SRECANJA Kaj so naredili in kaj bi morali narediti šišenski komunisti, odkar imajo občinsko organizacijo ZK? Na ta in še druga vprašanja odgovarja sekretar občinskega ko-miteja ZK Ljubljana-Šiška Leopold Krebelj VELIKO DELA- VELIKO USPEHOV Nove organizacije ZK — Večji vpliv čianiZK Iz kvantitete v kvaliteto — Novi TE DNI minevata dye leti, odkar je bila v naši občini ustanovljena organizacija zveze komunistov. To je obdobje, ki glede na celot-ni mandat veliko pomeni, sicer pa malo, če imamo pred očmi naloge, pred katerimi se je znašla nova organizacija ZK. Zato ni tako lahko priti do najboljše ocene, kaj vse je bilo že narejenega in kaj bi še kazalo nare-diti. Kako daleč so prišli po tej poti in kje so obstali? Ali je bil vmes tudi oddih, ali pa je čas minil v enem samem pohodu? Zato smo za našega sogovornika in analizatorja povabili sekretarja komiteja občinske konfe-rence Ljubljana-Šiška Leopolda Kreblja, da skupaj odgovorimo na ta in še mnoga druga vprašanja in podvprašanja. Tovariš Krebelj se je ljubeznivo odzval naši prošnji in po-govor je stekel: NALOGE IN TEŽAVE JAVNA TRIBUNA: Te dni minevata dve leti, odkar ste v naši občini ustanovili občin-sko organizacijo ZK, občinsko konferenco, izvolili občinski komite in opravili vrsto stvari, ki so bile pred vami. Kaj menite, kaj je bilo za vas, ki ste ves čas v »koloni«, naj-težja naloga? Leopold KREBELJ: Točno je, da se te dni iztekata dve leti od ustanovitve občinske organizacije ZK in od izvolitve njenih poli-tičnih in izvršnih organov. Prav tako je toč- KOLIKOKRAT JE 33 ORGANIZACIJ ZK V DELOVNIH ORGANIZACIJAH OBRAVNA-VALO NASLEDNJA VPRAŠANJA: • Ustanavljanje temeljnih organizacij zdru-ženega dela oziroma uresničevanje XXI. in XXII. ustavnega dopolnila: — organizacija ZK 72 — sekretariat organizacije ZK 57 — širši politični aktiv 50 — kolektiv 49 • Stabilizacijski ukrepi in gospodarjenje v Ietu 1973: — organizacija ZK 59 — sekretariat organizacije ZK 44 — širši politični aktiv 38 — kolektiv 40 • Stanovanjska problematika zaposlenih v podjetju: — organizacija ZK 30 — sekretariat organizacije ZK 50 — širši politični aktiv 23 — kolektiv 30 • Družbena prehrana in ostala socialna pro-blematika zaposlenih: — organizacija ZK 23 — sekretariat organizacije ZK 20 — širši politični aktiv 21 — kolektiv 34 • Stališča in sklepi 5. seje občinske konfe-rence ZKS: — organizacija ZK 44 — sekretariat organizacije ZK 35 — širši politični aktiv 22 — kolektiv 19 • O sprejemu in organiziranju sprejema mladih proizvajalcev v ZK: — organizacija ZK 71 — sekretariat organizacije ZK 55 — širši politični aktiv 15 no, da je bilo pred nami veliko dela in da smo ga po svojih možnostih tudi dobro opravili. Vse to je točno. Zelo težavno pa je točno povedati, kaj je bilo v tej kopici nalog najtežje in kaj najlažje. JAVNA TRIBUNA; Potem vprašajmo dru-gače: kaj je bilo od vsega tega za vas naj-privlačnejše? Leopold KREBELJ: Tudi tega ni mogoče tako preprosto povedati. Zame je bilo delo v ZK vselej privlačno. Vselej sem se ga lote-val skrajno resno, pa naj je šlo za majhna ali velika vprašanja. Nikoli nisem imel pri-ložnosti za izbiro, kaj bi bilo v partijskem delu zame privlačno in kaj ne, pa tudi, če bi jo imel, ne bi znal izbrati. Zdi se mi, da je zame na tem področju privlačno vse, če-tudi lahko rečem, da mi bolj leži recimo organizacijsko delo kakor na primer teore-tično. Toda to štejem samo kot svojo osebno noto, vnašam pa jo v delo šele tedaj, kadar je to delo zares premišljeno in ko vem, kam »peljejo ta pota«. Sicer pa sem kot sekretar komiteja časovno in količinsko delal veliko več kakor tedaj, ko scm bil samo eden iz-med komunistov. To je, strinjali se boste, tudi logično. JAVNA TRIBUNA: Vsekakor. Toda prvega vprašanja še vedno nismo do kraja obdelali. Zato sprašujemo takole: Kateri problemi so bili največji oziroma ključni? Leopold KREBELJ: V okviru tistega, kar sem že povedal, lahko dodam samo to, da je bilo v dveletnem mandatu precej ključnih vprašanj, izmed katerih bi le s težavo izločil tisto, ki bi bilo največje. Z drugimi besedami — naše delo se je prav začelo šele oktobra 1971 in tedaj sem bil, kakor se spominjate, »samo« namestnik sekretarja oziroma edini profesionalec na komiteju. Toda če že vztra-jate, potem se moj odgovor glasi: vsi pro-blemi so bili ključni. JAVNA TRIBUNA: Ali naj to pomeni, da ste imeli tudi veliko težav? Leopold KREBELJ: V začetku s,o bile kaj-pada težave. Potrebno je bilo urediti evideii-co, najti opremo, prostore in drugo, kar je potrebno za normalno delo. To smo tudi v redu opravili. JAVNA TRIBUNA: Drugih težav ni bilo?! Leopold KREBELJ: Ne, če gledam na te-žave kot na konkreten problem. JAVNA TRIBUNA: Potem lahko poročilo o delu ugotovi, da težav ni bilo, mar ne? Leopold KREBELJ: Lahko, če mislimo na evidenco, opremo in prostore. NOVA STRUKTURA JAVNA TRIBUNA: Kaj pa bo poročilo pisalo o organizacijah ZK? Leopold KREBELJ: Kako naj rečem? V poročilu bo s tem v zvezi zapisancj tole: »Po ustanovitvi občinske organizacije ZK v obči-ni Ljubljana-Šiška je bilo evidentiranih 56 organizacij ZK, v njih pa je bilo organizi-ranih 2.800 članov ZK.« JAVNA TRIBUNA: Verjetno ste imeli pri-ložnost, da to ugotovite tudi v kakem doku-mentu. V katerem? Leopold KREBELJ: To je uvodni referat na druai seji občinske konference. JAVNA TRIBUNA: Kaj bi iz tega doku-menta izbrali za naš pogovor? Leopold KREBELJ: Izbral bi tisti odsta-vek, ki aovori prav o tem. JAVNA TRIBUNA: Izvolite, kako se glasi? Leopold KREBELJ: »Izmed 2.800 članov ZK, kolikor jih je organiziranih v občinski organizaciji, jih je v devet mestnih organiza-cijah na terenu vključenih 1.180, vtertTko so drugi komunisti povezani v sedcm tercnskih organizacij (zunaj mestnega območja), v pe-tih organizacijah v osemletnih in drugih šo-lah itd. V 33 delovnih organizacijah je pove-zanih 1.253 članov, kar pomeni, da je na terenu povezanih 57 odstotkov vsega član-stva...« JAVNA TRIBNA: In kako bi ta odstavek komentirali danes? Leopold KREBELJ: Dodal bi, da smo na drugi seji konference ne le »posneli« stanje v organizacijah ZK, ampak smo tudi ugoto-vili, da imamo poleg organizacijskih še ka-drovske težave. Vedeti namreč velja, da so v teh organizacijah posamezniki bili leta in leta sekretarji in da se mnoge organizacije leta niso sešle. To bi najverjetneje poudaril kot primerjavo. JAVNA TRIBUNA: Ali to pomeni, da bi na podlagi t_e primerjave ugotovili, da danes ni organizacije, ki bi se ne sešla vsak mesec? Leopold KREBELJ: Ne bi mogel trditi, da ni organizacije, ki se ne bi sešla vsaj en-krat na mesec. Toda z gotovostjo lahko tr-dim, da ni organizacije, ki se ne bi sešla vsaj petkrat na leto. JAVNA TRIBUNA: In kakšno je sedaj stanje na terenu? Leopold KREBELJ: Veliko drugačno?! JAVNA TRIBUNA: Kaj to pomeni? Leopold KREBELJ: To potneni, da ima-mo danes 109 organizacij in da je članstvo drugače razvrščeno. JAVNA TRIBUNA: Verjetno je precej ko-munistov odšlo iz terenskih organizacij v organizacije po tovarnah. Leopold KREBELJ: Vsekakor. Danes ima-mo organizacije skoraj v vseh TOZD. To je spremenilo sestavo in tudi učinkovitost naše organizacije. ORGANIZACIJSKE METODE JAVNA TRIBUNA: Kakšne organizacijske metode uporabljate na občinski ravni? Z drugimi besedami: kakšna telesa imate? Leopold KREBELJ: Poleg konference in njenega komiteja dela sedem komisij, pet aktivov in 18 svetov ZK v krajevnih skup-nostih in v združenem delu. (Nadaljevanje na 5. stram) (Nadaljevanje s 4. strani) JAVNA TRIBUNA: Zelo uspešno ste ob-vladali organizacijske probleme. Imate jih, kakor se to reče, v malem prstu. Ali je tako tudi z drugimi problemi, recimo s politič-nimi? Leopold KREBELJ: Poleg problemov or-ganizacijske narave smo imeli kajpada še druge. Naš »začetek« je spremljal tudi precej zapleten politični položaj. JAVNA TRIBUNA: Katera naloga take vsebine je bila najprej na dnevnem redu in kako ste jo rešili? Leopold KREBELJ: Samoprispevek za šole in otroške vrtce. Mar ste pozabili, kakš-ne težave sq se porajale v tej zvezi? Pa vendar smo jih uspešno premagali. Ob vseh peripetijah nas je referendum vse zavezal, da pet let namenjamo po en odstotek za te objekte. POLITIČNE NALOGE JAVNA TRIBUNA: Katere so bile naslednje naloge? Leopold KREBELJ: Sledile so politične naloge v zvezi s tretjo sejo konference ZKS, ki je, kakor je znano, obravnavala socialne razlike. Takoj nato je prišla tudi 21. seja predsedstva ZKJ. To sta bila dva velika mej-nika v naši politični stvarnosti, akciji in pre-teklosti. Navrgla sta nam veliko konkretnih nalog, in kar je najvažnejše — ti dogodki so potrdili našo potrebnost, naš obstoj. JAVNA TRIBUNA: Ali lahko zadnji stavek malo podrobneje komentirate? Leopold KREBELJ: Ta dva dogodka sta opozorila na dve poglavitni težnji v doteda-njem našem razvoju: na socialne razlike kot vir deformacij in stranpotij ter na naciona-lizem in vse njegove oblike kot na pot, ki je nasprotna naši revoluciji. Razčiščevanja, ki so se začela s tema dvema dogodkoma, so odprla oči mnogim našim članom, ki so jih pod bremenom takega razvoja in tudi razvoja v bivši mestni organizaciji ZK imeli zaprte. Z njima se je začelo tudi novo ob-dobje revolucionarne akcije, ki je v marsi-čem obogatila našo aktivnost itd. Torej, z eno besedo: našli smo se iz oči v oči s stvarnostjo, ki nam je bila blizu in ki je opravičevala tisto, kar smo dosegli na naši poti, posebej pa je poudarjala pravilnost reorganizacije ŽK v Ljubljani. JAVNA TRIBUNA: Ali so v vaši organi-zaciji še vedno komunisti z zaprtimi očmi oziroma taki, ki jih ne želijo odpreti, ampak raje nosijo breme preteklosti? Leopold KREBELJ: Na to vprašanje bi le težko odgovoril točno, ker ne razpolagam s takšnimi podatki. Vendar bi bil pripravljen trditi, da so še vedno tudi taki, četudi jih je bilo na začetku našega dela precej več. Prav tako bi lahko trdil, da obstajajo komu-nisti, ki zapirajo oči tudi zato, ker bi želeli, da bi bile nekatere stvari rešene čez noč. Takih pojavov smo imeli veliko več na za-četku našega delovanja. Cele organizacije ZK so si dajale duška in zahtevale tudi nemo-goče stvari. Ker iz razumljivih razlogov ni-smo vsega naredili pravočasno in tako, ka-kor so želeli, posamezniki še vedno zapirajo oči, pa ne, da ne bi odobravali tistega, kar delamo, ampak zato, ker so razočarani, da ne delamo hitreje. To pa je težko. Zame je problem najhitreje mogoče rešiti v enakem času, kolikor ga je bilo potrebnega za njegov nastanek. Hitreje ne gre. Niti »kirurški nož« ni najboljše zdravilo. PRILJUBLJENE TEME JAVNA TRIBUNA: Socialne razlike so naša priljubljena tema. Kako ste to temo (ali bolje rečeno problematiko) obdelali pri vas? Leopold KREBELJ: Na tretji seji naše konference. Pogled na Novo Siško iz Stol JAVNA TRIBUNA: Konkretno, prosimo! Leopold KREBELJ: Sprejeli smo akcijski program. Takoj nato je tak program spre-jela tudi občinska skupščina. Naš program ste objavili v vašem časniku, in če se ne motim, tudi občinskega. Uspehe svojega pro-grama je obdelovala naša skupščina. Ob tej priložnosti je ugotovila, da poteka izpolnje-vanje programa uspešno. JAVNA TRIBUNA: Kaj bi iz tega doku-menta izbrali za naš pogovor? Leopold KREBELJ: Odločil bi se za dve vprašanji. Prvič, da je potrebno (oziroma da je bilo potrebno) delavcem z nizkimi oseb-nimi dohodki zagotoviti eksistenčni mini-mum, torej sredstva, ki so potrebna za kritje stroškov prehrane, stanovanja in drugih ne-izogibnih potreb za normalno življenje, in drugič, zagotoviti javnost osebnih dohodkov. JAVNA TRIBUNA: Ste to tudi zagotovili? Leopold KREBELJ: Menim, da smo. PROGRAMI IN NALOGE JAVNA TRIBUNA: V delovnem programu komiteja in konference je bilo v tej zvezi predvidenih kakih deset konkretnih nalog. Ali so bile te naloge izpolnjene? Leopold KREBELJ: Bile so. JAVNA TRIBUNA: Kako je vaš akcijski program vplival na druge dejavnike življenja v vaši občini? Tu mislimo posebej na naj-odgovornejše. Leopold KREBELJ: Dejal sem že, da je to neposredno vplivalo na občinsko skupšči-no. Prav tako so bili podobni programi spre-jeti še v drugih družbenopolitičnih organi-zacijah, zavodih in delovnih organizacijah. Te akcije smo ocenili kot zelo uspešne. JAVNA TRIBUNA: O 21. seji predsedstva ZKJ ne bomo posebej spraševali, ker je doži- KOLIKOKRAT JE 12 ORGANIZACIJ ZK V USTANOVAH IN ŠOLAH OBRAVNAVALO NASLEDNJA VPRAŠANJA: • Idejno politična vprašanja vzgoje in iz-obraževanja: — organizacija ZK 33 — sekretariat organizacije ZK 5 — širši politični aktiv 14 • Dejavnost in vpliv verskih skupnosti oz. religije na vzgojo v šolah: — organizacija ZK 24 — sekretariat organizacije ZK 2 — širši politični aktiv 5 • Dejavnost samoupravnih organov in sindi-kata: — organizacija ZK 38 — sekretariat organizacije ZK 15 — širši politični aktiv 9 • Stališča in sklepi 5. seje občinske konfe-rence ZK: ¦— organizacija ZK 25 — sekretariat organizacije ZK 8 — širši politični aktiv 4 vela epilog na drugi seji konference ZKJ neposredno zatem. Na tej kpnferenci je bil sprejet akcijski program, ki je tudi danes zelo pomemben, čeprav imamo izhodišča za deseti kongres ZKJ. Kako ste ta program upodobili v vaši organizaciji? Leopold KREBELJ: Ta program smo upo dobili tako, da smo zaostrili stabilizacijsko disciplino in zaostrili, ali bolje rečeno, po-spešili uresničevanje delavskih ustavnih do-polnil. JAVNA TRIBUNA: Ali lahko to nekoliko natančneje pojasnite? Leopold KREBELJ: Znano vam je, da zahteva akcijski program druge seje konfe-rence ZKJ uresničevanje prav teh dveh ciljev. Teihu smo prilagodili tudi delovni načrt. STABILIZACIJA IN GOSPODARSTVO JAVNA TRIBUNA: Kolikor vemo, ni bilo gospodarstvo v naši občini nikoli, stabilizacij-sko gledano, nedisciplinirano. Zatorej, če je to točno, ni bilo pri nas težko začeti izvajati stabilizacije. Leopold KREBELJ: To je točno, kar za-deva naše občinsko gospodarstvo. Ko bi bilo samo v teh mejah integrirano, potem ver-jetno stabilizacijski načrt ne bi bil težaven. Toda kakor je znano, je vtkano v vse tokove jugoslovanskega gospodarstva in vse tisto, kar je za to gospodarstvo značilno, je nepo-sredno ali posredno značilno tudi za naše občinsko gospodarstvo, če smem tako reči. JAVNA TRIBUNA: Konkretno. Leopold KREBELJ: Recimo vse, kar je bilo značilno za nelikvidnost jugoslovanskega gospodarstva, je bilo značilno tudi za gospo-darstvo v naši občini. Razlika je samo v ka- (Nadaljevanje na 6. strani) KOLIKOKRAT JE 12 KRAJEVNIH ORGANI-ZACIJ ZK OBRAVNAVALO NASLEDNJA VPRAŠANJA: • Stališča in sklepi 5. seje občinske konfe-rence ZK: — organizacija ZK 19 — sekretariat organizacije ZK 22 — svet ZK v KS 3 • Delovanje družbeno-političnih organizacij v krajevni skupnosti: — organizacija ZK 14 — sekretariat organizacije ZK 17 — svet ZK v KS 4 • Delovanje sveta krajevne skupnosti in nje-govih organov: — organizacija ZK 14 — sekretariat organizacije ZK 18 — svet ZKvKS 2 • Druga vprašanja — aktualna za posamezna območja terena: — organizacija ZK 21 — sekretariat oraanizacije ZK 24 — svet ZK v KS " 2 (Nadaljevanje s 5. strani) kovosti. Naše gospodarstvo je bilo dolžno manj, kakor pa so mu bili dolžni drugi. Vendar to, kadar ni denarja, ne spreminja stvari, mar ne? JAVNA TRIBUNA: Strinjamo se, toda ko smo že pri gospodarstvu, želimo vprašati še nekaj: Ali je to, kar se dogaja v nekaterih delovnih organizacijah, recimo v Leku, Tlaku in drugih, posledica teh prizadevanj, ali pa so ta prizadevanja samo odkrila žarišče pro-blemov? Leopold KREBELJ: Mislim, da to, kar se dogaja v teh delovnih organizacijah, posebno v Leku, ni posledica teh prizadevanj, marveč prej tisto drugo, da so ta prizadevanja pri-peljala do odkrivanja alergičnih točk, s tem pa tudi problemov, ki ne bodo dovoljevali nadaljnjega razvoja, če jih ne bomo zatrli. IDEJNO DELO JAVNA TRIBUNA: Ali lahko zdaj obrne-mo nov list našega pogovora in na primer vprašamo: Kako se vaša občinska organiza-cija ZK idejno in organizacijsko krepi in usposablja? Leopold KREBELJ: Tu imamo sklepe na-še četrte seje občinske konference, ki je obravnavala prav te probleme. JAVNA TRIBUNA: Kaj je konkretno spre-jela? Leopold KREBELJ: Stališča. JAVNA TRIBUNA: In kaj je konkretno v njih? Leopold KREBELJ: V prvi točki poudar-jamo, da je odločilnega pomena povezovanje ZK z njeno socialno bazo, torej z delavskim razredom, v drugi, da bi to dosegli na svojih tleh, je potrebno, da postane številčno moč-nejša, bolje organizirana in idejno sposob-nejša organizacija (tu moram poudariti, da smo tedaj imeli že 2.913 članov ZK v občini oziroma 28.000 zaposlenih in 65.000 prebival-cev), v tretji, da omogoča uresničevanje ustavnih dopolnil Zvezi komunistov nove zmage, v četrti zahtevamo, da se komunisti bolj in dosledneje organizirajo v družbeno-političnih organizacijah, v peti poudarjamo, da je potrebno večje angažiranje komunistov v samoupravnih strukturah in strokovnih institucijah, v šesti taksativno naštevamo aktive, ki jih potrebujemo na občinski ravni (tedaj smo jih organizirali pet), sedma točka govori o idejnopolitičnem delu in izobraže-vanju komunistov, zahtevamo pa izdelavo konkretnih programov idejnopolitičnega iz-obraževanja, v osmi obravnavamo kadrovske probleme, od komunistov pa zahtevamo, da se bolj in odgovornejp ukvarjajo s kadrovsko politiko kakor doslej, v deveti točki govori-mo o tujih vplivih in pojavih, ki so nasprot-ni politiki ZK, v deseti točki ugotavljamo, da so še vedno pojavi pasivnega odnosa do nekaterih akcij ZK, zato zahtevamo, da se to neha, v enajsti točki zahtevamo od organi-zacij, da razčistijo s tistimi posameznimi člani ZK, ki nimajo nobenih zadolžitev v naši organizaciji in se jih otepajo, dvanajsta točka je posvečena sodelovanju s komunisti v JLA, trinajsta pa pripravam za vseljudsko obrambo. TITOVO PISMO JAVNA TRIBUNA: Pismo tovariša Tita in izvršnega biroja je prišlo kot balzam. Kako je to odmevalo v občinski organizacijj in kaj vse ste naredili za njegovo uresničenje? Leopold KREBELJ: Pismo tovariša Tita in izvršnega biroja smo obravnavali na naši peti seji občinske konference. Na tej seji smo sprejeli stališča in sklepe. Za razliko od prejšnjih sej konference smo tokrat spre-jeli stališča posebno za področje družbeno-ekonomskih in družbenosocialnih gibanj, in to, da bom jasen, na podlagi intencij pisma in na podlagi naših ocen gospodarskih, eko-nomskih in socialnih gibanj v občini. Prav tako smo v tem dokumentu posebej obdelali V ilustracijo naše ugptovitve, da so v ve-čini delovnih organizacij storjeni prvi začet-ni koraki pri uresničevanju nalog, ki izha-jajo iz pisma tovariša Tita in sklepov naše 5. seje, navajamo nekaj podatkov o vsebini sestankov osnovnih organizacij ZK v zad-njem obdobju. Pri pregledu dnevnih redov sestankov v 33 osnovnih organizacijah ZK v naši občini smo ugotovili, da so v teh: • 44-krat razpravljali o stališčih in sklepih 5. seje občinske konference; to pomeni, da so nekatere osnovne organizacije o teh skle-pih razpravljale tudi po 2-krat; • da so v teh organizacijah 59-krat raz-pravljali o problemih gospodarjenja, o stabi-lizacijskih ukrepih itd. V te razprave so bila zajeta vprašanja: skupnih skladov, kilometri-na, reprezentanca itd. • 53-krat so v teh organizacijah razprav-ljali o socialnih vprašanjih zaposlenih, kot npr. o stanovanjski politiki, kriterijih za do-deljevanje kreditov za stanovanja, štipendij-ski politiki, o družbeni prehrani in drugih vprašanjih. nekatera vprašanja in zadolžili komite in organizacije, da jih v določenem roku rešijo. JAVNA TRIBUNA: Ko smo se priprav-ljali za ta pogovor, smo naleteli prav v tem dokumentu na nekatera zanimiva vprašanja, ki smo jih pozneje imenovali delavski nad-zor. Ali so bile te naloge vsaj delno uresni-čene? Pravimo — delno, ker smo prepričani, da to še vedno ni postalo sestavni del naše krvi in našega mesa. Leopold KREBELJ: Menim, da so se ta vprašanja začela urejati. Kar pa zadeva de-lavski nadzor, smo na zadnji seji naše konfe-rence o tem zelo podrobno razpravljali. Sicer pa se strinjam z vami, da delavski nadzor ni povsod zaživel. Precej odporov je, pa ne-razumevanja in tudi neučakanosti. Mar ne navaja tudi vaša ugotovitev k takemu sklepu? Poleg vsega, kar sem že dejal, bi želel poudariti še to, da peti, deveti in petnajsti sklep v ornenjenem dokumentu konkretno obravnavajo delavski nadzor. DELO IZVRŠNIH ORGANOV JAVNA TRIBUNA: Ali ste na kakšni iz-med sej konference konkretno govorili o delu izvršnih organov konference, recimo o komiteju? Leopold KREBELJ: Kako da ne. Šesta scja konference je govorila o tem. JAVNA TRIBUNA: Ali je bilo to po pismu in 29. seji CK ZK Slovenije? Z drugimi bese-dami: ali je bila ta seja vaša 29. seja? Leopold KREBELJ: V nekem smislu je bila, ker smo na njej ne le ocenili delo komi-teja in drugih organov konference, ampak smo opravili tudi nekakšno inventuro. Mor-da bi bilo koristno, ko bi v okviru tega na-šega pogovora objavili na posebncm mestu nekaj značilnih delov iz mojega referata. To bi najbolje povedalo, kaj smo delali. USTAVNA DOPOLNILA JAVNA TRIBUNA: Ko smo že nekaj vpra-šanj zapored pri sejah občinske konference, vprašajrao, čemu je bila posvečena sedma seja? Leopold KREBELJ: Uresničevanju delav-skih ustavnih dopolnil. Na tej seji smo ugo-tovili, da smo glede tega dosegli dobre re-zultate. JAVNA TRIBUNA: Na podlagi česa ste to ugotovili? Leopold KREBELJ: Na podlagi analize. Do aprila letos je namreč 13 naših podjetij sprejelo in podpisalo samoupravne sporazu-me o ustanovitvi TOZD, 11 delovnih organi-zacij je pripravilo osnutke sporazumov in jih dalo v javno razpravo, deset podjetij je • Organizacija delavske kontrole mora omogočiti vsem delavcem vpogled v vse tiste podatke, ki so pomembni za ocenjevanje uspešnosti gospodarjenja, ravnanja z obrat-nimi sredstvi, racionalnosti pri uporabi na-menskih sredstev, zakonitosti v odnosih iz delovnih razmerij itd. Z vpogledom delavcev v celovite odnose in gospodarjenje v delovni organizaciji bo delavcem omogočena uresničitev pravic in dolžnosti iniciative takrat, kadar bodo ugo-tovili, da se katerikoli odnos oddaljuje od sprejetih samoupravnih in družbenih norm oziroma, da se kršijo samoupravne pravice in zakonitosti. • Tako razumljena delavska kontrola je le dosledna uveljavitev vseh funkcij delav-skega samoupravljanja. Zato organizirana delavska kontrola ni niti nad organi samo-upravljanja, niti ob njih, ampak je njihov sestavni del. do tega roka pripravilo osnutke sporazumov, 14 delovnih organizacij je do aprila letos ustanovilo samo komisije za sprejetje samo-upravnega sporazuma, tri podjetja so se v tem času integrirala z drugimi, 24' delovnih organizacij pa ni dotlej glede tega nič nare-dilo. Kakor vidite, smo torej to problematiko dobro obdelali, mar ne? JAVNA TRIBUNA: Ali so med prvimi, ki so se ustavno organizirala, tista podjetja, ki so najpomembnejša za občino? Leopold KREBELJ: Mislim, da so, razen recimo Leka, Tikija in še nekaterih. Med prvimi so bili Litostroj, Viator, TDT in drugi. DELAVSKI NADZOR JAVNA TRIBUNA: Rekli ste že, da je osma seja konference obravnavala delavski nadzor, pa nas zanima, ali je bila to doslej zadnja seja in ali je sprejela kak pomemben dokument. Tu pač moramo biti do sebe samoki-itični. Javna tribuna bi namreč mo-rala biti s tem na tekočem, ali ne? Leopold KREBELJ: To je bila doslej zadnja seja, posvečena pa je bila v celoti delavskemu nadzoru. To je tudi najbolj svež dokument, ki bi ga kazalo y okviru tega pogovora objaviti vsaj v nekaj izvlečkih. JAVNA TRIBUNA: Ali je na podlagi vsega doslej povedanega mogoče reči nekaj o tem, ali sta občinska organizacija in njen komite opravičila pričakovanja in tisto, zavoljo če-sar je bila organizacija ZK v občini tudi ustanovljena? Leopold KREBELJ: Mislim, da je dovolj že samo ugotovitev, da smo imeli v preteklih dveh letih osem sej konference, 33 sestankov komiteja občinske konference, 18 sestankov so imele komisije pri konferenci in komiteju, enkrat se je sešlo častno razsodišče, 25 se-stankov j_e imel aktiv mladih komunistov, vtem ko je preostalih pet aktivov imelo 33 sestankov itd. Prav tako velja povedati, da je imelo 109 organizacij ZK v tem obdobju nad 800 sestankov. To je velika kvaliteta, ki je jamstvo tudi za kakovost našega dela. V tem obdobju smo sprejeli okoli 300 novih članov, kar se ni dogajalo leta nazaj. Vse to potrjuje, da smo opravičili našo usta-novitev in naš dosedanji obstoj. Seveda ni-smo vsega opravili. Nekaj bo ostalo tudi novi konferenci in novemu komiteju, četudi se je naš mandat iz utemeljenih razlogov podaljšal nekoliko bolj, kakor bi bilo prav. JAVNA TRIBUNA: Tovariš sekretar, naj-lepša hvala za ta izčrpni pogovor.