Leto IV., štev. 230 V L!ub(Janf, torek dne 2. oktobra 1923 luttnlna piTlaRramb Cena 1*90 Din nh«l« ♦ «Mr»k Stane mesečno 12-50 Din „ inozemstvo 25'— m aeobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo; jliltJoSliova cesta it 16/L Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvoi LJubljana, Prešernova ul. št 64. Telet št 38; Podružnice: Maribor, Barvarska ul Tel.it 22. Cefle, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čokov« zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 1. oktobra. Na Nemškem se pripravlja državljanska vojna. Le z največjim napo-,oni zadržuje berlinska vlada izbruh medsebojnih sovražnosti. Morala je ujpendirati ustavne svoboščine, ustavljen je konstitucijonalni parlamentarni sistem, vsa moč je izročena eneralom. Na mnogih krajih že teče ii. Med prebivalstvom mest in med neti se vršijo krvavo bitke za živi-I. Oborožene ekspedicije mestnih jebivaleev «rekvirirajo» zunaj na pojili krompir, žito, kmečke straže jih [rejemajo s strojnicami in ob tihih rferih se razlega po njivah in trav-ikih puškarenje. Novodobna borba j kruh. Beda kipi do vrhunca in že i padla beseda, da se vrača doba tri-[esetletne vojne. V kvartirih nem-lega proletarijata vabi režeči obraz omunistične furije rekrute za borbo itoti kapitalistični državi. Toda opasnejša od njega je pošast (akcije. Staro nemško kaiserovstvo i dviga k odločilni borbi proti demo-ratizmu. Z bleščečo frazo nacijona-iima se vsiljujejo nemškim masam pasitel ji iz »sramote*, obnovitelji stare slave*, zagovorniki one Nem-ije, ki je tirala sebo in svet v pogu-«svetovne vojne. V sovraštvu proti taokratizaciji Nemčije raste separa-iiem. Bavarska je njegov prvobori-tlj. V strastni želji, da vzpostavijo tlim reakcije ter vrnejo deželi pre-mho dinastijo voditeljem bavarske-> naroda ni voč sveto niti državno imatvo, pod katerega okriljem jo tmški narod v dveh generacijah svojil eno prvih mest vesoljnega člo-tštva ter si nabral občudovanja redne notranje sile, ki bi ga bile rienile vse višje in višje, da ga ni iibolična politika imperijalizma in ■eriranja drugih strmoglavila v ne-•ečo. V moraličnem debaklu, ki je edil poruhrski katastrofi, jo Bavar-ia pričela revolucijo proti državne-n edinstvu. V najostrejšem na-irotstvu z duhom ustave je bil eks-»ent bivšega prestolonaslednika nprehta von Kahr postavljen za iktatorja. Uzurpiral je vso državno >last. Za njega ne eksistirajo odred-; nemške državne vlade, njegovi kazi suspendirajo nemško državne ione, v njegovem kabinetu se zbi-ijo voditelji desnoradikalcev, Cetaši Ludendorffove in Hitlerjeve garde, abliran je režim hakeiikreuzlerjov gospod Kahr napovedujo povratek ivarske monarhije kot nekaj po sobi aevnega. Ob Renu zopet se pojav- 0 ustanovitelji nove porenske dr-ive in v DUseldorfu regljajo strojni- svoje argumente na nasprotnike . Tako se Nemčija razkraja v naj-odepoinejših trenutkih svojega živ-aja in pred očmi začudenega sveta upada mogočna stavba, ki je bila Maj narodom ne le predmet stra- 1 in mržnje, tomveč tudi predmet rad o vanj a. Pred nami se odigrava a največjih tragedij svetovne zgo-ivine — razjedinjenje mo-»finega naroda. Ali se bo v rajem trenutku posrečilo ta proces »staviti? Položaj je danes povsem pfien m na to vprašanje si nikdo upa dati odgovora, vsakdo pa danes na Nemškem vč io iskati globokih vzrokov kata-Malnega preobrata. Kompromisna itev ustavnega vprašanja pred 53 " jo postala usode pol na. F e d e r a-sm postaja grobokop nemškega »oda. Ze v predvojni dobi je fede-zem sprečavai marsikatero veliko važno stvar. Toda dokler so bilo med seboj povezane dinastije, ki absolutno nadviadovale vsako več-politično vprašanje, tako dolgo je »astičen interes krotil federalistične rifugalno tendence. Ko si je po •JM katastrofi demokratična Nemci-flajala svojo ustavo, ni imela moči, z despoti izžene tudi duha plehkega separatizma. Demokratična Wi.ia je ostala federacija. Pričel je Ua kompetence med državo in de-začel je režim križajočih se , bor ' ..... »ti dežel Revoiucifa separatizma na Nemškem KRVAVI DOGODKI V DUESSELD ORFU. — KAHR KOT OZNANJE-VALEČ RESTAVRACIJE. — JURIŠ NA TRDNJAVO KUESTRIN. Berlin, 80. septembra, d. Diktatura bavarskega državnega komisarja dr. Kahra je očividno naperjena proti državni vladi. Merodajni krogi v Berlinu bo vznemirjeni, a nimajo moči, niti volje izzvati prelom z Bavarsko. Generali državne brambe so se postavili na stran dr. Kahra ter podpirajo one, ki pripravljajo pufi proti državnemu edinstvu. Miinchen, 1. oktobra, s. Generalni državni komisar von Kahr je Imel razgovor z zastopniki časopisja In jim obrazložil smernice svoje politike. V svojem govoru je naglašal, da je njegov glav nI namen zbrati patrlotične sile za ustanovitev jake državne avtoritete, pri čemur lo paktlranje z marksizmom izključeno. Vesti o njegovih odnošajlh s separatisti in Francozi ne odgovarjalo resnici. Ce se govori o izklicanju monarhije potem je treba ugotoviti, da je to pojav, ki mora priti sam po sebi. Nadalje je v svojem govoru obetal, da bo z vso odločnostjo nastopal proti pisanju separatističnih listov. Sodelovanje nemške bojne zveze, ki se drži za enkrat še pasivno, mu je dobrodošlo, vendar ne more trpeti nobenih Izjem. Končno jo Izrazi! upanje, da se bodo vsi BavaTcl združili za narodno st.var, ki bo koristila njim, državi ln ostalim deželam... Diisseldorf, 1. oktobra, j. Po razorožitvi varnostne pollclle so separatisti mu čili uradnite in trpinčili ranjence. Danes zvečer so imeli zopet veliko demonstracijo po mestu pri kateri so vzklikali po-renskl republiki. Berlin, 1. oktobra, s. *Berllner Tage-brath doznava baje lz zanesljivih virov, da jc zadnje dni odšlo mnogo čet desno-radikalskega v zaključenih transportih na Bavarsko. Diisseldorf, 1. oktobra, s. Do pol 3. popoldne je prispelo več posebnih vlakov s separatisti. Najprej so došle na-skakovalne čete, ki so na kolodvoru položile prisego ln odšle nato k spomeniku lova v kraljevem drevoredu, kjer so se zbirale vojaške formacije. Zbralo se je okoli dva tisoč oborožencev. Ko sta bila dva uradnika modre policije na nekem tT-gu Inzultirana, je prišlo do spopada, pri U čemur je zelena policija oddala končno nekaj strelov v množico, ki se je kmalu razpršila. Varnostna policija se je umaknila v svojo prostore. Med tem se je vodja separatistov obrnil na Francoze, ki so kmalu nato s kavaledjo ln oklopnlmi avtomobili obkolili manjše gruče policistov In jih razorožili. V varstvu francoskih čet so nato otvorill separatisti zborovanje, na katerem so se zahvalili Francozom za uspešno pomoč. Proti 6. url zvečer so odšli zopet na kolodvor. Essen, 1. oktobra, s. Iz DUsscldorfa javljajo, da je bilo pri včerajšnjih spopadih med separatisti Iti policijo 10 usmr-čenih In 74 ranjenih. Vsi policijski uradniki so ranjeni. Diisseldorf, 1. oktobra. ). Trenotnl položaj v Diisscldorfu je še vedno resen. Separatisti kujejo še vedno načrte o pu-ču ln so posebno drzni, ker so razorožili policijo. Delavski krogi Izjavljajo, da bodo v primeru novega puča razglasili generalno stavko. Vodja separatistov Mat-hes Je izjavil novinarjem, da računa z 80 tisoč oboroženimi pristaši. Število ranjencev pri včerajšnjem spopadu se le povišalo na 200. Nad mestom le razglašeno izjemno stanje. Berlin, 1. oktobra, j. Veliko presenečen jo je vzbudil v Berlinu nor poizkus puoa v neposredni bližini Berlina na trdnjavo KUstrin. Okoli 150 mož oboroženih desnoradikalcev, nacionalistov in komunistov je vdrlo v trdnjavo, vendar pa so je posadki posrečilo brez pomoči med tem prispelih ojačenj odbiti napad. Glavni krivci bo bili aretirani in odpeljani. Med uporniki jo precej odpuščenih komunističnih vojakov, ki so so pridružili desnoradikalcem. Ker je vodja upora rodom Bavareo ae sklepa, da vodijo niti celo v Bavarsko. Vlada jo odredila energično protiukrepe. Politični krogi sodijo, da je Stresemaunov kabinet z energično podporo državne brambe premagal prve težkoče. Berlin, 1. oktobra, J. V zadnjem žasu so cene živilom dosegle rekordne številke. Surovo maslo stane 40 do 50 milijonov, margarin 23 do 83, 1 Jajce 5 in pol milijona mark. Francija ostane trdna GOVOR POINCAREJA. - FRANCOSKI POGOJI. - PRED NOVIMI IZJAVAMI NEMŠKE VLADE. lezničarjev v službo sledeče pogoje: 1 Uprava železnic ostane v rokah zaveznikov. 2. Izgnani uradniki se ne smejo vrniti v službo. 3. Ena tretjina mlajših I jc rt ®stt, borba dežol proti državi, kon- Parlz, 80. septembra. Ob priliki svečanega odkritja spomenika padlim junakom je imel ministrski predsednik Poincare v Bois d'Ailly govor, v katerem je poudarjal, da no oo nehal n oglašati zahteve Francije, dokler jim Nemčija no bo docela ugodila. To ne govori en človek, ena vlada, nego ves narod, ki ima edinstveno voljo. Ako bi bila Nemčija uvidevna, bi tega ne bilo trjba. Nemčija je sama priznala, da :e razsipavala svojo dohodke, ko je za pasivni odpor v Poruhrju en teden izplačala 850, drugi pa, žo 700 bilijonov mark. To dejstvo jo največji dokaz, da je vse neresnica, kar je Nemčija razglašala o ponašanju Francozov v Poruhrju, ker jo ona bila tista, ld je organizirala nasilni odpor in uprizarjala pustolovščine. Sedaj je Nemčija pri-morana, da ustavi organiziran odpor. Ona pa mora šele z dejanji pokazati, da je krenila na pravo pot. »Mrtvi od Bois d'Aillya, Francoska šo redno nima v roki one zmage, ki ji je garantirana z mirovnimi pogodbami, toda ona je bo dosegla! Na to smo se zakleli in našo prisego bomo držali!* tako je končal Poincarč. Pariz, 1.- oktobra, j. Včerajšnji govor Poincarčja komentira samo del časopisja. Večina prinaša besedilo govora brez opazk. Listi soglašajo, da jo Poincarč še preveč popustljiv in da jo skrajni čas, da pritisno z vsomi sredstvi na Nemčijo. Essen, 1. oktobra, j. Uprava francoske železniške upTave Je stopila v stik z nemškimi železničarskimt zvezami in stavila za zopetni sprejem nemških že- v Protl deželam in v nara-Wčenr kaosu je nedisciplinirana ®okratija vedno globokeje zagazi-.separatizem, kateremu federacije j otvarjajo vrata . . . Bavar-rorenci danes kličejo slavo Franom ter pripravljajo topove proti '»»om. In pod Knhrovo diktaturo je «lo na Bavarskem preganjanje ™ elementov, ki hočejo ostati zve-"arodnemu in državnemu edin- Ali je treba šo posebej opozarjati, jo to, kar so danes na. Nemškem odstrašuioči Drimer za .vse osta- le narode? Nemško ljudstvo, v katerem sta čut discipline in sposobnost organizacije tako visoko razvita, ni preneslo razkraja,Inega federalističnega napoja, pri nas pa so ljudje, ki se smatrajo za učene zdravnike, ko slepo pišejo federalistične recepto za narod, ki v svoji nekoliko nebrzdani mladosti potrebuje predvsem eliksira edinstva, da bo mogel vzdržati težkoče svojega novega življenja. Ako hočemo ostati zdravi in živi, potem ne bomo zaprli oči pred nemškim naukom- uradnikov se spreime zopet v službo. 4, Kdor hoče biti zopet nameščen, mora dokazati, da Je rojen v zasedenem ozemlju. Berlin, 1. oktobra. J. Včeraj ln danes ves da je bil zbran ministrski svet ter so se vršila pogajanja s predstavniki strank. Gre za besedilo jutrišnje Izjave dr. Strescmanna na seji Reichstaga. Ministrski predsednik bo govoril predvsem o zunanjem položaju, o ukinjenju pasiv nega odpora in potem o vzrokih radi katerih je razglasil za celo državo izjemno stanje. Pretresal bo tudi gospodarske, financijelne in socijalnc ukrepe državne vlade za sanacijo razmer. V vladnih krogih upajo, da bo na jutrišnji seji že znano stališče pariške ln belgijske vlade napram ukinjenju pasivnega odpora. Barbarski prizori v parlamentu TRGOVINSKA POGODBA S POLJSKO SPREJETA. - POVIŠANJE POSLANSKIH DNEVNIC. Beograd, 1. oktobra, r. Na današnji seji skupščine, ki je pričela ob 10. uri do-poldno, ee je posl. Mibajlo Pavlovič (ra-dikalec) po prečkanju zapisnika opravičil zaradi razžalitve muslimaoov na zadnji soji, nakar jo predsednik konstatiral, da ja incident s tem končan. V tem trenutku pa jo posl. Grgurevič (rad.) zakli-cal: »Pavlovič je imol popolnoma prav!* To jc izzvalo nove viharne proteste pri muslimanih. Predsednik Ljuba Joranovič jo skušal pomiriti nor spor, ki pa se jo šo povečal, ko jo radikaloo MajkiS zakli-cal muslimanom: »Ubiti bi vas morali!* Iz muslimanskih in klerikalnih vrat so zadoneli v odgovor vzkliki: »To jo škandal! G. predsednik, ali sto slišali, kaj se govori?* V splošnem hrupu jo predsod-nik Ljuba Jovanovič prekinil Bejo in šel nato mirit bosanske radikale. Po zopetni otvoritvi seje je predsednik naznanil, da pride incident s poslancem Majkičom na dnevni red. Po prečitanju prošenj ln po kratkih odgovorih posameznih ministrov je skupščina prešla na dnevni red: Poročilo odbora o trgovinski pogodbi s Poljsko. Trgovinski minister dr. K o j i 6 jo po kratkem ekspozeju priporočal skupščini, naj sprejme konvencijo. Posl Bedjanič jo izjavil imenom klerikalcev, dr. Sečorov imenom demokratov in Voja Lazič imo-nom zemljoradnikov, da bodo glasovali za konvencijo. Nato so jo oglasil k be-sodi zunanji ministor dr. Ninčič, ki jo naglašal, da ima soglasni sprejem teh konvencij nedvomno politični značaj. Pokazalo se je, da je naša skupščina enodušna, kadar gre za vprašanje ustva-ritvo čim tesnejših vezi s Poljsko. Skupno delo držav Malo antanta in Poljske se jo žo ponovno obneslo in njihov vpliv na ureditev razmer v Srednji Evropi nikakor ni mogoče zanikati. Nato ao bilo konvencije v prvem ln drugem glasovanju sprejeto s 151 glasovi. Proti ni glasoval nikdo. Potem ko je predsednik Izjavil, da bo Majkičev slučaj predložon skupščini šele tedaj, ko bo ugotovo vso okolnosti, in je bil prečitan akt ministra pravdo, b katerim so zahteva zakonsko tolmačenjo čl. 30. zakona o sodnikih od 4. marca 1911., jo predsednik ob 1. uri popoldno zaključil sojo in sklical prihodnjo za jutri dopoldne z dnevnim redom: Razprava za- kona o prometnem osobju (žolcznl&irska pragmatika). Beograd, 1. oktobra, r. Podpredsednik narodno Bkupščino Ljuba Bašič vodi v, imenu prodsedništva narodno skupščine preiskavo zaradi današnjega incidenta radikala Majkiča z muslimani. Zaališani bodo nekateri poslanci, ki so čull njegovo medklico. Bosanski radikali trdijo, da so je Majkiču izrekla žaljivka banti (vagabund, gauner), na kar jo Majkič rekel, da bi onega, ki jo to rekel, ako bi ga čul, ustrelil... Beograd, 1. oktobra, r. Danes popoldne jo bila seja administrativnega odbora, na kateri so jo z ozirom na naglo skakanjo cen in voliko draginjo, ki 'vla* da v Beogradu pledo prehrano iu stanovanj, sklenilo, da bo narodni skupščini predloži povišanje poslaniških dnevnio na 800 Din. Obenem so jo sklenilo, da so poslancem, ki so člani administrativnega in finančnega odbora, plača dnevno 60 Din, kadar jo skupščina odgodena. Beograd, 1. oktobra, r. Sekcija za pretres zakona o sodnikih jo odgodila razpravo o tem zakonu, ker jo ministor pravdo izjavil, da bo v nekaterih dneh predložil zakonski načrt o organizaciji sodišč v naši državi ter so bosta potem ta dva zakona protrof.ala skupaj, kor t ti po vsebini ozko zvezana. ZAKON O TAKSAH. Beograd, 1- oktobra, r. Danes popoldne od 4.30 do 7. Je imel sejo radikalni klub. Razpravljali so o zakonu'o taksah. Finančni minister le podal svoj ekspoze. Mihajlo Rankovič Je zahteval, da se nekatero takse Izprcmcnijo ter Ja finančni minister njegove predloge usvojil. Dolgo se Jc razpravljalo o davku na žganje. Rankovič Je izjavil, da se na protivi temu davku, da pa zahteva drug način obdavčenja, da bi so izključilo šl-kar.e finančnih kontrolnih organov. V to svrho se ie sestavil poseben odbor šesto-rice, ki bo finančnemu ministru podal •konkretne predloge. Pašič Je Izjavil, da so te takse potrebne radi pokritja izdatkov v dvanajstlnah in da bo po prometnem zakonu, ki bo Jutri sprejet z resolucijo po skrajšanem postopku, takoj prišel na vrsto zakon o taksah. Nato sc bo skupščina odgodila do 20. oktobra. Medsebojno klanfe v Bol« VODITELJI PORAŽENIH VSTAŠEV V BEOGRADU. nističnih voditeljev v Srbiji, padel v zad-Bolgarskem. Pobegnil je Beograd, 1. oktobra, r. Danes sta prispela v Beograd vodji bolgarskih komunistov Dimitrov in Koranov, ki sta po neuspeli ustaji na Bolgarskem pobegnila na naše ozemlje. Dopoldne ju je zaslišal šef oddelka za zaščito državo. Obenem jo dospel v Beograd tudi bivši minister v kabinetu Stambolijskega Obov, kateremu se je svojčas posrečilo pobegniti v llu-munijo. Beograd, 1. oktobra, n. Popoldanski listi javljajo, da je iz Sofije došla vest, da je Pavle Pavlovič, eden od bivših komu- njih borbah na--- na Bolgarsko po atentatu na mm istra Draškoviča. SoSija, 1- oktobra, s. Bolgarska brzojavna agentura Javlja, da Je prišlo v, Raci vsied nesrečnega slučaja do velikei ga požara, ki Je uničil okoli 200 poslopij Iz Sofije došlim pomožnim četam so je posrečilo požar lokallzirati. Bilo Jc tudi mnogo človeških žrtev; števila se do sedaj ne da ugotoviti. DR. BAXA ZOPET PRAŠKI ŽUPAN. Praga, 1. oktobra. J. Dosedanji praški župan dr. Baxa ie bil pri današnjih volitvah v občinski svet z glasovi čeških narodnih socijalistov in narodnih demokratov zopet izvoljen za župana. Dr. Ba-xa Je prejel 66 glasov, njegov komunistični protikandidat Turil pa 24 -glasov. 10 glasovnic Je bilo praznih. Nemci so glasovali za komunista. Novi župan Je izvolitev sprejel VREMENSKA PROGNOZA. Dunaj, 1. oktobra, s. Lepo vreme, ki ie danes zavladalo v Avstriji in v južno-iztočni Evropi nima znakov trajnosti. Na Češkem ln v srednji Nemčiji Jo znašala srednja temperatura 25 stopinj. V zapad-nl Evropi Je opažati hladne toke iz za-pada. Napoved: Oblačni, deloma deževni dnevi. Padanje temperature. Živahni za-padnl ozir. scverozapadni vetrovi. VELIK POTRES. Berlin, 1. oktobra, s. Selzmografi raznih potresnih opazovalnic so zabeležili v noči od sobote na nedeljo več močnih potresnih sunkov v približni oddaljenosti 3000 km. Dsmarla Male antante v Budimpešti Budimpešta, 1. oktobra, s. Rumtm-ski, jugoslovanski in češkoslovaški poslanik so dno 28. septembra intervenirali pri madžarski vladi proti govoru državnega upravnika Horthy-ja, ki je nedavno grozil, da si bo Madžarska znala pridobiti nazaj, kar jo izgubila. Madžarska vlada je opazila, da so je vsebina omenjenega govora v inozemstvu zelo neugodno komentirala. Z ozirom na to jo namestnik ministrskega predsednika Vasz v imenu vlade ugotovil, da so vso vesti, ki govore o kakih grožnjah Madžarsko državam Male antante, neutemeljene. Poslaniki so vzeli njegovo izjavo na znanje. GRADJANSKI PRVAK JUGOSLAVIJE. Zagreb, 1. oktobra, j. Ker je včerajšnji finale za državno prvenstvo med Gradjanskim in sarajevskim Saškom končal 1:1, torej neodločeno, so jo vršila danes popoldno ponovna tekma. Rezultat je 4:2 (3:1) za Zagrebčane. Gradjanski jo s tem prvak Jugoslavije v nogometu. Bratislava, 1. oktobra. Moravska Slavija (Brno) : Makabi (Bratislava) 5:3 (4:1/ Inozemske bm"se 1. oktobra: CURIH' Berlin 0.0000024, New-York 560, London 25.46, Pariz 34.17, Milan 25 47 Praga 10.75, Budimpešta 0.0301, Bukarešta 2.60, Beograd 6.375 Sobja 5.40, Varšava 0.0017, Dunaj 0.007875, avstrijsko žigozane krono 0.00792o. CUR1II ob 17: Beograd 6.35 DUNAJ: Devize: Beograd 803 do «U7, Berlin 0.265 do 0.315, Budimpešta 371 do 381, Bukarešta 339 do 341, London,322 tisoč do 323.000, Milan 3204 do 3210 New-York 70.935 do 71.185, Pariz 4322 do 4338, Praga 2120 do 2130, Sofija 676 do 680, Varšava 0.15 do 0- 6, Curih 12.65o do 12.705; valute: dolarji 70.560 do 70 960, lovi 645 do 662, nemško marke 0255 do 0.305, funti 320.300 do 321.800J francoski franki 4272 do 4305, liro 316a do 3185, dinarji 792 do 793, poljsko marko 0.14 do 0.16, leji 330 do 334 švicarski franki 12.540 do 12.620, češko krone 2103 do 2118 madžarsko krono 2.00 do i.M, efekli (v tisočih): Južna železnica 290, Alpine 700, Jesenice 2500, Trbovlje TRAGA: Dunaj 4.58, Borim 0.12, Rim 156, Budimpešta 17.125, Paviz 208 50 London 154.50, NeW-York 34.10, Cur.li 012.7* Beoarnd 39.05. _„ NEW-YORK: Beograd 112.75, London 453125 Pariz 59",, Berlin 0.000028, Milan 42250, Curih 39.28, Praga 300, Dunaj 014125. Budimpešta 0.55. Bukarešta 47. Pololal v Bo^aritt Krvava notranja borba v Bolgariji je Naenkrat zaključena. Tulntam sicer Se bukne zaostal plamen upora, aH v glavnem je upor komunlstično-zemljedelsklh množic udušen in sofijska vlada je s polnočjo vojaštva, makedonstvujuščlh In ■meščanskih dobrovoljccv ostala zmago-ivita. Dosti drugačnega izida niti ni bilo pričakovati. Kakor že tolikokrat, se Je pokazalo tudi topot, da je nemogoče zmagati z revolucijo, kateri je izhodišče v ■vasi in malih mestih. Sofijska vlada Je Uržala trdno v rokah glavna središča in prometna sredstva in imela Je na razpolago močan, zaveden in krepko discipliniran oborožen k^der. Uporne množice so si morale povečini orožje šele osvojiti; uprle so se sicer očividno po enot, nem navodilu, toda operirati so mogle neenotno, razpršene v manjše oddelke. Razumljivo Je, da Je jugoslovanska jav nost stala s svojimi simpatijami na strani upornih množic, ker poznamo pravo mišljenje vlade Cankova in stremljenje makedonstvujuščih, glavnih Insplratorjev sedanjega režima v Bolgariji. Toda Jasno nam Je bilo, da bi z zmago upornih množic položai še ne bil dovolj čist; kajti tak preobrat bl prav gotovo ne bil spravil na vlado zemljoradnikov, marveč pač komuniste, kar bi tudi ne pomenilo političnega ravnovesja r.a Balkanu, nmveč le nove komplikacije. Sedanja zmaga jc položaj sofijske vlade gotovo utrdila. Vsaj v enem oziru; komunistična stranka, ki se Je pripravljala, da prevzame dedščino po zemlje-delcih, konkretneje: da zbere na svoje liste stotisoče kmetskih glasov, je bistveno oslabljena. Brczdvomno bodo v Sofiji porabili priliko, da komunistične organizacije popolnoma razbljejo in stranki sploh onemogočijo politični nastop pri bližajočih so volitvah. S tem sta oba velika nasprotnika, zcmljedclcl In komunisti vržena Iz politične arene. Vendar pa položai še nikakor nI tako enostaven. Z nasiljem premagani stranki zastopata dve tretjini prebivalstva; obe sta dovolj borbeni, da bosta tudi zana-prej še poskušali na miren ali ^rvav način uveljaviti svoj odpor. Bolgarija tedaj tudi sedal še ne bo mogla najti miru In sedanja vlada tudi zanaprej ne bo mogla razpolagati s celotno silo države; notranji sovražnik ji bo vezal roke. itlčiiB beležke bTjc. To Te" poTfttJnt sTsrem, » rr mnra"' mo obsojati. Enako Je v vseh najvišjih naših uradih. Bratsko ljubezen je treba pokazati tudi z delanjem. Kdor liočo da gre naša država k boljšemu, občuti te napake kot usodcpolne, ker se maščujejo na velikih svetinjah našega naroda. Prestiž predvojne Srbije treba čuvati tudi da nes, ker vsaka senca, ki pade na prestiž predvojne Srbije, škodi celoti naše drža-ve. A Srbiji ni nič tako škodilo kot ta import nesposobnih in nekvalificiranih uradnikov v prečanske kraje. Voditi bi se morala konsekventna politika državnega edlnstva, toda vlada ne čuva niti avtoritete naše državne zastave. Sposobne uradnike reducirate, na ministrske sto lice pa postavljate ljudi, ki bi v predku-manovskt Srbiji niti uradniki ne mogli biti. O. Prlbičeviču je odgovarjal minister lavnih del g. Uzunovič, ki jc izzval v skupščini — kot vedno kadar spregovori — veliko živahnost, posebno ko Je rekel, da bl se morala radikalska stranka pravzaprav imenovati »železniška« stranka, češ da gradi eno železniško progo za drugo. Opozicija le buknila v ogro men smeli, ki Je »okužil« tudi mnoge radikale in v zbornici Je nastalo veselo razpoloženje. Po govoru g. Uzunoviča je izjavil g. Prlbičevič, da se je on slccr prijavil za besedo, ali z ozirom na izvajanja g. Uzunoviča in veselost, ki Jo ie ta govor izzval, se odpoveduje besedi, ker je žc cela zbornica dala g. ministru primeren odgovor. Splošno veselo pritrjevanje med katerim g. Jovanovič zaključuje sejo... -r- Radikalsko-lurško-nemška koalicija. »Pravda« poroča: Po sedemdnevnih pogajanjih s Turki in Nemci je g. Pašič dosegel ustvaritev vladine večine iz trčit skupin: radikalcev, Turkov in Nemcev. Skupno število vladinlh poslancev torej znaša 127. Pogoji, pod katerimi ie vlada napravila sporazum s tema dvema skupinama, se drže v največji tajnosti. O teh pogojih nočejo govoriti niti ministri, niti Turki In tudi ne NcmcL Ampak po gotovih dejanjih, ki so se že začela izvrševati v posameznih resortih, se vidi: da so oni stari pogoji teh skupin popolnoma sprejeti. Južna Srbija, Vojvodina in Slovenija bodo kmalu čutile novi sporazum. Za Vojvodino se ve za gotovo, da dobijo Nemci 2 — 3 gimnazije. -r Ali prevzamete tudi jamstvo? »Slovenskemu Narodu« naš nedeljski odgovor glede »Jadranske banke« nc zadostuje, ker Je smatral za potrebno, da (včerai nadaljuje v soboto proti nam za-početo polemiko. Ker trdi »Slovenski Narod«, da nima »drugega namena nego zavzemati se za koristi in prospeh naših denarnih zavodov i:i njihovih interesentov«, vprašamo »Slovenski Narod«, ki nosi pred javnostjo vsaj tako odgovornost za pisavo o »Jadranski banki«, kakor mi, ali je pripravljen on in družba gospodov, ki stoji za njim, prevzeti tudi jamstvo za neizbežno izgubo, ki čaka interesente «Jadranske banke*? Baš, da opozorimo ua dejansko stanje, smo iznašali gola in resnična dejstva o tem za-vodu, ki po krivdi g. Kamenaroviča drvi v prepad. Nikdo nt mogel In ni niti poskusil ta dejstva konkretno ovreči! Enako stališče kot ga »Slovenski Narod« zavzema napram ljubljanski »J. B.» Je zavzemal tudi napram tržaški Jadranski banki. Ali bo sedaj on vrnil jugoslovanskim delničarjem izgubljene delnice? Ali bi ne storil bolje, da Je interesente preje opozoril na katastrofo, dokler je bil še čas? Ali naj Javno glasilo, čegar dolžnost je informirati javnost tudi o gospodarskih vprašanjih, molči, da se dogaja potem to, kar se je n. pr. dogodilo pri »Balkanski banki« v Zagrebu? Taki dogodki, kakor jc tržaška sleparija pa zagrebški krah škodijo našemu narodnemu gospodarstvu! Zato je tem večja naloga vseh onih, ki Jim je vodstvo gospodarskih zavodov poverjeno, da nezdrave bule pravočasno izrežejo, kajti še veliko večje gorje preti interesentom in vsem gospodarskim institucijam, ako jc katastrofa tu. Potem ni nobene rešitve več. Mi imamo čisto vest. Kar smo pisali, smo pisali premišljeno, resnično in v sve-s!i si velike odgovornosti. Kdor je hotel sebi dobro, si jo lahko pomagal. Danes pa smatramo za potrebno, da ponovno vprašamo «Slovenski Narod«, ali prevzame odgovornost za svojo pisavo tudi on? Ali prevzame tudi jamstvo, da se onim, ki sc nanj zanesejo, nc bo zgodila nobena škoda? Cc gospodje to izjavijo, bodc-mo mi lahko nehali. -r Uvaževanja vreden recept. Italija Je že dobila onih 50 milijonov lir, ki jih Je morala plačali Grčija kot odškodnino za ubite člane italijanske komisijo. Pri tej priliki je Mussolini določil, da se od lega zneska 10 milijonov lir vrne Grčiji kot podpora za grške begunce iz Male Azije, ki živijo na Krfu iu po raznih grških mestih. Preostalih 40 milijonov lir se bo razdelilo dobrotvornim ustanovam po Italiji in revežem. Recept jc uvaževanja vreden: vzemi ml 50 ter mi zopet »podari« 10 in boš moj plemeniti dobrotnik! + Prizor iz narodne skupščine. V debati o dvanajstinah je kakor smo poročali posl. Sv. Priblčevlč ostro napadel vlado radi njeno plemenske politike. Dejal je in. dr.: S stališča narodnega edlnstva ie lahko vseeno iz katerega kvari so ministri. Ali ml imamo danes 19 ministrov Srbov, od katerih so samo tro-iica Srhi Izven mej predkumanovske Sr- Po svetu — Pravoslavna nadškoiija na Češkoslovaškem. Carigrajski patrijarh jc sklenil, da osnuje na Češkoslovaškem pravoslavno nadškofijo, kateri bodo podrejene tri škofije in sicer praška, morav-sko-slovaška in škofija i i Podkarpatske Rusije. — Žurnallstlčna visoka šola v Pragi, Nedavno so se vršila med delegati češkoslovaškega novinarskega udruženja in univerzitetnim profesorjem dr. Gruberjem posvetovanja glede ustanovitve žurnalistične visoke šole v Pragi. Razgovori so končali uspešno. Konstituiral se ie poseben odbor iz zastopnikov novinarjev, ministrstva prosvete ter delc-gatov-prolesorjev filozofske In juridlčne fakultete na Karlovi univerzi. Sklenjeno Je bilo, da se novinarska Univerza otvori 1. februarja 1924. Kot slušatelji pride Jo najprej v poštev aktivni, od novinar, skega udruženja predlagani žurnalistl, In šele potem absolviran! srednješolci, ki se žele posvetiti novinarskemu poklicu. — Potni listi v Rusiji odpravljeni. Iz Moskve poročajo, da je svet ljudskih komisarjev odpravil potne liste za potovanje iz ene sovjetske republike v drugo. — Visoke šole v sovjetski Rusiji. Po poročilu ljudskega komisarja za visokošolsko izobrazbo Kcmijenskcga, se nahaja danes na področju sovjetske Rusije 15 visokih šc.l z 42 fakultetami, ki so vzdržujejo na državne stroške. Poleg tega obstojajo 4 univerze z 34 fakultetami, ki jih vzdržujejo lokalne oblasti. 1. avgusta letos jc bilo na univerzah vpisanih 136.571 dijakov. Število fakultet se deli takole: 3 so za narodno in socijal-no gospodarstvo, 21 jih jc za industrijo in tehniko, 12 za pedagogiko, 6 za mc-dicino, 9 za lepa umetnosti in 25 za poljedelstvo. Prosvefa Ljubljanska opera. Sreda, S.: »Novela od Stanca« in «Za- pcčatcnci«. Izv. Četrtek, A.: Zapito. (Generalna vaja za Aido.) Petek, 5.: »Novela od Stanca« in «Za- pcčatenci«. B. Sobota, 6.: »Aida«. Izv. Nedelja, 7.: »Nikola Šubic Zrinjski«. Izv. Pondeljek, 8.: Zaprto. Ljubljanska drama. Torek, 2.: »Judit«. Gostovanje ge. Marije Vere iz Beograda. Izv. Sreda. 3.: Zaprto. Četrtek, 4.: »Kar hočete«. F, Petek, 5.: »Azazcl. A. Sobota, 6.: »Smrt inajke Jugovičcv«. Izv. Ncdciia, 7.: »Judit«. Gostovanje ge. Marije Vere. Izv. Pondeljck, 8.: »Azazel«. C,-* Obiskovalce dhramskega gledališča opozarjamo, da je izšla Pregljeva žalnigra Azazcl v posebni knjigi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Cena vezani knjigi 28 Din, broš. 22 Din. Istotam jc izšla tudi Ibscnova drama Gospa z morja, ki jo bodo v kratkem igrali v dramskem gledališču. »Gospa z morja* velja vezana 2-1 Din. broš. 18 Diu. Prtmlera »Azazela«. fvtn Pregelj: »Azazel«, žalna igra v 4 dejanjih. Premiera to izvirne drame se je vršila sinoči v dramrkem glodališču ter je trajala skoro do polnoči. Literarna knjižna drama je kot čtivo jako lepa, toda njena uprizoritev na našem majhnem odru ni mogla biti srečna. Tudi ansambel po veliki večini ni bil kos svoji nalogi. Avtor jo bil po drugem dejanju pozvan na oder ter so mu jo izročil venco in šopek. Navdušenje je pa proti koncu občutno zamiralo in končno povsem zaspalo. Obširnejša kritika sledi. Druga premiera v 'drami bo danes dno 2. oktobra. Uprizori se Ilebblova tragedija »Judit« z Marijo Vero kot gostom v naslovni vlogi in Skrbinškom v vlogi Holoferna. Režira gospod Lipah. Začetek ob 8. uri zvečer. Kulturna sabotaža? Ena glavnih nalog državne oporo ljubljanske, bi bila, da zveža duševne toka muzikalnega iit-ja Srbov in Hrvatov z našimi. Končno nam prinese po dolgih petih letih šesta sezona širolinega »Stanca«. Toda ali so hočo premieri podstaviti nogo? Kajti ni drugače mogočo najti pametnega razloga, zakaj da se jo postavila na isti dan, za katerega je bil že dalj ča»a pred objavo premlernega datuma objavljen komorni konccrt Zikovcev. Ta čin opernega vodstva pomeni skrajno brezobzirnost no samo nasproti avtorju »Stanca« in nasproti Zikovcem, ki bodo oboji materialno in moralno oškodovani, temveč jo brezobzirnost tudi napram našemu glasboljubečemu občinstvu, ki bi rado slišalo Zikovce in enako rado prisostvovalo premieri »Stanca«. Ce eo je pa premiera Stanca kolidujoče nastavila le po slučaju, pa to pomeni skrajno zani-kaAiost, Mislim, da bodo soglašali z menoj vsi naši ljubitelji glasbe, če proti takemu postopanju ogorčeno protestiram, z zahtevo, da se premiera preloži... — Anton L a j o v i c. Koncert komornega kvarteta «Zika». Jutri, v sredo, dno 8. oktobra nastopi splošno znani priljubljeni komorni kvartet v veliki dvorani hotela €Union» ter izvaja sledeče skladbe: 1.) Josip Suk: Kvartet op. 81, Št. 2 (namesto Haydno-vega kvarteta v g-rnolu, ki jo javljen na sporedih in letakih, kar prosimo občinstvo, da vzamo na znanje); 2.) Maurice Ravell: Kvartet v F-duru in 3.) dr. Anton Dvofak: Kvartet v As-duru, op. 105. Zl-kovol izvajajo Josip Sukov kvartet, ki je eden najlepših in najzanimivejših kvar tetov češke glasbono literature na izrecno željo ljubljanskih glasbenih krogov. Občinstvo opozarjamo na ta koncert Zikovcev, ki bo najbrže edini v letošnji koncertni sezoni. Vstopnico so v pred-prodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in na večer koncerta pri blagajni v Unionu. V pondeljek, dne 8. oktobra se vrši v dvorani Filharmonične družbe historični koncert, na katerem bo podana pro šlost Francio in njenih pesmi od XII. sto Ictja daljo. Historični koncert je pravzaprav predavanje, zvezano z glasbenimi vložkami. Predavanje se vrši v francoskem jeziku, in sicer predava prof. l.u-cien de Plagnv, poje pa gospod William Gwin, tenor pariškega konservatoriji. Vstopnice za ta večer bodo od četifka dalje v predprodaji v Matični knjigarni, kjer so dobiva tudi natančni spored z celotnim besedilom petih pesmi in z glas benimi pripombami francoskih avtorjev. Občinstvo, posebno ono, ki razume fran cosld jezik, vabimo, da se v obilnem številu udeleži to kulturne prireditve. Dva koncerta vijolinskega virtuora Karla Sancina. Vijolinski virtuoz gosp. Karel Sanein, ravnatelj Glasbeno Matice v Celju konccrtira s soprogo v četrtek dne 4. oktobra v Celju, v soboto dne G. oktobra pa v Kamniku. Na sporedu so skladbe Dvofaka, Griega, Bacha, Pugna-nija, Smetane in Fibicha. Jos. Brinar: Slovenska vadnlca za višje razrede osnovnih šol. Knjigarna Goričar & Leskovšek v Celju je pravkar založila drugo, .loi-ip eni^n/oiiD izdajo gori navedeno Brinatjeve »Slovenske vadnica«. Knjiga ja porabna v vsakem oziru tor je tudi odobrena od prosvetnega oddelka slov, pokrajinske uprav* za višje razrede ocnov-iih šol in za meščanske šole. Izvod knjige stane 24 Din, Toplo priporočamo. Drugo 6fp8ko ali hrvatsko čitanko za slovenske šole je dala na svetlo agil-na Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Jako vešče jo je sestavil učitelj Tomo .Tedri-nič S pridom bodo knjigo uporabljali vsi naši v poštev prihajajoči učni zavodi. Cena publikaciji je 22 Din. Delo je odobreno od prosvetnega oddelka pokrajinsko uprave v Ljubljani. Priporočamo! t»'setf. lugOsfrtVansSr katerega se je udeležilo mnogo Sokolstva in drugega odličnega občinstva. Dvorana je bila izredno okusno dekorirana. Ob obeh Btenah je rijelo zelenje nad prekrasnimi preprogami, dočim je pročelje po razvršče-p6B telovadnem orodju simbolično predstavljalo razvoj Sokola, ki je ta Jjm praznoval svojo COletnioo. Sredi odra je med zelenje in državno trobojnico bila uvrščena slika kralja Aleksandra, pokrovitelja našega Sokolstva. Veličasten utis so napravili številni stari sokolski prapori, pritrjeni na lesene podstavke na obeh straneh slavnostnega odra. Kmalu po devetih zjutraj se Je dvorana začela pobiti. Videli smo tam 6tare priznane Bokolske delavce, de-putacije Številnih sokolskih društev i, vseh krajev naše prostrane domovine; prišle so celo iz oddaljene Srbije, Poleg starejših Sokolov je bila prav častno zastopana mladina —* bodoči steber jugoslovenskega Sokolova. Pa ne samo Sokoli, tudi mnogo drugih ljudi je bilo navzočih na svečanem občnem zboru. Pozdrav kralju ln predsedniku Masaryku. Ob nabito pobil dvorani Je starosta jubljanskega Sokola br. dr. Viktor Jlurnik točno ob 10. url otvoril slav nostno zborovanje. Najprej je iskreno pozdravil zastopnika kralja Aleksandra, poveljnika dravske divizije polkovnika Vučkoviča. Naglašal je, da je jugoslovansko Sokolstvo lahko ponosno, ker je njegov zaščitnik in pokrovitelj sam državni poglavar. Svoja izvajanja je dr. Murnik zaključil z vzklikom: Živel kralj Aleksander, živela kraljica Marija! Frenetični Zivio klici in dolgotrajno ploskanje je za-pmelo po dvorani. Občni zbor je sklenil, da se pošlje dvorni pisarni v Beograd vdanostna brzojavka, s katero lireka Sokolstvo svojemu narodnemu poglavarju neomajno zvestobo in vernost. Nato so se bratje Sokoli spomnili še enega državnega poglavarja in vnetega Sokola predsednika češkoslovaške republike Masaryka. Zopet so zadoneli klici: Živel Masaryk, ži veli Čehi! Brž nato je dr. Murnik pre {ital pismene čestitke velikega župana dr. Lukana, ki je osebno zadržan in se ni mogel udeležiti občnega zbora. Pozdravil je njegovega zastopnika, načelnika oddelka za, socijalno politiko dr. Goršiča. Dva veterana. Sledil Je topel pozdrav veteranoma ljubljanskega Sokola bratoma Franu Dreniku in Petra Graselliju, ki sta bila soustanovitelja sokolske organi učijo in prva propagatorja sokolske ideje v Sloveniji. Zborovalci so obema uslužnima bratoma priredili viharne ovacije, ki so starčka globoko ganile. Dr. Murnik se je nato s pozdravom obrnil na številna sokolska društva iz ieograda, Zagreba, Niša, Šabca, Osi eka, Novega Sada, Splita, Sušaka, ieke itd. Zadnji, a tem bolj prisrčni »zdrav je bil namenjen našemu od-ičnemu delavnemu narodnemu žen-«tvu, zlasti njega predsednici ge. Fra-nji dr. Tavčarjevi, ki je vselej z veliko vnemo podpirala stremljenja sokolske ideje. Govornik se je dalje spominjal pre-fino umrlih odličnih Sokolov, bratov dr. Ivana Oražna, dr. Ivana Tavčar-a, Verovška, Ravnibarja in drugih, Zborovalci so jim stoje zaklicali: Slava spominu umrlih bratov! Borba za Reko v Wilsonovih »Spominih" Ko je dr. Murnik končal svoj govor, jo dobil besedo zastopnik ljubljanske pokrajinske uprave. Pozdravil e občni zbor in čestital jubilantu z besedami: »Vzpni se visoko, razpni svoja krila široko, dragi naš slavljo-nec! Zdravo ljubljanski Sokol!* V Imenu starešinstva JSS je nato izpregovoril dr. Ravnihar, v imenu Glasbene Matice* je čestital Sokolu dr. Žirovnik. Naglašal je, da sta baš ljubljanski Sokol in Glasbena Matica bila istočasno ustanovljena ter sta »odpirala takratno nacijonalno prero-;enje našega naroda. Po pozdravnih besedah zastopnika Češke obce v Ljubljani br. Ružičke je zopet povzel besedo dr. Murnik. V globoko zasnovanem govoru je očrta! delovanje društva od njega ustanovitve pa do današnjega dne. Ta govor je bil višek slavnostnega občnega zbora. V Imenu narodnega ženstva je izpregovorila ga. Franja dr. Tavčarjeva, ki je pripela na društveni prapor lepo srebrno spominsko darilo — ploščico z napisom: «1863.—1928. Ljubljansko narodno ženstvo nasledniku južnega Sokola ob 601etnici.» Ob sklepu ja br. dr. Murnik prečital brzojavne pozdrave društva praškemu Sokolu ter Češke obci v Pragi. Prečitane so bile še brzojavke, katere je društvo prejelo od raznih sokolskih organizacij. Med drugimi je društvu iskreno čestitaj tudi predsednik demokratske stranke minister n. r. dr. Gregor Žerjav. S tem je bilo zborovanju konec. Povorka. Sokolstvo se je začelo zbirati pred Narodnim domom. Pripravljalo se je na slovesen obhod po mestu. Točno ob določenem času je bila povorka formirana in se začela pomikati dalje. Na čelu je jezdila kavalkada Sokolov s šestimi trobentači in zastavo pod vodstvom br. Franketa, načelnika jezdnega odseka. Za jezdeci je korakala godba dravske divizijo, nato odbor, tehnično vodstvo JSS ter sedem praporov. Prapori so zastopali nastopna društva: Sokol Ljubljana, Šiška, Škofja Loka, Vrhnika, Borovnica, Kranj ln Maribor. Za prapori je korakalo starešinstvo JSS, za njim pa sta se vozila v ekvipaži veterana ljubljanskega Sokola br. Drenik in Gra-selli, katera je občinstvo živahno pozdravljalo. Za ekvipažo je v strumnih vrstah korakalo žensko in moško članstvo. Sprevod je zaključil oddelek moškega in ženskega naraščaja. Ženski naraščaj je bil po večini v narodnih nošah, kar je napravljalo izredno lep utis. Po vseh ulicah, koder se je premikal sprevod, je tvorilo občinstvo gost špalir. Publika je sokolsko vrste pozdravljala z vzkliki. Sprevod se je pomikal Izpred Narodnega doma po Bleivveisovi, Rimski in Emonski cesti, krenil je na Stari trg, šel po Mestnem trgu, Resljevi in Dunajski cesti ter po enournem obhodu po Aleksandrovi cesti dospel zopet pred Narodni dom. Popoldanska proslava. Popoldne ob 3. se je v operi vršila slavnostna akademija. Gledališče je bilo natlačeno. Občinstvo je s ploskanjem dajalo duška svojemu zadovoljstvu nad striktnim in vzornim izvajanjem. Zvečer je bila v operi slavnostna predstava. Pel se je »Gorenjski slavček*. Nato se je vršil prijateljski sestanek v restavraciji Zvezda, s čemur je bila jubilejna slavnost zaključena. Pozno zvečer so se udeležniki sokolske proslave razhajali, vzradošče-ni nad jubilejem, od katerega so se vračali domov polni moči za novo smotTeno delo Bokolske organizacije. (Dalje.) Z italijanskega lastnega stališča je pa zahteva po Reki bila taktična napaka, ki je Italijanom jemala možnost, da bi nepopustljivo vztrajali na besedilu zavezniška londonske zadolžnlce. Italijanska pravda se je zato razvila v nepregledno mešanico pravnih, etnografskih, zemljepisnih In strategičnih argumentov. Zvijali so se ln napenjali in obračali pri teh naporih, da bi si ohranili vse ono, kar jim je obljubljala Londonska pogodba, ln da bi si povrhu zagotovili še koncesije hi aneksije. Cim so je našel razlog, ki je govoril proti njim, so uveljavljali takoj kopico drugih protirazlogov ob uprav nesramnem neupošteivanlu dejstva, da ti protipredlogl niso imeil nikakršne podlaga Diplomatsko mešetarstvo le uganjalo pravcate orgilel Neskončna diskusija se je danes vrtela okrog Londonska pogodbe, jutri pa okrog Reke. Danes so Lahi odklanjali uporabo 14. Wilsonovih točk za svoje zadeve, jutri pa so se zopet sklicevali na Wllsonova načela. Včasih je izgledalo, da delajo skupno z Ameriko proti Angležem in Francozom, drugikrat pa zopet skupno s Francozi in Angleži proti Američanom. Kakor Francija, tudi Italija ni imela alternativnih zahtevkov, ali to, ali ono, marveč oboje, odnosno vse, kar zahteva. Ena bistvena razlika pa je bila med francoskimi In Italijanskimi zahtevami. Francoske zahteve so bile naperjene proti nemškemu dednemu sovražnika, Italijanske pa v glavnem proti jugoslovanskemu zavezniku. Zedinjene Države so dejansko priznale novo jugoslovansko državo 7. februarja ln njeni delegati so bili prisotni na mirovni konferenci. Srbija je med vso svetovno vojno bila zvest zaveznik, Slovani celega tega ozemlja pa so se obnašali kot pravi prijatelji in njihove narod nostne aspiracije so se vedno gojile kot aktivna postavka v zavezniški stvari. Za časa, ko so stali pod pritiskom, so se Italijani brez pomisleka poslužili te aktivne postavke, za svojo vojsko so zbirali jugoslovanske dobrovoljce in so tudi podpirali njihove načrte za osvobojenje in ujedinjenje. Trudili so se celo z delom proti razočaranju, 'k| je sledilo, ko so ru ski boljševiki v novembru 1917. objavili Londonski pakt, in so razširjali utis, kakor da je ona umazana kupčija razviljav Ijena. Izmena misli mod Italijani ln Jugoslovani je dosegla svoj višek aprila 1918, na »Rimskem kongresu* tlačenih avstro-ogrskih narodnosti. Ta kongres sicer nI bil oficijelen, vendar so se ga udeležili član! vlade, in ministrski predsednik Or-lando je celo imel nagovor ter podpiral cilje kongresa. Da iznova pridobe zaupanje Jugoslovanov in jih ujamejo na vabo, so celo dovoli jasno priznali njihove zahteve na Reko in Dalmacijo, seveda v času, ko je bil 'hudič v sili'. Kar je Or-iando spomladi 1918. čisto iskreno mislil, to je gladko požrl še pred koncem leta, ko jo opasni pritisk ponehal in ko je barometer idealizma rapidno padal. Ko se je torej zrušila avstrijska armada, so sredi premirja Italijani zasedli ne samo mnogo več ozemlja, kakor jim ga je priznaval londonski pakt, marveč j< celo mešan zavezniški oddelek, v katerem so pa imeil Italijani pretežno večino, Iztisnil jugoslovensko četo z Reke. Italijanska zahteva po ozemlju, katero so Jugoslovani osporavali, je seveda povzročila popolno premembo fronte -nasproti istoč-nemu sosedu. Vse skupaj je izgledalo kakor kmečka pravda za mejo, kjer mora napadajoči sosed umetno podpihovati svoje sovraštvo, da s tem dokaže svojo pravico. Seda) so utihnile izza »Rimskega pakta* znane lope besede o »dobrih in iskrenih odnošajih obeh narodov*, ali pa o skupnem postopanju, s katerim bi se »na prijateljski način razna teritorijalna nasprotstva rešila na podlagi narodnostnega načela ln načela samoodločbe ter bi se na ta način izognili poškodbi vitalnih interesov obeh narodov*. Kajti to bi bil WUsonizem! Isti Oriando, ki je prejšnje leto v Rimu prisrčno sprejel zastopnike drugih narodov, ki so hoteli osvo-bolenje Izpod avstrijskega jarma, je sedaj v Svetu Desetorica 11. marca izjavil, da «smatra Hrvate ln Slovence za svoje sovražnike». Dostavil je še: »Kolikor prihaja v poštev Italija, so ti narodi stopili na mesto Avstrije!* Nevarnost ga je bHa silila v prejšnjo pozo. Sedaj pa je hotel podpreti Italijanske zahteve. Niti poskusiti niso hoteli, da bi se diference s sosedom »prijateljski uredile*, marveč po Orlandovl ugotovitvi so Italijani odklanjali, da bi »le morda kda|» sedli z Jugoslovani v skupni konferenci, »kajti tudi Francija ne bi nikdar prostovoljno dovolila Nemčiji, da bi se udeležila diskusije o ureditvi francoske meje*. Da, niti z ozirom na posebna Italljansko-srbska vprašanja ni hotela Italija pristati na razgovor s Srbijo kot staro vojno zaveznico! To so bili cilji tn to je bil duh, s katerim je Italija prišla v Pariz. Ne bi bilo sicer pošteno, če bi ml trdili, da nI Italija zastopala nikakršno druge politike, razve« zasledovanja teh kratkovidnih samo pašnih Interesov. Kakor vsi drugI narodi v Parizu, bila je tudi Italija razcepljena. Tudi doma je bila politično raztrgana. V Evropi ni naroda, k| bi bil v prošllh letih doživel v gospodarskem In Industri-jalnem oziru tako rapiden razvoj, kakor Italija v svojih severnih mestih, n. pr. v Milanu. Temu razvoju je sledilo tudi znatno naraščanje liberalnih Idej, kakor jih n. pr. zastopajo veliki milanski listi, »Corriere della Sera* ln »11 Secolo*. Nikjer drugje se kooperativno delavsko gibanje ni lepše In razumnejše razvilo, in noben drug narod ni boli zdravo obnovil duševnega življenja svojega. Francija dela utis postajnega naroda, starinskega m utrujenega, — naroda, ki Ima raje brez-skrbnost In gotovost, kakor pa prigode ln možnosti novega razvoja. Italijani ali vsaj severni Italijani pa vzbujajo utis naroda ki je poln žlvljenske sile. Rodoviten, priden ln krepak narod so. Boiljšl del Italije še nI udeležen na po« lltlčnem vodstvu ln v Parizu prisotna v»« dltelja Oriando In Sonnlno sta bila no-i sllca najbol) surovih ciljev starega zavistnega reda. Vendar je značilno, da sol bili pariški Italijanski gospodarski delegati, zlasti Crcspl, v širokopoteznostl svojih naziranj o svetovnih gospodarski^ problemih uprav neprekosljivi. Kot celota pa Italija v Parizu nI Imela pravega vodstva. Bila je plen modseboj nasprotujočih tendenc brez poedino osebe, ki bi presegala povprečnost ali vzdr« žala primero z VVllsonom, L!oyd Oeorgc-om ali Clčmenceauom. Oriando Je bil učen gospod z južno-ltalijansko vljudnostjo, Kakor I.loyd Oeorge je bil po svojih na. gnjenjih tudi on naproden, pa kakor oni, |e tud| ta predvsem stremel za bleščečo nagrado trenutnega uspeha. NI bil močan karakter. Čeprav predsednik, ni mogel obvladati niti svojo lastne delegacijo bi od časa do časa on In njegov zunanji minister Sonnino sploh nista govorila. Mnogo energičnejšl ie bil Sonnino: Mrzel, odločen, imperialističen diplomat stare šole. Prav za prav sploh nI bil Lah. Oče mu le bil Italijanski žid, mati Skotinia. Ta samotarski mož Je s svojim nepremičnim temnim obrazom vzbujal uprav saturnskl utis. V Italiji ni bil nikdar popularen, vendar se Je več let držal na visokem stališču In ie bil nckal časa celo ministrski predsednik, kajti splošno so mu kot poštenjaku zaupali. Sonnino bi bil Imel jasnost razuma In določnost ciljev, da bi bil dal enotno smer italijanski politiki, — seveda v skrajno ozkosrčnein impcriailstič« nem smislu, — toda Oriando ga Je oviral do brezmočnostl. Oriando pa, ki ja osebno Imel doka) močnih simpatij zai VVilsonove ideale, nI imel sposobnosti zal voditelja. Predsednik VVIlson Je v razgovoru t Izvedenci 29. marca položaj dobro označil z besedami: »Z Orlandom prav dobro Izhajam In bi se z nJim dala zadeva kmalu urediti, če bi mož no imel takšnega smrtnega strahu pred Sonnlnom.* Oglejmo si sedal potek borbo v prvi perijodl, ki |e pričela z uvodno prakso za taktične pozicije ln ki Je dovedla do bitka med Izvedenci. (Dalje v četrtek). Kulturni pregled Slovenski in hrvatski umetniki i. 28. razstava V Jakopičevem paviljonu je zbudila ravno nasprotno senzacijo, kot bi Jo morala zbuditi pri količka) vzgojeni publiki; na oko vplivajo nepričakovane zunanjosti, svet, ki tiči za njimi, pa Je ostal nespoznan. In vendar Je umetnost po Fromentlnu »vidno Izražanje nevidnega*. 2e precej let se uveljavlja na naših razstavah mlajša generacija, ki je med tem pričela dozorevati v vseh žlvljen-skih pogledih ln zato se tudi njen umetniški izraz razvija v novo smer. Proces, ki se je tu vršil, Je sam po sebi močan znak samostojnega umetniškega življenja in zasluži ne glede na trenutno razvojno stanje, resnega uvaževanja. Prejšnja generacija umetnikov, ki stoji danes v moški zrelosti sredi najvedrejšega ustvarjanja, Je imela med velikim številom pripadnikov tako absolutno močne umetniške potence, da je izrazila svoj delež v ustvarjanju s popolnimi umetninami. Napačno pa bi bilo, če bi naraščaj prevzel ta njihov dobojcvani izraz kot splošno veljavno normo za umetniško ustvarianje, ker bi v Istem svetu Isto stvar v najboljšem slučaju lahko samo ponovil, v splošnem pa bi se degradiral na neplodno ln umetnostno brezpomembno epigonstvo, Zdravi instinkt za našo slikarsko tradicijo Je pokazal naraščaju pot, po kateri so hodili starejši, to jc hoja za lastnim umetniškim izrazom. Prejšnja generacija Je pobegnila s sveta in se je z vso vizijonarno silo ustvar- Jajočlh duhov posvetila čistotl artistični!) problemov. V tel konrtatacijl tiči spoznanje nadčloveškega napora veliklH umetnikov, polnega odrel«nia, dvomov, pa tudi naslad svobode in Virezmcjne radosti nad dolom. Umetnika je v njegovem delu zanimala samo čista priroda kot sa jo javljala njegovemu očesu, ne pa vsa njena razmerja do človeka in njegovih! uredb. Na ta način sta so individualistični umetnik in družba do dobra razšla; živela sta vsak zase v lastnem svetu, zainteresirana za popolnoma različne dobri« ne in umetnik ie podrl vsak miselni mosl med obema. Današnji čas je čas vseobčega nastajanja. Družba se po vseobči katastroil nanovo organizira in skuša doseči večjel popolnost, temelji mišljenja so se spremenili in se še spreminjajo ter presnav-ljajo tvorbe in rušijo vscdle nazore. CloJ veškemu intelektu se odpirajo neomcjcnel možnosti udejstvovanja in splošna razumska poteza se prav dobro pozna tudi današnjemu umetniškemu ustvarjanju. Razkrajajoči proces, ki ga jo nehotfl povzročil francoski Impresionizem, le zavedel naslednike na obširno teoretične! eksperimente, ki so z matematično natančnostjo logično sledili drug drugemu in so bili ravno vsled absolutne teoretična vrodnosti prav kratkotrajni, vendar so mnogo koristili splošni orijcntaciji. Človeški razum si tu ni postavil nlkakih mej in je privedel to poskušanje do absurdnosti. Borba za zveličavno umetniško formulo Je končala z neuspehom, življenja je tudi to pot zmagalo in pričelo tudi vi umetnosti pri jasnih temeljili. Gigantska borba človeštva Je tudi 'MA KERŠMANC: Grozd i. Takoj, ko je stopil v sobo, ki mu jo le gospa odprla nastežaj, je gospod Kociper uvidel, da je pogodil. 'Vendar enkrat,* si je mislil, otiraje si 8 robcem znojno čelo; »vsaj omara In električna razsvetljava... kar sem zaman iskal po vsem mestu...* Ali sprejmete?* je vprašala gospa, •toječa na pragu, z rokami uprtimi v bok. Sprejmem!* je odgovoril gospod Ko-eiper nakratko. »Nekoliko nerodno je sl-eer, ker bom moral hoditi skozi kuhinjo 'n vas bom motil--* «0, niti najmanj ne!* se je oglasil tisti P zvonek dekliški glas, ln gospod Kociper je ugledal na pragu poleg gospe mladenko, kako strmi vanj z živahnimi črnimi očmi. Amipak, Desanka — kdo te je klical?* !c ie nemirno zgenlla gospa. »Ostala bi Ma pri svojih knjigah — kaj ti Je treba v vsako stvar vtikati nos?...» In je stopila za gospodom Kociprom y sobo. 'To Je res... skozi kuhinjo vam bo taba hoditi, gospod, ali--* Z eno samo kretnjo je odgrnlla široki viioličastl zastor od okna ln v sobo je Posijalo sveže zelenje razprostrtega trtja tod oknom. •Poglelte ta vrt, gospod! AH nI srčkan? Sredi med zldovjem vrt. Na razpolago vam je: kadarkoli se vam bo zljubilo, pridete lahko sedet pod brajdo v senco. To naj vam nadomešča neprijetnost vhoda skozi kuhinjo...* »Imenitno!* se je smehljal gospod Kociper, ogledovale na steni viseče,podobe. A ko Je zabrodil s pogledom dalje, Je zapazil v mračnem kotičku za omaro portret ljubkega dekliškega obraza. In je nehote vprašal: »A kdo je to?* »To sem pa jaz, to sem jaz!* je za-zvenel s praga isti zvonkl glas kakor poprej, in še preden se je gospod Kociper ozrl, Je planila v sobo mladenka in obstala tik ob njem, pred portretom na steni. »Lani sem se dala slikati, ker je mama tako hotela... A kako je prišla slika v to sobo, sama ne vem... Pač, prejšnji mesec, ko nismo imeli nikogar na stanovanju, Je prenočila tu nekajkrat moja prijateljica z dežele in zahtevala moj portret v sobo... Tako smo pozabili na to stvar... Da bi vas slika mogoče ne motila, Jo bom pa odstranila, ako dovo- Ute--* In je hotela sneti portret s stene, aH gospod Kociper je skoraj zaukazal: »Ne, pustite, gospodična! Meni bo še ljubo, ako ostane ta lepi dekliški obraz v moji sobi...* Sladko ga je pogledala !n se zasukala pred njim na peti. »O, vi ne veste, kako hitro se boste udomačili pri nas, gospodi... Mi nismo nikakšni čmerneži, prav res ne — sami veseljaki, jaz in moje tri mucke--* »Desanka, Desanka!* jo Je pokarala gospa ob oknu, vzmahnivši z rokama. »Kaj pa vendar brbljaš, otrok nesrečni?* Pa se ie kljub temu s stnejočimi se lici obrnila do gospoda Kocipra: »Ne smete zameriti, gospod... Stara je komaj šestnajst let...» Gospod Kociper se je trudil, da bi napravil resen obraz, pa ni šlo; še sam se je zasmejal In pomežiknil z levim očesom. »No... vse to je prav lepo in dražest-no... mucke namreč... Tudi jaz Imam rajši mačke, ker so mirne in krotke, kakor pse, ki grizejo in ne puste človeka na ulici, dokler ga dodobra ne oblajajo...* »Potem si pa kar roke podajva!* je za-vrisnila deklica In zaplesala v sobi. »Ampak ne smete misliti, da se igram samo z muckami, gospod ... Znam Igrati tudi na harmoniko... in kadar vam bo dolgčas, gospod, pa vam bom zaigrala, da se boste razvedrili...» Se z desnim očesom je pomežiknil gospod Kociper. »No... to je pa še lopiše! Tudi jaz znam igrati na harmoniko, gospodična..» »Igrala bova torej skupaj!* je poskočila in plosknila z dlanmi. »In mucke bodo plesale...» Gospa jc stopila proti pragu. »Čenča!* se je razjezila in prijela hčer ko za roko. »Pojdlva ln pustiva gospoda, da se odpočije... gotovo je truden... »Tisto ie pa tudi res!* se ie spomnil gospod Kociper. »Dva dni In dve noči sem se brez prostanka vozil ne da bi spal... Torej si lalvko mislite...» Gospa je razumela njegov migljaj in urno stopila čez prag v kuhinjo. »Lahko noč gospod, ln dobro spanč-kajte!* se je ozrla mladenka še enkrat proti njemu potem pa tudi sama pohitela za materjo. Ko je ostal gospod Kociper v sobi sam, je zaklenil vrata ln so zleknil že napo! miže na divan. »Vražje ženske!* je še zararmra! In zaspal. II. Svež, spočit, kikor prerojen, se je zbudil iz spanja. Vzmahnil je z rokama, skočil z divana lahkotno kakor deček pri desetih letih in obstal z bliskajočhni se očmi sredi sobe. »Šest je ura,* je pogledal na svojo srebrno žepno uro; »ob dveh sem legel — spal sem torej ravno štiri ure... In dobro sem se prespal, hvala Bogu. PoidQ.ni, da si nekoliko razgledani to razvezano mesto... In da nekoliko povescljačlm, kajti potreben sem razvedrila kakor berač miloščine...» Odprl je vrata ln stopil v kuhinjo. Ob štedilniku je sedela gospodična Desanka, pred seboj debel roman v naročju dvoje mladih mačk; tretja mačka se je Igrala pod mizo z majhno pisano žogo. »O, vi ste, gospod?* je poskočila mladenka s sedeža, zaprla roman m spustila mački na tla. »Niti čula vas nisem.., tako tiho ste prišli...» In je obviscla na njem s svojim zagonetnim, vročim pogledom. »Kaj ste čitali lepega gospodična?* se je nagnil k njej in natančno pogledal na naslov knjige, ki jo Je hotela skriti za bok. »O, Daudetov »Greh žene*... o! AH Vam ugaja gospodična? Mislim, da mora biti prava slast, čitatl takole v. družbi prbaznih mačk Daudetove romane...* »Lepo je,* je rekla, ne da bi bila za* merila lepemu humoristu, ki jo Je nenadoma peijci za polno, golo podlaket. »Kje je vaša gospa mama?* Je vprašal smehljaje se njenemu zagonetnemu pogledu, gladeč z dlanjo mehko, kakor svilnato kožo njene prelestne alabastrovobclo lakti, ki mu ie ni izmaknila. Povesila je oči in zavzdihnila. »Ali, samo rno je pustila... sama sem... Dobili smo brzojavko, da jo stric na smrtni postelji. In takoj se ie od peljala, s prvim brzovlakom, da ga še enkrat vidi, svojega brata... mene pa je pustila doma za varuha hiše...* Vzravnal se jc gospod Kocipcr, zresnil obraz in izpustil njeno laket. »Čuvajte torej dobro dom in ... sdmo sebe, da vas kdo ne ukrade, gospodična!* jt je požtigal s prstom in stopil pro ti pragu. »Grem, da se nekoliko razvedrim in da ... večerjam ...» Stopila je za nlim na prag. »Vrnite se kmalu, gospod, da ml bo umetnika močuo pritegnila. Najprej mu je v trpljenju približala Človeštvo, potem človeka kot soiistvarjenca Iu mu slavila njegovo usodo pred oči. Človek Je bil naenkrat uklenjen v neizbežne vezi svetil, v spone človeško družbe in izdan naturniin elementom. Ni sc Javljal več kot stvor brez preteklosti in prihodnosti, bridkost njegove ckslstcnce postaja prvina ustvarjanja. Umetnik ne išče v naravi več utripov intimnega, samotnega sožitja, ampak jo je spoznal v njenem bistvu, v elementarni usodnosti. Trdi boj, ki ga bije elo-veštvo za svoj duševni obstanek in boj umetnika za podobo notranjega sveta ic pritisnil tudi umetnosti trpek pečat: neposreden pogled išče etične jasnosti, odkritosrčne poštenosti in koncizen izraz. II. Hrvaški slikarji, mlajši člani «Proljet-nega Salona«, so prvič razstavili svoja dela v Ljubljani. Hrvatje v splošnem nimajo one slikarske tradicije, ki sc pri nas veže na dolgo generacijo, čutijo se bolj pripadnike zapadnlh umetniških stremljenj. Pri tem lih podpira lahkotno čustvo za užlvljanjo in presajevanje umetniških pridobitev na domača tla. Tudi oni imajo impresljoniste med predniki, a današnja dela segajo po mnogih starejših, renesančnih vzorcih. Kakor so talenti različni in slikarsko zmožnosti neenake, se vendar jasno kaže njihova skupna težnja, kl leži v zakonitosti tvorbe. Vilko Ocean, ki je razstavil .večje število slik, jc prav tipičen repre-zentant skupine. Idejno šc neuslaljcn Ic prenesel vse svoje stremljenje na polje direktnega slikarskega dela. Eksperiment pri njem ne raste Iz notranjega prepričanja ampak išče morebitni slikarski uspeh. I.e tako si jc mogoče razlagati njegov kublstlčni poskus («V krčmi«) in ravno z njitn jc pokazal, kako tuj mu Jo la način popolnoma abstraktnega računa. Razmerje do življenja je tako toplo in vedro, da nI prebolel iz mističnega občutja Izvirajoče kublstlčne teorije. Slikarsko znanje je pri raznih delili prav neenotno, posebno slabotna je »Študija« in tudi na prvi pogled ugodno vplivajoči »Portret« Je dosežen z malimi sredstvi. Oecan se loteva z velikim pogumom korupoaicijc a ravno tu sc izkaže velik nedostatek v orijentaciji. Klasični vzori se še težko prenašajo z modernimi stremljenji, vkljub fini Izvedbi posameznih partij si različne vrednote ne odgovarjajo organično, celota pa razpada. Najenostavnejša Je »Zadnja večerja«, kl je v pojmovanju prostora In v tonu koncentrirana, ne pa v notranji motivaciji prizora. Apostoli — med njim! srečamo rtarc znance — so po večini psihično razgiban:, njihovo središče, Iz katerega izhajajo posamezni močni afekti, pa je banalen tip brez znatnejšega življenja. Vendar se da soditi, da bo Oecanov talent prebolel te nedostatke in da bo r.ašel ono slikarsko kulturo, katere sledovi so znatnejši v »Sestrah«. M i 1 i v o J U z e 1 a c Je žc danes mno-so spretnejši in kar se tiče slikarskega znanja, virtuoznejšl. Rcligljozni motiv ».Magdalene« pa tudi temu Izrazitemu dekorativnemu slikarju nc odgovarja; kompozicija «P;cta» jc vkljub gotiškhn posameznostim iu strogim flzijosmoinljam 'obtičala v nrav plitvi zunanjosti. »Rdeči akt« jc sam po sebi površna skica, kot del velike dekorativne slike pa kaže pre-ccjšen del vrlin in nedostatkov temperamentnega mojstra. Čeprav mlad, je M a -rijan Trepše najbolj izražen talent. Predstavlja se kot grafik, akvarelist in slikar a najmočnejši je v intimnem formatu. Njegov akvarel Ima prepričevalno moč, sladki čar mladostne erotike, dosega pa v »Šahistlh« in »Sclu« močne, oljnati sliki podobne efekte, dasiravno ne hodi preko naturnlh mej materijala. V instinktivno zgrajeni kompoziciji je vsaka eseba zajeta v polnem življenju, zunanji gib je dinamično pritajen izraz nekakega latcntnega življenja. Iz globokega življenja je ustvarjen naravnost mističen prostor v «Šahistlh«, prežet z atmosfero skrajnega živčnega napetja. Pri tem ie dramatika zunanjega dejanja reducirana na skrajno potrebo, mirne ploskve podpirajo koncentracijo. Trepšetova grafika, predmeti socljalnega sveta In lltografl-rane pokrajine kažejo zopet visoko, Izredno resno življensko nazlrailje. Navidezna slikarieva neinteresiranost pretrese z bislvcuostjo podajanja iu poraža obenem z brutalno realistiko. Pri pokrajini jo veduta postranska stvar, cilj Je upodabljanje one Ilzijognomlje, kl jo tvori elementarno življenje oblik in prostora ter človekova stavba. Motiv matere z otrokom, kl smo ga videli v akvaTelu, Je tu z drugimi sredstvi ljubeznivo ponovljen, »V kavarni« Je predmet lltografije in bakroplsa. V splošnem so z grafičnega stališča tiski v suhi igli brezbrlžnejše izdelani; pozna se jim, da so tiskarnlško delo, kjer je manjkala umetnikova skrb. Sem ter tje je v detajlu sled sodobnih vplivov, kl pa no motijo celotnega dela In bodo z dozorevanjem umetnika gotovo odpadli. Oljnata «.faponka« v večjem formatu ima vso vrline, pa tudi vse hibe Trepše-tovega talenta. V veliko dimenzijo raztegnjena figura je v primeri z ostaio Trcpšctovo tvorbo prazna, ob Matissov-sko neposrednem, fino barvanem tihožitju na mizi vpliva kot modelska atrapa. Življenje, ki ga živi vsak predmet v intimni skupnosti, je v velikem formatu med barvastimi ploskvami pokazano, žive le deli sami zase na škodo celote. Po edini sliki, kl jo Je razstavil Marin T a r t a g 11 a ie videti, da Imamo v nJem fino pretehtanega kolorlsta, ki obvlada slikarstvo kot svojo materinščino. I t. večje kolekcije bi se dalo presoditi, če imajo njegovi slikarski doživljaji tudi dovolj življenske širine. Akvarelist V a r 1 a j razstavlja pokrajine ln mestne vedutc. Njegova glavna vrlina leži v zanimivem izrezku nature in v podajanju celotnih mas. Kakor hitro pa se oddalji od direktno gledanega v prirodi, zmanjka individualne tvorne zmožnosti. »Bori« so nezanimivo, osladno delce. H u g o J o -h a n n je akvarelist, ki se dokaj neugodna predstavlja z oljnito podobo zasneženega Pcčulia; za presojanje slikarja Je to delo promalenkostno. Mlajši hrvaški slikarji se predstavljajo v polnem življenju, kl ga prinaša razpoloženje iskanja In reševanja problemov. Življenska sila teh brezdvomnlh talentov Je močna In išče za vsako ceno poti, v katero bi se prelila kot v zakonito strugo. Odtod poseganje v zgodovino, jdtod volja k slogu ln odtod marslkak brezploden poizkus. Slog bo ustvaril samo oni sok, kl preveva njihovo umetniško naturo, obliko bo pa dobil v lastnem značaju umetnikov in v njihovem razmerju do življenja. «Bilješke je J nog plsca». Knjigarna beograjskega »Vremena« jo izdala gori imenovano knjigo, v kateri bo nahaja spominska literatura leta 1908. umrlega pisatelja Sima Matovulja. Delo obsega niz plastično in duhovito obdelanih kul-turno-historlčnlh momentov iz Dalmacijo, Orne gore in drugih naših krajev. Uvod knjigi je napisal književnik Marko Car. «Nero», doslej neznana opera L. Boi-ta. Boito, skladatelj »Jlofistofela«, ki smo ga mnogokrat videli tudi v ljubljanski operi, jo več desetletij delal na operi »Nero«, no da bi mu uspelo dovršiti dolo. Osnutki, zapiski in beležke za oporo so ostali v nekem kovčegu, ki ga je prevzel Boitov prijatelj A. Toscanini, ravnatelj milanske »Scale«. Toscanini jo sedaj uredil beležke in gradivo za štiri do-janja, ki se bodo v novi sezoni izvajala v Milanu. Boito so je držal zgodovinskih podatkov ter jo snov samo mestoma obdelal s pesniško Bvobodo. Prvo dejanje »Nerona« se odigrava med mavzoleji in podrtinami Vie Appie v Rimu, drugo v katakombah, tretje na vrtu, četrto pa je razdeljeno v dve sliki; prvemu je po-zoriičo Oppidium polog »Porte pompaeo«, drugemu pa Spoliarium, t. j. podzemlje pod cirkusom, kjer se pokopujejo mrtveci. Opera, dasi nepopolna (manjka ji peto dejanje), vzbuja veliko pozornost. Italijani pričakujejo njene uprizoritve z napetostjo. Športni vestnik Kolesarsko prvenstvo Slovence V nedeljo se Je vršila na 100 km dol-gl progi Ljubljana - Vransko - Ljubljana kolesarska dirka za prvenstvo Slovenije. Od 12 prijavljenih dirkačev Jih |e star-talo 10. Kosmatln (Pr.) Je Imel prvi defekt v Trzinu, drugega pa v LukovlcI, nakar je odstopil od nadalinega tekmovanja. Vodili so Ooltes, Meze, Pogačar. Prvih 30 km so prevozil v 58 minutah. Trojanski klanec sta paslrala kot prva Ooltes ln Meze eno uro 21 minut po startu, devet minut za njima Pogačar. Prah ln Ladlč. Nazaj grede sta Ooltes ln Meze zopet kot prva v najboljši formi prišla preko Trojan. V Blagovici se le končno Ooltes odtrgal ter vozil sam do cilja. Izidi so: 1. Ooltes A. 3:48:42, 2. Meze V. 3:57: 02, 3. Pogačar I. 4:02:50, 4. Prah V. 4:02:51, 5. Ladlč M. 4:14:15 (vsi koles. Ilirija), 6. Glavič H. 4:22:10 (Primorje). Zadnji trije so dospeli v določenem maksimalnem času ter dobijo časovne nagrade. Pogačar Je prispel prvi na cilj s težkim kolesom ter mu pripade posebna nagrada. Dirka se Je Izvršila brez vsake nezgode. Kontrolno službo Je brezhibno oskrbel Motoklub Slovenija pod vodstvom predsednika Fablanlja. Gorsko prvenstvo Dirka za kolesarsko gorsko prvenstvo Slovenije se vrši v nedeljo dne 7. oktobra t. 1, na 8 km dolgi gorski progi Podlipa-Smrečje. Start ob 2. uri popoldne v Podlipi. Pravico startanja imajo vsi člani klubov v Sloveniji, včlanjenih v Jug. Kot. Savezu. Prijave, opremljene s 5 Din prijavnine sprejema g. Mirko Nardin do petka dne 5. t. m. 8. ure zvečer, Oosposvetska cesta 14. Dirka se po pravilniku JKS. Za to dirko vlada med športniki veliko zanimanje. Romantična vsekakor lepo Izpeljana gorska proga Je šc od prejšnjih dirk v najboljšem spominu. Na cilju v Smrečju so nudi krasen razgled po celem Ljubljanskem barju do Škofljice, vsled česar Je upati, da se te dirke udeleži tudi večje število sportni-kov-Izletnikov. Nedeljske nogometne tekme Ljubljana: Hašk : Ilirija: V nedeljo bi se morala vršiti napovedana tekma med Haškom In Ilirijo, ki pa je izostala, ker jo ZNP. zabranil igranje Haška v Ljubljani. O tej stvari, ki kaže, da razmere v zagrebških oblasteh niso baš najboljše, še spregovorimo. — Primorje : Slovan 2 : 0 (2 : 0). Prvenstvena tekma, odigrana na Igrišču Primorja. En gol lasten gol Slovana. V drugI polovici Je tekma postala precej surova, kar bi bil sodnik, ki Je bil sicer dober, lahko preprečil. Dva igralca Slovana sta bila precej ranjena. — Ilirija rez.: lask 4 : 1 (0 : I). Časten nastop Laskove rezerve, spopolnjcne s tremi Igralci prvega moštva. Tekma ie nudila par lepih situacij. Lask ie bil zlasti v prvi polovici na višini ter vodil Igro do odmora z 1 : 0. Iliri j n se je znašla šele proti koncu ter dosegla v zadnjih 25 minutah tri gole. Pri Lasku se je odlikoval predvsem branilec Kononenko. Eden Laskovih Igralcev si je zlomil nogo. . Celje: Atletiki : Hermes (LJubljana) 5 : 0. Zagreb: Finale tekma za prvenstvo Jugoslavije med Oradjansklm in Saškom ie prinesla veliko iznenadenje. Regularna tekma je končala neodločno z 1 : 1. Za 15 minut podaljšana igra Je tudi ostala brez odločitve. Nadaljnlh 15 minut se vsled teme ni moglo odigrati. Od Orad-Janskega je bila na višini le obramba, napad je igral nesigumo brez vsakega sistema. Perška nI igral. Sašk se je boril s svojim znanhn elanom. Igra Je bila docela otvorjena. Le proti koncu se je opažala premoč Oradjanskega. Beograd: Jugoslavija : Slavlja (Osl-jek) 7:1, — BSK : Vardar 2 : 1. Bratislava: S. K. Bratislava : Ost-mark (Dunaj) 6 ; 2. Dunaj: Tekmi Vienna : Sparta (Praga) Je prisostvovalo nad 18.000 gledalcev. Vienna Je z mnogo sreče In veliko požrtvovalnostjo dosegla, da Je tekma ostala neodločena z 2 : 2 (2 : 1). Prvenstvene I. razreda. S svojo rekordno zmago nad WAF. s 7 : l (2 : 1) ie Rapld zopet zavzel prvo me«to v prvenstveni tabeli. Tl>k za nJim Je na drugem mestu Vienna. Slovan Je podlegel Amatcurjem s 3 : 0 (0 : 0). Tekma Ha-koah : Admlra, kl je ostala neodločena z 1 : 1, bo še dala posla nogometnim oblastem, ker se sodnik z ozlrom na gro-zllno ponašanje publiko ni upal diktirati enajstmetrovko proti Admirl. Tekma Wa-cker : Sportklub, tudi neodločena z 0 : 0, vsled nediscipliniranosti publike in surove Igre na obeh straneh ni bila baš lepa. Slmmerlng : Hertha 1 : 0 (1 : 0). II. razred: Rudolfshllscl : Bevvegungs-. splder 1 : 0, Bevvegung XX : Oermania 13 -. 2, Donau i WAC. 2 : 1, Sturm U Red Star 2:1. Budimpešta: MTK : PTC 2 : j Kodanj: Danska : Norveška 2 : i Belfast: Anglija : Irska 6:2. Barcelona: Splelyereinigung Furth F. C. Barcelona 2 : 4 (1 : 2) in 2 • i Tudi v Valencijl so bili Nemci prtnu gani s 3 : L Domsko lahkoatletsko prvenstvo Sb venlje. V nedeljo bi se morala vršiti dar ska štafeta 4 X 60 m, ki bi bila odi, čllna, ali dobi prvenstvo Ilirija ali Pr| morje. Štafeta Je morala odpastl, ker |' uprava igrišča odpovedala za nedelj, njegovo uporabo, baje Iz matorljtlnll vzrokov. Dolžnost LLAP bi vsekakor bi la, da si zasigura prostor za tekmova. nje pravočasno. Organizacija vsega tel movanja je bila že od začetka slaba, n pa bilo potrebno, da se odgodi zadnj-točka in s tem zavleče zaključek tekem Tudi tekmovalke so bile prekasno obve. ščene o odgoditvi. Plenarna seja S. K. Ilirije se tie vt. ši danes zvečer ampak šele drugi torti ob navadnem času. Danes samo seja na. čelstva. — Tajnik II. Iz življenja in sveta Tragedija naše zemlje Veliki skandinavski astrofizik Svante Arrbenius nam je razodel marsikaj novega o naravi svetovnih teles. Njegovi raz-sodki bo presenetljivi in duhoviti. V svo-jem novem delu »Življenje planetov* preišče tako rekoč celi «koamos>, da ugotovi, je-li tudi na drugih Bvotovih prebivajo živa bitja. Rezultat pa je skoraj negativen. Vendar pa so njegova izvajanja veleza-nimiva, zlasti je interesantna zagonetka Rimske ceste. Sprehajamo se s pisateljem in učenjakom po vidnih svetovih, pri čemer občudujemo njegove bistroumne analize. Arrhenlus ee ne vjema s Flammarl-onovo teorijo o Marsu. O Mesecu nam pove, da je še večja puSčava kakor Mars, da je neizpremenljivo svetovno telo. Ugodneje se izraža o Veneri. Končno se s svetovnih teles vrača zopet na Zemljo. Razpravljajoč o predvidnem koncu našega planeta, je zgradil Arrhenlus pred nami grandijozno tragedijo. Ce si hočemo predstaviti usodo naše Zemlje — pravi Arrhenlus, si moremo poiskati vzgled v Marsu, ne v Mesecu. Solnce se bo ohladilo, njegova moč bo izginila ln Zemlja se bo pogreznila v temo ln mraz. Polagoma bodo zamrznila morja in »e do dna izpremenila v trd led. Padavin bo vedno manj, le tu in tam bo padlo še nekoliko snega in cela Zemlja, kakor daleč sega oko, bo peščena puščava. Razpoke, pobarvane s plini, izvirajočimi iz notranjosti, bodo vidne kot temne proge. Ko se tudi na ekvatorju zniža temperatura pod ničlo, se bo v poletnem času le še na tečajih stajala srež ter zadnjim slabotnim organizmom po dolgem zimskem spanju omogočila težko življenje. Končno pa bo tudt tamkaj izginil zadnji ostanek življenja In le peščene puščave, poleg zadnjih izparin iz notranjosti Zemlje, bodo podajale pusti samoti nekoliko izpremembe. Padajoči ineteoritični prah, ki se nemoteno nabira sedaj le na dnu morja, bo polagoma vsled oksidacije železa celo Zemljo pokril z rdečkasto odejo. Ko bo porabljen kisik, bo sivozelenkasta tvarina neizpremenjenega prahu kot mrtvaški prt pokrivala našo Zemljo. To je mnenje slovitega skandinavskega znanstvenika. Njegovo prerokovanje pač nI posebno tolažilno za ubogi človeški rod. kar pa vbrizgavajo kačji serum, je pj, čeni človek v par urah zopet zdrav, h vse države dospeva po 1000 kač vsa'« meseo v institut. Pošiljajo žive strupom kače, ki jim jemljejo strup izpod zob Serum razpošiljajo in vsak Brazilijan^ nosi s seboj majhno injekcijsko brizgal, ko ter v cevi kačji serum. Kadar g» ka-ča piči, si napravi vsakdo sam injekcijo Ker je v Braziliji tudi reda politiku« se je prof. dr. Kraus vrnil v Evropo Ako pride v Braziliji po volitvah noi sistem na krmilo, odslove uradništvo it nastavijo druge, in celo znanstveni u, vodi so žrtve — takih prememb. Brati, sko razmere so torej čisto — balkanike O brazilskih kačah je pravil dr. Krtut »Po dveletnem intimnem opazovanju te) ljubeznivih živalic lahko povem, da ni poznam neumnejših bitij od kač. Vae kar se pripoveduje o inteligenci kač, ji pravljično. Toda pogled nanje je oJat-ijiv. Posetniki našega instituta bo ji! včasih S do 4 ure Btoje občudovali. Dvo boj med kačami je grozen, sila zanimi prizor. Dognal Bem, da so lisice najbol neustrašene sovražnice strupenih kač Neka lisica je v našem zavodu razgriiln tri gade in jih požrla, brei škode. Dela! smo tudi serum iz strupa škorpijonov ii pajkov proti piku teh živali. Najopasnei fii kača je klopotača Kemično kačji strup še ni analiziran. Kačji serum je izumi Francoz Calmette, ki ga je najprej upo rabljal v Indiji. Indijski kačji serum pa v Braziliji ni bil učinkovit; zato bo mo rali dobivati serum iz domačih kač«. Prof. dr. Kraus je Cehoslovak in izd« v kratkem knjigo o kačah v pravljici in umetnosti ter priredi o svojem predmet1 predavanja i slikami in filmi. Kačji zdravnik v Evropi Dunajski vseučil. prof. dr. Rud. Kraus, odličen bateriolog, se jo po desetih letih vrnil iz Brazilije domov. Vodil je bakteriološki zavod v Buenos Airesu in zadnji dve leti kačji institut v Butantanu. Ta institut je leta 1898 ustanovil brazilski znanstvenik in pridobival iz kačjih zob serum proti kačjemu piku. V Braziliji je vsako leto okoli 18.000 oseb pičo-nih po kačah. Prej je večina umrla; od- Insulin proti sladkorni bolezni O insulinu, novem zdravilu proti sladkorni bolezni (diabetes), smo že poročali, Zdravilo je iznašel kanadski zdravnik dr. Banting ter 6« uporablja že po vseh Ion donskih bolnišnicah in po Angliji vobče. Uspehi 60 baje veliki. Toda uporablja nje je možno le pod trajnim zdravniškim nadzorstvom. Dobivajo insulin it trcbu&re slinavke (panereas) goveje Sivine, prašičev in ovac; v neznatni koli čini tudi iz gotovih delov rib, nekaterih zelišč, celo iz trave. Prvotno je veljala doza insulina 2 šilinga 6 pencev; danei pa stane le še 1 šiling 9 pencev. Trebi je vbrizgavati namanje po 8 doze na dan Laboratoriji po znanstvenih zavodih pm ducirajo vedno več tega zdravila, tako da ga dobivajo lahko tudi oddaljene In manj šo bolnišnice. Angleška vlada je ustanovila celo vrsto zdravstvenih uradov, ki se banjo 1« z insulinom ip njegovo uporabo. Glavn« skrb je, kako zdravilo čim bolj poceniti, ste v tovarišijo... tako mi Jc dolgčas sami.. In mu je gorko stisnila desnico. »Na svidenje!« III. Ob desetih zvečer se jc gospod Kociper vrnil vesel, dobre volje —• kakor žvr-golcč škrjanček. Ugajalo mu je razve-gano mesto. V kavarni Jc našel prijatelje lz domovine in se.dodobra razvedril; šc zapeli so navsezadnje ob časi rujnega ncgotinca. V kuhinji je gorela luč, ali gospodične Dcsanke ni bilo nikjer. »Kam je šel, škrateljček poredni?« sc je vprašal gospod Kociper. »Tako dobre volje sem, da bi jo kar poljubil in objel, pa je ni... Kam sc je skrila?« Odprl je vrata v sobo in strmeč obstal. Soba je bila razsvetljena, postelja belo pregrnjena, z mehkimi vonjivimi blazinami, n a mizi pa se jo lesketal širok krožnik, poln grozdja, «Svcti Miklavž!« se je gromko zasmejal gospod Kociper in hotel že zapreti vrata, ko so nenadoma zašumcli za njim tihi koraki. Niti ozreti se ni utegni! — pred njim je stala ona, gospodična Desanka. V lahni beli, skoraj prosojni nočni halji, pod katero so kipele mlade, drhteče grudi, napenjajo tenko svileno tkanino, jc bila podobna blesteči Veneri, pravkar pripluli iz razkošnih olimuiiskih višav. «2e sem mislila, da vas ne bo...» mu ie izprožila desnico v pozdrav; »čakala sem na vas...» «ČakaII ste?« se je začudil gospod Ko-; ciper, kakor omotičen od tolike lepote, ki Je bleščala pred nJim. »A kaj bi storili, če bi me ne bilo?« »Čakala bi vso noč In mislila bi na vas...» «Mlslila — name?...« Tedaj se gospod Kociper nI mogel več premagovati. Viharno jo Je objel. «Dcsanka!» Vroča in sladka je zažvrgolela v njegovem naročju: »Ali, ti^moj škrjanček!« In je Iztegnila roko proti krožniku na mizi, izbrala najlepši grozd in zabinglja-la ž njim pred njegovimi očmi. »Poslej, kaj sem pripravila zatel Vzemi in jej! Tako sladak je... najlepšega scin izbrala .. Kakor da 11111 je z grozdjem vred ponudila svoje srce. tlospod Kociper Je dekle oblel in šepetal na njenih grudI In »Kaj mi jc treba grozda?... Ali nisi najlepši grozd ti sama, škrateljček mol sladki?!...« A njej je padel grozd i z roke, ko se je Kocipcrja tudi sama oklenila in ga poljubila. Začetki dubrovniške komedije in Držičev „Stanac" (K premieri v Opernem gledališča dne 8. t. m.) Uprizoritev Držičevega na našem odru je kulturen dogodek. Prvič bomo videli delo iz staro dubrovniške literature in videli, kako visoko je stal naš Dubrovnik v času, ko so drugod bili jedva pri prvih pričetkih. Stara dubrov-niška kultura našemu širšemu občinstvu ni znana. se bo igral v tedanjem slarem dubrovniškem jeziku, ker se sploh ne da dobro prevesti. Zato je tem potreb-neje, da spregovorimo dve, tri o začetku dubrovniškega gledališča in o Držičevem , ki je bila ali . NaDisal jo je Andrija Su- branovič (1480. do 1580.). Jedupka je ciganka, ki pride na dubrovniški trg, kjer hoče gospem in gospodičnam prerokovat1 Brečo. Pristopi šest dam, katerim prero kuje, šesti pa, ki je pesnikova izvoljeni;« razodene skrivnost, da jo nekdo .ljubi kar je več vredno, ko vse prosvetno bo gaslvo. Igra je pisana v lepih verzih in je polna duhovitosti in jedrnatih misli — Druga slična igra je Hani bala Luciča (1-185. do 1553.). Dejani' se obakrat vrši v Dubrovniku. Sledile so še druge igre, prirejene r° italijanskih vzorcih. Iz teh početkov ji vzrastel prvi dubrovniški Uomediogr«'* dubrovniški Moličre Marin Držič, nefa« Cubranovlčev. Njegovo življenje nam tJ' že pravega bohžma svoje dobe. Rojen i< bil v Dubrovniku 1520. Študiral je v Itsliij postal pa duhovnik, kar pa takrat ni °vl; ralo, da ne bi smel biti trubadur. Tiri njegov stric je bil i trubadur 1 duhovnik Toda Marin Držid je bil v Dubrovnik« znan kot šaljiveo in lahkoživec. Leta 1313 je v Dubrovnik prišel znani nemški i11 nak grof Krištof von Rogendorf. Dubrov niški senat je Držiča najel, naj gosta bnva. Grofu jo mladi pesnik s svojo d"' hovitostjo tako ugajal, da ga je sprejel zn svojega dvornika in vzel s seboj w Dunaj. Pa že čez tri mesece se je Drž" vrnil v svoj prelepi Dubrovnik- Drug1 leto je grol zopet prišel in Držiš jc zoPf vBtopil v njegovo službo, (irof ie reke' ga 60(10 lahko uporabljan tudi pn' najrevnejših bolnikih, in kako to uporabo izvrševati. Po bolnišnicah poučujejo pacionto, da si vbrizgavajo insulin sami. Zdravniki bolniko le nadzirajo in jim od časa do časa preiskujejo kri, kar jo pri zdravljenju volil« važnosti. Angleški ln amerikanski diabetiki se trumoma poslužujejo novega zdravila. Opasna šala Na dunajski «Korošicl> so nedavno v zgodnjih urah aretirali elegantno blon-dinko v beli obleki, črnem klobučku iz lila, v prosojnih nogavicah in finih-čeveljčkih. Mladi obraz jo bil rožnat, a lasje modno pristrižoni. Okoli blondinke je stala cela gruča dam in damic-, ki eo se smejale od srca« Blondinka je bila zares lepa, postavna, a graciozna ter njeno vodenje elegantno. Toda blondinka je bila moškega spola; v dam6ki modni toaleti je tičal 20-letnl glavnikarski pomočnik L. E. iz Meidlinga. Dovolil si jo to šalo, da bi bil presenetil svojo dekle, ki je Ho v kavarno. Obleko si je vzel iz omare lastne matere tor so našemil tako dobro, da ga ni razkrinkal noben moški. Ka policiji je bil obsojon na štiri dni zapora. Zakaj? Pohujšljiva vendar ni žen ska obleka, a moški v žensko preoblečen morali gotovo ni nevaren. Toda zakon je zakon ln pajirati treba, če je šo tako nesmiseln. Dunajski dogodek nas soominji mladega glasbenika, ki si je prod par leti dovolil v Ljubljani isto šalo. Preoblečen kot elegantna dama si jo upal celo v ljubljansko kavarno. Niti tu ga ni raz-kriakal noben gospod. Pač pa so se nekateri naknadno jezili nanj, ker jih jo potegnil. Policija ga ni opazila. Glasbenik je odšel po ulicah domov brez ovire. Toda šala je bila opasna, — že zaradi ljubljanske morale, ki ne irpi takega pohujšanja. X Grozote bodočih voln. Nedavno »o v San Franciscu v prisotnosti Inozemskih konzulov priredili poskuse i najnovejšim vojnim plinom, ki ga je iz-umel neki ameriški učenjak. Poskusi so se vršili v veliki prazni zgradbi. Delovanje tega plina je bilo katastrofalno. Učenjak Hary Ouick je izjavil da količina plina, uporabljena za ta mali poskus, zadostuje, da pripravi ob življenje 100 tisoč ljudi. Plin so Iznašli nekaj mesecev pred premirjem in ga ponudili vodstvu ameriške armade, ki pa ga je odklonilo, češ da je pregrozen za pokončava-nje človeškega rodu. X Največja cvetlica. V Angleškem botaničnem vrtu v Kewu pri Londonu se nahaja rastlina z imenom Ainorphophal-lus, ki nosi največje cvetovo kar jih sploh poznamo na svetu. Največji mož doseže komaj s konci svojih prstov krono In s Svojimi rokami objame samo polovico cveta. Duh cvetlice je zelo neprijeten, nekaka mešanica smrdljivih rib ln sežganega sladkorja. Steblo cvetlice zraste do višine 12 čevljev. Akoravno napravi ta velikanska rastlina, katere domovina Je slikoviti otok Sumatra, vtis mladega drevesa, spada vendar k rastlinam, ki jih prištevamo v botaniki k nižjim vrstam, in je sorodna aronovi palici, 5ci raste tudi Dri nas po močvirjih. X Egiptovske izkopine. V Quel el Keblr so pred kratkim izkopali grobnico, ki j« po starosti še starejšega datuma, nego izkopine kralja Tutankhamena in njegovega zaklada, o katerem se je še pred kratkim toliko pisalo in govorilo. Okostje, ki Je ležalo v grobnici, je bilo izkopano ne daleč od reke Nila in Je baje po mnenju slavnega arheologa Flindersa Petrie ležalo najmanj 15.000 let v zemlji. Sir Artur Keith pravi v časopisu «Na-ture», da je najdba zelo velikega pomena in polna ugank. Okostje se popolnoma nič ne razlikuje od kosti modernih ljudi; toda ne more se določiti, kateri človeški rasi pripada. To pa vseeno ne izključuje njegove visoke starosti. Učenjak Je mnenja, do so skoraj gotovo že pred več kot 18 tisoč leti obljudili Evropo ljudje našega tipa, in sicer da se to ni zgodilo samo enkrat, ampak celo večkrat. X Spomenik Judežu Iškarljotu. V Mestu Svjačku ob Volgi nedaleč od Ka- zarna so sovjetske oolastl postavne spomenik Judežu Iškarljotu. Ob odkritju spomenika Je govoril delegat sovjetske vlade iz Moskvo. Naglašal Je, da se vlada dolgo ni mogla odločiti, komu na) postavi spomenik: Kajnu, Luciferju ali Judežu. Naposled se ja odločila za Judeža, ki je bil tako hraber, da sa je tipal postaviti po robu utemeljitelju religije, ki je pravi «opll» za človeški rod. — Funkcije kiimice pri tej svečanosti je prevzela In Izvršila neka varljetelska plesalka Iz Revala, po imenu Dolly Mihajlovna. Vsekakor se proslavljanje Judeža Izdaj-nika sklada z moralo sedanjih sovjetskih vlastodržcev v deželi rdečega nasilja! X Ameriški astronom o Japonskem potresu. Neki ameriški astronom, ki Je zaposlen pri državnem observatoriju v Kaliforniji je nedavno napisal zanimivo razpravo o vzroKfh potresov. V tej razpravi naglaša, da so potresi na Japon-skem posledica neizmernih morskih globin okoli tamošnjih otokov. Na vzhodni obali Japonske je najglobokcjše morsko dno, ki je do danes Izmerjeno. Učenjak trdi, da so potresi posledica silne glo-bočine morskega dna in zemeljske površine, ki ss dviga nad morjem. Na tej silni globočlni prodira voda v notranjost zemljo, radi česar so v dotiki z žarečo lavo razvijajo silne pare, ki povzročajo s svojo ekspanzivnostjo, da poka zemeljska skorja na dnu morja in razpoke v notranjosti zemlje, kar povzroča, da se trese površina. Ker teh potresnih vzrokov ni moč odstraniti bo Japonska vedno Izpostavljena sllčnim katastrofam, kakršno je doživela zadnjič. Gospodarstvo Potres na Japonskem in zavarovalnice Kakšne posledice ima potres za moderno gospodarstvo, posebno še za zavarovalnice, je jasuo pokazala potresna katastrofa v San Franciscu 1. 1906., kjer je vpepelil požar povzročen po potresu poslopij v vrednosti 350.000.000 dolarjev. Zavarovalni pogoji za požarna zavarovanja takrat še niso bili dovoli izdelani. Od 117 družb, 'ki so bilo neposjedne udeležene na škodah v San Franciscu, Jih Je imelo samo 6 precizno potresno klavzulo, daljnih 10 Jo Imelo določbe, ki so se dale tolmačiti v tem smislu, da družbe ne Jamčijo. medtem ko ostale (101) sploh niso imele zadevnih določb. Nemško strokovno časopisje in deloma tudi drugo je trdilo, da so zavarovalnice plačale škodo v San Franciscu lz kulance, kar pa nc odgovarja dejstvom, marveč so bile na podlagi procesov obsojene plačati škode, v kolikor niso bili zavarovalni pogoji takšni, da so Jamstvo družb Izključevali. Od celotne požarne škode so trpele zavarovalnice nekako polovico, to je 175 milijonov dolarjev. Razumljivo je, da je ta katastrofa močno zadela nekatere zavode. Nekoliko jih Je moralo likvidirati, drugi so iztresli svoje rezerve ali pa so odpisali delniški kapital. To zadnje je storila tudi Prva češka pozavarovalna banka, ki je morala plačati bruto-škodo v znesku 1,200.000 dolarjev. Ta katastrofa je dala povod reviziji zavarovalnih pogojev v tem smislu, da družbe ne jamčijo za škode vsled požara po potresu. Zadnji potres na Japonskem pa je bil po svojem obsegu In uničujoči posledici veliko večji nego v San Franciscu 1.1906. in menda največji v zgodovini človeštva. Radi modificiranih zavarovalnih pogojev so bili zavarovalni krogi, kar se požarnih škod tiče, čisto mirni. Precej razburjenja je povzročila v prvih dneh kratka brzojavka Reuterja, ki je javila, da Je japonski finančni minister Izjavil, da so japonske zavarovalnice svojo obveznost že priznale; pa brzojavka jc bila prekratka In premalo jasna, ali naj to velja za vsa različna zavarovanja ali samo za življenje in transport, ki pa imata oba v to stran pomanjkljive pogoje. Zivljenske zavarovalnice bodo utrpele prav znatne škode, v kolikor bi jih kak poseben zakon teh obveznosti ne rešil, kar pa ni verjetno. Te škode so gotovo prav občutne, ker je življensko zavarovanje na Japonskem Jako razširjeno in se peča z nJim 47 japonskih zavarovalnic, poleg njih pa seveda šc cela vrsta inozemskih. Najbolj bo prizadeta Državna življcnska zavarovalnica, ki ima posebno mnogo zavarovancev med delavci za zneske do 250 dolarjev. Škode samo od te družbe se cenijo na 25,000.000 dolarjev; vse druge družbe pa bodo izgubile kakšnih 15,000.000 dolarjev. Sestavljen je bil takoj sindikat zavarovalnic, ki ie prevzel regulacijo teh škod. Finančno ministrstvo je dovolilo temu sindikatu državno posojilo v višini 25,000.000 dolarjev in se bo skušalo s tem zneskom po možnosti kriti vse nastalo škode. Japonsko žlvljenske zava varščino v višini 325,000.000 dolarjev, kar priča o neverjetni Jakosti teh zavodov. Bolj komplicirano pa je vprašanje likvidacije za transportna zavarovanja, ki so sklenjena pod različnimi pogoji in uzati-cami. Velika škoda je nastala, ker so vsled potresa ogromni valovi preplavili obrcžla, In škode, povzročene po valovih, so po stari praksi vedno zavarovane, pa naj si bo kakršenkoli vzrok. Prve vesti, ki so javljale, da se je mnogo ladij potopilo, so se izkazale kot neresnične; v kolikor je do danes znano, se nI potopil noben velik trgovski parnlk, tako da so nastale samo škode na tovorjenom blagu. Višina teh izgub ni niti približno ocenjena, gotovo pa je že danes, da so bile prve vesti močno pretirane. Celokupna materijalna škoda radi potresa in požara se ceni na 1;,000.000,000 dolarjev, torej manj kot 2 % celega japonskega nacljonalncga premoženja. Poškodbe ua pristaniščih bedo dosegle vsoto kakih 30,000.000 dolarjev. Ce vzame-mo, da je celokupna škoda fcrlta z zavarovalnino — kar sc menda v praksi no bo nikdar zgodilo — potem je seveda nemogoče, da bi Japonske družbe te škode poplačale, 'ker znaša celo njihovo premoženje komaj eno desetino naznačenega zneska. Nominalni kapital vseh japonskih zavarovalnic za požar znaša 140,000.000 dolarjev, od tega pa jc plačanega samo 40,000.000 dolarjev. K temu bi bilo pri-šteti še kakih 50,000.000 dolarjev rezerv, od katerih pa Jo znatni del investiran v nepremičninah, 'ki so tudi postale žrtev potresa, ne da bi bila zavarovane. Za požarno zavarovanje Jc položaj glede na popravljene zavarovalno pogoje iz izkušeni v San Franciscu popolnoma jasen. To velja posebno za angleške ln ameriške družbe, M so k!|ub uredbi n i Japonskem, da se morajo pogoji po vladi odobriti, popolnoma krite. Nevarnost radi potresa, 'ki se je tudi prevzemala, in siccr kot dodatno zavarovanje k požarni polici proti premiji Vi do 2 se jc le redko sozavarovaia, tako, da ne pride v poštev. Iz navedenih vzrokov so škode, ki jih bodo nosile angleške In ameriške družbe, v primeri z obsegom katastrofe naravnost minimalne. Kot pozavarovalnice bodo po moli informaciji udeležene na škodi te potresne katastrofe samo dve slovanski družbi, iu siccr Prva češka pozavarovalna banka in pa Zavarovalnica in pozavarovalnica «Triglav» v Zagrebu. Japonske zavarovalnice, ki so bile prav neverjetno močno fundirane, bodo komaj prenesle škode v življenskem zavarovanju. Vse druge škode pa bo morala kriti država, odnosno ves civilizirani svet. Take katastrofalne škode, kot ie sedanja japonska, vsekakor presegajo zmožnosti zavarovalnic. — Dr. Ladislav Lalovic, vodja podružnice zavarovalnice »Triglav«. strokovnega ačlitMja na groisfci Soli. Pod vodstvom navedene podružnice, ki je pričela takoj krepko i delom, je gosp. Lap aranžiral sadno razstavo, ki se jo otvorila 29. septembra v navzočnosti gosp. Sancina, žeta odde-lenja z«, kmetijstvo. Med razstavo so so vršila tudi razna poučna predavanja. Razstavo so mod drugimi poselili gg. Rohrman, nadzornik kmetijskega Šolstva, Gombač, kletarski nadzornik in Humek, sadjarski nadzornik. Med razstavljalei je omeniti predvsem kmetijsko šolo na Grmu, ki jo med drugim razstavila krasno zbirko sadja Dolenjske ter pokazala, kako se vzorno violi sadje in grozdje v zaboje, pripravne za eksport. Kartu-zijanskl samostan v Pletcrju, ki ima velik zelonjadni vrt in prekrasno sadovnjake, jo razstavil 23 vrst sadja. Vsak sad telita najmanj pol kilograma. Obiskovalci in tudi strokovnjaki sami izjavljajo, da jo to čudež umetnega sadjarskega vrtnarstva. GraSČin-ska uprava Tolsti vrh, last gosp. Ru-deža, je razstavila izredno krasno sadja in zanimivosti: orehe z rdečimi zrnji. Istotako lepo sadjo jo Imela na razstavi graščinska uprava Vrho-vo (last pe. Helene Schoeppl). Zanimivo je, kako krasno uspevajo ravno pri omenjenih upravah tirolsko vrste. Prav krasno sadje so razstavili nadalje: graščinske uprave Klevež. Ru-perčvrh (last gosp. Starata), Bol!tanj (graščina pri Sevnici), Struga (last gospe Lichtcnau), Sreberničo (last g. Malaska), samostan cistercijanov v Stični, prof. Ivan Krajec v Kandiji (med drugim zanimivost: eno leto staro jabolko), Ljubivoj Skerlj, gimnazijski ravnatelj In posestnik v Potni vasi, posestnik Joža Golob iz St. Jerneja, Urbančič iz Čateža, razni posestniki lz Smarjdte, rjzni posestniki iz Svibnja pod Kumom, razni posestniki na Podljubnem, g. Josip Berg-man, lekarnar v Novem mestu (poleg drugega konzervirano sadjo in fige s Trike gore. katerih zanimivost jc, da so na eni in isti vejici nahajajo popolnoma zrelo fige, dočim poleg njih druga šelo cvete). Razstavljene so bile tudi razne vinogradne in sadjarsko priprave. ZaJ le, da jc bilo med razstavljale! malo kmetskih udeležencev. S prireditvijo razstave jo imela podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva namen, da vzpostavi zveze med kmeti in trgovci, da bi naši kmetje lahko svoje sadje vnovčiii in ne potratili dragocenega sadu za srnini mošt. Podružnici iu prirediteljem priporočamo, da so bi vsako let,o prirejale sadne razstave in rja bi se obenem gledalo na to, da se organizira zadružno razpečavanjo sadja. Prirejanje sadnih razstav bi gotovo zelo povzdignilo sadjarstvo na Dolenjskem. kravs 11.5 — 15, slaba živina 5.5 — 10« Cone popustile ra 1000 — 1500 aK prj kilogramu. Kmeljska tržna poročila Žalec (Savinjska dolina), t oktobra* Kupčija zelo živahna. Povpraševanje ja danes izredno oživelo. Cene narasle nal 115 Din in več za kg. Ceni se, da je pnv« danega žo okrog 80 % vsega pridelkal v Savinjski dolini. Zatec (Češkoslovaška), 30. septembra^ Razpoloženje zelo čvrsto. Cone 3100 —< 3300 K6 za 50 kg. Sadna razstava v Novem mestu Pred kratkim se je ustanovila tudi pri nas podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva pod predsedstvom ______ _______ _ ........................ gosp. SkaUckega, ravnatelja grmske rovalnice so dale'za to državno posojilo' šole, in pod tajništvom gosp. Lapa, Tržna poročila =? Jugoslovansko posojilo v Ce&koJ slovaški. Tz Prage poročajo: «česke slo-i vo» doznava, da prispejo v kratkem vi Prago zastopniki beograjsko Narodne banko, ki so bodo pogajali z zvezami bank glede posojila v znesku 70 milijo-, nov Kč ("200 milijonov Din). Na temeljil tega posojila bi beograjska Narodna banka izdala blagajniške r.adolžnice v zne< sku 1 milijardo Din. Posojilo je namenjeno za jugoslovanska industrijska pod' jetja. =r Poštna čekovna služba se vrši od 1. oktobra daljo po predpisih norega pravilnika. Glavni smoter jo pospešitev it-, vrševanja čekovnih vplačil in izplnčil S leni, da se uvede neposredno občevanja poštno hranilnice v Beogradu ter poštnihr čekovnih zavodov v Ljubljani, Sarajevu in Zagrebu z vsemi poštami v Jugoslavi-i ji Poštna hranilnica v Beogradu je pričela poslovati s 1. oktobrom. Za sedaj opravlja le čekovni in virmanski promet, Zaradi ustanovitve poštne hranilnice M Ileograilu jo poštna hranilnica v Saraje« vu spremenila svoj naslov v poštni če« kovni zavod v Sarajevu. Poštna hranil« niča v Beogradu ter čekovni zavodi Ljubljani, Sarajevu in Zagrebu obrestu« jejo od 1. oktobja daljo imovino na čekovnih računih z 2 odst. (doslej 1.8 odst.) n: Carinjenje izvoznega blaga pri vseh carinarnicah, Goneralna direkcija carin jo izdala naredbo, da se izvozno blago moro cariniti pri vseh carinarnicah, to. rej tudi pri notranjih. Izvzeta so živina in živinski proizvodi, ki se morejo cariniti le pri določenih carinarnicah. Izvorne ekspedieijo so morajo izvršovati bre» odlašanja. rr Produkcija bombaža v naši državi. V okrožju Tikveš v Macodoniji se je na 707 ha produciralo 1111 metrskih stotov bombaža. Maccdonija jo za gojitev bombaža jako primerna zemlja, vendar s« doslej za le vrsto produkcije r Maccdo-r.iji ni storilo dosti. Plačevanje carine na krzno. Carin« ski svet pri generalni direkciji carin je odobril odlok, po katerem se krzno, nepredelano ali predelano, mora cariniti pp št. 8S7 točko 11. občno carinske tajrifo = Monopolskl dohodki so znašali v mesceu juniju (v milijonih Din): tobak 127.8. sol 8L9, petrolej 1.9, vžigalice 12.2, cigaretni papir 11, vrednostni papirji 24.4, razni dohodki 0.0. Skupno torej 207.S milijona Din (junija lani 118.4 milijona Din). Dohodki od 1. avgusta 1022. do 30. da potuje v sveto deželo na Kristusov grob. V resnici pa je bil namenjen v Carigrad, da naščuva turškega sultana na vojno na cesarja Karla V., ki se je bil grofu nekaj zameril. Držič jo spremljal grofa na njegovi poti. Ko pa je v Carigradu videl, da nagovarja nemški grof sultana, naj gre z vojsko na Dunaj, je Držič spoznal, da je prišel v roke opas-nemu pustolovcu. Zato se je zopet vrnil v Dubrovnik. Tu je ostal iu je le večkrat potoval v Italijo, kjer ga je končno v Benetkah zatekla smrt leta 1567. Poleg komedij po vzoru Terencija in Plauta se je takrat v Italiji razvijala tudi pastirska in kmečka igra (drama pasto-rale, e rusticale). Poleg pastirjev, pastiric, kmetov »d. so v njih nastopale tudi vile (nymfe) in razni bogovi in boginje. Na odru sta se družila resnično življenje in učena mitologija, kar je včasih vzbujalo samo po sebi komične etekte. Ko je Držič študiral v Sieni, je neka igralska družba uprizorila takšno igro z značilnim imenom , tTripče od Utoiče*, (ki so se v celoti ohranile), dalje ovsod reliko pomanjkanje tovornih vagonov za prevo^. Trgovci dobivajo po navadi mnogo manjše število vagonov, kakor so zanj prosili. in šo to kasneje, kakor je bila izra-žona želja. To zelo ovira notranji promet in zunanjo trgovino, zlasti ker se trgovci ne morejo držati sklenjenih terminov. — Komercialni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani. Ker jo šo nekaj praznih raest, se vkljub prekoračenemu terminu sprejme šo nekoliko slušateljov za te tečaje. ~ Obtok bankovcev v Avstriji se i« v treljem tednu septembra zopet zmanjšal. in sicer za 15.1 milijarde na 5745 milijard aK. Popolnoma prost Izvoz hmelja ia Češkoslovaške, h. Zatca poročajo, da je izvoz hmelja iz češkoslovaško popolnoma prost brez najavo in brez izvoznega dovoljenja. = Osnovanje poljske novčanične banke. Iz Varšave poročajo: Sklenjena je pogodba r. Morganom glede osnovanja poljske novčanične banke z glavnico 30 milijonov dolarjev. Četrtino glavnice prevzame poljska vlada, ostanek se izloži v Poljski javni subskripciji, katere se smejo udeležiti le poljski državljani. Poleg ameriškega Morganovega posojila naj sc za kritje primanjkljaja najame dolgo-dobno angleško posojilo v znesku 50 milijonov dolarjev, za katero se ie osnoval konzorcij angleških bank s pritegnitvijo Morgano. — Zboljšanje argentinske valute. Argentinski peso, ki jo bil pri pariteti 47 in pet osmink pencev v Londonu padel žo lia 38 in tri osrninke, se je pričel zopet popravljati. V zadnjih dneh je dosegel žo blizu 40. Zaradi predstoječega žitnega izvoza in zboljšanja mesne industrije se pričakuje še nadaljnje zboljšanj« argentinskega pesa, = Rumunska žetev. Po statističnih podatkih runuinskega poljedelskoga ministra znaša letošnja žetev v Rumuniji: pšenica 40,439.254 lil (lani: 32,687.407 hI), rž. 3,616.655 lil (3,252.369 hI), ječmen 23.712.700 lil (32,262.228 hI), oves znaša 20,008.756 lil (29,288.218 hI). pijsi pr kupite najoentja prt nt Družbi ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra tr* 8. — Tel. 820. ■»Bilo je lansko zimo, ko ste prire-8ili veliko večerno zabavo na čast amerikauskemu profesorju Jamersonu, ki se je mudil baš ono dni v Parizu. Ti si bil takrat na morju, Raymond. Bilo je ravno, ko sem nehala z vami, Louis, plesati in sem se botela v biblioteki malce ohladiti od silne vročine, ki je vladala v plesni dvorani. Nisem fce prav sedla, ko stopi v salon povsem neznan človek. Menila sem, da išče saiaote kakor jaz in da se bo odstranil, čim me bo zagledal. Ne! Njegov korak ga vodi naravnost k meni. So sedaj ga vidim popolnoma natančno: velik suh človek, rdečih brk in las, oblečen v smoking, na ustnih mu igra porogljiv nasmeh, iz oči mu žari nekaj zavratnega; zdelo se mi je, kot da gleda iz onih globokih očesnih votlin nekaj zeleno - žoltega, temnega in bleščečega; tudi goste in dolge obrvi mu sijejo rdečo kakor njegovi lasje. ,V nastopu pa je eleganten, kavalirski, neprisiljen in mogočen. Takrat se nisem niti zavedala, da se mi je vtisnilo v spomin, zgodilo se je brez dvoma proti moji volji. Sedaj pa 6e mi njegova slika vrača s tako čudovito natančnostjo, da me je kar groza! . . .» Irena vsa preplašena zapre oči. Pa Ie za hip, takoj nato jih zopet odpre, in v njih blešči divja energija. «Ta človek,* nadaljuje, «so mi prikloni in začne kar naravnost brez uvoda: „Gospodična, jaz imam 300.000 frankov rente, izviram iz plemenite poljske rodbine in štejem 35 tet. Danes zvečer eem vaj videl prvič. Eno uro vas opazujem. Ljubim vas. Mi-li dovolite, da prosim gospoda profesorja Lourmela ta vašo roko?" , . .» Irena se nervozno zasmeje, a takoj nadaljuje: d osuplosti, pa le za hip. Oni človek se mi je zastudil v dno duše, da je kar bruhnilo iz mene: »Gospod, saj ste blazni! Gnueite se mi!...» Ne vedoč skoro, kaj delam, vstanem ter ponovim: »gnusite se mi, da, gnusite ... Odidite vendar; takoj!* Tedaj — prav dobro se spominjam — se mu spači obraz in s prezirljivim nasmeškom dvigne brez besedo nad menoj desnico. V tistem hipu se me polasti neka čudna zaspanost in zgrudim se v naslanjač. Zdi se mi, da sem imela oči odprte; kajti kakor v težkom snu sem videla in čutila, ne da bi se mogla braniti, sledeče: tujec gre najprej proti polici, na kateri je vedno ležal velik rodbinski album s fotografijami, ga vzame v roke in začne prelistavati. Končno vzame iz njega tri fotografije, se vrne k meni in mi potegne iz las trak, s katerim sem imela ovite lase. S tem trakom ovije in zaveže one tri fotografije...» «A! Sedaj razumem!* ee oglasi profesor Lourmel. »Slutil sem nekaj podobnega* mrmra Mattol. »Kako?* se začudi Irena, kot da se je zbudila iz sanj, »razumete sedaj, stric? Ste li slutili Mattol?* Raymond, ki je ves čas žoljno in tiho poslušal, se skloni k njej ln ji vneto prigovarja: »Nadaljuj, Irena, prosim te! Omenila si trak, s katerim je povezal oni tri fotografijo...» »Da, res!* se vzdrami kakor iz sna, parkrat nervozno trene, nato pa globoko zasopljena nadaljuje z vročično naglico: »... zaveže z njim vse tri fotografije, nato pa me začne z njimi gladiti vzdolž tilnika, po ramenih, po prsih. Potem me prime za roki in mi pogleda globoko v oči, ki se mi, kljub temu, da sem se upirala (tega se še pTav dobro spominjam), proti moji volji za-pro. Koj nato začutim, da je odstranil fotografije in odšel. Več se no spominjam, ker me je prevzel spanec. Koliko časa sem spala, ne vem, spo- minjam m |« toliko, da sto me vt, stric, zbudili.* »Bos je,* potrdi Lourmel resno. »Prav dobro še vem. Vsi gostje so že odšli, tebe pa sem nad eno uro pogrešal. Mislil sem, da si v svoji sobi. Šelo Lili mi je povedala, da te ni tam. Končno som te našel v velikem naslanjaču v biblioteki v globokem spanju. Ko sem te zbudil, si bo začela smejati in me od veselja objemati. O onom rdečelascu mi tisti vočer nisi nič pravila.* »Ker Be nisem ničesar spominjala,* odvrne Irena in obraz priča resnico tega kar govori. »Sedaj pa, gotovo pod vplivom vaših besedi, vašega pogleda in neme Raymoudove bolesti Be mi je zgodilo, kot da so je zagrinjalo utrgalo pred mojimi očmi in ves prizor se mi jo v duhu ponovil...» »Tudi to Bem pričakoval!* potrdi Louis Mattol. »Pa fotografije?* vpraga profesor. »So-li v istini izginile?* se začudi Irena, »Mar od takrat Se nisi imela albuma v rokah?* »Mislim, da ne, ker bi sicer gotovo fotografije pogrešila in vam o tem govorila.* »Tembolj,* se vmeša v pogovor Louis Mattol, »ker predstavljajo one tri fotografije nedvomno vas. In s pomočjo onih fotografij se je posrečilo rdečelasemu tujcu, da vas Jo invul-tiral.* »Bože moj, bože!* vzdihuje mlada žona vsa zbegana in si pokrije obraz z Tokama. Raymond sede na naslonjalo Ireni-noga stola, prime Irono za roke ter jo skuša tolažiti. »Zdaj vem prav dobro,* pravi profesor Lourmel; kmalu po tistem večeru sem opazil, da so fotografije izginilo. Takrat sem mislil, da si jih poslala Raymondu. Zdaj ko premišljujem o vsem tem, se prav natanko spominjam, kaj je bilo na onih fotografijah: na vseh treh si bila ti, Irena, in sicer na eni v športni obleki, na drugih dveh pa v večerni toaleti. Tiste dni sem baš pripravljal za tisk razpravo »Nova razlsKovanJa flvCnega sistema*, pri čemer so mi vzele korekture čez glavo časa. Zato Bem pozabil na fotografijo in tudi — se mi zdi — tebi nisem nič o njih omenil?* »Ne besede,* vzdihne mlada žena. »Kaj pa oni rdečelasec, si ga od takrat še kdaj videla?* »Do danes, hvala bogu, še ne.* »Pa vi, Mattol, so kaj spominjate onega človeka? Morda s plesa, ali v jedilnici, v knjižnici?* »Ne, profesor, pri najboljši volji ne najdem v svojem spominu človeka, ki bi odgovarjal Ironinemu popisu.* Nekaj časa jo vse tiho. Vsak se bavi s svojimi Lastnimi mislimi. Irena dvigne zopet glavo in stiska^ je se k svojomu možu opazuje z nemirnimi očmi zdaj Lourmela, zdaj Mat-tola. Raymondove oči sipajo bliske besa in sovraštva, ki mu polni srce: pred očmi mu vstaja podoba ostudnega rdečelasca, skrivnostnega neznanca, o katerem zdaj pač ni bilo dvoma, da je bil on, ki jo tako kruto in bestijalno mučil Ireno. »Toda s kakšnim namenom?* zavpije Rajrnond nenadoma s hripavim glasom. »Iz maščevanja? Ali pa še celo kaj hujšega? . . . vedeti moram, kdo je on, pa Čo bi moral prebresti ves svet. Samo da ga najdem, .. . ubijem ga!* »Da, zvedeti moram, kdo je!* ponovi profesor z mirnim glasom, polnim temne energije. — Morda ga ne bo tako težko najti: Oni večer namreč sem že vnaprej vedel, da bo obisk ogromen. Hotel sem profesorju Jamersonu pokloniti listo vseh naših gostov, zato sem postavil Richarda v predsobo ter mu naročil, naj vsakega prišle-ca vpraša za ime in naslov. Richard je sedel za dolgo mizo, ki je bila tako postavljena, da je mogel drug za drugim mimo nje v salon; pred seboj je imel knjigo in črnilo, v roki pa pero, in vsakega gosta je vpisal v knjigo. V tej knjigi mora biti torej tudi ime in naslov našega rdečelasca.* »Prav dobro ste jo pogodili,* se razveseli Mattol. »Zdaj nam pač ne bo težko dobiti ztodnea,* w oglart upa polno Baj), mond. »Upajmo! Toda vu ta zadeva ima slabo stran . . .» »???» ». . . Knjige nimam. Poslal sem jo profesorju Jamersonu v New-York.» »Pa gromo še mi v New-York,» odgovorita obenem Irena in Rajrmond. »Nimam nič proti temu!* pravi pro-fesor. »Toda ... no, računajmo: do Le Havra rabimo dva dni, od tam do New-Yorka kakih šest dni, torej osem dni samo tja. Nazaj v Evropo zopet najmanj toliko ... in predno najdemo tega človeka, ... kaj vse se ta čas že lahko zgodi!* Vsem je bilo jasno, kam profesor meri. Lili, ki je bila najbolj na konca svojih moči, ne more zadržati ihtenja. Tedaj se Mattol spomni: »Pa če je neznanec navedel napačno ime in naslov? . . .» Dolg tesnoben molk. Končno se obrne profesor k Matto-iu in povzame z nepotrpežljivo gesto, z nemirom v očeh ln negotovim glasom: »Mattol, po vsem tem, kar smo ah-šali dozdaj, je vaš prejšnji predlog premalo zanesljiv. Resno vam polagam na srce: dajte, premislite! Veste li za kako uspešnejše sredstvo proti invultaciji? Vam ni znana nobena sila, ki bi mogla uspešno kljubovati demonski moči tega rdetolaacaT* Mattoiu se čelo nabere v težke gube. Po dolgem premišljevanju odgovori, izogibajoč se prosečim očem Irene in Raymonda; »Dosodanji poizkusi z invultacijo so maloštevilni. Se manj jo znanih praktičnih uspehov. Zato mi je težko dati vam določen, pozitiven odgovor. Vendar se mi zdi, da bi izprememba fizičnega miljeja (o kateri invultator ne sme nič vedeti!) invultatorja zmedla in mu onemogočila vsak nadaljni poizkus invultacije. Treba je pač poizkusiti!* »Kaj hočete reči z besedo; fizični milje?* vpraša Raymond. (Dalje prihodnjHSJ Konfekcijska trgovina «JT„ Ljubljana, Aleksandrova oeata 6t. 3 5093 se je preselila na Aleksandrovo c.12 HiSa Pokojninskega zavoda Oglas. Ravnateljstvo državnega veleposestva rBelje" v Kneževu prodaja približno «74 40 metrskih stoto v hmelja letošnje žetve na dan 10. oktobra, ob 11. uri predpoldne, potom ustne dražbe v prostorih ravnateljstva v Ivneževn. Za jamstvo in pravico prisostvenja na dražbi mora vsak udeležnik do 11. uro predpoldne istega dne položiti vsoto 30.000 dinarjev v gotovem ali pa v vrednostnih papirjih. Pogoji so sledeči: Kupec mora hmelj takoj pri prevzemanju 1z magacinov izplačati. Prodaja se razume v vrečah kupca, ali v slučaju, da kupec želi naše vreče, se mu iste proti jamstvu od 50 dinarjev za komad posodijo in velja za šest tednov posojilo vreč brozplačno, a za daljnji rok bi moral za vsak teden plačati 3 dinarje za komad ter velja začeti teden kakor celi. Kupec je primoran, nam vreče franko Beli Manastir vrniti. Za vreče pa. katere so pokvarjene ali pa zamenjane, dolžan je knpec plačati popolno vrednost. Prodaja velja za kupca-licitanta takoj, ali za ravnateljstvo šele, ko isto g. minister financ odobri, ravnateljstvo pa to odobrenje najkasneje v teku S dni pribavi. Tehtanje, kvalitativno in kvantitativno prevzemanje se vrši v shrambah v Kneževu in Jasenovcu. Iz pisarne državnega veleposestva „Belje" v Kneževn dne 25. septembra 1923, broj 10.652. Fozor za novo nstanovljene industrije 1 Ugodna cena za nakup sledečih parnih strojev in kotlov: 2 parna stroja po 100 konjskih moči, znamke „Hock", 3 parni kotli, znamke „Hock" in „Tischbein", 2 po — 55 m!, 1 po 90 m! kurilne ploskve (Heizfl&che). — Vsi stroji in kotli 80 v obrata in v najboljšem stanja ln se pro- dajo lo zaradi vpeljave celokupnega obrata na električni pogon. Gornji predmoti se lahko ogledajo do 20. oktobra 1.1. v Tovarni cementa Zidani most. — Ceno po sporazumu! ^SIH^BEHs Po čudovito znižanih cenah prodajam novo došlo blago, posebno moško sukno, hlačevlno, barhente, ceflrje, platno za rjuhe, fine Sifone * Iz domačih tovarn. = Pridite ln preplčajte ee! ==IVAN KOS== Šiška (Seidlora hiša) Celovška cesta 2 Ljubljana 6173 Sv. Petra cesta 23 Jurij Kantužer lz občina Znsan itev. 34, okraj Šmarja pri Jeliah, so poživlja p6tom časopisja, ker je njegovo bivališče soilaj neznano, da javi svoj naslov v svrho neke zapuščinsko sadove. Veakoga, ki bi vedel za nje govo bivališče, bo prosi, da proti povrnitvi stroškov javi njegov naslov njogovemu stričniku Antona Beliču, posestniku t Košenci št. 20, pošta Planina pri Sevnici. Eo Senca, dne 30. septembra 1923. 6173 Prostovoljna dražba 6068 v »Vladtččn Balkan, Ljubljana, Dunajska oesta lito v. 33, v torek dna 2. oktobra 1823, prldetek ob 9. url dopoldna, raznega, še dobro ohranjenega pohištva, kot trdolesna ln železne postelje, skoraj novi modrool, žlmnatt, travnati ln žični, mize in pisalne mize, omare ln nočna omarloo, stoli, klopi, fina konjske oprave, manjil slamoreznl stroj, mo6na kopirna preSa, žične vrvi, poolnkana žloa, večji železni ikrpol (Sellsohelbon), amerlika dvigalka, vretona (hašpalni), balkonska ograja, nakovalo, razno želozjo, kadi, vinski sodi itd. eonuRKH Lesotržcem, lesnim ali drugim industrijam se nudi ugodna prilika. V lesnem centru tik železniško postaje na Spod. Štajerskem, krasna lega, je naprodaj velika in lepa vila z gospodarskim in tovarniškim poslopjem, nad en oral sveta. V bližini se nahaja tudi lastna dograjena vodna moč, približno 12 PS. Cena milijon dinarjev. Posredovalci izključeni. Resni in zmožni reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe na upravo kočevskih nemčurjev direktno v nasprotju z našimi državnimi interesi. * Naši skaliti v naravi. V nedeljo, 30. t. m., je napravil oddelek ljubljanskih skautov Izlet na Rašico nad Trzinom. Prav na samem vrhu so Bi razpeli šotore, zgradili ognjišče in se vadili v raznih prekoristnlh skautskih vajah. Mladi dečki so skoro ves dan prebili v smrekovem gozdu in se vrnili vsi zdravi in veseli na svoje domove. Manjša skupina se je ustavila pri Savi, si uredila provizo-rično taborišče, v katerem je počakala trde noči, nakar se je vrnila v mesto. Izlet je vodil znani planinec g. Pavel Ku-naver. C. C. Z. * Opozarjamo, da se je tvrdka J. Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti št. 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah. * Dvakrat krščen. Marija Torker iz Podbrda je letos meseca januarja porodila v Podgori nezakonskega otroka in ga še isti dan dala krstiti na ime Florijan. Ker je hotela prikriti svojemu zaročencu, da je mati nezakonskega otroka, je Tor. karjeva Izročila otroka v oskrbo kuharici Avgusti Hvalic v Podgori ln se je kmalu nato poročila z nokim Karlom Benvenuti. Hvalic pa je zopet imela razmerje z nekim drugim moškim in da slisne iz njega denar za alimente, je razglasila svojim sosedom, da je ona porodila otroka, ki ga ji je bila izročila v oskrbo Marija Torkar. Dne 3. marca je dala otroka vnovič krstiti na ime Kari Hvalic. Otrok je umrl v goriški bolnici dne 16. septembra. Lažni materi, ki se ni več zglasila v Podgori, še niso prišli na »led. * Gostobescdnost Todcrja Aleksandrova. Znani voditelj 1 Din. m poŠti t'SO Din t.«. int mili: jggoiinl]L HU. Opl. pokrajin. 8tr. S17 1 temlJaTldom Jugoslaviji J Vel. na finem papirju 65 Din broilr. na alablem papirja SO Din, po polti 1 Din Tet, FetroTlč-Puei]: Plokt Tntlolm, Brol. 11 Din, po poitl ISprat, muustl: Zgodba krel]tf. luti, Ilustrirano. V«. U Dla, m poŠti 1 Din. Trt. Uirtltr-VllBir: Povut • uda! ObeSanlll. Vea. H Dts, brol II Din, po pošti l-SO Din Sbatniptart-i asasilE: OtliUi. Ve«. 29 Din, brol. ti Din, p, polti l il Din Trt. tu Priitij: bu* lttun. V... 29 Din, brol. a Dla, pi polti 1 Dla Trt. JurClfi, III. n. Onlfl b. MUlCJ Brol. M Dla, po polU t Dli SO p Trt. nobtioDta-Otrli: Utrnil««. Brol. 10 Dla, p. polti l DII SO p Trt. Diia-Koli: flotpa z udi V.i. II Din, brol. U Dla, M polti 150 Dla Trt. Sl8oMiwlci-Holi: Z mM k ffllCin. V snoplllh, to ..dal detet. — Bnopll . poltaiar Tred I Dla. Pokojnlniki zinrtm|i int-IStlCiV. Brol. 1« Sla, p« polti 1 Dla Trt. Sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjam talno Test o izgubi ljubljenega brata, g. Franca Srebotnjaka ki j. dne 98. a.ptembr* 1033 ob dreh zjutraj t Kočarja t starosti 39 let nenadoma preminul. — Bt. maša zadašnica bo darovana dne 8. oktobra 1923 t žnpni cerkvi t Kočevja. Amalija Bamberg, roj. Srebotajak. Brez posebnega obvestila. Potrti globoke žalosti naznanjamo Tsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostuo vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna mati, stara mati, tašča in teta, goapa Frančiška Sič saaebnloa preminula t nedeljo dne 30. Beptembra 1923. ob 2. url popoldne » Btarosti 83 lot, po kratki in mučni bolezni. Pofjreb Be vrši v torek due 2. oktobra 1923. ob 4. uri popoldne iz hišo žalosti, Vogelna ulica št. 8, na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo bo darovala v Trnovski cerkvi t ponedeljek dne 8. oktobra 1923, zjutraj ob pol Bedmi uri. V Ljubljani, dne 30. septembra 1923. 6106 Albert 316, profesor na licejn, sin. — Marija SlSeva, roj-Trlller, siuaha. — Franjo Sič, profesor na trgovski akademiji, vnuk, z ženo ln val oatall sorodniki. Mestni pogrebni zavod t L]ubl]anL PLAKATIRANJE v LJubiJ.nl, Beogradu, Zagrebu ter vseh ostalih Krajih duoronlavlj« '■n 1'iozetnstvu OSKRBI 1NSERIRAN JE ALOMA COMPANY v vseh časopisih, revi, |ah, koledarjih v dušo, slavljl lit Inoicmatvtt po originalnih cenab 530002482353485302020148234823485348534853482353530100010200022348004853235301010100485323232323230248532323484853482348535353484853532353534823482348024848485348532348485323