Ventil 3 / 2024 • Letnik 30 127 BESEDA UREDNIŠTVA Vsi tisti, ki redno berejo uvodnike, so upravičeno zgro- ženi in se sprašujejo kako to, da danes niti strojniki ozi- roma tehniki ne držijo več izrečene besede. V zadnjem uvodniku sem namreč zapisal, da se poslavljam od glavnega uredništva in da ne bom več pisal uvodnikov. Pa je prišlo do nepričakovanega dogodka, da sem mo- ral besedo prelomiti. To mi je zelo žal, ker je zame dana beseda še vedno ravno toliko vredna kot zapisana in ne vem kolikokrat podpisana in overovljena. Pred kratkim smo praznovali dvajseto obletnico vsto- pa Slovenije v Evropsko unijo. Narejene so bile številne analize, primerjave in študije, kaj ta evropska skupnost pomeni za slovenski narod in za našo državo. Velka ve- čina analitikov se strinja, da je bila to dobra odločitev, ki pa je Slovenija ni znala prav izkoristiti. Analitiki so eno- tni, da Slovenija ni naredila pravega razvojnega premika v primerjavi z drugimi državami, ki so se ravno takrat pridružile omenjeni uniji. Glavni cilj vstopa Slovenije v EU je predvsem razvoj in s tem zvišanje dodane vrednosti proizvodov in storitev, zvišanje standarda in izboljšanje socialne ravni državlja- nov. To pa se ni zgodilo. Zakaj? Od desetih držav, ki so se takrat pridružile EU, je Slovenija napredovala najmanj. Ob vstopu je Slovenija dosegala 88 odstotkov povprečne razvitosti EU, merje- ne z bruto domačim proizvodom na prebivalca, v dveh desetletjih pa je ta razkorak zmanjšala le za tri odstotne točke. Češka in Slovenija zdaj dosegata 91 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije, pri čemer je bila Češka ob vstopu na 75 odstotkih povprečja EU. Razlogov za to je več. Prav gotovo so krive vlade, ki so v teh dvajsetih letih imele vse razvojne niti v svojih rokah. Verjetno res drži, da so glavni krivec leve vlade, ki so v letih po osamosvojitvi vladale v več kot 75 odstotkih časa. V drugih državah, ki so napredovale hitreje, je raz- merje med levimi in desnimi vladami ravno obratno. Pri tem je verjetno tudi res, da je pri nas sociala na višjem nivoju kot drugje, da so leve vlade bolj dvigovale mini- malne plače, uvajale očetovski dopust, višale odstotek plače v času bolniškega staleža, obdavčevale osebne dohodke, kot bi to ravnale desno usmerjene vlade. To pomeni, kar je na zahodu znano že celo stoletje, da desne vlade ustvarjajo, leve pa zapravljajo. Leve vlade najpogosteje pridejo v krizo, kot je dejala Thatcherjeva, takrat, ko jim zmanjka denarja, ki ni njihov. V različnih analizah napredka Slovenije v zadnjih dvaj- setih letih najdemo tudi argument, da je Slovenija veliko večina pridobljenega evropskega denarja porabila za dr- žavne in javne naložbe. Nekateri navajajo številne pro- jekte po Sloveniji, ki so zgrajeni z evropskim denarjem in ne prinašajo nikakršne dodane vrednosti. S temi sredstvi se primarno plačujejo službe v Ljubljani, učinkovitost po- rabe teh sredstev pa je majhna ali pa je sploh ni. Slovenija je do sedaj največ evropskega denarja porabi- la za prenovo železniške proge Ljubljana–Jesenice. Med desetimi največjimi prejemniki ni gospodarskih ali pod- jetniških projektov. Iz vseh teh sredstev je v Ljubljani in okolici nastala polovica vseh novih delovnih mest v celotni državi. Potem se pa čudimo vsakodnevnim pro- metnim zamaškom okoli Ljubljane. To ni skladen razvoj celotne države in za to so krive vlade. V trenutni situaciji pa je zadeva še mnogo bolj zaplete- na. Čeprav nismo v recesiji in razne napovedi Sloveniji pripisujejo gospodarsko rast, smo tisti, ki delamo v go- spodarstvu, zaskrbljeni. V številnih strojniških panogah nimajo zadosti naročil za nove projekte, povpraševanje na trgu pada, konkurenčnost slovenskega gospodar- stva se slabša. Prav to slednje je še najbolj skrb vzbu- jajoče. Slovenija je pri zadnjih meritvah glede konkurenčnosti padla na svetovni lestvici. To so pred dnevi sporočili z Mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) v švicarski Lozani, ki vsako leto pripravlja omenjeno le- stvico. Skupno smo zdrsnili za štiri mesta in zasedamo 42. mesto med 64 državami, kar res ni zavidljivo. Tudi ekonomska svoboda je bistvenega pomena za go- spodarsko rast in blaginjo prebivalcev. Leta 2022 smo imeli kljub pandemiji po mednarodnih merilih najvišjo ekonomsko svobodo. Leta 2023 smo padli za pet mest. To poroča Visio Institut. Že vrsto let je povsem na vrhu ali pa tik pod vrhom ekonomske svobode Singapur, kjer imajo zaposleni povprečno plačo 3 000 evrov, na za- dnjem mestu pa je že vrsto let Venezuela, kjer je pov- prečna plača le 3 evre. Ali ni ta podatek izjemno na- zoren in tudi priporočilo vsem politikom in drugim, ki odločajo v imenu države? In o tem slovenski mediji ne poročajo, kot da se nas ne tiče. Prav tako vzbuja skrb to, da znanje naših dijakov in celo učencev v primerjavi z drugimi državami nazaduje. Na- zadujemo na lestvici varnosti državljanov in še bi lahko našteval. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k t r ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr o iz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn i h znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri nje go v e m o sebnem dohod ku. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r iti iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n sk i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k tr ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o sl e d ičn o za sla b o p oslo vanje pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in sp os obni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih de lo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t ok r at man j sp os obni v inte l i g e ntn e m sm is l u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aj u si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o dgo v or n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fe s or j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v osn o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v osn o v ni š o li z n e o dgo v or ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v osn o v ni šol i, je p r a k t ičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je m o š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o dgo v or n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fe s or j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc en a š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fe s or j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fe s or , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žit i, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us me r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Razvoj Slovenije od v Stopa v eU