SPLOŠNE KNJIŽNICE PROJEKT RASTEM S KNJIGO ALI KAKO NAJTI POT DO SPLOŠNE KNJIŽNICE IN DOBRE KNJIGE V letu kulture smo se v naši splošni knji­žnici pridružili vseslovenskemu projektu Rastem s knjigo, ki sta ga zasnovala Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport. Projekt je namenjen razvoju bralne kulture in informacijske pismenosti ucencev sedmega razreda devetletke ter cim boljšemu sodelovanju osnovnošolskih knjižnic z osrednjo splo­šno knjižnico v kraju. Osnovni cilj projekta je bil predstaviti ucencem pomen branja in njegovo vred­nost pri pridobivanju znanj in informacij, tako v smislu ucenja kot pri zadovolje­vanju osebne potrebe po zabavi in estet­skem užitku. Druga pomembna naloga je bila predstaviti ucencem izvirne sloven-ske sodobne avtorje, ki jih mladi žal vse premalo poznajo in berejo ter jih navdu­šiti, da bodo cim veckrat posegli po domaci leposlovni knjigi. Poseben poudarek pa je bil na spozna­vanju osrednje splošne knjižnice v kraju, ki naj bi se je kot samostojni uporabniki vse bolj posluževali. V knjižnici smo k projektu pristopili z velikim veseljem, ker iz izkušenj vemo, da mladi resnicno premalo poznajo vse možnosti, ki jih nudi sodobna splošna knjižnica. Zlasti premalo poznajo domoz­nansko zbirko, ki je, kot pravi Šribarjeva (2006), »shramba, vreca popotnica, v katero vlagamo na razne nacine izdelane zapise vsega, kar imamo in kar znamo v naši obcini. Polnimo jo in jemljemo iz nje…« Zavedamo se, da so mladi obiskovalci kot uporabniki še zelo nesamostojni in da jih je potrebno za samostojno uporabo vsega, kar sodobna knjižnica nudi, šele vzgojiti, jih informacijsko izobraziti, da bodo sposobni najti v najkrajšem casu prave informacije, jih predelati in tudi koristno uporabiti. Informacijske spretnosti vkljucujejo tako zmožnost iskanja informacij, sposobnost kriticnega pregledovanja, selekcioniranja, in kar je še posebej pomembno, smiselna in koristna uporaba le-teh v praksi. Informacijska pismenost pa je v današ­njem casu vsakodnevna potreba, saj v informacijski dobi ljudje postajajo prede­lovalci informacij, ko berejo, poslušajo porocila, se pogovarjajo, gledajo televizi­jo ali racunalniški ekran. Informacija pa je temelj razvoja hitro se spreminjajocih tehnologij, posebej informacijske, ko sama informacija postane proizvod, od katerega sta odvisna konkurencnost in preživetje (Steinbuch, 1999). Projekt vidimo kot priložnost in izziv za prispevek na poti informacijskega opis­menjevanja in osvajanja knjižnicno­informacijskih znanj. Nedvomno igrajo splošne knjižnice kot informacijska sredi-šca pri tem pomembno vlogo. Metode in cilji projekta Za metodo dela smo uporabili delo v skupinah. Uporabnost in smiselnost izva­janja takšne oblike projekta smo preverja­li s pomocjo vprašalnika, ki so ga ucenci reševali doma in nam ga posredovali nak­nadno. Ob zakljucku našega srecanja smo z metodo nagrajevanja vzpodbudili ucence k boljšemu branju in podarili vsa­kemu knjigo, slovenske mladinske avto-rice, Neli Kodric: Na drugi strani, ki jo je prispevalo Ministrstvo za kulturo. Pri oblikovanju vsebine projekta so nas usmerjali skupni cilji, ki jih je v uvodnih navodilih podalo Ministrstvo za kulturo, hkrati pa smo si v naši knjižnici zastavili tudi konkretne cilje, ki se nanašajo na vsebino dela naše knjižnice in smo jih ob izvajanju tega projekta želeli doseci. Predlagani cilji Ministrstva za kulturo: • ucencem predstaviti pomen branja ter omogociti, da prepoznajo branje kot vir informacij in znanj ter kot zabavo, • ucencem podrobneje predstaviti splo­šno knjižnico in jih spodbuditi k samo­stojnemu obiskovanju knjižnice, sposo­janju knjig ter k sodelovanju v razlicnih dejavnostih, ki jih knjižnice ponujajo tej starostni skupini, • spodbuditi vecje sodelovanje med splošnimi knjižnicami in šolami, • promovirati vrhunske slovenske avtor­je s podrocja mladinskega leposlovja, • podpreti razvoj knjižne produkcije za mladino, s poudarkom na izvirnih slo­venskih sodobnih avtorjih. Cilji bibliopedagoškega dela naše knjižni­ce: • predstaviti zbirko gradiva namenjeno ciljni skupini, • nauciti ucence samostojnega iskanja po oddelkih naše knjižnice in jih uspo­sobiti v samostojne uporabnike s pomocjo OPAC podpore. • seznaniti jih z avtomatsko podprto izposojo in jih nauciti uporabe knjigo­mata. • posredovati informacijo o domoznan­skem gradivu, ki bo gotovo uporabna vsebina znanja na njihovi poti nadalj­njega izobraževanja ter predstaviti dra­goceni del domoznanske zbirke, to je barocno samostansko knjižnico, ki je uporabnikom manj dostopna in pozna­na. Ob izvajanju projekta smo zastavljenim ciljem nacrtno sledili in jih ob zakljucku dela z vprašalnikom preverili. Izvajanje projekta Z izvajanjem projekta smo priceli meseca oktobra 2006 in ga zakljucili v mesecu februarju 2007. V projektu je sodelovalo 275 ucencev vkljucenih v sedmi razred devetletke. Sodelovale so vse šole v obcini. Ucence smo razdelili v štirinajst skupin in vsaki skupini namenili po dve šolski uri. Skupine smo primerno razpo­redili in se prilagodili njihovim potrebam in hkrati tudi delavniku naše knjižnice. Ob obisku smo posamezno skupino ponovno razdelili še v štiri manjše skupi­ne in za vsako od teh pripravili posebno vsebino dela. Vsebino projekta smo predhodno pred­stavili uciteljem spremljevalcem. Ti so ucence že v razredu seznanili s potekom dela in oblikovali delovne skupine. Nacr­tovani šolski uri smo temeljito izkoristili. Takoj po uvodnih besedah, v katerih je bil predstavljen projekt, in ogledu knjižni­ce, smo se razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina je imela svojega mentorja­knjižnicarja, ki je vodil izvajanje izobraže­vanja. Mentor prve skupine je predstavil že vnaprej pripravljeno zbirko knjig, namenjeno tej ciljni skupini. Ucenci so ob predstavljeni literaturi lahko postavljali razlicna vprašanja na temo predstavljenih vsebin. Istocasno je mentor druge skupi­ne uvajal ucence v samostojno iskanje knjig s pomocjo uporabe racunalnika. Ucenci so samostojno uporabljali racu­nalniški katalog in iskali knjige na poli­cah. Tretja skupina je bila zbrana pri knji­gomatu. Mentorica jim je predstavila delovanje knjigomata in jih naucila avto­matske izposoje knjig. Ob tem je cetrta skupina spoznavala vsebino domoznan­ske zbirke in si ob zakljucku ogledala še dragoceno zbirko knjig Kapucinske knjiž-nice. Skupine ucencev so krožile in tako so mladi uporabniki skozi štiri razlicne vse­bine spoznavali knjižnicno zbirko, se ucili iskanja in vrednotenja informacij in vse-bin ter estetsko in doživljajsko uživali ob prijetnem izboru mladinske literature. Po koncanem delu smo jim razdelili podarje­ne knjige in na novo izdelano brošuro o domoznanskem oddelku in jih poprosili, da nam odgovorijo na naš vprašalnik. Evalvacija projekta Ob zakljucku smo želeli preveriti zastav­ljene cilje, smiselnost in uporabnost metodike našega dela in nenazadnje zadovoljstvo mladih uporabnikov. Na kratek vprašalnik, ki smo ga razdelili vsem udeležencem projekta, je od 275 ucencev odgovoril 201 ucenec, kar je 73,1% vseh, ki so v projektu sodelovali. Vecina ucencev je zelo podrobno odgo­vorila na vprašalnik ter dodala še svoja mnenja in poglede na tovrstno obliko izobraževanja in sodelovanja med šolo in knjižnico. Skoraj vsi so bili zadovoljni s takšno obliko knjižne in knjižnicne vzgoje in vecini sta ti dve šolski uri prehitro minili. Rezultati vprašalnika: Za zacetek nas je zanimalo, ali so ucenci že clani naše knjižnice, zato smo pri prvem vprašanju spraševali, koliko ucen­cev sedmega razreda devetletke je že vclanjenih v knjižnico. Z odgovori, ki so jih ucenci navedli, smo ugotovili, da je 144 (72%) ucencev že aktivnih obisko­valcev knjižnice in da samo 57 (28%) ucencev še ni vclanjenih. Štirje ucenci so se po obisku knjižnice že vclanili in gotovo bo še kakšen med njimi, saj je bila vecina nad obiskom knjižnice navdu­šena. Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, kateri del skupinskega dela je bil ucen­cem najbolj všec, torej kaj so najraje poceli. Navedli smo štiri možnosti: -izposoja s pomocjo knjigomata, -predstavitev domoznanskega oddelka, -iskanje gradiva z uporabo racunalniš­kega kataloga in -predstavitev literature. Iz odgovorov na drugo vprašanje smo ugotovili, da je najvec ucencev, to je 102 (52%) ucenca, najraje sodelovalo v skupini, avtomatizirane izposoje gradiva s pomocjo knjigomata, 45 (22%) ucen­cev se je najbolj navdušilo za uporabo racunalniškega kataloga in samostojno iskanje gradiva, 26 (13%) ucencev je izrazilo, da je najbolj uživalo ob predsta­vitvi knjig, 19 (9%) ucencev je z vesel­jem spremljalo predstavitev domoznan­skega oddelka, 9 (4%) ucencev pa ni odgovorilo na to vprašanje. Rezultati so ponazorjeni tudi graficno (glej graf 1). Graf 1: Vprašanje 2 Z odgovori na tretje vprašanje smo ugo­tovili, da so se ucenci seznanili s posta­vitvijo gradiva in z uporabo racunalniške­ga kataloga, saj je kar 171 (85%) ucen­cev odgovorilo, da bi si znali sami pois-kati gradivo v knjižnici. Samo 30 (15%) ucencev bi rabilo pomoc knjižnicarja. S tem je bil eden od ciljev, ki smo si ga zastavili, to je usposobiti ucence v samostojne uporabnike, dosežen. Pri cetrtem vprašanju smo se osredotocili na domoznanski oddelek. Oddelek je zanimiv in zelo dragocen vir podatkov o njihovem domacem okolju. Zanimalo nas je, ali si bodo po koncani predstavitvi vendarle razjasnili pojem domoznanstvo in si znali poiskati informacijo za semi-narsko nalogo, katere vir je lahko domo­znansko gradivo. Na vprašanje, kakšno literaturo boš našel v domoznanskem oddelku, je 121 (60%) ucencev odgovo­rilo pravilno, 80 (40%) ucencev pa ni znalo odgovoriti na vprašanje, kaj hrani domoznanski oddelek, kljub temu, da so si ga ogledali. Odgovori na peto vprašanje nam pove-do, kaj jim je najbolj ostalo v spominu in kje so se najbolj zabavali. Želeli smo vedeti, ali smo ustvarili pozitivno vzdušje in naredili ucne vsebine tudi prijetne. Pri navedbi vseh možnih odgovorov smo posebej dodali še ogled Kapucinske knji­žnice, ki je sicer del domoznanske zbir­ke, vendar je v posebnem prostoru in so si jo ucenci ogledali po zakljucenem delu v skupinah. Iz odgovorov je razvidno, da je najvec ucencev, kar 91 (46%), najbolj uživalo pri izposoji s knjigomatom, 33 (16%) se je najbolj zabavalo pri iskanju gradiva in uporabi racunalniškega kata­loga, 24 (12%) na to vprašanje ni odgo­vorilo, 21 (10%) se je najbolj zabavalo pri ogledu Kapucinske knjižnice, 20 (10%) pa pri predstavitvi literature. 12 (6%) ucencev pa se je najbolj zabavala pri predstavitvi domoznanskega oddelka. Rezultate smo ponazorili z grafom (glej graf 2). Graf 1: Vprašanje 5 Ob pregledu rezultatov vprašalnika se lahko še enkrat osredotocimo na cilje, ki smo si jih zastavili na zacetku našega dela. Ugotavljamo, da je bila naša oblika izva­janja projekta uspešna, kar potrjujejo rezultati vprašalnika. Iz njih je razvidno, da bi si kar 171 (85%) mladih bralcev v starostni skupini od 10-12 let znalo samostojno poiskati gradivo v knjižnici, kar 45 (22%) jih je z zanimanjem in brez odpora uporabljalo pri iskanju gradiva racunalniški katalog in kar 102 (52%) ucenca je brez predsodka sprejelo avto­matizirano izposojo gradiva (glej graf 1). Cilja, nauciti mlade uporabnike samos­tojnega iskanja z uporabo racunalniškega kataloga in usposobiti jih za samostojno, avtomatsko izposojanje gradiva, sta bila v veliki meri dosežena. Da mladi bralci te starostne stopnje pri uporabi sodobne tehnologije v naših knjižnicah res nimajo težav, potrjujejo tudi odgovori na zadnje, peto vprašanje, saj se jih je kar 91 (46%) pri uporabi knjigomata in 33 (16%) pri uporabi racunalniškega kataloga, tudi zabavalo, kar pomeni, da sprošceno upo­rabljajo sodobno tehnologijo (glej graf 2). Tudi ostalim ciljem smo skozi izvajanje projekta uspešno sledili, 26 (13%) ucen­cev je z zanimanjem spremljalo predsta­vitev sodobne mladinske literature. To je vzpodbudno, saj je znano, da ucenci te starostne stopnje zelo malo berejo in tudi zelo težko najdejo sebi primerno branje. Predstavitev domoznanskega oddelka in Kapucinske knjižnice je bila zanimiva malo manjši skupini, le 19 (9%) ucen­cem. Pomembno pa je, da so dobili informacijo o tem oddelku, ki ima zelo bogato zbirko knjig in ostalega gradiva. Prav tako so si ucenci ob zakljucku našega dela z zanimanjem ogledali staro, barocno knjižnico iz leta 1640. Knjižnica ima še danes dobro ohranjene 1503, s franciškansko vezavo, vezane knjige. Zakljucek Knjižnice v sodobnem casu zaradi preob­remenjenosti in pestrosti dela pricakujejo in potrebujejo cimbolj samostojnega upo­rabnika, zato je nacrtna vzgoja bralcev pomemben segment dela tudi v splošni knjižnici in bi se ga bilo treba nacrtno lotevati. Projekt Rastem s knjigo je ena takšnih oblik vzgoje mladega bralca, ki bi ji bilo vredno slediti , jo preverjati in nadgraje­vati. V naši knjižnici smo v projektu z vesel­jem sodelovali in ga uporabili kot poseb-no obliko informacijskega opismenjevan­ja in vzpodbujanja bralne motivacije. Motivacija za branje pa je kljucna sesta­vina pismenosti, ki je danes še vedno pri veliki vecini pomanjkljiva. Menimo, da je bilo delo, ki smo ga opra­vili v veselje in korist naših mladih bral­cev in da bodo po tako temeljitem bibli­opedagoškem delu bolj sprošceno in z vecjim navdušenjem obiskovali knjižnico in uspešno uporabljali njeno zbirko pri nadaljnjem izobraževanju in osebnost­nem razvoju. Tovrstno delo podpirajo tudi ucitelji osnovnih šol, saj so mnenja, da bi se takšno delo moralo nadaljevati ali pa bi bilo potrebno z njim priceti že v nižjih razredih osnovne šole. »Menim, da bi lahko projekt zajel že otroke v petem razredu osnovne šole, saj se vsi trudimo, da postanejo ucenci cim prej ne samo bralci, temvec tudi uporabniki in obiskovalci knjižnice kot multimedijskega in kulturnega središca. » (knjižnicarka M. Kranjc OŠ Koprivnica). Viri in literatura -Ambrožic, M., Gabron Vuk, C., Golob, J., Urbanija, J., Steinbuch, M., Zwitter S., Žumer, F. (2004). Infor­macijsko opismenjevanje:prirocnik za delo z informacijskimi viri. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. -Pecjak, S., Bucik, N., Gradišar, A., Peklaj C. (2006). Bralna motivacija v šoli:merjenje in razvijanje. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. -Steinbuch, M. (1999). Knjižnicna informacijska znanja v gimnaziji. VK., Vodnik za šolskega knjižnicarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za ucence (str. 83-112). Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. -Šribar, L. (2006). Odprta skrinja Krš­ko: Valvasorjeva knjižnica. Antonija Amon Valvasorjeva knjižnica Krško ŠOLSKE KNJIŽNICE UCINKOVIT REFERENCNI POGOVOR Mnogi šolski knjižnicarji se pravzaprav niti ne zavedajo dobro, kako pomemben je referencni pogovor in ga velikokrat izvajajo bolj intuitivno kot pa premišljeno. Šolska knjižnica naj bi ucence - uporab­nike usposobila za pridobivanje, vredno­tenje in uporabo informacij iz razlicnih virov, kar pa seveda ni najbolj preprosto. Ucenci ponavadi zelo slabo poznajo svojo informacijsko potrebo in knjižnicar mora vedno poskušati najti nacine in metode, kako to potrebo zadovoljiti. Pri svojem delu v šolski knjižnici se sre-cujem pretežno z dijaki, ki svoje informa­cijske potrebe sploh ne znajo izraziti, zato pogostokrat pride do nesporazu­mov, ki jih na koncu uspem razrešiti po zaslugi dolgoletnih izkušenj in dobrega poznavanja gradiva. Opisala in analizirala bom primer dveh referencnih pogovorov, ki sta se po zacetnih nesporazumih na obojestransko zadovoljstvo uspešno zak­ljucila. Prvi primer Dijak: Dober dan. Rad bi kamele. Knjižnicarka: Tamle zadaj na zgornji poli­ci so tri enciklopedije o živalih in poišci, kaj piše o kameli. Dijak: Gospa knjižnicarka, ampak jaz tu nic ne najdem. Knjižnicarka: Kako da ne? Gotovo v eni od enciklopedij kaj piše o kamelah. Dijak: Mogoce, ampak to ni tisto, kar išcem. Knjižnicarka: Torej ne išceš kamel. Dijak: Nekaj podobnega. Knjižnicarka: A rabiš to informacijo za kakšen referat? Dijak: Ne – za domace branje. Pa še neka gospa je zraven. Že vem! Naslov je Gospa s kamelami. Knjižnicarka: A ne gre mogoce za knjigo Dama s kamelijami? Dijak: Ja, seveda. Kako da se nisem tega prej spomnil. Knjižnicarka: Ta roman je napisal Dumas, zato pojdi k polici, kjer je tuja proza in poišci knjigo. Dijak: To pa že znam. Najlepša hvala. Iz tega pogovora je razvidno, da je bila prva faza, to je otvoritev pogovora, sla­bo izpeljana. To je najbolj kriticna sto­pnja, saj gre za navezovanje prvega stika s pogovorom. Ker sem bila zatopljena v neko drugo delo, sem ucenca v trenut­ku, ko je vstopil, komaj opazila. Dijak svoje informacijske potrebe ni znal jasno definirati, jaz pa ga tudi nisem spodbudi-la s prijazno držo ali smehljajem. Prehitro sem sklepala, da želi vedeti nekaj o kamelah, v resnici pa je šlo za leposlov-no delo. Na iskalni uspeh je odlocilno vplivala dolocitev dijakovih namenov. Za uspešno iskanje želene informacije so bila potrebna dodatna vprašanja. V sto­pnji oblikovanja iskalne strategije je šlo za hevristicni pristop do rešitve proble-ma – referencni pogovor je bil integriran v celoten referencni proces. Zakljucek referencnega pogovora je bil uspešen, saj je dijak koncno dobil potrebno gradi­vo. Pri tem pogovoru je šlo v glavnem za faktografski tip vprašanj. Cilj tega tipa referencnega pogovora je nudenje natan-cnih informacij v kratkem casu. Dijak je želel samo knjigo za domace branje, le da je prišlo do zapleta, ker tega ni pove­dal takoj na zacetku. Drugi primer Dijak: Dober dan. Knjižnicarka: Dober dan. S cim ti lahko pomagam? Dijak: Napisati moram seminarsko nalo-go z naslovom Hranilne snovi v prehrani. Knjižnicarka: Poglej na polici, kjer je naravoslovje in poznavanje blaga! Dijak: Nicesar nimate o hranilnih snoveh. Knjižnicarka: Pa sploh veš, kaj spada med hranilne snovi? Dijak: Ja, hranilne snovi so hranilne sno-vi in nobene knjige s tem naslovom ne vidim. Knjižnicarka: Najprej poišci ucbenik Naravoslovje in poznavanje blaga I avto-rice Godec in poišci poglavje o hranilnih snoveh! Dijak: Aha, sem že našel. Med hranilne snovi spadajo beljakovine, ogljikovi hidra-ti, mašcobe, vitamini in minerali. Knjižnicarka: No, zdaj bova pa pogledala še v šolski katalog. Vtipkala bom geslo hranilne snovi. 17 zadetkov. Dijak: To je pa prevec. 17 knjig pa ne nameravam pregledati. Knjižnicarka: Najprej ti mora biti jasno, kaj je glavna tema tvoje seminarske naloge. Ali moraš hranilne snovi opisati le bolj na splošno ali pa tudi posamezne vrste? Dijak: Oboje. Knjižnicarka: Potem pa najprej poglejva, kje bi našla splošen opis hranilnih snovi. Tu imam Hauptov ucbenik Poznavanje blaga in Tišlerjevo Organsko kemijo. Dijak: Vzel bom oba ucbenika, ker je v njih le kratek opis. Kje pa najdem kaj o posameznih vrstah hranilnih snovi? Knjižnicarka: Najbolje, da pregledaš Dru-žinsko zdravstveno enciklopedijo, Fakto­pedijo in Kemijo. Dijak: Družinska zdravstvena enciklopedi­ja mi je najbolj všec. Bom prišel po pou­ku, da bom fotokopiral nekaj strani. Zdaj bi pa rad še nekaj slikovnega gradiva – sadje, zelenjavo, živila. Knjižnicarka: Za to seminarsko nalogo? Dijak: Seveda. Knjižnicarka: Torej moraš pisati tudi o tem, katere hranilne snovi vsebujejo posamezna živila. Dijak: Seveda, to je glavni del moje seminarske naloge. O posameznih živilih bom pa kaj našel v kuharskih knjigah. Moja mama ima doma štiri, torej mi ni treba vec iskati kaj na to temo. Knjižnicarka: V kuharskih knjigah boš našel le recepte. Kratek pregled najvaž-nejših živil je v Nerimovi Higieni prehrane in živil. Dijak: Cakajte, bom pogledal. Aha, sem že našel. Ne, to je pa premalo. V bistvu bi moral pisati tudi o vlogi pravilne pre­hrane na zdravje. Knjižnicarka: To je pa nekaj drugega. Tu imam tri zelo dobre knjige – Pokornovo S prehrano do zdravja, Edgsonovo Hra­na, zdravilo za dušo in telo ter Ihanovo Imunski sistem in odpornost. Dijak: Vzel bom Hrano, zdravilo za dušo in telo. Je najtanjša, pa še veliko slik ima. Profesorica mi je rekla, da moram poiskati še kakšen vir na internetu. Doma sem nekaj iskal, pa sem dobil toli­ko zadetkov, da nisem vedel, kaj bi z njimi. Knjižnicarka: Pa poglejva v vzajemni katalog. Poskusiva z ukaznim iskanjem po UDK. Tu je 5 zadetkov o presnovi ogljikovih hidratov, 23 zadetkov o kemi-cnih in fizikalnih lastnosti mašcob in 12 zadetkov o epidemioloških znacilnostih vitaminov. Dijak: Super. Mi lahko to natisnete? Knjižnicarka: Seveda. Dijak: Najlepša hvala za pomoc. Nasvi­denje. Ta primer referencnega pogovora jasno pokaže, da je otvoritev pogovora res najbolj kriticna stopnja referencnega pogovora. Dijak na zacetku ni bil sposo­ben zastaviti vprašanja, ki bi odražalo njegovo dejansko potrebo. Predmet iskanja ni bil jasno definiran; dijak je želel informacije, o katerih ni vedel skoraj nic. Na zacetku sem naredila napako, ko sem ga poslala h knjižni polici, ne da bi prej skušala razjasniti njegovo informacijsko potrebo. Ker pa sem predmet iskanja zelo dobro poznala, mi je takoj postalo jasno, da moram od dijaka izvedeti cim vec informacij. To mi je uspelo tako, da sem mu najprej zastavljala odprta, nato pa zaprta vprašanja. Z odprtimi vprašanji sem uporabniku omogocila podrobnejši opis njegove informacijske potrebe, z zaprtimi pa sem razjasnila dvoumnosti. Pri oblikovanju iskalne strategije sem uporabila hevristicen pristop. Dijak je lahko sproti evalviral vmesne rezultate iskanja in z diskusijami ter s ponovnim iskanjem sva natancno definirala pred-met iskanja. Referencni pogovor se je zakljucil uspešno, saj je dijak dobil dovolj gradiva za seminarsko nalogo in je odšel nadvse zadovoljen. Iskanje informacij za seminarske naloge zahteva globlje razumevanje predmeta iskanja in uporabo vec informacijskih virov. Pri tem referencnem pogovoru je bila potrebna tudi online poizvedba, ki je zahtevala kar precej casa, saj je bilo pot-rebno uporabnikovo vprašanje preobliko­vati v iskalno zahtevo, ki ni smela biti niti preozko niti preširoko zastavljena, sicer bi bil lahko rezultat iskanja neuspešen. To se je zgodilo z »mojim« dijakom, ki je na internetu sam skušal najti ustrezno gradivo za seminarsko nalogo, vendar je odtipkal preširok izraz in dobil prevec zadetkov. Oba zgoraj opisana primera prikazujeta uporabnika z nenatancno opredeljeno informacijsko potrebo. Zelo pomembno je, da ga v teh primerih, ki se dogajajo zelo pogosto, ne pošljemo kar h knjižni polici, da si želeno gradivo poišce sam. Vsak referencni pogovor se zacne v tis-tem trenutku, ko uporabnik stopi v knjiž­nico. Uporabniku se moramo nasmejati in ga prijazno pozdraviti. Le tako se bo v knjižnici pocutil dobro in bo laže izrazil svoje želje oz. potrebe. Knjižnicar mora biti sposoben v cim krajšem casu in cim bolj natancno spoznati uporabnikove zahteve in jih uspešno rešiti. Uporabnik mora takoj na zacetku dobiti obcutek, da je knjižnicar v knjižnici zaradi uporabnika in ne obratno. Majda Papež Srednja trgovska šola Ljubljana IZOBRAŽEVANJE OBISK DANSKIH KNJIŽNIC Regijski koordinatorji osrednjih obmocnih knjižnic smo med 9. in 15. septembrom 2007, pod vodstvom Brede Karun, koor­dinatorke dejavnosti osrednjih obmocnih knjižnic, obiskali Danske regijske knjižni­ce. Obisk je potekal v sklopu projekta Splošne knjižnice za razvoj regij, ki smo ga prijavili na program Leonardo da Vin-ci/Mobility. Namen obiska je bil, da zaposleni v knjižnicah, ki delajo na obmocnosti spoznajo dansko prakso, in si hkrati skozi druženje s kolegi izmenjajo izkušnje in ideje. Na Dansko smo prispeli v nedeljo zvecer in nov dan zaceli z obiskom Danske agencije za knjižnice (Danish Library Agency – DLA). Gre za neodvisno agen­cijo v okviru Ministrstva za kulturo, ki je administrativno in svetovalno telo za splošne in znanstvene (research) knjižni­ce. Glavna naloga agencije je upravljanje s sredstvi, namenjenimi knjižnicam, upravljanje s stredstvi, ki izhajajo iz avtorskih pravic za izposojo v knjižnicah, razvoj nacionalnega servisa bibliotek.dk (vzajemnega kataloga danskih knjižnic), nacionalnih spletnih storitev in strateško nacrovanje razvoja knjižnic in njihova evaluacija. Sodeluje v vrsti projektov, katerih nosilke so regijske knjižnice (tran-sportni sistem medknjižnicne izposoje, netmusic, ask-a-librarian…). Z letom 2007 je na Danskem prišlo do realizacije strukturnih reform – združevanja obcin (iz 278 na 98) in nove regijske delitve (iz 25 na 14). Agencija je pripravila osnove za spremembe, ki zadevajo knjižnicni sistem (zapiranje manjših knjižnic, zdru­ževanje, nova organizacija). V letu 2004 je razpolagala s proracunom v višini 31,3 mio DKK (4,3 mio €), za razpise pa je bilo namenjenih 285 mio DKK (39 mio €). Ima 60 redno zaposlenih. Naslednje jutro smo se odpravili v knjiž­nico Gentofte. Knjižnica ima cudovito brezcasno arhitekturo. Med drugim upra­vlja racunalniški sistem za celo regijo. Zelo zanimiv in uspešen servis, ki je nas­tal prav tu, je »Ask Olivia«, ki temelji na zelo znani radijski oddaji. Gre za spletni servis, ki je namenjen otrokom med 8. in 14. letom. Cilj projekta je odgovoriti na kakršno koli vprašanje, ki ga lahko otro­ci, polni domišljije, zastavijo. Pobliže smo spoznali tudi sistem medknjižnicnega transporta, ki je urejen na nacionalnem nivoju. Gradivo prevažajo s kamioni, voz­lišca so regijske knjižnice. Dostavljeno je v 24 urah ne glede na razdalje, servis pa je za uporabnike brezplacen. Ponujajo tudi veliko število elektronskih publikacij, ki so dostopne preko knjižnicnih racunal­nikov. Prav tako pa lahko do njih dosto­pajo uporabniki s prenosnimi racunalniki preko brezžicnega omrežja v knjižnici. Praksa je pokazala, da vse vec uporabni­kov na Danskem prihaja v knjižnice z lastnimi racunalniki, zato je za te obisko­valce na razpolago poseben, izkljucno za to urejen prostor. Popoldne smo obiskali še nacionalno knjižnico in bili že od zunaj fascinirani nad razsežnostjo nove stavbe (znane tudi kot »The Black Diamond«), zgrajene leta 1999. S staro stavbo je povezana preko tunela, ki vodi nad cesto. Pod skupnim imenom The Royal Library, združuje nacionalno knjižnico in univerzitetno knjižnico v Kopenhagnu. Slika 2: The Royal Library (Nacionalna knjižnica) V sredo je sledila pot z vlakom v Aarhus, kjer smo obiskali tamkajšnjo knjižnico. Kot povsod na Danskem, so nas tudi tu zelo lepo sprejeli. Predstavili so nam nekaj uspešnih projektov, usmerjenih predvsem v tehnicno izvedbo uporabe knjižnicnih storitev za mlajše. Podrobneje smo si ogledali tudi sistem samopostre­žnih terminalov za izposojo in vracanje gradiva, ki se ga v veliki meri poslužujejo vsi obiskovalci. V Aarhusu se 97% gra-diva izposodi samopostrežno, podobno razmerje je tudi drugod. Na ta nacin ostane bistveno manj rutinskega dela, bibliotekar pa dobi predvsem vlogo stro­kovnega svetovalca. ki postaji, kar nam je z vso prtljago, ki smo jo tovorili sabo, bilo zelo prikladno. Spoznali smo enoten portal za dostop do glasbe »The Libraries Net Music« (sesta­vlja ga konzorcij 7 regijskih knjižnic in DNA). Najzahtevnejši del projekta so bila pogajanja z nosilci avtorskih pravic, ki jih je vodila DNA. Knjižnice, ki želijo dostop, placajo licencnino, za koncne uporabnike pa je dostop brezplacen. S tem se posre­dno tudi preprecuje piratstvo, saj je dos-top zelo dobro urejen z vidika avtorskih pravic. Slika 4: Knjižnica Odense na železniški postaji Zadnji dan je bila na vrsti še knjižnica Roskilde, ki vodi projekt razvoja kompe­tenc. Organizira izobraževanja na podroc­ju projektnega managementa, trenerskih vešcin, vešcin vodenja, razlicnih podrocij IKT (digitalizacija, licenciranje…). V knji­žnico si na razlicne nacine prizadevajo pridobiti cimvec mladih, ki so obiskovan­je knjižnic zaradi drugih sodobnih trendov zapostavili. Razmišlja se predvsem o usmerjenosti k uporabniku, ki zahteva drugacno organizacijo fizicnega prostora. Knjižne police se umikajo na racun ureja­nja prostora za druženje, prireditev in samostojnega delo. V Roskildu zato poleg rednega odpisa nacrtujejo umik 20% gradiva. Po ogledu knjižnice smo se vrnili v Kopenhagen, kjer nam je osta-lo nekaj casa za ogled kulturnih zname­nitosti. Polni lepih vtisov, navdihov in idej smo se v soboto zjutraj vracali domov in že premlevali, kaj vse od tega bi se dalo prenesti v naše okolje. Katera nova stvar bi bila najprej izvedljiva? Nedvomno so nam Danski bibliotekarji dali polno elana za nadaljni razvoj, v nas pa pustili lepe spomine na nepozabno druženje. Matej Koncan Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota MEDNARODNA SRECANJA 11.MEDNARODNA KONFERENCA ECDL Budimpešta, 16.-21. september 2007 Septembra 2007 je ponovno potekalo evropsko srecanje s podrocja digitalnih knjižnic: European Conference on Rese­arch and Advanced Technology for Digi­tal Libraries. Tokrat je konferenco gostil Institut za raziskovanja na podrocju racunalništva in avtomatizacije pri mad-žarski Akademiji za znanost (MTA SZTAKI). Ceprav se mnogi praktiki pritožujejo, da konferenca pridobiva vse vec teoretic­nega oz. akademskega znacaja, je ECDL še vedno eden od najpomembnejših znanstvenih forumov v Evropi, na kate-rem imajo knjižnicarji in informatiki, tako raziskovalci kot praktiki, priložnost za izmenjavo teoreticnih in prakticnih znanj ter izkušenj na podrocju digitalne knjižni­ce. Tudi letos so bile digitalne knjižnice obravnavane s tehnicnega, prakticnega in družbenega vidika. Glavni poudarek letošnje konference so bile razlicne apli­kacije, predvsem gradnja vmesnikov v digitalnih knjižnicah in vecje sodelovanje med praktiki in raziskovalci na podrocju gradnje sistemov digitalnih knjižnic. Programski odbor konference je sestav­ljalo 69 strokovnjakov iz 27 držav. Od 119 poslanih referatov je bilo sprejetih 36 (30%) prispevkov, ki so jih predstavili in objavili v zborniku: Research and advanced technology for digital libraries: proceedings. 11th European conference, ECDL 2007, Budapest, Hungary, Sep­tember 16-21, 2007. Kovács, Lászl Fuhr, Norbert and Meghini, Carlo (eds.). Berlin [etc.]: Springer, cop. 2007. (Lec­ture notes in computer science, ISSN 0302-9743; 4675). Avtorjem petnajstih clankov, ki niso bili sprejeti v okviru red-nih predavanj, je programski odbor pred­lagal, da svoje rešitve predstavijo v ok­viru seje plakatov, kar so ti tudi sprejeli. Konference se je udeležilo veliko manj udeležencev, kot v prejšnjih letih, skupaj okrog 200 iz 48 držav iz celega sveta. Najvec udeležencev je bilo iz Velike Bri­tanije, Združenih Držav Amerike in Italije. Nekaj predstavnikov je bilo tudi iz bivših socialisticnih dežel, iz Litve, Latvije, Estonije, Slovaške in Ceške. Iz Slovenije smo se konference udeležili trije, Vesna Telic Kovac iz Knjižnice Jožeta Udovica v Cerknici ter Matjaž Kragelj in Alenka Kavcic-Colic iz NUK-a, ki sva stroške krila iz sredstev evropskih projektov na katerih sodelujeva. Pred konferenco so potekali uvajalni tecaji (tutorials), ki so omogocili natanc­nejše seznanjanje s problematikami, kot so storitve na podrocju e-ucenja, razlicne infrastrukture digitalnih knjižnic ter teza­vri in ontologije v digitalnih knjižnicah. Po konferenci pa so bile organizirane delav-nice, ki so med ostalim obravnavale vec­jezicne in druge vmesnike za dostop do digitalnih zbirk, mrežne sisteme in storit­ve pri organizaciji znanja, izzive v digi­talnih knjižnicah, ki jih prinaša nova teh­nologija in Internet 2.0 (Web 2.0). Prvic je potekala delavnica na podrocju "eko­logije repozitorijev", povsem nov kon­cept, ki temelji na metafori o interakcijah med repozitoriji oz. repozitoriji in (infor-macijskim) okoljem ali sistemom v kate-rem delujejo, njihovo "evolucijo", "loka­cijo" in "zvrsti". Predstavniki mreže DELOS pa so delavnico posvetili novemu modelu digitalnih arhivov, ki temelji na OAIS (ISO 14721/2003)1, ampak je veliko bolj dodelan - loci tri nivoje, in sicer: nivo repozitorija (sistem za uprav­ljanje z digitalnimi objekti), nivo digital-nega arhiva (arhitektura vseh procesov v digitalni knjižnici) in nivo digitalne knjiž-nice (virtualna organizacija in dostop do vsebin). Vsebina konference se je osredotocila na rešitve za dostop do digitalnih vsebin s pomocjo ontologij, vizualizacij, razlicne organizacije multimedijskih vsebin itd. Zanimivi so bili vse bolj prisotni sistemi anotacij pri vsebinah v digitalnih knjižni- cah akademskih ustanov ter vse vecje poosebljanje vmesnikov in gradnja oseb­nih zbirk. Posveceno je nekaj pozornosti tudi trajnemu ohranjanju, najbolj pogos­tim shemam za opisovanje metapodat­kov, izlušcevanju uporabnikovih podat­kov pri obisku portala (npr. iz dnevnika spletnega strežnika lahko razberemo podatke o gostu, ki jih kasneje uporabi-mo v statistiki za izboljšanje samega portala), sistemom za iskanje po glasbe­nih in slikovnih vsebinah, drugim aplika­cijam v digitalnih knjižnicah itd. Vecina prispevkov na konference je bila ontološko naravnana, saj je bilo moc Nov model je predstavljem v DELOS-ovem manifestu: "Setting the Foundations of Digital Libraries", D-Lib Magazine, 13(3/4), 2007. Obis-kano 2.10.2007 na spletni strani http://www.dlib.org/dlib/march07/castelli/03cast elli.html opaziti težnjo in napor nacrtovalcev sple­tnih portalov virtualnih (digitalnih) knjiž­nic pri urejanju dostopa do dokumentov on-line na podlagi klasifikacij rezultatov. Ponudniki e-vsebin, oz. nacrtovalci in strategi so na konferenci predstavili raz­licne poglede in modele za nudenje cim bolj relevantnih rezultatov iskanja. Po mnenju avtorjev, je cilj uvrstiti dokumen­te, ki so rezultat iskanja koncnega upo­rabnika, v vrstni red na nacin, da je digi­talni objekt z bolj "merodajno" vsebino uvršcen med rezultati višje (prej) in pos­ledicno je verjetnost dostopa do njega vecja. Pristop za iskanje in razvršcanje lahko dosežemo na vec nacinov. Najprepros­tejši je uporaba slovarjev oz. bogatih metapodatkov. Kmalu zasledimo, da le-to ne zadostuje,. Kot primer lahko navede-mo enostaven iskalni niz "Java". Java je lahko otok v Indoneziji ali popularni pro-gramski jezik. Sam iskalni niz evidentno ni dovolj dober identifikator in ne zago­tavlja nujno najboljših zadetkov. Jasno, daljši (sestavljeni) iskalni nizi botrujejo boljšim (relevantnejšim) rezultatom. Ce dodamo metapodatkom bazo znanja (npr. pogostost ogleda nekega dokumenta) in s tem zmanjšamo stopnjo entropije informacije, lahko z matematicnim upan­jem predvidimo katera tema ali zvrst je tista, ki zanima našega koncnega upora­bnika. V primeru, ko so metapodatki skopi (masovna digitalizacija, neobdelani clanki v katalogih, itd), se s težavo spoprimemo z druge strani. Ta je sicer zahtevnejša in ne nujno tako uspešna, je pa najbrž ena redkih alternativ. Dokumente precešemo po dolgem in pocez, iz njih odstranimo "šund" besede (veznike, besede, ki ne opisujejo objekta, besedišce, ki je sploš-no v tolikšni meri, da se pojavlja v mno­gih dokumentih) in zgradimo vsakemu objektu bazo zanj znacilnih terminov - besed in struktur, ki ga opisujejo. Vse skupaj lahko oplemenitimo še s klasifika­cijo v podrocja (npr. UDK) po logiki sov­padanja. V okviru konference sta dve avtoriteti s podrocja informacijske znanosti imeli uvodni nagovor, in sicer: dr. Seamus Ross iz Univerze v Glasgow-u, ki je obravnaval problematiko trajnega ohran­janja, ter dr, Arne Solvberg iz Norveške Univerze za Znanost in Tehnologijo. Dr. Solvberg je predstavil zanimiv projekt o brezžicnem Trondheimu, experiment, ki ima za cilj omogociti brezplacen dostop do interneta vsem prebivalcem norveš­kega mesta Trondheim. Potekali sta tudi dve panelni diskusiji, ena posvecena evropski digitalni knjižni­ci, druga pa digitalnim knjižnicam v Sre­dnji in Vzhodni Evropi. Zbornik letošnje konference bo kmalu dostopen v Informacijskem centru za bibliotekarstvo NUK. Naslednja letna konferenca bo potekala v Aarhusu na Danskem od 14.-19.9.2008 (glej URL: http://www.ecdl2008.org/) Alenka Kavcic-Colic in Matjaž Kragelj Narodna in univerzitetna knjižnica S POTOVANJA PO HRVAŠKI KNJIŽNICARSKI MAGISTRALI Gradska knjižnica Rijeka je bila letošnji nosilni organizator 5. posvetovanje Sek­cije za splošne knjižnice Hrvaškega knji­žnicarskega društva: »Splošne knjižnice za sedanjost in prihodnost: koncepti, arhitektura, tehnologija«. Organizirala ga je, s podporo Sekcije, nacionalne knjižni­ce, ministrstva za kulturo, mesta Reke in pokrajinske uprave, v Lovranu 4.-6. oktobra. Za zunanje udeležence je bila to enkrat­na priložnost za spoznavanje hrvaških splošnih knjižnic, njihove (prostorske) razvitosti, mreže, njihovih razvojnih pot-reb in ciljev, predvsem pa zavzetosti knjižnicarjev za gradnjo in obnavljanje knjižnicnega prostora, ki jim bo omogocil posodobiti storitve in razširiti njihovo dostopnost med prebivalstvom. Prostor smo spoznavali v prikazu nacrta nove knjižnice (Reka), novih pokrajinskih knjiž­nic (Šibenik, Pula, Karlovac, Split), novih ali obnovljenih knjižnic v manjših mestih (Bakar, Novi Vinodolski, Virovitica, Sali, Ilok,…). Pokrajine pa so predstavile svoje knjižnice še s posterji (bili bi zanimiva razstava tudi za naše knjižnice, npr. za udeležence posvetovanja Sekcije za splošne knjižnice) in publikacijami (npr. Ljiljane Crnjar: Narodne i školske knjižni­ce Primorsko-goranske županije, ki jo je izdala Gradska knjižnica Rijeka). Dosežno stanje pa bo kot spodbudo za prihodnji razvoj predstavilo tudi ministrstvo za kulturo z monografijo. Ministrstvo je zelo naklonjeno razvoju knjižnic, ki doživljajo tudi z njegovo pod-poro pravi razcvet. To se je dalo razbrati iz prisotnosti ministra za kulturo, mag. Boža Biškupica, ki je v referatu: Kako smo menjali knjižnicni zemljevid opozoril na pomen knjižnic za državo in lokalne skupnosti, poudaril je interes države za vzpostavitev enotnega spremljanje njiho­vega razvoja in za spodbujanje razvoja mreže izposojevališc. Pospešila naj bi rast clanstva s preseganjem dejstva »ce te ne vidijo, ne obstajaš«, ko bo v vsaki obcini vsaj ena knjižnica, in z izkušnjo prakse, da z novo knjižnico zgubljajo goste celo bifeji. Zato se bodo lotili tudi posodabljanja deset let starega zakona in poskušali k 35.000 m˛, dodanim k skup­nim 82.000 m˛, dozidati nove. Minister pravi, da ima rad svoje knjižnice in to priporocilo s pozdravi namenja tudi našemu ministru za kulturo. Predstavljeni modeli organizacije knjižni-cnega prostora sledijo splošnim zakoni­tostim oblikovanja in ureditve prostora za uresnicevanja namena knjižnice, v kate­rega bolj ali manj smelo vstopa nova tehnologija. Njen vpliv je viden predvsem pri zmanjševanju kolicine knjižnih polic, delno pri spreminjanju njihove oblike, zmanjševanju obsega izposojevalnega pulta oziroma pri spreminjanju njegove funkcije, pri povecevanju števila in oblik sedežev in števila in oblik namensko oblikovanih prostorov znotraj odprtega prostora. Prostor je tako zracen in vec­namensko prepoznavno uporabljiv. To je sedaj interaktivni prostor, ki povezuje uporabnika in knjižnicarja na enakopravni ravni uporabe tega prostora. Uporabnik je tu zaželen, svoboden, samostojen, knjižnicar pa je svoj administrativni polo-žaj zamenjal s položajem potrebnega informacijskega strokovnjaka. Uporabnik informacij in organizator informacij sta tudi soustvarjalca informacij, knjižnicne­ga programa in prostora. Te znacilnosti so bile izraziteje predstavljene v nacrtih novih osrednjih knjižnic (Reka, Helsinki), ilustrirane s podobami atraktivnih sodo­bnih tujih knjižnic, ki pa po mnenju refe­renta Vilija Lebana lahko zaživijo tudi v manjših krajih, le knjižnicarji morajo biti dovolj zahtevni in vztrajni. Naklonjenost poslušalcev pa so si prido­bili predvsem lokalno obarvani modeli ureditve prostora (npr. Sali), ki so z izpo­stavljanjem domacnosti poudarjali aktivi­ranje prebivalcev za ucenje ali za družen­je in ustvarjanje. Prostor kot mesto na zunaj prepoznane aktivnosti in druženja je izstopal, zato so udeleženci z malo dvoma vstopali v prostor, ki je z ureditvi­jo vabil s samotnemu druženju s knjigo: pridi, posedi, beri (npr. Novi Vinodolski ); z malo odprtosti za drugacnost ta klasika osvoji obiskovalca: prijetno mu je tudi v tihi družbi s knjigo. Vse te razlike kažejo na odlocitev sosednje države, da bo knji­žnicni prostor (njegovo uporabnost in simboliko) razvijala v skladu s potrebami okolja in v teh okvirih posodabljala stori­tve z novo tehnologijo. Morda bi ga hit-reje razvila po poti, ki jo je ubrala Portu­galska, a ne bi krajem »vrnila duše«, kakor jo je npr. ponovno dobil Bakar z novo knjižnico. Prizadevanja knjižnicarjev za uveljavljanje knjižnice kot nepogrešlji­vega javnega urbanega prostora v kulturi bivanja se jim obrestujejo tudi znotraj arhitekture, npr. osrednja knjižnica v Splitu je dobila nenacrtovano »krajevno knjižnico z razgledom« na terasi devet­nadstropnega bloka v novem naselju in s tem ustvarjalen izziv za organizacijo knji­žnicne dejavnosti na neobicajni lokaciji. Knjižnici raste status v arhitekturi (na natecaj za gradnjo in posodobitev sto­ckholmske knjižnice je prispelo preko 1000 nacrtov) in v okolju. Kot fizicni prostor se v elektronski dobi potrjuje in krepi, za dostopnost virtualnega prostora pa celo povecuje. Helsinška osrednja knjižnica, ki je obarvala hrvaško izkušnjo, je klasicno knjižnico pogledala na novo in dolocila, da bo, kar ni google, prostor, kjer uporabnik dobi boljši software kot doma, zato ga bo poskušala razširiti s 100 m˛ na 1000 prebivalcev na 200 m˛. Dolocili so ji »tretje mesto«, mesto med domom in službo/šolo. Sprejeli smo ga tudi v našem okolju in tako so svojo knji­žnico sprejeli tudi prebivalci Koprivnice, ko so jih knjižnicarji povprašali za mnen­je. Knjižnicarjem pa bo prav to osnovno izhodišce za gradnjo novih prostorov, kjer bodo vsi uspešni projekti novih stori­tev dobili primerno mesto. Ne samo arhitektura, tudi knjižnicarstvo je optimisticna stroka. Ce prva gradi in tako simbolizira življenje, pa druga pomaga reševati njegove probleme. Zato je knjižnica pravi simbol življenja in knjiž­nicarji vztrajni sodelavci njegove uspeš­nosti. Naša potovanja bodo prijetnejša zaradi posejanih tretjih mest po pokraji­nah življenja, kjer bomo dobili navdih, spodbudo, ali pa se bomo preprosto le odpocili. Lep obet; naj vam bo preprosto lepo v njih! Tako je bilo meni na tem potovanju: bilo je informativno, poucno, aktivno, družabno, pa tudi samo moje, ko smo prisluhnili brani pesmi v Bribiru. Hvala za gostoljubno povabilo odlicni nosilki organizacije Mariji Šegota-Novak, pa tudi za stisk roke knjižnicarjev, ki jim je naš prirocnik Nacrtovanje gradnje in opreme knjižnic pomagal pri premago­vanju težav. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica OBVESTILA 20. NOVEMBER – DAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC V LETU 2007 Pravica do branja : Najstniki in splošne knjižnice Letošnje praznovanje Dneva slovenskih splošnih knjižnic je posveceno – sploš­nim knjižnicam seveda in pa tematsko tokrat najstnikom oz. pravici do branja. Ideja je bila, da se naš praznik združi s praznovanjem Dneva otrokovih pravic, ki je prav tako 20. novembra kot naš dan. Bilo bi škoda, ce bi zanemarili to bogato simboliko, zato smo se že na enem prvih sestankov Sekcije za splošne knjižnice odlocili, da izpostavimo pravico do bran-ja. Ker je beseda pravica vcasih že obra­bljena ali zlorabljena, je pravica do branja mogoce slišati prav kul in kar je kul, pri­vablja mlade. Še posebej, ce se jim zdi, da je branje predvsem dolžnost in še posebej, ce imajo obcutek, da jim družba »s tem gnjavi«. Zato naj bi knjižnice izkoristile svoj dan za to, da bi pokazale kaj v svojih prostorih in izven njega ponujajo – tokrat predvsem najstnikom in predvsem na nevsiljiv nacin. Pokazati hocemo kvaliteto tega, da obstajajo knji­žnice in da imamo sploh možnost in pra­vico – brati. Sekcija je poskrbela, kakor je s svojimi sredstvi pac lahko, da bo na praznik po knjižnicah prišlo nekaj promocijskega materiala, to bodo »kul« bralni blokci in nekaj spremnih plakatov, ki jih bodo knji­žnice dobile po mailu in jih lahko tiskate (namig: na foto papirju izgledajo res okej). Medijem smo poslali gradivo o tem, kaj se v posameznih splošnih knjiž­nicah dogaja – kateri modeli knjižne in knjižnicne vzgoje in projekti za mlade se odvijajo in upamo da se bo o tem kaj obširneje pisalo. Povabili smo jih medse, povabite jih tudi vi, gotovo že imate svo­je izkušnje s tem, kje objavljati, na kak­šen nacin itd. Sicer pa bo zakljucna prireditev, na kate­ro že sedaj vabimo vse knjižnicarje, letos v novi Mestni knjižnici Grosuplje na pra­znicni dan ob 11. uri dopoldan. Tako upamo, da si boste vzeli cas in se znali poveseliti našega dneva in si mogoce tudi ogledati novo knjižnico v Grosup­ljem. Vabljeni. Vse dodatne informacije dobite na pravicadobanja@gmail.com ali pri pred­sednici sekcije za splošne knjižnice Bredi Podbrežnik, tel. 031 312 214. Ksenija Medved Mestna knjižnica Grosuplje ksenija.medved@gro.sik.si PRIPOROCILO V vašo knjižnico prihajajo tudi uporabniki z bralnimi težavami, dislektiki. Znate zanje izbrati gradivo, napisati zanje razumljivo sporocilo, urediti knjižnico in storitve tudi njim primerno? Ali vaši obiskovalci vedo za vzrok svojih težav pri sprejemanju informacij? Ali so seznanjeni z možnosti, ki jim jih ponuja knjižnica pri njihovem premagovanju težav? Kar nekaj uporabnih nasvetov za organi­zacijo dela boste dobili v IFLA smerni­cah, ki jih je letos izdala ZBDS: Smernice za knjižnicne storitve za osebe z disleksijo. Smernice za lažje berljivo gradivo - Smernice za knjižnicne programe opis­menjevanja. Sodita v vsako vrsto knjižnice, na knjiž-no polico za uporabnike in na prirocno za delo knjižnicarjev. Predvsem pa priporo-camo njuno vidno predstavljanje v knjiž­nicah, saj sta obe temi pri nas prevec nepoznani, tako pri uporabnikih kot pri ustvarjalcih informacij in njihovih posre­dnikih. Sta pa tesno povezani s pravico do informiranja. Morda se bo prav z nju-no pomocjo pisalo tudi drugace in zala­galo tudi drugacne knjige. Obe brošuri lahko narocite po ceni 8 EUR pri ZBDS, Turjaška 1, Ljubljana pre­prosto: pošljite narocilnico, ki jo najdete v prilogi. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo narocilnico za publikaciji: 2. V drugi prilogi objavljamo seznam konferenc, ki se bodo odvijale do konca leta 2007. - Smernice za knjižnicne storitve za osebe z disleksijo. Ljubljana : Zve­ za bibliotekarskih društev Sloveni­ je, 2007 in - Smernice za lažje berljivo gradivo. Smernice za knjižnicne programe opismenjevanja : nekaj prakticnih predlogov. Ljubljana : Zveza biblio­ tekarskih društev Slovenije, 2007.