Tržaška folklorna skupina Stu ledi na Festafolku Popart Stevea Kaufmana na ogled v Trstu Bombe v Marini Julii ni bilo Primorski Št. 19G (2G.818) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 14. AVGUSTA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Huda nesreča spodbuja k razmisleku Danjel Radetič Centru za nezakonite priseljence CIE v Gradišču smo v zadnjih letih posvetili številne članke in tudi uvodnike. Pisali smo o poskusih bega in neznosni poletni vročini v njegovih prostorih, o solzivcu in pendrekih, o protestih na strehi in nazadnje še o hudi poškodbi maroškega petintridesetletnika, za katerega ni znano, ali se bo iz kome sploh kdaj prebudil. Njegova žalostna zgodba, pa čeprav je šele pred nekaj dnevi zapustil zapor v Bergamu, kjer je bil zaprt zaradi droge, nas znova opozarja, da je treba centre CIE zapreti ali vsaj njihov ustroj korenito spremeniti. Priseljencev, ki nimajo dokumentov za bivanje v državi, ni mogoče zapirati skupaj s tujimi državljani, ki imajo za sabo več kaznivih dejanj, ki jih čaka izgon iz države in so zaradi tega pripravljeni tvegati življenje s skokom s strehe, da bi zbežali iz tovrstnih centrov in ostali v Evropi. Problem nezakonitega priseljevanja je ne glede na odločitev italijanske vlade glede centrov CIE nedvomno treba rešiti na mednarodni ravni s sodelovanjem vseh evropskih držav; valov priseljencev seveda ni mogoče ustaviti samo s patruljiranjem vojaških ladij pred severnoafriško obalo, pač pa si morajo evropski voditelji prizadevati za zagotovitev miru v vseh kriznih žariščih -začenši s Sirijo, v kateri že dve leti divja vojna, ki jo svetovne velesile le opazujejo z bojaznijo, da bi katerikoli poseg spremenil geopolitično ravnovesje na Bližnjem vzhodu, kjer se križajo najrazličnejši gospodarski interesi. ITALIJA - Opozorilo Silviu Berlusconiju Napolitano: Razsodbo je treba spoštovati ŠTIVAN - Po dvajsetih letih spet v Timavo Francoski potapljači v kraškem podzemlju ŠTIVAN - V ponedeljek so se potapljali v jami Labodnici pri Treb-čah, včeraj v Štivanu. Francoski potapljači pod vodstvom »starega ma- čka« Claudea Touloumdjiana so spet tu, dvajset let po zadnji ekspediciji spet raziskujejo skrivnostno Timavo. Na 4. strani GRADIŠČE - Včeraj v centru za priseljence CIE Maročan padel s strehe 35-letni moški, ki se je ponesrečil med poskusom pobega, je bil sinoči še v smrtni nevarnosti GRADIŠČE - Razmere v centru za nezakonite priseljence v Gradišču postajajo čedalje bolj dramatične. Po sobotnem izgredu, v katerem so priseljenci razbili stekleno steno, in protestu na strehi, kamor je skupina tujih državljanov splezala v noči z nedelje na ponedeljek, se je včeraj med poskusom bega hudo poškodoval 35-letni maroški državljan. Iz bojazni, da bi ga izgnali iz države, se je moški okrog 3. ure povzpel na šest metrov visoko streho centra; od tod je skušal skočiti čez ograjo, ki je od poslopja oddaljena kakih pet metrov. Ker je bil skok prekratek, je moški padel in z glavo močno udaril ob tla. Maroški državljan je v komi. Prepeljali so ga v kati-narsko bolnišnico, kjer se bori za življenje. Na 10. strani DEŽELA FJK Serracchianijeva na spletu tudi v slovenščini TRST - Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani ima, poleg v italijanščini, svojo spletno stran tudi v slovenščini, nemščini in furlanščini. Za začetek so na spletni strani objavili upravni program, ki ga je predsednica prebrala v deželni skupščini. Furlanija-Julijska krajina je edina italijanska dežela, ki se dejansko ponaša s spletnimi novicami v petih jezikih (tudi v angleščini), ter z uradno trijezično spletno stranjo Gnovis-Novice-Nachrichten. Na 3. strani RIM - Razsodbe je treba spoštovati in izvajati, seveda vključno s tisto, s katero je kasacijsko sodišče pravnomočno obsodilo Silvia Ber-lusconija. Predsednik Giorgio Napolitano je sinoči povedal svoje mnenje o Berlusconijevih sodnih in posledično političnih težavah, pri čemer je poudaril, da Kvirinal še ni dobil nobene prošnje za pomilostitev nekdanjega ministrskega predsednika. Napolitano upa, da Berlusconi ne bo šel v zapor, temveč, da se bodo sodniki odločili za drugačno prestajanje zaporne kazni. Končno je predsednik pozval Berlusconija in njegovo stranko, naj čim prej pojasnita kaj nameravata narediti, predvsem glede prihodnosti vlade Enrica Lette. Na 9. strani V Postojnski jami jajčeca človeške ribice Na 3. strani Nabrežina: varno I V • I ••v • območje za knjižnico Na 4. strani Kras: tovornjaki vse bolj dušijo hitro cesto Na 5. strani 33 novih avtobusov za Trieste trasporti Na 5. strani Občuteno slovo od Gorazda Vesela Na 10. strani DOBERDOB - Spet prometna zapora V Dolu ponovno gorela gmajna ob državni cesti 9771124666007 2 Sreda, 14. avgusta 2013 ALPE-JADRAN / EVROPSKA UNIJA - Neupravičena poraba sredstev za kmetijsko politiko Slovenija mora v bruseljsko blagajno vrniti 8 milijonov € BRUSELJ - Evropska komisija je objavila, da mora 14 držav, med njimi tudi Slovenija, v skupno evropsko blagajno vrniti 179,83 milijona evrov neupravičeno porabljenih sredstev za kmetijsko politiko. Največ sredstev, vsaka okoli 40 milijonov evrov, morata vrniti Velika Britanija in Poljska, Slovenija pa dobrih osem milijonov evrov. Nekaj teh sredstev je komisija že izterjala, zato bo finančni vpliv današnjega sklepa v postopku potrditve obračunov znašal približno 169 milijonov evrov. Ta sredstva bodo države vrnile v proračun EU zaradi neupoštevanja pravil ali neustreznih postopkov nadzora nad izdatki za kmetijstvo, so sporočili v Bruslju. V primeru Slovenije se popravek predlaga zaradi pomanjkljivosti v identifikacijskem sistemu za zemljišča, vključno z neupravičenimi izplačili, napačnim izračunom sankcij in retroaktivnimi izterjavami zaradi neupravičenih izplačil. Višina je določena pri 8,09 milijona evrov. Z Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so sporočili, da je prvotni predlog komisije znašal 8,4 milijona evrov, vendar je bil v postopku pred spravnim organom znižan. Po prvotnih ocenah bi lahko bila za vsa leta od 2006 do 2008 uporabljena petodstotna finančna korekcija v okvirnem znesku 16 milijonov evrov, vendar je slovenskim organom že med rednim revizijskim postopkom uspelo prepričati komisijo, da je teža ugotovljenih kršitev manjša. Evropski revizorji so Sloveniji očitali pomanjkljivosti na področju sistema za identifikacijo zemljišč, saj naj bi bile med upravičene površine v nekaterih primerih vključene tudi neupravičene površine (npr. ceste), nekatere površine pa so bile v grafične enote rabe kmetijskih zemljišč (gerki) umetno povezane s t.i. mostički ali dolgimi in ozkimi povezovalnimi pasovi. Revizorji so Sloveniji očitali tudi pomanjkljivosti na področju kontrol na terenu ter pri izračunih izplačil in sankcij v primeru kršitev. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter agencija sta po prvih prejetih revizijskih ugotovitvah pristopila k odpravi očitanih pomanjkljivosti, zato so bile v preteklih letih te že odpravljene. Zago- tovljeno je redno posodabljanje evidence gerkov, odpravljeni so bili t.i. mostički, v register kmetijskih gospodarstev se redno prenašajo vsa ugotovljena neskladja, v uporabi je nov pravilnik o registru, ki izboljšuje nadzor nad prijavo upravičenih površin, vzpostavljen je sistem za ugotavljanje in sankcioniranje namernih kršitev. Kot pojasnjujejo v komisiji, so članice pristojne za upravljanje večine izplačil v okviru skupne kmetijske politike, ki se opravijo pretežno prek njihovih plačilnih agencij. Pristojne so tudi za nadzor. Komisija vsako leto opravi več kot 100 revizij, s katerimi preveri, ali sta nadzor članic in njihovo odzivanje na pomanjkljivosti zadostna. Če med revizijo ugotovi, da država sredstev EU ne upravlja in ne nadzoruje dovolj dobro, da bi lahko zagotovila njihovo ustrezno uporabo, lahko od nje zahteva, da sredstva vrne. PTUJ - Konec prihodnjega tedna Prah iz pošiljke, naslovljene na MOL, ni bil nevaren LJUBLJANA - Tudi test, ki so ga opravili na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, ni pokazal sledi nevarnih snovi v prahu, ki so ga po pošti skupaj s pismom včeraj prejeli na Mestni občini Ljubljana, so pojasnili na Policijski upravi Ljubljana. Policisti bodo sedaj preučili preverili, ali gre za kaznivo dejanje. Na policijski upravi še ne morejo potrditi, ali je bilo pismo naslovljeno na župana Zorana Jankoviča Nekdanji kašeljski župnik ponovno postal laik LJUBLJANA - Nekdanji kašeljski župnik Franc Frantar, ki je bil leta 2008 pravnomočno obsojen zaradi pedofilije, je v skladu z odločitvijo Svetega sedeža po navedbah spletnega portala Planet siol.net ponovno postal laik. T. i. laiza-cija je sicer najhujša cerkvena kazen. V postopku izgube kleriškega stanu naj bi bilo po informacijah omenjenega spletnega portala še nekaj duhovnikov. V Katoliški cerkvi poznajo tri postopke izgube kleriškega stanu: s sodniško ali administrativno sodbo, ki ugotovi neveljavnost duhovniškega posvečenja; z odločitvijo Svetega sedeža, ko sam duhovnik svobodno prosi za laizacijo zaradi osebnih razlogov; ter z naloženo kaznijo odslovitve iz kleriškega stanu. Že šeste Rimske igre Na posnetku ena od skupin na eni od prejšnjih prireditev arhiv VELIKI ŠMAREN - Na Brezjah bo maševal ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik Številne slovesnosti po Sloveniji Letošnji praznik tudi v znamenju nedavnega odstopa ljubljanskega in mariborskega nadškofa Antona Stresa oziroma Marjana Turnška LJUBLJANA - Na jutrišnji katoliški praznik Marijinega vnebovzetja bodo povsod po Sloveniji tradicionalne maše in procesije, slovesno pa bo že na predvečer praznika. V največjem romarskem središču v Sloveniji na Brezjah bo na praznični dan maševal ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Letošnji praznik bosta zaznamovala predvsem odstopa obeh slovenskih nadškofov. Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je eden najstarejših Marijinih praznikov, njegove prve omembe pa segajo v obdobje pred 4. stoletjem. Papež Pij XII. je versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil leta 1950. Marijinemu vnebovzetju so posvečene številne cerkve povsod po svetu, Marijini prazniki pa so med slovenskimi verniki še posebej priljubljeni. Ob velikem šmarnu škofje tudi obnovijo posvetitev slovenskega naroda Mariji, kar so prvič storili leta 1992. 15. avgust je v Sloveniji tudi dela prost dan. Nekaj tednov pred enim od štirih največjih katoliških praznikov je katoliško cerkev v Sloveniji pretresel odstop ljubljanskega in mariborskega nadškofa, Antona Stresa in Marjana Turnška. Odstopila sta po pozivu Vatikana zaradi objektivne odgovornosti pri finančnem zlomu mariborske nadškofije, kjer je pred nekaj leti služ- Na Brezjah bo maševal pomožni škof Anton Jamnik boval tudi Stres. Vodenje Slovenske škofovske konference, začasno pa tudi ljubljanske nadškofije, je po Stresovem odhodu prevzel novomeški škof Andrej Glavan, ki bo na praznični dan maševal v novomeškem Marijinem svetišču na Zaplazu. Celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je po odstopu Marjana Turnška začasno prevzel vodenje mariborske nadškofije, bo v sredo dopoldne mašo daroval v Petrovčah. Zvečer ob 18. uri pa bo maševal tudi v župniji Sv. Roka ob Sotli. V narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah bo jutri maševal ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. V največjem romarskem središču na območju mariborske nadškofije na Ptujski Gori pa bo mašo daroval predstojnik minoritov Milan Kos. Koprski škof Jurij Bizjak bo jutri maševal v Logu pri Vipavi, osrednja slovesnost mur-skosoboške škofije, ki jo bo vodil škof Peter Štumpf, pa bo v Turnišču. Te dni se v Sloveniji mudi tudi kardinal Franc Rode, ki bo na praznični dan vodil mašo v Fari pri Kočevju. V omenjeni župniji bodo v teh dneh tudi obeleževali 650-letnico župnije. Ponekod po državi bo slovesno že danes zvečer, ko pripravljajo maše, molitvene ure in nočna bdenja. Na Ptujski Gori bodo praznik pričakali s polnočno mašo in celonočnim molitvenim bdenjem. Na Obali pa tudi letos na predvečer praznika pripravljajo procesijo z barkami s strunjansko Marijo. Slovo in začetek procesije ob 501. obletnici prikazanja dvema čuvajema vinogradov v Strunjanu bo vodil koprski škof Jurij Bizjak. (STA) PTUJ - Na Ptuju bodo prihodnji teden že šesto leto zapored potekale Rimske igre, s katerimi želijo prikazati življenje v tem mestu pred 2000 leti. Letos ne bodo potekale v Termah Ptuj kot doslej, ampak so rimski tabor preselili na travnik ob Mariborski cesti, kjer bi radi v prihodnjih letih uredili enega največjih arheoloških parkov v Evropi. Predsednik Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj Poetovio LXIX Andrej Klasinc je povedal, da so se za selitev odločili zato, da bodo obiskovalcem lažje omogočili brezplačen vstop na prireditev. Na letošnjih VI. Rimskih igrah, ki bodo potekale med 22. in 25. avgustom in zajemajo dogodke in običaje rimskega Po-etovia leta 69, bo nastopilo več kot 700 ko-stumiranih Rimljanov. Postavili bodo osem novih vojaških šotorov in več kot 30 bal-dahinov, ki bodo letos prvič v točno takšni postavitvi rimskega tabora kot pred 2000 leti. Novost je tudi ta, da bodo nastopajoči prespali kar v taboru. Ponovno bodo priredili tridnevni otroški tabor, na katerem pričakujejo od 40 do 50 otrok. Sobotna povorka bo pomaknjena bolj v središče mesta, kjer bosta tudi spektakel na tržnici in rimsko kosilo. »Namen malo spremenjene povorke je v tem, da želimo naše Rimljane obdržati čim dlje v mestu, da oživimo mesto,« je pojasnil Klasinc. Večerni spektakel v vojaškem taboru bo med drugim obsegal zasedanje senata, rimski pogreb in večerjo. Dejanske rimske igre bodo potekale v nedeljo, ko bodo tudi postavili temeljni kamen za arheološki park, ki ga želijo v prihodnjih letih postaviti v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Kot prvo naj bi na vhodu v rimski tabor postavili obrambni stolp in zid. »To zaščiteno območje, veliko 40 hektarjev, želimo v naslednjih petih, desetih letih preoblikovati v enega najlepših arheoloških parkov,« je povedal Klasinc. Nova lokacija se nahaja na meji med Ptujem in Hajdino, nedaleč od I. Mitreja, ki je zaščiteno arheološko območje. V okviru načrtovanega arheološkega parka želijo razširiti Rimske igre na več mesecev ter jih tako napolniti z novimi vsebinami in okrepljeno turistično ponudbo, ki temelji na tisočletja starih in skoraj pozabljenih zgodbah o nekdanji veličini in pomembnosti najstarejšega slovenskega mesta. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 14. avgusta 2013 3 DEŽELA - Hvalevredna pobuda predsednice Tudi Debora Serracchiani ima večjezično spletno stran TRST - Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani ima od včeraj, poleg v italijanščini, svojo spletno stran tudi v slovenščini, nemščini in furlanščini. Za začetek so na spletni strani (naslov: http://www.presidente.regione.fvg. it/programma.asp) objavili upravni program 2013-2018, ki ga je predsednica prebrala v deželni skupščini. Naslov strani v slovenščini je Deželna legislatura, čeprav bi bilo najbrž boljše Deželna zakonodajna doba. Furlanija-Julijska krajina je edina italijanska dežela, ki se dejansko ponaša s spletnimi novicami v petih jezikih (tudi v angleščini), ter z uradno trijezično spletno stranjo Gnovis-Novice-Nachrichten, za katero skrbi tiskovni urad deželne vlade. To nedvomno predstavlja obogatitev, kot pomeni obogatitev dejstvo, da za to spletno rubriko, kot za novice, ki zadevajo narodne manjšine in odnose s sosedi, skrbi novinar, ki, poleg seveda italijanščine, obvlada tudi slovenski in nemški jezik. Zelo koristno bi bilo, da bi novinarja ali novinarko z znanjem slovenščine spet dobil tudi tiskovni urad deželnega sveta. Trijezičnost v Bocnu, dvojezičnost v Aosti Avtonomna bocenska pokrajina ima svojo uradno spletno stran v nemščini, italijanščini in ladinščini, na katero pozablja deželni svet Tri-dentinske-Južne Tirolske, ki ima splet v italijanskem in nemškem jeziku. Tamkajšnja deželna skupščina je dejansko seštevek pokrajinskih svetov Bocna in Trenta. Pokrajina Trento ima spletno stran v italijanščini in angleščini, ne pa v ladinšči-ni, čeprav na njenem ozemlju živi tudi ladinska skupnost. Avtonomna Dežela Doline Ao-ste ima spletno stran v italijanščini in v francoščini, Dežela Sardinija pa le v italijanščini z izjemo dvojezičnega naslova (najprej uradni naziv v sard-ščini Regione autonoma de Sardigna in nato v italijanščini Regione autonoma della Sardegna). Naslovnica nove slovenske spletne strani predsednice deželne vlade Debore Serracchiani LETALSKI PROMET V Zagrebu zasilno pristal hrvaški airbus ZAGREB - Letalo airbus 319 hrvaškega prevoznika Croatia Airlines, ki je včeraj letelo iz Pulja proti Frankfurtu, je zasilno pristalo v Zagrebu, potem ko je nadzorni sistem pilotom javil tehnično okvaro na sistemu za hidravliko. Na letalo je čakalo šest gasilskih vozil z 21 gasilci, pripravljenimi za posredovanje ob morebitnih težavah pri pristanku. Na koncu na srečo niso imeli dela, saj je pristanek minil brez zapletov. Iz Croatia Airlines so medtem sporočili, da je bil pristanek njihovega air-busa v Zagrebu previdnosten ukrep zaradi javljanja tehnične okvare na sistemu za hidravliko. Letalo je v hrvaški prestolnici pristalo okoli 14. ure. Varnost 106 potnikov in šestih članov posadke v nobenem trenutku ni bila ogrožena, so še zatrdili v družbi in spomnili, da so člani posadke ustrezno izšolani in izurjeni za tovrstne situacije. Vse je potekalo povsem v skladu s predpisanimi postopki. Sedaj bo sledil podroben tehnični pregled letala, ki so ga začasno umaknili iz prometa. Potnike, namenjene v Frankfurt, so na cilj prepeljali že včeraj popoldne z nadomestnim letalom. KOROŠKA - Podelitev odlikovanja v nekdanji podružnici (danes kasarni) taborišča Mauthausen Znaki nove kulture spominjanja Avstrija odlikovala Petra Gstettnerja - Koroška bo postavila spominsko ploščo šestim poslancem, ki so bili žrtve nacističnega režima Odlikovanje je Gstettnerju (levo) izročil minister za obrambo Gerald Klug CELOVEC/DUNAJ - Republika Avstrija je končno odlikovala univerzitetnega profesorja s celovške univerze Petra Gstettnerja, ki je zaslužen za uveljavljanje nove kulture spominjanja na Koroškem. Gstettner je te dni v kasarni v Dhovšah pri Celovcu, ki je bila od novembra 1943 do maja 1945 podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen, prejel veliko odličje za zasluge za Republiko Avstrijo, Kasarna v Dhovšah (Lendorf) pri Celovcu je šele leta 2007 postala kraj spominjanja, saj so tu postavili tablo v spomin na žrtve taborišča. Za postavitev spominskega znamenja se je odločno zavzemal prav Gstettner, ki je bil tudi glavni akter za ureditev spominskega parka podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen na severni (avstrijski) strani cestnega predora Ljubelj. S svojo publicistično dejavnostjo ohranja zgodovinski spomin in je ena najpomembnejših osebnosti na tem področju na Koroškem. NARAVA - Edinstven dogodek v svetovnem merilu V Postojnski jami prvič opazovali izleganje jajčec človeške ribice POSTOJNA - V Postojnski jami, ki spada med najbolj obiskane znamenitosti v Sloveniji, so v teh dneh zabeležili edinstven dogodek. V akvariju Postojnske jame je namreč ena od človeških ribic 10. avgusta začela iz-legati jajčeca. »Gre za pravi čudež narave, za nas pa dokaz, da za jamo in življenje v njej skrbimo, kot je treba,« navajajo v Postojnski jami. Prvič v zgodovini se je tako zgodilo, da so bili v turistični jami priča izleganju jajčec človeške ribice, ki velja za eno najbolj zapletenih in skrivnostnih bitij podzemlja. Da je človeška ribica v pričakovanju, so v Postojnski jami vedeli, prvi pa je izleganje jajčec v petek popoldne opazil eden od vodnikov. Kot je pojasnil predsednik uprave Postojnske jame Marjan Batagelj, so morali takoj ukrepati, saj je obstajalo veliko nevarnosti. Eno od teh pred- stavljajo ostale človeške ribice, ki hočejo jajca pojesti, drugo nevarnost pa predstavljajo tudi gostje v jami, ki bi lahko ribico vznemirjali. Zato so ribico minuli vikend skušali čim bolj osamiti, spremenili so tudi režim obiskovanja akvarija. Akvarij so zatemnili in zavarovali, da bi ribici omogočili mirno in nestresno okolje. Znotraj akvarija je narejena tudi pregrada, ki jo fizično ločuje od ostalih ribic. Jajčeca človeške ribice so kot majhni biserčki, ki so skupaj z ovojnico veliki nekaj milimetrov. Doslej so jih v Postojnski jami našteli 13, pričakujejo pa, da jih bo še več. Teoretično jih lahko izleže do 70. Če bodo razmere ugodne, se bodo čez tri mesece izlegle ličinke. Dogajanje so v »jamski porodnišnici« tudi dokumentirali. Pod strokovnim vodstvom Slavka Polaka in Gregorja Aljančiča ga je posnel Ciril Mlinar, ki ima doslej edini posnetke breje človeške ribice v naravnem okolju. Po Batage-ljevih besedah bodo v petek namestili tudi infrardečo kamero, ki bo vseskozi beležila dogajanje. Kot še navajajo v Postojnski jami, je čudež porajanja povzročil razburjenje v strokovni javnosti, saj gre za edinstven dogodek v svetovnem merilu. Postojnsko jamo je 16. julija letos obiskal 35-milijonti obiskovalec, odkar jih od leta 1819 štejejo. Lani si je Postojnsko jamo ogledalo več kot pol milijona obiskovalcev, med njimi jih še vedno največ prihaja iz Italije. (STA) Člov eška ribica z jajčeci v jamskem akvariju f. postojnska jama Pri odkritju spominske plošče leta 2007 v kasarni Dhovše je bil navzoč tudi edini še živi nekdanji interniranec podružnice »kace-ja« Mauthausen v Dhovšah Raj-mund Pajer. Rojen leta 1930 v Trstu, se je pri 14 letih pridružil partizanom, bil ranjen, nato pa so ga ujeli. Kot interniranec številka 69.186 je križev pot do konca vojne pretrpel v številnih koncentracijskih taboriščih, med drugim v Dhovšah, kjer je bil zaprt tri mesece. Ob osvoboditvi je bil star 15 let, sedaj z družino že 55 let živi v Montrealu v Kanadi. Leta 2007 se je prvič vrnil na kraj nekdanjih grozodejstev. Močan znak nove kulture spominjanja na Koroškem po političnem preobratu na Koroškem je te dni storila tudi nova deželna vlada, sestavljena iz socialnih demokratov, ljudske stranke in Zelenih. Sprejela je sklep, da bodo v deželni hiši postavili dvojezično spominsko ploščo deželnim poslancem, ki so bili žrtve nacističnega terorja v Avstriji. Med šestimi imeni je tudi deželni poslanec iz vrst manjšine, župnik Vinko Poljanec. Ostala imena pa so Anton Falle, Franz Aschgan, Karl Krumpl, Peter Melcher in Franz Swoboda. Vinko Pojanec je bil poslanec v koroškem deželnem zboru, odbornik kmetijske zbornice, predsednik in podpredsednik Slovenske prosvetne zveze, oziroma njene predhodnice, ustanovitelj in organizator Kmečke zveze. Umrl je 25. avgusta 1938 kot prvi slovenski mučenik nacističnega režima. Zlomilo ga je telesno in duševno mučenje v preiskovalnem zaporu. V Škocjanu danes delujeta Slovensko prosvetno društvo Vinko Poljanec in istoimenski moški pevski zbori. Predlog spominske plošče je izdelala delovna skupina, v kateri je bil tudi direktor deželnega arhiva Wilhelm Wadl. Deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) in deželni svetnik Rolf Holub (Zeleni) sta se zahvalila občinskemu odborniku zelenih v Celovcu Reinholdu Gasperju za predhodna poizvedovanja in prizadevnost, da je prišlo do uresničitve. Prvotno predvideni napis »Unvergessen« bodo - kot izraz spoštovanja koroških Slovencev - dopolnili še s slovenskim »Nepozabljeni«, je med drugim po seji deželne vlade pojasnil koroški deželni glavar Kaiser. Deželni svetnik Zelenih, Rolf Holub, je še dodal, da je bilo še pred letom dni nemogoče, da bi deželna vlada sprejela takšen sklep. Prvi tozadeven predlog so Zeleni vnesli že leta 2004... (il) Četrtek, 15. avgusta 2013 ~J APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ŠTIVAN - Francoski jamski potapljači te dni nadaljujejo raziskovalne dejavnosti izpred 20 let V globinah skrivnostne Timave Timava je skrivnostna reka, ki se pretaka po luknjičastem kraškem podzemlju in se le občasno sramežljivo pokaže človekovemu očesu. Njeno vodo lahko opazujemo samo v Sloveniji, kjer ji je ime Reka, v redkokateri poznani jami (v sežanski občini so pred nedavnim raziskali jamo Ka-njaduce in Brezno v Stršinkni dolini), pri izvirih in izlivu - še vedno pa ne vemo, kod se ponikalnica točno vije. Pri Trebčah in Fernetičih si jamarji s širjenjem jamskih odprtin, opazovanjem in merjenjem že več let prizadevajo, da bi prišli v stik z njo. V globinah so namreč jame, ki jih občasno zalije reka, pretok vode pa dvigne večje količine zraka, ki »zapihajo« na površje. Timava »diha« skozi porozno kraško kamenje in zapeljuje jamarje, ki jo vneto iščejo. Kraški vodotok, ki je tudi strateški vo-donosnik za vodovode na obeh straneh meje, je očaral raziskovalce in pustolovce. Med temi so francoski potapljači, ki se ta teden mudijo v Štivanu in Trebčah. »Timava je po nihanju pretoka vode največji izvir v Evropi. Vodo lahko najdeš pri 18 ali več kot 200 metrih, s hidrogeološkega vidika pa je zelo pomembna, saj njeno vodo uporabljajo v Sloveniji in Italiji. Naš cilj je zbrati več informacij o tem vodotoku. Eden velikih izzivov je preprečiti, da bi človek z nepremišljenimi potezami onesnažil to dragoceno vodo,« je prihod petčlanske odprave francoskega združenja za podmorske dejavnosti (FFESSM) utemeljil njen vodja Claude Touloumdjian, znan francoski jamski potapljač, ki ima za sabo več deset tisoč potopov od leta 1965 dalje. Mnogo jamskih potapljačev njegove generacije je v prejšnjih desetletjih umrlo, Francoz je dobro poznal tudi slavnega slovenskega potapljača Toma Vrhovca, ki se je leta 2000 smrtno ponesrečil v izviru pri Boljuncu. S Touloumdjianom smo se pogovarjali pri vhodu v Jamo za novo cerkvijo v Štivanu, ki ji Italijani pravijo Pozzo dei Co-lombi (»golobja jama«). Žilavi veteran, ki z obvezo na kolenu daje vtis starega bojevnika, se je prvič potapljal v Timavi leta 1980: »V 70. letih smo se sprva dogovorili z Inštitutom za raziskovanje Krasa v Postojni. Jugoslovanske oblasti pa se niso strinjale in niso izdale dovoljenja, ker so bile nove jame vojaško in strateško pomemb- ne, zato tujci vanje niso smeli iti. Šli smo v Italijo.« Nazadnje je leta 1993 vodil odpravo, ki je v podzemnem jezeru v štivan-ski jami prišla do globine 82 metrov: »Zdaj nadaljujemo delo, morda se bomo prebili še dlje.« V ponedeljek so se potapljači na pobudo tržaških jamarjev spustili v jamo Labodnico pri Trebčah (po 300 metrih stopnic so se potopili 12 metrov globoko), v zelo motni vodi pa je vidljivost znašala pol metra. V Štivanu so razmere boljše, voda je čistejša in tok je počasnejši. Razložil je, da jamsko potapljanje terja visoke stroške, saj ima vsak udeleženec za dobrih 10.000 evrov opreme, pri 50-metrskih potopih pa potrebuješ helij, ki stane 15 evrov za kubični meter. Touloumdjianovo ime je povezano z nekaterimi potapljaškimi rekordi, o katerih pa noče niti slišati: »Tu je pomembno raziskovanje. Nekateri potapljači si zapisujejo rekorde, meni pa to nič ne pomeni. V morju lahko še govoriš o tem, pri jamah pa je tako, da ima vsaka svoje značilnosti, ne glede na globino. Rekordi so všeč predvsem novinarjem,« nas je smeje oštel. Gabriele Crevatin, član tržaškega jamarskega društva Societa adriatica spe-leologica, se je leta 1986 spustil v to jamo: »Dotlej je veljalo, da je jama zaprta. V vodo vstopiš pri dveh metrih nadmorske višine, v vhodni dvorani pa je dno dobrih 20 metrov globoko. Tam smo takrat opazili Vhod v jamo J .- Jama v Štivanu (Pozzo dei Colombi) Raziskovanje v letih 1990 - 1993 Proti izvirom Globina 82 m stranske odprtine in sklepali, da se jama nadaljuje. Potem so se Francozi spustili v globine velikega jezera, ki se skriva pod cerkvijo,« se je spominjal Crevatin. Tržaški jamarji nudijo odpravi logistično pomoč, ki je v primerjavi z letom 1993 boljša, je razložil Piero Lucchesi: »Na vodi je ploščad za opremo, vsak potapljač ima po 8-9 vreč. V jeklenkah so posebne mešanice, vsi se potapljajo z aparati z zaprtim sistemom dihanja (rebreather). Za finančna sredstva se Zgoraj zemljevid podzemnega jezera, ki so ga v 90. letih do globine 82 metrov raziskali francoski potapljači; desno tržaški jamar na vrhu štivanske jame; levo prof. Franco Cucchi in Claude Touloumdjian (stoje) moramo zahvaliti Univerzi v Trstu in čez-mejnemu projektu Hydro Karst, ki nam je priskočil na pomoč.« Franco Cucchi in Luca Zilli, profesor in raziskovalec s tržaškega oddelka za matematiko in geoznanost, sta zelo zadovolj- na s potekom projekta, v okviru katerega so znanstvene ustanove in upravitelji vodovodov iz Italije in Slovenije (v prvi vrsti Geološki zavod Slovenije) stkali tesne vezi. »Cilj projekta je skupno upravljanje in zaščita kraških vodnih virov. Vneto zbiramo vzorce in pregledujemo podatke o kakovosti vode, ustanove plodno sodelujejo,« je dejal Cucchi. Zilli je razložil, da potapljaška ekspedicija pripomore k spoznavanju sistema Timave, zato nedvomno spada v projekt. Jama za štivansko cerkvijo nima pravega slovenskega imena, so nam potrdili jamarji društva Grmada. Domačin Daribor Peric, ki stanuje v bližini, pa je povedal, da so vaščani temu območju vedno pravili Pri jamah: »Spominjam se, da so v jami pred dolgimi leti živeli golobi, potem pa nič več. O njej so tudi krožile legende.« Peric je pojasnil, da sta tam v resnici dve jami, zgornja in spodnja. Spodnja je vedno obstajala, zgornja pa se je udrla pred leti, ko so gradili vodovod. »Ustvarili« so jo minerji, ki so razstrelili območje, da bi namestili vodovodne cevi. Aljoša Fonda kroma DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINA - Območje za občinsko knjižnico Nade Pertot Nabrežina: odstranili nevarni zid Na območju bo občinska uprava župana Kukanje v dogovoru z nabrežinsko srenjo uredila parkirišče Devinsko-nabrežinska občinska uprava je pred dnevi dala odstraniti stari zid za poslopjem občinske knjižnice Nade Pertot v Nabrežini, ker je obstajala resna nevarnost, da se bo zdaj pa zdaj podrl. Zid se je že dalj časa nahajal v slabem stanju. Nekaj občanov je opozorilo občinsko upravo na nevarnost in zaprosilo za poseg, da bi na tistem mestu zagotovili varnost. Del območja sodi v okvir premoženja domače nabre-žinske srenje. Občinska uprava se je zato z vodstvom srenje dogovorila za odstranitev nevarnega zidu. Obenem je počistila celotno območje za poslopjem občinske knjižnice. Občinski odbornik za javna dela Andrej Cunja je že pred časom »ugriznil« v zadevo. Območje za poslopjem knjižnice je bilo namreč prvotno opremljeno z igrali in bilo namenjeno za igro in oddih otrok. Zob časa pa je igrala načel, nekaj jih tudi ni odgovarjalo novim strožjim varnostnim predpisom. Zato se je občinska uprava odločila, da jih odstrani. To je tudi storila. Tako je za poslopjem občinske knjižnice pridobila večji prostor, ki naj bi ga - v dogovoru z nabrežinsko srenjo - uredila v parkirišče. Slednje bo služilo domačinom predvsem potem, ko bo obnovljen osrednji na-brežinski trg. Uprava župana Vladimirja Kukanje pa ni pozabila na otroke. V načrtu ima ureditev novega prostora zanje, opremljenega z novimi igrali, in sicer na območju nekdanjega javnega kopališča. Očiščeno območje za občinsko knjižnico v Nabrežini ac ENERGIJA Družba Enel ob velikem šmarnu Energetska družba Enel bo ob letošnjem velikem šmarnu aktivirala svojo celodnevno službo za hitre posege na 20.500 kilometrih električnih linij v Furlaniji-Julijski krajini, na 58 tako imenovanih primarnih kabinah in 10.000 sekundarnih kabinah. Morebitne okvare ali izpade električne energije bo mogoče prijaviti na brezplačni zeleni številki 803-500. Na ta način bo družba Enel skušala čim bolj omiliti morebitne nevšečnosti in zagotoviti porabnikom čim varnejše avgustovske praznike. Ves avgust bo na Trgu Verdi 2 - z izjemo velikega šmarna -odprta Enelova informativna točka, in sicer od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 15. ure, ob petkih pa od 8.30 do 12.30. Nudila bo vse možne informacije klientom podjetij energetske in električne službe Enel. / TRST Četrtek, 15. avgusta 2013 5 PROMETNICE - Iz Rima denar za posodobitev cestne infrastrukture Tovornjaki vse bolj načenjajo hitro cesto Na hitri cesti, ki povezuje Moš-čenice s Fernetiči, Škofijami in tržaškim pristaniščem, beležijo iz dneva v dan vse več tovornjakov. Gre v glavnem za tranzitni promet na relaciji Italija -srednja in vzhodna Evropa (le del tovornjakov je namenjen v pristanišče), ki načenja hitro cesto, da ne govorimo o naraščajočih okoljskih in varnostnih problemih. Namesto da bi tovore preusmerjali na železnico, smo priča velikemu porastu tovornega cestnega prometa, kar velja tako za našo deželo kot tudi za Slovenijo. Obe imata staro in zaostalo železniško infrastrukturo. Da naša hitra cesta ni več kos vse večjemu zlasti tovornemu prometu, so ugotovili tudi v Rimu, kjer so namenili štiri milijone evrov izrednega prispevka za obnovitev te prometnice. Kot nam je povedal poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato, so to izredno financiranje vključili v vladni odlok za gospodarski razvoj, ki ga je poslanska zbornica uzakonila zadnji dan pred avgustovskimi počitnicami. Državni denar bodo uporabili za po-pravilo-obnovo avtocestnega odseka med Katinaro in Judovcem (v it. Altura) ter za asfaltiranje odseka do novega pristanišča. Da je ta poseg še kako nujen, priča dejstvo, da je pred vhodom na sedmi pomol prav včeraj menda zaradi okvare na ceveh družbe Acegas-Aps »popustil« asfalt, za kar so bili v smeri mesta prisiljeni uvesti enosmerno vožnjo. Omejitev bo trajala nekaj dni. Arhivski posnetek parkiranih tovornjakov na tovornem postajališču pri Fernetičih kroma Kot rečeno, imata Dežela FJK in Slovenija zastarelo in posledično zato počasno železniško infrastrukturo, kar onemogoča, da bi vsaj del tovorov z avtocest preusmerili na železnico, v Sloveniji pa so v veljavi vrh vsega še za evropsko povprečje dokaj nizke cestnine za tovornjake. Nič ne kaže, da bi bilo v bližnji prihodnosti kaj boljše. Železnice z večjo tovorno zmogljivostjo zamujajo tako v Sloveniji kot v Furlaniji-Julijski krajini, kot so ugotovili na ponedeljkovem videm-skem srečanju med predsednico Dežele FJK Deboro Serracchiani in župani južne Furlanije, kjer naj bi speljali novo železnico. Medtem ko je italijanska vlada glede hitre železnice Benetke-Ronke-Divača ostala še na projektu iz leta 2010, so v Venetu prišli do ugotovitve, da bi bilo najbolje in najceneje obnoviti sedanjo želez- nico Trst-Benetke, saj za druge načrte ni denarja. Ne v Bruslju in še manj v Rimu. Vladni odlok za gospodarski razvoj je medtem menda dokončno financiral gradnjo tretjega pasu avtoceste Trst-Benetke, kar pomeni, da se bo še več tovorov prevažalo po avtocesti. Več tovornjakov in manj vlakov, čisto nasprotno od tega, kar se dogaja v zahodni Evropi GOLDONIJEV TRG - Napad Sredi mesta zabodli moškega Na prehodu za pešce pred igralnim salonom za bingo na Goldonijevem trgu so neznanci v ponedeljek okrog 21. ure napadli in zabodli sirskega državljana. Trojica mladih napadalcev temnejše polti se je po napadu razbežala, krvavečemu moškemu pa so priskočili na pomoč mimoidoči, ki so tudi poklicali službo 118 in organe pregona. Na trg so prispeli tako karabinjerji kot policisti. Sirca, ki ni imel osebnih dokumentov, so z re-šilcem prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga hospitalizirali. Njegovo zdravstveno stanje ne vzbuja večjih skrbi, rezilo menda ni povzročilo resnejših poškodb. Karabinjerji so moškega spraševali, kaj se je zgodilo, odgovori pa jim niso bili v veliko pomoč. Žrtev ni povedala ničesar o napadalcih in ni razložila, zakaj je prišlo do nasilja. Srčna kap v oglejskem bazenu Tržačan, ki je z družino preživljal počitnice v kampu Belvedere v Ogleju, je v ponedeljek popoldne izgubil življenje med kopanjem v tamkajšnjem bazenu. Žrtev je 73-letni Rolando Badodi. Po navedbah oglejskih karabinjerjev je moški plaval in se zabaval v bazenu, ko mu je nenadoma odpovedalo srce. Senator Francesco Russo: Piemonte cavalleria ostane na Opčinah Vojaška enota Piemonte cavalleria bo ostala na Opčinah in se ne bo selila v Gorico, kot bi želel tamkajšnji župan Ettore Romoli, pravi senator Demokratske stranke Francesco Russo. Da Piemonte ca-valleria ne bo zapustil openske vojašnice Brunner je tržaškemu predstavniku leve sredine uradno zagotovila podtajnica na obrambnem ministrstvu Roberta Pinotti, ki je dejala, da se ministrstvo s tem problemom sploh ni ukvarjalo ter da selitev ne pride v poštev. TRIESTE TRASPORTI - Avtobusno podjetje Novi »krpani« Te dni je nastopilo »službo« pet novih 18 metrov dolgih avtobusov z deljeno karoserijo Avtobusno podjetje Trieste trasporti bo letos posodobilo svojo avtobusno floto s 33 novimi avtobusi. V teh dneh je nastopilo »službo« pet avtobusov z deljeno karoserijo podjetja Man, modela Lion's City G-A23. Tako imenovane krpane poganja dizlov motor z 265 konjskimi močmi in nizkim odstotkom onesnažu-jočih snovi v izpušnih plinih. Novi avtobusi so dolgi 18 metrov in za vožnjo zelo udobni, imajo po 42 sedežev, lahko prevažajo skupno 155 potnikov in so opremljeni z dostopno rampo za ljudi s posebnimi potrebami. V prihodnjih dneh bo začelo voziti še nadaljnjih 28 novih avtobusov. Eden je dolg 7,5 Trst v indijski ljubezenski nanizanki Trst je postal prizorišče indijske ljubezenske nanizanke. V mestu so začeli snemati nekaj scen nadaljevanke indijske televizijske produkcije First Frame Entertainments. Indijski snemalci in protagonisti ljubezenske zgodbe so začeli snemati kadre na pomolu Audace, na nabrežju, na Borznem trgu, ob Kanalu in na Velikem trgu. Protagonistka je mlada Indijka Mythali, ki se je preselila iz Indije v Slovenijo in se je v Ljubljani zaljubila v tam bivajočega rojaka Paanija Grahija. Pot pa jo zapelje v Trst, kjer se zagleda v mladega in živahnega Indijca Manuja. Tako se je znašla v ljubezenskem precepu, koga bo izbrala pa producent-ska hiša ni hotela razkriti. Znano je le, da bo oddaja na sporedu na indijski televizij od 9. septembra dalje, vsako nadaljevanje bo trajalo pol ure, nadaljevanj pa bo kar 4 tisoč (!). Producent in lastnik First Frame Entertainments Rajeev Reddy je včeraj pojasnil, da bodo z njegovo nanizanko v Indiji spoznali Trst, kar bi znalo imeti pozitivne turistične učinke, saj gleda v Indiji tovrstne nanizanke po 30 milijonov ljudi. Devin-Nabrežina: zaprti uradi metra, izdeluje pa ga podjetje Rampini. Ostalih 27 avtobusov je nemške proizvodnje (Mercedes), dolgi pa so 10,5 metra. Skupna investicija znaša 10 milijonov 356.500 evrov. Iz prodaje 33 dotrajanih avtobusov pa je podjetje Trieste trasporti iztržilo 3 milijone 549 tisoč evrov. Podjetje se je za nakup novih avtobusov poslužilo evropskega natečaja (razpis Guce). Tržaško prevozno podjetje razpolaga s skupno 273 avtobusi. S letošnjo posodobitvijo bo znašala povprečna starostna doba avtobusov štiri leta, najstarejši avtobusi pa so stari po osem let. Občina Devin Nabrežina obvešča javnost, da bodo občinski uradi zaprti jutri, 15. avgusta, in v petek, 16. avgusta, zaradi praznovanj velikega šmarna in vaškega zavetnika sv. Roka. Veliki šmaren v domovih za ostarele V domovih za ostarele v tržaški občini bodo ob velikem šmarnu priredili vrsto prireditev za goste. Že sinoči je bil v domu Cappon na Seliv-cu velikošmarni praznik ob zvokih harmonimarskega maestra Romana. V domu Gregoretti bodo danes ob 11. uri pripravili za goste praznik s pico, v središču za odrasle pa bo v četrtek, 22. avgusta ,nastop pevskega zbora Coro d'argento, ki mu bo sledila zakuska s sardoni. Banda Berimbau jutri na Trgu Verdi Banda Berimbau, ki izvaja latin-skoameriško glasbo, bo nastopila jutri na Trgu Verdi. Med drugim bo izvajala tudi italijanske pesmi. Začetek ob 20.30. Poletni pust v Miljah V okviru Praznika prijateljstva in poletnega pusta v Miljah bo danes ob 21.30 nastopil Orkestar Elvis Bajra-movic. Pred njim bo udeležence »ogrela« skupina QuatTromboni & Tuba. Pogled na kitajski porcelan V muzeju vzhodne umetnosti v Trstu bodo danes ob 21. uri odprli razstavo Pogled onkraj vzhoda - slike iz Daljnega vzhoda in kitajski porcelan med popotovanjem in zbira-teljstvom. Uredili sta jo Claudia Morgan in Michela Messina ob sodelovanju Elise Vecchione. Umetnost ali znanost? Znanstveni imaginarij obvešča, da je bil do 20. avgusta podaljšan rok za sodelovanje na fotografskem natečaju Umetnost ali znanost? namenjen študentom in raziskovalcem pri raziskovalnih ustanovah. Vse informacije posreduje stran www.arteo-scienza.it 6 Sreda, 14. avgusta 2013 TRST / FOLKLORA - Tržaška folklorna skupina praznuje svoje jubilejno 40. leto z nastopi na festivalih Stu ledi na 26. Festafolku Kot smo svoj čas že omenili, poteka za Tržaško folklorno skupino Stu ledi jubilejno 40. leto 2013 v znamenju gostovanj oziroma udeležb na folklornih srečanjih, ki v glavnem imajo značilnosti mednarodnih festivalov folklore. V marcu se je skupina udeležila Folklornega srečanja v Obrežu v spodnjem Podravju, v juniju Mednarodnega srečanja folklornih skupin v Ilirski Bistrici in v juliju folklornega srečanja ob Prangerjadi v Predgradu pri Kočevju. Na teh srečanjih so nastopile folklorne skupine iz Slovenije, Hrvaške, Istre (sicer z nastopom folklorne skupine črnogorske skupnosti iz Peroja pri Pulju), Srbije, Bosne in Hercegovine, Slovaške in seveda iz našega tržaškega zamejstva. V ponedeljek 29. julija, pa se je Tržaška folklorna skupina Stu ledi udeležila slavnostnega zaključnega večera 26. Mednarodnega festivala folklore etničnih in jezikovnih manjšin Festafolk, ki se je od 26. do 29. julija odvijal v kraju Pagnacco v videmski pokrajini, na katerem so se številni publiki predstavile folklorne skupine narodnih manjšin iz raznih krajev sveta. Folklorno revijo vsako leto prireja domača lokalna Folklorna skupina Lis Primulis di Zampis, ki letos praznuje tudi svojo 30-letnico delovanja in ki izvirno in pristno goji ljudske običaje svojega okolja in furlanskega naroda nasploh. Poleg domačih organizatorjev se je na zaključnem večeru folklornega festivala predstavilo še drugih pet skupin. Folklorna skupina iz Št. Jakoba v Rožu iz avstrijske Koroške, v kateri skupaj plešejo pripadniki nemške in slovenske narodne skupnosti, se je predstavila s plesi in vižami iz svoje doline izpod Karavank. Taiwan Sunkist Formosa Art Dance iz Changhua na jugu Tajvana je skupina profesionalcev, ki se že 30 let posveča raznim umetniškim panogam, glasbi, plesu, akrobatski telovadbi in vojnim Udeleženci Mednarodnega festivala folklore etničnih in jezikovnih manjšin Festafolk v Pagnaccu na Videmskem veščinam, kar vse skupaj spoji v zelo dinamično in pestro predstavitev tisočletne tradicije in tipične folklore Kitajske. Folklorna in pevska skupina Rododendro iz dolin Valli di Lanzo iz Piemonta je nastala leta 1973 in v glavnem goji ljudske tradicije in kulturo okcitanske in provansalske manjšine v Piemontu. Skupina Teatro folclorico Zabaj-kalije iz sibirske Transbajkalije na meji z Mongolijo je sestavljena iz samih profesionalcev, ki publiki predstavi svojo glasbeno, instrumentalno, pevsko in plesno kulturo, ob kateri pa še posebno izpostavi različnosti raznih etničnih in kulturnih komponent osamljenega in surovega sibirskega teritorija, posveča pa se tudi plesnemu izročilu širšega ruskega prostora. Tržaška folklorna skupina Stu ledi, ki je na tem festivalu seveda predstavljala slovensko manjšino v Italiji, se je zelo številni in pozorni publiki predstavila s svojimi tradicionalnimi tržaškimi plesi in s koreografijo, ki ponazarja tržaško šagro: Stu ledi nej pride nuter, napev in ples, ki že 40 let označuje tržaško skupino in tržaško folkloro nasploh. Festival se je zaključil s pozdravi domačega župana, odbornice za kulturo, predstavnika Dežele FJK, predsednika italijanskega folklornega združenja UFI (Unione Folclorica Italiana) ter predsednika gostujoče Folklorne skupine Lis Primulis di Zampis Diega Mini-sinija, seveda s priznanji in zahvalami ter z željo po ponovnem snidenju. Za člane Tržaške folklorne skupine Stu ledi in za slovensko manjšino, ki ŠOLSTVO - Spoznali so manj znane kotičke Slovenije Zaključna ekskurzija učiteljev in profesorjev večstopenjskih šol 1 IPmHM mM^W— ?r. i v Tudi letos je ravnateljstvo večstopenjske šole na Opčinah organiziralo v sodelovanju s pedagoško svetovalko prof. Andrejo Duhovnik z Zavoda za šolstvo RS zaključno ekskurzijo za učno osebje. Pot jih je popeljala v manj znane kotičke naše prelepe Slovenije: v Meziško in Savinjsko dolino vse do Dola pri Litiji, kjer so v Oglar-ski deželi na domačiji Brinovec jedli oglar-ski kruh z bukovim ogljem in videli, kako kuhajo oglje. Na poti v Oglarsko deželo so si v Moravčah ogledali grad Tuštanj. V kolikor grad ni bil nikoli podržavljen, edinstven primer v Sloveniji, hrani v svoji notranjosti originalno zbirko pohištva, porcelana, listin, urbarjev, lončenih peči in ostalega inventarja. Ustavili so se tudi na Sli-vni nad Vačami, geometričnem središču Slovenije. Domoljubi so v pomnik GEOS-Sa že leta 1982 vklesali človekoljubne verze Zdavljice, ki so nato postali slovenska himna. Skupaj z igralci družinskega gle- Udeleženci ekskurzije po Sloveniji dališča Koblenc, ki so izletnike sprejeli na GEOSSu, so jih tudi zapeli. V Savinski dolini pa se je v vasi Za-gorica, leta 1754, rodil tudi znamenit matematik, strateg in topniški strokovnjak baron Jurij Vega. Njegovo spominsko hišo s stalno razstavo so si ogledali na poti proti domu. Ob povratku na Opčine so se udeleženci, hvaležni Ministrstvu za šolstvo RS, ki je omogočilo izlet, veselo razšli in zaželeli mirne in sproščujoče počitnice. (O.T.) Včeraj danes Danes, SREDA, 14. avgusta 2013 DEMETRIJ Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.14 - Dolžina dneva 14.10 - Luna vzide ob 14.10 in zatone ob 23.56 Jutri, ČETRTEK, 15. avgusta 2013 VELIKI ŠMAREN VREME VČERAJ: temperatura zraka 32,2 stopinje C, zračni tlak 1013,9 mb ustaljen, vlaga 46-odstotna, veter 2 km na uro severozahodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 25,6 stopinje C. CI3 Lekarne jo je skupina na tem festivalu tudi predstavljala, je to bila zelo prijetna in koristna izkušnja. Krajevna odbornica za kulturo Annalisa Filipponi je v priložnostni brošuri med drugim zapisala: »Ta prireditev ne predstavlja samo folklore, plesa in ljudskih običajev, temveč s svojo odprtostjo in pogledom na svet nam omogoča spoznavanje oddaljenih civilizacij in različnih kultur ... in vsi smo razumeli, da ne govorimo samo o folklori, ampak da s posredovanjem le-te lahko dosežemo tudi srca, mišljenja in kulture prav vseh.« Seveda se s temi besedami strinjamo: folklora ni sama sebi namen, ampak je resnično odprta pot do kulture vseh narodov sveta in do čutenja vseh ljudi, »ki v srcu dobro mislijo«. M.S. Proseški godbeniki I •• v vabijo na šagro Godbeno društvo Prosek prireja tradicionalno šagro na B'lancu na Proseku od jutri, 15., do nedelje, 18. avgusta. Ob dobro založenih kioskih, kjer bodo organizatorji obiskovalcem zagotovili marsikaj za pod zob, bodo večerno zabavo krojili ansambli Kraški Muzikantje, Souvenir, Nebojsega in Domači zvoki. V okviru šagre bodo jutri, 15. avgusta, ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku odprli tudi razstavo tržaškega umetnika Claudia Cla-rija, ki se posveča naivnemu slikarstvu. O njem je slikar Milko Bam-bič zapisal, »da ne sledi kratkotrajnim modam, pač pa izraža skozi svoje slikanje neko naravno romantično občutljivost«. Na odprtju bo umetnika in njegovo delo predstavil Jure Kufersin, razstava pa bo ostala na ogled vse do konca šagre, se pravi do nedelje od 17. do 22. ure. Na odprtju bo glasbeno točko oblikoval duo Tina Renar - ksilofon in Stephanie Furlan - klavir. Cecchelinova glasba na Trgu Verdi v Trstu V okviru poletnih prireditev Trieste estate bo nocoj ob 21. uri na Trgu Verdi Alessio Collutti z orkestrom Auditorium, ki ga vodi Carlo Tommasi, predstavil tržaške zgodbe in melodije iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ki jih je zaznamoval znani glasbeni umetnik Angelo Cecchelin. Danes, 14., ter petek, 16., in soboto, 17. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 - 040 635264 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Loterija 13. avgusta 2013 Bari 81 86 56 06 39 Cagliari 23 63 46 09 73 Firence 33 43 21 64 88 Genova 49 11 12 41 02 Milan 80 87 03 50 54 Neapelj 35 79 48 29 33 Palermo 32 64 25 48 71 Rim 17 85 07 05 63 Turin 82 28 09 06 08 Benetke 07 40 44 88 78 Nazionale 37 85 68 02 61 Super Enalotto Št. 97 1 33 41 78 83 84 jolly 72 Nagradni sklad brez dobitnika s 6 točkami brez dobitnika s 5+1 točkami 4 dobitnikov s 5 točkami 480 dobitnikov s 4 točkami 20.232 dobitnikov s 3 točkami 6,297,680.71 € --€ -- € 57.324,81 € 498,06 € 23,14 € Superstar 57 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 26.405,00 € 104 dobitnikov s 3 točkami 2.314,00 € 1.665 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.567 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 26.019 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sobota, 17. avgusta 2013 7 m Kino H Osmice AMBASCIATORI - »Kinodvorana je zaprta za dopust«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »Violeta Parra - Went To Heaven«; 16.30, 20.00 »Viramundo«. FELLINI - »Kinodvorana je zaprta za dopust«. GIOTTO MULTISALA 1 - »Kinodvora-na je zaprta za dopust«. GIOTTO MULTISALA 2 - »Kinodvora-na je zaprta za dopust«. GIOTTO MULTISALA 3 - »Kinodvora-na je zaprta za dopust«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.10 »Bling Ring«; 15.20 »Byzantium«; 20.20 »Napad na belo hišo«; 17.10 »Očiščenje«; 16.10, 18.20, 20.30, 21.00 »Odrasli 2«; 18.25, 20.35 »R.I.P.D. - Urad za pokojnike«; 15.10, 17.30, 19.45 »Smrkci 2«; 16.05, 16.30, 18.40 »Smrkci 2 3D«; 21.10 »Wolverine«; 17.45 »Zakon molka«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Amour«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Wolverine l'immortale«; 18.20 »Io sono tu«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Drift - Cavalca l'onda«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Open Grave«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 19.00, 21.30 »I maghi del crimine«; 16.40, 19.10, 21.40 »Drift - Cavalca l'onda«; 16.40, 19.05, 21.30 »Body language«; 18.20, 20.15, 22.10 »The Purge - La not-te del giudizio«; 16.30, 19.05, 21.40 »Wolverine l'immortale«; 17.30 »Wol-verine l'immortale 3D«; 16.20, 20.10, 22.15 »Esp 2 - Fenomeni paranorma-li«; 18.35, 21.30 »The Lone Ranger«; 16.40 »Dino e la macchina del tempo«. TRŽIČ - KINEMAX - »Kinodvorana je zaprta za dopust«. SI Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900. SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. avgusta. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola zaprta v petek, 16. avgusta. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.30-12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta v petek, 16. avgusta, ter vse sobote do 31. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta; začetek pouka v ponedeljek, 9. septembra. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 24. avgusta ob sobotah zaprta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil razpisan izredni tečaj za pridobitev usposobljenosti za poučevanje, ki velja tudi za slovenske in dvojezične slovensko-italijanske šole. Vse potrebne informacije (pogoji za udeležbo, način prijave, roki itd) so dostopne na www.istruzione.it, in sicer v odloku št. 58/2013 (objavljenem 31. julija) ter v okrožnici z dne 2. avgusta (objavljene 5. avgusta). Za prijavo se morajo kandidati obvezno poslužiti digitalnega postopka POLIS. Rok prijave nepreklicno zapade 29. avgusta. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). DRUŽINA COLJA je odprla osmico, Sa-matorca št. 21. Tel.: 040-229326. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040299450. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. V BOLJUNCU pri Parovelu je odprta osmica. Tel. 346-7590953. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. M Izleti IZLET V GRAŠKO GORO - Ansambel Klapa iz Brega in Klet Parovel organizirata v nedeljo, 18. avgusta, celodnevni avtobusni izlet ob priliki festivala narodno zabavne glasbe. Vpis na tel. 333-6188696. KROŽEK KRU.T obvešča, da je še nekaj prostih mest za letovanje na Mali Lošinj, v obdobju od 7. do 14. septembra. Interesenti naj kličejo na tel. št. 040-360072 (vsak dan od 19. avgusta dalje) ali 0481530927 (vsak torek od 9. do 12. ure). OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Belo Krajino v soboto, 24. avgusta. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št.: 3479322123 ali 346-8222431. Avtobus bo odpeljal iz trga Oberdan ob 7. uri, ob 7.15 bo v Sesljanu, ob 7.20 v Nabreži-ni, ob 7.25 v Sv. Križu, ob 7.30 na Pro-seku in ob 7.45 na Opčinah. OMPZ F. BARAGA vabi v ponedeljek, 2. septembra, na romanje: Barbana, kjer bo za Goričane in Tržačane skupna sv. maša s procesijo ob 10.30 in Por-činj, kjer se je l. 1855 prikazala Marija slovenski deklici. Vmes bo tudi dobro kosilo. Za vpis in ostale informacije pokličite čim prej tel. št.: 3479322123 ali 346-8222431. □ Obvestila ANIMACIJE ZA OTROKE ZA SV. ROK: Center Otrok in Odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, vabi na brezplačne animacije za otroke, ki bodo potekale danes, 14., 15. in 17. avgusta od 18. do 20. ure v Nabrežini center št. 4. SKD DRAGO BOJAN GABROVEC organizira danes, 14. avgusta, od 17. ure dalje na plošči društvene gostilne Ga-brovec poletni žur: glasba, pijače in zabava za otroke. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro na B'lancu od četrtka, 15. do nedelje, 18. avgusta. Zabavali vas bodo ansambli Kraški muzikantje, Nebojse-ga, Souvenir in Domači zvoki. V nedeljo, 18. avgusta, bo ob 18.30 nastop godbe Salež. V času šagre bo v Kulturnem domu likovna razstava umetnika Claudia Clarija. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča javnost, da bodo občinski uradi zaprti v četrtek, 15. in v petek, 16. avgusta, zaradi praznovanj Velikega Šmarna in vaškega zavetnika Sv. Roka. SV. MAŠA NA PEČAH, ob prazniku Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ob 17. uri. Odhod iz trga v Boljuncu - Gorice ob 16. uri. V primeru slabega vremena odpade. Vabljeni! KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata člane, da bodo uradi v Trstu zaprti do 16. avgusta. Od ponedeljka, 19. avgusta, bodo zopet odprti po običajnem urniku. KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do 16. avgusta. Z 19. avgustom pa bo recepcija odprta na novem društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, s poletnim urnikom (od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo zaprta v petek, 16. avgusta. Nato bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure. Zimski urnik se prične z 2. septembrom. SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis doo spo- ročata cenjenim članom in strankam, da bodo 16. avgusta uradi zaprti. Ponovno bomo odprti v ponedeljek, 19. avgusta. SKGZ obvešča, da je pisarna v Trstu zaprta do vključno 16. avgusta. Od 19., do 30. avgusta, pa bo odprta od 9.00 do 14.00. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do nedelje, 18. avgusta, zaprto zaradi dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 19. do petka, 30. avgusta. PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice z urnikom 9.00-12.00 v sledečih skupinah: 1. skupina od 19. do 23. avgusta; 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Za dodatne informacije in vpis: info@bambi-nieadulti.org. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 25. avgusta, urad v Čedadu pa do 19. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaradi dopusta zaprta do 20. avgusta. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do petka, 23. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta do petka, 30. avgusta. ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu, zaprt do 31. avgusta. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka, ki deluje v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra, zaprta do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare Mitnice 15 (Largo Barriera Vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psiho-fizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. 40-LETNIKI POZOR! Slavnostna večerja s plesom bo v soboto, 21. septembra. Za prijavo in akontacijo se lahko javite v trgovini v Ul. dei Salici 1 na Opčinah, v trafiki v Ul. sv. Nazarija na Proseku ali na tel. št.: 329-8012528. SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013. 0 Prireditve OBČINA REPENTABOR v sodelovanju z Župnijsko skupnostjo Repentabor, ob praznovanju Velikega šmarna, prireja danes, 14. avgusta, ob 18.00 »Na Poti pesnikov na Krasu - Col«, recitacije poezij, v sodelovanju s KD Kraški dom in Skupino 85. Svoje poezije bodo podali pesniki: Miha Obit, Cvetka Bevc in Ivan Crico. Ob 21.00 v cerkvi na Ta-bru koncert iz niza »Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev«. Nastopa violinist Dušan Panajotovic. V petek, 16. avgusta, ob 20.30 na Tabru, koncert godbe na pihala s Češke. PRAZNIK SV. ROKA v Nabrežini v nedeljo, 18. avgusta: ob 10. uri slovesna sv. maša (novomašnik g. Klemen Za-lar). Procesija, petje, godba, blagoslov pred cerkvijo. Sledi zakuska. V župnijski dvorani v Nabrežini bo na ogled razstava 10 sodobnih umetnikov iz naše dežele od danes, 14., do 18. avgusta, od 18. do 22. ure. PRAZNOVANJE VELIKEGA ŠMARNA na Repentabru: danes, 14. avgusta, ob 21. uri bo vsakoletni koncert v organizaciji »Med zvoki krajev«; 15. avgusta dva romarska shoda: ob 10. uri, ko bo maševal tržaški škof in ob 17. uri, ko bo ob somaševanju letošnjih jubilantov maševal Klemen Zalar (novomašnik). Na praznik sv. Roka bo bogoslužje ob 10. in 19. uri, od 20.30 pa bo razveseljevala pihalna godba iz Češke. KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na praznovanje sv. Roka, ki bo v petek, 16. avgusta, ob 19. uri ob cerkvi sv. Roka. Slovesno so-maševanje bo vodil zlatomašnik msgr. Franc Vončina; sledi družabnost. V slučaju neprimernega vremena bo obred v župnijski cerkvi. KONCERT MO INTERCAMPUS IN TABORA MUSICA CREATIVA bo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v petek, 23. avgusta, ob 20. uri. Koncert prireja ZSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in JSKD. Koncert bodo godbeniki ponovili v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (24. avgusta, ob 20. uri) in na Titovem trgu v Kopru (25. avgusta, ob 19. uri). Več informacij na www.zskd.eu. SKD VIGRED vabi v torek, 27. avgusta, ob 20.30 na dvorišče domačije Rebula v Slivnem (v primeru slabega vremena v Štalco v Šempolaju) na koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MOPZ Vesna (iz Križa) in tamburaškega ansambla. DRAGA MLADIH 2013: Društvo Mosp prireja debato »Novi mediji in socialna omrežja: med pastmi in priložnostmi« v soboto, 31. avgusta, ob 10.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah v sklopu študijskih dnevov Draga. Toplo vabljeni k sodelovanju! DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, vabi na ogled razstave »Prva svetovna vojna pri nas« do 15. septembra: sobota, nedelja in prazniki 10.30-13.00 in 17.00-21.00; petek 17.00-21.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info na www.hermada.org in 3317403604. H Mali oglasi PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Stefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah). ČEVLJE za narodno nošo, št. 38 in 41, ugodno prodam. Tel. 040-200252. DAJEM V NAJEM malo, komaj prenovljeno stanovanje, na Kozini. Tel.: 3922225821. IŠČEM na posojilo ali poceni lesen otroški voziček za Kraško ohcet. Tel. : 3402291299. IŠČEM OTROŠKE COPATE narodne noše številka 25/26. Tel.: 338-3952973. KUPIM KNJIGE za 1. razred Znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel.: 0481-78048 ali 346-6855281. PRODAM KNJIGE: Svet književnosti 1, 3 in 4; Od antike do danes; Oblikoslovje; Zgodovina 1, 2. Tel. št.: 3393132487. PRODAM 750-litrski sod iz inoxa, na olje. Cena po dogovoru. Poklicati ob uri obedov na tel. št.: 333-4251151. PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za Kraško oh-cet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM lesen otroški voziček za Kraško ohcet (40x40x90). Tel. št.: 040393103. PRODAM piaggio energy 50 cc, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel.: 3381674839. SAMOSTOJNO HIŠO z lastnim dvoriščem v Boljuncu dajem v najem z možnostjo odkupa. Hiša je opremljena in primerna za družino z otroci. Tel.: 3358045700 v večernih urah. Boris Bizjak daruje 100,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na bratranca Gorazda Vesela daruje Vlasta Čok z družino 20,00 evrov za Primorski dnevnik. Ob 14. obletnici smrti Milana Švaba daruje sin Igor 75,00 evrov za cerkveni pevski zbor od Novega sv. Antona. Ob 15. obletnici smrti Ninke Švab rojene Turk daruje sin Igor 75,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na bratranca Gorazda Vesela daruje Jadranko Cacovich z družino 50,00 evrov za pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. V spomin na Silvano in Nado daruje Olimpija 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opči-nah. V spomin na prijatelja in velikega kolesarskega delavca Zvoneta Zano-škarja daruje Radi Pečar z družino 50,00 evrov za KK Adria. Prispevki V spomin na sosedo Ado Ellero darujejo Slavica, Boris in Franko 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabreži- t Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga Maria Salvi vd. Chermaz (Mirka) Žalostno vest sporoča vnuk Peter z ostalim sorodstvom Od nje se bomo poslovili v petek, 16.8., od 10.00 do 10.30 v cerkvi v Boljuncu. Sledila bo sv. maša. Pogreb z žaro bo v torek, 20.8., ob 10.30 na pokopališču v Boljuncu. Boljunec, 14. avgusta 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav Mirki družine Križmančič M., Križmančič D. in Cotič 14.8.2001 14.8.2013 Ob dvanajsti obletnici smrti Manči Švab se je rad spominja nečak Igor Ob boleči izgubi dragega očeta ALOJZA ŠKABARJA izrekamo Tanji in družini iskreno sožalje. Barbara, Damijana, Jessica, Katja, Martina, Nataša, Tamara in Valentina Mnogo prezgodaj si odšla, draga LUČKA Hvala ti za lepe trenutke, ki smo jih skupaj preživeli. Iskreno sožalje Mitji, Milošu in Blažu Nives, Gianni, Ivana in Borut Ob izgubi drage mame Lučke smo Mitji in družini ob strani vsi pri Mladinskemu krožku Prosek-Kontovel 8 Sreda, 14. avgusta 2013 KULTURA / TRST - Razstava tridesetih unikatnih slik bo odprta do 21. septembra Popart Stevea Kaufmana na ogled v palači Costanzi V duhu sprememb, ki jih je likovno področje doživelo kot odsev korenite prenovljene medijske družbe v drugi polovici dvajsetega stoletja, se v Trst vrača odmev poparta, gibanja, ki je postavilo v ospredje potrošništvo in vlogo komunikacije v takrat novorojenih velemestih. V dvorani Veruda palače Costanzi v Trstu si lahko do 21. septembra ogledamo razstavo tridesetih unikatnih slik Stevea Kaufmana, ki prihajajo iz zasebnih zbirk. Pojav poparta se je razvil v ZDA po sledovih izkušnje evropske avantgarde v povojnih letih, ko so se nekateri protagonisti teh prelomnih let izselili čez veliko lužo. Za razliko od Evrope Amerika takrat ni doživela vojne, zato je ekonomski razvoj omogočil razcvet industrijske družbe ter z njo vzpon serijske proizvodnje s celotnim sistemom trženja, s katerim je grafično oblikovanje tesno povezano. Andy Warhol je kot uspešen oblikovalec vnašal podobe novih mitov tistega časa v svojo umetniško produkcijo. Med začetnike te takrat inovativne smeri upoštevamo Johnsa, Rauschenberga, Rosenquista in Lichtensteina. Steve Kaufman pripada drugi generaciji iz konca sedemdesetih let, onih, ki so se izoblikovali v newyorški School of Visual Arts in obiskovali War-holov atelje, bolje znan z imenom Factory. Kaufman je postal nato znan po celem svetu z vzdevkom »princ poparta«. Z razdaljo časa so podobe takratnih filmskih zvezd in svetovnih političnih voditeljev prestopile na raven mita. Slavna Marilynka je danes enakovredno prisotna v zavesti vseh, podobno kot je Leo-nardova Gioconda po zaslugi reprodukcijskih medijev. V svojem predstavitvenem govoru je na odprtju razstave Vit-torio Sgarbi poudaril tudi, da je popart prispeval po svoje k ohranjevanju zgodovinskega spomina, saj mladi danes Desno Smoking Marilyn, levo nekaj drugih unikatnih slik na ogled v palači Costanzi kroma sploh ne vedo več, kdo je bil Mao Tse-tung, kot se na našem koncu dogaja, da ne vedo več, kdo je bil Tito. Podobno je Sgarbi tudi sebe označil kot pop pojav, saj bi malokdo vedel, da gre za umetnostnega zgodovinarja, če ne bi javno psoval Mussolinijevo in Cecchi Paone-ja. Očitno ni v našem času niti to dovolj, saj je zloglasnega Sgarbija preglasila množica ljudi s svojim čvekanjem, niti glasno opozorilo: »Capre! Capre!« ni uspelo pridobiti pozornosti nekaterih udeležencev. Popart je znal ovrednoti medijske podobe in preseči pojav kiča v znamenju estetske dovršenosti ter sporočilnosti podobe, zato je na razstavi prisotnost mlajšega dekleta z belimi lasmi in značilnim plisiranim krilom po zgledu Ma-rilynke, ki se je nastavljala objektivom fotografov, delovala res v duhu kiča in bila v tistem kontekstu neumestna. Pod Kaufmanovo sliko Smoking Marilyn, ki je obenem ikona razstave in jo zasledimo tudi na oglaševalskih plakatih razo-bešenih po mestu, je postavljen umetno izdelan pozlačen baročni oltar, ki ga je posredovalo gledališče Verdi, ob katerem se gledalec lahko zamisli o potrebi, ki jo človek ima, da v poustvarjene mite projicira del sebe. »Sak« je bil vzdevek, s katerim je Warhol imenoval Stevea Alana Kaufmana, ko je bil njegov asistent. Osvojeno znanje je kasneje nadgradil in značilno motiviko poparta podajal preko tehnike »hand embellishmenta«, s katero si je pridobil prepoznavnost po vsem svetu. Gre za ročno poseganje s slikarskimi potezami na osnovo iztiskanega sitotiska na platnu. Izbor Kaufmanovih Icons na svež in izrazno učinkovit način oživlja sedemdeseta leta: Marilyn, Sinatra, Muhammad Ali, a tudi podobe osebnosti iz drugih časov nastopajo enakovredno: Beethoven, Einstein, Gioconda, risanka Supermana, igračasta Barbie ali slavni slikar Van Gogh, mitični Beatlesi. Ob njih zasledimo tudi zaščitna znamenja Coca Cole in Redbulla, ki jih je paradoksalno že sam Warhol izkoristil, da bi promo-viral samega sebe kot umetnika, Kaufman pa jih prevzema iz produkcije drugih predstavnikov poparta kot citat. Znani muralist in avtor avtor por-tretnih kolažev Kaufman je preminil pred tremi leti v petdesetem letu starosti; radi se ga spominjamo z njegovimi besedami: »To je to, za kar sem živel, imel sem lepo življenje, zato prosim, ne jočite za mano. Živel sem življenje stotih oseb.« Razstavo, ki jo je podprla tržaška občina, so organizacijsko pripravili Diana Vachier, Caterina Tosoni in Alberto Panizzoli. Razstava je na ogled vsak dan od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure, vstop je prost. Jasna Merku NARODNO ZABAVNA GLASBA - Med 23. in 25. avgustom Festival Avsenik Begunje na Gorenjskem letos v znamenju 60-letnice Avsenikove glasbe Ob 60-letnici Avsenikove glasbe bo v Begunjah na Gorenjskem - rojstnem kraju bratov Slavka in Vilka - med 23. in 25. avgustom potekal Festival Avsenik. V sklopu tridnevnega festivala se bo zvrstilo več kot 30 domačih in tujih izvajalcev, ki bodo izvajali Avsenikove skladbe. Organizatorji pričakujejo več kot 6000 obiskovalcev. Na prvem koncertnem večeru, ki so ga poimenovali Na avtocesti, bodo v bližini Avsenikove rojstne hiše Pri Jožovcu izvajalci "potovali" po deželah, v katerih je Ansambel bratov Avsenik gostoval v času svoje največje popularnosti. To je bilo v 80. letih minulega stoletja, ko so prve avtorske Avsenikove melodije že ponarodele. Sobotni večer, 24. avgusta, bo pod naslovom Lepo je biti muzikant ponudil nastope različnih zasedb, ki bodo predstavile Avsenikovih 60 ustvarjalnih let. Nedeljski popoldanski koncert pa bo festivalsko dogajanje sklenil pod imenom Slovenija, od kod lepote tvoje. "Rdeča nit bodo navdihi Slavka in Vilka Avsenika, ki sta jih črpala v lepotah slovenske pokrajine in njenih ljudeh," so sporočili organizatorji festivala. Na vseh treh večerih bo nastopil ansambel Saša Avsenika, ki predstavlja tretjo generacijo družine Avsenik. Med drugim bo Slavko in Vilko Avsenik arhiv mogoče prisluhniti tudi Gregorju Avseniku, ki je sicer idejni vodja festivala. Festival bo v dopoldanskem času obiskovalcem ponudil brezplačne vodene ogle- de ter vožnjo s kočijo v kraje, ki jih opeva Avsenikova glasba, popoldne pa bodo postavili sejem domače in umetnostne obrti. Brata Slavko in Vilko Avsenik sta s svojim ansamblom tlakovala pot narodno zabavni glasbi. Že v 50. letih minulega stoletja je njun kvintet postal prepoznaven v Evropi, v 60. letih se je ansambel odločil za poklicno glasbeno pot, v 70. pa se poda na turnejo po ZDA in Kanadi. Od leta 1953, ko je Slavko Avsenik zložil svojo prvo avtorsko skladbo V planinski koči, pa do leta 1991, ko se je teh nabralo že prek 700 - med drugim tudi znamenita Na Golici - je ansambel izdal pesmi na več kot 120 nosilcih zvoka, od tega je bilo 33 zlatih plošč. Po svetu imajo Avseniki prodanih več kot 31 milijonov izvodov plošč in kaset. Pohvalijo se lahko s prek 10.000 posnemovalci ter s 150 klubi ljubiteljev Avseni-kove glasbe. Lani je Slovenski etnografski muzej Avsenikovo glasbo vpisal med slovensko nesnovno oziroma duhovno, kulturno dediščino. Avsenikovo tradicijo nadaljujeta Slavkov sin Gregor in vnuk Sašo Avsenik, zasedbi pa se še vedno rada pridružita 83-letni Slavko ter leto dni starejši Vilko. (STA) E. L. James najbolje plačana pisateljica Ameriška poslovna revija Forbes je objavila seznam najbolje plačanih pisateljev. Na vrhu seznama kraljuje avtorica trilogije Petdeset odtenkov E. L. James, ki je v minulem letu zaslužila 95 milijonov ameriških dolarjev (71,5 milijona evrov). Na drugem in tretjem mestu ji sledita James Patterson in Suzanne Collins. Prvi roman iz trilogije E. L. James, naslovljen Petdeset odtenkov sive, je bil v osmih mesecih od izida prodan v 70 milijonih izvodov. Na vrhuncu uspeha je avtorica za dela iz trilogije, v katero sodita še knjigi Petdeset odtenkov teme in Petdeset odtenkov svobode, zaslužila po milijon ameriških dolarjev (750.000 evrov) na teden. E. L. James je zgolj s prodajo avtorskih pravic za snemanje filma po priljubljeni trilogiji zaslužila pet milijonov dolarjev (3,7 milijona evrov). Film bo snemal Sam Taylor-Johnson, v kinematografe pa naj bi prišel 1. avgusta leta 2014. Trilogija E. L. James je sicer obveljala za svojevrsten prodajni fenomen, še posebej dobro pa se je obnesla na trgu elektronskih knjig. Kot je poročal Forbes, je brez primere tudi avtoričina uvrstitev na vrh lestvice revije, na katero so povečini uvrščeni že uveljavljeni avtorji z bogatimi bibliografijami. Patterson, ki se je na drugo mesto lestvice uvrstil z zaslužkom v višini 91 milijonov dolarjev (68,5 milijona evrov), je na vrhu kraljeval zadnja tri leta. Pisatelj velja za svojevrstno legendo, saj se lahko pri 66 letih pohvali z 115 izdanimi deli, od tega jih je 13 izšlo zgolj v letu 2012. Njegovo ime se na lestvicah najbolje prodajanih knjig pojavlja že 37 let, poroča britanski BBC. Na tretje mesto uvrščena Collinsova je v primerjavi z visokimi zaslužki prvih dveh uvrščenih v minulem letu zaslužila "le" 55 milijonov ameriških dolarjev (41,4 milijona evrov"). Na seznamu desetih najbolje plačanih sta med drugimi tudi Stephen King in Danielle Steel. (STA) / DNEVNE NOVICE Sreda, 14. avgusta 2013 9 ITALIJA - Predsednik republike o Berlusconijevi obsodbi Napolitano: Razsodbe je treba spoštovati RIM - Razsodbe je treba spoštovati in izvajati, seveda vključno s tisto, s katero je kasacijsko sodišče pravnomočno obsodilo Silvia Berlusconija. Predsednik Giorgio Napolitano je sinoči povedal svoje mnenje o Berlusconijevih sodnih in posledično političnih težavah, pri čemer je poudaril, da Kvirinal še ni dobil nobene prošnje za pomilostitev nekdanjega ministrskega predsednika. Napolitano upa, da Berlusconi ne bo šel v zapor, temveč, da se bodo sodniki odločili za drugačno ali alternativno prestajanje zaporne kazni. Končno je predsednik pozval Berlusconija in njegovo stranko, naj čim prej pojasnita kaj nameravata narediti, predvsem glede prihodnosti vlade Enrica Lette. Prav precej negotova usoda vlade najbolj skrbi predsednika Napolitana, ki se boji gospodarske katastrofe v primeru vladne krize. Ljudstvo svobode po mnenju Kvirinala naj torej ostane zvesto zavezništvu z Demokratsko stranko in z Montijevo sredinsko zvezo. Državni poglavar vsaj na papirju ne izključuje možnosti pomilostitve Berlusconija, kar lahko naredi le na osnovi prošnje, ki je (še) ni. S Kvirinala so dali vedeti, da bi se morala Lettova vlada še bolj potruditi za odobritev novega volilnega zakona, ki predstavlja predpogoj za morebitni razpust parlamenta in za predčasne volitve. Brez novega volilnega zakona, ne bo volitev, vztraja Napolitano. Med prvimi, ki je sinoči pozdravil Napolitanove besede, je vodja Demokratske stranke Guglielmo Epifani. Predsednikovo stališče se mu zdi odločno (razsodbe je treba spoštovati) in obenem uravnovešeno (narediti vse proti vladni krizi). Fabrizio Cicchitto (Ljudstvo svobode) zelo previdno ocenjuje Napolitanovo stališče kot razmislek, »ki odpira vrsto možnosti«. Marina Berlusconi ne bo vstopila v politiko Marina Berlusconi, najstarejša hčerka nekdanjega ministrskega predsednika, je medtem včeraj zanikala svoj vstop na politično prizorišče. Marina, ki ima vodilno vlogo v medijskem koncernu Mediaset, je dejala, da ni nikoli resno razmišljala o aktivni politični angažiranosti, v katero so jo silili očetovi somišljeniki in morda tudi sam oče. V Ljudstvu svobode je vsekakor še marsikdo prepričan, da je v primeru očetovega dokončnega umika iz političnega življenja Marina Berlusconi edina, ki lahko prevzame njegovo mesto, saj nekdanji premier v stranki dejansko nima pravih naslednikov. Če bo Marina vztrajala pri svojem stališču, si bo moralo Ljudstvo svobode novega voditelja poiskati izven stranke, v t.i. civilni družbi desne sredine. A o tem bodo odločali v trenutku, ko se bo Berlusconi umaknil, kar še ni za vogalom. Na arhivskem posnetku Giorgio Napolitano in Silvio Berlusconi ansa EVROPSKA UNIJA - Podatki Eurostata kažejo oživljanje gospodarstva Junija rast industrijske proizvodnje v območju evra in EU LUXEMBOURG - Obseg industrijske proizvodnje v območju evra se je junija glede na maj povečal za 0,7 odstotka, v EU pa za 0,6 odstotka. Glede na lanski junij je proizvodnja v območju evra narasla za 0,3 odstotka, v EU pa za 0,4 odstotka, je včeraj objavil evropski statistični urad Eurostat. Tudi ta podatek naj bi kazal na izhod območja evra iz recesije. Obseg industrijske proizvodnje se je maja na mesečni ravni zmanjšal za 0,3 odstotka v območju evra in za 0,4 odstotka v EU. Junija je na mesečni ravni proizvodnja trajnih dobrin narasla za 4,9 odstotka v območju evra in za 4,2 odstotka v EU. Proizvodnja investicijskih dobrin se je povečala za 2,5 odstotka v obeh območjih. Proizvodnja dobrin za vmesno porabo se je okrepila za 0,5 in 0,8 odstotka, proizvodnja netrajnih dobrih pa se je v območju evra zmanjšala za 0,6 odstotka, v EU pa za 0,3 odstotka. Proizvodnja energije je v območju evra upadla za 1,6 odstotka, v EU pa za 1,3 odstotka. Med državami, za katere so bili podatki na voljo, se je obseg industrijske proizvodnje okrepil v 14 državah in se zmanjšal v osmih. Največjo rast so zabeležili na Irskem (+8,7 odstotka), Romuniji (+5,7 odstotka), Poljskem (+3,1 odstotka) ter v Nemčiji in Grčiji (v obeh za 2,5 odstotka), največji padec pa na Nizozemskem (-4,1 odstotka), Portugalskem (-2,8 odstotka) in Franciji (-1,5 odstotka). Na letni ravni, glede na lanski junij, je proizvodnja investicijskih dobrin v evrskem območju narasla za 3,3 odstotka, v EU pa za 3,2 odstotka. Proizvodnja trajnih dobrin je upadla za en odstotek v območju evra in narasla za 0,1 odstotka v EU. Proizvodnja netrajnih dobrin je upadla za 1,1 oz. 0,5 odstotka, proizvodnja vmesnih dobrin pa za 1,3 oz. 0,7 odstotka. Proizvodnja energije je v območju evra upadla za 1,7 odstotka, v EU pa za 2,9 odstotka. Med članicami, za katere so bili podatki na voljo, se je obseg industrijske proizvodnje povečal v 11 državah, v prav toliko državah pa tudi zmanjšal. Največjo rast so beležile Romunija (+9,6 odstotka), Poljska (+5,3 odstotka) in Estonija (+4,7 odstotka), največji padec pa Finska (-5,9 odstotka), Bolgarija (-4,4 odstotka) in Češka (minus tri odstotke). Eurostat je zapisal, da bodo objave s podatki za mesece do vključno junija letos upoštevale 27 članic EU, objave od julija pa 28 članic, s Hrvaško, ki je v EU vstopila s 1. julijem. Podatek o občutni rasti proizvodnje naj bi bila še ena podkrepitev pričakovanj, de bo Eurostat v sredo poročal o izhodu evrskega območja iz recesije. Objavil bo namreč podatke o gibanju gospodarske dejavnosti v drugem četrtletju. (STA) ALPINIZEM - Pod snegom umrli dve alpinistki iz Piemonta Mont Blanc vzel še dve življenji Njihovega vodnika so rešili izpod snega in prepeljali v bolnišnico - Morda je pod plazom še ena žrtev Monz Blanc je včeraj zahteval življenje dveh alpinistk iz Piemonta ansa ANNECY - Plaz na gorskem masivu Mont Blanca v Francoskih Alpah je ponoči pod seboj pokopal italijanski plezalki iz Piemonta in njunega gorskega vodnika. Za 37- in 41- letni alpinistki iz Omegna (Verbania) in Balan-gera (Turin) je bilo to usodno, medtem ko so gorskega vodnika iz Coumayeurja Giorgia Passina v zelo resnem zdravstvenem stanju prepeljali v bolnišnico v Annecyju. Plaz so sprožili padajoči kosi ledu Padajoči kosi ledu s pobočja 4248 metrov visokega Mont Blanc du Tacula, ki je eden izmed treh v montblanškem masivu, plaz pa je nato s seboj odnesel skupino šestih plezalcev. Tri od njih je zasul sneg. Reševalci so našli trupli dveh plezalk, tretjo osebo pa so rešili. Toda ni izključeno, da je pod snegom še ena oseba. Prejšnji teden so v bližini vrha Punta Baretti našli trupli dveh francoskih alpinistov, ki so ju že več dni iskali na italijanski strani 4810 metrov visokega Mont Blanca. V Kairu policija nad protestnike s solzivcem KAIRO - Egiptovska policija je včeraj posredovala s solzivcem, potem ko so se odstavljenemu predsedniku Mohamedu Mursiju naklonjeni protestniki spopadli s prebivalci neke soseske v središču Kaira. Spopadi so izbruhnili, potem ko je skupina verskih učenjakov, povezanih z Mursijevo Muslimansko bratovščino, vstopila v prostore ministrstva za verske zadeve. Policija jih je ustavila in poslala nazaj na ulico. Verskim učenjakom se je pridružilo nekaj Mursiju naklonjenih protestnikov, ki so razbijali izložbe trgovin. To je razjezilo okoliške prebivalce, ki so jih pričeli obmetavati s kamenjem.Izbruhnilo je več manjših spopadov na različnih ulicah. Policija je posredovala s solzivcem. Medtem pa Mursiju zvesti protestniki še naprej zasedajo dva trga v Kairu, kjer nameravajo vztrajati, vse dokler se Mursi, ki ga je vojska odstavila 3. julija, ne vrne na predsedniški položaj. Egiptovske oblasti so v zadnjih dneh zatrdile, da bodo zasedbe razgnale, pri čemer pa naj bi se poskusili izogniti prelivanju krvi. Tako naj bi v prihodnjih dneh najprej zaprli dostop do trga, na katerem so si Mursijevi privrženci protestno postavili šotore. Preprečili naj bi jim tudi dostop do vode in oskrbo s hrano, nato pa naj bi jih poskušali raz-gnati s solzivcem in vodnimi topovi. Tudi novi ipad na trgu že jeseni NEW YORK - Ameriški tehnološki velikan Apple naj bi novi model ipa-da - med drugim tudi tanjši, ki naj bi bil po obliki bližje Ipadu mini, in pa novi Ipad mini z višjo ločljivostjo zaslona - poslal na trg kmalu po predstavitvi najnovejšega Applovega pametnega telefona, ki je načrtovana za 10. septembra, torej še pred začetkom novoletne nakupovalne mrzli-ce.Nove naprave bodo po pričakovanjih analitikov že poganjale nov Applov operacijski sistem Ios 7. Applov tržni delež na področju ta-bličnih računalnikov je po podatkih analitske hiše IDC v minulem četrtletju nazadoval za osem odstotnih točk na 32 odstotkov. Ob tem je Goo-glov odprtokodni operacijski sistem Android trdno na prvem mestu s 63-odsotnim deležem, sistem Windows pa zaseda okoli štiri odstotke trga tablic. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 32.034,72€ -370,75 SOD NAFTE (159 litrov) 106,69$ +0,55 EVRO 1,3290 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13 avgust 2013 valute evro (povprečni tečaj) 13.8. 12.8. ameriški dolar 1,3290 1,3280 japonski jen 130,27 128,66 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,874 25,880 danska krona 7,4592 7,4592 britanski funt 0,85955 0,85860 madžarski forint 298,87 297,09 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7027 0,7026 poljski zlot 4,1913 4,1888 romunski lev 4,4261 4,4241 švedska krona 8,6624 8,6792 švicarski frank 1,2358 1,2327 norveška krona 7,7960 7,8085 hrvaška kuna 7,5385 7,5355 ruski rubel 43,9468 43,8046 turška lira 2,5624 2,5566 avstralski dolar 1,4549 1,4496 braziljski real 3,0483 3,0253 kanadski dolar 1,3715 1,3693 kitajski juan 8,1348 8,1301 indijska rupija 81,4460 81,3730 južnoafriški rand 13,2219 13,1175 1 8 Četrtek, 15. avgusta 2013 OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GRADIŠČE - Napetost v centru CIE se stopnjuje Maročan hudo ranjen, dežela zahteva zaprtje Razmere v centru za nezakonite priseljence v Gradišču postajajo čedalje bolj dramatične. Po sobotnem izgredu, v katerem so priseljenci razbili stekleno steno, in protestu na strehi, kamor je skupina tujih državljanov splezala v noči z nedelje na ponedeljek, se je včeraj med poskusom bega hudo poškodoval 35-le-tni maroški državljan. Iz bojazni, da bi ga izgnali iz države, se je moški okrog 3. ure povzpel na šest metrov visoko streho centra; od tod je skušal skočiti čez ograjo, ki je od poslopja oddaljena kakih pet metrov. Ker je bil skok prekratek, je moški padel in z glavo močno udaril ob tla. Moškemu so najprej nudili pomoč na kraju nesreče, nato so ga prepelja- li v katinarsko bolnišnico, kjer se bori za življenje. Maroški državljan je v komi: po navajanju poslanke SEL Serene Pellegrino so poškodbe, ki jih je dobil, tako hude, da se ne bo več prebudil. Maroškega državljana so pripeljali v Gorico iz Bergama, kjer so ga 8. avgusta izpustili iz zapora. V Italijo je prišel leta 2010, pred tem je 12 let živel v Švici. V preteklosti je nekajkrat imel opravka s pravico zaradi droge. Le nekaj ur po njegovi hudi nesreči se je v centru CIE poškodoval še en tuj državljan. Okrog 5. ure se je moški s pomočjo kabla, ki so ga uporniki z varnostnega omrežja centra odtrgali v nedeljo, skušal splezati čez ograjo, vendar je tik pod vrhom padel na tla. Poškodoval si je noge, njegovo stanje k sreči ni zaskrbljujoče. Moški se je v prejšnjih dneh skušal izogniti izgonu iz države rekoč, da prihaja iz Sirije. V centru CIE v Gradišču so priseljenci povprečno zaprti dva meseca, nato pa poskrbijo za njihov izgon iz države. Drugod po državi traja bivanje v centrih CIE do 18 mesecev, zaradi tega (in bližine meje) pa se več priseljencev odloči za beg iz Gradišča, kar pa ne uspe skoraj nikomur. Po včerajšnji nesreči so bili še glasnejši zagovorniki zaprtja centrov CIE. Poslanka SEL Serena Pellegrino poudarja, da je treba pohiteti, saj je stanje v centrih CIE nevzdržno, kar je v ponedeljek izjavila tudi predsednica FJK Debora Serracchiani. Ravno včeraj dopoldne se je o varnosti tako go- GORICA - Slovo od Gorazda Vesela »Naj ti bo plavi Jadran prijeten zadnji dom« »Pogrešali bomo tvoje klice in obiske v redakciji, prijazna povabila na kavo, tvoje predloge in ideje. Pogrešali bomo tvoj nemirni in vedri, do zadnjega fantovski značaj, tvojo ustvarjalnost in svežino. Hvala ti za iskreno prijateljstvo in kolegialnost, veliko si nam dal. Pozdravljen, Gorazd. Naj ti bo plavi Jadran prijeten zadnji dom.« Tako je povedal Dušan Udovič, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, na včerajšnji žalni seji v goriškem Kulturnem domu, v katerem so se poklonili spominu na Gorazda Vesela, ki je umrl sredi prejšnjega tedna v 88. letu starosti. Navzoče je uvodoma nagovoril tržaški pokrajinski predsednik SKGZ Marino Marsič in spomnil, da je bil Gorazd Vesel predsednik odbora za gradnjo goriškega Kulturnega doma, več let je predsedoval tudi SKGZ, enajst let je bil odgovorni urednik Primorskega dnevnika, predsedniško funkcijo je opravljal tudi pri jadralnem klubu Čupa. V imenu Kulturnega doma se je Gorazdu za vse opravljeno delo in prizadevanje za gradnjo slovenskega kulturnega hrama zahvalil Igor Komel. »Takratni časi nam niso bili preveč naklonjeni. Med gradnjo doma so največ časa izgubili za pridobivanje gradbenega dovoljenja, saj je bilo treba v tistih letih od 1969 do 1981 angažirati vrhove tako slovenske in jugoslovanske kot italijanske politike, pa tudi cerkvene in občinske obla- sti, da so po večletnih postopkih končno izdali potrebna dovoljenja. In ravno pri tem delu je Gorazd izkazal vso svojo spretnost,« je poudaril Komel in povedal, da je v trenutku, ko je izvedel za Gorazdovo slovo, vzel v roke informativni bilten Kulturnega doma iz leta 2007. V njem je objavljen prispevek, v katerem je Gorazd zapisal: »Dan za dnem sem bil na gradbišču. Kopanje temeljev telovadnice kakšnih 15 metrov globoko me je tako skrbelo, da sem dobival zaradi tega ponoči pravo moro.« Komel je svoj nagovor zaključil še z enim odlomkom iz Gorazdovega prispevka, ki govori o Palčičevi skulpturi na pročelju Kulturnega doma. V njem pravi, »da ima ta simbolni znak več pomenov. Predstavlja puntarski klobuk, predstavlja pa tudi ljudi, člane gradbenega odbora, člane naših organizacij, ki so se zbrali, staknili glave in sprejeli pomembno odločitev: zgraditi Dom. V tem simbolnem znaku je tudi sporočilo, kako se obnašati pri naših, manjšinskih problemih. Ali drugače, kako zbrati moči, držati skupaj in nikoli ne odnehati v boju za naše pravice.« V imenu SKGZ je spregovoril Li-vio Semolič, ki je še zlasti cenil pokojnikovo umirjenost, eleganco in iskrenost. Semolič se je spomnil, kako je pred nekaj meseci prepričal Gorazda Vesela, da spregovori mlajši generaciji vodilnih članov SKGZ. Na takratnem srečanju je Žalna seja v Kulturnem domu Gorazd dal stran svojo diskretnost in zadržanost, zelo čustveno in tudi s kako solzo je spregovoril o težkih življenjskih izkušnjah, ki jih je preživel, potem ko so ga fašisti v Ljubljani aretirali in ga zaprli v domobranske zapore, od koder so ga nato internirali v koncentracijski taborišči Dachau in Rabstein. V imenu Zveze borcev za vrednote NOB je spregovoril Štefan Cigoj, ki je poudaril, da je Gorazd Vesel s svojo življenjsko potjo poosebil trpljenje tisočih Primorcev in njihovo neukrotljivo željo po svobodi in lepšem življenju. Ponedeljkov protest na strehi centra CIE bumbaca stov kot operaterjev v centru CIE deželni odbornik Gianni Torrenti pogovarjal s pre-fektinjo Mario Augusto Marrosu. »V pričakovanju na zaprtje centrov CIE bomo vlado zaprosili, naj se center v Gradišču uporablja v namene, ki so bolj v skladu z značilnostmi stavbe,« pravi Torrenti, po katerem bi morali poškodovanega Maroča-na izgnati iz države takoj po izpustitvi iz zapora. Odbornik pojasnjuje, da so v centrih CIE skupaj zaprti priseljenci brez dokumentov in pravi kriminalci, tudi zaradi tega pa prihaja do težav in izgredov. »Zadnji poskus bega potrjuje, da v centrih CIE ni mogoče gostiti priseljencev, ki nimajo kaj izgubiti in so pripravljeni tvegati življenje, da bi ostali v Evropi,« poudarja Torrenti. bumbaca Vdovi Milici je telegram s sožaljem poslal tudi goriški župan Ettore Romo-li. Ubrano petje štandreških in gabrskih pevcev je zaključilo včerajšnjo žalno sejo; na njej so bili prisotni številni goriški, novogoriški in tržaški družbeno-kulturni delavci, ki so Gorazda cenili in se bodo nedvomno dolgo spominjali njegove svobodnjaške narave, vedrega značaja in življenjske energije, pa tudi iz-brušene slovenščine in stila z literarnim pridihom, zaradi katerih si njegove članke in mnenja bral z užitkom in se lahko po njih zgledoval. (dr) GORICA - Soča Dežela preverja vse možnosti, tudi gradnjo jezu »Dežela pozorno spremlja težave, do katerih prihaja zaradi nizkega vodostaja reke Soče in zaradi suše, in preverja vse možne rešitve.« Tako poudarja deželna odbornica za okolje Sara Vito in opozarja, da je nova deželna vlada vzela v pretres predloge in zaključke, do katerih so prišli udeleženci okoljske delavnice »Laboratorio Ison-zo«. »Dokument, ki so ga pripravili in ki ga prejšnja deželna vlada ni vzela v poštev, ni apriorno izključeval gradnje novega jezu in niti iskanja novega dogovora o vodnih izpustih s slovenskimi oblastmi, ki upravljajo jez v Solkanu,« pravi Vi-tova in pojasnjuje, da gre v obeh primerih za dolgotrajna in težavna postopka. »Vsekakor se bomo v zadevo še dodatno poglobili, zato pa nameravamo prisluhniti vsem akterjem, ki sodelovali pri delavnici "Laboratorio Isonzo". Odločitev, ki jo bomo ob zaključku sprejeli, bo temeljila na prepričanju, da hočemo zaščititi reko in njeno biodiverzite-to, hkrati pa hočemo zagotoviti dovolj vode za namakanje kmetijskih površin,« pravi Vi-tova. O gradnji novega jezu na Soči je govora domala vsako poletje. Nedvomno gre za velik projekt, za uresničitev katerega je potrebnega veliko denarja; za njim se skrivajo najrazličnejši interesi, tudi proizvodnja električne energije. FOLJAN Zadruga bo skrbela za stoletnico V pričakovanju na stoletnico začetka prve svetovne vojne so na Tržiškem ustanovili zadrugo »Grande guerra FVG«, v katero so se vključile razne ustanove in organizacije, ki se na razne načine ukvarjajo z raziskovanjem krajevne zgodovine. Ustanovni člani zadruge so muzej prve svetovne vojne iz Ragogne, združenje Sentieri di pace iz Foljana-Redipulje, kulturno društvo Ze-nobi, združenje Clio, založbe Gaspare Editore, Aviani&Aviani in Saisera Edizioni, italijanska agencija za kulturno dediščino, Lega nazionale in združenje Idea 45. Delovanje zadruge je podprla zadružna banka iz Turjaka, za njenega predsednika je bil imenovan Marco Pascoli, ki je prvi svetovni vojni posvetil več knjig. Nova zadruga bo imela svoj sedež na železniški postaji v Redi-pulji in bo skrbela za koordinacijo pobud ob stoletnici začetka prve svetovne vojne; njeni člani si bodo prizadevali tudi za vzpostavitev sodelovanja s sorodnimi organizacijami po Italiji in v tujini, pripravili pa bodo tudi turistične aranžmaje, s katerimi želijo privabiti na Goriško turiste od vsepovsod. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 15. avgusta 2013 195 ŠEMPETER - Družba Alea Iacta ne odstopa od svojega načrta za gradnjo igralnega salona Ljubljančani že četrtič po koncesijo Župan Milan Turk bi zagotovil soglasje koncesiji - Projekt, ki stopa pred občinske svetnike, pa je v glavnem enak prejšnjemu Ljubljanska družba Alea Iacta se bo v ponedeljek že četrtič potegovala za svetniško soglasje h koncesiji za igralni salon, ki ga nameravajo postaviti v Vrtojbi v okviru projekta Sailaway. »Poskusili bomo tudi desetkrat, če bo treba,« je ob januarski svetniški zavrnitvi soglasja povedal Sergej Racman, ki je preko družbe Pripri lastnik Alee Iac-te. Napovedano vztrajnost torej uresničuje. Na občini Šempeter-Vrtojba so od ministrstva za finance 1. avgusta znova prejeli priporočeno poštno pošiljko glede soglasja lokalne skupnosti o omenjeni koncesiji. Vlada mora namreč pred dodelitvijo koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih pridobiti soglasje lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem območju. Vlogo za dodelitev koncesije za igralni salon v Vrtojbi je tudi tokrat vložila ljubljanska družba Alea Iacta. »Očitno bomo morali projekt modificirati in ponovno poskusiti pridobiti soglasje,« je januarja napovedal Racman. Drugi del očitno uresničujejo, medtem ko kaže, da je projekt, s katerim po- Igralna miza novno stopajo pred svetnike, enak prejšnjemu, kar ugotavlja tudi župan omenjene občine Milan Turk. »Zahteva se po vsebini ne razlikuje od zahteve, ki jo je vlagatelj podal v letu 2012,« je v obrazložitvi predloga sklepa svetnikom zapisal župan. Občina mora ministrstvu soglasje ali razloge za od- klonitev sporočiti najkasneje do 30. avgusta. »Moj predlog ostaja enak kot doslej, da se soglasje da,« je še zapisal Turk. Projekt naj bi po besedah investitorjev posredno prinesel 200 novih delovnih mest. V centru Sailaway naj bi sicer na 30.000 kvadratnih metrih v kompleksu poleg igralnega salona zgradili še center s stezami za bowling, videoarkadnimi igrami, biljardnimi mizami, zunanjo karting progo, notranjim golf igriščem, zunanjim in notranjim bazenskim kompleksom, multipleks s petimi kinod-voranami s trendnim filmskim programom ter tehniko za ogled 3D filmov, gostinskimi lokali z različno ponudbo ter hotelskim delom s 150 sobami na ravni štirih in petih zvezdic. Za koncesijo v Vrtojbi so se pri omenjeni družbi prvič potegovali predlanskega septembra, ko so od svetnikov soglasje tudi dobili, a jim tedanja Pahorjeva vlada v odhajanju koncesije nato ni podelila. Srečo so znova poskusili septembra lani, a so jim tedaj svetniki soglasje odrekli, enako so odločili tudi na tretjem glasovanju januarja letos. (km) MARINA JULIA - V morju pred plažo Bombe ni bilo Potapljači iz Mester in Ancone so jo zaman iskali vse popoldne Iskanje domnevne bombe ni obrodilo sadov Bombe v morju pred Marino Julio niso našli. Potapljači in pirotehniki iz Mester in Ancone so jo zaman iskali ves včerajšnji popoldan. Alarm je prejšnji petek sprožil kopalec; dejal je, da je plitvi vodi zagledal neeksplodirano ubojno sredstvo, zaradi česar so trži-ški mestni redarji in osebje luške kapitanije še istega dne zavarovali območje. Med vikendom in v ponedeljek se kopalci za domnevno bombo niso kaj dosti menili in so se mirno namakali v morju, naposled pa se je ob včerajšnjem prihodu potapljačev izkazalo, da bi bila njihova skrb odveč, saj ni bilo v Marini Julii nikakršnega ubojnega sredstva. Potapljači, ki jih je spremljal tudi rešilni čoln luške kapitanije, so dno najprej pregledali samo s pomočjo maske in cevke, nato pa so si na hrbet nadeli še jeklenko. Kljub temu, da je morje v Marini Julii zelo plitvo, so potapljači snemali dno s podvodno kamero, da jim ne bi kaj ušlo. Po večurnem iskanju so vrgli puško v koruzo, saj niso našli ničesar. Med iskalno akcijo so kopalci ostali na plaži. Mnogi odrasli in otroci so delo potapljačev spremljali izza pregrad, s katerimi so sile javnega reda zavarovale območje. Radovednežev ni nihče spodil, sile javnega reda pa niso zmotile niti jadralnega deskarja, ki je deskal v neposredni bližini območja domnevnega odkritja. bonaventura DOBERDOB - Manjši požar ob cesti št. 55 V Dolu ponovno zagorelo, prostovoljci vso noč na nogah V ponedeljek si je gozdna straža beležila imena ljudi, ki so spremljali gašenje Gasilci med ogledom pogorišča GORICA-TRŽIČ - Pred velikim šmarnom Javni uradi že danes z okrnjenim urnikom Med jutrišnjim prazničnim dnem bodo zaprti javni uradi; nekateri izmed njih bodo z okrnjenim urnikom delovali že danes. Tržiški občinski uradi bodo zaprti danes popoldne in v petek, 16. avgusta; izjemo predstavlja poveljstvo mestnih redarjev, ki bo vedno odprto. Urad pogrebnih služb bo zaprt edino danes popoldne, v petek, 16. avgusta, pa bo deloval po običajnem urniku. Tržiška občinska knjižnica bo zaprta v petek, 16. avgusta, in soboto, 17. avgusta. Iz podjetij Isogas-Estpiu, Iri-sacqua in Ambiente Newco sporočajo, da bodo njihovi uradi v Gorici in Ronkah zaprti za javnost od četrtka, 15. avgusta, do sobote, 17. avgusta. Po običajnem urniku bodo spet odprti v ponedeljek, 19. avgusta. Poštni uradi bodo v goriški pokrajini odprti v petek, 16. avgusta, med 8.20 in 13.35/13.45 in v soboto, 17. avgusta, med 8.20 in 12.35/12.45. Od 16. avgusta naprej bodo v njih redno izplačali pokojnine zavoda Inpdap, denar bo mogoče dvigniti tudi na okencih Po-stamat. Med jutrišnjim dnem bodo ljubitelji umetnosti prišli na svoj račun predvsem v Gorici. Fundacija Goriške hranilnice vabi na obisk razstave »Réclame - Manifesti e bozzetti del primo '900 dal Fondo Passero-Chiesa«, ki je na ogled v razstavnih prostorih v Gosposki ulici. Jutri, v soboto, 17. avgusta, in v nedeljo, 18. avgusta, bodo obiskovalcem poklonili tudi darilo, in sicer reprodukcijo plakata podjetja Ditta & C. Mercerie, ki ga je oblikoval Piero Antonio Sencig. Za informacije je na razpolago zadruga Museaus (tel. 340-5738264). Palača Coronini na goriškem Vialu bo jutri odprta med 10. in 13. uro ter med 14. in 18. uro; vodeni obiski se bodo zvrstili vsake pol ure. bumbaca Potem ko so v ponedeljek po večur-nem gašenju ukrotili požar, ki se je s Palkišča širil proti Vižintinom in Opatjemu selu, so včeraj dopoldne gasilci, civilna zaščita in gozdna straža ponovno gasili v Dolu. Manjši požar se je vnel med Palkiščem in Vižin-tini, tik ob državni cesti št. 55, ki so jo morali za kratek čas ponovno zapreti za promet. Goriške gasilce so na pomoč poklicali ob 11.30, dve uri kasneje pa se je ekipa že vrnila v kasarno. Doberdobska civilna zaščita, ki so jo spremljali tudi predstavniki gozdne straže in prostovoljci civilne zaščite iz drugih občin, je pogorišče ponedeljkovega požara nadzirala vso noč. Po neuradnih informacijah je v požaru zgorelo okrog dvanajst hektarov gozda, podrasti in suhe trave: cesta je bila zaprta do večernih ur, pri gašenju sta pomagala tudi letalo Canadair in helikopter. »Ponoči smo stražili pogorišče in začeli sanacijo. Tu pa tam smo odkrili še kakšno manjše žarišče, drugače pa je stanje pod nadzorom,« je včeraj zgodaj popoldne povedal koordinator doberdobske civilne zaščite Matej Ferfoglia. Ponedeljkov požar, ki je bil po vsej verjetnosti podtaknjen ali nenamerno povzročen, je pritegnil pozornost številnih ljudi. Večja skupina, ki jo je sestavljalo tudi nekaj turistov, je dogajanje spremljala s križišča med pokrajinsko cesto št. 15 in pokrajinsko cesto št. 9, ki pelje na Vrh. Po poročanju domačina je mimo prišel tudi gozdni stražar, ki si je zabeležil imena vseh navzočih. (Ale) V Kanalu skoki z mostu Uvod v letošnje kanalske skoke z mosta bo petkov koncert dalmatinske klape Bonaca. Koncert se bo začel ob 20.30, vstopnina je 12 evrov, karte so na voljo v kanalskem Turistično informacijskem centru. Istega dne bo v galeriji Rika Debenjaka v kanalu med 16. in 18. uro razstava Vedute Kanala likovne skupine Svetloba Deskle. Osrednje dogajanje bo v nedeljo, 18. avgusta. Med 8. in 12. uro bo na kanalski tržnici moč kupiti domače izdelke in pridelke, ob 9. uri bodo na parkirišče ob tržnici prispela starodobna vozila, ta bodo kasneje predstavljena pred občinsko stavbo. Med 14. in 18. uro se bo vršila prodaja izdelkov in pridelkov za cerkvijo v Kanalu, ob 15.30 se bo začela revija mladih skakalcev s skakalnice, ob 16. uri pa tradicionalni skoki z mostu. Ob 17. uri se bo nadaljeval zabavni program s prikazom akrobatskega letenja, za kar bo poskrbel Nik Oblak, nastopil bo še špotrni klub Twirling Deskle, sledil bo ples z ansamblom 7šrit. Ob 19. uri bo podelitev priznanj najboljšim skakalcem v vodo, ob 21. uri bo izbor Miss Soče, ki ga bo vodil Gianni Ri-javec. (km) Erotični roman v parku V parku za goriškim županstvom bo drevi predstavitev erotične trilogije »Io ti sento«, »Io ti guardo«, »Io ti voglio«, ki je na lestvici najbolj prodajanih knjig v Italiji. Avtorico Irene Cao iz Pordenona bo uvedel goriški pisatelj Giorgio Mo-setti, srečanje pa bo vodil novinar Vincenzo Compagnone. Večer, ki se bo začel ob 21. uri, prireja združenje Il Libro delle 18.03. Predstavitev erotične trilogije, ki jo je spisala 34-letna Pordenončanka, je bila sprva na programu šagre v Pod-turnu, nato pa so prireditelji vabilo preklicali. Vsebina knjig po mnenju župnika Ruggera Dipiazze in predstavnikov centra za ovrednotenje ljudskega izročila v Podturnu namreč ni v skladu s tradicijo ša-gre sv. Roka. Dvorna glasba v Gorici Na goriškem gradu se jutri ob 21. uri začenja festival dvorne glasbe, ki ga prireja združenje Dramsam. Nastopil bo ansambel Sensus iz Bologne, ki se bo predstavil s skladbami iz judovske srednjeveške zakladnice. V okviru festivala bodo 8. in 13. septembra priredili koncerta v Štanjelu in Kromberku. Koncert na Travniku Na goriškem Travniku bo jutri ob 21. uri koncert mestne godbe na pihala, ki jo že vrsto let vodi dirigent Giorgio Magnarin. Arcobaleno v zaporu Prostovoljci združenja Arcobaleno se bodo med jutrišnjim praznikom velikega šmarna odpravili v goriški zapor, da bi nekaj ur preživeli skupaj z zaporniki. S sabo bodo ponesli sladoled, lubenico in kavo. Poklon padlim vseh vojn Na pokopališču v Bračanu bo v soboto, 17. avgusta, ob 18. uri svečanost, med katero se bodo poklonili spominu padlih v vseh evropskih bratomornih vojnah. Združenje Mitteleuropa prireja svečanost vse od leta 1975, doslej je predstavljala uvod v praznik srednjeevropskih narodov, ki so ga pred leti prirejali v Jasihu, nazadnje pa v Gorici. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se je letos združenje Mitteleuropa odpovedalo prazniku, svečanosti v Bračanu pa ne. 12 1 4 Četrtek, 15. avgusta 2013 GORIŠKI PROSTOR LOKVE - V nedeljo, 18. avgusta Vodeno spoznavanje vasi, običajev in kulinarike Na Lokvah bo v nedeljo, 18. avgusta, prireditev Nazaj v lokvar-ski raj. Udeleženci se bodo ob 9. uri najprej podali na pohod skozi vas in njegovo obrobje ter spoznavali najlepše predele in vaške posebnosti, katere jim bodo predstavili domačini. Startnina je 5 evrov in vključuje vodenje pohoda, zavarovanje in enolončnico. V vasi ob Gostilni s prenočišči Winkler bo od 12. ure dalje tržnica s pridelki in izdelki s Trnovske in Banjške planote ter okolice: siri, zelišča, napitki, olja, ekološki pridelki in izdelki in vina. Poskrbljeno bo tudi za druže- nje ob glasbi in za ples ob hrani in pijači, in sicer med 12. in 17. uro. Vse ljubitelje zdravega načina življenja in prehranjevanja vabijo, da se ob 14. uri udeležijo brezplačne delavnice na prostem »Čutna pot «. Domačin Rajmund Kolenc bo ob 16. uri predstavil » pintarsko babo« in staro domačo obrt izdelovanja škafov. Ob 17. uri bo sledila vodena predstavitev in ogled »Energijskih točk« s pokušino ekoloških osvežilnih napitkov in čajev. V primeru slabega vremena se prireditev prenese na naslednjo nedeljo. (km) H Šolske vesti PRIPRAVA NA ŠOLO v Dijaškem domu v Gorici bo potekala od 26. avgusta do 11. septembra. Učencem osnovne in srednje šole ponuja ponavljanje in utrjevanje učne snovi, tečaj angleščine, inštrukcije, jezikovne delavnice, poučne ekskurzije. Poseben program za otroke, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne šole; informacije in vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest. TEČAJ ANGLEŠČINE z jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice bo potekal v Dijaškem domu v Gorici od 26. avgusta do 6. septembra. Namenjen je osnovnošolskim in srednješolskim učencem; informacije in vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do vključno 26. avgusta. Od 26. do 31. avgusta bo odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtka 11.00-12.00, ob petkih zaprto. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da bo šola zaprta za dopust do 18. avgusta. Tajništvo bo na sedežu v Gorici odprto od 19. avgusta od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvošolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libe-ro.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil razpisan izredni tečaj za pridobitev usposobljenosti za poučevanje, ki velja tudi za slovenske in dvojezične slovensko-italijanske šole. Vse potrebne informacije (pogoji za udeležbo, način prijave, roki itd) so dostopne na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) in sicer v odloku št. 58/2013 (objavljenem 31. julija 2013) ter v okrožnici z dne 2. avgusta 2013 (objavljene 5. avgusta 2013). Za prijavo se morajo kandidati obvezno poslužiti digitalnega po- [I] Lekarne M Izleti U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. GORICA - Meddržavno tekmovanje Matematik iz Sovodenj bo Italijo zastopal v Parizu Francesco Rusin se je v Milanu med 1200 tekmovalci uvrstil na tretje mesto Prvič v zgodovini prvenstva v znanju matematike, ki ga v Italiji prireja center Pristem milanske univerze Bocconi, bo na meddržavnem zaključnem tekmovanju v Parizu nastopal tudi predstavnik goriške pokrajine. V zadnjo fazo prvenstva se je uvrstil Francesco Rusin iz Sovodenj, ki je letos uspešno dokončal prvi razred znanstvenega liceja Duca degli Abruzzi v Gorici. Petnajstletni Francesco si je nastop v finalu, ki bo konec avgusta v francoski prestolnici, zaslužil z odlično uvrstitvijo na spomladanskem državnem tekmovanju v Milanu. Mladenič iz Sovodenj se je med 1200 tekmovalci iz raznih italijanskih dežel, ki so se pomerili v njegovi katego- stopka POLIS. Rok prijave nepreklicno zapade 29. avgusta. SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.0012.00). ~M Koncerti DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. »SOUND OF WAVES FESTIVAL« na plaži »Costa Azzurra« v Gradežu: 15. avgusta ob 21. uri »The Birthday Party, vstop prost«; 18. avgusta ob 19. uri »Sunset Sunday«, vstop prost; 25. avgusta ob 19. uri »Closing Party«, vstop prost; več na www.soundofwaves.it. FESTIVAL ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI do 12. septembra: 17. avgusta, ob 21. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici nastopajo Urška Hrovat (violončelo), Irena Rovtar (flavta) in Sebastiano Mesaglio (klavir). FESTIVAL GLASBE SVETA 2013 na odru pred gradom Kromberk ob 21. uri: v torek, 20. avgusta, koncert indijske skupine Trilok Gurtu band; v torek, 27. avgusta, nastop Tomaža Pen-gova in komorne jazzovske skupine Bossa de Novo. V okviru festivala bo od 19. ure tudi Tržnica goriških dobrot, kjer bodo lokalni vinarji, sirarji, čebelarji, zeliščarji, oljarji in drugi predstavljali svoje pridelke in izdelke. KROŽEK KRU.T obvešča, da je še nekaj prostih mest za letovanje na Mali Lošinj, v obdobju od 7. do 14. septembra. Interesenti naj kličejo na tel. št. 040-360072 (vsak dan od 19. avgusta dalje) ali 0481-530927 (vsak torek od 9. do 12. ure). SEKCIJI VZPI-ANPI Doberdob in Dol -Jamlje prirejata v soboto, 28. septembra, izlet v Kumrovec z ogledom samostana Olimje in Kostanjevice na Krki ob povratku. Odhod ob 7. uri pri Devetakih, 7.05 na Palkišču, 7.10 na Poljanah, 7.15 v Doberdobu in 7.20 v Jamljah. Za informacije in vpisovanja Jordan Semolič (0481-419946), Jožko Vižintin (0481-78192) ali v Doberdobu v Gostilni Peric in v trgovini Pri Mili. Vpisovanja do 20. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest. □ Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da je zaprta zaradi dopusta do 16. avgusta. Od 19. do 31. avgusta bo odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.00-16.00. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta vsi občinski uradi v popoldanskih urah zaprti. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je zaprta do 25. avgusta. Izposojene filme se lahko vrne v tednu od 26. do 30. avgusta. Po tem datumu bodo zamudnikom onemogočili izposojo filmov za toliko dni, kolikor znaša zamuda; informacije po tel. 0481-534604 ali na info@media-teca.go.it. URADI OBČINE SOVODNJE bodo v mesecu avgustu ob ponedeljkih popoldne zaprti. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo do 16. avgusta. APrimorski ~ dnevnik "cmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA - GORICA, ul. Malta, 6 sporoča, da bo od 12.8. do 18.8.2013 urad v Gorici zaprt. /g- Brezplačna it. , fc800.912.775] Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ter malih oglasov (proti plačilu) sprejemamo le po telefonu ali elektronski pošti, s sledečim urnikom: od torka do petka od 10.00 do 14.00 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonsko številko plačnika, davčno številko naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. riji, uvrstil na tretje mesto. Na milanskem tekmovanju, ki je potekalo 11. maja, je bilo skupno 4200 udeležencev. Tekmovali so v petih kategorijah, in sicer C1 (za učence 1. in 2. razreda nižje srednje šole), C2 (za učence 3. razreda nižje srednje šole in dijake 1. razreda višje srednje šole), L1 (za dijake do 4. razreda višje šole), L2 (za maturante in študente prvih dveh letnikov univerze) ter GP (za vse ostale). Francesco Rusin, ki bo prihodnje leto obiskoval drugi razred višje srednje šole, je nastopal v kategoriji C2. V Parizu se bo soočil z ostro mednarodno konkurenco, ki jo bodo sestavljali mladi matematiki iz štirih celin. BREZPLAČNA AVTOBUSNA POVEZAVA OVERNIGHT bo potekala v četrtek, 15. avgusta; povezovala bo Gorico in Tržič z Gradežem; več na www.aptgorizia.it/it/13852/Over-night. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mame-li v Gorici bo do 24. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 9.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo sedež na Korzu Verdi 51 zaprt zaradi počitnic do 31. avgusta. Za morebitne informacije kličite po tel. 0481532092 (ED), 0481-20642 (ET) ali 349-4042060 (EL). KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo urad v Gorici zaprt zaradi dopusta do 16. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V TRŽIČU v Ul. Ceriani bo zaprta 16. in 17. avgusta. SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 23. avgusta. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA razpisuje, ob 40. obletnici ustanovitve, skladateljski natečaj za slovensko peto mašo. Vpis na natečaj je brezplačen; informacije o pravilniku in prijave na cori-li01@gorica.191.it ali po tel. 048131817 od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Urad bo zaprt zaradi dopusta do 25. avgusta. URAD KROŽKA KRUT v Gorici je odprt vsak torek od 9. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 15. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta za dopust do 25. avgusta, urad v Čedadu pa do 19. avgusta. Urada v Trstu in Gorici bosta od 26. do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje! Vpisovanje in informacije: tel. 339-3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). KREATIVNI LABORATORIJI V MUZEJU bodo potekali v organizaciji Pokrajinskih muzejev v Gorici v pina-koteki v palači Attems-Petzenstein na Trgu de Amicis v Gorici od 26. do 30. avgusta za otroke med 6. in 12. letom starosti; informacije in vpisovanje po tel 348-1304726 in na didattica@pro-vincia.gorizia.it. H Prireditve ŠAGRA SV. ROKA V PODTURNU: med prireditvijo bo na ogled fotografska in dokumentarna razstava posvečena 40-letnici delovanja centra za obujanje tradicij v Podturnu; danes, 14. avgusta, ob 20.30 ples s skupino Gimmy e i ricordi. »ONDE MEDITERRANEE« V TRŽIČU: v četrtek, 15. avgusta, ob 21.00 na Trgu Falcone e Borsellino projekcija filma »Iron man 3«. ENOGASTRONOMSKI DOGODEK POLETJA v Gradežu na nabrežju pred županstvom: v torek, 27. avgusta, od 19.30 dalje bo skoraj 60 kuharskih, vinarskih in drugih enoga-stronomskih mojstrov, članov konzorcija Furlanija pot okusov (Friuli, via dei sapori) ponujalo skoraj tisoč možnim gostom za to priložnost posebej pripravljene hode. Potrebna je predhodna rezervacija v včlanjeni gostilni iz Gradeža (Androna) ali na www.friuliviadeisapori.it. POLETJE V PARKU ob občinski stavbi na Trgu Municipio 1 v Gorici: v četrtek, 29. avgusta, ob 21. uri koncert z naslovom »A me mi piace« glasbene šole GoMusic; v soboto, 31. avgusta, ob 21. uri večer poezije »Emozioni notturne« združenja Nuovo Lavoro; v nedeljo, 8. septembra, ob 15. uri srečanje za otroke »Il giardino di Giulio«. KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE prirejata »28. Soško regato 2013«: v nedeljo, 1. septembra, ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. Prijave do dneva prireditve pred startom od 9. ure dalje; informacije in rezervacije gumenjakov po tel. 393-1321582 (Robert Makuc) ali od 26. avgusta dalje po tel 0481-33029 (ZSŠDI). Pogrebi DANES V FARI: 14.00, Igino Tonetti (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkev Beata Vergine Assunta, sledila bo upe-pelitev v Spinei. DANES V GORICI: 9.00, Giacinto Pa-luzzano (iz krematorija v Spinei) in na pokopališče. DANES V JAMLJAH: 11.00, Marija Radetič vd. Gergolet (iz tržiške bolnišnice) v cerkev. DANES V VILEŠU: 10.00, Claudio Palmarin (iz goriške bolnišnice) v cerkev in na pokopališče. DANES V ZAGRAJU: 11.00, Gemma Bicciato vd. Bernardi (iz goriške bolnišnice) v cerkev in na pokopališče v Romansu. t V večnost je mirno odšla naša draga Marija Radetič vd. Gergolet Z bolečino v srcu se od nje poslavljajo bratje in sestre z družinami Pokojnica bo ležala v mrliški veži trži-ške bolnišnice danes, 14. avgusta, od 8.00 do 10.30. Pogrebna sv. maša bo ob 11.00 uri v župnijski cerkvi v Jamljah. Sabliči, 14. avgusta 2013 SE20DM do začetka EUROBASKETA 2013 W Sreda, 14. avgusta 2013 13 »Bodite ljudje, šele nato zvezdniki« RIM - »Bodite ljudje, šele nato zvezdniki,« je papež Frančišek (na sliki ANSA) velel nogometnim reprezentantom Italije in Argentine, ki jih je sprejel pred današnjo prijateljsko tekmo na rimskem Olimpicu (ob 20.45). Italijanski selektor Cesare Prandelli ne bo imel na razpolago poškodovanega Balotellija, pri Argentini pa bržkone ne bo igral Lionel Messi. Ob 18. uri bo Slovenija gostovala na Finskem. Mlada slovenska reprezentanca do 21 let pa bo danes v Velenju začela kvalifikacije za nastop na EP. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Etapa Francozu, Kump četrti BRUSELJ - Francoz Arnaud Demare (FDJ) je zmagovalec druge etape kolesarske dirke Eneco Tour, s čimer je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Na preizkušnji od Ardooieja do Vorsta, dolgi 176,9 km, je drugo mesto osvojil Belgijec Philippe Gilbert (BMC), tretji je bil Američan Tyler Farrar (GarminSharp), četrti pa Slovenec Marko Kump (Saxo-Tin-koff). KOŠARKA - Selektor Simone Pianigiani »Nisem sproščen« NBA? Najprej EP Skrbijo ga številne poškodbe in neizkušenost KOŠARKA - »Azzurro« Luigi Datome »Pianigiani je prava oseba na pravem mestu« Simone Pianigiani (letnik 1969, doma iz Siene) vodi italijansko košarkarsko reprezentanco od leta 2009. V lanski sezoni je do februarja vodil carigrajski klub Fenerbahče. Pred tem je od leta 2006 do 2012 vodil člansko ekipo Siene, pri kateri je sicer bil (kot trener mladinskih ekip in pomožni trener) že od leta 1995 ansa »Sproščen? Nisem! Vse bolj sem napet,« je včeraj popoldne, po novinarski konferenci pred barom Audace na tržaškem Velikem trgu priznal selektor italijanske košarkarske izbrane vrste Simone Pianigiani. Reprezentanca se je na turnirju v Trentu (zmage proti Gruziji, Izraelu in Poljski) izkazala. Deluje vse bolj homogeno. Skrbijo pa me poškodbe. Sam Gigi (Datome op. av.), ki je danes tu z nami, se še ne počuti najbolje. On pa je lažje poškodovan. Bargnani se zaradi infekcije zdravi v rimski bolnišnici in nanj skoraj ne več računamo, saj je evropsko prvenstvo v Sloveniji za vogalom (prva tekma »azzurrov« 4. septembra v Kopru proti Rusiji). Tudi drugi center Angelo Gigli še ni nared po poškodbi. Galli-nari in Hacket pa sta že nekaj časa 'out! Na položaju centra ste torej »kratki«. Velja. Marco Cusin in Nicolo Melli se trudita, primanjkujejo jima pa izkušnje. S turškima centroma Omerjem Asikom (Rockets) in Semihom Erdenom (Efes) ju lahko primerjamo z Davidom in Goljatom. David pa premaga Goljata ... Samo v pripovedki (smeh). Katere so druge alternative? Drugi bolj izkušeni igralci bodo morali večkrat zamenjati vloge. Ampak tega se ne bojim, saj imam v reprezentanci prave borce, ki ubogajo in izvršujejo ukaze. Srečen sem, ker imam zelo borbeno, ambiciozno in homogeno ekipo. Ne bojimo se nikogar. Težave lahko povzročamo tudi najboljšim reprezentancam. V Kopru bomo igrali proti Rusiji, Turčiji in Grčiji, ki se bodo borile za kolajne. Kaj pa vi? Naš prvi cilj je uvrstitev v drugi del. Javnost pričakuje kolajno, ampak jaz sem realist. Žal imamo še vedno preozek izbor izkušenih košarkarjev. Nekatere košarkarske velesile si lahko celo privoščijo, da pustijo doma nekatere izkušene igralce, ki so celo zmagali v evroligi. Vseeno pa se italijanska košarka razvija v pravo smer (zmaga na evropskem prvenstvu U20). V zadnjih letih je zveza veliko vložila v kadre, tako da se stvar premika v pozitivno smer. Upam, da bo to le začetek. EP bo v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji, domovino košarke. Koliko se je spremenila košarka v zadnjih desetletjih? Jugoslavija je veljala za začetnico moderne košarke. Tudi hvala jugoslovanski košarki je evropska košarka, še posebno evroli-ga, tako kakovostna. Želimir Obradovič je dekan košarkarskih trenerjev. Na pogorišču nekdanje Jugoslavije se je razvilo kar nekaj košarkarskih velesil, tako da je konkurenca sedaj še hujša kot pred nekaj desetletji. V Kopru boste lahko računali tudi na podporo s tribun. Upam, da bo tako, saj je Koper blizu meje. Predsednik Coni Giovanni Petrucci vas je primerjal s slavnim trenerjem Manchestra Uniteda Alexom Fergusonom ... Mislim, da je Petrucci malo pretiraval (smeh). Moram še veliko storiti, da bo primerjava vsaj malo tehtna in upravičena. Jan Grgič KOŠARKA »Azzurri« pred EP na delu v Trstu »Road to Slovenia« (Pot do Slovenije) so organizatorji poimenovali dvotedensko gostovanje italijanske košarkarske reprezentance v Trstu, kjer bodo »azzurri« trenirali in se pripravljali na evropsko prvenstvo v Sloveniji. »Štab državne košarkarske zveze pa Trst ni zbral samo zato, ker je blizu Kopra,« je na včerajšnji novinarski konferenci pred barom Audace na tržaškem Velikem trgu povedal predsednik deželne zveze Fip Giovanni Adami in utemeljil: »V Trst so se 'azzurri' vrnili, ker so se med lanskimi kvalifikacijami tu imeli lepo: trenirali so dobro in tudi športne infrastrukture so odlične. Zadovoljili smo vsem pogojem.« Občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus, ki je predstavljal Občino Trst, je gostoma, selektorju Simoneju Pia-nigianiju in reprezentantu Luigija Da-tomeju, zaželel kolajno: »Glede na bližino, bo v Kopru precej italijanskih navijačev. Trst ima bogato košarkarsko tradicijo in se veseli bližine evropskega prvenstva. Vsi vam želimo, da se boste vrnili domov s kolajno,« je dejal Kraus. »Azzurri«, ki domujejo v hotelu Savoia, bodo v Trstu trenirali do 15. avgusta. Od 16. do 19. avgusta bodo nastopili na turnirju v Belgiji. V mesto ob zalivu se bodo vrnili 20. avgusta. Tu bodo do 25. (23. bodo na turnirju Adecco v Kopru igrali proti Črni Gori, dan kasneje pa še proti Sloveniji). Od 25. do 29. avgusta bodo nastopili še na turnirju v Atenah. Pred odhodom v Slovenijo (nastanjeni bodo v Portorožu) bodo v Trstu še od 30. avgusta do 1. septembra. 4. septembra pa bo še na sporedu prva tekma proti Rusiji, za katero so še na voljo vstopnice (www.eventim.si ali pa na blagajni RadioAttivita v Ul. Campo Marzio &, info 040311777). ZANIMIVOST Zakusko pripravil ... center »Viscia« Za zakusko po novinarski konferenci sta poskrbela brata Raffaele in Giancarlo Visciano, center, ki je še v lanski sezoni igral pri Sokolu v promocijski ligi (pred tem pa tudi pri Boru in Bregu). Prav uspehov s slovenskimi košarkarskimi peterkami - tako je izjavil za spletno stran megabasket.it - ne bo nikoli pozabil. V svojo »top fi-ve« pa je imenoval nekdanjega Borovega in Bregovega (ter tudi Jadranove-ga) centra Štefana Samca in dolgoletnega Borovega kapetana Nika Štoklja. Giancarlo Visciano je po lanskem napredovanju s Sokolom v D-ligo obesil copate na klin. (jng) »Urejen na igrišču, manj pa izven,« se nam je predstavil italijanski reprezentant Luigi (Gigi) Datome (na sliki ANSA). »Brivnika nimam rad, tako da je moja brada kar vraščena in gosta, kajne? (smeh) Košarkarji smo bolj 'easy'. Nismo tako 'perfektni' kot nogometaši,« pravi Gigi (letnik 1987), ki se je poleti poslovil od italijanske A1-lige (igral je za rimski Virtus) in podpisal za klub NBA lige Detroit Pistons, pri katerem bo igral s številko 13. »Nisem prav nič vraževeren,« je dodal. Angleščino še pili, prepričan pa je, da bo tam imel dovolj časa, da jo dodobra izpili. Zakaj Detroit? Imel sem več ponudb. Izbral sem Pistonse, ker so me tam snubili zaradi mojih tehničnih lastnosti. Razlika z evropsko košarko je najbrž velika. Moral bom hitreje razmišljati in se tudi še nekoliko fizično okrepiti. Ali si pred začetkom evropskega prvenstva optimist? Sem. V Trentu smo dokazali, da se lahko kosamo z najboljšimi. Žal mi je, da se soočamo s številnimi poškodbami. Vsekakor imamo nekaj talentiranih mladih, ki se lahko uveljavijo, čeprav še niso izkušeni. To velja predvsem za Alessandra Gentileja (letnik 1992). Kako bi ocenil selektorja Pianigianija? Prava oseba na pravem mestu. Simone se je že izkazal pri Sieni. Imamo ga radi in vsi dobro sodelujemo. Kdo so glavni favoriti za osvojitev evropske lovorike? Veliko jih je. Že v naši skupini bomo srečali tri velikane: Ruse, Turke in Grke. Trda bo. Kaj pa Slovenija? Ima odlično ekipe z odličnimi posamezniki. Čudi me, da še niso segli po kolajnah. Na domačem prizorišču sodijo tudi oni med favorite. Igrali boste v Kopru, ki je blizu Trsta ... To me veseli. Upam, da bomo imeli veliko svojih navijačev. (jng) APrimorski ~ dnevnik ATLETIKA - SP V znamenju Isinbajeve, Rodičeva v finalu MOSKVA - Koprčanka Snežana Ro-dič se je kvalifikacijah četrtega dne atletskega svetovnega prvenstva v Moskvi s 14,17 metra uvrstila v finale, ki bo jutri ob 17.40 po našem času. Rodičeva, ki je letos trenirala mlade atlete pri tržaškem Boru, je v prvi seriji skočila 13,73 m, v drugi pa je prestopila za pol stopala; tedaj je bila še na mestih, ki so vodila v finale najboljše dvanajsterice. Pred svojim zadnjim poskusom pa je nazadovala na 13. mesto. Slovenska tekačica Sonja Roman pa je svojo pot končala v pol-finalu. Včeraj sta izida sezone na svetu dosegla na 3000 m zapreke Kenijka Milcah Chemos Cheywa (9:11,65) in na 400 m Američan LaShawn Merritt (43,74), največ pozornosti pa je požela domačinka Jelena Isinbajeva, zmagovalka skoka s palico (4,89 m).Isinbajeva je v svojem morebiti zadnjem nastopu dosegla tretji naslov svetovne prvakinje, svojega svetovnega rekorda iz Zuricha leta 2009 (5,06 m) pa ni izboljšala, saj je trikrat podrla letvico na 5,07 m. Med atleti v teku na 800 m zmagal Etiopijec Mohammad Aman (1:43,31), v metu diska je tretjič zapored na SP slavil Nemec Robert Harting (69,11), med atletinjami je dvodnevno tekmovanje sedme-robojk najbolje opravila Ukrajinka Gana Melničenko (6586 točk), v hitri hoji atletinj na 20 km pa je slavila Rusinja Jelena La- Danilevičius v Novo Gorico NOVA GORICA - Reprezentant Litve Tomas Danilevičius se je pridružil slovenskemu prvoligašu Gorici. Slednji je za Litvo od leta 1998 na 71 tekmah dosegel 19 zadetkov, s čimer je najboljši strelec litovske reprezentance vseh časov. Nazadnje je branil barve Latine v italijanski pokrajini La-cij, ki se je prebila v B-ligo. VERDENIK - Slovenski trener Zdenko Verdenik, ki je od junija 2012 vodil japonskega prvoligaša Omiyo Ardijo, je ostal brez službe. Vodstvo omenjenega kluba, pri katerem igrata slovenska reprezentanta Milivoje Novakovič in Zlatan Ljubijankič, se je Verdeniku zahvalilo za sodelovanje po petih zaporednih prvenstvenih porazih. KOŠARKA - V skupini C v državni diviziji C Jadranovci bodo sezono začeli z deželnim derbijem NOVOSTI - Pallacanestro TS Enega potrdili, drugega zamenjali Pri tržaškem košarkarskem drugoligašu Pallacane-stro Trieste so potrdili, da je mladi Stefano Tonut, ki je bil med protagonisti na evropskem prvenstvu U20 v Estoniji, kjer je Italija osvojila 1. mesto, podaljšal pogodbo. Pri tržaškem klubu so tudi zamenjali odgovornega za stik z mediji. Andreo Sauleja je zamenjal 34-letni Alessandro Asta. Združena ekipa Jadrana bo tekmo prvega kroga državne divizije C 2013/14 igrala v Gorici. V deželnem derbiju se bodo varovanci trenerja Andree Mura v soboto, 6. oktobra, srečali z Ardito. Državna košarkarska zveza je namreč včeraj izdala koledarje za novo sezono, ki se bo začela prvi oktobrski konec tedna in končala (redni del) 13. aprila. Prvi del sezone se bo končal 5. januarja. Jadra-novci se bodo v novi sezoni prvič predstavili pred domačimi navijači na Opčinah v soboto, 12. oktobra (ob 20.30). Gostili bodo Oderzo. Končnica prvenstva za napredovanje se bo začela 24. aprila. Združeno ekipo čakajo vsa najdaljša gostovanja v prvem delu (San Marino, Firence, Bocen in Vicenza). Jadran bo priprave na novo sezono začel 22. avgusta. Spored skupine C - 1. krog (6.10.): Ardita - Jadran, Mestre - Dragons Firenze, Titano San Marino - Cone-gliano, Oderzo - San Vendemiano, Montebelluna - Bas-sano, Arzignano Vicenza - Piani Bocen, Scirea - Virtus Pa-dova; 2. krog (13.10.): Jadran - Oderzo; 3. krog (20.10.): Titano - Jadran; 4. krog (27.10.): Jadran - Mestre; 5. krog (3.11.): Firenze - Jadran; 6. krog (10.11.): Jadran - Cone-gliano; 7. krog (17.11.): San Vendemiano - Jadran; 8. krog (24.11.): Jadran - Scirea; 9. krog (1.12.): Jadran - Bassa-no; 10. krog (8.12.): Bocen - Jadran; 11. krog (15.12.): Jadran - Virtus PD; 12. krog (22.12.): Arzignano - Jadran; 13. krog (5.1.): Jadran - Montebelluna. NOGOMET Triestina za uvod v D-ligi v gosteh Triestina bo v 1. krogu nogometne D-lige, ki se bo začela v nedeljo, 1. septembra, igrala v gosteh pri ekipi Fersina Perginese. V 2. krogu bodo teden dni kasneje na Roc-cu igrali proti Bellunu. Derbi s tržiškim UFM, pri katerem igral slivenski nogometaš Alen Carli, bo 6. oktobra v Trstu. Pokalni tržaško-tržiški derbi pa bo v nedeljo ob 19.00 na tržaškem Roccu. Zmagovalec bo nato igral proti Clo-dienseju. PRIJATELJSKI TEKMI: Sovodnje - Isonzo 1:2 (Devetti), Kras - Zaule 3:3 (Spetič 2 in Grujič). Bojan Brezigar Sprehod po osrčju »novega sveta« * Kraj, kjer so izdelali atomski bombi za Hirošimo in Nagasaki Los Alamos se je na moji poti, ki je bila namenjena izključno naravnim parkom in znamenitostim, povezanim z Indijanci, znašel zgolj po naključju. Po ogled Taosa sem iskal hotel, ki bi bil nekje v bližini, vendar v smeri proti Zahodu, saj je bila moja naslednja pomembna etapa Monument Valley. Tako sem na spletu našel hotel v kraju Los Alamos, ki mi je zvenel zelo domače, vendar se nisem mogel spomniti od kod. In to sem ugotovil takoj po prihodu v hotel, saj je slika, ki je visela v hotelski recepciji, že pred desetletji obšla ves svet. Los Alamos je kraj, kjer so med drugo svetovno vojno izdelali atomski bombi, ki so ju ameriška letala odvrgla na Hirošimo in Nagasaki. Tako sem se odločil, da ukradem pol dneva načrtovane poti po parkih za obisk v tem neznanem kraju. Los Alamos do leta 1942 ni obstajal. Nastal je iz strahu, da ne bi Hitler prvi izdelal atomske bombe in s tem zmagal v drugi svetovni vojni. Sam Albert Einstein je predsednika Theodora Roosevelta posvaril, da ta nevarnost obstaja in ga prepričal, naj pospeši raziskave na tem področju. S takimi raziskavami se je v ZDA ukvarjalo veliko znanstvenikov, raztresenih po institutih in univerzah. Leta 1942, ko je Hitlerjeva Nemčija s svojimi podmornicami vsak mesec potopila sto zavezniških ladij in pri tem v letu dni izgubila samo 21 podmornic, na Pacifiku pa je bilo stanje v bojih z Japonci zaskrbljujoče, je skupina znanstvenikov na uni- verzi Berkeley v Kaliforniji pod vodstvom Roberta Oppenheimerja na predhodnem srečanju pripravila načrt za izdelavo jedrskega orožja. Raziskave so potekale na devetih lokacijah in v uspeh bi lahko upali samo, če bi jih združili na enem samem mestu. Nujno jih je bilo združiti. Prvi korak je bil iskanje ljudi, ki bodo ta projekt vodili. Za poveljnika - šlo je seveda za vojaški projekt - je bil izbran polkovnik Leslie Groves, človek, ki je prav v tistem času končal svojo prejšnjo zadolžitev, gradnjo Pentagona. Za znanstvenega direktorja so izbrali Roberta Oppenheimerja, ki je bil glavni raziskovalec na Berkeleyu. Potem se je začelo prerekanje o izbiri kraja. Vsi so želeli ostati doma in tako so se raziskovalci prepričevali, da je njihova univerza najprimernejša. Opcije so bile tudi lokacije blizu velikih industrijskih obratov, Groves pa je bil trdno prepričan, da je treba najti zelo oddaljeno lokacijo, kjer bo zajamčena varnost, pa tudi tako, da bo dovolj oddaljena od obljudenih naselij, če bi se pripetila nesreča. Pregledali so veliko območje od Kalifornije do New Mexica in odločili so se za veliko kotanjo na zahodu New Mexica, ki ni bila obljudena in kjer je bilo dovolj prostora za namestitev 600 ljudi, kolikor so jih potrebovali za izvedbo tega zahtevnega projekta. Tam je bila samo neka kmetijska šola in ministrstvo za obrambo je obvestilo ravnatelja, da bodo šolo predčasno zaprli. Tako je nastal Los Alamos, mesto, za katerega v tistem času ni vedel nihče. Niti naslova ni bilo, svojci so znanstvenikom pošiljali pošto na poštni predal v Santa Fe. Vse je bilo zasilno: namesto hiš barake, namesto pločnikov blato, nobenega razvedrila, nobene zabave, le kantina za zaposlene, ki so bili tudi edini prebivalci. Za Los Alamos je vedelo malo ljudi, to je bil Blatni dol Bogu za hrbtom. In tu je nastala atomska bomba. Tu se je odvijal Manhattan Project, kot so temu projektu dali ime. Danes je drugače. Los Alamos seveda obstaja, to je zelo lepo mesto, urejeni parki, nikjer ene same smeti, široke ceste, lepa poslopja, vse do potankosti urejeno. To je še raziskovalno središče in ob vhodu na območje, kjer potekajo raziskave, te legitimirajo; prijazni pazniki, ki te vprašajo, kdo si, kaj počneš in kam greš. Pa dokumente zahtevajo. Ampak vtis sem imel da to ni zelo resno, saj mi je paznik takoj vrnil potni list, ko sem mu pojasnil, da sem turist in bi šel samo v muzej. Kar je bilo navsezadnje res. Je pa tudi res, da je tu še vedno center raziskovanja na področju oborožitve. V letu 2012 so tu za raziskovalno delo investirali 2,2 milijarde dolarjev, 57 odstotkov tega denarja pa je bilo namenjeno raziskavam na področju oborožitve, samo 9 odstotkov pa za miroljubno uporabo jedrske energije. Bradbury Science Museum nosi ime po drugem direktorju laboratorija, Norrisu E Bradburyju, ki je nasledil Op-penheimerja. Muzej je na glavni ulici v lepi palači, vendar dejansko precej skromen. Zanimiv je predvsem del o nastanku prve atomske bombe, z vsemi znanstveniki, ki so pri tem sodelovali (med njimi je bil tudi italijanski fizik Enrico Fermi); tu obiskovalcem prikažejo film o nastajanju bombe, pa tudi o življenju v času med drugo svetovno vojno. Večji del muzeja je namenjen razvoju jedrske energije, raziskovalnim dejavnostim pa tudi raziskavi vesolja. V kotu je tudi nekakšna pritožbena knjiga, kjer gostje lahko napišejo svoje mnenje, tudi nestrinjanje s tako predstavitvijo, kot so izrecno navedli. Nič, niti besedice pa ni o žrtvah atomske bombe na Hirošimo in Nagasaki; na bolečino in na trpljenje. Ne zato, da bi vrednotili Japonsko, ki je bila v drugi svetovni vojni skupaj s Hitlerjem in Mussolinijem agresor, ampak zato, da bi pripovedi dodali tudi človeško dimenzijo, tisto, ki jo občutijo navadni ljudje in ne samo državniki. Pač pa je tu napis, da so ti ljudje spremenili svet. Potem še sprehod po mestu, skozi lepo urejen park, ki ga je že bogatilo pomladansko cvetja, do majhnega mestnega muzeja, v katerem ni prav nič zanimivega in mimo spome- 1 vOS PROJECT MAIN GAT* I nika, kipov obeh velikih akterjev Projekta Manhattan, Oppenheimerja in Grovesa. Oddolžitev človekoma, ki sta zapečatila usodo druge svetovne vojne, pa tudi spomenik mestu samem, ki ga brez Oppenheimerja in Grove-sa sploh ne bi bilo. No, in v muzeju majhno presenečenje. Starejši gospod z brado, vratar, paznik in vodič obenem, z močnim par-kinsonom in seveda obveznim vpraša- njem: od kod prihajate. Iz Italije, povem, pa me zvedavo pogleda in reče: »Ma davvero!«. Bil je več let kot znanstvenik v Italiji sodeloval je z institutom ISPRA, bil je v Benetkah, v Trstu pa nikoli. Nekaj minut prijetnega kramljanja, saj drugih obiskovalcev muzeja ni bilo, pa prijazen pozdrav. Prostovoljec je, kot veliko ljudi v Ameriki, ki si s prostovoljnim delom krajšajo čas, ki je povsod za upokojence vedno neznansko dolg. Kipa obeh velikih akterjev ■ Projekta Manhattan Oppenheimerja in Grovesa / RADIO IN TV SPORED Sreda, 14. avgusta 2013 15 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Elisa di Rivom-brosa 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Nad.: Secreto de puente viejo 15.45 Nad.: Al di la del lago 18.05 Film: Baci a le carte 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Pa-perissima Sprint 21.10 Film: Donne, regole... e tanti guai! 23.30 Film: Certamente, forse O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.15 Road Italy - Day by day 11.25 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Il commissario Manara 15.10 Film: L'alba di un giorno nuo-vo 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Italija - Argentina 23.10 Nan.: Miss Fisher 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Giovani campionesse 9.30 Nad.: The vampire diaries 10.30 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Kviz: Top One 16.25 Nad.: Smallvil-le 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Nan.: Person of interest 23.00 Nan.: Suits La 7 7.00 Risanke 8.25 Nad.: Heartland 9.05 Nan.: Settimo cielo 10.30 Dnevnik: Tg2 In-sieme 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nad.: Castle 14.50 Nan.: The Good Wife 16.15 Nan.: Guardia Costiera 17.55 Nogomet: Slovaška - Italija, U2118.45 Dnevnik in športne vesti 20.00 Nan.: Lol 20.30 23.00 Dnevnik 21.05 Nan: Ombrelloni 21.10 Film: Sapo-re di mare 23.15 Film: Ciclo oltre la notte - What doesn't kill you LA 7.00 Omnibus 7.30 Dnevnik 7.55 20.30 In Onda Estate 8.30 Nad.: Due South 10.00 Film: Jane Doe 11.301 menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 8.40 Film: Mogli pericolose 10.30 Film: Maurizio, Peppino e le indossatrici 12.00 Dnevnik 12.15 Serija: New York, New York 13.05 Comiche all'Italiana 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 Dnevnik LIS in Tgr Piazza Affari 14.55 Nan.: Le nuove av-venture di Flipper 15.40 Film: Letters to God 17.25 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.20 Nad.: Emily Owens, M. D. 21.05 Film: The young Victoria (bio-gr.) 23.20 Correva l'anno (J Rete 4 6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: Chips 7.45 Nan: Charlie's Angels 8.40 Nan: Pacific Blue 9.50 Nan.: Distretto di po-lizia 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nan.: Si-ska 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.35 Nan.: My life 16.50 Film: Mia moglie e una bestia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Renegade - Un osso troppo duro 23.10 Film: Il sor-passo 21.10 Film: Amadeus (biogr.) ^ Tele 4 7.05 Deželni dnevnik 7.3012.45, 17.25 Italia Economia e Prometeo 7.40 17.30 Dok.: Borgo Italia 8.05 17.55 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi sta-dio 17.0019.30, 20.30 Dnevnik 18.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Jr Slovenija 1 6.45 Poletna scena 7.15 Odmevi 8.00 Ris-nake, otroške oddaje in nanizanke 11.00 Intervju 11.55 Dok. serija: Zakaj revščina 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.4018.45 Risanke 15.45 Male sive celice 16.30 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila 17.15 22.55 Poletna scena 17.40 Nad.: Strasti 18.10 Dok. serija: Zdravje Slovencev 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Film tedna: Zrelostni izpit 21.50 Slikovitih 55 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.20 Glasbeni večer Jf* Slovenija 2 7.00 Otroški infokanal 8.00 Zabavni infokanal 13.20 23.45 Točka 15.15 To bo moj poklic 16.00 O živalih in ljudeh 16.25 Na vrtu 16.50 Mostovi - Hidak 17.20 Evropski magazin 17.45 Nogomet: Finska - Slovenija, prenos 20.15 Žrebanje Lota 20.20 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev - Berlin 2009 21.15 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev - Daegu 2011 22.10 Film: Lurd iT Slovenija 3 6.35 Primorska kronika 7.40 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.50 17.50, 18.50, 19.30 Kronika 9.00 Sporočamo 9.40 Slo- venska kronika 11.0016.10 Polletni pregled 13.30 Prvi dnevnik 15.30 17.30 Poročila 16.35 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 20.30 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.50 0.15 Kronika 21.55 Sporočamo 0.00 Aktualno 0.25 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.45 Vesolje je... 16.15 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 16.45 „Q" 17.30 Giovanni Allevi 18.00 Pisane družine 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 City folk 20.30 Le parole piu belle 21.00 Boben 22.15 Folkest 2009 22.55 Arhivski posnetki 23.40 Artevisione Tv Primorka 8.35 10.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Žogarija v Piranu 9.30 ŠKL 11.00 13.00 Videostrani 12.00 Vedeževanje z Magdaleno 17.30 Fens 2012 18.30 Naš čas 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Center za biomedicinske znanosti in inženiring UNG 20.30 Brginci 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.00 Risanke 8.3512.45 Nan.: Tv dober dan 9.25 10.30, 11.35 Tv prodaja 9.40 15.55 Nad.: Ljubljena moja 10.4516.50 Serija: Rožnati diamant 11.5017.55 Nad.: Divja v srcu 13.45 Nan.: Naša mala klinika 14.35 Nad.: Mladi zdravniki 15.05 Nan.: Precej legalno 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 21.45 24UR - novice 20.00 Film: Ljubezen na daljavo 22.05 Nad.: Razočarane gospodinje 23.00 Nad.: Dogodek Kanal A 6.45 Risane serije 7.45 Nan.: Will in Grace 8.05 12.55 Nan.: VIP 9.00 Faktor strahu ZDA 9.55 Serija: Mojstri šminke 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 13.45 19.10 Nan.: Vsi moji moški 14.1019.35 Nan.: Dva moža in pol 14.40 Film: Dirkalni pujsek Rudi 2 16.30 18.00 Svet 16.35 Nan.: Jimova družina 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.40 Pazi, kamera! 20.00 Film: Izvirni strah 22.15 Film: Hrenovke RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.15 Pot srca; 12.15 E. Kalman - Kralj čar-dasa; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.10 Mavrica; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica -4. nad.; 18.00 Vrnitev v Gorico; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; IRIS Sreda, 14. avgusta Iris, ob 22.40 VREDNO OGLEDA American graffiti ZDA 1973 Režija: George Lucas Igrajo: Richard Dreyfuss, Ron Howard, Paul Le Mat in Charles Martin Smith Film, ki letos praznuje svojih prvih štirideset let, pripoveduje o poznem poletju leta 1962. Kalifornijska najstnika Curt in Steve imata še natanko eno noč, preden odideta na prestižni college. Zmenek z drugima dvema prijateljema je na parkirišču Mel's Driveina takoj ob sončnem zatonu. Curta tare cela vrsta dvomov. Steve pa nestrpno pričakuje trenutek odhoda in pri tem prepričuje svojo punco Laurie (ki je Curtova sestra), da se lahko medtem, ko bosta ločena, videvata tudi z drugimi. Lucasov film velja še danes za eno najpopularnejših filmskih zgodb sedemdesetih let: režiserjev nežen, nostalgičen pogled na zgodnja šestdeseta leta obogaten z nepozabno glasbeno kuliso. 9.00 Oggi che giorno e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 18.35, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Fegiz Files; 14.00 Mi ritorni in mente; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 Spassiunatamente; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki ted-na;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Repriza/Arsov forum ali Ars humana; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 16 Sreda, 14. avgusta 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Hladna fronta bo vplivala na vreme pri nas do srede popoldne. Nato bo do nedelje dotekal bolj suh in stabilen zrak. Na celotnem deželnem območju bo prevladovalo spremenljivo vreme z možnostjo za rahle do zmerne padavine. Ni izključena še kakšna krajevna nevihta. Na obali in na vzhodnem pasu bo pihala okrepljena burja, zlasti zjutraj in zvečer. Danes bo pretežno oblačno. Predvsem v severnih in ponekod v zahodnih krajih bo občasno še rahlo deževalo. Popoldne bo dež postopno povsod ponehal. Na Primorskem bo pihala zmerna burja, drugod bo veter čez dan oslabel. TOLMEC 019/20 CELOVEC 015/16 TRBIŽ O 10/16 Sk VIDEMO 18/27 KRANJSKA G. 011/22 O TRŽIČ 16/19 ČEDADo 19/26 KRANJ O S. GRADEC O 14/15 CELJE 16/19 O N. A « 1 GORICA 20/27 O N. GORICA O 19/24 PORTOROŽ O 20/27 LJUBLJANA O 17/21 POSTOIN. N. MESTO POSTOJNA 17/21 0 015/20 ^ A KOČEVJE ČRNOMELJ £ Sonce vzide ob 6.04 in zatone 2 Luna vzide ob g ob 20.14 5 14.10 in za- Dolžina dneva 14.10 z tone ob 23.56 2003 - V večjem delu Slo-fnš venije višek vročine v izjemno vročem poz letju 2003 in najtoplejše avgustovsko o popoldne v zadnjih 100 letih. Najbolj vroče < je bilo v Metliki, kjer so izmerili kar 40,5 °C; v Ljubljani do 37,3 °C. Jutri se bo vremenska slika izboljšala; le zjutraj bo še lahko nekaj oblačnosti in pihala bo zmerna burja, ki bo nato oslabela. Čez dan bo pretežno jasno vreme s prijetnimi temperaturami. Jutri zjutraj se bo povsod zjasnilo in čez dan bo precej jasno. Na Primorskem bo še pihala šibka do zmerna burja. TOLMEČ 015/25 CELOVEC O10/21 S. GRADEC 011/19 TRBIŽ O 8/20 KRANJSKA G. O 8/17 VIDEMO 16/29 ČEDADo 17/28 O TRŽIČ 14/22 KRANJO CELJE 16/22 O LJUBLJANA 016/23 GORICA 0N- GORICA 18/29 O " 18/26 POSTOJNA O 13/21 N. MESTO 16/23 O A PORTOROŽ O 20/28 KOČEVJE