STROKOVNA SREČANJA 
GDK: 907.2:971 
Mednarodna konferenca »Izobraževanje za okolju 
prijazen turizem« 
Kranjska gora - Portorož, 17.-24. september 1992 
Konferenco je priredil Gozdarski oddelek 
Biotehniške fakultete-v sodelovanju z IUCN 
(The World Conservation Union), Komisijo 
za ekološko izobraževanje. Organizacijo 
prireditve je vzorno izpeljal prof. dr. Boštjan 
An ko. 
Ugledna mednarodna nevladna organi-
zacija je bila ustanovljena leta 1948 z 
namenom pospeševati znanstvene pri-
stope k varovanju in trajni rabi naravnih 
virov. Več kot 1500 strokovnjakov in znan-
stvenikov, prostovoljcev po vsem svetu pri-
speva k razvoju in izvedbi IUCN programov, 
tUCN sekretariat pa je v Glandu pri Ženevi. 
Slovenija se bo včlanila v IUCN aprila 1993. 
Konferenca je bila potujoča, tako da smo 
udeleženci iz 15 evropskih držav lahko 
videli naše naravne lepote na poti od Kranj-
ske gore do Portoroža, med drugim reko 
Sočo in Škocjanske jame. V več kot 30 
referatih so domačini predstavili problema-
tiko turističnih krajev, ki smo jih obiskali, 
gostje pa različne oblike izobraževanja, 
zlasti neformalne, v zaščitenih parkih in 
turistično obrer1?enjenih območjih. 
Problemsko je bilo tako obravnavanih 
več zvrsti turizma: zimski, gorski, rekreacij-
sko-športni, kmečki, obmorski, elitni, mno-
žični. Ugotovljeno je bilo, da sodobni turisti 
izrazito težijo k odkrivanju manj znanih, 
predvsem pa ekološko kakovostnih (neone-
snaženih) predelov. Turistično nerazviti 
predeli, a ravno zato privlačni, pa imajo 
sorazmerno nizko »nosilno kapaciteto«, 
zato številni obiskovalci in gradnja preob-
sežne in okolju neprilagojene infrastrukture 
resno ogrožajo taka okolja. 
Konvencionalni masovni turizem lahko z 
nekontrolirano in neovirano ekspanzijo 
ogrozi svoje vire; žal ·pa to velja tudi za 
»ekološki« turizem ob nepravme času ali 
na nepravem kraju. Zato mora vsak turizem 
v prihodnje bolj upoštevati vse tri kategorije, 
ki so vključene v »igro« : lokalno prebival-
stvo, turiste in turistično industrijo. Vse tri 
pa je potrebno tudi ekološko osveščati, 
torej izobraževati in vzgajati. 
Izziv in odgovornost 
Skupno sporočilo večine referatov je bilo, 
da je izobraževanje edina resnično demo-
kratična pot in obenem najmočnejše sred-
stvo spreminjanja odnosa (in obnašanja) 
ljudi do okolja in narave. Preventivno delo, 
svetovanje in seznanjanje z naravnimi in 
kulturnimi vrednotami krajev je tudi bolj 
učinkovito kot pa kaznovalna politika. 
Turizem in zaščita narave si ne smeta 
nasprotovati. Lokalno prebivalstvo se zlasti 
pri »Zelenem« turizmu ne zaveda dovolj 
pomena »divjine« za tovrstni turizem . Z 
vprašalnimi anketami turistov in izračuna­
nim (velikim) deležem tovrstnega turizma 
so na primer na otočju Orkney na severu 
Škotske uspeli spremeniti odnos domači­
nov do zaščite okolja tako, da ga zdaj 
zavestno podpirajo. 
Pri nas bi kot primer lahko navedli reko 
Sočo, ki s svojo čistostjo in lepoto privablja 
množice turistov. Za ohranitev njenega oko-
lja bi bilo potrebno najprej ugotoviti in dolo-
čiti zmogljivost okolja, valorizirati prostor in 
temu primerno omejiti aktivnosti in število 
obiskovalcev (sold -out system). Vstopni-
na, ki naj bi jo plačevali na primer obisko-
valci Triglavskega narodnega parka, pa bi 
poleg finančnega imela tudi vzgojni pomen. 
Opozarjala bi, da narava ni zastonj in brez 
cene. Posebno občutljive predele pa je 
potrebno zaščititi - pred vsakršno obliko 
turizma, tudi »ekološkega«. 
Za takšno samoomejevanje in samood-
povedovanje, ki pa je prava pot k ohranitvi 
okolja, je seveda potrebna visoka stopnja 
kulture in razumevanja - in spet smo pri 
G. V. 10/92 487 
Izobraževanju in vzgoji. V Sloveniji zato 
nujno potrebujemo nacionalni, splošni pro-
gram ekološkega osveščanja, ki ga neka-
tere države (npr. Nizozemska) že imajo. 
Seveda ga lahko prepišemo - uresničevati 
pa ga bomo morali vseeno sami. 
Izobraževanje brez ekološkega izobraže-
vanja ni popolno. Zato ne rabimo posebnih 
>>ekoloških•• šol- takšne bi morale biti vse 
šole. Za >•ekološke« namene pa so premalo 
izkoriščeni tudi mediji. 
Igra brez zmagovalcev 
Zavedanje o okolju pa ni le poznavanje 
dejstev, občutek odgovornosti posame-
znika mora izhajati iz lastne aktivnosti. 
Udeleženec konference iz Švice, dr. Ueli 
Nagel, je zato prinesel simultano igro >>Alpi-
na«: poster- sestavljenka iz večih ploskev 
prikazuje odmaknjena alpsko vasico z bliž-
njo okolico. Udeleženci igre - namišljeni 
prebivalci vasi - zamenjujejo ploskve z 
>>razvojnimi« variantami: če hočejo imeti 
smučišče na koncu vasi, morajo razširiti 
cesto. ln če bodo širili cesto, bodo morali 
podreti najmanj dve gospodarski poslo-
pji ... Pri tej igri ni zmagovalca- »zmaga« 
je nov način razmišljanja, ki prepoznava in 
sprejema verigo med seboj odvisnih vzro-
kov in posledic. ln še nekaj nas nauči ta 
igra: nosilec razvoja - zlasti turističnega­
mora biti lokalno prebivalstvo, ki bo svoje 
vire skrbneje tržilo kot pa tuji investitorji 
GDK: 176.1 Fagus sylvatica L. :971 
(investitorji od zunaj). Osnovni pogoj za 
okolju prijazen in zato trajen turizem je torej 
nujnost, da turistični dobiček ostane tam, 
kjer se ustvari . 
Primer turizma, ki ohranja lokalne običaje 
in življenjski stil, kulturno identiteto krajev 
in ljudi torej, je lahko kmečki turizem. Ude-
leženci konference smo zato obiskali kme-
tijo »Pri Podmejaču« v Logarščah. Da smo 
do kmetije sploh lahko prišli, pa smo morali 
zamenjati avtobus, s katerim smo potovali, 
z manjšim. Lokalna cesta je bila preozka 
ali točneje in pravilneje - naš avtobus je bil 
prevelik. ln v tem je bil mogoče najboljši 
poduk konference: trajen, z okoljem pove-
zan turizem se bo moral bolj prilagajati 
naravi, ne pa naravo preoblikovati svojim 
kratkotrajnim potrebam. 
Za konec še to: na konferenci je bilo 
očitno pomanjkljivo znanje tujih jezikov, v 
našem primeru angleščine, tako tujih in 
predvsem naših referentov. Jeziki in spet 
jeziki - Slovenci se moramo učiti tujih 
jezikov brez bojazni, da se bomo kot Slo~ 
venci izgubili. Le z znanjem jezikov nas 
bodo namreč v svetu kot Slovence šele 
slišali. Žal pa je ravno od letošnjega šol-
skega leta učenje tujega jezika na Gozdar-
skem oddelku samo še fakultativno ... 
V decemru ~ 992 je Oddelek za gozdar~ 
stvo BF izdal (v angleščini) Zbornik z vsemi 
referati iz opisane mednarodne konference. 
Maja Hode 
Mednarodni kongres o bukvi 
Pamplona (Španija), 19.-23. oktober 1992 
IUFRO projektna skupina P1 .1 0-00 
Žlahtnjenje in gojenje bukve ter razisko-
valne organizacije pokrajine Navarra in vse 
Španije so pod pokroviteljstvom navarskih 
oblasti 19.-23. oktobra 1992 organizirale 
mednarodno delovno zasedanje o bukvi v 
Pamploni - Navarra. 
Projektna skupna P1.10-00 je bila osno-
vana leta 1984 na pobudo prof. dr. H. J. 
488 G. V. 10/92 
Muhsa, direktorja Zveznega raziskoval-
nega zavoda za gozdno in lesno gospodar-
stvo v Grosshansdorfu pri Hamburgu kot 
interdivizijska skupina, ki vključuje Divizijo 
1 - Gozdno okolje in gojenje gozdov in 
Divizijo 2 - Gozdne rastline in varstvo 
gozdov. Kljub temu, da omogoča projektna 
skupina izredno širok okvir vključevanja 
znanstvenikov in strokovnjakov, smo se na