V.b.b.
OSKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom „Koroški Slovenec", Wien V.,Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Marg&retenplatz 7.
Lisi
za politiko, gospodarstvo Io prosveto
Izhaja vsako sredo
Stane četr tletno : K 8000-—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 25 Din.
Posamezna številka 800 kron
Leto III.
Dobili smo na uredništvo pismo, ki je ■&£ .vredno, da se sra oriobči na uvodnem mestu našega lista. Prenrost kmetski fant, ki je videl ^ 'svet in vzljubil domačijo, ga je poslal. Z neverjetno veščo roko je posegel v mehanizem slovenskega političnega življenja na Koroškem, v občevanju z ljudstvom in po neumornem iskanju vzrokov našega prepočasnega napredovanja na Koroškem je prišel do sledečih sklepov. Berite to pismo kritično in presodno vsi, ki vam je na srcu naša reč, kar je v njem dobrega, izpeljite po možnosti. Evo vam pisma:
„Prosiš me, naj napišem par vrstic o volitvah na slovenskem Koroškem. Stvar je zelo kočljiva in iskati vzroke in krivce naše »sijajne zmage" na Koroškem med stranko oziroma pri pol. društvu v Celovcu, je zelo težko. Hočem ti napisati par točk teh vzrokov, ki so nas dovedli do tega volilnega rezultata. Najprej bi omenil glede naše stranke eno, kar je poglavitno, to je : nremalo zmožno tajni-štvo v Celovcu pri pol. društvu. Bilo bi nad vse potrebno in prvi pogoj za nadaljuj obstoj stranke, da se preuredi centralno tajništvo in za glavnega tajnika *' ^rrr'Vsatc naCTrT'priTsar oseua nično izobrazbo in to naj bi bil jurist, dober organizator in govornik.
Stranka je lokalno slabo organizira na. Zelo potrebno bi bilo, da stranka organizira občinske lokalne organizacije, kot jih imajo soc. demokrati, ki izvrstno uspevajo, kar sem imel pri zadnjih volitvah priliko opazovati. Te lokalne organizacije pa so združene zopet v ..Bezirksverbandu". Sistem »okrožnih zaupnikov" se je pokazal kot glupost, mrtva stvar, ki nima pomena.
Največji vzrok, da so volitve za kor. Slovence izpadle nekako neugodno, je ta, d a stranka ne razpolaga z nobenimi sredstvi za agitacijo. Verjemi, dragi moj‘, da smo se jaz in vsi naši zavedni ljudje na vse moči trudili, da spravimo čim več glasov za našo stranko skuoai. toda naša agitacija in agitacija nasprotnih strank, to je v e-lik razloček: oni ljudem lahko nekaj nudijo in jim tudi lahko dajo,
Dunaj, 21. novembra 1923.
dočim smo mi od ljudi samo zahtevali, da naj kot Slovenci storijo svojo narodno dolžnost, a nuditi jim nič ne moremo. Vidiš, ravno tu tiči glavni vzrok premajfinih uspehov naše stranke: na-! sprotniki razpolagajo z- ogromno industrijo. z državnimi in deželnimi službami, z v e 1 i k hm i s votami volilnega fonda itd. hi dandanes, ko vlada splošno materialistično naziranje, to vse nekaj vleče. So c. demokrati pa imajo zopet nekako moralno moč med ljudstvom in so silno dobro organizirani, oni nudijo vsako-vrstno zaščito in podporo svojim članom. Pojasniti Ti hočem, kako velikega pomena bi bil za našo stranko dober iuridično izobražen tajnik, posebno sedaj, ko nimamo na Koroškem nobenega slovenskega odvetnika. Pri nas se je pripetilo., da mi ie celo nekaj dobrih našincev izjavilo, da bodo glasovali za soc.-demokratsko stranko, češ, »če so člani te stranke, jim nudi vsai eno. da jim v slučaju potrebe da razne pravne- in druge nasvete ter pravno zastopstvo". Če že naša stranka ne more nuditi službenih in gospodarskih ugodnosti, bi dajala vsaj d r -iv n e's v e t e svojim članom in drugim Sioyencem. ki bi se na Stranko otmnll hi tu Pl hiia vettka 'agitacija za nas. —
Opazil si gotovo, da pa naši kandidatni listi ni bilo delavca. Stvar n i-m a velikega pomena, zagotovim Te lahko, da bi se noben delavec v tovarni ne upal sprejeti kandidature na naši listi in bi vkljub temu, da bi bil na listi tudi delavec, v industrijskih krajih ne dobili nobenega glasu več kot smo. To mi je dobro znano, ker živim v industrijskem kraju. Kdor je organiziran soci-jalist, ta je glasoval socijalistič-n o, čeprav je drugače dober Slovenec. Sicer pa so bili na listi itak najboljši ljudje, kar jih imamo koroški Slovenci.
Stanovska organizacija med delavstvom na program naše stranke bi bila nesmiselna in se moramo v tem oziru o-mejiti na to, da budimo med delavci narodno zavest, stanovsko pa podpiramo zahteve soc. demokratov v korist delavstva. Stranka naj
Št. 47.
! ne zaigra simpatij med delavstvom, ki jih uživa doslej, kar je posebno važno za naš list, kateri naj se ne razbije ob delavskih zahtevah v brezkoristni polemiki proti delavstvu.
Preostane eno in to je glavno, na čemur sloni celi mehanizem koroške slov. stranke in kar je edini pripomoček za obstoj koroških Slovencev, to je gospodarska organizacija. Prva naloga stranke je, da ustvari po vzorcu Bauernbunda nekako stalno »Land-wirtschaftliche Genossenschaft" za c e 1 slovenski Korotan, skladišče vseh stvari: železnine, žitnih, mesnih, manufakturnih, usnjarskih in drugih pridelkov. V ta namen naj se razširi »Sinčevaška gospodarska zadruga" v centralno za celo slov. ozemlje, s podružnica-m i po vseh večjih krajih. Stranka naj apelira na vse slov. koroške posojilnice in zadruge, da prevzamejo deleže, obrne naj se na vse nre-možne rodoljube in v inozemstvo. Edino gospodarska organizacija nas bo rešila narodnega pogina, sicer nas bo pri vsakih volitvah par tisoč manj, dokler se ne bomo vtopili — gospodarsko zasužnjeni — v nemškem morju. Se enkrat povdagam, da se m o r a v s e, to je pol. društvo, »Kor. Slovenec" in vsak posa-nieznrR posTtavtti v službo dela za gospodarsko osamosvojitev koroški h S 1 o v e n c e v.
To so torej temelji za bodočnost naše stranke, druge vzroke iskati je nepotrebno in neumno. Stranka naj dobi tajnika jurista, naj reorganizira lokalne organizacije in stopi gospodarsko na svoje noge. In potem bomo, dragi moj, pri prihodnjih volitvah imeli preko 15.000 glasov!"
To je pismo o naši stranki. Misli poštenega človeka o stvareh, ki smo jih čutili vsi, a ne oovedali, ki smo jih povedali, toda ne izvršili. Marsikaj je pomanjkljivo, premalo utemeljeno in trenutno neizpeljivo, toda ideja je dobra, čaka strokovnjakov in železnih rok.
Inserirajte v Koroškem Slovencu !
PODLISTEK
Tone Beguš:
Jesenske melodije.
Iz zadnjih burnih pomladanskih dni sem so postale vse moje misli nekam težke, vlažne. Kakor mora se vlegajo na mojo itak že vtrujeno dušo. Svetli, radostni žarki moje pomladi so mi odšli čisto skrivaj in tako tiho, da jih nisem opazil. Zato mi je sedaj tem hujše, ko se zavedam, ko spoznavam, da mi niti en žarek mojih mladostnih dni ne obseva več moje mračne duše, le hladna sapa sem od severa mi diha s svojim strupenim dihom... Zato so moje misli mračne, težke, mrtve moje oči za vse... Koliko dni še?!
Za mano stoji mati, plaho se ozira na moje pobledelo lice... navdajajo li tudi njo mračne misli, li tudi ona čuti z menoj?
Bolestna jesenska melodija prihaja, se ta-korekoč prikrade na moje uho, da mi še ta
greni moje življenje, ko mi šepeče: koliko dni še?!
Jesen se bliža s čudovito tihimi stopinjami — še malo in zadnji jesenski cvet pade odrevenel na tla- hinoma ,ra poorabi jesenska burja in nese v velikih kolobarjih v stvarstvo in mi ne bomo opazili nobene rože več, ko bomo pogledali po prej tako bujnih, senčnatih lozih— in nam bodo ti zaječali z bolestnimi glasovi nasproti: Koliko dni še?!
Da, koliko dni še, morda ne več toliko, da mi posije zonet zlato solnce pomladno?!
Ostali bodo samo moji spomini, ali tudi ti bodo izginili nepričakovano in na enkrat: Nihče morda se ne bode spomnil mene, nihče ne bo vedel, da je hodil tod mlad človek s o-tožno, povešeno glavo.
Zdi se mi, kakor da hi jemal slovo. Zdi se mi, da stojiš pred menoj, moja ljuba mladost. Pomlad z razpuščenimi lasmi, posejanimi z rožami, da mi nudiš roko k slovesu in jaz odhajam...
So li to morda slutnje?
Me li res zanušča sleherni sad prezgodaj užite pomladi?
Pomlad, deva krasna, kako težko sem r poslovil od tebe... in ti... ti si ostala še ve ' -no ista, vesela, razigrana, vsa v razkošju!
Srečna si!
Poelej mi v obraz neiznrosna smrt, saj ne trenečom pred teboi ne —ičakujem te s tiho vdanostjo...
Saj to je usoda človeštva.
Samo daj, ^rinusti, d0 še enkrat pogledam iz oči v oči, da se še enkrat vzradostim ob »'''"ledu na te. da se še enkrat navžiiem tvoie krasote, daj, pripusti, saj v duhu. Pomlad deva krasna!...
Daj, osladi mi še za hioec moje trudno življenje s tvojim poljubom — predno me ogrne jesen s svojim odurnim, meglenim plaščem.
Dai. hiti, predno me objame meluzina, vladarica ieseni in zapoje svoje otožne jesenske melodije.
Nacijonaiizem in Nemčija.
Znano je, da se politične ideje porajajo v vojnah, oziroma, če že obstajajo, v vojnem času pridobijo prava tla in najbolj uspevajo. To dejstvo se je pokazalo tudi v prošli svetovni voski. Ne samo, da se je okrepčala in prostrila že obstoječa socijalistična ideja, v proletarskih vrstah se je ukoreninil najradikalnejši komunizem. Stranska veja socialističnega kompleksa je sedanji nacijonalni socijalizem, ki se pojavlja v sosednih državah in pri nas. Iz socializma porojen in obenem njegov najhujši nasprotnik se tudi narodni socijalizem naslanja na revne sloje, predvsem na mladino, na svoje zastave pa si je zapisal boj proti Internacionali in idejo skrajnega nacijonalizma. Kako slepa postane včasih ideja nacijonalizma, vidimo v Italiji, kjer so tamošnji narodni socialisti — fašisti, ki vladajo trenutno Italijo, potlačili vsak duševni in kulturni pokret slovanskih in nemških manjšin in sicer v toliki meri in brezobzirnosti, kot nobena druga država na svetu.
Tudi v Avstriji imamo narodne socialiste, ki od Časa do časa stopijo na dan, ki pa vsled malenkostnega števila sedaj še ne pomenijo nič. Na Koroškem so se ti narodni socialisti pod krinko ,Heimatschutza“ in „Or'^s^ha“ vrnili v naše ljudstvo in nas Slovence čaka morda še bridek obračun z njimi.
Drugačna pa je stvar v Nemčiji, »osebno na Bavarskem. Monakovo, ki predstavlja pravo ongjišče za nacijonalne boje, je bilo zad»; dni priča krvavih dogodkov. Bavarcih narodni socialisti, na čelu jim Hitler, so hoteli iz Bavarske proglasiti „Pechtsdiktatur“, t. i. ore-vlado nacijonalistov črez celo Nemčijo. Podlegli so po kratkem boju, na bojišču ie obležalo 20 žrtev. Hitler, voditelj tega „puča“, mož, ki se je hotel iz preprostih slojev z brezobzirnostjo in smelostjo mladega človeka povzdigniti na čelo sedemdesetmilijonske države, je izigral. Z generalom Ludendorffom, nacijona-lističnim vojaškim organizatorjem, je bil ujet.
Mnogo je v teh dogodkih nejasnega. Za vsem tiči Prvi poizkus med dvema dinastičnima struiama, ki se borita za bodočo moč v j Nemčiji. ' Bavarski „Generalstaatskommisar“ von Kahr in bav. komandant „Reichs\vehra“ general L.ossow, oba privržence Wittelsba-chovcev. nista strpela ooleg sebe Hitlerja, političnega pustolovca in privrženca Hohen-zollercev. Zato je moral pasti Hitler. V teh kritičnih dneh v Nemčiji se je vrnil bivši prestolonaslednik na svoje posestvo Eels v Nemčiji in tudi o bivšem cesarju Vilhelmu je pričakovati kaj sličnega. Državna vlada s Stre-semanom na čelu je brez moči. Gospodarske razmere v Nemčiji so brezupne. Cene so v bilijonih in trilijonih, revščina posebno v mestih brezmejna. Država se krha v temeljih. Na zahodu so proglasili separatisti rensko republiko, Bavarska pod komando v. Kahra hoče nadvladati celo državo, v Saški vlada vsled odstavitve komunistične vlade med ljudstvom nevolja. Stresemanov kabinet je na koncu svoje vlade in vse pričakuje torkovega zasedanja Reichstaga, ki morda prinese Nemčiji diktatorja. Morda se razpišejo nove volitve po drugih poročilih bo komandant „Reichs\vehra' general von Seeckt bodoči diktator, kar po-r-eni kora'-: bkžje k monarhizmu.
S POLITIČNI PREGLED ®
Avstrija.
Na dunajski univerzi je že dalj časa ozračje med židovskimi študenti in rektorjem na eni strani ter orgešovskimi visokošolci na drugi strani precej soparno. Dne 19. t. m. je prišlo na univerzi med nemškimi nacionalni m judi do dejanskih smradov. Nemški študentje, oborožetii s palicami, so udrli v razne inštitute in predavalnice s klici: „Hinaus mit deu Ju-den!‘- (ven z Judi). Ker so se nekateri Judje postavili orgešovcem po robu, se je pričel boj, v katerem so končno Judje podlegli. Napadenih je bilo tudi več Amerikancev in Jugoslovanov. Ker je pri takih razmerah redni poduk nemogoč. je dal rektor univerzo do nadaljnega zapreti.
Na dan pete obletnice ustanovitve avstrijske republike, t. j. 12. nov., so se vršile po Dunaju velike manifestacije republikancev. Pred parlamentom je defiliralo dunajsko vojaštvo pred zveznim predsednikom Hainischem; med vojaštvom so vzbujali vojaški oddelki na kolesih (beciklih) posebno pozornost.
V	državni zbor izvoljeni poslanci se prvič zopet sestanejo 20. nov., kateri bodo brez dvoma potrdili na novo sedanjo vlado. Seipel in vsenernci bodo torej še naprej krmarji naše države.
Dunaj je dobil v osebi poslanca Zajca (socialdemokrat) novega župana.
Jugoslavija.
Romunija odstopi Jugoslaviji več srbskih vasi v Banatu v zameno za mesto Žemboljo, ki ima po večini nemško prebivalstvo. Nemci v Jugoslaviji so radi tega zelo ogorčeni in prirejajo protestne shode proti odcepitvi Žombolje od Jugoslavije. Nemški poslanci, ki so dozdaj podpirali radikalno vlade, grozijo, da bodo stopili v strogo opozicijo. Nemcem se mora v Jugoslaviji izborno goditi, če ne bi se ne ogrevali toliko za to državo.
Čehoslovaška.
Kakor pišejo listi, bode češka vlada pri prihodnjih pogajanjih med Avstrijo in Čeho-slovaško stavila predlog, da se odpravi potni vizum za potovanje med Avstrijo in, Čehoslo-vaško. Ker imajo v Avstriji proti temu razne pomislike, se namera češke vlade bržkone še ne bo kmalu uresničila. Povdariti pa je treba, da je naziranje češke vlade glede potnih listov zdravo in moderno in bilo bi le želeti, da bi si tudi ostale države prisvojile to naziranje. Koliko časa in denarja bi si potujoče občinstvo prihranilo, ako bi se potni vizum povsod odpravil!
Nemčija.
Nasilni prevrat bavarskih orgešovcev se je popolnoma izjalvil. Vjeli so tudi voditelja pučistov ,,nekronaneRC' kralja Bavarske11 Hitlerja. Mesto Hitlerja straši danes po Bavarskem nova pošast v osebi kapitena Ehrhardta, kateri grozi tudi mogočni Franciji.
Medtem pa napoveduje Poincaré, franc, ministrski predsednik, nove odločne korake proti Nemčiji. Poincaré zahteva zopetno vojaško kontrolo nad Nemčijo; iz najnovejših poročil izvemo, da se zastran tega vnrašanja strinjajo s Francijo tudi ostale antantne države.
V	zasedenem ozemlju se vršijo dnevno poulični boji med separatisti in ostalim prebivalstvom. Dne 16. nov. ie bilo v teh bojih v Siebenbergen ranienih 60 oseb in tri ubitih. Istotam je bilo razoroženih nad 100 separatistov. Tudi v drugih krajih je bilo v teh bojih več mrtvih. Boočnost nemškega naroda postaja čimdalje bolj temna.
Poljska.
Pogajanja, ki so se vršila v Varšavi med Poljsko in sovjetsko Rusijo, so se prekinila in se bodo nadaljevala oozneie v Moskvi. Konferenca poljskih in ruskih diplomatov sicer nima zaznamovati velikih uspehov, vendar je razveseljivo dejstvo, da so se pogajanja teh dveh največjih slovanskih držav vršila v prijateljskem tonu. — Jugoslovanski parlamentarci, ki so se podali na Poljsko, so bili v Varšavi in Vilni navdušeno sprejeti.
♦
Trocki ranien? Pariški listi poročajo preko Rige: Ko je Trocki govoril pri svečani proslavi pete obletnice na skupščini delavcev, je nekdo streljal nanj iz revolverja in ga ranil v glavo. Atentator je zaprt, sovjetske oblasti pa skušajo dogodek prikriti. Baje je prispel v Moskvo zdravnik iz Monakovega v svrlm o-peracije, ker je stanje Trockega zelo kritično.
B DOMAČE NOVICE B
Škocijan. (Malo odgovora.) Nemec pravi: Keine Antwort ist auch eine Antwort. Po teh besedah bi se najrajše ravnal in nič ne odgovoril na razne napade. A bombe in granate, ki
jih novejši čas mečejo proti meni moji politični in osebni ne nasprotniki, ampak sovražniki, so tako strašne in satansko zlobne, da hočem podati malo odgovora in zagovora. Kot poslanec pridem po celi slov. Koroški. Reči moram, da se je povsod polegel kolikor toliko osebni in politični prepir, samo v Škocijanu ne pridemo do pokoja. Spet pravi nemški »regovor: Es kann der Beste nicht im Frieden leben, wenn es dem bòsen Nachbar nicht gefàllt. Kdor pozna Škocijan, pozna Majerjevo hišo. Ugledna in bogata je, in ni bila nekdaj duhovniku sovražna, seveda, če se je duhovnik uklonil, kakor se mora vsak, če hoče tukaj mirno živeti. (Slučaj učitelja Gregerja.) Odkar sem prišel jaz in prevzel gospodarstvo, katerega je prej veliki del imel v najemu g. Robi, smo si postali hladni, nezaupljivi in ta položaj se je poostril med vojno. Pri Majerju so bili patrioti, župnik je bil seveda izdajalec. Prišel je plebiscit, 10. oktober in tedaj je šlo „los“. Poljanec (pojma nimaš, prijatelj, s kakimi psovkami so me zmerjali!) mora naprej za vsako ceno! Nahujskani Andrej Kumer, Oslov iz Št. Vida, mi je šipe pobil, deputacija za deputaci-jo je prišla, g. Majer kot začasni občinski komisar mi je poslal po g. Rebrniku, tajniku, Raumungsbefehl. Dva- ali trikratna deputacija Majorjevih pristašev, ki se pa danes mnogi sramujejo tega. so šli k škofu, k vladi, k Hei-matdienstu! Proč z niim. Fort mit dem Hetzer! Nisem trpel vsled hujskanja iz Majerjeve hiše samo na časti, ampak tudi na življenju, še danes me boli roka, ki so mi jo januarja 1922 zlomili pri groznem pretepu pri Rušu od Majer-jevih nahujskani ljudje. Hijena se napije krvi in je mirna. Rabi pa nima zadosti. Ker sem videl, da tako biti ne more, sva se zgovorila z žvabeškim g. župnikom, da menjava. Naj mi oprosti g. Uranšek, ako ga vlačim v to ostudno aféro. Imela sva določen čas, kdaj da se preseliva. Kdo je zabranil. da se nisva? Gosp. Rabi je nasprotoval g. Uranšeku, ker je zvedel, "da bode gospodaril sam na tako lepih in zboljšanih farovžkih travnikih in njivah. Kaj mi je bilo storiti? Na cesto vreči se ne dam, saj nisem ničesar zakrivil. In ostal sem. Kes in jeza pri Majerju še huiša. samo potuknila se je, ker je bila blamaža. Leta 1921 sem postal kandidat za deželni zbor. Isto noč pred volitvami. dne 19. ainuaria. so mi nabili na fa-rovž velik plakat: Ne volite Srba. Tudi vsled Rabina mlajšega hujskanja sem dobil v vlaku zaušnico. Zdaj pred volitvami je Heimatdienst gotovo na inicijativo Rabina izdal isto znano mojo osebo sramotilno razglednico, kjer na čelu ..balkanskih band“ šturmam Majerjevo hišo. In „Freie Stimmen“ v št. 253. iz dne 6. nov. 1923 prinašajo dolgi dopis iz Škocijana, kjer po načinu stare brezzobne klepetulje pogrevajo stare laži o moji osebi in o mojem delovanju. Ne bodem odgovarial na vse neumne in zavite napade. Smrt ustreljenega mladega nemškega vojakaWessa obžalujem. A je nisem zakrivil jaz (medtem, ko ie bil pri Majerju polom, sem doma molil s svolimi posli roženve-nec); smrti tudi ni zakrivil res nesrečni g. kaplan Vole, ampak je ustrelil po naključju svojega tovariša in smrtno nevarno ranil posestnika Kačnika-Jogra nemški vojak Spangaro. To potrdijo lahko pod prisego člani Narodne straže, sami ugledni in verodostojni možje. Iz lece nisem imenoval g. Fajnika barabo: nisem bil zraven in tudi povzroči! nisem tega, da so 3. oktobra 1920 napadli in natepli nemške vornike, in jim razbili avtomobil. Čemu pogrevati te le ostudne laži in vlačiti na dan neumnosti, ki so se ..in der Hitze des Gefechtes'1 dogajale na obeh straneh? Kam pridemo, če bodemo odkrivali zmirai stare rane. Drugod so 'tudi imeli plebiscit „skorafinčili“ so se ravno tako in še morda hujše, kot v Škocijanu. Odpustili so si in pozabljajo, kar je bilo. Nastal je mir, samo nri nas ne sme biti, ker ga pri Ma-jerievih nočejo. Nemško pridigo bi radi imeli v Škocijanu, okoli 30 podpisov so baje dobili za njo. Kot katoliški duhovnik., ki je tukaj za vse, pravim, da nimam ničesar proti njej, ako bi vedel, da je res potrebna in da res naši nemškomisleČi škociianski farani ne razumejo slovenskega jezika. Za nar no fari raztrešenih Nemcev, ki prideio večina malokdaj še k sv. maši, četudi imamo g. kaplana Nemca po ro-
du, nemško pridigovati oa se res ne splača. Spet pravi nemški pregovor: Man merkt die Absicht und wird verstimmt. Ni Vam na srcu toliko prid vaših duš. ampak nasilna germanizacija v cerkvi. Kako pa je tam po slovenskih župnijah, kjer ogromno število slovenskih poštenih faranov posebno zdaj po plebiscitu, ker imajo nemške duhovnike, leto in zimo ne sliši božje besede v svojem maternem jeziku? Toliko v odgovor na razne napade! Ni časa in ni prostora in tudi vredno se mi ne zdi, da bi odgovarjal na druge neumnosti. Poljanec.
Bela. (Volitve.) Z izidom volitev v naši občini smemo biti, ako upoštevamo krajevne razmere, zadovoljni. Koroška slovenska stranka je dobila 419 glasov, socialdemokraška 336 in Einheitsliste 109 glasov. Naša stranka je od zadnjih volitev napredovala za 85 glasov. In to vkljubtemu, da okrajna volilna oblast po nasvetu naših socijev ni dovolila v naši tako razsežni in gorati občini volišča na več krajih. Ni je bolj razsežne občine, kakor je Bela v celem okrajnem glavarstvu, a volišče je smelo biti po razsodbi velikovških mogotcev in naših socijev samo v Železni Kapli. Kaj jih briga novi volilni zakon, ki pravi, da mora biti v krajevno razsežnih občinah in občinah črez tisoč prebivalcev več volišč? Kaj se bii-ga velikovška gospoda, kaj se brigajo fabriški socialdemokrati (ti krasni „prijatelji“ ljudstva) za ljudi, ki imajo štiri ure hoda do volišča? Kako naj pridejo stari volilci, ki jih po slabih goratih potih ni mogoče voziti, na volišče? Zoper Slovence je šlo in tu ste 'ši podali bratovsko roke, kaj ne? Pa govorite, kako ste nam pravični, kako skrbite za nas itd. Zoper tako šikaniranje povemo samo to, da bomo velikovški gospodi pri okrajnem glavarstvu in našim laži-demokratom pri prihodnjih volitvah dali še boljši odgovor.
Reberca. V nedeljo 4. t. m. se je ustanovila pri nas požarna hramba. Pozdravljamo to ustanovitev, ali požegnali so to slavlje malo preveč z — alkoholom.
Budi kraj. Boste rekli, pri vas nimate cerkve, ne gostilne in ne šole, ste tako gotovo zadaj za luno, pa ni tako. Vse glih smo na svetu, če smo tudi v Hudem kraju in pri nas ljudi še prav dolgo živijo, niste pa še slišali, da bi se kdo sam usmrtil, politiziramo prav malo Smo Slovenci skoz in skoz, pred kakšnimi 20 leti so bili vsi Hudokrajčani tepeni v Vovbrah, ker so volili slovensko krščansko stranko Hudi kraj je v občini Vovbre merodajen, zato nas pa Vovbrjani nič niso imeli radi med vojno so hudo rekvirirali in hudkrajški fanti so morali kar trdo služiti po frontah. Zato so pa v Vovbrah bili bolj na »Urlaubu41, ker so bili na političnem polju „unentbehrlich“. Pri ple-liscitu so pa Hudkrajčani tud koj za „Avstrijo“ glasovali, seveda so bili Vovbrjani hudo jezni, ker so zmagali. Po plebiscitu je smrt hudo gospodarila v našem selu in pobrala kar najlubš: in najboljši svet. Kaderkovo mater, Cehnarje-vega in Šuštarjevega očeta, pri Opresniku in Hirsniku očeta in mater; bati bi se bilo, da bode Hudi kraj izumrl ako bi ne prišli drugi na njih mesto. Drugi ljudi, druga navada; tako je prišlo, da smo imeli pri zadnjih volitvah štiri stranke najmočnejša stara krščanska slovenska koroška stranka, Bauernbund, socialdemokrati in tisti, ki niso za nobeno stranko. Imeli smo tudi dvojno zborovanje, dobro obiskano slovensko zborovanje, in slabo obiSK.^-no zborovanje Bauernbunda. Za vsakega poslušalca sta bila skoraj dva govornika. Volit vt. so izpadle v naši občini prav dobro za vse stranke. Bauernbund je prav vesel, mi na še bolj, ker bodejo zdaj Bauernbiindlarji sami šravfali davke in sicer tako, da bode pri prihodnjih volitvah marsikateri Bauernbundler agitiral za Koroško slovensko stranko.
Št. Jur na Vinogradu. Bauernbund je dozorel. Dobro se še spominjam, ko je naša občina bila šc slovenska, krščanska, srečna in vesela. A'Ur in radost s'a vladala med sosedi v družinah in vse povsod. Pribandralo je nekaj tujcev Nemcev in nemčurjev in začelo se je ločiti ljudstvo v stranke, najprej v Šmarjeti, kjer se je Bauernbund razcvital kakor bi mu vrtnar prilijal Tožbe, prepiri, sovraštvo se je zajedlo med ljudi dalje in dalje, po vojni pa
slovenske družine niso več bile varne nikjer. Proti Slovencem so sicer socialdemokrati in Bauernbund složni in edini, ali sami med seboj imajo pa divje sovraštvo; to je pokazala zadnja volitev, slikali so proletarce kot rudeče podgane in Petrov ata v Orunčicah je že strašno agitiral proti socijem, kjer imajo glavno besedo v občini in deželi. Pretepel je nekega črevljarja, da je moral ta poiskati tri dohtarje. No, ko bo socijev zmanjkalo, pridemo mi na vrsto za pretep, Slovenci! Preden bo pa Bauernbund sam gospodaril na Važenbergu. bode še mnogo let preteklo.
Šmihel pod Djekšatni. Po dolgi svetovni vojni, ki nam je prizadjala težke rane in pa jugoslovanski zasedbi, ki nas je ločila od farne cerkve Djekše in domačega župnika tako, da že ob najsvetejših praznikih nismo mogli k božji službi na Djekše, smo imeli 30. septembra zopet rajsko vesel dan. Kakor nevesta je bila ovenčana cerkvica sv. Mihaela, topiči so grmeli in dolge vrste belo oblečenih deklet iz Šmihela in Hudega kraja so obsipale vsakega došleca s cvetjem in z lepimi besedami sprejele gosp. duhovnike, ki so prišli blagoslovljat zvonove, katere so dekleta spremljale s petjem od Kolodvora v Mostiču do časa, da so zvonovi sami zapeli v zvoniku. Prišli so v naš zapuščen kraj 4 duhovniki in dva dijakona ter ljudstva, da si najstarejši človek tega ne pomni. Odveč bi bilo napisati vse besede, ki so izražale radost dneva, bile so vse slovenske. Hvala Bogu za lepo vreme in krasni dan, da se je povspela slavnost do vrhunca in Bog daj, da bi peli zvonovi Šmihelčanom v časno in večno srečo.
Št. Janž. (Svatbe.) V zadnjem času smo obhajali v št. janžki fari kar tri svatbe zapored. Prvi si je izbral družico Ivan Malie, tesar v Št. Janžu, in sicer Mojcko Permož, pd. I\r-manovo v Št. Janžu. Oba sta člana tukajšnjega izobraževalnega društva, Ivan tudi čhn tukajšnjega pevskega zbora. Kot druga pa je dala slovo samskemu stanu Marica Ušnik, pd. Plačiceva, odbornica našega izobraževalnega društva in stopila v zakon z Jožefom Rajh man iz bilčovske fare. Ker je pa izgubil hčerko, ki mu je gospodinjila, se je pa tudi Janez Einspieler, pd. Plažic v Št.Janžu poiskal tovaii-šico, pd. Jagrovo Barbko na Golšovem. Vsem trem parom, ki so vsi krepke slovenske korenine, želimo v novem stanu mnogo sreče in blagoslova.
Svetna vas. (Volitve.) Volilni boj v naši občini je bil zelo ojster, udeležba pri volitvah velika; od 513 volilcev je volilo 441. Naša stranka je dobila 177 glasov, Einheitsliste 135, soc. demokrati 128, en glas neveljaven. Einheitsliste je precej napredovala, dočim je naša stranka in soc. dem. nazadovala. Nasprotniki so spravili do zadnjega vse na volišče, celo napol mrliče so vlačili z vozovi skupaj. Na-šinci, katerih je nekaj vsled malenkosti in strahu ostalo doma, naj pa nasprotnike vzamejo za vzgled, kako kompaktno naj se nastopi pri volitvah. Pohvaliti se mora naše žen-stvo, ki se je izborno držalo in oddalo 99 glasov za našo stranko, dočim je bilo moških glasov precej manj: 78. Glejmo, da mora biti prihodnji nastop naše stranke pri obč. volitvah dostojneši, da bomo dosegli staro število glasov iz leta 1921.
Rlkarja vas občina. (Novi župan.) V bratskem objemu so se znašli pri nas pri zadnjih občinskih volitvah Bauernbundovci in socija-listi v Vereinigte Karntnertreue (Hoch Deutschland!) und Sozialdem. Par tèi (Hoch die Internationale!), da so z združenimi močmi lažje spravili Slovence v manjšino. Pribiti je treba, da v občini ni nobenega rojenega domačina Nemca. Ob tej priliki so naši socialdem. jasno pokazali, da jim je beseda internacijo-nalni sociializem tuja in da so jim nemško-nacijonalni Bauernbundovci (sami renegati!) tudi dobri zavezniki kadar se gre proti Slovencem. Po prošlih volitvah je zavel drug veter. Meščanske stranke so šle vse združene proti rdeči nevarnosti. S tem so postali seveda njih največji sovražniki na zunaj. Ali nastal je slučaj, da je sedanji župan vsled preselitve odstopil in se je pokazala potreba volitve novega župana, ki je razpalila zopet strankar-
ske strasti. Po dveh letih so se zopet znašli v bratskem objemu Bauernbundovci in soci-jalisti in izvolili komaj z navadno večino, 9 proti 7, Bauernbundovca za župana. Zopet so tukaj pokazali, da se jim ne gre za zmožnega in povsem objektivnega župana, ampak za strankarja in človeka, ki bo trobil v vsenem-ški rog. Živio Nemčija!
Kotmara vas. Dne 24./X. smo spremi) ■ li pd. Mački njo na Prebljah k večnemu počitku. Da je bila rajna spoštovana od vseh, je pokazala lepa udeležba pri pogrebu. Koj drugi dan smo pa za vedno vzeli slovo od pd. Keznarice na Plešivcu, katero je nagla smrt iztrgala nepričakovano iz naše srede. Pri obeh pogrebih je sodeloval tukajšni pevski zbor „Gorjanci“ ter s tem izkazal rajnima zadnjo zemeljsko čast. Naj jima sveti večna luč. Prizadetim pa iskreno sožalje!
Sele. (Vojaška spominska slavnost.) Na Št. Lenartovo, 'dne 6. nov., smo tu obhajali skromno, toda lepo slavnost v spomin padlim vojakom. Po vojaško razvrščeni so prikorakali bivši vojaki pod poveljstvom g. Tomaža Ogrisa, spremljani od godbe v cerkev k slovesnemu opravilu, nato pa so se zbrali v Mažejo vi dvorani. Tam se je g. Janko Ogris v lepem govoru spominjal težkih vojnih let in padlih vojakov. Vse je močno ganil prizor, kako se fant poslavlja od matere, ko odhaja v vojsko in kako pade v vojski zadet od sovražne krogle pa ga Marija povabi: Fantič, le gor vstan, greva za Jezusom! Splošna želja je, naj se taka spominska slavnost priredi vsako leto.
Glinje. Po plebiscitu se je brez potrebe razširila naša enorazredna šola v dvorazred-nico. Prezidali so veliko in lepo šolsko sobo in tako naredili dve majhni sobici, ki prav nič nista podobni moderni šolski sobi in čudimo se le, kako so naše šolske oblasti kaj takega mogle potrditi. Pa še te „sobice“ bodo prazne, ker več nego 20 otrok tukajšnega šolskega o-koliša obiskuje šolo v Borovljah. Pa tudi lahko. Starši pač ne morejo zaupati šoli, v kateri ni nobenega reda. Imamo že 6. november, a še ni pouka. Če bi bili mi tako škodoželjni, kakor naši nasprotniki, ki pri vsaki malenkosti kličejo oblasti na pomoč, bi pač tudi lahko vprašali: Kaj reče k temu redu, ki vlada na naši šoli, deželni šolski svet?
Žvabek. (Komisije.) Komisija za komisijo, vspeha dosedaj še nobenega! Začetkom novembra je prišel ogledati teren za most pri sv. Luciji stavb, nadsvetnik od deželne vlade, g. Herold. Našla se je ugodna točka, kjer bi se speljala prav lagodna cesta čez bistriški potok. Leno! A stroški bodo šli v stotine milijonov! Dovolil bi si staviti drugi predlog: Deželna vlada bi bila volje prevzeti občinsko cesto, ki veže Pliberk z Labudom, ako se ji ista izroči v dobrem stanju. Naj bi se občine: blaška, žvabeška in suškolibeliška dogovorile sedaj v jeseni in prih. vigred popravile cesto in jo potem popravljeno izročile kot deželsko cesto. Ako se to doseže, se je doseglo zaenkrat dovolj. In dežela se bo gotovo sramovala, imeti tako slabo deželsko cesto ob meji in bo delala na to, da se odpravijo srednjeveški klanci in mi lahko zapustimo svojim potomcem veselo upanje, da se bodo po gladki, skoraj ravni cesti v Pliberk vozili. In zopet je hodila komisija, več mož, med njimi menda tudi knez Rosenberg kot lastnik, in je tuhtala, ali naj bi s starimi rudokopi pri Dravi zopet začeli, pa do danes se še niso mogli odločili. Pri Dravi, pod Žvabekom se je kopal še "red iznajdbo smodnika — pred letom 1345 — baker cinober in srebro. Kopali so samo do Drave, pod vodo se tedaj niso znali kopati. Smo pravzaprav bogati, samo da imamo svoje bogastvo šc zaenkrat skrito globoko v žepu zemlje! In zopet komisija. Na Jamrovo posestvo v Gornji vasi se je priženil nov. podjeten posestnik. Česar predniki niso videli, je našel on, da ima na svojem posestvu dobro rjavo prst — okerbarvo. Kmetom se je oblju-bovalo, da bodo z vožnjo barve na kolodvor v Pliberk veliko'zaslužili. Težko čakamo! Ker okrajno glavarstvo ve, da imamo slabo cesto, je posestniku blagovolje dovolilo že pred pol
letom gostilno, da se vozniki in živina lahko pokrepčajo. Kdor ugane, katero teh podjetij bo začelo prvo delovati, ta je — moder mož! Kdor pa trdi, da nobeno, ta morda tudi ni neumen.	i-..
DRUŠTVENI VESTNIK H
Glinje. (Igra.) Prostoma in krasna dvorana pri „CingeIcu“ še menda ni bila tako polna, kakor v nedeljo dne 11. novembra t. 1., ko je tukajšna. „Čitalnica“ priredila burko „Moč uniforme". Posebno častna je bila udeležba iz Borovelj in iz bližnjih vasi, pa tudi iz daljnih krajev je prihitelo mnogo zavednih Slovencev in lahko rečeno, da ni vasi v Spodnjem Rožu katera ne bi bila v večjem ali manjšem številu zastopana. Vsi, ki so se udeležili igre, fantje, dekleta, možje in žene, ali so našega mišljenja bolj socij. demokrati ali nemškutarji, prav vsi le hvalijo, kako se je lepo igralo in kako je bilo .,fletno“. — Prav posebno pa so ugajali igralci z glavnimi vlogami. Pohleven Cviren (g. Bizer) in njegov pomagač, prebrisani in živahni Milek (gospod Sušnik) sta kar po domače „marnoava" in ne moremo pozabiti, kako se je njima „šikavo“. Agata (M. Čemer), ta pa ta, inojstra Cvirna le lasa je bila energična, nazadnje pa se je le morala ponižati pred svojim možem Cvirnom in mu obljubiti, da bo opravljala vsa domača dela sama. Ljubka Liza (g. Komploj), pa je pela tako lepo, da so bili poslušalci naravnost očarani. Krasen je bil dvospev Lize in Mileka. Splošno sta ugajala eksekutov (g. Jamer) in agent Majer (g. Vertič), tudi zapela sta lepo. Male vloge so bile vse dobre. Ko smo se vračali domov, je donel lep dvospev: Na svetu vendar je lepó, čeprav ne teče vse gladko.
Vabilo. Vabi se vodstva Marijnih družb na razgovor v Celovec dné 29. novembra, ob 10. uri. Tridejo naj voditelj, prednica in tajnica, pa tudi druge članice so dobro došle.
Škof, voditelj.
si
RAZNE VESTI
Slovani, med njimi Čehi — narod bodočnosti! Med ameriškim učenjakom dr. modro-slovja Rockfeilerjem in profesorjem Chr. Stei-nemerzem (po rodu Nemcem) se je razpredel zanimiv spor. Dr. Rockfeller trdi, da bodo v bodočih desetletjih vladali svet Angleži, dr. Steinemerz pa dokazuje, da bodo imeli vodilno vlogo med vsemi narodi sveta Slovani, ko se bo Rusija skonsolidirala, kar se bo (po sodbi Steinemerzevi) zgodilo v dogledni dobi. Če-hoslovaki bodo najvplivnejši narod v Evropi. Dani so vsi predpogoji za to. Češki državniki Masaryk, Beneš in bivši prvi evronski finančnik dr. Rašin so možje svetovnega slovesa, ki vzbujajo i v nas žarek uoanja v lepšo slovansko bodočnost, in nehoté se spomnimo Li-bušinega prerokovanja o Pragi: „Vidim mesto velike, jehož slava hvezd se dotyka“.
15.000 vojnih slepcev. Glasom podatkov statističnega urada Rdečega križa v Ženevi je oslepelo v svetovni vojni 15.000 ljudi. Na Nemčijo odpade 3349, na Francijo 3000, na Anglijo 1700, na Avstrijo 950 in na Češkoslovaško 570 vojnih slepcev. Na ostale države, ki so se udeležile svetovne vojne, odpade manjše število.
Japonski potres in svilene nogavice. Jako neverjetno se čuje, da je imel japonski potres tudi vpliv na svilene nogavice. Kako neki? Neki angleški list poroča, da so bile o priliki potresa uničene ogromne množine sirove svile na Japonskem. Opozorjeni so bili takoj proizvajalci svilenih izdelkov, da si čim prej nabavijo sirovo svilo za predelovanje, ker je pričakovati znaten porast cen. Proizvajalci svilenih izdelkov so sedaj prisiljeni, da krijejo svoje potrebščine v Italii, ki pa nima toliko svile, kolikor jo potrebuje svet. Japonska sama je namreč doslej krila 80 odstotkov celokupne svetovne potrebe.
Prevoz sedemnadstropne hiše. Pri naših transportnih razmerah si moremo komaj pred-
stavljati, da imajo v Ameriki tako dovršena prevozna sredstva, da se je mogla nedavno v Čikagu transportirati cela sedemnadstropna hiša. Dotična hiša se je morala predstaviti zaradi povečanja ulice. Zanimivo je to, da prevoz hiše ni najmanj vznemiril hišnega prebivalstva, ki je komaj vedelo za to, da se hiša premika. Poslopje so prestavili v pomočjo zelo kompliciranih naprav 30 metrov daleč od prvotnega prostora in je trajalo prevažanje za 1 meter 30 centimetrov dolgo pot 1 uro. Hitro torej le ni šlo.
NASE KNJIGE
„KIaverjev koledar 1924“ s lepimi in poučnimi misijonskimi povesticami in slikami vsem ljubim koroškim Slovencem toplo pri-poročamo. Saj hi morala vsaka hiša imeti nekaj misijonskega berila. Sv. Peter Klaver je bil apostol zamorcev, Klaverjev koledar pa nam ginljivo prinoveduje o naših črnih še oo-ganskih bratih. Rešimo jih! Bn koledar stane samo 3000 kron, po pošti 200 K več.
»Misijonski koledarček za mladino 1924“ je jako primeyio in lepo »Miklavževo darilo" za naše ljube male. Postal je otrokom zvest tovariš, ki ga zmerom težko pričakujejo. Stariši in kateheti, če želite napraviti otrokom veselje in jim obenem ponuditi lepega, zdravega berila, kupite jim »Mladinski koledarček". Stane samo 1800 K. Po pošti 200 K več. Oba koledarčka se naročata pri Družbi sv. Petra Kla-varja, Salzburg, Dreifaltigkeitsgasse 19. Isto-tam se dobijo tudi lepe misijonske igre, za lahko oprizoritev.
UGOSPODARSKIVESTNÌKB
Bankovci z žigom »Deutschosterreich" se vzamejo iz prometa. Z 31. januarjem 1924 pridejo iz prometa bankovci po 1 K, 2 K, 10 K, 20 K. 50 K, 100 K in 1000 K, ki imajo rudeč žig »Deutschosterreich". Bankovce bo sprejemala v zamenjavo in plačil.) Nacijonalna banka in njene podružnice (v Celovcu v 10. Oktober Strasse). Z 31. jan. 1927 izgube navedeni bankovci svojo veljavo popolnoma. Opozarjamo naše čitatelje, da denar pravočasno zamenjajo. —
Dunajski trg.
Zelenjave: krompir 1000—1400 K, fižol 8000—16.000 K, zelje 900—1200 K, rudečo zelje 1600—3600 K, kislo zelje 3000—3200 K, repa 2000—2500 K, hren 16.000—25.000 K; cene Zdi kg\
Sadje: domača jabolka 2400—7500 K, tirolska 6000—18.000 K, domače hruške 3400-8000 K, orehi 10.000—20.000 K, lešnika 18.000 —22.000 K, kostanji 6600—10.000 K za kg. Perutnina: kure 22.000—30.000 K, golobi
10.000—	12.000 K za 1 kos. Race 30.000—
38.000	K gosi 26.000—38.000 K za kg.
Meso: goveje 14.000—36.000 K, telečje
28.000—	38.000 K, svinjsko 30.000—50.000 K, ovčje 12.000—24.000 K, konjsko 16.000—
22.000	K, Špeh 32.000 -34.000 K za kg.
Živinski trg: voli 10.500—16.000 K, krave
10.000—	14.000 K, teleta 22.000—26.000 K, svinje (mesnate) 26.000— 30.000 K, pitane
29.000—	31.000 K. Cene za teleta in svinje so se dvignile za 1000 —3000 K za kg žive teže
Žitni trg: na gospodarski borzi notirajo: pšenica 3200 -3250 K, rž 2600—2650'K, ječmen 2300 —2600 K, koruza 2550—2650 K, oves 2050—2150 K, ajda 2600—2700 K za kg.
Seno (sladko) 140.000—180.000 K, kislo
70.000—	150.000 K, detelja 180.000—210.000 K, slama 95.000-105.000 K za metercent.
Zagrebški tedenski sejem z dne 7. nov.: I. vrstni domači voli 11.25 do 12 din, slabši 8—11 din, teleta 19—22,75 din, mladi prešički Ì8.75—21,25 din, rejeni prešiči 28,50, mršavi 22,50—23,75 din za 1 kg žive teže.
j:::::::::::"":::"::
ji Zbirajte za tiskovni sklad! jj


•.•■■■■■■■■■■■■•■■a*' ■ • ■■■■■■■■■■v «Maa»a* a
s:
laaaa
>• *m»
Žitni trg v Novem sadu 10. nov.: pšenica baška za 79,80 kg 315, ječmen 64—65 kg 240. oves 220, koruza 220. fižol 520 dinarjev.
Borza. Za 10.000 K se je dobilo 13. nov.: nemških mark 350.877,192.982, franc, frankov 2,54, švicarskih frankov 0,80, lir 3,27, dolarjev 0,14, poljskih mark 270.000, dinarjev 12,31, čeških kron 4,87, ogrskih 4651.
Listnica upravništva.
Kusterie, Prevalje. Ne razumemo, zakaj lista ne dobite. Banka nas o vplačilu še ni obvestila.
Listnica uredništva.
A. K. Velik preveč osebno.
Za tiskovni sklad so darovali:
Tiskovni sklad: Jernej Klement 5000 K, Sicher Eva 5000 K, gospa Krewalder 5000 K. gospod Krewalder 20.000 K. Slovenci iz Šmar-jete pri Velikovcu 25.000 K, Ana in Jos. Wede-nig 10.000 K, g. Laure p. d. Bužle 10.000 K, družina Jamnik 10.000 K, Pavl Miglar 10.000 K, Jahn Florijan, Trnjavas 5000 K, potom g. Kollerja 15.000 K, Jos. Dobernik 7000 K, Koprivnik Blaž v Brodech 10.000 K, Malie Valentin v Brodech 20 din.
Za volilni sklad so darovali:
Volilni sklad: Neimenovan iz celovške okolice 50.000 K, iz Št. Janža 14.000 K, iz Podsinjevasi 28.000 K, zbirka v Galiciji 63.000 K, zbirka v Kotmarivasi 215.100 K, Florijan Jahn, Trnjavas 5000 K, potom g. Gregorja Scharwitzelna 13.000 K, Šmarječan pri Velikovcu 50.000 K, neimenovan iz Rude 10.000 K iz Šmarjete pri Velikovcu 60.000 K, Želinčani 50.000, neimenovan Šmatno 1000 K, Terezija Krapi 2000 K.
Kože
vsake vrste sprejema
v delo
usniarna J. Miklauciž
v Gorinčičah, p. Sv. Jakob v R.
Župni urad v Lipi ob Vrbi sprejme pod najugodnejšimi pogoji do 50 let staro
118
deklo.
V «k S* I I o .
Dekliška Marijin i družba v Šmihelu nad Pliberkom priredi v nedeljo 25. novembra pri Šercarju v Šmihelu
TOMBOLO
in igro
Junaška deklica"
(blažena Ivana d’Arc)
Začetek točno ob	uri pop.
Čisti dobiček je namenjen za nabavo družbene zastave.
Vabimo vse prijatelje naše
misli !
Odbor.
Labtnik : Pol. in gosp. društvo za Slovence m. Koroškem v Celovcu. - Založnik, izdajatelj In odgovorni	i nkov b M	X" fctt*n'
reichgasse 9. - THua Udov« tiskarna Ant. Machàt in dn-lba, tza tisk odgovoren Jos. Zinkovsk*;, D*naj, V» Margaretenpiou /.