Novice Izhajajo 1. in IB, vsacega mesecn. Cena jim je za jídor idi kako oznanilo y „Doleajske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — NaroSnino spejema tisniti dati, plaća za dvostopno petit-vrsto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Kntna. Med vsemi sadnimi plemeni, kateri pri aaa na Dolenjskem dobro Tsperajo, je kutna pač naj-muojáega gospod a rakei^a poonnna. Nahaja se eem ter tja kako drevo po vinogradih, kjer navadno prav dobro raste in obilno rodi. Ako se ljudi vpraša: „zakaj pa nimate več kuten, zakaj jih Teč ne pridelujete?" odgovore na to vedno in povsod isto: „I (ieinu naj jih pa pridelujemo, saj nobeden po njih ne vpraša, No, temu je î»l skoro res tako. Prav malo kuten ee po Dolenjskem v denar spravi. Kmetski ljudje jih ne vedo čemu porabiti, gospoda ima jih pa za ukuhavanje, ali kakor se pravi sa napravo takozvanega kompota in za napravo kutnfga likerja kmalu zadosti. In vendar imamo Dolenjci v kutni sadno pleme, katero naj bi ee kljub temu, da se tako malo po njegovem sadu popraSuje, vendarle v veiji meri Brezbožne knjige in noTlne. 'češki Bpisal K. ErenO (Dalje.) Že preje Je imela Vikidatka sina iei vse rada, po moievi smrti ni znala njena ljubezen do Joiika nikakih mej; kar mu je le čítala r očeh, mu je storila. Joiek je to dobro vedel in znal uporabljati. Takoj ledaj, ko je prièel prvič na počitnice, je bilo več „dobrotnikov", ki so Joïka prepričavali, da se mu ni trtba toliko učiti in da mu zapueti oče brez tega enkrat veliko posestvo. Jožek se je sicer učil marljivo kakor preje, a te besede si je zapomnil. Ko je umrl oče, tolažil je vdovo, tolaiil Jožka, kdor je umel in mogel. Tretji razred je Jožek še zdelal, a v četrtem je že slavno propal. Imel je zelo hude profesorje, ki so zahtevali od njega vedno tudi take etvari, katerih niti sami niso vedeli, — mati mu je pa v slepi ljubezni verjela in Še tožila: „Ti moj ubogi sirotek ! koliko moraš pretrpeti od tujih ljudij. pridelovalo. Resnica je namreč, da bi ee kuten lahko veliko več in prav dobro v denar spravilo, ako bi jih le velika množiiia na prodaj bila. Kolikor se kuten dandanes po Dolenjskem prideluje, ne zadostuje niti za našo domačo gospodo, katera jih za ukuhavanje ter za napravo kutnega likerja vsako leto iiře, pa le premalo najde. No, v Ljubljani imau:o tovarno za ukubnvanje in kan-diranje »«dja, tovarno Avgust Ùinkel-na io sinov. Ta tovarna, katera po celi Avstriji in Še daleč čez njen« meje zaradi kaj fiit^h njenih izdelkov slovi, potrebuje ravno kuten vsako leto prav dosti, pa dobiva jih drugod, celo iz Ogerskega. Zakaj jih ue kupuje na Dolenjskem, kjer kutna vendar tako dobro uspeva, tako dobro rodi ? Zato, ker jih tu zadosti ni, je najkrajši odgovor na to vprašanje. No, pa za domaČo porabo in v misli vzeto tovarno za ukuhano sadje ter kandite bi res ne trebalo po Dolenjskem Bog vé koliko kuten pridelovati. Zaradi jedne, kakor druge porabe bi res pridelovanje kuten ne postalo velikega, to je Saj ni, da bi moral v mesto. Ostani doma in se privadi gospodarstva." In Jožek je ostal doma ter se privadil — zahajauju v kre me. Dokler se ni upal sam v krčmo, poiiljal je na skrivnem deklo ali hlapca po pivo, vino in smodke. Za dve ali tri leta odkar je bil doma, hodil je že javno v krČmo ter igral ulogo gospoda. Seveda je imel množico tovariSev, ki so se mu znali prilirovRti; Jožek je to rad slišal in je plačal la nje, kar jim je bilo ljubo. A to še ni bilo dovolj. Pričel se je tudi „likati". Nakupil si je najrazličnejših knjig in novin in zajemal ž njih svojo modrost. Za cerkev se ni menil Zakaj? Saj je Čital v teh svojih knjigah in novinah, da ti „črnci", ti duhovni, samo ljudstvo sleparijo, da bi se dobro imeli, da so duhovni oni, ki hočejo zatreti v ljudstvu vsako svobodnejo misei in da so duhovni grobarji vse omike med ljudstvom. In vera? To je zasebno prepričanje. Najboljša vera je vedno ta, da živi vsak po svoji vesti, toda ne po veri, ampak po svojem razumu. Uko izdatnega gospodarskega pomeaa, đa bi kazalo jih T Teliko veíji naeri pridelovati, nego ae jih prideluje že dandanes; toda, t tem spisu že parkrat omenjeni tako zvani kutni liker, kakorgnega se na Dolenjskim po gosposkih hišah skorij sleherno leto v majhnih množinah napravlja, ta bi bil tehnični sadjarski izdelek, kateri bi si T veliki meri izdelovan, prav gotovo v kratkem času obilno kupcev nssťl. Kutni liker, njegova naprava v veliki meri namreč, ta je v stanu, pridelovanje kuten po Dolenjskem opraviŽiti, to do veliko veÔjrgii gospodarskega pomena dovesti. Fiuo napravljeni kutni liker je res kaj posebno finega. Dosti finejši liker jfl to, kakor marsikateri drugi, naj se že imenuje kakor hoČe. V proâlem poletji bil je nek jako imovit domaèin, kateri pa že ëez 40 let v Aleksandriji živi, s svojo soprogo v na^ih dolenjskih Toplicah. Ko je pri neki priliki fm kutni liker pokušal, izjavil Be je, da bi bil to pa£ izdelek, kateri bi v Orijentu, osobito med Muharaedauci, brez dvoma prav hitro prodrl, si prav aloveže ime ladobil, Âli bi bilo to kaj napaéno, ako bi, kakor Dalmacija po „maraàkinu", Dolenjska po kutnem likerju sloveča postala? Gotovo ne. In tato je opravičeno, da se Dolenjci pridelovanja kuten T večji meri lotimo. Osobito na Belokranjskem, po kaj preksolnčnih vinogradnih legah, okolu Bemiča itd., naj bi se jih ob robih vinogradov in tudi «icer, kjer trti ni na Škodo, r obilui meri sadilo. Da postane namreč kutna kar mogoče fino in možno dišeia, potrebuje solnca, potrebuje fine Nekoč je stal oa polju. Bilo je ravno pred žetvijo. Celo polje je bilo podobno veliki miri, po kateri je railožil nebeški gospodar hrano za vsacega. Mimo je priSel stari gospod učitelj. „Zdrav, Joiekl Letos vam je Bog res milostno blagoslovil setev 1" Jožek je zaničljivo namrdnil ustnice: „Kaj Bog, ID kaj blagoslovil? Lahko mu je blagosloviti, ko sem mu dobro pognojil, razoral in usejal. Tako j«, tako." Stari učitelj je Žalostno povesil glavo in odšel dalje. S čitanjem brezbožnih knjig in novin je nai Jožek popolnoma izgubil svojo vero, izgubil nravnost in sramoto, izgubil tudi spoštovanje in ljubezen do lastne matere. Pripovedovali so o njem, da je stegnil že enkrat svojo roko na mater, ki je rekla, da mu ne dá nič več denarja za zapravljanje. Tako je živel Jožek do svojega polnoletja, in ko je dospel do štiriindvajsetega leta, je stoprav postal popoten „gospod". Izposojeval si je denar na očetovo dedŠčino, zapravljal denar, in ko je odáel na potovanje, da kaj poskusi, oi rekel materi niti „z Bogom". Kako pogostokrat ga je prosila, za Boga pro- loge. Za napravo likerja je pa ravno fini duh poglavitna reč. Bog dal, da bi se ta nasvèt uresničili KfO novega po arstr^jskem cesarstru? Vsi so se že naveličali položaja, ki vlada v naSem državnem zboru. Naveličala sta se ga že desnica in levica. Naveličati se ga bo morala kmalu tudi vlada. Kaj se pa godi vse v zbornici? V teku desetih dnij so hile samo tri seje in te le z dnevnim redom brezplodnega glasovanja po imenih — vse za 5000 gld. na dan. In oni so nemèki poslanci, na čelu jim Wolf in Hochen-hurger, vprizorili velik Ěkandal najprej na galeriji, potem v zbornici sami. Bil je pravi pravcati pretep med nemškimi in češkimi poslanci. Wolf je dobival krepke zaušnice. Neki Češki poslanec pa je celo krvavel. Poslanci so se v zbornici ruvali in suvali, dokler ni predsednik zaključil seje. Ali naj gre to tako dalje? Italijanski župani na Primorskem so se na nekem shodu izjavili proti ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazinu. Italijanski poslanci so přetečeno soboto ministerskému predsedniku Thunu izročili spomenico teh županov. Dobili so odgovor, da vlada od svojega sklepa glede hrvatske gimnazije v Pazinu ne odneha. Kar je storila vlada v prid Slovencem in Hrvatom, je bilo opravičeno. Kako se na Koroškem god! slovenskemu jeziku, je pokazala v soboto neka prizivna razprava pri sodilču: S slovenskimi strankami se je nemáko sila, naj ne dela nji in pokojnemu očetu sramote in naj bo reden človek. A niČ ni pomagalo, marveč vselej jo je zavrnil: „Vi tega ne razumete in ste za sedanji svet že prestari " Odéel je tedaj v svet, in nič niso vedeli, kje je in kaj dela, razun takrat, kadar je vaŠki žid, mesar, pripovedoval, da je poslal Josipu zopet toliko in toliko stotakov. Josip je bil kaka tri leta međ svetom, ko je dobila stara Vikidalka nekoč pismo. Odprla je je in Čitala : Matil Peljem se v N. Sem bolan na prsih. Življenje se mi je pristudilo, iu Če ne umrjem v kratkem, tako se ustrelim. Če morete, mi pošljite v N. nekoliko etotakov, da se mi ne bo treba redno obračati na tega žida. Če se yeè ne vidiva, živite srečno. Vaà Josip. Prečitala je in se zgrudila na tla. Dekla v kuhinji je sliaala padec in prihitela v sobo. „Jezai, Marija, kaj se je zgodilo? Gospodinja, vstanitel* Vikidalka se ni nič ganila. Dekla je hitela t jedni sapi k gospodo župnika. Ta jo je poslal k zdrav- obraTnaTalo, nemško ee je tudi vse protokoliralo. Zastopnik dr. Brejc je ugovarjal in ni hotel podpisati zapisnika. N» Ogerskem se vlada ie vedno pogaja z Dssprotujoèo jej Btmtiko. Pričakuje ee, da ee vendar dožene dogovor, Koj je noTega po širokem svetu Î Na Francozkem se slišijo èem dalje močnejši glasovi, naj se odpravi republika in obnovi cesarstvo. Saj tam morda res prej ne bo miru» dokler državne vaji*!! ne vziiine kaki Napoleon. Amerikanci, 7,e več ninajo vzroka yeaeliti se za zmago nad Spanci. Na Filipinih ima vstaški vodja Arjuinaldo zbranih 30 000 moi, da jih popelje v boj proti Ameriliancem, Na Kubi so se pa tudi dvignili vstaái proti Amerikancfm Zbira jih stari vodja Gomez. Amerikance torej Čaka ée mnogo »ittioslij. Piše se nam: Iz Novega mesta. Veniek, kateri je nada „Nar. fiitalnica" priredila dne 21. januvarja 1.1., le je obneael povsem povojno. Gledališka igra „Pokojni moj" se je predstavlja a tako dobro in precizno, kakor da re igrajo diletantje, ampak igralci po poklicu. Gspdé. Praatonijeva in Urnkova, kateri ste prTić na-atopili v večjih ulogah, ste igrali tako izborno, da jih mora Sitalniiki odbor na vsak nadin stalno privezati na naš oder; gspdè, Vidičeve ni trela posebej hya-hti, pokazala je to pot, da zadene tudi nloge, v ka-koršnih doslej ni nastopala; vsekako je čitalniáki odbor itoril svojo Častno dolžnost, da je naši najmarljivejii igralki poklonil Sopek. Gg.Tekavčič in Andres — posebno prvi, zadnjega je nekaj kazila maska — sta svoji nlogi tako pogodila, da bi ne bilo težko prirejati niku in hitel k Vikidalki, Tri ji je obrai i jesihom, in prediio je prišel zdravnik, se je že zavedla. Dejali 80 jo na posteljo, zdravnik ji je obvezal na glavi rano, katero je dobila pri padcu, ter Tprasal po viroku nagle omedlevice Pokazala je na mizo na pismo. Prečitala sta je z gospodom župnikom. Kaj podobnega nista pričakovala. Posvetovali so «e o tem in onem, dokler niso konečno sklenili, da bi se peljal doktor v N. in pripeljal Josipa domov. To je bilo ravno na veliki četrtek. Minul je veliki petek, tudi poludne velike sobote so že odzvonili, a o zdravniku in Josipu □i bilo ni duha ni sluha. Zvonovi so lapeli slavo procesiji pri Vstajenju. Vikidalka se je na postelji Tsedla, da bi videla sprevod z Najsvetejšim, in je vroče molila. Ni molila za samo sebe, ni molila za svoje ozdravljenje, niti za svojo sreČo ali za, dolgo zadovoljno življenje, molila je za to, za kar more moliti le irce materino, molila je za svojega sina, da bi se zopet vrnil k Bogu, in Če ni nottene druge pomoči, da bi umrl vsaj spravljen z Bogom. Po procesiji okoli sedme ure zvečer je za- Tečjih iger, ko bi imeli ae par takih igralcev — ženskih moći hvala Boga ne manjka tako. Sicer pa iujemo, da se nekaj snuje; ko bi le zopet vse ne zaspalo, kakor že parkrat zadnja letal Po predstavi razvil se je tako živahen ples, kakor že dolgo ne. 7 gostilniških sobah pa se je zopet kaialo pomanjkanje prostora, kakor vs&kikrat, kadar se kaka zabava v naši citalniei obnese. Daai treba priznati, p. proat dr. Elbert »laTUOBtni govor. V lEbomo tekočem govoru omenil je žslostne dogodke in hude udarce ceaarske hiše, pojasnil je visoki pomen odlikovanja, omenjal mnogih in neprecenljivih zaalng alavljenSevih za cerkev, iolo in občino ter sklenil govor 9 pozivom, Nj. Veličanstvu trikratno Slavo zakticati, kar se je zgodilo. Pela se je oa to cesarska himna, ktero je obiinstvo stoje in soiSutno poslušalo. Gospod slavlje-aec je, t svoji znani ponižnosti in skromnosti zaalnge od sebe odvračeval, obljuboval pa pokoráino in uda-nost cesarskemu prestolu in vladi. Zahvalil ss je pre-svitlemu cesarju, deželnemu predsedniku iu okr. glavarju za skazano žast, v kteri naj bi i udi f^ra, obéina in šolski zavod se poćasteui čutili, Tudi gospod župnik je navzoče pozval, presvetlemu vladarju trikratno slavo zaklicati. Gospića kandidatiuja je potem v krasnem nastopu v vezanej besedi zahvtljevala se navzočim dostojaustveaikom. Tudi dvoje mutastih dekletic je gospodu slavljencu-katehetu u^tmeno in to dobro umevno srečo voáilo, kar je pri navzočih nekako milo ginljiv čut obudilo. Na to uastopivle štiri nemške Korosice pa so zopet navzoče hitro razvedrile; vsakdo moral s« je temu originalnemu prizoru od srca smijati. Naposled se je vprizorila igra iz znanih dogodeb v Marij» Lurd, Bila je lepa predstava, krasni prizori, izborni govori. To opisavati, se moje okorno pero ne postopi, ker presega vsako popisovanje. Žul, da radi prostora ne more biti taka igra obširnejšemu občinstvu dostopna. Skupni ntis lepe slavnosti pa nam ne bo prišel iz spomina. DomaČe vesti. (Odlikovanje,) tlestna občina novomeška imenovala je c. kr. sodnijskega predsednika, velebUg. gospoda Josip Gerdeiiča soglasno svojim Častnim občanom. (Slavnostno od likovanje) mnogosa^Už-nega načelnika gasilnega društva, gospoda Adolf G u s t i n • a, vršilo se je v mestni dvorani dne 22, jan. Vprisotnosti gospoda mestnega župana, dr. Schegula in vseh izvršujočih članov gasilnega društva je velebl. gosp. c. kr. okr, glavar vitez Veiteneck, po lepem umestnem ogocoru, pripel slavljencu ai prsi srebrni križec s*krono za zasluge, Gospod mestni župan je slavljencu gratuliral za zasluženo Častno odlikovanje, ter se mu v toplih besedah zahvaljeval za njegov trud, ki ga ima z iiborno koristnim gasiluim društvom v korist vsega mesta, Slavljenec, gosp. Gustin, pa je izrekel presvitlemu cesarju in velebl. gosp, okrajnemu glavarju dostojno zahvalo za izkazano mu čast, in gospodu župauu hvalo za liskavo priznanje, ter je obljubil, dokler mn moči pripuščajo, truditi sa za priljubljeno mu gasilno društvo. Povodom njegovega od-1 kovanja priredi gospod načelnik Gustin isvriujočemu moštvn gásilnega društva dne 11. febr. v gostilni g. L. Kopača zabavni večer, (Odlikovanje.) Gospića Josipina Medved v Novem mestu dobila je povodom štiridesetletnega vestnega In zvestega delovanja od visoke deželne vlade priznano zaslužno častno svetinjo. V mestni dvorani ji je isto slovesno izročil prebl. gospod okrajni glavar. (Častne svetinje,) od presvitlega cesarja za iOlettto zvesto delovanje ustanovljsne, so podeljene vis, čast. gospodom kanonikom novomeškim: f Kihard Frank-u, Josip Hofievar-ju, Franc Ser. Povše-tu in monsign. Matija Jerihi; dalje šmihelakemu župniku preč, g. duhovnemu svètnikn Anton Peterlin-u. in v Krškem v pokoju živečemu bosanskemu finančnemu nadiorniku blag. gosp. Ivau achaner-ju. (Imenovanje.) Dne 30.januvarijat. 1. je prejel lemiški župan g. Ivan SušteršiČ srebrni križec s krono zaradi zaslug, katere si je pridobil za občino tekom mnogoletnega županovanja; občinski odbor volil ga je pa zaradi istih zaslug svojim častnim članom in mu ta dan izročil častno diplomo. (Imenovanje) Gospod Niko Zupanič, stud. jur. ii Gribelj (Belokranjsko) imenovan je c, in kr. poročnikom v rezervi. (t Gospod Fran Wagner), c. kr. vodja sod. pom, uradov v pokoju in c. kr. stotnik pri deželni brambi, umri je v Ljubljani 15, januvarja po kratkem bolehanji 78 let star. Bil je silno prijazni gospod, vsakemu je rad dobro storil bodisi z besedo sli dejanjem. Bil je mnogo líít stotnik novoiieike meščanske garde; živahnega značaja in vojaiko navdihnjen je prav mnogo storil v proslavo imenovane garde. Na njego ro željo se je njegovo truplo prepeljalo iz Ljubljane na novomeško pokopališče. Pogreba se je udeležilo kljubu neugodnemu času prav mnogo in odličnega občinstva. Tudi meščanska garda mu je zasluženo čast skazala, (f Kanonik Rihard Frank) umrl je 24. januvarja ob 3. uri popolndne po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti Bil ja rajni gospod le teden dnij bolan, menda za pljučnico; zdravnik je takoj previdcl, da ni rešitve, ia res, neverjetno hitro je v občo žalost smrt pobrala pobožnega in dobrega, visoko-čislanega gospoda. Pokojni gospod bil je leta 1827 v Ljubljani rojen in se je tudi tam izšolal. Prvo dn-bovsko službo nastopil je v Novemmestu kot kapiteljski vikarij, potena je služboval v Št. Jerneju, Črnomlju, Ribnici, Tržiču, in leta 1880 prišel je zopet v Novo meito kot kanonik, ter je skoïi 19 let pridno in vstrajno deloval na prižaici in v spovednici ter pri vsaki priliki do poslednjih dnij. Pogreb je bil minoli petek zjutraj. Ob 9. uri prenesli so truplo prečastitega gospođa v kapiteljsko cerkev, kjer so se slovesno opravile bile in potem slovesna sv. masa za pokojnika. Po sv. miši imel je mil. gosp. prošt dr, Elbert pred krsto kratek, gtnlji/ ogovor. Omenil je, da je rajni gospod v svoji oporoki željo izrazil, da naj bi bil pogreb breE slovesnega govora, vendar čuti se dolžnega, videč cerkev napolnjeno častilcev pokojnega, da spregovori nekoliko; in v kratkih, tesnih potezah je epo opisal vrline pokojnikove in neumorno delovanja za dušni blagor vernih. Zahvalil se je rajnemu la toliki njegovi trud v življenju, in ob smrti za njegovo dobrotno volilo cerkvi in revnim; priporočil pa ga je tudi v iskreni besedi blagemu spominu in pobožni molitvi. Pogreb je bil lep in dostojen, udeležba prav obila iz vseh krogov in stanov, odlične gospode in meščanstva, tudi obilo kmetskega ljudstva iz okolice. Zapuščina rajnega goipoda ni primerno velika. Glavni dedič je kapiteljska cerkev. Maj nekaterimi drugimi volili dobi tudi farni ubožai ziklad 1000 gld., farna cerkev v Tržiču 500 gld., bolnišnica Usmiljenih bratov v Kandiji 200 gld,, zavod revnih šolskih sester v Šmihelu 200 gld. — Nij blagi dobrotnik v miru počiva. (t Gospa Marija Kopriváek,) soproga c. kr. profesorja v Novem maatu, umrla je po dolgem bolehaa voati bi. i minoli torek. Vsled njene prijazne Ijubeznji-a je obče spoštovana. Truplo njeno se pre- pelje v Maribor v družinsko rakev. (f Gospod Ferdinand Wotzasek,) umirovljeni C. kr. poitni uradnik, ki se je bil prad nekaj leti T Žabjo vas naselil, umrl je vôeraj, star 79 let. Prijazni gospod bil se je sosedom hitro priljubil. (t Gospa Marija Stangel rojena Mnliií) novomeščanka, nmrla je ? Reki po dolgi in mudni bolezni dne 15, januvarja v 62. letu apoje starosti. Naj v miru počival (Vabilokvenčku,) kateri priredi „Nar. čitalnica" T Nořem mestu a sodelovanjem „Dol. pevskega drnitva" lílanom imenovanih drušUiv dne 4. svečana 1.1. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vapored: I. Koncert. 1. Stanko Pirnat: Slovenske narodne pesni: 1. Mi-ličino slovo ; 7. Bog je Btvaril žemljico; 10. Kukavica. Mešani zbori. — 2, L. van Beethoven: Larghetto iz II. simfonije za kvintet na lik, flavto, harmonij in klavir. — 3. Anton Foerster: Venec Vodnikovih in ns njega zloženih pesni. Mr-san zbor- 11, Ples. — Vstop je proat. Vabilo velja za vstopnico, — Ako bi kdo pomotoma ne prejel vabila, obrne naj se na pod-pistini odbor. Odbor „Nar, éitalnice" v Novem mestu, (Vabilo k (iredpuitni predstavi), ki jo napravi katol, družba rokodeNkih pomočnikov v Novem mesta 5. febr. ob Va 8 iri zveder v lastnem dom« po sledeiSem vsporedii; L „Črevljar", veseloigra v treh dejanjih. Osebe: mojster Blaže, crevljar; doktor Lopnik, zdravnik v bolnišnici; Tonček, sluga v bolnišnici, sin Blažetov; gospod Stradei, baron; mojster Opeka, zidur ; Valentin, bogatin. — H. Ciganska kantata, kcintet; kostumir^ni pevci. — m. Prosta zabava v spodnjih prostorih. Vstopnina: Sedeži v prvih dveh vrstah po 40 kr., v daljnih vrstah po 30 kr. Htoječi plačajo pa 20 kr. Dijaki in šolarji 15 kr. PreplaČila se hvaležu& sprejemajo v korist društvu. Načelništvo. (Zabavnega večera .Dolenjskega pevskega društva") ne bode 1. t. m., ker napravijo narodna društva plesni venček in koncert vže 4. t. m., obe veselici bili bi torej preblizo sknpaj. (Drugi glasbeni večer „Glasbene Matice") bode v drugi polovici t. m,; dan in program se objavita v prihodnji Številki našega Hita. (Vabilo) k občnemu zboru „slovenske posojilnice v .^t. Jerneji" na Dolenjskem, ki bode dne 26, fdbruparija 1899 ob 4. uri popoludne v sjkkem poslopji. Dnevni red: 1, Nagovor načelnika. 2. RiČnn načelstva in poročilo nadzornika. 3. Volitev naćelstva in nadzornika. 4. Ntóveti, Naôelstvo. (Vabilo k občnemu zboru.) Okrajna posojilnica v Mokronogu, reyistrovaua zadruga z neomejeno zavezo naznanja vsem svojim častitim zadružnikom, da bo imela svoj redni občni zbor v sredo, dne 15. svečana 1899 ob 3. uri popoludne v Šolskem poslopji v Mokronogu s sledečim dnevnim redom: I. Nagovor ravnatelja; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo računskih prcgledovalcev in nadiornikov s predložbo letnega računa; 6. potrjenje ietnegi računa; 6. razdelitev čistega dobička; 7. volitev naieUtva; 8. volitev računskih pregledovalcev in nadzornikov; 9. predlogi in nasveti. Načelstvo. („D olenjski Sokol") imel je dne IS. jan, 1.1-t Tučkovi gostilni svoj redni občni zbor, pri katerem 80 bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: Ivan Kraj ger, ^tarosta), Sim. pl. SI a d o v i Č (podstarosta), dr. Karol Grosman (tajnik). Job. Poula (blagajnik), Jos. Medved (načelnik telovadbe), Iv. Sirnik in Franc Jeglič (odbornika.) — Po volitvi vnela se je živahna debata, kako povzdigniti druStvo, sprejeli so se razni predlogi in nasveti, da se društvo «opet oživi. — Določila se je telovadba, in sicer vsako sredo od 6. do 7. ure zvečer za proste vaje za starejše gospode, kateri se ne vdeležijo vaj na orodju; vsak ponedeljek in petek od 8. do 9. ure zvečer yrái se telovadba za mlajle gospode, in sicer za proste vaje in vaje n» orodji. Prosijo se vsi p. n. člani „Dol. Sokola", da s« telovadbe mnogobrojno udeležé. — „Dolenjski Sokol" priredi na puitni torek skupno, z „narodno čitalnico" in 8 klnbom „Dol. biciklistov" mafkerado, katera obljn-buje prav zanimiva postati z ozirom na novitete v kostumih, ter se je izvolil poseben veseličen odsek iz vseh treh druStev, ki se že marljivo posvetuje o pripravah za sijajno prireditev maškerade, in bilo bi želeti, da se tudi č. dame udeležijo mnogobrojno v kostumali maikerade. Sokolsko streljanje se bo prihodnji teden zopet začelo in bo vsak četrtek v gostilni pri Dol. železnici od 7. ure zvečer naprej. — Pod-pirajmo in oklenimo se „Dol. Sokola," da se povzdigae zopet na ono stopinjo, ki jo je zavzemal po svoji ustanovitvi. (V Metliki) je kupila grajičino gosp. viteza Savinacheg-a ljubljanska „Ljudska posojilnica" za 80,000 .gld. (Šesti izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani.) Darovala so naslednja županstva:* Brezovica pri Ljubljani 22 gld.; Šmihel-Stopiče 60 gld. ; Planina pri Rakeku 55 gld ; Borovnica 30 gld ; Skocijan pri Dobravi 20 gld. ; Preserje 26 gld, ; Vič 50 gld. ; Šmartno pri Litiji 20 gld. in Postojna 100 gld. (Viaokošolci v Pragi) astsknovili ao pod pokroviteljstvom blag. gosp. nadinženirja Fr. Tom-áiča sroj „slovenski klub Sîavije v Pragi", Čegar odbor ae je sestavil za zimski tečaj sledeče: Predsednik; etnd. phil. Iv. Knniič: tajnik: stnd, phil. Dragotin Lončar; blagajnik : stud phil. Robert Kenda; namestnik: stud. pbil. Iv. Žmavc. (Šola „Glasbene Matice" v Novem mestn) konča zimsko poluletje sredi tega meseca kakor droge javne učilnica; novi učenci se sprejemajo tudi v drugem poluletju. Zato, da se skrbnikom učencev prihranijo pota, bode odslej, kakor sicer pri tukajánjih drnStvih, nčnino pobiral prve dni vsacega meseca g. Stopař, ki bode plačnikom ludi precej izročil pobotnico. Opozarjamo, di se nčaina plačuje za vsak mesec naprej in prosimo, da se redno vplačuje, kajti tistim plaču-jočim učencem, za katere učnin» ni piača-ia do 10. vsacega meseca, bi moral ponk vstaviti., ker Šola iaia mnogo troSkov. Šoli so darovali: Posojilnica v Krškem večjo denarno podporo, mil. gospod prošt dr. Elbert 10 gld,, za kar se jima tu lepo zahvaljujemo. One, ki imajo doma paziti na u'"ence, opominjamo, da se mora vsak učenec vaditi vsak dan tudi doma v tem, kar se mn je v šoli pokazslo, kajti brez doraaĚeg>i učenja ni velikega znanja, kakor tndi t dragih šolskih predmetih ne. fPredavanje o rakih), katero je priredila novomeška kmetijska podružnica přetečeno nedeljo, je bila posebno dobro obiskana, kar kaže resno zanimanje za to stvar. Gosp, ces. svetnik, pnf. Franke predaval je temelji to-poučno in pri tem prav raiumljivo. Korist tega pouka ne bo izostala. (V hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico) je bilo do konea decembra 1898 podpisanih 338 deležev, in aicer od 108 članov. Vplačano je bilo do 31. decembra 1898 za deleže 2065 kron 40 bel. Hrsnilnih tIo^ je bilo 4094 kroD, prednjemov pa 3060 kron. Sknpni promet znaáa 11*642 kron 34 hel. (Ix Črnomlja.) Bađj praznika prvi četrtek meseca svećana bode reliki živinski semenj dne 9. sve-iana t. I (Antonov sejm v Novem meatu) se je prav dobro obneseJ, posebno živahen je bil živinski sejm, in to izreSno s prešići, katerih se je gotovo do 5000 privedlo, tako, da so obširni sejmaki prostori komaj zadostovali. Nad 400 plemenitih in debelih pre-iičev se je samo po železnici izvozilo v domaóe kraje, na Tirolsko in Primorsko. Cena pri plemenih preličih radi mnogih kapcev je bila silno visoka, pri debelih 19 do 20 kr. star fant žive vage. Pri tej priliki smo zopet videli, kako neprimeren je sedanji prostor za tehtnico pred mestno hiâo, na najbolj obljudenem pro-Btorn. Prav dobro so ukrenili tedaj mestni odborniki, da oskrbijo drugo javno tehtnico, in posebno še za tehtanje živalij primerno. (Velik požar) nastal je SS.januvarja pred polnočjo v hiSi Martina Habjan-a v Dol. Eamnji, «biine Mirna peč. Najbrž je naetal ogenj po slabo hranjenem živem pepelu, kterega je veter razpihal, in nastali ogenj tudi pospešil tako, da je osem gospodarjev pogorelo. Škode ima Martin Habjan 2000 gld., zavarovan je bil pri „Slaviji" za 600 gld.; Janez Saje 3000 gld., ni bil zh varovan; Janez Habj an 3500 gld., ni bil zavarovan; Florjan Saje 2500 gld., zavarovan je bil za 460 gld. pri „ Sla viji" ; Franc Pangerc 3000 gld., ni bil zavarovan; Jože Bašelj 500 gld., zavarovan je bil za 100 gld.; Bernad Saje SO O gld., zavarovsn za 100 gld.; Jože Lužar pa ima ikode 800 gld., zavarovan pa je bil za 940 gld. Skupna škoda je tedaj cenjena na 16,000 gld. Dvema gospo-đaigema je baje tndi nad 200 gld. bankovcev pogoielo. Večinoma ja pogorelcem popolnoiLa vse pogorelo, in 80 se pri dobrih sosedih nastanili: (Hudobno poškodovanje. ) Hlapec Jernej Obolnar in dninar Janez Berčon, oba iz Vidma pri Krki, pijančevala sta v neki gostilni na Krki. £o sta že več kakor zadosti pila, jima gostilničar ni hotel več pijače dati, zato pa sta se hotela nad gostilničarjem znositi. Prikradla sta se v klet in vino iz soda spustila, da se ga je 140 litrov izlilo; potem ■ta se podala v bljižnji mlin in tam tri mernike prosa po mlinu raztresla. tíedaj jih ima sodnija v Litiji v zaporu, kjer pustne dni uživata, (Sneg je zapadel) na Gorenjskem 26. januv, precej na debelo. V Beli peči imajo ga 80 centimetrov in so ga prav veseli, kajti dosedaj niso mogli lesa iz gorovja dobiti. Danes imamo tudi tukaj snega, a le toliko, da je belo, (Nove Šmarnice) za 1899 se pridno tiskajo T „Eatol, Tiakaroi". Prestavil jih je iz francoščine gosp. kaplan Janez Godec, za kar mu je sloveči pi-■atelj Henrik LasserreMonzie-ski v lastnoročnem pismu dal dovoljenje. Obravnavajo pa te Smamice novejáe {ndflže Lurâke. (Danaínji list) obsega deset strani. in teknili; bilo je dobro blagoslovljeno leto. Pomnim» pa, da so nam naii očetje zimo pred onim letom opisovali ravno tako, kakorino imamo letos; kaj mila zima je bila in vreme, kakorânega imamo tudi letos. Da bi po tej mili zimi pač tndi tako dobro letino imeli, kakor je bila leta 1834. Stori nas Bog vredne t * (Sveto leto.) Vatikanski časopisi poročajo^ da so sveti oče sklenili, da ima biti leto 1900 sveto leto, in bo trajalo od letošnjega Božiča pa do Božiča leta 1900. * (Stekel človek.) V Trstu se je zgodila grozna nesreča. Pred nekaj dnevi je bil neki pes ugriznil dva moška, mej njima 32letnega natakarja Jožefa Marve. Omenjenega psa so nekaj dni kasneje ustrelili in pokazalo se je, da je bil stekpl. Marve se za lahko prasko, katero mu je bil pes provzročil, ni zmenil, V torek so se pri Marvetn pojavili prvi zuaki melanholije in blaznosti. Prepeljali so ga t bolnico, kjer so takoj spoznali, da moža ni rešiti. Marve je hitro po prihodu stekel in po nepopisnih bolečinah in po groznem divjanju umrl. Trst je seveda vsled tega ves razburjen. — V hrvaških časopisih je brati, da je tudi tam bilo 28 ljudij ogrizenih, ktere so v Pešto v Pašterjev zavod odpeljali. Strogi pasji kontumac, kakorsnega imamo sedaj pri nas, je popolno opravičen. Listnica uredništva. G. Murgel iz D. V. ViSa zalivalR in do|)ÍB prihoiltijié. — BI, gosp. R. na D. Zaradi p u manj kanja prustora skrajiiaiio prihodu j Î5. Razne vesti. * (Leto 18 34) je še danes, to je po 66 letih, T dobrem in prijetnem spominu. „Da, leta 34., to je bilo vino!" Tako so nam pripovedovali naši očetje in nekteri starčki tndi še sami pomnijo in ne morejo prehvaliti leta 1834. Ne samo vina je bilo obilo in lilno dobrega, tndi vsi drugi pridelki so dobro obrodili Darovi za novomeško dijaško kuhinjo. Gosp, kaplan Ivan iTolinar 5 gld,; goap. P, Bernard Vovk 2 gld.; gosp, Andrej Šitnenec, žiipnik 1 gld; neimenoTana 1 gld.; gofip. žnpnik Fr. Pavlin, n:est:o ?enca na grob avojeinu prijatelju, 5 gld, ; gnfip. F. Stiijnič iï (^lama na lîavarnkftni poslal 7 gld. 8 kr.; isam )e daroval Ď gld., diu^u pa nabral od xenljakav; svètuik Eineky B gld.; gospa .losipina Hočevar S5 gld.; gofip. Friderik Sfilnvari, posestnik in goitilníĚar, la leto 1891Í 10 gld.; Anton Euficlier, poBeetnik, 6 gM ; gosi». Val. Appe, pulovioo stave, 2 gld. 50 kr.; inti gospod /.a leto IStJii 2 gld.; dobrotniki iz Menta in Kandije 28 gld. 90 kr. ; (jospa B. Vojfika 3 gld. ; gosp, lianch, oskrbnik Krupe, 2 gld ; prva dolenjska pueoji]ni::av Metliki 10 gld.; neimenovan 3 gld. 40 kr. ; godp, /upnik Fr. Brnleu fi gld ; goapul Fran Jerši6, župnik v p., 2 gld., gosp Jtirij Karliu, kapelan, 'ó g)d., gosp. oĚitelj Peter Pogařnik na Čatežu pri Trebnjem je nftbraí la velikih vreĚ krompirja in 2 veliki vreti fiiulft; goap. iupuik J. Golob ie nabral na Primokovem 3 vreio fliola in 2 vreči Žita.; gOBp. Adolf Gnatin, trgovec, 10 klg. grnha; gosp, iniieneT Fran Žiiiek, 1 kupon „I. Nnrodnega doma", I gld, 2tí kr. Bog plati vsemi 7Amti pa »e še zahvaljujem vrlim Čat&-ianom in ftimskovSanDm, posebej [la njihovemn skrbnemii nSitelju, ki se leto sta letuni tako velikodnŠno spominjajo dijaike kuhinje. Dr Jo8. Marinko. Loterijsko Ât«vilka. Trat 14 januvarija 64 70 34 68 18 Gradec 21. „ 50 65 18 77 Trst 28. „ 62 33 16 56 52 ïlaZpiS. (33-1) Podpisano oskrbniátvo iiče za svojo ciglenco opekarja ali ciglarja. Isti mora biti popolnoma izurjen o naprav» različne opeke ter slovenščine in nemičine popolnoma zmožen. Oglasiti se je najdalje do 20. februarja. Na-tancni pogoji se zvedo pri oskrbnistvu. Oskrbniltvo graàiine v Qrmoiu. Friedau, Štajersko. ZAHVALA. {60i V nedelji) 16, jauu^arija ob 9. uri zjutraj je po dolgem bolehanji, previden s ev. zakramenti, v starosti 78 let, umrl ? Ljnbljini blagorodni jçoapod C. kr. vodja pomožnih uradov in o. Itr. stotnik pri deželni brambi. Truplo pnkojnega se jc iireiieljalo v tako pri-Ijiililjeuo mu Novo mesta, iu ua onilotnem pokopališču k poůitku polazilo. i'ri tej priliki rtoSlo nam je od sorodnikov, prijateljev in zuanuev innngo iira/oT »ožalja, za ktere se tu toplo rail valju jemo. Tudi se iskreno zahvaljujemo stavnemu obúinwtvu, ktero se je v tako Caituem številu tidelťžilo pojfreba, posebno ie preiastiti dnUovSćiui, slaítii meSíaiiski gardi in slavnemu uradiiištvu. Vfiim tirSna zahvala. LJubljana, dno januvarija 18M. Ana Wagner roj. Roamanrt, sojiruga. — Marija in Giieia Wagner, itíeri. — Milan Wagner, sin. Vpis zadružne firme. Jj'irm. 12. Gen. I 5if. V tusođni zadružni register se je vsled gkleûjeuih pravi! E due 6. novembra vpisala tvrdka „Hranilnica In posojilnica v Robu, registrovaná ladruga i neomejeno zaveza". Ta zadruga ima svoj sede£ v Robu. Naiueu zadruge je razmere svojih ËlanuT T nravnem ia gmotnem oziru zbolj^avali, in v to svrho: a) sprejemati denar {hrauilne vloge) na obresti, b) dobivati ni denarna sraiUtva s svojim zadruMm kreditom, iu c) dajati posojila. Vsa razglasila zadruge objaviti je v „Slovencu"; posebno dan, ura, kraj in dnevni red obinega zbora 8 dni prej. NaĚelstvo zastopa zadrugo z vsemi pravicami, katere mu Aolofuje poatava od 9. aprila 1873 in podpisuje v imenu zadruge na ta naóin, da se podpišeta dva uda pod tvrdko, katera uaj bo pisana, ali n peSatom natisnjena Udje prvega nacelitva so: naËeluik: Janez Bregar, posestnik iz Roba St. 7; odborniki: Jaaez Zgonc, posestnik ii Podhojaega iiriba It, 6; Martin Jamnik. posestnik iz SekirSâ It. 2; Janez liavdek, pns. iz Osredka št, 3; Jakob Mavec, posestnik iz Kervave peči St. 13; Janez Cimperman, posestnik iz Sela St, 9; Janez Peter lin, posestnik iz DolSiaka št, 5; Frančišek PešeOjjžupnik na Robu. C. kr, okrožno sodisče v Rutfolfovem, oddelek III, dne 17,jatinarja 1899. (36) Razglas znracti dokazavanja smrti, Martin JakSa, 391eten poneetuik a Sol pri sv, Duliu 9t. 1 pri riemiiu, rojen v Semiču na St. 109 se je pred več leti podal T Ameriko, od koder se ni ie vrnil. Po le-tn znanih izkazih delal je na zadnje v Pneblo {Collorado), od koder se je jiodal 28. Junija t, 1. čez New-York v domovino. Po oudotnem izkazu potnikov se je odpeljal s piaketno Indijo splošne čezmorske družbe (Compagnie Generale Tranaatlanticine) „Ia Bourgogne", ki je 4. julija 1898 ob 6. uri zjutraj sredi morja trSila z angleškim pamikom ,Cromaty»hire" in se precej potopila z večjim deium potnikov. — Od tedaj se Martin Jakša, ki je bil v listi potnikov za prav vpisan kot Martin Jakec ali Jakee, pogreSa, Na zahtevanje Marije JakŠa, soproge ptigrešaoega, se priienja postopanje v dokaz njegove smrti, postavlja se mu skrbnikom Janez Sever, posestnik iz Sel pri sv. Dnhn St. 10, ter H konec gklicnemn obroku postavlja na 4. julija 1899, Do takrat je temu sodišču ali imenovanemu oskrbniku povedati vse, kar bi dalo sklepati na iiivljenje ali smrt pogrešanega Jakša Martin-a, ker se bode potem o teh okolnostih razpravljalo in odločilo. C. kr. okrož. sodišče v Rudolfovem oddelek III., dne 30, decembra 1898, (2-3) Kolegijalni kapitelj v ÎTovem mestn se za tako obilno izkazana sočutje ob smrti preč. goipoila kanonika RIHARD-A FRANK-A lepo zahvaljuje: prevzv. knezu in nadškofa goriškemu Jakobu, njega ekscelanei deželnemu predsedniku kranjskemu gosp. baronn Hein-u, preblag, gasp, deželnema glavarju kranjskemu Deteli, preblag, gosp, noTomeS-kemu okrajnemu glavarju Pr&nzl pl, Vesteneck-u, preblag, gospodu predsedniku c. kr. okrožnega sodiSÈa novomeškega GerdeSii-u, preblag, gosp, državnemu pravdniku Schivinger-ju, blag. gosp, gimnazijskemn ravnatelju Deteli, blag, gospodu mestnemu županu Scheguli, blag. gosp šmiiielskemu županu Zurc-n, prečast, kaplteljema ljubljanskemu In mariborskemu, vsetn drugim novomeškim obiatitvam, pre£. dabovScioi, slavni mestni gardi, slavni požarni brambi, slavnemu „društvu rokodelskih pomočnikov" iii vsem meščanom ter okoličanom, udeležencem pogreba. Kolegijalni kapitelj v Novem mestu, dne 28. jautivarija 1899. Dr. Elbert, (51) inful. prošt. Ha2sglas. Zaradi oddaje zidanja Dove dvorazredoe ljudska šole T Orehoviei, politićui okrij Rudolfovo, bode za Teako posamezao delo posebej ^ pomanjšalna dražba dne Ifl. svečana 1899 ob 9. uri predpoldne pri krajném šolskem sváta v Orehovlei. Pri tej dražbi klicale se bodo za stavbeneka dela stedece ceue: 1. izkopavanje iu zidarsko delo 7466 gld. 70 kr. 2. tesarsko delo...... 3640 gld. 94 kr. 3. mizarsko delo......1275 gld. 40 kr. 4. kljućarsko delo .....942 gld. 42 kr. 5 kbpitiBko delo ..... 357 gld. 41 kr. 6. barvarsko delo .....167 gld. 94 kr, 7. steklarsko dflo ..... 246 gld. 72 kr. 8. pecarsko delo..... 242 gld. — kr. Skupaj . 14-829 gld. 63 kr. K tej obravnavi se vabijo podjetniki b pristavkoni, da 80 dotižni načrti, proiMČuni, dražb(-ni in stavbeni pogoji na razgled pri krajném šolskem s^ètu v OrehoTici. Viiak ponudnik ima položili pred zaretkotn ast-mene obravnave 10% od rszpiaani' c^ne dotične vrnt« d^la, UH katero misli ponudbo narediti, kakor varàeino, katero dobé oni, ki niso delo prevzeli, takuj po koitAkiii dražbi jiroti pobotnici nazaj, nasproti pa se onim, ki 80 delo prevKeli, kot kaTcija pridrži. Zapečatene, po predpisu §| 3 ia 4 drai^benih pogojev napravljene z 10"/o kavcijo in 50 kr. koleko-yane pismene ponudbe, v katerih je vssko d^-lo posebej, ravno tako kakor v razpisu iropnovsno, tako tudi t napisom na zavitku, na katero delo je ponudb» narejena, bodo le pred začetkom ustmere o'ra^Tnave pri podpisanem krajném áolsketn svètu nprejet«. Krajni Šolski svet Orehovica, dne 28, januv&ija 1899. (47) YABÏXxO k ébêm^mm okrajne posojilnice v Krskem, ki bode V nedeljo 5. marca 1899 ob II. uri dopoludne v zadružni pisarnici. --«Sxa---- Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja, 3, Rařun načelatva in porodilo n&daoinikor, 3. Volitev naielatva in nadzornikov. 4. Nasveti. Opomba: Ako bi pa ta zbor ob 11, uri ne bil sklepćeD, začel se bode ob poln 12. uri drugi občni xbor, ki sme brezpogojno sklepati. V KRŠKEM, dne 24. januvarija 1899. (38)_Haželgtvo. Hazglas. Visoka C. kr. deželna vlada v Ljnbljani je z odlokom dae 21. nov, 1S98, át. 16.442, dovolila za Semič tri letne sejme la blago, govejo živino, za prašiče in drobnico, in eicer: 14. febrnvarija, 2f». aprila, iu 24. julija vsacega leta. Âko na kateri teh đnevov nedelja ali praznik pride, btide pa somenj eden dan pozneje. Prvi semenj bode dne Í4. februvaríja. K obilni udeležbi vabijo se knpci in prodajalci. Županstvo v Semiàu, dne 9. Jan. 1699. ivan SuSterSlč, (25 2) župan, ^VITllfti Gospod Albin Josip Megnscher, OVullIU* jpjgd y Tižiću na Gorenjskem, ima mojo legalizirano pooblastilo, katero tem potom pre-klicujtm in za neveljavno objavim. Imenovani gospod tedaj ni opraviften, za mojo tvrdko naroiila ali plačila sprejemati. Ako bi fdednje vendarle storiti hotel, naj se ovadi. Praga, l.januvarja 1899. Carl Phillip Pollak, (34—1) tovarna za esence. Razglas. Podpisana mestna občina namerava odpraviti iz dosedanjega proHtorA w mostno tehtnico ^^ in ker ima občina koncesijo zh tehtnico, obrača ae do istih, ki bi bili pripravljeni napraviti mostno tehtnico v Sudoltovem ter si omiitliti tudi premakljivo tehtnico za teht&aje živali). Tisti podjetniki, ki bi bili pripravljeni postaviti tehtnico, naj se oglasijo pri mestnem županstva, kjer se izvejo pogoji. Mestno županstvo v Rudolfovem, dne 21. januarja 1899. (39 -1) 00,000 amerisi trt iû > kl 1000 lepih jabolliûvil] dreves ima za oddati to spomlad po jako nizkih cenah Janko Karlovšek, posestnik in trgovec. Smnrjeta. (Ob sejmicah dobi se to tudi r Hudotfovem na glavnem trgu.) 36~i "U" i ïS o Da prodaj v Cernoiulju át, 71 ; zraven hile JJ. 1 a d zidàu hlev in lep Badni vrt z gredami; poleg tekoča v<>d>i. Kdor ždi skupaj ali pa «amo hišo, lahko knpi; na željo tudi njiv^, ki men Va orala. Kupec naj ae oglasi pri Martin MalnerI6-u v bernomlju. (<&-!) Izurjeni vrtnar 'b^iIT^-^ Novem mestu. — Več se izve ravno tam. (40—1> Oves „Willkomm^^ Ta izvrstna vrsta težkega ovsa obrodi v vsaki zemlji prav dobro in se je pokuznla kot Dajzgodinejša in najrođovitneisa ; ima vifi^ko in prflv dobro krmilno slamo iu ce poleže, Ker «e mora ta oves Jako redko posejati, zadustuje 50 % zt en oral Razpoâilja se z vrečico vred 25 kg za 5 gld., 60 hg za 9 gld 50 kr,, 100 hg za 18 gld. — Vrečice, ki iniajo 6 itg pt)âiljajo se poStnine prosto na v^ako poâtno postajo za I gld, 70 kr, Oskrbništvo grajáčlne Golice pri Konjicah na Štajerskem, (42-1) 30.000 cepljenk najboljših vrst, čisto scrtiranih in sicer: italijanski rilling, kraljevina, portugaise, Črnina itd,, ter 30.000 podlag ripsrlje portalia In rupestris — dobro ukoreninjenih, ia 100.000 ključev istih vrst — proda ter pošilja na zahtevaaje tndi csnik. Večja množina vina je ravno tam na prodaj. Oskrbiiištvo grajáčlne Rulta pri Krhkem. Na prodaj je vinograd z zidanco in za obdelovanje potrebnim orodjem v ka- tastralni občini Hmelčtć. — Več se izve pri župnem uradu v Mirni peći. (48-1) _____trt „Riparia portalis nkoreničenih je na prodaj. Kdor potrebuje take trte, naj se cglasi pri Anton Krži&nik-u, poseitniku iz U..1________ Mokrd noga. IZ (49-1) I : : s i rv ; ^ Zi leeiee fe priporoča podpisani največjo in popolnoma novo zalogo najboljih vrst oblačilnega blaga, štofa, sukna itd. po primerno nizkih cenah. (24-2) Novo mesto, Glavni trg. : z 9 Î m t Službo cerkovnika (mežaarja) iâia polnoletni mož lepega ledeoja. Blaj^o-hotne ponudbo ae promjo na naslov A. K,, pošta Bučka pri Krékem, (43-i) Tjftn liriisiov prodaj na mcIftljUV ICS» stoječem Anton Lužar iz Jablana h. št. i8, fara Mirna peć. (is—8j l~f i11*ft10Tlîî ohťttnjen, je po oizkt ceni IXdil UlUllJJ na prodaj. Kje, pove opravnitvo „Dol. Notic. (31-8) Več tisoč zeleno cepi enih, in več J ' soč dobro ukoreničenih trt je na prodaj. Cena prvim 10 gld., drugim 12 gld. tIsoC. — Več pove Jo8. Ogoreutz, Novo mesto. (ie-3) llřPTlPÍ* kateri ima veselje do mesarije in je lepega vedenja ter pošten, sprejme se takoj pri Josip Hrovat-u, mesarju v Žužemberku št. 2B. ik JL M0|ffl«¥©|ie ¥ii©la f©l " " za Ženine in neveste "Wl pri trgOTCii K. Barborič-u v Norem mestn in mi rekla, da mi ne more dovolj povedali, kako lepo in veliko izbiro da ima T iamelu, gladkfg^a in pis&nega v vseti bitivali, kamgarna in sukna za ženske, svilo za predpasnike 1ii zares lep« iiúTe svilnate robce, najnovejše áopke in kranceljne {»a ludi toskina in tifeina t& moške obleke im^vv^eb barv«b, sploli Če fdťn kaj lepšeg'a žťli, Bi tam lahko po primerni ceiii in pošteni postrežbi nakupi. ir I Obče znana, pred 30 leti ustanovljena trgovina z železnino in ipecerijskim blagom A Slil-a ÎI1ÍI811 IBS priporoèa la bližajoćo se spomlad vse potrebno orodje /a rigolanje vinopfraiJov, najboljše i^karje, nože in klešie za poiJahtnenje trt, in tudi pri ()otreb[ie ccpilne zailia^ke, najboljši gumi za copljoiije, kukor mil cevi iz gumo. Najiioyejaf patfiiiovane knprene peronospora brlzgalnice po sistemu „Viktoria", sam otvor lie, brei eesalkf, ter se v jedni minuti prirede za rabo, so silno trajne in v porabi priproste. Tekoèino Ćisto popolnoma izkoristijo ter jo po potrebi ali kakor meglo drobno razprše, pa tudi za vieoke rastline, v krepkem iarliu visoko poleno. Brizgalke imam pripravljene, da fie vsakdo o izvrstni porabi lahko prepriča. Dalje uljudno naïnatijam, da imHm za ves obse^ novomeškega okrajnega glavarstva saniozalogo novega streliva „Dinatnon^. To hovo strelivo Dinamon ima ravno tako moč in uňinek, kakor dinamit, vetidar ni čisto niČ nevarno, ter se lako dobiva brez uradnega privoljenja. Pri tej priliki si usojam tuđi priporočiti priznano najboljše In razlitfne itage in razno orodje la rezanje, različno íeUzje in kovitlaste utvari. Tudi si usojam opozoriti na moje skrbno ibrano in fino apecerijako blsgo, ter se priporočam za obilni obisk, zatrjevaje pošteno in pozorno postrežbo. Z velcspoMovanjem (32- 2) A. Oustin, I tj z vrtom na pndaj v Metliki hišna št. 300 Ista je prj),ra\na za vsako kupčijo. Na- His tančníji pogoji se iívedá jri lastniku Fux-u star, 80-2)__ jisto novo proda alnično opravo r u t za Specerijako in manufakturno blago, dalje tri okna zft izložbo z okovanimi yratmi ima na predaj Ivan Sitar v Toplicah. (6-3) V il A V A i* Podjetnik, trgovec itd, iz kraja v T U U » U Vj. bliž ní Zagieba želi se seinaniti ia ož«niti z vdovo ali dekletom, vei&im hišnega opravila itd — Prijazne ponudbe ter natanèen opis osebe in imf tja vpoiljejo naj se upravnislvu ,,Dol. Novic" žt. 25. 300 litrov- dobre slivovke domačega pridelka, katera ima 47'/2 stopinj, ima na pnd»j po 1 gld. liter Fr, Skufiek, trgovec v Metliki. Odperto pismo. Gospod Jos. Medved, Novo mesto. Hvala Vam lefia za poslani bivalni stroj; vidim da niso prazne besede, ako se o Vaèih strojih toliko pripoveduje. Sedaj tudi jaz lahko rečem : Kdor ni minli kupiti Mvalni stroj, naj gre Ji gonp. Jos. Medved-n v Novo ine«to. Vas po/.dravlja Janez Kovačić, (23-2) krojač PodboiStom pri Mirm peÈi, Noro meito: UdgoTonti uradnik, iidig>telj, saJožuik in tiikfti J. Kraleo.