Glasovi z Goriškega.*) V štev. 41. in 42. našega gtasila smo zvedeli učitelli boff na periferijt dežele. da * Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona. Uredn. živi »Deželno učit. društvo za pokneženo grofijo GoriškoGradiščansko«. In kaj se je zgodilo? Na zadnjih volitvah v naš vzorni deželni zbor je prodrla takozvana »Narodna stranka«, in odbor društva je smatral za potrebno. da se gre poklonit dr. Faiduttiju in drugimi visokim in neviisokim predstaviteljfem naše deželne uprave. Deputacija je ob tej priliki izročila tudi »vdano«. »spoštljivo« in nazadnje še »prevdano« podpisano prošnjo, naj bi se s pomočjo učiteljstva izvoljeni poslanci ozrH s svojih mehkih fotel/jev tudi na ubogo učiteljsko paro in v svoji blagonaklonjenosti milostno dovohlr to. kar ie danes, rekel bi. deviza in »cOnditio — sine qua non« vsega avstrijskega učitel-jstva. Ne to. samo nekoliko tega bi bilo že za Oori'čane dovolj in »visoka deželna zbornica bo zapisana z nepozabno hvaležnostio v prevdanih učiteljskih srcih. 2e ure-cfništvo samo je umestno opommlo, da je to pravzaprav nesoMdarno kršen!je stanovske dis- cipline. in v zadnji številki nekdo poizkuša še ovreči ta upravičeno pripombo uredništva. Ker kritika stvari, časih pa tudi forme same nikdar ne škoduje. si oglejnio najprei to peticijo samo. Čtovek bi mislii da je bila vložena v časih konkordata žalostne^a spomina, v tako ponižujočem tonu je sestavljena. Cim bolt se bomo poniževali. tem bolj rn tem sigurneje nas bodo zapostavljali. Kje je ona samozavest človeške^a dostoianstva in samozavest najvažnejšega stanu?! Kat smo res le samo ponižni in »preudani« deželni htepoi in nič več? K svojemu dolžniku se ni treba priplaziti po kolenih, ampak mirno in dostoino zahievati to. kar nam gre! Da, zahtevati to, kar nam gre. vse to, prav nič več in tudi nič mani. brez neokusnih priveskov vdanosti irt loiataosti. Yse avstrijsko učiteijstvo se ie srečno strnilo ter formulitalo ene ter iste svoje minimalne zahteve, ki Hh moramo doseči brez vsakih prikrajšanj. Prav nobenega izKovora ni tedaj. da se izna>de kar naenkrat deputacija m prosi samo obgrizek naših postulatov. sai te zahteve n-očejo nič drugega, kot preskrbeti tudi učiteljstvu dostojnega in človeške^a: življenja. Pri tem pa nobenega popuščanja. ampak izkušati j;ih uveljaviti vse brezobzirno in povsod! Pisec zagovarja1 odborovo peticijo s tem. da bi se izenačile vsai plače vsega goriškega učiteljstva. Da bi se zgodilo to, bi bila pa edino umestna takojšn-ta ustanovitev deželtiega šolskeffa ionida in ne, kar imamo v vsej Avstriji edinole še pri nas. namreč okrajne šolske fonde. Prva točka, ker ta je pravzaprav ono preporno jabolko, bi se morala razdeliti torej v dve. in sicer: 1. Ustanovi se nat takoj namesto dosedanjih okrajnih. deželni šolski fond in učitetjstvo naj plačuie dežek, ne okrajni šolski sveti. in sicer v vseh okraiih enako. 2. Nemudoma naj se regulirajo pJačc v snrislu zahtev vseŁa avstrijskega učiteljstva. Vsak poslanec, izvoliien na na. rodnem. demokraškem m naprednem pro- gramu. mora brez ugovora akceptirati te zahteve in tudi glasovati zanje, saj ne vsebujejo prav nič pretrranega. In če nam ne izpoinijo tega? No, potem bomo tem prej posegli še po enem sredstvu, namreč po politiški organizaci]! in tedat bomo odločevali še mi. k<ia bo sedel v deželnem, oziroma v državnem zboru \n kdo ne. Da se bomo pa bojevali najbrezobzirneie proti poslancem. ki nam ne privoščrjo niti živeti, to ie pa Jasno. Čas za politiško organi^zacijo ie že pravi ugoden, tudi tla imamo. V uvodto prvega članka »Dežetao učiteljsko društvo v Oorid« se pisec huduje na učitelistvo. da ne pristopa k »Dežel1nemu učiteljskemu dtuštvu«. Tovariši, sal velikai večina mtejšejja učrteljstva niti no ve ne, ,da društvo sploh eksistira. Velikav velrka napaka vseh naših okr. učitelfskili društev je. da se ne pošlie takoi v začetku šolskegai leta novrm kolegom vasbit k pristopu. zakai mlail novinec se niti obrnitt ne ve nikamor, zato je vaša krivda; če je mrtev član stanu. Posebno še. čc društvo spi in ni dosti čuti ali črtati o njem, potem to pač ni znak letargije učiteftstva! Pa ker smo že pfi tem, ali je potrebno, da bi vstopifo vse goriško učiteljstvo v to društvo ali ne? MeniTno, da pač ne. ker so se taka deželna učiteljska društva izkazala v praksi kot nezmožna uspešnega živliienja ali vsai i>epraktična. Skrajmi čas ie že, da predvsem ožilviio okrajna učiiteljska društva in se osnuje deželna zveza goriških učiteHskih dtuštev po Stajerskem m kranjskem vzorcu. Ta zveza naj bi potem vodrla vse taike in podobne akciie ter bi bila kompetentna predstaviteljica vsega goriškega uoitel^jstva. Ker je pa novi' deželni zbor izvx>ljerr, je nujna potreba, da se osnuie ta zveza taikoj, formulira naše zahteve in mogoče skliče pred prihodnjiin zŁSedaniem v sporazumu z italijanskirai koiegi v Goricl veliko zborovanje, povabl vse poslaoce in Hm predJoži te naše zahte. ve. kfer nai se postanci tudt ttrazijo, ^U imajo resen namen udejstviti iih aJi ue. Ker bi se s samimi besedJami ne pri>šlo nikamor. naj sevenem1 okr. u6iteljskem društvu tak?oi Ikonstfrurira1 odsefc, ki naj stvar realjzira. Mogoče v sežanskem, ki ]e eno največjdh m v katerem Je tudi več članov, ki se resno zanmtajd za1 to ideio. Končnio še eno! Pisac prvega člartka se hudjuje tudi na rtalfian^ke fcalege, ker ne vstopijo v draštvo. Če se udej&tvi ta moi, ne nov in tudi ne originalen prectlog, bi vezala Zveza samo slovenska uičiteljska društva. kar bi brlo edino opartuno. kar raam tudi dokazufe praiksa. Vsako poktobno draštvo s člani mešanih roaTodnostt ie več aH tnani mrtvx» roliteno dete. Žiivimo v časih fatiatičnih in časih tudi dlakocepskJih nacionalnih bojev m s tem moramo računatL Pač pa moramo pri zahtevi regulacije postopati v zvezi z Itaiijatii. Toliko še od druge strani Niimaio te vrste namena napadati na nobeno stran, ne; imajo namen pokazatt samo na neka:tere napake. Sedaj ie morda čas ugoden. začni/mo odkrit <m naiodlocneiši boj za svojo eksistenco, boj za regutacvro nalših plač. Sai d^oslei Goričam v tetn oz>tru nismo za» čeK pravzaprav še ničesar upoštevanja vredtoega. Ta botf pa mora bitti enoten, sistematičen m nepopustiirv, sfccer bo brezmspešen. Torej k dejatijem! V tem znamenju nač se začne sezija letošnijih zborovanj našdh okr. učiiteljskih društev. ki bodo ro ctila tudi — Zviezo. Brkin. Od druge strani smo preieli še ta dopis: Sestavljalci peticije na gKDriški deželnt zboir komentiirajo v zadirajem »Tovarišu« svoie stališee z ozirom na opommje uredništva. To pojasnilo ie povsetm nezadostno. zato ne potjasiTjuie ničesar. Opomrtje »Tovariševega« uredništva so vkljub pojasniitu prei ko slei aktualne in opravičene. Odbor goriškega deželnega učfteljsikega) dnuištva ie kršil s svojo petfcrijo salidarnost avstrijskega učiiteljstva, nam goriškim učiteljem pa je izkazal z njo Jako majhno ustugo. To je faikt, m tega fakta ne spravijo s sveta vsi komentarji, ne panegirike na naše dežehie poslance, niti — itn to še najmartj — vsi klici, s katerimi se poziivlja goriško učiiteljs-tvo na krov! Citatelii »Učit. Tovariša« vedo dobro. kako opravičuiejo sestavljalcr svoje stališče. zato noičeTno ponavljati iisega, da ne postanemo predolgi. Olavno njihovio opravičtlo ie to. da so hoteli dloseči s predlogi. formitlitraniinii pod točko 1. in 2. peticije, le začasno regtiJacro z ozirom na draginjske daklade in petletnine. Zadostuje nam le en sam pogLed na omenjetni točkj, da se prepričamo takoj. da je vse to nerodirK) opravičevanje porodi/la le hiipna zadrega. Tam staii črno na belem, da društvo prav spašbliiivo ^prosi, naj &e izpremeiri Sedjanji deželnl zakon v smislu na&tetih točk. Smi&ei tistih točk pa tiii nič več in nič mani kot itzprememba oisnovnHi plač vseh razredov. izpremetnba petljdmiin. daIje v točfrah 3.—5. še izpremembe glede poikojTiine iti stanarine. Ni/kier «i čiitati besedice o »začasni regulacijk, ne o »prvem koraku«, ni*t o »začasnem mininvu«. Vsi ti provizorifi so se rodili saimi šele sedaj. ko je treba v javnosti opraviičevati nedoialnost napram stanovski disciplini. Mogoče, da misliijo celo, da bodo tudi deželtti poislanci videli v vtseh teh zahtevah same provizorije. Pa bodS temu tako ail/i tako, kršenje solidarnosti je v vsakem sLueaju očividno. Za slučai pa, da postanejo te začasne zahteve zaikoia, vprašatno že sedaj sestvljalce te peticije, ali so poisicali že primerno Kce za učirteljsko deputacljo, kj bo zahtievala in ne se »drznila preudano prositi« takoj po teh uzakonjetuh izpremembah iz. premembo teh izpremetnb v smislu zahtev vsega avStrH&keua učltelistva! To, kar zahteva vse avstrijsko učateljstvo, ie najmaj. kar smemo zahtevati, vse drugo je podcenjevanje samega sebe, k beračenie. irevredno »brabrih bojevnikov za svoje pravice«. Ali smo učitelji manj vredra od rtižtih uradtliikov? Ali mo~ goče zaradi nnanjše važnosti svojega pokliica. ali zaradi lažjega dela. mamiših štucftj? Čemu to baigateliziiTatije samega sebe? Opravičehi smo vprašati sestavljalce peticjie. kdo fim je dal pravilco zadajati na_m' take morahie udarce v obraz!? Namen sestavijalcev peticSie je bil najboljši — ne tanigirarao časti in poštettja niikogar — ampak od zahtev vsega avstriHskega učiteljstva ne smemo odnehati niiti za las, in SLcer nikdar več in v nobenem slwaiu! Te zahteve morajo biti in tudi so vsaki našl organJzacli! suprema lex. in m? moramo rajši poginlti. nego bi ie zata^ill le v enera samem primeru! Ne rabimo niabentiti provizorijev — hočemo definittvimi! Straldlanja je dovolj. prošeni titdi — hočemo kruha! Sai nas zatajuiejo drugi satni se nečemo in ne smemo!