Občina Trst o liberalizaciji taksi službe in delovnega časa trgovin /6 Gamsi »osvajajo« gmajno med Doberdobom in Selcami Sredi Štandreža gradijo krožišče V p—i . mí *—iM Primorski Kdo bo kupil škedenjsko železarno? AljoSa GaSperlin Na Tržaškem ta teden potekajo pomembna srečanja med sindikati in lastništvom družbe Lucc-hini. Pod vprašajem je usoda ške-denjske železarne in s tem mnogih delovnih mest, ki jih je s povezanimi dejavnostmi vred 1.200. Srečanja je izsililo enotno sindikalno predstavništvo delavcev železarne, ki je oklicalo stavko. Družba Lucc-hini delavcem namreč sploh ni več dajala informacij, v zadnjem obdobju pa je že skoraj prišlo do zaprtja plavža. Dejansko se obeta zaprtje železarne. Družba Lucchini je zadnji trenutek preprečila stavko in za nekaj dni zagotovila nadaljevanje proizvodnje. Kljub zagotovilom kaže, da je položaj res hud. Grupa-cija je v bistvu brez denarja, ker je zamrznjen v pričakovanju na odločitev milanskega sodišča glede dolgov družbe Lucchini. Na dlani je, da brez denarja ne prideš daleč. Za železarno se skratka odpirata dve poti: ali nadaljuje s proizvodnjo do leta 2015 in pride v tem obdobju do strateških izbir za spremembo dejavnosti, ali se ustavi proizvodnja. To je najhujša pot, za vso tržaško pokrajino pa bi to imelo izredno hude družbene in gospodarske posledice. Obstaja tudi možnost, ali bolje povedano verjetnost, da kdo odkupi železarno. Nekaj ponudb so nekateri neuradno že posredovali. Vendar je temeljnega pomena obnašanje javne uprave. Za Rim ima zdaj prednost kriza skupine Alcoa, toda moral bi se takoj lotiti tudi družbe Lucchini. V tem smislu bo odločilno jutrišnje srečanje na tržaški prefekturi med sindikatom in pooblaščenim upraviteljem družbe Lucchini Marcellom Calcagnijem, na katerem bodo od države zahtevali jamstva za grupacijo in torej za nadaljnje delovanje železarne. Pokrajinska uprava in nova občinska uprava sta glede na lastne pristojnosti že ukrepali, toda glavno besedo bi morala imeti deželna vlada, ki v zadnjih letih ni naredila dejansko nič. Dežela FJK bi morala biti posrednik z Rimom in skrbeti za reševanje vseh težav. Sploh pa bi morala skrbeti za ustrezen marketing in privabljati morebitne vlagatelje. Dalj časa se šušlja o zanimivih razvojnih perspektivah, če bi železarno odkupila indijska skupina Jindal, ki je prevzela v najem podjetje Sertubi. Na to je v ponedeljek pomislila deželna odbornica za produktivne dejavnosti Federica Seganti. Ta je 3. decembra leta 2010 dobila posebno pooblastilo za rešitev vprašanja železarne, a ni rešila ničesar. Kaj šele, da bi skupaj z deželno upravo ustrezno ukrepala in privabila večmilijonske investicije, ki so v Trstu še kako potrebne. dnevnik SREDA, 18. JANUARJA 2012 Št. 14(20.337) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Število mrtvih v nesreči Costa Concordie se je povzpelo na enajst V nasedli ladji našli še pet trupel Kapitan Francesco Schettino od včeraj v hišnem priporu SLOVENIJA - HRVAŠKA - Reševanje mejnega vprašanja Dogovor o arbitrih Predsednik arbitražnega sodišča Francoz Gilbert Guillaume, člana pa Nemec Bruno Simma in Britanec Vaughan Lowe LJUBLJANA - Slovenija in Hrvaška sta se dogovorili o imenovanju predsednika in še dveh članov arbitražnega sodišča s seznama Evropske komisije. Predsednik sodišča bo Francoz Gilbert Guillaume, preostala člana pa Nemec Bruno Simma in Britanec Vaughan Lowe. Slovenski in hrvaški politični vrh ter Evropska komisija so dogovor pozdravili. Guillaume je francoski strokovnjak za mednarodno pravo in ad hoc sodnik ICJ, Simma je pravni strokovnjak in od leta 2003 sodnik na ICJ, Lowe pa je od leta 1999 profesor mednarodnega javnega prava na univerzi v Oxfordu in eden izmed vodilnih svetovnih odvetnikov in akademikov. Na 2. strani PORTO SANTO STEFANO - Reševalci so včeraj nadaljevali iskanje pogrešanih na ladji Costa Concordia, ki je v petek nasedla ob toskanski obali. Na ladji so našli še pet trupel, tako da se je število smrtnih žrtev povzpelo na 11. Kapitan nasedle ladje Francesco Schettino je od včeraj v hišnem priporu. Med drugim je obtožen večkratnega uboja, povzročitve nesreče in zapustitve ladje, preden so evakuirali vse potnike. Kapitan dolge plovbe Franco Sedmak zelo kritično ocenjuje vlogo kolege Schet-tina, pohvalno pa se izraža o prizadevanjih posadke za reševanje brodolomcev. Na 5. strani Mirošiča skrbi usoda manjšinskih občil Na 3. strani ZKB ostaja zvesta Podjetni Primorski Na 4. strani Železarna: danes srečanje s Seminom Na 7. strani Kdo potrebuje prvo zdravniško pomoč? Na 8. strani Na Goriškem aretirali štiri osebe Na 14. strani V ladjedelnici v Tržiču podpora odpustitvam Na 16. strani ŠOLSTVO Ministrstvo črtalo » Duttogliano « TRST - Italijansko ministrstvo za šolstvo je s svoje spletne strani črtalo sporne sezname občin tržaške in goriške pokrajine, v katerih so bili vključeni tudi kraji, ki se nahajajo v Sloveniji. To je storilo po posegu vodje deželnega šolskega urada Fur-lanije-Julijske krajine Daniela Bel-trame, ki jo je bil vršilec dolžnosti vodje urada za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu prof. Tomaž Simčič opozoril na netočnosti. Te napake je že konec preteklega tedna opazil ravnatelj večstopenjske šole pri Sv. Jakobu Marijan Kravos. Na 3. strani EU - Zaradi spornih reform vlade Viktorja Orbana Bruselj sprožil tri pravne postopke proti Madžarski BRUSELJ - Evropska komisija je sprožila tri pravne postopke proti Madžarski, ker meni, da bi lahko njena nova zakonodaja ogrozila neodvisnost madžarske centralne banke, sodstva in agencije za nadzor nad varstvom podatkov, je včeraj v Strasbourgu povedal šef komisije Jose Manuel Barroso. Budimpešta ima največ mesec dni časa, da se na opomine ustrezno odzove. "Ne želimo niti sence dvoma več glede spoštovanja demokratičnih načel in vrednot v tej državi," je dejal šef Evropske komisije. Ob tem je napovedal, da bo madžarski premier Viktor Orban prihodnji torek obiskal Bruselj s ciljem podrobnejše razprave o skrbeh komisije. Na 13. strani 2 Sreda, 18. januarja 2012 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA-HRVAŠKA - Dogovor o imenovanju arbitrov Na čelu arbitražnega sodišča Francoz Gilbert Guillaume Preostala člana sta Nemec Bruno Simma in Britanec Vaughan Lowe - Dogovor vsi pozdravljajo LJUBLJANA - Slovenija in Hrvaška sta se dogovorili o imenovanju predsednika in še dveh članov arbitražnega sodišča s seznama Evropske komisije. Predsednik sodišča bo Francoz Gilbert Guillaume, preostala člana pa Nemec Bruno Simma in Britanec Vaughan Lowe. Slovenski premier Borut Pahor je dogovor o imenovanju predsednika in dveh članov arbitražnega sodišča označil za velik uspeh vseh, ki so sodelovali pri mirni rešitvi vprašanja slovensko-hrvaške meje. Kot je dejal, na delo arbitražnega sodišča gleda z optimizmom. Pojasnil je, da imenovanje članov arbitražnega sodišča omogoča, da državi zdaj pripravita memorandum, vendar na včerajšnjem srečanju predsednikov parlamentarnih strank o tem po njegovih besedah niso govorili. Dogovorili so se le, da mora biti postopek po eni strani zelo transparenten, po drugi pa gre za pripravo zagovora, ki mora biti do določene mere zaupen, je dodal. Pahor je še dejal, da so bili vsi štirje predlagani kandidati za slovensko vlado sprejemljivi, predsednike parlamentarnih strank pa so zgolj obvestili o njihovih imenih, saj je bilo imenovanje članov sodišča v skladu z arbitražnim sporazumom v pristojnosti vlade. Tudi predsednik republike Danilo Türk je pozdravil dogovor Slovenije in Hrvaške o članih arbitražnega sodišča, so sporočili iz njegovega urada. Slovensko zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost zapisalo, da so bili kandidati s seznama Evropske komisije odlični mednarodnopravni strokovnjaki, ki imajo bogate izkušnje na področju razsojanja v meddržavnih sporih, vključno z razmejitvenimi spori. Po mnenju MZZ je ena od prednosti v takšni sestavi sodišča tudi geografska zastopanost. Vsi trije arbitri namreč prihajajo iz držav članic EU, ki so bile stranke v primerih, ki so pomembno zaznamovale prakso razmejevanja na morju, poudarjajo na MZZ. Slovenija je po navedbah MZZ s takšno sestavo arbitražnega sodišča zadovoljna, saj vključuje odlične in izkušene mednarodne pravnike, ki so na zadevnem področju največje svetovne avtoritete. V svojem dosedanjem delu so pokazali tudi dovolj občutka za politično občutljivost posameznih primerov. Na MZZ pričakujejo, da bodo v takšni sestavi zahtevki in argumenti Slovenije primerno naslovljeni in upoštevani ter da bo arbitražno sodišče odločilo pošteno in pravično. "Slovenija pozdravlja dejstvo, da sta državi uspeli sporazumno imenovati predsednika in dva člana arbitražnega sodišča ter s tem uspešno zaključili ta pomemben korak v arbitražnem postopku," so na MZZ še zapisali v sporočilu za javnost. Hrvaški premier Zoran Milanovic in zunanja ministrica Vesna Pusic sta na novinarski konferenci v Zagrebu poudarila, da gre za pomemben dogovor. "Dejstvo je, da smo se uspeli o tako občutljivem vprašanju s slovensko stranjo hitro dogovoriti in izbrati - po mnenju tako nas kot kolegov iz Slovenije - kakovostne sodnike, ki so sprejeli obveznost, da bodo delali na sprejetju odločitve o tem, kje je meja med državama," je dejal predsednik hrvaške vlade. Ministrica Pusiceva pa je dejala, da sta državi naredili prvi in pomemben korak za izvajanje mednarodne arbitraže. Evropska komisija je pozdravila "uspešen zagon arbitražnega procesa med Slovenijo in Hrvaško". "Navdušeni smo nad tem, da sta se vladi obeh držav dogovorili o imenovanju predsednika arbitražnega sodišča in dveh članov, priznanih strokovnjakov mednarodnega prava, s seznama predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa ter komisarja za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefana Füle-ja," so poudarili v komisiji. Dogovor Ljubljane in Zagreba o treh arbitrih je "zelo dobrodošel signal za pozitiven razvoj dobrih sosedskih odnosov med državama in tudi za regijo Zahodnega Balkana, saj kaže, da je tudi najtežja vprašanja mogoče rešiti z dialogom in sodelovanjem", je izpostavil komisar Fule in čestital obema državama. Arbitražni sporazum je bil podpisan 4. novembra 2009 v Stockholmu. V skladu s sporazumom sta morali državi izbrati po enega "nacionalnega" arbitra - slovenski član je Jernej Sekolec, hrvaški pa Budislav Vukas - ter skupaj s seznama komisije še predsednika sodišča in dva člana. Gilbert Guillaume je francoski strokovnjak za mednarodno pravo in ad hoc sodnik ICJ, ki mu je med letoma 2000 in 2003 tudi predsedoval. Nemec Bruno Simma je pravni strokovnjak in od leta 2003 sodnik na ICJ. Britanec Vaughan Lowe je od leta 1999 profesor mednarodnega javnega prava na univerzi v Oxfordu in je eden izmed vodilnih svetovnih odvetnikov in akademikov. (STA) Predsednik arbitražnega sodišča bo Francoz Gilbert Guillaume, ki je strokovnjak za mednarodno pravo in ad hoc sodnik ICJ, ki mu je med letoma 2000 in 2003 tudi predsedoval Slovenka leta 2011 ilustratorka Jelka Reichman LJUBLJANA - Bralci in bralke revije Jana so za Slovenko leta 2011 izbrali slikarko in ilustratorko Jelko Reichman. V zahvalnem govoru je med drugim povedala, da je malo zbegana, ker vsaka pohvala vedno pusti tudi dvom, ali je prejemnik pohvale res pravi. Dodala je, da je poleg ostalih enajstih nominirank med anonimnimi ženskami v Sloveniji še veliko junakinj. Kot je povedala, je pri svojem delu delala za otroke ter za otroka, ki je v njej. "Sebe sem tolažila, sebi sem risala, ampak bilo je tudi za njih," je razložila. Dejala je še, da je ženske pri izboru Slovenke leta najbrž prepričala prav zaradi otrok. "Mislim, da so ženske vedno nekako občutljive preko otrok," je razložila in dodala, da se je ženskam najbrž priljubila, ker imajo otroci radi njene ilustracije. Poleg Reichmanove so bile med no-minirankami letos tudi pevka Maja Keuc, ravnateljica vrtca in defekto-loginja Dragica Kraljič, smučarka Tina Maze, medicinska sestra babica Vilma Novak, vodja slovenske ekološke semenarske hiše Fanči Perdih, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, vrtnarka in avtorica knjig o urejanju vrtov Ruth Pod-gornik Reš, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki odhaja v pokoj, Majda Struc in Vilma Topolšek z ene prvih turističnih kmetij v Sloveniji. SLOVENIJA - Jankoviceva kandidatura še neznanka Govorice o iskanju poslanskih glasov »Na muhi« predvsem poslanci iz vrst Liste Virant - Kot možen kandidat za mandatarja se omenja tudi trenutni premier Borut Pahor LJUBLJANA - Medtem ko ostaja neznanka, ali bo predsednik republike Danilo Turk za mandatarja vnovič predlagal Zorana Jankovica, se nadaljujejo ugibanja o možnih "prestopnikih" v Pozitivno Slovenijo. Jankovic je v prvem krogu kandidature za mandatarja od obljubljenih 44 prejel 42 glasov poslancev. Ob vnovični kandidaturi bi moral tako pridobiti vsaj še dva ali več poslanskih glasov, vendar stališča strank tudi po ponedeljkovih posvetovanjih s predsednikom republike ostajajo enaka. Tudi v stranki DeSUS poudarjajo, da bodo Janko-vica v drugem krogu podprli le, če bo ta javno izkazal, da ima glasove 46 poslancev. Prvak DeSUS Karl Erjavec je povedal, da odgovor pričakuje do četrtka. Ugibanja o iskanju dveh glasov, ki bi omogočila Jan-kovicu mandatarstvo, in možnih "prestopnikih" v Pozitivno Slovenjo, ki naj bi jih po nekaterih neuradnih informacijah stranka v prihodnjih dneh celo javno predstavila, se nadaljujejo. Najbolj so izpostavljeni nekateri poslanci Liste Virant, ki pa zatrjujejo, da je poslanska skupina enotna in da prestopov ne bo. Poslanec Liste Virant Ivan Vogrin, ki so ga mediji v ponedeljek vnovič opazili s poslancem Pozitivne Slovenije Gašparjem Gašpar Mišičem, še naprej zatrjuje, da je bilo zadnje srečanje naključno. Priznava sicer, da obe stranki, ki želita sestaviti vlado, lobirata. Če bo kakor koli spremenil svojo odločitev, pa zatrjuje, da bo to najprej pove- dal poslanskim kolegom, zatem svetu stranke in nato javnosti. Toda tega zaenkrat ne namerava. Vodja poslanske skupine Liste Virant Rihard Bra-niselj trenutno ne vidi sile, ki bi poslansko skupino lahko razklala. Vogrinu poslanska skupina zaupa, zatrjuje. Glede srečanj njihovih poslancev z drugimi pravi, da "živimo v svobodni državi in ima vsakdo pravico, da se druži in govori s komer koli". Lista Virant tega ne bo nadzirala in nikomur tega prepovedovala, saj so "vsi toliko korektni, da vemo, zakaj se sestajamo in grem o s kom na pijačo". Glede iskanja dveh poslanskih glasov, ki bi Jan-kovicu prinesla mandatarstvo, pa je bil jasen Janez Janša. Dopušča namreč možnost, da nek poslanec, ki je izvoljen na listi neke stranke, po določenem času, recimo nekaj letih, spozna, da ne sodi v to stranko. Sporno pa se mu zdi, da poslansko skupino zamenja takoj po volitvah. "V tem primeru ne more iti za njegovo prepričanje, ampak gre lahko izključno za politično korupcijo. Če ne bomo sposobni tega preprečiti, se je treba vprašati, zakaj sploh imamo volitve," je dejal. Ob tem dodaja, da je takšno dejanje sporno tako, če je izvedeno javno, kot če do njega pride v zakulisju. Glede morebitnega tretjega kandidata za predsednika vlade, ki bi lahko po nekaterih informacijah bil tudi predsednik SD Borut Pahor, pa Janša pravi, da dlje, kot bo trajal seda- nji položaj, za več kandidatov bo mogoče slišati. Medtem SD pričakuje, da bo Jankovic tudi v drugem krogu dobil priložnost za kandidaturo za mandatarja. To stališče so včeraj na seji poslanske skupine utrdili tudi glede na "druge informacije, ki so bile posredovane po pogovorih pri predsedniku", je povedal vodja poslancev SD Janko Veber. Na vprašanje, ali so torej prejeli informacije, da ima Jankovic vendarle zagotovljenih 46 glasov poslancev, pa odgovarja z besedami, da računajo na to, da se bodo v drugem krogu "imeli vsi poslanci priložnost opredeliti" do predloga za mandatarja. Veber se strinja, da brez 46 glasov ne more dobiti mandata in "to je naloga, ki jo mora v tem obdobju opraviti". Z namigovanji, da bi naj Pozitivna Slovenija v sredo predstavila poslance, ki naj bi prestopili, Veber ni seznanjen. Takšne govorice so zavrnili tudi v Pozitivni Sloveniji. Po Vebrovih besedah sicer največjo odgovornost nosi Jankovic in če te glasove ima, je prav, da jih predstavi, dodaja. SD se tako ne bo udeležil koalicijskih pogajanj z desnosredinskimi strankami, dokler se ne "zaključi postopek pri Jankovicu". Desnosredinske stranke SDS, Lista Virant, SLS in NSi so medtem že uskladile osnutek koalicijske pogodbe, vendar vlade ne bodo sestavljale, če v koalicijo ne pridobijo vsaj še DeSUS. (STA) slovenija - Sprememba ustave Dogovor političnega vrha o uvedbi zlatega pravila o zadolževanju države LJUBLJANA - Predsedniki in predsednica slovenskih parlamentarnih strank so se na političnem vrhu v Ljubljani soglasno dogovorili, da poslanske skupine v državnem zboru (DZ) pozovejo, da podprejo začetek postopka za spremembo ustave, s katero bi v ustavo zapisali t. i. zlato pravilo, po katerem javni dolg ne sme preseči določene višine. Višine dolga, ki ga država ne bi smela preseči, po besedah predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Boruta Pahorja včeraj še niso določili, saj mora vlada višino in strukturo dolga najprej strokovno utemeljiti. Predlog ustavne spremembe bo pripravila vlada, v DZ pa bi ga vložile poslanske skupine. Po oceni Pahorja gre za izjemno pomembno in daljnovidno odločitev, saj bo tudi vrh EU 30. januarja najverjetneje odločil, da se obveznost omenjenega zlatega pravila vpiše v najvišje pravne akte držav članic EU. Predsedniki parlamentarnih strank so po Pahorjevih besedah včeraj tudi sklenili, da DZ predlagajo, da se seja, na kateri bo DZ vnovič odločal o kandidatu za mandatarja, s 30. januarja prestavi na 28. januar. 30. januarja se mora namreč Pahor, ki je tudi poslanec, udeležiti vrha EU. Predsedniki strank so se odločili tudi, da bo DZ obravnaval paket šestih zakonov, ki jih je v proceduro poslala vlada in naj bi odgovorili na nekatere ključne izzive. Prioritetno in vzporedno z ustavnimi spremembami se bo obravnavalo predlog zakona o javnih financah, za ostale pa bo kolegij predsednika DZ odločil, ali se obravnavajo po nujnem ali navadnem postopku. PADOVA - Osem mesecev je bil na begu Tržačan spet v zapor Fulvio Penco je bil leta 1986 zaradi umora obsojen na dosmrtno zaporno kazen PADOVA - Pod pritiskom policije se 56-letni Tržačan Fulvio Penco (na sliki) po osmih mesecih vrača v zapor. Moški je bil davnega leta 1986 zaradi umora obsojen na dosmrtno zaporno kazen. 25 let pozneje, maja 2011, si je v zaporu v Pa-dovi prislužil nagradni dopust, s katerega pa se ni vrnil. Odtlej so ga policija in karabinjerji vztrajno iskali tako v Venetu kot v rodnem Trstu in drugih deželah. Preiskava ni obrodila večjih sadov, dokler se ni Penco v začetku januarja sam oglasil. Na državno tožilstvo v Padovo je poslal pismo, v katerem je z zmedenim pisanjem obtožil enega izmed nadzornih sodnikov iz Benetk. Pismo pa je preiskovalcem pomagalo priti na sled ubežniku in državni tožilec Paolo Luca je kmalu naročil policiji, naj preišče občino Lendinara v pokrajini Rovigo. Policisti so prečesali območje, med drugim so si ogledali tamkajšnje sprejemne centre. Pod pritiskom je Penco poslal faks na urad za izvrševanje kazenskih sankcij v Benetke in napovedal, da bo odšel v zapor v Rovigo. Preiskovalcem je pojasnil, da se je v teh mesecih približal veri, veliko je molil, hotel pa je začeti novo življenje. Penco je bil v mladih letih dejaven v tržaških skrajnih desničarskih krogih, leta 1986 pa je bil obsojen na dosmrtno kazen, ker je aprila 1985 umoril 60-letno profesorico umetnostne zgodovine Albertino Brogliati iz Belluna. Spoznal jo je bil v zaporu, kjer je profesorica občasno poučevala. Truplo so še isti večer odkrili v njenem stanovanju, tridesetletni Penco pa je bil glavni osumljenec. Mesec pozneje so ga aretirali na vlaku v Toskani (na progi Firence-Grosseto) in mu zasegli pištolo. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 18. januarja 2012 3 slovenski kraji na spletu ministrstva za šolstvo - Poseg prof. Simčiča in deželne ravnateljice Beltrame »Duttogliano 2«: ministrstvo odstranilo napačna seznama TRST - Spornih seznamov z imeni slovenskih krajev v tržaški in goriški občini ni več na uradni spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo. S spletne strani projekta Scuola in chiaro - Jasna šola so ju odstranili včeraj dopoldne, le nekaj ur po objavi novice v Primorskem dnevniku. Tako je ostalo na seznamu občin tržaške pokrajine šest »pravih« občin: Devin-Nabrežina, Re-pentabor, Milje, Dolina, Zgonik in Trst. Na seznamu občin goriške pokrajine pa je po novem »pravilnih« 25 občin. Do včeraj je bil seznam občin tržaške pokrajine »obogaten« z imeni 19 krajev, ki se nahajajo v Sloveniji (med njimi Duttogliano, Postumia Grotte, San Pietro del Carso, Divaccia Grotte del Ti-mavo in drugi) in s hrvaško Reko, »status« občine pa so na njem pridobili tudi »Aurisina, Duino, Malchina, Rupin-grande, San Pelagio in Slivia«. Seznam občin goriške pokrajine pa je štel kar 117 »občin«. Ob 25 pravih občinah so bila na seznamu tudi imena številnih krajev v Sloveniji (na primer Caporetto, Opacc-hiasella, Pliscovizza della Madonna, Ranzano, Merna in druga) ter vasi na Goriškem, ki so bile »povzdignjene na rang občin: Brazzano, Lucinico, Piedi-monte del Calvario, Versa, SantAndrea di Gorizia. Ministrstvo za šolstvo je odstranilo zgrešena seznama občin v tržaški in goriški pokrajini po posegu deželne šolske ravnateljice Furlanije-Julijske krajine Daniele Beltrame. Ta je posredovala v Rimu, potem ko jo je vršilec dolžnosti vodje urada za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino prof. Tomaž Simčič opozoril na ne- m n -i [ + Jt^mif' ■ .'Lí-rcjl jcu a-Lili} j..Lirun Lin L- i.crrc::nuii:ualj OC ÍÍÍT iT p iT k f] Hoopte FD r VrtrK t.O Vicrr-tncl "i ■■:-■:'.■ L ■ LASCUOLA 5 in C H f A R O . intornofl me ..sul l-Brritúf-m Fbgbna PthM» Levo Marjan Kravos in Tomaž Simčič; desno pravilni seznam občin v tržaški pokrajini ga tedna opazil ravnatelj večstopenjske šole pri Sv. Jakobu Marijan Kravos. Poseg je bil učinkovit. Na ministrstvu so se spomnili, da so pred slabima dvema letoma (konec februarja 2010) imela opravka s podobno »nevšečnostjo«: na spletni strani projekta Scuola mia - Moja šola sta bila prav tako objavljena seznama občin tržaške in goriške pokrajine z vključenimi imeni slovenskih krajev in hrvaške Reke. Takrat je Sabrina Bono namestnica Vincenza Nunziate, šefa kabineta tedanje ministrice za šolstvo Mariestelle Gelmini po posegu Primorskega dnevnika dala takoj črtati z obeh seznamov imena slovenskih krajev. Podobno je bilo storjeno včeraj. Ministrstvo je popravilo napako, seznama občin tržaške in goriške pokrajine sta končno neoporečna. Konec dober, vse dobro? Da. Oziroma ... skoraj. Ponovni spodrsljaj ministrstva za šolstvo zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da se kaj takega zgodi in nato spet ponovi. Prof. Simčič je namignil na možni odgovor: »Iz lenobe!Ministrstvo je očitno uporabilo bazo podatkov notranjega ministrstva, v katero so še vedno vključeni slovenski in hrvaški kraji, ki so med vojnama pripadali Italiji.« Te kraje so italijanske oblasti vključile v seznam, da bi zadostili zahtevam istrskih beguncev po imenovanju njihovih rojstnih krajev v italijanskih uradnih dokumentih z italijanskimi imeni, kar je bilo tudi zakonsko potrjeno. Ministrstvo za šolstvo je po vsej verjetnosti »avtomatično« vključilo na spletno stran projekta Scuola in chia-ro seznama občin tržaške goriške pokrajine, pri čemer ni preverilo, ali odgovarjata upravni, zemljepisni in zgodovinski resnici. Podobno ravnajo tudi številne druge italijanske ustanove, ki uporabljajo isto bazo podatkov, kot jo je uporabilo ministrstvo za šolstvo. Nazadnje je tako ravnal tudi državni statistični zavod Istat pri pripravi zadnjega popisa prebivalstva, na kar smo opozorili novembra lani na goriški strani. Ministrstvo za šolstvo pa v najnovejšem primeru nima nobene olajševalne okoliščine. Dovolj bi bilo, ko bi povzelo pravilna, pred dvema letoma popravljena seznama občin z lastne spletne strani projekta Scuola mia ... M.K. RIM - Veleposlanik Mirošič z vladnim podtajnikom Rupertom Slovenijo skrbi usoda manjšinskih občil Diplomat je svojega sogovornika opozoril tudi na potrebo po sistemskem financiranju Slovencev v Italiji - Dobra ocena odnosov med državama RIM - Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič se je v ponedeljek, kot smo poročali včeraj, sestal s podtajni-kom na italijanskem notranjem ministrstvu Saveriom Ru-pertom, ki v Montijevi vladi odgovarja za narodne in jezikovne manjšine. Govorila sta o potrebi po sistemski ureditvi financiranja slovenske manjšine v Italiji in o ohranitvi financiranja medijev manjšine, ki jim z reformo financiranja medijev grozi zmanjšanje sredstev. Do sestanka je prišlo na pobudo slovenskega veleposlanika, ki je podtajnika Ruper-ta kot odgovornega za manjšine v novi italijanski vladi želel seznaniti z nekaterimi odprtimi vprašanji financiranja manjšine. Trenutno je najbolj izpostavljeno financiranje medijev manjšine (Mirošič je izrecno omenil zlasti Primorski dnevnik), ki jim zaradi reforme financiranja medijev v Italiji grozi precejšnje zmanjšanje sredstev. Za koliko odstotkov bi se utegnili skrčiti prispevki za manjšinske medije, ni povsem jasno, pravi Mirošič, bi pa rezanje sredstev lahko po nekaterih ocenah ogrozilo delovanje slovenske sekcije pri državni televiziji RAI. »Rupertu sem pojasnil, da bi bilo treba financiranje medijev manjšine obravnavati ločeno od medijev na splošno, saj imajo poseben pomen pri informiranju manjšine,« je dejal veleposlanik Mirošič. S sogovornikom sta se pogovarjala tudi o nujnosti sistemske ureditve financiranja manjšine. V tekočem triletnem obdobju je financiranje po besedah veleposlanika zagotovljeno in ni ogroženo, vendar se Mirošič zavzema za to, da bi se financiranje uredilo sistemsko. Kot pravi Mirošič, so se odnosi med Slovenijo in Italijo, kar zadeva položaj slovenske manjšine v Italiji, v zadnjih letih izboljšali. Tako jih ne ovirajo več politična vprašanja, ampak bolj tehnične podrobnosti izvedbe dogovorjenega. Lani se je na primer zapletlo zaradi neizplačila 2,5 milijona evrov od 5,3 milijona evrov sredstev, ki jih je za manjšino predvideval italijanski proračun. Spregovorila sta še o sestanku manjšine pri Rupertu, ki ga pripravlja senatorka Tamara Blažina, in o čezmejnem policijskem sodelovanju med državama, ki, kot pravi Mirošič, poteka dobro. Podtajnik Ruperto je Mirošiča seznanil z migracijami iz Severne Afrike v Evropsko unijo, ki se sicer umirjajo. (STA) Rokovanje med veleposlanikom Mirošičem (levo) in podtajnikom Rupertom SLOVENIJA - MADŽARSKA - Po sprejetju sporne nove madžarske ustave Türk s porabskimi Slovenci Kot je ocenil, ustava dopušča priložnosti za nadaljnji razvoj manjšine - Pozitivne spremembe še posebej v šolstvu SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - Potem ko je na Madžarskem v začetku leta začela veljati nova ustava, se je slovenski predsednik Danilo Türk včeraj s predstavniki slovenske manjšine iz Porabja pogovarjal o tem, kaj ta prinaša manjšini. Kot je pojasnil Türk, se je za srečanje odločil, ker se z nedavno uveljavitvijo ustave spreminja pravni red na Madžarskem, to pa se tiče tudi Slovenije, saj ima ta stalno skrb za položaj Slovencev na Madžarskem. Glede ustave, ki je na Madžarskem in v tujini naletela na številne kritike, predsednik meni, da se že doseženi standard manjšinskega varstva z njo ne zmanjšuje, zdaj pa gre za to, da "se z razlago ustave, ki mora biti praktična in takojšnja, zagotovi možnost nadaljnjega razvoja Slovencev na Madžarskem". Sama ustava priložnosti za to dopušča, od vseh, ki sodelujejo v procesu skrbi za manjšino, pa je odvisno, da ji tak- šno razlago tudi dajo, je dejal. V zvezi s konkretnimi spremembami pravne ureditve, ki se tičejo manjšine v Porabju, je Türk ocenil, da "so šle nekatere stvari v pozitivno smer". Pri tem je kot primera navedel financiranje radijskih programov in predvsem umestitev šolske ureditve na državno raven, kar bo po pričakovanjih prispevalo k ohranitvi in izboljšanju kvalitete slovenskih šol. Glede siceršnjega razvoja Slovencev na Madžarskem so po besedah Türka včeraj ugotovili, "da razmere še vedno niso dobre, da pa določeni rezultati so". Aktivnost manjšinskih organizacij je v vzponu, še posebej v povezavi z evropskimi projekti, manjšina postaja vse bolj prepoznavna in spoštovana na področjih šolstva, kulture in medijev, na vidiku pa so možnosti, da se naposled začne gradnja ceste Verica-Gornji Senik. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je za STA dejal, da je novo ustavo zaenkrat še težko ocenjevati, ampak je treba počakati, kaj bo ta prinesla v praksi. Na podlagi novega ustavnega zakona je bilo sicer na Madžarskem sprejetih 32 temeljnih zakonov, manjšine pa se tičejo zakoni o narodnostih, šolstvu, lokalni samoupravi in volitvah. Kot je pojasnil, od navedenih najmanj novega prinaša narodnostni zakon. Šolski prinaša novosti, ki jih je izpostavil že predsednik Türk, velike spremembe pa so tudi v volilnem zakonu, ki omogoča zastopstvo narodnosti v madžarskem parlamentu. A kot je ocenil, je videti, da bo to ostalo le na papirju, saj narodnostne kvote 8000 glasov za vstop v parlament ne bo mogoče doseči. Po uradnih ocenah Ljubljane živi v Porabju okoli 3000 Slovencev. (STA) Slovensko stalno gledališče Inštitut za slovensko kulturo Abonmajska sezona v Benečiji Miro Gavran DANES, 18. januarja ob 20.30 v telovadnici na Lesah Vstopnice na kraju predstave eno uro pred začetkom www.teaterssg.com 4 Sreda, 1B. januarja 2012 GOSPODARSTVO PODJETNIŠTVO - Začenja se šesti natečaj Podjetna Primorska 2011/12 Primorski inkubator išče inovativne poslovne ideje Prijave poslovnih načrtov bodo zbirali do 14. februarja - ZKB eden od dveh glavnih sponzorjev KOPER - Začenja se šesti razpis Podjetna Primorska, s katerim organizatorji iščejo inovativne poslovne ideje. Novo sezono natečaja za najboljši poslovni načrt primorske regije - Podjetna Primorska 2011/12 so predstavili na novinarski konferenci Univerzitnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske (UIP), na kateri je sodeloval tudi Sergij Stancich, predsednik Zadružne kraške banke (ZKB), ki je skupaj z zavarovalnico Adriatic Slovenica glavni sponzor pobude. Glavni namen natečaja je spodbujanje podjetniške kulture med mladimi, ustvarjanje in izmenjava znanja, ustvarjanje podjetij z visoko dodano vrednostjo in povezovanje potencialnih podjetnikov in študentov z uspešnimi podjetji ter univerzitetnim in raziskovalnim okoljem. Po besedah direktorja UIP Matjaža Prim-ca letos pričakujejo med 50 in 60 prijav. Do 14. februarja morajo interesenti oddati osnutek poslovnega načrta, nakar bo strokovna komisija izbrala 10 do 13 finalistov. Ti bodo morali oddati dokončne poslovne načrte, najboljše projekte pa bodo razglasili na slovesnosti v maju. Nagrada za najboljši poslovni načrt znaša 6000 evrov, drugo- in tretjeu-vrščena pa bosta prejela prenosni oziroma tablični računalnik. Vsi finalisti bodo deležni podjetniškega tečaja in imeli možnost »inkubiranja«. To po besedah direktorja UIP Primca pomeni, da jim bo inkubator nudil ugoden najem pisarne in brezplačno svetovanje in pridobivanje informacij o razpisih. Pomen natečaja Primc vidi v tem, da se z ustanavljanjem novih podjetij ustvarjajo tudi nova delovna mesta. Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič je poudaril, da Slovenija bolj kot pridne roke potrebuje umne glave. Spomnil je namreč na krilatico izpred dveh desetletij, po kateri Slovenija premore štiri milijone pridnih rok. »Morda bi bilo bolje, če bi se raje kot na roke zanesli na umne glave,« je ocenil, ko je govoril o trenutnih razmerah, v katerih se nahaja slovensko gospodarstvo. Rektor Marušič je navedel tudi primere perspektivnih slovenskih raziskovalcev, ki so morali emigrirati, da bi uspeli. Prav takšnim posameznikom bi bilo treba dati priložnost, je opozoril: »Tako tudi razumem svojo vlogo na Univerzi na Primorskem: ena od točk bo zagotovo večje povezovanje z gospodarstvom.« V tem smislu vidi v UIP tudi most med univerzo in gospodarstvom. Novinarske konference UIP se je udeležil tudi predsednik Zadružne kraške banke Sergj Stancich (drugi z desne) Da je spodbujanje mladih k vključevanju v podjetništvo stvar vseh - medijev, ustanov in širšega okolja -, je poudaril ravnatelj centra višjih šol na Gea Collegeu Franci Vidic. Direktor koprske poslovne enote zavarovalnice Adriatic Slovenica Borut Širca pa je izpostavil, da v teh težkih časih lahko podjetjem večjo stabilnost in varnost nudi prav zavarovalništvo. Po besedah predsednika ZKB Sergija Stancicha ne bo mogoče izplavati iz krize brez pomoči bank. V ZKB ocenjujejo, da lahko ciljajo tudi na slovensko tržišče, ker kot banka znajo »biti blizu podjetjem prav v teh težkih trenutkih«. Pri ZKB se tako posojilni krč lani ni poznal, saj so celo povečali posojeno denarno maso. Stancich se je dotaknil tudi polemike okrog nameravanega nakupa večinskega deleža vipavske hranilnice. Pojasnil je, da bosta v končni fazi o tem odločala nadzorna organa - slovenska in italijanska centralna banka. Primc pa je potrdil sicer že izraženo podporo slovenski banki z Opčin pri tej operaciji, ki je, kot je znano, naletela na odpor v lokalnem okolju. »Želimo si, da bi Zadružna kraška banka čim prej prišla na slovenski trg, saj menimo, da bi bila to zelo dobra primorska banka, ki bi imela posluh za lokalno skupnost ter za mala in srednja podjetja,« je poudaril direktor UIP. Prijave za marčno gospodarsko misijo v Srbiji TRST - Posebno podjetje tržaške Trgovinske zbornice Aries organizira od 13. do 15. marca gospodarsko misijo v srbski prestolnici Beogradu, na katero so vabljena vsa podjetja iz FJK, še posebej pa tista, ki delujejo na področju agroživilstva, infrastruktur in transporta, energetike, tekstilne in lesnopredelovalne industrije ter kovinarstva. Misija ima za cilj pomagati podjetjem, ki želijo okrepiti trgovske odnose ali pa najti nove poslovne priložnosti v Srbiji, posebno na področju industrijske, komercialne in tehnološke kooperacije. Podrobnejše informacije o misiji, ki sodi v okvir projekta Unioncamere za vzpostavitev Permanentnega foruma za Srbijo, lahko interesenti dobijo pri Nataši Lju-bojev, tel. 040 6701251, e-mail natasa.ljubojev@ariestrieste.it. Novi prispevki za žensko podjetništvo TRST - V deželnem uradnem listu BUR z dne 4. januarja 2012 je bil objavljen pa-vilnik za podeljevanje novih prispevkov za žensko podjetništvo. Z deželnim zakonom št. 11/2001 je bil namreč ustanovljen sklad 500.000 evrov za podpiranje projektov ali za delno kritje stroškov za izvedbo naložb in za izgradnjo prvega obrata. Prispevki, namenjeni izključno podjetnicam iz FJK, ki so aktivne na področju obrti, industrije, trgovine in turizma, so nepovratni in znašajo od 2500 do 30.000 evrov, pokrijejo pa lahko do 50 odstotkov stroškov. Do konca meseca bo Dežela FJK objavila obrazce za prošnje, ki jih bo treba v času med 15. februarjem in 31. majem 2012 poslati na Centralno direkcijo za proizvodne dejavnosti, Služba za podporo in promocijo industrijskega proizvodnega sektorja (Ul. Trento 2, 34132 Trst). Hypo Alpe Adria Bank za pomoč majhnim podjetjem VIDEM - Italijanska Hypo Alpe Adria Bank je podpisala novo konvencijo z deželnim jamstvenim konzorcijem Confidi FVG za pomoč majhnim in srednjim podjetjem pri novih naložbah in pri rasti njihove konkurenčnosti. Pobuda, ki se naslanja na deželni jamstveni sklad z evropskim prispevkom po programu Por Fesr 2007-2013, razpolaga z dotacijo v vrednosti 110 milijonov evrov. PRISTANIŠČA - Uradni podatki o lanskem pretovoru v koprskem pristanišču Strma rast pretovora kontejnerjev Z več kot 589.000 TEU je bil za 24 odstotkov večji kot leta 2010 - Zadovoljstvo predsednika uprave Luke Koper Gregorja Veselka KOPER - Po uradnih podatkih, ki jo je družba Luka Koper objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, je skupni pre-tovor v koprskem pristanišču v letu 2011 presegel 17 milijonov ton, kar je za 11 odstotkov več kot leto prej. Najbolj se je povečal kontejnerski pretovor, ki je znašal več kot 5,3 milijona ton, medtem ko je skupni pretovor dosegel 17,051 milijona ton (leto prej 15,372 milijona). Največ v Kopru še vedno pretovorijo sipkih in razsutih tovorov, ki jih je bilo lani za dobrih 6,7 milijona ton (+6%). Sledi kontejnerski pretovor, ki se je povečal za skoraj četrtino na 5,309 milijona ton, tekoči tovori (2,922 milijona ton) in generalni tovori (1,383 milijona ton), ki so edini zabeležili sicer rahel upad. Pretovor vozil je lani znašal dobrih 665.000 ton oziroma 19 odstotkov več kot leto prej. Če analiziramo ladijski pretovor Luke Koper po enotah, so številke še bolj spodbudne. Tako se je število kontejnerjev (TEU) povečalo za 24 odstotkov na dobrih 589.000, število vozil pa za 18 odstotkov na nekaj več kot 447.000. GREGOR VESELKO arhiv w Na potniškem terminalu so lani našteli 100.344 potnikov, kar je za 169 odstotkov več kot leto prej. Pri tem je bilo število privezanih ladij skoraj enako, saj so jih v letu 2011 privezali 1958, v letu 2010 pa 1965. Tolikšno povečanje števila potnikov gre po navedbah družbe vsaj delno pripisati lanskim rednim postankom ene največjih potniških ladij, Voyager of the Seas, v Kopru. Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko v izjavah ob robu srečanja s predstavniki medijev ni skrival zadovoljstva nad podatki o lanskem preto- voru v koprskem pristanišču. Dobri rezultati so po njegovem mnenju posledica infrastrukturnih vlaganj in uspešne sanacije družbe, vendar bodo potrebne tudi nove investicije. 11-odstotna rast pre-tovora glede na leto 2010 je presegla celo Veselkova pričakovanja. Kot je izpostavil, so beležili rast praktično vsi segmenti, z izjemo generalnih tovorov, kjer pa so občutili posledice nemirov v tistih delih sveta, od katerih so odvisni za te tovore. Po drugi strani je Veselko poudaril, da dobrih rezultatov ne gre pripisati le širšim razmeram, saj je bila rast v sosednjih pristaniščih počasnejša kot v Kopru. Ugodni trendi so po njegovih besedah posledica infrastrukturnih vlaganj, izvedene sanacije v zadnjih dveh letih in pol, dobrega dela uprave in nenazadnje tudi zaupanja v pristanišče in preusmerjanja blagovnih tokov iz drugih pristanišč v Koper. Veselko tudi v prihodnje pričakuje rast na vseh segmentih, čeprav ta zelo verjetno ne bo povsod enaka. Tako bo kon- EVRO 1.2790 $ +01,0 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. januarja 2012 valute evro (povprečni tečaj) 17.01. 16.01. tejnerski pretovor, ki je lani najbolj poskočil, verjetno letos rasel zmerneje. Skupno gledano pa v Luki Koper v letošnjem letu pričakujejo šestodstotno rast pretovora in prav tolikšno rast prihodkov. Povečanje pretovora bo v prihodnje zahtevalo tudi investicije v mehanizacijo in infrastrukturo. Pri tem bo dodatnih investicij deležen zlasti kontejnerski segment, napoveduje Veselko in dodaja, da bodo podrobnosti dorekli v prvi polovici leta, saj zdaj pripravljajo študijo izvedljivosti in oblikovanja poslovnega modela na tem segmentu. Na vprašanje, ali to pomeni podaljšanje prvega pomola, je Veselko spomnil, da državni prostorski načrt za koprsko pristanišče predvideva tako to investicijo kot tudi začetek postopkov za izgradnjo tretjega pomola. Čeprav o tem ni želel preveč špekulirati, pa je predsednik uprave Luke vendarle priznal, da bo »najverjetneje« prej na vrsti podaljšanje prvega pomola. Ambicije glede pretovo-ra so še naprej velike, presežka operativne obale pa v tem trenutku ni. (STA/vb) ameriški dolar 1,2790 1,2669 japonski jen 9B,20 97,25 kitajski juan B,0B14 B,0024 ruski rubel 40,297B 40,2140 indijska rupija 64,77B0 65,1500 danska krona 7,4353 7,4349 britanski funt 0,B3045 0,B2745 švedska krona B,B376 B,B74B norveška krona 7,6635 7,6705 češka krona 25,650 25,595 švicarski frank 1,2090 1,2093 madžarski forint 310,93 309,75 poljski zlot 4,3697 4,3927 kanadski dolar 1,2949 1,2929 avstralski dolar 1,2279 1,22B9 bolgarski lev 1,955B 1,955B romunski lev 4,3344 4,3140 litovski litas 3,452B 3,452B latvijski lats 0,7001 0,6997 braziljski real 2,2661 2,2599 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3523 2,34B2 hrvaška kuna 7,5445 7,5513 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 17. januarja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,28510 0,56700 0,79425 - LIBOR (EUR) - LIBOR (CHF) 0,03667 0,06000 0,10250 EURIBOR (EUR) 0,845 1,231 1,514 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 41.669,26 € +191,88 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. januarja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTFRFI IROPA 4,40 -2,20 +19 05 INIEREUROPrt KRKA 1 UKA KOPER 0,50 47,90 -0,52 +1 97 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 7,25 145,00 16100 +1,40 TELEKOM SLOVENIJE 66,35 +0,06 +2,0B BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 11,50 - AERODROM LJUBLJANA 10,50 +1,60 DELO PRODAJA ETOL 24,00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 75,00 17,00 ") en -1,90 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,01 h/11 iMnTCCT -) m -0,03 KOMPAS MTS NIKA 6,00 1B00 +0,00 +0,00 PIVOVARNA LAŠKO 9,50 -6,B6 POZAVAROVALNICA SAVA 5,20 +0,00 PROBANKA SAI US IIUBI IANA 9,90 +1 92 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATFŽ 255,00 12,00 17B 00 IERME ČAIE7 ŽITO 7B,70 -0,39 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 10,25 +1,03 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 17. januarja 2012 +0,68 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 0,69 -0,14 ALLIANZ ATIAMTIA 79,55 11B1 -0,75 -0 17 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 0,906 021 -0,71 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,30B 0B15 -0,75 -2,00 EDISON ENEL ENI 3,196 1667 -0,06 +2,37 +1 71 FIAT FINMECCANICA 4,246 +1,97 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,92 12,15 -0,14 +0,16 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,265 12 01 +0,72 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,39 213 -0,5B -0,97 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,46B 1 36 -2,3B -1,15 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,01 1122 +2,33 +1,45 +2 19 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 35,62 +0,76 +041 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,3BB 5,295 -0,56 -1 06 TENARIS TERNA 0,B39 15,5 -0,5B +1 76 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,77 0,03 -1,20 UNICREDIT 3,03 3,01 -0,72 +2,B0 SOD NAFTE ■ (159 litrov) ^^ ■ 100,68 $ -0,03 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. januarja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 574,04 +0,39 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.717,0B B50 21 -0,55 -017 FIRS, Banjaluka 1.667,4B ylQT Tn +0,17 UtlCA I J, UOjyiOU -Tt»l,l_» SRX, Beograd - - DICV 1 C1/1flQ -1 m un /\, -jen aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.956,62 -0,17 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.472,42 +0,41 Nasdaq 100 2.3B7,92 +0,67 S&P 500, New York 1.2B5,49 +0,24 MSCI World, New York 1.202,4B -0,40 DAX 30, Frankfurt 6.332,93 +1,B2 FTSE 100, London 5.693,95 +0,65 CAC 40, Pariz 3.269,99 +1,40 ATX, Dunaj 1.947,00 +1,30 PX, Praga BB9,4 -0,6B EUROSTOXX 50 2.396,63 +2,09 Nikkei, Tokio B.466,40 +1,05 STI, Singapur 2.B15,B5 +2,15 Hang Seng, Hongkong 19.627,75 +3,24 Composite, Šanghaj 2.29B,3B +4,1B Sensex, Mubaj 16.1B9,36 +0,22 / ITALIJA Sreda, 18. januarja 2012 s TRAGEDIJA NA MORJU - Število mrtvih v nesreči Costa Concordie se je povzpelo na enajst V nasedli ladji našli še pet trupel Kapitan Schettino v hišnem priporu Zapis posnetka pogovora z luško kapitanijo dokazuje, da je kapitan predčasno zapustil ladjo - Število pogrešanih še vedno nejasno PORTO SANTO STEFANO - Reševalci so včeraj nadaljevali iskanje pogrešanih na ladji Costa Concordia, ki je v petek nasedla ob toskanski obali. Na ladji so našli še pet trupel, tako da se je število smrtnih žrtev povzpelo na 11. Šlo naj bi za štiri potnike in potnico, medtem ko so glede števila pogrešanih še vedno nejasnosti. Po dopoldanski prekinitvi zaradi slabega vremena se je iskanje pogrešanih na ladji v ponedeljek proti večeru nadaljevalo in je trajalo vso noč. Gasilcem so pri delu pomagali jamarji, včeraj pa so, da bi omogočili dostop do nekaterih delov ladje, uporabili tudi eksploziv. Reševalci so izvrtali štiri luknje v trup ladje za lažji dostop do predelov, ki jih še niso preiskali. Še vedno pa je precej nejasnosti glede števila pogrešanih. Mediji so poročali o 29 pogrešanih, med katerimi je 14 Nemcev, 6 Italijanov, 4 Francozi, 2 Američana ter Madžar, Indijec in Perujec, medtem ko so nekateri mediji predtem poročali o približno 20 pogrešanih. Kot je dejal poveljnik obalne straže Marco Brusco, obstaja žarek upanja, da je kateri od pogrešanih v trupu ladje še živ, saj vseh delov še niso pregledali. Mogoče je namreč, da so v delih ladje še zračni žepi, kamor bi se lahko zatekli ljudje. Po drugi strani pa bi ljudje zaradi mraza v vodi težko preživeli tako dolgo. Obenem je Brusco poudaril, da je reševanje celo za zelo izkušene potapljače izredno nevarno. Vsekakor želijo izkoristiti lepo vreme, saj za četrtek na območju napovedujejo neurja. Ker je ladja polna goriva, obstaja tudi nevarnost ekološke katastrofe v naravnem parku otoka Giglio, pred katerim je nasedla Costa Concordia. Oblasti nameravajo zato na območju razglasiti izredne razmere, še ta teden pa bodo začeli ladijsko gorivo - bilo naj bi ga preko 2000 ton - črpali v cisterne. Ves postopek naj bi sicer trajal dva do štiri tedne. Sodišče v Grossetu pa je medtem kapitana ladje, ki naj bi bil odgovoren za nesrečo, Francesca Schetti-na, izpustilo iz pripora in zanj odredilo hišni zapor. Sodnica Valeria Montesarchio je odločitev sprejela dan po zaslišanju kapitana, ki je zatrdil, da je poveljeval ladji, ko je nasedla. Obtožbe proti Schettinu so medtem vse hujše. Med drugim je obtožen večkratnega uboja, povzročitve nesreče in zapustitve ladje, preden so evakuirali vse potnike. V primeru, da bo spoznan za krivega, pa mu grozi do 15 let zapora. Objavljen je bil zapis posnetka pogovora kapita- Zgoraj reševalci na DELU NA NASEDLI LADJI, SPODAJ KAPITAN LADJE, KI NAJ BI BIL ODGOVOREN ZA NESREČO, FRANCESCO Schettino ansa na z luško kapitanijo v Livornu, ki kaže, da je Schettino zavrnil poziv kapitanije, naj se vrne na ladjo in usklajuje reševanje potnikov. Posnetki tako spodbijajo njegove trditve, da je ostal na ladje, dokler evakuacija ni bila končana. Pogovor naj bi bil posnet ob 1.46 zjutraj, ko je bilo treba rešiti še več sto ljudi, medtem ko je Schet-tino po navedbah prič že ob 23.40 zapustil ladjo. Napovedane so tudi že prve tožbe. Več kot 70 potnikov z ladje Costa Concordia se je odločilo za skupinsko tožbo proti lastnikom ladje. Njihov cilj je doseči najmanj 10.000 evrov odškodnine. BRODOLOM - Mnenje Franka Sedmaka »Tata, ali je bil kapitan pijan?« Posadka se je zelo izkazala CROTONE - »To kar se je zgodilo z ladjo Costa Concordia je neverjetno,« pravi kapitan dolge plovbe Franko Sedmak (na sliki), po očetu Križan in po mami Kontovelec. »Ujeli« smo ga v Crotoneju v Kalabriji na Au-rori, ladji Tržaškega geofizikalnega observatorija (OGS), ki ji poveljuje že šest let, prej pa je bil 17 let častnik na tovornih ladjah in tankerjih. Dan po nesreči pred obalo otoka Giglio ga je osemletna hčerka po telefonu vprašala, če je bil kapitan ladje Francesco Schettino morda pijan, »saj se taka stvar, tata, lahko zgodi le pijanemu človeku«. »Ne vem, če je bil moj kolega pijan, gotovo pa je ob tej priložnosti naredil dve usodni napaki. Plul je preblizu obale in z neprimerno hitrostjo,« pravi Sedmak. To, da se je Costa Concordia približala toskanskemu otoku, ni nič nenavadnega, prišla pa je preblizu in z neverjetno hitrostjo, zaradi katere je Schettino izgubil nadzor nad ladjo. Nekateri menijo, da se je v zadnjem trenutku zavedel napake in z nekaterimi manevri preprečil najhujše, saj bi brodolom na odprtjem morju imel še hujše posledice za ljudi in ladjo. Sedmak ni tega mnenja. S tem, da je skušal Costo Concordio spraviti na bok, je Schettino povzročil dodatne razpoke. »A to je stvar naknadne presoje, tudi zato, ker so vsi Italijani sedaj naenkrat postali strokovnjaki za plovbo in pomorsko pravo,« meni naš sogovornik. Schettino je odgovoren za plovbo in za ladjo, tudi če ga v trenutku nesreče ni bilo na poveljniškem mostu. Po Sedmakovem prepričanju se je očitno močno zataknilo v dogovarjanju med kapitanom in častniki, ki so takrat vodili Costo Con-cordio. Gre tudi za stvar medčloveških odnosov in osebnega zaupanja. »Kapitan zaupa ali tudi ne zaupa svojim podrejenim. Če jim zaupaš, greš lahko mirno spat, včasih pa se je zgodilo, da sem imel med častniki kakšno "razgreto glavo', ki mi je kratila spanec. Takrat moraš biti na preži in stalno imeti vse pod kontrolo,« dodaja Sedmak. To, da je Schet-tino zapustil ladjo kmalu po usodnem trku v čer, se mu zdi človeško in poklicno nedopustno. Kapitan je vsekakor naredil prav, ko je potnikom po zvočniku sporočil, da je na ladji prišlo do tehnične okvare. S tem je po Sedmakovem mnenju preprečil dodatno paniko med potniki. »Če je Schettino popolnoma zatajil, pa je posadka Costa Concordia vredna pohvale in priznanja. Reševati več kot štiri tisoč ljudi v temi, paniki in brez jasnih navodil ni majhna stvar. Vsi upravičeno obžalujemo mrtve, če bi tudi posadka zatajila, pa bi bila tragedija dosti dosti hujša,« opozarja Sedmak. S.T. FINANČNA KRIZA - Premier Monti ne oporeka večini diagnoz bonitetne hiše S&P Vlada poziva k večji evropski solidarnosti Jutri naj bi sprejela sveženj ukrepov liberalizacije RIM - Predsednik vlade Mario Monti ne oporeka veliki večini diagnoz bonitetne agencije Standard & Poor's (S&P), ki je v petek znižala bonitetno oceno Italiji, je povedal v pogovoru za britanski časnik Financial Times. Kot je dejal, je iz analize agencije razvidno, da je pot, ki si jo je zadal, prava. S&P je v petek znižal bonitetne ocene devetih držav z evrom, med njimi tudi Italiji. Monti je pojasnil, da je iz analize agencije razvidno, da je v Italiji in Bruslju ubral pravo pot. S&P je navedel en negativni dejavnik političnega tveganja - to so evropske politike in politične institucije in ne italijanska tehnična vlada, je pojasnil Monti. V Rimu želijo, da bi Nemčija kmalu ugotovila, da je pomoč ranljivim državam pri zniževanju stroškov zadolževanja tudi v njenem interesu. Evro je po njegovem mnenju prinesel veliko koristi. »Nemčiji morda še več kot drugim,« je dejal. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je bila vesela Montijevega prihoda na čelo italijanske vlade, je zadržana do bolj agresivnih potez, ki bi pripomogle k znižanju obrestnih mer ranljivih držav, na primer do morebitne uvedbe skupnih evropskih obveznic. Pojasnil je, da njegova vlada stroške znižuje »v dobro prihodnjih generacij Italijanov« in ne po ukazu Berlina. V zameno za takšno fiskalno disciplino »mora priti do vidnega izboljšanja nekje drugje«. »V državi, kot je zdaj Italija, so lahko ta "nekje drugje" le obrestne mere,« je dejal. Prepričan je namreč, da bi lahko Mario Monti ansa ukrepi, kot so skupne evropske obveznice, pomagali ublažiti nervozo vlaga- teljev na finančnih trgih. Pri tem je sicer previden in poudarja, da bi lahko bile skupne obveznice zanimiva možnost v prihodnosti. Nemška vlada je na Montijeva izvajanja takoj odgovorila. »Prepričani smo, da si Italija lahko sama pomaga,« je dejal glavni ekonomski svetovalec kanclerke Angele Merkel Wolfgang Franz. Tudi v Parizu so izrazili podporo Montijevemu načrtu za rešitev krize. Medtem so potrdili, da bo šele februarja srečanje med Merklovo, Sar-kozyjem in Montijem, ki je bilo predvideno ta petek v Rimu. Predsednik italijanske vlade pa medtem nadaljuje s pripravo svežnja ukrepov liberalizacije, ki jih bo vlada predvidoma sprejela jutri v obliki odloka. V tem sklopu je Monti skupno z nekaterimi ministri včeraj dopoldne sprejel predsednike dežel in župane večjih mest iz južne Italije, popoldne pa je imel soočenje z delegacijo taksistov, ki se liberalizaciji, kot znano, odločno upirajo. Včeraj so ob sprejemu njihove delegacije v Palači Chigi s svojimi avtomobili zasedli središče Rima. V znak protesta proti vladni nameri so že napovedali stavko za 23. t. m., sicer pa so mnogi izmed njih že več dni prekinili službo. Včeraj so zagrozili, da če vlada ne bo popustila, bodo stavkali za nedoločen čas. OKOLJE - Novo ureditev bodo testirali 18 mesecev V Milanu s tem tednom taksa za vstop z avtomobilom v center MILAN - Vsi, ki bodo odslej še želeli z avtomobilom zapeljati v strogi center Milana, bodo morali za to plačati pet evrov takse. Župan Milana Giuliano Pisapia se želi na ta način boriti proti prometnemu kaosu v mestu in onesnaženju zraka, ki ga povzroča promet. Ukrep bo zajel okoli 50.000 avtomobilov, ki dnevno vstopajo v dobrih osem kvadratnih kilometrov velik center mesta. Takso bodo morali plačevati tudi meščani, ki živijo na tem območ- ju, trgovci in dostavljavci blaga, vendar znižano. Prost vstop bodo imela električna vozila ter motorji, medtem ko najbolj "umazana" vozila sploh ne bodo smela v mesto. Novo prometno ureditev v središču Milana bodo testirali 18 mesecev, meščani bodo imeli dva meseca časa, da si uredijo dovolilnice, nato pa bodo redarji začeli izdajati kazni. Omejitve sicer veljajo dnevno med 7.30 in 19.30 uro. V Rimu pa so proti onesnaževa- nju zraka z izpusti, ki jih povzroča promet, ubrali taktiko sodo-liho. Znotraj zelenega območja v središču mesta bo lihih dneh med 9. in 13. uro ter 16. in 21. uro prepovedana vožnja vozil z liho številko registrske tablice, v sodih dneh pa tistih s sodo številko. Tiste, ki ne bodo upoštevali novih pravil, čaka 155 evrov kazni. Omejitve prometa določa odlok o boju proti smogu. Ko onesnaženost zraka mejne vrednosti preseže šesti dan zapored, začnejo veljati omejitve prometa. banka italije Na obzorju globlja recesija RIM - Italijanska centralna banka Italiji letos napoveduje krčenje gospodarstva v višini od 1,2 do 1,5 odstotka. S tem je centralna banka precej bolj pesimistična od italijanske vlade, ki pričakuje 0,4-odstotni upad bruto domačega proizvoda (BDP). Kot je centralna banka zapisala v včeraj objavljenem biltenu, je negotovost, ki obdaja srednjeročne obete za italijansko gospodarstvo, izredno visoka in je neposredno povezana z razvojem evropske dolžniške krize. Banka sicer v biltenu opredeljuje dva scenarija, ki temeljita na različnih možnostih razvoja zahtevane donosnosti na italijanske dolžniške papirje. Prvi scenarij predvideva obrestne mere okoli sedmih odstotkov, ki na dolgi rok veljajo za nevzdržne. Po tem scenariju bi se gospodarstvo Italije letos znižalo za 1,5 odstotka, prihodnje leto pa bi sta-gniralo. Drugi scenarij predvideva znižanje zahtevane donosnosti za okoli dve odstotni točki v primerjavi s sedanjimi ravnmi. V tem primeru bi se italijanski BDP letos skrčil za 1,2 odstotka, prihodnje leto pa bi se okrepil za 0,8 odstotka. Italijansko gospodarstvo se je v tretjem lanskem četrtletju po uradnih podatkih skrčilo za 0,2 odstotka. Italija se bori z nezaupanjem vlagateljev zaradi njenega 1900 milijard evrov vrednega javnega dolga. Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je v petek znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, med katerimi je tudi Italija. Rim si je prislužil znižanje bonitetne ocene za dve stopnji, z A na BBB+. 6 Sreda, 18. januarja 2012 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Resolucija o taksistih v ospredju ponedeljkove seje občinskega sveta Glasovanja ni bilo, župan osvojil resolucijo Usklajevanje resolucije Paola Rovisa (LS) in popravka G.M. Colonija (DS) - Prisotni številni taksisti Do toliko pričakovanega enotnega glasovanja o resoluciji opozicijskega svetnika Ljudstva svobode Paola Rovisa o liberalizaciji taksi službe na ponedeljkovi večerni seji tržaškega občinskega sveta ni prišlo.Tržaški župan Roberto Cosolini in njegov odbor sta namreč po dveurni razpravi osvojila resolucijo, dopolnjeno s popravkom načelnika skupine Demokratske stranke Giovannija Marie Colonija. Tako se je zaključila dolgotrajna razprava o Rovisovi resoluciji, ki jo je predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič na predlog načelnika skupine LS Everesta Bertolija uvrstil na prvo točko dnevnega reda seje. Čeprav je po seji tretje komisije, na kateri so predstavniki vseh političnih sil večine in opozicije izrazili v bistvu strinjanje z besedilom resolucije, kazalo, da bo sprejetje Rovisovega besedila samo gola formalnost, na ponedeljkovi seji občinskega sveta ni bilo tako. Potem ko je Rovis orisal svojo resolucijo, v kateri je obnovil zaskrbljenost za usodo 250 tržaških taksistov in njihovih družin (v dvorani je bila tudi prisotna številna delegacija), saj liberalizacija v njihovem primeru ne bi privedla do izboljšanja kakovosti službe in do nižjih cen, prej nasprotno, privedla bi do obubožanja službe, ki v Trstu dobro deluje, in bi ogrozila kategorijo taksistov. Zato naj tržaški občinski svet izrazi zaskrbljenost ob taki liberalizaciji, župan pa naj to stališče posreduje predsedniku vlade, vladi in parlamentarnim skupinam. Gre za moralno dolžnost, saj Občina Trst ima pravico, da zahteva svojo vlogo, je menil Rovis, z njim pa so soglašali še drugi pripadniki desne sredine, kot njegova strankarska tovariša Maurizio Bucci in Roberto Antonione, ki se je kot parlamentarec obvezal, da bo to stališče zagovarjal tudi v parlamentu, dalje Franco Bandelli (Drugi Trst), Michele Lo-bianco (Prihodnost in svoboda) in Roberto De Gioia (Severna liga). Iz opozicije sta se še oglasila Paolo Menis in Stefano Patuanelli (Gibanje petih zvezd), iz večine pa že omenjeni Co-loni (DS) in Roberto Decarli (Trst se spreminja), ki sta tudi predložila popravka, s katerima sta hotela omiliti Občina Trst je kritična do napovedane liberalizacije taksi službe kroma nekatere ostre izraze v Rovisovem besedilu in želela poudariti, da mora Občina Trst ohraniti zadnjo besedo pri določitvi števila dovoljenj za prevoz, dalje da morajo dovoljenja biti vezana na fizične osebe, prav tako naj Občina določi cene prevoza. Ker je bilo treba uskladiti besedilo Rovisove resolucije s Colonijevim popravkom (slednji je prvotni popravek zamenjal z novim, medtem ko je Decarli svojega umaknil), je predsednik Iztok Furlanič prekinil sejo, da bi se sestali načelniki svetniških skupin. Ko pa je prišlo končno do uskladitve in bi bile morale biti na vrsti glasovalne izjave, je prevzel besedo župan Roberto Cosolini, ki je v svojem imenu in v imenu odbora osvojil tako resolucijo kot popravek, s čimer je iznenadil svetnike LS, ki so hoteli, da bi se o tem izrazil celoten občinski svet. Bilo je nekaj protestov, vendar je seja stekla naprej, ko je bila na vrsti resolucija De-carlija o nekaterih pristaniških storitvah, ki jo je odbornik Fabio Omero prav tako osvojil, svetniki pa so sprejeli tudi sklep o prodaji neke parcele v občinski lasti. (iž) CENE GORIV Prefekt sprejel črpalkarje Tržaški prefekt Alessandro Giacchetti je včeraj zjutraj sprejel krajevne predstavnike italijanske zveze upravnikov cestnih črpalk Figisc v zvezi s težavnim položajem njihove kategorije. Omenjeni predstavniki so opozorili, da je nedavno povišanje trošarin za goriva, ki ga je določila italijanska vlada, v Furlaniji Julijski krajini imelo negospodaren učinek, saj naj bi preprečevalo prizadevanje deželne uprave za znižanje cen goriv za občane, ki živijo v obmejnem pasu in naj bi slednje sililo, da gredo po bencin v Slovenijo. Vse to pa bi imelo negativne učinke bodisi na krajevno gospodarstvo s posledičnim krčenjem delovnih mest, bodisi na prihodke v javno blagajno. Prefekt Giacchetti se je obvezal, da bo pritožbe črpalkarjev posredoval tako deželni upravi kot vladi. OBČINA TRST - Župan Roberto Cosolini Občina redna plačnica Občinska uprava in njena podjetja se držijo zakonsko določenega plačilnega roka tridesetih dni Župan Cosolini: Občina Trst spoštuje zakonski tridesetdnevni časovni plačilni rok glede komercialnih transakcij kroma OBČINA TRST - Člani tretje komisije občinskega sveta o liberalizaciji delovnega časa trgovin Trgovci: Z liberalizacijo bi male trgovine preživele Sindikati: Potreba po teritorialnih pogodbah in pravilih Tržaški občinski svet naj na prihodnji seji 23. januarja prvenstveno obravnava resolucijo o liberalizaciji delovnega časa trgovin. Tako meni tretja komisija občinskega sveta, pristojna za gospodarstvo, ki je zasedala včeraj zgodaj popoldne na tržaškem županstvu, predmet razprave pa je bila resolucija svetnika Ljudstva svobode Piera Camberja, ki predlaga, naj župan, tudi v soglasju s pristojnim deželnim od-borništvom, skliče pogajalsko omizje s predstavniki trgovskega sektorja s ciljem, naj delavci v trgovinah, razen v primeru prostovoljne odločitve, ne delajo več kot polovico prazničnih dni. Camber je naklonjen liberalizaciji delovnega časa, saj po njegovem mnenju bi z njo nekoliko omilili učinek konkurence trgovin v Sloveniji, vendar je po njegovem mnenju potrebno prav tako zaščititi delavce v trgovinah. Seja komisije je bila priložnost, da svetniki prisluhnejo stališčem predstavnikom sindikatov in trgovcev, ki so, čeprav z različnimi odtenki, soglašali o potrebi sklica pogajalskega omizja o tem Bo liberalizacija malim trgovinam omogočila, da preživijo? vprašanju. O tem so na sindikalni strani govorili Luciano Bordin (CISL), Miriam Cerne (Uilcommercio), Antonella Bres-si (CGIL) in Maria Giovanna D'Este (UGL), ki so med drugim opozorili, da delovni čas ni edini problem, saj je treba tudi razmišljati npr. o tipologiji delovnih pogodb in potrebah teritorija. Treba je postaviti pravila, drugače bo anarhija na tem področju privedla do atipičnih pogodb in slabo plačanih delavcev. Podjetja, ki se ukvarjajo z veliko distribucijo, ne bodo upoštevali teritorialnih pogodb, prav tako liberalizacija ne bo privedla do povišanja zaposlitvene ravni, ampak do množitve atipičnih pogodb. Predstavnik Trgovinske zbornice Franco Rigutti je za zasedanje omizja dal na razpolago sedež zbornice, medtem ko je za Fabia Bosca iz združenja Conf-commercio liberalizacija delovnega časa priložnost, saj bi omogočila malim trgovcem ne da zaslužijo, ampak da vsaj preživijo spričo pritiska veletrgovin in trgovskih središč. Zato predlaga omizje skupaj s sindikati, saj se po njegovih besedah »vsi nahajajo na isti barki.« Giuseppe Giovarruscio iz združenja Confe-sercenti pa je prav tako poudaril potrebo po postavitvi določenih pravil, zlati za veliko distribucijo, kjer je potrebno doseči take delovne pogodbe, ki bi zagotavljale trdno, ne pa prekerno delo. (iž) Občina Trst je več kot odlična plačnica, saj spoštuje zakonski trideset-dnevni časovni plačilni rok glede komercialnih transakcij. Tako pravi tržaški župan Roberto Cosolini, ki je včeraj o tem vprašanju govoril na tiskovni konferenci na županstvu v družbi predstavnikov podjetij AcegasAps, Trieste Trasporti in Esatto, v katerih ima Občina Trst pomemben delež. Ponekod se podjetja jezijo, ker javne uprave zamujajo s plačevanjem kar sedem, osem in celo dvanajst mesecev, v Trstu pa se dogaja nasprotno, saj Občina in podjetja, kjer ima slednja delež, redno plačujejo v roku tridesetih dni od trenutka, ko se preveri pravilnost zakonsko določenega davčnega dokumenta. Edino izjemo predstavlja izplačevanje faktur za dela, ki so financirana na podlagi posojila iz državne de-pozitno-posojilne blagajne (Cassa De-positi e Prestiti), kjer se počaka, da omenjena blagajna posreduje denar, do rahlih zamud utegne priti ob koncu leta zaradi zahtev, vezanih na knjigovodstvo in bilanco. Občina torej spoštuje plačilne roke v okviru pakta o zaupanju med upravo in občani, je poudaril Cosoli-ni, ki je ob tej priložnosti napovedal, da bo v prihodnjih tednih prišlo do oblikovanja pristojnega omizja, ki bi omogočilo, da bi na tem področju naredili še več in še bolje. / TRST Sreda, 18. januarja 2012 7 ŽELEZARNA - Na prefekturi bo jutri sestanek s pooblaščenim upraviteljem družbe Lucchini Srečanje s Calcagnijem bo temeljnega pomena Danes pa se bo sindikat srečal z odgovornim za stike z javnostjo Francescom Seminom Enotno sindikalno predstavništvo delavcev škedenjske železarne Rsu oziroma predstavniki panožnih sindikalnih organizacij Fiom-Cgil, Fim-Cisl, Uilm-Uil in Failms se bodo na tržaški prefekturi jutri sestali s pooblaščenim upraviteljem družbe Lucchini Marcellom Calcagnijem. Od tega bodo zahtevali pojasnila glede finančnega stanja grupacije in jamstva glede delovanja škedenjske železarne do leta 2015. Še pred tem se bo sindikat ravno tako pred prefektom Alessandrom Giacchettijem srečal z odgovornim za stike z javnostjo družbe Lucchini Francescom Seminom. Od Semina bodo med drugim zahtevali pisno zagotovilo, da bo družba Lucchini vsaj do leta 2015 pošiljala v Trst surovine, ki so potrebne za nemoteno delovanje plavža. Sicer je bilo srečanje s Seminom predvideno včeraj. Do tega ni prišlo, pač pa se je Semino popoldne srečal s tržaškim županom Robertom Cosolinijem. Župan od nekdaj od blizu sledi problematiki in je v ponedeljek popoldne skupaj z drugimi občinskimi odborniki tudi sprejel sindikalno delegacijo zaposlenih v železarni. V škedenjskem obratu pa je bila zgodaj popoldne po ponedeljkovi dodatna skupščina delavcev, na kateri so vzeli v pretres zadnje dogajanje in razpravljali o prihodnjih korakih. Da ne bi bilo dvomov glede njihovega odločnega protesta, je popoldne okrog 200 delavcev za pol ure simbolično zasedlo urade direktorja železarne Enrica Cascella, ki so mu že dopoldne izrazili hudo zaskrbljenost nad usodo obrata. Cascello je izjavil, da namerava družba Lucchini še naprej oskrbovati železarno s surovinami, ki so potrebne za delovanje plavža (v tej zvezi je sindikat konec tedna tudi oklicalo tridnevno stavko, ki so jo nato preklicali na osnovi ustreznega zagotovila družbe), vsako drugo postavko pa je odložil na srečanje s Calcagnijem. Ta sestanek bo odločilen, poudarja pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Stefano Borini, ker bo treba rešiti vsaj nekaj ključnih vprašanj. Prvo je jamstvo za nadaljnje delovanje železarne, v tej zvezi pa je zelo pomembno odprtje ustreznega omizja s pristojnim ministrstvom. Dodatno temeljno vprašanje je rešitev spora z družbo Elettra, ki proizvaja elektriko s plinom iz železarne. Družba Elettra že nekaj časa ne plačuje za dobavo plina (kaže, da ni bila zadovoljna z njegovo kakovostjo). Pogodbo, ki bo zapadla leta 2015, bi lahko zato prekinili predčasno, toda rentabilnost železarne je ravno v prodaji plina za proizvajanje elektrike. Prekinitev pogodbe bi zato imela zelo hude posledice. A.G. Škedenjska železarna kroma ŠPORTNA PALAČA - Jovanottijev koncert še pod vprašajem Tožilstvo preklicalo zaseg Danes srečanje med občinsko upravo in organizatorji, ki so kljub vsemu precej optimisti Državno tožilstvo je včeraj preklicalo zaseg tržaške športne palače, v kateri se je 12. decembra pred Jovanottijevim koncertom zrušil oder (foto Kroma). V nesreči je umrl dvajsetletni Francesco Pinna, sedem delavcev se je poškodovalo. Inženir Franco Curtarello je sklenil ogled porušene zgradbe, preiskava pa se nadaljuje. Na seznamu preiskovanih je enajst predstavnikov podjetij, ki so bila sodelovala pri sestavljanju odra. Jovanottijev koncert, ki je po novem na sporedu 2. februarja, pa ostaja pod vprašajem. Tržaški občinski odbornik za šport Emiliano Edera pravi, da bi organizacija koncerta čez dva tedna predstavljala pravi podvig. Danes bo na vrsti sestanek z družbo Azalea Promotion. »Strukturo bo treba varno odstraniti, delo bodo morali opraviti dobro in previdno. Medtem bo potekalo tudi ocenjevanje škode,« je dejal odbornik. Parket telovadnice je menda poškodovan, na koncu pa bodo delavci postavili nov oder. Luigi Vignando, tiskovni predstavnik Azalea Promotion, je potrdil, da bo slika bolj jasna po današnjem sestanku z občinsko upravo, po njihovih predvidevanjih pa bi lahko bila športna palača 2. februarja na-red za koncert. Še ta teden naj bi namreč začeli z deli, »ki so delikatna, a ne bi sme- la zahtevati enega meseca dela«. Tako organizatorji kot Jovanotti si zelo želijo, da bi turnejo, ki jo je pevec po tragičnem 12. decembru prekinil, ponovno začeli ravno v Trstu. »Tudi ljudje to pričakujejo, le redki so zaprosili za povračilo že plačanih kart.« OBČINA - V izpostavi v Ul. Giotto na pobudo združenja AsSostegno Okence za oskrbnike Njegov namen je pomagati ljudem, ki skrbijo za ljudi v težavah, odprto pa bo ob torkih V prostorih občinske izpostave v Ul. Giotto so včeraj uradno odprli okence za podporne oskrbnike, ki bo odprto ob torkih od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16.30. Okence so odprli na pobudo združenja AsSostegno, njegov namen pa je pomagati ljudem, ki skrbijo za ljudi v težavah, kot so psihično prizadeti, ne-pokretni, priletni, alkoholiki, osebe, ki jih je prizadela možganska kap in tako naprej. Okence bo v tem smislu namenjeno tako za pravno in tehnično pomoč podpornim oskrbnikom kot tudi za pomoč ljudem, ki potrebujejo oskrbnika ali bi sami radi postali oskrbniki. Od 1. februarja pa bodo tudi prirejali izobraževalne tečaje, ki so potrebni za vpis v občinski seznam oskrbnikov, ki so ga ustanovili 23. decembra leta 2011. Podobno okence so odprli avgusta leta 2010 v uradu sodnika za zunajsodne poravnave sporov v Ul. Coroneo št. 13. Okence v Ul. Giotto je uradno odprla občinska odbornica za socialo Laura Famulari ob udeležbi predsednice združenja AsSostegno Caterine Dolcher, OBČINA - Cosolini Trieste Trasporti bo ostala javna družba drevi na kvesturi Poziv županu za ureditev openskega strelišča Člani Odbora enakih in svobodnih državljanov so se ob bližajočem se dnevu spomina spomnili tudi na nerešeno vprašanje openskega strelišča oz. na ureditev parka miru v spomin na grozote druge svetovne vojne, kjer danes odmevajo poki strelnega orožja. 15. decembra 1941 so pod streli fašistične milice tam padli Bobek, Vadnal, Ivančič, Kos in Tomažič, v naslednjih letih pa so fašistični in nacistični okupatorji skupno umorili še okoli sto ljudi slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti. Borčevske organizacije si že več desetletij zaman prizadevajo, da bi kraj pobijanj preuredili v spomeniški park miru. Odbor enakih in svobodnih državljanov poziva tržaškega župana Roberta Co-solinija, naj spodbudi dogovor med združenji in ustanovami, da bi le rešili strelišče katerihkoli birokratskih in sodnih vinkulacij. Molitvena osmina za edinost kristjanov Pripadniki različnih krščanskih skupnosti, ki delujejo v Trstu, se bodo danes v grško-pravoslavni cerkvi sv. Nikolaja na tržaškem nabrežju ob 18.30 zbrali na prvem skupnem srečanju ob začetku tradicionalne vsakoletne molitvene osmine za edinost kristjanov, na katerem bo govoril valdežanski in metodistični pastor Ruggero Marchetti, stekla pa bo tudi nabirka za kosilo za reveže. Srečanje v grški cerkvi bo uvod v niz obredov, molitvenih srečanj, koncertov, okroglih miz in bibličnih srečanj, ki bodo potekala do prihodnje srede, 25. januarja v raznih cerkvah in prostorih, ki so odraz raznih krščanskih skupnosti. O nesnagi pri Melari Marsikateri občan se je pritožil nad nesnago, ki vlada pri reziden-čnem kompleksu in širše pri Melari. Predstavnika Un'altra Trieste Franco Bandelli in Alessia Rosolen sta Občino Trst in podjetje za ljudska stanovanja Ater prosila, naj preverita stanje oz. primerno delovanje zadruge, ki tam skrbi za čiščenje. Pred časom je namreč nova zadruga prevzela čistilno službo in kaže, da je število njenih uslužbencev dejansko prenizko, pa tudi njihove aparature niso primerne. Snaga in čistoča sta namreč osnovni pogoj za dostojno življenje, menita Rosolenova in Bandelli. Srečanje z občani Svetniška skupina Demokratske stranke na tržaški občini bo danes, kot vsako sredo, od 16. do 17. ure na voljo občanom za pogovor o željah, potrebah in nasvetih glede vse boljšega življenja v mestu. Srečanje bo v občinski palači na Trgu Gra-natieri 2 (2. nadstropje, soba 231). Novoletni koncert vodje občinskega urada za socialno službo Fulvie Precotto in drugih sodelavcev. Lik podpornega oskrbnika so ustanovili z zakonom 6/04, njegov namen pa je stalno ali začasno pomagati osebam, ki so delno ali popolnoma nesposobne opravljati vsakodnevna opravila in skratka za pomoč osebam, ki niso sposobne samostojno izvajati lastne pravice. Družba Trieste Trasporti bo ostala javna last. To je poudaril tržaški župan Roberto Cosolini, ki je včeraj sprejel predstavnike osnovne sindikalne organizacije Usb. Cosolini je na srečanju ob udeležbi pristojnega občinskega odbornika Fabia Omera potrdil stališče glede lastništva podjetja Trieste Trasporti, ki ga je izrazil na sorodnem srečanju s sindikatom septembra lani. Občinska uprava namerava obdržati večinski delež prevoznega podjetja, je povedal tržaški župan in napovedal, da namerava tudi spremeniti sporazum med javnim in zasebnim lastnikom. V ta namen bodo stekla srečanja s sindikalnimi organizacijami že prihodnji teden, na katerih bo govor tudi o morebitni obnovi upravnega sveta družbe Trieste Trasporti in spremembi raznih direktorjev. Srečno novo leto kvestura, je naslov koncertu klasične glasbe, ki ga bodo drevi ob 18. uri izvedli v atriju tržaške kvesture. Na koncertu, ki ga kulturno društvo Solstizio posveča tržaški policiji, bodo nastopili ansambel flavt Trieste Flute Ensamble, kitarist Ennio Guerrato in trio Nuo-va Accademia s sopranistko Marianno Prizzon, čembalistom Ma-nuelom Tomadinom in flavtistom Stefanom Casaccio. Vstop je prost. Kako ravnati z živalmi V prostorih Villas (ob baru Il posto delle fragole) v parku nekdanje sve-toivanske umobolnice bodo danes ob 10.30 predstavili knjigo Triesti-ni a quattro zampe, ki sta jo uredila živinozdravnik Alessandro Paro-nuzzi in učiteljica Bruna Busdon. Knjigo bodo razdelili med osnovnimi šolami tržaške pokrajine, saj uči otroke, kako morajo ravnati z živalmi. 8 1 0 Četrtek, 19. januarja 2012 TRST / ZDRAVSTVO - Obisk deželnih svetnikov v bolnišnici na Katinari Prvo pomoč iščejo tudi tisti, ki je sploh ne potrebujejo V zadnjih petih letih se je sprejem starejših ljudi na urgenci povečal za kar 500 odstotkov Urgenca predstavlja za pacienta-bolnika v mnogih primerih prvi stik z bolnišnico, zdravniki in bolničarji. To seveda velja tudi za katinarsko bolnišnico, kjer se je v zadnjih petih letih obisk starejših občanov na urgenci povečal za kar 500 odstotkov. Služba za prvo pomoč v povprečju vsakih tri minute sprejema po enega pacienta, nujni primeri čakajo na oskrbo največ deset minut, tako imenovani beli kodeksi pa bo besedah vodje urgence na Katinari Walterja Zalukar-ja pa lahko tudi po več ur. T.i. rdeči kodeksi (nujni primeri) imajo prednost, sledijo rumeni, zeleni in beli kodeksi, ki pripadajo obiskovalcem urgence, ki pravzaprav ne potrebujejo hitre pomoči. Teh je v zadnjih leti vedno več, posebno ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko ni na razpolago družinskih zdravnikov in ker ljudje ne zaupajo dežurni zdravniški službi. Raje se zatečejo v bolnišnico, kar pomeni, da nekaj ne funkcionira v odnosih med splošnimi zdravniki, specialisti in bolnišniškimi strukturami. Zalukar, glavni direktor bolnišnice Francesco Cobello in zdravstveni vodja Giampaolo Canciani so poslovanje in probleme katinarske bolnišnice pojasnili članom deželne komisije za zdravstvo, ki jih je vodil Sergio Lupieri. Zalukar je dejal, da tudi oddelek za urgentne posege trpi zaradi kroničnega pomanjkanja osebja, ki je pod hudim pritiskom posebno ob praznikih in v času poletnih dopustov. Oddelek razpolaga z enim samim rentgenskim aparatom, ki torej deluje s »polno paro«. Samo v prvih šestih mesecih prejšnjega leta je katinarska urgenca doživela 24259 obiskov, enak oddelek v glavni bolnišnici pa 12595 obiskov. Največ obiskov (34 odst.) so dežurni zdravniki ocenili kot zeleni kodeks, ki v zdravniškem žargonu pomeni nizko prioriteto. Vodstvo Katinare je oblikovalo strokovno komisijo, ki si je zadala za cilj manjšo obremenjenost urgence, kar zahteva večjo in boljšo koordinacijo med raznimi zdravstvenimi strukturami, ki očitno trenutno ni dobra. V ta okvir sodi tudi nujnost poenostavitve celotnega sprejemnega postopa urgence, ki po mnenju odgovornih vrh vsega deluje v neustreznih prostorih. Skratka še kar veliko dela za zdravstvene strokovnjake, javne upravitelje in politike. Deželni svetniki se pogovarjajo z voditelji urgence bolnišnice na Katinari kroma TRŽAŠKI ZALIV - V morju našli truplo šestdesetletnega Tržačana Zaman čakali na ženina V nedeljo ga je policija odpeljala v bolnišnico, v ponedeljek pa se ni predstavil na svoji poroki V ponedeljek ob 17. uri so v poročni dvorani tržaškega županstva zaman čakali na ženina. Zaročenka, ki je še istega jutra v nekem tržaškem baru videla svojega bodočega moža in se z njim pogovorila o popoldanski poroki, je po nestrpnem čakanju naposled prijavila njegovo izginotje. Pogrešanega šestdesetletnega Tržačana Bruna Rautnika so našli včeraj zjutraj nedaleč od Velikega trga, kjer naj bi se poročil: njegovo truplo je plavalo v morju. Včeraj okrog 9. ure je kanuistka med jutranjim treningom v vodah Tržaškega zaliva zagledala nekaj sumljivega. Priveslala je do starega pristanišča in ob 9.10 sporočila tamkajšnjim gasilcem (v starem pristanišču je postaja pomorske in potapljaške enote), da je v morju med starim valobranom (na sliki) in portičem Sacchetta opazila zapuščen rešilni jopič. Gasilci so takoj posegli z dvema čolnoma in petimi potapljači, ki so v vodi ugotovili, da to ni jopič, marveč človeško truplo. V starem pristanišču ga je pregledal sodni zdravnik Fulvio Costantinides, ki je pojasnil, da je bil pokojnik v morju največ nekaj ur, rešilnega jopiča pa ni imel. Na prizorišču so bili tudi policisti, karabinjerji in osebje pristaniške kapitanije. Preiskovalci so včeraj omenjali dva možna vzroka: samomor ali pa hujšo slabost. Pozneje se je razvedelo, da je bil Rautnik v nedeljo v katinarski bolnišnici, kamor so ga privedli policisti. Le- ti so ga namreč ustavili na barkovljanski obali, saj je bil v stanju duševne zmedenosti, pri sebi pa je imel steklenico viskija in šest stekleničk valiumu podobnega pomirjevala diazepam. V bolnici si je nekoliko opomogel in po zdravljenju so ga iz bolnice odslovili. Po poročanju tiskovne agencije Ansa se je v ponedeljek zjutraj v baru sestal z zaročenko. Njuno življenje ni bilo lahko, Rautniko-vo zdravje je pešalo. Vseeno sta se odločila za poroko, ki pa je na koncu ni bilo. ZAHODNI KRAS - Rajonska svetnica DS Villi: Ne sejnini Kot je napovedala, se je svetnica Demokratske stranke odrekla sejnini Rajonska svetnica Demokratske stranke na Zahodnem Krasu Maria Gra-zia Villi od prvega januarja letos ne prejema več sejnine. Odrekla se ji je, kot je bila napovedala na eni od zadnjih sej lanskega leta, da bi na ta način podčrtala prostovoljnost svojega političnega udej-stvovanja. Na zadnji seji je rajonskim svetnikom sporočila, da ji je po dolgotrajnem prizadevanju in neobičajnem postopku uspelo izbojevati pravico, da se odreče sejnini, to je »plačilu« za sodelovanje na rajonskih sejah. Ukrep je začel veljati 1. januarja in ga bo morala svetnica vsako leto potrditi, če se bo hotela še nadalje odrekati sejnini. Poleg nje so se odrekli sejnini tudi nekateri tržaški občinski svetniki: v prvi vrsti svetnika Grillovega Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in Stefano Pa-tuanelli, ki sta med drugim tudi pred časom predložila v mestni skupščini resolucijo o znižanju sejnine za sodelovanje na sejah občinskih komisij za 50 odstotkov, kar pa občinski svet ni sprejel ... Villijeva je v svojem posegu po- Maria Grazia Villi kroma udarila, da je s svojo »majhno in skromno gesto hotela podčrtati pomen našega dela in predvsem prostovoljnost našega delovanja v trenutku, ko politična dejavnost ne žanje veliko odobravanja.« Izpostavila je zaupanje, ki so ji ga s svojim glasom poverili volivci in ocenila, da bi morali politični predstavniki delovati v službi državljanov in ostati zvesti svojim volivcem. Tako bi moralo biti v vseh izvoljenih organih, »od našega majhnega in perifernega rajonskega sveta do parlamenta.« M.K. Včeraj danes Danes, SREDA, 18. januarja 2012 MARJETKA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.50 -Dolžina dneva 9.10 - Luna vzide ob 2.50 in zatone ob 12.14 Jutri, ČETRTEK, 19. januarja 2012 MARIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,4 stopinje C, zračni tlak 1026,7 mb raste, vlaga 70-odstotna, veter 3 km na uro se-vero-vzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10,7 stopinj C. [12 Lekarne Do sobote, 21. januarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 - 040/390898, Oširek Osoppo 1, Boljunec - 040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 - 040/302303. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M4 Kino AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.05, 22.15 »La talpa«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Shame«. CINECITY - 16.30, 18.55, 20.00, 21.20, 22.20 »Benvenuti al Nord«; 16.15, 18.10 »Il gatto con gli stivali«; 21.50 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; 16.10, 18.05 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 16.30, 20.00, 22.20 »Immaturi, il Dragi nono Srečko ne skrbi, danes ti bomo vsi pomagali ugasiti 70 svečk! Vse naj... ti voščijo Erika, Kristian, Mihael in Matija in še Anna in Alex ter Irena in Paolo viaggio«; 16.15,19.00,21.45 »J. Edgar«; 16.30, 19.05, 21.40 »La talpa«; 16.30, 20.20, 22.15 »Succhiami, la vera storia di Edward e Bella«; 16.25, 18.50 »L'in-credibile storia di Winter il delfino 3D«. FELLINI - 18.40, 22.00 »Almanya - La mia famiglia va in Germania«; 17.00, 20.20 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'industria-le«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »J. Edgar«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Nord«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40 »Alvin in ve-verički 3«; 18.30, 21.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 17.00 »Muppet-ki«; 16.30, 19.00, 21.30 »Sherlock Holmes: Igra senc«; 19.20, 21.40 »Trgovci s časom«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.00 »Obuti maček«; 21.30 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«; 20.55 »Pisma sv. Nikolaju«; 16.00, 18.00 »Alvin in veverički 3«; 20.50 »Dekle z zmajskim tatujem«; 15.55, 18.20 »Muppetki«; 15.10, 17.10, 19.10, 21.10 »Jack in Jill«; 16.20, 18.40, 21.00 »Tihotapci«; 16.10, 18.30, 20.40 »Angleška pita«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40 »Winter il delfino«; 17.15, 19.15, 21.15 »Benve-nuti al Nord«; Dvorana 2: 16.45 »Il gatto con gli stivali«; 22.15 »Non aver pau-ra del buio«; Dvorana 3: 16.45 »Alvin Superstar 3: Si salvi chi puo«; 18.20, 22.15 »Le idi di marzo«; Dvorana 4: 18.30, 20.25, 22.15 »Immaturi, il viag-gio«; 18.30, 20.20 »La chiave di Sara« 20.00 »The Artist«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Benvenuti al Nord«; 20.30 »J. Edgar«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.15 »Immaturi - Il viaggio (dig.)«; Dvorana 3: 17.45, 20.40 »La talpa (dig.)«; Dvorana 4: 17.30 »L'incredibile storia di Winter il delfino«; 20.30 »J. Edgar«; Dvorana 5: 20.00, 22.00 »Shame«; 17.30 »Al-vin Superstar 3 - Si salvi chi puo«. M Izleti NA OGLED JASLIC v Mokronog, Šentjanž, Boštanj in okolico se bomo podali v soboto, 28. januarja. Avtobus bo spremljal udeležence po ustaljeni navadi. Imeli bomo tudi sv. mašo in dobro kosilo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 347-9322123. [H Osmice MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. št. 040-229586. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. SALOMON v Rupi je odprl osmico; tel. 0481-882230. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. Mali oglasi BAZEN - nujno iščem (po možnosti brezplačno) okrogle bazene za pustno skupino. Tel. št.: 380-2582534. ENOSOBNO STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Tel. št.: 392-4628911. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo. Tel. 3356445419. PRODAM ŽELEZNA VRATA 80x200, uporabna za termično centralo. Tel. št.: 040-814212. PRODAM AVTO honda civic LS 1,5 Vtec, limuzina s 5 vrati, letnik '98, prevoženih 262 tisoč km, dobro opremljen, edini lastnik, redno servisiran. Prometni davek plačan do avgusta 2012, vinjeta pa do 31. januarja 2012. Tel.: 349-4225478. / TRST Sreda, 18. januarja 2012 9 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo do 20. februarja. Urnik: ponedeljek-petek, 7.45-13.30. Tajništvo bo odprto tudi v soboto, 28. januarja in 11. februarja od 8.30 do 13.00. Informativni sestanek za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. letnik vrtca oz. šole, bo danes, 18. januarja, ob 17.00 v prostorih ravnateljstva. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.00-13.00. Informativni sestanki: OV Pika Nogavička Dolina 20. januarja, ob 16.00; OV Pal-čica Ricmanje danes, 18. januarja, ob 16.30 in 8. februarja, ob 11.00; OV Mavrica Milje - 23. januarja, ob 16.00; OŠ P. Voranc Dolina 19. januarja, ob 16.30; COŠ F. Venturini Boljunec 23. januarja, ob 16.30; COŠ M. Samsa - I.T. Zamejski 8. februarja, ob 17.00; COŠ A. Bubnič Milje 23. januarja, ob 16.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI sporoča, da bodo informativni sestanki na posameznih osnovnih šolah in otroških vrtcih s sledečim urnikom: OV v Nabrežini 23. januarja ob 16. uri; OV v Mavhinjah 24. januarja ob 16. uri; OV v Devinu 25. januarja ob 16. uri; OŠ V. Ščeka v Nabrežini danes, 18. januarja, dan odprtih vrat od 8. do 10. ure; OŠ J. Jurčiča v Devinu 24. januarja ob 16. uri; COŠ S. Grudna v Šem-polaju 24. januarja ob 16. uri in dan odprtih vrat 26. januarja od 11.00 do 12.30; COŠ L. K. Gorazda in 1. maja 1945 v Zgoniku 24. januarja od 15. do 16. ure dan odprtih vrat ter ob 16. uri informativni sestanek. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da je informativni sestanek za starše ob vpisih za š.l. 2012/13 danes, 18. januarja, ob 10.30 v otroškem vrtcu Jakoba Ukmarja (Staroi-strska cesta, 78); ob 11.00 v otroškem vrtcu v Škednju (Ul. Svevo, 15). VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča koledar predstavitev svojih šol in vrtcev; Vrtec Barkovlje (Ul. Vallicula 11): v ponedeljek, 23. januarja, od 11. do 12. ure ter danes, 18. in 25. januarja, od 14. do 15. ure; Vrtec Lonjer (Lonjerska cesta 240): v ponedeljek, 23. januarja, od 14. do 15. ure ter 20. januarja, od 14. do 15. ure; OŠ Milčinski (Ul. Marchesetti 16): danes, 18. januarja, ob 17. uri; OŠ Župančič (Ul. Caravaggio 4): v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, obvešča, da bodo informativni sestanki za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole s sledečim urnikom: Šola F. Bevk (Opčine) 24. januarja ob 14.30; Šola P. Tomažič (Trebče) 30. januarja ob 15.00; Šola A. Černigoj (Prosek) 23. Loterija 17. januarja 2012 Bari 16 81 13 76 46 Cagliari 28 9 59 23 24 Firence 6 3 69 19 55 Genova 42 28 45 30 67 Milan 8 36 85 34 16 Neapelj 23 69 54 49 74 Palermo 80 84 52 13 3 Rim 48 86 70 7 13 Turin 53 36 76 82 22 Benetke 10 53 30 44 33 Nazionale 45 37 52 61 8 Super Enalotto št. 7 9 27 32 51 53 71 jolly 62 Nagradni sklad 2.512.017,94 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 53.710.035,09 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 25 dobitnikov s 5 točkami 15.072,11 € 1.401 dobitnikov s 4 točkami 268,95 € 46.091 dobitnikov s 3 točkami 16,35 € Superstar 82 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 26.895,00 € 166 dobitnikov s 3 točkami 1.635,00 € 2.936 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.168 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 41.765 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € januarja ob 15.00; Šola A. Sirk (Križ) 19. januarja ob 15.30; Šola P. Trubar (Bazovica) 24. januarja ob 15.30; Šola A. Gradnik (Col) 6. februarja ob 15.00. Dnevi odprtih vrat za otroške vrtce: Vrtec A. Čok (Opčine) 19. januarja 10.00-11.30; Vrtec E. Kralj (Trebče) 23. januarja 11.00-12.00; Vrtec M. Štoka (Prosek) 19. januarja 11.00-12.00; Vrtec A. Fakin (Col) 30. januarja 10.0011.00. Vrtec J. Košuta (Križ ) in vrtec U. Vrabec (Bazovica) bosta imela samo informativni sestanek za starše: Vrtec J. Košuta (Križ) 26. januarja ob 16.00; Vrtec U. Vrabec (Bazovica) 20. januarja ob 16.00; Vrtec M. Štoka (Prosek) bo poleg dneva odprtih vrat imel tudi informativni sestanek za starše 24. januarja ob 16.00. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVANA CANKARJA ob priliki vpisovanja za naslednje šolsko leto Vas vljudno vabi na informativni sestanek z dijaki in profesorji, ki bo v četrtek, 19. januarja, ob 16.30 v Kettejevi dvorani na sedežu šole v Ul. Frausin, 12. Srečanje bodo uvedli dijaki 3. razreda s prizorčkom Lučke Susič v režiji prof. Manice Maver »Posebna ponudba«. Toplo vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo od 23. januarja do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.00-14.30, ob torkih 8.00-17.00. Urad bo odprt tudi dve soboti, in sicer 11. in 18. februarja od 8.30 do 12.00. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo informativno srečanje o predstavitvi šole v torek, 24. januarja, ob 17. uri na sedežu srednje šole - Nabrežina Kamnolom 16. □ Obvestila SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na tel. 3358180449 (Erika). JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi člane na občni zbor danes, 18. januarja, ob 20. uri v agriturizmu v Trnovci 14. Sledi družabno srečanje. NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri Skladu Mitja Čuk - ponovni začetek tečaja danes, 18. januarja, ob 19. uri. Prijave na tel. št. 340-9116828 (Maša Pre-garc). TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji Mladinskega doma Boljunec, se bo pričela danes, 18. januarja. Odhod kombija ob 8.45 izpred gledališča v Boljuncu, sledi postaja Borštu, avtobusna postaja na trgu v Ricmanjih, Log, Pulje in Domjo avtobusna postaja pri trgovini jestvin. Informacije in vpis na tel. št.: 335-8045700 (Albert). TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZTT IN MLADIKA vabimo na Kavo s knjigo danes, 18. januarja, ob 10. uri. Tokrat bo naš gost Vili Prinčič in njegova knjiga »V sinjo brezkončnost - po poteh zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva«. Po srečanju z avtorjem bo tudi priložnost, da se pogovorimo o možnostih ustanovitve slovenske Univerze za tretjo življenjsko obdobje v Trstu. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v veleslalomu, veljavno za 12. pokal Zadružne kraške banke, ki bo v Forni di Sopra v nedeljo, 22. januarja. Vpisovanje je možno do četrtka, 19. januarja, na tel. št.: 348-8012454 (Sabina). OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za š.l. 2012/13. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 31. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec bo v četrtek, 19. januarja, ob 16. uri v prostorih vrtca. Informacije na tel. št. 0402017370 (urad za šolstvo). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na pravljične urice v četrtek, 19. januarja, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj: »Zvezda želja« (M. Christina Butler). Vabljeni! SLOV.I.K. prireja Forum MBA - predstavitev podiplomskih, specialističnih in MBA programov članic konzorcija. V četrtek, 19. januarja, v KB centru v Gorici (Korzo Verdi 51). Začetek ob 18. uri s predavanjem dr. Sare Brezigar: Izobraževanje - strošek ali investicija. Vabljeni študenti, bivši študenti, zaposleni, samostojni podjetniki in vsi, ki želijo dokončati oz. nadaljevati študij ali obiskovati krajša izobraževanja na podiplomski stopnji v slovenskem ali angleškem jeziku. Vstop prost. Info@slo-vik.org, tel.: 0481-530412. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 19. januarja, ob 20.30, v Razstavni dvorani ZKB na Op-činah, Ul. Ricreatorio 2, celovečerno predavanje »Globoke sanje - o novih odkritjih Jamarskega odseka SPDT v zadnjem letu«. Predavanje je pripravil Dean Zobec. Pred predavanjem, od 19.00 do 20.30, bodo odborniki članom na razpolago za poravnavo letne članarine in zavarovalnine. DAN ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formanduma: v petek, 20. januarja, od 15.30 do 18.30 na Fernetičih in v soboto, 21. januarja, od 9. do 13. na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Za informacije: Nataša Bisiacchi (tel. 040-566360). NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri SKD Igo Gruden - tečaj z Mašo Pregarc prične v petek, 20. januarja, ob 18. uri v Radovičevi sobi Kulturnega doma v Nabrežini. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini iz Sardinije. Srečanje bo v petek, 20. januarja, ob 20.30 v prostorih Zadruge Dolga Krona - Dolina 528. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Nadaljuje se tudi včla-njevanje v združenje ONAV za l. 2012. Informacije in prijave na www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SKD TABOR za otroke v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v petek, 20. januarja, ob 16.00 ura pravljic »V knjižnici se skriva miška. Ulovimo jo!« za predšolske otroke in 1. razred osnovne šole. Pripoveduje Jasmina Smot-lak; v soboto, 21. januarja, ob 10.00 zimska ustvarjalna delavnica z Nado in Tanjo. Pridružite se! POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo v soboto, 21. januarja, ob 14.30 v prvem in ob 15.00 v drugem sklicanju v Ljudskem domu. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na konferenco Leonarda Calva: »Ekspresionizem: pogled z očmi duše« v soboto, 21. januarja, ob 18.30 na sedežu, Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na tel. št.: 338-3476253 ali 040-2602395. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 22. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 335-5476663 (Vanja). ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst in župnija Rodik vabita na spominsko sv. mašo ob 20-letnici smrti skladatelja Ubalda Vrabca, ki bo v župnijski cerkvi v Rodiku v nedeljo, 22. januarja, ob 15.30. SKLAD SERGIJ TONČIČ - Podelitev podpor za akademsko leto 2011/12 -v ponedeljek, 23. januarja, ob 17.30 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje in fotografe v torek, 24. januarja, ob 20.30 v Ul. S. Francesco 20, na večer posvečen fotografskemu programu za računalnik Lightroom. Pričetek ob 20.30. Vabljeni! KRUT obvešča, da bo začel prvi sklop likovnih srečanj »Ustvarjalna zima« v torek, 24. januarja, ob 15. uri. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040360072. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo zasedanje Deželnega sveta v sredo, 25. januarja, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu. Deželni svet bo potekal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici. LETNIK '67 dobimo se! Vabljeni na srečanje v soboto, 28. januarja. Prijave in info na tel. št.: 329-3338871 (Dunja) v večernih urah. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na seminar, ki ga vodi akademski umetnik Leonardo Calvo: »Ekspresionizem: pogled z očmi duše« v soboto, 29. januarja, od 16.30 do 19.30 na sedežu, Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na tel. št.: 338-3476253 ali 040-2602395. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja vodeni ogled razstave »Ekspresionizem«, Vila Manin, v nedeljo, 5. februarja. Informacije na tel. št.: 3383476253 ali 040-2602395. KAKO PROMOVIRAMO DRUŠTVENO DELOVANJE - Pridobivanje izkušenj pri pisanju in sporočanju v organizaciji Slovenskega kluba in Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 3. marca, od 10. do 12. ure na sedežu ZSKD v Ul. San Francesco 20 (II) v Trstu. Namenjena je tistim, ki se v društvih že ukvarjajo s pisanjem člankov in promocijo društvene dejavnosti, kot tudi začetnikom. Prijave do vključno 10. februarja na tel. št. 040635626, info@zskd.org. 0 Prireditve MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabita na »Slovesno nagrajevanje zmagovalcev likovnega, fotografskega in literarnega natečaja za mlade«. Z odprtjem razstave likovnih in fotografskih del ter recitalom odlomkov likovnih prispevkov (v izvedbi gledališke skupine SKK). V petek, 20. januarja, ob 18.00, v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. GLEDALIŠČE MLADIH IZVAJALCEV - Društvo Finžgarjev dom vabi v petek, 20. januarja, ob 20. uri na gledališko »Slovo od božiča«. Nastopajo dijaki srednjih šol Kosovel (Prosek) s prizorom »Ta grozna angelska mladina« in Cankar (Sv. Jakob) s prizorom »Posebna ponudba«. Režija: prof. Mani-ca Maver. KD IVAN GRBEC s sodelovanjem SKD V. Vodnik iz Doline, organizira v petek, 20. januarja, ob 20.30 v društveni dvorani (Škedenjska ul. 124) večer posvečen skladatelju Ignaciju Oti. Nastopata MPZ V. Vodnik in ŽPS Ivan Grbec. Damjana Ota bo odprla razstavo »Ignacij Ota: Njegova zgodba«, Bogdan Kralj bo predstavil knjigo Borisa Pan-gerca »Ignacij Ota - Življenje darovano glasbi«. Sledila bo predstavitev notne zbirke Aljoše Tavčarja »Ignacij Ota - zborovska glasba«. Večer se bo zaključil s predvajanjem filmskega posnetka zadnjega Otovega koncerta. SKD SLAVEC RICMANJE-LOG vabi v petek, 20. januarja, ob 20. uri v Babno hišo v Ricmanjih na srečanje z gospo Emilijo Pavlič, strokovnjakinjo za zdravo prehrano in dobitnico prestižnih mednarodnih nagrad. Gospa Pavlič bo gostom večera posredovala dragocene kulinarične nasvete, ki jih bo obogatila s praktičnimi primeri. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus s sodelovanjem CSV vas vljudno vabita na predavanje za mlade »Kako naj se soočamo s problemom smrti drage osebe«, ki bo potekalo v okviru workshopa o žalovanju v petek, 20. januarja, ob 17. uri v prostorih CSV, Pasaža Fenice št. 2, 3. nadstropje v Trstu. Predavala bo psihologinja in psihoterapevtka dr. Mar-zia Rucli. 150 LET CERKVE SV. M.MAGDALENE V BAZOVICI - v soboto, 21. januarja, ob 20.00 bo v cerkvi koncert Trio Art (Tamara Tretjak - flavta, Branko Trifkovič - klarinet in Tamara Ražem - klavir) in v nedeljo, 22. januarja, po maši ob 10.30 predavanje prof. Borisa Grgiča na temo »Stili v cerkvenem stavbarstvu, posebej v domači cerkvi«. V ponedeljek, 23. januarja, bo v prostorih Gospodarske zadruge ob 19.30 otvoritev razstave domačih ustvarjalcev. Sodelujejo pianisti iz raz. prof. Tamare Ražem-Locatelli. Vljudno vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI vabi na ogled komedije »Bejži zlodej, baba gre...« v izvedbi gledališke skupine Kraški komedijanti iz Štorij. Režija Bojan Podgoršek v nedeljo, 22. januarja, ob 17.00 v domu v Briščikih. Vabljeni! SKD SLOVENEC in župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca, pod pokroviteljstvom občine Dolina, vabita na ponovitev kulturne prireditve v nedeljo, 22. januarja, ob 19.30 v Srenjski hiši v Borštu. Nastopajo: Mepz Slovenec-Slavec (dir. Danijel Grbec), otroška dramska skupina iz Brega s prizorčkom »Lepa kura« (režija Boža Hrvatič); dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro v narečju »Gostilna mama« (tekst Jasna Petaros in Edvin Rapotec, režija Aleksander Corbatto). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 28. januarja, na Dan slovenske kulture. Nastopili bodo Nediški puobi - MVS iz Slovenske Benečije. Priložnostna misel prof. Duša Gabrijelčič. Začetek ob 20.30. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; 29. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku nastopajo: Kraška pihalna godba Sežana, Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, Godbeno društvo Prosek; 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču nastopajo: Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača, Postojnska godba 1808; 4. februarja, ob 19. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici nastopajo: Brkinska godba 2000, Godbeno društvo Na-brežina, Pihalni orkester Ilirska Bistrica; 12. februarja, ob 18. uri v Vaškem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Komen. SLIKARKA MAJDA PERTOTTI razstavlja svoje izdelke v društveni gostilni na Kontovelu do 31. januarja. Vljudno vabljeni! Prispevki Namesto cvetja na grob Jožefa Kralja daruje Iztok Peric 100,00 evrov za sli-vensko cerkev. V spomin na dragega strica Dušana daruje Franko Lovriha z družino 60,00 evrov za nogometno sekcijo AŠD Breg. Popravek: V spomin na prijateljico Amalijo Kjuder daruje Olga Čok 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v Lonjerju. V spomin na Paola Gardoza darujejo so-letniki gospe Božice 25,00 evrov za SKD Tabor Opčine. V spomin na Frido Valetič daruje Marica Bogatec Dolenc 30,00 evrov za cerkvenih pevskih zborov Trst. Ob 25-letnici smrti tete Marije Cufar darujeta nečakinji Marica in Marta 25,00 evrov za župnijo Sv. Marije Magdalene Bazovica. t V 94. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in nona Felicita Hodnik vd. Kenda Žalostno vest sporočajo Lidija, Mario in Rado Pogreb bo v petek, 20. t.m., ob 10.40 v ulici Costalunga. Trst, 18. januarja 2012 Ob izgubi drage mame Feli izrekava Lidiji in družini iskreno sožalje Gigi in Elči Ob izgubi drage gospe Feli izrekajo Lidiji, Mariu in Radu občuteno sožalje družine Furlanič, Gruden, Jurkič, Koren, Neubauer t Zapustila nas je Maria Gregori vd. Jercog Žalostno vest sporočajo Susan, brat Lodovico z Olgo, Sergiom in Alessandrom ter ostali sorodniki Zadnji pozdrav bo v petek, 20. januarja, ob 13.20 v bazoviški cerkvi. 10 Sreda, 18. januarja 2012 TRST / AKTUALNA TEMA - Ponedeljkov večer v DSI Popisovanje prebivalstva je pogosto bilo predmet sporov Zgodovinarja Aleksej Kalc in Dean Krmac o ljudskih štetjih od antike dalje »V preteklosti so ljudska štetja bila predmet polemik in hudih sporov, a obstajajo že od antike dalje, saj je vedno bil kak razlog. Njihov razvoj je tesno povezan z razvojem in s širokopo-teznim delovanjem moderne države, saj so eden izmed temeljnih instrumentov za njeno poznavanje.« Tako je uvodno dejal zgodovinar in sodelavec Zgodovinskega odseka Narodne in študijske knjižnice ter sodelavec Univerze na Primorskem Aleksej Kalc, ki je na ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev sedel za predavateljsko mizo ob zgodovinarju Deanu Krmacu. Aleksej Kalc je najprej uokviril obdobje t. i. pravnega absolutizma v Avstriji, ko je v drugi polovici 18. stoletja prevladala težnja po poenotenju pravnega sistema na celem državnem teritoriju. Tako je policija v petdesetih letih 18. stoletja delovala na osnovi enotnih pravil, izpeljane so bile reforme, med katerimi tudi davčna, leta 1753 je bil izveden vsedržavni popis prebivalstva, v urbanih okoljih pa so tudi oštevilčili in popisali hiše. Na začetku so popise opravljali vsako leto, potem pa vsaka tri leta. Poenotenje pravnega sistema je trajalo do polovice 19. stoletja. Leta 1769 so uvedli splošno vojaško obveznost in konskripcijo oziroma popis prebivalstva v funkciji vojske. Slednja je odgovorna za popise, sodeluje pa tudi cerkvena in upravna oblast. Ker smo bili takrat priča gospodarskemu razcvetu Trsta kot pristanišča in svobodne luke, se popisi niso izvajali kot drugod v Evropi. Leta 1754 opravijo prvi popis in štetje hiš v mestu, leta 1773 pa tudi na podeželju in v posameznih vaseh. Leta 1777 je bil popis tako izpopolnjen, da so ga uporabljali do polovice 19. stoletja. V Trstu se je ohranil samo eden. Vključuje triindvajset zvezkov, vsak je posvečen eni soseski. Kot je razložil Aleksej Kalc, so zaradi vojaških namenov popisovali ljudi po statusu in po tem, če je bilo prebivalstvo rojeno oziroma bivajoče v določeni enoti. Šteli so tudi ženske, a jih nista zanimala starost in poklic, ker niso šlužile vojski. Ker je imel Trst tako pomembno gospodarsko vlogo, so tudi tukaj izvajali popise, a moških niso vpoklicali v vojsko; gospodarstvo bi namreč utrpelo preveč škode. Zgodovinarja Aleksej Kalc in Dean Krmac na večeru o ljudskih štetjih v DSI kroma V drugi polovici večera je zbranim spregovoril Dean Krmac o novi fazi popisovanja: »Leta 1850 so popis izvedli le delno, ker se ljudje niso hoteli opredeliti glede nacionalnosti. Pet let kasneje je na Dunaju potekal prvi mednarodni statistični kongres, leta 1857 pa so časi dozoreli in je cesar Franc Jožef izdal odredbo na državnem nivoju in posebej tudi za dežele. S preciznimi navodili za izvedbo popisa je vabil k sodelovanju vse državljane. To je prelomnica, ker dobimo prvi moderni popis, in sicer 31. oktobra 1857.« Za omenjeni popis so značilni štiri kriteriji: individualnost, univerzalnost, istočasnost in periodičnost. Popis je zajel celotno območje Habsburške monarhije, kar je takrat pomenilo 38 milijonov ljudi. Proti koncu večera je pogovor prešel na drugo polovico 19. stoletja, ko se je v zvezi s popisovanjem prebivalstva razvila cela vrsta publikacij, kot so elaborati podatkov in študije. Najbolj izpopolnjen popis je iz leta 1910, ko je prišlo tudi do ostrega spopada v zvezi z navajanjem nacionalne pripadnosti, pri katerem je Edinost odločno nastopila in zahtevala revizijo, do katere je tudi prišlo. Skupni seštevek slovenskega prebivalstva se je po reviziji končno po,višal za dvajset tisoč enot. (met) UDI - Danes Ženski spomini Žensko združenje UDI - Il caffe delle donne vabi danes na srečanje iz niza Narrarsi a Trieste - Pripovedovati se v Trstu. Tokratno srečanje bo posvečeno dnevu spomina na holo-kavst, ki ga bomo obeležili 27. januarja. V središču pozornosti bodo spomini treh žensk, ki so doživele drugo svetovno vojno. O Judinji Bruni Levi Schreiber bo spregovorila njena hčerka Luisa, ki je mami posvetila knjigo Questa mia pazza fede nella vita. O partizanki in deportiranki On-dini Peteani bodo spregovorili posnetki, ki jih je posnel njen sin Gianni, odlomke iz njenih spominov pa bo brala Liliana Saetti. Lili Čebulec se bo spomnila Slave Batista Čebulec (Katre), slovenske antifašistke in ene izmed ustanoviteljic Zveze žensk Italije (UDI), o kateri bosta spregovorili tudi Ester Pacor, saj je Katri in ostalim tržaškim ženskam pred leti posvetila svojo diplomsko nalogo, in Graziella Valeria Rota, ki je posnela njeno pričevanje. Na srečanju, ki se bo v kavarni San Marco pričelo ob 17.30, bo mogoče prisluhniti tudi črtici Elene Blancato. OPČINE - Premiera mladinske gledališke igre Zabavne mlade Razbojnice Avtorica Patrizia Jurinčič skupaj z uigrano skupino mladih predstavila sanje in težave najstnic Skupina »razbojnic« na openskem odru kroma TRST FILM FESTIVAL - Od jutri do srede, 25. januarja Začnimo z ... Mančevskim Dramo Matere bodo predvajali v gledališču Miela ob 19. in 21.30 ob prisotnosti režiserja Pred gledališčem Miela bodo jutri spet raztegnili rdečo preprogo, tako, kakršno si zaslužijo veliki dogodki. In 23. Alpe Adria Trst film festival sodi prav gotovo mednje. V kinodvorani Ariston in gledališču Miela se bo za najboljši film potegovalo 8 dolgometraž-nih filmov, 18 dokumentarcev in 17 kratkometražnih filmov. Enotedenski pregled filmov se bo uradno začel jutri ob 19. uri, ko bo na platnu zaživela drama veterana makedonskega filma, režiserja Milča Mančevskega Majki (Matere), ki je bil prikazan na zadnjem berlinskem festivalu (na posnetku). Mančevskega večina pozna predvsem zaradi odličnega Pred dežjem (Before the rain), ki je v Benetkah leta 1994 dobil zlatega leva. Film bodo ob režiserjevi prisotnosti v dvorani zavrteli kar dvakrat, in sicer ob 19. in ob 21.30. Mančevski v njem ponuja tri navidezno med seboj nepovezane zgodbe, ki pa se med seboj dopolnjujejo. Vsaka izmed njih razkriva resnico, tako kot se zrcali v upognjenem ogledalu, pravi režiser. Ko mislimo, da smo spoznali resnico, ugotovimo, da najbrž ni tako. Mančevski bo tudi vodil masterclass oz. predavanje za mlade kinefile v soboto, 21. januarja, ob 14.30. V soboto bo ob 20.30 v Mieli zaživel tudi slovenski film Izlet Nejca Gazvo-de, med dokumentarce pa se je uvrstil film Aleksandrinke Metoda Pevca, ki bo na sporedu ravno tam v nedeljo ob 20.30 ob prisotnosti režiserja. Zamejsko filmsko produkcijo bo v ponedeljek, 23. januarja, ob 19. uri v kinodvorani Ariston predstavljal dokumentarec Un onomasticidio di stato Nadie Roncelli in Mira Tassa, o poitali-jančevanju predvsem slovenskih priimkov med Trstom, Gorico in Vidmom. Za posamezen film bo treba odšteti 4 evre, za celodnevno karto 10 evrov, za abonma pa 30 evrov. Popoln program je na voljo na spletni strani www.triestefilmfestival.it. »Ženske naj zavladajo!« geslo skupine najstnic, ki se naveličajo nagajanja in otročarij svojih sovrstnikov moškega spola in se jim uprejo s serijo zabavnih - a včasih tudi krutih - šal, je v igri Razbojnice postalo vodilo, ki po eni strani zaobjema bistvo dogajanja v igri, po drugi pa je zaradi spleta komičnih situacij iskreno zabavalo občinstvo. Igra Razbojnice, ki je premier-no zaživela na odru Finžgarjevega doma v soboto, 14. januarja, v sklopu niza predstav Gledališče mladih ustvarjalcev, govori ne samo o uporu štirih deklet, dijakinj na strojniški šoli, ki se zoperstavijo poniževanju s strani moških sošolcev, pač pa tudi o željah, naporih in prizadevanjih, ki so tako značilni za najstnike, da bi se uveljavili oziroma da bi bili sprejeti v skupino svojih sovrstnikov. Vse te teme je mlada avtorica besedila in gledališke postavitve Pa-trizia Jurinčič prikazala na zelo sproščen, igriv in zabaven način. Posebno zaplet, do katerega pride med potekom maščevalne akcije, postane kar se da smešen po zaslugi dveh fantov, ki se vmešata v dogajanje. Igra je na sobotni premieri doživela lep uspeh, saj se je občinstvo pošteno zabavalo. Zasluga za uspeh gre najprej avtorici, potem pa še režiji - ob avtorici Patriziji Jurinčič jo je podpisala še Maruška Guštin - in mladim igralcem Slovenskega kulturnega kluba. Vsi so se dobro vži- veli v svoje like, nekaterim pa je bila vloga kot pisana na kožo. »Raz-bojnico« Anjo, voditeljico skupine in energično zagovornico ženskih pravic, je igrala Klara Kravos, Nina Malalan je bila racionalna in zafrkljiva Roza, Gaja Guerrini najstniško bojevita Mateja, njeno pravo nasprotje pa Jasmina Gruden, simpatično sa-movšečna in naivna Olivija. Prepričljiva sta bila tudi oba fanta, Andrej Pelikan v vlogi prisrčno nerodnega Tedija in Nejc Kravos v vlogi udarniškega Gašperja. »Novinci« v skupini, Ksenija Kosmač, Ksenija Vremec in Danilo Devetak, pa so povezovali dogajanje na odru s krajšimi igralskimi vložki o nastajanju besedila, saj se enour-na predstava odvija tudi kot gledališka »domača naloga« treh mladih avtorjev, ki dogajanje na odru komentirajo in mu dajejo različne (včasih resne, včasih komične) poudarke. Vsi mladi igralci so se izkazali, tako tisti, ki so v tej skupini nastopili prvič, kot drugi, ki so v nekaj letih delovanja že dokazali napredek tako v dikciji kot v sproščenosti na odru in interpretaciji. Samuel Kralj pa je z lučmi in zvokom učinkovito obogatil odrsko dogajanje. Gledalci, ki so napolnili Fin-žgarjev dom, so vse nastopajoče oziroma sodelujoče pri postavitvi igre nagradili s toplim in navdušenim aplavzom. / PRIREDITVE Sreda, 18. januarja 2012 1 1 ljubljana - V Galeriji Jakopič 59 črno-belih fotografij Neue Slowenische Kunst skozi objektiv Jožeta Suhadolnika LJUBLJANA - V Galeriji Jakopič v Ljubljani so sinoči odprli fotografsko razstavo Jožeta Suhadolnika z naslovom Album. Na ogled je serija fotografij, ki jo v skupen kontekst veže umetniški fenomen Neue Slowenische Kunst (NSK) v najširšem smislu, a je le-ta omejen zgolj na temo in motiv razstave, kot so sporočili z Muzejev in galeriji mesta Ljubljane. V postavitvi, ki se oddaljuje od kronološke in v veliki meri tudi kon-tekstualne razvrstitve, poudarja pa estetski avtorski vidik portretnih, koncertnih in dokumentarnih fotografij, je na ogled 59 črno-belih fotografij velikih formatov. Razstava ponuja intimnejši vpogled v dokumentirane dogodke in izpostavlja fotografu lastno komunika- cijo s posameznimi akterji kot indivi-duumi, ki jih sicer determinira kolektivna drža in način delovanja. Kot je o razstavi zapisala vodja Galerije Jakopič in kustosinja razstave Marija Skočir, se razstava in knjiga z naslovom Album namenoma distancirata od kakršnekoli obravnave NSK kot umetniškega gibanja, političnega ali ideološkega koncepta, predmeta filozofskih razprav ali umetnostnozgodo-vinskih kritik, družbenega pojava, fenomena, kulta. NSK obravnavata kot motiv. Naslov Album izhaja iz avtorjevega odnosa do fotografij, ki jih desetletje po tem, ko je gibanje prenehal dokumentirati, vidi z distance, osebe na njih pa zdaj brez filtriranja skozi svoj ob- jektiv - kot družino, četudi z nenavadnimi "družinskimi" vrednotami in ne-konvencionalnimi vezmi. Suhadolnik sam gibanju nikoli ni sledil kot privrženec ali ga dokumentiral zato, da bi ga čez desetletja videli kot NSK somišljenika. Avtorjeva usoda pa je, da fotografija hote ali nehote celo odločilno prispeva k mitologizaciji pojava, ki ga je zabeležila. Tako si danes številnih publikacij, razstav, monografij o NSK ni mogoče predstavljati brez Suhadolnikovih fotografij, čeprav njegov opus dokumentarnih fotografij na to temo ni najobsežnejši Motivno so fotografije Albuma razporejene v štiri sklope: Laibach, Krst pod Triglavom, Irwin, zadnja skupina fotografij pa združuje različne sorodne kontekste. Razstavo, ki bo na ogled do 18. marca, v celoto zaokroža-ta portreta dveh akterjev - Dejana Kneza in Ede Čufer. Neue Slowenische Kunst (NSK) je bilo ustanovljeno leta 1984. Sodelovanje, nenehen pretok idej med ustanovnimi člani oziroma skupinami gibanja NSK (Laibach, IRWIN in Gledališče sester Scipion Nasice) je izoblikovalo gibanje, ki je že na začetku rušilo meje likovne umetnosti, pustilo velik pečat v širšem polju kulture in aktivno poseglo na druga družbena področja, je ob lanski razstavi NSK Folk Art v galeriji Galeriji Škuc zapisal Tevž Logar. Jože Suhadolnik, rojen leta 1966 v Ljubljani, je med leti 1985 in 1988 ter 1991 in 1992 delal kot fotoreporter za Mladino, pri reviji Evropa je delal od leta 1990 do 1991 in pri časopisu Dnevnik med leti 1988 in 1990. Od leta 1999 redno objavlja v edicijah časopisnega podjetja Delo Revije. V začetku devetdesetih je začel sodelovati z agencijama Associated Press in European Photo Agency ter pri takratnih Razgledih. Prejel je več nagrad in priznanj, med njimi leta 1994 zlato ptico, ki jo podeljuje Liberalna akademija. (STA) CHAMBER MUSIC - Danes v Trstu Uvod v koncertno sezono s sestrskim duom Birringer Duo Birringer, ki ga sestavljata sestri Esther (desno) in Lea (levo), bo danes odprl letošnjo koncertno sezono združenja Chamber music. Koncert pianistke in violinistke se bo začel ob 18. uri v centralnem salonu tržaške prefekture, program pa bo minil v znamenju Brahmsa in Beethovna. Odlični nemški glasbenici, ki sta osvojili že vrsto mednarodnih nagrad na evropski glasbeni sceni, sta se z glasbo začeli ukvarjati že pri starosti treh let, violinistka Lea pa je že s 14 leti kot solistka nastopala z Berliner Symphony Orchestra. Med drugim je bila tudi učenka znanega slovenskega violinista in pedagoga Igorja Ozima. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK II Rossetti Dvorana Generali Danes, 18. januarja, ob 20.30 / Anni-bale Ruccello; prevzeto od romana Alberta Moravie: »La Ciociara«. / Režija: Roberta Torre / Ponovitve: v četrtek, 19. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 18. januarja, ob 21.00 / Enrico Groppali: »Homunculus, il Nerone di Na-poli«. / Režija: Paolo Castagna / Ponovi-teve: v četrtek, 19. januarja, ob 21.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 18. januarja, ob 16.30 / Donald Lee Coburn: »Gin game«. / Režija: Francesco Macedonio / Nastopata: Valeria Valeri, Paolo Ferrari / Ponovitve: do sobote, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. januarja, ob 16.30. ■ Trieste film festival 2012 Gledališče Miela Jutri, 19. januarja, ob 19.00 in ob 21.30 / Otvoritev Trieste film festival / Milc-ho Manchevski: »Majki«. V petek, 20. januarja, ob 11.00 / Poklon filmski šoli Wajda / »Dokumentarci« / ob 14.00 / dokumentarec v natečaju / Jeff Silva: »Ivan & Ivana« / ob 16.00 / dokumentarec v natečaju / Pawel Kloc: »Phnom Penh lullaby« / ob 18.00 / dokumentarec v natečaju / Andrej Panu-nov: »The boy who was a king« / ob 20.30 / film v natečaju / Catalin Mitu-lescu: »Loverboy« / ob 22.30 / walls of sound / Luca Pastore: »Freakbeat« / Igor Stoimenov: »Bijelo Dugme« / Vsi filmi imajo podnapise v italijanskem in angleškem jeziku. VIDEM Novo gledališče "Giovanni da Udine" Jutri, 18. januarja, ob 20.40 / Yasmina Reza: »Art«. / Režija: Gianpiero Sola-ri / Nastopajo: Alessandro Haber, Ales-sio Boni, Gigio Alberti / Ponovitve: od četrteka, 19. do sobote, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. januarja, ob 16.00. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kulturni dom Srečko Kosovel V ponedeljek, 23. januarja ob 20.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu GORJANSKO Kulturni dom V nedeljo, 22. januarja ob 18.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu KOPER Gledališče Koper V soboto, 21. januarja, ob 10.30 / Ra- vil Sultanov, Natalija Sultanova: »Takšnega cirkusa pa še ne ...«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V soboto, 21. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Jutri, 19. januarja, ob 19.30 / Bertolt Brecht: »Ustavljivi vzpon Artura Uia«. / Režija: Eduard Miler / Ponovitve: v petek, 20., ob 20.00, v soboto, 21. ob 19.30, v nedeljo, 22. ob 18.00, od torka, 24. do četrtka, 27., ob 19.30, v nedeljo, 29. ob 18.00, v ponedeljek, 30. januarja, ob 19.30 ter v torek, 31. januarja, ob 17.00. Klub CD V soboto, 21. januarja, ob 20.00, / Tone Partljič: »Sprava«. / Režija: Boris Ko-bal / Igrata: Janez Hočevar Rifle in San-di Pavlin / Ponovitve: v petek, 10. in v soboto, 11. februarja, ob 20.00. SNG Drama Veliki oder V petek, 20. januarja, ob 17.00 / Ot- fried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. / Ponovitev: v soboto, 21. ob 11.00 Mala drama Danes, 18. januarja, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011 / »Mandic-Stroj«. / Ponovitev: od četrtka, 19. do sobote, 21, januarja, ob 20.00. V ponedeljek, 23. januarja, ob 20.00 / Avtor neznan »Reznos«. / Ponovitev: v torek, 24. januarja, ob 20.00. Slovensko mladinsko gledališče Spodnja dvorana Danes, 18. januarja, ob 18.30 / Oscar Wilde: »Ribič in njegova duša«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 18. januarja, ob 20.30 / Gaeta-no Donizetti: »Anna Bolena« / Dirigent: Boris Brott / Orkester in zbor gledališča Verdi / Nastopajo: Mariella Devia, Cinzia Forte, Luiz Ottavio Faria, Laura Polverelli, Rossana Rinaldi, Celso Albelo Deniz Leone, Elena Traver-si in Alla Gorobchenko. / Ponovitve: do petka, 27. ob 20.30 ter v soboto, 28. januarja, ob 17.00. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 18. januarja, ob 20.45 / Koncert / Nastopajo: Barthold Kuijken - flavta; Sigiswald Kuijken - violina; Wieland Kuijken - viola; Ewald Demeyere - clavicembalo. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Štihova dvorana Danes, 18. januarja ob 10.00 in 12.45 / Koncert / »El-classic.com«. Nova glasbena kulturnovzgojna učna ura. / Zasnova: Aleksander Arsov / Nastopajo: Janja Hvala - sopran; Blaž Trček - saksofon, klarinet; Aleksander Arsov - avtor, elektronsko ozadje. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Knjižnica Otona Župančiča (Kersnikova ulica 2): do konca januarja so na ogled Ilustracije iz knjige Rimljani v Ljubljani, avtorice Ane Plestenjak in ilustratorja Marka Zorovica. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. 1 V vV V prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu 12 Četrtek, 19. januarja 2012 KULTURA / skica - Priložnost za večjo prepoznavnost slovenske ustvarjalnosti Slovenija s kulturnim centrom na Dunaju ob bok drugim državam Slovenija je še poglobila vezi z Dunajem, kjer so včeraj uradno odprli Slovenski kulturni in informacijski center (Skica). Kot je poudarila njena vodja Ana Novak, se Skica s prvim kulturnim centrom v tujini postavlja ob bok drugim evropskim državam. Ponuja se tudi priložnost za večjo prepoznavnost slovenske ustvarjalnosti. Na odprtju v prostorih avstrijskega Naravoslovnega muzeja na Dunaju je odmevala tudi Evropska prestolnica kulture (EPK) Maribor 2012. Njeni snovalci so imeli priložnost, da dunajski javnosti, ki je z zanimanjem pospremila včerajšnji dogodek, predstavijo celoten program. Po besedah Novakove je Maribor že zaradi svoje relativne bližine za Dunaj zelo zanimiv, pozornost EPK pa želijo ohranjati skozi vse leto. Kot je še pojasnila, dunajska javnost in ostale kulturne institucije z odprtjem Skice dobivajo novega partnerja, sogovornika, preko katerega bo mogoče krepiti sodelovanje s slovenskimi umetniki in kulturniki. Osnovna naloga Skice, tako Novakova, bo promoviranje, širjenje in utrjevanje slovenske kulturne, umetniške, znanstvene ustvarjalnosti s poudarkom na sodobnih trendih ter spodbujanje sodelovanja med slovenskimi in v Avstriji delujočimi posamezniki in institucijami na teh področjih. Pomemben element delovanja Skice bo možnost bivanja na Dunaju za slovenske umetnike in znanstvenike. S sistematičnim delovanjem Skica po besedah Novakove krepi tudi prepoznavnost slovenske ustvarjalnosti, stremi pa tudi k temu, da postane nepogrešljiv del kulturno-umetniškega in znanstvenega življenja v avstrijski prestolnici. Kmalu se obetata že prva dva dogodka. Literarni večer s pisateljem Florjanom Lipušem bo na sporedu na predvečer slovenskega kulturnega praznika, pripravljajo pa tudi odprtje mednarodne fotografske razstave slovenskega kura-torja Vasje Nagyja. EPK 2012 bo, kot so napovedali na ministrstvu za zunanje zadeve, sicer letošnje težišče Skice, ki bo delovala kot dislocirana enota slovenskega veleposlaništva na Dunaju. Skica bo imela svoje prostore v slovenskem študentskem domu Korotan. Ambicija Skice je tudi, da postane model, ki zagotavlja večjo pretočnost slovenskega ustvarjanja in bo vreden prenosa tudi v druga evropska kulturna in znanstvena središča, kot so Berlin, Pariz in London. (STA) Odprtje prvega slovenskega kulturnega centra v tujini Skica apa STALNO GLEDALIŠČE FJK - Muzikal privabil množico otrok Alica v čudežni deželi skozi italijanske oči epk - Mariborska knjižnica Na Literarni postaji tudi večer z Borisom Pahorjem Alica je tudi v Trstu v gledališče privabila množico otrok, ki so uživali v res prijetni predstavi Mariborska knjižnica, ki že več desetletij goji bogato tradicijo pripovedništva in pravljičarstva, se v Evropsko prestolnico kulture (EPK) vključuje s projektoma Literarne postaje in Evropska pravljica. Pri prvem gre za literarne večere z domačimi avtorji, pri drugem pa za mednarodni simpozij in raznovrstna branja pravljic. Najprej bodo zagnali Literarne postaje, in sicer že danes zvečer s pogovorom z enim najizrazitejših izseljenskih pisateljev Zorkom Simči-čem, ki se je rodil leta 1921 v Mariboru. Literarni pogovori bodo potekali enkrat mesečno na različnih lokacijah v Mariboru, od lutkovnega gledališča, pokrajinskega muzeja in umetnostne galerije do hotela, kavarne in ladjice na Dravi. Na 12 literarnih večerih bodo poleg Simčiča predstavili še pisatelja in častnega meščana Maribora Borisa Pahorja, pesnico Danico Križanič Müller, pesnika in pisatelja Aleša Štegra, esejista in dramatika Draga Jančarja, pesnico Eriko Vouk, pesnika in pisatelja Milana Vincetiča, pisatelja in dramatika Toneta Partljiča, pisatelja in pesnika Ferija Lainščka, slovenskega pesnika iz Tokia Vladi-mirja Kosa, pesnika in urednika Andreja Brvarja ter esejista in literarnega kritika Mitjo Čandra. Drugi projekt je Evropska pravljica, ki bo posvečen bogati pripove-dovalski tradiciji Evrope in bo poleg Maribora zajel tudi partnerska mesta EPK. Strokovni javnosti bo namenjen zbornik Za pravljice odklenjene ključavnice, v katerem bodo osvetlili tematiko pripovedovanja pravljic v Sloveniji, ter mednarodni simpozij o pri-povedovalski dediščini posameznih evropskih držav. Simpozij bo potekal 24. in 25. maja v Mariboru, z njim pa bodo obeležili tudi 40 let izhajanja strokovne revije Otrok in knjiga ter 20 let slovenske sekcije za mladinsko književnost IBBY. Italijanski musical Alice nel paese delle meraviglie, ki že od leta 2010 polni dvorane, je v soboto in nedeljo prišel tudi v veliko Rossettijevo dvorano v Trstu v okviru abonmajskega niza posebnih dogodkov Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. Avtorja začetne zamisli Enrico Botta in Annalisa Benedetti sta navdih našla v znani knjigi Lewisa Carrola Alica v čudežni deželi in deloma tudi v nadaljevanju Onkraj zrcala, medtem ko je Disne^eva risanka iz leta 1951 prisotna zlasti zaradi njenega neizbrisnega vpliva na kolektivni domišljijski spomin, saj je v ne-angleško govorečem svetu Carrolov izvirnik, poln besednih iger in namigov, ki so tesno povezani s tradicijo izraženo v tem jeziku, veliko manj znan od filma. V tokratni italijanski priredbi je zgodba seveda veliko bolj preprosta, kar je nujno za gledališko predstavo, besedne igre ustrezajo italijanskemu smislu za humor kot tudi komičnosti, ki se je uveljavila s televizijo, zlasti pa je v njej prisotna nekoliko konvencionalna poučna sporočilna nota, ki je ne roman ne film ne poudarjata. Morda je temu botrovalo dejstvo da je solidno grajena in utečena predstava z dobrim ritmom, dobro glasbo in dobrimi koreografijami, z bogatimi kostumi polnimi domišljije in zlasti s talentiranimi in-terpreti, ki se znajo dobro odrezati tako v plesnih in petih točkah kot tudi z igralskega vidika, namenjena predvsem otrokom, ki so bili tudi v Trstu v veliki večini; obenem pa je predvsem pozorna na mame in očke, ki odločajo, ali bodo kupili dokaj drage vstopnice. Kakorkoli že, predstava je nadvse prijetna in pravi užitek. Koreograf in režiser Christian Ginepro je pozorno izdelal vsako podrobnost in skrbno izbral interprete, ki so prepričljivi v skupinskih točkah, a imajo v posameznih prizorih tudi veliko priložnosti, da izkažejo osebni talent, saj je poleg glavnih likov, od Alice, ki jo italijanska avtorja predstavljata bodisi kot otroka (v Trstu je v vlogi nastopila Elena Idini) bodisi kot nekoliko starejšo deklico (igra jo Tarna Tuccinardi), Belega zajca s telovnikom, ki se mu vedno mudi, (Gabriele Foschi) in Rdeče kraljice, ki ne mara bele barve in hoče vsem odrezati glavo, (Roberta Faccani) do norega Klobučarja (tokrat ga igra v televizijski oddaji Colorado uveljavljeni komik Baz) na čudni čajanki in njegovega družabnika Marčnega zajca, še veliko drugih kot so Gosenica (Marco D'Alberti), ki daje dobre nasvete, par dvornih norčkov, ki jima je tokrat ime Priccio in Sticcio (Diego Casalis in Maurizio Semera-ro), ter trojice nerodnih kraljičinih služabnikov, ki so seveda karte, trefi, medtem ko je množica ostalih sestavljena iz srčnih kart. Veliko je skupinskih plesnih in petih točk, denimo s cveticami in s kartami, ki so kraljičina garda, medtem ko je mačka Režalka duhovito animirana. Predstavo so oblikovali še avtor glasbe Giovanni Maria Lori, avtor besedila Eduardo Tartaglia, Annalisa Testi je ustvarila tudi scene in kostume, medtem ko je Enrico Botta sodeloval z režiserjem in z avtorjem besedila. (bov) gledališče - Predstavo bodo uprizorili 3. februarja v Vidmu Ilaria Alpi tudi na odru V predstavi »Lo schifo«, ki si jo je zamislil Stefano Massini, nastopa Lucilla Morlacchi Osemnajst let je minilo od tistega 20. marca 1994, ko so v Mogadišu ubili novinarko tretje mreže Rai Ilario Alpi in tržaškega snemalca Mirana Hrovatina. Njun umor je še danes ena tistih velikih skrivnosti, ki jih v italijanski polpretekli zgodovini žal ne manjka. Stefano Massini, režiser mlajše generacije, si je osemnajst let po tistem I Utrinek iz predstave Lo schifo »nenaključnemu umoru«, kot ga je sam definiral, zamislil predstavo Lo schifo. Premiero bo doživela jutri v Toskani, točneje v gledališču Metastasio v Pra-tu, v prihodnjih dneh pa si jo bo mogoče ogledati tudi v nam bližjih krajih; 3. februarja bodo Lo schifo uprizorili v gledališču Palamostre v Vidmu, v sklopu niza o družbeno angažiranem gledališču Akropolis 12. Vstopnice so na voljo na spletnem portalu www.viva-ticket.it, ali pri gledališki blagajni na vi-demskem Trgu Diacono. Petintridesetletni avtor in režiser iz Firenc si je predstavo zamislil kot dialog med ostarelo Ilario in nekaterimi ljudmi, s katerimi se je v Somaliji srečala v tistih zadnjih dneh življenja. V vlogi vseh slednjih nastopa Luisa Cat-taneo, medtem ko je bila nosilna vloga zaupana Lucilli Morlacchi. Predstava je nastala kot kopro-dukcija gledališča Il tetaro delle donne in stalnega gledališča Metastasio, uživa pa tudi pokroviteljstvo nagrade Ilaria Alpi. (pd) / SVET Sreda, 18. januarja 2012 1 3 EVROPSKA UNIJA - Zaradi spornih ustavnih in drugih reform vlade Viktorja Orbana Bruselj sprožil tri pravne postopke proti Madžarski Budimpešta ima največ mesec dni časa, da se na opomine ustrezno odzove BRUSELJ/STRASBOURG - Evropska komisija je sprožila tri pravne postopke proti Madžarski, ker meni, da bi lahko njena nova zakonodaja ogrozila neodvisnost madžarske centralne banke, sodstva in agencije za nadzor nad varstvom podatkov, je včeraj v Strasbourgu povedal šef komisije Jose Manuel Barroso. Budimpešta ima največ mesec dni časa, da se na opomine ustrezno odzove. Novi madžarski zakon o centralni banki namreč po mnenju komisije posega v neodvisnost banke, saj omogoča vpliv vlade na monetarni svet centralne banke, omejuje možnost banke za vodenje zaupnih razprav in uvaja nezakonito shemo osebnih prejemkov guvernerja. Neodvisnost madžarske centralne banke, ki jo terjajo pravila EU, je pomembna za stabilnost celotne EU, saj je madžarska centralna banka del Evropskega sistema centralnih bank, njen guverner pa ima sedež v razširjenem svetu Evropske centralne banke. Komisijo moti tudi to, da bo po novi madžarski zakonodaji 274 sodnikov, vključno s sodniki vrhovnega sodišča, pri- silno upokojenih, kar je v nasprotju s predpisi EU. Nova madžarska pravila namreč obvezno upokojitveno starost sodnikov znižujejo s 70 na 62 let. Poleg tega komisija opozarja na to, da je z novimi zakoni madžarska vlada dobila dodatna pooblastila nad agencijo za varstvo podatkov, kar je prav tako v nasprotju s pogodbami EU. Pravila EU namreč zahtevajo neodvisnost nacionalnih organov za varstvo podatkov. Poleg tega je komisija od Budimpešte zahtevala, da ji pošlje dodatne informacije o neodvisnosti sodstva. Vse te ukrepe je Bruselj sprejel na podlagi temeljite pravne analize sprememb ustave in novih zakonov na Madžarskem, ki so začeli veljati z novim letom. V komisiji so upali, da bodo madžarske oblasti po več opozorilih iz Bruslja svojo zakonodajo ustrezno spremenile, tako da bo v skladu s pravnim redom EU. "Vendar se to doslej ni zgodilo, zato smo se odločili za sprožitev pravnih postopkov," so poudarili. "Ne želimo niti sence dvoma več glede spoštovanja demokra- PREDSEDNIK Evropske komisije JOSE MANUEL BARROSO ansa tičnih načel in vrednot v tej državi," je dejal šef komisije. Ob tem je napovedal, da bo madžarski premier Viktor Orban prihodnji torek obiskal Bruselj s ciljem podrobnejše razprave o skrbeh komisije. Pravni postopki zaradi kršenja evropske zakonodaje se začnejo s prvim uradnim opominom. Če država ne upošteva opozoril, sledi drugi opomin. Če tudi ta ne zaleže, lahko komisija primer predloži Sodišču EU, ki lahko v skrajnem primeru kršiteljici naloži visoko finančno kazen. Komisija je proti Madžarski uvedla pospešene pravne postopke, kar pomeni, da ima država največ mesec dni časa, da se na opomine ustrezno odzove, medtem ko je običajni rok za odziv na opomin dva meseca. V Bruslju sicer upajo, da se bo Budimpešta odzvala še prej kot v enem mesecu. Včeraj sprejete odločitve izražajo odločenost komisije, da zagotovi dosledno spoštovanje pravnega reda EU "v črki in duhu" ter da v vseh članicah unije obstaja stabilno pravno okolje, so še pojasnili v Bruslju. Desnosredinska Orbanova vlada, ki ima v madžarskem parlamentu dvotretjinsko večino, je 1. januarja uveljavila spremembe ustave in niz posebnih zakonov, ki med drugim prinašajo omenjene novosti, sporne z vidika spoštovanja evropske zakonodaje. V Bruslju so pred dnevi povedali, da so najbolj zaskrbljeni nad tem, da bodo nova pravila ogrozila neodvisnost madžarske centralne banke. Ta je sicer tudi pogoj za evropsko finančno pomoč, za katero je konec lanskega leta zaprosila Budimpešta. (STA) EU - Nemški socialdemokrat ROMUNIJA - Nujna reševalna služba Martin Schulz na čelu Vlada izpolnila Evropskega parlamenta zahtevo protestnikov STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj v Strasbourgu za novega predsednika izvolil nemškega socialdemokrata Martina Schulza. Ta je v govoru po izvolitvi obljubil evropskim poslancem in državljanom, da se bo boril za njihove pravice, ter posvaril, da je propad EU realna možnost. Schulz je zadostno podporo za dvein-polletni mandat - potrebna je bila absolutna večina vseh oddanih glasov - dobil že v prvem krogu tajnega glasovanja. Prejel je 387 od 670 veljavnih glasov. Za Britanca Nirja Devo iz vrst konservativcev in reformistov je glasovalo 142 poslancev, za Britanko Dia-no Wallis pa 141. Nemec je po izvolitvi priznal, da mandat 14. neposredno izvoljenega predsednika Evropskega parlamenta začenja s tesnobo, saj Evropa preživlja viharne in težke čase. "Moje starše je vodila misel, da mora njihovim otrokom iti bolje kot njim. In nam gre. A za naše otroke to ni več tako samoumevno," je poudaril in omenil naraščajočo brezposelnost in revščino. "Razvil se je sistem, v katerem vlada vtis, da imajo anonimne bonitetne hiše iz New Yorka večjo moč kot demokratično izvoljene vlade in parlamenti," pa je bil kritičen do sedanjega dogajanja v finančnem svetu. Ta kriza zaupanja v politiko in njene institucije po njegovih besedah ogroža tudi "vero v evropski projekt". Poudaril je, da je Evropski parlament prostor za zastopanje interesov ljudi. Ljudje v EU se po njegovem ne zanimajo za institucionalne razprave, zanima jih preživetje, prihodnost otrok, zdrava hrana, čisto okolje. Kot je poudaril, volivci upravičeno pričakujejo, da se bodo evropski poslanci borili zanje. Schulz je tudi opozoril, da je prvič v zgodovini EU njen propad realna možnost, in bil znova kritičen do dejstva, da se v EU pomembne odločitve sprejemajo za zaprtimi vrati. Evropska unija je po besedah Schulza zgrajena na skupnih demokratičnih vrednotah, od katerih ne morejo odstopati niti države kandidatke niti članice, kot se v zadnjem času kaže v primeru Madžarske. Ob tem je potrdil, da so ugodili želji madžarskega premiera Viktorja Orbana, da nastopi na današnji razpravi v Evropskem parlamentu. Dejstvo, da bo Orban prišel pred evropske poslance, je Schulz označil za "korak v pravo smer". Na novinarski konferenci pa je v zvezi z Madžarsko poudaril, da ena članica EU ne more reči, da bo imela svojo notranjo politiko. "Notranja politika posamezne članice je tudi del notranje politike unije, obenem pa je notranja politika unije tudi notranja politika vseh držav članic," je poudaril. Po mne- Martin Schulz ansa nju novega predsednika Evropski parlament potrebuje tudi razpravo o svojem delu. "Dobro lahko delujemo le, če bomo pometli pred svojim pragom," je poudaril. Evropska javnost Schulza pozna tudi po tem, da ga je nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi leta 2003 na seji Evropskega parlamenta ozmerjal in dejal, da bi lahko v filmu igral vlogo paznika v koncentracijskem taborišču. Na novinarsko vprašanje, kako komentira, da je Berlusconijeva kritika leta 2003 dala zagon njegovi karieri, je Schulz dejal, da "Berlusconija ni prosil, naj ga užali", in da se mu to še zdaj ne zdi smešno. "Ne bom udoben predsednik," je dejal Nemec, ki je v evropskih poslanskih klopeh veljal za enega najglasnejših in najbolj neposrednih poslancev. Pojasnil je, da se bo tudi prepiral, če bo treba braniti državljane. "Skušal bom obuditi navdušenje za EU," je napovedal. Ob izvolitvi za predsednika Evropskega parlamenta se je Schulz poslovil od položaja vodje politične skupine socialistov in demokratov, ki ga je opravljal od leta 2004. Za njegovega naslednika so v skupini izvolili Avstrijca Hannesa Swobodo. Dosedanji podpredsednik je veljal za Schulzevo desno roko, zato ni pričakovati večjih sprememb v prioritetah skupine. Mandat evropskih poslancev, ki so bili izvoljeni leta 2009, traja pet let, vendar se vodstvo parlamenta - predsednik, podpredsedniki in kvestorji, na polovici mandata institucije zamenja. Zaradi političnega dogovora med največjimi političnimi skupinami v Evropskem parlamentu - Evropsko ljudsko stranko (EPP), socialisti (S&D) ter liberalci (Alde) - se sicer na čelu parlamenta v praksi večinoma "izmenjavajo" predstavniki EPP in S&D. Evropski parlament svojega predsednika neposredno voli od leta 1979. Odtlej je bilo devet predsednikov te institucije iz Evropske ljudske stranke, štirje iz vrst socialistov, eden, Pat Cox, pa je bil liberalec. Nemčija je skupno s Schulzem doslej imela štiri predsednike Evropskega parlamenta, Francija in Španija po tri, Velika Britanija, Nizozemska, Irska in Poljska pa po enega. (STA) BUKAREŠTA - Po več dneh protestov je romunska vlada včeraj popustila pod pritiskom in izpolnila eno od glavnih zahtev protestnikov. Kot je namreč sporočil premier Emil Boc, so med Romuni izredno priljubljenemu in spoštovanemu zdravniku Raedu Arafatu znova zaupali vodenje nujne reševalne službe SMURD. Arafat, Palestinec z romunskim potnim listom, ima v Romuniji skorajda status narodnega junaka. V 90. letih prejšnjega stoletja je postavil na noge omenjeno romunsko nujno reševalno službo, ki tudi v mednarodnem merilu velja za zgled - za razliko od ostalih področij romunskega zdravstva. Minuli teden je moral - zaradi nasprotovanja načrtovani zdravstveni reformi, zaradi česar se je tudi zapletel v spor s predsednikom države Traianom Basescujem - odstopiti s položaja namestnika državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje. Njegov odstop je na ulice pognal na tisoče Romunov. Kot je sporočil Boc, bodo Ara-fata znova zaposlili na ministrstvu za zdravje in na čelu SMURD, s čimer se je že strinjal tudi predsednik Basescu. Poleg tega bo Arafat vključen v ekipo, ki bo pripravila nov osnutek zdravstvene reforme, potem ko je vlada v petek umaknila prejšnji predlog reforme. Množični protesti so se v Romuniji začeli v četrtek, nato pa so se iz dneva v dan širili in na ulice več romunskih mest, ne le prestolnice, privabili na tisoče ljudi. Kot so sporočile oblasti, je v ponedeljek po vsej državi mirno protestiralo okoli 13.000 ljudi, potem ko je proteste konec tedna v Bukarešti spremljalo nasilje. Čeprav je bil povod za demonstracije odstop Arafata, so jih protestniki nato razširili še proti drugim ukrepom desnosredinske vlade, predvsem proti njenemu varčevalnemu programu, pa tudi proti ravnanju predsednika Basescuja. (STA) Evropske borze z rastjo, prav tako nafta in evro FRANKFURT/LONDON - Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so se včeraj zvišali. Vlagatelji menijo, da se kriza evroobmočja morda le nekoliko umirja. Vzpodbudili so jih tudi podatki kitajske lanske gospodarske rasti. Novica je zvišala cene surove nafte, na vrednosti pa je pridobil tudi evro. Vlagatelje je najprej razveselila Kitajska, ki je objavila podatke o gospodarski rasti v lanskem letu, in sicer se je njen bruto domači proizvod zvišal za 9,2 odstotka, kar je manj kot predlani, ko je gospodarska rast znašala 10,3 odstotka. Gospodarsko aktivnost so zavrli ukrepi za znižanje inflacije ter negotovost v Evropi in ZDA. Kitajska je lani kljub nekoliko počasnejši rast dosegla dober rezultat. Tamkajšnja vlada je namreč ocenjevala, da bo rast dosegla osem odstotkov. Optimizem pa je na kapitalske trge vlil tudi direktor začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) Klaus Regling, ki je prepričan, da območje evra kljub dolžniškim težavam ne bo razpadlo. Dodal je, da "nobena država ne bo prisiljena zapustiti območja evra". Regling je zagotovil, da so strahovi vlagateljev pred takšnim razvojem dogodkov, ki bi vodil v razpad območja evra, neutemeljeni. Na Kitajskem prvič več meščanov kot vaščanov PEKING - Na Kitajskem je prvič število ljudi, ki živijo v mestih, preseglo število tistih, ki živijo na vasi. Strokovnjaki ob tem že opozarjajo na morebitne negativne posledice za družbo in okolje. Po podatkih kitajskega statističnega urada populacija v mestih prestavlja 51,27 odstotka od skoraj 1,35 milijarde Kitajcev. V kitajskih mestih tako živi okoli 691 milijonov ljudi. Ob koncu lanskega leta je v primerjavi z letom poprej v kitajskih mestih živelo kar 21 milijonov ljudi več, kar presega npr. celotno število prebivalcev v Šrilanki, hkrati pa je upadlo število ljudi v kitajskih vaseh. "Urbanizacija je nepovraten proces in v prihodnjih 20 letih bo populacija v kitajskih mestih predstavljala 75 odstotkov celotnega prebivalstva. To bo imelo velik vpliv na kitajsko okolje ter socialni in gospodarski razvoj," je dejal vodja inštituta za raziskave populacije in razvoja na univerzi Nankai Li Jianmin. Pomemben delež prebivalcev kitajskih mest predstavljajo migrantski delavci, prebivalci vasi, ki v mestih iščejo delo in so pripomogli k gospodarski rasti Kitajske, da je postala drugo največje gospodarstvo sveta. Migrante v mestih, kjer živijo, pogosto obravnavajo kot drugorazredne državljane, saj so še vedno prijavljeni kot prebivalci vasi, v mestih pa imajo zelo malo ali nič socialne varnosti. (STA) ZDA - Novoustanovljeno gibanje Okupiraj kongres »Okupatorji« protestirali pred kongresom v Washingtonu WASHINGTON - Pripadniki novoustanovljenega gibanja Okupiraj kongres so se včeraj zbrali pred kongresno palačo v ameriški prestolnici Washington in protestirali proti velikemu finančnemu vplivu korporacij na politike iz obeh glavnih političnih strank, republikanske in demokratske. Tako kot od začetka gibanja Okupiraj Wall Street septembra lani v New Yorku, iz katerega so nastala sorodna gibanja drugod po ZDA, pa protestniki tudi tokrat niso opredelili zahtev po spremembah. Protestni shod je spremljala policija, ki je izvedla več aretacij. Namen protestnega shoda je bil zgolj opozoriti kongresnike, ki so včeraj začeli delo po praznikih, da se stvari odmikajo od demokratičnih načel. Politika in velike korporacije postajajo vse bolj povezane, razlike med najbogatejšimi in ostalimi se povečujejo, politiki pa se prepirajo o nepomembnih zadevah. Protestniki so nosili transparente z napisi in vzklikali gesla, da je kongres naprodaj, da so tudi demokrati izdali navadne Američane. Zadnja anketa televizije ABC ugotavlja, da delo kongresa podpira le pet odstotkov Američanov. Opozorila "okupatorjev" so se preselila tudi v javno razpravo v ZDA in politiki s predsednikom Barackom Obamo jim pritrjujejo. Celo v predsedniški kampanji republikancev prihaja do premikov, saj je več strankarskih tekmecev vodilnega Mitta Romneyja napadlo zaradi domnevno vprašljivega načina pridobivanja premoženja. Vendar so gibanja "okupatorjev" za zdaj komaj kaj več kot javna vest, brez konkretnih načrtov ali ciljev o tem, kakšne spremembe bi bile potrebne. Jasno je le to, da so protestniki tudi proti demokratski stranki, ki bi naj bila bolj naklonjena navadnim ljudem. (STA) 1 4 Sreda, 18. januarja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu ŠTANDREŽ - Med ulicama San Michele in Carso Skozi novo krožišče bomo vozili počasi in varno Avtomobiliste bodo prisilili k znižanje hitrosti - Dostop do parkirišča bo urejen iz Ulice Timavo Če se bo lepo vreme nadaljevalo tudi v prihodnjih tednih, bo gradnja novega štandreškega krožišča trajala še približno mesec dni. Gradbeni stroji so na križišču med ulicama San Michele in Carso zabrneli v začetku decembra, že nekaj dni pa so na cestišču vidni obrisi nove prometne ureditve. Delavci so že namestili robnike novega krožišča in sredi njega nasuli zemljo, ravnokar pa pred bančnim zavodom Friulcassa gradijo novo parkirišče, v katerega bo mogoče zapeljati le iz Ulice Timavo. Poseg opravlja podjetje Pessot in je vključen v širši projekt obnove goriških mestnih ulic, ki je skupno vreden 1.800.000 evrov. Občinski upravitelji so ob koncu leta 2009 sklenili, da vključijo tudi Ulico San Michele med ceste, ki potrebujejo prenovo. Tedaj je kazalo, da bodo v okviru obnovitvenega posega odstranili prometni otok za pešce med Ulicama Carso in San Michele ter skozi sredino cestišča speljali dva ravna vozna pasova. V goriškem tehničnem uradu so se nato lotili načrtovanja in ugotovili, da bi bil tako prenovljeni odsek Ulice San Michele zelo nevaren, saj bi avtomobili vozili prehitro. Zato so se načrtovalci odločili, da bodo med ulicama San Michele in Carso zgradili krožišče, ki bo voznike prisililo k znižanju hitrosti. »Ko bo novo krožišče zgrajeno, bo vožnja po tem predelu Štandreža veliko varnejša, saj bodo avtomobilisti prisiljeni znižati hitrost svojih vozil,« pojasnjuje Marco Fantini, geometer občinskega tehničnega urada, ki je odgovoren za pre- STANDREZ V nedeljo svečanost na prenovljenem trgu Prenovljeni štandreški trg bodo uradno predali namenu v nedeljo, 22. januarja. Ob 10. uri bo maša, ki jo bo daroval nadškof Dino De Antoni; ob 11. uri se bo začel krajši kulturni program, ki ga bodo oblikovali zbor osnovne šole Fran Erjavec, vokalna skupina Sraka in mešani pevski zbor Štandrež. Prisotne bosta nagovorila župan Ettore Romoli in predsednik štandreškega rajonskega sveta ureditev nevarnega štandreškega križišča. Po njegovih besedah bo novo kro-žišče zelo dobro služilo svojemu namenu, čeprav se domačini začetno niso strinjali z njegovo uresničitvijo. Štandreški rajonski svetniki s svojim predsednikom Marjanom Brescio na čelu so začetno podvomili v načrt predvsem zaradi nizkega števila parkirišč, nezadovoljni pa so bili tudi, ker je občina izpeljala upravni postopek, ne da bi se z njimi posvetovala. Na županstvu so prepričani, da bo nova prometna ureditev veliko varnejša. »Sam sem sledil tudi gradnji novega krožišča med ulicama Leoni in Lun-go Isonzo Argentina v Gorici, kjer so ravno tako nasprotovali njegovi uresničitvi. V resnici se je izkazalo, da je krožišče med ulicama Leoni in Lungo Isonzo Argentina zelo prispevalo k večji varnosti, saj avtomobiliste prisili, da znižajo svojo hitrost pred nevarnim ovinkom, na katerem so se v preteklosti zgodile nesreče. Krožišča so poleg tega zelo varna, ker preprečujejo čelna trčenja. Če na krožišču pride do nesreče, se avtomobila navadno le bočno oplazita, to pa storita pri nizki hitrosti, tako da se v veliki večini primerov vozniki ne poškodujejo,« poudarja Fantini in pojasnjuje, da bodo morali po novem štandreškem krožišču zapeljati vsi avtomobili, ki bodo prihajali iz Ulice Carso in so pred prenovo križišča nevarno prečkali nasprotni vozni pas. Varen bo tudi vhod v parkirišče pred banko, saj bo zgrajen iz stranske Ulice Timavo, medtem ko bodo po poskusnem obdobju odločili, Marjan Brescia. Trg bo blagoslovil nadškof, slovesnosti bo sledila družabnost. Pred nedeljsko slovesnostjo bodo z območja trga odstranili nekaj starih drogov za javno razsvetljavo, v prihodnjih mesecih pa bodo opravili še nekaj manjših vzdrževalnih posegov, ki jih zdaj ni mogoče izpeljati zaradi nizkih temperatur. Med drugim bodo zamenjali okrušeni kamniti rob pločnika pred cerkvijo, poleg tega pa razmišljajo, kako rešiti problem z vlago, ki pred spomenikom v zimskih mesecih rada poledeni. Verjetno bodo ploščice malenkost zbru-sili, tako da ne bo več nevarnosti zdrsov. ACE0ÍS m "FADO - PORTUGALSKI BLUES'1 ESQUINA DE ALFAMA Lisbona (Portugalska) V ponedeljek, 23. januarja 2012, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20) Vstopnina: €10; znižani €7 Predprodaja vstopnic: Kulturni dom - Gorica (tel. 0481-33288) Načrt za preureditev nevarnega križišča (levo); nameščanje robnika ob koncu Ulice Carso (zgoraj); novo krožišče (desno) bumbaca ali naj spremenijo prometno ureditev ob izhodu s parkirišča pred telovadnico in otroškim vrtcem. »Zaenkrat bo mogoče s parkiršča zaviti tako v desno kot v levo. Za zavijanje v desno ne pričakujemo težav, tudi za zavijanje v levo pa bi morali imeti vozniki dovolj časa, saj bodo avtomobili s krožišča vozili z niž- jo hitrostjo, kot je veljalo za dosedadnje križišče,« pravi Fantini. Eden izmed glavnih cilje novega krožišča je torej znižanje hitrosti vozil, saj je doslej zaradi prehitre vožnje in izsiljevanja prednosti na tem območju prišlo do številnih nesreč; nazadnje sta avtomobila trčila konec avgusta. (dr) GORICA - Vzpenjača Izračunati nameravajo stroške in koristi Koordinacija združenj proti vzpenjači bo izvedla podrobno analizo stroškov in koristi mehanske povezave, ki jo občinska uprava namerava zgraditi med Travnikom in goriškim gradom. »Priskrbeli si bomo instrumente, ki nam bodo omogočili izdelavo natančne analize stroškov in koristi vzpenjače. Na podlagi resnih in priznanih metod ter matematičnih algoritmov, ki so namenjeni prav ocenjevanju tovrstnih javnih del, bomo lahko končno imeli pregled nad podatki o učinkovitosti in realnih ekonomskih učinkih mehanske povezave,« pravijo člani koordinacije, ki opozarjajo, da ni poglobljene študije stroškov in koristi izvedla nobena od treh goriških občinskih uprav, ki so se v zadnjih enajstih letih ukvarjale s projektom vzpenjače med Travnikom in grajskim naseljem. »Analize stroškov in koristi prav gotovo ni mogoče izvesti le na podlagi dvomljivih in dokaj smešnih podatkov o številu obiskovalcev gradu, ki jih je posredoval občinski odbornik Antonio Devetag. Upravitelj je celo ponosen nad dejstvom, da število obiskovalcev v lanskem letu "ni upadlo za več kot osem odstotkov",« pravijo člani koordinacije, ki odgovarjajo tudi na izjave goriškega župana Ettoreja Romolija v zvezi z vzrokom zamud pri gradnji vzpenjače. »Koordinacija je le opozorila deželo FJK na dejstvo, da za projekt vzpenjače ni bil izpeljan postopek okoljskega ocenjevanja VIA, ki je po našem mnenju obvezen. Sama dežela je nato priznala, da je bilo potrebno izvesti vsaj predhodni postopek "screening". Zato zamud ne gre pripisati našemu pozivu, pač pa izpeljavi nujnih upravnih postopkov,« pravijo člani koordinacije, ki so bili razočarani nad končnim sklepom pristojne deželne direkcije, saj je le-ta ocenila, da postopek ocenjevanja učinkov na okolje VIA za projekt vzpenjače ni potreben. »Nenavadno se nam zdi, da občinska uprava tega svojega rezultata, ki ji omogoča mirno nadaljevanje gradbenih del, ni sporočila medijem. Z novostjo je časopise morala seznaniti koordinacija. Uprava se je vedla, kot da bi želela zadevo prikriti,« pravi koordinacija, ki tudi poudarja, da so gradbena dela na območju grajskega griča, kjer so odkrili ostanke antičnega obzidja, še vedno ustavljena: »Dela na tem območju bodo stekla šele po izdelavi dodatne variante k projektu, za katero bo morala občina ponoviti postopek predhodnega preverjanja "screening"«. (Ale) GORICA - Aretaciji v okviru rednih kontrol Štirje za rešetkami Policisti prijeli prodajalca ukradenih avtomobilov - Kosovec in Hrvat sta imela ponarejene slovenske dokumente VILEŠ - Nesreča na avtocesti Tovornjak trčil v avto na prehitevalnem pasu Cestninska postaja v Vilešu bumbaca Da bi se izognil avtomobilu, ki je pri-vozil na avtocesto, je trčil v vozilo na prehitevalnem pasu. V ponedeljek okrog 8.45 je na avtocesti A4 nedaleč od cestninske postaje v Vilešu prišlo do nesreče. 47-le-tni G.B. iz Bologne se je s tovornjakom peljal proti Trstu, v isti smeri pa se je po avtocesti peljal tudi 26-letni F.Z. iz kraja San Daniele, ki je sedel za volanom svojega avta Fiat punto. Nenadoma je šoferju tovornjaka izsilil prednost drug avtomobil, ki je privozil z vhoda na avtocesto. Da bi ne trčil vanj, je tovornjak zapeljal na pre-hitevalni pas, po katerem ga je ravnokar prehiteval F.Z. Trčenje je bilo silovito, k sreči pa se ni nihče poškodoval. Dokumenti so bili zelo spretno ponarejeni, policisti pa so ju kljub temu pospremili v zapor. V ponedeljek popoldne je goriška prometna policija v okviru rednih kontrol pri cestninski postaji v Vilešu ustavila avtomobil s slovenskimi registrskimi tablicami. V avtomobilu sta sedela mlajša moška, ki sta policistom pokazala slovenska potna lista in slovenski vozniški dovoljenji. Policisti so med kontrolo posumili, da nekaj ni v redu, zato so sklenili, da izvedejo bolj poglobljen pregled. Izkazalo se je, da so bili dokumenti ukradeni in ponarejeni z izmišljenimi imeni in podatki. Slovenska državljana sta bila v resnici 33-letni Kosovec S.T. in 32-le-tni Hrvat R.B., zato so ju policisti odvedli v goriški zapor v Ulici Barzellini. Za rešetkami sta se istega dne znašla tudi 48-letni italijanski državljan P.F. in njegova 29-letna žena Y.G.; goriška prometna policija ju je aretirala na podlagi odredbe sodnika iz Milana v okviru preiskave o prodaji ukradenih avtomobilov. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 18. januarja 2012 1 5 DOBERDOB - Z Grmade se širijo proti severu Gamsi »osvajajo« kraško gmajno Opazili so jih tudi nad Selcami - V okolici Jamelj naj bi jih bilo že dvajset Gamsi se z Grmade širijo proti severu. V jameljskem lovskem okolišu naj bi jih bilo že dvajset, v zadnjih časih pa so jih opazili tudi na kraški gmajni med Doberdobom in Selcami. Igor Croselli iz Jamelj jih je v fotografski objektiv ujel prejšnjo soboto. V dopoldanskih urah se je odpravil na sprehod na Košnik, hrib med Selcami in Doberd-obskim jezerom, kjer je nedaleč od avtoceste zagledal pet gamsov. Dva sta takoj zbežala proti avtocesti, ostali trije so ostali mirni in ga gledali. Croselli je nato iz nahrbtnika vzel fotografski aparat in gamse poslikal. Da bi se jim približal, je napravil nekaj korakov v njihovi smeri, kar pa je gamse tako prestrašilo, da so se razbežali. Pred približno enim mesecem je Croselli gamse opazil na Gradini med zavetiščem Cadorna in Bonetmi; to potrjuje navajanja lovcev, da so gamsi že stalni gostje območja med Doberdobom, Jamljami in Dolom. Gamsi v okolici Jamelj ne povzročajo večje škode, saj se domačini večinoma ne ukvarjajo več s kmetijstvom. Drugače je v Medji vasi, kjer se kmetje pritožujejo, da gamsi povzročajo škodo zlasti na vinogra- V doberdobski občini gamsi še ne povzročajo škode; drugače je v Medji vasi, v tržaški pokrajini, kjer jim je zlasti po godu grozdje dih. Domačini zato z gamsi niso nikakor zadovoljni, sploh pa poudarjajo, da ne gre za avtohtone živali in da zaradi tega ne sodijo na Kras. S kmeti se strinjajo tudi lovci, saj opažajo, da prisotnost gamsov povzroča znižanje populacije srnjadi. V loviščih goriške pokrajine je zaenkrat odstrel gamsov prepovedan, ker njihova populacija ni dovolj številčna, na Tržaškem pa so v prejšnjih letih že uplenili prve primerke. Gamse so na Kras naselili pred kakimi dvajsetimi leti; na Tržaškem so prepričani, da je za to odgovoren zoolog Franco Perco, ki je bil nato med največjimi zagovorniki širitve njihove populacije. Na pobudo tržaške pokrajine so pred leti pripravili celo študijo, ki je predvidevala pomnožitev gamsov na celotnem Krasu s končnim ciljem 200 novih primerkov. Študija je k sreči ostala zgolj na papirju, gamsi pa so sami poskrbeli za svoje razmnoževanje, tako da naj bi jih danes na Krasu bilo okrog sedemdeset. Pred leti je bilo v deželnem favnističnem načrtu predvideno, da naj bi na Krasu zvišali gamsjo populacijo na 660 primerkov, s čemer se lovci ne nikakor strinjajo in opozarjajo, da gam- si na slovenski strani državne meje niso nikakor dobrodošli. Gamsi povzročajo veliko škodo kmetom, zato je na kraških loviščih v Sloveniji njihov odstrel dovoljen že leta. Podobno velja tudi za jelene, ki naj bi jih kraški lovci z odstrelom prisilili, da se vrnejo v gozdove Notranjske, od koder so prišli na Kras. Gamsov seveda ni mogoče prisiliti, da Gamsi na Košniku, hribu med Selcami in Doberdobskim jezerom fotoi. croselli se vrnejo v gore, od koder so jih prepeljali na Kras, nedvomno pa njihovega števila ne gre dvigovati s spuščanjem novih primerkov v naravno okolje. Gams na Krasu ni avtohtona vrsta, zato pa bi bilo veliko bolj pametno, če bi ga primerno zaščitili v gorskem svetu Julijskih Alp in Predalp, kjer je ta vrsta srnjadi doma. (dr) GORICA - Za šole prirejajo natečaj S »poganjki projektov« v« • v« • učijo za življenje Giorgio Bensa na ponedeljkovem srečanju v Dijaškem domu fotoja.m. Sedanji čas zahteva pragmatičen pristop do spreminjajoče se družbe. Vse več staršev in mladih si želi, da bi se v šoli učinkoviteje posvečali vajam, ki bi omogočile soočanje s konkretnim življenjem in okoliščinami, s katerimi se bodo mladi spopadli, ko bodo vstopili na trg dela. To dobro vedo pri neprofitni družbi PMI (Project Ma- PODGORA - Na območju nekdanje predilnice Fotovoltaične naprave namesto azbestnih streh Namesto azbestnih kritin, ki jih bodo sanirali, bodo namestili fotovoltaične naprave. Tako so sklenila tri podjetja, ki imajo sedež na območju nekdanje tekstilne tovarne v Podgori, o kateri se v zadnjih letih veliko govori ravno zaradi prisotnosti azbesta in potencialne nevarnosti, ki jo krušenje tega materiala predstavlja za zdravje občanov. Objekti na območju med ulicama Cotonificio in IV Novembre so delno naseljeni s podjetji, delno pa zapuščeni, mnogi izmed njih pa so zgrajeni ravno iz eternita. Po besedah občinskega odbornika Francesca Del Sordija je v zadnjih časih v zvezi s tem problemom prišlo do ne- katerih pozitivnih novosti. »Lastniki objektov bivše tovarne so imenovali podjetje, ki je začelo z odstranjevanjem azbesta iz notranjih prostorov. Ta dela je treba izvesti pred sanacijo azbestnih kritin, ki merijo kakih 1.500 kv. metrov. Kdaj bo do le-te prišlo, še ne vemo,« je povedal in dodal: »Preostali objekti bivše predilnice so last drugih enajstih podjetij. Sedem izmed njih je že saniralo azbestne kritine, nekatera druga bodo za to poskrbela, ostala pa so v stečaju, zato bo morala verjetno javna uprava izvesti sanacijo in nato terjati denar od lastnikov.« Navedel je še, da so se tri podjetja, ki so sanirala azbestne kritine, odločila za na- Prikaz fotovoltaičnih panojev na strehah nekaterih objektov, ki se nahajajo na območju bivše predilnice v Podgori mestitev fotovoltaičnih panojev na strehi; »Ena izmed naprav, ki bo med največjimi v Gorici, bo imela moč 80 kW.« Med tem je občina poskrbela za sanacijo azbestnih kritin bivše žage v Sve-togorski četrti, ustanova Enac pa za sanacijo nekaterih objektov na območju goriškega letališča. »Prejšnji teden smo odstranili azbestno kritino s tržnice na debelo, konec lanskega leta pa s telovadnice centra Lenassi,« je povedal Del Sordi in pristavil, da je morala občina v prejšnjih mesecih poskrbeti tudi za odvoz okrog 500 kg azbestnih odpadkov, ki so jih neznanci pustili na Kalvariji in na bregovih Soče. (Ale) nagment Institut), ki se posveča metodam za izboljšanje sposobnosti vodenja in izvrševanja projektov. Družba je nastala predvsem z namenom, da bi izboljšala metode projektnega vodenja znotraj delovnih okolij, s časom pa so se v enem izmed njenih oddelkov odločili, da bodo osnovno metodo priredili za potrebe šol: namesto izobraževanja odraslih za timsko in projektno delo so začeli prilagajati osnovno metodo urjenju učiteljev, ki na tej podlagi lahko vodijo projekte v sodelovanju z učenci. Zamisel je navdušila inženirja Giorgia Benso, ki je novost presadil na Goriško in leta 2010 prvič organiziral natečaj za otroke »Poganjki projektov« (»Pro-getti in erba«). Studio Bensa PM iz Gorice bo natečaj priredil tudi v letošnjem letu, k sodelovanju pa je povabil novonastali PMI iz Ljubljane. Njegovi člani so se že lani udeležili zaključne prireditve natečaja, na kateri so predstavili dela sodelujočih osnovnih šol. V ponedeljek so se v prostorih Dijaškega doma v Gorici prvič sestali vzgojitelji in javni delavci z obeh strani državne meje, ki bodo soudeleženi pri natečaju »Poganjki projektov 2012«. Vanj bodo letos vključene tudi osnovne šole Nova Gorica, Hrpelje, Podkraj in Col. Cilj projekta bo posredovati otrokom sposobnost vodenja in izvrševanja lastnih projektov. V ta namen bodo po šolah organizirali gledališke predstave, razstave slik, naravoslovne raziskave in podobno. Projekte bodo udeleženci morali razviti do 6. marca letos, sodelovali pa bodo lahko otroci med šestim in enajstim letom. Projekta, ki bosta najbolj izstopala, bosta nagrajena z računalniško opremo v vrednosti 1500 evrov; zmagovalca bodo razglasili do 31. marca. Na ponedeljkovem srečanju, v katerega je uvedla ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez in na katerem sta glavno besedo imela Giorgio Bensa in predstavnica PMI Ljubljana Jana Barba, so pripravili osnutke za ocenjevanje projektov. Srečanje je bilo tudi priložnost za predstavitev prevoda knjige »Projektno vodenje«. Jana Barba ga je brezplačno prevedla s štirimi kolegi, v njem pa so začrtane osnovne metode PMI za učitelje; slovenščina je peti jezik, v katerega je bil priročnik preveden. Beseda je tekla tudi o teoretičnih namigih, ki jih vsebuje knjiga, Giorgio Bensa pa je prikazal nekaj primerov projektov, ki so jih otroci izvedli v minulem letu. Organizatorji goriškega srečanja so bili prijetno presenečeni nad številom udeležencev. Zavest o tem, da ob teoretičnem znanju mora šola omogočiti mladim tudi stik s prakso in s konkretnimi izzivi, je namreč vse bolj razširjena. (jam) 1 6 Sreda, 18. januarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / TRŽIČ - V ladjedelnici Fincantieri posvetovanje o predlogu za odpustitve Delavci podprli dogovor, deželo pozivajo k akciji V Liguriji zahtevajo prerazporeditev naročil po vseh ladjedelnicah - Pristanišče brez železniških povezav V tržiški ladjedelnici Fincantieri se je včeraj preko tisoč delavcev zbralo na sindikalni skupščini, ki jo je sklicalo enotno sindikalno zastopništvo. Med zasedanjem je velika večina prisotnih delavcev podprla dogovor, ki so ga sindikati 20. septembra podpisali z družbo Fincantieri in na podlagi katerega je v Tržiču 250 delavcev v presežku. Dogovor je kmalu po podpisu ostro kritiziralo državno vodstvo sindikata kovinarjev FIOM, njegovi krajevni predstavniki pa so ga zagovarjali, saj so prepričani, da je prepo-treben za razvoj tržiške ladjedelnice. Med včerajšnjim glasovanjem so se proti dogovoru izrekli trije delavci, enajst se jih je vzdržalo, vsi ostali pa so podprli dogovor, ki za 250 delavcev v presežku predvideva mobilnost, izredno dopolnilno blagajno in druge oblike socialnih blažilcev. Po besedah sindikalistov so z dogovorom preprečili, da bi se družba Fin-cantieri odločila še za bolj korenito krčenje števila osebja, sploh pa so se zavzeli tudi za povečanje varnosti v tržiški ladjedelnici, za prihodnost katere bi se po mnenju evropske poslanke Debore Serracchia-ni morala več zanimati tudi deželna vlada. »Dežela naj bo pobudnik omizja za obrambo trži-ške ladjedelnice,« poudarja Serracc-hianijeva in opozarja, da so pred kratkim predsednik deželne vlade Ligurije, genovska županija in predsednik pokrajine Genova pisali ministru Corradu Passeri, naj si prizadeva, da bi družba Fincantieri naročila za nove ladje prerazporedila med svojimi ladjedelnicami. »Predsednik deželne vlade Renzo Tondo mora biti glasnik naših zahtev po ohranitvi proizvodnega potenciala trži-ške ladjedelnice, za kar se je doslej zavzela le tržiška županja Silvia Altran, ne da bi kdo prisluhnil njenim besedam,« poudarja Ser-racchianijeva. Druga tema v ospredju pozornosti na Tržiškem zadeva razvoj pristanišča. Pri tem deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa poudarja, da je nedvomno dobrodošel prenos raznih pristojnosti glede upravljanja pristanišča in njegovega regulacijskega načrta z dežele na občino, vendar je treba še marsikaj storiti na področju prometnih povezav. »Kar se tiče železnice, je Tržič vse bolj osamljen, saj so ukinili vlake za Dunaj, Zagreb, Budimpešto in razne kraje južne Italije,« poudarja Brussa in poziva deželo, naj enkrat za vselej okrepi železniške povezave s Tržičem. Ladjedelnica NOVA GORICA - Zapleti pri izdaji dovoljenja za odlagališče Do zaprtja ne bo prišlo Za nadaljnje obratovanje bodo nabavili nove stroje - Nakup se bo poznal na položnicah Na Novogoriškem se bojijo, da je ogroženo odlagališče odpadkov v Stari Gori. Agencija za okolje in prostor je upravljavcu, novogoriški Komunali, zavrnila vlogo za izdajo okoljevarstvenega IPPC dovoljenja. Na tem odlagališču namreč ne poteka predelava odpadkov, temveč se ti le odlagajo. Tudi pritožba na ministrstvo za okolje in prostor ni zalegla, zato je Komunala sprožila tožbo na upravnem sodišču, ki pa o zadevi še ni odločilo. Direktor Komunale Andrej Miška je kljub nastali situaciji optimističen. Prepričan je, da do zaprtja odlagališča, kamor odvaža smeti šest goriških občin, ne bo prišlo. »Skupaj z občino smo sprožili vse postopke, da bomo zadostili uredbi, ki je bila sprejeta v juliju lani. Z začasno obdelavo bomo obdelali mešane komunalne odpadke do take faze, da jih bomo lahko odložili in zadostili pogojem uredbe: iz mešanih komunalnih odpadkov bomo izločili 20 odstotkov plastike in 40 odstotkov kovin, ostanek pa ne bo presegel 222 kilogramov na prebivalca.« Miška je prepričan, da je ministrstvo pri zavrnitvi njihove prošnje naredilo vrsto proceduralnih napak in jih obravnavalo neenako v primerjavi z drugimi komunalnimi podjetji, kjer tudi ne poteka obdelava odpadkov. »Mi smo vlogo zanj oddali že v letu 2005. Zaradi sprememb postopkov na ministrstvu oziroma na agenciji za okolje in zaradi sprememb uredb in načinov obravnave smo vlogo večkrat dopolnili do točke, ko so nam jo zavrnili. In to dva dni preden je začela veljati nova, prožnejša uredba.« Do konca januarja bodo na Komunali torej pripravili novo vlogo na ministrstvo, obenem bodo začeli z nabavo ustreznih strojev, tako da so prepričani, da bodo okoljevarstveno dovoljenje dobili. V roku dveh do treh mesecev naj bi nabavili vse naprave, ki jih za to začasno obdelavo potrebujejo. Zanje bodo morale občine odšteti slab milijon evrov, kar se bo poznalo tudi na položnicah občanov. Te naprave pa bodo le deloma uporabne v bodočem Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCE-RO), kamor bodo odvažali smeti iz trinajstih severnoprimorskih občin in v katerega se bo sedanje odlagališče v nekaj letih prekvalificiralo. Vmes bo treba zgraditi vso potrebno infrastrukturo za katero bodo pridobili tudi Odlagališče v Stari Gori evropski denar. Novogoriški podžupan Mitja Trtnik, ki vodi projekt RCERO, zagotavlja, da kljub zapletom z okoljevarstvenim dovoljenjem za odlagališče, regijski projekt ni pod nikakršnim vprašanjem. Vse aktivnosti v zvezi s tem nemoteno tečejo dalje, pojasnjuje Trtnik. »Pred časom je bil za tisto območje sprejet Občinski prostorski načrt, tudi tla so ekološko nesporna - so nepropustna, torej v skladu s predpisi,« pravi podžupan in dodaja: »Vso dokumentacijo za predinvesti- fotok.m. cijsko zasnovo imamo na ministrstvu za okolje in prostor, kjer je v pregledu. Sedaj izdelujemo dokumentacijo za okoljsko soglasje, ki bo oddano konec januarja, kot smo si zadali v terminskem planu.« Začetek gradnje RCERO je predviden v letu 2013, naložba je ocenjena na 39 milijonov evrov, zanjo računajo pridobiti okoli 65 odstotkov kohezijskih sredstev, del bo primaknila še država, preostanek pa občine. (km) GRADEŽ - Krah hotela Z dvema pričama pojasnili ozadje Na goriškem sodišču je včeraj potekala tretja obravnava v okviru sodnega postopka zaradi kraha gradeškega hotela Rialto. Pred obtožbo goljufije v obte-žilnih okoliščinah na škodo dežele Furla-nije-Julijske krajine se zagovarjata podjetnik Rodolfo Medeot, bivši predsednik deželnega združenja prizadetih oseb ARD, in upravitelj gradbenega podjetja Mario Bagon. Sodni postopek je vezan na 441.000 evrov prispevkov, ki jih je dežela Furlanija-Julijska krajina dala na razpolago za obnovo in upravljanje grade-škega hotela Rialto, ki je bil namenjen prizadetim osebam in je šel v stečaj leta 2009. Preiskovalci so ugotovili, da je združenje ARD odkupilo hotel Rialto leta 2000, plačalo ga je nekaj vel kot tri milijarde takratnih lir. Za prenovo in preureditev hotela je bilo potrebnih 6,5 milijard lir, tako da je Medeot vložil na deželo prošnjo za pridobitev finančnega prispevka. Tako je bil leta 2004 združenju ARD zagotovljen prispevek 441.000 evrov za odpravo arhitektonskih pregrad v hotelu Rialto, v resnici pa naj bi denar nato uporabili za gradnjo savn in sob za masaže, ki jih je upravljalo podjetje Eurogest Parteci-pation s sedežem v kraju Saint Albains v Veliki Britaniji. Med včerajšnjo obravnavo na goriškem sodišču so prisluhnili dvema pričama. Marešalo finančne straže je pojasnil potek preiskave, ki jo je v hotelu Rialto vodil pred leti, poleg njega pa je spregovoril še predstavnik gradbenega podjetja, ki je opravilo prva vzdrževalna dela v pritličju poslopja. Za nadaljevanje preurejanja poslopja je poskrbelo gradbeno podjetja Maria Bagona, ki za svoje delo ni prejelo plačil, kar naj bi se izkazalo tudi med včerajšnjo obravnavo. Sojenje se bo nadaljevalo 14. februarja, ko bodo prisluhnili še eni priči. Medeot je svojčas predsedoval tudi fundaciji Ospizio marino iz Gradeža, tako da je vpleten tudi v krah gradeškega hospica, ki je vreden 28 milijonov evrov. Kot znano je nad preiskavo o krahu padel zastor zaradi zastaranja kazenskega pregona, tako da je še v teku le sodni postopek, med katerim se člani nekdanjega upravnega sveta hospica zagovarjajo zaradi poneverbe. Postopek je vezan na 361.000 evrov prispevkov, za katere ni jasno, kako so bili uporabljeni. Gradeški hotel TRŽIČ - Obračun mestnih redarjev 12.000 glob Lani so kaznovali 829 voznikov in z vozniških dovoljenj odvzeli 3.496 točk Zaradi raznih kršitev prometnega zakonika so lani tržiški mestni redarji naložili 12.000 glob, kar je za kar 2.100 glob več kot leta 2010, ko so jih skupno našteli 9.900. Globo si je »prislužilo« 829 voznikov (leta 2010 jih je bilo 763), skupno so z vozniških dovoljenj odvzeli 3.496 točk (leta 2010 so jih odvzeli 2.010). Podatke o številu glob sta včeraj na tržiškem županstvu predstavila podžupan Omar Greco in poveljnik mestnih redarjev Walter Milocchi. »V zadnjih mesecih smo vzpostavili zelo tvorno sodelovanje s silami javnega reda, da bi okrepili nadzor nad teritorijem. Naša prizadevanja so obrodila sadove, saj so tudi številni občani opazili, da so sile javnega reda bolj prisotne na ulici,« poudarja Greco in pojasnjuje, da so zadovoljni tudi z odzivom na odredbo, s katero so prepovedali prodajo alkoholnih pijač v steklenicah in pločevinkah med 21. oktobrom in 31. decembrom, ki je veljala med 21. in 7. uro. »Zabeležili smo samo dve kršitvi odredbe v dveh malih prodajalnah,« pojasnjuje Greco in napoveduje, da prepovedi zaenkrat ne bodo podaljšali. Tržiški občinski redarji so lani obiskali 21 trgovin in pregledali 25 tisoč izdelkov; pri tem so ugotovili samo štiri kršitve roka zapadlosti v dveh trgovinah mestnega središča. Kar se tiče kršitev prometnega zakonika, jih večina zadeva nedovoljeno parkiranje in neporavnane parkirnine. Občinski redarji so skupno odvzeli pet vozniških dovoljenj zaradi vožnje pod vplivom alkohola, petnajst avtomobilov in motorjev so zasegli zaradi zapadlih zavarovanj, obravnavali so 160 prometnih nesreč. Redarji so pregledali tudi 50 stanovanj zaradi previsokega števila prošenj za bivanje v posamezni bivalni enoti, preverili so identiteto 235 tujcev in 4 državljanov drugih držav Evropske unije. Poleg tega so v sodelovanju s tehničnim uradom ugotovili 28 kršitev pri gradbenih dovoljenjih, opravili so 432 kontrol v trgovinah in javnih lokalih. Med lanskim letom so opravili tudi eno aretacijo; priprli so moškega, ki je med kontrolo v Marini Novi fizično napadel ravno enega izmed redarjev. Obravnavali so tudi dva primera nespodobnih dejanj: en mladenič se je popolnoma gol razkazoval mimoidočim iz izložbe bara, drugi pa je slekel hlače pred žensko. Redarjem se je opravičil, češ da je šlo za hec, posnetek varnostnih kamer pa je pokazal, da ni bilo ravno tako. TRŽIČ - Županja zahteva sklic konference županov Porodnišnice ne dajo »Vzadnjih petnajstih letih smo v tržiški bolnišnici vedno presegli najnižji prag rojstev« Ker tudi v tržiški bolnišnici lani niso presegli zakonskega praga 500 porodov, je včeraj tržiška županja Silvia Altran pozvala predsednika konference županov Ettoreja Romolija, naj čim prej skliče zasedanje o vozlu porodnišnic v goriški pokrajini. »Že novembra je tržiški občinski svet podprl resolucijo, s katero smo se zavzeli za ohranitev tržiške porodnišnice, v kateri so v zadnjih petnajstih letih vedno dosegli po zakonu predvideno število rojstev; le lani so našteli 497 porodov, kar je le za malenkost manj od najnižjega praga, ki ga določa dežela. Novembra smo poudarili, da ima Tržič precej visoko stopnjo rodnosti zaradi številnih mladih in priseljencev, zaradi česar je treba ohraniti pri življenju tržiško porodnišnico,« poudarja Altranova, ki Romolija poziva k sklicu konference županov, potem ko je direktor goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli poudaril, da bodo letos zaradi upada rojstev v Tržiču sprejeli dokončno odločitev glede prihodnosti goriške in tržiške porodnišnice. Ena izmed dveh resno tvega zaprtje, v najboljšem primeru pa bi lahko prišlo do imenovanja skupnega primarija. GORICA - Sindikat SAP Kvestura je zanemarjena »Srednja starost uslužbencev goriške kvesture je 46 let: 45 let za izvršilno osebje, 48 za policijske inšpektorje, 45 pa za funkcionarje. Sramotno je, da se že vrsto let ob zaključku tečajev ne dodeli nikogar goriški kvesturi.« Tako pravi Angelo Obit, goriški pokrajinski tajnik policijskega sindikata SAP, ki opozarja na pomanjkanje osebja na goriški kvesturi. »Upravni in kriminalistični oddelek sta brez vodje že več kot eno leto, podhranjen pa je tudi organik funkcionarjev. V Gorici in Tržiču jih je samo pet, medtem ko bi jih moralo biti po seznamu osebja iz leta 1989, ko ni bilo še niti centra za priseljence v Gradišču, vsaj devet,« pravi Obit, ki meni, da je odnos oddelka za varnost do goriške kvesture preveč mačehovski: »Ali bi se na oddelku za varnost sploh zmenili za goriški teritorij, če bi v Gradišču ne imeli centra za priseljence?« / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 18. januarja 2012 17 ŠTANDREŽ - V 90. letu umrla Rožica (Cvetka) Pahor Reščič Prisilno odpeljana v Nemčijo, priznanje je prišlo po 60 letih V goriški bolnišnici je včeraj zjutraj umrla Rožica Pahor Reščič iz Štandreža, ki so jo ljudje poznali kot Cvetko. Pred kratkim je bila dopolnila devetdeset let. Rojena je bila v Renčah 22. decembra 1921. V Štandrež se je preselila po poroki s Kazimirjem Reščičem leta 1948. Med vojno, natančneje leta 1944, je bila odpeljana na delo v Nemčijo, v kraj Grünberg Schlefv Šleziji. Kot je sama pripovedovala, so njo in ostale prisilne delavke - med katerimi je bilo kar nekaj Slovenk - zaposlili v tovarni radijskih aparatov. Življenjske in delovne razmere so sicer bile nekoliko boljše kot v taboriščih, vseeno pa so bili urniki, proizvodni postopki in strogi režim dela mučni, zlasti še za ženske; pomanjkljiva je bila tudi prehrana, tako da so delavke vidno slabele. Šlezijo so na začetku leta 1945 osvojili Rusi in osvobodili vse trpine, ki jih je nacizem tja pripeljal iz zasedenih držav. Do- Rožica (Cvetka) Pahor Reščič mov na Primorsko se je gospa Cvetka vrnila šele leta 1946 in se dve leti kasneje omožila. Zakoncema se je leta 1950 rodil sin Walter, znan družbeno-politični in kulturni delavec, ki je bil veliko let tudi predsednik krajevnega sveta za Štandrež. Leta 1978 je gospa Cvetka izgubila moža Kazimirja, najbolj pa jo je pretresla smrt sina Walterja, ki je neozdravljivi bolezni podlegel leta 1993. Dokler ji je zdravje dopuščalo, se je posvečala vrtnarstvu; razne povrtnine je vsak dan nosila na goriško tržnico, kjer so bili štandreški sadovi zemlje čislani. Njen mož Kazimir pa je bil šofer in se je veliko let ukvarjal s prevozništvom. Kljub temu, da je bila gospa Cvetka daljše obdobje prisilno vključena v nemški industrijski stroj, ji mednarodna komisija tega ni hotela priznati, češ da so tovrstne delavke prostovoljno odšle v Nemčijo. Po mnogih pritožbah njene snahe Loredane Prinčič in s posredovanjem odvetnika ji je bil status prisilne delavke priznan šele leta 2005, s priznanjem pa je prišla tudi, sicer skromna, odškodnina. Za Rožico Pahor - Cvetko danes žalujejo snaha Loredana, vnukinji Lara in Roberta ter vsi, ki so jo poznali in cenili. Datum pogreba včeraj ni bil še znan, a bo pravočasno sporočen. (vip) Goriška Mohorjeva družba. Mladika in ZTT Gost bo pisatelj Dušan Jelinčič V Katoliški knjigarni jutri, 19. januarja, ob 10. uri Kavo bo ponudil PrimoAroma [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.30 »Alvin Superstar 3 -Si salvi chi puo«; 20.30 »J. Edgar«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La talpa«. DANES V TRŽIČU KI N EMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Im-maturi - Il viaggio« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.45 - 20.40 »La talpa« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.30 »L'incredibile storia di Winter il delfino«; 20.30 »J. Edgar«. Dvorana 5: 17.30 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.00 - 22.00 »Shame« (prepovedan mladim pod 14. letom). 4 Koncerti FADO IN JAZZ V KULTURNEM DOMU V GORICI: v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30 bo nastopila portugalska skupina Esquina de Alfama iz Lizbone; v četrtek, 26. januarja, ob 21. uri bo na vrsti jazz koncert s skupino Sherman Irby Quartet; informacije in rezervacijo vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20 - tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 18. januarja, ob 20.45 bodo nastopili Barthold Kuijken (prečna flavta), Sigiswald Kuijken (violina), Wieland Kuijken (viola), Ewald Demeyere (klavičem-balo); informacije po tel. 0481-494369, na teatro@comune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. Čestitke V Dolu ZVONKO 50 let slavi. Vse najboljše mu želimo vsi - SŠKD Kras Dol-Poljane in Doljanska želiznca S Izleti PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni izlet od 23. do 30. avgusta po Turčiji in Ka-padokiji; informacije po tel. 0481882285 (Ivo Kovic). 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da bo steklo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo v soboto, 21. januarja, in se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.009.00, ob sredah 14.00-16.00, ob četrte-kih in petkih 12.30-13.30, ob sobotah 8.00-10.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v otroškem vrtcu Ringa Raja v Ul. Bro- 10 v Gorici danes, 18. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 25. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v torek, 24. januarja, od 11. ure do 11.45, v otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu v torek, 24. januarja, od 10.30 do 11.30 in v otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu danes, 18. januarja, od 10.30 do 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe v osnovni šoli Župančič v Gorici danes, 18. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Abram v Pevmi v četrtek, 19. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v četrtek, 19. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Župančič v Gorici v petek, 20. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v sredo, 18. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Abram v Pevmi v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 10.00, v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 9.30 in v osnovni šoli Zor-zut v Bračanu v ponedeljek, 23. januarja, od 10.30 do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: otroški vrtec Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 24. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Pika Nogavi- čka v Štandrežu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17.30, otroški vrtec Kekec v Števerjanu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA prireja dneve odprtih vrat za starše bodočih prvošolčkov na osnovni šoli Romjan v Ulici Capitello danes, 18. januarja, ob 8.30. Informativni sestanek za vpis v vrtec v Romjanu bo danes, 18. januarja, ob 17. uri v prostorih vrtca v Ul. Capitello. Za vrtce v Sovodnjah in Rupi bo informativni sestanek v sredo, 25. januarja, ob 17. uri v prostorih vrtca v Sovodnjah. Za vrtec Doberdob bo sestanek 23. januarja ob 17. uri v prostorih vrtca. SLOVIK prireja Forum MBA - predstavitev podiplomskih, specialističnih in MBA programov članic konzorcija v četrtek, 19. januarja, ob 18. uri v KB centru v Gorici (Korzo Verdi 51). Predavala bo Sara Brezigar na temo »Izobraževanje - strošek ali investicija«. Vabljeni so študentje, bivši študenti, zaposleni, samostojni podjetniki in vsi, ki želijo dokončati oz. nadaljevati študij ali obiskovati krajša izobraževanja na podiplomski stopnji v slovenskem ali angleškem jeziku. Vstop prost; informacije na tel. 0481-530412, info@slo-vik.org. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici prirejajo dan odprtih vrat v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici v sredo, 25. januarja, med 18. in 20. uro. Na poklicno tehničnem polu (poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Žiga Zois, industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega) in na licejskem polu (humanistični in znanstveni licej Simon Gregorčič in klasični licej Primož Trubar) si bodo obiskovalci lahko ogledali šolske prostore, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.00-17.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). 0 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 18. januarja, ob 18. uri Erica Tri-carico predstavila tečaj »Dreaming«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 18. januarja, ob 20.15 plesna predstava »Odsev misli« v izvedbi Terpsihore Plesnega centra Šempeter-Vrtojba in Umetniškega društva M&N Dance Company. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja v gradu Kromberk predstavitev knjige Darinke Kozinc »Tišina se je uglasila« v četrtek, 19. januarja, ob 19. uri; nastopili bodo Društvo žena Prvačina in solo pevci glasbene šole Nova Gorica. NOVA GORICA Sindikalist ■ •v v na sodišču Primoža Guiina je Hit odpustu Onkraj vidnega v galeriji Davčni urad jutri zaprt Jutri bo davčni urad goriške občine zaprt. Osebje se mora udeležiti tečaja o novostih, ki jih je uvedla Montijeva vlada v zvezi z davkom IMU. Predsednik sindikata Vrba v Hitu Primož Gulin je dobil izredno odpoved delovnega razmerja, zaradi česar je vložil tožbo na novogori-škem delovnem sodišču. Slednje mu je prvič pritrdilo, vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo na prvostopenjsko obravnavo. Na podlagi razveljavitve prvostopenjeske sodbe s strani višjega sodišča je bila včeraj opravljena ponovna glavna obravnava, ki je trajala dobre pol ure. Sodnica Ana Šfiligoj je odločila le, da bo februarja izdala novo sodbo, ki bo po usmeritvah višjega sodišča temeljila na vsebinski presoji utemeljenosti izdane odpovedi. Gulin je februarja 2010 dobil izredno odpoved zaposlitve v Hitu, ker so v družbi prejeli izvid forenzične-ga laboratorija, ki je dokazoval, da je na službeni pištoli, ki je v novembru 2008 izginila iz trezorja, njegova DNK sled. Delovno sodišče je na prvi stopnji razsodilo, da je bila njegova odpoved nezakonita, ker naj bi bila prepozna. Višje sodišče je sodbo razveljavilo, saj meni, da je bila odpoved pravočasna in zadevo vrnilo na ponovno sojenje. Zaradi dogodka, ki se je zgodil oktobra 2008, so novogori-ški policisti februarja 2010 ovadili Gulina na okrožnem državnem tožilstvu. Na podlagi te ovadbe je Gu-lin izgubil zaposlitev v družbi Hit, kjer je bil zaposlen šestnajst let. V prepričanju, da je njegova odpoved nezakonita, je Gulin vložil tožbo na novogoriškem delovnem sodišču. To mu je v lanskega junija izvedenem postopku pritrdilo in menilo, da je bila odpoved prepozna. Hit bi moral po razsodbi sodišča Gulina ponovno zaposliti in mu priznati delovno dobo ter vse pravice iz delovnega razmerja vključno s plačo za čas odpovedi. Družba se je namesto tega pritožila na višje delovno sodišče, ki je sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje na prvi stopnji. »V prvi sodbi se prvostopenjsko sodišče ni spuščalo v utemeljenost razloga izredne odpovedi, temveč je razsodbo v prid Gu-linu sprejelo zaradi stališča, da je bil zamujen rok za izredno odpoved. Temu višje sodišče ni sledilo, zato mora prvostopenjsko sodišče razsoditi, ali je bila odpoved utemeljena tudi po vsebini,« so pojasnili v Hitu. V ponovnem postopku bo tako delovno sodišče ugotavljalo predvsem, ali je Primož Gulin resnično kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja in ali so bili s tem izpolnjeni pogoji za izredno odpoved. Kazensko ovadbo zoper Gulina pa je državno tožilstvo medtem že zavrglo. V ČITALNICI BABEL centra Mostovna v Solkanu bo v sklopu literarnih četrtkov srečanje z Metko Cotič v četrtek, 19. januarja, ob 20. uri; več na ci-talnicababel@mostovna.com. DRUŠTVO JADRO IZ RONK vabi v petek, 20. januarja, ob 18. uri v ronško občinsko dvorano na predstavitev 14. številke društvenega zbornika. Obvestila Drevi ob 18. uri bodo v galeriji Ars na Travniku v Gorici odprli razstavo »Onkraj vidnega - Oltre il visibile«. Razstavljala bosta Fabio Gonnelli in Michele Petruz, o njunem likovnem delu bo spregovorila Cristina Feresin. Vratuše ne bo v Gorico Zaradi bolezni avtorja Antona Vratu-še odpade predstavitev knjige »Dalle catene alla liberta - La rabska brigada, una brigata partigiana nata in un campo di concentramento fascista«, ki je bila za danes napovedana v goriškem Kulturnem domu. »Stavka je zakonita« Stavka v novogoriški družbi Elektro Primorska, ki se je začela 27. decembra, je po oceni predsedstva slovenskega sindikata energetike zakonita. »Ne gre za denar, gre za kršitev kolektivne pogodbe,« je po sestanku predsedstva Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije pojasnil njegov predsednik Franc Dolar. Dodal je, da je tožba za ugotovitev nezakonitosti stavke, ki jo je vložila uprava Elektra Primorska, njihova pravica. Pešec kriv za nesrečo V ponedeljek zjutraj se je na Kolodvorski ulici v Novi Gorici zgodila prometna nesreča. 43-letni pešec je nepravilno prečkal cesto, pri čemer ga je zbil 53-letni kolesar. Oba sta bila lažje poškodovana. Policisti so pešcu izdali plačilni nalog zaradi kršitev pravil cestnega prometa. (km) Rok za stanovanje Rok za izročitev ponudb za stanovanje, ki ga v Ulici Duca DAosta v Gorici prodaja goriška pokrajina, zapade danes ob 16. uri; zbirajo jih v pokrajinskem uradu za protokol (Korzo Italia 55). Film bratov Dardenne V Modra's galeriji kulturnega društva Jezero v Doberdobu bodo drevi ob 20.30 vrteli film »Il ragazzo con la bi-cicletta«. Najnovejša mojstrovina bratov Dardenne je ganljiva, čustveno napeta pripoved o zapuščenem dečku, ki išče ljubezen in razumevanje. Tržnica krajevnih pridelkov Danes bodo na Trgu Cavour v Tržiču uradno odprli novo tržnico krajevnih pridelkov in proizvodov, ki jo prirejata zveza Coldiretti in občina. Odprtje bo ob 10. uri. Gledališče DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 18. februarja, tradicionalno valenti-novanje v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpenjače. Začetek ob 18. uri. Vpisovanje po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. TEČAJ TRADICIONALNE TAJSKE MASAŽE bo potekal v Novi Gorici dve soboti, 21. in 28. januarja; informacije in prijave po tel. 00386-40221459. 0 Mali oglasi PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v četrtek, 19. januarja, ob 21. uri »Il paese dei campanelli« Carla Lombarda in Virgilia Ranzata; informacije po tel. 0481-969753. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto 21. januarja, ob 10.30 »Cesarjeva nova oblačila« (Goriški vrtiljak); ob 16.00 »Antonton«; ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik« (razprodano); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Eda Filomena Sivilotti v kapeli bolnišnice Sv. Justa in na pokopališču v kraju San Daniele del Friuli; 11.00, Albina Nardin vd. Terpin iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev pri Madonini, sledila bo upe-pelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Stefania Pod-gornich por. Battistutta iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču. DANES V KRMINU: 9.30, Carmela Cocciani vd. Tomasin (iz splošne bolnišnice v Gorici ob 9.00) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. WAK DAN IMA NOVO PODOBO. VbAr\ UM1N , _ Mnvak - grafični op< Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej. Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun St. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 0 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu XPrimorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 18. januarja 2012 1 9 O NAŠEM TRENUTKU Volitve med Slovenci v Italiji in posledice sedanje krize Ace Mermolja Zaradi drugih obveznosti se nisem udeležil soočanja o predlogu za izvolitev predstavništva slovenske manjšine, ki je bilo prejšnji četrtek v tržaškem Narodnem domu. Poznam Pahorjevo besedilo za predstavništvo in sledil sem izjavam deželnih svetnikov Ga-brovca in Kocijančiča. Bral sem poročilo s posveta ter razmišljanji v PD Julijana Čavdka in Jole Na-mor. Nimam namena vzbujati polemike, ampak bi želel dodatno opozoriti, da je tematika mikavna, vsebuje pa nemalo problemov in vprašanj, ki zahtevajo temeljito pripravljena dogovarjanja. Že zgoraj navedeni viri so nujno predmet obširne in naporne razprave. Strinjam se s tistimi, ki opozarjajo, da je potrebno ločevati vloge in naloge inštitucij in izvoljenih teles od organizacij civilne družbe. Ločevanje ne pomeni medsebojnega molka, ampak to, da mora vsak izvajati svoje naloge na najboljši možen način. Glede inštitucij in izvoljenih teles sem med pristaši tistih, ki trdijo, da je potrebno znižati ceno »politike«, oziroma reformirati državni aparat, ki je v Italiji mastodontski in neokreten. Zaradi tega moram ugotoviti, da imamo tudi Slovenci glede na (verjetno) število ljudi in glede na uporabnike, ki jih lažje seštejemo, velik organizacijski aparat, ki zaobjema na stotine društev, organizacij, ustanov in še kaj. Ta aparat sloni na strokovnem delu relativno maloštevilnih (v sorazmerju z aparatom) uslužbencev in na obširnem številu ljubiteljev( le teh je na stotine). Glede ljubiteljev pa je praviloma tako, da mnogi odbori delujejo, ko in če imajo v svoji sredi dva ali tri domiselne in izrazito delovne člane. Brez teh malih »motorčkov« se vlakci ustavijo. Dodatno nadgrajevati obstoječe strukture se mi zdi nelahek posel. Ko mnogi utemeljeno govorijo o eni sami organizaciji civilne družbe, mislijo verjetno na preprosto dejstvo, da bi ena sama organizacija potrebovala manjši aparat, manj denarja in da bi bila učinkovitejša. Zaradi različnih interesov in razlik v mišljenju bi skupna organizacija potrebovala nov volilni sistem za izbiranje vodstva. Skupna organizacija s širšo volilno osnovo pomeni en volilni model. Drugo so vsemanjšinske volitve za široko predstavništvo slovenske manjšine. Smiselno bi bilo, ko bi volili in oblikovali predstavništvo na osnovi pristojnosti, ki bi jih to predstavništvo imelo. Tako zasnovane volitve bi bile nemajhno in ponavljajoče se dejanje, ki predpostavlja vpis v volilne sezname in torej jasno in javno osebno opredelitev. Zato, da ne bi volitve »zašle« v diskutibil-no samopreštevanje najbolj »zavednih«, bi morale biti pristojnosti in naloge izvoljenega telesa ne le jasne, ampak tudi dovolj obsežne, predstavništvo pa bi moralo imeti vse inštrumente, da izvaja svoje pristojnosti. Ne smemo pozabiti, da imamo že telesa, ki delujejo v navezi med »manjšino« in inštitucijami. Mislim na Paritetni odbor, na posvetovalno komisijo na Deželi FJK , na opredeljeno telo slovenskih izvoljenih predstavnikov in nenazadnje sta v vlogi krovnih organizacij zakonsko priznani tudi SKGZ in SSO, čeprav zakon ne izključuje morebitnih novih »krovnih« subjektov. Omejenost omenjenih teles je v tem, da so posvetovalna. Splošne volitve s seznami volilnih upravičencev pa bi morale roditi nekaj več od zgolj »posvetovalnega«, kar pomeni, da bi se o pristojnostih morali dogovoriti med Slovenci, a tudi z inštitucijami, začenši z Deželo FJK, ki imajo danes bistvene pristojnosti, kot so delitev sredstev za manjšinske dejavnosti. »V igro« bi tako ali drugače nujno prišel Rim. Skratka, mehanizem »demokracije« ni le v volitvah samih na sebi, ampak je v pristojnostih, ki naj jih ima izvoljeno telo. Manj zahtevno bi bilo »združevanje« obstoječih organizacij in struktur pod isto streho, kjer bi bilo vodstvo že dejavne »mašinerije« voljeno po parcialnem in ne univerzalnem principu (društveni odbor volijo člani, župana vsi občani z volilno pravico). Želel sem izpostaviti teh nekaj misli zato, da potrdim enostavno ugotovitev: izvolitev predstavništva slovenske manjšine potrebujejo podrobno razčlembo problemov, široko domeno v manjšini in jasno zapisane sporazume z Deželo in Rimom. To je edina resna pot, da se uresniči načrt, ki se lahko bolj površnemu poslušalcu ali bralcu zdi mikaven in preprost. Zapisanega ne poudarjam, ker bi želel metati besedna polena pod noge tistih, ki so pripravljeni, da izpeljejo izziv. Opozarjam pa, da obsežna vprašanja kaj rada zameglijo akutne in kontin-gentne probleme. V Primorskem dnevniku sem npr. bral, kako SKGZ lobira le za denar in zanemarja pravice. Izjava je imela negativni prizvok. Kot očividec lahko jasno povem, da SKGZ še kako lobira za denar, a ne za svoje blagajne. K lobiranju jo silijo članice, ki imajo v tej krizi prazne račune. Seveda SKGZ ni sama in na tem področju beležimo nemajhno delo slovenskih in drugih politikov. Ob pričetku šolskega leta je tekla razprava o restrikcijah za slovenske šole. Danes je izjemno aktualno krčenje, ki bo prizadelo tako imenovane šibkejše časopise in medije. Zamisel in uvedba posebnega člena v zakonu o tisku, ki govori tudi o manjšinskem tisku, je bila dobra. Z leti pa so se v objem tega člena zatekli časopisi, glasila ter radijske in krajevne televizijske postaje, ki niso imele plemenitih ciljev. Bom jasen: Avanti je bilo častivredno in zgodovinsko glasilo. Njegov zadnji urednik La Vitola ni bil častitljiva oseba. Njemu podobnih »lastnikov« medijev danes kar mrgoli. Dober člen je postal en način prikritega klientelizma. Sedanja vlada je skrčila podporo tisku in napovedala »čiščenje« seznama dobitnikov. Bistveno je, da ne padeta med rimske mline Primorski dnevnik in Novi Matajur, ki sta danes v resnično preštevilni družbi. Prav tako ne bi bilo pozitivno, ko bi ob napovedani racionalizaciji državne RAI krčili že tako šibko slovensko postajo Radia TS A. Gre za stvarne probleme. Za uspeh se je potrebno truditi in posvečati »lobiranju« moči in čas. Ne predstavljam pa si npr. kakšne bi lahko sploh bile vsemanjšinske volitve brez najpomembnejših informacijskih enot. Marsikaj se nam zdi dano, a ni tako. Zdi se mi, da je včasih v slovenski javnosti percepcija o sedanji krizi prešibka. Tudi kdor protestira, ali je proti, potrebuje še vedno uveljavljena glasila in se ne more zadovoljiti z novimi tehnikami sporočanja. Omenil sem le enega od mnogih problemov, vendar bi tudi ti zaslužili kako okroglo mizo s polno dvorano. Ko se namreč stvari »zgodijo«, je prepozno. AD FORMANDUM - Novosti na začetku leta H V • • • V •• ■ V* Začenjajo se novi tečaji s področja turizma in marketinga teritorija Tržaški sedež Ad formanduma v Trstu arhiv Začetek novega leta na Ad for-mandumu poteka v znamenju novih priložnosti za izobraževanje. Na sedežih zavoda v Trstu in v Gorici so začeli vpisovanja na tečaje po diplomi in na podiplomski stopnji iz področja turizma in marketinga za promocijo teritorija. Poleg tega bodo ta teden dnevi odprtih vrat na gostinski šoli: nižješolci, ki se še niso odločili za nadaljni študij, lahko spoznajo, kako poteka pouk na programu za poklicno usposabljanje iz področja gostinstva. Turistični operater je odgovoren za promocijo turističnih storitev. Ukvarja se s celotno organizacijo potovanja in turistične nastanitve gostov. Poleg tega prireja dogodke za ovrednotenje in promocijo domačega turizma. Zaposli se v javnih strukturah, namenjenih razvoju in promociji turizma (javne točke za informiranje), ali v privatnih potovalnih agencijah in drugih strukturah, ki se ukvarjajo s turizmom in sprejemanjem gostov. Tečaj po diplomi Marketing za promocijo turističnih storitev je namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK z diplomo višje srednje šole. Traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Brezplačni tečaj bo potekal na Ad formandumu v Trstu, kjer že sprejemajo vpise. Info: tel. 040.566360 (urnik: 14.00 - 18.00) ali email naslov: ts@adformandum.org. Na tečaju na podiplomski stopnji o marketingu, povezanim s teritorijem in njegovimi značilnostmi pa bodo tečajniki zvedeli, kateri je najboljši »marketing mix« za valorizacijo bogastva teritorija. Izvedenec v marketingu analizira tržišče (izdelke, potrošnike, konkurenco), določi ciljno skupino potrošnikov in opredeljuje najboljši »marketing mix« za dosego izbrane ciljne skupine. 80 - urni tečaj je namenjen odraslim brezposelnim osebam ali osebam brez stalne zaposlitve ali na čakanju z bivališčem v deželi FJK in s triletno univerzitetno diplomo. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Predvidena sta dva enaka tečaja, ki bosta odvijala na sedežu v Trstu in v Gorici. Datum izbora bo 13. februar 2012. Za več informacij in prijave je na voljo tajništvo Ad formanduma v Trstu (ts@adformandum.org; tel. 040.566360) in v Gorici (go@adformandum.org; tel. 0481.81826). PTUJ - Uradni začetek 11. februarja Na letošnjem kurentovanju 20 tisoč sodelujočih iz 18 držav V dneh pred slovesnim odprtjem Evropske prestolnice kulture (EPK) v partnerskem mestu Ptuj že mrzlično pripravljajo Kurentovanje 2012, ki bo eden največjih posamičnih dogodkov znotraj EPK, zagotovo pa največji v najstarejšem slovenskem mestu. Dogajanje se bo uradno pričelo 11. februarja, že pred tem pa bo na Ptuju pestro dogajanje. Tokratno kurentovanje, ki bo že 52. po vrsti, bo potekalo v znamenju Festivala dediščine in umetnosti (Art & Heritage Festival), zato so na Ptuju pripravili bogat etnografski program, ki ga predstavlja vsebinski sklop EtnoFest. Ta bo letos postregel tudi z novostjo, ki ptujsko kurentovanje uvršča na zemljevid največjih svetovnih etnografskih festivalov. EtnoFest bo namreč na Ptuj pripeljal karnevalske in obredne maske z vsega sveta. Tako si bodo gledalci prav na dan otvoritve festivala lahko ogledali tradicionalne pustne like in maske 18 različnih narodov sveta, med njimi bodo tudi eksotični liki Karibov, Japonske in Brazilije. Kurentovanje 2012 bo na Ptuj predvidoma pripeljalo 20.000 udeležencev in nastopajočih iz 18 držav z vsega sveta in 200.000 obiskovalcev od blizu in daleč. PISMO UREDNIŠTVU Dober zgled NU Na slovesnem odprtju obnovljenega doma v Gropadi smo bili prijetno presenečeni ob toliki udeležbi, od storjenega dela in kulturnega programa. V notranjih in zunanjih prostorih vsi napisi, tudi nepomembni, dajejo pečat naši narodnosti, saj so vsi dvojezični! Dober zgled za vse naše ustanove in javne prostore! Iskrene čestitke vsem, ki so temu pripomogli! Ivo Selj Kurentovanje 2012 se sicer uradno prične 11. februarja, že prej pa bo v mestu pestro dogajanje, ki naj bi navdušilo strokovnjake in ljubitelje etnografije. V okviru EtnoFesta si bo že 2. februarja mogoče ogledati tradicionalni kurentov skok, pa tudi razstavo na temo 1. medcelinskega EtnoFesta. Strokovnjaki s področja etnografije, antropologije, kultu-rologije, sociologije in dediščinskega turizma se bodo zbrali 10. februarja na znanstvenem simpoziju z naslovom Srečanje kulturne dediščine na Ptuju. Poleg stalne zbirke pustnih mask na ptujskem območju, ki domuje na Ptujskem gradu, bodo v času kurentovanja v starem mestnem jedru vsak dan potekali prikazi tradicionalnih pustnih likov in mask, ti pa bodo sodelovali tudi na 52. Mednarodni pustni in karnevalski povorki. V Pivki jutri predstavitev Bega v svobodo V Parku vojaške zgodovine Pivka bodo jutri ob 18. uri v sodelovanju z Gorenjsko TV predstavili dokumentar-no-igrani film »Beg v svobodo«. Film, delo scenarista Jadrana Sterleta in režiserja Jureta Škrlepa, sledi pripovedi enega izmed mnogih slovenskih fantov, ki so dramatične dogodke leta 1991 doživeli kot naborniki osovražene JLA. Skozi pripovedovanja udeležencev spoznavamo odločnost in pogum mladih fantov, njihovih družin in vseh ostalih sodelujočih, ki so se z begom v svobodo reševali iz primeža JLA. Film je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, del kadrov pa je bil posnet tudi v Parku vojaške zgodovine Pivka. 20 Sreda, 18. januarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu S skromnimi sredstvi do zelo solidnih rezultatov Med izvedenci pozitivno o tržaškem moštvu - Drevi na Čarboli ob 20.30 proti močni Omegni Ob začetku drugega dela prvenstva je dosedanji obračun tržaškega AcegasAps-a v celoti pozitiven. Društvo je s skromnejšimi sredstvi kot nekatera druga društva sestavilo ekipo, ki se je doslej enakovredno kosala tudi z najboljšimi tekmeci. Dalmassonova ekipa je doživela en sam hujši poraz prejšnji teden v Pavii, zmaga proti močni turinski ekipi takoj v naslednjem kolu pa je dokaz, da je šlo le za nesrečni spodrsljaj in ne za trajnejšo krizo. Kakšne pa so možnosti tržaške ekipe v nadaljevanju prvenstva? To vprašanje smo v nedeljo zastavili nekaterim izvedencem, ki redno ali občasno sledijo tekmam AcegasAps. Odgovori so naslednji: Giorgio Zerial (trener in časnikar): »Moje mnenje je pozitivno, saj gre za mlado ekipo, ki je sicer izgubila nekaj tekem proti bolj izkušernim nasprotnikom, a lahko tudi v nadaljevanju igra tako dobro kot doslej.« Dario Bocchini (športni vodja AcegasAps):»Doslej smo zelo zadovoljni, tako z igralci kot s trenerskim kolektivom. Ekipa je fizično v dobri formi in zato računamo, da bomo utrdili sedanjo pozicijo in si priborili pravico do nastopanja v končnici.« Franco Stibiel (trener in časnikar): »Borba za končnico bo še trda, a menim, da ima ekipa sposobnost, da jih doseže. Pogoj je, da ne pride do poškodb ključnih igralcev. V prvenstvu, kjer je polovica ekipe mladih, je poškodba tudi enega samega izkušenejšega igralca lahko usodna.« Bogdan Tanjevic (trener): »Letos sem videl samo eno tekmo, ta (s Turinom op.p.) je druga. Vsekakor se mi zdi AcegasAps lepa ekipa, ki igra kakovostno košarko. Dober vtis so mi pustili mladi igralci.« Mario Šušteršič (časnikar) si je v nedeljo prvič ogledal tekmo tržaške ekipe. Med odmorom je bil nekoliko skeptičen, predvsem kar se tiče obrambe. Po tekmi pa je nekoliko spremenil svoje mnenje, saj je ekipa predvsem v tretji četrtini prikazala povsem drugače lice. Drevi ob 20.30 bo v športni palači na Čarboli AcegasAps v zaostali tekmi gostil najmočnejšo ekipo prvenstva, Paffoni iz Omegne, ki je doslej izgubil le dve tekmi (na tujem Zaradi zaprtja dvorane Palatrieste bodo košarkarji tržaškega moštva tudi drevi igrali v stari športni palači na Čarboli kroma v Ferentinu in doma proti Turinu). Trener Di Lorenzo lahko računa na celo vrsto dobrih košarkarjev (med drugimi tudi na Tommasa Raspina, ki je lani igral v Trstu), tačas pa ima nekaj težav pod košema, saj standardni center Prelazzi še okreva po poškodbi. Z zmago bi si Tržačani priigrali kar 10 točk prednosti pred Pe-rugio, ki je v ponedeljek v posticipi-rani tekmi doma izgubila s prvou-vrščenim severovzhone skupine Trentom. Marko Oblak Varnostne blazinice za smučarje KITZBÜHEL - Jutri bodo v Kitzbühlu, kjer bodo moči v svetovnem pokalu merili najboljši specialisti, predstavili prve izsledke raziskav za uvedbo varnostnih zračnih blazin za smukače, vendar s pripombo, da bi v prihodnosti lahko obvarovale tudi navadne turistične smučarje. Projekt skupaj vodita Mednarodna smučarska zveza FIS in italijansko podjetje Dainese, proga Streif v Kitzbühlu pa je najtežja in najbolj nevarna na svetu. Tehnologija je sestavni del sodobnega smučanja, smuči in kombinezoni pa zdaj omogočajo vse večje hitrosti, ne zagotavljajo pa večje varnosti. Devet Slovenk na Zlati lisici LJUBLJANA - Kranjska Gora bo v soboto in nedeljo gostila tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju. Na 48. Zlati lisici bo v veleslalomu in slalomu Slovenijo skupaj zastopalo devet tekmovalk. V veleslalomu bodo od Slovenk nastopile Tina Maze, Mateja Robnik, Ana Drev, Ilka Štuhec, Katarina Lavtar in Nina Katarina Mihovilovič, v slalomu pa Mazejeva, Lavtarjeva, Štuh-čeva, Katja Jazbec, Mihaela Kosi in Ana Michelle Stipič. Prva vožnja sobotnega veleslaloma bo ob 10. uri, druga pa ob 13.15. V nedeljo bodo slalomistke prvič šle na progo ob 9.15, drugič pa ob 12.30. Zlato lisico običajno gosti Maribor, a so jo letos zaradi pomanjkanja snega na Štajerskem prestavili v Kranjsko Goro. Vsi Italijani out MELBOURNE - Prvi krog odprtega teniškega prvenstva Avstralije je bil usoden kar za pet Italijanov. Da je Paolo Lorenzi izgubil proti najboljšemu igralcu na svetu, Srbu Novaku Doko-viču (6:2, 6:0, 6:0), je pač razumljivo, pekoč pa je poraz, ki ga je Potito Sta-race doživel proti povabljencu, Japoncu Tatsumi Ito (6:3, 4:6, 6:3, 6:4). Izločeni so bili tudi Filippo Volandri, Andreas Seppi in Matteo Viola, v igri je od moških ostal le še Flavio Cipol-la. Ze dan prej je v 2. krogu napredoval tudi Slovenec Blaž Kavčič (6:4, 6:3, 6:4 proti Britancu Jamesu Wardu). Med ženskami sta v 2. krog napredovali Sara Errani in Roberta Vinci, Slovenko Polono Hercog pa je izločila 23. igralka sveta, Nemka Julia Gorges. Oropani Di Natale EMPOLI - Neznanci so oropali dom Antonia Di Nataleja v Ponzanu pri Empoliju, kjer je napadalec Udinese-ja dolgo leta igral. Plen je bil skromen, ker je tatove alarmna naprava pognal v beg. Ukradli so nekaj draguljev in uro žene, že po nekaj urah pa so policisti del ukradenih predmetov našli ob cesti. Med drugim tudi mlečne zobke enega od Di Natalejevih dveh sinov! Tevez gre v Pariz Argentinski napadalec Carlos Tevez (27 let) naj bi v naslednjih dneh podpisal pogodbo s francoskim nogometnim prvoligašem PSG, saj je klub z njegovimi dosedanjimi delodajalci pri Manchester Cityju dosegel dogovor o prestopu. Tevez bo s pariškim klubom podpisal triinpolletno pogodbo, vrednost prestopa pa za zdaj še ni znana. Greipel je v formi ADELAIDE - Nemški kolesar Andre Greipel (Lotto) je po nedeljskem uvodu dobil tudi prvo etapo dirke Down Under od Prospecta do Clare v dolžini 149 kilometrov. Greipel se je spretno izognil skupinskemu padcu v zadnjem kilometru in na koncu premagal Italijana Alessandra Petacchija.Tretje mesto je zasedel Belorus Jevgenij Hu-tarovič. Padec je zaustavil tudi Slovence. Tako je Kristijan Koren (Liqui-gas) zasedel 52., Grega Bole (Lampre) 82., Borut Božič pa 84. mesto. ODBOJKA ACH Volley • v I • ima se nekaj možnosti LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Volleyja so zapravili vse možnosti, da v skupini F zasedejo drugo mesto, a si napredovanje vendarle lahko zagotovijo kot najboljša tret-jeuvrščena ekipa. A pri tem niso odvisni le od svoje zadnje tekme pred-tekmovalne skupine proti Toursu, ki bo danes v Stožicah ob 20.30, ampak tudi od rezultatov v drugi skupini. »Mogoče bo za napredovanje dovolj naš poraz 2:3, mogoče pa tudi zmaga s 3:0 ne bo zadostovala. Zato se nima smisla obremenjevati z rezultati v drugih skupinah, ampak se zbrati predvsem na tisto, na kar imamo vpliv. To pa je tekma s Tour-som,» je pred temo s Francozi dejal član ACH Volleyja Andrej Flajs. V najslabšem primeru bo ACH boje nadaljeval v pokalu Cev. NBA - Slovenski košarkar Goran Dragic je v noči na torek v dresu Houstona igral 22 minut, v katerih je dosegel devet točk, imel tri podaje in skok, s čimer je dal svoj delež k zmagi svoje ekipe v Washing-tonu. Dragic in soigralci so slavili s 114:106. Moštvo drugega slovenskega predstavnika v NBA Bena Udriha, Milwaukee Bucks, je izgubilo v Philadelphii z 82:94. Udrih je igral 20 minut, v katerih je zbral 10 točk, tri podaje in skok. ATLETIKA - Spreminjanje ravnotežij na dolgih progah Premoč na prepihu Afričanom gorzijo drugi - Mohamed Farah je atletsko britanski - Nov »guru« nekdanji maratonec Alberto Salazar Seznam najboljših rezultatov na svetu ponuja zanimive ugotovitve, ko gre za teke na dolge proge. Zastavice, ki so ob vsakem imenu, plapolajo pretežno v kenijskih in etijopskih barvah. Nekaj je tudi Eritreje. Najdejo se celo ZDA. Staro celino predstavlja nekdo z imenom Mohamed Farah, kar zveni bolj malo evropsko. Kar že začenja biti zaskrbljujoče, sta datuma svetovnih rekordov. Za 5000 metrov 31.5.2004, za dvojno razdaljo 26.8.2005. Lastnik obeh je Etijopec Kenenisa Bekele, tekač, ki je na lanskem SP v Koreji zaradi še ne pozdravljene poškodbe pogorel. Očitno pa je, da sta po rekordih Eti-jopca obe panogi občutno zastali. Kenijski tekači, ki na vrhu predstavljajo uničujočo večino, se usmerjajo v vnovčevanje nagrad za nakupe čred goveda. Etijopci so na podlagi nekdanje bližine socialističnemu taboru drugače naravnani. Njihova atletika ni tako številčna, vendar bolj znanstveno zasnovana. Kenenisa Bekele je bil naravni naslednik velikega Gebreselassija. Spodnesel ga je iz rekordnih pozicij, ni pa se uveljavil kot pravi lider. Tudi ko je serijsko zmagoval, je bil pod nekakšnim pokroviteljstvom Gebreselassija. Kljub nezgodi v Daeguju, pa se je Bekele presenetljivo znašel na prvem mestu v teku na 10000 m v minuli sezoni. Njegov čas 26:43''16 je daleč od rekorda (26:17''53), pomeni pa, da bo treba na Be-keleja računati. Sam tekač, ki je svoje zaslužke vložil v dva hotela v etijopski prestolnici, je povedal, da je pozdravil poškodbe. Pred sabo bo imel nove nasprotnike in nič več ne bo mogel računati na pokroviteljstvo Gebrese-lassija, ki je dejansko zaključil kariero na tekališču. Nov izziv prihaja iz Velike Britanije. Ime Mohamed Farah ni prav nič angleško, povedati pa je tre- Kennise Bekele ansa ba, da v tem primeru ne gre za enostaven nakup v slogu arabskih petrolejskih knezov. Farah, ki mu namesto Mohameda vsiljujejo kratico Mo, se je res rodil v Somaliji (1983) in otroštvo preživel v Džibuti-ju. Oče, Somalec po rodu, je bil že dalj časa britanski državljan in je bodočo ženo in mater tekača spoznal med obiskom stare domovine. Mohamed se je na Otok preselil pri osmih letih in atletsko dozorel v popolnem britanskem okolju. Farah, ki je lani 10 km pretekel v 26:46''57 je prej kot lovec na rekorde, specialist za zmage. Ob svetovnem naslovu na 5000 m je bil v Daeguju drugi na dvojni razdalji, iz evropskega prvenstva pa ima obe prvi mesti. Ze nekaj časa britanski tekač trenira v ZDA pod vodstvom nekdaj vrhunskega maratonca Alberta Sa-lazarja kubanskih korenin. Salazar očitno pozna svoj posel, saj je poleg Faraha v svetovni vrh vnesel tudi 26-letnega Ruppa Galena, komaj drugega »bledo-kožca«, ki je 10000 m pretekel v manj kot 27 minutah (26:48''00), kar je bila že dolgo domena tekačev iz Afrike. Med popolnimi belci je tudi drugi čas pod to magično mejo last Američana. Leta 2010 je Chris Solinsky tekel v 26:59''60. Dokaz več, da Američani postanejo nevarni tudi v panogah, kjer tradicija ni na njihovi strani. Ob nedvomni stagnaciji vrhunskih časov na obeh dolgih razdaljah se pojavljajo dvomi o čistosti nekdanjih dosežkov. Je zastoj povzročila tiha zajezitev kake skrivnostne tekočine? Smo se približali mejam mogočega? Odgovorov na prvo hipotezo verjetno nikoli ne bo. In je ta sploh umestna? Rezultati Faraha in Galena pa nakazujejo, da je Sa-lazar razvil nove metode treninga, ki bodo privedli do majhne revolucije. Prvi pokazatelji bodo prišli iz olimpijskih iger v Londonu. Farah izgleda težko premagljiv, ko gre za zaključne šprinte, vendar relativno daleč od svetovnega rekorda. V Londonu ga Afričani lahko premagajo z vrhunskimi časi. Če jih bodo seveda znova zmogli. Pri tem največ tvega Etijopec Bekele. Težje razumljivo je izginotje cele garde tekačev iz Maroka, ki so po umiku El Gerudža izgubili stik z elito. Bruno Križman / ŠPORT Torek, 17. januarja 2012 21 ŽENSKA KOŠARKA - Pogovor s slovensko igralko Petrol Lavori Ajdo Gabrovšek »V Italiji višji nivo, polne 4 • I «VI •• V« tribune in glasnejši navijači« Žensko košarkarsko ekipo Petrol Lavori, ki nastopa v A2-ligi, je letos okrepila tudi Ajda Gabrovšek, 191 cm visoka igralka iz Škofje Loke. 27-letni-ca, ki je pred prihodom v Milje dve sezoni igrala v 1. slovenski ligi in bila najboljša skakalka lige, sodi tudi v ožji krog državnih reprezentantk Slovenije. Že lani je bila na spisku članske izbrane vrste, povabilu pa se zaradi delovnih obveznosti ni odzvala, letos pa vpoklica prav gotovo ne bo zavrnila. Pred tem je s kadetsko in mladinsko reprezentanco nastopala na kvalifikacijskih turnirjih za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. Svoje sposobnosti v skoku dokazuje zdaj tudi v italijanski A2-ligi, kjer je najboljša, če upoštevamo število skokov z odigranimi minutami. Začniva od začetka. Zakaj si se odločila, da odideš v tujino? Odhod je bil zame nov izziv, obenem pa tudi nivo slovenske košarke ni več tako visok kot včasih. Ko sem iskala klub v Sloveniji, je bila težava moja odškodnina, ki pa je za igranje v tujini ni bilo treba plačati. Si se zanimala samo za italijanske klube? O tem sicer sploh nisem razmišljala. Ko sem prejela ponudbo iz Milj, sem bila takoj za to. Milje so dovolj blizu doma, zato pri odločitvi, čeprav sem imela še druge ponudbe iz Slovenije, nisem sploh oklevala. Ke si igrala prej? Od vsega začetka sem bila igralka matičnega kluba Škofja Loka, ki pa so ga letos razpustili, ker ni bilo denarja. Bližina doma ti tudi omogoča, da se na trenigne voziš, kajne? Tako je. Vozim se trikrat tedensko in še na tekme, enkrat na teden pa treniram doma v fitnesu. Vozim pa se zato, ker imamo trening samo enkrat na dan, in ne vem, kaj bi tu počela v dopoldanskem času. Doma delam včasih, sicer pa sem doma, kjer skrbim za bolnega očeta. Koliko kilometrov prevoziš v enem tednu? Do Milj je 120 kilometrov, torej približno 960 na teden. Kako si se ujela v ekipi? Na začetku sem imela kar nekaj težav, ker igrajo hitreje in bolj agresivno kot v Sloveniji. Temu sem se morala prilagoditi; mislim, da je to stalnica, ko se vključiš v novo ekipo. Vsekakor sem z izbiro zelo zadovoljna, tudi s soigralkami se dobro razumemo. V katerem jeziku pa se sporazumevaš? Italijanske osnovne košarkarske termine sem se že naučila, znam pozdraviti in tudi kaj naročiti, znanja pa še nisem poglobila, kar pa si želim v bodočnosti. Imam pa potuho, saj Matija (Jogan, trener, op.a.) govori slovensko, Ajda Gabrovšek (23. 8. 1984, 191 cm) sodi med najboljše igralke A2-lige v skokih kroma prav tako Jessica in Samantha (Cergol, igralki, op.a.), s katerimi se tudi na igrišču pogovarjam večinoma v slovenščini. Je v Italiji nivo košarke višji kot v Sloveniji? Kvaliteta je v Italiji kar precej višja. V Sloveniji sta mogoče dve ekipi primerljivi z nivojem A2-lige, ostale pa nikakor ne. Večina klubov v Italiji namreč trenira dvakrat dnevno, igralke so profesionalke in to se na kvaliteti igre seveda pozna. Vsaka ekipa ima tudi tujko, tega pa v Sloveniji razen pri Celju ni. Ravno Celjanke bi lahko najbrž igrale tudi v A1-ligi. Boš ostala v Miljah? Zaenkrat imam enoletno pogodbo, kaj bo naprej, pa res ne vem. Rada bi igrala še nekaj let. Če bom iz tujine prejela ponudbo, ki bi mi omogočala KOŠARKA - Promocijska liga Srečni domovci Dosegli pomembno zmago- Slab nastop Sokola - Igralci Bora NLB si grizejo nohte Dom - Falconstar 63:59 (16:8, 31:22, 54:40) Dom: Voncina 4, Fabrissin, Ber-netič 16, Zavadlav M., Cej 17, Abra-mi 6, Dellisanti 10, Collenzini 2, Gra-ziani nv, Čotar, Ambrosi, Zavadlav G. 8. PON: Zavadlav G. 3T: Cej 2. Trener: Jan Zavrtanik. Domovci so dosegli pomembno zmago proti Falconstarju, tudi tokrat pa so nekoliko nihali v igri, tako da je odločitev o zmagovalcu tekme padla v zadnjih minutah. Po sijajnem začetku, ko so Zavrtanikovi varovanci povedli 13:1 so nasprotniki takoj reagirali in nekoliko zmanjšali zaostanek. Sledila je zelo izenačena druga četrtina, med katero je blestel predvsem Gabrijel Zavadlav, ki je dosegel kar 8 točk. Najboljšo igro pa so domači prikazali v tretji četrtini. Z agresivno obrambo in s koši Berne-tiča ter Ceja (oba sta bila med boljšimi na igrišču) so namreč Domov-ci dosegli relativno visoko vodstvo pri izidu 54:40. Žal pa so tedaj doživeli padec koncentracije. Nasprotniki so se tako v treh minutah popolnomi vrnili v igro, saj jim je uspel delni izid 7:0. Sledile so napete minute, med katerimi sta obe ekipi veliko grešili. Dve minuti pred koncem so se nasprto-niki približali na pičle tri točke zaostanka, tedaj pa je prišel v ospredje Luca Dellisanti, ki je v zadnji četrtini dosegel šest točk, med katerimi tudi odločilna prosta meta 11 sekund pred koncem tekme, ki sta dejansko odločila tekmo. (av) Samuel Zidarič (Jadran) v meddeželnem izboru Trinajstletni Samuel Zidarič, igralec Jadrana, je bil vpoklican v širši izbor igralcev Severne Italije. Od 24. do 28. januarja bo visoki jadrano-vec treniral v kraju Misano Gera pri Bergamu z najboljšimi igralci Furlanije Julijske Krajine, Li-gurije, Lombardije, Pimenta, Tridentinskega, Aoste in Veneta. V izboru 24 igralcev letnika 1998 je tudi Tržačan Michael Venturini, med rezervami pa je igralec Doma Peter Abrami. Na zbirni trening tržaške pokrajinske reprezentance letnika 1999, ki bo v ponedeljek, 23. januarja, pa so bili vpoklicani tudi igralca Kon-tovela Danjel Jankovič, Tomaž Kafol in Paolo Rudez ter igralec Sokola Igor Terčon. V trenerski ekipi je tudi trener Bora Dejan Faraglia. profesionalno igranje, bi jo najbrž sprejela. Rada pa bi ostala tudi tu. Pustimo se presenetiti. Kako pa zanimanje za žensko košarko? So v Italiji bolj pozorni na košarkarice? Prav gotovo. V Sloveniji ne vidiš polnih tribun, ni glasnega navijanja in toliko medijske pozornosti kot v Italiji. Vzdušje je v Italiji povsem drugačno: navijači navijajo s srcem in to me je zelo presenetilo. Včasih so tako glasni, da sploh ne slišim organizatorja igre ali trenerja. V Sloveniji tega nisem doživela. Mislim, da je bilo včasih v Sloveniji zanimanja več, medijskega pokrivanja pa niti ne, čeprav bi si to zaslužile. Nina Ba-rič igra na primer v Rusiji, tri Slovenke pa tudi v evroligi. Mogoče so za to krivi predsodki. Zakaj bi morali spremljati tudi žensko košarko? Ne igramo toliko drugače kot moški. Že res, da fizično nismo tako sposobne kot oni, na oko pa je tudi naša košarka lepa. Znamo pokazati tudi zelo atraktivne poteze. Košarka je košarka. Si s svojo predstavo zadovoljna? Nisem, a je iz tekme v tekmo boljše. Dobra sem v skokih, v točkah in obrambi pa imam še veliko rezerve. Veronika Sossa NOGOMET Igralec Primorca si je zlomil nos Na nedeljskem derbiju 1. AL v Trebčah med Primorcem in Sovodnja-mi si je med igro okrog 85. minute zlomil nosno kost napadalec trebenskega društva Andrea Lanza, ki ga je nato zamenjal Antonaci. »Sprva ni kazalo, da je hudo. Nato pa je Lanza šel na pregled v bolnico, kjer so ugotovili zlom nosne kosti,« je povedal predsednik Primorca Darko Kralj. Lanza bo moral mirovati vsaj dva tedna. □ Obvestila AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, ki bi želeli tekmovati v nedeljo, 22. januarja, v Forni di Sopra za Primorski pokal, da pokličejo in se vpišejo na tel. št. 347-0473606 ali na e-mail info@mladina.it. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v veleslalomu, veljavno za 12. pokal Zadružne kraške banke, ki bo v Forni di Sopra v nedeljo, 22. januarja. Vpisovanje je možno do četrtka, 19. januarja, na tel. št.: 348-8012454 (Sabina). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 22. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 335-5476663 (Vanja). SO-SPDT organizira 27.,28. in 29. januarja 2012 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSSDI telefon 040/635627. ZAMEJSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO bo v soboto, 21. januarja na sedežu SST 1904 v Trstu v Ul. Cicerone 8 - 1. nadstropje. Pričetek ob 15. uri, predviden zaključek ob 18.30. Prijave: moblak@libero.it. Na Tržaškem CUS Trieste - Sokol 65:45 (10:15, 26:27, 49:35) SOKOL: Piccini 6, Guštin 4, N. Sos-si 6, Budin 5, Vitez 13, Doljak 9, Jevnikar 2, Malalan, Semolič, Košuta, trener - al-lenatore Lazarevski. SON: 20. 3 točke - punti: Vitez 3. Po zelo slabi prestavi, predvsem v drugem polčasu, je Sokol zasluženo doživel poraz proti enakovredni tržaški ekipi. Odsotnost bratov Jureta in Primoža Rogelja se je poznala, kar pa ne opravičuje premalo borbene igre. Porazna je bila zlasti zadnja četrtina, v kateri je Sokol dosegel le dve točki. Salesiani Don Bosco - Bor Nova Ljubljanska banka 70:63 po podaljšku (13:15, 24:31, 38:42, 55:55) Bor: Manta 3, Pertot 16, Bassi 7, Giulio Liccari 2, Pallini 2, Peretti 7, Gal-locchio 15, Mase 9, Marco Liccari 2, trener Lucio Martini. Borovi košarkarji si grizejo nohte zaradi poraza po podaljšku proti dosegljivemu nasprotniku. Potem ko so, sicer z majhno razliko, vodili skozi vseh 40 minut, so Marti-nijevi varovanci v končnici storili nekaj naivnih napak in domači so izsilili podaljšek. Tu so gostje popustili (delni izid 15:8), tudi ker so zaradi petih prekrškov ostali brez nekaterih posameznikov, predvsem pa so za-streljali preveč prostih metov (skupno 7:17). Vrstni red: Intermuggia in Virtus 12, Salesiani Don Bosco 10, CUS 8, Bor NLB, Sokol in Barcolana 6, Libertas 4, 69ers in Santos 2, Skyscrapers 0. NOGOMET - 16-letni Matija Arduini V Dekanih selekcija ustvarja kakovost Pri nogometnih ekipah naših društev (pa tudi tržaških in goriških nasploh) igrajo številni slovenski igralci iz matične Slovenije. Slovencev s Tržaškega in Goriškega konca, ki igrajo v Sloveniji pa je malo. Preštejemo jih lahko na prstih ene roke. Drugi del sezone bosta v Sežani, pri Taboru v primorski ligi, nadaljevala dvojčka Aljoša in Jan Čok. Bolj pogosti čez-mejni prehodi so doslej bili na Goriškem, kjer sta v zadnjih sezonah v Sloveniji igrala vratar Alex Francescotto in napadalec Alan Cadez (letos Pieris). V Sloveniji so igrali tudi nekateri italijansko govoreči nogometaši, ki - kot so nam zaupali - so se čez mejo preselili zgolj za nekaj mesecev in z jasnim namenom: z igranjem v tujini in ponovno vrnitvijo v Italijo, matični klub nima več pravice do registracije nogometaša. Igralec postane tako lastnik svoje izpisnice. To pa ne velja za mladega Matijo Arduinija (letnik 1995), ki je ta teden začel priprave za drugi del sezone, ki se bo začela šele 25. marca. 16-letni fant iz Bazovice je med poletjem prestopil k kadetom (U16) nogometnega kluba Dekani. Matija se je odselil v Slovenijo, da bi se preizkusil v tamkajšnji stvarnosti in, kot je poudaril, da dodatno napreduje in se izboljša. »Najprej sem bil na preizkusnem treningu s kadeti Kopra. Nato sem se poškodoval in svetovali so mi, naj se po poškodbi pridružim ekipi iz Dekanov, ki je satelitska ekipa koprskega kluba,« je sprva povedal Arduini, ki obiskuje trej razred elektronske smeri tržaške višje srednje šole Jožefa Ste-fana. »V Dekanih sem se hitro vključil in se počutim res odlično. Soigralci, skupaj nas je okrog trideset, prihajajo s cele Primorske, trenira pa nas Dejan Šču-lac (igral je pri kriški Vesni v sezonah 2000/01 in 2001/02 op. int.).« Matija med zimskim odmorom ni miroval. »Treniral sem posebej, da bi obdržal formo in da ne bi bil začetek drugega dela sezone travmatičen.« Ekipa U16 iz Dekanov je trej na lestvici. »Na skupni lestvici, ki šteje za napredovanje v najvišjo državno ligo (upoštevajo rezultate kadetov in mladincev), pa smo prvi. Za nami sta ljubljanska Ilirija in Svoboda. V drugem delu se bomo torej borili za uvrstitev v višjo ligo,« je dejal Arduini, ki je še do konca lanske sezone igral pri združeni ekipi naraščajnikov Krasa. Matija je svojo nogometno pot začel pri domači Zarji Gaji. Pri Zarji je tudi pomožni trener cicibanov. Pred kako sezono, ko je še igral za Pomlad, sta skupaj s soigralcem Bolognanijem dosegla 110 golov. »Če se ne motim, sem jih zadel okrog 65,« se bežno spominja Matija, ki pri Dekanih igra v zvezni liniji (režiser) ali pa na boku. »Najraje bi igral za špicami, kar pa v našem igralnem sistemu ne pride v poštev,« je obrazložil 185 centimetrov visoki bazov-ski nogometaš, ki se je kot igralec tako opisal: »Moral bi igrati in razmišljati še hitreje. Predvsem v prvih treh korakih. V katerem elementu sem najbolj uspešen? Pregled nad igro.« Arduini je še povedal, katere so bistvene razlike med igranjem v pokrajinskem prvenstvu naraščajnikov in v državnem prvenstvu kadetov v Sloveniji: »V Dekanih treniramo bolj kakovostno, igralci imajo povsem drugačen pristop, se veliko borijo in maksimalno potrudijo, selekcija je zelo huda. Če se nekdo ne potrudi in se ne obnaša, kot je treba, ga enostavno pošljejo domov. Na Tržaškem pa si tega enostavno ne morejo dovoliti, saj smo bili vedno šteti.« Trener Dejan Ščulac je takole opisal Matijo Arduinija: »Matija se je hitro vključil v tukajšnje delovne navade. Je zelo vesten, delaven in tudi obetaven. Škoda, da se nam ni pridružil že pred par leti. Lahko pa še veliko napreduje, saj tu igra z enakovrednimi in tudi boljšimi nogometaši.« (jng) /mm f c^er g ji & K JU Uho* NAŠE MLADINSKE EKIPE V STAREJŠIH KATEGORIJAH - Zalet under 16 plave Visoke in delavne Igralke Zaleta v prvenstvu under 16 že nastopajo v skupini boljših kroma TRENER Danilo Berlot Novogoriški odbojkarski strokovnjak Danilo Berlot ima pa za sabo zelo ugledno igralsko pot (14 let je bil profesionalni igralec) in trenersko kariero, saj je bil med drugim državni prvak Slovenije z igralkami Nove Gorice, dve sezoni je treniral tudi Novo mesto v 1. slovenski ligi, zadnji dve leti pa je vodil moško ekipo Gornja Vežica z Reke. Bil je profesionalni igralec v Sloveniji, Franciji in na Hrvaškem ter tudi bivši mladinski in članki re-prezentant nekdanje Jugoslavije. V okviru projekta Zalet trenira ekipo U16, člansko ekipo v D-ligi, asisti-ral pa bo tudi pri drugih mladinskih ekipah. Pomaga mu Veronika Zu-zič (1. stopnja in 2. stopnja za mladinske ekipe), ki trenira že deset let. Ob mladinskih ekipah je drugo leto tudi pomožna trenerka v članski ekipi v D-ligi. Zalet U16 plava Breda Ban 1996 krilo Isabel Cassanelli 1996 podajalka Nada De Walderstein 1996 libero Petra Grgič 1996 krilo Maja Kojanec 1997 blokerka Veronika Moro 1996 blokerka Anastazija Pertot 1997 krilo Giulia Rauber 1996 korektor Urška Raubar 1997 blokerka Petra Sossi 1997 podajalka Demi Vatovaz 1997 podajalka Nina Vatovaz 1997 korektor Baza piramide projekta Zalet so tri mladinske ekipe U16. Dvanajst igralk Kontovela, Sokola in Sloge sestavlja ekipo plavih, ki bo ob prvenstvu U16 igrala (brez pomoči starejših igralk) tudi v 2. diviziji, igralke letnika 1997 pa bodo igrale še v elitnem prvenstvu U15. Ekipo vodita novogoriški odbojkarski trener Danilo Berlot in Veronika Zuzič. Igralke trenirajo štirikrat tedensko: ob ponedeljkih, torkih in petkih skupaj, ob sredah pa se z ostalimi mladinkami udeležujejo treningov, kjer pilijo individualno tehniko. Da bi vsaj enkrat tedensko vsaka od igralk trenirala blizu doma, vadijo šestnajstletnice na Proseku, v Repnu in Nabrežini, domače tekme pokrajinskega prvenstva U16 pa igrajo v Nabrežini (ekipa deluje v organizaciji Sokola). Za prevoz že od začetka sezone poskrbijo straši. »Doslej so vse zelo vestne in redno prihajajo na treninge. So zavzete, odgovorne, tako da sem zadovoljen z njihovim odnosom,« je potrdil trener Berlot. Ekipa je nekoliko višja od povprečja ostalih tekmic. »Tehnično lahko še veliko napredujejo, predvsem v povezavi med blokom in obrambo, v napadu pa smo že solidni,« napoveduje trener, ki med dva-najsterico je že razpoznal nekaj perspektivnih igralk. »Z dobrim delom in njihovim trudom bodo lahko res dosegle viden napredek.« Prvi prvenstveni cilj so igralke Zaleta že dosegle: v pokrajinskem prvenstvu U16 so se že uvrstile v skupino najboljših, zdaj pa bodo skušale osvojiti čim višjo končno uvrstitev. Čeprav večina igralk šele prvo sezono trenira in igra skupaj, se je skupina zelo dobro ujela. Vse so se udeležile tedenskih priprav v Postojni, kjer so tudi dokončno izbrali igralke. V pripravljalnem obdobju so se udeležile mednarodnega turnirja Brez meja v Pasian di Porde-none, kjer so osvojile 3. mesto. / RADIO IN TV SPORED Torek, 17. januarja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Risanka »Hrček Miha« - Miška Maška in miška Saška 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in Parlament 18.50 Kviz: L'eredità 20.00 Dnevnik 20.30 1.50 Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.00 Aktualno: Primaserata - Porta a porta (v. B. Vespa) 23.45 Dnevnik - kratke vesti 23.50 Film: Anche se saro sola (dram., ZDA, '06, r. A. Mastroianni, i. C. Ladd, A. Grabow) 1.55 Aktualno: Sottovoce Rai Due 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Nan.: Zorro 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.35 Aktualno: L'ltalia sul Due V" Rai Tre Scelta d'amore - La storia di Hilary e Victor (ljub., ZDA, '91, r. J. Schumacher) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Non c'e due senza quattro (kom., It., '84, r. E.B. Cluc-her, i. T. Hill, B. Spencer) 23.40 Film: Nome in codice - Nina (akc., ZDA, '93, r. J. Badham, i. B. Fonda, G. Byrne) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resnič. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Variete: Uomini e donne 16.15 Talent show: Ami-ci 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Il tredicesimo apostolo - Il prescelto (i. C. Gioe, C. Pandolfi) 23.30 Nan.: Squa-dra antimafia Palermo oggi 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Risanka: Dragon Ball 15.30 Nan.: Camera Café 16.20 Nan.: The Middle 16.45 Nan.: La vita se-condo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (t Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček 10.35 Ris.: Fifi in Cvetličniki 10.45 Ribič Pepe (otr. nan.) 11.05 Otr. odd.: Zlatko Zakladko (pon.) 11.25 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.00 Poročila 12.05 20 let Slovenije: Po svoji poti (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.20 Duhovni utrip (pon.) 14.35 Črno-beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriznimo znanost (pon.) 16.00 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 0.35 Turbulenca 18.00 Nad.: Odprava zelenega zmaja 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, kronika, športne vesti in vremenska napoved 20.00 Film tedna: Moj fi-rer (Nem.) 21.35 Kratki igr. film: Konjiček (pon.) 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.35 Nan.: Priznanja RS za poslovno odličnost za leto 2011 1.05 Nad.: Zdravni-čin dnevnik 1.55 Dnevnik, kronika, športne vesti in vremenska napoved (pon.) 2.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 3.10 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.00 Zabavni infokanal 11.15 Dobro jutro (pon.) 14.40 Dok. serija: Z Bruceom Par-ryjem po Amazoniji (pon.) 15.40 Ugani, kdo pride na večerjo? (pon.) 17.00 Mostovi - Hi-dak (pon.) 17.40 Rokomet - Evropsko prvenstvo (M): Slovenija - Hrvaška, prenos iz Vršca 20.00 Londonski vrtiljak 20.25 Odbojka - liga prvakov: ACH Volley Ljubljana - Tours VB, prenos iz Ljubljane 22.15 Žrebanje Lota 22.20 Bleščica - odd. o modi 22.55 Big band RTV Slovenija in Lucienne Lončina 16.15 Nan.: Desperate Housewives - I segreti di Wisteria Lane 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 20.55 Nogomet: Tim Cup, Milan - Novara, osmine finala 23.10 Dnevnik 23.25 Reportaža: Tracce 0.40 Dnevnik Parlament 0.50 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 6.00 Dnevnik in Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Appre-scindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio (kom., ZDA, i. S. Laurel, O. Hardy) 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.15 Variete: Glob Spread 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Dok.: Gate C u Rete 4 7.30 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Benes-sere - Il ritratto della salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 2116.15 Nad.: Sentieri 16.30 Film: ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (17. januarja 2011) Vodoravno: makaronar, Amalekiti, Ro-ra, okel, Lisa, Krona, rin, Tereza, Primorec, Li, Rada, E. I., Bojan, Ado, ens, osama, silovitost, P. N., Kafka, Kenijec, anion, ara, dry; na sliki: Lisa Ridolfi. 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: I fantastici 4 (fant., ZDA, '05, r. T. Story, i. I. Gruffudd) 23.05 Nan.: Cosi fan tutte 0.00 Film: Scuola di ladri (kom., It., '86, r. N. Parenti, i. L. Banfi, M. Boldi) 1.55 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.3016.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.0014.00 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Šport: Ski magazine 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Film: Campo de' fiori (kom., It., '43, r. M. Bonnard, i. A. Ma-gnani, A. Fabrizi) 12.30 Aktualno: Mukko Pallino 13.05 Variete: Energia e ambiente 13.30 Dnevnik 15.30 Dok.: Borgo Italia 16.30 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 22.40 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Aktualno: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Sai te-nere una bugia? (akc., r. T. Sheppard, i. B. Rowe, S. Word, J. Pepper) 23.02 Nočni dnevnik 23.30 Film: La signora di tutti (dram., It., '34, r. M. Ophtils, i. I. Miranda, N. Corradi) 23.20 Zoran Škrinjar International Jazz Connection |r Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 Poročila Tvsl 9.10 21.30 Žarišče 10.30 Poročila Tvsl 11.05 16.30, 20.30 Na tretjem... 12.00 Globus (pon.) 12.30 Poročila Tvs1 12.35 22.00 Odkrito (pon.) 13.30 Dnevnik Tvs1 15.30 Poročila Tvs117.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom Koper La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Variete: I menu di Benedet-ta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Risvegli (dram., ZDA, '90, r. P. Marshall, i. R. DeNiro, R. Williams) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 19.25 1.30 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Philadelphia (dram., ZDA, '93, r. J. Demme, i. T. Hanks, D. Washington) 23.05 Nan.: N.Y.P.D. 0.20 Dnevnik 0.30 Aktualno: (ah)iPiroso 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Dok. odd.: Eolie 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Ena zgodba, eno življenje 17.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Kraji in običaji 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Nell 20.00 Slovenski magazin 20.30 Rokomet: EP Slovenija -Hrvaška 21.50 Kino premiere 22.15 Vas tedna 22.45 Artevisione Magazin 23.15 Odbojka: Liga prvakov, posnetek pop Pop TV 6.55 9.10, 10.15, 11.35 Tv prodaja 7.2517.25 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 8.15 14.30 Nad.: Pola 9.25 Vzgoja po pasje (resnič. serija) 9.50 Zvezdniška preobrazba (resn. serija) 10.45 Zvezda dizajna (resnič. serija) 12.05 Čista hiša (resn. serija) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Jamie - obroki v pol ure (kuh. serija) 15.25 Nad.: Moji dve ljubezni 16.20 17.10 Nad.: Eva Luna 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.20 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Velika pričakovanja (ZDA) 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Nan.: Policijska družina 23.25 Nan.: Mentalist A Kanal A 7.15 Ninja želve (ris. serija) 7.40 Tom in Jerry (ris. serija) 8.00 Svet (pon.) 8.55 Družina za umret (hum. nan.) 9.20 13.50 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.45 15.55 Pa me ustreli! (hum. nan.) 10.10 16.20 Nan.: Teksaški mož postave 11.00 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci 12.50 Tv prodaja 13.20 Nora Pazi, kamera! (zab. serija) 14.15 Film: Na robu zločina (ZDA/Nem.) 17.10 Nan.: Na kraju zločina: CSI - New York 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Slabo zaščitena priča (ZDA) 21.50 Nan.: Spartak 22.50 Film: Zapeljevanje (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Romeo Grebenšek); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Iz dežele Luži-ške in njenih Srbov (pripr. Katja Kjuder); 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Posameznik in družba (M. Flego); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Arto Paasilinna: Zajčje leto - 9. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 12.00 Osebnost Primorske, glasovanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Najlepše operne scene-ruska opera; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.30 Economia e dintorni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Finestra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Classicamente, liricamente, sonoramente classici; 23.30 Nel pae-se delle donne; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.20, 17.35 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 18. januarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdëT nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona VREMENSKA SLIKA Danes se bo Azorski anticiklon premaknil na vzhod in obdržal severne hladne tokove nad deželo; jutri pa bo atlantska fronta nad Nemčijo prinesla vlažne jugozahodne tokove, predvsem v nižjih slojih. Nad zahodnim Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka. S severnim vetrom v višinah k nam priteka nekoliko toplejši in bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.50 Dolžina dneva 9.10 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.50 in zatone ob 12.14 A BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. V noči na četrtek bo spanje občutljivih ljudi moteno. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 10,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.57 najvišje 42 cm, ob 13.33 najnižje -51 cm, ob 20.29 najvišje 19 cm. Jutri: ob 1.03 najnižje -3 cm, ob 6.57 najvišje 45 cm, ob 14.17 najnižje -61 cm, ob 21.20 najvišje 27. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .100 Vogel..................70 Kranjska Gora.........45 Krvavec................65 Cerkno ................ 45 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ................. 70 Piancavallo............45 Forni di Sopra.........50 Zoncolan..............50 Trbiž...................60 Osojščica..............50 Mokrine..............100 Podklošter ............35 Bad Kleinkirchheim . . 50 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER CELOVEC O -6/5 O GRADEC -2/6 O-4/4 S. GRADEC TR?IČ -4/5 O KRANJ LJUBLJANA -4/6 POSTOJNA O-6/5 KOČEVJE REKA -3/6 CELJE -3/5 O MARIBOR O-2/5 PTUJ O M. SOBOTA O-1/6 ZAGREB -4/5 O ÎNAPOVED ZA DANES* Povsod bo rahlo oblačno z nočnimi poledicami. V ravninah in na obali se bodo pojavile meglice. Ničta izoterma se viša na približno 1400 m. s temperaturno inverzijo v nižjih slojih. Pogoji ne pripomorejo k prenovi zraka. Pretežno jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do -9, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 9 stopinj C. TOLMEČ O -5/2 cf..VIDEM o -4/7 O PORDENON -3/6 & TRBIŽ O -6/1 Mt ČEDAD^^* -3/6 Ä CELOVEC O -6/2 O -4/1 KRANJSKA G. o GRADEC -4/7 O -2/4 S. GRADEC O TRŽIČ -2/4 O KRANJ CELJE -2/5 O ^ MARIBOR O-2/6 PTUJ O M. SOBOTA O-2/6 o LJUBLJANA -2/5 POSTOJNA O-4/2 KOČEVJE ZAGREB -3/7 O SV ČRNOMELJ REKA 1/6 Povsod bo pretežno oblačno do spremenljivo vreme, v hribih se bo pojavilo sonce, v ravninah in na obali pa bo oblačnost izrazitejša, pojavile se bodo meglice in možne so rahle padavine. Ničta izoterma bo dosegla 2400 m, ampak temperaturna inverzija bo pogosta in pogoji ne ^bodo pripomogli k prenovi zraka. (NAPOVED ZA JUTRp \ Danes bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho, zapihal bo zahodni veter. V petek bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo. ZDA - Po zledenelem morju zaradi velikega mraza Oddaljenemu mestu na Aljaski na pomoč prihitel ruski tanker VELIKA BRITANIJA - Finančna stiska Vlada kraljici ne bo kupila nove ladje LONDON - Britanska vlada je zavrnila predlog enega od ministrov, da bi ob prihajajoči diamantni obletnici vladanja kraljici Elizabeti II. (na sliki) z davkoplačevalskim denarjem kupili novo kraljevo ladjo. Kot dodaja, bi nova kraljeva ladja verjetno stala več kot 70 milijonov evrov. Omenjeni nakup je v pismu ministru za kulturo Jeremyju Hun-tu predlagal minister za izobraževanje Michael Gove, obenem pa poudaril, da si kraljičin "izredno pomemben prispevek" Veliki Britaniji in Commonwealthu zasluži "trajno zapuščino". Vsebina pisma ni bila javna, a se je do njega dokopal časnik Guardian. A tiskovni predstavnik Came-rona je nakup odločno zavrnil. Kot je menil, nakup kraljeve ladje "glede na stanje javnih financ" ne bi predstavljal "ustrezne porabe državnega denarja. Kot je dodal, pa je vprašanje, ali sploh kupiti novo lad- jo, tako ali tako za palačo in ne vlado. S premierom se strinjajo tudi opozicijski labu-risti, ki so ocenili, da _^_ minister Gove očitno ni v stiku z realnostjo, če misli, da bi bil tovrsten izdatek v časih, ko se v okviru varčevanja krčijo celo proračunska sredstva za šolstvo, primeren. Kraljica Elizabeta II. je imela zelo rada kraljevo ladjo Britannio in naj bi celo zajokala, ko so jo morali leta 1997 po 44 letih plovbe vzeti iz uporabe. Sedaj je Britannia stalno zasidrana v škotski prestolnici Edinburgh in je priljubljena turistična atrakcija. (STA) ANCHORAGE - Ruski tanker z nafto se je s pomočjo ameriškega ledo-lomilca vendarle prebil do oddaljenega mesta Nome na Aljaski in tamkajšnjim prebivalcem pripeljal več kot potrebno nafto. Ruski tanker Renda je v mesto s 3500 prebivalci pripeljal 1,3 milijona galon goriva, prečrpavanje katerega naj bi trajalo predvidoma 45 ur. Tanker je moral ob pomoči ameriškega ledolomilca Healy prepluti 480 kilometrov dolgo pot v ledu. Po zasi-dranju v pristanišču pa je morala obalna straža najprej počakati, da se je led okoli tankerja utrdil, da bi lahko do njega pripeljali potrebne cevi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Mesto zaradi slabega vremena jeseni ni moglo pravočasno dobiti svoje običajne pošiljke goriva za zimo, zato so naredili izjemo in izdali posebno dovoljenje, s katerim so ruski ladji Rendi dovolili, da je mestu dostavila gorivo. V skladu z zakonom iz leta 1920 imajo namreč dovoljenje za tovrstno dostavo zgolj ameriške ladje. (STA) NOVA ZELANDIJA - Predlog združenja novozelandskih kmetov Olimpijsko striženje ovc? WELLINGTON - Združenje novozelandskih kmetov si želi, da bi striženje ovac postalo olimpijski šport. V združenju, ki bo marca na Novi Zelandiji priredilo svetovno prvenstvo, so prepričani, da si tudi ta šport s svojimi udeleženci zasluži mednarodno veljavo. "Prišel je čas, da tudi ta šport dvigne svoj status na svetovni ravni," je prepričana Jeanette Maxwell, zadolžena za stike z javnostmi, ki je prepričana, da bi ta šport lahko postal demonstracijski tako na igrah Common-wealtha kot na olimpijskih igrah. Ob tem je dodala, da vrhunski tekmovalci v osmih urah ostrižejo tudi do 700 ovac in pri tem opozorila na izjemno pripravljenost najboljših. Novozelandska vlada je tekmovalno striženje ovac že priznala kot šport in ga podprla tudi finančno. Seveda pa imajo ovce na Novi Zelandiji poseben pomen, saj je v državi, v kateri živi približno 4,4 milijona ljudi, kar okrog 40 milijonov ovac. Veliko zanimanje za ta šport je tudi v Avstraliji in na Irskem. Na združenju se zavedajo, da bo preboj v olimpijske športe težaven, kar pa ne spreminja njihovih želja. A konkurenca je huda. Že dolga leta se za preboj med olimpijske športe potegujejo tudi karate, ples, squash, bowling ... (STA)