sovražnik katoliianov in Slovencev propsdel. Zgodovinsko važen je bil torck, dne 15. maja. Ta dan je biJ odžagan slaboznani Svelozar Pribičevič, vodja demokratov (liberalcev) in prostozidarjev v Jugoslaviji. 0 tem možu smo že mnogo pisali. Čitatelji «Slovenskega Gospodarja« ga poznate kot najbolj zagrizenega sovražnika Slovencev, Hrvatov in katoličanov. Odkar obsloji naša država, jc bilo Pribičcvičevo stremljenje samo to, da ugonobi nesrbske narode in da ubije katoličanslvo v Jugoslaviji. Pribičevič nas ni iigonabIjal samo v narodnem, političnem in verskem oziru, — ampak je hotel nas Slovence gospodai-sko uničiti. Pribičevičevi demokrati so ravno Sloveniji nalagali največje davke in druga breniena. Finančno so nas izžemali do skrajnosti. Ves naš davčni denar, vsa carina, celo deželne doklade in taksc, vse mora v beograjsko centralistično kaso. Breme davkov je za kmeta, obrtnika in delavca v Sloveniji po krivdi demokratov tako silno, da na stotine naših ljudi gospodarsko propada. Demokrati Pribičevie, Kukovec, Žerjav, Kumanudi in kakor se že ti izžemalci imenujejo, so vso svojo poli1 tiko zadnjih let tako vodili, da se nas je gulilo do skrajnosti, a centralistični Beograd je bogatel od dne do dne. V Beogradu gradijo danes z našim denarjem na gtotine ogromnih in prešernih palač z 5 do 6 nadstropji, a mi Slovenci postajamo berači in gladujemo. Sovraštvo in nasilje Pribičevičevo glavno sredstvo. Pribičevič je politik sovraštva. On se je boril ves feas, kar obstoja naša država, proti temu, da bi zavladal mir nied Slovenci, Hi-vati in Srbi. Pribičevič je proti vsakemu sporazumu. Samo Srbi, samo Velika Srbija mu je bila pri srcu. Pribičevičeva politika je bila politika nasilja, politika bajonetov in krvi. Kot miniSter policije je dal streljali, obešati in pobijati ljudi kol muhe. Na tisoče ncdolžnib državljanov je dal vreči v teamne ječe, ker niso boteli prisegati na demokratski evangelij. Upeljal je batine. Pribičevič že na zunaj izgleda kot rabelj. . t ,; . Politika brez srca. Za revne in trpeče sloje Pribičevič ni imel srca, pač pa je njegova politika šla noč in dan za tem, da obogatijo barike in verižniki demokratske stranke. Kot glavni vodja demokratske strankc je kriv, da se najbolj potrebnim stanovom: delavcem, železničarjem, invalidom, nižjim državnim nastavljencem ni dalo toliko, da bi lahko živeli. Za kanone, oficirje in verižniškc banke so Pribičevičevci dajali milijarde. Mir, red in zadovoljstvo zginilo. Vse to je rodilo v državi nezadovoljslvo in sovrašt- vo. Narodi in slanovi so se po Pribičcvieevi politiki iuščuvali druga na drugega, kakor psi in mačke. Recia 11I nikjer. Osovraženi sriio tudi pri sosedib in zunanjcm svelu. Dolgovi so rastli dan za drevom za stolinc milijonov. Valuta (vrednost našega denarja) je padala, draginja pa skokoma rastia. To je uspeh vcč kot štiriletnega vladanja jPribičevičeve demokratske stranke v naši državi. Radikali zapustijo Pribičeviča. Vsc to so opazovali tudi dosedanji Pribieevieevi zavezniki radikali. Cela štiri leta so sedeli demokrali in radikali skupaj v vladi, v beograjskih ministrstvih, in vladali ter gospodarili. A že lansko leto so sprevideli pametnejši radikali, da vodi Pribičevičeva politika v propast ne samo posameznike, ampak celo državo. In ločili so se od njih! Demokratske pritožbe zavrnjene. Pri volitvah 18. marca je demokratska strarika bila silno tepena. Zgubila je polovico poslanskih inandatov. Ker jih volilci niso marali, so Pribičevič, Kukovec in Žerjav hoteli na drug način priti do vcčjega števila poslancev. Proti volitvam so se pritožili in trdili, da so druge stranke goljufale. A v verifikacijskem odboru, ki je cel tedcn pregledoval volilne akte iz vseh okrajev, se je dognalo, da so ravno demokrati bili tisti, ki so s silo in goljufijo dobili scdanje svoje poslance. Odbor je vse pritožbe demokratov, tudi Kukovčevo in Žerjavovo, zavrgel in je vse izvolitve naših poslancev potrdil. Razveljavil je pa tri demokratske poslanre, Pribičevič se zvija. V torek, 15. maja, se je še v narodni skupščini razpravljalo o tein, ali so poslanci pravilao izvoljeni ali ne. Seja je Irajala od pol 9. ure dopoldne c.el dan do 3. ure zjutraj. Govorilo je kakih 12 govornikov, največ radikalov in demokratov. Radikalni voditelji so izrekali strašno obsodbo nad Pribičevičem in celo demokratsko stranko. Cel dan so padale tako ostre besede, kakor še menda nikdar poprej. Tudi Pribičevič se je oglasil. Bilo je ravno okoli poJ ^oči. Zvijal se jc, zavijal resnico, grizel na levo in desno. Na vsak načiu je holel predočiti zbornici, da je samo njegova politika nasilja in sovraštva dobra za državo in ljudstvo. Vse svoje strupeno sovraštvo proti Hrvatom in Slovencem je zlil v svoj govor. To vam je satansko hudoben elovek. On noče miru, reda in sporazuma. Zapuščeni deinokrati. A je slabo naletel. Vse ga je zapustilo. Iz vseh klopi so letele proti njenm tako ostre besede, polne obsodbe, da kar ni mogel naprej. Še celo njegovi ožji somiSljeniki demokrati so ga slkoro vsi zapustili. Zvesti so mu ostali samo najbolj strupeni dcmokrati, srbski gosposki kmetje (zemljoradniki) in par socialnih demoki-a- tov. Samo ti so držali skupaj, vsi drugi pa so bili proti Pribičeviču. Težka ločitev demokratov od vladne mize. Okoli 3. ure zjutraj se je vršilo glasovanje. Za Pribičeviča je glasovalo samo par desetin poslancev, dočim so se vsi drugi, tudi naši slovenski, zdnižili proti Pribičeviču. Zmaga trezno in pošteno čutečih strank je Pribičeviča in njegove sodruge tako pretresla, da so se peuili jeze in sovraštva. Skakli so, tulili, grozili, a vse ni nič poniagalo. Tcžka je bila njih ločitev od vladne mize, pri kateri so sedeli nad štiri leta. K sporazumu, miru in redu! Mi Slovenci smo z zanimanjem zasledovali borbo zadnjih dni v naši državni politiki. Pribičeviču in njegovi demokratski stranki se je šlo za življcnje ali smrt. Sedaj je padel oni človek, ki je zakrivil v lepi naši domovini toliko gorja. Zadnje sredstvo mu je še bila divjaško-rokovnjaška Orjuna. A tudi ta mu ni mogla oteti političnega življenja. Upamo, da bo sedaj, ko je Pribičevič odžagan, polagoma vendar prišlo pri nas do boljših razmcr, do bratskega sporazuma ter do mira in reda.