V etnografskem muzeju Muljava (rojstna hiša Josipa Jurčiča) razstavljata člana skupine »Krog« Ida Rebula, Domžale in Stefan Horvat, Višnja gora Ida Rebula je že naša stara znanka, saj smo si ogledali njena dela v Gro-supljem, Dobrepolju in Ivančni go-rici. Besedo k razstavi je napisal dr. Cene Avguštin. Ne vztrajanje na mestu, temveč ne-nehno iskanje novegaje značilna po-teza pri razvoju in vzponu slikarskih osebnosti, med kakršne sodi tudi Ida Rebula. Slikarka se je s požrtvovalnim, kontinuiranim in neutrudnim delom povzpela med naše najbolj priznane Ijubiteljske likovne ustvarjake. Na tej poti ne smemo pozabiti omeniti poleg njene lastne prizadevnosti tudi ostalih likovnih vzpodbud, kijihje dobila v šoli, v različnih likovnih seminarjih, izobraževalnih kolonijah itd, kisejih je slikarka udeleževala in tako teore-ticno in tehnično izpopolnjevala svoje znanje. Za zgodnejše obdobje avtoričnih likovnih prizadevanj je značilen rea-lističen pristop k slikarskemu objek-tu, najbo to krajina, tihožitje alijigu-ra. Slikarkine krajine so v tem obdobju skoraj vedno povezane z ar-hitekluro. Arhitektum daje njenim pejsažem vtis večje plastičnosti, glo-binske razsežnosti in v veliki meri prispeva k razgibanosti in barvni učinkovitosti kompozicije. Posebej izstopajo naslednja delcu Domžale, Grad Borl, Podnanos, Ob Bistrici, Novo mesto, Žaga ob Krki, Osekpri Šempasu itd. Kolorit, kije doslej bolj ali manj sledil barvni situaciji izbranega moti-va, se v kasnejših delih nenadoma spremeni. Barvna skala postane skro-mnejia, prevladajo modri toni Nek-danje skrbno oblikovanje predmet-nosti nadomesti svobodriejša poteza čopiča. Slikarka prenaša vslikosvoje lastne, osebne poglede, svoj čustveni odmev na določen motiv. Slika ni več boj ali manj objektivno predstavljena realnost, v njej se skriva avtoričino razpoloženje, njen zdaj razgiban, zdaj zamrt notranji svet Med kompozici-jami te vrste sta najbolj značilni Vas Beka l in Beka II. Svojevrsten zaključek dosedanjih slikarkinih prhadevanj predstavlja slika Savudrija. V ozadju prostrane, rdeče obarvane istrske zemlje se na obzorju kaže skromna domačija, ob-dana z drevesi. Šinia praznina os-predja in drobna, vendar dominantno postavljena arhitektura ozadja daje sliki monumentalen izraz. Vtis mo~ numentalnosti povečuje odsotnost vsakršnih detajlov in zadržan kolorit Skorajnedvomimo.dasodislikamed slikarkina najbolj dognana in najbolj obetajoča dela. Zgomjemu podoben izraz sepojavi tudi v avtoričinemfigu-ralnem slikarstvu, v simboličnem zasnovanem delu Zentlja. IDA REBULA — rojena naRovih pri Radomljah, razredna učiteljica na OŠ Šlandrove brigade v Domžalah. Član Likovnega druStva Petra Lobo-de, Domžale. Likovne skupine Krog, lik. sekc. Tine Rožanc. Stanovanje: Domiale, Bistriika uL 22 SAMOSTOJNE RAZSTAVE: Lek-Ljubljana, OŠ Slandrove bri-gade, OŠ Vencelj Perko—Domiale, Radovljica, Lek Ljubljana (1987), Tosama-Vir, Grosuplje SKUPINSKE RAZSTAVE: Domžale, Kamnik, _Moravče, Se-lišči, Bogenšperk, OŠ Šlandrove bri-gade Domžale, Lek Ljubljana, Ra-domlje, Brežice, Kranj, Tisje pri Litiji, Valjevo, Zreče, Domžale (Zdravst-veni dom), Novo mesto, Škofja Loka, Brdo pri Lukovici, Maribor, Kamnik,-(Titan), Ljubljana (Mestna galerija, Magistrat, Lesnina), Velike Lašče, Jarše (Induplati), Domžale (univer-zale). Ljubljana (Litostroj), Ptuj (Ho-let, Petovio), tižič (kuraikova hiša, Paviljon NOB), Ljubljana (Paviljon Jurček, E>om Spanskih borcev), Zre-če, Tišina pri Murski Soboli, Ko-čevje, Mengoš (Melodija, Trak), Ga-lerija Repanšek, Domžale (Knjižnica), Ljubljana (Bežigrad), Trbovlje, Ljub-Ijana (Cicero), Dobrepolje... KOLONUE: Izobraževalna kolonija Selišči (1977), Kapela (1979), Gorca pri Ptuju (1984), Borl pri Ptuju (1985), Borl pri Ptuju (1987). EX-TEMPORI: Ex-tempore Domžale (1977), Kamnik (1977), Novo mesto (Labod 1979,1980,1983,1984,1985,1986, 1987),Tisje(1987),Ljubljana(1981, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987), Velike Lašče (1981), Rašica (1981, 1982, 1983, 1985), Zagorica (1984, 1988), Tržič (1984, 1985, 1986), Urh, Orle, Podmolnik (1984, 1985), Trbovlje (1987). Štefan Horvat nam je tudi že poz-nan, saj sodeluje na vsaki likovni manifestaciji v naši občtni (in tudi drugod). Besedo o njem je napisala dr. Stefka Cobelj. Večina Ijubiteljskih slikarjev se zadržuje ustvarjalno na konceptu likovnega izražanja v sliki, pastelu, gvašu in akvarelu. Nekaterise ukvar-jajo z risanjem, manjše Število pos-veča svojo pozomost grafiki, še manj pa sejih ukvarja s skulpturo. Ta pri-zadevanja so povezana v glavnem v z naravo, kjerprihaja do izraza osnov-no načelo o podajanju iskrenega oblikovnega občutka. S temje pou-darjena predvsem nagnjenost ustvar-jalca k spontanosti stika z motivom, obenem pa vnašanje kontrastnih ko-loristHnih gradacij, ki so prepojene večkrat s finim lirhmom, včasihpaje dopolnjena njihova vsebina tudi s simboliko. Med njimi so seveda tudi ustvarjalci, ki se po svoji likovni orientaciji ne morejo izogniti povsem elementom dekorativnosti in ilustra-tivnosti. Med zavzete, prizadevne in vses- t transke samanikle likovnike, ki se ukvarjajo s slikanjem iz Ijubitejskih pobud, spada Štefan Horvat iz Višnje gore, Njegove estetske potrebe zaje-majo v ustvarjalnem pogledu širok diapazon, saj ne deluje le kot slikar, ki upodablja najrajii krajine, čeprav so zanimiva tudi njegova tihožitja, ampak se uveljavlja še kot grafik in risar. Slika dobra tri desetletja, s to usmeritvijo pa se je začel aktivno udejstvovati že leta 1954. Slikalozi-roma likovno seje uveljavljal vedno le ob delu in vložil dosti naporov, da bi si izoblikoval svoj posebni svet, h kate-remu teži od rane mladosti ter ga do-polnil s potrebnim znanjem. Na po-dlagi izredne upornosti je svoj cilj dosegel, zato tudi zaslužen sloves, o čemer pričapogosto samostojno razs-tavljanje in sodelovanje na skupin-skih razstavah ter druge aktivnosti na tem področju ter številna priznanja. Njegov pomemben ustvarjalni odmev se odraža v posebrti viziji realistične-ga razpoloženja, karje v tesni pove-zavi z uskkjeno barvitostjo. Zgodnejši motivi, kijimjeposvečal Horvat svojo pozornost so bili iz rod-nega Prekmurja, čeprav gaježivljen-je kmalu zaneslo napovsem drugi del naše dežele, bliže Ljubljani Iz Gro-supljega, kjerje bil v delovnem raz-merju, seje lažje povezoval z umet-niikimi dogajanji v slovenskem kul-turnem srediiču, kjer se je že leta 1954 likovno izpopolnjeval pod men-torstvom slikarja Rajka Skpernika. Tako si je ob tej usmeritvi razUrjal horizont in iskal stike tudi z drugimi samorastniki, ki so se zbirali v Ijubl-janski slikarski šoli »Ivan Rob« in v kultumo umetniškem društvu »Tine Rožanc«. Tapovezava mujeprinesla prve stike z razstavno dejavnostjo in možnosfafirmacije tudi v okviru tujih razstavišč. Preselitev v ViŠnjo goro leta 1961, kjerseje ustalilje ugodno vplivala na Horvatova slikarska hotenja, kijihje lahko uveljavljal ne samo ob motivih iz slikovite okolice, ampak širše, obe-nem pa se lahko posvetil eksperimen-tiranju z drugimi tehnikami, kargaje vzpodbujalo zlasti ob slikanju z oljem še k tehniki akvarela Obe slikarski disciplini igrata vHorvatovem opusu primemo vlogo, pri čemer usmerja slikarsvoj ustvarjalni izraz predvsem na olja, ki mu omogočajo obiirnejie konkretiziranje motivov, jasnejše ra-zčlenjevanje barvnih površin in sa-mostojnejše obravnavanje odnosov, ki vplivajo direktno na dinamiko raz-pona med zunanjo učinkovitosijo in komponento notmnjih vrednostt Poudarili smo že, da so oljne slike najbolj pogosta oblika Horvatovega likovnega izražanja. Čeprav posveča največ pozomosti krajinarstvu, sepri-lagaja predvsem motimemu spletu oblik in planov, kijim priključuje ie značilen barvni sistem in meditativno obogateno pojavnost likovne ideje. S temi elementi, ki so osnova tudi nje-govim akvarelom. kontaktira slikar motiv direktno na terenu. Zato je obšel skoraj vso domačo deielo, kar muje dalopovodza intenzivno prido-bivanje izkušenj predvsem zato, da bi se čim boljše izoblikoval v lastni ust-varjalni vizijL Na podlagi tega se na njegovih delih prevenstveno odraža posvečanje pozornosti kompoziciji, zlastipapoudarjanju prefinjenih pre-hodov izplana vplan. Značilnaje tudi Horvatova težnja po originalnem in harmoničnem koloritu, ki ga posre-duje enostavno in neposredno. Pri tem ne zanemarja vsklajevanja kon-trastnih odnosov, ki so pridobili na vseh njegovih slikah subtilen odmev ter opozorili z vizualno sugestivnimi poudarki naposeben sistem ustvarja-Ičevega izražanja. Poklicno tehnično usmerjen, se ne bavi Štefan Horvat samo z značajem kompozicije in kolorita na svojih slikah in akvarelih, ampak ga pri-vlači tudi grafika, kjer zahtevnejii in preciznejši proces izvajanja potreben je več tehnične povezanosii Kljub ni-zu vsehmogočih variacij ne prekinja slikar pri tovrstnem izražanju izliva občulkov, zasnovanih subtilno na realni bazi Sledi predvsem teznji za dinamičnim grafičnim izrazom, da v neposredni in organski predstavi naj-de odgovarjajoce mesto elementom, ki mu pomagajo, da z obvladovanjem kontrastov in dodajanjem odrejene simbolike poudari možnost tematske povezave, pri čemer si pridobi z oblikovanimi sredstvi zanimivo kom-pozicijsko celoto. Več izraznih sreds-tev in fantazije potrebujejo brez dvo-ma slikarjevi ex librisL Ta zvrst originalnepojavnosti se med Ijubitelj-skimi slikarji redko koristi, toda v Horvatovem opusu zavzemajo ex li- . brisi pomembno mesto in pozitiven napor za obeleževanje doživljenih in duhovitih vizij. Vokviru razporejanja oblikovnih elementov in neposredne-ga vtisa slikarju ni odreči, karje tudi v tem primeru odločujoča ustvarjalna komponenta. S tovrstno dejavnostjo in molivno raznovrstnostjo privtači Horvat zasluženo pozomost miselne-ga doživljanja potrebnega pri uspeš-nosti likovnega načina izražanja. Slikarska naravnanost Šiefana Horvataje povezana tudiz udeležbo v Stevilnih likovnih kolonijah, v katere se je vključeval širom Slovenije. Na teh srečanjih z različnimi Ijubitelj-skimi ustvarjalci, sije pridobil dosti oblikovnih izkušenj, ki jih je začel prenašatiz izredno prizadevnost/o tu- di na druge, zlasti na mlade. Tako so se razvili pod njegovim vodstvom likovnikrožkimedučenciv Višnjigo-ri, v Ivančni gorici in v LjubljanL Če je imel priložnost, je vodil tudi delo mladih udeležencev, vključenih po-nekod v slikarske kolonije. Kot orga-nizatorje prirejal tečaje za grafiko in ustanovilsekcijolikovnikovpriKUD Ivančna gorica. Aktivno deluje v Ijubljanskem društvu likovnih samo-rastnikov, pri slovenskem društvu ex libris v Ljubljani. pri društvu likov-nikovlskre v Grosupljem, kjerdeluje tudipriZKO, vključenpaje še v delo-vanje likovne sekcije KUD »Tine Rožanc« v LjubljanL To široko zani-manje za likovne in pedagoške pro-bleme uvršča Horvata med redke amaterske slikarje, ki si organizirajo delo tako, da zmorejo časovno zados-titi celoti svojega hotenja. Tega sicer nenalaga vsakodnevno življenje, am-pakželja za uresničevanje višjih ciljev v okviru aktualnih problemov likov-nega ustvarjanja in izobraževanja. Stefan Horvatje rojen 1. 5. 1952 v Otovcih (Murska Sobola), elektro-tehnik, zaposlen v 1MOS. POZD Elektroservice Grosuplje, kot vodja proizvodnje elektronike. Stanuje: Vi-šnja gora, Cesta Dolenjskega odreda 11. Član likovne skupine »Krog« Iva-nčna gorica, Ukovnih samorastnikov Ljubljana, Likovne sekcije Tine Rožanc Ljubl-jana, drušlva Exlibris Slovenije. Samostojne razstave Med 1954. in 1987. letom je imel 60 samostojnih razstav v raznih kra-jih Slovenije, Hrvaške in Srbije. Skupinske razstave Sodeloval je na Številnih skupin-skih razstavah po Jugoslaviji in na tu-jem: v Beogradu, Banja Luki, Bresta-nici, Celju, Dobrepolju, Domžalah, Grosuplju, Horjulu, Hrastniku, Jese-nicah, Kočevju, Kostanjevici, Kran-ju, Krškem, Kumrovcu, Lendavi, Ljubljani, Mariboru, Muljavi, Mur-ski Soboti, Nišu, Novi Gorici, Novem Sadu, Piranu, Prištini, Puli, Raden-cih, Radgoni, Ribnici, Seliščih, Seža-ni, Skopju, Šentvidu pri Stični, Škofji Loki, Titogradu, Travniku, Trbovl-jah, Trebnju, ^Višnji gori, Zagorju, Zagrebu in Žužemberku. V ino-zemstvu pa v Avstriji, Belgiji, Danski, Finski, Franciji, Holandiji, Kanadi, Madžarski, Nemčiji, Švici in ZDA. Priznanja in zahvale 1971 — ZKO Murska Sobota — priznanje 1972 — ZKO Krško, Občinski svet — zahvala 1973 — Hrastnik — Trbovlje, Priz-nanje revije slovenskih likovnita skupin 1981 — Velike Lašče — priznanje Ex tempora 1982 — Črnomelj, KrSko, Novo mesto — zahvala 1983 — Hrastnik — Trbovlje — priznanje na rudarski likovni kolooiji 1983 — Ljubljana, Jurčičeva plaketa za likovno dejavnost 1983 — Ljubljana — priznanje na Ex tempore 1984 — Ljubljana — priznanje Ex tempore 1985 — Ljubljana — priznanje Ex terapore 1986 — Ljubljana — priznanje Ex tempore 1986 — Brežice — priznanje na srečanju gradbenih delavcev 1987 — Beograd, Red zaslug za na-rod s srebrno zvezdo