NAŠ ČASOPIS
Naslednja, 388., številka bo izšla v ponedeljek, 28. novembra 2011. Prispevke sprejemamo do petka, 11. novembra.
Uredništvo: 01/750 66 38
Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika
Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer
Leto XXXVIII, 387. številka
24. oktober 2011
Gradeo vrtec Minister na obisku Komunalni forenziki Evri dobrote
Novo gasilsko vodstvo Prenovljen telovadni dom Razstava Hudovcev Comenius v Borovnici
stran od 2 do 15

Prizidek raste Pomoč v nesreči Med tanki
Približuje se Miklavž
Lekarna zopet obratuje Najlepše hiše Prenovili oltarje 30 let Rotarja
O trgovini na referendumu Sanac^a Malenščice Sporno igrišče Ličkali koruzo
stran od 16 do 21
stran od 22 do 26
stran od 27 do 31
stran od 32 do 35
Hribovite predele je v začetku oktobra pobelilo. V Črnem Vrhu nad PGD Borovnica ima novo vodstvo. Cirila Kosa je po 27 letih na pred-Polhovim Gradcem, kjer je nastala fotografija, je zapadlo kar 12 cm sne- sedniškem mestu zamnejala Saša Mevec, Vil^a Mevca na poveljniškem
ga. (foto: Izidor Jesenko)
mestu pa Jože Palčič.


Dragomerčani in Lukovčani naj bi o gradnji po- Občina je začela obnavljati objekt na Poštni 1, V tokratni številki smo veliki intervju opravili slovno-stanovanjskega objekta-trgovine v Dra- kjer bo zgradila vrtec. Več v notranjosti Naše- z direktorjem družbe Metrel Mehanika Pet-
gomerju odločali na volilno nedeljo 4. decembra. ga časopisa.
lOC LOGATEC-ZAPOLJE
Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.
POSLOVNI PROSTORI
ZA VSAKO DEJAVNOST!
Že od 550 EUR / m2
rom Janšo. Več na horjulskih straneh.
Sestavite svoj
poslovni prostor!
Center Je razdeljen na posamezne module dimenzij cca 5.20 m širine in cca 9.60 m globine in povprečne višine 4 m. Module lahko
lobine cca 9.6U m.


Za vse vrste dejavnosti!
PERPETUUM JAZZILE
NA VRHNIKI 9. 12. 2011 OB 20.00
VEČNAMENSKA ŠPORTNA DVORANA PRI
OŠ AM SLOMŠKA VRHNIKA
>v
ZIC
Volitve 2011
Stranke imajo v volilni številki Našega časopisa brezplačno na voljo % časopisne strani. Večji obseg bomo obračunali po ceniku komercialnih oglasov.
Vladavina manšetnih gumbov
Uf, kakšen mesec je za nami, poln prelomnih dogodkov. Najprej je padla vlada, o čemer se je sicer že dolgo časa šušljalo. Pojavile so se nove stranke z večinoma starimi obrazi, ki pravijo, da ponujajo alternativo sedanjemu vodenju države 1/ približno istem času je sledila občinska seja, na kateri je župan ene od »naših« občin, predlagal odcepitev od Našega časopisa. Solo poteza župana ni bila všeč ljudstvu, zato je moral predstavnik ljudstva točko umakniti iz dnevnega reda še preden se je sploh začela. No, presenečenj še ni bilo konec. Tik pred drugim vikendom v oktobru nas je dobesedno zamedlo. 1/ Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem so namerili kar 12 cm snega. Že naslednji vikend pa so po večjih slovenskih mestih mladi in stari protestirali proti neupravičenemu bogatenju na račun revnih. Zanimivo je pri tem poslušati komentarje slovenskih menedžerjev in direktorjev, češ, pri nas ni mogoče spreminjati stvari, krivi so tam zunaj. Pravijo, tam zunaj se morajo spremeniti, potem se bomo lahko tudi mi. Krasno. Pri nas ni nihče kriv in nihče ne drži štange sistemu. Še ena od nategancij in pilatovskega pranja rok. Glede na stanje družbe, demonstracije pri nas verjetno ne bodo pomagale čisto nič. Taborjenje premraženih študentov pred borzo ne bo sprožilo potrebnega klika v možganih direktorjev z manšetnimi gumbi. Klik jim lahko naredi vest, ta pa se začne oblikovati z vcepitvijo moralnih vrednot že od vrtca dalje Dokler bo šolski sistem naravnan samo k pravicam in ne tudi k dolžnostim otrok, do tedaj se bodo otroci med šolskim kosilom obmetavali s hrano. H kliku pa bi močno pripomogli tudi učinkoviti organi pregona in pravičen pravosodni sistem, ki bi se dotaknili tudi belih srajc z manšetnimi gumbi. Vse dotlej pa je vsako upanje na spremembe zaman.
Gašper Tominc
Ker so nekatera besedila prispela že po zaključku redakc^e, vsem pisnim prispevkom nismo uspeli zagotoviti jezikovnega pregleda.
Naš časopis tudi na facebooku.
ko, (
2 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občinska seja
Poldruga ura za pobude in vprašanja
Vrhnika, 29. september - Prva popočitniška seja občinskega sveta je trajala dobre štiri ure, v tem času pa so svetnice in svetniki obravnavali enajst točk dnevnega reda. Med drugim so govorili tudi o novem vrtcu, novi direktorici Cankarjeve knjižnice in distribucyi zemeljskega plina v občini.
Očitno se je čez poletje nabralo kar nekaj vprašanj, kajti od vseh točk dnevnega reda so se svetniki še najdlje pomudili pri pobudah in vprašanjih. Posamezne izbrane vam predstavljamo v samostojnih člankih. Ravno obratno pa pri naslednji točki, predstavitvi osnutka proračuna, pobud in vprašanj ni bilo, ker je bila točka namenjena zgolj predstavitvi in ne razpravi. Osnutek predvideva 22,4 mil^ona evrov prihodkov in 24,2 mil^ona evrov odhodkov. Občina namerava razliko poravnati s prenosom sredstev iz prejšnjega proračunskega obdobja in z morebitnim zadolževanjem. V nadaljevanju postopka sprejemanja proračuna bodo osnutek najprej obravnavali štirje občinski odbori.
Seja se je nadaljevala s predlogom sprememb odloka o načinu distribuc^e zemeljskega plina v občini. Predlagana je bila sprememba, da bi
vrhniški komunali podaljšali pravico distribu-c^e zemeljskega plina do leta 2023. V občinski stranki SDS so glede tega imeli pomisleke, češ da pogrešajo analizo, ki bi pokazala, kdo je ugodnejši - zunanji ali domači distributer. Spomnili so še na več tako imenovanih »spečih« priključkov in na počasno širjenje plinovodnega omrežja. Richard Beuermann, ki je obenem svetnik in vodja oddelka za plin na komunali, je odvrnil, da so »speči« priključki posledica visoke cene priklopa, ki pa ga določa občina in ne komunala. Širjenje omrežja po njegovem mnenju poteka zato tako počasi, ker poteka sočasno z obnovo komunalne infrastrukture. Drugače povedano: plin zaradi manjših stroškov navadno polagajo zgolj tam, kjer je že odprta
cesta. Ker je bilo sprejetje spremembe odloka predvideno po hitrem postopku in ker mu je nasprotovala več kot ena šestina svetnikov, je župan točko umaknil z dnevnega reda še pred glasovanjem.
V	nadaljevanju je občinski svet obravnaval letna programa kulture in športa, za katera je predvidenega četrt mil^ona evrov. Predlog kulture je dobil podporo tako rekoč brez razprave, nekaj več pa je je bilo pri športu, kjer je bilo osrednje vprašanje: komu vzeti, da bi povečali delež vrhunskim športnikom. Na koncu so našli kompromis, da znižajo postavko za sofinanciranje delovanja društev in športnih zvez ter jo obenem povišajo vrhunskim športnikom.
Ponovno se je na mizi svetnikov znašel predlog odloka o ustanovitvi in organiziranju vrhniške komunale, ki je so ga svetniki sicer potrdili, a morajo isti odlok v enakem besedilu sprejeti še v ložansko-dragomerski in borovniški občini. Govorili so tudi o obnovi objekta na Poštni 1, v katerem naj bi bil po novem vrtec. Podžupan Janko Skodlar je pojasnil, da je vrednost projekta ocenjena na 827 tisoč evrov ter da bodo poskušali kandidirati na javni razpis ekosklada, kjer se nadejajo okoli 150 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Občinski svet je na koncu sprejel sklep, da se nadaljuje s postopkom obnove objekta in da se v novem proračunu za investicijo zagotovi potrebna sredstva.
V	sklepnem delu seje je svet podal pozitivno mnenje k imenovanju Suzane Potočnik za direktorico Cankarjeve knjižnice Vrhnika in sprejel pravilnik o plačah in plačilih občinskim funkcionarjem. (gt)
Računalniki le za tiste, ki jih bodo hoteli
Vrhnika - Pisali smo že, da je bilo na seji občinskega sveta v preteklosti govora o preklopu iz pisnega gradiva za občinske seje na elektronsko, kar naj bi bilo cenejše in okolju pr^aznejše. Predpogoj za to so seveda prenosni računalniki, ki bi jih morala svetnikom priskrbeti občina. Med člani občinskega sveta je zaokrožila tudi anketa, v kateri so se odločali, kakšno obliko gradiva si žel^o. Toda ker je po besedah nekaterih imela anketa rahlo dvoumna vprašanja, so na zadnji seji znova govorili o tej tematiki. Na koncu je bilo rečeno, naj se tisti svetniki, ki bi želeli imeti elektronsko gradivo, oglasno v pisarni občinske uprave, da jim priskrb^o računalnik, ostali, ki pa tovrst-
nega gradiva ne žel^o, pa ga bodo še naprej prejemali v klasični papirnati obliki.(gt)
Prostora naj bi bilo le še za tri do pet let
Obe vrhniški osnovni šoli se bosta glede na projekc^e rojstev in priseljevanje morali začeti ukvarjati s prostorsko stisko. Kot je na seji občinskega sveta dejal mag. Matej Černetič iz občinskega oddelka za družbene dejavnosti, naj bi bilo zadosti prostora do leta 2015 ali najdlje do 2017. Do tedaj bi se še dalo izkoristiti prostorske rezerve obeh šol s preraz-porejanjem učencev, po omenjenih letnicah pa nič več. Kot je še dejal, razmišljanja gredo v smeri gradnje zgolj enega prizidka, namesto dveh.(gt)
Vi sprašujete, na občini odgovarjajo • Vi sprašujete, na občini odgovarjajo
Vloge za znižano plačilo vrtca
Na naš naslov se je obrnil bralec Našega časopisa, sicer tudi starš otroka v vrtcu. V senci povečevanja pristojnosti centrom za socialno delo, ga je zanimalo, kako postopati z vlogami za znižano plačilo vrtca za leto 2012. »Kam naj pošljem vlogo? Na občino ali CSD? Kdo je pristojen za reševanje tovrstnih vlog?« sprašuje bralec Milan.
Na občini odgovarjajo:
Tisti starše, ki imajo že izdane odločbe in veljajo do 31. 12. 2011, se naj z novimi vlogami za leto 2012 napot^o na pristojni center za socialno delo, tudi če obrazci niso enaki. Občine lahko izdajo odločbo samo do konca tega leta, saj po uveljavitvi ZUPJS o tem več ne odločajo.
Starše, ki so pravkar vključili otroka v vrtec, naj gredo z vlogami za leto 2012 na CSD, občina pa bo izdala odločbo, ki bo veljala le do konca leta 2011. Vloge za leto 2012 lahko starši vlagajo na CSD 30 dni pred začetkom uporabe zakona.
Začeli z deli na novem vrtcu
Vrhnika - Konec septembra so na objektu na Poštni ena, kjer je predviden nov občinski vrtec, stekla gradbena dela. Delavci so najprej odstranili celotno ostrešje, kasneje pa so podrli še nekaj predelnih sten. V tem času se je na dvorišču že nabralo za več tovornjakov odpadnega gradbenega materiala. Po terminskem planu naj bi bil objekt predvidoma zaključen v decembru, je pa to močno odvisno od vremena. Kot je na zadnji občinski seji pojasnil podžupan Janko Skodlar, je investic^a trenutno ocenjena na približno 800 tisoč evrov, vendar se nadejajo, da bodo znesek znižali za 150 tisoč evrov z državnimi sredstvi eko sklada, za katerega nameravajo kandidirati. V novem vrtcu naj bi bilo prostora za šest oddelkov otrok.
Sicer pa je vrtec dvignil nekaj prahu tudi na zadnji seji, ko so svetniki dvigovali roke za omenjeno investi-c^o. Občinska SDS je imela pomisleke nad ocenjenim zneskom oziroma je menila, da bo končni znesek verjetno še višji na račun ureditve okolice. Kljub vsemu so na koncu svetniki vendarle večinsko potrdili nadaljevanje obnove objekta na Poštni 1.(gt)
Najprej so odstranili ostrešje.
Začeli so tudi s podiranjem notranjih predelnih sten.
Pogled v notranjost
k t^ V ^ i
¡1.1 f
ij- - t, 4 J ^ I
mmr

Nekatere obljubljanske občine že imajo mestni avtobus. Bo nekoč pripeljala tudi na Vrhniko?
Mestni avtobus do Vrhnike?
Na zadnji občinski seji je svetnik Mirko Antolovic podal pobudo, da bi tudi na Vrhniko vozil mestni avtobus, tako kot sedaj že v kar nekaj priljubljanskih občin (Škofljica, Ig, Grosuplje, Brezovica). Župan Stojan Jakin je dejal, da je pobuda zelo na mestu in da so tudi že na občini razmišljali o tem ter naredili celo zelo grobe ocene, po katerih bi to občino stalo okoli tristo tisoč evrov. Nekaj več pomislekov je Jakin imel le zavoljo parkiranih vozil, ki bi zasedla veliko razpoložljivih parkirnih zmog-
Ijivosti v mestu. Po njegovem mnenju bi morali nekje zagotoviti namensko parkirišče P+R, kot ga poznajo na številnih koncih v Ljubljani, zato je občinskim službam naročil, naj najdejo primemo lokacijo za parkirišče. »Delamo in bomo še delali na tem, vendar je na žalost zaenkrat še več vprašanj kot odgovorov,« je še dejal župan, (gt)
Občina poslala revizorje nad zavode
Zdravstveni dom Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika so v septembru obiskali revizorji, ki so pregledali poslovanje zavodov. V teh dneh, ko to berete, naj bi bile že končane vse reviz^e. Kot je dejal župan Stojan Jakin, je občina želela z reviz^a-mi preveriti govorice o nepravilnostih, ki so krožile po Vrhniki. V ta namen so na podlagi zbiranja ponudb izbrali družbo, ki je opravila vse tri reviz^e skupaj za nekaj manj kot devet tisoč evrov. Stroške zanjo naj bi glasbena šola in zdravstveni dom poravnala sama, za ZIC pa še ni povsem jasno, kdo bo nosil stroške - zavod ali občina. (gt)
Most v Retovju
Pridobitev z drobno napako
Vrhnika - KS Verd in tudi občinski svetnik Anton Sluga sta nedavno tega opozorila občinsko upravo, da ograja novega mostu v Retovju sloni na nosilcih, ki verjetno ne bi vzdržali velike sile. Prav tako so opozorili na praznino, ki po novem zeva med ograjo na koncu mostu in potjo. Včasih je namreč na tistem mestu raslo grmovje in nudilo vsaj nekakšno zasilno prepreko, da ne bi kdo zgrmel v strugo reke. Sluga se je zato spraševal, zakaj ne bi ograje podaljšali še za kakšen meter naprej ob poti. Odgovor z občinske uprave je bil pritrdilen za popravilo nosilnosti ograje in negativen za njeno podaljšanje. Kot so dejali, so ograjo že hoteli podaljšati, vendar kulturnovarstveniki tega niso dopustili, saj so vztrajali, naj se po-
stavi identičen most, kot je bil nekoč. Zato previdnost okoli mostu ne bo odveč. (gt)
Sprehajalna trasa tudi med Mavrico in Vrtnar^o?
Gre za traso, po kateri je nekoč potekala železnica, zdaj pa jo ponekod, kjer je primerno urejena, uporabljajo kot sprehajalno pot, ki je že nekaj časa lepo urejena zadaj za Zlatico, občani pa si žel^o nekaj podobnega še med Mavrico in Vrtnar^o. Na občini pravdo, da gre za tujo lastnino - traso železnice, na kateri ne smejo posegati v prostor, razen če jim dovol^o na železnici. Gre za tako imenovani varovani koridor, po katerem naj bi nekoč zopet potekala železnica. Toda slišati je, da železnici počasi polzi koridor iz rok, posledica česar bi lahko bila, da bi se občina lahko s polno paro lotila obnove trase za rekreac^sko pot. (gt)
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina	Vrhnika	NAŠ ČASOPIS 3
			
Okoljski minister z županom o smradu
Vrhnika, 30. september - V občinski hiši se je mudil okoljski minister Roko Žarnič. Med drugim so ga na občini povabili na obe kompostarni, kjer so mu predstavili obrata, obenem pa so govorili tudi o problematiki smradu na Vrhniki.
Skupinska fotografija na kompostarni Rosa
Pogovor v sejni sobi: župan, direktorica občinske uprave in minister ter hrvaški gostje na drugi strani
Minister je s seboj pripeljal predstavnike občine iz hrvaške Makarske, kjer se pripravljajo na temeljito ločevanje odpadkov. Vrhniška občina, ki je na tem področju s pomočjo komunale vodilna v Slovenci, je zato bila prava izbira za iskanje tovrstnih nasvetov in informac^. Župan Stojan Jakin je hrvaškim gostom pojasnil, da gre za dolgotrajen proces z raznolikimi pristopi, ki mu sprva ni sledilo veliko občanov, zdaj pa na deponijo v Logatcu odložijo le še tretjino odpadkov. Preostali dve tretjini pristaneta v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov.
Gostje in minister so si ogledali tudi kompostarni CRO Vrhnika in Roso, kjer so jim predstavili proizvodni proces. Minister Žarnič je posebej za Naš časopis dejal, da je bil obisk zelo zanimiv, saj si je lahko ogledal vse tisto, kar je v teoriji že poznal. »Ti dve družbi dokazujeta, da ravnanje z odpadki postaja vedno hitreje rastoča gospodarska panoga in da je tovrstna industrija lahko tudi donosna.« Glede smradu, o katerem so tudi govorili, pa je minister še enkrat potrdil že znano dejstvo: nadzor smradu je na žalost zaenkrat še nemogoč, dokler ne bo obstajala zanesljiva tehnologija, ki bo merila smrad. »Lahko sicer uporabimo vohalce, nekaj podobnega, kot je pri enologih ali v industriji parfuma, vendar so tovrstni rezultati subjektivni in zato ne morejo biti merilo, kaj smrdi in kaj ne.«
Gašper Tominc
Torek je dan za dobroto
Pet tisočakov za Jereba, sto pet za občino
Vrhnika, 11. oktober - Za večino je bil drugi torek v oktobru čisto navaden dan. Zgolj še eden od številnih v koledarskem letu. Za nekatere pa vse prej kot to. Mednje zagotovo sodita Tadej Jereb s Stare Vrhnike in Občina Vrhnika.
Predaja listine Tadeju Jerebu
prenakazati v poseben sklad za pomoč ljudem v stiski - predvsem mladim.
Drugi vesel dogodek tistega dne pa je bil ravno obratne narave: donac^o je prejela Občina Vrhnika: 105 tisoč evrov ji je poklonila družba Mond, d. o. o., ki namerava na Raskovcu zgraditi manjšo sosesko z dvaindvajsetimi hišami. Na občini so menili, da tolikšen priliv občanov posledično pomeni tudi povečanje povpraševanja po predšolskem varstvu in šolskem programu v zavodih, zato se je moral investitor »odkupiti« z omenjeno donac^o. Zgodba o gradnji soseske na Raskovcu ima že dobre tri leta
dolgo brado, sedaj pa jim je po vseh peripet^ah le uspelo, da so začeli z gradnjo komunalne in prometne infrastrukture, ki naj bi jo končali marca prihodnje leto. Prodajali bodo parcele z gradbenim dovoljenjem po rahlo višji ceni od splošne cene tega območja, v nadaljevanju pa na račun tega ponujali nekoliko cenejšo gradnjo hiš, pa tudi ugodnejše kreditne pogoje od siceršnjih (za projektom stoji z denarjem DBS Leasing,
pom naj bi zaku-
d. o. o.). S takim pristo bi dosegli, da parcel ne pili prekupčevalci z zemljišči, marveč samo »resne« stranke, ki si žel^o čimprejšnjo streho nad glavo. (gt)
Direktorica občinske uprave, vrhniški župan ter predstavnika DBS Leasinga in družbe Mond.
Zakaj? Tadej Jereb je prejel iz rok župana Stojana Jakina listino, s katero se občina zavezuje, da mu bo iz Galletovega sklada poklonila pet tisoč evrov sredstev. Jereb je namreč po nesreči z motorjem ostal brez desne noge in sedaj zbira denar za novo protezo, ki bi mu omogočila boljšo gibljivost. V družbi predsednika Društva invalidov Vrhnika Cirila Podbregarja je pojasnil, da imajo zbranih več kot dvajset tisoč evrov, kar v praksi pomeni dobro polovico potrebnih sredstev. »Zahvaljujem se tako vam kot gospodu Galletu za to človekoljubno potezo. Res hvala,« se je zahvaljeval Jereb, ki se bo verjetno odpravil v šolo opravit poklicno prekvalifikac^o. »Nekaj moram početi, kajti brezdelje ni zame,« pravi nekdanji delavec ličarske delavnice, ki je verjetno ne bo več videl. Najti mora delo, ki ga bo lahko opravljal kot invalid,
za to pa je potrebna prekvalifi-kac^a. Sicer pa Starovrhničan ostaja optimist. »V življenju je potrebno iti naprej. Ne smeš se zapreti vase in se smiliti samemu sebi.« Župan je pozdravil njegov optimizem in izrazil upanje, da bo čim prej zbral potrebno vsoto za protezo, s pomočjo katere bi lahko življenje, kolikor je to sploh mogoče, vrnil v nekdanje tirnice.
Tako imenovani Galletov sklad je poseben sklad v občinski blagajni, ki je nastal po poravnavi med občino in dediči denacionaliziranega Galletove-ga posestva v okolici Vrhnike. Občina je namreč dlje časa uporabljala več Galletovih zemljišč, za katera bi jim morala plačati odškodnino. Po dolgotrajnih dogovorih so dosegli poravnavo, po kateri sta se Franz Galle in Eva Lehman odpovedala odškodnini, Občina Vrhnika pa je morala trideset tisoč evrov
Karitas m >t
^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport In turizem Vrhnika
Župn^ska Karitas Vrhnika v sodelovanju z Občino Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika in SAZAS-om Ljubljana organiziramo ob 20-letnici dobrodelni koncert
DVA NOVČIČA.
Dobrodelni koncert je namenjen za pomoč družinam, ki so v hudi socialni stiski.
Koncert bo v soboto, 26. 11. 2011, ob 18. uri v dvorani Cankarjeva doma Vrhnika.
Nastopili bodo priznani ansambli, pevci in solisti:
-	orkester Simfonika: dirigent Marko Fabiani,
-	MePZ Mavrica Vrhnika: zborovodkinja Darinka Fabiani,
-	Nuška Drašček,
-	Klemen Šiberl,
-	Oktet Raskovec,
-	Ansambel Peklenski muzikantje.
Program bo povezoval Mario Galunič.
Prodaja vstopnic: - TIC Vrhnika
-	pol ure pred začetkom prireditve v Cankarjevem domu Vrhnika
Vrhnika ima reševalno postajo
Vrhnika, 10. oktober - V Zdravstvenem domu Vrhnika po več letih premora znova deluje reševalna postaja. To pomeni za paciente veliko pridobitev, kajti v skrajnih primerih lahko tudi minute, če ne sekunde, pomenjo vez med življenjem in smrtjo.
Zdravniška ekipa v sestavi voznik in diplomirani zdravstve-nik je nastanjena v Štirnovi hiši za zdravstvenim domom, in sicer vsak delavnik med sedmo zjutraj in osmo uro zvečer. Kot je pojasnil Emil Židan, v. d. direktorja zavoda, bo v interventnih primerih sodeloval tudi dežurni zdravnik, ki pa se bo lahko, glede na stanje pacienta, odpeljal z reševalnim vozilom tudi v Ljubljano. »Da bi naš zdravnik odhajal s pacientom v Ljubljano, do sedaj še ni bilo. Po novem se bo to lahko zgodilo, a sodeč po statistiki, le od šest- do osemkrat letno. Zato apeliram na paciente v ambulanti, naj bodo v takih primerih strpni in razumevajoči.«
Reševalna postaja se nahaja v Štirnovi hiši zraven zdravstvenega doma.
Reševalna postaja bo pokrivala vse tri občine, ki jih pokriva zdravstveni dom, zagotovo pa bo prišla prav tudi nekaterim sosednjim občinam, ki jim je prav tako Vrhnika bližje kot prestolnica. »Reševalna postaja je za občane zelo velika pridobitev. Interventni odzivni čas se bo s tem zelo zmanjšal, obenem bo pacient hitreje deležen tudi bolnišnične oskrbe,« pravi Židan.
Vendar pa s tem zgodba še ni povsem končana, kajti prihodnje leto se v zdravstvenem domu obeta še ena podobna novost. Dobili naj bi namreč tudi vozilo za ne nujne in sanitetne prevoze, ki bo sodeč glede na trenutne potrebe, zelo dobrodošlo. (gt)
Prihodnje leto novi zdravstveni programi
Vrhniški zdravstveni dom je že letos želel širiti svoje programe še na ginekolog^o, dodatno splošno ambulanto in povečanje programa trombotične ambulante. Načrt se vodstvu doma ni izšel v skladu z željami, saj sta bila zavarovalnica in ministrstvo v nasprotju z Združenjem zdravstvenih domov Slovence proti omenjenim programom oziroma širitvam. Kot pravi Emil Židan, vršilec dolžnosti direktorja doma, je situac^a dokaj nerodna, saj imajo v trombotični ambulanti zelo veliko pacientov. Strošek laborator^a je zato zelo velik, poravnati pa ga bodo morali iz notranjih rezerv zavoda. Bolj optimistična napoved je za prihodnje leto. Vendarle naj bi odprli ginekološko ambulanto, dodatno splošno ambulanto, zobozdravstveno ambulanto za odrasle, referenčno ambulanto in povečali trombotično ambulanto. »Načrtujemo, da se bo zaradi teh novih programov uprava selila v Štirnovo hišo, naše prostore pa bi namenili ambulantam,« je še pojasnil prostorsko umestitev novih programov Židan.
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
S komunalnimi forenziki na terenu
Vrhnika, U. september - Črn zabojnik naj bi služil nekoristnim odpadkom, pa je bilo v njem vse prej kot to: od papirjev, plastenk do steklenic. Tudi kakšna preproga, del omare in tableta so se znašli v njem. Vse to bi občani morali odložiti v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, ki so navadno le streljaj stran. Kdo se še vedno ni naučil ločevati, smo v okolici vrhniških blokov preverjali skupaj z ekipo iz JP Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., in inšpektorico Medobčinskega inšpektorata. Najti kršitelje ni bilo težko, saj so nekateri pustili za seboj kar veliko obremenilnih dokazov.
Janez Kogovšek iz vrhniške komunale že dalj časa opravlja delo tako imenovanega komunalnega nadzornika. »Moja naloga je, da pregledujem črne kante in v kolikor opazim, da lastnik zabojnika ni dosleden pri ločevanju,
so vsebovali polne naslove kršiteljev. Kogovšek je dokumente razprl, inšpektorica Mar^a Ajdič Francelj pa je vsakega posebej fotografirala in ime kršitelja vnesla v zapisnik. Zapisala je tudi, kaj je kršitelj storil narobe. V večini primerov je
za vrat skorajda pošiljajo odvetnike.« A očitno se je njegovo delo, ki ga upravlja že kar nekaj časa, le izplačalo. Vrhniška komunala namreč glede ločevanja odpadkov sodi v sam slovenski vrh in je lahko zgled vsej državi. Statistika navaja, da je lani na logaški depon^i odložila zgolj tretjino vseh odpadkov, preostali dve tretjini sta šli v proces reciklaže, saj sta končali v obliki ločenih odpadkov.
Na Gradišču, kjer smo se mudili naprej, so se na balkonih hitro zbrali ljudje in se začeli med seboj spraševati, kaj se dogaja. Neka gospa se je celo napotila do zabojnikov in njena vreča bi zagotovo končala v črnem zabojniku, če ne bi opazila nas. Začela je spraševati, kaj naj kam odvrže, kar so ji komunalci pr^azno razložili. Primer zgovorno dokazuje, da nekateri sploh ne ločujejo. Če ne veš, kam sodi tetrapak od
»mir«. Verjetno tudi zato, ker so kazni za podjetnike še nekajkrat višje kot za fizične osebe. V brezoviški občini je moral pred leti eden izmed podjetnikov plačati več tisoč evrov globe, ker se je odlaganja odpadkov lotil na tako neroden način.
Blokovska naselja potrebujejo pri ozavešča-nju o ločevanju odpadkov poseben način obravnave. Jernej Fefer iz komunale nam je pojasnil, da so na primer, ko se je že vselila večina prebivalcev v Zlatico, z njimi sklicali poseben sestanek in jih opozorili na ločevanje odpadkov ter jih obenem založili s pisnim gradivom.
Zadnja postaja na poti brskanja po zabojnikih je bila v sosednji Vrtnarji. Tudi tam so našli nekaj kršiteljev in enega »posebnega«. V čem je bil poseben? Kršitelj je bil iz sosednje vasi, a je očitno odpadke namesto v svoj zabojnik
Komunalni nadzornik Janez Kogovšek in inšpek- Kaj vse pristane, pa ne bi smelo, v zabojniku za Tokrat so pozornost namenili vrhniškim blokov- Paz torica Mar^a Ajdič Francelj	nekoristne odpadke: od preprog do steklenic in skim naseljem, napovedujejo pa, da bodo podo- 250
bno akcno organizirali tudi v Borovnici.
papirja.
Pazite, kaj odvržete v smeti: stalo vas bo skoraj "" evrov.
ga o tem tudi obvestim.« Doslej so delili zgolj pisne in ustne opomine in marsikje se je stanje zelo izboljšalo. Se vedno pa je največ težav pri blokovskih naseljih, kamor smo se tistega dne odpravili tudi mi. V sončnem jutru so delavci komunale začeli dvigovati črne pokrove zabojnikov, nato pa je Kogovšek začel iz njih jemati vrečo za vrečo. Medtem sta druga dva delavca na majhnem tovornjačku raztegnila široko belo plahto, kamor je Kogovšek odložil vreče. Eno za drugo je razparal in začel mrzlično brskati za dokazi, ki bi nedvoumno opozorili na identiteto kršitelja. In ne boste verjeli, sploh ni bilo potrebno veliko potrpljenja. Opomin Vzajemne, dopis Unicefa, zdravniško potrdilo, katalog Ikee in še vrsta drugih papirnatih dokumentov
šlo za napačno ločevanje odpadkov, saj so bili v vreči čisto vsi odpadki gospodinjstva: od po-m^ in plastenk do papirja in stekla. Kot je dejala, je za tovrstno kršitev zagrožena globa 209 evrov in štirideset evrov sodne takse. Nekateri na to ugovarjajo, vendar skoraj nimajo nobene možnosti, da bi se oprali krivde. Dokazi so tako zgovorni, da jim ni mogoče oporekati. V večini primerov je oporekanje kvečjemu samo še slabše, kajti kršitelj s tem zamudi osemdnevni rok za plačilo kazni po polovični ceni.
»Pri individualnih hišah je ločevanje bolj ali manj utečeno, najslabše je pri blokih,« je pojasnjeval Kogovšek. »Ljudje različno sprejemajo moje opomine. Nekateri pravdo, da se bodo iz tega nekaj naučili, so pa tudi primeri, ko mi
mleka, potem ga verjetno še nikoli nisi odložil v zabojnik za ločeno zbiranje odpadkov.
Naslednja črna točka je bila blokovsko naselje Zlatica. »Ulala,« bi dejal znani hripavi športni komentator formule 1, ko bi videl te zabojnike. Obremenilnih dokazov je bilo malo morje: zopet Vzajemna, dopis iz občine, bančni izpisek, RTV opomin^ »Če bi bila res nuja, bi lahko identiteto kršitelja odkrili tudi prek izpiska iz bankomata ali računa v trgovini, če je stranka plačevala z bančno kartico,« je pojasnila inšpektorica, medtem pa je Kogovšek vestno zlagal obremenilne dokaze na sedežu tovornjaka. Podobno akc^o so pred časom izvedli v zabojnikih, ki jih poln^o firme. Odkrili so kar nekaj kršiteljev, vendar pa je od tedaj
raje nosil na Vrtnar^o. Tak kršitelj dobi dvakratno globo, torej 418 evrov. In če bi vrečko slučajno odložil še zraven zabojnika, namesto vanj, potem bi to zanj pomenilo že manjšo pol-om^o. Inšpektorat bi mu na omenjenih štiristo evrov dodal še 209 evrov dodatne kazni. Ja, res je, nedosledno ločevanje odpadkov vas lahko pošteno udari po žepu.
Kakšen je bil izkupiček po treh urah brskanja po smeteh? Odkrili smo okoli štirideset kršiteljev, ki bodo v teh dneh po pošti prejeli obvestilo o kršitvi. Verjemite mi, da bi jih ob doslednem iskanju našli še najmanj dvakrat toliko. Naslednji bloki, ki se bodo znašli pod drobnogledom ločevanja, naj bi bili bloki v Borovnici.
Gašper Tominc
Miklavžev in božično-N novoletni sejem
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika objavlja razpis za sodelovanje na Miklavževem in božično-novoletnem sejmu na Vrhniki
v okviru prireditve Veseli december na Vrhniki.
Sejem bo potekal:
2.	12. 2011 od 15. do 19. ure,
3.	12. 2011 od 9. do 19. ure in 17. 12. 2011 od 9. do 19. ure
na Sodn^jsk-em trgu na Vrhniki.
K sodelovanj^na sejfflfl vabimo vse, ki ponujajo: • izdelke domai^ in umetnostne obrti, registrirane pri Obrtno-podjetniški zborni-cT Slovenje • igrače s certifikatom Dobra igrača • sladki in sadni program • adventne venčke in podoben darilni program ter • ročno izdelane volnene izdelke.
Podrobnejše informacje in prjavnica so objavljeni na spletnih straneh: www.zavod-cankar.si in www.vrhnika.si.
Obvestilo
Starše otrok, rojenih v letu 2009, stanujočih v KS Podlipa - Smrečje, vabimo, da nam do 15. novembra 2011 sporočijo podatke (ime, priimek otroka in naslov) za letošnje Miklavževo obdarovanje. Sporočite nam podatke tudi za otroke, rojene v letih 200—2009, ki morebiti še niso uvrščeni v seznam za obdarovanje.
Svet KS PODLIPA - SMREČJE
Podatke sporočite:
GSM: 041 363 755, Sonja Žakelj
e-naslov: sonja.zakelj@gmail.com
Obisk pobratene občine Gonars
Občini Vrhnika in Gonars sta pobrateni že 36 let. Vmes je povezanost bila nekaj let na preskušnji, zadnja leta pa jo ponovno oživljajo. Eden od takih trenutkov povezanosti je bil na drugo oktobrsko nedeljo, ko so se v Gonarsu pod organizacysko taktirko ZIC Vrhnika mudili vrhniški župan in nekaj kulturnikov iz Ligojne.
V Gonarsu je namreč potekala Festa d'Autunno, ki jo je organiziralo lokalno združenje trgovcev in obrtnikov. V ta namen na ulicah postavijo stojnice, kjer se najdejo tako lokalne speciali-tete, kot drobni obrtniški izdelki. Lahko bi dejali: za vsak okus nekaj. Poleg samega sejma pa je po paradi po mestnih ulicah v spremstvu godbe na pihala vedno predviden tudi kulturni program z nagovori in predstavitvijo gostov. Gosfiteljski župan Marino del Frate je pozdravil vrhniške goste in jim zaželel prijetno počutje, za kar se mu je vrhniški župan v svojem govoru tudi zahvalil. Oba govornika sta poudarila pomen tovrstnih druženj, ki pripomorejo k razširjanju obzorij in poznanstev, še posebej v času gospodarske krize. V kulturnem delu se je predstavil lokalni zbor iz Gonarsa, vrhniško plat kulture pa so predstavile ljudske pevke Trl'ce in folklorna skupina, oboji iz KUD Ligojna. Vrhniška ekipa se je pozno popoldne poslovila od predstavnikov pobratene občine, ki so še enkrat potrdili sloves dobrega gostitelja. Besede slovesa pa so vsebovale tudi povabilo gostiteljem, na ponovno snidenje na Vrhniki, in sicer Parada po ulicah Gonarsa	prihodnje leto na že 20. Argonavtskih dnevih.(gt)
Trl'ce iz Ligojne
Vrhniški župan v družbi gostiteljev na osrednjem trgu v Gonarsu.
4
24. oktober 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Dan brez avtomobila
Potujmo drugače!
Vrhnika, 22. septembra - Tudi letos se je Vrhnika pridružila evropski akcyi v tednu mobilnosti in v ta namen zaprla Staro cesto, kjer je preko celega dneva potekalo vrsto aktivnosti za vse generac^e.
Program je potekal v dveh sklopih. Dopoldanski je bil namenjen pretežno otrokom, kajti zanje je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, ki je bil organizator prireditve, pripravil otroško predstavo s čarodejem. Poleg tega pa so se že dopoldne predstavljale nekatere vrhniške organizac^e, inštituc^e, zavodi in ustanove. Programsko bolj pestro, pa tudi vremensko pr^etnejše, pa je bilo popoldne, ko se je na Stari cesti kar trlo obis-
kovalcev. Osrednja tema letošnje prireditve je bila »potujmo drugače«, ki naj bi ljudi pozvala k uporabi okolju pr^aznejših načinov mobilnosti. Prvo od alternativnih prevoznih sredstev so lahko opazili že takoj na začetku pri Berzu - električni avto, ki ga je izdelal Peter Pikl. Zaupal nam je, da že pripravlja novega - seveda še boljšega. Svojo stojnico je imela lokalna zveza šoferjev in avtomehanikov, DLNON, invalidi, motoklub
Ustvarjalne delavnice za otroke
Čarodej pred množico otrok
Električni avto Petra Pikla
Gasilci so dvigali obiskovalci visoko nad sleme- Bojan Lampreht, Strelsko društvo Vrhnika na hiš na Stari cesti
Jahanje konj je med najmlajšimi vzbudilo veliko pozornosti.
Tek očkov
Nauportus in vrhniška komunala. Približno na sredini Stare ceste je veliko pozornosti pritegnila gasilka tehnika, saj so gasilci z avtolestv^o dvigovali obiskovalce visoko nad slemena hiš. Predstavljali so se tudi vrhniška športna zveza, strelsko društvo, modelarji, lokalni Rdeči križ, skavti in drugi. Na več mestih so društva, zlasti tista povezana s športom, poskrbela tudi za dinamičen prikaz svojih dejavnosti, kot na primer nogometni klub, gimnastično društvo ali pa društvo Vučko z rolanjem. Zagotovo pa so med najmlajšimi največ pozornosti pritegnili konji, ki so jih lahko otroci zajahali ob pomoči konjeniškega društva.
Sicer pa so na svoj račun prišli tudi starejši. Prvič že pozno popoldne s tako imenovanim »Tekom očkov«, kjer so očki tekli skupaj z otroci, drugič pa zvečer, ko se je celodnevni program zaključil z živo glasbo in komed^anti. Še pred tem je potekalo žrebanje nagrajencev dneva, kar sta opravila stand-up komik Ranko Babič in župan Sto-jan Jakin. Slednji je dejal, da mu je kar nekaj ljudi prišepnilo, da bi bilo lepo, če bi bila Stara cesta zaprta za promet še kakšen drug dan v letu. Pobuda je vsekakor na mestu, vendar pa dokler Vrhnika nima obvoznice, malo verjetno.(gt)
v
Predstavitev ZSAM Vrhnika ob evropskem tednu mobilnosti
Člani ZŠAM Vrhnika smo se z veseljem lepo obiskana. Občanom smo svetovali poskrbeli tudi za varovanje in redarsko
odzvali vsakoletni akc^i ob evropskem tednu mobilnosti. Letošnji moto je bil POTUJMO DRUGAČE, katerega namen je uporaba okolju pr^aznih prevoznih sredstev ob izkoriščanju zelene energ^e. Tako smo v gostovanje povabili podjetje HribiTec, ki se ukvarja s prodajo in predelavo koles na električni pogon. Vse večji prometni vrvež pokaže svoje zobe predvsem ob konicah. To je prihod in odhod z dela. Za mestno premagovanje takih tegob pa je tako prevozno sredstvo enkratna izbira. Pr^et-no služi tudi, kadar so utrujene noge. Z njihovimi proizvodi lahko prevozite z enim polnjenjem akumulatorjev od 30 km pa vse do 80 km. Z veseljem se bodo odzvali na naslov hribitec@amis. net ali 040 437 077 in Vam svetovali. Stojnica našega združenja je bila v dopoldanskem in popoldanskem času
pri preventivi v prometu, razdeljevali vzvratna ogledala za kolesa, odsevne trakove in prometno literaturo. Preventivno delovanje v vrtcih, šolah in na prireditvah vsekakor prispeva k povečani varnosti v prometu. Redno ozaveščanje v ljudeh postoma gradi pravi odnos do okolice, v kateri živ^o. Prepričani smo, da tudi udarec po denarnici ob plačilu kazni nekaj pomeni. Kot vsa leta smo
službo v času prireditve na Stari cesti. Naši uniformirani člani so poskrbeli, da je prireditev potekala varno od jutranjih ur pa vse tja pozno v noč. Za opravljeno delo se vsem lepo zahvaljujem. Vsem občanom želimo varno vožnjo ob prihajajoči zimi. Ne pozabite zamenjati letnih pnevmatik za zimske in bodite vidni v prometu!
Franjo Čretnik
Na Dnevu brez avtomobila je sodelovalo tudi JP Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., ki je predstavljalo svojo dejavnost, obiskovalcem odgovarjalo na morebitna vprašanja, za najmlajše pa organiziralo tudi ustvarjalne delavnice. V okviru svoje predstavitve so izpeljali še kviz Komunalni vedež, kjer so največ znanja, pa tudi sreče tokrat imeli Jelena Cvetkovič (nagrada ženska čelada), Mojca Marolt (nagrada moška čelada) in Janja Dobnikar (nagrada svetilka LED za kolo).
Otroški vrvež na ustvarjalni delavnici komunale
Aleš praznoval 50 let
Znani Vrhničan, Aleš Ogrin, večkrat državni in svetovni prvak v mešanju barskih p^ač je letos praznoval
Aleš malo drugače: ne kot barman, ampak kot slavljenec.
abrahama. Pravo zabavo in obenem kulturno prireditev je imel v Gostilni Boter konec septembra. Petdeseto obletnico je praznoval v okviru svojih barmanskih in gostinskih pr^ateljev, poslovnih ljudi ter najbližjih znancev. Za zabavo in živo glasbo so poskrbeli Kalamari in Nuša Derenda. Dobro kulinariko so pripravili znani slovenski kuharski mojstri. Seveda brez dobrih koktaj-lov tudi ni šlo. Bilo je veselo, družabno in zabavno.
Vsem čestitkam se pridružujemo tudi iz uredništva Našega časopisa, saj smo z Alešem sodelovali vrsto lepih let.
Simon Seljak
ZIC Vrhnika na Festivalu za tretje življenjsko obdobje 2011
Tudi letos se je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika udeležil Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bil ponovno v
Cankarjevem domu v Ljubljani od torka, 27. 9., do četrtka, 29. 9. Vse tri dni je Zavod z dvema predstavnikoma na razstavnem prostoru promoviral turistične znamenitosti in ponudbo naše občine s številnimi zloženkami, prav tako je bilo mogoče dobiti najrazličnejše informa-c^e, tudi o vodenih ogledih Cankarjeve spominske hiše, Vrhnike in Barja. Med obiskovalci je bilo zlasti veliko zanimanja za trganko Občine Vrhnika ter za kolesarske in pohodniške poti, zanimale so jih tudi gostilne na Vrhniškem. Razstavni prostor je obiskalo tudi veliko starejših, ki so si Vrhniko že ogledali; sporočali so nam, da so bili z obiskom zadovoljni in da bodo še prišli. Sodelovanje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje je zagotovo odlična priložnost za promoc^o Vrhnike in njene okolice. Festival je prepoznaven, zelo dobro obiskan in med^sko odmeven, zato se ga namerava zavod udeleževati še v prihodnje. (tš)
5
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrata je odprla Svetovalnica Pu
Vrhnika, 4. oktober 2011 - V prostorih Črnega orla, na Cankarjevem trgu 4, je svoje prostore odprla Svetovalnica Pu, svetovalnica za preprečevanje motenj hranjenja. Kot je ob odprtju povedala direktorica Centra za socialno delo Vrhnika, Lučka Kenk, bo svetovalnica Centru v veliko pomoč pri njegovem delu. Svojo podporo je svetovalnici izrazil tudi vrhniški župan Stojan Jakin, pa tudi številne rev^e in svetovalnice, ki se ukvarjajo s področjem pomoči ljudem.
»Kadarkoli se na Vrhniki kaj novega odpira, sem zelo dobre volje,« tako je svoje razpoloženje ob odprtju Svetovalnice Pu ob odprtju pojasnil župan Stojan Jakin. Razložil je, da so odprtja znak, da gre življenje naprej: »Da ne gre vse samo po klancu navzdol, kot je bilo v preteklih letih, ko smo zaprli veliko število tovarn in pod-jet^.« Ob tej priložnosti je Jakin še povedal, da so tovrstne aktivnosti velika pridobitev za občino in novi svetovalnici zaželel, da bi uspešno pomagala mladostnikom in ljudem z motnjami hranjenja. Mladostniki so namreč tisti, ki rab^o nekoliko več pozornosti, nasvetov in vodenja skozi svoje življenje. »Želim vso srečo vsem izvajalcem programov, želim da bi ta center lepo deloval in da bi potem posledično imeli na Vrhniki manj ljudi in mladostnikov s težavami in uničenim življenjem.«
Odprtja novih prostorov svetovalnice so se med drugim udeležili tudi predstavniki Centra za socialno delo Vrhnika, ki prav tako podpirajo delo svetovalnice. »Pozdravljam čim več nevladnih programov. Mi sicer delamo veliko preventivnih programov, v tem našem oko-
lju imamo veliko podporo, tudi finančno za to našo preventivo. Ker pa je redna dejavnost že tako obširna in kadrovska zasedba podhranje-na, zato vsak dodaten program zelo podpiramo, ker nam je v pomoč, da je manj težav v lokalnem okolju,« je povedala direktorica vrhniškega CSD, Lučka Kenk. Častna gostja mag. Nada Glušič dolgoletna vodja Urada za preprečevanje zasvojenosti MOL, je ob tej priložnosti povedala, da so projekt pred več kot desetimi leti spoznali kot zelo obetavnega pri pomoči mladim. »Te delavnice, ki jih je Ana delala so bile nekaj čisto posebnega. Ko sem se jih udeleževala sem ugotovila kako spoštujoče so, kako odpirajo notranjost človeka, kako res lahko pomagajo, če se nekdo zavzame.«
Strokovnjaki Svetovalnice Pu na področju socialnega varstva in duševnega zdravja v skupnosti delujejo od leta 1996. Takrat je vodja svetovalnice Ana Hram svoje znanje začela pridobivati na Fakulteti za socialno delo, ki ga je nadgradila z izkušnjami, ki jih je pridobila pri delu v različnih inštitutih in svetovalnicah.
Pujevi strokovnjaki izvajajo preventivne pro-
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Delo Svetovalnice in njene »mame« Ane Hram sta z navdušenjem pozdravila župan Jakin in vrhniški CSD.
grame za urejanje in preprečevanje motenj hranjenja in preventivne programe za preprečevanje drugih zasvojenosti in omam, kot so: Stik s telesom, Preprečevanje zasvojenosti in omam, Dobra komunikac^a, Postavljanje zdravih meja, ter druge. V Svetovalnici bodo nudili individualno svetovanje, svetovanje v skupinicah ter predavanja. »Verjetno bomo po okoliških občinah začeli s preventivnimi predavanji v šolah na temo preprečevanje zasvojenosti in omam ter kaj je kvalitetno partnerstvo, ki vodi v kvalitetno starševstvo, kajti samo na ta način se otrok v velikem loku izogne zasvojenosti in omamam,« je pojasnila Ana Hram. V svetovalnici sicer izvajajo preventivne programe, a kot pravi vodja Puja, točke podajajo na tak način, da če ima nekdo začetne znake motnje hranjenja ali pa katere druge zasvojenosti, bo sam znal izluščiti, da zasvojenosti in omame ni treba razviti. Dodatne infor-
Na Vrhniki je svoj kotiček odprla Svetovalnica Pu, svetovalnica za preprečevanje motenj hranjenja.
mac^e o programih in svetovalnici so na www. svetovalnica-pu.org, pr^ave pa na solaPU@siol. net oziroma po telefonu 031/77-23-29 (v ponedeljek, sredo in petek od 10.00 do 11.00).
Svetovalnica Pu bo imela 15. decembra v Cankarjevem domu na Vrhniki ob 18. uri predavanje z naslovom Preprečevanje zasvojenosti in omam, namenjeno bodočim staršem, mladim staršem in staršem odraščajočih otrok. Vstop bo prost.
Vesna Erjavec
Obisk pobratenega mesta Gonars in vasice Lonjer
V septembru je Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika organiziralo obisk pobratenega mesta Gonars, kjer smo se poklonili spominu na vse umrle v koncentracyskem taborišču v letih 1942-1943.
Leta 1964 je bil med tedanjo jugoslovansko in ital^ansko vlado sklenjen sporazum o evidentiranju, prekopu in prenosu vseh jugoslovanskih državljanov, ki so bili ustreljeni ali so umrli na območju Ital^e v času druge svetovne vojne, v skupno grobnico. Na temelju tega sporazuma je bilo po načrtih arhitekta Miodraga Živkovica leta 1973 na mestnem pokopališču v Gonarsu postavljeno obeležje - cvetlica z železnimi cvetnimi listi, v tamkajšnjo kripto pa so prenesli posmrtne ostanke umrlih iz taborišč Gonars, Visco, Udine in Padova, skupno 453 žrtev. Večina jih je bila Slovencev in Hrvatov. Ob svečani prvi komemorac^i lO.decembra 1973 je nastala tudi pobuda za pobratenje Gonarsa z eno od slovenskih občin. Republiški odbor ZZB NOB Slovence je predlagal Vrhniko, ker je z
njenega tedanjega območja bilo mnogo inter-nirancev v Gonarsu. Tako sta občini Gonars in Vrhnika 25. maja 1975 podpisali svečano listino o pobratenju.
S praporom in vencem, ki ga je položila tričlanska delegacija - Valentina Fefer, Milan Per in Frančiška Voljč - ter kratkim nagovorom predsednika združenja, Janeza Kiklja, smo se vsi prisotni poklonili spominu umrlih taboriščnikov in vstopili tudi v kripto, ki hrani posmrtne ostanke. Na mestu, kjer je stalo koncentracijsko taborišče, nas je sprejel župan mesta Gonars, g. Marino del Frate. Poklonili smo se spominu umrlih, prižgali svečko in prisluhnili gospodu županu, ki je obudil spomine na vojni čas, nastanek taborišča ter poudaril, da je bila njegova prva naloga, ko je postal župan, da se postavi obe-
Predsednik ZB NOB Vrhnika Janez Kikelj in žu-jan Občine Gonars Marino del Frate pri obeležju concentrac^skega taborišča
ležje tudi na prostoru, kjer je samo taborišče tudi stalo.
Pot smo nadaljevali proti Palmanovi, me-
stecu, ki je bilo prvotno vojaška utrdba, katere obzidje je še vedno ohranjeno. Ustavili smo se na prostranem trgu Grande, v centru mesta. Pot smo nadaljevali proti čudoviti vasici Lonjer nad Trstom, kjer smo položili cvetje in sveče pred spomenikom z vklesanimi imeni štirih žrtev fašizma in se poklonili spominu na padle domačine partizane v drugi svetovni vojni. To je prvi spomenik, ki je bil postavljen padlim za svobodo na Primorskem. Prisluhnili smo g. Radivoju Pečarju, predsedniku zadruge Lonjer - Katina-ra, ki nam je opisal zgodovino kraja v času druge svetovne vojne in povojnem času. Hvaležni smo vsem domačinom - Slovencem v Lonjerju, ki so nas prisrčno sprejeli in pogostili. Zahvala za obisk te vasice velja g. Cvetu Pertotu, rojenemu v Lonjeru, katerega oče je bil med štirimi žrtvami.
Še kosilo v Sežani in pot smo nadaljevali proti Vrhniki in končali ta lep jesenski dan z obljubo, da se ponovno dobimo v novembru na izletu, ki nas bo popeljal »v neznano«.
ZB NOB VRHNIKA
Eko ekskurz^'a po Škotski
Sredi septembra se je po Škotskem potepala ekipa predstavnikov komunal okoljskega ministrstva ter in občinskih uprav iz dela notranjskega in ljubljanskega območja, med drugim tudi iz vrhniške komunale in občine. Cilj šestdnevne strokovne ekskurzye je bil seznanitev s tamkajšnjimi dobrimi praksami na področju ravnanja z odpadki.
Program ekskurz^e sta pripravila Center za uravnotežen razvoj Vitra iz Cerknice ter Libby Urquhart ARCH Network, odprava pa je potekala v okviru evropskega projekta Leonardo da Vinci. Ekipa je bila nastanjena v mestecu Comrie, od koder so se vsak dan odpravili na ogled in raziskovanje. In kaj je bilo mogoče videti? V mestu Corie jih je na primer navdušila učna pot za otroke, sestavljena iz enostavnih didaktičnih pripomočkov (izdelanih iz odpadkov in recikliranih materialov), v okviru katere se uč^o kako odgovorno
ravnati z odpadki. Med drugim so obiskali občino okoliša Perth, kjer so jim predstavili načrt, da bi do leta 2025 reciklirali kar 70 odstotkov vseh odpadkov. Naj ob tem zapišemo, da obstaja na Škotskem poseben program - »zero waste management«, v katerega so vključena podjetja, pisarne, lokalne skupnosti in drugi, s ciljem, da bi karseda največ odpadkov ločevali ter dosegli cilj tako imenovane »zero waste« družbe (družbe brez odpadkov). Ena od dobrih praks, ki sledjo temu cilju, je zagotovo Reuse center, kjer zbirajo kolesa, jih popravljajo in prodajajo naprej. Iz treh koles nared^o pod strokovnim nadzorom kolesarskega mojstra dve kvalitetni kolesi. Tako na letnem nivoju prodajo okoli tri tisoč koles. Zanimiva je tudi socialna dimenz^a mehanične delavnice, kjer vodja tega centra usposablja za delo mehanika zapornike v bližnjem zaporu. Na praksi pa so tudi mladi s posebnimi potrebami. Tudi stranke lahko pridejo k njim popraviti svoje kolo. Prostor jim oddajajo za 4 funte po uri, v ceni je vključeno mentorstvo mojstra in uporaba delavniškega orodja.
Med drugim so si ogledali tudi predelovalnice odpadkov. Eden takih je na primer Bin Eco Park, ki na veliki površini združuje več podjet^, ki se ukvarjajo z odpadki. Za zdaj poteka v tem industr^-
skem parku recikliranje in kompostiranje. Glede na to, da proizvajajo kompost, je njihova komunikac^a z lokalnim prebivalstvom tudi ta, da jim kompost dajejo brezplačno. Druga taka predelovalnica odpadkov pa je bila v Cumnernauldu, kjer na področju opuščene čistilne naprave zraslo podjetje za predelavo bioloških odpadkov. Dobro polovico jih predelujejo s pomočjo aerobnega sistema v tunelih in z vpihavanjem zraka, ostali del pa z anaerobnim sistemom. Slednjega izkoriščajo preko bioplina za proizvodnjo elektrike - letno naj bi na ta način pridobili okoli osem tisoč megavatnih ur »zelene energ^e«, kar naj bi zadostovalo za oskrbo okoli 2000 hiš.
Kot je na evalvac^skem sestanku sredi oktobra dejal Bojan Žni-daršič iz Vitre, je zagotovo vsak njen udeleženec ekskurz^e odnesel dodatno znanje, ki mu bo prišlo prav pri svojem delu. Splošno spoznanje pa je potrdilo že vnaprej znano tezo, da je Škotska na področju ravnanja z odpadki, daleč pred nami. »Škoti so med prvimi, ki so v Evropski un^i uvedli tako imenovani Zero Waste Management, torej nič odpadkov. Po njihovi filozofiji, ni nič odpadek, vse je surovina za ponovno uporabo oziroma recikliranje. Spoznali smo kar nekaj dobrih praks, ki jih bomo poskušali uvesti na naših tleh.« (gt)
Reuse center, kjer zbirajo kolesa, jih popravljajo in prodajajo naprej. Med drugim so si ogledali tudi več predelovalnic odpadkov.
Sredi oktobra so se udeleženci ekskurzue sestali na Vrhniki na evalvac^skem sestanku, kjer jih je pozdravil tudi župan Stojan Jakin.
6
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina	Vrhnika	NAŠ ČASOPIS 7
			
«» okular
foto klub Vrhnika
Porcelan
V	sredo 12. oktobra, je bila v Mali mestni ga-ler^i otvoritev že pete razstave po vrsti. Tokrat razstavljata Vesna Vidrih in Jang Man. Vesna je postavila na ogled izdelke iz porcelana, Jang, Vesnin življenski sopotnik, odličen fotograf in član foto kluba Okular, pa je s fotografijo dokumentiral nastajanje le teh. Tako imamo na ogled izjemne unikatne kose porcelana, obenem pa s fotografijami prikazan postopek nastajanja, od surove gline, do končnega izdelka. V vsakem izdelku, ki pride izpod Vesninih rok, se vidi in čuti, da je bil narejen z ljubezn^o in izjemnim občutkom za likovno izražanje, v vsakem lahko začutiš delček Vesnine duše. Zato ni presenetljivo, da so bili obiskovalci na odprtju več kot navdušeni. Prisotni smo lahko uživali v glasbenem programu Norine Radovan, ki je tokrat ob spremljavi pianista zapela nekaj jazzovsko obarvanih skadb. Razstavo je odprl naš umetniški vodja mag. Bojan Mavsar, akademski kipar, in v svojem nagovoru poudaril pomembnost Male mestne galerje za kulturno življenje mesta. Jang Man se je v imenu avtorjev zahvalil sponzorjem za pomoč pri organiziranju razstave in opisal, kaj je vodilo avtorja pri nastajanju porcelanskih izdelkov in fotografij.
V	zgibanki, ki spremlja razstavo, sta avtorja zapisala:
V keramiki je toliko možnih poti, materialov, tehnik ... kot jih želiš raziskati. Izobraževanje in nadgradnja se dogaja z vsakim novim dnem, ko se dotakneš gline in v njej pustiš sledi trenutka. Zadnja leta se predvsem posvečam porcelanu, ki je v meni vedno vzbujal spoštovanje. Dotaknil se me je s svojo navidezno krhkostjo in igro v dotiku s svetlobo. Odprl mi je nove razsežnosti oblikovanja, ki jih omogoča s svojo mehkobo, prosojnostjo in končno trdnostjo. Porcelan ima spomin... Vsak dotik je dokončen in neizbrisljiv. Je učitelj, ki postavlja meje in kaže možnosti danega trenutka. Je odsev dotika in sub-tilnosti dotikajočega. V oblikovanju me vodi narava, ki s svojimi oblikami in pojavnostjo širi obzorja mojega zaznavanja. Vesna Vidrih Kot otrok sem se vedno veselil magye v temnici, ko sva z očetom razvyala slike. Igra svetlobe, ki ustvarja črno in belo in vse vmes, se je vtisnila v otroški spomin in je vedno prisotna. Vesnino delo je mehkoba oblik in preciznost izdelave. To sem skušal ujeti na papir v neposrednosti ustvarjanja in popolnosti izdelka. Jang Man
Zahvalili bi se sponzorjem, ki so omogočili re-alizac^o razstave, to so: Creapro, Resis d.o.o., Netica, gostilna Simon, gostišče Star Maln in gospa Norina Radovan. Za konec pa vabimo vse, da si razstavo ogledate, ne bo vam žal.
Tekst in foto Rado Krasnik, predsednik Foto kluba Okular
Občina Vrhnika
Občina Vrhnika leži na zahodnem robu Ljubljanskega barja ter obronkih Pokojiške planote, s središčem cca. 20 km jugozahodno od Ljubljane. Občina Vrhnika je pobratena z ital^ansko občino Gonars ter lolkosom in Čapljino.
Površina: 115,2 km2
Prebivalcev: 15.704 (stanje na dan 31.12.2009) Naselja: Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Drenov Grič, Jamnik, Jerinov Grič, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Marinčev Grič, Mirke, Mizni Dol, Padež, Podlipa, Pokojišče, Prezid, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Strmica, Tr-čkov Grič, Velika Ligojna, Verd, Vrhnika, Za-plana, Zavrh pri Borovnici Ureditev: lokalna samouprava
Sedež občine:
Tržaška 1 1360 Vrhnika
Elektronska pošta:
obcina.vrhnika@vrhnika.si
Telefon:
01/755 54 10
Telefonske številke občinskih služb:
Hišna centrala 01 755 54 10 Telefaks 01 750 51 58 Tajništvo župana 01 755 54 12 Tajništvo direktorja občinske uprave
01 755 54 19
Oddelek za okolje in komunalo 01 755 54 40 Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo 01 755 54 20 Oddelek za prostor 01 755 54 40 Oddelek za finance 01 755 54 33 Oddelek za splošne zadeve 01 755 54 28 Civilna zaščita 01 755 54 44 Medobčinski inšpektorat 01 755 54 29
Arheološko sondiranje za novo knjižnico
Pri izkopu sonde so si arheologi pomagali kar s strojno mehanizac^o.
V	Našem časopisu smo že pisali, da vrhniška občina namerava povečati dosedanjo Cankarjevo knjižnico. Nedavno tega so že sondirali tla za gradnjo, sredi oktobra, nekaj dni pred izidom časopisa, pa so se v parku pred knjižnico mudili tudi arheologi. Kot so pojasnili, je tako rekoč celotna Vrhnika potencialno arheološko najdišče, zato je pred gradnjo potrebno preveriti, če tla vsebujejo v sebi arheološke skrivnosti.
V	parku so naredili dve arheološki sondi, a na srečo investitorja, niso ničesar našli.(gt)
Vas moti prometni znak ali prometna signalizac^a v občini?
Potem lahko svoje predloge za spremembe posredujete Agenciji za varnost prometa. Ta je izdelala podstran »Povej naglas«, na kateri lahko občani sporočite nepravilnosti prometnih znakov, pošljete fotografije in tako pomagate pri urejanju kritičnih točk v vaši okolici. Če vas torej v domači ali v ostalih barjanskih občinah motijo slabo vidni prometni znaki, table, označbe na cesti ali pa teh ni tam, kjer bi po vašem morale biti, ste vabljeni na spletno stran www.avp-rs.si. Tam lahko podate svoj predlog tako, da izpolnite objavljeni obrazec. Predloge bo Agenc^a nemudoma poslala županom, občinskim svetnikom ali državnim organom, da bodo skupaj odpravili morebitne nepravilnosti ali pomanjkljivosti.(ve)
Polic^'a odkrila laboratory* za gojenje konoplje
Vrhniški policisti so zaradi sumov storitve kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog podali kazensko ovadbo zoper 43-let-nika iz okolice Vrhnike in 44-letnega Ljubljančana.
Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da 43-letnik iz okolice Vrhnike in 44-let-ni Ljubljančan gojita prepovedano drogo - konopljo. Med postopkom so policisti na domu Ljubljančana odkrili posebej prirejen prostor (laboratorij) za hidroponično gojenje konoplje. Zasegli so okoli 400 rastlin konoplje in večja količina opreme za hidroponično gojenje konoplje. Poleg laboratorija je bil odkrit tudi posebej zvočno izoliran prostor, v katerega je bil vzidan agregat, skupna vrednost laboratorya pa znaša okoli 25.000 evrov. Zoper oba osumljena bodo policisti na pristojno tožilstvo podali kazensko ovadbo.(gt)
Računalništvo za starejše
V tednu med 17. in 21. oktobrom je potekala vseslovenska prostovoljna akc^a »simbioza«. Namenjena je bila učenju in spoznavanju računalništva za starejše ljudi. Prav ti naj bi ostali v stiku s sodobnim informac^skim sistemom. Na Vrhniki je bila koordinator vseslovenske akc^e vrhniška knjižnica Ivana Cankarja. Mladi prostovoljci so na brezplačnih delavnicah na treh lokacijah, v Osnovni šoli Ivana Cankarja, v Osnovni šoli Antona Martina Slomška in v Knjižnici Ivana Can-
karja, starejše učili uporabo računalnika. Delavnic se je udeležilo lepo število starejših občanov, ki so zasedli vse razpisane možne termine. Prostovoljci so starejše »učili« v treh sklopih po dve uri spoznavanja računalništva, in sicer »računalnik, moj pr^atelj«, »brez elektronske pošte ne gre« in »klik v svet«. Akcija je na zadovoljstvo vseh udeležencev in prostovoljcev uspela. Več v naslednji številki Našega časopisa.
Simon Seljak
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Čudne »ugotovitve« Prejeli smo * Prejeli smo * Prejeli smo * Prejeli smo * Prejeli smo * Prejeli smo * Prejeli smo * Prejeli smo * Prejeli
Bolj se bližajo volitve, pogosteje slišimo čudne "ugotovitve", ki potrebujejo komentar.
Trditev, da "nihče nima programa za izhod iz krize", morda velja le za nove eksotične stranke ali celo za levi tranzic^ski trojček, ki je v treh letih dokazal, da nima programa ali pa ga ne zna uresničiti. Slovenska demokratska stranka (SDS) je že pred tremi leti imela program, ki je obsegal več kot sto konkretnih ukrepov, pa je naletela na gluha vladna ušesa. Sedaj pa je njen strokovni svet za vsa področja pripravil jasen program, a je očitno naletel na gluha med^ska ušesa.
Trditev, da "so vsi enaki", pa je izraz obupa tistih, ki so dokončno razočarani nad svojimi strankami in sedanjo vladno politiko, niso pa sposobni enega samega treznega pogleda na drugo stran ideološkega zidu. Taka trditev je tudi voda na mlin zakulisne paradržave, ki ima še vedno mnoge vzvode oblasti v svojih rokah.
"Potrebujemo nove obraze!" pa je trditev tistih, ki so pripravljeni zavrniti tudi vse svoje "stare" politike samo zato, da bi z njimi zavrnili tudi Janeza Janšo. Pripravljeni so slovensko državo, njeno gospodarstvo in njeno socialo, s tem pa vse državljane pahniti v veliko negotovost samo zato, da ne bi Janša ponovil doslej najuspešnejšega mandata v zgodovini samostojne Slovence. Mačka v žaklju lahko kupite, če ga potem, ko odprete žakelj, lahko tudi zavržete. Politika, ki jo boste kupili 4. decembra, bo pa štiri leta vam in vašim otrokom v marsičem krojila usodo. Pa ali vam je to všeč ali ne. A kot vse kaže, novi obrazi ne bodo imeli odločilne vloge. Izbirali bomo predvsem med tremi "starimi" obrazi: med Pahorjem, Jankovičem in Janšo. Vsi tr^e pa imajo določeno politično kilometrino, na podlagi katere jih lahko tudi dejansko ocenjujemo.
Pahor je demokrat, a nesposoben obvladati koalic^ske partnerje, ukrotiti plenilske jastrebe in uresničiti svoje obljube. Jankovič je sposoben uresničiti svoje želje (predvsem take, kot je nakup mature svojemu sinu, mahinac^a s kmet^skimi zemljišči in ekstremna zadolžitev mesta za nasedlo investic^o na Stožicah), ni pa demokrat.
Janša pa je demokrat in obenem resnično sposoben voditi vlado. Edino on je obvladal koalic^o do konca mandata, za vodenje Evropske un^e pa je požel laskave mednarodne pohvale. Tudi svojo demokratično naravo je že večkrat dokazal.
V	času svojega mandata je opozic^i omogočil predhodno usklajevanje o pomembnih zakonskih predlogih in dosledno je spoštoval socialni dialog. Pri imenovanju nadzornih svetov državnih podjet^ je vedno ponudil opozic^i, da za vzpostavitev opozic^skega nadzora predlaga vsaj enega člana.
V	vsakem štiriletnem mandatu je že zaradi upokojevanja tudi v državnih službah treba imenovati vsaj 10 % novih kadrov. Zato je jasno, da je Pahorjeva vlada tudi na pomembnejših delovnih mestih podedovala nekatere, ki so bili na ta mesta imenovani v času Janševe vlade in se morda prištevajo k des-nosredinski opc^i. A tudi to je menda nezaslišana "prestrelje-nost" z Janševimi kadri.
Takšen odziv kaže na pomanjkanje politične zrelosti. Upam, da bomo nekoč na nivojih, ki so nižji od ministra in državnega sekretarja, zmogli tako kadrovanje, pri katerem ne bo pomembno, kateri politični ali nazorski opc^i se kandidat prišteva in bomo dosegli ne le "prestreljenost", ampak uravnoteženo pravično sestavo kadrov.
Bojim se režima, ki ne bi dopuščal niti "prestreljenosti" z drugače mislečimi. Tak režim smo že imeli, pa se ni izkazal!
France Cukjati, dr. med, poslanec Državnega zbora
Kompostarna Rosa
S tem dopisom želimo razjasniti in zaključiti razpravo o smradu iz kompostarn na Vrhniki, v katero je od začetka leta 2011 neupravičeno vključena tudi naša kompostarna. Glede na članke v medlih in na javno dostopno dokumentac^o objavljeno vse do leta 2007, so bila dejstva do začetka delovanja naše kompostarne jasna: smrad obstaja, smrdi iz kompostarne CRO Vrhnika, občinski svet in uprava občine sta s tem seznanjena in sprejmeta več sklepov, stanovalci bližnjega naselja pa se povežejo v civilno iniciativo.
V začetku novembra 2010 smo s poskusnim kompostiranjem biološko razgradljivih odpadkov začeli kupci objektov lUV v stečaju na lokac^i Stara Vrhnika 95A. Po izvedenem prvem ciklu kompostiranja smo ugotovili, da zastarele naprave za kompostiranje, ki smo jih dobili od lUV, ne bodo zmogle podpreti naše teh-nolog^e obdelave bioloških odpadkov. V obdobju od 1. 1. 2011 do 1. 3. 2011 smo izdelali projekt sanac^e, poiskali izvajalce, prenehali z dobavo odpadkov, popolnoma izpraznili objekte in s 1. 3. 2011 začeli z vsemi potrebnimi deli. Nenadoma je v problemu smradu na Vrhniki nastal preobrat: nihče na Vrhniki - ne stanovalci ne civilna iniciativa, niti občinski svet in župan ne vedo več, od kod smrdi - saj se je - kako prikladno - pojavila nova kompo-starna in sedaj lahko problematiko smradu začnemo obravnavati povsem znova. Seveda se je na temo smradu iz kompostarn ponovno sestal občinski svet, in si-
cer 15. 4. 2011. Sklepi so podobni kot tisti izpred let, s tem, da se je vključilo tudi našo kompostarno, kot da deluje na enak način in je problematična toliko časa kot kompostarna CRO Vrhnika, d. o. o.
Kompostarna Rosa je po enem mesecu poskusnega delovanja od 1. 6. 2011 do 1.
7.	2011 začela z normalnim delovanjem, saj so meritve izpustov na novozgrajenem biofiltru pokazale, da deluje z 98,7 % učinkom. Visoka učinkovitost biofiltra je bila pričakovana, saj smo za polnilo izbrali sicer zelo drago, vendar v svetu preizku-šano in najbolj priporočeno recepturo, za katero proizvajalec jamči najmanj pet let.
Tako je po meritvah akreditiranega podjetja RACI zrak v prostorih, kjer poteka intenzivno kompostiranje, onesnažen s 4400 enotami smradu, na izpustu, po čiščenju na biofiltru, pa so izmerili 55 enot smradu. Hale, kjer poteka kompostiranje, so v stalnem podtlaku, tako da je izhod onesnaženega zraka mogoč samo čez biofilter. Podtlak se stalno kontrolira z merilci tlaka. Odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja smo dobili
8.	7. 2011.
Odgovorni v kompostarni smo ves čas komunicirali z upravo Občine Vrhnika, redno odgovarjali na vprašanja, objavljali, kaj se dogaja na kompostarni, in izpolnili vse sklepe občinskega sveta z dne 14. 4. 2011 ter o tem napisali poročilo.
Naj še enkrat strnemo dejstva o virih smradu iz kompostarn na Vrhniki. Najprej o tehnolog^i kompostiranja. Kompostiranje v kompostarni Rosa poteka izključno v prostorih, kjer ustvarjen pod-
tlak ne omogoča izhajanja onesnaženega zraka iz objektov, temveč se pred izpustom ves prečisti na biofiltru.
S strojno opremo - mehanskim meša-lom se odpadki tretirajo tako, da med procesom razpadanja oziroma tvorjenja v kompost ne nastaja gnitje in s tem čezmeren smrad. Iz primerjave meritev onesnaženega zraka v prostorih oziroma pred vhodom na biofilter izhaja, da je v naših zaprtih prostorih zrak onesnažen s 4400 enotami smradu, v kompostarni CRO Vrhnika pa z več kot 10 000 enotami.
Na kompostarni Rosa zrelega komposta ne skladiščimo na prostem, saj se zavedamo možnosti, da se zaradi vremenskih vplivov (padavine) ponovno aktivira in tako postane ponoven vir emis^ v okolje.
Glede oddaljenosti virov - Kompostar-na CRO Vrhnika je od nasel^ Vrtnarja in Zlatica oddaljena 300 m zračne razdalje, kompostarna Rosa pa 1600 m. Meritve emis^ smradu na izpustu - poročila pooblaščenih instituc^ - navajajo, da so po čiščenju na biofiltru CRO Vrhnika v izhajajočemu zraku izmerili 1400 enot smradu, na biofiltru kompostarne Rosa pa 55 enot. Možnost prenosa smradu - smrad se ob različnih vremenskih razmerah različno koncentrira - je odvisna od temperature ozračja, prevetrenosti, smeri vetrov in zračnega tlaka.
Tudi ob najslabših kombinac^ah pa ostaja dejstvo, da je vpliv na smrad, ki ga čut^o stanovalci Vrtnarje in Zlatice iz Kompostarne Rosa, ki »proizvaja« 55 enot smradu na biofiltru, obratuje v saniranih objektih, kjer podtlak preprečuje izhajanje smradu drugje kot le na biofiltru ter z oddaljenostjo 1600 m, veliko manjši kot vpliv iz kompostarne, ki je od nasel^ oddaljena 300 m, kompost skladišči na prostem, v izhajajočem zraku pa ima 1400 enot smradu.
Glede na vse napisano ponovno pozivamo civilno iniciativo, prizadete občane, občinski svet, občinsko upravo in odgovorne pri lokalnih medlih, naj prenehajo z obtoževanjem brez dokazov pooblaščenih instituc^, da je kompostarna ROSA na Stari Vrhniki vir smradu, ki predvsem stanovalcem nasel^ Vrtnarja in Zlatica ne omogoča kakovostnega življenja v čistem okolju.
Viljem Bevk, direktor Rating, d. o.o.
Matjaž Rus, direktor Roks Recikliranje, d. o. o.
Prispevek je uredništvo skrajšalo. Celotno besedilo si lahko preberete na www.vrhnika.si (podstran Emis^e nepr^etnega vonja na Vrhniki)
Pogled z leve
Ko pišem tole kolumno, je še kar tri tedne do izida številke Našega časopisa, kjer bo objavljena. Tako bodo zadeve zapisane v njej že rahlo "zastarane", saj se bo v vmesnem času prav gotovo zgodilo marsikaj zanimivejšega. Smo v predvolilnem času, raznorazne napovedi dežujejo z vseh strani. Sam pa želim napisati svoje mnenje o zgodnjejesenskih dogajanjih v Slovenci.
Vlada Boruta Pahorja je septembra "dobila" nezaupnico. V Državnem zboru smo glasovali o listi petih ministrov, ki naj bi izpopolnili vladno ekipo. Za listo in s tem za zaupnico smo glasovali le poslanci Socialnih demokratov, Liberalnih demokratov in nekateri nepovezani izvoljenci ljudstva, tisti, ki so ko-alic^o zapustili predčasno (ko niso dobili soglasja za popolno "oplenitev"države), pa so bili najglasnejši v nasprotovanju. Kar 51 poslancev "opozic^e" je menilo, da naj ta vlada zapusti svoje mesto. Pisana druščina je bila to: od nacionalistov in upokojencev, prek zares nove politike do ljudske in demokratske stranke. Pravzaprav je to kar spodobna večina z zvezdniki na vodilnih strankarskih mestih, ki bi lahko sama sestavila svojo vlado. A je ni. Bog ve zakaj. Morda pa nihče med njimi ni pripravljen na naporno delo v vladi? Morda sami vedo, da niso kos zahtevnim nalogam? Ali pa so sposobni in voljni le metanja polen pod noge in iskanja priložnosti zase in svoje botre. Kako rkoli že, padla je odločitev o predčasnih volitvah. Največja opozic^ska stranka upa na 50+ glasov, ljudska napoveduje povečanje svoje pogače, Erjavčevi upokojenci napovedujejo prevzem primata na levici
(kjer koli že to je), Nacionalna stranka se tradicionalno bori za svojih pet poslanskih mest, v SD in LDS pa predstavljamo, kaj dobrega je storila Pahorjeva vlada. Predvidoma bo ena izmed nekdanjih vladnih strank tudi poniknila iz DZ, verjetno pa tudi iz aktualne politike.
V	medlih pa je zavladala prava majhna hister^a v povezavi s političnim odrešenikom levice iz Ljubljane. Ali se bo gospod Jankovic odločil za nastop na državnozborskih volitvah ali ne? Med^sko napihnjena dilema in nastavljen dvoboj dveh, ki sta prekinila sodelovanje v času preprodaje Mercatorja. Nista se mogla dogovoriti, kdo bo odnesel večji privatizac^ski delež trgovca. Vmes so vpletli še pivovarje in časnikarje, pa smo vsi skupaj dobili eksplozivno zmes, ki ponavadi na koncu eksplodira v žepih slovenskih davkoplačevalcev. Prerivanje enega in drugega je za več let zastrupila podalpsko politično ozračje. Po zmagi Janše pri O.K. Mercatorju je Jankovic kot cunami pometel s tekmeci na lokalnih volitvah v Ljubljani in si tako pripravil odskočno mizo za naskok Slovence. Morda mu bo z znanimi prišepetovalci in akterji iz ozadja celo uspelo. In ponovno vsi govorno o levici. V njem pa sam ne vidim prav veliko levičarskega. Hm^ Morda pa piše z levo roko? Tega pa res ne vem.
V	parlamentarni proceduri je kar nekaj zakonov, ki smo jih pred nedavnim vložili poslanci vladnih strank. Med njimi sta dvignila veliko prahu Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o verski svobodi in Zakon o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o trgovini z orožjem v letih 1990-1994. Oba zakona sta bila v postopku za drugo obravnavo na matičnem delovnem telesu, a je predsednik Odbora za notranjo politiko g. Gorenak odločil, da se seja s predlaganimi točkami prestavi za nedoločen čas! Razlog? Premalo časa pred volitvami. S tem
je seveda najbolj ustregel tistim, ki ostro nasprotujejo vsebini zakonov. Verska svoboda je pri nas že postala kar verska obveznost, a le za največjo versko skupnost. Ustavno zapovedana ločitev države in religó je zelo slabo udejanjena, novela zakona je želela stvari postaviti na pravo mesto. Pri zakonu o dokumentih trgovine z orožjem že osnovnošolci vedo, za kaj gre. Ne vem, komu sploh še koristi, da so dosjeji nedostopni za javnost. Pravo slepomišenje je vse skupaj. Če ne bi koalic^a voljnih 51 zrušila vlade Boruta Pahorja, bi bilo mogoče izpeljati marsikaj, tako pa bo delo ostalo za naslednjo, ki bo (kot za zdaj kaže) ubrala druge strune in zavrgla novele zakonov.
Za turbulenten začetek oktobra je znova poskrbelo ustavno sodišče, ki je presodilo, da je ljubljanski odlok o poimenovanju ulice po Josipu Brozu Titu v neskladju z Ustavo. Menim, da je sodba pravi škandal, saj so sodniki obsodili Tita kot zločinca in enako takratni režim. Ob tem bi se lahko vprašal, kaj je potem z vsemi tistimi, ki so istemu režimu in Titu v preteklosti zvesto služili? Marsikateri sedi tudi v ustavnem sodišču! Kaj z drugimi ulicami, simboli, spomeniki tistega časa? Ena izmed neparlamentarnih strank je bombastično napovedala, kaj nameravajo s preteklostjo. Hvala lepa za prihodnost s potvorjeno preteklostjo! Ljubljančanom bi predlagal, naj ulico poimenujejo po latino glasbeniku Titu Puenteju in tako ohran^o Titovo ulico.
Prepričan sem, da spreminjanje zgodovine ni prava pot k spravi. Očitno nas v primeru zmage desnice čaka najprej po-tvorba zgodovine, nato brisanje dosežkov osvobodilnega boja in na koncu kriminalizac^a vsega, kar se je dogajalo v letih socializma. Tu je bistvo gesla 50+. Aktualni problemi pa bodo ostali.
Janez Kikelj, poslanec SD v Državnem zboru RS
8
24. oktober 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Vrhnika, prečuden kraj
Naša občina namreč potrebuje trezne odločitve. Naj nadaljujemo z gradnjo vrtca, čeprav se cena približuje 800.000 € in smo brez zagotovil, da cena pred pridobitv^o uporabnega dovoljenja ne bo povzpela na milijon? Ali pa je treba zgraditi vrtec ne glede na ceno? Je njegova lokac^a (bližina prometne ceste, premalo površin za igranje, premalo parkirišč) sploh primerna? Ali pa je bolje s tem denarjem izgraditi nov, boljši vrtec, na primernejši lokac^i, vendar kako leto pozneje? Če želimo najboljši učinek za porabljeni denar, moramo začeti z gradnjo novega vrtca na primernejši loka-c^i. Na seji občinskega sveta ti argumenti niso bili upoštevani; vse preveč je razgretih glav in nepripravljenosti za kompromis. Zato se je naša svetniška skupina vzdržala pri glasovanju.
Zlatica in Vrtnarja se, navkljub izjavam direktorjev teh obratov, utapljata v smradu, ki veje iz kompostarn, predelovalnic, smetišč in drugih industr^skih obratov. Inšpektorji so se oprali odgovornosti. V Slovenci namreč ni zakonodaje, ki bi smrad obravnavala kot onesnaževanje ali kot zdravju škodljiv dejavnik. Stanovalci trp^o, občina trdi, da je nemočna, odgovornosti ne prevzame nihče. Svetniki pa ne obupamo, še naprej sprašujemo in iščemo rešitve. Kaj se je zgodilo z družbeno odgovornostjo teh podjet^? Kaj se je zgodilo z ustavnimi pravicami državljanov do čistega okolja? Obiskal nas je sam okoljski minister Zarnič in izjavil, da je nemogoče sprejeti zakonodajo na tem področju, ker ni tehnične metode merjenja smradu, metoda z "vohalci" pa je preveč subjektivna. Subjektivna? Je moj občutek slabosti ob smradu, ki ob večerih okupira Vrtnar^o, res samo subjektiven?
Pohvaliti pa moram iskro človečnosti in občutka za sočloveka, ki se je obudila na zadnji seji občinskega sveta. Svetniki smo uspeli uskladiti financiranje občinskega športa. Ob misli, da smo zadržali kar nekaj sredstev v rekreac^i za mlade, me preveva topel občutek.
Prihajajo predčasne državnozborske volitve, levica je že vložila zadnji adut, ljubljanskega "Jay-Z", ki navkljub prepoznavnemu nasmehu ni njihov joker. "Levi trojček" je paraliziran, jav-nomnenjske raziskave napovedujejo zmago SDS, ki v opozic^i dela preudarno.
Občanke in občani, naš slogan je bil^Sloven^a zmore več! Zdaj Slovenca teh prevar ne zmore več! Ze slutite naš novi slogan?	Predsednik OO SDS Vrhnika, Matevž Caserman
Podružnična šola z novimi okni in vrati
Drenov Grič - Podružnična šola na Drenovem Griču stopa v mrzlo jesen z novimi okni in vrati. Šola se tako ne ponaša samo z lepšim videzom, marveč predvsem z večjo funkcionalnostjo. »Stara okna so bila že slaba. Skozi njih je pihalo, pa tudi zvočno so zelo slabo tesnila,« je pojasnila vodja podružnice Katarina Lenarčič. Po novem je popolnoma obra-
Srečanje rodbine Markelj
»
Človek si to želi, da nekaj spomina za sabo pusti.
«
Franc in Ana Markelj prav gotova nista za seboj pustila le nekaj spomina, pač pa tudi številno družino. Kako velika je ta družina, se je pokazalo v soboto, 24. septembra, ko smo se štiri generacye njunih potomcev zbrale v Bistri. Bilo nas je devetdeset.
Dogodek ni bil le običajno družinsko srečanje, pač pa obujanje spominov za najstarejšo generac^o in medsebojno spoznavanje ter spoznavanje preteklosti svojega rodu za najmlajšo generac^o. Za to priložnost so namreč izdelali družinsko drevo, napisali kroniko in posneli štiridesetminutni film, v katerem Francovi in Anini otroci, zdaj že v častitljivi starosti, pripovedujejo dogodke iz svoje mladosti.
Markljeva družina je znana po čebelarjenju in fotografski dejavnosti. Nekaj panjev čebel sta s seboj pripeljala že Fran-cova starša, ki sta se leta 1895 s tremi majhnimi fantiči iz Železnikov priselila na Vrhniko. Franc se je izučil za čevljarja, vendar tega poklica ni nikoli opravljal, ker ga je veliko bolj kot čevljarstvo zanimala fotografija. Se ne dvajsetleten si je v novi hiši, ki jo je družina zgradila v Novi vasi, uredil fotografski atelje.
14. jun^a leta 1914 se je Franc poročil z Ano Fefer jz Kamnika pod Krimom. Ze šest tednov po poroki pa je bil Franc mobiliziran; začela se je namreč prva svetovna vojna. Doletelo ga je rusko ujetni-
štvo, od koder se je vrnil šele jun^a 1920. leta. Doma ga je čakala žena s petletno hčerko Valentino. Naslednje leto se jima je rodila hči Francka in družina, ki je do takrat živela v hiši staršev, si je morala po-
lek medu rekorden in oče je kupil hišo na Petkovškovi, ki je bila do takrat last vrhniškega župana Gabriela Jelovška. V njej je živela njegova služin-čad, predvsem ženske, vdove po padlih vojakih. Zato se je
iskati novo stanovanje. Do leta 1925 so živeli pri »Simnovih« v Novi vasi, nato pa tri leta v Krašovčevi hiši na Tržaški cesti. (Zdaj na tem mestu stoji stavba, ki je namenjena bivalni skupnosti oseb s posebnimi potrebami.) Takrat je družina štela že sedem članov, preživljala pa se je s čebelarjenjem in očetovo fotografsko dejavnostjo. Leta 1928 je bil pride-
hiše pr^elo ime »babji grad«. Tam se je rodilo še pet otrok, vendar sta dve deklici kmalu umrli zaradi otroških bolezni.
Fotografskega poklica sta se izučila dva otroka, Anica in Mirko, čebele pa so imeli vsaj nekaj let vsi otroci. Najbolj pa so čebele zasvojile Cirilo in Marjana, saj še vedno čebela-rita, čeprav imata že 80 oziroma 84 let.
Hčerka Francka, poročena Zalaznik, je pri devetdesetih letih še vedno aktivna članica muzejskega društva. V društvo so jo povabili, ker zelo veliko ve o zgodovini Vrhnike in njenih prebivalcih. Ze kar veliko let različni mentorji pošiljajo učence, d^ake in študente, ki pišejo seminarske in diplomske naloge, k njej po informac^e. Znana je tudi po ohranjanju kulturne dediščine - izdelovanju dražgoških kruhkov. Tudi s to dejavnostjo si je družina v težkih časih pomagala iz stiske.
Zdaj je živih še šest otrok. Franci je umrl leta 1945 kot žrtev povojnih razmer, najstarejša, Tinca Verbič, pa pred tremi leti pri 93-tih letih. Če bi Markljeva ata in mama še živela, bi povedala, da sta imela 18 vnukov, 36 pravnukov in 34 prapravnukov, kar pa verjetno še ni končna številka. Slednjih se je samo letos rodilo pet.
Človekovo življenje ima začetek, žal pa tudi konec in ta je povzročil, da je danes vnukov 16, pravnukov pa 35. Kljub temu lahko ugotovimo, da je Markljev rod zelo trdoživ, saj vsi drugi podatki pričajo temu v prid. (SoBa)
tno, hit^o pripovedovati otroci. »Nič se ne sliši od zunaj in nič več ne piha.« Zadovoljstvo je še toliko večje, ker bo šola verjetno privarčevala tudi kakšen evro na račun ogrevanja. Projekt je finančno poravnala matična šola (OŠ Ivana Cankarja Vrhnika) oziroma občina, vrata (pa tudi del oken) pa lokalna krajevna skupnost in gasilsko društvo. (gt)
Z-d-r-a-v-o, zdravo, zdravo , zdravo
En lep taborniški pozdrav. Na Vrhniko so prišli taborniki. Taborništvo je velika igra, ki postane šola za življenje, spoznaš pa jo pozneje, ko odra-steš. Tu se naučiš samostojnosti in odgovornosti. Tabornik je zelo navezan na naravo. Pravemu taborniku ostane za vse življenje krog prjateljev, na katere se lahko vedno zanese. To pa je izredno življenjsko bogastvo.
Na Vrhniki taborniki delujemo v četi Mnogih izvirov, ki ima svoje prostore na OŠ Ivana Cankarja. Vodove sestanke imamo ob ponedeljkih taborniki 1., 2., 4. in 6. razreda, ob torkih taborniki 7. in 8. razreda, ob sredah taborniki 3., 5. in 9. razreda. Tokrat se predstavljamo taborniki drugih razredov, ki smo se na prvem taborniškem sestanku poimenovali vod Gozdnih pustolovcev. Pa se predstavimo.
Vod Gozdnih pustolovcev sestavlja dvaindvajset vedo-željnih tabornikov ter vodnici Ana in Tinkara, ki malim nadobudnim tabornikom odkrivata taborniške skrivnosti. Ze ime našega voda pove, da smo pravi pustolovci. Na enem izmed vodovih sestankov je naši vodnici Ani taborniško rutko izmaknil taborniški škrat in jo zelo dobro skril. Vendar smo pustolovci s pomočjo škratovih navodil in uspešno rešenih nalog rutko hitro našli in jo vrnili vodnici.
Vodnici sta nam povedali, da naš vod spada v družino Medvedkov in čebelic. To so otroci, stari od 7 do 10 let. Spoznate nas po tem, da poleg taborniškega kroja nosimo rdeče rutke in prepevamo himno Medvedkov in čebelic. Naučili se bomo postavljati ogenj, orientirati po zvezdah,
postaviti šotor, spoznali bomo vozle in se jih naučili uporabljati, naučili se bomo signalizirati ... Igrali se bomo igrico Lov na lisico, po taborniških potnih znakih bomo iskali zaklad, ki nam ga je skrila lisica. Pozimi nas čaka zimovanje, kjer se bomo predajali zimskim norčjam, postavili iglu in odšli na nočni pohod. Vsi pa že komaj čakamo poletje,
ko bomo odšli na taborjenje, kjer bomo spali v šotorih, se kopali, veliko časa pa bomo preživeli v vodovih kotičkih. Čaka nas še veliko dogodivščin, obljubljamo pa, da se bomo vedno obnašali v skladu s taborniškimi zakoni. Gozdni pustolovci vam mahamo v pozdrav ^ Čao-bao.
Tinkara Kristan, Foto: Ana Kostanjevec
Nova okna so pravo nasprotje prejšnjih: nič več ne piha, nič ni slišati hrupa iz okolice.
fjAkMA
V prejšnji številki nam je pošteno zagodel tiskarski škrat pri naštevanju imen prvošolcev. Ker je prav, da v družinskih albumih končajo časopisni izrezki s korektno vsebino, objavljamo fotografijo in imena učencev še enkrat. 1. e razred, POŠ Drenov Grič, razredničarka Katarina Lenarčič - zgornja vrsta: Iza Malovrh, Vita Jakše, Monika Gašpirc, Lana Končan, Doroteja Puš, Valentina Je-lovšek, Gal Žabot. Spodnja vrsta: Luka Sedaj, Mat^a Dular, Tom Hudin, Nik Kastelic, Jernej Ziherl.
Koledar za dar
otrokom, ki si težko privoščijo, kar je drugim samoumevno: šolo v naravi, izlete s sošolci, športne, kulturne, naravoslovne dneve...
Omogočite jim lepe spomine z nakupom koledarja. Rezervacje: 01/750-68-52 (tajništvo). Šolski sklad OŠ Ivana Cankarja Vrhnika
Vrtec Vrhnika
Sprehod v Močilnik
V	novo šolsko leto smo zakorakali veselo, saj je v naš oddelek pet pikic prihitelo.
Hitro smo se med seboj spoznali in skupaj se lepo igrali, pesmice prepevali in tudi na sprehod šli.
V	Močilnik na sprehod smo šli, pa na travniku ovce videli.
Po gozdni poti smo hodili, tekali in se lovili.
Zazremo se gor na drevo,
kjer veveric kar nekaj je bilo,
pa hrast smo opazovali in želod pod njem pobirali.
Pot nas vodi spet naprej, glej jo klopco, stop bo zdaj.
Sledi malica, počitek.
Ko se dobro smo podprli, smo jo počasi v vrtec ucvrli.
Kar utrujeni smo bili, pojedli kosilo in k počitku legli vsi.
Res nam je bilo lepo, še se v Močilnik vrnemo.
Nevenka Grom
9
10 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Društvo invalidov Vrhnika v avgustu in septembru
Dan borovnic
V	soboto, 23. jul^a, je tudi naše društvo sodelovalo na prireditvi Dan borovnic v Borovnici. Na stojnici smo izdelovali ročna dela in prikazali dejavnosti, ki potekajo v našem društvu.
Piknik v Starem malnu
V	soboto, 6. avgusta, se nas je letošnje muhasto poletno vreme usmililo in nam naklonilo lepo vreme, kajti na programu smo imeli piknik v Starem malnu. Bogat program z igrami, metanjem pikada in srečelovom je privabil okrog šestdeset članov in pr^ateljev. Mnogi so jo primahali peš, drugi pa so zajahali konjičke na dveh ali štirih kolesih. Tudi za težko pokretne smo poskrbeli, saj so se lahko pripeljali z našim komb^em. Oštir v Starem malnu je tudi letos pripravil okusno hrano. Postregel nam je z mesom z žara, krompirjem, rižem in zelenjavo. Na koncu smo lahko izbirali še med jabolčnim oziroma sirovim zavitkom. Naš Ansambel Detlca nam je pridno godel in prepeval, da so nas kar srbele pete in smo se mnogi prizadevno vrteli po plesišču. Skratka, piknik je uspel!
Izlet
Že v prejšni številki Našega časopisa smo objavili fotografijo naših članov in pr^ateljev, ki so letovali v Neumu. Bili so zelo zadovoljni z namestitv^o v hotelu, še posebno pa z vremenom. Edino črno piko si je prislužila vodička Kompasa, ki je zamenjala imena agencije, ki jo je predstavljala.
Podelitev pokalov in medalj ženskim ekipam
Obvestilo članom
V programu socialne dejavnosti ima naše društvo tudi sredstva za pomoč članom invalidom pri nabavi zdravil in zdravstvenih pripomočkov. Pozivamo člane, naj svoje potrebe spo-roč^o na društvo v času uradnih ur : sreda 9.00 do 12.00, 13.00 do 16.00.
Socialna komis^a je v septembru dvakrat pomagala naši članici s prevozom na terap^e.
Šport
Poleti so med najbolj dejavnimi športniki DIV balinarji. 27. avgusta je naše društvo organiziralo balinarski turnir za invalide Sloven^e, katerega moto je bil: Spoznavajmo se in družimo se. Udeležilo se ga je enajst moških in prav toliko ženskih ekip. Skupaj z organizatorji nas je bilo na otvoritvenem prostoru v Sinji Gorici kar okrog devetdeset. Tekmovanja so potekala poleg balinišča v Sinji Gorici še na baliniščih Društva upokojencev in Gostilne Pri Kranjcu. Na zaključku s podelitv^o pokalov in zakusko pa smo se zopet zbrali v Sinji Gorici. Naša ženska ekipa je dosegla 2. mesto, 1. mesto so si priborile balinarke iz Pirana. 1. mesto med moškimi pa so dosegli člani DI Cerknica - Loška dolina - Bloke. Moška ekipa se je udeležila tudi tradicionalnega turnirja Memorial Janeza Krvine, ki ga je na balinišču Blagajana 4. septembra pripravilo Balinarsko športno društvo Blagajana Seveda je naše društvo z moško in žensko ekipo sodeloval tudi na 4. spominskem turnirju Za Mamin memorial, ki ga vsako leto organizira Društvo upokojencev Vrhnika. Letos je turnir potekal 10. septembra. Naša ženska ekipa je ponovno osvojila prehodni pokal.
Poleg vseh turnirjev so naši vrli balinarji in balinarke sodelovali še na pr^ateljskih tekmovanjih društev invalidov Ilirska Bistrica, Cerknica in Logatec.
Obe ekipi balinarjev sta v soboto, 1. oktobra, sodelovali na prijateljskem srečanju v Domžalah.
Pevski zbor
je ponovno začel z vajami. Ker ga v začetku decembra čaka nastop na tradicionalnem koncertu, bo moral z vajami kar pohiteti, da se bo ponovno dostojno predstavil svojemu zvestemu občinstvu.
Posebno obvestilo
Vse bralce Našega časopisa obveščamo, da še vedno poteka akc^a zbiranja sredstev za nakup nožne proteze za našega člana Tadeja Jereba. Številka računa pri NLB je: 0202-7025-8971479, sklic: 00 30091980, namen: Pomoč za Tadeja. Nakazila so oproščena plačila provizije, če ga opravite v podružnicah Nove Ljubljanske Banke. Delno ^ 3K > izpolnjene obrazce plačilnih nalogov lahko —■ '■ dvignete tudi v društvu v času uradnih ur.
Društvo invalidov Vrhnika
Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček
Cenjene upokojenke in spoštovani upokojenci
Čas kar hitro teče in že smo na pragu jeseni in zime. Pred najhladnejšimi dnevi se lahko vsako leto ogrejemo kar v Cankarjevem domu v Ljubljani, ko je Festival za tretje življenjsko obdobje, kjer se tri dni zapovrstjo zvrsti mnogo predavanj, zabavnih nastopov in druženj.
Izlet na Gorenjsko - Triglavska pravljica
Konec poletja je tu in po dolgih vročih dneh smo se odločili, da gremo na Gorenjsko. Pot nas 15. septembra najprej vodila do naselja Kropa. Ogledali smo si kovaški muzej, kjer so predstavljene zgodovinske osnove železarstva v Kropi, z maketami pa delovanje fužin, vigenjca in mehov. Pomembna je zbirka več
Tudi Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in naše društvo sta bila tam. Mi smo poskrbeli, da se je vrtelo kar 284 fotografij z različnih pohodov več skupin. Morda se je kdo ustavil tudi od vas in čakal, da bo koga prepoznal. Vredno si je vzeti čas in se teh prireditev udeležiti. Razmišljamo, da bi naslednje leto organizirali skupen obisk enega od treh dni, da bi vas čim več videlo, kaj vse počnejo društva. Prostovoljke so bile tudi letos tam.
Sestal se je tudi upravni odbor in se seznanil z delovanjem na novoustanovljenih komis^ in seveda tistih, ki delujejo že mnogo let. Lahko zapišem, da so vse komis^e delovne, še posebne pohvale so bile deležne prostovoljke in članice ter člani socialne komis^e.
Upravni odbor se ukvarja tudi z zasedenostjo starega dela stavbe in z neplačniki najemnin. Ocenili smo tudi, kako prava je bila odločitev za kopalne izlete, saj je 50-sedežni avtobus vedno poln.
Izvedli smo še zadnji letošnji izlet, o katerem boste brali posebej. Lahkotnejši pa je kostanjev piknik, za katerega je bilo veliko zanimanja. Ker sta bili kar dve pohodniški skupini na Veliki planini, je prav, da objavimo vsaj eno fotografijo. Gospe v pisarni pa imajo veliko opravka s seznami z vplačano oziroma neplačano članarino za leto 2011.
Prosimo vse, ki še niste poravnali članarine, da to storite čim prej ali pa sporočite, da ne želite biti več naš član.
Kaj napovedujemo do konca koledarskega leta:
Že v četrtek, 3. novembra, bomo martinovali na Konjiškem. Tretji ponedeljek, 21.11. 2011, bo predzadnji kopalni izlet v tem letu, zadnji pa 12. decembra! V novembru bo zdravstveno predavanje Kako preprečujemo poškodbe starejših. Zvrstile se bodo tudi delavnice ročnih del, izdelovanja voščilnic in še kaj. V novembru bo spet razstava v društvenih prostorih. Vse štiri pohodniške skupine delujejo po programih, enako tudi trenirajo pikado, saj je UO odobril nabavo dveh, balinarska sekc^a trenira po ustaljenem urniku. Prednovoletno srečanje bomo organizirali 15. decembra na Vrhniki.
Za DU Vrhnika: Elica Brelih
Zimzelenčki na planini Korošica
Prvi jesenski pohod na planino Korošico iz Šentanske doline smo načrtovali za čas, ko je planina še živa, kajti težko se je odreči dobremu kislemu mleku in žgancem.
To je s soncem obs^ana planina za grebenom Košute. Pot do nje je kar naporna, saj je treba premagati 650 m višinske razlike po slabem, strmem, gruščnatem kolovozu, ki se vzpenja pod ostenjem Zajmenovih peči. »Pa se je le prikazala!« lepa starinska koča Korošica na višini 1554 m sredi pašnikov. Močne mize in klopi so nas takoj zvabile k uživanju razgledov in dobrot, ki jih nudi planina. V soncu se je bleščala Košutica, Veliki vrh se je sramežljivo skrival za meglo, proti zahodu pa sta vabili Begunjščica in Zelenica. Ko smo se odžejali s kislim mlekom, so se naši že vrnili in pripovedovali, kako se vidi v Avstr^o in kakšno presenečenje jih je čakalo na poti. Spet smo se razdelili in večina s Sonjo si je izbrala slikovito lovsko stezo, ki se zaključi pri spomeniku žrtvam koncentrac^skega taborišča na Ljubelju. Čakalo pa nas je še eno posebno, a pr^etno presenečenje. Naša priljubljena in izkušena pohodnica Nada je praznovala svoj osemdeseti rojstni dan (prav ste prebrali in v sedmih letih naših pohajanj po hribih skoraj nikoli ni manjkala!) in najavila uradni konec druženja z nami. Poklonili smo ji skromno darilce, ji obesili »zlato medaljo« za pogum, vztrajnost, hrabrost, za pr^ateljske nasvete in vso dobro voljo, ki jo je vedno trosila med nami. Še jo bomo vabili medse na lažje poti!
Zapis: E. Brelih,
kot sto vrst ročno izdelanih žebljev in zbirka umetniško kovanih izdelkov. Življenje kroparskih kovačev je prikazano v etnološki sobi. Ogledali smo si tudi vigenjc - to je lesena ali delno zidana stavba ob vodnem toku s kolesom za pogon mehov. Znotraj je šest kurišč, ob katerih so nameščena nakovala. Mojster v vigenj-cu je tudi za vsakega od nas skoval žebljiček. Pretreseni smo bili, kako težko je bilo življenje kroparskih kovačev za golo preživetje.
Pot smo nadaljevali v dolino Vrata do mogočnega slapa Pe-ričnik, od tam naprej pa mimo Vrta Viharnik v vasico Dovje na kosilo. Ker smo naš izlet imenovali Triglavske pravljice, nas je v Dovjem pričakal pravljičar Bukovnik z Gregcem. Popeljal nas je po vasi in pripovedoval zgodovino vasi. Postali smo ob grobu Jakoba Aljaža, potem smo se peš podali v Mojstrano. Med potjo smo srečali kraguljčkarja, ki je izgubil kraguljček, paškrata, ki je varoval zaklad, in padarico Anco, ki je za zlatnike izganjala uroke. Pravljičar Bukovnik nam je hudomušno prikazal življenje, kot je bilo nekdaj. Bilo je prav zanimivo in zabavno.
Ker smo bili že ravno na gorenjskem koncu, smo šli še do Zelencev. To je talni izvir Save Dolinke v bližini Podkorena pri Kranjski Gori. Zaradi izrazito zelene barve je izvir dobil ime Zelenci. Polni lepih vtisov smo se odpeljali proti domu. Tudi vodička Dominika in prav pr^etno vreme sta poskrbela, da smo doživeli lep in zanimiv dan.
Zapis: Barbara Petrič Fotografije: Marta Klavec, Tone Sluga
Oktobra 2011 so praznovali naši člani:
Franc Malneršič, Kolodvorska, Vrhnika (1920) Frančiška Pišek, Stara cesta, Vrhnika (1921) Justi Mušič, Opekarska, Vrhnika (1921) Mar^a Brus, Cesta 6. maja, Vrhnika (1921) Pavel Kenk, Stara cesta, Vrhnika (1921) Rezka Mole, Prečna pot, Vrhnika (1926) Terez^a Lazar, Dom upokojencev Vrhnika (1926) Francka Markelj, Gradišče, Vrhnika (1926) Frančiška Ogrin, Na Klisu, Vrhnika (1926) Anton Burjak, Verd, Vrhnika (1926) Jožefa Burjak, Verd, Vrhnika (1931) Mar^a Troha, Vrhnika (1931) Francka Šterman, Verd, Vrhnika (1931)
Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so oktobra 2011 praznovali rojstni dan.
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina pM^	Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11
		
•Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •	Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •	
Pikado
20. septembra smo se udeležile državnega prvenstva v pikadu v Slovenj Gradcu. Bil je čudovit sončen dan in tudi naše tekmovalke so bile kar dobro razpoložene. Ko pa smo se pripeljale na cilj, smo videle, da ne bo tako lahko, kajti bilo je trinajst ženskih in trinajst moških ekip. No, po prvih nastopajočih smo spoznali, da moramo še veliko trenirati, kajti naše tekmovalke niso bile dorasle ekipam, ki trenirajo vsak dan po več ur. Bolje so se izkazali
moški iz Loške doline, ki so se zelo dobro izkazali. Vseeno pa je že uspeh, da so se naše tekmovalke na zbirnem tekmovanju spomladi uvrstile na državno prvenstvo in zato jim tudi čestitamo. Trudile se bomo, da bodo drugo leto rezultati boljši, zato pa bo potrebno veliko treninga in potrpljenja. (mp)
Vandrovke na Križni gori
Vandrovke smo se v torek, 27. septembra, z avtobusom podale proti Notranjski. Obiskale smo Križno goro nad Ložem. Nekatere članice so že obiskale to goro, večinoma pa smo prvič stopale po poti proti njenemu vrhu.
Osemindvajset veselih pohodnic z nahrbtniki na ramenih, s pohodnimi palicami, udobno obute in z dobro voljo smo pot začele v Ložu. Bile smo v pričakovanju, da spet vidimo in doživimo nekaj novega.
Križna gora se vzpenja nad Ložem na višini 856 m. To je romarska pot in ko smo tako hodile po poti proti vrhu, so nas spremljale lepo urejene kapelice. Vsaka vas iz okolice Loža je postavila svojo kapelico. Ko prideš do zadnje, štirinajste, si na vrhu hriba, kjer je cerkev. Ko smo bile na vrhu hriba, smo se malo okrepčale
in ker je naša vodička Zalka praznovala svoj rojstni dan, smo ji izročile skromen šopek iz naravnega cvetja, ji zaželele obilo dobrega, ji zapele pesem in tudi vrisk se je slišal. Dobro razpoložene, naužite svežega zraka in sonca, smo se počasi vrnile v dolino.
Zapisala in fotografirala: Fani Šurca
Jesenska pohoda Sončkov
Septembra nas je zaneslo v Istro, kjer smo obiskali Ušesa Istre. Pred informac^sko tablo v istrski vasici Movraž smo se seznanili z geološko zgradbo Kraškega roba in si na zemljevidu ogledali traso poti. Iz doline - vale smo se povzpeli na vrh pobočja, kjer
nas je dočakala burja, ki je razpihala še zadnje deževne oblake. Ozrli smo se čez Movraško valo, kjer smo na nasprotni strani doline že videli naš cilj, cerkvico sv. Kvirika nad Sočergo. V zavetju kraške jame Tri učke smo malicali, nato pa se spustili po pobočju nad vasico Dvori. Spotoma smo si ogledali lepe primerke škav-nic, kraških površinskih oblik. Po prečkanju ceste smo bili v nekaj minutah pri naravnem mostu in že smo občudovali veličastne spodmole Kraškega roba - res pravo čudo narave. Spodmole imenujejo zaradi oblike in akustičnosti Ušesa Istre. Med rujem smo se po grebenski stezi povzpeli nad stene in nadaljevali čez 359 metrov visoki Veli Badin do cerkvice sv. Kvirika. Pohod smo končali v Sočergi ob odlični istrski mineštri, doma pečenem kruhu in kapljici refoška iz bližnjega vinograda. Tri dni pred koncem poletnega vremena v oktobru smo se povzpeli na Kobiljo glavo na Tolminskem. Malo znan vrh nad Baško grapo z višino 1475 metri je imeniten razglednik. Na severu se dvigajo Spodnje Bohinjske gore, razgled na druge strani neba pa seže do daljnih obzor^. Dostop do lepe gore nam je olajšala cesta do ovčje planine Stador s planinsko kočo. Od tam smo se skozi visoke porumenele trave povzpeli na vrh in uživali v razgledih. Po travnatem in zelo razglednem grebenu smo se spustili na planino Lom. Tam se je večina Sončkov odločila za sestop po stari vojaški poti pod grebenom Tolminskega Triglava v Žabče pri Tolminu. Manjša skupina jih je nekaj časa spremljala, nato pa se vrnila na planino Stador do dveh minibusov. V Žabčah smo se sestali in si^za konec privoščili zasluženo p^ačo, kajti prisojna pobočja pod Žab^skim vrhom so bila razgreta od sonca.
Besedilo: Sonja Repnik in Sonja Zalar Bizjak
Sončki na sončnem grebenu Kobilje glave (Fotografija: Vojko Bizjak)
Sončki pod mogočno streho spodmolov pri Sočergi (Fotografija: Tatjana Rodošek)
•Iz zgodovine Vrhnike • Iz zgodovine Vrhnike • Iz zgodovine Vrhnike • Iz zgodovine Vrhnike • Iz zgodovine Vrhnike • Iz zgodovine Vrhnike
Naprej, 2. januar 1863, o steklem psu
22. dne t.m. je nek stekel lovski pes po tržaški veliki cesti hudo razsajal. V Sinji gorici, Blatni Brezovici, Slapu, Bevkah in Logu je sila veliko psov popadel in tudi dve mački, dokler ga niso v Dragomeru vstrelili. Se ve, da vse popadene pse in mačje je gosposka brž pokončati dala; al ker utegne biti, da je še kterega popadel, kteri ni med pobitimi, naj ljudje pač skrbno paz^o, da se vsakega psa, ki se v prihodnje čmern kaže in po kotih potika, brž zneb^o. Steklina se letos prikazuje kot kuga; v več deželah se sliši o nji.
Kmetnske in rokodelske novice, 24. junq 1865 o obisku ljubljanskih sokolov
Iz Vrhnike 19. jun^a. — Naš starozgodovinski trg je bil včerajšnjo nedeljo ves »in floribus«. Došlo nam je ljubih gostov »Sokolov« iz Ljubljane blizo 100. Možnarji so jim na pozdrav pokali na bližnjem griču, postojnska godba je vmes igrala, ves trg je bil na nogah. Ka lepo okinčanem dvorišču gosp. Goloba si prisedši »Sokol« svoje gnjezdo izvoli, kmali potem pa k veliki sv. maši odide in z njim obila množica ljudstva. Sokolski pevski zbor je izvrstno pel 6 zborov, gospoda Yidic in Coloreto, znana dobra pevca, pa sta pela še vsak en samospev. — Ob eni je bil skupni obed v gostivnici Golobovi, pri ktera je zraven Sokolom pr^azne ljubljanske gospode bil tudi ljubljeni načelnik gospod dr. Gosta nazoč; tržki župan gospod Obreza in C. k. okrajni predstojnik gosp. Mulej pa sta še posebej gostila mnogo gospode. Po dovršenem obedu so prihajale nase krasotice in še mnogo gospode iz Ljubljane in iz Notranjskega, tako, da se v kratkem začne veselo gibanje. Radost naša pa je do vrhunca prikipela, ko se društvo ob 5. na županovem travniku snide, in tam na pripravljenem orodji v občno pohvalo svojo umetnost v telovadbi skazuje. To so res junaci, da je kaj! Toliko ljudstva ni bilo kmali na Vrhniki na enem kupu, ki je občudovalo gimnastiko
Sokolovo in se radovalo nad petjem in vsem, kar se je tu godilo. Pri gosp. Jol^evem »Ulajnarji« pa je hotlo vse smeha popokati. Ko se je tam navedel dekličem nauk, naj »se drže le civila, da pred pridejo do svojega cilja«, je nek kmetišk fant, ki je ves zamaknjen poslušal, resno opominjal zalo dekle rekoč: »Viš, Uršika, saj sem ti tudi jez že rekel, da pusti soldata.« Škoda, da čas tako hitro mine. Jelo se je mračiti, in zdajci stopi društvo, zdaj pomnoženo do 105 mož, v vrsto. Gospod načelnik se glasno zahvaluje tržkemu županu gosp. Obrezi in vsem Vrhničanom in Vrhničankam za prepr^azni sprejem, mi pa tudi smo jim iz srca klicali »živili! živili!« Zagotovljamo jim , da nam ostane »Sokolov« dohod v vednem spominu!
Kmetnske in rokodelske novice, 14. oktober 1871, o tem kako naj bi sodnik Mulej dajal v zapor krompir
Iz Vrhnike 5. okt. — Radovedni smo vendar, ali ima še kter cesarsko kraljevi okrajni sodnik v Avstr^i toliko opravila, kakor ga ima naš gosp. Mulej, ki še toliko časa nima, da bi šel k maši na imendan Njegovega Veličanstva našega cesarja. Menili so tedaj sem pa tje drugi uradniki, da gospoda sodnika gotovo zarad kake nenadne bolehnosti ni bilo v cerkev, al iz cerkve pri-sedši najdejo gospoda v pisarni globoko zamišljenega pri kupč^skih korespondencah. Na vprašanje, kako to, da ga v cerkev ni bilo, jim prestrašen in za ušesi se praskaje z navadno svoj odgovori: »Ja, hudiča! — pozabil sem.« Če bi
Utrinek iz Tržaške ceste (pred občinsko stavbo oziroma Hotelom Mantovo). (vir: www.kvs-klub.si)
bil takrat gosp. Mulej pri sodn^skih aktih sedel, morebiti bi se bil spomnil svojega gospoda in cesarja, al zamišljen v mnogovrstne kupč^ske listine se človek lahko spozabi! Memogrede pa, častiti bralci »Novic«, ne moremo si kaj, da vam ne bi oznanili, kako da je še pri vsem tem izvrsten kazenski sodnik naš gosp. Mulej. Znano je namreč, da je zadnja leta krompir gnjil; našega gospoda sodnika je ta krompirjeva nepo-sajenost tako razsrdila, da ga je do letos vsako ljubo leto zapiral v »keho« št. 6 - ljudje pravdo, da v tej kehi straši - s trdnim prepričanjem, da bode on užugal, ne pa hudomušni krompir. Letos pa, hvala Bogi, ga ni djal več v zapor, in kmetje smemo veseli biti, da mu je vsaj enkrat to nesrečno gnjilobo iz glave zbil gosp. Mulej.
Kmetnske in rokodelske novice, 22. avgust 1874, o požaru na Vrhniki
Iz Vrhnike 24. avg. — Po dolgem deževanji bil je včeraj prvi lep dan, Vrhničanje so se veselili lepe nedelje, al prenaglo. Ni še bilo poldne, kar se zasliši zvona tužni glas, ki naznanja ogenj. In res, privali se velik steber dima kvisko in v malo minutah je v ognju več hiš. Vse hiti na pomoč. Pa ognja sila je prevelika, požar se čedalje bolj širi. Zato telegrafirajo iz Borovnice v Ljubljano po požarno stražo, katera je res prav kmalu prišla in sicer 24 mož z gasilnim orodjem, ki so se prav vrlo obnašali. Tudi iz Logaca in Borovnice nam je prišla pomoč. Vkljub silnemu prizadevanji pa je požar še le proti večeru bil zadušen in zdaj se je pokazala škoda, katero je naredil. Strašen pogled! Vpepeljenih je 26 hišnih številk s 34 poslopji, škode čez 50.000 tisuč gold. Zavarovanih je bilo nekaj, vsi ne, pri banki »Sloveniji« pa nobeden. Ubogi usmiljenja vredni ljudje! Naj bodo priporočeni dobrotnikom! — Ogenj je nastal po neki ženi, ki je kosilo kuhala in kateri seje, kakor pravdo, »plamen vtrgal« ter všel skoz dimnik na streho.
12
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 387., oktober 2011 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 387., oktober 2011
Številka: 3520-5/20-11 Datum: 07.10.2011
Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika,
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM
Objavljeno na spletni strani http://www. vrhnika.si od dne 24.10.2011 do 28.11.2011
Predmet oddaje je poslovni prostor v prvem nadstropju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, skupne površine 112,79 m2 in sicer prostor v površini 13,16 m2, prostor v površini 13,63 m2, prostor v površini 16,24 m2, prostor v površini 27,65 m2, prostor v površini 22,04 m2, prostor v površini 19,14 m2. Najem vključuje souporabo sanitary v deležu, ki predstavlja 0,93 m2.
Glede na funkcionalno razporeditev prostorov je možen tudi najem dela prostorov in sicer:
a)	v površini 56,86 m2
b)	v površini 55 m2.
Poslovni prostor je primeren za opravljanje pisarniške ali storitvene dejavnosti. Prostor se oddaja v najem za nedoločen čas, izbranemu ponudniku pa bo oddan v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen in sicer predvidoma s 1.1.2012.
Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 01340-0100001093, sklic na št.: 18 76406-7103018-10234211 Občine Vrhnika.
Varščino, ki znaša 902,32 EUR, mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, v primeru, da izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, pa se mu položena varščina ne vrne.
Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovičen znesek položene varščine. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora", oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1 na Vrhniki ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 28.11.2011. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 28.11.2011. Ponudbe bodo po preteku roka komis^sko odprte. Pisna ponudba mora obsegati:
•	ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba;
•	ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba;
•	navedbo ali kandidirajo za poslovni prostor v celoti oziroma navedbo dela prostora za katerega kandidirajo (a, b);
•	številko transakc^skega računa ponudnika za primer vračila varščine;
•	dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe);
•	priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma. izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino) ;
•	opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti;
•	dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakc^ski račun, da le ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino:
•	dokazilo o položeni varščini;
•	navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru.
Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku.
Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji krite-r^i:
•	izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev,
•	ponudniki za najem poslovnega prostora v celoti imajo prednost pred ponudniki, ki kandidirajo za najem dela prostorov,
•	ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti,
•	število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost, s katero se interesent ukvarja,
•	rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti,
•	finančno stanje ponudnika.
V primeru, ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost interesenti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje:
•	nova in edina dejavnost v kraju,
•	dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala,
•	število na novo odprtih delovnih mest,
•	prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, pr^avljenega na Zavodu za zaposlovanje,
•	občani občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v občini Vrhnika.
Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora.
Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe.
Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje je možen po predhodnem dogovoru.
Dodatne informacce so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21.
Župan:
Stojan JAKIN, univ.dipl.inž.grad.l.r.
Številka: 3520-6/2011 Datum: 07.10.2011
Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika,
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM
Objavljeno na spletni strani http://www. vrhnika.si od dne 24.10.2011 do 28.11.2011
Predmet oddaje so poslovni prostori v drugem nadstropju (mansarda) poslovne stavbe Cankarjev trg 8 na Vrhniki:
a)	Poslovni prostor skupne površine 52,05 m2 in sicer prostor v površini 20,49 m2, prostor v površini 16,76 m2, prostor v površini 3,03 m2, sanitarne s predprostorom v površini 7,35 m2, predprostor v površini 5,32 m2.
b)	Poslovni prostor skupne površine 179,50 m2, ki obsega šest prostorov v vzhodnem delu stavbe (v površinah od cca 10 m2 do cca 16 m2) ter šest prostorov v zahodnem delu stavbe (v površinah od 6,41 m2 do 20,28 m2).
Pri poslovnem prostoru navedenem pod točko b) je možen tudi najem posameznih prostorov.
Poslovni prostori so primerni za opravljanje pisarniške ali storitvene dejavnosti. Prostori se oddajajo v najem za nedoločen čas, izbranemu ponudniku pa bodo oddani v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen in sicer predvidoma s 1.1.2012.
Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 01340-0100001093, sklic na št.: 18 76406-7103018-10234211 Občine Vrhnika.
Varščino, ki znaša za poslovni prostor pod točko a) 416,40 EUR ter pod točko b) 1.436,00 EUR, mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini.
Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega pros-
tora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, v primeru, da izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, pa se mu položena varščina ne vrne.
Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovičen znesek položene varščine. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora", oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1 na Vrhniki ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 28.11.2011. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 28.11.2011. Ponudbe bodo po preteku roka komis^sko odprte. Pisna ponudba mora obsegati:
•	ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba;
•	ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba;
•	navedbo ali kandidirajo za poslovni prostor v celoti oziroma navedbo dela prostora za katerega kandidiraj (a, b);
•	številko transakc^skega računa ponudnika za primer vračila varščine;
•	dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe);
•	priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino) ;
•	opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti;
•	dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakc^ski račun, da le ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino:
•	dokazilo o položeni varščini;
•	navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru.
Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku.
Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji krite-
rCi:
•	izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev,
•	ponudniki za najem poslovnega prostora v celoti imajo prednost pred ponudniki, ki kandidirajo za najem dela prostorov,
•	ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti,
•	število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost, s katero se interesent ukvarja,
•	rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti,
•	finančno stanje ponudnika.
V primeru, ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost interesenti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje:
•	nova in edina dejavnost v kraju,
•	dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala,
•	število na novo odprtih delovnih mest,
•	prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, pr^avljenega na Zavodu za zaposlovanje,
•	občani občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v občini Vrhnika.
Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika.
Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora.
Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe.
Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje je možen po predhodnem dogovoru.
Dodatne informacce so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21.
Župan:
Stojan JAKIN, univ.dipl.inž.grad.l.r.
Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika na podlagi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 57/08), Pravilnika o oddajanju profitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 16/94 in 74/94) in Sklepa župana št. 352-13/2011, objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO PROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM
Objavljeno na spletni strani http://www. vrhnika.si od dne 24.10.2011 do 28.11.2011.
1.	Predmet razpisa
Predmet razpisa je stanovanje v mansar-di poslovno stanovanjskega objekta Cankarjev trg 11, Vrhnika v velikosti 78.30 m2. Stanovanje obsega kuhinjo in bivalni prostor v površini 36.40 m2, sobo v površini 16.12 m2 in kabinet v površini 10.19 m2. K stanovanju spada tudi kletni prostor v površini 1.45 m2. Stanovanje se oddaja v najem za določen čas, za obdobje petih let - z možnostjo podaljšanja in bo oddano v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa zaključen. Najemnina za profitno stanovanje se določi z najemno pogodbo in ne more biti nižja od izhodiščne najemnine, ki znaša 5,74 EUR/m2.
2.	Razpisni pogoji
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve profitnega stanovanja, so naslednji:
-	da ima stalno bivališče v občini Vrhnika,
-	da je prosilec plačilno sposoben poravnati profitno najemnino in ostale obveznosti za uporabo stanovanja.
Prednost pri dodelitvi profitnega stanovanja imajo državljani Republike Slovenije ter najemniki občinskih neprofitnih stanovanj. Če je več enakovrednih ponudb, se stanovanje odda tistemu ponudniku, ki bo v javnem razpisu ponudil višjo najemnino in bo iz predloženih dokazil razvidno, da jo je sposoben poravnati.
3.	Vsebina pisne ponudbe za dodelitev profitnega stanovanja
Ponudba mora vsebovati:
-	podatke o ponudniku in družinskih članih (ime, priimek, naslov, EMŠO, davčno številko,
-	število oseb, ki bodo z njim prebivali,
-	ponujeno višino najemnine, ki ne sme biti nižja od objavljene izhodiščne najemnine,
-	zahtevane priloge.
Vlogi za dodelitev profitnega stanovanja mora prosilec priložiti:
-	potrdilo o državljanstvu,
-	potrdilo o stalnem prebivališču in številu družinskih članov,
-	potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in drugih bodočih uporabnikov stanovanja,
-	najemno oziroma podnajemno pogodbo, če jo prosilec ima sklenjeno,
-	potrdilo o prejetih dohodkih in prejemkih prosilca in ostalih članov družine, ki bodo živeli s prosilcem v skupnem gospodinjstvu v zadnjih šestih mesecih (potrdilo o izplačanih dohodkih, foto-kopje izpiskov bančnega računa),
-	zadnja odločba davčnega organa o odmeri dohodnine za vse družinske člane.
4.	Postopek izbire najugodnejšega ponudnika
Ponudniki morajo oddati popolno ponudbo z vsemi prilogami do 28.11.2011. Za pravočasno se šteje ponudba, ki bo prispela najpozneje do 28.11.2011 do 12. ure. Nepopolne vloge ter vloge, ki ne bodo vložene pravočasno, se ne bodo obravnavale.
Ponudniki morajo oddati pisno ponudbo priporočeno ali osebno v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - razpis za oddajo profitnega stanovanja« na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Sklep o dodelitvi profitnega stanovanja sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo sodelovali na razpisu, bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o dodelitvi profitnega stanovanja.
Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe.
5.	Informacce:
Vse informacje in pojasnila v zvezi z oddajo lahko zainteresirani v času razpisa dobjo po telefonu št. 755-54-21.
Ogled stanovanja, ki je predmet oddaje, je možen po predhodnem dogovoru. Številka:352-13/2011 Datum:07.10.2011
OBČINA VRHNIKA Župan:
Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad.l.r.
Številka: 3505-11/2011 (5-08) Datum: 10. 10. 2011
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09) Občina Vrhnika, Oddelek za prostor javno naznanja
JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO DOPOLNJENEGA OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE UREJANJA V1: VRHNIKA
- CENTER (območje urejanja V1I/1, morfološka enota 5B/1 ter območje urejanja V1R/1, morfološki enoti 8/1 in 8/4)
Javna razgrnitev Dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja V1: Vrhnika - Center (območje urejanja V1I/1, morfološka enota 5B/1 ter območje urejanja V1R/1, morfološki enoti 8/1 in 8/4) bo potekala v času od 31. 10. 2011 do vključno 14. 11. 2011. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih KS Vrhnika - Center, Tržaška cesta 11, Vrhnika in v prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika.
Javna obravnava prostorskega akta bo potekala v sredo, 9. 11. 2011, ob 17:00 uri, v prostorih KS Vrhnika - Center, Tržaška cesta 11, Vrhnika.
V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacje in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko podajo ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ali se posredujejo na elektronski naslov prostor.obcina@vrhni-ka.si.
Na podlagi 95. člena Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika je Občinski svet Občine Vrhnika na 7. seji dne 29. 9. 2011 potrdil uradno prečiščeno besedilo 2 Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcje občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki obsega:
-	Pravilnik o plačah in plačilih za opravljanje funkcje občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 293/2003)
-	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcje občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 316/2005)
-	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcje občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni list RS, št. 95/2008)
-	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcje občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 385/11)
Številka: 103-1/2003 (2-01) Datum: 30. 9. 2011
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad.,l.r.
P R A V I L N I K O PLAČAH IN PLAČILIH ZA OPRAVLJANJE FUNKC^E OBČINSKEGA FUNKCIONARJA TER O SEJNINAH ZUNANJIH ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA IN ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV TER O POVRAČILIH STROŠKOV URADNO PREČIŠČENO BESEDILO 2
24. oktober 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
13
Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 387., oktober 2011 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 387., oktober 2011
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Pravilnik o plačah in plačilih za opravljanje funkcje občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (v nadaljevanju: pravilnik) določa višino plače oziroma plačila za opravljanje funkcj v Občini Vrhnika ter višino sejnin zunanjih članov delovnih teles Občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter pravico do povračila stroškov, ki nastanejo zaradi opravljanja funkcje.
2.	člen
Za poklicno opravljanje funkcj v Občini Vrhnika imajo občinski funkcionarji pravico do plače, za nepoklicno opravljanje funkcje pa pravico do plačila za opravljanje funkcje.
Plačilo za opravljanje funkcje člana občinskega sveta je sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta oziroma na seji delovnega telesa občinskega sveta. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta (zunanji člani) ter članom nadzornega odbora pripadajo sejnine, ki se oblikujejo na podlagi tega pravilnika.
3.	člen črtan
4.	člen
Za ureditev plač in delovnih razmer^ funkcionarjev se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo delovna razmerja in plače v javnem sektorju, če Zakon o lokalni samoupravi ne določa drugače.
5.	člen
Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, župan in podžupan oziroma podžupani.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcjo nepoklicno.
Župan se lahko v skladu s statutom odloči, da bo svojo funkcjo opravljal poklicno. Podžupan oziroma podžupani se lahko v skladu s statutom odločbo, da bodo opravljali svojo funkcjo poklicno.
II. PLAČE IN PLAČILA ZA OPRAVLJANJE FUNKC^E ŽUPANA IN PODŽUPANA
6.	člen
Z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju je za opravljanje funkcje župana v Občini Vrhnika, ki glede na število prebivalcev (občine od 15001 do 30000 prebivalcev) sodi v IV. skupino občin, določen 53. plačni razred. Županu skladno z zakonom pripada tudi dodatek za delovno dobo.
Če župan opravlja funkcjo nepoklicno, mu pripada plača v višini 50% plače, ki bi jo dobi, če bi funkcjo opravljal poklicno, brez dodatka na delovno dobo. Plača župana se določi s sklepom, ki ga sprejme Komisja za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve (v nadaljevanju: komisja).
7.	člen
Z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju je za opravljanje funkcje podžupana v Občini Vrhnika, ki glede na število prebivalcev (občine od 15001 do 30000 prebivalcev) sodi v IV. skupino občin, določen razpon med 38. in 45. plačnim razredom. Plačni razred podžupana določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Podžupanu skladno z zakonom pripada tudi dodatek za delovno dobo. Če podžupan opravlja funkcjo nepoklicno, mu pripada plačilo največ v višini 50% plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcjo poklicno. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. V primeru predčasnega prenehanja funkcje župana, podžupanu, ki bo opravljal funkcjo župana, pripada plača, ki bi jo dobil župan.
Plača podžupana se določi s sklepom, ki ga sprejme Komisja za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
III. SEJNINE
8.	člen
Sejnine pripadajo članom občinskega sveta za udeležbo na redni in izredni seji občinskega sveta ter za udeležbo na sejah delovnih teles občinskega sveta. Kadar sta redna in izredna seja sklicani na isti dan, tako, da bosta skupaj trajali manj kot tri ure (zasedanja) se izplača samo sejnina za redno sejo.
9.	člen
Sejnine pripadajo tudi zunanjim članom delovnih teles občinskega sveta in članom drugih občinskih organov za udeležbo na sejah. Sejnine so določene na sejo, s tem da za zasedanje na nadaljevanju seje upravičencu pripada sejnina v višini 70 % prvega dela sejnine.
Za udeležbo na seji Občinskega sveta pripada 50 % sejnine člana Občinskega sveta tudi predsedniku Nadzornega odbora, če se je seje v celoti udeležil, razen v primeru, če izvaja naloge poročevalca, ko je upravičen do celotne sejnine. V primeru, da se seje Občinskega sveta namesto predsednika Nadzornega odbora udeleži podpredsednik ali član Nadzornega odbora, tako določena sejnina pripada podpredsedniku ali pooblaščenemu članu.
10.	člen
O udeležbi na sejah vodi občinska uprava evidenco. Evidenca je podlaga za izplačila sejnin, ki se opravljajo trimesečno.
11.	člen
Osnova za izplačilo sejnin je mesečna osnovna plača župana za poklicno opravljanje funkcje brez dodatka za delovno dobo (53. plačni razred) korigirana za morebitno odpravo nesorazmerja v osnovni plači in v primeru znižanja plač funkcionarjem zmanjšana v skladu z veljavnimi določili. Sejnine se določjo v naslednjih višinah:
-	udeležba na redni seji občinskega sveta 6,85%
-	udeležba na izredni seji občinskega sveta 5,48%
-	predsedovanje na seji delovnega telesa občinskega sveta 4,11%
-	udeležba na seji delovnega telesa občinskega sveta 2,74%
-	predsedovanje na seji drugega občinskega organa 4,11%
-	udeležba na seji drugega občinskega organa 2,74%
Za udeležbo na nadaljevanju seje Občinskega sveta, delovnega telesa ali drugega občinskega organa udeležencu pripada 70 % sejnine določene v prejšnjem odstavku. Vsakemu svetniku, predsedniku ali članu delovnega telesa pripada sejnina za tisto sejo ali nadaljevanje seje, katere se v celoti ali v pretežnem delu udeleži.
12.	člen
Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 15% letne plače župana.
13.	člen
Sejnine se izplačujejo na podlagi sklepa komisje, s katerim se ugotovi višina sejnin za preteklo tromesečje.
III. PRAVICA DO POVRAČILA STRO-
Skov v zvezi z opravljanjem
FUNKCJE
14.	člen
Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcje ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko občinski funkcionar, ki funkcjo opravlja nepoklicno, uveljavlja, če gre za službeno potovanje po nalogu občinskega funkcionarja, ki funkcjo opravlja poklicno.
Stroški prevoza se povrnejo v skladu s predpisi.
Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za službeno potovanje v skladu s predpisi.
Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški prenočevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s predpisi.
15.	člen
Pravice iz 14. člena tega pravilnika uveljavlja občinski funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje. Nalog za službeno potovanje izda župan oziroma podžupan po pooblastilu župana. V kolikor gre za službeno potovanje župana, izda nalog podžupan oziroma direktor občinske uprave občine.
IV. NAČIN IZPLAČEVANJA
16.	člen
Sredstva za izplačila v skladu s tem pravilnikom se zagotavljajo v proračunu Občine Vrhnika.
17.	člen
Plače se izplačujejo mesečno, sejnine in druga plači a se izplačujejo trimesečno za
pretekle tri mesece najkasneje do 10. dne v mesecu izplačila.
Prejemki, določeni v 14. členu tega pravilnika, se izplačajo v petnajstih dneh po končanem službenem potovanju.
18.	člen
Plače in sejnine se usklajujejo skladno s spremembo osnovnih plač plačilnih razredov plačilne lestvice, ki je objavljena v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, povračila stroškov v zvezi z delom pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Ta pravilnik ne velja za določitev nadomestil predsedniku in članom ter njihovim namestnikom Občinske volilne komisje.
20.	člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o plačah, nadomestilih plač občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 253).
21.	člen
Ta pravilnik začne veljati 15 dni po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcje občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 316/2005) vsebuje naslednjo končno določbo:
3.	člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcje občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni list RS, št. 95/2008) vsebuje naslednjo končno določbo:
7. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uporabi se tudi za izplačilo sejnin za III. kvartal leta 2008.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcje občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 385/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
4.	člen
Ta pravilnik začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu Naš časopis. Uporablja se tudi za izplačilo sejnin za III. kvartal za leto 2011.
Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07- ZUJIK - UPB 1, 56/08 in 4/10) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika (Uradne objave občine Vrhnika, Naš časopis št. 340/07 - UPB1) je Občinski svet Občine Vrhnika na 7. redni seji dne 29. 9. 2011 sprejel
LETNI PROGRAM KULTURE OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2012
1.	člen
Letni program kulture Občine Vrhnika za leto 2012 opredeljuje dejavnosti, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu.
2.	člen
V	letu 2012 se iz proračuna Občine Vrhnika predvideva sofinanciranje naslednjih področj: nepremične kulturne dediščine, knjižničarstva in založništva, umetniških programov, ljubiteljske kulture, medjev in avdiovizualne kulture, drugih programov v kulturi.
3.	člen
V	proračunu Občine Vrhnika za leto 2012 bodo na področju ljubiteljske kulture predvidoma naslednja sredstva:
Postavka 18012 Ljubiteljska kultura v predvideni višini 78.209 EUR: sredstva se namenjo predvidoma za: ^ 41200010 delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin (53.557 EUR), ^ 41200011 sofinanciranje programov območne izpostave JSKD (8.520 EUR), ^ 41200012 tekoči transferi - Pihalni orkester Vrhnika (9.269 EUR), ^ 41200015 tekoči transferi - Društvo Orkester Simfonika Vrhnika (6.863 EUR).
V	primeru, da bo višina postavk v sprejetem proračunu drugačna, se zgoraj navedeni zneski avtomatsko spremenjo in veljajo v proračunu določeni zneski.
4.	člen
S sredstvi za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin se bo sofinancirala naslednja redna dejavnost in projekti:
1.	Redna dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin
Sredstva, namenjena sofinanciranju redne dejavnosti (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 40 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin.
2.	Projekti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin
Sredstva, namenjena sofinanciranju projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 60 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sofinanciranje projektov poteka na naslednjih področjih ljubiteljske kulture: ^ Glasbena dejavnost ^ Gledališka dejavnost ^ Plesna dejavnost ^ Arheološka, muzejska dejavnost ^ Ostalo
Sofinanciranje projektov bo potekalo z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture:
Sredstva, namenjena sofinanciranju glasbene dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 34 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin.
Sredstva, namenjena sofinanciranju gledališke dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 8 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin.
Sredstva, namenjena sofinanciranju plesne dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 7 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin.
Sredstva, namenjena sofinanciranju arheološke, muzejske dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 8 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju ostale dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 3 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin.
5.	člen
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika mora najpozneje v 40 dneh po sprejemu Letnega programa kulture objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov, naštetih v prvi in drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2012. Zavod izračuna vrednost točke glede na predvideno višino sredstev iz proračuna v skladu s 15. členom Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika v roku dveh mesecev in pol od izteka razpisnega roka.
Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin med kandidate, ki se bodo prjavili na Javni razpis, se bo opravila v skladu z Merili za vrednotenje kulturnih programov in projektov za Občino Vrhnika, ki so priloga Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika.
V	primeru, da se za izvajanje določene vsebine, ki so naštete v drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2012 na Javni razpis ne prjavi noben kandidat, se sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, razde-ljo v enakovrednih deležih na druge vsebine, naštete v drugi točki tretjega člena. Stevilka: 610-2/2011 (3-01)
Datum: 29. 9. 2011
Župan
Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad.
Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim progra-
mom športa v Republiki Slovenji (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00) in na podlagi 4. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika (Uradne objave občine Vrhnika, Naš časopis št. 340/07 - UPB1, št. 345/08, št. 365/09, št. 374/10), je Občinski svet Občine Vrhnika na 7. redni seji dne 29. 9. 2011 sprejel
LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2012
1.	člen
Letni program športa Občine Vrhnika za leto 2012 opredeljuje programe športa, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, njihovo vsebino ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu.
2.	člen
V	proračunu Občine Vrhnika za leto 2012 bodo predvidoma sredstva za Razpis - šport na proračunski postavki 4003 18059001 18019 v višini 177.860 €; od tega:
>	sofinanciranje programov športa in uporabe športnih objektov (84 % - 3. člen, točka 1. do 6.)
>	strokovne in razvojne naloge na področju športa (16 % - 3. člen, točka 7. do 12.)
V	primeru, da bo višina postavke v sprejetem proračunu drugačna, se zgoraj navedeni znesek avtomatsko spremeni in velja v proračunu določeni znesek.
3.	člen
S sredstvi za Razpis - šport se bodo sofinancirali naslednji programi športa, uporaba športnih objektov ter strokovne in razvojne naloge na področju športa v občini Vrhnika glede na vsebino:
1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa
1.1	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok:
^ "Zlati sonček" ^ "Ciciban planinec" ^ ostali programi, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira propagandno gradivo, strokovni kader (v primeru, da se programi ne izvajajo v rednem delovnem času) in najem objektov za izvedbo največ 60-ur-nih programov za skupine, v katerih je največ 20 otrok.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 1,60 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
1.2	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok:
^ "Zlati sonček" ^ "Krpan"
^ "Naučimo se plavati" ^ mladi planinec, planinska šola, planinski tabor
V	okviru zgoraj navedenih programov Občina Vrhnika sofinancira strokovni kader in propagandno gradivo, pri programu „naučimo se plavati" strokovni kader za izvedbo 10-urnih tečajev plavanja za učence prvih razredov osnovne šole za skupine, v katerih je največ 10 otrok.
^ drugi programi za skladen razvoj gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira propagandno gradivo, organi-zacjo in izpeljavo občinskih, regjskih in državnih šolskih prvenstev ter udeležbo na teh prvenstvih, najem objektov za največ 80-urne programe za skupine, v katerih je največ 20 otrok.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 19,70 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
1.3	Sportna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let):
^ cicibani in cicibanke ^ mlajši dečki in mlajše deklice ^ starejši dečki in starejše deklice
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov, strokovni kader ter materialne stroške programov. Najvišje število ur sofinanciranja strokovnega kadra in najema objektov je opredeljeno v Pravilniku o sofinanciranju športa
14
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 387., oktober 2011 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 387., oktober 2011
v občini Vrhnika .
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 26,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
1.4	Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami:
^ programi prilagajanja otrok na vodo ^ programi jahanja ^ programi iger z žogo ^ drugi programi za otroke s posebnimi potrebami
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 otrok. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,20 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
1.5	Interesna športna vzgoja mladine:
^ programi športa, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizičnih sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanje človekovih potreb po igri in tekmovalnosti
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 mladih.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 3,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
1.6	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15 do 18 oz. 20 let):
^ kadeti in kadetinje ^ mladinci in mladinke
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo programov, ki obsegajo največ 1100 ur.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 17,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
1.7	Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami:
^ programi športne vadbe, tekmovanj in tečajev
^ posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 mladih. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,30 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
1.8	Interesna športna dejavnost študentov:
^ programi športa, ki so dopolnilo intelektualnemu delu študentov in pripomorejo k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 študentov.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,30 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
2.	Športna rekreac^a
^ programi vadbe v različnih športnih panogah
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 članov in članic. Za socialno in zdravstveno ogrožene občane ter občane, starejše od 65 let pa Občina Vrhnika sofinancira tudi strokovni kader.
Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 4,70 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
3.	Kakovostni šport
^ programi priprav in tekmovanj ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizac^skih in materialnih
možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreac^e ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov za izvedbo največ 320-urnih programov. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 8,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
4.	Vrhunski šport
^ programi priprav in tekmovanj športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega ali perspektivnega razreda
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira izvedbo programov v obsegu največ 1200 ur za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah ter za ekipe v kolektivnih športnih panogah, katerih člani so kategorizirani vrhunski športniki.
Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 2,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
5.	Šport invalidov
^ programi z namenom ohranjanja gibalnih sposobnosti in zdravja, revita-lizac^e, resocializac^e, razvedrila in tekmovanja invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 invalidov.
Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 0,70 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
6.	Športni objekti
Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Vrhnika o določitvi športnih objektov za objekte občinskega pomena in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika, se upravljavcem teh športnih objektov sofinancira objekte, ki jih lahko uporabljajo vsi občani - v času, ko se na teh objektih ne izvaja letni program športa.
Občina Vrhnika v letu 2012 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
7.	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
Občina Vrhnika sofinancira izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika in se obvežejo, da bodo pri teh izvajalcih opravljali strokovno delo še najmanj tri leta ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika že najmanj eno leto. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov poteka s sodelovanjem Inštituta za šport in OKS-ZŠZ. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, znašajo 2,50% celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
8.	Znanstveno - raziskovalna dejavnost
Občina Vrhnika lahko sofinancira znanstvenoraziskovalne projekte, katerih izsledki imajo aplikativno vrednost na področju športa v Občini Vrhnika. Hkrati morajo biti finančna sredstva, namenjena kritju preostalega dela stroškov za posamezen projekt iz drugih virov, zagotovljena v celoti.
Občina Vrhnika v letu 2012 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
9.	Založniška dejavnost
Občina Vrhnika lahko sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikac^ ter propagandno gradivo za športne dejavnosti v Občini Vrhnika.
Občina Vrhnika v letu 2012 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
10.	Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve
Občina Vrhnika sofinancira materialne
stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen Zakona o športu, medobčinske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševati motivac^o za šport in športno aktivnost ter imajo promoc^ski učinek na šport, gospodarstvo in turizem. Med te prireditve se ne štejejo šolska športna tekmovanja.
Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, znašajo 3,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
11.	Informac^ski sistem na področju športa
Občina Vrhnika lahko za svoje potrebe sofinancira programe izdelave informac^-skih baz na področju organizac^e športa, športnih objektov, financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z Zakonom o športu, prav tako pa tudi nakup za to potrebnih tehnoloških pripomočkov. V letu 2012 Občina Vrhnika sofinancira izdelavo in vzdrževanje lastne spletne aplikac^e.
Sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, znašajo 1,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
12.	Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organizac^ske in razvojne naloge v športu
Občina Vrhnika s sredstvi za kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo, sofinancira delovanje športnih društev in zvez, ki na občinski ravni opravljajo strokovne, organizac^ske in razvojne naloge v športu.
Sredstva, namenjena sofinanciranju tega delovanja, znašajo 9,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
4. člen
Občina Vrhnika mora najpozneje v roku 40 dni po sprejetju letnega programa športa za leto 2012 objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje vsebin in programov, naštetih v tretjem členu Letnega programa športa. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika mora podati predlog delitve razpoložljivih sredstev iz 14. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v občini Vrhnika v obravnavo komis^i v roku dveh mesecev in pol od izteka razpisnega roka. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje posameznih vsebin oziroma programov med kandidate, ki se bodo pr^avili na Javni razpis, se bo opravila v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju športa v občini Vrhnika.
V primeru, da se za izvajanje določenega programa oziroma vsebine pod točko Letnega programa športa, na Javni razpis ne pr^avi noben kandidat, se sredstva, namenjena temu programu oziroma vsebini, razdel^o v enakovrednih deležih na druge programe oziroma vsebine, naštete v tej točki.
Številka: 671-2/2011 (3-01) Datum: 29. 9. 2011
ŽUPAN
Stojan Jakin, univ. dipl. inž. grad.
Na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« (Naš časopis, št. 340/07 - UPB in 343/07, 345/08, 354/08 in 365/09), 5. in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB1), Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2012 (sprejet na Občinskem svetu Občine Vrhnika, 29. 9. 2011) ter sklepa direktorja o objavi javnega razpisa (št.219-2-01-11, z dne 6. 10. 2011), objavlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V LETU 2012
1.	NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA:
Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika
2.	PROGRAMI IN PROJEKTI, KI SO PREDMET SOFINANCIRANJA:
Sofinancira se redna dejavnost in projekti z naslednjih področ^ ljubiteljske kulture:
glasbena dejavnost (pevske, instrumentalne skupine),
gledališka dejavnost (gledališče, lutkovne skupine),
plesna dejavnost (folklora, ples), arheološka, muzejska dejavnost, obujanje starodavnih običajev, recitatorske, literarne, likovne, fotografske skupine, filmska dejavnost, perfor-
3.	POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU:
Izvajalci redne dejavnosti in projektov morajo biti ljubiteljska kulturna društva in izpolnjevati naslednje pogoje:
•	da imajo sedež v občini Vrhnika,
•	da so registrirani za izvajanje dejavnosti na področju ljubiteljske kulture najmanj eno leto,
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizac^ske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture,
•	da svojo dejavnost izvajajo kontinuirano,
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumenta-cyo, kot to določa zakon o društvih,
•	da vsako leto javnemu Zavodu Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika redno dostavljajo poročila o realizac^i redne dejavnosti in projektov, načrte aktivnosti za prihodnje leto, aktivnosti za prihodnje leto in poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležbo. Dostavijo pa se tudi kritike in recenzje o delu društev, ki izkazujejo kvaliteto izvedenih posameznih projektov.
4.	VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA:
Predvidena vrednostvseh razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet projektnega razpisa za leto 2012 je: 53.557€. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2012 namenjena za:
•	redno dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin - 40 % zneska
•	projekte ljubiteljskih kulturnih društev in skupin 60 % zneska, (z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: glasbene dejavnosti 34 %, gledališke dejavnosti 8 %, plesne dejavnosti 7 %, arheološke, muzejske dejavnosti 8 %, ostale dejavnosti 3 %).
5.	POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV:
Pogoji in kriterji sofinanciranja, določeni s tem razpisom, upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov.
6.	ROK ZA PORABO SREDSTEV:
Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2012. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2012. Sredstva niso prenosljiva.
7.	RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV:
Z zbiranjem vlog na Javni razpis pričnemo v ponedeljek, 24. 10. 2011. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p.p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 30. 11. 2011 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacje ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane.
Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »RAZPIS - LJUBITELJSKA KULTURA 2012«.
8.	DODATNE INFORMAC^E:
Vse dodatne informacje v zvezi z razpisom so vam na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 755-76-48 - kontaktna oseba Tatjana Oblak Milčinski oziroma po elektronski pošti cdv@siol.net ali kultura@zavod-cankar.si.
9.	ODPIRANJE PONUDB:
Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prjav s pomanjkljivo dokumentacjo bodo ponudniki pozvani, da v roku 8 dni prjavo do-
polnijo. V primeru, da ponudnik prjave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna.
10.	RAZPISNA DOKUMENTAC^A:
Razpisno dokumentacjo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva pričetka veljave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacja je objavljena na spletni strani www.zavod-cankar.si, možno pa jo je dobiti tudi po elektronski pošti.
11.	IZID JAVNEGA RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po odpiranju ponudb, pod pogojem, da je proračun že sprejet.
12.	ZAČETEK VELJAVNOSTI RAZPISA:
Razpis prične veljati z dnem 24. 10. 2011
Številka: 219-2-01-11 Datum: 6. 10. 2011
ZAVOD IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA
Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), določil 4. in 5. točke Nacionalnega programa športa (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00), 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« (Naš časopis, št. 340/07 - UPB in 343/07, 345/08, 354/08 in 365/09), 4. in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB, 345/08, 365/09 in 374/10), Letnega programa športa Občine Vrhnika za leto 2012 (sprejet na Občinskem svetu Občine Vrhnika, 29. 9. 2011) ter sklepa župana o objavi javnega razpisa (št. 430-20/2011(3-02) z dne 10. 10. 2011), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH VSEBIN IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE VRHNIKA V LETU 2012
1.	NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA:
Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika
2.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih vsebin, ki so v javnem interesu v Občini Vrhnika, in sicer:
I. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa
1.1.	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok:
•	"Zlati sonček"
•	"Ciciban planinec"
•	ostali programi, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke
1.2.	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok:
•	"Zlati sonček"
•	"Krpan"
•	"Naučimo se plavati"
•	mladi planinec, planinska šola, planinski tabor
•	drugi programi za skladen razvoj gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov
1.3.	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let):
•	cicibani in cicibanke
•	mlajši dečki in mlajše deklice
•	starejši dečki in starejše deklice
1.4.	Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami:
•	programi prilagajanja otrok na vodo
•	programi jahanja
•	programi iger z žogo
•	drugi programi za otroke s posebnimi potrebami
1.5.	Interesna športna vzgoja mladine:
•	programi športa, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizičnih sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanje človekovih potreb po igri in tekmovalnosti
24. oktober 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
15
Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 387., oktober 2011 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 387., oktober 2011
1.6.	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15 do 18 oz. 20 let):
1.	kadeti in kadetinje
2.	mladinci in mladinke
1.7.	Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami:
1.	programi športne vadbe, tekmovanj in tečajev
2.	posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir
1.8.	Interesna športna dejavnost študentov:
•	programi športa, ki so dopolnilo intelektualnemu delu študentov in pripomorejo k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti
II.	Športna rekreac^a
•	programi vadbe v različnih športnih panogah
III.	Kakovostni šport
•	programi priprav in tekmovanj ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizac^skih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekre-ac^e ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa
IV.	Vrhunski šport
•	programi priprav in tekmovanj športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega ali perspektivnega razreda
V.	Šport invalidov
•	programi z namenom ohranjanja gibalnih sposobnosti in zdravja, revitali-zac^e, resocializac^e, razvedrila in tekmovanja invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom
VI.	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
Občina Vrhnika sofinancira izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika in se obvežejo, da bodo pri teh izvajalcih opravljali strokovno delo še najmanj tri leta ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika že najmanj eno leto. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov poteka s sodelovanjem Inštituta za šport in OKS-ZŠZ.
VII.	Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve
Občina Vrhnika sofinancira materialne stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen Zakona o športu, medobčinske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševati motivac^o za šport in športno aktivnost ter imajo promoc^ski učinek na šport, gospodarstvo in turizem. Med te prireditve se ne štejejo šolska športna tekmovanja.
VIII.	Informac^ski sistem na področju športa
Občina Vrhnika lahko za svoje potrebe sofinancira programe izdelave informa-c^skih baz na področju organizac^e športa, športnih objektov, financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z Zakonom o športu, prav tako pa tudi nakup za to potrebnih tehnoloških pripomočkov.
IX.	Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organizac^ske in razvojne naloge v športu
Občina Vrhnika s sredstvi za kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo, sofinancira delovanje športnih društev in zvez, ki na občinski ravni opravljajo strokovne, organizac^ske in razvojne naloge v športu.
3.	SUBJEKTI, KI SE LAHKO PR^AV^G NA JAVNI RAZPIS:
Izvajalci letnega programa športa v Občini Vrhnika so:
•	športna društva;
•	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja oziroma športne panoge;
•	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacje, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane tudi za opravljanje dejavnosti na področju športa;
•	vrtci in osnovne šole;
•	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne;
•	organizacje invalidov, ki izvajajo športni program za invalide.
4.	POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI IZVAJALCI ŠPORTNIH VSEBIN:
Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	so najmanj dvanajst mesecev registrirani v skladu z veljavno zakonodajo s sedežem v občini Vrhnika in izvajajo programe, namenjene občanom Vrhnike;
•	imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacjske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti.
Občinska proračunska sredstva, namenjena športnim vsebinam, lahko izvajalci pridobjo le na osnovi kandidature na javnem razpisu.
Posamezni izvajalci športnih vsebin lahko s svojimi programi za občinska proračunska sredstva kandidirajo za posamezne vsebine le enkrat letno. Športne zveze lahko kandidirajo za sredstva le na podlagi tistih športnih programov, ki jih izvajajo same in ki jih posamezna društva, članice športne zveze, ne vključujejo v svoje programe, s katerimi kandidirajo za sredstva.
5.	VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV:
Predvidena višina sredstev razpisa za leto 2012 bo 177.860 €. Končna višina bo znana po sprejemu proračuna Občine Vrhnika za leto 2012. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa športa Občine Vrhnika za leto 2012 namenjena za:
I. Športno vzgojo otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarja s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa 68,60 %, in sicer:
1.1	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 1,60 %
1.2	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 19,70 %
1.3	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 26,50 %
1.4	Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami 0,20 %
1.5	Interesna športna vzgoja mladine 3,00 %
1.6	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 17,00 %
1.7	Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami 0,30 %
.8 Interesna športna dejavnost študentov 0,30 %
II.	Športno rekreacjo 4,70 %
III.	Kakovostni šport 8,50 %
IV.	Vrhunski šport 2,00 %
V.	Šport invalidov 0,70 %
VI.	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 2,50 %
VII.	Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve 3,00 %
VIII.	Informacjski sistem na področju športa 1,00 %
IX.	Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organizacjske in razvojne naloge v športu 9,00 %
6.	MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH VSEBIN:
Merila za vrednotenje športnih programov so določena s Pravilnikom o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika.
7.	DOLOČITEV OBDOBJA, V KATEREM MORAJO BITI PORABLJENA SREDSTVA:
Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2012. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2012. Sredstva niso prenosljiva.
8.	ROK IN NAČIN ZA PREDLOŽITEV VLOG:
Z zbiranjem vlog na Javni razpis pričnemo v ponedeljek, 24. 10. 2011. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, p. p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 30. 11. 2011 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne.
Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacje ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane.
Vloga v zaprti kuverti mora biti označe-
na z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »RAZPIS - ŠPORT 2012«.
9.	DATUM ODPIRANJA VLOG:
Odpiranje vlog bo komisja za vrednotenje športnih vsebin opravila po preteku razpisnega roka. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog s pomanjkljivo doku-mentacjo bodo predlagatelji pozvani, da v roku 8 dni vlogo dopolnjo. Nepopolne vloge, ki jih po določenem roku predlagatelj ne dopolni, se s sklepom občinske uprave zavržejo.
10.	DODATNE INFORMAC^E:
Vse dodatne informacje v zvezi z razpisom so vam na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 750 66 35 - kontaktna oseba Daniel Cukjati, oziroma po elektronski pošti sport@zavod-cankar.si.
11.	RAZPISNA DOKUMENTACUA:
Razpisno dokumentacjo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva pričetka veljavnosti javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog.
Razpisna dokumentacja je objavljena na spletni strani www.zavod-cankar.si, možno pa jo je dobiti tudi po elektronski pošti.
12.	IZID JAVNEGA RAZPISA:
Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni po preteku rokov za pritožbe.
13.	ZAČETEK VELJAVNOSTI RAZPISA:
Razpis prične veljati z dnem 24. 10. 2011. Številka: 430-20/2011(3-02) Datum: 11. 10. 2011
OBČINA VRHNIKA
Številka: 430-19/2011-2 (3-02) Datum: 11. 10. 2011 Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacj (Naš časopis, št. 311/2005) ter sklepa župana, št. 430-2/2011 (3/02) z dne 10. 10. 2011, o pričetku javnega razpisa, objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika
JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI TEHNIČNE KULTURE IN STANOVSKIH ORGANIZAC^ V LETU 2012
1.	NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA:
Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika
2.	PROGRAMI, KI SO PREDMET SOFINANCIRANJA:
a)	S področja skrbi za socialno ogrožene, invalide, ostarele in za izboljšanje kvalitete življenja občanov občine Vrhnika:
•	sofinanciranje programov humanitarnih organizacj in društev, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva in s svojim delom dopolnjujejo dejavnost javnih zavodov s področja socialnega varstva in invalidska društva,
•	sofinanciranje letovanja in zimovanja socialno in zdravstveno ogroženih otrok,
•	sofinanciranje programov za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov med poletnimi počitnicami,
•	sofinanciranje zdravljenja v zdraviliščih,
•	sofinanciranje predavanj članom,
•	sofinanciranje predavanj za širše okolje,
•	sofinanciranje izdaje glasila ali biltena,
•	sofinanciranje dobrodelnih prireditev,
•	sofinanciranje dodatnega izobraževanja, prilagojenega specialnim potrebam invalidov ali razvidni skupini socialno ogroženega prebivalstva,
•	sofinanciranje rehabilitacjskih programov.
b)	S področja delovanja mladincev ter tehnične kulture in stanovskih organiza-c^ s sedežem v občini Vrhnika
•	sofinanciranje programov društev in organizacj, ki delujejo kot prostovoljne in neprofitne in izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in
zadovoljevanju interesov mladih,
•	sofinanciranje organizacje prireditev in aktivnosti za otroke in mladostnike ter otroke s posebnimi potrebami,
•	sofinanciranje organizacje tečajev oz. tematskih delavnic ter celoletnih krožkov za otroke in mladino,
•	sofinanciranje organizacje tekmovanj ter sodelovanja na tekmovanjih oziroma prireditvah,
•	sofinanciranje organizacje strokovnega predavanja za člane in občane občine,
•	sofinanciranje izdaje tiskane brošure, glasila, biltena oz. internetne strani.
c) S področja turizma in promoc^e
•	sofinancirajo se programi s področja turizma in promocje občine Vrhnika (razen Argonavtskih in Cankarjevih dni ter prireditev v decembru)
3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU:
a)	Na področju humanitarnih dejavnosti v občini Vrhnika lahko sodelujejo naslednji neprofitni izvajalci:
•	Dobrodelne organizacje kot prostovoljne in neprofitne organizacje, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Vrhnika, ustanovjo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti,
•	Organizacje za samopomoč, kot prostovoljne in neprofitne organizacje, ki jih v skladu z zakonom ustanovjo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih občanov,
•	Invalidske organizacje, kot prostovoljne in neprofitne organizacje, ki jih usta-novjo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov, občanov Občine Vrhnika,
•	Humanitarna društva, ki izvajajo občinske programe na področju sociale ali občinske programe za izboljšanje kvalitete življenja za občane Občine Vrhnika.
b)	Na področju mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij lahko sodelujejo naslednji izvajalci neprofitnih organizacij:
•	Mladinske skupine, klubi, društva ter druge organizacje, ki izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih,
•	Drugi subjekti, ki so bili prejemniki finančnih sredstev iz postavke ostalo (tehnična kultura, stanovske organiza-cje),
•	Samostojni kulturni delavci, ki izvajajo dejavnosti na področju otroških in mladinskih aktivnosti.
c)	Na področju programov s področja turizma in promocije lahko sodelujejo:
•	Društva, organizacje, zavodi, za projekte promocje in turizma občine Vrhnika
Poleg navedenih pogojev, morajo posamezni izvajalci izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
•	da so bili registrirani po Uredbi o uvedbi standardne klasifikacje dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02), po stari kla-sifikacji pod šifro dejavnosti N/85.322 (dejavnost invalidskih organizacj) ali N/85.323 (dejavnost dobrodelnih orga-nizacj) - velja za področje humanitarnih dejavnosti in delujejo najmanj eno leto,
•	da izvajajo programe za funkcionalno, socialno in zdravstveno ogrožene posameznike na območju Občine Vrhnika oziroma da izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih,
•	da imajo sedež v Občini Vrhnika,
•	društva na področju humanitarnih dejavnosti imajo lahko sedež tudi izven območja Občine Vrhnika, vendar morajo imeti med člani tudi občane Občine Vrhnika,
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in ostalo dokumenta-cjo, kot jo določa zakon,
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacjske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti,
•	da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizacji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto, iz katerih mora biti razvidno: nameni in cilji, uporabniki programov in storitev ter njihov obseg, kriterji za opredelitev upravičenosti, njihovi izvajalci, vsebina, aktivnosti oziroma
naloge, način njihovega izvajanja, njihov časovni obseg oziroma trajanje ter finančna vrednost,
•	da se ne sofinancirajo iz katerekoli druge postavke proračuna občine Vrhnika,
•	da nimajo neporavnanih obveznosti do Občine Vrhnika ter javnih zavodov in podjet^, katerih ustanoviteljica je Občina Vrhnika.
4.	PREDVIDENA VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA JE:
a)	za programe neprofitnih izvajalcev na področju humanitarnih dejavnosti v občini Vrhnika 21.959 EUR,
b)	za programe mladinskih dejavnosti 4.905 EUR,
c)	za dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizac^ 8.640 EUR,
d)	za promoc^o in turizem občine Vrhnika 7.948 EUR.
Višina sredstev, predvidena za posamezna področja, je odvisna od sprejetega proračuna občine za leto 2012 in se lahko spremeni.
5.	POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV
Pogoji in kriter^i sofinanciranja, določeni s Pravilnikom o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizac^ (Naš časopis, št. 311/2005), upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov.
6.	ROK ZA PORABO SREDSTEV:
Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2012. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2012. Sredstva niso prenosljiva.
7.	RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV:
Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, kot priporočeno pošiljko najkasneje z datumom 1. 12. 2011 ali osebno na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, najkasneje do 12. ure istega dne. Ponudba mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentac^e ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upoštevane.
Ponudba v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »Za SOFINANCIRANJE DRUŠTEV 2012 - NE ODPIRAJ - ter navedba področja za katero se kandidira: - »HUMANITARNA DEJAVNOST«, »MLADINSKA DEJAVNOST«, »DEJAVNOST TEHNIČNE KULTURE / STANOVSKIH ORGANIZACfi«, »PROMOCfiA IN TURIZEM«.
8.	DODATNE INFORMAC^E:
Vse dodatne informac^e v zvezi z razpisom so vam na voljo na sedežu občine, po elektronski pošti sabina.teU@vrhnika.si ali po telefonu (01) 755-54-20 - kontaktna oseba Sabina Tell.
9.	ODPIRANJE PONUDB:
Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje bo opravila ocenjevalna komis^a, imenovana s sklepom župana in ne bo javno. V primeru nepo-po no izpolnjenih pr^av s pomanjkljivo dokumentac^o bodo ponudniki pozvani, da v roku 8 dni pr^avo dopolnijo. V primeru, da ponudnik prjave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna.
10.	RAZPISNA DOKUMENTACUA:
Razpisno dokumentacjo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo (Sabina Tell), v času uradnih ur - ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure, sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure ter petek od 8.00 do 13.00 ure, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb.
Razpisna dokumentacja je objavljena na spletni strani www. vrhnika.si. Možno jo je dobiti tudi po elektronski pošti (kontakt: sabina.tell@vrhnika.si ).
11.	IZID RAZPISA:
Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v roku 60 dni po odpiranju ponudb, pod pogojem, da je sprejet proračun.
OBČINA VRHNIKA
16
NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
24. oktober 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Ob rojstvu otroka
Spoštovani starši!
Prihod novega družinskega člana v vsako družino prinese veselje in radost, pa tudi nove skrbi in nove izdatke. Zato se je občinski svet leta 2003 odločil staršem pomagati tako, da občina daje enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka. Pogoj za pridobitev te pravice je, da imata novorojenec in eden od staršev stalno bivališče v občini Borovnica in da sta oba državljana Republike Slovenije.
Vlogo na obrazcu, ki ga dobite na spletni strani Občine Borovnica, (borovnica.si) ali na sedežu občine, morajo starši podati najkasneje 6 mesecev po rojstvu otroka. Višina pomoči se letno revalorizira z rastjo inflacje. Za leto 2011 znaša 394,37 evrov.
Sredstva na podlagi odločbe občina nakaže na račun otroka ali vlagatelja najkasneje v 30 dneh od prevzema odločbe.
Starši se lahko odločbo tudi za program otroškega varčevanja s Hrčkovo knjižico Poštne banke Slovence. Ob oddaji vloge na občini morajo to namero povedati, dobili bodo obrazce za odprtje knjižice. S sredstvi, ki jih občina nakaže na Hrčkovo knjižico, lahko starši razpolagajo v roku 15 dni od nakazila. Enako velja tudi za ostale pologe na to knjižico, vsak znesek je po pologu vezan 15 dni, obresti so bistveno višje kot na navadni knjižici. Ob pričetku varčevanja otrok prejme simpatičen hranilnik v podobi hrčka, Poštna banka pa podari prvi polog v višini 30 evrov. Vsako leto pa otroci na dom prejmejo tudi darilce.
Ob rojstvu prvega otroka pa prejmejo starši še posebno darilo, zelo praktičen priročnik Otrok od rojstva do šole (avtorica: Penelope Leach), v katerem boste našli nasvete in napotke, kako slediti vašemu otroku v zadovoljstvo vseh. Želimo vam, da bi vam bil otrok v veselje in ponos, ter da bi vam bilo dano z njim skupaj preživeti kar največ časa.
Občina Borovnica
Vabilo
Vabimo vas na žalno svečanost ob dnevu spomina na mrtve.
Svečanost bo v ponedeljek, 31. oktobra 2011, ob 15. uri pri spomeniku padlim med NOB na Bregu pri Borovnici.
Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica
Gledališka skupina Šota
Vljudno vas vabimo, da se spomnimo vseh.
Dan spomina na mrtve
SPOMIN v torek, 1. novembra 2011, po večerni maši ob 18.45 na pokopališču
v Borovnici.
Kulturno društvo Borovnica
Veseli/ večer
v soboto, 5. novembra 2011, ob 19. uri v osnovni šoli v Borovnici.
Gostje: Ansambel Suha špaga
Vljudno vas vali Kulturno društvo Borovnica.
Zahvala
Naj vas spomnimo na minule dogodke, ko smo bili 22. 7. 2011 priča občinskemu prazniku Občine Borovnica, ki je bil letos prvič na Pakem. Ob tem dogodku smo domačini predali svojemu namenu na novo postavljeno kapelico sv. Nikolaja in obnovljeni vodnjak. Naš dveletni trud gradbenega odbora je bil dodobra poplačan s številnimi obiskovalci in obilico praznovanja. Ob koncu vseh zaključnih del bi se celotni gradbeni odbor želel zahvaliti: vsem izvajalcem, darovalcem in domačinom, ki o s svojimi prispevki in dobro voljo pripeljali do končnega rezultata.
Novi trg s kapelico in vodnjakom smo že poimenovali v Miklavžev trg in upamo, da ga bodo domačini in obiskovalci s pridom in koristno uporabljali.
Skupina gradbenega odbora pri gradnji vodnjaka in kapelice sv. Nikolaja. Zgoraj od leve proti desni: Alojz Pezdir, Lado Gerdina, Andrej Podržaj, Tone Čepon, Milan Petelin in Tone Gerdina. Spodaj od leve proti desni: Slavka Gerdina, Andreja Skubic, župan Andrej Ocepek in Albina Molek
Še enkrat hvala v imenu gradbenega odbora!
Pripravila Andreja Skubic
Aleš Medle prejema občinsko priznanje (22. 7. 2011).
Občinski nagrajenec Aleš Medle
Ob občinskem prazniku 22. jul^a 2011 je bil na slovesnosti v vaškem središču Pakega nagrajen tudi znameniti kamnoseški mojster Aleš Medle. Na predlog Vaškega odbora Zabočevo ter številnih vaščanov Zabočevega mu je bilo za zasluge za našo vas in tudi občino podeljeno občinsko priznanje.
V uradnem članku o občinski slovesnosti, objavljenem v avgustovski številki Našega časopisa, je bil temu, za nas izjemno pomembnem dogodku, namenjen samo zelo suhoparen opis. Zato smo se odločili, da javnosti posredujemo celoten zapis utemeljitve, s katero smo g. Medleta predlagali za občinsko priznanje:
»Kamnoseški mojster Aleš Medle že dolgo slovi po svoji dobrodušni naravi in pripravljenosti pomagati slehernemu soobčanu, sočloveku. Odlikuje se tudi po izjemnem čutu in skrbi za skupno dobro, kar je še posebej markantno izkazal v zadnjih letih, ko je v vasi Zabočevo pri Borovnici prostovoljsko in na lastne stroške postavil umetniško dovršeno Martino kapelico ter dva osrednja vaška vodnjaka.
Leta 2009 postavljena Martina kapelica vrh vasi s svojim položajem, izvirnostjo in všečno oblikovano zasnovo, v povezavi z razpelom pod vasjo in cerkv^o sv. Janeza Krstnika, objema naselje ter vzpostavlja duhovno celoto. Kot sv. Krištof pod vasjo tudi Mar^a ob prihodu in odhodu pozdravlja vaščane in popotnike, ki se tu radi ustavljajo.
V letih 2009 in 2010 je g. Medle vaščanom podaril tudi dva izvirna, v detajle dovršena vodnjaka, ki sta svoje mesto dobila na historičnih lokac^ah starodavnih vaških vodnjakov Pri Zakoritarju in »pri mlekarni«. Vsak od njiju izpričuje Medletov izjemni čut za lepo, za detajle in narodnostno-zgodovinsko motiviko, kar se vse sklada v smiselno celoto in uporabnost. Voda je vir življenja, zato tudi vodnjaki skozi zgodovino nos^o vlogo prostora srečevanja in druženja ljudi, stičišče vrveža in življenja na vasi. G. Medle je s svojim nesebičnim delom obema vodnjakoma to prvinsko vlogo tudi povrnil, obenem pa kraj s stvaritv^o novih kulturnih znamenitosti proslavil v občini in širše.
G. Medle se je izkazal tudi pri obnovi številnih spomenikov v borovniški občini - njegov je podstavek za spomenik dr. Ivanu Korošcu pred osnovno šolo - katerim je vdahnil viden delček svoje osebnosti, a vrhunec in velik zgled nesebičnega dela za skupno dobro ostajajo njegove stvaritve v vasi Zabočevo, zaradi česar
Medletova dela: od vodnjakov do kapelic in spomenikov
tudi menimo, da si zasluži občinsko priznanje. A ne le kot nagrado za minulo delo, temveč tudi kot spodbudo za vse prihodnje podvige, s katerimi bo borovniški občini še bolj okrepil ugled in slavo v svetu.«
Za VO Zabočevo Danilo Furlan
Ukinitev Našega časopisa
Tresla se je gora, rodila se je miš
V gradivu za 7. redno sejo Občinskega sveta (OS) (6.10.2011) se je na dnevnem redu pod 8. točko pojavil tudi Odlok o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila.
V gradivu za to točko so bili navedeni Ocena stanja in razlogi za sprejem, kjer predla-galec navaja, da je bil Odlok o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis (NČ) sprejet na OS 19. 6. 2003. Navajamo nekaj razlogov, ki jih je podal predlagatelj: medobčinsko glasilo »naj bi postalo kar precej drago«, »plačuje se dopisnike«, »časopis je postal z obsežnostjo malce neroden«. Na uradni internetni strani občine borovnica.si, pa so bili navedeni razlogi, da je NČ »prevelik«, »težak«, »preglo-mazen«, »zapolnjen z balastom«. V jun^u je izdajatelj NČ, Zavod Ivana Cankarja, poslal predlog dogovora o medsebojnih pravicah in obveznostih. Občina dogovora ni podpisala, ker naj bi bil pripravljen za nazaj in ker je bil pripravljen za vsako občino posebej, kar bi pomenilo, naj bi imela vsaka občina svojo ceno. V nadaljevanju je bil pripravljen osnutek Odloka. Uredniški odbor naj bi štel šest članov, ki bi jih bi imenoval občinski svet. Po funkc^i bi bil eden od članov uredniškega odbora župan. Naštete so obveznosti in pristojnosti uredniškega odbora in odgovornega urednika. Odgovorni urednik bi smel zavrniti objavo posameznega prispevka, vendar bi bil dolžan o razlogih obvestiti avtorja. Predlagano je še financiranje glasila, katere prispevke bi bilo uredništvo dolžno objaviti brezplačno itn. ...
Vaški odbor Borovnica (VOB) je pregledal vso razpoložljivo dokumentac^o in izoblikoval mnenje, da se ne strinja s predlaganim odlokom. »Ocena stanja in razlogi za sprejem« so bili napisani preveč ohlapno in nepopolno. Občina Borovnica je bila dejansko (so)ustano-viteljica NČ leta 1973. NČ naj bi po besedah predlagatelja postal kar precej drag. Nikjer ni bila navedena cena sedaj, kako je cena naraščala skozi čas in kakšna bi bila cena po morebitni ustanovitvi novega glasila. NČ naj bi sedaj občino stal 24.060 evrov na leto. Kakšna bi bila cena novega glasila, lahko samo ugibamo. Po navedbi predlagatelja naj bi se plačevalo dopisnike. V predlogu Odloka naj bi se jih plačevalo tudi sedaj, le da naj bi dobili »nagrado«. Ni nam jasno, v čemu bi bila razlika. Župan bi sam odločal, kateri dopisnik bi dobil »nagrado« in kateri ne. Iz tega lahko logično sklepamo, če nek članek županu ne bi bil všeč, njegov avtor ne bi dobil nagrade. Ča-
sopis naj bi z obsežnostjo postal malce neroden. Ni nam jasno, kaj je hotel predlagatelj s tem povedati. »Prevelik, težak, preglomazen, zapolnjen z balastom« so ocene, ki bi terjale obsežnejšo razlago. Kolikor nam je znano, je format NČ že nekaj časa enak, njegova teža je irelevantna, saj ga verjetno ne nosimo s seboj na pretirano dolge razdalje, glede preglomaz-nasti in balasta bi potrebovali konkretne navedbe.
Predlagani uredniški odbor, ki bi ga imenoval občinski svet (OS), z obveznim članstvom župana, predvsem pa da »sme odgovorni urednik zavrniti objavo posameznega prispevka«, se nam zdi nesprejemljiv, saj se bojimo, da bo imela trenutna politična večina v OS prevelik vpliv na objektivno poročanje v glasilu. Bojimo se, da kritični, čeprav z dejstvi podkrepljeni članki ne bi bili objavljeni, objavljali se bi predvsem članki, všečni vsakokratni trenutno vladajoči večini. S tega stališča je urednik, ki ni neposredno povezan z dogajanjem v Občini Borovnica, precej bolj objektiven, kot politično nastavljen urednik.
Dobro je, da so občani naše občine seznanjeni z dogajanji v drugih občinah, poleg tega pa najdemo na tako imenovanih »Skupnih straneh« koristne podatke, ki še kako zadevajo naše občane: podatki o upravni enoti in drugih državnih inštituc^ah, ki domujejo na Vrhniki (sociala, zdravstvo, Zavod za zaposlovanje ...), podatki o kulturnih in športnih prireditvah, ki se jih udeležujemo tudi Borov-ničani, zanimive reportaže itn.
VOB je na sestanku izoblikoval mnenje, da bi z ustanovitv^o lastnega glasila vse te infor-mac^e izgubili in bi jih morali iskati drugje. V »Osnutku odloka o ustanovitvi in izdajanju
občinskega glasila ........« niso bili navedeni
dovolj tehtni razlogi, podkrepljeni s konkretnimi podatki, ampak so bile navedene zgolj pavšalne in subjektivne ocene. Osnutek odloka je po mnenju VOB nesprejemljiv in je predlagal Odboru za družbene dejavnosti, promo-c^o in informiranje ter Občinskemu svetu, da ga zavrnejo.
Epilog: Po burnem odzivu javnosti je Odbor na svoji seji osnutek odloka zavrnil, župan pa je pred sejo OS Odlok o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila umaknil z dnevnega reda.	Vaški odbor Borovnica
24. oktober 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
17
V IbLt^U
MISLIH DOM
L +

ill I
■I

Br. Ivan Majaron (1850-1924), oče Sokolskega doma. Franc Drašler - Žogr je požel stoječe ovac^e občinstva.
Praznik borovniških telovadcev
TVD Partizan Borovnica, ki letos praznuje 100-letnico ustanovitve borovniškega Sokola, je 25. septembra 2011 slovesno prevzel temeljito prenovljeni telovadni dom. V pestrem programu so nastopili metliški Sokoli, najbolj zagnani prostovoljci zadnjih let pa so prejeli posebna priznanja.
Borovniška telovadnica, dom TVD Partizan Borovnica, verjetno še nikdar ni bila tako slovesno okrašena in ozaljša-na kot konec letošnjega septembra ob praznovanju 100-letnice delovanja telovadnega društva. Velika prenovitvena dela na telovadnici, ki so potekala vse od leta 2003, so bila najobširnejša v njeni zgodovini od izgradnje leta 1923 do danes. S slavnostjo, ki bi jo lahko označili tudi kot nekakšen uradni prevzem prenovljene stavbe, se je dejansko končalo neko obdobje, ki ga na eni strani zamejuje izgradnja Sokolskega doma v času borovniškega Sokola z velikim dobrotnikom Ivanom Majaronom na čelu, pa v vmesnem času zapolnjeno z vsemi povojnimi prenovami in nadgradnjami Mladinskega oz. Doma Partizan in na drugem koncu osem let trajajoča popolna rekonstrukc^a in povečanje kapacitet telovadnice. Ravno v tem času je telovadni dom dokončno zasvetil v povsem novi preobleki, na dan slovesnosti je bila okolica doma dosledno urejena, stopnišče, balkon in vhodi pa olepšani z zelenjem in pisanimi trakovi, prav pred vhodom pa sta bila postavljena dva mlaja in med njima plapolajoče zastave. V spodnjo telovadnico, kjer je kraljeval logotip stoletnice ter sokolska slogana, so se začeli zgrinjati številni obiskovalci - od članov, častnih gostov pa do naključnih mimoidočih. Poleg mlajšega članstva je bilo opaziti tudi mnoge posameznike, ki so skozi minula desetletja odločilno pripomogli k ohranjanju borovniške telovadne tradic^e in osnovne funkc^e naše telovadnice. Dom je bil, tako kot že vso svojo zgodovino, tudi tokrat dom nas vseh.
»Z združenimi močmi nam je uspelo!«
Kontinuiteto telovadne tradic^e, ki daje domu dušo že skoraj 90 let, je bilo čutiti
v vseh detajlih, od logotipa, sokolskih sloganov, pa do izobešenih praporov TVD Partizan in Telovadnega društva Sokol ter nenazadnje v izvirno sokol-sko uniformo oblečenega predsednika društva Toneta Žerjava, katerega staž traja že poldrugo desetletje. Z glasnim sokolskim Zdravo! je slednji slovesno nagovoril množico prisotnih: »Tako so se pred 100 leti pozdravljali člani telovadnega društva Sokol in enako vas lahko pozdravim tudi danes na tej slovesnosti, v pravi sokolski uniformi. Pred 90 leti je samo s prispevki občanov in prostovoljnim delom na zemlji Ivana Majarona borovniškemu sokol-skemu društvu uspelo v dobrem letu dni narediti nove prostore za druženje: telovadnico z odrom za prireditve in balkonom. Stavbo so poimenovali narodna trdnjava.
In danes, ob 100 letnici telovadnega društva, prav na tem mestu, mi je v čast in ponos, da lahko rečem: Tudi nam je uspelo! Z združenimi močmi nam je uspelo! Uspelo nam je obnoviti, razširiti in polepšati borovniško lepotico. Vtisnili smo ji dušo! Delali smo z roko v roki, povezano, pod geslom: »V telesu sila - v mislih domovina,« kot pravi Sokoli. Z veliko truda in pozitivne energ^e smo dokazali, da je v slogi moč, da znamo iti s svetom naprej. Ponosen sem, da zastopam tako pridno množico Borovničanov - več kot 400 nas je.
Hvala Občini Borovnica in Fundac^i za šport. Brez vas nam ne bi uspelo uspešno zaključiti delovne verige: od zasnovanega idejnega načrta do rožic na oknih. Hvala družini Molk, ki svoj prosti čas že dolga leta požrtvovalno namenjata vzdrževanju in čiščenju objekta. Dragi športni kolegi, hvala vam, ki z mano na čelu dihate z društvom, vsem, ki mu namenjate svoj prosti čas, svoje ideje^ Hvala vsem prostovolj-
Za poskočne plesne točke je bilo poskrbljeno.
cem, mladini^
Prav je, da znamo v današnjem času ceniti delo ljudi. Predvsem zato, ker so danes drugačni časi in drugačne zahteve kot v preteklosti. Včasih so rekli: »Prostovoljci smo pot do uspeha!« Danes pa pravdo: »Kdo ti pa še kaj naredi zastonj?«
Ostanimo plemenito športno društvo z velikim tekmovalnim duhom, odprtim srcem in polni narodne zavesti. Zaslužili smo si, da nazdravimo in skupaj obeležimo spomine na mladost, na minula leta. Še enkrat zdravo!«
Namesto 450.000 zgolj 330.000 evrov!
O samem poteku velikega projekta prenove telovadnice v obdobju 2003-2011 pa je spregovoril Slavko Gabrovšek: »V veliko veselje mi je, da lahko danes skupaj z vami praznujem veličastno obletnico ustanovitve telovadnega društva in hkrati zaključek povečave in prenove stavbe. Že skoraj 90 let stara stavba od svojega nastanka in še danes omogoča preko 300 članom mnogih generac^, da v njej krepko športnega duha, se družbo in sodelujejo v različnih tekmovanjih, akc^ah in dogodkih. Dolga vrsta Borovničanov in drugih, ki so delovali pred nami, je vpletena v dogodek, ki smo mu danes priča. Zato zahvala najprej njim, znanim in neznanim, živim in pokojnim, njihovo delo stoji v njihov ponos sredi Borovnice. Nekoga pa bi posebej omenil: g. Ivan Majaron je podaril zemljišče za dom in nato še finančno podpiral gradnjo. Postal je naš prvi in najpomembnejši donator. Tudi danes ne gre brez dona-torjev, nekateri ste med nami. Zahvala vsem donatorjem, v prvi vrsti občini in izvajalcem, ki ste po svojih močeh, z denarjem, materialom, izdatnim popustom in delom prispevali k cenejši gradnji.
Obiskali so nas tudi bratje »sokoli« iz Metlike.
Razstavo ob 100-letnici je pripravil Damjan Debevec, oblikoval pa Boštjan Per-vinšek.
100 let pozneje društvo cveti kot že dolgo ne.
Z obnovitvenimi deli smo pričeli v letu 1996, z zelo omejenimi sredstvi dona-torjev smo prenovili pod telovadnice, garderobe in sanitarne. Kar me še posebej veseli, je dejstvo, da smo k delu pritegnili veliko mladih, ki so garan-c^a, da bodo v Borovnici tudi v prihodnje rasle vrednote, ki so povezane s športom: zdravo druženje, delavnost, vztrajnost, zdrava tekmovalnost in fair play - poštenje. V letu 2000 smo dokončali fitness nad kurilnico, ki smo ga v lanskem letu povečali za še 40 m2. Leto 2003 je bilo za nas odločilno, saj smo na skupščini predstavili idejni načrt rekonstrukc^e ostrešja telovadnice, ki je vseboval tudi izvedbo vmesne plošče in nove telovadnice z garderobo in sanitar^ami v mansardi. Najprej je bilo izvedeno stopnišče, v letu 2006 pa smo telovadnico razkrili, namestili novo montažno vmesno ploščo, zgradili ostrešje in namestili okna. Obnovili smo tudi streho nad delom stavbe ob cesti in izvedli parkirišče ob objektu. V naslednjih letih smo izvajali ostala dela in jih zaključili v letošnjem letu s prenovo fasadnega plašča stavbe, nameščena je toplotna izolac^a, obnovljeni vsi detajli, napisi, ograje, stopnišče, drenaža in okolica.
Poleg tehnične izvedbe je verjetno najbolj pomembno dejstvo, da je tale naš dom obnovljen z veliko prostovoljnega dela, kar je v današnjih časih še posebno veliko vredno. Gradnja je bila v začetku ocenjena na 450 tisoč evrov, obračun pa kaže, da plačila, tudi z množi-
co dodatnih, v začetku nepredvidenih del, ne bodo presegla 330 tisoč. Ne le, da smo uspeli projekt izpeljati s sorazmerno skromnimi sredstvi, še več, vsi se zavedamo, da je dom del nas in del kraja. S tem smo dosegli tudi, da se s sredstvi in opremo pazljivo in skrbno ravna. Skratka, projekt nas je tudi povezal in vzgajal.
Ker ste prav Vi s svojim prostovoljnim prispevkom del tega uspeha, sem vesel, da danes lahko skupaj proslavimo zaključek del. Hvala, da ste vsa ta leta prihajali, hvala da ste žrtvovali svoj čas in voljo, in hvala da ste prišli danes.« Sledile so podelitve izvirnih priznanj (plakete na strešnikih stare strehe) tistim posameznikom, ki so v zadnjih petnajstih letih največkrat žrtvovali svoj čas in energ^o v prostovoljnih delovnih akc^ah pri prenovi telovadnice, plaketo pa je v imenu občine prejel tudi župan Andrej Ocepek. Pravih stoječih ovac^sta bila ob podelitvi deležna Tone Žerjav in legendarni Franc Draš-ler - Žogr.
Prireditev so poleg glasbenic, sester Naveršnik, ter plesalk Neje in Oli popestrili še bratje »sokoli« iz Metlike, ki so izvedli nekaj prostih vaj in slik, s katerimi so navdušili vse navzoče. Sledilo je veliko skupinsko fotografiranje pred domom in zatem pogostitev v novi, zgornji telovadnici, kjer je bila obiskovalcem na ogled zgodovinska razstava Telovadno društvo 1911-2011 spodaj podpisanega avtorja.
Damjan Debevec
NAŠ ČASOPIS
24. oktober 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Semenj so si prišli ogledat tudi meščani iz Škofje Loke in od dru- Borovniški semenj je pritegnil množico obiskovalcev, god.
Borovniški semenj -
poldrugo stoletje stara trška pravica
Turistično društvo Borovnica je v nedeljo, 25. septembra, obudilo starodavno borovniško pravico do prirejanja štirih letnih sejmov. Borovniški semenj je navdušil številne obiskovalce, z odzivom pa so bili zadovoljni tudi organizatorji in prodajalci.
Na obisku sta se mudila člana »družine« HUD Karel Barjanski.
Od domače obrti ^
, do sadjarskih pridelkov.
Borovniška trška pravica
Korenine borovniškega semnja segajo daleč nazaj, v leto Gospodovo 1868, ko je, po večletnem moledovanju in dopisovanju na vse mogoče kranjske deželne ustanove Borovničanom vendarle uspelo pridobiti pravico do organiziranja štirih letnih živinskih in kramarskih sem-njev. Še nepolno stoletje pred tem datumom o čem podobnem sploh ni bilo za misliti. Tedaj so namreč nad Borovničani in okoličani patronat držali bistriški kartuz^ani, ki so sejme za svoje podložnike prirejali pod debelim samostanskim zidovjem v Bistri. Z ukinitv^o bistriške kartuzi-je leta 1782 pa Borovničanom sprva ni kazalo drugega, kot da so stisnili zobe in malce obrusili pete. Njim najbližje sejme so od tedaj naprej prirejali v malce bolj oddaljeni trški naselbini Vrhniki, pa hribovski vasi Rakitni ali še bolj oddaljenih v Ljubljani, Cerknici in Logatcu. S prihodom železnice v letu 1857 in posledično vedno hitrejše rasti prebivalstva in gospodarstva borovniške doline pa sta zrasli tudi borovniška samozavest in drznost. V šestdesetih letih 19. stoletja so kar po tekočem traku na deželno vlado naslavljali dopise in petic^e v želji po odobritvi lastnih sejmov, ki so bili sprva gladko zavrnjeni. Njihova prizadevanja so vendarle obrodila sad v letu 1868 pod županovanjem Matevža Telbana, za kar je bila ključna podpora Kmet^ske družbe in Kupč^sko-obrtn^ske zbornice. Avgusta in septembra 1868 je v osrednjem slovenskem časopisu, Novicah gospodarskih, obrtniških in narodnih, že mogoče prebrati oglas, da se po novem v Borovnici prirejajo naslednji semnji: 27. septembra na sv. Kozma in Damjana dan, 6. decembra na sv. Miklavža dan, 5. februarja na sv. Agate dan ter 15. aprila na sv. Helene dan. A časi borovniškim semnjem, kot tudi vsem dru-
gim rečem, niso bili vedno naklonjeni. V letih prve svetovne vojne in njej sledečih so borovniški semnji doživeli svoj prvi zaton, dokler jih ni županstvo občine Borovnica v januarju leta 1925 znova obudilo k življenju. Semnji so živeli vse do druge svetovne vojne. Časi nove družbene in gospodarske ureditve po njej pa jim niso bili naklonjeni. Utonili so v pozabo.
Semenj obujen in nadvse uspešen
Vse do leta 2011, ko se je to staro pravico, ki je Borovnico iz nekdaj zaspane vasice povzdignila v trg, odločilo znova obuditi borovniško turistično društvo. V nedeljo, 25. septembra, je v starem trškem jedru Borovnice (pred vrtcem) z raznovrstno sejemsko ponudbo kmet^skih, sadjarskih in čebelarskih pridelkov ter izdelkov domače obrti, pa tudi primerno gostinsko postrežbo, znova zavel duh starih kramarskih semnjev. Po sejemskem prostoru je ves dan pohajkoval v meščanska oblačila 19. stoletja napravljen par HUD-a Karel Barjanski, v dopoldanskem času pa so na sejemski prostor prikolesarili še kolesarji starodobniki iz Ško^e Loke. Kar petnajst jih je pr^ezdilo starinska kolesa in poželi so navdušen aplavz mimoidočih.
Ker se je turistično društvo odločilo semenj organizirati dosledno v okvirih prostovoljstva, s ciljem popestriti borovniški vsakdan, promovirati Borovnico, borovniške pridelovalce in obrtnike ter ustvariti pozitivno vzdušje med krajani, je bil najem stojnic zastonj. Slednje je sicer povzročilo kar nekaj logističnih težav, saj se je posledično pr^avilo več prodajalcev kot ima društvo stojnic, a so se ob pomoči gasilcev, ki so prispevali klopi in mize, še kar znašli. Osrednji sejemski prostor se je zapolnil s pestrimi in raznolikimi stojnicami: za svojo mizo je Janez
Janželj pletel košare, Avgust Mazi je prodajal svoje inovativne pripomočke, Božena Doljšak sveče, jezikovna šola Linguarus knjige, Doroteja Grager unikatne izdelke iz keramike, Graverko gravirane izdelke, klekljarice čipke, Zaposlitveni center Zarja od gob do pisanih posodic, ze-liščarske izdelke ste našli pri Miranu Mavsarju, od sadja do sokov so prodajali Trigo, ekološka kmetja Pr' Laškarju, Sadjarstvo Palčič, ekološka kmetja Pr' Šuštarju ter borovniško sadjarsko društvo, borovniški čebelarji so razstavili svoje medene pridelke, DPŽ Ajda je znova napekla polno stojnico dobrot, prav tako pekarna Piškotek, suhomesnate dobrote pa so bile na stojnici Turizma »Ceste«. S srečelovom in predstavitv^o svojega športa so sejem popestrili še borovniški floorballovski prvaki. Od raznolike ponudbe so si obiskovalci nato odpočili na Zalarjevem vrtu, kjer so poleg ogleda razstave zgodovinskih slik lahko zapolnili svoje želodčke z okusnim golažem, pa tudi za suha grla je bilo poskrbljeno.
Prvi povojni borovniški semenj se je končal v popoldanskih urah, ravno v času slovesnosti 100-letnice TVD Partizan Borovnica. Predsednik TD Uroš Jelovšek ocenjuje, da je sejem obiskalo več sto ljudi, ki da so bili s ponudbo zelo zadovoljni: »Celotna prireditev je uspela, odziv obiskovalcev in prodajalcev je bil pozitiven. Dobili smo veliko dragocenih izkušenj. Kaže, da se bo semanji dan pr^el med ljudmi, zato tudi v prihodnje nameravamo zadevo organizirat v taki obliki.« Jelovšek ob tem še izreka zahvalo vsem prostovoljcem in društvom, ki so pomagali prireditev izpeljati, pa številnim obiskovalcem za obisk ter dodaja: »100-odstotno se vidimo naslednjo jesen, morda pa tudi že prej.«
Za TD Borovnica Damjan Debevec
Sadjarska razstava malce po čarovniško
Zadnje septembrske dni (od 23. do 25. septembra) so se s pridelki znova pohvalili borovniški sadjarji. V dvorani nad vrtcem so razstavili skoraj vse, kar je v letošnjem letu dozorelo v njihovih sadovnjakih in na njivah. Seveda so na ogled postavili najlepše, v nekaterih primerih celo kapitalne primerke svoje vrste. Predsednik Sadjarskega društva Rudi Cerk je ponosno povedal, da je pri postavitvi razstave sodelovalo skoraj tri četrtine članstva. Rdečo nit, ki je vključevala tudi več vrst pekovskih dobrot, napečenih izključno iz biodinamično ali vsaj ekološko pridelanih sestavin, je zastavila Slavica M. Ošaben, in sicer ravno na podlagi parod^e na biodinamiko, češ da gre za »čarovništvo«. Tako je obiskovalce že takoj pri
vhodu pozdravil velik čarovniški »bučman«, manjše slamnate čarovnice pa so varovale vsaka svojo razstavno mizo. Na razstavi so se od začetka zvrstile nekatere domače dobrote: ajdov kruh s slivami, domači pr^atelj, pirini piškoti, lunce in trikotniki, rolade, polnozrnati ocvirkovi štrukeljci ipd. Od zelenjave so bili jajčevci, fižol, feferoni, čebula, paprika, buče, »butalski« česen. Pozabili niso niti na biodi-namične čaje: rman, kamilica, hrastovo lubje, regrat, preslica, žajbelj. Od drugih sadnih vrst sta bili na mizah obe sorti grozdja - rdeča iz-abela ter bela aleta, našli pa so se še kutina, istrski debeloplodi lešnik, vinogradniška breskev, kivi hayward ter kaki. Kraljevski del razstave so bile seveda sorte jabolk in hrušk.
Jabolk naj bi razstavili kar štiriinpetdeset sort, med njimi: rdeči boskop, fuji, fantaz^a, ananas reneta, carska reneta, krivopecelj, bellefleur, mutsu, lord lambourne, topaz, čebulček, bo-bovec, alkmene, ovčji nos, špičuna, majda, idared, jonagold, carjevič, jonatan, zlati de-lišes, rdeči delišes, pozni beličnik, balerina, gloster, empire, ajdared, breburn, lobo, jakob lebel, kanadka, ontario, gorenjska voščenka, elstar, gambovec, štajerski bobovec in seveda Paplerjev bobovec. Med sortami hrušk pa smo lahko našteli naslednje: društvenka, fetelova, sodomka, koroška tepka, nemška moštnica, boskova, trevuška, pastorjevka, krasanka, av-str^ska tepka, pakhamov triumf, konferans in kleržo.
Sadjarke so razstavile tudi pecivo iz biodina-mično pridelanih sestavin.
Kako se šele joka ob rezanju kilogramske čebule ^
Razstavljenih je bilo bolk.
štiriinpetdeset sort ja-
Nad sadjarsko razstavo je bdel čarovniški »bučman«.
Po besedah predsednika Cerka je bila sadjarska letina pravzaprav »zelo dobra«, pri čemer suša drevesom ni pretirano škodila, prav tako pa so z biodinamičnimi pripravki uspešno zatirali plesen. Po razstavi pa gre razmislek predvsem v smeri, da bi jo prihodnje leto priredili do dva tedna poprej, saj bi tako lahko dali na mize več zrelih sort.
Damjan Debevec
24. oktober 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
19
Prva ženska predsednica v 126 letih
Dolgo se je o tem govorilo, na izrednem občnem zboru PGD Borovnica v ponedeljek, 26. septembra 2011, pa prav zares naredilo. Po 27-ih letih je Ciril Kos prepustil predsedovanje društvu precej mlajši, diplomirani pravnici Saši Mevec, sočasno je po devetih letih poveljniške dolžnosti predal tudi Vili Mevec. Novi poveljnik je postal gasilski častnik, dosedanji podpoveljnik Jože Palčič. Kos in Mevec sta v svojem mandatu za izjemne dosežke prejela številna priznanja, gasilska in občinska, letos pa sta se dokončno odločila, da je napočil čas za generac^sko menjavo v vodstvu društva. A v »staro šaro« ju zato še ne bodo vtaknili, saj se jima na naslednjem zboru menda obetata naziva častnega predsednika in poveljnika ter temu pristojne delovne obveznosti.
Kos se poslavlja po 27-ih letih predsedovanja
Kar težko si je predstavljati, da se s položaja poslavlja 57-letni Ciril Kos, ki je v 27 letih vodenja društva postal že nekakšna ikona borovniških gasilcev. Gasilec od 13. leta in predsednik že vse od leta 1984 je praktično vse doživel in lahko bi celo rekli (za predsednika prostovoljnega gasilskega društva) dosegel vse, kar je bilo mogoče doseči. Že takoj prvo leto je zgradil nov gasilski dom, o čemer ima precej lepih spominov. Predvsem kako sta skupaj s Franjom Modr^anom na skrivaj prestavljala količke in so nazadnje zgradili pet garaž, namesto odobrenih treh. Bil je tudi prvi v naši okolici, ki je dal gasilski dom blagosloviti, zaradi česar so mu nato »navdali ušesa« tedanji vrhniški »politkomisarji«. Tu so bile še Flor^anove maše, pa postavitev kapelice, lipa samostojnosti ^ Osebno se bom njegovega predsedovanja spominjal po stalnem ponavljanju, da ne bo mogel biti zadovoljen, dokler ne bo skozi vsaka vrata doma zapeljalo eno vozilo. Prvo je noter zapeljalo že dve leti po izgradnji doma, zadnje, peto, pa lani. Sam pravi, da mu brez podpore žene in sinov vse to ne bi uspelo. Da bi mu bilo
O
t

p
sedaj dolgčas, se menda ni bati, saj pričakuje še enega vnuka, ki da ga bo polno zaposlil. Za svoj največji dosežek seveda jemlje izgradnjo doma in kar vse prevzeme vozil po vrsti, mlademu vodstvu pa svetuje: »Ne smejo ravno z glavo skozi zid rinit. Mehanizac^e in operative je dovolj, le mladino naj malo v red spravno.«
Njegova naslednica Saša Mevec je obula zares velike čevlje, poleg tega pa ima še to »nesrečo«, da nosi zgodovinsko breme in odgovornost prve ženske na čelu 126-letnega borovniškega gasilskega društva. A kot pravi, se odgovornosti ne boji, da je ženska med samimi moškimi pa »vzame bolj kot prednost.« Gasilka je postala z vsega petimi leti leta 1990 in bila, tudi kot poveljnikova hčerka, ves čas pomemben člen društva, najsi bo kot mentorica mladine, voznica gasilskega avta ali budna skrbnica nad razpisi. Glede na to, da je v gasilskem domu praktično »gor zrasla«, rada pripomni, da so jo gasilski veterani praktično posvojili. »Vidim da imam veliko podporo, kar mi daje velik zagon,« pravi Mevčeva, katere »osnovni načrt je društvo medgeneracijsko povezati, da so v delovanje vključe-
ni najmlajši in najstarejši.« Želi si, da bi društvo postalo pre-poznavnejše še s tekmovalno skupino članov A (18 do 30 let), med dolgoročnimi načrti pa je tudi nakup novega vozila za prevoz moštva in črpalke. A na prvem mestu je povezovanje in konsolidacija društva, ki se začenjata že z jesenskim kostanjevim piknikom.
Namesto Mevca poveljnik Palčič
Če družina Mevec »prevzema« predsedniško mesto, pa se umika s poveljniškega. 57-letni Vili Mevec, sam gasilec od leta 1969, je borovniške gasilce uspešno vodil dolgih devet let. V njegovem mandatu so se predvsem zelo veliko izobraževali: o izolirnih dihalnih aparatih do tehničnega reševanja, pa za nevarne snovi, za strojnike ... Veliko je naredil glede moštvene discipline, še več pa na področju mladine, kjer je tudi mentor. Za svoj največji dosežek, vsaj kar zadeva intervencije, jemlje posredovanje pri gašenju požara v osnovni šoli leta 2003, katerega taktika je bila pohvaljena tudi s strani poveljnika GZ Slovenije Matjaža Kraljiča. Glede smernic za naprej meni, da je treba čim več pozornosti namenjati mladini, nato izobraževanju, neizogiben pa da je tudi nakup novega moštvenega vozila. Pri tem bo seveda še naprej aktivno sodeloval, prvič kot mentor mladine in drugič kot novoimenovani gospodar doma. V društvu za njim prevzema poveljniško mesto dosedanji podpoveljnik Jože Palčič, ki je v gasilske vrste vstopil že v tretjem razredu osnovne šole. Že vrsto let je Mevčev namestnik in kot tak je vodil že vrsto intervenc^. Prav velikih sprememb zanj, po njegovih besedah, tako ne bo. Morda zgolj več papirolog^e in sestankov na gasilski zvezi. Kar zadeva operativo, izobraževanja in vaje, namerava zgolj nadaljevati Mevčevo delo. Med prvimi cilji, ki si jih je zadal, pa sta nakup novega moštvenega vozila in izvedba »prve resne vaje za veterane.« Iskreno upam, da članek ne bo komu deloval kot nekrolog zdaj že nekdanjima predsedniku in poveljniku, saj to vsekakor ni moj namen. Obema želim še mnogo aktivnih gasilskih let.
Damjan Debevec
Podgorska noč dobrodošla popestritev
Ul. bratov Debevec je 18. septembra botrovala še enemu množičnemu zbiranju Podgorčanov. Le da so se tokrat sešli na precej bolj veselem in sproščenem, poluradnem odprtju prenovljene ceste, ki jo je za sosesko ter naključne obiskovalce priredil lastnik picer^e Kim-Vi Igor Vidic. Na t. i. Podgurski noči je nastopil tudi na novo ustanovljeni hišni Ansambel Livada, sestavljen iz mladih borovniških glasbenikov. Četudi rekonstrukc^a ceste, posebno glede višine železniškega podvoza, še vedno buri duhove, so bile vse preglavice zaradi obilne postrežbe, pr^etne glasbe in dobre družbe vsaj za tisti večer postavljene v kot. Obiskovalci dogodka so bili z njim nadvse zadovoljni, prav tako gostinec Vidic, sponzor pogostitve: »Vesel sem, da so se ljudje odzvali Podgorski noči oziroma otvoritvi prenovljene ceste, obenem pa bi se rad opravičil, če sem s prireditv^o ta večer kogar koli motil.«
Damjan Debevec, Foto: I.T.
Tajin in Evin koncert
Jesensko vzdušje je na plano zvabilo kar precej kakovostnih borovniških glasbenikov oz. glasbenic. Po koncertu Urške Kržič sta namreč svoj koncert - »kar tako« - za borovniške ljubitelje klasične glasbe 20. septembra pripravili še Taja Levstik in Eva Grmek.
17-letna Eva je d^akinja Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani v razredu prof. Armina Seška, tisti večer pa je predstavila svoje veščine na violini, ki jo igra od leta 2003. O pet let starejši Taji Levstik smo imeli čast pisati že večkrat. Tokrat je nastopila kot
študentka četrtega letnika Akadem^e za glasbo; kako drugače, kot na klavirju. Pred polno dvorano nad vrtcem sta nadvse imenitno odigrali repertoar, ki je vključeval Franz Schubertove: Sonatina Op. 137, No. 1 (Allegro mol-to, Andante, Allegro vivace), Sonatina Op. 137, No. 3 (Allegro moderato), Sereneda, pa Štirje letni časi-Zima (Largo) Antonia Vivald^a, Gluckovo Melod^o (iz opere Orfej in Evridika) ter Pozdrav ljubezni Edwarda Elgarja. Dober, lahko bi rekli ljudski izbor je bil seveda rezultat v navdušenem aplavzu poslušalcev. Kot je komentirala Levstikova, se je koncert obema glasbenicama zdel »super« predvsem zato, ker radi zaigrata »vsem tistim, ki so naju spremljali na najini glasbeni poti«.
Damjan Debevec
Coklarji so igrali kot za stavo.
Coklarji v odlični formi
Vedno čili in veseli Coklarji, ki čez poletje niso mirovali, so svoj letni koncert pripravili že 11. septembra letos. Slikovit in predvsem hudomušen program, ki ga je povezovala Alenka Ošaben, so popestrili z gostujočim Ansamblom Jurčki, Folklorno skupino Šumnik ter humoristom Sebastjanom Kamenikom. Sebastjanu, ki ni pozabil omeniti, da si služi kruh na precej drugačen način kot »slavnejša« slovenska družina enakega priimka, je na odru delala konkurenco še Bruniška Mica, ki jezik suka prav tako pridno kot pete, če je le dovolj primerno spodbujena s kozarčkom vina ter kosom potice. In seveda z dobrim harmonikarjem, kot so Aljaž, Miha ali Lojze, ki so z drugimi zagnanimi Coklarji vkup
Tokrat so pri nas gostovali »jurčki« z »lisičko«.
ves večer vlekli meh kot za stavo. Če pa so z ubranim igranjem na doma izdelana glasbila prenehali, so zgolj zato, da so nekaj zborovskih pesmi zapele njihove Coklarke in da je do izraza prišel še gostujoči Ansambel Jurčki. To je mlad ansambel (igrati so začeli leta 2003), ki se rad pohvali, da ima v svoji sredini tudi »lisičko«. No, mlada »lisička« Tadeja je po mnenju nekaterih obiskovalcev dobrodošla dopolnitev nadvse spretni ekipi »jurčkov« z glasbili, pri čemer so eni imeli v mislih njen stas, bolj omikani pa smo - se razume - komentirali zgolj njen glas. Zabaven in, če lahko verjamemo organizatorjem, neponovljiv večer se je končal v dobri stari borovniški maniri (eni tistih pozitivnih) s skupno pesm^o
nastopajočih in poslušajočih.	Damjan Debevec
Ta Kamenik se ne ukvarja s sodišči.
20 NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
24. oktober 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah •Borovnica v slikah
Ukradli spomenik iz Gramozne jame
V	noči s četrtka, 22., na petek, 23. septembra 2011, so iz Gramozne jame v Ljubljani ukradli znameniti bronasti kip Talca. Gre za delo kiparja Borisa Kalina iz leta 1967, ki je bil postavljen v spomin na tistem mestu pobite talce v času druge svetovne vojne. Policía zaenkrat še »zbira obvestila glede storilca in preverja druge okoliščine v zvezi primera.« Na ljubljanski občini pa trenutno ugotavljajo, kje bi lahko bil izvirni kalup spomenika. Ali bo spomenik nadomeščen z novim, kar naj bi bilo po mnenju naših virov neizogibno, in iz kakšnega materiala bo, pa strokovne službe MOL zaenkrat še ne morejo reči, saj bo imel glavno besedo pri tem Zavod za spomeniško varstvo.
V	Gramozni jami borovniška občina vsako leto 10. marca (tam so leta 1942 ustrelili šestnajst Borovničanov) obeležuje svoj spominski dan v spomin na vse žrtve druge svetovne vojne.
Zbrali 2,7 tone nevarnih odpadkov
Borovničani so se zopet množično odzvali akc^i zbiranja nevarnih odpadkov v organizac^i Komunalnega podjetja Vrhnika. Zbirno točko na železniški postaji v Borovnici je 21. septembra obiskalo 153 posameznikov in prineslo kar 2722 kg nevarnih odpadkov, od tega 2093 kg barv, lepil in črnil, za 104 kg jedilnih in 68 kg motornih olj, 92 kg bater^, 83 kg topil, 64 kg akumulatorjev, 64 kg pesticidov, 46 kg zdravil, 44 kg čistil, 34 kg spravev, 29 kg kislin ter za kilogram fluorescentnih
cevi.
Odziv na Cooperjev tek pričakovano uspešen
Ekipa ZD Vrhnika, ki za občane Borovnice in Vrhnike redno organizira test hoje na 2 km, je napravila pomemben korak naprej. Zaradi velikega povpraševanja so na jesenskem delu, 30. septembra, poleg testa hoje izvedli še Cooperjev tekaški preizkus (1600 m teka za ženske in 2400 m za moške). Že prvič
se ga je udeležilo sedem žensk in pet moških, ki so v večini izkazali prav dober ali celo odličen rezultat, zaradi česar so bile organizatorke
upravičeno zadovoljne. Testa hoje se je tokrat udeležilo kar 74 občanov in občank iz Borovnice in Vrhnike. Prireditev, ki menda kot ena redkih v Slovenci nudi udeležencem takojšen rezultat testa pa tudi strokovni komentar zdravnice na mestu samem, je z letošnjo izvedbo prešla na novo kakovostno raven, ki terja povsem nov angažma organizatork. Slednje ob tem izpostavljajo odlično sodelovanje z gasilci PGD Brezovica pri Borovnici in Stara Vrhnika, brez katerih bi bila izvedba tovrstnih dogodkov zanje še bistveno težja.
Pred vrtcem zaenkrat ne bo novega parkirišča
V gradivu za 7. redno sejo občinskega sveta se je na zadnjem mestu znašla tudi točka prostorske presoje za izgradnjo novega parkirišča na zelenici pred vrtcem v Borovnici, izdelane pri podjetju Sonet. Če bi svetniki projekt potrdili, bi na mestu zelenice zraslo štirinajst novih parkirnih mest ter eno mesto
za invalide. Interesenta za izgradnjo naj bi bila Merca-tor Izbira ter Godec, ki da rabita parkirne prostore za svoje zaposlene, v izvedbo pa bi šla kot nekakšno »jav-no-zasebno
partnerstvo« skupaj z občino. Svetniki in svetnice so na seji ugotavljali, da se je stanje glede parkiranja v centru kraja z uvedbo »modrih con« bistveno izboljšalo in da ta parkirišča sedaj večino dneva samevajo, za zaposlene, ki bi parkirali za dlje kot dve uri, pa sta na voljo vsaj dve bližnji parkirišči - za pokopališčem in pred nekdanjo kinodvorano, ki pa prav tako samevata. Kljub temu so županu predlagali, da obema podjetjema ponudi v najem nekaj parkirnih mest, ki so trenutno v sklopu »modre cone«, pričujoči projekt pa začasno zamrzne, dokler se zanj ne pokaže resna potreba.
Vaja Gorske reševalne službe v Peklu
V želji po izboljšanju postopkov reševanja ponesrečencev iz težko dostopnih in zahtevnih terenov so se 24. septembra v soteski Pekel mudili pripadniki ljubljanske postaje Gorske reševalne službe. Po besedah vodje Branka Žorža, ki je tudi predsednik komis^e za reševalno tehniko pri GRS, je bil namen vaje »reševanje ponesrečencev iz vodnih tolmunov na težko dostopnih krajih.« Gre za vpeljavo povsem nove tehnike reševanja na državnem nivoju, pri čemer jim je Pekel služil kot idealno vadišče. Reševalci alpinisti so vajo izvajali skupaj s potapljači in po izjavah g. Žorža sodeč precej uspešno. Novica
je vsekakor spodbudna glede lahkomiselnosti prenekaterega obiskovalca našega Pekla, od katerih jih je kar nekaj iz soteske že reševal g. Zorž. »Ljudje se precenjujejo, poti pa podce-I njujejo,« je odločno komentiral neprimerno opremljene ali telesno nepripravljene pohod-nike.
Nekateri brezglavi obiskoval- O omenjeni problematiki ima
ci Pekla so le nekaj minut po marsikaj povedati tudi pred-
delovni akc^ji potok prečkali sednik Planinskega društva kar po sveže betoniranem mo- „ • ,4 u • r- i stu^	Borovnica dr. Bogomir Celarc:
»Danes se nisem mogel naču-diti, kakšni »pohodniki« hod^o po Peklu. Neprimerna obutev, otroci pobegnejo staršem in se brezglavo zaganjajo v breg, neprimerno navezani otroci (tisti redki, ki sploh so privezani), ljudje bezljajo kot ovce in niti ne vedo, kam bi radi šli. Čisti kaos. Da bi kdo imel čelado, bi bil verjetno že čudež, čeprav z lahkoto kasiraš kamen, ki ti ga spusti nekdo nad tabo.« Delno rešitev problema vidi v postavitvi opozorilne table ob začetku stopnic pri drugem slapu, ki bi pohodnike opozarjala na zahtevnost poti in s tem povezano obvezno opremo.
Izbira imena nove ulice
Občina Borovnica z 10. oktobrom začenja z javnim pozivom k zbiranju predlogov za poimenovanje nove ulice v naselju Borovnica, točneje novem blokovskem naselju, ki raste med Gradišnikovo ulico in Borovniščico. Predlogi z obrazložitvami se zbirajo do 30. oktobra 2011, pošljete pa jih lahko na občinski naslov: Paplerjeva ulica 22, Borovnica. V javnosti so že zakrožili nekateri znani predlogi, kot je poimenovanje po partizanu in nekdanjem predsedniku slovenske vlade Stanetu Kavčiču, drugi navdajo za bolj zemljepisna imena, kot je Ob Borovniščici, spet tretji pa men^o, da ni razloga, da bi novo naselje ne bilo del Gradišnikove ulice.
Kako bomo poimenovali novo naselje? (Slika: Kraški zidar)
Uredil: Damjan Debevec
V prejšnji številki je Brane Klančar pisal o težavah z dostavo drv do Podgore, kjer naj bi bil krivec nizek podvoz, zaradi česar je bilo namreč treba drva preložiti. Pri fotografiji nam jo je nekoliko zagodel tiskarki škrat, zato fotografijo objavljamo še enkrat. (gt)
Občina Borovnica
Paplerjeva 22, Borovnica Telefon: 01 7507 460 Faks: 01 7507 461
Elektronska pošta: obcina@borovnica.si Uradne ure:
ponedeljek - petek od 8:00 do 12:00 sreda od 8:00 do 12:00 in od 13:00 do 16:30
Stranke prosimo, da upoštevajo urnik uradnih ur in ob neuradnih dneh ne mot^o občinske uprave.
Hvala za razumevanje!
»Gledam te ^
«
V dneh, ko prebirate novo številko Našega časopisa, si lahko v lovskem domu na Miklavičevi cesti ogledate razstavo fotografij priznanega slovenskega naravoslovnega fotografa Ela Mihevca. V sodelovanju z Lovsko družino Borovnica smo jo pripravili člani Humanistično umetniškega društva Karel Barjanski, posvetili pa smo jo sobivanju živih bit^ v naravi. V popoldanskih in večernih urah tega tedna smo poleg ogleda fotografij pripravili tudi zanimiv spremljevalni program, ki ga bomo zaključili v petek, 28. oktobra zvečer.
Vrhničan in član Humanistično umetniškega društva Karel Barjanski Elo Mihevc je eden izmed vidnih slovenskih naravoslovnih fotografov zadnjih treh desetletij, ki ga navdušuje predvsem živalski svet Ljubljanskega barja in gozdov v okolici. Njegov bogat opus med drugim odlikuje tehnična dovršenost, barvna do-živetost in ten-kočutnost, fotografije pa posegajo po visokih nagradah doma in v tujini. Med njimi je pet častnih trakov iz Amerike, srebrna medalja iz Avstr^e, bronasta iz Srb^e, zlato je dobil na temo Ljubljanskega barja. Je kandidat za mojstra fotografije Fotografske zveze Slovence KMFFZS, leta 2009 pa mu je Mednarodna zveza za fotografsko umetnost FIAP iz Pariza podelila naziv artist FIAP-AFIAP. Elo Mihevc je član Izvršnega odbora Fotografske zveze Slovence, član Humanistično umetniškega društva Karel Barjanski, Foto kluba Diana, Foto društva Grča in Okularja; v njih ima tudi ugledne funkc^e.
Razstava, poimenovana GLEDAM TE v celoto povezuje izbor fotografij živali, iz katerih veje še posebej prepoznavna, a tiha in zgovorna govorica oči - pogled. Z njo smo tokrat želeli opozoriti na pomembnost kakovostnega sobivanja živih bit^ v naravi in dejstvo, da smo tudi ljudje le njen del in brez nje ne moremo preživeti.
Odprtje smo pripravili v soboto, 22. oktobra, popoldne, fotografije in spremljevalni program pa vas bo razveseljeval še vse do petka, 28. oktobra, zvečer. Poleg nedeljskega literarnega popoldneva, ki je tudi že za nami, bomo celotedenski ogled fotografij oplemenitili še s srečanjem z znano zbirateljico etnološkega gradiva in veliko poznavalko slovenskih običajev Dušico Kunaver. Med nas bo prišla v sredo, 26. oktobra. Četrtek bo obarvan predvsem z glasbo, ki jo bo iz svoje kitare izvabil tudi avtor fotografij.
Teden, posvečen sobivanju živih bit^ v naravi, bomo zaključili s petkovim družabnim večerom članov obeh društev in vas, ki nas na prireditvah obiskujete, naše delo cenite in nam tudi velikokrat pomagate. V pr^etnem vzdušju bomo poklepetali, si izmenjali ideje in cilje ter začrtali poti, ki bodo do njih tudi pripeljale.
HUD Karel Barjanski
24. oktober 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
21
Popoln uspeh borovniške šole na evropskem razpisu
Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica je na evropskem razpisu programa Comenius uspel preboj med kar 150 tekmicami. V okviru dveletnega projekta bodo partnerji iz Romunke, Tur-čye in Špance prihodnje leto obiskali tudi Borovnico.
Evropski program vseživljenjskega učenja Comenius, namenjen vrtcem, osnovnim ter srednjim šolam, v Slovenji koordinira Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. Temeljna cilja, ki ju zasleduje program Comenius, sta v prvi vrsti razvjanje koncepta aktivnega državljanstva pri otrocih v pomenu, da nismo le Slovenci, temveč tudi Evropejci, kar poteka prek spoznavanja in razumevanja raznolikosti evropskih kultur ter jezikov. Temu ob bok pa gre pridobivanje temeljnih življenjskih spretnosti in vešči, potrebnih za njihov osebni razvoj.
Povsem operativni cilji projekta pa so izboljšanje obsega in kakovosti partnerstva med šolami, pri čemer se v te dejavnosti vključi vsaj tri miljone učencev, spodbujanje učenja tujih jezikov, razvjanje vrednot, kot so družina, prijateljstvo, enakopravnost, spoštovanje do drugega, živali in narave, poleg tega pa tudi v evropskih razsežnostih dvig kakovosti učiteljev.
Borovniška šola se je v evropski program Comeniusa, točneje na projekt Active citizenship through fairy content tales (aktivno državljanstvo skozi pravljične zgodbe) na pobudo ravnateljice Nataše Lipovšek Hrga prjavila lani februarja in doživela nesluten uspeh. Uspelo se ji je namreč uvrstiti med tistih petdeset srečnic, v konkurenci 150-ih slovenskih šol, ki so dobile evropska sredstva. Po besedah borovniške koordinatorice, učiteljice Tanje Plohl, je prednost naše šole ta, »da bodo v mobilnost (izmenjavo z drugimi šolami) vključili tudi učence, saj gre po navadi zgolj za izmenjavo učiteljev,« poleg tega pa, da se v projekt vključujemo kot enoten zavod, »od najmlajših v vrtcu do konca osnovne šole.«
V dveletnem projektu sodelujemo še s štirimi šolami iz drugih držav. Dve sta romunski, v Suceavi (v teh projektih je že sedmič, zato ima tudi vlogo koordinatorja) in Vatri Dornei, turška je v Ankari, španska, edina zasebna, pa je v Cadizu.
Kaj konkretno naj bi naši učenke in učenci počeli? Predvsem bodo brali pravljice: romunske, španske, turške in seveda tudi slovenske. Pogovarjali se bodo o junakih in sporočilu pravljic, bajk in pripovedk, s čimer bodo razvijali določene življenjske veščine ter vrednote pri učencih. Skoznje se bodo poučili o razlikah med evropskimi kulturami ter se jih naučili sprejemati, pa tudi iskali stične točke. Aktivnosti bo še veliko več in se bodo prilagajale različnim starostnim skupinam: od tega, da se bodo naučili pesmico v jeziku partnerskih šol, nov ples, si pošiljali novoletne voščilnice, pri geografiji podrobno spoznavali zanimivosti njihovih matičnih držav, v jedilnik skušali vključiti značilne narodne jedi (npr. španska tortilja), nekateri razredi bodo zadolženi za dopisovanje z razredi na drugih šolah, ustvarili so že spletni kotiček Comeniusa na šolskih in vrtčevskih spletnih straneh, pa vse do izdelave skupnega koledarja za leto 2012, skupne spletne strani in nenazadnje zaključne publikacje, ki bo zaobjela dve leti uspešnega in intenzivnega sodelovanja. A kot pravi ga. Plohl, je »bistvo v tem, da otroci v tem uživajo in na to ne gledajo kot na prisilo.«
Konec septembra, od 19. do 25. septembra, je že potekala prva izmenjava, in sicer se je delegacja naše šole odpravila v Romunjo, kjer so predstavili okvirni program, začrtali smernice ter si razdelili delovne naloge. Ogledali so si tudi partnersko šolo ter druge kulturne/naravne znamenitosti. Konec marca pa bo vlogo gostitelja v imenu Slovenje prevzela Borovnica. Obiskalo nas bo 12 do 14 učiteljev in predvidoma šestnajst učencev. Junja bo sledi Španja, leta 2013 pa še Turčja in zadnjič Romunja.
Damjan Debevec
Prvo srečanja partnerjev projekta Comenius
V šoli so Borovničanom predstavili srečanje partnerjev mednarodnega projekta COMENIUS, ki bo znamenitosti Slovence in Borovnice ponesel v Romunko, Španko in Turč^o.
Koordinatorica projekta Comenius učiteljica Tanja Plohl je povabila Borovničane, starše šolarjev in otrok, predstavnike društev, župana in svetnike, naj prisluhnejo javni predstavitvi projekta, na kateri je predstavila utrinke iz prvega uvodnega srečanja v Romunji (19. do 24. 9. 2011), ki so se ga udeležile ravnateljica Nataša Lipovšek - Hrga, koordinatorica projekta Comenius Tanja Plohl ter pomočnica koordinatorice za vrtec Tina Jereb. Udeleženci predstavitve so si lahko ogledali tudi priložnostno razstavo s prvega srečanja v Romunji. Pri predstavitvi prek platna je sicer maloštevilnim udeležencem prikazala kronološki potek obiska v Romunji, ki smo jo udeleženke sestanka spoznale kot deželo kulturnih, etnografskih in geografskih zanimivosti, deležne smo bile tudi delnega vpogleda v romunski šolski sistem. Lahko smo zadovoljni z našim šolskim sistemom, saj so razmere v Romunji veliko slabše. Ena od zanimivosti v romunskih šolah je tudi, da vsak otrok sedi v svoji klopi, da so obuti v čevlje in da otroci v času pouka nosjo uniforme. Prednost naše šole pa je, da imamo kuhinjo in jedilnico ter da nimamo izmenskega pouka, kar ne velja za romunsko šolo. Romunska šola koordinatorica je v mestu Suceava na SV Romunje v pokrajini Bukovina, ki je zelo
Zato prosimo vse občane, naj s svojimi idejami in predlogi pomagajo predstaviti Borovnico in Slovenjo. Kaj to pomeni? V času mednarodnega obiska bi si ogledali tipične zanimivosti Borovnice, morda obiskali kakšno kmetjo, si ogledali nasad borovnic ipd.
Prosimo tudi za pomoč staršev pri nastanitvi učencev iz Romunje, Španje in Turčje na domu med obiskom v Borovnici. Vse ideje in predlogi so dobrodošli osebno v šoli ali prek elektronske pošte: os-borovnica@guest.ames.si.
gozdnata in zelena in zato toliko bolj podobna našim domačim krajem. Velja pa omeniti, da so razmere za življenje tam veliko slabše, še vedno je namreč na cesti mogoče opaziti revne ljudi s konjsko vprego, kar lahko pove, da je razlika med revnimi in bogatimi zelo
velika. Poleg ogledov nekaterih znamenitosti tamkajšnje pokrajine smo obiskali šolo ko-ordinatorico v Suceavi ter vrtec v mestu Vatra Dornei na severu Romunje. Kot vzgojiteljico me je presenetilo, da otroci vstopajo v vrtec s tremi leti in da ima ena sama vzgojiteljica v skupi-
ni na dan tudi do 44 otrok (22 dopoldan in 22 popoldan, ker je delo deljeno). Torej se konec koncev res lahko zahvalimo našemu šolskemu in vzgojno-izobraževalnemu sistemu za tukajšnje razmere. Delo v romunskih razmerah je namreč zelo težko za borih 200 do 250 evrov na mesec. Poleg vsega pa me je presunilo tudi, da je vrtec brezplačen in da v vrtcu niti v šoli ni kuhinje in jedilnice, kar pomeni, da si otroci prinesejo malico od doma. Pohvaliti pa velja gostoljubnost in prijaznost romunskih učiteljev in otrok, ki so nam predstavili delo v šoli in vrtcu.
V obdobju dveh let bomo namreč izvedli še nekaj študjskih obiskov na partnerskih šolah in v vrtcih v Španji, Romunji in Turčji. Ravno tako bomo tudi mi v Borovnici gostili naše partnerje od 25. do 30. marca 2012. Do takrat pa moramo še pošteno zavihati rokave, zlasti pri organizacji tako velikega dogodka, saj v tem projektu ne predstavljamo samo naše osnovne šole in Borovnice, ampak tudi Slovenjo.
Stopimo skupaj in naredimo nekaj, da bo obisk naših partnerjev v Borovnici ostal nepozaben in predstavimo Borovnico in Slovenjo v dobri luči, da nas zagotovo ne bodo več zamenjevali s Slovaško.
Pomočnica koordinatorice za vrtec, vzgojiteljica Tina Jereb
Gibanje za trajnostni razvoj Sloven^'e - TRS
Borovnica je bila druga občina v Slovenji, ki so jo obiskali predstavniki gibanja TRS in stranke TRS. Dr. Dušan Plut je orisal pomen ustanovitve krovnega Društva gibanja za trajnostni razvoj Slovenije - TRS. Predstavil je razloge, zakaj je trajnostni razvoj edini mogoči razvoj. V nekaterih državah že dosegajo fenome-nalne uspehe. Podatki so več kot odlični. Nanizal je vrsto projektov, ki dejansko pomenjo realno uresničitev povečanja novih delovnih mest v samih krajih bivanja. Samooskrba z zdravo hrano mora biti temeljno vodilo vsake občine. V gibanju TRS bodo:
- podpirali vrednote in kulturo sodelo-
vanja, ki utrjujejo družbeno odgovorno ravnanje,
-	pregledno delovanje političnih in vseh drugih državnih in družbenih institu-cj,
-	delovali okoljsko odgovorno ob zavedanju, da je naš planet samo eden, omejen in nikogaršnja lastnina,
-	ustvarjali pogoje, da bo socialna in ekonomska varnost posameznika in njegove družine temeljila na varni in kakovostni zaposlitvi,
-	podpirali razvoj tistih gospodarskih vej, ki bodo ekonomsko učinkovitost prilagodile potrebam in omejitvam okolja in ljudi, zmanjševanju regio-
nalne neenakosti ter povečevanju pre-hranske in energetske samooskrbe Slovenje.
Predsednik stranke TRS dr. Matjaž Hanžek je nanizal razloge, zakaj je bila ustanovljena politična stranka.
Kdaj potrebujemo TRS, če ne zdaj? Kdo ga bo sestavljal, če ne jaz, ti, vsi mi, ki "dobro v srcu mislimo" (F. Prešeren) in gledamo z zelenimi očmi ter odprtim srcem v prihodnost za dobrobit sedanjih in prihodnjih generacj in sveta. Veselimo se naše povezanosti in druženja. Vabljeni ste k sodelovanju. Ob torkih od 18. do 20. ure se bomo dobivali v mali sejni sobi v TVD Partizanu. Pridite z vprašanji in idejami. Postanite aktivni državljani tudi vi.
Člani gibanja TRS Borovnica
11. sezona borovniške floorball lige
Konec septembra se je začela že 11. sezona borovniške rekreativne floorball lige. Tako kot v prejšnji sezoni se je tudi v tej na tekmovanje pr^avilo trinajst ekip. Naslov prvaka brani ekipa Sončki AVONčki, ki je slavila že trikrat zapored. Liga poteka vsak petek od 18.40 naprej v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Finalne tekme bodo odigrane v marcu 2012. Ekipe v sezoni 2011/2012: Sončki AVONčki, Pacienti Inc., Borovnica Firefighters, Horoskop, Biro ES, Smrkci, FIXbo, IBK Dalen, Skriti talenti, Delavci, Magičnih 7, Grosupeljska mafija, uBOSCHčki.
Začetek državnega prvenstva v floorballu V septembru so floorballisti začeli s tekmami državnega prvenstva. V sezoni 2011/2012 ima FBC Borovnica pr^avljene tri članske ekipe.
ITAK SPORT Borovnica
Članska ekipa A sodeluje v najmočnejši konkurenci, ki se imenuje Terme Olimia liga. Lanska sezona je bila za ekipo izredno težka in neuspešna, saj so, kot aktualni prvaki, na koncu zasedli skromno 5. mesto. Tokrat se bodo poizkusili s trdim delom vrniti tja, kamor spadajo. Ekipi se je pridružilo nekaj igralcev ekipe B. Ekipa pa se ni le krepila, ampak je doživela tudi hud udarec. Eden boljših igralcev ekipe, Luka Časar, je pred sezono prestopil v vrste praške Sparte in tako za nekaj časa zapustil slovenski floorball. Nesporne odlike je kazal že vse od začetka svoje kariere
in v nekaj letih postal vodilni slovenski igralec in le vprašanje časa je bilo, kdaj bo srečo poizkusil v tujini. V klubu smo ponosni nanj in mu želimo, da bi svojo že tako odlično igro še izboljšal in se pokazal v najlepši mogoči luči. Luka je dokaz, da imamo v Borovnici (kot tudi v Slovenji na splošno) dobre, mlade igralce, ki lahko zaigrajo tudi v močnejših evropskih klubih.
V	letošnji sezoni je ekipa odigrala že tri domače tekme:
Itak Sport Borovnica : FBK Olimpja - 6 : 4 (4 : 1; 1 : 0; 1 : 3)
Itak Sport Borovnica : InSport Sko^a Loka - 3 : 6 (1 : 2; 2 : 1; 0 : 3) Itak Sport Borovnica : FBC Žiri - 7 : 7 (1 : 2; 2 : 2; 4 : 3)
FBC Borovnica - članice
V	minuli sezoni je ženska članska ekipa osvojila naslov državnih prvakinj, ki ga bo
letos branila proti edinim konkurentkam - FBK Olimpji. Obe ženski ekipi pa bosta tekmovali v 1. slovenski ligi, v družbi moških ekip in ene mešane ekipe (ŠDMH Zverine). Formo iz minule sezone so prek poletja še nadgradile, saj so sodelovale kar na dveh izredno močnih turnirjih. Najprej so se udeležile Czech Opena, nato pa na domačem parketu sodelovale na kvalifi-kacjah EuroFloorball Cup. Odigrale so že dve tekmi:
FBC Borovnica članice : FBK Ljubljana - 0 : 2 (0 : 1; 0 : 1; 0 : 0)
FBK Grosuplje : FBC Borovnica članice - 2 : 1 (0 : 0; 1 : 0; 1 : 1)
FBC Borovnica B
Lansko sezono so v 1. slovenski ligi osvojili 3. mesto, kar je bil lep uspeh. Letošnjo sezono je ekipa precej spremenjena, saj se je nekaj igralcev preselilo v ekipo A, prazna mesta pa so zapolnili novinci. Ekipa je z njimi pridobila predvsem na hitrosti in moči, tako da lahko že od začetka pričakujemo trdo in neugodno obrambo za nasprotnike.
V letošnji sezoni so odigrali dve tekmi in iztržili popoln izkupiček. To jih uvršča na sam vrh lestvice.
FBC Borovnica B : Jaws Ljubljana - 3 : 1, FBK Ljubljana : FBC Borovnica B - 2 : 7.
(jt)
22 NAŠ ČASOPIS
Občina
^Horjul
24. oktober 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si
Peter Janša (1955), dipl. inž. strojništva, direktor Metrel Mehanike in letošnji dobitnik priznanja Občine Horjul:
»Vrasel sem v to dolino in ni mi bilo žal, ker sem ostal v njej.«
Nekoč Iskra Horjul, ki je v najboljših časih s štiristo zaposlenimi bila sestavni del velikega nacionalnega sistema Iskra, zdaj Metrel Horjul, je gospodarska družba z nekaj več kot tristo zaposlenimi, organizirana v Metrel DUS, d. d., Metrel, d. d., Metrel Mehaniko, Metrel GmbH Nurberg in Metrel UHK Leeds. Nadaljuje s tra-dic^o proizvodnje in storitev visoko kakovostnih merilnih in testnih instrumentov, s programsko opremo, šolanjem uporabnikov in kalibrira-njem instrumentov. Tehniška ekspertiza se ustvarja v podjetju Metrel tudi na osnovi evoluc^e v razvoju in reali-zac^i instrumentov že od leta 1957, ko se je tedanja oblast odločila, da bo v Horjulu zgradila tovarno merilne tehnike. V predstavitvi na spletni strani Metrela lahko preberemo, da gre za prenosne instrumente, ki predstavljajo jedro poslovanja in nud^o popoln nabor merilnotehničnih rešitev za električne instalac^e in aparate. Ena najpomembnejših prednosti Metrelovih instrumentov je razvoj instrumentov na osnovi modularne platforme, ki je osredotočena na arhitekturo PC/Windows. Na tak način je zagotovljena največja uporabnost tehnolog^e meritev in testiranja v kar največ tržnih segmentih. Osredotočenost Metrela na realizac^o instrumentov za uporabo v varnosti pri delu pomeni tudi razvoj diagnostike z dodano vrednostjo
merilne instrumente za elektroniko, nato so temu programu dodali proizvodnjo rad^skih zvez in transformatorjev. Dolina je potrebovala delo, saj je imela dovolj pridnih in sposobnih ljudi. Izdelkom, ki so se začeli razvijati v horjulski tovarni, pa je bilo potrebno narediti tudi kovinska ohišja. Kovinarstvo se je razv^alo skladno s programskimi potrebami, najprej v tovarni, kasneje pa v sistemu Iskre. Svoje izdelke je tovarna prodajala v tedanji državi, v Vzhodni Nemč^i in v majhnem obsegu, predvsem s transformatorji, tudi na zahodu. Pravzaprav se je tovarna brez večjih pretresov razv^ala do leta 1990, ko smo se soočili s hudo krizo zaradi razpada tedanjega jugoslovanskega tržišča in sprememb v vzhodni Evropi, zlasti v Vzhodni Nemč^i, kjer smo imeli uspešno kooperac^o pri izdelavi medicinske merilne opreme.
Kriza je marsikaj postavila na glavo. Pretrgale so se stare poslovne vezi, uveljavljanje na novih trgih, zlasti zahtevnih zahodnoevropskih, pa zagotovo ni bilo lahko. Pa vendarle je horjulskim kovinarjem uspelo.
Ne le kovinarjem, ampak tudi drugim segmentom naše tovarne. V kovinarskem delu smo razširili proizvodni program in poleg potreb programa za merilne instrumente domače tovarne,
»Mi smo dobičke namenjali za razvoj, ne pa za prevzem podjetja. Po mojem mnenju je bila takšna filozofija lastninjenja odločilna pri premagovanje krize, razvoju podjetja in osnova za dolgoročnost tovarne«.
za uporabnika. To velja še posebej za varnost pri delu in varovanje zdravja v delovnih procesih, kjer standardi in predpisi določajo merila in parametre okolja. V osnovi so instrumenti namenjeni za potrebe elektromonterjev, merilcev, serviserjev in inšpektorjev pri elektroinstalac^ah, vzdrževanju, nadzoru in iskanju napak. Proizvodni portfelj zagotavlja širok izbor vrhunskih instrumentov, ki so namenjeni najzahtevnejšim nalogam v povezavi s preskušanjem v elektrotehniki.
Po namembnosti uporabe so programske skupine merilnih in testirnih instrumentov v podjetju Metrel namenjene za varnost električnih instalac^, analizo kakovosti električne energ^e, merjenju izolac^ske upornosti z visoko napetostjo, varnosti električnih strojev, omaric in aparatov, testiranju omrež^ LAN, varnosti na delovnem mestu, opremi za laborator^e in šole in nastavljivim transfoirmatorjem. In za vse aparate je seveda potrebno tudi sodelovanje kovinarske stroke. Sto štirideset zaposlenih v družbi Metrel Mehanika s svojim delom in izdelki »spremlja« snovanje in razvoj merilnih instrumentov v Metrelu, hkrati pa kot samostojna družba proizvaja potrebne kovinske elemente tudi za druga podjetja doma in na tujem. Metrel Mehaniko vodi Peter Janša, diplomirani inženir strojništva, ki je od začetka svoje delovne kariere zaposlen najprej v Iskri Horjul in zdaj v Metrelu. Doma je z Lesnega Brda in je letošnji dobitnik občinskega priznanja. Zato pa je tudi sogovornik o nekdanji Iskri, kjer je bil tehnični vodja in zdajšnjem Metrelu, še zlasti Mehaniki, ki jo vodi in o pomenu tega podjetja za horjulsko dolino.
Začetkov delovanja tovarne merilnih instrumentov se seveda ne morete spominjati, ker ste premladi, vendar ste se gotovo dali podučiti, kako se je v horjulski dolini začela ta proizvodnja? Začetek spada v leto 1956, ko so na tedanjem Institutu na Tržaški ulici v Ljubljani, zasnovali tovarno za
začeli bolj intenzivno razvrati tudi ponudbo za zunanje odjemalce. Za obe dejavnosti, merilne instrumente in strojništvo, je bila kriza velik izziv, kajti jasno je bilo, da se bo treba tudi programsko prilagoditi novim razmeram. Odločili smo se za razvoj visoke tehnolog^e in izdelkov za zahodni trg. Rekli smo si, da moramo biti z našo proizvodnjo kovinskih izdelkov malce cenejši od Nemcev in Švicarjev, dražji od ponudnikov iz vzhoda, vendar absolutno kakovostni. Takšna odločitev se nam je kaj kmalu obrestovala, saj smo našli tržne niše na evropskem trgu, kjer smo uspeli z našo ponudbo.
Torej ste s kovinskimi izdelki visoke tehnologije ste stopili na nove trge ob zadovoljevanju potreb primarne dejavnosti v Horjulu?
Da. Iz komplementarne dejavnosti za osnovni program Metrela, kar zahteva tudi nenehne izboljšave v kovinarski dejavnosti, smo se usmerili zlasti na področje visoko tehnoloških izdelkov za medicinsko opremo, kemijo in strojegradnjo. Glede na transportne stroške, ki so omejitveni dejavnik, se gibljemo z našo ponudbo do tisoč kilometrov oddaljenosti. Se pravi, da stroški transporta še prenesejo sodelovanje s tovarnami do tisoč kilometrov. Leta 2000 smo naredili novo tovarno za kovinarstvo, ki se je po preselitvi na novo lokac^o organiziralo kot hčerinsko podjetje Metrela d.d in v tej statusni obliki deluje že deset let.
Še prej pa se je zgodila izločitev iz Iskre in privatizac^a?
Ta dva procesa sta se zaključila v letu 1994. Takrat se je dotedanja Iskra Horjul tudi preimenovala v Metrel, njeni lastniki pa smo postali v šestdesetih odstotkih zaposleni in bivši zaposleni, s štiridesetimi odstotki so bili solastniki tedanji paradržavni skladi.
Peter Janša, direktor Metrel Mehanike
Metrel je kasneje od skladov odkupil tudi njihov del, s čemer smo mali delničarji postali 100% lastnik. Nad 200 malih delničarjev je organiziranih v pooblaščenki in skladno s sporazumom nimamo velikih delničarjev.
Kakšna je pravzaprav filozofija razvoja? In koliko je delavsko lastništvo, če tako poimenujemo lastniško sestavo, pripomoglo k uspešnemu premagovanju krize? To sprašujem tudi zato, ker se je iz takšne začetne lastniške strukture v večini drugih podjet^ izcimilo povsem nekaj drugega kot delavsko lastništvo. Sčasoma so podjetja lastniško prevzeli razni mogotci ali pa menedžerji, ki so se zadolžili za prevzem pri bankah, podjetje pa je nato financiralo prevzem s sredstvi, ki bi morala biti dejansko namenjena za razvoj?
Tako se je dogajalo v mnogih podjetjih. Mi smo dobičke namenjali za razvoj, ne pa za prevzem podjetja. Po mojem mnenju je bila takšna filozofija lastninjenja odločilna pri premagovanje krize, razvoju podjetja in osnova za dolgoročnost tovarne. Pripadnost zaposlenih - malih lastnikov Metrela - je zagotovo neprimerno večja kot če
cije, mladi pa imajo, tako se mi zdi, danes manj tega občutka. Nekoč je bilo zelo popularno biti zaposlen v tovarni, zdaj malo manj, kajti mladi se razgledujejo naokrog in si žel^o lažje zaposlitve v administrac^i in državni upravi. V minulih dvajsetih letih smo namreč v družbi hudo razvrednotili tehniške poklice, to obdobje je bilo na žalost obdobje apetitov in usmeritev hitrega bogatenja, ki niso povezani z razvojem industr^e. Srečujemo se s pomanjkanjem nekaterih tehničnih poklicnih profilov, npr. varilcev. Zaposlili smo ljudi iz nekdanjih jugoslovanskih republik in večinoma so se vživeli in ostali pri nas. Težko je razumeti, da ob tako visoki brezposelnosti manjka nekaterih kadrov. Dobro je, da se v zadnjem času v tudi v slovenski družbi spreminja odnos do tehničnih poklicev, da namenjamo več skrbi izobraževanju mladih na tehničnih poklicnih in srednjih šolah ter fakultetah.
Koliko ustvarja 140-članski kolektiv Metrela Mehanike in kaj so primerjalne prednosti vaše tovarne na trgu?
Metrel Mehanika bo letos imela med devet in deset mil^oni evrov realiza-
Zato smo usmerjeni predvsem v razvoj tehnolog^e izdelave, kar pomeni, da moramo investirati v najsodobnejšo tehnolog^o obdelave in v sodobno strojno opremo z računalniško podporo v proizvodnji. Če se sprehodite po naših proizvodnih prostorih, boste takoj opazili najsodobnejše obdelovalne stroje z računalniškim krmiljenjem in robote, kar je seveda v sodobni teh-nolog^i obdelave kovin danes normalno in potrebno za konkurenčnost ponudbe. Sicer pa smo pred začetkom velike investic^e v tovarni. Postavili bomo novo galvansko delavnico, edini obrat, ki je po preselitvi ostal na stari lokac^i. Z novim obratom za galvansko zaščito bomo zaokrožili naše zmogljivosti na isti lokac^i.
Gotovo je investic^a v novo galva-niko »težka«, poleg tega pa morate z njo zadostiti zahtevnim naravovarstvenim pogojem?
Ekološka vprašanja so pri takšni inve-stic^i poleg ekonomske upravičenosti na prvem mestu. To bo moderen obrat, narejen z vsemi najbolj zahtevnimi evropskimi normativi in standardi ter sodobnimi tehnološkimi rešitvami. Pri projektu sodelujejo seveda tudi zunanje instituc^e in pristojni nadzorni organi. Nam je ekološka neoporečnost bistvena. Tako kot drugim občanom v dolini, nam je skrb za zdravo in čisto okolje prisotna tudi pri tej investic^i. Predvidoma bomo gradili z lastnimi sredstvi. Oprema bo stala nekaj čez mil^on evrov, gradnja stavbe pa okrog 700.000 evrov. Skladno s »pravili igre« v Metrelu je lastnik nepremičnin Metrel d.d. in zato investira v stavbo. Mi pa v opremo. Sodim, da bo po zaključeni investic^i zaokrožena celotna ponudba tehnolog^ v Metrel Mehaniki, kar nam bo omogočalo, da obdržimo visoko fleksibilnost na trgu in izdelavo celotnega izdelka, tudi čez noč, pod svojo streho. Še ena pridobitev je načrtovana ob tej investic^i, sprememba ogrevanja na biomaso.
Pravzaprav ste vseskozi na preži za novimi tehnološkimi rešitvami ob-
Najsodobnejši obdelovalni stroji z računalniškim krmiljenjem so eden izmed pogojev konkurenčnosti.
Robotizac^a na pohodu.
bi tovarna bila v lasti posameznika ali celo tujega lastnika. Naša oblika omogoča večjo kohezivnost Metrela. Zavedanje zaposlenih, da so tudi lastniki dviguje motivac^o in odgovornost, ki je najpomembnejše v kriznih situacijah..
Kakšen je občutek, če imaš svojo
tovarno pred domačim pragom?
Dober. Pravzaprav je tovarna dihala z dolino in zato je bil občutek pripadnosti ljudi tovarni, ki so v veliki večini doma v horjulski dolini, velik. Predvsem velja to za starejše genera-
»Tovarna dela na zdravih temeljih in omogoča socialno varnost lepemu številu družin. Morda nimamo belega kruha, imamo pa dober črn kruh, kar ni zanemarljivo glede na razmere drugod. Možnosti za zaposlitev mladih so.«
c^e. Od tega bo 70 odstotkov ustvarjenega prometa v izvozu. Najmočnejši smo v izdelavi izdelkov iz pločevine, dobro obvladamo tudi struženje, rez-kanje in orodjarstvo. Kupcu nudimo celotno podporo, kar je povezano s kovino, vključno z galvaniziranjem, barvanjem in izdelavo orod^ za brizganje plastičnih delov. Naši strokovnjaki pogosto odprav^o tudi konstrukc^ske napake v kupčevi dokumentac^i.
Ali to pomeni, da s svojimi končnimi izdelki ne nastopate na trgu?
Nekaj naših izdelkov lahko vidite na trgu. V Ljubljani denimo ulično pohištvo, ki je nastalo v sodelovanju z znanimi oblikovalci. Na Petrolovih črpalkah so zabojniki, ki so naš proizvod. Večina naše proizvodnje pa je vezane na izdelek, ki ga določajo kupci.
delave. Ste tudi kadrovsko, predvsem z inženirji, usposobljeni za lovljenje novih tehnoloških rešitev v znanosti in njihovo presaditv^o v vašo proizvodnjo? Imamo relativno močno skupino strokovnjakov za razvoj tehnoloških obdelav, razvoj tehnolog^e in njenega uvajanja v proizvodnjo. Tovarna zaposluje deset strojnih inženirjev in sodelavce z visoko izobrazbo na drugih področjih. Tudi kadri s srednjo in nižjo izobrazbo morajo biti visoko usposobljeni za izdelavo kakovostnih izdelkov. Ustvarjamo dobre delovne pogoje in investiramo v novo opremo. Podjetje ima več kot dvajset strojev CNC, ki so osnova za kakovost, konkurenčnost in hiter odziv. Sodelavci pa imajo tudi možnosti za izpopolnjevanje znanja na različnih šolah
24. oktober 2011
elektronski naslov: obcina@horjul.si
Občina
B Horjul
NAŠ ČASOPIS 23
in obiskom sejmov. Podjetje plačuje šolnine za zaposlene, ki so seveda povezane z našo dejavnostjo in tečaje jezikov. Dobri kadri so najpomembnejši za uspeh podjetja. Podjetje nudi štipend^e predvsem bodočim delavcem iz okolice.
Če vas prav razumem, v Metrel Mehaniki ta čas ne primanjkuje visoko izobraženih tehničnih kadrov, kar pogosto slišimo v drugih tovarnah?
Nekaj malega sem že rekel o širšem družbenem odnosu do tehnične inteligence in razvoja teh kadrov v družbi. V minulih dvajsetih letih nam je res »uspelo« ustvariti klavrne razmere, saj so vpisi na srednje in visoke tehnične šole številčno šibki. Premalo mladih se vpisuje vanje. Ko sem sam obiskoval srednjo tehnično šolo na Aškerčevi v Ljubljani in nato fakulteto, so bile izobraževalne ustanove polne in nivo zahtev visok. Danes kaj takšnega nismo sposobni spraviti skupaj. Veselim se
»Dobro je, da se v zadnjem času v tudi v slovenski družbi spreminja odnos do tehničnih poklicev, da namenjamo več skrbi izobraževanju mladih na tehničnih poklicnih in srednjih šolah ter fakultetah.«
vsake pozitivne novice o večjem vpisu mladih na tehnične šole. Pa tudi spremenjenemu odnosu do tehničnega znanja v družbi, ki ne more, če hoče obstati, graditi le na družboslovcih. Kar pa zadeva potrebe Metrela Mehanike po visoko izobraženih kadrih, lahko rečem, da smo veseli vsakega inovativnega človeka. Dobre ideje imajo vedno prostor med nami. Pri tem pa še enkrat poudarjam, da velja to tudi za kadre na srednji in nižji ravni izobrazbe. Še posebej si želimo kovinarjev vseh nivojev, ki imajo radi kovinarstvo. Malo reklame: kovinar je zanimiv in perspektiven poklic.
Še vedno pa računate predvsem na ljudi iz horjulske doline?
Predvsem bi rad videl, da bi mladi iz doline videli v naši tovarni svoj izziv za delo. Imajo dobre možnosti za pridobivanje znanja in uspešen razvoj. Tovarna dela na zdravih temeljih in omogoča socialno varnost lepemu številu družin. Morda nimamo belega kruha, imamo pa dober črn kruh, kar ni zanemarljivo glede na razmere drugod. Možnosti za zaposlitev mladih so. Mi se sicer po število zaposlenih verjetno ne bomo hudo širili, ker hočemo postopno rasti predvsem z moderni-zacyo tehnolog^e, za kar rabimo nove delavce z znanjem. Plače so v povprečju panoge, so redne, kakor tudi regres in božičnica.
Gospod Janša, vi ste strojnik, ki opravlja poslovodsko funkc^o v podjetju. Dandanes pa so na top listi menedžerji s šolami MBA in podobni?
V naši branži in v takem podjetju kot je Me-trel Mehanika si ne morem predstavljati, da bi bil na poslovodni funkc^i človek, ki ne bi poznal kovinarske stroke. Kupci namreč naročajo sestavne dele za svoje aparate in hočejo takoj tudi odgovore o tehničnih in tehnoloških rešitvah. Večina naših kupcev nima lastne proizvodnje sestavnih delov, ampak le montažo, sestavne dela pa dobivajo od nas in drugih dobaviteljev. Pri naših kupcih je razvoj, montaža in trženje. In če se pogovarjaš s takšnim kupcem moraš razumeti kaj hoče, obvladati moraš tehnolog^o in mu predlagati tudi rešitve. Če ti zaupa, če te spozna za kom-petentnega, posel steče. Torej moraš poleg poslovnih znanj in izkušenj imeti tudi tehnično znanje.
Kako je biti direktor tovarne v domačem okolju? Zagotovo mora biti socialno občutljivejši, kot če bi bil doma sto kilometrov stran od tovarne? Kakšen človek ste pravzaprav, gospod Janša? Zanimivo vprašanje. Vaša teza prav gotovo drži. Toda jaz rad delam doma. Vrasel sem v to dolino in ni mi žal, ker sem ostal v njej. Poleg službe se med seboj srečujemo tudi zunaj tovarne, kar daje posebne značilnosti našim medsebojnim odnosom. Sicer pa sem kot človek in kot delavec vztrajen. Jasno mi je, da v domačem kraju niso mogoča stranpota pri delu. Skušam se držati klasičnih moralnih načel. Izhajam iz kmetje, kjer je bila vrednota dela visoko na veljavi. Tudi pri meni visoko kotira.
Marjan Horvat
Sprehod iz Horjula preko Miklnovega mostu v Lipalco
V nedeljo, drugega oktobra 2011, je Vrjo v počastitev pričetka jeseni organiziral sprehod iz Horjula čez Miklnov most v Lipalco.
Na parkirnem prostoru pred Metrelom se je zbralo okrog petdeset udeležencev sprehoda, med njimi tudi konjenika Janez Slovša in Darko Zde-šar. Med sprehajalci sta bili tudi Vrjeva vnukinja Klara in Zdešarjeva Matej, oblečeni v narodno nošo ter s kripco, v kateri se je peljala mala Klara. Sprehajalci so se ob glasbeni spremljavi horjul-skih fantov podali na pot z Metrelovega parkirišča preko Mercatorjevega mostu mimo športnega parka čez polja do mostu. Na Miklnovem mostu jih je pričakal Vrjo, jih toplo pozdravil in povabil pred Bazo na brezplačno samopostrežno jedačo in pyačo. Pred tem se je v bazi »Vrjo« zbralo že več kot sto gostov, ki so si postregli z lovskim go-
lažem, Božovim pasuljem, Mažetovim odojkom s sokom in cvičkom v Fičkovem kotu ter pecivom, pod katerim se je šibila »dera«. Na prireditvi so pripravili razstavo stare kmečke mehanizac^e za konjsko vprego in lepo zbirko starega ročnega orodja. Ob poti so bili parkirani starodobni avtomobili od mercedesa do fička.
V kulturnem programu sta nastopila igralec Jernej Kuntner in pevec Ivan Hudnik. Kuntner je med drugim povedal, da je pred leti že Jože-tov oče s pr^atelji hotel postaviti most, da bi s smučmi lahko tekli tudi po drugem bregu Velike vode. Povezava obeh bregov je uspela njegovemu sinu Jožetu Vrju. Most bodo uporabljali seda-
nja generac^a in vnuki ter pravnuki, saj je most dovolj trdno zgrajen.
Ko so se obiskovalci dobro najedli in odžejali, jih je Kuntner skupaj z gospodom župnikom Janezom Smrekarjem ponovno povabil k mostu, kjer je novi most blagoslovil gospod župnik, na kar so ga poškropili tudi horjulski gasilci. Udeleženci sprehoda so se ponovno vrnili v bazo k jedači in pyači in veselo rajali vse do jutranjih ur. Vrjo, prireditelj tega sprehoda, se iskreno zahvaljuje za pomoč pri izvedbi projekta vsej svoji družini, pa tudi vsem manjšim in večjim dobrotnikom, ki so podprli izvedbo projekta Miklov most.	France Brus
Razstava starega traktorja in strojev za konjsko vpreg.
Srečanja v Lipalci sta se udeležila tudi izdelovalec miniaturnih kozolcev in orodja Janez Širok in Ribničan s suho robo.
Miklu v spomin
En mesec po nesreči na cesti nad Podsmreko, kjer se je s štirikolesnikom smrtno ponesrečil Janez Trtnik - Miki, so sedemindvajsetega septembra 2011 prijatelji postavili spominsko obeležje in prižgali sveče.
Foto: Mišo, besedilo: France Brus
Most je blagoslovil gospod župnik, ob njem Vrjo, Ivan Hudnik in Jernej Kuntner.
Mesec dni zaprta lekarna
Leta 2005 smo v Horjulu slovesno odprli lekarno. Slovesnosti se je udeležilo veliko občanov, saj smo si lekarno želeli že več let. Po zdravila smo morali na Dobrovo ali na Vrhniko. Z odprtjem lekarne prav ob vhodu v zdravstveno ambulanto je mag. farm. spec. farmac^e Staša Marya Kastelic s svojimi sodelavkami izpolnila dolgoletno željo Horjulcev po lekarni v domačem kraju. Ne malo presenečeni smo letos septembra obstali pred zaprtimi vrati horjulske lekarne. Minilo je pet let od pridobitve konces^e magistri Kastelčevi in na novo se je hotela vriniti v Horjul Lekarna Ljubljana z direktorjem Markom Jakličem ob botru, ljubljanskem županu Zoranu Jankovicu. Zato smo Horjulci en mesec zrli v zaprta vrata lekarne in hodili po zdravila na Dobrovo ali Vrhniko.
Ob podpori občanov in Občine Horjul je magistra farmac^e Staša Marya Kastelic zopet pridobila konces^o in tako je s prvim oktobrom lekarna v Horjulu ponovno odprta.
Občani Horjula smo veseli, da je s svojim delom doslej Lekarna kon-cesionarke mag. farm. spec. Staše Marye Kastelic v vseh pogledih zadovoljila naše potrebe in ne potrebujemo nikakršnih uslug razvpitega Jakliča, ki nima med občani najmanjšega zaupanja po vseh TV-pred-stavitvah.
France Brus
MEŠANI PEVSKI ZBOR HORJUL
v svojem 40. letu ustvarjanja v svoje vrste kliče
NOVE PEVKE IN PEVCE!
Edini pogoj je veselje do ubranega prepevanja. Vabljen/-a, da se nam pridružiš vsak četrtek od 19.30 do 22.00 v pevski sobi PD Horjul.
Drage občanke in občani!
Čakajo nas predčasne parlamentarne volitve. Slovenca potrebuje prave ljudi, ki bodo Slovenijo popeljali iz krize. SDS ima sestavljeno vrhunsko ekipo. Pripravila pa je tudi zelo kakovosten program.
Program je sestavljen iz treh poglavitnih točk: gospodarska rast nova delavna mesta pravična država
Program in vse druge novice si oglejte na spletni strani: www.sds.si oziroma v iskalnik preprosto vtipkajte:sds in poiščete stran med zadetki.
Pr^etno prebiranje spletne strani!
Za Občinski odbor SDS Horjul Andrej Zelnik
24 NAŠ ČASOPIS	Občina ^	|| Horjul	24. oktober 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si
			
Novice iz Občine Horjul
Preklicprekuhavanja pitne vode za Horjul in Ljubgojno
Občina Horjul obvešča občane Horjula in Ljubgojne, da glede na rezultate analize pitne vode le-te pred uporabo za pre-hrambne namene ni treba prekuhavati. Glede na to, da so se vodni viri znova napolnili, se preklicuje tudi prepoved pranja avtomobilov, zalivanja vrtov in polnjenja bazenov.
Odvoz kosovnih odpadkov
Podjetje Snaga je uvedlo nov sistem zbiranja kosovnih odpadkov, s katerim so vas že seznanili z brošuro, ki ste jo prejeli na dom. Novost pri zbiranju kosovnih odpadkov je, da bodo odpadke odpeljali samo po vašem predhodnem naročilu. Ne glede na to novost pa smo se odločili, da bomo nadaljevali z ustaljeno prakso zbiranja kosovnih odpadkov. Zbiranje kosovnih odpadkov bo pri Športnem parku Horjul, odvoz pa bo v petek, 4. novembra 2011.
Vodarina po novem
Občina Horjul je skladno z zakonskimi zahtevami v minulem letu ustanovila rež^ski obrat, ki deluje v okviru obstoječe občinske uprave. Prek rež^skega obrata bo potekala oskrba s pitno vodo, vzdrževanje cest, javna razsvetljava in tudi pokopališko dejavnost.
Na področju oskrbe s pitno vodo velja enotna cena vode za celotno občino in bo za gospodinjstvo znašala 0,40 €/m3, za gospodarstvo pa 0,80 €/m3 porabljene vode. Skladno z Uredbo o vodnem povračilu bo poleg vodarine obračunano še obvezno vodno povračilo v znesku 0,06 €. Vodno povračilo odreja država od količine zajete vode, ki je za leto 2010 znašalo 9.350 €. Popis stanja bo še vedno potekal kot doslej, prek odčitovalcev, ki bodo stanje števcev posredovali na občino. Novost bo način plačevanja, ki bo potekal prek položnic, ki jih boste občani prejeli s strani občine na dom. Prek položnic bo na tak način potekalo tudi plačevanje grobnine.
Pripravila Občina Horjul
Izkop za temelje novega prizidka
Prizidek k domu starejših občanov
Dela so se začela
Sredi septembra je bil slovesno položen temeljni kamen za gradnjo prizidka k domu starejših občanov, ki bo postal pravi center starejših ljudi. Temeljni kamen sta položila župan občine Jani Jazbec in predsednik uprave Loterije Slovenje Tim Kocjan. Kot rečeno in videno, je temeljni kamen postavljen. Že kmalu po tem, pa so se začela že prva strojna dela izkopa za temelje novega prizidka. To pomeni, da je investicja v polnem zamahu in da bo narejena v predvidenem enoletnem roku. Glavni investitor celotnega projekta je
Dela potekajo zelo hitro, kar omogoča tudi lepo vreme
KQnáifL
V nedeljo, 4. decembra 2011, ob 16. uri
nas bo v Prosvetnem domu Horjul obiskal Miklavž z
darili.
Miklavž zbira naročila za darila do petka, 25. novembra 2011, na običajnih zbirnih mestih, in sicer: ^ na občini v Horjulu vsak dan v času delovnih ur, v knjižnici v Horjulu v času delovanja, pri Mojci Jazbar, Žažar 11, Pri Janš, Koreno 4,
v Okrepčevalnici Pr' Kozinc, Podolnica.
Prispevek za prva dva otroka znaša 7 evrov na otroka, za vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine pa darilo prispeva Miklavž.
Vabljeni vsi otroci iz celotne Občine Horjul, ki so stari do deset let (vključno z letnikom 2001)!
delniška družba Lotería Slovence. Vrednost investic^e se ocenjuje na skoraj 2 mio evrov, rok izgradnje pa je eno leto. Izvajalec del je ZIR d.o.o. iz Ljubljane, ki obljuba, da se bo vseh predvidenih rokov resnično držal. Zato bomo o poteku gradnje občane Horjula obveščali skoraj vsak mesec v glasilu Naš časopis.
Investitor Lotería Slovence je vodilna prirediteljica klasičnih iger na srečo pri nas v Slovenci. Igre prirejajo že od leta 1972, tako da bodo prihodnje leto praznovali 40. obletnico. Del svojega prometa oziroma dohodka namenjajo za humanitarne namene. Konces^ska uporabnika sredstev sta tako Fundac^a za financiranje invalidskih in humanitarnih organizac^ in Funda-c^a za financiranje športnih organizac^. V letu 2010 so realizirali 99,2 mil^ona evrov
prometa, obenem pa so uporabnikom namenili 18,9 mil^ona evrov, kar predstavlja 85 % vseh konces^skih dajatev, ki jih prejmeta obe fundac^i.
Igre Loter^e Slovence se prodajajo na 1181-ih prodajnih mestih: celoten program je na vo jo v 846 prodajalnah ter delni program na 336-ih prodajnih mestih. Tako, da v povprečju pokrivajo 2.400 prebivalcev, prodajna mesta pa so v 340-ih različnih krajih po Slovenci. Naj omenimo še njihov prodajni program, ki ga sestavlja sedem klasičnih iger na srečo :
-	dve številčni igri (LOTO in ASTRO);
-	štiri igre s trenutno znanim dobitkom (Izredna srečka, Ekspres lotería, Kviz srečka in Hip igra) ter
-	dve tomboli (3x3 plus 6 in Deteljica). Najbolj poznana in obenem najpopular-
^MjAiavžev sejem
Vabimo vas na Miklavžev sejem, ki bo v nedeljo, 27. novembra 2011, na Občinskem trgu v Horjulu.
Vabljeni!
TD Horjul
Novo gospodarsko poslopje
Nesreča resnično ne počiva. Prav to je doživela družina Žakelj na svoji kmet^i v Grdi dolini na Samotorici. V soboto, 27. avgusta, je popoldansko neurje sprožilo strelo, ki je udarila v gospodarsko poslopje. Požar je popolnoma uničil hlev, iz katerega je gasilcem in bližnjim sovaščanom uspelo rešiti živino in kmetnske stroje. Gasilci pa so skoraj vso noč varovali stanovanjsko hišo, da tudi nje niso oplazili ognjeni zublji. Tako, da naravna katastrofa ni bila še hujša.
Prav te dni sem se napotil z županom Janšem Jazbecem in podžupanom Franc^em Piškom, da vidimo in obenem naredim kratko reportažo o pomoči za saniranje velike nara-me nesreče, ki je doletela družino Žakelj. Takoj sem začutil, da še
vedno velja rek Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga. Gospodarsko poslopje je bilo popolnoma novo in je v zaključni fazi. Naredili pa bodo še nov senik s silosom. Prisotnih je bilo kar precej delavcev, da je bilo veselje pogledati. Gospodar nam je najprej povedal o tragičnem dogodku in nato še o zadovoljstvu ob takojšnji obnovi in seveda o številni pomoči bližnjih sosedov, vaščanov ter raznih društev in ustanov. Solidarna pomoč je namreč potekala do postavitve strehe na gospodarskem poslopju. Sedaj pa so nadaljnja dela v finančni zmogljivosti družine Žakelj. Zagnanost je res velika in taka, da se bodo vsi načrti obnove uresničili tja do pomladi.
Ob nesreči je precej ljudi solidar-
Od septembra naprej so bili vikendi res solidarni.
no pomagalo takoj v prvih minutah požara, pa do smrekice na novi strehi gospodarskega poslopja. Imen, skupin in društev je bilo res veliko.
Novo gospodarsko poslopje
Notranjost hleva že kaže novo sodobno ureditev.
Družina Žakelj se zato zahvaljuje vsem in vsakemu posebej, bližnjim, sosedom, sorodnikom, vaščanom, pr^ateljem, znancem ter v prvi vrsti sedmim gasilskim društvom: PGD Horjul, PGD Vrzdenec, PGD Žažar, PGD Zaklanec, PGD Podolnica, PGD Butajnova in PGD Šentjošt. Zahvala velja še strojnikom, zidarjem, tesarjem, sekačem, gozdnim delavcem, Lovski družini Horjul, vaškemu vodovodnemu odboru in seveda Občini Horjul.
Solidarnost je tako potrkala na prava vrata. Pomoč je bila dana hitro in učinkovito, da se bo kmet^a lahko razv^ala naprej.	^ ^
nejša je igra Loto. Za glavni dobitek »sed-mica« mora udeleženec v igri pravilno napovedati sedem številk iz množice 39-ih številk. Poleg tega pa lahko udeleženec sodeluje še v dveh dodatnih žrebanjih za dobitke Lotko in Loto plus. V »Lotu« je kar 18 različnih vrst dobitkov, sodelujete pa lahko že z vplačilom 0,30 evra, kolikor stane ena kombinac^a. Rekordni dobitek »sedmica« je vreden skoraj 3,2 mil^ona evrov. Izžrebali so ga jul^a leta 2005.
V družbi je zaposlenih 62 ljudi, ki skrbjo za družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo. Strogo sledjo vzpostavljanju ravnovesja med pričakovanji in željami igralcev na eni strani ter preprečevanjem zasvojenosti z igrami na srečo na drugi strani. So člani evropskega in svetovnega loter^ske-ga združenja ter aktivno sodelujejo z drugimi evropskimi prireditelji iger na srečo. To je le nekaj podatkov in investitorju »Lotería Slovence« za prizidek doma starejših
"elji
občanov Horjula.
Simon Seljak
Spoštovane občanke in občani,
Obveščamo vas,
da bo organiziran reden odvoz kosovnih odpadkov na območju Občine Horjul v petek, 4. 11. 2011. Tako kot lani bo tudi letos v Občini Horjul organiziran odvoz kosovnih odpadkov, ki pa se bodo zbirali le na enem skupnem zbirnem mestu. Zato občane nasel^ Horjul, Vrzdenec, Podolnica, Ljubgojna in Lesno Brdo prosimo, da kosovnih odpadkov ne odlagate pri kontejnerjih ali drugih vaških zbirnih mestih, temveč kosovne odpadke pripeljete v Horjul, kjer bo pri ŠPORTNEM PARKU HORJUL (ob Vrhniški cesti) za to posebej pripravljen prostor.
Na lokac^i pri ŠPORTNEM PARKU HORJUL kosovne odpadke lahko odložite izključno :
-	v četrtek, 3. 11. 2011, od 10. do 21.u-re.
4. 11. 2011 odlaganje ni več dovoljeno,
saj bo podjetje Snaga začelo odvažati odpadke.
Prosimo vas, da navedena termina dosledno spoštujete, ker odlaganje zunaj navedenega časa ne bo mogoče. Prosimo tudi, naj vas ne moti, če bo oseba, ki bo nadzirala odlagališče, povprašala po vašem osebnem imenu. To bo storila zato, ker je odlaganje kosovnih odpadkov namenjeno samo občanom Občine Horjul.
Opozarjamo pa, da bodite pozorni, kaj sodi med kosovne odpadke in kaj ne, kajti odpadki, ki ne sod^o med kosovne odpadke, bomo zavračali.
Med kosovne odpadke ne sod^o:
-	gospodinjski odpadki in zemlja, listje, veje,
-	gradbeni odpadni material in salo-nitke,
-	nevarni odpadki (olja, barve, baterije, akumulatorji ...),
-	steklo,
-	avtomobilski deli in gume.
Take kosovne odpadke je treba odpeljati na odlagališče odpadkov Zbirni center Barje.
Občina Horjul
24. oktober 2011
elektronski naslov: obcina@horjul.si
Občina
B Horjul
NAŠ ČASOPIS 25
Med poslušanjem vodnikove razlage
Horjulski upokojenci ob žepni podmornici nekdanje jugoslovanske mornarice
Po Notranjski in Brkinih
Društvo upokojencev Horjul je v soboto, 10. septembra, za svoje člane organiziralo jesenski izlet po Notranjski in Brkinih, ki se ga je udeležilo triinštirideset članov društva.
V lepem toplem jesenskem jutru smo se iz Horjula z avtobusom odpeljali proti Vrhniki, Postojni in Pivki, kjer smo se malo pred njo ustavili na bencinskem servisu na jutranji kavici.
Pot smo nadaljevali do Parka vojaške zgodovine, kjer nas je že čakal vodnik. Park vojaške zgodovine v Pivki je muzejsko doživljajsko središče, ki gosti narodno tankovsko in artiler^sko zbirko in obiskovalcem ponuja enkraten vpogled v bogato vojaško in zgodovinsko dediščino območja z namenom izobraževanja, raziskovanja in izjemnih doživet^. Park se razv^a v sodelovanju med Slovensko vojsko in Občino Pivka. Tankovsko ar-tiler^sko zbirko sestavljajo najdragocenejši primerki tankov, oklepnih vozil in topov iz obdobja II. svetovne vojne in
obdobja nekdanje Jugoslav^e, ki so kot pomembna tehnična zapuščina različnih vojsk ostali v Slovenci. Tanki so izjemno zanimivi tehnični dosežki obdobja, v katerem so nastali, in so skupaj s prikazom njihove uporabe enkratno doživetje za ljubitelje vojaške zgodovine in naključnega obiskovalca.
Prav nekaj dni pred našim obiskom so v park vojaške zgodovine pripeljali žepno podmornico P 913, ki je bila izdelana v Slovenci in služila namenom jugoslovanske mornarice. Podmornico je muzeju poklonila vlada Republike Črne gore. Po obisku vojaškega parka smo se napotili do Prema, si ogledali obnovljen grad in rojstno hišo pesnika slovenske moderne, Dragotina Ketteja, kjer smo si ogledali muzej in pesnikovo spominsko sobo, v
vasi pa značilno brkinsko arhitekturo.
Že malce utrujeni od hoje in toplega jesenskega sonca smo sedli v avtobus in se prek Ilirske Bistrice in snežniških gozdov zapeljali na Mašun, ki leži na nadmorski višini 1022 metrov. Tam sta gozdarsko naselje in odlična gostilna, kjer so nam postregli z okusnim in obilnim kosilom.
Še krajši sprehod po 1,7 kilometra dolgi učni poti in veselem srečelovu in sedli smo v avtobus ter se po gozdovih mimo gradu Snežnik, Loža in Cerknice odpeljali domov. Še eno pr^etno doživetje za horjulske upokojence, ki se organizatorki izleta Ivanki Praprotnik in njenemu pomočniku Matku Zdešarju prav lepo zahvaljujemo.
France Brus
Med tanki, ki so nekoč veljali za najnevarnejše orožje.
Na srečelovu v Mašunu pred povratkom v Horjul.
SD Extrem
Vabljeni na
12. Samčev memorial
V organizacji ŠD Extrem bo letos potekalo že 12. tekmovanje dvanajst ur košarke oz. Samčev memorial. Prireditev poteka vsako leto, in sicer v spomin na Rudja Samca, začetnika športa v Horjulski dolini. Tekmovanje bo potekalo v športni dvorani osnovne šole Horjul, med seboj pa se bosta že tradicionalno pomerili ekipa Mačkov (rojeni 1980 ali prej) in ekipa Zelencev (rojeni leta 1981 ali pozneje).
Tekmovanje bo v soboto, 26. 11. 2011. Žrebanje skupin bo potekalo dan prej, in sicer v petek, 25. 11. 2011, v pubu SportsHouse v Horjulu. Tam bodo vsi tekmovalci dobili brezplačno pjačo za dobrodošlico. Košarkarska borba bo potekala od 8. ure zjutraj pa vse do 20. ure zvečer, ko se bo v zvezdniškem finalu pomerilo deset najboljših igralcev iz obeh skupin (pet najboljših zelencev in pet najboljših mačkov). Vsak obiskovalec bo dobil promocjsko majico, manjkalo pa ne bo tudi nagrad, ki si jih bodo obiskovalci lahko pridobili s svojim košarkarskim znanjem med spremljevalnim programom. Vsi željni igranja košarke se lahko prjavite pri Maši Zupančič po tel. 040/506 700 ali prek e-pošte masa.zelena@gmail. com. Prjavnina je 10 EUR na osebo in vključuje majico, bon za pico, pjačo na žrebanju in darilni paket. Vabljeni!
Rudi Samec, začetnik športa v Horjulski dolini
Trenutni rezultat med starejšimi mački in mlajšimi zelenci je 7:4.
To ni samo košarka, ampak predvsem druženje več gene-
Najboljši igralci od leta 1999 do 2010:
1999
2000 2001 2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008 2010
■	Zelenci:
■	Zelenci: Zelenci: Zelenci: Zelenci: Zelenci: Zelenci: Zelenci: Zelenci: Zelenci: Zelenci:
Franci Jazbar Simon Rožnik Jure Janež Gorazd Rožnik Rok Janež Andrej Leben Rok Janež Janez Mrzlikar Matej Buh Rok Janež Filip Slovša
Mački: Tomo Gabrovšek Mački: Tomaž Kern Mački: Tomo Gabrovšek Mački: Simon Rožnik Mački: Uroš Zdešar Mački: Andrej Malovrh Mački: Jani Jelovšek Mački: Andrej Mrzlikar Mački: JaniJelovšek Mački: Franci Jazbar Mački: Uroš Mrzlikar
11. kolesarska dirka in 2. tek na Koreno
Kolesarski klub Zapravljivček iz Horjula je v soboto, 24. 9.2011, z organizacyo 11. cestne dirke in 2. gorskega teka na Koreno končal kolesarsko akcyo Vzponi na Koreno.
Akcja vzponov je potekala od 1. maja do 23. septembra 2011 in v tem času je 65 registriranih kolesarjev opravilo 702 vzpona. Udeležencem akcje, ki so opravili več kot petnajst vzponov, so podelili bronasto medaljo, tisti z več kot tridesetimi vzponi so prejeli srebrno, za več kot šestdeset vzponov pa so si kolesarji zaslužili zlato medaljo. Najboljši trje so poleg pokalov prejeli tudi praktične nagrade. Večkratni zmagovalec Branko Vrhovec iz Horjula s 84
vzponi (od leta 2004 je opravil že 864 vzponov) je letos zmago prepustil Ludviku Lebnu iz Zaklanca, ki je opravil kar 103 vzpone, tretji pa je bil Primož Grom iz Brezj s 64 vzponi. V čudovitem vremenu se je na 2. gorskem teku na Koreno letos pomerilo petnajst gor-skotekaških navdušencev, ki so se podali na 2,8 km dolgo, a letos nekoliko spremenjen, progo. Prvi del je bolj strm, ko pa sape zmanjkuje, se svet tekačem malo zravna. Pri moških
Avtotehna Vis je Ludviku Lebnu, na sredini, za počitek in nagrado posodila »nobel« avto.
Kolesarski praznik za vso družino Barbare Be-nedik
Zmagovalec Gregor Tekavec je dal naslednji komentar: »Sem gledou, da se nam u fičota spredi zaletu^«. Fičo je zaščitni znak Horjula in rdeč kabriolet je bil spremljevalno vozilo organizatorja.
je najhitreje opravil s progo Andrej Krvina s časom 17:19:06, med tekačicami pa je bila zmagovalka Urška Trobec s časom 21:42:07. Uro pozneje se je osemdeset kolesarjev in kolesark pomerilo na 5,5 km dolgi kolesarki dirki. Z izjemno vožnjo je progo najhitreje prevozil letos najboljši slovenski rekreativni kolesar Gregor Tekavec, ki je zgolj za 0,9 sekunde zaostal za rekordom proge, ki tako še vedno ostaja 13:12: 83 in je v lasti Matica Strgarja. Gregor Tekavec je bil tudi absol. Fičo je zaščitni znak Horjula in rdeč kabriolet je bil spremljevalno vozilo organizatorja. Drugo mesto je osvojil Goran Ikič
in tretje Jani Prešeren. Med ženskami je bila absolutna zmagovalka Tanja Žakelj (najboljša slovenska gorska kolesarka) s časom 15:56:01, druga je bila Aja Opeka in tretja Rada Žakelj. Za dobro voljo je v cilju poskrbel novi domači Ansambel pod Lipo, udeleženci dirke in teka pa so se pred podelitvjo okrepčali z domačim golažem turistične kmetje Pr'Lenart. Posebna zahvala velja tudi donatorjem kluba, ki že vrsto let omogočajo, da vsi udeleženci dirke in teka na koncu dobjo darila, saj tudi športa ni brez denarja. Glavni pokrovitelji so bili: Konstrukcije Kogovšek, d. o. o., kolo je podaril Valter Bon-ča, s. p., Metrel, d. d., in Fortrade, d. o. o. Unikatne medalje ter pokale nam je izdelal Franci Vrhovec, s. p. Vsem se toplo zahvaljujemo, je dejala Francka, »mama Zapravljivčkova«. Kolesarski klub Zapravljivček Horjul je bil ustanovljen že pred tremi desetletji, g. Najdič je bil prvi organizator. Trenutno štejejo dvaindvajset aktivnih članov, ki se vsako pomlad družjo in zabavajo na otvoritvenem pikniku pri enem od udeležencev. Redno se udeležujejo tudi naslednjih maratonov: po dolini Krke, Novo mesto, Maratona češenj, Maratona Franja, vzpon na Vršič, vzpon na Pasjo Ravan in drugih. Letos so se imeli člani kluba Zapravljivček čast udeležiti srečanja kolesarjev z vsega sveta v italjan-skih Dolomitih. Fotografije in več informacj si oglejte na www.Zapravljivcek.si.
Sicer pa je že Dante Alighieri pred nekaj stoletji zapisal: »Ne pride daleč duh, če ga tišči telo, ki ni za rabo.« Torej vsi na kolo za zdravo dušo in telo!
Sebastjan Vehar
26 NAŠ ČASOPIS	Občina p	1 Horjul	24. oktober 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si
			
Oratory v Horjulu
»V tvojo smer«
Tudi letos smo, tako kot vsako leto, v Horjulu organizirali oratory. Potekal je od srede, 28. 6., do nedelje, 3. 7. Letos smo skozi oratory spremljali preroka Jona. Vsi najbrž kar dobro poznate njegovo zgodbo. Z njim smo se podali na potovanje skozi ribji želodec in končali v Ninivah.
Ves teden smo se o njegovem življenju pogovarjali pri katehezah in ga spoznavali skozi igro. Celoten teden orator^a pa je potekalo tudi nekaj različnih delavnic, kjer so se otroci in animatorji naučili nekaj novega. Izdelali smo leteče zmaje, si poslikali majice, naredili peresnice za novo šolsko leto, domine in sveče iz
čebeljega voska, posadili svoje rastline, se naučili nove športne igre, kuhali čaj v plastenkah ali izdelali orator^ski časopis. Vsako popoldne so bile na vrsti velike igre, kjer smo se podali novim preizkušnjam naproti. V petek smo imeli najbolj priljubljene - vodne igre. Vodni balončki so leteli naokoli in skoraj ni bilo videti koga, ki ne bi bil premočen. Tako kot vsako leto smo se tudi letos podali na izlet v neznano. V Nazarjah smo obiskali sestre klarise. Izvedeli smo veliko novega o ustanovitvi samostana, o samostanu, vsakodnevnem redu, ki poteka pri njih, in na splošno o klarisah. Skupaj smo darova-i sveto mašo, na koncu pa smo si prislužili še odlično kosilo. Ker pa ima vsaka stvar svoj konec, se je tudi orator^ 2011 moral končati. V nedeljo smo skupaj s starši orator^ zaključili s sveto mašo. Da pa bi lažje počakaldnjega orator^a, smo si še enkrat ogledali celotno gledališko igrico o preroku Jonu in veliki ribi. Naše potovanje z Jonom smo uspešno končali in komaj čakamo naslednji orator^.	Manca Keršmanec
Planinski izlet v neznano -Lašček (1071 m)
Neznano predstavlja planinski izlet, s katerim se zaokroži letno dejavnost, ki pa se nadaljuje tudi po tem izletu. Nekajkrat smo imeli težave z udeležbo, tokrat pa nas je bilo za sicer nekaj manjši, ampak poln avtobus.
Udeležencem je mogoče nekaj pomenilo, da je bilo edino zborno mesto v Horjulu. Zapeljali smo se skozi Gorenjo vas na Kladje, kjer smo imeli kratek postanek za »menjavo zraka«. Tam naj bi šli na sprehod na Lajše, pa smo se glede na »dobro« markiraje odločili za sprehod pod Cerkljanskim vrhom in si ogledovali Kojco, Porezen, verigo Peči, Blegoš in Staro Oselico. Cerkno je bilo zalito z meglo.
Zapeljali smo se naprej v Most na Soči, kjer so ugotavljali, kaj bo cilj izleta, pomagali so si z vsem, kar so vzeli s seboj. Razmišljanja so šla proti vrhovom na kobariško stran in verigo nad Sočo na meji z Ital^o. Za območje Banjške planote so bili vmes le bežni utrinki. V nadaljevanju poti, preden je avtobus zavil proti Avčam, je bilo konec ugotavljanja. Zapeljali smo se skozi Kal nad Kanalom do izhodišča za Lašček in ga v clobri uri osvojili. Najvišji vrh Banjške planote nam je nudil lep razgled.
Naprej smo nadaljevali po markacijah v Lokovec, najdaljšo vas
Na Laščku
v Sloveniji. Ogledali smo si sirarno in^poskusili nekaj dobrot ter se odpeljali skozi Čepovan na Lokve. Čas je že bil, da smo se tam podprli. Za konec pa smo se ustavili še v Otlici in šli po robu pogledat Otliško okno.
Zadovoljni smo se vrnili domov zaradi lepega dneva, ker nam je še vreme dodatno pomagalo, in predvsem zato, ker smo spoznali še lep, manj znan košček naše domovine (http://www.pd-horjul.si).	Bogdan Seliger
Na Križni gori
V Križni jami
Planinski krožek na Križni gori in v Križni jami
Križna gora je vzpetina na cerkniškem koncu. Cez vrh poteka Cerkniška planinska pot. Za Planinski krožek je bil ta izlet izbran kot uvodni v novo šolsko leto.
Izlet je pripravila in vodila Martina. Izbrala je varianto z izhodiščem v vasi Lipsenj na cesti Grahovo-Gornje Jezero. Mimo Tekavče ograde smo šli do izvi-
ra Obrha. Suša je naredila svoje in tudi izvir je čakal na novo zalogo padavin. Tam se je začel vzpon najprej do vasi Sv. Ana in po markirani poti na vrh. Racna gora in Snežnik sta nas vabila v lepem vremenu na svoja pobočja, mi pa smo z vrha krenili najprej po markirani poti, ki se nadaljuje proti Bločicam in Slivnici, potem pa se ob oznakah za Križno jamo
spustili do vstopa vanjo. Bilo nas je toliko, da smo imeli dva vodnika v jami. Z zanimanjem smo si jo ogledovali in poslušali, kar sta nam vodnika povedala o njej.
Zadovoljni smo se vrnili domov in že začeli ugotavljati, kam nas bo vodila pot v neznano, ki je predvideno za november.
Bogdan Seliger
OŠ Horjul
Obisk krasa
V petek, 23. 9., smo se učenci 6. a in 6. b razreda OŠ Horjul odpravili na Kras in na Obalo. Najprej smo se z avtobusom peljali v Kobilarno Lipica. Ko smo šli skozi vhod, smo najprej videli kobile in žrebičke, kako galopirajo proti pašnikom. Ogledali smo si muzej in hleve. Videli smo celo konja kraljice Elizabete. Prav tako smo si lahko ogledali del svetovnega prvenstva v vožnji vpreg za pon^e, ki je takrat potekalo v Lipici. Nato smo se peljali do Štanjela, kjer nas je pred galer^o Lojzeta Spacala sprejel vodnik, ki nas je nato popeljal še na ogled kmečke hiše, cerkve in Ferrar^evega vrta. Pot smo nadaljevali do Luke Koper. Na avtobus je prišel vodnik in nas vodil po pristanišču. Videli smo veliko žerjavov, lesa, zabojnikov lad^, avtomobilov, staro železnico in še marsikaj drugega. Bili smo že pošteno lačni. Nasitili smo se v Luc^i, nato smo odšli še v Piran, kjer smo celo namočili noge v vodo. Proti večeru smo
ponovno sedli na avtobus in se odpeljali proti Horjulu. Izlet je bil zelo zanimiv in prijeten, pa vendar smo komaj čakali, da pridemo domov, saj smo bili že pošteno utrujeni.
Tinkara Končan in Klara Plestenjak, 6. b
Vrtec Horjul
Metulji spoznavamo stare inštrumente in njihove sorodnike
V	skupini Metulji se veliko pogovarjamo o gradovih in stvareh, ki so povezane z njimi. Ob ogledu filma o nekem gradu smo zaslišali tudi glasbo, ki smo jo pozneje bolj pozorno poslušali. Ugotovili smo, da slišimo inštrument z zanimivim zvokom. Otrokom sem povedala, da je to čembalo, na katerega so nekoč igrali v gradovih. Zdaj ga lahko najdemo le redko kje. Zato smo obiskali gospo Ilonko Pucihar, ki nam je predstavila ta zanimiv inštrument. Pokazala nam je, kakšen je čembalo znotraj in zunaj. Cembala smo se lahko dotaknili. Ilonka je zaigrala pesmico, mi smo zraven zapeli. Povedala je, da je čembalo zelo star inštrument in ima tipke obarvane ravno nasprotno kot klavir. Nato nam je zaigrala tudi na klavir, ki je malo večji in ima drugačen zvok. Tudi ob klavirju smo zapeli kratko pesmico. Ogledali in preizkusili smo tudi bobne (velike in majhne). Na obisku smo zelo uživali ob poslušanju in igranju na inštrumente. Ilonki se zahvaljujemo za gostoljubje in pr^aznost.
Daljši pohod v Lipalico
V	septembru smo se odpravili na daljši sprehod po okolici ter na dolg pohod, ki smo ga poimenovali izlet v Lipalico oziroma športni dan. Pot nas je peljala čez grič do Baša, po glavni cesti do Velike vode, ob Veliki vodi do mosta,
kjer nas je pričakal gospod Jože. Povabil nas je pred svoj vikend, kjer smo se posladkali in popili sok. Nato smo se skupaj z njim fotografirali na mostu, ki ga je izdelal sam. V vrtec smo odšli po isti poti. Del poti smo hodili po glavni cesti, ki je zelo prometna in nič kaj pr^azna za pešce. Vsi smo nosili rumene rutice in odsevne jopiče.
Teden otroka v našem vrtcu
V	prvem tednu oktobra smo v vrtcu Marjetica za otroke pripravili veliko različnih obogatitvenih dejavnosti. Teden se je začel z likovnimi delavnicami, na katerih so otroci ustvarjali z vodenimi barvicami, na prstke smo risali prstne
lutke, vzgojiteljica Vanja nam je zaigrala pravljico z lutkami, naučili smo se nekaj novih plesov. V lepem sončnem vremenu smo odšli na izlete v naravo. Obiskali smo gozd, nabirali kostanj in si ogledovali druge jesenske plodove (žir, želod ter spoznavali listke različnih dreves. Vse to smo tipali, vonjali in primerjali. Najstarejši smo se podali na Luparjev grič, od koder smo opazovali Horjul z okolico. Otroci iz skupine Metulji smo pripravili dramatizac^o pravljice Muca Copatarica. V tistem tednu smo spoznali veliko novega. Imeli smo se lepo.
Barbara Rožmanec
Dan sadja in zelenjave
Jesen nam ponuja obilo dobrot. V vrtcu smo jih po premaganih prvih težavah ob začetku šolskega leta tudi okusili. Imeli smo dan sadja in zelenjave. S sadjem, nabranim v sadovnjakih, z grozdjem utrganim na trti, ki se vzpenja ob domači steni, ali z zelenjavo, nabrano na vrtu, so otroci polnili posode in košare v naših igralnicah. Nekateri so prinesli bolj eksotične sadeže, ki so jih kupili v trgovinah. Po zajtrku se je začelo delo v naših igralnicah.
Cistili, umivali, lupili, rezali ^ smo pridelke jeseni in nastajale so različne jedi. Po vrtcu je dišalo po bananinih kolačkih, po sadni piti, po zelenjavni pici ^ Okusi jabolk, hrušk, sliv, banan, kiv^a ^ so se zlili z okusom čokolade. V mešalnikih smo si pripravili osvežilne napitke, s katerimi smo se odžejali. Ker smo pripravili obilo hrane, smo si jo izmenjali in drug drugega vabili na pokušino.
Nekateri so košaro, polno plodov jeseni, opazovali in slikali tihožitje. Sadeži na njihovih slikah so bili tako živih in bleščečih barv kot tisti v košari. Po končanem delu so nekateri hvalili okus kolačkov, drugi pice in pite, tretji so trdili, da je najboljša breskev s čokolado, četrti ^ In tista rumena hruška na sliki je tako vabljiva, da se bo pogled vračal k njej še v mrzlih zimskih dneh ter nas spominjal na jesen.
Marinka Batagelj
"" "" J:" 'AA
24. oktober 2011
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
27
Povodenj na območju Dobrove in Polhovega Gradca
Na območju Dobrove - Polhovega Gradca občina že od pojava ideje o zadrževalnikih aktivno sodeluje pri poplavni varnosti na območju celotne občine. Na občini imajo sicer nekaj težav s sprejetjem OPN - Občinskega prostorskega načrta, ki ga zadržuje Ministrstvo za okolje in prostor. Omenjeni občinski prostorski načrt namreč ne vključuje zadrževalnikov, ki jih želi v občinski prostorski načrt vključiti ministrstvo. Trenutno Hidrotehnik, konces^ski pogodbenik z minstrstvom, izvaja ene izmed prvih ukrepov poplavne varnosti na območju vodotoka Gradaščice. Rredni vzdrževalni ukrepi so bili obljubljeni že pred leti, ko se je izvajala javna razgrnitev poplavne varnosti JV dela Ljubljane. Dela, ki jih trenutno izvaja Hidrotehnik:
-	sanac^a zajed na Mali vodi pred Polhovim Gradcem in Brišami
Brežine Male vode so bile med sotočjem z Veliko Božno v Polhovem Gradcu in Briša-mi zelo erodirane. Na več odsekih so nastale zajede, katerih sanac^a je predvidena v tem projektu. Sanac^o desne brežine so uredili z zavarovanjem s kamnito zložbo v betonu, sanac^o leve brežine pa s kamnito zložbo v suho in vrbovimi popleti. Zaradi zaščite temeljev so naredili še talni ustalitveni leseni prag. Z izvedbo del se prepreči spodkopavanje brežin in zagotovi kontroliran odvod visokih voda. Izvedba del gre proti koncu.
-	Gradaščica v območju sotočja z Žerovni-kovim grabnom
Projekt je trenutno v izvajanju, zajema pa sanac^o Gradaščice nad sotočjem z Žerov-nikovim grabnom. Na omenjenem odseku, dolgem 105 m, so vidne poškodbe leve brežine (levo brežino se zavaruje z zgradbo iz lomljenca, dolžine 44 m). Zaradi stabilizac^e brežin se naredi še nekaj talnih pragov. Na omenjeni dolžini so predvidene odstranitve treh sipin. Poskrbeli bodo še za posek zarasti, ki trenutno zmanjšuje pretočnost. Žal pa poplavljanje Gradaščice s temi ukrepi ni odpravljeno.
-	Gradaščica pod Dvorom 2
Lokac^a zajed na Gradaščici je pod vasjo Dvor pri Polhovem Gradcu. V sklopu tega projekta je na Gradaščici predvidena sanacija desne brežine, na kateri sta se pojavili dve večji zajedi, dolžine 130 m in 70 m. Brežino bodo zavarovali s suho kamnito zložbo. Rok izvedbe je sredina novembra 2011. V prihodnje se pričakuje še nadaljnje ukrepanje protipoplavne varnosti, ki sta jo dolžna izvajati koncesionar in ministrstvo. (ša)
Gradnja opornega zidu na pokopališču
V Šentjoštu obnavljajo okolico cerkve
Šentjošt - Šentjoško pokopališče po dolgem času doživlja prenovo, in sicer se je krajevna skupnost lotila gradnje opornega zida med zgornjim
in spodnjim platojem grobnih polj. Izvajalec del, Brane Borštnar, je z deli začel v začetku oktobra, pri čemer se je poleg samega zidu lotil še gradnje
novih stopnic med platojema. Po novem je razširjena tudi dostopna pot ob zunanjem delu pokopališča do spodnjega platoja. V prihodnosti naj bi bile na opornem zidu zgrajene še žarne niše. Veliko dela pa bo potrebno še za dodatni plato in mrliško vežico, ki sta prav tako predvidena nekoč v prihodnosti. Sicer pa obnovitvena dela potekajo tudi na robu pokopališča, natančneje pri tamkajšnji kapelici, katere obnove se je lotil domačin Marko Kavčič. Gre za kapelico, ki so jo postavili v spomin med prvo svetovno vojno umrlim fantom in možem iz šent-joške fare. Delno so jo obnovili leta 1991 starši tistih fantov, ki so srečno pobegnili iz JLA, a v dveh desetletjih je zob časa opravil svoje. V spomin na dvajseto obletnico samostojne Slovence in na srečno vrnitev fantov se je Marko Kavčič odločil, da kapelici vdahne nekdanjo podobo. Kape-
Marko Kavčič med obnovo kapelice
lica, za obnovo katere je del denarja primaknila tudi krajevna skupnost, naj bi blagoslovili sredi novembra.
(gt)
Slavnostno odprtje lekarne na Dobrovi
Po dolgem mesecu brez lekarne na Dobrovi smo 3. oktobra končno dočakali njeno slavnostno odprtje. Po dolgem boju za njen obstoj se je Občina Dobrova zelo potrudila, da jo ohranimo na Dobrovi. Na podlagi razpisa je bila dodeljena koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti v Občini Dobrova. Tako smo ohranili lekarne na Dobrovi, v Horjulu in Podpeči.
Trak sta slavnostno prerezala župan Dobrove in koncesionarka Staša Ka-stelic.
Lekarna že sprejema prve stranke.
Slavnostnega odprtja se je udeležil tudi župan, ki je skupaj s Stašo Kastelic prerezal slavnostni trak za odprtje lekarne. Staša Kastelic se je v nagovoru prisotnim zahvalila predvsem občini, ki je izrazila interes za ohranitev lekarne in se zelo angažirala pri pripravi razpisa. »Brez pomoči občine nam ne bi uspelo. Trudili se bomo po najboljših močeh, da bomo zadostili slehernim potrebam naših strank,« je v govoru obljubila novopečena koncesionarka.
Za Stašo Kastelic je zadovoljevanje potreb strank bistvenega pomena. Izpostavila je tesno sodelovanje z občani in občino. To bo njeno vo-
dilo v prihodnjih letih. Vse želje in pripombe strank oziroma občanov so zelo dobrodošle, saj lahko le na podlagi izkušenj razv^ajo nove storitve in izboljšujejo obstoječe. Kot že omenjeno, novi predlogi lahko omogoč^o nove storitve, ki na dolgi rok koristjo prav vsem.
Obljublja se tako imenovana storitev »na kli-c«.»Dandanašnje zahteve in napredek kažejo, da je treba iti v smer potreb prebivalstva,« meni Staša, ki razkriva, da za svoje stranke pripravlja nove storitve, ki bodo olajšale marsikatero pot in potrebno občanov. Kasteličeva je izpostavila aktivnejše sodelovanje s patronažno sestro in
zdravniki v posameznih občinah. V prihodnosti se nam morda obeta tudi tako imenovana »potujoča lekarna«.
Staša i nagovarja vse občane, naj se brez zadrege ob potrebnih nasvetih ali dvomih obrnejo na lekarniške delavce, saj so prav vsi zaposleni strokovno izobraženi, kar odpira možnosti za aktivno sodelovanje s strankami. Zadnje čase velik poudarek namenjajo homeopatskim zdravilom, za katera v lekarni nud^o strokovno svetovanje in storitve. Lekarna ima odslej naprej odprta vrata za vsakega posameznika. Vabljeni prav vsi. [sa]
Trideset let uspešnega podjetja
Pisalo se je leto 1981, ko se je mlad fantič, z imenom Anton, odločil pustiti delo v delavnicah Agrostroja in se podati na pot služenja lastnega kruha. Verjetno se takrat še ni povsem zavedal, kakšna bo ta pot, vedel je samo, da si želi biti uspešen in neodvisen, zaupal je v svojo sposobnost in voljo.
Tako se je začelo podjetništvo družine Rotar, ki že trideset let uspešno kljubuje tržnim razmeram. Pot se je začela v očetovem gospodarskem poslo-ju, ker je Anton uredil majhno servisno delavnico. Začel je s popravilom kme-t^skih strojev v delavnici in na terenu. Delo se je širilo, tako tudi število zaposlenih. Kmalu je bilo premalo prostora za vse, zato je bila potrebna širitev delavnice. Večalo pa se je tudi družinsko
drevo, saj se je Anton leta 1988 poročil z Matejo, katerima sta se pridružila hči Ana in sin David. Ko se dva *prava* združita, rastejo ideje in leta 1989 sta poleg obrti odprla tudi podjetje RAM-DA (če še kdo ne ve, pomen^o kratice Rotar Anton, Mateja, David, Ana), leta 1992 pa se je začela gradnja poslovne stavbe, kjer so dandanes uprava podjetja, oddelek rezervnih delov, servis in kavarna, istega leta pa se je odprlo
tudi podjetje ROTAR, ki zdaj deluje na področju veleprodaje in rezervnih delov Ker se je posel povečeval in ker je primanjkovalo prostora, je podjetje leta 2000 zgradilo distribuc^sko skladišče, za katerega g. Rotar pravi, da je spet premajhno.
Anton Rotar ni nikoli pomislil, da bi počel kaj drugega, kot to, kar dela šez-daj, vedel pa je, da je pri poslu treba biti pošten in strokoven. Svojo prepoznav-
Uspešen kolektiv Rotar
Čestitke uspešni podjetniški družini
Čestitke hčere Ane in sina Davida
nost na tržišču Anton in Mateja gradita z zastopanjem svetovno priznanih blagovnih znamk s področja njihove dejavnosti, obenem pa kontinuirano vlagajo v razvoj lastnih blagovnih in trgovskih znamk, kot sta RAMDA in Eurogarden. Oba sta tudi vedela, da Slovenca za posel ne bo dovolj velika, da bo treba iskati kupce tudi čez mejo, zato se je leta 2003 odprla firma RAM-DA v Zagrebu, ki še vedno posluje. Da pa ne bi bili kupci predvsem moški, je leta nastala 2004 odločitev, da odpro podjetje Eurogarden in da zgradbo pravi vrtni centri s široko ponudbo za vsakogar. V tridesetih letih delovanja so Rotarjevi na nabavnih trgih Europe in ZDA spletli močne poslovne vezi in zdaj so na slovenskem trgu med vodilnimi v trženju malih kmet^skih in vrtnarskih strojev, drobne gozdarske mehanizac^e, vrtnega ročnega in elek-
tričnega orodja ter pribora in rezervnih delov za stroje zelenega in gozdarskega programa. Uspešno osvajajo tudi trge nekdanje Jugoslav^e. Moto njihovih podjet^ je biti pojem kakovosti, strokovnih in pravih nasvetov.
Upešna in podjetna družina je lasten uspeh proslavila 9. septembra na prireditvi, ki jo je vodil Boris Kopitar. Za popestritev sta poskrbeli Saša Landero in hči Ana, ki je letos izdala svoj prvi CD. Bistvo podjetja je družina, kar iz-postav^o in čut^o tudi zaposleni. Sami pravdo, da se počut^o kot ena velika družina. Z gala prireditv^o sta se želela Mateja in Anton zahvaliti vsem domačim, zaposlenim, poslovnim in zasebnim partnerjem iz Slovence in tujne in proslaviti skupne uspehe. Kot pravi Mateja: "Postali smo zaupanja vreden partner, tako za proizvajalce kot za kupce." Vse prosotne sta pozdravila tudi župan Občine Dobrova - Polhov Gradec in predsednik občinske Obrtne podjetniške zbornice Ljubljana Vič Andrej Stritar.
Mateja in Anton skupno spodbudita vsakega potencialnega podjetnika: "Vsakdo, ki hoče kaj doseči, vselej od-kr^e način, potrebno je le imeti sanje, katere se lahko uresnič^o, če imaš dovolj znanja, volje in poguma, da jim sledimo." Sama sta dober primer, kako slediti svojim sanjam.
28
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
24. oktober 2011
elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si
Izbrali najlepšo domačno v občini
Pa ne le eno, izbrali smo pet prvih mest v petih kategorijah, kajti tako lepe hiše, a hkrati različnih letnic in stilov je nemogoče primerjati med seboj.
V ponedeljek zvečer je štiričlanska komisja Turistične zveze Dolomiti v sestavi Vili Koprivec (TD Polhov Gradec), Marjan Plestenjak (TZ Dolomiti), Cecilja Jarc (Babna Gora) in Se-bastjan Vehar (grafični oblikovalec, fotograf in novinar) že v drugo zasedala v prostorih KD Jakoba Trobca in na velikem ekranu proučevala, komentirala in kresala mnenja glede kar 55-ih hiš, ki smo jih vsak po svojih močeh iskali in izbirali od maja do 26. septembra, izbrali najlepših osem. Naj poudarim, da smo se namerno izognili tistim največjim in najdražjim hišam na Selu, ki najbolj dišijo po bogatiji in jih praviloma obdaja visoka ograja, saj ne gre več za domačije, ampak za nekaj drugega.
Kandidatke za naslednje leto
Tokrat smo tako umaknili tri izredno lepe, a še nedokončani hiše, ki imajo vse možnosti za zmago naslednje leto. To so:
-	domačija mizarja Plestenjaka na Črnem Vrhu 32, ki ima absolutno najlepšo notranjost od vseh, vse pohištvo je izdelano iz masivnega lesa v razkošnem stilu, prav tako so v les oblečeni stropovi, balkoni, in to dosledno po starem vzorcu in maniri. Kot da se je čas ustavil v 19. stoletju!
-	velika hiša v Šentjoštu na križišču, št. 9, prav tako vredna vse pozornosti, saj jo obnavljajo tako temeljito, da bo preživela vse novejše hiše, injektiranje zidov, okna povsem na zunanji fasadi, fasada z lopatico, barvana po starem ^
- mala pravljična hiška, Šentjošt 47, Kurja vas, ob vodi v dolini; ta hiša ima čudovito zeleno gozdno kuliso, most preko potoka vodi k njej, sama pa je res najbolj pravljična od vseh v izboru ...
Zmagovalke izbora
Naslednje domačije, kjer smo ocenjevali glavno poslopje in okolico, tudi notranjost je dodala nekaj malega k skupni oceni, pa so zmagovalke vsaka v svoji kategoriji:
Kategorija Stara razkošna kmečka domačija:
ograjo. Pogovor pa je razkril še eno plemenito dejanje lastnika; ko so pred nekaj leti hišo temeljito obnovili, so vlažen sprednji zid pri cesti porušili in sezidali novega, a so ga umaknili za pol metra, ter tako naredili prostor za pločnik!
Kategor^a Novogradnja v starem slogu:
Aličeva domačna v Zalogu, Setnik 1. Leta 2004 zgrajena hiša ima izredno dodelan zunanji slog, ki upošteva načela stare gradnje, z arkadnim vhodnim portalom, križi na oknih, dimnik s strehico, izredno dodelan kamnit vhodni portal in masivna izrezljana vrata, stare kljuke, kamnite oz. betonske zunanje police, celotna podoba hiše diha po starem in tudi okolica je lepo urejena, stopnice so izdelane iz starih železniških pragov, igrala ^ Kazi jo le stara klasična »kocka« hiša poleg.
Kategor^a Celostna podoba hiše in okolice:
Jurjeva domačija, Praproče 10, kjer gospodari Joži Mrak z otroki. Ob pogovoru nam je razkrila, koliko dela je bilo z injektiranjem vseh spodnjih zidov, ki so jih utrdili z desetimi tonami posebnega betona, preden so hišo, katere obnovo sta nadzorovala arhitektka in statik, ojačali z dvema močnima betonskima ploščama, ki sta nadomestili lesen pod v 1. In 2. nadstropju. Pa hidroizolacija temeljev, brušenje in pozlatitev črk vhodnega pórtala, nova vhodna vrata, vsa notranja vrata, okna s križi in še in še. Hiša je imela kar dve kmečki peči, spodnjo so ohranili, sezidali na novo stari kmečki štedilnik in še se trudijo in vlagajo kljub visokim obrokom posojila.
Kategorija Stara vaška domačija:
Cujeva domačija. Briše 10 d. Zunanjost te hiše ne posnema tako temeljito stare arhitekture v vseh detajlih, a vseeno je zelo lična in neogra-jena postavljena celota med zelene travnike, z lepimi hišnimi detajli: strešniki korci, din^nik s strehico, izrezljan lesen balkon, lesen nabiralnik, polkrožna kamnita terasa, gospodarsko poslopje za jeklene konjiče v istem stilu ... Lepo in celovito, pa z upanjem, da bo novi nadstrešek v mrzli kovinski barvi lastnik oblekel v nekaj lesenega.
Kategor^a Sodobna novogradnja:
Dvor 8, Zidarjeva domačija je vsem na očeh in res lepo obnovljena, z urejenim otroškim igriščem, estetskim kozolčkom in kovano vhodno
Stranska vas 12, Milan Rus. Prav unikatna postavitev majhne sodobne in praktične hiše ravnih linij, ki se iz zunanjosti nadaljujejo v istem stilu v notranjost, kjer sredi dnevne sobe kraljuje sodoben kamin. Pogovor razkrije, da je hiša plod načrtov, ki jih brezplačno nudijo v uporabo arhitekti skupine www.majaFarol.si. Ograja posestva so kar tri stranice podedovane stare kamnite domačije, kar daje zdajšnjemu družinskemu posestvu prav poseben čar in ugled.
Vseh pet zmagovalnih domačij bo prejelo priznanje ter izdatne praktične nagrade v obliki storitev in izdelkov, uradna razglasitev in podelitev pa bo decembra, o čemer vas bomo obveščali tudi prek spleta organizatorja izbora, www.TZdolomiti.si.
Sebastjan Vehar
Novičke iz naše občine •Novičke iz naše občine •Novičke iz naše občine
lesarske poti v naši občini, ki bi bile tudi primerno označene!
Obrezovanje drevja okoli graščine
Profesionalni delavci gozdnega podjetja so visoko dvignili košaro in delavca z motorno žago, da so iz varnostnih razlogov odstranili suhe in nevarne veje velikega drevesa pred nekdanjo konjušnico. Sicer pa celodnevna izposoja manjšega tovornega vozila z dvižno košaro za dvige do 15 m, kar zadošča tudi za
Naravna pregrada ob šoli
Polhograjska šola je hram učenosti in več: je zgled sodobne prenove, ki je za piko na i dobila še pridih domačnosti, za kar je poskrbelo vrtnarstvo Čuden s sedežem na Viču. V nekaj dneh so klasične betonske robnike povišali in polepšali s privitimi lesenimi gredami naravnega videza, ki bodo ustavile zemeljsko erozijo ob deževnih nalivih.
Plin že do Gabrja
Omrežje zemeljskega plina se je v 1. fazi ob izgradnji pločnika gradilo od obstoječe merilno-regulacijske postaje Kožarje proti jugu, in sicer prek Draževnika, Komanije in Podsmreke do Tržaške ceste. Na tej trasi je plinski odjem že na voljo. Končana je tudi 2. faza gradnje omrežja od naselje Draževnik prek Razorov do naselja Dobrova. Energetika Ljubljana, d. o. o., pa je aprila letos objavila razpis za izvajalca gradbenih del za gradnjo plinovodnega omrežja na območju Šujice, kjer so septembra zabrneli stroji družbe Gratel, ki dober meter globoko polaga alkatenske cevi, premera 8 cm. Napeljava je bila že prej položena tudi v naselju Gabrje v sklopu prenove cestišča. Gradnja plinovodnega omrežja skozi naselji Ajdovše in Selo proti Hruševu bo potekala usklajeno in sočasno z gradnjo druge komunalne infrastrukture. Pa ne pozabite, da Energetika Ljubljana, d. o. o., ni nujno tudi dobavitelj plina, saj
lahko tako kot pri električni energiji ponudnika plina na trgu prosto izbirate!
Kolesarje na kolesarske poti
Polhograjska gora ali Lovrenc po domače je simbol in svetilnik nad vasjo Polhov Gradec. Žal že pokojni Pavle Setničar je na sedlu upravljal kmetjo odprtih vrat Pri Logarju, pa tudi sicer je bil prizadeven vaščan in tajnik KS Polhov Gradec do l. 1986. Njegov sin Borut Set-ničar je kmetjo odprtih vrat opustil, a z lado nivo se večkrat odpravi proti Lovrencu po ozki poti! Tudi za kolesarje je poseben izziv zaradi skoraj neprehodne strmine, čeprav je pot do sedla pod Lovrencem zaprta z zaklenjeno zapornico. Da je brezbrižnost še večja, je večkrat mogoče opaziti predvsem ob večerih do zob zaščitene in oblečene kolesarje downhill, ki se spuščajo kar po pešpoti, tako da pridejo v dolino pri čebelarskem domu. Ta smer je rezervirana le za planince in pohodnike. Tak spust uničuje pot in ni v skladu z uredbo o vožnji v naravnem okolju - kolesarji ne smejo voziti po ozkih poteh »singletrack«, le po dvoslednih, torej tam, kjer je širina najmanj meter in pol. Na težavo me je opozorila tudi Helena Čuk in me kot predsednika društva Kololjub povabila k sodelovanju. Občina bi namreč rada speljala gorske kolesarje na dovolj široke poti, da ne bodo razburjali planincev in drugih okoljevarstvenikov. Rokavica je torej vržena, kolesarji, sprejmete izziv in pomagate najti ko-
barvanje napuščev ali popravilo strehe, stane le 90 €, vozilo pa je vozno z B-vozniškim izpitom.
Pri Pratkarju je polno
Na lepo, a mrzlo sobotno dopoldne sem v polno zasedeni gostilni Pri Pratkarju srečal zelo zanimivega sogovornika. Ivo Belec z Babne Gore je namreč med drugim publicističnim delom
tudi upokojeni snemalec filmov o Kekcu in tudi igralec v filmu Na svoji zemlji. Pogovor je stekel na temo občinskega glasila, o katerem je brez oklevanja povedal: »Mal preveč je fajmoštrov, gasilcev pa otrok, rad bi več praktičnih napotkov, gospodarstva, izletov ...«. No, med svojo malico - vampe po tržaško - zelo pohvali. Pridruži se nama tudi gostinec, ki s skromnim zadovoljstvom ugotavlja, da ima za nedeljo kljub hladnemu vremenu zasedene in rezervirane vse zmogljivosti gostilne. Je skrivnost v reklami? Sploh ne, nimajo plačanih oglasov, mi je povedal, le dobro hrano in pjačo, objavo na www.tzdolo-miti.si, ter seveda nas, novinarje Našega časopisa. Veliko »kšefta« torej še naprej.
Pločnik proti Podsmreki - Pa ne le pločnik, na tej občinski cesti gradjo hkrati še kanali-zacjo, javno razsvetljavo, urejajo avtobusno postajališče in postavljajo betonske kanale za meteorno vodo.
Nasmeh gostinca ob polni gostilni je upravičen!
24. oktober 2011
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
29
Pogled proti grajskemu izviru; rdeče je čez štor vrisana prava ravna pot, z belo pa obstoječi »obvoz«.
Blagayeva pot rabi popravek
Že pred meseci me je starejši občan opozoril na neskladje in nelogičnost poteka Blagayeve sprehajalne poti, in sicer v prvem delu: od spomenika nad čebelarskim domom proti grajskemu izviru.
Ta del poteka po gozdu in že po nekaj metrih od spomenika se začne spuščati, nato pa se petdeset metrov strmo vzpenja, s čimer je zaradi listja po tleh pot prehodna le s kakovostno planinsko obutvjo. Ravno ta strmina, ki jo bo ob morebitni ureditvi dež vedno znova razdejal in odplaknil nasuti pesek, je namreč po mnenju starejšega občana napačna. S kamero in fotoaparatom v roki sem se odpravil raziskovat povsem zaraščen odsek in presenečen ugotovil, da je bila prvotna pot speljana res povsem naravnost, kot bi jo risal z ravnilom v dolžini 70 metrov! Na tleh je namreč vsaj pol metra široko breg že zravnan, a ponekod delno zasut, predvsem pa povsem zaraščen. Je pa pravi ravni odsek Blagayeve poti na začetnem delu blokiran z velikim podrtim razvejanim drevesom, očitno je a bor, ki tam trohni že najmanj desetletje. In štor je tudi najverjetnejši razlog, da so ljudje začeli gaziti spodnjo, zaradi strmine manj ugodno varianto sprehajalne poti. Presenečen in vesel nad odkritjem sem filmske posnetke predvajal predsedniku TZ Dolomiti in Heleni Čuk z Občine Dobrova - Polhov Gradec. Marjan Plestenjak z zadovoljstvom potrjuje odkritje
lažje in predvsem zgodovinsko pravilne trase nekdaj urejene sprehajalne poti, medtem ko mi je Helena naročila dodatna preverjanja pri predsedniku Planinskega društva Blagajana. Tako sem opravil zaradi njegove odsotnosti iz Slovenje z njim telefonski pogovor, hkrati pa osebni razgovor pri Vrtnarstvu Čuden, ki je za občino že pripravilo predračun za širitev Blagayeve poti z manjšim ro-vokopačem in predvidelo lične lesene ograje na določenih strmih odsekih. Povsem pravilno!. Le tako bo pot varna tudi za naše najmlajše skupine šolarjev. Predvidena je tudi postavitev vsaj dveh klopi naravnega videza iz kostanjevega lesa. Z veseljem ugotavljam, da več glav več ve in da je bila domneva starejšega domačina, ki se spominja svojih stopinj na poti iz osnovne šole, ki je bila takrat v polhograjski graščini, mimo spomenika grofu Blagayu do grajskega izvira, pravilna, in da bo, kot kaže, urejena, razširjena in nasuta pravilna in hkrati lažja pot. Dve muhi na en mah, torej. Tako bo pot vendarle zaživela, primerna bo tudi za starejše občane, manj bo vzdrževanja, saj po dveh letih od njenega odprtja in izdani tiskani brošuri je čas za sprehod! Sebastjan Vehar
Gorazd Šajn je s časom 12 minut in 54 sekund bil za pičli dve sekundi prepočasen za nov rekord proge.
15. kolesarska dirka Vrzdenec - Šentjošt
Šentjošt, 2. oktober - Brunarica Grič je na prjetno sončno nedeljo organizirala že petnajsto kolesarsko dirko iz Vrzdenca na Šentjošt. Gre za tradicionalno kolesarsko prireditev pob zaključku ravno tako že ustaljene kolesarske akcje »Deset vzponov na Šentjošt«, v okviru katere kolesarji dnevno beležijo vzpone do brunarice. Letos se je proti šentjoškemu klancu pognalo rekordno število kolesarjev -kar 104, med katerimi je ciljno črto najhitreje prevozil Gorazd Šajn s časom 12 minut in 54 sekund. Da bi premagal rekord, ki ga drži v rokah že štiri leta Matej Trček iz Podlipe, bi moral biti zgolj dve sekundi hitrejši. Pet sekund za Šajnom je ciljno črto prevozil Jani Prešeren, potem pa slabe pol minute nihče. Med nežnejšim spolom je bila absolutno najhitrejša Tanja Žakelj s časom 14 minut in 44 sekund. Najboljši so v svojih kategorjah prejeli pokale, udeleženci akcje pa praktične nagrade.(gt)
Turistično društvo Polhov Gradec vabi na
Dan odprtih vrat v krajevni muzej s kostanjevim piknikom,
ki bo v petek, 11. 11. 2011, v Polhograjski graščini. Pečen kostanj, kuhano vino in topel čaj vam bodo na voljo od 16. ure naprej. Ob 17. uri se bode začele otroške delavnice, na katerih bomo spoznali kreativnost otrok in se seznanili s konzerviranjem muzejskih eksponatov. Ob 19. uri bo sledil krajši kulturni program s predstavitvjo krajevnega muzeja in nastopom glasbenikov. Po kulturnem programu si bomo lahko ogledali krajevni muzej ter poklepetali o »starih časih« na Polhograj-skem.
Vsi, ki imate kakršen koli predmet, za katerega menite, da bi bil lahko del naše skupne muzejske zbirke, ali pa se le zanimate za njegov izvor, ste lepo vabljeni, da predmet prinesite s seboj.
Program:
16:00 Kostanjev piknik 17.00 Otroške delavnice 19:00 Kulturni program 19:30 Ogled muzeja
Lepo vabljeni
Turistično društvo Polhov Gradec
Dobrovske »mamice« prve na evropskem prvenstvu
V začetku oktobra je v Beogradu potekalo evropsko prvenstvo v show plesih, kjer so v kategorji članov (nad 30 let) nastopile tudi dekleta in žene rekreativne plesne skupine Plesnega kluba Forma iz Dobrove. Da niso kar tako, so dokazale že junja, ko so na državnem prvenstvu osvojile drugo mesto. Ko pa so se prvič podale izven meja naše državice, pa so posegle, kot rečeno, kar po zlatu. Uspeh jim je vlil toliko elana in energje, da že razmišljajo o udeležbi na novih tekmovalnih izzivih. Čestitamo! (gt)
Srečanje bolnih in ostarelih
Šentjošt, 25. september - Šentjoška župnjska Karitas in župnjski svet sta pripravila za bolnike in ostarele farane srečanje v lokalnem kulturnem domu. Kot prejšnja leta so zanje pripravili kosilo in krajši kulturni program. Nagovoril jih je župan Franc Setnikar, ki je dejal, da se leta sicer res seštevajo, toda če bodo ostali mladi v srcu, potem bo mladost večna. Sicer pa so letošnjim jubilantom, ki praznujejo okrogle obletnice, voščili tudi posebej. Takih voščil so bili deležni tudi vsi farani, ki so upihnili osemdeset svečk ali več. V Župnji Šentjošt je dvanajst starih osemdeset let ali več ter pet več kot devetdeset let. Med slednje sodjo Pavla Cankar iz Smrečja (90), Jakob Malovrh s Planine (91), Miha Malovrh (94), Marja Tominec iz Šentjošta (96) in Marja Grbec iz Butajnove (98). Vsem sta čestitala tudi lokalni župnik Andrej Sever in bolniški župnik Miro Šlibar. (gt)
Obnovljeni oltarji v Črnem Vrhu
Črni Vrh, 9. oktober - Črnovrška cerkev se ponaša s prenovljenimi stranskimi oltarji in prižnico. Obnovitvena dela je blagoslovil nadškof dr. Anton Stres.
Pred tridesetimi leti se je v črnovrško župnjo »preselil« sedanji župnik Marjan Arhar, kjer ga je na tedaj sedem desetletj stari cerkvi čakalo kar nekaj dela. Od takrat do danes je bilo tako v cerkvi kot v zunanjščini marsikaj postorjeno, predvsem obnovljeno ali izboljšano, manjkala je samo še prenovitev stranskih oltarjev. Tega so se lotili nedavno v restavratorski delavnici Rudja Polnerja iz Maribora, kjer so imeli s črvivimi oltarji veliko dela. Kljub temu so zadano nalogo odlično opravili, zaradi česar so oltarji cerkvi znova v ponos. »Obnovili so stranska oltarja, prižnico in obe sliki pred oltarjem,« je pojasnil župnik
Arhar, ki je s tem projektom na simbolni ravni zaključil z obnovitvenimi deli v cerkvi. Ker gre za tako prelomnico, je v goste povabil nadškofa dr. Stresa, ki je blagoslovil zaključek obnovitvenih del. Ob tej priložnosti so izdali zloženko s predstavitvjo cerkve in obnovljenih oltarjev. Kot je povedal Milan Košir, ki je sodeloval pri zloženki, gre velika zahvala za njen nastanek lokalni zgodovinarki Jožici Kavčič, ki se je z velikim veseljem odzvala na povabilo, in družini Jesenko, ki je poskrbela za fotografije, oblikovanje in tisk.
Po koncu maše, je na prostem ob zvokih pritrkovanja na zvonove sledilo še sladko razvajanje brbončic, za kar so poskrbele domače gospodinje, in izbrana vinska kapljica. Kljub vetrovnemu in mrzlemu vremenu, se je nadškof kar dolgo zadržal pred cerkvjo z domačini.(gt)
Dr. Anton Stres med blagoslovom oltarjev (vse foto Izidor Jesenko).
Razstava nemško-ital^anske meje
Milan Košir, ki smo ga pred nekaj meseci pohvalili za temeljito in plemenito obnovo kapelice na Črnem vrhu, je svojo razstavo o nemško-italjanski meji med, ki je razkosala Polhograjske dolomite, prestavil iz pritličja Polhograjske graščine v drugo nadstropje. Razstava bo na ogled še do predvidoma Miklavževega sejma. Prjazna hostesa, sicer študentka srednje turistične šole, pa v nakup ponudi še čebelje izdelke, spominke in knjige ter tudi izbrana vina v vinski kleti, ki je odprta vsak vikend. Ni kaj, lepo se razvja in nas razvaja Javni zavod Polhograjska graščina, ki je odprta vsak vikend med deseto dopoldne in sedemnajsto popoldne. (sv)
Obnove sta bila deležna stranska oltarja, njuni sliki in prižnica. Obnove sta bila deležna stranska oltarja, njuni sliki in prižnica.
^^^ ^OPIS	Občina Dobrova LSJ - Polhov Gradec	24. oktober 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
		
Občinski odbor SDS imel izredno konferenco
Izvolili novo vodstvo
8. 10. 2011 smo imeli izredno konferenco občinskega odbora v gasilskem domu Polhov Gradec, na kateri je bilo izvoljeno novo vodstvo občinskega odbora SDS. Izredne konference se je udeležilo petindvajset članov, kar je po statutu stranke SDS povsem legitimno, bila je zagotovljena sklepčnost. Konferenco sta vodila predsednik obljubljanske regjske koordinacje g. Lovro Lončar in podpredsednica obljubljanske regjske koor-dinacje ga. Ladka Furlan.
Izvršilni odbor SDS Dobrova Polhov - Gradec v novi sestavi:
Za predsednika lO SDS je bil izvoljen Jože Sečnik. Člani lO SDS:
Štefan Celarc, Jernej Peklaj, Janez Oblak, Pavla Seliškar, Toni Trnovec, Franc Urbančič, Tone Zorc, Marjan Pograjc, Valentin Tominc
V razširjenem lO SDS so tudi člani svetniške skupine SDS:
Franc Bradeško, svetnik: franc.bradesko@dobrova-
polhovgradec.si; GSM 041 631-875
Erland Košec- ( PR) obljubljanske regjske koordinacje,
svetnik: erland.kosec@sds.si; soj.obljubljanska@sds.si, erland.
kosec@dobrova-polhovgradec.si; GSM 041 710-950
Ana Zorc - svetnica: ana.zorc@dobrova-polhovgradec.si;
GSM 041 551-670
Nadzorna komis^a SDS Dobrova - Polhov Gradec:
Marjan Bebar, Tilen Košec, Robert Oblak
Za OO SDS Dobrova - Polhov Gradec Erland Košec, svetnik PR obljubljanske regjske koordinacje
Male sive celice
V sredo, 28.9., smo se učenci 7. razreda OŠ Dobrova (David Rozman, Manca Koritnik Alenka Gosarič, Lara Rems, Klara Širca in Ajda Sečnik) udeležili predtekmovanja za Male sive celice na OŠ Sostro.
Zbrali smo se v šolski avli, kjer smo počakali, da se je zbralo vseh šestindvajset ekip iz Ljubljane in okolice. Ob 16. uri se je začela prireditev, na kateri nam je najprej nekaj besed spregovorila ravnateljica OŠ Sostro, nato pa je predsednica predtek-movanja dala navodila za reševanje testa. Povedala je, da se bo prvih osem ekip uvrstilo v finale, v katerem se bodo ekipe med sabo pomerile še v ustnem delu. Vse ekipe so se napotile v učilnice, kjer smo pisali test. Rešiti smo ga morali v 20-ih minutah. Težko smo že čakali na rezultate. Naša šola se je zelo dobro odrezala, saj sta se obe ekipi uvrstili v finale. Ekipa, v kateri smo bili David Rozman, Manca Koritnik in Alenka Gosarič je dosegla 2. mesto, Lara Rems, Klara Širca in Ajda Sečnik pa so bile na 8. mestu.
Čakala pa nas je še ena preizkušnja. Prvih osem ekip se je pomerilo še med sabo, in sicer 1. ekipa z 8., 2. s 7., 3. s 6. ter 4. s 5. ekipo. Vsaka ekipa, ki je prišla naprej, je iz pisnega dela prinesla nekaj točk, in sicer: osma eno, sedma dve, šesta tri, peta štiri, četrta pet, tretja šest, druga sedem in prva osem. Vsaka ekipa je dobila 4 vprašanja. Naši skupini je šlo zelo dobro, saj smo s kar 19 proti 14 ugnali nasprotnika, zaradi česar se bomo David, Manca in Alenka pomerili še z drugimi šolami v studiu. Na žalost taka sreča ni doletela tudi Lare, Klare in Ajde, ki se kljub enakovrednemu rezultatu pri ustnemu delu niso uspele uvrstiti na tekmovanje na televizji. Tako so se na studjski del uvrstile naslednje šole: OŠ Valentina Vodnika, OŠ Dobrova, OŠ Sostro in OŠ Janka Kersnika Lukovica. Na koncu pred-tekmovanja je vsak tekmovalec, ki se je uvrstil na studjski del, dobil majico z napisom Male sive celice.
David Rozman, 7. a
Hf Cs Nova Stovenija
KtviaiKlaiUuMiastninlai
Mojca Kucler Dolinar za kandidatko
Ob razpisu volitev v državni zbor je Občinski odbor Nove Slovenje vodstvu stranke posredoval predlog, naj se za kandidatko potrdi Mojco Kucler Dolinar. Pred skupno odločitvjo je z nekdanjo poslanko in ministrico potekal pogovor o stanju v državi. Del pogovora objavljamo v nadaljevanju.
Stanje v državi je slabo finančno, pa tudi vzdušje ni kaj prida. Kaj lahko naredimo glede na stanje in splošno apat^o? Prvo, da se aktivno vključimo v volilno dogajanje, da se ne prepustimo malodušju, da se drug drugega spodbujamo, kajti tokratne volitve so prelomne. Vajeti v rokah spet držjo taki, ki pred državo postavljajo svojo lastno korist. Tisti, ki so paradne konje slovenskega gospodarstva obvladovali, ampak ne obvladali, temveč jih zapravili. Vem, da imamo dovolj talentiranih ljudi, ki so odločeni delati drugače. Temeljni cilj politike pa mora biti, da vzpostavimo za vse enake možnosti in dosledno prekinemo vse privilegje, od finančnih do statusnih. Zaupati velja tistim, ki lahko rezultate pokažejo v konkretnih številkah, izpeljanih projektih, poštenem delu ^
Vse sile, tudi domače, se usmerjajo v reševanje finančnih inštituc^. Kdaj lahko pričakujemo okrevanje finančnega in gospodarskega sektorja? Reševanje državnih bank je smiselno, če prekinemo dosedanjo prakso kreditiranja na prjateljski podlagi. Nemudoma je treba vzpostaviti pogoje, da podjetja ne bodo bežala iz Slovenje. Posledica tega je manjšanje števila delovnih mest, manjšanje priliva v državno blagajno, stag-niranje razvoja, ki smo mu bili priča v treh letih Pahorjeve vlade. Temu je treba narediti konec.
Vse nas skrbi prihodnost Slovence. Kakšno obdobje je pričakovati?
Prav je, da obstaja določena skrb, za gospodarstvo, za resnico, za vrednote poštenosti, za demokracjo, za demografijo ^ Skupaj spremljamo, da svetovno gospodarstvo še ni izšlo iz krize. Vendar pozor! Pomembno je, kaj bomo naredili doma! Naše delo bo usmerjeno v radikalno davčno reformo za razbremenitev srednje velikih in manjših podjetj ter novih in-vesticj, s čimer bi zmanjšali brezposelnost; reformo državnega proračuna; motivacjo javnih uslužbencev k večji učinkovitosti; reformo šolstva, če hočemo, da bo naša država rasla. Na lokalni ravni pa oživiti projekte, ki jih financira država in so po letu 2008 zastali. Tudi zato je pomembno, koliko glasov dobi NSi.
OO NSI Dobrova - Polhov Gradec
•Prejeli smo »Prejeli smo »Prejeli smo •
Neprimeren izbor knjig za Cankarjevo priznanje
Komisya za izbor knjig za letošnje Cankarjevo priznanje za 8. in 9. razred je z določitvyo knjig šokirala mnoge starše, učitelje pa tudi učence. Zdaj že vsi vemo, za kateri knjigi gre. Obe sta skrajno dekadentni in zato kvečjemu primerni za izkušenega bralca, ki se zna od vsebine distancirati. Knjigi sta polni vulgarnosti in klevet. Dejstvo je, da nacionalna literatura obravnava zelo različne teme in vključuje vse zvrsti jezika, tako je mnogokrat tudi provokativna, verjetno z namenom, da spodbudi bralca k razmišljanju. Prepričana pa sem, da mladinski populac^i v tej starosti ni treba vsiljevati literature, ki tako po mnenju kritikov, ki niso neposredno povezani s člani zadevnih komisy, kot tudi po mnenju mnogih staršev ne spada med kakovostno literaturo.
Povsem neodgovorno je, da komis^a kljub vsesplošnim ugotovitvam o razpadu vrednot v zdajšnji družbi in kljub rezultatom socioloških raziskav, ki kažejo, da se besedišče otrok in mladine krči, navedeni knjigi opravičuje, češ, saj taka je realnost. Mnogi boste rekli, da se branost knjig s to polemiko morda še povečuje. Prav zato trditve nekaterih, da so izjave, ki smo jih dali, uperjene proti avtorjema, niso utemeljene. Če namreč želimo dobro družbo, ki teži k napredku posameznika in celote, jo moramo k temu tudi vzgajati. Predpisani knjigi nimata takšnega učinka na mladostnike te starosti.
Zato je ženska zveza NSi v začetku septembra na zdaj že nekdanjega ministra Lukšiča naslovila pobudo za popoln umik obeh knjig s seznama gradiva za Cankarjevo priznanje ter s tem dosegla, da pisma mnogim somišljenikov niso ostala v predalih ministrstva in zavoda za šolstvo.
Mojca Kucler Dolinar
Učenci so se trudili osvojiti čim več točk.
Hud boj za osvojitev pokala
Športna šola v okviru tedna otroka
V okviru tedna otroka je 7. oktobra že šesto leto zapored potekala športna šola na Osnovni šoli Dobrova.
Teden otroka je program Zveze prjateljev mladine Slovenje. Temelji na obeleževanju svetovnega dneva otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov, Mednarodna zveza za varstvo otrok (I.V.C.W.) in Mednarodni fond za pomoč otrokom Unicef pa sta od leta 1957 skrbela za obeleževanje tega dne.
Po priporočilih ZN se svetovni dan otroka (zaslediti je tudi termin mednarodni otroški dan) praznuje prvi ponedeljek oktobra.
Na Dobrovi že šesto leto zapored organizirajo v sklopu tedna otroka Športno šolo, ki združuje učitelje, učence in starše. Športna šola je bila uvedena kot neformalno druženje, ki temelji na prostovoljni ravni. Zato je zelo pohvalno od vseh učiteljev, ki so se prostovoljno odzvali k udeležbi. Športno
šolo organizira svet staršev, nad celotnim projektom pa mora bedeti predsednik sveta staršev. Letos je funkcjo predsednika prevzel Damjan Širca, ki je bil na druženju odsoten. Nad odsotnostjo so se zgroženo odzvali starši in učitelji. Vendar pa so bili nad delovanjem in organizacjo predsednika sveta staršev navdušeni, saj je v sklopu funkcje zelo aktiven. Upamo le, da začetni zagon in storilnost ne bosta upadla ter bo tako aktiven še nadalje.
Teden otroka zaključjo s športnimi prireditvami in spodbujajo aktivno športno udejstvovanje, h kateremu so vabljeni tudi starši. Na šoli so pripravili pester športni progam. Učenci so se lahko preizkusili v različnih aktivnostih po triadah. Najpomembnejši del programa je bil troboj (učenci-starši-učitelji) v od-
Veselje ob prvi osvojitvi pokala v odbojki
bojki in hokeju. Brane, oče učenca sedmega razreda, je pred trobojem dejal: "Letos se bomo maksimalno potrudili osvojiti prehodni pokal v hokeju, saj so do sedaj vedno zmagovali učitelji. Dali bomo vse od sebe." Po trdem boju jim je to prvič v zgodovini športne šole tudi uspelo. Žal pa niso bili tako uspešni v troboju v
odbojki, saj so učitelji prevzeli pokal, ki so ga zadnja tri leta branili starši. Na dogodku so izbrali tudi naj navjačačico.
Izredno lepo je videti med-generacjsko sodelovanje in druženje. Predvsem pa vse pohvale staršem, ki s željo neformalno druženje z učitelji in skupaj spodbujajo športni stil življenja. (sa)
24. oktober 2011
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si
Občina Dobrova
•OS Polhov Gradec •OS Polhov Gradec •OS Polhov Gradec •OS Polhov Gradec
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
31
Svetovni dan jezikov
Na OŠ Polhov Gradec smo ponedeljek, 26. 9., preživeli v znamenju svetovnega dneva jezikov. Učiteljica Klementina Bergant je za učence pripravila zanimivo urico, v sklopu katere so učenci v različnih jezikih ob glasbeni spremljavi prepevali pesem Mojster Jaka. V učilnici so se mešali različni jeziki, učenci pa so se pri tem pr^etno zabavali. Učili so se novih besed ter njihovega izgovora. Nekateri so bili pri obračanju le-teh bolj, spet drugi manj uspešni. Na šolski tabli jih je spremljalo besedilo, tako da so lahko vsi dobro sledili, kljub temu pa smo ugotovili, da so bila dekleta glasnejša in so se pri ugotavljanju samega izgovora in pomena besed bolje izkazala od fantov. V drugem delu ure so učenci prisluhnili še različnim državnim himnam. Pozneje so se razdelili v skupine. Na tabli so spremljali menjavanje zastav. Za vsako so morali zapisati simbol, katere države je. Pri prepoznavanju so se zabavali, hkrati pa so bili zelo tekmovalno naravnani. Pogovarjali smo se o vlogi jezikov danes. Učenci so spoznali, da pregovor Več jezikov znaš, več veljaš v vsakdanjem življenju še kako velja, saj tako ljudje lažje navezujejo medsebojne stike, lažje dobyo zaposlitev in se pri popotovanjih v tuje dežele tudi bolje znajdejo. Pokazali so občudovanje učiteljice Klementine, ki jih je v znanju jezikov prav vse prekašala, zato lahko prepričani zaključimo, da ji bodo v šolskih klopeh še kako vneto sledili.
Manja Žugman Sirnik Za nami je prvi športni dan
Na OŠ Polhov Gradec smo izkoristili še zadnje sončne dni in si privoščili športni dan. Po prihodu v šolo so nas učitelji odpeljali na določeno mesto, kjer smo izvedli nekaj atletskih prvin. Učenci od 6. do 9. razreda smo se pomerili v četveroboju. Tekmovali smo v teku na 60 in 600 metrov, v metu žogice ter skoku v daljino. Sedmi razredi smo se najprej preizkusili v metu žogice, nato pa smo se podali na kar zahteven tek na 600 metrov. Nekateri smo tekli zelo hitro, drugi spet počasneje, a navsezadnje je bilo pomembno, da smo vsi osvojili cilj. Utrujeni smo se nato podali proti šoli, saj nas je v jedilnici čakala dobra malica. Po hrani smo se okrepčani vrnili na svoja tekmovalna mesta. Sedmi razredi smo izvajali skoke v daljino, ob čemer smo se pr^etno zabavali. Za tem smo prisopihali še pred šolo, kjer je učitelj Marjan Juvan s kredo narisal črte začetka in konca, med katerima je dolžina merila 60 metrov. Najprej so tekli fantje, nato smo se v športni dejavnosti pokazala še dekleta. Fantje so sedeli na soncu in nas opazovali. Za nas pa je bil najbolj pomemben trenutek, ko se je na tekmovalni listi zvrstila disciplina vlečenja vrvi. V njej se pomer^o a in b razredi; med seboj posebej fantje, nato še dekleta. Na tribunah smo opazovali najbolj vznemirljivo tekmovanje, ob tem pa smo glasno navdali in držali pesti za svoje predstavnike, ki so se na vse
Občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec je na svoji 7. redni seji dne 12. oktobra 2011, na podlagi 16. člena Statuta občine Dobrova- Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99 in 351/2008) sprejel naslednji
SKLEP
o ukinitvi statusa javnega dobra
1.	člen
Ukine se status javnega dobra na nepremični, parcelni številki 2127/27, v izmeri 45 m2, k.o. Šujica.
2.	člen
Nepremičnina iz prvega člena tega sklepa preneha imeti značaj zemljišča javnega dobra v splošni rabi in postane last Občine Do-brova-Polhov Gradec.
3.	člen
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu.«
Štev.: 371-0049/2011-4 Na Dobrovi, 12. oktobra 2011
Župan
Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar l. r.
pretege trudili. Potem smo si privoščili še nekaj minut počitka in že je sledil veličasten trenutek, ko smo pozorno prisluhnili razglasitvi rezultatov. Športni dan mi je bil zelo všeč, saj nam je prinesel veliko podvigov in novih preizkušenj. Po vrnitvi domov smo se odpočili ter si nabrali moči za nove šolske dni.
Kaja Pustovrh, 7. a
Malo drugače
V minulem tednu smo imeli običajni šolski dan naravnan malo drugače. Kako? Učenci od šestega do devetega razreda OŠ Polhov Gradec so se lahko podali v raziskovanje naše zelene dežele. Obiskali so slovenske pokrajine, po vrnitvi pa so si izmenjali mnenja, kaj so videli in kaj novega spoznali. S sedmimi razredi smo se odpravili na Dolenjsko. Pot nas je peljala do Valvasorjevega doma oziroma do gradu Bogenšperk, kjer nas je pričakala vodička, ki nam je razložila pisano zgodovino gradu, prav tako pa nas je popeljala po bogatih in zanimivih muzejskih zbirkah. Učenci so lahko slišali zanimivosti o Valvazorju ter si ogledali njegovo delovno sobo, v kateri hran^o izvirnik Slave Vojvodine Kranjske iz leta 1689. Vstopili so še v bakrotiskarno, kjer stoji kopya nekdanje tiskarske valjčne »preše«, ki pravzaprav prikazuje Valvasorjevo grafično delo. Raznovrstnost narave so si učenci približali s sprehodom skozi lovsko zbirko, pritegnila pa jih je tudi etnološka, v sklopu katere so spoznavali stara vraževerja in predmete, ki so jih v ta namen tudi uporabljali.
Sledili smo ciljem in se popeljali še do rojstne hiše Josipa Jurčiča, kjer so se učenci seznanili z življenjem in delovanjem pisatelja, hkrati so pokukali še v Krjavljevo kočo in se pred njo nastavljali še zadnjim toplim sončnim žarkom. Na poti domov smo se ustavili v bližnji jami, pozneje pa smo si pred gradom Žužemberk privoščili še zadnjo malico. Ves čas nas je spremljalo pryetno jesensko vreme, tako da smo naše popotovanje lahko prav tako končali v objemu pozitivnih misli in čustev.
Manja Žugman Širnik
Raziskovalni tabor - jaz mediator
Učenci smo se skupaj z učiteljico Ano Deutsch Sodnik in šolsko svetovalno delavko Simono Tonkli Gornjak odpravili za tri dni (od 23.do 25. septembra) na raziskovalni tabor Jaz mediator v Fieso. Prvi dan tabora je večina aktivnosti potekala na travniku. Najprej smo se med seboj malce bolje spoznali, se igrali različne socialne igre in osvojili osnove mediacye. Naslednji dan pa smo se seznanili z izvajanjem mediacye ter jo preizkusili prek igre vlog. Učenci so bili v vlogah mediatorjev zelo uspešni. Mediatorji smo si porisali tudi svoje majice, z logotipom »mediatorjev naše šole«. V prostem času pa smo se igrali različne igre (predvsem Twister in Acti-
vity), se sprehodili do Pirana, poklepetali in še kaj bi se našlo. V nedeljo, torej zadnji dan raziskovalnega tabora, smo še vedno aktivno vadili vlogo mediatorja in na koncu prejeli pohvalo.
Ana Deutsch Sodnik in Simona Tonkli Gornjak, mentorici tabora
Vsi zbrani
^ v •	J	J v «v «IVI
Srečanje sosednjih podružničnih sol
Na lanskem srečanju sosednjih podružničnih šol smo^se dogovorili, da bo letošnje srečanje pri nas, v Črnem Vrhu. In ker obljuba dela dolg, se je tako tudi zgodilo.
ljem smo podarili promocijsko gradivo, ki nam ga je priskrbela Občina Dobrova - Polhov Gradec, in unikatna darila, ki so jih izdelali učenci naše šole. Upamo, da bo ta dan vsem udeležencem, tako kot nam, ostal v lepem spominu. Komaj smo ujeli še nekaj časa, da smo učencem in učiteljem sosednjih šol pokazali našo novo pridobitev - igrišče. Učenci so se z navdušenjem še malo poigrali in že je prišel čas odhoda. Ob slovesu smo si obljubili, da se še vidimo in sploh ne dvomimo, da je taka oblika druženja postala že tradicionalna. Zato lahko rečemo le: »Naslednje leto nasvidenje v Sovodnju.«
Simona Planinc
Zbiranje učencev in učiteljic podružničnih šol
V četrtek, 22. septembra, so že navsezgodaj zjutraj začeli k nam voziti avtobusi, polni otrok. Kar malce nenavadno za naš majhen kraj. Pred šolo so se tako do devete ure zbrali učenci in učitelji podružnic Šentjošt, Lučine, Sovodenj in Javorje. Sto petdeset otrok in sedemnajst učiteljev je napolnilo travnik pred šolo. Vse nas je pozdravila gospa ravnateljica Albina Jerman Slabe in podžupan Občine Dobrova - Polhov Gradec gospod Franci Rejec. Namenila sta nam spodbudne besede in izrazila veselje ob tako množičnem druženju majhnih šol. V oblačno dopoldne smo se nato odpravili na pohod do bližnjih razglednih točk in po že jesensko obarvanem gozdu. Pot nam je v medsebojnem klepetu hitro minila. Ob vrnitvi smo goste presenetili s sladoledom, ki so nam ga podarile Ljubljanske mlekarne. Učite-
POŠ Črni Vrh, 1. razred: Tanja Kožuh, Teja Mavrer, Florjan Dolenec, Lovro Čuk, Urban Trobec in razredničarka Simona Planinc.
Dvodnevni pohod mladih planincev
September nam velikodušno deli sončne žarke in toploto, kot nalašč za planinske podvige. To smo izkoristili tudi mladi planinci OŠ Polhov Gradec in podružnice Črni Vrh ter se odpravili na dvodnevno potepanje po tolminskih gorah. Pridružili so se nam še starši in tako se nas je v soboto zjutraj, 24. septembra, v Poljubinju zbralo enaintrideset: trinajst mladih planincev, petnajst staršev oziroma spremljevalcev, vodnik Stane in mentorici Va-lerya in Simona.
Vrhovi okoliških vzpetin so bili že obs^ani s soncem in skupaj smo se z avtomobili odpeljali po ozki in v^ugasti cesti do Planine Kuk - našega izhodišča. Od tam smo se, natovor-jeni z nahrbtniki, peš odpravili do Planine Razor. Po dobri uri hoje smo prišli do koče, kjer smo se nastanili, okrepčali in se nato odpravili na Globoko. Kljub takemu imenu je prelaz kar visoko nad kočo, tako da smo zagrizli v kolena in splačalo se je. Že med potjo smo videli bunkerje - ostanke 1. svetovne vojne, na vrhu pa smo bili nagrajeni s pogledom na Bohinjsko jezero in bližnje ter daljne gore. Najbolj pridni raziskovalci so takoj našli še veliko ostankov bodečih žic, tako da za malico skoraj ni bilo časa.
Vendar nas je najbolj razburljiv del poti šele čakal, saj nam je vodnik Stane obljubil, da si bomo ob vrnitvi ogledali bunkerje oziroma rove, ki so izklesani v skale. Opremljeni s čelnimi svetilkami so se najbolj pogumni povzpeli na skalo in nato skozi rov. Iz njega so na drugi strani prihajali nasmejani obrazi nadebudnih planincev in njihovih staršev.
Pr^etno utrujeni smo se vrnili do koče, kjer smo imeli pozno kosilo, pripravo sob za spanje in izdelovanje bunkerjev v okolici koče. Ne smem pa pozabiti na praznovanje rojstnega dne prvošolke Kaje, ki je ravno tisto soboto dopolnila šest let. Od vseh planincev je dobila darilce, mi pa torto, ki so jo njeni starši prinesli
prav iz doline in je bila zato še toliko slajša.
Na dvodnevnih pohodih je najzanimivejši del spanje. Večina otrok ni še nikoli spala v planinski koči in še nikoli niso pripravljali postelje vodniku Stanetu. To pa ni kar tako, saj je treba poskrbeti za veliko malenkosti - koprive, kamenčki, vejice ^ No, s skupnimi močmi smo zmogli. Kljub naši skrbni pripravi pa je Stane pred spanjem še enkrat zelo sistematično in natančno pregledal svojo posteljo. Le zakaj?
Končno je živžav v koči potihnil in zaspali smo. A za šest zagnanih planincev je bila noč zelo kratka, saj je bilo treba vstati že ob pol petih zjutraj. Še v trdi temi smo se odpravili na
Vogel. Maticu, Tanji, Evi, Gabr^elu, Valer^i in meni zagotovo ni žal, da smo tako zgodaj vstali iz toplih postelj, saj smo bili na vrhu Vogla nagrajeni s prečudovito jutranjo zarjo in prebujanjem nedeljskega jutra. Ko je večina v koči šele začela vstajati, smo se mi že vrnili in zajtrk se nam je še kako prilegel.
Po zajtrku in slovesu od planinske koče nas je čakal še ogled sirarne na Planini Kuk. Ob vrnitvi v dolino smo se ustavili v Mostu na Soči, spili kavo in sok ter naredili skupno analizo pohoda. Vsi smo se strinjali, da je bilo super in da se vidimo na naslednjem pohodu v oktobru.
Mentorica: Simona Planinc
32
NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
24. oktober 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Popočitniška seja
O komunali, proračunu ter javnem redu in miru
Log - Dragomer, 28. september 2011 - Ložanso-dragomerski svetniki so po poletnem oddihu ponovno sedli v klopi. Na sedmi redni seji v prostorih Osnovne šole Log - Dragomer so na mize ponovno dobili obsežno gradivo, saj je bilo na dnevnem redu dvanajst točk. Med drugim so zopet odločali o komunalnem odloku, potrdili odlok o javnem redu in miru ter dali zeleno luč rebalansu pro-
računa.
Občinski svet je tokratno sejo začel s predlogi zdesetkanja dnevnega reda. Najprej je svojo odločitev o umiki urbanistične presoje poslovno stanovanjskega objekta - trgovine Dragomer predstavil župan Sumina, nato pa so svetniki odločali še o Gorjano-vem predlogu o umiku imenovanja predstavnikov javnih zavodov. Slednjega predloga svetniki niso podprli, tako da so na seji v nadaljevanju razpravljali o enajstih točkah.
Imenovanja
Po hitrem postopku so potrdili zapisnik in v enakem tempu nadaljevali tudi pri naslednjih treh točkah. Dosedanji direktorici Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Suzani Potočnik, so soglasno podelili vnovičen mandat za vodenje knjižnice. Na čelu te ustanove naj bi bila Potočnikova do decembra 2016.
Sejo so nadaljevali z imenovanjem predstavnikov Občine Log - Dragomer v dva javna zavoda. Z zbiranjem kandidatov so na občini začeli zadnji teden v avgustu, a do roka nobena politična stranka ali lista ni podala svojega kandidata, zato je vmes posegel župan Sumina, ki je občinskemu svetu predlagal svoja kandidata. V svet javnega zavoda Zdravstveni dom Vrhnika so občinski svetniki
tako imenovali SDS-ovo svetnico Hermino Šabanov, v svetu Javnega zavoda KPLB pa nas bo predstavljal Marko Kraner.
Kar nekaj časa so svetniki namenili tudi pobudam in vprašanjem, med počitnicami se jih je nabral zajeten kupček. Med drugim so občinsko upravo spomnili, naj nadaljuje z aktivnostmi za pospešitev postavitve protihrupnih ograj in avtocestnega priključka Lukovica ter loške poslovne cone. Občinski upravi so naročili, naj preveri možnost, da bi vrhniška upravna enota nekajkrat na teden prišla tudi v Občino Log - Dragomer, zanimalo pa jih je tudi, kakšna je osnova za pobiranje kanalščine.
Javni red in mir
Na tokratni seji so se svetniki lotili urejanja pomembnega področja - javnega reda in miru. O tej temi so sicer razpravljali že svetniki prvega mandata, ki so opravili prvo obravnavo odloka, druga obravnava odloka pa zaradi zaključka mandata starega občinskega sveta ni bila opravljena. Tako je težka naloga počakala na njihove naslednike. Ti so z urejanjem področja javnega reda in miru začeli na predpočitniški seji, ko so v prvo obravnavo dobili odlok, ki je temeljil na vrhniškem odloku iz minulega
leta. Na takratni obravnavi so podali kar nekaj pripomb na odlok, ki ga je Uprava med poletjem popravila oziroma se opredelila do pripomb. Posodobljeni odlok skupaj z dodatnim amandmajem je na seji dobil zeleno luč. Z odlokom bo tako urejeno varstvo javnega reda in miru, opredeljeni so prekrški in globe, v odloku pa je tudi zapisano, kdo je pristojen za izvajanje nadzora nad določbami odloka. Sicer pa so se svetniki na seji v večini strinjali, da je odlok predvsem usmeritev občanom, kaj je v tem okolju nezaželeno in česa se je treba izogibati. Svetniki so še poudarili, da odlok ni idealen in ga bodo, ko bodo našli boljše rešitve, po potrebi tudi popravili.
Ponovno o komunali
Svetniki so največ časa namenili stalnici zadnjih nekaj sej, komunalnemu odloku, ki so ga na predpočitni-ški seji zavrnili. Tokrat so mu v prvi obravnavi, s kar nekaj pripombami, sicer dali zeleno luč. Najbolj ključne pripombe sprememb odloka ložan-sko-dragomerskih svetnikov so, da bi skupščina KPV o večini pristojnosti glasovala na podlagi dvotretjinske večine, kar bi onemogočilo samo-odločanje vrhniških predstavnikov. Svetniki so podprli tudi predlog o
zmanjšanju števila članov skupščine iz dvanajst na osem, in sicer naj bi Borovnica in Log - Dragomer imela po dva predstavnika, Vrhnika pa štiri. Strinjali so se tudi, da bi se skupščina sestala najmanj dvakrat na leto ter s korekc^skimi popravki. Na seji se je ponovno razvila polemika o potrebi nadzornega sveta, ki ga v predlaganem odloku ni, namesto njega naj bi nadzor opravljala kar skupščina. O uvajanju nadzornega organa je svet glasoval, a mu ni prižgal zelene luči. Komunalni odlok bodo v drugi obravnavi še enkrat obravnavali vsi tr^e občinski sveti, vrhniški in borovniški že konec septembra oziroma v začetku oktobra, ložansko- dragomerski pa na eni izmed prihodnjih sej. Odlok bo sprejet šele potem, ko ga bodo v popolnoma enakem besedilu sprejeli v vseh treh občinah.
Proračun
V	zadnjem delu seje so svetniki na mize dobili še nov občinski proračun. Rebalans prinaša 27 tisočakov manj sredstev, kot je bilo predvideno, nekaj tudi zaradi rebalansa državnega proračuna, zaradi česar bo v ložan-sko-dragomerski proračun priteklo manj sredstev, kot je bilo načrtovano.
V	rebalansu proračuna se večinoma
večajo oziroma manjšajo sredstva na posameznih postavkah v zneskih do deset tisočakov. Nekoliko več denarja, in sicer 22 tisoč evrov več, bodo namenili za vzdrževanje cestišč ter pometanje in čiščenje lokalnih cest. Pri prvotnem proračunu je uprava v primerjavi s prejšnjimi leti sredstva za vzdrževanje znatno zmanjšala in se pri tem nekoliko uštela, tako da se sredstva sedaj večajo. Več sredstev bodo namenili tudi za dokumenta-c^o za kanalizac^o, in sicer se na tej postavki sredstva večajo za 51.000 evrov, ki bodo namenjena pridobivanju soglas^, overitvam, pripravi vloge za kohez^ska sredstva ter pre-projektiranje.
Popolna novost v rebalansu je ureditev potoka Malenščica. V srednjem delu bo ureditev financirala država, spodnji del od mostu na Šolski cesti do regionalne ceste pa bo financirala občina. Za sanacjo je v proračunu predvidenih 70 tisočakov. Denar bodo namenili tudi za idejno zasnovo ureditve potoka Snešak ter postavitev dveh vodomernih jaškov na Logu, v skupni vrednosti 42 tisoč evrov.
Če bo občini uspelo realizirati vse načrtovane projekte, se bo morala zadolžiti za skoraj 207 tisoč evrov, kar pa se, glede na poročilo o izvrševanju proračuna v prvi polovici leta, ki so ga svetniki prav tako obravnavali, najverjetneje ne bo zgodilo. Reali-zac^a je bila v tem obdobju 42,2-od-stotna.
Sicer pa so čisto na koncu seje svetniki potrdili še ukinitev statusa grajenega javnega dobra ob regionalni cesti ter se seznanili z realizac^o sklepov občinskega sveta.
Vesna Erjavec
O trgovini na referendumu
Log - Dragomer, 13. oktober 2011 - Log - dragomerški svetniki so na sinočnji seji le sprejeli odločitev v zvezi s poslovno - stanovanjskim objektom - trgovina Dragomer, in sicer da bodo odločitev prepustili ljudstvu. Dragomerčani in Lukovčani naj bi o usodi trgovine odločali na volilno nedeljo 4. decembra. Kakšen bo referendum in referendumsko vprašanje naj bi svetniki odločili prihodnji teden, ko se bodo zopet sestali na izredni seji. Sicer pa so včeraj svetniki na seji sprejeli še eno pomembno odločitev, in sicer so v nasprotju z Vrhniko in Borovnico s 7 glasovi proti in 6 za, zavrnili predlagani komunalni odlok.
Včeraj so svetniki udarili po mizi že pri prvi točki izredne seje. Tokrat naj bi v drugi obravnavi potrdili novi Odlok o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, ki so ga konec septembra na Vrhniki, brez upoštevanja dveh ključnih pripomb log - dragomerškega sveta, že potrdili, potem so mu zeleno luč z malo spremembo dali še Borovničani. Na koncu naj bi kocka padla sinoči in ta je padla, padel pa je tudi novi komunalni odlok. Odločitev je bila sicer tesna, jeziček na tehtnici je prevesil le en glas.
Prvo potezo so na seji naredili štirje svetniki - Cukjati, Šabanov, Kosednar in Tr-ček, ki so vložili amandma, ki bi v Odlok ponovno uvedel Nadzorni svet. Sicer pa so nasprotniki Odloka na seji poudarjali, da je treba vztrajati pri sklepih iz prejšnje seje. Takrat so svetniki med drugim sprejeli sklep, da bi komunalna Skupščina o večini zadev morala glasovati z dvotretjinsko večino. Ponovno so poudarjali, da bi sicer z navadno večino Vrhnika odločitve lahko sprejemala kar sama. Prepričal jih ni niti vrhniški argument, ki so ga podprli tudi v Borovnici, da bi tako visok kvorum lahko pomenil blokado dela skupščine. Svetniki so poudarjali, da mora Log - Dragomer pokazati svojo hrbtenico ter se upreti vrhniški nadvladi.
Najprej so Log - Dragomerčani glasovali o predlaganem amandmaju, ki mu niso dali zelene luči. Nato je bilo na vrsti še podpora predlaganemu komunalnemu odloku, ki mu je večina svetnikov pokazala rdeč karton.
Na mize so svetniki dobili tudi potrditev urbanistične presoje za izgradnjo po-slovno-stanovanjskega objekta - trgovine v Dragomerju. Tokrat so v dodatnem gradivu dobili tri sklepe, med drugim, da bi o projektu poslovno - stanovanjskega objekta - trgovina Dragomer na referendumu odločali občani. Razprava se je na seji razpletla predvsem glede sklepov in referenduma, med drugim je občinska uprava svetnikom odgovorila, da naj bi referendum razpisali 4. decembra, odločali pa naj bi Lukovčani in Dragomerčani. Pojasnili so tudi, da bo o referendumskemu vprašanju in ostalih vprašanjih povezanih z referendumom, svet odločal čez teden dni. Svetniki so se med drugim še spraševali ali je smiselno še pred odločitv^o ljudstva potrditi tudi ostala dva sklepa. Ta sta nato dobila svetniško večino, in sicer je občinski svet potrdil urbanistično presojo, vendar bo ta stopila v veljavo le v primeru, da bo projekt potrjen tudi na referendumu. Svetniki pa so še sklenili, da bodo o podelitvi stavbne pravice in o ureditvi drugih premoženjskopravnih vprašanj odločali, ko bodo pripravljeni finančni in pravni elementi za odločitev.
Vesna Erjavec
Občina Log - Dragomer je dobila podžupanjo
Branimira Brecelj je pod-županja Loga - Dragomer-ja.
Za svojo desno roko je Mladen Sumina, župan Loga - Dragomerja, izbral Bra-nimiro Brecelj iz vrst DeSusa. Svojo odločitev je predstavil na sedmi redni seji občinskega sveta. Kot je pojasnil Sumina, naj podžupanja ne bi pokrivala nekega posebnega področja, temveč naj bi podžupanske naloge opravljala po županovem naročilu in občino predstavljala na nekaterih prireditvah in dogodkih. »Pri imenovanju je prevladovalo obojestransko prepričanje o možni visoki stopnji medsebojnega zaupanja in povsem praktični razlogi, saj bo Branka Brecelj kot mlajša upokojenka lahko namenila dovolj časa in energ^e za delo in poslovode-nje občine,« je svojo odločitev o imenovanju Brecljeve za podžupanjo pojasnil župan.
Sicer pa nam je Branimira Brecelj zaupala, da ji imenovanje za podžupanjo pomeni izkaz velike časti in obenem prinaša veliko odgovornost. Kot je pojasnila, se bo zavzemala za realizac^o čim več dobrih projektov občine. »Želim povezati svetnike Loga, da bomo skupaj s konstruktivnimi predlogi pripomogli k razvoju našega dela občine,« je še dodala podžupanja.	Vesna Erjavec
Novičke iz Občine Log - Dragomer • Novičke iz Občine Log - Dragomer
Poslovna cona Log - na vrsti je sedaj občina
Tako je nadaljnje postopke v povezavi z organizacijo poslovne cone na Logu pojasnil direktor občinske uprave Andrej Kos. Kot je spomnil, so v maju javno razgrnili OPPN za poslovno cono ter dokument tudi javno obravnavali. Prejefi so kar nekaj pripomb, do katerih so se že opredelili pripravljavci, sedaj pa naj bi se do odgovorov pripravljavcev oziroma pripomb opredelila še občina. Kos sicer pričakuje, da bo občina stališča sprejela do konca leta.
V nadaljnjih postopkih bodo pripombe, ki bodo dobile zeleno luč, vnesli v dokument in tega ponovno poslali nosilcem različnih instituc^, med drugim tudi Darsu ter Arsu, ki naj bi dala tudi soglasja. Postopki za ureditev poslovne cone na Logu potekajo že od konca leta 2006. Kljub temu direktor Občinske uprave opozarja, da izgradnja poslovne cone še ni zelo blizu realizac^i, saj med drugim še vedno ostaja odprto vprašanje izgradnje komunalne infrastrukture: »Komunalna infrastruktura ni programsko rešena, kar je velik problem. Najti bo potrebno model, kako priti do izgradnje infrastrukture - čistilne naprave, dostopnih cest, odvodnjavanja
Kmalu bo jasno, koliko vode izgine v Logu - Dragomerju
Na dveh vodovodnih vhodih v občino bosta namreč postavljena vodomerna jaška. Idejo za postavitev jaškov, s pomočjo katerih bo občina ugotovila, kolikšne so vodne izgube na območju Loga, Lu-kovice in Dragomerja, so na eni izmed sej dali občinski svetniki. Le-ti so bili namreč presenečeni nad podatki Komunalnega podjetja Vrhnika o velikanskih vodnih izgubah. Na vrhniški komunali namreč vod^o podatke za celotno območje, ki ga pokrivajo. Takrat so svetniki predlagali, da bi bilo na vhodu v občino smiselno postaviti vodomerne jaške za nadziranje vodne izgube. En jašek bo tako postavljen na cevovodu ob Tržaški cesti, kjer trenutno poteka gradnja kolesarskih poti in pločnikov, drugega pa bodo postavili na cevovodu, ki iz Bevk vodi proti Logu. Z vodomernima jaškoma bo mogoče spremljati porabo in izgube v občini.
24. oktober 2011
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
33
Kosilnice ob nedeljah ne bodo več ropotale
Svetniki Loga in Dragomerja so na septembrski redni seji sprejeli Odlok o varstvu javnega reda in miru v Občini Log - Dragomer, ki s svojimi določili posega v ustaljen vsakdan Ložanov, Lukovčanov in Dragomerčanov. Odlok prinaša številne novosti, ki jih v starem vrhniškem odloku ni bilo, spremenile pa so se tudi globe.
Kot je pojasnil Andrej Kos, direktor občinske uprave, je glavni namen odloka urejanje področja javnega reda in miru. »V osnovi namen odloka ni kaznovanje, temveč preventiva v smislu, da se z Odlokom opozori, kaj ni zaželeno.« Kot je še dodal, namen odloka ni polnjenje proračuna, temveč preventiva. Če pa občani opozoril ne bodo spoštovali, jih bodo redarji lahko tudi oglobili. In kaj v okolju ne bo zaželeno? Odlok prinaša omejitve na področju povzročanja hrupa. Tako ne bo dovoljeno med nočnim počitkom od 22. do 6. ure ter ob nedeljah in praznikih ljudi motiti s hrupom. Med drugim ob nedeljah in praznikih ne boste več smeli kositi trave, žagati drv ali uporabljati drugih hrupnih strojev. Določila ne bodo veljala za
kmet^ska opravila, če bodo ta potrebna zaradi delovnega procesa ali vremenskih razmer ter v primeru nujnih vzdrževalnih posegov. Če določil ne boste spoštovali, vas bodo medobčinski redarji lahko kaznovali s plačilom globe v višini 100 evrov.
Nepobran pasji iztrebek vas bo po žepu udaril s 100 evri
Z novim odlokom bo bistveno bolje urejeno tudi področje ravnanja z živalmi. Problematika, ki so jo svetniki in številni občani izpostavljali že dlje časa, bo tako le dobila epilog. V naselju in na javnih poteh boste lastniki psov le-te morali imeti na povodcu, za njimi boste morali pobirati tudi iztrebke in če se boste na nova pravila
požvižgali, vas bodo redarji kaznovali z globo sto evrov. Odlok poleg tega jasno sporoča, da je ščuvaje in ustrahovanje s pomočjo psov nezaželeno, predvidena pa je kazen 230 evrov.
Petelini med nočnim počitkom ne bodo smeli kikirikati
Tiho bodo morali biti tudi psi in druge živali. Novi odlok oziroma njegov »petelinji amandma« določa, da v naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psov ali drugih živali, ki s svojim laje-žem oziroma oglašanjem med 22. zvečer in 6. zjutraj pri počitku mot^o občane. Kot je pojasnil občinski direktor, Odlok sicer daje možnost kaznovanja v primeru, da bodo živali s svojim oglašanjem motile nočni počitek, a kot opozarja, je ključna besedica »mot^o«. Kot je razložil Kos, redarstvo naj ne bi ukrepalo v primeru, če bo šlo za enkratno oglašanje oziroma oglašanje v izjemnih okoliščinah, temveč le takrat, ko bo šlo za ponavljajoč, vsakodneven glasen lajež, kikirikanje ali drugo glasno oglašanje. Pozimi na pločnikih ne bo več kupov snega Novi odlok namreč prepoveduje odlaganje
Če boste travo kosili ob nedeljah in praznikih, Nevestni lastniki pasjih ljubljenčkov, ki ne po-
boste ob 100 evrov.
birajo iztrebkov, bodo kaznovani s stotimi evri.
Kup snega ali ledu na pločniku ali cesti pa vas bo po žepu udaril z 250 evri.
snega ali ledu na cesto, prepovedano pa je tudi močiti vozišče ali ovirati odtekanje vode z njega. Med drugim na vozišču ne boste smeli pustiti svojih zabojnikov za smeti ali drugih predmetov, zagrožena globa za ta dejanja pa je 250 evrov.
Odlok prinaša še druga pravila s področja varstva cest in javnih površin. Tako se v športnem parku ne boste več smeli voziti s svojimi jeklenimi konjički, brez soglasja občine na javne površine ne boste smeli postaviti letnega vrta ali drugega objekta, na javnih površinah pa bo kaznovano tudi namerno poškodovanje dreves, grmičevja ali cvetja.
Za sežiganje smeti boste ob dvestotaka
In to ne glede na to, ali boste komunalne ali druge odpadke sežigali na zasebni ali javni površini, poleg tega boste morali sanirati kurišče in komunalne odpadke odpeljati na depon^o. Glasno kričanje, prepiranje in nedostojno vedenje, s katerim bo posameznik vznemirjal oziroma ogrožal ljudi ali jih žalil in s tem škodil njihovemu ugledu, bo kaznovano s stoštiride-setimi evri.
Če ga boste javno kazali oziroma se na javnem mestu predajali posteljnim užitkom, boste ob 230 evrov, za čečkanje na objektih vas bodo kaznovali z 210 evri, še dvajset evrov več pa bodo morali odšteti ujeti vandali, ki bodo poškodovali spominska obeležja, javno infrastrukturo in igrala na otroških igriščih. Poleg globe bo moral kršitelj poravnati še nastalo škodo. In če boste ugovarjali redarjem in ne boste spoštovali njihovih ukrepov, vas bo to po žepu udarilo še z dodatnimi 370 evri. Kaznovani bodo tudi vsi tisti, ki bodo lažno naznanili prekršek.
Vesna Erjavec
Zelena luč sanac^i potoka Malenščica
Dragomer, 5. oktober 2011 - Agencya RS za okolje in prostor ter Občina Log -Dragomer bosta v oktobru začeli s sanacyo srednjega in spodnjega toka potoka Malenščica. Arso je že pred časom odobril sredstva za sanacyo srednjega toka, sedaj pa so s sprejetjem rebalansa proračuna in soglasy občanov prižgali zeleno luč projektu tudi v občini. S protipoplavno sanac^o naj bi pohiteli, saj naj bi bila dela končana še pred zimo.
V Dragomerju so se v času izida Našega časopisa že lotili sanac^e potoka Malenščica, ki bregove prestopi ob vsakem večjem nalivu, posebno veliko težav pa je potok povzročil tudi ob lanskih poplavah. Sedaj naj bi okoliški prebivalci le nekoliko lažje zadihali, saj bo potok po sanac^i v svojo strugo sprejel veliko večje količine vode.
Arso bo za protipoplavne rešitve srednjega toka med Šolsko cesto in Staro cesto namenil 80.000 evrov, Občina Log - Dragomer pa je v
rebalansu proračuna za sanac^o struge med hišami namenila 70 tisočakov. S temi sredstvi naj bi strugo razširili, s čimer bo Malenščica namesto sedanjih 1,5 m3/s sprejela 6,5 m3/s. Tolikšen pretok bo zadostoval ob petletnih vodah, ob stoletnih pa bo kljub ukrepom potok še vedno prestopil bregove. Projektantka iz Hidrotehnika Špela Lakota Jeriček nam je pojasnila, da so tak pretok izbrali, ker je tolikšen propust pod Šolsko cesto.
V delu, ki ga bo financiral Arso, bodo ohrani-
V oktobru bosta ARSO in Občina Log - Dragomer začela s sanac^o struge potoka Malenščica. Ukrep naj bi zadostoval ob petletnih vodah.
li odprt naklon, strugo bodo nekoliko razširili in brežino uredili z večjim skalami. V delu, ki ga bo financirala občina, pa bodo potok občutno razširili in poglobili, in sicer naj bi zagotovili širino 1,80 metra in globino 1,60 metra. Sedaj je potok v najožjem delu širok 0,75 metra. Del
potoka, ki gre skozi naselje, bodo uredili z betonskim zidom. Ker je potok v zasebni lasti, z njegovo širitv^o pa bodo morali izvajalci še nekoliko bolj poseči v sosednja zemljišča, so na občini morali pridobiti soglasja za posege. Kot nam je pojasnila Tanja Krušič iz Občinske uprave, so vsa soglasja že na občini, tako da ni nobenih ovir več za sanac^o.
Z načrtovanimi posegi v strugo pa kljub temu ne bo zagotovljena protipoplavna varnost ob stoletnih vodah. Kot je na septembrski predstavitvi projekta pojasnila projektantka Lakota Jeriček, bi bilo zaradi večje poplavne varnosti treba narediti odvod poplavne vode proti Dra-gomerskemu potoku, zato je ob sedanji sanac^i že predvideno tudi čiščenje dveh že obstoječih jarkov. Nekoč v prihodnosti naj bi rešitve iskali še v zadrževalniku ter v sanac^i najvišjega dela Malenščice.
Vesna Erjavec
Urbanistična presoja poslovno-stanovanjskega objekta v Dragomerju
Na pobudo Odbora za urejanje prostora (20. 9.) je civilna iniciativa pridobila od neodvisnega pooblaščenega strokovnjaka Mnenje o urbanistični presoji za izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta - trgovina Dragomer. Glavna ugotovitev je, da Vloga za potrditev urbanistične presoje ni v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju. V vsebinski obrazložitvi mnenja pa so navedena določila obeh odlokov (vrhniškega, 1999, in odloka za Dragomer, 1995), ki so upoštevana, in določila, ki so v urbanistični presoji kršena. Na kršitev določil vrhniškega odloka je Civilna iniciativa za trgovino že spomladi opozorila občinsko upravo, župana in z njimi seznanila občane na zboru 15. 2. 2011.
Na isti seji odbora je bil podan predlog, da se obravnava in sprejem Urbanistične presoje umakneta s seje občinskega sveta s pobudo, da občinska uprava pridobi novo urba-
nistično presojo, ki jo pripravi ustrezen strokovnjak. Na naslednji seji odbora in občinskega sveta bo po 10. oktobru 2011 na dnevnem redu nova oz dopolnjena urbanistična presoja in mnenje neodvisnega strokovnjaka, ki ga bo pridobila civilna iniciativa.
Civilna iniciativa pričakuje, da bodo člani odbora in svetniki vztrajali pri spoštovanju zakonodaje. To pomeni, da urbanistične presoje ne bodo podprli, če postopek njenega sprejemanja ne bo izpeljan v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju.
Glede na to, da bo nov občinski prostorski načrt prišel v kratkem v javno obravnavo, bi bilo korektno, da bi tudi odločitev o tem, katere centralne dejavnosti v načrtovanih treh centrih (ŠP Log, ŠP Dragomer, ob šoli) naše občine želimo razvrati. Na sejah odborov za urejanje prostora in negospodarstvo (14. 6. 2011) so dali pobude o vsebinah dejavnosti
(za območje ŠP Dragomer poleg obstoječih še dnevno varstvo ostarelih, civilna iniciativa predlaga še vaški - krajevni trg). Občinski svet je sprejel le pobude za območje pri šoli, ne pa tudi v Dragomerju in na Logu. Racionalno bi bilo občini najprej določiti vsebino dejavnosti za vse tri centre. Na podlagi demokratično izražene volje ljudi o predlaganih dejavnostih ter ob spoštovanju načela prevlade javnega interesa nad zasebnim in trajnostnega razvoja bi v novem občinskem prostorskem načrtu predvideli izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov za Log, Dragomer in center ob šoli.
Za krajane Dragomerja je pomembna informac^a, da župan predloga delovne skupine za trgovino, da bi občina investirala v izgradnjo večnamenskega občinskega prizidka, v katerem bi bila tudi trgovina, ni dal v presojo občinskemu svetu.
Olga Drofenik, Stanislav Plevnik
Krajani ustanovili Gradbeni odbor Vrhovčeva - Rosovše
Kot je pojasnil predsednik petčlanskega odbora, Marjan Trček, je bilo ustanavljanje tovrstnih odborov navada še v stari vrhniški občini. Njihov trenutno glavni cilj pa bo razširitev Vrhovčeve ceste ter ureditev kanalizac^e in javne razsvetljave Rosovše. Gradbeni odbor bo, kot je pojasnil Trček, gonilno kolo, ki bo čim hitreje poskušalo vleči postopke naprej. Petčlanski odbor naj bi tako občini pomagal pri pripravi projektov in pridobivanju soglas^. Prva naloga odbora bo razširitev Vrhovčeve ceste - Rosovše. Kot je pojasnil direktor Občinske uprave Andrej Kos, sta na Vrhovčevi cesti dve precejšni težavi. Prva je na delu ob regionalki, kjer se je vdrla cesta na robu, tam bootreba zgraditi približno deset metrov opornega zidu. Druga težava pa je na drugi strani, kjer je zaradi škarpe, ki stoji na cestnem telesu, cesta zelo ozka. Prvo težavo ob regionalki so na občini
začeli reševati s pridobivanjem ponudb za projektiranje. Kot je pojasnil Kos, naj bi bili projekti končani letos, cesto pa naj bi v tem delu popravili v naslednji gradbeni sezoni. Soočili so se tudi z drugo težavo: z lastniki škarpe se dogovarjajo, da bi jo prestavili s cestišča. Sicer pa gradbeni odbor za razširitev oziroma ureditev Vrhovčeve ceste najprej predlaga podreti kamnito škarpo pod hišo Dolžanovih, ki stoji na občinskem zemljišču. Odborniki so že začeli pripravljati projekte za kanalizac^o, v katerih bodo podali finančno oceno stroškov, županu pa bodo predlagali, da se v proračunu za prihodnje leto zagotov^o sredstva za celovito rešitev kanalizac^e Rosovše. Sočasno z ureditv^o Vrhovčeve ceste in kanalizac^e pa bo po mnenju odbora treba položiti še cevi za javno razsvetljavo in na tak način urediti tudi to težavo.
(VE)
34
NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
24. oktober 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Vloge za znižano plačilo vrtca nič več na občino
V	prihodnje boste starši le-te morali oddati pristojnemu centru za socialno delo, so sporočili iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V prihodnjem letu bo namreč začel veljati novi zakon, po katerem boste vloge morali oddati na novih obrazcih, na CSD pa jih bodo sprejemali od 1. decembra naprej. Tisti, ki ste vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2012 morebiti že oddali, boste to morali storiti še enkrat. (VE)
V	teh dneh nastavljajo vabe za lisice
Slovenska veterinarska uprava je 1. oktobra začela z akcjo cepljenja li-oma potekala bodo posebej za to izurjeni piloti s športnimi letali nastavljali vabe, ki so namenjene cepljenju divjih živali proti steklini. V času akcje na Veterinarski upravi lastnikom psov priporočajo, naj imajo svoje ljubljenčke na povodcih. Sicer pa poskušajo s polaganjem vab aktivno zaščititi populacjo lisic v slovenskih gozdovih in tako preprečiti širjenje stekline. Akcjo opravljajo predvsem zaradi varovanja ljudi pred to izredno nevarno boleznjo. In kaj morate storiti, če naletite na vabo na svojem dvorišču? Vabo primite z vrečko in jo odvrzite v najbližji grm ali v smeti. Če pa je vaba kljub temu prišla v stik s sluznico ali svežo rano, tako mesto dobro sperite, umjte z milom in nemudoma obiščite antirabično ambulanto. Sicer pa je v času polaganja vab priporočljivo izogibanje potepuškim in divjim živalim. (VE)
Dragomersko otroško igrišče je jabolko spora
Otroško igrišče, ki gaje Občina Log- Dragomer s pomočjo sredstev Barja z zaledjem oziroma njegovega evropskega programa Leader lani postavila Na Grivi, že dlje časa buri duhove. Bližnjega soseda namreč že precej dolgo
moti otroška radost na igrišču. Nezadovoljni pa so tudi starši, ki svoje izkušnje sporoča-
i*— i		
		
	m m	
jo na občino, izrazili pa so jih tudi na občinskem spletnem forumu. »Sobotna izkušnja kaže na to, da nekateri ne prenesejo otroškega smeha in pogovorov. Konkretno - sosed nas je dvakrat pošteno ozmerjal in zagrozil, če ne bomo tišji. Jakost je bila sicer normalna. Prisotna sva bila dva zgrožena starša,« je na forumu pred dobrim letom zapisala »Drago-merčanka«. Od takrat so se pritožbe staršev in tudi soseda vrstile.
Sedaj otroškemu igrišču grozi zaprtje. Kot so nam sporočili iz občine, so prejeli pismo sosedovega odvetnika, v katerem ta zahteva odstranitev igrišča, sklicuje pa se na Zazidalni načrt Dragomer iz leta 1977. No, direktor občinske uprave Andrej Kos pravi, da igrišča ne bodo odstranili, saj niso kršili nobenega zakona. Kot pojasnjuje, Zazidalni načrt Dragomer res ni predvidel gradnje otroškega igrišča, a ker je bil realiziran, je bil leta 1995 z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih stari načrt razveljavljen. Po PUP- u, ki je sedaj v veljavi še do sprejetja OPN-ja, pa se otroško igrišče v Dragomerju lahko gradi. (VE)
Ličkanje koruze pod Vrbičevem kozolcem
Ličkanje koruze
Ves potek ličkanja je s kamero posnel Tone Pezdir. Župani in predstavniki odbora
Prikaz starega običaja
V naši Občini Log - Dragomer imamo v kulturnem društvu tudi odbor za varovanje kulturne dediščine in prikaz starih običajev. Med drugim spomladi čistimo občino, tekmujejo kosci in grabljice, najbolj množično pa je ličkanje koruze. Slednje smo pripravili tudi letos - že tretje po vrsti, prišlo pa je skoraj sto obiskovalcev.
Organizacja dogodka terja veliko dela in odgovornosti. Na sestanku se predhodno zmenimo glede porazdelitve dela. Log prevzamem jaz, Jožica Trček, tajnica odbora, pa prevzame Dragomer in Lukovico. Za koruzo sem se že spomladi dogovoril z Mimi in Marti Štrukelj, ki sta jo nedavno tega pobrali dve ekipi trgačev. Voznika traktorjev sta bila kot vedno Marko Remškar in Bojan Brajovič oziroma kar celotna družina Brajovič. Vsem, ki ste pobirali koruzo, se lepo zahvaljujem.
Pri pripravi Vrbičevega kozolca za ličkanje je Marko Remškar nepogrešljiv. Iz kozolca odpeljemo kmetjske stroje, nato pripeljemo mize in klopi ter seveda koruzo. Mogoče velja omeniti, da po koncu ličkanja Remškar vso slačevje (liste od koruznih strožev) odpelje na njivo nazaj.
Veliko zaslug za prikaz ličkanja ima gotovo Matjaž Mlinar, gospodar bifeja Mlinček in tudi gospodar lepega kozolca, kjer nam odstopi še
elektriko in sanitarje. Kozolec je starejši kot unionska pivovarna, saj nosi letnico 1863. Ker je kozolec lesen, smo poskrbeli tudi za požarno varnost.
Naše tretje ličkanje po vrsti je zelo lepo uspelo. To so mi naslednji dan pritrjevali udeleženci srečanja. Za pogostitev je bilo dobro poskrbljeno, ker so grabljice in druge gospodinje veliko napekle, za piko na i pa so bile na voljo še okusne klobase. Tudi jabolka in grozdje družine Brajovič je pri prikazih naših običajev skoraj nepogrešljivo. Seveda smo poskrbeli za žejo z dobro vinsko kapljico in jabolčnim moštom. V kup koruze smo za razvedrilo zakopali majhne zaklade, najgloblje pa je bila zakopana steklenica žganja tako kot v starih časih. Za glasbeno stran dogodka sta poskrbeli Hendrika Gutnik s harmoniko in naša mlada lepa pevka Andreja Kavčnik. Ves večer je goste na harmoniki zabaval tudi Tone Košir.
Imeli smo tudi živo glasbo.
V veliko veselje pa mi je, da so se prireditve udeležili tudi štirje župani: Janez Cimperman z Iga, Stojan Jakin z Vrhnike, Metod Ropret iz Brezovice in naš župan Mladen Sumina ter pod-županja Branka Brecelj.
Trudil sem se, da bi vse dogodke čim bolje opisal in omenil vidnejše osebe - od naših domačih z Loga, Dragomerja, Lukovice, Notranjih Goric, Brezovice, Dobrove, Plešivice, Drenovega Griča in Bevk do Minke in Hanze, Jereba in njegove žene Marinke in njihovih prjateljev iz Nizozemske - Beti in Fredja. Ob koncu bi se zahvalil vsem tistim, ki ste kakor koli pomagali pri prireditvi, če se je pojavil kakšen spodrsljaj, pa prosim, oprostite.
Ludvik Rožnik
Pisati ali ne in za koga
V	zadnji št. NČ je bil obširen »predvolilni« intervju z našim županom, kjer podobno, kot nekaj tednov prej v Nedeljskem dnevniku, župan tarna nad drugimi in promovira sebe. Moti ga tudi pisanje nekaterih, ki imajo drugačno mnenje ali celo na kaj opozarjajo. Želi, da se vse razčiščuje na občinskem svetu in odobrava konstruktivne predloge in rešitve.
V	prejšnjem mandatu sem na sestankih svetniške skupine in sejah OS dal daleč največ pobud in predlogov (nekateri niso dali nobene) in postavil kup vprašanj. Tako delam in bom delal tudi v tem mandatu, če to koga moti, naj ga moti. Ko so konec leta 2007 odobrili evropska sredstva za eno prvih kanalizacj s čistilno napravo v Ptuju ali Ormožu, sem predlagal županu, da poiščemo preverjene projektante, da nam čim prej izdelajo projekt. Rekel je, da se pripravlja razpis, pozsneje pa je na vsako vprašanje svetnikov odgovoril, da se projekti delajo ...
Aprila 2011 je bila predstavitev idejnega projekta (4. področje) kanalizacje za Log, konec junja 2011 je bil objavljen razpis za projektiranje kanalizacje na Lukovici in hkrati smo izvedeli, da se ne bo delal ločen sistem, ker je tam, kjer se zaračunava kanalščina, že izdelan kombiniran sistem. Zanimivo je tudi, da je bil idejni projekt kombiniranega sistema kanalizacje za naše območje izdelan že leta 2004 v okviru strategje razvoja Občine Vrhnika kot podlaga za izdelavo OPN (občinski prostorski načrt).
Izkušen projektant z nekaj poznavalci iz KS skicira idejno rešitev za celotno občino v nekaj urah, v nekaj dneh bi lahko imeli idejni projekt, in to v enem kosu (ne v štirih), in to leta 2008. Pred tremi leti sem prinesel telefonsko številko podjetnika, ki nam bi zastonj za preizkus montiral nekaj svetil LED za javno razsvetljavo (90 % manjša poraba elektrike od klasičnih žarnic) in prospekte za luči s sončnim napajanjem. Po enem letu sem vprašal, zakaj se ni nič zgodilo in župan je odgovoril, da svetloba LED ni ekološko sprejemljiva in da se pripravljata celovita rešitev in študja ...Študja se še dopolnjuje, trenutno je predvideno več kot 400 luči, nekje celo na 20 m. Slovenj Gradec, ki je letos zamenjal vso javno razsvetljavo s svetilkami LED, je obiskala delegacja iz Melbourna, ki namerava narediti enako v sodelovanju s slovenjgraško firmo.
Tri leta se nekje praši ponudba za sončno elektrarno na šoli. Ker imamo stalno stroške in težave s streho na šoli in ker se bo v letu 2012 subvencjoniranje solarne elektrike zmanjšalo, sem spomladi predlagal, da se južna stran strehe šole da v najem investitorju in da se ob začetku počitnic to realizira. Župan je rekel, da imajo preveč dela z razpisi. V enem dnevu sem dobil dve ponudbi. Vse naredjo drugi, investitor 25 let plačuje občini in uredi in vzdržuje streho, za 100 kW se razbremeni omrežje itn.
V občini in šoli so štirinajst dni ugotavljali, kdo bi moral vedet, kolikšna je površina strehe, zgodilo se ni nič, le župan je na seji, kjer se
take stvari razčiščujejo, povedal, da ima strokovno mnenje, da streha naše šole ni primerna za solarno elektrarno.
Sami presodite, kaj je konstruktivno in ali je o takih stvareh treba tudi kaj napisati. NČ naj bi delali bralci, in to je prav. Vsaj člani OO Desus Log - Dragomer bodo obveščeni, resnica pa tako pride na dan.	Ciril Krašovec
Pripis uredništva
V uredništvu prosimo pisce prispevkov, naj Naš časopis ne postaja poligon za medsebojna politična obračunavanja. Naj ta, če je že potrebno, poteka na občinskih sejah, v uredništvu pa se bomo tovrstnim člankom izogibali.
Gašper Tominc
Spoštovani kolega Ciril Krašovec, občinski svetnik stranke DESUS!
Odgovoril bi le to, da odklanjam takšno komunikacjo med občinskimi funkcionarji preko Našega časopisa, kajti ne želim zapravljati ugleda glasila in tudi občine ne. V odnosu do materialno dokazljivih dejstev nimaš nikakršne podlage za takšna pavšalna podtikanja in navajanja neresnic. Mnoge tvoje pobude so strokovno in pravno zelo pomanjkljive. V kolikor ti je v čast in ponos, da na ta način skrbiš za lastno promocjo in morda tudi za promocjo stranke DESUS, počni to še naprej. Želim ti veliko sreče.
Mladen Sumina, župan
Jesenska tržnica v Dragomerju
Dragomer, 15. oktober - Na prostoru pred lokalnim gasilskim domom je potekala jesenska tržnica, na kateri so lahko obiskovalci izbirali med domačimi pridelki. Kot so dejali v KMC Log - Dragomer, ki je bil organizator dogodka, je namen ponuditi lokalnim prebivalcem doma pridelano hrano. Ker je šlo za prvi tovrstni dogodek v kraju, so se odzvali le štirje stojničarji. »Želeli smo preveriti kakšen je odziv, brez da bi kogarkoli posebej spodbujali,« je dejal Blaž Rupnik iz Kluba Mladinski center. »Z današnjo tržni-
co tipamo, ali bi v kraju sploh dovolj interesa tako na strani prodajalcev kot na strani kupcev.« V neki anketi, ki je zaokrožila med krajani, bi si namreč nekateri želeli tržnico kar vsak teden.
In po čem je bilo mogoče seči na dragomerški tržnici? Družina Meloc-co je ponujala topinambur, nadomestek za krompir, ki ga lahko jedo tudi sladkorni bolniki. Ljubica Malavašič iz Loga je ponujala pester izbor čajnih mešanic in sirupov, družina Kocbek iz Dragomerja ekološko pridelana
Ljubica Malavašič je imela raznovrstne Organizator je poskrbel za brezplačen Družina Kocbek je vabila kupce s eko-zeli - tudi take, ki požgečkajo grlo. pečen kostanj in topel čaj.	loški pridelanimi jabolki.
jabolka, Zavod Raznolikost pa sadike in zeli. Zaradi hladnega vremena takoj zjutraj ni bilo veliko obiskovalcev, z vsako minuto po deseti uri, pa jih
je bilo na prizorišču vedno več. Nekateri so kupovali, drugi pa preprosto prišli malce pokramljat, kar je bilo z brezplačnim kuhanim vinom ali za-
vitkom kostanja (za tovrstne jesenske dobrote so se potrudili v kMC) zelo prjetno opravilo v prebujajočem se jesenskem jutru.(gt)
24. oktober 2011
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
35
VABI K VPISU V NASO NOGOMETNO SOLO, VSE ZAINTERESIRANE OTROKE, STARE OD 6 DO 10 LET (LETNIK 2001-2005). TRENINGI POTEKAJO NA NOGOMETNEM IGRIŠČU V ŠPORTNEM PARKU LOG. VSE DODATNE INFORMACIJE DOBITE NA NAŠI SPLETNI STRANI www.nkdragomer.si ALI NA GSM:
•	041/605-890, IVO (LETNIKI 2001-2002)
•	041/775-777, SIMON (LETNIKI 2003-2005)
Iz Društva upokojencev Log
Pohodi DU Log
Pohodniki smo kar aktivna druščina, saj smo od aprila do septembra odšli kar na sedemindvajset pohodov, od katerih je bilo kar sedem dvatisočakov (Stol, Raduha, Krnsko jezero iz Lepene in Vel. Baba, Veliko kladivo in Veliki vrh v Košuti, Viševnik, Mangart) in štirje več kot 1900 metrov. Na pohodih člani DU spoznavajo naše lepe gore, cvetje in celotno našo domovino in na koncu tudi zgodovino posameznih krajev. Pohod je običajno ob četrtkih, če pa vreme ni primerno, ga prestavimo, saj ga neradi izpustimo. Pohode smo izbrali naključno, glede na letni čas in željo udeležencev. Pohodi so dolgi od 4 do 7 ur, za člane z manj kondic^e pa je mogoče skrajšati turo in počakati na kateri od planin ter preživeti dan v prečudoviti naravi. Nekateri pohodi so terjali nekaj več kondic^e, nekateri pa tudi nekaj tehničnega znanja. Vrhunec naše sezone smo dosegli s pohodom na 2678 m visok Mangart. Pri osvajanju tega dvatisočaka je bila obvezna oprema tudi čelada. DU Log je letos iz sredstev društva nabavilo šest čelad, ki si jih lahko izposod^o tisti posamezniki, ki zahajajo v visokogorje in bi jo potrebovali.
V DU ni izšolanih vodnikov, tako da vsak hodi na lastno odgovornost. Stroški prevoza so v lastni rež^i, vsak udeleženec voznikom prispeva strošek prevoza glede na od-
daljenost ture.
Za podkrepitev naših lepih izletov prilagava nekaj fotografij. Uživajte v lepih pogledih.
Jože Štemberger in Zlatko Verbič
Dopisujte v NAŠ ČASOPIS
Vas moti prometni znak ali prometna signalizac^a v občini?
Potem lahko svoje predloge za spremembe posredujete Agenc^i za varnost prometa, ki je izdelala podstran Povej naglas, na kateri občani lahko sporočite nepravilnosti prometnih znakov, pošljete fotografije in tako pomagate pri urejanju kritičnih točk v vaši okolici. Če vas torej na Lukovici, Logu, v Dragomerju ali v drugih barjanskih občinah mot^o slabo vidni prometni znaki, table, označbe na cesti ali pa jih ni tam, kjer bi po vašem mnenju morale biti, ste vabljeni na spletno stran www.avp-rs.si. Tam lahko podate svoj predlog tako, da izpolnite objavljeni obrazec. Agenc^a bo predloge nemudoma poslala županom, občinskim svetnikom ali državnim organom, da bodo skupaj odpravili morebitne nepravilnosti ali pomanjkljivosti.
Nevarni odseki
V občini so nedvomno najbolj pomanjkljive varne oziroma bolje rečeno nevarne šolske poti. Na nevarne odseke starši opozarjajo že desetletja, a se kljub temu doslej
ni zgodilo še nič. Pred dvema letoma so na nevarnosti, ki so jim v prometu izpostavljeni otroci, opozorili tudi vrhniški policisti. Ti so takrat ob poostrenem nadzoru ob začetku šolskega leta ugotovili, da veliko otrok nima možnosti varnega prihoda v šolo. Nevarnosti so izpostavljeni otroci, ki živijo ob Ljubljanski cesti, saj ne morejo varno priti v šolo, ne da bi morali najmanj enkrat na neoznačenem prehodu prečkati glavno prometnico. Takrat so policisti na nepravilnosti opozorili Direkcjo RS za ceste, ki je pristojna za to državno cesto. Občani si že leta in leta željo tudi prehod za pešce na Tržaški cesti v bližini šole. Na pristojne institucje dežujejo opozorila, prošnje in zahteve občanov in občine, a vedno znova naletjo na gluha ušesa. Stvari naj bi se spremenili v enem izmed prihodnjih let, ko je v načrtu gradnja kolesarske poti in pločnikov, takrat pa naj bi zarisali tudi prehode za pešce. DRSC naj bi projekt kolesarske poti Vrhnika-Brezo-vica končal do leta 2015. Sedaj občani lahko na to prometno problematiko in drugo opozorite na spletni strani Povej naglas in tako prispevate k varnejši uporabi prometnih površin.
Vesna Erjavec
Iz Društva upokojencev Dragomer - Lukovica
Upokojenci DU Dragomer - Lukovica smo se poleti, 24. avgusta, odpravili v Avstrijo na Dunaj. To je bil eden lepših izletov. Ogledali smo si zelo veliko, med drugim prekrasen panoramski ogled Dunaja, zanimiv je bil tudi sprehod po mestu, kjer smo vročino kar dobro prenašali. Ogledali smo si še naravos-
lovni muzej, Schonbrunn, najlepša med vsemi pa je bila letna rezidenca Habsburža-nov. Imeli smo odlično vodič-ko, Milico Lavrenčič, ki nam je s svojo razlago zelo približala Dunaj in Habsburžane. Izlet po Gorenjski, ki smo ga predvideli v času počitnic in dopustov, je zaradi premalo prjav odpadel.
Jeseni smo sodelovali tudi z DU Log, ki je organiziral krompirjev piknik. Njihovemu vabilu sem se kot predsednica odzvala in se ga udeležila. V lepem vremenu in ob zvokih harmonike Janeza ter dobri volji smo imeli piknik tudi v Dragomerju, kjer nas je obiskala podpredsednica DU Log. Ob kostanjevem pikniku nam je zagodlo vreme in je odpadel zaradi napovedi zelo slabega vremena.
Obvestila
Ponovno bomo začeli z merjenjem tlaka in sladkorja, in sicer vsak drugi torek v mesecu, prvič v oktobru ob 9. uri. Računalništvo se bo začelo 26. 10. 2011 ob 16. uri, nadaljevalo 27. in 28. oktobra, nato pa zaradi praznika po dogovoru. Poučeval nas bo Marko Gerbec. Prjave v kotičku.
V	kotičku bo 25. 10. 2011 ob 10. uri predavanje o demenci: Pomen zgodnjega odkrivanja demence, vabljeni prostovoljci in vsi, ki vas ta tema zanima. Ker se čas martinovanja zelo hitro približuje, z enkrat samo obvestilo, da je martinovanje v pripravi.
V	novembru bomo začeli tudi s pohodništvom.
Anica Pleško
PD Rega na Pohorju
Triindvajset pohodnikov se nas je s poslovnim vlakom odpeljalo do Maribora. Nato smo se peš odpravili do akvarja in terarja, ki sta pomembnejši tovrstni ustanovi v južni in srednji Evropi. Oddelek akvarj je pravi podvodni svet v malem. V devetintride-setih velikih akvarjih, ki posnemajo rečna, jezerska in morska okolja iz vseh koncev sveta, plava sto dvajset različnih vrst rib. Oddelek terarj pa predstavlja več kot petdeset vrst plazilcev, dvoživk in insektov. Kar malo s strahom smo zrli v najbolj strupene kače na svetu: afriško mambo, ameriško klopotačo, afriško kobro ^ Po
zanimivem ogledu smo se sprehodili do Lenta - najstarejšega dela mesta z znamenitimi stolpi in ostanki obzidja. Pred Hišo stare trte, na katere pročelju raste več kot štiristo let stara trta in je tudi najstarejši živi primerek žlahtne vinske trte na svetu, je nastala skupinska fotografija. Potem smo se z vzpenjačo odpeljali na Pohorje. Na terasi okrepčevalnice smo imeli daljši postanek za malico. Pot smo nadaljevali do Mariborske koče, da smo žigosali naše knjižice, in naprej do Andrejevega doma, posedli v senco in se okrepčali s hladno pjačo. Po široki poti, ki je potekala večinoma
skozi gozd, smo mimo umetnega jezera in cerkve sv. Areha prispeli do Ruške koče, kjer smo prespali. Za večerjo smo se podprli z okusnim pohorskim loncem in žganci.
Naslednje jutro smo se po zajtrku odpravili v smeri Rogle. Po štirih urah hoje smo prišli do RTC Trje kralji. Prijazno osebje v penzionu Jakec nam je postreglo z obilnim in odličnim kosilom.
Ko smo čakali na avtobus, smo zunaj še malo izkoristili vroče sončne žarke, ki so nas razvajali in prav nič spominjali, da smo na pragu jeseni. Tudi tokrat, kot po navadi na pohodih, sta vladala prjetno druženje in dobro razpoloženje.
J. Trček
^^^	Skupne strani	24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
• Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika •Zelena rubrika	• Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika	• Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika •
1 II 1		
Tekstil in obutev
Občane in občanke občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika obveščamo, da lahko na Zbirnem centru CRO Vrhnika brezplačno oddajo star tekstil in obutev, in sicer takrat, ko je Zbirni center odprt.
Oddate lahko:
Oblačila - moška, ženska in otroška Obutev - čevlje, škornje, copate ^ obvezno par (če so z vezalkami, naj bo par zvezan skuPaj)
Modni dodatki - pasovi, šolske torbe in torbice, kravate, šali, rokavice, nogavice, spodnje perilo ^
Gospodinjski tekstil - brisače, zavese, posteljnina, vzglavniki iz naravnih materialov, odeje ^
Igrače iz tekstila - mehke igrače iz tekstila Pomembno:
Omenjene artikle zapakirajte v PVC-vrečke, ki naj ne bodo težje od 15 do 20 kg. Vrečka (najbolje prozorna ali bela) mora biti zavezana (na zbirnem centru lahko dobite belo vrečo, tako da lahko obleke in obutev zapakirate tudi tam). Oddani artikli naj bodo čisti in suhi. Zbrana oblačila izbrano podjetje (s katerim imamo sklenjen dogovor o prevzemu tekstila
in ki je vpisano v evidenco posrednikov odpadkov pri Agencée republike Slovence za okolje) odpelje v evropske tekstilne reciklažne centre. V reciklažnih centrih oblačila pazljivo in skrbno preberejo za različne namene. Boljša oblačila izvozno v revne države za ponovno nošenje, oblačila slabše kakovosti pa predelajo v čistilne krpe.
Delovni čas Centra za ravnanje z odpadki:
ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.00 do 15.00 sreda od 7.00 do 19.00 sobota od 8.00 do 16.00
Odpadne nagrobne sveče
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami določa pravila za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami in skrbi, da jih zbiramo ločeno od drugih komunalnih odpadkov.
Odpadne nagrobne sveče niso nevarni odpadki, kljub temu pa lahko škodujejo okolju. Zaradi svoje sestave (PVC) ob razkrajanju sproščajo v okolje tudi klor, zato niso primerne za odlaganje na odlagališčih komunalnih odpadkov. Zato je treba odpadne nagrobne sveče (tudi tiste z bater^ami)
oddajati ločeno v posebej zanje postavljene zabojnike na pokopališčih, na katerih je vidna oznaka z napisom Samo za odpadne nagrobne sveče. Odpadne nagrobne sveče so večinoma primerne za recikliranje materialov, iz katerih so narejene, saj je mogoče v sekundarne suro-
vine predelati vse tri glavne sestavine nagrobnih sveč: plastično ohišje, ostanek pa-rafina in kovinski pokrov. Odločite se za nakup okolju pr^aznih sveč (sveče, izdelane iz polipropilena (PP) in solarne nagrobne lučke). Pomembno: Prosimo, da organske odpadke (zeleni odpad, cvetje, zemljo s pokopališč odlagate v zelene zabojnike z napisom Organski odpadki.
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.
Na jesenski akc^i ste zbrali skoraj sedem ton nevarnih odpadkov
Akc^a zbiranja nevarnih odpadkov, ki jo vrhniška komunala za občane Borovnice, Vrhnike in Loga - Dragomerja pripravi dvakrat na leto, je bila ponovno zelo uspešna. Po nekoliko slabši udeležbi na spomladanski akc^i je tokratno jesensko podprlo skoraj petsto občanov, ki so na dogovorjena mesta pripeljali barve, čistila, baterije, akumulatorje, motorna in jedilna olja, našle so se tudi kisline in zdravila ter drugi nevarni odpadki. Če jesenski akc^i prištejemo še količine, zbrane na spomladanski akciji in v zbirnem centru, so količine res izjemne: letos je bilo namreč zbranih že kar 33,5 tone
Tako kot vsako leto so z ak-c^o prvi začeli na Logu in v Dragomerju, ki so letos prinesli veliko količino barv, lepil in črnil. V primerjavi s spomladansko akc^o se je količina teh zbranih nevarnih odpadkov občutno povečala: iz spomladanskih 759 kilogramov na kar 1289 kilogramov. Povečala se je še količina zbranih akumulatorjev, zdravil, bater^, spre-jevin pesticidov. Na tovornjak, ki so ga komunalci parkirali na nekdanjem parkirišču KZ, je 115 občanov prineslo še motorna in jedilna olja, čistila, flourescentne cevi ter kisline in topila. S skupnimi močmi so v Dragomerju zbrali 1702 kilograma nevarnih odpadkov.
Dan pozneje so z akc^o nadaljevali Borovničani, ki so letošnjo jesen prinesli največ tovrstnih odpadkov, zbrali so jih kar 2722 kilogramov. Poseb-

I
Letos so na Vrhniki, v Borovnici in Logu - Dragomerju zbrali že 33,5 tone nevarnih odpadkov.
no zgovorna je bila predvsem količina barv, lepil in črnil; s to-vornjačkom so jih iz Borovnice odpeljali več kot dve toni. Sicer pa so se povečale tudi količine zbranih jedilnih olj, pesticidov in topil ter bater^ in sprejev. Med vsemi tremi občinami pa so Borovničani rekorderji tudi po prinesenih kislinah, saj so jih prinesli kar petnajstkrat več kot na Logu - Dragomerju oziroma na Vrhniki.
Trend prinašanja velikih količin barv, lepil in črnil so nadaljevali tudi Vrhničani, saj so zbrali 1842 kilogramov teh odpadkov. Sicer pa so Vrhni-čani pred osnovno šolo Ivana Cankarja prinesli največ akumulatorjev, bater^, sprejev in
jedilnih olj. V nasprotju s podeželsko Borovnico in Logom - Dragomerjem pa je bilo v mestni Vrhniki zbranih malo pesticidov. Vrhniške akc^e se je udeležilo 220 občanov, ki so zbrali nekaj več kot dve toni in pol nevarnih odpadkov. Zbrane odpadke je prevzelo vrhniško podjetje Kemis, ki jih je ustrezno predelalo oziroma sortiralo za nadaljnjo predelavo.
Tisti, ki so se odzvali na akc^o, so bili tako kot vedno deležni pr^aznega sprejema komunalnih delavcev. Ti so občanom na akc^i pr^azno odgovorili na vsa vprašanja in jim svetovali, kako najučinkoviteje ločevati odpadke. Ločevati pa znajo tudi otroci: »Letos smo
Na septembrsko akcno zbiranja nevarnih odpadkov se je letos odzvalo skoraj petsto obč
bčanov.
že drugič na akciji. Prinesli smo malo tablet, akumulator, pa razne posode od barv, pa še bater^e in nekaj ostalih stvari. Zbiramo kar nekaj časa, pridemo na kakšni dve leti,« je pojasnil mali Vrhničan. Kot so
pojasnili na komunali, je dober obisk rezultat nenehnih akc^ ozaveščanja občanov, ki jih komunala izvaja s pomočjo letakov, plakatov, objavami v časopisih, prilogami k položnicam ter obiski na šolah.
Bi prižgali letos svečo manj?
DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI
če boste prižgali svečo manj, boste prispevali k čistejšemu Traku in zmanjšanju količine odpadkov. Predniki vam ne bodo zamerili, potomci vam bodo za to hvaležni.
v novembru prižgemo Slovenci več sveč na prebivalca, kot Iraterlkoll drug narod na svetu. Veijetno niti ne pomislimo,da s tem povzročimo gore odpadkov, ki jih je težko predelati.

^ zeleni odtis
za čistejše okolje!
Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena.
Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo.
NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO.
NAROČILA, 24 UR NA DAN
(ČTčačiččs)
24. oktober 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Skupne strani
NAŠ ČASOPIS
37
Na državno gasilsko tekmovanje bo odšlo dvajset ekip GZ Vrhnika
Logatec, 8. in 9. oktober 2011 - GZ Logatec je na igrišču pod Sekirico priredila Gasilsko tekmovanje notranjske regije, ki se ga je udeležilo enainsedemdeset ekip iz štirih gasilskih zvez Notranjske, med njimi tudi gasilci iz vrhniške gasilske zveze. Ti so na sobotnem tekmovanju, ko se je merila mladina, in na nedeljskem tekmovanju članov, članic ter starejših gasilcev in gasilk dosegli odlične rezultate. Med devetindvajsetimi ekipami, ki so se uvrstile na državno tekmovanje, jih kar dvajset prihaja iz GZ Vrhnika.
1. mesto Članice B iz PGD Dragomer - Lukovica (Foto: Andraž Ajdič)
Gasilci in gasilke vseh starosti so se na dvodnevnem regjskem gasilskem tekmovanju na igrišču pod Sekirico pomerili v desetih različnih kategorjah, je pojasnil poveljnik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc. Na regjskem tekmovanju so lahko nastopile po tri ekipe iz vsake izmed gasilskih zvez: GZ Logatec, GZ Loška dolina, Gz Cerknica in GZ Vrhnika, med katerimi so bili najuspešnejši slednji. Ekipe iz ložansko-drago-merske, vrhniške in borovniške občine so domov odnesle kar dvajset kompletov priznanj in vstopnic na državno tekmovanje. »Moram reči, da sem vesel, da se v gasilskih društvih GZ Vrhnika tako dobro dela s kadri in da se gasilke in gasilci na tekmovanjih tako dobro uvrščajo,« je povedal Keršmanc, ki je še pojasnil, da rezultat ni presenetljiv, saj so gasilci v preteklosti dosegali odlične rezultate tudi na državnem tekmovanju: »Imamo državnega prvaka iz Podlipe - Smrečja.«
V soboto so se v Logatcu najprej merili mladi. Mladinci in mladinke v vaji z ovirami, štafeti ter razvrščanju, pionirji in pionirke pa poleg štafete in razvrščanja v vaji z vedrovko. Že prvi tekmovalni dan so gasilci domov prinesli devet kompletov odličj, še nekoliko uspešnejša pa je
bila GZ Vrhnika na nedeljskem tekmovanju. V soboto so na Drenov Grič - Lesno Brdo mladi prinesli dve prvi priznanje in eno drugo, gasilci in gasilke Brezovice pri Borovnici so se okitili z dvema drugima in enim tretjim mestom, prve so bile tudi Sinjegoričanke, Blatna Brezovica in Zaplana pa sta bili tretji.
Nedeljsko tekmovanje, ko so se pod Sekirico pomerili starejši tekmovalci, je poskrbelo tudi za nekaj presenečenj. Kot je pojasnil poveljnik PGD Dragomer - Lukovica Aleksander Rem-škar, bodo prvič v zgodovini društva odšli na državno tekmovanje, tovrstna tekmovanja pa po drugi strani niso neznanka gasilcem Podlipe - Smrečja, ki so na enem izmed gasilskih tekmovanj pometli z vso konkurenco iz Slovenje. Tokrat so gasilci Podlipe - Smrečja prvi mesti na re-g^jskem tekmovanju osvojili z ekipo članov B in članov A. Dve prvi mesti so odnesle tudi gasilke iz Občine Log - Dragomer, članice B iz PGD Dragomer - Lukovica ter starejše gasilke iz Loga, člani A Dragomer - Lukovica pa so bili drugi. Gasilci Drenov Grič - Lesno Brdo so bogatejši za tri uvrstitve na državno prvenstvo, z dvema drugima in enim tretjim mestom, v borovniško občino pa so gasilci prinesli tri komplete odli-čj, dve prvi in eno drugo. Sicer pa so se člani in članice na regjskem tekmovanju pomerili v treh disciplinah: suhi vaji z motorno brizgalno, štafeti na 400 metrov ter vaji razvrščanja. Starejše gasilke in gasilci pa so prikazali vajo s hidrantom in vajo raznoterosti.	Vesna Erjavec
Rezultati:
Pionirji
1. mesto PGD Drenov Grič - Lesno Brdo Pionirke
1.	mesto PGD Sinja Gorica
2.	mesto PGD Brezovica pri Borovnici 2
3.	mesto PGD Brezovica pri Borovnici 1 Mladinci
Prvo mesto - pionirji PGD Drenov Grič - Lesno Brdo
Prvo mesto - mladinke PGD Drenov Grič - Lesno Brdo
2.	mesto PGD Drenov Grič - Lesno Brdo
3.	mesto PGD Blatna Brezovica Mladinke
1.	mesto PGD Drenov Grič - Lesno Brdo
2.	mesto PGD Brezovica pri Borovnici
3.	mesto PGD Zaplana Člani B
1.	mesto PGD Podlipa - Smrečje
2.	mesto PGD Drenov Grič - Lesno Brdo Člani A
1.	mesto PGD Podlipa - Smrečje
2.	mesto PGD Dragomer - Lukovica 7. mesto PGD Brezovica pri Borovnici Članice A
1. mesto PGD Brezovica pri Borovnici
4.	mesto PGD Sinja Gorica
5.	mesto PGD Ligojna
Članice B
1.	mesto PGD Dragomer - Lukovica
2.	mesto PGD Brezovica pri Borovnici
3.	mesto PGD Drenov Grič - Lesno Brdo Starejši gasilci
1. mesto PGD Borovnica
5.	mesto PGD Log
6.	mesto PGD Dragomer - Lukovica Starejše gasilke
1.	mesto PGD Log
2.	mesto PGD Drenov Grič - Lesno Brdo
Gasilska mladina se je pomerila na kvizu
Gasilska zveza Vrhnika je v začetku oktobra pripravila kviz gasilske mladine, na katerem se je trinajst ekip pomerilo v dveh kategorjah. Kot je pojasnil poveljnik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc, sta se na regjsko tekmovanje, ki bo 22. oktobra v Grahovem, uvrstili po dve najboljši ekipi iz posamezne kategorje. Med mlajšimi pionirji so bili najuspešnejši Bevčani, drugi so bili fantje iz sosednje Blatne Brezovice. Med starejšimi pionirji so največ gasilskega znanja pokazali mladi gasilci iz PGD Bevke, druga pa je bila ekipa Vrhnika 1. (ve)
Drenovški gasilci spet osvajali vrhove
8. in 9. oktobra je v organizacji gasilske zveze Logatec potekalo gasilsko tekmovanje notranjske regje. Iz našega društva sega je udeležilo šest gasilskih desetin. Tekmovanje je potekalo na nogometnem stadionu pod Skirco v Logatcu.
Članice in člani B ter starejše gasilke PGD Drenov Grič -Lesno Brdo
Mladinske desetine so se v soboto popoldne, kljub hladnemu vremenu in hudi konkurenci desetin iz gasilskih zvez Vrhnika, Logatec, Cerknica ter Loška Dolina, odlično izkazale, saj so pionirji in mladinke zasedli prvo mesto, mladinci pa drugo.
Naslednji dan so se med seboj pomerile članske ekipe ter ekipe starejših gasilk in gasilcev. Ekipe, ki so zastopale naše društvo, so v kategorji članov B zasedle drugo mesto, v ka-tegorji članic B tretje mesto in v kate-gorji starejših gasilk drugo mesto.
Vseh šest enot se je uvrstilo na državno tekmovanje, ki bo naslednje leto. V našem društvu so državna tekmovanja postala že kar stalnica v tekmovalnem programu, zato smo uspeh ekip na tihem kar pričakovali, k temu pa so pripomogle tudi "naporne" vaje. Zmage so se verjetno najbolj razveselile mladinke, ki se jim je uvrstitev na lansko državno tekmovanje izmuznila le za las. Za starejše gasilke je bilo to tekmovanje pravi debi, ker PGD Drenov Grič - Lesno Brdo doslej še ni imelo ekipe v kategorji starejših gasilcev ali gasilk.
Za odlično pripravo enot so poskrbeli mentorji Anton Jelovšek, Janez Velkavrh, Franci Friškovec, Peter Je-lovšek, Andrej Zdešar ter Igor Oblak. Pri pripravah mladinskih ekip so sodelovali tudi Žane Ban, Aleš Hribar in Tomaž Urbančič. K uspehu so na predhodnih tekmovanjih pripomogli tudi donatorji: JFM Elektronik, SD Dren, DG 69, d. o. o., Bar ŠD Dren in mnogi navjači. Vsem iskrena hvala. Vsem ekipam in mentorjem čestitamo za neizmeren trud in uspeh. Želimo jim še veliko športne sreče na nadaljnjih tekmovanjih.
Petra Jelovšek, PGD Drenov Grič - Lesno Brdo
Spoštovani
V septembru 2011 so se v Zaplani, Jamnik 17, pod Ulovko, zopet odprla vrata okrepčevalnice Pod Ulovko.
Delovni čas
Ponedeljek - zaprto Torek, sreda, četrtek -14.00 do 22.00 Petek in sobota -10.00 do 24.00 Nedelja -10.00 do 22.00
Trenutno vam lahko ponudimo pyačo in manjše prigrizke, v prihodnje pa vam bomo zagotovili dobro hrano in zabavo. Ob dobri kavi, najboljši vroči čokoladi, pryetnem okolju in nizkih cenah vam dan lahko popestri igranje ročnega nogometa, pikada, kartanja, za najmlajše pa imamo igro človek ne jezi se in štiri v vrsto. Če v prihodnje načrtujete kakšen pomemben dogodek, se oglasite pri nas in skupaj bomo našli primerno rešitev za nepozaben dogodek.
Pridite in se prepričajte!
Okrepčevalnica Pod Ulovko Hesper gostinstvo, d. o. o.
Koncert v živo - melodije za dušo in srce
BORIS KOPITAR Z GOSTI
V R H N I K A
NEDELJA, 20. 11. OB 17. uri
DVORANA PRI
OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA
GOSTJE KONCERTA
*KLAPA RAGUSA - DUBROVNIK - 30 LET TRADICIJE *MARJAN ZGONC *VIKTORIJA *VITEZI CELJSKI *ANS. POGUM *DUET HANA IN BORIS KOPITAR *JODEL EXPRESS Z JODLARSKO KRALJICO BRIGITO *HIDEYUKI SUZUKI - ČLAN ZBORA MARIBORSKE OPERE »TRUBADURJA - MARJAN ZGONC IN TOMAŽ VRHOVNIK *TERCET - VIKTORIJA, MARJAN IN BORIS *
ANSAMBEL BITENC »SPREMLJEVALNA GLASBENA SKUPINA PRIJATELJI
Telefonska prodaja vstopnic: 051 202 200
Prodajna mesta vstopnic:
*Eventim.si (bencinski servisi Petrola in vse pošte) »Turistično informacijski center Vrhnika »Papirnica Kocka - Stara cesta - Vrhnika »Turistična agencija Tinkara - Robova cesta - Vrhnika
38
NAŠ ČASOPIS
Skupne strani
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Štorklje na Ljubljanskem barju
S prstom drsim po zemljevidu. Čez Balkan, do rodovitne delte reke Donave, čez Bospor, prek vročega Bližnjega vzhoda, v suhe puščave severne Afrike in končno, do Podsaharske in centralne Afrike. Več kot 5000 kilometrov. Kako navdušujoča je misel, da je narava stkala skoraj nevidne povezave med tako oddaljenimi kraji, kot so zeleni travniki, ki na obeh bregovih objemajo reko Ljubljanico, in prostranimi planjavami daleč na jugu ob velikih rekah centralne in Podsaharske Afrike.
Rajsko deževje
V tem delu črne celine namreč vsako leto v času, ko se narava pri nas pripravlja k zimskemu počitku, poteka preobrazba neslutenih razsežnosti. Na kot poper suhe ravnice in od žgočega sonca razbeljene skale prvič po pol leta padejo debele kaplje dežja. Življenjska kri teh krajev oživi pokrajino. Suha rečna korita se ponovno napolnjo, voda se prelje čez bregove in ustvarja ogromna mokrišča. Vetrovi znova in znova prinašajo dežne oblake. Iz navidez mrtvih tal deževje izvabi glasbo življenja. List za listom pokrajina ozeleni. Življenje se vrne in planjave se spremenjo v raj na Zemlji.
Ta raj postane pribežališče mnogih živali. Zagotovo najbolj množične obiskovalke pa so ptice. Leto za letom sem pribežjo pred zimo severne in srednje Evrope.
Nomadi
Med najbolj izjemnimi popotniki so prav gotovo tudi nam dobro znane bele štorklje (Ci-conia ciconia). Ptice, ki iz gnezdišč v Slovenji preletjo več kot 5000 kilometrov do svojih zimskih prebivališč v Afriki, so stoletna, morda tisočletna vez med na videz nesorodnimi kraji.
Izjemen privilegj imamo, da lahko vsako leto te krasne ptice, ki si v času naše zime deljo Afriške planjave s sloni, žirafami, levi in vsemi drugimi divjimi živalmi, opazujemo tudi v neposredni bližini našega glavnega mesta, na Ljubljanskem barju.
S trebuhom za kruhom
Štorklje se, kot mnoge druge selivke, v največji meri seljo zaradi hrane. So namreč plenilske ptice, ki pa za razliko od ujed in roparic ne plenjo s kremplji svojih nog, temveč s svojim značilnim dolgim, rdečim kljunom. Na Barju jih lahko opazujemo, kako na prostranih močvirskih travnikih ob Ljubljanici potrpežljivo zalezujejo svoj plen. Na njihovem jedilniku se najpogosteje znajdejo različni mali glodavci: od miši, podgan do krtov in rovk. V obdobjih obilnega deževja in visokih voda, ko so travniki poplavljeni, pa glodavce nadomeščajo različne dvoživke. V največji meri žabe, majhni plazilci in žuželke. Štorklje so prav zaradi svojega pomembnega položaja v prehranjevalni verigi tudi odličen pokazatelj zdravja ekosistema Ljubljanskega barja. Zaradi meli-oracj in dolgotrajnega izsuševanja barjanskih travišč žal ljudje grobo in neposredno posegamo v življenja teh plemenitih ptic. Glavni vir hrane štorkelj so namreč glodavci, ki jih je v zmernih in sušnih letih na pretek. V poletjih, bogatejših s padavinami, pa se njihovo število zmanjša. V zdravem in uravnoteženem ekosi-stemu jih v prehranjevalni verigi v takih obdobjih dopolnjo vodoljubne dvoživke. Vendar pa se na Ljubljanskem barju to ravnotežje čezmernim izsuševanjem in širjenjem kmetjskih površin nevarno ruši. Posledice izsuševanja so neposredno vidne v manjšem številu parov, ki gnezdjo na območju, ki je dovolj veliko za večjo populacjo, predvsem pa v manjšem številu uspešno izpeljanih mladičev.
Lov v paru
Mama z mladiči
Mladič na enem izmed prvih poletov Doma na Barju
Par štorkelj za gnezditev potrebuje dovolj »rodovitno« območje, veliko okoli 30 km2. Štorklje so ene iz med večjih ptic, pa vendar so kljub razponu kril, ki neredko presega dva metra, lahke. V povprečju odrasle živali teh-
tajo okoli tri kilograme. To jim omogoča, da s pridom izkoriščajo dvižne vetrove in z lahkoto prejadrajo velike razdalje pri iskanju hrane in selitvah. Na Barju so štorklje že od nekdaj, vendar zaradi nezadostne količine plena, po navadi le en par, v nekaterih obdobjih največ dva. Znana so gnezda iz vasi Lipe, Sinja Gorica ter Iška Loka. Par se v isto gnezdo vrača leto za letom, ga dograjuje in obnavlja. Stara gnezda lahko tako postanejo ogromna in celo presežejo težo 500 kilogramov.
Prihodnji rod
Na sprehodu med travniki Ljubljanskega barja lahko prve od teh ptic opazimo že v zgodnji pomladi. To so samci, ki si med preletom izberejo gnezdo, v katerem se jim nekaj dni pozneje pridružjo še samice. Ko uspešno popravita in dogradita gnezdo, se posvetita naraščaju. Od marca do maja samica zleže od 3 do 6 jajc. V ugodnih letih lahko izpeljeta tudi tri mladiče ali več. V pretirano deževnih obdobjih pa ni redko, da starši tudi sami pobje-jo nekaj mladičev in tako poskrbjo, da bodo tisti, ki ostanejo, dovolj prehranjeni in močni za nadaljnje življenje. Čez poletje mladiči ob velikih količinah hrane, ki jim jo starši z okoliških travnikov neutrudno nosjo v gnezdo, hitro rastejo in raztegujejo krila.
Slovo
Bolj ko se poletje preveša v drugo polovico, bolj predrzno stojjo na robu gnezda in se pripravljajo na prvi polet. V tretjem mesecu starosti so že skoraj tolikšni kot starši. Ko se mladič, nevajen svoje velikosti, oklevajoče naposled le odžene z roba gnezda, se najbrž še ne zaveda, kam vse ga bo ponesel veter pod njegovimi krili. Dober mesec pozneje, ko v barjanske ravnice prvič zapiha mrzel severnik z gora, so mladi letalci že pravi mojstri jadranja. Na pragu jeseni se še zadnjikrat dvignejo nad svoje gnezdo in poletjo proti daljnjim krajem za obzorjem.
Janez Tarman
DO 19% NIŽjA PORABA IN BREZPLAČNO GORIVO ZA DO 7 LET VOŽNJE'
I £XIIJ>lh M
CITROEN C5
^H". ti r t. HMI C ¿ehM íubu 1
CITRO£N C4 PICASSO
-Hji lt.li
1. IH -C. iferfA^p IknjH H pj«-!« hiMBI mn
7.500 €

CrTRO£N BERUNÛO
I T111-11 ^ui lir.*-' u 4 lirt
+ 1 Q04 C	li^^iH v F^bu^v j-tAr^iïr
¿■v^p^^^L 4.94S €
ClitiiX.IirnJt^ ¡uririrnr^ J. riiitrdliitiiKjriri^	^KDl	J^Etlïi^ ITKHLK MAJI'UJI^ÍAÍII I^II>lL)ikíilI	^sjvin ^Inji ï'jidrr
ni nt' ijpnrrjriij' |m vlIhti ir-laipiTarii » crmi^ r inrij imai-tr^injai Nimli. Ll vLiifu íM'ivf^::'^ k jmanjlafiLi pn::^^ eTiüi^^ - rj CO^ ™ nr-hpHt^ni'n^rfii m^iu Liiiik.:^ v	Miurfill '¡¡r- ^'q-n, da	nvotin^l r^ipniil^ii

Eirmii]!
PírfíJw QorivA	nrtod'élo^- kombinif^na T^O^ÍIJA od ào S,? L/1Q0 tun. Eüiisjjíi CO^; od 12Q c^ 9/lirri,
f¡ nlUMBia |-pni - I ■ fîËÏI yiu I j"*! r^ tdlàdUSâLi [ESdii I^U


LHMLII
■ Vi Im I II"!!!!!! vi^ v IJÍMM Iui jl^UJ cji	ihlivh	inkdH bvi^FW)« I ■! ij,! II ¿I ~ll i ii
¡y lUL [H.Ki'e i^^lBA: 1	rt^nríii-JI-^ í	11^ I*
MKWi IM<I4I	dm* "I «»^rtïBli nSf m h Ji^îïitii,. .^«Hit iB^'ft
üwwi	pwada h^ian 11	pi im i i .■	—h-d ii ■ ui ly^rii^ i^if n tin ib- hbL^ j m [[-. ■ Ji^A^^	a~iè iti mww4«r
np iiMiU.* 11 Lrri i*!-..^» llitt-iniin ^ j 11 n nik ............
n^ilM-f h« I ir> ñ^iiisn	is ÊÏLI lüfáa'naik iit^t^rsurri .HU
hf^l^Asíii' -—y;	ti fl-hiirWI ltlï'1 fflH ."PÄj	il ü wmIIM^ y a	ylrtíu*.
■ErtifïiEî-l I ■ Šil-j-illK	V^'ilLÍl /(l'TípJjim - .l->ai4?- Nu* .lí Lî^.pi .Í-jWJÍJ "-ji
¿ U n- n • ^ W. ^ Jli —■■IÍT^.'
Avto Merlak d.o.o.
Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; gsm: 031/643 597; avto.merlak@gmail.com, Prodaja vozil: 01/7553-807; Servis vozil: 01/7551-007
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Skupne strani	NAŠ ČASOPIS 39
		
Aktualni razpisi
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov 46PO11
Predmet poziva so posojila Ekosklada za okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov na območju Republike Slovence. Višina sredstev po tem pozivu znaša 20 mil^onov evrov. Največji delež posojila je 90 % priznanih stroškov naložbe. Višina posameznega posojila je omejena na dva mil^ona evrov, najmanjši znesek posojila pa znaša 50.000 evrov. Poziv je odprt do porabe sredstev oziroma najpozneje do 31.1. 2012. Obravnavane bodo vloge, ki bodo prispele na Ekosklad v času od objave v Uradnem listu RS do zaključka poziva. Kandidati se lahko dogovorno za pošiljanje dokumentac^e na njihov naslov vsak delovni dan od objave poziva naprej na Ekosklad, j. s., Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana, telefon (01) 241 48 20.
Zaposli.me 2011
Pridobitev subvenc^e za zaposlitev brezposelnih iz ciljnih skupin povabila. Te skupine so brezposelni iskalci prve zaposlitve, starejši, invalidi, prebivalci Pokolpja in dolgotrajno brezposelni. Na povabilo se lahko pryavyo tržni delodajalci, ki so v minulem poslovnem letu več kot polovico svojih prihodkov ustvarili s prodajo blaga in storitev na trgu in izpolnjujejo še vse druge pogoje povabila. Delovno razmerje mora biti sklenjeno za polni delovni čas (40 ur na teden) oziroma za krajši delovni čas (v skladu z odločbo o invalidnosti) in mora trajati najmanj eno leto. Subvenc^a znaša: 4.000 evrov za zaposlitev s polnim delovnim časom (40 ur na teden) oziroma sorazmerno manj za zaposlitev s krajšim delovnim časom (v skladu z odločbo o invalidnosti). Ponudbo lahko
predložite od dne objave javnega povabila pa do porabe razpoložljivih sredstev oziroma najpozneje do datuma, ki je naveden kot končni rok za predložitev ponudb: 29. 2. 2012.
P1B 2011 - Jamstvo Sklada za bančna posojila s subvenc^o obrestne mere
Predmet razpisa je jamstvo Sklada za bančna posojila s subvenc^o obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Ugodnost posojila je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti posojila in možnosti koriščenja mora-torya pri vračilu posojil. Jamstvo Sklada pomeni povečano možnost pridobitve posojila za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega posojila ali za podjetja, ki želyo del svojih jamstev sprostiti za nov investic^ski cikel. Na razpis se lahko pryavyo mikropodjetja, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP, ki so organizirana kot gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki), registrirana najpozneje do 30. 6. 2011, razen če je v nadaljnjem besedilu javnega razpisa določeno drugače. Skupni znesek pomoči, dodeljen istemu podjetju - končnemu prejemniku na podlagi pravila de minimis ne sme presegati 200.000 evrov v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči. Za prvo leto se upošteva leto odobritve pomoči. Omenjeni znesek se zmanjša na vrednost 100.000 evrov za podjetja, ki delujejo v cestno-prometnem sektorju. Skupna višina razpisanih sredstev za izdajanje jamstva je 17.000.000 evrov. Rok za predložitev vlog je 20.10. 2011 in 21.11. 2011 oziroma do porabe sredstev. Razpisna doku-mentac^a je dosegljiva v pisni obliki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11, Maribor, in na spletni strani www.podjet-niskisklad.si.
Uvajalni ekološki tečaj Uvajalni ekološki tečaj bo potekal na ekoloških in na biodinamičnih kmet^ah ter na kmet^ah v preusmeritvi 22. in 23. novembra 2011.
Seznanili vas bomo s temeljnimi načeli in zahtevami ekološkega kmetovanja na praktičnih primerih ekoloških kmet^ in kmet^ v preusmeritvi. Tečaj je sestavljen iz enodnevnega teoretičnega dela, ki bo potekal na ekološki kmet^i, in predstavitve zahtev ekološkega kmetovanja na kmetijah v drugem dnevu.
Lokac^a tečaja bo določena naknadno na podlagi proizvodnih usmeritev in potreb udeležencev tečaja. Cena tečaja je 80,00 EUR (ogledi kmet^, de-gustac^e, gradivo) in jo je treba plačati pred začetkom tečaja. Priporočamo vsem, ki se odločate o preusmeritvi v ekološki način kmetovanja! Dodatne informac^e in pr^avnico lahko dobite pri terenskih kmet^skih svetovalcih KGZS - Zavod Ljubljana.
Tečaj računalništva - informac^ske poti v kmet^stvu
Vsebina: Uporaba računalnika kot orodja za dostop informac^ z osnovami uporabe interneta. Uporaba javnih baz podatkov na različnih tehnoloških področjih FITO - INFO, GERK, MKGP, ARSKTRP, Prostor - vpogled v zemljiški kataster idr.
Trajanje: en dan (dopoldan)
Izvedba: Kmet^ska svetovalna služba KGZS
- Zavoda Ljubljana
Lokac^a: Tečaj bo v prostorih KGZS - Zavoda
Ljubljana, Celovška cesta 135.
Termin: predvidoma v oktobru.
Prepr^ave zbiramo v kmet^ski svetovalni službi
na enoti Dobrova po e-naslovu: nada.gabrenja-
@lj.kgzs.si ali na tel. št.: 366-31-92 do 1. oktobra
2011.
Število mest je omejeno!
Nacionalna poklicna kvalifikac^a (NPK) - živinorejec
Certifikat NPK je javno veljavna listina, s katero se dokazuje poklicna kvalifikac^a oz. usposobljenost za opravljanje poklica. Pridobitev certifikata NPK priporočamo vsem mladim prevzemnikom kmet^ in vsem, ki želite pridobiti potrebno znanje za opravljanje poklica kmetovalec. Program izobraževanja NPK - živinorejec je sestavljen v skladu s poklicnim standardom živinorejec - po katalogu strokovnih znanj in spretnosti. Program je razdeljen na teoretični in praktični del. Tečaj bo od 16. do 24. januarja 2012. Kandidati, ki se odločate za pridobitev poklicne kvalifikac^e - certifikata, se lahko obrnete na Kmet^sko svetovalno službo, kjer boste pridobili dodatne informac^e ali oddali pr^avo za omenjeni tečaj.
Praktični prikaz apnjenja in predavanje
Prikaz in predavanje bosta 11. oktobra 2011 v Šentjoštu na kmet^i Oblak, Šentjošt nad Horjulom 42, v sodelovanju s podjetjem IGM Zagorje, kjer bodo predstavili tudi njihovo ponudbo mletega apnenca in možnost izposoje trosilnika za apnjenje kmet^skih zemljišč. Specialist za travništvo in pašništvo pri KGZS -Zavod LJ, Anton Zavodnik, bo predstavil potrebe po hranilih glede na analizo zemlje ter spregovoril o pomenu apnjenja in gnojenja.
Vsebina izobraževanja je primerna za vse kmetovalce, ki žel^o ohranjati ali povečati rodovitnost tal na svojih zemljiščih. Prikaz bo delno sofinancirala Občina Dobrova - Polhov Gradec.
Kmet^ska svetovalna služba Nada Gabrenja, univ.dipl. inž. agr.

LAS
BAlUi
Kmetje, ki načrtujejo nove dopolnilne dejavnosti na kmet^i, vabimo, da se priključno projektu
PR©PAJAMO P©BROTl NAŠIH KMETIJ

Območje izvajanja : na območju občin Brezovica, Borovnica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer in Vrhnika.
Vsebina: tematska predavanja in delavnice za različne vrste dopolnilnih dejavnosti, priprava in tisk zgibanke, v kateri so predstavljene kmetje, ki so uredile prostore in registrirale dopolnilno dejavnost. Stroški: polovico stroškov predavanj in stroškov izdelave zgibanke poravna program Leader, polovico udeleženci posameznih izobraževanj.
Terminski načrt: posamezna predavanja bomo organizirali po predhodnih prijavah od novembra 2011 do marca 2012. Zgibanko bomo začeli pripravljati napo-zneje januarja 2012, natisnjena bo v 15.000 izvodih.
Predvidena predavanja:
1. Registrac^a dopolnilnih dejavnosti - 2 uri
(vrste dopolnilnih dejavnosti, postopki registrac^e)
I«
2.	Davčna zakonodaja, pokojninsko in druga zavarovanja - 3 ure (spremembe, povezane z registrac^o dopolnilne dejavnosti)
3.	Tečaj dobre higienske prakse (živila živalskega izvora) - 4 ure
4.	Tečaj dobre higienske prakse (živila rastlinskega izvora) - 4 ure
5.	Kako izdelek pripravimo, da ga lahko dobro prodamo - 2 uri
6.	Z zorenjem do boljše kakovosti mesa - 7 ur, največ 40 oseb
7.	Možnost prodaje svežega mesa in mesnih izdelkov - 2 uri (delavnica z veterinarsko inšpekc^o in svetovalno službo - ponovitev)
8.	Peka kruha, peciva izdelava testenin na tradicionalen način - 3 dni, največ 15 oseb
9.	Predelava mesa, 2 dni
10.	Predelava sadja, 2 dni
11.	Predelava zelenjave, 2 dni
12.	Predelava zelišč, 1 dan
Pr^ave: info@lasbarje.si,
041 353-364 (Helena Čuk).
Vedno več invazivnih tujerodnih vrst tudi na Ljubljanskem barju
Le redko kdo še pomni čase po drugi svetovni vojni, ko so se že prvo pomlad po osvoboditvi začele množične delovne akcye zatiranja koloradskega hrošča. S selitvami, ki sta jih prinesli svetovni vojni, se je po evropskih krompirjevih poljih razširil koloradski hrošč in ogrožal pridelek ter s tem že tako ogroženo prehransko varnost opustošene in lačne Evrope.
Do danes ostaja koloradski hrošč, ki že s svojim zlate rozge (Solidago canadensis sp., Solidago
poimenovanjem nakazuje svojo »tujerodnost« sinonim grožnje, ki jo človeku pomeni invaziv-na tujerodna vrsta. Od tedaj je minilo več kot pol stoletja in zaradi boljših prometnih povezav, dostopnejših sredstev prevoza in globalizac^e trgovine se število invazivnih tujerodnih vrst tudi izredno hitro povečuje. Vse več je vrst, ki se hitro šir^o, nekatere med njimi vdirajo tudi v naravna okolja. Vrste, ki jih je v novo okolje, v katerem prej niso bile prisotne, naselil človek, imenujemo tujerodne vrste. Tiste tujerodne vrste, ki povzročajo ali pa potencialno lahko povzroč^o škodo v
Kanadska zlata rozga
okolju, imenujemo invazivne tujerodne vrste ali krajše invazivke. Njihove glavne značilnosti so hitra rast in razmnoževanje, kratko obdobje rasti, zgodnje cvetenje in semenitev, veliko semen ali plodov ter odpornost proti boleznim in škodljivcem. Vrste, ki se je že prilagodila na novo okolje in se v njem razmnožuje, skoraj ni več mogoče odstraniti iz okolja.
Tudi na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje v zadnjih letih opažamo vse večjo razširjenost tujerodnih in tudi invazivnih vrst. Trenutno je na Barju največ kanadske in orjaške
gigantea). Najdemo jo ob cestah in železnicah in drugih ruderalnih predelih, na opuščenih njivah in ob bregovih vodotokov. Razmnožuje se s semeni na dolge razdalje, njen sestoj pa se veča tudi s pomočjo podzemnih poganjkov. Vse več je tudi japonskega dresnika (Fallopia japonica), ki je uvrščen med sto najbolj invazivnih rastlin sveta. Najraje naseljuje zmerno vlažna rastišča, najpogosteje ob rekah in potokih. Največ ga najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih, vendar se zaradi svoje izredne konkurenčnosti vse bolj vključuje v naravno rastje, kjer izpodriva domorodne rastline in tako spreminja videz krajine in negativno vpliva na biotsko pestrost. Korenike japonskega dresnika lahko prodrejo skozi pet centimetrov debele plasti asfalta, zato ima negativno vpliva na stavbe in druge objekte, kot so ceste, nasipi, jezovi itn. Zaradi in-vazivnosti lahko hitro preraste tudi obdelovalne površine, zlasti travnike, ki jih ne kos^o redno. Največ težav z zdravjem pa povzroča tudi na Ljubljanskem barju izredno razširjena ambroz^a (Ambrosia artemisiifolia), imenovana tudi žvrk-lja. Najdemo jo ob vseh cestah v strnjenih sestojih, pojavlja pa se tudi kot plevel med koruzo. Cveti več mesecev, njen pelod pa je zelo alergen.
Invazivne tujerodne vrste so dandanes ena največjih groženj za biotsko raznovrstnost, saj izpodrivajo domorodne rastline, s svojimi homogenimi sestoji pa ruš^o naravno ravnovesje eko-sistemov. Tujerodne vrste lahko prenašajo bolezni in zajedavce, proti katerim domorodne vrste niso odporne ali prilagojene. Lahko nastane tudi gospodarska škoda, saj namnožitev posamezne vrste vpliva na zmanjšan pridelek, izginjanje komercialno izkoriščanih vrst ali pa ko je treba zaradi neke vrste spremeniti načine ravnanja (pogostejša košnja, zahtevnejša in pogostejša čiščenja in popravila itn.).
40 NAŠ ČASOPIS	Skupne strani	24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Zlatica - zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje
odločili približati zdravnike specialiste
Ko zbolimo, želimo dobiti čim hitrejšo in čim boljšo zdravniško obravnavo. Ker je to pogosto težje, kot si želimo, smo se tudi prebivalcem občin v okolici Ljubljane.
Nahajamo se v trgovskem centru SPAR na Vrhniki poleg Lekarne. Z delom bomo začeli v novembru. Poleg že utečenih preventivnih programov: preventivni pregledi dojk, ki jih že več let vodi mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekolog^e in onkolog^e ter preventivni pregledi prostate, ki jih vodi Primož Rus, dr. med., specialist družinske medicine, bodo na voljo zdravstveni pregledi in svetovanja specialistov različnih strok. Velika pridobitev je tudi sodoben ultrazvočni aparat, ki omogoča natančno diagnostiko specialistom, za paciente pa pomeni boljšo in natančnejšo obravnavo. Že v novembru bodo začeli z delom radiolog, kardiolog, ginekolog, dermatolog, pediater, v
kratkem pa bomo delo nadgradili še na nekaterih drugih področjih, o čemer vas bomo pravočasno obveščali.
Ultrazvočna diagnostika: dr. Mojca Toma-žič, dr. med., specialistka radiolog^e - trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica, velike žile, limfne žleze), sečnega mehurja, prostate in testisov, rodil in mehkih tkiv (tetive, sklepi, ščitnica, dojka).
Kardiološka dejavnost: Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog, dr. Andreja Černe, dr. med., specialistka kardiolog^e - prvi kardiološki pregled z EKG, kontrolni kardiološki pregled, kardiološko svetovanje, EKG in eho-kardiogram (UZ srca).
Ginekološka dejavnost: Robert Likar, dr. med., specialist ginekolog^e in porodništva, mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije in onkologje - prvi ginekološki pregled, kontrolni ginekološki pregled, ginekološko svetovanje, porodni načrt, ginekolo-ško-onkološko svetovanje, ginekološki UZ.
Dermatološka posvetovalnica: prof. dr. Marko Lunder, dr. med., specialist dermatove-nerolog^je: prvi dermatološki pregled, kontrolni dermatološki pregled, dermatološko svetovanje s področja vseh kožnih bolezni in alergj, dermatoskopja.
Pediatrična posvetovalnica: doc. dr. Rina Rus, dr. med., specialistka pediatrje - pedia-
trično svetovanje (bolezni sečil, nočno mokre-nje ...), UZ sečil.
Vsi našteti pregledi so samoplačniški. Naročite se lahko: osebno v zasebni ambulanti dr. Rusa v pritličju ZD Vrhnika v ordinac^skem času ambulante od ponedeljka do petka, po telefonu 01/750 47 55, na mobilno št. 031 881 745, ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ali po e-pošti: ambulanta.dr.rus@gmail.com. Prosimo vas, da nam sporočite vašo telefonsko številko, da se lahko osebno dogovorimo za vašo obravnavo. Vse informac^e dobite tudi v lekarnah na Vrhniki in če povprašate svojega izbranega zdravnika.
Primož Rus, dr. med.
Koriščenje zdraviliško-klimatskega zdravljenja oseb s statusom
Osebe, ki jim je priznan status vojnega veterana, vojaškega vojnega invalida, mirnodobnega invalida, civilnega invalida vojne in žrtve vojnega nasilja, lahko na Upravni enoti Vrhnika vlož^o zahtevo za zdraviliško-klimatsko zdravljenje, ko do-poln^o 50 let ali ko pri njih nastane trajna in popolna izguba delovne zmožnosti. Vojni invalidi pa lahko vlož^o zahtevo ne glede na starost, kadar je to potrebno za nadaljnje
zdravljenje bolezni, ki so predpisane kot indikac^a za zdravljenje.
Zdraviliško-klimatsko zdravljenje je upravičeno, kadar gre za bolezni gibalnega, živčnega ali prebavnega sistema, bolezni jeter, žolčnika in pankrasa, bolezni srca in ožilja, kronično obstruktivne pljučne bolezni in astme s pogostimi napadi, tuberkuloze pljuč in drugih organov, ginekološke bolezni, kožne bolezni, rakaste bolezni (ni
upravičeno, kadar gre za rakaste novotvorbe, ki niso bile operativno odstranjene ali zaustavljene v rasti z obsevanjem), bolezni krvotvornih organov in če gre za rekon-valescenco po drugih težkih operativnih posegih. Vlogo in vse informac^e v glede vložitve zahteve pridobite na upravni enoti v času uradnih ur pri Ireni Leskovec, tel. št. 01/750 78 69, ali Miši Strban, tel. št. 01/750 78 63.	UE VRHNIKA
Refleksoterap^a
Izraz refleksoterapja je mednarodni naziv za splošni terapjski proces na podlagi izzvanega refleksa. Metoda temelji na znanstvenih načelih, da imajo vsi organi in organski sistemi pripadajoče refleksne predele na mikrosistemih telesa (stopala, dlani, ušesa, obraz ki odsevajo (reflektirajo) zdravstveno stanje človeka.
Refleksna masaža stopal je ena izmed najstarejših tehnik naravnega zdravljenja, ki obravnava človeka celostno, tako na telesnem kot tudi na čustvenem in duhovnem nivoju. Pred več tisoč leti je bila obdelava stopala pogosta v vsakdanji praksi na Kitajskem, v Egiptu in Ind^i. Najstarejši znani vir o terapevtski obdelavi stopala je stenska slikarja v egiptovski piramidi iz leta okrog 2300 pr. n. št.. Tudi severnoameriški Ind^anci se ponašajo z bogato tra-dic^o masaže stopal. V njihovi filozofiji je osrednje pojmovanje, da je človek prek stopal povezan z zemljo in vesoljem.
Temelje refleksoterap^e, kot jo poznamo dandanes, je v začetku 20. stoletja postavil dr. med. Williem Fitzgerald v Ameriki, opisane v knjigi Conska terap^a. Njegovo delo je nadaljevala Eunice Ingham. Hanna Marguardt je bila njena učenka in je metodo prenesla v rodno Nemč^o, kjer je ustanovila šolo in kliniko.
V Slovenci je učni program za refleksoterapevte; nacionalna poklicna kvalifikac^a (NPK) refleksoterapevt/refleksoterapevt-ka pa je bila sprejeta s strani države Republike Slovence leta 2005. Po uspešno opravljenem preverjanju znanja dobi kandidat
Risba prikazuje zdravnika, ki zdravita bogata pacienta, pri čemer eden obdeluje stopala, drugi pa dlani.
certifikat - javno veljavno listino, ki dovoljuje opravljati poklic refleksoterapevta v vseh državah EU. Glede na namen ločimo refleksoterap^o na relaksac^sko in terapevtsko. Učinki ref-leksoterapevtske masaže: je preventivna metoda za vzdrževanja zdravja, učinkovito krepi naravno odpornost, pospešuje krvni obtok in s tem oskrbo celic s kisikom, pospeši izločanje strupov iz telesa, pripomore k boljšemu spancu, lajša - pomirja bolečino, pomirja avtonomni živčni sistem, ki deluje brez naše volje, izboljša koncentrac^o in mentalne funkc^e, pomaga pri ravnovesju živčnega in hormonskega sistema, vzpostavi čustveno ravnovesje, ugodno vpliva na naše odnose navzven (blaži hiperaktivnost in agres^o). (Se nadaljuje.)
Maria.jeraj@gmail.com
Prelomno leto 2012
Kaj nam prinaša prihodnost?
Razni viri sporočajo in nas strašno, da bo leta 2012 konec sveta. Ne skrbite, ne bo konec sveta, je pa res, da prihaja novo, močnejše, pozitivno magnetno polje ali drugače rečeno nova, močnejša frekvenca, ki terja spremembe. To pomeni, da se star sistem ruši in prihaja nov energetski sistem, nova svetla doba, na katero pa se moramo pripraviti, saj sedaj živimo v temi, na nižjih frekvencah oz. v negativnem magnetnem polju, ki ga ustvarja vsak posameznik s svojimi negativnimi čustvi.
Kaj to pomeni, da se moramo spremeniti v bolj kakovostne ljudi? To pomeni, da naši originalni programi niso kakovostni. Nova frekvenca, ki je že tukaj, saj vidimo, kaj se dogaja po svetu, zahteva, da se reprogramiramo, da živimo po naravnih zakonih, ki jih sedaj zaradi neznanja kršimo, s tem pa rušimo ravnotežje v sebi in okrog nas. Vedno obstajajo ljudje, ki so naprednejši in vid^o naprej, zato so jim odkrite nove resnice oz. novo znanje, ki obvladajo tehniko, kako se reprogramirati, kako se regenerirati, da bomo pripravljeni na svetlo prihodnost, da bomo pridobili nove sposobnosti, ki jih večina ljudi sedaj še ne razume in ne sprejema, ne verjame, saj frekvence ne vidimo. To znanje je nova, najbolj napredna tehnika, kako postati kakovostni ljudje in živeti skladno z navodili, ki nam jih narekuje višja inteligenca.
Če ste napredni in če vas zanima to znanje, če hočete dvigniti vašo zavest in prevzeti odgovornost za svoje življenje, začnite pri sebi. Vabim vas, da se udeležite predavanja na temo Zakaj smo v stresu, kaj je vzrok, kako se reprogramiramo, kako se regeneriramo. Predavanje bo v Cankarjevem domu na Vrhniki 15. novembra ob 18. uri. Vodila ga bo Bina Solo-mun, energetski prevodnik.
(bs)
Paramhans Swami Maheshwarananda
Društvo JVVŽ Popetre
JOGA
VVSAKDANJEM ŽIVLJENJU Harmonija telesa, uma In duše
Vadba vključuje telesne vaje, dihalne vaje ter vaje sproščanja, koncentracije in meditacije. Primerna je za vse odrasle starostne skupine.
VRHNIKA: Varstveno delovni center. Pot na Košace 2, vsako sredo od 14. septembra 2011. 1. stopnja: 17.30 -19.00,2. stopnja: 19.00 - 20.30,3. stopnja: 20.30 - 22.15.
DRAGOMER: DIALIZNI center - Nefrodial d.o.o.
Šolska ulica 3, Dragomer vsak torek od 13. septembra 2011, med 18.00 in 19.30 uro.
Društvo Kneipp, društvo zdravega načina življenja
Na ekološki kmet^i Premzl v Framu
Skupina članov Kneipp, društva z Vrhnike, se je odločila obiskati ekološko kmetjo Premzl v Framu pri Mariboru. To je storila na sončno nedeljo, 2. oktobra, kjer si je ogledala ekološko pridelavo zelišč, hrane, ureditev prostorov, prehrano in terapje po Sebastjanu Kneippu.
Sonce, ki nas je spremljalo vso pot, nas je napolnilo z energ^o, seveda pa tudi pričakovanji.
Gostoljubje gospe Šte&e Premzl, ki je tudi predsednica Zveze društev Kneip za Slovenko, nas je pr^etno presenetilo. Po odžejanju z jabolčnim in grozdnim sokom, pridelanim iz ekološko pridelanega sadja, smo se podali na plano, kjer smo po prvi terap^i bosonogi odšli po mehki travnati preprogi do prvih gred zdravilnega cvetja, do njiv z ekološko pridelano zelenjavo, krompirja , kapusnic in stročnic. Spoznali smo pomembna semena rastlin, ki niso dobila kem^skih dodatkov in so pod soncem in v neokrnjeni naravi zrasla v kakovostno in lepo rastlinje, ki je namenjeno nam, uporabnikom. Ob razlagi smo spoznali številne rastli-
ne, postopek pridelave, hranjenje v ustreznih prostorih in še veliko tega. Bosa hoja je izredno prhala, stik z zemljo je napolnil naša telesa z občutkom popolnosti. Temu je sledila telovadba po Kneipovih načelih. Zamisliti smo si morali, da smo pravkar vstali in da je naše telo potrebno raztezanja in razgibanja. Spoznali smo številne vaje in se dodobra ogreli in razgibali. Gospa je izredna trenerka in z besedo odločilno vodi gibalne vaje. Po končanih vajah smo se vrnili v hišo, kjer nas je pričakala topla enolončnica iz vsega, kar je bilo nabrano na njivi in vrtu. Okusnost hrane, nemastnost in polnost okusov nam je povečalo tek in bili smo siti. Posladkali smo se še, poslušali nekaj stvari o Kneippu, osebe, ki o vsem zelo veliko ve.
Čakala nas je zadnja terap^a, in to
terap^a z vodo. V posodah, napolnjenih z mrzlo vodo, smo opravili prvo Kneippovo terap^o oblivanja nog . Stopicali smo v posodah z vodo in občutili, kako je naša »cirkulac^a« pospešeno začela delovati, tudi utrujenost je izginjala, osveženi in dobre volje smo še malo klepetali.
Sledila je čajanka, razlaga o pripravi napitkov iz zdravilnega cvetja o pripravi hrane in namenu, zakaj se uporablja vse, kar je v času prisotno. Obisk je zdrsnil proti koncu, veliko smo spoznali, zadovoljni smo posedli v avtomobile in se odpeljali. Vtisi so sami po sebi kar prihajali iz naših ust. Polni zagona in idej, kako to izvajati, smo se vrnili domov.
Preživeli smo bogat in lep dan, ki ga bomo opisali mladim in jih povabili v to društvo. (ma)
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Kultura	NAŠ ČASOPIS 41
		
Fotografska razstava
Božja obličja Vida Sarka
Vrhnika, 27. september - V avli Cankarjevega doma je odprla svoja vrata fotografska razstava »Božja obličja« avtorja Vida Sarka. Portrete mačk dopolnjujejo zbadljivi zapisi, ki opazovalca popeljejo na pot domišlj^e, da so v naši neposredni bližini ves čas utelešeni bogovi, nas opazujejo in vrednotno naše delo. Za svojo podobo so si izbrali obličja mačk, skrivnostnih bit^, ki nekomu pomen^o dno nemarnosti in koristoljubja, drugim pa
višek pretkanosti in inteUgence. Kot je dejal avtor razstava za Naš časopis, so ga mačke že od nekdaj očarale s svojo skrivnostnostjo, pa tudi z mehkobo in igrivostjo. »Tako kot imajo nekateri radi pse, imam jaz rad mačke.« Zato ne preseneča, da se te velikokrat znajdejo kot osrednji motiv v fotografskem opusu Vida Sarka. Božja obličja so bila na Mačka - božje obličje po Sarkovo. ogled do 18. oktobra.(gt)
Trio Rupnik je poskrbel za glasbeno kuliso odprtja razstave.
»Strast do hitrosti« ali Akrapovičevih 20 let
Igorja Akrapoviča slovenska in tudi svetovna javnost pozna kot tistega dirkača, ki je v slogu ameriških sanj svojo poslovno pot začel pred 20-imi leti v navadni garaži, danes pa z izpušnimi sistemi svoje svetovno priznane družbe že posega tudi v vesoljsko tekmo.
»Upal sem, da bom uspešen, ampak vsekakor mogoče ne na takem nivoju in takem obsegu,« je g. Akrapovič skromno komentiral uradno odprtje razstave tekmovalnih motociklov, opremljenih z izpušnimi sistemi Akrapovič, v Tehniškem muzeju Slovence v Bistri. Bistriški muzej je namreč doletela čast, da je med
12. avgustom in 2. oktobrom razstavljal nekaj največjih dosežkov v 20-letni zgodovini Akrapovičevega podjetja. Slednji so v tem času pripomogli k osvojitvi kar 57-ih naslovov svetovnih prvakov v različnih zvrsteh motošporta. Impresivno zbirko so sestavljali takšni dirkaški dragulji kot Suzuki GSR-V (Alvaro
Bautista), Honda VTR SP-2 (Colin Edwards), Yamaha YZF-R1 (Ben Spies), Kawasaki ZX-RR (Shinya Nakano), Aprilia RSV4 (Max Biag-gi), Suzuki RMZ450 (Steve Ramon), Yamaha YZF450 (James Stewart), KTM SXF350 (Antonio Cairoli), KTM LC8 950 Rallye (Fabrizio Meo-ni), KTM Rallye 450 (Marc Coma) in Yamaha YZR-Ml (Jorge Lorenzo). Poleg motociklov so bili razstavljeni tudi agregati, ki so za družbo Akrapovič še posebno pomembni, med njimi nekaj svetovnih posebnosti, kot je motor KTM V-4 iz razreda Mo-toGP. Odmevna razstava je pritegnila pozornost številnih obiskovalcev od blizu in daleč, kot tudi obilico med^ske pozornosti. Damjan Debevec
V Galer^i Cankarjevega doma so odprli razstavo akademskega slikarja Janeza Kovačiča..
Janez Kovačič je razstavil krajine
Vrhnika, 11. oktober - Vrhniška hiša kulture bo do 6. novembra v znamenju krajin, ki jih je javnosti na ogled postavil akademski slikar Janez Kovačič. Za to priložnost je izbral šestindvajset slik na katerih so upodobljene predvsem pokrajine iz vse Slovence, deloma pa slike prikazujejo tudi motive iz okoliških krajev. Otvoritev sta s petjem in klavirsko spremljavo popestrili Ana Leben in Dominika Naveršnik.
Akademski slikar Janez Kovačič je svoje slike javnosti predstavil že na kar 186 samostojnih razstavah, stalno razstavo pa ima tudi v Modri dvorani na Brezovici ter čez lužo v kanadskem Torontu, kjer ima v Slovenskem domu stalno zbirko del s slovenskimi motivi. Njegova dela pa si lahko ogledate tudi v avli novega doma starejših občanov v Notranjih Goricah. Na tokratni razstavi je slikar predstavil svoje krajine, nekatere tudi sveže, letošnje ter nekaj del starejšega datuma. »Jaz slikam zelo rad, slikam vse. Tudi zelo rad poučujem, vesel sem, če se kaj prime mojih slušateljev na likovnih delavnicah. Veliko potujem, zunaj in po domačih krajih, kar je vidno tudi iz teh motivov,« je povedal Kovačič. Ta se sicer ukvarja s slikarstvom, grafiko, restavriranjem te tudi izdelovanjem vitražev. Njegove spretne roke so ustvarile že preko sto štirideset vitražnih oken v Slovenci, Ital^i, Kanadi in ZDA. Dela Kovačiča, ki jih ustvarja na Brezovici, kjer prebiva, lahko najdemo v raznih javnih in privatnih zbirkah, akademik se udeležuje številnih likovnih srečanj in je mentor različnim slikarskim skupinam. Kljub napredku in združevanju računalniške tehnolog^e z umet-
Slikar je na ogled postavil predvsem pokrajine, razstava bo odprta do 6. novembra.
nostjo, Kovačič vztraja pri tradicionalnih tehnikah ter čopičih in platnu: »Mislim, da je še vedno ogromno za povedati, narava se sicer ne spreminja - nas počaka, mi moramo samo pristopit in jo poskušat razumet.« Razstavo si lahko ogledate do 6. novembra, in sicer med tednom od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
Vesna Erjavec
Ko avtomobilček izgine iz vidnega polja^
Od »vohunskih« letal do igric
Med 20. in 25. septembrom so se s svojimi projekti v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri predstavili študenti in profesorji Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Obiskovalcem so razkazali sistem za lasersko merjenje in izdelavo tridimenzionalnih oblik LASMIL, ki je leta 2008 prejel srebrno priznanje za inovac^o pri GZS. LASMIL je sestavljen iz brezdotičnega merilnega sistema, namiznega računalniško krmiljenega (CNC) frezalno-gravirnega stroja in procesnega krmilnika z ustrezno programsko opremo in uporabniškim vmesnikom. Omogoča hitro, preprosto, natančno in uporabniku pr^azno merjenje tridimenzionalnih teles in izdelavo replik celo najzahtevnejših objektov, ki so iz mehkih in krhkih materialov ali celo v vročem stanju, s čimer se odpirajo številne možnosti njegove uporabe v industr^i, medicini, umetnosti, arheolog^i, izobraževanju in drugod.
Na primerih analiz hitrih procesov so predstavljali uporabo hitrotekoče kamere v vidnem in v infrardečem spektru ter delovanje infrardeče kamere. Poudarek je bil na spremljanju delovanja strelnega orožja in štud^i prenosa toplote ter snovi na primerke zaščitne opreme.
Predstavljeni so bili tudi mobilni roboti, ki so jih razvili študentje smeri Mehatronika na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in se uporabljajo predvsem za štud^ske in raziskovalne namene. Uporabljeni robot, ki se avtonomno giblje po prostoru, zaznava ovire in se jim skuša izogniti, je sodeloval tudi na mednarodnem tekmovanju Eurobot v Švici. S pomočjo mini SCARA robota in strojnega vida pa so obiskovalci lahko zaigrali preprosto igro, preko katere so spoznali pomembnost prilagajanja krmiljenja sistemov v človeku prijazni obliki.
Poleg tega so bila tu še tri daljinsko vodena brezpilotna letala, izdelana za vsakoletno študentsko tekmovanje v ZDA - »Design/Build/ Fly« (Konstruiraj/Izdelaj/Leti), kjer morajo letala prenašati različne uteži, pa tudi pomanjšane rakete patriot. Leseni EDA-X je bil zgrajen v šolskem letu 2007/2008. EDA-100, zgrajen delno iz lesa in delno iz kompozitnih materialov, je na tekmovanju v šolskem letu 2008/2009 osvojil sedmo mesto. EDA-2010, zgrajen delno iz lesa in delno iz kompozitnih materialov v šolskem letu 2009/2010 pa ima zanimivo obliko letečega krila.
Svojevrstni biser »univerzitetne proizvodnje« je bil razstavljeni 2T custom-made scooter Daniela Miketiča, z nadgrajenim agregatom, predelano karoser^o in centralnim vzmetenjem. Predelani motor pri zgolj 72 kg teže do-
^spremljamo njegovo pot preko daljinske kamere.
sega 18,9 KM iz osnovnih 3,6 KM ter 135 km/h iz začetnih 45 km/h. Za seboj ima že dvakratno osvojeno prvo mesto v pospeševanju na mednarodnem Scooterfestu v Hajdošah pri Ptuju. Je edinstven v svetovnem merilu.
Zanimivosti pa je bilo še več, npr. prikaz delovanja in programiranja hidravličnih komponent, kot so ventili, črpalke, zasuni, zaslonke, ipd. v prerezih in s prikazom delovanja, pa primer avtomatske industr^ske diagnostike stanja kompresorja, poskusi s področja akustične emis^e, kaotično nihalo, akustična kamera ter sestavine in delovanje motorja z notranjim izgorevanjem. Vsekakor poslastica za vse oboževalce tehnološkega napredka, pa tudi vse radovedneže po naravi.
Damjan Debevec
42 NAŠ ČASOPIS	Kultura	24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki
Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vas vljudno vabi na ogled razstave akademskega slikarja Janeza Kovačiča,
KRAJINE.
Razstava v Galerji Cankarjevega doma bo odprta do 6. novembra 2011.
Vabimo vas tudi na ogled fotografske razstave mačjih portretov oblikovalca Vida Sarka,
BOŽJA OBLIČJA.
Razstava v avli Cankarjevega doma je zaradi velikega zanimanja podaljšana do 7. decembra 2011.
Skupaj z JSKD, Območno izpostavo Vrhnika, pa vas vabimo na odprtje Regjske razstave izbranih likovnih del osrednje Slovenje,
TEKST V PODOBI.
Odprtje bo v torek, 8. novembra 2011, ob 19. uri,
Razstava bo odprta do 4. decembra 2011.
Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in tudi ob preostalih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Vabljeni!
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma in za IZVEN
Cankarjev dom Vrhnika
Petek, 11. novembra 2011, ob 20. uri.
Friedrich Durrenmatt OBISK STARE GOSPE
Tragična komedja SNG NOVA GORICA Režja: Dušan Jovanovič Dramaturgja in asistentka režiserja: Klavdja Zupan
Igrajo: Milena Zupančič k.g., Blaž Valič, Ivo Ba-rišič, Ana Facchini, branko Ličen in drugi.
Mesto v recesji. Prebivalci nestrpno in z velikimi upi pričakujejo visok obisk, saj se domov vrača ena najbogatejših žensk, ki se je pred mnogimi leti revna potepla v veliki svet. Zupan in meščani srčno upajo, da bo njihova Claire prinesla svež kapital za zagon propadlih tovarn in s tem spodbudila gospodarsko rast. Z velikim veseljem jo pričakuje njen nekdanji ljubimec, zdaj že oče dveh odraslih otrok, trgovec Alfred Ill, ki mu zaradi obubožanosti someščanov tudi trda prede ... Spektakelska komedja švicarskega dramatika Friedricha Durrenmatta iz leta 1956 ne prizanaša nikomur, temveč neusmiljeno šiba vse sloje družbe in vse veje oblasti ter z ostrino in aktualnostjo svoje pisave dokazuje, da je to delo za 21. stoletje. Obisk stare gospe je neverjetno hitro osvajal svetovne odre in so ga že leta 1958 krstno uprizorili tudi v ljubljanski Drami, dve leti pozneje pa še v Mariboru. Doslej je Obisk stare gospe doživel vsaj deset filmskih adaptacj ter verjetno najmanj še toliko televizjskih.
Predstava traja eno uro in petdeset minut; nima odmora.
Otroški abonma 11. šola in za IZVEN
Cankarjev dom Vrhnika
Sobota, 19. novembra 2011, ob 16. uri.
Pavel Polak po motivih bratov Grimm PEPELKA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Režja: Pavel Polak
Lutke in scena: Ivan Antoš Igra: Metka Jurc
Ovdoveli drvar Jure v svoj samotni dom pripelje novo ženo s hčerjo Agato. Njegova hči Lenka ju lepo sprejme, onidve pa jo zvito in pretkano izkoriščata, ob tem pa še zasramujeta in zmerjata. Nadeneta ji žaljivo ime Pepelka. Nadaljevanje zgodbe je znano: Lenka, ki ima na svoji strani iskreno prjateljstvo živali, je za svojo dobroto in potrpežljivost nagrajena. Zgodjo se čarovnje, izgubi se en čeveljček, iskanje lastnice je uspešno. Lenka se poroči s princem in srečno živita do konca svojih dni. Tako v pravljicah mora biti in je tudi v tej. Predstava traja 35 minut, (4+).
Komercialna predstava
ZAVOD ZA KULTURO MARIBOR in KUD TEATER G.
Martina Ipša, Tina Gorenjak XXL BEJBE Komedja Torek, 22. novembra 2011, ob 19.30
Režja in scenografija: Tina Gorenjak Igrajo: Ana Marja Mitic, Martina Ipša, Tanja Kocman

Tudi vi obožujete XXL zabave, XXL razprodaje, XXL avtomobile, celo XXL paradižnike? Seveda! Večje je bojše, bolj vidno, večjega je več! Vsi smo nori na XXL. In če je to XXL bejba? Raje prisegate na XXS? Potem se vam niti sanja ne, da k XXL velikosti spadajo tudi XXL dogodivščine, XXL drznost in XXXL zabava. Na svoji trideseti rojstnodnevni zabavi Tadeja (Ana Mar^a Mitic) ugotovi, da pri svojih letih ni dosegla nič. Njen največji podvig v življenju je v najkrajšem času shujšati za deset kilogramov in se še v krajšem zrediti za petnajst. Ze vse življenje se trudi ugajati svojemu možu, ta pa ji vrača tako, da jo vara. In kar je najhuje - z žensko, ki ima vsaj trideset kilogramov več kot ona! Odloči se, da bo končno naredila nekaj drznega. Zase! Prjavila se bo na nastop v oddaji SLOVENCA IMA TALENT. Predstava XXL BEJBE ponuja gledalcem XXL SMEH, XXL napeto in zabavno zgodbo in XXL igralke, ki so pod okriljem Zavoda za kulturo Maribor v zadnjih dveh letih z več kot 600 stand up nastopi do ušes nasmejale gledalce po vsej Slovenji. Tokrat prvič skupaj v gledališki predstavi - XXL KOMED^I, XXL BEJBE. Predstava traja uro in 45 minut.
Večer Karla Grabeljška
Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki je v ponedeljek 17. oktobra zopet oživela z umetniško besedo partizana in pisatelja Karla Grabeljška. Večer je bil popestren še s predstavitv^o knjige »Vrhnika se spominja 1991 - 2011« in s partizanskimi pesmimi, ki jih je zapel Invalidski pevski zbor Vrhnika.
Tradicionalni »Večer Karla Grabeljška« so pripravili Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Prvi je navzoče nagovoril predsednik združenja borcev Jani Kikelj, ki je med ostalim poudaril: »Karel Gra-beljšek je bil oseba, ki me je že v rani mladosti, ko sem še živel v Ljubljani, prva seznanila z Vrhniko. Njegova mladinska dela smo brali otroci po celotni Slovenji, predvsem deli Moja partizanska oprema in Moje akcje. Zaradi tega ga lahko imenujemo kot enega največjih Vrhni-čanov. Šele kasneje smo spoznavali Ivana Cankarja, istočasno pa tudi še Grabeljškova dela za odrasle, ki so odslikavala razmere na Vrhniki pred in med NOB. Lahko rečemo, da se je s temi črticami, novelami in romani izkazal kot "socialni" pisec. V letu 1941, ko so k nam prihrumeli okupatorji, ki so želeli iztrebiti slovenski narod, se je pridružil osvobodilnemu gibanju pod vodstvom Osvobodilne fronte. Ta borba ni bila samo borba za svobodo, mir, bila je tudi borba za socialno enakost, slovensko državno in gospodarsko neodvisnost. To govorim zato.
ker je danes tema Grabeljškovega večera predstavitev monografije o Vrhniki v vojni leta 1991. Tudi v osamosvojitvenem obdobju je šlo za ista načela, le da smo se tokrat branili pred armado, ki je že bila tukaj, je bila po imenu ljudska. Cilji pa so bili isti: slovenska gospodarska in državna neodvisnost in s tem boljše socialne razmere za vse. Kar so začeli slovenski partizanski borci v letih 1941-1945 in je v 40 letih socializma zorelo, je v letih 1985-1991 dobilo končno obliko, s sprejemom v OZN leta 1992 pa tudi zaključek. Slovenci smo dosegli svojo popolno suverenost in neodvisnost. Vseeno pa se moramo vprašati, ali smo res popolnoma neodvisni? Mar niso svetovni finančni krogi odvzeli vsem državam tisto osnovno samostojnost? Zato moramo biti vsi državljani pozorni in aktivni pri odločanju o naši prihodnosti tako v naši ožji prestolnici Ljubljani, kot širši prestolnici, Bruslju.
Kaj je pomen nocojšnjega večera? Predvsem spomin na velikega Vrhničana, domoljuba, pisca in človeka. Istočasno pa tudi poklon vsem tistim, ki so v preteklosti s svojim dejanjem prispevali največ k svobodni Vrhniki, k neodvisni
Predsednik združenja Jani Kikelj se je v nagovoru spomnil tudi pisatelja Karla Grabeljška.
Slovenji. Zelim si, da nikomur med nami, niti našim potomcem, zaradi ogroženosti in borbe za svobodo, ne bo treba nikoli več v gozdove ali na barikade!«
Pozdrav prisotnim je namenil tudi župan Stojan Jakin, ki je omenil, da je Vrhnika skozi zgodovino in tudi v sedanjosti imela veliko strateško vojaško vlogo. Tako da lahko rečemo, da smo imeli v Slovenji res veliko in pomemb-
no vlogo pri borbi za samostojnost. Spomnil se je časov Nauportusa, prve in druge svetovne vojne ter nenazadnje leta izpred dvajsetih let, ko smo izbojevali vrhniško in slovensko samostojnost. Lahko smo ponosni na Vrhniko, na njene ljudi in občane, kar je priznala tudi Slovenja, saj je tedanji predsednik Slovenje dr. Janez Drnovšek 23. 6. 2006 Vrhniki podelil »Zlati častni znak svobode Republike Slovenje«.
V nadaljevanju večera je Andreja Nikolič prebrala dva odlomka iz umetniške besede pisatelja Karla Grabeljška. Nato sta Suzana Potočnik in Špela Perko predstavili knjigo »Vrhnika se spominja 1991 - 2011«, ki sta jo izdali Občina Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Ob tej priliki se je vodja knjižnice Suzana Potočnik zahvalila vsem avtorjem prispevkov in slikovnih gradiv, da je zanimiva publikacja zagledala luč sveta. Tako se je ideja o knjigi ob dvajsetletnici samostojnosti uresničila in pokazala ter dokazala, da je Vrhnika resnično odigrala pomembno vlogo v tistih usodnih letih.
Nato je še Sanja Remškar predstavila svojo diplomsko nalogo »Občina Vrhnika v času vojne za Slovenjo«, ki je bila pomembno gradivo za pripravo in izdajo knjige. Prelep večer je zaključil pevski zbor Društva invalidov Vrhnika z dvema udarnima partizanskima pesmima. V predverju je nato sledil še tovariški večer, kjer so kar bruhali spomini na partizanske in osamosvojitvene dneve.
Simon Seljak
Na večeru Karla Grabeljška kar nekaj zanimivih gostov.
Akterji zanimivega in prelepega ponedeljkovega večera.
24. oktober 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kultura
NAŠ ČASOPIS
43
Programprireditevzanovemher2011
•■Ki^ub zakon • ■ ^Kiub zakon . ^iub: .zakon
NEDELJA, 6. 11. 2011, ob 17. uri. (102 min.) Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO OSKRBNIK Družinska komedija (12+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 8. 11. 2011, ob 19. uri. Vstop prost.	JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA TEKST V PODOBI Regijska razstava izbranih likovnih del osrednje Slovenije bo odprta do 4. decembra 2011. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki
SREDA, 9. 11. 2011, ob 19. uri. (100 min.) Vstopnina: 3 €, otroci, dijaki in študenti: 2 €.	PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA STUDIO VIHARNIK SFINGA Igrano dokumentarni film; najboljši film po izboru občinstva na 5. filmskem festivalu IMFFD Režija: Vojko Anzeljc Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 10. 11. 2011, ob 19. uri. Vstop prost.	KLUB VRHNIŠKIH ŠTUDENTOV ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SKODELICA PESMI Predstavitev pesniške zbirke Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 11. 11. 2011, ob 20. uri. Vstopnina: 15 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in za IZVEN SNG Nova Gorica Friedrich Dürrenmatt OBISK STARE GOSPE Tragična komedija Režija: Dušan Jovanovič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 13. 11. 2011, ob 17. uri. (103 min.) Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO SMRKCI Sinhronizirana komedija (5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 15. 11. 2011, ob 18. uri. Vstop prost.	ALBINA SOLOMUN RESNICA O LETU 2012 Predavanje energetskega eksperta o tem, kaj nam prinaša prihodnost Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SREDA, 16. 11. 2011, ob 15.30. Vstop prost.	KLUB GAIA UNICHEM PODELITEV NAGRAD Delo Revije in Klub GAIA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SOBOTA, 19. 11. 2011, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN Lutkovno gledališče Maribor Pavel Polak po motivih bratov Grimm PEPELKA Lutkovna predstava Režija: Pavel Polak Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 20. 11. 2011, ob 17. uri. (69 min.) Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO MEDVED PU Animirana sinhronizirana risanka (3+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 22. 11. 2011, ob 19.30. Vstopnina: 15 €.	ZAVOD ZA KULTURO MARIBOR ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA XXL BEJBE Komedija Režija: Tina Gorenjak Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 24. 11. 2011, ob 19. uri. (109 min.) Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO PRIJATELJA SAMO ZA SEKS Romantična komedija (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 25. 11. 2011, ob 20. uri. Vstop prost.	CANKARJEVA KNJIŽNICA ZALOŽBA SANJE ZAVOD MORPHEUS ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SONČNA URA Glasbeno literarni večer ob izidu nove pesniške zbirke Franeta Milčinskega Ježka Režija: Matija Milčinski Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SOBOTA, 26. 11. 2011, ob 18. uri. Vstopnina: 7 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA SAZAS ŽUPNIJSKA KARITAS VRHNIKA DVA NOVČIČA Dobrodelni koncert Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic prek spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si	
petek, 25. novembra ob 22. uri - klub Zakon
Moveknowledgement
Moveknowledgement se vračajo s četrtim stu-d^skim albumom, naslovljenim Pump Down!!! Po odmevnem hip hop/dub eksperimentu Listen to Nebukadnezar in ser^i uspešnih elektronsko obarvanih improkoncertov v sklopu projekta Moveknowledgement FreePop Orchestra je peterica stopila na naslednjo stopnico svoje eklektične ustvarjalne poti. Četudi naslov Pump Down!!! zveni kot nekaj, kar bi izšlo v času, ko sta se srečala hip hop in rave, je glasba vse prej kot usmerjena v preteklost. Tokrat so se dubovski efekti in kompleksni aranžmaji umaknili močnim kitarskim rifom in bolj pr-vinskim ritmom, rezultat pa so nekatere njihove avtorsko najmočnejše pesmi doslej. Skozi besedila in tudi vizualno prezentac^o še vedno seva njihova značilna sci-fi estetika, bizarni retrofuturizmi in new age mistika, k temu pa so dodali krepko dozo rock'n'rolla. Po mnenju članov benda je največja kvaliteta albuma Pump
Down!!! dejstvo, da ga je užitek igrati v živo, zato si obetajo zabavno turnejo po slovenskih festivalih in klubih. "Sex, drugs and UFOs!" Zasedba: Miha Blažič (vokal), Uroš Weinberger (kitara), Dejan Slak (bas), Miha Šajina (klaviature), David Cvelbar (bobni). Po koncertu vas bodo Zion Vibrations Crew popeljali na glasbeno ekskurz^o po globokih, psihedeličnih, hipnotičnih, abstraktnih ter ba-sovsko-težkih glasbenih pokrajinah, ki imajo svoje korenine na Jamajki ter v ZDA, pleme-nit^o in raztezajo pa se prek Angl^e, Francke, Nemč^e in drugod. Glasbena selekc^a se bo napajala in spogledovala z roots reggaejem, starošolskim kot tudi novejšim (psihedeličnim/ elektro) dubom, trip hopom, abstraktnim/podzemnim rapom, junglom ter z drugimi, sorodnimi glasbenimi žanri.
Novosti v stripovskem kotičku
V lani odprtem Zakonovem stripovskem kotičku, kjer vas čakajo stripi, pa tudi kakšna re-vqa, se trenutno nahaja nekaj številk naslednjih zbirk: Alan Ford, Dylan Dog, Martin Mystère, Mister No, Nathan Never, Lazarus Ledd, Zagor, Strip bumerang, Miki Miška, Veliki Blek, Komandant Mark, Pustolovske zgodbe, Batman Adventures, Spider-Man, The Incredible Hulk, Batman Forever,Tom & Jerry, Lepotica in zver, Svet in ljudje, National Geographic in stripi Mikqa Mustra.
Oktober prinaša naslednje novosti po izboru bralcev, tokrat večinoma v slovenskem jeziku:
-	Corto Maltese: Zeleni kontinent 2 (v slovenščini izdano delo izpod peresa Huga Pratta, kultnega evropskega risarja; zbirka obsega zgodbe Vudu za gospoda predsednika, Sanjska laguna ter Dedki in pravljice);
-	National Geographic 2002/2 (v angleščini);
-	Komandant Mark: V indyanskem taboru (v slovenščini);
-	Komandant Mark: Napad (v slovenščini);
-	Veliki Blek: Načrt obupanca (v slovenščini).
Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
Tečaj slovenskega znakovnega jezika
Znakovni jezik je bil prvi način sporazumevanja med ljudmi, ko še niso znali govoriti. Telesna govorica in obrazna mimika sta bili zelo pomembni za razvoj komunikac^e. Znakovni jezik gluhih so razvili ško^e v Francki, potem pa so ga naprej razv^ale posamezne države. V svetu obstajata dve smeri poučevanja gluhih - oralna in znakovna metoda. Oralna metoda pri gluhih spodbuja govor, znakovna pa uporabo znakovnega jezika. Če te zanima komuniciranje s celotnim telesom in si želiš vzpostaviti stik z gluhimi ali pa si sam/-a gluh/-a ali naglušen/-na in bi rad/-a izpopolnil/-la svoje znanje znakovnega jezika, je ta tečaj primeren zate. Poučevanje bo podkrepljeno z uporabo vizualnih med^ev, ki so gluhim in naglušnim zelo pomembni.
Na tečaju prve stopnje bomo obravnavali zgodovino razvoja znakovnega jezika, zgodovino poučevanja gluhih, kulturo gluhih prek pogovora z gluhimi, pravice in zakone na področju gluhote, različne vrste abeced (enoročno, dvoročno, logopedsko mimiko, kretnje za različne tematske sklope, ki so razdeljeni po stopnjah, slovnična pravila slovenskega znakovnega jezika.
S 40-urnim tečajem bomo začeli 16. novembra, prcave pošljite učiteljici Tinkari Belčič po e-pošti tinkara@tin-kara.si do 9. novembra. Tečaj bo predvidoma potekal ob torkih med 18.00 in 19.30. Najmanjše število pr^avljenih je 5, največ 10. Pr^avite se lahko tudi neštudenti. Cena tečaja je 120 €, za študente 100 €, mogoče je plačati v dveh obrokih. Cena učbenika znaša približno 25 €. Vabljeni.
Nedeljski filmski večeri
Ker si človeško bitje rado ogleda dober film, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s projekc^o in dobrim ozvočenjem po-ustvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Po navadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere televiz^ci nimajo
posluha. S predlogi na forumu {www.kvs-klub. si/forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film!
Podaljšaj svoje članstvo v Klubu vrhniških študentov
Vabimo te, da prineseš pristopno izjavo in potrdilo o vpisu (ali šolanju) na naše duri. Tvoje kuverte bomo veseli tudi po pošti. Pristopna izjava se skriva na naši spletni strani v članskem delu, naslov pa že poznaš: Tržaška 11. Ne odlašaj, tudi danes je še zmeraj povsem in popolnoma čisto zares pravi dan! Z brezplačnim članstvom v Klubu imaš pravico do številnih ugodnosti in popustov: v Cankarjevi knjižnici Vrhnika je letna članarina brezplačna, če jim pokažeš KVŠ-jevo člansko izkaznico, poleg tega so članske vstopnice za dogodke v klubu Zakon cenejše. Petinski popust lahko uveljavljaš v Aikido klubu Vrhnika.
44
NAŠ ČASOPIS
Kultura
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
3. Steber Kneippovih terap^' - gibalna dejavnost
V novembru bo v sredo, 9.11.2011, ob 18. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika predavanje o osnovah gibanja za zdrav dan in vsakodnevno uspešno aktivnost. Predavala bo ga. Uršula Debevec, vodja gibalnih vaj, nordjske šole hoje, vaj za preprečevanje stresa.
Razstava Emil^e Milke Erbežnik Vrhniški motivi
Vljudno vas vabimo na odprtje razstave akvarelov Emilje Milke Erbežnik, ki bo v torek, 15. novembra 2011, ob 18. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Za popestritev bo nastopil vokalni trio: Liljana s kitaro, Jože in Milka.
Knjižna čajanka
V četrtek, 17. novembra 2011, ob 9. uri vas vabim na drugo KNJIŽNO ČAJANKO te sezone. Njen naslov je PROMETHEUS. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim predstaviti kakovostne knjižne novosti za otroke in odrasle. Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika!
Zlata Brezovar
Predstavitev nove pesniške zbirke Franeta Milčinskega Ježka
Sončna ura
Ob dnevu splošnih knjižnic vas Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Založba Sanje, Zavod Morpheus in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vabimo na glasbeno-literarni večer ob izidu nove pesniške zbirke Franeta Milčinskega Ježka SONČNA URA v petek, 25. novembra 2011, ob 20. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Nastopajo: Maša, Tara, Juš, Nana, Grega Milčinski, pevec Lado Leskovar, animator in recitator Matjaž Loboda, pevci in plesalci Gledališke skupine SPD Radiše, Goran Završnik (klaviature), Smiljan Ogorelec (harmonika), Tone Stanovnik (harmonika), Gregor Kržmanec (kitara), režija: Matja Milčinski.
Vstop prost
Podatki o Cankarjevi knjižnici Vrhnika
Naslov:
Tržaška cesta 9b
Pošta: 1360 Vrhnika
Telefon: 01 755-31-14
Elektronski naslov: knjiznica@ckv.si
Cenik storitev
Članarina za otroke in mladino do 18 leta brezplačno Članarina za brezposelne osebe z dokazilom brezplačno Članarina: 12,50 € Člani DUV: 6,25 € Vpisnina: 2,00 €
Enkratna izposoja za nečlane po enoti: 6,50 €
Medknjižnična izposoja po enoti: 6,50 €
Uporaba interneta (omejena na 30 minut): brezplačna
Oddelek za odrasle
(tel: 755 31 14; 051 620 066; fax: 01 755 38 33) ponedeljek - petek: 9:00 - 19:00 sobota: 7:30 - 12:30
Mladinski oddelek
(tel: 755 37 14) ponedeljek - petek: 10:00 - 18:00 sreda: 10:00 - 16:00 sobota: 7:30 - 12:30
Čitalnica in domoznanski oddelek
(tel: 755 37 15): ponedeljek - petek: 10:00 -18:00 sobota: 7:30 -12:30
Novosti v septembru 2011
0	SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPED^E, ZBORNIKI ...
DUFAUX, J.: Sioban HERMANN, J.: Elsie in ulica KAVČIČ, B.: Organizacjska kultura ZYCH, B.: Živalska abeceda
1	FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHOLOG^A BAAR, M.: Učbenik psihološke astrologje BOŽJAK, F.: Kakšna bo naša prihodnost KOC^ANČIČ, G.: Erotika, politika itn.
O'NAN, M. M.: Ustvarite svoj raj na zemlji REGOVEC, M.: Zodiakalni psihološki tipi VIDER, V.: Oh, te tašče
VODEB, R.: O spolu in nekaterih, z njim povezanih rečeh
2	VERSTVO
BOSMANS, P.: Bog - moja oaza CAROTHERS, M. R.:Iz ječe v slavljenje GNIDOVEC, J. F.: Vse iz ljubezni do Boga LARENTZAKES, G.: Pravoslavna cerkev LOZANO, N.: Osvobojen LUBICH, C.: Pisma iz prvih časov MANSFIELD, P. G.: Še več Boga REVEN, Z.: Kdaj goduješ? ŠTEFANIČ, H.: Sveta Helena, rimska cesarica
3	SOCIOLOGJA. POLITIKA. EKONOMIJA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGJA
GRÖGL, S.: Telo v zvoku
JUHANT, M.: Varuh otrokovih dolžnosti
KODRIN, L.: Trženje v turizmu
MALI, J.: Socialno delo z osebami z demenco
MURŠAK, J.: Poklicni razvoj učiteljev
PANARIN, A. S.: Skušnjava globalizma
RAMŠAK, M.: Čast ni balast
ROGELJ Škafar, B.: Upodobljene sledi narodne identitete SHAMIR^, I.^: Kabala oblasti ŠTEFANČIČ, M., jr.: Zadnji blišč somraka ŠVAJNCER,^ J.: Slovenska vojska - našitki VOJINOVIČ, B.: Ekonomska konvergenca novih članic Evropske unje
5	OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMIJA. FIZIKA. KEMIJA. BIOLOGJA
BORŠTNIK, B.: Fizika za študente visokih šol BURNIE, D.: Enciklopedja narave ČREPINŠEK, Z.: Fenologja - koledar narave GOWERS, T.: Matematika : zelo kratek uvod LENARDIČ, M.: Humanekologja MCGREW, W. C.: Kulturni šimpanz SMRDU, A.: Kemjo razumem, za maturo znam SOSINSKU, A. B.: Vozli
6	MEDICINA.TEHNIKA. KMETJSTVO. VODENJE. INDUSTRIJA. OBRT
DERVIŠEVIČ, e.: Vodič športne prehrane
KAVČIČ, B.: Očrt poslovnega komuniciranja
KREGAR Brus, A.: Strateški razvoj podjetja
LIČINA, M.: Poporodne duševne motnje
PERKO, F.: Gozd lahko živi brez človeka, ljudje ne morejo brez
gozda
ŠTOR, M.: Sodobni transport in poslovna logistika VUKOVIČ, G.: Obvladovanje nabave
7	UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFJA. GLASBA. ŠPORT
FRELIH, T.: Vojko Duletič - obstranec KRAMBERGER, A.: Jumbomanja MIKAC, M.: Igre s padalom
MILOVANOVIČ, G.: Forma viva - kostanjeviško okno v svet
POMPE, G.: Postmodernizem in semantika glasbe
RESMAN, B.: Uršulinke v Ljubljani
SKYRME, B.: Krščanski pogled na borilne veščine in jogo
SMREKAR, A.: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib
ŠTIHEC, J.: Baze znanja v športu
ZALAZNIK, J.: Tekst in podoba
81	JEZIKOSLOVJE
GOSTENČNIK, I.: Russko-slovenskj i slovensko-russkj sov-remennyj slovar'
OREŠNIK, J.: Uvod v naravno skladnjo POWELL, M.: Dynamic presentations TOPORIŠIČ, J.: Intervjuji in polemike
82	KNJIŽEVNOST
BLAKE, J.: Writing short literature essays KERMAUNER, T.: Dramsko videnje (volja?) SCHMIDT, G.: Dominik Smole VRTAČIČ, E.: Serijska kultura, popularni morilec
82-1 POEZIJA
GOLC, L.: Dobro, pa se še izboljšuje
KLUN, K.: Eliksir
KODRIČ, Z.: Sunki južnega vetra
KOLŠEK, P.: Tropi in tropine KOMELJ, M.: Modra obleka MAZI, D.: Tango z možem MILČINSKI, F.: Sončna ura PEVEC, Z.: Hasidski pevec POŠTRAK, M.: Zvezdni plašč PREGL Kobe, T.: Slika v sliki
82-2 DRAMATIKA COOPER, D.: Moja strgana nit
82-3 ROMANI. KRATKA PROZA
HARRIS, P.: Enigma Vivaldi
JEFFREY, G.: Bob Marley
KARLIN, v.: Obžalovanje
KOKALJ, T.: Zima z ognjenim šalom
KRAJNC, M.: Anthurium
KRAJNC, M.: Mož, ki se je pogovarjal s plišem
NDIAYE, M.: Tri močne ženske
SHELLEY, M. W.: Frankenstein
SHONE, R.: Muhammad Ali
SHONE, R.: Nelson Mandela
STAVROV, J.: Ana
82-4...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI
CANKAR, I.: Izbrannoe : perevod so slovenskogo
GORJANC, N.: Solze izpirajo bolečino
KASTELIC, M. A.: Tam preko, kjer stojim na eni nogi
MODERNDORFER, V.: Hvalnica koži
POLAJŽER, N.: Najtišje ure
SMITH, L. J.: Vampire diaries
VODIČAR, J.: O tem se veliko govori
82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE BEAUMONT, E.: Veterinarka Livja BLANCHUT, F.: Mila je muhasta KOČAR, T.: Lumpi iz 3. a so (ne)kulturni
9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. ZGODOVINA. BIOGRA-
F^E
CENCIČ, M.: Primorska sredina v primežu bratomorne vojne
FERFILA, B.: Skrivnosti in lepote Antarktike
HIENG, P.: Pod nebesi Kamniških planin
IVANIČ, M.: Na današnji dan
JUREN, M.: Pozabljeni Kras
KOZINA, J.: Prometna dostopnost v Slovenji
NAROČNICKAJA, N. A.: Ruski narod v bitki civilizacj
REBERNIK, D.: Geografija naselj
STANIČ, I. A.: Kočevski proces 1943
TWIST, C.: Zvoki preteklosti.
URBANC, M.: Pokrajinske predstave o slovenski Istri
Najbolj iskane ali izposojene v septembru 2011
1.	Zgodbe Svetega pisma
2.	Petiška, E.: Stare grške bajke
3.	Makarovič, S.: Kosovirja na leteči žlici
4.	Goudge, E.: Dežela zelenega delfina
5.	Woodiwiss, K.: Shanna
6.	Sophocles: Antigona
7.	Živali na kmet^i
8.	Wilde, O.: Saloma
9.	Brown, S.: Nebeška vročica
10.	Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni
Film za odrasle
BLOODWORTH
BURLESQUE = Burleska
FROM Paris with love = Iz Pariza z ljubeznjo
The GREEN hornet = Zeleni sršen
HOT tub time machine = Časovni stroj v vroči kopeli
JUSQU'A toi = Sorodni duši
LOWER learning = Šola za pet
NO strings attached = Gola zabava
The TOURIST = Turist
The YOUNG Victoria = Mlada Viktorja
Mladinski film in risanka BISERGORA: Biserčki DUGA = Mavrica MEGAMIND = Megaum
Dokumentarni film
FERGUSON, C.: Inside job = Resnica o krizi DOBRAVC, B.: Dojenje : darilo narave, darilo matere
Glasbeni in ostali zvočni CD BILBI: Drobne slike CONNORS, N.: Eternity HERMAN, B.: Čas je LIMITED pearls. Vol. 3. ZDOLŠEK, I.: Cvetje v Bachu
Računalniški CD / CDROM WIECZOREK, A.: Primary i-dictionary 1 in 2.
Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si. Izbor: Niko Nikolčič
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	N/ Sport in rekreac^a	NAŠ ČASOPIS 45
		
Novičke
v
Športne
zveze
Vrhnika
Kot smo napovedali v prejšnjih novičkah, smo se člani Izvršnega odbora Športne zveze Vrhnika sestali na izredni seji konec septembra. Obravnavali smo popravljeno gradivo Letnega programa športa Občine Vrhnika za leto 2012. Na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili od OKS-ZŠZ, smo ugotovili, da se je letos povečalo število vrhunskih športnikov. Naše mnenje je bilo, da je treba programu Vrhunski šport povečati delež sredstev, kar v prvotnem predlogu ni upoštevano, v popravku, ki ga je pripravil Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, pa le v določeni meri. Glede na te ugotovitve in pomanjkljive podatke, ki smo jih prejeli od Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, smo soglasno predlagali, da se postavka interesna športna vzgoja mladine zmanjša za 0,5 % in znaša 2,5 %, postavka vrhunski šport pa se dodatno poveča za 0,5 %, to je na 2,00 % zaradi prej navedenega razloga. Predlog smo posredovali Občinskemu svetu Občine Vrhnika. Po razpravi so občinski svetniki sprejeli sklep, v katerem so delno upoštevali naš predlog, in sicer, da se na postavki vrhunski
šport sredstva povečajo, vendar ne »na račun« interesne športne vzgoje mladine, ampak »na račun« delovanja društev in športnih zvez. Ta postavka se je od leta 2006 znižala za skoraj 30 %. Analiza, ki naj bi jo Zavod Ivana Cankarja Vrhnika izdelal, nam bo verjetno pokazala, zakaj je temu tako. Vsekakor pa je pri vsem skupaj najpomembnejše dejstvo, da je v tej številki Našega časopisa objavljen Javni razpis za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev Letnega programa športa na območju Občine Vrhnika v letu 2012.
Na omenjeni seji smo obravnavali tudi prejete štiri predloge za pisarno Športne zveze Vrhnika, ki že od ustanovitve, to je skoraj štiri desetletja, domuje v Partizanu. Predloge smo kot neprimerne soglasno zavrnili. Seznanjeni smo bili,
da že potekajo aktivnosti za ponoven sestanek pri županu.
V času pisanja teh novičk (7. oktober) se še ni zgodilo, pa vendar vas seznanjamo, da smo bili l2. oktobra ob praznovanju 20-letnice delovanja Olimp^skega komiteja Slovence - Združenja športnih zvez na slavnostni skupščini ter tudi na olimp^ski slovesnosti, ki je sledila skupščini.
Ob 20-letnici OKS-ZŠZ smo v času od 19. do 21. oktobra skupaj s svojimi člani odprli vrata športnih objektov ter dejavnost predstavili vsem radovednežem, mladim in malo manj mladim. Omogočili smo jim tudi aktivno sodelovanje pri vadbi ter posredovali informac^e o včlanitvi v posamezna športna društva in klube.
Ves čas pa so zelo aktivni tudi naši člani ko-mis^e^za obnovo stadiona in nogometnih površin v Športnem parku Vrhnika. Zaenkrat so še precej skrivnostni. Pustimo se presenetiti.
Začeli smo z aktivnostmi za izvedbo prireditve Športnik Vrhnike za leto 2011. Več o tem smo napisali v posebnem okvirčku. Poleg predlogov za podelitev priznanj bomo veseli tudi kakršnih koli drugih predlogov v povezavi s prireditv^o, ki jo načrtujemo v drugi polovici januarja 2012.
Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika. si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informac^e o dogodkih v vaših društvih in predloge gle-
de te strani. Za vse informac^e nas pokličite po telefonu 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov: sportnazvezavrhnika@gmail.com Uradne ure: vsak torek od 16. do 18. ure v sejni sobi poslovnega dela telovadnice Partizan.
Športna zveza Vrhnika
Športnik Vrhnike za leto 2011
Športna zveza Vrhnika poziva vsa društva, klube, organizac^e in posameznike, da posredujejo predloge za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za osvojene športne dosežke v letu 2011.
Predloge je potrebno posredovati^na obrazcih, ki jih lahko dobite v prostorih Športne zveze Vrhnika na podlagi predhodnega dogovora po telefonu 041 820 764 ali po e-pošti, če zanje zaprosite na e-naslov: sportnazve-zavrhnika@gmail.com. Obrazci so dostopni tudi na spletni strani: www.sportnazveza-vrhnika.si.
Prosimo, da vsi zainteresirani predloge pošljete na naslov: Športna zveza Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, p.p. 88 ali jih osebno dostavite na sedež zveze najpozneje do 5.12.2011.	Športna zveza Vrhnika
Komis^a za podelitev priznanj Predsednik: Borut Fefer
VABILO VABILO VABILO VABILO
Vrhniška FLOORBALL liga - rekreac^a za vse
ŠD SENT v sodelovanju s Floorball klubom iz Borovnice (FBC), organizira Vrhniško rekreativno ligo v floorballu, ki se bo odv^ala v športni dvorani Partizan ob nedeljah proti večeru. Točna ura termina je odvisna od števila pr^avljenih ekip in bo objavljena naknadno. Liga je namenjena vsem, ki jih ta šport veseli ali pa bi se radi v njem preizkusili, ne glede na starost in spol.
Spletna stran je še v izdelavi, zato si lahko vse, kar vas zanima, ogledate na Facebook strani, do katere dostopate tako, da v iskalnik Googla ali Facebooka vtipkate „Vrhniška floorball liga". Lahko pa pokličete tudi na tel. št.: 040/468-553 (Matej).
Pr^ave lahko pošljete najkasneje do 2.11. 2011 na e-mail naslov: matej.fefer@gmail.com.
Začetek lige je 6.11.2011
VABLJENI!
Karate •Karate •Karate •
'Karate •Karate
•Kariig •Karate
12. mednarodni karate turnir Kranj open 2011
Naši najmlajši karateisti so se v nedeljo, 25. 9., udeležili 12. mednarodnega turnirja Kranj open 2011, ki ga je organiziral Karate klub Shotokan Kranj. Tekmovanja se je udeležilo več kot štiristo tekmovalcev iz sedmih evropskih držav. Vrhniški klub so tokrat zastopali tr^e tekmovalci in se domov vrnili z odličnimi rezultati: Andraž Peklenk - 2. mesto (kata starejši dečki), Bine Cvetkovič - 2. mesto (kata najmlajši) in Nejc Cvetkovič - 4. mesto (kata mlajši dečki). (mp)
Vrhničani še naprej uspešni
Karateisti Karate kluba Vrhnika so se v soboto, 1. 10. 2011, udeležili 1. kroga šolske karate lige 2011/12, ki ga je organizirala Karate zveza Maribor v Športni dvorani Lenart. Tudi tokrat nas naši najmlajši niso razočarali in so zopet dosegli odlične rezultate: Bine Cvetkovič, OŠ Ivana Cankarja, Vrhnika - kata 1.-3. razred - 1. mesto; Tinkara Sluga, OŠ IC Vrhnika - kata 4.-5. razred - 1. mesto; ekipa Vrhnika (Bine in Nejc Cvetkovič ter Andraž Peklenk)
- kata team 5.-9. razred - 3. mesto. Tekmovanja med posamezniki so se udeležili tudi Brina Arsič, Nejc Cvetkovič in Andraž Peklenk, ki pa jim tokrat žal ni uspel preboj na stopničke.
ANKETNI VPRAŠALNIK ZA UGOTAVLJANJE LOKALNEGA JAVNEGA INTERESA NA PODROČJU ŠPORTA V OBČINI VRHNIKA
Obvestilo športnim društvom in drugim občanom!
Za potrebe vrednotenja športnih panog v Občini Vrhnika vas vabimo, da izpolnite anketni vprašalnik in ga pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika.
Na podlagi pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov bo mogoče določiti prioritetne športne panoge na Vrhniki.
Prosimo, da izpolnjeno anketo (veljaven je samo originalni anketni vprašalnik iz Našega časopisa) pošljete do 30. 11. 2011 na naslov:
Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika Pripis »anketa - šport«
Zavod Ivana Cankarja Vrhnika
LOKALNI POMEN ŠPORTNE PANOGE
I. Socialno-demografske značilnosti
1.	Spol: O moški O ženska
2.	Starost_let
3.	Krajevna skupnost_
Preglednica 1:
II. Prepoznavnost Občine Vrhnika po športni panogi in pomen športne panoge na razvoj športa v Občini Vrhnika.
A.	Po kateri športni panogi je Občina Vrhnika najbolj prepoznavna?
(V preglednici 1 pri VSAKI športni panogi NUJNO obkrožite številko v stolpcu PREPOZNAVNOST, pri čemer ocena 1 pomeni najmanjšo prepoznavnost, ocena 5 pa največjo.)
B.	Katere športne panoge bi po vašem mnenju morale na Vrhniki dobiti več sredstev iz občinskega proračuna?
(V Preglednici 1 pri VSAKI športni panogi NUJNO obkrožite številko v stolpcu SREDSTVA, pri čemer ocena 1 pomeni najmanj sredstev, ocena 5 pa največ sredstev.)
	Športna panoga	Vprašanje A PREPOZNAVNOST						Vprašanje B SREDSTVA				
1	ATLETIKA		2	3	4	5		1	2	3	4	5
2	AVTOMOTO ŠPORT		2	3	4	5			2	o 3	4	5
3	BALINANJE		2	3	4	5			2	3	4	5
4	BOKS		2	3	4	5			2	o 3	4	5
5	GIMNASTIKA - ŠPORTNA		2	3	4	5			2	3	4	5
6	GIMNASTIKA - RITMIČNA		2	3	4	5			2	o 3	4	5
7	JUDO		2	3	4	5			2	3	4	5
8	KARATE		2	3	4	5			2	o 3	4	5
9	SAVATE		2	3	4	5			2	3	4	5
10	KEGLJANJE		2	3	4	5			2	o 3	4	5
11	KOLESARSTVO		2	3	4	5			2	3	4	5
12	KOŠARKA		2	3	4	5			2	o 3	4	5
13	LETALSTVO		2	3	4	5			2	3	4	5
14	NAMIZNI TENIS		2	3	4	5			2	o 3	4	5
15	NOGOMET		2	3	4	5			2	o 3	4	5
16	ODBOJKA		2	3	4	5			2	3	4	5
17	POHODNIŠTVO		2	3	4	5			2	o 3	4	5
18	ŠPORTNO PLEZANJE		2	3	4	5			2	3	4	5
19	PLAVANJE		2	3	4	5			2	o 3	4	5
20	PLES		2	3	4	5			2	3	4	5
21	ROKOMET		2	3	4	5			2	o 3	4	5
22	ALPSKO SMUČANJE		2	3	4	5			2	3	4	5
23	SMUČARSKI TEKI		2	3	4	5			2	o 3	4	5
24	STRELSTVO		2	3	4	5			2	3	4	5
25	STRELSTVO - TRAP		2	3	4	5			2	o 3	4	5
26	LOKOSTRELSTVO		2	3	4	5			2	3	4	5
27	ŠAH		2	3	4	5			2	o 3	4	5
28	TENIS		2	3	4	5			2	3	4	5
29	VODENA VADBA - AEROBIKA		2	3	4	5			2	o 3	4	5
30	FITNES		2	3	4	5			2	3	4	5
31	FLOORBALL		2	3	4	5			2	o 3	4	5
46 NAŠ ČASOPIS
N/
Sport in rekreac^a
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
LESTVICE NA DAN, 28.09.2011
Boljši ni noben'!
Pod okriljem MNC Dren Vrhnika, ki od lani združuje dečke iz dveh klubov, ŠD Dren in NK Vrhnika, na Drenovem Griču trenira približno 75 otrok štirih starostnih skupin - sedemletnikov, osemletnikov, de-vetletnikov in desetletnikov. V letnem delu sezone imajo fantje tri treninge na teden na zunanjem igrišču v Športnem parku na Drenovem griču, v zimskem delu sezone pa dva treninga v telovadnici OŠ Martina Slomška in Ivana Cankarja na Vrhniki. Selekcjo U-7 trenirata Anže Valentinčič in Branko Bizjak, U-8 trenira Iztok Gruden,
U-9 Jan Zaletel, U-10 pa Rok Ciuha.
Vse tri starejše selekcje (cicibani U-8, U-9, U-10), ki tekmujejo v ligi MNZ Ljubljana, se že v začetku letošnje sezone lahko pohvaljo z odličnimi rezultati. Medtem ko cicibani U-7 še ne nastopajo na uradnih tekmovanjih (igrajo le prjateljske tekme), pa fantje starejših treh selekcj trenutno zasedajo prva mesta na lestvici v svojih skupinah. Po štirih krogih tekmovanj so fantje iz selekcje U-10 tako kot njihovi mlajši vrstniki še vedno brez poraza; na tekmah so dali kar devetindvajset golov in v svojo mrežo prejeli le štiri.
Klubska himna, ki se glasi »Vigi, vigi,
vigi, Dren, Dren, Dren, boljši ni noben!«, torej več kot opravičuje dosedanje rezultate.
Tako kot je lanska selekcja U-10 v celoti prešla v skladu z dogovorom pod okrilje NK Vrhnika, bodo v veliki večini tudi vsi fantje letošnje najstarejše selekcje prihodnje leto trenirali na Vrhniki.
Ligaških tekmovanj se v velikem številu udeležujejo tudi starši, ki na splošno zelo dobro sodelujejo s klubom. Vabljeni vsi otroci letnika 2001 in mlajši na treninge, pa tudi navjači na katero od tekem na domačih tleh! Navjaški pripomočki zaželeni.	Ana Mrzlikar
Mladi planinci dva dni v dolini Vra1t
Mladinski odsek PD Vrhnika je ob koncu šolskega leta organiziral dvodnevni planinski izlet v dolino Vrat. Na izlet, ki je potekal od 11. 6. do 12. 6. 2011 se je odpravilo osemindvajset planincev, željnih novih odkritj gorskega sveta. Prvi dan smo se z avtobusom odpeljali do Mojstrane, kjer smo si ogledali Planinski muzej in v njem spoznavali zgodovino in razvoj planinstva na Slovenskem. Nato smo pot nadaljevali do slapa Peričnik, ki je blestel v vsej svoji lepoti. Od tam naprej smo nadaljevali po dolini Vrat do Šlajmerjevega doma, v katerem smo tudi prespali. Popoldne so nam gorski reševalci iz Mojstrane predstavili njihovo delovanje, prikazali tehnično opremo, ki jo uporabljajo pri reševanju v gorah, ter prikazali, kako v praksi poteka reševanje iz sten. V
»reševalno akcjo« so vključili nekaj otrok, ki so bili v vlogi ponesrečenca, reševalci pa so jih kot poškodovance varno rešili iz stene. Po večerji so otroci sodelovali v planinskem kvizu, nato pa smo jim prikazali, kako se bere planinske karte ter jih naučili nekaj vozlov. Večer smo končali z družabnimi igrami in petjem. Naslednji dan smo se odpravili do bivaka pod Luknjo. Na poti proti bivaku smo prečili sneg, ki je bil vzrok, da so nahrbtniki popadali iz ra-
men in začelo se je veselo ke-panje sredi toplega jun jskega dne. V bivaku smo si ogledali zimsko sobo ter otrokom razložili, kaj je namen te sobe, se okrepčali, naužili čudovitega razgleda v dolino in se po isti poti vrnili v dolino. Seveda tudi nazaj grede ni šlo brez kepanja. Ob vrnitvi v Šlaj-merjevdom srr:o vs^ ¡pospra-
vili ^ a in ^e z avtoljusom odppeljcili fBroti dorrr^u. Za presenečenje smo se ustavili še v ¡¡icelliji, da smo lažje zdržali do dlon^a. Fotografije si oglejte na spletni strani društva: w'svw. p:) d-^vrhnik^ .si p planinski pozdrav
Tomaž Stržinar
PLANINSKI IZLETI 2011/2012:

MESEC	IZLET
oktober 2011	DIVJE BABE - SV. IVAN
november 2011	PIVKA - JURŠČE
december 2011	KUM (S220 m)
januar 2012	ŠKOCJANSKE JAME (izlat z vlakom)
februar 2012	KOPITNIK (9S4 m)
marec 2012	MENINA PLANINA (s453 m)
april 2012	KRVAVICA (909 m)
maj 2012	VODIŠKA PLANINA (sss8 m)
junij 2012	BAVŠICA (2-dhavhl IzIat)
Planinsko društvo Vrhnika, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, na podlagi sklepa 4. redne seje Upravnega odbora z dne 4. 10. 2011 objavlja
RAZPIS
za zbiranja ponudb za najem planinskega zavetišča - koče na Planini nad Vrhniko.
Opis planinskega zavetišča - koče: Planinsko zavetišče -koča na Planini nad Vrhniko (733 n. m. v.) stoji ob razglednem stolpu. Odprta je od jutra do večera ob »OSNP« (odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih) vse leto, dostopna je po gozdni poti, nima prenočišč.
Na razpis se lahko prjavjo pravne in fizične osebe pod pogoji, da:
-	izpolnjujejo pogoje na osnovi Zakona o gostinski dejavnosti,
-	so seznanjeni s Pravilnikom o upravljanju, poslovanju in opremi planinskih koč,
-	ponudjo ustrezno mesečno najemnino.
Pisne prjave je treba poslati na naslov društva po pošti, priporočeno v zaprti kuverti s pripisom »Za razpisno komisjo«, z vsemi zakonsko zahtevanimi prilogami (izpis iz sodnega registra do vključno 30. novembra 2011.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni do 15. decembra 2011. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena najemna pogodba od 1. 1. 2012 naprej za obdobje najema. Vsa dodatna vprašanja lahko posredujete na elektronski naslov pdvrhnika@gma-il.com, ustne odgovore pa boste dobili vsako sredo v času uradnih ur (18.00-19.00) na sedežu društva.
Roman Novak, predsednik društva
Po filmu bo omogočen pogovor s tehničnim vodjem projekta Tinetom Maronečetom in z enim izmed glavnih igralcev Gregorjem Kresalom. PRODAJA VSTOPNIC:
•	ZIC Vrhnika (vsak delovnik od 8 do 18. ure, ob sobotah od 8 do 14. ure
•	www.mojekarte.si
•	pol ure pred predvajanjem filma v Cankarjevem domu na Vrhniki Cena vstopnic: 2 EUR - otroci, dijaki, študentje
3 EUR - vsi drugi
Cicibani U-8 skupina 7 11/12							
	KLUB	ŠT	Z	N	P	GR	TČ
1.	MNC Dren Vrhnika	6	5	1	0	15:02	16
2.	Svoboda Ljubljana	6	3	1	2	11:09	10
3.	Dragomer	6	3	0	3	13:08	9
4.	Logatec	6	0	0	6	0:20	0
Cicibani U-9 skupina 8 11/12							
	KLUB	ŠT	Z	N	P	GR	TČ
1.	MNC Dren Vrhnika	6	5	1	0	14:01	16
2.	Arne Tabor 69	6	3	0	3	8:09	9
3.	Olimpja Ljubljana	6	2	1	3	10:11	7
4.	Brinje	6	1	0	5	3:14	3
Cicibani U-10 skupina D 11/12							
	KLUB	ŠT	Z	N	P	GR	TČ
1.	MNC Dren Vrhnika	4	4	0	0	29:4	12
2.	Slovan	4	3	0	1	21:11	9
3.	Jezero Medvode	3	3	0	0	11:02	9
4.	Krim	3	2	0	1	15:04	6
5.	MNK Ljubljana	3	2	0	1	8:04	6
6.	Črnuče	3	1	0	2	8:11	3
7.	ŠD Borovnica	4	1	0	3	5:18	3
8.	Dolomiti Dobrova	2	0	1	1	0:03	1
9.	Logatec	4	0	1	3	1:19	1
10.	MNK Svoboda Vič	4	0	0	4	6:28	0
Vabi na letno skupščino Košarkaškega kluliaVrhnilka, ki bo v sredo 9.11. 2011
v p rostorih OŠ Antona Martina Slomška ob 18:30.
Vabljeni vsi člani in vsi, ki bi si to želeli postati in s tem pomagati pri razvoji košarke na Vrhniki in njeni okolici.
Ciril prebira za vas
Jury Kunaver, Kaninsko pogorje in učna pot na Prestreljeniških podih. Naravoslovni, zgodovinski in turistični vodnik. 1. izdaja. Bovec, Turistično društvo, 2011.167 str., fotogr.
Avtor je pripravil geografski in pokrajinski pregled tega predela Slovenje. Najprej je opisal grebene Visokega Kanina in okoliških gora, sledjo opisi planot Kaninskih podov in Goričice, južnih pobočj nekaterih vrhov (Boban, Gozdec, Poljance, Peči, Razor in Skripi), doline in planine Krnice ter pobočja Rombona in nazadnje še kaninsko podnožje od Plužne do Ravnega Laza. Prvi avtor tega vodnika je prispeval tudi reliefne zanimivosti kaninskih višav, posebnosti o Kaninu na italjanski strani meje ter o redkih kraških izvirih: najmogočnejšem slovenskem slapu Boka, izviru Gljuna in slapu Srnica. Prispeval je tudi nekaj vremenskih in podnebnih podatkov za ta gorski svet ter opisal delo in življenje na kaninskih pašnikih in planinah. Opisal je tudi naravoslovno učno pot na Prestreljeniške pode ter pot z žičnico in ob njej.
Sodelavci so prispevali naslednja besedila: Bogomil Celarc je opisal geološko zgradbo Kaninskega pogorja, Jože Pirnat kaninske podzemne jame v tekmi za globinsko prvenstvo v svetu, Igor Dakskobler o gozdu in o zgornji gozdni meji, Tomi Trilar o živalstvu Kaninskega pogorja, Miran Mihelič zgodovino planinstva, planinske koče Petra Skalarja in smučanja na tem visokogorskem smučišču. Vasja Klavora predstavlja vojna dogajanja med prvo svetovno vojno v Kaninskem pogorju, Ivo Ivančič pa je pripravil pregled mulatjer, zgradb in utrdb iz tega časa na Rombonu. Na fotografijah lahko vidimo številne gorske vrhove in grebene, pastirska bivališča, številne posebnosti kraškega sveta, kot so fosili, žlebiči, škraplje, kotliči, naravni mostovi ter mnogo gorskih cvetlic. Vodniku je dodan zemljevid širše okolice z vrisanimi in vpisanimi kulturnimi, zgodovinskimi, naravnimi in turističnimi zanimivostmi na slovenski in italjanski strani kaninskega grebena.
Ciril Velkovrh
24. oktober 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
N/
Šport in rekreac^a
NAŠ ČASOPIS
47
OPlaninski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekOPlaninski kotičekO Planinski kotičekOPlaninski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO
9. 7. 2011 - S PD Vrhnika na Planjavi
Na ta dan smo odšli na načrtovani izlet na Planjavo. Zaradi lepega vremena smo se vseeno odločili za vzpon. Izhodišče je bilo načrtovano iz Kamniške Bistrice. Ker smo se odpeljali z avtomobili, smo se povzpeli višje, do Jermance, tako smo si pot skrajšali. Na sami turi smo imeli lepo sončno vreme.
Na vrhu Planjave smo se razgledali po okoliških vrhovih. Pri sestopu z vrha se je pripetila nesreča planincu pred nami. Padel je, vendar se je ujel, pri tem pa poškodoval po obrazu in rokah. Takoj smo pristopili in mu nudili prvo pomoč. Na poti v dolino smo se ustavili na Kamniškem sedlu, kjer smo si malo odpočili in se najedli, nato pa pot nadaljevali v dolino. Kljub višjemu izhodišču smo za turo vseeno potrebovali devet ur, saj smo si privoščili obilo užitka in več postankov. Besedilo: Tatjana Pečlin, foto: Jože Školc
21. 7. do 23. 7. 2011 - Povžarji nadaljevali pot po Slovenski planinski transverzali
Pohodna skupina Povžarji je letos nadaljevala pohod po Slovenski planinski poti in ga tudi uspešno končala. Na pot je krenilo rekordno število pohodnikov, in to kar osemnajst. Pot smo začeli pri Škocjanskih jamah, nadaljevali prek Artviž in se v zgodnjih popoldanskih urah ustavili v Slivju. Ker pa nas
(1899-1984) stoji pred kočo njegov doprsni kip. Pot nas je vodila po gozdni cesti skozi gozd in kar naenkrat smo bili pri cerkvi sv. Areha, v bližini katere je Ruška koča, in nadaljevali vse do slapa Sumik. Povzpeli smo se na Klopni vrh in ga zapustili po poti, speljani skozi gozd, na nekaterih mestih s precej blatnimi kolovozi. Do večera se je naša hoja končala pri koči na Pesku. V hladu jutra smo si z okusno pripravljenim zajtrkom nabrali moči za pot proti Lovrenškim jezerom, na katerih so prav v tistem času cveteli lokvanji. Pot nas je nato vodila čez Jezerski vrh, na katerem je postavljen spomenik NOB, in proti Ribniški koči. Kratek postanek nam je koristil za nadaljevanje poti mimo najvišjega vrha Pohorja proti Kopam. Do koče pod Kremžarjevim vrhom je bilo treba kar precej navkreber in večkrat navzdol. Na večerjo se je bilo treba spustiti nekoliko nižje do prve kmetije. Tretji dan nam je dež pošteno prekrižal načrte in ker je postajal vse močnejši, smo si za tisti dan poiskali zatočišče v prijetnem okolju Poštarskega doma pod Plešivcem. Na srečo se je v petek vreme ustalilo in smo se po spremenjenem načrtu povzpeli na najvzhodnejši karavanški osamelec, na Uršljo goro, 1699 m, obsijano s soncem. Nato nas je pot vodila skozi gozd prek travnikov do Andrejevega doma na Slemenu. Po nekaj dežnih kapljah, ki so nas presenetile pri kosilu, smo pot, brez dežja, nadaljevali v Smrekovško pogorje vse do koče na Smrekovcu. Večerja ob robu gozda pod kočo nam je dobro teknila. Po prespani noči je sledil še pohod zadnjega dne, s ciljem na Golteh. Prijetno posedanje pred kočo smo morali končati, saj nas je čakal še spust z gondolo v dolino. Po vožnji mimo vrtnarije Skornšek je pot proti Vrhniki res hitro minila. Ob zaključku smo družno ugotovili, da je bil načrt pohodov uspešno in varno izpeljan, za kar se zahvaljujemo odlični organizac^ski ekipi: Bogdanu, Jožetu, Marjanu, Cilki in Ireni. Zahvala velja tudi sponzorjem za prispevke. Besedilo (povzetek): Jana Fabjan, foto: Irma Krvina
19. 8. do 22. 8. 2011 - Lintverni v Zahodnih Jul^cih
Lintverni smo se v okviru letnega pohoda tokrat podali v Zahodne Jul^ce, kjer smo napravili štiri enodnevne vzpone. Najprej smo se povzeli na Svinjak, sicer bolj zahteven, kot bi sodil na prvi pogled, svoje pa je „dodala" visoka temperatura, ki nas je dokončno „pregrela" ob sestopu. Nastanili smo se v PUS Bav-
je presenetila nevihta, smo morali poiskati zavetje pod streho dvorane krajevne skupnosti.
Zjutraj je sledil izdaten zajtrk in pot smo nadaljevali proti Mar-kovščini, Skadanščini in Slavniku, ki je pohodnike vodila v dolino proti vasi Prešnica in vse do Socerba. Po daljšem odmoru in uživanju ob prelepem razgledu so se pohodniki odpravili proti Ospu, kjer smo načrtovali postanek in prenočišče v tamkajšnjem kampu. Toda ubrali smo popolnoma novo taktiko, saj je bilo tudi za to noč napovedano močno deževje. Iz zagate nas je rešil naš pr^atelj Roman, ki ima počitniško hišo nad Ankaranom. Naslednji dan smo se po zajtrku s komb^e-ma odpeljali nazaj v Osp, od koder smo pot nadaljevali proti Tinjanu, Škofijam, Hrvatinom in zaključili v Ankaranu. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem našim sponzorjem (M- Orel, Mesarstvo Blatnik, Tonka bar, B. J. pub, Bogdan Turk, Sončnica in še nekateri), ki se vsako leto trudno, da pohodniki niso žejni in lačni.
Besedilo (povzetek): Franci Petkovšek, foto: Jože Školc
26. 7. do 30. 7. 2011 - Triglavke po Slovenski planinski poti - Pohorje
Pot smo začeli pri Mariborski koči na Pohorju na višini 1080 m. V spomin na očeta slovenske planinske poti Ivana Šumljaka
stanek za malico. Polni novih moči smo se povzpeli na Stihov vrh in nato spustili do sv. Vida mimo Mirkove rojstne hiše in cerkve do vaške gostilne v sv. Primožu na Pohorju, kjer so nam postregli z obaro in pecivom. Pr^etnega druženja z domačini je bilo konec, čakala nas je le še dolga pot do Vrhnike. Besedilo in foto: Jože Školc
24. 9. 2011 - Vrhniški planinci na Storžiču
Z Vrhnike smo se odpeljali v Tržič, kjer smo se ustavili na jutranji kavi in nato nadaljevali pot skozi Lom pod Storžičem do Doma pod Storžičem. Tam se je začel naš pohod prek Skarjevega roba proti vrhu Storžiča. Med potjo se nam je vrh ves čas kazal v vsej svoji lepoti, ko pa smo ga osvojili, se je vrh sicer zelo razgled-
šica, ki je bila izhodišče za naslednji vzpon na Briceljk. Strm in zahteven vzpon je potekal po alternativni smeri do sedla pod vrhom. Na vrh Briceljka sta se povzpela le Ligojnc in Padalc. Tretji vrh, ki smo ga zavzeli, je bila Jerebica, od koder so se med drugimi nudili prelepi razgledi na Viš, Montaž in Rabeljsko jezero. Zadnji dan nas je čakal še vzpon na Mangart. Z Mangartskega sedla smo se v večini povzpeli kar po Ital^anski smeri. Na vrhu Mangarta smo mimogrede krstili še našega novega člana Spil-čka. Za načrtovanje in organizac^o letnega pohoda je poskrbel Špik, pri tem pa mu je pomagal Cvičkar. Za odlično pripravljeno hrano je skrbela naša logistična skupina z Bčarjem in Bankirjem na čelu. Obilo prešernega razpoloženja ob večerih zato ni manjkalo. Tradicionalne majice, ki bodo trajno obeležile tudi letošnji pohod, pa je še enkrat več prispeval Marino. Besedilo (povzetek) in foto: Vezist
27. 8. 2011 - Delovna akc^a na Planini, priprava drv za zimo
Da, res je, v tej vročini smo, takoj po sklepu upravnega odbora, nabavili drva za najmanj dve sezoni. Drva so bila pripeljana, da nas bodo pozimi grela v zavetišču in jih je bilo treba zložiti v drvarnico. Vse to je opravila peščica planincev v pičlih nekaj urah.
30. 8. 2011 - 280.000-i obisk spletne strani
Niste osvajali samo naših vršacev, ampak ste pridno jadrali tudi po naših spletnih straneh in tako smo doživeli 280.000-i obisk.
10. 9. 2011 - Vrhniški planinci na Pohorju
Pohodniki smo se odpeljali do Dravč pri Vuzenici, kjer nas je pričakala družina Žvikart, ki se ukvarja s pridelavo in predelavo medu. Pripravila nam je pokušino njihovih izdelkov in ogled steklenega panja. Po nakupu medenih dobrot v njihovi trgovinici smo se povzpeli na Šentjanž do cerkvice sv. Janeza. Cerkev smo si ogledali v spremstvu našega vodnika domačina Branka, ki nam je na kratko razložil njeno zgodovino. Pohod smo nadaljevali po poteh in stezah zanimivega Pohorja, mimo kmet^ s pr^aznimi in gostoljubnimi ljudmi. Med potjo smo si ogledali tudi staro preužitkarsko hišo, kjer smo imeli po-
ne gore zavil v meglo. Razgled se je ponovno odprl, ko smo se začeli spuščati z vrha in nato prek Poljane nazaj do Doma Pod Storžičem. V domu smo se okrepčali in se pr^etno utrujeni po dokaj naporni turi odpeljali proti domu. Besedilo: Jože Školc, foto: Boštjan Ravnik
1. 10. 2011 - Delovna akc^a na Planini
Kar malce hladno jutro je hitro ogrelo prihajajoče, kajti v roke so dobili vsak svoj kos orodja in petindvajset udeležencev se nas je pod "komando" našega načelnika markac^skega odseka, Toneta Gutnika, podalo po vnaprej pripravljenem načrtu osvajati zaraščene poti, čistiti vodenice, popravljati stopnice, zapirati ponovno odprte bližnjice, popravljati ograjo okoli zavetišča, pograbiti listje okoli njega, posuti s peskom jame, ki jih je naredilo daljno deževj,e in urediti nasajene rožice v okolici. Z veseljem smo ugotovili, da je bila med nami krepka Markova četa ljubiteljev gorskega kolesarjenja, ki si žel^o najti stik z nami in utreti pr^ateljske vezi, ki bodo še kako pripomogle k reševanju sožitja med planinci in kolesarji. Vsi smo se izkazali in kar s^ale so oči predsednika društva in načelnika markacistov. Vse skupaj pa je "zabelila" Mirkova kuhinja z Bertovo pomočjo in Eminimi palačinkami in kar težko smo zapustili Planino in nazaj grede ogledovali naš dopoldanski podvig. Besedilo: Milan Jerman, foto: Miran Klavora
Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzelenčki in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si.
Iz novembrskega koledarčka
Datum	Dogodek	Odhod	Ur pohoda	Organizator/ vodnik
9. 11.	PREDSTAVITEV IN PREDVAJANJE FILMA »SFINGA« (velika dvorana Cankarjevega doma)	19.00		ZIC IN MLADINSKI ODSEK PD VRHNIKA
12. 11.	LEVSTIKOVA POT	6.00	5	SREČO KRAŠOVEC IN VODNIŠKI ODSEK
26. 11.	KALIŠČE - BAŠELJSKI VRH	7.00	7	TATJANA PEČLIN
48 NAŠ ČASOPIS
N/
Sport in rekreac^a
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
S kolesi od Obale do Triglava
Kolesarji Omege Air ponovno izzivali
Viško podjetje Omega Air ima lastno športno društvo, v katerega je včlanjenih tudi več občanov dobrovske, horjulske in še nekaterih sosednjih občin. Imajo tri sekcje, tekaško, pohodniško in kolesarsko. Vse tri se lahko pohvaljo s svojevrstnimi izzivi, naše novinarsko pero pa se je tokrat ustavilo pri kolesarjih. Letno oprav^o več različnih zaobšli tudi to prepreko. Ne
nazadnje jih je pravi preskus kondicije in živcev še e čakal - vzpon na Mangartsko sedlo. A večina ga je opravila bolj ali manj z odliko, in to s takšno, da so že kovali načrte kam jo bodo mahnili naslednjič. Naslednji izziv pa je bil kombinacija kolesarstva in pohod-ništva. Konec avgusta (26.) so se ponovno zbrali v Kopru, od koder so se ob 21:40 podali na pot štirje kolesarji. Zadali so si cilj, da se iz najnižje nadmor-Na poti proti Mangartskemu ske višine podajo na najvišjo sedlu	slovensko višinsko točko - na
organiziranih kolesarskih podvigov, številni pa poleg tega še individualne. Med zanimi-
Na Triglavu
vejše skupinske izzive zagotovo sodi kolesarjenje od Kopra do Mangartskega sedla. Deset kolesarjev se je na pot podalo ob peti uri zjutraj v nekdanji prestolnici Istre in prispeli na vrh sedla ob 19. uri in pet minut. Med izzivom so morali premagati štiri tisoč metrov višinske razlike, njihovi števci pa so kazali 222 km več kot na startu. Kot je pojasnil Bernard Smrekar iz društva, jih je na poti čakal še nepričakovani obvoz čez Goriška Brda. Toda fantje so stisnili zobe in
Triglav. Potne srage so jim tekle iz čela 16 ur in 40 minut, dokler niso naslednji dan nekaj minut čez drugo uro popoldan končno nazdravili pri Aljaževem stolpu. »Prevozili so 182 km in premagali dva tisoč višinskih metrov. Iz Zadnjice pa so se preko Doliča povzpeli do Triglava peš,« je pojasnil Smre-kar. Sicer pa se je kolesarsko-pohodniškega izziva udeležil še en član, ki pa se je del poti žrtvoval in je namesto kolesa gnal spremno vozilo iz Kopra do Zadnjice.(gt)
Iz zunanjih aktivnosti v dvorano
V ŠD Vučko smo izkoristili lepo sončno septembrsko vreme in uspešno izpeljali 1. kros za vrhniške vrtce in jesenski tečaj rolanja.
Tečaj rolanja je obiskovalo dvaindvajset otrok, ki so v štirih različnih skupinah usvojili prve rolarske korake, najboljši pa se preizkusili tudi v skokih čez ovire, rolanju vzvratno in ho] keju. Svoje pridobljeno znanje smo predstavili tudi na bazarju prostega časa in zaključku tečaja, kjer smo staršem pokazali, kaj znamo, obenem pa si prislužili tudi diplomo in sladko nagrado. V oktobru nadaljujemo z našo vadbo v telovadnici Partizan v treh starostnih skupinah, in sicer: otroci od 2. do 4. leta (s starši): četrtek, 15.30 do 16.15, otroci od 4. do 6 leta: četrtek, 16.15 do 17. ure, in otroci od 7. do 14. leta: torek, 18.00 do 19.30. Telovadba bo potekala do konca aprila in bo glede na razvojno stopnjo otrok obsegala veliko različnih gibalnih nalog. Pri najmlajših vadba poteka skupaj s starši in prek igre osvajajo različne oblike plazenja, lazenja, teka, poskokov, plezanja, metov ^ V varnem zavetju staršev in skupaj z vrstniki hitro napredujejo in se gibalno razv^ajo. Otroci od 4. do 6. leta vad^o sami in prek igre razv^ajo osnovne motorične sposobnosti. Aktivnosti vključujejo poleg naravnih oblik gibanja, elementarne igre, različne igre z žogami ter spoznavanje atletske abecede inprvin gimnastike. Pri starejših pa je vadba smiselna nadgradnja že osvojenega znanja. Otroci se tu srečajo z različnimi ekipnimi športi (nogomet, košarka, hokej v dvorani osnovami športne gimnastike in atletike, elementarnimi igrami ter splošno kondic^sko pripravo. Ob koncu vas vabimo, da se nam med krompirjevimi počitnicami pridružite na 3-dnevnem športnem taboru, ki bo od 2. do 4. novembra. Program obsega učenjem plavanja, pohodništvo po Kranjski Gori, podali se bomo na lov za skritim zakladom, pomerili se bomo v hokeju, med dvema ognjema, čakajo pa nas še druge zanimive dogodivščine. Več o taboru si lahko ogledate na www.sdvucko.com.
FITNES • SKUPINSKE VADBE • MASAŽE SAVNA • KOZMETIČNE STORITVE
STUDIO VFORTE
Brigadirska 12 Vrhnika- Verd 051 77 04 77 www.studioforte.si
Športna preobrazba s Studiem Forte in Našim časopisom
Z oktobrom se je začela akcja Športna Preobrazba s Studiem Forte in Našim časopisom. Prijavilo se je štirideset športa željnih nadebudnežev, med katerimi smo stežka izbrali dva. Vsi so od junja do septembra poslali prijavnice v obliki pisma, kjer so obrazložili, zakaj si željo akcje. Po zbiranju smo organizirali kratke intervjuje, v katerih smo se spoznali in se malo bolj pogovorili o željah in našem programu.
Program bo trajal štiri mesece in bo zajemal športni in pre-hranski del. Kar zadeva e treningov, bodo potekali trikrat na teden po približno eno uro. Vsaka vadbena enota bo sestavljena iz petih segmentov. Uvodni del - predvsem ogrevanje, pozneje intervalni treningi, glavni del - razdeljen na tri dele, in zaključni, kjer bo poudarek predvsem na raztezanju in sprostitvi. Glavni del bo imel tri časovno različne segmente. Prvi, najobsežnejši bo sestavljen iz tako imenovane funkcionalne vadbe, kjer bodo udeleženci delali predvsem sestavljene, kompleksne vaje, kjer je v gib vključenih več mišic in mišičnih skupin, vaje z lastno telesno težo in vaje, ki simulirajo gibe različnih športov, da zadostimo kinetični verigi - pravilnemu vključevanju posameznih mišic v kompleksnem gibu. Drugi del bo bolj konzervativen, kjer se bomo koncentrirali predvsem na sklepe, ki so anatomsko zgrajeni za stabilizacijo in podporo sklepom in sklepnim mišicam, pri katerih je ključnega pomena mobilnost. To pomeni, da bodo vaje bolj izolirane in enostavne, manj bo ponovitev, večja teža, manjša amplituda. Po novih dognanjih v športnem treniranju je veliko slišati o kompleksnih (funkcionalnih) vajah in gibih, vendar pa je obenem treba zadostiti zaporedju funkc^ posameznih sklepov, saj v nasprotnem primeru lahko nastanejo poškodbe. Joint to joint approach (metoda, ki gleda na telo od sklepa do sklepa) je nekaj, kar bo vodilna misel tega in zadnjega, tretjega segmenta glavnega dela vadbene enote. Tretji segment bo sestavljen iz gibljivosti samo tistih sklepov, kjer bomo na meritvah ugotovili, da predstavljajo težave. Računamo, da bo ta del tudi časovno najmanj obsežen, zato bodo sem uvrščene vaje koordinac^e in vaje za ravnotežje, kar pa bosta izbrana hitro lahko izvajala tudi doma. Meritve obsegajo štiri kožne gube (biceps, triceps, subs-capularna in suprailiakalna), obsehe nadlahti, podlahti.
Izbrana sta bila Nina Bogerd......in Tine Tomažič.
prsnega koša, pasu, bokov, stegna in meč. Izmeri se sestava telesa, gibljivost in stabilnost posameznih sklepov. Izvedene bodo petkrat - na začetku, vsak mesec in na koncu. O prehrani bosta dobila splošne napotke, kjer bomo upoštevali tri načela: intervalno zmanjševanje vnosa hrane, prehranjevanje na tri ure petkrat na dan in pravilen vnos določenih hranil glede na uro dneva.
Blagajana Vrhnika v prvo ligo, Dobrova pa iz nje
Notranje Gorice, 1. oktober - Na igriščih BŠD Jama se je končala tekmovalna sezona za leto 2011 v obeh ligah medobčinske lige v balinanju. Letošnji zmagovalec ligaškega dela je ekipa PVD SEVER Vrhnika - Logatec. Iz t. i. prve lige je izpadla ekipa Dobrove, v prvo ligo pa iz druge lige napreduje ekipa BŠK Blagajana Vrhnika, ki je hkrati tudi letošnji zmagovalec zaključnega turnirja. Tako je vrhniška ekipa v soboto domov odnesla kar dva lepa pokala. (mš)
Končni vrstni red 1. lige:
1.	PVD Sever
2.	Horjul
3.	Dolenjgrad
4.	Sinja Gorica
5.	Logatec
6.	Gruden Dren
7.	Dobrova
Končni vrstni red 2. lige
1.	Blagajana
2.	Kranjci
3.	Jama
4.	Toshiba
5.	ŠD Povž
6.	OZVVS
7.	Invalidi
Nova sezona namiznega tenisa na Vrhniki
V namiznoteniški sekcji Športnega društva Vrhnika smo začeli že z 11. sezono treningov in vadbe namiznega tenisa. Tako kot že kar nekaj let smo tudi to šolsko leto oblikovali tri skupine za trening: najmlajši, ki imajo treninge ob ponedeljkih in četrtkih od 17.00 do 18.00, starejši (osnovnošolci višjih razredov), ki trenirajo vsak dan, razen srede od 18.00 do 19.30, ter rekreativci, ki igrajo vsak ponedeljek in četrtek od 19.30 do 21.00.
Glede na to, da po koncu prejšnje sezone v jul^u nismo objavili članka, našim bralcem dolgujemo vsaj še fotografijo iz samega zaključka naših treningov, ko smo se kot vsako leto zbrali na podelitvi medalj in priznanj najboljšim na internem turnirju in se ob prigrizkih pogovorili o načrtih za naslednjo sezono ter tudi obujali vse lepe spomine iz prejšnje sezone. Sezona 2011/2012 se je za tiste najbolj zagnane začela že s kondic^skimi pripravami, ki jih je tudi to leto organiziral Namiznoteniški klub Preserje, pripravam pa se je pridružilo nekaj naših igralcev. Na Vrhniki smo s treningi začeli predzadnji teden v avgustu, ko smo opravili nekaj kondic^skih treningov kar na odprtem, nato pa zadnji teden v avgustu že trenirali za zelenimi mizami v telovadnici OŠ Antona Martina Slomška. Sezona se je tekmovalno odprla v nedeljo, 4. septembra, ko smo se s tremi igralci udeležili turnirja za pokal Alpe-Adria v Poreču. Izak Ober-
čkal Pluško in Nejc Nagelj sta se v kategor^i fantov do petnajst let uvrstila med šestnajst najboljših, prav tako pa tudi Matic Kaiser v kategor^i članov. Glede na kar močno mednarodno zasedbo na turnirju (predvsem veliko hrvaških igralcev) so fantje dosegli res lep rezultat. V septembru in začetku oktobra smo se udeležili še dveh tekem. Prva, odprti turnir Namiznoteniške zveze za kadete, je potekala v Ljubljani, druga, turnir MRNTZ, kjjer so naši fantje dosegli tudi dobre rezultate, pa je potekala v Tržiču. Najbolje sta se izkazala Teo Ponikvar in Jan Vrhovec, ki sta se v kategor^ah 6. do 7. j-azreda OŠ in 8. do 9. razreda OŠ uvrstila med osem najboljših. Tako kot vedno, tudi to sezono vabimo vse, ki bi se nam želeli pridružiti in igrati, trenirati, vadi-i namizni tenis, naj nas obiščejo na treningih ali vzpostav^o stik prek spletne pošte (nts.vrhnika-@gmail.com). Urniki treningov za različne kategor^e so zapisani v začetku članka. (žp)
24. oktober 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oglasi
NAŠ ČASOPIS 49
EuroFloorball Cup kvalifikac^e zaključene
v
Članice pripravljene na novo sezono!
Na Vrhniki so od 24. do 28. avgusta potekale kvalifikacye za EuroFloorball Cup, klubski pokal Mednarodne floorball zveze, ki je bil odigran meseca oktobra v Ra-koniewicah na Poljskem. Na tem tekmovanju sodelujejo vse najboljše ekipe posameznih držav, ki se niso uvrstile med prva 4 mesta svetovne lestvice, saj te in zmagovalci EuroFloorball Cupa sodelujejo na elitnem Champions Cupu.
Kvalifikac^ski turnir EFCQ v skupini, potem pa so sledile staviti, da je mesto branilke v
navzkrižno polfinalne tekme iz vsake skupine ter finale. V skupini A sta se za prvo mesto borili ekipi UHC Weissenfels iz Nemč^e in pa Nizhny Nov-
Vrhnika 2011 je omogočila Floorball zveza Slovence v sodelovanju s TVD Partizanom in Zavodom SENT. Da so tekme in ostale dejavnosti potekale
ženski »sanjski« ekipi zasedla mlada, šestnajstletna Ana Pristavec, članica FBC Borovnica, ki je s svojo dobro obrambo in čudovito igro navdušila pred-
nemoteno, so poskrbeli člani organizac^skega odbora. Pri dogodku pa so pomagali tudi številni mladi prostovoljci, ki so pobirali žogice ob igrišču, čistili igrišče med odmori, pomagali pripravljati dvorano na dogodek in še mnogo mnogo drugih opravil.
Vrhnika je gostila ekipe iz 8-ih držav: Beloruske, Nemč^e, Madžarske, Slovaške, Nizozemske, Rus^e, Liechtensteina in pa seveda Slovence, katero so predstavljale naše državne prvakinje iz Borovnice.
Na turnirju je sodelovalo 5 moških ekip. Vsaka ekipa je odigrala po eno tekmo z vsemi nasprotniki in tako je ekipa Nauka iz Rus^e osvojila največ točk ter se uvrstila na zaključni turnir. Poleg ruske ekipe naj omenim še SK 1. FBC Trencin iz Slovaške in pa Red Devils iz Nemč^e, ki sta prav tako pokazali dobro igro in zasedli 2. in 3. mesto. Na zadnji dve mesti sta se uvrstili ekipa Dunai Krokodilok iz Madžarske in pa Stella iz Beloruske.
Poleg moških ekip se je na turnir pr^avilo tudi 7 ženskih ekip. Pri ženskah je turnir potekal v dveh skupinah. Ekipe so v rednem delu odigrale po eno tekmo z vsemi nasprotnicami
gorod FBC iz Rusije, slednje so zaradi boljše gol razlike zasedle prvo mesto v skupini A. V skupini B pa je prvo mesto zasedla slovaška ekipa Žirafa Žilina, drugo mesto pa je osvojila ekipa Phoenix Fireballs iz Madžarske. Po napetem finalu med rusko in slovaško ekipo, je zmagovalka turnirja postala ruska ekipa Nizhny Novgorod FBC, obe pa sta se uvrstili na zaključni turnir na Poljskem.
Slovenske državne prvakinje FBC Borovnica so turnir začele s porazoma proti ekipama UHC Schaan iz Liech-tensteina in Žirafa Žilina iz Slovaške, ki so tudi zmagale v skupini B. Nato pa je bila igra članic iz tekme v tekmo boljša in tako so dosegle neodločen rezultat proti favoriziranim Madžarkam in na četrti tekmi zmago proti nizozemski ekipi FB Agents. Na četrti tekmi so Borovničanke pokazale kaj zmorejo in kljub začetnem zaostanku 0:2 rezultat preobrnile v 7:2 in tako osvojile 6. mesto na turnirju. S tem so si tudi priborile prvo na uradnih mednarodnih tekmovanjih.
Po razglasitvi zmagovalcev turnirja so oznanili tudi »sanjsko« žensko in moško ekipo turnirja. Moram izpo-
stavnike tujih klubov in mednarodne floorball zveze IFF ter seveda tudi zveste slovenske nav^ače.
Punce so pripravljene na nove boje, nove tekme, ki bodo to sezono še posebej težke, saj začenjajo igrati v prvi ligi proti moškim ekipam in ženski ekipi. Res nas čaka prav posebna in zanimiva sezona 2011/2012!
(A.P.)
Slike so simbolne. Cene ne vključujejo transportnih stroškov in so informativnega značaja. Ponudba velja za vozila iz zaloge. Cena vozila ¡20 in i30 velja v primeru financiranja »Hyundai Leasing«. Vse podrobnosti v zvezi s financiranjem dobite pri svojem prodajalcu. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so vam na voljo na www.hyundai.si.
AvtoAAerkur
Samova 14, Ljubljana Tel. 01/30 66 020 www.hyundai.si/avtomerkur

Ali ima voda spomin?
Ta voda Vam bo spremenila življenje!
www. najbo I Ji ^ voda i i
■
PtjkJfcite nas ze bne-ipiačno t^stiranj^ vaše voite! fOTj 7557 325
VW TRANSPORTER, letnik 2008, DMR, 2.5 TDI, 96 KW za prevoz oseb (temnjena stekla, priključek za prikolico, naprava za prostoročno telefoniranje, klima, itd...) prevoženih samo 53000 km, prvi lastnik prodam. Informac^e: cesartomo@gmail.com
CAJ OPTIKA LARA Notranjska 14, LOGATEC telefon: 01 754 21 50 Trg, svobode 9 - ZD - ŽIRI telefon: 04 510 63 80		
Velika izbira modnih okvirjev, sončnih očal, vseh vrst korekcijskih stekel, kontaktnih leč, NOVI MODELI JESENSKE KOLEKCIJE.	BREZPLAČNI OKULISTIČNI PREGLEDI ZDRAVNIŠKA SPECIALISTA Ob nakupu očal popust v vrednosti okulističnega pregleda. Naročila na tel: 01 754 21 50	
Končno imate lahko dvorišče, icot ste si ga vedno želeli.
Si želite dvorišče, kot vam je všeč, pa ne veste kako bi se lotili preureditve.
Si želite zavidanja urejeno dvorišče.
Pomagamo vam uresničiti vaše sanje, zato ne odlašajte in si rezervirajte termin za BREZPLAČEN obisk na vašem domu. Skupaj bomo poiskali pravo rešitev za vas.
Pokličite nas na 01 7541 142 ali 041 637 734 in z veseljem vam bomo izpolnili vaše želje.
m

GRADBENIŠTVO
Velika Ligojna 20,1360 Vrhnika t: 041/637-734, faks: 01/750-90-65, e-pošta: info@damos.si
Več na
www.damos.si
50 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
BREZ STRANSKIH UČINKOV
PRVA TERAPIJA PROTI GUBAM, KI:
POPRAVI, MEHČA, OBLIKUJE, REDEFINIRA, IZBOLJŠUJE
CIRKULACIJO IN PREOBLIKUJE.
NOBENIH
INJEKCIJ
APLIKACIJE:
USTNICE, OČI, ČELO, LICA, VRAT IN DEKOLTE.
ENDOSPHERES FACE® THERAPY SE IZVAJA NA OBRAZU I VRATU S POMOČJO KRMILNE ROČKE, KI DELUJE NA OSNOVI TREH GLAVNIH PRINCIPOV :
1.) FREKVENCA: ŠTEVILO IMPULZOV, KI JIH KO2A SPREJME, ODRA2ENIH V HZ (Hertz). TERAPIJA AKFACE® DOSEGA NEKJE MED 40 IN 254 HZ
KROGLICE STIMULIRAJO TKIVO, ZMANJŠAJO MIŠIČNO HIPER KONCENTRACIJO IN IZBOLJŠAJO NARAVNO PRENOVO KOLAGENA IN ELASTINA. OB TEM REGENERIRAJO MIŠICE IN TKIVO, KAR NAPOLNI IN RAZTEGNE GUBE.
KO2O STIMULIRAJO SILIKONSKE MIKRO KROGLICE, KI USTVARJAJO PRITISK DVIG MIŠIC PRI RAZLIČNIH FREKVENCAH, ODVISNO OD TEGA, KAJ 2ELIMO DOSEČI : MEHČANJE, OBLIKOVANJE, PREOBLIKOVANJE IN REDEFINIRANJE MIŠIC.
TERAPIJA ZA OBRAZ ENDOSPHERES UČINKUJE PODOBNO KOT BOTOX, TODA BREZ INJEKCIJ, JE
NEINVAZIVNA IN NIMA STRANSKIH UČINKOV.
V SAMO NEKAJ TRETMAJIH BOSTE DOSEGLI DOLGOTRAJEN REZULTAT, KI VAS BO POMLADIL!
100%
NE INVAZIVNO
MODELIRA
£1 TONIFICIRA


APLIKACIJO NA KOŽO. TA MOČ SE APLICIRA S SPECIFIČNO TE2O KRMILNE PALICE: 365 g.
3.) ČAS APLIKACIJE: PROGRESIVNA HITROST KRMILNE ROČKE NA KO2I
CENA ENEGA TRETMANA 60 EUR
Vrhnika - Pri lipi 11 Tel.: 01 7505 911 GSM: 040 505 911 www.kozmetika-rode.si
Mali oglasi
imate vozilo, pa ne veste, kam z njim?
Bi radi kupili parcelo ali oddali sobo v najem?
Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa.
Vsebino oglasov sporočite na 01 7506 638
ali na nascasopis@zavod-cankar.si
Za vsebino in resničnost navedb v oglasu odgovarja naročnik malega oglasa.
Naš časopis
Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v velikosti 1100 m2. Več informacj na telefonu 041 649 011.
vw
SERVIS VULKAIMIZERSTVO
Z MIKROVIBRACyO proti gubam in celulitu
Terapia Endosphéres oziroma kompresivna mikrovibracya, novost na področju estetske medicine, je zdaj na voljo tudi pri nas - ekskluzivno v Kozmetičnem salonu Rode na Vrhniki.
Mojca Rode, lastnica Kozmetike Rode na Vrhniki, je letos spomladi v Slovenjo pripeljala prvo napravo Endospheres kom-presivno mikrovibrac^o za telo, ki vključuje najučinkoviteljšo metodo oblikovanja telesa in učvrstitev mišic. Kompresivna mikrovibracja na kožo, podkožje in mišice deluje s cilindrom, na katerem je kot sa-tovje razporejenih 55 vrtečih se silikonskih kroglic, ki »stiskajo« kožo. Postopek je prijeten in popolnoma neboleč. Izvaja se na vseh predelih telesa: trebuhu, nogah, zadnjici, mečih, hrbtu, rokah in drugod. Po odličnih rezultatih, ki so jih stranke dosegale pri preoblikovanju svojega telesa se je Rodetova odločila, da storitev še nadgradi. Septembra je še enkrat več kot pionirka storitev na svojem področju, k nam pripeljala tudi napravo za kompresivno mi-crovibrac^o obraza - prvo terapjo proti obraznim gubam, ki popravi, mehča, redefinira, izboljšuje cirkulacjo in preoblikuje ustnice, oči, čelo, lica, vrat in dekolte. Več o novi storitvi nam je povedala sama. Kaj pravzaprav je Ak Face® kompresivna mikrovibrac^ska® terap^a? Terapja, ki stimulira kožo in mišice obraza, vrata in dekolteja s pomočjo 60 vrte-
čih se silikonskih kroglic. Na ta način se spodbudi delovanje fibroblastov v koži, ki so odgovorni za proizvodnjo kolagena in ga ponovno enakomerno razporedi na vse dele obraza. V kožnem tkivu se poveča prekrvavitev, s tem pa tudi nivo kisika in hranilnih snovi. Mikrovibracja pa intenzivno deluje na mišice, zato postanejo napete, močnejše in posledično privzdignejo obraz. Gladi kožo in učvrsti obrazne linje.
Je primerna za vse?
Terapjo bi priporočila vsem, ki imajo težave s svojo kožo - ko ta ni več prožna, ko se na njej pojavljajo gubice , ko se povesjo lica, podbradek, podočnjaki, veke. Primerna je za oba spola in vse starosti nad 25 let. Previdnost je potrebna le pri posameznikih, ki imajo že od prej poškodovano kožo. V vsakem primeru svetujem, da se vsi, ki imajo kakršno koli vprašanje oglasjo, da na podlagi krajšega pregleda svetujemo, kaj je najboljše. Pri kompresivni mikrovibrac^i za telo so učinki terap^e vidni že po prvem tret-maju. Je enako pri obrazu? Popolnoma enako. Učinki terapje so vidni takoj - bolj napeta koža, polna lička,
dvignjene veke, zmanjšan podbradek, ponovno oblikovane obrazne poteze ter mladosten in svež videz obraza. Takoj po terapji lahko tudi nadaljujete s svojimi vsakdanjimi aktivnostmi in po želji nane-sete ličila. Predvsem pomembno pa je, da so učinki terapje dolgotrajni. Koliko časa traja terapja in koliko tera-p^ potrebujemo?
Terapja traja eno uro. Število ponovitev pa je odvisno od starosti in stanja kože. Za optimalne rezultate pri zreli koži, na primer 40 letne osebe, priporočamo šest terapj enkrat tedensko brez vmesnih prekinitev in kasneje enkrat mesečno tretma za ohranjanje pridobljenega rezultata. Te-rapja se lahko izvaja tudi kot posamezna, za hitro osvežitev in napetost obraza, pred kakšnim pomembnim dogodkom. Cena?
Zagotovo je v primerjavi s postopki, ki so bolj invazivni, s tem mislim na botulin in hyaluronske polnilce, naš precej cenejši, predvsem pa popolnoma varen, brez stranskih učinkov in neboleč. Rezultat pa zelo podoben. Cena ene terapje za obraz je 60 evrov.
Tina G.
-	prosti servis vozil VW SEAT, SKODA in AUDI
-	priprava vozila za tehnični pregled
-	testiranje zavor in amortizerjev
-	zavorni servis menjava amortizerjev
■	menjava olja
■	vulkanizerske storitve na osebnih vozilih
Od nabave do izvedbe:
ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC
keramičarstvo • vodovodne inštalacije • ogrevanje • soboslikarstvo • elektro • parketarstvo • trgovina z veliko izbiro keramičnih ploščic in kopalniške opreme • svetovanje
9IÜÍ
d.o.o.
K A
wm
V R H N I
delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00; sobota od 8.00 do 12.00
Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika
Telefon: 01/750-24-89; Telefaks: 01/750-24-90; Mobilni: 031/678/490
URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK	112
	
ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA	
uprava	75 55 110, 75 55 111
splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec.	75 55 135
nadomestna zdravnica Mirjam Levstik Bravničar,dr.med.	narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si
	
dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med.	75 55 130 narocanje.pulmoloe@zd-vrhnika.si
splošna ambulanta - Ljubomira Prebil Božovič dr.med.spec.	75 55 154 narocanje.prebil@zd-vrhnika.si
zobni rentgen	75 55 14;
fiziolog^a	75 55 132
laboratory	75 55 1;; laboratory @zd-vrhnika.si
patronažna služba	75 55 152, 755 51 5; patronaza@zd-vrhnika.si
glavna medicinska sestra	755 51 15, 051 390 920
dispanzer za otroke in šolsko mladino	
Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec.	75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si
Sreten Nakicenovic, dr.med.spec.	75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si
Lucya Odlasek Kunstelj, dr.med.	75 55 12; narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si
Branka Čegovnik, dr.med.	5 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja	75 04 0;;
Matej Leskošek, dr.dent.med.	narocanje.leskosek@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -ZP Borovnica	75 47 104
mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med.	narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer	75 66 414
mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med.	narocanje.knezovic.drag@zd-vrhnika.si
ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA	
mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med.	75 5; 847
Dunja Piršič Koren, dr.med.	75 05 418
Primož Rus, dr.med.	75 04 755
ZASEBNI PEDIATER	
Gregor Caserman, dr.med.	051 632 120
ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA	
Marya Munda, dr.med.	75 48 300
Majda Žagar, dr.med.	75 48 300
PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA	
Marya Žakelj, dipl.m.s.	031 880 745
ZASEBNI PSIHIATER	
Irma Kuhar, dr.med.	75 55 150
MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA	
Mitja Miklič, dr.med.	75 51 269
FIZIOTERAP^A	
Irma Brus, višja fizioterapevtka	75 5; 361
Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka	75 5; 361
Marya Murn, višja fizioterapevtka	75 51 628
ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI	
Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med.	75 02 333
Judita Cvelbar, dr.dent.med.	75 5; 785
Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med.	75 02 345
Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont	75 05 295
Jožef Keršič, dr.dent.med.	75 57 310
Melanya Legat, dr.dent.med.	75 66 00;
Marya Ogrin, dr.dent.med.	75 02 492
Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica)	75 47 190
GINEKOLOŠKA AMBULANTA	
Marya Ilyaš Koželj, dr.med.	75 04 539
ZASEBNI ZOBOTEHNIK	
J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj	75 5; 227
Datum	Zobozdravnik	Naslov ordinac^e
28.10.2011	Marya Ogrin, dr.stom.	OŠ Anton Martin Slomšek
29.10.2011	Marya Ogrin, dr.stom.	OŠ Anton Martin Slomšek
		
04.11.2011	Jožef Keršič, dr. stom.	Brigadirska ul. 16, Vrhnika
05.11.2011	Jožef Keršič, dr. stom.	Brigadirska ul. 16, Vrhnika
11.11.2011	Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
12.11.2011	Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
18.11.2011	Kristina Tozon, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
19.11.2011	Kristina Tozon, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
25.11.2011	Melanya Legat, dr.stom.	Log, Cesta na polje 2
26.11.2011	Melanya Legat, dr.stom.	Log, Cesta na polje 2
		
02.12.2011	mag. Miljenka Knezovic, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
03.12.2011	mag. Miljenka Knezovic, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
09.12.2011	Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
10.12.2011	Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
16.12.2011	Matej Leskošek, dr.stom.	ŠZA Ivan Cankar
Oglasi
NAŠ ČASOPIS 51
narocanje.prebil@zd-vrhnika.si
75 55 14;
75 55 1;2
75 55 1;;
laboratory @zd-vrhnika.si
patronažna služba
75 55 152, 755 51 5; patronaza@zd-vrhnika.si
glavna medicinska sestra
755 51 15, 051 390 920
dispanzer za otroke in šolsko mladino
Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec.
Sreten Nakicenovic, dr.med.spec.
Lucya Odlasek Kunstelj, dr.med.
Branka Čegovnik, dr.med.
šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja
Matej Leskošek, dr.dent.med.
75 55 121
narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si
75 55 128
narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si
75 55 12;
narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si
5 55 129
narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si
75 04 0;;
narocanje.leskosek@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta ZP Borovnica
mag. Miljenka Knezovic,
dr dent med
75 47 104
narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer
mag. Miljenka Knezovic,
dr.dent.med.
75 66 414
narocanje.knezovic.drag@zd-vrhnika.si
ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V 7D VRHNIKA
mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med.
Dunja Piršič Koren, dr.med.
Primož Rus, dr.med.
75 5; 847
75 05 418
75 04 755
7ASFRNI PEDIATER
Gregor Caserman, dr.med.
051 6;2 120


GRADBENA DELA IN IZKOPI
•	Razniizkopi
* Traktorski prevozi
*	Adaptacije - novogradnje
• Fasade • Urejanje dvorišč
•	Raznih škarp
•	Zimsko čiščenje snega
Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418
T: 0A1 7A2 Ol8
Majda Žagar, dr.med.
75 48 ;00
75 48 ;00
PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA
Marya Žakelj, dipl.m.s.
031 880 745
ZASEBNI PSIHIATER
Irma Kuhar, dr.med.
75 55 150
MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA
Mitja Miklič, dr.med.
75 51 269
FIZIOTERAPNA
Irma Brus, višja fizioterapevtka
Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka
Marya Murn, višja fizioterapevtka
75 5; ;61
75 5; ;61
75 51 628
ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI
Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med.
Judita Cvelbar, dr.dent.med.
Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med.
Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont
Jožef Keršič, dr.dent.med.
Melanya Legat, dr.dent.med.
Marya Ogrin, dr.dent.med.
Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica)
75 02 ;;;
75 5; 785
75 02 ;45
75 05 295
75 57 ;10
75 66 00;
75 02 492
75 47 190
GINEKOLOŠKA AMBULANTA
Marya Ilyaš Koželj, dr.med.
75 04 5;9
ZASEBNI ZOBOTEHNIK
J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj
75 5; 227
Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah
Datum
28.10.2011
29.10.2011
04.11.2011
05.11.2011
11.11.2011
12.11.2011
18.11.2011
19.11.2011
25.11.2011
26.11.2011
02.12.2011
03.12.2011
09.12.2011
10.12.2011
16.12.2011
Zobozdravnik
Marya Ogrin, dr.stom.
Marya Ogrin, dr.stom.
ložef Keršič, dr. stom.
ložef Keršič, dr. stom.
Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.
Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.
Kristina Tozon, dr.stom.
Kristina Tozon, dr.stom.
Melanya Legat, dr.stom.
Melanya Legat, dr.stom.
mag. Miljenka Knezovic, dr.stom.
mag. Miljenka Knezovic, dr.stom.
Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.
Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.
Matej Leskošek, dr.stom.
Naslov ordinacne
OŠ Anton Martin Slomšek
OŠ Anton Martin Slomšek
Brigadirska ul. 16, Vrhnika
Brigadirska ul. 16, Vrhnika
Zdravstveni dom Vrhnika
Zdravstveni dom Vrhnika
Zdravstvena postaja Borovnica
Zdravstvena postaja Borovnica
Log, Cesta na polje 2
Log, Cesta na polje 2
Zdravstvena postaja Borovnica
Zdravstvena postaja Borovnica
Zdravstveni dom Vrhnika
Zdravstveni dom Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar
Sobotna zobozdravstvena služba v občinah Vrhnika in Borovnica traja od ns.nn do i7.nn ure.
RAČUNOVODSTVO
boItjan ŽIROVNIK s.p
Računovodske storitve Davčno svetovanje
Za nove stranke prvi mesec brezplačno
Boštjan Žirovniks.p. GSM: 041/801-801
Verd 16	E-mail: bostjan5005@yahoo.com
lifin Vrhnika
Peter Caserman s.p.
Pod Hruševco 14
VRHNIKA
Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680
•	izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER
•	katalizatorji ATOVAA'
•	športni izpušni sistemi CSC, REMUS
•	menjava olja in oljnih filtrov
•	vsa mehanična popravila vseh vrst vozil,
•	AVTODIAGNOSTIKA,
•	priprava vozil na zimo in za tehnične preglede,
•	pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA.
»> NOVO V NAŠI PONUDBI /// «<
A VTOPUN
PUNEKS skupina m PRiniTK m se prepriča jte sami m
Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00, 14.00 do 18.00; sohota- od. 8.00 do 17.00.
Tržaška 3, Vrhnika,
Tnl	â
Nudimo vam sveže rezano cvetje
n/i r'A-rt'7^'ll'l/1 n ifvl^iA^n I rvi/i r^i/n r
52
NAŠ ČASOPIS
Oglasi
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Sončni center zdravja in lepote
z novimi močmi/
vsote stfof^*^® nogadrno
stovico-
Nudimo Vam še naslednje storitve: manikure, nege obraza in telesa, depilacije, pedikure, ustno higieno z belje njem zob, številne masaže, IR-savno z led barvno terapijo, aqua detox medicinsko terapijo (razstrupljanje organizma)
8. 11. 2011:
Dmocija kozmetike Skin Doctors, ter brezplačna analiza kože z mikrokamero
16. 11. 2011:
romocija kozmetike Bio Secure
18. 11. 2011
Promocija kozmetike Foltene
22. 11. 2011
omocija kozmetike Skin Doctors, ter brezplačna analiza kože z mikrokamero
25. 11.2011:
ezplačne mini nege s kozmetiko Naturelle d'Argan 29. 11. 2011:
ezplačne mini nege s kozmetiko Sophyto
ser (trajno odstranjevanje dlačic, pigmentacij, gubic, aken, žilic ter herpesov) Miracle nega obraza s kozmetiko Susanne Melchiorsen Kavitacija
Podaljševanje trepalnic z lepljenjem v obstoječe trepalnice
AKCIJE V NOVEMBRU:
Depilacija: noge do kolen: I^eUr 9 EUR Masaža z vročimi vulkanskimi kamni 60 min: 35eur 29,90 EUR
Nega nečiste/aknaste kože s Sophyto kozmetiko: 35eur 29,90 EUR
Terapevtska masaža 60 min: 35EtfR 29,90 EUR
Medicinska pedikura: namesto ^^iUR 18 EUR
Brazilska depilacija: 20iUR 15 EUR
Relax nega obraza s kozmetiko Susanne Melchiorsen:
5j>iUR44EUR
Pri nas lahko kupite kozmetiko priznanih kakovostnih blagovnih znamk, kot so: Dr. Hauschka, Skin Doctors, Somatoline, Gehwol, Sophyto, Naturelle d'Argan, Dr. Organic, Bio Secure, Foltene in druge. • 10% popust na vse izdelke za sončenje, Neulash (serum za naravno rast trepalnic), Breast Plus Cream (serum in krema za čvrste, pokončne in polne prsi) • 20% popust na terapijo Aqua Detox (razstrupljanje organizma) • 15% popust na vse anticelulitne izdelke proizvajalca Cell • VIVANIA (prehransko dopolnilo - hialuronska kislina) 1 + 1 GRATIS • Ob nakupu dveh izdelkov Skin Doctors, dobite darilo
Robova cesta 6 (TC Mercator), 1360 Vrhnika
T: 01 / 547 43 95, F: 01 / 547 43 96, I: www.soncnicenter.net, E: soncnicenter@siol.net
DELOVNI ČAS
ponedeljek, četrtek:
9.00-17.00 ure torek, sreda in petek:
12.00-20.00 ure sobota: 8.00-13.00 ure (vsaka 1. in 3. v mesecu) nedelje in prazniki zaprto
Prodaia darilnih bonov
v vrednosti'.
10,20 in 50 EUR

OPTIK & OČESNA ORDINACIJA
JELOVČAN VRHNIKA
STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05
\
www.optlK-JELovcAN.coM
v
NAS ČASOPIS prebira 35 tisoČ občanov občin: Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer.«
SENČILA
OD IZMERE DO MONTAŽE
'ZALUZIJE	/k I
ROLETE	/ I
KOMARNIKI	/ i,
PLISE ZAVESE	t" ^
TENDE
NOVO SALON SEJdl^MA VRHNIKI
^^ JÄJ
DEKOR senčila
Dekorsenčila d.o.o. Pod Hruševco 44g,Vrhnika Tel.: 01 755 47 88, 051 633 740 www.dekor-sencila.si
Za depozit tudi do 5 % obresti
Finančno načrtovanje in urejene osebne finance, med katere spada tudi varčevanje, so ključ do brezskrbne in udobne prihodnosti. Vaši prihranki bodo zagotovo varni, če jih naložite v obliki bančnega depozita pri dobro stoječi banki. Kako torej upravljati s prihranki in pri tem tudi kaj zaslužiti.
Nasvet za varnejšo prihodnost
Oblikujte si varnostno finančno rezervo, ki je prvi korak k urejenim osebnim financam posameznika in je tisti del premoženja, ki naj bo likviden in ni izpostavljen naložbenemu tveganju. Ustrezno oblikovana varnostna rezerva vpliva na večji občutek varnosti, manjšo potrebo po hitrih posojilih, večjo fleksibilnost na trgu dela in boljša pogajalska izhodišča pri nakupih. Splošno pravilo je, da bolj kot se je posameznik sposoben prilagoditi v primeru neugodne finančne situacije, manjši je obseg potrebne varnostne rezerve. Ta naj znaša od 3 do 6 mesečnih neto plač.
Kako hraniti varnostno rezervo?
Varnostna rezerva je tisti del prihrankov, ki naj bo vedno na voljo. Tako pridejo v poštev osebni račun (TRR), gotovina, sef in podobno. Vendar vam za sredstva na TRR banka plača manj obresti, gotovino lahko izgubite, odprtje sefa pa je v nekaterih primerih predrago. Če želite, da tudi varnostna rezerva dela za vas, so v UniCredit Bank oblikovali Online Plus varčevalni račun, ki omogoča dvige in pologe sredstev kadar koli in kjer koli brez stroškov. Z varčevalnim računom Online Plus so zadostili trem najpomembnejšim zahtevam varnostne rezerve, in sicer: denar je dnevno razpoložljiv in v varnih rokah, z odprtjem nimate stroškov, vodenje pa je prav tako brezplačno.
Varčevalci, ki želijo zaslužiti več
Depoziti so v prvi vrsti namenjeni varni hrambi denarja, kateri sledi donosnost sredstev, ki je največkrat izražena s fiksno obrestno mero. Ker je cilj vsakega posameznika, da zadosti vsem trem določilom bančne vezave - varnost, donosnost in likvidnost naložb - v UniCredit predlagajo, da del sredstev investirate kratkoročno, del pa srednjeročno oziroma dolgoročno.
Kako razpršiti svoja sredstva?
V UniCredit Bank varčevalcem ponujajo kratkoročne in dolgoročne depozite. Stranke lahko kratkoročne cilje pokrivajo s Fleksi depozitom, to je kratkoročni 3-mesečni oziroma 6-mesečni depozit z avtomatskimi podaljšanji (11 ali 5 podaljšanj), ki ga stranka sklene za tri leta. Prednost Fleksi depozita je možnost prekinitve vezave brez stroškov ob vsakem podaljšanju (to je vsake 3 ali 6 mesecev) ter ugodna obrestna mera, ki jo za stranke UniCredit Bank še dodatno prilagodijo. Če stranka želi svoja sredstva vezati srednjeročno
Sašo Marčič, vodja poslovne enote UniCredit Bank, Ljubljana Tržaška: »Če razpolagate z denarnimi presežki v evrih, ki jih določen čas ne boste potrebovali, pri tem pa jih želite varno oplemenititi, smo za vas pripravili dolgoročni depozit s 5-% letno obrestno mero za obdobje vezave 5 let. Varčevalci, ki imajo v naši banki odprt transakcijski račun, lahko posegajo tudi po višji obrestni meri.«
ali dolgoročno, pa predlagajo sklenitev 2-letnega ali 5-letnega depozita.
Trenutno najugodnejša ponudba
Kratkoročne cilje pokrivamo s kratkoročnimi depoziti, saj sta varnost in likvidnost prihrankov v zdajšnjih negotovih časih čedalje pomembnejša. Če dela svojega denarja nekaj časa ne potrebujete, obenem pa želite čim višjo, a varno donosnost, so v UniCredit Bank pripravili dolgoročni depozit s 5 % letno obrestno mer, za obdobje vezave 5 let. Varčevalci, ki imajo v tej banki odprt transakcijski račun, pa lahko posegajo tudi po višji obrestni meri.
Dodatne informacije
Sašo Marčic,
vodja Poslovne enote Ljubljana Tržaška UniCredit Banka Slovenija, d. d. Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana Telefon: 01/2410 361 E-mail: saso.marcic@unicreditgroup.si Spletna stran: www.unicreditbank.si Delovni čas: ponedeljek - petek 8.30- 12.00 in 13.00-16.30
^UniOedif Bank
24. oktober 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oglasi
NAŠ ČASOPIS 53
KAMNOSESTVO
-	OKENSKE POLICE
-	STOPNICE -KUHINJSKI IN
KOPALNIŠKI PULTI
-	PORTALI
-	BALKONSKE 03R03E
-	NA(3R03NI SPOMENIKI
Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950
mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net
ASFALTIRANJE - TLAKOVANJE, in OSTALENIZKE GRADNJE
Cenik oglasov v glasilu Naš časopis
Enota mere	Cena v EUR z DDV
1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev	4,51
Vi strani	225,34
V strani	450,68
cela stran	901,35
zahvale	67,60
Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za črnobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za Vi strani in 1/1 stran (agenc^ski popust).

Oglašujte v NAŠEM ČASOPISU
POGREBNE STORITVE
ANTON VRHOVEC
1360 Vrhnika, Drenov Grič 128
s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617

TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE
od 2. do 7. leta NA OŠ LOG-DRAGOMER
^ - - > - %

STROKOVNI VADITELJI
DO 6 OTROK NA VADITELJA ^Îi
TELOVADIMO IN SE ISRAMO
ŠPORTNI ŠKRAT ČULIBRK: skrat.cullbrk@gmail.com. tel.: 041/753-682 Špela Gabrovšek. 041/229-255 Tomaž Gabrovšek
V SODELOVANJU Z NK DRAGOMER
IZVAJA TELOVADBO ZA NAJMLAJŠE NA OŠ LOe - DRASOMER
Pri naši telovadbi si otroci razvijajo osnovne gibalne sposobnosti in napredujejo od najosnovnejših gibalnih spretnosti, ko komaj shodijo, do izbranih gimnastičnih prvin. Telovadba je prilagojena posameznim starostnim stopnjam in predznanju. Otroci zadovoljijo potrebe po gibanju, igri, ohranjajo in krepijo zdravje in se zabavajo.
2 - 4 let TELOVADIMO SKUPAJ S STARSI
sreda od 17h-18h
^ 4 - 7 let SAMOSTOJNA TELOVADBA
sreda od 18h-19h
KJE: OŠ LOG - DRAGOMER mala telovadnica, Šolska ulica 1.
IZVAJAMO TUDI TEČAJE ROLANJA, SMUČANJA IN ANIMACIJE ZA ROJSTNI DAN
Informacije in rezervacije:
ŠPORTNI ŠKRAT ČULIBRK: skrat.culibrk@gmail.com. tel.: 041/753-682 Špela Gabrovšek. 041/229-255 Tomaž Gabrovšek
54
NAŠ ČASOPIS
Oglasi
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

CHEVROLET
10 let garancije
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA
Kupon za \ 10% popust 1 na servisne ¿toritve | popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela .	'^LIŠKARi	Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252 e-pošta: info@avtohisa-seliskar.si www.avtohisa-seliskar.si
		
Žalost je kot zakladnica,
ki jo odpiramo samo najbližjim.	ZAHVALA
ANA KOPAČ
roj. Božnar iz Praproč pri Polhovem Gradcu 24. 7. 1935 - 29. 8. 2011
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji v težki bolezni kakor koli pomagali in ji stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom in znancem za vse dobre besede, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in cerkev. Hvala župniku Bogdanu Oražmu, Moškemu pevskemu zboru TD Briše, društvu upokojencev, Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Nande, otroci Ivanka, Francka, Janez in Ana z družinami
Bil si nepremagan jelen, vedno spredaj, zapeljiv vodnik. Za ponosno glavo višji od najvišjih naših sanj, nikoli omahljiv v izbiranju poti ^
Minil je čas, čas s teboj, dragi
MIKI -JANEZ TRTNIK
1959-2011
Ob nenadni boleči izgubi našega Mik^a se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, pozornost, cvetje, sveče, pisno in ustno sožalje. Za veličastno poslovitev, katere del ste bili sorodniki, sosedje, pr^atelji, znanci. Zahvaljujemo se vsem, ki ste z vso spoštljivostjo in pozornostjo omilili našo neizmerno bolečino in nam ob tem težkem trenutku stojite ob strani.
Njegovi: žena Lid^a, hčerka Tina z družino, sin Miha s Špelo, mama Magda, sestra Tanja z družino, vnuka Jakob in Manca
Horjul, september 2011
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je.
V SLOVO
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je 22. septembra 2011 zapustila naša mama, babica, tašča, sestra in teta
IVANA ANTONIJA SCHWEMBERGER,
15. 11. 1941, roj. BIZJAK,
živela je v Bludenzu v Avstr^i.
Pogreb pokojne je bil na Städtischer Friedhof Bludenz v sredo, 28. septembra 2011. Za vedno boš ostala v našem spominu.
Žalujoči: hčerka Beba z možem Radom in vnukinjo Tjašo, brat Anton z ženo Mar^o in nečakinji Sonja in Brigita z družinama.
Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal. Sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo zelo boli.
Ob boleči izgubi našega
LOVRA PIVKA
Iz Zaplane - Strmice 1932-2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem, znancem, PGD Zaplana in KS Verd za izrečeno sožalje, stiske rok, poklonjeno cvetje in sveče. Prav tako hvala za darove za svete maše in obnovo oltarja v domači zaplaninski cerkvi. Iskrena hvala g. dekanu Blažu Gregorcu za lepo opravljen pogrebni obred, domačim pevcem, gospe Mar^i za opravljene molitve. Zahvaljujemo se tudi Darji Kogovšek za ganljiv govor. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. In nenazadnje še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, naša prisrčna hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
IVAN TRČEK
13. 6.1933 - 26. 9.2011 Bevke
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo prof. dr. Janezu Zidarju, dr. medicine, koordinatorici Stanki Ristic - Kovačevič, osebju Doma upokojencev Vrhnika, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Bevke, gospodu župniku Janezu
Očkonu za lepo opravljen cerkveni obred ter Pogrebni službi Vrhovec.
Žalujoči: sinova Drago in Janko z družinama in vnuk Roman z družino
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustila naša
PAVLA PAJK
1922-2011
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in maše. Hvala osebju Doma upokojencev Vrhnika. Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali in ji tako lepšali življenje v domu. Še posebej se zahvaljujemo ge. Brankovi za vsa njena dobra dela in ge. Majdi Penko za skrb in nego. Hvala tudi g. župniku Janezu Mihelčiču za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
Dragomer, september 2011
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zamen te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
JOŽEFA KOPAČ
po domače Petrova mama, rojena Žagar iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu 14
6. 3. 1932 - 7. 9. 2011
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, številne molitve, podarjeno cvetje, darove, darove za maše in cerkev. Hvala župniku Bogdanu Oražmu za lep cerkveni obred, patronažni sestri Cilki Škof, moškemu pevskemu zboru TD Briše, Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Jožica in Mar^a z družino, sinova Franci in Andrej z družinama
Moja pesem ni končana, v vetru zdaj odmeva, z naravo in ljubezn^o obdana, moja duša nič več ne sameva.
ZAHVALA
JANKO OBLAK
gradbeni tehnik (1962-2011)
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in pr^ateljem, ki ste nam stali ob strani in se še zadnjič poslovili od Janka.
Njegovi
Vrhnika, september 2011

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
BERNARD MAROLT
24. 8. 1925-26. 6. 2011, Horjul
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in maše. Hvala župniku Janezu Smrekarju in pritrkovalcem, hvala Pogrebni službi Vrhovec, patronažni sestri Barbari in osebju Zdravstvenega doma Horjul.
Žena Antonia, sin Lojze z družino, vnuka Klara in Gorazd z družinama.
Horjul, jun^j 2011
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Nagradna križanka	NAŠ ČASOPIS 55
		
Ime in priimek: Točen naslov:
Križanka »Dobra misel«
Pravilno izpolnjene križanke pošljite na naslov uredništva najkasneje do 11. novembra. Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo deležni praktičnih nagrad, ki jih poklanja Dobra misel, trgovina in storitve, d. o. o., Robova cesta 31a, Vrhnika. In sicer:
1.	nagrada - paket desetih obiskov (10 x 30min) zdravilne terapje razstrupljanja organizma z Aqua Detox medicinskim aparatom;
2.	nagrada - dvakratna Beauty Spa masaža z toplim kokosovim oljem (2 x 60min) in dvakratni obisk IR savne z led barvno terap^o (2 x 60min);
3.	nagrada - paket petih obiskov IR savne z led barvno terap^o za dve osebi (5 x 60min) ter 1 x grelni copati za mrzle noge, polnjeni s semeni.
Naslov uredništva:
Naš časopis - »Nagradna križanka« Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika
Nagrajenci prejšnje križanke:
1.	nagrada: Anica Verbič, Podolnica 29, 1354 Horjul
2.nagrada:	Marjan Gris, Cesta pod Goro 30, 1353 Borovnica
3.	nagrada: Mišo Čelešnik, Tičnica 14, 1360 Vrhnika
Vsem nagrajencem čestitamo, obenem pa jih prosimo, naj čimprej pošljejo na uredništvo (lahko tudi po elektronski pošti) EMŠO in davčno številko.
Rešitve križanke »Jesen« (vodoravno): jesen, enorog, sol, sa, er, ril, novela, jesenski čas, desetak, ist, ora, je, ostat, anis, vr, kita, ag, ananas, tabela, ep, td, veslaj, vrbje
Rešitev asimetrične križanke prejšnje številke (vodoravno): skavt, Flamci, kislad, Beograd, ustalitev, Aare, Dirk, rondo, čaj, konsenz, pinca, nitka, banjo, kanat, serka, kovar, čartaka, Art, ekran, silj, izid, utripanje, rakrana, konjar, oranža, etaža.
OKLUB
a40/nE0»i50
^ ^"^iv *flS.ÎROLOGUn " \ ^ * nnGELSKE KARTE
to^ iipnp^pimrcup Qi
«U.EDE^UqLSKERflRTE
* flní0L0CIHJfllI10J(flíajflH(KÍ.P * (jiNw^vTJic í.mm
1	2	3	4	5				6	7	8	9	10	11
12					13		14						
15						16							
18			m		19				ni		21		
	22			23			ra		24	25			
		26				H		27					
	28						29						
30					■	31						32	
33		■		34	35				■	36			37
38			' ra		40				41				
42				43				44					
45									46				
SIMETRIČNA KRIŽANKA
sestavil: Peter Udir
VODORAVNO:
1. slovenski skladatelj (Lovro, 1832-1883); 6. lenoba; 12. RTV oddaja v živo; 14. miza zz učitelja v razredu; 15. naprava za vzrejo nedonošenčkov; 17, mejna reka med Romimijc in Moldavijo; 18. starogrški parodični verzi o pesnikih in filozofih; 19. tveganje; 21. doba 22. učno-znanstvena enota oddelka imiverze, stolica; 24. slovenska igralka (Ančka, 19152005); 26. melodika; 27. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča; 28. predmet, k se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela; 29. podzemni plod nekaterih rastlin; 30. orač 31. mrtvo telo, truplo; 33. makedonsko kolo; 34. letopis; 36. zli^e; 38. slovenski literam: zgodovinar (Josip, 1832-1893); 40. organizem z oblikovanim celičnim jedrom; 42. pomorska ali letalska enota, namenjena za večje operacije; 44. nemški igralec (Klaus, 1926-1994) 45. trava tretje košnje; 46. ameriški podjetnik, ustanovitelj podjetja Microsoft (Bili);
NAVPIČNO:
1. učenčev pismeni izdelek; 2. posušena in v soli konzervirana riba sled, slanik; 3. ženska ki deklamira; 4. obrok za odplačevanje dolga in obresti; 5. skrajni zunanji del česa; 6. rimski hišni bogovi; 7, am. filmski vesoljček; 8. stadion v Budimpešti; 9. stanje odrevenelega 10. francoski slikar (Georges, 1859-1891); 11. hrošč, imičevalec vinske trte; 13. slovenske igralka (Mira); 14. manjša domača žival s srpastimi rogovi; 16. palica boga Dioniza; 20 Jasna; 23. izraelski prerok v času kralja Ahaba; 25. atiško mesto SV od Aten; 27, živalsk krog; 28, zarastek; 29, dobesedni prevod besede; 30, ljubimec Julije; 31, pijača iz praženit kavovih zm; 32. gora v Savinjskih Alpah; 35, norka; 37, vtisnjenje; 39, mitološko bivališče umrlih; 41, glas pri riganju; 43, Dolinar, Edo;
NAS ČASOPIS
Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. V. d. urednika: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medlih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra
56 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
24. oktober 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Zimske radosti so pred vrati
Samsung
Galaxy
Mini
1€*
* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

WL*-
Samsung
Galaxy
ACE
1€*
z izbiro NAJNAJ (7)
* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.
Nokia C2-01
1€*
* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 35/45/77.
Sony Ericsson Cedar
5€*
* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.
m
-30«/o
POPUSTA NA AVTOPOLNILEC
ob nakupu akcijskega aparata,
Sklepanje novih naročniških lazmeiij in podaljšanje obstoječih za Telekom Slovenije d.d.
meg(g)phone
TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika 01 755 71 61, 041 342 000
@
Tolea d.o.o. pooblaščen posrednik

AKCIJA PRENOSNIH RAČUNALNIKOV
LENOVO,. AS^S
•	A tt «AAAAAAflTV A«
è 4 A	é ^^ > 4-
r^ieK
RAČUNALNIŠTVO • SERVIS I
Vrtnarija 3, 1360 Vrhnika,
M: 041 26 48 48, T: 01 750 51 70, E: prodaja@molekservis.com www_molekservis_com
prodaja in servis računalnikov
► i« mrežna oprema p
rabljeni računalniki in prenosniki
z garancijo 8 mesecev

Prenosnik Lenovo Ideapad G560 i3 370M 500GB
468 EUR - AKCIJA: 449 EUR + darilo miška
15,6'' HD (1366x768) LED zaslon, kamera 0.3M, Intel Core i3-370M 2,40GH7 RAM 4GB, trdi disk 500GB, WLAN, bluetooth, 2xUSB 2.0, 1xUSB2.0/eSATA aaranciia 1 leto.
Prenosnik Lenovo ValueLine G770G 598 EUR - AKCIJA: 569 EUR + darilo torba
17,3'' HD+ (1600x900) LED zaslon + kamera 2.0M, Intel Pentium B940 2.0GHz RAM 4GB, trdi disk 500GB, WLAN, bluetooth, Intel HD grafika, HDMI, Windows 7 Home Premium, garancija 1 leto.
Prenosnik Asus K72JR-TY204V
699 EUR - AKCIJA: 659 EUR + darilo torba
17.3" HD+ (1600x900) LED ekran + kamera 0.3M, Intel Core i5 460M 2,53GHz, RAM 4GB, grafika HD5470 1GB, trdi disk 500GB, WLAN, bluetooth, HDMI, Windows 7 Home Premuim, aaranciia 1 leto.
FREE 40	,i
. Ifl iMbUnl Hlafdii >• I« 1 C
Prepričajte se sami!
Primerjajte FREE pakete z vso preostalo ponudbo na trgu. Obiščite www.tarife.si.
Posebna ugodnost za UPOKOJENCE! Naročniško razmerje lahko sklenete BREZ PLAČILA PRIKLJUČNINE.

Plačilo na
ntiroKel
^ tusrrotí