AMERIŠKA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., , WEDNESDAY MORNING, AUGUST 6, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. dosevek se je sestal s Churchillom? K molitvi Članice društva sv. Cecilije, št. 37 SDZ so prošene, da pridejo nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod k skupni molitvi za (pokojno sestro Jennie Nahtigal, v petek pa se po možnosti udeležite vse pogreba. Mr. Jazbec zopet doma Slovenski trgovec Ferdo Jazbec iz 222. ceste v Euclidu, se je včeraj povrnil iz bolnišnice. Seveda, ostati bo moral še dlje časa pod zdravniško oskrbo. Tem Kralj Peter je priredil pojedino na čast ameriškemu poslaniku Washington. — Jugoslovansko poslaništvo je prejelo iz Londona sledeče brzojavno po-poročilo : "Danes, 25. julija, je Nj. Vel. kralj Peter II. sprejel v svečani avdijenci veleposlanika Združenih držav ameriških g. Winanta, ki ga je pridržal na pojedini. Te pojedine se je udeležila Nj. Vel. kraljica Marija. Pojedine so se nadalje udeležili predsednik j u g o s 1 ovanske vlade general g. Dušan šimovič, zunanji minister g. dr. Momčilo Ninčič, finančni minister g. dr. Juraj šutej, eden izmed voditeljev hrvatske kmetske stranke, ki je v Londonu, minister dvora g. Kneževič in poslanik kraljevine Jugoslavije v Londonu g. dr. Ivan Subotič s svojo ženo. -o- V Evropi napovedujejo zelo slabo letino za letos Bern, šviqn.—V osrednji in južni Evropi bo letos jako slaba letina, kot poroča madjarsko časopisje. Ljudje upajo, da bodo pridelali vsaj toliko, da bo za domače potrebe, toda za prodajo pa ni niti misliti. ....Radi vojaie lu4i UJa-a,jioa m bo mogla izvažati nobenega žita. Radi tega se sodi, da bp Nemčija pobrala v okupiranih deželah vse žito, brez ozira, če bodo domačini stradali. Nemčija je letos posvetila vso skrb obdelovanju polja. Več kot 2,000,000 delavcev iz inozemstva obdeluje nemška polja, poleg vojnih ujetnikov. Pa vseeno Nemčija ne bo pridelala doma toliko, da bi bilo dovolj za domače potrebe. -o- Pozdravi od vsepovsod France Jakšič pozdravlja iz Omaha, Neb. in pravi, da je na potu v San Francisco, kjer je negov sin Frank pri vojakih, ž njim se vozi, kakopak, soproga Ančka, sinova Jimmie .in Dick, Viki Kmet in John J. Grdina. Anton Hrovat pošilja vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave iz Durango, Colo. Pravi, da se ima tam pri bratu in sestri imenitno. Iz San Francisca, CaJ. pozdravljata vse znance in prijatelje Mr. in Mrs. J. C. Muchitz. Nov grob Sinoči je umrl y Lakeside bolnišnici Thomas Dejanovič, stanujoč na 1275 E. 74. St. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod. Cas pogreba še ni določen. PA SE POSTAVI! potom se želi zahvaliti za obiske v bolnišnici in za poslane cvetlice. Slikoyne predstave Mr. Grdina naznanja, da se bo vršila slikovna predstava nocoj na Knausovem dvorišču, predstava bo v vsakem vremenu. Poleg drugih bo tudi slika poroke Srnovršnikovega Ray-monda, ki ni bila omenjena v programu. Kje je suknja Še pomladi je bila pozabljena skoro nova zimska suknja. Ker se rojak ne spominja, kje bi jo pustil, prosi onega, ki ima suknjo, naj to sporoči v uradu tega lista. White Co. ima naročila White Motor Co., kjer dela tudi mnogo Slovencev, je dobila od armade novo naročilo za truke. Naročilo je vredno $585,'000. Slika predstavlja James Gornika, čvrstega vojaka ameriške armade, ki je prišel na dopust k staršem za nekaj dni. Želimo mu mnogo razvedrila med svojci, prijatelji in znanci. -o--- Nadaljna usoda Španije bo kmalu določena Lisbona, Portugalska. — V orihodnjih 60 dneh se bo najbrže odločila nadaljna usoda Španije, kot se poroča iz zanesljivih virov, španska vlada se obupno trudi, da bi se rešila iz klešč, s katerimi jo stiska pritisk iz Berlina in pa slab ekonomski položaj v deželi. General Franco se bo najbrže vdal vojni stranki, kateri nače-1 jttie .-lwgev^vttk, zunanji minister Šerrano Suner. Dozdaj se je Franco upiral vojni stranki samo radi želje velike večine naroda, ki je lačen in ki si ne želi vojne. Med narodom prevladuje splošno mnenje, da si dežela ne bo pomagala na noge brez pomoči demokratskih držav, Anglije in Zed. držav in da bi vsaka akcija, ki bi te dežele odtujila' Španiji, pomenila pogin španskega naroda. -o- Tri kopališča zaprta Oblasti so včeraj zaprle tri nadaljna kopališča ob jezeru in sicer na koncu 185. ceste, na 222. ce^ti in pri Lloyd Rd. Oblasti so storile ta korak, da preprečijo epidemijo otroške paralize, ki se pojavlja tukaj v vedno več slučajih. Druga obletnica V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Frank Verbičem, nekdanjim blagajnikom North American banke, v spomin druge obletnice njegove smrtn Zadušnica V četrtek ob 7:15 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnim Anthony Zor-kom v spomin 4. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Nemci trdijo, da so vzeli Rusom dvoje važnih mest Dvoje ruskih mest, Kolm in Bel Tserkov, je zdaj v nemških rokah, kot se zatrjuje iz Berlina. Kolm se nahaja 250 milj severozahodno od Moskve. Ako je to mesto res v nemških rokah, so Nemci napredovali v zadnjih par dneh za 70 milj. Bel Tserkov leži pa 50 milj južno od Kijeva. Očividno Nemci ne prodirajo naravnost proti Kijevu, ampak v dveh kolonah na vsako stran mesta. Iz Londona se poroča, da so Nemci odnehali z napadi pri Smolensku ter posvečajo zdaj večjo pozornost fronti južno od Kijeva. Morda bodo prodirali Nemci mimo Kijeva do Dnepro-petrovska, ki leži 185 milj južno-vzhodno od Kijeva na reki Dnje-per. Tukaj se nahajajo velike tovarne za orožje in rudniki železne rude ter bogati premogo-kopi. Rusi pa zatrjujejo, da se ruska armada bori vsak dan z večjim pogumom in uspehom. -o—•- Železničarji bodo glasovali o stavki Chicaga, 111. — Vodje 19 že-lezničarskih unij so včeraj dovolili svojim 1,200,000 članom, da glasujejo o stavki. Družbe že-eznic so namreč zavrnile zahtevo unij po večji plači. -o- Po mestu je splošno zanimanje za Lauscheta Pohvaliti moramo naše ljudi, kako se lepo odzivajo na naše apele za pomoč v volivni kampanji za izvolitev Frank Lausche-ta. Kar trumoma prihajajo po peticije, etikete za avtomobile in prinašajo prispevke v gotovini. Vsak pravi: "Za Franka pa ja! Vse sile moramo napeti, da mu bomo priborili zmago!" Res smo ponosni na te naše rojake, ki se vselej odzovejo, kadar gre za dobro stvar. Pa tudi med drugorodci je veliko zanimanje za Lauschetovo kampanjo. Tako je vzel okrajni klerk Mr. Leonard Fuerst 100 Lauschetovih peticij in jih'v štirih dneh vrnil 78 podpisanih, k čemer so seveda pripomogli njegovi vrli uradniki in uradnice, ičie bo ostalo tako zanimanje do konca kampanje, potem bomo gotovo izvolili sodnika Lauscheta za clevelandskega župana. Zato pa, z delom naprej brez odnehanja! Iz bolnišnice Mrs. Mary Vihtelič, 807 E. 222. St.; Euclid, O.," se je vrnila iz bolnišnice. Zdravje se ji polagoma vrača. Tem potom se zavaljuje za obiske in za poslale cvetlice v bolnišnico. Dr. Perme ordinira Zdravnik dr. Louis J. Perme se je vrnil s počitnic in zopet ordinira. Prispevki za Lauschetovo kampanjo Ljudje se zelo požrtvovalno odzivajo in nosijo v naš urad prispevke za Lauschetovo kampanjo. Ta da več, oni manj, kakor mu denarne razmere dopuščajo. Vsak dolar se hvaležno sprejme in vsak dolar bo pomagal do zmage. Danes bomo opisali vesel dogodek, ki je v zvezi s tem in ki kaže, da imajo naši ljudje srce na pravem mestu, kadar je treba kaj storiti za rojaka. Oni dan seje ustavil naš urednik v spremstvu Jim šepica pri znanem slovenskem gostilničarju, Albinu Filipiču, 14801 Wood-worth Ave. Obiskala sta bila prijatelja Ferdota Jazbeca, ki zbira zdravje v Cleveland Clinic bolnišnici. Vroče je bilo ko sam hudir, zato sta zapeljala pred Filipoviče-vo gostilno in stopila notri, ker brez poživljenja z mokroto niti domov ne bi zmogla. Ko sta prišla toliko k sebi, da sta mogla govoriti, sta naša popotnika napeljala govor na Lauschetovo kampanjo in prijatelja Albina opomnila na sveto dolžnost, da nekaj primakne h kampanji. Dobrodušni Albin je najprej malo pocajhnal, potem malo potožil in končno slovesno izjavil, ---o da se pri najboljši volji ne more ločiti s kakim desetakom. "Ampak," je naglo pripomnil, da bi ne bilo kake zamere, "tamle v "cigarbaksi" je nekaj smeti, pa jih vzemita." "Kar sem z bakso," je rekel Jim. Po teži je kazalo, da ne bomo tako poceni prišli skozi. Odprla sva zabojček in tam je bilo bakrenih centov kot mravelj. Vpričo Albina jih ni kazalo šteti, ker bi se lahko premislil ob pogledu na številne "rojake," zato smo deli zaboj na tehnico, ki je izpričala, da tehta zaboj s centi vred-7 funtov in pol. Lepo sva se zahvalila prijaznemu Albinu in nesla zabojček domov. Drugi dan je stopil Jim k Turkovemu atu in skupaj sta začela šteti. Štela sta in štela, da jima je znoj zalival obraz. Končno sta pa po nekaj urah ugotovila, da je bilo v zabojčku centov natančno za $10.39. Jim je dodal 11 centov, da se bo lažje pisalo. Najlepša hvala zavednemu Mr. Filipiču! Apeliramo še na druge naše rojake, naj prispevajo po svojih razmerah za kampanjo našega Franka Lauscheta. Ime vsakega, ki bo prinesel dar v naš urad, bo priobčeno v časopisu. Senat je porazil Taf tov predlog za 18 mesečno vojaško službo; nad 28 let stari gredo domov Washington, 5. avg. — Senat je danes odklonil predlog, da bi se obdržalo enoletnike nadaljnih šest mesecev v vojaški službi, torej skupno 18 mesecev. Glasovanje je bilo 50 proti 27. Predlog za 18 mesecev vojaške službe je stavil ohijski senator Taft kot posredovalni predlog administracije, da se obdrži vojake po enem letu vojaške službe še poldrugo leto pod orožjem, torej skupaj 30 mesecev. Senat je pa sprejel dodatek k postayi za enoletno vojaško ve-žbo, da se oprosti vojaščine vse one, ki so 1. julija letos dosegli 28. leto starosti. Ta predlog je bil poslan zdaj predsedniku v podpis. Predlog administracije je, da da kongres predsedniku Roose-veltu polno moč določiti, koliko časa naj vojaki služijo. Toda Roosevelt se bo najbrže zadovoljil, ako se določi doba 30 mesecev vojaške službe. Ta predlog bo najbrže prodrl v senatu. Senator Burton iz Ohio je zdaj stavil predlog, da bi se podaljšala vojaška služba enoletnikov za nadaljnih 12 mesecev, da bi torej služili dve leti. Med senatorji je mnenje, da bo ta pred-'log dobil mnogo podpore. V Banatu so požgali četniki žitna polja Ankara, Turčija. — Novi poveljnik Belgrada, general Dan-ckelmann, je naložil mestu Bel-gradu 10,000,000 dinarjev kazni radi sabotaže. Tako se zatrjuje v inozemskih krogih v Carigradu in Ankari. < Komandant je naložil globo potem, ko več smrtnih kazni in zapori niso mogli ustaviti sabotaže in gverila vojne v okolici mesta in v mestu samem. Srbski kmetje so začeli izvajati sabotažo proti Nemcem v velikem obsegu. Posebno je uspešna sabotaža v jugoslovanskem Banatu na jesenskih pridelkih. Nočni jezdeci srbskih četnikov so uničili na stotine akrov pšenice in drugega žita. Nemci so se maščevali s tem, da so postrelili 'veliko število srbskih kmetov, zlasti v vasi Veliki Bečkerek. Novi belgraj-ski nemški časopis, Donau Zei-tung, piše z dnem 25. julija sledeče: "V noči od 24. do 25. julija je komunistični element v okolici Veliki Bečkerek izvršil nove Zlikovci na delu Mr. John Trattar, ki vodi uspešno delikatesno trgovino na 3602 E. 49. St., je bil oni dan žrtev zlikovcev. Prav za prav ne on naravnost, ampak njegova velika izložbena šipa, v katero so neznane barabe vrgle v papir zavito opeko. Na papirju je bila narisana velika črka "V", kar pomeni victory-zmago, spodaj pa j^ bilo zapisano "greenhorn." šipa je bila zavarovana, torej ni Mr. Trattar trpel nobene škode in je prav lahko prebolel to "zmago" pobalinov. Odličen obisk V spremstvu Mrs. Mary Stu-par (Bajt) nas je 2 obiskala Mrs. Mary Korošec, ki je županja v mestu Wendling, Pa., poleg Forest Cityja. županski urad je prevzela po svojem umrlem možu. Pravi pa, da po tem terminu ne bo kandidirala v ta urad, ker županske skrbi raje prepusti moškemu spolu. Mrs. Korošec je bila prišla na pogreb Louis J. Princa. Hvala za obisk! Važna seja Društvo Carniola Hive, št. 493 T. M. ima nocoj zelo važno sejo v navadnih prostorih. Po seji bodo šle pa članice k skupni molitvi za pokojno sestro Jennie Nahtigal v Grdinov pogrebni zavod. r1 Je r*dijo naznanjal, da je pristal angleški |*emier Churchill nekje na Novi Fundlandiji sPremstvu Harry L. Hopkinsa. Govori se o ®estanku predsednika Roosevelta, Churchilla r kanadskega premier j a Mackenzie Kinga. |f|petati'n^°n' avg" — Washingtonu se je naenkrat zače-mL 1' se bodo sestali nekje v Kanadi ali nekje na Atlanti-Ifier m 'k R°osevelt, angleški premier Churchill, kanadski P'lix ,ackenzie King in načelnik posojilne postave Harry L. INkit ,tem ^asu te vesti še niso uradno potrjene. Vladni da ne vedo ničesar o tem. ^zahteva 180,000 J.J*. Lauscheta r- MmnaČelnik demokratov, Vse (j er' ->e sklical v glavni . uemokratske vardne vo. ioraj^ta in jim naročil, idatu d°biti županskemu 00 g. Uschetu najmanj rah. /S0V Pri primarnih aCjja 6 1)0 demokratska or- ker t , dose^a, bo to re-Obi] v števila glasov Nh 6 n°ben kandidat v > »h. Volitvah. Navadno rlaSovag°valci okrog 100,- Nii 1 ljU(j ° ltelJi so poročali, |o Zale radi podpišejo na korZ8^- Miller je a kajv, ' da se napravi v za registracija etiakVcev- kot je bila IH«išlf a kampanja lani za Hfer if blitve. neya 0Ineml kandida-' amPak je rekel, da pt:oVo °r£anizacija ne bo pač p * n°benemu kandi-| edjno Sai»o z vso vnemo chetu2a izvolitev s°dni- K*". povedal, da se a uus?r°rniška kam^a- h k0 , a enkrat v sep-§ v q 0 Prirejen "steer ! (1Hj pauga Lake parku. se i'6d Primarnimi vo-fta^. 1,0 vršili govorni-|ne VoJJ° Vseh 33 vardah. •lilt l. Je nagovoril tu- Kirche'ki se jim je ^ ka^v, za njihovo sodelo-in A-F- of L- "aj r pri Aluminum Co. Hv • ila tovarno kot M ne 1C0 za vse one de-Noh nPadaJo k tej uniji, ,20o h^Padajo nikamor. 0 jti ketnih straž je za- f' StS del° vsem delav-f6 k A" F" of L- I eianar pri vhodu v to-SSv'n°za CI° unij°> do n! no- pred tovarno Clpretepov- MSI* doma p Se je vrnil John t^star Ave>' kjer k lahw operacijo. Prija- ' na domu. H**0 naP«e! J Učnega napi- p, Z (EU*t Lausche pad ,.8a Pride iskat se Z8lasi ' il VLJohn Lokarju, ? g? ?ea avta, ki bi da tega napisa. >0Ve ai*om Lausche-t Do^jeso sezaro-M} našega kan-Lbom0 iJ pa zarotimo, b^^Inčepri-bo zmaga na Govorica se je sprožila najbrže radi skrivnostnega križarenja predsednika Roosevelta na kri-žarki Potomac nekje v severnem Atlantiku. V istem času je bilo naznanjeno v angleškem parlamentu, da se premier Churchill ne bo udeležil važne debate v prihodnjem zasedanju, kar je nekaj zelo nenavadnega. Sporočano je bilo, da je Mr. Churchill "preveč zaposlen" z važnimi problemi, tikajočimi se vojne. Takoj je nekdo pogruntal, da je odletel Churchill v Kanado na tajni sestanek s predsednikom Rooseveltom, ki se je nekako ob istem času podal na morje, ne da bi javnost mogla zvedeti, kam je šel. Ker je prav takrat dospel iz Moskve v London z letalom Harry Hopkins in se še ni pokazal v javnosti, se je takoj osnula govorica, da sta se podala Churchill in Hopkins z.letalpm proti Kanadi, kjer se bosta sestala z Rooseveltom. Ameriške oblasti so ukazale največjo tajnost o križarenju jahte Potomac, na kateri se vozi predsednik. Londonsko časopisje poroča, da bo šel poleg vojvode Kentske-ga, ki se nahaja sedaj v Kanadi, najbrže še nek drug visok angleški vladnik uradnik v Kanado, kjer se bo sestal s predsednikom Rooseveltom. Toda nek diplomat v Washingtonu je zatrjeval, da sta se Rocsevelt in Churchill že danes (v torek) popoldne sestala na neki ladji v severnem Atlantiku. akte sabotaže, uničil letino in skladišča živil. Gotovo število komunistov v Banatu je bilo ustreljenih." (Pri Nemcih je zdaj vsak komunist, ki se jim upira; op. ured.). Bolgarski komunisti so iztirili v zadnjih desetih dneh tri vlake, kot se poroča iz zanesljivih diplomatskih virov. Enega med Plovdivom in Sofijo, enega med Sofijo in Varno in enega blizu jugoslovanske meje. Bolgarska vlada je postavila vojaške patrulje ob vseh progah, da prepreči nadaljno sabotažo. Knjižnica m osobje so na razpolago naselbini Sinoči je bila javnosti uradno odprta z lepim programom knjižnica, Norwood Library, na 6401 Superior Ave. Vodja knjižnice, Mr. Frank T. Suha-dolnik, je poudarjal, da osobje ni nastavljeno tukaj samo zato, da bi posojevalo knjige, ampak tudi, da pomaga tukajšnjem okolišu z vsem, v čemer pač more. Bila je zelo lepa udeležba od strani naroda, ki si je ogledal lepe nove prostore. Lep in prostoren avditorij bo na razpolago za razne kulturne prireditve. Posebna soba je pa nalašč odločena za tiste, ki hočejo priti sem, se udobno vsesti in čitati v tihem miru. V tej sobi se tudi lahko kadi, kar je nekaj povsem novega za javne knjižnice. Ta knjižnica je prva, ki ima moškega načelnika in ta je naš rojak Frank T. Su-hadolnik. Poroka V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Jennie Dime, hči Mr. in Mrs. John .Kerch iz 1034 E. 72. St. in Mr. Frank Gross, od poznane družine Mr. in Mrs. Anton Gross, '8818 Union Ave. Vsi prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k ' poročni maši. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair A venae Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio 1 BESEDA IZ NARODA [ ............ ........ Janko N. Rogelj, direktor publicitete slovenske sekcije J PO V odgovor "Proletarcu" NAROČNINA: <5a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 lor 8 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 182 Wed., Aug. 6, 1941 Morda se je Hitler uračunal na ruski fronti V nedeljo se je pričel sedmi teden vojne na ruski fronti. Ruske in nemške čete so še vedno vklenjene v gigantskem boju v Stalinovi obrambni liniji. Leningrad je ogrožan, Kijev je ogrožan in celo Moskva je ogrožana, toda ta mesta so bila ogrožana od nemške armade celo pred tremi tedni, nič manj kot danes. Ali se je Hitler uračunal? Ali je podcenjeval kakovost ruske odporne sile? Seveda, na podobna vprašanja je težko odgovoriti, ker nihče ne ve Hitlerjevih načrtov. Samo to je gotovo, da se Nemci ne bi nikdar podstopili marširati proti Rusiji, če ne bi prej dobro preceneli vse možnosti ruskega odpora. Gotov fakt je, da nemški generalni štab ve, da pomeni vojna presenečenje, ki se pokaže šele takrat v vsej meri, kadar udarita sovražni armadi druga ob drugo. Zato je tudi lahko mogoče, da Hitler ni vnaprej izračunal dolgosti vojne z Rusi, ampak je samo na splošno ugibal, koliko časa ga bo vzelo razbiti rusko armado. Morda si je mislil, da bo ta vojna trajala vse od šestih tednov do treh mesecev. Toda svet je bil navajen bliskovitih nemških zmag, da je tudi na tem Hitlerjevem pohodu pričakoval hitrejše zmage. Da se to ni zgodilo, da je ruska armada faktično odbila dosedanjo nemško tehniko bojevanja, ki se lahko označi z "nožem skozi sir," ki je bila dozdaj, značilna za nemške zmage, da se je nemški "blitz" spremenil v "Krieg," vse to slabo vpliva na moralo nemškega naroda, pa je v istem času silno dvignilo moralo narodov, ki so Nemčiji sovražni. Vendar bi bilo pa napačno misliti, vsaj v tem trenutku še, da je Nemčija doživela vojaški poraz. Za taka mnenja čas še ni zrel. Toda lahko se pa reče in trdi v tem času to: če bo nemška armada zamotana z rusko na vsej 2,000 milj dolgi fronti takrat, ko bo sneg pobelil ruske poljane, potem bo nemška armada poražena. Več dejstev je, ki dajejo Angliji in Zed. državam upanje, da bo ruska armada še pri polni moči ob nastopu zime. Angleška letala so napadla Kirkenes, severno norveško pristanišče in Petsamo, finsko severno pristanišče. Ta letala poletavajo z ladij, ki križarijo tam okrog. In te nosilke letal spremlja močno vojno brodovje. Drugo dejstvo je angleška vojaška misija v Moskvi, kar znači, da bo Anglija do skrajnosti pomagala Rusiji, da vzdrži armado na fronti vsaj do zime. Angleška pomoč bo prišla od severa do ruskega mesta Arhangelska in od tam doli v Rusijo. Drugo pomoč pa bo skušala dati Anglija preko Kavkaza na skrajnem jugu. Toda dočim morda Rusi računajo na to, da bo Anglija izkrcala armado kje na severni Norveški ali Finski in tako prisilila Nemce k novi fronti, nima Anglija dovolj kopnih sil, da bi to izvedla, vsaj letos še ne. Vse kaže, da tudi Zed. države pričakujejo daljšo vojno na Ruskem, kar dokazuje zadnji obisk Harry Hopkinsa, administratorja posojilne postave, v Moskvi. Toda, čeprav so Zed. države boljubile Rusiji vso pomoč, pa se ta v bližnji bodočnosti ne bo mogla udejstviti radi nezadostnih prevoznih sredstev. Arhangelsk ali Murmansk bi bili edini aveniji za tako pomoč, toda to bi bilo iz reda, če bi nemška armada prodrla dalje proti vzhodu. Olje in gazolin bi lahko vozili do Vladivostok^ in od tam po dolgi vožnji preko Sibirije. Ena pot bi bila tudi do Perzijskega zaliva in od tam preko Iraka in Perzije do Kaspi-škega morja. Toda ta pot bi bila jako zamudna, ker Rusija nima tukaj dovolj železniških prog. Toda vsa ta pomoč bi prišla prav v poštev šele takrat, če bi našel sneg nemško armado v bojni liniji. Tega pa danes ne more še nihče ne trditi, ne zanikati. Resnica je, da zdaj, ko je vojna na ruski fronti že v sedmem tednu, da preostaja komaj par mesecev lepega vremena za vojno. Res je tudi, da je ruska armada skoro prav tam, kjer je bila pred dvema tednoma in da je začela na več krajih celo napadati nemško fronto. Toda nihče ne ve, razen vrhovnih poveljstev obeh armad, kako izmaličena je bila dozdaj že nemška armada in koliko odporne sile je še v ruski armadi. Jasno je, da je poslala Rusija v boj mnogo vojaštva, morda vso zahodno armado in poleg te divizije, ki so bile mobilizirane od časa, ko je Hitler padel po Rusiji. Ruski J generalni štab je celo pozval mnogo vojakov od Daljnega vzhoda, da bi pomagali močno stiskani zahodni armadi. Ne< kateri vojni opazovalci mislijo, da je Rusija poklicala od skrajnega vzhoda deset divizij, toda gotovega ne ve nihče. Iz vsega tega bi se lahko sodilo, da je Stalin namenjeni vreči glavno silo na zahodno fronto, da tam ustavi Nemce in ne, kot se je sprva pisalo, da bo ruska armada samo nekaj Časa ustavljala Nemce pri Stalinovi liniji, a glavna ruska armada bi se pomaknila nazaj, da bi imeli tako Nemci daljšo dovozno pot do bojne linije. Ako so mogli Rusi ustaviti prodiranje Nemcev z malimi izgubami, potem stoji njih stvar dobro. Ako so pa za fo žrtvovali mnogo svoje bojne sile, potem so napravili veliko strategično napako. Toda koncem avgusta ali začetkom septembra bomo že lahko sodili, kdo bo zmagal na ruski fronti. bo imel uspeha, ker ga bo čuje-či narod sam obsodil. Kdor ne misli prispevati, nima tudi pravice kritizirati. To je zadeva tistih, ki bodo darovali ter bodo lahko potom svojih bratskih organizacij tudi povedali svoje mnenje. Naše slovenske bratske organizacije v Ameriki si lahko prisvajajo vodstvo Slovencev in Slovenk v Ameriki, ker tega jim nihče ne more odreči. One so po svojih glavnih uradnikih dovolj pametne in naobražene, da bodo svoje posle pri Jugoslovanskem pomožnem odboru same vodile ter odklanjale vsako nepotrebno in zlobno kritiko, kakor se poleg tega tudi vzdržijo kritiziranja drugih skupin, ker to ni njih zadeva, ampak zadeva enih, ki so tam včlanjeni. Vsak po svoje! Mr. Zaitz, pri slovenski sekciji JPO se ne gre za klerikali-zem ali ateizem, zato ni bila ustanovljena, ampak za nujno in potrebno pomoč našim bratom v starem kraju. Toliko mlačnega in zakrknjenega srca menda nimaš, da bi odrekal lačnemu kos kruha, če ni tvojega socialističnega prepričanja. Vsi vemo, da naši Slovenci v starem kraju pripadajo k različnim političnim strankam, — in so povečini vsi ene vere, toda danes, Mr. Zaitz, ni med ubogim ljudstvom več teh strank, ampak spadajo vsi k eni tužni in veliki stranki, ki jim piše v izmučene in suhe obraze strahotno približevanje negotovosti in gladu, stradanja in umiranja. To je stranka naših ljudi onkraj morja, kjer so si bratje vsi, neoziraje se na to ali ono politično ali versko prepričanje. In če bi Mr. Zaitz tudi odrekal kos kruha njemu neljubim političnim strankam, — če ima tako krčevito srce, —< kaj pa uboga slovenska deca, ki je že lačna in bo še hodila raztrgana tako po nedolžnem. To so otroci klerikalcev, liberaloev, socialistov,komunistov in ljudi še drugih prepričanj, pa so lačni in že se ozirajo za kosom kruha. Tudi tem ni potreba kruha, ker po ihnenju Mr. Zaitz-a imajo vodstvo nad relifom slovenski klerikalci v Ameriki. Slovenci in Slovenke v Ameriki! Ne nasedajte modrosti in namišljeni kritiki urednika Proletarca, ker v svoji globoki užaljenosti in svinčeno težki duševnosti ni mogel najti druge kritike, kakor njemu neljube klerikalce. Naš odbor pa mu obljubuje, da ne bo tako majhen, kadar bo razdeljeval lačnim v starem kraju, da bi prezrl lačne in uboge socialiste, pa če bodo prišli ti darovi od ameriških republikancev ali demokratov, komunistov ali socialistov. Dobil bo vsak Slovenec, ki bo potreben, ako bomo nabrali dovolj denarnih prispevkov. Vi si pa zapomnite to: V nesreči se spozna tudi voditelje delavskih strank. Živimo v svobodni Ameriki, zavedamo se te zaščite, zato bomo tudi lahko svobodno dajali potrebno pomoč ujgoslo'-vanskemu pomožnemu odboru, slovenski sekciji. Sledili bomo načelu pravičnosti za vse, ki so naše krvi onkraj morja. --o—*- — Hrbtenico je zlomilo 43-letnemu Selincu Jakobu iz Mozirja, ko je padel pod voz in so peljala kolesa čezenj. Dobil je tudi poškodbe po ostalem telesu. * * * V vsakem kubičnem centimetru zemlje se nahaja stotisoč mikroskopsko majhnih živalic. V kampanji za Lauscheta Moja hčerka in jaz bova z največjim veseljem sodelovali, da bomo imeli Slovenca v mestni hiši in to še posebno Mr. F. J. Lauscheta, ki ga ima vse tako rado in to ne samo Slovenci, ampak je spoštovan tudi med tujimi narodnostmi. še pred štirimi leti, ko sem hodila na seje P-TA v Stanard šolo, sem se tam seznanila z več ženskami. Seveda smo se zanimale tudi zato, kakšne narodnosti je ta ali ona. Ko sem povedala, da sem Slovenka, so mi začele na vso moč hvaliti sodnika Frank Lauscheta. Hvaležne so mu bile, ker jim je prišel na pomoč finančno in drugače. Neka gospa^ katere ime pa sem pozabila, a zdi se mi da je bila Poljakinja in veste kaj je ifekla: "Takega moža kot je Frank Lausche bi potrebovali celo v Beli hiši v Washingto-nu." Vidite, od takrat pa mi ta želja in upanje ne gre iz glave. Kolikor jaz poznam mišljenje drugih narodnosti, bo Mr. Lausche prav gotovo in z lahkoto zmagal pri volitvah. Seveda bo imel tudi on precej nagajiv-cev, a to nič ne de, saj pravi pregovor, da kdor se zadnji smeje, se smeje iz srca in tako se bo smejal tudi Mr. Frank J. Lausche in z njim ves slovenski narod, čeprav mogoče nekateri mislijo, da nas bodo Slovence uničili, pa nas ne bodo. Ker le vsako toliko časa se že kateri izmed Slovencev toliko odlikuje, da nas spet povzdigne, kot bi hotel reči: ne boš nas uničil, ker Slovenci končno le skupaj potegnemo kot ena družina. Torej z združenimi močmi pojdimo tudi v tej kampanji na delo, da pomagamo svojemu rojaku do cilja. Mrs. Mary Lach iz Bonna Ave. -o- Iz seje dr. Nasv. Imena Podati vam hočem nekaj podatkov iz seje društev Najsvetejšega Imena. Sestanka uradnikov in zastopnikov sta bila v kratkem dva. Oba sestanka sta se vršila v šolski dvorani sv. Vida in sicer 29. junija je bil izreden sestanek, kjer se je razmotrivalo samo glede našega piknika ali bolje rečeno za naš katoliški dan, ki se bo vršil 24. avgusta, torej ta mesec. Na tem sestanku se je napravilo načrt in vse priprave za to našo prireditev, ki se bo vršila na Brae Burn prostorih na 25000 Euclid Ave. Dobri možje so sklenili, da se povabi na ta katoliški dan ves katoliški narod iz Clevelanda. Vsi ste* dobrodošli in ste tem potom tudi vsi javno povabljeni, kajti posameznih povabil ne bomo pošiljali ne društvom in ne posameznikom. Na tem sestanku pa je bilo sklenjeno, da se pismeno povabi vse žene, ki so članice oltarnih društev in sicer iz vseh štirih slovenskih fara. Te so povabljene predvsem, da nam bodo pomagale in seveda tudi pripravile jestvine za ta katoliški dan, kajti brez žena in njih pomoči, mi moški ne moremo ničesar prirediti. Saj naše cenjene žene to že same dobro vedo. Govorov pa omenjeni dan ne bo, pač pa vemo, da se mladina rada zabava po svoje in zato je bilo sklenjeno, da se najame prvovrstni orkester. Sklenjeno pa je tudi bilo, da bo naša prva skrb, da se vsem posetnikom dobro postreže. Iz tega vzroka je bilo tudi sklenjeno, da vsaka fara pošlje na prostor svoje delavce. Naročen je tudi bus, ki bo vozil od ulične železnice na pikni-ški prostor brezplačno. Torej ne bo nobenega izgovora, da niste mogli priti, če slučajno nimate svojega vozila. Odločite se tudi vi, da boste 24. avgusta navzoči na tem našem katoliškem shodu. Drugi sestanek ali redna seja zveze društev Najsv. Imena se je vršila tudi pri sv. Vidu in sicer v nedeljo, 27. julija, popoldne ob treh. Udeležba pa ni bila nič kaj velika, čemur je bil gotovo vzrok neznosna vročina. Navzoč je bil tudi msgr. Ponikvar, ki nam je podal par prav dobrih priporočil, prav tako so poročali tudi uradniki in drugi zastopniki. Zapisnik pripravljalnega odbora je bil z večino sprejet. Uradniki so poročali, da so izvršili svojo nalogo in da so članice Oltarnih društev iz vseh štirih fara obljubile, da bodo šle na delo in nam pomagale po svojih najboljših močeh. Zastopniki pa so poročali, da je bilo vse, kar jim je bilo naročeno tudi izvršeno in delo, ki so ga prevzeli bodo tudi do konca izpeljali. Zbornica je tudi sklenila, da se naprosi dekleta od Marijine družbe, da pridejo omenjeni dan tja, ker bo tudi za njih dovolj dela. Pričakujemo velike udeležbe in zato pa je treba, da bo dovolj mladih moči, da bo mogoče vsem točno postreči. Častito duhovščino v naših slovenskih farah pa prosimo, da naznanijo svojim vernikom o pomenu tega shoda ali katoliškega dneva. Sklenjeno je tudi bilo, da se vrši skupno sv. obhajilo drugo nedeljo v mesecu oktobru pri sv. Kristini v Euclidu. Dalje je bilo tudi sklenjeno, da se prihodnja redna zvezina seja vrši četrto nedeljo v oktobru tudi pri sv. Kristini v Euclidu. Na tej seji je bilo sklenjeno še veliko več, kar pa je zabeleženo v zapisniku. Na vse članstvo društev Najsvetejšega Imena se apelira, da med svojimi prijatelji že danes agitirate in jim priporočate, da se udeleže naše prireditve v nedeljo 24. avgusta. Pridite, prostori so lepi in pripravni tudi za slučaj dežja, če pa nam bo vreme naklonjeno, bo pa še toliko lepše, ker je na tem prostoru dovolj naravne sence pod košatim drevjem. Preskrbljeno je za vsak slučaj. Prav vsak lahko pride na ta shod, kajti če bi že ne dobili voznika, je samo dobrih 15 minut hoda od znane božje poti v Providence Hts. Od vsakega člana pa se pričakuje, da bo storil svojo dolžnost in po svoje pripomogel do popolnega uspeha tega dneva. Katoličani ste prijazno vabljeni iz vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu in tudi od drugod, da pridite na plah omenjeni dan. Ves čisti preostanek tega dneva gre v plemenit namen in sicer v Baragov sklad. Ob takih prilikah je odlžnost katoličanov, da se pokažemo pod našo katoliško zastavo in to ne samo z besedo, ampak potrebna so tudi dejanja. Torej 24. avgusta je dan katoliških Slovencev iz vse eleve landske škofije in ta dan prire j a zveza društev Najsvetejšega Imena. Pozdrav vsemu članstvu, Anton Meljač, zapisnikar --o- Letni izlet Slovenske šole S. N. Doma Ali hočemo elevelandski Slovenci še živeti ali umreti, bo pokazal izlet Slovenske šole S. N. Doma v nedeljo 10. avg., ko je dan slovenske mladine na SNPJ farmi. Večkrat se mi poraja misel, da Slovenci kot narod, kot ena velika družina v Clevelandu, se mnogo premalo zanimamo za prilike pouka slovenskega jezika svojih otrok. Piše se toliko apelov, ponudb, prošenj in vse je zaman, ni pravega odziva od strani starišev, kot bi bilo pričakovati in ga ni. Menim da je pri tem precej zanikrnosti ravno pri starših samih, ker omalovažujejo Slovensko šolo in priliko pouka, ki bi v splošnem koristil vsakemu, ki se bi ga izvolil po-služiti. Slovenska šola S. N. Do. ma duševno obogati vsakega, ki se posluži pouka v nji, pa to bi- Slovenski tednik Proletarec, , glasilo Jugoslovanske socialistične zveze in Prosvetne matice, katerega urednik je Mr. Frank Zaitz, je dne 16. julija 1941, na četrti strani pod naslovom "Komentarji" po svoji stari in lisjaški navadi napisal sledeče stavke: "V Zed. državah so prevzeli med Slovenci vodstvo nad relifom za Jugoslavijo klerikalci . in radevolje pristali v pogoj, i da naj bo pomožna akcija stro-■ go nepolitična." i Izjava Jugoslovanskega po-: možnega odbora v Ameriki, ka_ tero je napisal glavni urednik : Prosvete, Mr. Ivan Molek, in katero je soglasno sprejelo šti- • rinajst glavnih odbornikov vo-: dilnih slovenskih bratskih or-i ganizacij v Ameriki, nikjer ne r pove, da je katera politična ali - verska skupina pristala v kak • izreden pogoj. V izjavi je do- • volj točno in jasno povedano, , da "neglede na to, kaj misli-) mo in delamo v svojih ožjih krogih, kaj so naši življenjski i cilji in dolžnosti v zvezi z na- - šimi vsakdanjimi aktivnostmi i — mi, zastopniki imenovanih l crganizacij, smo danes edini in - nesporni glede enega smotra in h ta smoter je MORALNA IN - MATERIALNA POMOČ našim - bratom v stari domovini; mi i smo v tem edini in nesporni, kakor so naši bratje tamkaj I danes edini in nesporni — v t trpljenju in ponižanju." V teh globoko zamišljenih i besedah je izražena izrazito i bleščeča lepota pravega in iskrenega človeškega sočutja do . našega rodnega brata onkraj . morja, ne da bi naglaševali . njegovo versko ali politično t prepričanje. | Kadar leži pred človekom i nesrečen, lačen in duševno po-. bit revež, takrat ne bo vpraše-i val ta Človek nesrečneža po . njegovem osebnem prepriča-1 nju, ampak mu bo pomagal z vso svojo dobrohotnostjo in znanostjo. Rad bi tudi vedel, i če bi bil danes v starem kraju Mr. Zaitz in bi tamkaj umiral od gladu, pa bi videl človeka, ki mu prinaša kruh, ali bi ga vprašal, če je kruh klerikalen ali socialističen? Prav gotovo bi vzel ponujeni kruh s solzami v očeh in s hvaležnostjo v srcu, da so še ljudje na svetu, ki v narodni katastrofi pozabijo na vse, da ohranijo pri življenju svojega rodnega brata. Vodstvo slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki je danes v rokah vodilnih slovenskih bratskih organizacij, ki potom" svojih zastopnikov nesporno in edino vodijo ^e humanitarne naloge. Nobeden posamezni glavni odbornik si ne prisvaja pravice do strankarskega vostva, ker po mojem skromnem mnenju so vsi dovolj iskreni in pošteni, dovolj tolerantni in inteligentni, da bi se spozabili tako daleč, da bi omadeževali svoj najsvetejši notranji čut z brezobzirnim in hudobnim strankarstvom. V velikih zgodovinskih časih nam je potreba tudi duševno velikih ljudi, katerih ne motijo sence vsakdanjosti. Naša po- : možna akcija ima vzvišene-, in humanitarne naloge in namene, : ob katerih se lahko človek z malo dušo spodtakne, toda ubiti jih ne more. Poizkusili so že drugi, toda nikoli niso uspeli, i: Kdor bo hotel danes name-' noma s svojo osebno zlobnost- 1 jo zavirati potek te pomožne < akcije, za katero stojijo največje slovenske skupine v Ameriki, za katero pišejo vsi drugi I slovenski časopisi v Ameriki, ne I i j vo in uglblje, ka.1 bo naj gusta. To vem, da ned ,§ bi bilo pa kaj posebnež« ■ pa ne vem." Ona: "Tudi jaz ne v® bilo. Čakaj, bom vprašala' jevo Mary. Ona bo K zvedela, ker ima plsm«£ ža in ta bo gotovo ve» vsega sveta."___^ „ lo v mladinskem ali od' delku. Marsikateri fi bi dal precej denarj»f: mogel priučiti sl<>T kratkem času, amp^P že pozno in bi že datiral to poskrbeti. Solvenske šole že na starše, ki imate j|i jih vpišete v Slovenci daj in potem pa tudi redno pohajali v|r teden. Isto velja tudi ^ to je za učence nad 1 2 sti. Vpišite se v odr«! p Slovenske šole. N«F straši, četudi sedaj ™ Sti slovenščine, se ^ f kratkem času mnog°f'' bo vsakemu kdaj Pf'. ^ V slovenskih citalf« velandu počiva cele ^ a skih knjig, kakorS^fj bijo poVsod in čak»Jf ,s V teh knjigah je m"' vosti in vse boste 'J čitali, če se v slove>V( učite slovenskega ^ a nje vam bo dalo v<$ V| svoje roditelje in f ,a še boljši Amerikah °c šoli se boste sezna"1' mi zadevami, ki ^ jj znane, ampak so * staršem in tudi vanrje vedeti nekaj o rojs' staršev in drugih s'0* . nirjih, kot tudi o { vzet jih naših ljudi). Vem da tega dop1^ bodo čitali, posel")0 ?' katerim so te vrS^'8 ' in ki se jih še a. če. Ampak Vi, ki ^ pomagate s tem, j druge in da jih Prf. ( porabijo priliko uC > ^ skega jezika in da ; j v Slovensko šolo. zono Slovenske y' mo, da se iz celeč" j^, vpiše v oba oddel^ ga in odraslega vS*>a,,. cev, fantov in dekle| ^ Apeliram še p0'1", j0 v nedeljo 10. avg' Jj^ SNPJ farmo, da y se zabavali in P°f A { nje za Slovensko 0 t mo, koliko trpijo ci v starem kraj11 Je. pretrpeli pod ita^j i^i, zmom. Mi smo P* ( 5eVt bodni Ameriki, P" ^ držimo in ne ^ dolžnosti, kot bi sebi in narodu v ce ta p svidenje! da _-O j Vojna za i" i _——\ Za vojskovanie mnogo bolj potre® j trolej. Da moreS' njega tovarne plošče in orožje-sebno odporno i*1,. ješ za to magne^jj industrija je doCe^( magnezija, ki t dije. Magnezij ,j ži v Anglijo kop. Zato je ške podmorni^, transporte, kate^ O ko dragoceno k®, | viti ,ali pa potop'41 za prav poglavit" J ške podmorniške I Anglijo. Angleži govarjajo s te#» J* Nemcem petrol J te. Na vsem svet11 J leto nekako 3,50«; J lijone ton magn^™ glija z vsemi sy0.1 > pridela skoraj PoV7 žine. Miška Daleč tam zunaj, v poslednjih hišah konec mesta, ni bilo niti zrnca več za živež. Zatorej se je mlada miška odpravila, koj ko se je zmračilo, v pošastno blodišče ljudi. Po dolgem švigašvagastem iskanju je našla luknjico v zidu velikega, mogočnega poslopja. Prerinila se je skozi in je bila mahoma vsa v iskreči se svetlobi. Prestrašila se je in se pomaknila nazaj. A koj nato je radovedno pomolila smrček naprej, ozrla se je krog sebe in je smuknila v neskončno blesteči se prostor, * Tega poznega zimskega večera so šli trije moški vzdolž ceste skozi temo. "Do jutra bi bili morali počakati," -je dejal eden od njih, ki je bil višji knjigovodja in je pospešil korake. "Ah kaj," je odvrnil blagajnik, "zaradi teh nekaj ur pešpoti!" "Prav," je rekel prokurist, "bomo vsaj vedeli, da je denar čez noč že na varnem v blagajni, ki ji ni nihče kos, in bomo lahko mirno spali. In jutri zjutraj bo moč točno izplačati mezde in plače." Blagajnik je imel v svoji aktovki dve sto tisoč dinarjev za izplačevanje mezd, in po ta denar so bili ti trije šli v mesto v banko. Zdaj pa s se vračali nazaj in v tvornico, ki je bila daleč zunaj mesta. Trdo so udarjale stopinje teh treh moških skozi temo. "Dobro, da smo trije," je dejal knjigovodja, "saj nikoli ne veš . . ." V naslednjem hipu je padel. Aktovka mu je spolzela iz rok. Prokurist jo je brž pograbil. Napol oslepljeni 0d razburjenja, so vsi trije videli, kako sta se iz bližnjega grmovja izlpčili dve postavi in zbežali v gozd. flkrati pa ;so ti t|ij,e dognali, da se je knjigovodja- zapletel; v zanko iz bakrene žice; razvozlali so jo in jo zagnali proč. Mahoma je. prokurist zavpil: "Električni tok 5": Ves bled ko Uradne ure: 1 do 5 razen v sredo Vse druge ure po dogovoru 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. Stanovanje se odda Odda se stanovanje, obstoječe iz 4 sob, kopališče, mjrni družini brez otrok. Naslov se izve v uradu tega lista. Posebno! En zaboj pive 6%, Michigan Beer, samo $1.65, če prinesete ta oglas s seboj. Pridite ponj k Emery's 961 Addison Rd. (186) Išče stanovanje Stanovanje treh sob s kopalnico želi dobiti 'mirna odrasla družina. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče ENdi-cott 2985. (182) MALI OGLASI Službo dobi Išče se srednje stara ženska, da bi varovala dva otroka in opravljala lažja hišna dela.! Oglasite se na 1152 E. 60. St., spodaj, zadej. (183) Lepa služba Išče se ženska za hišna opravila; samo 4 odrasli v družini. Ima sama svojo sobo. Katera bi bila pripravljena sprejeti to lepo službo, naj pusti ime in naslov v uradu tega lista (183) Gostilna naprodaj Proda se dobro idoča gostilna v slovenski naselbini na zelo prometnem prostoru. Ima D-l in D-2 licence. Naslov se izve v uradu tega lista, ali pokličite IVanhoe 3815-W._(182) Sobo bi rada Ženska išče sobo v Euclidu ali v bližini St. Clair Ave. Kdor ima kaj pripravnega, naj sporoči na 20975 Arbor Ave. (184) Soba se odda Odda se čedna soba mlademu fantu. Naslov: 1141 E. 66. St., zgorej. (184) Oprema naprodaj Proda se oprema za gostilno; dve bari, sprednja in zadnja, vsaka 12 čevljev; beer dis-pensor in register; vse v dobrem stanju, kot novo. Naslov: 1001 E. 62. St. (183) 20 odstotkov popusta! Avtomobilska zavarovalnina proti ljudski poškodbi, ako spada v razred A, se dobi 20 odstotkov ceneje. Zavarujem tudi hiše, trgovine, pohištvo in šipe pri trgovinah. Zavarovalnina proti ognju in tornadu se pri meni dobi v 10 minutah. ' Vprašajte pri John Zulich / 18115 Neff Rd. Telefon IVanhoe 4221 (Aug. 15-x) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Ukrajinski becjvnci se vračajo nz svoje domove po umiku ruske armade. Nemci poročajo, da kljub umiku Rusov še vedno divjajo hudi boji v okolici Kieva, kjer Rusi še vedno odločno protinapadajo. SATAN IN IŠKARIOT Po nemškem izvirnika K. Mays ter —?" "Hunter ni tvrdka. Oče je bil vojni dobavitelj. Mnogo, zelo mnogo se je pečal z usnjem. Ker tudi sami tržite z usnjem, bi ga morali poznati —." "Vojni dobavitelj —? A, potem je stvar druga —. Hunter? Ali se ne reče Hunter po nemško Jager?" Zl "Da." 01 "Poznal sem v New Orleansu J€ bogataša, Nemec je bil po rodu P1 Jager mu je bilo ime svojčas. Je Bil je prej vojni dobavitelj, do- g bavljal je vojski obutev pa tudi st obleko in drugo blago. Svoje SI nemško ime je poamerikanil v 21 ime Hunter." "No ,tisti je bil moj oče! Ste n ga torej le poznali —!" S( "Poznal ga prav za prav ni- a' sem. Nekoč so me gospodu Hun- bi terju predstavili." S "Predstavili so vas očetu —? u Kje? Kedaj?" ti "žal se tega ne spominjam & več. V naši stroki se sreča člo-vek s tolikimi ljudmi in doživi Vl dnevno toliko novega, da kmalu b pozabi na posameznosti. Najbrž sva se videla pri ka- si kem njegovem trgovskem tova- d rišu, mislim." d ti "Seveda! In ker ga niste na- p tančno poznali, še tudi najbrž q ne veste, da je medtem umrl?" Ako je bil mladi človek laži- . ■ ir Hunter in slepar, je s to svojo ^ novico ustrelil takega silnega ko- s i o zla, da ga večjega ni mogel. ^ Nemudoma sem mu zastavil pot, da ni smel nazaj. "Umrl je —? Kedaj, Mr. " Hunter?" "Tri četrt leta bo." "Kje pa vas je dohitela vest 1 0 njegovi smrti?" "V Egiptu." "Imate brate ali sestre?" "Ne." "Edini dedič ste, kajne?" "Seveda." "Prav za prav bi se morali nemudoma vrniti domov —. Take dediščine se ne sme zanemarjati!" Zardel je in nasršil obrvi. Čemu —? Ali se je zavedel, da je zagrešil veliko neumnost, ko mi je naznanil Hunterjevo smrt —? In da bi svojo neumnost popravil, je zagrešil brž še večjo. "Stvar je drugačna. Vest o očetovi smrti sem prejel šele pred nekaj dnevi. Nemudoma sem se odpravil domov." "A tako —!" sem ga iznova dregnil. "Taka je seveda drugačna —. Toda prav za prav še ne potujete naravnost domov, kakor vidim, ampak v Tunis —." Spet sem ga pognal v zadrego. "Prav za prav ne," je povedal. "Ampak vendar kar mogoče naglo. Rad bi pohitel naravnost domov, pa se moram prej 1 oglasiti v Tunisu." Tlopot se je še huje zaletel. ; Moral — moral je v Tunis —! l In da bi se ne zavedel pogre-ška ,sem naglo •'vprašal: "Morate —? Najbrž radi svo-t jih zvez s Kalaf ben Urikom?" j Z nezaupnim pogledom me je ošinil. "Kako pa vam pride Kalaf v ben Urik na misel —?" 1 "Zelo enostavno. Kapitan1 sam ga je imenoval. Dejal je,1 " I da ga je o vašem prihodu obve-—1 stil tunizijski kapitan Kalaf ben Urik in mu naročil, naj vas il v Aleksandriji vzame na krov. li Iz tega sklepam, da se s ti-v stim Kalaf ben Urikom dobro >- poznata — )i Ujet je bil —. )- Gubal je čelo, gledal v tla in I dejal: je "čuli ste o Kalaf ben Uriku, . njegovo ime poznate in tudi veste, da pkujem radi njega v Tu-e_ nis —. Povrh ga bodete videli v i- Tunisu —. In —. n- (Dalje prihodnjič) je z vsakdanjimi opaž- te v! v'judno sem odgovarjal p* ■n Po kratkem uvodnem mol- m |me je res nenadoma vpra- ti L . m L sem, da prihajate iz In-r-Jfr. Jones — Ste bili dol- te ixTdiji?" A gek*j let." šl Potovanju? Ali more-' službeno?" e> Po trgovskih poslih." b< W0t zastopnik kake tvrd- Ji «i». B |ahV Ustnih trgovskih za- b; ol fine;! Ste sami lastnik tr- n< fDay in TBi I rad"16 Smatrali za prevelike- g; al j 0Vedneža, če bi se zani-;L?,Vas vPrašal, s čim trži- s« j S' ^ ,, tržjel° vsakdanjimi predme- i Uj,, ' 8 kožuhovino in us- K it bi' Sfttl dejal namenoma, jI Jal pogovor na stare- v< flUel^^' ki se J'e sv°jčas v< * Su,z Usnjem. d, (j rttdan lno in us"jem —? P' ta n Ja sta res ta dva pred- j'Npak1donosna- k' še Je pomolil, "nik- ri ,t jjia cul, da bi šla tr-Ulni' °žuhovino in usnjem to- dlJo " . tč u IJegOVa n, jfila v priP°mba me je na- n' °v«kiv,PreCejŠnj0 zadreg0- 0 pij a nj potih kožuhovine in H lj|° sem Anglež. #revis Predaleč in zahte-Jija Prehodno carino, 11 in Se je Angliji nevoščlji- k > d0 Jb!laša skoraj odklon- J1 Jk sti)0a.Sega Popraševanja. rfrfe ;'J.pomnili, da sega-lr Azi JSki kolonije daleč d rJkals,1J0- karavanska pot k' k p t "^em,, • o ^ipkitjjj Jezeru in zveza s b je b'la kmalU cf^eb ' zato krijemo na- P "Jio pae kožuhovini črez nfe zmenimo ne za 0 ne za ruskega car- F Ks;a 4 s teko , >tržiš - .Pa Sibirija ni ov, ki vam dobavlja c 1 |lJ; s Severno Ameri- J %levedai > 1 Kanadska kužuho- % K - j "loV AmZe pa nudijo- države Ptetp.ike' P°sebno tiste < v»if K,-' < ho,f. zvabil tja, kjer , |S*1; el imeti, sem važno ( "T5 ACl8tanišče za blago iz 'I r^siui1"6 je New Orleans. '» K šei Pošiljatev sem 'eSI8fi2tii Orleans." v vabo. -'fate gleans —? Seveda 'e -o,fmkajšnje trgovske ^ k,: ijii J vest a v ansa da sem iz New V. ■ Niste nikdar čuli ^ , Kaena?" -! Hunter - °f|vC 'ieer že davno opustil ^rskiL , z neworleanskimi ^ krogi je bil vedno v l S^ati bi bili mo- C ^av'r- Tudi očeta bi l',,nf a Prav osebno po- 2J-^^ . | Sflt1 ^eti tam- kjer me je !'iifrišljal r Pa nJ'eKa tudi. inC^^a • Na tvrdko take-^ g Pa res ne-sporni- unter, tvrdka Hun- EucM Rifle Qub^ Radi slabega vremena je bila zadnja strelska vaja bolj slabo obiskana, pač nič zato. Pričakujemo pa za danes, 6. avgusta, sto procentni obisk, prvič zato, ker je ta dan tudi naša seja in drugič pa zato, da se bomo vadili v streljanju, kajti to je zadnja sreda pred tekmo z vednimi zmagovlaci iz Barbertona. Torej, cenjeni solovci in člani našega kluba, zapomnite si, da se bo tekma vršila v nedeljo, 10. avgusta, na strelišču našega kluba na Močilnikarjevi farmi. Streljanje se prične točno ob eni uri, torej takoj po kosilu. Gledati moramo, da bomo Barberton-čane dobro nasitili, mogoče, no pa saj veste, da če je človek preveč sit, da se mu nič kaj ne ljubi, pa naj bo že kar hoče. Če nimaš ravno svoje žene, pa si jo za en dan izposodi pri sosedu, ne bo ji žal, kajti zabave bo dovolj. Seveda pa so vabljeni tudi člani drugih klubov in njih prijatelji, saj gozd je velik in prostora tudi dovolj. Naše geslo je: "Lačne nasititi in žejne napojiti." Vi, gospodje solovci iz Barbertona, vas pa opozarjam, da ne boste pozabili zastave doma. Sedaj smo že postavili drog, da bo zastava od nedelje naprej delala čast nam. Pa nič zamere. Pri zadnjem streljanju smo jih pa takole: Kramer .. J .. ..'.. 25 Kotnik............20 Bavec.............. 12 Gubane............ 19 Mandel',..^..,/;.... 22 Dolenc............20 Kastelic............21 Sepic............18 Lampe, tajnik. Zaloge človeške Jcrvi. — Mornarji znašajo mUdjo v'vojaškem prisUnišču v Phila-delphiji zaloge človeške krvi. Za te zaloge skrbi ameriški Rdeči križ. Kri dobivajo od prostovoljnih darovalcev, ki jo potem skrbno hranijo za različne slučaje posameznih ranjencev, ki jim je nujno potreben prenos krvi. Hp Amrnm ^ zid je pokazal na konec žice, ki je bila obtežena s kamnom in vržena čez električni vod. Vsi so zdaj videli, da je bila $čna past v zvezi z električnim vodom. "Toda — toda — kako je le mogoče, da smo mi trije še živi?" je slednjič zajecljal knjigovodja, "saj smo se vsi dotaknili žice . . ." ♦ Resnično, kako je bilo to mogoče? In kako se je zgodilo, da sta prav ob istem času postala Janko in Metka srečen par? V isti minuti, ko so bili oni trije tako čudovito rešeni? Mladi inženir Janko in učiteljica Metka sta sedela v družinski sobi pri Metkinih starših in sta šahirala. To se je dogajalo večer za večerom in že več let, kar nikakor ni bilo všeč Metkinim staršem, ki bi bili že radi zvedeli, kaj ta inženir prav za prav misli in zakaj že slednjič naravnost ne zasnubi Metke. Pa tudi Metke ni bila volja, da bi bila samo šahirala, in prav tapo ni maral tega Janko sam. Vendar, Janko je bil take sorte, ki kar ni mogel najti pravih besed. "Kraljica!" je pravkar zmagovito vzkliknil in je že segel z roko, da bi s tekačem napadel. Tedajci se je stemnilo. Tako se je stemnilo, da je njegova roka, ki je pravkar hotela ogra-žati kraljivo na šahovnici, prevrnila vse figure in se je oklenila roke kraljice svojega srca. "Šah kralju," je zašepetala Metka — in nato je bilo vse tiho. In prav nič nista opazila in sta se vsa šrečna držala za roke, ko sta oče in mati smejočih se obrazov stala pred njima z gorečo svečo. "Kratek stik!" se je pošalil oče. — "Torej vendarle pojasnilo!" je vzkliknila mati vsa vesela, i * "Oddelek 26 je brez elektrike," je naznanil, strojnik električne centrale, ki je oskrbovala del predmestja z elektriko in lučjo. Pogledal je, na kazalec, čigar drhteče delovanje je nenadoma zamrlo. In tedaj je ugasnila luč tu- di v sosednji hiši, prav tako kot pri Metkinih starših. To priliko je uporabil nekdo, ki je popival v krčmi, da se je, ne da bi plaval, naglo izmuznil iz krčme. V prvem nadstropju je nenadna tema nekemu fantu zaprla knjigo, ko je bil vprav sredi najbolj napetega prizora svojega detektivskega romana; za nadstropje više pa je ista tema dokončala mukepolno šivanje starki pri šivalnem stroju, in v kavarni. "Pri roži" je predčasno prekinila kvartanje in je obvarovala mladega dijaka pred izgubo velike vsote denarja. * Svetilke so ugasnile. Vendar se je zadaj za njimi, v četvero-kotu odprtih oken zablestela druga, milejša luč. To je bil odsvit zvezd, ki so se jasno in spokojno iskrile na nočnem ne-besu. In svetile so se nad vsemi majhnimi in velikimi dogodki tiste minute. Te dogodke pa je povzročila neka majhna, lačna miška s tem, da je žrtvovala svoje življenje. Po dolgem iskanju je strojnik električne centrale našel vzrok motnje. Zasmejal se je, ko je potegnil zmrcvarjeno živalco za repek izpod žic, rekoč: "Lej si ga no! Zaradi ene same miške! Le kako je zašla sem noter?" (A. Lej ti š) -o- —Cigan zbežal s petstota-kom. Trije Židje so v Prekmu-rju prekoračili mejo in obljubili ciganu 200 din nagrade, če jih pripelje po vozni poti v Soboto. Ko so okrog dveh zjutraj na soboškem trgu hoteli poravnati račune, so izročili ciganu petstotak, naj ga gre menjati v nek lokal, v katerem so še opazili luč. Sami se niso upali, ker so se bali, da jih ne opazi stražnik. Cigan je vzel bankovec in zbežal po trgu, tujci Pž} za njim. Ko so ga dohiteli, so mu vzeli denar. Ker so ta-| krat prišli mimo neki Sobočani, .so vsi skupaj odšli, da izmenjajo bankovec. Cigan je dobil 200 din, ostalo pa so si potniki razdelili. Trdili so, da bi brez denarja ne mogli na vlak, ker so prinesli s seboj samo petstotak. Bili so zelo slabo oblečeni in so bili namenjeni v Zagreb. —Organi finančne kontrole iz Tetova so v občini Sedlare-vec pri tamkajšnjem županu Sadiku Beljukoviču odkrili pravo tovarno za pripravljanje tobaka. Z SANDUSKY dala, da se niti od daleč ne more meriti z njo nobena družica; tem neodpustljiveje se ji je zdelo Lovrovo vedenje. En sam v Gorenji vasi je bil toliko modrijana, da se ni brigal za tako malenkost; to je dokto-rand Radivoj >čiuk, ki je bas prikorakal proti Bendeževim kostanjem s trdnim sklepom, da osta-vi to dopoldne Gorenjo vas in pokaže radovednim rojakom vso ničemurnost njih vedenja. Držal se je dolgočasno, zaspano in dajal obrazu zaničljiv izraz, da bi spoznal vsakdo, da je doživel ta mož že vse drugačne dogodke in videl vse drugačne kraje. Gornjevaščani žal niso spoznali tega, ker so imeli po eni strani preveč opravka s svatbo in ker po drugi strani tudi Radivoj ni bil prerok v domačem kraju. "Gospod doktor, gospod doktor Čuk! Bog vas sprimi!" je klical gospod Majer izpod kostanja in mu molil obe roki naproti. Radivqj je obstal, vzel med kazalcem in sredincem leve roke viržinko iz ust, jo pri držal v višini rame, spravil z desnico klobuk v enako višino in se priklonil z milosti j ivim nasmehom. "Gospod doktor, kje ste bili toliko časa, kdaj ste se vrnili?" "Povsod me je bilo dosti, gospod Majer," je odgovoril Radivoj duhovito, "po Gorenjskem in po Dolenjskem. Sinoči sem se vrnil in kaka sprememba, kak prevrat v Gorenj i vasi! Tu dobi pač vsaka malenkost svfeto-ven pomen." "Gospod čuk, kAj slišim !" se. je oglasila Irma in še mu prikloniti. "Vas da ne zanimajo svatbe, ki so največjega pome na za vse ljudi?" "Za ves človeški rod, gospod doktor, za ves človeški rod, ha-haha," se je krohotal Majer. "Mene ne zanimajo; zato hi tim ven, na prosto, kjer vlada mir in tihota." "V miru in tihoti živi mladost," je zopet dejala Irma, "veselje pa je glasno in vrhunec veselja je svatba." "Gospodična, tfgovarjam. Svatba je vsake vesele igre konec, prosim, konec; po svatbi ne ve noben pesnik nič veselega več povedati."5 "Kolpko budalosti v eni sapi !" je godrnjal baron proti Edvardu. "To je svetovno domišljav človek," je šepetal Edvard. "Ima se za najbolj skušenega človeka, ker ima že toliko izkušenj za sabo, ki jih ni prestal." "Poosebljena eleganca!" se je na tihem čudila gospa in ga gledala skozi lornjon. "Rokavice, kravata, manšete, vse po najnovejši šegi, celo zapestnico ima. Palice, gospod baron, ne zna ni-kdo tako sukati." "Kakor rojen za palico," je godrnjal baron; Irma pa je zadrževala Radivoja. "Meni se zdi, gospod doktor," je dejala, "da se motite. Vesela igra se res konča s svatbo kakor žaloigra s katastrofo, toda zato, ker se največje veselje ne da več popisati, kakor največja žalost ne; to se da le čutiti." "Gospodična, klanjam se vaši bistroumnosti; a jaz ne čutim pri tej svatbi nič." "Ker ste samopašni kakor vsi moški; a treba se je veseliti z veselimi in žalovati z žalostnimi. Ali vas ne spominja ta svatba, da doleti morebiti tudi vas kdaj enaka sreča?" "tn ravno ta neprijetni spomin me žene žalovat že zanaprej v samoto." "Oh, gospod doktor, jaz se podajam, ker vidim, da vas ne uženem. A vi žalite ves ženski rod, ki ima svatbo za največjo srečo." "Gospodična, v imefau vsega moškega spola se vam zahvaljujem za poklon," se je smehljal Radivoj že nekoliko manj mo-drijanski. Laskanje je tudi modrijanu nevarno in Radivoj naj pazi, da ga ne usmiljeni nazori o ženstvu ne puste na cedilu ali pa on ne njih; zakaj z nazori pade ugled; ugled pa.je modrijanu potrebnejši od brade. "Se že peljejo!" je zakričal Edward in skočil na cesto. "Gospod doktor, hitro, če hočete videti kaj lepega!" je pomig-nila Irma in zdaj šele je pristopil Radivoj, stresel roko gospodu Majer ju in Edvardu, jo poljubil gospe in pozdravil ravno tako prezirljivo barona kakor ta njega. "Dve odprti kočiji," je dejal Edvard; "a čigava je prva? Kakšna konja'! Wranča kakor živa vraga!" Visoka, ■, svetlo opravljena vranča sta pripeljala novo kočijo, ki jo je moško vozil s šopkom za klobukom podkraj-ski Janez; v kočiji pa je sedela gospa Stojanova s hčerjo Ano in nasproti Lovro z gospodom svetnikom. Nehote je gospod Majer pozdravil, ko je zdrknila kočija mimo. V drugem vozu se je peljal, Stojan z ženinom in družicama Milico in Heleno. Družba pod kostanjem se je spogledala. "Kje je kupil Bojanec take konje?" se je čudil Edvard. "Izborna konja," je dejal baron. Majer pa je vprašal Ben-deža, če bodo zaprli fantini svatom cesto. "To se razume; na ta račun že pijejo dve uri." — Majer je peljal družbo na svoj dom, da bo z vrta gledala ves "veličastni sprevod." Radivoj je korakal seveda ob Irmini strani in ji podajal obilo prilike za občudovanje njegove bistroumnosti. "Torej vi mislite; gospod doktor," je dejala in se ga rahlo zadela s pahljačo, "da smo ženške samo potrebno zlo ha svetu?" "Moje prepričanje, 'ne zamerite, gospodična." "A od kod imate to laskavo prepričanje?" "Iz zgodovine, iz modroslov-ja, iz skušnje." "A potrebno zlo se mi vidi protislovje samo ob sebi. Dobro je potrebno, zlo pa nepotrebno. A zakaj da bi bile zlo, ta poklon morate razjasniti!" "Naš prvi oče Adam, gospodična, bi najlaže odgovoril na to vprašanje, potem David, Salomon, ki je bil najmodrejši kralj, dokler mu ženske niso zmešale glave in Samson je postal fili-ster, ko se je bil seznanil z Da-lilo." ''Zakaj se nam pa od vseh strani toliko hvale poje? Ali veste, gospod doktor, pesništvo nas imenuje svoj večni predmet." "Pesništvo je tudi popolnoma nepotrebno," je dejal Roadivoj. "Izborno! Gospod baron, predstavljam vam somišljenika. Vedite, gospod čuk, da tudi gospod baron iz vse duše črti pesništvo." "Samo stihe, gospodična Irma," je popravljal baron. "Prozo berem, če je zanimiva; a verza" ne spravim dol." , "Skj še poskusili niste." "Pač, ko sem bil majhen; a .mč je moral oče vselej prej pre-tepst! in tega me spominja še vedno vsak verz." "0 blagi duši!" je vzkliknila Irma. "A če je pesništvo odveč, kaj naj rečemo o modroslovju?" "Prav taka oslarija," je odgovoril baron. "Modroslovje je edino opravilo vredno pametnega moža," je dejal s poudarkom Radivoj. "A kaj koristi?" "Modroslovje daje človeku stalnost, doslednost v mišljenju, govorjenju in delovanju." "In te stalnosti in doslednosti ne more premakniti nobena stvar?" "Nobena." "Tudi ženska ne?" "Tudi ne," je dejal Radivoj, pomislivši, |kam meri Irma in kaj bi se bolj skladalo z njegovim modroslovnim sostavom in z duhovito vlogo sovražnika vsega ženskega spola. "Pravega modroslovca tudi ženska ne premoti." "Torej so bili Adam, David, Salomon samo premalo modro-slovci?" u "Istina." "Torej so sami krivi, da so bili zapeljani. Zakaj se niso pečali" marljiveje s tem, kar je edino vredno pametnega moža. Vas, gospod doktor, gotovo ne bi bila preslepila nobena Dalila j in nobena Eva." Slika nam predstavlja prvo divizijo ameriških mari-nov pri izkr^avanjii v Jacksonville, N. C., kjer se bodo poskusili v manevrih z peto divizijo naše armade. _• - ^ -_;_ Burning of General Crawford, from "Fifty Stories of Ohio History" (1917) Crawford's Memorial is on Route 23, three miles north of Upper Sandusky FAMOUS OHIO BATTLEFIELDS Col. Crawford Is Burned at the Stake THE BATTLE OF THE SANDUSKY PLAINS "The object of your command is to destroy with fire and sword, if practicable, the Indian towns and settlements at Sandusky by which we hope to give ease and safety to the inhabitants of this country." With these orders before him, Colonel William Crawford, companion of Washington during the campaigns of Braddock and Forbes, veteran of Dunmore's War and the Revolution, left Fort Pitt to subdue the Indians on the Sandusky. Though the last battle of the Revolution had been fought in the East, the British, intent on holding the Ohio Country, armed the Indians for raids against the white settlers. The Indians needed no encouragement from the British. A succession of acts of cruelty on the part of the Americans, climaxed with the murder of 80 Christian Indians at Gnadenhutten, had aroused their bitter rage. On May 25, 1782, Colonel Crawford and 480 frontiersmen left Mingo Junction for their surprise attack on the Sandusky villages. A week later they had left the eastern forests and were crossing the first of the plains. Villages they had meant to surprise were deserted. Crawford's advance was no secret. In the meanwhile the Indians and British were gathering—Wy-andots, Delawares, Shawnees, Butler's Mounted Rangers from Detroit. Trouble was ahead for Crawford's men. June 4th saw the first action. Crawford sought to drive the Indians from a piece of high ground. Night fell with no conclusion. It was the next night that Crawford, alarmed by the arrival of reinforcements, ordered a retreat. Four abreast, the wounded in the center, the column toiled eastward. Then the Indians struck with all their fury. The head of the column was annihilated. The men, panic-stricken, tried to flee in small groups. Colonel Craw- ford, searching frantically for his son, his son-in-law and nephew, was captured. Crawford's torture and death was described by Dr. John Knight, who was captured with him. He was tied to a post with 15 feet of rope. His ears were cut off; he was stripped of his clothes, and gunpowder , fired-into his bare skin. Flaming sticks were laid against his body and hot coals covered the ground over which he was forced to walk. While still alive, he was scalped and coals and ashes were piled on his bleeding head. As the sun was sinking, Crawford died. About 300 of Crawford's-men returned to Fort Pitt, ragged, starving. With the Battle of Sandusky Plains, the Revolution was ap-prqaching an end in the West but the warfare for the control of Ohio was to continue for 11 long years. Next Week—General St. Clair's rout endangers Western Frontier. Potem je obhodil z Janezom vse obširno posestvo, pregledal meje, dal postaviti, kjer je bilo treba, novih mejnikov in si zapisal, kar je bilo treba popraviti ali odpraviti. Tako se je bil natanko poučil o dejanskem stanju svojega imenja. Ko ga je obiskal gospod Stojan s soprogo in tastom svetovalcem, ni bil nikdar v zadregi ,ko se je povpraševalo o tej in oni stvari, in ni se več bal, da, se osmeši s kakim vprašanjem. Postajal je od dne do dne zadovoljnejši in ponosnejši, da je toliko in toliko sveta njegovega, in omilila se mu je misel, da preživi v tem skritem, prijaznem kotu vse dni svojega življenja. Zatorej je pa tudi začel skrbeti, da naredi iz tega kotička prijetno, zložno bivališče, od koder ne bi hrepenel nikamor drugam. Svatbo svoje sestre bi bil napravil Lovro rad na svojem gradu ; a temu se je uprl oče; še huje pa Lovrovi nameri, da bi povabil tudi Majerjeve, češ da se to spodobi. "Kadar se boš ženil ti," je dejal, "vabi, kogar hočeš, toda mene in Majerja ne skupaj! Ti ljudje so prijatelji.tvojemu denarju, naši družini pa ne." Lovro se je že vdajal, dasi mu je težko delo, pretrgati še te rahle vezi, ki so ga spominjale Majerjeve hiše. V majhnih krajih zadobe tudi majhni dogodki veliko važnost. Tako se je Gorenja vas živo zanimala za svatbo Boj anče-ve Metke. Majerjevi, ki so bili zaman upali, da bodo povabljeni, so z norčevanjem in zabavljanjem zakrivali nejevoljo. Na dan poroke so se ufcaborili vsi pod Bendeževimi kostanji, koder so morali svatje mimo. Barona Bergerja, ki se je bil nastanil pri Bendežu, odkar ga je bil zapodil Bojanec, je šel klicat sam Edvard, naj pride k njim gledat dogodek, ki pretresa svet. Prijazno je bil sprejet baron, ker ga je priporočala mržnja proti Bojancu; in posebno ljubeznivo ga je pdzdravila Irma, ki se je v krasni novi obleki zave- Imenik raznih društev .......... . DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV., ŠT. 138, C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo, Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik John Melle, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St, blagajnik Frank Svegel, zapisnikarica Mary Otoničar, nadzorniki: Anthony J. Fortuna. Frances Kure. Frank Skerl. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na drutše-nih sejah. DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ. Predsednik Anton Strniša. Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Louis Kraje; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati 1:00, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) , Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances NovaK. 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Catherine Perme. finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj. Anna Er-bežnik. nadzornice: Louise Pikš, Ge-novefa Zupan, Jennie Brodnik; redite-ljica Frances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Mary Fristov, Mary Tekavec; za klub dru- UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLESKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O• Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ. PLAČATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na1 715 E. 103rd St. GLenvile 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robasb NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina :: 6117 St. Clair Ave. HEnder«*" i Mary Lenarčič ki jo v Bogu preminula dne 5. avgusta, 1940 Ljubljena soproga in nepozabna mama! Ob tužni obletnici Tvoje prerane smrti nam še vedno v žalosti krvavi srce in oko nam Išče Tvojih spominov. Močno žalostni Ti želimo: počivaj mirno do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: FRANK LENARČIČ, soprog, in OTROCI. Cleveland. O., 6. avgusta, 1941. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOFOKOJNE SOPROGE IN MATERE TROJKA DE. FRANC PETELA ^^^^^^^ ^^ COU«l't»V-JTANDARO ou Of OHIO štev SND in konferenco Sf" Stanonik; društveni zdravnik; liškar, st., dr. Seliškar, ml.. dr. Oman, dr. Perko, dr. Op€ štvo zboruje v stari šoli sv. »• drugo nedeljo v mesecu ob poldne. Članice se sprejenw štvo do 40. leta._ ^ DR. PRESV. SRCA JEZ*"1! Predsednik John Levstik,' 115th St., podpredsednik A«1" še, 1082 E. 72nd St.; ta;' vak, 7610 Lockyear Ave., Andrej Tekavc, 1023 E. 7iM pisnikar Matija Oblak, 123®, St Nadzorniki: Frank A. T^ Petkovšek in Steve F. P>rf. Matevž Debevc. Društven' so vsi slovenski zdravniki. ■ ka za Klub društev fare Andrej Tekavec in Frank * Društvo zboruje vsako d*®! v mesecu v S. N. Domu J popoldne v dvorani št. 2. i se sprejema člane od l&Jj^f DRUŠTVO SV. NEŽE, C. K. of O. j Predsednica Mary Ivan(c'!t sednica Frances Baraga, Pl nie M. Yelitz. 1267 E. 169;,, nikarica Louisa Pikš, Kattie Perme. vratarica sunič. nadzornice: Mary Godlar, Mrs. J. Hrovat; vodia msgr. B. J. Ponikw dr. M. J. Seliškar. Seje * stari šoli sv. Vida vsako trw mesecu zvečer ob osmih.__^ SAMOSTOJNO DRtff LOŽKA DOLIN" Predsednik Frank Barag8'-year Ave.; podpredsednik j šovec. tajnik Frank Bavec,' St.; blagajnik John J. L^ Darley Ave. Nadzorni Mlakar, John Lokar in J ' Seje se vršijo vsako tretjo ff secu v S. N. Domu, soba , pcslopje. Društvo sprejem® ne od 16. do 45. leta s Pr°! nino in zdravniško preiskj". plačuje $200 smrtnine In bolniške podpore. AsesWe,_; mesečno. Za sprejem ali Pr, članov so vsi slovenski nadaljne informacije se društvene zastopnike. -O——-f List "Arriba" poroči Carolom in go. Lupesc11 ostal neporavnan raČU". soč pezet, a hotelu P3^ "pasja zbirka" ge. AMERICAN RADIATOR P R O D V C WOLFF HEATING CO. fiRF.T.Ni mZKwm.11