DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN iN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME £ m ^ fi SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 77 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 31ST, .1986 LETO XXXIX. - VOL. XXXIX. Kongresna p r e i skava Itali^ni. p?rušili važno ■ .v.i v ' abesinsko mesto bo uničila nacrte dr. Addis Ababa>30-ma^-39! laških zrakoplovov .je včeraj (OWnSenda bombardiralo drugo n a j večje , , „ „ . , ' , i abesinsko mesto, Harar. Koli-1 OA .1 Cleveland, O.—Preiskava, kate- . . . . . , .,.; . Rini, 30. marca. — Mussolini ' , , ' 'ko ie bilo pri tem ubitih in ra- . , , ....... I ro je vpeljal kongres proti tako- . .. . • ■ , ,, je danes dal svarilo Angliji, re- 1 , ., . menih se ni mogoče dognati. Ves , , . ........ . . zvanemu Townsend gibanju v ,' , . , , , , . koc, da najnovejši laski bombni * trgovski del mesta je pogorel in- , ■ Zedinjenih državah, bo skoro gotovo povzročila, da se bo orga- mora nocoj večer umreti na mesec. Položaj v je kup razvalin. Lahi so metali bombe v mesto skozi tri ure, i zrakoplovi lahko razbijejo angleško trdnjavo Gibraltar ob 400,000 avtomobilov Narodna ^d* straži za- Coughlin je silovito na morce v Georgiji j 3 ' Birmingham, Ala., 30. marca. , . . ... Governer Graves ie moral mo~ jeklarski industriji bilizirati 11 Španije a oi ne garde, da je rešil štiri zamor-Cleveland.—Kot, izjavljajo vo- ee linčanja. Zamorci so l)ili ji businessa in industrij so prijeli, ker so posilili neko 19- Coughlin je v svojem nedelj -| bili prvi trije meseci letošnjega letno dekle in dekleta potem skem radio govoru udrihal po J >eta jako ugodni in uspešni. Zla- umorili. Dvakrat je skušala raz- sedanji administraciji. Zlasti padel administracijo Roosevelta Detroit, 30. marca. Rev. C. Trenton, N. J. 30 marca . ,. . , ., „ • • nizacija razbila. ' Dr. Townsend ■ " v " ' 7C:i Sredozemskem morju tri ure 'Bruno Richard Hu.mtm-im, ki Je b,) usPešen mesec marc- 'ar-1ena množica lincati zamorce,; je napadal predlog kongresma- ie pritiskal na kongres, da na- *** l*Ka f ^ ' " St^mmi! potem, ko .ie naznanjena vojna. je Z spoznat krivemTie od I D?Č™ p0r0Žaj° t0Varne 0 »P* 80 fda|' P°d stl"aŽ0 VC~ »a Smitha- ki * P™ti —' —'.........'....... «.............. ipuftami. Kat0h8ka C6rkeV' ra- Mussolini je začel z gradnjo! peljal hi tmort LiX^h |4,*ln0trti' P& p0r0Čaj° trsovlne' jak°V odpel-jali v »eznan0 ; lobUtom. redi postavo, glasom katere do- bi sleherna oseba, stara 60 leti, .'» - . „„ . kriza, vse j dio postaja, bolnišnica Rdečega! -J.....— *» 110ve laške zrakoplovne floti le! otroka mora ,,mv,ii v Z 1 da je pritisk odjemalcev boljši ----o--------, Uev. Coughlin je dejal, da r. "tT kdaj tekom ........ Republikanci nimajo ^T^'^uiuTr , , , .. . laskih zrakoplovov lahko zažene i„ PomioS?ev»I«o »i an™ . da se registrira vsak lobist, ki Rev. Coughlin je dejal, da ali več, $200.00 na mesec pokoj-! slca bolnišnica ........ —k^'"' i lu. Poniioščevalna oblast ni spre- m„• . , . i .sna uuiiiiMuw. mm 1 i rgovme so se zalozile zadnje stašev dr. Townsenda se je pre-, DfŽaVa OKlO name^YS. >'il' v^S Vlaškl' senatni zbor-.' JT več'' podal jšal žhdTenia^ : ^kUfj° , Yelikon,f siln«fa • — • -.......1 „ 1 • , v ... navala odjemalcev. Da ]e polo- Generalm državni pravdnik cej ohadila, ko je potem'preiska- . . . . —v - ve prišlo na dan, kako silno vi- pOOSlflll P0SldV6 QI6C16 ^»jnil soke svote denarja sta služila nici Giuseppe Valle, ki je pod- nine pod pogojem, da to sveto1 T" ,' T .V' ''......... " laških zrakoplove mesečno potroši. SkH boI»lsmca- ___2200 funtov bomb hkrati. ida njego"ve pr'^n^'veeraj''h, - rrg°V'ne 8,e,Založil® zadnj® HObCnO DHlike, da bi ^^ v,)livati nn P^stavodajal Gorečnost najbolj vnetih pri-1 ^ y . : V imenu Mussolinija je govo-,tudi g0verner je iziavil da „e'tT " mn0Jflm b,agom' ker pn" ...... ' , ce v Washington.,, nič drugega izvolili kandidata k,,t izdajstv° •svobodt"- sv°b°d- nega govora in pravice držav-Washington, 30. marca.—Ko- ljanov, da govorijo s svojimi v . . - 1 —......................." i iter nima več pravice podaljšati .........................7 "7-T' Te" dqber mesec je do primar-. uradniki. oba ustanovitelja tega gibanja,; ZCnlnOV III lieVGS! ; koplovi lahko letijo po 240 milj j življenje Hauptmannu. Edina T™ ^^ Je..bll°.nare" uih vo|itev' ki se vrAi-i° v večini • Coughlin je v svojem govoru dr. Townsend in Clements, ki jej »a uro in se drže v zraku na raz-.lc,da jako neznatna prilika, da " rl ti 1 1 I 1 m i 11' nnn^lnomo nVv_ I 1 »t ■ ...... i ' . 7 čni delegati za predsedniške kon- dov in davkov, deloma je za venci je, pa ni opaziti v republi" ! to tovarne po 300 avtomobilov: kanskih krogih Amerike nobene- pravkar resigniral. , Columbus, O., 30. marca. Vodja Townsend gibanja v' Državni odbor za poroke in raz- 'oženi z 2200 funti bomb ajnik za zrakoplovstvo. Pove- Wile,.1z je'izjavil, da'ni'ti go^'V rfnk! "\n0g0 bo,jši' pri' lal .ie: "Novi laški bombni zra-j nei. nima več pi, vice podaljšati avtomobilske tovarne. I c n<1 i.io«i-1 kom marca meseca je bilo 1 J ■Hauptmannu. Edma f„„;v, „• , mn AAA ... ko neznatna prilika du J 400,0()0 11dl'zav nui',a meseca, 111 pri kate- r.upadal administracijo glede dalji 1250 milj, popolnoma ob- j ostane Hauptman./nri živ lien in1 V'h avtom°bil(n'» in tovan,e s0 rih l)<)(io izvoljeni zlasti konven- i farmarske postave, glede bon-_ on/v« <■ .... 1----u v iJ celo zadaj z naročili. V v i je, če se danes pripeti kaj izred- p , , Clevelandu, Rev. Alfred Wright, j poroke, bo te dni priporočil dr-j treh urah je lahko razbita angle-!nega in se m01.da kdo dru^ ogla_ 1 1 U)Uzno lzgf"v,J<) leto?| venci.ie, pa ni opaziti v republi: govarjal dr. Townsenda in nje- se je pred kratkim mudil vjžavni postavodaji razne spre-1 ška najmočnejša trdnjava.", _.si, da kriv zločina, radi kate-_ .^"L«0,.'. ..."^T: ?! kj-ogih Amerike nobene- g((Y "Brez ozira," je dejal Rev Coughlin, "koliko Washingtonu, kjer je zvedel membe, ki se tičejo ženinov in S tem je Mussolini namignil: re}fa mora Hauptmanii umreti. na teden več kot lansko leto in dc,voli MOVO obravnavo, ven- f ^ t- oi najmanjšega znaka nikjer, da y(,ni namla< syotu , ;I,J, katere Anglija tam vzdrzu-: dar ni dosli llpanja. Ko je od. , ^ ^ »JT ^ W '-kostna v primeri s svo mnogo novic. Povedal je svojem nevest. Predvsem nameravajo Angliji, da ona ni več gospoda-pristašem po povratku iz Wash-1 preizkusiti kri moških in žensk ingtona, da je imenoval dr. j ki se nameravajo poročiti. Townsenda kot Clementsa, be-; Priporoča se nadalje da se daka, toda naj nikar ne mislita, zahteva od vsakega ženina in je. Nobene točke ni danes na | vetnik Fisher v pondeljek zve- da so vsi pristaši Townsend na-! neveste posebno zdravniško spri- j Sredozemskem morju, katere ger sporočil Hauptmannu, da jf črta bedasti. Ičevalo predno more dobiti poro- Italija ne bi kontrolirala s svoji-, vse upan]-e ZK-ublieno ie Haunt- 5')() avtomobilov več kot- leta \'si, tudi nasprotniki predsed-, (|C), upanje zgubljeno 'e Haupt moK "edlliSki konvenciji. idkt^je čas, da zmagamo," je bi številke bolj vlekle in povz.ro- šana na 20 pri moških in pri glico gradijo v luških tovarnah, ^ d0vojeno dn vidi * moža' zad- t'"° f1?" , ® 'f. a. ^ 'risožeri Potniki, ki so zadnji'dejal Coughlin. "in če propade čale strah pri politikarjih. ženskah pa na 18 let. Dekleta da ima Italija lahko vsakih pet nji dan' k- 'mu' )e -e us^en'ži- l'azmere 7' '',lljsale' Lj ■K' ,vet' Potovali po deželi in imeli rno letos, zgubimo vsako upa- "Preiskavo je bilo pričakova- j so se lahko dosedaj poročile s let popolnoma nove zrakoplove. veti gvojega dve leti st-rega potiuejo- se komPanije' kl se. Pi'iliko občevati z milijoni ljudi., nje, da bi se razmere kdaj iz ti," je nadaljeval Rev. Wright. 16. letom. Glavne oporišče za laške zrako- sjna nj videl'že ()dkai. je bjj "eca-'° s ProdaJ° zelezm?k,h »ll, pripovedujejo, da prevladuje po boljšale." "Mi smo tako kričali in prezgo-; Takozvani "divji zakoni" bo- plove je na otokih Sardinia i«; tivan v septembru mesecu 1934. A HnhHi '^^n'jXn-' Popolna,apatija naPram Cough! daj prišli z načrti v javnost, daj do v bodoče prepovedani. Divji! Sicilija. Od tu lahko udari pro-^ ,m"1A ' v<",fM"v,rfl,u V z- Tnjem 'trenutku sta se težav1 dobiti rezerviran«' političnemu položaju. smo kongresmane smrtno pre-1 zakon je, kjer mož in žena sku-ti vzhodu ali zahodu, proti Gib- 0?lasiladva mu,Aka neki Wendel1 pn)store "a panuk,h za tedlM L-iu(Me 80 mnenja, da je polo- mini8traciio in njegove svetoval naprej. J recej viharne razme- najbrž normalen, da razmer hlin ni besedno napadal Roosevelta, toda njegovo ad- strašili. In sedaj bodo šli do pa j bivata, ne da bi imela po- raltarju ali pa Sueškemu preko- in nekj Mean ki sta baje izja, skrajnosti, da nas uničijo." ročno dovoljenje. Dočim je se" i pu. i vila da sta povzročila zločin To- ' , >P\' ' t Ue raorejo več sP^memti in ne Vendar je Rev. Wright nine-! daj zelo lahko dobiti poročno li-i Isti zrakoplovi, ki pridejo iz|da Wendel je kmalu preklical "a Ij ' 30 P R B^edajo vec po novem voditelju, nja, da Townsend načrt ne bo'i cenco bodo v bodoče stavili že- Sardinije nad Gilbraltar v treh j sy6j0 izjHvo dočim je bila izja- p . . " ~ Posledica tega bo, da bo repu- pokopan. Izjavil je, da bodo j ninom in n e ves t a m številna! urah, lahko prispejo v Asmara, I ya Mealisa izmišljena .. f OkOjlll Barman blikanska stranka izvolilo le fi-dr Townsenda najbrž odslovili! vprašanja, na katera bo treba! Afrika, v enajstih urah. Anglija 1 ' ; Kot spo včeraj na kraUo spo-, jri;ro ..namesto pravega .moža za od vodstva gibanja. Townsend | tečno odgovarjati. je poslala svoje vojno brodoyjej Hauptmann moli rocili je umrl v Huron Kd. bol- predsedniškega kandidata, in th je že prestar in prenervozen za! Zdravstveni certifikat, kate-j v Sredozemsko morje, da lahke Trenton, N. J., 30. marca,— nici Joseph barman. Delal je j0 izvolitev Roosevelta že na-tako ogromno delo. Najbrž sej rega morata predložiti ženin in začne z ekonomsko blokado Itali- j Richard Bruno Hauptmann je vse do zadnjega dne ko je bil prt!j določena z, deva. bo Clements, ki je resigniral koti nevesta, mora dognati, da sta je, toda slednja sedaj trdi, da se; včeraj ležal v svoji mrtvaški ce- odpeljan v bolnico 17. marca. Lahko se pa pripeti, da bo generalni tajnik organizacije,! prosta vsake spolne bolezni, pro-1 ne boji angleških ladij, ker so; lici in molil očenaš. Stražnik, Nihče 111 mislil, da je bolezen ne- po predsedniški konvenciji s. zopet vrnil k vodstvu. sta božjasti in da sta pri nor- zanaša na svoje zrakoplove, .ki se nahaja neprestano pred varna. Ranjki je bil roj en: v hi. položaj popolnoma spremenil, in _o__mahiem zdravju Zdravstveni I -o----i vratmi njegove celice, je dolgo. Jakobu pri Moravčah 111 je pri- se bo res zgodilo tako kot je pred I certifikat bo veljal od $2.00 do Glede deponiranja 'j opazoval Hauptmanna. šel v Ameriko leta 1913, ko je meS€d prerokoval zastopnik -lasom katerega je mogoče zgra ce, kar je istovetno. Obdolžit je Roosevelta, da drži z bankirji, in dasi stradanja v Ameriki ravno ni, pa je zavladala demagogija in birokratizem. ki zaustavlja vsak napredek. --o- Hiša /.a $1200 Jz urada zvezne FI1A korpo-vacije se poroča, da so vladni arhitekti po več mesečnem prizadevanju končno naredili načrt. Pet kandidatov -------------------------- ,— ------ ------------------p ... . Pri primarnih volitvah v j $5.00. Za zdravnike, ki bi spri-; Včeraj je naselniški odsek se-1 Tudi jetniški kaplan Rev. Mat- bil star sele i« let. 1 o poKiicu je Roosevelta v političnem gibanju. maju mesecu bi imelo nastopi- čevalo mogoče napačno izpolni-; natne zbornice kongresa Zed. Ihiesen je povedal včeraj, da se bil spreten avto mehanik. Svo- da bo tekom predsedniške kaniti pet kandidatov za šerifa na li, so predpisane ostre kazni. držav dobil v razmotrivanje je Hauptmann zadnje dneve v jo avto garažo je imel v ozadju panje letos "letelo blato na vse demokratksi listi, in sicer Wm. j Jako bodo postrene tudi posta-: predlog glede deportiranja tu-!j verskem oziru zelo spremenil, štampflove trgovine na St. Ckur strani:" J. Murphy in Fred Alber, ki sta ve glede razporoke, katere .je da-i jezemcev. Pričakuje se, da bo j Najraje govori o svetem pismu A.ve. Pokoju 1 zapušča soprogo ---o-- sedaj pomožna šerifa, James j nes v državi Ohio zelo lahko do-; senat v kratkem odglasoval v; in o verskih resnicah. Frances.in, sina Antona. Pogreb Kennedy, pomožni okrajni bla-j.biti. Zlasti bo preskrbljeno na j prid tega predloga, glasom ka-j Medtem pa se je zbralo osem *e vrAl v cetrtek zJutraj 12 h# gajnik, John R. Davis, ki je dr-! boljši način za otroke iz prve- terega bo lahko skoro žavni senator in Martin O'Don- ga zakona, ki se danes mnogo- zemcev ostalo v Ameriki nel župan v Garfield Heights.. krat zanemarjajo. Predsednik bi bili deportirani. i bati rati, aH naj „ ............. , . Demokratska stranka je odobri-1 državne univerze države Ohio je i Radi povodnji 1 Hauptmanna odgodi ali ne. Za-, ranjkemu ohranjen blag. spo- otrok. ki niso stari še 16 let la kandidaturo John R. Davisa.! načelnik odbora, ki je predložil j Iz Belaire, Ohio, se poroča, govorniki Hauptmanna so na de- 1111 n- $2000 se je takoj nabralo za diti udobno hišo, ki ne bo veljala več kot $1200.00. FHA arhitekti so tudi na delu, da naredijo načrte za hiše, ki bi velja-' le $2,000 do $3,000. Hiša, ki se Delo otrok J«hko ^rad! zaL$1'2,00 bi imt;- V Cleveladu se je organiziral la eno sPah»c0' kopahuco, obed- nico, stunovajsko sobo in malo krat- . 300 tuje- članov pomiloščeValhe oblastiižal^i na 1111 E. 61 st St. v cer- odbor, ki bo deloval, da zvezni stunovajsko sobo ». •iki. ne da': države New Jersey in začelo de! kov sv. Vida ob 8:30 pod vod- kongres ,imprej naredi posta- Nacrtl 1 odo v ' batirati, ali naj se usmrtitev ^vom A. Grdina in Srnovi. Bori, vo> ki naj prepoveduje del0'^m podam javnosti. Laška vas Olevelandski Italijani bodo lu zadnje dneve, da skušajo pre- Za Kulturni vrt blagajno odbora. To je ena zgradili na razstavnih prostorih pričati osem mož od pomilošče- Društvo Srca Marije (staro) ' najbolj potrebnih organizacij jezerske razstave v Clevelandu value oblasti, da so na r&zpola-' je prispevalo za Kulturni vrt Ka Ameriko. Odkar je najviš- kompletno laško vasico.' Lahi so mona uregurcic-a m ........... " - • " -v ......................................... spomenik Ivana Cankarja $5. stlo število otrok, zaposlenih v.vo. Poroča se nadalje, da so se Prav iskrena hvala! j raznih industrijah za 58 od- priglasil tudi Ukrajinci in Sir- Gasolin j gori omenjeno reformo zakonov.! da se je tam zastrupil 27-letni Lastniki avtomobilov v drža- --o----I premogar Tony Ba^ar. Siromak vi Ohio so lansko leto kupili 1,- Mr. Slavoj Trošt je radi poplave zgubil vso svojo 016,909,000 galon gasolina, ali Danes odpotuje Mr. Slavoj I lastnino. Iz obupa je vzel strup, go novi dokazi, ki ne kažiejo na $10.00, in sicer za spomenik Si- sodnija dežele ubila NRA med prvimi narodnostmi, ki so za 98 milijonov galon več kot Trošt, ki reprezentira jugoslo-j živel je v bližnjem mestu Pow-j Hauptmanna kot na krivca. mona Gregorčiča $5.00 in za vladno organizacijo, je nara- se tozadevno oglasili za razsta v letu 1934. Skupni konsum vanskega ministra za socialno i hattan. --o- gasolina v Zedinjenih državah j pravo, v one okraje, kjer bivajo. Je prestala operacijo Hčerka dospela je znašal lansko leto 17,634,- naši Jugoslovani, ki so močno j Mrs. Frances Medved iz j Zalo hčerko je prinesa tetica j v ^ . | stoikov. Gotovo je, da p, i tem ei. O Slovencih dosedaj še ni 000,000 galon. če računamo, da trpeli radi poplave v preteklih: Cherokee Ave., je srečno presta- j štorklja družini Mr. in Mrs. Jos.! Važna seja izpodrivajo otroci starejše de- nič slišati. . znaša davek 11a gasolin povpre- j dnevih. Mr. Trošt bo obiskal; ia operacijo v Mt. Sinai bolnici. Cecelich, 21100 No. Vine St. De- . D 1 rek t o r 1 j Slov. doma na ]avc6( morajo živeti na reli- Nov načelnik čno 5 centov od galone, si lah-! naše naselbine v Ohio, Pennsyl-i Nahaja se v sobi št. 102, kjer se!kliško ime matere je bilo Ana';Holmes Ave. sklicuje za sre>do fu Med odborniki nove or-: WPA urad za javna dela v West Virginiji, kjer bo: jo lahko obišče, želimo ji, da Cvelbar. Iskrene čestitke! večer ob 7:30 važen sestanek nizac]je so najbolj poznani! Clevelandu je dobil novega na- „ , j za podvzetje akcije za poplav- c]evel.mdčani čelnika v osebi J os. Alexandra, Sestanek se ne bo vrsu ljence v Ohio in Pennsylvaniji. Sestanek kluba moderne umet- ko predstavljate koliko denar-j vaniji in ja so plačali lastniki avtomobi- skušal dognati, kolikšno škodo j bi se kmalu zdrava vrnila dolov v davkih na gasolin. Skoro I so trpeli naši ljudje. Osvojeni mov. $600,000,000. Listnica uredništva , j bivanju v omenjenih naselbinah bo podal poročilo vladi. Upamo, j škrjanČki V sredo 1. aprila se vrši red- nosti S. N. Doma se ne bo vršil Avto licence iki je bil svoječasno predsednik V bolnici j Računa se, da je najmanj Iružbe cestne železnice. Sedanji V Lakeside bolnico se je po- 655,000 Clevelandčanov pozabi- direktor Waldo Walker je moral Vsem onim ki so za ali proti da bo Mr. Trošt tudi slovenske-j na mesečna seja staršev mladin-|v C(, e ' apH a'. . ' 'SC> ' dala Mrs. Rose Thomas, 10724 k) kupili nove avto licenčne pla-' zapustiti urad, ker so se proti mu časopisju podal poročilo oči-1 skega zbora škrjančki. Seja se! a"? . 1 q^J,'0' °Ca"i Olivet Ave. Prijateljice jo lah-' te. Danes je zadnji dan, ko sme-' njemu nakopičile velike obtožbe vidca v poplavljenih krajih.|Vrši v Slov. društvenem domu 110 v fas0PlsJU* • v01n' 'ko obiščejo, želimo .ji hitrega in te vczjti še s starimi ploščami,': od strani delavcev. Glasom najnovejših poročil so ob pol osmih zvečer. Kontest' Društvo Stragglers [dobrega okrevanja. : jutri ste pa lahko že aretirani. Mr. Zupan v uradu "Miha Podpiha" sporočamo, da dopisov ne bomo priobčili, ako se dotični ne podpišejo s polnim imenom in pravim naslovom. Vsak ima pravico izraziti svoje mnenje naj bo že tako ali tako, samo podpiše se naj, pa bomo dopise priobčili. naši ljudje v omenjenih krajih mnogo več trpeli, kot pa je bilo prvotno poročano. *žiclje v Nemčiji ne smejo glasovati pri volitvah. za kraljico je sedaj v teku. . P dite torej gotovo. *Predsednik irske države de Val era se nahaja v bolnici v Švici radi očesne bolezni. ri-| člani društva Struggers, št. Tovarna za vreče ; Več kot polovica ljudi čaka na Po dvamesečni odsotnosti ra- 614 SNPJ, naj vzamejo v na- V nedejo je pogorela velika j zadnji dan, ko jih vzame od pet j di operacije in bolezni se je vče-znanje, da je moj novi naslov:i tovarna za vreče na 2715 K.; do osem ur, predno pridejo na: raj zopet vrnil v svoje uredniške Lindy Lokar, 1097 E. 169th|34th St. Zgorelo je tudi za| vrsto, dočim bi plošče zadnji te-1 prostore Mr. Ivan Zupan, ured-St. Tel. K En m ore 1119-M. '$10,000 vrednosti vreč. 1 den dobili v par minutah. nik Glasila K. S. K. J. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •111 St ClUr Av«. OlereUnd. Ohio Published dully except Sunday« and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, ua leto $5.60. Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0. 8. and Canada $3.00 (or 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 0 months Cleveland and Euclid by carriers, $5.50 per year, $3.00 for fl month*. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC. Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3d, 1879 No. 77, Tus., March 31, 1936 preseljevanje narodov, se tudi jaz odločim, da pojdem v Ameriko. Seve, prijatelji, posebno pa žena, so mi branili, toda jaz sem imel trden namen in sem se pripravljal za dolgo in nevarno pot. Ker nisem dobil od oblasti dovoljenja, grem skrivaj.' Poprej sem ženi še vse ob-obljubU, koliko denarja ji bom poslal in ako bo v Ameriki dobro in ugodno, bo prišla pa za menoj. V Ljubljani kupim voz- Kako bo končala abesinska vojna ? ni listek do avstrijske meje za t je in nazaj. V vlaku me uradnik vpraša za potni list. Jaz mu pa pokažem karto za nazaj ter mu povem, da grem samo po svojih opravkih in da se vrnem nazaj. Uradnik se lepo opraviči in gre iz vlaka. Ko se pripeljemo v Videm — , _ . • , (Udine), nas niso več vpraševa- Edward Beattie, vojni porocevalec United Press-a je L za tne u pač pa s0 nam obelodanil v New \ork T.mesu daljši članek, nanašajoč se; vedili da ni več proatora na na konec vojne v Abesiniji. On pravi: |ladii čakali sm0 en teden v Po mnenju poučenih opazovalcev se bo italijanska eks-lm,islMniš.n da s0 nas ukrca_ pedicija v Abesinijo končala neodločno. Abesinski cesar si .! pristanišču li na manjšo ladjo. No, končno pestoval in se igral ž njimi. No, zdaj se pa z vnuki. Je že tako, staramo se in kmalu bo prišel čas, da bomo zapustili to. solzno dolino ter se podali v pravo domovino — večnost." * Tako qam je opisoval svoje življenje mož, kateri je od svojega šestega leta naprej vedno trpel za svoj življenjski obstanek. Res, naše življenje ni nič drugega kot kup trpljenja, od zibelke pa do groba. Tolažbo pa imamo, da nas po smrti dobri Bog obilno poplača. - Vam pa, dragi prijatelj Ignac Tekavčič, želim še dolgo življenje v zdravju in sreči ter zado-voljnosti. Vam, dobra mama Tekavčičeva, pa želim, da bi že prtu- kmalu zapustili bolniško posteljo ter zopet opravljali svoje gospodinjske posle. Bog daj! -o- Človek je mnogo trši od jekla... sadka prezimovala in tako je bi-; Ivančič iz Matulj. Njegovi starši so dobili od Mussolinija neko pomoč vsled zgube sina. Pri Makale je padel Pužar Mirko, rojen 1911 iz Salamunišča pri Gračišču v Istri. Padel je 23. decembra. Seveda s temi šestimi imeni žrtve, ki jih zahteva afriška vojna od naših ljudi, še niso izčrpane. Gre tu pred vsem za one, ki jih niso mogli prikriti in pa za čisto demagoške geste fašizma, ki hočejo proslavljati in poveličevati naše žrtve kot žrtve za fašistično stvar. General Adolf W. Greely je bo sicer uspešno ohranil svojo suverenost, zato pa bo mora> > srečno prepluli ocean in Italijanom odstopiti velike kose dežele. Celih šest mesecev! : veliko ' mesto New| sem opazoval abesinski odpor in prebiral abesinska vojna! na Binkogt_ d kratkim umrl v starosti 91 poročila, da se Abesinci uspešno ustavljajo Italijanom ra- j 1900 ko smo na znamenje, da napori in te- zen takrat, kadar so italijanska letala in topov, dobili v Abe- Vm zadoati k ne ubijejo človeka, niti mu sincih predober cilj. Takoj sem se prepričal, če se ne zgodi kaj nepričakovanega, da bodo Italijani morali mnogo prej, preden bodo zavzeli vso Abesinijo, kapitulirati pred ljudmi li vsem predpisom. Neki urad- j ne krajšajo življenje. nik nas ogovori slovensko: Vlada Zed. držav je pgslala "Fantje,' 'je rekel, "vsi ste sreč-; generala Greely a, takrat še in gorami te dežele. Kdor primerja abesinska in italijanska I ... . , . , , . , .. ^ vojna poročila, se more že sam prepričati, da Italijani nika_ no opravili svoje stvai ko ih porocnika, z ekspedicijo v se kor ne bodo mogli zavzeti Addis Ababe pred začetkom leta'fh^a postava od priseljencev ^rne kraje, koliko,: 1937. Pa naj Italijani tudi zavzamejo glavno mesto, po za-jše dfes *e odpeljf! vsak na|bhzu Bl trdilu merodajnih Abesincev tudi še takrat ne bo konec voj-!SVOJ kraj- kamor hoce katen I opazuj ne. V tej neverjetno čudni deželi je namreč res tako, da se noben dogodek, ki se je zgodil kjerkoli v Abesiniji, prav nič ne čuti drugje kakor le tam, kjer se je primeril. Tega je zla sti kriva pomanjkljiva poročevalska služba. Celo to je dvomljivo, da bi cesarjeva smrt pa bilo na bojišču ali pod bombami italijanskih letal mogla odločilno vplivati na izid vojne. Pač pa bi ta smrt mogla povzročiti začetek disorganiza-cije armade in bi se pozneje morda posamezni plemenski knezi hoteli povsem osamosvojiti. Odpor proti Italijanom pa na noben način ne bo prenehal. mogoče nega tečaja, da tam •emenske izpremem- iti. Jutri je Binkoštna nedelja, j t,e skozi vse leto. Z njim sta v pondeljek je praznik. Odpočij- bila še dva druga častnika, te se, v torek pa delo dobite." .zdravnik, 19 vojakov ter dva Toda žal, poslednje se ni izpol- Eskima za vodnika. Ta ekspedi-nilo. V Cleveland smo prišli žejcjje se je odpeljala z ladjo do zvečer. Izvoščki so nas hoteli J Lady Franklin zaliva, kjer se peljati, tocla denarja smo imeli ie izkrcala na suho. Seboj je vsi zelo malo. Korakamo po imela ekspedicija stavbeni ma-mestu in se ogledujemo, na ka-: (erial za malo hišo, ter živil za tero stran bi se obrnili. Nago- (jve ieti, za slučaj, če ladja la sedaj rešilna ladja blizu. Okrog polnoči istega dne, ko so slišali tuljenje ladje, je prišla rešitev, ko so že mislili, da ne bodo več učakali belega dne. Eden izmed rešene eksedicije je potem spotoma umrl, drugih šest se je pa zdravih vrnilo v Zed. države. Taka izkušnja bi morala na vsak način zapustiti na človeku sledove prestanega trpljenja in lakote. In res je pustila svoje sledove tudi na teh preostalih in sicer tako, da so bili sedaj še enkrat bolj utrjeni kot prej, in da so učakali visoko starost, ki bi jo drugače ne. ---o--— RADOVEDNA METKA Metka krmi putke svoje, zraven ima hude boje. To, kar Metka strašno rada vedela bi, jih pobara: "Putke, putke, le kar jejte potlej Metki to povejte: jajčka bela kakor sneg nesete nam vsepovprek, ko pa pride k nam pomlad- kaj da rdeča so takrat?" Če verjamete al' pa ne Pač pa je nevarnost za Abesince drugje. Dve možnosti vorimo policaja, da bi nas od- drugo zimo ne bi mogla do njih. sta, ki bi utegnili odločilno vplivati na škodo Abesincev. 1. pravil v pravo smer. Vljudni| jn res, ladja drugo leto in Živila in zaloge pohajajo. To bi pomenilo uničenje armade, mož postave nas spravi na tudi leto za tem ni mogla do Broadway poulično železnico in sprevodnik nas na 78. cesti postavi na prosto. Ura je bila že deset, mi p'a~"šami v nezna- njih, ker ni dopuščal led na morju. Dolžili so potem vlado a Washington!!, ki bi morala pač skrbeti, da bi kaka ladja pri- Toda posadka je začela se-nas' daj računati na svojo pelje pijače, potem pa nas naprej. Pridemo k še sedaj živeči Mrs. Frances Sever. Po kratkem razgovoru se podamo k rešitev. lastne Vzeli so male čolne in v saltan, kjer nam kupi!re odpelje živeža, kar ga je še ostalo tei so se napotili proti jugu, da pridejo do kakega naselja Eski mov. Toda čolne je kmalu ugo- počitku, katerega smo bili takoinobil led in morali so nadalje- zelo potrebni. Mislil sem, da se je sedaj vse hudo končale, pa se je šele začelo. Dela ni bilo nikjer dobiti. Hodili smo v grupah od tovarne do tovarne šest mesecev brez I j srečilo dobiti delo pri železnici, Živila in zaloge pohajajo. To bi pomenilo uničenje 2. Abesinske čete, ki so v zgodovini poznale le kratke vojne, katere so trajale tri do štiri mesece, bi se utegnile naveličati vojskovanja ter bi začele uhajati. Tega se tudi abesinsko vojno vodstvo dobro zaveda. Zato namerava med deževjem del sedanjih čet odpustiti ter vpoklicati druge. Vojaškega nem kraju. Pridruži se nam j šla do posadke 25 mož, ki bo si-materiala imajo itak dovolj. ' neki Poljak. Temu pokažemo na- cer p0giniia od gladu. Drugo je pa to: Abesinci tudi sami ne upajo več, da bi j slove in on nam pove, da naj bo-; Italijane docela uničili. Dobro vedo tudi to, ko bi se jim tudi j trio le kar brez skrbi, ker te ljudi posrečilo, da bi Italijane pognali čez meje Eritreje in Soma- on dobro pozna. Najprej lije, da bi se potem vmešale velesile, ki bi ne dopustile, da: -bi bili Italijani od Abesincev docela uničeni. Sicer pa tudi vedo, da s svojim šibkim orožjem niso kos močnim italijanskim utrdbam. Pač pa Abesinci verujejo, da se bo Italija večnega vojskovanja v Abesiniji naveličala in da ji njene slabe finance ne bodo dovolile nadaljevati vojno, zaradi česar bodo Italijani pripravljeni skleniti mir. Kadar pa napoči ta čas, tedaj bodo velesile začele pritiskati na abesinskega cesarja, ki bo tedaj bolj voljan skleniti kolikor toliko ugoden mir. Ko bi bil cesar že danes pripravljen odstopiti kak kos ozemlja na severu, bi se takoj postavili proti njemu vsi plemenski knezi ter ga pognali s prestola. Splošen vojaški položaj pa je v Abesiniji; odkar so I ta-lijani zavzeli gori Amba Aradam in Amba Aladži, v bistvu j usP®nd-še prav tak, kakršen je bil prej. S tem, da so Italijani zavze-; -;1™ aoDI" ,c . i ti dve točki, še davno niso dobili v svojo oblast dobre ce>f *e cez tn mesec je bilo to ste ki vodi v Addis Ababo. Med goro Amba Aladži in Addis! končano Zopet sem bil Ababo je karavanska cesta, ki vodi skozi tropsko vroče doli- dela »j dena'-ja Po ne ter se nato dviguje na strme vrhove, kjer pa ,e tako sla- velikem rudu. dobim delo v Um-a, da po njej ni mogoče voziti. Za Italijane bo uporablji- °n Royal MU , v tako zvanem va le, če bodo imeli vedno na razpolago na tisoče delavcev,! cvajarju. Potem sem p,a dobil ki jo bodo popravljali. Kaj pa to pomeni, ve le tisti, ki ve, da je med goro Amba Aladži in Addis Ababo še stotine dru-j gih takih gora, ki se dvigajo visoko v nebo in ki so prav tako)sem dela 1Jia- A —"j posadke, ki je ukradel nekaj mogočne, kakor je gora Amba Aradam. ! ™ pa dobil delo v tovarn, za; poročnik Qredy Čim bolj bodo Italijani prodirali, tem daljša bo njihova'^elovanje sodov, kjer delam se^^ Rq j& uckj drugj m0. dovozna črta in toliko bolj počasno bo njihovo prodiranje.; ra"Ch- jški umiral, je na smrtni postelji Toda dejstvo, da Italijani prodirajo vedno globlje v deželo, Kakor mnogo drugih, tako izpovedal> da je naskrivši poje bo cesarja in njegove poglavarje sprijaznilo z mislijo, da se lnl tudi jaz razočaran nad de] p;u. avojih čevljevj mesto bo treba odpovedati provinci Tigri in nekaterim drugim Ameriko. Mislil sem si, to^si ua bi jih.bii:dal vskupno zalo-južnim delom, če hočejo doseči mir. Takrat bodo tudi Abe-' sinci uvideli, da bo mir zanje toliko bolj ugoden, kolikor manj rodovitne zemlje so Italijani zasedli. V Addis Ababi zdaj vedo, da bo Italija, pri mirovnih pogajanjih zahtevala zase vse pokrajine, katere so zasedle italijanske čete. Iz življenja naših pionirjev UREJUJE A. G. vati pohod s sanmi. V tem jih je zalotila treja zima in moral, so se zakopati v sneg do pri hodnjega poletja, ko bodo zopet lahko nadaljevali pot. živeža so imeli za šest tednov ii vendar so živeli ob njem celil no se mi je po-j devet meseceV) kot se je pozne ! je izkazalo. Ker so imeli seboj puške in streljivo, so včasih ustrelili kakega medveda ali tuljna. V led so napravili luk-i nje in vlekli iz morja travo, ka-! tero so si kuhali za juho. Kai so imeli odveč obleke, ki je bila napravljena iz kož, so vso prežvečili in pojedli. Enega moža delo v topilnici American Steel! & Wire Co. Pri tej kompanijij Potem! Ko seru prišel od vojakov,; da me ne bosta več nadlegova-,scm se moral lotiti čevljarske | la. obrti. Imel sem vedno tudi po V tem času me je pa Katica enega učenca. Ko nekoč šivava vedno lepo pogledovala in se mi v neki hiši, prideta dva orožni- nasmihala, kadar sva se videla, ka ter me vprašata za obrtno To mi je dalo pogum, da sem dovoljenje. Bilo je v sosednji jo vprašal še za roko. Dne 14. far i. Pogledam natančneje orož- februarja 1896 sva si pred ol-nika in spoznam v njem enega tarjem v Hinjah obljubila več-svojih tovarišev iz vojaške služ- no zvestobo in še danes živiva be. Po prijateljskem pogovoru udana v voljo božjo, zopet odideta in mi zagotovila,, Ker je bilo tiste čase splošno I danes. Kakor mnogo drugih, tako em bil tudi jaz razočaran nad Ameriko. Mislil sem si, da si bom v par mesecih zaslužil toliko, da bom poklical ljubljeno ženo k sebi. Pa preteklo je dolgih šest let, p redno sem si mogel omisliti svoje ognjišče, ko je prišla žena za menoj sem. V stari domovini se nama je rodilo dvoje otrok. Žal, da je eden teh umrl. Tukaj se nama je rodilo pa še sedem otrok, ki so pa že vsi poženjeni. Tako sva iz naše velike družine ostala na starost sama z ženo. Sedaj mi pa še žena boleha in se nahaja na bolniški postelji že štiri tedne. Zdaj mi prav pride, da sem se pri vojakih izučil za kuharja. Res, prav pravi pregovor: kar se učiš, se zase izučiš. Kadar pridejo. sinovi in hčere s sojimi otroki na obisk, se zopet razveselim in se domislim na letu.. ko sem tudi jaz svoje otroke go, odkoder se je delil živež za vse. Drug za drugim so umirali sla-bejši in taki, ki jim je zmrznil la ali oni ud. Zakopali so jih v sneg. Moči preostalim so vedno bolj pojemale. Končno jih je ostalo še sedem. In ko so bili nekega dne 48 ur brez vsakega živeža in so ležali tesno drug ob drugem v šotoru, se jim je zdelo, da slišijo tulenje ladje. Dva izmed njih, ki sta imela še nekaj moči, Sta se splazila po vseh štirih na bližnjo višino. Pogledala sta po morju in ker nista videla ničesar, sta se zvalila zopet nazaj proti šotoru. Toda k sreči se niso motili. Rešitev je bila blizu. Greely je na nekem kraju pustil napisano, kje bo po- msmmmmmmm Mi, kar nas je marjašarjev, odločno protestiramo, da bi se pomaknilo v Clevelandu čas za eno uro naprej. Ja, ljudje božji, kam bomo pa prišli s tem, vas vprašamo! že tako so večerne lire kratke, da ni za nikamor, pa nam jih hočejo še skrajšati. Saj komaj parkrat delimo okrog karte, pa je že napoved: here as obtala, ura je polnoč! Jasn dokaz, da žrtev v Afri- j jn če pomaknemo ure za eno Metka že na pirhe misli, pirhe ima močno v čislih, radovedna je na moč. Kje je še velika noč! IZ PRIMORSKEGA ki ni tako malo je apel tajništva fašistične stranke v Gradi-ški ob Soči, ki poziva starše in najbližje sorodnike padlih v vzhodni Afriki, da se čim prej zglase pri njih, časopisi se kljub temu, da vedo drugod povedati vse podrobnosti, pri tem omenujejo le na ta kratek poziv. Zadnji boji, ki so se in se še vrše so gotovo zahtevali od naših fantov mnogo žrtev, posebno še, ker je znano, da so se vsi nahajali v največji bližini fronte, v katero so morali sedaj brez dvoma poseči. Ne morem zato verjeti fašističnim časopisom, da so vsi naši fantje, ki padejo v Afriki res z navdušenjem padli za "pravično stvar." Pokazalo se bo to zlasti sedaj, ko bo žrtev mnogo in ko jih ne bodo mogli vseh sproti posebej komemorirati. —Štirje naši mladeniči pred vojaškim sodiščem. Reka, februarja, 1936. Federalno predsedstvo za predvojaške vaje je ovadilo tri naše mladeniče vo-jaškemu sodišču v Trstu in si-J cer: Ivana Zidarja in Uljančiča Franca iz Topolca pri II. Bistrici, I. Mikuletiča iz Vel. Buko-vice in Ladislava Jagodnika iz Vsi štirje so bili obto- —V nedeljo 1. marca zjutraj se je vrgel pod zagrebški brzo-\dak rojak Bernard Plahuta,! KCSez. star 28 let, doma iz Batuj na ženi zato, ker niso hodili k pred Vipavskem. Nesrečnega je vlak popolnoma razmesaril. Iz pisma, ki ga je pustil je razvidno, da je nesrečnega mladeniča gnala v smrt brezposelnost in nesrečna ljubezen. —V mariborski bolnici je v nedeljo 1. marca ponoči umrl rojak Mirko Klanjček, šolski upravitelj v Vučji vasi, doma iz števerjana pri Gorici. Zapušča ženo in dva otroka. —Gorica, feb., 1936.—Polagoma prihajajo iz Abesinije po-ročija o prvih naših žrtvah v afriški voji. Fašisti na Goriškem svečano komemorirajo in proslavljajo te žrtve, toda le nekatere izmed njih. Do sedaj so zabeležili italijanski časopisi namreč le tri žrtve, ki gotovo ne predstavljajo vseh sloven- uro naprej, bomo morali nehati že ob enajstih. Kaj se potem še izplača marjašat? Morda bo kdo kihnil: pa eno uro prej začnite! Ta je bosa! Kdaj ste pa še videli, da bi začeli marjašati pri belem dnevu? Se reče, saj vem, da bi bilo to našim ženicam kot s putrom namazano. Prav za prav bi najraje videle, da bi nehale pol ure prej, predno začnemo. Kakol-pak! Kje je pa našk pravica in enakost? Pa ne samo marjašarji bi bili silno in nečloveško prizadeti s tem prikrajšanjem časa, tudi naši otroci bi bili udarjeni. Zato se pa mi marjašarji, ki smo dobrega srca, poženemo tudi zanje. Saj je že sedaj vse narobe, kadar matere otroke spravljajo spat, recimo ob sedmih. Kaj pa bo šele potem, ko bi morali iti pod straž že ob šestih (po sedanjem času). Tako sodim jaz iz svoje lastne izkušnje oziroma iz izkušnje naše Johane, ki ima vsak večer z bebiko take pomenke in mora rabiti najbolj učeno diplomacijo, da se spravi otroka spat. Največkrat moram priti pa še jaz na pomoč in moram razglasiti sankcije v podobi sladkih obljub, ki bodo stopile v veljavo, če bebika ne bo šla ajat. Vedno se krega, da je že velika, saj zna zapisati že vse številke do 100 in tudi že ve, da mora biti na črki "i" pika zgorej ne spodaj. In tako je gotovo tudi pri drugih hišah, kjer imajo otroke. Zato pa mi, ki se štejemo Da je mogoče z mešanjem I za nekaj, slovesno protestiramo vojaškim vajam. Obsodbe sodišče še ni izreklo. -01- MEŠANJE TOBAKA JE OBOJE—UMETNOST IN ZNANOST tobaka dobiti določen okus —• vedno isti, sezijo za sezijo, leto za letom — je oboje : umetnost in znanost. Pred mešanjem mora biti tobak primerno postaran, kar traja poldruga leto do treh let. Samo par kadilcev naprimer spoznava, da pri kaji Lucky Strike cigaret uživajo najboljši tobak nekaterih zaporednih letin. Vsako sveže mešanje Lucky in zahtevamo, da ura naj bo tam kot je. Nič pa ne bi imeli proti temu, če bi jo vsako noč pomaknili za par ur nazaj. Aha, tisto pa že, tisto. Podpora, baj-gali če ne! Pridobivajte člane za S. D. Zvezo Strike tobaka vsebuje več nego skih fantov, ki so padli v Afri-! 100 različnih vrst, pridelanih ki. ■ na tisočerih raznih farmah, ne V GoČah pri Vipavi se'je vr- samo v Virginiji, Severni in sila svečana komemoracija za (Južni Carolini, Georgiji, Ten-padlim pešcem Antonom Žvok- nessee, Kentucky, Marylandu ljem iz Manč. Imenovani je | in drugih državah pa tudi v to- padel v Tembienu. Kaplan 62 egije "Isonzo" prof. don Nata-!e Altan je bral mašo, kateri jo prisostvovali roditelji padlega, številni domačini in vsi važnejši lokalni fašistični predstavniki. častno stražo ob ka-tafalku so imeli fašisti in škva-dra "Mladih fašistov," ki je dobila po padlem svoje ime. Starši so prejeli od Mussolinija 1,000 lir. Druga slična komemoracija se je vršila za padlim artileri-stom Habetom Valentinom iz okolice Idrije. Padel je tudi podoficir Colja Viktor iz Komna. Te tri žrtve fašističnega imperializma omenjamo kot prve, ker so bile posebno "odlikovane." Fašistični tajnik iz Gorice je namreč izdal ukaz, s katerim se krstijo po ena skvadra "Mladih fašistov" iz Vipave, Idrije in Komna z imeni padlih. Padla sta poleg imenovanih treh, kolikor so nam seveda podatki znani, še dva, in sicer Pec Evgen iz škocjana ob Soči, rojen 1910, padel 22. januarja v Tembienu, v bojih pri Amba Aradam pa je padel Josip bačnih deželah Macedonije in Ksantije na Grškem ter Smirni in Samsounu na Turškem, kjer raste najfinejši turški tobak. ■ Pravilno mešanje pomeni, da se je vsak košček tega raznega tobaka navzel okusa in duha vsakega drugega koščka ter dal v zameno nekaj svojega lastnega. Preiskovalni izvedenci skrbno preizkušajo vzorec tega tobaka pred nakupom, ponovno preizkusijo tobak pred mešanjem in po mešanjem — da za-jamčijo enotnost okusa ter vpo-števajo kislobno-alkalijsko razmerje, ki je tako potrebno za lahko kajo. Presenetljivo dejstvo je, da .se utegnejo listi iste tobačne rastline dosti bolj razlikovati kot pa listi različnih rastlin. Kemična analiza je pokazala, da vsebujejo gornji listi alkali-ja, precej rezek, alkalijski okus. Spodnji listi pa dajo kaji kislobnost. Samo srednji listi se približujejo v naravi najbolj milemu kislobno-alkaliskemu razmerju. V Lucky Strike cigaretah so rabljeni srednji listi. (Adv.) v SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI JOSIPA KAMIN ki je zatlsnil svoje blage oii dne :il. marca 1932. štiri lela :>o :iiinila, kar zatisnil si cčl; črna zemlja Te je zagrnila, ter naš za vselej je iocila. Bridka je loeitev t.a, kdor ne skusi, ta ne zna; mi smo to greko občutili, ko najdražje smo izgubili. Oče, sin, brat blagi Ti, vedno se spominjamo na Tebs mi; mirno spavaj v grobu tam. saj pridemo enkrat vsi za Teboj. Žalujoča hčerka Ulici, mati, bratje, sestra. Cleveland, O. 31. decembra 1036. KRIŽEM PO JUTROVEM Po cemikcm tertraikn K. M»j» Medved je bolestno zagodr-njal, stresal kopje, pa se ga ni mogel otresti, in je planil za be-jem. Koj sta mu dva najbliž-nja Kurda zasadila vsak svoje kopje v stran, pa le eden je zadel in še njegovo kopje ni obtičalo. Medved se je obrnil nad novega sovražnika. V tem se je be j vrnil, se pognal nad medveda in mu vrgel svoje drugo kopje, ki se je še globlje zasadilo ko prvo. Srdita žival se je vzpela na zadnje noge in skušala s sprednjimi šapami kopje izdreti. Dva druga Kurda sta se iznova pripravljala, da ga zabodeta. "Sedaj sir?" me je vprašal Anglež. "Da! Končajte mučenje!" "Držite mi konja!" Jezdil je bliže, razjahal in mi dal vajeti, že se je mislil obrniti k medvedu, ko je iznova zaprasketalo vejevje in drug medved je prilomil na po-zorišče. Medvedkinja je bila in le počasi je stopala, mladiča je imela s seboj. Večja je bila ko samec in njeno jezno godrnjanje! je bilo že bolj rjovenju podobno. Položaj ni bil brez nevarnosti. Na eni strani samec, na drugi samica, midva pa sredi med njima—J. Pa hladnokrvni master krilatih bikov se ni dal izbegati. "Samico, sir?" me vpraša. "Na vsak na način 1" "Well! Bom galanten. Dama ima prednost!" Veselo je pokimal, si porinil turban s čela in šel nad sajnico, s puško pripravljeno na strel. Koj si je porinila mladiča med zadnje noge in se zravnala, da bi sprejela napadalca s sprednjimi šapami. Lindsay se ji je približal na tri korake, ji podržal puško pred glavo, mirno in ravnodušno, kot bi streljal na podobo, in sprožil. "Nazaj!" sem mu zaklical. Pa ni potreboval svarila. V hipu je odskočil in pomeril za drugi strel. Ni bil potreben, medvedkinja je zamahnila s šapami po zraku, se počasi obrnila in se trepetaje zvrnila na tla. "Je mrtva?" je vprašal Lindsay . "Da. Pa počakajte še malo, preden se je dotaknete!" "Well! Kje je drugi?" "Tamle,!" "Ostanite tu! Dal mu bom drugo kroglo." "Dajte mi puško! Vložil bom nov naboj!" "Mi predolgo traja!" šel je na medveda, ki se je še vedno otepal napadalcev in kopja. Pravkar mu je hotel bej poslati novo kopje, ko je opazil Angleža. Prestrašen je obstal, mislil je, da je izgubljen. Lindsay pa je mirno počakal, da mu je prišel medved blizu in se zravnal ter ustrelil. Strel je pogodil, medved je bil mrtev. Vse je kričalo in vpilo. Psi so tulili in lajali, le s težavo so jim ubranili mrtvi živali. Anglež pa se je ravnodušno vrnil h konju, mi vrnil puško in dej al: "Vložite nov naboj, sir!" "Tu, vzemite konja." "Sem dobro opravil?" "Jako dobro!" "Well! Me zelo veseli! Je j lepo tod lio Kurdistanu, čudovito lepo!" Kurdi so seveda ves prizor z nemo grozo gledali. Tega še pač niso videli, da bi si bil pešec z eno samo puško upal nad dva medveda in ju tudi ustrelil. — Seveda pa se je master Lindsay tudi nad vse mojstrsko obnašal. Čudil sem se, da je bila medvedja družina še skupaj, kajti mladič je bil že precej odrastek Kurdi so ga ulovili in zvezali, bej ga je hotel živega vzeti s seboj v Gumri. Šli smo iskat medvedje ležišče. V najgostejšem grmovju je bilo in sledovi so kazali da je obstojala družina le iz samca, samice in mladičev. Eden psov je poginil, dva sta bila ranjena. Z lovom smo bili lahko zadovoljni. "Gospod," mi je dejal bej. — "Tale emir iz Frankistana je zelo pogumen človek!" "Je tudi res pogumen." "Ne čudim se vec, da vas včeraj moji ljudje niso mogli premagati dokler vas niso obkolili iz zasede." "Tudi tistikrat bi nas ne bili, da se nismo sami vdali. Tvoj prijatelj sem, nisem ti hotel ubijati tvojih ljudi." "Pa kako je le mogoče, dva medveda zaporedoma zadeti v oko?" "Poznal sem lovca, ki je vsako žival in vsakega sovražnika ustrelil v oko. Izreden strelec je bil in puško je imel ki ni nikoli zgrešila." "Ali tudi ti tako streljaš?" "Ne. Mnogo sem streljal, pa le v najnevarnejšem .slučaju sem meril v oko?" "Kje pa je druga medvedja družina?" "Vzhodno odtod, blizu Sera-ruja. Pojdimo!" Nekaj Kurdov je ostalo pri plenu, drugi smo jezdili dalje. Prišli smo v ozko sotesko, potok je tekel po njej. Ob njem smo jezdili više in više in više. Bej je jezdil s Haddedinom in z vodniki na čelu čete, midva z Angležem sva jezdila zadnja. Vsa zatopljena sva bila v najine pogovore in nisva opazila, da sva zaostala. Tedaj je počil strel nad nama. "Kaj je to?' je vprašal Anglež in po gledal. "Kurdov ni več videti. Ali so že na medveda naleteli?" "Ne verjamem." "Kdo pa strelja?" "Poglejva!" V tistem hipu je zaprasfclsta-lo gosto streljanje. To ni bil več lov na medveda. Naši ljudje so bili v boju. Pognala sva konja v skok. — Moj vranec je dirjal ko veter — pa je obtičal z nogo v korenini. Opazil sem jo sicer, izogniti sem se ji hotel, pa bilo je že prepozno. Vranec se je spodtakndl, se prekcpicnil in zletel sem čez njegovo glavo iz sedla. Tekom dveh dni sem že drugič padel s konja. Le da to pot ni sem padel tako srečno ko prvi krat. Butnil sem z glavo v kako deblo .ali pa me je udarilo pu škirio kopito — nezavesten sem obležal. Kako'dolgo sem ležal, ne vem Tudi ne, kaj se je z menoj zgodilo. šele silen sunek me je zbudil. Vse me je bolelo.. DNEVNE VESTI Trije mladiči priznajo, da so umorili zdravnika Chicago, 28. marca. — Policija je včeraj prijela tri mlade fante, katerih nihče ni nad 19 let star. Po daljšem zaslišanju so fantiči priznali, da so izvršili nad 200 roparskih napadov in vlomov, in da so ubili tudi zdravnika dr. Peacocka. Slednji je bil poznan specialist za otroške bolezni. Telefonirali so zdravniku dne 2. januarja, da je neki otrok nevarno zbolel in naj ga pride pogledat. Zdravnik se je ponoči napotil z doma in lopovi so ga čakali. Ustavili so ga v njegovem avtomobilu, ga oropali za $22.00, nakar so ga ubili. Imena mladih morilcev so: Emil Reich, Robert Goethe Michael Didich. in Moški volivci zedinjeni proti ženskam Rifle, Colo., 30. marca — V tem malem mestu, ki šteje 1287 prebivalcev, se vrši huda politična borba za mestne urade. Nastopilo je toliko ženskih kan-didatinj, da so bili moški prisiljeni pustiti demokratsko in republikansko stranko in se zedi-niti v eni sami "moški stranki." Vo.litve se vršijo 7. aprila. Na eni strani bodo ženske kandida-tinje, na drugi pa moški kandidati. Izvoliti je treba župana in 6 councilmanov. Hitler bo danes naznanil svoje načrte Berlin, 30. marca.—V torek bo prišel na dan nemški diktator glede načrtov Nemčije napram ostalim državam in glede prelomljene locarnske pogodbe. Hitler je oborožen z orožjem narod nega glasovanja in lahko naredi, kar se mu zljubi. Medtem se pa poroča, da so se sestali načelniki generalnih štabov Francije, Belgije in Anglije, da sklenejo, kaj bo treba narediti, ako Hitler zagrozi z vojno. Tako v Londonu kot v Parizu so skrajno pesimistični. Hoover uči republikance za bodočo kampanjo Chicago, 30. marca.—Sem je dospel nepričakovano bivši predsednik Herbert Hoover, ki je izjavil, da bodo letos republikanci zmagali pri predsedniških volitvah ako sprejmejo štiri poglavitne in naj boj potrebne točke v svoj program. Je rekel Hoover : Republikanci morajo predvsem dokazati narodu, da politika novega deala pomeni končno katastrofo za povprečnega I ameriškega delavca, trgovca in1 farmarja. Podati morajo po-. gumen in konstruktiven program, ki pripravlja resnični napredek za vse stanove. Tretjič,1 izbrati morajo najboljšega moža za predsedniškega kandidata, ki je v resnici zmožen voditi pred-1 sedniški urad. četrtič, sleherni republikanec se mora vrniti k svoji stranki in delovati za izvolitev svojih mož. Odlikovana Mrs. Ledbetteri Mrs. Elizabeth Ledbetter je že dolgo vrsto let načelnica Broadway javne knjižnice ki se nahaja na vogalu 55. ceste in Broadway. Te knjižnice se poslužujejo zlasti newburški rojaki, potem pa Čehi in Poljaki. Tekom dolge vrste let službovanja v knjižnici se je Mrs. Ledbetter dobro naučila poljskega jezika kot tudi češkega in dobro razume tudi slovenščino. Mrs. Ledbetter je ena najboljših voditeljic javne knjižnice v Clevelandu. Svoječasno je spisala celo zgodovino Jugoslovanov v Cle-velandu. Za zasluge, ki jih ima Mrs. Ledbetter za naseljence v Clevelandu, je bila že večkrat odlikovana. Vlada poljske republike ji je poslala že pred leti Haller jev red z meči, od čeho-slovaške vlade je pa dobila zlato svetinjo reda Belega leva, in te dni je pa dobila srebrno svetinjo od Poljske znanstvene akademije. Čas bi bil, da bi se tuli jugoslovanska vlada spomnila na to odlično ameriško kulturno delavko, ki ima mnogo zaslug ■■a kulturni napredek našega naroda. URADNE URE Uradne ure uredništva in uprave "Ameriške Domovine" so sledeče: v pon-deljkih, torkih, četrtkih in petkih: od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob sredah: od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ob sobotah : od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano Chicago, 111. — "Trinerjevo grenko vino jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih ah prebavnih uerednostih in lahko ga iskreno priporočam vsakomur." — Mrs. Susanna Pavlus. Nikarte delati poizkusov s kakim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Triner-jevo grenko vino, ki je tekom zadnjih 44 let dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zanrtju, plinom, slabemu teku, glavobolu, nemirnemu spanju in podobnim težavam. Pri vseh lekarnarjih. TRINERJEV EL1KSIR GRENKEGA VINA MOŽJE! Kupite svojo velikonočno opravo Brazis Bros. Clothes TOVARNA DO VAS OBLEKE POVRŠNIKI najnovejše mode že narejene Odprl sem oči. Visel sem med dvema konjema. Veje so bile pritrjene na njuna sedla in na nje sem bii privezan. Pred menoj in za menoj pa je jezdilo kakih trideset do zob' oboroženih ljudi. Nekateri so bili ranjeni. In sredi med njimi je .jezdi — master Lindsay, pa zvezan. Poveljnik četek je jezdil mojega vranca, tudi moje orožje si i je osvojil. Meni so pustili le srajco in hlače, Lindsay pa je razen teh dveh! najnujnejših kosov obleke smel obdržati še svoj ogromni turban. Bila sva ujeta, izropana, zvezana —. Eden jezdecev je slučajno obrnil glavo k meni. Opazil je, da sem odprl oči. 'Stojte!" je vzkliknil. "Oživel je!" (Dalje prihodnjič) I t T + * ■fr •f f + 4> * •S* * * •ž< * 4 4 * * * •i> % * * I * * 4« * * -S< * * * -H 4, * * t * $ 50 OBLEKE ^ POVRŠNIKI «P narejene po meri 1500 VZORCEV ZA IZBERO V NAJNOVEJŠIH VOLNAH Vozov, zensKel Brazis Bros. izdelujejo tudi obleke in spomladanske suknje za ženske, narejene po meri v vsaki modi, za samo $22.50 J. A. BRAZIS VPRAŠAJTE NAJPREJ PRI NAS! BRAZIS BROS. INC. 6905-07 Superior Ave. J. A. BRAZIS, Manager Podružnica na 404 E. 156th St. A. KASTEL1C, Manager Joseph Triner Company, Chicago Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Rd. HEndcrson 3113 MOBliK PREMOG IN TOt'NA POSTREŽBA Se priporočamo P. J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS Dekleta in žene Sedaj je čas, tla si izberete ali naročite fino spomladansko "STERLING" suknjo ali obleko direktno iz Sterling tovarne, po veliko nižjih cenah kakor kje drugje. Ker mi ni mogoče vas vseli obiskati ob pravem času, zato vas prosim, da me pokličete, pišete ali se oglasite, da pridem po vas in vas peljem direktno v tovarno. Se vam priporočam Benno B. Leustig 1034 ADDISON ROAD Tel. ENdicott 8505 TWILIGHT BALL-ROOM Najfinejša slovenska plesna dvorana > Clevelandu Dominik Krašovec, lastnik 6025 St. Clair Ave. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI ?RE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN BLAGE MATERE Karoline Maver ki je za vedno v Bogu zaspala dne 31. marca 1935. Leto dni je že minilo, kar ločila si se od »nas; ostala pa si nam v spominu, tolažbe nam kar najti ni. . V žalosti in v veselju misli nam nazaj hite, ko živeli smo tak srečno, a odvzel Te nam je Bog. Draga žena, ljuba mati, mirno spavaj pod zemljo, duša Tvoja naj pa srečo vživa v i'aju blaženo! Žalujoči sopreg, hčere in sin. Cleveland marca 1936. Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. O'. Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino! Odprto vsak večer do osmih, "v soboto do devetih NAZNANILO IN ZAHVALA S žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je za vedno v Gospodu zaspal naš nikdar pozabljeni soprog in oče Frank Sctunuclc ki je po desetmesečni kruti bolezni, previden z svetimi zakramenti zatisnil svoje, trudne oči 6. februarja 1936 v starosti 57 let. Doma je bil iz vasi Ponikve, fara Planina na Dolenjskem. K večnemu počitku smo ga položili 10. februarja na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se iz srca zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so nam bili v pomoč in v tolažbo v tem žalostnem času. Prisrčna hvala Rev. B. J. Ponikvarju za spremstvo iz hiše v cerkev in v cerkvi opravljene katoliške obrede z lepim, v srce segaj oče m govoru ter spremstvo na pokopališče, kakor tudi Rev. Andrew Andreyu in Rev. Max Sodji za asistenco pri sv. maši. Iskreno se zahvaljujemo vsem tistim, kateri so darovali za sv. maše za dušo pokojnega in sicer: družina John Seaver iz St. Clair, Pa., družina Sam Dombovich, Mr. Anton Grdina Sr., družina L. Bandi, Mr. John Gornik Sr., družina J. Oražem, Carl Ave., Mr. John Novak, Carl Ave., družina Brodnik, Mr. Frank Zupič, Mr. F. Race Sr., Mr. John Pianecki, Mr. Henry Zalokar, družina Anton Gregorač, Mr. John Suhadolnik, 61st St., Mr. Frank Telich, družina Joseph Hren, Mr. Rudolph Sajovec, družina Ivan Zupan, E. 120th St., Mr. Joe Gradižar, Mrs. M. Puc, družina Robert Stern, Mr. F. Miklauš, 61st St., družina Zakrajšek, 74th St., Mr. Joseph Agnich. Collinwood, družina Bartol, družina Nick Tome, Mr. Frank čebul, Mr. Lous Zakrajšek, E. 147th St., Mr. Stanley Bohinc, Mr. Bukovec iz Ball Ave., družina John Uiietič, družina Louis Zakrajšek, Bonna Ave., Mr. Joseph Avsec, E. 59th St., družina Zakrajšek-Pirnat, E. 63rd St., družina R. Bukovec, Mr. Frank škerl Sr., družina Anton Anžlovar, družina Anton Gliha, Bonna Ave., družina Martin Grimšič, družina Kasunič, "družina Joseph Pikš, družina John Hrovat, Edna Ave., M,r. Joe Sader Jr., Miss Josephine Klančar, Miss Tilie Potokar, Miss Jennie Mohorčič, Miss Pauline Berwar, Miss Jean Turk, Mike in Olga Vintar, Mr. Stanley Rapacz, Mr. Anthony Hosta, Mr. Rudolph Rožanc, družina JJrbas, girls from Richman Bros., Sister M. Carmeneita, Sister M. Francesca in otroci 5. razreda sv. Vida šole, soba 11, družini Lekše in Poklar, družina Sterbenc. Ravno tako se zahvajujemo vsem tistim, kateri ste okrasili krsto pokojnega s svežimi cvetlicami in venci in sicer: Mr. in Mrs. Charles Schmuck iz Brooklyn, N. Y., družina John Seaver, St. Clair Pa.,družina John Kure, družina Steve Jack-shaw, družina John Munijza, družina Lawrence Bandi, Miss Pauline Berwar. Za blag spomin svojemu krstnemu botru otroci: Alois, Mary in Annie Bandi, družina Traven, družina Tony Kure, družina Martin Grimšič, družina Terček, družina To-nejc, družina Louis Kostanšech, družina Anton Gliha, Spech Bros., Drill Team No. 50 SWU, girls from the Ohio Bell Telephone Co., dvojni oktet Zvezda, sosedje (neighbors) iz Schaefer Ave., društvo sv. Janeza Krst. št. 37 JSKJ, Forest City Brewing Co. Prav lepo se zahvajujemo vsem tistim, kateri ste dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za pogrebom in za vsako drugo potrebo. Ravno tako lepa hva-■ la vsem, kateri ste prišli kropit in čut v trudnih ponočnih urah, kakor vsem, kateri ste prihajali na osemdnevne molitve na dom pokojnega, ter vsem tistim, kateri ste se udeležili sv. maše in pogreba. Lepa hvala mladinskemu pevskemu zboru Slavčki in njih pevovodji Mr. L. Se-metu za tako lepo in milo petje ob mrtvaškem odru. Hvala društvom: sv. Janeza Krst. št. 37 JSKJ in sv. Antona Pad. C. K.qf O. za izplačilo bolniške podpore in po-sm/tnine. Lepa hvala pogrebnika A. Grdina in Sinovi za vso prijaznost in za tako lepo urejeni pogreb. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste so na en. način,ali riftjdrufi izkazali kot pravi in zvesti prijatelji nam in pokojnemu. Nikdar ne "boste* od nas pozabljeni. Naj vam 'ljul ji Bog stotero povrne. • : In Ti, neporabljeni soprog in oče, ki si se za vedno ločil od nas, dokončal si in prestal nadloge in križe tega sveta tei* se preselil v večnost, želimo Ti blaženega in večnega miru. Počivaj v zasluženem pokoju, nebeška luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo-ameriška zemlja. . . _ žalujoči ostali: AGNES SCHMUCK, soproga, FRANCES, poroč. KURE, ALBINA in KARO-LJNA, hčere; JOSEPH in EDWARD, sinova. Zapušča tudi brata Charlesa v Brooklyn, N. Y. in sestro Tillie v Montani. Cleveland, O., 31. marca, 1986. T^pjuainiii'i »»m ljubimec in Bloodov partner. Blood je ubil Levasseurja, da si je pridobil mladenko. Res, grda zgodba je to, ki vam jo pravim! Toda možje žive pač po različnih socialnih zakonikih in v teh krajih . . ." "Tako mora biti, da," je rekla, "ako so mu njegovi tovariši dovolili, da po vsem tem še vedno živi." "No, ta stvar je bila izvršena v poštenem boju, kakor mi je bilo povedano." "Kdo pa vam je povedal?" "Nekdo, ki je takrat ž njim brodaril. Neki Francoz, po imenu Cahusac, na katerega sem naletel v neki obrežni krčmi v St. Nicholasu. On je bil Levasseurjev poročnik ter navzoč na otoku, kjer se .je ta stvar završila in kjer je bil ubit Le-vasseur." "In dekle? Ali je rekel, da je bilo tudi dekle-nazv^če?" "Da. Bila je priča temu boju. Ko je Blood odstranil svojega tekmeca, jo je odvedel s seboj." "In tovariši ubitega so vse to dopustili? Oh, tej zgodbi ne verjamem. Ne morem ji verje- Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina Pristopite k Slovenski Dobrodelni Zvezi Glavno letošnje skupno potovanje amerikanskih Slovencev v staro domovino ;,e vrši na n. JUNIJA 193(5 aSi fc Hi * ' na novem orjaškem brzo-parniku ,f ^^i-j^^^^^^Sy^SK N O A N D I li I-11 s < - !• :■:.!