A / v - - "IP - - Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v o4.meriki BUTKRKD ^ SKCOND-CLABB MATTER, SEPTEMBER 21, 11)03, AT THE POST OFFICE AT KEW YOEK, K Y., UNDEE THE ACT OF CONGEESS OF MAECH 3, 1879. ŠTEV. 216. NEW YORK, V SREDO, 14. SEPTEMBRA 1904. LETNIK XL Japonska protestira. JAPONSKA ZAHTEVA, DA RU SKA KRIŽARKA LENA TAKOJ ODPLUJE IZ SAN FRANCISCA. Washingtonskej vladi se z izgnanjem Rusov nikamor ne mudi. Na križarki "Lena". JAPONCI SE JEZE. Washington. 13. sept. Kakor je bilo pričakovati, je Japonska že pro testirala proti mudenju ruske vojne ladije "Lene" v Ran Franciscu, Cal. Tamošnji japonski konzul je uradoma zahteval od zvezinih oblasti, da morajo vsled mednarodnega prava, poslati rusko pomožno križarko "Leno" jx) preteku 24 ur iz luke. Protest je naslovljen na tajnika državnega zaklada. kteri ga izročil namestniku državnega tajnika Odeeju. Tozadevni brzojav sporoča, da je dospela ruska pomožna križarka "Lena" dne 11. t. m. v San Francisco in zahteva, da ostavi luko tekom 24 ur. Rusi Imčejo popraviti parne kotle in stroje. "S lada sedaj zahteva, da se jej sporoči, koliko časa bode trajalo, da Rusi j>opravijosvojo ladijo. Vsekako pa ostane "Lena" več dni v San Franciscu. San Francisco, Cal., 13. sept. Ameriški podadmiral Goodrich je včeraj zajutrkoval z ruskim kapitanom Berlinskem in drugimi častniki na križarki "Leni". Poročnik Zotov izjavil je v imenu kapitana, da je "Lena" dospela zaradi tega v San Francisco, ker mora popraviti svoje stroje in parne kotle. Tudi drugače je parni k {»oškodovan, tako, da mora iti v ladjedelnico. Preanoga Rusom ne primanjkuje. Navigacijski častnik Speknev, kateri govori anirležki, je naznanil čas-ni-kim poročevalcem, da je ruska vlada poslala "Leno" v Vladivostok, da po končanej vojni pelje vojake domov. "Lena" se ne more bojevati. Tudi potrebuje nove parne kotle. Na krovu je bilo kacih 300 ruskih mornarjev. Med njimi je stal star duhoven, dolzih las in brade. Stal je nepremično kraj krovove ograje in molil tiho rožni venec. Krov se je za-mogel vsakdo neovirano ogledati. Tu je 25 topov. Washington, 14. sept. Iz San Fran-eisca, Cal., poroča admiral Goodrich, da je rusko križarko treba popraviti, toda uradniki mornaričnega uradane-čejo naznaniti o poškodbah na Leni. Kasneje je došlo poročilo, da bodo poprave na parnih kotlih in stroju trajale Šest tednov. Kapitan trdi, da potrebuje nove parne kotle. Ako mu oblasti v to privolijo, bode trajalo popravljanje osem mesecev. O tem poročilu so se posvetovale včeraj mornarične in državne oblasti in vse kaže na to, da bodo Rusom dovolile ladijo v San Francisco popraviti. San Francisco, Cal., 14. sept. Rusk« »križarko straži sedaj torpedolovka "Jones", ktera ostane na straži, dokler ostanejo Iiusi v luki. Ladijo morajo str&žiti, da se jej ne približa kak fanatičen sovražnik Rusije ali pa kak Japonec in je ne poškoduje, da Rusi ne dobe orožja in streljiva. Vsak čoln, kteri se bliža Rusom se mora vstaviti in naznaniti kaj vozi. Na japonski protest wasbingtonska vlada še ni odgovorila. Iz Evrope. NEKAJ O IZSELNIŠKEJ POGODBI NA OGRSKEM. — SIN NEMŠKEGA KANCELARJA BIS-MARCKA BOLAN. Nemčija zopet poviša svojo stalno vojsko za štiridesettisoč mož. RAZNOTEROSTI. Pšenica postaja dražja. Chicago, 111., 13. sept. Vsled ne-vgo«!nega poročila poljedelskega vla-dinega oddelka se je pšenica zopet podražila za 4 cente pri bušlju. Do prihod ujega maja bode veljala pšenica $2 bušelj. Saj tako zatrjujejo naši borzijani. Ko so včeraj odprli tukajšnjo borzo, je vsakdo povpraševal po pšenici, toda le malo trgoveev jo je hotelo prodati. Ljudje, kteri žele kupiti, so ponujali po 2 renta več, nego je bil knrz. Pšenica je draga, ker se je poletni pridelek zelo slabo obne-sel. Pridelek pšeniee zadustuje jedva za domačo potrebo in v raznih krajih bode celo treba pšenico importirati iz < anade. V severnej Dakoti, Minne-soti in na canadskem severozapadu je slana napravila mnogo škode. Osemdeset odstotkov pšenice je že požete. Tudi iz Des Moines, Water-town, Charles City in drczih krajev Iowe prihajajo tudi poročila o slani. Budimpešta, 14. sept. Ogrsko, zlasti slavjansko časopisje, jelo je objavljati zločine ogrske vlade, ktera nečuveno preganja one agente, kteri ne delajo za Cunard Line, ktera je kakor znano, monopolizirala izseljevanje preko Reke. Tudi v Avstriji se zgražajo nad iz-selniško pogodbo ogrske vlade z an-gležko parobrodno družbo. Pri prihodnjem zasedanju pride do važnih tozadevnih debat. Seoul, Koreja, 14. sept. Razstrelba. ktera je minoli četrtek usmrtila štiri mornarje, se ni pripetila na italijan-skej vojni ladiji "Puglia", temveč na križarki "Maripoto". Paris, 13. sept. Vladine oblasti so včeraj dopoludne prepodile redovnike "barnabite" iz njihovega tukajšnega samostana. Redovnike so pregnali z pomočjo policije in gasilcev ter nji-njihovih brizgalnic. Vrata in okna so bila izabarfkadirana^ radi česar so morali gasilci oditi na zid in skozi okna v notranje prostore samostana, od kjer so potem "menihe" izgnali na sveži zrak. Lima, 13. sept. Peruanska vlada je imenovala Manuel Alvareza Caldero-na poslanikom na Cubi. Zajedno bode Calderon opravljal tudi poslaniške posle v Washingtonn. Friedrichsrnhe, Nemčija, 14. sept. Knez ilerbcrt Bismarck, sin starega lopova, je nevarno zbolel. Njegova sestra in drugi sorodniki so dospeli semkaj. Zbolel je že minolo soboto, toda sedaj je neki tako bolan, da ni več upanja, da bi še okreval. Nekteri trdijo, da se je zastrupil z ptomainom. drugi pa pravijo, da ima raka. Berolin, 14. sept. Vlada bode državni zbor naprosila, da jej dovoli povišati stalno vojsko za 40,000 mož. S tem bodo dolgovi še večji. Y0JHE OPERACIJE POČIVAJO. -o- V Petrogradu so brez poročil iz bojišča; Japonci so še 30 milj daleč od Mukdena. KUROPATKIN JE DOBIL ZOPET DVA KORA NOVIH VOJAKOV IN 300 TOPOV. JAPONSKA KONJIČA JE BREZ NAJMANJE VREDNOSTI. — SASULIČ NI NITI RANJEN, NITI V JET. — V PORT ARTHURU JE VSE PRI STAREM. — RAJZNOTEROSTL Petrograd, 14. sept. Ker iz bojišča ni poročil o podrobnostih bitke pri Liaoyangu, in sedanjem položaju ob i.ionti, so ljudje nekoliko vznemirjeni. Radi tega so pričele po mestu krožiti vsakovrstne vesti o položaju Kuropatkinove vojske. Vendar pa ni-jedna teh vesti ni potrjena in se niti neve, od kje prihajajo in kdo se jih je izmislil. Znano je, da vojne operacije popolnoma počivajo in da v Man-džuru še vedno dežuje. O dnevnih dogodkih se ne poroča zato, ker jih ni, dočim ministersivo še ni objavilo podrobnosti o prvej bitki pri Liaoyangu. noli. Ranjenci, kteri so prišli izpred oblegovalnega mesta, pripovedujejo o groznem trpljenju jaj>onskih vojakov. Mnogo vojakov so Rusi z apnom oslepili, ko so se Japonci približali utrdbam. Vsled nezdrave vode je mnogo Japoncev zbolelo. * * # Petrograd, 13. sept. Vojno mini-sterstvo je sporočilo časnikom, da je v Angliji krožeča vest, da je bil general Sasulie zajedno z 3000 vojaki vjet, povsem neosnovana in navadna laž. Tudi poročilo iz Tokio, da" so Rusi v Liaoyangu streljali z dum-dum krogljami, ni resnično. DRZNI ROPARJI. Napadli so ekspresni vlak v Iowi. Davenport, la., 14. sept. Pet roparjev napadlo je ekspresni vlak Rock Island železnice, kteri je vozil iz Chi-eaga proti zapadu. Napad so izvršili kmalo popolnoči pri Lettsu v Iowi. Železne blagajne so razstrelili z dina-mitom, na kar so se z plenom na lokomotivi odpeljali. . Ekspresni uradnik trdi, da je bilo v njegovej blagajni le malo denarja, dočim zopet drugi zatrjujejo, da so roparji odnesli najmanj $10,000 do $20,000. Potnikom niso nič žalega storili. Tudi železnično vodstvo izjavlja, da so roparji našli v blagajni le malo denarja. Roparje sedaj zasledujejo deputyji, kteri so prišli na lice mesta z posebnim vlakom. Sledovi vodijo v Columbus Junction, kjer so roparji osta-vili lokomotivo. O proroku Dowieju. Waukegan, 111., 14. sept. Apostol in prorok sv. Elija. Dowie naznanja, da se bode prihodnji teden za dobo sedmih dni "zamaknil". Ves čas bo molil in se tudi nekoliko postil. Sedaj je naprosil tudi svoje ovčice, naj neprestano zanj molijo in naj bodo ves čas še bolj pobožni, kakor dosedaj. Kosciuskov spomenik. Chicago, 111., 13. sept Včeraj je bil velik praznik za tukajšnje Poljake, kajti v Humboldtovem parku so odkrili sj>omenik poljskemu rodoljubu Tadeju Koseiušku. Slavnostni govor je govoril zvezin senator Albert J. Hopkins, na kar so govorili tudi razni poljski govorniki. Udeležba pri slavnosti je bila ogromna, kajti navzočih je bilo na tisoče in tisoče Poljakov iz raznih krajev. Štrajk delavcev. Sharon, Pa., 13. sept. Delavci tovarne American Steel & Wire Works so pričeli štrajkati. Ko so prišli izdelovalci žice na delo, so jim nazna nili, da morajo delati za manjšo plačo, kojo so jim znižali za 10%. Na to so pričeli z štrajkom'. Štrajk proti trustu za jeklo. Yonngstown, Pa., 13. sept. Šlraj-karski stražarji oblegajo tukajšnjo tovarno trusta za jeklo, v kterej dela več sto neunijskih delavcev. Po štrajku mesarskih vslužbencev. Chicago, Tli., 13. sept. Danes je iskalo delo kacih 12,000 bivših vslužbencev mesarjev, kteri so vsled štrajka izgubili delo. Mesarji so pn sprejeli le 4S00 delavcev v službo. Mnojjo neunijskih delaveev ni prišlo več na delo, kajti mnogi so dobili delo pri železnicah. V klavnicah dela še kacih 14,000 neunijskih delaveev. Mala poročila. — Fred St rube, kteri je v aHvani, 111., umoril svojo ljubico Alice Hen-ningerjevo, ktera se ni hotela z njim poročiti, je bil obsojen v dosmrtno ječo. — V Chicagu, 111., je Randolph Amusement Co. naprosila mestni stavbi nsk i urad, naj jej dovoli spremeniti gledišče Iroquois v glasbeno dvorano. — V Erokine, Minn., je vničil požar sedem poslopij v trgovinskem delu mesta. O podrobnostih se ne poroča, ker je telefonska zveza razdejana. GENERAL KAULBARS. GENERAL MEYENDORF. Petrograd, 14. sept. Kuropatkin poroča, da se je večji oddelek Japoncev pojavil pri vasi Bianiupaza, 30 kilometrov jug;,iztočno od Mukdena. Tukajšnje oblasti so mnenja, da se Kuropatkin ne bode umaknil iz Mukdena brez da bi Japonce zapet ne napadel in tako njihovo število zopet za par desettisoče\ pomanjšal. V Muk-denu bode ustanovil 50,000 mož za obrambo mesta, dočim bode z glavnimi četami odšel k prelazu Tie. Po bitki pri Liaoyangu je dobil general Kuropatkin že dva kora (100,000 mož) novih vojakov in 300 topov. London, 14. sept. Ben net Burleigh brzojavlja iz Tientsina, da so Japonci v bitki pri Liaoyangu izgubili 30,-000 in ne 17,000 mož, kakor oni trdijo. Japonci ne znajo ravnati z konji in sedaj imajo na tisoče bolnih konj, tako, da njihova konjiča ni vredna niti novčiča. Sedaj pošiljajo proti severu nove konje. Iz Shanghaija se brzojavlja, da Japonci nimajo več regularnih in rezervnih vojakov, radi česar bodo sedaj mobilizirali domobrance. Petrograd, 14. sept. Baltiško bro-dovje odpluje par dni kasneje, nego je bilo določeno. To se je zgodilo vsled tega, ker še ni porošil iz Iztoka. Tokio, 14. sept. Napad na mesto Port Arthur, kterega so Japonci vpri-zorili 30. ivgusta, nispremenil položaja. \rest, da je ruska vojna ladij a " Sevastopol j" za vozila na mino, ni resnična. Ruske vojne ladije so sedaj vsidrane v istočnej portarthurskej luki. List "Džidži Sim po" svetuje vladi naj hiti z vzetjem Port Arthurja, ker potem, ko pride tjekaj baltiško bro-dovje, bode prepozno. Tukaj je ljudstvo zelo razočarano, ker Port Arthur še vedno ni padel. Vse priprave za slavnosti, ktere bi se vršile povodom padca Port Arthui^a, so sedaj preki- Admirala kneza Uclitomskega, poveljnika portart'Uurskegn brodovja, bode admiralileta odpozvala. Petrograd. 13. sept. Na bojišču se glasom semkaj došlih poročil, ni ničesar spremenilo in vesti, da general Ktiroki operira iztočno od Mukdena, niso potrjene. V kratkem odpotuje z novim vojaštvom na bojišče, general Ivani bars, kot zapovednik nove mandžurske vojske. Proti vojski generala Kurokija operira general Meyendorf, kterih slike objavljamo danes. Car je dobil iz bojišča več poročil, iz kojih je razvidno, da so se večje ja:ionske čete pojavile jugozapadno od ^""'.ikdena in da so oddaljeni še 30 milj od Mukdena. Požar v Latrobe. Idaho Falls, Pa., 13. sept. V West Latrobe razsaja strašen požar. Vse velike delavnice tvrdke George Williams so že uničene in sedaj je ves mestni del v nevarnosti. Tukajšnji gasilci so odšli tjekaj na pomoč. Vode jim primanjkuje. Vodo dobivajo le iz potoka. Več gasilcev se je že onesvestilo. Ribiči med seboj. St. J,din's, N. F., 14. sept. Med francoskimi in canadskimi ribiči se vrše skoraj vsaki dan dejanske sovražnosti. Minolo soboto je vsled francoske priprošnje neka angležka vojna ladija prepodila iz francoskega revirja canadske ribiče, ki so lovili rake. V petek je 14 franeoskih ribičev napadlo canadske s posebno ladijo, ktere ime so pa prikrili. Franeozje so odvedli vse ribe, ktere so Canadča-nje vjeli. VEDNO VEČ EVROPEJCEV. Obiskovalci Evrope se vračajo. Z vsakim parnikom, kteri prihaja iz Evrope v našo luko, prihaja večje število onih, kteri obiskujejo o poletju evropska letovišča. Vsi parniki so prenapolnjeni. Včeraj je dospelo v New York nad 2200 tacih potnikov, tako, da so imeli carinski uradniki vse polno dela in so morali njihovo število povečati z vslužbenei davčnega urada. S parnikom "Kronprinz Wilhelm" dospelo je 809 potnikov 1. in 2. razreda ter 711 potnikov medkrovja, ktere so prepeljali na Ellis Island. Z parnikom "Grosser Kurfuerst" dospelo je 727 kajitnih potnikov in 900 med-krovnih potnikov. Parnik "Finland" dovedel je 453 potnikov, "Morro Castle" 120 itd. Tudi na Ellis Islandu so imeli uradniki dovolj opraviti, kajti od 4065 potnikov vstalo je preko noči še 1200 osob na otoku. Newyorske vesti. ZAKASNELE UČITELJICE. — DI-NAMITNA BOMBA NA CENTRALNEM KOLODVORU. Nove policijske odredbe. — Pijane mačke. — Osemletni ropar. Čast vojne mornarice. 1500 GOLOBOV. Žrtev trampov. Omaha, Nebr., 13. sept. V Sidneyu Nebr., so trampje usmrtili čuvaja Fr. Wiserja od Union Pacific železnice. Nesrečnika so usmrtili, ker jim je hotel preprečiti kradnjo na nekem tovornem vlaku. Njegovo truplo so našli zjutraj kraj železničnih tračnic. Umorili so ga najbrže z komadom železa. Wiser je bil svoječasno cowboy in se ni nikogar bal. Star je bil G5 let. Morilcev naravno niso dobili. _ Kadar poSiljaS novce v staro domovino obrni se izvestno na: FRANK SAKSER 109 Green wvck St. H»w Yctk. Pri nas ne prihajajo le otroci prepozno v šolo, temveč — radi dobrega vzgleda — tudi učiteljice. Dasiravno se je Šola pričela že v ponedeljek, prišlo je več učiteljic še le s parnikom "Columbia" iz počitnic, ktere so preživele v raznih evropskih letoviščih. Bodo-li radi tega zaprte, ali bodo morale "stati" nam ni znano. — Na kolodvoru Grand Central so našli dinamitno bombo, ktero so pa v uradu gasilcev spoznali za navadno elekt rično baterijo, ktero je nekdo tam pozabil. — Mestna uprava je izdala novo odredbo, vsled ktere navadni vozovi ne smejo voziti po tiro vili pouličnih železnic. Voznik mleka, John Connors, kteri je že vozil, predno je policija mislila na take odredbe in poslala policijsko konjieo v dolenje mesto , je bil prva žrtev te odredbe. Ker ni ubogal necega jezdeca, so mu pri sodišču pojasnili, da mora za kršenje zakona plačati $1. Star irski "milkman" pa kazni ne more tako lahko plačati, radi česar je moral ostati šest ur v zaporu. Njegovega konja in voz je čuval pred City Ilallom najdebeleji policaj — toda zakon je triumfiral. — Pred hišo stev. 257, 3. ulica, je neki Josip Weiss dal mačkam, ktere so včeraj po noči slučajno tam koncentrirale nekoliko omamljivih praškov. Posledica je bila izvrstna, kajti mačke so skakale in plesale, kakor pijani Irci. Ker se je pa mačja predstava vršila brez policijskega dovoljenja, moral je Weiss plačati $5.00 kazni. — O starih, osivelih roparjih se več ne izplača pisati, pač pa o osem letnih. Osemletni Sam Fatman je bil že trikrat pri policiji radi ulomov. Ker je pa včeraj kradel iz neke hiše na Goerck St. za $100 blaga, ktero je potem prodal, je moral iti na otok. Ako bode "Samuel" tako izvrstno napredoval; zamore tekom 20 let postati ravnatelj kake banke ali pa predsednik transkontinentalne železnice. — Dva mornarja topničarke "To-peka" so včeraj zaprli, ker prosjačita po mestu. Mogoče je pa tudi, da sta le nosila uniformo, da bi tako več raprosjačila. V tem slučaju pojdeta na otok. — S parnikom "British King" do-pelo je v New York 1500 golobov iz Anglije. Skoraj vsi dolenji prostori parnika so bili polni gajbic, v kterih vsakej je bilo po 25 golobov. Na potu je poginilo le 7 golobov vsled medsebojnega pretepa. — Včeraj rano zjutraj pričelo je goreti v petna dstropnej tenementnej hiši št. 70, 1. ulica. Ogenj se je nepopisno hitro razširjal, tako, da se sedem osob ni zamoglo rešiti in so se zadušile. Dve osobi sta težko in več je lahko ranjenih. Ponesrečenci so stanovali v gorenjem nadstropju, od kjer se vsled dima niso zamogli rešiti. Stanovniki dolenjih nadstropij so se rešili z pomočjo policije. Policija je mnenja, da je kedo zažgal. Srečen oče. Wilkesbarre, Pa., 14. sept. "Vošim Vam srečo, Theodore Roosevelt", — tako se glasi napis na fotografiji, katero je dobil oče 25 otrok, od predsednika Roosevelta. Srečni oče se imenuje S. P. Swartwood, po poklicu železničar iz Mdunttain Top, blizo tukajšnjega mesta. Pred par dnevi je čital v nekem časopisu, da Roosevelt ljubi rodbine, ktere imajo mnogo otrok, na kar je poslal predsedniku imenik svojih otrok z natančnimi podatki o njihovem rojstvu. Zajedno mu je priposlal sledeče pismo: "Jaz sem oče petindvajsetih otrok in jednajstih vnukov. Ako mi pusti osoda, bodemo jaz, kakor tudi moji otroci, dne 8. novembra glasovali za Vas in Fairbanksa." Swartwood se je oženil 1. 1871, ko je bil star 18 let, dočim je bila njegova soproga stara 14 let. Vsako leto sta imela po jednega otroka in dvakrat po dvojčke. Sedaj imata že se-, dem let "premirje". "GLAS NAROBA" List slovenskih delavcev t Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. lastnik: Publisher: F^ANK SAKSE^, 109 Greenwich Street, New York City. leto velja list za Ameriko . . . Jj.OO " Poi leta............. 1.50 Xa Evropo, za vse leto....... 4.50 " "pol leta.......Z 50 14 " Četrt leta......1.75 V Evropo poSiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NAHODA" izhaja vsaki dan iz-ArzemSi nedelj in pramikov. "GLAS NAliODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on ?j:vcment. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in oso b nos t i se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poSiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejSnie bivali-tie naznani, da hitreje najdemo naslovnica. - Dopisom in poSiljatvam naredite naslov: "Gla« Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T*l«lon < 3798 Cortland. Baltiško brtdoyje. Stnlaj, ko odpluje rusko baltiško brodovj* proti Iztoku, bodo med tem, ko bodo vojne lad i je na potu, brez-dvomno nastala zopet zelo kočljiva mednarodna vprašanja o nevtralnosti, da ix »stane tako boj med Slavjan-stvom in Mongo I st v om tem nevarneji Nad stotisofi in stotisoči vT Mandžu-ru zbranega ruskesra in japonskega vojaštva, zbirajo se zopet zelo nevarni polil it-ni oblaki iz kterih zamore preje nego bi kedo mislil nastati svetovna kriza, ktere nekaka predstraža je m-ko-japonska vojska. Anglija izjavlja, da, ako se za easa potovanja ruskega vojnega hrodovja v iztočno Azijo pripeti kak flagran-ten slučaj kršenja nevtralnosti,, po stane položaj tak, da bode Anglija v sled pogodbe z Japonsko prisiljena, svojej zaveznici jK>magati. Točka 2. in 3. aniilo-jaiK>nske pogodbe z* dne 30. januarja 1902 se glasi: *'2. Ako bode ktera izmed obeh za veznic zapletena v vojno z kako dn. go državo, mora biti druga zaveznica strogo neutralna in skušati, da prepreči, da se zopet druge vlasti ne zje dinijo proti tej zaveznici." "3. Ako prične kaka vlast z so vra/.nostnii proti tej zaveznici, mora druga zaveznica njej priti na pomoč ter se z njo zajedno vojevat? ter z njo cporaznmno skleniti mir " Da je ta pogodba naperjena proti Rusiji, je bilo takoj jasno in ko je potem pričela Japonska vojno proti Rusiji. postala je točka 3. osodepolna za svetovni mir. Radi tega so tudi vse vlade hitele izjaviti svojo neutralnost kajti to je bilo za vsako najboljp Zato je bila tudi vsa Evropa vznemir jena, ko je nastalo vprašanje glede ] lovitbe ruskega črnomorskega bro-dovja po Bospom kot sovražen čin ptuje vlasti proti ja])onskej zaveznic'. Sedaj bode pa nastalo slično nevarno vprašanje, ako kaka ptuja vla^t za časa potovanja baltiškega brodovj« na Iztok krši neutralnost. Beseda "flagrantno" se zamore si ter na ra.) mora zopet uvesti pri vsej službi božji v riemanjski cerkvi staroslovenski jezik. To so torej točni ukazi, došli škofu Naglu iz Rima, ali doslej še ni izvršil ničesar, razven tega, da je poslal iz Ri«'manj drugam kaplana Krančiča, to pa že poprej 16. junija. — Ne le to, škof Nagi je celo rekel, da Ricmanjcem sploh ničesar ne da, in da se rajši odpove tržaško-koperski škofiji, nesro bi uvedel v Ricmanjih pri službi božji *;opet staroslovenski jezik. Zato pa sta cerkv; v Ricmanjih in v Logu še ve1 no zaprti, fcko*. ^Tagl se ne meni za ukaze iz Rima, kadar nu ti ne dišijo! KAKO SO PRIŠLI RUSI DO TIHEGA MORJA. (Konec.) Drugo podjetje te vrste je bilo odkritje Anadira. L. 1648. dne 20. junija se je odpravil vojak Semen Dežnev pa petindvajset vojakov in lovcev ž njim po morju iskat novih zemelj. Burja jih je odnesla po Iztočnem morju ter jih vrgla na breg nekaj nižje od reke Anadira. Raziskovalci so se podali od tukaj skozi nepoznate kraje do reke Anadira. Potovali so po pustetn in brezlesnem kraju, hrane jim je zmanjkovalo, zima je nastopila in niso mogli iztesati si hišice, zato so si izkopali v snegu jame ter v njih prebivali. Od 25 ljudij jih je ostalo samo 12 živih. Ti predrzneži so se od-potili gori po Anadiru; tukaj so se strnili z Anavli, bili se ž njimi, in čeravno je bil sam Dežnev ranjen, jih je vendar prisilil na plačevanje davka, Ti niso imeli kaj plačati, ker v tem kraju ni bilo sobolev. Vendar pa so Rusi našli tukaj dokaj plena, posebno mroževih zob. Dežnev je s svojimi tovariši postavil zimovišče na Anadiru; a za njim se je vzdignil drug oddelek iskat reko Anadir čez gore in sicer pod vodstvom Semena Motore in Nikite Se menova. Našli so Dežneva s tovariši ter so se ž njimi zjedinili. Za njimi pa je prišel tretji oddelek pod kaza-šk im desetnikom Mihajlom Staduhi-nom; ali Dežnev in Motora sta se sprla s Staduhinom, ker je ta osornorav-nal z onimi prebivalci, ki so že sklenili miren dogovor z Dežnevom. Dežnev je ostal nekoliko let na Anadiru in od tega časa so začeli zahajati v te kraje Rusi po suhem, zbirat mroževe zobe in kosti; Staduhin pa se je odpravil po suhem na jug od Anadira proti reki Akleju, stopil v zemljo Korjakov, s kterimi se je voje val. Od Korjakov je zvedel za reko Izigo, kjer je bilo mnogo sobolov. Z velikimi težavami je dobil les za ladje ktere si je iztesal s svojimi tovariši ter odplul v morje. Toda tukaj ga je burja nosila tri dni semtertje; jedna ladjica se je potopila. Po mnogih težavah se povrne Staduhin zopet v Izigo ter postavi tam trdnjavico; posrečilo se mu je, da ulovi korjaškega kneza ter tako prisili Korjake na pla-čanje davka v kožah od črnih lisic. Toda pičla obljudenost ni dopuščala, da ostane dolgo na Izigi. Poplul je k reki Tavuji, a od tod v zemljo Tnngu-zov, kjer je njegovo podjetje napredovalo. Rusi so plenili tunguške jurte (šatore kočevniške), zahtevali poroke in davek. Potovanja Stadu-hinova so trajala do 1. 1658. Njemu pripada čast odkritja severiega dela Ohotskega morja. Za njim so dohajali drugi oddelki v zemljo Korjakov, pobirali so kože črnih lisic in mroževe kosti, takozvane ribje zobe. Na bregovih Tihega oceana so bile postavljene trdnjavice na ustju reke Ulje in Ohote, toda tamošnji prebivalci dosta mnogoštevilni, se niso pokorjevali ruski oblasti. Ruski raziskovalci so začeli kmalu za Pojarkovim seliti se v večjih oddelkih na Amur v zemljo Daurov. To so bili dobrovoljci, ki so si iz svoje sredine izbrali načelnike. Oni so prisegli carju, dobili dovoljenje od vojvod ter šli potem iskat norih krajev. Tako se je odpravil 1, 1649. v daursko zemljo Larka Barabašeikov s tovariši, plul po Amuru, zmeril -reko ter zbiral vesti o narodih. Najbolj izmed vseh pa se je proslavil na Amuru s svojim podjetjem Jerofej Habarov. Odpravil se je v Dourijo 1 1648 s stotnijo dobrovoljcev, premagal pet mest, nabral različnega plena ter se vrnil v Jakutsk; a 1. 1650, spremljan od novih prostovoljcev, je udaril zopet na Amur, vzel mesto Albazin, potem pa se je obrnil leta 1651 doli po Amuru ter utrdil komarsko trdnjavico. Za sledom Habarovim so se vzdignili na Amur drugi ruski dobrovoljci in ob tej reki postavili celo vrsto trdnjavic. Leta 1653. so poklicali Habarova v Moskvo, a na mesto njega pa so poslali na "veliko reko Amur" uradnika Onufrija Stepano-va. Amurski kralj z vso Daurijo je bil 1. 1659 prideljen sodnosti mesta Nerčinska. Vsled osvojenja Amura so se sprijeli Rusi s Kitajci,kajti kitajski vladar se je smatral za vladarja in gospodarja tega kraja. Že leta 1654. se je odpravil v Peking po carski zapovedi bojarski sin Fedor Bajko v s ponudbo miru, pa je bil -dabo sprejet, ker se ni hotel držati kitajskih običajev, in njegovo poslarstvo je ostalo brez vspeha. Da odstranijo Ruse iz teh pokrajin, so nagovarjali Kitajci prebivalce, naj se izselijo iz bregov amurskih ,kajti mislili so, da se bodo potem morali Rusi umaknili radi pomanjkanja hrane. Vendar so se Rusi še dolgo držali na Anm. .i dasi jih je kitajska vojska vedno p i-padala in dasi je bil ubit sam Stepa-nov v neki bitki z njimi Ruske trdnjavice so Kitajci Pušili. Rusi s> pa druge zidali. L. 1660. je prišel na Amur zopet Ilabarov ter privabil semkaj nekoliko dobrovoljcev. Počasi fo se pričeli semkaj seliti tudi poljedelci. Med tem so pa drugi raziskalci prodrli do Zabajkalja. Baketov je postavil trdnjavice ob rekah Selengi in Ililki. Za njimi so drugi podvrgli Burjate ter jih prisilili na plačevanje lavka. Glavno mesto v tem kraju je bila irgenska trdnjavica, a oil 1. 1666 Selenginsk. Leta 1670. je nastal znamenit prepir med Rusi in Kitajci zaradi tega, ker je tungiški knez Gan-timir s štiridesetimi ljudmi svojih posestnikov prešel na rusko stran. Kitajci so smatrali to za povod vojske casus belli — ter zopet začeli napadati ruske trdnjavice Zaradi teh zadev se je podal poslanec, carjev pi-smonoša Spafari v Kino, pa se ie br-'Zvspešno vrnil. Na povrnitvi iz Pekinga 'je nagjovarjal nerčinskega vojvodo, da naj več ne vznemirja krajev okolu Amorja; toda ta želja se Rusom ni Izpolnila. Na bregovih Amura so se naselili novi vojaki ter delali trdnjave. Plemena, stanujoča na Amuru, Natki, Giljaki in ilrugi, podšunt ana od Ivitajcev, niso hotela nič več plačevati davkov, nego so neprenehoma napadala ruske trdnjavice. Vojna je trajala nekoliko let. Slednjič so bile leta 1685 skoraj vse trdnjavice porušene: ostalo je samo mestece Albazin pod zapovedništvom hrabrega Tolbuzina. Oblegan od mnogoštevilne kitajske vojske je bil Tol-buzin prisiljen pobegniti. Albazin je bil porušen, toda sledeče leto se pojavi zopet Tolbu/.in, ter ga vnovič popravi. Pa tudi kitajska vojska ar zopet pojavi pod Albazinom in Tolbn-zln'je bil v boju ubit. Mesto njega je nastopil atamanstvo Bejtom ter hrabro branil mesto proti sovražniku. Kar so iznenada dobili Kitajci uka?., da ustavijo vse vojevanje, ker se je približaval iz Rusije zopet poslanec Fedor Aleksejevič Golovin z velikim spremstvom dveh tisoč ljudi Kitajski car je tudi od svoje stkani poslal poslanstvo v Nerčinsk. Pri tem poslanstvu sta zavzemala važno mesto dva po kitajski oblečena jezuita. Španjo-lec Perejra in Francoz Cherbillon. Spremljevala je poslance vojska kakih 15,000 mož. V avgustu leta 1689. so se začele razprave med poslanstvoma v šotorih pod Nerčinskim. Te šotore je dal postaviti bivši ataman rna-loruski Domjan Mnogogrišnij, ki je bil v tem času že sin bojarski (plemič). Razgovore sta vodila jezuita v latinskem (jesriku.Raiskp *iec se je trudil z vp' ui silami, da odtrga Kitajcem č^ m večji kos zemlje, Kitajci pa so zat- a buniti proti Rusom sosedna plen ma, Burjate in Onkote. Vzdignili so se tudi s svojo vojsko ter so jim grozili. To je prisililo Golovina. da je popustil. Rusi so se odrekli Amura. Za mejo je bila določena reka Gorbica, ki se izliva v Šiljko. reka Argun od izvora do izliva v Šiljko in gora poznata pod imenom Ja-" blanovo gorje tik do Ohotskega morja Polkovnik Bejton, ki seje držal v Al-bazinu, je porušil po zapovedi Golovi- novi to mestece ter odšel s svojimi Rusi v Nerčinsk. Na ta način je bila A murska zemlja najskrajnejši del ruskih odkritij, po tridesetletnem posedovanju izgubljena za Rusijo do carja Aleksandra II., ko je bilo zopet celo Poamurje in mandžursko primorje odstopljeno Rusom (1. 1852—1860.) Pri odhodu v staro domovino se še enkrat poslavljam od vseh znancev v Aldridge, Mont., osobito pa od rojaka L. Zupančiča. Vsem skupaj kličem presreen: Na zdar in srečno! John Jaklič z rodbino. Kranjsko slovensko katoli&lco Pflj. tttYO svete Bartae Predno odpotujem v staro domovino -kličem še enkrat vsem dragim rojakom sosebno Tonetu Hrastu in A. Milavcu v Aldridge, Mont.,, iskreni: Živijo! — Z Bogom! Edvard Podobnik Pri odhodu v staro domovino kličem vsem rojakom in znancem po šir-nej Ameriki iskren pozdrav, osobito pa onim v Pittsburgu, Pa. Damjan Polanc O priliki mojega odpotovanja v staro domovino pozdravljam vse eenj. rojake in znance, sosebno pa sina ter ostale sorodnike v Great Falls, Mont., Živeli! Frank Uršič. KUKL Za 100 kr»n avrtr. valj a v« treba je dati 130.55 is k Uma ie IS centev sa postanino. ker mera kiti denaraa pošiljat« v registrira*. Krasni poštni parnik FINLAND odpluje 17. sept. ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KRONPRINZ WTLHELM odpluje 20. sept. ob 1. uri oppoludne iz New Yorka v Bremen. Poštni parnik NOORDAM odpluje 20. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA LORRAINE odpluje dne 22. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik VADERLAND odpluje dne 24. sept. ob 10:30 uri dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. Poštni parnik STATENDAM odpluje dne 27. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski parnik LA BRETAGNE odpluje dne 29. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik KROONLAND odpluje dne 1. oktobra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KAISER WILHELM II. odpluje dne 4. oktobra ob 11. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen. NAZNANILO. Slovensko, katoliško, podporno društvo sv. Jožefa, št. 17, J. S. K. J., je imelo svoje glavno zborovanje dne 14. avgusta t. 1., ob katerej priliki si je za tekoče leto izvolilo sledeče uradnike : John Stampfel, predsednikom; Simon Jaklič, podpredsednikom; G. G. Zobec, I. tajnikom; Matija Turk, II. tajnikom; Paul Rigler, blagajnikom. Gospodarski odbor: Martin Mohar, načelnik; John ČeŠarek in Luka Zupančič, odbornika. Bolniški odbor: E. Podobnik, načelnik: Frank Henigman m Štefa n Olacli, odbornika. Bolniški odbor za Horr, Electric: John Flerij, načelnik; Math. Fox in Jos. Turk, odbornika. Anton Kurent, redar. Zastavonoše: Anton Goltnik in John Češa-rek. Maršalom: Josip Cajnar. Finančni odbor: John Petek, Vencelj Ster-mec in Andrej Kavčič. G. G. Zobec, I. tajnik. Aldridge, Mont. POZOR R0JAXI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „Triglava'\ 617 So. Center Ave., blizu 19. dice, kjer točim pristno uležano ATLAS*4 pivo, izvrstni whiskey, iiajbolja^ vina in dišeče cigare, se pri meni na razpolago. Nadalje jfe vsakemu v zabavo na razpolago do bi o urejeno keglišče in igralnt miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve« vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodoSeit Končno priporočam ožjim rojakoik da me blagovolijo večkrat poČastiU s svojim obiskom! Mohor Mladič. >17 So. Center Av.t bllzo 19, ni-CHICAGO, ilAOiOm v Forest City, Penna In&orporirauo dnč 31. januarja 1902 t Pe^.sclTanUl ODBORNIKI: PreiT.-ednik: Josip Zalae, p. o. Box 547, r orest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. o. Box 478, Forest City, L tajnik: Ivan Telban, p. o. Box 607, Forest City, Vz. IL tajnik; Ivan Zioan, P. o. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Mtjhič, p. O. Box 537, Forest City, P& gospsdabski »t računski odbor: Josip boctwei.i star. p. o. Box 591, Forest City, pa a*=ton On.v p o Ves. 537, Forest City, Pa. iv^K Osali^, i', o. iiox 491% Forest City, Pa. Josip Gofsng, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Čosip Bucineli ml., P. O. Box »91, Forest City, Kaeol Z alar, P. O. Box 28, Forest City, Pa* Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Pbimož Mato^ P. O. Box 652, Forest City, Pa Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: tares* City, Pa. John Telban, P. O. Bos 60% Društveno glasilo je "Glas Naroda** Nižje podpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALDRIDGE, MONT., ▼ CHESTNUT, MONT., in tu odprl novo urejeni saloon, v kterem točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNIJSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKB. S spoštovanjem MARTIN RAUH, Box 58, Chestnut, Park Co., Montana. "GLAS NAROBA" prodaja X mt UmrtSkm: A m t o a B o k * k. 9o*U?odjt w družzuce Frank 8 m k ■ • r. 1771 St. Glair St., Cleveland. Ohio. John Snatariii. 1208 N. Cmm* tre St.. Joliet, HL Frank Gabrenia. Sit P«m St.. Jahnstowm. Pa. Frank A. Baudek. Milwaukee. Wim. m v - zaslužene denarje jenaj- I P7kn bol-je sigurno domu I ||£>V!U poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich StreeL New York Resnica je da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>olo-zen. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? ' Kadar je človek l>olsxn — moi-e »o zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opiSete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterim* se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor 1 " ' V začetki moje bolezni hut mras meje strelu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu m nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi nesomogli po-Revmatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. » bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdra-^el|s^e .V0*®^111 ozdravlena. vila in zdaj sem popolnoma zdrav.111 ^. J in gla-Toraj se Vam srčno zahvalim zato^a °z"ravljena. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živeL Maik Strah, 69 Arimont St Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik GuŠtin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skusek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, SounAN, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Collinsjamci za popolno ozdravljenje vseh bolesti: Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, £re-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcn, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito Isto v maternem jeriku in adresujte na * PROF. Dn E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK:. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. I ■ TO«,..,- Jugoslovanska Katol. Jeinota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA, tJlULDHTKL: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box IS8, Federal, Pa. L tajnik: JUBIJ L BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, T. O. B« 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Br ad dock, P*. IVAN PRIMO2I0, P. O. Box 114, Ereletli, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th Su, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 105«, Ely, Minn. Dopisi naj m blayov#ljj© peiiljati na L tajnika: Geo. L. Brecich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne poeiljatre naj m pošiljaj« blagajniku: Ivan Govže, P. O. IBox 505, Ely, Minn., in p« svojem zastopnika. Društveme glasilo je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 30. avgusta se je 7 južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Vmeriko 59 Slovencev. Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Črne France je zidarski pomočnik, a težko delo mu ni dišalo, zato je pustil zidanje in šel k Rudolfu Muhiču služit za hlapea in je 25. maj-nika ukradel balo blaga, 10. junija pa sodček piva. Dobil je 14 mesecev ječe s posti. — V Sibirijo mesto k naboru je šel Jože Pospišil. Doma je iz Drage, slovenskega jezika pravi, je nezmožen, pač pa zna rusko! Izgovarja se, da je bil bolan, da zato ni mogel priti k naboru pravočasno. Obsojen je bil na 7 dni strogega zapora z 1 poslom in v globo 10 kron. -— Štefan Mai-šič je 14. avgusta nalašč zažgal brzojavni drog, da je jel goreti. Dobil je 10 dni zapora. — Hudodelstva goljufije, storjene s krivo prisego, je bila obdolžena Marija Kek iz občine Drair;! pri Višnji gori. Stara je že 05 let. Ta je bila pri svojemu pastorku za gospodinjo. Zgovorjen pa je imela užitek. Pred pustom t. 1. je se pastorek oženil. Stara ga je tožila, da ji ni iial svežega svinjskega mesa. Prisegla je na to pri sodni ji v Višnji gori. Gospodar je pa trdil, da ji je vse dal. Pri obravnavi se je gospodar odpovedal pričevanju. Res je sosedi pokazala meso in rekla: **Vidiš, kako je slabo, kako slabo se je zaklalo." a to meso je prinesla iz čum-nate gospodarjeve. Ko pa je gospodar pozneje suho meso spravljal, opozorila ura je, da ji je še dolžan dati A, ta ji je pokazal gnjat. Ker mogle nič natančnega izpo-bila Marija Kek oproščena. Madjan, že fikrat radi tat-iin, doma iz Bukovce pri 11, je dne 1!). julija na semnju iki Ivo Nemasiču iz žepa polico. Za to tatvino ga je sond ilo na 15 mesecev težke poostrene z 1 postom na vsake tri mesece. — Okradli so Ivana Kanta rudarji: Gašper Dular, T-Iand Diir-feld, in Martin Senica. Prišli so v Salko vas v gostilno Ivana Jonka pit. V>edli so se k mizi, kjer je spal Ivan Kmet. Vedeli so, da ima pri sebi denar, ker je bilo prejšnji dan izplačevanje in ga okradli potem pa šli na stranišče in si tam razdelili. Bilo je 30 K. Srnini dvor dal je t tuli vsem enako kazi-n in sicer po dva meseca strogega zapora. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Na zatožni klopi je dne 30. av-£11 sta sedela 21 let stara detognorilka •lera Bi i eel j iz Dobrunj. V svoji zadnji službi pri mesarju Fr. Rodetu v Slapah je porodila zjutraj okolu I. ure dne 8. vel. travna t. 1. dete moškega .spola, katero je takoj po porodu vrgla v stranišče, ki je v zvezi z jamo, kamor se od stranišča in svinjaka izteka gnojnica. Kakih pet dni po tem dogodku je praznil gospodar zadevno jamo in pri tem našel truplo novorojenčka. Že prej so domači sumničili deklo, da je v blagoslovljenem stanu, a ta je to odločno tajila in vse spretno prikrivala. Tudi po porodu je takoj opravljala svoja navadna dela. K : t* j.- pa poizvedujočemn orožniku kakor tudi pred sodiščem svoje dejanje priznala in pristavila, da je to storila iz bojazni pred ljudmi, in ker si ni upala otroka preživeti. Že pred tremi meseci je sedela Bricelj na zatožni klopi, a takrat je sodni dvor ski' iil. H. uri ponoči je bil na Poljani pri Prevaljah na grozen način umorjen 31 let stari kmetski sin Tomaž Verčko. V gos'ilni se je spri 7. nekaterimi tovariši, ki so ga potem na cesti napadli. Pobili so ga s kolom in mu prebili črepinjo in nato so ga še z noži razmesaril i. Pač skrajna surovost in podivjanost. Nekaj sokrivcev so že prijeli, glavni zločinec, Jožef Ence, pa je pobegnil in se potika po gozdu okolu. Ziljsko narečje. Kakor se nam poroča, se je mudil kand. prof. Iv. Gra-fenauer v Ziljski dolini, kjer je preiskoval še natančneje ziljsko narečje. Umrla je v Dobrijah pri Guštanju Antonija Glinik, roj. Kočnik. Bila je velika dobrotnica ubogih in zelo priljubljena povsod. V Trbižu je umrl barvarski mojster Mat. Treu, ki bi v par mesecih dopolnil svoj lOOti rojstni dan. PRIMORSKE NOVICE. Tržaški namestnik Goess. Odstop tržaškega namestnika Goessa se je dne 30. avgusta ofieijozno razglasil iu torej ni dvoma o resničnosti te vesti. Dunajska "Zeit" imenuje kot kandidata dalmatinskega namestnika barona Handla in dvornega svetnika Schwarza v Trstu. Izpred sodni je v Gorici. — Na zatožni klopi je sedel Iv. Bitežnik iz Kanala, obtožen krive prisege. Pred leti je Bitežnikova mati zahtevala od Iv. Klanjščeka 0 gld. plačilo za delo na polju in sicer, da je orala šestkrat. Klanjšček je plačal, potem pa predložil drugi račun Bitežnikovi družini za oranje na njivah te družine, pa mu niso hoteli plačati. Klanjšček je tožil, in pred sodnijo v Kanalu sta prisegla mati in sin Bitežnik, da Klanjšček je oral le dvakrat. Sedaj pa je ovadil Klanjšček Bitežnika radi krive prisege, mati je že umrla. Bitežnik je rekel, da on je prisegel v dobri veri da je Klanjšček oral le dvakrat, sicer pa se ne spominja več, ker je bil takrat še deček star 10 let. Sodnija ga je oprostila obtožbe. — Oproščen je bil obtožbe javnega nasilstva neki Fort. Derossi,kije epileptik ter se je zoperstavljal redarjem v Korminu, ki so ga hoteli odstraniti od plesa, da ne bi storil kaj hudega, ker je pil. Pokazalo se je, da se je zoperstavljal, ko ga je napadla bolezen. V staro domovino so se podali: Rade in Mih. Kosanovie iz Pittsburg, Pa., v Krko; Ivan Katarinič iz Chicago, 111., v Kastar; Josip Knaus iz Jammison City, Pa., v Travo; Janez Devjak, Janez Mivc in Fr. Devjak, iz Indianapolisa, Ind., Janez Vičič in Matevž Mivc iz Richmond, W. Va., v Cirknico; Andrej Zafred, Mart, Horvat, Martin Kranc, Joe Nadoh, Mih. Cvetan, Fr. Cvetan, Andr. Paša, J. Čolhar v Št. Peter, Fr. Medved v Ost rožno, Ant. Žagar v Novo Šieo. Andrej in Jurij Gaber, John Eliaš, Jurij Doval, John Mazel v Oderberg, Fr. Vinišek, John Kovačič v Mokronog, J, Martineič v Št. Rupert, J. Ši-vee v Osredek, Marija Brozich in Janez Vič i, v Trnovo, Jože Šajn v Kne-žak, Mihael ' Jakob Šircelj v Čelje, Anton Penko v Barečje, Anton Kaluža v Kastenje, Jakob Kirn in Frank Gašperič v Prem, Rudolf Mihačič v Celje, Stefan Mele v Gorenjo Vas. JoV-n Šegee v Postojno, John Korošec v St. Vid; iz Fairmont, W. Va.: Anton Simeič v Rupe, -Tos. Iskra v Dol. Jelšane, John Sorina v Parjak; Lovrenc Dolenc iz Springfield, 111., v Poljane: iz TTniontowna, Pa., John in Martin Volk v Suhorje, Kari JevŠevar v Mirno, Fr. Švigel v Cesto; Martin Zadnik iz St. Louis, Mo., v Bloke; iz Clevelanda, O., Jakob Dolenc in And. Leben v Babno Goro, John Fajdiga v Zaklane, Damjan Sknl v Zagorico, J. Lunder v Velko Sleveo; Matija Lazar iz Claridge, Pa., v Zire; Anton Medved iz Forest City, Pa,, v Boštanj John Planinšek v Vel. Loko, Anton Zidar v Censvec; iz West Seneca, N. Y.: .Tn!m Maloš v Petrinjo, J. Tmm-betaš v Vel. Mlako, Jon. Nernet v Vi-lovitae, Ign. Šarkezi v Galovee; Ant. Ivngler iz Bi t tkivna, X. Y., v Veršec; iz Llovdell. Pa.: Fr. Uri)as na Rakek, Fr. Debevc v Bezuljak, J. Ivančič v Begunje, Tom. Jereb v Vir, Fr. Rav-šel j v Stari trg; Anton Smolič iz Goft Pa., v Trebnje. • O priliki najinega odpotovanja v stari kraj pozdravljava še enkrat vse znance in prijatelje v Aldridge, Mont. Frank in Ana Štuigelj. Povodom mojega odpotovanja .ia Kranjsko, se še enkrat tem potom poslavljam od vseh znancev in rojakov v Aldridge, Mont., sosebno pa od Luka Zupančiča. Anton Kurent. Na svojem po vrat k u v stari kraj se poslavljam tem potom še enkrat od vseh rojakovin znancev v Pittsburg, Pa., posebno pa od brata Domenika. Tvrdko Frank Sakser-ja priporočam vsem rojakom kar najtopleje, ker sem bil tu v resnici dobro in v popolno zadovoljnost postrežen Frank Hočevar. OPOZARJAM -VSE ONE ROJAKE, ki mi še kaj dolgujejo ter so odšli iz Salida, Colo., da mi naj kaj pišejo in poravnajo svoj dolg, Ako tega ne storijo, jih hodem naznanil z polnim imenom in tudi bivališču stare dežele in sicer po vseh slovenskih listih skozi celo leto. LOUIS KA-STELIC, Box 583, Salida, Colo. ZA ROJAKA ANTON Z ATT ZA iz Šmarja, je tu neko važno pisanje, po ktero naj nemudoma piše. Ako bi kedo izmed rojakov vedel za njegov naslov, naj mu ta sporoči, da mu ga pošljem. .LOUIS KASTE-LIC, Salida, Colo. Kretaiye parni ko y. V New York so dospeli: Ivronprinz Wilhelm 13. sept. iz Bremena z 1520 pot. Grosser Kurfuerst 13. sept. iz Bremena z 1G33-potniki. Finland 13. sept. iz Antwerpena z 1131 potniki. Dospeti imajo: Oceanic iz Liverpoola. Aurania iz Liverpoola. Patricia iz Hamburga. La Lorraine iz Havre Lucania iz Liverpoola. New York iz Southanmptona. Pannonia iz Reke. " Arabic iz Liverpoola. Ethiopia iz Glasgowa. Vaderland iz Antwerpena. Bluecher iz Hamburga. Statendam v Rotterdam. % Odpluli so: Majestic 14. sept. v Liverpool. Odpluli bode: Hamburg 15. sept. v Hamburg. Prinz Albert 15. sept. v Bremen. La Touraine 15. sept. v Havre. Pennsylvania 17. sept. v Southampton. Finland 17. sept. v Antwei-pen. Germanic 17. sept,. v Liverpool. Etruria 17. sept. v Liverpool. Germanic 11. sept. iz Southamptona Columbia 17. sept v Glasgow. Kronprinz Wilhelm 20. sept. v Bremen. Noordam 20. sept. v Rotterdam. Aurania 20. sept. v Liverpool. Oceanic 21. sept. v Liverpool. Bluecher 22. sept. v aHmburg. Grosser Kurfuerst 22. sept. v Bremen. La Lorraine 22. sept. v Havre. Arabic 23. sept. v Liverpool. Lucania 24. sept. v Liverpool. Patricia 24. sept. v Hamburg. New York 24. sept. v Southampton. Vaderland 24. sept. v Antwerpen. Koenigin Luize 24. sept. v Genovo. Ethiopia 24. sept. v Glasgow. Cenjenim «La ao voJakom HARMONIKE, ktere jaz izdelujem, t Washingto mu. patentirane u Ameriko. Delo j« izvrstno in solidna Cene m zelo oimke in sem prepričan, d* bodo sroaloi zadovoljni, ajtopleje se tpripoco&a * J ohm. Golob, m Brides St. Jell*. 23L The Savings Fund & Loan Ass'n of Pittsburg, Pa. 417 Fourth Ave. Pittsburg. Potrj eni kapital $1,000 0oo.oo. Pod nadzorstvom državnega blagajniškega oddelka. Posojilni blagajniški oddelek. C. B. L A AVTO N, predsednik. JAS. A. SMITH, poslovodja. JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., CleYeland, 0. Priporoča rejakoa svoja izvmte* VINA, ktera v kakovosti sadkriljm-jej® vsa druga ameriška visa. Rudeža vin* (C«nc»rd) proda jam po 50c calone; bele vino (Catawba) po 79c galea*. NAJMANJŠE NAROČIL« ZA VINO JE 59 GALON. BMKJETEO, aa ktarega aam im-portiral brinje iz Kranjskega, velja IS steklenic $15.0t. Brinjevec je najbolj« vrste, ker je žgane za isti aačiz, ka-k*r doma sa Kranjskem. NAItO &SAM JE PMLeŽrn BMC AR Za »bila zaročila s* pri pere ža JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, ft. Ako hoČeS dobro postrežbo z mesom in grocerij*, tako te obrni na Martin Geršlča, 301-303 E. Northern Av., Pieblo, Colo. Tndi naznanjam, da imam t zalogi vsakovrstno suho meso, n&mrtč: klobase, rebra, jezike, Šunke itd. Govorim v vzeh slovanskih jezikik. Priporočim se za obilni obiak. Lili Lepo nrejena SLOVENSKA GOSTILNA ▼ Ely, Minn., v kteri vedno to&m izvrstno pivo, fino vina in whiskey, prodajam tudi domade in importirane smod-ke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje v staro domovino in sem v zvozi s g. Fr. Sakser-jem v New Torka; rojake fcndi rad poztrešera v drozih zadevah glede voinjih listkov, posebno ako kdo leli koga sem vzeti, sli pota je v ttaro domovino. Z veleitovanjem -IVAN GOVŽK. GEORGE L. BROZICH, slovenski notar, Sly* Minnesota, j se priporoča Slovencem v Ely in i i ali staro domovino. Izdeluj« ke vrste prepisna pisma, poroštva J (bonde), polnomoči (Voflmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavaroval-J) nino pr~*i ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. XI £XX Frank Sakser^ 109 Greenwich Street, New York USTANOVLJENO LETA 1893. O O USTANOVLJENO LETA 1893. DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro do* movino. -Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in post. Sedaj pošljem IOO kron z,a $20.55 in*i5 centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. PA PORDOHNP I IQTI^P 1W izvirnih oenah 111 jwtnikom koli- * DI\Ul/i 1 C Llo I IVC kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj —--—-— mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihtrani dolarje. To je zel6 važno! Z velešto van j em FRANK SAKSER, IOQ GREENWICH ST., NEW YORK, N. V. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, daje druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon: 3795 Cortlandt Telefon: 3795 Cortlandt JU Milko Vigrii. No ela. Spisal dr. Stejaa. (Dalj«.) "Ali ste sli skozi Poreče tu mimo nas d«mu", seže mu Olga radovedna v besedo. "Tejja ne gospica, čeravno je todi pot bližja nego ondi, kjer sem jaz danes hodil.'' In zdaj jej opisuje, kako je došel zjutraj z Bele v 'Sinejo ves' in na kolodvor, potem pa v Celovec, kjer se je malo pri svojih prijateljih in nekdanjih šolskih tovariših pomu-dil in tudi nekaj malega za mater in sestro nakupil. Na to se je peljal na parobrodu do "Marije na Otoee" ter šel potem peš proti domu v Dole. "So bili pač mati in sestra Vašega prihoda veseli!" opazi naivno deklica vsa zamaknjena v Vogrina, ki je bil jako živobojno opisal svoje danaSnje potovanje. "Veliko veselje sem napravil materi in sestri ,da sem prišel domu. Vsaka mati želi sicer videti svojega otroka, ako ga jej osoda za dalje časa odtrga, ali take radosti, ki jo navdajala mojo mater, ko me je zagledala, ne vidi človek dostikrat. Že od nekdaj je mati mene najbolj ljubila. Prihranjevala je za-me vsak novec, ki ga je le dobila; odtrgala si je pri jedi in pijači, da je le imela meni kaj okroglega v roko stisniti, ako sem prišel dijak še ob praznikih domu. In ko sem mali fantek od nje slovo jetril, dala mi je vsakokrat darilo v lep papir zavito ter pristavljala brisoS si solze: "Milko, le pridno se uči, iz-ogiblji se slabe tovarišije in ne pozabi na Boga!" A tudi moje srce je bilo tedaj otožno, in debele solze so mi stale v očeh, kajti jemal sem slovo od preljube, dobre matere!" Tukaj obstane Milko z besedo in se obrne vstran, da zakrije pred Olgo solzo, ki se mu je bila utrnola. Tako je ganol spomin na mladostna leta raliločuteče, blago srce Vogrinovo. Ali Olga je bila s svojim bistrim očesom takoj opazila, kako je ganeno njegovo plemenito srce, ter je molče občudovala njegovo ljubezen do svoje matere. "In zdaj me najbolj boli", nadaljuje Vogrin, da ne morem svojej materi povn»oti, kar je zame storila. Srce mi od žalosti krvavi, če pomi-slim.da še tega dolgo ne bo dem mogel storiti, ako se mi še zadnja prošnja za profesuro odbije." "Čud im se", seže mu Olga v besedo, "da Vas je mati tako hitro od sebe piistila in ne obdržala doma. Jaz bi ne mogla svojega otroka več od sebe dati, ko bi ga ne bila tako dolgo videla." "Težko, prav težko me je mati že danes od doma pustila. Prosila me je, naj nekaj dnij pri njej ostanem, da se kaj zmeniva, ali to mi ni bilo mogoče storiti, ker strm bil grofu dal besedo, da pridem. A obljubiti sem jej pač moral, da jo v kratkem za dlje časa obiščem, kar hočem tudi storiti. Čas mi je pa doma čudno hitro potekel, in bojim se, da ne pridem dosorej k Vam, obkorej sem bil grofu priti ob ljubil." In zdaj pogleda Vogrin na žepntr-urico, a kako se prestraši, bilo je že tričetrt na osem, a on je bil grofu rekel, da pride gotovo že ob sedmih. Ali sedaj se ni Vogrin kesal, kakor dru gekraii, da ni, obljubljeni čas prestopiva i,ostal mo£-beseda. Zakaj te tre-notke čutil se je zopet enkrat srečnega in hit sam seboj zadovoljen Saj je pa tudi povedal gospici Olgi, da ima on mater, ki ga ljubi, a ob enem tudi spoznal, da bije v Olgi srce, ki čuti zanj in obžaluje njegovo osodo! A tudi Olgi je potekel hitro čas. Kakor ptičje žgolenje doneli so jej Vogrinovi glasovi na uho, in pozabila je, da čas mirno ne stoji, kc srečo uživamo. Ona kar strepeta, ko jej Vo-griu naznani, koliko je ura! Naborna sta oba vstala ter sla skozi vrt proti vili. Na vrtu je še deklica Vogrinu pokazovaia razne nasade, cvetlice in tudi utieo. Povedala mu je med drugim, da je zdaj i njen brat Rihard tukaj, in naposled utrga lepo dišečo rožico ter mu jo podari — v spomin današnjega sestanka. Med tem pa, ko je Olga na samot-1 nej klopici v gozdiči sedela, kjer jo je pozneje našel Vogrin, igrala je na al-, tani ostala družba svoj whist. S prva je imel baron Robert veliko srečo v igri, ali z Olgo ga je tudi ona zapustila; kajti hitro ko je bila Olga odšla, začel je slabe karte dobivati. Grofinja se je zategadelj večkrat pošalila, da mu je gospica Olga vso sre čo odnesla. "Vi, gospod baron, morate pač res imeti veliko srečo v ljubezni, kajti v v igri je nesreča Vaša tovarišica", rekla mu je večkrat grofinja. Te in druge opazke bile so pa ponosnega Madjara malo razjarile, in je postajal redkobeseden. Slednjič pa vsi uvideli, da ni baronu nekaj volji in da radi tega eeio malomarno igra. Zaradi tega so igranje ustavili ter se jeli med seboj razgovarjati. "Kje pa je Olga t*' vpraša naen- ___ krat tiho gospa Skenovska sina Ri-harda. "Jaz ne vem prav, kje je", odgovori Rihard. "Gotovo bode v utici, kajti igranje jej mrzi." Ta sinova izjava je mater potolo-žila. Bala se je namreč, da bi jo Robert po Olgi vprašal, a ona sama ne vedela kaj odločnega na to odgovoriti.. A zopet jej pride na misel, da bi utegnola biti Olga pri jezeru in se tam sniti z dr. Vogrinom; kajti grof Konarski jej je bil res naznanil, da pride Vogrin še le proti večeru, ali mati je bila to navlašč svojej hčer zamolčala. Zatorej pomigne zdaj Ri-hardu ter mu naroči, naj gre skrivši po Olgo in jej reče, da pride v dru-ščično, ker so že nehali igrati. Ostali so pa sedaj gledali z altane na jezero ter občudovali krasoto njegovo in cele okolice. Gospa Skenovska bi bila morala zdaj gostom vse gore, holme in cerkve opisavati. ali bila je v tej stroki slaba poznavalka. Tudi baron Robert ni vedel imen niti goram niti cerkvam, le o Dobrači je bil nekaj zinol; zakaj on se ne briga za take ničeve stvari, kakor je sam trdil. Ker ni mogel torej grof Konarski nič gotovega od svojih tovari-šic in barona Roberta zvedeti, reče naenkrat: "Tu bi mi pa zopet znal le gospod dr. Vogrin pojasniti! Kako da ga še ni! Zdaj je že tričetrt na osem, a obljubil pa mi je bil že ob sedmih priti. On je sicer vedno mož-beseda!" "Kmalo bode tu, kolikor jaz Vogrina poznam", pristavlja grofinja. "Njegova stara mati ga pač ni tako hitro od sebe pustila, kakor je on hotel. Saj veš, da ljubi vsaka mati svojega otroka in ga rada vidi Vogrir. pa že tudi dolgo časa doma ni bil, in torej ni čudo, ako se danes dalje poru udi." S temi besedami se je grof zadovo Ijil, a baronu Robertu so začele oči žareti. Tiho kakor tat po noči, ki s;.-približuje hiši, da bi kaj ukradel, vlekel je Robert vsako besedo, ki se je o Vogrinu glasila, na svoje uho! Zdaj si je raztolmačil vse. Vogrin je imel tedaj priti proti večeru — ob sedmih, in Olga ga je šla pričakovat. Saj je pa tudi ona bla njega in druščino okolu sedmih zapustila! Kakor ogenj na strehi bila je ta misel v njegovem srcu. Srd in gnev polnila sta njegovo dušo. Pesti je stiskal, in le groza in strah bile so njegove misli. Kakor Otelo nad Dcs-demono bil bi rad ves besen skočil nad Olgo in potisnil jej bodalo v dno srca, a njega samega bi zmel, da bi se raz-nesel kakor solnčni prah! (Dalje prihednjiJ.) Mad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV svetovni, prenovljeni ti SIDRO 9t Pain Expeller kot najboljši lek zoper EEUMATIZEH, POEQSTNICO, PODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. g AH O i 25d. ta 5 Oct. v vseh lekarnah ail prt F. Ai RicMer & Co. 215 Peart Street, New York. Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. J., potrebuje močno može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen. W SLOVENCEM TER & HRVATOM SE PRI- if $ * 1 POROČA IZKUŠENA i J jj i BABICA \ ^ ! \ POLONA MEVŽEK, t j 5 j 252 WILSON AVENUE, \ \ i? C * CLEVELAND, O. Peipisanl naznanjam rojake* HI« ▼amcem im bratem Hrvata m, da sem eiprl KO V SALOON, 1401 S«. 13ti St., OMAHA, NBBE., t kterem točim redne ereze svetevne-znamenite AHHAEUSER & BUSCH, fin* vin* in likerje. Na razpelage imam lepe dverane za veselice. T ekilen ebiak m pripereia J0STP B. PEZDIBTZ. ___ BENZIGER BROTHERS, Eim 0RK.N.Y.. t CINCINNATI. OHIO I CHICAfiO VII__Milili NEW YORK, N. Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE, t«l«f«n kadar *Mpei aa kako postajo v New York In ▼ei kako priti k Fa. Sjjlsbbju. Pokliči številko 3 Cortland in joveri slov enak«. POZOR^ SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bandc-rov, društvenih zaistav, znakov in rejjsdlj po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI ia SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisovsd Vam bode rojak g. Lupša. Gompagnis Generale Transaiiantique, \ Fraaccska parobrsdna družba HONE AUSTR1ACA Lil vozi direktno iz New Yorka do TRSTA ali REKE, S parniki "Frieda", "Gerty" ia "Giulia", kteri bo napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem krojn, električno luč in razne udobnosti za potnike. Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richard «& Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York:. 4 f" Nižje podpisana priporočam potuj oelei Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potnjoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FP1DA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. r.KT&A CHTA KAYnZ-FAfti8-8VIC9-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO I »tj* k«---------------------------IS.OOO t OB, II II . . . ■------------------IS.OOO ,, •> i« ........................i o. oca ,, u i, ......................lo.ooo , p - —■----.................... S-ooo >.------r—m--j — ...... ....... .... S-OOO t n L« Gucogne':, .............................. S.eoo „ 4UF Parniki odpljnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob it« ari dopoladne. Pamlki odpljujejo la priitanii&a it* 4S North River, ob Morton Bsfeel ; „Lm Lorraine", L« Savoie", ■rLa Tonraine", ,L'Aqoi talne", ,,L* Bretagne",. n La Champagne' >5.000 konjakih aaott, «5.000 „ „ is.ooo „ ' „ 16.000 „ „ ■• m J«000 1« it 9.000 •La Touraine *La Lorraine La Bretagne *La Savoie •La Touraine 15. aept. 1904. 22. sept. 1904. 29. sapt. 1904. 6. oktobra 1904 13. okt. 1904, *La Lorraine La Bretagna •La Savoie *La Touraine *La Lorraine 20. okt. 1904. 27. okt. 19*4. 3. nov. 1904. 10. nov. 1904. 17. okt. 1994. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Slam igeicij«: St BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Liine (HOLLAND-AMERISKA CRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjer.ih drŽav med NEW YORKOM in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. N00R0AM, parnik c dvojnim vija-kom, 12,500 ton. RYNDAM, parnik s dvojnim vija-kom, 12,500 toil. P8TSDAM. parnik t dvojnim vijakom, 12,500 ton. ST ATEN DAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim Vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrija, Radi cene glej na posebej objavljenih listinah, Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestUttj DUNAJ, L Kolowratnng 10. INOMOST, 3 Rudolfstr**. je. ' TRST, št 7 Prosta luka. BRNO, Krona Parniki o d j> 1 j u j p j o: Ia ROTTERDA M A vsak četrtek 111 iz NEW YORKA vsako sredo "i.m. ob 10. uri zjutraj. ________-. 1 HOLLAND-AMERICA LINE, S® Broadway, NEW TORE. 98-2 Bearborn St, CHICAGO, ILL CUNARD LINE f>arivik:i pljujejo med TRSTOM, REKOJNJEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz ifew Yorka dne 27. sept. 3904. odpluje iz New Yorka dne 11. okt. 1901. odpluje iz Yorka dne 25. okt. 1904. ULT0NIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem krojn in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. •; i I ifi- • -■ r"" ~ i : - e - - f mm ULTONIA MflHIA Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro mjen GOSTILNO, T kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE jMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride ^oreit City, Pa., naj na postaii ▼ -aia men »n gotovo bod« prišel do r _ in do c&ancev. Ako kedo po-treboic afc svet, na) «e name obrne. TMi fesi" »raj bodi« •roti k svojimi Marti« Muki 6, JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nej?o tli dni; prihod v New York pc dnevu. Oglasite se ralr C. M. COX UX. POST, Ass'J Tic.el Ageui. uty Tkkd Agat, 313 IN. Main St., Pueblo, Colo. T FRONTENAC, KAN8., imokrfioi j« snoj uatopnik Mr. La« peli Smikitc. Isumavajd deluje ie mnopu let s menoj in sva redne v najlepšem beglasjn, sate g* rojake« teple pripereeaca. Fr. T Braddeck, Pa^ in ekolici je nai zasteynik Mr. Icnac Mafister, 1141 Zacket Ave. .»etičnik je peeklaščes aa pekiranjs nareladne in predaje kaj is, ter ga vsem rejakem teple pri- Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenec Yaa pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Knpi ter post reži evojemn možu z lepiui kosom peeenke, kakor.šno dobiš pri Martin Geršicu, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 439 Union. EP Govori se v vseli slovanskih jezikih. Priporoča se rojnkora ia drugim bratom Slovanom Martin Geršič, lastnik. ____'____________________________ . _ __________