Izba j a vsak četrtek. Cena mu je S K na loto. (Za Nemčijo 4 K, ea Ameriko in druge tuje državo 6 K.) — Posamozno številko bo prodajajo ——— po 10 vinarjev.	■
S prilogama:
M kmečki dom" m Jasa Gospodinja".
Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu ^Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina, reklamacije in in-sorat.i pa: Upravništvu „Domoljuba*, —- Ljubljana, Kopitarjova ulica.—
Štev. 13.
V Ljubljani, dne 1. aprila 1915.
Leto XXVIII.
Veiikanoč leta 1915.
O Vseh svetih nam jc mrlo upanje, (la se bodo naši vrnili iz bojnih polj za Božič domov. O Božiču smo pokopali up, da se bodo vrnili za Veliko noč. Zdaj, ko je prišel ta veliki praznik, pa zremo s strahom v bodočnost, če se bo morda spolnilo, da nam jih d& jesen, ko se bodo spravljali pridelki z zemlje, obdelane povečini od ženskih in otroških rok.
O Vseh svetih in Božiču smo sicer že čutili nad nami težko usodo petmesečne vojske, toda ne še s tako silo kot pada na nas zdaj spomladi, ko so preštete in pretehtane zaloge naših živil in se pripravljajo vse roke, ki morejo še gibati, da obdelajo zemljo, ta naš up, to našo zmago.
Za te velike praznike nam jc naklonila vojskina sreča grenko darilo: najmočnejša avstrijska trdnjava Prze-mysl, ki je hrabro kljubovala 4 in pol meseca sovražni sili, se je morala uda-ti — lakoti. Doživeli smo prepričanje, da je največja sila nad človekom v boju in miru lakota, Hujša kot največji topovi, silnejša kot ogromne ladje in podmorski čolni, nevarnejša kot granate in šrapneli, da, hujša kot bolezen je ta tovarišica vojske in kuge. Brez grmenja topov, brez sabelj in pušk se ji odpirajo vrata mogočnih trdnjav, mest in dežel; milijonske armade, najmodernejše iznajdbe, najizkušeneiša sredstva ne opravijo nič proti nji.
Razumljivo je, da gledamo ravno letošnjo Veliko noč s podvojeno ljubeznijo, pa tudi s podvojeno skrbjo na zemljo, ki čaka pridnih rok, da vržejo vanjo semena. Oklici in lepaki oblasti, članki v časopisih, besede govornikov, vse, vse nas opominja, da more biti le skrbna ljubezen in dobro gojenje zem-
lje v sedanjem času naš rešitelj.
za taka premišljevanja ni časa sedaj, temuč samo eno je potrebno: rešiti, kar se da rešiti s pridnim delom, da nas nc zadene še hujše kot nas je!
Bolj še kot kdaj poprej je v teh resnih hudih časih navezan naš narod sam nase. Iz svoje lastne moči, stoletja obdan od raznih sovražnikov, sc je ohranil in ostal v moči, katero je pokazal ravno v tem času tako sijajno. Zato je po vsej pravici poudarno lahko izjavil naš dr. Krek na zadnjem občnem zboru »Zadružne zveze«: To leto je zgodovinsko v povestnici našega naroda, naše domovine in naših zadrug. Ta povestnica bo pričala, da je v tem viharnem letu živel doli na jugu narod zdrav, čil, krepak, razumen, močan sam v sebi, priden in vreden življenja. Morda ga ni naroda, ki bi v teh težkih dneh kljub vsem težavam in žrtvam in vsemu natolcevanju in neopravičenemu blatenju ostal miren in resen, kakor ravno naš narod.
Za nas je gotovo samo eno: če se posreči v ljudstvu ohraniti kreposti, ki so se gojile glede verskega in državnega življenja posebno v zadnjih desetletjih, potem, naj pride karkoli —- premaga nas lahko premoč, toda streti nas no more. Naša moč je vernost vsega slovenskega ljudstva. Oprti na to moč pa smemo upati, da pride tudi za naš narod dan vstajenja v boljše dni. Veiikanoč, ki bo ublažila trpljenje Kalvarije, na katero roma slovenski ljud, obložen s križem usode majhnega proletarske-ga naroda.
To zaupanje izražamo pri pogledu Nanj, katerega britko trpljenje nam je te dni tako živo stopalo pred oči kot morda še nikdar. Od meseca avgusta lanskega leta obhaja naš narod svoj postni čas, svoj misijonski čas, ki pretresa srca žalosti, ki pa postavlja pred naše duševne oči jasno kot še nikdar, vzvišeno podobo Onega, katerega 331et-no življenje na zemlji je bila sama dolga vrsta trpljenja zato, da je mogel obhajati vstajenje, s katerim je odreSil človeštvo.
Naj bo tudi nam čas trpljenja pot do vstajenja!
Letošnja Veiikanoč, ki bo kot še nikdar brez cvetja in petja, naj nas živo spominja, da sledi tudi v živijenju narodov, kot v življenju posameznikov, velikemu tednu velika nedelja.
Ne izgubimo tega zaupanja! Ne izgubimo tudi zaupanja v lastno moč, podprto z močjo Njega, ki je dejal o sebi, da je Življenje in Vstajenje!
vojske?
O vzrokih sedanje strahovite svetovne vojske še vedno pade tu pa tam kaka neresnična in nespametna beseda. Zdaj, ko so vse države objavile izvirne listine, ki se nanašajo na začetek tc vojske, bi pač že lahko utihnile nespametne in lažnjive govorice. Naša država ie izdala to zbirko, ki se ji zavoljo rdečkastega ovitka pravi »rdeče bukve«. Izšle so tudi v ljudski izdaji in se dobivajo menda po kroni. Naj na tem mestu vsem tistim, katerim je do resnice o tej tako važni reči, imenovane bukve toplo priporočam.
Kakor ie znano, je naša vlada po svojem bclgrajskem poslaniku, potem ko se je dognalo, da je sarajevskega umora kriva tudi uradna Srbija in da je s tem umorom v najtesnejši zvezi bila agitacija proti naši državi, ki je imela svoj sedež v Belgradu in ki so jo vodili visoki častniki in uradniki ter jo podpirali člani kraljeve rodbine, izročila zapisnik zahtev, katerih izpolnitev bi morala Srbija tekom 48 ur obljubiti.
Najslabotnejša je trditev, da so bile te zahteve prehude in iz rdečih bukev se čisto natančno izprevidi, da to ni res. Nasproti Srbiji jc bilo pač treba odločne besede zato, ker Srbija obljube, ki jo je dala leta 1909. ni držala, pač pa je ob tistem času, ko je izročil avstrijski poslanik srbski vladi imenovane zahteve, naš'minister zunanjih reči n uroči!'svojemu poslaniku v Petrogradu, v Londonu in v Parizu, naj pojasni, da so te zahteve popolnoma opravičene in da ne obesegajo ničesar, kar bi Srbija sprejeti ne mogla. Odločno pravi naša vlada, dti nefSe nobenega kosa Srbije dobiti pod svojo oblast, da torej neče srbske zemlje, srbske dežele glede na njen obseg prav nič zmanjšati; obenem tudi zagotavlja, da hoče vse stvari, pri katerih zahteva, da se srbska vlada res uda, v prijaznem cluliu ž njo vred izpeljati. Prav za prav so sc izpodtikali najbolj nad tisto zahtevo, v kateri je bilo rečeno, da se mora dovoliti avstrijski vladi, da ima svoje policijske zastopnike v Srbiji, ki Imajo pravico zasledovati tajno protl-avstrijsko agitacijo. Toda tudi v tem oziru je dal naš minister ruskemu ministru, ki sc je posebno hudoval radi tega, popolnoma zadostna pojasnila. P«Jv tistem zgledu, tako jc bil namen naše vlade, po katerem imajo Busi svoje policijske zastopnike v Parizu, ki s skupno policijo nadzirajo ruske anarhiste, bi tudi v zvezi z belgrajsko policijo sodelovali policijski uradniki našo države. Iz rdečh bukev je jasno, da ni niti ruski minister mogel reči, da bi bila kaka naša zahteva nasproti Srbiji neopravičena. In vendar je bukniln ta krvava vojska; hoteli so jo pač imeti.
Najbolj žalostno nas zadene iz rdečih bukev tista čudovita dobrodušnost In nevednost, ki se kaže iz naročil na-
še vlade londonskemu poslaniku, kako na i naš poslanik angleškemu ministru G rej u razloži zahteve, ki jih je država Srbiji stavila. V dotičnom brzojavnem naročilu l.m-mo namreč, da až m i ster misli, da bo t.rej najbolj in naj hhreje razumel, da nima Srbijo prav. In takrat je bilo med Rusijo. Fran jo in Anglijo že vse narejeno. Natan i o je Grej vedel že takrat, kako se bocela stvar zasukala, da bo zadivjala vojska, katere vihar še vedno ncoslabljeno divja do mala po vseh delili sveta.
Pregied po svetu.
Avstro Ogrska. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza jo poročevalcu turinške »Siampc« rekel: Čc natančno in popolnoma presodim sedanji položaj Italije in Avstrije, tedaj imam trdno upanje, da se bo vse mirno 111 prijateljsko rešilo. Na vsak način seveda želim, da bo sporazum stalen. Medsebojne življenjske koristi zahtevajo prisrčnega prijateljstva in plodovitega sporazuma, tisza je ovrgel govorice v slabem notranjem položaju, kar poli-jujejo dejstva sama. — Cesar jc zaslišal 25. m. m. zunanjega ministra v dolgi avdijenci. — Cesarski namestnik na Češkem grof Tinin je odstopil. Pravijo, da radi očesne bolezni. Njegov ha mestnik bo dosedanji namestnik v Šlcziji.
Nemčija. V nemškem državnem zboru sta soc. demokratična poslanca Ledebur in Schcidcmann napravila precej vznemirjenja, ker sta kritikova-la razne vojaške odredbe. Zbornica se je odgodila do 18. maja. — Soc. dem. poslanec Liebknecht, ki je žc večkrat v zbornici nastopal drugače kot njegov tovariš v stranki, in nj tudi glasoval za vojaške kredite, jc bil poklican kot čr-novojnik v vojaško službo. —
Vatikan. V soboto 20. pr. m„ kakor smo poročali jc umrl v Rimu po dolgi bolezni 831clni kardinal Antonio Agli-ardi. Njegovo ime se jc slišalo ob zadnji papeževi volitvi, bolj pa jc znan po svojem delovanju v Avstriji. Pokojni kardinal je leta 1892. prišel kot nuncij na Dunaj, kjer jc bil glavna opora ranj-kemu dr. Luegru, ki je ravnokar začel razširjati krščansko - socialna načela. Pokojni kardinal jc bil odločen mož in je ognjevito branil pravice in koristi sv. Cerkve. Ni sc strašil krika, da se umešava v notranje zadeve, ko je kol: dunajski nuncij govoril in navduševal ogrske katoličane proti civilnemu zakonu. Njegov nastop je povzročil padec zunanjega ministra .Kulnokyja. Pokojni kardinal je imel" veliko ljubezen do Avstrijo.
Italija. Pi efekt v Vincenci jc v nekem govoru izvajal, da sc mora poskrbeti za izseljence, ki so se vrnili domov. Samo v provinci Viccnca jih j,' nad 31.000 izročenih najhujši bedi Vlada jo nakazala 200.000 lir, a preskrbeti sc jim mora tudi delo. Na Bene-canskem se vrše vsak dan izgredi
ženske plenijo, ker so lačno. — Zadnje dni so se obnovili težki nemiri v Benet kali. Na tisoče brezposelnih, med njimi veliko žensk, jc drlo po ulicah in kri čalo: »Proč z vojsko! Dela in kruha hočemo!« Demonstranti so prisilni tiste, ki so šc delali, da so morali pri. Četi stavkati. Zapreti so morali skoraj vse trgovine, kor sc ljudje niso hali vojakov in so s kamni ranili IG vojakov | in karabinicrov. Položaj v Benetkah je nevaren. - Pri nedeljskih nadomesk nih volitvah v Bologni jo bil izvoljen s 14.267 glasovi nevtralistični socialist Brunelli proti liberalcu Marchescal-cliiju, ki jc dobil 5946 glasov. V Monte-chio, provinca Reggio Emilia, j0 dobil nevtralistični socialist Zibordi 6269 glasov, nevtralistični kmečki kandidat pa 4671 glasov. — Francosko časopisje poroča iz Rima: Železniška ministrstva Nemčije, Avstro-Ogrske in Italije so se posvetovala, kako naj sc ugodno rešijo prevozne ovire. Pariško časopisje pristavlja poročilu, da utrjuje vtis, da ostane Italija nevtralna.
Francija. Francoski general Pau, ki se je mudil zadnji čas na Ruskem, se vrne nazaj v Francijo. Neka Francozinja, ki je odpotovala v inozemstvo, opisuje razmere v Franciji lako-le: Cela severna Francija je opu-stošena, a tudi v ostali Franciji počiva vsa trgovina in promet. Trgovino niso vse odprte; tudi cerkve so slabo obiskane. Vsa Francija jc zelo pobita. -Belgijski kralj Albert je došel 18. pr. m, za en dan v Pariz, ker sc jc posvetoval z vodilnimi državniki. Zvečer se je vr-. nii v Ila vre.	:ji
.Anglija. Dne 19. pr. m. so angleški vojni stroški prekoračili 10 tisoč milk jonov frankov. — Adrniraliteta poroča: Od 10. do 17. pr. m. so nemški podmorski čolni torpedirali in potopili 10 angleških ladij (22.825 ton). Tri torpedi-rane ladje so sc še pripeljale v pristanišče. Odpeljalo in pripeljalo se je i razna pristanišča 1509 ladij. Odkar divja vojska, je bilo uničenih 9(i angleških trgovskih ladij in sicer so jih uničile 54 križarke, 12 podkopi, 30 podmorski čolni. Ribiške ladje niso vštete. - Mornarji v Aleksandrovem pristanišču v Ncvvportu stavkajo, ker so odklonili povišanje plač. Več ladij zato ni moglo odpluti na morje. — Štrajk-pristaniških dclavccv jo končan. Pristaniške oblasti in strokovna društva so sklonili dogovor o vojni dokladi. V pristanišču bodo kmalu zo-pet nastopile normalne razmere.
Rusija. Car jc odobril sklep ministrskega sveta, da sc vojni ujetniki porabijo za poljska dela. Poseben carjev ukaz daje zemstvom; pokrajinskim zastopstvom pravico, da v prvi vrsti delo na polju določijo ujetnike neiiom-ško in nemažarške narodnosti in J"11 Po odbitku za hrano plačnjo primerno dnino. — Listi poročajo, da so po izjavi finančnega ministra v ruskem senatu znašali ruski vojni slroški do l. marca 10 milijard rubljev. — Iz Pob'?-grada sc 22. pr. m. brzojavlja: Ru*Ua_ namerava uvesti monopol čaja. vžiga-
lic in petroleja in obdavčiti električen tok, izvzemši tok namenjen tvornicam.
__»No\voje Wremja« piše: V gosto ob-
Ijudein kraju Slawiansk, postaja želez-iiiške proge Pctrograd—Moskva, je izbruhnil logar. Epidemijo so provzro-čiti odtoki iz bolnišnice v Carjevem Se-lu, ki okužujejo vode v Petrogradu.
Srbija. Angleška vlada namerava prisiliti Grčijo, da dovoli prevoz francoskih in angleških čet skozi Grčijo. — Angleški general Paget se je pripeljal v soboto v Niš, kjer ga je sprejel s srbskimi generali Pasič. Angleški general je izročil srbskemu kralju in prestolonasledniku visoke redove, ki jih jc podelil angleški kralj. — Srbsko na-učno ministrstvo je prekinilo pouk v vseh ljudskih šolah. Učitelji in učiteljice pa morajo streči bolnikom. — Londonski dopisnik »National Tiden-de« poroča o razgovoru z znanim »kraljem čaja« Liptonom, ki jo z neko četo Hdečega križa prepotoval Srbijo. Epidemije v deželi strašno gospodarijo. V Nišu umre vsak dan med 100.000 ljudmi 300. Bolniki leže v bolnišnicah na golih deskah brez blazin in brez odej. Zdravniki se žrtvujejo do smrti. V bolnišnicah leže le moški, ženske poginja-jo bedno brez vsake pomoči v hišah, ("'.e se hitro ne pomaga, mora polovica srbskega prebivalstva umreti. — List »Heichspost« poroča iz Sofije: »Tukajšnji rusofilni organ »Mir« trdi, da je notranji položaj v Srbiji zelo kritičen; med Pasičevo vlado, ki sc opira na skupščino, in pa med prestolonaslednikom, ki se naslanja na armado, vlada odkrit boj. Prestolonaslednik je hotel večkrat kršiti ustavo, kar so spošno grajali. Na Pasičevo zahtevo je kralj poizkusil svojemu sinu resrentstvo odvzeti in tozadevna proklamacija na : srbsko ljudstvo je bila že pripravljena. Glavni vojaški stan se je pa temu uprl in zagrozil, da bodo zaprti vsi, ki hočejo ovirati prestolonaslednika na vladi. Pasičevo stališče je vedno težavnejše-deloma vsled nezadovoljnosti ljudstva z vojsko, deloma zaradi upornosti pre-stolonaslednikove. Živila v vseh mestih in vaseh so zasegli za armado, in dogodilo se jc že več revolt. Srbija ima sedaj armado 150.000 mož, ki so strogo ločeni od ostalega prebivalstva. Odgovornost za te vesti prepuščamo »Miru«, oziroma »Reichsposti«. — Politična korespondenca poroča, da so se posamezne srbske čete uprle.
Bolgarija. Min. predsednik Rado-slavov je ob zasebnem sestanku držav-nozborske večine izjavil, da namerava Bolgarija vztrajati s čakalno politiko do tistega trenutka, ko bi zahtevale koristi države novo politiko. Govorice o izpremembali v ministrstvu so izmišljene. — »Grazer Tagespost« poroča iz Rima: Navadno zanesljiva poročevalska »Agenzia« javlja, da je Turčija ponudila Bolgariji za zagotovitev prijateljske nevtralitete ozemlje do črte Enos-Midija. — »Coriere della Sera« je iz Sofije prejel enako poročilo, vendar s pristavkom, da ostane Odrin, grobišče sultanov, turški. — »Messagero«
priznava, da želi Turčija v tej smeri sporazuma z Italijo, vendar se bodo, tako meni list, turška prizadevanja razbila ob diplomaciji trosporazuma, če bo Rusija v Črnem morju odločno nastopila. — Listi poročajo, da jc angleški general Paget v Sofiji priredil slavnostni obed, katerega so se udeležili ministrski predsednik Radoslavov, dvorni maršal general Savov, načelnik generalnega štaba Fičev, poslaniki Angleške, Francoske in Ruske. Po obedu je bil general Paget v daljši avdijenci pri kralju. — Bolgarija je odklonila ponudbo, da se ji zagotovi mejna črta Enos-Midija, če dovoli izkrcanje dveh ruskih armadnih zborov pri Burgasu, da bi šla skozi Tracijo proti Carigradu. Bolgarija je pripravljena, da z orožjem brani svojo nevtralnost.
Nizozemska. List »Nieuwe van den Da"-« objavlja pismo nizozemskega zunanjega ministra dr. Laudona, v katerem odgovarja na vlogo, ki jo je podpisalo na tisoče oseb, v kateri se prosi kraljico, naj posreduje za mir. Minister je odgovoril: Vi in veliko drugih je naslovilo na kraljico adreso, v kateri se prosi, naj ponudi vladam vojskujočih se držav svoje posredovanje, da se sklene premirje v ta namen, da bi zborovala mirovna konferenca ali da bi razpravljali o korakih, da se doseže hitro mir. Na to adreso, ki mi io je izročila kraljica, vas obveščam, da se vlada popolnoma strinja s čuvstvi, ki jih izraža adresa in da goreče želi ob primernem času, kolikor ji bo mogoče, delovati v korist miru in složnemu sodelovanju narodov.
Švica. Zavezniki se trudijo, da bi izpodrinili avstrijsko in pa nemško trgovino v Švici. Angleški konzulati so dobili posebne trgovske zastopnike, francosko in rusko poslaništvo pa po-sebneera trgovskega atašeja. —
Belgija. Ameriški miljarder Rocke-fcller je ameriški družbi »Relievv Com-mission for Belgia« za vso nadaljno vojno dobo zagotovil mesečni prispevek po pet milijonov frankov.
Amerika. Iz Londona se poroča dne 20. pr. m.: Poročila iz Amerike o izvozni prepovedi za vojni materijal so neresnična. Pač pa se je sprejela postava, ki prepoveduje odpošiljanje premoga in drugih potrebščin iz ameriških luk nafeladjali vojujočih se držav. — Za velikonočne praznike je naznanjenih nad 10 tisoč ljudskih shodov Nemcev in Ircev, da protestirajo proti zavlačilni politiki VVilsona napram Angleški.
Svetovna vojska.
VOJSKA Z RUSI.
Przemysl.
Zdravje v Przemyslu je bilo do zadnjega časa izvrstno. V zadnjih tednih pa so se začele polniti bolnišnice po ljudeh, ki so zboleli vsled lakote. Tako se je zgodilo, da je končno ležal vsak drugi mož v bolnišnici.
V	četrtek pred sv. Jožefom je dobil vsak mož od zadnjih konzerv po dve. Drugi dan pa so poizkusili zadnji, brezuspešni izpad. Tiste zadnje konzerve so bile za mnoge izstradane vojake preveč. Prehitro so jih povžili in zato je marsikdo umrl, mnogo jih je pa obolelo. Po izpadu v petek so Rusi dve na-či silovito napadali. Rusi so mislili, da jim bo lahkota prodreti, toda vedno so bili potisnjeni nazaj.
V	noči od nedelje na ponedeljek ob 4. uri zjutraj so začeli Rusi zopet silovito napadati. Takrat pa so se začeli drug za drugim dvigati iz utrdb mogočni plameni proti nebu. Rusi so bili presenečeni in so ustavili napade, samo ogenj artiljerije se je še nadaljeval. Tako so začeli naši razstreljevati utrdbo za utrdbo. Iz praznih skladišč pa se je dvigal ogenj. Prebivalci Przemys-la so se zbrali na najvišjem mestu okrog grada na tatarskem hribu in so trepetajočih src opazovali strašni prizor. —
Na prostoru za zrakoplove sta se nahajala samo dva zrakoplova. Rusi so obmetovali ta prostor s šrapneli. Takrat pa sta se dvignila oba zrako-
Braniielj i'izemysla general Kusmanek.
plova sredi sovražnega ognja v zrak. Eden je zginil proti Krakovu, drugi pa v smeri proti Karpatom. Tisoč oči jim je sledilo.
Zrakoplovca sta gledala pod seboj strašno sliko: Vsepovsod iz trdnjave so se dvigali plameni, neki 30-5 cm top se je razletel na drobne kose. Vojaki so razbili svoje puške, da bi niti teh ne dobil sovražnik.
Nič kruha, nič moke, nič sočivja ni bilo več v trdnjavi. Tudi zadnje konzerve so bile porabljene. Samo še nekaj konj in ovsa je ostalo. Konje so pobili in razdelili mjso med ljudi, da bi imeli tisti kaj jesti do tistega časa, da jim bodo dali Rusi hrane. Oves so zmleli in ga tudi porazdelili med ljudi.
Poveljniku trdnjave so prinesli zadnjo nedeljo pečenega goloba-pismo-noša. Druzega razven konjskega mesa mu niso imeli dati. Poveljnik je pa poslal pečenega goloba nekemu ranjencu v bolnišnico. Tudi on je stradal z drugimi.
* * *
Po predaji trdnjave so izkazali ruski vojaki poveljniku Przemysla in njo*
3»

govim Častnikom »se časti. to niki so ka*ali največje oMu« pogum in hrabrost pondK
Ko ie hotel poveljnik pl. K. kakor ;o ;o pri predaji trdrc:
SK1 .. > -
da. oddr.:i svojo
mu je reklo: Gospod gene rti, ste se hrabro upirali naši preo sija želi. da ohranite sroj mec. hraber in vitežki sovražnik.
s ■.v:.'.".'.-, k.
re nava-sabljo scvražv.iku.
pol leia .ofi. KuBi':! - v
Neki ruski poveljnik regimente, ki se nahsia v našem u;-:raii!.TU. . z* pred dnevi iravii: Mi vc-mt». da so dnevi Frzemvsla Šteti. Przemvsl se bojuje pro-.i mnogo močnejšemu sovražniku iie.' «nv> mi. L a k o i a ?•:• oblegovalni top najtežjega kalibra. Junaki Frzemvsla bodo primorani pred tem sovražnikom odložiti orožje. V našem častniškem zboru prevladuje mnenje, da so mora v ujetništvu s hrabrimi branilci kar m ?l olj skrbno postopati Od najvišjega častnika do preprostega moža se bo lahko vsak prepričal, da znajo Bv.-i e i i ;.v i ke.
Ves- svet jo poln občudovanja za junaško posadko Frzemvsla. Tudi nam sovražno časopisje ne more tega prikriti. Časopisje nevtralnih držav piše , najlaskavejše besede livale in »lavo. j N. pr. laško časonisje: V listu - Popoio 1	igeneralni lajtnant Bom-
piani. da bode junaštvo branilcev Przemvsl;;. ka.ero so pokazali v bojih in prenašanje strašnega pomanjkanja v 2- lovini vo;-ke vseh dežel in vseh časov "oKranjen v na'jčastnej?em Spominu. — Lis; Tribuna piše, da kaže I . :.:;.;(. d., trdnjava šc ni izgubila svojega pomena, ako se jih hrabro in vztrajno brani. — List »Idea* pravi, da j. ohranila posadka Frzemvsla do zad-i -ra trenerka svojo vojaško moč ii. odložila orožje ne pred sovražnikom, tenm-č pred višjimi silami.
Švicarsko časopisje piše, da več kot je - orila trdnjava Przemvsl. se ne more od nobene trdnjave zahtevali. Hrabri posadki in njenemu ooveljniku no
more noben vojak odreči priznanja. ♦ ♦ ♦
Kakor vemo, je mogla posadka trdnjave Przemvsl občevati s svetom samo pomni zrakoplovov, ki so odnašali pošto in tudi marsikateri slovenski rodbini prinesli pozdrave od očeta, sina ali brata iz trdnjave. Kakor se zdaj zve. je bilo lekom zadnjega obleganja uničenih 12 zrakoplovov. Sedem zrakoplovcev je bilo mri vili ali pa ujetih.
• * «
URADNI PODATKI 0 PRZEMYSLU.
Fosadka šiela skupno 117.000 mož. — Topov je bilo 1050. — Pri zadnjem izpadu dne 19. t. m. smo izgubili 10.000 mož.
Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: V nasprotju k rr -kini poročilom o padcu Przemvs-ia pribiiuno naslednje podatke:
4i
R.. valine Frzemvsla so bile na povelj- brez poriva in pogajanj s sovražnikom no & davno in temeljito prf-r^vlionem porušenju vse,a vojnega materijala prepuščene sovražniku. Ma-uje .-»sel.;a jo zadnji teden obleganja znašalo:
4-.PO0 mc.ž pebcie in topništva, po 2 tretjini črnovojniških čet, od tega je edi c i 1C.CCC mož izpub ob priliki zart-jega izuada 19. marca, 15.000 moz na podlagi "zakona o vojnih dajatvah vpoklicanih in v vojaški oskrbi se nahajajo* ih delavcev, voznikov, koniskin hlapcev, nadalje železniškega in brzojavnega osobja; končno 28.CC0 možbol-aih in ranjenih v bolniški oskrbi. Trdnjava ie bila v splošnem oborožena s 1050 topori, od tega glavni del popol-Pcma zastaranih vzorcev iz leta 1S&1 in 1S75. kateri so bili tudi rravočasno r sestreljeni. Zadnji ruski napadi v noči od 21, dc 22. marca so bili odbiti, ker so bili topovi večinoma že razstreljeni, s pehoto in strojnimi puškami, kakor iedi ?. reka.erimi še na razstreljenimi lopovi vzorer. leta 1861.
trezno zabeleževati pridobitve iu jz„
bc, to je edino pametno.
» * *
List »N. Wiener Tagblatl oljjav-Ija celo vrsto dopisnic in pisem hrab. rili liorilcev iz Frzemvsla, od katerih ie nekatere prinesel letalec, ki je zadnjo noč, preden se je uničila trdnjava, za. pustil Przemvsl. Iz vseh pisem so vidi" kako velika telesna pomanjkanja jd posadka junaško prenašala, doki« niso bile povžite v>e zaloge. Tragično vpliva zagotovilo, da bi se trdnjava v nasprotnem slučaju držala laliko leta. Skoro vsa pisma pozivajo svojce, naj nikar več nc pišejo, ker se bo položaj
posadke kmalu izpremenil. Pisma v«f. , bujejo izpopolnilna poročila vojnih poročevalcev o zadnjih urah pred oille-tom i/. Przemysla. Po teh poročilih je bila že polovica posadke za -]"/.bo nc-sposobna. Kljub temu so bili ruski na-: skoki, ki so sledili izpadu dne 19. mar-i ca, z zadnjo močjo popolnon , miniti,
Pogled na Prze:uysl.
Fo teli uradnih podatkih jo bilo tedaj v Przcmyslu zadnji teden obleganja skupaj 117.000 mož, ki so bili v vojaški preskrbi. Iv temu je treba seveda še prišteti civilno prebivalstvo, katerega pa gotovo ni bilo posebno veliko. Ako odštejemo 10.000 izgub ob zadnjem izpadu, dobimo, da je prišlo v rusko ujetništvo 107.000 mož. med temi 45.000 delavcev, voznikov itd. ter 28.000 bolnih. oziroma ranjenih.
O padcu Przemysla piše dunajska »Information«: Največji dogodek zadnjega časa je padec Przetnysla. Nespametno bi bilo, če bi boleli podcenjevati njegov politični in vojaški pomen. Samo otroci smejo kaj tacegn, možje pa morajo imeli pogum, da gledajo' resnici v oči. Treba si jo pa tudi misliti, da se mora lo prenesti in dn so lake nesreče v vojski neizogibne. Ne omalovaževati lega, kar se je zgodilo, pa ludi nc izgubili glave, pač si mirno in
10.000 naših, temveč, da je bilo mrtvili samo nekaj slo mož, vsi drugi pa ila so ujeti, število ujetnikov znaša 1H tisoč mož. Poveljnika trdnjave generala pl. Kusmaneka so pr« peljali y Kijev. Njemu iu častnikom so pu.-tili, da so sablje obdržali.
VOJSKA Z ANGLEŽI.
V zadnjem času ie postalo tudi v loj čudni vojski nekoliko bolj živahno, ('■lasom angleških poročil jc bila potopljenih cela vrsta trgovskih ladij, mnogo jili pa pogrešajo. Angleška vlada )c ukazala časopisju, da v prihodnje i'e sme o izgubah angleških ladij nič dru-zega poročati kakor to, kar stoji v uradnih poročilih. Vsled tega bodemo o boju podmorskih čolnov v prihodnje najbrž" še manj zvedeli kakor smo doslej. Angleži so s številko izgubljenih ladij * zadnjem času še nekoliko po>kocn-Sedaj že sumi priznavajo, da lZg bili 175 ladij.
Razmerje med Anglijo in Ameriko ! jc ostalo isto kot jc bilo. Kakor kaže j,o ostalo glede blokade Nemčijo po | iuigleških ladjah samo pri papirnatih protestih od strani Amerike, ki dela v sedanji svetovni vojski dobre kupčije i zraven pa dere delavstvo, kar pričajo pisma, ki prihajajo iz Amerike.
VOJSKA Z FRANCOZI.
V	Alzaciji med Muhlhausnom in jilzaškim mestecem Ministrom so si Nemci po dolgih in težkih bojih priborili boljše postojanke. Skoraj 14 dni so so vršili boji za takoimenovani Reichs-ackerkopf, višino od 1000 m in za sosedne višino. Višino Reichsackcrkopf so zasedli Francozi žc začetkom vojsko in jo dobro utrdili. Zasedli pa so jo s svojimi najboljšimi četami z alpinci. 'ia višina je bila vedno Nemcem v nevarnost, zato so si Nemci mnogo prizadevali jo dobiti v svojo posest. Bilo je lo ležko delo, v malem podobno boju v Karpatih. Po dolgem času sc je vendarle posrečilo to višino iztrgati Francozom. Na obeli straneh so bile izgube velike.
V	Argonih in v Kampaniji je po-- f či lo v zadnjem času mirnejše. S tem ui rečeno, da jo hoj ponehal temveč samo tako hud ni kot je bil v zadnjem čast,, '-'o so Francozi napadali zlasti pri Lt desnilu in Nemci pri Soisonu. Zadnjič smo poročali, da so si Angleži osvojili kraj Nevv Chapelle. Sedaj sc pa j.: in i poročilo, da se je Nemcem posrečilo cn dol toga kraja zopet osvojiti. Prnvtako so naznanili Angleži, da so si osvojili kraj St, F,loi. Po dvadnevnem boju pa se je Nemcem posrečilo pridobili višino krog tega kraja. Po poročilih angleških časopisov so bile angleške izgubo zelo velike. 200 njih častnikov je padlo, 300 jih je pa težko ranjenih. Mož pa je padlo do 20.000. Tudi pri kraju Ncw Chapelle so izgubo zolo veliko, tamkaj so tudi Nemci izgubili 6000 mož.
Neki francoski zrakoplovcr. je letel čez nemško ozemlje in metal bombe. Nemci so to s tem povrnili, da so njih zrakopIoVi motali bombe nad mesti Pariz, t'al a is i. dr.
TURŠKA VOJSKA.
Dan 18. marca jo bil vroč dan. Ta dan so angleške in francoske ladje poizkusilo prodreti skozi Dardancle. Z c par dni prej je poizkusila križarka »Amethyst<; sc prebiti skozi. Ni pa prišla daleč, ker jc bila težko zadeta m primorana se vrniti. Tako proti 10. dopoldanski uri dno 18. marca se jc prikazalo v notranjih Dardanelah 16 velikih bojnih Indij ter so pričelo strašno obstreljevati tlardanelske utrdbe na desnem in levem bregu. Turki so odgovarjali tnko, da jo bilo nebo od obe-stranskega obstreljevanja popolnoma zastrto dima. Toča najtežjih topovskih krogel jc padala na obeh straneh. Najprvo so sc udeleževale boja angleške ladje »Kraljica Elizabeta«, »Infexible«, »Agamcmnon«, in »Lord Nolson«. Te ladje so obstreljevale forta Kilicl Bahr
in Čanak. Ladji »Triumph« in »Princ Jurij« pa ste obstreljevali fort Darda-nos. Proti 12. uri pa se je pripeljalo francosko brodovje, obstoječe iz ladij »Suffren«, »Gaulois«, »Charlemagne« in »Bouvct«. Tudi te ladje so začele obstreljevati forte. Forta Kilid Bahr in Sramezicli sta močno odgovarjala. Vse ladje so bile večkrat zadete. Ob 1. uri so vsi fort,i ustavili obstreljevanje. Ladji »Vegcance« in »Majestetic« sta pri3li za njimi, da bi nadomestili šest bojnih ladij v morski ožini. Ko je francosko brodovje obstreljevalo forte, je zadela ladja »Bouvet« na mino in so potopila v treh minutah. Ob 2 uri 36 min. so začele ladje zopet obstreljevati forte, iz katerih sc je zopet otvoril ogenj. Ob i. uri 9 min. je zapustila laclja »Irresis-t.ible« bojno polje, močno nagnjena na stran. Ob 5. uri 30 min. se je potopila. Ob 6. uri 5. min. ji je sledila v morsko brezno ladja »Ocean«. Skoraj vsa posadka jc bila rešena. Ladja »Gaulois« je bila močno poškodovana, ladjo »In-flexible« je zadela granata v prednji del. Poročila pravijo, da se je potopila tudi ladja »Afrika« in neki torpedni čoln. To so težke, milijonske izgube, toda tudi vrednost za katero se je vršil boj jc milijonska. Ako se podjetje posreči, bodo izgubljene milijonske vrednosti dobro naložene, ako pa ne, bo angleška pomorska moč znatno oslabljena.
Angleži in Francozi vidijo, da sc jim bo težko posrečilo s samimi ladjami vzeti Darilanole in Caiigrad. Zato poskušajo na vso mož, da bi s suhega prodrli proti Carigradu. Turki imajo baje krng Carigrada zbrano moč 500 tisoč mož. Da bi imeli dobro opirališče za čete, voini materija] in druge potrebščine, so Francozi in Angleži, ne da bi kaj vprašali, zasedli otok Lemnos, katerega so Grki vzeli Turkom pred dvoma leti. Grki s tem seveda niso posebno zadovoljni.	*
Iz drugih bojišč ni nič posebnega poročati.
Na Kavkazu in v severni Perziji so brezdvomno Rusi na boljšem kot Turki. Od sueškega prekopa tudi ni nič poročil. Pač pa prihajajo iz Egipta, in sicer iz Sudana in Korilofann, poročila o uporih ondolnega prebivalstva proti Angležem.
VOJSKA S SRBI IN ČENOGOFC5I.
Iz Niša sc poroča: Glasom uradnega poročila so jo 10. t. m. vršil artilerijski ogenj med Belgradom in Zo-munom. Sovražnik se je posluževal izključno le velikih topov. Istočasno so je otvoril iz Oršove ljut. ogenj na paše postojanke. Poškodovanih ie bilo več ladij, ki so ležale pred Ada-Kaleh, in v luki Dorhova porušen most. Istega dno ob 8. zvečer so Srbi otvorili artiljerijski ogenj tudi iz Smedcra. Večje škodo ni bilo nikjer.
»Posli Ilirlap« poroča, da je letalo nad Zcmunom sovražnikovo 'ot alo Blcriotovega sistema. Letalo jc letalo tako visoko, da ni moglo ničesar opaziti.
Uradno se poroča 25. t. m.: Na južnem bojišču so sc zadnji čas vršili posamezni artiljerijski boji ob Donavi in Savi.
Splošen položaj je neizpremenjen.
»Grazer Tagblatt« poroča iz Bero-lina: »Lokalanzciger« je dobil iz Pariza sledeče poročilo: Po semkaj došlih vesteh iz Niša so avstrijske čete 19. in 20. marca vnovič obstreljevale Belgrad, vendar napravile le materijalno škodo, Srbska artiljerija je odgovarjala. Prav-tako so je pri Oršovi čez Donavo razvil artiljerijski boj, ki se je vršil tudi pri Smederevu.
Graški listi poročajo iz Bukarešte: »Univcrsul« piše: V nedeljo popoldne med 10. in 12. uro se je vršil med srbskimi četami, ki sloje na gorovju Kosjak in Gerorin, in mod avstrijskimi četami, ki so na liribovih Alion in Ju-panič, artiljerijski boj, katerega so pričeli Srbi. Okoli poldneva so na obeh straneh ogenj ustavili.
Dne 19. marca so Avstrijci brezuspešno silovito obstreljevali črnogorsko postojanko na Lovčenu. Avstrijska letala so priplula nad Grahovo in Lov-čen in metala bombe na črnogorske četo. Nič izgub. Albanci so streljali na Črnogorce, ki so šli v Meduo. Eden mrtev, trije ranjeni.
Tedenske novice.
Letošnji velikonočni prazniki padejo skupaj z ruskimi velikonočnimi prazniki, kar je posebna redkost. O Božiču si jo sv. oče prizadeval, da bi sc za praznike sklenilo premirje med vojskujočimi se državami. Rus tega ni hotel, češ, da obhaja Božič pozneje kot katoličani. Sedaj pa je naneslo, da bodo katoličani skupno s pravoslavnimi obhajali velikonočne praznike. Ali bo Rus hotel, da bo te velike dni mir na bojiščih, to bomo kmalu videli.
Deželni fjlavar dr. šusteršič — častili član »Kmečke zveze za Ljubljansko oiio.ieo«. V nedeljo 21. marca jo izročila dcputacija »Kmečke zveze za Ljubljansko okolico« deželnemu glavarju dr. Šusteršiču krasno izdelano častno diplomo društva. V svojem lepem nagovoru je poudarjal načelnik »Kmečke zveze« poslanec Dim-n i k javno delovanje deželnega glavarji!. Deželni glavar dr. Šusteršič jo v svojem odgovoru poudarjal, da je zlasti sedanji čas pokazal odločilno važnost kmečkega stanu za državo, deželo in narod. To jc sedaj jasno tudi tistim, ki doslej tega priznati niso hoteli. Njemu — deželnemu glavarju — je bilo od prvega hipa dalje, ko je pred 25. leti stopil v javno življenje, jasno, da koristno delo za naš narod zamore obstajati v prvi vrsti samo v delu za kmečki stan, ki je glavni steber države, dežele in naroda. — Sedaj, v teh resnih časih, mora biti obrnjena vsa naša skrb za to, da ohranimo, kar so ohraniti da — ko pa z božjo pomočjo
D'
zašije zopet solnce miru, bomo zastavili vse sile za nov, doslej nepoznat napredek kmečkega stanu. — Deželni glavar se je najprisrčneje zahvalil za izkazano mu izredno čast, poudarjajoč, da vidi v tem priznanje svoje dobre volje, ki je in bo vedno veljala kmetu!
Kmečka zveza za ljubljansko okolico ie na svojem občnem zboru izvolila velerodnega g. Frana Povšeta, ko-merčnega svetnika, deželnega in drž. poslanca itd., za svojega častnega člana vsled obilih zaslug, ki si jih je stekel za zvezo samo in pa za prebivalstvo ljubljanske okolice. V nedeljo, 2L marca, mu je deputaciia Kmečke zveze, katero ie vodil deželni poslanec M. Dimnik. izročila častno diplomo.
Deželni glavarji pri ministrstvu. Dunaj, 23. marca. Na posvetovanju deželnih glavarjev južnih kronovin v Gorici se je izvolilo kranjskega deželnega glavarja dr. Šusteršiča, štajerskega grofa A t h e m s a in goriškega mons. dr. F a i d u t t i j a . da pri ministrstvu dosežejo, da bo vpoštevalo nasvete in predloge glede preskrbe južnih pokrajin. Konferenca je trajala skoro dve uri in glavarji so podrobno utemeljevali, da žitna in močna množina 240 do 300 gramov ne zadostuje. To množino bi bilo treba na vsak način zvišati; seveda bi morala vlada v ta namen nakloniti večje množine moke. Z ozirom na poljsko delo je odposlanstvo zahtevalo, da se kolikor mogoče ozira na potrebno živino, ki jo kmečko ljudstvo posebno letos tako rabi za delo. in naj se zato ne rekvirira. Drugače kmetje ne bodo mogli dovolj in prav polja obdelati. — Ministrski predsednik grof Sturgkh jc pozorno poslušal te nasvete in izrazil svoje zadovoljstvo nad vnetim sodelovanjem avtonomnih deželnih načelnikov pri reševanju vprašanja preskrbe, kar je vladi eelo dragocena pomoč. Vlada pa sedaj če ne more povedati, kakšne množine moke in koruze bo odstopila deželam, ker vlada še nima nobenih zanesljivih podatkov o tem, kakšne množine bo imela na razpolago. Ministrski predsednik je tudi omenjal skorajšnjo na-redbo, ki bo urejevala porabo moke in kruha. Posamezne deželne vlade bodo po svoji previdnosti same določile, ali naj se krušne karte vpeljejo povsod ali samo po večjih krajih. Ministrski predsednik, notranji in poljedelski minister so izjavili, da bo vlada po možnosti upoštevala želje goriškega posvetovanja.
V vojni žitni prometni zavod na Dnnaju jc imenoval notranji minister med drugimi za člana zavodovega pri-sedniškega sveta državnega in deželnega poslanca in predsednika Kranjske kmetijske družbe komerčnega svetnika Franca Povšeta in deželnega poslanca, veleposestnika barona Apfaltrer pl. Apfaltrern.
Ponarejeni d vel; renski bankovci. Ljubljanski uradni list poroča: Zadnji Čas krožijo v prometu ponarejeni dve-kronski bankovci iz leta 1914., ki so si-Oi
cer slabo uspeli, a se vendar zelo širijo. Modra podoba je slabo "vedena, izraz glave t rji nego na pravem bankovcu, gSoširana rozeta s številko 2 je man] izpolnjena in se razlikuje v črtali, ljavi podtisek na sprednji strani kaže vodoravno. ravno črtkanje. medtem ko ]e na pravem bankovcu črtkanje izvedeno v valovitih črtah. V besedilu so pa napake: na levi strani zgoraj, kjer je navedena vrednost v deželnih jezikih, stoji v tretji predzadnji vrsti »Dvue Krune« namesto »Dvije Krtine«; desno, v ogrskem besedilu manjka po besedi »Buda«veznica »Buda-«, v besedi »Kor-manvzo« manjka akcent na črki »a« m v besedi »Fotanaesos« je na črki »0« samo ena črtica. Končno ima ponarejeni bankovec na nemški strani datum 3., na ogrski strani pa 5. avgusta.
Novi grobovi. V Št. Juriju nad Humom ie umrl oče vojnega kura ta č. g. Andreja Martinčiča Tomaž Marti n č i č. — V Doleh pri Litiji je umrla znana gostilničarka Ana F a k i n. — V Novem mestu je umrla I v a n a R a -mor. — V Ljubljani je umrl rusinski župnik I v a n M v h a 1 č u k. Vsled žalosti, da mu je umrl sin na pegastem logarju, ga je zadela kap. — V rezervni bolnici v Sarajevu je umrl Jernej Golob, posetnik in trgovec na Ložu pri Otaležu.
Padli junaki. Na severnem bojišču so padli: Ivan Furlan iz Opčin pri Trstu, notarski kandidat dr. Maks Abram, praporščak 17. pešpolka Viljem Dolschak, nadporočnik Ignacij Hočevar iz Kamnika. — Iz zanesljivega vira se poroča: Pri ruskem nočnem napadu od 19. na 20. marca so padli sledeči fantje, oziroma možje 7. lovskega bataljona: poddesetnik J c -zeršek Josip iz Siare Oselice nad Škof jo Loko (strel v trebuh); četovodja Ježek Ivan iz Št. Vida nad Ljubljano (strel v pršil; lovec Kmetič Martin, Zgornje Gorje liri Bledu (strel v trebuh: lovec Len ček Jakob iz Prevoj pri Kamniku (strel v g'avo); poddesetnik Zupančič Anton, 3. stot., liolr-jen v vojake leta 1912., kie da ie doma, ni znano, umrl vsled izkrvavljenje. Pri tem silnem napadu na 7. lovski bataljon, ki pa ie bil tudi z vso močjo odbit, so naši junaki ujeli okoli 570 Rusov.
Po več sinov imajo pri votakih: Martin B e n e d i č i č v Pševem, ob-čina sv. Jošt ima sedem sinov, od katerih jih je šest pri voinkih. — Ana R e p n i k . vdova v Zg. Zalogu pri Komendi je imela deset sinov. Trije so ji umrli v mladosti, od ostalih sedem so pa š 11 r i e pri vojakih, dva pa v Ameriki. — Vdova Katarina Bevk iz vasi Lanišče v župniji Nova Oselica ima štiri sinove vojake.
Majhna vas, na nolna junakov Vinorodna vas Loka pri Lozicab na Vipavskem šteje štiri rodbine. Te štiri hise so pa poslale v vojake 11 mož in fantov, kar priča, da prebiva tam rod zdrav m krepak, rod iunakov!
ton U ni n i k P i n t a r iz Št
izPredoselj, Alb, >t. 1' erjana pri oori '
siH
A
Iz ruskega n?einJ5tva so se orsla-
U I' rane C o k iz Lokve pri Divači ndrej Jenko iz Pungeria \ n .
A n t o n M u 1 c j iz Ljubljane, A?oV-
zij Soren iz Pirnič, Aloujj R e t e r n e 1 j iz Boh. Bele, m e r 1 ak iz Jesene, T r e g v a v o v iz zusi' Janez R a z i n g e r iz Palovie, j a| n e z in Valentin Ž v e g e 1 j jj Visoč nad Lošami, J o siji Pete Mu iz Velike Slivnice pri Velikih Laščah in Jožef Vintar od ta v notam Alojzij Baje iz Ilrušice, iVai| U r ba s iz Ivanjega sela pri Rakeku Ciril in I v it n Zupan (Odrtniko-va) iz Naklega pri Kranju, Feliks Š t o k e 1 j iz Vel. Žabelj na Vijiavskem Kristijan T r o h a iz Vel. Žabelj' | Alojzij Paljk iz Vel. Zabel j, Luka Krek iz Škofje Loke, Anton Z i m a iz Dovjega na Gorenjskem, F r a n c K o b a 1 iz Gorjuš pri Bohinju! Ivan Erjavec iz Podutika pri Ljubljani, Franc Bilban iz Kosez pri Ljubljani, Anton Fujan iz Dev. Mar. Pol ja, J a n e z K o s e c iz Skaručine, K e r m e 1 J a k o b iz Pirnič pri Št. Vidu, IC. Z gu r iz Llubljane, M a t e v ž Podobnik a r v/. Grabna pri Dobrovi, F r a n c A 1 h r e h t iz : Ilotcdršice, Franc II1 a d n i k iz 1 Dol. Logatca, A n t o n Z i m a iz Grah-ča, J a kob Z v a 11 iz Zgor. Lazov, J a 11 c z K u 11 č i č iz Krnice vsi iz gorjanske žunnije. Jernej C. un-drič iz Poljšice; uradnik Kranjske hranilnice Vovk iz Ljubljane.
Nesreče iu druc;o. Žalosten slučaj. Pretekli teden je umrla v Lokovcu nad Gorico 281etna gospodinja Lucija Bratuž, zapustivši 6 ne,>,oskrbljenih otrok. Najstarejši je star G let, najmlajši dva meseca. Mož ie v vojski in že i mesece ni glasu o njem. -Ko sejegrel a, seje opekla. V Šmarjah v goriški Vipavi se je grela pri ognju osamela ženica Mahnctova. Pri tem se ji je vnela obleka in ženica je dobila nevarne opekline. Prepeljali so jo v goriško bolnico. — V lo 111 v žup-11 išče. V nedeljo, 21. p. m., med dopoldansko službo božjo krog 9. ure, ko nikogar ni bilo doma, je več zlikovcev vlomilo v župnišče v Kokri. Na onstran ceste proti hribu obrnjeni strani žup-nišča so odkrili streho in prišli v /upnikovo stanovanje. Tu so razbili leseno cerkveno skrinico, razbrskali po vseh drugih predalih in odnesli več tis« kron denarja (800 K župnikovega in cerkvenega denarja). Neki otrok, ki je bil poslan na pošto, je videl, ko sta dva tatova skočila čez plot in potem zbežala v hrib. Kokrjani, ko so zapazi" izvršeno tatvino, so šli za njima, zasledovanje pa je bilo doslej brezuspešno. Menda so našli le dva med begom od tatov izgubljena robca. Ravno v tem župnišču so žc pred več leti tatovi pokradli in odnesli iz cerkve monštranco. kar so pa dobili vso nazaj. — V Škofji Loki so jiotegnili iz Sore nekega moža, starega okoli 40 let in precej čedno oblečenega. Pri sebi je imel denarnico za bankovce, ki je pa bila prazna, v zebli so našli le 6 vinarjev. Na glavi je imel tri rane, zato so ga zdravniško on-
ducirali. Kdo je ta ponesrečenec, Se ni znano. — S a m o u m o r. 44 letni. F. Kralj iz Ponikve se je 15. pr. m. obesil v nekem gozdu pri Bršljinu, občina Prečna. Ko ga je isti dan dopoldne srečal nek cigan in vprašal, kam da g^e, mu je Kralj odgovoril, da sc hoče umoriti. Cigan je o tem obvestil Kraljevo ženo, ki ie takoj tekla za možem v gozd. Našla ga je navidnezno stati ob neki bukvi. Ko mu je zaklicala, zakaj se pred njo skriva, ni dobila nobenega odgovora. Šele ko je stopila bližje, je zapazila, da se je obesil. — Dvakrat o g e n j v e n o m t e d n u jc bil v občini Cerklje pri Kranju. V pond. 22. marca, jo pogorel lilev Jožefa Zevnik v Dvorjah, založen z otepi. Zažgali so otroci. Ogenj je omejila vsled hitrega dohoda na kraj požara cerkljanska požarna bramba. Dne 26. marca jc pa plat zvona okoli 1. ure ob priliki semnja v Cerkljah dal na znanje, tla gori na Zgor. Brniku. Pogorel jc hlev Francetu Kepicu, po domače Petriču, ki se ravnokar mudi na vojaškem dopustu. Obojni gasilni društvi v občini Cerklje sta delovali z vso vnemo. Sumi sc, da je tudi tu požar nastal vsled otrok. Zakaj vendar država ne prepove prodajo cigaret otročajem izpod 18. leta? Paragraf 14. naj tudi v tem oziru prav krepko dela! Cigarete naj se pa privoščuje vojakom'
—	Osnkovan je bil z duhovskim zaslužnim križcem 2. razreda na belordečem traku vojni nadkurat vlč. g. Hubert Rant od 6. infanterijske divizije.
—	Od vrhovnega armadnega poveljstva je bil pohvaljen za izvretno službovanje pred sovražnikom nadporočnik Andrej L u s u ni , poveljnik orožniškega oddelka v Novem mestu.
—	Vojakov rekonvaiascentov so pripeljali v Kranj 300. V Kranju bo 1000 vojakov rekonvalescentov.
+ Malo pecivo prepovedano. Deželna vlada sa Kranjsko je od 1. aprila t, 1. naprej obrtniško izdelovanje vsakovrstnega malega peciva prepovedala.
—	Smrt samostanke. V Gorici v samostanu Notre Dame je 24. marca umrla sestra Pavla, rojena Karla Alberti v Trstu. Stara je bila 45 let. Silne muke je trpela v dolgotrajni svoji bolezni, a niti enkrat ni potožila, vse je prenašala vdano v voljo božjo. V slovesu učene in izobražene profesorice je storila mnogo dobrega za vzgojo ženske mladine, v slovesu pobožnosti in svetega življenja je s svojim zgledom storila še več. Zavod Notrc Dame pa je z njeno smrtjo izgubil veliko. V petek 26. m. m, se je vršil pogreb, ki se ga jc udeležilo poleg gojenk zavoda in bivših gojenk po-kojnice še mnogo drugega občinstva, med njimi ravnatelj zavodovih šol vlč. g. dr. Sre-bernič in bivši ravnatelj mnsgr. Zamparo.
—	Gnliških beguncev biva na Dunaju 150.000, na ostalem Nižjem Avstrijskem 25.000, na Zgornjem Avstrijskem 22.000, na Štajerskem 30.000, na Koroškem 10.000, na Solnograškem 3000, na Tirolskem 2000, na Kranjskem 4000, na Češkem 115.000, na Moravskem 35.000, v Šlcziji 5000. Če prištejemo malo število na Ogrskem bivajočih begun-
cev in takih, ki so odpotovali šo kam drugam, se ceni število galiških beguncev na 500.000; med njimi do 250.000 Poljakov, 220.000 judov in do 30.000 Ru-sinov. Na Štajerskem je nastanjenih v taboru Wagna 14.000, v St. Michaelu približno 1000 beguncev.
— V Nemčiji ob Veliki noči ne smejo neči kolačev. Kor so v Nemčiji na-ku pa vali za velikonočne pogače veliko moke, je oblast prepovedala peči velikonočne pogače.
Opozarjamo na oglas tvrdkc H. Suttner, Ljubljana Št. 1. Vsled velike zaloge ur zlatnine in srcbvnine samo dobre kakovosti lahko tvrdka ustreza vsem zahtevam svojih cenj; odjemalcev. — Tvrdka Suttner je posebno znana po uri »I K O« lastnega izdelka (lastna tovarna v Švici).
Srečke »Slovensko Straže« so že razposlane po prodajalnah in trafikah. Časten uspeh te 1,01 e r i j e je častna zadeva Slovencev — zato kupite srečke takoj! Srečka samo 1 krono, vrednost dobitkov 20.000 kron. V težkih časih nc zabito domovine!
Krojači iz Ljubljane, okolice in iz dežele dobe sedaj redno delo pri zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Oddajajo se arti-ljerijske hlače in infanterijske bluze v tlelo, prirezane in opremljene z vsemi dodatki. Zaslužka se plačuje K 1.G0 za artiljerijsko hlače in 2 K za bluze. Sukanec se odračuna v protiračunu, ev. transportne stroške iz Ljubljane in nazaj mora trpeti vsak sam. Izdelki morajo biti vsi izvršeni natančno po predpisih, ki jih dobi vsak krojač ob sprejemu dela.
Šivanje vojaškega perila, ki ga je vodil zavod za pospeševanje obrti se je za enkrat ustavilo, če bo mogoče preskrbeti še kaj takega dela, bo zopet razglašeno v časopisih. Še v delu se nahajajoči izdelki se sprejemajo samo zjutraj od 8. do 9. ure v skupni šivalnici, Šelenburgova ulica št. 1 (v internatu uršulinskega samostana).
Poljsko delo in šole. Upoštevajoč dejstvo, da v teh izrednih časih tudi šoloobvezni otroci lahko pri različnih delili veliko koristijo ter v mnogih slučajih nadomeste odraščeno delavsko moč, pooblastil je c. kr. deželni šolski svet na tozadevni dopis deželnega odbora glede ljudskih šol, krajne šolske svete, glede šol v mestnem okraju ljubljanskem c. kr. mestni svet v Ljubljani, glede meščanskih šol pa pristojne okrajne šolske svete, da smejo sami oproščavati otroke šolskega obiska, šolski pouk skrčevati in tudi sami odrejati, da sc pred časom sklene šolsko leto ali zapro posamezni razredi.
C. kr. deželni šolski svet se nadeja, da šolski sveti ne bodo pri tem postopali trdosrčno, ampak da bodo njih odredbe primerne dejanskim potrebam. Upa tudi, da sc bodo ogibali takih ukrepov, ki bi segali preko namena, ali bi ne bili ž njim v nikakoršnem stiku.
Svoje tozadevne odredbe imajo krajni šolski sveti takoj naznaniti
okrajnemu šolskemu svetu in dotičnim šolskim vodstvom. V teh naznanilih morajo krajni šolski sveti natančno povedati, katere otroke so šo.lskega obiska oprostili, ali in kako so skrčili šolski pouk, oziroma ali so odredili, da se pred časom zapro posamezni razredi, ali ccla šola. Za vse odredbe je navesti, za koliko časa naj bi ostale v veljavi. Take odredbe je skleniti v rednih sejah. Prepis zapiska one seje, v kateri se jc ta odredba sklenila, se mora priložiti tozadevnemu naznanilu na okrajni šolski svet.
Dolžnost okrajnih šolskih svetov je, odredbe krajnih šolskih svetov pregledati ter nejasnosti in, nepravilnosti kratkim potom odstraniti odnosno popraviti. Pri tem pa se seveda okrajni šolski sveti morajo ogibati tesnosrčno-sti in odrediti kako spremembo le tedaj, če bi uvideli, da odredbe krajnih šolskih svetov ne zadoščajo namenu, ki je, šolsko mladino porabiti pri poljedelstvu, oziroma za pomoč pri domačih delili. O svojih preuredbah pa morajo okrajni šolski sveti takoj obvestiti krajne šolsko svete.
Učencem, ki bodo vsled poljskih del oproščeni šolskega obiska se za sedaj ne izdajo izpričevala. Glede tega bo kompetentno oblastvo pozneje potrebno ukrenilo.
Zadeva glede predčasnega zaključka srednjih šol, odnosno glede oprošče-nja dijakov na teh zavodih v svrho porabe pri poljskih delih, se je predložila "ministrstvu zatil; in bogočastje v odločitev.
Igranje v oijiski razredni loteriji je prepovedano. S 1. majnikom 1. 1897. se je uvedla na Ogrskem takozvana »ogrska razredna loterija«. Igranje v tej razredni loteriji jc v Avstriji prepovedano, kakor sploli vsako igranje v inozemskih kakorkoli prirejenih loterijah. Tako oni, ki .prodaja srečke ogrsko razredne loterije, kakor oni, ki si take srečko nabavi, da cclo oni, ki jih samo obdrži, ako so se mu doposlale, jc kriv doliodarstvene prikratbe. Ravno tako je kriv težkega doliodarstvencga prestopka, kdor razglašuje in priporoča .take srečke potoni tiska ali pa na kak drug način, javno ali pa objavlja izžrebano listke te loterije. Ker poklicano oblasti vedno in vedno opažajo, tla ogrski kolek tanti skušajo z vsemi sredstvi spečati srečke ogrske razredne loterije tudi ha Kranjskem in se v dosego svojega namena poslužujejo celo zavitkov z napačnimi naslovi, so občinstvo svari pred nakupom takih srečk. Neprijetne posledico protipostavne nabave teli srečk so, da se srečke zaplenijo in morebitni dobitki zapadejo v korist države, polog tega pa mnoga zamudna pota ter občutljive denarne kazni. Zatorej nc naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite jih ali pa jih izročite finančni oblasti! — C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, 5. marca 1915.
Razne novice.
Aretirani dobavitelji za vojsko.
Budimp^štansko redarstvo je na povelje državnega pravdnika dr. Henrika Taubesa aretiralo: agen:a Izidorja Glucka. Jakoba Sperlinga in Martina Sinperja. Ti so s pomočjo konzorcija, k&tereea 5-0 sami ustanovili, dobavili erarju 24.000 parov čevljev, pri katerih so pa bili podplati deloma izdelani iz papirja. Vsi imenovani se nahajajo v strogi preiskavi.
Goljulije pri vojaških dobavah na Ogrskem. Neki dobavitelj sukna. namenjenega armadi, ki so pa zaprli, je priznal, da je ogoljufal armado v nekaterih mesecih za pcldrug milijon kron. Veliko se govori tudi o provizijah in podkupovanju.
Nakaznice za mleko nameravajo uvesti na Dunaiu. in sicer bi smela dobiti vsaka oseba na dan četrt litra mleka, vsak otrok, ki že ni dve leti star pa en li er mleka. Izračunali so, da bi zadoščalo na Dunaju dnevno 550.000 litrov mleka. Zdaj pa uvažajo vsak dan 700.000 litrov.
Velikanska tatvina v Milanu se jc zgodila dne 24. t. m. Zjutraj se je naznanilo policiji, da je bilo prošlo noč tvrdki Colombo, Bizzoli in .Sant' An-drea iz jeklene blagajno v notranjih prostorih skladišča v ulici Cordusio ukradenih draguljev (dijamantov, biserov, prstanov, uhanov, verižic, igel itd. v rednosti kakih 400.000 lir. Samo menice in druge papirje so tatovi pustili na mestu, vse drugo pa odnesli. Težka jeklena vrata V skladišče so odprli z vitrihom, blagajno pa z najmodernejšim strojem r.a kisik. Za spomin eo pustili v skladišču orodje. Sreča je, da ie član tvrdke za pol milijona vrednosti draguljev tc dni odnesel s seboj na ol isk odjemalcev. Policija jc zaprla že več sumljivih oseb. Tvrdka je bila zavarovana.
Nemčija ima preveč prešičev. Pruski notranji minister je zopet ponovil svojo željo in ukaz, da se mora večja množina prešičev zaklati. Nemčija ima letos komai polovico krmil, krompir se pa mora letos porabiti za ljudi. Nemčija pa ima po zadnjem štetju 2o in pol milijona prešičev. Zaklati bo treba ne samo 6 milijonov prešičev, ampak še nekaj milijonov več. V prvem ukazu je bilo samo občinam, ki imajo nad 5000 ljudi, naročeno, da pokupijo čim več prešičev in jih podelajo v trajno blago. Sedaj se pa svetuje tudi manjšim občinam, da si še pred nastopom gorkega vremena nripravijo posušene in prekajene svinjine.
Dopisi.
v Crngrob, staroslavno božjepotno Marijino svetišče, prirede procesije na velikonočni ponedeljek župnije: Stara Loka, Skofja Loka, Reteče in Žabnica
v svrho, da bi po priprošnji Marijini izprosile od Bopa odvrnjenje nalezljivih bolezni, ki prete, in čimprejšnjo dosego častnega miru. Ob 9. uri bo ondi primerna pridiga in slovesna sv. maša z leviti. Verniki- udeležite sc sv. opravila v obilnem številu! Časi so resni.
Zagon pri Postojni Od meseca avgusta je bil Jakob Černač žc v voiski. udeleževal se je celi ta čas bojev in nobenega glasu ni bilo od njega. Pač pa se je pripovedovalo, da je bil ranien. da ie padel, celo da jc bil pokopan. — Sedaj se jc pa oglasil iz Sibirije in pravi, da je zdrav. Seveda se je žalost s aršt?v spremenila v veselje.
Iz Idrije. Naša avtomobilna pošta se ie v petek na potu iz Godoviča proti našemu me^tu ponesrečila. Na kratkem ovinku navzdol je motor zadel na kamen ob cesti. Ko bi ga bil izruval, bi bilo vse šlo globoko pod cesto. In ljudi je sedelo poino v vozu. Avto so pustili na m^stu, nekaj jih je dobilo voz. da so se spravili domov, g. okr. glavar je moral peš na uradni dan do Idrije. Nekaj ljudi ga je čakalo, a ko le ni bilo uradnika so nekteri odšli na doni, lc malo jih je še čakalo. Najbrž bomo imeli za nekaj časa lc enkratno zvezo z Logat-com. Motor je menda precej poškodovan. Govore sicer, da bi sedaj dobili morda žeicznico radi vojskinih ozirov. Mogoče, a to bi moral zahtevati lc vojni minister. Delavcev ujetnikov bi bilo dovolj, morda bi bilo pri njih potem mani bolezni, ko bi se bolj gibali na prostem zraku in sc pri delu malo utrdili.
Iz Žr.bnice. Število tukajšnjih Mo-horjanov je letos kljub vojskinim razmeram za šest članov poskočilo. Tudi naročnikov na naše liste jc nekoliko več. — Šolske deklice pridno plcto poletne nogavice za vojake. Svoječasno so napletle veliko zimskih iz volne in napravile mnogo papirnih podplatov. — Po soglasnem sklepu kr. šolskega sveta se zaradi poljedelstva konča po-navljalna šola koncem marca; pouk v II. razredu vsakdanje šole se zaključi koncem aprila, v I. razredu pa kot vsako leto. — Sv. birmo bomo imeli dne 17. maja. Otroci bodo prejo opravili prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo. — Župno cerkev nameravamo zunaj in znotraj nekoliko prenoviti. V ta namen nabiramo prispevke, čc bodo razmere pripuščale, sc bo delo že letos izvršilo. Vsekakor moramo imeti pa potrebna gmotna sredstva preje nabrana. — Iz vojnega ujetništva sc oglašajo polaRoma posamezni domačini-voja-ki. Doslej se jih je oglasilo pet. Morda se oglasi šc ka poprešanec, o katerem doslej ni sledu. — Pred kratkim je bil krščen zakonski novorojenček tukajšnje begunke iz Galicije, koje mož jo pri vojakih. Kranjsko-gališki'Janez! — Umrl ni v naši župniji letos še nihče. Tucli poroke ni bilo nobene. — Zadnji potres dne 15. marca ob 11. uri ponoči smo čutili tudi pri nas.
Moravče, R a n i e n jc bil na severnem bojišču v bližini Stanislavova Franc Ribič (Uštarjev) iz Zercn-
ka v bok in levo roko ter sc zdaj zdravi v Dunajskem Novernmestu. — v ru. s k e m ujetništvu se nahaja J a! n c z L a m p r e t (Metenkov) h p0t|. strani in sicer v Tomsku, Matevž Grošelj (Krašnjan) iz 3or. Prekra, katerega so ranjenega ujeli v Jarosla-vu. Po štirih mesecih se je iz ujetni. štva v Tomsku oglasil tudi Franc K os (Planinski) iz Njiv, ki piše, da je živež tam jako poceni, le denarja nm manjka. Ujeta od Rusov sta bila tudi Janez S t r e h a r (Pergačev) in pa Martin Pestator (Gor. Glasov) iz Gradiša.
Bled. S v. m i s i j o n se je vršil na Rlcdu od 4. postne do tihe nedelje. Vodili so ga v največjo zadovoljnost dobrih faranov preč. gg. duhovniki misijonske družbe sv. Vincencija I»av-lanskega: preč. gospod vodja Janez Zdravlič, preč, gosp. Alojzij Plantarifi in preč. gosp. Peter Floran. Domači in sosednji farani so se udeleževali misijonskih pobožnosti z veliko vnemo iti v obilnem številu, le nekateri domači se niso hoteli odzvati tudi v tem resnem, — spokornem, vojskinem času — milostinolnomu, misijonskemu klicu: »Spravite se vsi z Bogom!« —
Najboljša in naisigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvi o)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in lili obrestuje po 43'4% brez kakega odbitka.
''.rasno m od 8. ziitrai co i. pi
Glej inserat!
Od mrtvih je vstah
Lea Falur.
Pobelil se je trn v kameni gori, ozelenela je njiva v rodnem dolu. sc venčajo prve lastavice, obletajo stara gnezda — prinašajo nekdanjo srečo. — Povsod je razorana in obsajena zemlja. Z mrzlično vnemo so delali otroci, žene in starčki. Vse dni kar je bil iz-kopncl sneg. Kar je ostalo moškega doma, hiti opravljati posle, ki so pretežki nevajenim ženskam. Jutri pride morda poziv — jutri mora mogoče oddati
;onja, vola. Vojska je in nc veš, kaj trinese prihodnji dan.
Velika sobota je našla mnogo ob-Jclancga polja — našla je tudi mnogo lolznih oči. Kamena gora — trnjev cvet. cžka srca — rosne oči. Si prišel res reSeli praznik vstajenja?
Grme topovi tam v daljnji daljavi, ijih grom prihaja v naša tiha sela. Kri laših fantov rdeči tam daleč snežena >olja — vroča nam pada kaplja za kapjo na srce. Čez dan nas moti nujnost [cla, težke skrbi; čez noč hiteva naša luša na krvava polja, obrača mrtve, rjeda vsakomu v obraz — da najde jubljcnega, nikdar pozabljenega . . . Jlodi duša po visokem gorovju, brodi io brezdanjem blatu, išče po zapušče-lili razstreljenih vaseh, gleda v izmu-ene obraze mož, ki trpijo nečloveško, u se bijejo za nas in pišejo z jeklom n krvjo nov list slave Avstriji in izpolnjujejo z dejanjem besede bojne pesmi: Nek dušman zna kak mremo mi!«
Bratje in prijatelji! Z vami čutimo -aše trpljenje, vam velja vsak naš vz-lili, naša misel, naša molitev in naše lelo. Niste osamljeni v ledenem pišu, tiste zapuščeni na mrtvaškem polju, laša duša je pri vas, Marija je pri vas. iaj ji izročamo vsak dan našo vojsko, lašo deželo.
Velika sobota. Si vstal Gospod? Je lila oljčna nedelja? Ni nam prinesla like miru. Pravijo, da leže tam rnr-iči na kupih. In zvonovi pojo: Krt-[tus je vstal!... Od jutra naprej zvo-lijo in kličejo zvonovi po barju; od jura naprej si briše Mohorka oči, dela
10	hiši kot. druge velike sobote, odgo-■arja otrokom, ureja živino, vzdihuje:
»Velika sobota! Drugi prazniki kar
11	Tonina d^ma... Zvoni kakor da bi te bilo vojske, zeleni, kakor druga le-a.,. Človek bi mislil, zdaj zdaj odpre rata in reče: »Bog tc živi, Jerica!« — >h! — Jc mogoče, da bo še kdaj kot je lilo? _ Nikdar, nikoli več! Kdor je nrtev, se vrača samo v spominih . . . iasanja srce kratke hipe, da je vse kot e bilo... Pa greš v mesto in srečuješ ojake. Vojake, ki gredo na vaje, vojake. ki lazijo ob palici, vojake, ki priha-aio, vojake, ki so pripravljeni, da od-ajajo. — Vračaš sc z mesta, meniš, da
0	zrastli na barju gozdiči — pa se gib-lejo gozdiči, na griču veje rdeča za-tava, strel za strelom poka po gorovju ■7 vojska je, ubogo srce, vojska je! — zdigne se težko nerodna kavka, po-5fi leno nad barjem, zakrohoče: »Vojka je in Toninu so i^kljule vrane oči.« ravijo, da leže tam celi kupi nepoko-anih mrličev. — Nikdar več ne bo ve-elo moje srce ...
Hotela bi zapustiti vse, iti v druge raje, kjer ne hodijo žene žalostno — dločnega obraza po polju in cesti, da
1	se oddahnilo srce. Ali kam? Pojdi vasi v vas, iz mesta v mesto, iz dede v deželo. Povsod je ista. Vse vpra-uje: »Kje je naš?« In ko si dobila du-a, kateri tožiš svojo žalost, moraš ob-lolkniti pred njeno. Ti imaš pet otrok, tarega očeta, neizplačano hišo in po-e, ona ima sedem otrok, gostuje. Ti
dobivaš podporo, dokler ni gotovo, da je umrl tvoj mož, njen je umrl, dobila je odpravnino in zdaj glej, vdova s svojimi nebogljenimi sirotami — kdaj vas stisne glad ... Pravijo in obetajo, da ijjdo preskrbeli sirote, ali kdaj in g čim? Govore in zbirajo, tiskajo plakate in berejo, a dokler se zgodi, kaj bo naredila smrt koncc gorja ...«
»Smrt!...«
Mohorka se ustavi pri umivanju svetlih lat za mleko, strmi v pomivnik. Kaj hudega je umreti v takem času? —
Bolje mrtva nego živa----Ali mož ji je
naročil pri slovesu: »Nc pozabi, da ste zdaj ženske ravno tako vojaki, kakor smo mi. Zdaj mora zastaviti vse in vsak v Avstriji vse svoje moči — vsak po svojem, vse je mobilizirano.«
»Kaj delo,« mu je rekla, »delo me ne plaši, ali če ne bo tebe nazaj, duša moja!«
Mu je silila solza v oči? Držal se je moško, poljubil je otroke in naročal starejšemu dečku: »Ti boš zdaj materina pomoč,« očetu je rekel; »Malo boste pritegnili vi namesto mene, če je kaj posebnega, vprašajte pri prijateljih za svet. Ne teži mi srca, Jerica, veš da me kliče dolžnost.«
Ti moški! Kar pokličejo ga, pa gre. Ni mu mar več za dom, ne za ženo. Da bi se bil barem razjokal ž njo, nc, šc tega ne. Potem ji je pisal:
»Ne jokaj, delaj! železen čas zahteva železnih ljudi. Ne misli, da vas ne ljubim. A ravno iz ljubezni do tebe, mila moja Jerica, iz- ljubezni do najinih otrok sem šel rad v vojsko, kajti tukaj branim vaše koristi, in če padem, padem za vas, za naš dom.«
Ni razumela. Vedela je samo, da ni ljubega moža doma. Delala je dvakrat toliko, kakor sicer. Čez dan ni pogrešala moža toliko, ker je bil prej v službi v mestu, ali zvečer se je ozirala in čakala. Menila je, da pride, danes jutri, pojutrišnjem. Tačas je spravila z očetom in z otroci pridelke raz njiv, zaklala je prešiča, prodala druzega, pošiljala je mleko v Ljubljano ali šla sama tja, poslušala je Vsak glas o vojski... In tačas je postala iz cvetoče vesele Mohorke molčeča žena. Samo dva lista sta prišla od moža do nje. Potem se je izgubila vsaka vest o njemu. Nikdo ne reče, da ga je videl mrtvega, nikdo ne sporoči, da je ujet. Torej kje je? — Mrtev in pokopan. . Kdo jih je mogel prešteti in pregledati one, ki so padli pri Grodeku? »Sedemnajstih ni več!« se je razneslo po Ljubljani in po barju in mSra je legla na vsako srce. »Pet, šest jih je komaj ostalo!« so rekli in žene in sestre so se zavile v znake žalosti, brale so se maše zadušnice. Potem so prihajala poročila. Privažali so ranjence, oglašali so se neranjeni, slišalo se je o ujetnikih. Slačile so črno obleko, razveselile so se mrkle oči. Vedno več sedemnajstih se je oglašalo. Srca so se oddahnila. Res je bilo mrtvih, ali ne tako strašno število, kot je razkričal prvi strah. Na Marijin praznik, 8. septembra, so pripeljali prve ranjence. Mesto in barje je stalo ves dan
nagnjeteno na kolodvoru. S cvetjem in petjem so spremili vojake v vojsko, v molčeči nestrpnosti so jih pričakovali nazaj. Ves dan. Pol osme uro zvečer so se pomikali prvi vozovi med gručami ljudi. V prvih vozeh so sedeli, obvezanih rok ali glav. Viharni pozdravni klici so jih sprejemali. Zadnji vozovi so bili zastrti, skrivnostno strašni, molčeči. Mncžica ljudstva je obmolknila kakor poražena. Počasi so se pomikali zastrti vozovi, smrtna žalost je zgrabila srca. Za vozovi je šel šepet o razmesarjenih truplih, o životih brez rok in nog.
Mohorka je stala z sinom Vinkom in sosedo Čataro. Jokala je ves čas, ko so šli vozovi mimo nje, jokala je vso dolgo pot na barje. Kaj, čc bi bil njen mož na tistih strašnih molčečih vozeh, kaj če bi prišel pohabljen, brez roke, brez noge? — Raznesel se je glas, da jih je toliko takih, in mnogo nočnih ur je lomila Mohorka v blaznem strahu roke. Kak krik je bil navadno po listih in pri ljudeh, čc je odtrgala žaga komu prste ali roko — zdaj si pa sečejo ljudje drug drugemu telesa, kakor da nimajo krščene duše, kakor da jih ni rodila mati.
Kaki časi, neumljivi, grozni. Včasih so šli z vojsko na nevernika, zdaj nam ne dajo krščeni zavistniki miru in Turek pomaga našim. Ne razumeš več. Stari oče, ki je bil pri vstaji v Bosni, ki je mislil vedno le slabo o Turku, je čisto zmeden. Pravi, da se izpolnu-je prei-okovanje: Gorje bo svetu, ko bo pila' tu'rška mula' Rbfla.
Mohorka nese late na klop pred hišo, se ozre na grede, na cesto. Te grede, ki so poleti polne sočne solate, ža-rečega maka in klinčkov, kako se je oziral rad nanje Tonin, ko se je vračal zvečer iz službe. Kako se je sukal po njivah za hišo, kako je delal pri novi štali. Kurnik in svinjak je bil sam naredil. Naredil je vodnjaku novo streho. Vse je znal, vsega se je prijel. In rad se je ustavil pogled Ljubljančanov na hiši, onasani z vrtom, z zaledjem njiv in kozolca, z vodnjakom pod srebrnimi vrbami, z rdečeličnimi otroci.
Ona je bila iz prodane kmetije na Dolenjskem. Služila je na barju in vozila je mleko v Ljubljano. On je bil sin poduradnika, ki je bil iz kmečkega doma, službo je imel v pisarni. Na poti v službo je srečaval Jerico. Zaljubila sta se in dogovorila. On je imel nekaj prihranjenega, ona nekaj. Njen oče je imel še nekaj zgovorjenoga pri prodanem domu. Vzel je tisto in kupili so prostor na barju, zidali so in delali. Otroci so rastli, ž njimi je rastla v stariših moč in volja do dela. Kra-vici se je pridružila krava, polnil se je svinjah. Vkljub draginji se je izhajalo z vztrajnim delom. Tonin je računil, kako bo rastlo posestvo, kako bo pridobivalo z umnim gospodarjenjem na vrednosti in poskuševal je vselej kaj novega. Želel je vroče, da bi dosegel toliko, da bi živel njegov sin od grude, kakor je živel Toninov ded in Jeričin oče. Večkrat je povdarjal, da je sin kmečke hiše najbolj doma pri kmeč-
82
kom dolu. da jo o Klelo vanje jemlje najbolj naravni ivklie človeka.
Ta človek. tako umen. tako Mac. počiva idaj nekje v gališkem Nasuit so morda samo v-est prsti nanj in rato so vraJa nje.cova duša sleherni večer na dom. hodi in vrecloduje. če je vso v redu. Ona pa ni no vdov j. ne žena. Preiskala je vse bolnišnice, prelistala vso izkaze. pisala je ra Rde M križ. izvrševala. dala v Ušteli; te ljudje mimo hiše. po ravni gladki cesti, prinašajo novice. Prihajajo ranjeni vojaki, ozira v'jeni vojaki. Njega ri. ca r.e 1; vež r.ikdar. In danes je velika sobota: Zvoni in naznanja vstajenje. njer.a duša ra e tako potrta, ra njo jo življenje en sam veliki ve tek Ta cesta, ta cesta". Tako gladka, tako ravna. Kolikokrat je h;iii r njo po r.ji. se zdaj se ji rdi. da cro rolec njo. da ji v easujuje tek stvari in ji razkriva >•-;;■; vedno rvesto srce. Kjer ca je videla prvič, tam jo zabode vselej v sive. Jo kaj lepšega, kakor IjobCRD moša in žor.e. •e ka- lridke>šeca. kakor ; ločitev ljuN.-r.is zakonskih?
Že hodijo z Mayml" ni domov. Ni \ ... •:asov. velikih tvcač. Iz fesa naj peko na barju ž če imaš prah m o- i ko. r.t:r.tš c'.; dati. da boš izhajala ž . njim do ieire. skrivaš ga kakor dragocen zaklad, treveleš. da .i ga ne vzeli, j Malo spomina ia praznike jc mogla na- j praviti otrokom in staremu očetu. Ka- j ko • r. s t'a v.ekonolni masleni kruh, šara R.e ve — aronak mora i iti in yre-sian — d?.?i "o dala dosti sladkorja vanj — kajti neustavljive so teklo sol- ! re. dr t: ca ra drugo v ies,o. Vstsier.ia ; praznik in ljubi mož t rohni v neznani deželi, r.e mere poklekniti r.a njegov crob. r.e moro mu postaviti ~r.eri.r"-koča kriisi
•-•Z. — . »i •
I?'* j; --s-ir. it c. Ni	ša''!ve
de. ' -	- ?sr!\ kaka :■; s
pirh — tž'•' c: :r:ov knha na os-eto. Ne dobiš voč z* denar, več moke ne kruha kak-r cr.-.tv.:v. ir. e, veš" en. ca \	' -"• •• sar.r	Izstra-
dati nas hočejo. Marijo, varčevali je
^ • N -Sf-t^V
cen. . se ;r.- i- k:k fižol tli kr r>-pir V- : ? --.t- v 7
k.lt črv. >
v i -n -
Gr : ■>
del ;o ir. r'
r- - 1
nt ;
ne v eš. ali ca ni na Bedno kajžo so si sozid v - v-n. : se v a treseš vsak dan. da L' -š ruočla .;lati ii njo. deduješ cu-v. o in blace in r.e veš. k:; bi si navezala* Ka raj bi vzela s >eboj, fižol ali v :s'elvtn;f Pesti ne moreš nesti na hrt tu in voditi otroke.
>Bog daj sveti blagoslov božji!- — resno le vr-:-=overil deček s košarico na reki in v : dal >o o materi, ki jo je spre-ela s lenih oži in zaihtola: Daj nam Bok ilacoslov v hiši in na polju!«
Tak: s: ji •; zasmilil dvanajstletni ležek. ki nastopa zdaj resno kakor od-tastli m:ž. Otroci svetovne vojske! Za vas ni igre in vesolja, zgodaj vas je priklenilo trdo delo, črez noč ste po-st-ali ni: ž e in žene.
Ko sj pa o že in otroci. Vinko! — ;e vprašala Mohorka in pogladila je dečkovo čelo. kakor da hoče izbrisati iz njena prezgodnjo resnost.
vStari ože z drobižem so zaostali;. - odgovori Vinko samozavestno in se umakne božajoči materini roki. pre-nvžkeca se čuti. da bi ca ljubkovala mati. to jo za drTiž. Mati nese s spoštovanjem l l.c- šlov v sobo na beio pokrito mizo. ponavlja si vprašanje: • Kako bom izhajala z otroci? Vinko je delaven in oblasten in premoder, Peter-Pek ;e trmast in jezikav. Vikec je raztresen — a vs: trije strahujejo manjši sestrici. Hudo jo res. kjer gospodarijo otroci . . .
Zunaj suvo >uha ženica: O naš kriiev pot! N.,ša Kalvarija! Kaj je že prišlo in kaj še pride! Črna moka po >> vinarjev, meso bo po pet kron. krom-
i'a ta hip krogla, dala ženske in pošepetala mali ]{0ziki ■idala s trudom in j »Potrpi malo!«
> Bog rtarn daj vesele praznike!«., se tem pozdravom se je vsedel stari oče poleg Vinka, odložil je palico in klo bilk in si obrisal potno čelo z rclečini robcem: »To greje danes! — Kaj se pre pirate spet za kruh! Ni treba, kruha bo dosti, če ne drugega pa krompirjevega Kamor pogledaš vse je izorano, pose! J jano. Pred šempetersko vojašnico so že zrastle njive, na Gradu so zrastle njive ! kjer je kaj ledine se obdeluje, vse hiti in dela — živeža bo dosti, kaj bi se pre. pirali zanj — še ljudi ne bo, da bi ga pojedli, kar ga bo zrastlo.«
In mesa ne bo. mesa<', — je zastokal bolehni mitničar, ki se je vračal iz i službe proti dornu.
Živahno je pritrdila suha ženica: Ena kura stane kolikor koštrun, ko-šrrun kolikor krava, vol kolikor par | najlepših konj.«
Važno je prikimal oče: Kakor so : dejali: Prišel bo tak čas. da če bo dobil ' od Gorice do Koroške Bele kozo. jo bo ; častil kakor kravo, in če bo našel . krave, ii bo obesil zlat zvonec na vrat Možki pa bodo tako redki, da > • so bo-s~a dva srečala, se bosta razjokala od veselja. In več kakor meč bo pomorila bolezen, pravijo, Ua pride kuga vsled >mradu nezakopanih tele>
Pripravimo se, pripravimo se na smrt . — ^o stokale žene in otroci so j j gledali plašno v obupane obraze, na I >v 'lo solnce in živo cesto. —
Prežimo je zategnil Vink" usta: To ie bila včasih. Zdaj je veda tako napredovala, da se ne more 1 >'.ezen
m
ia)
D v; ,
t . - - : ■ •
"s--; n th -■ -
Ah
»ti
> Zn.
-••-: i naših ' v.-S. t:, f.-;
: V - ■
V^.vi- V--", 'i;;^;

J e- r; s
i! Pri misijonu so pa re- ra/.širiti tako zelo. Imamo dobi" vodo,
snago, z.travnike. Le berite, zn1:raj iznajdejo kaj novega, c
Da, kruh iz žaganja ali iz sena. Kilo ga bo iedol? — se je ujezil mitničar, suha ženica jo zapretila s prstom Vinku;
Kdor ie premoder. ca siv o uši, -trio rekli včasih. Smrti ne zadržuje no-rpi in godrnja in ! bena iznajdba. Božja dekla je. poslana nam v kazen.«
Če H le I.ahp ne bilo. bole■>:en se žc omeji. Pravijo, da hoče našo z- mljo.«
ie potožil mitnic ar o skrbi, ki mufi ljudstvo.
«Ces;?r ne da ničesar. Z enim glasom sta izrekla to ded in vnuk. okvoc ust je legla obema po-nosna zavest, ponos da sia sina države, ki zna braniti svoje, ponos na starega vladarja, ki no klone v nevihti, ki stoji trdno na načelu pravice.
Pogledali so so ponosni in mirni-Kaj svetovna vojska, kaj prem. o sov; ra/pikov. Ako imajo naši sovražni** '•tož in 1 -ogiistvo. mi imamo pravieo, nn imamo sivolasega vladarja, ki se V'°ga"
r t ra njo; mi itr.ap.io ljubezen do skupno domovino, po kateri segajo lakomne roko. In ded in vnuk sta eno v nii-H in •'nvesti. da moramo delati, trpeti, braniti.
-Kako bi mogli kaj dati od te 26®' lio. ki jo m U? a s krvjo naših mož!« -i o rekla drhteč Mohorka. -Ko n®8 vojska povoniamo na tista krvava «'«*
t ir r>o a v.-.
kli: Potrpite s sedanjimi težavami 1 iito pripiv.vlvni na šo večje ... I :.".vite Mohorka. kaj pride šo?.
Tri kešJonieo, tri sestrice., ie kimala uvuga žena. zdaj je kakor o Noe-o.om ko prišel vesoljni potop. Noe se o vsaj n-ii v barko, mi pa se nI": ..ta k, t:i ... Da hi io bila v milosti britji ali človek služenja.
ti: Mati! Dajte kruha!,
. ka .1 deset do osem let in .1 i od tri do pet let so pri-• - iii - oprijeli burno ma-: - : r-rihajal počasi stari ■'••"■ ni c: čicar pleča ni upog-■ " .-• '■ ■ ' -."tih let.
-	k: ti.ok >pi. Niste videli.
-	k v grobu. In dokler leži grobu se no sme jesti kruh&«>
sivohljaje mati. :kot
• Ta drobiž bi . ra dan.«
vpil Po:or-•š na enkrat«, '•i si pa samo
. -1!
Vink
;no na klo-o ip jim treba zdaj
>Ni
nn v ..kurdli piškotov
-; c k'-'
"t" \ e .ur.a -•••t sinom
mater v jo poglo-
gin, pokleknemo pred vsakim križcem, katerega jc postavil tovariš tovarišu v Bpomin. Š seboj prinesem tiste prsti, primešam jo prsti naših njiv, da nam 1)0 šo bolj sveta ta zemlja za katero so umirali naši . . . Poglejte . . . Velika nedelja je tu in milijoni mater in žena
Ve, kje leži njih mož ali sin . . .« I Zagrnila jc lice v predpasnik in za-jlilola. Otroci so zajokali, oči mož so se zameglilo in ženice, že vajene joka, so izlilo nov potok solza. Vinko jo škrtal z zobmi: »Gorje onemu, ki je izvttl toliko solza. Odrastemo in velika bo naša sila, odrastemo in neizmerna bo naša jeza . . .«
»Bog daj dobro!« — rahel glas je udaril jokajočim na uho kakor tolažba, Mohorka se je začudila: »Kaj pa vi Kumenka iz Rudnika?« in hlastno jo je prijela za roko: »Ste dobili kak gjas o svojem možu?«
Voseložalostnega pogleda je pritrdila Mumenka: »Čast Bogu! Ravno za Veliko nedeljo mi jc želel vesele praznike — kar letela bi . . .«
Stala je sklenjenih rok, na ustih noizgovorjene besede. Ostro jo je poglc-tlal ded: »In ste prišli povedat? Kje pti je?«
»Grem k vsta jenju. Tudi moja duša vslaja. Še se bomo videli. V Sibiriji je, ko se vrne mir, se vrne tudi on.«
;>V Sibiriji . . . kaj pravite, zakaj vlačijo naše ljudi .tako daleč?« je vdihnila Mohorka. »Vse se oglaša, samo našega no bo od nikoder.«
»Kdo ve? — Dajte napravite sc, da gremo k vstajenju pa vam povem vse, kar nti je pisal.«
»K vstajenju? — Ne, ne grem. Vi sle tako veseli — jaz ostanem s svojimi sirotami doma — hodili smo vedno vkup . . .«
»Poglejte Mohorka, ali ni bolje, če je vaš mož mrtev, kakor če bi prišel brez roke ali noge?«
»Ne, ne! Če bi ga le še en kos domov prišlo, samo en kos . . .« Kumenka jo objela jokajočo ženo: »Mohorka, hodile trdni — vaš mož živi!«
»Živi! Živi!«
Z glasnim krikom se je zgrudila Mohorka na kolena in je dvignila roke proti nebu: »Moj mož živi! Bodi zahva-licna presveta Trojica! — Veselite se otroci, pokleknite. — Ali zakaj mi ni pisal ?«
Rahel, poln usmiljenja je bil glas, ki je pravil:
»Ni mogel. Iludo ranjenega na desni roki so ga ujeli Rusi. Peljali so ga da'ee noter v deželo. Ker ni imel rane pravočasno obvezane, se mu jc prisa-dila, bil je v nevarnosti in . . .«
»In so mu odrezali roko« — je končal stari oče in solze so mu se udrlc, Prve solze za časa te voiske.
»Roko — desnico! Kako bo delal?« — je vprašal Vinko.
Mati je vstala in ga pogledala: »Kako bo delal? jaz — ti — bomo njegova roka. O živ je, živ! Pomni, moj ljubil Kaj je prestal in bal se je in pihati ni mogel če je hotel. Mož moj, {aj ni moja ljubezen večna? Vrni se.
delala bom za tri, vrni se, ljubila tc bom če mogoče šc bolj. Otroci, zdaj dobite malico in večerjo. Še je danes post. In gremo k vstajenju, vsi! Zdi se mi, da me je poklical Kristus iz groba . . . Najlepše vstajenje mojega življenja je to! Čujte, kako veselo zvoni! — Kristus je vstal otroci, Kristus nas reši!«
Za naše g®sp©dmf@.
Domač kruh s krompirjevim kvasom. Skuhaj 4 srednje debele olupljene krompirje, odlij vodo, ga dobro stlači, prilij od-cejeno krompirjevko in še nekoliko vode, da bo vse skupaj za pol litra; pridaj 2 dkg dobro zmešanega kvasa, ki si ga razmočila v par žlicah mlečne vode in tri četrt litra črne moke. V skledo pa deni 6 litrov moke, eno pest soli, malo janeža ali kumne in 1 liter precej tople vode, vendar ne prevroče, zmešaj vodo z moko, prideni vzhajani kvas, zmešaj testo dobro s kuhalnico in ugneti še z roko. Ugneteno testo postavi na gorko, da vzide. Ko dovolj vzide, ga znova pogneti in napravi iz tega štiri enake velike hlebce, deni jih na s prtičem pogrnjene peharje. Postavi zopet na gorko, da vzidejo. Vzhajano stresi na lopar ali pekačo, pomaži z mlekom, prerezi vsak lilebec trikrat po čez z nožem. Peci v bolj vroči pečici ali peči pičlo uro. Ali pa krompir kar cel, bolj droban, dobro operi, ga skuhaj, kuhanega odcedi in pretlači skozi sito ali rešeto, da na rešetu ostanejo krompirjeve lupine, V stlačeni krompir prilij mlačne vode približno pol litra in delaj kakor kvas z olupljenim krompirjem. Posebno sedaj, ko je treba z moko varčevati, je velike važnosti krompirjev kvas. Kruh ostane dalj časa svež, je zelo okusen in ga je tudi več.
Krompir v zeljnici. Deni v lonec, ki drži približno dva litra, pest kislega zelja. Olupi krompir, celega operi in pridaj zelju, zalij do vrha z vodo, osoli in kuhaj, da ie kuhan krompir. Ta krompir dobi tanko skorjico in je zelo okusen tudi če ga ne zabeliš.
Krompir v repnici. Tudi krompir v repnici se pripravi ravno tako, samo namesto zelja pridaj pest kisle repe.
Krompir je prevzela na Nemškem vlada in ga bo delila, kakor deli moko, lo je, vsak, kdor bo hotel kupiti krompir, bo moral imeti s svojim imenom popisano karto. Pravijo, da pride na vsako glavo po 20 funtov krompirja na teden, to bi bila torej dobra kila na dan. Nemška vlada popisuje tucli zaloge ječmena, torej bo prevzela tudi prodajo ječmena. Kmalu bo tam natančno določeno in zapovedano, koliko sme užiti vsak državljan na dan. Glede moko so spoznali v Berolinu, da je 2 kg moke na teden večini ljudi dovolj, samo tisti, ki so bili vaien na žemljc, se morajo zdaj privaditi vojnemu kruhu.
Čaj iz jabolčnih olupkov, Deni v lonec pest suhih jabolčnih olupkov, zalij jih s pol litrom vode, postavi jih na ognjišče in kuhaj pokrite deset minut. Ako hočeš, pridaj
par peres navadnega čaja. Nato precedi, nekoliko osladi in pridaj še par kapljic limoninega soka.
Cenena mast, V sedanjem času, ko je špeh tako zelo drag, pomagali si bomo z govejim lojem. V nekaterih krajih na Kranjskem je že v navadi, na Dunaju in v bolnišnicah pa že vedno belijo jedila z lojem. Pripravi se na sledeči način: Drobno zreži ali zmelji 1 kg lepega govejega loja (najboljši je od leclic). Deni ga v lonec in prilij osminko litra mrzlega mleka, postavi na ognjišče, da se razpusti. Predno začne ru-meneti, mu pridaj pol kilograma svežega, drobno sesekljanega špeha, par koščkov čebule in če hočeš mali Iavorjev list. Večkrat premešaj in pusti, da se rumeno scvre. Nato odlij čisto mast, cvirke pa porabi posebej za je.šprenj, zelje itd. Tako pripravljena mast je zdrava in okusna, Tudi koštrunova mast se pripravi na enak način.
Moten fesih sšistiš, ako vliješ na 1 liter kisa dve žlici svežega sladkega mleka in pustiš tekočino tri dni slati, potem jo nalahko prelij v drugo posodo.
Jesih škoduje ljudem, ki so bolni na želodcu, zato ga prekuhaj in ohlajenega porabi, ne izgubi nič na okusu.
Ječmenovo moko prav lahko porabiš za močnate jedi, ki se ne delajo na deski, za prežganje in za cvrenje. Testo za rezance (nudelne, fajdine) pa se lomi, narejeno iz ječmenove moke, zato jo le malo pridaj. Torte in pudingi so bolj rahli, če primešaš krompirjeve ali riževe moke.
Zeljnata stebelca lahko porabiš, ako jih skuhaš v slani vodi. Kuhane odcediš, zrežeš na rezine, pridaš kuhanega olupljenega krompirja, priliješ olja in kisa ter pfttreseš malo s poprom.
Sušenje jabolčnih olupkov. Jabolka operi, olupke posuši na kaki pekači v pečici. Shrani jih na suhem v papirnati vrečici.
Koliko moke je treba na dan? To
vprašanje pretresajo takorekoč v dvanajsti uri po komisijah. Izračunali so, da pride na splošno, če se preračuni drugi živež v moko, na 1734 gr na mesec na vsako glavo. Poraba moke ali kruha se ne more tako lahko izračunati; kdor poje več kromnirja, fižola in žganccv, ne potrebuje toliko kruha, take jedi izključujejo skoraj, da bi jedel poleg njih kruh. Drugače je za tiste, ki uživajo čaj in kavo. Posebno na kmetih. L)okler je bila zjutraj skleda žgan-cev z mlekom, ni bilo toliko kruha. Zdaj mora biti kruh in še pšeničen! poleg kave ali čaja, da ga ima delavec zadosti, ga je treba že nekaj. Kmetje mrmrajo, da jim meri vlada želodec. Prišel je čas, ki zahteva, da potrpi za prihodnost, vsak naj se ozre nazaj in pomisli, koliko je bilo nepotrebnega vži-vanja in trošenja. Bog nam je poslal hude čase, ne delajmo jih še hujše z nestrpnostjo in mrmranjem, ampak zastavimo vse svoje moči, da izpolnimo dolžnosti, ki nam jih nalaga potreba.
V poduk za vojskin čas.
UKAZ
poljedelskega ministrstva t sporazumu z ministrom za notranje stTari in s pravosodnim ministrom z dne 3. marca 1915. U o obdelovanju zemljišč.
Na podstavi cesar.-kcga ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. St. 274) se ukazuje nastopna:
S t-
Neobdelana zem! :šča. ca katerih za to upravičene osebe do 15. dne aprila 1915. leta ne opravijo pripravljalnih de! za pomladansko setev, dasi razmere vlažnosti zcmi)e dopuščajo to. lahko po-seje občina, v koje okolišu so. v ietu 1915. s plodovi, ki služijo ljudem ali živalim za hrano. — Ako se občina ne posluži te pravice do 23. dne aprila 1915. leta. more politično okrajno oblastvo sosednjim občinam ali tretjim osebam dovoliti, da ob-.lelajo taka zemljišča. — Občina mora nadalje do 25. dne aprila 1915. leta predložiti poiitič-.emu okrajnemu cblastvu seznamek vseh zemljišč, ki so v nienem okolišu ostala neposejana.
§ 2.
Določila § 1. se ne uporabljajo ali sc uporabljajo le s časno omejitvijo obdelovalne pravice, ako lastnik do 31. dne marca 1915. leta na^nni ali verojelno dokaže političnemu okrajnemu cblastvu, da se bo zemljišče v letu 1915. zazidalo ali porabljalo za namene, ki izključujejo nasad s poljskimi pridelki sr.loh ali od določenega časa naprej. Politično oXra|r.o oblastvo mora v treh dneh po naznanilu obvestiti občino in zaprosilca. ali je nasad j zemljišča dopusten ali v koliko ga je omejiti.
§ 3.
Ako je neobdelano zemljišče prepuščeno občini ali tretji osebi za obdelovanje ga jc takoj posejati in sicer po navodilu komisije za pridelke. — ! Gojenje n?.:ada in spravljanje pridelkov nadzoruje komisija za pridelke.
8 4-
Obdelovalec lahko ukrer.e. vse. kar je potrebno za redno obdelovanje zemljišča. On ima pravico hoditi in vozili po tujih zasebnih potih. Dohod in dovoz čez tuja zemljišča za namene obdelovanja je obdelovalcu dovoljen toliko, kolikor je to mogoie brez izdatne škode za tuje posestvo. — Z obdelovanjem zemljišča pa se ne smejo kratili obstoječe pravice do poti. — Politično okrajno oblastvo lahko izda navodila, ki so pripravna za-branili. da se ne motila promet in gospodarski obrat.
§ 5.
Iz obdelovanja zemljišča (§ 1) doseženi donos je obdelovaičev. — Lastnik nima pravice do donosa. Pravica do odškodnine proti obdelovalcu mu gre le toliko, kolikor zadeva obdelovalca kaka krivda pri izvrševanju obdelovalne pravice. — Ko so spravljeni pridelki, ugasne vsaka pravica obdelovalca do rabe zemljišča. — Ako je treba, naj komisija za pridelke ukrene določila o času spravljanja pridelkov (§ 3).
§ 6.
Z obdelovanjem se nc izpremirjajo obstoječe lastnikove dolžnosti plačevali bremena ki se d-že zemljišča.
§ 7,
Ako se zemljioče otuji ali da v zakup, to mma vpliva nn obdelovalčevc pravice.
§ 8.
Predpisi, veljajoči za laslnika na podstavi tega ukaza, re zmislu prin-.erno uporabljajo tud! na zakupnika, uživalca ali druge stvarne upravičence.
§ 9.
Zoper odredbe političnih okrajnih oblastev, ukren,enc izvršujč t:, ukaz, je vsaka pritožba na višjo stopnjo nedopustna.
§ 10.
1. Kdor podaja neresnične navedbe, tla bi dosegel oblastven izrek nedopuslnosli. da bi kdo drug pose,a zemljišče, ali začasno omejitve takega nasada, se kaznuje po denarju do 5000 lcron ali 'z zaporom do 6 mesecev. _ 2. Zemljiški posestnik, k. oprav, le pripravljalna dela, nadaljnje obdelo-7rjl Sa,°Pust' P? sv°if	ter tretja oseba, ki
je po § 2. nrevzela posejati zemljišče in lo opusti po svon krivdi, sc kaznujo na denarju do 10'JO kron u2
ali z zaporom do enega mesca. - 3 Kdor ravna I z-oer zauk.-.ze političnega oblas.va ali komisije za ffike U so bili izdar.i na podstavi tega ukaza, ! Te kaznuje na denarju do 500 K ali z zaporom do 14 dni — Kazensko postopanje gre politicn.m oblaslvora.
§ H
Ta ukaz d bi moč z dnem r...;! uve. Kochecbnršer s. r Heinold s. r. teater s r.
mor
Ker naš kmet največ dobi od m-i^;/,. , u- tudi Vi naglo pomagati. ProdajiJ"'S zakoliite te bolne živali. Z njimi nj ,„.„., "Jj mogoče za narediti. Ciin dalj jih boste , vi jo .-kodo boste trpeli. Ko lio hlev prai« :i morate očistiti. Vse de ke in tramove nj
rate ven vzeti. Gnoj iri prst se daleč
Pogrešajo se sledeči vojaki:
Franc Repni k od 27. pešpolka, S. komp t.iii«. vojna pošla št. iS. Pojasnilo: Aru Repni U, /-• Z;.log, pošta Komenda pri Kamniku.	,, , ,
Ma t i i a Rejc. 17. pešpolk. 5. komp.. vojna pošta št. 32. Pojasnilo: Frančiški Reje, Dolga Poljana št. 2, pošia Vipava.
Peter Vrečko, črnovojniiki maršba-taljon št. 89, 2. komp.. vojna pošta št. 508. Pojasnilo: Toieziji Vrečko. Ilauiborn-Brackhau-s»n. Overbruckstrasse 13, Nemčija.
Franc Kiemenčič. 27. pešpolk. 1. kompaniia. vojna p.-ta št. I \,,„sniio: Neži Kiemenčič. še nlui škagora št. 92, pošta Slap ob Idriji. Piimoisko.
Alojzij Levstek . 17. pešpolk. 13-kompanija. vojna poŠta št. :!2. Pojasnilo: Mariji Levstek, Grebenje, pošta Sv. Gregor-Vi tenek, Dolenjsko.
Vprašanja in odgovorL
J, K Pljavngorlca. Tako mladih fantov ne -prejemajo v vojsko. I.e doma pridno delaj pa boš storil prav tako dobro kot delajo junaki v vojski.
F. U. v E. Pišite na 27. pešpolk. Naslov: I.andvvelir Inf. Regiment Nr. 27.
M. S. Vrdnik. Poročilo o odlikovanem >mo prejeli po uradnem razglasu. Obrnite se lia poizvedovalni urad na Dunaj potom dopisnice, ki jo dobite nalašč zato pri poštnemu uradu.
A. K., Sercič. Urez skrbi lahko pošljete.
F. M. D. Ker je mož v Galiciji na fronti ne dobi dopusta.
J. S„ Drr.mlje. Svinčena gladina (Biei-vveissglfittc je sredstvo zoper mokri zid. (Glej Domoljub št. 50 st. S10) iu .-e dobi v raznih prodajalnah. V Ljubljani n. pr. v prodajalni Bratov ICberl.
M. M., Jagnenca. Prošnjo lahko napravite na glavarstvo.
Rožič M. Da bi so mogel dati natančni odgovor na to vprašanje, bi morali natančneje omeniti, kakšne hleve imate, kako krmite in kako se je bolezen začela. — Nevarnost je prav velika, da imate pravo kugo v hlevu. Najbolje bi bilo poklicati dobrega živinozdravniku. Pri kugi (Schweineseuche) začno praiičl kašijati in težko dihati. Jedo prav slabo in vidno hujšajo. stojijo slabo na nogah in so kar opotekajo. Oči itnajo kalne; neki umazani sok jim gre ven, na ko/i. pu.-.-bno na hrbtu se piika-zeio grude. Bolezen jih včasi naglo w>nča, včasih se pa vb če skozi več tednov Nekaiori tudi ozdravijo. Pogine jih 50—75',:. Čc pi ogledate zaklano žival, hosto videli vneta pljuča ki niso rdeča, ampak skoro siva in trda Pogosto se pozna to vnetje tudi na jetrih in dražili ob.-lih. — Druga vrsta vrsto prašičje kuge t.Sch\voincpcst) »e najbolj na pravi griži spozna. A a poginili živali se kaže vnetje na zadnjem črevesu. Take živali se žarijo jo v kakšni kotna samem in počasi hirajo. Takoimenovanl k. -.car io samo preitlajenje sapniua. Svtuieio razna zdravila Pri nas smo jih volno zdravili »toplimi Obkladki, zdravniki svetujejo r. o-riko (Na v.urz,, da se izkašlja. Malim j, s veda
talko pomagati. Starejši vstanejo. čc jih ,/0 vratu večkrat podrgnete s vrodm železom n -co ponvo.. v kateri je nekaj žrjavice. Mogoče e tu« da imate živali preveč v sorodu, kar
«vatL I<U ^ m°ra konfati
popolnoma postržeta in izvozita ttaleč n njivo. Vse leseno dele svinjaka, krnita steni in vse orodje je treba z vrelim itigoni pravdo 1 i-o oprati, ker vroči lug najbolj-., z,-.mori u, glive kužnih bolezni. To morate zelo natnnfn! napraviti. Vsaka malomarnost Vam zna boie.
» . .. tv... v> •> • »• n /1 i i I I ' > i ' 11 •. ■ i ,, ,1 li,:
zen na novo zareditl. Potem jjoIjo i i i i
prav |i(j.
v-c;l po k iritih in stenah in \ drugo, tudi orodje z apnenim beležem.
Čez par dni lahko postaviti no;ri prašiče Dobite od drugod svinjici in i,n, ■ , jJI(e vrsti, 1'iednlStvo Vam rado poin, .'a. Dolirs plemenska svinja da v enem letu j«jo —800 K d.,i--. I kov. Spuščajte prašiče tudi v-ak dan na prosto. 1'lemenska svinja mora biti vsak fej eno uro zunaj. — Zaradi kokoši je ;..itovo vziok v i sli krvi. Predolgo inmte isto pleme kokoši iu petelina. Dobite petelina od drniod,
N. K. H. Kako je s Slovenci, ki s« bili v Prz' iiiyslu, se bo zvedelo šele | >zneje. l'otr-jiite, ni drugače mogoče.
I. M. Maribor. Dozdaj ni.-tn nikdar i tli, da bi se od naše s.rani podpiralo židovsko podjetje. - Tvrdka Gotzl A Volta ne ob-stoii v Ljubljani, pač pa tvrdlca (ioizl. Obrnite .-e na Obrtno pospeševalni ui i i \ l.juo-ljani.
ii>denska

2.	apiila.
1. Sv. FrančiSjk de Paula. mi. 1. 14:17. v Paoli v Kaiabriji, se jc že v mladih letih po--vetil piiščavni-Uemu življenju in i. iu katerimi tovariši ustanovil red >ni>jm:.njšili bratov ali Pavlancev. ki so imeli četrl.i oMjubc: strogo -e postiti. Živel jo jako priprosto. f'o-ziieje ga je papež poslal kot svojega . .iposlan-ca h kraljevemu dvoru na 1'raiu i. .u, kjer je u-tanovll več sninostaiiov iu onili i <li le"a 17,07. umrl.
Veliki petek je dan Odrešcaik..-e smrti. Izraziti žulostni obredi v cerkvi najpoprej -e prebere starozakonsko prerokovanje o prihodnji usodi Jezusa Kristusa, po eni se poje jiasijon ali Kristusovo trpljenje, kakor ga je -pisal apostol in evangelist sv. Janez. Nato s« izvrs tjejo molitve, po številu devet, za v.-e Ijtul tvo po raznih stanovih. Ko s-, i.iditve končane, odkriva masnik božje rnzp'lo in ?a med petjem tako imenovanih impi"perij, !• Odrešenikovih očitanj do lastnega naroda, položi v cerkvi na tla. kjer ga verniki časti m poiiubujejo. Sledi obred skrajšano sv. nase, toda s hostijo. posvečeno 110 veliki 1 1 'tok, m to sprejema edini mašnlk, ki ravno izvršuje obrede. Druga hostija, ki je bila tudi resve-'"'•na na veliki četrtek, se potem v monštrancl, ki je zagrni, na z belim pajčolanom, < hio.-e K javiicmu češčenju v božji grob.«,
SoSnce v. 5. u. il m. — z. (i. u. 28 m.
Luna v. 10. u. 12 m. — z. ti. u. 07 m.
3,	aprila.
1. Sv. Biiiard (staionemško ime. u"!^111-Močan, mogočen) je bil kancrlir oksIordskM' vseučilišča na Angleškem. Pozneje je bil «op« kraljevo voljo izvoljen škofom v Suseksii, zala mu jc kralj zaplenil vsa posestva. Tudi ost«' nek svojega premoženja .je razdelil med niio?'' podpiral predvsem revno dijake, sam ll!1 10 živel jako skromno. Umrl nn vizitacijskcnj l;0" tovanju I. 1253. — 2. Sv. Ulpijon. — 3. Marija Egiptovska, spokomica. 17 let j<>/:ivc'® v zatajevanju in strogi pokori v arab-l" P» ščavi. — i. Svete sestre: Irena. Kinona »■ Agata, umuCene v Solunu, — 5. Svotn »»•«*
Velika eoliota. V prvih časih lušraii^" so ta dan novi kršče-nci prihajali k obrciio™
v	cerkvi v beli obleki. Cerkveni obredi se iz
vi	ujejo samo v župnijskih ccrkvcli. Prav daj se blagoslovi zunaj cerkve nova luč, mi bol od mrtvih vstalega Kristusa. Nato s", blagoslovljen je triangel jn ali trovejnate sv« • "i jo simbol sv. Trojice in veliko vclikom*"
vcfo, okrašeno s peterimi zrni kadila, katera omenijo petero sv. ran Kristusovih in sveča ainn io tudi značilna pred podoba našega Izvc-Ičaria. Zraven so poje »Enultet...«, ki spada najbolj vznesenim in Ranljivim koralnim Invospovom izza najstarejših dob. Nato slodi laffnslovl.ien.je ..rstno vodo in potom sv. maša, ri kateri ol) gioria zanojo zopet zvonovi, na-naiijnjoč začetek Kristusovega vstajenja. Solnce v. 5. u. 39 m. — z. 6. u. .10 m. Luna v. 11. u. 39 m. — z. 6. u. 38 m.
i. aprila.
l.Sv. Izidor, škof in cerkveni učenik v Sevili, brat sv. Fulgencija in svete Florencije. Poleg bogoslovnih in modroslovnih spisov je pisal tudi nstronomična in zgodovinska dela in izdal neki vsenaučni slovar. Umrl 1. 030. _ 2. Sv. Agnton. — 3. bv. Toodnl. — 4. Sv. Platon. 5. Sv. Zoiiim.
Velikonočna nedelja je največji dau v Ctrkv. lotu, kadar se obhaja, spomin častiti ji-voga vstajenja Gospodovega, ki sc jo zgodilo po spričevanju sv. evangelistov zgodaj v jutro. Vsled tega so začeli verniki vsako nedeljo praznovati kakor prazniški dan. Prvotni dan vstajenja jo bil po judovskom koledarju ob koncu sušca. V našem koledarju se velikonočni praznik ali velika nedelja obhaja v nedeljo po prvem sponiladnem mlaju, jo tedaj premakljiv praznik in se potemtakem premika med sušeom do 25. aprila. Ljudje prinesejo v cerkev jedila (pisanka, pirh) za hlagoslov-Ijenje: meso, kruh, hren. kar vse pomeni \n-likmiočno jagtijo, jajca so simbol skritega živ-ljenja lo od mrtvih vstajenja. Ka več krajih se velikonočno jagnje blagoslovi že na veliko Soboto.
Solnce v. 5. u. 37 m. — z. 0. u. 31 m.
Tjuna v. -- u. — m. — z. 7. u. 20 m.
5.	aprila.
I. Sv. Vincencij Fererski, spozn., prvi misijonar v 14. stol., rojen 1. 1357. na Španskem, stopil v dominikanski red in je imel pri svojih pridigah včasi do 80.000 poslušalcev. Umrl Iv Hretoniji I. 1419. — 2. Sv. Zenon pl. 12. opri-| la. 3. Sv. Albert gl. 8. aprila. — 4. Sveta Teo-i tlom, udova.
Velikonočni pondeljek je žo preklican [ »raznik, toda pri nas se So vedno obhaja. Sv. evangelij tega dno nam pripoveduje o dveh i učencih, ki sta šla v Kmavz.
Solnce v. 5. u. 35 m. — z. 0. u. 32 ni.
Luna v. — u. 54 m. — z. 8. u. 17 ni.
6.	aprila.
.1 Blažena Julijnna iz Litiha, rojena leta 1103. v Litiiiu v Belgiji, je bila vzgojena v samostanu Mont-Cornillon, kjer je bila I. 1230. izvoljena kot prednica. Pozneje je stopila v strogi rod Cistercijank. Nu podlagi njenih prikazni je bil ustanovljen praznik Prosv. Peš. Telesa. Umrla I. 1258. — 2. Sv. Gelestin I., papež (422—432). — 3. Sv. Marcelin. — 4. Sv. Sikst I. — 5. Sv. Celzij. — 0. Sv. Viljem (staro-iiemško ime, pomeni: mož trdne volje), danski opat. — 7. Sveta Prudenclja. — 8. Na današnji dan je umrl tudi slovanski apostol sv. Me-totiij (1. 885.), njegov spomin pa sc obhaja s sv. Cirilom vred drugo nedeljo v juliju.
Solnce v. 5. u. 33 m. — z. 0. u. 34 m. _
Luna v. 1. u. 53 m. — z. 9. u. 25 m.
7.	aprila.
1. Blaženi Herman Jožet, menih v pre-monstratskem redu v Steinfeldu pri Kolinu ob Heni, je zaslovel vsled svojih prikazni in izvnnredne pobožnosti. Umrl 1. 1233.
Solnce v. 5. u. 31 m. — z. 6. u. 35 m.
Lnna v. 2. u. 37 m. — z. 10. u. 42 m.
8.	aprila.
1." Sv. Albert ob križarskih vojskah izvoren jeruzalemski očak (patrijarh), spisal pravila za puščavnilce na gori Karmel. Skrbel za nravno življenje svojili ovčic, in ko jo izobčil iz Cerkve nekega razuzdanca, ga je ta na potovanju zahrbtno zaklal i. 1214. — 2. Sv. He-iezij, Škof. — 3. Sv. Redempt, škof. — 4. Sv. Krescenni] (Rostislav). — 5. Sv. Marija Kleoia,
sestrična Matere Božjo in mati »bratov Gospodovih« apostolov. Ž njo se srečamo pod kri-1 žem ob Kristusovi smrti, pa tudi ob njegovem veličastnem vstajenju.
Solnce v. 5. u. 29 m. — z. G. u. 37 m.
Lunn v. 3. u. 09 m. — z. 12. u, 01 m.
Moško, Povesti in slike. (Štiri smrti. — Pot čez Travnik. — Požigalec.) Te tri uzorne Fr. Ks. Meškove povesti obsega novi četrti zvezek Grafcnauer-jeve, zbirke slovenskih povesti. Kakor znano, nudi in bo nudila ta zbirka najlepše pripovedne bisere slovenskega slovstva, katese je treba na vsak, način ohraniti našemu ljudstvu. Ker je ta zbirka pristno slovenska in zares domača, jo vredna, da se nanjo vsakdo naroči. Saj je tudi cena 60 vin. za sešitek silno nizka in jo vsakdo zmore. Dobo so seveda v zalogi Katoliške Buk-varne v Ljubljani tucli še poprej izdani zvezki, in sicer: 1. Josip Ogrinec, Vojniinir ali poganstvo in krst. — Str-neno polje. 2. Franc Erjavec, Hudo brezdno in drugi spisi. 3. Vesele povesti I. (Jaklič, Za možem. V pustiv je šla. Jurčič, Pravda med bratoma.)
Za tretjo nedelje po Veliki noči se
slovesno obhaja praznik sv. Jožefa, priporočamo vnovič Franc Ferjančiče-ve Litanije sv. Jožefa, ki so popolnoma prikladne našemu ljudskemu petju in se bodo tako udomačile, da postanejo po svojem ustroju, lahkoti in cerkveni dostojnosti ljudska last. Na razpolago naj bodo torej na vsakem ceVkVcnern koru. Izvod velja samo 30 vin. in se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Istodobno priporočamo tudi: Sancte Joseph. Dr. Anton Clilondowski. Invo-catio.una voce sola ct choro ad IV vo-ces inacquales alternatim concinenda. Part. 60 vin., glasovi po 10 vin. Cerkveni zbori, ki se bodo poslužili teh lepih napevov, bodo zelo dvignili in poveličali pobožnost k sv. Jožefu. Dobe se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Slovenski zemljevid Evrope. Motilo 1 : 4,000.000. Cena 2 K 40 vin., nalepljen na platno s palicami 6 K 50 v., nalepljen na platno in zložljiv v žepno obliko 6 K. — Ta zemljevid v slovenskem jeziku je izdelalo eno prvih svetovnih podjetij v Lipskem in presega po svoji veliki natančnosti, razvrstitvi in preglednosti vse druge zemljevide. Velikost znaša 1 m 15 cm X 86 cm. Ob robu nudi ta zemljevid tudi pregled svetovnega ozemlja in specijalne zemljevide raznih izvenevropskih ozemelj, ki igrajo kako vlogo v današnji vojski. Kdor se naroči na delo »Svetovna vojska«, plača za zemljevid samo znižttno ceno 1 K. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Za cerkvene pevske zbore. Ravnokar jo izšla Stanko Premrlova zbirka misijonskih in postnih pesmi, ki je današnjim žalostnim, trpljenja polnim časom prav posebno prikladna. Izšla je
pod naslovom »Slava sv. Križu« in obsega pet pesmi za misijonski ali za postni čas; prirejena je za mešani zbor. Pobožni verniki sc oklepajo danes šo tesneje sv. Križa, saj ni ne dušnega, ne telesnega trpljenja, ki bi ne minilo ob križu; zato jo, zložil g. skladatelj to zbirko »v tolažbo trpečim in v spomin na svetovno vojsko 1914-1915.«
Ferjaneičeve narodne vojaške pesmi, zložene za moški zbor, so ravnokar izšle v zalogi Katoliške Bukvarnc v Ljubljani. Zbirka ima prav lično žepno obliko in velja samo 60 vin. Slovenski vojaki, mladeniči in društva bodo kaj radi segli po ti zbirki, .ki bo pevca navduševala, poslušalcu pa nudila prijeten užitek.
se včasih drže v naših udih in sklepih mali mučitclji revmatizma, protina in nevraigije, tam vrtajo, šči-pajo, bodejo in trgajo in zdi se čestokrat, da jih nobena moč na svetu ne moro pregnati. — In vendar je iz skušnie znano, da jo revmatične, pro-tins!'.e in nevuilgično bolečine, trganje v udih, trd vrat, bodenje kaj lahko odpraviti, če se vporablja Fellerjev bol lajšajoči fluid i r. rastlinskih esenc z zn. „Elza-Fluid". — 12 steklenic toga zelo priporočanega sredstva stane poštnine proslo samo 6 Kron, edino pristtro pri lekarnarju E. V. Feller, Siubica, Blzn-♦rg štev. 16 (Hrvatska). — Kavnotako dragoceno domače zdravilo pri težkoeali v prebavi, zaprtju in težkem odvajanju tvorijo Follerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice z zn. „Elza-krogl|lce", Oškatljio istih stane 4 krone 40 vinarjev pošinlne pri sto.
okose — — —
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 24. marca: 19, 48, 69, 29, 89. Dunaj, 27. marca: 65, 5, 27, 30, 22.
Velika svofa denarja
so zamore naključiti vsakomur, ki postane naj naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.
Poceni obleka I se dobi pri Lovro Rebolju v Kranju, ker sem vpeljal zopet krojaštvo, kakor pred leti. Točno, dobro in ceno.	527
Preklic.
Jaz podpisani Jože Grden iz Martinjevasl tem potom prcklicujem, da Jože Zaje iz St. Jurju ni kriv moje obdolžitve.
Martinjavas, 15. marca 1915.
642	JOŽE GRDEN.
48 letni samec, dober katolik, abstinent, varčen in priden rokodelec, vajen kmetijstva, z nekaj premoženja ter dobro zavarovan, so žeji priženiti k bolj priletni vdovi, < o tudi iir.a par otrok, pač pa svojo malo kmetijo ali kako svojo obrt na dobrem mestu. — Prijavo so prosi pod »Samec 48,660« na upr. lista.

iROMN4lRoche
}..-).'■• i' n.-i«w r« l f.-- «	-• ."»• "" '■
,	. t . » - I K i.or.t n.i.n !>-<•
,\ns Lmm »>bs>.	'»	* ' - ' '
;.T	,n>'.: • T	i. .r.'	f Vi —'*
6MH)v i i^V tr «wn>enk U*-«-"- ul n-^naSV'f V T 1 <	nr -^u

i';T1 L'I'
i 'ME Ofi I i : 0
■t I f-nrti.	pr.1« » =»«•
«ipV> ?hr «	t. Rsoi>w
CENI OSTANKI!
f« T
41 n » -
K -f S If
s ar
s ::
s
s
K :r K r
* . .	pn.j T-. cr r u-T-um-Etf
P ' vf s :-M i t-r. t l ' T^.-V tener.u
T.' t.i š'1	•■::,< Tli:!:.-
M.H! orkin: i* tL Effr*
liiBsfei MjiMim r> c t'»	K * w
► £Uoak& sr>k.mi» r-oi	E I Si
EHr.sfcil BTvuOnir r*Gfc	K .f -
Jt Svphput Kubi.
EicKSoaK.-t 15—»'■>
Zahtevajte
•■ uri
ua;-. : " ;<um'J .i.; : • : : penit i * »'•- fc:i»-i o. ii-
: I .; j«DV»-L'.-v:i r.i . i i v..u.«l un : c . •
fni tivrni r:
jir Eirtl i:; E T 'M
i. * ' . . • .i:i ' .11 - 11* * » - * _
• ->K4 nj - u't 1. £ » 4 J»-> — ' ( .
••udili.t r rvn.i.ia :
?osi'a m pi penirtjt — i u. rjattl I-ratLi it up* i '»rti bi der - • - tr*j!
i, k*iitv ik?iihgl Sv®« r	im
Naznanilo.
"Nsš r	n oč -?mr. ."«1? sf.nraer.roo rtfc
C-.	Tie^f^t^TSRT*	VSGl
fi^-^vir. r.pV.TK^it TYTtr>f*7? -i$fcPT. fcafcn? "uč r.Mt vcvi» Tn»»» »r	it	o* nr-
7T'—sr. r*v . rit	cr«»fii*vj
Lysoform
m dni 1 aprilt nadaht.
)«T'irw 3CK r Mar«' TPf»>;r š vinariP^ ^	n««iT»; sorazmem	zr ■
%'iimi Tiid r-iir-
ivsotoirlMckr
Dr. PCeleti 4 Fnnriiry1
f-on	COTI l^pcst
Tlnuair T..t»rr ifti RB5.
re^trevani i. a aru p; : cmi cn.r	'trn
S-T'' t* r "" r. " C'bT
r- ^ . . r
Ppptu dr*"fti plnnuir i7 jn-ntepj. r.nnanitn vlapatrlicn. st -t poš>-
5
Oj lmcie drr.arj* bf rarn trei-jQ plBčnr prirruir! pp^tm f
ZaflmpE orvolmu iiosoiilt t očsekii« ns 7 „ 15 sL 22 . iti vi tdl rreJ očsetrv proti poimbnc oppfrcrten.il odpiicilcn. — Dtrolmjf.H st ra^r.sli posoiiU prot zaznambi nt plačo ix rtrsrfTalE: pobe: & prot i - •: rtm.
Prospekt; ts razpolag«.
It-ts*vp.ii( iasTi f iTmo7f.EK n čfci Wfi ODf £ DejemiK v >f niit ic: a ^ MS 24« : J*4W rte tez; t. rpprej-.t r^r-eir t&R^n-epf ^tuim rt L "BI :-40 L
Iv« Snttik • r?« Bnr*:x!V
Bt	T r,- - .-v
flt ."a.knY JttnhnrU
Andre l.ulr.z.
Al
FoliaJ. tu
n: r>rčr
Artn: ^r^Tiik
C: Alf
ril r>*».t T^fcV^^.

Ai-.-m a-rL ..
d: rii fu
Aj.Jai Kri.;r Ivtu KD^Im
K ftrtibca

Ne odlašajte
amnnl. Jiisltr takoj pc SZT vzorrp i« r*nik	i ver tise : sli-
knim d« sr prepričate p nirkih conah in dobrem blapu
rw«kE rnmm m m lira;.
Varstvena znamk!,
Vse gospodinje navdušeno hvalijo
staroslovito, domačo čajno znamko
Pekarek-ov čaj
Dobiva se le v izvirnih zavitkih z varstveno znamko »Kitajski deček« v vseh zadevnih trgovinah.	316
Zastopnik za Kranjsko:
Grummer & Co., Ljubljana.
Slaročajte „Domoljuba"!
Kuuerts s firmo, - - pismu, - -
Izvršuje natančno po : naročilu :
: Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani.
>rwa kranjska svinjerejska družba v Lukovici
Bznanja, da bo imela v kratkem oddati večje število lepih	570
Dinače in nemške (Hešove) pasme, ki so trjeni proti raznim boleznim, ker se svinje to raj celo leto zunaj pasejo, surovo krmijo in redno cepijo proti rdečici.
Gudovit aparat za gatenje
pletcr.ega !n tkanega blaga, perila in platna. 420
2 naše neprimerno izvrstno pripravo 2a g-atenje w ob-v.u ujeto oci, prihramto čaš in < osezete t.rpežuo', lopo in jod-11 ti komorno izvrAitov na zanimiv način. — Ta čudovita priprava za gatenje jo največji pripomoček za gatenje nogavic in za vsak drug: tkan predmet/, Kakor za gatenje spodnjih kril, iniznih prtov, sorvijotev, platnonih robeov, lovskega jitrila oblok itd. tor se da z nnao čudovito pripravo za gatenjo vsak predmet silno hitro, lopo jednakomerno popraviti, da i/gloda kakav bi bilo nanovotkanu. Imamo mnogo tozadevnih pohvalnih pisem. Cena kompl. čudoviti pripravi za gatenje z lahko umljivo ilustr. razlago K 3*—, 3 kom. K 8'—. Razprodaja po povzetju zaloga novosti M. 8WOBODA, DUNAJ HI/2, Hiecsgasse 13-404.
in razno blago pošilja po najnižjih conah
Jugoslovanska razpošlljolna R. STERMECKI v Celju štev. 305, Štajersko.
Zahtovajte zastonj cenik s slikami Čoz tisočo stvari. 7?ri naročilih iz Ameriko, Nemčijo, in Ualkana treba denar naprej poslati.
KOLESA PRIZNANO NAJ: J,; ^0lJ5A '5E DA NJOSTI X
LJUBLJANA MARIJE TERE:, ZIJE CESTA šr.l* N0VI5VET
*A S PROTI k01« E J A - Z AH' m TE VAJ T EPRtfl StOV.CENIK -i- 'BREZPLAČNO

Stanje vlog čez 22 milijonov kfon.
"N
registrovsna za -vga z neomejeno zavezo	6
LlRLlJaua, fiiikfcsičeva sesia sfev. 6, prilEfile. v Izs.ti hfš? nasproti betela „lto!on" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč -.....—
tudi cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
^ k /o
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož- i.f nik od vsakih vloženih 100 kron čistih^ obresti 4'75 kron na leto.	|
Za nalaganje po pošti so poštnohranil-^ nične položnice brezplačno na razpolago. ~J
Fran Povfe, komercijaini svetnik, vodja, rjraSCak, državni in deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki: Hnton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Deiriiastla, flnton Kobi, deželni poslancc, posestnik In trgovec, Breg p. B. Karol Kausdiegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dcka;i v Ljubljani. Ivan Kregar, liiSni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik i., ravnatelj »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar
in posestnik v Ljubljani. Gregor SHbar, župnik na Rudniku.
~ L=dJ
Domoljub 19ir.
Slov
ev. 1,1
Herbabng-iev podfosfornato-kisli
-želi
DOSt SE
T« le iT 44 !et uveden, zdrav niSku preiBktiSeiii inpripuručen rit ni sirup. Odstranjuje »lez, ,io.nilji..|e k&Selj in vzbuja Jlast. 1'iispeSujo iirol.au. i" ro.litov in jc i/.borno sreds vo ia tvoritev krvi in komi, posebno pri slabotnih otrocih. Cena steklenici Iv J-so, po poŠti <0 vinarjev več za zavitek
V V3JSH LEKARNAH!
t;' • • ..'i. -M! 'Kw;'f
i . , ■ > ik« ■ i'
Herbabny-jcva
lujiu bolečine in krepi nt, gtnnie v členkih 111 u Nadalje jc preizkuse
le 47 let pnls-kuico«.
l.ajfia ii. O' i lavl.ja l.i.lei-tl
kur Midi nervozne bolečin............,
j i,j<,''r in nkn-pfll.joče aredstvo | ri velikili i .j cenn steklenici K 2' . ro i "St i 40 vin. ve.' . „ Ka/.pošilja se vsak dan.
voliUo zlato Bvotlujc.
'1 iliiv. lih.
'ivitok'
--- Na m. medeni	Pit" £ ilCt fi^tn^-jCV ItaSRdlllk). MUHA, H Mil
nidlt infllain rocsiliaii*: CMie!In?anmalelrsroe..tnrEamberz.jcen u'"mJ"' TrWu, Tlsltl. fBlikmu in v;ISpefku
V zalogi jc Se pri nn. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju. Celovcu. llrnoni^ovejliLCsU^ iv.-------_____-_____---
OFOZJE in KOLESA
na obroke. Posamezni deli nojcencje c/f	II, ccnikl znslnni
l SANATORIUM • EMONA I
J ZA■ NOTRANJE ■IN-KIRURGICNE -BOLEZMI. / 4	-PORODNIŠNICA,
1 LJUBLJANA ■ komenskega-ULICA-4 I I SEF-ZDFWgc:pREWSiJ'DR FR. DERGANC
Vajenec
za čevljarsko obrt se tnkoj sprejme pri Matiju Horvat,
Ljubljana, Dunajska cesta šlov. 9.	623
«1tmrnto vino s m hki/mijs PICCOU-jd
»Ljubljani Vrtpta m»\oVr*nt.tienomt I ttm\a\ie\e
Vsebuje nevedena mnoiino žele to,
F. Dušek, tovarna orožja, ' n-les, Šivalnih stroiev. OpoCno ob drž. žel. 'JI25, CcSko. 8387
Vam plačam ako Vaših kur-jili očes, bra-
------davic in trde
kože tekom a dni bolnem ne odpravi moj uničevalce ko-
' ---- rento Kla-balzam.
Cena lončku z. jiuu-st venim pismom 1K .1 lončki 2-60 K,
Kemčny. Kaschau fKassa) I.
Poštni prodal 12 12 Ogrsko.
50 % eeneie?
Ameriška itoailna kava, lepo dišeča, izdatna m
štcilliiva, B kp vroča zapo-akušnjo K 10'- j'"št prosto po povzetju. Pol kilograma prvovrstnega iinei-n čaja 'a K 2-— pošlje A. Scliaplra 473, izvoz kave in čaja, Ga-lanta.
brjepri oličnlh vinih malokdaj,
W t steklenica 2 kroni.
Ceniki zastonj in franko.
Bukvami!
Naročajte .Slovenca1
draginja jo vedno veoja, zaslužek pa niajlion. Ako hočete /. malim trudom potovo 10 K na f u zaslužiti, po-šljito zu pojasnilo v pismn znamko za 10 vin. in svoj natančen naslov na:
I0SIF um i
Ilirska Bistrica 30, Itranislio.
j.
.in reine, ne^P. in m. zajmgj
sprejema zavarovanja na t! o žive je In smt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije Udeležba na dividendah pri živlenski zavarov'
že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1913 K 170,217.149-00 Manje car. londov koncem 1913 K 43,424.496-1; V letu 1913 se ie izplačalo zavarovancem na dividendah čistetra dobička . . . . K 432.232-61 Kdor nameniva življenjsko zavarovanje, najfev lastno korist obrne do gori imenovane podružnic«. Prospekti zas onj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.
Razširjajte »DOMOLJUBA"!

_7

vsr ■•
4
v urarskih izdelkih je že več let precizna ura „IKO" iz lastne profcokolirane švicarske tovarne ur krščanske svetovne razpošiljalne tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 1. — Vsaka posamezna ura je mojstrsko delo natančnosti, zanesljivosti in stanovitnosti in pravi čudež nizkih
cen, ker so te ure prodajajo brez vsakega zaslužka prekupcev naravnost zasebnikom po prvotni tovarniški ceni.
Hi. 803. Ženska ura, jeklena ali nikelnasta.....
.St. 804. Srebrna ženska urn, 6 kamnov......
St. 805. Srebrna ženska ura, (i kamnov, močan pokrov Št. 800. Srebrna ženska tiru, (i kamnov, vrezan pokrov
z zlatim obrobkom..........
St. 410. Nikelnasta Koskopf-ura, teče 36 ur .... St. 700. Nikelnasta ankerltoskopt-ura na kamne tekoča St. 501. Posebno ploščnata nikelnasta ura za gospode
dvojnatiin pokrovom.........
St. 440. Posrebrcna Hoskopt-ura, lepo vrezan dvojni
pokrov ...... ........
St. 098. Nikelnasta cilinder-remontoarka......
St.ri18. Posebno ploščnata nikelnasta ura za gospodo,
moderna oprema...........
St. 851. Srebrna okroglo oklopnasta verižica, 50 gramov
Nikelnaste verižice..........
St. 24. Verižica iz ainerikanskega dubltS zlata, elegantna oprema, ostane trajno lepa .... Vsaka ura je najnatančneje repasirana. Suttnerjeve ure gredo na odlomek sekunde natanko!
Velikanska izbera
moSkih in ženskih ur, verižic, prsta-, lepotičja, srebrnine in zlatnino
v krasnem ceniku.
Krasni cenik na zahtevo brezplačno in poStnine prosto.
7-90 <)50
13-
10-50
4-10
5-00
8-80
7-20 5-PO
7-itO II--1-
r.-50
Razpošilja se proti povzetju ali pa če se denar naprej vpošlje. -Kar ne ugaja, se zameni ali pa denar vrne. — Naslov:
H. Suttner samo v Ljubljani štev. i
Ustna tovarna ur v Švici. - Glavno zastopstvo tovarno ur „ZcnHI>". Nobene podružnice. - Svetovno sloveča po razpošiljatvi boljših ur.
Tiskala Katoliška tiskarna.