Zgodaoircftzapisi
ZAP, fond: MOO, Skatla 5t. 19, ovoj \t.7'T,Zelezniiski,
cestni in poltni promet (1875-1940).
ZAP, fond: MOO, Skatla 5t. 23, ovoj 5t. 85, Gradbene
zadeve 1935-1939.
ZAP,fond: MOO, Skatla 5t.23, ovoj 5t. 85(6).
ZAP, fond:MOO, Skatla 5t. 27, ovoj 5t. 99, Zapisniki sej
s prilogami - 1926.
ZAP, fond: MOO, Skatla 5t. 28, ovoj 5r. 102, Zapisniki
sej s prilogami- 1929.
ZAP, fond: MOO, Skatla 5t. 30, ovoj 5t. 115, Zapisniki
sej obdinskega odbora - 1931.
- ZAP, fond: MOO, Skatla 5t. 30, ovoj St. 116, Zapisniki
sej obdinskega odbora, 1938.
- ZAP, Rokopisna zbirka, R-70, Kronika mesta OrmoZa.
Literatura
- Klasinc, Peter Pavel, Gradbena dejavnost v OrmoZu
med obema vojnama. V: OrmoZ skozi stoletja III.,
OrmoZ, 1988.
- Suligoj, Ljubica, Ormo5ki Nemci med oberna vojnama.
V: OrmoZ skozi stoletja III., OrmoZ, 1988.
Rajko Topolovec
"Vse, kar ni bilo povedano, bo ilo z menoj... ," je kot
zadnje zapisal v poslovilnem pismu heroj JoZe
Kereniii.
JoZe Kereniif
Uvod
Ideja o idealnem Zivljenju v mestu enakih - polisu, se
je porodila Ze v dasu Platona. Dobra tri stoletja
pozneje jo je znova poskusil obuditi Kristus, deravno
je bil po dva tisod letih nadvse zanidevan prav od
tistih, ki so njegovo delo nadaljevali. Tak5nega -
spiriantskega komunizma sicer ved nimamo in tudi v
svetu ved nima svoje modi, pa je vendar umestno in
potrebno, da privrZence te bolj ali manj utopidne ideje,
kamor so prav gotovo sodili tudi "Kerendidevi njiva5i"
z ormoSkega obmodja, 5e razdlenimo oziroma
razvrstimo, in sicer:
a) na Kristusove privrZence te ideje o samo dobrih
ljudeh;
b) na privrZence pravidnejde oblastne in socialne
porazdelitve med delovnimi mnoZicami;
c) na partijce, ki so komunizem potrebovali zgolj za
osebno korist;
d) na partijce, ki so idejo komunizmauporablli za
prihod na oblast, inje ta nato v nedogled pripadala
samo njim.
Prav izrazloga - premalo po5tenih in dobrih ljudi, kot
jih tudi ni bilo za (,asa Platona in Kristusa, je nato
tvorce "novodobnega" komunizma (Lenin, Stalin,
Mao, Pol Pot... in tudi na5ih) privedlo do vehemence:
kar ne gre zlepa, mora iti zgrda.
In prav zoper uvoz "vehementnega komunizma", so se
Ze v drugi polovici tridesetih let prej5njega stoletja
za(,eli upirati dlani Agrarno-Akademskega kluba
NJIVA, katere najvidnej5i dlan in tudi upornik je bil
na5 (moj) rojak prof. JoZe Kerendid iz Jastrebcev.
***
V na5em zadetnem obdobju socializma, ki smo mu
tudi rekli realsocializem, in 5e tudi pozneje, smo mladi
in tudi stari imeli obdutek, da nas zgodovino udijo
tako, kot da se je ta zadela Sele s komunizmom
oziroma z NOB. Nekai te, od samo ene strani
osvetljene zgodovine, je 5e poleg knjig o NOB
mogode najti v udbenikih in 5e kje tudi danes. Tak5na
razhajanja oziroma napadno prlkazana zgodovinska
dejstva polpreteklega dasa in 5e "pomanjkanja volje"
za popravo le{eh pri profesionalcih pa nas ljubitelje
zgodovinske resnice napeljuje na to, da se tega lotimo
JOZE KERENCIC NI BILZA "TAKSEN'' KOMUNIZEM!
Zgodotiruft zapisi
sami. Prav temu smislu - dopolnitvi na5e polpretekle
zgodovine, so namenjene te vrstice, ki se dotikajo
zlodinskih dogodkov nad dlani Agrarnega kluba
\jiva, ki so v tridesetih letih prej5njega stoleda orali
ledino pri preobrazbi na5ega zaostalega podeZelja.
Da sta ltdi za nale "izvirne" komuniste bila Lenin in
Stalin vzornika, uditelja in voditelja, nam potrjuje
tedanja slepa poslulnost in vdanost tudi na5ih vodilnih
oziroma izvirnih komunistov, ki so nam po
rzkoreninjenju nacizma oziroma zmagi rdede
revolucije krojili usodo 5e pol stoleda. Nadelo "strah
in trepet" oziroma takojSnja likvidacija drugade
misledih se je, gledano skozi zgodovino nasilja, tudi to
pot pokazala kot pogoj dolgoletne samovlade tirana
Stalina in ne samo njega. Uporniki zoper njega, ki so
jim v SZ rekli trockisti, so tudi pri nas postali tisti, ki
se takrat v sorazmerno mladi stranki KPS, z njegovimi
tnjunimi) nadeli in nedednimi podetji niso strinjali. Za
na5e prve upornike zoper Stalina oziroma zoper uvoz
stalinizma k nam pa so Ze l. 1937 bili spoznani
nekateri dlani Studentovskega Agrarnega kluba
"Njiva" iz Ljubljane. Kmalu je zanie iz Moskve
sledila partijska direktiva - "domada naloga", da je
treba to Skodljivo frakcijo v KPS "utiSati". Ker se nali
trockisti kljub prepridevanju in poskusom niso hoteli
"poboljSati" in ker se je vztrajanje po likvidaciji le-teh
rz Moskve 5e krepilo, se je "uti5anje" zgodtlo z
dolodenim zamikom in 5e z vedjo podlostjo - s
predajo tega posla ob koncu l. 1941 nacistidnemu
gestapu.
V dobrobit demokracije in obsodbe komunizma
nasploh ter 5e zlasti v prid zamoldane plati naSe
polpretekle zgodovine sem se ob 65-letnici pogube
Studentovskega Agrarnega kluba Njiva in njenih
najvidnej5ih dlanov, kamor je sodil tudi moj sosed
Joi.e Kerendid iz rojstnih Jastrebcev, poglobil v
oditano mu (im) krivdo, kakor tudi poznejSo hvalo.
O tragiki Kerendidevih iz Jastrebcev je predvsem po
herojski zaslugi JoZeka bilo napisanih in izredenih Ze
mnogo zgodovinskih besed, ki si jih poznavalci
takratnih razmer danes drugade razlagamo. Namred,
za njihovo pogubo oziroma v to zgodovino 5e vedno
ni - ali vsaj ne v popolnosti - vkljuden in jasno
obsojen glavni faktor tega zla - vpliv kulta osebnosti
Stalina, ki se je tisti das s svetni5kim sijem in v ilegali
prenaSal k nam oziroma znami kolaboriral. Prav zato,
da bi bile tudi na tem mestu na5e zgodovine stvari
oziroma resnica na svojem mestu, jo sku5am po
ljubiteljski plati dopolniti oziroma ji dodari
"manjkajodi dlen". Za dosego tega namena pa moram
tudi tenkodutno predstaviti takratni Akademski
agrarni klub Njiva ter se poglobiti v tedanje konfliktne
razmere s tedanjo KP Dravske banovine oziroma
Slovenije. V tem konfliktu pa je l. 1931 imel
nalvidnejSo vlogo predsednik Njive JoZe Kerendid, ki
so ga Sele po Titovi obsodbi Stalina l. 1953 proglasili
zaheroja Jugoslavije.
Tudi v treh obseZnih Kreftovih delih - Spori in
spopadi v KPJ, ki so bila napisana v osemdesetih
letih, ni mogode o tem sporu najti kaj ved kot skorajda
samo omembo. Slovenci kot kulturen in sedaj tudi
svoboden narod pa bi se vendar morali z najimi
zgodovinskimi (ne) resnicami seznaniti. Je pa tudi res,
da se je Ze v osemdesetih letih, ko je pri nas ',trdi
komunizem" nekoliko popustil in je nekoliko
popustila tudi medijska cenzura, to obdobje
polpretekle zgodovine zadelo obravnavati bolj
spro5deno in manj samov5edno. Vendar pa je tudi res,
da se 5e prav vsega, dokler so ie posamezni akterji
Liveli, ni "moglo" pisati. Pa tudi je Zivedi ',nostalgiki,,
Le prtznavajo, da vse, kar je bilo v "njihovem,' dasu
napisanega in povedanega, ni bila zgolj samo resnical
Da pa bi bil 5e vedno "dolodeni tabu" s cenjenega
soseda iz rojstnih Jastrebcev odstranjen, sem se lotil
njegove kratke Zivljenjske poti tenkodutno in od vseh
strani osvetljene, kot je Ze kje bilo zapisano. Torej
tega, karje Ze kot zapisana resnica, ne bo, Ie manj pa
ne morem nid napisati &z lolekovo jasnovidnost,
pokondno dri.o ter zasluge, ki jih je v najteZjih dasih
prve Jugoslavije in ob nem5ki zasedbi doprinesel
Slovencem. Se ved, dodatno mu pripisujem
sposobnost pravilne zaznay e uvoZenega komunizrna,
ki jih je vsaj dvajset let prej zaznal kot ostali
sopotniki, ki .so nas ved ali manj slepo vodili skoraj
petdeset let. iuditi pa se je tudi njegovi neustavljivi
energiji in pogumu, ki ga je vlagal v borbo za pravice
mezdnega delavca na kmetih, vinidarja in malega
kmeta, ki jih je kapitalizem stare Jugoslavije umerno
dri.al v revldini. To borbo iz njegovih 5olskih let pa
nam vsaj delno ohranja njegova zapuSdina - pero.
Mnoge z roko zapisane misli in nadrte pa je v pravem
pomenu besede vzela tudi zemlja, v katero jih je moral
v tistem dasu skriti.
Sam kot dvajset let mlajii JoZeka nisem poznal, pad
pa mi je o njem znala pripovedovati moja mama. Njun
globlji pomenek je po navadi stekel, ko sta prala
plenice ob va5kem studencu v Kolaridevi grabi. Mama
je prala moje, JoZek pa hderkine, ki se mu je rodila, ko
se je kot absolvent profesure zaljubil v gospodidno
Marijo Hansu - Piko iz Ljubljane, ki je bila na Kogu
nastavljena za uditeljico, in sta se leta 1939 vzela.
Mama mije tudi znala redi, da je kot Student ob vrodih
dnevih rad nosil kratke hlade in sploh bil kot Zivo
srebro. Poznam pa 5e edino Zivedega iz nekod Stevilne
druZine Kerendidevih v Jastrebcih rnlajlega brata
Cirila, s katerim si ob priliki, ko obiidem rojstno hi5o
v Jastrebcih, kljub njegovim osmim kriZem izmenjava
tudi kak5no besedo o teh dasih:
--69-
Zgofooinsftzapki
"Ko je JoZek imel kak zaupen obisk, sem kot
Sirinajstletnik Ze moral en vogal hi5e straZiti, brat
Slavko pa drugega", mi je povedal zadnjil, ko sem mu
prenesel pozdrave prof. Draga Ko5mrlja iz Ljubljane,
ki je 5e edini Zivedi JoZekov sotrpin, in prav tako, kot
je bil JoZek, tudi nekdanji predsednik Akademskega
agrarnega kluba "Njiva". Ob nedavni drugi priloZnosti
pa mi je Ciril razkril 5e to zanimivost:
"Ko so po zasedbi Nemci izganjali slovenske uditelje
in ko je JoZeku zaradi delovanja zoper njih postajalo
vse bolj vrode, a sam ni hotel iz svojega okolja, me je
zaprosil, da pomagam pri selitvi njegove Zene in
enoletne hderkice k Zeninim star5em v Ljubljano. Julij
l94l je bil zelo vrod. Do Litije je v soparnem
avtobusu 5e nekako 5lo, nato paje v "drZavo ltalijo" z
otrodidkom Ze morala sama, jaz pa sem se takoj vrnil
v Jastrebce."
Zdaj pa se vradam v JoZekova Studentska leta, ki so po
mnenju njegovega soSolca in sostanovalca prof. Draga
Ko5mrlja v smislu druZbenih dogajanj
najplodovitej 5a:
"Kot absolvent mariborskega uditeljisda se je leta
1933 vpisal na filozovsko fakulteto v Ljubljani.
Kmalu zatem si je s pomodjo nas - somi5ljenikov -
na5el stanovanje v Rutarjevi hiiiZa gradom St. 1. To
je bila znamenita dvonadstropna hi5a gospe Ane
Ruter, ki pa je pred tridesetimi leti morala svoj prostor
odstopiti razSiritvi Dolenjske ceste, in je zato danes ni
ved. Iz te hi5e seje tudi vjeseni l.1941 zadel oglalati
radio "Kridad". V Rutarjevi hi5i Za gradom 5t. 1 je
bilo prostora za 25 stanovalcev, ki so bili vedinoma
Studenti (17). Vsi, Studentje kot ostali stanovalci, so
bili napredno - levo usmerjeni ljudje, kar so tudi
takrat, zlasti pa 5e med okupacijo dokazovali, saj jih je
v dasu NOB l3 izgubilo Zivljenje".
Gospod Drago Ko5mrlj, ki je edini 5e Zivedi iz te
druSdine, in po njegovi ugotovitvi tudi edini 5e Zivedi
"NjivaS", je v knjigi, ki jo je uspel izdati Le leta 1987
- HiSa Za gradom 5t. 1, slikovito opisal skupna leta
bivanja te dru5dine. Bili so to pravi pobudniki
napredka, ki jih je pisec imenoval "zagrajski
kolektiv". Njihov povezovalni dlen je bil Akademski
agrarni klub Njiva, ki so ga po vzoru z univerze v
Pragi v Ljubljani ustanovili z desetimi dlani Ze maja
1923. Sredi tridesetih let pa je prav po zaslugi
"zagrajskega kolektiva" klub Njiva dobil nov zagon,
saj je vedina stanovalcev v Rutarjevi hiSi izvirala s
podeZelja oziroma s kmetov. Pred vojno je le redko
kateri kmedki sin ali katera hdi, 5e posebej iz vrst
malih in srednjih kmetov, obiskoval(a) srednjo 5olo,
kaj 5e1e univerzo. Statistika iz l. 1935 navaja, da je
bilo teh od vseh Studentov (834) Univerze v Ljubljani
le 123 molkih in 12 Zensk. 5e manj, glede na
sorazrrernost prebivalcev, pa .je bilo Studentov iz
delavskih vrst. Tako stanje v Skodo kmedkega in
delavskega 6loveka, ki ni veljalo le za razrrrere na
univerzi, je samo po sebi narekovalo uvodne besede,
ki jih je ob prevzemu predsedstva Akademskega
agrarnega kluba Njiva l. 1934 napisal Kerendid v
klubski publikaciji Nova obzorja. Uvodnik je JoZek
zadel takole:
"Dana5nji mladi rod doralda v izrednih prilikah.
Zivimo v dobi velikih nasprotij, v kaosu
gospodarskega, kulturnega in politidnega Zivljenja.
DruZba kaZe vedno jasneje dvojno lice; na eni strani
delovne mnoZice, obuboZane in izmozgane, na drugi
strani - pa so priviligiranci, ki so se dokopali dez hrbte
mnoZic do bogastva in razko5ja... ." Mimogrede - te
JoZekove besede, bi lahko sodile tudi v dana5nji das...!
Razumeti je treba tudi to, da takrat 5e ni bilo toliko
moZnosti za kraj5anje prostega dasa in sredevanja
mladih, ni 5e bilo toliko kinodvoran in tudi ne
Stipendij oziroma denarja za posedanje po lokalih.
Zato so bile "potrebe" po zdruLenjih oziroma drugadni
- politidni aktivnosti Studentov tem bolj razumljive,
kar izpriduje tudi Ze omenjena obnova Njive. Njeni
dlani so se vneto udeleZevali pri delu v raznlh
strokovnih dru5tvih na univerzi in 5e zlasti v svojih
levo usmerjenih podeZelskih dru5tvih, od koder so
izhajali. To so bila predvsem dru5tva slovenskih
fantov in deklet, kjer so se aktivno vkljudevali v akcije
proti takratnemu reZimu in velikosrbski burZuaziji. V
teh mladinskih akcijah na deZeli so se 5e posebej
izkazovali stanovalci iz hi5e Za gradom 5t. 1 oziroma
zagrajski kolektiv, kot ga imenuje pisec omenjene
knjige Drago Ko5mrlj. Kot je zazgodovino Ljuromera
znano, je prav JoZek v okviru tega podeZelskega
dru5tva nosil glavno vlogo in breme na protestnem
shodu podeZelske mladine, ki je bil napovedan v
avgustu in nato po prepovedi izveden v septembru 1.
1935. Takrat, kot vemo, pa ljutomerski Zandarji niso
posegli samo po gnojnici iz tamkaj5njih gnojnidnih
jam, ampak so posegli celo po oroZju in padla je prva
politidna Zrtev v tem okolju. Bil je to JoZekov prijarelj
Alojz Mavrid, kmedki sin iz sosednje vasi Vitan pri
Kogu, ki je govorniku Kerendidu drZal kolo kot
improvizirani govorniSki oder. Na tem mestu je v
Ljutomeru tudi spominska plo5da. Na pokojnikovem
grobu na Kogu pa je nato ob obletnicah tragidnega
dogodka JoZek organiziral i.alne shode.
Po protestu slovenskih Studentov, profesorjev in
uglednih kulturnih osebnosti ter sploh javnosti tistega
dasa, ki je nato sledil, je oblast umaknila tiralico zoper
Kerendida, tako da se je ta lahko spet vrnil v Ljubljano
na univerzo. Da pri tej oblasti ni bil preved osovraZeni
oziroma da je bil dejansko prepoznan za
socialdemokrata in ne za "komunista Stalinovega
kova", nam pove tudi to, da ga je po kondani visoki
-70 --
Zgoforirsft zapisi
Soli celo tedanja oblast nastavila za profesorja na
me5danski Soli v Radgoni.
Na drugi strani Univerze v Ljubljani pa je s podobnim
programom, kot so ga imeli pri Njivi, takrat snubila in
privabljala Studente in sploh takratni mladi rod
komunistidna partija. Ker je bila preganjana (odredba
notranjega ministra Milana Sr5ki6a - mala Obznana
12. julS 1924), je KP imela Zeljo po integraciji v
kak5no dovoljeno slovensko stranko, da bi se tako
laZje dokopala do parlamenta, a ji to v kraljevini ni
uspelo. Z uvedbo tako imenovane diktature, ki jo je
uvedel kralj Aleksander Karadjordjevii, ko so 6.
januarja 7929 v parlamentu Jugoslavije padli celo
streli, pa je teiava za KP, ki je na univerzi delovala
pod klubom Triglav, postala Se teZavnej5a. Sledil je
poziv partijske direktive KpS (Kardelj, Kidrid,
Krajgherji, Sentjurc...), naj se komunisti poveLejo z
Akademskim agrarnim klubom Njiva in tako pod
njegovo krinko omogodijo delovanje.
Na ta nadin si je Njiva tudi Stevildno opomogla.
Pri5leki - novi dlani Njive - pa so takoj prevzeli
prednostne naloge. Se vec. klub Njivo so si zadeli
partijci vse bolj lastiti, tako da so tudi vladni organi
sumili, da je Njiva postala podalj5ana roka partijske
organizacije. Navodila iz Moskve, ki so jih ti novi
dlani prina5ali, so se za(ela vsiljevati tudi med Ze stare
dlane Njive. Na Zeljo vodilnih v Kp, in ki so imeli
stike s Kominterno v Moskvi, so l. 1935 dejansko bili
vsi iz kluba sprejeti v KP. Lera 1937 paje tudi klub
Njivo kot podalj5ano partijsko roko Banska uprava
prepovedala.
Nikakor, 5e najmanj pa dlanom kluba Njive, ki so bili
v vedini kmedkega stanu, ni "mogel ustrezati Stalinov
program kolektivizacije vasi", ki so ga vse bolj
propagirali omenjeni vodilni komunisti, kot so
dobivali inltrukcije iz Moskve. V taki usmeritvi Njive
ali vsaj dela, vsekakor pa celotnega "zagrajskega
kolektiva", bi kazalo iskati vzroke nesoglasij med
Njivo in Triglavom oziroma partijskim vodstvom na
univerzi, ki so se takrat zadela. Ta nesoglasja so celo v
letih 1936-1937 pripeljala do ostrih spopadov med
obema poloma. Spor se je ujemal tudi s pojavom tako
imenovanega trockizma v SZ - obsojene frakcije v
vrsti KP SSR. Tudi redanji pobeg Trockega iz SZ ni
pomagal, da pred tem najtesnejlega sodelavca Stalina
"roka pravice" ni dosegla v Mehiki, kaj Se, da ta roka
takrat ne bi dosegla nalih fantov, ki so bili spoznani
za trockiste!
Zakaj so po vzoru likvidacij v SZ postali njiva5i, in Se
zlasti tisti iz hi5e Za gradom St. l, tako osovraZeni
"trockisti" v KPS, da jih je po dobrem letu posesti
rdede knjiZice "morala ta vredi" iz svojih vrst? Katere
grehe so jim naprtili, da so tudi oni, kot je prakticiral
Stalin v SZ, na ta ali oni nadin morali s tega sveta?
Prof. Drago Ko5mrlj, ki je tudi bil v rem obdobju
nekaj dasa predsednik Njive, mi je v svojem 95. letu o
teh dejstvih menda zaupal se ved, kot mu je ie leta
1987 (cenzura) bilo dopu5deno zapisati v Ze omenjeni
knjigi HiSa za gradom It. 1:
"Vsakomur je torej moralo biti jasno i,e takrat, da
kmedki otroci, ki smo tvorili vedino dlanstva Njive,
nismo mogli navij ati za tak5en komunizem, ki j"
napeljeval na jemanje posesti in imetja nalih star5ev,
ki so nas tukaj v Ljubljani Solali. Tudi zaradi tega
odklonilnega stali5da, pa tudi zaradi drugih resnic o
sovjetskem komunizmu, ki je i.e tedaj zahteval
milijone Zrtev in ustanavljanje gulagov, za katere smo
na tajno v hiSi Za gradom St. 1 Ze uspeli izvedeti, smo
postali frakciona5i partije, ki so pri Stalinu veljali za
naj vedjega sovraZnika pafi ije ".
Stalin se je namred za take komuniste, ki se niso
docela strinjali z njegovim programom, znal slikovito
izraztti, kot: "... bolje je sto sumljivih ved... , kot pa en
frakciona5 premalo...". To njegovo tezo potrjujejo tudi
dejstva, ki jih dokumentira irna knjiga komunizma,
da je dejansko ta tiran prvenstveno ubijal lastne ljudi _
ljudi iz vrst KP SSSR, kar je tudi bila bistven a razllka
med njim in Hitlerjem. Iz arhivov propadlega
sovjetskega reLima je tudi zaslediti, da se je l. 1g{1,
ko je v inozemstvu izilo delo Trockega ,,lzdana
revolucija", Stalin Ie posebej razbesnel. Na junijskem
zasedanju Kominterne so mu postale sumljive celotne
delegacije in tudi sekcije (neposlu5nih) Kp. NaSa
delegacija se je takrat "zna5la", saj je porodala, da je
naloZeno nalogo v zvezi z na5imi trockisti ie La
"vedno reiila" in se na ta nadin varno vrnila iz
Moskve.
Tuii ta odstavek iz knjige D. Ko5mrlja bo osverlil,
zakaj so takrat"zagrajci" padli v nemilost pri vodstvu
KPS:
"Cetudi je bil Stalin v tistih dasih ,,ode,, vseh
komunistov in levidarjev ter sploh nesporen voditelj
svetovnega proletariata in za Leninom prvi
marksistidni mislec, pa zagrajcev ni motilo, Oa ne Ui
segali tudi po taki literaturi, ki je bila na strogem
partijskem indeksu prepovedana. Tako je joZe
Kerendid dobil v roke porodilo o procesu proti
Tuhadevskemu v SZ, ki je kot tesen sodelavec Stalina
tudi padel v njegovo nemilost. Z velikim zanimanjem
smo zagrajci prebirali tudi takrat zloglasno delo
francoskega komunista Andrea Gidea - Vrnitev iz
ZSSR, ki je ostra obsodba reZima v Sovjetski zyez|.
"Zlgrajci smo torej Le takrat - v drugi polovici
tridesetih let - izvedeli, ko se Se ostalim komunistom,
pa tudi drugim ni niti sanjalo, kaj vse je za Siritev in
9bs1oj 
bil zmoZen podeti komunizem v SZ. Torej smo
fande in dekleta iz Njive mnogo prezgodaj _ dobrih
-v1 --
Zgo[ozthtsft zapisi
20 let prezgodaj - izvedeli, desar ne bi smeli izvedeti.
Spominjam se, kako so nas po tem kot apostoli hodili
na Zagrajsko 5t. I prepridevat tovari5i Tom5id, B.
Krajgher, Sendurdeva, Kidrid... ter 5e nekateri vodilni
partijci iz Triglava. Sentjurdeva je znala po mizi tudi
udariti s pesdo, Krajgher pa se je na svojem nastopu
vedel tako, kot da nas je pri5el samo poslu5at. Ne
dolgo za tem pa smo izvedeli, da so Stirje
najdejavnejSi dlani Njive - kot trockisti - bili
izkljudeni iz partlje. Tako se je zgodilo, da je bilo leto
1935 za njiva5e leto sprejema v partijo in leto 1937
leto odpusta iz nje. Ker svojega prepridanja tudi
pozneje po Studiju nismo spremenili, se nismo
"pobolj5ali", smo, koliko, nas je 5e po osvoboditvi
ostalo Zivih, to Sikano, da smo nekod bili njiva5i, 5e
naprej dutili. eeprav sem po partizanstvu Zelel iti v
svoj poklic - profesuro, mi ta ielja zaradi tega ni bila
ugodena. Nekak5no rehabilitacijo (za das dela pri
medijih) so mi na RTV naredili Sele sedaj, ko sem
dopolnil 95 let! Najved njivalev je izgubilo Zivljenje v
NOB ozirorna med nem5ko okupacijo. Mnoge od teh
Zrtev so se zgodile v dudnih okoli5dinah, zlasti 5e, de
od svojega prepridanja o nakanah in hudodelstvih
Stalina v svojih okoljih niso hoteli odstopiti, kot so
tudi obtoZevali Kerendida...", se 5e spominja edini
Zivedi nj iva5 , zagrajec in soobtoZeni JoZekov prij atelj .
Zakljuiek
Po vsem povedanem je torej moZno slutiti, da ta
"pravi komunisti", ki so takrat hodili na in5trukcije v
Moskvo, Kerendida in ostalih njiva5ev niso imeli
pretirano radi, saj od svojega - protistalinskega
prepridanja, ki so ga tudi po Studiju 5e naprej Sirili,
niso troteli odstopiti. (5e zadnji poskus spreobrnitve
"na5ih trockistov" je menda bil na domu v Jastrebcih,
ob ustanavljanju pokrajinskega odbora OF za
Vzhodno Stajersko novembra 1. 1941). Ob tem
nesmislu pa na tem mestu dodajam 5e vedji nesmisel,
kikale na pokvarjenost tega sistema in je v tem, da se
ie tez deset let (imforbiro) ravno obratno oziroma
podobno dogajalo s tistimi na5imi komunisti, ki so bili
preved "zaljubljeni" v Stalina.
Po letu 1940 pa se je v socialistidni intemacionali
oziroma v KP zahodne Evrope zadela tudi praksa
"podtikanj", kar je seveda bilo takrat v skladu s
prijateljstvom med Stalinom in Hitlerjem. Najprej so
gestapovci s trockisti opravili v sami Nemdiji, po
njihovi zasedbi 5e v drugih drZav Evrope (vsekakor pa
do nem5kega napada na SZ1. 1941) ali pa 5e malo dez
pa 5e v drugih zasedenih deZelah. Torej tudi to dejstvo
nakazuje v prid verjetnosti, daizdaja JoZeka gestapu,
ki se je zgodila 19. novembra 1941, pri stricu v
Pesnici in istodasna izdaja takratnih njegovih
sodelavcev iz Jastrebcev in okolice v osnovi izvira iz
"lastne vrste in morebitne zapoznele prijateljske
prakse, ko Zivljenje dloveka pri Hitlerju in Stalinu ni
imelo nobene cene. Sam akter, ko gre za aretacijo
JoZeka in prijateljev v moji vasi, pa naj bi bil domadi
sodelavec KP obenem pa tudi nem5ki agent, kar pa
glede do vderajSnjega prijateljevanja obeh tiranov niti
ni bil dudeZ! "Osumljeni akter izdaje ali celo dvojni
agent" je seveda kot sova5dan razmere na
Kerendidevem domu in na oZjem obmodju njegovega
delovanja zoper Stalina in zopff Hitlerja dobro
poznal. Mar je tudi zaradi tega izostalo povojno
razvozlanje te podlosti - izdqa Kerendida in tovari5ev
gestapu, ko se je vendar takrat vsak najmanj5i sum
kak5ne izdaje Nemcem ali celo "napadnega mi5ljenja"
zoper komunizem temeljito raziskoval?
Na Kogu oziroma v Jastrebcih o izdaji JoZeka pade
kak5na beseda tudi 5e danes. Namred, osumljeni te
podlosti, ki ga je torej biv5a komunistidna oblast
"Sditila", naj bi se 5e v povojnem - revolucionarnem -
dasu ukvarjal s "cinkanjem", kar smo v moji oziroma
JoZekovi rojstni vasi dutili vsi, ki smo morali oddajati
obvezo kmedkih pridelkov, in 5e zlasti ob takratnem
poskusu zloglasne kolektivizacije vasi po sovjetskem
vzonl, ko so "preglasni" kmetje za krajii ali dalj5i das
morali na druZbeno prevzgojo oziroma, kot se danes
ve, v "gulag". Tudi JoZekov brat Ciril, ki mu je pred
nem5ko aretacijo celotne druZine uspelo pobegniti in
se je po vojni kot edini od Kerendidevih vrnil iz
pregnanstva na domadijo v Jastrebce, pri teh Sikanah
ni bil izvzet. Nekaj dasa je celo v najvedjem mrazu (-
20 C) in brez tople hrane moral v improvizirani zapor,
kjer klet ni imela okenskih stekel. Njegov greh je bil v
tem, da l. 1948 ni hotel postati "vzgledni kolhoznik"
na Kogu. Pri tem je venomer poudarjal, da ustreljeni
brat ni bil za tak5en komunizem kot se je vzpostavil!
Po teoriji "vselej je ved moZnosti", ki tudi pri tem
primeru ni izvzeta,je zanimivo tudi to dejstvo, da so
kaj kmalu za JoZekom in njegovo skupino s Koga ki je
bila ustreljena 2l . decembra l94l v Mariboru, izgubili
Zivljenja tudi ostali trije najaktivnejSi zagrajci oziroma
dlani Njive, ki so bili skupno z JoLekom l. 1935 v
Ljubljani sprejeti v KP in istodasno l. 1931 iz nje kot
trockisti vrZeni. Se ved, ravno ti najaktivnejli dlani
Njive s prlelkega konca, deravno niso bili dlani KP, so
namred enako kot JoZek po Studiju v svojem okolju 5e
naprej delovali zoper okupatorja - pa tudi, kot se je
izkazalo, zoper uvoz stalinizma. To so bili Polde
Berce iz SrediSda ob Dravi, ki je bil ovaden in prijet
15. 12. 1941, Milena Petovar iz Ivanjkovcev je bila
prijeta dan pozneje in Marjan Vesenjak iz Maribora,
ki pa je Ze v jeseni leta 1941 od5el v partizane na
Dolenjsko, a je ie dez mesec dni "padel". Slo je torej
za osovraZene trockiste, katerim se, soded po tej kratki
statistiki skoraj istodasne smrti, vsekakor ni zgodila
zgolj sludajno, saj so bili tako rekod v kratkem dasu
prijeti na razlidnih koncih Slovenije, kjer so kot
-- 72 --
Zgodooirsft zapisi
izobraienci sluZbovali. Ta istodasnost izd$e je
obenem tudi dokaz ved, da je 5lo za krovno
organiziranost tega umazanega dejanja \z ,,lastne
komunistidne hi5e".
Tov. Lidija Sentjurc, ki je v mladosti
"najved dela" z Njiva5i in tudi osebno z
uredniku zbornika "Revolucionari i bez
specialiste - in pa Dachavski proces proti tistim
sumljivim Slovencem, ki so se uspeli Zivi vrnili iz
nacistidnih taboriSd, pa Se kulalki in Se kateri.
Prof. JoZe Kerendid je torej ohranil pokondno drZo do
zadnjega diha, kakor proti okupatorju - tako tudi proti
lastnim tladiteljem, o katerih niti pred smrtjo, tot .je
zapisal, ni Zelel vsega povedati. Je dlovek, ki je ie
takrat spadal med tiste redke ljudi, ki so se Ze
spodetka upali upreti zoper rdedo revolucijo oziroma
uvozu sovjetskega komunizma. Bil je resniden tovaril
in dlovek, ki je Ze takrat, v tridesetih letih prej5njega
stoletja, znal presoditi, kaj za nas Slovence je in kaj
ni. In prav s pokondno drZo in z delom je do
prezgodnje smrti prav to dokazoval. Bil je socialni
demokrat. NeomadeZevan naj ostane spomin nanj in
prav je, da je kot heroj ovekoveden s Stevilnimi
spomeniki in imenil
imela prav
JoZekom, je
funkcije" l.
1915 v Beogradu izjavlla
"Poglejte, mi vsi smo
samostojno razmi5ljali in
podobo komunista...".
dozorevali tako, da smo
sami ustvarjali moralno
Gospod Drago Ko5mrlj pa je v krjigi HiIa Za gradom
5t. I Ze leta 1987 na to izjavo Se pristavil, da bi bilo
treba na podlagi dokumentov in zapisov iz arhiva Se
enkrat raziskati ta das, da ne bi bili nekateri tovari5i Ie
dalje povr5no ocenjeni. Mislim, da je ra stavek
namenil tudi samemu sebi, saj mu je Njiva tako rekod
skozi vso delovno dobo, de seveda ne izvzamem tudi
Studentovskih let, delala "napoto", kot mi je tudi dal
vedeti pred kratkim.
Kot je videti, je JoZekova rana smrt oziroma vest
vendar dez das "nekoga" za(ela pedi! V mislih imam
zlasti njegovo proglasitev zaheroja Jugoslavije, ki se
je zgodila Sele po smrti, oziroma razkrinkanju samega
Stalina, deravno JoZek ni bil (Zelel biti) v Kp. Sicer pa
je naS komunizem 5e nato dobro desetletje po njegovi
smrti oziroma po vojni posnemal to nededno
Stalinovo prakso. Temu niso pride le medvojni
primeri in povojni mnoZidni pomori, ampak tudi
montirani procesi, kot je Nagodetov, ki je v SZ imel
podobno ime - proces zoper saboterje in mejdanske
Aprilska vojna vihra l.l94S v oieh
kratkohlainika iz Jastrebcev pri Sv.
Bolfenku na Kogu
Letos mineva Sestdeset let (1945 - 2005) od konca
najvedje vojne vihre, ki se je v aprilu in maiu
zakljudevala tudi na naSem obmodju v Slovenskih
Goricah. Opisujem svoje otrosko videnje teh
dogodkov v rojstnih Jastrebcih, kjer je na robu
Slovenskih Goric oziroma vzhodne Stajerske,
(Sredi5de - Kog -VerZej - Prekmurje - Avstrija...) Se
Hitler zadnjid poskusil obdrZati "Veliki Rajh',. Tod so
aprila potekali ogordeni boji med I. armado
Otedestvenij front Bolgarije, ki se je bojevala v sestavi
57. sovjetske armade ter nemlko elitno SS divizijo
Rajko Topolovec
oB SESTDESETLETNTcT u. svETovNE voJNE NA NASEM oBMoc-tu
Viri in literatura:
- Pogovor z gospodom Cirilom Kerendidem.
- Pogovor s profesorjem Dragom Ko5mrljem.
- Lastni spomini.
- D. Ko5mrlj,Z.Kraigher, HiIa Zagrad.om5r. t, 19g7.
- Slovenska kronika XX. sroletja 1900-1941, Ljubljana,
1995-1996.
- irna knjiga komun izma: zlo(in, teror in zatiranje,
Ljubljana, 1999.
Prinz Ewgen. Kak5na so videti ta zgodovinska dejstva
skozi iste odi Sestdeset let pozneje, pa bom opisal v
povzetku sestavka.
Na cvetno soboto
Pisalo se je Sparbersbach No. 9, kot so Nemci
preimenovali rojstne Jastrebce. V panonskem stilu na
kljud sezidano domadijo je lodil le poZarni zid, kt je
obenem lodeval opedno kritino hile od Se s slamo
pokritega gospodarskega poslopja. Ob jutrilnji cvetni
nedelji leta 1945 je od Se vedno mrzlega severovzhoda
zavarovano dvori5de Ze docela ozelenelo, iz Afrike pa so
se Ze tudi prlkazale prve znanilke pomladi. Rekel bi, da
so bile po dolgi in ostri zimi te pomladne radosti edine
blagodejnosti, ki so nas odvradale od drnih misli na
--73 -