LIS^EK. Razglednice. (8pomini na moje rokodelsko potovanje. — Stevo E...) Videti Ljabljaao ia oatati v ajej aekaj časa, to ao bile od aekdaj moje srčae želje. Eo aem med razaimi zaaimivoatmi obhodil nekaj spodajeatajerakih trgov ia vaai, sem jo adaril aaravaost v belo Ljabijaao. Edor ae ai bil nikdar v mesta, ta se je pač čudil, gledajoč to mestno vrveaje, tako tadi jaz; kakor deaeti brat sem taval po ljabljaaakih ulicab, aevedoč kam bi se obrail. Ear mi potrka aekdo aa ramo. Bil je moj stari prijatelj Fraace, ki je opravljal ta v mestu devljarsko obrt. „0 Fraace, Bog te živi! Eako, kako?" pozdravim ga veselo. nTi takaj, kaj pa te je prifleslo aemkaj ?" BDela iačem, vedi, da sem sedaj aa rokodelskem potovaaja in mialim ta ostati par meaecev." BČe je taka, pa kar z meaoj pojdi", je dejal, Bjaz ti bom preskrbel vse." Eaj sem hotel — z veseljem sem sel. Mojster, pri katerem je delal FraBce, je imel veliko hiso doli aa koaca meata. Tu so bile zaatopane vse obrti. Imeli ao ta čevljarje, mizarje, peke, kovača, karjača, hlapce ia dekle, tako, da je bilo zaatao akapao etevilo dražiae. Dražiaa je sedela ravao pri večerji, ko sva prisla 8 Fraacetom ia me je predatavil. Skleaili ao koj, da bom jaz ta dobil delo, ker pa ai bilo gospodarja doma, se je po kratki debati določilo, da počakam do jntri. Eer še aisem bil aprejet, se aiaem imel avoje poatelje, zato so akleaili, da bom preaočil t sobi hiaaega barvarja ia pleakarja, ki je imel dve poatelji. BDobro", aem si mislil, Bmorda bom pa kaj zaaimivega zvedel od starega rokodelčiča." Moj Bocojaai kačegazda je bil videti tak, kot bi iaiel se le sedemdeaet božičev ca hrbta, pa jib je imel že več. — Ta ai je zaal sam ametao Bapraviti. V svoji sobi je imel aajrazličaejae iastrumente, s kojimi se je po aoči zdravil, kaajpal ia kratkočasil. Zgovoril si je avojo Bobico, da bi imel božji mir tam v kota. čadak je bil ta ^aaštrajhar'1, kakor smo ga imeaovali. Videl sem, da ma ni bilo aič po volji, da je dobil aocoj gosta, veadar mi ai tega očitao kazal. Peljal me je v sobo. Raz- ličae Btvari, ki sem jih ta videl, ao mi pričale, da mož rad čita BDražiasko Pratiko1" — videl aem veliko zalogo Felerjevih krogljie iz Stabice. Povpraaeval sem ga to ia oao, a mi ai odgoToril; pozaeje aem se prepričal, da ga vsake štirinajst dai prime aeka »bolezea'1, ko aoče govoriti ia baa tedaj sem ga zalotil v kritičaem časa. Drago jatro aem se zbadil, ko je bil že dan; skozi okao sem videl aa bližai zvoaik aro, ki je kazala šeat. Čas je bilo vatati. Moj tovaris jo je že odkaril iz sobe, da aiaem vedel kdaj, zato sem se tadi jaz arao oblekel iB sel — —. Pa kaj to — presaeto! — vrata so bila zakleajeaa. Potresel sem eakrat, dvakrat — flič. „0 čakaj, lisjak", sem si mislil, Bbom pa skozi okao skočil." Tedaj aem se pa ae le spomail, da sem v prvem aadatropja. BPrebita kapa, kaj bo to?" Vlegel sem se zopet aa poateljo ia stel miaate, četrtiake ia — are, pa aikogar ai bilo. Ura je bila že eaajst, slo je aa polBdae — tedaj pa mi je bilo dovolj. Pričel aem klicati skozi okno. BHe, ali ai aikjer aobeaega človeka, ki bi mi odprl?" sem vpil ter tolkel po atari omari, da se je biaa treala. Zdaj ae je pričelo i ekaj gibati apodaj. BPeko7 Jaaez", ki je imel j-->odaj 87ojo pekarijo, je sliaal ropot ia priael \ jb. „Ali je zaorel atari, ali kaj!" Pa ko je \ idel, da sem jaz, ga je flajprej smeh posilil, > otem pa mi je s pravo krsčaasko ljabezaijo 1 itel pomagat. Pa bil je križ — atari je 7zel kljnč a »eboj ia jaz gem imel ediao rešilao pot gkozi okao. Priaesel je dolgo 7r7, katero mi je z dolgo prekljo poglal k^iaka — pet minut pozneje pa aem bil zopet — tič. Tedaj aem gkleflil, da grem z^ečer rajai spat pod tivolski grad 7 liatje, kot pa k ^anštrajharja". No, pa fli mi bilo treba iti gori; predflo se je storila noč, aem imel že svojo aobo in no^ega to\ariša Jareta. S aladko za^estjo, da sem sedaj doaegel začasai cUJ a^ojega p(.«to7anja, 8em sel apat tiati 7eJer. Moj mrvi to^aria je bil čistn drnga dnsa; razumela 87a ae izvrstao. Eot r«k')deica eae gtroke sva tekmo^ala, kdo bo 7eč ia bolje delal; to je bilo jako 7aaimi7o. Eo aem se sezaaail še z drago družiao, čatil gem ge za- do^oljenega. Da, celo ^aaštrajbarja" sem odpastil pozBeje, spozBavši BJego7 melaBholičaoflegmatičai temperameat. Bližal se je z brzimi koraki božič, katerega aem jaz 7sako leto pozdra^ljal z 7e8elim arcem zato, ker sem opra^ljal tedaj 7gelej maatao tridB67Bico, ter hvalil b^>ga ia previd BCga botra, ki rai je postavil ia. zaačitaika božičflega a^etaika. — Letos pa bom moral opra^iti 780 at7ar malo b>lj po domače. Zdelo se mi je, da mi bo težko r» ^eselih boži^nib praznikih biti pod tajo atrebo; a prišlo je aekaj, kar me je potolažilo. Ti»te dai pred božicem sem dobil od 87ojih drajrih frijateljcT razgledaice, s katerimi ao mi pošiljali tiaoče sreč ib ato let aa g7eta — pa bi člo^ek Be bil 7esel? Moj tOTaria Jare pa je hodil tiate dni aekam zamišljeBo; kdo 7e, če mn ai grenila žirljeaja peliaova kaplja Be7oši^ji7OHti, ko je 7idel, da aem ja7. dobil razglcdnice, a oa. ki bi jih tako n>d imel, pa aič; ali pa ai je belil glavo, kako bi 7eadar zaaakal, da bi tadi na DJegov aaslov katera priala. Dab pred bnžifem pa ae ma je zjaaail obraz. Pobosbo je hodil po dela^aici kakor človek, ki je izamel bovo 87eto7Bo zBameBitost. Popoladae mi je naznaail, da pojde jatri domo7 7 Leaičji breg za d7a dai. BEao prošfljo imara do tebe", je dejal. nŠtel gi bom 7 dagt ia arečo, če mi bo mogoče, ti a čim postreči." ,Torej posluaaj: jaz pojdem dorao7B, pra^i, Bše predao pa grem, bo^a aapisala Bekaj razglcdaic aa moj aaalo7, da jih bom doma prejel." Ecr gem vedel, da Jareta ai bila daaa srcca, da bi zual pisj»ti ia brati, sem nui to rad obljnMl. Zvečer, ko je že yge gpalo, priaesel je šest iepib kart, oveacaaih g grčki, gpomiadcami in podobaimi okraaki. (Eonoe prihodn,jiŁ)