243
Domače stvari.
0 banki „Sloveniji."
Časnik „Slov. Gosp." prinaša v štev. 31. iz Sta-jarskega članek, v katerem en delničar drugim prigovarja na pomoč priti domači banki v sedanji njeni zadregi. Vidi se članku, da ga je pisal iskren rodoljub in pa izveden in pošten mož, ki noče zapeljati drugih delničarjev, da bi z doplačanjem prišli še v večo škodo ali „iz dežja pod kap." Zato z debelimi črkami beremo tedaj besede: „ako imamo le poroštvo itd."
To povdarjaje ponatisnejo ,,Novice" oni članek iz „Slov.  Gosp." in rečejo vrb tega še to:
„Denar ni igrača" ali kakor Nemec pravi : „in Gelds&chen bort die Gemiithlichkeit auf". Marsikdo je banki izročil vse svoje premoženje; tak silno bridko trpi škodo ali še huje popolno zgubo. Zato je treba res pomočkov iskati, rešiti banko in ž njo premoženje delničarjem.   Dokazano pa mora biti na
podlagi številk, da z doplačanjem se zares doseže ta cilj in konec in koliko se mora doplačati, da ni preveč in nepotrebno, a tudi ne premalo in ne-zdatno.
Zato gledite možje, ki vas je v lanskem in letošnjem zboru zaupanje delničarjev poklicalo k vodstvu banke, da prihodnjemu zboru stavite temeljite nasvete o pre-važni tej zadevi, da se v okom pride veliki nesreči domače banke, katera nesreča ima svoje korenine v začetku njenem, ko se je — „Novicam" neznano — vsta-novila banka v Celji pod nesrečnim krmilom nekega Treuensteina. Al tukaj ni zdaj prostor, odkrivati te zgodovine; zato Daj naši liberalci le ber6 in dobro pre-vdarijo, kar „Slov. Gosp." o rešitvi banke „Slovenije" piše tako-le:
„V poslednjem „Gospodarju" je bilo naznanilo, da bode izredni zbor delničarjev banke ,,Slovenije" v Ljubljani dne 17. avgusta t. 1. sklepal o tem, ali se naj daljni procenti na delnice vplačajo ali ne, in koliko: 10 ali 20 procentov na vsako akcijo? Pri zavarovalnicah in bankah na delnicah osnovanih je to sploh navadno , da delničarji doplačujejo na akcije, ki so pod imensko ceno izdane bile, ako je društvo na Škodi bilo ali pa svoj posel tako razširilo, da je premalo gotovine v zalogi. V poslednjem slučaji je doplačevanje delničarjem samim ravno tako na korist, kakor je umnemu posestniku, kateri si denarja izposodi, da kupi zemljišča, ki se mu ponuja in mu lepo sodi , ker se z njegovim skupaj drži. Obresti, ki jih mora za izposojeni denar trpeti, se mu v kratkem času lepo povrnejo, ter zamore tudi dolg poplačati.
Tudi škoda pri kakem na delnice oprtem društvu ne plaši delničarjev, nekoliko procentov na delnice do-' plačati, ako imajo le poroštvo, da je vodstvo društva v dobrih in zanesljivih rokah, ter društvo napreduje. Z doplačanimi procenti se škoda zadela in ob enem zaloga (fond) pomnoži, da zamore društvo vspešno delati. V isti meri pa kakor doplačilo, množi se tudi vrednost akcij in procenti, ki od njih tek6, ako je le — kakor pravimo — društvo v dobrih rokah.
Obrnimo to na banko ,,Slovenijo". V prvi dobi svojega delovanja imela je res z gube, toraj se kaže potreba procentnih doplačil na akcije. Toda, kakor stvar zdaj stoji, se gg. delničarjem ni obotavljati, da ne bi doplačila dovolili. Pomislimo stvar kakor je. Zguba prihaja od tod, ker je bilo: a) veliko ustanovnih stroškov, kakor jih trpi vsaka banka, in to še veliko več kakor jih je „Slovenija" imela; b) je bilo iz začetka premalo skušenih mož pri vodstvu, ker smo Slovenci v tej stvari novinci bili, vrh tega je pa na čelu stal mož, ki je sicer misel o vstanovljenji „Slove-nije" sprožil in vse potrebno uravnal, slednjič pa tako čudno delal, da so ga morali pri priči odstaviti; c) se je prenaglilo s postavljanjem podružnic na Dunaji, v Pragi in Peštu, ki so grozno veliko stale , zastran do-bička na9 pa goljutale.
Tega vsega pa zdaj ni več. Ustanovnih stroškov je konec, na čelu ima banka slovečega izvedenca in poštenjaka kot vodilnega ravnatelja, namreč gosp. B laške ta iz Prage, ki poznd posel iz dolgoletne lastne skušnje tako natanko in je tako marljiv in vesten , da je malo tacih najti. Tudi drugi gospodje v vodstvu kakor pri raznih oddelkih zavarovanja so zvedenci in poštenjaki ter ima g. B laške bistro oko, da vidi in ve, kdo da k temu poslu sodi in kdo ne. — Slednjič so se odpravile predrage podružnice (razen one v Trstu, ki jako dobro dela) in postavili glavni agenti, ki so vložili denarnih zastav in ne dobivajo nobenega plačila, marveč imajo  le postavnih procentov od posla, ki
___|(I,m,   ¦ mini«i» 11, — ¦ "¦—'-¦¦¦¦—~-=—ay—i
244
ga za banko opravljajo. Zgube se toraj pri njih ni bati, ampak le delajo banki na korist. — Kakor čujemo, postavljeni so tudi po mnogih drugih krajih pošteni možje za agente.
Vse to nam daje veselo poroštvo, da ima banka ^Slovenija" lepo prihodnost, delničarji pa opravičeno upanje, da bedo akcije v kratkem prav lepo, stalno ceno imele. Že zdaj, odkar so se stvari pri bankinem vodstvu bistveno spremenile, postal je posel pri vseh oddelkih, posebno še pri zavarovanji na življenje, tako živahen, da bode banka skoro med prvimi te vrste stala. —
Gledč na vse to si ne morem kaj , da ne bi gg. delničarjem živo priporočal udeležiti se izrednega občnega zbora 17. avgusta t. 1. in glasovati za dopla-čanje daljnih procentov. Da pa kolikor le mogoče vsak delničar zamore doplačati, bi svetoval, da se odločimo le za 10% doplačila od vsake akcije. Sklene se naj tudi, da, kdor ima več akcij in mu je pretrdo vse naenkrat doplačati, si sme sam obroke postaviti, kar uravna potem ravnateljstvo bankino. Naj toraj nihče ne zamudi časa, da pošlje vsaj do 11. avgusta delnice bankinemu denarničarstvu v Ljubljano, da dobi poverjenski list za glasovanje."