/ % ri - ( “fl £ (| ■ / HOizMAf Poljudna pravna knjižnica. mi ZUBZBli I. - Zakon o dovoljevanju poti - - za silo, - - od 7. julija 1196. L, drž. zali. št M V ? 1 V Uredil Cona 90 vin. W ¥ V Ljubljani 1907. I. Izdalo in založilo društvo „Pravnik“.. .Tiskala „Zadružna tiskarna" v Krškem. Poljudna pravna knjižnica. 3C Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti - - za si o, od 7. julija 1890. 1., drž. zah. št. 190. 1 ▼ ▼ H Cena 10 lin. ® 9 9 Ljubljani 1907. I. Izdalo in založilo društvo „Pravnik“..- .Tiskala ..Zadružna tiskarna" v Krškem. Urednik si pridržuje vse pravice. Predgovor. Širši svet malo pozna pravne predpise. To velja za sodne, upravne, davčne ali druge pravne predpise kakoršnekoli vrste. Celo bolj izobraženim ali šolanim ljudem niso ti predpisi dosti znani. To izhaja od todi, ker za veljavo teh predpisov zadostuje, ako so se na¬ tisnili v državnem ali deželnem zakoniku, ki pa prideta malo med svet, in ker se ne skrbi, da bi se ljudje bolj poučevali v tem oziru. — Zakoni (postave) sami govore kako je vsakemu državljanu potrebno njih znanje. Tako pravi § 3. kazenskega zakona: Nikdo se ne more s tem izgovarjati, da mu nazoči zakon zoper hu¬ dodelstva ni znan. Istega zakona § 233. veli slično : Torej izgovor, da se za ta kazenski zakon ne ve, zastran pregreškov in prestopkov, od katerih on govori, veljati ne more. Za neka- zenske stvari pa se glasi § 2. občnega držav¬ ljanskega (civilnega) zakonika: Kadar je zakon (postava) prav razglašen, se ne more nihče s tem izgovarjati, da mu ni znan. Neznanje zakonskih (postavnih) določil je torej vsakemu v občutno škodo in če kedaj, velja tu rek: nevednost je najdražja stvar na svetu. Marsikateri pride v nesrečno zaporno ali vsaj denarno kazen, ker je kaj napravil, kar zakoni prepovedujejo, ali kaj opustil, kar oni velevajo ; še večkrat pa človeku odidejo 4 koristi, ki bi jih imel, ako bi znal zakonite predpise. V naši dobi se je tudi prej mirno in tiho življenje preobrnilo, par in elektrika sta pomnožila in poobčila ves svetovni promet, trgovina in obrt nista več omejena na bližnje domače kraje. Vsled tega pa je množina raz¬ nih pravnih predpisov vedno večja in potreba njih znanja vedno silnejša. — Zato smo se odločili, da priobčimo v kratkih presledkih vse za naš narod važnejše zakone, ter jim pride- nemo kratko poljudno razlago. Prvi zvezek razpravlja o zakonu od 7. ju¬ lija 1897. 1. št. 140. drž. zakonika, tikajoč se dovoljenja o poti za silo (zasilni poti), ker vemo, da se ta zakon, dasi je jako koristen pri nas uporablja redko. — Ako bode ugajalprvi zvezek, pride za njim skoro drugi z drugo tvarino. V Ljubljani meseca novembra 1907, Društvo «Pravnik». 5 Zakon z dne 1 . julija 18SG. I. dz. 140.. o dovoljevanju poti za silo (za¬ silnih poti).*) S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora uka¬ zujem tako: § 1. Za nepremičnino, katera nima za redno obde¬ lavo in rabo potrebne potne zveze k javnim potnim omrežjem, bodi si da sploh ni nobene potne zveze ali pa da je le nezadostna, more lastnik tedaj, kadar za to, da bi se v okom prišlo potrebi poti, ne nastopijo pogoji raz¬ lastitve ali brezplačne dovolitve po § 365. občega držav- *) Na Hrvatskem urejuje to stvar «Zakon o nužnim prolazima» od 6. aprila 1906. § 1. Tako pot se sme zahtevati tudi k hiši. po¬ stavljeni na delu njive, kateri bi po tem zakonu šla pot za silo. 10. jan. 1905., š. 19273., Prč. 1905/444. 2. Take potrebe pa nima zemljišče, ki meji naravnost na javno pot, čeprav ga od njega loči jarek ali nasip, tako, da je njegova raba težja, ali spojena z večjo izgubo časa in večjim trudom, kakor bi bilo to pri potu, ki naj bi se odkazal. 28. dec. 1897, š. 15338., Prč. 1898/199. 3. Prošnja o dovolitvi poti za silo ni zavrniti samo zato, ker bi ta pot omogočila dobivanje apnenega kamenja, ilovice itd., ker ta zakon tudi namerava, da bi posestnik zemljišča svoje podjetje napravil za obdelavo pripravnejše, sposobnejše in boljše. 17. nov. 1896, š. 13373.; Prč. 1897/411 4. Pot za silo se more dovoliti tudi k gozdni par¬ celi, katera se pa z dovoljenjem političnega oblastva rabi le za kamnolom, in sicer dokler bode ta raba trajala. 15. febr. 1898. š. 2145, Zb. 28. 6 ljanskega zakonika ali po drugih za to danih zakonih, zahtevati po meri tega zakona sodno dovolitev zasilne poti prek tujih nepremičnin. Za uporabo tega zakona se z izrazom «potna zveza* razumeva potna naprava (delana pot) in pa brez kake potne naprave izvrševana pravica do steze. r Za gdzdna zemljišča se zasilna pot po tem zakonu n' dovoljuje. 1 ) ') Glej gozdni zakon, § 24. in naši. 3. dec. 1852., dz. 250. § 2. Dovolitve zasilne poti ni dopuščeno zahtevati tedaj, kadar korist zasilne poti ne presega vse škode, ka¬ tera ž njo nastane nepremičninam, 1 ) ki jih je obremeniti, in pa kadar je nedostatek potne zveze izvajati iz očividne neskrbnosti zemljiškega lastnika, pokazane po pričetku veljavnosti tega zakona. Da bi se dosegla krajša kakor že obstoječa potna zveza, za to se zasilna pot ne dovoljuje. r) Primeri § 4. tega zakona. § 3. Zasilna pot obstoji v služnosti steze, gonj ali kolovoza ali v razširbi takih že obstoječih pravic do poti; zlasti se sme kot zasilna pot dovoliti tudi skupna porabe obstoječe zasebne poti 1 ) ali naprava delane poti prek tu¬ jega zemljišča. 1 ) 1) § 6. t. z. — 2) § 4. odst. 1., zadnji stavek in § 7. t. z. § 4. Za vrsto, obseg in mer zasilne poti in za po¬ drobnejše obličnosti, 1 ) kako jo je rabiti, je merodajna po¬ trebščina nepremičnine, ki je v stiski. Ob enem pak se je ozirati na to, da se z ene strani tuje nepremičnine kolikor moči malo obremenijo in se njih lastnik kolikor moči malo nadleguje, z druge strani pa da se pot potrebujočemu lastniku napravijo kolikor moči majhni stroški; zlasti je kolikor moči omejiti primere, v katerih se dovoli potna naprava. 2 ) Zasilna pot se sme dovoliti samo v toliko, da se ž njo ne onemogoči ali znatno oškoduje pravilna obdelava ali raba nepremičnine, katero je obremeniti. Izključena je dovolitev zasilne poti skozi poslopja, zaprta dvorišča in pri hišah za stanovanje, da se zabjani pristop tujim osebam, skozi vrte s plotom ograjene, 3 ) dalje prek takih zemljišč, ki iz javnih ozirov ne dopuščajo, da bi se rabila za zasilno pot. 4 ) 7 i) Bolje : pogoje (Modalitaten), obličnosti je «Formalitaten». 2 ) §§ 3. in 7. t. z. — 3) Po nemškem izvirniku se ima glasiti od besede «dvorišča» dalje: in skozi vrte, ležeče poleg hiš za stano¬ vanja, ki so, da se zabrani pristop tujim osebam, ograjeni s plotom. *) § 9., odst. 4. t. z. § 5. Zasilno pot potrebujoči zemljiški lastnik mora za vso škodo, katera se z dovolitvijo zasilne. pt)(i morda napravi ž njo obremenjenim nepremičninam, dati primerno odškodbo v nekem glavničnem znesku. To odškodbo zahtevati pristoji lastniku obremenjene nepremičnine neposredno proti pot potrebujočemu lastniku. Drugi, ki imajo pravico do te nepremičnine (upravičenci za užitek, zakupniki itd.), so s svojimi zahtevki odškodbe, v kolikor ne gre za stvarne pravice, v katerih zadostilo služi odškodna glavnica (§ 22.), navezani na njenega last¬ nika; določevaje odškodbo se je ozirati tudi na tiste škodnosti, katere z dovolitvo zasilne poti zadenejo te upravičence. § 6. Kadar se dovoli skupna poraba tuje zasebne poti, tedaj je v odškodninski znesek všteti s tem provzro- čene veče stroške za vzdržavanje poti. § 7. Ako gre narediti potno napravo, sme lastnik nepremičnine, katero je obremeniti, zahtevati, da pot potre¬ bujoči lastnik v svojo last prevzame za zasilno pot po¬ trebovani svet. V takem primeru se je ob določevanju odkupne cene ozirati ne samo na vrednost odstopljenega sveta, ampak tudi na znižbo vrednosti, katera zadene do- tičnemu lastniku ostajajoči del njegovega posestva, zlasti pa tudi na kake veče po odstopu provzročene težave v obdelovanju ostalega posestva. § 8. Zahtevek, da se dovoli zasilna pot, ne zastara. § 9. Obravnava o zahtevku, da se dovoli zasilna pot, se vrši na prošnjo lastnika nepremičnine, katera je v stiski. V obravnavo je poklicano okrajno sodišče (tudi za mesto delegovano okrajno sodišče), v katerega okolišu se nahaja nepremičnina, ki je v stiski. Pri tem se uporabljajo načela postopanja v nespor¬ nih stvareh, v kolikor ni v tem zakonu ukazano kaj drugega. Glede prašanja, ali in v koliko stoje javni oziri na poti, da bi se neko določeno zemljišče rabilo za zasilno 8 pot (§ 4., odstavek 3.), si mora sodišče v vsakem takem primeru izprositi izjavo pristojnega upravnega oblastva ter jo ob razsojanju poštevati za obvezno. 1 ). i) §§ 10., odst. 2., 11., odst. 2., in 16., odst. 6. t. z. § 10. V prošnji je zahtevano zasilno pot oznameniti s povedbo njene vrste in meri, navedši katastralne številke in obdelavne vrste dotičnih nepremičnin in pristavivši ime, stan in stanovališče njih lastnikov, ter je razložiti vzroke sprožene zahteve. Ako so nepremičnine predmet zemljiške knjige, je navesti tudi vložke zemljiške knjige. Prošnjo je podati v toliko izvodih, da bo moči vsakemu lastniku nepremičnin, ki jih je obremeniti, do¬ staviti en izvod in en izvod pridržati na sodišču; vrhu tega je priložiti kolka prost izvod, ki se dostavi političnemu okrajnemu oblastvu. Za več sosednjih nepremičnin, katere imajo vse enako potrebo zasilne poti, je moči zahtevati dovolitev zasilne poti z eno samo prošnjo. § 11. O prošnji se mora sodišče najprej iz javnih knjig prepričati, da so v prošnji obseženi podatki glede lastninskih razmer v poštev prihajajočih nepremičnin res¬ nični, in ako ni vpeljavi postopanja nič na poti, razpisati narok za obravnavo, povabivši vse stranke. Lastniki ne¬ premičnin. katere je obremeniti, se povabijo po predpisih, ki so merodajni za vročbo v lastne roke. 1 ). Razpis naroka je zastran javnih ozirov, ki bi morda prihajali v poštev (§. 4., odstavek 3.), dati na znanje tudi političnemu okrajnemu oblastvu. Če to ni samo v dotičnem primeru poklicano, braniti javno korist, mora ono nemu¬ doma poslati primerno poročilo pristojnemu upravnemu oblastvu. ) §§ 106,—108. cp. § 12. Sodišče mora vse za prašanje o potrebnosti zasilne poti in njene oblike in pa za določbo odškodbe merodajne razmere ovedeti, privzemši dva veščaka, pra¬ viloma na mestu samem. V popolnoma preprostih primerih se more oprava krajne ovedbe opustiti. V ovedbo se smejo privzeti tudi take nepremičnine, katerih potrebujoči lastnik ni zahteval v svoji prošnji, ako 9 se njih poraba pokaže potrebna, da se zasilna pot vravna najprimerneje. V tem primeru se morajo tudi lastniki do- tičnih nepremičnin privzeti k obravnavi. § 13. Za veščake je uporabljati kraj poznajoče može, ki so izvedeni v gospodarskih, v poštev prihajajočih raz¬ merah. Njih imena je ob povabilu na obravnavo dati strankam na znanje. Stranke morejo do pričetka obravnave izjaviti kake vgovore glede sposobnosti ali nepristranosti veščakov. Na te vgovore se je sodniku ozirati, ako se mu zde osnovani. Namesto izločenega veščaka je brez odloga privzeti dru¬ gega veščaka. § 14. Veščake je pred pričetkom ovedovanja zapri¬ seči, ako se stranke ne odreko zaprisežbi. Oni morajo, natančno preskusivši, kako je stvar, oddati svoje mnenje o zasilni poti, ki jo je dovoliti, in o odškodbi, katero bo dati. Vsak veščak je dolžan, povedati dejanske pogoje in druge podstave, na katerih sloni njegovo mnenje. § 15. Sodišče mora z ozirom na posledice obravnave, ne rušeč določila §. 9., odstavka 4., o dovolitvi zasilne poti in o odškodbi, ki jo bo dati, odločiti po svobodni prepričanosti, ne vezoč se na dokazna pravila, toda v obrazložbi odločbe mora razložiti okolnosii, ki so bile merodajne za njegovo prepričanost. Ob enem je odločiti o založbi stroškov postopanja (§. 25.). Dovoljeno zasilno pot je popisati kar se da natančno, ako treba, oziraje se na ležni začrt (črtež), ki ga je napraviti. Ako se zasilna pot razteza črez več parcel, katere so last raznih oseb, oziroma katere spadajo k raznim, zemljiškoknjižnim telesom, je odškodbo določiti posebej za vsakega lastnika, oziroma za vsako skupino dotičnih parcel, katere je ločiti po zemljiškoknjižnih telesih. Rok za plačilo odškodninskega zneska znaša štiri tedne potem, ko odločba zadobi pravno moč. Na prošnjo dolžnika pa mu more sodišče proti temu, da v tem času obrestuje odškodninski znesek, določiti tudi daljši rok, in to do treh let potem, ko odločba zadobi pravno moč. 1 ) 10 Odločbo je strankam vročiti po predpisih, ki veljajo o vročbi v lastne roke. i) § 17., odst. 1. t. z. § 16. Odločba sodišča se more izpodbijati samo s pravnim pomočkom rekurza. Rok rekurzu znaša 14 dni. Rekurz je podati v toliko izvodih, da bo moči en izvod pridržati na sodišču in po en izvod vročiti tistim nasprotnikom pritožnikovim, katerih koristi se pritožba tiče. Tem zadnjim je dano na voljo, v 14 dneh predati svoje mnenje 1 ) o rekurzu. Ko dojdejo ta mnenja, oziroma ko brez vspeha pre¬ teče za to določeni rok štirinajstih dni, je spise uradoma predložiti sodišču druge stopinje. Spredaj stoječa določila veljajo tudi tedaj, kadar se izpodbija odločba sodišča na drugi stopinji. Ako v primeru rekurza gre za odločbo prašanja, ali in v koliko so javni oziri na poti, da bi se neko določeno zemljišče rabilo za zasilno pot (§. 4., odstavek 3.), veljaj na drugi in tretji stopinji za merodajno izjava pristojnega višega upravnega oblastva, od katerega jo je izprositi. V kolikor je sodna odločba osnovana na izjavi pri¬ stojnega ministerstva o onem prašanju, ni rekurz proti nji dovoljen. Nastopiti redno pravdno pot zastran obveljave za¬ htevkov, o katerih je razločati s postopanjem, po tem zakonu vravnanim, ni dopuščeno. *) = izjavo (AuGerung) § 17. Ako se s pravnomočno odločbo dovoli zasilna pot proti odškodbi, mora sodišče po preteku štirih tednov potem, ko nastopi pravna moč, na podstavi odločbe ura¬ doma odrediti, da se zasilna pot po predpisih o zemljiški knjigi vpiše v zemljiško knjigo, ter ob enem tudi ukazati vknjižbo zastavne pravice za priznani odškodninski znesek § 16. 1. Proti soglasnim odločbam nizih sodišč je dovoljen rekurz le ob pogojih § 16. ces. pat. od 9. avg. 1854, dz. 208. — 8. jan. 1902, š. 18022/1, Prč. 1902/51. 2. Pritožba ni dovoljena proti odločbi rekurznega sodišča, s katerim se je v sami stvari razveljavila odločba prvega sodišča in odredila dopolnitev postopanja. 28. febr. 1901, š. 2248., uzb 391. 11 z obrestimi na nepremičnini, upravičeni do zasilne poti, in, ako bi ta v času, ko se opravlja vknjiževanje, bila zdru¬ žena z drugimi nepremičninami v eno zemljiškoknjižno telo, na vsem tem zemljiškoknjižnem telesu. Pri tem je znesek, ki se vpiše, izrecno oznameniti za odškodninski znesek, določen vsled sodne dovolitve zasilne poti, in nepremičnino, za katero je bil določen, je navesti s kata- stersko številko in zemljiškoknjižnim vložkom. Ako nepremičnina, upravičena do zasilne poti, ni vzprejeta v zemljiško knjigo, je v obveljavo zastavne pravice za odškodninski znesek z obrestimi vred uradoma opraviti zastavni popis nepremičnine. Ako se pak sodišču v omenjenem roku štirih tednov dokaže, da se je med tem časom plačal, oziroma sodno položil odškodninski znesek z obrestimi vred (§. 22.), od¬ pade v prvem in drugem odstavku tega paragrafa ukazano zavarovanje odškodbe. V takem primeru mora zemljiško¬ knjižni odlok, s katerim se ukazuje vpis zasilne poti, ob¬ segati vzklic na dokazano plačilo, oziroma na sodno po- ložbo odškodninskega zneska in obresti. Ako se je s pravnomočno odločbo zasilna pot do¬ volila, odškodba za njo pa ni bila priznana, je precej, ko odločba zadobi pravno moč, odrediti v prvem odstavku tega paragrafa ukazano vknjižbo zasilne poti. § 18. Ako bi sodišče izvedelo za kako premembo v osebi lastnika, katera je nastala pri dotičnih nepremičninah po pričetku postopanja zastran dovolitve zasilne poti, se mora ono na te premembe ozirati, da novi lastniki stopijo v nadaljnem postopanju na mesto svojih pravnih prednjikov. V vsakem primeru je z sodno odločbo provzročeno pravno stanje, če bi po pričetku postopanja nastopile premembe v lastništvu, obvezno tudi za pravne naslednike v odločbi imenovanih stranek, in to celo tedaj, kadar so ti lastnino pridobili po sodni dražbi. Potemtakem ni v § 17. predpisanim uradnim dejanjem na poti kaka med tem časom nastala mena v lastništvu dotičnih nepremičnin. Kedor si je vendar katero teh nepremičnin pred sodnim ob¬ vestilom o vknjižbi, oziroma o rubežu nepremičnin, ne vede za postopanje, pričeto zastran zasilne poti, pridobil po pogodbi, tak ima pravico, odstopiti od pogodbe, a to mora drugi stranki pogodnici izjaviti v roku, ki mu je do¬ voljen za rekurz proti dotičnemu sodnemu odloku. 12 § 19. Kjer še imajo knjige pokladnice, se glede za- beležbe sodne odločbe, ki jo je vložiti, zmisloma upo¬ rabljajo določila §§ 17. in 18. § 20. Služnosti zasilnih poti je tedaj, kadar se služno zemljišče šiloma (s prisilno dražbo) proda, vzdr¬ žati kot breme tega zemljišča ter novemu pridobitelju od- kazati, ne da bi se zaračunile na kupnino. § 21. Z zastavno pravico zavarovanemu odškodnin¬ skemu znesku gre za cesarskimi davki in drugimi javnimi davščinami prednost pred vsemi drugimi, zastavnega pred¬ meta se držečimi terjatvami. § 22. Odškodnino je tudi mimo primerov, ozname- njenih v § 1425. obč. drž,’ zak., dati s sodnim položkom pri stvarni instanciji, ako so na nepremičnini, obremenjeni z zasilno potjo, osnovane stvarne pravice tretjih oseb. Potrebnost sodnega položka odpade pak tedaj, kadar in v kolikor te stvarne pravice navzlic zmanjšani vred¬ nosti dotične nepremičnine, provzročeni z dovolitvijo za¬ silne poti, ostanejo zunaj nevarnosti tako, da hipoteke ohranijo § 1374. obč. drž. zak. vstrezajočo vrednost, druge pravice se pak glede njih varnosti očividno ne morejo pri¬ praviti v nevarnost. V pisanje javnih knjig poklicano sodišče sme na prošnjo lastnika nepremičnine dati o obstoju potrebne var¬ nosti potrdilo na podstavi svoje prepričanosti, s preiskavo dobljene. Položeni odškodninski znesek je porabiti v plačilo zahtevkov stvarnih upravičencev (odstavek 1.), zmisloma uporabljaje določilo o razdelitvi kupnine, dosežene na pri¬ silni dražbi, razen če bi se upniki odrekli taki porabi; v tem zadnjem primeru je položeni odškodninski znesek ali njegov po upnikih ne zahtevani delni znesek izročiti upravičenemu lastniku nepremičnine. § 23. Ako se je za kako nepremičnino dovolila za¬ silna pot na podstavi tega zakona, se sme kasneje raz- širba obstoječe zasilne poti ali dovolitev nove zasilne poti po tem zakonu samo v toliko, v kolikor so se dotične dejanske razmere med tem časom premenile v važnem oziru, 13 § 24. Ako bi se na podstavi tega zakona dovoljena služnost zasilne poti kasneje dala pogrešati, mora sodišče na prošnjo te ali druge stranke po preskušnji, kako je stvar, o tem izdati odločbo, in skrbno se oziraje na vse merodajne okolnosti, po pravici določiti, ali naj lastniku gospodujočega zemljišča lastnik slušnega zemljišča po¬ vrne neki del o svojem času plačnega odškodninskega zneska in v kateri višini. V takih primerih se zmisloma uporabljajo določila, izdana za postopanje zastran dovolitve zasilne poti. Prav tako je na prošnjo lastnika s služnostjo za¬ silne poti obremenjene nepremičnine ravnati tedaj, kadar naj se ta nepremičnina z zidanjem, premembo obdelave in enako premeni tako, da se nadaljni obstoj služnosti po zmislu odstavka 2. in 3. v § 4. vzvidi za nepripusten. Služnost zasilne poti je odpraviti, ako se verjetno dokaže namerjana prememba nepremičnine, in odpravo služnosti je navezati na primerne opreznosti zastran resnične oprave dotičnih prememb. Namesto odpravljene služnosti zasilne poti je na zahtevo pot potrebujočega lastnika ob enem določiti novo zasilno pot. § 25. Stroške s tem zakonom vravnanega postopanja mora zalagati zasilno pot potrebujoči zemljiški lastnik, ako § 25. 1. Prosilec je dolžan povrniti troske nasprot¬ nika, prisedšega k naroku, potrebnem po § 11. t. z., ne pa zastopniških troskov odvetnika, ker posredovanje odvet¬ nika ni potrebno. Ako se nasprotnik pritoži, ker se mu troski niso prisodili, tekaj mu gre tudi nagrada pritožbenih troškov, ako je imela pritožba uspeh. 17. okt. 1899, š. 14799., Prč. 1900/86; 7, avg. 1900, š. 11066, Prč. 1900/733; 20. okt. 1903, š. 14357, Prč. 1905/26. 2. K troskom postopanja, ki jih ima po § 25. z. 7. jul. 1896, dz. 140. trpeti zasilno pot potrebujoči zemljiški lastnik, spadajo tudi intervencijski in zastopniški troski lastnika, katerega zemljišče je obremeniti, in sicer na prvi in na prizivni stopinji, vendar samo kolikor so bili ti in posebno troski zastopanja po pravnih zastopnikih potrebni v primerno pravno obrambo in kolikor jih ni provzročil neupravičeni nastop nasprotnika zasilno pot potrebujočega. Plss. 13. maja 1902, k š. 12380 ex 1900, uzb. 608. 14 postopanje ni bilo provzročeno po neopravičenem uporu kake nasprotne stranke. Kaki stroški, ki se nabero s posredovanjem upravnih oblastev zastran obrambe javnih ozirov (§ 4., odstavek 3.), ne bole zemljiškega lastnika. V primerih kasnejše odprave služnosti zasilne poti, omenjenih v § 24., mora sodišče z ozirom na korist, ka¬ tera vsaki stranki nastane po posledku postopanja, po pra¬ vici odločiti o plačilu stroškov po strankah. § 26. V kolikor bi po tem zakonu izdanim pravno¬ močnim odločbam bilo treba prisilne izvršitve, je moči na njih podstavi opraviti eksekucijo po predpisih postopanja v spornih stvareh. § 27. Sodno položena odškodnina je oproščena pla¬ čila hranilne pristojbine. § 28. Ta zakon stopi v veljavnost z dnem, katerega se razglasi. Izvršiti ga je naročeno Mojim ministrom za pravo¬ sodje, notranje stvari in finance. Pojasnila k zakonu. Služnost (pravica) poti je dajala in daje v gospodarstvu največ prilike sovraštvu in kregu med sosedi ter pravdam zaradi motenja v po¬ sesti in zaradi lastnine. Temu je dosti kriva razvada in nekaka strast, da se zemlja v naj¬ manjših kosih kupuje in zamenjava, ne da bi novi lastnik ob pogodbi pomislil in določil, kako mu bo hoditi na pridobljeni svet. Mnogokrat hoče tudi samoglavost zid pre¬ dreti, ker velja po nekod prepričanje, da mora mejaš prepustiti pot brez odškodnine tistemu, ki sicer ne more do svoje zemlje, pa da k temu ni treba dati nobene dobre besede. Take ljudi 15 so pač še le veliki stroški dolgih pravd pre¬ pričali, da so bili njih nazori o pravicah do poti pomotni, ker po prejšnjih zakonih (po¬ stavah) ni nihče, kedor ni imel starih pravic, mogel svojega soseda prisiliti da bi mu dal pravico poti po svojem služnosti prostem polju. V tem oziru je danes, odkar je izišel za¬ kon od 7. julija 1896. L, ki je prava dobrota našemu kmetstvu, pač bolje, vendar si tudi po¬ slej nihče ne sme jemati pota sam, ako neče trpeti neljubih nasledkov. Omenjeni zakon je natisnjen ves v tej knjigi, njegove posebnosti se torej lahko raz- vidijo iz njegovega besedila. V prvih dveh paragrafih (§§) se navaja, kedaj se sme zasilno pot zahtevati, kedaj ne. Dovolitev take poti se sme torej pri sodišču zahtevati za nepremičnino (zemljišče), ki nima za redno obdelavo in rabopotrebne potne zveze s kako drugo javno potjo, in sicer ali sploh nobene potne zveze ali pa ne za¬ dostne. Izvzeta je dovolitev takega pota, kadar bi vsak državljan po obstoječih zakonih, posebno po § 365. občnega državljanskega zakonika, iz javnih koristi smel zahtevati, ne samo prepu¬ stitev pravice do pota, temuč razlastitev dotič- nega ozemlja. Ravnotako ni iskati dovolitve po tem zakonu za gozdna zemljišča, ker pri le teh odločuje pač politično oblastvo (okrajno glavarstvo) po gozdnem zakonu. Vendar je najviše sodišče tudi pri zemljiščih, ki so vpi¬ sana za gozd, ki se pa izkoriščajo drugače, 16 pripoznalo uporabo tega zakona, kar je raz¬ vidno iz odločbe pod črto št. 4. pri § 1. zakona. — § 2. zakona dalje ustanavlja, da zasilne poti ni zahtevati, kadar bi zemljišče, po katerem naj bi šla pot s tem trpelo več, kakor bi koristila zemljišču, ki naj bi jo do¬ bilo, ali pa če je lastnik zemljišča sam kriv, da nima poti še potem, ko je stopil ta zakon v moč. Poslednje bi n. pr. bilo, ako si kupil kako zemljišče brez poti že po veljavnosti tega za¬ kona t. j. 8. avgusta 1896, pa se pri kupu iz očevidne neskrbnosti nisi brigal za potrebno pot. Ako pa tega zadržka ni, tedaj se sme za¬ silna pot zahtevati vselej, ker pravica do tega zahtevka ne zastara. (§ 8. zakona). Vrste, obseg in mer zasilne poti dolo¬ čujeta jasno § 3. in prvi odstavek §4. istega za¬ kona, medtem ko zadnji odstavek § 4. navaja še posebna zemljišča, po katerih ni dovoljevati take poti. §§ 5. do 9. zakona ustanavljajo, da ima zasilno pot potrebujoči zemljiški lastnik zalo¬ žiti zanjo denarno odškodnino ter kako je to odškodnino računati. Prošnjo za dovolitev zasilne poti je po¬ dati pri tistem okrajnem sodišču, v katerega okolišu leži poti potrebujoče zemljišče. § 10. zakona opisuje, kako je prošnjo sestaviti. Taka prošnja na poli papirja bi se gla¬ sila: 17 Kolek za 1 K Slavno c. kr. okrajno sodišče v Janez Fabijančič, posestnik v Stari vasi h. št. 10. prosi da se mu dovoli pot za silo k njego¬ vemu zelniku parcelna štev. 250. davčne občine Medvedjek. Lastnik sem domačiji h. št. 10. v Stari vasi, knjižni vložek št. 15. davčne občine Medvedjek, h kateri spada tudi pare. št. 205 iste davčne občine, to je zelnik sploh imenovan v Dolinici. Ta zelnik nima nikake potne zveze z najbližnjim javnim potoni pare. št. 1090. davčne občine Medvedjek, ki vodi iz Stare vasi na Cernik, pa tudi na nobeni drugi strani nima take zveze, dasi jo, kar je ob sebi jasno, potrebujem silno za redno obdelavanje tega zemljišča. Doslej sta mi. soseda gospoda Fran Železnik in Lovre Končina oba posestnika v Stati vasi dopuščala, da sem vozil in spravljal vse potrebno na ta svoj zelnik in z njega preko njive prvega, Puhlica, pare., št. 206. in košenice drugega, Suha reber, pare. št. 207. obe davčne obč. Medvedjek, kadar na njih ni bilo več letine Preko obeh navedenih parcel sem prihajal do imeno¬ vanega javnega pota pare. št. 1090. —Zadnji čas pa sta mi Fran Železnik m Lovte Končina odrekla prej prostovoljno dopuščeni pot, rekoč, da se jim dela škoda na njiju zemlji, tako, da imenovane svoje parcele ne morem več obdelovati. 18 To zame pogubno stanje ne more dalje trajati> zato prosim po navodilih zakona od 7. julija 1896- drž. zak. št. 140.: Slavno c. k. okrajno sodišče naj blagovoli uvesti postopanje po navedenem zakonu, da se mi dovoli vozna pot za silo na moje zemljišče, pare. št. 205. davčne občine Medvedjek, zelnik o Dolinici, prek Franu Železniku iz Stare vasi lastnega zemljišča pare. št. 206. in prek Lovru Končini od ondi lastnega zemljišča pare. št. 207., in sicet ob južni meji vseh treh na¬ vedenih parcel čez zadnje omenjeni dve parceli do javnega pota pare. št. 1090, to pa v taki širini, da bi ondi mogel opravljati vse gospodarske vožnje z dvo- vprežnim vozom. V Stari vasi dne 5. novembra 1907. Janez Fabijančič. Kakor določa § 10. zakona, bi se v tem primeru morala ta prošnja sodišču podati v štirih prepisih, trikrat kolekovana, enkrat pa ne. Enako je se¬ staviti vse take prošnje, seveda s premembami, ki jih dado dotični primeri, kar ne bode težko nikomur, ki je nekoliko pisanju vajen. Na prošnji ni treba odvetniškega (advokatskega) podpisa. Nadaljno ravnanje sodišča o taki prošnji predpisujejo §§ 11. do 16. zakona. Ako ni prošnji na poti nikaka zakonita ovira, odredi sodišče narok (dan) praviloma na mestu samem, privzame dva veščaka ali izvedenca izmed do¬ mačih, kraj poznajočih gospodarjev, ter izda potem svojo odločbo, ki stopi v moč v 14. dneh potem, ko so jo dobile vse stranke v svoje roke. Proti odločbi je dovoljen rekurz (pritožba), kakor navaja § 16. zakona. 19 Po pravomočnosti odločbe, s katero seje do¬ volila zasilna pot, odredi sodišče samo, kar je za gotovost tega pota potrebno. To je razvidno iz §§ 17. in 18. zakona. Premembe v lastništvu obojestranskih zemljišč ne predrugačijo z od¬ ločbo o zasilni poti provzročenega pravnega stanja; določena zasilna pot ostane, tudi ko bi se medtem zemljišče, po katerem gre pot, pro¬ dalo na sodni dražbi. Samo kedor si je ne vede za postopanje o zasilni poti, medtem pridobil katero udeleženih zemljišč po pogodbi, sme od pogodbe odstopiti, a mora to nasprotni stranki izjaviti v dobi, ki mu je po § 16. za¬ kona dovoljena za rekurz proti dotičnemu sod¬ nemu odloku. Siužnost zasilnega pota ima kupec šiloma (v eksekuciji) prodanega zemljišča prevzeti, ne da bi se vrednost tega bremena kakorkoli za- računila v kupnino (§ 20. zakona). §§ 21., 22. in 24. zakona določujejo ali, kedaj in kje je založiti v § 5. zakona omenjeno odškodnino, da ima zanjo vknjižena zastavno pravica prednostno pravico (§ 21.), kako je po¬ rabiti položeni odškodninski znesek ter je li kak njega del vrniti lastniku zemljišča, za katero se je pot dovolila, ako se le-ta zopet odpravi, in pa kedo in kedaj sme zahtevati odpravo ta¬ kega pota. Kedaj se sme zahtevati razširba že dovoljene in obstoječe ali dovoliti novo pot, navajata § 23. in zadnji odstavek § 24. zakona. § 25. izreka vodilo, da ima troške tega sod¬ nega postopanja navadno zalagati zasilno pot potrebujoči lastnik, da pa to ni vselej in da se 20 troski ob gotovih primerih tudi dele ali, da jih mora celo plačati poti nasprotujoča stranka. O tem govore tudi odločbe najvišega sodišča pod črto zakona. Konečno določa zakon, da je moči sodnim odločbam o zasilni poti dati veljavo s sodno izvršbo (eksekucijo), ako bi se jim stranke ne podale z lepa. Or. Ed. Volčič, o Nora mesto (Rpanjsho), je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo- tržcih naslednje pravne knjige: 1. Civilnopravdni zakoni z obširnim slovenskim inhr- vatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga . K 8'— 2. Odvetniška tarifa; določila o rabi hrvatskega in slo¬ venskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine s stvarnim kazalom, (20 tabel). 1906. Broširano K 1-80 3. Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908 Preko 30 tis¬ kanih pol. Mehko vezana knjiga.K 5 - 60 popolno v platno vezana .K 6'— Daljs od »Poljudne pravne knjižnice", hi jo izdaja društvo »Pravnih 11 : Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s po¬ jasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano K —-40 Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici Iv — -80 Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojil¬ nicam in denarnim zavodom sploh. Mehko vez. knj.K —■'80 Zvezek VI.—X. Predpisi o razdelbi in ureditvi ter o zložbi zemljišč. 1908. Mehko vezano . . K 2•— Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k nave¬ denim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 Kje najceneje, ako so pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah.