PRIMG DNEVNIK ■£«SVi3r - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 94 (4868) TRST, četrtek 20. aprila 1961 Drugo telefonsko poročilo dopisnika Tanjuga iz Havane mri napad invazijskih :*e kubansko enot je ljudstvo je pograbilo ze odbit za orožje °jska in milica je iz zavzetega Lavasa potisnila napadalce zopet v močvirje - Toda položaj l se vedno resen - Vedno večji pesimizem v begunskih krogih na Floridi - Dognano je, da so napadalci prišli iz Gvatemale in z južne obale ZDA A 10 »Dari ■ (Ta*ug> > — ®ete Fidela Castra so odbi-ir,a; ^Jfrvazijskih formacij v južnem delu po- * laas Vi 11 o “---------------------------------- UC1U h diskom Napadalci, ki so zavzeli Lavas, so se Z Močvirno armade in milice morali umakniti nazaj ^e|Bale in ®oc!ro^ie- Napadalci, ki so prispeli iz z južne obale ZDA, razpolagajo z. blin- ^ red21!1' čePrav je v »m ’/matraj° obve- ft® fesen1lje p°ložaj še " biia "'.Z uradne stra- C.pot,i'“ »>- glavnem mestu Havani Sbe^ihtt0 Pfe- °Porišfij glasovi o izkrca- • niti iz a- °Porišča Guanta- Pinar del ''“"teh ln Oriente. ;ov . Jl?Soslovanskih . e Je vse kuban- M-^no rte orožja, S nacart ,prekriža vse >5fhcev in nPh°- i. So &BSklh pomagačev. ^fočila n^1 iz. uradne-tu?°. radiu zvedelo narnVidaciia proti' v >10 Z pustolovšči- le x>LVpJašanie ur»- (o % 'rlv 0 silno na' »ometanih J je pnS1° s^cah5= manifestac'j * klS^Tane ^ množ'-l!> ala; «Zmagali hS, S' ^PPAFP) i e ftA,. a so Castrove e- ozem,Vazijo s ku‘ ^zemija. Poročajo. h* 1* D C Jc i^ua.111- nadaijevali Sna51^ akcijami Toda (da ii , a?ijsk;h enot x le . e ^ena aii pa S ' 1 SiV^rjev Protire- (n„ le umolknil C,Vi) j Srednjeevrop-kfdl v .-‘U V hem.r-cOiV, dvi farnimi sila- v Miar- begunskih tv ^ zveze med J*a Ve ne zani- viga; vsae gre za k°- Sta'C. ln njihovim ‘e or«?1 izven Ku-Pretrgane danes N*5^ L-«tmstr°vsk?K izjavah iz Pnot j virov v 'iil *o ga n!6 tnie sporočili iš?Ve>jnik gli’je p(> SSo Tb neke ladje Poven Poveljnik je V 0r>artlj, mika protire-n enot na Ku- 3 4., Sete, s*?. da strani vas eva- £.$' *Devet ki nadaljuje k1 Se!l2vodnie VSa ameri-& KOljenih J® bilo do-‘ So v.:. Med tisti- ' bilo tudiStreljena (s i,-™ letal n,.1 vojaško SiSVi^o p ■ ki ga je pi- "tke; b'"’ *- J proti- člNo ni b enot je da- lo^ dne izjavil> Se n-C b za upor- Capzasa»Jaj0 V P<> S Hik je Bele hiše je b0^ennedy skle- ';;'KsLza' nLS? manevri ^določen čas. Jaio . po eoi »h'"‘‘h vi»6Stl iz vlad->‘e ^i5°v. da so izr ene in da ««* HvV ?ekaj°bkolj &&«' -"K (S, k r Pr 0 tik a?t° v a n e e a be- Su .«* 5e8a ,tPrt°vskeKa re‘ JV ,l> rt i f a hvalijo, 50 bi? u8le nove ^ “ bnmKarrlu it; jnm ■« <-Mk!S; s,^,CKr» ?0bel v hribovitih K' SSo^ld^i velepo-sč Ukvfrt, Antonio ■ V “ h, ploh „ med dru' '■ ,.°don, utore go- . J(V0rsa izkrcanih hi-blla t,r,^?ha. Dejal ■ 4>U n ko teie živ-1 bJ* jrmalno. Ve-^dam da je '»Oi, prPj te'efonu od d>osadseduika O-:FSim„Si kJ »U je ^V4S>ier'5eCastro, o-ih j Vpdno na- vfi ‘ V3e bil so vesti h\ie I^PoslanJv1’ p C7 «0n/a*il „ lk Por-S'1«« od av°3e zado- ^ viNa,Vetu "leva' kl so V»4t>l Z d°Sodki na V- Z', da drži na k*h ves po- ložaj in Kubanci so prepričani, da bodo zmagali. Nato je veleposlanik pozval narode Latinske Amerike, naj odločno nastopijo proti slehernemu poskusu ponavljanja zločinskih manevrov v Kongu in naj zahtevajo od svojih predstavnikov na prihodnji konferenci v Quitu, da podprejo kubansko revolucionarno vlado. «Gre za nekaj bolj vežnega kot je zgolj usoda Kube», je poudaril Portuondo, «gre za usodo vse Amerike, ki bi postala žrtev imperializma jankee,iev». Tudi begunski krogi v Miamiju na Floridi so bili že danes popoldne precej pesimistično razpoloženi zaradi pomanjkanja novic o uspehih izkrcanih enot, zlasti pa zaradi tega, ker so zvedeli, da je njihov poglavar, Jose Miro Ccrdona, še vedno skrit v • nekem kraju na Floridi« ter čaka, da bo dobil navodilo za ustanovitev »svobodne kubanske vjade« na ozemlju Kube. Iz Tokia pa poročajo, da je tiskovna agencija «Nova Kitajska« objavila poročilo iz Havane, v katerem je rečeno, da je med »včeraj ujetimi plačanci določeno število severnoameriških vojakov iz o-porišča v Guantanamu na Kubi«. Agencija dodaja, da so severnoameriške vojaške ladje in letala iz Guantanama pedpirala izkrcanja napadalcev ter da je 17. t.m. neka velika ameriška tovorna ladja prispela v Guantanamo z 900 napadalci in šestimi čolni za izkrcavanje. Ze včeraj pa je kubansko veleposlaništvo v Londonu objavilo poročilo, da — kot se zdi — vlada drži v rokah položaj, da so njene enote sestrelile pet sovražnih letal in potopile tri čolne za izkrcavanje. Življenje v Havani poteka normalno, kinematografi in gledališča so bili včeraj odprti, toda precej prazni, ker se prebivalstvo drži doma ali pa na delovnih mestih v pričakovanju Castrovega govora. Havanski radio je zjutraj poročal, da vesti o izkrcanju v pokrajini Matanzas in v vzhodni pokrajini ne odgovarjajo resnici. Radio je poudari, da je poskus napada na otok Pinos doživel neuspeh ter da je neko letalo «B-26» odvrglo ponoči bombo na letališče San Antonio de Los Banos pri Havani ter nato mitraljiralo Havano samo, pri čemer sta bili hudo ranjeni dve osebi. Včeraj ni bilo nobene bitke v Havani in tudi noben član Castrove milicije ni prestopil na sovražnikovo stran. Dopisnik AFP iz Miamija poudarja v svojem popoldanskem dopisu danes, da je začel pesimizem med kubanskimi begunci v ZDA naraščati ter da so tisti begunci, ki so določeni, da bodo postali člani bodoče vlade, še vedno na Floridi. V vladnih krogih — poudarja dopisnik — pa se je začelo govoriti o obkoljeva-nju izkrcanih enot, poudarja se hkrati solidarnost, ki se vedno bolj manifestira okrog Fidela Castra, tako s strani držav socialističnega tabora kakor tudi držav Latinske A-merike. Proti večeru je radio iz Havane sporočil, da so danes zjutraj vladne enote sestrelile bombnik v pokrajini Matanzas. Pri pilotu, ki je bil ubit, so našli dokumente, iz katerih izhaja, da gre za državljana ZDA, Lea Francisa Berlitza iz Bostona. Poleg tega letala so bila sestreljena še tri druga, ki so imela nalogo bombardirati pokrajino Matanzas. Svoje poročilo je havanski radio zaključil z besedami: ((Zmagala bo revolucija! Zmaga revolucionarne vlade je vprašanje nekaj ur.» Isti radio je sporočil, da je policija aretirala tri duhovnike in dva laika, pri katerih so našli magnetofone, samokres in sto tisoč dolarjev poleg precejšnjih vsot kubanskih pesosov in majhnih cigaretnih zavojčkov, praznih, v katere so nasuli smodnika, ki bi ga uporabljali za eksplozije. V eni izmed prejšnjih oddaj pa ie havanski radio javil, da je bilo pet oseb obsojenih na smrt v mestu pinar del Rio, ker so se izkrcale v tej pokrajini. Radio je navedel tudi njihova imena. Nadaljnje tri osebe pa je sodišče obsodilo na smrt zaradi tihotapstva orožja in drugih proti-državnih dejanj. Med njimi je tudi Amerikanec Howard An-dersson. WASHINGTON, 19. — ZDA in Velika Britanija sta sporočili, da namerava Velika Britanija poslati na krožno pot okrog Zemlje dva satelita s pomočjo ameriških raket. To naj bi se zgodilo v prihodnjih dveh letih. temtets; C legoidt OTOK PINOS ^ V”Maria S*»-Cnj iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|||Ii||ll|||||iiiiiiiiiimi,|l|l|||||l,l,||||||||lll|llll|llll,ltmlll)1JII)llllllllllltllllll|lllllll||l|||||I||)|)||||)|| Predsednik republike zaključil obisk v Južni Ameriki Gronchi se vrne danes v domovino Pozitivna bilanca njegovega potovanja: Italija se bo še v večji meri finančno angažirala v industrijskem razvoju Peruja, Argentine, Urugvaja in Brazilije - Demonstracije proti napadu na Kubo v Benetkah, Modeni, Bologni in Firencah - Senatorji KD proti razpustu MSI (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Pred odhodom v Rio de Janeiro, kjer se je sestal s predsednikom Brazilije Quadrosom, je predsednik Gronchi imel tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da so rezultati njegovega obiska in razgovorov izraženi v obsežnem uradnem sporočilu. Kar zadeva investicije italijanskega kapitala v Urugvaju, je Gronchi izjavil, da poleg že obstoječih podjetij obstajajo veliki načrti za investicije, na to pa mora dati odgovor urugvajska vlada po predhodnem pristanku parlamenta. Predsednik Haedo je izjavil dopisniku ANSA svoje zadovoljstvo nad popolnim sporazumom med Italijo in Urugvajem. Haedo smatra Gronchijev obisk za «zgo-dovinski dogodek* in dodaja, da Italija «ponovno kaže Evropi pot in poslanstvo mednarodne solidarnosti v Interesu miru in socialnega ter gospodarskega napredka*. Predsednik Gronchi je prispel V Rio de Janeiro danes ob 13 po krajevnem času. Pristal je na vojaškem letališču Galeao, kjer ga je dočakal Quadros, ki je pred 20 minutami priletel iz prestolnice. Po prvem sestanku, na katerem sta si Gronchi in Quadros izmenjala misli o aktualnih vprašanjih, so se uradni razgovori med obema delegacijama začeli nekoliko kasneje. Na povabilo predsednika Quadro-sa je v Rio de Janeiro prispel direktor FIAT v Latinski Ameriki Peccei, da bi proučili na- tiskih traktorjev. Ta pobuda spada v okvir programa italijanskega sodelovanja pri načrtih za razvoj Brazilije. Po zaključku razgovorov je predsednik Gronchi s svojim spremstvom odpotoval iz Ria de Janeira ob 18,20 po krajevnem času in bo prispel v Rim jutri ob 11. uri Danes se je sestalo vodstvo KPI in sklenilo sklicati seio centralnega odbora stranke za 26 .t. m. Na sestanku so razpravljali o vprašanjih, o katerih bodo diskutirali na zasedanju centralnega odbora, predvsem o vprašanjih kmetijstva. O tem je poročal Colom-bo. Ingrao je poročal o delu parlamenta. Končno so proučili notranji in mednarodni položaj, zlasti v zvezi z napadom na Kubo. Na svojem današnjem zasedanju je vodstvo PSI sprejelo naslednjo resolucijo: «Vod-stvo PSI izraža svojo solidarnost kubanskemu ljudstvu in črt za izgradnjo tovarne kme- j revolucionarnemu gibanju 26. iiiiiiiiimiiiiiiHiiMMHHiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiii,iMimiiimiHiimit,milnim,iiiiiitiiiiinii Izjava Edvarda Kardelja v ljudski skupščini Poziv vlade FLRJ Vsi državniki, ki odločajo o usodi sveta naj se zavzamejo za prenehanje napada na Kubo - «Se vedno je čas da se stvari popravijo:?, je poudaril Kardelj ~ Obsodba napada na Kubo v poročilu Tita in Naserja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — »Z zaskrbljenostjo za svetovni mir se jugoslovanska vlada obrača na vse vlade in države ter državnike, ki danes odločajo o u-sodi sveta, da se zavzamejo za prenehanje napada na Kubo. Jugoslovanska vlada je mrenja, da je neobhodno potrebno, da vlade, ki podpirajo napadalce, prenehajo s to nevarno igro, če ne žele spodkopati osnove, na katerih danes počiva mir«, je izjavil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj na današnji plenarni seji zvezni skupščine. Kardelj ki nadomestuje piedsednika republike v njegovi odsotnosti, je poudaril, da so narodi Jugoslavije in jugoslovanska vlada z največ-jirn ogorčenjem obsodili napad na Kubo in da je vsakomur jasno, da bi bil napad nemogoč brez pomoči iz inozemstva. »Napad na Kubo, je poudaril Kardelj, je udarec politiki miroljubne koeksistence, udarec vsem tistim silam, ki se zavzemajo za njeno dosledno izvajanje. Potemtakem, je dejal Kardelj, kakršni koli bi bili cilji in upanja strategov napada na Kubo, ki so ga mogoče zamišljali kot lokal- no vojno, se bodo posledice oblikovale po sodobni svetovni stvarnosti. Se vedno je čas, da se stvari popravijo. Noben stvaren interes ne bi bil s tem ogrožen! Nasprotno, je zaključil Kardelj, takšni rezultati bi služili samo na čast tistim, ki bi ga omogočili«. Stalni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je poslal danes konfederaciji kubanskih delavcev brzojavko, v kateri izraža tovariško solidarnost v borbi za svobodo in obsoja oboroženo akcijo napadalcev. Iz Kaira poročajo, da predsednik Tito in Naser, ki sta danes prispela iz Aleksandrije v Kairo, v skupnem poročilu ocenjujeta napad na Kubo kot napad na neodvisnost Kube, kot negiranje načel ZN in ogrožanje svetovnega miru in zahtevata, da svetovna skupnost prevzame odločno stališče in hitre ukrepe. Tito in Naser izražata upanje, da se bodo vsi miroljubni narodi zbrali okrog zastave razuma, poštenja in zakonitosti v mednarodnih odnosih. Maršal Tito je danes v A-leksandriji pred odhodom v Kairo sprejel kubanskega veleposlanika v ZAR. Rivera, ki je po navodilih Fidela Castra zaprosil za sprejem. B. B. julija, ki branita z orožjem svojo revolucijo in njeno socialno vsebino pred napadom protirevolucionalnih sil, ki jih podpirajo in organizirajo ZDA; smatra nujno potreben sklep OZN, da bi takoj prenehala agresija in pomoč napadalcu s čimer bi postalo učinkovito načelo o nevmešavanju v no-tranje zadeve vsake dežele apelira na demokratično javno mnenje in na parlament da s hitro in krepko akcijo prispeva k ponovni vzpostavitvi suverenih pravic kubanskega ljudstva in k zagotovitvi miru«. V nekaterih mestih je dane* prišlo do protestnih manifestacij v zvezi z napadom na Kubo. V Modeni in Benetkah je policija manifestante razgnala V Bologni jih je nekaj priprla in takoj nato izpustila, v Firencah pa jih sploh m nadlegovala in so se po manifestaciji sami razšli. Potem ko je poslanska zbornica upoštevala nekatere zakonske predloge, se je začela diskusija o pobudi socialdemokratskega poslanca Tremel-lonija, ki predlaga parlamentarno preiskavo o omejitvah konkurence na gospodarskem področju. Ta predlog je že proučila posebna komisija, ki jo je imenoval predsednik zbornice, in ga odobrila; komisija predlaga danes popravljen tekst predloga, ki so ga člani komisije odobrili soglasno. Prvi je v diskusijo o tem predlogu posegel Riccardo Lombardi (PSI), ki je napovedal, da bodo socialistični poslanci glasovali za predlog. Podobne izjave so dali tudi De Cocci (KD), Tognoni (KPI) in De Marzio (MSI). Namen predloga je zaščititi majhna in srednja podjetja pred monopolističnim priltiskom in doseči kontrolo nad ravnanjem monopolom. Predlog so nato odobrili s tajnim glasovanjem. Prav tako so odobrili tudi vladni zakonski osnutek, ki vsebuje posebne ukrepe v korist rimske občine. Riccardo Lombardi (PSI), Ingrao in Bartesaghi (KPI) so zahtevali, naj vlada odgovori na vprašanja v zvezi z napadom na Kubo, predsednik Leone in Codacci Pisanelli pa sta dejala, da bo vlada odgovorila, brž ko bo razpolagala z »zadostnimi elementi«. Tudi v senatu so zahtevali, naj vlada pojasni svoje stališče do napada na Kubo, a Merzagora je dejal, da je stopil v stik z zunanjim ministrstvom, povedali pa so mUj da jim še ni uspelo «dobiti zveze z italijanskim predstavništvom na Kubi«. Senator Lussu se s tem ni zadovoljil in zahteval, naj vlada odgovori takoj na njegovo vprašanje. V tem ga je podprl tudi Valen-zi (KPI). Podpredsednik Ce-schi je dejal, da je Segni bolan (diplomatska bolezen: še včeraj smo ga videli z danskim ministrom Kragom!), in da bo na vprašanje odgovoril podtajnik Russo, ki se vrača z Gronchijem. V diskusiji, ki spada v okvir reforme kazenskega zakonika, je vlada pristala na to, da bo en dan zapora »veljal« 5.000 lir denarne kazni. Demokristjanski senatorji so danes zavzeli svoje stališče do predloga senatorja Parrija o razpustu neofašističnega KD izražajo svoje «odločno nasprotovanje vsakršni stranki, ki zagovarja totalitarno koncepcijo države«, tako komunistični stranki, kakor tudi MSI; vendar pa smatrajo, da se demokracija ne more utrditi z uveljavljenjem posebnih zakonov, kakršen je po njihovem mnenjem zakon, ki ga predlaga Parri; zaiadi tega se bodo senatorji KD uprli, da bi proučevali člene omenjenega zakonskega osnutka. Predsedniki nacionalnih svetov profesionalnih zbornic in kolegijev so se danes sestali na sedežu federacije zdravniških zbornic in naložili dr. Chiaramellu, prof. Chiarolan-zi, odv. Malcangiju in dr. Sag-ginu, naj prikažejo vladi in parlamentu nujnost, da se davek na promet ohrani, kar zadeva profesioniste, v sedanji obliki abonmaja ali v podobni obliki, ki (kakor sedanja) jamči poklicno tajnost. Hkrati so sklenili proglasiti skupno protestno manifestacijo 21, in 22. t. m. A. P. Vedno večja v svetu z napadeno Kubo Med demonstranti v raznih mestih sveta je bilo mnogo ranjenih in en mrtev - Zorin je zahteval v političnem odboru OZN sprejem romunskega predloga resolucije, sam pa je predložil resolucijo o takojšnji razorožitvi napadalcev - Resolucija šestih latinskoameriških držav zahteva intervencijo z miroljubnimi sredstvi NEW YORK, 19. — Na dopoldanski seji političnega odbora OZN, ki se je zaključila ob 15.30 po srednjeevropskem času, je gvatemalski delegat zanikal trditve, da so napadalci na Kubo uporabili gvatemalsko ozemlje za vežbanje in za oporišče, s katerega so izvršili napad. Sledil je govor me hišk 'elegata, ki zval politični odbor, naj odobr g njegove cije. Nato je govoril Adlai Stevenson, delegat ZD. izjavil, da je zunanji mini- ii pft-/e JR^lu- j# ster Kube, Raul Roa, predložil lažne dokaze proti ZDA v svojih dosedanjih izvajanjih. Stevenson je rekel, da je Castro izdal vsa tista načela, na podlagi katerih je izvršil revolucijo in ki jih vsebuje njegova revolucionarna izjava od 12. Julija 1957, v kateri je bila zajamčena osvoboditev političnih pripornikov, svoboda govora, demokratizacija sindikalne politike in sindikalne volitve, kampanja proti analfabetizmu in ustanovitev organizacije za agrarno reformo. Zavrnil je kubanske in sovjetske obiožbe, da so ZDA intervenirale na Kubi. Svoj govor je Stevenson zaključil izražajoč zaupanje, da bo mogoče miroljubno rešiti spore med Kubo in ZDA. Pri tem je poudaril, da vlada ZDA ni izvršila agresije in da nima napadalnih namenov ter da upa, da bodo Kubanci rešili svoja vprašanja na način, ki bo zajamčil svobodo in socialni napredek. Sovjetski delegat Zorin je nato dejal, da so Stevensono-va zanikanja, kakor tudi izjava delegata Gvatemale, smešne. Poudaril je, da na svoji tiskovni konferenci državni tajnik Rusk ni odgovoril niti na eno samo vprašanje glede pomoči, ki jo je nudila vlada ZDA napadalcem. Zorin je nato vprašal: »Od kod so prišli napadalci? Morda iz vesolja? Toda doslej vemo, da je edini človek, ki je iz vesolja prišel, major Gagarin.« Poudaril je nato nujnost, da se spoštujejo načela listine OZN in listine Organizacije ameriških držav. Nato je Zorin predložil predlog resolucije in zaključil svoj govor s pozivom, naj politični odbor naglo sprejme predlog romunske resolucije, da bi se preprečilo nadaljnje poslabšanje položaja, nakar bi bilo potrebno proučiti stanie in načrt sovjetske resolucije. V predlogu sovjetske resolucije se zahteva, naj generalna skupščina OZN obsodi napadalne akcije ZDA in drugih držav, na katerih ozemlju so se vežbale in ustanovile protirevolucionarne tolpe in od koder se je začela oborožena invazija proti Kubi. Resolucija zahteva, ngj vse članice OZN prenehajo pošiljati pomoč, ki so jo doslej dajale napadalcem in naj ne dajej'0 več na razpolago svojega ozemlja silam invazije. Končno zahieva resolucija takojšnjo razorožitev vseh protirevolucionarnih sil na ozemlju ZDA in drugih držav. Cile, Kolumbija, Honduras, Panama, Urugvaj in Venezuela pa so predložile politični komisiji predlog resolucije, v kateri se zahteva, naj članice Organizacije ameriških držav sodelujejo, da bi se moglo »intervenirati z miroljubnimi sredstvi za rešitev kubanskega vprašanja«. Resolucija šestih latinsko-ameriških držav zahteva nadalje, naj se vse članice OZN vzdržijo sleherne akcije, ki bi poslabšala sedanjo napetost. Dopoldansko razpravo je prekinil kubanski zunanji minister Roa in izjavil, da je bil sestreljen z letalom vred ameriški pilot Leo Francis Berlitz iz Bostona. Roa je navedel tudi številko njegove pilotske izkaznice in s tem o-vrgel trditev ameriškega delegata, da pri invaziji na Kubo ne' sodeluje noben ameriški vojak ali državljan sploh. Omenjena številka je: 014-07-6921, Tednik »Miami Herald« objavlja danes na prvi strani vest svojega posebnega dopisnika iz Nikarague, da je del napadalcev na Kubo odletelo iz tajnega letališča blizu Puer-to Casebas. Dopisnik nato navaja, da je v zadnjih dneh odletelo s tega letališča 35 letal. Puerto Casebas leži na vzhodni obali Nikarague. Mesto je bilo v zadnjih dneh nedostopno, ker so pristop preprečevale močne enote policije. Medtem pa se po vsem svetu nadaljujejo manifestacije solidarnosti z napadeno Kubo. Velike manifestacije so bile v Varšavi, kjer se jih je udeležilo popoldne najmanj deset tisoč oseb. To je že druga manifestacija. Manifestanti so vzklikali proti imperialistom, ameriškim napadalcem itd., slavili so Fidela Castra, in kubansko revolucijo. Sledilo je zborovanje, na katerem je govoril član političnega vodstva Združene delavske partije. Nadaljnje demonstracije so bile v Caracasu, v La Pazu, Bslboji, Sydneju, Kairu, Sofiji, Meksiku, Gvatemali, Buenos Airesu, Santiagu de Cile, Quitu, Rio de Janeiru in v drugih mestih sveta. Najmočnejša manifestacija je bila v Kairu, ki se je je udeležilo okrog sto tisoč ljudi, ob vzklikih: »Dol z ameri- škim imperializmom«. Demonstranti so odšli pred kubanske veleposlaništvo, nato pa so poskušali vdreti v ameriško veleposlaništvo, kar jim je policija preprečila. V Caracasu so bile demon- iiimiiiiimiiitiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitmmiiiiimiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiimiif Vlada ZDA je sklenila povečati pomoč kraljevski vladi Laosa Lord Home je izjavil, da bodo morda že danes prekinjene sovražnosti v Laosu WASHINGTON, 19. — Državni dejiartma ZDA je sporočil, da je vlada sklenila povečati svojo vojaško pomoč samozvani kraljevski laoški vladi. Ameriški vojaški svetovalci bodo takoj odšli na področje borb, da bi pomagali kraljevskim četam »vzpostaviti vojaško ravnotežje, ki so ga pokvarili komunisti z dobavljanjem materiala in ljudi u-porniškim silam«. Ta sklep pomeni, da bo 250 članov «Urada za program pomoči« ponovno obleklo vojaške uniforme. Ta urad se u-kvarja z »dobavo vojaške pomoči, nadzoruje razdeljevanje in pomaga pri vzdrževanju o-rožja.« Urad bo odslej okrepljen tako, da bo štel tri sto oseb. Njegova naloga bo ista kot je naloga podobnih skupin v Južnem Vietnamu, na For-mozi, Tajlandu, na Filipinih in v Južni Koreji. Predsednik državnega departmaja je pojasnil, da je povečanje pomoči zahtevala kraljevska laoška vlada v obliki »posvetovalne skupine za vojaško pomoč z nameno organizacije obrambe«. «Vladu ZDA je prošnji seveda takoj ugodila, ker tak sklep ne predstavlja kršitve ženevskega sporazuma« — se je izgovarjal nato omenjeni predstavnik. Dodal je, da bo po njegovem mnenju organizirana koordinacija med ameriško vojaško skupino in podobno francoska vojaško skupino v Laosu. Poudaril je tudi, da »kraljevska laoška vlada ni zaprosila za ameriške čete«. V Washingtonu se predvideva, da bo sovjetska vlada °-giba- j značila najnovejši ameriški nja MSI. V resoluciji, ki so \ »klep za kršitev ženevskega I jo odobrili soglasno, senatorji »porazuma in za razlog nadalj- njega odlaganja prekinitve so-1 vedno nadaljuje med Hrušče-vražnosti. V istih krogih po-Ivom in Kennedyjem »razgo- udarjajo, da «Kennedyjeva vla. da misli resno, ko trdi, da se mora vladi ZSSR dokazati, da ZDA ne bodo dovolile nadaljnjega napredovanja filokomu-nističnih čet, da bi počasi zavzele še nadaljnje ozemlje Laosa.« V Londonu pa je zunanji minister lord Home v spodnji zbornici izjavil, da bi u-tegnilo priti do prekinitve sovražnosti v Laosu že jutri. Ta izjava se tolmači tako, da je britanska vlada spričo poslabšanja položaja za kraljevsko vojsko in sovjetsko - ameriške napetosti zaradi Kube, sklenila popustiti vladi ZSSR, da bi omogočila pospešitev pogajanj o Laosu, To popuščanje naj bi bilo v britanskem pristanku na istočasni poziv dveh sopredsednikov ženevske konference (Anglije in SZ) v prid prekinitvi sovražnosti, dalje: vzpostavi- tev kontrolne komisije in razdelitev vabil za konferenco štirinajstih podpisnic ženevskega sporazuma. »Ta konferenca bi se morala sestati 5. maja — dejal Home — in člani mednarodne nadzorstvene komisije bi že jutri odpotovali v Novi Delhi, od tam v pa v Laos«. Toda istočasno se poudarja, da vlada SZ »trenutno« ni pristala na ta britanski predlog, čeprav je bil dosežen napredek v razgovorih veleposlanika Robertsa z Gromi-kom danes zjutraj v Moskvi, vendar pa bodo potrebni še nadaljnji razgovori. Drugo vprašanje pa je ali bo vlada SZ pristala na britanski predlog prav v trenutku, ko se še vor med gluhima« kot poudarjajo nekateri politični o-pazovalci. Kennedy je namreč v svojem odgovoru Hru-ščevu glede Kube med drugim sporočil: »Ni moč reševati stvari v določenem delu sveta in ugasiti požar s tem, da se ga povzroči na drugem delu sveta«. Toda sedaj vse kaže, da se je požal na Kusi ugasnil proti Kennedyjevi volji in da bi torej moralo biti mogoče ugasiti požar tudi v Laosu. Vendar pa je pomočnik zunanjega ministra pozneje izjavil, da prekinitev sovražnosti še ne pomeni nujno istočasno ukinitev dobav orožja s strani ZDA in ZSSR. Po drugi strani pa nekateri opazovalci pripominjajo, da bi odklonitev Suvane Fume, da obišče ZDA mogla spodbuditi vlado ZSSR k naklonjenosti na nevtralistično rešitev. Vendar pa ni nobene podlage, ki bi kazala na tako sovjetsko reakcijo. Tudi iz VVashingtona poročajo, da a-meriški vladni krogi ne gojijo upanja, da bo sovjetska vlada pristala na britanske predloge glede jutrišnje prekinitve sovražnosti. Hkrati pa poročajo »obveščeni krogi iz Moskve«, da bi vendarle moglo priti do sporazuma glede Laosa že v tem tednu. Do tega prepričanja so ti krogi prišli na podlagi Tassove izjave, da sta Suvana Ftima in Gromiko razpravljala »o vprašanjih glede večjega sodelovanja med neodvisnim in nevtralnim Laosom ter Sovjetsko zvezo«. Suvana Fuma bo iz Moskve odpotoval v Peking. stracije tako ostre, da je bilo 35 oseb ranjenih, neki 16-letni fant pa je izgubil življenje. Ranjeni so bili tudi v La Pazu in Balboji. V Bogoti pa oji^lLnastopiti celo voj-preprečila proti-demonstracije. V IvrFKsiku je bilo ranjenih šestnajst študentov, v La Pazu je policija uporabila solzilne bombe in vodne brizgalke. Isto se je zgodilo v Gvatemali. Na poslopju ameriškega veleposlaništva v Buenos Airesu je množica razbila stekla na oknih. V Argentini so bile demonstracije tudi v Rosariu, Mar de Plata in v Cordobi, kjer je policija aretirala sedem oseb. V Santiagu de Čile je bila proglašena 24-urna protestna stavka, v mestu Cnncepcion pa je množica napadla ameriški konzulat m ameriško-čilski kulturni center. Demonstranti so zažgali ameriško zastavo. Policija je aietirala pet demonstrantov. Tudi v Quitu na Ekvadorju so demonstranti zažgali ameriško zastavo. Iz Ženeve pa poročajo, da je sovjetska delegacija z ostalimi delegacijami vzhodnih držav zapustila današnjo sejo ekonomske komisije OZN za Evropo. Zahodni delegati so namreč napadli izjavo, ki jo je bral sovjetski delegat Fir-jubin in ki je vsebovala dve poročili Hruščeva, v katerih se obtožujejo ZDA za napad na Kubo. Moskovsko glasilo Rdeče armade, »Rdeča zvezda«, in mladinska »Komsomolskaja Pravda« poročata, da so se sovjetski mladinci prijavili za prostovoljno borbo na strani Fidela Castra. Eden izmed mladincev je izjavil: »Ce je potrebno, sem pripravljen pomagati z dejanjem junaški Kubi v borbi proti impariali-stičnim napadalcem«. Nekate- . ri medicinci pa so izjavili: »Zaprosili smo, naj nas pošljejo na Kubo. Sicer nismo še zdravniki, toda lahko bi pomagali kot bolničarji ali ki-rufški asistenti«. Osvobodilno gibanje v portugalskih kolonijah LUANDA, 19. — V Angoli se nadaljujejo operacije' proti «teroristom». V naselju Caxi-to so pobili 24 upornikov, v Novo Redondu pa so aretirali nekatere voditelje uporniškega gibanja. V severni Angoli je aktivnih več uporniških skupin. Iz Lizbone nadaljujejo s pošiljanjem čet, med njimi je tudi bataljon padalcev, ki so izvežbani za borbe v džungli. Agencija «Lusitania» javlja, da so «terorisili» zasedli obsežna nenaseljena področja v severni Angoli. Obkolili so mesto Carmona in druga večja naselja. V Casablanci se vrši prva konferenca »nacionalistov« ii portugalskih kolonij, ki predstavljajo osem političnih organizacij, ki vodijo upor v portugalskih kolonijah v Afriki in Ajziji. Konference se udeležujejo delegati maroških političnih strank in opazovalci iz Kitajske, SZ, Indije, Tunizije, ZAR in predstavnik misije začasne alžirske vlade v Maroku. Viriato Cruz, član ljudskega gibanja za osvoboditev Angole, ki se udeležuje omenjene konference, je izjavil, da je Portugalska odgovorila z valom terorja in barbarstva celo na njihove najbolj skromne zahteve po reformah. Predsednik konference, Mario De Andrade je izjavil, da bodo v Angoli poostrili sedanjo oboroženo akcijo proti Portugalcem. Začasna alžirska vlada in pogajanja s Francijo TUNIS, 19. — Zdi se, da je začasna alžirska vlada odločena doseči sporazum & Francijo: baje že sestavljajo alžirsko delegacijo, ki se bo sestala s francosko delegacijo in pripravljajo odgovore na teze francoskih predstavnikov. V krogih začasne vlade, v katerih je bilo še pred kratkim moč doseči kakšno izjavo, so se yrnili k najstrožji konspiraciji. To bi dokazovalo, da se odgovorni alžirski politiki hočejo ogniti tolmačenju, ki bi utegnilo kompromitirati re-zultat bližnje konference. Fer. hat Abas je obiskal Burgibo, da bi ga seznanil z nameni začasne vlade. Domnevajo, da se bo Bouhlahrouf ponovno vrnil v Ženevo, da bi s Francozi določil novi datum za začetek razgovorov v Evianu. V nekaj dneh pričakujejo sporočilo začasne alžirske vlade. «»----------------- Kongres Ženskih društev Jugoslavije ZAGREB, 19. — V navzočnosti 700 delegatk in zastopnic žena ženskih organizacij is dvajsetih držav Evrope, Azije in Afrike, se je danes pričele v Zagrebu konferenca žena Jugoslavije. O položaju žena je govorila predsednica Ženskih društev Jugoslavije, Bosa Cve-tič. Pomen cinka in svinca v zahodnoevropskih državah Evropska organizacija za gospodarsko sodelovanje je nedavno objavila študijo o zahodnoevropski proizvodnji, potrošnji in trgu barvastih kovin s posebnim ozirom na minulo desetletje od 1950 do 1959. Po podatkih jz te študije pomeni lansko leto v zahodnoevropskih državah rekord glede proizvodnje in potrošnje barvastih kovin. Čeprav pa je bila ekspanzija splošna, ni bila enaka pri vseh kovinah. Najbolj se je povečala proizvodnja aluminija, niklja in bakra, nekoliko tudi proizvodnja cinka, zmanjšala pa se je proizvodnja svinca in kositra. Proizvodnja svinčeve rude je bila enaka kot 1. 1959, medtem ko se je proizvodnja cinkove rude po povečanju v 1. 1959 v drugem tromesečju lani nekoliko zmanjšala, zatem pa se je ustalila. Med letom je odprla Španija dve novi cinkarni. kar je omogočilo tej državi, da se je uvrstila med izvoznike. Britanska^imp#rial Smelting Corporat^^fc^^d-prla v lanskem cinkarno, ki je zač' vati s polno zmogljivostjo konec lanskega leta. Potrošnja tako svinca kot cinka se je lani povečala. Pričakovati pa je, da se bo potrošnja letos nekoliko zmanjšala v državah — največjih po- trošnikih, in sicer zaradi manjšega povpraševanja na strani glavnih potrošnikov — avtomobilske industrije. Topilnice so povečale svojo aktivnost, vedno pogosteje pa se srečujejo s konkurenco plastičnih mas, katerih potrošnja je narasla zlasti v Franciji in Zahodni Nemčiji, in sicer predvsem v avtomobilski industriji. Zanimivo je, da se je v Franciji hkrati povečala tudi proizvodnja svinčenih kablov za izvoz, v Angliji pa količine svinca, ki ga potrebujejo pri proizvodnji akumulatorjev. Lani se je povečal zahodno-nemški uvoz cinka, uvoz svinca pa je ostal na ravni iz leta 1959. Zaradi britanskih nakupov v začetku 1. 1960 se je občutno povečal uvoz cinka iz vzhodnoevropskih držav, predvsem pa je Velika Britanija uvozila večje količine svinca iz Sovjetske zveze. Glavni proizvajale; in potrošniki rafiniranega svinca in cinka so države Skupnega trga, na katere je 'odpadlo 1. 1959 približno 65% llfcodnoevropske proiz-vodrnjejjiui približno 55% po-tmšnjeT(|vinca, ter približno 8Wq proizvodnje in 60% zahodnoevropske potrošnje cinka. Po posameznih državah je bila proizvodnja in potrošnja rafiniranega svinca in cinka na- • ... o, •>: • Na magnetofonski trak posnete izjave obtoženca Eichmann se prikazuje kot človefc ki ni bil sposoben niti gledati krvj Vedno mu je ^postajalo slabo" in „kolena so se mu šibila" - Vendar priznava, do nima čistih rok in da milosti ni vreden - Mogoče bi se moral javno obes'11"' JERUZALEM, 19. — Deseto nadaljevanje Eichman-novega procesa se je pričelo ob 8. uri ter se je zaključilo ob 13.10. Proces se bo nadaljeval v petek ob 9. uri. V začetku razprave je policijski kapetan Avner Less nadaljeval svoje včeraj pričeto pričevanje. Avner je prvi zaslišal Eichmanna, po- tem ko je bil priveden v Izrael. Na mizi pri tožilcu sta dve veliki škatli iz lepenke, v katerih so zapisniki z zasliševanj Eichmanna (okrog 3.700 strani z več kot milijon besed) in 77 magnetofonskih trakov, na katerih so registrirane Eichmannove izjave. Avner je potrdil, da so bile obtoženčeve izjave prostovolj ne; nad njim se ni izvajal nikak pritisk in večkrat je Pred ameriškim konzulatom v Moskvi množica manifestira za Fidela Castra iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii Ne zlato ne solze ne pomagajo, temveč samo ugled » slednja V (tonah 1. 1959); Svinec proizvod, potrošnja Zahodna Nemčija 192.000 210.800 Vel. Britanija 90.400 257.100 Belgija 88.400 42.800 Francija 87.600 144.100 Italija 53.400 59.000 Cink proizvod, potrošnja 187.900 264.600 74.100 251.300 221.200 96.500 144.800 167.500 79.200 68.000 V Lafittovem letopisu \Ylio ’ s Who je vse o 15.000 slavnih osebnostih Skupno Zah. Evropa 669.700 909.500 825.400 986.200 Zanimivo je, da je Belgija neto izvoznik svinca in cinika, medtem ko so vse druge države kljub precejšnji proizvodnji neto uvozniki. Belgija, ki je sicer pomemben izvoznik kovin, je velik uvoznik rude in kpneentratov, kar opozarja na obseg njene topilniške proizvodnje. Glavni proizvajalci rude in koncentratov svinca so; Španija (66.700 ton 1. 1959 — nadaljnji podatki v oklepajih v tonah so tudi za 1. 1959), Zahodna Nemčija (52.000), Italija (48,700) in Švedska (46.800), za cinka pa: Italija (111.000), Zah. Nemčija (82.100), Španija (73.600) in Švedska (61.200). Kopičenje zalog pri proizvajalcih v drugem lanskem polletju je vplivalo na cene svinca, tako da je mednarodna študijska skupina za svinec in cink, k; ravno sedaj zaseda v Mehiki, podaljšala že prej uvedene omejitve v ponudbi, vendar tudi to ni zaustavilo zniževanja cen, ki je doseglo od januarja do oktobra lani 13%. Cena cinka je bila v glavnem stabilna zaradi precejšnjega povpraševanja po vseh vrstah cinka. Zahodna Evropa postaja vedno večji uvoznik Splošno vzeto se razvija trg kovin v skladu z ekonomsko konjunkturo. V razdobjih hitrega svetovnega gospodarskega razmaha so cene kovin naglo naraščale. Tak je bil n. pr. primer 1. 1951. dalje 1. 1954/55 in v 1. 1955/57, ko je potrošnja nekaterih kovin (vključno tudi zaloge) naraščala hitreje kot je to zahteval porast in- dustrijske proizvodnje. In nasprotno, preden bi dosegla krivulja ekonomske ekspanzije točko, v kateri se začne zmanjševati, se začnejo cene kovin zniževati, s tem pa se zmanjšuje tudi potrošnja. Podatki o povprečnem letnem porastu industrijske proizvodnje in potrošnje kovin kažejo, da je potrošnja aluminija naraščala v razdobju od 1950 do 1959 skoraj dvakrat hitreje kot industrijska proizvodnja, da je šla potrošnja bakra vzporedno z industrijsko proizvodnjo, da je pa potrošnja svinca in cinka znatno zaostajala. To kažejo podatki o povprečnem letnem porastu, ki so bili; Pri industrijski proizvodnji 5,7%, pri aluminiju 10,3%, pri bakru 5,6%, pri svincu 3,7% in pri cinku 3,7%. Med letom 1950 in 1959 se je povečala proizvodnja svinca in cinka v vseh zahodnoevropskih državah, proizvajalkah teh kovin, razen v Veliki Britaniji, kjer je bilo pričakovati pomembnejši porast proizvodnje cinka šele ob koncu leta 1960. Kljub neugodnemu gibanju cen je proizvodnja svinčeve in cinkove rude ter koncentratov naraščala hitreje kot proizvodnja kovin. Rudarska proizvodnja se je povečala v Zahodni Nemčiji, Italiji, Franciji, podvojila se je na Švedskem, začele so obratovati nove tovarne na Gronlandu, občutno pa se je povečala tudi proizvodnja v Grčiji. Gibanja zahodnoevropske proizvodnje, potrošnje in neto u-voza v razdobju od 1950 do 1959, izraženo v tisočih t, je bilo naslednje: Ni tako lahko s podatki, ki jih je treba natančno preveriti; zlasti je potrebna previdnost pri ženskah, ki vse lažejo pri navajanju starosti Proizvodnja rude Neto uvoz: Rude Kovine Proizvodnja kovin Potrošnja kovin Neto uvoz v % potrošnje Svinec 1950 1954 1959 175 209 125 Cink 1950 1954 1959 273 159 344 92 170 445 635 41 143 317 484 797 58 187 324 601 877 58 262 554 699 48 354 126 719 850 56 358 156 802 955 54 Podatki o neto uvozu, izraženi v odstotku potrošnje kažejo, da postajajo zahodnonev-ropske države vedno bolj odvisne od uvoza tako cinka kot svinca. Medtem ko so 1. 1950 krile 41% svoje potrošnje svinca in 48% potrošnje cinka, sta se ta dva odstotka povzpela 1. 1959 na 58 za svinec in za 54 za cink. Zahodna Nemčija je vedno bolj odvisna od uvoza svinca in cinka, Francija pa od uvoza svinca. V skupnem zahodnoevropskem uvozu 1. 1950 sta bili udeleženi Zahodna Nemčija in Francija pri uvozu rafiniranega svinca samo z 20%, medtem ko je skoraj 50% odpadlo na Veliko Britanijo. L. 1959 je pomenil čisti neto uvoz kovin, rud >n svinčevega koncentrata 56% nemške potrošnje, medtem ko se je v Franciji ta odstotek povzpel od 43 na 69%, v Veliki Britaniji pa nekoliko zmanjšal, od 68 na 65%, Francija je med zahodnoevropskimi državami glavni uvoznik cinka. Nanjo odpadeta približno dve tretjini celotnega zahodnoevropskega uvoza, ostanek pa gre v Zahodno Nemčijo. V zahodnonemški potrošnji je bil 1. 1950 udeležen u-voz rude, koncentrata in kovine s približno 20%, 1. 1959 pa z nad 50%. Uvoz iz držav, ki ne pripadajo območju OEEC je znatno porastel. Belgija, Zahodna Nemčija in Francija so praktično edini kupci svinčeve rude in koncentrata, z Veliko Britanijo pa tudi edini kupci cinkove rude in koncentrata iz neevropskih držav. V zadnjih petih letih je prišlo v zahodnoevropskih državah tudi do sprememb v strukturi potrošnje svinca in cinka v prvi fazi predelave. Tako je bil svinec porabljen (v oklepaju so odstotki za 1. 1959): za polizdelke 25.3% (22,4), za električne kable 30,8% (29,8), za akumulatorje 17,9% (21,3), za zli- Igra narave VERONA, 19. — V nekem vrtu se je velik radič zara-stel v staro trto kakih 25 cm od tal. Radič poljske vrste je visok okrog 30 cm. Ta nenavadna šala prirode privablja seveda mnogo radovednežev. tine 7,9% (8,2), kemično predelavo 13,3% (14,4), za razno uporabo 4,8<% (3,9); cink pa je bil porabljen: za polizdelke 42,9% (44,2), v topilnicah 9% (12,6), za galvanizacijo 31,6% (28,8), za kemično predelavo 12,6% (11,6), za razno uporabo 3,9o£ (2,8). Navedeni podatki kažejo, da se uporablja vedno manj svinca pri proizvodnji kablov, znatno več pa pri proizvodnji akumulatorjev in v kemični industriji, potrošnja cinka pa se je zlasti povečala v topilnicah in za proizvodnjo polizdelkov, PARIZ, 19. — Brialy, Delon, Belmondo, Truffaut, Chabrol, Charrier, Godard so odslej • zelo ugledni*. O njihovem spričevalu o »uglednosti* ne more biti diskusije, saj so zapisani v «Who’s Who», knjigi z 2995 stranmi, v kateri je povedano vse o 15.00 slavnih osebah, ki so pomembne ali vsaj krajevno važne. Jacques Lafitte je faetotum pri «Who’s Wbo»: zasnova- telj, urednik, založnik. Mnogo oseb ga je poskušalo podkupiti in ga z zlatom in solzami pregovoriti, da bi njih ime vključil v »mondenski letopis*. Toda bilo je vedno zaman. Lafitte je nepodkupljiv in edini pogoj, da pride življenjepis kake osebe v to o-gledalo časov, je v tem, da je oseba važna in »zelo u-gledna*. Vsaki dve leti objavi Jac-ques Lafitte novo izdajo svojega letopisa, popolnoma pregledano in ažurnirano. Od leta 1959 do danes je kar tisoč imen izginilo s seznama zaradi smrti in tri tisoč novih je prišlo v letopis 1961. Kaže, da je delo pri zbiranju podatkov skrajno kočljivo. Treba je preveriti vsako najmanjšo podrobnost pri podatkih, ki jih kandidati dajo ljubeznivo na razpolago. »Zlasti z ženskami je treba biti previden,* pravi Jacques Lafitte. »Vse se zlažejo o svoji starosti. Marie Louise Mou-reyr, alias Martine Carol, nam je navedla tri letnice rojstva: 1927, 1925 in 1923. Rojena pa je leta 1920». Sicer pa je žensk v «Who’s Who» malo: od 15.000 imen jih samo 600 pripada »tem laž-nivkam*.- Pa tudi moški se ne šalijo z lažmi: večina si izmišljuje univerzitetne naslove. Prepovedana knjiga •Lovil sem Eichmanna* BONN, 19. — Civilno sodišče v Bonnu je prepovedalo nadaljnjo prodajo knjige Simona Wiesenthala z naslovom «Lovil sem Eichmanna« na vsem področju Nemške zvezne republike. Založnika Sieg-bertmohna iz Guetersloha so pozvali, naj iz knjige iztrga strani, na katerih opisuje avtor podrobnosti grozodejstev proti Zidom jn sovjetskim državljanom, ki so jih zagrešili leta 1941 posebni oddelki U-krajincev, ki so bili dodeljeni bataljonom «Nachtigall» nemške vojske pod poveljstvom bivšega majorja Oberlaender-ja, ki je še do konca lanskega leta bil član sedanje Ade-nau?rjeve vlade. Kol znano, je pretekli teden državno tajništvo oprostilo prof. Oberlaenderja ob zaključku sodne preiskave, ki se je začela proti njemu na osnovi prijave «Združenja preganjancev nacističnega režima«, z motivacijo,1 da «ne obstajajo dejanja«, ki se mu pripisujejo. Rop v zlatarni PALERMO, 19. — Neznani tatovi so v obljudenem mestnem predelu oropali zlatarno in se polastili raznih pred- metov v vrednosti 3 milijonov lir. Tatoyi so sprva skušali prodreti v prodajalno skozi okno na dvorišču. Ker pa jim to ni uspelo, so naredili v zidu široko luknjo in skozi njo vdrli v zlatarno iz katere so odnesli dragocene predmete v zlatu in dragih kamnih ter večje število ur. Policija je uvedla preiskavo. Gary Cooper hudo bolan HOLLYWOOD, 19. — Znani filmski igralec Gary Cooper se nahaja hudo bolan v svo-jem stanovanju. Pravijo, da trpi na posledicah neke nezgode v decembru mesecu, ko so v londonskem studiu snemali neki prizor rokoborbe. Baje gre za premaknitev nekega živca na tilniku. V krogih, ki so blizu Cooperju, pa mnogo ne varjamejo v to ver- iiiMiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiliiiliiiiiMiiiiiiMitiiiiuniiiiiiiiiiiiiiu iiniiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiii Zaradi operacije 1.1953 so bili obsojeni dediči MILAN, 19. — Pacientka, ka-.je zdravnik pripisal vzroke tero je operiral sedaj že po- motenj hemoroidnemu žari-kojni prof. Gian Maria Fa- šču in v septembru je bila siani, je vložila tožbo proti zaradi tega operirana v neki dedičem slavnega kirurga v | milanski kliniki. Toda motnje zvezi z operacijo, ki jo je izvršil leta 1953. Dediči so bili obsojeni na povračilo ško-dekot posledice kirurške intervencije. Razsodba, ki je izreklo civilno sodišče v Milanu, ugotavlja, da kirurški poseg ni bil »izvršen korektno* in da je bilo zaradi tega mogoče škodo, ki jo je utrpela pacientka »preprečiti*. Gospodična Ana Siniscalchi je v prijavi 7. decembra 1953 pojasnila, da jo je maja prejšnje leto zdravil asistent profesorja Fasianija dr. Vittorio Calabi zaradi motenj tiroid-nega izvora. Toda v avgustu W m * * Znana pevka Dalida se Je poročila z Lucienom Morissom; mlada zakonca odhajata po poroki iz občinskega urada v Parizu niso ponehale in sam profesor Fasiani jo je ponovno poslal v bolnišnico, kjer so ugotovili, da gre za tumor. Januarja naslednje leto je oče pacientke obvestil profesorja, da namerava peljati hčerko v Turin na pregled k profesorju Dogliottiju. Se prej pa je prof. Fasiani brez dovoljenja bolnice izvedel nov kirurški poseg z odstranitvijo okrog 20 cm črevesa. Kasneje je Siniscalchijevo operiral tudi prof. Dogliotti. Pacientka je v svoji prijavi pripisovala odgovornost prof. Fa-sianiju zaradi fizične škode ter odgovornost dr. Calabija in zahtevala, da se oba zdravnika obsodita na izplačilo 5 milijonov lir odškodnine. Prof. Fasiani in prof. Calabi sta nasprotno trdila, da je bila operacija izvedena zelo vestno in s pristankom mladenkinih sorodnikov. Dolga pravda je zahtevala intervencijo številnih zdravnikov, ki so izvršili najrazno-vrstriejše preglede. Sodišče je končno oprostilo dr. Calabija vsake odgovornosti, obsodilo pa je dediče profesorja Fasianija, ki je medtem umrl, na plačilo škode v višini, ki bo kasneje določena, in pa na plačilo sodnih stroškov, ki znašajo skoraj milijon lir Razsodba o-značuje zdravniški poseg kc* »ne dovolj korektno izvršen*. Dalje pravi, da je bila diagnoza prof. Fasianija točna, da pa bi moral kirurg zahtevati privolitev pacientke pred operacijo in ji obrazložiti, v čem bo operacija obstajala. Dediči so seveda vložili priziv. «»-------- zijo, pač pa so bolj prepričani, da gre pri igralcu za raka. Zelo se je opazila odsotnost igralca, ki bo imel maja 60 let, v ponedeljek pri podelitvi ttOscarjev«. Špekulacija z zgrešenimi znamkami RIM, 19. -— Poslanec Me-nichelli (PSI) je naslovil na ministra za pošto in telekomunikacije vprašanje, na katero je zahteval pismeni odgovor, da bi zvedel, če ne namerava minister intervenirati za preprečitev privatne špekulacije, ki je bila organizirana v zvezi z umikom zgrešenih znamk, tiskanih v zvezi z obiskom predsednika G. Gronchija v Peruju. Na filatelističnem trgu je namreč vsaka kopija omenjene znamke že dosegla ceno 10.000 lir; če bi bile dane te znamke v prodajo kot »neizdane*, bi poštna uprava lahko zadovoljila zahteve filatelistov in povečala javne dohodke ter istočasno preprečila razširitev velike privatne špekulacije. Letalo je strmoglavilo HONG KONG, 19. — Reševalne skupine so našle razbitine ameriškega vojaškega letala tipa «DC 3», ki je danes med poletom proti Formozi strmoglavilo na goro Parker v severnovzhodnem delu otoka Hongkonga. Na letalu je bilo 16 potnikov in posadka. Policija je javila, da so našli več trupel. RIO DE JANEIRO, 19. — Po vesteh brazilskega radia bo znani napredni pisatelj Jorge Amado postal veleposlanik Brazilije v Združeni arabski republiki. bil opozorjen, da bodo izjave uporabljene proti njemu samemu. Na zahtevo tožilca so nastavili nekatere trakove. Ob 9.25 — prvič, odkar se je začel leta 1945 skrivati — je začel Eichmann javno pripovedovati svojo zgodbo. Sam posluša trak z največjo pazljivostjo. »Za Himmlerja, zatrjuje A. Eichmann z mirnim in zamolklim glasom, je bilo židovsko vprašanje motilni manever, ki naj bi pozornost Nemcev odvrnil od drugih težkoč. Sicer pa se je ta metoda večkrat uporabljala tudi v preteklosti. K njej so se zatekali ne samo Himmler temveč tudi drugi voditelji, kot n. pr. gauleiterji.* Nato pripoveduje Eichmann, da mu je Heydrich, šef varnostne službe, v avgustu 1941, dva meseca po napadu na SZ, sporočil, da je Hitler naročil »fizično uničenje* vseh Zidov. «Heydrich mi je govoril, kakor bi mi hotel svoje besede dobro zabiti v glst-vo, pri čemer je besede izbiral. V nasprotju s svojo navado je napravil dolgo pav-zo. Sprva nisem dobro razu* mel, kaj hoče reči, potem sem se zavedel. Odgovoril nisem nič. Nikoli nisem mislil na to radikalno rešitev. Nisem imel več glasu, dih mi je zastal*. Eichmann pripoveduje, da ga je Heydrich po strašnem sporočilu poslal v Lublin, kjer je esesovski general Glo-botschnik že »izvajal Hitlerjevo odredbo*. »Globotschnik me je odpeljal v nek kraj blizu Lublina, za katerega se ne sppminjam več imena, Lahko da je bila Treblinka ali kak drug kraj. Tam je bil neki gozd, skozi katerega je vodila pot; na desni je bila obljudena hiša. šef policije, ki se je nahajal tamkaj, ni imel plašča in rokave suknjiča je imel zavihane. Pokazal mi je dve ali tri lesene hišice, kako so bile hermetično zaprte. Šef policije je imel surov glas in verjetno je bil pijan. Pojasnil mi je, da bodo dali v pogon motor neke ruske podmornice, katerega izpušni plini bodo zadušili osebe, ki so se nahajale v hišicah. V tistem tre-, nutku me je začela obhajati slabost. Bilo je grozno*. Potem Eichmann tako opisuje svojo odvratnost do krvi in nasilja: »Nisem trd, ne morem niti gledati krvave rane. Rekli so mi, da sem prav tip, ki ne bi mogel biti nikoli zdravnik*. Nato pripoveduje obtoženec o obisku v getu Lippmann-stadta v pokrajini Kulma. Ta obisk je opravil na ukaz generala Miillerja, ki mu je sporočil, da je tam neka »židovska operacija*. »Predstavil sem se šefu posebnega poveljstva, ki ga je ustanovil Himmler. Peljal me je v neko majhno sobo, kjer so se morali Židje popolnoma sleči. Prišel je neki furgon in Židje so morali vstopiti. Koliko jih je vstopilo vsako- krat? Ne vem. Bil sem preveč zmeden, nisem mogel gledati. Slišal se je jok in vpitje. Potem sem sledil furgo-nu do konca njegove vožnje in videl sem_ najstrahovitejši prizor v vsem svojem življenju ... trupla so zvlekli iz furgona ter jih zmetali v neki jarek kot živali. Neki civilist jim je s kleščami izdiral zobe. Stopil sem nazaj v avto in med vso vožnjo do Berlina nisem . mogel spregovoriti niti besede. Podal sem poročilo o svoji misiji Miil-lerju toda ne Heydrichu. Dejal sem mu, da je bilo strašno, resničen in pravi pekel*. V svojem pripovedovanju navaja nato Eichmann, da je šel v Minsk, kjer mu je bilo ukazano napraviti poročilo o eksekucijah. »Prispel sem precej pozno in zadeva se je skoraj končala ... še so streljali v neki jami, ki je bila približno petkrat, mogoče tudi šestkrat ali sedemkrat večja kot ta soba (3x4 metre). Videl sem neko žensko — zdelo se je, da so roke privezane na hrbtu — in kolena so se mi zašibila. Odšel sem*. V Lwowu, kjer so bile druge eksekucije, »je potok krvi tekel iz zemlje*. V Berlinu je Eichmann Miillerju poročal, kaj je videl. »Dejal sem mu, da to ni rešitev židovskega vprašanja. Na ta način ne bi dosegli drugega, kot da bi spremenili lastne ljudi v sadiste*. Nato pripoveduje obtoženec, da ni bilo pismenih ukazov za »dokončno iztrebljenje* Zidov, in da je »verjetno Hey-drich prejel ukaz od Himmlerja, ki je spet gotovo prejel navodila od Hitlerja*. »Prosil sem »gruppenfiihrer-ja» (Miillerja), naj me ne pošilja več na inšpekcije v taborišča,* nadaljuje Eichmann. »Prosil sem ga, naj pošlje koga drugega, ki je trdnejši od mene. Povedal sem mu, da nisem bil nikoli na fronti, da nisem nikoli bil vojak. Rekel sem mu, da ne morem več, da ponoči ne morem spati*. Toda Eichmann je bil poslan dvakrat ali trikrat v Auschwitz in takole opisuje enega od obiskov: »Videl sem ogromne stavbe, kakor tovarne z dimniki. Hoess, poveljnik taborišča, mi je dejal: »Dnevna kapaciteta: 10.000». Ko sem bil tam, so pravkar odbirali za delo sposobne taboriščnike od nesposobnih za delo. Nisem prisostvoval njihovi usmrtitvi, ker bi omedlel. Hoess me je peljal pred neko veliko jamo, dolgo okrog 150 m. Na jami je bila neke vrste mreža, na kateri so gorela trupla. Bilo mi je slabo. Ko sem se vrnil v Berlin, sem rekel Miiller-ju: »Zakaj vse to? Saj potrebujemo delovne sile**. Nato poroča Eichmann o nekem ponovnem obisku v Treblinki: »Najstrašnejša stvar, ki sem jo kdaj videl*. »Namesto lesenih hišic, ki sem jih videl ob svojem prvem obisku, se je sedaj dvigala velika železniška postaja. (Obtožba zatrjuje, da je bilo to »uničevalno taborišče* kamu-flirano kot neki železniški vozel.) Dolge vrste golih Zidov so vstopale v neko lopo, kjer so jih zadušili s ciankalijem. Nisem gledal. Miiller je do- bil poročilo, ki izročil brez besede. ^, čan sem, da, ce ert# bi se ‘e njegovi moči, ne dogajale*. Razpravo so v v/ . . m/F nili za kakih dvaj .^i Nato so poslušali pripovedovanje »konferenci v ... dai( kjer se je odločilo« vede »končna skega vprašanja-poroča, da so se ^jt#* udeležili visoki -e pf Hay.4fchij^ funkcionarji. kazal od Goeringa^P^jp# prokuro in — plasti duje obtoženec " ib* je bilo do ,tega’bijSi i"'J svojo neomejeno o.^ klonjenost, ki j° ^gaye. najvišjih krogih bu/nika^i toženec zatrjuje, sik ferenci ni —- pa o dejavnosti rada; Eichmann je za tena 1 -ek*01 Jj del podrobnosti 0 ^ zahief oblastilu, ki 8a 'e .urf1®1! Globotschnik za jjfl.#1;, končne likvidacije* , : 250.000 Zidov „e 1? dejal’ hV6! Štpoob1as'lll)kg minja dobro). r jjavo.,1\ imel retroaktivno p0biu. so bili tisti Zidj® z. . Eicb® . svoji nalogi Je * ih je vseh tis«« jal: adal letih sem pripat-^ tjSte, j ki je bila nižja “_'ljti|(0 *. načrtl^' jis' ie ukvarjala s P0-^. pripravljanjem *- 3g, , morem trditi, da :„rab! roke. Tisti, ki s0 jj1 načrte in so dajanj i dajal' so se poceni iznlaZ jed») momorom. Drugi mirajo ali pa so ^ ji It rjetno, piav je ■- . ptl .J obtožen sodelovanj oSe rih, sem priprav' ^ sJ fv plačati za straho e, [vef(* dogodile. Vem, ^of* ^ obsodbo na smrt- sjti, j razum« ‘ ^ f teh dogodkov. da ral napisati knjiS ' d' pozoril vse mlaae ^ jfi , ljudi na svetu, na] M oPf*. se moral i pi bi na ta način vs sveta jasno tako. Na ta načm.%, sy bi tem 1 svojo dolžnost na Na vprašanje za je pripravljal Pr° e„ila vedeli, kaj je P VI,anie/,> seda »specialno upofa",.«< se je glede Zidov g^ji .. vaših aktih,* J.e Dom' v vaših aKiin,' • pi odgovoril: ‘■P° ved' smrt, to so VS1 spod komisar* mu m m m n m mm Plošča z «glasovi iz vesolja » TORINO, 19. — Turinska i kuhinji, kjer je nekaj mi-|bi kdo vrgel bombo. Končno glasbena hiša »Centra-Fom* nut prej bila zbrana celotna se Motnje na Soncu FORLI, 19. — Observatorij Bendandi sporoča, »da se je na Soncu zopet pojavila velika sončna motnja, ki je prejšnji mesec povzročila toliko in tako raznovrstne vplive*. »Področje, ki ga ne o-značuje noben čudež, bo prešlo srednji poldnevnik — tako poroča observatorij — 20. aprila, sledile pa bodo nove kozmične in zemeljske motnje*. je danes dopoldne predstavila novo ploščo z nasiovem Glasovi iz vesolja*, na ka- teri je zbrana selekcija registracij, ki sta jih ujela v Turinu brata Judica - Cordi-glia na aparatih »Središča za radijsko poslušanje vesolja* v letih od 1957 do 1961. Kot znano, sta omenjena radio- amaterja pred dnevi registrirala tudi oddaje prvega vesoljskega potnika sovjetskega pilota Gagarina. Na plošči so posneti glasovni izrazi najvažnejših etap osvajanja vesolja, začenši z Bip-bip* prvega sovjetskega sputnika pa do vseh naslednjih oddaj različnih sovjet- skih in ameriških satelitov. Na plošči je posnet tudi šum, ki ga je profesor Achille N. Dogliotti označil za dihanje in srčne utripe nekega »više razvitega sesalca*, kakor tudi izjava, v kateri slavni tu-rinski kardiolog ne izključuje, da gre za človeško bitje. Plošča se zaključuje s po- govorom med sovjetskim pilotom Jurijem Gagarinom in kontrolno postajo na Zemlji, ki je bil registriran ob nedavni izstrelitvi »Vostoka*. Razsajanje strele v kmečki hiši VERONA, 19. *— V neko kmečko hišo v kraju Cesoline di Monte Forte je udarila strela, ki je povzročila veliko materialno škodo, a na srečo ne človeških žrtev. Strela se je najprej sprostila v 9-čIanska družina in razdejala celotno pohištvo in drugo o-premo. Po električni napeljavi je nato nadaljevala svojo uničevalno pot v spalno sobo staršev, kjer je udarila v cementna tla in povzročila pravo razdejanje, kot da ie razdpjalna moč strele ustavila v prizidanem hlevu, katerega pa je uničila samo delno. Zaradi gostega dima, ki ga je povzročila strela o-ziroma požar, je bila nevarnost, da se ljudje v hiši zadušijo, vendar pa so se na srečo vsi rešili. Glede števils v bili poslani . _ Eichmann odtegd.J j t da ni on Jall)* M "S" :.5 se: ces roja liko 2idov Je sv_ zastrupljenih ter krematorijih, id • Menim, da je šte«C ** milijonov, o Sic^ 4 govorilo, pretira * n 3 . t - je dostavil. ' \ JZ štirje milijoni l \ , ga stališča vse,e . «N'se je ponovil bese . . . vedenec v statis1{0iilc‘>lt(4^ V Na vprašanje, ^ je / Lft obiskal Auschwitz’ o n*» Eichmann ib80' krat, in zadevo*, je šel v mu sporočili, . nak<£ oroznistvo ne nav£>“. jlf šiljk v skladu * / stavil je, da n v # ukazov častnik0 j,ii ščih, ki »so se merni razdalji’- ^ \>l> ti’ ~ Je dejaL7ni°. i,V' mrtvaško Vsekakor * na “lobanj«;^! pa le ir p- » poveljnik0 Ki nlinov v' c V vore s M o uporabi plin0^ ne. »Kar kadeVj;i zatrib' S saib° y traKV vanje,» je • sem jaz videl Minsku*. ,rUgeib Na nekem dru* registrirane Elcvfl,o^» f, sede: »Ne b‘ lib V stvovati likvida jjjsebL,!. ganju trupeLKo S da bi mi Danes v «ARCO »HIJI mm ■j MACIST V DEŽELI KIKL EASTMANCOLOR — DYALISCOPE VIRA SILENTI — DANTE Dl PAOLO — ALDO BUFILAND* ' UDk« A MA ■ DAT/Tt n.tilo1 ^ -«^1 A Sodeluje še GERMANO LONGO Režija: Realizatorja filma ERMANNNO DONATI in LUIGI CARPETIERI za PANDa A 'ti 5SJ1 DNEVNIK — 3 20. aprila 1961 1£?rSga 56 je po' ^kto,> je re-0r Rabeletti je I®1®1 je neje- 2 r°ko in .Pobere k ,mu' nai Prid« Več 1 ^ Nai mi Pred oči.* ^'.Oi m^gOVOril SiU-mu ppvem.» Jiscm: ČETRTKOVA ČRTICA Čudna zgodba jseh !*. namreč &U; m€r] ^ poslati ^■aa n!,, s« po-• & tudj vsiljivci. 2£bio S,kl imai° ,"?e v žon, . ne višje iN* pT?n ’ ite Poslati attio viiLS orai ist°. vr«fJ živino po-S ^u-. In ta dr. Io)eia L je čakal na ,’žepu K-jrne1 priporo-kat 1 nai stori? i* Vt»i-nai mn re- ^ 1 Slusa čez odšovn -fm zap<> .^daljši® 0111 dr- To-od?,preudarku- ^ Co sf°Z! vra' ’■*$ dr o-v Je zasli- ^ : «Hv^lettija v s* vala, počakal grešnik* vlvji raz’ I! ja' IlaJ se svet po-^ ^i^nekon1 ^ res °Vek it, 0*1*0 topo-I„terga..še ni k ^ Ze tretjič v le: 0 mu pono- doktor je za- cs?®; to ga ni •n ekom z ne- z brco S Priporočen je f fcju At*votaj neumen ‘ Vi^etode .Je torej Pasivne re- dne L je 20^.no javil: H|V.» P61 oni dr. ^S?>P0V€dal. da sj^40^* i* 1 VAl S . obupano, t Je- da bo po- IK1V°St J* je za-K^Popiin spet lo- ><>ljiw0ma Poza-i ti^ne gu možaka. SN’£6r tako pri- S? v*1' 'ji jOke, „Pak če ga \ • eto!» zadavim, ? ' ^raff1 gemalno X ■ na st0Pni- fe * s^na direktno ta^nlš< 1 Ki ea vr^f lmi ' ® težkna so r vtahslUge -Omaro. S *S2> se tJe P°ri-C- Va^o odti-v^oPoldne tk tih ‘ a vmil §>>"'■ie stopniščem z ii vrati. a so nekoč kat. Je V s*oinlei nikoli ;ViS alPredsobo-;'%• sl skozi r? odha-V1 Iti- ®zi tapetna vSti predsobo so V6tti rjeti daSo kmalu ' \>ar are, ta dr. ^ l\ al‘ kaj ta-t^a, Jo, kot je >' točn^ravo ču-llkij.Pet J!®: Prišel 3“je ^‘nnut Pred ih tvečg Predsobi * >aj®t deVet” i.^i^ij s ie fihgj v ' edaf®n Prac*. ^ « ’ja v^ob veče-Nei-Je PiaTh mov-»• to3hfo Polj*' h, sredi J0 zve- |J, Jl4a Sobe^ i °kat , casa. Ne- Oia^rja^Hčal iz v-Kaj ‘|e . pisal-j-e sPet > ‘tl^n.^okat i.ni stroj ciVi , d se-s?klicdrugega pa NovN ilJf ®’ngo ii » ton 1 Pred X >* Pr£ea nekaj rftoesei s £ om 'liana in pravi, naj si nikar ne delate pomislekov, če vam je treba kaj prepisati. Zdaj bo najel strojepisko.* Advokat se je vgriznil v roko, rekel pa m ničesar. Hotel je to prenesti. In bo tudi gotovo prenesel! Spet je preteklo nekaj časa. Posli našega dobrega advokata Toleia so šli precej slabo in on sam je bil nekoliko v skrbeh. Toda nekega dne se je pojavil sluga in mu sporočil: «Ta... se pravi, gospod advokat Ribeletti, pravi če bi se morda hoteli združiti z njim... ima precej primerov in sam vseh ne bi mogel končati. Pravi, da bi lahko jiutri zjutraj prišli k njemu v predsobo, kajti sam je zelo zaposlen.* Tako je nastala odvetniška pisarna «Ribeletti & Co*. — Mihec, kej bereš kej, kaku gre kej s procesam od Ajhmana? — Se zria, de berem. Forte lepe reži se sliše. Sej se človeKi ne zdi res, de more an človek bet tašna beštja. Mo, če namalo premisleš je človek t osna bes tja zmiri biu. U vseh cajteh so se najdli ledje, ke so bli ta pravi mesarji. Samo de pr Nemcah, ke so bol kulturni jen bol stediram, je ilehtnoba pršla bol do ve- lave. Ker so bol civilizirani, so svojo hudobijo bol natančno organizirali. Jen so sprauli gor še več lumpov, zatu ke so se ustvarli, ku so misleli uani snezmotlivon ideologijo. Jen kadar aden misle, de je postou nezmotliu je glih moment, de postane beštja. Zatu ke se misle: jest znam, kaku^ be mogu teč svet jen če bo teku ko-ker čem jest, bo narbol prou. Jen ker je taku prou, je treba deštrigirat vse tiste, ke nečejo, da be blo taku lepu, koker ke čem jest. Jen alora jemam jest tudi pravico ubi-vat. Jen taku pole pridejo ven tašne zverine, ku je Ajhman. Ma ni samo uan. Uan je biu aden od kapotou jen zatu je tudi ubivau na veliko. Ma je blo tolko drugeh bol majhneh, ke so tudi ubivali, koker so mogli. — Ja, ja; tu je glih taku koker za krast. Ta veliki jemajo okažjon krast na veliko, ta majhni pej kradejo na malo, zatu ke ne morejo na veliko. — Eko, videš. Ajhman je kriv, se zna. Ma tudi za njegova zverinstva je kriveh še dosti drugeh. So krivi tisti, ke so sprejeli njegove ideje za dobre, so krivi tisti, ke so bli ž nim jen z nacisti prjazni, so krivi tudi tisti, ke so bli prjazni ses prjatli od naci-stou jen tudi tisti, ke zmiri radi rečejo, de se neče jo mejšat u politiko. Zatu je prou, de tistga Ajhmana sodejo, ma dosti taužent ledi u Evropi be moglo reč, kadar bo bralo od njegoveh grehou: mea culpa, meo malima culpa. — E, je prou res, narslabše je, kadar človek misle, de je nezmotliu. Tabat je vre frderban. Znaš, tisti hrvaški pesnik Kranjčevič je vre tolko let od tega napisau ano pesem, kamer ke opisava, kaku so šli, pred tolko stu let, križarji se vojskavat, za rešt sveto deželo od mohamedancou. (Glih tisto, kamer je zdej proces proti Ajhmani). Jen pole, ke so križarji pršli če jen ke so bli vsi krvavi, zatu ke so ubivali ku zverine jen ke se je povsod kadelo od požigou jen so povsod ležali razmesarjeni .ledje, moha-medanci jen kristjani, so organizirali na anmi hribi zahvalno mašo za zmago. Jen pole — taku prave zmiri Kranjčevič — jeh je Kristus pogledau dol s križa jen je spet še an bot reku: Gospod, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo! Tako pesem, viš, je napisau Kranjčevič. Tisto pesem be mogli vsi brat, ke mislejo ses klanjem popravet svet. — Znaš, de če vse dobro premislem, be reku, de je človek strašno ileht. Jen bol, ke se dela dober jen priden, bol lump je. — Kepe j. Sej glih lumpi gledajo za skrit na to vižo svojo žlehtnobo! Namesto zdravniškega kotička Smrčanje - nerodna stvar Baje smrči povprečno vsak osmi človek na svetu Kateri so vzroki smrčanja in sredstva proti njemu Neki neznan duhovitež je nekoč dejal: «Smejte se in ves svet se bo smejal z vami. Smrčite in spali boste sami!« Ta opomba je sprožila celo vrsto zabavnih zgodbic, ki pa za vse tiste nesrečnike, ki morajo deliti spalni prostor z ljudmi, ki smrčijo, niso prav nič razveseljive. Saj je smrčanje res vse prej kakor smešna stvar. Kaj je sploh smrčanje? Kako nastaja in zakaj? Ce hočemo na to odgovoriti, se moramo nekoliko seznaniti z a-natomijo, fiziologijo in fiziko. Smrčanje povzroča nepravilna lega nekaterih organov v u-stih in v grlu, kadar dihamo skozi usta. Zaradi zračnega toka — to je vdihavanja in izdihavanje — in često tudi zaradi nepravilne lege jezika, se mehki predeli v ustih in v grlu tesno približajo trdni oblogi grla in to zbližanje povzroči tresenje teh mehkih organov. Posledica te vibraci- je se potem tisti znani neprijetni glasovi. Jakost vibracije je odvisna od velikosti, gostote in prožnosti prizadetega tkiva ter sile zračnega toka. Cim hitreje se trese mehko tkivo, tem hujši in neprijetnejši so glasovi. Pogoj za smrčanje je torej dihanje skozi usta, ki je največkrat posledica ovir v nosu. So pa tudi ljudje, ki smrčijo, čeprav dihajo skozi nos, seveda imajo pri tem odprta usta. Toda če smo pravični, moramo oprostiti vsem «žagarjem» na svetu, saj njihovo delo ni prostovoljno in se konča v hipu, ko preidejo v zavestno stanje. Šesto povzročajo smrčanje povečani mandeljni in nabre-kla žrelnica. Ti organi preprečujejo človeku dihanje skozi usta in delajo težave tudi pri jedi in govorjenju. Pri o-trocih vse te nevšečnosti odstranimo z operacijo, tako da odstranimo te nabrekle organe. Tudi zamašen nos kot posledica infekcije ali ukrivljenega nosnega pretina je često vzrok smrčanju. Le redki ljudje imajo popolnoma raven pretin, vendar če je ta hru-stančasta pregraja, ki deli nos v dvoje polovic, preveč u-krivljena, ovira dihanje skozi nos in od tod ni več daleč do smrčanja. Dandanes zdravniki že popravljajo deformacije nosnega pretina, vendar le v redkih primerih. Ce se je pretin ukrivil samo zaradi smrčanja, se lahko do neke mere uravna samo z zdravljenjem brez operacije. Zamašen nos pa je največkrat posledica okužbe ali pretirane občutljivosti. Naval krvi v nosu in odtekanje sluzaste opne v nosu povzročata prehlad, vročino in večkrat tudi vnetje sinusov — . čelnih votlin. Za ublažitev infekcije uporabljamo običajno nosne kapljice, ki vplivajo blagodej- ni MII MII imilllllll INI MII INI IIIIIMIIMIlIllIlilllllllllltllllIMMIIIIIiinilllllllllllllllilllllllliiiinillll ....................... ""............................................................................................... m.,......... Vsak četrti človek je na nekaj alergičen Tudi brez alergične be lja ko vine poskusni psi dobili Gre za bolezen ali za dispozicijo? - Če nas muči, moramo najprej odkriti vzrok - Ze stari Egipčani so jo poznali - Rusi jo najbolj sistematično proučujejo Zdravnik odkriva vzrok alergiji tako, da pacientu vcepi ali pricepi več verjetnih povzročiteljev. Reakcija bo pokazala, kat eri je pravi Krepak, športno razvit tehnik 35 let, ki bolezni v svojem življenju še ni poznal, se je na poti proti domu čutil nekoliko slabo, zato je stopil k prijatelju zdravniku, ki mu je predpisal neko sulfa-midno zdravilo. Bilo je to ob 7. uri zvečer. Nekaj ur pozneje so na dom že poklicali zdravnika, ki je tehnika kar s svojim avtomobilom odpeljal v bolnišnico in v naslednjih 24 urah so pacientu-teh-niku, ki do tedaj bolezni ni poznal rešili življenje z zaporednimi transfuzijami krvi. Kaj se je bilo zgodilo? Od česa je tako hudo zbolel? Zdravnik, ki je pri tehniku ugotovil neko vnetje v grlu, mu je, logično, predpisal sul-famide in s tem sicer zdravega človeka spravil malone na oni svet, ker pač ni in niti ni mogel vedeti, da je mladi moški na sulfamide — alergičen. Alergija sicer ni tako nevarna bolezen, kot smo jo prikazali v gornjem drastičnem primeru, zato pa je dovolj nevšečna, hkrati pa zelo razširjena. Nekateri strokovnjaki je niti ne prištevajo med bolezni, pač pa med dispozicije, torej v nekakšno razpoloženje organizma proti določenim organskim ali anorganskim tvarinam. Najbolj pogosta in zato najbolj znana alergija je alergija proti cvetnemu prahu, druga prav v1 Pa llent°m V' fc'k, fi■* *mi K napitnino ""iiiiiiiiium bll^a TC le' , Gla- ^1 JCVrr Ze S|ove-’ O. St- 4 A- Četrtek, 20. aprilu 10<>1 Radio Trst A 7.00: Koieaar; 7.30; Jutranja glasba; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak;- 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Dobro zabavo vam želijo; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Radijska univerza; 18.15: Umetnost, književ- nost In prireditve; 18.30: Skladbe Sarasata, Kabalevskega in Soštakoviča; 19.00: Sirimo obzorja; 19.30: Pevci, kitare in ritmi; 20.00: Šport; 20.30: Simfonični koncert Ljubljanskega orkestra; V odmoru, približno ob 21.10: Književnost: »Giani Stupatich in njegovo delo ’M ritorno del pade’»; Po koncertu, približno ob 22.15: Umetnost; 22.30: Južnoameriški odmevi; 22.50- Y pariškem kabareju. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Fra-nco Russo pri klavirju in r i tip i; 14.35: Delo Giannija Stu-paricha; 14.50: Beneški solisti; 15.20: Odprta knjiga; 15,40: Album za violino in klavir. Koper 7.15; Glasba za dobro Jutro; 11,00: Otroški kotiček; 11.30; Operne arije; 12.00: Glasba za vas; 12.35: Kronike iz jugoslovanske življenja; 12.50: Glasba za vas (II. del); 13.40: Lahka glasba z nemškimi orkestri; 14 00: Glasba Po željah; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Tečaj itaJijanskega jezika; 16.00: Izbrane strani; 16.20: Glasbena galerija; slovenski komponist Blaž Arnič; 17.00: Odlomki iz opere: «La Boheme«; 17.40: Pojejo Djordje Marjanovič. Lilijana Petrovič in Gaby Novak; 18.00: Prenos RL; 19.00: Za- bavne melodije; 19.30: Prenos RL; 22.15: Jimmy McPartland In njegov Jazz band; 22.35: Skladba Lucijana Marija Škerjanca; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na Hal. morjih; 7.00: Jutranja glasba; 9.00; Klasične napolitanske pesmi; 9.30: Jutranji koncert; 12.20: Glas- beni album; 13.30: Prevedene pesmi; 15.15: Miles Davis in njegov orkester; 16.00: Pro- gram za otroke; 17.20: Simfonična glasba; 18.00: Gianni Stupari-ch v spominih njegovega učenca; 19.30: Iz filmskega življenja; 20.00: Slavni tangi in valčki; 21.00: Spominski koncert Ottorina Respighija ob 25. obletnici smrti. II. program 9.00: Stare meiodije Za nov dan; 11.00: Glasba za vas. ki delate; 13.00: Melodije za vse; 14.00: Naši pevci; 14.40: Folklora Sardinije; 16.00: Pro- gram ob štirih; 17.30: Koncert Operne glasbe; 18,50; Vse o glasbi; 20.30: Radijska drama; VVedla’ Lipsiusa: nPremična lestvica«; 21.45: Večerna glasba. III. program 17.00: Romantične pesmi (Mendelssohn; Schumann); 18.30- Benedetto Marcello — kantata za dva glasova in orkester; 19.00: Atomska energija v transportu; 20.00: Vsako-večerni koncert; 21.30: Enodejanka »Zadnje maske«; 22.15: Anton Bruckner — Simfonija št. 6; 23.20'. Mala pesniška antologija; 23.30: poslovilni koncert (Schubert). Slovenija 8.05: Glasba ob delu;, 8.35: Poje Komorni zbor RTV Ljubljana; 9,25: Nekaj domačega za Imate pukvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 2401» Specializiram tehntkt tvrdke »Radio TREVISAN» Vam .auotutjttajo ta-k mšnjn >nterveneno klavir, violino in petje; 10.15: Od foxtrota do sambe; 10.40: Pet min-ut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 11.00; Ruski tečaj za začetnike; 11.15: Dve ruski popevki; 11.20: Aleksander Borodin: Simfonija št. 1 v Es-duru; 12.00: Janko Gregorc: Vaška suita; 12.25: Neznani Verdi — Arije iz redko izvajanih Verdijevih oper; 13.30: Trije veliki plesni orkestri; 13.50: Poje Slovenski oktet; 14.05: Aleksander Skrja-bin: -Koncert za lavir in orkester; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00: Pred Prvim majem; pozdravi in čestitke poslušalcem; 16.30: V salonu pri Chopinu in Lisztu; 17.15; 45 minut turizma in melodij; 18.30: Pojo Los Qua-tros de Ruff; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.25: Richarj Strauss: Tako je govoril Zarathustra, simfonična pesnitev; 22.15: Po svetu jazza; 22.45: Vlastimir Peričič: Pesem in ples — Aleksander Dragič: Sonata; 23.05; Plesni orkester RTV Ljubljana: 23.25: Koktajl ritmov in popevk. Ital. televizija 12.00: Povratek predsednika Gronchija iz Južne Amerike; 13.00: TV šola; 17.00: TV za otroke; 18.00: Dnevnik; 18.50: Stari in novi šport; 18.30: Tečaj angleščine; 18.55: Program lahke glasbe: 19.25: Nikoli ni prepozno; 19.55: Proizvajati več in TV za kmetovalce; 20.30: Dnevnik; 21.15; Campanile sera; 22.30: Cinelandia; 23.00: Potovanja televizijskega dnevnika (Italijani v Avstraliji); 23.30: Dnevnik. Jug. televizija Zagreb 9.00: TV v šoli. Beograd 17.30: En-en-dinus — oddaja za najmlajše gledalce. Ljubljana 18.00: Kraljestvo o-pičjega kralja — TV slikanica za naše najmlajše gledalce; 18.10: Ce kdo v družini zboli; 18.30: Upnik — TV film iz serije Robin Hood; 19.00: Pot k nadzvočnemu letalu III.; 19.30: TV obzornik Beograd 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20: TV kiosk; 20.30: Spoznavajmo svet in domovino; 21.30: Glasbena oddaja. Italija 22.00: Campanile sera; 22.30: Cinelandia. tako pogosta alergija je alergija proti določeni hrani, predvsem proti nekaterim vrstam sadja, toda alergij ali alergičnih dispozicij je nešteto in mnogi ljudje od nje trpe, ne da bi vedeli za pravi vzrok svojih pogostih nevšečnosti. Najprej malo zgodovine: 2e na starih egipčanskih spomenikih zasledimo opis astmatičnega napada alergičnega značaja. Alergične napade so poznali tudi stari Grki, toda šele v 16. stoletju je neki zdravnik podrobneje opisal a-lergične napade in komaj 300 let pozneje, v 19. stoletju, so medicinci ugotovili, da alergijo povzročajo tako imenovana protitelesca, za katera so rekli, da so beljakovine. Tedaj so jih tudi biološko in anatomsko lokalizirali, češ da so ta protitelesca v krvi. To pa je bilo vse preozko gledanje. O tej tako razširjeni bolezni ali dispoziciji se še danes v svetu objavi na leto nad 500 znanstvenih del, ki skušajo odgovoriti na razne neznanke te tako razširjene in hkrati ne do konca poznane nevšečnosti. Morda so šli glede tega v sistematičnem proučevanju najdlje sovjetski znanstveniki. Tem je uspelo alergijo prenesti tudi na pse in na psih proučevati simptome bolezni ali dispozicije in način zdravljenja. Psom so »vcepili« a-lergijo ali dispozicijo tako, da so jim dajali določeno beljakovino v hrani. In živali so dobivale astmatične napade. V času »alergičnega obeda« so vključili tudi neki aparat, ki je ves čas obeda brnel. Nato so istim psom dali enako hrano, toda brez določene alergijo vzbujajoče beljakovine. pač pa vključili aparat z brnenjem. In čeprav v hrani omenjene beljakovine ni bilo, so poizkusni psi dobivali astmatične napade. Ko so tako preizkušali dispozicijo na psih, so poizkus prenesli tudi na človeka. V sobi so po podu posuli cvetni prah, ki pri mnogih alergično inkliniranih ljudeh vzbuja kihanje ali tudi astmo, in nato te ljudi pripeljali v sobo. Ugotovili so, da pride do kihanja ali astmatičnega pojava šele pri določeni dozi prahu. Ce pa je človek pred poizkusom doživel večjo živčno napetost zaradi prepira ali česa podobnega, je do astmatičnega napada ali do kihanja prišlo tudi pri manjši količini cvetnega prahu. Nadaljnji primer je še najbolj zanimiv: Neki pacient je bil zelo alergičen na cvetni prah vrtnice. Zdravnik, ki ga je imel v oskrbi, mu’ je nekega dne pomolel pod nos vrtnico iz plastične snovi, ki je bila do skrajnosti podobna pravi vrtnici. In človek je takoj dobil alergični napad. Kot vidimo, ne gre tu samo za objektivne razloge in vzro- ke alergičnih bolezni ali dispozicij, pač pa tudi za določene psihološke momente, na katere je težko odgovoriti. Kaj nam je torej početi Ce nekdo boleha od aler-gičnosti ali če ima kdo alergično dispozicijo, mora najprej ugotoviti, na kaj je a-lergičen. To ni lahko, vsaj vedno ne, zato naj se ravna po sledečih načelih: Ce občuti te napade vsako leto približno v istem času, bosta verjetno temu kriva ali cvetni prah ali pa določeno sadje. Ortikarija, ki se pojavi ob uživanju jagod ali kakega drugega sadja, se da laže odkriti. Po odkritju, to sadje prenehamo uživati! Ce nekdo dobiva astmatične napade a-lergičnega značaja vedno doma, pomeni, da mora biti vzrok temu v domu. Morda je temu kriv prah, ki seseda po pohištvu, morda kaka preproga ali kaj podobnega. Ravna naj se torej v smislu tega. Nekateri občutijo napad v vlažnem vremenu, posebno pozimi. Zelo verjetno je temu kriva plesen, ki se pojavi v vlažnem prostoru. So ljudje, ki so alergični do živali, n. pr. do psa ali mačke. Odstranijo naj živali za nekaj časa iz hiše in ugotovili bodo, če je vzrok tu. So ljudje, ki jih začne boleti glava, brž ko pridejo v večjo družbo. Morda je temu kriva alergičnost do določene tkanine, včasih do volne, včasih do najlona, ali krzna. Nekdo se bo slabo počutil, ko bo v službi. Morda v tovarni, morda v pisarni. Doma pa se bo počutil prav. Pomeni, da je v podjetju kak element, ki mu ne prija. Včasih gre tudi za barvo prostora, včasih za kaj drugega. Veliko je ljudi, ki se pogosto čutijo slabo ker jih boli glava, želodec ali kaj drugega. Zdravnik jim ne ve dati odgovora. Morda je tudi tu najti vzrok v določeni hrani: mleku, jajcih, ribah ali celo moki, oziroma močnati jedi. Vzrok nerazpoloženja je treba torej iskati v tem. odkriti pa ga ni lahko. Tudi zdravila, kot smo že videli, lahko povzroče alergične napade. Skratka je tu vrsta elementov. ki jih je treba postopoma in sistematično proučevati. šele v tem trenutku se lahko začne zdravljenje, ki pa je možno le z zdravniško pomočjo. Človek, ki je n. pr alergičen proti določenemu e-lementu, more ozdraveti tako, da mu zdravnik postopoma vceplja tisti element, da se organizem nanj privadi. Toda to je zelo dolgo zdravljenje in se vrši v bolnišni- TEHNIKA- ZNANOST Tudi Alpe v tabletah... Na letošnjem spomladanskem milanslcem velesejmu razkazujejo marsikako zanimivo novost, med katerimi je tudi takoimenovani «Oxygen-bar«. Gre za udoben ležalni anatomsko do skrajnosti dognan stol, opremljen z neke vrste plastičnim pokrivalom, ki je povezano s sistemom kisikovih bomb, ki delujejo na tablete. Tako je mogoče kar v lastnem stanovanju sredi s plinom zasmrajenih mest uživati zdrav gorski zrak. Konstruktor tega aparata je zanj našel tudi vzpodbudno parolo zatrjujoč, da je enkratna aplikacija aparata enakovredna enotendenskemu bivanju v Alpah in to za nekaj skromnih lirie kolikor stane kisik v tabletah. Načrt «Devon» v arktičnem pasu Te dni je odpotovala na otok Devon 1000 km severno od arktičnega pasu 20-članska znanstvena odprava, v kateri so učenjaki iz petih držav. Na tem 'področju se bo zadržala 27 mesecev, proučevala pa bo odnos med arktičnimi voda- mi, ledeno skorjo, življenjem v morju in živalskim svetom. Priprave za ta raziskovanja so se začela že lani, ko je vodja sedanje odprave pomorski biolog v Yaleu Spencer Appollo-nio povedel na otok devetčlansko ekspedicijo da je tam ustvarila bazo in je opremila s 50 tonami zaloge. Otok Devon je dolg 480 km, odkril pa ga je 1. 1616 britanski raziskovalec William Baffin. Njegova vzhodna polovica je pokrita z ledenim pokrivalom do višine 1800 m nad morjem. Kasneje bodo na tem otoku postavili stalni raziskovalni center. Od kod sladka voda na Cresu? Učenjaki še vedno niso razvozljali zagonetke"odkod prihaja voda v Vransko jezero na otoku Cresu, katerega površina je za 16 m nižja od morske gladine, ki ima okrog 6 kvadratnih km površine in vsebuje okrog 200 milijonov kubičnih metrov sladbe vode ter je kot tako edini sladkovodni rezervoar na otoku, ki je sicer brez potokov in rečic. Nivo vode v njem je vedno enak. Domnevajo, da prihaja voda vanj po podzemskih žilah z Velebita ali Učke. To bi se dalo namreč sklepati po listju, ki so ga našli v vodi in ki ne pripada drevju, ki raste na otoku Vransko jezero je globoko 84 m. Leži na sredini otoka, ki je oddaljen od kopnega nekaj morskih milj. Odkar so lani zgradili vodovod, dovajajo pitno vodo iz jezera Cresu in Lošinju. Vulkan na dnu Indijskega oceana Ekspedicija, ki je s sovjetsko ladjo «Vitjaz» križarila po Indijskem oceanu in proučevala morski relief, je ugotovila, da podmorska planina 550 milj vzhodno od Cevlona, predstavlja dejansko vulkan z več vrhovi. Najmanjša globina na tem mestu znaša 1550 m medtem ko je na sedanjih zemljevidih zabeležena globina 4500 m Oceanografi so predlagali, da se tej podmorski planini da ime sovjtskega raziskovalca Atanasa Nikitina. Člani ekspedicije so odkrili, da je v Indijskem oceanu še vej podmorskih planin, ki so visoke od 2000 do 2500 m. V centralnem delu oceana so odkrili tudi velike plasti mangana v globini od 4 do 5 km. no na nosno membrano i» preprečujejo smrčanje. Kronično vnetje sinusov ali dolgotrajen prehlad večkrat povzroča rast polipov. To je žolici podobna snov, ki priteka iz sinusov in se premika v nosni votlini. Gesto se tako razrastejo, da sežejo do zgornjega dela grla. Ti polipi o-nemogočajo dihanje skozi noi in povzročajo neprijetno smrčanje. Vzroki smrčanja so na prvi pogled sila preprosti, saj je iz kakršnihkoli vzrokov zamašen nos prvi pogoj za u-spešno smrčanje. Zanimivo pa je, da ne smrčijo vsi ljudje, ki dihajo skozi usta in da tudi pretirano kajenje, prekomerno delo, utrujenost, debelost in splošna telesna oslabelost, ne glede na to ali je nos zamašen ali ne, povzročajo smrčanje. Med starejšimi ljudmi pa je mnogo takih, ki smrčijo samo zaradi tega, ker njihovo celičje ni več tako zdravo, odporno in prožno. Dandanes je zdravniška veda že tolike napredovala, da lahko naredijo zdravniki vsaj nekoliko več kot nekdaj, ko so se lahko samo norčevali in zbijali šale na račun #smrčav-cev«. Seveda -zanesljivega zdravila proti smičanju še niso odkrili. Zavrgli pa so vse nesmiselne metode zdravljenja, kot na primer odstranitev uvule, to je mehkega jezička na ustnem nebu, in pre. nehali so z injekcijami, ki bi naj vplivale na otrditev mehkih predelov v ustih in v grlu. Vse te načine zdravljenja, ki so se jih posluževali dolgo vrsto let, so danes vrgli v koš. Mnogi ljudje smrčijo samo tedaj, kadar spijo na hrbtu. Najuspešnejše zdravilo za tako vrsto »žagarjev« je, da nagnejo glavo vstran, tako da zadobi jezik spet svojo prvotno in pravilno lego. Ležanja na hrbtu lahko odvadimo ljudi tako, da jim to ležanje naredimo kar se le da neudobno. Ze od prejšnjega stoletja naprej pa do današnjih dni odvajajo žene svoje može širom po svetu ležanja na hrbtu na ta način, da jim v zgornji del pižame všijejo ščetko z navzgor obrnjenimi ščetinami. Včasih so zdravniki predpisovali kovinske ovratnike, ki so vrat tako nategnili, da v ustih in grlu ni moglo priti do vibracije. Seveda je spa. nje v takih ovratnikih vse prej kakor prijetno. Prav isto lahko namreč dosežemo, če podložimo človeku, ki smrči, majhno blazino pod tilnik. V Združenih državah je zvezni urad za patente zabeležil že preko 300 vseh mogočih izumov, ki naj bi pomagali preprečevati smrčanje. Ta številka dokazuje, kako resen postaja problem smrčanja ne samo v Ameriki, temveč tudi drugod po svetu. Med te izume sodijo razni pasovi za brado, ki naj bi držali usta zaprta, in razne deščice za pravilno stanje zobovja, čeljusti in jezika. Nekatere žene pa si pomagajo tako, da zalepijo ustne kotičke svojih mož z lepljivim obližem. Neki ameriški zdravnik je pred nedavn m dejal, da so najboljše zdravilo za smrčanje dihalne in govorne vaje ter določene vaje s požiranjem, ker bo le s temi vajami človek, ki smrči, polagoma zopet dobil oblast nad svojimi mišičnimi živci. Ob koncu bi lahko naredili dva zaključka. Smrčanje lahko, če že ne popolnoma o-zdravimo, vsaj omilimo, če pa odpovejo vsa zdravila in u-krepi, pa obupanemu poslušalcu ne preostane drugega, kakor da si kupi zamašek za ušesa. Tudi do mam haljo blodijo m Glavno {e: udobnost, praktičnost in trpežnost Danes spregovorimo nekaj o domačih haljah ih oblekah, k: jih sicer ne razkazujemo na cestah, a niso zaradi tega nič manj važne in potrebne. Seveda sledijo tudi domače halje in obleke rjovim modnim linijam, mogoče z bolj u-merjenlm korakom in z manj vidnimi novostmi, a vendar se tudi te obnavljajo in spreminjajo. Zato grešijo vse tiste, ki mislijo, da je za dom vse dobro in da nima nobenega smisla iskati posebne kroie in tkanine za domače obleke in halje. Tudi dom zahte- cah, kajti akutni napadi zna- va, da smo lepo in elegantno jo biti zelo neprijetni, včasih pa so celo nevarni. Mnogo enostavneje je, vzrok aler-gičnosti odkriti in se mu nato izogibati,.. MT oblečene in je to pravzaprav tisti kraj, kjer prihaja do izraza naš resnični okus in smisel za lepoto in eleganco. Nič in zato pretirana trditev, da kaže vsaka ženska sara&T liiiiniiiiliiiiiiiumammumilliiiiiiiii.niiiH.mn.HHiHtiiiliniHiiiiiiHiHniinMiniHH.MiHtiHiinnMiHiMn . OVEN (od 21-3. do 20.4.) U-godni posli za javne poklice. Vzpodbudne novice bodo dvignile vašo moralo. Lepi spomini bodo preprečili spor z ljubljeno oseoo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Neko delo bo zahtevalo dober preni-slek predno se ga boste lotili. Pretirani egoizem utegne škoditi. Prehodna slabost. DVOJČKA (od 21.5. do 22,6.) Previdnost v finančnem poslovanju. Pozor pred kočljivimi nasveti. Z.n»na oseba vam bo hotela škodovati. Prijeten večer. RAK (od 23.6, do 22,7.) Ne kompliclrati stvari, ki so v bistvu enostavne. Nevarnost sporov v družinskem krogu zaradi preti- rane avtoritarnosti. Zobobol. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zadovoljite se z uspehom in skušajte ga utrditi. Iz novega znanstva se lahko razvije ljubezen. Premagati bo treba težave psihičnega značaja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Omajane profesionalne pozicije. Realizem bo preprečil napačen korak, ki aa bo svetovalo srce. V prijetni družbi boste pozabili na skrbi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ostanite zvesti vašim prvotnim načrtom, apačno boste sodili prijateljev altruizem. Več odkritosrčnosti v družini. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22, 11.) Potrpljenje, uspeh ne bo izostal. Kljub trenutni napetosti srčne vezi ne bodo popustili. Na vidiku Je daljše potovanje. STRELTC (Od 23.11. do 20.12.) Nadoknadili boste lahko izgubljene možnosti. Nove pobude pro- svoj okus prav z izbiro svojih domačih oblek in halj. Zenska, ki namreč drži na svojo eleganco, bo skrbela, da bodo tudi njene domače halje lepe in okusne ter da bodo predvsem vedno v redu. Ni večjega razočaranja, kot če zalotimo žensko, ki smo jo vajene videti vedno lepo in elegantno v zmečkani in grdi domači halji, ki je že prežive, la svoje. Domače halje morajo služiti vedno le svojemu namenu — biti morajo udobne, praktične in predvsem iz trpežnega blaga ki ga bomo z lahkoto prale in likale. Dolgim haljam iz žameta in dragocenih svil je tako rekoč Že odklenkalo. Tista, ki jih še ima, jih oblači ie zelo poredko. in po navadi le tedaj, ................................... ti moralni depresiji. Ljubezensko pismo. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zanimati se bo treba za interese drugih^ Prehodna kriza sentimentalna značaja. Star greh utegne delati težave. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prijatelju v težavah bo treba nuditi pomoč, ki bo poplačana. Potrpljenje, če imata opravka s sitnimi ljudmi. Prijetne večerne ure, RIBI (od 20.2. do 20.3.) Možnost napredovanja v službi. Dobre finančne možnosti. Potrebne bodo koncesije za uravnavo manjšega nesoglasja. Nervoznost. ko je na dopustu, ali pa in » prost dan in ji ni treba opravljati raznih gospodinjskih del. Namesto dolgih halj nosimo danes le še kratke halje, ki nam služijo dobro tudi kot domače obleke. Takšne obleke so lahko iz volnenega blaga, poleti pa so iz bombaža in sedaj tudi iz naylona in drugih umetnih vlaken. Nove domače halje in obleke so po-uobne v bistvu oblekam, ni jih nosimo za službo in za nakupovanje, da so bolj o~ hlapne in udobne, da nas pri delu na ovirajo. Vse halj« imajo velike žepe ter so lahko brez ovratnika, ali pa je ta celo zelo velik. Takšne halje =o po navadi zapete spredaj, lahko jih pa zapenjamo tudi na hrbtu. Glavno je, da so živopisane, tako da vplivajo na domače okolje prijetno in veselo. Ker so halje in domače obleke kratke, so morali modni ustvarjalci skrajšati tudi pižame in nočne srajce. Pi» žarne so sedaj le s tričetrtinskimi hlačami, srajce pa so izgubile vse tiste naborke in okraske, ki so jih sicer polepšali a so jih delali tudi nepraktične. Ce pa imajo srajce že naborke in druge okraske, potem so ti iz naylona, oziroma iz takšnih tkanin, U jih ni treba posebej likati Ce si torej nabavljate nov« spomladansko garderobo, n« pozabite še na novo domačo haljo, ki vas bo napravila tudi v vasem domačem okolju !•» po in prikupno, Vreme včeraj: najvišja temperatura 17.5. najnižja 13.1, ob 19. u-ri 13.6, zračni tlak 1013.5 narašča, veter 7 km, sever, vlage 87 odst., padavine 4 3 mm, nebo 5/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16 stopinj. Ti e dnevni Danes, ČETRTEK, *■ ^ Božidar ti Sonce vzide ob 5.12 M ■ - 18.57. Dolžina dneva vzide ob 5.58 in a^to id 1UC \J U J.-»O — . Jutri, PETEK, 2K Simeon Po sprejetju enotne resolucije o pomorstvu w Zupan zahteva sklicanje skupnosti jadranskih luk V poslanski prosvetni komisiji Včeruj je poslul brzojuvko beneškemu župunu Po enotni in soglasni odobritvi resolucije proti zakonskemu načrtu ministra trgovske mornarice Jervolina o preureditvi državnih konvencij s plovnimi družbami PIN se je lotila tržaška občina konkretnih pobud, da izvede voljo občinskega sveta. Na seji občinskega odbora so razpravljali o tem in sklenili, da bodo posredovali pri ministru Jervolinu, pri predsedniku vlade Fanfaniju, pri predsedniku senata Merzagori in raznih parlamentarcih. Prav tako so sklenili, da bodo zahtevali izredno sklicanje skupnosti jadranskih pristanišč. V zvezi s tem sklepom je včeraj župan dr. Franzil poslal beneškemu županu Fava-refttu Fisci naslednjo brzojavko: »Nanašajoč se na resolucijo, ki jo je 17. aprila soglasno odobril ta občinski svet proti zakonskemu načrtu o pomorskih konvencijah, te vljudno prosim, da poskrbiš za takojšnje’ sklicanje sveta skupnosti jadranskih pristanišč. Zahvaljujem se ti vnaprej in te prisrčno pozdravljam.« Formalno zahteva resolucija, da se omenjeni zakonski načrt popravi, vendar zahteva v bistvu njegov preklic oziroma odtegnitev iz parlamenta. Tako je tudi z vso odločnostjo izjavil župan, ki je zagotovil, da se bo potem ravnal. Seveda pa ni dovolj, da se za preklic tega zakonskega načrta zavzamejo samo pristanišča na Jadranu, ker bi bile z novimi konvencijami v večji ali manjši meri prizadeta tudi vsa ostala pristanišča. Res pa je tudi, da bi se to na primer v Genovi manj poznalo, ker je povezana s čezmorskimi deželami in z deželami v Sredozemlju s številnimi pomorskimi progami ter tudi njen promet stalno narašča. Od skupne akcije vseh pristanišč bo torej odvisno, ali bo morala vlada umakniti zlo- glasni zakonski našrt, ki ga je na naglo skrpucala Tam-bronijeva vlada, preden je izdihnila. Predavanje tov. Laurentija o manjšinskem vprašanju Neodvisna socialistična zveza priredi jutri ob 20.30 na sedežu v Ul. Montecchi št. 6 predavanje, na katerem se bo obravnavala tema: »Vprašanje narodnih manjšin in nalog: delavskih strank«. Glavno poročilo bo imel tov. Eugenic Laurenti, Sledila bo razprava Solidarnost CGIL s kubanskim ljudstvom Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL iz Trsta je poslalo predsedniku vlade v Rim naslednjo brzojavko: Tajništvo Nove DZ CGIL tolmači silno ogorčenje tržaških delavcev ob imperialističnem napadu na Kubo, s katerim hočejo uničiti pridobitve in gospodarske reforme, ki jih je uresničila ljudska revolucija, ter ponovno postaviti na oblast hlapce tujih monopolov. Tajništvo zahteva nujne korake italijanske vlade, da se ohranita mir v svetu in neodvisnost kubanske republike. Razprava o šolskem zakonu odložena Namen odlaganja je poskus dosege sporazuma o spornih točkah Iz Rima poročajo: Skupščinska komisija za šolstvo je danes med drugimi vprašanji razpravljala ponovno tudi o osnutkih zakonov za ureditev slovenskega šolstva na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Na predlog poročevalca komisije, krščansko - demokratskega poslanca Franceschinija, kateremu sta se pridružila tudi komunistični poslanec Rossi in socialistični poslanec Marangone, je komisija odložila razpravljanje o omenjenih o-snutkih zakonov, da bi članom komisije dala možnost doseči sporazum o nekaterih spornih vprašanjih. Ustanovitev centra za teoretsko fiziko Sinoči so se sestali na tržaški univerzi najvišji predstavniki raznih tržaških ustanov in razpravljali o raznih plateh ustanovitve mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu. V Rim pa so odpotovali župan dr. Franzil, predsednik pokrajine dr. Delise in rektor tržaške univerze prof. Origo-ne, ki se bodo sestali s funkcionarji gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva. Danes seja občinskega sveta Na gradu Sv. Justa ne bo poletnih iger? Številna vprašanja in upravni sklepi na zadnji seji Danes bo zOpet izredna seja tržaškega občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o proračunu za leto 1961. Na zadnji seji pa so poleg vprašanj, o katerih smo že V odgovoru na vprašanje svetovalca Vascotta je povedal, kaj vse ovira oziroma naravnost preprečuje poletni festival na gradu. Kot že prejšnja leta namreč primanj- pisali, obravnavali še druga,. kuje denarja, kajti za te pri- Na vprašanje svetovalca PSI Teinerja je župan pojasnil, da je pred kratkim posredoval pri ministru za delo Sul-lu in ministru za trgovsko mornarico Jervolinu ter jima izrazil zaskrbljenost spričo načrta, da bi spojili vse tri zavarovalne blagajne pomorščakov. Povedali šo mu namreč, da proučujejo možnost te preureditve, župan pa je dejal, da temu odločno nasprotuje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiniiiiiuiiiiiiHHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHMHiin miimmimimmni, mmmt 11 mi i imun minimumi umi mimmimmiu um, mmiimmiiiiiiimimmmmmmmimmmmmmmiiimn V nedeljo splave v Sv. MarKuiZakaj ni slovenskega tečaja tovorno ladjo «G. Grimaldi» za slovenske vrtnarice v Trstu? Ladja je namenjena za prevoz tovora v razsutem stanju - Splavišče bo zopet prazno - Sovjetski strokovnjaki na preizkušnji vožnji ladje «AGIP-Bari» V nedeljo bodo splavili v ladjedelnici Sv. Marka 22.400-tonsko motorno ladjo za prevažanje razsutega tovora »Gio-vanni Grimaldi«, ki jo grade za pomorsko družbo CRDA iz Genove. Ladjo so pričeli graditi 5. septembra, ko so še dokončevali turbinsko cisterno «Amelia Grimaldi«, ki so jo gradili za isto družbo in pred kratkim dokončali. Nova ladja, katero bodo splavili v nedeljo, je med največjimi ladjami te vrste na svetu in največja tovrstna ladja zgrajena v naših ladjedelnicah. Ta ladja je namreč usposobljena za prevoz suhega tovo- tiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiii iiiiiimmi ....... Pomemben uspeh podjetje «Alba no Fabiani» V dobrih dveh preurejen «Zi mesecih •enjanin» Tržaški delavci so opravili veliko delor ki ga je kapitan ladje zelo pohvalil ifc $ ^ 4§ m 1 'fclč V ti Tv 'rtž- 7 ; ^ i ^ j* 'zm. Ladja »Zrenjanina pred odhodom iz tržaškega pristanišča Danes dopoldne bo iz Lesnega pristanišča v Trstu odplula jugoslovanska ladja «Zre-njanin«, ki je bila v našem pristanišču vse od 8. februarja letos. Ladjo, ki ima 12.700 ton nosilnosti, so zgradili lansko leto v puljski ladjedelnici «U-ljanik« in je bila zgrajena na račun Jugobanke. Ladja bi morala postati laat piranske družbe «Splošna plovba«, toda Jugobanka je sklenila ladjo prodati neki indijski družbi, ki je ponudila zelo dobro ceno vendar pod pogojem, da se ' na ladji preuredijo določeni prostori tako, da bo na razpolago več kabin za posadko. Ladjedelnica «Uljanik» je preureditev prostorov poverili, tržaškemu podjetju «Alba- r-----------------^ PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. er Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrt- letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 tel. 21-928, tekoči račun pr Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi en naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst V__________________________f no Fabiani«, ki opravlja najrazličnejša dela — od popravila vseh vrst ladijskih motorjev do splošnih popravil in preureditev, ki jih zahtevajo brodarji. Danes ponoči so bile zahtevane preureditve dokončane in ladja bo ob 10. uri odplula iz našega pristanišča. Delo, ki ga je podjettje «A1-bano Fabiani« opravilo na ladji, ni manjhno: predvsem so preuredili ladijsko skladišče št. 6 v kabine za 14 mož posadke, moštveno jedilnico, prhe in stranišča, dve kuhinji s kapaciteto 25 oseb ter izvedli druga manjša dela — vse v vrednosti več deset milijonov lir. Delo je bilo zelo zahtevno, saj so morali nove prostore urediti tako, da so bili skoraj enaki onim, ki so jih opremili v kUljaniku«. Razlika je le v klimatičnih napravah, kajti v »Uljaniku« so montirali klimatične naprave nekega angleškega podjetja, »Albano Fabiani« pa se je po-služil naprav tovarne »Ma-relli«. Skozi ves čas preureditve ladje «Zrenjanin» je bilo na njej zaposlenih povprečno po 60 tržaških delavcev, ki so delali tudi ob prazničnih dneh in marsikdaj tudi ponoči, samo da je bilo delo v roku opravljeno. To se je tudi zgodilo, tako da je to tržaško podjetje zabeležilo pomemben uspeh, ki mu nedvomno odpira nove možnosti za afer-macijo v tovrstnih poslih. Kapitan dolge plovbe Drago Sirca, ki poveljuje »Zrenjaninu«, se’ je o preureditvenih delih in o sposobnosti tržaških delavcev zelo pohvalno izrazil, kar nam kot Tržačanom seveda prija. Ladjedelnica »Uljanik« . je poverila preureditev ladje podjetju »Albano Fabiani« zato, ker sama ni mogla tega dela opraviti. Puljsko ladjedelnico namreč prav tako vežejo določeni roki za gradnjo novih ladij, tako da bi ji preureditev prevzela preveč časa. Toda včeraj, ko smo ladjo obiskali, smo se lahko prepričali, da je tržaško podjetje svoje delo res opravilo in bodo torej indijski kupci lahko zadovoljni. Za zaključek naj še omenimo, da je bila preureditev potrebna zaradi specifičnih indijskih razmer; ra v razsutem stanju ter ima zato ladijska skladišča urejena nalašč v ta namen. Ladja je dolga 179 metrov, široka pa 23,10 metra in bo imela šest skladišč za tovor. Na ladjo bodo vgradili pogonski stroj Diesel-CRDA-FIAT, ki so ga zgradili v Tovarni strojev Sv. Andreja in ki bo razvijal 8.000 konjskih sil na osi. Ladja bo dosegla polno naložena brzino 15,5 milje na uro. S splavitvijo te ladje bodo ponovno nekaj časa splavišča ladjedelnice Sv. Marka prazna, kot so že bila dalj časa lani poleti. Vendar pa se pričakuje, da se bo CRDA posrečilo zagotoviti potrebna naročila in se v tej zvezi čuje, da bodo gradili še vrsto podobnih ladij, kot bo splavljena v nedeljo, na lasten račun podjetja. Skrajni čas pa bi seveda tudi bil, da bi pričeli z gradnjo ve-like potniške ladje za državno pomorsko družbo «Italia», o kateri je bilo že toliko govora in za katero se sedaj ne ve niti točne tonaže. Bistveni prispevek k reševanju kritičnega stanja ladjedelnice CRDA pa lahko pomeni sovjetsko naročilo za gradnjo treh velikih petrolejskih ladij. V tej zye2; so sovjetski ladijski strokovnjaki v Trstu že od ponedeljka dalje in so se včeraj zjutraj vkrcali na petrolejsko ladjo »AGIP-Bari«, ko je izvrševala zadnje preizkusne vožnje po Tržaškem zalivu. Ta turbinska cisterna ima 47.700 ton, torej približno toliko, kot bi imele ladje, ki naj bi jih naročila pri CRDA Sovjetska zveza. »AGIP-Bari« je bila zgrajena v rekordnem času za potrebe državnega podjetja ENI in bo plula med Italijo ter Perzijskim zalivom. nem poteku odborovega delovanja, ki so ga sestavljali: odv. Bortolo Sardos Albertini, odv. Nino Fazzini in Lina Sorini'. Predsednik odbora je nato pojasnil članom naloge, ki ’ pri-tičejo pokrajinskemu upravnemu odboru glede nadzorovanja nad krajevnimi ustanovami. Mednarodni tečaji za tuje jezike Pojasnilo o odsotnosti nabrežinskega župana V pojasnilo k našemu včerajšnjemu poročilu o zadnji seji nabrežinskega občinskega sveta sporočamo, da župan Dušan Furlan nekaj časa ne bo opravljal županskih poslov, da se začne nujno zdraviti, kot so mu predpisali zdravniki, ki ga imajo v oskrbi. Nov pokrajinski upravni odbor V preteklih dneh se je sestal na prefekturi novi pokrajinski upravni odbor, ki so ga izpopolnili z novimi izvoljenimi člani na podlagi predlogov pokrajinskega sveta. V novem pokrajinskem upravnem odboru so poleg funkcionarjev, ki jih imenuje državna uprava, naslednje osebe: odv. Dušan Mogorovich, odv. Riccardo Camber, odv. Fabio Gioseffi in odv. Luigi Stasi. Poleg stalnih članov odbora, so imenovali tudi dva namestnika, in sicer odv. Renata Corsija in dr. Tullia Luzzatta. Predsednik pokrajinskega u-pravnega odbora se je na seji zahvalil bivšim članom odbora za sodelovanje pri uspeš- Zunanje ministrstvo — ravnateljstvo za kulturne stike — sporoča, da bodo mednarodni tečaji za učenje tujega jezika in literature v Avstriji, na Danskem, v Franciji, Irski, Holandski, Zahodni Nemčiji, Romuniji in Švici. Poleg tega pa bodo tečaji za strokovno usposobljenost v Franciji, Angliji, Novi Zelandiji, Holandski, Zahodni Nemčiji, Švedski in Švici. Interesenti se lahko seznanijo s podrobnostmi, ki so objavljene na občinski oglasni deski. Ustanova za otroške vrtce (0AI) j*e priredila za vse otroške vrtnarice, italijanske in slovenske, tečaj samo v italijanščini Ustanova za otroške vrtce (OAI) je organizirala za vse otroške vrtnarice, tako italijanske kot slovenske, tečaj za didaktično izpopolnjevanje, ki se je začel v nedeljo in bo trajal do 29. aprila. Tečaj je obvezen in ga morajo obiskovati vse vrtnarice, ki poučujejo na otroških vrtcih o-menjene, ustanove. Kakor je znano, ima ta ustanova na Tržaškem 25 italijanskih otroških vrtcev, na katerih poučuje 35 otroških vrtnaric, ter 18 slovenskih vrtcev, na katerih poučuje 19 otroških vrtnaric. Razen tega imajo otroške vrtce pod svojo upravo tržaška, nabrežinska in zgoni-ška občinska uprava. Ti otroški vrtci seveda ne spadajo v okvir omenjene ustanove. Omenjeni tečaj je Ustanova za otroške vrtce organizirala ob desetletnici smrti Rose Agazzi, ki je bila pobudnica učne metode, ki jo zdaj uporabljajo v otroških vrtcih. Tečaj je zelo koristen in potreben, ker imajo poleg teorije tudi praktične vaje. Kakor smo omenili, je te- čaj obvezen za vse vrtnarice, tako slovenske kot italijanske. To je popolnoma naravno; čudno pa je, da na tečaju predavajo in imajo praktične vaje. samo v italijanščini. Ze večkrat smo pokazali s prstom na veliko pomanjkljivost pri vzgoji učnega kadra za slovenske otroške vrtce, ker nimamo za to primerne šole. Slovenske otroške vrtnarice namreč prihajajo iz italijanske šole, v kateri se ne učijo sploh slovenščine. Kakor da ne bi to zadostovalo, priredijo še tečaj samo v italijanščini, kot da slovenskih vrtcev in vrtnaric sploh ne bi bilo. To 3e krivično in obenem tudi škodljivo, tako za šolo kakor tudi za same vrtnarice. Ce že ni posebne šole za slovenske vrtnarice, bi morala omenjena ustanova poskrbeti vsaj za tečaj v slovenščini. Zdi se nam, da za to ne bi bilo posebnih težav, če bi bilo vsaj nekoliko več dobre volje in razumevanja za potrebe slovenske šole. reditve je potrebnih vsaj 30 milijonov lir, medtem ko bi jih lahko nabrali v samem Trstu le deset. Zato so se obrnili na ministrstvo za turizem, ki pa je odgovorilo odklonilno, češ da nima za letos na .razpolago sobenega sklada. Ob zadnjem obisku podtajnika Helferja, ki je predaval v Avditoriju o cen-zuri, pa se je župan še enkrat zavzel, da bi kje iztaknili potrebni denar, a do sedaj #še ni prejel odgovora. Istemu svetovalcu je župan potrdil, da se bodo tudi letos ustavili kolesarji v Trstu na krožni dirki po Italiji. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiHKiliiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Včeraj zjutraj med Senožečami in Senadolicami Kamion porušil stavbo En mrtev in en hudo ranjen Kamion-hladilnik beograjskega podjetja «Tranšped» je iz neznanih vzrokov treščil v hišo - Drugi kamion istega podjetja pa je treščil v drevo Strašen prizor po trčenju kamiona-hladilnika v hišo pri Senedollcah Včeraj zjutraj sta se med Senožečami in Senadolicami zgodili hudi prometni nesreči, v kateri sta bila zapletena dva kamiona — hladilnika podjetja «Tranšped» iz Beograda. Iz Beograda so vozili trije taki kamioni polni mesa, ki so bili namenjeni v Milan. Do Senor žeč so vozili vsi trije skupaj, toda na prvem ovinku za Senožečami v smeri proti Sežani se je zadnji iz nepojasnje- Pri Senožečah pa Je kamion iste vrste in istega beograjskega podjetja treščil v drevo nih vzrokov zaletel v drevo i ljeno, kajti Ljudska milica, ki n.L A oienvi - — i. — t_ * 1 ..... JI. _ 1-1_. ■ n ob cesti. Desno stran kabine kamiona je udarec povsem zmečkal, tako da ga ni bilo moč spraviti na cesto, tudi zato ne, ker se je poškodoval motor. Na srečo se šofer in so-vozač nista, prehudo ranila. Toda' mnogo huje: se je zgodilo drugemu kamionu, ki je vozil pred tem. Sest kilometrov od Jeraja prve nesreče je vozač iz neznanih vzrokov zapeljal s ceste naravnost proti hiši Jožeta Kralja iz Senadolic št. 5 in z vso silo treščil vanjo. Posledioe so bile grozne: sovozača je vrglo iz ikabine in je kasneje v izolski bolnišnici umrl, vozač pa je ostal stisnjen za krmilom, tako da so ga šele po več kot ^polurenm trudu rešili, ga naložili na avtobus, ki je tedaj privozil mimo in ga odpeljali kasneje v šempetersko bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno in se ne ve, če bo preživel. Sreča v nesreči — če lahko taiko rečemo — je bila v tem, da je kamion trčil točno v sredino glavnemu zidu, ki loči hlev in senik od stanovanjskih prostorov. Če bi treščil meter bolj na desno, bi pokopal štiri glave živine v hlevu, meter bolj na levo — pa bi prav gotovo ubil ljudi, ki so bili takrat v hiši. Kljub temu pa je kamion porušil — kot je razvidno tudi iz naše slike — velik kos zidu in strehe, hiša pa je povsem razmajana. Tako hude prometne nesreče že dolgo ne pomnimo. Kakšni so vzroki, še ni točno ugotov- je takoj uvedla preiskavo, še proučuje razne okoliščine. Zupan je odgovoril tudi na vprašanje socialdemokratskega svetovalca prof. Dulcija glede zastoja pri gradnji tobačne tovarne in glede glasov, da jo nameravajo vsaj za nekaj let uporabljati za skladišče tobaka. Ta strah je bil do sedaj vsekakor upravičen, če upoštevamo, kako po polževo napredujejo dela. Zupan pa je dejal, da mu je glavni ravnatelj državnega monopola Cova zatrdil, da se niso nikoli odrekli načrtu, da bi delovala v Trstu tobačna tovarna. Dulci je pri tem po svojem starem običaju, duhovito pripomnil z igro besed: «Gatta ci cova» (nekaj je za bregom). Isti svetovalec se je tudi pritožil, da izplačujejo delavcem, ki delajo v občinskih delovnih centrih že tako borni zaslužek z zamudo. Odbornik Gasparo je obljubil, da bo poskrbel za bolj naglo izplačilo. Končno je isti svetovalec, ki je tudi predsednik Delavskih zadrug priporočil, naj bi dovolili Delavskim zadrugam, da bi vozile s svojim tovornikom vsak dan kako uro blago v zavojih prebivalcem naselja San Sergio, kjer še ni nobene trgovine. Podžupan je dejal, da bodo za stvar poskrbeli. Zupan je odgovoril tudi na vprašanje preselitve podjetja Arrigoni iz Trsta Prosvetno društvo Barkovlje vabi vse Barkovljane in meščane ljubitelje rib na že tradicionalni večer ki bo v nedeljo 23. t.m. v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12. Začetek cvrtja ob 18. uri DAROVI IN PRINPKVHI =) Ob 17. obletnici tragične smrti sina Etkota Škabarja in nečaka Emila Guština daruje družina Škabar z Opčin 5000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Karla Kodriča daruje Milan Jereb 1000 lir za Dijaško Matico. ( KAZNA OBVKMTILA ] Združenje »ItaliJa-ZSSR« bo priredilo v petek 21. aprila ob 20.15 v dvorani *Di Vittorio« v Ul. Pondares 8 predavanje prof. inž. Atta Brauna o temi «Prvi človeški polet v vsemirje«. Vstop prost. Slovensko gledališče v Trstu V petek 21. t. m. ob 20. uri v Postojni; v soboto 22. t. m. ob 20. uri v Pivki; v nedeljo 23. t. m. ob 20. uri v Divači ALEJANDRO CASONA: DREVESA UMIRAJO STOJE ( olkdaliSCa~] TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri predstava za abonma F igre Alda Nicolaja «Mršavi osli«. Prodaja vstopnic pri gledališki in o-srednji blagajni. KINO D Naziouaie 13.00 17.00 21.00 «Ben Hur« Fnm nagrajen z 11 nagradami Oscar. Fenice 16.00 «Gimaron», metro-color, Glenn Ford. Maria Schell Anne Baxter. Excelsior 16.00 »Morilec«, Mar-cello Mastroianni. prepovedano mladini. Filodrammatico 16.30 «Vas prekletih«, George Sanders, Barbara Shelley. Sledi «Tom in Jerry». Grattacielo 16.00 «Jaz ljubim, ti ljubiš«, technicolor prepovedano mladini. Zadnji dan. Arcobaleno 16.00 «Macist v deželi Ciklopov«, eastmancolor, Mitchell Gordon, Chelo Alon-so. Supercinema 15.30 Peti teden filma «Can Can«. Alabarda 16.30 «Nal”“ (j** 7. pešpolka«, Mi** Jevvell Lain. , & Aurora lb.00 * u* Cristallo !«•«w mirje«. Robert Garibaldi 16.00 gg # co Rossi, G. e color. »naedadslč . 1 Capitol 16.00 jjjj * Steve Reeves, u technicolor. s Impero 16.30 fl <0 - Italla 16.00 »ZetfK tn^bnicAlfir. Jr 4 naua io.w - K0Jcum. technicolor« Sl1 linda Lee. rmr .... Zadnji dan- ^ J lassimo 16 00 * t Edrmund Purdo , i desta. _ - cioetf*, * ni. Zadnji u—• ^ , Massimo 16.00 * t desta. , cioO>"\a I Moderno 16.00 ^ p3ul loaerno „ p#" phia Loren, JM",#1 * do. Prepovedo . ~stra 16-30 jSVv 1 ry Lewis, Dea2itkJ »> L ' Astoria 16.00 «0 - 0 { skem morju«, j Gia Scala. ,l5 Ofa i Vittorio Veneto > prt»)ir j, Brigitte Bardot, mladini. ***£ Marconi 16.00 —jj^r, -skami«, Novejši)« Hossein. PrfP°V, ln K»f t Hossein. r*-«- n n*-; Ideale 16.00 l(t,a <$ Jr technicolor, . ,Jk ilv Savona 16-00 tec Partizana skupa- ustrelili leta Ji v Hum'2 drueimi parti-S'!i bo zeli' R?zsodba v da Prelj^3' saJ 3e f!Sa Sodišča ^ 33 mnenJe v ,e»sakrt» • zvezi s ka-??'en Pravn'lm doS°dkom v.l>teten, ni «Precedens». S? * ia j ise ,r6*'jino, ,Jodo j. ‘Jal1 dogodki, ki Tako je zahtevalo življenje in prav življenje mora biti kažipot tudi zakonodaji. nai da nafvi ‘er naJ ji ‘ii! tega ®#1 dobro skrbi °‘r°ka. Prav tako P° svojih močeh ^ienj0, da‘ b0° n)egovim star- otrok dobro wiSa Parti7aZa ie besede Ej® duhovni Po osvob°-kip,. Pozzi šel a lian— J r je našel Ga- Sla\ki . k viztu0s ‘n J° ime' 'i ta*oj iJjserena. Poz-W#(lnle vJPlsal izjav0 S«Unala tnri “bovnikovo ni" Prijiua a kasneje je '*4 ,° Po - ao^iace °dbi. % 1 iiv ■ Po ,’mnPri.znanJu °če-“o* v,„i?nenj ' te^avai^' zak°n m * A bi i -ikom p beneških ni niKO- » a. m i. . —Jm mož- ^‘‘'Pega evali £unk' A ega uradnika ali |Sba ^S^ini*3 16-!etne Se-*"» v?!°dbo ?a ni klonila ^sk0Vl°žila ie ^n.eskih sod' %.S0|iišče w Z1V na ka’ »la, g0vo ki je prizna- Sodumelien°St ter ^>1« .bivno e akte na tr- sn »« enkrat fie’ ki bo iNk ,' , odločati o .?go m„ P.rašanju V bi- *l‘>iti „ - -- »'d s° ob i, ?■ ,to vpraša-Jtaj.,1.11 njeipS!j.fikaciji Ma-Ner 'aki r, tovarišev Ssl*1'. da v,goji’ ki niso Kji . Predn- 1 se izvajali glede pri- k >av , i 16 let Precej čudno, i1:- kifavlia oPt° koncu voj-istn k se k zadevah. kke i11’ ali ki°nli proti Pa‘ , k tA'r imel: S“ padli ni'm »,e oh t Vph Potem srečo, ■ kSala d°,d°bro, kako Oaii.lt terta- oblaka dr-ti Z kraju?3 Eospodanla w‘ ' Se zamisliti HjJtldvvgbpl bi neki es-®V|th boiar- dovolil, da J Zaa^faVnih 1 ki nai bi iSftlo VolinPr-eidpis‘h Za' 2. C>rt« “ doveka, ki S Cd,,e nrifnZ neka3 mi* ?*. izredn so nala-jt i*0 es ut, po£i in na" t>reii„ Posluževali ■indrn^e svojih storil , g!b odnosov, tudi Maraldo. korali tržaški šod- Okradli so trafiko pri Sv. Jakobu Agenti komisariata javne varnosti iz Ul. Caprin vodijo preiskavo, da bi odkrili malopridneže, ki so v torek med 13. in 15. uro odnesli iz trafike na Trgu Sv. Jakoba štev. 8, katere lastnik je Emil Lukač, 100.000 lir v gotovini ter 20 škatlic cigaret. Tatovi so bili zelo drzni in spretni, ker so svoj posel opravili pri belem dnevu in na kraju, kjer je vedno večji ali manjši promet. Lastnik trafike je izjavil, da je odšel iz lokala v stanovanje ki je na istem trgu, ob 13.35, vrnil pa se je ob 15. uri, da bi odprl trafiko. Tedaj je zapazil, da je nekdo odnesel denar in je takoj obvestil policijo. Verjetno so malopridneži dobro poznali lastnikove navade ter okolico, da so lahko odprli rolo, odnesli denar in odšli, ne da bi ljudje, ki s-> šli mimo ali so bili na trgu, zapazili. —-«»----- Smola kolesarja in «nogometaša» Včeraj okrog poldne je prišel sam v bolnišnico 15-letni Fobio Marchesetti s Senenega trga štev. 2, ki se je malo prej ponesrečil s kolesom v Ul. Crispi. Fant se je peljal po omenjeni ulici proti središču mesta, pa se je hotel izogniti avtomobilu, ki je prihajal z nasprotne strani, in je krepko zavil na desno. Tedaj pa je zadel ob neki avto, ki je parkiral na cesti. Pobil m ranil se je po obrazu in se bo moral zdraviti dober teden. * # * Med opoldanskim odmorom je včeraj 25-letni Edmondo Siciliano iz Ul. Ginnastica 37 zbijal žogo s svojimi delovnimi tovariši na dvorišču Centra za usposabljanje delavcev v Ulici Giarizzole, pa je zadel ob nekega »nogometaša*, padel in si zvinil zapestje leve roke ter se pobil po bokih. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden. «»------- Padel mu je svinec na nogo Na delu v novem pristanišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 54-letni Carmelo Co-terle iz Ul. Sinico 78. Raztovarjal je iz železniškega vagona tovor svinca, pa mu je zaboj padel na levo nogo in r*iU poškodoval prste. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 3 tedne ker mu je zmečkalo tri prste. Devetdnevna stavka tekstilnih delavk in zasedba tovarne nista bili zaman! Industrijec Togniella je pristal na podpis sporazuma o letnem izplačilu proizvodne nagrade in poviških mezd Ko so sindikalni voditelji oh 13.30 sporočili vest večtisočglavi množici, je zajel vse prisotne val nepopisnega navdušenja - Solidarnost ZSPD in PSI Po desetih dneh stavke in | pogojev za pričetek redne Čil n j le in firile PRIMORSKI ONEVNIK zasedbe podgorske in ronske tekstilne tovarne je prišlo med predstavniki sindikalnih organizacij in delodajalca na prefekturi v Gorici do sporazuma, s katerim je 3500 tekstilnih delavcev in delavk podgorske tekstilne tovarne 'e> oddelka za izdelovanje u-mctnih vlaken izbojevalo zasluženo in pravično zmago. Piedstavniki Tognielle so namreč podpisali sporazum, da se tekstilnim delavkam m delavcem prizna proizvodna nagrada za tekoče leto v znesku 15.000 lir kakor tudi izplačilo proizvodne nagrade za naslednja leta v znesku 11.000 lir, kar bo predstavljalo podlago, da bi se pogajali o njenem morebitnem zvišanju. Sporazum predvideva izboljšave tudi za akordne delavce in tiste, ki sodelujejo pri c-kordih. Prvim bodo mezdo zvišali za dva, drugim pa za pet odstotkov. Vest so včeraj ob 13.30 sporočili večtisočglavi množici voditelji sindikalnih organizacij, in so jo delavke sprejele z nepopisnim navdušenjem, kakršnega si sploh ni mogoče predstavljati. Delavke so se piičele med seboj objemati in poljubljati, vsem se je bralo na obrazu nepopisno zadovoljstvo, čeprav so bile utrujene zaradi izredno hudih pogojev, v katerih so se morale boriti, saj so spale tako rekoč na tleh, čestokrat, slabo pokrite in dostikrat tudi ne dovolj hranjene.* 2e v torek popoldne je vladalo v sindikalnih krogih pre-piičanje, da je podpis sporazuma samo vprašanje dnevov, morda celo ur, ker je nasprot-. na stran kazala znake popuščanja. Predstavniki Togniet-!e so pričeli prilagojevati svoja stališča stališču delavk tudi zaradi tega, ker so sindikalne organizacije že pripravljale splošno stavko v celi poki ajini, če bi Togniella ne popustil. Včeraj zjutraj, ko so se voditelji treh sindikalnih - organizacij odpravili na prefekturo na pogajanja, pa je bilo vsem jasno, da bo sporazum pedpisan že v teku dneva. Tekstilne delavke in delavci so se ob 13.30 zbrali na velikem trgu v tovarni, kjer so spregovorili Marinello (CISL), Bergomas (Delavska zbornica), Marchesan (UIL) in Marija Selič pokrajinska tajnica FlOT. Prisotni so vsem govornikom ploskali z velikim navdušenjem, zlasti burno pa je bilo ploskanje, ko je spregovorila tajnica FIOT Seličeva, ki je skupno z ostalimi sindikalisti, med katerimi naj omenimo tudi tajnika Delavske zbornice Zulianija, nosila veliko breme in odgovornost za iz*d te plemenite borbe. Nekateri delavci so že včeraj zasedli svoja delovna mesta in pričeli s pripravljanjem P ..................................................... h Hen: ' thA*“i v k°ronej-k »s 0(9l da_ ader. gost, ^>Okl2JUtraise; i pNišč,, ,°P na 'ia-t. doaJb ^re za 25- 6i ča C°rsija, ki fcšfeSa; ras i>S‘h: Je zagre' Izpred kazenskega sodišča Nenavaden koronejski gost obtožen tatvin v inozemstvu sicer v ^va^arda"1^1'.. * en zatn uUa pa .i* iJ’ Zar»a- ker ga K.% lf'iil v \ tatvin, ki gre tU]lm' Najprej je bil obsojen v Trstu zaradi številnih tatvin, nato pa še v Sassariju na dosmrtno ječo zaradi umora paznika I 1959 Va Je ob- & Porot- ,4“ 4vios&nju (Sar- ke8a ilb0 )eb°. ker t ^ O Pa leearja. gVgaiiaiii?\CD0rSi zna- KS ' k«r Preproste-tHNa°dišče tržaško N Na' ‘> V‘ mu )e InNi« lSii. fd° Cor-\S >iak)1Ja- da ti sodi h !tr p°ra ’ s°dilo na na ad> vrste \Cta zaLnekai mese-^ titaai ePja nezakoni- Lmeje- v 11 Si1*«* c0r-.je zai C0' le začela h Po ? trnova a o ."j i mese- '* ;i,,ga zaradi P°r0tni' H č.dosm-. dl umora tako „ =- živ- 'u pa ?°v.. ne po-Noj,1 ip.^Zdra, • i‘h Pred-DV‘ družbeni 1'hi kv'an3k£pva 5 M C ■ UŠČh,^arn‘ VPH- S , le d*,me na mla- SJiNu* «« ??'• N)e' b\ A^aa v zf. pred vč ^a je »'Hom ie « Dejal je S C>oUstil n4°’Jžliiv ter Si Nju deiali EOvi usodi. «.*• kaS,° Edoar- V‘4Ml 18 L1 v Tr* i-Ii le ,d°lge ' .februarja fc1" 62ag4šiirajde tatvin, ZaDA*;..ie tatvi- vilah v okolici Ul. Giulia, sedem po raznih gostilnah in lokalih, a štiri v cerkvah Policijski agenti so ga iskali 50 dni. Od začetka niso poznali o neznanem storilcu drugih osebnih podatkov, kot samo o-koliščino, da gre za človeka, ki ima »stekleno oko». Po dolgem času pa so ga vseeno našli v neki gostilni v Ulici Piccolomini, kjer je večerjal. Ko so ga aretirali, je povedal, da je bil na tem, da izvrši svoj zadnji tatinski podvig v Trstu. Upal je, da bi mu ta prinesel obilen plen, nakar bi zapustil mesto ter zbežal v inozemstvo. Policajem se ni bilo treba mnogo truditi, da so zvedeli za vse tatvine, ki jih je zagrešil. Z mirnim in hladnim glasom je pripovedoval o svojih podvigih kakor da bi' šlo za čisto navadne poslovne zadeve. Metode, ki jih je uporabljal pri vlamljanju, so bile zelo preproste. S seboj je vedno nosil izvijač, ki mu je pomagal odpreti sleherna vrata. Cesto je moral zbežati z mesta vloma, ker bi ga sicer zasačili. Samo v cerkvah je ukradel za približno pol milijona lir vrednosti, bodisi v denarju bodisi v dragocenih predmetih. V februarju predlanskega leta niso sodili samo Corsi-ju, temveč tudi drugim dvanajstim osebam, ki pa so bile ' obtožene le neprevidnega ali namernega odkupa ukradenega blaga. Poleg tatvin, ki jih je Corsi zagrešil v našem mestu, pa so še mnoge dru- ge ki jih je zagrešil v Av-striii in Nemčiji, in sicer v drugi polovici 1958. leta. Zaradi teh prekrškov pa mu sodišče tedaj m sodilo, ker zunanje ministrstvo m bilo tedaj še izdalo potrebnega pooblastila. To pooblastilo pa je sedaj prišlo in zato bo Corsi spet prišel pred tržaške sodnike, toda ne kot človek, ki lahko upa, da bo kazen mila in bo morda kmalu zagledal svobodno sonce, temveč kot zapornik katere-mu je usojeno, da bo prebil dobršen del svojega življenja v zatohli celici obsojencev na dosmrtno ječo. «»-------- Jutri seja pokr. sveta Jutri bo druga seja pokrajinskega sveta v tem tednu, na kateri se bo končno pričela razprava o proračunu za leto 1961, ker niso bili zadnjič svetovalci pripravljeni. Dosedanjemu dnevnemu redu so dodali še nekaj točk. Med temi so najbolj važne: nakup stavbišča za novo poslopje državnega arhiva, najetje P^?0-jila za nakup tega stavbisča, ukrepi proti širjenju svin15k® rdečice, priziv svetovalcev K.R1 Tominza, Seme in Gombača proti sklepu pokrajinskega odbora, da se ne vpiše na dnevni red resolucija o gospodarskem položaju v pokrajini, katero so svetovalci predložili 27. januarja, itd, proizvodnje, ostale tekstilne delavke pa so odšle domov, da se odpočijejo po dolgi in naporni borbi in danes pričnejo rednim delom. Včeraj se je iz enega izmed številnih tovarniških dimnikov že pričelo kaditi, tako da so tudi tisti, ki za podpis sporazuma še niso vedeli, lahko sklepali, da so delavke dosegle svojo zmago. Stavka, zasedba tovarne in megočna manifestacija vseh delavcev, ki je bila v sobo'0 opoldne med dveurno protestno stavko, vse to odpira novo stran v sindikalnem kakor tudi delavskem pokretu v Gorici. S temi dogodki je ta po-krtt opravil zrelostni izpit. Mesto, ki je Pilo vse prej k.iI delavsko, je naenarat dobi.J novo fiziognomijo: dobilo ie zavestno oflav«ko silo s-, ss je pckuzsia v neukrjnjivi i.i naravnost revolucionarni obliki. 'j ;peh podgorskih in ron-kih teks*. nih delavk Je to-!, ko boi j !>< memben, aer «** prve delavke s tega sektorja v državi, ki so dosegle priznanje nagrade za storilnost s pogodbo, kar bo služilo za vzgled vsem tekstilnim delavkam in delavcem v državi, da je mogoče tudi na tem sektorju. kot na ostalih, iztrgati tovarnarjem nagrado, ki naj poplača vsaj del napora, Katerega so delavke prisiljene vsak dan vlagati v delo pri modernih strojih, ki neverjetno povečujejo ritem dela in seveda tudi storilnost. Od prvega dneva dalje se je solidarnost s stavkajočimi r.aglo razširila v vse plasti piebivalstva, ki je na neštete načine pokazalo, da je pripravljeno podpirati stavkajoče do končne zmage. Solidarnost se ni pokazala samo v tem, da so poslali notranji komisiji na stotine in stotine telegramov in pisem, ampak tudi z zbiranjem živeža in denarja, da so lahko podpirali vsaj tiste družine, ki so bile brez sredstev. Številnim organizacijam in ustanovam na Goriškem, ki =o izrazile svojo solidarnost s tekstilci v Podgori in Ronkah cb stavki, ki se je včeraj uspešno zaključila, se je pridružila tudi Zveza slovenskih prosvetnih društev na Goriškem. Na svoji zadnji seji je izvršni odbor te organizacije izglasoval posebno resolucijo, v kateri je obsodil nepopustljivost delodajalca nasproti zahtevam delavk in delavcev obeh omenjenih podjetij. Obenem so na seji ugotovili ugoden odmev poziva na solidarnostno akcijo. Ta akcija je imela uspeh in naši ljudje so zbrali znatno pomoč v živilih in drugem blagu, da bi s tem tudi materialno podprli tekstilce v njihovi pravični borbi. Izvršni odbor je izrazil tudi željo, da bi čimprej prišlo do zadovoljive rešitve tega spera, ki je prinesel veliko škodo ne samo prizadetim tekstilcem, ampak tudi goriške-mu gospodarstvu na splošno. Poudaril je dolžnost pristojnih oblasti, da s primernimi ukrepi posredujejo za normalizacijo stanja v tekstilni industriji na Goriškem, ki tvori važno postavko v gospodarstvu naše pokrajine. Na shodu voditeljev federacije in sekcij PSI goriške pokrajine, ki je bil v nedeljo v Gradiški, so pri obravnavi stanja v nekaterih industrijskih podjetjih proučili položaj v tekstilni tovarni v Podgori in izrazili solidarnost z delavci tega rata. tekstilnega ob Obnovitev sveta Doberdobske bolniške blagajne V nedeljo bodo v občini Doberdob obnovili svet občinske vzajemne bolniške blagajne. Kmečka zveza, ki je predstavna kmetom svoje kandidate, je poudarila, da bo samo v primeru, če bo spet potrjen dosedanji svet, mogoče vnaprej svobodno izbirati zdravnika, kar je v veljavi samo še v Gradiški in v Tur-jaku v naši pokrajini. Kandidati PSI za pokrajinske volitve Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI sporoča; Preteklo nedeljo je bil v Gradiški sestanek pokrajinskega vodstva stranke in predstavnikov socialističnih sekcij na Goriškem. Ob tej priliki so proučili priprave za volilno kampanjo. Lista socialističnih kandidatov za pokrajinski svet je sestavljena takole: Volilno okrožje Krmin I. in Krmin II.: Marco Zorzut; volilno okrožje Fara (v katero je vključen tudi Steverjan): Mario Capello; volilno okrožje Gorica I. (Pevma, Oslavje, Podgora): Ivo Marinčič; Gorica II.: Aldo Tansi; Gorica III.: Cesare Mocohiutti; Gorica IV.: Ferruccio Pizzul; Gorica V.; Massimo Cellie; Gorica VI. (Standrež): Ivo Marinčič; Gorica VII.: Riccardo Cristiani; volilno okrožje Gradiška: Franco Macoratti; Gradež I. in II.: Ezio Cavallari; Tržič I.: Vi*-torio Semola; Tržič II.; Dolo-še res Corbatto por. Boscarolli; Tržič III.: Giovanni Martinelli; Tržič IV.; Marcello De Fab-bris; Tržič V.; Livio Granzini; Romans: Francesco Montanan; iMiiiiiiiiiiiiiiiiliiilliiiiimiiinmiiniiiiiimmiiiiiiHHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinHiiiiiiHmiiiiiiimiiiiiiiiiiiH niiuim iMmiiiiiiiniiiHiininiiiii*i|,l,,Ill,*,,IM,,,MI,,n,,,,,,l,l,I,,IIII,l,M1,M,M,lll,M Včeraj so v Novi Gorici svečano otvorili razstavo del likovnih umetnikov iz Gorice Pozdravna govora predsednika Svobod, profesorja Urbančiča in predsednika APfll odvetnika Devetaga Ob prisotnosti velikega števila občinstva, med katerim smo opazili najvišje predstavnike oblasti, političnih organizacij in ustanov iz Nove Gorice, so včeraj zvečer v palači okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici otvorili kolektivno razstavo slikarjev in kiparjev članov APAI (As-sociazione provinciale artisti isontini) iz Gorice. Otvoritve se je udeležilo okoli 15 od 26 slikarjev, umetnikov, ki razstavljajo svoja dela. Najprej je tajnik okrajne zveze »Svobod« Rudi Hoenn ctvoril razstavo, potem pa je imel predsednik »Svobod« za okiaj Nova Gorica prof. Mario Urbančič pozdravni nagovor, v katerem je dejal, da pripadajo razstavljena dela članom APAI iz Gorice. Ko je govoril o pomenu kulturnih odnosov med ljudmi, je prof. Urbančiči rekel: ■ Kultura na splošno in umetnost še posebej nista sama na semi namen; umetnik ne sme zadrževati ideje lepote zase, temveč mora biti sposoben, da s svojim navdihom oplemeniti z idejo in lepoto tudi sočloveka S tem namenom prireja svet »Svobod« tu-di razstave, pa ne samo s tem namenom, marveč da, kot v tem primeru, seznanja naše ljudstvo z ustvarjalci drugih narodov, zlasti sosedov, saj sta umetnost in kultura lahko mavrični most posredovanja dobrih odnosov med narodi. Vzajemno prirejanje razstav umetnikov obmejnega področja držav sosed, Italije in Jugoslavije, je sestavni del kulturne politike, ki naj omogoča ljudstvu obeh področij, da spozna kulturno tvornost obeh narodov«. Za njim je pozdravil vse prisotne predsednik APAI odvetnik Cesare Devetag, ki je dejal, da so se slikarji v Gorice že afirmirali tako v pokrajinskem kot v državnem merilu in da se je delovanje te organizacije razširilo tudi na navezovanje stikov s so- iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiii,miiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiMM,iiMiiMHii»,m*,<,iniiM«winiiii,,,i,,»iiMi,,ml,i|,Mim,,,l,m Takojšnji ukrepi so bili učinkoviti Nevarnost zaradi slinavKe ie bila Končno odstranjena Ukinjena je tudi prepoved živinskih sejmov, v veljavi pa so še nekateri zaščitni ukrepi, ker imajo v videmski pokrajini še vedno slinavko 421 glav goveje živine, od katerih jih je poginilo 41. Visok odstotek umrljivosti, sko-ro 10 odstotkov, je pripisati bacilom vrste »C«, ki so bili glavni povzročitelji te bolezni. Ker se ta bacil zelo lahko in naglo širi, moramo ugotoviti, da smo imeli sorazmerno majhno število okuženih hlevov. To je pripisati stro-gjm ukrepom na živinozdrav-niškem področju, ki so bili takoj sprejeti, predvsem na področju posameznih občin, s posredovanjem županov in občinskih živinozdravnikov, kakor tudi spričo čuta odgovornosti velike večine živinorejcev, ki so sprejeli vse potrebne zaščitne ukrepe, od razkuženja do sredstev za i-munizacijo. S tem v zvezi je treba Iz Nove Gorice V zvezi š slinavko in parkljevko, ki smo jo imeli v preteklem marcu tudi na Goriškem, je pokrajinski živino-zdravnik izdal posebno poročilo, v katerem javlja, da je na področju naše pokrajine končno odstranjena vsaka nevarnost te bolezni med živino. Tiskovno poročilo, ki ga je dal pokrajinski živino-zdravnik o tej zadevi se glasi takole: Okužba, ki se je prvotno pojavila v krminski občini, se je potem raztegnila na deset občin (Krmin, Farra, Gorica, Gradiška, Gradež, Me-dea, Tržič, Moša, Škocjan in Šempeter ob Soči). V celoti je bilo 46 okuženih hlevov, od tega največ v Gradiški in sicer 12. Za to boleznijo je zbolelo Obsojen tihotapec iz Števerjana ki je zvozil čez mejo 300 kg mesa Obsodili so tudi skupino ljudi, ki je spravljala ljudi čez mejo Pred dnevi se je moral zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Novi Gorici italijanski državljan 47-letni Anton Pintar iz Števerjana. Obtožnica mu je očitala, da je v dveh letih kupil v Tolminu najmanj 300 kg mesa brez kosti in ga spravil s svojim osebnim avtomobilom čez mejo. Na eni taki vožnji, ko je imel v avtomobilu kar 33 kg mesa brez kosti in 19 zavojev cigaret so ga zasačili organi oddelka za notranje zadeve. Kakor je pokazala preiskava, je Pintar pogosto prihajal čez mejo — najraje v Tolmin — da je otovoril svojo »Alfa Romeos z mesom, ki ga je tihotapil čez mejo. Sodišče je Pintarja spoznalo za krivega in ga obsodilo na 7 dni zapora, plačilo 150.000 dinarjev kazni ter za- plenilo avtomobil. Pred okrožnim sodiščem pa se je zagovarjala skupina ljudi iz Brd zaradi spravljanja ljudi čez mejo ali pa, ker so pri tem poslu pomagali. Glavni obtoženec Ludvik Anzelin iz Barbane, ki se je v začetku lanskega leta povezal s svojim svakom Stankom Kocjančičem v begunskem taborišču v Trstu, zaradi spravljanja ljudi čez mejo, je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora, njegovi pomočniki pri iskanju in spravljanju ljudi v Italijo Jožef Kocjančič iz Slovrenca na 9 mesecev zapora, Ludvik Kobaj iz Slovrenca na 6 mesecev zapora, Alma Anzelin, žena glavnega obtoženca, in Emeran Reja pa na 3 mesece zapora pogojno za dobo dveh let. j. j. poudariti, da se je dokončno ustavilo nadaljnje širjenje slinavke, ko je bila vsa živina na ogroženih področjih cepljena. V celoti je bilo ob tej priliki cepljenih 15.000 glav živine, kar je največja do sedaj dosežena številka glede tega v naši pokrajini. Znatno pomoč je nudilo tudi ministrstvo za zdravstvo z dodelitvijo 5.000 brezplačnih obrokov cepiva proti slinavki za obmejno področje; prav tako je treba poudariti zanimanje pokrajinske uprave, ki je dala na razpolago kmetovalcem potrebna sredstva za razkuženje. Spričo normalizacije zdravstvenega stanja je pokrajinski živinozdravnik z današnjim dnem razveljavil prepoved živinskih sejmov in trgov, ki se bodo lahko zopet vršili na področju vse pokrajine. Ostane v veljavi samo še obveza, da je treba priskrbeti posebno živinozdravniško dovoljenje za prevoz goveje živine z mehaničnimi prevoznimi sredstvi. Ta ukrep je potreben zaradi varnosti, ker se je v prvi polovici aprila pojavilo na področju videmske pokrajine 34 novih žarišč slinavke in parkljevke, med katerimi je tudi S. Andrat Ob Idrijci, ki meji na krmin-sko občino. Ob proslavi dneva vstaje Kolesarska dirka po Goriškem V nedeljo 23. t. m. bo šesta kolesarska dirka za pokal «Montes» v zvezi s proslavo dneva vstaje. Dirke se lahko udeležijo kolesarji kategorije gojenci UVI za leto 1961. Start ob 14. uri v Tržiču, od tu skozi Ronke, Fieris, Villes-se, Zagraj, Ronke-Tržič, Jam-lje, Dol, Gorico, Faro, Zagraj v Ronke. Celotna proga je dolga 75 I km. scnmmi državami. S tem v zvezi je odvetnik Devetag dejal: »Združenje je že vzpostavilo stike z Avstrijo in že pred tremi leti je pretresalo vprašanje za razstavo v Jugoslaviji, saj ni človeške dejavnosti, ki bi bolje povezovala in zdiuževala narode kakor ravno umetnost. Mi gledamo v umetnosti u-metnika, ki se osvobaja vseh zaprek, vseh predsodkov in vseh zakonov in izraža svojo misel. Kolikor večji umetnik je, tembolj važna je njegova govorica. Veseli smo, da smo gostje tega jugoslovanskega mesta, kajti zanimanje za to razstavo je v Gorici zelo veliko. Upamo, da bodo tu razstavljena dela vzbudila med jugoslovansko publiko zanimanje in pozornost. Želimo si, da bi jugoslovanski u-metniki prišli razstavljat v Gorico, veseli, da jim bomo mogli nuditi gostoljubnbst. Morda ne bo APAI mogel nuditi takšnega bleska razstavi Jugoslovanov, za katero upamo. da bo prirejena v Gorici, kakršnega so jugoslovanske kulturne oblasti dale tej naši razstavi. Želim, da bi iz teh prvih stikov med italijanskim in jugoslovanskim prebivalstvom vzklile in zrasle vedno večje stične točke med narodi, ki imajo zaradi življenja na tako stičnem teritoriju velik interes živeti v harmoniji in sporazum«. Oba govora je v slovenščino odnosno italijanščino prevedel upravnik študijske knjižnice iz Nove Gorice Ivan Bidovec. Razstava je na vse prisotne napravila zelo lep vtis, saj so se sami slikarji o njej zelo pohvalno izrazili. K temu je pripomogla izvrstna organizacija razstave same, za katero so poskrbeli dokumentiran katalog z osnovnimi podatki vsakega razstavljalca. Katalog je uredil Marijan Brecelj. Kako veliko zanimanje vlada za tako pomemben kulturni dogodek dokazuje tudi dejstvo, da so bili na otvoritvi prisotni poleg številnih jugoslovanskih časnikarjev, dopisnikov krajevnega tiska. ljubljanskih dnevnikov ter radiotelevizije iz Ljubljane, tudi časnikarji iz Gorice ter reporterji slovenskega in italijanskega radia z Trsta. Po razstavi, ki bo odprta do 29. aprila, nakar jo bedo premestili še v Koper in Ljubljano, so organizatorji priredili s Park hotelu zakusko, med katero so se še bolj navezali stiki med kulturno prosvetnimi delavci iz Nove Gorice in umetniki iz Gorice in s tem svojim pionirskim delom doprinašajo k ustvarjanju prijateljskega ozračja ” odnosih med ljudmi, ki živijo ob tej meji. Ronke I.: Piero Giordani; Ronke II.: Massimo Cellie; Zagraj (Doberdob in Sovodnjej: Ivo Marinčič; Škocjan ob Soči 1. in II.; Giovanni Giorgi. Potujoča knjižnica v Sovodnjah Se pred občnim zborom ZS PD smo pisali, da je poleg prosvetnega društva iz Doberdoba prejelo tudi prosvetno društvo v Sovodnjah potujočo knjižnico z lepo zbirko novejših knjig. Za knjige vlada precejšnje zanimanje med tistimi, ki radi čitajo. Seveda pa bi bilo prav, če bi se krog ljubiteljev lepih in zanimivih knjig še bolj povečal, zlasti med mladino. Zato opozarjamo vse tiste, ki morda še ne vedo, da si lahko izposodijo knjige vsak večer, naj se zglasijo v ta namen od 20. do 21. ure pri Branku Kuzminu. Ko bodo knjige, ki jih imajo sedaj naposodo, napravile krog, jih bodo lahko zamenjali z drugimi na ZSPD v Gorici. Umik trgovin za praznik vstaje Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici obvešča, da bo, v skladu z obsitoječimi predpisi goriške prefekture, dne 24. in 25. aprila, ob prazniku dneva vstaje, v veljavi naslednji urnik za trgovine na Goriškem. V ponedeljek 24. aprila ostanejo vse trgovine odprte do 20. ure. Mesnice pa bodo obra. tovale od 6.30 do 13. in od 16. do 20. ure. V torek 25. aprila, na praznik vstaje italijanskega ljudstva, bodo v dopoldanskih urah odprte pekarne in mlekarne do razprodaje kruha in mleka, cvetličarne pa do 13’. ure. Vse druge trgovine, vštev-ši one s sadjem in zelenjavo, pa ostanejo ves dan zaprte. iiiiiiiiiiiiimimiMiimiiiiiiiiiMiiniHiiiiiiiiiiiiititiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiMi« S seje pokrajinskega odbora v Številni ukrepi upravnega značaja Pretekli torek popoldne je I Odbor je odobril tudi prepu-imel pokrajinski upravni od-1 stitev dveh učilnic na liceju bor svojo običajno tedensko sejo, na kateri je proučil tudi položaj v podgorski predilnici v zvezi z zasedbo tovarne po delavstvu. Istega dne je dr. Polesi sprejel tudi notranjo komisijo podgorske predilnice in ji izrazil solidarnost' pokrajinske uprave ter pomoč za rešitev obstoječega spora. Odbor je nato nadaljeval z urejevanjem staleža pokrajinskih uslužbencev. Odredil je tudi pospešeno reševanje raznih natečajev, za katere so bile imenovane ocenjevalne komisije. Na seji so sklenili tudi, da bodo razpisali javen natečaj za mesto ravnatelja pokrajinske umobolnice, ki je ostalo prazno po nenadni smrti dr. Canora. Obravnavali so tudi številne probleme v zvezi z nezakonskimi otroki in umobolnimi ter odobrili nakup računskega stroja za pokrajinski eko-nomat. Prav tako so odobrili stroške za vzdrževanje tehničnega zavoda E. Fermi. Nadalje je bilo določenih 300.000 lir za nakup kemičnega materiala za pobarvanje robnikov ob pokrajinskih cestah. Ob razstavi goriških slikarjev APAI v Novi Gorici: Antonio Verone «Figure» Tržiču Legi Nazionale za večerne tečaje modernih jezikov v okviru ljudske univerze. Odobrili so tudi 50.000 lir za zdravljenje zob gojencem zavoda Duca d’Aosta iz Gradiške. . Odbor je nadalje pripravil vse potrebno za javno dražbo del pri cesti Zagraj-Villesse in je s tem v zvezi dal nalog pokrajinskemu tehničnemu u-radu, naj sestavi seznam podjetij, ki bi prišla za ta dela v poštev. Delegacija trgovinske zbornice odpotuje v Ljubljano Jutri odpotuje posebna dele. gacija goriške trgovinske zbornice v Ljubljano, kjer se bo razgovarjala z gospodarskimi predstavniki Slovenije. Med drugim bo predmet razgovorov ureditev in poživitev blagovnega prometa med Gorico in Novo Gorico po obnovljeni železniški progi in gradnja avtomobilske ceste Palmanova-Gorica - Ljubljana, s katero naj bi povezali Severno Italijo s podonavskim področjem. Ta sestanek bi moral biti že v januarju, pa je bil odložen. iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiin OD VČERAJ DO DANES KINO J v GORICI CORSO. 17.15: «Rdeči krog», K. Saebisch in R. Ewert. Nemški film. VERDI. 17.30: «Amerika ponoči«, italijanski film v barvah. VITTOR1A. 17.30: «Tolpa v ki-monih«, T. Morgan jn M. Zet-terling. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15: «Nezgode meniha Manisca«, A. Fabri-zi in M. Merlini. Italijanski film. MODERNO. 17.00: «Dolina zločinov«. #»------ DE2UHNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Cri-gtofoletti, Travnik št. 14, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18,2 stopinje nad ničlo ob 14. uri in najnižjo 11 stopinj nad ničlo ob 21. uri. Vlage smo imeli 84 odstotkov, padavin pa 23,6 mm. 'O Polfinale za pokal velesejemskih me9t Zmaga Birminghama nad Interjem z 2:1 Gole so dosegli Harris, Balleri (avtogol) in Firniani INTER. Da Pozzo; Picchi, Gatti; Bolchi, Guarneri, Balleri; Bieicli, Corso, Firmani, Masiero, Morbello. BIRMINGHAM: Withers; Farmer, Allen; Hennessy, Smith, Neal; Hellawell, Stubbs, Harris, Bloomfield, Or-ritt. SODNIK: Jergensen (Danska). Inter je moral včeraj klo- niti v prvi tekmi polfinala za pokal velesejemskih mest angleškemu moštvu iz Birminghama. Gostje so že v prvih minutah igre pokazali, da mislijo resno in Bloomfield je že v 3’ spustil proti vratom strahovit strel, katerega je vratar Da Pozzo komaj spravil v kot. Šest minut kasneje je Morbello zapravil izredno priložnost. V 12’ so Angleži prišli v vodstvo po krasni akciji, ki jo je začel Hennessy. Ta je predložil žogo Stubbsu, ki jo je prepustil Bloomfieldu. Slednji je prisebno podal žogo srednjemu napadalcu Harrisu, ki je s preciznim strelom presenetil vratarja Interja. Igra domačinov je bila precej pomanjkljiva z vsemi hibami, ki so že zdavnaj znane. Vseeno pa so prišli do priložnosti, katerih pa nihče ni znal izrabiti. V 36’ je Bolchi podrl v kazenskem prostoru Bloomfielda, vendar sodnik ni priznal enajstmetrovke. Pet minut kasneje so Angleži povečali rezultat: Hel-lawell je poslal žogo proti vratom. Da Pozzo jo je zgrešil in usnje se je odbilo najprej od Gattijeve glave do Ballerija, ki je nehote potresel lastno mrežo. V drugem polčasu je Inter prešel v napad v upanju, da spravi goste v zadrego. Zal napad ni znal izrabiti priložnosti, ki jih ni manjkalo. Angleži so se večkrat rešili stiska in sp s preprosto, a učinkovito in nevarno igro prehajali v protinapad. Kasneje so se stisnili v obrambo, da bi rešili rezultat. V tem delu se je Corso izkazal z odlično akcijo, ki jo je zaključil s pred-ložkom Firmaniju. Ta je u-stavil žogo s prsi in jo poslal v mrežo gostov. Čeprav so domačini vztrajali v napadu, niso več mogli prese- Žensko prvenstvo prve lige v odbojki^ Nedeljski poraz šestorke Bora omajal možnost tretjega mesta Proti pričakovanju so bile igralke VIS tako v napadu kot v obrambi odlične Z nedeljsko tekmo je ženska šestorka Športnega združenja Bor zaključila prvi del letošnjega prvenstva 1. lige. Odigrala je namreč že vsa 4 srečanja začetnega kola. Težko je reci, kakšen uspeh je dosegla v tem delu prvenstva glede na ostala moštva, kajti prvenstvo poteka precej neurejeno in tako ima danes eno moštvo 4 odigrane tekme, dve po tri in dve po dve. Zato si je težko ustvariti jasno, slike, katero bomo lah- nečati budnih Angležev. * * * EDINBURGH, 19. — V prvi tekmi druge polfinalne tekme za pokal velesejemskih mest sta Hibernian in Roma zaigrala neodločeno 2:2. Prvi polčas se je končal z 1:0 v korist Rimljanov. * * * CARDIFF, 19. — V kvalifikacijskem turnirju devete skupine evropske cone za svetovni nogometni pokal je Španija premagala Wales z 2:1 (1:1). Gole so dosegli Woos-nam v 7 za Wales in Foncho v 21’ p.p. za Španijo. V 30’ d.p. je Di Stefano dosegel zmagoviti gol za goste. Koprsko nogometno prvenstvo Zaradi poraza Tabora Izola še bliže cilju Zasluženi zmagi Ilirske Bistrice in Postojne ko dobili šele ko bodo odigrali vsa srečanja začetnega kola. Danes lahko govorimo le o tem. kako so dekleta igrala v tekmi z VIS-om. Pred tekmo so bila mnenja o izidu srečanja zelo deljena. Na papirju sta imeli obe moštvi enake možnosti za zmago. Vsekakor je odhajal Bor v boj s precejšnjim optimizmom, ki po zmagi nad Julio ni bil neupravičen, zlasti ker kvotira VIS na jakostni lestvici tržaških ženskih šestork na nižjem mestu od Julie. Tekma pa je pokazala, da so bile igralke VIS v izredni formi. Morda so v nedeljo odigrale eno od svojih najboljših tekem. Suttora je z odličnim tolčenjem blestela kot morda nobena tolkači-ca našega področja. Za Bor so bili njeni asmashi« praktično neubranljivi. Magrisova, ki. je bila doslej v moštvu med najmanj zanesljivimi i-gralkami, je reševala težke žoge celo z zadnje črte. Isto velja za Sanzinovo. Giraidi-jeva je igrala z njej lastno zanesljivostjo in učinkovitostjo. Skratka ves VIS se je izkazal kot vigrana in dobro V nedeljo so odigrali tretje kolo spomladanskega prvenstva nogometne lige koprskega okraja. Rezultati so naslednji: Tabor - Tomos A 2:3, Ilirska Bistrica - Tomos B 6:3, Postojna - Pivka 3:1 in Izola - Sidro 1:0. V središču pozornosti je bi. la tekma v Sežani, ki bi mo- rala po vseh računih prinesti Taboru dve točki in lepe možnosti za osvojitev prvega mesta. Koprčani so namreč v zadnjih srečanjih pokazali tako slabo formo, da ni nihče računal niti na polovičen u-speh v Sežani. V prvem polčasu je celo kazalo, da bo Tomos doživel visok poraz, •iiiiHiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiii Spored atletskih tekmovanj FIDAL Junija meseca v Beogradu Jugoslavija - Italija Več mednarodnih nastopov tudi za juniorje Italijanska lahkoatletska zveza je objavila razpored letošnjega delovanja in tekmovanj. Najvažnejši nastopi bodo naslednji: MAJ 8.. 9., 10. in 11. v Turinu: moško in žensko univerzitetno prvenstvo JUNIJ 10. in 11. v Turinu: finale e-kipnega moškega prvenstva 17. in 18. v Parmi: finale ekipnega juniorskega prvenstva 18. v Pisi: finale ekipnega ženskega prvenstva 24. in 25, v Beogradu: mednarodno moško srečanje JUGOSLAVIJA - ITALIJA JULIJ 2. v Anconi: žensko junior-sko državno prvenstvo 8. in 9. v Parizu: mednarodni miting šestih držav z u-deležbo Italije 9. v Švici: Švica B - Severna Italija B (moški) 9. v Vimercate: državno prvenstvo posameznikov v hoji na 50 km • 15. in 16. v Bellunu: Italija B - Španija (moški) 23. v Vidmu: Italija - Avstrija - Holandska (ženske) 24. in 25. v Helsinkih: Finska - Italija - Vzh. Nemčija (moški) 29. in 30. v Bologni: državno juniorsko prvenstvo AVGUST 15. in 16. v Kryvaldu: Polj- ska - Italija (moški ju-niorji) 19. do 21. v Bruslju: mednarodno vojaško prvenstvo 31. do 2. septembra v Sofiji: Univerziada SEPTEMBER 10. v Bad Rechenhallu: Ba- varska - Severna Italija (moški juniorji) 16. in 17. v Neaplju: prvenstvo v deseteroboju 16. in 17. v Milanu: prven- stvo v peteroboju 22. do 24. v Turinu: držav- no moško in žensko prvenstvo posameznikov OKTOBER l. v Grčiji: Grčija - reprezentanca srednje in južne Italije (moški juniorji) 7. in 8. v Palermu: Italija -Poljska (moški) 8. v Bukarešti: Romunija -Italija - Madžarska (ženske) 8. v Novira: prvenstvo v maratonskem teku 14. in 15. v Rimu: mednarodni jesenski moški in ženski miting saj so domačini vodili z 2:0. Povsem drugačen pa je bil položaj na igrišču v drugem polčasu, ko so Koprčani s požrtvovalno igro dosegli premoč in s hitrimi, preprostimi akcijami povsem zmedli nasprotnika. Trije doseženi goli so plod boljše igre m zmagi Koprčanov ni kaj oporekati. Za borbenost je treba pohvaliti vse moštvo, najbolj pa sta se odlikovala Gombač m Pogačnik. V Izoli so domačini komaj zmagali. Sidro je bilo ves čas enakovredno, sem pa tja pa so imeli Pirančani celo več od igre. Občinstvo je bilo razočarano zaradi mlačne in neučinkovite igre Izolčanov. Ilirska Bistrica se je dobro oddolžila za jesenski poraz proti B moštvu Kopra. Tokrat se je odlikoval napad, ki je znal dobro izkoristiti zrele priložnosti. Postojna je zasluženo zmagala s Pivko. Gostje so tudi v tem srečanju nudili močan odpor. Poraz Tabora je vsekakor voda na mlin Izole. Jesenski prvak ima zdaj dve točki prednosti pred Koprom in Sežano, vendar tekmo manj. Praktično je boj za prvo mesto že zaključen, razen v primeru, če Postojna premaga I-zolo. Seveda pa računata Tabor in Tomos še na neko drugo okolnost. Izola je namreč v slabi formi (komaj 1:0 z zadnjim na lestvici) in ji utegne spodrsniti še v kakem drugem srečanju. Uradna lestvica je naslednja: Izola 8 7 0 1 22:8 14 Tabor 9 5 2 2 25:11 12 Tomos A 9 5 2 2 23: :3 12 Ilirska Bistrica 8 3 2 3 15:18 8 Postojna 8 3 0 5 19:19 6 Sidro 9 2 2 5 8:14 6 Pivka 9 1 0 8 8:33 2 ROKOMET Poraz Koprčank v republiški ligi V nedeljo je bila v Kopru rokometna tekma med domačim Partizanom in ljubljanskim Slovanom. Ljubljančanke, ki zavzemajo drugo mesto v republiški ženski rokometni ligi, so brez težav zrna- bile kos fizično in tehnično boljšim nasprotnicam, ki so večino zadetkov dosegle iz protinapadov. Na lestvici še naprej vodi ptujska Drava s 16 točkami pred Slovanom in Svobodo s 14 točkami. Koper je na petem mestu z 8 točkami. V Kopru ustanovljena občinska zveza za telesno vzgojo V nedeljo so tudi v Kopru ustanovili občinsko zvezo za telesno vzgojo. Zastopniki društev so naglasili potrebo, da se komuna kot celota še močneje angažira pri uresničevanju sklepov kongresa slovenske 'Resne kulture. Predvsem bi bilo potrebno zagotoviti gmotna sredstva za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov ter za razvoj množičnosti v šolah, v delovnih kolektivih in na podeželju. Na nedeljskem srečanju Američan Carter bo sodil dvoboj D. Loi * C. Ortiz RIM, 19. -— Italijanska boksarska zveza je javila, da bo srečanje za naslov svetovnega prvaka v welter ju-nior kategoriji med sedanjim prvakom Duiliom Loiem in izzivačem Carlosom Ortizom, ki bo v nedeljo na stadionu San Siro, sodil Američan Frank Carter, Stranski sodnik s pravico točkovanja, katerega je imenovala evropska boksarska zveza, bo Švicar Avrutschenko, drugi stranski sodnik pa bo Francoz Schemann. KOŠARKA BEOGRAD, 19. — Jugoslovanska košarkarska federacija je danes brzojavno obvestila organizacijski odbor evropskega prvenstva v košarki, da se reprezentanca Portugalske ne bo udeležila evropskega košarkarskega prvenstva, ki bo od 29. aprila do 8. maja v Beogradu. Prvenstva se bo tako udeležilo 20 državnih reprezentanc. SAH MOSKVA, 19. — štirinajsta partija za naslov svetovnega prvaka med Taljem in Botvinikom se je končala re- gale z 19:9. Domačinke niso 1 mi. Botvinik vodi z 9:5. uglašena celota z zanesljivo obrambo in dobrim napadom. Proti takemu moštvu je imel kajpak Bor težko delo. Ze v prvih minutah srečanja se je opazilo, katera stran diktira tempo igre. Vis je kmalu povedel na 8-3, Borovkam je u-spelo zmanjšati na 9.7 toda to je bilo tudi v vse. Drugi sel je’ bil izredno borben. Pri stanju 5-5 se je začela prava bitka za servis. Od stanja 5-5 do 6-7 je bilo kar osem menjav servisov. Pri 6-7 je prišel do servisa Bor in s požrtvovalno igro povečal na 11-7. Ze se je zdelo, da bo ta set -kot zahteva tradicija — ostal Boru, ko je Vis uredil svojo obrambo najprej izenačil na 13-13 in nato zmagal. To kar ni uspelo Boru v drugem je v tretjem setu. Do stanja 55 je bil položaj zelo izenačen, nato pa so dekleta sprožila hudo ofenzivo, kateri nekoliko utrujeni VIB ni bil kos. Ta set so osvojile brez težav in kazalo je, da so Borovke končno našle svoj ritem igre, ko je prišlo v četrtem setu do razočaranja, Ze v začetku so do pustile nasprotnicam, da so jim ušle za 4 točke, kar so uspele zmanjšati na 4-6, a to je bila obenem najmanjša razlika v točkah v tem setu. VIS je z zanesljivo igro brez težav odpravil že neo-liko demoralizirane igralke Bora. Je Bor v tej tekmi razočaral ali ne? Razočaral je v toliko, ker ni pobral dveh točk, na kateri je računal že od začetka prvenstva. Tekma z ViS-om je bila namreč v začetnem kolu edina, Kjer je imel priložnost osvojiti še dve točki. S tem porazom pa si je močno poslabšal svoje izglede, da bi ob koncu prvenstva ohranil tretje mesto na lestvici, ki ga ima zdaj. Po drugi 'strani pa ne moremo reči, da je preveč razočaral s svojo igro. Jasno je, da bo treba še mnogo piliti, kljub temu pa je zadovoljil. Ce odštejemo tremo, ki se nekaterih igralk in nerazumljivih vzrokov še vedno drži potem je moštvo več ali manj že pokazalo prve obrise svojega sloga igre. Treba bo odpreti ie tiste registre, na katere moštvo zna igrati, pa jih med tekmo ne pokaže, razen nekaterih izjem. Nerazumljivo nam je na primer, zaKaj se Orlova nikakor ne odloči za tolčenje, ko je vendar zelo zaneljiva v udarcih in dobiva lepe podaje. Zava-dlalova obvlada servise, katere bi ji lahko zavidala katerakoli druga igralka tudi v najboljših moštvih. Toda na tekmah ne vidimo nobenega. Ce prištejemo še Pavletice-vo tolkačic moštvu torej ne bi smelo manjkati. Razumljivo pa je, da je vsak napad onemogočen če moštvo nima dobrin in zanesljivih podajalk. Taka pa je pri Boru le Mjotova. Za vse ostale igralke predstavlja dobra in točna podaja težavo, kateri so le poredkoma kos. in prav to napako bodo morale Borovke v bodoče odpraviti, če bodo hotele doseči v prihodnjih srečanjih boljše rezditale. Tehnični izid nedeljske tekme je bil; VIS-Bor 51 (157, 1513, 515 in 158). Postavi moštev; VIS-Sanzin (kap.), Suttora, Magris, Gi-raldi, Schneider, Sciplioni in Runco. Bor-Pavletič (kap.), Hmeljak, Batista, Srica, Zavadlal, Orel in Mjot. Sodil je zelo prizanesljivo Mervich. Drugi sodnik: Sturma. Zapisnikar: Cutazzo. Po nedeljskih tekmah je lestvica sledeča: Casa della Lampada 3 3 0 4 1 C AGI 2 2*614 Bor 4 1 3 5 1* 2 VIS 3 1 2 3 7 2 Julia 2tl2 6 t DISCIPLINSKI UKREPI MILAN, 19. — Disciplinsko razsodišče je na zadnji seji med drugimi kaznoval tudi Triestino na plačilo 250.000 lir globe. Js'£€*tIfI0/ Ilevovi vino ! Holobainol PO 30 LETIH DELOVNIH IZKUŠENJ VELETRGOVINA VERBITZ bo na moderni gospodarski osnovi, ki jo uporabljajo v veletrgovinah v evropskih glavnih mestih, izvršila v Trstu in prvič v Italiji NAJ VEČJO IN NAJ l/LOČILSO PRODAJO velikih količin TKANIN - PLATNA - DROBNEGA BLAGA - ODEJ - KONFEKCIJ* PO N E t' E II J E T H Oglejte si le teh nekaj primerov: PLATNO Namizni prtiči iz čistega bombaža po . L Kuhinjske krpe iz čistega bombaža po n Zastori z rožami iz čistega bombaža za m » Madapolam iz čistega bombaža za m n Kuhinjski predpasniki iz čistega bombaža po n Brisača iz čistega bombaža po ...» Zefir iz čistega bombaža solidne barve za m » Velike brisače-frotirke po . ... n Prevleke za žimnice iz čistega bombaža za m » Zavese Švicarskega tipa 140 cm za m » Merinos «Caccia» iz čistega bombaža za m » «Creton» iz čistega bombaža dvojua višina za m...........................................» Blago za prte bombaž-konoplja 150 cm za m » Brisača za kopanje po.............................■ Platno iz čistega bombaža 240 cm višine za m » Rjuha za kopanje iz čistega bombaža po » izdelana prevleka za blazino (čisti bombaž) po » Velika rjuha iz čistega bombaža po . . » Dvojna rjuha iz čistega bombaža po » Vezena poročna garnitura iz čistega bombaža po................................................» DROBNO BLAGO Robci iz čistega bombaža po . Spodnje hlače mako po........................ Bombažaste moške nogavice par Moške nogavice iz tilanke par . Moške nogavice mako par . Mrežaste ženske nogavice iz najlona par Moške dokolenke «I>olomitic» par Mrežaste nogavice nAmbrosiana» par Intimne pietemne na težo za 16 dkg , , Zelo fine pletenine iz čiste volne na težo za 10 dkg ........ PERILO Zenske hlačke po ....... Zenska bluza iz čistega bombaža po Zenske majice iz škotskega sukanca po Kombineža «Castello» s čipkami po Kombineža «Chattilon» z velkimi čipkami po Ovratni robec zadnja moda aLilions po Baby-Doli s čipkami po ..... Nočna srajca iz batista po... 55 65 90 95 100 125 145 175 i90 220 250 290 295 330 650 190 790 1250 2700 25 75 75 85 140 165 195 330 350 490 95 150 250 290 383 390 690 1150 TKANINE, SUKNO IN TISKA: Tkanine za lahke ženske obleke za hi • Črtasti šantung zadnje mode za m . Volneni krep 130 cm za m . • Moderni poletni reps za m . • 1 iskan atias zadnje mode za m . . • Volneni Faill 130 cm za m.................. Škotska volna 130 cm za m . Volnena svila zadnje mode #0 cm za m •Maglinan 1.30 cm enotne barve za m • Soare fantazija zelo moderno za m - * Tweed in Niker Boker 150 cm za m . • Volneni Pied de poule 140 cm za m Volna »Vigognan 150 cm za m • Volna Shetlaud enotne barve 140 cm za ni Črtasti žamet za hlače za m • Volneni tiskan muslin 130 cm za m • Odrezki tiskanega sukna po 4 m skupno Volnenu sukno afrescon za moške po 3 m skupno ...... ' Česana volna za moško obleko po 3 m skupno ............................... • Česana volna velikih znamk po 3 m skupno ODEJE Volnene blazine za sprejemnico po . • Veliki volneni «Piaid» po .... * Enojna volnena odeja po • Enojna volnena odeja z robom iz atlasa p0 Zelo fina enojna volnena odeja po Dvojna volueua odeja z robom iz atlasa P° Odeja «Corredo» s kovčkom po . • ■ Razkošna dvojna odeja po • * Super odeja nFamiliaren Rossi po • Garnitura 3 volnenih preprog po . KONFEKCIJA Moške srajce iz čistega škotskega bombaža P° Moški in zenski puloverji po . Delovne hlače (Massaua) po • Moške volnene hlače po . Krita Terital-volua plise po • Moški jopiči iz čiste volne velika moda P° Dežni plašči .Scala Oron zelo fini po -Moška obleka iz čiste volne .fresco« po IN® l*» l" 2S' 2S' d' 31' 3»» d' 4" si' sd sd fi' f" d' TRGOVINO 35** ! š)" id 1» >«» ud 23** 3Š»' 45' 7»«» jji' 4" ,0' J" 24** j4*' j*** 53« J««' Velike količine pletenih na težo Italijanske in tuje preproge vseh vrst PO SLVERJETNIH CES M1 Ne Ure za običajne LIKVIDACIJO marveč za velikansko edino resnično priložnost za vse - Ce se je ne boste poslužili takoj, boste nepopravljivo oškodovali lastne interese Od sobote 22. aprila ob 9. uri OBIŠČITE umim VERBITZ EV-Sji (fllojz i FAK IN O VA TEREZA Sredi gmajne, sem pa tja posejane z brinjem, re-šeljiko, rejem, šipkom in podobnim zanikrnim grmičjem, je ležala majhna njiva, obdana z vijugastim in vegastim obzidkom. Nad rdečo zemljo se je sklanjala priletna ženska, Fakinova Tereza, in sadila fižol. čez čas se je spet vzravnala in se prijela za razboleli hrbet- Prav tedaj je pričelo močno streljati nekje za njo. «To mora biti nekje pri Štanjelu*, Je rekla sama pri sebi. »Ze spet se bijejo. Le kdaj bo konec tega?!» In spet se je pripognila k zemlji. Sonce je pravkar zahajalo, ko je prišla po bližnji stezi kolona četnikov. «HeJ, stara, si videla kaj partizanov tod okrog?* je vprašal oficir. Tereza se je sunkoma vzravnala. Ko je zagledala četnike, jo je spreletela mrščav. Bala se jih je celo bolj kot Nemcev. Sam vrag je zadnji čas prinesel na Kras te pasjeglavce, je večkrat dejala. »Nobenega partizana nisem videla,* je nazadnje odgovorila. »Kdo pa je član vaškega odbora v tejle vasi pred nami, v škrbini, ali kako se že imenuje?* je vprašal neki drug oficir. «0 tem mene nič ne sprašuj, ker ničesar ne vem,* je odvrnila Tereza in se spet lotila dela. četniki so šli dalje proti vasi. «Anti ne bodo spet požigali in kradli, capini!* je zamrmrala in togotno zamahnila z motiko po velikem črvu. Ko je posadila tisto, kar je imela v predpasniku, se je znočilo. Tedaj je vtaknila motiko v bližnji grm, da je ne bi nosila domov, saj bo jutri tako in tako prišla posadit še ostali del njive, in s trudnim korakom odšla proti domu. Nekje je nenadoma začula: «Hej, mati!* «Na, že spet me kliče neki zlomek!* Je zamomljala v prepričanju, da jo kliče kak četnik, in se okrenila Zagledala je tri neznane partizane. Dva sta podpirala ranjenega tovariša. Ko so prišli do nje, ji je eden od njih povedal, da se je njih edinica spopadla z Nemci in četniki, pri tem pa je bil ranjen v prsi tale njun tovariš. Našla sta ga med umikom odreda in ga vzela s seboj. Ranjenec potrebuje zdravniško pomoč, a ker ne poznajo krasa, ne vedo ne kod ne katn z njim Tereza je vedela, da je prav v njeni vasi skrita majhna bolnišnica; toda kako naj jih privede v vas, če so v njej ostali oni četniki? »Pomagala vam bom priti v vas, če ni tam četnikov,* je naposled rekla. »Toda biti moramo zelo previdni.* Kmalu se je tema tako zgostila, da ni bilo videti niti dva koraka predse. Končno je rekla Tereza: »Jaz bom hodila pred vami, da ne bi morebiti naleteli na četnike ali na Nemce, ki so tudi ponoči v zasedah okrog vasi. Da pa mi boste v tej temi lahko sledili, bom od časa do časa potolkla s kamnom ob kamen * Tipaje okrog sebe je pobrala dva kamna in udarila drugega ob drugega; tok-tok-tok. «Takole! če bi naletela na kakega vraga, boste že slišali. V tem primeru zavijte drugam, da vas ne ujamejo.* Nato so počasi krenili proti vasi. Ranjenec, ki je izgubil že veliko krvi, je stokaje hodil ob podpori to varišev. Le-ta sta ves čas napeto prisluškovala Terezi nemu trkanju s kamnom ob kamen. Tereza, ki je bila obuta v copate, je neslišno hodila kakih petdeset ko rakov pred trojico. Steze, ki se je vijugala čez gmajno, ni videla, temveč samo čutila pod nogami: Kdaj pe kdaj je prisluhnila predse, nato pa spet rahlo potolkla s kamnom ob kamen: tok-tok-tok Njeno življenje je bil en sam niz dramatičnih doživetij. Ko je bila stara štiri leta, ji je umrla mati, dve leti kasneje pa še oče. Potlej je živela pri neki svoji teti, vse dokler se ni omožila. Nekega dne ji je ubilo moža v nabrežinskih kamnolomih. Potem je živela sama s sinom in hčerjo, dokler ni sin odšel v Argentino, da bi pomagal sebi in njima. Toda kmalu po prihodu v Ameriko, je bil ubit pri neki železniški nesreči. Dve leti za tistim se je poročila hči, a že nekaj mesecev nato je umrla na porodu. In tako je ostala čisto sama in se mučila z nekaj njivicami, k) so ji dajale le toliko, da se je skromno prebijala iz dneva v dan. V tem času je tudi ona čutila na sebi vso težo fašizma. Vedela je, koliko gorja je prizadel njenemu ljudstvu, in zato je bila vedno pripravljena podpreti vsakogar, ki bi se postavil po robu tej pošasti. In ko so se končno tudi na Krasu pojavili »četniki*, kakor so takrat imenovali prve partizane, in je zvedela, za kaj se borijo, je bila brž pripravljena pomagati jim. Neke noči so se zglasili tudi v njeni hiši. Vsa srečna jih Je pogostila in jih povabila, naj še pridejo. Potlej je bila v stalnih stikih z njimi Ko je nekega dne zvedela, da se zadržujejo nekje na gmajni za vasjo, je vzela velik hleb kruha, ga dala pod predpasnik in odšla na gmajno. Nekje se je iznenada znašla pred karabinjersko patruljo. Hoteli so vedeti, kam in komu nese tisti hleb. Težko si je bilo izmisliti kak primeren izgovor, zato je molčala- Karabinjerjem je bilo jasno, da je nameravala nesti kruh partizanom, zato so hoteli vedeti, kje so. Ni jim povedala. Odvedli so jo v Komen in jo dolgo spraševali o tem in onem; a zaman. Tudi na kvesturi niso ničesar zvedeli od nje. Končno so jo internirali. Po septembrski kapitulaciji se je vrnila domov in nadaljevala tam, kjer je nehala pred internacijo, čestokrat si je odtrgala od ust košček kruha, da ga je lahko dala lačnemu borcu. V njeni hiši je bila partizanska bolnišnica, nato tiskarna in zatem kurirska karavla. Skozi njeno hišo je šlo že nešteto borcev in sfl) ' vsakemu je dala kaj, če drugega ne, Pa«asib ye I terinsko besedo, ki je v tistih težkih c* .i»- menila utrujenemu borcu. m « In zdaj je naletela na te tri fan!^w)! f srečno privedla v vas, potem bo že ooib15' d* ji je smislil ranjenec. Ubogi fant, Je PLj#’ mu je takoj pomagati... Spet se je sp mora dati znamenje. Tok-tok-tok. viis Počasi je obšla neko dolino in za pi * j e Ves čas je napeto vlekla na uho, da ** nobenega sumljivega glasu ali Suma- J” J prepričala, da ni nevarnosti, je potolkla- Tok-tok-tok. te in P e f Nekje je prišla do ceste. Ustavila se' Gj^l* la na vse strani. Nič ni bilo slišati-in dala znamenje: 0$1ty Tok-tok-tok. v ih • S” Od časa do časa Je zadržala ko^KmO- Z W nazaj, da bi se prepričala, če ji troji0** oIji začula nekje v temi, je potrkala s kan tpe»f in šla dalje, tipaje z nogami, da ne » ,e > »Gimbnli rp 4p» hli4ola vaei ternb«* J .g]0 p j’ 1*1 S*.F «čimbolj se je bližala vasi, -sluh, da bi ujela kak tuj glas. Ko Je prve hiše, se Je ustavila in P°slu^a^(ja t0 P , slišati nobenega sumljivega glasu. isiil»- f kaz, da ni kakega zlodja v njej, je P°" »M’ privlekla trojica do nje, je rekla: „.,ieclat'