List 9.
Gospodarske stvari.
Odgovor na vprašanje
in pa dober svet.
Od sv. Marije Magdalene je došel „Novicam" sledeči dopis:
^Lanskega leta je nekdo v Dunajskem listu „Gem. Zeitg." obširno popisal korist kokšje reje ter imenoval nektere kraje na Nemškem, kjer se ne le ženski, temuč tudi možki spol s to rejo pridno pečd; hvalil je o tej reji Francoze in priporočal, naj bi se je tudi v Avstriji bolj poprijeii o sedanji dragim mesa. — Velika napaka pri reji kuretine je pa ta, da nekterekrat v ugodnem času kokoši kokati nočejo, da bi se jim jajca podložila, — nikdar pa še nisem slišal ali bral, kako bi se tej napaki v okom priti moglo, da bi se kokoš siliti mogla o priležnem času kokati, kakor se druge živali silijo po plemenu iti. — Prosimo „Novice", ali če kuo drug ve, gotov pripomoček, naj ga naznani; gotovo vstreže marsikomu."
Odgovor uredništva. Pričujoči dopis nam je dobro došel zato, ker nam priliko daje, našim gospodarjem in gospodinjam neki svet dati, po kterem si morejo privabiti letos velik dobiček. In ta je: Gospodarji in gospodinje, planite letos, kolikor morete, na rejo kuretine! Od spomladi do jeseni bo na Du-naji velika razstava, v ktero bode ljudi iz vseh krajev svetd vrelo na milijone; ti pa bodo hoteli vsi jesti in Dunajčanje jih bodo morali vsak dan napasti. Med jedili najbolj priljubljene spadajo pečena piščeta, gosi in purani; še golobje bodo dobri. Od kod pa hočejo Dunajčanje toliko perutnine vzeti. Segali bodo po vseh deželah, njim bližnjih, kamor spada tudi naša slovenska zemlja. Kdor tedaj bode kaj imel, prav lahko bode spečal in draže kakor navadno. Tedaj, gospodinje, na noge že zdaj!
Po tem priporočilu prestopimo na odgovor na stavljeno nam vprašanje, prepuščamo pa tudi še drugim, naj razodenejo svoje skušnje.
Pred vsem moramo povedati, da živino siliti k plemenu   ne   veljd   po   postavah   natornih;   umetno
Srisiljena reč ni naravna; utegne se posrečiti enkrat, vakrat, al potem je konec sile in nasledek njen še škoda. To veljd od španjskih muh in druzih umetnih sil.    Ne mislimo tedaj na umetno silo.
Al ravnajmo z živino po pravilih natornih, dajmo jej v vsaki starosti in vsakem letnem času to, česar potrebuje, in natora sama si bode pomagala; taka sila pa je naravna sila.
Kokoši ležejo — razen navadnega jesenskega 4 do 6 tednov trajajočega mavsanja  in razen mrzlega zim-
skega časa — skor vsak dan po eno jajce, tako da puta leto in dan zleze kakih 100 do 160 jajc. Ko je zlegla 16 do 18 jajc, jih hoče valiti. Da tega ne more, se zapre nekoliko dni in dobro krmi (futra); potem pa začne spet jajca leči. Da puta pridno jajca leže, temu bistveno pomaga dober, ne prestar petelin, ako se mu ne prišteva več kot 20 put. Cez spomlad in poletje se puti podloži kakih 15 jajc, ktere izvali v 20 do 22 dnevih.
To je tek natore.
Kako pa se vendar, kakor pri vsaki vrsti živinoreje, po pravilih natore, tedaj po naravni poti pripoma-gati d&, da kokoši pridno ležejo in valijo, je tole:
Kakor je gotovo, da mraz kokoši zadržuje, da ne nes6 jajc, tako gotovo je tudi, da gorkota to pospešuje.    Mnogi kmetje imajo  zatega  voljo kokoši pozimi v hiši.    Dobro  je,   da se   kurnik s kokošmi  pozimi v kravji ali pa v ovčji hlev postavi, dakuretinamraza ne trpi,   pa  gornji   pokrov kurnika mora dobro složen biti ne pa  špranjast,   da nesnaga ne  more   skoz-nj na kuretino padati.  Skrbna gospodinja pa ne bo, kakor je pri nekterih gospodinjstvih navada, le enkrat v letu — namreč   na   pustni  torek!   —   kurnik  očediti   dala, ampak skrbela bo, da se vsako soboto, v huji vročini poleti po dvakrat ali trikrat to delo na teden opravi in kurnik  do dobrega očedi.    V nesnažnih kur-nikih kokoši vedno bolj hirajo (ušive postajajo ali sicer bolehne)   pa   malo ali  cel6 nič jajc ne neso.    Tisti gospodinji tedaj, ktera skrbi, da imajo kokoši gorke in snažne grede, in ktera jim daje dovelj in dobrega zobanja   in   ga včasih  preminja (to je,   da danes to dd, jutri pa to), bodo tedaj kokoši gotovo zgodaj začele nesti, — ktere pa zgodaj   nes6 ,   take tudi  zgodaj ležejo in vale.    Vendar  gorkota  in snažnost sama ni zadosti, siliti kokoši, da bi nesle; temu še le pripo-maga njih piča.    Tedaj  je   nekoliko  umetnosti treba, da se to izpelje.    Pomogleji so pa sledeči: 1. Potrebno je, da se kokošja piča — in najbolji za to je ječmen — vsikdar toliko praži (rošta),   da  popolnoma rujav postaja.    2.   Prazni froštani) ječmen se sme tudi nekoliko zavreti,   potem   pa  kokošim jesti dati;   voda pa,   v kteri so ječmen kuhali, naj se jim za pitje postavi.    3. Poleti naj se nabere mladih semenskih kopriv,  ki naj se posuše;   pozimi   pa   naj   se  zavrejo  in kokošim polagajo.    4. Najbolje nesejo kokoši,  kakor nekteri trdijo, če se drobno zrezani kruh nekoliko praži, in potem v malo vina ali žganja pomočen   kokošim jesti daje; al paziti je treba, da žganje ni prehudo in da se tako namočenega kruha ne d& preveč, sicer uboga žival pogine. — Tako, mislimo, da smo Vam pojasnili stvar in Vam ustregli kolikor mogoče na Vaše vprašanje.