Kartonažna tovarna v Ljubljani v luči sedanjih gospodarskih gibanj
Prvi vtis, ki ga dobi obi-skovalec Kartonajžne tovar-ne v Ljubljani, je nekak odmev zunanjih vplivov, kjer se meša ropot tovor-njakov, ki dovažajo aliod-važajo tovarniške proizvo-de, z otroškim živžavom, ki prihaja iz sosednjega otro-škega vrtca. Očitno so se v tovami na oboje že na-vadili, kot jih ne presene-čajo pozivi za izboljšanje gospodarstva in stabiliza-cijo. Vsi ti ukrepi namreč zanje nise nič novega, ker že vrsto let delujejo v tej smeri in so pripravljeni dočakali tudi najnovejše gospodarske ukrepe.
2e v letošnjem gospo-darskem načrtu so se ma-ksimalno usmerili na do-mače surovine, kar kaže tudi podatek, da so v pr-vih šestih mesecih lani uvozili 19.166 ton najrazlič-nejših materialov, letos pa v istem obdobju le 9.522 ton. To pomeni, da so 10.000 ton reprodukcijske-ga materiala kupdli od do-mačih proizvajalcev, ki proizvajajo dovolj kvali-tetno. Pri iskanju domačih surovinskih osnov pa Kar-tonažna tovarna ni stala krlžem rok, temveč se je aktivno vključila v rekon-stmkcijo domače surovin-ske Osnove in v ta namen prevzela vlogo 75-odstotne-ga garanta in nosilca ce-lotne investicije pri rekon-strukciji tovame papirja v Plaškein v Liki. S to inve-. sticijo v tovarno za proiz-vodnjo doslej deficitame-ga papirja, potrebnega za proizvodnjo valovite emba-laže, 50 lahko tudi tako iz-razito zmanjšali uvoz. O-benem jih tovarna v Pla-škem sedaj sproti zalaga s surovinami, kar je tudi močno zmanjšalo zaloge, ki    so v letošnjem    letu
manjše za 30 odstotkov. Posebno poglavje v Karto-nažni tovarni so investicd-je, s katerimi želijo maksi-malrio vplivati na intenzi-viranje proizvodnje. Pri tem je posebnost v tem, da so se delavoi v posamez-nih TOZD odločiU združiti svoja finančna stredstva za investicije, kar omogoča uspešino delovanje v smeri stabilizacije, ker le takšno zdraževanje sredstev omo-goča investiranje tudi v TOZD, ki v določenem tre-nutku nimajo zadostnih lastnih sredstev. Po tem ključu bodo v Kartonažnl tovarni, kl vključuje kot TOZD Kartonažo Rakek, Lepenko Tržič, Valkarton Logatec, Papirkonfekcijo iz Ljubljane in Kartonažno tovarno vLjubljani z de-lovno skupnostjo skupnlh služb, letos investirali skupno 119 milijonov di-narjev. Pri tem je OZD ostala pri vodilu, da so vsi viri finannciranja v celoti zagotovljeni, bodisi dagre za osnovna sredstva, ob-ratna sredstva ali ppspe-vek za energetiko. Tako bo-do 57,5 milijona dinarjev prispevali iz lastnih sred-stev, ostalo pa so investi-cijski krediti Ljubljanske banke lo tuji komercialni krediti. Pri tem pa Karto-nažna tovarna ostaja še vedno investieijsko sposob-na, saj nepokritih investd-cij ne poznajo že vrsto let. Čeprav Kartonažna to-varna ni tipifino izvozna -hiša, ampak predvsem us-raerjena na proizvodnjo za domače potrebe, pa ima pomemben delež v tako imenovanem posrednem iz-vozu, ki pa nl družbeno po-memben, 6eprav je to z njihovega stališča krivično. Kljub temu so letos že iz-vozili za  1,2 milijona do-
larjev izdelkov, medtem ko so v istem obdobju lani izvozili za 577.000 dolarjev, kar je za netipičnega iz-voznika   pomemben  skok.
Prav zaradi povečanega izvoza in predvsem zmanj-šanega uvoza ter preusme-ritve na domače surovine, so lahko nekaterim izdel-. kom celo znižali ceno, kar je za osvajanje tržišča ze-lo pomembno, kajfci v Ju-goslaviji je samo na po-dročju potiskane embalaže okrog 400 tovarn. Vendar se to odraža na ostanku do-hodka, ki je letos za 22 odstotkov manjši kot lanl, čerpav se je celotni do-hodek povečal za enak od-stotek. Tak razvoj jih ne preseneča, saj so ga priča-kovali.
Pomembno podporo pri reševanju problemov pa ima vodstvo podjetja v sindikatih in predvsem v aktdvuZK, ki si je tijdi za-dal nalogo, da z ustrezni-mi akcijami prepričajo lju-di, da vse, kar je v intere-su kolektiva, mora biti tu-di v interesu družbe, kajtf danes še vse prepogosto prevladujejo ozki kolektiv- ' ni tnteresi.
Vse povedano sdcer kaže   f_ na pozitivni razvoj gospo-darjenja v Kartonažni to- Ui varni Ljubljana, vendar v '''• podjetju s tem še niso za-dovoljni.  Zavedajo se, da so pravzaprav šele na za-četku in direktor podjetja Pranc Zupančič, članica DS' Vida Lotri6     tn se&retar sveta ZK Tomo Cukrov, kl so sodelovali v pogovoru, so neprestano    ponavljali, da so šele zabredli v so-dobne    gospodarske toko-ve. Prvi rezultati pa kaže-jo, da bodo kmalu tudi od-ločno zaplavali.
Jože Fošnerič