ISSN 0351-9716
ALE[ STROJNIK S PRVIM LJUBLJANSKIM ELEKTRONSKIM MIKROSKOPOM (Ob deseti obletnici zaslu`nega slovenskega znanstvenika)
Alojz Paulin1, Stanislav Ju`ni~2
1Ro~evnica 59, 4290 Tr`i~
2In{titut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana
POVZETEK
Ob desetletnici smrti zaslu`nega slovenskega vakuumista Ale{a Strojnika povzemamo nekaj utrinkov iz njegovega `ivljenja in dela.Opi{emo njegovo pot do prvega elektronskega mikroskopa v na{ih krajih.[e posebej omenimo okoli{~ine, zaradi katerih mu ni bilo dano, da bi vse svoje raziskovalne mo~i udejanil doma.
ABSTRACT
One decade passed from the death of the eminent Slovene vacuum researcher Ale{ Strojnik who built the very first electron microscope in our area.The special concern was put on the political obstacles that prevented Strojnik to use all his research potential at his native Slovenia.
1 UVOD
Sanje o opazovanju atomov so od nekdaj spremljale tako ljubljanske kot druge znanstvenike po vsej Evropi.Vernon Ellis Cosslett (* 1908; † 1990) je bral Knollove in Ruskove razprave `e kot doktorand na univerzi v Bristolu po diplomi iz fizikalne kemije leta 1932.Kot mlad raziskovalec si je za`elel skozi elektronski mikroskop opazovati biolo{ke vzorce.Med vojno je delal na Oxfordu, leta 1946 pa je pri{el k tekmecem na Cambridge, tik preden so Angle`i tja kot neke vrste vojni plen pripeljali sedem let star Siemen-sov elektronski mikroskop.Ameri{ki elektronski mikroskop RCA EMB so imeli `e od leta 1942, tako da so se na nem{ki napravi prav hitro zna{li.
Cosslett in sodelavci so Cambridge kmalu razvili v sredi{~e elektronske mikroskopije.Poleti 1956 so organizirali prvo mednarodno konferenco "X-Ray Microscopy and Microanalysis", leta 1960 pa so izdali prvo pregledno knjigo o mikroskopiji z `arki X.
2 STROJNIK VAKUUMIST
Med {tevilnimi Crosslettovimi u~enci je bil tudi na{ Ale{ Strojnik (* 1921 Ljubljana; † 6.11.1995 Arizona).Kranjci smo pa~ povsod zraven, kjer se dogaja kaj pomembnega.@e v Strojnikovi zibelki je bila nadarjenost, saj je bil sin profesorja na ljubljanski Tehniki.Leta 1939 je maturiral na klasi~ni gimnaziji. [e istega leta se je vpisal na oddelek za strojni{tvo Tehni{ke fakultete Univerze Kralja Aleksandra v Ljubljani.Leta 1941 se je prepisal na oddelek za elektrotehniko, kjer je diplomiral med vojno leta 1944. Doktorat iz aerodinamike je leta 1953 zagovarjal pri profesorju Kuhlju.Leta 1955 je postal docent, leta 1960 izredni in leta 1969 redni profesor na ljubljanski
Ale{ Strojnik
Elektrotehni{ki fakulteti.Fakulteto za elektrotehniko je s svojim zgledom iz fakultete mislecev in filozofov spremenil v fakulteto tehnikov in izumiteljev.
V Ljubljani je Strojnik naredil nekaj odlo~ilnih izbolj{av.Vpeljal je prvi magistrski podiplomski {tudij v Ljubljani, v Jugoslaviji in v Srednji Evropi na podro~ju tehni{kih ved.Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so leta 1962 {tudij kon~ali prvi magistri znanosti v Jugoslaviji.Izobrazili so se na podro~ju elektronske optike in elektronskoopti~nih naprav.Danes se to podro~je znanosti predava v okviru podiplomskega {tudija na Fakulteti za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko (FERI) v Mariboru.
Strojnik je vzgojil {tevilne doma~e strokovnjake za elektronsko mikroskopijo.Iz Strojnikove {ole sta iz{la dva rektorja ljubljanske univerze, ve~ dekanov, univerzitetnih profesorjev in drugih znanstvenikov.V dana{njem ~asu je seveda Strojnikov dose`ek v nasprotju s sodobnim evropskim prehajanjem na doktorat brez magisterija.
[e drugi bistveni premik je Strojnikova zasluga v na{i tehniki.Z majhnimi sredstvi je zgradil prvi elektronski mikroskop v Jugoslaviji, na Balkanu, v Srednji Evropi.Leta 1952 je dobil petmese~no {tipen-dijo British Councila za specializacijo iz elektronske mikroskopije pri Cosslettu v Cambridgeu.V tistem ~asu v Jugoslaviji {e ni bilo elektronskih mikrosko-
40
VAKUUMIST 25/1–2 (2005)
Strojnikov 50 kV elektronski mikroskop iz leta 1955
pov, saj je bila cena vrhunske naprave okoli 30.000 USD.Po Strojnikovi vrnitvi je leta 1953 tedanja Fakulteta za elektrotehniko Tehni{ke visoke {ole v Ljubljani sprejela v svoj delovni program konstrukcijo elektronskega mikroskopa.
Prvi elektronski mikroskop doma~e izdelave s 50 kV in lo~ljivostjo 5 – 2,5 nm je za~el delovati pomladi leta 1955, mikroskop LEM-2 s 50 kV pa pomladi leta 1958 na Metalur{kem in{titutu v Ljubljani.V izjemnem primeru je dosegel lo~ljivost pribli`no 1,7 nm. Strojnikova skupina je edina v Jugoslaviji razvijala elektronski mikroskop, ~e izvzamemo neuspe{en poskus v Zagrebu.
V  tem ~asu smo imeli v Jugoslaviji le dva tuja mikroskopa.Oktobra 1954 so v laboratoriju za preiskave materiala na Fizikalnem institutu "J.Stefan" dobili elektronski mikroskop Carla Zeissa.Na zagreb-{kem Institutu Ru|er Bo{kovi} so se usmerili predvsem v biologijo.Leta 1958 so, poleg LEM-2 na Metalur{kem in{titutu v Ljubljani, elektronski mikroskop dobili tudi na univerzi v Beogradu.
V  1970-ih letih je bilo po svetu `e okoli 2000 elektronskih mikroskopov s pove~avami do dva milijonkrat.Z njimi je bilo `e mogo~e opazovati posamezne velike molekule v celicah, in ni bilo ve~ "dvoma, da nekatere atome vidimo", se je hudomu{no in prero{ko zapisalo Strojniku.1 Pokojni Ernst Mach bi se gotovo jezil nanj, ~e bi v tem ~asu {e obiskoval svoje star{e pod na{imi Gorjanci, toda atomi so (do)kon~no postali realnost.
Cosslettova {ola je kmalu za~ela nabirati plodove. Leta 1982 je Aaron Klug (* 11.8.1926 Zelvas) iz
1 Strojnik, 1955, 214.
ISSN 0351-9716
Laboratorija molekularne biologije Medicinskega raziskovalnega centra v Cambridgeu dobil Nobelovo nagrado za kemijo za razvoj kristalografskega elektronskega mikroskopa.Leta 1986 je Ruska dobil Nobelovo nagrado za "izum" elektronskega mikro-skopa.Nemec Gerd Binnig in [vicar Heinrich Rohrer sta delila nagrado z Rusko za razvoj tunelskega vrsti~nega mikroskopa.Strojnik resda ni pri{el tako visoko, vendar je bil za slovenske razmere velik tehnik in znanstvenik.
3 SKLEP
@al je Stojniku tedanja politika zaprla pot v Akademijo; Slovencem je namre~ veliko bli`ja filozofska kot produkcijska smer.To vidimo na vsakem koraku.Profesor Marij Osana je v Dom`alah leta 1928 postavil prvi oddajnik na Balkanu.Ob petdesetletnici smo se spomnili vseh napovedovalk in drugih obrazov z malih ekranov; njega, ki je vse to omogo~il, pa {e omenili niso.V slovenskih enciklopedijah je omenjen vsak umetnik in pisec, mnogo tehnikov in gospodarstvenikov pa je enostavno pozabljenih.Ta miselnost nas lo~i od zahodnih in severnih sosedov, kjer so na prvem mestu, celo pred cesarskimi dinastijami, izumitelji in gospodarstveniki.
Zato pa se je Strojnik uspe{no uveljavil v belem svetu.Obenem z izvolitvijo v polo`aj rednega profesorja v Ljubljani je istega leta 1969 postal {e profesor fizike in astronomije na dr`avni univerzi Arizona v Tucsonu, kjer je sestavil presevni rastrski mikroskop. Ni pa ostal le pri vakuumski tehniki, temve~ se je z veliko vnemo in {e ve~jim uspehom lotil predvsem poletov.Z letali se je ukvarjal `e med vojno kot pomo~nik Antona Kuhlja.Strojnik je sestavil sto petdeset originalnih na~rtov za majhna letala, med njimi {e danes zanimiv S-2A.Prejel je {tevilne nagrade, med njimi nagrado Otta Lilienthala, najbolj znamenitega nem{kega pilota jadralnih letal.Leta 1988 so Strojnika po~astili s spominsko nagrado Paula E.Tuntlanda.Objavil je ve~ knjig o lahkih letalih, ki so bile prevedene v {tevilne jezike.Slovensko znanje je proslavil po vsej Zemlji in {e nekoliko nad njo.
Smrt je na{ega znanstvenika prehitela na nekdanjem Divjem zahodu v ZDA, prav tam, kjer so v ve~na lovi{~a baje odpotovali Winetou in njegovi. Ale{ Strojnik, lahka naj ti bo zemlja v polno~ni Ameriki.
4 LITERATURA
Strojnik, Ale{.1955.50 kV elektronski mikroskop ljubljanske elektro-tehni{ke fakultete. Elektrotehni{ki vestnik.23: 213-217.
VAKUUMIST 25/1–2 (2005)
41