SEMINAR OBC. ZVEZE ZPM-
To stoletje je imelo že vrsto nazivov, odvisno od siiovitosti in poudarjenosti posameznih pojavov in dogajanj v njem. Vsekakor velja eden od teh na~ zivov tudi otroku - »stotetje otroka«. Zanj, za otroka, ima-mo tudi leto, vsakoletni teden, vsakoletni dan. Otroci pa se ne menijo niti za svoje leto, niti za svo) teden ali dan, ker to, kar zanje načrtujemo, preprosto potrebujejo vsak dan. Otroci potrebujejo prostor za igro, prostor za učenje, potrebujejo tiste, ki jih bodo učili in imeli radi.
Vedno znova spoznamo, da je vloga učenja in vodenja otro-ka zahtevna in naporna in da zahteva od nas, bodisi kot star-šev. bodisi kot poklicnih vzgoji-teljev, tudi velika znanja. Toda nobena šola nas ne more niče-sarnaučiti »doživtjenjsko«. Izo-braževanje postaja nepogreš-Ijiv del našega tivljenja in dela. Zato želimo poročati o erit izmed izobraževalnih oblik, o seminarju, ki ga je v začetku oktobra pripravila občinska zveza prijateljav mladine Beži-grad
Seminar je bil namenjen vzgojiteljicam, medicinskim in patronažnim sestram, učitelji-cam - ehmentarkam, strokov-nim in družbenim delavcem, ki delujejo na področju vzgoje In izobraževanja otrok v krajevni skupnosti.
TRITEME SEMINARJA
Na saminarju so obravnavali tri teme, ki pojasnjujejo nekate-re zakonitosti in posobnosti otrokovega tetesnega in dušev-nega razvoja v njegovšm naj-zgodnejšem obdobju. Obrav-navana problematika je bila str-njena v teme pod naslovom: Otrok na prehodu iz predšol-skega v šolsko obdobje (Ljubi-ca Marjanovič - Katedra za ra-zvojno psihologijo, Filozofska
takulteta Ljubljana). Razlike v razvoju in temperamentu otro-ka (dr Anica Kos-Mikuš, Sveto-valni center Ljubljana). Prvi dve leti otrokovega psihičnega ra-zvoja mag. Ludvik Horvat, Ka-tedra ta razvojno psihologijo). Ali je naš otrok zrel za vstop v Šolo ali ne?Všolo se vpisuježe četrtina mlajših, šesttetnih otrok. Vprašanje je aktualno, pa tudi akutno vsako lato zno-va, ko so starši pogosto nestrp-
Ne leto, stoletje otroka!
O otrokovem telesnem in duševnem razvoju v njegovem najzgodnejšem obdobju
ni, če odsvetujemo otrokov vstop v šolo Otrokovo zreiost ali nezrelost za šolo morajo presoditi in oceniti skupaj star-ši-vzgojitelji in strokovni dalav-ci šole (zdravnik, psiholog. pe-dagog, socialni delavec). Ob medsebojni izmenjavi mnen/ in ugotovitev se oblikuje celotna podoba o otrokovem mištjenju, njegovi socialni in čustveni zre-losti ter telesni razvitosti.
Razprava je opozorila na še nekatera vprašanja otmkovega prehoda iz male v »veliko« šo-lo, ki bijih povzeli kot misel, da moramo usklajevati programe vzgojnovarstvenih organizacij s šoiskimi. To usklajevanje pa ne velja le za programe, temveč prav tako za oblike in načine njihovega uresničevanja.
upoStevajmo razlike med otroci
Problematiko o razlikah v ra zvoju in temperamentu otrok t morali imeti vedno pred oCm Mirni in nemirni otroci, otroc ki potrebujajo več ali manj hra ne, več ali manj spanja. odpoi ni in manj odporni, občutlji\ otroci, odzivni in vase zaprt, prilagodljivi in manj prilagodlji vi. Sele zadnja leta prodir, spoznanje, da gre pri tej različ nosti tudi za biološko pogoje nost, za dedno zasnovo in ne I za vplive okolja, (čeprav a starši in vzgojitetji ob lastni iz kušnji ugotavljali to že zdavnt prej).
Razpravaje ob tem opozoril na težavnost upoštevanja ind, vidualnih razlik v velikih skup nah, v katerih dela vzgojite oziroma učilelj. Vendar je t vprašanje, ki ima tako pedagc ške kot družbene razsežnost O ravnanju z otrokom starši pc gosto pričakujejo konkretn navodilo. Tak nasvet pa zahtt va poglobljeno spoznavan/ obeh - olroka in staršsv. Znan je, da recepta v vzgoji ni.
VZOOJAZAČENJA Z ROJSTVOM
Tema o otrokovam psihit nem razvoju v prvih dveh leti življenja želi osveščati starSe pomenu tega obdobja za otrc kov kasnejši razvoj. Seznanj nas z značilnostmi otrokoveg razvoja in usmerja v njihov upoštevanje pri negi in vzgo otroka. Nege in vzgoje v ter obdobju ne moremo iočevat kot ne moremo točevati duše\ nega in tetesnega razvoja. Te ma spodbuja k razmišljanju ukvarjanju z otrokom v najzgc dnejšem obdobju, ko obikuje mo v otroku osnove osebnosi nega razvoja
ANITA VADNA