ChkMo. HL, torak, 4. more* (March 4), 1904, STEV.—NUMBER 54. AMERIŠKI ŠKANDAL NA DUNAJU. PREGLED DNEVNIH D060DK0V. vi NOVI VLADNI ŠKANDALI. adnjem poglavju mornariftne-oljneg» škandala bodo raakri-¡¡ptbežne orgije ohajake (Tojoti v Waahinftonu. JAJALI BO SLUŽBE IN [J HUDODELSTVA» f nhington, D. 0. — Razkrita korupcija, ki j« vladala »od jniinyovim režimom lo ki bo iikrajoosti pretreala deželo, ko ■ preiskava Daughertyjeve niatracijo pravoeodnega detente do svojega viške. In i najbrž tudi zadnje poglav-i t mornarienem oljnem škanda-or je javnost izvedela jo zvečer. Ameriški narod bo presenečen, «voljen in potrt, ko izve, ka-I ie obnašali ljudje,, ki so bi-tesnem stiku z justičnim taj-om. Ts 'družba' je znana pod som 4Ohio crowd'. Sledila je ingovi administraelji v We-ton ter si delala kapital iz Boat! in uglednosti, ki so jo njeni člani v raznih vlad-departmentih. T» ivojat je prejela na etotiao-i dolarjev od oseb, ki so se pehe-ilužbami, za milost do kaz-ev, za izravnanjem davčnih r, za dosego alkoholnih do-ij in za zaščito pa obrambo i prohibične poatave in (ih zakonov, kakor je poenoti i informacij, ki jih ima eedaj ee ii odsek v rokah, den izmed kolovodij tiato svoje imel razkošno hišo ne ee-K in celo vrsto sob v washing tem hotelu, kjer so bile noč silne on Amerika. Senat pričel a preiskavo "justič nega departmente; odkritje novih škandalov se obeta. Diskreditirsni McAdoo in senc-tor Reed, demokratski zvezdi, ete ei akofila v lase. Policijska statistika ae gleei, da ee sločini mnoše, odker imamo prohibicijo. Štirinajst delavcev ubitih in mnogo pogrešanih v eksploziji v NewJerseyu. ' • N..... MacDonald je piael drugo pereče piemo Poincareju. js Turška zbornica namerava odpraviti kalife in zepreti teologič ne šole. Perzija jo jezna na šaha in morda raaglael republiko. V Bolgariji ee šele pripravlja nova revolucija. Belgijaki kardinal "rešuje^ft nančno krizo. PROHIBICIJA NI USTA VILA HUDODELSTVA Waehington, D. O. — Prohlbi-cija ni napravila konca zločin atvu v Weshingtonu. To je raz vidno iz ctatiatike, ki jo je ee« stavila policijska oblast. 'v Čeprav jc naraetlo prebival stvo v Washingtonu od 1. 1910. sem le za 32.17 odstotka, je bilo aretacij za razne ¿ude zločine 107.47 odstotka več kakor pa 1910. Zločini proti morali, umori, uboji in tatvine, vsa ta hudodel-etva eo naraatla. Leni jo bflo t W. McADOO IN REED STA SI HUDO V LASEH. Set pokojnega bivšega predsednika Wilaona ja ▼ pismu odgovoril na senatorja Reede. OBA BB POTBOUJBT A RA IA PREDSEDNIŠKO NOMIMA OUO NA DEMOKRATSKI KOM VENOUL McAdoo jc odgovoril na napade eenatorja Jamesa A. Reeda ter označil svojega mieeourekega tek mece v borbi aa demokretako predsedniško nominacijo za šlo-veka, ki se prav nič ne imeni aa resnico v svojem oeebnostnem napadu. Izjava je . v obliki pleme, piea-nega do O. O. Oliverja ia St. Louise. Ta je vodja MoAdoojeve kampanje v državi Mlssouri. "Se vsslej eem se ravnal po principu evojega življenja ter ae nikoli ne dotikel osebnosti v razpravi o tem ali onem javnem vprašanju", je rečeno v tietem pismu. 4,Sllne probleme ime narod pred sebo. In tleti problemi ne merajo biti rasprevljani inteligentno v atmosferi človeške raz-vnetosti, niti ne razrešeni s predsodki in osebnostmi 'floram pa povedati amevlr Načelnik ameriškega Rdečega krtfa obtolen korupcije in via-öenja g t^nfkrm* r Dunaj, 3. marca. — Dunaj pre bevlja nov škandal na račun dr. Oliverja Darvrlna Lyona, bivšega načelnika ameriškega Rdečega krila, ki oe je etelno nastanil na Dunaju, dasi ima v Ameriki leno ln več otrok. Lepa baronica Her- W 11'am O Ton Wanghcim, ki trdi, da J® u vržena Lyonove metreee, je obdollila ameriškega doktorja, da jO prodajal potrebščine, namenjene za,dunajske bolnišnice, privat nim oaebam in skupiček porebll zase. Obtožen je tudi ,da ae je vlačil a nebrojnlmi ženskami, ketere plečevel s materijalom ameri Ikega Rdečega krila, naprimer i brisačami itd. Baronica pravi, da je tri leta Uvela a dr. Ljonom.. S Oblaoti ameriškega Rdečega križa eo obveetile dunajako poli eijo, da nkj aretira dr. Ljone, ker ni bil ^ooblelften prodajati etvari. Toda avatrijeka vlada jo odredila, da policija preneha ikoijo s osirom na "visoko uradno čast ". katero je dr. Ljon uši val na Dunaju kot načelnik Rde lege- krile. Delaveko časopisje ostro prtrteetira proti temu odlo ko vlade. , v ST, SSiffci uaii oni uuT-| HohiBudtniki papež bo itrmoglivljen. 13,040. Hjancev Je Molje vol v mestu. In lani je bilo opravljenih pod ključ ničmanj kakor 8,268 pijancev in pijenk. • • Prohibicija je povečala in pomnožila delo policijeldh delavcev. Is nje ec je izcimila nova vrsta «tednik ki,prihajaio is tako. Mseamk Harding je pozval mnlk ^jvišjih elojev človeške družbe. Početja te svojetl so bila sfca-takč drzna in jaVna, da so predsedniku Hardingu na 'Ta je izvedel, kako je eden kolovodij izrabljal njegovo e, da je dosegel izravnanje raz-' davčnih zadev. a kolovodjo predeč v Belo ga prav pošteno oštel ter ga il iz Washingtona. "i s tem še ni bila razgnena s svojat. Po tem dogodku i hiši ao Člani ohajeke evo- krenili drugo pot; postali so »«jii in previdnejši. Ali »r pa so šc nadalje oprev- •voj nečedni počel, početja ao bile predmet go->m po Washingtonu zadnja ta. Ko^ai je zaupnik juetiČ-tajnika Jeaae Smith eem »1 nit življenja, jc zevlada-velikansko razburjenje v ohej-J ivojat i. Bali eo se, da bi ne l™U cela povest o korupciji na «tlo. Ali vse ao lepo potlačili, in «fcnjanja ohajske avojati ao bi drwojHa kakor kdajkoli po- «j. ksidelitev tistega plena jc pri » prM sodišče. V tleti tožbi, V Oklahomi, - je imenovan ohajske svojeti. V njej trdi, " pre $100,000 'komišne' ca »jrturij, neke davčne zadevo. *a«tn. odsek bo preiakal vee »fi ter M prizadeval ugotoviti, i' 'a vse to vedel pravosodni ■»«ter Iiauirhertjr, ali nc. | ^kateri' stvari ao bile omenje-_ Pr"i n,z,,o veleporoto v Chi-*JU- je obtožila bivšega rev-■*'J» ^''tiranskega urada Char-■ " J-orbesa, in odaek jc bil .in . "un*floma obla-Z i17*hfrt'r iik»*k° mesto zad-ker-bi ga porota JJJ "PraisU elede ncketerih C, " "h M V'*™* J in njegove adminl- L 'rj»'je na 3. strani.) Lošendorffov proces jc fkrea. »svaiaka, 3. marca. h proti gen. Luden- Adolfu Hittlerju se je ' J' -liti.-«o zborovanje, js vi jajc U- , . '"lorff in llittler a ' Pred ^nliššom po- pridobila™ IV je priaadevajo zmešati prave pro» blemc v eedenjl kampanji. "Kakor je pred kratkim izjavil senator Reed, ima tehtne re*> loge sa avoje napade, ki jih je neredil na mojo oeebo. Rekel je v njih» da niaem mislil nastopiti proti nroti nobenemu domaoomu kandidatu. Ali is razlogov, Prohibicija torej ne izboljšava ameriškega naroda, paš pa ga še bolj pridi, kakor ga pa je pred-prohibične doba. Od prohibieije nima rezen nekaterih velekepita-lističnih podjetij nihče nobenega heska. Ljudstvo je naoplošno še ne slabšem. Poprej eo ljudje pili kolikor toliko dobro Igenje. Sedaj pijo strup. Poprej je imela le malokatere hiša alkoholne pijače pod etreho, eedaj jih ima veeka. Poprej ni bilo prohiblčnih agentov. Sedej jih je vse polno. S prohibično egenturo je uetvar-jena tudi agenture sa korupcijo, kakor nem to potrjuje na tisoče in tieoče dokezenih slučajev. Prohibicija jc pomnolila število raanih zločinpv v dešeli. Umorov je več in ubojev. Tetvine in vlomi eo na dnevnem redu. Prohibieije bi ne bilo trebe. Omejiti Iga-ajarne, odpraviti umasane bežni ee ter dovoliti poslovanje in obrt poštenim in čednim gostilničer jem, tege bi bilo trebe, ln celo prohibično vprašanje bi bilo rešeno, Ali Intoreel, ki eo zadej za prohibičnim gibanjem, ne dovolijo tega, ker ee boje ze ovoje aH-ne dohodke iz razpečevanje izpri dene vode. KONOREBMIK LA OÜARDLA V PITTBBUROHU. Ptttebnrgh, Pa. — Poslanec P, IL U Oaerdia, ki jc bil neustrašen boj proti krivični priselniški zakonski osnovi, ki je eedej pred kongresom in po ksteri bi ee morali vel v to dešelo doepeli izee-ljenci vpisati, odtianiti svoje pr-ste ter biti sploh pod policijskim nadzodstvom, pride v Pittsburgh, kjer bo govoril na javnem shodu o tem predmetu. V nedeljo dne 9. merce ob dveh popoldne bo velik javen ebod v dvorani Labor Temple, na vogalu očete Washlngton ln Webeter Pittsburgh, Pa. Ta shod priredi zepadai penns^lvanaki svet ca zaščito tujerodnih. Poleg poelcace La Ouardia bo govorilo še več dragih govornikov v mojem slu k splošnemn pravilu. Prišel je na plen v državi Missouri, kjer si izkuša zagotoviti nekaj podpore. Ta pololaj me je prieiill izreči nekaj opazk, ki bi jih opuctft če bi bil McAdoo do moke tako ulju rekel Reed, priden je aašel napada ti mene osebno.. "Tn je pravi patrljot, ki se čisto nič ne zmeni ka rcenico v svojem oeebnem, napadu, naperjenem proti meni, ker mn hodim v dr-lavi Mioaonri v zelje. Kritizira me tako, kakor bi me nc, šc bi jaa ne maral ponuditi molem in lenam v državi Mieeouri prilike, da dajo dnlka evojemu laatnemu prepričanju v izbiranju delegatov ca na demokrateko narodno konvencijo. "Dne 24. januarje je obiskal odposlenec eenatorja Reeda Sam Pordjee enega mojih weehington-eklk prijateljev ter mu dejU, de bo eenetor Reed naatopil proti meni posebno v Georgljl In Celi-forniji, če ee jez poetevlm proti nje4u v drlavi Mieeouri. Jas nI-(Delje na 8. etrenl.) Silss eksplozija. New Branawiok, N. J. — Doslej snsno število mrtvih v grozni rezetrelbi, ki ee je pripetile v smodnilnicl v malem meetecu Ni zon, znaša 16. Samo še eno smeč keno žensko truplo eo našli v ne deljo popoldne. Reševslci, ki so delali v le kadečik ee resvaliaah. eo dejali, da pogrešajo šc štiri najet oecb. ftectdeect jih jc telesno poškodovsnlh. Nejdeno truplo je letovstno z go. Arthur Dumaeovo, ki jc bile v družbi ovojih treh otrok ia ene prijateljice ubite,* ke je ekeplozi-ja porušila njeno hišo, etojošo tik poleg niksonsks tovorne, k)cr je prišlo do ekeplozi je. Daasaeove otroke in prijeteljleo njihne matere eo našli mrtve v soboto zvečer. Kej je povsrotllo eksplozijo, le nI dognene. Tozedevne prelske ba bo uvedena kar najprej mo- Chicago in okolice t V credo neetalno, najbrž duševno. Tempe retore v zadnjih 24. «reht nsj višja 42. nejnUje 15. Holnce isi de ob 4:22. salde ob »t4f Tnrlka abomloa iišene kalifa aa od pravi. minlstrst ia aapre vao toologilno 3. MacDonald je spet prijel Poincareja. V nori noti jo oposoril pradeadnika francoiks vlada aa njagovo vratolomno politiko flodo roparacij in Po* rurja tor na oborolovanjo francoakih mračnih ali in novih dripv t centralni Evropi Poincaro Jo odgovoril, da no miali na anakaijo nomlkih krajev in da oborolovanjo jo naporjono proti Nomčiji — samo proti Nomčiji! marca. , s posobno naredbo prepovedala romanje mualimanov v Meko. Angora, TuTčija, 3. marca. — Abdul Medjid Effendi, kslif vaeh mualimanov (turški papež), bo moral iti aa svojim stricem, sultanom Mehemedom VI. v pregnen stvo, ako predloga o odpravi kali fata, ki je odej v veliki narodni akupššini, poetene aakon. Predloga doloma, da ee odprevi verski glever mohemedenskeaa aveta. Predloga dalje doloA, da ae vea kallfova rodbina, moški in lenakc, izžene iz Turčije v desetih dneh. Kelif more plačati drlavi najmanj 800,000 turških funtov. Druga predloga eo glasi,, d^i se odpravi ministrstvo vere in \ teologične šole v turški republiki ee imajo sapreti. Obe predlogi ete delo turške ljudeke stranke. Koli fovi eorodniki 00 le povezali svoje reši v cule in se pripravili na odhod« ker trdno prlčekujejo, da bo predloga sprejeta. Carigrad, 8. marce. — Policije v Carigradu jc prejela Is Angore navodila, da naj saetrali pelačo kalifa in njegovih oorodnikov ter poekrbi, da nc odnesejo e eeboj dragocenih predmetov. Kalif je pripravljen pobegniti v Kglpt 21-n m ke v kalifovem haremu eo zelo vznemirjene In glevni evnuh (ekopljeai paznik v haremu) ni šc tri dni okusil nobene ječi. M.jAUf« K.mal pana, jm-U.- I nik turške republike, je v soboto dejal v engorski skupščini, da bo Turčija mogoče vprašala za vstop v Ligo nerodov kekor hitro bo loaanska pogodba ratifidrens Kemal je v evojem govoru ekosln-skos poudarjal, da Turčija ee more "poeapaditl" (sprejeti, aa padno civilizecljo). Sredn j «ameriške republike poere. dajejo r Koadaraea Hen Kalvador, 8. marca. — Iz Oaatemale poročajo, da ee vlad' srednjeameriških republik pripravljajo aa intervencijo v Hon-dureeu, ki je roztrgen valed meščeneke revolte. Vetejo vodijo trije predeedaiški kandidatje, ki bi vei radi biU prodeodniki. *V Blrijl. Carigrad, I. marce. — Čceopiei poročajo o Ijutih apopedih med francoskimi Mami ia rebelnlmi domačini v Hadjileru, Hirije Okrog 90 Prencozov je bilo ubitih London, 3. merce. Ramao? MacDonald, predsednik engleško delavske vlade, imcjoČ pred očmi nerešeno vprašanje nemških reparacij ln Porurja ter nedvomno računajoč a bližajočimi ee freneo-akimi volitvami, je piael frenoo-skemu ministrskemu predsedniku Poineareju drugo piamo o tej sadovi. Pismo je uljudno ,kot je bilo prvo, tode bolj odkritosrčno. Meo-Doneld jc odkrito povedel Poincareju, da eunenja politika Pran-eije ne hodi po potih miru, temvoč po potih nove vojne. Polneere, ki je takoj odgovoril, je le ponovil to, kar je še doeti-kret isjavil v svojih govorih. MaoDoneld niti Polneere nimete še nobenega konkretnega predloge t oba menda čakata na porošilo komisije svedoneev. MacDonald šoli, da sc repereoijeka k risa a porursklm vprsšenjem vred reši čim prej moogče, neker bo upeti na aodalovanje Ameriko v rekonstrukciji Evrope. MacDonald pravi v avojem pla-mu, da angleško ljudstvo sumniči Francijo, da bi rada dosegla ns drugI našla to, kar ni dobila na mirovni konferenoi, namreč nemško osemlje do Rene. Taka takti-hskpm ae vodi v mir, pel pa v vojno, katere ljudstvo Anglije ne mara. Franolja je v tem ča*u< odkar je bilo aklenjeno premirje, doživela mnogo rasočaranj. Garancije, ki sta jlk dela I4oyd Gsorgs in WilaOn« ao padle t v vodo, ker jih Amerika noče pri« anati. Nemška odškodnina je bila drugo razočaranje. Anglija ee nc boji sa evojo ver noet — pravi MacDonald nadalje — je pe vznemirjena radi goapo-darskega kaoaa na kontinentu, zlaati pa v Nemčiji. Bkonomeki interesi Anglije trpe. Zeto ee je po prevlei porodila eumnje, da Fren-eije tira e evojo breaglavo politiko v propeet ne le Nemčijo, temveč tudi evoje zaveznike, ne eme-noš ee sa njihove interese in sa interese miru v Evropi. Bumnja je toliko vošja, ker Frenelja množi avoje srsčns sile In organIsira oborožene eile v novih drŽavah centralno Evrope, Angleško ljnd-etvo ne more rasumeti, zakaj Francija financira tuje mlliteri-etične orgenizaeije, dočim morajo angleški davkoplačevalci dajati 30 miljonov funtov letno sa obre-eti od vojnega poeojile Združenim drlevem. Angleški devkoplečcvel-cl morajo tudi ekrbetl, da pokrl* jejo obrceti, ketere dolguje Fren-eije Angliji. Frenelja ee niti malo nc zmeni, da bi naredile kakšno pogodbo glede plečevenje ovojih dolgov. ---1 "Predno pa nadalje rasmotriva* mo to vprsšanje," sakljušuje MacDonald, "je aeveda trebe po-šeketi ne poročilo obeh prelako-(Delje ne 3. etrenl.) REVOLUCIJA V BOLGARIJI ŠELE PRIDE. Ia Bolijo poročajo, da tiran Oaa-kov pritekajo napad na svoj režim ta meeoo. eeama w Sofija, Bolgarska, 3. marca. — Vlada ae pripravlja na rečne dogodke ta meeoo. Rdeči kril ln bol. nišnloe eo pripravljene aa aprejem večjega števila ranjenih vojakov. Minlatrakt predsednik Cenkov je v soboto svečer v sbomicl vihtel peet proti poalanccm skrajne levice, rekoč; "VI hočete sopst Imeti prelivanje krvi." Komunistični ln kmstskl begunci v Jugoslaviji ae shirajo ob meji sa povratek v Bolgarijo. Val ao dobro oboroleni. Belgijski kardinal "rešuje" finančno krieo. Bruselj, Beigijs, 3. marce. — Kerdinal Mercier jc včerej isdel pestirski list, v katerem poslva k atol i/ene v Belgiji, naj pomege-jo vladi etebilizircti frenk, ki ne-prenrhome pode. Kardinal pravi, da je Nemčije namenoma unišile vrednost sv o jage denarje e neme-nom, da oeleperi svoje upnike. Dalje pravi kardinal, da je doli-noet Belgije, prisilili Nemčijo, de eo pode in ple^e. Kardinal ošteva belgijoke katoličanke, ki so v minulem letu pokupile sa 140 miljonov fronkov svilenih nogevlc In droge evilene obleke, Denee, v čaeu denerne kriz', ee morejo od-povedeti avdi. Kardinal kontno prerokuje, de bo vojne z Nemčijo freiste do lete Perzi so H naveličali iaha. Mladi lak, ki popiva ia voooljaM v Parita, ko najbrž aapil troa. Rannklika aa bliža. Leaden, R marca. ~ Perzijsko ljudstvo je zelo nejevoljno radi svojega mladsga šaha (peraijako- ga monarha), ki llvl več v Perisu kakor v Psrsijl, "Dellr Mali1' je prejela braojavko la Teherana, da ~ vee pcrsljsko čssoplsje sshteve, da ae lah odetevl ln okliče repub* Hk»r- -------------------— Nice, Francije, 8. marca — Ahmad Bheh, peraljakl vladar, ae doetl ne ameni aa preteše novice, da ee v Persiji kuhe revolaelja proti njemu, fteh se nepreetano aa-have v keslnl a raanlml kraeotlee-ml. Zadnje čeee je postel Intimni prijatelj bogatih Ameriftenk, katere jc neučil plesati nov pln, ki sc Imenuje "mečjl ples", Madšarsld tororiftt ao al nataknili 11 i.l.L« Krmno Praga. — (Fed. Prszs. Poroše Frlc Krejši.) — Ogreka vUde, pričakujoča kreditov od angleške delaveko vlade, je raaglaella emneetijo ze politične jetnike, de sa malo prikupi angleškim tabo» ritom. Toda nova krinka lfortjje« vlh teroristov js aelo proaoraa. Amneetija jc bluff. Izpuščenih je bilo 33 eoeielletov, ki pa eo »lej pod nadzorstvom lokalne policije, Na tisoče delavcev je še vedno interniranih. — Peldl In Oeraml, ogrska socialista, sta odpotovale v London, da poučita MseDonslds o pravih resmerah na Ogrskem. Ako ja bo MaoDoneld peelušel, ne dobi Ifort? niti vfnerje poeojile lx Anglije, dokler ne bodo prolate* rletn na Ogmkem vrnjene vse politične pravico. Novi nemiri v Nomšiji Berila, 3. marce. — Včeraj oe isbruhniil izgredi med komunisti in mlsdinsko monerhlstično organizacijo v Jeai. Mnogo oecb je bilo ranjenih j okrog 200 komunistov je kilo eretirenih. Mladi monarhi-sti so imeli shod, na katerem je govoril bivši general von Oeltr. Govor je bil okrajno šoviništišen ln izzivajoč. (Jolts je dejal ne keneu "/bogom, vidimo se v drugi bitki pri Llpckeai." Berlin, 3. mer« e — Lieti čejo, de bo perlament nedvomno rezpošlen, ko ee aopet enide v credo To pomeni, de bodo volitve v aprila ne meet o v juniju. Vse politične strenke v Nemčiji šele, de ee volitve vrio čim prej mogolc. lUrolabu: {ÄdtajMM irim r.t'Mä M rraČaJT L) ii.oo^nXto. $2.iô » M Wto, »m M pol Wt*. Wuhf m vm, kar Im Ht t "P R O S V E T À** EHLICHTEMMENT SLABO STRlCEVALO. Walter Dill Scott, predsednik Northwestern univerze, je. naznanil, da bodo morali vsi dijaki prihodnjo jesen prestati preizkušnjo o njih zmožnosti, ki se vpišejo v prvi letnik na univerzi. On pravi, da se vsliko dijakov vpiše na univerzi, ki ne morejo dokončati še prvega semestra. Dodal je, da so med temi dijaki sinovi in hčere promi-nsntnih družin. V navadnem jeziku to pomeni, da se sinovi in hčere bogatinov slabo uče, ko pridsjo na univerzo in zaradi tega bodo morali pri vstopu na univerzo napraviti izpit, da se prepričajo, ako že ziu^o toliko, da so sposobni nadaljevati študije na univerzi. i 7*' Bogastvo povzroča, da sinovi in hčere bogatih stari* šev ne delajo. Pa tudi učili se ns marajo, ker jim najbrž bolj po glavi roje rasne športne igre in zabave kot poduk na univerzi. Zakaj pa so potem ti ljudje na svetu? Ali res samo zaradi tega, da miljoni delaveev in farmarjev trdo delajo In trpe, da lahko otroci bogatinov pohajajo, ns dslajo in se ne uče v šolah? Ako pogledamo dijake, ki so sinovi dslavskih ali kmečkih starfšev, se prepričamo, da morajo opravljati trda telesna ali umska dela, da si prihranijo toliko, da lahko plačajo šolnino na univerzi, ki je v današnjih dneh precej visoka. Polsg tega morajo še zaslužiti za hrano, stanovanje in obleko. Navadno se ti dijaki dobro uče, dasiravno so od zore do pozno v noč vpreženi v telesno in umsko delo. In zakaj je tako? Pri otrocih bogatih starišev se Oglaša mržnja do telesnega dela in poduka, ker računijo, da jim ne bo treba opravljati telesnega in umskega dela, kadar odrastejo, ker jim bodo stariši zapustili toliko premoženja, da bodo najeli druge ljudi, da zanje delajo te-. Jano ln duševna Naobratno se pa dijaki delavskih in farmarskih starišev zavedajo, da bodo morali sami delati, ako bodo hoteli živeti. To js zopet ena tistih neenakosti v mišljenju in dejanju, ki ima izvor v današnjem gospodarskem sistemu. Ako bi današnji gospodarski sistem ne ustvarjal na sni •treni bogatinov in na drugi siromake, bi mladina v splošnem vsliko bolj stremils po izobrazbi na univerzah in se pridno učila, kot to opazimo pri mladini, ki ima bogate stariše. i Obenem nam tudi to pove, da danes nimajo vsi enake prilike do Izobrazbe. In ker nima mladina enake prilike do Izobrazbe, se tudi toliko mladine'ne posveti študijam na-višjih šolah, kot je treba, da se posveti v interesu napredka v človeški družbi. ^Izjava predsednika Northwestern univerze ne daje le slabega spričevala mladini bogatih starišev, ampak daje le tiabtje spričevalo sedanjemu gospodarskemu redu, ki pohoda, da nima mladina enake prilike do višje izo- i Ako bi vsa mladina imela enako priliko do višje izobrazbe, bi se človsška družba nahajala v boljših razmerah, kot se nahaja. Stroji bi mogoče že zdavnej opravljali skoraj vse ročno delo. Takozvani civilizirani narodi bi bili mogoče že zdavnej odpravili blagovno produkcijo in dirfrtfeucijo v korist posameznikom in jo nadomestili z novim gospodsrskim redom, ki bi koristili vsemu ljudstvu. Tudi vojne bi bile odpravljene med takozvanimi civiliziranimi narodi, kajti v resnici civiliziran človek ne ubija in kolje. Bližali bi se mogoče že času, ko bi narodi tekmovali med seboj edino za najvišjo palmo kulture. Tako pa kapitalistični gospodarski sistem sam zadržuje hitrejši razvoj človeške družbe v popolnejše forme, ker nimajo talentirani mladeniči enake prilike do izobrazbe, kakcršna bi jim omogočila obrusiti njih talente, da služijo vsemu človeštvu. Medtem ko predsednik Northwsstern univerze izjavlja, da bo treba uvesti sprejemne izpite za prvoletnike na univerzi, se oglašajo dekani in predsedniki učlHšč in univerz, na katere prihajajo sinovi in hčere bogatih sta-rišsv, in menijo, da naj imsjo pravico do višje isobrazbe samo ainovi in hčere bogatinov. To je zopet spričevalo, kakšne misli ustvarja današnji gospodarski red celo v molganih nekaterih, katerim je poverjena višja Izobrazba mladine. Današnji svet Je pač narobe svet! Je dobs konfuzije ~ ijave! S. N. P. J. Glasovi Članov la čiUtdjov Woodward, Im. — Prodno pišem kaj dragega, prosim urednika, naj ne eedi preblizu koše, de me urejevanjem slučajno ne smu-zhe moj dopia po oni grdi poti, ker bi prar niš rada ne videla. — Ravnokar eem čitala dopis od rojakinje s farme, ki proai. naj bi ji rojaki pomagali kupiti kravji zvon. Vem, da je svon na farmah potreben, ampak šudila bi so, ie bo rojakinja uališana. gaj bi vendar morala vedeti, da rojaki hrepenijo eamo po draljih zvonovih sa etfkev, da jim bodo zvonili zadnjo popotnico v nebeško kra-ljeetvo. Taki ljudje se na brigajo sa kravje svonce. Pred kratkem emo čitaU v Prč-svsti dopis (It 19), ki mi ns gre iz glave. Bilopismo, ki ga je rojsk dobil iz" stare domovine od nekega duhovna in par cerkvenih očetov, mešnarjev in ključarjev. V resnici me je pri čitanju tistega epreletavala kar kurja polt od sams jese. Kaj vsega se predrzne-jo Črnuhl. Ko čltamo o tolikem pomanjkanju v stari domovini, pa se le upajo beračit ta druge zvonove. Zakaj ps niso prejšnjih va-rotili, da jih je poirla vojna; ie blagoslovili so jih, čel, vojna mora biti ss reiitev domovine. Prav nič se ne eramujejo, ko vidijo, da je ljadstvo te dovolj rerno, ps ie ga isiemsjo do krvi. Kreature ps Uke I In ie kako atllo sc znajo obnaieti, ko fehtarijo okoU reveže r, kakor da jik je sams nedoli-nost. Potem il pa ia drsnsjo v A-merlko poslati hlnavsho pismo, iei, tu bo ie kaj neelo, saj ja precej takih, ki prenašajo na tem svetu trpljenje, da se jim bo dobro godilo po smrti. Pismo ga pa pihne, ie posebno, ko ga človek bere v naprednem listu kot je ProsveU. «Fehtar' pra-vi v prvi vrsti, da je kruU vojska vzehPtaole in fante in vrh tega Še ljubljence — zvonove. Možje in fantje nimajo pomena, ljubljenci svonovi pa. Zdi se, kakor bi sli-lali clganova lažnjive pesmi Kako žalostno je zdaj ob praznikih, ker ne eliiijo otoinega zvonenja, ki jik je tolaiilo. Lepa tolakba to aa reveie, ssvsdal Bilo jim je hudo, kakor bi jim bilo polovieo srca iztrganega, ko eo izgubUl zvonove. Seveda Je to zanje velikanska škoda, Uda človek so upravi-Ssno vprsšuje, ali imajo taki ljudje sploh srce, ki blagoslavljajo morilno orožje. In tega tudi ne pl» ie, da so ravno oni dčtftedno lun-tali ljudatvo k vojni. # Župnik pojasnjuje v pismu, da so imsll dve slabi letini in da ie sa iivlisnjsks potrebe nimajo dovolj. Ce ja pa tako, naredijo pametnejše, ako tisto polovieo, ki so jo tam naberačili, razdelijo med potrebne, jim bo vuj nekaj zaleglo, zvonove pa naj pozabijo. "Z zaupanjem ss obrnemo n vas, dragi rojaki'1, pisari čeaUt gospod iupnlk, "tam v daljni A-meriki, s milo proinjo sa podporo v s vrh o nabave novih svonov." Nsglsla, da amo tudi ml nekoč radi sliiaU lepo svonsnje. Seveda smo ga radi poslušali ker smo Î bili ie bedasti in pa tudi na vr- ... - VeMi-viei eo nae takrat ie nas dršali, da rili prar> - VoUUc' smo plssali, kakor so nam oni mu-sleiraii. Ampak tisti časi so šli. Tu se vsak pameten človek lshko otreee aUrodavnlh oslarij. Kar naj slači v zabelo njih prošnji, je pa to, ds eo tukajšnji ro- brodošll, samo, če dajo. In kdor bo dal najaunj S5, tistemu bo po meriki umrje. To ss pa ree lepo eliši. 2c kar naprej vsdigujejo ds-rovaloe v nebesa. Župnik sicer slutijo in polsg tega jo še draginja, a prednost pa ima tukaj \Hceno, ker je doler veš vreden kot njih dinar. Ka koncu neugna-ni cigan ie pove, kdor hitro da, da dvakrat, po smrti pa mu po stotero povrnjeno. Rojeki poiurlte se. Zdsj je ie čenč. Ce hitro daste, je dvskrat sa pi»ano. torej boate v nebesih imeli dveateterokrat povrnjeno. To ni slaba iaveetielja. Vsi, ki bo-sts d sli; bosts tudi zapisani v čr-as knjiga, če ne bo vaša ime pa v rdečih bukvah. J ar sem ie v rdečih bukvah, ker eo sUm fehtečem v staram . tujem, naj ss obrnejo na a jih boga, ki jo strsšaaako dobrega eree in pa na njih fazno patrono Marijo Vncbovseto, pa jim boeta po-augala. her uupenje naj isujo v a Ju. Lahko pa vpraUjo sa nave sveoeve tudi tiste, ki ao jim po-IrU prejšnje, naj jim za tisU denar, ki so etall stari, kupijo nove Ko ko copat vojss» jim bodo sopet lahko vzeli, namesto njik pa bodo obeeUl počena piskre, katerih niso rsblli med vojno. Duhovni in meinarji imajo šaea dovolj, pa bodo hodili nabijat po piskrlh s kladivom. Naj ml verjamejo, da jim ko tako vai odleglo, ker bodo Žt zbrani denar lahko porabili u kaj boljšega. r\ . , , , , . V Ameriki imamo sami dovolj katoliških cerkva, lenuhov ps še več, ki hrepenijo bo boiansksm dolarju. Tudi revciev je doati, ki »o potrebni podpora. Kdor koče Moriti kaj koristnega, naj na daruje cerkvam sa prašen nič. Rojakinjam bi svetovala, ako jih pridejo nadlegovat taki fehtarji, naj namočijo metlo s grdo vodo in jim I njo pokalejo vrata. Kaj nam treba nepotrebnega mrčeea brez kzUroga se lahko šivi —• Hary Snpan. Gilbert, Man. — Zima, ki je pri nas ie preeej huda, sa bliža koncu, dnevi postajajo daljši kar pomeni, da se bliia spomlad, pre-rojenje prirode. S Čssom prihajajo tudi dnevi volitev kakor drugod, tako pri nas na Meeafea Rangs. Zdi se mi torej potrebno, da izrazim svoje mnenje. Ne bom nikogar p rajal, hvalil ps tudi ne, meja želja je in bi morala biU vsakega Slovenes, da odda svoj glas za naie rojake poveod, kjerkoli ka ne ur prodajat. Potem zem ga šele razumel, kaj pravzaprav mi-eU. Da, dragi moj prekupee in ti-hoUpec s krokodilovimi solzami, ree je tako, boljšo bi bilo» kot ti pravii, več ur »dela, več denarja bi dobili na dan. Pa bi kar po 24 ur delali To bi bili bogati Zakaj ni dneva kar po 24 ur, da mora človek še apaU, ko je noč t Ce bi delavec delal po 24 ur in bi kot priden mož zazlulH. po 15 oentov ha uro, bi pa rez zaslutil mnogo, še preračunati ne morem, kako vo« lika plača bi to bila, a gotovo bi bila trikrat tolika kot pri 8 urnem delu. Ker ne delamo po 24 ur na dan, nam pa pride vse premalo. _ To je pa še rez, če bomo delali po 24 ur na dan, da nas potem ne bo moglo ogreti solnee s svojimi Isrki, ker v plesnjivo luknjo ns mara nikoU priaijati, pa saj nam Itak ni dosti za zolnčuo svetlobo, tako nam je kot tistemu, ki se je rodil v temi in vedno Uval po temi, sato ga niti najmanj ne sa-skominja za solncem, ker solnee ne posna. Tema mu je Iivljenje. Delavci emo bat taki. Svobode ie ne poznamo, ker je nismo bili nikoli delcini. Pa vendar človek včasi zahrepeni po svobodi, kot podzemeljzki Črv, ki pririje ne povMje iz Svoje teme, Delavei ne računajmo na to, da nam bodo prinesli podjetniki ali kdo drugi svobodo na zlatem krožniku. Prav ssmi si jo bomo morali vsetl, drugače jo dobimo o svetem Nikoli. Naprej bomo Uvali po temi in garali, če sami ne odprsvimo si* stems, v kakršnem emo sdsj. Podjetniku pustimo, da udriha po nae. To je vzrok, da imamo take resmere kar dalje. Posdrav vsem naprednim delavcem. — Frank Kroll. Vid na daljavo. Vsšno novo odkritja. Angleški učenjak profesor Fournier Dalbe je presenetil snan-atveni svet s novim odkritjem, ki pomeni velik napredek glede vida v daljavo. Novi izum bo omogočil da ss bodo pojavi mogli videti na isto daljavo, kakor jih slišimo s pomočjo brezžlčns telefonije. Profesor Fournier Dalbe je nedavno isjavil uredniku londoneUh "Daily News", da bo problem vi-da v daljavo rešen ie Ukom letošnjega leU, to jamči s evojim znanstvenim imenom in izkustvom. Vid v daljavo, ki je bQ doslej zelo nepopoln, bo na prihodnji britanski svetovni rszatavi objekt velikega unlmanja. Fournier Dalbe je priznana sv-tori teta na tem polju. Izumil je "opUphon", ki omogoča slepim, da Čitajo po posluhu, in "to-noskop", ki omogoča gluhim, da občutijo govor. Ena njegovih najnovejših znanstvenih pridobitev je izpopolnitev aparaU za tranamizijo fotografije z aeroplane a pomočjo bredične telegrafi-je. Pilot lahko fotografijo, ki jo je poenel prevede v aparatu, ki fotografijo povzroči in jo v tridesetih minutah po zraku prenese na zemljo. Vee proces se isvrii na U način, da ee svetloba s pomočjo selena ispresaenl v električne valove. Kakor vidimo, čakajo naie potomstvo bogaU tehnična pre-eenečenja. Kkdeporečenea. Novoporočen mož: Ali je prinesel jestoget ženica- Da. toda poalala sem jih nazaj, ker ie niso bili zreli Po* črni so bili 1 NOVICE IZ JUGOSLAVIJE — Pred kratkim fc(J * ročali tinti, da ee vrne okro, £ 000 zlovenskih radarjev , w falskega v domovino ¿tali H da jih misU zaposliti naia v bosanskih rudnikih in da Je» kanilo sa njih preselit r v 300,000 Din. Mi U vesti nismo smatrali polnem obeegu u verjetno, k smo dvomili, da bi se dalo sliU v Bosni V doglednem Uko rudarjev. V vsakem slnčsju pa «no mi 11, da ima tisti, ki misli Uvesti ogromno selrtev, pred seboj dol čen načrt, kam bo te ljudi iDn vil in kako jih bo »posin. iS salo pa se je, da je vest toča«» preseljevanje naših rudarjev , res misli in prvi transporti M tu, — na vss ostale pa se sploh i Sliell Mi imenujemo to poitos nje sločinsko lahkomiselni Kolikor se da presoditi h dajj ve krespoeelnost v Porur ju ne * re kiti trajnega snsčaji, ampak v oski sveži s nspol vojni» it njem, v katerem se ti kraji ntki jejo. Ko se to uravna, bo v pok« jini, ki ima evoje rudniške nspn ve, dovolj dela in ssalužka. To i bo sgodilo najbrž doati prej, B go v Bosni ki rudnikov, kjer« bi ae te rudsrje zaposlilo, ie, ma. Ako oetanejo nsši ljudje t« kjer so, bodo oeUli najbrž vuj Stanovanjih in pod streho. Doa B marsikdo niti strehe ne bo d< i Seveda bo tudi doma ran tako bres posla, kakor v tajiš To bi morala naša vlsds ljudi 2o r oči ti. Tako pa pošilja lja mov, Čeprav so sporočile n nitke uprave, da jih more reči nati na delo in ssslužek — le pi sto. Ali ne bi bilo sa državo ees js, ako h! v tetki prehodni dol naše driavljanc v tujini podprli ali ps poskrbela, ds se jim i motnost, da se preselijo direkts od tam v kraje, kjer se jim n» res delo in ssslužek r Pri nas doma bi se dalo korfc no izrabiti prizeljence najbrž 1 pri velikopotezno zasnovani k lonizaoijl Ta se pa pri nas gotev ne bo izvršilo, ker u Uko velik potesno organiucijo mi nismo. Naša vlada bo plačala viej t ogromni 'množici selitvene itn ks v domovino. Tu jih bo p razdelila v posamezne domovini! občine — in prepustila svoji ui dl Ves ta ljudaki val bo tvoril t gromno delavno rezervo armsč ki bo povečala pri nas vladujoi brezposelnoet do neznanoiti. Lal ko ai Je misliti kake čase obet to priseljencem — in domačen delavstvu. Po brezuspešnem iiki n ju dsla in ssslulks, si bo poiski ta val najbrl zopet pot v tuji» To po mnogih razočaranjih i trpljenju, — ki bi lshko ostal prihranjeno. Za golo eksisteae teh ljudi bo morala skrbeti iu drlava, pa naj so na potu sli do ma, — ali pa ostanejo ksr v tufl ni, v svojih stanovsnjih. Kros tega početja pa je način preselit» sams. — Vlada ni v tem ozira s nič poakAela. Naš konzulat t Duesssldorfu pa je poslal nsk mu liUrsrnemu društvu Slove» ski Katici, ko eo ljudje deloma* na potu, dopis, nsj ono poskrbi da se bodo došli rudarji r redi 1 prejeli Upravni orgsni nM kreditov in si umivsjo roke. Ob msjni in carinski uradniki mag nobenih navodil in bodo doiui radarjem menda šc otroke tu» rinili. Vss se eliši kot predpaita šala, ko bi ne bil to nezsslišn škandal Daasisja šolska mladina. Ti dni so prišli ns sled velikim tt» dalom sarajevskih srednjffolee« Dijaki so isdsjsli svoj list, ksr* bi bilo umoposebl aičessr aej vadnega. To so delali tudi dijsS prejšnjih čaaov in ®ars.ksm duševni velikan se ims mh na svoje uepehe vzpedba« ' srednji Idtt. Toda ssrsjevski® Jaki so ustvarili nekaj p®«« novega, ki jih nc bi dovedle m svetle svezde, merveč v *»»" in sapor. Njihov list je bil ® trsmoderen" do skrsjno.ti la* sllstičcn do ogabsostu l^meT» fijo so do vedli do.poH»"1 " duševni "produkti" m, ni o škandalosniioi slikami^P evečenimi njihovim tovsrS»^ V istem savodu je nedsvneM dijak ss bodel svojega »ašo^ mi jc v nagajivosti «bil ^ gUve. Zaenkrat še nc ve»*, bodo ukrenile uis sdi se nsm. ds je ^ da ss posveča asši inUd-i^ posornost. Po toJc ^ nravnost in disciplioo > ^J vask način ebnotiti. p-to prav ali nc. 4. MARCA. jft, revolucij he i« , Mehiki? aaa PIOSVETA p. Wolle. Ffáer. PTtss.) e-rasudniit obrtfon * 4.*** po«, eile, ki ¡¿V revolucije, bo težko JS Obrefonu. Reenks pa je, i^bil» ®e «rmade ni rcorganizlrsl, imf J je toliko pameti, da js izvrii ,!erc »obalne reforme. Dsl je j 0 Pi'°nom. Razlsstil jc sUro ¡posestnike in verake redovc !n ■ njihovo zemljo vojakom, ki so «potnogli do zmage, ko jc vodil '2° prn,i CsrraMl Ista im » ««čin je pomiril in zado-"J" «wog« napol vojsške in na-,Vte' k,tpr« jc vodil r,|,.¥in«. Zap.ta in drugi. Po-zadovoljil jo Indijance Maja, ki so dsnsa Z'1 pristsži in bi žii ¿J K:,0;° "»1. Odprl je vo-S.L ,rmiio delavcem in docegsl, ds so se izveŽ-V"**1 proietsraki častniki, ki Jrj in vodili de- ' P"lke protl njegovim" sov-T T' 0bpnr« ie tudi - in ' risvno r podpiral delavsko Pomsg.1 delavskim orga-&-njim dal precej vpliva ¿T l Mojl O» S,? r,fk,kffi «*"*6R -t » »P»''l, IVv!?4"10' dt Vi,aje ni i k Ii v zfüdovini « JC ljudstvo -.'t_ Nnui * k»et«v - dvignUo ■ vledo, kote-£ .¿T vlado, ne naj* H l**1 kot je bila ka- ■te Večine srmade nsdomestil s novimi enotami delavskih In kmetskih prostovolj-r# katere je opresril s orožjem n strelivom, ki ge je kupil v Združenih držsvsh. To je pomsgslo, ds Huertov vo-jaški puč nI uspel, dssi js Huerts mel ns svoji strsni vse veleposestnike, kapitaliste in katolilko cerkev. Obregon je prvi mehižki predsednik, ki zaupa ljudski masi in mssa ga je obdržala tis površju, io je prlila kriza. Ta Ida mora Obregona iamodriti, da popravi napake ,ki jih je delal doelej. Ali nsj že zaupa stari vojalki mašinit Ali ni že čas, da prepueti vojalke vežbanje delsvcem in kmetom, umin lo generalov in profesionsl-nih vojskov pe požene v še devno zasluženi pokoj t Ali stori to! Ali stori to njegov nasledhik Cslles, kateremu je izvolitev zrizttsil in mu dsli mir, to dovolili! VeADOO IM KBXD m ti XV- DO V NOVA PEMUUVA, MOTI VLADKI iKANDALl (Nsdsljevanjs s-prvs strsni.) atrscije na pravosodnem depert mentu. Čikaška porota se ni ispustils v preiskavo, ksr ns spsdajo take sadeve v njeno področje. AU te ga dela pa se nStnsrava lotiti senatni odsek ter pričsti tsmksj, kjsr js nshsla porota. Načelnik ssnstasga odseka preiekanje Deughertyjeve sadeve eenator/ Brookhart jd jsl pregledovati in preučevati obdolžbe proti Dsughertrju. Odsek je imel evoje prvo sejo v poadeljek. Ns tej si js ssčrtsl pot svojega po-stopanja. Kakor pričakuje ssaa-tor Bročkhart, se bodo pričele sasliftaviaja še ta tedsn. Nsjprej bo moral Daugherty povedati, sekaj ai storil nobene-ga koraka proti tistim, ki so kr-žili protitrustovsko postavo v vsč kakor pstdesetih slučajih, čeprav js priporočila takšno aksijo kup-Čljska komisija. Potem je bilo nekaj vojnih sleparij, proti katerim ni itoril pravosodni de^srt-ment nobenega koraka. Cela vrsta prič bo zsališsnih, in odsek bo pozval Dsughertjrjs tolikih zsdevsb, da bo ob dokončanju ts preisksve prizadet malone vsak urad tsgs velikega m važnega depsrtments. MaoDOM ALD JI tfBT POiVA-BIL fEAVOUO. (Nadaljevanje a prve strsni.) vslnih komisij. Trdno upsm, da poročilo toliko ugodno, da prt tegne vežo In mojo državo sku pej." ' Poinesre js odgovorU, da se strinjs, da je vsako konkretno rasmotrivanje vprašanje i^emogo če, dokler ne pridejo svsdenc obeh komisij na dan s poročilom Neto izreže željo, da pride do temeljitega sporssums med Angli jo in Francijo. Odkar je bila podpisana verealjska pogodba, ima Francija pred očmi dva problema Prvi je, da ee napUča za materi jelne izgube v vojni, drugi pa, da zavaruje evoje meje prsd novim nspsdi in izgubami. Poinesre taji, da hoče Frsnclja popolnoma uničiti Nemčijo. "Noben razsoden Franeos niti ne as njs o enekaiji enega eemegs kpftčka nemškega teritorije, niti o spreobrnitvi enega samega Nesaes v Frsncozs," prsvl Poinesre. Fraacija jc sshtsvsla in dobils Alzscijo, nlkdsr ps ni zahtsvsls, da naj bo Rena njena meja, piše dalje Polneare. Francija sahteve le, da Nemčija ne bo več v stano rabiti Hene za svojo vojsško opo-rižče v novem napadu na franeo sko osemlje. Poinesrs tudi prsvi, de je strah Angležev redi mnofe-čih ee francoskih letakkik sU nsj večja bedestočs. To je vse ssmo rsdi Nemcev! — pravi Poinesre Francija ee oborožuje ne suhem, morju in v zrsku ssmo ssto, ksr ss boji nemžkegs aaaščevspjs. Končno ae Poinesre zsbvsljnjc McDonsIdu, ker jc te omenil, da sautra reparacije in vojne dolgove za eno aajno in neločljivo vprsžanje. Poinesre upe, de se vpreža nje odikodninc in dolgov reši obenem. ......armsd iZ^ O**»«* t>r- žimo, ksker v ki se doslsdno PMej i Mil o u> ksteri osli, ns rssumejo ns (Nsdaljsvanje s prvs strsni.) sem msrsl ničesar slišsti o tsm. ■MTskoj potsm ms je eenetor Besd napadel pred ssuatom ter esnesel moje ime v oljni žksndsL Tsko pomaga republikanekl stran-ki obračati ljudsko pozornost mtoč od grsbcžnoeti in korupcijc, ti se tiče člsnov sedaujs repu-bliksnsks sdministrscije. |4 ees rt ne 33. novembre v Pil 1'rvskl Eborl I ■ eljo dne 33. novernb aen Sokol dvorsni na Astilasd Ave, Soc. klub štev. 1. JSZ Drsm aka pre^stsvs^ dns 3. JnnusrJs 1036 SLIKE IZ NASELBIN. Ipriagfisld, XU. — V premogo-kopu'Centrel Illinois Oosl Mining Co. ss jc pripstils dno 25. fs-brusrjs ob pol petih popoldne strašna eksplosije plina in prahu, baS ko smo opravili svojs delo. 8trsljsča sta prlčsla s užlgs-njem vssk po pet prostorih, medtem pa je nsstals silna rssstrelbs, ki js oba na mssttt ubila. Eden js bil Nemso, drugi Amsričsn. Bils sts zelo priljubljens msd delavci. Obs zapuščata svoji šsni in otroke. Pa trgovel Še vseeno vpijejo, da sta prsveč saslužils. Drugo jutro nas je žlo v rov 12, da neredlmo prostor svežemu srsku, ds zspihs v rudnik In se odstrsni silni smrsd strupenega plins. Neznosen smrsd nss js ob-dsjal, ko smo prodirsli dslje. Ko sfaio šil pet minut od vhoda, smo našli vse narobe, d% še nekateri nismo sposnsli, kje smo. Prsscki k premogovim žilsm so bili vsi zadrlsni s 6 do 8 čarljsv ksme-ojs ns debelo. Is nekaterih prostorov je bilo vss pometsno, kakor bi bil rsbil metlo, sli vhod C tudi ves ssmctsn s kamsnjem prahom. Ns hodnik js vrglo tsko velike kamne, da enega dva komaj prevrneta. Po več mestih smo nešll tračnice isvržcnc in pol ne vosičke s premogom, kolikor jih je bilo notri, so bili vsi pre-vrnjeni. Presnim vosičkom ss js agodilo še huje, imeli ao polomljene osi in le nekoliko jih je Še v dobrem stenju. Zcenl^ct teko poročam, kekor sem videl, ksko hude posledice nsp/svi rssstrelbs. /sms je bila v dobrem stanju, imela je dober strop in zrek. Bila je silno suke/ker ravno nsprs- vi dober zrsk. Ubilo je dve muli. ki sls stsM tik izhode ia hlspes orani CSPS. Soc. klub štev. 1, JSZ — Drsni-sks predstava, dne i, marca 1V2Č v dvorsni CSPS, Ako priredbe vsšegs društva Še ni v gorenjem sesnsmu, blagovolite obveetiti svssinsga tajnika, gL OravittJj vu«iu UPPNAVNI OOSta I t. attlMw T M rk. POROTNI ODSKKi SO? W. Nay _____ PredXI NaadsescavttU, Pit Jaha OSa KONJI OKNOtlKi VZHOONO ouoajti ZAPADNO OKROŽJI BOLNIŠKI OOS aKt Raa sea, i Aatsa talar, Raa 104, Gr« HÄ® Marti Bor Itift, H M&M t4N S. Wlatha Wlashaster ti., M.rraf, BIH Nadnami odbor: Untftitvaai odbor: VRHOVNI ZDRAVNIKI Dt^P. J.Kara, tSSS tl-Ckle Av^Omlead,®. O |L adharalhl, hI ddaja e glevoem asada» ti NAtLOVRi U A»«., CMssgs» lit ffi S |T H5Ä Y IVI/H I BLAGAJNIŠKIMI POtU se oaRMejaaa B* N, ft J« SSST-SS ta. Lswadala Aw., CUsajsTHk Lswadsla Avc^ V si laerAsvalaem a KtriftyjTsfirs^^ Vsldaaki ta dvoalaglsL esMa.lU,, ^lasl, asrMahmlaa^k fja kg ^ v^sj^^s ^MHsas^jada^^aaj as MUja as aaskvi "PrMV«law( tetf«tO da bo uvrščeno v prihodnjem. Ako mogu," mi jo pritrdil tovariš kstero društvo opssi kskšno pomoto ali pomanjkljivost, naj to nssnsni tsjniku, ds se prihodnjič popravi, Blss Novsk, tsjnik. 2659 ti. Springfisld Avs. I POZOR! Znamenje (Jan. 31-24) pomeni, dt vant naroinina jo pravočasno, da vam llatR Ra ustavimo. Abo lista m prejmete, ja mogote veta v-I j on, kar ni bU pUU*. Ako ja vaš liat pialan in ga no projnMU, ja mogoéo ueUv-Ijam, vslod nspsčnsfs natU-va, pišite nam dopisnic* In navedite etarl In novi naeUv. Nafti itvanl tajniki In stopoiki, pH katorih lall» plačate naročnino. Naročnina an colo loto Ja IškOO In RR ptt lotR pR IU0. člani S. N. P. J. pečajo rr pol loto $1.90 in in colo IrIr $3JO. Zs asaeto Chicago ja rr lato ««JO, pol IrU |3Ä Zn Evropo ta $4.00, aa Tednik $1.70. Člani doplačajo SOc an poštnino. po omotile. Drage mule so hudo ______ poškedovser Čudao je, da Izhoda Loina asmega nI poškodovala ailna rst- '' w ' ' strelbs. ker v nctrsnjŠ<'inl js bile v sled sil« Še drugi dsn gorke ka Lizbans, 3. msres. — Ta je bilo ] me nje Pežsra ai bilo Mejne J*| Polke je ps lahko I ai poročil. danes zjutraj čutiti močan pot r rani sunek. O kaki ooeebai škodi še abretovele po tri do Štiri dol v tedne. Premogarjl ps res preveč zasla- UWAVNIITVO «PROSVETA1 2667 $. Uwndalo Ava., CHICAGO, ILL. PjvoitiUroga rudirja. (Piše Antoa Beehar.) (Dslje.) S tovsrišsm svs amstrsls to za srečen dan naju sačetka in vsssla tsr ponosna šla domov. Pri vsčsrji sva ss pohvsllls nsd uapehom, koliko prsmogs lešl v nsjinem prostoru, da bova imela jutrišnji dsn neprestano dovolj u nsklsdsnjs. Pa vssmn tsmu so ss možje, ki so delali tam še dalj Šsaa ls neksm pomsnljivo spogledovali in se ns-amehovsli, rekli pa nič. "Frane, ns rsaumemr zakaj io ss nama sinoči možje poamshova-li," sem rekel tovsrišu, ko svs drugegs jutra korakale v rov. MTndi jas sem opssil, ds so se nskaj snoglsdovtli, ko svs jim pripovedovsls o nskopsnem pre Dospevlims v rov je nsais vos-nik pripeljsl karo, da sva se js prsatrašils. Ossm čevljev je bils dolga In šest široks tsr toliko vi-soks. Lotile svs ss vsndsr dsls in nekltdels. Metala sva ns ksro dalje In delje, še sta ts name ro-sili telesi vsled neprestsnegs ns-pora, a ko sem rsdovsdsn pogledal v vos, da vidim aaja uspeh, js bils ksrt šs kemsj do polovlsc nsložens. Ko sva naložila ktro, sva bile že dokreja pri 'fesu', tsm kjsr jo so pet trebe ispodkopeve-ti premog. Ob treh popoldne eva imela devet nspolnjsnlh vosov, a as lopsts več prsmogs. Dobila sva jih torsj dsvst Is tridesetih. Pa sva ss vendar tolažlls, češ, na vos svs neloiila trikret toliko premoge kot bi ga bila v naved-nega, bo pa raditega toliko veš tehtal, nsjmaaj tri tone. Ob petih popoldne svs ls rova gredod šla naravnost proti kovtŠ-niči. Ne eteni sta visela pribita dva listka s osasčenimi dninami, eden e kompsnijskimi, drugI ds-lsvskimi. Pogledsl ssm tjs, da vidim svojo številko in pa uspeh dsnsšnjegs in včersjšnjsgs dsls, ali ko sem pogledal številke O teli aejinege neloženege premoge, mi je vstele listih pstlndvsjsst las, ki sem jih tedsj Šs imel aa glavi. Nsj težje nsjins ksrs je £t-Is označene,,de jc tehtala 1*00 funtov, torej niti tone premoga. Ritro sem Izrečunel lo dognal, de eve v dveh dneh zeslažils vask po I1J2. • " Tu ga pa ae bom dolgo kopal, Prsne, sam rekel tovsrišu. Tsko je tudi on rekel In sklenile svs, da ss vrnevs domov, kskor-hitro s« bo pri na« kej odprlo delo. 'Delje prihodnji! ) V menožsrijl stoji prsd klatko majhen deček in moti roke ekozt reift k". To opszl »tki gospod, ki ves ¡ prepsden zekrMh ~ Itože! AU n« Ih»4 fekoj UtfU* j kel rol., r — Kaj p" isa lo Wigs ? Uv j sploh ni vsá! čikažki profesor posredajs v ape-i u r i TvtM^HMMM^k Kslro, Kgipt, a. msres. Oika*^ ški profesor in znsnl sgiptolog Jsmos Brsssted ss js ponudil sa posredovalen v spora msd sglp-tovsko vlsdo la Carterjem radi TuUnkamenova grobnice. Vlada je odgodila uradno otvoritev grobnice na 0. marca. Okrog sto osebje povabljenih, ds si egls-dsjo mumijsko krsto, kstero je odkril Ctrter. fttrajk grobokopov v Nsaplu. Nespel, Italija, 9. msres. —• Grobokopl v Nesplu ao aastavksll, ker niso dobili poviiks plsča kskor so zshtsvsli. žalostno. Dsmsi Malček, aakej joktŠf Fantiček: Kako ne bit Vet dan ssm "špriesl^šolo in rsvno v.liij aem so spomnil, da imsmo dsnes v» proste 1 Ji i Učiteljica (neposlušnemu oŠsn* su) t No, rsds bi bile ssmo oasiu dni tvojs mati t Učsneci Dobro, reksl bom o• četn. KURIVAMAJA i KILAM JAVSOnO. Iftojsn 22. septembre, 1M1 v občini Msršič, zednje pošta Nove (Jrsdišks, Hlsvonijt. Bil js «lan društva št. 49Š, H. N. P. J. v. Trlluridr. Colo., s ie od tsm šsl v držsve W. Virgioijo In ss js sod-njs Issc nshgjsl v Blbert, W. Vs. Uljudno prosimo člsne H. N. P. I. in druge rojska, šs je komn sna-no, kje ss nsksjs ssdsj, da nam nsznsnljo. Grs vsled sele vsšns zadeve Vas pojssnils js poslati na naalov gl. tajnika R. N. P. 4 , Stšt Ko. |.sandslc A ve., Chicago, III. lAÜB 61 iSMBKA v stsrosti <>d 3ft Ist nsprsj In sieer v svrho Ženit vs, bodisi samica ali vdovs z malo drušjao. Ne narodnost se n« g Uda, »smo da js 4o- hrcff.t Iu nsprednega inalejt. Ako kslers resno misli, Ims voljo <)o mošltro, nsj se priglesi na aa. slovi HAMKC, JCA7 Ro. UwndaU Ave , Chieego, 111. I . vÁ; Mñ Jjjk^BinSiäßiL Uli > U^i'V . ' * iiJLi .» 4. MARCA, Čudovite zgradbe. r godem ¿ad« is «tare dob«. t, t*jut^,«t > •». «■ •}> * Kleaična «Ura dobo j« pomola la 7 čudea. Imelo je aicer mnogo ▼•likih del, ki bi bilo čadovftta v našem smislu, toda atari narodi niao med ovojih 7 ofielelnjh čudes sprejeli niti epoznenj zvojih filozofov, niti jedrnatih del ovojih . .pesnikov, nki avojih aoh, kojih lepota j« večna. Med čudeu ao Mi le dela, ki ao bila izredno veliko, izcedno dragocene eli pa iz-»redno težko izvršljiva. Pidijaa je najbrže natvaril marsikatero delo. ki je bUo umetniški lepšo in ve6 vredno kot njegov Ottoptyakl Sena, toda aoha Zeuao-va je kila narejena iz obilice pMtfpafOcanega materija la. Efa-ški ttmpelj Diane po avoji lepoti izdale ka ni doeegel Akropole, bil ie pa mnogo večji ip bogatejši ramih figur in okraekov. Zato je ljudatvo ti dve golemi deli prt--•telo med čudeaa. Bila ao prava Ifttdafcd čudeaa, in množica jih je Mola med le takrat aveto aedmico po sgolj adnanjih vidikih. Izmed Vseh sedem starokluič-Bih Jbdäs bi v naši dobi le še eno amelo keti med te čudotvorbe, in to največje in reenišno Čudo priznavamo tudi mi še, kakor pred -dfvao dobo predniki; in tudi mi je Ka poaednjemo v skoraj neizpre-menjeni amen ji obliki. Že v kla-ei#M dobi je to čudo bilo staro teč tisoč let, in tudi poznejše stoletja aa šumela mimo njih, niso jih pa mogla bistveno poškodovati: Bgipčanske piramide stojo ie danes neizpremenjene. Irasmo jih ttid dO. Vse stoje na pobočju 11-bijako puičdve, na desnem bregu Nila, ih so razvrščena na proato-rn; dolgem okrog 30 km. Njihove mere so različne, od 10 do 160 me-tro* Tudi njihov gradbeni me-terijal je raznovrsten. Nekstere piramide ao zgrajene ls skrbno rezeeega kamna, druge iz surovih balvanov, nekatere zopet Iz na- veduc opeke, žgane iz Nilove na- j damjaoe». Anglež Wood jih je Bo ! 12. stoletju poroča bisatotekl lk*t na tleh. Arabski rnaiskovaki trdi- ilaviue. Zgrajene plavim i salam tisočletju pred našim štetjem. V notranjosti ao v obširnih dvoranah polivali zemeljeki o-atknki faraonov, t. j. egipčanskih kraljev. Tode davno je že, odkar ao Arabei oplenili vae te grendi-ozne grobove in zs vedno onemogočili, de pridemo do izredno dragocenega mateoijala iz ene najstarejših dob Človeške kulture. Šna stvarno in zgodovinska bogastva so bila nakopičena v teh «ro bovih, je dokazala lanaka. najdba groba faraona Tutankamena. Piramida je bila najbrže zgrajena vsaka postopoma in potsm od vrba navzdol stopojice izpolnjene la prekrite, da so tsko nastale gladke poševne stene. Krovno kamenje je odtlej pač odstranjeno» krov rezdrepen, tako da ae kale zopet prvotna oblika in nam je mogoče, de atyo tere-setf povzpnemo ne vrb. Največja piramida je Keopeova pri +asi Oizeh. Njene temeljna ploskve je kvadrat, čeger stranica meri 282 to j Tišina pa znaša danes 4s 147 to. Nskdanji špik Je od-krušen. Na vrhu je sedsj obširna platforma, na kateri je dovolj prostors za 100 ljudi. Ksmenitl bolvani, iz katerih je piremida se-«tevljena, imajo skupno maao Z in pol milijonov kubičnih metrov. Herodot pripoveduje, dd Je 10O 000 delltvee v delalo 30 let na zgradbi. Rea da radi poplav ni bilo mogoče delati več ko 8 mesece na leto. Porabljenih je potemtakem bilo 240 miljonov delavnih dni I Drugo staro Čudo eo bili tzv. rt-sodi vrtovi eeirske kraljice Bemi-ramide. Ona je po vestna zgradt-teljfce Bsbilons,. okrog katerega je postavila ogminno obzidje, tf m široko In 100 ji visoko. V njem pe je bilo 100 bronastih meetnih vrat. Babllonake razvaline ao le odeloma ohranjene, o visečih vrto-vih pe ne vemo ničeser zenesljt-vega.- - t'* * Ostanki trotjoga «oda. efeikeg«. templja Diane, «o phranjeni do eo nekako v šel i. 1870. Ogromno I ladjo-Jo v 6. stoletju pr. Kr. agra d U Heraifon v dolžini 130 in širini 09 m, veo iz bleščečega belega marmorja. Okrog obzidja Je etaio 126 sijajnih korintekih stebrov, pod Vbodom pa le tri vrste ste brov po 19 m visokih, vsi ao bili bogato okrašeni a flguremi Kerostrat je to avetišče zalgal L 350 pred Kr., d* proelavi ovoje ime. Heroični zločin Je dooagsl avoj namen. Doiasokiit jo sveti-[ŠČe obnovil in povečal, cesar tfsro pa zopet porušil in oplenil. Kar je le ootalo, ao zopet rušili iztočni Ooti L 228 po Kr. Trdi grški mar mor Je vzdržal, in po tolikih nesrečah še dandanašnji dokazuje Jo znatne razvaline o sijaju tega maloarijekege reaničnega Čudeaa. Kakšen je bil slavni Olimpijski Zeva, vemo, ker ao nam ohranjena upodobljenje na rimskem denarju, najdenem v provinci Blidi v Olimpiji. 8oha sama pa, nekoč narodna svetinja velikega in mogočnega ljndatva, Je izginila brez sledu. Bila je namreč iz najbolj dragocenega matcrijela, zlata in alonovlne. Pldijae je upodobi) boga, kako sedi aa bogato okrs-šenem prestolu. Glava sedečega boga jc segla skoraj do stropa 1K m visokega svetišča. V desnici je podoba držala kip boginje zmage (Nike), v levici pa lezlo s svojlni svetim tičem, orTom. Okrog te-mens je bog nosil zlst lovorov venec, znak olimlipskega zmegovel- Peto staro čudo Je b*Ja grobnica MaaaoU, kralja Karije. Okrog t 360 pr. Kr. jo Je evojemu pokojnemu*. mofd poatavila njegova vd^va kraljica Artemizije v gall-kernaeu. TemfelJ je bil četvero oglat, okrog nJega 36 atebrov. po 94 stopnjfcak se Je na sredi dvigala* piramida, čije vrh Je noeil koloaalne kipe kralja Mauzola in krljice Artemizije v kvedrigi (če-tvfrni vpregi). , Vse ekupaj je bilo 44 m visoko, arhitekta sta bila Satiroa inPfrthes, katerima Je pomagalo ie 5 kiparjev. — fie v Kustethioš, de je ¿trradba v po drobnoetfti dobro ohranjena. V sledečih Wiletj0> je pe bila \ zgornja stavba porušene. L. 1622 ao Jokanitt iz ostankov lomili ka menje se zgredbo svojega umo stana. L. 1867. je tod kopel Kaw ton. Nelel je ie obe figuri Mau soia in Artemizije, po 3 m vieoki, več reliefnih plošč in friz Ama-eonk. Vse te najdbe ee nehajsjo sedaj v LondoOu, v britanakem muuju. Največja med starodavnimi zgradbami je Koloa na Kod«, iz brona vlita, znotraj zidana figura, ki je merila 32 to Hsrcsjojc zgradil L 290. pr. Kr..' Kolos je bsje stal nad vhodom rodoike lu ke in ladje so vozile pod njegovi mi rezkoračenimi nogami. To uetno a poročilo pa najbrže preti rava. Koloa je menda stal poleg vhods. Toda že 58 let po dovolitvi zgradbe je kolosslno figu ro podrl potres. Ostanki so ležal okrog 1000 let v morju in itrlel iz njega. Ko so Arabei zavzeli Rodos, so bron prodali nekemu trgovcu, ki ga je netovoril baje 700 kamelam. Sedmo staro čudo Je bil slovit svetilnik na oatrovu Faroa pred Aleksandrijo. Pod Ptolomejem Piladelfom ga je zgradil Soatra tos. V osmih nadstropjih se je svetilnik dvigal do 160 m, ves iz msrmorja. Ogenj, ki' je nepreeta-no gorel na vrhu, so videli baje v daljavi 300 stadijev ali 55 km. Tudi to slavno čudo poznamo le iz litersture, ohranjen ni ostal ne kamen na kamnu. Ksks ss soji sesasi Is pametni. Mn>a ftbjuiU: V PLAMENIH. (Dalje.) "Kdo pa tako nesnsnsko smrči f Ta js gotovo stopil k «vezi steničjlh nsrodov, da ga puste pri miru'', n Je Jesil. "Hej, brati Te nič ne jedo slenloe, '•vnale strslej r Nihče «e ni zmenil sa BJ(hi>vo zapoved, če ni a* čutil peeti la puikinege koplU na rebrih. Ce so jih sravneli.nekolike vrst, so ae aopet smelall in blebeteli med seboj. Strele so drvsle a enega kon- ' ce nO drugi, suvale in kričale. Vse to rasdraieno divjenje in udiranje straž jih je blažilno božalo — to jim je bilo Uho maščevanja. Šteli ao šestkrat'in šestima t so sa zmoUU. Vrsts so posedele dolgsga čsksnjs, vstajale, se tiho smejale in ee norifcvale. ' ' ' "8edaj v barakel" Poraagubili ao se v mrtvalniee; prasne ulice so ksmenele v solneu. Pred Heaml so se razme-ŠČale strele j poaebno nemfrne so bile in se ozirš-1e čres planjsvo. - « Zrli eo ekozi okence la opazovali strele. ' "Kaj vrsgs imsjo daaeaf Poglej kako ae vrtijo 1" ' - "Idi se ml. da jim gore podplati." "Kam pe ta dirjat In nekaj kriči.. "8e mu lekarn mudi." « "Voaova slišim ia konjska kopita ..." "Kruh peljejo aa aaa, mlelim." iJ____ "To pg to! Ae redili nas bodo . . ze jc u-smejala baraks • • Poglej, poglejte) Top, eden, dva .. "Kajt" ao itienili obreee k okencu in aauaU-vili dihaaje. *'No, aedaj pe imel kruh I" "Kaj naj to pomenit" V njih se js rszvne-msl nemir in vroča slutnja, i * "Poglej, «i gledajo aem - ia kakšne oči 'ime jo!'» "Sedaj smo obsojeni v., Iz te mrtvelniee m ne ismuaael več." "Poslušej! Krog toboriUa razmeščejo te- pove ...' "Kje. kjet Nič ne vidim ..." "Pa aliiiš zet o. bedak!" "Zloadl mi t»oš hrbet; ae lasi aamc]" "Pa ae umakni! Jaz kolem tudi videti; mi-sliš, de imel aemo U to pravico." . > "8aJ bol videl, le preval bo| v|dei.. "Konjenica l" "Kolikot Jik Je veiikot" "Ce Jik Je deeet, Jik je preveč." "Koliko, kolikol Z aobml boš |el nednje. ao-vede de prešel" "Tako, tako . Tak konec emo doživeli!" Že v atarih čaaih so pripovedovali, da noj na begu pred zaaledo-valci V smrtnem obupu vtakne glavo v kak grm, meneč, da se ta ko skrije pred sovražnikom. Ta vera je prešla v pregovor: pogosto primerjamo kako nesmiselno, brezglavo dejanja s nojevim početjem. Zanimivo pa je, koliko je na tej stvari reanice in koliko pri dejsnegs. Lovci; ki sami poznajo afriške puftinje in ao dostikrat zasledovali tudi noje,, niso pri tej Hvali nI koli opazili kakega enaka, ki bi dal aklepativ da je domneve rea-nifaa. Vandaf je fabula le atara P*vl, ki jo je obelodanil je Dio ¿orno Fic'ulua, sodobnik Cezarja in Augoata. Ta poroča; V Arabiji iive noji (struthos csmeloi, prev-zsprav noj-kamela), ki hodijo po dveh nogah ia Imajo dyoprstns stopala. Zavoljo tele Uval ne mo re letati, pač pa neglo taka ln ae le a konieami nog dotika tal. £c Jo tasledujejo jezdeci, tedsj meče s nogami proti njim kamenje s tsko silo, de so pogosto teiko zadeti; a Če jo dojdejo, skrije glavo v gr mo v je ali kemorkoli. — Plini j je to poročilo sprejel in gt «$r*mll le s nekaterimi dodatki Kar ee tiče kamenje, ei ne sme mo raslagati, da se metanje vrli namenoma, pač pa da kamenje ali pesek, ki gs noj med tekom dviga, tu petam slučajno sadene zesledo-valca. Po krivem Je tudi razširjena vera med lovci, da divje kose nslsič rušijo skale na preganjalce Zgodbo o skrivanju glave so ljudje bržkone naprtili noju, ker je ie izza davnik vekov znan kot peneveduo neumne žival. Še v §v. pismu stoji, de mu Bog ni dodelil pameti. f ' • Brehm pravi, da apada noj med nejneumnejie ptice, kar jih je pod eolnoem. Njegova bojezljivoet slehernim, nJemu neznanim bit-\ iiem ali pojavom, pri čemer očitu-je popolno nezmolaost, pravilno ooeaiti nevarnost. Da ae kaj~fad druH a Čredami%zeber, nikakor ne govori za njegov razum, te ga oamret izkoriščajo za strelo, zs kar Je Spričo svoje vüine bolj pripraven od njih. Vedenje ujetegs noja kale nadvse omejen rezum. Gospodarja od tujca ne loči, brez pomikleka ponovi nekaj, od kar Je kil pred trenutkom kaznovan. Navadi m elcer ne krej, vender pe — kakor previ Hcuglinkale vae ajegovo bitje in litje pečet aagUee In mimobežnoati: vea način paatinjakege življenje se srce-B v njegovih kretnjeh ia dejenjih. V bližiui njegovega gnesda ae pogosto najdejo pohojena Jejee. Po pravici mu očita *v. pisma t " f ki pušča svoje jajca na sem Ui. da jih sv si i s svojo toploto. In porsbljs, ds se lshko poh ^.jo in jih kaka divji (ver more potreti." To pa se dogeje uto. ker nava dne uporabljajo en umec in (Dalje prihodnjič.) jo eeio, da aoj, ki med iakanjem hrane naleti na gnezdo nraTianejr® soplemenjeke, sede nanje 1a teko za nema rja ja svoje laatno; odtod ga sautra>o Arabci u simbol ne-spameti in njih pregovor prevt, da je kdo 'bolj neumen kot noj." V jetništvu na slepo hlasU u vaem, kar mu je dosegljivo; vse, ker ni krepko pritrjeno ali pribito, izgine v njegovem, goltancu: kos opeke, piaana cunje, kemen eli kakršenkoli neužiten predmet. S tem, de je pogoltfsd kepo nega-šenege epna, je Že marsikak ujet noj napravil samomor. "Če amo v Kart umu kaj izgubili," pripoveduje Zeli Vrknjigi "BtrauseenpoH-tik", "ker ni bilo u nojev požiralnik bal preobsežno, smo šli iskat — in ?mo doptikrst uspešno našli — med njegove - odpadke. Moj precej velik šop ključev je več-kot enkret romal tisto pot." Berehon je nelel v želodcu nekege noja stvsri v teži 4,228 kg, in sicer: peska, smeti in ctynj 3.5 kg, 3 koae železa, 9 angleških medenih novcev, 1 ključavnico, J kljuČa, 37 žebljev, svinčenih kroglic, zvončkov, gumbov iki; Tege pa nc smemo smatrati le-ka produkt njegove nerezsodnoobr^fij tudi kokoši pogozto segajo po peaku in aličnih trdih predil^ih, ki so jim nujno potrebni u prebavo. Toda, če hočemo iaseti pred sabo popolno aliko tega dolgonogege Afrikenca, ne ememo zamolčati njegove dobre plati, r Schlllings, znamenit potovalec po Afriki, pripoveduje, da je opazil, kako je nekof trop levov, ki je po pustinji iskal plena, puatil gnezdo mladih nojev nedoteknje-no. Ko ae'je natančneje zanimal Sa ta dogodek, je prišel na eled, de so stari noji pri mesečini v dalji opazili bližajoče eeleve, jim te-kil nuproti, zbudili tako njih po-zornoat nase, potem pa se v nasprotni smeri od gnezda spustili v beg. Levi so jim nekaj ¿au sledili, nakar so obupali na uspeh. Noji ao se srečno vrnili k mledičem ln tako sebi in nJim oteli življenje. — Ta dogodek jssno priče, da js r noju kljub Tsem budalostim, kl jih počenja, le ie dobršna iskra razsodnosti. Vender pa ta iskra m tolikšna, da bi v njenem soju aa-temnila prava alava nojevega rodu, slsva alaboumje in neapametl. naravoslovja. J ,..•• .r, > .0'i Učitelj: . Janezek, aU mi moreš nkvcaH primer <3 prilagoditvene sposobnosti človeškega telesa! Janezek: Da. Moji teta v enem letu zredila za 40 kil, ne da bi Ji počila koža. , .. ZA KUHANJE PIVA DOMA Imamo v zalogi sladL hmelj, sladko« In vaa droga potrabššiaa. Poskusita ln aa preprišajte, da le doarn pri aaa, kuhaal vedno le najboljii in aeiea-nsjfti. Dobiti jb tail ablrko aodov, steklenic la rasnlk loncev, ItdL ' ^Iti^vam dostavimo naroČilo po po- •vroearijam, slad6lčarjem In v pro-dajalae lelesalao damo primaren po- f^r^r^s »"očilia. raite po FHRANK OGLAR, 0401 Sapariov Anass, CUv«U»d, O. French line K. CHmm, M r""* Original marseUlai»« dajj um znali samo toliko S aožu besedilo znane r*vi£ uarne pesmi Rouget de iS" je bil ie posUran je darovri rokopisov svojime dobroti kiparju Davidu d'AnPer,u mku Berangarju. O roko! "Bojne pesmi porenjbkt aroJ »kupno z napevom p» d«s vali, da je zgubljen. N<¿¡¡2 bUo zopet dokazano, da napev iz oratorija "Esthtt\ pred kratkim je "\[cr " France" izraba dvom. ,ia je a pis sploh kdaj obstojal v is listu pa trdi danes nekdo Z kopi» obstoja in da je bil čaano odtianjen v nekem ah kem lUtu o priliki, ko je bilt» ae!J»za prvič predvajana i pis je hranila rodbina dotiij industrljca in ga čuvala kot d no družinzko liztino. DobiU si industrijčeva bsbica od W aamega. Rouget, ki je bil žilo! zikaličen čutnik, je često uh k omenjeni rodbini, ln prirejal/ mače koncerte. Marseljet© m viČ peli v hiši strassburskegt pane. Delavski list je sila, 1 M računa vaš nasprotnik. ■ inrnonfvtMvvg^ IZŠLE BO RAVNOKAR If] krasne pesmi: Vse Min«,M Mila Lunica, Sirota in OjiskaK eotica .Cena u plošče je 75c, 1 za piano s besedilom $1.00 kon Naročajo se pri: ADDIB0V I 810 HOUBK, 1308 Addiaoa 1 Cleveland, Ohio. . - Pilite po nsl popolni cenik KNJIGE KHJIŽKVVB MATICI 8. V. P. J. Književne mstics Slov» ake nerodne podporne Jed-note je izdala in ima v » logi aledeče knjige: Pater Malaventurs. Spisal Zvonko A. Novak. Izviru povest iz livljenjs smei frančiškanov. Z alikaml, katere je izd« Stanko Žele. Fina trda ba. Cena a poštnino $1.50. Blovensko-aaglelka nioa. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trde vezba. Cena $2.00 s poštnim vred. Jlmmle Klggins. Spini Upton Sinclair, poslovenil I-vaa Molek. Povest Iz fivlje-nja ameriškega pro letanja-ta u časa velike vojne. Tr de vszbe. Cene $1.00 s polt-nino vred. . Zajsdald. 8pisal Ivsn Molek. Povut is doslej skriu. ga kou življenja slovenski! delavcev v Ameriki Tr ne nkone in pokszuje, k»k» u splošni rszvoj ponavljs pri poumeznika fizičao k duševno. S zlikemi. Tnk vezbe. Cena $1.50 s poštnim vred. Zadnji d v* »knjigi čeni skapej, dobits dol s rje. ¿aro u tli Nsročbe, s ksterimi js po slat i denar, sprejema KV/ÜXVHA MATICA 8617-10 80. Lawndals Ohioago. IH MOJE SVARILO Potnavajoi veUko vrednost mojaga Bolfarskaga adlšinefa 1*1» W Je imoaovaa Krvni Čaj) sa one, ki trpe velad «^rasattom«, saprt»1^^ prebava, kisli ali plinovi želodec, glavobol. Jetra, oblati, ki »• ** "J aato svarim moj« bolnika prijatelja prod poaatodbairi J pravi Bolgarski sonaCnl «aj ia jas (a iatfelojem. Na dajle ss T*r—" poaarodb. Ko so Ijodje bolni, morajo imotl najbolj* vraU sdrsvfla. a»iaar»ki «ai »m a«Mk pr*4- VI H P ¡tr f nt« i MNK Wmi« 1» več e* M* OM an«« a«i-Je skupno gnezdo, umec sedi! jsJHk, oker jih samša la potem, ooUneJo poleg SCHLK