Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
¿M 406394
TTiPENBACHER
LATINSKA VADNICA
111. DEL
HU.OI». 1. SCHWENTNER V UUBUMIh
Latinska vadnica
za
humanistične in realne gimnazije.
Srednja stopnja I.
Sestavil
dr. Josip Pipenbacher.
Druga, bistveno neizpremenjena izdaja.
Odobrila Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, z odlokom z dne 31./8. 1921, št. 4815.
c€enS Pht -
odobrena z razpisom Pokrajinske uprav* za Slovenijo, odd. za prosveto in vere z dne 24. jul. 1923, 8tv. 2462. L. Schwentner, v Ljubljani.
V Ljubljani 1921. Založil L. Schwentner.

[d! 4U639 h
5.f
OhOOTTj^-J
Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
A. Posamezni latinski in slovenski vzgledi h gramaticnim pravilom.
I. Subjekt in predikat.
1. §§*) 178, 180 s.**)
1. Veni, vidi, viel. 2. Aestäte saepe grandinat. 3. Hostibus parcetur. 4. Athenienses cursörem Lacedaemonem mlserunt. 5. Probus invidet neminl. 6. Erräre hümänum est. 7. Qui men-tltur, fallit. 8. Ego reges eiecl, vös tyrannös introdücitis.]) Apud Thermopyläs res ad manüs venit. — 10. PopulT RömänT honöres quondam fuerunt rärl et tenues. 11. Nemo Ignäviä immortälis factus est (eväsit, exstitit). 12. Sum felTx felTxque manebö. 13. De Epamlnöndä priusquam scrlbimus, haec praeci-pienda videntur. 14. In rebus adversTs animösus2) atque fortis appäre! — 15. Aristldes cögnömine Iüstus appellätus est. 16. The-mistocll paucl pares putantur. 17. Post Ancum Marcium L. Tarquinius" rex est creätus. 18. Quot capita, tot sententiae. 19. Deum esse constat. 20. Adherbal dlcit: Ubivls3) tütius quam in meö regno sum.
') intrödacö 3 uvažam, vpeljavam. — 2) pogumen. — 3) ubiuxs kjer hočeS = povsod.
1. Tovariša varati je sramotno. 2. Oče piše, jaz berem. 3. Jeseni cesto dežuje. 4. Na obeh straneh so se vojaki ljuto bojevali (pas.). 5. Kar hočemo, to radi verjamemo. 6. Telo je smrtno, duša je nesmrtna. 7. Tebanski grad se je imenoval Kadmeja. 8. Nobeden smrtnik ni ostal do smrti srečen. 9. Že često so postali v nesreči iz prijateljev neprijatelji. 10. Alcibiad je bil v pelo-poneški vojni izvoljen za vojskovodjo. 11. Prijetno mi je, da
1. *) §§ se nanašajo na I.—III. izdajo Latinske slovnice istega pisatelja;
kjer so §§ različni, veljajo v ( ) stoje« za prvo in drugo izdajo. — ** s = in
sledeči; tukaj = § 181.
{quod) si prišel. 12. Kedaj pride oni jutri, na katerega vse odlašaš? 13. Mnogo (pl.) se je zdelo Grkom častno, kar se je zdelo Rimljanom sramotno. 14. Sokrata je smatralo Apolonovo proročišče za najmodrejšega izmed01) vseh ljudi0 (pas.). 15. Homer je živel pred ustanovitvijo mesta. 16. Demosten in Ciceron sta bila glasovita govornika. 17. Prestani napori so0 prijetni.
18.	Mnogi so postali po marljivosti in trudu učeni možje.
19.	Izkažimo se v nesreči pogumne, v sreči skromne! 20. Nobena vojna se ne smatra za pravično, če ni (== če ne) napovedana. 21. Ko je Cezar premagal Pompejeva sinova (in)') se je vrnil v mesto Rim, so ga izvolili dosmrtnim diktatorjem in imenovali imperatorja (pas.). 22. Publija Scipiona so Rimljani smatrali za najboljšega moža (pas.). 23. Brž ko je prišlo do boja, je Ad-herbal zbežal.
2. § 182.
1. Cicero consul coniurationem CatilTnariam patefecit-. Defend! rem publicam adulescens, non deseram senex.
3.	Hannibal prlnceps in proelium Tbat, ultimus excedebaL
4.	Sciens te laedere noluT. 5. Alcibiades absens accusatus est. 6. Soil hoc sapient! contingit, ut nihil faciat invitus. 7. Una urbe nostra totam Graeciam lTberavI. 8. Aut vivo mihi aut mortuo gratias ages. 9. Pavonem cib! gratia Romae primus oc-cldit orator Hortensius. 10. Urbs haec, quia postrema aedificata est, Neapolis nominatur.
1. Temistoklej se je popolnoma posvetil državi. 2. Katon se je še0 v sivi0 starosti učil. 3. Najprej so se baje Tirci učili črk. 4. Le modrijan more živeti brez strahu. 5. V življenju so Diona imenovali tirana, po smrti so ga pa0 slavili kot osvoboditelja domovine (pas.). 6. Tiberij Grakk je kot ljudski tribun predložil zakon, da naj se razdeli (čas!) denar Atala, pergamskega kralja,, med ljudstvo. 7. Sovražniki so se začeli kazati na različnih mestih. 8. Ujetniki so v strahu in molče gledali v tla. 9. Pravični mož vedoma ne dela krivice. 10. Lacedemonski poslanci so Temistokleja zatožili v Atenah v njega odsotnosti. 11. Rimljani so Hispanijo nazadnje ukrotili. 12. Marij je za svojega sedmega konzulovanja (sedmič k.) umrl.
1. ') Besede z " se ne latinijo. — 2) V () stoječa konjunkcija ali pro-
nomen naznanja participialni sklad.
II. Skladnost subjekta in predikata.
3. § 183. •
1. Tempus fugit. 2. Neocles fuit Themistoclis pater. 3. Usus est optimus magister. 4. Vrta rüstica parsimöniae magistra est. 5. Stellae sunt certae duces nautärum. 6. Athenae omnium artium inventrlces') fuerunt. 7. Pulvis et umbra sumus. 8. Themistoclis pater fuit generösus, mater peregrTna fuit. 9. Lltte-rärum sententia haec erat. 10. Sardes ä Graecls incendiö deletae sunt. — 11. Hannibal venenum hausit; is fuit finis clärissimT imperatöris tötlus antTquitätis. 12. Haec est pügna Cannensis. 13. Caesar Alesiam, quod est oppidum Mandübiörum2), oppü-gnävit. 14. Quam dicimus virtütem? 15. Quid est iüstitia? —
16.	Pars per agrös dTläpsI3) sunt, pars urbes petunt flnitimäs.
17.	Decern mllia peditum Macedonum möre armätT fuerunt.
18.	Dux cum tribus mllibus peditum captr sunt. 19. Alius alium cohortätT in hostem se ruerunt. 20. Urbs Athenae ä PersTs expügnäta et incendiö deleta est.
') iventrix, icis iznajditeljica, izumiteljica. — 2) Mandubiji, keltski narod v Galiji. — 3) drlSbT raziti (razkropiti) se.
1. Vse (pl.) se izpreminja, nič ne izgine. 2. Aleksander Veliki je bil macedonski kralj. 3. Scipion je razdejal Kartagino (tudi
pas). 4. Narava je najboljša voditeljica. 5. Te so bile konzulove besede. 6. Nekaj (= del) jih potegne meče, nekaj jih zgrabi za kopje. 7. Glavne zarotnike (= glave zarote) so usmrtili (pas.). 8. V bitki pri Kanah je bilo 70.000 Rimljanov ali ubitih ali ujetih. 9. Kar imenujejo eni hrabrost, to se zdi drugim smelost. 10. Kaj je bilo vzrok trojanske vojne? 11. Isto hoteti in isto ne hoteti, šele to je pravo prijateljstvo. 12. Pridobite si modrost; kajti to je največje bogastvo. 13. Tebe, ki so glavno mesto Beotije, je baje Kadem ustanovil (pas.). 14. Često ste slišali, da je mesto Sirakuze zelo veliko. 15. Cezar je poslal vso konjenico naprej, ki naj bi opazovala (= videla), kam (= na katere strani) potujejo (čas!) sovražniki. 16. Kar je pri petju soglasje, to je v državi sloga. 17. Hieron je vprašal Simonida, kaj je (čas!) Bog. 18. Vsa Belgija (Belgae, ärum), ki je tretjina vse Galije,
se je zarotila proti Rimljanom. 19. Temistoklej je zatrjeval, da zaznamuje (sTgnificare) Apolon ladje kot leseni zid (pas.). 20. Orel je
kralj ptic. 21. Grške države so vsako leto spravile po 460 talentov na otok Del; kajti hotele so, da (acc. c. inf.) bi bil ta skupna skladnica (aerärium, T). 22. Pozneje bodete uvideli, da je izkušnja najboljša učiteljica. 23..Mesto Korioli so Rimljani iz-vojevali (pas.).
4. §§ 184—188.
1. Carthägö et Numantia RömänTs mäximam glöriam attu-lerunt. 2. Sl tu et Tullia, lux1) nostra, valetis, bene est; ego et Cicero meus valemus. 3. Ego et omnes bonT te ödimus, CatilTna. — 4. Pater et avus mortui sunt. 5. Ducis cöniünx et fllia ab hostibus captae sunt. 6. Uxor ac filius Coriolänum amplexl sunt. 7. MTlites et Signa mllitäria2) nätürä loci obscürätT3) sunt. — 8. Corinthus et Carthägö ä RömänTs eödem annö dTrutae sunt. 9. Nox atque praeda hostes remorätae (-a) sunt. 10. RömänTs bella et laböres iücunda erant. — 11. Salva4) est uxor, domus, lTberT tuT. 12. Aut tu errävistT aut amTcus noster. 13. Senätus populusque Römänus intellegit bellum esse necessärium. —14. Impedimenta et omnis equitätus secütuS est. 15. Themistocles, Idem, inquit, multö plüra bona fecT, postquam in tütö ipse, ille in perTculö esse coepit.
') luč; tukaj: solnce. — 2) mxlitäris, e vojaški, vojen. — 3) obscüro zatemnim, skrijem. — 4) salvus 3 rešen, nepoškodovan.
1. Mati in oče naj bosta otrokom draga! 2. Ank Marcij in
Tarkvinij sta bila kralja (latini na 3 načine!). 3. Moja čuječnost je rešila vas, starejšine, in vse državljane (pas.). 4. Jaz in ti
in vsi dobri državljani" ljubimo to svojo domovino. 5. Jaz in
moja Tulija te željno pričakujeva. 6. Ciceron je rešil državo in mesto Rim (pas.). 7. Žene in otroke naših prednikov so sovražniki često odvedli v sužnost (pas.). 8. Da (quod) sta zdrava ti in tvoj oče, me veseli (= se veselim). 9. Orgetorigovo hčer in enega sina so Rimljani ujeli (pas.). 10. Antonij inKleopatra, ki sta bila leta 31. pr. Kr. od Oktaviana premagana, sta umrla istega leta. 11. Apolon in Diana sta se rodila na otoku Delu. 12. Aristid in Temistoklej sta se zelo (optime) uslužila atenski državi. 13. Niti denar (pl.), niti krasne hiše, niti naslade se n e smejo (gl. § 121) šteti med dobrine. 14. Z jedjo in pijačo se odganja glad in žeja. 15. Kdo ne ve, da so modrijani bogastvo in časti vedno zaničevali (pas.)? 16. Micipsa je bil v skrbeh, da (ne) bi izbruhnil kak upor ali vojna.
III. Atribut in apozicija.
5. §§ 189—194.
1. Pugna Marathoniâ nihil adhuc exstitit nôbilius; nülla enim umquam tam exigua manus tantas opes prôstrâvit. 2. Per mediam vaUem amnis fluit. 3. Iugurtha frâtrem meum interfëcit. 4. Vos in meâ iniûriâ dëspectT estis. 5. Volusënus erat vir con-siliï mâgnl et virtütis. 6. Omnës vlcT atque omnia aedificia in-cënsa sunt. 7. Tiberium et Gâium Semproniôs audTvî. 8. Urbs Syrâcusae â Corinthiïs condita est. 9. Imperator Augustus anno p. Chr. n. quarto décimo mortuus est. 10. Caesar in ilumine Rhënô (Rhënô flumine) pontem fëcit. 11. In librls Hëro-dotï, patris historiae, multas fabulas legëtis. 12. Athënae, omnium artium inve'itrïcës, multôs et egregios poëtâs tulërunt. 13. Thasiôrum cTvitâs praecipua ergâ Athëniënsës fidë erat.
1. Cesarja Tita so vsi ljubili. 2. Kamil je razrušil etrursko mesto Veje. 3. Smrt modrijana Sokrata je mnoge Atence raz-žalostila. 4. Atenski vojskovodja Cimon je zapodil ob reki Stri-monu velike traške čete v beg. 5. (Ko) se je Lizander polastil sovražnega brodovja, ni nič drugega nameraval kakor to0, da bi imel (= držal) vse države v svoji oblasti. 6. Sovražniki so opustošili vsa polja in vse livade. 7. Kralja Romul in Tul Ho-stilij sta bila zelo bojevita. 8. Mesto Koriole je osvojil mladi Gaj Marcij. 9. Slavni Gaj Julij Cezar je spravil vso Galijo pod rimsko oblast. 10. Sirakuze, ono krasno mesto sicilsko, je hrabri Marcel po dolgem obleganju (obsidere, ko je ...) osvojil. 11. Hamilkar je vzel (= peljal) svojega 91etnega sina s seboj v Hispanijo. 12. (Ko) je bil Temistoklej iz mesta Aten izgnan, je zbežal k perzijskemu kralju Artakserksu. 13. Komu nista znani imeni Tiberija in Gaja Grakka? 14. Na vojno z morskimi roparji se je Pompej koncem (pri I. in II. izdaji: § 182, 2 p 2) zime pripravil, v začetku pomladi jo0 je začel, končal jo0 je sredi poletja. 15. Luna, neprestana spremljevalka zemlje, ne sveti s svojo, ampak s tujo lučjo. 16. Vaše dobrote, zbrani očetje, so se mi iztrgale. 17. Brali bodete, da je Adherbal, sin numidskega kralja Micipse, v rimskem senatu rekel: „Nikoli torej ne bo naša rodbina uživala miru (= mirna)?"
IV. Casus obliqui kot stavkova določila.
Akuzativ.
6. § 197.
1. Elephantus equörum velöcitätem aequäre nčn potest. 2. Eum locum, ubi nätT sumus, numquam vltäbimus. 3. Athe-nienses MiltiadT clässem dederunt, ut Tnsuläs, quae barbarös adiuverant, bellö persequeretur. 4. Miltiades nön minus prü-dentiä quam felicitate adiütus est. 5. Themistocles nön effügit clvium suörum invidiam. 6 Höstes tela deficere coeperunt. 7. Clässem Xerxis duo mTlia oneräriärum1) sequebantur. 8. Al-cibiades Persärum cönsuetudinem imitätus est. 9. Impares nä-türae imparia studia sectantur. 10. NolTte aemulärl eös, qui . malls artibus ad summös honöres pervenerunt! — ll.Pausaniäs simulävit captTvös, quös XerxT remTserat, ex vinculls püblicls effügisse. 12. AristTdis iüstitiä factum est, ut omnes fere clvi-tätes Graeciae ä Lacedaemoniis ad Athenienses deficerent. 13. In rebus adversls animö ne defeceris!2) 14. Achilles Patro-clum (PatroclT necem) ultus est.
') onersrius 3 tovoren; oneräria, ae tovorna ladja. — 2) ne kloni!
1. Atenci so obdali Pirejsko pristanišče s takim zidom (pl.), da se je enačilo z mestom samim glede krasote (dignitäs,
abl.). 2. Publij Decij se je pri Sentinu ravnal po vzgledu svojega deda in je rešil s svojo smrtjo domovino. 3. Ogibljite se napak, sledite kreposti in0 prava slava vam ne poide! 4. Lace-demonci Atencem na Maratonskem polju niso pomagali proti Peržanon (tudi pas.). 5. V 24. poglavju 21. knjige Livijeve zgodovine (pl.) boste brali, da je Hanibal prekoračil Pireneje (= Pirenejske gore) s četami, ki so mu sledile. 6. Prijatelji pomagajo prijateljem v težkih (comp.) okoliščinah (pas.). 7. V drugi punski vojni se je Mazinisa Kartažanom izneveril in0 prestopil0 k Rimljanom. 8. Rokam sovražnikov je Cezar često ušel; rokam svojih sodržavljanov ni mogel uiti. 9. Akil se je maščeval nad Hektorjem za (pro) usmrtitev Patrokla. 10. Mnogim zlom se uide s smrtjo. 11. Sokrat ni hotel uiti iz ječe, dasi bi bil mogel (ind. pf.). 12. Cezar se ni nikoli maščeval svojim nasprotnikom. 13. Rimski mladeniči so se družili (— šli za) s kakim odličnim možem in so ga posnemali (= z njim tekmovali). 14. La-cedemonci so napisali imena onih držav, ki so jim bile poma-
gale v bitki pri Platejah (pas.), na (in z abl.) zlati trinožnik, ki so ga postavili (plpf.) v Delfih. 15. Kurcij pripoveduje, da je Aleksander Veliki hlepel po (= hodil za) razkošnih pojedinah. 16. Rimskim vojakom je cesto nedostajalo streliva. 17. Atenci so se pokorili Temistoklejevemu nasvetu in so znesli vse svoje imetje0 na ladje. 18. Rimljani so se tako hudo maščevali nad Kartažani, da so njihovo mesto do tal porušili.
7.	§ 198 s.
1. Cave canem! 2. Magna dir curant, parva neglegunt. 3. HoratiT soror hostium mortem lugebat. 4. Mllites aut suum fatum querebantur aut cum familiaribus1) suls commune pe-rlculum miserabantur. 5. Desperans victoriam coepl suadere pacem. — 6. Non me fugit gloriam me tibi debere. 7. Parvum parva decent.
') familiSris, is (prisrčni) prijatelj.
1. Demosten je zelo žaloval nad smrtjo svoje hčere. 2. Ne-
vešči vojaki so sedeli v svojih šatorih in tožili o svoji usodi.
3. Ne smejmo se nikoli siromakom in nesrečnikom! 4. Hedučani
so se pritoževali o krivicah Helvečanov. 5. Vsi so obupali nad zmago (in) zbežali. 6. Čudimo se nespameti onih, ki puste duha
vsled0 brezbrižnosti (abl.) otrpniti. 7. Bojim se Danajcev, (če)
tudi (= et) prinašajo darila. 8. Ko se je vojskovodja vrnil, so mu
rojaki veseli čestitali na slavni zmagi. 9. Neki modrijan trdi: Če so bogovi, se ne brigajo za človeške zadeve. 10. Vsi se nadejamo miru. 11. Vsi pričujoči (= ki so bili pričujoči) so tolažili v žalosti očeta, ki je jokal za svojim umrlim sinom. 12. Neznano ti ni, kako je težko vsem ugajati. 13. Kar se spodobi možu, to se često dečku ne spodobi (tudi pl.)
8.	§ 200 s.
1. Hannibal Flaminium consulem ad lacum Trasumenum circumvenit. 2. NTlus perfluit mediam Aegyptum. 3. Rhenus multas urbes praeterfluit. 4. Exercitus Romanus Rhenum ponte transiit. 5. Rhodanus nonnuliTs locIs facile transTtur. 6. Agesi-laus Hellespontum copias maxima celeritate traiecit. 7. Belgae t)lim Rhenum traductl sunt. — 8. Caesar multas nationes adiit.
9. Saepe arrogantia antecedit calamitatem. 10. Legati Caesarem
in itinere convenerunt. 11. Sulla primus urbem Romam armatus ingressus est. 12. Miltiades in vinculls publicTs diem supremum oblsse traditur. 13. Verus amicus pro amlco periculum aut invidiam non invltus subit.
1. Brez bojazni so pluli mornarji mimo nevarnih skalin. 2. Znano je, da je Ciceron prepotoval vso Azijo. 3 Rem je baje skočil črez zid (pl.), ki ga je bil zgradil njegov brat. 4. Cezar je izvedel, da so Helvečani prepeljali tri četrtine svojih čet črez Arar. 5. Timotej je plul okoli Peloponeza (in) pognal lacedemonsko brodovje v beg. 6. Najprej je Hanibal prekoračil z vojsko Alpe. 7. Gotovo je, da morajo vsi ljudje umreti. 8. Rimski narod je sklenil zavezo z numidskim kraljem Maziniso. 9. Pripoveduje se, da Pitagora ni prepotoval samo Egipta, ampak da je obiskal tudi Perzijo. 10. Jugurta navali iznenada na rimski tabor. 11. Ko je Timoleont sklenil življenje, so ga Sirakuzanci pokopali na državne stroške (pas.). 12. V petem letu druge punske vojne je nastopil Fabij Maksim četrli konzulat. 13. Aleksander Veliki je obiskal zelo mnogo mest in narodov. 14. Vojskovodji se spodobi hoditi pred vojsko. 15. Aristid se je pred vsemi0 drugimi Atenci tako zelo odlikoval po nesebičnosti, da je dobil priimek (= se je imenoval s priimkom) Pravični. 16. Učitelj nam je rekel, da se je Cezar podal često v največjo nevarnost.
9.	§ 202.
1. Cicero verissimum ius iurandum iuravit. 2. Hostes proe-lium male pugnaverunt. 3. Non audlmus ea, quae a natura monemur. 4. Quid ad me venltis? 5. Avarus nihil aliud studet nisi pecuniae augendae.
1. Pri Farzalu so bili Rimljani ljut boj, iz katerega je Cezar končno odšel kot zmagalec. 2. Po časteh me ne žeja, a° tudi po slavi ne (nec) hrepenim. 3. Neki zgodopisec pripoveduje, da je Scipion sanjal čuden sen. 4. Hanibal je prisegel najsvetejšo prisego, da ne bode nikoli Rimljanom prijatelj. 5. Ljudje se najbolj vesele tega, kar dosežejo z največjim naporom. 6. Vsi ljudje teže po tem edinem, da bi bili srečni. 7. Včasi diši vino po žveplu.
10.	§ 203.
1. Ceres homines frumentl usum docuisse dicitur. 2. Deu& homines res futuras celavit. 3. las civile a nobis didicistl.
4. MTlites de clade celantur. — 5. Pacem te poscimus omnes. 6. Caesar cotidie Haeduos frumentum, quod publice erant polli-citl, flagitabat. 7. Hoc te vehementer oro (rogo), ut hos, qui tibi beneficio meo fratres sunt, caros habeas. 8. NolTte pati me frustra a vobls auxilium petere. 9 Cicero aegre tulit, quod consul eum non prTmum rogaverat sententiam. 10. Amicus me de re publica interrogavit.
1. Očetu nismo mogli prikriti nenadne smrti sinove (tudi pas.). 2. Prosi Boga le za to [= ne prosi Boga za nič razen (m'sz/1, za kar moreš (konj.) javno prositi! 3. Kdor nam nič ne prikriva, je otkritosrčen prijatelj. 4. Sokrat je učil mladino skromnosti, zmernosti, stanovitnosti in drugih čednosti (tudi pas.). 5. Najstarejšega izmed senatorjev je konzul vprašal najprej za njegovo mnenje (tudi pas.). 6. Katon, vprašan za svoje mnenje o Kartažanih, je baie vselej odgovoril: Sicer pa menim, da se mora Kartaginia razdejati. 7. Kdor (pl.) prosi Boga le za bogastvo, ga prosi za nekaj minljivega. 8. Odposlanci vse Galije so prosili Cezarja pomoči proti Ariovistu. 9. Dasi je prikrival Tisafern Pavzaniji1) svoje načrte, je ta vendar zapaiil, da zbira čete. 10. Izkušnja, najboljša učiteljica, nas uči mnogo umetelnosti. 11. Ko bi bili Katilinovi načrti Ciceronu ostali (= bili) prikriti, bi se rimska država bila mogla (ind. pf.) uničiti. 12. Odgovori na0 to, kar sem te vprašal! 13. Oče je vprašal Hanibala, bi li hotel oditi z njim (§ 264, 2) v tabor. 14. To (== ono), moj dragi0 Tiron, te prosim, da se zelo marljivo brigaš za svoje zdravje. 15. Dionizij je učil glasbe Epa-minondo, Damon Perikleja. 16. V dvomljivih slučajih vprašaj modre može za njihovo mnenje [= kaj menijo (sentid)].
') Latini: Pavzanija, dasi mu je T . . . prikrival, je vendar . . .
11. § 204.
1. Roma Ciceronem patrem patriae libera dixit. 2. Omnes fere clvitates Graeciae Athenienses duces sibi delegerunt. 3. So-cratem Apollo sapientissimum iudicavit. 4. Omnes et dlcuntur et habentur tyrannl, qui potestate sunt perpetua in ea clvitate, quae llbertate usa est. 5. Philippus Alexandro fllio Aristotelem praeceptorem sumpsit. 6. Cognovl te hominem optimum gratis-simumque. 7. Augustus in adversaries suos se clementissimum praestitisse dlcitur. 8. Catonem audlvl de senectute disserentem.
9. Homerus Laertem facit agrum colentem. 10. Romani in Asia magnas pecunias collocatas (-us 3 naložen) habebant.
1. Epaminonda je smatral vsako zmago nad sodržavljani (= državljansko) za pogubno. 2. Temistoklej je napravil Atence zelo vešče pomorski vojni. 3. Rimski narod je izvolil Cicerona konzulom. 4. Atenci so si vzeli Miltiada za vojskovodjo. 5. Temistoklej je napravil morje varno. 6. Epaminonda je imel za učitelja modroznanstva Lizida Tarentinskega. 7. Jupiter je dal Priamu Merkurija za spremljevalca. 8. Alcibiada so Atenci proglasili za sovražnika domovine. 9. Poveljnik je zmerjal vojake, ker so se izkazali strahopetne in iskali rešitve na begu. 10. Kdor se izkaže nasproti (in) drugim radodarnega, temu tudi drugi pomagajo (pas.). 11. Solon Kreza ni hotel imenovati srečnega, češ, da se ne sme pred smrtjo nihče imenovati srečen. 12. Punci so napravili Hamilkarja za poveljnika. 13. Cesar Tit se je izkazal tako blagohotnega, da so ga imenovali ljubezen in radost človeškega rodu. 14. Pomisli, da ti mnogi, ki jih smatraš v sreči za prijatelje, ne bodo pomagali v nesreči! 15. Cezar je zbral (= imel zbrano) iz vse provincije konjištvo. 16. Ko je Aristid videl (= zapazil) nekoga pisati, da se naj izžene (impf.) iz domovine, ga je baje vprašal, zakaj to dela (čas!). 17. Apel je naslikal Aleksandra s strelo v roki (= strelo držečega).
12. § 205; 178 p 1.
1. Eheu') me miserum! 2. Hancine2) impudentiam?! 3. O miseras hominum mentes, o pectora caeca! 4. Pro deum ho-minunque fidem! 5. Ecce (en) tuae lTtterae! 6. Pro sancte Iuppiter! 7. O magna vis veritatis, quae facile se per se ipsa defendat! 8. Caesar, Teneo te, inquit, Africa! 9. O miser (ali: o miserum te), si haec non vlderis!
') eheu = heu joj! — 2) hicine itd. ta-li? gl. § 86 prip.
1. Prijatelji, dan sem izgubil! 2. Doklej vendar, Katilina, boš še zlorabil našo potrpežljivost? 3. Evo one hvaljene0 svobode ! 4. Oj srečne zemlje, ki vzprejme (fut. II.) najboljšega državljana Milona! 5. O moj dobri (superl.) Bog, kako kratko je človeško življenje! 6. Kvintilij Var, vrni mi moje legije!
7. Oj tebe nesrečnika, če to (pl.) uvidiš, še0 večjega nesrečnika (kompar.), če ne uvidiš!
1. Mllites aggerem pedes trTgintä altum, pedes ducentčs longum, pedes sexägintä lätum exstrüxerunt. 2. Caesar triduT iter pröcessit. 3. Campus Marathönius abest ab urbe circiter mllia passuum decem. 4. Rex mTlle passüs [mllle passibus, mTlle passuum spatiö (intervallö)] ä castrls cönsedit. 5. Tröia decem annös obsessa est. 6. Römulus Septem et trTgintä annös regnävit. 7. Hannibal novem annös nätus (decimum annum agens, puer novem annörum) cum Hamilcare patre in castra pro-fectus est.
1. Sagunt, najbogatejše mesto Hispanije, je bil od morja 1000 korakov oddaljen. 2. Dasi Nestor ni imel (deficere) telesne moči, ker je bil 90 let star, je vendar mnogo koristil Grkom z dobrim" svetom. 3. Smrt Tarkvinija Priska je Rimljanom Servij Tulij nekaj dni prikrival (pas.). 4. Onkraj reke, ki je bila od Cezarjevega tabora okoli 10.0t0 korakov oddaljena, so pričakovali sovražniki prihod Rimljanov. 5. Hanibal je postal v 27. letu (= 26 let star) nadpoveljnik. 6. Isti je iz vojeval Sagunt po 8 mesečnem obleganju [= (ko) ga je bil 8 m. oblegal]. 7. Branilne strehe so bile baje po 8 črevljev visoke, 8 črevljev široke, 16 črevljev dolge. 8. Katon je umrl (e vita decedere) 83 let star. 9. Numa Pompilij je bil baje 38 let kralj.
Mešani vzgledi o akuzativu.
1. Cezar je prepeljal mnogo (mägnus) čet črez Ren (tudi pas.). 2. Atenci so prosili le Lacedemonce pomoči. 3. Cezar se je utaboril 3000 korakov od helvečanskega tabora. 4. Atik se je z največjo skrbnostjo ogibal vsega, kar se mu ni spodobilo. 5. Izbranci so bili poslani v Delfe vprašat za svet, koga naj si vzamejo za vojskovodjo proti Peržanom. 6. Agezilaj ni nikoli nehal pomagati domovini in prijateljem, s čimerkoli (pl. z res) je mogel. 7. O da bi se po njegovem vzgledu hoteli ravnati vsi naši poveljniki! 8. Epaminonda je vse priznal, kar so bili povedali njegovi0 tovariši, ter se ni branil podvreči se postavni kazni. 9. Temistoklej je sporočil Kserksu, da hočejo Grki črez Helespont zgrajeni most podreti, in ga je o tem prepričal. 10. Kornelij Nepot pravi, da se ne more dvomiti, da je Hanibal prekosil vse0 druge vojskovodje. 11. Temistoklej je moral živeti žalostno življenje pregnanca. 12. Atik je prosil Sulo le to.
da naj ga (§ 264, 2) ne sili bojevati se zoper svoje sodržavljane. 13. Hanibal je delal z vso silo (= silno) na to, da bi napravil macedonskega kralja Filipa Rimljanom za sovražnika. 14. Agezilaj je vzkliknil po zmagi: Oj tužne Grecije, katere sinovi se rajši med seboj pobijajo, kakor združeni bojujejo zoper skupne sovražnike Peržane! 15. Suli so naznanili konjeniki, da je Jugurtov tabor oddaljen od Rimljanov 3000 korakov. 16 Ko je prišel Temistoklej v Sparto, je sprva eforom prikrival kaj se v Atenah godi (čas!).
Genitiv.
14. §§ 209-212.
1. Lätöna lTberös suös, ut Niobes iniüriäs ulclscerentur, örävit. 2. Catönis örätiönes nön minus multae fuerunt quam Lysiae. 3. Verbum ipsum voluptätis nön habet dignitatem. 4. Recentium Helvetiörum iniüriärum populi RömänT obllvlscx nön possum. 5. Saepe amicörum causa aliquid facimus, quod nostra ipsörum causa nön fecissemus. 6. Curium censöres ä senätü probrl grätiä ämöverunt. 7. Mägnum urbis, meörum tulque desiderium me cepit.
1. Darej je pustil za čuvaje mostu, (ki) ga je zgradil črez Hister, kneze, ki jih je s seboj pripeljal (plpf.) iz Azije. 2. Beseda domovina je domoljubom sveta. 3. Koriolan je odvedel materi naljubo svojo vojsko od mesta. 4. Edino moj trud te je rešil (pas.). 5. Periklej, ki je vodil 32 let državo, je zapustil pri Atencih veliko hrepenenje po sebi. 6. Ne dvomimo, da pravo domoljubje ne zahteva plačila. 7. Poželenje po prepovedanih rečeh je pri (= in) ljudeh zelo veliko. 8. Ker je Epaminonda delal vse zaradi domovine, ne zaradi sebe samega, je lahko prenašal narodove krivice. 9. Spomin na te bo v srcih nas vseh vedno živel (= ne bo nikoli ugasnil); nikdar ne bodemo pozabili, kaj si nam naljubo storil. 10. Znano je, da je mnogo Ciceronovih govorov zelo lepih. 11. Naša lastna blaginja nam veleva izpolnjevati zakone. 12. Hlepenje po slavi in časti ne pokvari nravi stanovitnega moža. 13. Mnogi mislijo, da so rojeni le zaradi zabave. 14. Platon se je pečal (=je obdržal pečanje) z vedami do sive starosti. 15. Kdo ne ve, da je največje vabilo v greh (= gre-šenje) nada na nekaznjenost? 16. Zvesti ohranitelj (= čuvaj) vseh dogodkov je spomin.
1. Dareus clässem quingentärum nävium comparävit elque Datim praefecit et Artaphernem. 2. Hostes saxa mägnT pon-deris in mürö collocäbant. 3. Philippus, Lysimachl fräter, iu-venis fui t indolis rärae. 4. Suebl homines immänT corporum mägnitüdine fuerunt. 5. Caesar C. Valerium Procillum, summa virtüte et hümänitäte adules centem, ad Ariovistum mlsit. 6. Op-pidum mürö sex pedum crassitüdine cingebätur.
1. Dasi je bil Cinea mož zelo bistrega (= najvišjega) duha (ingenium), vendar ni mogel pregovoriti rimskega senata, da bi sklenil s kraljem Pirom mir. 2. Vemo, da je bil Seneka zelo duhovit (= odličnega duha) in učen (= velike učenosti) mož. 3. Aristida so Atenci kaznovali s pregnanstvom 10 let (pas.).
4.	Helvečani vzamejo od doma s seboj živila za tri mesece (gen.).
5.	Cezar je mislil, da se divji in zelo hrabri (= velike hrabrosti) ljudje ne bodo mogli vzdržati boja. 6. Atenci so dali Miltiadu brodovje 70 ladij, da bi zavojščil otoke, ki so bili podpirali barbaree. 7. Peržanski vojaki so imeli zelo dragoceno obleko (= obleko neizmerne cene). 8. Latinci so prinesli Jupitru zlat venec velike vrednosti na (in) Kapitol. 9. Voluzen, pameten in hraber mož (= mož velike p . . .), je bil izvoljen vojaškim tribunom. 10. Sredi ravnine se je razprostirala (= bila) kakor mesto velika vas (= vas velikosti mesta). 11. Romul je izbral za mesto (dat.) neverjetno ugoden kraj (= kraj neverjetne ugodnosti).	i6 g 214
1. Athénienses mägnam hostium multitüdinem occlderunt.
2.	VTdit vir omnium callidissimus in magno se fore perTculö.
3.	Quis mortälium sine vitils nätus est? 4. Barbarus nihil doli subesse credidit. 5. Mihi mTrum videtur, quid in meä Galliä CaesarT negotii sit. 6. Philocles sentiebat, sT quid secundl eve-nisset, nüllam in eä re suam partem fore. 7. Rex nön habet aurl atque argent! satis. 8. Fräter meus ubi terrärum sit, neseiö.
9.	Incertum est, quam longa nostrum cüiusque vita futura sit.
10.	Unus ex centuriönibus quartae legiönis incolumis in castra rediit. 11. Inter omnes clvitätes Graeciae fortissiml fuerunt Athenienses et Lacedaemonii. 12. Ex öre Timoleontis nihil umquam ñeque Tnsoléns') neque glöriösum2) exiit. 13. Senectüs auetöritätis habet plüs (= mäiörem auetöritätem), laböris minus (= minorem 1.).
') nenavaden; ohol. — 2) bahav.
1. Cicerón je poslal veliko množino žita iz Sicilije v Rim. 2. Izmed vseh Galcev so Belgi najhrabrejši. 3. Pravijo, da je Hanibala eden izmed bogov peljal v Italijo. 4. Mi sami izmed životinj smo spoznali tek (pl.) ozvezdij. 5. Helvečani so si izbrali za0 bivališče (dat.) tisti kraj, ki so ga smatrali za naj-rodovitnejšega vse Galije. 6. Ker je že toliko na uri (= tisto časa), odidimo! 7. V Atenah sta bili za [časa pl.]1) Fociona dve stranki, izmed katerih je zastopala ena koristi (causa, sing.) ljudstva, druga koristi0 boljarov. Izmed teh sta uživali obe macedonsko varstvo (pl.). 8. Cezar je v kratkem podjarmil velik del Galije. 9. Kdo izmed nas je popolnoma srečen? 10. Sestra Horacijev je bila z enim izmed Kuriacijev zaročena. 11. Prva zapoved zgodopisca je, da nič (—■ da ne kaj) napačnega ne trdi. 12. V nekaterih državah ima zakon premalo moči. 13. Svoboden in značajen mož ne prenaša nič sramotnega. 14. Tebansko ljudstvo je imelo več telesne kakor duševne moči. 15. Nobenemu izmed Grkov se ni posrečilo, Demostena prekositi v zgovornosti. 16. V bitki pri Kanah je eden izmed konzulov ušel, drugi je padel. 17. Kar je komu (— vsakemu) časa danega, to naj dobro porabi. 18. Prevelika strogost pripravi otrokom več strahu kakor zaupanja. 19. Solnce daje (largm) nam vsem enako (= isto) luč in gorkoto. 20. Čim manj je bojazni, tem manj je navadno nevarnosti. 21. Neron je zakrivil toliko grozo-vitosti (sg.), da ga je senat proglasil sovražnikom (pas.).
17. § 215 s.
1. Bello Peloponnesiaco tota Attica aliquamdiü Lacedae-moniorum erat. 2. Pergamum Romanorum factum esse non Tgnoramus. 3. Virorum fortium est dolórem aequo animo pati. 4. Vir bonus suum esse putat parere legibus. 5. Exspectare, dum hostium copiae augerentur, summae dementiae esse Caesar iüdi-cabat. 6. Idem totam Galliam dicionis Romanae fecit. — 7. Apud Artemisium classis communis Graeciae trecentarum navium fuit. 8. Apud Graecás clvitatés Athenae diü magnae auctoritatis (magna auctoritáte) erant. 9. BoT1) egregia virtüte erant cognitT. 10. VTcus oppidl magnitudine erat. 11. Agesilaus et statura fuit humilT et corpore exiguo.
') Boji, keltski narod v Galiji in Gornji Italiji.
16. V [ ] stoječe besede so le za latinitev potrebne.
1. Nepot pripoveduje, da je Miltiad užival (esse) med na-selniki kraljevo čast. 2. Cezar je uravnal leto po solnčnem teku, da je imelo (= štelo) 365 dni. 3. Kako je bil Aristid nesebičen (= katere nesebičnosti je bil A.), je znano. 4. Samo to moremo podariti, kar je naša last (= nas samih). 5. Bogastvo prezirati je znak velikega duha. 6. Vsa Hispanija je bila nekoč rimska last. 7. Srečen, komur je dano (= katerega lastnost je) nesrečo ravnodušno prenašati. 8. Vaša dolžnost je, bogataši, siromakom in revežem pomagati! 9. Cesar Tit je bil zelo milega srca (= zelo velike miline). 10. Pristoji vam, dečki, za dobljene dobrote hvaležnim biti! 11. Postanimo prijatelji tistih, ki jih bomo spoznali v nesreči kot" može0 neomajne (sincërus 3) zvestobe! 12. Prijateljeva dolžnost je, odsotnega prijatelja braniti. 13. Sci-pion je spravil vso hispansko obalo do Ebra v rimsko oblast. 14. Ariovist, kralj Svebov, je rekel: „Ne tvoja, Cezar, ampak moja je Galija." 15. Peržanska vojska je štela pri Platejah 100.000 pešcev in 10.000 konjenikov. 16. V (in) skupnem grškem brodovju pri Artemiziju je bilo 200 ladij atenskih. 17. Cesar Tiberij je imel navado reči : Naloga dobrega pastirja je ovce striči, ne pa0 dreti.
18. § 217.
1. Hephaestiönem Alexander plûrimï fëcit. 2. Dïvitiae ä sapiente minimï putantur. 3. lntellegï potest ünum hominem (= Ëpamïnondam) plüris quam tötam ëius cTvitätem fuisse.
4.	Quanti quisque se ipse facit, tantï fit ab amîcTs. 5. Quod tuä, non alterïus causa facis, pro nihilö (nihilï) dücö. 6. Praedia non tantT, quantï empta erant, sed parvö vëniërunt. 7. Victoria magno detrimento1) cönstitit. 8. Miltiadis lïs quïnquagintâ ta-lentïs aestimäta est.
') detrimentum, T škoda, izguba.
1. Nekateri cenijo Demostena bolj kakor Cicerona, neka-
teri pa tega toliko kakor onega. 2. Mnogi ljudje so vajeni,
kakor trdi Salustij, svoje (pl.) nizko ceniti, tuje poželeti. 3. Ci-
ceronov Tuskulanum se je cenil na 50.000 sestercijev. 4. Rimski pesnik Katul je kupil učenega sužnja za zelo visoko ceno.
5.	Trgovci morajo blago dražje prodajati kakor ga kupijo (pf.).
6.	Znano je, da je bila Kononova delavnost v peloponeški vojni veliko vredna. 7. Ko bi bil Epaminonda denar toliko cenil kakor
Pipenbacher, Vadnica III.
2
ljubezen do domovine, bi se bilo Diomedontu posrečilo podkupiti ga. 8. Kar je koristno, se mora manj ceniti kakor to0, kar je častno. 9. Alcibiadov ugled je pri Atencih toliko veljal, da so na0 njegov nasvet (abl.) 1. 415. pr. Kr. pripravili brodovje 100 ladij proti Sirakuzancem. 10. Ker Tarkvinij narodovih in senatovih pravic ni nič cenil (pas.), so ga Rimljani po pravici imenovali Ošabnega (pas.). 11. Ciceron pravi, da je več vredno premišljeno delati (agere) kakor pametno misliti. 12. Palameda so kamenali (pas.), ker se je baje dal (11213) za mnogo denarja od Trojancev podkupiti (conducere). 13. Ladjevje, ki so ga dali Atenci Miltiadu, da bi zavojščil otoke, je veljalo 50 talentov. 14 Ko so vojaki zahtevali znamenja za bitko, je Cezar rekel: Bojim se, da bo zmaga stala (prez) veliko izgubo in življenje (= smrt) mnogo hrabrih mož. 15. Tvoja dolžnost je, za0 to" skrbeti, da se hiša za kar najvišjo ceno da v najem. 16. Kdo je že kupil za denar dušni (= duše) mir?
19. § 218 s.
1. Gens Gallorum avidissima aurl fuit. 2. EpamTnondas erat perltus belli. 3. Vis consilil expers mole ruit sua. 4. Hannibal memor pristinarum virtutum venenum sumpsit. 5. Nulllus iniuriae mihi conscius sum. 6. Mardonius et manu fortis et consilil plenus erat. 7. Alexander Trae suae non potens erat. — 8. Romani semper appetentes gloriae et avidi laudis fuerunt. 9. EpamTnondas adeo veritatis dTligens erat, ut ne ioco quidem mentl-retur.
1. Sokrat je imel navado (solere) reči, da je v vseh rečeh neveden. 2. Evmenu so Macedonci zavidali, ker je vedel (con-scium esse) za vse Filipove načrte. 3. Scipion se je izkazal vojaštvu zelo veščega vojskovodjo ter je prisilil Kartažane, da so sklenili mir. 4. Patriciji so sovražili Tiberija Grakka, ker se jim je zdelo, da je vladoželjen. 5. O Mariju, pod čigar vodstvom so Rimljani Cimbre in Tevtone popolnoma premagali, se trdi, da je bil v vedah tujec (nepoznavalec ved). 6. Ni dvomno, da je bil Cezar zelo častiželjen. 7. Komu je neznano, da je naše življenje polno skrbi (pl.)? 8. Govori le o zadevah, ki jih poznaš (= katerih si poznavalec)! 9. Izkaži se vedno domoljuba in resnicoljuba! 10. Nepot pripoveduje, da je Temi-stoklej napravil Atence zelo vešče pomorski vojni (pas.). 11. Samo človek je izmed toliko vrst životinj deležen pameti in govora.
1. Memento meT! 2. Reminlscere et veteris incommodi1) populi RomanT et prTstinae virtutis Helvetiorum! 3. Peto, ne avl beneficl oblTvTscaris. — 4. Alcibiades reminTscebatur prTstinT temporis acerbitatem2). 5. Nihil aliud meminT. — 6. Cur con-silia mea recordatus non es? 7. De parentibus fratribusque semper recordabor. 8. Admones me de matre. 9. Res adversae admonent nos fragilitatis3) humanae. 10. De clade nostra vos invTtus admonuT. 11. Illud vos admoneo, mllites, ut prTstinae fortitudinis memineritis neve magnae maiorum virtutis obllvls-caminT.
') incommodum, T nezgoda. — 2) acerbitss, S t is bridkost. — 3) frS-g Hit as, stis minljivost.
1. Vojaki Aleksandra Velikega so, pozabivši žene in otroke, smatrali peržansko zlato za svoj plen in niso mislili (= se spominjali) na vojne nevarnosti, ampak na bogastvo. 2. Cezar je opominjal Hedučane, da naj pozabijo prepire in razprtije. 3. Na slavne čine naših bratov nas učitelj cesto spominja. 4. Ko je Mazinisa nekoč govoril o Scipionu Afričanu, se ni spominjal le njegovih činov, ampak tudi njegovih rekov. 5. Znano je, da je Aristid pozabil krivice, ki so mu jih bili storili Atenci. 6. Cezar je spomnil Ariovista na dobrote, (ki jih) je prejel od njega in od rimskega naroda. 7. Darejev prihod je Grke tako prestrašil, da so pozabili na svoje prepire. 8. Usoda grškega naroda (natio) nas spominja na človeško minljivost. 9. V Atenah so spominjali sodniki tiste, ki so nevedoma grešili (plpf.), skrivši (prwatim) na njih dolžnost (pas.). 10. V (per) spanju se duh često spomni preteklih reči". 11. Graje so vredni (konj. perifr. pas.) tisti, ki zaradi zabave pozabijo na dolžnost. 12. Vedno mi prihaja na misel tisti prijatelj, ki sem ž njim preživel najlepša in najsrečnejša leta mladosti. 13. Vredno (= vrednost) je truda spominjati se činov naših očetov.
21. § 221.
1. Thrasybulus legem tulit, ne quis ante actarum rerum accusaretur (reus fieret). 2. Dux proditionis convictus est. 3. La-cedaemoniT Pausaniae scrTpserunt, nisi domum reverteretur, se capitis eum damnaturos 4. Idem capitis absolvitur, multatur
2»
tamen pecunia. 5. GraecT multos viros clárissimos capitis (ca-pite) damnaverunt. 6. Postquam domum reditum est, collegae Epamlnondae hoc crimine accusabantur.
1. Galci so Vercingetoriga obdolžili izdajstva. 2. Miltiad je bil tožšn (pf.) izdajstva, češ, da se je dal od peržanskega kralja podkupili. 3. Po preiskavi1) so ga oprostili smrtne kazni (ter) ga obsodili na globo (pas.). 4. Temistoklej je bil obsojen zaradi veleizdaje. 5. Narod je Alcibiada obsodil zaradi svetoskrunstva. 6. Ko je bil Epaminonda tožen na življenje in smrt, je spomnil sodnike na bitko pri Levktrih; in ti so njegove čine cenili toliko, da so ga oprostili smrtne kazni. 7. Isti je edino to prosil svoje nasprotnike, da napišejo na njegov grob: Epaminondo so Tebanci obsodili na smrt in mu vzeli življenje (= ga kaznovali s smrtjo) (pas.), ker jih je prisilil pri Levktrih premagati Lacedemonce. 8. Dasi je bil Miltiad tožen zaradi krivde glede Para (= parske), je bil vzrok njegove obsodbe vendar drug. 9. Za vlade, Tiberija, drugega rimskega cesarja, je bilo mnogo ljudi toženih in obsojenih zaradi nasilja in veleizdaje. 10. Učitelj nam je pripovedoval, da so Sicilci tožili propretorja Vera zaradi izsiljevanja (pas ). 11. Ko je nekdo Sokratu (= k S.) rekel: „Atenci so te obsodili na smrt", je dejal: „In njihova narava".
') = (ko) so zadevo (causa) spoznali.
22. § 222 s.
1. Me civitalis moram piget. 2. Multos homines Infamiae1) suae ñeque pudet ñeque taedet. 3. Gall! saepe consilia ineunt, quorum eos in vestigio2) paenitere necesse est. 4. Misereat te pauperum! 5. Patrés plebis Románae miseritl non sunt. 6. Principes Gallórum miserantur commünem Galliae fortünam. 7. Dl-ligenter dlscite, puerl! hoc vos numquam paenitébit. 8. Pudeat te peccasse! 9. Srlbit frater se paenitere, quod te violaverit. — 10. Omnium bonorum interest patriam florere. 11. Populorum interest, utrum comí3) domino an áspero serviant. 12. Magnl mea refert, quid boni homines de me iüdicent. 13. Quod nostra non refert (tiče se), id ne cüremus!
') mf&mia, ae slabi glas. — 2) vestigium, T stopinja; in v. takoj, na mestu. — 3) comis, e prijazen, ljudomil.
1. Po Sokratovi smrti so se Atenci kesali svoje krutosti.
2.	Macedonci so trdili, da je bil Klit po pravici ubit, da bi se Aleksander umora tem (quo) manj sramoval in kesal. 3. Mnogi so s svojim življenjem zelo nezadovoljni. 4. Prijatelj mi je pisal, da ga je sram njegovega čina. 5. Oče je s tvojim napredkom (proficere) zadovoljen. 6. Ravno (<quisque) najboljšim izmed Rimljanov so se pokvarjeni nravi najbolj studili. 7. Modrijan se ne sramuje priznati, da mnogo stvari0 ne ve. 8. Bodi skromen, mladenič, tega se ne boš nikoli kesal! 9. Smilijo se nam zlasti tisti, ki so postali po drugih nesrečni. 10. Vsem državljanom mora biti največ na tem, da je domovina čvrsta. 11. Več mi je do tega, kakšen je moj prijatelj, kakor, kje je. 12. I tebi, dragi0 moj Tirón, i meni je zelo veliko na tvojem zdravju (= tem, da si zdrav). 13. Cezarju je bilo jako veliko na zmagi nad Ariovistom. 14. Življenje je kakor igrokaz; gre za to, kako dobro, in° ne, kako dolgo se je igralo (agere). 15. Staršem in učiteljem je mnogo na tem, da dečki in mladeniči v vedah napredujejo. 16. Agamemnon se je zelo kesal, da je Akila raz-žalil, in bilo mu je veliko na tem, da bi se spravil z njim. 17. Katon je bil vajen reči, da je za Rimljane silno važno, da razdenejo Kartagino. 18. Ni toliko do tega, kaj se dela ali daje, ampak s kakim namenom (= srcem).
Mešani vzgledi o genitivu.
1. Dobri starši se trudijo bolj zaradi otrok kakor zaradi sebe samih. 2. Jaz imam manj moči kakor kateri si bodi izmed vas.
3.	Atenska četa je žarela čudovite boiaželjnosti (abl.) 4. Peržani so osvojili Eretrijo in poslali vse državljane tistega rodu (gens) h kralju v Azijo. 5. Aristid je bil izvoljen, da določi (cónstituere), koliko denarja naj da vsaka država za (ad) zgradbo ladij. 6. Kser-ksovo brodovje je štelo 1200 bojnih lbdij. 7. Kononov trud v peloponeški vojni je bil mnogo vreden. 8. Pot je bila približno desetdnevna. 9. Dvorjani so videli, da sam Datam več velja kakor oni vsi. 10. Dolžnost otrok je pokoravati se svojim staršem in učiteljem. 11. Kdo je, ki bi ne imel dosti moči za škodo (nocere)? 12. (Ko) je rimski narod izgnal Tarkvinija Ošabnega, ni mogel slišati imena kralj. 13. Vsi ljudje sovražijo tiste, ki dobrot niso pomljivi. 14. Mnogo jih je bilo, ki so verjeli, da je Kras vedel za Katilinove naklepe. 15. Metel je zahteval od Jugurte 200.000 funtov srebra in velik del konj in
orožja. 16. Aristid je bil tako nesebičen, da je umrl v največjem siromaštvu. 17. Ko je Epaminonda peljal tebansko vojsko proti Lacedemoncem, je imel dva tovariša, izmed katerih je bil eden Pelopida. 18. Ko je Marcel osvojil Sirakuze, je baje poizvedoval (requirere aliquem) po Arhimedu, zelo duhovitem in učenem možu. 19. Domovina je skupna mati nas vseh. 20. Ti. Grakk je zapustil pri rimskem ljudstvu hvaležen spomin nase. 21. Ko so bili Tebanci izvolili vojni neveščega vojskovodjo, so začeli pogrešati Epaminondovo previdnost (pas.). 22. Ko tirani padejo (pf.), se spozna, kako malo prijateljev so imeli (inopem esse). 23. Ko so Cezarjevi konjeniki obkolili Dumnoriga, je vzkliknil, da je prost in državljan0 proste države. 24. Veru je dokazal Ciceron mnogo hudodelstev. 25. Atik je rekel, da more (esse) le0 lahkomiseln, ne radodaren mož obljubiti, česar ne more (konj.) držati. 26. Atik se je spominjal dobrot, ki jih je bil izkazal, le0 toliko časa, dokler (= kakor) je bil hvaležen tisti, ki jih je dobil. 27. Vsak dan, vsaka ura nas spominja človeške minljivosti.
Dativ.
23. § 224.
1. ValetudinI multae res noxiae sunt. 2. Cultura agrorum hominum generT universo est salutaris1). 3. Veritas etsT non est iucunda, hominibus tamen grata esse debet. 4. Nonne lupus can! similis est? 5. Epicurus putat deos hominum similes esse. 6. Tu quod me tuT similem exTstimastl, non mlror 7. SocratT quis sapientia par fuit? 8. Demosthenes, cuius eloquentia parem antTquitas tulit neminem, venenum sumpsit, ne vlvus in hostium manus incideret. 9. Pater fllio (filii) superstes fuit. 10. UbiT2) proximT Rhenum (Rheno) fuerunt. 11. Secundo bello Punico propius perlculum fuerunt, qui vlcerunt. 12. Templum Apollinis sacrum est. 13. Senator! necessarium est nosse rem publicam. 14. Innumerabiles artes ad vTtam necessariae sunt.
') salutaris, e koristen. — 2) Ubiji, galski narod.
1 Hanibal je bil rimskemu narodu (= imenu) silno sovražen. 2. Najmanj je vsak sebi znan. 3. Zrak je vsem skupen.
4. Katerega človeka bomo našli, (ki) bi bil za vsako reč pripraven in koristen? 5. Dobrim ljudem ni nič dražjega od domovine. 6. Tiberij je imenoval Priama blaženega, ker je pre-
živel vse svoje. 7. Vedi, da je v naši državi mnogo i meni i tebi glede značaja podobnih ! 8. Tri stvari0 so vsem životinjam za življenje potrebne: spanje, jed in pijača. 9. Diomedont, ki se mu je zdelo bogastvo največja dobrina, je smatral Epami-nondo sebi podobnim ter ga je hotel podkupiti. 10. Otok Del je bil Apolonu in Diani posvečen. 11. Lacedemonci niso gledali (intuërï) na0 to, kar bi bilo vesoljni Greciji koristno. 12. Pav-zanija je napravil načrte, ki so bili i zanj i za njegovo domovino škodljivi.
24. § 225. s.
1. Iugurtha frâtrï meö vltam ëripuit. 2. Confïdô vobïs. 3. Libenter invïtâmus eôs, quibus favëmus. 4. Iuventütl ab omnibus favëtur. 5. Tïmoleon parère legibus quam imperäre patriae satius1) düxit. — 6. Dies (čas) stultïs quoque medërT solet. 7. A medicls vulnera sänantur- 8. Propter perfidiam dï immortâlës hominibus Träsci soient. 9. SlovënT praecipuë agricultürae študent. 10. Paucï ThëbânT Lacönum rebus studëbant. 11. Epicürus Phae-dönT2) Söcraticö turpissimë maledïxit. 12. Bonis nocet, quï mails parcit. 13. Ne templTs quidem deörum g Persïs temperatum est. 14. Nüpsit Iünö Iovï. 15. Iünö Iovï (cum love) nüpta erat. 16. Persuäsit Themistoclës populo, ut clâssis cen tum nävium aedificarëtur. 17. Siculïs persuäsum est (Siculi sibi persuâsërunt) Siciliam tötam esse CererT cönsecrätam.3)
--s
') satius (comp, k satis) bolj prav, bolje. — 2) Phaedön, Onis Fedon, Sokratov učenec. — 3) cönsecro posvetim.
1. Pravičnost ukazuje (praecipere), da daš (reddere) vsakemu svoje. 2. Na domovino jeziti se je greh. 3. Cimonova
sestra je rekla, da se bode omožila s Kalijem, da bi rešila svojega brata. 4. Sovražniki niso prizanesli niti ženam niti otrokom (tudi pas.)! 5. Hanibal je skušal Antioka pregovoriti (impf., tudi pas.), da bi odšel z vojsko (pl.) v Italijo in se voj-
skoval z Rimljani. 6. Ne občuj s tistim, ki ga poštenjaki grajajo (= psujejo, pas.)! 7. Da bi laže odpomogel (= zdravil) pomanjkanju žita, je Cezar sklenil razdeliti svoje legije v več držav. 8. Vsi ljudje teže od narave po svobodi in sovražijo robstvo. 9. Cezar je pregovoril nekega galskega konjenika, da nese (dëferre ad) pismo Kvintu Ciceronu. 10. Sramotno je pso-vati tiste, ki bi jih morali [mi] najbolj ljubiti (ind. prez. konj. perif. pas.); zato (proinde) ne prizanašajmo onim, ki govore
grdo o bratih, ki so nas osvobodili! 11. Stari Rimljani so se pečali s poljedelstvom, ne pa0 z umetnostmi in vedami. 12. Ko bi znali .(= mogli) zdravniki ozdraviti vse bolezni, bi bili najsrečnejši izmed vseh ljudi. 13. Temistoklej je Kserksa lahko uveril (tudi pas.), da Grki delajo na to, da bi se črez Helespont zgrajeni most porušil.
25. § 227.
1. Ancus Marcius AventTnum urbl adiünxit. Clässe ad terram appulsä mllites egress! sunt. 2. Anteferämus honestätem pecüniae! 3. Beätl sunt, quorum virtüt! fortüna coniüncta est. 4. Coniungite salütem vestram cum commünT salute! 5. Dareus, rex Persärum, GraecTs bellum intulit. 6. In nobis omnibus inest animus immortälis. 7. Patres metus inväsit. 8. Pugnae in campö Marathöniö commissae LacedaemoniTnöninterfuerunt. 9. Caesar, ne graviöff bellö occurreret, mätürius quam cönsuerat ad exer-citum profectus est. 10. Idem munition! Labienum legätum prae-fecit» 11. Dux cohortätur mllites, ne labor! succumbant.
1. Hanibal je ukazal nekega Kampanca v železje vkovati. 2. Antiokk, kralj sirski, je zavojščil Rimljane. 3. Po Hamilkar-jevi smrti (occidere) je načeloval vojski Hasdrubal, ki se je bil oženil s Hamilkarjevo hčerjo. 4. Aristid se je udeležil pomorske bitke pri Salamini. 5. Hanibal se je zahvalil Kampancem, ker so njegovo prijateljstvo bolj cenili od rimske zaveze. 6. V tem življenju je (inesse) mnogo zla. 7. Kakšna (quid) je razlika med prijateljem in prilizovalcem ? 8. Darej je postavil Datida in Artaferna na čelo vojski, ki jo je poslal nad Grke 9. Ciceron je stal Rosciju Amerincu na strani, ko je bil ta tožen (plpf.) očetomora. 10. Brez vzroka se ne izpostavljajmo nevarnostim! 11. Ko je vojskovodja videl, da so ga sovražniki obšli (pas.), si je zadal sam smrt. 12. Po previdnosti Temistokleja edinega je Azija podlegla Evropi. 13. Aleksander je vrgel pismo, ki mu ga je bil poslal Parmenion, pod blazino, ki je na njej ležal. 14. Ko se je Cezar bližal, je izpreletel Pompejevo vojsko tolik strah, da so mnogi orožje proč vrgli. 15. Cimbri in Tevtoni so spravili Rimljane v velik strah. 16. Vsled Aristidove pravičnosti se je zgodilo, da so se skoro vse grške države pridružile atenski zavezi. 17. Pravi prijatelj se o vseh svojih zadevah razgovarja s prijateljem. 18. Semiramida je baje celo može prekašala po hrabrosti in pameti. 19. V Atenah je bila velika
razburjenost, ko se je Darej bližal mestu. 20. Z našo domovino se da (= more) le0 malo dežel primerjati glede rodovitosti in naravnih krasot. 21. Pitagora je navadil svoje učence molčečnosti. 22. Rimljane je obšel strah, da bi jo Hanibal udaril proti (ad) Rimu in oblegal mesto.
26. § 228 s.
1. Socrates iudicibus supplicare noluit. 2. Populus semper sibi supplicarT vult. 3. AlcibiadI multT cTves invlderunt. 4. Vi-demus, quanta sit in invidia (quantae invidiae sit) novorum hominum virtus. 5. Consulatus hoc tempore nullam invidiam habere (consulatuT non invideff) potest. 6. Pompeio a multis obtrectatum est. 7. Vir iustus probo numquam suscensebit. — 8. Dionysius tyrannus latam fossam lecto1) suo (l^ta fossa lectum suum) circumdedit. 9. Alexander regem Porums) ampliore regno (regT Poro amplius regnum) donavit quam tenuit. 10. Ariovistus Caesarem (a) commeatu (CaesarT commeatum) intercludere co-natus est.
') lectus, i spavališče, postelj. - 2) Porus. T Por (kralj v Indiji).
1. Poštenjak ne zavida nikomur sreče (tudi pas.). 2. Vsi
so prepričani, dragi Kasij, da ti niti ne zavidam tvoje sreče niti se ne jezim na te (tudi pas.). 3. Neprijatelji naše svobode in domovine so skušali brate osvoboditelje ponižati (= v nič dejati), toda pri tistih, ki poznajo njihove vrline, niso opravili nič. 4. Tiberij je Germanika zelo poniževal. 5. Ko so sovražniki izvojevali mesto, so jih matere ponižno prosile, da bi prizanesli njihovim otrokom. 6. Cezar je podaril centurionu Scevi, s čigar naporom se je bila rešila utrdba, mnogo denarja, njegovi ko-horti pa dvojno plačo in žita. 7. Rimljani so tudi na pohodih obdajali tabor z oklopom (= z nasipom in jarkom). 8. Voda je preprečila sovražniku dovažanje živeža. 9. Zakaj zavidate tistim slavo (tudi pas.), ki so si pridobili največje zasluge za domovino? 10. Kdo ne ve, da se veliki možje cesto v nič devajo? 11. Po Temistoklejevem nasvetu so Atenci ustanovili trojno pirejsko pristanišče in ga obdali z zidovjem. 12. Kvinkcija Cincinata je obdaril konzul Minucij in njegova vojska, ki jih je bil osvobodil obsede, z zlatim vencem (pas.).
27. §§ 230, 231, 234.
1. Nön scholae, sed vltae dlscimus. 2. VTve tibi et patriae! 3. Nön nobis soils nail sumus. — 4. Caesar veteränis cautum esse volebat. 5. Cave ab homine nefariö! 6. Imperator omnibus mllitibus cönsulit (prövidet, pröspicit) 7. A dls hominum vltae cönsuiitur (prövidetur). 8. Caesar Trebätium cönsulebat; Idem rem frü-mentäriam prövidebat (pröspiciebat). 9. Crüdeliter ä decemvirls cönsulebätur in humiliöres. 10. Caesar inimicörum amlcls tem-perävit. 11. DumnorTx HelvetiTs cuplvit. 12. Dlviciäcus frätrl vehementer timuit (metuit)- 13. Orätor prüdens moderätur örä-tiönl. 14. Locütus est pro (= v imenu) prlncipibus clvitätum Dlviciäcus Haeduus. 15. Themistocles el, qui eum serväverat, pro meritls posteä grätiam rettulit. 16. Miltiades ipse pro se dlcere nön potuit. — 17. Ecce tibi nüntius venit.
1. Admet je opominjal Temistokleja, naj skrbi zase. 2. Cezar je mislil, da se Germani ne bodo brzdali, da ne (quin) bi šli (exTre) v provincijo in odtod pohiteli v Italijo. 3. Znano je, da so se Atenci zelo bali za svobodo. 4. Nesmrtni bogovi skrbe in se brigajo ne le za vesoljni svet, ampak tudi za poedince. 5. Di-viciak je prosil Cezarja, da naj z njegovim bratom ne ravna prehudo (comp.). 6. Pri Herodotu beremo, da so v bitki pri Termo-pilah Peržani Lacedemonce pobili, Tebancem pa prizanesli (pas). 7. Človek ni za sebe samega ustvarjen (= rojen), ampak tudi za domovino in svojce. 8. Vojaki se bore za domovino in slavo. 9. Oče pravi: Če sin greši, greši meni na0 škodo0. 10. Aleksander bi bil srečnejši bil, ko bi bil brzdal in obvladal jezo. 11. Minerva je bila Grkom naklonjena. 12. Kdor odsotnega prijatelja obira, ta je črn, tega se ti, Rimljan, varuj! 13. Nič ni za človeka težje kakor spoznati samega sebe. 14. Epaminonda je rekel: Bogastva vsega zemljekroga nočem sprejeti namesto domovinske ljubezni. 15. V° duhu (abl.) vidim naprej prirodne nevihte. 16. Helvečani so imeli v primeri z velikim številom (mägnitüdö) ljudstva (= ljudi) preozko (= ozko) ozemlje. 17. Tukaj mi še0 nekdo (quisquam) govori (nöminäre) o usmiljenju (ak.). 18. Ti mi tega (iste) drznost še0 zagovarjaš?
28. § 232 s.
1. Mercätöribus nüllus erat aditus ad Nerviös1). 2. The-mistocll cum Admetö, Molossörum rege, nön erat hospitium.
3. Tecum mihi res est (gl. § 180, p. 2). 4. Miltiades erat summa hümänitäte (in Miltiade erat summa hümänitäs). 5. Syräcü-särum pari! est nömen Achradina. 6. ScTpiönT cognomen fuit Äfricänus (-5). 7. M. Valeriö, qui ä corvö adiütus hostem occTderat, cognomen Corvus (-5) inditum est. 8. CaesarT erant omnia ünö tempore agenda. 9. ST prTncipes Graeciae vultis esse, castrTa est vöbTs ütendum, nön palaesträ.
28. ') Nervir, orum Nerviji, belgijski narod.
1. Kralja Latina hči, ki ji je bilo ime Lavinija. se je baje z Enejem omožila. 2. Prvo vojno je imel Filip, kralj macedonski, z Atenci. 3. Tarkviniju, zadnjemu kralju rimskemu, so nadeli priimek Ošabni. 4. Favstul je imel že od začetka upanje, da se pri njem vzgajata dečka kraljevega rodu. 5. Tebanski narod je imel večjo telesno kakor duševno moč 6. Pitagorovi učenci so morali (konj. perifr.) 5 let molčati. 7. V Frigiji je mesto, ki mu je ime Gordij; to je imelo nekdaj znamenito prestolnico kralja Mide. 8. Zakaj je imel Gaj Marcij priimek Koriolan? 9. Lacedemonci so uvideli, da bodo imeli z Atenci boj za (de} prvenstvo. 10. Scipionu Mlajšemu, ki je imel priimek Afričan, so dali Rimljani še (praeterea) priimek Numantinec, ker se mu je posrečilo 1.133. pr. Kr. izvojevati Numancijo. 11. Vedite, ljudje, da morate enkrat umreti! 12. Niso vselej tisti ljudje najsrečnejši, ki imajo veliko bogastvo. 13. Pri vseh izobraženih narodih uživajo (= imajo) veliki možje največjo čast. 14. Naši osvoboditelji imajo mnogo dobrih duševnih in telesnih lastnosti. 15. Po peloponeški vojni so Lacedemonci mislili, da imajo opraviti s Tebanci.
29. §§ 235-237.
1. In pügna Marathonia nulla clvitas Atheniensibus auxilio fuit praeter Plataeenses. 2. Epamlnondas nihil eorum negavit, quae adversariT eT crTminl dabant (ducebant, tribuebant, verte-bant). 3. MytilenaeT1) multa mTlia iügerüm agrT Pittaco4) münerT dare voluerunt. 4. Lysander Orchomenils3) subsidio missus est. 5. Pausanias AtticTs4) auxilio venit.
') Mitilenci, prebivalci mesta Mitilene. — 2) Pitak, slavni slikar. —
3) Orhomenci, prebivalci mesta Orhomen. — 4) Atičani, Atenci.
1. Hanibal je poslal mnogo tisoč pešcev iz Hispanije v Afriko, da bi bili Kartagini v obrambo. 2. Čednosti služijo ljudem v diko in slavo. 3. Vojskovodja je ukazal dati znamenje za umik. 4. Periklej je dal svoja polja državi v dar. 5. Za Sa-lustija je služilo bogastvo v čast, uboštvo v sramoto. 6. Pelo-pida je pregovoril Tebance, da so šli Tesalcem na pomoč. 7 Ka-tonu je bila celo njegova (§ 264, 1 b) trdovratnost v slavo. 8. Dasi se Pelopida z Epaminondo ne enači glede znanja v vojaštvu (gen.), se mora vendar onemu samemu šteti v slavo, da so se Tebe osvobodile. 9. Pri Nepotu beremo, da se je ples pri Rimljanih štel za napako. 10. Postumiju je bilo v največjo sramoto, da je bila pod njegovim vodstvom rimska vojska od Jugurte poslana pod igo. 11. Atenci so pripisovali (= šteli) poraze, ki so jih doživeli v Siciliji, in zmage Lacedemoncev svoji krivdi, češ, ker so pregnali Alcibiada, ki je veljal po pravici za najboljšega poveljnika. 12. Aleksandru Velikemu služi v hvalo, da je prizanesel Darejevi materi, soprogi in hčerama. 13. Ajak se je baje sam usmrtil z mečem, ki ga je bil dobil od Hektorja v dar. 14. Aleksander je dal (iubere) škrlat, (ki) mu je bil poslan iz Macedonije v dar, izročiti Darejevi materi Sizigambi. 15. Proti volji diktatorja Fabija se je Minucij zgrabil s Hanibalom; in ta bi bil njegovo vojsko popolnoma porazil (pas.), ko bi mu oni ne bil prišel na pomoč. 16. Ko je Cezar zapustil dve kohorti v varstvo prateža (dat.), je odšel s 4 legijami v Lutécijo. 17. Isti je zahteval od Ariovista, naj izbere kak kraj sredi (= kot srednji) med obema ( = obeh) za pogovor.
Mešani vzgledi o dativu.
1. Cicerón je približno eno leto in devet mesecev preživel Cezarja. 2. Ščedi s časom, kajti ljudje trdijo, da je čas denar!
3.	Ko so Grki osvojili Trojo, niso prizanesli mnogo Trojancem.
4.	Brezznačajniki cenijo denar bolj kakor poštenost in ljubezen do domovine. 5 Diviciak je Cezarja ponižno prosil, da bi prizanesel njegovemu0 bratu. 6. Pripoveduje se, da se Periklej ni jezil na tiste, ki so njegovo slavo v nič devali. 7. Te-mistoklej je tako zavidal Miltiadu, ki si je pridobil v bitki pri Maratonu nesmrtno slavo, njegove trofeje (tudi pas.), da ponoči ni mogel spati. 8. Pelopida je rekel, da Epa-minonda slabo skrbi za domovino, ker ne zapušča (konj.)
nobenih0 otrok. 9. (Ko) je Aleksander izvojeval Tebe, je pri-zanesel le gradu, hiši pesnika Pindarja in svetiščem. 10. Zakaj je imel spodnji del Italije pri Rimljanih ime Velike Grecije? 11. Vedi, da mora vsak svojo usodo prenašati! 12. Ariovist je imel dve hčeri, izmed katerih je bila ena ubita, druga ujeta. 13. Razsipnost in razuzdanost je celim državam in poedincem v pogubo. 14. Mnogim se je štelo v napako, da so žalovali zaradi Cezarjeve smrti. 15. Filip je poklical modrijana Aristotela kot učitelja za svojega sina Aleksandra. 16. Ksenofontovi spisi so, kakor pravi Ciceron, za mnoge reči koristni; berite jih (relativ; § 267) torej0 pridno! 17. Znano je, da je Ciceron zabranil Katilinove naklepe. 18. Micipsa je postavil Jugurto na čelo Numidov, ki jih je v numantinski vojni poslal rimskemu narodu na pomoč. 19. Konzul Fabricij je svaril Pira, da naj se varuje strupa. 20. Med človekom in živaljo je zlasti ta razlika, da je človek deležen pameti. 21. Plemenitaši, je rekel Marij, mi zavidajo mojo častno službo; naj mi torej zavidajo tudi (iidem) moje delo, mojo neomadeževanost in moje nevarnosti, ker sem po {per) teh dosegel ono. 22. Temistoklej je čutil, da bo moral umreti [perTre, § 272 (322) p 1], če ga bo nevihta zanesla (konj. plpf.) na Naks (pas.), kjer je bila takrat atenska vojska.
Ablativ.
I. Separativ.
30. § 239, a in b. (239). 1. Histiaeus dîxit Darëô exstlnctô ipsôs potestate expulsos clvibus suis poenâs daturos. 2. Inimîcî Alcibiadem ë clvitâte expulërunt. 3. Themistoclës tëstularum suffrâgiïs ë cïvitâte ëiectus est. 4. Phoebidam Lacedaemoniï ab exercitu remôvërunt. 5. Cicero invïtus urbe cessit. 6. Cëdëns animadvertit Aristïdes quendam scrîbentem, ut patriâ pellerëtur. 7. Brutus reditu tyrannum arcëbat. 8. Tu më ab iniuriâ arcuistl. 9. Hannibal Alpicôs1) cônantës së prohibëre (â) transitu concïdit. 10. Faba2) (a f.) Pythagorëï abstinëbant. 11. Caesar sperabat fore, ut Ariô-vistus (de) pertinâciâ dësisteret. 12. Iugurthae, quod ab oppûgnâ-tiône non désistât, graves minae nuntiantur. — 13. Est philo-sophï vëra â falsïs distinguere. 14. Alpës Italiam â Galliâ së-iungunt. 15. ScTmus musicam nostrïs môribus abesse â prTn-') prebivalci Alp, Alpinci. — 2) faba, ae fižol, bob.
cipis persona. 16. Bonorum animus a vitiis abhorret. 17. Athe-nienses deos suos ab hoste defendere sunt conatT. 18. Themi-stoclem non deterruit a re publica defendenda Miltiadis calamitas. 19. Curemus, ut patria a perlculTs semper tuta sit!
1. Maraton je od mesta oddaljen približno 10.000 korakov. 2. Beoti se niso umaknili prej iz bitke, dokler niso (= kakor so) Lacedemoncev premagali. 3. Sodržavljana razločujemo od sovražnika po mišljenju (animus) in dejanjih. 4. Britanske navade se ne razločujejo mnogo od galskih navad0. 5. Kserksa je Temistoklej drugič pripravil (depellere) ob uspeh (gradus, us) (pas.). 6. Atenec Solon je radovoljno zapustil domovino. 7. Vojaki sedme legije so Britance izgnali iz gozdov. 8. Brut je odbijal sovražnika od Galije. 9. V Hispanijo so bili poslani poslanci, da (= ki) bi naznanili Hanibalu, da naj prizanese (= se vzdrži) Saguntincem, zaveznikom rimskega naroda. 10. Atik je navadno vabil na obed tiste, katerih značaj se ni razločeval od njegovega. 11. Salustij je bil od cenzorja Apija Klavdija Lepega izključen iz senata. 12. Pravi prijatelj se ne more lahko razločiti od hinavskega. 13. Ko je Alcibiad zapustil ladjo, so vsi le njega (unus ille) spremljali. 14. Ko se je Darej vračal iz Scitskega (= dežele Scitov), se mu je skoro preprečila vrnitev v njegovo kraljestvo. 15. Če se boš vzdržal vsake krivice, boš imel mnogo dobrih ljudi za prijatelje. 16. V istem letu, ko (= v katerem) je moral zapustiti Hipija Atene, je bil Tarkvinij Ošabni izgnan iz mesta Rima. 17. Dolžnost staršev je svoje otroke varovati pred revščino in nevarnostmi. 18. Labien je pričakoval Cezarjeve vojake, da bi sovražnika pri prehodu črfez reko oviral. 19. Aristida, ki ga je Temistoklej izpodrinil (pas.), so Atenci kaznovali z 10 letnim pregnanstvom in ga izgnali iz domovine (pas.). 20. Smrt je potovanje v kraje (fines), v katerih prebivajo tisti, ki so se ločili s tega sveta (=iz življenja). 21. Ko je Ciceron zapuščal provincijo Sicilijo, so mu izkazali otočani (= prebivalci otoka) velike časti. 22. Cimon je izgnal (eicere) stare posestnike iz mesta in z otoka.
31. § 239, c; (240).
1. Marius Romam metu Cimbrorum solvit (levavit). 2. Cum locupletes possessionibus diuturnls moventur, patria propugnatoribus1) spoliatur. 3. EpamTnondas perfecit, ut Lace-
daemoniT auxilió sociörum prTvärentur. 4. Caesar omnes hostes armTs exuit. 5. Scipiö et Figulus cónsules, cum augures iüdi-cässent eös vitiö creätös esse, magistratu se abdicäverunt.
6.	Trädita est Caesar! urbs nüda praesidiö, referta cöpiTs.
7.	CicerönT aqua et IgnT interdictum est. — 8. Röbustus animus (ab) omni est Uber cürä et angöre2). 9. Epamlnöndäs exercitum obsidiöne lTberätum domum redüxit incolumem. 10. Thrasybülus patriam ä trTgintä tyrannTs llberävit.
') pröpttgnstor, öris branilec, bojevnik. — a) angor, Oris bojazen.
1. Ko so Samniti stiskali rimsko vojsko, jo je Decij Mus osvobodil obsede. 2. Vsled slavnih zmag so Grki postali prosti peržanskega gospodstva. 3. Cezar piše, da je Ariovist odrekel (interdlcere) Rimljanom vso Galijo. 4. Pelopida je osvobodil pri povratku (ptp. prez.) iz Aten svojo domovino lacedemonskega gospodstva. 5. Pripoveduje se, da je Serviju Tuliju njegov zet Tarkvinij Ošabni vzel (= odvzel) življenje in vlado. 6. Ker je Ver Sicilce oplenil dragocenih posod in mnogo denarja, ga je Cicerón tožil zaradi izsiljevanja (pas.). 7. Cir se imenuje ustanovitelj per-žanske države, ker je oprostil Peržane tirana Astiaga. 8. Sreča oprosti mnogo ljudi0 kazni, a° strahu nikogar. 9. S smrtjo se oprosti duša telesnih spon. 10. Kdor nikomur ne koristi, se oropa velike naslade. 11. Rimljani so osvobodili mnogo narodov, ki so prosili (plpf.) pomoči, sovražnikov, da so si jih napravili davku podvržene. 12. Kdo more po pravici trditi, da je brez (= prost) napak in zmot? 13. Že cesto so pregnali nehvaležni državljani zelo zaslužne može (tudi pas.). 14. Priam, od Akila najhrabrejših sinov oropan, je tega ponižno prosil, da bi mu vrnil mrtvo truplo Hektorjevo. 15. Edip se je baje oropal vid^ (= oči), ker se je bil oženil s svojo materjo. 16. Pre-magavši Cimbre in Tevtone, je oprostil Marij Italijo največjega strahu. 17. Miltiad je preprečil otoku Paru vsako dovažanje živeža.
32. § 240 (241).
1. Di dolore vacant. 2. Bonorum vTta vacua est metu.
3. Animus philosophT ab omni cürä vacuus est. 4. Miltiades
erat inter colönös dTgnitäte regia, quamquam nomine carebat.
5. Alter alterTus auxilio eget. 6. Lacedaemonil praecipue pecunia indigebant. 7. Hannibal patria pulsus alienärum opum in-digebat.
1. Trazibul ni odvzel nobenemu sovražniku, (ki) je ležal na0 tleh0, obleke, se ni dotaknil ničesar razen (nisi) orožja, ki ga je potreboval. 2. Vojaki so bili več dni brez žita. 3. Galci so potolkli Rimljane ob reki Aliji, potem so pa [ljudi] prazni Rim osvojili. 4. Hedučani so napadli trgovce na potu in jih ople-nili vsega prateža. 5. Kdo more po pravici trditi, da je brez napak in zmot? 6. Piru se je zdelo, da je Fabricij brez mnogih reči, ki delajo življenje prijetno. 7. Ker so Kartažani potrebovali Hanibalovo pomoč, se je ta vrnil v domovino, od katere je bil 36 let odsoten. 8. Ni brez bogastva, kdor ga ne potrebuje. 9. Mrtvi so brez čuta. 10. Zelo nesrečni so tisti, ki nimajo niti prijateljev niti domovine.
33. § 241 s. (242 s.)
1. Vir fortissimus cecidit, amplissimö genere nätus. 2. Ve-nerem aliT Jove nätam, alirspamä1) pröcreätam dTcunt. 3. Diana (ex) Jove et (ex) Lätönä näta esse dTcitur. 4. Ex me nätam relinquö pügnam Leuctricam. 5. GallT sé omnes ab Díte2) patre prognatos praedicant. — 6. Miltiades et antlquitäte generis et glöriä mäiörum et suä modestia máxime flörebat. 7. Pfraeus portus ipsam urbem ütilitäte superávit. 8. GallT omnes linguä et legibus inter se differunt. 9. Höstes equitätü superiores fuerunt. 10. ImprobT homines omnia quaestü metiuntur. 11. Quis ex omni parte beätus? 12. Cicero natu mäior fuit quam Caesar.
') spüma, ae pena. — 2) Dis, Dxtis Dit (= Pluton).
1. Nesrečni (§ 191) Edin je bil sin (nascT) tebanskega kralja
Laija in njegove žene Iokaste. 2. Rimljani so se bahali, da iz-
hajajo (pf.) od Marta. 3. Atenski poslanec Kalistrat je prekašal
v govorništvu vse govornike tistega časa. 4. Demostenu ni bil
nobeden govornik starodavnosti kos v govorništvu. 5. Agezilaj
je bil kralj bolj po imenu kakor po oblasti. 6. Dionizij, mlajši
izmed dveh sirakuških nasilnikov istega imena, je bil zelo
nizkega rodu. 7. Lacedemonci so se po zakonih in uredbah zelo razlikovali od Atencev. 8. Čigav sin (nascT) je bil Orest?
9. Glede na rodovitost se ne more nobena dežela primerjati z Egiptom. 10. Po občnem (= vseh) mnenju je bil Cezar največji vojskovodja rimski. 11. Apolon je bil sin (nasct) Jupitra in La-tone. 12. Nihče ni v vsakem oziru popoln. 13. Cimon je imel
za ženo (= v zakonu) svojo sestro, po imenu Elpiniko. 14. Pontski kralj (§ 192, prip.) Mitridat, po sovraštvu do Rimljanov pravi0 Hanibal, je posedel Malo Azijo in pobil zelo mnogo rimskih državljanov. 15. Ljubezen do naroda in domovine je, vsaj po mojem mnenju, največja čednost. 16. Velikih mož ne merimo po sreči, nego po čednosti. 17. Pred bitko pri Sala-mini izročijo Atenci grad svečenikom in nekaterim (paucl) starejšim, ostalo mesto pa0 zapuste.
34. § 243 (244).
1. Pugna Marathonia nihil adhuc exstitit nobilius. 2. Constat inter omnes, qui de Alcibiade memoriae prodiderunt, nihil illo fuisse excellentius vel in vitiTs vel in virtutibus. 3. AmT-citia colenda est, qua nihil melius habemus. 4. Suebl non longius anno remanebant uno in loco. 5. Hostes non amplius octingentos equites habebant. 6. Praeda spe atque oplnione maior fuit.
1. Za peržanskih vojn sta bila Miltiad in Temistoklej slavnejša od drugih grških veljakov. 2. Znano je, da pri Rimljanih ni bil nihče zgovornejši od Cicerona. 3. Domovino, najdražje, kar more biti (= od katere ne more nič dražjega biti), ste mi vrnili. 4. Nič se ne posuši hitreje kakor solza. 5. Hanibala je oče vzel (ducere) ne črez 9 let starega v Hispanijo. 6. Vsak mir s sodržavljani je koristnejši kakor državljanska vojna. 7. Pri Maratonu se je bojevalo inanj kakor 12.000 Grkov. 8. Sel seje hitreje vrnil, kakor se je pričakovalo. 9. Ugled države je bil starim Rimljanom dražji od življenja. 10. Grecija ni rodila (ferre) nobenega modrejšega moža od Sokrata. 11. Demosten, največji (abl. comp.) grški govornik, je sklenil svoje življenje leta 322. pr. Kr., 62 let star. 12. Niti Aristid, najpravičnejši in naj-vrlejši (abl. comp.) mož, ki ga je rodila grška zemlja, ni ušel zavisti svojih sodržavljanov. 13. Cezar je obljubil, da se bode potrudil, da ne bo dalje kakor tri dni (triduum, t) odsoten od tabora. 14. V enem dnevu se je zažgalo več kakor dvajset galskih mest. 15. Med Romulom in Avgustom je minilo (= prešlo) manj kakor 800 let. 16. Nič ni slajšega od luči resnice. 17. Nič ni, kakor pravi Ciceron, boljšega, nič prijetnejšega od prijateljstva; zdi se, da odpravi solnce iz sveta, kdor ono odpravi. 18. Vedi, da velikega in odličnega moža ni nič vrednejše kakor spravljivost in milina!
Pipenbacher, Vadnica ni.
8
35. § 244 s. (245).
1. MultI hominés voluptate capiuntur. 2. Mundus á deo administratur. 3. Ab equitatü hostium pedites nostrT pulsT sunt. 4. Brevis a natüra nobis vita data est. 5. Clipeí a müribus sunt derosT. 6. Dominus navis clarissiml virT misericordia captus (motus, impulsus) procul ab Insula navem tenuit. 7. Hostes frü-mentl inopia permolT ducT Romanorum se tradiderunt. — 8. Po-pulus Romanus deslderio RemulI regem flagitare non destitit. 9. VictT hostés Ira ardebant. 10. Servius Tullius volúntate atque concessü cTvium regnare coepit. — 11. Recte vTvit, quT gaudet officio. 12. HelvetiT victoria suá Tnsolenter sunt gloriatl. 13. Cinna patriae bellum intulit fretus [(con)fTsus] numero novorum cTvium. 14. Agesilaus domo eadem fuit contentus, qua Eurysthenes1) üsus fuerat.
i) Evristen, začetnik ene kraljevske rodovine v Sparti.
1. Ljudje se radujejo nad srečo, žalujejo nad nesrečo.
2. Miltiad je upal, da bode kralj v malo dneh poginil ali od meča (= železa) ali od pomanjkanja. 3. Tucidid pravi, da je
Temistoklej umrl v Magneziji naravne smrti (=vsled bolezni).
4. Pamet brzda strasti (pas.). 5. Učenje krepi duha (pl.) dečkov in mladeničev (pas.). 6. Mnogi ne greše iz strahu pred kaznijo. 7. Kralj Koder je umrl iz ljubezni do domovine. 8. Akil je žaloval nad smrtjo svojega prijatelja Patrokla. 9. Aleksander Veliki se je ponašal z Akilom kot0 začetnikom svojega0 rodu0. 10. Febida je zasedel grad mesta Teb na izpodbujo le0 malo Tebancev, ki so držali z Lacedemonci. 11. Kdo se more zanašati na telesno trdnost? 12. Zanašajoč se na številnost svojih čet, se je Datid želel udariti. 13. Po Alcibiadovem nasvetu so Atenci Sirakuzancem napovedali vojno. 14. Vsled hlepenja po slavi so predniki rimskega naroda izvršili mnogo zelo slavnih činov0. 15. Vsled pomanjkanja žita so Galci prosili za pogovor. 16. Lacedemonci so se bali, da se jim bo Alcibiad iz ljubezni do domovine enkrat izneveril in se zopet spravil s svojimi. 17. Ne na število, ampak na hrabrost svojih čet se zanašajoč, si je upal Leonida pri Termopilah nasproti postaviti se vsej peržanski vojski. 18. Ne zadovoljen s svojo slavo, je začel Pavzanija hrepeneti po večji moči in se ni pomišljal izdati svojo domovino peržanskemu kralju.
II. Instrumental.
36. § 246.
1. OculTs cernimus. 2. Consul ducem hostium suä manu occïdit. 3. Alexander ab hoste sagittä vulnerStus est. 4. Alci-biades per Thrasybülum ab exercitü receptus est. 5. Caesar eä legiöne, quam sëcum habëbat, mllitibusque, quT ex prövin-ciâ convënerant, mürum fossamque perdücit. — 6. BritannT lacte et carne vlvunt. 7. Themistoclës lïtterîs sermöneque Per-särum ërudTtus est. 8. Horâtius poëta Graecä linguä locütus est.
9.	Cantäre tibiTs ab Olympiodöro didicit Epammöndäs. 10. Imperator Augustus cum amlcTs libenter äleTs lüsit. 11. Milites nostrT ab hostium equitatü proeliö lacessëbantur 12. Viätörem tëcto recipiämus! 13. Cimön eädem custodia tenëbatur, qua pater. 14. Miltiadës cum dëlëcta manü classe Chersonësum pro-fectus est. 15. Alexander Cydnö flümine calidum corpus abluëns gravi morbö implicätur. 16. Deörum muneribus InstructT et örnätT sumus. 17. Decius fïlius patriä virtüte praeditus së pro salüte populi RömänT dëvôvit. 18. Mïlitës fossam aggere expient. 19. To ta domus sanguine redundat. 20. MultI, quT laude dTgnT sunt, poena afficiuntur.
1. Delfsko proročišče je bilo z darovi vseh kraljev in narodov napolnjeno (refercire). 2. Hanibal je tešil svoje sovraštvo z rimsko krvjo. 3. Rimljani so mnogo Galcev odlikovali (do-näre) z državljanstvom. 4. Deseta legija se je po vojaških tribunih zahvalila Cezarju, češ, da je o njej (§ 264, 2) izrekel najboljšo sodbo. 5. Scitje so živeli od mleka in medu. 6. Mnogi, ki so vredni kazni, se nagradijo. 7. Bibul, Pompejev podpo-veljnik, je v Epiru težko zbolel. 8. V deški dobi se učimo (TnstituT) lepih (= dobrih) umetnosti in ved. 9. Atenci so okrasili Alcibiada ne le s človeškimi, ampak tudi z božjimi častmi.
10.	Nekateri deli naše države nimajo potokov in rek v izobilju. 11. Vemo, da Atenci mnogo zelo slavnih mož niso nagradili, ampak jih0 kaznili (afficere in subst.). 12. Funce je stala zmaga mnogo krvi in ran. 13. Pavzanija je sklenil mir pod temi pogoji, da se nihče razen 30 nasilnikov ne i z ž e n e v pregnanstvo (= prežene, afficere in subst.). 14. Lizander je izvedel po ogleduhih, da je šlo (exire) atensko moštvo (vulgus) na kopno plenit. 15. Med poveljniki je bil hud (= velik) prepir, ali naj se branijo za zidovjem ali naj gredo sovražnikom
3*
nasproti in začno odločilno bitko. 16. Ahilov oče Pelej je vzel Feniksa v svojo hišo in ga napravil za učitelja svojega sina. 17. Ariovist se je držal mnogo mesecev v taboru. 18. Ahil je bil obveščen po Antiloku, Nestorjevem sinu, da mu je Hektor ubil prijatelja Patrokla. 19. Zdi se, da je bil Alcibiad z več telesnimi in duševnimi vrlinami obdarjen kakor Temistoklej. 20. Solnce polni ves svet s svojo lučjo in naredi, da vse raste in cvete. 21. Bila je nevarna (= velike nevarnosti) stvar, z majhnimi (exiguus) četami bojevati se na neugodnem kraju.
22.	Dobrote naj pomni (= drži v spominu), kdor jih0 je sprejel.
23.	Kateri narod je bil vojne tako vajen kakor Rimljani? 24. Nepot pripoveduje, da so pri Grkih največji možje igrali na piščalko. 25. Bitko pri Kanah so Rimljani izgubili. 26. Katero bitko so Atenci 1. 490. pr. Kr. dobili proti Peržanom? 27. Temistoklej je Kserksa obvestil pismeno (= s pismom), da se dela na to, da bi se podrl most, ki ga je dal [§ 275 (328) 4. p. 2, a] napraviti črez Helespont.
37. § 247 s.
1. ThraybUlus nön minus prüdentiä quam forlitüdine Usus est. 2. Legäti cönsuluerunt Apollinem, quo potissimum duce üterentur. 3. Hannibal fruT Victoria quam Uli mäluit. 4. Tres legali summTs honöribus functT Athenäs missi sunt. 5. Miltiades tötä regiöne, quam petierat, potltus est. 6. Pythagorels inter-dictum erat, ne fabä vescerentur. 7. DareT regno nostra nltitur dominätiö. — 8. Athenienses cursörem Lacedaemonem mTserunt» ut nüntiäret quam celerrimö opus esse auxilio. 9. Themistocles quae opus erant, celeriter reperiebat. 10. QuaesTvit Arislldes. cur tantä poena dTgnus duceretur. 11. Nihil homine tam in-dlgnum est quam flagitium1).
') flagitium, T sramotno delo.
1. Hanibal je prebil mnoge raznovrstne napore. 2. Tisti,
ki hočejo uživati dolgotrajen mir, morajo biti izurjeni v vojni.
3. Osvojivši mnogo krajev, se je Agezilaj polastil velikega
plena. 4. Hanibal je imel za prijatelja in učitelja grškega slov-
stva Sozila. 5. Kdo dvomi, da je človeškemu telesu (pl.) treba
jedi in pijače? 6. Bil je nekdaj čas, ko so ljudje jedli želod.
7. Perzej je ubil Meduzo, oprt (= oprši se) na pečino. 8. Epa-minonda je rekel Diomedontu, ki mu je ponujal denar per-žanskega kralja: Nič ni treba denarja; kajti če kralj to (pl.)
hoče, kar je Tebancem koristno, sem pripravljen storiti zastonj. 9. Atik je dajal vse iz svojega premoženja, kar je bilo prijateljem potrebno. 10. Punci so nekdaj žrtvovali ljudi in se hranili s pasjim mesom. 11. Orgetorigje uveril Helvečane, daje silno lahko (perfacile) polastiti se vlade nad vso Galijo. 12. Numidi so uživali večinoma mleko in divjačino. 13. Možu, na čigar življenje se je opirala blaginja domovine, pripravljate smrt? 14. Vemo, da ne bo nihče užival neprestane sreče. 15. Ugled in blaginja držav se ne opira na orožje vojakov, ampak na vrlino državljanov. 16. Sramujte se, ker ste naše zaupanje zlorabili! 17. Spominjajte se tistih, ki so z vami prestali velike nevarnosti! 18. Kaj je treba besed? Nam je treba dobrih vzgledov! 19. Mnogi ljudje ne zaslužijo (= so nevredni) zaupanja,. ki ga imamo do njih. 20. Kdor se svojih napak ne sramuje, ta ne zasluži le graje, ampak tudi kazen. 21. Najboljšega moža smatramo najboljše usode vrednega.
38. § 249.
1. LacedaemoniT ab Alcibiade adiütl multö superiorës bellö esse coepërunt. 2. Quo quid melius est, eö rärius solet esse.
3.	Fluvius abest tribus mllibus passuum ab hostium castffs.
4.	Aristîdës dëcessit quarto ferë anno post (post quartum ferë annum), quam Themistoclës Athënis erat expulsus.
1. Kraj, kamor sta prišla Cezar in Ariovist k pogovoru, je bil skoro enako (= za enak prostor) oddaljen od njunih taborov. 2. Agezilaj je premagal (pellere) mnogo večje čete nasprotnikov. 3. Čim bolj se revščina skriva, tem bolj je očitna. 4. Pri Nepotu beremo, da je Hanibal za toliko prekašal druge (ceterT) poveljnike po bistroumnosti, za kolikor se odlikuje (antecëderé) rimski narod pred vsemi (cünctus) drugimi0 narodi po hrabrosti. 5. Doma bi jaz0 mnogo rajši ostal [= rajši hotel (prez.) ostati]. 6. Ciceron je bil za malo let mlajši od Pompeja in za 6 let starejši od Cezarja. 7. Solon je živel (= bil) približno 300 let po Likurgu. 8. Hanibal se je vrnil v Afriko 3 leta potem, ko je bil zbežal z doma. 9. Korinčan Timoleont je prenašal — kar (id quod) se smatra za mnogo težje — mo-dreje srečo kakor nesrečo. 10. Zemlja je 50 krat (= za 50 delov) večja od lune. 11. Ni dvoma (= dvomno), da se mora poštenost mnogo više ceniti kakor vse drugo (pl.). 12. Truplo Aleksandra Velikega so prenesli dve leti po njegovi0 smrti iz Babilona v
Egipet (pas.). 13. Cezar je sklenil napraviti most malo nad onim krajem, kjer je bil prepeljal vojsko črez Ren. 14. Malo pred svojo smrtjo je Sokrat govoril {disserere) o nesmrtnosti duše.
39.	§ 250 s.
1. Miltiades summa aequitäte res cönstituit. 2. Melius est cum dlgnitäte (častno) cadere quam cum Ignominiä servTre.
3.	Miltiades magna cum offensiöne clvium suörum Athenäs rediit. 4. Türe pröditor patriae suppliciö affectus est. 5. Vir sapiens aequo animö iniüriam fert. 6. Sine virtüte nüllö modo beat! esse possumus. 7. Plsistratus tyrannidem AthenTs per dolum occupävit. — 8. Caesar adversus hostes (cum) omnibus cöpiTs contendit. 9. Xerxes Artabazum cum epistulä ad Pausaniam mTsit. 10. Dux cum legiönibus tribus profectus est.
1. Diviciak je začel s solznimi očmi (= z mnogimi solzami) Cezarja rotiti. 2. Ta je o polnoči tiho (= molče) odrinil. 3. Alpe je Hanibal prekoračil z veliko izgubo ljudi in tovorne živine.
4.	Največ italskih narodov se je Hanibalu podvrglo svojevoljno.
5.	Alcibiad se je slavno (= s slavo) vrnil v svojo domovino. 6. Z velikim vesel jem so pričakovali rimski zavezniki Pompejev prihod. 7. Z vnemo {ardor) si govoril za stvar, ki je mi nismo omenili (= ki smo jo mi molče preskočili). 8. Po pravici občudujemo cenzorja Apija Klavdija, ki je zgradil ono slavno {tile) cesto 9. Zvezde vrše svoja pota {cursus) z največjo hitrostjo. 10. Sci-pion Starejši ni nič izvršil zvijačno (= po zvijači) ali nasilno (= po sili), ampak je živel vedno dostojno (= z dostojnostjo). 11. Ciceron ni prenašal konca {interitus, üs) ljudovlade ravnodušno, toda skušal se je z vedami tolažiti. 12. Isti je podpiral Pompeja na vse načine (sing.), ker je mislil, da vse koristi državi, kar on dela. 13. Sel je prišel s pismom. 14. Četrta legija je prezimila z Labienom na Remskem. 15. Cezar se je prikazal {pröcedere) v škrlatu (= s škrlatno obleko). 16. Rimljani so prihajali na skupščine često z meči. 17. Cezar je poslal podpo-veljnika z dvema legijama naprej, sam pa je sledil z ostalimi četami.
III. Lokativ.
40.	§ 252 s.
1. DelectT cum Leonidä vim hostium nön sustinuerunt eöque locö omnes interierunt. 2. Chabriae consilium tötä Graeciä celebrätum est. 3. Erant itinera duo, quibus itineribus Helvetir
domo exlre possent. 4. Caesar frumentum flumine ArarT sub-vexerat. 5. Cimon barbaros eodem die terra marlque vTcit. 6. Erat omnlno in Gallia ulteriore legio una. 7. De amTcitia e5 libro scrTptum est, qui Inscrlbitur Laelius. 8. In HerodotT librls multae fabulae inveniuntur. — 9. Hostes oranem spem in cele-ritate ponebant. 10. Caesar occupato oppido Vesontione praesi-dium ibi collocat (constituit). 11. Hostium dux in porta consists. 12. In Platonis labrTs1) in cunls2) dormientis apes con-sedisse dlcuntur. 13. Lucretia3) cultrum4) sibi in pectore deflxit. 14. Leges populi Roman! in aere incTdebantur. 15. Pausanias tripodem aureum DelphTs posuit, in quo Inscrlpsit suo ductu barbaros apud Plataeas esse deletos. 16. Bias in septem sapi-entibus numeratur. — 17. Tota Italia Romam convenit. 18. Iu-gurtha omnes copias unum in locum cogere statuit.
') labrum, T ustnica. — 2) curiae, arum zibel. — 3) Lukrecija, plemenita Rimljanka. — 4) culter, trx nož.
1. Egipčani in Babilonci so polagali vso skrb na spoznavanje zvezd, 2. Kdor tovariša vara, se ne sme (§ 121) več šteti med dobre može. 3. Miltiad se je utaboril na pripravnem kraju. 4. Na kopnem in mokrem so Grki 1. 480. in 479. pr. Kr. premagali Peržane (pas.). 5. Lacedemonci so edini na vsem zemljekrogu živeli 700 let po istih šegah. 6. Gotove zvezde se vidijo vedno na istem kraju. 7. Na desni in levi se razprostirata (patere) dve morji. 8. Cezar je hitel za (ad) sovražniki po isti poti, po kateri so bili šli sami. 9, Vojaki so prišli pri Kolinskih vratih v mesto. 10. Ko je vojskovodja videl, da je njegova vojska premagana, si je zabodel meč v prsi, da ne bi preživel poraza. 11. Ko je Cezar izvedel (cognoscere), da so vse belgijske čete zbrane na enem kraju blizu njega, je brzo (matu-rare) [275 (328), 4. do p. 2] prepeljal svoje čete črez reko Aksono.
12. Poveljnik ukaže množici zbrati (= sniti) se v mestih. 13. Kamor
te domovina postavi, tam ostani! 14. Kserks se je vrnil v mnogo krajšem času v Azijo istim potem, koder je bil prišel (iter facere) v Grecijo. 15. Lacedemonci so postavili (locare) v tebski grad posadko. 16. Ko je Hieron odhajal v vojno, mu je sedel orel na ščit (= Hieronu, ko . . .). 17. Kje se snidemo, tovariši?
18. Nepot poroča, da je Temistoklejev kip bil na trgu mesta Magnezije. 19. Atik je v svojem letopisu napisal zgodovino rimskega naroda. 20. V istem tudi poroča, da je umrl Hanibal.
i. 571. po ustanovitvi mesta. 21. Poslanstva vseh sicilskih mest so se sešla v Sirakuzah. 22. Imeua tistih vojakov, ki so padli v boju, so se vdolbla v kamen.
41. § 254.
1. Cn. Pompeius bellum praedonum extrema hieme appa-ravit, ineunte vere suscepit, media aestate confecit. 2. Bello Pünico secundo Flaminius cónsul rem male gessit. 3. Miltiades sperabat Dareum regem vel hostium ferro vel inopia paucls diebus peritilrum esse. 4. Caesar pontem bTduo perfecit. -5. Populus Romanus in pace magistratibus imperat, in bello sle paret ut regí. 6. Hoc in tempore nülla clvitas Atheničnsibus auxilio fuit praeter Plataeenses. 7. M. Cato in senectute Graecas lltteras didicisse dlcitur. 8. Germani, qul Rhenum transierant, annTs (intra annos) quattuordecim tecta non subierunt. 9. Vix ter in anno nüntium ex urbe audlmus.
1. Istega dne izpeljeta obadva svojo vojsko iz tabora, Pompej skrivši in ponoči, Cezar pa0 javno in podnevi. 2. Cimona. ki je bil 1. 449. pr Kr. pri (in z abl.) obleganju mesta Citija umrl, so Atenci dolgo pogrešali ne le v vojni, ampak tudi v miru. 3. Znano je, da je Cezar preminil 1. 44. pr. Kr. v 56. letu svoj« dobe. 4. Za peloponeške vojne so Atenci po Alcibiadovem predlogu in nasvetu napovedali Sirakuzancem vojno. 5. Rimsko zemljišče je bilo v začetku zelo majhno (exiguus). 6. Kamil je prišel obleganim Rimljanom o pravem času na pomoč. 7. Mnogo (pl.) poskušamo v mladosti, česar ne moremo poskušati v starosti. 8. Mitridat je zapovedal (imperare) vse rimske državljane v Aziji v enem dnevu pomoriti. 9. Pesnik Vergilij se je na-rodil 15. oktobra [§ 346 (352)] leta 70. in je umrl 21, septembra leta 19. pr. Kr. 10. Po porazu pri Zami je Hanibal prišel v dveh dneh in nočeh v mesto Hadruinet. 11. Oba nasprotnika morata priseči, da bodeta odpustila v naslednjih treh dneh (= tri-dnevju) vojsko. 12. Epaminonda in Pelopida sta v kratkem času učinila, da so Tebe veljale za prvo mesto vse Grecije. 13. Za Pizistrata so se baje v Atenah umetelnosti in vede z veliko vnemo gojile in Homerjeve pesmi zbrale.
Mešani vzgledi o ablativu.
1. Cezarjevi vojaki so zgradili z neverjetno hitrostjo 19.000 korakov dolg zid. 2. Ko so imeli Atenci prvenstvo (praeesse)
pri grškem narodu, so si pridobili po mnogih slavnih zmagah, ki so jih izvojevali na kopnem in mokrem, tako (is) slavo, ki je bila vzvišena (maior) nad zavist. 3. Aleksander je imel Aristotela za učitelja. 4. Lacedemonci so bili v vojni zelo izurjeni. 5. Aleksander Veliki je modrijanu Diogenu izkazal (afficere) veliko čast. 6. Nepošteni in neznačajni možje po občnem (= vseli) mnenju niso vredni častnih mest in visokih služb. 7. Po pravici se občudujejo tisti, ki s smrtjo dokažejo (probare, pf.) svojo zvestobo. 8. Vojne se ne vojujejo po ženskah. 9. Grki so hoteli rajše slavno (subst.) pasti kakor služiti. 10. Zakoni govore z vsemi v istem jeziku (vox). 11. Platon trdi, da ni nobena oblika lepša od okrogle (= Pl. zanika, da je kaka obl.. ..). 12. Glede učenosti velja (= se smatra) Aristotel za prvega moža (princeps) vsega starega veka, 13. Kdor se s svojo srečo nezmerno baha, temu sledi prej ali slej (ocius aut serius) jeza božja, kakor onemu samskemu tiranu Polikratn. 14. Vsled pomanjkanja ladij Cezar ni sledil Pompeju v Grecijo. 15. Oprosti se strahu pred smrtjo! 16. Antipater je pregnal govornika Demostena (tudi pas.). 17. Jugurta je zahteval od Avla, ki ga je bil z vojsko vred obkolil [= držal zaprtega (includere)], da zapusti v teku 10 dni Numidijo. 18. Z Nestorjevega jezika je tekel, kakor pravi Homer, iiovor slajši od medu; za to ljubkost mu ni bilo treba posebne0 telesne moči. 19. Scipion African je umrl, kakor poroča Ci-ceron, 1. 185. pr. Kr., leto pred Katonovo cenzuro, 9 let po njegovem konzulatu. 20. Ko je bil Antonij zapustil Italijo, je pomagal Atik njegovim prijateljem z vsem, kar so potrebovali. 21. Le tisti uživa bogastvo, ki ga zna modro rabiti.
Sklad krajevnih določil.
42. §§ 255-257.
1. Xerxes victus in Asiam rediit. 2. Themistocles prTmum Argos se contulit, inde Corcyram, inde Pydnam, Naxum, Ephe-sum venit. — 3. Dareus ex Europa in Asiam revertit. 4. Caesar ab urbe in Galliam profectus est. 5. Caesar paucTs diebus Roma in Galliam ulteriorem pervenit. 6. Alexander Babylone Susa profectus est. — 7. Thucydides ossa Themistoclis clam in Attica ab amlcTs sepulta esse memoriae prodidit. 8. Maxime EpamT-nondae eloquentia eluxit Spartae ante pugnam Leuctricam. 9. Cicero ArpInT natus est. 10. Alexander Magnus Babylone mor-
tuus et Alexandreae conditus est. 11. Lex erat ThebTs, quae morte multäbat, sT quis imperium diütius retinuisset quam lege praefTnitum foret. 12. Cum fäma de morte AlexandrT Mägni venisset, tötä Alexandres mäximus lüctus agiläbätur. 13. Alba Longa iam ante Römam conditam quattuordecim reges regnäve-runt. — 14. Curiö in oppidö Uticä [toda: Uticae, (in) oppidö Africae] praesidium collocävit. 15. VercingetorTx expellitur ex oppidö Gergoviä (toda: Gergoviä, ex oppidö Galiiae). 16. Demarätus Corinthö in urbem Tarquiniös (toda: Tarquiniös, in urbem Etrüriae flörentissimam) se contulit.
1. V Atenah in Sparti so se hranili otroci tistih, ki so bili padli (= umrli) v boju za domovino (= za domovino bojujoči se), na državne stroške. 2. Ver je celo (ipse) na Delu oropal svetišče Apolonovo. 3. Grški zgodopisec Herodot je bil rojen v Halikarnasu, toda živel je večjidel na Samu; isti je bil tudi v Atenah, Sparti, Egiptu in mnogo drugih mestih in deželah. 4. V celem Rimu ni bil nihče razkošnejši, nihče zani-karnejši od Katiline. 5. Askanij, Enejev sin, je kraljeval v Albi Longi. 6. Iz Kapue, Neapola, Tarenta in drugih mest so prišli poslanci v Rim, da bi prosili pomoči proti Hanibalu. 7. Po smrti svojega očeta je sklical Aleksander Veliki skupščino grških držav v slavno grško mesto Korint. 8. Ko je bil Haniba! premagal Rimljane pri Kanah, se je dolgo mudil v razkošnem kampanskem (= Kampanije) mestu Kapui. 9. Ko je prišel Marij v mesto Cirto, je poslal kralj Bokk k njemu poslance. 10. Kraljica Dido je zbežala iz bogatega feniškega mesta Tira v Afriko ter je tam ustanovila Kartagino. 11. Horacij se je rodil v apulskem mestecu Venuziji. 12. V mestu Efezu je bilo krasno svetišče boginje Diane. 13. Apolon in Diana sta se rodila na otoku Delu. 14. Vemo, da je Ciceron posla! svojega sina v učene (§ 191) Atene, da bi tam poslušal najboljše učitelje. 15. Cezar je z največjo hitrostjo odpotoval iz mesta Aleksandrije ter je prišel hitreje, nego se je pričakovalo, v Zelo in je premagal Farnaka. 16. Ko se je bilo naznanilo v mesto Rim, da se bliža Sula z vojsko in ni več oddaljen od zidovja kakor 6000 korakov, je baje nastala v vsem mestu velika osuplost.
43. § 259.
1. Paullus omni Macedonum gazä potTtus nihil domum suam intulit. 2. Ariovistus uxörem et filiäs domo secum düxit
in Galliam. 3. EpamTnöndäs, quamdiü facta est caedes cTvium, domT quietus fuit. 4. Cicero saepe rüs contendit et libenter ruff vTvebat; si res postuläbant, rüre Römam revertit. 5. Marius in hello plerumque hum! quiescebat. 6. Mälö sine peffculö doml meae esse quam cum peffculö alienae. 7. AlcibiadT töta res püblica doml belllque tradita est.
1. L. Kvinkcij Cincinat je živel (vitam agere) na kmetih. 2. Periklej je največ let vodil (praeesse) atensko državo o miru in vojni. 3. Včeraj sem se vrnil s kmetov domov; danes ostanem (fut.) doma; jutri pa0 odidem s prijateljem na kmete. 4. Mnogi so često videli Hanibala ležati (§ 204, g) med stražami na tleh. 5. Alcibiad se je vzgajal v Periklejevi hiši. 6. Suli se je izročila vsa oblast doma in v vojni. 7. Agezilaju je prišlo z doma poročilo, da so Atenci in Beoti Lacedemoncem napovedali vojno. 8. Za Jugurte je bila rimska država o miru in vojni na prodaj (= kupljiva).
Prepozicije.
44. § 163, 1—9, 15, 16.
1. Temistoklej je šel (accedere) k lacedemonskim eforom, ki so imeli najvišjo oblast (= pri katerih. . .), in je pred njimi trdil, da se jim je napačno (pl.) poročalo. 2. Dokler je bil Ha-nibal v Italiji, ni postavil po bitki pri Kanah nihče proti njemu tabora. 3. Pravičnost proti staršem se imenuje ljubezen (pietäs).
4.	Fabiji so pri Kremeri vsi do zadnjega (= enega) poginili.
5.	L. 480. pr. Kr. je bilo pri Salamini peržansko brodovje, kije bilo od pamtiveka največje, od Grkov popolnoma premagano. 6. Proti domnevi Rimljani Hanibala niso videli pred Rimom. 7. Zemlja se zavrti v 24 urah okoli svoje osi. 8. Prijateljstvo more biti le med dobrimi. 9. Avgust je uredil v državi vse po svoji volji.
10.	Po bitki pri Farzalu je bila vsa oblast v Cezarjevih rokah.
11.	Proti sili se ne more brez sile nič opraviti. 12. Za jezdecem sedi črna skrb. 13. Skupno grško brodovje se je najprej udarilo pri Artemiziju med Evbejo in celino s Kserksovimi pomorščaki. 14. Potem so pa Grki odpluli (discedere) od Artemizija in so postavili svoje brodovje pri Salamini nasproti Atenam. 15. Datam je obrnil tisto, kar je bilo namenjeno (cögitäre) v njegovo pogubo, v svojo blaginjo.
45. § 163, 10—14, 17—25.
1. Donava teče skozi več velikih mest. 2. Jupitra je imenoval rimski narod zaradi dobrot najboljšega, zaradi sile največjega. 3. Za Hektorjem je bil Enea izmed vseh Trojancev najhrabrejši. 4. Pod luno je razen človeškega duha vse (pl.) smrtno ln minljivo; nad luno je vse večno. 5. Skozi dve leti je bila rimska oblast pri decemvirih. 6. Epaminonda je dosegel (efficere) po Atencu Kabriji, da se je Diomedont vkrcal nepoškodovan. 7. Eni so šli proti Rimu, drugi v Kampanijo, drugi proti severu. 8. Pri nesmrtnih bogovih vas rotim, sodniki, da ščitite nedolžnost. 9. Cezar je razširil meje rimske države črez Ren. 10. Ariovist je peljal svoje čete mimo Cezarjevega tabora in se je utaboril 2000 korakov nad (ultra) njim. 11. Ko so meščani videli, da so sovražniki že v (intra) mestu, so se udali. 12. Aristid se je odlikoval pred vsemi drugimi po svoji pravičnosti. 13. V teku malo let je Cezar osvojil Galijo. 14. Isti se je zgrudil poleg Pompejevega kipa. 15. Blizu Rima so bili krasni selski dvorci. 16. S čuti zaznavamo, kar je izven nas. 17. Ob reki se je videlo le0 malo konjeniških straž. 18. Pametno živi, kdor naravno živi. 19. Lacedemonci so trdili, da izven Peloponeza ne sme imeti nobeno mesto zidovja (= so zanikali, da bi moralo (oportet) kako mesto . . .] 20. Ljudski tribun G. Memij je zatrjeval, da bode državno varstvo Jugurti zastran njega ostalo nedotaknjeno. 21. Tisti del Galije, kije bil tostran Alp, se je imenoval tostranska Galija, tisti pa, ki je bil onstran Alp, onstranska.
46. § 164.
1. Ciceron je držal v državljanski vojni s Pompejem. 2. Od mladih nog se moramo navajati na delo. 3. Aleksander je ustanovil v Egiptu mesto in ga imenoval po svojem imenu Alek-sandrijo. 4. Epaminonda je vpričo zelo številnega zbora tiran-stvo Lacedemoncev tako ožigosal, da ni manj s svojim govorom omajal njihove moči (opes) kakor z bitko pri Levktrih. 5. Cezar je postavil (cdnstituere) legijo pred svoj tabor, da bi sovražna pehota ne mogla iznenada napraviti napada (pas.). 6. Borimo se za življenje, za domovino, za vladarja! 7. Jugurta je prosil vojake, da ga (§ 264, 2, p 1) branijo proti rimski lakomnosti. 8. Diviciak je jokajoč (= z mnogimi solzami) rotil Cezarja, da bi ne postopal prehudo (comp.) z njegovim bratom Dummorigom
(= da ne bi sklenil kaj prehudega proti . . .). 9. Helvečani so mislili, da imajo v primeri z množico ljudi, z bojno slavo in s hrabrostjo preozke (pozitiv) meje. 10. Ko je Cezar zahteval od Hedučanov žita, ki so mu ga bili obljubili, so dan za dnevom odlašali. 11. Strah, ki je hipoma prevzel vso vojsko, seje začel pri vojaških tribunih, načelnikih in vseh ostalih, ki niso imeli v vojaštvu velike izkušnje. 12. Kje (= odkod) naj začnem? 13. Ko so sovražniki videli, da jih napadamo od spredaj, na levi in od zadaj (pas.), so zbežali. 14. Ren izvira na Lepon-tinskem. 15. Atensko zidovje, ki ga je Temistoklej zopet zgradil (restituere), je sestajalo iz kapelic in grobišč. 16. Mil-tiad je bolehal na rani, ki jo je bil dobil pri obleganju Para. 17. Herkul je gnal Gerionova goveda pred seboj. 18. V primeri s čednostjo se mora bogastvo zaničevati. 19. Vsak po svoji moči. 20. Res je, da ni življenje nobenega človeka brez skrbi in bolečin. 21. Cezar je preganjal Pompeja tja do Egipta,
47. § 165.
1. Največ jih je tako pisalo, da je Temistoklej šel (transiré) v Azijo, (ko) je bil Kserks kralj. 2. Ko so meščani in oblegalci videli plamen (pas.), je prišlo obojim na misel, da so dali kraljevi pomorščaki znamenje (pas.). 3. Darej je dal (prim. 36, stavek 27.) napraviti črez reko Hister most, da (= po katerem) bi prepeljal čete. 4. Aristid je bil atenski poveljnik v boju pri Platejah, v katerem je bila barbarska vojska potolčena (fundere) in Mar-donij ubit. 5. Večji del Azije je bil nekdaj pod peržansko ob-lasljo. 6. Cesto je pod siromašno obleko skrito vrlo srce. 7. Samniti so pri Kavdinskem klancu Rimljane premagali in jih0 poslali pod igo. 8. Efori so pustili Pavzanija poginiti pod milim nebom. 9. Kserks je sklenil vso Grecijo in vse zapadne dežele spraviti pod svoje žezlo. 10. Zaznali smo (accipere), da so onstran (super) Numidije Getuli. 11. Ko je dal (iubere) Amulij izpostaviti dvojčka Romula in Rema, je bila izstopila Tibera črez svoje bregove. 12. Nad Damoklejevim tilnikom je visel oster meč (ensis). 13. Platon je položil (collocare) poželenje pod (subter) prepono. 14. Ni dvoma, da čednost vse nadkriljuje.
B. Sestavki, ki se glede vsebine in besed*) opirajo na (Košanovo) Latinsko čitanko.
I. Miltiad.1)
1. Miltiadovo rodoljubje. (Mil. I)
Peržanski kralj Darej je izročil varstvo mostu, (ki) ga je napravil črez reko Hister, prvakom, ki jim je bil dal trajno go-spodstvo (pl.) v mestih (gen.) Ionije in Eolide. Med prvaki je bil tudi Miltiad, Cimonov sin. Ko je ta (quT cum) slišal, da se Darej proti Scitom nesrečno bojuje, je izpodbujal čuvaje mostu, da naj ne opuste dane prilike Grecijo osvoboditi in naj podero most. „Če ne bo mogel", pravi Miltiad, „Darej svojih čet po mostu nazaj prepeljati, bode vse v malo dneh uničil ali sovražni meč ali glad." Toda Histiej iz Mileta se je temu nasvetu ustavil, rekoč (= ko je rekel): „Naše gospodstvo se opira na Darejevo kraljestvo. Če kralj pogine (fut. II.), nas bodo naši sodržavljani izgnali iz države (pas.). Zatorej je za nas koristneje, da most ostane (= se ne podere) in se na tak način ohrani peržansko kraljestvo." Tega mnenja je bila (sequi) večina. Dasi torej0 Miltiad s svojim nasvetom ni prodrl, se je vendar videlo, da je večji prijatelj skupne svobode kakor svojega lastnega gospodstva.
2. Bitka pri Maratonu. (Mil. II, III)
Kmalu nato je poslal Darej Datida in Artaferna z ogromno vojsko v Evropo, da bi spravila Grecijo pod njegovo (§ 264, 2) oblast. Ko sta, hitro osvojivši Eretrijo, ki je mesto na otoku
*) Besede in rekla, ki se nahajajo na dotičnih mestih Kornelija Nepota in so porabljena le v teh sestavkih, niso navedena v Besedniku.
I. ') Če vsebuje naslov obenem snov ali vsebino, stavimo pred sub-stantiv de (z abl.); torej: de Miltiade (namreč: agitur, narrstur, disseritur itd.). Za naslove se pa morejo rabiti tudi stavki (povedni z indik. in zavisni vprašalniki) ter acc. c. inf. (s pridejanim predikatom ali brez njega). Vzgledov za naslove je v Latinski čitanki dovolj.
Evbeji, prišla do Atike, je Miltiad opominjal Atence, naj gredo Peržanom nasproti na Maratonsko polje in naj bijejo odločilno bitko. Ko jim je še0 prišlo 1000 Platejcev na pomoč, so peljali svoje čete iz mesta in se utaborili na zelo ugodnem kraju. S svojimi pičlimi četami so si upali boriti se proti 100.000 per-žanskim pešcem in 10.000 konjenikom. Zanašajoč se na hrabrost svojih sodržavljanov, je mislil Miltiad, da bi bilo mogoče {se moglo zgoditi), da bi peščica 10.000 oborožencev, ki je žarela čudovite bojaželjnosti, premagala desetkratno premoč ( število) Peržanov. In to (rel. zveza, § 267) upanje ga ni varalo. Grki so se tako hrabro borili, da so bili Peržani premagani in tako prestrašeni, da niso hiteli v tabor, temveč na ladje. Ta bitka se je bila 1. 490. pr. Kr.
3. Žalostni konec Miltiadovega življenja. (Mil V, VI)
Po bitki pri Maratonu je Miltiad zavojščil mnogo otokov, ki Atencem proti barbarcem niso bili pomagali (pas.), da bi jih prisilil [vrniti se] k pokorščini. Ker pa mesta Para ni izvojeval, nego se je vrnil brez uspeha, so ga Atenci obtožili veleizdaje, češ, da ga je peržanski kralj podkupil (pas., čas!). Ker se vsled rane [bolan], ki jo je dobil pri obleganju mesta Para, ni mogel sam zagovarjati, so poprijeli njegovi prijatelji za besedo. Dasi je obravnava dognala (pas.), da je nedolžen, je vendar bil obsojen v denarno globo. Ker te ni mogel plačati, so ga vrgli v državno ječo (pas.), kjer je sklenil svoje življenje. To je bil konec slavnega (§ 191) Atenca, ki je bil kot mladenič in mož srečno in uspešno služil (gerere) državi. Njegovo usodo moramo tem bolj obžalovati, ker se je neuspeh glede Para (calamitas Paria) pripetil brez njegove krivde. Sicer so pa vsi edini v° tem0, da je bil Miltiad zelo človekoljuben in čudovito vljuden. Toda z ozirom (respicere) na njegov veliki ugled pri vseh državah, na njegovo slavno ime in vojno slavo so se Atenci bali njegove moči. In bržkone [verT simile est, § 275 (328), 4, do p 2] je bil to vzrok njegove obsodbe.
II. Temistoklej.
1. (Te. T, II)
Koga naj više cenimo od Temistokleja, ki je napake zgodnje mladosti popravil z velikimi čednostmi? Oče Neoklej je sina izdedinil, ker je prelahkomiselno zapravljal premoženje.
Sin je mislil, da mora to sramoto izbrisati z največjo pridnostjo. Ker se je posvetil popolnoma državi in je imel mnogo posla (versarl) pri sodiščih, se je hitro vzljubil svojemu očetu in vsem dobrim. Kakor je hitro našel, česar je bilo treba, tako je bil tako odločen pri izvrševanju [reči], da se ni nobena važnejša stvar brez njega započela (gerere). — Najprej je pregovoril Atence, da naj začnejo vojno z Egineti in morskimi roparji. Ko se je z denarjem, ki je prihajal iz rudnikov, zgradilo veliko brodovje, je Temistoklej zlomil moč sovražnikov, pri čemer so postali Atenci tudi zelo vešči pomorski vojni. In zlasti to jim je bilo v veliko korist. Kajti že je bil sklenil Kserks maščevati sramotni poraz, ki ga je bil doživel njegov oče pri Maratonu, in napasti najprej Atence.
2. (Te. II, III)
Ko se je bližala ogromna vojska — pri Herodotu beremo, da je štela 170.000 pešcev in 80.000 konjenikov — Greciji, so vprašali Atenci proročišče v Delfih za svet, s čim bi se mogli najbolje braniti. Ko jim je Apolon po Pitiji odgovoril: z lesenim zidovjem, je Temistoklej prepričal svoje sodržavljane, da je bog zaznamoval ladje kot leseno zidovje; zato še0 naj pridajo k svojim prvotnim ladjam ravno toliko troveslač in naj spravijo vse svoje premičnine deloma na Salamino, deloma v Trecen, sami pa naj zapuste mesto.
Odposlanci grških držav so sklenili preprečiti nadaljne prodiranje barbarcev. Zato so poslali lacedemonskega kralja Leo-nido z majhno vojsko branit Termopile. Toda ko je ta spoznal, da sovražnikom ni kos, je odpustil večji del svoje vojske, saín pa je, tudi od zadaj napaden od Peržanov, ki jih je vodil izdajalec Efialt, umrl (occumbere) s svojimi 300 Spartanci najslavnejše junaške0 smrti za domovino.
3. Bitka pri Salamini. (Te. III, IV)
V istem času se je bojevalo skupno grško brodovje s kraljevimi pomorščaki v neodločeni bitki pri Artemiziju. Ker se je pa Temistoklej bal, da bi Peržani ne obkolili grškega brodovja, je odplul od Artemizija in postavil brodovje pri Salamini nasproti Atenam. (Ko) je Kserks osvojil Termopile, se je približal Atenam in jih upepelil. Grki so videli plamen (pl.) gorečega mesta in so se tako prestrašili, da si niso upali dalje
ostati. (Ker) so mislili (arbiträn, pf.), da je boljše oditi domov in se braniti za zidovjem kakor se na morju bojevati, so sklenili oni kraj zapustiti. Le Temistoklej je izprevidel, kako neumen je ta sklep, ter je rekel, (ko) so se posvetovali vojskovodje: „Združeni bomo Peržanom kos, razkropljeni pa bomo sramotno poginili." Ko so se Grki pri vsem tem (nihilöminus) hoteli raziti, je poslal ponoči sužnja h Kserksu, da (= ki) bi mu povedal naslednje (=to pl.): Tvoji nasprotniki nameravajo iz strahu pred množico tvojih čet zbežati; če se bodo razšli, ne boš lahko vojne končal: zatorej jih hitro napadi, da boš vse v eni bitki uničil. Kserks je sklenil, misleč (ratus), da mu je dal Temistoklej koristen svet, udariti se in je začel naslednjega dne bitko, v kateri so premagali Grki z majhnim številom ladij od pamtiveka največje brodovje. Po pravici torej trdi Nepot, da je bil Kserks premagan bolj po razsodnosti enega moža kakor z orožjem Grecije.
4. (Te. VI, VIII)
Toda Temistoklej se ni izkazal manj vrlega v miru kakor v vojni. Atenci so imeli takrat le Falersko pristanišče, ki ga Temistoklej ni smatral niti za dosti veliko niti za dobro. Ker je pa želel, da bi Atenci postali kar (quam) najmočnejši, jim je svetoval, da naj zgrade trojno Pirejsko pristanišče in ga0 naj obdajo z zidovjem. Istotako (idem) je trdil, da je potrebno, da obnove Atenci mestno zidovje, (ki) so ga bili Peržani razdejali. Lacedemonce, ki so skušali preprečiti, da bi se to ne zgodilo, je zvijačno varal. In tako (quo) je dosegel, da so Atenci obzidali svoje mesto z najtrdnejšim zidom, da bi ga tem (quo) laže branili proti sovražnikom. Po teh činih (res gestae) se je bil Temistoklejev ugled tako povečal, da ga je zavist njegovih državljanov upropastila (pas). Vsled istega strahu, ki je bil Miltiadu v pogubo, so ga najprej izgnali iz države, pozneje ga pa obsodili zaradi veleizdaje na tožbo (accüsäre) Lacedemoncev, češ, da se je zvezal s peržanskim kraljem proti Greciji.
5. Temistoklej beži v Malo Azijo in konča tam svoje življenje.
(Te. IX, X)
Od vesoljne Grecije preganjan, je pisal (= poslal) pismo [h] kralju Artakserksu, v katerem ga je prosil prijateljstva. Da bi si pridobil (conciliäre) kralja, je trdil, da je bil po njem Kserks velike nevarnosti rešen (= osvobojen). Po bitki pri Salamini
Pipenbacher, Vadnica III.
[daj ga je namreč hitro obvestil, da nameravajo (§ 120) Grki črez Helespont zgrajeni most podreti. Na tak način [da] se je mogel Kserks vrniti v Azijo. Tako [da] je storil njegovi hiši mnogo več dobrega kakor hudega.
Po preteku enoletne dobe je prišel h kralju, ki se je hotel poslužiti njegovih nasvetov, da bi Grecijo popolnoma užugal (opprimere). Ker mu je Temistoklej mnogo obljubil (plpf.), mu je kralj podaril tri mesta.
Toda Temistoklej je kmalu obupal, da bi mogel svoje obljube izpolniti. Kajti ni maral (nolle, acc. c. inf.), da bi Peržani z njegovo pomočjo podjarmili njegovo domovino. Zato je verjeti onim, ki pravijo, da se je Temistoklej radovoljno zastrupil. Blizu Magnezije, kjer se je Temistoklej naselil (plpf.), je bil njegov grob. Njegove kosti so pa prijatelji baje skrivši pokopali v Atiki (pas.).
IIL Aristid.
S Temistoklejem se je boril za prvenstvo Aristid, ki zasluži (= je vreden) zaradi svoje pravičnosti najvišjo hvalo. Ker razburjeni množici ni ugajalo, da je edini od pamtiveka dobil priimek Pravični, se je Temistokleju posrečilo izpodriniti ga in doseči, da ga je zadela 1. 485. pr. Kr. kazen 10 letnega pregnanstva Ko je 1. 480. pr. Kr. Kserks zavojščil Grke, ga je atensko ljudstvo na predlog (auctor) istega Temistokleja, ki je bil prej v nič deval njegovo slavo, poklicalo nazaj v domovino (pas.). Po bitki pri Salamini, katere se je udeležil kot pregnanec, je načeloval atenski vojski v boju pri Platejah, v katerem je bil Mardonij ubit in peržanska vojska uničena. — Hvalevredna (konj. perifr. pas.) je zlasti Aristidova nesebičnost in poštenost, lastnosti (§ 193, p), vsled katerih se je zgodilo, da je prešla (= se prenesla) pomorska hegemonija na (= k) Atence. Dasi bi si0 bil mogel napraviti mnogo (magnus) denarja, ker je upravljal skupno blagajno zveznih (foederatus) držav, je vendar v toliki revščini umrl, da so se njegove hčerke morale rediti na državne stroške. In to (rel. zveza) je pač najlepši dokaz njegove nesebičnosti ( = vzdržnosti).
IV. Cimon. (Ci. II—IV) Dasi se Cimon s svojim očetom Miltiadom ne enači glede bojne slave, se more vendar smatrati za zelo velikega vojskovodjo. Najprej je bil poslan v Tracijo in je premagal ob reki
Strimonu velike traške čete. Najslavnejši čin Cimonov je pa bitka ob Evrimedontu, v kateri je I. 465. pr. Kr. popolnoma premagal ciprsko in feniško brodovje. Istega dne je izkrcal svoje čete in je uničil veliko sovražno vojsko. Ker si je bil pridobil po teh zmagah veliko slavo in se je zdelo sodržavljanom, da postaja premogočen (komp.), so ga 1. 463. pregnali po črepinjski sodbi. Dasi so se torej izkazali (plpf.) zelo nehvaležne proti (in) njemu, se vendar ni jezil nad njimi, ravnajoč se pri0 tem0 po Aristidu, ampak je prenašal hrabro (= s hrabrim duhom) krivico, kakor se spodobi za domoljuba.
Nadaljevanje in konec.')
Toda Atenci so se kmalu (== hitro) kesali svojegá čina. Ko so jim Lacedemonci 1. 458. napovedali vojno, so poklicali Cimona nazaj v Atene, ker so upali, da bo najbolj pomagal domovini. Ker je pa ta smatral za bolje, da obe najmogočnejši grški državi združeni zavojščita Peržane, kakor pa da se bojujeta med seboj, je šel na svojo roko (= radovoljno) v Lace-demon in posredoval mir. Kmalu nato so ga izvolili za nad-poveljnika in poslali z 200 ladjami na Ciper (pas.), Toda (ko) je večji del otoka premagal, je zbolel in umrl, 60 let star.
Cimon se ni izkazal le kot velikega vojskovodjo v vojni, nego tudi v miru kot dobrega sodržavljana. Bil je namreč baje tako radodaren, da ni nikogar oviral uživati sadja, ki je bilo na njegovih vrtovih in posestvih. Razen tega je mnogim pomagal z denarjem (pas ). Pri Nepotu beremo, da je tudi precej revežev dal pokopati na svoje stroške. In tako se ni čuditi, če so ga Atenci v življenju ljubili, po smrti (= mrtvega) se ga pa s hvaležnim srcem spominjali.
') Latini: Začeti (instituere) predmet (res, materia) se obravnava (ti a ■ tare) naprej (porro) in se konča (absolvere).
V. Pelopida. (Pe. IV, V)
Izmed tistih Tebancev, ki so se domovini najboljjse] uslu-žili, sta najslavnejša Pelopida in Epaminonda. V največjo hvalo se jima mora šteti, da (quod) ni nobeden drugemu zavidal njegovih vrlin, ampak da sta se združena trudila, da bi napravila Tebe za najmogočnejšo državo vse Grecije. Četudi se Pelopida ni enačil z Epaminondo, je vendar izvršil take (is) čine, da si je pridobil nesmrtno slavo.
Najprej je osvobodil Tebe lacedemonske oblasti. Potem je uril z Epaminondo Tebance v orožju in jih poučeval v vojni umetnosti. Ko je prodiral 1. 371. lacedemonski kralj z vojsko približno 20.000 vojakov proti Beotiji, da bi mesto Tebe do tal podrl, sta mu šla z vojsko le 6000 vojakov nasproti. Pri Levktrih sta trčila s sovražniki skupaj ter jih popolnoma premagala, tako da jih je 1000 padlo. V tej bitki je načeloval Pelopida pod nad-poveljstvom Epaminondovim izbrani četi (manus), ki je najprej vrgla lacedemonsko falango.
Ravno tako (ne manj) hrabrega se je izkazal Pelopida, ko je Epaminonda naslednje leto naskakoval (oppugnare) Sparto. Ko je potem hotel spraviti Tesalijo pod tebansko oblast, gaje, dasi je bil poslanec, Aleksander Ferejski vrgel v ječo (pas.). Leto pozneje ga je osvobodil Epaminonda. Da bi se nad Aleksandrom maščeval, je pregovoril Tebance, da so šli Tesaliji proti tiranom na pomoč. S 300 izbranimi konjeniki je odrinil in se ni poinišljal bojevati se proti številnejšim (magnus) četam. Brž ko je zagledal Aleksandra, ga je najsmelejše napadel; toda kmalu se je zgrudil, od mnogih kopij preboden. Tesalske države so izkazale ubitemu Pelopidi največje časti, njemu so postavili (exstruere) bronaste kipe, otrokom so pa podarili mnogo zemljišča
VI. Epaminonda. (Ep. III-V, IX)
Najvišjo hvalo zaslužijo (= so vredne) duševne vrline Epaminondove. Bil je jako skromen in pameten, razen tega zelo vešč vojaštvu in osebno hraber. Kornelij Nepot pripoveduje, da je bil tako resnicoljuben, da ni niti v šali lagal. Krivice ljudstva je lahko prenašal; ne (da) bi se jih (rel.) spominjal (immemor), je pomagal domovini, smatrajoč za greh nad njo se jeziti. Revščina se mu ni zdela breme; kajti če tudi je njemu"* samemu manjkalo denarja, je vendar pomagal revnejšim s sredstvi svojih prijateljev. O njegovi nesebičnosti (gen.) bi se dalo (= moglo, indik. prez.) mnogo vzgledov navesti, toda eden naj zadostuje. Kralj Artakserks je bil prosil Diomedonta, naj gre z veliko množino (pondus) zlata v Tebe, da bi podkupil Epaminondo. Toda ta ni nič vzel (= vzprejel). „Vse, kar more služiti moji domovini," je rekel, „v blaginjo, sem pripravljen storiti zastonj, kajti ne služim jej zaradi sebe. Za domovinsko-ljubezen pa ne vzamem zakladov vsega sveta."
Nadaljevanje.
Kako je bil zgovoren, se je pokazalo najbolj pred bitko pri Levktrih, ko je pri (in) skupščini v Sparti Lacedemoncem očital (= štel v krivdo) tiranido in je povzročil, da so se jim zavezniki izneverili To, kar druge velike može, je doletelo tudi Epaminondo, namreč0 da (ut) so mu mnogi zavidali (pas.). Med temi je bil neki Meneklid, ki se je trudil, da bi zmanjšal njegovo slavo. (Ker) se je bal (vererT, ptcp. pf.), da bi se Epaminonda izkazal vojni veščega vojskovodjo, je pozval Tebance, naj više cenijo mir od vojne. Toda oni se mu je postavil nasproti, rekoč (= ko je rekel), da po krivici nasvetuje to Tebancem; kajti če hočejo (konj.) uživati dolgotrajen mir, [da] morajo biti vedno pripravljeni na vojno. In ko mu je isti nekoč očital napuh, češ, da trdi (čas!), da se enači z Agamemnonom glede bojne slave, je rekel: „Ne (noli) misli, da s tem tekmujem; kajti on je s pomočjo vseh Grkov v 10 letih osvojil le0 eno mesto, jaz sem pa z enim mestom in v enem dnevu osvobodil lacedemonskega gospodstva vso Grecijo."
Nadaljevanje in konec.
Nazadnje je bil Epaminonda vrhovni poveljnik v bitki pri Mantineji. Lacedemonci so bili prepričani, da je njihova rešitev [ležeča] na njega pogubi. Ko so ga torej videli presmelo pritiskati na sovražnike, so napravili vsi nanj napad in niso prej odnehali, dokler se Epaminonda ni zgrudil, od kopja zadet. Po njegovem padcu so se borili Beoti kar najhrabreje ter so sovražnike premagali in v beg zapodili. Epaminonda pa smrtonosnega železa ni prej izdrl iz telesa, dokler se mu ni bilo naznanilo, da so sovražniki premagani. Nato je takoj izdihnil, komaj 56 let star.
Da je eden velik mož več vreden kakor cela država, se more razvideti iz tega, da (quod) so bile Tebe, dokler je Epaminonda načeloval občini, glavno mesto vse Grecije, dočim (cum s konj.) so bile pred njegovim rojstvom in po njegovi smrti vedno pod tujo oblastjo.
VIL Aleksander Veliki.
1. Aleksander razreši gordijski vozel. (Al. 1.)
Ko je Aleksander osvojil mesto Gordij, prestolnico frigij-skih kraljev, je vstopil v Jupitrovo svetišče. Tukaj je bil shranjen voz, na katerem se je vozil kralj Gordij. Jermenje (loramenta,
orum), ki je vezalo (cdnectere) igo z ojesom (temo, onis), je bilo tako umetno (artificiose) zavozlano (astringere), da se je zdelo, da se ne more razvezati, ker se konci (caput) niso mogli najti. In proročišča so bila prorokovala (canere), da se bo polastil gospodstva nad vso Azijo tisti, ki bo nerazrešljivi vozel razrešil. Ko je Aleksander zagledal vozel, ga je obšlo poželjenje ono prorokovanje uresničiti. Ob (cum) velikem pričakovanju tistih, ki so mu bili sledili v svetišče, ga je ogledoval in ga0 skušal razvezati. Toda ni se dolgo trudil, nego je potegnil meč in brez obotavljanja (haud cunctanter) razsekal (discindere) vozel, rekoč (= ko je rekel): „Vse eno je, kako se razreši." Okoli stoječe ( ki so bili okoli njega) Frige je obšel silen strah, Macedonci so se pa veselili, ker so bili prepričani, da je Azija že po pravici njihova.
2.	Aleksander hudo zboli, toda njegov0 zdravnik Filip ga reši
(pas.). (Al. 2, I, III, IV)
Pomladi 1. 333. pr. Kr. je odrinil Aleksander iz Gordija in je dospel z neverjetno hitrostjo v Cilicijo, deželo (§ 193, p.), ki je bila večinoma rodovitna in je imela vsakovrstnega žita, sadnega drevja in vinske trte (pl.) v izobilju Ko je pa prišel do Tarza, ga je mikavnost reke Cidna, ki teče sredi skozi mesto, tako prevzela (capere, pas.), da je skočil ves prašen in poten v mrzli veletok. In vsled tega (rel. zveza) [seje zgodilo, daj je hudo zbolel. Eden njegovih zdravnikov, po imenu Filip, mu je obljubil, da ga bo ozdravil, in mu je dal močno (acer) zdravilo. Kralj mu je zaupal, dasi ga je bil Parmenion pismeno obvestil, naj se varuje (čas!) zdravnika Filipa; on [da] je od Dareja s 1000 talenti podkupljen. Kralj je pa vzel čašo, v kateri je bilo zdravilo raztopljeno, in je pil neustrašeno skoraj v istem trenutku (momentum, T), ko je ukazal Filipu brati Par-menionovo pismo, ki ga je bil dejal pod zglavje, na katerem je ležal. (Ko) je Filip pismo bral, ga je kralj neprestano gledal v obraz ( ni kralj obrnil svojih oči od njegovega obraza). Ko ni opazil nobenih znakov slabe0 vesti na njegovem obrazu, je postal veselejši in je po treh dneh zopet zadobil (re-cipere) svoje zdravje.
3.	Aleksander obišče proročišče Jupitra Hamona. (Al. 4, IV)
Ko je Aleksander osvojil mesto Tir po 7 mesečnem obleganju (obsidere), je prišel v Egipet, kjer so ga smatrali za
osvoboditelja, ne pa0 za osvojitelja (pas.). Odtod je hitel k pro-ročišču Jupitra Hamona, da bi vprašal (consulere) boga o izidu vojne in o svojem rodu (origo). Ker je želel, da bi mu (šibi) bil prisojen (tribuere) božji rod, je bil priobčil svečenikom svetišča, kaj se mu (sibi) naj odgovori. Zato ga je pozdravil najstarejši izmed svečenikov, ko je vstopil v svetišče, ki je bilo sredi ljubke doline, kot (ut) sina Jupitrovega. In Aleksander je rekel, da sprejme to ime, in se je odslej res imel sam za boga. Tudi je bilo njegovim spremljevalcem ukazano (imperare) Aleksandra kot boga, ne kot kralja častiti. Sreča je kralja tako zelo zaslepila, da je bil mnogim v zasmeh. (Ko) je vprašal, če mu je določena (impf) oblast nad vsem zemljekrogom, mu je svečenik naznanil, da bo zmagalec v vseh bitkah in vladar vseh dežel. Ko je kralj proročišče in svečenike bogato obdaril, se je vrnil v Egipet in je ustanovil ob zapadnem (occidentalis, e) Nilovem ustju mesto, ki ga je imenoval po svojem imenu Aleksandrijo.
4. Aleksander umre. (Al. 9, I, II) Ko je bil Aleksander v Babilonu, kamor se je vrnil, dasi je bil izvedel po Nearku, da bo to mesto zanj usodno, ga je povabil Medij iz Larise na popivanje (conoTvium, T). Ko je celo noč prepil, ga je hipoma napadla (je . . padel v . .) bolezen, ki ga je v teku šestih dni tako oslabila, da skoraj ni mogel niti govoriti. Sam je čutil, da se mu bliža konec. Ko so ga vsled (afficere) žalosti in hrepenenja želeli vojaki videti, je dovolil, da so prišli k njemu. S solznimi očmi (= s solzami) so šli mimo njega0 (in) mu poljubili roko. Ko ga je vojska takrat zadnjič pozdravila (pas.), je ukazal prijateljem stopiti bliže — kajti glas mu je že slabel — da bi jim dal zadnja naročila. Ko so okoli stoječi prijatelji videli, da kralju pešajo moči, so ga vprašali, komu zapušča kraljestvo. In on (qui) jim je odgovoril: Najvrednejšemu. Umirajoč je potegnil prstan s prsta (in) ga izročil Perdiki ter mu0 ukazal, da naj se pokoplje njegovo truplo v Amonovem svetišču. Ko ga je še (rursus) Per-dika vprašal, kdaj se mu naj izkažejo božje časti, je rekel: Kadar bodete sami srečni, prijatelji! To je bila njegova zadnja beseda (vox). Kmalu nato je umrl, in0 sicer0 11. maja 1. 323., 32 let star, po 131etnem vladanju (= potem ko. . je vladal).
C. Abecedni slovensko-latinski besednik.
Adherbal Adherbal, alis Admet Admetus, i Afričan Africanus, T Afrika Africa, ae afriški Africanus 3 Agamemnon Agamemnon, onis Agezilaj Agesilaus, T Ajak Aiax, acis, grški junak pred
Trojo Akil Achilles, is Aksona Axona ae, reka v severni Galiji Alba Longa Alba (ae) Longa (ae) Alcibiad Alcibiades, is Aleksander Veliki Alexander
(dri) Magnus (t) Aleksandrija Alexandria ae ali aut, vel; vpraš. num, -ne; ali-
ali utrum-an Alija Alia (Allia), ae Alpe Alpes, ium ampak sed, verum Ank Marcij Ancus (T) Marcius (T) Antilok Antilochus, i Antiok Antiochus, l Antipater Antipater, tri, državni upravitelj Aleksandra Velikega
Antonij Antonius, i Apél Apelles, is Apij Appius, i
Apolon Apollo, inis, bog pro-
roštva in umetelnosti Apulija Apulia, ae apulski = Apulije Arar Arar aris, reka v Galiji Ariovist Ariovistus, T, germanski kralj
Aristid Aristldes, is Aristotel Aristoteles, is Armenija, Armenia, ae, dežela
v srednji Aziji Artafern Artaphernes, is Artakserks Artaxerxes, is Artemizij Artemisium, T Askanij Ascanius, T Astiag Astyages, is Atal Attalus, T, pergamski kralj Atene Athenae, arum Atenec Atheniensis, is A ti k A tticus, T Atika Attica, ae
Avel Aulus, T, rimski podpovel jnik
v Jugurtovi vojni Avgust Augustus, T.
Babilon Babylon (Babylo), onis Babilonec Babylonius, I bahati se gloriari 245 (245, b)
in p 2 baje pas. glag. dlcere bajka fabula, ae barbarec barbarus, I bati se timere, metuere 231 Belgi Belgae, arum, keltski rod
v severni Galiji belgijski Belgarum (gen.) Beoti (Beocani) Boeoti, drum Beotija Boeotia, ae beseda verbum, i; nomen, inis bežati fugere 197 in p 1 Bibul Bibulus, l, rimski konzul,
Cezarjev nasprotnik bistroumnost prudentia, ae; saga-
citas, atis; ingenium, Z biti (boj) pugnare; - odločilno
bitko acie decernere biti (sem) brez carere, egere 241 bitka pugna, ae; proelium, T bivališče domicilium, i blagajna aerarium, l blaginja salus, utis blago merx, cis blagohoten benevolus 3 blazina pulvinar, aris; pulvTnus, T blažen beatus 3 blizu prope
bližati se appropinquare Bog (bog) Deus (deus), T bogastvo dwitiae, arum bogat, bogataš, diues, itis, opu-
lentus 3 bogato magnis muneribus (do-
nave) boginja dea, ae
boj pugna, ae; proelium, T; cer-
tamen, inis bojazen timor, oris; metus, us bojaželjnost pugnandi cupiditas, atis
bojevati se pugnare, dlmicare
bojevit bellicosus 3
bojni bellicus 3; belil (sreča);
bojna ladja nauis longa Bokk Bocchus, T, mavretanski kralj
bolan aeger, aegra, aegrum bolehati laborare (a vulnere) bolezen morbus, i boljari optimates, ium boriti se dlmicare, pugnare, cer-tare
božji dlvlnus3; gen. subst. deus, l branilna streha testudo, inis; vi-nea, ae
braniti (proti) defendere-, tuerl 239, b, p (239, p 3); ne braniti se non recasare, ne (quominus) brat frater, tris brati legere breg rlpa, ae breme onus, eris brez sine; brez česa biti vacare, carere, egere (re); brez uspeha re Infecta, rebus, infectls brezbrižnost socordia, ae; negle-
gentia, ae brezznačajnik homo (vir) incon-
stans (antis) ac leviš (is) brigati se curare 198, consulere 231 Britanci Britannl, orum britanski (gen.) Britannorum brodovje classis, is bronast = meden Brut Brutus, l
brzdati moderari (sibi, Trae), reti-
nere (cupiditatem) brž ko ubi, ubi primum, simulac, simulatque.
Cel totus 3
celina continens (terra), en t is celo vel, etiam; ipse cena pretium, T
ceniti (visoko, toliko) facere, ae-stimSre; - nad anteponere 227 centurion (stotnik) centurio, onis cenzor censor, oris cesar imperator, oris cesta via ae
Cezar (C. Julius, r) Caesar, aris Ciceron (M. "/ulliiis, i) Cicerd, onis
Cimbri Cimbri, orum Cimon Cimon, onis Cinea Cineas, ae Cir Cyrus, T
Cirta Cirta, ae, numidsko mesto Citij Citium, T, mesto na Cipru cvesti florere.
Čakati exspectare čas tempus, oris: toliko časa tamdiu
čast honos (honor), oris; laus, dis; dlgnitas, atis; - imeti in honore esse časten honestus 3, decorus 3; častna služba, č mesto honos, oris
častiti honoraie colere, venerari častiželjen honoris avidus (cu-
pidus) 3 če si, če ne nisi, si non čednost virtus, tutis
čelo, na - biti (stati) praeesse čestitati gratuläri 198 često saepe
češ da, češ ker quod s konj. četa manus, Os; četecöpiae, ärum četrtina pars (partis) quarta (ae) čin facinus, oris; factum, T človek homo, in is človekoljuben hümänus 3 človeški hümänus 3; gen. subst.
homo čreda g rex, gregis črevelj (mera) pes, pedis črez trans, in (flumine pontem
facere) super, suprä črka littera, ae
črn niger, nigra, nigrum; äter,
ätra, ätium (cura) čuden mirus 3, miräbilis, e čuditi se (ad)mTrärl 198 čudovit mirus 3, miräbilis, e čuječnost vigilantia, ae čut sensus, üs čutiti sentire čuvaj custös, ödis čvrst salvus 3.
Da ut; da ne ut nön, ne, quin dalj(e) amplius
Damoklej Damocles, is, ljubljenec
Dionizija Starejšega Damon Dämon, önis dan dies, ei; vsakdan cotidie; naslednji dan posterö die; dan za dnem diem ex die Danajci (Grki) Danäi, örum danes hodie, nunc dar dönum, i\ münus, eris Darej Däreus, l
darilo praemium, i\ dönum, T
dasi etsi, quamquam, quamvis Datam Datames, is, satrap kralja
Artakserksa dati, dajati dare, praebere; (= za-povedati) iubere; - v najem lo-care, collocare; - zakon ferre legem Datid Datis, idis davek vectigal, alis; davku podvržen vectTgalis, e decemviri decemviri, drum Decij Decius, i deček puer, l ded avus, i dedič heres, edis dediščina patrimonium, i dejanje factum, T; facinus, oris dejal je inquit
del pars, tis; večji del (adv.) magnam partem, maximam partem Del Delus (Delos), I delali facere, agere; - r>a to id
agere delavnost opera, ae deležen particeps, ipis Delfi Delphi, drum delfski Delphicus 3 delo opus, eris; facinus, oris;
labor, oris Demosten Demosthenes, is denar pecunia, ae desetdneven = desetih dni desetleten = desetih let desni dexter, tra, trum; na desni
dextra deška doba pueritia, ae devati (dejati) v nič obtrectare 228 devetleten novem annorum, novem annos natus 3
dežela terra, ae; ager, agrT, fines,
ium; na deželo rus dežuje pluit Diana Diana, ae Dido(na) Dido, us ali önis dika decus, oris
Diomedont Diomedön, ontis, poslanec kralja Artakserksa Dion Dio, önis Dionizij Dionysius, T dišati (po) (red)olere, sapere (acc.) Diviciak Dwiciäcus, T, ime heduv-
skega prvaka divjačina caro (carnis) ferina (ae) divji ferus 3, feröx, öcis divjost feröcitäs, ätis do ad, ergä, in; tja do usque ad, tenus; do česa biti Interesse doba aetäs, ätis; tempus, oris dober bonus 3
dobiti accipere, impeträre, adi-pTsci,nancisci(morbum);- bitko (proti kj vincere proeliö (ali-quem), victöriam reportäre (ab a.) dobrina bonum, T dobrota beneficium, T dogodek casus, us; res, rei dognati ostendere, demonstrate dokaz documentum, T; testimonium, I; argumentum, I dokazati demönsträre, ostendere; - pred sodiščem coarguere, convinces 221 doklej? quoUsque? dokler dum, donee, quamdiü dolg longus 3, (= dolgotrajen)
diuturnus 3 dolgo diu; dolgo potem mültö post; dalje diutius
dolgotrajen diuturnus 3 doleti contingit (alicui) dolžnost officium, T; munus, eris dom domus, us; domov do mu m, doma doml, z doma domo; doma in v vojni 259 domneva opinid, onis domoljub bonus (t) ciois (is),
amans (antis) patriae domoljubje = ljubezen (do) domovine domovina pairia, ae domovinski patriae (gen.) Donava Danuvius, T dopadati, dopasti placere; ne do-
padati displicere doseči, -segati asseguT, consequl,
adipTscT; aequare 197 dosmrten perpetuus 3 dostojnost dignitas, atis dotakniti se (česa) attingere (rem) dovažanje (dovoz) žita (živeža)
commeatus, us doživeti accipere (cladem) drag carus 3 dragocen pretiosus 3 dražiti lacessere (proelid) dreti pellem detrahere drug alius, alia, aliud; drugi alter 3; plur. tudi: četen 3, reliqui 3 drugič iterum drznost audacia, ae držati tenere, sustinere; -s kom alicuius rebus favere, ab ali-quo stare država res (zel) publica (ae); cT-
vitas, atis državen publicus 3; cluilis, e; državna blagajna aerarium, iT
državljan cTvis, is državljanski civilis, e državljanstvo civitas, atis duh animus, T; ingenium, i duhovit ingeniosus 3 ali s subst.
ingenium, i Dunaj Vindobona, ae duša animus, T duševen = duha dvojčka gemini, orum dvojen duplex, icis dvomiti dubitare dvomljiv, dvomen dubius 3 dvorjani aulici, orum.
Ebro Iberus, T, reka v Hispaniji eden - drugi alter (unus) - alter edin biti consentire Edip(od) Oedipus, podiš (pi) Efez Ephesus, T, mesto v Mali
Aziji efor ephorus, T Egipčan Aegyptius, T Egipet Aegyptus, T Elpinika Elpinice, es enačiti se (s, z.) (ad)aequare (akuz.)
enak par, pariš; aequus 3 Enej, Enea Aeneas, ae eni - drugi alii(pars) - alii (pars) enkrat aliquando Epaminonda Epaminondas, ae Epir Eplrus, T Eretrija Eretria, ae etrurski = etruški etruški gen. k EtiuscT, drum Evbeja Euboea, ae Evmen Eumenes, is, slavni Aleksandrov vojskovodja evo ecce, en
Evropa Europa, ae
Fabij Maksim [Qu.] Fabius (ž)
Mäximus (t) Fabiji Fabii, örum, rimski rod Fabricij Fabricius, I Farnak Pharnaces, is, pontski kralj
Farzal Pharsälus, T, tesalsko
mesto Favstul Faustulus, T Febida Phoebidäs, ae Fenicija Phoemce, es, Phoemca, ae
Feniks Phoenix, Tcis feniški gen. subst. Phoemce, es Filip Philippus, l Focion Phöciön, önis, atenski državnik, Demostenov vrstnik Frig Phryx, Phrygis Frigija Phrygia, ae frigijski = Frigije funt pondö (abl.); tres pondö 3 funti.
G. (kratica =) Gaj Gäius ("kratica C.), i
Gaj Marcij C. Märcius (t) Galec Gallus, l Galija Gallia, ae galski (gen.) Gallörum Gerion Geryön, onis German Germänus, l Germanik Germänicus, T (priimek Druzovega sina) germanski (gen.) Germänörum Getüli GaetülT, örum, nomadski
narod v Sahari glad fames, is
glasba müsica, ae, müsice, es glasovit clärus 3
glava caput, itis glavni, glavno mesto caput, itis gledati intueri (terram), čemere, videre
globa pecunia, ae; poena, ae gnusi se mi taedet me 222 gojiti colere gora mons, tis Gordij Gordium, T goreti flagrare (cupiditate), ar-dere
gorkota calor, oris gospodstvo imperium, T; domi-
natio, onis; dominatus, us gotov certus 3 govedo bos, bovis govor oratio, onis govoriti dicere, loqui, verba fa-
cere\ - grdo maledicere govornik orator, oris govorništvo eloquentia, ae gozd silva, ae grad arx, cis graditi aedificare graja reprehensid, onis grajati viiuperare, reprehendere Grakk Gracchus, T Granik Granicus, T, reka v Mi-ziji
gre (za \o) refert Grecija Graecia, ae greh nefas; peccatum, T grešiti peccare Grk Graecus, i grob(išče) sepulcrum, i grozovitost crudelitas atis
Hadrumet Hadrumetum, l Hal ikarnas Halicarnassus, T, malo-azijsko mesto
Hamilkar Hamilcar, aris, Hani-
balov oče Hanibal Hannibal, alis Hasdrubal Hasdrubal, alis hči filia, ae
Hedučani, Heduvci Haedui, drum hegemonija principatus, üs Hektor Héctor, oris Helespont Hellespontus, T Helvečani HelvetiT, drum, nekdanji stanovniki današnje Švice helvečanski = Helvečanov Herkul Hercules, is Herodot Herodotus, T, grški zgo-
dopisec Hieron Hiero, onis hinavski falsus 3 Hipija Hippias, ae hipoma súbito; repente, (ex) improviso Hispanija Hispania, ae Hister Hister, tri hiša domus, üs hiter celer, eris, ere hiteti contendere, concurrere (auxilio); petere (castra, naves) hitrost celeritas, átis hlepenje cupiditas, atis hoditi: okoli circumire; -pred an-tegredi, anteire 201; antecedere (calamitatem); - za sedan 197 Homér Homerus, T, grški pesnik Horacij Horatius, i Horaciji Horatil, orum, trije bratje rimskega rodu, ki so se od likovali v boju z albanskimi Kuriaciji hoteti velle; ne hoteti nolle;
rajši hoteti malte hraber fortis e; hrabro fortiter
hrabrost fortitudo, in is; virtus,
utis hraniti alere
hrepenenje desTderium, T hrepeneti (po) desiderare (rem),
concupiscere 198 hudo graviter hudodelstvo scelus, eris hvala laus, dis
hvaležen gratus 3; - biti tudi: gratias agere.
I et, etiam: i - i et - et igo iugum, T
igrati ludere (alea), canere (tibia)
igrokaz fabula, ae
ime no men, inis; dobro - farna
ae; slabo - Tnfamia, ae imenovati nominare, appellare;
dlcere, vocare imeti habere, uti (= rabiti koga za kaj); - v izobilju abundare, affluere 246, do; est mihi (n. pr. oblast, ime); - naslov inscribT; - za kaj ducere, putare; ne -vacare, carere, egere 240(241); imam opraviti res mihi est imperator imperator, oris in et, atque, ac, -que Iokasta Iocaste, es iskati quaerere, requirere; petere
(salutem fuga) isti idem, eadem, idem istod eadem Italija Italia, ae italski = Italije
iti ue, proficisci; - pod sublre (tectum); - črez (Alpe) trans-ire (Alpes); - za kom sectarl aliguem
iz e, ex, propter, per izbranec delectus, T izbrati eligere, deligere (locum) izbruhniti oriri (bellum) izdajstvo proditio, onis izdati prodere izginiti interire, evanescere izguba clades, is; detrimentum,
T; caedes, is (militum) izgubiti amittere; perdere (diem); - bitko proelio vincT, male rem gerere izhajati orTrT (ab), nascT (ex) izid exitus, us; finis, is iziti egredl, exire, discedere (su-
peridrem) izjesti exedere
izkaz(ov)a\\ tribuere(beneficium), afficere (hondre), praestare; - se apparere (z nom.), se praestare, se praebere izključiti excludere; movere (senatu) izkušnja usus, us izleteti euoiare izmed ex, de; gen. partit. iznenada ex inoplnato, de (ex)
improviso, repente, subito izneveriti se deficere 197, p 1 izobilje, v izobilju imeti abundare,
redundare 246, p izobrazba lltterae, arum izobraziti excolere, erudTre, do-cere
izpeljali educere izpodbuja incitamentum, T; na -(ad)monitu, hortatu, impulsu izpodriniti, pas. collabefierl izpolnjevati observare (legem)
izpostaviti exponere izpostavljati offerre, oppčnere izpreleteti invadere 227, p izpremeniti mutare izprevideti intellegere, perspicere izreči facere (indicium) izročiti tradere, committere izsiljevanje repetundae, arum (scil. pecuniae); zaradi i. tožiti: de rep. postulare izstopiti (o reki) effundi iztrgati eripere
izuriti exercere; izurjen exerci-
tatus (bello) 3 izvedeti cognoscere; comperire, reperire; accipere (po poročnikih) izven extra izvesti educere izvirati (v, na) oriri (ab, ex) izvojevati expugnare; parere
(victóriam ex. de) izvoliti eligere, creare; dicere
(dictatórem) izvršiti, izvrševati persequT, facere, per-, conficere
Javno palam
ječa carcer, eris; vincula, drum
jed (jedilo) cibus, T
jesen autumnus, T
jesti vesci, edere
jeza Tra, ae
jezdec eques, itis
jeziti se irasci 226, suscensere 228
jokati se flere, defiere 198
Jugurta Iugurtha, ae
Julij Iulius, T
Jupiter Iuppiter, loviš
jutri eras
K ad
Kabrija Chabrias, ae Kadem Cadmus, T Kadmeja Cadmea, ae kajti enim, nam, etenim kak, kakšen? qualis, e; indef. aliquis (T), aliqua, aliquid (ali-quod); quis (qui), qua, quid (quod); ullus 3 kakor ut, sTcuti; quam Kalija Lallias, ae, bogat Atenec Kalistrat Callistratus, i Kamil [M. Furius, (T)J Camillus, T kamenati lapidibus obruere kamor quo
Kampanija Campania, ae Kampanec homo Campanus, (T) Kane Cannae, arum, trg v Apuliji kapelica sacellum, i Kapitol(ij) Capitolium, i Kapua Capua, ae karkoli quid-, quodcumque Kartagina Carthago, in is Kartažan Carthaginiensis, is Kasij Cassius, T ime starega
rimskega rodu katerisibodi quilibet, quwis Katilina CatilTna, ae Katon [M. Porcius (T)] Cato, onis Kavdinski klanec furculae(arum)
Caudinae (arum) kazati monstrare, ostendere kazen poena, ae; smrtna - sup-
plicium, i; caput, itis kazniti, kaznovati pumre, mul-
tare (morte, exsilio) kdaj? quando? ker cum, quia, quod Kerzonez Chersonesus, T kesam se paenitet me 222
kip simulacrum, T; statua, ae Klavdij Claudius, T Kleopatra Cleopatra, ae Klit Cliius, T prijatelj Aleksandra
Velikega kmalu mox; - potem pauló post kmet agrícola, ae; na kmete,
na kmetih, s kmetov 259 knez princeps, ipis knjiga liber, libri ko cum; potem ko postquam Koder Codrus, T koder quâ kohorta cohors, tis, kolik? quantus 3 koliko (jih)? quot? kolikor quantum; quot (po številu)
kolin ski CollTnus 3 končati finiré, conficere končno postremo, postrëmum konec finis, is; extrëmus 189, p 2 konjenik eques, itis konjenica, konjištvo equitâtus, us Konon Conôn, ônis konzul consul, ulis konzulat consulâtus, us konzulovanje: s consul 182, 1 kopje tëlum, T
kopno (suha zemlja) terra, ae;
continëns, entis korak passus, üs Korinčan Corinthius, T Korint Corinthus, T Koriolan [C. Mârcius (T)] Corio-
lanus, T Korioli Corioli, orum korist ütilitas, âtis; causa, ae koristen ütilis, e koristiti prddesse
kos (komu) par, pariš kraj locus, T; regio, dnis kralj rex, regis
kraljestvo regnum, I, imperium, T
kraljev regius 3
kraljevati regnare
kraljica regina, ae
krasen praeclarus 3, magnificus
3, pulcher 3 kratek brevis, e; v kratkem brevT
Kremera Cremera, ae, rečica v
Etruriji krepiti firmare krepost virtus, utis Krez Croesus, T kri sanguis, inis krivda crimen, inis; culpa, ae krivica iniuria, ae; po krivici
iniuria krutost crudelitas, atis Ksenofont Xenophon, ontis Kserks Xerxes, is kupiti emere, redimere kupljiv venalis, e Kurcij [Q.] Curtius, T [Rufus, r] Kuriaciji CuriatiT, drum, ime albanskih trojčkov, ki so padli v boju z rimskimi Horaciji Kv. = Kvint Q. = Quintus, T Kvinkcij Cincinat Quinctius (T)
Cincinnatus (r) Kvintilij Var QuTntilius (T) Varus (r)
L.=Lucij L. = Lucius, T, predimek
rimskih moških oseb Labien Labienus, T, znameniti
Cezarjev podpoveljnik Lacedemonec Lacedaemonius, T
Pipenbacher. Vadnica HI.
lacedemonski Lacedaemonius 3,
gen. Lacedaemoniorum ladja navis, is; bojna - navis longa; tovorna - navis one-raria
lahek facilis, e; leviš, e; lahko
facile lahkomiseln leviš, e Laij Laius, T lakomnost avaritia, ae lasten proprius 3; moj lasten itd.
meus ipsius itd. lastnost ars, artis Latin LatTnus, T Latinec Latinus, T Latona Latona, ae Lavinija Lavinia, ae le modo, solum, tantum; non nisi; solus (unus) 3; ne le -ampak tudi non solum - sed etiam legija legio, onis lej en, ecce
lep pulcher 3, amoenus3{campus) Lepi Pulcher, chn Lepontinsko LepontiT, orum, prebivalci Lepontinskih Alp lesen ITgneus 3 leto annus, T
letopis (liber, T) annalis, is levi sinister 3; na levi sinistra Levktra Leuctra, orum; pri Levk-
trih tudi: Leuctricus 3 ležati iacere; - na čem incubare
alicui reT li ne, num; li - ali utrum (ne) -an
livada pratum, T Livij [7.] Livius, T Lizander Lgsander, dri
&
Lizid Lisis, idis, acc. Lisim ljubek amoenus 3 ljubezen amor, oris; caritas, atis ljubiti amare, diligere ljubkost suavitas, atis ljudstvo plebs, plebis; populus, T ljudovlada res (rei) publica (ae) ljudski plebis (gen.) ljut acer, acris, acre ljuto acriter
ločiti secernere, separare 239, b (239, p 2); - se od (de)cedere, excedere 239, a lotiti se occupare (rem), aggredi
(ad); suscipere (bellum) luč lux, lucis Lukrecija Lucretia, ae iuna luna, ae
Lutecija Lutetia, ae (s. Pariz)
Macedonec Macedo, onis macedonski gen. Macedonum Magnezija Magnesia, ae Mala Azija Asia, ae malo potem (prej) paulo post (ante)
manjkati deesse; deficere 197
in p 1; carere 240 (241) Maraton Marathon, onis maratonski Marathdnius 3 Marcel Marcellus T Mardonij Mardonius, T Marcij Marcius, T Marij Marius, T
marljivost dlligentia, ae; indu-
stria, ae Mart Mars, tis
maščevati (se) ulclscT 197, p 3 mati mater, tris Mazinisa Masinissa, ae
meč gladius, T; ferrum, T med mel, mellis med inter, in
Meduza Medusa, ae, strašna bajna ženska (Gorgona), ki je imela mesto las kače. Kdor jo je videl, je okamenel meja finis, is Memij Memmius, T meniti putare, arbitrari, censere meriti metirT; meriti (= primerjati) comparare; -se parem esse Merkurij Mercurius, T mesec mensis, is mestece oppidum, T mesto urbs, bis; oppidum, T; glavno - caput, itis; mesto = kraj locus, T meščan cTuis, is; oppidanus, T Micipsa Micipsa, ae Mida Midas, ae mikavnost suavitas, atis mil carus 3; bemgnus 3; milo
nebo dlvum, T milina dementia, ae Milon Milo, onis milost comitas, atis; benTgnitas, atis
Miltiad Miltiades, is
mimo praeter; - iti praeterire 200
Minerva Minerva, ae
minljiv fluxus 3, caducus 3, fra-
gilis, e minljivost fragititas, atis Minucij Minucius, T mir pax, pacis; (dušni) tranquil-litas, atis; o miru in vojni 259 (, p 3) miren quietus 3; mirno srce ae-quus animus
misliti cogitare, iud.ica.re, exTsti-mare; hitreje, nego se je mislilo celerius opinione Mitridat Mithridates, is mlad adulescens, entis; mlajši minor; od mladih nog a puero (-Ts), a pueritia mladenič adulescens, entis; iu-
venis, is mladost adulescentia, ae; iuven-
tus, utis mleko lac, lactis mnenje sententia, ae; opinio,
on is mnog multus 3
množina copia, ae; vis, vim, vi moč vis (tudi plur.), opes, um (= premoženje); robur, ro-boris moči posse moder sapiens, entis Modrica Musa, ae modrijan sapiens, entis; philo-
sophus, I modrost sapientia, ae modroznanstvo philosophia, ae mogočen, mogotec potens, entis mokro, na kopnem in mokrem
terra marique molčatii tacere molče tacitus 3; silentid molčečnost taciturnitas, atis morje mare, is mornar nauta, ae morski ropar praedo, onis (mari-
timus, T) most pons, pontis mož vir, viri mrtev mortuus 3 mrzi piget 222
muditi se morari Mus [P. Decius, i\ Mus, Mûris, rimski poveljnik
Na in, ad; na tem je interesi načelnik prïnceps, ipis (cwitatis) ;
praefectus, T (mTlitum) načelovati praeesse načrt consilium, T nad super, supiâ; = proti contra; (pri števnikih) plus, amplius; ceniti -, postaviti nad antepô-nere 227 nada spës, ei nadejati se sperare 198 nadeti (komu ime . ..) dare, in-
dere, impdnere 233 nadkriljevat subter se habëre nadpoveljnik imperator, oris nagraditi praemiô afficere najbolj maxime najmanj minime najprej primum; prTmus 3 po 182, 2 p. 1 najstarejši (nâtû) mâximus 3 najti invenïre, repenre najvišji summus 3 naklep consilium, T naklonjen biti cupere, studera,
favëre Naks Naxus, r naljubo gratiâ
naloga munus, eris; officium, T;
ali po 215 nameravati molin; in anim 1 esse, prôposituni esss (alicui) namesto prô napačen falsus 3 napad impetus, us napaka vitium, T
napasti, napadati aggredT, invä-dere
napisati na TnscrTbere (in z abl) napor labor, öris napotiti se se cönferre napoved(ov)ati indicere napraviti facere, efficere, reddere;
capere (cönsilium) napredovati pröficere naprodaj venälis, e napuh Tnsolentia, ae narava natura, ae; od n. natura naravna krasota amoenitäs, ätis naravno secundum nätüram narod nätiö, önis; gens, gentis; populus, T; prosti narod plebs, plebis, vulgus, T (na)roditi se näsci naselnik colönus, T nasilje vTs, itd., iniuria, ae nasilnik tyrannus, T nasip vallum, T naslada voluptäs, ätis naslediti succedere naslednji hic, haec, höc; hicce,
poster(us) 3, proximus 3 naslikati pingere nasproti adversus, conträ; nasproti iti obviam Tre; nasproti postaviti oppönere, - - se ob-sistere
nasprotnik adversärius, T; ini-
mTcus, T nasprotovati obstäre, resistere,
repügnäre, adversärT nastati orirT, exorirT nastopiti inTre
nasvet cönsilium, T; auctöritäs, ätis
navada cönsuetüdö, inis; na-
vado imeti solere navaditi, navajati assuefacere; -se assuefieri, assuescere 227» P-
navadno plerumque ali z glag.
solere, cönsuevisse navaliti aggredT 201 navesti pröferre nazadnje ultimus 3 nazivati appelläre, dTcere, nömi-näre
ne nön, ne; ne le (samo) - ampak (marveč, temveč, nego) tudi nön tantum (solum) - sed etiam Neapolj Neäpolis, is nedolžen innocens, entis; in-
noxius 3 nedolžnost innocentia, ae nedotaknjen invioläius 3 nego quam (pri komp.); sed, at nehati desinere, désistere nehvaležen ingrätus 3 neizmeren ingens, entis; immen-sus 3
nejevolja offensiö, önis nekateri nönnüllus 3, aliquis>
quTdam nekaznjenost impünitäs, ätis nekdaj aliquandö, ölim, quondam
(le za preteklost) neki quídam itd.; 93, 5 (6) nekoč = nekdaj
nenaden repentTnus 3, subitus 3>
imprövTsus 3 nenadoma repente, subito neomadeževanost innocentia, ae nepoškodovan inviolätus 3 nepošten in ho nest us 3 Nepot [Cornelius, Tj Nepös, ötis nepoznavalec Tgnärus, T
neprestan perpetuus 3 neprijatelj inimïcus, T nerad invTtus 3 nesebičen innocëns, entis nesebičnost abstinentia, ae; in-
nocentia, ae nesmrten immortâlis, e nesmrtnost immoriâlitâs, atis nespamet stultitia, ae; dëmen-tia, ae
nesramnost impudentia, ae nesreča rës (rerurn) adversae (arum) ; câsus, us (posamezen nesrečen slučaj); calamitas, âtis (velika nesreča) nesrečnik miser, T; TnfëlTx, Tcis Nestor Nestor, oris neugoden inTquus 3 neumen stultus 3 nevarnost perTculum, T; discrimen, inis neveden Tgnârus 3 nevedoma imprûdëns, entis neverjeten incrëdibilis, e nevešč Tnscius 3, Tgnârus 3, im-
perltus 3 nevihta tempestas, âtis nevreden indïgnus 3 nezadovoljen sem paenitet (piget)
më (vïtae) nezmerno immodicë neznačajen incônstâns, antis neznan Tgnôtus 3; neznano je
tudi : fa t lit, fugit, praeterit nikdar, nikoli numquam niti ñeque, nec; niti - ne ne -quidem ; niti - niti ñeque - ne-que, nec - nec nizek humilis, e; najnižji tudi: Tnfimus 3
nobe(de)n nullus 3, nemo (inis) nož culter, tri
nrav ingenium, T; mos. moriš Numancija Aumantia, ae Numantinec NumantTnus, i numantinski NumantTnus 3 Numid(ec) Numida, ae numidski gen. Numidarum, Nu-midicus 3.
O! o! heu! o de ob ad, secundum; ob času tempo-ribus
obala ora, ae (Hispaniae) občevati versari občina res (rei) publica (ae) občni communis, e; publicus 3
(salus) občudovati admirari obdariti donare; obdarjen (s čim)
praeditus 3 obdolžiti arguere, Tnsimulare,
accusare obdržati retinere obed cena, ae
obirati obtrectare 228, rodere obiskati adlre, obire obiti circumire, circumvenTre; invadere, incedere, capere (metus) obkoliti obsidere oblast potestas, atis; potentia, ae (suT), imperium, T, dicio, onis; v svojo (rimsko) oblast spraviti dicionis suae (Romanae) facere; pod oblast spraviti sub potestateni redigere oblegalec oppugnator, oris obleganje obsidio, onis; oppu-gnatio, onis
oblegati ob sidéré, circumsedëre,
oppûgnâre obleka vestis, is; vestïtus, us oblika forma, ae obljubiti prômittere, pollicërT obotavljati se cunctârï obramba praesidium, f obravnava causa, ae obrniti vertere, convertere obséda obsidiô, Suis; oppugnâtio, ônis
obsodba damnâtiô, ônis obsoditi, obsojati damnâre, con-
demnâre, multâre 221 obupa(va)ti dëspërare 198 obvestiti koga certiôrem facere
aliquem obvladati temperâre (Trae) obžalovati paenitet, miseret 222;
commiserarT (fortunam) oče pater, tris očetomor parricïdium, T očitati obicere, crïminï dare očiten biti ëlûcëre od â, ab; ë, ex, dë; prae (= zaradi, v nikalnem stavku) odbiti, odbijati pellere, arcëre,
prohibëre 239, a oddaljen longinquus 3;-bitiaôes-se, dïstâre 229, b in p (p. 2 in 3) odganjati repellere, dëpellere
(famem) odgovoriti respondëre odhajati, oditi proficiscT; abTre, exTre; ( - iz boja) discëdere (superiôrem), excëdere; 239 odkod? unde?
odkritosrčen vërus 3, sincërus 3 odlašati differre, ducere (-dan za dnevom)
odličen nobilis, e (genus), prae-stans, antis; eximius 3; excel-lens, entis (ingenium); prae-clarus 3 odlikovati se anteire, inte-, prae-cedere, praestare, excellere 201 odločilno bitko biti (začeti) acie
decernere odposlanec legatus, T odpraviti, odpravljati tollere odpustiti, -puščati Tgnoscere; dT-
mittere (exercitum) odriniti proficisci; castra movere odslej ex hoc tempore odsoten absens, entis; - biti ab-esse
odsotnost absentia, ae; tudi z:
absens, entis po 182, 2 odtod hinc, inde odvesti trahere (in servitutem) odvzeti adimere. eripere (aticui aliquid); privare, spoliare, exu-ere (aliquem re) ogibati se vitare, fugere 197 ogled(ov)ati inspicere, exptorare ogleduh speculator, oris ogromen ingens, entis ohraniti servare; conservare; te-
nere (memoria) oj! (e)heu!
okoli circa, circum, circiter (pri
števnikih) okoliščina tempus, oris; res, rel okrasiti omare, exdrnare okrogel rotundus 3 Oktavian Octavianus, T omajati concutere omeniti mentionem facere (de atiquo), commemorare (rem) omožiti se nubere 226
oni is, ille
onkraj, onstran trans onstranski transalpinus 3, ulterior, us opirati (opreti) se niti opleniti diripere; exuere, spoliare
239, c (240) opomniti, opominjati (ad)monere
220; (co)hortari opraviti assequT, consequi, effi-
cere; - imam res mihi est oprostiti absolvere 221; liberare opustošiti vastare orel aquila, ae Orest Orestes, is Orgetorig OrgetorTx, Tgis, hel-
veški knez oropati spoliare, prTvare 239 c
(240) orožje arma, drum os axis, is
ostal reliquus 3; pl. tudi ceterl3 ostati manere
oster acer, acris, acre (sensus);
acutus 3 osuplost perturbatio, onis osvoboditelj vindex, icis; liberator, oris osvojitelj expugnator, oris osvojiti capere, expugnare, oc-cupare
ošaben superbus 3; priimek Su
perbus, T ošabnost superbia, ae, Tnsolentia,
ae, arrogantia, ae otok insula, ae
otrok Tnfans, antis; puer, T; plur.
tiberT, drum otrpniti torpescere ovca ovis, is
ovirati prohibere 239, a ozdraviti, -Ijati mederi 226 ozek angustus 3 ozemlje fines, ium ozir, v oziru ex parte ozvezdje sidus, eris; astrum, i oženiti se in matrimonium du-
cere (aliquam) ožigosati coarguere.	•
Pa autem, vero, sed, at Palamed Palamedes, is, Agamem-
nonov spremljevalec pametprudentia, ae; mens, men-
tis; ratio, onis pameten prudens, entis pamtivek, od pamtiveka post
hominum memoriam Papirij Kurzor [L.] Papirius (T)
Cursor (oris) Par Parus (Paros), T Parmenion Parmenio, onis parski Parius 3
pasti (padem) cadere, occidere pastir pastor, oris patricij patricius, T Patrokel Patroclus, T Pavzanija Pausanias, ae pečanje studium, T pečati se studere, se dare, operam dare (alicui rei) pečina lupes, is; scopulus, T pehota exercitus (us) pedester
(tris); peditatus, us peljati ducere; - se mimo praeter-
vehT 200 Pelej Peleus, T Pelopida Pelopidas, ae peloponeški Peloponnesiacus 3 Peloponez Peloponnesus, T
pergamski Pergamenus 3; (gen.)
Pergami Periklej Pericles, is perut äla, ae
Perzej Perseus, T (junaški Jupitrov sin) Perzija Persis, idis perzijski, peržanski Persicus 3; • gen. subst. Parsae, ärum Peržan Persa, ae pesnik poeta, ae pešec pedes, itis petje cantus, us pičel exiguus 3, paruus 3 pijača pötiö, önis pijanost ebrietäs, ätis Pindar Pindarus, T, slavni grški
pesnik, rojen v Tebah Pir Pyrrhus, T Pirej Piraeus, T pirejski gen. subst. Piraeus, T pirenejski Pyrenaeus 3 pisali scribere
piskati tibiis canere (cantäre) pismeno = po pismu per lit-teräs
pismo litterae, ärum; epistula, ae piščalka tibiae, ärum Pitagora Pythagoräs, ae, grški
modrijan plača (vojaška) Stipendium, T Plateje Plataeae, ärum plemenit nöbilis, e; generösus 3 plemenitaš nöbilis, is; pl. tudi:
optimätes, ätium plen praeda, ae pleniti rapere, praedäri ples, plesati saltäre pluti mimo praetervehT; - okoli circumvehi 200
po post, per; ad (voluntatem); secundum {leges); a, ab (no-minare); e, ex (cognoscere) pobi(ja)ti caedere, occidere, inter-ficere, prosternere, proftigare pod sub, subter, infra podariti donare
podati se conferre se, subire (pe-
riculum) podjarmiti opprimere, subigere, sub suam potestatem redigere podkupiti corrumpere (pecunia) podleči succumbere podne interdiu, luce podoben similis, e podpirati iuvare, adiuvare podpoveljnik legatus, T podreti delere, rescindere (pon-tem), dissolvere; - do tal ae-quare sold podvreči subicere, subigere; - se komu in dicionem alicuius venire; - se kazni subire poenam poedinci singuli 3 poginiti perire, interire, cadere poglavje caput, itis pognati v beg fugare pogoj condicio, onis pogovor colloquium, T pogrešati desiderare poguba pernicies, ei poguben perniciosus 3, funestus 3 pogum animus, T pogumen fortis, e; animosus 3 pohiteti contendere pohod iter, itineris poiti deficere 197 in p. 1 pojedina epulae, arum poklicati (ad)vocare; -nazaj revo-care
pokopati sepetire pokoriti-, pokoravati se parere, obsequi, oboedire, obtemperare pokorščina officium, T pokvariti corrumpere polagati ponere, collocare 253 polastiti se potiri 247 poleg iuxta poletje aestas, atis poljana campus, T Polikrat Polgcrates, is polje ager, gri(= njiva); campus,
T (= poljana) poljedelec agricola, ae poljedelstvo agricultura, ae poljubiti osculum ferre (alicui) poln plenus 3, refertus 3 polniti, napolniti com-, implere pomagati (ad)iuvare 197, adesse pomanjkanje inopia, ae pomisliti cogitare pomlad ver, veris; pomladi vere pomišljati se (storiti) dubitare (facere)
pomneti meminisse 220, memoria tenere; kar ljudje pomnijo post hominum memoriam pomoč auxilium, T; opis, -em pomoriti interficere, occidere pomorski maritimus 3, navališ, e
(pugna, bellum) pomorščak classiarius, T Pompej Pompeius, T ponašati se gloriari ponoči noctu
ponosen elatus 3 (aligua re) pontski Ponticus 3; gen. Ponti popoln perfectus 3 popolnem, popolnoma omnino, plane, ex omm parte (beatus)
popolnoma totus 3; - premagati
dëvincere porabiti utT, adhibere (tempus) poraz clâdës, is poraziti popolnoma dëvincere poročati dëferre, trâdere poročilo nuntius, T porušiti dëlëre, dissolvere (politem) ; - do tal aequâre solo posadka praesidium, T posesti possldere posestnik possessor, oris posestvo praedium, T poskusiti, -šati conârï, tentâre,
experiri poslanec lëgâtus, T poslanstvo lëgatio, onis poslati mittere; - naprej pruemit-tere
poslušati audlre
posoda vas, vâsis; pl.vaša, orum
posreči se contingit (ut)
posta(ja)ti fierï, exsistere, ëvâdere
postaven (= postavno določen)
lëgitimus 3, lëgis (gen.) postaviti ponere, collocare, statn-ere 253 ; Tnstruere (aciem) ; - koga za kaj Tnstituere ; con-stituere (classem) ; - na čelo praeficere ; - se nasproti ob-sistere, resistere postopati (s kom) consulere (in
aliquem) Postumij Postumius, i posušiti se ârëscere posvetiti se së dëdere posvetovati se consultâre poštenjak homo (vir) probus poštenostprobitâs, atis; honestâs, atis; aequitas, âtis
pot via, ae; iter, itineris
potegniti siringere
potem posteä, deinde; malo -
paulo post; - ko post quam potok rivus, T potolči fundere potovanje migrätiö, önis potovati iter facere, proficiscT potreben necessärius 3; -no je
opus est potrebovati egere, indigere potrpežljivost patientia, ae potruditi se = trudili se povabiti invitäre (ad) povedati dicere
povečati augere; pas. tudi cre-scere
poveljnik imperator, oris; prae-fectus, T; pri nerimskih narodih praetor, öris povzročiti efficere pozabiti obliviscT 220 pozabljivost oblwiö, önis pozdraviti salütäre poznati cögnöscere poznavalec gnärus, T pozno serö; pozneje posteä, posterius
pozvati arcessere, (ad) ho rt ari poželeti cupere, concupTscere poželjenje cupiditäs, ätis pratež impedimenta, örum prav rectus 3, suus 3 (tempus) pravica iüs, iuris; (= pravičnost) iüstitia, ae; po pravici iure, rede, meritö pravičen iustus 3 pravičnost iüstitia, ae; aequitäs, ätis
praviti dicere; pravi inquit, ait
prazen vacuus 3; 239, c, p (240) prebiti (kazen) perferre; per-,
defungi (laboré) prebivalec incola, ae prebivati habitare, incolere pred ante, prae, pro, apud predlog consilium, T predložiti (zakon) ferre predniki maiores, um preganjati persequT pregnanec exsul, ulis pregnanstvo exsilium, T pregnati pellere, depellere, expeliere; aqua et Tgni interdicere pregovoriti persuadere 226 prehod transitus, üs preiti praeterire
prej, preje ante, antea, prius; -
ali slej ocius aut serius prejeti, prejemati accipere prekašati, prekositi superare, vincere, praecedere, praestare, anteTre, antecedere; antecel-lere, excellere; 201 prekoračiti transgredí, transiré prekositi gl. prekašati premagati superare, vincere, profligare; - popolnoma devincere premda quamquam; quamvis (s konj.)
preminiti perire, interire, exstin-gui
premišljen cónsTderátus 3 premoč numerus, T premoženje fortunae, arum; facúltales, um; opes, um; res (rei) familiaris (is) prenašati, prenesti (per)ferre, tolerare; transferre (in Aegyp-tum)
prepelja(va)ti tradücere, traicere 200 p; nazaj - redücere {ponte) prepevati cantare prepir discordia, ae; controversia, ae; contentid, ónis prepotovati peragrare prepovedati vetare, interdicere prepona praecordia, órum preprečiti interclüdere 229 p 1.; privare 239, c, (240); impedire, non pati prepričati persuádere 226 preskočiti transiré prestati agere. perfungi(periculó) prestolnica regia, ae; sedes, is prestopiti deficere 197, p. 1 prestrašiti perterrere pretekel praeteritus 3 preteklost vetustas, atis; praeter-
ita, orum pretiti s čim min(it)arT aliquid pretor praetor, oris prevelik nimius 3 previdnost prüdentia, ae; con-
silium, i; diligentia, ae prevzeti occupare prevzetnost superbia, ae; arro-
gantia, ae prezimiti hiemáre prezirati contemnere preživeti superesse (z dat), su-perstitem esse 224, p. 3, (5); peragere (annum) pri apud, ad, penes; per (déos) Priam Priamus, T pribežati confugere približno circiter pričakovati exspectare; preje (hitreje) nego se je pričakovalo 243 (244), p. 4
pričujoč biti adesse priden drligens, entis; sedulus 3 pridobiti, -bivati parare (sapien-tiam); comparare; concillare, parere; reportare (victóriam ex), /fuaerere (glóriam); - si veliko zaslugo bene mererT (de) pridružiti adiungere; pridružiti
sé se appticare ad prihajati = priti prihod adventus, us prihoden futurus 3 priimek cognomen, inis prijatelj amicus, T prijateljica amica, ae prijateljstvo amicitia, ae prijaznost clementia, ae prijeten iucundus 3, grátus 3 prikri(va)ti celare 203 prilizovalec adulator, oris primer, na primer ut, velut primera, v primeri pro, p rae
(= pred) primerjati (s, z) comparare, con-
ferre, componere (cum) prinašati (-nesti) ferre, afferre priobčiti (komu) commünicáre
(cum aliquó) pripeljati dücere pripeti se accidit, contingit, evenit pripovedovati narrare, tradere pripraven aptus 3, iddneus 3 pripraviti (com)parare, inicere (metum); - se na vojno parare bellum
pripravljen parátus 3 (bello, ad b.) priseči, prisegati iurare prisega ius iürandum, iüris iü-
randi prisiliti cógere
Prisk [Tarquinius, r] PrTscus, I pristati (pristojim) decere, 199;
esse 215 pristanišče portus, us priti verure, advenire intrare (urbem); - na pomoč subve-nire, succurrere; pride do boja res ad certamen venit; pride na misel in opTnionem venit pritožiti se (con)querT 198 prizanesti, -našati parcere 226,
temperare 231 priznati faterT, confiterl prodreti, proderem s svojim nasvetom ratio mea valet proglasiti koga za kaj declarare,
iudicare (hostem) propretor propraetor, oris proročišče oraculum, T prositi orare, petere, poscere; milo, ponižno prositi suppli-care 228 prost simplex, icis; vacuus 3; liber 239, c (240, p); - biti va-care 240 (241) prostor spatium, T proti contra, adversus, versus; erga, in; proti volji iniussu; proti svoji volji invTtus 3 provincija provincia, ae prsi pectus, oris prvak princeps, ipis prvenstvo principatus, us psovati maledicere 226 ptica avis, avis Publij Publius, T Punec (Kartažan) Poenus, T punski Punicus 3 pustiti, puščati sinere; = zapustiti relinquere.
Rabiti üti 247
rad libenter, libens, entis; rajši
hoteti malle radodaren liberalis, e radost deliciae, arum radovati se delectan, gaudere,
laetarT 245 (b) radovoljno sua sponte rana vulnus, eris rasti crescere
ravnati (s, z) consulere (in z ak.); - se po imitarT 197 ravnina planicies, ei ravnodušen aequo animo razburjenost commotid, onis razdalja spatium, iT razdejati delere, dlruere, evertere razdeliti dividere (inter mTlites,
plebt), distribuere (legiones) razen praeter; - tega praetereá razgovarjati se disputare; collo-
quT; commünicáre 227, p. razkošen luxuriósus 3, opulentus
3 (epulae) različen varius 3; dissimilis, e, dispar, aris; na različnih krajih dTversus 3 razlika je interest razločevati, razločiti dTiüdicare, distinguere; - se abhorrere, differre, discrepare 239 b in p (p 2 in 3) raznovrsten varius 3 razprtija discordia, ae; dissensio, onis
razrušiti delere, dTruere razsipnost lüxuria, ae razsodnost consilium, T razširiti proferre razuzdanost libTdó, inis
razžaliti laedere
razžaljenje veličanstva laesa (ae) • maiestas (atis) razžalostiti dolore afficere reč res, rei
reči dicere; reče, rekel je inqu.it, ait
rediti alere rek dictum, T
reka flumen, inis; fluvius, T Rem Remus, T
Remsko = Remi Remi, orum Ren Rhenus, i
resnica veritas, atis; veram, T;
v resnici re vera resnicoljub veritatis diligens,
en t is rešitev salus, utis rešiti servare, liberare revež pauper, eris revščina egestas, atis; paupertas, atis
Rim Roma, ae
Rimljan Romanus, T
rimski Romanus 3, ali gen. Ro-
manorum robstvo servitus, utis rod genus, eris; gens, gentis,
locus, T (nizek) rodbina genus, eris; gens, gentis,
familia, ae roditi gignere: - se nasci rodoljubje patriae amor, oris rodoviten fertilis, e; frugifer 3;
fructuosus 3 rodovitost fertilitas, atis rojak civis, is; popularis, is rojen natus 3
r. = rojstvo: pred Kristovim rojstvom ante Christum natum;
po Kr. post Christum natum roka manus, üs; v rokah = pri
penes Romul Rómulus, i ropar tatrd, onis; morski-praedo,
ónis (maritimus) Roscij Amerinec Roscius (r)
AmerTnus (r) rotiti obsecrare, obtestarT
S cum; e (ex); a (ab ; de sadno drevo arbor (oris) frugífera (ae) Sagunt Saguntum (us), T Saguntinci Saguntini, órum Salamina SalamTs, inis salaminski Salaminius 3, apud
Salamina Salustij [C] Sallustius, T[CrTspus,
r], rimski zgodopisec sam ('= nihče drug) sotus 3;
ünus 3; ipse 3 Sam Samus, T Samniti Samnltes, ium samski (gen.) Samiórum sanjati somniare Sceva Scaeva, ae Scipion [P. Cornelius, r] Scipió, onis
Scitje Scythae, aru m sedeti sedere sedmič septimum selski dvorec vitla, ae Semiramida Semiramis, idis sen somnium, T senat senatus, üs senator senator, oris Seneka Seneca, ae Sentin Sentinum, T, mesto v Um-briji
Ser vi j Servius, T sestajati constare sestercij sestertius, T (srebrni
novec = 20 predvojnih h) sesti considere, residere sestra soror, oris sever septentriones, um shraniti reponere sicer quidem; ceterum Sicilec Siculus, T Sicilija Sicitia, ae sicilski Siculus 3; gen. Siciliae sila vis
silen vehemens, entis; ingens,
entis; gravis, e Simonid Simonides, is sin filius, T sirakuški = Sirakuz Sirakuze Syracusae, arum Sirakužan Syracusanus, T siromak pauper, eris; miser 3;
inops, opis siromašen sordidus 3 (vestis) siromaštvo paupertas, atis sirski gen. subst. Syria, ae Sizigamba Sisygambis, is skala saxum, i skalina scopulus, T skleniti, sklepati decernere, sta-tuere, cdnstituere; (pacem) fa-cere; (societatem) coire, inire, conciliare; iungere (amTcitiam); ■ življenje obirediemsupremum sklep consilium, T sklicati convocare skočiti črez transilTre skoro fere, prope skozi per
skrb(nost) cura, ae; v skrbeh anxius 3
skrbeti curare 198; consulere,
prospicere, providere 231 skrit occultus 3; - biti latere skri(va)ti occultare skrivši clam skromen modestus 3 skromnost modestia, ae skupaj una; - trčiti congredi skupen communis, e skupščina concilium, T; contio,
onis; conventus, us skusiti, skušati audere, conari, slabo male sladek dulcis, e
slava gloria, ae; laus, dis; farna
ae; honos, oris slaven gloriosus 3, clarus 3, il-lustris, e, excellens, entis, ce-leber, bris. bre slaviti celebrare, praedicare; -
zmagoslavje triumphari slavohlepen gloria, ae in avidus 3 slediti sequi; željno - sectari 197 slej gl. prej sloga concordia, ae slovstvo litterae, arum slučaj casus, us; res, reT služba munus, eris; magistratus, us
služiti servire; esse 235 smatrati habere, ducere; exTsti-mare
smejati se (ir)ridere ludere 198
smelo audacter
smelost audacia, ae
smili se mi miseret me 222
smola pix, picis
smrt mors, tis
smrten mortalis, e; smrtna kazen supplicium, T
smrtnik mortälis, is
sniti se convenire
snovati mölin; capere (consilium)
sodba indicium, T
sodnik iudex, icis
sodržavljan cTois, is
soglasje harmonia, ae
Sokrat Socrates, is
solnce söl, sölis
Solon Solo (Solön) Solönis
solza lacrima, ae
soproga uxor, öris
sovraštvo odium, T; invidia, ae
sovražen inimicus, 3; hostilis, e;
gen. hostium sovražiti odisse
sovražnik inimicus, T; hostis, is Sozil Sösylus, T spanje somnus, T Sparta Sparta, ae spati dornure
spis scriptum, T; liber, libri
spodnji inferior, us
spodobi se decet; ne spodobi se
dedecet 199 spomin memoria, ae spominjati, spomniti admonere, commonere; - se meminisse, remimscT; 220 spona vinculum, T sporočiti, sporočati nüntiäre;
prödere, trädere sposoben aptus 3; idöneus 3 spoštovati dlligere; observäre (legem)
spoznati, -avati nöscere, cögnö-scere (causam), reperire, in-venTre; intellegere spoznavanje cögnitiö, önis spraviti cönferre (talentum); - (v
strah) inicere 227; - v svojo oblast dicidnis suaefacere; pod oblast sub potestatem redigere; - se s kom in grati&m redlre cum aliquo spravljivost placabilitas, atis spredaj, od spredaj a fronte sprejeti, sprejemati accipere, ex-
cipere (aquam), recipere spremljati comitari, prosequT spremljevalec (-lka) comes, co-
mitis sprva initio
sram me je pudet me 222 sramota ignominia, ae; dedecus, oris; probrum, T; pudor, oris sramoten turpis, e sramotiti obtrectare 228 sramujem se pudet me 222 srce animus, T; mens, mentis sreča fortuna, ae; beatitudo, inis;
res secundae, res prosperae srečen felix, Tcis, beatus 3 sredi medius 3
sredstvo res, rei; pl. tudi: facul-
tates, um stanoviten constans, antis stanovitnost constantia, ae; sta-
bilitas, atis star vetus, eris; (= starodavni) antTquus 3; star (po letih) natus 3; starejši (natu) maior; stari vek antiquitas, tatis starejšina pater, is; senator, oris starejšinstvo senatus, us starodavnost antiquitas, atis starost (siva) senectus, utis; tudi senex, is po 182, 1; (= doba) aetas, atis starši parentes, (i)um
stati stare; constare (= veljati); - na strani adesse; stane me (rano) mihi stat (vulnere) staviti ponere, statuere 253 stiskati premere storiti facere, reddere; inferre
(iniuriam) strah metus, us; timor, oris; v
strahu tudi: trepidus 3 strahopeten Tgnavus 3 stran latus, eris; pars, partis; na strani stati adesse; na obeh straneh utrimque; od strani a (ab) latere; od vseh strani undique stranka factid, dnis; pars, partis
(tudi plurj strast cupiditas, atis; libido, inis straža vigitia, ae (nočna); statio,
dnis (equitum) strela futmen, inis strelivo teta, orum striči tondere Strimon Strymo(n), onis strogost severitas, atis stroški, na državne stroške puhlice, publico sumptu strup venenum, T studi se in i taedet me 222 stvar res, rel Sula Sulla, ae sužnost servitus, utis Svebi SuebT, oium, germanski narod
svečenik sacerdds, otis svet, sveta mundus, T svet (dobri), sveta consilium, T svet adj. sanctus 3; sacer 224, P 5 (7)
svetišče templum, i; delubrum, T
svetiti lucere
svetoskrunstvo sacrilegium, T svoboda libertas, atis svoboden llber 3 svojevoljno sua sponte
Šator tabernaculum, T ščediti parcere 226 ščit scutum, T; clipeus, T ščititi tuerT
še etiam; še ne nondum šega mos, moriš šele demum širok latus 3 škoda detrimentum, T škodljiv noxius 3 škrlat purpura, ae škrlaten purpureus 3 štediti = ščediti
šteti (v, med) numerare (in z abl.), putare, itd. 204 c in p.; - komu za (v) kaj tribuere itd. 236; esse (z gen.) 216 številen frequens, entis številnost, število numerus, L
Tabor castra, orum tako sic, ita
talent talentum, i (ca 5000 predvojnih K) Tarent Tarentum, T tarentinski Tarentinus 3 Tarkvinij Tarquinius, T Tebanec, Tebljan Thebanus, T Tebe Thebae, arum tebanski, tebski Thebanus 3; gen. subst. Thebanus, T in Thebae, arum teči currere; fluere
tek cursus, Gs; v teku let intra annós
tekmovati certáre; aemulárl 197 telesen gen. subst. corpus, oris telo corpus, oris Temistoklej Themistocles, is ter et, atque, ac, que; ter ne
ñeque, nec terjati fla.gita.re, postulare Termopile Thermopylae, arum Tesalci Thessali, orum tešiti explere (odium) Tevtoni TeutonT,orum; Teutones,
um, germanski narod težek gravis, e; difficilis, e;
težko prenašati aegre ferre težiti studere 2"6 Tiber Tiberis, is Tiberij Tiberius, i tikati se (česa) pertinere (ad) tilnik cervix, wis Timoleont Timoleón, ontis, ko-
rintski vojskovodja Timotej Timotheus, i, atenski
vojskovodja Tir Tyrus, T tiran tyrannus, T tiranstvo tyrannis, idis Tirci Tyrii, orum tirski Tyrius 3, gen. Tyriorum Tisafern Tissaphernes, is, per-
žanski satrap Tit Titus, T
tla solum, T; humus, T; terra, ae toda sed
tolažiti consolárT 198 tolik tantus 3
toliko tantum; tot (po številu); toliko - kolikor tantum - quantum ; tot - quo t
Pipenbacher, Vadnica III.
torej igitur, itaque; proinde pred
imper. (konj.) tostran citra, cis tostranski cisalpinus 3, citerior, us
tovariš socius, T; (v službi) col-lega, ae
tovorni, tovorna živina iumen-tum, T
tožiti o čem (con)querT (rem, dé ré); - koga accüsare, arcessere, reum facere, postulare 221 Tracija Thracia, ae traški Thracius 3; gen. subst
Thraces, um trčiti skupaj congredi trden firmus 3
trditi diceré, affirmáre, contendere
trdnost firmitas, atis trdovratnost pertinacia, ae treba je oportet; opus est 248 tretjina tertia (ae) pars (tis) trg (véliki) forum, T trgovec mercator, oris tribun tribünus, i tridnevje triduum, T trinožnik tripus, tripodis m. trofeja (znamenje zmage) tro-
paeum, T Troja Troia, ae Trojanec Tróianus, T trojanski Tróianus 3, Troicus 3 trojni triplex, icis trošek sumptus, us; na državne
tr. pGblicé troveslača (navis, is) triremis, is trud labor, oris; opera, ae truditi se laborare, operam dare truplo corpus, oris
6
tu, tukaj hic
Tucidid Thucjjdides, is
tudi etiam, quoque; tudi ne
neque, nec tuj alienus 3 (ab aliquo) Tul Hostilij Tullus (T) Hostilius (T) Tulij [Servius, r] Tullius, T Tulija Tullia, ae Tuskulanum Tusculanum, T (Ci-ceronovo posestvo v Tuskulu) tužen tristis, e
Ubiti caedere, occidere, inter-ficere
ubostvo paupertas, atis
učen doctus 3; ali z disciplina
učenec discipulus, T
učenjak doctus, T
učenje studium, T
učenost doctrina, ae; disciplina
učiniti perficere
učitelj magister, tri
učiteljica magistra, ae
učiti docere, pas. Tnstitui, imbuT;
učiti se discere 203 udariti jo proficisci; udariti se confligere; - z vojsko bellum inferre 221 uda ti se (usodi) cedere; (sovražniku) se dare, se dedere, se tradere
udeležiti, udeleževati se interesse 227
ugajati placere ugasnili itr. exstinguT ugled auctoritas, atis ugoden iucundus 3, gratus 3; aequus 3 (locus), prosper in prosperus 3 (iudicium) ugodnost opportunitas, atis
uiti effugere 197 in p 1 ujeti capere ujetnik captivus, T ukazati iubere ukrotiti domare
umakniti se (ex)cedere, decedere,
abire, exTre; 239 umet(el)nost ars, artis umik receptus, us; znamenje dati za umik signum receptu! dare
umor nex, necis; caedes, is umoriti occidere, interficere umreti, umirali mori, mortem
obire, - occumbere uničiti delere, corrumpere, per-dere; opprimere (libertatem, hostem) upanje spes, speT upati sperare; upati .si audére upepeliti incendio delere upor seditid, dnis upravljati administrare upropastiti opprimere, praecipi-tare
uravnati temperare, Tnstituere; -
po accommodare ad uredba institutum, T urediti constituere (rem) uslužiti se (komu) mereri (de) usmiljenje misericordia, ae usmrtitev caedes, is usmrtiti interficere, secürT per-cutere; - se mortem sibi conscT-scere (inferre), se ipsum vita privare
usoda sors, tis; fortuna, ae; (žalostna) casus, üs uspešno prospere ustanovitelj conditor, oris
ustanoviti condere, cônstituere ustanovitev mesta urbs (is) con-
dita (ae) ustje os, oris utabcriti se castra ponere utrdba castellum, T uveriti persuâdëre 226 uvideti intellegere uživati fruf, utT (patrocinid);
esse (dTgnitâte) užugati opprimere
V in, inter; v (teku) intra vabilo illecebra, ae; invïtâtio,
onis vabiti invitare
vaja Gsus, Gs; exercitâtiô, ônis vajen assuëtus 227, p ; consuëtus 3; - biti (= običavati) solëre, consuëvisse varati fallere, dëcipere varen (pred) tutus 3 (a) varovati tuërl dëfendere 239, p 3 varovati se cavere 231 varstvo patrôcinium, T; praesidium, i, fidës, el (publica) vas vTcus, T
važen gravis, e; mâgnus 3 (res);
važno je interest 223 včasi nônnumquam včeraj herT
vdolbsti Tnsculpere, incldere 253 večen aeternus 3 večina plërïque, plëraeque, plë-raque; mâior-, mâxima pars večinoma plërumque; maximam partem
večjidel plërumque; (= večina) plërïque, plëraeque, plëraque veda disciplina, ae; lltterae, arum
vedeti scire, növisse, nön ignärum esse; ne vedeti nescire, Ignorare
vedno semper, perpetuo vedoma sciens, entis Veji VeT, iörum
vek, stari vek antiquitäs, ätis veleizdaja, veleizdajstvo perdu-elliö, önis; laesa (ae) mäiestäs (ätis) ali samo mäiestäs veleti iubere velik mägnus 3 veljak princeps, ipis veljati valere, vigere; (= smatrati se) haber!, existimarT; esse, cönstäre vendar tarnen, sed; doklej vendar? quoGsque tándem? venec corona, ae Venuzija Venusia, ae, mesto ob
apulskem obrežju Ver Verres, is
Vercingetorig VercingetorTx, Tgis,
galski prvak verovati credere ves omnis, e, cunctus 3; tötus 3 vse do usque ad veseliti delectäre; - se gaudere,
laetärl 245 vesoljni Gniversus 3 vest cönscientia, ae vešč peritus 3
videti videre, intellegere; naprej
- prövidere, pröspicere vinska trta vitis, is viseti pendere
visok altus 3; excelsus 3 (sta-tGra); mägnus 3 (glede cene), amplus 3 (mGnus) vkrcati se in nävem escendere
R*
vlada imperium, T, dominatio, onis
vladar princeps, ipis; rector, oris vladoželjen imperium, T in cu-pidus 3
vnema studium, T; ardor, oris
voditeljica dux, ducis
voditi ducere, regere (iuventu-
tem); praeesse (clvitatl) vodnik dux, ducis vodstvo, pod vodstvom koga
duce aliquo vojak miles, itis vojaški gen. militum vojaštvo res militaris (bellica) vojen gen. subst. bellum, i vojevati gerere (bellum) vojna bellum, T; - z morskimi roparji bellum praeddnum vojska exercitus, us vojskovati se bellum gerere vojskovodja dux, cis; imperator, oris
volja voluntas, atis, arbitrium, T; proti volji iniussu; proti svoji volji invTtus 3 Voluzen Volusenus, i vprašati (inter)rogare, quaerere (de, ex): - za svet consulere vpričo coram vrata porta, ae
vreči iacere, conicere; - pod sub-
icere 227; - proč proicere vreden dignus 3 (re); - biti esse vrednost pretium, l vrl strenuus 3, bonus 3 (cTvis,
animus) vrlina virtus, utis vrnitev reditus, us vrniti reddere; - se redire, revertT
vrsta genus, eris vršiti = izvršiti vsaditi inserere vsaj quidem, certe, saltem vsak quisque, quwTs; omnis, e; vsako leto quotannis; vsak dan cotldie
vsakovrsten omnium generum vselej semper
vsled ob, propter, ex\ sam abl. vstopiti intrare
vzdržati, vzdržavati abstinere;
- se abstinere (se) 239, a vzeti sümere, capere (urbem), accipere; - nase subiré; - s seboj ducere, efferre secum; - za ženo aliquam uxorem ducere; - za moža nubere 226; - v hišo reci-pere tecto vzgajati educare vzgled exemplum, I vzklikniti exclamare vzljubiti se probari (alicui) vzprejeti accipere vzrok causa, ae.
Za pro; ad; secundum; post; de;
(časovno) temporibus, aetate zabava voluptas, atis zabosti defigere 253 zabraniti occurrere (consilid) začetek initium, T začeti incipere (151, p); suscipere (bellum); commitere, inire (proelium); oriri, initium fa-cere (a) začetnik (rodu) auctor, oris zadaj, od zadaj a tergo zadati, -dajati inicere (metum); consciscere (mortem)
zadene me kaj incido in rem;
afficior (poenä) zadeva res, rei
zadnji posterus 3, ultimus 3; vsi do zadnjega omnes ad unum zadostovati sat is esse, sufficere zadovoljen contentus 3; - sem tudi: me nön paenitet (piget) 222
zagledati cönspicere, animadver-tere
zagovarjati defendere zahvaliti (se) grätiäs agere alicui zakaj? cur? = kajti nam, enim zakon lex, legis (= postava); ma-
trimonium, T zakriviti committere Zama Zama, ae, afriško mesto zanašati se (c6n)fidere 225, b in p; zanašajoč se (na) fretus, (cön)flsus (re) zanesti deferre
zaničevati contemnere, despicere;
pro nihilö habere zanikaren nequam zanikati negäre zapadni occidentis (gen.) zapaziti animadvertere zapiski acta, örum zapoditi v beg fugäre; (con)ver-
tere-, cönicere in fugam zapoved lex, legis; = zapovedo-
vanje imperium, T zapustiti, -puččati relinquere, desetere; decedere, egredT239, a, zaradi propter, causa, ob; -tega proptereä, quam ob rem, eä de causa zaročiti (s, z) despondere (alicui) zarota cöniürätiö, önis
zarotiti se coniurare zasesti occupare zaslepiti occaecare zasluga meritum, T; velike zasluge si pridobiti (za) bene mererl (de) zaslužen bene meritus 3 zaslužiti dignum esse 248 zasmeh ludibrium, T zastonj gratis zastopati agere (causam) zastran per zaščita praesidium, T zatožiti accusare 221 zatrjevati dicere; conflrmare, af-fTrmare
zaupanje fiducia, ae; fides, eT;
-	imeli do koga fidem habere alicui
zavarovati confirmare zavest conscientia, ae zaveza societas, atis; foedus, eris zaveznik socius, T zavidati invidere 228 zavojščiti bello persequi; bellum
Tnferre 227 zavrteti se volvT zaznamovati significare zaznavati percipere, cognoscere zažgati incendere zbežati (con\fugere zbirali cogere (exercitum) zboleti morbo implicari, - affici zbor conventus, us zbrati colligere, congregare, cogere; zbrani očetje patres con-scrlptT zdeti se viderT
zdrav sanus 3. saluber, bris, bre;
-	biti valere
zdravilo remedium, T, medica-
mentum, T zdraviti mederT 226, sanare zdravje valetudo, inis; salus, utis zdravnik medicus, T združen universus 3, coniunctus 3 združiti, združevati coniungere zediniti se convenit 201 Zela Zela, ae, mesto ob armenski meji zelo admodum, valde, magnopere zemljekrog orbis(is) terrarum zemljišče ager, agri zet gener, erT zgoditi se fieri zgodopis historia, ae zgodopisec (rerum) scriptor, oris zgodovina historia, ae zgovoren eloquens, entis zgovornost eloquentia, ae zgrabiti comprehendere; - za cor-ripere (rem); - se mamini (-us) conserere zgraditi aedificare (classem, na-vem), exstruere; facere (pon-tem in flumine) zgruditi se corruere, concidere zibel cunae, arum zid, zidovje muriis, F; moenia, ium
zidati aedificare zima hiems, is
zlasti praecipue, maxime, im-
prTmTs zlat aureus 3 zlato aurum, T
zlo malum, T; miseria, ae; napaka) vitium, T zločin scelus, eris zlorabiti abutT
zmaga victoria, ae zmagalec victor, oris; superior, oris
zmanjšati obtiectare (laudi)
zmerjati increpare
zmernost temperantia, ae, mode-
ratio, onis zmota error, oris značaj moreš, um; ingenium, T značajen summa constantia; con-
stans, antis znamenit nobilis, e (regia); Tn-
signis, e; memorabilis, e znamenje signum, T; zmagalno -
tropaeum, T znan notus 3; znano je constat znanje (= veda) scientia, ae; no-titia, ae
znesti, znositi comportare, con-ferre
zrak aura, ae; aer, aeris zvest fidelis, e (memoria); fi-
dus 3 zvestoba fides, ei zvezda stella, ae; sidus, eris zvijača dolus, T zvijačno doto.
Žalost dolor, oris; tristitia, ae;
maeror, oris žalosten miser 3 žalovati (nad) dolere, lugere 198 žareti ardere, flagrare (cupiditate) že iam žeja sit is, is
žeja me (po čem) sitid 4 (rem) železo ferrum, T; v železje vko-
vati catenas inicere (alicui) željno cupide
želod glans, glandis (nav. pl.)
žena, ženska mulier,eris; femina,
ae; uxor, oris žezlo, pod svoje žezlo spraviti sub (in) potestatem suam re-digere
žito frumentum, T; res (rei)
frumentaria (ae) žival animal, alis; bestia, ae
(nasprotje homo) živeti vivere 246, p živež, dovažanje živeža comme-
atus, us
živilo alimentum, T, cibus, F; pl.
tudi: cibaria, orum živina tovorna iumenlum, T življenje vita, ae; na življenje in
smrt tožiti capitis accusare životinja animal, alis; animans,
antis žrebati sortiri žrtvovati immolare žveplo sulpur, uris.