Latinska vadnica
za
humanistične in realne gimnazije.
Srednja stopnja II. Sestavil
dr. Josip Pipenbacher.
Druga, bistveno neizpremenjena izdaja.
Odobrila pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vere,
z razpisom z dne 14. VIII. 1922 št. 3026.
t
Cena vezani knjigi: Din
-n —
V Ljubljani, 1922. Založil L. Schwentner.
Pronomina.
i.
Pronomen re!lexivum in reciprocum. 264.
1. MissT sunt adversus Persas LacedaemoniT cum rege suo Leonida. 2. Pythia legatls respondit, ut Athenienses moe-nibus llgneTs se defenderent. — 3. Pausanias adulescentem orare coepit, ne se proderet. 4. Croesus ex Solone quaeslvit, nonne beatissimum se putaret. 5. Galll CaesarT gratias egerunt, quod se magno perTculo llberasset. 6. Perfuga Fabricio polli-citus est, si praemium sibi proposuisset, se regem veneno ne-caturum. 7. A Caesare valde llberaliter invTtor, sibi ut sim legatus. — 8. AristTdes et Themistocles inter se (= al ter alterT) ob-trectarunt 9. Fratres inter se (alius alium) ne deserant (frater fratrem ne deserat).
1. Cezarjevi prijatelji so prosili diktatorja Sula, da njim naljubo odpusti kazen Cezarju, ki je bival takrat pri bitinskem kralju Nikomedu, (ker) ga je bil Sula izobčil. 2. Orgetorig je pregovoril Helvecane, da naj se izselijo z vsem svojim imetjem (copiae) iz svojega ozemlja. 3. Cezar je vprašal morske roparje, ki so ga bili ujeli, za katero ceno bi ga hoteli izpustiti (dimittere konjug. perifr.). 4. Tiberij je prosil cesarja Avgusta, da bi smel z njegovim dovoljenjem zapustiti Rim. 5. Deseta legija je zahvalila Cezarja, češ, ker je izrekel (facere) o njej zelo laskavo (= dobro) sodbo. 6. Cezar poroča, da so se Galci razlikovali med seboj po jeziku, uredbah in zakonih. 7. Želeti je, da se ljudje med seboj ljubimo in spoštujemo. 8. Darej je odredil, da naj mu sledi na prestolu Artakserks, najstarejši izmed njegovih sinov. 9. Helvečani so upali pregovoriti Alobrožane, da jim bodo dovolili (impf.) potovati (=iti) skozi svoje ozemlje. 10. Ko je prišel Aleksander Veliki do skitskega ozemlja, ga je vprašal eden izmed poslancev, ki so mu prišli naproti, zakaj iztega svoje pohlepne in nenasitne roke po njihovih čredah in zakaj hrepeni
po dobrinah, ki mu pripravljajo (konj.) nevarnosti. 11. Hamilkar je vprašal svojega sina, bi li hotel z njim oditi v Hispanijo. 12. Temistoklej, ki je čutil, do bo moral umreti (perire), če pride (konj plpf.) na otok Naks, je obljubil lastniku ladje, na kateri se je vozil, mnogo daril, če ga reši (plpf.) 13. Stoiki mislijo, da so ljudje zaradi ljudi rojeni, da morejo drug (pl.) drugemu (pl.) koristiti. 14. Regulu ni bilo neznano, da bo moral po svojem povratku v Kartagino umreti, če Rimljani ne sklenejo (konj. plpf.) miru s Kartažani; vendar je mislil, da mora bolj gledati na0* to0, da ne prelomi (dane) besede in da njegova domovina ne (neve) trpi škode, kakor skrbeti (cavere), da ga Kartažani ne kaznujejo s smrtjo (gravissimum supplicium sumere de). 15. Aleksander je zahteval od Atencev, da mu izroče sovražne govornike. 16. »Ljubite se med seboj!" to je prva in najvažnejša zapoved.
2.
Idem, 266, 2; qul (= et is itd ), 267; pronomina indefinita:
aliquis, quis, quisquam ullus, quisque, 269 (270).**
1. Aristides interfuit pugnae navali apud SalamTna. Idem praetor fuit Atheniensium in proelio apud Plataeas. 2. Quid-quid honestum est, idem est utile. — 3. Conon et praetor pedestribus exereitibus praefuit et praefectus classis magnas res marT gessit. Quas ob causas praecipuus eT honor habitus est. 4. Caesar: Unus, inquit, Sulla victoriam diutius tenuit; quem (toda tega) imitaturus non sum. — 5. ST non magnam, at ali-quam spem habeo. 6. Danda est opera, ne qua amTcorum discidia (razprtije) flant. 7. Magnitudinem animl ne Tnflectas cuiusquam iniuria. 8. ST quisquam (sploh kdo), Cato sapiens fuit. 9. Quae potest spes esse in ea re publica, in qua nec leges ullae sunt nec iudicia. — 10. Minime šibi, quisque notus est. 11. Caesar Diviciaca ostendit, quae quisque de Dumnorlge dTxerit. 12. Op-timus quisque gloriae cupidissimus est. 13. Caesar cognoscit non decimum quemque relictum esse mTlitem sine vulnere.
1. Nihče ne more biti pravičen, da {ut) bi ne bil (prez) obenem razumen. 2. L. 59. pr. Kr. je dal (decemere) rimski narod in senat Cezarju Tostransko in Narbonsko Galijo ter Ilirijo za provincije s štirimi legijami. In (ko) se je to zgodilo, je Cezar
* Besede z " se ne latinijo. — **Kjer so §§ II. in III. izdaje Latinske
slovnice različni, se nanašajo v () stoječi na II. izdajo.
sklenil spraviti vse galske narode pod rimsko oblast. 3. Dober vojskovodja bo tisti, ki bo vse za vojevanje potrebno preskrbel in se ne bo nikoli nepremišljeno izpostavil nevarnostim. In ta bo, vse kar najbolj pripravivši, ali sovražnika napadel ali pa njegov napad vzdržal in tudi v nevarnostih ne bo izgubil srca (,mimo deficere). 4. Takrat0, ko je Cezar prišel v Galijo, je znašalo skupno število Helvečanov okoli 368.000 ljudi (= glav); izmed (ex) teh (rel.) je p a bilo za orožje sposobnih do 92.000. 5. Ne sme se vsem vse dati (tribuere), toda vsakemu svoje. 6. Cezar je dovolil oditi Germanom, (ki) jih je bil v taboru pridržal; oni (rel.) so pa dejali, da hočejo ostati pri njem. 7. Sreča ne more poštenosti in pridnosti nikomur niti dati niti vzeti (eripere). 8. Sicionca Arata pisatelji hvalijo (pas.); kajti če prav (cum) so tirani imeli (= držali) njegovo domovino (= državo) že0 50 let v° oblasti0 (pas.), se je ta, prišedši iz Argov v Sicion, ob tajnem prihodu (— vstopu) polastil mesta (= kajti ta se je vkljub . . .). 9. Prekoračivši Rubikon, se je Cezar polastil Italije brez vsake (= kake) izgube (vulnus, eris). 10. Galcem je bila Britanija čisto neznana; kajti ni iz lahka prišel kdo tja razen trgovcev niti ni bilo njim samim nič znano razen morskega obrežja. 11. Hispanskim narodom bodo saguntske razvaline žalostno svarilo, da naj ne zaupa nihče rimski zvestobi ali zvezi. 12. Da ne bi vzbudil kake sumnje, je sporočil izdajalec to, kar je bil videl, sovražnikom ponoči. 13. Alcibiad je obračal občno pozornost (= vseh oči) nase in nihče izmed sodržavljanov se ni z njim primerjal. 14. Želeti je, da bi spoznal (prez.) vsak svojo naravo (ingenium). 15. Komu je neznano, da se sme (= mora) ravno0 največji sreči najmanj zaupati (credere)? 16. Ksenofontove knjige so za mnoge reči prekoristne; čitajte jih torej, prosim, marljivo! 17. Katilinova vojska je bila zelo hrabra; kajti tisto mesto, ki ga je vsakdo živ izbral za vojevanje, je pokrival, izgubivši življenje, s telesom (= kajti katero mesto je vsakdo živ . . .). 18. Znano nam je, da so se vsaka štiri leta (= vsako peto leto) vršile olimpijske (= v Olimpiji) igre, takozvane olimpijske tekme (Olympia, orum). 19. Cezar je odgovoril helvečanskim poslancem, da prenaša staro nesrečo (incommodum) rimskega naroda, ki so mu jo bili zadali (konj. plpf.) Helvečani, tem težje, čim manj se je pripetila po krivdi (me-ritum, T) rimskega naroda; ko bi se bil ta (rel.), je rekel Cezar, zavedal sploh kakšne (aliquis) krivice, bi se bil lahko čuval
(== bi na bilo težko bilo [indik. pf.] čuvati se). 20. Antigon je izročil Evmenovo truplo njegovim sorodnikom, da ga pokopljejo; ti so dali njegove kosti prenesti (deportare) v Kapadocijo k njegovi materi in soprogi. 21. Vsak smatra za najboljše to, kar je iznašel. 22. Kserks je prišel s tolikimi četami v Evropo, kakor jih nihče ni imel niti prej niti pozneje. 23. Ariovist je zapustil svojo domovino in je prišel v Galijo, in0 sicer0 ne brez vsake nade na moč in bogastvo. 24. Če kdo besede više ceni kakor dejanja, se mora imenovati neumnež.
Infinitiv.
3.
Infinitiv kot subjekt in objekt. 273, 274 (323, 324).
1. Dulce et decorum est pro patria morT. 2. NecessitatT parere semper sapientis est habitum. 3. Non est consueludo populi Romani accipere ab hoste armato condicionem. 4. Cuius-vTs hominis est errare. 5. Liscus dTcit: Praestat, sT iam prTnci-patum Galliae obtinere non possumus, Gallorum quam Roma-norom imperia perferre. 6. MultT petebant, ut Caesaris volun-tate discedere liceret. 7. FelTcem haberl non neminT iucundum est. 8. Consulem fierl etiam CatilTnae utilissimum videbatur. 9. Licet vobls incolumibus (fortunatissimos) esse. — 10. Caesar prlncipes obsidum loco secum ducere in Britanniam decrevit. 11. Vincere sds, Hannibal, victoria utT nescis.
1. Na domovino jeziti se je greh. 2. Bolje je dobrot kakor krivic pomljiv biti. 3. Pameten človek se ne sramuje priznati, da mnogo (pl.) stvari0 ne ve. 4. Ariovist sporoči po odposlancih Cezarju: Kar si prej zahteval glede pogovora, to se sme sedaj zgoditi. 5. Sramotno je, drugače (= drugo) misliti in drugače govoriti. 6. Germani niso prej nehali bežati, dokler niso prišli do Rena. 7. Dečki, spodobi se vam svojim staršem in učiteljem vedno hvaležnim biti. 8. Kdor se ni naučil pokoren biti ta tudi ne zna (= ve) poveljevati. 9. Dober poljedelec biti je bilo pri Rimljanih enako (aeque) velika hvala kakor (ac) biti dober državljan. 10. V sreči ošaben biti, v nesreči obupavati ni znamenje modrega človeka. 11. Aristip si ni pomišljal imenovati bolečino najvišje zlo. 12. Diktatorjem imenovan biti je bila pri Rimljanih največja čast. 13. Ljudje so že0 od narave
vajeni, stremiti za svobodo in sovražiti sužnost. 14. Oče domovine imenovati se je največja slava kraljev. 15. Našemu vladarju je največ na tem, da ohrani mir. 16. Zelo težka umetnost je državo prav vladati. 17. Od dobrih ljudi0 zaničevan biti je za značajnega človeka zelo bridko.
4.
Accusativus cum infinitivo.
a) 275 (328).
«) 275 (328), 1—2.
1. Caesar dlxit Ariovistum se eonsule amTcitiam populi Romani appetisse. 2. Pausanias regT Persarum se Graeciam sub eius potestatem redacturum esse promlsit. 3. Caesar vTdit se a Gallls metul eosque adversus se esse ingratos. 4. Xerxes se Graecos facile vincere posse speravit. 5. SperavT fore, ut convalesceres. 6. Tot dies esse amissos recte queruntur ho-mines neglegentes. 7. GallT populi Romani exercitum in Gallia hiemare moleste ferebant. 8. SedunT suos ab se liberos ab-stractos (esse) dolebant.
1. Ariovist pravi, da se še0 ni nihče boril z njim brez svoje pogube. 2. Cezar je odgovoril Helvečanom, da naj se ne čudijo, da so tako dolgo delali krivice nekaznovano. 3. Rimljani so se z ogorčenjem pritoževali, da so Tarentinci njihove poslance razžalili. 4. Naši sosedje so se začudili, da so se mogli tako lahko in hitro polastiti sovražnikovega mesta. 5. Cezar se je spominjal (= držal v spominu), da so Helvečani ubili konzula L. Kasija. 6. Hedučani so obvestili Cezarja, da ne odvračajo lahko od svojih mest sovražne sile. 7. Ko se je cesar Tit nekega dne pri (inter) večerji spomnil, da tistega dne ni nikomur nič dobrega storil, je vzkliknil: Prijatelji, danes sem dan izgubil! 8. Stoiki uče, da je krepost ne samo najvišja, ampak tudi edina blaginja. 9. O Svebih pripoveduje Cezar, da so bili daleko največji in najbojevitejši narod izmed vseh Germanov [= Cezar pr., da so bili Svebi . . . gl. 275 (328), do.]. 10. Ariovist je odgovoril odposlanstvu, da ne pride k Cezarju; če pa0 ta (== oni) kaj želi od0 njega (akuz. refleks.), naj (oportet inf.) pride on (= oni) k njemu. 11. Cezar je sklenil zavojščiti Belge, o katerih je bil izvedel, da [prim. 268 (269), stavek: Orpheus, quem\ se smatrajo zaradi svoje hrabrosti za
nepremagljive. 12. Isti je zahteval od helvečanskih poslancev prve plemiče (= najplemenitejše moške0) kot talnike, kar bodo, kakor je vedel, neradi storili (prim. predidoči stavek!) 13. Ko je Alcibiad slišal, da je obsojen na smrt in da so svečeniki od ljudstva prisiljeni (ut) ga preklinjati, se je preselil v Lace-demon. 14. Ko je Darej videl, da ga je kralj Aleksander premagal z dobrotami (pas.), je pisal tretje pismo in mu ponudil večji del svojega kraljestva in za ujetnike 30.000 talentov. Na (ad) to (pl.) je odgovoril Aleksander, da se je naučil bojevati se ne proti nezgodam (clades) sovražnikov, ampak proti njihovim vojnim silam; sicer pa0 [da] ne moreta vladati (regnare) niti sveta dve solnci (pas.) niti ne more0 imeti zemljekrog dveh velikih kraljestev. 15. Orgetorig je upal polastiti se s Heduča-nom Dumnorigom vse Galije. 16. Temistoklej je upal, da bo mogel peržanskega kralja pripraviti do tega, da bo (čas !) napadel grško brodovje pri Salamini. 17. Cezar je vzpričo velikih dobrot rimskega naroda proti (in) Ariovistu upal, da bo ta v kratkem opustil (desistere) svojo trdovratnost. 18. Hanibal je, kakor se poroča, prisegel svojemu očetu Hamilkarju, da ne bo nikdar rimskemu narodu (gen.) prijatelj. 19. Tucidid, ki poroča, da je Temistoklej v Magneziji umrl in bil pokopan v Atiki, pristavlja, da je bil sum, da se je zastrupil (= si je zadal smrt s strupom). 20. Sokrat je rekel, da so človeške duše božje in da jim je povratek v nebo odprt, ko ubeže (konj. plpf.) iz telesa. 21. Cezar se je razveselil, da so prišli Germani s svojimi knezi v velikem številu (frequens) k njemu, (ter) jih je obdržal v taboru. 22. Isti je obljubil sovražnikom njih državi prizanesti, če se bodo vdali (konj. plpf.). 23. Ko so Lacedemonci 1. 458. napovedali Atencem vojno, so ti Cimona nazaj poklicali, ker so upali, da bo domovini najbolje pomagal.
/S) 275 (328), 3-4.
1. Attalus voluit heredem te, Roma, relinquT. 2. EpamT-nondas a Diomedonte quaesTvit, quo se deducr vellet. 3. Caesar pluribus praesentibus magnas res iactarT nolebat. 4. Miseranda est vTta eorom, quT se metu! quam amarT malunt. 5. Omnes cupiunt suos esse beatos. — 6. Caesar Titum Labienum exer-citum in hiberna ducere iussit. 7. Idem pontem, quT erat ad Gena-vam, rescindT iussit. 8. LacedaemoniT postquam audierunt AthenTs muros struT, legatos eo mlserunt, quT id fierT vetarent. 9. Belgae
ea, quae ad Iuxum pertinent, ad se importan non sinunt (pa-tiuntur). 10. Vir honestus omnibus se gratum viderT cupit.
1. Belgi niso hoteli, da bi Germani dalje bivali v (versari) Galiji. 2. Neki zgodopisec poroča, da je Aleksander hotel za Jupitrovega sina smatran biti. 3. Tisti starši so graje vredni, ki nečejo, da bi se njih otroci po0 strogih zakonih (abl.) vzgajali in poučevali. 4. Cezar je ukazal Titu Labienu, naj zasede vrh gore. 5. Ko je Epaminonda slišal, da je njegov ščit rešen, je dal [275 (328), 4, p 2] ost kopja iz svojega telesa izdreti. 6. Sokratovi prijatelji so, kakor pripoveduje Platon, rajši hoteli, da njih učitelj pobegne iz ječe, kakor da tam umre, pokoreč se zakonom domovine. 7. Ciceron je dejal v senatu, da ne bo trpel, da bi Katilina dalje bival v Rimu. 8. Cezar je prepovedal podpo-veljnikom oditi od poedinih legij, če ni bil tabor utrjen. 9. Ko so vojaki sovražnike izgnali iz gozda, jim je Cezar prepovedal jih0 na begu (ptcp.) dalje (longius) zasledovati, (ker) je že bil minil (consumT) velik del dneva; hotel je namreč, da ostane še0 časa za utrditev (dat.) tabora. 10. Elpinika je rekla, da ne bo trpela, da bi poginil Miltiadov rod (progenies) v državni ječi. 11. La-cedemonci niso pustili uvažati v svojo deželo zlate in srebrne posode. 12. Pohlepnost ne da lakomniku nikoli zadovoljnemu biti. 13. Cezar je ukazal vojakom podreti most, ki je bil pri Genavi. 14. Zakoni Hedučanov so branili, da bi se izvolila konzuloma dva člana0 iz ene rodbine, dokler bi bila oba (uterque) živa. 15. Cesar Domician si je prepovedal postaviti na Kapi-toliju druge kipe kakor (nisi) zlate ali srebrne. 16. Celo modrijani žele imenovani in hvaljeni biti. 17. Vsi pošteni državljani žele, da se vojna prepreči in mir ojači. 18. Pompeja, o katerem vemo, da ga je v bitki pri Farzalu Cezar premagal (pas.), je zapovedal egipčanski kralj ubiti.
b) 276 (327).
1. Parentes de llberorum salute cogitare aequum est (con-venit, decet). 2. Animum et corpus una perTre credibile non est. 3. Consuetadinem alteram naturam esse verum proverbium est. 4. Socratem sapientem virum fuisse notum est (constat). 5. Amorem patriae hominibus innatum esse apertum est (ap-paret). 6. Sapientem semper beatum esse oportet (opus est). 7. Navibus fractTs, id quod necesse erat accidere, totTus exer-
citus perturbatio facta est. 8. Africanum et Laelium doctos fuisse traditum est. 9. ArantT L. QuTnctio Cincinnato nuntiatum est dictatorem eum esse factura.
1. Splošno je znano, da je Aristid prekosil po svoji pravičnosti in nesebičnosti ostale Atence. 2. Spodobi se, da je domovina vsem državljanom draga. 3. Očividno je bilo, da je bil sklenil Pavzanija s Kserksom zavezo in da je hotel spraviti Grecijo pod njegovo oblast. 4. Veleizdaja je, pravi Ciceron, če (= da) se pribije rimski državljan na križ. 5. Zelo verjetno je, da bi bil mogel Hanibal Rimljane premagati, ko bi ga ne bila doma slabila zavist njegovih sodržavljanov (pas.). 6. Mnogih se mora bati tisti, ki se ga mnogi boje. 7. V Rim se je javilo, da je Antonij premagan in da je pobegnil z nekoliko neoboroženimi vojaki. 8. Smatralo se je za greh (nefas), če (= da) je ostal Jupitrov svečenik celo0 noč zunaj mesta. 9. Koristno je, da so ugledni možje pomljivi svojih prednikov. 10. Atencem je bilo mnogo do tega, da se Alcibiad izžene.
5.
Nominativus cum infinitivo. 277, II. (324, p 1; 325).
1. Hostes in deditionem recepti arma tradere iussi sunt.
2.	Mllites absente duce cum hostibus confllgere vetitl sunt.
3.	Caesar in supplices usus esse misericordia videbatur. 4. Pto-lomaeus a fTlio vita prTvatus esse dTcitur. 5. DTcebar debuisse cum Pompeio proficIscT. 6. lam Caesar a Gergovia discessisse audiebatur. 7. AristTdes unus omnium iustissimus fuisse traditur. — 8. Malo bonus esse quam exTstimarT. 9. Populus Romanus beneficiT et iniuriae memor esse solet. 10. Post Caesaris ora-tionem mllites timidl esse desierunt.
1. Zdi se, da so bili Atenci proti Sokratu krivični. 2. O Cezarju se pravi, da je nekoč dejal, da bi bil rajši (= rajši hotel biti) v vasi prvi kakor v Rimu drugi. 3. Ko je postal Pavzanija Lacedemoncem sumljiv, so mu ukazali efori vrniti se domov (pas.). 4. Dasi se je Minuciju prepovedalo bojevati se, je vendar napadel Hanibala. 5. Sula je baje dejal, da je v Cezarju mnogo Marijev. 6. Temistoklej se je, kakor pravijo, radovoljno zastrupil, ker je obupal, da bi mogel izpolniti, kar , je bil obljubil peržanskemu kralju. 7. Atencem se je ukazalo mesto zapustiti in se braniti za0 lesenim zidovjem (abl.). 8.
Videti je bilo, da hočejo vojaki rajši umreti kakor orožje izročiti. 9. O Edipu se poroča, da si je iztaknil oči, ko je izvedel, da je ubil svojega očeta in se oženil s svojo materjo. 10. V Atenah je vladal (== bil) velik strah, ko se je pravilo, da nameravajo napasti (petere) Peržani zlasti to mesto (pas). 11. Cezar je grajal vojake, češ, videti je, da mislijo, da morajo vprašati, kam jih pelje (pas.) 12. Ko je Aleksander izvojeval Tebe, se je prepovedalo vojakom hišo pesnika Pindarja razrušiti. 18. Ko se je Agezilaju ukazalo vrniti se iz Azije domov, je smatral za slavneje pokoriti se zakonom domovine kakor izvojevati Azijo (= z vojno premagati).
6.
»Sladko in častno je za domovino umreti."
Znano nam je, da so ta rek starih pesnikov najboljši možje vseh časov z dejanjem potrdili.1 O Kodru, zadnjem atenskem kralju, se pripoveduje, da je hotel biti od sovražne2 roke ubit3, da bi rešil domovino. Pri Spartancih se je smatralo za najvišjo hvalo v hrabrem4 boju4 umreti; brez ščita iz bitke vrniti se je bila najvišja sramota. O Leonidu in njegovih 300 smo že cesto slišali in brali, da so rajši hoteli biti zakonom pokorni ter iti5 v5 gotovo5 smrt5 kakor rešiti si življenje. Epaminonda je želel toliko časa živeti, da {doneč, impf.) bi izvedel, da so Tebanci zmagali; ko se mu je naznanilo, da so njegovi vojaki dobili zmago nad sovražniki, je dal (iubere) železo iz telesa iz-dreti in je umrl. Toda ne le o Grkih, temveč tudi o Rimljanih vemo, da jim je bila domovina nad vse draga (sup.). Kdo izmed nas še namreč ni slišal, da se je konzul Regul, ki je v prvi punski vojni načeloval rimski vojski, rajši vrnil v gotovo smrt, kakor da bi bil Rimljanom svetoval, naj sklenejo s Kar-tažani mir, ki je, kakor je menil, za domovino sramoten? Nesmrtna je slava onih 306 Fabijev, ki so sklenili sami vojskovati se s sovražniki in niso prej nehali bojevati se, dokler niso vsi6 do6 zadnjega6 padli za domovino.
1 conf lrmSre — 2 sovražnikov — 3 prez. — 4 hrabro se bojujoč —
5 mortem oppettere — 6 ad unum omnes.
7.
Nazika in Enij.
Ko je Nazika prišel k pesniku Eniju in mu je služkinja rekla, da ga ni doma, je zapazil1, da je ona to0 rekla na go-
spodarjevo povelje in da je pesnik notri. Ko je prišel malo dni potem Enij k Naziku in je pri2 vratih3 vprašal4 po njem, za-klice ta, da ga ni doma. Nato5 reče Enij: Kaj? Jaz ne poznam tvojega glasu? — Potem6 odgovori Nazika: Nesramnež7. Ko sem jaz vprašal po tebi, sem verjel tvoji služkinji, da te ni doma; ti pa0 meni samemu ne verjameš?
1 sentire — 2 a — 3 isnua, ae — 4 quaerere — 6 tum — 6 hic — 7 = nesramen človek si.
8.
Orgetorig se zaman trudi, da bi postal kralj. (Comm. I, 2, 4.)
Helvečani so mislili, da je njihova dežela v primeri s številom prebivalcev preozka (pozitiv). Zato jih je kot boja-željne ljudi Orgetorig 1. 61. pr. Kr. pregovoril, da naj zapuste svoje ozemlje. Po plemstvu in bogastvu prvi mož (prvak) v državi, je svoje sodržavljane prepričal, da je lahko polastiti se vlade vse Galije, češ, da prekašajo vse po hrabrosti. To je storil Orgetorig iz vladoželjnosti; upal je namreč, da bo na ta način dosegel v svoji državi kraljevsko čast. Ko so Helvečani izprevideli, kaj Orgetorig namerava, so ga vrgli v ječo. Toda določenega dne se je, kakor poroča Cezar, odtegnil sodni obravnavi s pomočjo svoje služinčadi, svojih varovancev in dolžnikov. Ko je vsled tega razjarjena množica hotela svoje pravo uveljaviti (exsequi), je Orgetorig nenadoma umrl. Toda Helvečani so prepričani, da si je sam zadal smrt, ko je izprevidel, da smrtni kazni ne bo mogel uiti.
9.
Supin. 279 (339).
1. Bello Helvetiorum confecto totlus fere Galliae legati ad Caesarem convenerunt gratulatum. 2. HaeduT legatos ad Caesa-rem mittunt rogatum auxilium [češče: qul (ut) auxilium rogarent, auxilil rogandT causa]. 3. Tarquinius Superbus fTliam Octavio Mamilio nuptum dedit. — 4. Pleraque dictu quam factu sunt faciliora. 5. Cicero: ST hoc, inquit, optimum factu putarem CatilTnam morte multarl, eT ne unam quidem horam ad vTvendum dedissem. 6. Animus humanus cum alio nullo nisi cum ipso deo, si hoc fas est dictu, compararl potest.
1. Grški poslanci so prišli v Rim pritoževat se o krivicah macedonskega kralja. 2. Kurcij pripoveduje, da je sedež Amo-
novega svetišča stal (= ležal) sredi med (inter) neizmernimi (;vastus 3) puščavami — neverjetno povedati in slišati — (in) je bil odvsod obdan (= krit) z drevjem. 3. Ko je Kserks zavojščil Grecijo, so poslali Atenci poslance v Delfe Apolona popra-ševat za svet (prestavi na pet načinov!), kaj (quidnam) naj store. 4. Kaj je tako prijetno slišati kakor govor (nom.), (ki) je okrašen z modrimi reki in blestečimi besedami? 5. O Aleksandru Velikem vemo, da je šel (proficiscT) v Azijo, da bi osvojil peržansko kraljestvo. 6. G. Marij je odrinil z veliko vojsko iz volščanskega ozemlja, da bi zavojščil — neverjetno [reči] — svoje rodno mesto. 7. Mamerk, bojevit in mogočen mož, je prišel v Sicilijo tirane podpirat. 8. Brali smo, da so Galci hodili s solncem vred0 spat. 9. Kornelij Nepot je sporočil spominu, da je macedon-skega kralja Filipa, ko je šel gledat igre, ubil neki Pavzanija (pas.). 10. Cezar poroča, da je Dumnorig dal svoje sorod-kinje plemičem drugih držav v zakon. 11. Britanski prvaki so smatrali za najboljše [storiti], da (inf.) vojno (res) zavlečejo na (in) zimo. 12. Menelaj je obljubil, da bo po svojem povratku [domov] omožil svojo hčer z Ahilovim sinom. 13. Dumnorig je dokazal (probare) prijateljem, ki so se pomišljali, da je zelo lahko [storiti] njegove0 drzne načrte izvršiti. 14. O Britancih poroča Cezar, da so se barvali (inficere) s sokom neke rastline, da bi bili v bitki videti (aspicere), sup.) tem groznejši.
Particip.
10.
Atributivni, apozitivni in predikativni particip.
281, 282 (330, 331), 204 g h i.
1. Gloria est consentiens1 laus bonorum. 2. Caesar socios bene de se meritos (= quT de eo bene meriti sunt) non deserit. — 3. Caesar consecutus, quod voluerat, discessit. 4. Epamlnondas postquam vTcisse Boeotos audTvit: Satis, inquit, vTxT; invictus enim morior. 5. Considius2, timore perterritus, quod non vT-derat, pro vlso renuntiavit. 6. Orgetorigem damnatum poenam sequl oportebat, ut TgnT cremaretur. 7. Caesar, cum mTlites Romani Germanos timerent, et alia et haec dTxisse fertur: Quos aliquamdiu inermes sine causa timuistis, hos postea armatos superastis. — 8. M. Ca tonem audTvT de senectute disserentem. 9. Homerus Laertem facit agrum colentem. 10. Caesar ex omnl
provincia equitatum coactum habebat. — 11. Romani non ro-gatl [gl. 284 (332, do), p. 2] GraecTs ultro3 contra tyrannum quendam auxilium offerunt.
1 soglašajoč, soglasen — 2 Konzidij, Cezarjev poveljnik konjenice — 8 sami od sebe.
a)	1. Vedi, da se pretekli čas nikoli več0 ne vrne! 2. Marij je podaril dvema legijama, (ki)* sta vzdržali s čudovito hrabrostjo napad Cimbrov, na samem bojnem polju državljanstvo. 3. Ar-himed, (ki) je gledal v pesku začrtane like, ni zapazil vojaka, ki je vstopil. 4. Ko je peljal Febida 1. 382. pr. Kr. vojsko v Olint in je potoval skozi Tebe, je zasedel tebski grad, tako zvano [gl. 281 (330), p 2] Kadmejo. — 5. Ko se je Cezar pomudil malo dni v germanskem ozemlju (in) je obljubil Ubijem pomoč ter se maščeval nad Sugambri, se je napotil v Galijo. 6. (Dasi) je Sokrat po kreposti in modrosti prekašal vse ljudi0, so ga Atenci vendar obsodili na smrt. 7. Leva se zajci ne boje, (če) je mrtev. 8. (Ker) se modrijan ničesar ne boji razen (nisi) sramote, mu preteči tiranov obraz (pl.) ni strašen. 9. (Ko) je Parmenion Aleksandru svetoval, da naj sprejme denar, (ki) mu ga je bil Darej ponudil, mu je ta odgovoril: Tudi jaz bi rajši hotel denar kakor slavo, ko bi bil Parmenion (Prestavi: Al. je odg. Par-menionu, ko mu0 je ta...). 10. Cir mlajši je običaval reči: (S tem [= na ta način] da) bogatim prijatelje, bogatim sebe samega. 11. Umor Kuriona je Rimljane baje zelo prestrašil (= navdal z velikim strahom). 12. Vkljub hrabremu odporu (resistere) so Ariovistove čete Rimljani v beg zapodili. 13. V nadi, da bodo pičle grške čete lahko premagali, so Peržani začeli boj. 14. Cezar je za (de) tretje nočne straže odrinil s tremi legijami iz tabora (in) je prišel do reke Arara.
b)	1. Spominjaj se (= bodi pomljiv) prijatelja, (kadar) je odsoten! 2. Znano je, da je tiran Dionizij, (ko) je bil iz Sirakuz izgnan, poučeval dečke v Korintu. 3. (Ko) je Ariovist dobil čolnič, (ki) je bil privezan ob bregu, se je rešil. 4. Reka Dub, (ki) je kakor (ut) s šestilom okoli speljana, okrožava skoro vse mesto Vezoncion. 5. Ariovist je Cezarju bahavo rekel (prae-dicare), da je prekoračil Ren, ne iz lastnega nagiba, ampak na prošnjo (rogare) in poziv (arcessere) Galcev. 6. Ko so bili Tro-janci potegnili lesenega konja v mesto, so jih v spanju (dor-
* Relativ ali konjunkcija v ( ) naznanja participialni sklad.
mire) Grki napadli (opprimere). 7. (Ko) je Cezar prekoračil Rubikon, se je napotil najprej proti mestu Ariminu. 8. Datid je začel bitko v nadi, da bo pičle grške čete lahko premagal. 9. Pri Nepotu smo brali, da je Miltiad spravil tako zvane otoke Ciklade pod atensko oblast. 10. Isti pripoveduje, da so Atenci Cimona, ki je bil mnogim sodržavljanom pomagal s svojim premoženjem, po njegovi smrti (ptcp.) dolgo pogrešali. 11. (Ce) je bil pri Helvečanih kdo zaradi veleizdaje obsojen, ga je morala zadeti po njih zakonih smrtna kazen na grmadi (prim. zgoraj 6. lat. st.). 12. (Ko) je Cezar vprašal ujete Germane, zakaj se Ariovist bitke izogiblje, se mu je odgovorilo, da Ariovistu branijo (vetare) prorokovanja bojevati se pred mlajem (pas. skl.). 13. Velika je bila hrabrost 300 Spartancev, ki so se upali, (ne da) bi se bali velikanskega števila Peržanov, vzdržati napad sovražnikov. 14. Cezar se je jezil na Masiljane, ker so bili prelomili premirje, (ne da) bi bili vsled kake0 krivice razdraženi. 15. Ariovist je hotel, da obdrži (uti) Galija, (če tudi) je bila premagana, svojo ustavo. 16. Ko je bil Pavzanija po bitki pri Platejah [biti] s skupnim brodovjem poslan na Ciper in Hele-spont, se mu je posrečilo odondod pregnati barbarske posadke.
17.	(Ker) se je verbigenski okraj bal, da ne bi pretrpel smrti, ko bi izročil (plpf.) orožje, je ubežal ponoči skrivaj iz tabora.
18.	Mnogi Atenci so slišali Sokrata o najresnejših zadevah govoriti. 19. Spomin (na dejstvo, da) so bili poslali rimsko vojsko pod igo (= spomin poslane vojske), je napravil Helvečane prevzetne. 20. Prijateljstvo lajša nesrečo (na 1a način, da) jo deli in dela skupno. 21. (Če) smo prijatelja spoznali kot zvestega, mu po pravici vse svoje (pl.) zaupamo. 22. Romul je baje ubil Rema (pas.), (ker) ga je ta zasmehoval. 23. Ksantipa, Sokratova žena, je imela navado reči, da je videla Sokrata vedno istega obraza z doma odhajati in domov prihajati (= vračati se). 24. Boginjo Minervo so Grki upodabljali s (gestare) čelado na glavi, s (tenere) ščitom in kopjem v° rokah. 25. V peloponeški vojni so držali Lacedemonci s posadko, (ki) so jo po Alcibijadovem nasvetu postavili v trdnjavo Decelejo, Atene neprestano v obsednem stanju (z oppugnare). 26. Pri Nepotu smo brali, da so Atenci, (ne da) bi počakali na pomoč, odrinili proti ogromni vojski Peržanov. 27. Cezar ni nikoli vodil svoje vojske po opasnih potih, (ne da) bi bil dal preiskati (= preiskal) lego pokrajine.
Ablativus absolutus. 283 (332).
1. Caesar triduo intermisso 1 cum omnibus copiTs hostes sequT coepit. 2. Caesar suls admonitls proelium commTsit. 3. Age-silaus angustiTs Thermopylarum ab hostibus non defensls [glej 284 (332, do), p. 2] in Boeotiam descendit. 4. Sinistra impedTta HelvetiT non satis commode pugnare poterant. 5. Deo adiuvante nos omnia perficere posse persuasum habemus. 6. Caesar propter murT altitudinem paucls defendentibus oppidum expugnare non potuit. — 7. Bellum Gallicura Caesare imperatore gestum est. 8. Exigua parte aestatis reliqua Caesar in Britanniam profidscT contendit, quod inde Romanorum hostibus auxilia subministrata erant.
1 intermittitur tempus čas mine, preteče; . . . ko so minili . . , po preteku . . .
a)	1. (Ko) je Diviciak odpustil hedučanske (== Hedučanov) čete, se je vrnil k Cezarju. 2. (Dasi) so bili Rimljani prejšnji dan zasedli višje (superior) kraje, vendar0 niso začeli bitke. 3. (Ker) je Cezar spoznal veliki Dumnorigov vpliv pri Hedu-čanih, ga je hotel vzeti (ducere) s seboj v Britanijo. 4. (Če) gospoduje preudarnost, ni prostora za naslado, (če) pa0 vlada nasladohlepnost (= naslada), nimajo največje kreposti veljave (iacere). — 5. Izgubivši 80.000 vojakov, je bežal Darej iz dežele 1 Scitov— 6. Vkljub ugovoru (repugnare) vojakov je Cezar sklenil v naslednji noči odriniti in peljati vojsko proti Germanom. — 7. Cezar ni pustil skrbi za zaveznike v nemar, (ampak) je poslal takoj poslance k Ariovistu.
1 Scythia, ae.
b)	1. (Dasi) ni nihče (pl.) branil mesta Novioduna, ga Cezar zaradi širokega jarka in visokega zidu vendar ni mogel zavzeti (Latini: Cezar mesta N., (dasi) ga0 ni nihče branil, zaradi širokosti j. in visokosti z .. .). 2. Cezar poroča, da je Orgetorig upal, da se bo mogel polastiti z največjo lahkoto vse Galije, (ko) bi dobil vlado v svoji državi (gen.). 3. (Vkljub temu, da) je Timoleont izgubil vid (= oči), ga vendar ni nikoli nihče slišal tožiti. 4. Cezar je dal odstraniti (= odstranil) izpred oči najprej svojega konja0, potem konje vseh drugih0, da bi zenačil nevarnost vseh (in) odvzel nado na beg, (ter) je, osoko-
livši svoje vojake, začel s Helvečani bitko. 5. Največji potres starega veka je bil baje za cesarjevanja Tiberija. 6. Ko je prišlo v Grecijo poročilo, da navale (prez.) Peržani zlasti na Atence (pas.), je Temistoklej svetoval svojim sodržavljanom, da naj zapuste mesto (in) se branijo na ladjah (— z 1.). 7. Ko je Kserks prišel do Aten, je svečenike, ki jih je bil našel na gradu, dal umoriti (= umoril), mesto (pa) upepeliti, (ne da) bi ga bil kdo (pl.) branil (istodobno). 8. Nič ni bilo pri Grkih in zlasti pri Lacedemoncih sramotniše, kakor, izgubivši ščit, vrniti se iz bitke. 9. Znano je, da se je Platon po Sokratovi smrti (ne subst.) napotil najprej v Egipet, nato v Italijo in Sicilijo, da bi temeljito proučil (perdiscere) Pitagorove iznajdbe. tO. (Dasi) je bilo mesto zavzeto, Rimljanom vendar ni upadel pogum. 11. (Če) je nastal vihar, so se v Rimu ljudski shodi razpustili. 12. Nepot pripoveduje, da so pod Pavzanijevim vodstvom Grki pri Pla-tejah dobili veliko zmago nad Peržani. 13. Kritija in ostali atenski tirani so mislili, da njih gospodstvo ne bo varno, (dokler) bo Alcibiad živel (vivus). 14. (Ko) je Aleksander v Babilonu umrl, se je izročila (deferre) najvišja oblast (summa rerum) Perdiki, ki mu je dal Aleksander na smrtni postelji {mori) svoj prstan. 15. (Ko) je bil Hanibal še deček, je njegov oče Hamilkar šel v Hispanijo, potem ko je Jupitru žrtvoval. 16. Proti volji tistih, ki imajo (= drže) otok Far v" svoji0 oblasti0, ne morejo priti ladje v aleksandrijsko pristanišče. 17. Znano nam je, da je v bitki pri Levktrih bil Pelopida pod Epaminandovim poveljstvom vodja odbrane čete. 18. (Če) so bogovi milostivi, je rekel poveljnik, bomo sovražnike premagali, ker se bomo borili za rešitev domovine. 19. Lacedemonci, s katerimi Te-banci zlasti po Epaminondovem nasvetu niso hoteli skleniti miru, so bili v sedmem letu tebanske vojne pri Levktrih premagani in v beg zapojeni. 20. Helvečani, ki so 28. aprila za konzulovanja A. Gabinija in0 L. Pizona bili zapustili (exTre) svoje ozemlje, so skušali potovati proti Cezarjevi volji skozi rimsko provincijo. 21. Isti pošljejo poslance k Hedučanu Dum-norigu, da bi na njegovo priprošnjo od Sekvancev dosegli (impetrare), da bi smeli iti skozi njihovo ozemlje. 22. (Ko) so bili vsi (— vseh duhovi) zaposleni (impeditus 3), je začel Dum-norig brez Cezarjeve vednosti s hedučanskimi konjeniki domov odhajati. 23. Miltiad je sklenil ničesar se ne lotiti, (ne da) bi vprašal delfsko proročišče za svet. 24. S pomočjo (ne auxilium!)
Atencev so lonci I. 499. pr. Kr. osvojili Sarde (in) ubili per-žansko posadko. 25. (Ne da) bi bili Lacedemonci sumili (istodobno!), je izvežbal Epaminonda ono vojsko, ki ji je pri Levktrih Lacedemon podlegel. 26. Miltiad ni dvomil, da bodo njegovi načrti prišli kralju na uho (= h kraljevim ušesom), (ker) jih je toliko (= tako mnogo) zanje0 vedelo (s conscius 3); zatorej je zapustil Kerzonez (in) se je vrnil v Atene. 27. Jugurta vkljub silnim naporom (summos labores consumere) ni mogel osvojiti mesta Cirte, ki je bilo naravno in umetno zelo utrjeno. 28. L. 513. pr. Kr. je sklenil Darej prepeljati vojsko iz Azije v Evropo (in) zavojščiti Scite; toda znano je, da so ga ti premagali (in) da ga je rešila le Histijeva zvestoba (pas.) 29. Po Periklejevem vplivu je zgradil Fidija na atenskem gradu najlepše svetišče vse Gracije.
12.
Ajak in Uliks se potegujeta1 za Ahilovo orožje.
Ko je bil Hektor pokopan (in) je Ahil, okoli trojanskega zidu hodeč2, trdil, da je sam Trojo osvojil, se je Apolon razjezil (in) je prestrelil, izdajajoč se (simulare) za Aleksandra (=da je A.), s puščico njegov0 gleženj, ki ga je baje imel smrtnega, ter je tako Ahila usmrtil. (Ko) je bil ta (rel.) ubit in izročen materi3 zemlji3, je zahteval Ajak Telamanovič4, ker je bil njegov bratranec5, od Danajcev, da bi dali Ahilejevo orožje njemu; toda (at) Agamemnon mu ga je odrekel6 (in) dal Uliksu. Radi krivice, (ki) se mu je storila (= ki jo je dobil), je Ajak v7 blaznosti pobil8 svojo drobnico (pl.), potem pa sebe samega usmrtil, in0 sicer0 s tistim mečem, ki ga je bil dobil od Hektorja v dar9, ko 10 se je z njim bojeval.
7- 1 contendere (de) — 2 vagarT — 3 = pogrebu (sepultura) — 4 Te-lamonius — 5 frater patruelis — 6 abiudicare — 7 per — 8 occTdere — 9 ma-nus, eris — 10 dum (prez).
Gerundiv in gerundij.
13.
Gerundiv (predikativen). 286 (333).
1. Caesarl omnia erant uno tempore agenda. 2. EpamT-nondas cTvibus suls: Si principes, inquit, Graeciae esse vultis, castrTs est vobTs utendum, non palaestra. — 3. Caesar, copias
Helvetiorum ut consequi posset, pontem in ArarT faciendum curat. 4. Diomedon rogata regis Artaxerxis EpamTnondam pe-cunia corrumpendum suscepit. 5. Caesar obsides a Senonibus sibi datos Haeduls custodiendos tradit.
1. Leonida je pri Termopilah rekel svojim vojakom: Danes moramo ali zmagati ali umreti. 2. Ko je Mardonij dospel do Citerona (Cithaeron, onis), so morali Atenci drugič zapustiti svojo domovino. 3. Ker so Atenci mislili, da ne smejo take prilike, ki bi oprostila Egejsko morje kraljevih brodovij (pas.), pustiti v nemar, so napadli otok Lemen. 4. Cezar je mislil, da ne sme dovoliti, da bi Helvečani potovali skozi rimsko ozemlje, ker je dobro vedel (non ignorare), da so bili Helvečani zmeraj sovražniki rimskega naroda. 5. Darej je menil, da bo najlaže maloazijske (=ki so prebivali v Mali0 Aziji) Grke obdržal v svoji oblasti, če izroči (konj. plpf.) mesta svojim prijateljem v varstvo (tueri). 6. Cezar je uvidel, da bo (prez.) moral mesto oblegati, ker je bilo preveč utrjeno (komp.), kakor da bi ga mogel z naskokom vzeti. 7. Vrnivši se v svojo domovino, je Konon dal pirejsko in mestno zidovje, (ki) ga je bil Lizander porušil, zopet zgraditi in je podaril svojim sodržavljanom 50 talentov. 8. Ker je Temistoklej čutil, da bi moral umreti (perTre), ko bi prišel (plpf.) Atencem v roke (= v atensko oblast), je zbežal v Azijo k peržanskemu kralju. 9. Pri Rimljanih je bila šega, da (ut) so se sinovi odličnikov izročali grškim učiteljem v odgojo. 10. Neki Argilčan je dal eforom pismo brati (tudi pas.), ki ga je bil Pavzanija pisal (mittere) [k] Ar-tabacu. 11. Ker je Cezar uvidel, da njegovo brodovje ni kos sovražnemu brodovju je dal zgraditi veliko število vojnih ladij. 12. Dion je skrbel za0 to0, da je bil filozof Heraklid, eden izmed Platonovih učencev, prišedši v Sirakuze, umorjen. 13. Galci so naredili često o najvažnejših (summus) zadevah sklepe, ki so se jih morali takoj kesati. 14. Ko so bile sovražne čete nazaj potisnjene, je prepustil poveljnik mesto vojakom v plenjenje. 15. Težko je razsoditi, kateri je bil večji govornik, Ci-ceron ali (an) Demosten. 16. Tvoje pismo sem poslal Gaju, da ga prebere, upam pa, da mi ga bode vrnil (pas.). 17. Ko so bili Kartažani v toliko bojih premagani, so bili mnogi mnenja, da je treba (= se mora) misliti na mir.
Genitiv in ablativ gerundija in gerundiva. 288, 291 (335, 338).
1. ColloquendT CaesarT causa vTsa non est et eo magis, quod prldie Germani in Romanos tela coniecerant. 2. Summa cupiditas belil gerendl Caesaris mllitibus illata est. 3. Ariovistus Caesaris legatos apud se in castrls conspectos interrogavit, nura speculandl causa venissent. 4. HelvetiT bellandT cupidl erant. — 5. Caesar territando et cohortando 1 magnam partem Galliae in officio (pokorščina) tenuit. 6. Auxiliares2 lapidibus telisque subministrandls3 speciem4 pugnantium praebebant4. 7. Themi-stoclem non deterruit a re publica defendenda Miltiadis cala-mitas. 8. Galll de recuperanda communl llbertate consilium inierunt. 9. Reperiebat in quaerendo Caesar proelio equestff paucls ante diebus commisso initium fugae a Dumnorlge atque eius equitibus factum esse. 10. Multa de bene beateque vlvendo a philosophls disputata sunt. 11. Nihil agendo male agere dlscimus.
1 (prijazno) prigovarjati — 2 auxilisris, e pomagajoč, pomočen; — es (ium) pomočne čete — 3 priskrbovati, prinašati — 4 podobo (bojevnikov) nuditi, dozdevati (zdeti) se . . .
1. Ko se je Cezarju sporočilo, da so Ariovistovi vojaki metali na njegove konjenike kamenje in strelivo, je končal (f inem facere) pogovor (colloquT) in se je umaknil nazaj k svojcem.
2. Kdo bi zanikal (prez.), da se spretnost v izraževanju (loquT)
krepi s čitanjem pesnikov in govornikov? 3. Dasi je imel Sokrat
priliko iz ječe ubežati, vendar ni hotel biti zakonom svoje do-
movine nepokoren. 4. Kdo ne ve, da je Katilinov načrt, vsem domoljubom (= dobrim) škodovati, Ciceron prekrižal? 5. Da bi
tem laže našel vzrok za vojno (bellare), je Hamilkar pri Kar-
tažanih dosegel, da so ga poslali z vojsko v Hispanijo. 6. Galci
so nekolikokrat nenadoma sklenili (consilium capere) vojno obnoviti in rimsko vojsko napasti. 7. Dumnorig je prosil Cezarja^ da bi smel ostati v Galiji, češ, da se boji morja, (ker) ni vajen (= je nevajen) brodariti. 8. Kdo (je, ki) bi zanikal, da vsi ljudje gore (= so vneti od) poželjenja po srečnem življenju (vToere)?
9. Sovražnike je varovala nada i glede osvojitve (expugnare) mesta i glede prehoda (transire) črez reko. 10. Dečki, urite spomin s tem, da se učite (= z učenjem) pesmi odličnih pesnikov na pamet! 11. Cezar je izvedel od Liska, da Dumnorig čisto
trdno upa doseči s pomočjo (per) Hedučanov kraljevsko čast, ko bi se Rimljanom kaj slabega" pripetilo. 12. Kaplja dolbe kamen, ne s silo, nego s pogostim padanjem. 13. Poslanci, ki so jih poslali Rimljani k Piru zaradi {de) izmene (permutare) ujetnikov, so bili od njega častno sprejeti (habere). 14. V izvrševanju dolžnosti (sing.) leži (=je) dostojnost življenja, v zanemarjanju njegova sramota. 15. Cezar ni mislil, da se bodo sovražniki (= ljudje neprijateljskega duha) vzdržali krivice, (če) se jim da dovoljenje skozi provincijo potovati. 16. Ko je sklenil Cezar se maščevati nad Germani za njihove0 krivice, so prišli ti v velikem številu v rimski tabor, deloma da (s causa) bi se opravičili, deloma da bi kaj dosegli glede premirja. 17. Ciceron je v govoru, ki ga je imel za Sula, odkrito izjavil (= rekel), da so ga nesmrtni bogovi pripravili do sklepa rešiti domovino (pas.). 18. Umetnost prav živeti se mora smatrati za modrost. 19. Cezarjeve legije so tako hitro prodirale, da sovražnikom ni bila možnost dana zbrati čete. 20. Velik del prebivalcev, željen zmagovalca videti, je zlezel na mestno zidovje in hišne strehe. 21. Pravi prijatelji imajo navado svoje0 prijatelje z opominjanjem odvračati od napak (= grešenja). 22. Čednost se vidi (cernere) kar (vet) najbolj v tem, da prezira naslade. 23. Velika množica Germanov je prekoračila Ren. Vzrok, da ga0 je prekoračila (= prekoračenja) je bil ta8, ker so jih Svebi ovirali pri poljedelstvu (pas.).
15.
Dativ in akuzativ gerundiva (gerundija). 289, 290 (336, 337).
1. Omnibus hibernls Caesaris oppugnandTs a GallTs hlc est dictus dies, ne qua legio alterT subsidio venire possest. 2. Te-rentius Harsa legem tulit, ut decemvirl legibus scrlbundTs crea-rentur. — 3. Caesar in citeriorem Galliam ad conventus1 agendos profectus est. 4. Liscus dlcit DumnorTgem facultates ad largien-dum magnas comparasse. 5. Helvetil oppida sua omnia et prl-vata aedificia incendunt, ut domum reditonis spe sublata pa-ratiores. ad omnia perTcula subeunda essent.
1 conventus, us shod; c. agere sodne shode, sodnijske obravnave, (pravdne dneve) imeti, soditi.
1. Ko so tisti, ki so bili sledili Cezarju iz mesta zaradi prijateljstva (in) niso imeli posebne (= velike) izkušnje v vojaštvu, zagledali Germane, so se tako prestrašili, da so navajali raz-
lične vzroke, ki so o njih trdili (konj.), da jih0 silijo (= so potrebni) odpotovati (= za odpotovanje). 2. Tiste, ki načelujejo državi, naj vodi h kaznovanju pravica, ne pa" jeza in sovraštvo. 3. (Ko) so Rimljani Ardejo oblegali, so se sinovi Tarkvinija Ošabnega često sešli k igranju in pijančevanju. 4. Očividno (= zdi se, da) so tisti državljani najboljši, ki so vedno pripravljeni državnim zakonom pokorni biti. 5. Pred bitko je poslal Kserks 4000 oborožencev v Delfe, da (ad) bi oropali Apolo-novo svetišče. 6. Cezar je poslal konjenico, da bi polja Morinov opustošila in njih0 poslopja zažgala. 7. Tiberija Grakka, ki je bil kot triumvir za razdeljevanje polja (pl.) izvoljen, je razjarjeno ljudstvo ubilo (pas.). 8. Tisti so državi zelo koristni, ki porabijo silo svoje zgovornosti v° to0, da (ad) povzdignejo blagor svojih sodržavljanov. 9. Vsi pregnanci, ki so bili prišli v Tebe, da izženejo ali pomore tirane, so se napotili (devertere) v hišo Karona, ki je bil določil (dare) i dan i uro (= i čas i dan) (pas.). 10. Izmed vseh reči ne pripomaga nič bolj (= več) k srečnemu življenju kakor prijateljstvo. 11. Helvečani so mislili (diicere), da jim zadostujeta 2 leti (= dvoletje), da (ad) izvrše vse [reči], kar bi bilo potrebno (pertinere) za njih0 odhod (pro-ficTscT). 12. Znano je, da so bili 1. 451. pr. Kr. izvoljeni decemviri, da napišejo zakone. 13. Cezar je ukazal vojakom vse pripraviti, kar bi bilo za osvojenje mesta potrebno.
Modi in tempora.
Indikativ in njega časi.
16.
Prezent, perfekt in futur I. 296, 298, 300 (275, 277, 279).
1. Scio plerosque ita scrlpsisse Themistoclem Xerxe re-gnante in Asiam transisse. 2. Fortes fortuna adiuvat. 3. Caesar cum in Galliam ulteriorem pervenisset, provinciae totl quam maximum potest mTlitum numerum iinperat, pontem, quT erat ad Genavam, rescindT iubet. 4. QuT mentirT solet, periurare (krivo priseči) consuevit. 5. Themistocles ad Artaxerxem hls verbls epistulam mlsisse dTcitur: Themistocles veni ad te, qul plurima mala omnium Graecorum in domum tuam intulT. 6. Orge-torTx, vir apud Helvetios longe nobilissimus, coniurationem no-bilitatis fecit et cTvitatT persuasit, ut de fTnibus sms exlrent.
7. Parva scintilla contempta saepe magnum incendium excitavit. — 8. Tu nihil invlta dTces faciesve Minerva.
1. Po pravici se neki pesnik ponaša: Postavil (= izvršil) sem si spomenik, (ki) je trajnejši od brona. 2. (Ko) je Cezar legije nastanil v zimoviščih, je odpotoval v Italijo. 3. Dni, ki so minuli, ne moreš več nazaj priklicati. 4. Narava je oblekla in obdala (saeplre) oči z zelo tenkimi kožicami. 5. (Ko) je bil Aristid iz domovine izgnan, je bežal v Lacedemon. 6. Horacij si pr o rokuje: Ne bom ves umrl, temveč (= in) velik del mojega bitja (= mene) se bo izognil Libitini. 7. Svebi so da-leko največji in najbojevitejši narod izmed vseh Germanov. V° konjiških bojih poskacejo često raz (ex) konje in se bojujejo peš (= z nogami); in po njih šegah se ne smatra nič za grše kakor posluževati se sedel. 8. Ko je Diviciak z mnogimi solzami v° očeh0 prosil Cezarja, da ne bi nič hudega (komp.) sklenil proti njegovemu bratu Dumnorigu, ga prime Cezar za roko (= njegovo roko) in ga tolaži; Dumnoriga pokliče k sebi in mu "pove (= pokaže), kaj na njem graja; predoči mu, kaj (pl.) ve (intellegere) sam in0 o čem (pl.) se sodržavljani (elvitas) pritožujejo; opominja ga, da v prihodnje naj ne vzbuja sumnje (pl.), preteklost [da] mu0 odpušča bratu Diviciaku naljubo. 9. Germani ne poznajo, kakor pripoveduje Cezar, dolgostnih" mer- pota (iter) merijo po času (= ne poznajo mer potov, ki jih merijo po času . . .). 10. Vsa zemlja je odvsod obdana od zraka. 11. T. Pomponij Atik je umrl 30. marca 1.32. pr. Kr.; njegovo truplo so pokopali ob (iuxta) Apijevi cesti pri četrtem miljniku v grobu njegovega strica Cecilija (pas.).
17.
Imperfekt (infinitivus historicus), 297 (276); pluskvamperfekt,
299 (278); futur II, 301 (280).
1. Apud gentes quasdam servl et clientes, quos ab dominls dTlectos esse constabat, una cum hTs cremabantur. 2. Caesar, quod memoria tenebat, exercitum L. CassiT consulis sub iugum missum, concedendum, ut Helvetif per provinciam iter facerent, non putabat; neque homines inimTco animo temperaturos ab iniuria exTstimabat. Tamen legatls respondit diem se ad delibe-randum sumpturum. 3. SequanT, cum Caesar ex ils quaereret, cur trlstes terram intuerentur, nihil respondere, sed in eadem
trlstitia tacitT permanere. — 4. Alcibiades. praedicare consuerat se non adversus patriam, sed adversus inimlcos bellum gessisse, quod irdem hostes essent cTvitatT. 5. Caesar el munltionl, quam fecerat, T. Labienum legatum praefecit. 6. Post OrgetorTgis mor-tem HelvetiT id, quod constituerant, facere conantur (= conatT sunt), ut e fTnibus suTs exeant (exlrent). — 7. QuT X. legionis aquilam ferebat: Ego certe, inquit, meum rel publicae atque imperator! officium praestitero. 8. Romanus quldam dlcere so-lebat: De Carthagine vererT non ante desinam, quam illam exclsam esse cognovero.
1. Babilonci so stali (= se bili postavili) na zidu, željni Aleksandra videti. 2. Stari Grki in Rimljani so pri jedi navadno ležali. 3. (Ko) je nastala (exorTri) vojna, so se pri Galcih tisti, ki so bili za orožje sposobni, shajali na gotovem kraju; kdor je prišel prepozno, je bil vpričo vojske ubit. 4. Temistoklej je znal imena vseh svojih0 sodržavljanov na pamet. 5. Ko je prišel tisti dan, ki ga je Cezar določil s helvečanskimi poslanci, in so se ti k njemu vrnili, je rekel, da ne (negare) more dovoliti potovanja skozi provincijo. 6. Cezar ni zavrgel Ariovi-stove ponudbe in je bil mnenja, da se ta že spametuje ( = se vrača k pameti). 7. Helvečani so opustili poskus potovati skozi provincijo. Preostajala je še0 ena pot skozi sekvansko ozemlje, po kateri proti volji Sekvancev niso mogli potovati (= iti). 8. Ker je Temistoklej v mladosti prerazuzdano živel in je zapravljal družinsko0 premoženje, ga je oče izdedinil (pas.). 9. Znan je pregovor: kakršna setev (= kakor boš sejal), takšna žetev (= tako boš žel). 10. (Ko) je Cezar spravil (deducere) prtljago na najbližji grič, je pustil dve legiji v° njega0 varstvo (in) se je, zasledujoč (sequT pf.) sovražnike, kolikor je dopustil {pati) dnevni čas, drugega dne utaboril pri Aleziji. Ker je videl, da tega (rel.) mesteca ne more vzeti z naskokom, ga0 je sklenil okoli in okoli z obkopom obdati (circumvallare.) Mestece samo je ležalo (= bilo) na zelo visokem griču, čigar vznožje sta na (ex) dveh straneh (= delih) dve reki oplakovali; pred njim se je razprostirala okoli 3000 korakov dolga (= v dolžino) planota; na {ex) vseh ostalih straneh so obdajali mestece griči v zmerni razdalji (= zmerno razdaljo vmes pusti vsi [intericere]). Na vzhodni strani griča (= katera stran griča je gledala proti vzhodu) so bili Galci pod zidom še0 iz-
kopali (praeducere) jarek in napravili0 6 črevljev visok (= v visočino šestih črevljev) obkop iz ilovice. Dolgost (= obseg) tistega obkopa (munltio, on is), ki so ga Rimljani napravili (pas.), je znašala 11.000 korakov. Na ugodnih krajih je bilo postavljenih 8 taborov in zgrajenih (= narejenih) 23 utrjenih stolpičev, kjer so po dnevi in po noči stale (= se postavljale) straže (stationes excubiaeque), da se ne bi izvršil nenadoma kak izpad. (Ko) so bila oblegalna dela (opus, sing.) končana (Tnstituere), je Cezar začel na planoti konjiški boj. 11. Proročišče je odgovorilo Tarkvinijevima sinovoma: Ta bo kralj, ki bo najprej mater poljubil. 12. Cezar je zahteval (inf. hist.) vsak dan od Hedučanov žito, ki so mu ga obljubili. Toda ti so dan za (ex) dnevom odlašali; in vendar" so trdili, da je že pripravljeno (adesse). Ko je Cezar uvidel, da ga predolgo za nos vodijo (pas.), je sklical njih prvake (in) jih ostro pokaral. 13. Focion je rekel Aleksandrovim poslancem: Ce sprejmem denar, ki mi ga ponujate, in ga ne porabim, bo ta zaklad prišel zaman v moje roke. 14. Katon pravi: Ljudje, če kaj prav naredite s (per) trudom, se bo ta (— oni) trud brzo ločil (recedere) od vas, dobro dejanje vas pa ne bo zapustilo (abscedere a), dokler (dum) živite; toda če naredite kaj po (per) nasladi zanikamo, bo naslada brzo odšla, ono zanikamo dejanje bo pa0 ostalo vedno pri vas. 15. Ciceron je pisal svojemu osvobojencu: Brezštevilne, ljubi (= moj) Tiron, so tvoje usluge napram (in) meni; toda0 gotovo bodeš vse usluge0 prekosil (f. II.), če te vidim, kakor upam, zdrav a ga in čilega (validus) 3).
18.
Posebna raba indikativa. 302 (281, 1—3).
1. Plurima abstinentiae EpamTnondae exempla proferre possumus, sed modus adhibendus est. 2. Orgetorlgem damnatum poenam sequT oportebat, ut TgnT cremaretur. 3. ST Caesar ne-gotium conficT stirpemque hominutn sceleratorum interficl veilet, dnnittendae plures mantis erant. 4. Non Ciceronem, sed Clo-dium exsilio multarT iustum erat. 5. Si exercitus Romanus ali-cuius iniuriae sibi conscius fuisset, non fuit difficile cavere. 6. Fratrl meo Iugurtha, quem minime decuit, per scelus vltam eripuit. 7. Ad Mylas accidit, quod nemo putarat, ut Romani Carthaginienses pugna navali vincerent. 8. Brutum non minus amo quam tu, paene dlxl, quam te.
1. Kdo bi bil mislil, da bo šel rimski senat po bitki pri Kanah preživelemu konzulu naproti in se mu zahvalil, da ni obupal (konj. plpf.) nad rešitvijo domovine? 2. Želeti bi bilo, da stoje na čelu oblastev in države najboljši, najsposobnejši in najznačajnejši možje. 3. Ciceron je zaklical (=-- rekel) Katilini v senatu, razjarjen nad njegovo izprijenostjo: Že davno bi bil moral na konzulovo povelje biti usmrčen ( = k smrti odveden). 4. Težko bi bilo reči, s koliko radostjo je navdala Rimljane zmaga pri Milah. Nihče bi namreč niti ne bil mislil, da bi se moglo rimsko brodovje s kartažanskimi ladjami spustiti v boj. Tem manj bi se bil mogel kdo nadejati zmage. Zato se ni čuditi, da so hiteli zmagoslavnemu Duiliju sodržavljani z največjim veseljem (laetus, sup.) naproti; skoro bi ga bili po-božili. 5. Atene so rodile mnogo slavnih govornikov; preobširno bi bilo vse našteti. Zatorej hočem le Demostena omeniti, s katerim se po mojem mnenju glede moči govora ne more enačiti nobeden niti izmed starih, niti izmed novejših govornikov. 6. Ljudje svojih zmožnosti često ne rabijo tako, kakor bi morali.
7.	Spodobilo bi se, da bi vsi ljudje vedno govorili resnico.
8.	Mnogo najboljših mož, ki so jih Atenci kaznovali s pregnanstvom ali s smrtjo, bi mogel [jaz0] imenovati; toda naj0 zadostuje, če navedem (= navesti) Miltiada, Temistokleja in Sokrata. 9. Ta bi bil s pomočjo prijateljev sicer mogel ubežati iz zapora, toda mislil je, da mora biti zakonom domovine vsakdo" pokoren. 10. Nespamet in smelost sovražnega vojskovodje bi bila skoro upropastila vso njegovo0 vojsko (pas.). 1L Lepo in pravično bi bilo, da bi bogataši vedno pomagali tistim (pas.), ki so brez svoje krivde revni in pomoči potrebni.
Konjunktiv (in imperativ).
19.
Coniunctivus hortativus (iussivus, prohibitivus), 303 (282)
imperativ, 308, 309 (286, 287).
1. Nobilis quldam Haeduus: Si quid, inquit, in nobls animl est, persequamur eorum mortem, quT indTgnissime interierunt, atque hos latrones interficiamus! 2. Cedamus, leve fit, quod fertur onus! — 3. Quae punTre soles, et tu ne feceris [nolT facere, fac ne (cave) facias] ipse! 4. Me absente, mllites, erup tionem ne feceritis! 5. Ne te paeniteat duros subisse labores
6.	Videant consules, ne quid res publica detrTmentT capiat. —
7.	Cura, quod potes, ut valeas! 8. Orate et laborate! 9. Regibus salas publica summa lex esto! 10. Quoniam supplicatio1 decreta2 est, celebratote3 illos dies cum coniugibus ac llberls vestrls!
1 supplicatio, onis zahvalna molitev, zahvalnica — 2 določiti — 3 praznovati.
1. Kritognat, ki je imel pri Arvernih veliko veljavo, je rekel: Prisvojeni0 sklepanja (consilium capere) se ozirajmo na
vso Galijo, ki smo jo razvneli za (ad) našo pomoč! Ne oropajte
svoje pomoči tistih, ki so zaradi vaše blaginje svojo nevarnost pustili v nemar, ne uničite (prosternere) po svoji nespameti in (ac) nepremišljenosti vse Galije in ne pahnite je0 v večno sužnost! 2. Ne misli (credere), da postaneš po občevanju s hudobnimi ljudmi boljši! 3. Orlonoša 10. legije je klical (= rekel): Poskakajte iz ladje, vojaki, če nočete izdati sovražnikom orla!
4. Nihče naj ne želi več, kakor je za življenje zadosti! 5. V nesreči ne izgubi srca (= kloni duhom) in ne obupaj nad svojim0 položajem (res, pl.)! 6. Tisti, ki imajo moč (potestas) v rokah [= pri (penes) katerih je moč], naj vedno pomnijo, da je treba biti pravičnim proti vsem, tudi proti neprijateljem in najnižjim ljudem0! 7. Ne delajte drugim, kar nočete, da0 se zgodi (inf.) vam! 8. Ciceron je rekel: Katalinovi tovariši ali naj gredo (exire) iz mesta ali naj mirujejo ali naj pričakujejo, kar zaslužijo! 9. Teži za tem, kar je najbolje, ne za tem, kar je najbolj običajno! 10. Ukazi oblastev naj bodo pravični in državljani se jim naj pokore brez upiranja! 11. Pavzanija je med Trazibulom in tistimi, ki so zasedli (= držali) Atene, sklenil mir pod sledečimi (=temi) pogoji: Razen 30 tiranov se naj nihče ne izžene (afficere exsilio) in nobenemu državljanu (gen.) naj se ne zapleni premoženje (bona, drum); državna uprava naj se zopet0 vrne ljudstvu! 13. Oblastva naj niti ne dajejo daril niti jih0 ne sprejemajo! 14. Vsak naj se trudi, kolikor se more (= kolikor vsak more, se.. .)! 15. Ljubimo svojega dobrega vladarja in domovino; ljubimo (diligere) resnico in pravico in poštenost; cenimo više lep značaj kakor denar in časti! 16. Horacij prebode svojo sestro, rekoč: Umri (abire), (ki) si pozabila brate in domovino! Tako naj umre vsaka Rimljanka, katerakoli bo žalovala po sovražniku (= . . . umre, katerakoli R. bo . . .).
Coniunctivus optativus. 304 (283).
1. Dlista prohibeant! 2. Utinam ne vincamur ab hostibus! 3. Me iocarT nolim putes ! 4. Omnes (utinam) iniuriae sint evulsae ex memoria nostra! — 5. Utinam (vellem) virorum innocentium (pošten) et constantium magnam copiam haberemus! 6. Pelldes utinam vTtasset Apollinis arcus!
1. O da bi bil Katilina izpeljal s seboj vse svoje čete iz mesta! 2. O da bi [vi] tudi v sreči ne bili ošabni in prevzetni! 3. O da bi bil Aleksander Veliki brzdal svojo jezo! 4. Sreča je nestanovitna in omahljiva; o da bi ji ljudje preveč ne zaupali! 5. Da bi bojazen in sočutje ne odvrnilo sodnika od njegove dolžnosti! 6. Ko se je Oktavian polastil samovlade, je nekdo napisal na kip istega Bruta, ki je nekdaj izgnal kralje: O da bi še0 živel! 7. Samničan Poncij, ki je premagal 1.321. Rimljane v Kavdinskih soteskah, je zaklical: O da bi me bila usoda ohranila za (in) tiste čase in da bi se bil narodil šele0 tedaj, kadar bi bili začeli Rimljani prejemati darove!
21.
Coniunctivus potentialis, deliberativus (dubitativus), irrealis.
305, 306, 307 (284, 285).
1. Fortunam citius reperias (reppereris) quam retineas (re-tinueris). 2. Hlc, ubi nune fora sunt, lintres errare videres. 3. Quis putaret (arbitraretur) Caesarem una aestate duo maxima bella confecturum esse. — 4. Adherbal in senatu Romano ex clamavit: Quid agam, quo me vertam? 5. Valerius scenicus (glumec) cottldie cantabat; quid ageret aliud? — 6. Sine spe mineš TnfelTces essent.
1. Česa naj se bojim, je dejal Sokrat, če me po smrt, sploh ne bo (konj. perifr. prez.) več ali če bom celo srečen ? 2. Kdo bi se po pravici čudil, da se najde (infin.) tako majhno število dobrih govornikov? 3. Jaz bi namreč brez vsakega pomisleka trdil, da je govorništvo zelo težka reč. 4. Čemu (quid) naj naštevam množico umetnosti, brez katerih bi ne moglo biti sploh nobenega življenja? 5. Kdo bi bil mislil, da se bo mogla (prez.) vojna s Helvečani tako hitro končati ? 6. Kdor bi bil videl, kako zelo so vajaki in Hasdrubal Hanibala spoštovali
(impf.), bi bil težko razločil, je li mladenič dražji nadpoveljniku ali vojski. 7. Morda bi utegnil kdo reči: Cezar bi bil moral Helvečanom dovoliti, da potujejo skozi rimsko provincijo. 8. Kdo bi mogel trditi, da se zdravje ne sme šteti m°d prve dobrine človeške sreče? 9. Zakaj naj bi bil Ciceron proti Katilini in njegovim tovarišem postopal manj strogo? Zakaj naj bi ne bil branil domovine in svojih sodržavljanov proti njihovim (= onih) brezbožnim naklepom? 10. Kaj bi za človeka, ki svoj narod in domovino ljubi, utegnilo biti hujše kakor videti, da so lastni sinovi n(iju izdajalci? 11. Brez bratov Srbov bi Slovenci ne bili postali deležni svobode.
22.
Nezavisni vprašalni stavki. 310—312 (288-290).
1. Quid ergo me! consiliT est? Facere, quod nostrl maiores fecerunt. 2. Videtisne captTvorum orationem cum perfugls con-venTre? Videmus (da), non videmus (ne). 3. ST veteris contu-meliae oblTvTscT velim, num etiam recentium iniuriarum memo-riam deponere possum? Non possum = minime (vero) = non ita (ne). — 4. Utrum honestatT potius an utilitatT consulendum est? 5. Possumus(ne) audlre aliquid an serius venimus ? 6. Malumne est mors an non? 7. Critognatus: NolTte, inquit, propinquos nostros vestro auxilio exspoliare! An, quod ad diem non ve-nerunt, de eorum fide constantiaque dubitatis?
1. Kdo je bil atenski vojskovodja v bitki pri Maratonu? 2. Kdaj seje vojevala prva punska vojna? 3. Kateri je bil slavnejši govornik, Ciceron ali Demosten ? 4. O vseh tvojih naklepih sem poučen, je rekel Ciceron Katalini. Ali se niste zbrali ti in tvoji tovariši ponoči v hiši M. Leke? Ali se upaš tajiti? Zakaj molčiš? Če tajiš, ti0 dokažem (fut.). Si se udeležil ponočnega posvetovanja pri Leki ali ne? 5. Kdo je več koristil rimski državi, Romul s srečnimi vojnami ali Numa Pompilij z modrimi zakoni miru? 6. Adherbal je rekel v rimskem senatu: Kaj naj storim? Kam naj se nesrečnež zatečem ali koga naj nagovorim za pomoč? Narode (natio) ali kralje, ki so vsi sovražni naši rodbini zaradi (ob) vašega prijateljstva ? Mar se smem (licet) kam (quo-quam) obrniti (adire), kjer bi ne bilo (prez.) premnogo sovražnih (.hosiTlis) spominkov na moje prednike? 7. Ali so Kartažani v drugi punski vojni večkrat premagali Rimljane (pas.)? Da. 8. Je li Temistoklej umrl v Aziji ali na Grškem? 9. Ali niso
Aristida zaradi tega [vzroka] izgnali iz domovine, ker je bil črez m£ro pravičen ? Da. 10. Je li kaj blaznosti bolj podobnega kakor jeza? Ne. 11. Ali naj občudujemo bolj Cezarjevo odločnost ali hitrost? 12 Ali so bili vsi rimski kralji Romulu podobni? Ne. Kateri (§ 92, p. 3) mu je bil najbolj podoben?
23.
Pismo.
Ciceron, iz domovine izgnan, je pisal svoji soprogi Teren-ciji in svojima otrokoma, Tuliji in Ciceronu, 30. aprila 1. 58. pr. Kr. iz Brundizija približno tako-le [=s približno (fere) temi besedami] pismo:
Preljubi moji!
(= Talij1 iskreno2 pozdravlja2 svoje drage0 Terencijo, Tulijo4
in Cicerona).
Jaz vam ne5 pišem" tako5 pogosto5, kakor bi mogel, in0 sicer0 zaradi tega, ker sem vselej0, kadar vam ali pišem ali vaše pismo berem, žalosti7 tako potrt7, da tega0 ne morem prenašati. O da bi [mi0] ne bili tako8 željno0 ljubili8 življenja! Gotovo bi ne bili videli ali nič ali ne mnogo nesreče9 v življenju. — Jaz (= mi) sem bil 13 dni v Brundiziju pri M. Le niju10 Flaku10, plemenitem11 možu, ki je pustil nevarnost za svoje premoženje 12 in življenje 13 moji rešitvi na ljubou v ne-mar ter mi izkazal uslugo gostinskega15 prijateljstva15: o da bi mu ( = temu mogel (pl.) kedaj16 izkazati zahvalo! Hvaležen mu bom (= vedel17 mu jo" bodem) sicer vedno. Iz Brundizija odhajam 18 danes; skozi Macedonijo potujem 19 v Cicik20.
Oj me nesrečneža21! o j siromaka22! Jaz te želim brž ko je mogoče23 videti, moje življenje. Ali naj prosim tebe, bolno ženo, telesno24 in duševno potrto, da prideš? Naj ne prosim? Brez tebe torej naj bom ? Če ni nade na moj povratek, glej25, da prideš, na katerikoli26 način26 moreš. Vedi to eno: če te bom imel pri sebi o, se mi ne bo zdelo, da sem čisto27 izgubljen27. Toda kaj bo28 z mojo ljubo29 Tulijo29? No (iam) zato skrbite30 vi, jaz,31 ne31 morem31 svetovati31. Toda, kakorkoli32 bo32, na zakon33 te (= one) revice34 se mora gledati35. Dalje36! Kako se bo godilo37 mojemo Ciceronu? Ne morem (queo) že več (pl.) pisati; brani mi0 žalost.
Glej38, kolikor (quod) moreš, da si zdrava in da imaš39, to39 prepričanje39, da me tvoja nesreča40 hujše (= silneje) vzne-
mirja kakor moja lastna0. Zbogom, moja Terencija, najzvestejša in najboljša žena, in moja predraga hčerkica41 in ostala nada naša, Ciceron, z bogom, z bogom! 30. aprila, v42 Brundiziju.
1 Tullius — 2 s. p. d. = salatem plurimam dicere (alicui) — 3 Terentia — 4 Tullia — 5 manj pogosto — 6 dare litteras (ad) — 7 lacrimTS confict, prez. — 8 minus cupidum esse — 9 malum, r — 10 M. Laenius Flaccus — 11 najboljšem — 12 fortanae, Srum, gen. — 13 caput — 14 prae — 15 hospi-iium et amicitia — 16 aliquando — 17 habere, plur. — 18 prOficlscT, plur., pf.; cf. 300 (279), p 2 — '9 petere, plur. impf. — 20 Cyzicus, T mesto ob Pro-pontidi — 21 perditus 3 — 22 afflTctus 3 — 23 quam prTmum — 24 z ozirom na telo — 25 facere, cf 308 (286), p 3 — 26 quoquO modo — 27 plane perire, pf. _ 28 fierx z abl. — 29 Tulliola — 30 vidsre — 31 meni manjka svet — 32 na katerikoli način se bo reč imela — 33 matrimonium, T — 34 misella, ae — 35 servire (alicui rei) — 36 Quid? — 37 = kaj bo delal (agere) moj . . . ? — JiS skrbi — 39 sic existimare — 40 miseria, ae — 41 filiola, ae — 42 iz Br.
Consecutio temporum.
24
Zavisni vprašalni stavki. 324 (300).
1. Non qul fuerimus. sed quT nune simus, vide! 2. Bis magno cum detrlmento repulsT Gnili, quid agant, consulunt.
3.	Ita magnae et Caesaris et Pompel copiae sunt, ut, utercum, que vTcerit, mTrum non sit futurum. 4. Post cladem apud Can-nas Q. Fabio Maximo auetore equites exped!tT missl sunt, age-ret acturusque esset. 5. Satis mihi multa verba fecisse videor-quare esset hoc bellum necessarium. 6. Quam cTvitatT carus fuerit ScTpio, maerore funeris iudicatum est. 7. Quid tibi placeat, pergratum erit, si ad me scrlpseris. 8. Alexander consuluit vatem. num totTus (= totlusne) orbis imperium fatls sibi (264, 2) destinaretur. 9. Apud Germanos matres familiae declarant, (utrum) proelium committTex usu (koristno) sit necne. 10. Saepe mecum cogito, bonlne an malT plus attulerit copia dTcendl (obiinobesednost).
1. Ariovist je vprašal Cezarjeve poslance, zakaj so k njemu prišli. 2. Likurgu je Pitija rekla, da ne ve, bi li naj se imenoval bog ali človek. 3. Li damo ali ne, je v naši moči.
4.	Je li kdo boljše spoznal kakor Sula, kakšen bo nekdaj Cezar?
5.	Ksenofont je vprašal Sokrata za svet, ali naj sledi Ciru.
6.	Cezarje sklical podpoveljnike (in) njim naznanil1, kaj (pl) se
naj zgodi2. 7. Labien je Cezarju pismeno odgovoril (litteras remittere), s koliko nevarnostjo bo izpeljal legijo iz zimovišča. 8. Kakor3 Cezar pripoveduje, je pri Galcih ta4 navada, da ob-stopijo in vprašajo potnike in trgovce, ki prihajajo k njim, iz katerih dežel prihajajo in kaj5 so tam izvedeli6. 9. Preiščimo, je rekel Ciceron, ko je zagovarjal Roscija, (ki) je bil tožen zaradi očetomora, katere napake je imel edini sin, da7 je8 očetu tako8 malo8 ugajal8. 10. Ko je dal Likurg Lacedemoncem zakone, se je delal9, kakor9 da9 potuje k delfskemu proročišču vprašat, kaj bi bilo treba pridejati ali izpremeniti. 11. Razloži (expono) mi, zakaj se ni prizaneslo življenju Arhimeda, ki ga je Marcel prepovedal svojim vojakom usmrtiti! 12, Temistoklej ni prikril oblasti in lacedemonskemu senatu, zakaj je Atencem svetoval zidovje graditi. 13. Prijateljevo pismo nam je naznanilo ne le, kaj se godi, ampak tudi, kaj se bo godilo. 14. Kdo izmed nas ni slišal, da je Krez, nekdaj najbogatejši kralj, poslal v Delfe Apolona popraševat (= vprašat), kako more dospeti do prave sreče in kaj10 mora10 storiti, da bo še ostalo življenje prebil srečno. 15. Aristid je bil izvoljen, da določi vsoto, ki (quantus) jo naj vsaka11 država plačuje (= daje). 16. (Ker) tisti, ki so se v Aleziji oblegali, niso vedeli, kaj se pri (in) Hedu-čanih godi (gerere), so sklicali zborovanje (in) se posvetovali semtertja o koncu12 svojega položaja.
1 pokazal — 2 hoče, da0 se zgodi (inf) — 3 Pri Galcih je, kakor . . . — 4 hoc z gen. — 5 katere reči — 6 spoznali — 7 qusre (s konj.) — 8 tako zelo ni ugajal (displicBre) — 9 simulare — 10 kaj delajoč prebije to, kar je življenja še0 ostalega (= ostalo) — 11 gl. 269 (270), 3 b — 12 izhod.
25.
Primerni odgovori.
1. (Ko) so Evkrita vprašali (pas.), kateri bi hotel biti,
Krez ali Sokrat, je odgovoril: V življenju1 bi hotel biti Krez, ob smrti2 pa Sokrat. 2. Ko je Aleksander kralja Pora premagal
(in) ga izpraševal (pas.), kako (= na kak način) želi (= hoče), da bi se z njim ravnalo, je odgovoril: Kraljevski. 3. Temistoklej je odgovoril (= rekel) na vprašanje2, bi li bil rajši (malle) Ahil ali Homer: Povej mi0 prej (prius), bi li bil [ti0] rajši zma-galec v olimpijskih igrah ali glasnik, ki bi zmagalce razglašal.
4. Na vprašanje2, kaj pri ljudeh najhitreje ostari, je Diogen
odgovoril: Dobrota. 5. Isti reče nekomu, ki ga je vprašal, kako bi se mogel nad svojim neprijateljem najbolj maščevati: Če se izkažeš sam poštenega in častivrednega človeka. 6. Pitagora je odgovoril nekemu, (ki) ga je vprašal, kako se je treba (oportet) proti nehvaležni domovini vesti: Kakor proti materi.
1 adjektiv — 2 ne subst !
Konjunkcionalni zavisni stavki.
26.
Časovni (temporalni stavki).
a) 325, I—III (316).
1. Dum Caesar navium parandarum causa in iTtore mo-ratur, ex magna parte Morinorum ad eum legati venerunt. —
2.	Abite, dum est facultas! 3. Cato, quoad vlxit, virtutum laude crevit. 4. Dum longius ab mUnltione GallT aberant, plus multi-tudine telorum proficiebant. 5. Quamdiu cum cTvibus dlmica-bitur, domT quietus ero. — 6. Caesaris mllites finem sequendl non fecerunt, quoad praecipites hostes egerunt. 7. Mihi cUrae erit, quid agas, dum, quid egeris, sciero. 8. Dum hostes veniant, in Italia morabor. 9. Exspectavit Caesar, dum omnes naves convenirent.
b) 325, IV-V (317, 318).
1. Antequam opprimit lux, erumpamus! 2. Legiones non prius finem sequendlfecerunt, quam portls appropinquarunt.
3.	Antequam aliquo loco consedero, longas a me lTtteras non exspectabis. 4. In omnibus rebus, priusquam aggrediaris, adhi-benda est praeparatio dlligens. 5. Caesar priusquam quicquam in Dumnorlgem statueret, Diviciacum ad se vocarl iubet. 6. Idem de obsessione non piius agendum constituit, quam rem frumen-tariam expedTsset. — 7. Caesar postquam ad Helvetios pervenit, obsides armaque poposcit 8. Ubi (ut) de Caesaris adventu Hel-vetil certiores factl sunt, legatos ad eum mittunt nobilissimos clvitatis. 9. Agesilaus simulatque (simulac) imperio potltus est, Lacedaemonils persuasit, ut exercitum in Asiam mitterent. 10. Hostes, ubi (ut, cum) prlmum Romanorum equites conspe-xerunt celeriter impetu facto eos perturbaverunt.
c) cum. 325, VI, VII. (319).
1. Vfcesimus annus est, cum omnes sceleratl me Qnum petunt. 2. Pugna suum finem, cum iacet hostis, habet. 3. Quae fuit Atheniensium res publica, cum trlginta viri illl urbl iniustis-sime praefuerunt? 4. Cum (= quotiens) quaepiam cohors im-petum fecerat, hostes velocissime refugiebant. — 5. Nulla est haec amlcitia, cum alter verum audlre non vult, alter ad mentiendum paratus est. — 6. Vix agmen novissimum extra munltiones processerat, cum GallTflumen translre non dubitant (dubitarunt). 7. Antonius iam patriae slgna Inferebat, cum Caesar latronum impetus retardavit. — 8. Cum maturescere frumenta inciperent, Caesar ad bellum AmbiorTgis profectus est. 9. Cum Caesar pa-bulandl causa tres legiones mlsisset, repente ex omnibus par-tibus hostes ad pabulatores advolaverunt.
1. Med tem ko se je Cezar z Ariovistom pogovarjal, se mu je sporočilo, da so se Ariovistovi konjeniki griču bolj približali (= bliže griču pristopili). 2. Ko je Cezar smatral Galijo za pomirjeno, je odpotoval v Ilirik, ker je hotel tudi (quoque) te (is) kraje spoznati. 3. Cezar je sodil, da bi bila največja neumost (gen.) čakati, da bi se [med tem] pomnožile sovražne čete. 4. Germani niso nehali prej bežati, dokler niso prišli do Rena. 5. Cezar je prisilil Nervije vdati se, preden bi se mogli zbrati ali ubežati. 6. Cim (= kakor) je bilo v Rim naznanjeno, da so Veji osvojeni, je zavladalo (= nastalo) tam preveliko veselje. 7. Brž ko je Cezar izvedel, da sovražniki niso daleč [oddaljeni], se je utaboril. 8 Ciceron je prišel iz Sicilije v Puteole ob0 času0, ko je bilo tam zelo mnogo uglednih Rimljanov. 9. Ko se je Agezilaj vračal iz Egipta in je prišel v Menelajevo pristanišče, je zbolel in umrl. 10. Janovo svetišče je bilo oznanjevalec (index) vojne in miru; kadar je bil mir, je bilo zaprto, kadar so se Rimljani vojevali, je bilo odprto.
11.	Dokler so se vojevali (rem gerere) z enakim orožjem (cer-tameri), so galski konjeniki vzdrževali veliko število sovražnikov.
12.	Ko je peržanski kralj Kserks Grecijo zavojščil, ni nihče dvomil, da bo zmagal. 13. Grki so imeli navado vprašati pro-ročišče za svet, kadarkoli so se hoteli lotiti važnih zadev. 14. Ko je prišel Cezar v Galijo, so bili voditelji (princeps) ene stranke Hedučani, druge Sekvanci. 15. Komaj je Aleksander slekel (= odložil) obleko in stopil v reko Ciden, ko so mu hi-
poma zaceli udje otrpevati. 16. Kadarkoli je planila Cezarjeva konjenica na polje (pl.), da (causa) bi plenila, je poslal Kasive-laven vozoborce iz gozdov, da bi Rimljane napadli. 17. Datid je smatral za koristno bojevati se, preden bi prišli Lacedemonci na pomoč. 18. Ko opazujemo nebo, občudujemo moč in velikost božjo. 19. Hedučani niso dvomili, da ugrabijo Rimljani tudi njim svobodo, kadar premagajo Helvečane. 20. Ciceron je rekel Cezarju: S tem, da Ligarija pomilostiš (fut II.), podariš (icondonare) državi tri najboljše brate. 21. Ovidij je proro-koval o sebi: Dokler bo zmagoviti Martov Rim gledal s (de) svojih sedem gričev na premagani (domare) zemlje0 krog, me bodo ljudje0 brali (pas.). 22. Ko Apolon pravi: Spoznavaj samega sebe, pravi: Spoznavaj svojega duha. 23. Aleksander je rekel na smrtni postelji (= umirajoč): Ko se ločim (excedere), ali bodete našli kralja, (ki) je takih mož vreden? 24. Ko je Ariovist od Cezarja zahteval, naj še enkrat (iterum) določi dan za pogovor, je poslal G. Valerija Procila in M. Metija kot poslance k njemu. Komaj jih je Ariovist pri sebi v taboru zagledal, [ko] jih je dal v železje vkovati. 25. S tem, da je Cezar 10. legijo hvalil, je hotel doseči, da bi se ostale vrnile k pokorščini. 26. Cezar je prepovedal podpoveljniku prej začeti bitko, nego bi mu prišel sam na pomoč. 27. Med tem ko so Helvečani znašali orožje, je takozvani verbigenski okraj ubežal k Renu. 28. Komu je neznan [oni] rek: Dokler dihamo, upamo?
29.	Čim je prišel tisti dan, ki ga je Cezar s helvečanskimi poslanci določil, je ta rekel, da po šegi rimskega naroda ne (negare) more nikomur dovoliti (dare) poti skozi provincijo.
30.	Helvečani se bojujejo, kakor pripoveduje Cezar, skoro v° vsakdanjih bojih z Germani, ko jih ali od svojega ozemlja odganjajo (prohibere) ali se sami v njih ozemlju vojujejo. 31. Brž ko so legije dospele na ravnino, so se pripravljene za boj (Tnfertis signis) postavile proti sovražniku. 32. Čim so si v boju premagani Britanci po (ex) begu opomogli, so poslali takoj zaradi (de) miru poslance k Cezarju in so obljubili storiti, kar (pl.) bo ukazal.	^
Posledični (konsekutivni) stavki. 326 (306).
1. Magistratus haec est vTs, ut cTvitatT praesit. 2. Tantus subito metus Germanorum omnem Caesaris exercitum occu-pavit, ut omnium mentes perturbaret. 3. Themistocles vitia
ineuntis adulescentiae magnls emendavit virtutibus adeo, ut eT nemo anteferatur [322 (298), 1]. 4. Aristldes in tanta pauper-tate decessit, ut vix, qul efferretur, relTquerit [322 (298), 1]. 5. Maius (preveliko) erat imperium Romanum. quam ut ullTs exterls vTribus opprimT posset (bi bilo moglo!). — 6. Splendor vester, iudices, facit, ut peccare sine summo rel publicae pe-rlculo non possltis. — 7. Saepe fit, ut homines fallantur. 8. Thrasybulo contigit, ut patriam a trTginta tyrannls oppressam in lTbertatem vindicaret. 9. Aliquot de causTs acciderat (evene-rat), ut subito GallT bellT renovandl consilia caperent. 10. Acce-debat, ut hostium naves tempestatem nostrls (navibus) ferrent facilius. 11. Cum iam in eo esset, ut Miltiades Paro oppido potlretur, oppidanT a deditione deterritl sunt. 12. Relinquebatur, ut longius ab agmine legionum discedT Caesar non pateretur, 13. Mos a maioribus LacedaemoniTs erat traditus, ut blnos ha-berent semper reges 14. Gallls consuetudo est, ut viatores etiam invTtos consistere cogant. 15. HelvetiT id, quod consti-tuerant, conantur, ut (326, p 4) e flnibus suTs exeant.
1. Ker so bili Helvečani od vseh strani obdani (impf.) od naravne1 meje1, se je dogajalo, da so mogli le2 težko8 iti na svoje sosede z vojsko. 2. Mogoče (= zgoditi se more, da) sem se zmotil. 3. Ariovist ni bil tako neizobražen (barbarus), da bi ne bil3 vedel, da Hedučani niso pomagali4 Rimljanom. 4. Cezar je bil tako5 malo5 praznoveren6, da je preziral vsa znamenja svojega0 umora. 5. Ker so Helvečani uvidevali, da je Cezar to izvršil v enem dnevu, kar so izvršili sami z največjo težavo (aegre) v dvajsetih dneh, da so namreč prekoračili reko Arar, so poslali k njemu poslance. 6. Zgodilo se je, da je silen vihar skoro popolnoma (omnis) uničil (pas.) brodovje, ki mu je načeloval Mardonij. 7. Aristid in Epaminonda sta laž tako sovražila, da nista lagala niti v šali. 8. V bitki pri Maratonu so Atenci glede hrabrosti Per-žane tako7 zelo7 prekašali7, da so desetkratno število sovražnikov premagali in tako prestrašili, da Peržani niso bežali v tabor, ampak na ladje. 9. Prevelik sem, je rekel Seneka, kakor da bi bil suženj svojega telesa. 10. Živi tako, da te niti višji (= mogočnejši) ne prezirajo niti se te boje nižji (pas.)! 11. Nad (in) otokom Rodom jo skoro zmeraj jasno nebo; nikoli niso oblaki tako gosti, da bi se ob kaki (aliquis) dnevni uri ne videlo solnce. 12. Nikoli ni bil nihče tako moder, da bi ne bil potreboval dobrega0 sveta dru-
gega človeka". 13. Narava človeškemu rodu ni tako sovražna, da bi bila za0 telo (dat.) odkrila toliko zdravilnih sredstev, za dušo pa nobenega. 14. Nobena nesreča ni tolika, da bi se ne mogla še0 večja misliti. 15. Ko je Temistoklej bival v pregnanstvu v Aziji, se je izobrazil v peržanski književnosti in v govorici tako zelo, da se pravi, da je govoril8 pri kralju Arta-serksu gladkeje, kakor so mogli rojeni9 Peržani9. 16. V Atenah se je često pripetilo, da so bili najboljši možje izgnani iz domovine.
17.	Cezarju ni preostajalo nič druzega0, kakor10 s konjenico vznemirjati11 in dražiti12 sovražno (= nasprotnikov) vojsko (agmen).
18.	Ko so Aristotela vprašali, kakšno13 korist13 je dobil14 od14 filozofije, je rekel: To, da delam prostovoljno, kar izvršuje večina ljudi0 iz strahu. 19. Helvečanom se je posrečilo uiti zasedi, ki jim jo je bil Cezar nastavil (ponere). 20. V Rimu je bila taka0 navada, da ni smel nihče triumfirati, razen15 tisti0, ki15 je pobil v eni bitki ne manj kakor 5000 sovražnikov. 21. Moč zgovornosti naredi, da se naučimo tega0, česar ne vemo, da pa0 moremo druge naučiti, kar sami vemo. 22. Nepot pripoveduje, da se je zgodilo po Aristidovi nepristranosti, da je prešlo (transferri) vrhovno poveljstvo na16 morju16 od Lacedemoncev k Atencem.
1 Ioct natura — 2 manj lahko — 3 gl. zgoraj 5. st ! — auxilium ferre — 5 it a (usgue eo) nOn — 6 suspiciosus — 7 tanto p las valsre — 8 verba facere — 9 tisti, ki so bili v Perziji rojeni — 10 nisi — 11 male habere — 12 carpere — 13 quid lucrT — 14 facere ex — 15 nisi quis — 16 maritimus 3.
28.
S quln uvajani konsekutivni 327 (307) in zavisnl vprašalni
328 (308) stavki.
1. Nemo tam ferus fuit, quln Alcibiadis easuT illacrimaret. 2. Nulla natura est, quui vim suam retineat. 3. Nullum fere totlus hiemis tempus intercessit, quTn (= quo non) Caesar ali-quem de consilils Gallorum nuntium acciperet. — 4. GallT non dubitabant (dubium non erat), quln Romani una cum reliqua Gallia HaeduTs quoque lTbertatem essent erepturT. 5. Pelopidas simulac conspexit hostem, confligere non dubitavit [328 (308), p 1]. 6. Germani non recusant, quln, sT lacessantur, armls con-tendant. 7. Non multum afuit, quTn Hannibal post pugnam Cannensem Romam caperet. 8. Cicero nihil praetermisit, quin CatilTnam, ut ad socios proficTsceretur, permoveret. 9. HelvetiTre-tinerl (temperare sibi) non potuerunt, quln e flnibus suls exfrent.
1. V Rimu ni bilo nikogar, ki bi ne bil pomiloval žalostnega konca onega nesrečnega Regula. 2. Epaminonda, ki je bil tožen od svojih nasprotnikov, se ni branil, da ne bi bil kaznovan, ko bi Tebanci našteli v sodbenem0 zapisniku njegove čine (res gestae). 3. Hanibal je rekel Antioku, kralju Sirije: Prisego, ki sem jo prisegel svojemu očetu, sem tako držal, da ne more biti nikomur dvomno, da bom tudi v prihodnje ravno takšen (= istega mišljenja). 4. Nepot pripoveduje, da Miltiad ni dvomil, da bodo prišli njegovi načrti kralju na uho ( = h kraljevim ušesom), (ker) jih je toliko zanje0 vedelo (cdnscium esse), (in) da je vsled tega zapustil Kersonez. 5. Orgetorig je trdil, da ni dvoma (= dvomno), da imajo Helvečani v vsej Galiji (gen.) največjo moč. 6. Cezar je mislil, da se Germani ne bodo vzdržali, da ne bi vdrli (exire) v provincijo. 7. Cezar poroča, da se Galci ne pomišljajo na neugodnem kraju začeti boj. 8. Ko je bila helvečanska vojna končana, ni bilo skoro nobene države v vsej Galiji (gen.), ki ne bi bila poslala Cezarju poslancev čestitat. 9. Ni mnogo manjkalo, da ne bi bil dospel do Rena in germanskega ozemlja takozvani verbigenski okraj, (ki) je ob večernem mraku zapustil (egredl) helvečanski tabor. 10. Nič ni, kar bi se ne izpremenilo. 11. Ni ga (= nikogar) med vami, ki ne bi bil slišal, kako (= na kak način) je osvojil (pas.). Marcel Sirakuze. 12. Kdo je, da ne bi vedel, da so se Cezarjevi vojaki, ki so se bojevali v Galiji, odlikovali po svoji hrabrosti? 13. Ni bilo vojaka v trdnjavi, ki bi ne bil pripravljen svoje življenje žrtvovati (profundere) za blaginjo domovine. 14. Kdo bi bral (= bere) zgodovino druge punske vojne, ne da bi občudoval Hanibalove čine? 15. Ali kdo dvomi, da je bil Demosten med vsemi govorniki, ki jih je rodila (ferre) Grecija, največji?
29.
Primerjalni (komparativni) stavki. 329 (315).
1. Concordia cTvium non tanta est, quantam omnes bonTop-tant. 2. Ut quisque prlmus venerat, sub muro consistebat. 3. Lita-viccus Haeduos hortatur, ut similT ratione, atque ipse fecerat, iniurias suas persequantur. 4. Ne sim salvus, sT aliter scrTbo ac sentio. — 5. Quasi tua res agatur, ita laboras. 6. Agesilaus cum in Asia exercituT praeesset, tanta modestia dieto audiens fuit iussTs absentium magistratuum, velut (ut) sT [= perinde
(aeque, proinde, non secus) ac si] prlvatus in comitio esset Spartae. 7. Sullae amlcl, dum in alils rebus erat occupatus, tamquam (si) offusa (bi se bila razprostrla) rel publicae sem-piterna nox esset, ita omnia miscebant.
1. Kakor Galci niso hoteli, da bi bili (versarl) Germani dalje v Galiji, tako so neradi gledali, da (acc. c. inf.) rimska vojska v Galiji prezimuje. 2. Kserks je zavojščil Evropo s tolikimi četami, kakor jih ni imel nihče niti prej niti pozneje. 3. Čim več imajo ljudje, tem več žele. 4. Vsakdo ve, da solnce po zimi ne vzhaja na istem mestu kakor po leti. 5. Ciceron je pisal svojemu sinu: Ksenofontov spis, ki ima naslov (= ki je naslovljen) »Kmetovalec" sem iz grškega prevedel na latinsko, ko sem bil iste starosti kakor si sedaj ti. 6. Živi z ljudmi tako, kakor da bi te Bog videl; moli (= govori) tako k Bogu ( = z B.), kakor da bi te ljudje slišali. 7. Po pravici se trdi, da se ni noben vojskovodja starega veka tolikokrat srečno bojeval kakor Cezar. 8. Ariovist se je nekoliko časa vedel tako ošabno in drzno, kakor da bi bil prepričan [bil], da so njegove čete kos Cezarjevi vojski. 9. Lačen volk je slišal v hiši mater otroku, ki ni bil na besedo poslušen, s temi besedami pretiti: Volku te bom dala (tradere). Dolgo je čakal volk zaman. Naposled je odšel in rekel: V tej hiši ljudje drugače delajo, kakor govore. 10. Ariovist je rekel Cezarjevemu poslanstvu, da se mu čudno zdi, kaj ima {esse) Cezar v njegovi Galiji posla; toda Cezar pošlje nato (deinde) k njemu poslance z mnogimi ukazi (mandatom), [tako] kakor da bi bil Ariovist bil dolžan plačevati rimskemu narodu davek.
30.
Vzročni (kavzalni stavki).
a) 330 (309), 1.
1. Syracusarum pars, quia postremo aedificata est, Neapolis nominatur. 2. Caesar in flnes Treverorum proficlscitur, quod hI neque ad concilia veniebant neque imperio parebant. 3. Quo-niam (quandoquidem), inquit Petronius centurio, me una vobls-cum servare non possum, vestrae quidem certe vltae prospiciam. — 4. Caesar ipse in Haeduos proficlscl statuit, quod legibus Hae-duorum ils, qui summum magistratum obtinerent, excedere ex flnibus non liceret. 5. NonnullT prlncipes ad Caesarem vene-runt et de suls prlvatim rebus ab eo petere coeperunt, quo-niam clvitatl consulere non possent.
b) 330, 1 do. (309, 2—4).
1. Quod vales, gaudeo. 2. Doleo, quod animura tuum offendi. 3. MultT mlrantur, quod Regulus revertit; sed illTs temporibus aliter agere non potuit. 4. Caesar convocatos Haeduorum prTn-cipes graviter accusavit, quod HaeduT tam propinquTs hostibus eum frumento non sublevabant [se (264, 2) non sublevarent]; multo etiam gravius, quod est (sit) destitutus, queritur. 5. Mllites indlgnabantur, quod conspectum suum hostes perferre possent. 6. Helveti! graviter ferebant, quod undique locr natura continebantur. 7. Medea matroms Corinthils persuasit, ne se reprehenderent, quod abesset a patria. 8. Dscima legio per tribunos mflitum Caesar! gratias egit, quod de ea (se) optimum iadicium fecerat (fecisset). 9. Roman! hoc superabantur, quod hostibus defess!s ali! integrls viribus succedebant. 10. Sapienter facis, quod taces. 11. Opportanissima res (= opportunissime) accidit, quod German! ad Caesarem in castra venerunt. 12. Mul-tum Haeduos adiuvabat, quod Liger ex (zaradi) nivibus creverat. 13. Accedebat huc, quod Dumnor!x d!xerat sibi a Caesare re-gnum deferrl. 14. Borns male evenit, quod tyrannus urbe potltus est. 15. Ariovistus Caesar! respondit: Quod multitudinem Ger-manorum in Galliam traduco, id me! muniendi causa facio.
c) 330, 1 p in 2 (310, 2, 3).
1. Quid est (= non, nihil est), quod tu aut uxor de for-tuna queri poss!tis. 2. Caesar Helvetiorum legation! respondit: Populus Romanus non habuit, quod (cur, quare) timeret, itaque ab Helveti!s deceptus est. 3. Cum s!s mortalis, quae sunt mortalia, cura! 4. Omnes Arvern! Vercingetor!gem obsecrant, ne se ab hostibus dlrip! patiatur, praesertim cum videat omne ad se bellum translatum.
1. Ariovist je rekel Cezarjevim poslancem: Ker so že bili Hedučani z orožjem bojno srečo poizkusili in bili premagani, so mi postali (fierf) davku podvrženi. Cezar dela krivično, da mi s svojim prihodom manjša dohodke. Kar se pa tega tiče, da mi naznanja (denu.ntia.re), da krivic Hedučanov ne bo pustil v nemar, naj" ve0: nihče se še0 ni z menoj boril brez svoje lastne0 pogube. 2. Cezar pripoveduje, da so bili izmed vseh Galcev najhrabrejši Belgi zaradi tega, ker so bili najbolj daleč proč od razkošnosti in izobraženosti (humanitass) rimske pro-
vincije in ker so bili najbližji Germanom, ki so bivali onstran Rena, s katerimi so se neprestano vojevali. 3. Atenci so prosili Lacedemonce pomoči, čes, da se ne morejo ustavljati ogromnim peržanskim četam. 4. Napaka je to0, da nekateri obračajo preveliko (= preveč veliko) pridnost na nejasne (= temne) reči.
5.	Cezar je mislil (statuere), da mora tem bolj hiteti, ker so Hedučani in Treveri bili sporočili, da je treba hitre pomoči.
6.	Iz dveh vzrokov (= dvojno) me je tvoje pismo, moj Plank, razveselilo (pas.): Ker sem se jaz sam smejal in ker sem uvidel, da se ti še (jam) znaš smejati. 7. Ker je Cezar izvedel, da Dumnorig stremi za kraljevsko častjo, mu je postavil nadzoro-vatelje, da bi mu poročali, kaj počne, s kom (pl.) občuje (= govori). 7. Kv. Hortenzij se je hvalil, [češ], da se ni nikoli udeležil državljanske vojne. 8. Ni vzroka0, da bi se tega, kar o smrti mislite, ne upali povedati. 9. Vsi dobri se vesele, da je vsakemu zopet dana (reddere) svoja čast in svoje mesto (gradus). 10. Nepot pripoveduje, da so Atenci Miltiada zatožili (pas.), češ, da Para ni izvojeval, (ker) je bil od peržanskega kralja podkupljen. 11. Ariovist ni imel vzroka0, da bi bil moral (istodobno!) zavrniti Cezarjevo naklonjenost. 12. Platon je izročil v svojih spisih različne Sokratove pogovore nesmrtnosti, ker njegov učitelj sam ni zapustil nobene črke. 13. Ko so se So-kratovi prijatelji čudili, da se Sokrat0 ni razvnel, (ko) ga je drzen človek udaril (pulsai-e), je baje vprašal: Kaj? Ko bi me bil osel udaril s kopitom, ali mislite, da bi ga tiral pred sodišče? 14. Cezar pripoveduje, da so se Hedučani pritožili, češ, da so se njihova polja takorekoč (= skoro) pred očmi rimske vojske opustošila. 15. Ker se Hedučani proti Sekvancem niso mogli braniti, so poslali poslance k Cezarju prosit pomoči. 16. Vsled0 dejstva0, da so slikali (praedicare z acc. c. inf.) trgovci in Galci Germane kot0 ljudi0 silne telesne (pl.) velikosti in neverjetne hrabrosti, se je zgodilo, da se je polastil rimske vojske zelo velik strah. 17. Cezar ni hotel Hedučanov, zaveznikov rimskega naroda, pustiti na cedilu, zlasti ker se je bal, da bi se Germani polastili vse Galije, (ko) bi bili oni premagani.
18.	Najlepša dika človeka je to0, da je obdarjen s pametjo.
19.	Dobro storiš, da učenje više ceniš od zabave. 20. Kako visoko je Filip cenil Aristotela, moremo spoznati, (= uvideti) iz tega, da je dal zopet zgraditi njegovo rojstno mesto Stagiro, ki jo je bil v vojni vzel (in) do tal porušil. 21. Ariovist je
težko prenašal, da je Cezar prišel v Galijo, in Cezar je grajal Ariovista, da je bil pripeljal Germane v Galijo; mi se pa po pravici čudimo, da sta oba0 trdila, da je svobodna Galija njuna. 22. Za Cicerona se je bilo zelo ugodno pripetilo, da so bili prišli alobrožanski poslanci v Rim; z njihovimi (rel.) pismi je namreč lahko dokazal krivdo Katiline in njegovih tovarišev.
Namerni (finalni) stavki.
31.
Adverbialni namerniki. 332, I (302)
1. Mercatoribus ideo est aditus ad Suebos, ut (hT), quae bello ceperint, quibus vendant, habeant. 2. HelvetiT sementes quam maximas facere constituerunt, ut in itinere copia fru-mentT suppeteret. 3. EpamTnondas DiomedontT: Egredere, inquit, propere ex urbe, ne quem Thebanorum corrumpas! 4. HelvetiT, priusquam e fTnibus suls exierunt, oppida vTcosque incenderunt et omne frumentum combusserunt, ne qua domum reditionis spes sibi relinqueretur. 5. Viri boni rem puhlicam capessunt, ne pareant improbTs neve ab Tsdem lacerarT rem puhlicam patiantur. 6. DT immortales, quo gravius ex commutatione do-leant, sceleratis diuturniorem impunltatem concedere consuerunt. 7. Themistocles Xerxem ad aggrediendos adversarios impulit, quo GraecT depugnare cogerentur.
1. Da ne bi ostal (relinqui) noben sovražnik za (post) njim, je Cezar sklenil senonsko mesto Velavnodun naskočiti. 2. Bog pošilja (= daje) bolezni in druga zla, da se ljudje ne bi prevzeli (= postali prevzetni). 3. Cezar je mislil (statuere), da se mora z Venečani zelo strogo postopati, da bodo barbarci v prihodnje tem vestneje spoštovali poslansko ( = poslancev) pravo. 4. Mnogo Tebancev je s tem namenom držalo z Lace-demonci, da bi se mogli z njih pomočjo uspešno0 upirati nasprotni stranki. 5. Cezar ni hotel, da bi ostala (inf.) dežela (locus), odkoder so se Helvečani izselili (discedere), prazna (vacare)) da ne bi prišli (transire) Germani v helvečansko ozemlje in bi bili sosedje provincije Galije. 6. Ko je Solon dal zakone, je živel 10 let v tujini, da ne bi bil prisiljen nobenega preklicati. 7. Cezar je dal (292) najprej svojega konja0, potem konje vseh drugih0 odstraniti, da bi s tem nevarnost vseh izenačil (pas.). 8. Znano je, da so Rimljani zakone javno razglasili, da ne bi ostali nikomur neznani. 9. Aleksander je oprostil
Macedonce razen vojaške službe vseh bremen (res), da bi si s tem pridobil njihovo naklonjenost. 10. Poroča se, da je tiran Dionizij obdal svojo spalnico s širokim jarkom, da bi mu bili tem manj nevarni hudobni naklepi njegovih sovražnikov. 11. Da ne bi prišli v roke sovražnemu vojskovodji (gen.), ki je bil prisegel, da ne bo nikomur prizanesel, so se prebivalci osvojenega mesta sami usmrtili. 12. Ali ne zaslužijo največje hvale (pl.) tisti, ki se prostovoljno izpostavijo smrti, da bi rešili domovino?
32.
Objektni namerniki.
a) 332, II, 1 in p 2, 3 (303, 1 in do. p 2, 3).
1. Caesar ab Ariovisto postulavit, ut obsides redderet neve HaeduTs bellum Tnferret. 2. I dem monuit Dumnorlgem, ut in reliquum tempus omnes suspiciones vitaret. 3. Diviciacus unus ex omnl clvitate Haeduorum adducl non potuit, ut SequanTs iTberos suos obsides daret. 4. HelvetiT Caesarem orant, ut eius voluntate iter per provinciam facere sibi liceat. 5. Ariovistus per legatos a Caesare petit, ut colloquio diem constituat (con-stitueret) aut ex suTs legatuin aliquem ad se mittat (mitteret). 6. Diviciacus multTs cum lacrimls Caesarem obsecrare coepit, ne quid gravius in fratrem statueret. 7. HelvetiT flnitimls suls persuadent, ut e fTnibus suls exeant et cum ipsTs (264, 2 p 3) proficTscantur. 8. Optemus, inquit Cicero, ut CatilTna eat in exsilium. 9. Caesar Allobrogibus imperavit, ut Helvetils, quos in fTnes suos revertl iussit, frumenti copiam facerent. 10. Se-natus decrevit, ut Carthaginiensibus bellum indlceretur (= Car. b. indicendum esse). 11. Caesar totam hiemem ad exercitum manere decrevit. 12. Caesar legatis hostium dTxit, ad se postero die quam frequentissimT convenPent. 13. Caesar Diviciacum consolatus rogat, finem orandT faciat.
b) 332, II (303). 2, 3 in do.
1. Curavl, inquit Cicero, ne quis CatilTnam metueret. 2. Ut urbl satis esset praesidiT, consultum est. 3. Caesar pro-spiciendum (providendum) statuebat, ne quid sibi ac rel publicae DumnorTx nocere posset. 4. Dabat operam Caesar, ut Omnia Dumnorlgis consilia cognosceret. 5. PrTncipes Galliae crvitatum contendunt et laborant, ne ea, quae GaesarT dlxerint, enuntien-
tur. 6. Id egit Cicero, ut CatilTnatn ex urbe eiceret. 7. Constat Alexandrum victoria ad Granlcum effecisse, ut maior pars Asiae a Dareo deficeret. 8. DumnorIx a SequanTs impetrat, ut per fTnes suos Helvetios Tre patiantur, obsidesque utT inter sese dent, perficit. 9. A ducibus concessum (permissum) est mTlitibus, ut caperent arma et ad castra contenderent (= arma capere. . contendere).
1. Znano je, da je cesar Domician ukazal, naj se imenuje gospod in bog. 2. Pri Nepotu smo brali, da je Temistoklej učinil z zvijačo, da se je peržanski kralj umaknil iz Grecije. 2. Cezar postavi mladega Bruta četam na čelo (in) ga opominja, naj konjeniki na vse strani kolikor mogoče daleč (= široko) krožijo, ter pravi, da se bo trudil, da ne bo dalje (longius) kakor tri dni (= tridnevje) od tabora odsoten. 3. Cezar poroča na koncu (adj.) 12. poglavja druge knjige svojih komentarijev, da so Svesioni po svojih poslancih na prošnjo Remov dosegli, da jih je Cezar pomiloslil (pas.). 4. Glej (= skrbi), da ne bodo mogli drugi na (in) tebi grajati, kar grajaš ti na njih. 5. Antonij je pisal lastnoročno (= s svojo roko) Atiku, naj se ne boji in naj pride takoj k njemu. 6. Opominjam vas, da cenite prijateljstvo nad vse druge dobrine. 7. Pompej je zahteval, naj bi ga egipčanski kralj Ptolomej sprejel. 8. Temistoklej je prigovarjal Atencem, naj prepuste mesto sovražnikom in gredo na ladje. 9. Kdo je pregovoril Helvečane, da so se z vsem svojim imetjem (copiae) izselili iz svojega ozemlja? 10. Ciceron je skrbel, da država ni propadla. 11. Ko je Cezar Helvečane zasledoval, je želel, naj se njegove čete izprva (primo) vzdrže boja. 12. Dumnorig je delal nato, da ne bi nihče imel večjega vpliva pri Hedučanih kakor on (tudi abl. comp.) 13. Temistoklej je naznanil Kserksu po sužnju, da se dela nato, da bi se podrl most, ki ga je napravil črez Helespont. 14. Cezar je želel, da bi se Dumnorig ničesar ne lotil brez njegove vednosti. 15. Konzul je dejal: Skrbel bom, zbrani očetje, da bodete živeli (esse) v vednem miru. 16. Tiberij je prosil cesarja Avgusta, da bi mu dovolil zapustiti Rim. 17. Tiberij Grakk je predložil zakon, da ne sme nihče imeti (= nima) več kakor 500 oralov zemlje. 18. Cezar je odgovoril helvečanskim poslancem, če kaj hočejo (konj.), naj se vrnejo 13. aprila k njemu. 19. Cezar je poslal podpoveljnika Labiena s konjenico k (in) Treverom in
mu je naročil, naj obišče Reme in ostale Belge ter jih obdrži v pokorščini. 20. Ubiji pošljejo k Cezarju poslance, da (causa) bi se opravičili, in ga živo prosijo, naj jim prizanese. 21. Avgust ni dopustil, da bi ga njegovi otroci in vnuki imenovali gospoda. 22. Isti je pisal svoji soprogi Liviji, da bi laže dovolil, da se odtegne kaj državni blagajni, kakor da se sramoti čast rimskega državljana. 23. Lacedemonski zakonodajec je zahteval, da so mladeniči skromni in da spoštujejo starost. 24. Senat in rimski narod je sklenil, da se pošljejo poslanci k Hanibalu v Hispanijo. 25. Cezar je videl, da se Germani lahko dado pripraviti, da prihajajo v Galijo. 26. Orgetorig je nagovarjal Sekvanca Kastika in Hedučana Dumnoriga, naj se polastita v svojih državah kraljevske časti.
33.
Finalni stavki za glagoli impediendi 333 (304) in timendi 334 (305).
1. Caesarem, ne (quominus) commutato consilio converteret1 iter in provinciam, viarum difficultas impediebat. 2. Non de-terret sapientem mors, quominus (ne) rel publicae sulsque consulat. 3. Histiaeus Mllesius, ne pons, quem Dareus in Histro flamine fecerat, rescin dere tur, obstitit. 4. Caesar omnibus inter-dTcit, ne quemquam interficiant. 5. MTlites cavebant, ne hostes ex° inopTnato0 se aggrederentur. 5. Ariovistus recusavit, ne Gallia decederet. 6. Belgae omnT Gallia vexata Teutonos Cim-brosque intra flnes suos ingredl prohibuerunt. 7. Bonus cTvis mortem pro patria oppetere (= quominus oppetat) non recusat. — 8. Caesar, ne DumnorTgis supplicio DiviciacT animum offen-deret, verebatur. 9. Idem hostes longius persequT veritus est. 10. Caesar non veritus est, ne mllites sul Germanorum copils pares non essent. 11. Timeo (timor est), ut omnes labores, quos te excipere video, sustineas.
1 convertere iter in provinciam obrniti se in hiteti v pr. — 2 nepričakovano
1. Ker se je Kserks po bitki pri Salamini bal, da bodo Grki most, ki ga je napravil črez Helespont, podrli (pas.), se je vrnil kolikor mogoče hitro v Azijo. 2. Ladje je oviral veter (pas.), da niso mogle priti vse v isto pristanišče. 3. Znano nam je, da je Hanibal ubežal iz Kartagine, (ker) se je bal, da ga ne bi izročil Rimljanom (pas.) 4. Ko je Temistoklej v Argih izvedel, da so ga Atenci v odsotnosti obsodili zaradi veleizdaje (pas),
se je zbal, da bi tam ne mogel več varno živeti, in se je preselil v Korciro. 5. Ko so poslanci, ki so 1.218. pr. Kr. napovedali Kartažanom vojno, pri svojem povratku skozi Hispanijo prišli v Galijo, so zahtevali od Galcev, naj ovirajo Hanibala, da ne bi potoval skozi njihovo ozemlje. 6. Mladeniči, varujte se predvsem, da se ne vdaste brezdelnosti in nasladi! 7. Skopuhi se vedno boje, da ne bodo imeli dosti bogastva. 8. Cezar pripoveduje, da so Britanci Rimljanom branili izkrcati se (= stopiti iz ladij). 9. Cezar je prepovedal svojemu podpoveljniku s četo pešcev zapustiti grič brez njegovega dovoljenja 10. Hedučanski zakoni niso dopuščali, da bi dva iz iste rodbine bila voljena za gospodsko (pl.), da celo, da bi bila hkrati v senatu. 11. Mnogi so zavidali v Kartagini Hanibalu njegovo slavo, ker so se bali, da bi postal premogočen. 12. Lisk je Cezarju izpovedal (pro-ponere), da nekateri izmed Hedučanov ovirajo (= plašijo) ljudstvo (= množico), naj ne znaša žita, ki bi ga morala. 13. Aleksander se. ni branil piti zdravila, ki mu ga je dal njegov0 zdravnik0 Filip, (dasi) ga je bil Parmenion svaril. 14. Diviciakove prošnje so Cezarju branile proti Dumnorigu strogo postopati, kakor bi bilo umestno (aequum) in pravično bilo. 15. Ker se je Temi-stoklej bal, da bo Kserks vojno nadaljeval, mu je po sužnju naznanil, da je nevarnost, da se mu prepreči povratek v Azijo. 16. Vse Cezarjeve vojske se je bil polastil tolik strah pred Germani, da so nekateri celo Cezarju naznanili, da se bodo vojaki branili slušati na povelje in iti (šigna ferre) proti sovražniku. 17. Lisk si ni upal vpričo (praesens) drugih (plures) zaznamovati Dumnoriga kot poglavarja (= glavo) Rimljanom sovražne stranke. 18. Lacedemonci so uvideli, da je nevarnost velika, da se jim zavezniki izneverijo.
34.
Pogojni (kondicionalni stavki).
a) 335 (311, 312).
1. Assequor omnia, sTpropero; sT cunctor, amitto. 2. Laus nova nisi oritur, vetus amittitur. 3. Si feceris, quod ostendis, magnam habebo gratiam, si non feceris, Tgnoscam. 4. Si erit occasio, manu, sl(n) minus, locTs nos defendemus. 5. Ab opere legatos Caesar discedere nisi munltls castrls vetuit (= passus non est). 6. GallT inter se coniurant nihil nisi communl consilio se acturos. — 7. Caesaris facta nisi magna esse fatear, amens
sim. — 8. Vltaret caelum Phaethon, sT vTveret. 9. Nisi mllites Romani totlus diel labore defessl essent, omnes Gallorum copiae Vercingetorlge duce deletae essent. 10. Caesar legatls Helvetils respondit: Si populus Romanus alicuius iniuriae sibi conscius fuisset, non fuit difficile cavere.
b) 336 (313).
1. NonnullT Helvetiorum dlcunt praestare, si iam prlncipatum Galliae obtinere non possint, Gallorum quam Romanorum im-peria perferre. 2. Ildem dlcunt (dlxerunt) se non dubilare, quln, si Helvetios superaverint (superavissent; Romani, una cum reliqua Gallia Haeduls llbertatem sint (essent) erepturl. 3. Caesar legatls, si Helvetil vim facere conentur (nez. cona-buntur, (se) prohibiturum (esse) ostendit. — 4. Ne dubitaveris, quln venlrem, si possem. 5. Dubitatis, quln, si tribunus affuisset, el vls esset allata? 6. Non dubito (dubitabam), quln Cicero se praestaturus fuerit acerimum llbertatis propugnalorem, si per Antonium licuisset. 7. Q. Titurius clamitabat Eburones, si Caesar adesset, tanta contemptione Romanorum ad castra venturos non esse (futurum esse, ut Eburones repellerentur; f. e., ut audaciae suae Eburones paenlteret). 8 Agesilaus talem se im-peratorem praebuit contra Epamlnondam, ut omnibus appareret, nisi ille fuisset, Spartam futuram non fuisse (futurum fuisse, nt Sparta ab Ep. deleretur; f. f., ut Lacedaemonils non contin-geret, ut urbem oppugnatione llberarent). 9. Idem Graecorum multitudine, quae bello Corinthio ceciderat, si sana mens esset. Graeciae supplicium Persas dare potuisse dlxit.
1. Cezar je bil mnenja (arbitrarT), da mu bo koristilo, če obišče Britanijo in spozna (perspicere) njeno0 človeško pleme. 2. Ce hočemo biti dobri državljani, se moramo vedno ustavljati naklepom nepoštenih ljudi0. 3. Kakšno (= katero) življenje bi bil imel (esse) Priam, ko bi bil vedel, kaj bo v starosti doživel [= kakšen konec (eventus, pl.) starosti bo imel]? 4. Spomin slabi, če ga ne uriš. 5. Cezar je vprašal Ariovista, zakaj dovoli, če že0 ne more nobenega dela Germanov nazaj poslati, drugim prekoračiti Ren. 6. Gotovo [je, da] bi bili ljudje srečnejši, ko bi bili vedno pametni in preudarni (= ko bi rabili pamet in preudarek) 7. Ali ne misliš, da bi se ljudje vdali brezdelnosti ali bi pa0 obupali, ko bi vedeli, katera usoda jih čaka? 8. Ariovist
je od Cezarja zahteval, naj pride k njemu, če hoče od njega (acc.) kaj imeti0. 9. Diviciak se je bal, da bo Ariovist, če se mu sporoči, kaj (pl.) je Cezarju povedal, izvršil (= vzel) najhujšo kazen nad (de) vsemi talniki, ki so pri njem. 10. Aleksander je rekel Parmenionu: Tudi jaz bi denar cenil nad slavo, ko bi bil Parmenion. 11. Diviciak je rekel: Veliko prijaznost bi mi izkazal, Cezar, ko bi prizanesel mojemu bratu (tudi zavisno!).
12.	Ariovist odgovori poslancem, da ni dvoma, da bi bil prišel k Cezarju, ko bi mu bilo od njega kaj treba (tudi nezav.).
13.	Brez dvoma (= ni dvoma, da) bi bili ljudje srečnejši, ko jih ne bi mučilo sovraštvo, zavist, častiželjnost in lakomnost.
14.	Ni dvomno, da bi bili Sekvanci, ko bi bil Ariovist izvedel,, da so se pri njem o Cezarju pritožili in ga prosili pomočir morali pretrpeti najhujše (= vse) muke. 15. Cezar je odgovoril helvečanskim poslancem: Ce mi dado (fut.) Helvečani talnike (pas.) in če popravijo Hedučanom krivice, (ki) so jim jih storili,, bom sklenil z njimi mir (tudi zav.). 16. Cezar je bil prepričan* da se bo mogel težje (= manj lahko) ustavljati Germanom, če se nova četa Svebov združi z Ariovistovo vojsko (copiae) (tudi nez.). 17. Za Grke je bila pri Artemiziju nevarnost, da bodo prišli (premi) v dvojno (anceps) nevarnost, če del sovražnih ladij objadra (superare) Evbejo. 18. Verjetno je, da bi se bila 1. 58. pr. Kr. vsa Galija (= duhovi vse Galije) Diviciaku izneverila (= od D. proč obrnila), ko bi bila zadela njegovega brata od Cezarja kaka hujša kazen (ko bi se mu bilo . . . kaj hujšega pripetilo). 19. P. Horacij je odločno izjavil (procla-mare), da smatra, da je njegova hči po pravici umorjena; ko bi ne bilo tako, [da] bi bil sam po očetovskem pravu sina kaznoval. 20. Ciceron je rekel Pizonu: Kažeš, kakšen konzul bi bil v onem času ti bil, ko bi se bilo slučajno tako pripetilo. 21. Cezar je rekel Ariovistu, da bi se sramoval svoje nemarnosti in strahopetnosti, ko bi pustil zaveznike rimskega naroda na cedilu. 22. Ko bi kdo trdil, da je Cezar prekruto postopal s Helvečani, bi mu utegnil marsikdo pritrditi. 23. Ali dvomiš, da bi bilo za Rimljane bilo mnogo boljše, ko bi Kartagine ne bili razdejali? 24. Idi vendar enkrat iz mesta, je rekel Ciceron Katilini, vrata so odprta, odpotuj in vzemi (= izpelji) tudi vse svoje ljudi0 s seboj; če ne, vsaj0 kolikor možno največ! 25. Prijatelj bi moral prijatelju, če ne zmeraj najprijetnejše, paa vendar najboljše svetovati. 26. Cezar je ukazal Labienu, naj ne
začne bitke, če ne bodo videli njegovih (t. j. Cezarjevih) čet blizu sovražnega tabora. 27. Nepot pripoveduje, da bi bil moral Darej v malo dneh vsled pomanjkanja živil ali od sovražnikovega meča poginiti, ko bi se bil črez Ister zgrajeni most podrl.
35.
Dopustni (koncesivni) stavki. 337 (314).
1. Miltiades erat inter suos dlgnitate regia, quamquam earebat nomine. 2. EtsT (tametsT) Romani ab duce et a fortuna deserebantur, tamen omnem spem salutis in virtute ponebant.
3.	Quod etiamsl est factum, a Caelio certe non est factum.
4.	Cicero CatilTnae: Haec si, inquit, tecum patria loquatur, nonne impetrare debeat, etiamsl (etsl, tametsT) vim adhibere non possit. — 5. Rem pablicam, quamvis in me ingrata sit, amare non desinam. 6. Hostes, ut omnia contra oplnionem acciderent, tamen se quam plurimum navibus posse, Romanos autem nullam navium facultatem (množina) habere arbitrabantur. 7. Cicero, cum tenuissima valetudine esset, ne nocturnum sibi quidem tem pus ad quietem relinquebat. 8. Cum dextrum Germa-norum cornu hostem audacius premeret atque Instaret, sinistrum a Romanls fusum fugatumque est. 9. Licet omnes fremant, ego non tacebo.
1 Dasi je Datid videl, da vojno0 polje (= kraj) ni ugodno za njegovo vojsko, se je vendar želel udariti, zanašajoč se na veliko0 število svojih čet. 2. Cezar je rekel poslancem: Če prav je to tako, bom vendar sklenil s Helvečani mir, če mi dajo talnike. 3. Dobri bodo prav (rectum) delali, ce tudi jim vsled0 tega0 preti zavist in nevarnost. 4. Če si še tako mlad, ne veš, če boš do večera živel. 5. Če tudi je Ariovist bil krut barbarec, bi Sekvanci ali ne bili smeli rabiti njegove pomoči, ali bi pa0 bili morali prenašati njegovo nadvlado. 6. Recimo, da usoda človeku mnogo ugrabi, vendar mu še včasi mnogo več pusti (= zapusti). 7. Po bitki pri Kanah je senat sklenil ne odkupiti ujetnikov, če prav bi se bilo moglo (istodobno!) to z malim denarjem storiti (pas.). 8. Dočim je Sokrat sam ime modrijan odklonil, ga je proglasilo delfsko proročišče modrijanom (pas.). 9. Nepot pripoveduje, da je Aristid, dasi je opravljal najvišje državne službe, vendar zelo reven umrl. 10. Dasi je
Temistoklej kot nadpoveljnik v peržanski vojni Grecijo osvobodil sužnosti, so ga Atenci iz zavisti vendar iztirali v pregnanstvo. 11. Če prav je Cezar peljal 5 dni zaporedoma (continuus 3) svoje čete pred tabor in jih imel v bojni red postavljene, da bi dal Ariovistu priložnost udariti se, je ta vendar držal svojo vojsko vse te dni v taboru [skupaj]. 12. Krepost sama se smatra za večno, med tem ko so vse druge človeške stvari minljive. 13. Če tudi imaš velikansko bogastvo, brez pomoči drugih ne moreš živeti. 14. Ali misliš, da bi bil Cezar trpel Germane (= da bi bili G.) v Galiji, tudi ako bi bil Ariovist njegove zahteve izpolnil? 15. Dasi so se Helvečani in Rimljani od ene ( = sedme) ure do večera bojevali, vendar v (celem) boju ni mogel nihče videti bežečega (= obrnjenega) sovražnika. 16. Do-čim so drugi nasilniki krasili vsaj svetišča bogov, je plenil Ver celo njih dragocene spomenike. 17. Cezar se je pritožil, [češ,] da so Britanci začeli vojno brez vzroka, dasi so bili poslali prostovoljno poslance (in) ga prosili miru.
36.
Mešani vzgledi da-stavkov.
1. Cezar je prekoračil Rubikon in je napovedal domovini vojno; in nobeno italsko mesto ni bilo tako močno, da bi se bilo upalo (čas!) se mu ustavljati. 2. Cezar je zahteval po pravici od Hedučanov, da ga naj podpirajo z žitom, zlasti ker je bil na njihovo prošnjo (precibus adductus) začel vojno proti Helvečanom. 3. Ko so bili Atenci obveščeni, da se bliža (adducere) peržanski kralj Kserks z ogromno vojsko, so prosili Lacedemonce, da bi jim prišli na pomoč. 4. Kartažanom je bil mir dan pod (= s) tem pogojem, da izroče vse ladje. 5. Cezar je pismeno [= po (per) pismu] ukazal Treboniju, da naj ne dopusti, da bi se mesto Masilija vzelo z naskokom. 6. Nepot pripoveduje, da je bilo sovraštvo ljudstva (= množice) proti Focionu toliko, da se ni noben (nemo) svobodnik (= svobodno-rojeni) upal ga pokopati. 7. Ljudje se ne kaznijo, ker so grešili, ampak, da ne bi zopet grešili. 8. Atenskim poslancem, ki so prosili pomoči, so Lacedemonci odgovorili, da bodo poslali pomoč, da pa ne smejo (nefas esse) pred ščipom prijeti za0 orožje. 9. Treverski prvak Induciomar se ni hotel od svojcev ločiti (discedere), da bi tem laže obdržal državo v pokorščini. 10. Cezar je rekel podpoveljniku, naj potuje ponoči. 11. Znano
nam je, da se je Katilina branil mesto zapustiti in iti k četi svojih tovarišev. 12. Cezar je sklical vse vojake in jih je izpodbujal z govorom, da bi s tem večjo smelostjo napadli sovražnike. 13. Antonij je pisal Atiku, naj se ne boji in naj pride k njemu. 14. V zboru centurionov je Cezar rekel: Kar se tega tiče, da smatrate Germane za nepremagljive, se motite; spoznal (= poskusil) se je ta sovražnik za naših očetov, takrat0 ko se je zdelo, da si z zmago (pellere) Cimbrov in Tev-tonov vojska ni zaslužila manjše hvale kakor vojskovodja G. Marij sam. 15. V Rimu ni bilo nikogar, da bi ne bil zavidal Cezarju njegove slave. 16. Cezar je bil zapustil pri (in) Treverih posadko, da ne bi nastala pri (ab) njih kaka vstaja. 17. Pilad je rekel, da je Orest, da bi s tem rešil svojega prijatelja. 18. Cezar je obdal (munlre) tabor z dvojnim obkopom, da bi se mogel braniti s tem manjšim številom vojakov. 19. Ne čudite se, da smo pustili vaše krivice tako dolgo nekaznovane! 20. O Neptunovem svetišču so Grki verovali, da je sveto. 21. Cezar je preprečil, da se ni večja množica Germanov prepeljala črez Ren. 22. Kalkant (Calchas, antis) je Grkom odgovoril, da se Troja brez Akila ne bo mogla osvojiti. 23. Romul je odprl, da bi privabil ljudi (= množico), pribežališče, da bi novo mesto ne bilo brez (carere) prebivalcev. 24. Cezar je dal Boje o svojem prihodu obvestiti in opominjati, naj ostanejo zvesti (in fide) in naj vzdrže hrabro napad sovražnikov. 25. Cezar pripoveduje, da se Hedučani niso branili bili za0 vedno pod sekvansko oblastjo in nadvlado. 26. Varovati se moramo, da ne poslušamo (aures patefacere) prilizovalcev in da ne dopustimo (sinere), da se nam prilizujejo v° tem0, v čemer se lahko vara (=je lahko varan biti). 27. Cezar je zahteval od Ariovista, naj ne prepelje kake množice več črez Ren v Galijo in naj ne draži He-dučanov s krivicami (sing.). 28. Hanibalu je kartažanski senat naznanil, naj ne oblega Sagunta. 29. Pesnik Arkija, o katerem pri Ciceronu beremo, da je znal zelo veliko število sti<ov o činih rimskega naroda na" izust0 povedati, je rojen 1. 120. pr. Kr. 30. Strah vojakov pred Germani bi bil Cezarju skoro zabranil, da bi bil šel z vojsko na Ariovista. 31. Cezar je silno grajal (incusare) svoje vojake, češ, da mislijo, da je njihova naloga (= morajo oni) premišljevati o° tem0, kam (= na katero stran) ali s katerim namenom se vodijo. 32. Po končani vojni z Germani je Cezar mislil (statuere), da mora iz (de) mnogih
vzrokov Ren prekoračiti. 33. Germani se pri (in) pogovoru Cezarja in Ariovista niso mogli vzdržati, da ne bi bili streljali
• »i	v
na rimske konjenike. 34. Cesto se je že pripetilo, da se je premagal tisti, ki je bil na tem, da bi zmagal (konj. perifr.). 35. Cezar je sklenil, naj zasede (= stopi) Labien z dvema legijama in vodniki, ki so poznali pot, najvišji vrh gore. 36. Preostaja še, da dokažem (docere), da je vse, kar je na tem svetu, ustvarjeno zaradi (causa) ljudi. 37. Nevarnosti morja ne ovirajo (= plašijo) mornarjev (pas.), da ne bi obiskavali oddaljenih dežel. 38. Mnogi niso dvomili, da bo Pompej Cezarja premagal (pas.). 39. Konon se je skrivaj trudil, da bi zopet pridobil (re-stituere) Atencem lonijo in Eolijo. 40. Kornelij Nepot pripoveduje, da so bile hiše v Rimu do vojne s Pirom, skozi 470 letf krite z deščicami (scandula, ae). 41. Epaminonda je učinil, da so se Lacedemonci oropali pomoči zaveznikov. 42. Ko so se vojskovodje otoku bližali, se je nemudoma zgodilo, da je nastal silen vihar. 43. Solnce učini, da vse zeleni in cvete. 44. Kre-zovo bogastvo je bilo toliko, da se je zdelo, da nima nihče večjega. 45. Dobro se je pripetilo, da je sovražnik, prisiljen od pomanjkanja živil, nehal oblegati mesto. 46. Ko je hotel Age-zilaj peržanskega kralja samega napasti (opis. sprega), mu je prišlo z doma poročilo, naj se ne pomišlja priti domov, češ, da so Atenci in Beoti napovedali Lacedemoncem vojno. 47. Staramo se, ne da bi to0 opazili. 48. Diviciak je rekel, da se bo [zgodilo, da se bo] vsa Galija (=- srca vse G.) od njega (264, 2) odvrnila, ko bi se njegovemu bratu od Cezarja kaj hudega (komp.) pripetilo.
37.
Oziralni relativni stavki. .
338, 339 (320).
1. Caesar pontem, quT erat ad Genavam, iubet rescindu 2. Ea Galliae pars, quam Gallos obtinere dictum est, initium capit a flumine Rhodano. 3. Quidquid id est, timeo Danaos et dona ferentes. 4. Quae ad proficiscendum pertinerent, HelvetiT comparare constituerunt. 5. Considius CaesarI nuntiat montem, quem a Labieno occuparT voluerit, ab hostibus tenerT. 6. Age-silaus non destitit, quibuscumque rebus posset, patriam iuvare. 7. In Miltiade erat tanta humanitas, ut nemo tam humilis esset>
cui non ad eum aditus pateret. 8. Agesilaus, cum multl eum hortarentur, ut adversariTs intra moenia compulsls Corinthum oppugnaret, dTxit: Ego is sum, qul ad officium peccantes redTre cogam, non quT urbes nobilissimas expugnem Graeciae. 9. Fue-runt, qul crederent Caesarem non Tgnarum CatilTnae consilil fuisse. 10. QuT se ultro mortl offerant, facilius reperiuntur quam quT dolorem patienter ferant. 11. Legati Germanoruin dTxerunt: Praeter Suebos in terrTs est nemo, quem non supe-rare posslmus. 12. Diana hostibus dlgna videbatur, quam sanc-tissime colerent. 13. Nulla CiceronI videbatur aptior persona, quae de senectute loqueretur, quam Catonis. 14. Cum hostes proelium committere coepissent, Titurius, Caesaris legatus, qui nihil ante provTdisset, trepidabat. 15. Cicero, quT per omnes superiores dies praeceptTs Caesaris summa dlligentia mTlites in castrTs continuisset, septimo die qulnque cohortes frumentatum mlsit. 16. Caesar equitatum, qul sustineret hostium impetum, mlsit. 17. MTlites virgulta colligunt, quibus fossas compleant.
1. Cezar je poslal oglednike naprej, da (= ki) bi izbrali za tabor primeren prostor. 2. Nič ni, česar bi Bog ne mogel narediti. 3. Bili so filozofi, ki so trdili, da se bogovi nič ne brigajo za človeške zadeve. 4. Histiej Milečan je rekel, da ni koristno isto tistim, ki imajo (= drže) vrhovno oblast, in ljudstvu (= množici). 5. Vsota vseh Helvečanov, ki so zapustili svoje ozemlje, je znašala 263.000 [glav], število Galcev, ki so se vrnili domov, je pa znašalo 110.000. 6. Izmed tistih, ki se jih je bil polastil velik strah pred Germani, je eden (93, op. 3) navajal ta vzrok, drug drugega, ki je o njem trdil, da mu je nujen za odhod1. 7. Cezar je hitel na Lingonsko2, kjer sta prezimovali dve legiji. 8. Ariovist je rekel, da mu Cezar dela veliko krivico, ker (= ki) mu s svojim prihodom manjša dohodke3. 9. Karnuti so v mestu Cenabu (Cenabum, T) pobili rimske državljane, njih imetje pa (que) ugrabili4. Dasi se je to (rel.) zgodilo5 ob solnčnem vzhodu, se je vendar že pred koncem6 prve nočne straže slišalo v ozemlju Arvernov, v razdalji, ki (= katera razdalja znaša približno 160.000 sežnjev (passus). 10. Sovražniki so bili le7 za7 streljaj7 oddaljeni. 11. Cezar je rekel Ariovistu, da mora biti svobodna tista0 Galija, o kateri je bil rimski senat sklenil8, da naj ima svojo lastno0 ustavo9, (dasi) je bila v vojni premagana. 12. Rimski
narod je takšen, da (= ki) premagan ne zna mirovati. 13. Cezar je zahteval od Helvečanov sužnje, ki so bili k njim ubežali10 (Cezarjevo mnenje!). 14. Razen krivde in greha se ljudem ne more ničesar pripetiti, kar bi bilo strašno. 15. V Cezarjevem taboru se jih je našlo mnogo, ki so iz bojazni pred Germani Cezarja prosili, da bi smeli11 z njegovim dovoljenjem odpotovati domov. 16. Ariovist je rekel Cezarjevim poslancem: Kar se tega tiče, da mi Cezar naznanja 12, da hedučanskih krivic ne bo pustil v nemar, naj0 ve0, da0 še0 ni bilo nikogar, ki bi se bil z menoj bojeval brez svoje pogube. 17. Naj si je bil izvor Homerjevih pesmi katerikoli, najsi je bil tisti, ki ga navadno imenujemo Homer, kdorkoli, to (= ono) je gotovo, da se nobenemu pesniku ni bolj posrečilo koristiti in zabavati kakor Homerju. 18. Kdo se ne spominja, pravi Ciceron, z ve-lespoštovanjem13 in13 ljubeznijo'3 G. Fabricija, M. Kurija in drugih mož, (ki) so se državi zelo uslužili, dasi (= ki) jih ni nikoli videl? 19. Kaj je, ki bi se manj spodobilo, kakor voje-vati se s tistim, ki si z njim živel nekoliko časa v prijateljstvu? '20. Cimon je dal revne prijatelje, ki niso zapustili za14 pogrebne14 stroške14, na svoje troške (sing.) pokopati. 21. Cezar je smatral svojega prijatelja G. Valerija Trovcila za pripravnega, da bi po njem obravnaval z Diviciakom o Dumnorigu. 22. Cesto se najdejo ljudje, ki jih njihove vihravosti in breznačajnosti niti sram ni 23. Hedučani so se smatrali za vredne, da bi jih rimski narod proti Germanom podpiral15 (pas.). 24. Helvečani so poslali poslance k Cezarju, da bi naznanili16, da hočejo17 v miru18 skozi provincijo potovati. 25. Cezar je ukazal Helvečanom zopet19 zgraditi19 mesta in vasi, ki so jih bili zažgali. 26. Romul se je zdel Rimljanom vreden, da se uvrsti med bogove. 27. Zmeraj bodo ljudje, ki više cenijo denar kakor zvestobo in značajnost. 28. Nobena moč ni tolika, da bi se ne mogla zlomiti. 29. Mnogi govori niso sposobni, da bi jih poslušalci pazljivo poslušali. 30. Nikogar ne najdeš, ki bi trdil20, da ni bil Demosten največji grški govornik.
1 profciscT — 2 v Lingonce (LingonSs, um) — 3 vectigal — 4 diripere — 5 geri — 6 conficere — 7 = ne dalje kakor, kamor bi se moglo kopje
vreči — 8 velle z inf. — 9 = zakone — 10 perfugere — 11 — smem mihi licet — 12 denuntisre — 13 cum caritBte aliqua benevolB — 14 = odkoder bi se pokopali (effere) — 15 subvenTre — 16 dTcere — 17 hočem mihi in animo est — 18 = brez kakega zločina (maleficium, r) — 19 restituere — so trditi, da ne negare.
Oratio obliqua*). 340.
38.
Histiej se upre Miltiadovemu nasvetu.
Ko so prihajala 1 poročila, da se Darej s Sciti nesrečno bojuje, je Miltiad nagovarjal2 ostale prvake, ki so čuvali most, (ki) ga je napravil Darej črez Ister, naj ne opuste od sreče jim0 ponujene prilike osvoboditi Grecijo. Kajti če kralj s tistimi četami, ki jih je s seboj peljal3, pogine, ne bo le Evropa varna, ampak bodo tudi maloazijski4 Grki prosti peržanskega gospodarstva. To se lahko zgodi; če0 se namreč podere most, bode kralj v malo dneh poginil ali od sovražnega meča5 ali vsled pomanjkanja. Temu nasvetu se je uprl Histiej Milečan, rekoč6, da ni koristno isto njim, ki imajo7 vrhovno oblast, in množici, ker se opira njihovo gospodstvo na Darejevo kraljestvo; kajti če se peržanski kralj uniči8, bodo sami od svojih državljanov kaznovani. Zato mu mrzi9 tako zelo Miltiadov nasvet, da misli, da prvakom ni nič koristnejše kakor da se ojači peržansko kraljestvo.
1 afferrT — 2 hortarr — 3 transportare — 4 ki prebivajo v Aziji — 5 ferrum — 6 = ko je rekel — 7 = drže — 8 exstinguere — 9 abhorrSre S. cOnsilio.
39.
Temistoklej piše kralju Artakserksu pismo.
Tucidid poroča, da je Temistoklej prišel v Azijo, (ko) je vladal1 Artakserks, in da je kralju pisal, da je prišel k njemu oni Temistoklej, ki je izmed vseh Grkov največ zla (pl.) prizadel njegovi hiši, dokler mu je bilo treba boriti se proti njegovemu očetu in braniti svojo domovino. Vendar (266, 2) mu0 je mnogo več dobrega (= dobrin) storil, potem ko je začel biti sam na varnem, oni pa0 v nevarnosti. Kajti ko se je hotel po salaminski bitki vrniti v Azijo, ga je pismeno2 obvestil, da se dela na to, da bi se most, ki ga je dal napraviti čez Helespont, podrl in on0 sam obkolil od sovražnikov. In to (rel.) poročilo ga je rešilo (pas.). Sedaj je pa pribežal k njemu, preganjan od vesoljne Grecije, proseč ga0 za njegovo prijateljsvo; če ga [267, 1 (267)] doseže, ne bo imel v3 njem3 manj dobrega
*) V naslednjih sestavkih pretvori indirektni govor tudi v direktni in obratno!
prijatelja, kakor ga0 je izkusil oni kot hrabrega nasprotnika. Prosi ga pa, da bi mu dal glede onih reči, o katerih se hoče z njim pogovoriti, leto4 dni4 časa4 in da bi mu dovolil5, (ko) bi tae pretekel7, k njemu priti.
1 regnare — 2 s pismom — 3 = njega — 4 annuum tempus — 5 pati
—	6 is — 7 transigT.
40.
Pavzanija se pogaja s peržanskim kraljem.
Ko je Pavzanija osvojil Bicantij (in) je med drugimi Per-žani ujel nekaj kraljevih sorodnikov, je te vrnil1 Kserksu in mu pisal, kakor poroča Tucidid, da mu pošilja (pf.) Pavzanija, spartski2 vojskovodja, v dar tiste0, ki jih je v Bicantiju ujel, ko jih je spoznal za njegove, in da želi postati3 njegov3 sorodnik3. Če se mu torej zdi, naj mu da4 svojo hčer za4 ženo4. Če to stori, mu obljubi spraviti Sparto in ostalo Grecijo z njegovo pomočjo5 pod njegovo oblast. Če bode hotel, da se o teh stvareh kaj razpravlja6, naj pošlje zanesljivega človeka k njemu, da7 se bo z njim7 razgovarjal.
Kralj se je zelo razveselil nad rešitvijo toliko ljudi (in) je takoj poslal Artabaca k Pavzaniju s pismom, v katerem ga prosi: Ne ščedi z ničemur, da (ad) izpolniš8 svojo9 obljubo9; če jo0 izvršiš10, ti obljubim, da me ne boš ničesar11 zaman11 prosil11.
1 remittere — 2 Sparte — 3 = da ga z njim združi (coniungere) sorodstvo (affmitas, atis) pas. — 4 nuptum dare — 5 z adiuvSre — 6 gerere
—	7 s katerim — 8 efficere — 9 to (pl) kar obljubuješ — 10 — perficere —
11 koga prositi česa zaman ab aliquO repulsam alicuius rez ferre.
41.
O Epaminondi.
1. Ko je Diomedont na prošnjo kralja Artakserksa hotel Epaminonda z denarjem podkupiti, je ta rekel, da nič ni treba denarja, kajti če kralj to (pl.) hoče, kar je Tebam koristno, je pripravljen zastonj storiti, če pa nasprotno (pl.), nima kralj zadosti zlata in srebra. Kajti noče sprejeti bogastva vsega zemlje-kroga za ljubav domovine. Kar se pa tega tiče, da ga je, ne1 da bi ga bil poznal1,, skušal in ga smatral sebi enakega, se ne čudi in mu odpušča; toda naj se brzo odpravi2, da ne bi podkupil drugih, ko njega ni mogel.
Ko ga je prosil Diomedont, da bi smel varno oditi3 in vse0 svoje (pl.), kar je bil prinesel, odnesti, je rekel, da bo za to (= ono) sicer skrbel, toda ne zaradi njega, ampak zaradi sebe samega, da ne bi [sploh] kdo rekel, ko bi Diomedontu bil denar odvzet, da je prišlo tisto potom5 ropa5 v njegovo6 last6, česar ni bil hotel sprejeti, (ko) se mu je bilo ponudilo.
2.	Ko je njegov nasprotnik Meneklid nagovarjal7 Tebance, naj cenijo mir nad vojno, je Epaminonda rekel, da Meneklid vara svoje sodržavljane, ker jih odvrača8 od vojne; pod (= z) imenom mir namreč pripravlja9 sužnost. Kajti mir napravi10 le0 vojna (pas ). Kdor (pl.) ga hoče trajno11 uživati, mora biti torej v vojni izvežban. Zaradi tega morajo, če hočejo biti vladarji Grecije, biti12 vajeni12 tabora, ne borilnice.
3.	Ko mu je isti Meneklid očital napuh, češ, da misli, da je dosegel Agamemnovo vojno slavo, je rekel, da se moti, kar se tega tiče, da misli, da on tekmuje z Agamemnonom. Kajti oni je v zvezi z vesoljno Grecijo komaj v desetih letih osvojil eno mesto, on pa je z enim mestom in v enem dnevu pognal Lacedemonce v beg (in) osvobodil Grecijo.
4.	Ko je prišel, od Tebancev zatožen, da ni bil pokoren zakonu, pred13 sodišče, je rekel: Ničesar izmed tega (pl.), kar mi štejejo moji nasprotniki v krivdo, ne tajim in ne branim se podvreči se postavni14 kazni, toda le0 to eno vas prosim, sodniki, da napišete15 na moj grob, da so Epaminonda Tebanci kaznovali s smrtjo (pas.), ker jih je prisilil pri Levktrih premagati Lacedemonce, katerih si pred onim nadpoveljnikom nihče izmed Beotov v bitki16 ni upal pogledati, in ker je z eno bitko osvobodil17 vesoljno Grecijo.
5.	Ko je slišal, da so Beoti pri Mantineji zmagali, je izdrl smrtonosno železo iz telesa, rekoč18, da je dosti živel, umre namreč nepremagan. Ko so njegovi prijatelji, (ki) so stali okoli njega" rekli: Obžalovati je, da se nisi oženil in da ne zapuščaš otrok, je baje odgovoril na19 smrtni19 postelji19, da zapušča dve hčeri, zmagi pri Levktrih in Mantineji [pridobljeni], ki ne bosta le njega preživeli20, ampak sta celo nesmrtni.
' = nepoznanega (incOgnitus 3) — 2 egredi — 3 exxre — 4 facere —
5 = izropano (eripere) — 6 = k njemu — 7 hortsrl — 8 avocSre — 9 conci-
lisre — 10 parere — 11 diutinus 3 (tukaj adj.) — 12 = posluževati se — 13 = v
— 14 postave — 15 inscribere (253) — 16 acies, Bi — 17 in llbertatem vindi-
care - 18 = ko je rekel — 19. umirajoč — 10 = preživevii.
Helvečanska vojna. (Caes. b. G. I, 5—29).
1.	(5-6).
Približno dve leti potem, ko [325, V (318,) p 2] je Orgetorig umrl, so sklenili Helvečani izseliti se iz svojega ozemlja. Ko je bilo vse za odhod1 potrebno (pl.) pripravljeno, so zažgali vsa mesta in vasi in vse žito, ki ga niso mislili s seboj vzeti, da bi jim bila vsa nada na povratek odvzeta, in so odšli z vsem svojim imetjem2. Več sosedov so pregovorili, da so storili isti sklep in so z njimi odrinili. V celem sta bili dve poti, po katerih se je moglo priti s Helvečanskega3 v Galijo, in0 sicer0 ena med Juro in Rodanom, druga skozi ozemlje Alobrožanov in provincijo. Ker je bila ta mnogo lažja in ker so upali, da bodo Alobrožane lahko pregovorili, da jim dovolijo prehod4 skozi svoje ozemlje, so sklenili po tej potovati.
1 proficisci — .2 cOpiae — 3 == z dežele Helvečanov — 4 Tre.
2.	(7—9).
Ko je Cezar slišal, da hočejo Helvečani potovati skozi rimsko provincijo, je urno [maturare, 277, p 3 (328, do p 2)] odpotoval in hitel v kar največjih dnevnih0 pohodih v onostransko Galijo, da bi dal [275 (328), 4 p 2 a] podreti most, ki je bil pri Ge-navi, helvečanskemu ozemlju najbližjem mestu Alobrožanov. Ko je dospel tja, so poslali Helvečani poslance k njemu, da bi mu sporočili sledeče (= to pl.): Helvečani nameravajo brez vsake sovražnosti1 potovati skozi provincijo, ker nimajo drugega pota; prosijo te, da bi smeli to storiti s tvojim dovoljenjem. Cezar je pa poslancem odgovoril, da si hoče vzeti časa2 za preudarek3, in jim reče: Če bodete kaj želeli, vrnite se 13. aprila! Med tem so rimski vojaki napravili4 od Lemanskega jezera do Jure zid in jarek, da bi po tem potu Helvečani proti Cezarjevi volji ne mogli potovati. Ko so se poslanci ob določenem roku vrnili, jim je Cezar rekel: Nikomur ne morem dovoliti potovanja skozi provincijo; če bodo pa Helvečani poskušali silo delati, jih bom s silo oviral.
In tako je preostala Helvečanom le ozka in težavna pot med Juro in Rodanom skozi sekvansko ozemlje. Na priprošnjo-
Hedučana Dumnoriga, ki je imel pri Sekvancih vsled svoie darežljivosti in priljubljenosti zelo velik vpliv, so od Sekvancev dosegli, da so smeli skozi njihovo ozemlje potovati.
1 maleficium, T — - dies, ei — 3 deliberare — 4 perducere — 5 dsprecator,
Oris.
3. (10—11).
Med tem ko se je to vršilo, je rekel podpoveljnik Labien Cezarju: Ali si slišal, da so Helvečani sklenili skozi deželo Sekvancev in Hedučanov potovati v deželo Santonov? Če se to zgodi, bo združeno z največjo nevarnostjo za rimsko pro-vincijo. Cezar je bil mnenja, da mora preprečiti, da bi postali oni bojeviti in rimskemu narodu sovražni ljudje sosedje rimske provincije. Zato je hitel v velikih pohodih v Italijo in (ko) je tam dve legiji zbral in tri, ki so prezimovale okoli Akvileje, izpeljal iz zimovišč, se je vrnil po najbližji poti črez Alpe k vojski. Toda preden je sem prišel, so bili Helvečani že dospeli v ozemlje Hedučanov. Ker ti sebe in svojega (pl.) imetja0 proti njim niso mogli braniti, so prosili Rimljane pomoči. Ko so isto storili i Alobrožani i Ambari, ki so po svojih poslancih sporočili, da Helvečani pustošijo njih polja in osvajajo njih mesta, je Cezar mislil, da ne sme čakati, da bi Helvečani uničili ves imetek rimskih zaveznikov (in) prišli na Santonsko.
4. (12-13).
Ko je Cezar izvedel, da so že tri četrtine Helvečanov na plavih in čolnih prekoračile reko Arar, je odrinil ob tretji nočni straži iz tabora, da bi nepričakovano napadel oni del, ki je še bil ostal tostran reke. (Ko) jih je velik del pobil, so se ostali spustili v beg in se poskrili v bližnjih gozdovih. Ko je" te premagal, je dal v nadi, da bo tudi ostale helvečanske čete dohitel, napraviti črez reko Arar most in je prepeljal v enem dnevu svojo vojsko. To (rel) je Helvečane tako prestrašilo (pas.), da so poslali k Cezarju poslance naznanjat mu sledeče: Če hočeš skleniti z nami mir, bodemo ostali0 tam, kjer nam nakažeš1 bivališča1. Če nas pa nadalje2 preganjaš z vojno, se bodeš svojega sklepa kmalu kesal. Če3 si premagal malo naših ljudi, ki še niso bili prekoračili reke, ne zanašaj4 se za-
radi tega preveč5 na svojo zmožnost6 in ne preziraj nas, ampak spominjaj se starega poraza rimskega naroda in prejšnje hrabrosti Helvečanov!
1 cOnstituere (aliquerti) — 2 perseuBrare [cf, 277, p 3 (328, do p 2)] — 3 quod — * tribuere (alicui rel) — 5 = zelo — 6 virtas.
5.	(14-16).
Cezar je poslancem odgovoril: Kar se tega tiče, da se s svojo zmago tako zelo ponašate in da se čudite, da se rimski narod tako dolgo nad vami ni maščeval za krivice, (ki) ste mu jih prizadejali, vedite0, da0, nesmrtni bogovi včasi dovolijo ljudem, ki jih hočejo zelo hudo kaznovati, večjo srečo in dolgotrajnejšo nekaznjenost, da postanejo potem vsled izpremembe razmer tem nesrečnejši.
Vkljub1 temu1 sem pripravljen skleniti mir, če mi daste talnike in če popravite krivice, ki ste jih storili Hedučanom in njihovim zaveznikom.
Poslanci odgovore: Rimski narod sam je priča, da Helvečani niso vajeni talnikov dajati, ampak jih dobivati. To rekši, so poslanci odšli. Naslednjega dne so odrinili i Helvečani i Cezar. Ko je helvečanska konjenica Cezarjeve konjenike zapodila v beg, so Helvečani začeli postajati smelejši in rimsko vojsko izzivati na boj. Ko je Cezar to zapazil, je svoji vojski ukazal izogibati se bitke. Tako so sledili Rimljani približno 15 dni sovražniku trdo za petami, dasi so bili Helvečani krenili2 od Arara, tako da Cezar ni mogel rabiti žita, ki ga je bil do-važal3 po reki. Ker mu tudi Hedučani niso dobavljali obljubljenega žita, je njihove prvake hudo grajaj, češ, da ga v taki4 stiski4 ne podpirajo, ko je vendar na njihovo prošnjo pričel vojno.
1 stavek! — 2 iter svertere — 3 subvehere — 4 tam necessarium tempus.
6.	(17—18).
Tedaj je rekel Lisk, ki je bil1 predsednik1 hedučanske vlade2: Nekateri naši možje3, ki imajo pri ljudstvu več vpliva kakor gosposke same, odvračajo s puntarskimi govori (sing.) množico od0 tega0, da bi dobavljala žito, ki bi ga morala
Izdajajo tudi4 sovražniku vse, kar se godi v vašem taboru. Ker sem vedel, da mi bo v veliko nevarnost, če ti to izdam5, sem molčal, dokler sem mogel.
Ko je nato Cezar ostale prvake odpustil (in) pridržal Je0 Liska, mu je ta razložil vse načrte nasprotnikov zelo prostodušno, o Dumnorigu mu je pa rekel sledeče: Dumnorig ima že več let vse naše carine in državne dohodke za slepo ceno v zakupu, kajti če stavi6 on ponudo6, se nikoli ne pripeti, da bi si upal kdo dražiti7. S tem (pl.) sije pridobil velika sredstva za obdarjenje in je pomnožil svoje premoženje tako, da vzdržuje na lastne stroške (sing.) veliko število konjenice. Ker se je oženil s hčerko helvečanskega prvaka Orgetoriga in je z drugimi državami sklenil zavezo, ima tudi pri sosednjih državah velik vpliv. Tebe in Rimljane pa sovraži, ker je z vašim prihodom njegova moč zmanjšana, njegovemu bratu Diviciaku pa vrnjeno prejšnje vplivno in častno mesto. In tako se godi, da naše ljudi pregovori, da ne dobavljajo žita. V konjiškem boju, ki se je pred malo dnevi vršil nesrečno, je začel bežati Dumnorig, ki je, kakor veš, bil poveljnik hedučanskim konjenikom, in je s svojim begom zmešal in splašil vso konjenico.
1 praeesse — 2 summus magistrstus — 3 = ljudje — 4 gl, 266, 2 —
5 nOntiSre — 6 ličen — 7 contra licBrT.
( 7. (19-20).
Vsled tega (pl.) je bil Cezar tem bolj ogorčen, ker je izvedel, da je Dumnorig Helvečane peljal skozi ozemlje Sekvan-cev in da je med tema narodoma posredoval talnike. In ni dvomiti, da bi pri takih okolščinah bil Cezar ali sam Dumnoriga kaznoval ali ukazal njegovi državi kaznovati ga, ko bi se ne bil bal, da bo z njegovo kaznijo razžalil njegovega brata Divi-ciaka, čigar odločno zvestobo in odkrito ljubezen do rimskega naroda je bil spoznal. Toda Cezar se je izkazal pri tej priložnosti (res) ravno tako pametnega in zmernega kakor pri drugih. Dal je Diviciaka k sebi poklicati in mu je povedal, kaj je izvedel o njegovem bratu. Ker se je oni bal, da ne bi Cezar proti njegovemu bratu prestrogo postopal, ga je objel (in) ga s solzami v očeh začel prositi, naj odpusti krivico njemu na ljubo in prizanese bratu; kajti, rekel je, če se mojemu bratu pripeti od tebe kaj hudega, bode vsakdo mislil, da se je zgodilo z mojim dovoljenjem. In posledica tega bo, da se bo vsa
Galija obrnila od mene. Nato je Cezar poklical Dumnoriga k sebi (in) mu je vpričo njegovega brata povedal (ostendere), kaj graja na njem; rekel mu je, da mu odpušča preteklost bratu na ljubo, ter ga je opominjal, naj se v prihodnje ogiblje vsake sumnje (pl.) in se vede tako, da se mu ne bo treba kes a ti (pas. opisna sprega) njegove milosti.
« (21—22).
Ko je Cezar, ki mu je bilo mnogo na tem, da bi našel za bitko ugoden kraj, istega dne izvedel, da so se sovražniki uta-borili 8000 korakov od njegovega tabora ob vznožju gore, na1 katero1 je bilo1 lahko1 priti1, je sklenil se udariti. Zato je ukazal svojemu prvemu2 podpoveljniku Labienu, za3 tretje nočne straže z dvema legijama zasesti vrh one gore, sovražnika pa ne napasti, ko bi ne videl, da so njegove čete blizu sovražnega tabora. Kajti hotel je, da (acc. c. inf.) bi se izvršil napad na sovražnika od obeh vojstev ob istem času. Ko je bil sam le4 še4 1500 korakov od sovražnega tabora oddaljen, je Konzidij, ki ga je bil z ogledniki naprej poslal, v diru5 prijezdil5 k njemu in mu naznanil, da so6 goro zasedli6 sovražniki (pas.). Ker Cezar ni dvomil, da mu je oni resnico7 povedal, je peljal svoje čete na najbližji grič (in) je postavil bojno vrsto. Ko bi ne bil Konzidij iz strahu sporočil za videno, česar ni videl, bi bili Rimljani Helvečane bržkone8 obkolili in premagali (pas.).
1 = ki je bila lahka glede dostopa (ascBnsus, us) — 2 prO praetore — de — 4 non longius — 5 eguo admissO accurrere — 6 = drže — 7 ve-rum — 8 vensimile est; 277, p 3 (328, do p 2).
9. (23—25).
Ker Cezar ni dobil od Helvečanov obljubljenega žita in je bil oddaljen od Bibrakta, daleko največjega in najimovitej-šega hedučanskega mesta, le 18.000 sežnjev (passus), je krenil, misleč, da mora sam skrbeti za živež, od Helvečanov in hitel v Bibrakt. Helvečani, ki so mislili, da jim Rimljani iz strahu več0 ne slede, so izpremenili svoj načrt, se obrnili (in) začeli pri zadnji straži Rimljane napadati (= dražiti). Zaradi tega je Cezar ukazal svoji konjiči prvi0 napad sovražnikov vzdržati, sam je pa postavil sredi najvišjega griča štiri stare legije v tri bojne vrste; vrh griča je pustil ostale vojake in pomožne čete ter prtljago, ki jo je ukazal na en kraj znositi. Med tem so Helvečani rimsko konjenico zapodili1 in se, napravivši falango,
pomikali proti prvi rimski bojni vrsti. Cezar je dal vse konje odstraniti, da bi napravil nevarnost za vse enako, (in ko) je svoje vojake osokolil, je začel boj. Dasi so se Helvečani zelo "hrabro bojevali, se je vendar posrečilo rimskim vojakom njihovo falango kmalu predreti, ker so metali z višega kraja kopje (pl.). Nato so napadli Galce z golimi meči in jih prisilili, da so se začeli umikati na goro, ki je bila v bližini. Med tem [ko se je to vršilo], so Boji in Tulingi, ki so bili2 pri2 zadnjih2 četah2 sovražnega voja3, napadli desno rimsko krilo. Ko so Helvečani to zapazili, so začeli upati na zmago ter so obnovili boj. Cezar je pa ukazal tretji bojni vrsti kreniti4 proti4 sovražniku4 in vzdržati napad od desne prihajajočih sovražnikov.
1 reicere — 2 claudere — 3 agmen — 4 sTgna convertere 10. (26-28).
Od enih do večera so se tako hrabro bojevali, da ni nihče videl sovražnikovega hrbta1. Končno so se Helvečani deloma umaknili na goro, deloma so se napotili k pratežu in svojemu taboru, kjer so se še0 pozno v noč stavili v bran. Še0 le0 po dolgem boju so se Rimljani polastili sovražnega tabora (in) so ujeli Orgetorigovo hčer in enega izmed njegovih sinov.
Helvečani, ki so po bitki preostali, so odrinili v isti noči in so hodili neprestano tako hitro, da so dospeli četrtega dne v lingonsko ozemlje. Cezar, ki je imel toliko mrtvih in ranjenih, da je mogel sovražnike še le po preteku2 treh dni zasledovati, je Lingoncem zažugal, da jih bo smatral za sovražnike, ko bi Helvečane podpirali. Tako so bili li zaradi splošnega3 pomanjkanja prisiljeni prositi za mir. Ko so Cezarju izročili talnike, orožje in sužnje, ki so bili k njim pribežali, je sprejel njihovo podajo ter jim je ukazal, naj se vrnejo v svoje ozemlje, (ki) so ga bili zapustili. Hedučanom je dovolil Boje, ki so bili znani kot zelo hrabri ljudje, v njihovi deželi naseliti. Preden so se pa Helvečani in njih zavezniki vrnili v svojo domovino, jih0 je Cezar dal4 prešteti4 (in) je dognal5 število 110.000. Vsota vseh, ki so bili zapustili svoje domovje, je znašala, kakor je razvidel iz zapiskov, (ki) so se našli v njih taboru, približno 368.000.
1 aversus 3 — 2 z intermittere (intericere) — 3 = vseh reči — 4 = pre-;stel — 5 reperzre.
Vojna z Ariovistom. (Caes. b. G. I, 30—54.)
Preden je prišel Cezar v Galijo, so bili prosili Arverni in Sekvanci, ki so se borili1 s Hedučani za gospostvo1, germanskega kralja Ariovista pomoči. Ta je začetkoma prekoračil s 1500 možmi Ren, toda (= in) premagavši Hedučane je polagoma2 prepeljal toliko množico (= število) Germanov v Galijo, da je izpodrinil3 celo svoje zaveznike iz njihovega ozemlja, da bi pripravil svojim ljudem bivališča. Zdelo se je, da se bo polastil vse Galije. Ko so Hedučani prosili Cezarja, naj jih ščiti4 pred Germani, je ta0 poslal po srečno končani vojni s Helvečani poslance k Ariovistu (in) je zahteval, da prizanese Hedu-čanom in da pošlje del Germanov nazaj v domovino. Toda Ariovist je tako5 drzno5 odgovoril, da ga je Cezar sklenil za-vojščiti. Dasi se mu je posrečilo zasesti Vezoncion, največje in najtrdnejše sekvansko mesto, so se rimski vojaki vendar tako zelo bali Germanov, da jih je Cezar le6 s težavo6 pregovoril7. Ko je nato prodiral 7 dni dalje, je prosil Ariovist, da bi prišel z malo konjeniki na pogovor. Toda ker sta oba trdovratno* vztrajala8 pri svojih zahtevah, je9 bila9 bitka9 neizogibna9. Po dolgem srditem boju so morali Germani iskati rešitve na begu. Ko so pribežali k Renu, bi skoraj10 bila rimska konjenica vse pobila. Vendar se je nekaterim11, med njimi Ariovistu, posrečilo uiti, bodisi da so preplavali reko, bodisi da so se rešili na tam0 najdenih čolnih.
1 de potentatu contendere - 2 paulatim — 3 pellere — 4 tuSri — 5 s t ko drznostjo (arrogantia) — 6 vix — 7 oratiOne mentem alicaius convertere
— 8 perservBrSre — 9 se ni moglo drugače zgoditi kakor v bitki odločevati (proeliO dBcertare) — 10 328 (, 4 do p 2.) » paucT
Abecedni slovensko-latinski besednik.*
Agezilaj AgSsilaus, T, spartanski
kralj in vojskovodja Ajak Aiax, acis Alcibiad Alcibiades, is Aleksander Alexander, dri aleksandrijski Alexandriae ali aut, vel; vpraš.: num, -ne; ali ne ndnne, necne; ali - ali utrum - an, -ne — an, an Alobrožani Allobroges, um, galski
narod Amon Ammon, onis ampak sed
Antigon Antigonus, T, vojskovodja
Aleksandra Vel. Antonij Antonius, T, Apij Appius, T Apolon Apollo, inis Arar Arar, is (im, i), s. Saone Arat Aratus, T
Ardeja Ardea, ae rutulsko mesto v Laeiji
Argilčan Argllius, i (iz mesta Ar-
gila ob Strimonu) Arimin Ariminum T mesto v Um-
briji, s. Rimini Ariovist Ariovistus, T Aristid Aristides, is Aristip Aristippus, i, grški modrijan Arkija Archias, ae Arkimed Archimedes, is Artabac Artabazus, T, za Kserksa namestnik v Frigiji
* Vobče znane besede, kakor: čl nahajajoče se le v sestavkih, ki šo po
Artakserks Artaxerxes, is Arverni Arverm, drum, mogočen
keltski rod v Galiji Atene Athenae, arum Atenec Atheniensis, is Atik Atticus, I, častni priimek T. Pomponija zaradi zaslug, ki si jih je pridobil za Atene
Babilon Babglon, onis Babilonec Babglonius, i bahati se iactare se; gloriarT baje pas. glag. dlcere, tudi
fer{un)tur barbarec barbarus, T, barbarski barbarus 3 ali (gen.)
barbarorum bati se timere, veren beg fuga, ae; na begu tudi fu-
giens, entis Belgi Belgae, arum Beot Boeotus, T
beseda verbum, i; (dana) fides, ei bežati fugere Bicantij Bgzantium, i biti bitko committere proelium (pugnam); biti se confllgere, pugnare bitinski Bithyniae (gen.) bitka pugna, ae; proelium, i bivati esse, versari blagajna državna aerarium, T blaginja salus, utis; bonum, T blagor bonum, T; salus, utis
?ek, oče, mati, sin itd., takisto besede, ezarju posneti, so izpuščene.
blagost clementia, ae
blaznost insania, ae
blesteč splenclidus 3
blizu prope; fere; circiter (pri
številih) bližati se appropinquare bliže propius (z ak.) bodi si - bodi si (ali) sive - sive bodočnost res (rerum) futurae
(arum) bog, z bogom vale(te) bogataš dlves, itis bogatiti augere boginja dea, ae boj proelium, i bojazen metus, us bojevati se pugnare, dimicare,
proeliari, contendere bojevit bellicosus 3, ferox, dcis bojevitost pugnandi cupiditas, atis Boji Bol, iorum bojišče pugnae campus, T bojni belil (gloria, fortuna); bojni
red acies, ei bolečina dolor, oris bolje je praestat, praestare borba certamen, inis borilnica palaestra, ae boriti se dimicare, pugnare, contendere (proelio) braniti defendere (ab aliguo); (= ovirati) impedire; prohibere (consules creari); - se (= ustavljati se) recusare; = prepovedati = ne dati vetare brati legere breg ripa, ae
brez sine; biti brez česa carere,
egere re brezbožen impius 3 brezdelnost otium, ž; languor, oris brezdomovinec mundanus, T brezposelnost desidia, ae brezznačajnost inconstantia, ae bridek acerbus 3
brigati se curare, ne - neglegere {rem familiarem)
Britanec Britannus, T Britanija Britannia, ae brodariti navigare brodovje classis, is bron aes, aeris
Brut Brutus, T (D. Junius, T), Cezarjev admiral, ljubljenec, pozneje morilec brzdati moderari (irae), temperare
(libertatem) brzo cito, propere brž ko ut primum, ubi prlmum, simulatque
Carina portorium, T
Cecilij Caecilius, T
cel totus 3, universus 3; v celem
ommno celo ipse, etiam, vel cena pretium, T
ceniti aestimare, facere (visoko, više itd:, 217, a); - nad kaj an-teponere alicui rel cesarjevanje z imperator cesta via, ae; Apijeva c. via Appia Cicik Cgzicus, T Ciden Cgdnus, T
Ciklade Cgclades, um (acc. - as) Cimon Cimon, onis Ciper Cgprus, i
Cir Cyrus, ž; - Mlajši C. Minor Cirta Cirta, ae, numidsko mesto cvesti florere cvet flos, floris
čakati exspectare; manere (o usodi)
čast honor, oris; laus, dis; decus, oris; (kraljevska) - dlgnitas, atis (regia); najvišja čast honestissi-mum, T častivreden honestus 3 častiželjnost ambitio, onis častno honorifice če si; če ne nisi, sT non; če pa sin, sl(n) autem: če prav, če
tudi etsT, etiamsi, če še (tako) quamvis čelada cassis, idis; galea, ae čelo frons, ontis; na čelu biti praeesse alicui; na čelo postaviti praeponere češ, da (ker) quod četa manus, us: pl. tudi copiae čim ut, ubi; pred superl. quam;
čim - tem quo - eo čisto omnmo, plane čolnič navicula, ae čreda grex, gregis črevelj pes, pedis črez trans; in (flumine); supra (gratiam); črez mero praeter modum črka httera, ae čuditi se mirari čudovit rmrus 3, mirabilis, e čuti audlre čutiti sentire čuvaj custos, odis čuvati custodTre; čuvati se cavere
Da (veznik) ut; - tem (pred komp.) quo; da namreč ut; da ne ne, qum, guominus; da med tem dum, quoad da (čestica) sane; da celo Tmno (vero), Tmmd etiam, quin etiam dajati dare, agere (gratias) daleč procul, longe, late; ne daleč od non longe a (ab); daleč na okrog longe lateque; tako daleč usque eo; daleč proč biti longe (procul) abesse daleko longe dalje diutius
dan dies, diei; vsak - cottidie; podnevi interdiu Danajci Danai, orum dandanašnji nostris temponbus danes hodie
dar donum, T; miinus, eris Darej Dareus, T
dati dare; - življenje profundere
(ponere) vitam; dati = dopustiti sinere, pati; = ukazati itd. iubere; gl. tudi 275, 4, p. 2; ferre (leges) Datid Datis, idis davno pridem
davek vectigal, alis (plur,); davku
podvržen stipendiarius 3 Deceleja Decelea, ae (v Atiki) deeemvir decemvir, i dejanje factum, i; dobro - bene
factum, T dejati (= reči) dicere (dejstvo), da quod del pars, tis
delati facere, agere (bene, male, recte), inferre (iniuriam); - na kaj agere aliquid deležen particeps, ipis; compos, o ti s
delfski Delphicus 3
deliti tribuere (beneficia); - (med
se) dividere (inter se) deloma partim; deloma - deloma
alii - alti, alteri - alterl del(ov)ati na to id agere desni dexter, a, um desnica dextra, ae detinstvo, za detinstva s puer dež imber, bris dežela terra, ae; fines, ium dihati splrare dika decus, oris diktator dictator, oris Diomedont Diomedon, ontis Dion Dio(n), onis, osvoboditelj
Sirakuz Dionizij Diongsius, I Diviciak Diviciacus, T, ime hedu-
čanskega prvaka dobavljati parare; conferre (fru-
mentum) dobiti accipere, adipisci, occupare (imperium); nancisci (occasio-nem, navem); • nazaj rec;pere; reportare (victoriam ex, ab hoste) dobrina bornim, i
dobrota bonitas, atis; bemgnitas,
a t is; beneficium, T dočim dum; cum dogajati se fieri dognano je constat, constare dohiteti cdnsequi dohodek vectTgal, atis dokazati, dokazovati probare;
- (jasno) demonsirare (culpam) dokler dum, doneč, quoad, quam-diu; - ne (za non prius) quam dokončati conficere (bellum) dolbsti cavare
dolgo diu; kako dolgo quousque;
dolgo potem multo post dolgotrajen diuturnus 3 dolgotrajnost diuturnitas, atis določevati, določiti constituere (diern, poenam, pecuniam); de-cernere (praznik); defimre (con-sulatum)
dolžan plačevati davek vectlgalis,
e, stipendiarius 3 dolžina longitudo, in is dolžiti arguere, msimulare, accu-sare
dolžnik obaeraius, T dolžnost officium, T dom domus, us; doma dornl; z
doma domo; domov domum Domician Domitianus, i (80 — 96) domovina patria, ae dopuščati, ne - obstare, obsistere dopustiti concedere, pati doseči assequi, consequi, adipTscT; -(na prošnjo pri kom) impetrare (ab); nancisci (naviculam), ob-tinere (regnum) dospeti contendere, pervenire; at-
tingere (planitiem) ■dostojnost honestas, atis do tega je interest, interesse dovesti adducere
dovoliti permittere, concedere; po-
testatem facere (alicuius rei) dovoljenje facultas, atis; volun-tas, atis (alicuius); brez dovo-
ljenja iniussu doživeti accipere (cladem) drag carus 3
dragocen pretiosus 3; - spomenik monumentum et ornamentum dražiti lacessere drobnica pecus, oris drug alius, alia, aliud; drugi al-
ter 3; četen (, reliqui), ae, a družiti se consentire cum atiquo drzen arrogans, antis drzniti se audere drznost audacia, ae držati tenere; - skupaj continere; servare iustitiam (ius iuran-dum); - s kom alicuius rebus studere
država civitas, atis; res (rei) puhlica (ae) državen publicus 8, rei publicae državljan clvis, is državljanski clvTlis, e državljanstvo civitas, atis drugič iterum Dub Dubis, is
Duilij Duilius, i, rimski poveljnik, ki je priboril prvo zmago na morju 1. 261. pr. Kr. Dumnorig Dumnonx, igis, hedu-
čanski prvak duša animus, i
dvojen duplex, icis, adv. dupliciter dvoletje biennium, T dvom dubitatid, onis dvomen dubius 3 dvomiti dubitare.
Eden - drug(i) alius (alter) - alius
(alter) edin solus 3, unus 3 Edip Oedipus, odis, tebski kralj efor ephorus, T egejski Aegaeus 3 Egipčan Aeggptius, T egipčanski Aeggptius 3, (gen.)
Aeggptl Egipet Aeggptus, i
Elpinika Eipinlce, es Eaij Ennius, T Eolija Aeolis, idis Epaminonda Epaminondas, ae Evbeja Euboea, ae Evfrat Euphrates, is Evkrit Eucritus, i Evmen Eumenes, is, tajnik in vojskovodja Aleksandra Vel. (po njegovi smrti namestnik v Ka-padociji).
Fabij Fabius, T
Fabricij [C.] Fabricius, i, rimski
vojskovodja proti Piru falanga phalanx, ngis Far Pharus, i, majhen otok pred
Aleksandrijo Farsal Pharsalus, J, mesto v Te-saliji
Febida Phoebidas, ae
Fidija Phldias, ae, za Perikleja
največji kipar Filip Philippus, T filozof philosophus, i filozofija philosophia, ae Focion Phocidn, onis, atenski državnik
G. = Gaj Gaius ( = C.), T, pred
imek rimskih moških oseb Gabinij Gabinius, T Galec Gallus, T Galija Gallia, ae ganiti movere; - se movere se Genava Genava, ae, s. Genf Gergovija Gergovia, ae, arvernsko mesto
German Germanus, i; vojna z Germani bellum Germanicum germanski = Germanov gladko commode glasnik praeco, onis glava caput, itis
gledati intuerT, contemplan; pro-videre (orbem); videre, spectare
(ad orientem), - nerad moleste ferre glede (česa) de gleženj talus, I glumec scaenicus, T goditi se agi, fierl; accidit, ere; godi se krivica komu infertur iniuria alicui gora mons, o nt is gospodar dominus, T gospodovati dominari, imperare gospodstvo imperium, T; domina-
tio, onis; tgrannis, idis gosposka magistratus, us gost densus 3, confertus 3 gotov certus 3 govor dratio, onis govorica sermo, onis govoriti dicere (verum), loguT;
verba facere govornik orator, oris govorništvo eloquentia, ae gozd silva, ae grad arx, cis graditi struere (muros) grajati vituperare, reprehendere graje vreden vituperandus 3 gre za to id agitur Grecija Graecia, ae greh crimen, inis; greh je nefas est
grešiti peccare
gric collis, is; tumulus, T
Grk Graecus, T
grob sepulcrum, l
grozen horridus 3
grški Graecus 3, (gen.) Graecorum.
Hamilkar Hamilcar, aris Hanibal Hannibal, alis Hedučan Haeduus, i hedučanski = Hedučanov Helespont Hellespontus, i Helvečani Helvetii, orum; vojna s - bellum Helveticum (Helve-tidrum) Heraklid Heraclides, ae
hipoma subito; repente
Hispanija Hispania, ae
Histiej Histiaeus, T
hiša domus, us
hiter celer, eris, ere
hiteti festinare; properare; con-
tendere hitrost celeritas, atis hkrati simul, una hoditi grassarl; - za kom seqiu
aliquem Horacij Horatius, T Hortensij Hortensius T, rimski
govornik, Ciceronov tekmec hoteti velle-, ne hoteti nolle; rajši
hoteti malle hraber fortis, e
hrabrost fortitudo, inis; virtus, iitis hraniti alere
hrepeneti deslderare, concupiscere, petere, appetere (ho no res); stu-dere
hud acer, acris, acre (hostis); gravis, e (casus, crimen, inimi-citiae); hudo graviter, vehe-menter hudoben malus 3 hudodelstvo scelus, eris-, nefas hvala laus, dis; hvalo dajati gra-
tias agere hvaležen gratus 3 hvaliti laudare; - se gloriari
I etiam; i - i et - et
igra ludus, T
igrati ludere
igrokaz fabula, ae
Ilirija (Ilirik) Illgricum, T, sed.
Dalmacija in Albanija imenovati nominare; appellare;
dicere -, legere (dictatorem) imeti hab0re\ - navado consue-visse; - veliko moč (velik vpliv) multum posse imetje bona, orum; res (rei) fa-
miliaris (is) Induciomar Indutiomarus, T
lonci Iones, um
Ionija Ionia, ae
Istem Isthmus, i
Ister (Spod. Donava) Ister, tri
isti idem, eadem, idem
Italija Italia, ae
iti žre; se cdnferre; - za (s) kom sequi\ na vojsko proficisci; - na koga z vojsko bellum inferre alicui; - v smrt ad mortem proficisci-, - na ladje naves con-scendere izbrati eligere-, deligere (locum) izdajalec proditor, oris izdajalstvo proditio, onis izdati prodere izdediniti exheredare izdreti extrahere izgnati expellere; eicere izguba iactura, ae; vulnus, eris izgubiti amittere (animam, ocu-los); perdere (diem, pudorem); - življenje interire, perire izhod exitus, us
izkazati, izkazovati praestare (of-ficium); habere, tribuere (ho-norem)-, referre (gratiam); - se se praestare, apparere izkrcati exponere (in terram) izkusiti, izkušati (= poskusiti)
conari; experiri izkušnja usus, us (in re militari) izmučiti vexare; izmučen (= utrujen) defessus 3 iznajdba inventum, T iznajti invenire
izneveriti se komu desciscere, de-
ficere (ab aliquo) izobčiti prdscrTbere izobraziti excolere; erudire (re) izogibati, izogniti se (e)vitare izpad eruptio, onis izpeljati educere
izpodbuditi, izpodbujati hortarl,
cohortari, incitare izpolniti, izpolnjevati explere (mu-nus); praestare, tenere (obljubo);
fungi (officio); servare (ius iu-randuin); facere (postulata) izpostaviti se exponere se; offerre se (morti); subire (pericutum) izpraševati interrogare izpremeniti mutare izprijenost malitia, ae izročati, izročiti tradere izseliti se emigrare, exire iztakniti effodere iztegati porrigere iztirati expellere
izvedeti cognoscere; comperire, re-
perire (ab, ex aliquo) izven extra izvesti educere
izvežban exercitatus 3 (bello) izvežbati exercere, conformare izvojevati expugnare izvoliti eligere, deligere, creare izvor orTgo, irtis
izvrševati, izvršiti colere (offici-um); gerere, conficere (res), per-ficere (conatum), facere (impe-rata), exigere (monumentum) izzivati lacessere (proelo)
Jarek fossa, ae
jasen serenus 3; jasno je manifestom est
javen publicus 3; javno puhlice javiti nuntiare
ječa carcer, eris; vincula, orum jed cibus, T; = pojedina convi-
vium, T; epulae, arum jeza Tra, ae jezen iratus 3
jezik lingua, ae; seimo, onis (Grae-
cus) jeziti se irasci Jugurta Iugurtha, ae
K ad
kadarkoli cum, guotiens Kadmeja Cadmea, ae kaj quid, aliguid, quidquam
kajti nam; enim, etenim kak qualis, e; (= kateri) qui, quae, quod; aliquis (t), aliqua aliquid in aliquod; ullus 3 kako quomodo, ut; kako dolgo quousque; kako zelo quantopere kakor quam; za izrazi enakosti atque, ac, ali pron. corr. qui, qua-iis, quantus; ut, sicutl, velut, tamquam, quasi; kakor (čas.) ubi, ut; kakor dolgo quamdiu; kakor hitro ut prlmum, ubi pri-mum, cum primum, simulatque, kakorkoli utcumque, kakor -tako (posebno, zlasti) cum - tum kak(r)šen qualis, e; - koli qualis-
cumque, quicumque, quwis kam quo, qudquam (pri nikalnem
odgovoru) kamor quo
Kane Cannae, arum; pri Kanah
tudi: Cannensis, e Kapadocija, Cappadocia, ae, pokrajina ob Evfratu Kapitolij Capitotium, i kaplja gutta, ae
kar cum, pred superl. quam (včasih z dodanim posse); - se tega tiče, da quod Karnuti Carnutes, um, mogočen
galski narod Karon Charon, onis Kartagina Carthago, inis kartažanski Carthaginiensis, e,
(gen.) Carthaginiensium Kartažan Carthaginiensis, is Kasij Cassius, T
Kasivelaven Cassivetlaunus, T, britanski poglavar Kasti k Casticus, i kateri quis, quid, qui, quae, quod; - izmed dveh uter 3; - koli quis-quis, qmcumque Katilina Catihna, ae, znani rimski zarotnik
Katon Starejši Cato (onis) Maior (oris), vrl Rimljan (234-149),
ki se je odlikoval v vseh znanostih in po strogo nravnem življenju kazati monstrare, ostendere kazen poena; smrtna - supplici-um, T
kazniti, kaznovati castigare; mul-tare (pecunia, exsilio, morte); animadveriere in aliquem; kaznovan biti od koga poenas dare alicui kdo quis, aliquis; quispiam; quis-quam
kdorkoli quwTs; qulcumque; quT-libet
kedaj quando; aliquandd; um-quam
kedar cum; ubi; quando kedarkoli quotiescumque ker quia, quod, cum; ker že quo-niam
Kersonez Chersonesus, T
kesam se paenitet me
kip statua, ae; božanski kip simu-
lacrum, T Kiteron Cithaeron, onis, mejno gorovje atiško kje(r) ubi klanje caedes, is Kleark Clearchus, T klient cliens, en tis Klit ClTtus, T kloniti deficere, 197 p. kmalu mox; kmalu potem haud (non) multo post, paulo post kmet agricola, ae kmetija praedium, T kmetovalec oeconomicus, I kmetski rusticus 3 Knid Cnidus, T (mesto v Kariji) knez princeps, ipis književnost litterae, arum ko cum; ubi koča časa, ae koder qua Koder Codrus, T kolik quantus 3
koliko(r) quot (po številu); quan-tum (po količini); kolikor možno (mogoče) quam s superlat. naslednjega pridevnika komaj vix
končati, končavati finem facere (oratiom); perficere, conficere (proelium, bellum); - življenje fimre vitam, excedere vita končno denique, postremo konec finis, is; eventus, us; z extremus 3; gl. tudi nadaljevanje konj equus, T konj(en)ica equitatus, us konjenik eques, itis konjiški equester, tris, e konjištvo equites, um; equitatusr us
Konon Conon, onis, atenski vojskovodja konzul consul. is konzulovanje consulatus, us, ali
s consul, is kopito ungula, ae kopje telum, T; pilum, T korak passus, us Korcira Corcyra, ae Korint Corinthus, i koristen utilis, e; koristno je ex-
pedit 4 koristiti prodesse; usuT esse Kornelij Comelius, T kos par, pariš kož(ic)a membrana, ae kraj locus, T; regio, onis kralj rex, regis; - biti tudi: re-
gnare kraljestvo regnum, T kraljev regius 3, regis (gen.) kraljevati regnare kraljevski regius 3, adv. regaliter;
kraljevska čast regnum, T Kras Crassus, T krasiti omare kreniti petere (oppidum) krepiti augere
krepost virtus, utis
Krez Croesus, T
krilo (v vojski) cornu, us
kriti tegere
Kritija Critias, ae
Kritognat Critognatus, T, odličen
Arvernec krivda crunen, inis; culpa, ae krivica iniuria, ae; po krivici falso krivičen iniustus 3 krivičnost iniuria, ae krog orbis, is; zemlje krog orbis
terrarum krožiti pervagarl kršiti laedere, violare krut crudelis, e; na krut način
indignissime krutost crudelitas, atis Ksantipa Xanthippe, es Ksenofont Xenophon, ontis Kserks Xerxes, is Kurcij [Qu.J Curtius, T [Rufus, T] Kurij [M.J Curius, T [Dentatus, T],
vzor rimske čednosti Kurion Curio, onis, zvest privrženec Cezarjev
Labien Labienus, T, Cezarjev podpo-
veljnik v Galiji Lecedemon Lacedaemon, onis Lacedemonec Lacedaemonius, T lačen esuriens, enlis lahek facilis, e; leviš, e (po teži lahko) facile, leviter; iz lahka temere; prav lahko perfacile lahkota, z največjo 1. perfacile lajšati levare, allevare lakomnik homo (inis) avarus (ž) lakomnost avaritia, ae lasten suus 3; proprius 3 lastnik dominus, T laž mendacium, T lažnivec mendax, acis le modo, solum, tantum; non nisi lega situs, us; positio, onis legija legio, onis
legionarec mlles (itis) legionarius (/)
Leka Laeca, ae, Katilinov tovariš
Lemen Lemnus, T
lenoba pigritia, ae; Tgnavia, ae;
inertia, ae Leonida Leonidas, ae lesen ligneus 3 lev leo, onis
Levktra Leuctra, orum; pri Levk-
trih tudi Leuctricus 3 ležati iacere, cubare (in conviviTs) lik figura, ae
Libitina Libitina, ae (mrtvaška bo-g'nJa)
ličnost cultus, us (verborum) Ligarij Ligarius, T, Pompejevec Likurg Lgcurgus, T Lisk Liscus T, plemenit Hedučan Lizander Lgsander, dri ljubav caritas, atis ljudstvo populus, T; natio, onis; gens, entis; prosto ljudstvo plebs, plebis, vulgus, T; = množica multitudo, inis log lucus, l
lotiti se (česa) gerere, facere, su-scipere (rem)
Macedonec Macedo, onis malo (jih) pauci; malo prej paulo ante
Mamerk Mamercus, T manjkati deesse
manjšati deteriorem (rius) facere Marcel [M. Claudius, z] Mar-cellus, T, poveljnik v drugi pun-ski vojni Marij Marius, T Mardonij Mardonius, T marljivo studiose; assidue mar (vpraš. čestica) uirum; - ne; an
marsikdo haud paucT; non nemo; multT
Mart Mars, tis, bojni bog Marto v Martius 3 Masilija Massilia, ae, mesto v južni Galiji, s. Marseille
Masilijani Massilienses, ium maščevati ulcisci: - se nad kom
za kaj - aliquem pro re med inter, in; med tem interea, interim; med tem ko cum; dum Meneklid Meneclides, is meniti censere, putare, existi-mare
mera modus i; (dolgostna) men-
sura, ae meriti metiri mestece oppidum, T mesto urbs. is, oppidum, i; ( = kraj) iocus, T; na mestu in vest igio
metati conicere (lapides) Micipsa Micipsa, ae, numidski kralj
Mile Mglae, arum, obmorska
utrdba na Siciliji Milečan Mllesius T miljnik milliarium, T milost clementia, ae milostiv propitius 3 miniti perire (dies) minljiv caducus 3 Municij [QJ Minucius, T [Rufus], poveljnik konjenice pod Kv. Fab. Maks. Kunktatorjem (leta 217.) mir pax, pacis
miren tranquillus 3; quietus 3
(patria) mirovati quiescere misliti cogitare (aliquid, de aliqua re; nihil nisi de. .); consulere (pacl); putare, iudicare, censere, reri (le ratus); placet (stoico) mišljenje animus, T mlad adulescens, entis; iuvenis, is mladost iuventus, utis; adulescen-tia, ae; ali z adulescens, entis mlaj luna (ae) nova (ae) mnenje sententia, ae; mens, entis; opinid, onis; mnenja biti censere, arbitrari mnog multus 3 množica multitudo, inis
moč vis (oratidnis); vlres, ium; potentia, ae; potestas, atis; na vso moč summa ope močan fTrmus 3; pollens, entis
(animus) moči posse; ne moči neguTre moder sapiens, entis; modre barve
caerulus 3 modrijan (vir, i) sapiens, entis modrost sapientia, ae mogočen potens, entis; morati debere; oportet, ere Morini Morim, orum, primorsko
ljudstvo v Belgiji morski maritimus 3 moštvo iuventus, utis motiti se errare; falll možnost facultas, atis mrak večerni, ob v. mr. prlma
nocte muditi se morari muka cruciatus, us
Načelovati praeesse načrt consilium, T; drzen - cona-tum, T
nada spes, spel; v nadi z glag. sperare
nadaljevanje pars altera, tertia itd., extrerna (konec), ali res instituta porro tractatur (et ab-solvitur in konec) nadaljevati pergere; - vojno bel-
lare perseverare nadležen molestus 3 nadvlada imperium, T nadzorovatelj custos, odis nagib, iz lastnega n. sua sponte nagovarjati hortarT, persuadere nagovoriti za pomoč appellare najti invenire, reperire naklep consilium, i; hudobni -
Tnsidiae, arum naklonjenost favor, oris; gratia,
ae (Caesaris) Naks Naxus, T
namen consilium, i nanašati se (na) pertinere (ad) napad impetus, us napaka vitium, T
napasti adoriri (civiiaiem); petere, aggredi (Tnsulam); impetum fa-cere; opprimmere napisati scribere (leges) napor labor, oris naposled postremum, postremo; denique
napotiti se se conferre; petere
(urbem) napovedati indlcere napraviti Tnstituere (manitionem) naprej poslati praemittere naproti obviam napuh Tnsolentia, ae narava natura, ae; od n. natura naraven, naravno natura narbonski Narbonensis, e narediti facere, prodere (/laminem), inire (consilium) narod natio, onis; gens, entis; popuius, T; prosti narod plebs, plebis nasilje vis, vim, vi nasilnik tgrannus, T naskočiti oppugnare naskok, z naskokom vzeti vi ca-
pere, expugnare naslada voluptas, atis naslednji posterus 3 nasloviti inscribere nasproten adversarius 3 (factio);
contrarius 3 nasproti contra; - si stati ex ad-verso (exadversum) stare; - iti obviam Tre nasprotnik adversarius, T; iniml-
cus, T nastaniti collocare nastati fieri; (ex)orm (risus, toni-
trua); exsistere nastopiti ingredi
nasvet consilium, T; po n. tudi z auctor
našteti, naštevati enumerare na tem je interest, interesse naučiti docere; - se discere navada consuetudo, inis; navado
imeti consuevisse, solere navadno plerumque, ali z glag.
solere, consuevisse navajati, navesti Tnferre, afferre, proferre; — omeniti comme-morare
navajen biti consuevisse, solere navaliti petere
navdati implere; inicere (alicui metum, terrdrem); afficere (metu, terrore aliquem) nazaj poklicati revocare nazaj zapoditi repellere Nazika Nasica, ae, priimek rodbine Scipionov naznaniti nuntiare, indicare nebo, nebesa caelum, T; milo (vedro) nebo divum, T nehati desinere; desisteie nehvaležen ingratus 3 (in aliquem) nejevoljen biti aegre ferre nekateri nonnullus 3; aliquis; quTdam
nekaznjenost impunitas, atis; -podariti (komu) condonare (ali-quem)
nekaznovan impunitus 3; nekaznovano impune nekdaj olim, aliquandd; quondam
(le za preteklost) nekoč = nekdaj
nekoliko aliquot, nonnullT (ae, a), quidam itd; - časa aliquamdiu nemar, v nemar pustiti neglegere,
omittere nemarnost neglegentia, ae nenadoma repente, subito, impro-viso; tudi s part. inopinans, antis nenasiten insatiabilis, e neoborožen inermis, e neodločen par, pariš; anceps, ci-pitis (proelium); neodločno vo-jevati ancipiti Marte bellare
neplemenit Tgnobilis, e nepodoben dissimilis, e nepokoren biti non oboedlre nepošten improbus 8, nefarius 3 Nepot Nepos, otis nepremagljiv invictus 3 nepremišljeno temere nepremišljenost temeritas, atis neprestano perpetuo nepristranost aequitas, atis; inte-
gritas, atis nerad invitus 3; aegre, moleste (ferre)
Nerviji, Nerviani Nervii, orum,
bojevit belgijski rod nesebičnost abstinentia, ae, ino-
centia, ae nesmrten immortalis, e nespamet imprudentia, ae; stul-titia, ae
nesramen impudens, eniis; nesramno Insolenter nesreča res (rerum) adversae (arum) nesrečen infelix, icis; miser 3; adversus 3 (proelium); nesrečno vojskovati se male rem gerere nestanoviten TnfTrmus 3 nestorjen Tnfectus 3 neugoden alienus 3 (kraj, morje);
iniquus 3 neumnež stultus, T neumnost dementia, ae navajen insuetus 3 (parendi) nevaren periculosus 3 nevarnost perTculum, X neverjeten incredibilis, e nevihta procella, ae, tempestas, atis nezgoda clades, is neznan Tgnotus 3 ničev nullus 3 nikamor nusquam nikdar numquam nikoli = nikdar Nikomed Nicomedes, is niti (ne) neque, nec; niti - ne ne - quidem; niti - niti neque - ne-que, nec - nec
nizek humilis, e
noč nox, noctis; po noči noctu, nocte
nos nares, ium; za nos voditi ducere nov recens, entis notri intus
Noviodun Noviodunum, T, galsko
mesto nujen necessarius 3
O! o; o da bi utinam ob de; ob (morju itd.) ad; iuxta (statuam); ob vznožju gore sub radicibus montis občevanje consuetudo, inis obdariti donare; obdarjen praedi-tus 3
obdajati cingere (oppidum) obdati circumdare; — omejevati
continere obdržati obtinere; retinere (prin-cipem); continere (in officio); -se remanere običajen usitatus 3 običavati consuevisse; solere obiskati adTre, obire obiti incedere (metus) objadrati superare (Euboeam) obkoliti circumvenire, circumire obkob vallum, i; - iz ilovice ma-
ceria, ae oblak nubes, is
oblast potestas, atis; dicio, onis; vrhovna - imperium, i; v oblasti imeti possidere, tenere oblastvo magistratus, us obleči vestire
obleganje oppugnatio, onis oblegati oppugnare, obsidere obljubiti, obljubovati promittere, polliceri
obnoviti renovare (bellum); resti-
tuere (muros) oboroženec armatus, T oborožiti armare obotavljanje recusatid, onis
obračati (nase) convertere (in se);
conferre (sludium in retn) obravnavati agere obraz facies, ei; vultus, as; os, oris obrežje ora, ae; litus, oris obrniti vertere, convertere (in rem); (proč) - avertere; obrnjen aver-sus 3 obseg circuitus, us obsoditi damnare, condemnare obstopati, obstopiti circumsistere obupati, obupavati desperare (de) obvestiti certidrem facere obžalovati lugere, dolere očetomor parricldium, T očetovski patrius 3 očitati obicere
očividno je apparet; apertum (ma-
nifestum, perspicuum) est odbran delectus 3 oddaljen remotus 3 odgojiti erudire
odgovor responsum, T; dictum, T
(apte, commode) odgovoriti respondere odhajati Tre, discedere; proficisci oditi ablre, exlre; discedere (iz tabora, iz boja); decedere (Italia); proficisci (domo); egredi (ex urbe)
odkloniti neg are, repudiare (nomen)
odkod, odkoder unde
odkriti patefacere; aperire; dete-
gere odkrito aperte odkupiti redimere (captlvos) odlašati ducere
odličen egregius 3, nobilis, e; ex-cellens, entis; odličniki nobiles, ium
odlikovati omare; Tnstruere; odlikovati se excellere, elucere, erni-nere praestare odločevati, odločiti decernere odločnost constantia, ae; animus,
T (Caesaris) odložiti deponere
LfllbliEv. £ |
odnesti auferre; efferre (sna) odondod inde odposlanec legatus, i odposlanstvo legatio, onis odpotovati proficisci odpreti aperire
odprt apertus 3; odprt biti patere odpusti, odpuščati Tgnoscere; -komu kazen condonare aliquem; dimittere (exercitum) odrediti edicere
odriniti proficisci; castra movere odsoten absens entis; - biti abesse odsotnost, v odsotnosti, z abesse odstraniti removere odtegniti subtrahere; - se se eripere odtod inde
odvesti abducere; ducere (ad mor-tem)
odvračati, odvrniti avertere; de-terrere; arcere (a peccando), pro-hibere (vim); deducere (ab of-flcio) odvsod undique
odvzeti adimere; tollere (speui);
auferre (cibum) oglednik exptorator, oris ogorčenje, gl. pritoževati se ogovoriti cohortari ograditi saepire
ogrevati se za koga favere alicui ogromen ingens, entis ohraniti (con)servare ojačiti (con)firmare oko oculus, T; izpred oči ex con-spectu; pred očmi in conspectu okoli circa, circum; circiter (pri
številu) okraj pagus, T okrasiti omare, exdrnare okrepčati reficere, recreare (vires) okrožavati cingere olajšati altevare olikan urbanus 3 Olimpija Olgmpia, ae olimpijski Olgmpius 3
Olint Olynthus, i
omahljiv mobilis, e
omejevati continere
omeniti, omenjati (com)memorare
omožiti (s) nuptum dare (alicui)
opasati cingere; circumdare
opasen Tnsidiosus 3
opaziti animadvertere
opazovati intueri, contemplarT
opirati se niti (re)
opisati describere
oplakovati subluere
oplaiiti deterrere
opleniti spoliare', diripere
opominjati, opomniti monere, ad-
monere opravičiti purgare opraviti, opravljati fungi (munere) oprostiti liberare; concedere alicui immunitatem (rerum) opustiti dlmittere (occasionem); omittere; desistere (pertinacia, conalu); ne opustiti non prae-termittere, non intermittere opuštošiti depopularl oral iugerum, i (agri) Orest Orestes, is ali ae Orgetorig Orgetorix, Ig is orlonoša aquilifer, feri oropati diripere, privare, exspoliare (auxilid)
orožje arma, orum; brez orožja
inermis, e oslepeti lamina (oculorum) -,
aspectum amittere osokoliti cohortari ost splculum, T ostali ceteri 3, reliqui 3 ostareti senescere ostati manere, remanere; perma-nere (amiciiia); relinqui (tem-pus) ostro graviter osvajati expugnare, capere osvoboditi liberare osvobojenec llbertus, T osvojitev expugnatid, onis
osvojiti capere, expugnare; potiri (regno); zopet si osvojiti recu-perare (patriam) ošaben superbus 3 ošabnost msolentia, ae otroci liberl, orum otrpevati rigere (artus) ovirati prohibere (agricultura);
impedire, deterrere ozemlje fines, ium; agri, orum ozirati, ozreti se (na) spectare (aliquid), respicere (Galliam, ali-quem)
oženiti se uxorem ducere, in ma-trimonium ducere aliquam
Pahniti praecipitare; subicere (ser-vituti), - nazaj deicere, reicere pamet mens, mentis', ratid, onis; (zdrava -) sanitas, atis (reverti -, redlre ad sanitatem) pameten sanus 3, prudens, entis Par Parus, T, otok in mesto v
Egejskem morju Parmenion Parmenid, onis, vojskovodja Aleksandra Vel. Pavzanija Pausanias, ae pazljivo attente
peljati ducere-, nazaj - reducere peloponeški Peloponnesiacus 3 Perdika Perdiccas (-ca), ae Periklej Pericles, is Perzija Persis, idis Peržan Persa, ae
peržanski Persicus 3, gen. Per-
sarum pesek (h)arena, ae pesem carmen, inis pesnik poeta, ae pičel exiguus 3 pijančevati commissari Pilad Pylades, is ali ae Pindar Pindarus, T, slavni grški
pesnik Pir Pyrrhus, T Pirej Piraeus, T
pisatelj auctor, oris; srTptor, oris
pisati scrlbere; - komu scrlbere ad aliquem (a licu i), litteras dare (mittere) ad aliquem pismo litterae, arum; epistula, ae Pitagora Py ihagoras, ae piti bibere Pitija Pythia, ae Pizander Pisander, dri Pizon Piso, onis plač(ev)ati pendere, solvere planiti irruere, se immittere (in hostes); se eicere (in agros); planjava campus, T Plank Plancus, T, Cezarjev podpo-
veljnik planota planities, ei plašiti deterrere Plateje Plataeae, arum Platon Plato, onis pleme genus, eris plemenit generosus 3 (po značaju);
nobilis, e (po stanu) plemič nobilis, is plemstvo nobilitas, atis plen praeda, ae
pleniti praedare; spoliare, diripere (urbem, castra); tollere (monu-mentum) pobegniti fugere, aufugere pobiti caedere, occidere, concTdere,
interficere; prosternere pobožen pius 3
pobožiti (koga) deum facere, in
caelum tollere (aliquem) počakati exspectare počastiti venerari počenjati, početi agere podariti donare; dare podkupiti corrumpere podleči succumbere podoben similis, e podpirati adiuvare; sublevare (fru-
mento) podpoveljnik legatus, T podreti rescindere, dissolvere podvreči subicere\ subigere; - se čemu subire aliguid
podžgati, podžigati incendere, ac-
cendere poedin singull, ae, a pogajati se agere poganjati se zakaj contendere de
aliqua re poginiti pertre, interire pogledati inspicere (pectus), aspi-cere
pognati pellere; - v beg fugare pogodba pactum, i; foedus, eris pogoj condicio, onis pogosto saepe
pogovarjati (pogovoriti} se colloqui pogovor sermo, onis; colloquium, T pogrešati carere, egere (re); desi-
derare (rem) poguba pernicies, ei pogubiti opprimere; pessumdare
(civitatem) pogum animus, i pogumen fortis, e pogumno fortiter; audacter pohabiti mutilare pohiteti contendere pohlepen avidus 3 pohlepnost aviditas, atis pohod iter, itineris; agmen, inis poiskati quaerere, conquirere; petere (sedes) poiti deficere
pojedina convivium, T; epulae,
arum pokarati accusare pokazati ostendere, monstrare; pokazati se apparere poklicati vocare; arcessere (auxilio);
- nazaj revocare pokopati sepellre
pokoravati (pokoriti) se parere, oboedire
pokoren biti parere; oboedire;
obtemperare pokorščina officium, T pokrajina regio, onis; locus, i pokrivati tegere pokvariti corrumpere
polastiti se occupare (regnum);
potiri (imperio, oppido, victoria) polje ager, agrT; bojno - locus
(campus) proelil poljedelec agricola, ae poljedelstvo agricultura, ae poljubiti, poljubovati osculari, ds-
cula dare položaj fortunae, arum položiti ponere pomagati (ad)iuvare pomakniti se naprej procedere,
progredi pomanjkanje (živil) inopia, ae pomilostiti conservare, alicui sa-
lutem dare pomilovati miseret, misererT;
(com)miserarT pomiriti pacare pomislek dubitatio, onis pomisliti cogitare, conslderare pomišljati se (si) dubitare, vereri pomlad ver, veris pomljiv memor, oris-, - biti tudi
= pomniti pomniti meminisse, memoria te-
nere, memorem esse pomnožiti augere pomoč auxilium, T; s p. tudi z
adiuvare ali adiutor pomoriti trucldare, interficere pomožni, pomožne čete auxilia, drum
Pompej Pompeius, T Pomponij Pompdnius, i pomuditi se commorarT ponašati se gloriarl-, se iactare Poncij Pontius, T, samniški poveljnik pri Kavdiju ponosen (na kaj) elatus 3 (alici ua re) ponudba condicio, onis ponuditi, ponujati offerre, deferre;
dare (occasionem) popolnem, popolnoma omnTno; ex omni parte; - premagati de-vincere
popraviti, popravljati reficere;
corrigere; satisfacere (de iniurils) Por Porus, T, indijski kralj porabiti adhibere (ad), consumere (in z abl.), conferre (in z ak.); iiti (occasione, tempore) poraz clades, is
poraziti cladem alicui afferre; (hudo) poražen biti (magnam) cladem accipere poročati nuntiare, tradere, merno-
riae prodere poročilo nuntius, T porušiti delere, dfruere; - do tal
šolo aequare posadka praesidium, T posel (= opravek) negoiium, T posesti occupare
poskakati desilTre (ex navi), pro-
silTre (de navi) poskus conatum, T poskusiti, poskušati experTrl (po-tentiam); conarT; temptare; -tega sovražnika huius hostis: periculum facere poslanec legatus, T poslanstvo legatio, onis poslati mittere; - nazaj remittere poslopje aedes, ium; aedificium, T poslušalec audltor, oris poslušen biti parere; obtemperare;
audientem esse (dieto) posluževati se Črti posnemati imitari posoda vasa, drum posreči se contingit, ere; ( = srečno se izteči) bene -, prospere eve-mre, succedere postati fieri, exsistere, evadere postava = zakon lex legis postaven legitimus 3 postaviti, postavljati ponere, sta-tuere (statuam, praesidium); col-locare; constituere (ducem); - na čelo praeficere-, - v bojno vrsto (v b. red) Tnstruere; - bojno vrsto Tnstruere aciem; - se consistere■
postopati (s kom) vindicare -, con-
sulere (in aliguem) posvetovati se consulere; - sem-
tertja consultare poškodovati affligere (naves) pošten probus 3, honestus 3 (vita) poštenost probitas, atis pot via, ae; iter, itineris potegniti perducere (murum); tra-
here (equum) potem postea, post; deinde, inde; tum
potem ko postquam, cum potemtakem quare, quam ob rem;
propterea; itaque, idcirco potisniti reprimere potnik viator, oris potolažiti consolari potolči prof lig are potovati iter facere, proficisci potreben necessarius 3; - biti česa
egere, indigere (re) potres terrae motus, us poučevati docere, erudlre povedati dlcere
povelje imperium, T; na povelje iussu; na povelje slušati dieto audientem esse (parere); brez povelja imussu poveljevati imperare; ducere ali-
quem, praeesse alicui poveljstvo imperium, T; pod p. z
impetator poveriti committere; mandare (le-
gationem) povod causa, ae povratek reditus, us povrniti reddere; restituere; recon-ciliare (pacem); - se redire, reverti povsem omnino povsod ubique
povzdigniti evehere, augere (ele-
gantiam) poznati ndvisse
pozneje postea, post; posterius poznejši posterior, us pozno sero
pozoren intentus 3, attentus 3 pozvati arcessere, adhibere (ad
consilium) poželeti concupiscere poželenje cupiditas, atis pratež impedimenta, drum prav adv. reete, vere; prav je ae-
quum, iiistum est pravica (= pravičnost) iustitia, ae; ( = pravo) ius, iuris; po pravici iure, reete, merito pravičen iustus 3; - biti tudi iu-
stitiam servare pravičnost aequitas, atis; iustitia, ae
praviti dlcere; pravi inquit, ait; -
se tudi fer(un)tur pravo ius, iuris praznoveren superstitiosus 3 prebiti = preživeti degere prebivati ineotere (Asiam) prebosti transfigere; confodere predložiti ferre (legem) predniki maiores, um predno priusquam, antequam predočiti proponere predolgo diutius
predpostavljati anteponere, prae-ponere
preganjati persequT, e.vagitare pregnan, pregnanec exsul, is pregnanstvo exsilium, T pregnati pellere, expellere pregovor proverbium, T pregovoriti persuadere prehod iter, itineris; transitus, us prehranjevati koga victum alicui praebere
preiskati perscriitari (situm), quae-rere
preiskava quaestio, onis prej prius, antea; ante prejeti, prejemati accipere prejšnji prior, us (bellum), pristi-
nus 3; - dan pridie prekašati superare, vincere (om-nia); praecedere itd. 201
prekinjenje intermissio, onis preklicati tollere (legem) preklinjati devovere prekoračiti transgredi, transire,
traicere; e.vcedere (modum) prekoristen peruti/is, e prekositi = prekašati prekrižati reprimere prelomiti frangere premagati superare, vincere (proe-
lio itd.) premirje indutiae, arum premisliti, premišljevati cogitare,
dellberare; considerare premoženje facultates, um; res
(rei) familiaris (is) prenašati pati, (per)ferre; su.sti-ne re (imperium); težko - aegre, moleste ferre preobširen longus 3 preostajati relinquT, reliquum esse preostal superstes, itis prepeljati traducere, traicere, trans-portare
prepovedati vetare, interdicere; -komu kaj interdicere alicui ali-qua re
preprečiti impedlre; prohibere (bel-lum); komu dovoz - commeatu interctudere (prohibere) aliquem; komu povratek reditu aliquem excludere prepričan biti persuasum habere,
persuasum esse (alicui) prepričati persuadere prepustiti permittere, concedere preseliti se demigrare preskočiti transilire preskrbeti providere prestopiti transgredi-, transire (ad
aliquem)\ traicere (flumen) prestrašiti perterrere prestreliti percutere pretakati profundere preteč minax, acis preteklost praeterita, orum pretežaven difficilis, e
pretiti minarl (puero); imminere,
impendere pretnja minae, arum pretrpeti perpeti; - smrt supplicio affici
preudarek consilium, i preudarnost consilium, l prevelik nimius 3 prevesti convertere (e Graeco in
Latinum) prevzeten arrogans, antis; super-bus 3
prevzetnost arrogantia, ae; super-
bia, ae prezimovati hiemare prezirati contemnere (indicia), sper-
nere (voluptatem) prežati msidiari
preživel, preživevši superstes, itis pri apud, ad; in; pri tem ko cum ;
pri vsem tem nihilo minus pribežališče asglum, i; perfu-
gium, l pri bežati confugere pribiti na križ tollere (agere) in
crucem, crucl sufflgere približno circiter, fere pričakovati exspectare pridejati addere prid, v prid biti ex usu esse pridnost diligentia, ae; studium, i pridobiti parare, comparare; repo rt are (victoriam); conciliare (amorem, favorem) pridržati retinere
prigovarjati hortari; incitare, im-pellere
prihiteti advolare, concurrere prihod adventus, us; = vstop in-
troitus, us prihodnji futurus 3; v prihodnje
in reliquum tempns prijaznost (komu izkazati) gratum (facere alicui); veliko p. pergra-tum (gratissimum) prijeten amoenus 3; iucundus 3 prijeti capere; prendere (manum)
priklicati nazaj revocare prikriti celare; occultare prilika facultas atis; occasid, onis prilizovalec adulator, oris prilizovati se blandirT; adulari (197)
priložnost occasio, onis primeren aptus 3; commodus 3 primerjati comparare prinesti afferre
pripeti se accidit (incommodum),
euenit, contingit pripomagati valere {ad) pripovedovati narrare pripraven opportunus 3; idoneus 3 (ad muniendum); aptus 3 (za delo)
pripraviti, pripravljati (com)parare; vse - omnes res administrare;
-	koga do sklepa inicere alicui consilium; - do tega permovere, impellere, adducere; pripravljen paratus 3
priprošnja, na pr. z deprecator,
oris priseči iurare
prisega ius iurandum, iuris iu-
randi prisiliti cogere pristanišče portus, us pristaviti, pristavljati adicere, ad-dere
pristopiti accedere priti venire (včasi fut.), pervenire; perferri (nuntius); accedere (ad urbem); intrare (portum); - nasproti obviam Tre, occurrere pritlikavec pumilio, onis pritoževati (pritožiti) se querl (id);
-	z ogorčenjem queri et indignari pritrditi concedere; assentm privabiti allicere
privezati deligare privoliti concedere prizadejati, -deti, -devati inferre (iniurias, mala)
prizanašati, prizanesti parcere,
temperare prizanesljivost clementia, ae priznan probatus 3 priznati, priznavati confiteri, concedere
Procil [C. Valerius, ij Procillus, T, rimski plemič pokrajine Galije prodirati dalje (z vojsko) progredi proglasiti pronuntiare; declarare propasti interire, perire proročišče oraculum, i prorokovanje vaticinatid, onis prorokovati vaticinarl, canere prositi dr are, rogare, petere; - živo
petere aique orare prosim (vrinjen) quaeso prostodušno libere prostodušnost libertas, atis prostor locus, T
prostovoljno mea, tua, sna sponte; ultro
prošnja, na pr. rogatu
proti contra, adversus, versus;
erga; in prstan anulus, T
prtljaga impedimenta, orum; sar-
cinae, arum prvak princeps, ipis Ptolomej Ptolomaeus, l pustiti sinere; pati; dimittere (iniurias); - koga pred senat senatum alicui dare; - v nemar neglegere (iniuriam, peri-culum), omittere (curam), prae-termittere (occasidnem); - na cedilu deserere; = zapustiti re-linquere pustošiti vastare, populari puščava solitudo, inis (tudi plur.). puščica sagitta, ae Puteoli Puteoli, orum, letovišče v Kam pa ni j i
Rad libenter; rajši potins, magis;
rajši hoteti malte radost deliciae, arum; laetitia, ae
rastlina planta, ae x-avnati facere, agere; - s kom consulere in aliquem, tractare aliguem; - se po čem sequi aliquid ravnina planities, ei ravnodušno aequo animo razdalja spatium, J razdejati delere; demoliri (tectum) razdeliti dividere razdražiti lacessere razdreti delere, diruere; solvere
(societatem) razen praeter; nisi; razen da prae-
terquam quod, nisi quod razglasiti, razglašati pronilntiare;
- javno in publicum proponere razgovarjati se colloqui raziti se discedere; dTgredl razjarjen iratus 3 razjeziti se irasct razkošje luxus, us razkošnost luxuria, ae; cultus, us razlagati explicare; expdnere, demo nst v are različen varius 3 razlikovati se differre razložiti explicare, exponere razpravljati disputare, disserere razprostirati se patere razpustiti dirimere razrušiti evertere razumen prudens, entis razumeti intellegere; comprehen-dere
razumnost prudentia, ae razuzdano libere razvalina rulnae, arum razveseliti oblectare, delectare; - se oblectari, laetari, guadere (salute) razvideti, -evati perspicere, intellegere razvijati explicare razvneti concitare; - se exarde-scere
razžaliti offendere, violare, laedere
reči, rekati dicere; reče, rekel je inquit, ait; reči, da ne negare Regul Regulus, i [M. Atilius, i] rek dictum, i, sententia, ae reka fliimen, inis, fluvius, i Rem Remus, l Remi Remi, d rum Ren Rhenus, i resen gravis, e rešen salvus 3 rešitev salus, utis rešiti servare; liberare; - se sa-
lutem sibi reperlre reven pauper, eris; inops, opis Rim Roma, ae Rimljani Romani, orum rimski Romanus 3. (gen.) Romano rum
rod genus, eris; progenies, ei
(Miltiadis) rodbina familia, ae roden, rodno mesto patria, ae roditelji parentes, um roditi generare; gignere; ferre rojak clvis, is; popularis, is Romul Romulus, T ropar latro, onis; morski - praedo,
onis (maritimus, i) Roscij Roscius, T rotiti obtestari Rubikon Rubico, onis
Sagunt Saguntum, i saguntski (gen.) Saguntt Salamina Salamis, inis sam solus 3; ipse, ipsa, ipsum; sam od sebe mea, tua, sua etc. sponte Samničan Sammis, itis samo solum, tantum; non nisi samovlada imperium, T samovolja libldo, inis Scipion [P. Cornelius, i] Sclpio, onis Scitje Scgthae, arum scitski (gen.) Scgtharum sedež sedes, is
sedlo ephippiam, i sejati sementem facere Sekvanci Sequani, orum sel nuntius, l senat senatus, us Seneka [L. Annaeus, lj Seneca, ae filozof, vzgojitelj cesarja Nerona Senoni Senones, um; senonski =
Senonov shajati se convemre shod ljudski cOntio, onis sicer quidem, ceterum Sicilija Sicilia, ae	[nezu
Sicion Sicgon, onis mesto vPelopo-Sicionec Sicgonius, l sila vls; vojne sile copiae, arum Silen Silenus, T, Bakhov spremljevalec siliti cogere, impellere silno vehementer Sirakuze Sgracusae, arum skladati se consentlre skleniti, sklepati constituere, ca-pere (consilium); inlre (societa-tem, consilium); decernere (bel-lum); facere (foedus, pacem) sklep consilium, i; - senatov, se-
natski senatus consuliiim, i sklicati advocare, convocare skopuh avarus, T skoro fere; paene, p rope skoz(i) per
skrbeti (za kaj) curare (aliquid);
consulere alicui; providere skrivaj clam, secreto, in occultd skromen modestus 3 spupaj una (esse); simul skupen communis, e; skupno število summa (ae) omnium skušati = truditi se studere slabeti minul slabiti debilitare slava gloria, ae
slaven gloriosus 3 ; clarus 3; illii-stris, e
slediti sequi; na prestola succe-dere; - trdo za petami subsequi
slišati audire slučajno času
slušati parere; - na povelje dieto
audientem esse slutiti dlvlnare; suspicarT slutnja oplnio, onis služba (uradna) munus, eris; (vojaška) stlpendium, l (tudi plur.) služkinja ancilla, ae smatrati ducere, exTstimare; - se
tudi: haberl smelost audacia, ae smeti, smem llcet mihi; ne - non
lice t mihi smrtonosen mortifer, fera, ferutn sniti se convemre sočutje misericordia, ae sodba iudicium, l sodržavljan cTvis is soglašati consentlre sok sueus. i Sokrat Socrates, is solnce sol, solis solza lacrima, ae sorodnica propinqua, ae sorodnik propinquus, l; necessa-
rius, l; consanguineus, l sosedje (državni) flnitiml, orum,
sicer vlclnl, orum sosednji finitimus 3, vlclnus 3 soteska angustiae, arum; Kavdin-ske s. furculae Caudlnae (arum) sovraštvo odium, i; inimlcitia, ae sovražen infestus 3 (factio); ini-mlcus 3; hostllis, e (monumen-tum), ali gen. hostis (hostium) sovražiti odisse
sovražnik hostis, is; adversarius, i sovražniški gen. hostis (hostium) sovražnost maleficium, l spalnica conclave, is Spartanec Spartanus, i spati dormlre; = ležati cubare speljati okoli circumducere spis scrlptum, i
sploh omnlno; - kdo aliquis itd. splošno inter omnes
spodobi se decet, decere spomenik, spominek (na) monu-
mentum (alicuius), T spomin mernoria, ae spominjati (spomniti) koga admo-nere, commonere, commonefa-cere; - se meminisse, recordarl, memoria tenere spopad concursus, us sporočati, sporočiti tradere; me-moriae prodere; ( =• naznaniti) nuntiare, renuntiare sposoben aptus 3, idoneus 3; - za orožje is, qui arma ferre potest spoštovati colere, diligere spoznati, spoznavati cognoscere spraviti redigere (sub imperium,
potestatem) sprejeti accipere; excipere, recipere (in fines); - zopet recipere; -podajo koga in deditionem accipere aliquern spretnost elegantia, ae spustiti se: v boj inire-, committere proelium, proelio contendere-, -: v beg capere fugam, fugae se mandare sram biti = sramovati se sramota turpitudo, inis; dedecus,
oris (fugae), flagitium, T sramoten turpis, e sramotiti maledicere, vulgare, su-gillare
sramovati se pudet, pudere Srbi Serbi, orum srce animus, T srdit Infestus 3
sreča fortuna, ae; res (rerum) se-
cundae (arum) srečno feliciter; - bojevati se bene
rem gerere sreda, sredi, v sredi medius 3 sredstvo res, rel; ( = premoženje)
opes, um Stagira StagTra, orum (mesto v
Macedoniji) stan ordo, inis
starati se senescere
starost senectus, utis, tudi: s sene.v
starši parentes, (i)um
stati stare; - na čelu praeesse; -
okoli circumstare staviti ponere (in re); - nad kaj anteponere, praeponeie alicui rel; v bran staviti se resistere stik versus, us stoik stoicus, T stolpič utrjen castellum, T stopiti conscendere (navem); ascen-dere (murum, iugum); ingredi (in flumen); - iz ladje exire e nave(-i)
storiti facere, reddere; - smrt obTre mortem; - krivico inferre iniu-riam
strah timor, oris; terror, oris;
metus, us strahopeten ignavus 3 strah opetnost ignavia, ae stran pars, tis; od vseh strani undique
stranka pars, tis; (tudi plur.); factio, onis
strast cupiditas, atis, libldo, inis; slepa strast furor (oris) ac de-mentia (ae) strastno cupide; acriter strašen terribilis, e (vulius); atrox,
ocis (hostis) straža excubiae, arum; statiO, onis;
- nočna vigilia, ae stražnik custos, odis streljati teta conicere stremeti studere; cupidum esse
(regni) streti frangere; opprimere stric avunculus, l strog severus 3, gravis, e Sugambri Sugambrl, orum Sula Sulla, ae [L. Cornelius, tj sumiti suspicarT, suspicionem ha-bere
sumnja suspicio, onis
sumnjiv suspectus 3; - postati komu in suspicionem alicuius cadere sužnost seruitus. idis svarilo documentum, T svariti monere Svebi Suebi, orum svečenik sacerdos, otis; Jupitrov svečenik flamen (inis) Dialis (is) Svesioni Suessiones, um svet, sveta mundus, i svet, sveta consilium, i svet, adj. sanctus 3, sacrosanctus 3 svetišče templum, i; sacrum T svetovati suadere svoboda libertas, atis svoboden liber 3; presvobodno li-berius
svobodno rojen, iTber 3 svota summa, ae
Šala iocus, i;vs. per locum, ioco šator tabernaculum, T ščip luna (ae) plena (ae) ščit (podolgovat) scutum i;
(okrogel) clipeus, T šega mos, moriš šele demum, prunum še - ne ne - quidem šestilo circinus, T širokost latitudo, inis škoda detrimentum, l škoditi, škodovati nocere; obesse škodljiv no.vius 3 štediti parcere
šteti nurnerare; - v krivdo dare -, vertere crimim; - med sovražnike ducere in hostium numero
število numerus, T; = množica multitudo, inis
Tabor castra, orum tajen clandesiTnus 3 tajiti negare
tako, tako-le sle, iia, itaque; tam-, tako zelo adeo; tako kakor da
aeque (perinde, non secus) ac si; tako daleč usque eo takoj statim, e (in) vestigio, con-
festim takorekoč velut: quasi tako zvani, gl. zvati takrat tu m talent talentum, T talni k obses, idis tam ibi
Tarentinec Tarentinus, T Tarkvinij Ošabni Tarquinius (i)
Superbus (r) Tebanec Thebanus, i Tebe Thebae, arum tebski Thebanus 3, ali (gen.)
Thebančrum tekmovati certare; aemulari (ali-
quem) telo corpus, oris temen obscurus 3 temveč verum
Temistoklej Themistocles, is tenek tenuis, e
Termopile Thermopylae, arum težek difficilis, e; gravis, e težiti (za) ex -, appetere (rem) težko non (haud) facile Tiberij Grakk Tiberius (i) Grac-chus (i)
tikati se, kar se tega tiče, da quod Timoleont Timoleon, ontis, glaso-viti poveljnik, ki je osvobodil i svojo domovino Korint i Sira-kuze nasilništva tirati pred sodišče in ius vocare Tiron Tir o, onis Tit Titus, i, rimski cesar tla humus, i; solum, T (osculan) toda sed
tolažba solacium, i tolažiti consolari tolik tantns 3
tolikokrat-kakor totiens- quotiens torej igitur; ilaque; proinde (pred
velelnikom v direkt. govoru) tostranski citerior, us

tožiti (o čem) querl trajen perennis, e Trazibul Thrasgbulus, i trditi contendere; dicere; conflr-mare
trdnjava castellum, T
trdno, čisto trdno upati summam
in spem venire trdovratnost pertinacia, ae treba je oportet, opus est (auxilio),
necesse est Trebonij [Gaius, ij Trebonius, l, Cezarjev nadpoveljnik v Galiji Treveri Treveri, orum, germanski
narod v keltski Galiji trgovec mercator, oris tridnevje triduum, T triumfirati triumphare triumvir triumvir, T trosek sumptus, us Trovcil [C. Valerius, 1] Troucillus, T trpeti (per)ferre, pati; capere (de-
trimentum) truditi se molirl; laborare, operam
dare; studere tujina, gl. živeti
Tucidid Thucydides, is, grški zgo-dopisec (472-411)
Ubežati effugere; profugere Ubi(an)i Ubil, orum germansko pleme
ubiti occldere, interficere ubog pauper, eris; inops, is; mi-ser 3
ubogati parere, oboedlre uči niti efficere
učiti docere; - se dlscere, - na pamet
ediscere ud artus, us
udariti se confllgere, proelium
committere udeležiti se (česa) interesse (alicui rel) ugled autdritas, atis ugleden clarus 3; nobilis, e; vir summa nobilitate
ugoden bonus 3; idoneus 3 (tem-pestas), opportunus 3, aeguiis 3 (locus) ugodno opportune ugrabiti eripere uiti effugere ujeti capere ujetnik captlvus, i ukaz imperatum, i ukazati iubere imperare Uliks Ulixes, is
umakniti se cedere; nazaj reci-
pere se umetno = po umetnosti umetnost a rs, artis; sollertia, ae umor nex, necis umoriti interficere, occldere umreti, umirati mori; mortem
oblre; occidere uničiti perdere, delere (classem); opprimere (exercitum); excidere (gentem) upasti deficere 197 p. 1 upati sperare, - trdno magnam spem habere, magnam in spem venire; upati si conarl, audere; ne upati si vererl upepeliti incendio delere upiranje recusatio, onis upirati se recusare, resistere upleniti capere
uprav najboljši optimus quisque uprava procuratio, onis upravljati administrare upreti se resistere upropastiti delere (exercitum) uredba institutum, i uriti exercere urnost velocitas, atis usluga officium, i uslužiti se mererl (de) usmrtiti interficere, occidere; - se mortem sibi consclscere (inferre) usoda fortuna, ae; sors, sortis ustanoviti cdnstituere ustava leges, um; res (rel) publica (ae); status (us) rel publicae
ustaviti, ustavljati se resistere, re-
pugnare ustvariti creare, generare utaboriti se considere, castra facere utrditev munltio, onis utrditi mumre (castra, oppidum) utrjen munitus 3 utruditi defatigare uvajati, uvesti inducere uvažati imporiare uvidevati intellegere uživati frui
Vajen biti solere, consuevisse, Valerij Valerius, i varati fallere, decipere varen tutus 3; varno tulo; na v. in tfi to
Varon [M. Terentius, ij Varro, onis varovanec cliens, entis varstvo praesidium, T; tuteta (ae)
et fides (ei) vas vicus, T važen magnus 3 včasi interdum
vdati se se dedere (voluptatl); tradere se (socordiae); in dedi-tidnem venire več amptius, plus večen aeternus 3, perpetuus (ser-
vitus) 3 večerja cena, ae večidel plerumque večkrat saepius, aliguotiens veden perpetuus 3 veder serenus 3
vedeti scire; novisse; ne vedeti nescire, ignorare, mscium esse vedno semper, perpetud vednost, brez vednosti mscius 3,
insciens, entis vek aetas, atis; stari antiquitas, atis
Velavnodun Vellaunodunum, T veleizdaja perduellio, onis velik magnus 3; največi maximus 3; summus 3
velikanski ingens, entis velikodušnost magnitudo tinis) animi
veljava auctoritas, atis; veliko veljavo imeti multum posse, vatere
vendar tamen; - enkrat tandem
atiquandd Ver Verres, is, rimski namestnik
na Siciliji verbigenski Verbigenus 3 verjeten verlsimitis, e; probabitis, e verjeti, verovati credere; fidem
habere (alicui) verolomnost perfidia, ae ves omnis, e; totus 3 vesel laetus 3
veseliti delectare; - se gaudere,
laetari; veseli me iuvat me veselje gaudium, i; laetitia, ae vesoljni universus 3, cunctus 3 vest conscientia, ae vesten diligens, entis vesti ducere; vesti se gerere se veščak vir (?) peritus (r) veter ventus, T vez vinculum, T vezati iungere, coniungere Vezoncion Vesontid, onis videti videre; conspicere; cernere vihar tempestas, atis; tonitma, um,
procella, ae vihravost levitas, atis visočina altitudo, inis visok altus 3; magnus 3 (pretium); višji superior, ius; najvišji summus 3; supremus 3 (lex) visokost altitudo, inis vkleniti, vklepati in catenas coni-cere; vincire; vklenjen catenls vinctus 3 vkrcati se naves conscendere vlada imperium, i; polastiti se
vlade rerum po trn vladar prmceps, cipis; imperator oris
vladati (koga) regere, administrare;
(komu) imperare svladeželjnost regnl -, potentiae -,
dominandl cupiditas, atis vneti incendere; - se tudi exar-
descere vnuk nepos, otis
voditelj, vodnik dux, ducis; prin-
ceps, is (factionis) voditi ducere vodstvo, z dux, ducis vojak mlles, itis vojaštvo res (rei) militaris (is) vojevati (se) bellum gerere; pugnare, bellare vojna bellum, T
vojska exerciius, us; vojsko postaviti v bojni red aciem Tn-struere
vojskovati se bellum gerere; proe-lio dimicare; - nesrečno male rem gerere vojskovodja (belil) dux, cis; imperator., oris voliti creare, eligere volja, proti volji invitus 3 voljno libenter; animo prompto;
svojevoljno sua sponte volk lupus, T Volščani Volsci, orum voziti vehere; - se vehi (nave) vozoborec essedarius, i vpliv auctoritas, atis; po vplivu tudi z auctor; velik vpliv imeti multum posse vpraš(ev)ati (inter)rogare, quae-
rere; - za svet consulere vpričo coram ; in conspectu vračati se reverti, redlre vreči iacere; adigere (telum); emit-tere (hastam); conicere (in vin-cula)
vreden dlgnus 3; ne vreden in-
dlgnus 3 vrednost pretium, T vrh iugum (montis); tudi s sum-mus 3
vrhovni summus 3; vrhovno poveljstvo (summum, i) imperium, i; summa (ae) imperil vrl strenuus 3, bonus 3 vrlina virtus, utis vrnitev rediius, us vrniti reddere; - se reverti, redlre vročina aestus, us; calor, oris vrsta ordo, inis; (bojna) acies, el vršiti facere; gerere (rem); vršiti se fieri (ludi), agl; procedere (pugna) vsakdanji cottldianus 3 vsota summa, ae; pecunia, ae vstaja motus, us vstop introitus, us vstopiti intrare vvrstiti referre
vzbuditi excitare, movere (admlra-
tionem, suspicionem) vzdržati, vzdrževati sustinere, ferre (impetum); alere (equitatum); -se česa abstinere (se), continere se, continerl, temperare (ab iniu-ria)
vzeti sumere, capere; - (z naskokom) expugnare; - v prisego iure iurando adigere vzgled exemplum, T vzgajati, vzgojiti educare vzhajati orTrl
vzhod oriens (entis) sol (solis) vzklikniti exclamare; conclamare vznemirjati commovere vznožje (gorovja) radlces, um; ob
vznožju sub radlcibus vzpričo pro
Za pro; de; ablat. (temp.); za naših očetov patrum nostrorum rne-moria zabava voluptas, atis zabavati dSlectare zabraniti (komu kaj) prohibere
(aliquem aliqua re); impedlre začeti incipere; - vojno suscipere Inferre bellum; - bitko (boj) proelium committere
začrtati describere začudenje admlratio, onis začuditi se (ad)mlrarl zadati afficere (aliguem incom-
modo), inicere (metum) zadeva res, rel
zadnji postremus 3, ultimus 3, extremus 3: vsi do zadnjega ad unum omnes zadobiti obtinere (potestatem); adi-pisci, consegui (libertatem); -zmago nad kom reportare vic-toriam de (ex) aligud zadosti satis
zadostovati satis esse (ad) zadoščati sufficere zadovoljen contentus 3 zadržati, zadržavati deterrere, ne
{(jmri); retinere zagledati aspicere, conspicere zagnati v beg fugare; in fugam
vertere zagovarjati defendere zahteva voluntas, atis; postulatum,
i; postulatio, onis zahtevati poscere, postulare zahvala gratia, ae zahvaliti gratias agere (alicui) zajec lepus, oris zaklad opes, um; divitiae, arum zaklicati exclamare; - komu ac-
clamare succlamare alicui zakon lex, legis; v zakon vzeti in matrimdnium ducere; - dati nuptum dare zakonodajec legis lator, oris zaman frustra; neguiguam zanašajoč se fretus 3 zanemariti neglegere zanesljiv certus 3 zaničevati contemnere zanikamo neguiter zanikati negare
zapaziti animadvertere; sentire zapisati inscribere zapisek commentarius, i zapisnik periculum, T
zapleniti capere; (za državo) pu-blicare
zapoditi v beg in fugam vertere,
- dare zapor vincula, orum zapoved praeceptum, i; lex, legis zapravljati pro -, effundere zapreti claudere; - komu dovoz intercludere aliguem commeatu zapustiti, zapuščati relinguere, (na
cedilu) deserere zaradi propter, ob; causa, gratia;
de (pace) zaraditega propterea zarubiti publicare zaseda Insidiae, arum zasedati, zasesti obsidere, occupare,
possidere zasledovati persegui, prosegui zasluga meritum, T zaslužiti merere, mereri, dlgnum
esse (laude) zasmehovati (ir)rldere zastonj graiis
zastrupiti se venenum sumere zateči se accedere zato propterea
zatorej itague, ergo, igitur; (pred
imperat.) proinde zatožiti accusare
zaupati confidere (zaupajoč con-
flsus 3); committere zavedati se conscium sibi esse zaveza foedus, eris; societas, atis zavezati obstringere (iure iurando) zaveznik socius, i zavidati invidere zavist invidia, ae zavleči producere zavojščiti bellum inferre (alicui) zavratno per insidias zavreči respuere (condicionem) zavrniti repudiare zavzeti capere (urbem) zaznamovati deslgnare zažgati, zažigati incendere, in-cendio deiere
zažugati minitari
zbežati fugere, effugere, profugere
zboleti morbo implicari
zbor concilium, i (centurionum);
coetus, us; contio, onis (populi) zborovanje concilium, i zborovati contionem habere zbrati colligere (copias); contra-here (exercitum); cogere; con-gregare (classiarids, naves); - se convemre (in z ak.) zdelan deformatus 3 zdeti se vider! zdrav sanus 3 zdravilen (saluber), bris, e zdravilo medicamentum, i zdravnik medicus, T združevati, združiti miscere; združiti se se coniungere zeleneti virere
zelo valde; optime (tnereri); kako
zelo quantopere zemljekrog orbis (is) terrarum zemljišče ager, agri zenačiti aequare zgoditi se fierl, accidere zgodopisec scriptor (rerum), oris zgoraj supra
zgovornost eloqueniia, ae zgrabiti prehendere; aggredi (ho-sies); - za orožje capere arma; - se concurrere zgraditi aedificare; zopet - resti-tuere
zgruditi se concidere
zid murus i; moenia, ium (Tro-
iandrum) zidati exstruere zidovje m url, orum zima hiems, is	[berna agere
zimovati hiemare, hibernare, hr-zimovišče hiberna, orum zlasti maxime, impnmis; - ko
praesertim cum zlat aureus 3
zlesti ascendere (murum, iugum) zlo malum, T
zlomiti frangere
zmagoslaven triumphans, antis
zmagovati vincere
zmagovit victor, oris; victrix, icis
zmanjšati minuere
zmeren mediocris, e
zmernost abstinentia, ae; tempe-
rantia, ae zmešati perturbare zmotiti se errare zmožnost(i) indoles, is značaj moreš, um značajen constans, antis značajnost constantia, ae znamenit insignis, e znamenje signum, T; gen. "215;
indicium, T (necis) znan notus 3; znano je tudi:
constat znanje scientia, ae znašati conferre; esse (216) znati scire; - na pamet tenere,
percepisse; ne znati nescire zopet iterum, denud; zopet sezidati restituere zrak aer, aeris zunaj exstra
zvati dicere, appellare, nominare, vocare; tako zvani qui dicitur itd.
zvest fidelis, e; fidus 3 zvestoba fides, eT zveza societas, atis; v zvezi z (s) cum
zvezati iungere, coniungere zvijača dolus, i
Žalost maeror, oris žalosten tristis, e; lugubris, e žalovati (po kom) lugere (aliquem) že iam
žejen sitiens, entis
želeti cupere; optare (mortem)
železen ferreus 3
železje, v železje vkovati in ca-
tenas conicere željen cupidus 3
žena mulier, is; femuia, ae; (= soproga) uxor, oris ženica muliercula, ae žeti metere žito frumentum, T živ vivus 3; živo gl. prositi živeti vlvere, - v tujini peregrinarl; - s kom v prijateljstvu familiariter utT aliquo
živež res (rei) friimentaria (ae) življenju vita, ae; anima, ae; za
življenje, v življenju vivus 3 žrebati sorttri žrtvenik ara, ae žrtvovati immolare, sacrificare žugati (= pretiti) imminere, im-pendere.