Kmetska šola. ii. »Zadnjič ste nas slovenske kmete malo preveč v nič djali«, me je ustavil znan kmet na cesti, »tako daleč pa res nismo za drugimi državami!« Vest me je zapekla, da sem morda res delal kmetom krivico. Pa sem šel brskat po knjigah, v katerih so same številke iz različnih držav in tam se mi je vest hitro pomirila. To le sem našel: Belgija pridela na 1 ha povprečno 2500 kg žita, NemCija 1700 kg, Ceška 1300 kg, Danska 3t)00 kg. Pa kaj bi dalje našteval! To zadostuje! Pri nas v Jugoslaviji pa se pridelek žita na 1 ha ne dvigne mnogo nad 800 kg. Slovenija je malo na boljšem: ona pridela 1000.5 kg pšenice, 900 kg ječmena in 870 kg rži na 1 ha. In še nekaj drugega zanimivega sem našel v knjigah s številkami. To so povedale številke: Čim višje je število kmetijskih šol v kaki državi, tem več tudi pridela kmet na 1 ha. V Belgiji pride ena kmetijska šola na 2572 kmetovalcev, na Češkem na 25.155, pri nas v Jugoslaviji pa še le na 476.000 kmetovalcev. Med vsemi državami smo glede števila kmetijskih šol na predzadnjem mestu. Za nami je samo še — Italija. Pa je tudi razumljivo, da tam kme tje več pridelajo, kjer znajo bolj razumno gospodariti. Saj se mora za vsako stroko človek posebej učiti in usposobiti. Od vsakega čevljarja, od vsakega mizarja se zahteva učna doba več let. Samo kmet mnogokrat misli, da se za njegovo delo, ki je zelo raznolično in težko, ni treba nič posebej učiti. Torej ni čudno, da tisti, ki se za svoje poklio«o delo dovolj ne pripravijo, tudi ne morejo nič posebnega ustvariti in da zaosta nejo za drugimi, ki so dobro izvežbani. Zato v nekaterih krajih Nemčije (Hessen) zahtevajo od vsakega kmet skega fanta, ki želi za očetom prevzeti kmetijo, dokazila in izpričevala, da je v vsakem oziru popolnoma izvežban v kmetskem delu in da so mu znani novi načini obdelovanja zemIje. Kdor ne more tega dokazati, ne more prevzeti posestva. Kako pa naj pride slovenski kmet do primerne izobrazbe? Pri nas za enkrat ne moremo misliti na ustanavljanje strokovnih kmetijskih šol, ker ni zato potrebnih sredstev na raz polago. Pač pa je zadnji čas, da se povsod udomači in razširi kmetskonadaljevala šola, ki je priprava na strokovne kmetijske šole in ki vendar mnogo pripomore k kmetski poklicni izobrazbi. Namen kmetske šole. Kmetska ali kmetskonadaljevalna šola želi vzbuditi v odrasli kmetski mladini ljubezen do kmetskega stanu in do kmetske zemlje. Človek to ljubi, kar spozna za lepo in dobro. Zato pa bo odkrivala kmetska šola mladini lepoto kmetskega stanu, navduševala jo bo za lepoto kmetskega življenja in kmetske zem lje, pokazala bo pomen vestnega, dobrega kmetskega dela za kmetski stan in še posebno za svetovno gospodarstvo. Kmetska šola bo pomagala mladini iskati in najti kmetsko dušo, ki govori iz lepih kmetskih običajev, iz kmetskih pesmi, iz kmetskc umetnosti. Ko bo mladina spoznala globino in dragocenost kmetske duše, jo bo vzljubila in jo znalaceniti. S pravo ljubezrujo je združeno tudi spoštovanje. Kmetska mladina, ki bo spoznala pomen in lepoto kmetskega stanu, se ga bo oklenila z ljubeznijo in bo imela tudi spoštovanje do kmetskega živijenja in dela. Ta Ijubezen in spoštovanje bo pa utrdil v kmetski mladini kmetski ponos, kmetsko samozavest. Sedaj se marsi kdo sramuje, da je kmet. Misli si, da je manjvreden kot drugi stanovi, zato pa želi pobegniti od kmetskega dela in od kmetske zemlje v mesto, kjer upa postati gosposki in tako — srečnejši! Zato vsa izobrazba kmetu nič ne koristi, ako se istočasno z izobrazbo ne okrepijo tudi srčne vezi med kmet sko dušo in kmetsko zemljo, ako z% izobrazbo ne raste tudi ljubezen do kmetskega stanu. Kjer je Ijubezen, je tudi veselje, oboje pa je močna gonilna sila za napredek pri vsakem delu. Kmet, ki bo z ljubeznijo in z veseljem opravljal svoje delo, se bo tudi trudil, da bo napredoval. Iskal bo sem sredstva, da se bo izpopolnjeval, izobraževal in tako imel vedno več uspeha pri svojem delu. In tud v tem oziru bode pomagala kmetska šola kmetski mladini. Odkrivala ji bo skrivnostno delovanje tajnih sil v prirodi, uvajala jo bo v razumevanje vsega kmetskega dela, navodila bo mladino sarnostojno mis liti, navodila jo bo delati tudi z glavo in ne samo z roko, vzbudila ji bo željo po vedno večji kmetijski izobrazbi. Obenem pa bo dajala šola mladini navodila in jo naučila najvažnejše stvari iz poljedelstva in travništva, iz živinoreje, vinarstva, sadjarstva, zdravstva itd. - »To pa bo preveč in preučeno za  kmeta«, mi odgovarjaš. Mislim, da  nimaš prav. Vsa »učenost« bo v naj tesnejši zvezi s krajevnimi razmera mi in s knretskim žhtfjenjem in bo  podana v tako priprosti obliki, da jp bo mogel vsak razumeti.  Scveda nisem vsega povedal, kar  bo nudila kmetska šola svojim učen cem. Prvič zato ne, ker bo pouk kra jevno razliCen, drugič pa tudi zato ne, da še ostane malo radovednosti! »Danes ste že na dolgo in široko pi sali o vsem mogočem, najvažnejš&mu vprašanju se pa tako previdno izogibate, kakor mačka vreli kaši. Samo navdušujete nas za šole, tega pa nočete povedati, kd obo šole vzdrževal, kdo bo moral plačati stroške za pouk, koliko bo stalo šolanje!« Nič me ni strah, četudi me malo grdo gledaš. Poglej samo naslov prihodnjega odstavka in preberi, kar je v njem, pa boš vse vedel. UstroJ kmetske šole. Pouk se bo vršil na domači ljudski šoli in sicer ob takem času, da bodo mogli lahko priti vsi v šolo: ob nedeljah po rani sv. maši ali enkrat, oziroma dvakrat ob delavnikih popoldne. To si bodo sporazumno z učlteljstvom ljudje sami določili. Pouk bode trajal na teden štiri do šest ur in se bo začel koncem mesca oktobra ter zaključil enkrat v marcu ali aprilu. Tudi to bo povsod tako, kakor bo kmet želel. PouCevali bodo ljudskošolski učitelji, ki poznajo kmetsko dušo, ki imajo razumevanje za kmetsko delo, ki hoCejo kmetu pomagati. Za ta pouk so se učitelji posebej pripravili v raznih tefiajih. Poučevali pa bodo po možnosti še tudi razni kmetijski stro kovnjaki, navodila za pošteno kršč. življenje pa bo dajal dušni pastir. V kmetsko šolo bo lahko vstopil vsak kmetski fant oziroma dekle, ki je staro 17 let. Po drugih državah so namreč spoznali, da je pouk v šoli le tedaj uspešen, če so učenci že razumni, če imajo že lastne skušnje in če doma lahko takoj vse poskusijo, kar so v šoli slišali in videli. Niso redki slučaji, da hodita oče in sin skupaj v kmetsko šolo in se skupno učita. V neki hribovski kmetski šoli na Gornje-Štajerskem sem videl 52letnega kmeta v šoli, kl se ni sramoval sedeti skupaj z 201etnimi fanti. Učenje gotovo ni sramota! In ta kmet ni nikdar izostal od pouka in mu je bilo samo žal, da že ni mogel v mladost hoditi v tako šolo. V kmetsko šolo bo smel in mogel hoditi vsak kmet ali kmetski fant, naj si bo reven ali bogat, posestnik ali hlapec. Vsak človek ima pravico do izobrazbe. Gotovo bo vsak kmet z veseljem pošiljal v šolo ne samo svojega sina, ampak tudi svojo služinčad in bo gotovo raje videl, da hodi v šolo in se nekaj pametnega nauči, nego da hodi po gostilnah in zapravvlja denar in zdravje. Da pa bodo mogli vsi, tudi najrevnejši, hoditi v kmetsko šolo, zato pa bo pouk v tej šoli brezplačen. Nihče ne bo plačeval nobenih prispevkov za pouk. Za kurjavo, Ciščenje, luč, učila bodo prispevale razne krajevne šolske in kmetijske organizacije, a vse druge izdatke pa bo pokril oblastni odbor v Mariboru. Mirno lahko rečemo, ko ne bi bil mariborski oblastni odbor ničesar drugega storil kot to, da je začel z ustanavljanjem kmetskih šol, da je odprl kmetu kmetsko šolo in mu po njej uravnal pot h gospodarskemu napredku, je že radi tega vreden vse naše hvaležnosti. Denar, ki ga bo izdal oblastni odbor za kmetske šole, se bo bogato obrestoval. Prepričani smo, da se bo dvignila, kakor drugod tako tudi pri nas, polagoma sorazmerno s kmetsko izobrazbo tudi gospodarsko blagostanje našega kmeta in po njem našega naroda in države.