22. štev. V Kranju. 31. maja 1902. III. leto. 60R6JD6C P<ticen in gospodarski lisi. Vabilo na naročbo. 'fSZJZZ za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Gosp. poslancem v preudarek. (Dopis.) Po naši brambni postavi se kaznujejo tudi tisti, ki so pomagali z denarjem fantu, kateri še ni bil pri naboru ali ako še ni prestal vojaških let, da je mogel iti v tujino. V deželah, ki morajo oddajati tujini svoje krepke ljudi, in med te štejejo slovenske, so obsodbe ljudi, ki dajejo denar, v hudem nasprotju z življenjem in gospodarstvom dotičnih državljanov. Ako se kje more govoriti o sili, tedaj je tu na mestu, kajti sila oprošča. Majhen kmet, ki ima doma osem otrok in je zadolžen, dobi toliko denarja, da svojemu sinu, ki pa še ni prost vojaščine, plača prosto vožnjo v tujino, recimo v Ameriko. Sin srečno uteče, očeta pa kaznujejo. Obsojeni, čeprav jim sodniki odmerijo le majhno kazen, ker so uvaževali revščino kmetovo, ničesar nočejo slišati o taki kazni. Avstrija je zanemarila svoje poljedelsko prebivalstvo, in ta država ne more pomagati kmetiji do boljših dni. Država pač razsiplje milijone za vojaško organizacijo, a za organizacijo kmetije v moderni smeri jih nima. Mesta tudi vpijejo po pomoči — po milijonih. Prikleniti ubogega oratarja, da strada doma ter izroča eksekucijam svoje domačije, tega pametna država ne more storiti. Menda mora ravnotisti državi tudi prav biti, ako naši delavci pošljejo več milijonov denarja iz Amerike in drugih tujih bogatejših držav, da rede ž njimi doma popuščeno družino, da plačujejo dolgove in si nabavljajo več zemlje. Tu se lahko reče, moderno obrnjeno: «Tu felix Austria, nube»! Lepo seveda to ni, a v sili zlodej je muhe! Bela Krajina si bo z ameriškim denarjem skoro obnovila svoje vinograde. Da so se eksekucije ustavile na Slovenskem in da imajo naše hranilnice in posojilnice nekaj več denarja, vse to so provzročile pridne roke z delom v tujini. Slovenci se moramo navaditi na to, da je deseti del ljudstva, in sicer najboljših naših delavcev v tujini. Za to delo v tujini bi morali kakor Lahi ali Ciči izgajati svoje ljudi, da si lažje pomagajo naprej, ker od države ne dobimo pomoči, da bi si na lastnih tleh organizirali gospodarstvo, ki bi redilo naše ljudstvo do sitega. Ali zahtevamo pa lahko od države, da ljudi, ki v njej nimajo pogojev življenja in si hodijo drugam iskat kruha, zaradi tega ne kaznuje. Vojaška obramba je važna za državo, ali življenje je prvo, in slabotni ter stari ljudje ne morejo na delo v tujino. Nobena moč ne pridrži mlajšega, a lačnega človeka na tleh, ki so gola. Od njega se tudi ne more zahtevati onega patriotizma in one pokore, da bode gladen zaradi vojaštva, ali slabo opravljen ostajal doma. Za vojaštvo se že dobi dovolj ljudi. Marsikateri mladenič je tako ubožen, da ne spravi denarja za vožnjo v Ameriko skupaj. Prav bi tedaj storilo državno vodstvo, ako bi fantom, ki streme po zaslužku v tujini, ne stavljala ovir in zaprek. Lahi so zadovoljni, ako njihovi ljudje gredo iz dežele, da doma ne razgrajajo. Ravnotako je na Španskem. Kaj bi se mi, Avstrijci sramovali tega? Toda kmetija se da vzdržati le na ta način, dobro ravno ne, a vsaj boljše, kakor pa, ko bi vse stradalo. Dobro bo prišlo, ko bi Amerika zaprla svoja vrata proti vselitvi, da imajo avstrijski kmetje vzeti v roke vsaj nekaj. Drugače bo legar, ki ga provzročuje glad in druge bolezni na kmetih, socijalna prikazen. Sila kola lomi, in očeta zaradi tega kaznovati z zaporom, ker je pomagal v tujino sinu, ki mu potem pošilja domov denar, da plačuje dolgove in potem sinu izroči več ali manj nezadolženo posestvo, to ne gre v glavo nikomur, tudi najbolj izvežbanim kazenskim sodnikom ne, ki vidijo le paragrafe. Gospodje poslanci, govorite torej glede tega z državnim vodstvom pametno besedo! Nekaj agrarnega vprašanja. Slovenska veleposestva, razen nekaterih večjih hostnih, se ne morejo držati. Zamudila so brod, ker se niso v pravem času primerno kapitalistično preustojila. Mislilo se je, da se bo izhajalo s tlako po dajatvi drv in listja, da se dobijo potrebni delavci, ali da bo dosti brezposestnih kmetskih delavcev, ki bodo radi vstopili v grajsko službo. Večja mesta, tovarne, sploh industrija, preveč razsežno vojaštvo in uradništvo, železnice, parobrodstvo, svetovni promet, svetovna obrt in trg vzdignili so kmetsko ljudstvo iz njegovih mirnih in zadovoljnih sedežev, in delavca ni. — Slovenec je najhujše na poti po delu in zaslužku v tujini, ker mu domačija tudi v modernih delih pridobivanja kaže suha rebra. Proti tem velikanskim revolucionarjem ni streljati. Slovenci se moramo udati v trdo usodo, da naša lepa, 210 prjlepa veleposestva izginejo, Kupujejo jih prekupci. Lep denar zaslužijo pri razprodaji, ker jih parcelirajo. Delo v tujini in naše posojilnice, ki imajo dosti tujih vlog. dajo denar. Dosti se pristrada za košček več zemlje, te dobre rodne zemlje. Za več desetin let je naše ljudstvo na kmetih več kakor treba zadolženo. V tlaki obresto-vanja živi in bo še dolgo živelo. To ga podi ven v Ameriko, kjer pušča svoj mozek. Bog zna, če bo telesno in duševno kaj prida ostajalo v tem procesu! A kupuje, in sicer drago kupuje zemljo in veleposestva prihajajo v kmetske roke. Ce velika reva kupuje, pa nastane bajtarstvo. Bodi, da prekupci postajajo bogati po razprodaji veleposestev. Nekaj je teh vendar. Ako bi ta voli ček služil ustvarjenju moderne industrije pri nas, naj bi to že bilo. Toda nič tega, ker je razdrobi, kajti dovolj otrok je, povrhu pa premoženje razkosano. Podedovan denar v malo gospodarsko razvitem narodu ne stori dosti haska občnemu blagru. Gozdi naših parceliranih veleposestev gredo na nič. Kmet jih poseka, če jih dobi kaj prida zaraslih, ker mora plačati veliko kupovino. Naš kmet nima usmiljenja z gozdom. — Kaj je gozd v naravoslovnem, gospodarskem in ljudskem pomenu, to ve danes vsak četrtošolec. Brez gozda ni zdravega ljudstva, ne normalne narave in ne prida kmetskega gospodarstva. Kakor hiša razpada, če jo ne varuješ, popravljaš, tako je tudi zemlja kmetova. Človek je po večjem sam kriv nerodovitnosti kmetske zemlje. Ta nerodovitnost in ž njo združena revščina: glad in bolezni na kmetiji postanejo tako socijalna prikazen, ki se prikazuje vsako tretje ali četrto leto. In opuščena njiva se komaj v desetih letih popravi, ob-ropan gozd komaj v 40 letih in zatiran kmetski živelj v 100 letih. V naši Avstriji, po večjem kmetijski državi, bi moral biti minister kmetijstva najboljša glava izmed v kmetijstvu teoretiški in zvedeniški izobraženih ljudi. Ravno tak v svojih strokah bi imel biti tudi minister trgovstva in in obrti. Agrarcu bi že zdavno moralo priti na um, da nekaj milijonov država uporabi v nakup razpadajočih veleposestev. Prvič zaradi tega, da državi obdrži gozde ter jih drži v svojem oskrbništvu, drugič, da polje in PODLISTEK. Slovanski časnikarji v Vintgarju in na Bledu. Po dolgem deževju smo imeli na binkoštni ponedeljek zopet lep dan. Sonce je prodrlo skozi goste in težke oblake, potegnil je oster sever ter domalega raz-gnal megle. V sončnem svitu je zelenela naša prekrasna pokrajina, okoli pa so se prikazovale se snegom pokrite gore in dolge snežene proge segale so doli med temno-zelene gozde. Veselili smo se, da bodo imeli dragi slovanski gostje priliko ogledati si o tako lepem vremenu našo Gorenjsko in občudovati njene naravne lepote, ker upamo, da bodo razširili slavo naše mile domovine po vsem slovanskem svetu. Sprejeli smo slovanske časnikarje na Javorniku, kamor so dospeli z jutranjim vlakom ob 9. uri. K sprejemu se je nabrala iz okolice velika množica ljudstva. Prvi je pozdravil gospod župan Potočnik s Koroške Bele ter jim zaklical v imenu občine krepki: »Dobro došli!» Nato je govoril gospod dr. Vilfan v imenu radovljiške podružnice »Slovenskega planinskega društva*. Povdarjal je, da mi Slovenci veliko pričakujemo od tega obiska, ker upamo, da nam bodo tudi drugi Slovani pomagali v boju za obrambo naše krasne posesti proti krutemu mogočnemu sovražniku, če se seznanijo s prekrasno našo slovensko travnik proda kmetom za pošteno ceno, in sicer tako proda, da ustvari nekaj dobro urejenih kmetij in istim zlasti omogoči plačevanje kupovin. Par milijonov bi stalo, da se tako pokupi slovensko izumirajoče veleposestvo. Toda kaj! Kras bo po naših deželah, potem bode država dajala milijone za pogozditev istega. In kmetski, zdrav človeški živelj ne bo dobiti za več milijonov! Pač čudno! Za topove se dovoljuje vsakih pet let milijone in milijone, ne stori se pa ničesar za ohranitev zemlje in ljudstva, ki si naj v Ameriki, tej srečni deželi, brez topov služi denar, da prekupujejo drago te parcele, potem ko so zapravili zraven mozeg narodov za več rodov. Kje so tisti katoliški poslanci, ki imajo vedno blagor slovenskega kmeta na svojih ustih, ko je treba njihovega Giovanelija spomniti na to stran slovenskega gospodarstva. V Kranju, 31. maja. Iz državnega zbora. Minuli petek je bilo tretje branje državnega proračuna sprejeto s 154 proti 114 glasovom. Po dolgi petletni dobi je bil torej zopet enkrat rešen državni proračun postavnim potom. — Prihodnja seja je bila včeraj. E položaju. Vladi provzročajo velike preglavice Cehi. Dr. Pacak je v imenu češkega kluba izjavil: Dokler vlada ne da zadoščenja češkemu narodu za razveljavljeni jezikovni naredbi, tako dolgo bodo Češki poslanci v opoziciji proti vladi. Pustili so, da se je rešil državni proračun, kakor so obljubili. Sedaj imajo zopet proste roke in bodo onemogočili vsako predlogo, na katero polaga vlada važnost. To je v prvi vrsti davek od voznih listov in pa nagodba z Ogrsko. Dr. Pacak je posebno zapretil z obstrukcijo. A Preklic nadškofa dr. Stadlerja. Sarajevski nadškof dr. Stadler priobčuje izjavo, v kateri obžaluje, da je v zadevi sv. Jeronima dolžil avstro-ogrsko vlado in plemstvo. Svoje očitanje je bil izrekel na podlagi napačnega uverjenja, sedaj mu je pa papež pojasnil celo zadevo. Vobče se sodi, da je Stadler na višji ukaz izdal ta preklic. Francoski ministrski predsednik Waldeck-Rousseau namerava odstopiti takoj, ko se predsednik republike, Loubet, povrne s svojega potovanja iz Rusije. Pravijo, da se je naveličal vodstva državne uprave. zemljo. Na ta ogovor slišali smo odzdrav v slovaškem jeziku in čudili smo se, kako lahko je razumeti Slovencu ta slovanski jezik. Pri sprejemu je bilo navzoče tudi katoliško izobraževalno društvo s Save pri Jesenicah se svojo zastavo in svojim tamburaškim zborom. Opozorili smo gospode, da bode sprejem zunaj perona ter jih prosili, naj se nam pridružijo. Ker pa tega niso storili, smo bili prepričani, do so pričakovali kako drugo osebo ali pa svoj jutranji «ajmoht» iz Ljubljane. — Nato smo odkorakali v Vintgar. Pot je bila po dolgem deževju slaba in marsikateri lakirani ali rumeni čeveljček je ječal, pogrezajoč se v ilovnato blato, marsikateri cilinder ali klak se je mršavo držal, ko so se vlivali nanj vodeni curki raz strmo skalo, ali Radovna je bila veličastna, kakršne tudi mi domačini nismo Še videli. Slap Šum kazal se je v vsi svoji krasoti, po Vintgarju pa je voda šumela in bobnela, tu penila se v divji jezi, tam vrela zopet kakor v velikanskih kotlih. Na koncu Vint-garja je pozdravil goste gospod župan Žumer iz Gorij. Potem pa smo se vsedli k zajutrku v Žumrovi restavraciji. Po zajutrku so se izletniki deloma na vozovih, deloma peš podali na Bled. — V Gradu jih !je pod nalašč za to pripravljenim slavolokom pozdravil blejski župan gospod Peternel. Od tukaj so šli nekateri na blejski grad, nekateri pa na jezero. Okoli 2. ure pa so bili vsi zbrani na otoku, kjer jih je pričakovalo blejsko pevsko društvo z zastavo. Zapelo je več slovanskih moških in Perzijski šah v Rimu. Pred kratkim se je mudil perzijski šah v Rimu, kjer so ga sprejeli kakor vladarja. Med drugimi je hotel tudi obiskati papeža. Določili pa so mu posebne ceremonije za vstop v Vatikan; a perzijski šah se jih ni hotel poslužiti in je odšel iz Rima, Vsled tega je v Vatikanu huda zamera. O Burih. Zadnji čas prihajajo prav redka poročila z bojišča, pač pa se tembolj pečajo listi z začeto akcijo o spravi. Celo Kriiger in njegovi spremljevalci so prepričani, da se med Buri in Angleži sklene mir, zlasti ker so Angleži tako glede amnestije, kakor tudi glede avtonomije burskih republik odnehali v toliko, da ni več resnih nasprotstev. Dopisi. Z Gorenjskega. Zadnji nameravani semenj na bin-koštni torek v Cerkljah se je ondotnim občinskim možem posrečil prav slabo. Pogoreli so. Kljub temu so ondotni trije občinski veljaki, brez katerih vednosti ne pade nobeden las z županove glave, pričakovali sejmarje v hiši matere županje. Deputacija boljših mož je šla menda tudi v Kranj, da se še tam staknejo glave skup in se zatrdi kakemu prijatelju, češ, na šent-janžev dan pa bo — če le ne pojde sneg. To so namreč ti-le slavni možje: Podjedov profesor, Menarč Janez, v okolici znan pod častnim imenom Ivan Kunštni, in Koracman, peto kolo pri občini, na katerega večina odbornikov in župljanov računa toliko, kakor na sit trebuh in kolikor se sam v to sili s tem, ako ima denar, da bahato plačuje in hvali može, od katerih pričakuje volne — — — Kako pa znajo obračat vse, in da še usmiljeno slušajo njega, da jim potoži in bana vse ob enem, kakor svoj čas Janez Jerič. Poznajo ga pa, da je mož — pa kak!! No, kaj bi druzega, usmiljena srca imajo ti možje, pa je! Pri vsem tem so pa tudi strogi. Ob svojem času, ko ondotni gospod učitelj še ni bil vojak, seveda se pa ni postavil po vojaški pred temi častnimi možmi, se mu je štelo toliko v zlo, da so mu ukazali: Te ne maramo, le pojdi, rajši bi imeli učiteljico. Ko je pa čul to okrajni in deželni šolski svet, prepodil je v obliki polena to vročekrvno druhal. Ti prvakarji bi radi menda tudi nadomestili tamošnjega občinskega tajnika z Menartovim korporalom, najbrž vsled tega, ker se boje, mešanih zborov pod vodstvom svojega zaslužnega pevo-vodja gospoda Fr. Rusa, nadučitelja na Bledu. Slovanski gostje so hvalili petje ter občudovali našo krasno gorenjsko narodno nošo, v kateri so prišle pevke in nekateri pevci. Zahvalo slišali smo v ruskem jeziku, ki je pa tako podoben slovenskemu jeziku, da smo skoraj vse razumeli. Z otoka podali smo se na ladije in se peljali v hotel Toplice prepevaje slovanske umetne in narodne skladbe. V steklenem salonu hotela Toplice sedli smo k banketu, ki ga je bila izvrstno sestavila in priredila gospa Valtrinijeva. Med banketom prepeval nam je blejski pevski zbor in poslušali smo govore v.vseh slovanskih jezikih. Vladalo je splošno navdušenje, dokler ni vstal Hrvat Radič iz Zagreba ter začel očitati, da se je priredil banket v nemški gostilni, in izvajal iz tega vzroke celjskega vprašanja. No, gospod |župan Hribar mu je jasno dokazal njegovo zmoto. Vendar pa se banket ni končal s tisto navdušenostjo, kakor je [bilo pričakovati. Upamo pa, da bodo naši slovanski gostje vendarle ohranili v spominu divno našo Gorenjsko ter po svojih spisih provzročili, da bodo začeli obiskovati naše kraje Slovani, ker le tako bode mogoče, da bodo Ldobili naši kraji popolno slovanski značaj. Ob pol štirih odpeljali so se izletniki v Lesce in od tod z večernim vlakom v Ljubljano, da obiščejo še Postojinsko jamo in Trst. _ Izletnik. 211 da ne postane doma melanholičen. Ondotni občini ne gospodari župan, marveč besedo ima nekaj mož, ki cukajo župana sedaj na desno, sedaj na levo. Mož se jim udaja, kakor bi bil res elastičen, podoben onemu na uri. Za to delo prejema plačilo čez 500 kron in si lepo misli: Le trpi, dedec, in trpi tudi le občina — neumna krava molzna—jaz pa le zaslužim nekaj. Ostali se pa lepo maste z občinsko častjo in bogve — občani tudi vedo, s kom še — na račun ondotnih bebcev, ki se praskajo tam, kjer jih ne srbi, in gase ondi, kjer ognja videti ni. To je mogoče le v občini Cerklje na Gorenjskem, ki se s ponosom nazivlje — slobodna klerikalna občina, v kateri je sedaj naenkrat samo 5, reci samo pet odbornikov v preiskavi zavoljo hudodelstva težkih telesnih poškodeb, osobito pobitih rok, ki so jih pošteni odborniki in svetovalci deloma tujim, deloma pa lastnim ženam potolkli in pobili. Seveda to ni nobeno tolovajstvo, ko odborniki tolčejo po rokah drug drugemu, ako občinski svetovalec vrže cel liter kakemu fantu v obraz, da z zavezanimi očmi hodi dlje časa okrog. Svoj čas je prinesel namalan «Dihur» v svojih predalih liberalno tolovajstvo v Cerkljah, ko je bil neki pijan svetovalec menda poškodovan, najbrž od svojih prijateljev. Takrat se še ni mislilo, kaj vse še pride, sedaj bi se morda bolj molčalo. Takrat je občinski odbor hotel spraviti nekega boljšega posestnika v preiskavo in pozneje, ko se mu to ni obneslo, si je zmislil, češ, nevaren človek je pa le — pojedel bi kmalu koga — orožni list in revolver se mu morata tudi odvzeti, a še pri tem so ti ubogi, toda «kunštni* hinavski klerikalni možicelji pogoreli. Gotovo pa bo, če ne drugi, vsaj župan še posebej prejel plačilo, da ne bode izven urada malal na vsak popir, ker druzega ne zna svoj zamen j. Kmet pa ne Jur. Iz Bohinja. Znani bohinjski, denarja lakomni ka-pelan, katerega smo že večkrat okrcali v »Gorenjcu* po prstih, je tožil po advokatu kmeta J. Žvana iz Srednje vasi radi zaostalih hranilničnih obresti v znesku 20 kron. Ker pa je bil kmetic tiste obresti pravočasno plačal, ga je zelo razjezilo, da jih kapelan še enkrat zahteva od njega sodnim potom. V svoji jezi se je napil žganja, potem pa vzel debel kol v roko ter preklinjevaje in škripaje z zobmi šel nad kapelana v župnišče, češ, da ga bode ubil! Kapelan je ravno imel v svoji sobi okrog sebe zbran velik kolobar deklet za velikonočno izpraševanje, ko Žvan prilomasti noter in pozdravi hranilničnega vodja z grozečimi besedami. Dekleta se glasno zasmejejo, kapelan pa odpravi neprijetnega gosta iz sobe z izgovorom; da se bodeta že zunaj na hodniku pogovorila potrebno, a komaj kmetic prestopi prag, kapelan že zapre in zaklene vrata za njim. Nato je moral Žvan brez uspeha oditi in še enkrat plačati obresti z narastlimi troški vred. K sreči je on prvič plačal obresti kapelanu po nekem konsumnem odborniku, in ta mož je bil vendar tako pošten, da je to potrdil pred Žvanom in drugimi ljudmi. Kapelan pa kljub temu ni hotel poravnati njemu napravljene škode in tudi tožiti ga ni maral zaradi razžaljivih in pretečih besedi, ker je imel slabo vest ter si je pri tem menda mislil: »Naj govore ljudje kar hočejo, jaz sem pa le na boljšem za nekaj kronic!* Ko je nazadnje Žvan izprevidel, da zlepa ničesar ne opravi pri kapelanu, ga je tožil, in pred kratkim se je vršila tozadevna obravnava na Bohinjski Bistrici. Žvanova priča je potrdila pod prisego, da so od kapelana vtožene obresti res bile pravočasno plačane, in kapelan je na to seveda bil obsojen v povračilo obresti in troškov. Ljudje pa pripovedujejo, da mu je pri tisti priliki nekdo zabrusil v obraz te-le pomembne besede: »Ali je hranilnica tvoja malha?* Ali kapelan mu baje ni odgovoril na to vprašanje, ampak z zardelim obrazom potuhnjeno odšel. Ta slučaj dovolj jasno kaže v pravi podobi tega »božjega namestnika*. Našemu škofu pa so posebno pri srcu njegovi konsumni rogovileži, a nas in naše časnike brezobzirno preganja in zatira, ker ž njimi večkrat javno ošibamo njih luniparije po zasluženju. On bi nam moral še hvaležen biti za to delo ter potem iztrebiti ali vsaj neškodljivo narediti v duhovskem stanu ono ljuliko, katero mu pokažemo. Toda za vse dobrohotne opomine in za vse dokazano in že sodnijsko ka- 212 znovane grdobije nekaterih svojih podložnih duhovnikov je gluh in slep! Kaj naj si misli o tem razsoden človek, ki trdno veruje, da živi nad nami še vedno stari, pravični Bog, ki se ne da požlindrati kakor kranjska duhovska stranka? Da mora On že skoro stegniti svojo vse-močno roko ter pravično kaznovati ljudi, ki delajo in dopuščajo tako očitno pohujšanje v Njegovem imenu, in to dotičnika izpodbode, da se zanaprej še pogum-nejše upira grdemu klerikalizmu! — Kapelanu Oblaku, ki tako lepo skrbi za uboge Bohinjce in za čast svojega stanu, je posebno na poti njegov župnik Zarnik. Rad bi ga pognal v pokoj ter se sam vsedel na njegovo mesto, ker se je že premnogokrat prepričal, da se mu bode še dokaj let dobro godilo med tukajšnjim zaslepljenim ljudstvom, pa naj počne kar mu drago! V dosego tega namena je baje poslal tri svoje zveste konsumarje v Ljubljano k škofu tožit župnika in prosit, da bi kapelan postal njegov naslednik. Ker pa je vendar nekaj tudi že tako pametnih mož v srednjevaški župniji, da izprcvidijo, da bi bil tak prevrat skrajno nevaren zanje in vso zgornjo bohinjsko dolino in bi ne videli radi, ako bi kapelan oziroma župnik Oblak pomedel to dolino do zadnjega vinarja, so šli trije možje tudi v imenu njih v Ljubljano prosit škofa, da bi župnik Zarnik še ostal v Srednji vasi, in so obenem tudi pri deželni vladi pojasnili vso zadevo. Kako se bode završilo, se bode v kratkem pokazalo, in upamo, da se Bogu še nismo tako zamerili, da bi bil sklenil nas ugonobiti in iz Bohinja zapoditi z ravno to šibo, s katero nas že tako dolgo korobači! Iz &t. Vida nad Ljubljano. V obrtno nadaljevalni šoli v Št. Vidu nad Ljubljano je bila o binkoštih razstava risarij. Razstavil je gospod Mirko Zebre (prvi tečaj) 170 listov, gospod Anton Lenarčič (drugi tečaj) 112 listov, iz prostoročnega, geometričnega, konstrukcijskega in strokovnega risanja. V mapah pa je bilo na razpolaganje strokovnjakom še mnogo listov, katerih radi pomanjkanja prostora ni bilo mogoče razstaviti. Zanimali so zopet najbolj detajli, t. j. v naravni velikosti risani mizarski, ključarski in kamnoseški objekti, katerih je bilo letos posebno veliko in jako lepih. Razstavo je obiskalo mnogo domačinov, a tudi iz Ljubljane in drugih krajev so prišli oc.ličnjaki, strokovnjaki in učitelji obrtno nadaljevalnih šol, ogledat si jo. Šentvidska obrtno nadaljevalna šola ima jako veliko učencev. Vpisalo se jih je 153 med temi 40 prostovoljcev, to je takih, ki po predpisanem dovršenju šole, ali pa po 18. letu svoje starosti radi risanja še obiskujejo obrtno nadaljevalno šolo. Ostalo je koncem leta v šoli 124 učencev med temi 28 prostovoljcev. Z dobrim uspehom je dovršilo šolo 87 učencev, pri 37. pa je bil uspeh nepovoljen, in teh je bilo največ v pripravljalnem tečaju, ker pridejo vanj učenci iz vseh krajev in med temi precej analfabetov. Izmed 153 vpisanih učencev je bilo 112 mizarjev, 9 ključarjev, 8 kamnosekov, 7 črev-ljarjev, 5 kleparjev, 4 krojači, 3 tesarji, 3 kovači, 1 rezbar in 1 kolar. Novlčar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Dne 22. t. m. je bil na češki univerzi v Pragi promoviran gospod Dragotin Lunčar, suplent na gimnaziji v Ljubljani, doktorjem modroslovja. Gospod Lončar je rodom iz brdskega okraja. — Gospod Josip Podbregar, železniški aspirant v Škofji Loki, je prestavljen v Rateče-Belopeč. — Župnija Kamnik je podeljena gospodu Ivanu Lavrenčiču, župniku in dekanu v Litiji. — Župnijo Srednjo vas v Bohinju je dobil gospod Josip Berlic, župnik v Mošnjah. Procesija sv. Rešnjega Telesa se je izvršila minuli četrtek po običajnem vsporedu. Udeležba ni bila posebna. Popis obrtnih in kmetijskih obratov se prične 3. junija 1.1. tudi na Kranjskem, in sicer v vsaki vasi posebej. Namen tega popisa je dognati, koliko različnih obrtnih in kmetijskih obratov je v naši državi. Postava prepoveduje strogo napovedbe uporabljati v davčne namene. Vsled tega opozarjamo slavno občinstvo, naj podaja komisarjem le istinite podatke. Kranjski most. Na interpelacijo dr. Ferjančiča in tovarišev v zadevi lesenega mostu čez Savo v Kranju je odgovoril ministrski predsednik za notranje zadeve v državnozborski seji od 23. t. m. tako-le: Kakor so pokazale tehnične poizvedbe, dosedanji leseni most na kozah vobče in posebej še radi nedostatne širjave ni več primeren sedanjim prometnim razmeram. Kranjska deželna vlada je zaradi tega že odredila potrebne predštudije in napravo generalnega načrta za stavbo novega železnega mostu, ki bo slonel na kamenitih podstavkih. Po izvršitvi predpriprav bo notranje ministrstvo vse nadaljnje ukrenilo glede konečne določitve načrta in pokritja troškov stavbe. Učiteljska imenovanja. Prestavljen je gospod Mihael Debelak, učitelj v Kovorju, na ljudsko šolo v Zagorje. — Stalni ste postali učiteljici gdč. Evgenija Pader v Poljanah in Pavla Schitnik na Jesenicah. Cesar je potrdil izvolitev g. Jos. Lenarčiča z Vrhnike predsednikom in g. Franca Kollmana iz Ljubljane podpredsednikom trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko. Občinski odbor škofjeloški je imel v soboto 24. maja svojo sejo. 1.) Sklenilo se je napraviti javno mestno tehtnico, in sicer v kapucinskem predmestju na parceli št. 32. 2.) Pritožbi Antonije Jamar proti stavbin-skemu dovoljenju mestnega županstva se ne ugodi. 3.) Sklene se, naj stopi županstvo v dogovor s podjetnikom Leopoldom Mussi-jem glede cene, po kateri naj se oddaja kamenje z bližnjega Kamenitnika a m*. Županstvo se je pogodilo s podjetnikom, da sme isti lomiti kamenje m1 po 10 h. Podjetniki, ki bodo v Kamenitniku lomili kamenje, nameravajo napeljati železnico od škofjeloškega kolodvora do Kamenitnika. Izrekli so se, da jo potem, ko jo nehajo rabiti v svoje svrhe, prepuste mestni občini pod ugodnimi pogoji. O tej stvari utegnemo pozneje poročati obširneje. Fozor na Gorenjsko! »Slovenski Narod» piše: Industrijalna podjetja na Gorenjskem so pripeljala v deželo dokaj tujega življa. Nemški element se množi in pripravlja se tudi na narodno-politično delo. Na Jesenicah delajo priseljeni Nemci na to, da se jim ustanovi javna nemška ljudska šola — ne šulferajnska, kakor se je zatrjevalo svoj čas — sedaj pa snujejo svojo podružnico «Sudmarke». Tudi v Mojstrani se nekaj kuha. Dovjani hočejo, naj se nova šola zgradi na Dovjem, Mojstranci pa zahtevajo, naj se sezida ob cesti, da bi imeli bližje do nje, Mojstranci ne zahtevajo ničesar krivičnega, a Dovjanci jim nočejo tega ugoditi. Posledica tega je, da se je začela neka agitacija v Mojstrani, in se tam že čuje, da bodo prosili šulferajn, naj jim ustanovi nemško šolo. In ker je v teh krajih sicer jako veliko verske gorečnosti, narodne zavednosti pa preklicano malo, je prav lahko mogoče, da se v Mojstrani nekega lepega dne otvori — nemša šulferajnska šola. Godba tukajšnjega gasilnega društva priredi danes v soboto dne 31. t. m. namesto mirozova koncert v •Zvezdi* ob osmih zvečer. Občinski odbor v Spodnji Šiški je sklenil namestiti dva uniformirana policaja, ki bosta skrbela za mir, red in varstvo v občini. Izvanredni občni zbor škofjeloške mlekarske zadruge se je vršil v nedeljo 25. t. m. V načelstvo so bili voljeni gg.: načelnikom Gašper Carman, posestnik v Škofji Loki; tajnikom Frančišek Sušnik, posestnik v Škofji Loki; blagajnikom Frančišek Hartman, posestnik na Suhi. Člani nadzorništva so ostali stari, samo načelnik je nov, namreč g. Frančišek Starman, posestnik na Suhi. V fikofji Loki je umrl gostilničar in posestnik Gregor Hafner v 52. letu svoje starosti. Bil je eden najstarejših udov škofjeloškega gasilnega društva. Odlikovan je bil tudi z diplomo o priliki petindvajsetletnice gasilnega društva. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi v četrtek popoldne. Zabodel je dne 18. t. m. v Bohinjski Bistrici Franc Pavlek svojega tovariša, železniškega delavca Franca Betino z nožem v trebuh tako, da so mu čreva vun pogledala ter je črez dva dni umrl. Pavlek je pobegnil, a orožniki so ga vjoli in izročili sodniji. «Naša» godba. Pod tem preznačilnim zaglavjem je prinesel zadnji «S1. List* iz peresa preč. kranjskega g. dekana daljši dopis, \ katerem skuša Koblar s pomočjo neresničnih podatkov oprati odbor, odnosno predsednika godbenega društva g. K. Floriana, ki je s svojim nepremišljenim in netaktnim nastopom napram »Gorenjskemu Sokolu* izzval notico v »Gorenjcu* od 10. t. m. Dopisnik pripoveduje, da se je povodom izleta »GorenjskegaSokola* na sv. Jošt pričelo privatnim potom nagovarjati trobentače mestne (?) godbe, naj bi se udeležili izleta, akoravno je bilo znano, da napravi godba isti dan svoj redni pro-menadni koncert in da se je tako hotelo rušiti disciplino pri godbi. In ko je g. K. Florian izvedel, kako se privatnim potom nagovarja kapelnika in trobentače k sodelovanju pri onem izletu, je to tudi privatnim potom zabranil, česar bi po zatrdilu Koblarjevem gotovo ne bil storil, ko bi se bil »Sokol* v ta namen obrnil na godbeni odbor. To se vse prav lepo bere, a škoda, da ni resnično. Že tri tedne prej je bilo določeno, da bo izletel »Sokol*, kakor vsako leto, tudi letos na Vnebohod (8. maja) na sv. Jošt. Društveniki (izmej katerih so tudi nekateri izvršujoči člani godbe) so se vabili s polo in izlet je bil naznanjen 3. maja v »Gorenjcu*, katerega bereta tudi gg. Florian in Koblar. G. Florian je tedaj 3. maja dobro vedel, da se vrši sokolov izlet 8. maja, ni pa še takrat vedel, da bo tudi prornenadni koncert 8. maja, kajti prornenadni koncert izprva določen na 27. aprila se je vsled slabega vremena odgodil na nedeljo 4. maja (na dan sv. Florijana). Ker je pa ta dan sv. Florijan iz svoje golide le preveč vode izlival na grešno zemljo, se koncert zopet ni mogel vršiti, a g. Florian je kontriral sv. Florijanu (bržkone iz antipatije do vodene tekočine v golidi) in samooblastno je določil, da se ima koncert vršiti na Vnebohod, čeprav je znal, da priredi takrat »Sokol* svoj izlet in da je mej godci tudi nekaj sokolov. Kljub temu se ni nihče brigal za Korlovo otročje izzivanje in naprosila sta se le kapelnik in še eden trobentač, da spremita društvo do pod gore, od koder bi se že lahko vrnila do 9. ure, kar bi prav nič ne motilo koncerta, ki se je pričel šele ob poldvanajstih. Na tak način bi se kar nič ne bila rušila disciplina pri godbi. A g. Florian kot predsednik je posegel vmes s svojo mogočno roko in kapelnik je moral dan pred izletom odpovedati svoje sodelovanje. Ta netaktnost je izbila sodu dno in g. Sodar je moral plačati stroške. Če se je »privatnim potom* brez vednosti godbenega odbora naprosilo kapelnika in še koga druzega, ki je slučajno tudi godec, da naj sodeluje takrat, kadar nima pri godbi nikacega opravka, to pa g. Florianu ali godbenemu odboru ne gre kar nič mar, kajti potem bi se v nasprotnem slučaju godbeni odbor moral obrniti na odbor »Gorenjskega Sokola* zaradi sodelovanja onih godcev, ki so slučajno tudi sokoli. Kaj tacega pametnemu človeku gotovo ne bo prišlo na misel. Zahteva, da bi bil v tem slučaju posredoval odbor »Gorenjskega Sokola*, je naravnost smešna. Z zavijanjem je tedaj hotel oprati g. Koblar svojega prijatelja. V koliko se mu je to posrečilo, naj razsodi treznomisleče občinstvo. Nadalje trdi Koblar, da se je sedanji godbeni odbor odločil prevzeti odborništvo na opetovane prošnje in prigovarjanje. V resnici se je pa odbor odločil k temu koraku, ko je dobil od naše strani zagotovilo, da bodo liberalci še naprej prispevali, ako bo odbor postopal nepristranski in da ne bodo odstopili, kakor so to storili brez povoda malkontenli, ko so enkrat spravili godbo v dolgove in jo zapustili. V istini ni nikdo odstopil in so nekateri plačali članarino za več mescev naprej. Nihče ni nasprotoval odboru in le vsled vsestranske radodar-nosti pri koncertu prirejenem na korist godbi v sokolski telovadnici in vsled prispevka 200 K od strani občine se je godba iznebila dolga. Koblar si vendar ne domišlja, da bi bila godba danes v tako ugodnem gmotnem stanji, ko bi bil odbor takoj početkoma začel brcati krog sebe. V dopisu navedena statistika mesečnih prispevkov iz leta 1901 in 1902 ne dokazuje ničesar druzega, kakor da so leta 1901 malkontenti res začeli odstopati, ko je godba prešla v druge roke. Neopravičena je trditev, da liberalci hočejo oškoditi ali uničiti godbo. 213 Zoper godbo kot tako nismo bili nikdar in smo to tudi dokazali. Opravičeni smo pa zahtevati, da predsednik in odborniki godbe kot taki za naše groše ne delajo nam nasprotne politike. Godba naj ne bo ne »naša* in ne »vaša*, in godbeni odbor naj se briga samo za godbo. Kadar bo na čelu godbe zopet odbor, ki bo umel postopati nepristranski in se ne bo vtikal v zadeve, ki mu niso nič mari, bomo spet radi plačevali in če bi v odboru sedel tudi sam — Koblar. Na Koblarjev naslov. Začetkom svojega dopisa iz Kranja, s katerim se bavimo v predstoječi notici, poda g. dekan kratko zgodovino kranjske godbe, to pa le z namenom, da pri tej priliki dela lahko reklamo za svoje prijatelje in da tolče obenem po teh šmentanih liberalcih vobče, posebej pa še po G. Pircu. Tudi mi smo že v zadnjem »Gorenjcu* pojasnili razmere pri kranjski godbi takoj od početka ustanovitve. Jamčimo za istinitost tamkaj navedenih podatkov. »Zgodovinar* Koblar pa zgodovino po svoje popravlja. Upamo, da kot urednik »Izvestij muzejskega društva* postopa vestneje. Med drugim pripoveduje, da se je z odstopom prvotnega odbora izpolnila srčna želja g. C. Pirca, ki je tudi takoj postal odbornik in si popolnil odbor docela s svojimi privrženci. Res pa je, da C. Pire ni bil nikdar odbornik godbenega društva, da je večkrat po-nudeno odborništvo vedno odločno odklanjal in da se ni nikdar vmešaval v poslovanje godbenega odbora. Koblar seveda je moral zapisati ono neresnico, kajti hotel je prav pošteno vščipniti Pirca v prihodnjem odstavku: »Takoj po tem preobratu zadela je godbo ista usoda, kakor vsa ona društva, v katerih ima g. C. Pire odločilno besedo: šla je namroč rakovo pot.* — Ker se nikakor ne strinja s Častjo katoliškega duhovnika in z dostojanstvom kranjskega dekana, da bi brez povoda opravljal svojega bližnjega in lagal po javnih listih, zato pričakujemo od preč. g. dekana, da bo tudi javno dokazal resničnost svoje trditve in navel ona drušva, ki hodijo rakovo pot, ker ima v njih C. Pire odločilno besedo. V ložje orientiranje naj mu povemo, da Pire nima kar nič besede pri moškem pevskem društvu, pri obrtni zadrugi, pri farni knjižnici, pri pogrebni bratovščini sv. Jožefa, pri Marijini družbi in še pri nekaterih drugih društvih ne. Če misli g. dekan, da mu delamo krivico, naj pošlje popravek, da on ni pisal dopisa. Če pa hočetožiti, mu je vsak čas na razpolago pisec teh vrstic s polnim imenom. V čitalniskih prostorih bo danes zvečer ob devetih deklamatorni večer Hrvatice gospe Matilde Teodorovič in njenega sinka. Prosi se za mnogobrojno udeležbo. Iz Gerkljan se nam piše: Janez Rezek, posestnik na Zgornjem Brniku, občinski odbornik, znani jeznoriti priduševeč, klerikalec in kakor se takemu tudi spodobi zaveznik ter član dvorjanske šepave hranilnice, je prejel že enkrat kazen za svoj junaški čin, ker je na surov način obrcal neko staro ženo, ji pokvaril roko in jo s storil za nekaj časa nezmožno za delo. Kazen in troški okrog 200 kron so precej občutni zanj. Ako se mu prisodi še zapor, bode toliko občutnejše. Iz Bohinja se poroča: Od 16. do 19. t. m. so se ondi zgodili trije slučaji krvavega nasilstva. Italijani-Brunčeži so napadli tri Slovence; dva napadena sta bila zabodena, eden pa je dobil smrtnonevaren udarec po glavi. Brunčeži so ljudje, ki pri vsaki besedi, če jim ne ugaja, primejo za nož. Te ljudi, ki so občenevaren živelj, zlasti protežira podjetnik Gecconi, ki je prevzel zgradbo predora, Slovenci pa pri njem ne dobe dela. Otvoritev nove poti iz Radovljice čez Savo v Kamnogorico se vrši v nedeljo, dne 1. junija 1.1. Zbirališče k otvoritvi je v Radovljici na trgu, odhod k mostiču ob dveh popoldne. Ob treh na vrtu restavracije gospoda pl. Kappusa v Kamnigorici zabava (petje z godbo). Ob neugodnem vremenu se otvori pot nedeljo pozneje. Kamniško gasilno društvo praznuje dne 10. avgusta t. 1. svojo dvajsetletnico z otvoritvijo novega krasnega gasilskega doma. Isti dan bo ondi zborovala tudi zveza kranjskih gasilnih društev, 214 Z nožem je napadel na sv. ReSnjega Telesa zvečer Ant. Rezek, kamnoseški pomočnik, vrvarskega pomočnika Matevža Arharja ter ga na vratu težko poškodoval. V Stražišču ustanovo - kakor se nam poroča — še letos novo prepotrebno gasilno društvo. Več prihodnjič. Občinske volitve v Selcih se vrše dne 8, in 4. junija t. 1. Radovljiške novice. Občinski odbor je imel včeraj svojo sejo. — Cesta od pošte in Murnikove hiše do Zvanove gostilne se bo primerno razširila, kar bo gotovo dobro služilo prometu. Županom na Lancovem pri Radovljici je bil minulo sredo izvoljen posestnik Valentin Dežman, njegovim namestnikom Franc Zupane. Prejšnji župan je bil gospod Franc Zupane, ki je odklonil zopetno izvolitev kot župan. Obesil se je v Ratečah 70 let stari kajžar Andrej Rožič v noči dne 21. do 22. t. m. Na Kranjskem sploh. dtrajk v Ljubljani je večinoma končan. Le nekaj tesarjev pri stavbeni družbi še štrajka. Kar je bilo odpuščenih delavcev, se sprejmejo nazaj v delo. Križem sveta. Strašna nesreča. V Speverju sta se peljala te dni Ženin in nevesta s šesterimi gosti preko železniškega tira; v tistem hipu se je pripeljal osobni vlak, ki je zgrabil voz. Štiri osebe so bile takoj mrtve, ena je umrla ponoči, ženin je ranjen na nogi, nevesta pa je zblaznela od strahu. Nikdar zaspano mesto. Nek ameriški list piše : Nobeno mesto na svetu se ne more primerjati z Butto v Monlani (Amerika). To je namreč gorsko rudarsko mesto 8 45.000 prebivalci, nikdar zaspano mesto. Pro-dajalnicc, zabavni prostori in še celo javni uradi so noč in dan odprti; ob vsaki uri po dnevu ali ponoči se lahko obriješ, ali vidiš kako gledališko igro, v gostilnah lahko napraviš kako partijo s kartami, ali pa nakupiš vsake vrste stvari. Prebivalci so večinoma rudarji, ki delajo v treh oddelkih po 8 ur. In po teh treh oddelkih je urejeno vse življenje. Vso noč gori v prodajalnicah električna luč, boljše opravljeni ljudje pa se ob vsaki uri izprehajajo, samo, težko je uganiti, so li že ustali ali pa hočejo iti šele počivat. A v mestu Butte pa ne vlada ravno revščina. Rudarji zaslužijo precej denarja, ker delajo vztrajno, zatorej hočejo pa tudi vztrajno uživati svetno življenje. sprejme pri zidavi mestne klavnice v Kranju Jurij Jenko zidarski mojster. 83-1 r^raljcLJi Cyvi m m m m Grelec v Kostrivnici pri Rogatcu. Na ogljenčevi kislini najbogatejša, najmočnejša in najčistejša kisla vodu. Proti kataraličnimi .itekcijaml želodca, dihal in proti nepravilnemu prenavljanju napravi izborni učinek. Dijejetična in okrep-čevalna pijača prve vrste z innogoltrojnhni priznalniini pismi. 1 zaboj (2ft steklenic) a litra gld. 4*25 1 » («5 » ) a 7/.o • » 3-60 Velike steklenice se vzamejo nazaj po 4 kr., male pa po 2 kr. Zaloga za Gorenjsko: 61_4 ALBIN KANT v Kranju. Gospodarske stvari. Stranska blagovna postaja na Bledu, ki se je bila dne .'50. novembra 1901 nadalje zaprla, so dne 8. junija 11)02 zopet otvori. Dostavinsko okrožje stranske blagovno postaje obsega kraje Bled, Zagorico, Žaleče in Mlino. Več je razvidno iz dotičnih lepakov. Več sto centov slame (otepov) vsake vrste I star cent stane 1 gld. ima naprodaj pivovarna v Kranju. 77 2 v Zeleznafo vino LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobiva sevlekarnah | okrepča malokrvne, nervozne in slabotne osebe Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli «pri Angelu» Ljubljana dunajska cesta. Pollitr8ka steklenica velja 2 K. Zunanja naroČila izvršuje lekarnar GrABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje I66a—37 znesek po poštnem povzetju. Pfaffovi šivalni stroji so najboljši. 64-7 To sliši sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti šiva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfafibvi tovarni za šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaflbvim. Pfaffovi šivalni stroji delajo celo po 10 letni rabi še vedno hrezšumno, so ne-presegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so posebno pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno, se prodajajo z enomesečno poskušnjo ter s pismenim jamstvom 10 let. Nihče naj ne zamudi pred nakupom ogledati si Pfaflbve šivalne stroje. kakor tudi vseh drugih zboljšanih strojev po nizkih cenah O bjobljarji, ?i>. ^afcob« trg F. TSCHINKEL. Popravljajo se vse vrste šivalnih strojev in koles najcenejše, Tedenski sejem v Kranju dne 26. t. m. Prignalo seje 180 glav goveje živine, 7 telet, 95 prašičev, 2 ovac, — koze, — buš. — 50 kg: pšenice K 9'—, prosa K 6-—, ovsa K 750, rži K 8—, ajde K 7—, ječmena K 7*50, krompirja K 2*50. zt va&e in dtuy& glinaste i&dcltte, v v$&ti batvati, ttft&nc in cenc j?S4f>otoca y>iva in naj,uečj,a lovavna 15~B i> 2juMjani. Tvrdka R. MIKLAUC LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5 naznani, da je že popolnoma založena s spomladanskim blagom. Posebno omenim o svoji jako veliki sukneni zalogi za možke, kakor kamgarn, štof, ševiot, gorenjsko sukno i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cenah, torej cenejši kakor povsod drugod. Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah o d 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe barhente, kambrike, kotenine, cvilh za postelje, koče, odeje i. t. d. V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. Torej povabim si. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni postrežbi. 74—3 Spoštovanjem E. Miklauc. Otvoritev gostilne in priporočilo. Slavnemu občinstvu, letoviščarjem in izletnikom na Bled uljudno naznanjam, da sem prevzel v Gradu na Bledu št. 47 in 48. Priporočam letoviščarjem in potnikom lepa stanovanja po primernih cenah, s pri-stavkom, da se dobivajo vedno gorka in mrzla jedila ter točijo izvrstna štajarska in dolenjska vina. Imam tudi zalogo prve gorenjske pivovarne BI Mavrja v Kranju. Postrežba točna, cene nizke. — Lep vrt • kegljiičem, kjer je krasen razgled po celi Kranjski, je p. n. gostom na razpolago. Za mnogobrojen obisk se priporoča 78-2 Davorin Vrlnšek gostilničar. 36 1 216 Naprodaj je več novih in rabljenih HARMONIK nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". 1-22 Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka, 97—52 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa v to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj •e obrne na \[)&r)a lJidn)sr-ja 5trtigarja O bjublj«r>l, dtir>«j$k« ec$ta 11. Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega delit. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1861, LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 114—44 59_D CdOard ^llgaticr Klet sadnega solja Altenstadty Predarlsko je najboljša in najtrajnejša domača pijača mošt se napravlja iz Etterovega sadnega soka. Razven vode ni treba nobene primesi, tudi sladkorja ne, ker je ta že v sadnem soku Popolno Čist in narejen le iz sadnega soka in sladkorja ter ima veliko prednost pred kemično (narejenimi umetnimi izdelki za mošt. Deset litrov sadnega soka pridejanih 120 litrom vode, da po kipenju 130 litrov mošta prve kakovosti jako lepe barve! preprosto i3ddoL>ar)je. Nedosežne dobrote in trpežnosti ter okusa* Zaloga pri gospodu: § Francu Dolencu v Kranju, ji M.^^■.^•♦^.^^^^^^^^^/.^'.■.•...'.'.'■'.'.'.|.^.'■■■|.'.'.^.'.'.'.^.•.'.'.^.•■'■'.'.'.t.'.'.'■'■ \vi\v r/vV.'.''.-. Miiiiiiauiu Trgovina z železnino „MERKUR" PETE1 MAJDIČ "V Celju, Graška cesta, šte-v. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. W" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. Cene nizke. fS&tSSBi KwJwä MW- .Vvv.v v.v.v.v .v.v.v.% iiiiiiiniiiniiH< CD CD O 1 o o< to p I o H n -j .3 O CD P3 IM< O CD ■•i ■•i IZ Usojamo se naznaniti s tem, da gospod Ignacij Valentinčič iz Ljubljane ni več glavni zastopnik našega zavoda, da torej tudi ni več opravičen prejemati zavarovalnine na naš račun. Namesto gospoda ValentinčiČa smo poverili glavno zastopstvo za KrattjsHo gospodu Francetu S. Rajniku v Ljubljani, pred »kotijo it. 21 in prosimo vsakega, da se v vseh zavarovalnih zadevah zaupno obrne do gosp. Rojnika. 59-8 CONCORDIA LiberSko-brnska vzaj. zavarovalnica. Nh *- 159-38 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadaj očih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Zunanja naroČila se ii-vrtujejo^točno in po najnižjih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in 217 Vnovič znižane cene! Poljedelski stroji vsake vrste, posebno priznano najboljši gepeljni, mlatilnice in slamoreznice. Pluge, železne, katere ni treba držati in s katerimi se lahko orjejo tudi ozki kraji po gld. 3 0*-Brane za travnike in njive. Trombe za vodo in gnojnico vsake vrste. Cevi za vodovode in vodnjake, najceneje. Klinje, jermena in drugi posamezni deli za stroje se dobijo v najboljši izvršitvi v skladišču 108—48 Fran Zeman v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 (»pri Korenu") Predtiskarija Predtiskarija RANJA IVI ERSOL LJUBLJANA, Mestni trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezeni«, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 15837 Monogrami in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. G. Tdnnies Ljubljana 7&_2 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost vse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, benciii-motore in parostroje. C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnie, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cecbu pri Prostjevu in Smichovv - Praga. Podružnica v Zagrebu, Frank op ulica 9 priporoča 18—1* slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalniea, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treb dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drago gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestva i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnioe. — Roba solidna elegantna in o Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. 218 $irrr)ar>$ka darila ure, zlatnino in srebrnino po Jako nizkih cenah priporoča H. SITTNEK, urar v Kranju. 73-3 Ceniki zastonj in poštnine prosto. Stanje hraniloih vlog: 1,200.000 K. Rezervni zaklad: nad 36.000 E. Posojilnica t Radovljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po 4^2 odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—19 Šivalni stroji in kolesa Loterijska srečka dne 24. maja 1.1. Tovarniška zaloga 109—48 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. JOS. POGAČNIK I krojaški mojster v Radovljici štev. 41 priporoča slavnemu občinstvu svojo delavnico za izdelovanje Tžaznovrsfn/h = 1 oblek —= za gospode, uradniških uniform, salonskih, |&> turistiskih in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov za spomladansko in letno sezono. ^ Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno {k^ 14—19 v zalogi. ^ Grad ec: G7 17 14 32 33 Vsak dan svež Sladoled razpošilja od zdraVni-HoV Hot izvrsten spoznan Emil Brandt slaščičar v Kranju. 80—2 Razpošilja se na vse kraje. — V večjih krajih Gorenjske podružnice. R. LANG, Ljubljana (Kollzej) tovarna sa modrooe ne peresa m posteljno opravo, aaloga pohištva, priporoča vsake vrste modrocev, posteljne uloge, zrcal, potrt, otročjih voziCkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divao) In sobno opravo 60—& po najnižjih cenah. Cenike s 800 podobami polije zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol lata 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje na dem stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na narofibe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovoajo posojati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vrafajo. Izdaja in zalaga konsorcü «liorenjea». Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.