GEOGRAFSKI OBZORNIK O MEGLI IN PADAVINAH NA IDRIJSKEM IN ŠE O ČEM Igor Šebenik UDK 551.575/.577(497.12 Idrija) O MEGLI IN PADAVINAH NA IDRIJSKEM IN ŠE O ČEM Igor Šebenik, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Trg Francoske revolucije 7, 61000 Ljubljana, Slovenija Članek na poljuden način obravnava klimat- ske razmere na Idrijskem s poudarkom na primeru stabilnega vremena s temperaturno inverzijo In meglo ter s poudarkom na pa- davinskih razmerah. Klima na Idrijskem Je posebna prav z vidika padavin, značilna so predvsem Jesenska deževja in visok sneg, temperaturna inverzija v Idrijski kotlini pa zaradi industrije, topilnice, številnih kurišč in majhne prostornine zraka pod zaporno plastjo predstavlja pomemben vremenski pojav v hladni polovici leta. Podatki so zbra- ni iz literature, podatkov Hidrometeorološke- ga zavoda republike Slovenije, ankentiranj in lastnih opazovanj. UDC 551.575/.577(497.12 Idrija) FOG, PERTICIPATIONS AND SOME OTHER CLIMATIC SPECIFICATIONS OF IDRIJA RE- GION Igor Šebenik, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Trg Francoske revolucije 7, 61000 Ljubljana, Slovenia The article treats climatic situation in Idrija region (west Slovenia) with attention on sta- bil types of weather, temperature inversion and fog in first part and precipitations in second part. Typic situation are rain seasons in autumn and high snow-cover in winter. Datas were collected through literature, pu- blic data (Hidrometeorološki zavod. Republic of Slovenia), interwieving local people and author's experience appearing through his orgin from town of Idrija. V nasprotju z več ali manj sta- novitno zemeljsko površino drugi del na- šega vsakdanjega svoda pretresajo dosti bolj spremenljiva dogajanja. Sonce je ge- nerator tega spreminjanja. Zrak se mu v svoji lahnosti mora podrejati. Z zapostav- ljeno nevidnostjo zapolnjuje človeški živ- ljenski prostor in nam daje vreme. V bližini ekvatorja te spremenlji- vosti niti ni opaziti; vreme je iz dneva v dan podobno. Iz jasnega jutra se vse bolj oblači in postaja soparno. Popoldne je ploha, proti večeru pa se ponovno zjasni. In tako dan za dnem. Še bolj enolično je vreme v puščavah (npr. Sahara, azijske puščave ali notranjost Avstralije), kjer ni oblačnosti in ne dežuje tudi po več let zaporedoma. Pravo nasprotje je vreme v na- ših, zmernih geografskih širinah. Zaradi stalnega mešanja s severa prodirajočega hladnega zraka in nasprotnega gibanja toplega zraka nastajajo t. i. potujoči ci- kloni, iz katerih jeder izhajajo vremen- ske fronte, ločnice med hladnejšim in toplejšim zrakom (3). Cikloni in z njimi fronte se gibljejo v splošni smeri od zaho- da proti vzhodu. Čez Slovenijo ali v njeni bližini je le nekaj standardnih poti ciklo- nov. Pogostejše in pomembnejše so fronte, ki izhajajo iz ciklonov, potujočih severno od Alp. Direktno gibanje ciklonov preko našega ozemlja preprečujejo Alpe, ki so nekakšna pregrada. Predvsem v hladni polovici leta, ko hladni zrak prodira niž- je v Evropo, nekateri cikloni uspejo pro- dreti ob zahodnem robu Francoskih Alp v Sredozemlje (8). Ob nadaljnem gibanju proti vzhodu in morebitnem ojačanju lahko povzročajo pri nas močne pada- vine. Posebno značilen Je t. i. Genovski ciklon, ki se močno razvije v Genovskem zalivu. Sploh so topla morja predeli, kjer nastane največ ciklonov. Severni Atlantik je zaradi toplega Zalivskega toka iz juž- nejšega dela oceana tudi tako morje. Na podlagi izmerjenih temperatur Zalivskega toka temeljijo dologoročne napovedi vre- mena v Evropi (11). Obdobja stabilnejšega vremena med prehodi front in ciklonov so posledica toplega in suhega zraka v višinah, kjer nastajajo padavine, to je na višinah nekaj km. Topel zrak preprečuje navlaženje zraka in nastanek oblakov in padavin. Večja območja s tako navpično razporeditvijo zraka imenujemo anticik- lone (3). Jeseni in pozimi smo večkrat presenečeni, ker je kljub toplemu zraku v višinah, o katerem govorijo na radiu 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK in TV, vreme kaj čemerno, megleno, pa še droben dež prši. Ta pojav ni več odvi- sen od splošnega kroženja zraka nad Evropo, ampak je posledica lokalnih vremenskih razmer. Zemeljska površina in s tem zrak tik nad njo se ponoči ohlaja. Pozimi so noči dolge. Hladen zrak je težji in zato polzi po pobočjih navzdol in zastaja v nižjih, konkavnih (vbočenih) oblikah reliefa, kot so kotline, doline, pa tudi obsežne ravnine. Ta proces teče nemoteno le, če je ozračje dovolj mirno. Ko se zrak že precej ohladi, pride do izlo- čanja meglenih kapljic in nastanka meg- le. Če je megla dvignjena, torej če ne sega do tal, govorimo o nizki oblačnosti (3). Megla lahko ostane na kraju nastan- ka, ali pa se širi iz večjega jedra: npr. v doline zahodne Slovenije pride megla ali nizka oblačnost večkrat iz Furlanske niži- ne in Primorja, kjer po nekaj dnevih ugodnih vremenskih razmer nastane obsežno megleno morje. Zgodi se, da poča- si napreduje po dolini Idrijce in doseže Cerkno, Idrijo pa kak dan pozneje ali pa sploh ne (5). Planincem ali bolj vnetim smučarjem so taka vremenska stanja bolj poznana, saj je, ob istočasnem oblač- nem vremenu v dolini, v gorah prav le- po, jasno vreme. Tak neosamljen primer je bil tudi zadnje dni leta 1986, ko je nekaj neustrašnih smučarjev na Črnem vrhu nad ta dan zameglejenim Cerknim (1300 n. v.) uživalo v prekrasnem jasnem vremenu s čudovitim razgledom od morja do Julijcev in se čudilo pomladanski temperaturi: + 10°C v senci. Ta isti dan je temperatura v Idriji dosegla komaj +4°C, kjub temu, da se je oblačna plast deloma pretrgala (5). Takemu vremen- skemu stanju pravimo temperaturna inverzija ali temperaturni obrat, saj je, v nasprotju s povprečjem, temperatura v višjih predelih višja kot v nižjih (3). Ob jasnih jutrih je tako stanje zelo pogosto. Dokazov za to je več: v Idriji (340 m n. v.) je povprečno na leto 10 dni z minimalno dnevno temperaturo pod -10 °C in okoli 100 dni z minimalno temperaturo pod lediščem, v Novakih (650 m n.v.) pa so le 2 do 3 dnevi s temperaturo pod -10°C in 90 dni s tem- peraturo pod lediščem (6). Značilno je tudi, da je plast nizke oblačnosti poleti tanjša in nižja kot pozimi. To se vidi tudi s slike 1 z mesečnim razporedom megle v Idriji in na Vojskem (1100 m n.v.). Poleti na Vojskem skoraj ni megle ali nizke oblačnosti (12). Včasih ob jasnem vremenu (npr. z Gor nad Idrijo) vidimo v Idrijski kotlini več vodoravnih plasti dima (9). Vsaka taka vodoravna lisa ali ploskev predstavlja bolj ali manj izrazito zaporno plast, to je mejo med hladnim zrakom pod njo in toplejšim zrakom nad njo. Dvig zraka je skozi tako zaporno plast onemogočen. Hladen zrak v kotlini praktično nima izhoda in govorimo o jezerih hladnega zraka. V Idrijski kotlini je prostornina zraka pod povprečno višino zaporne plasti, ki je na dobrih 600 m n.v., le okoli 0,3 km3 (10). S širjenjem mestne naselitve in večanjem industrijskih zmogljivosti se pojavlja pere- če vprašanje kakovosti zraka pod tako zaporno plastjo. Kvaliteto dostikrat izraža- mo s količino, oziroma koncentracijo plina S02 (žveplov dioksid), čeprav ta plin ni edini nevaren za človeka in naravo. Za- kon o najvišjih dovoljenih koncentracijah SOj v zraku v Sloveniji označuje urno mejno koncentracijo 350 mikrogramov S02 na m3, mejno celodnevno koncentraci- jo 125 mikrogramov SOa na m3 in kritič- no urno koncentracijo 1050 mikrogramov SO, na m3. Meritve so pokazale, da prese- žejo najvišje urne vrednosti SOa v nekate- rih najbolj onesnaženih slovenskih krajih (Maribor, Šoštanj, Ljubljana, Ravne . . . ) tudi 2000 mikrogramov S02 na m3, v Zasavju pa še več. V dnevnem časopisju (Delo, Dnevnik . . .) je v hladni polovici leta objavljeno vsakodnevno poročilo o onesnaženosti zraka na 8 merilnih posta- jah v Sloveniji. Vdihavanje takega zraka ima za človeka negativne posledice na dihalne organe, poveča se tudi možnost raznih alergij in splošne slabosti. Ugotovljeno je, da so daleč najbolj nevarni t. i. šoki onesnaženja, ki nastanejo zaradi življenj- skega ritma naše civilizacije. To je čas, ko vsi zakurimo (zjutraj, zvečer) in čas prometnih konic. Pri proučevanju propa- danja gozdov je bilo ugotovljeno, da nekaj večurnih šokov povečane onesnaženosti že pusti trajne posledice na drevesih in kasnejše zmanjšanje onesnaženja drevesu občutno ne pomaga več. Take so nevšečnosti, ki nas pesti- 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK jo ob lepem, stabilnem vremenu. Idrija in okolica so v slovenskem prostoru znani tudi po veliki količini padavin: snega in dežja. Če primerjamo letno vsoto pada- vin, vidimo, da je predel v okolici gozdar- ske postojanke Krekovše med dolinama zgornje Idrijce in Bele na robu Trnovske- ga gozda, kjer je preko 3000 l/m2 pada- vin v letu, eden izmed štirih najbolj namočenih predelov v Sloveniji. Kraji s podobno količino padavin so le še na Kaninskem pogorju, v južnobohinjskih gorah in vzhodnem robu Snežnika (8). V Alpah taki primeri niso izjema. Podobno je povsod na južnem robu Alp, še pose- bej pa v francoskih Primorskih Alpah, in pri nas, kjer je pač morje najbližje visokim goram. V alpskih dolinah se lahko pojavljajo hude poplave: novembra 1990 v Savinjski dolini, julija 1987 v dolini Adde v Lombardiji, julija 1985 v Dolomitih . . . Središčni predeli Alp, kot so notranje avstrijske Alpe ali nekatere doline v Švici (dolini Rone in Rena), so bistveno manj namočeni, kljub temu, da jih obdajajo še višje gore, kot so na robo- vih Alp. Tak primer je že v Celovški kotlini, kjer je ponekod letno le okoli 800 l/m2 padavin. Na odvetrni, severni strani alpskih grebenov pa se pojavi suh veter, imenovan fen (slika 2), (11). Podo- ben veter pa se, sicer bolj redko, pojavlja pozimi v Sloveniji, če hladna fronta pro- dira proti Alpam od severozahoda. Ta- krat so intenzivnejše in dolgotrajnejše padavine na severnem robu Alp, na Ba- varskem in Solnograškem, pri nas pa je toplo, sončno in vetrovno, od pričakova- nih snežnih padavin, ki naj bi jih prina- šala hladna fronta, pa ni niti sledu. Oko- liščine so take, da se gorski grebeni v našem alpskem in predalpskem svetu raztezajo nekako v smeri od severozaho- da proti jugovzhodu, kar je pravokotno na smer vlažnih in toplih vetrov ob po- slabšanju vremena. Ko prodirajoči zrak trči ob tako široke in dolge grebene, se začne prisilno dvigovati. S tem dvigova- njem se ohlaja in ker je bil že pred tem skoraj nasičen z vlago, se le-ta začne kmalu izločevati v obliki intenzivnih padavin. Taki pojavi so lokalno omejeni tudi na Trnovski gozd in njegovo zaledje proti severu, to je Idrijsko hribovje (7). Dogaja se, da tu ob prehodu fronte dežu- je že prej prav zaradi tega vzroka, ne pa le zato ker ležijo ti kraji zahodneje in jih fronta prej doseže. Zgodi pa se, da so padavine le tam, ali pa da so nepri- merno bolj intenzivne kot drugod (12). Lokalni pojav močnih padavin je bilo možno določiti tudi na dveh primerih velikih poplav na Idrijskem v letu 1982. Ob junijskih poplavah je med 9. in 13. junijem padlo največ padavin prav v doli- ni Idrijce: Idrija 270 l/m2 in Idrijska Bela 350 l/m2, kar je v obeh primerih več kot je mesečno povprečje za cel junij. Na Vojskem je pa je v teh dneh padlo le okoli 160 l/m2 padavin. Za časa oktobr- ske poplave je od 13. do 15. oktobra v Idriji padlo 190 l/m2, v Črnem vrhu nad Idrijo, od kjer vode ponikajo in pridejo na dan v kraških izvirih Podroteja in Divje jezero blizu Idrije, pa okoli 150 l/m2. Na ostalih okoliških postajah je padlo le okoli 90 l/m2, na Cerkljan- skem pa le od 60 do 80 l/m2 (2). To, da je v povprečju na Cerkljanskem manj padavin kot na Idrijskem, je pravzaprav že splošno znano: npr. Cerkno okoli 1700 l/m2, Idrija pa 2200 l/m2 (12). Zna- no je tudi, da na Idrijskem ob snežnih padavinah zapade več snega kot npr. v Cerknem ali Logatcu (4). V zadnji polovi- ci tega stoletja ohranja rekord v višini snežne odeje sredina februarja 1952 (na Sv. Valentina dan), ko je bilo v Idriji nekaj več kot 2 m snega, v Ljubljani pa 147 cm (1). Dan Sv. Valentina (15. fe- bruar) velja med ljudmi za dan, ko so snežne padavine kar pričakovane (seveda, če je zima prava), (1). Po višini snežne odeje sledi 18. januar 1987 z dobrimi 120 cm (2). Prav tako kot količina padavin upada v oddaljenosti od Trnovskega goz- da pogostnost neviht. Na robu Trnovske- ga gozda je okoli 45 neviht v letu, na severnem robu Idrijske občine pa le še 35 (12). Med usodne in nepredvidljive pojave spada toča. Idrijski kraji sicer niso znani po večjem številu dni s točo, pojavi pa se v povprečju vsako leto, ven- dar praviloma na različnih mestih. Tudi vetrovi jo lahko zagodejo. Najočitnejši primer je bil tornado avgusta 1986 z največjim razdiralnim učinkom v Hotedršici. Podobni vrtinčasti vetrovi so povzročili občutno škodo v gozdu tudi 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK IDRIJI) J F II A N J J A S 0 N 0 J F H A N J J A S 0 N D ORRFlCt« OBDELAVO: D. PCRKO Slika 1: Število dni z meglo po posamez- nih mesecih v Idriji (letno 83 dni z meglo) in na Vojskem (letno 95 dni z meglo). FEN N V O fiLPE PADAVINSKO OBNOtJE SUH VETER NR ZRVETRNI STRRKI RLP NIZEK ZRRtNI PRITISK VISOK ZRRtNI PRITISK GLRVNR SNER VETRA 6RRFlCHfl OBPELRVR: 0. PCRKO huje pod Karavankami na Gorenjskem in na Bovškem. 1. Anketiranje domačinov. 2. Arhiv Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije v Ljubljani. 3. Hočevar, A., Petkovšek, Z. 1977: Meteo- rologija. Ljubljana. 4. Keser, S. 1957: Podnebne razmere v Idriji. Idrijski razgledi, leto II, št.3. Idri- ja. 5. Lastna opazovanja. 6. Letna poročila Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije. 7. Majnik, S. 1986: Poplave v Idriji. Idrij- ski razgledi, zbornik 23/86. Idrija. 8. M&lik, A. 1935: Slovenija I, prvi zve- zek. Ljubljana. 9. Petkovšek, Z. in sod. 1973: Študija o klimatskih razmerah in gibanju zraka na območju mesta Idrija. Tipkopis. Ljub- ljana. 10. Petkovšek, Z. 1979: Emisijski poten- cial S03 za večino kotlin Slovenije. Raz- prave, letnik 23. Ljubljana. 11. Petkovšek, Z., Trontelj, M. 1987: Skice vremena. Ljubljana. 12. Šebenik, I. 1986: Klima Cerkljanskega in Idrijskega hribovja. S e m i n a r s k a nalo- ga, Oddelek za geografijo, FF. Ljublja- na. Slika 2: Vreme v Alpah pri južnih ve- trovih. nad dolino Bele v okolici Krekovš julija 1989. Orkansko moč pa doseže v izpos- tavljenih predelih Idrijskih hribov jugo in burji podoben veter na Cerkljanskem, ko se hladen zrak spušča s precej višjih hribov in planot v dolino Cerkljanščice (1). Tak zadnji hujši primer je bil fe- bruarja 1984, ko je bilo istočasno še 19