BOGOMIL GERLANC SLOVENSKE LJUDSKE KNJIŽNICE LJUBLJANA 1 9 5 5 IZDALO DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV SLOVENIIJE ZALOŽILA KMEČKA KNJIGA V LJUBLJANI Eno najbolj perečih vprašanj naše ljudske prosvete je vsekakor vprašanje ljudskih knjižnic. Danes, ko se je tako razvila želja in potreba po izobrazbi pri našem delavcu in kmetu, so ljudske knjižnice bolj potrebne kakor kadar koli poprej. Gotovo je, d« naše ljudsko knjižničarstvo ni moglo slediti zahtevam novega časa, nekaj zaradi vojnih dogodkov, nekaj pa tudi zaradi premalo smotrne organizacije in pomanjkanja gmotne podpore. Društvo bibliotekarjev Slovenije je že leta 1951 s publikacijo »Slovenske knjižnice — Pregled ob 400-ietnici slovenske knjige« opozorilo na uspehe in neuspehe pri izgradnji slovenskega ljudskega knjižničarstva. Tudi pričujoča razprava naj nam pokaže razvoj naših ljudskih knjižnic, zlasti pa današnje stanje. Le če nam je jasno pred očmi, kje smo, bomo lahko smotrno in načrtno mogli usmeriti nadaljnje delo za dvig slovenskih knjižnic. Tako, upamo, bo ta publikacija, ki je eden izmed prispevkov našega društva k desetletnici osvoboditve, tudi dosegla svoj namen. Zahvaljujemo se avtorju, da se je lotil tako nehvaležnega dela, kakor je zbiranje gradiva o naših ljudskih knjižnicah. Posebna hvala gre tudi založnici, ki je z velikim razumevanjem prevzela skrb za izdajo te publikacije. Ljub l j a na , marca 1955. DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV, SLOVENIJE 3 Založba Kmečka knjiga je sprejela predlog Društva bibliotekarjev Slovenije, da založi to knjigo, ker se zaveda velikega pomena ljudskega knjižničarstva in kerr ima za svojo kulturno dolžnost, da podpre to najpomembnejšo ljudskoprosvetno panogo kjer in kadar se pokaže potreba. K tej odločitvi pa nas je vodilo še dejstvo, a t? aj N g tO * Število izposo- . jevalcev Izposoj evalci pc soc. stroKtari l/l s cd > ro P delavci kmetje izobr a- ženci 3 CiJ C? > mladinc i ostali Ljubljana 9 9 — 96434 442881 96791 9854 77 25254 — 53222 8384 Ljubljanska oblast 495 52 443 122070 160235 84262 24801 745S 10604 161 35031 Mariborska oblast 439 98 341 54560 86919 48261 11278 3596 5643 14 24557 3173 Brimo.rska -oblast 221 3 218 45377 7718 14413 3524 2492 1152 4 5541 1700 Skupaj 1164 162 1002 318441 697753 243727 49457 13624 42653 179 118351 19463 Ta knjiga je bila in je še danes prvi in edini podrobni pregled slovenskega knjižničarstva. Iz splošnega pregleda knjižnic bomo posneli naslednji prikaz slovenskih knjižnic ob koncu 1. 1950. Število Knjižna knjižnic zaloga Znanstvene in strokovne 260 1,551.714 Učiteljske šolske 413 149.431 Javne ljudske 845 459.331 Sindikalne 378 146.287 Mladinske šolske 463 175.709 skupaj 2.359 2,482.472 Opomba : knjižna fond šolskih knjižnic za učiteljstvo kakor tudi za mladino je razmeroma nizek, kar je posledica med okupacijo uničenih knjižnic. Nujno se nam tukaj vsiljuje primerjava stanja naših javnih knjižnic za leto 1940 in 1950 glede na število in knjižno zalogo. Let« 1940 1950 število vseh vrst knjižnic 2.802 2.359 s knjižno zalogo 2,227.384 2,482.472 Vidimo torej, da se je dvignil knjižni zaklad naših knjižnic za skoro 250.000 knjig, število knjižnic pa ni doseglo predvojnega stanja. (Navajamo to primerjavo zato, ker uvod 'tega priročnika primerja na osnovi podatkov iz i. 1938 namesto podatkov iz 1. 1940; iz tega izhajajo nekatere razlike z našo primerjavo) Nerazumljiv nam mora biti padec števila javnih ljudskih knjižnic v primeri iz 1. 1948; tolmačimo si ga lahko sle tako, da je prvi popis štel med javne knjižnice tudi sindikalne. Knjižna zaloga pa kaže dvig za skoro 140.000 knjig, pri čemer moramo ponovno sklepati na nepopolnost podatkov prvega popisa. Vendar se nam v tem primeru kaže zelo velik porast knjižnega fonda, t. j. skoro za 100 odstotkov! Naslednji pregledi pa bodo pokazali, daje bila ta številka precej blizu resničnemu stanju. Preden bi si Ogledali podatke o javnih ljudskih knjižnicah bolj podrobno, naj pogledamo vzroke za tak porast. Naše založbe so dosegle v teh prvih petih letih zelo velike uspehe. Po bibliografskih podatkih za ta leta sledi, da smo v tem času izdali samo v Ljudski republiki Sloveniji slovenskih časnikov, časopisov, knjig vseh vrst vsega skupaj 4.175 izdaj. Od tega zelo visokega števila izdaj so izdale naše osrednje in nekatere manjše založbe blizu 1600 knjig v nakladi nad 14,000.000 izvodov. Seveda niso prišle tudi vse te izdaje v poštev za ljudske knjižnice, kar bomo prikazali v nadaljnjih izvajanjih, vendar pa je tak razvoj daleč presegel delo naših založb v predvojnih časih 'tako po številu izdaj kakor tudi po višini naklad. Naj sledi bežna primerjava. Najvišje število izdaj v času med obema vojnama smo dosegli 1. 1938 s 778 deli z všteto periodiko. Od tega je bilo leposlovnih in mladinskih del 143, drugih del za širši krog bralcev morda samo ok. 100—120. L. 1948 smo izdali 590 knjižnih tiskov, od katerih je bilo namenjenih bralcem v širokem pomenu besede vsaj 350 del. Ne smemo pozabiti, da. smo prav v tem času trpeli na pomanjkanju papirja, kar je oviralo delo založb. In 27 še na nekaj ne smemo pozabiti: na cene naših knjig v teh letih, t. j. rad 1945— 1950, ki so bile izredno nizke, zaradi česar so bile skoiro vse knjige kmalu ob izidu razprodane. Iz knjige Slovenske knjižnice bomo povzeli naslednji pregled vseh knjižnic, ki so opravljale funkcijo, javnih ljudskih knjižnic; sindikalne knjižnice, ki so nastajale v času od 1. 1946 do 1. 1950, bomo tudi uvrstili med javne knjižnice. Pregled je podan po tedanji upravni razdelitvi Slovenije, (Glej tabelo IV. na strani 29.) Ob koncu 1. 1950 smo torej imeli vsega skupaj 1223 javnih knjižnic za široki krog bralcev. Poprečno je prišlo na eno knjižnico ok. 500 knjig. V primeri z 1. 1940 se je knjižni fond znižal za skoiro 200 knjig na knjižnico1. Napredovali smo v (številu knjižnic (od 855 na 1223), toda občutno smo zaostali glede višine knjižnega fonda. Vendar ni bistveno- število samo, ampak zanimati nas mora tudi vprašanje, kakšna, je bila vsebina teh knjig. Najprej ne smemo prezreti že omenjenega dejstva, da je v času okupacije propadlo nad 400 knjižnic. V teh knjižnicah je bilo prav gotovo tudi lepo število dobrih in primernih knjig, ki so izšle v dobi med obema vojnama (izvirna dela in prevodi). Teh knjig sedaj novoustanovljene knjižnice niso mogle nadomestiti tako, kakor so to bralci želeli. Prezreti tudi ne smemo, da so naše javne knjižnice v času od 1945 do 1948 nekolikokrat previharile potrebne, a morda tudi neprimerne čistke. Nujno je torej bilo, da je bil pretežni del knjižnih zakladov velike večine podeželskih knjižnic sestavljen iz knjig lin brošur, ki so izšle po letu 1945. Po podatkih založb in bibliografije izhaja, da je v tem razdobju izšlo ok. 1600 slovenskih del. Če odštejemo od 1600 izdaj vse tisto, kar ni prihajalo v poštev za knjižni fond javnih ljudskih knjižnic po naslednji zaokroženi ocenitvi: po vrsti izdanih del: razne brošure, ceniki, poročila, navodila', programi itd. . . . 300 del šolske knjige in slovarji 300 del priročniki iz raznih področij 100 del glasbene izdaje 100 del skupaj 800 del nam torej ostane druga polovica, t. j. 800 knjig in brošur, ki jih bomo šteli med knj.ižne izdaje za potrebe ožjega ali širšega kroga bralcev. Četrtino teh knjig je s tistih področij, ki ne prihajajo v poštev za splošne javne knjižnice (n. pr. znanstvena dela) in bi torej ostalo za javne ljudske knjižnice vsega skupaj ok. 600 knjig. Težišče knjižnega fonda ljudskih knjižnic je na leposlovju (pripovedništvo, pesništvo', dramatika). Pasniške zbirke in odrska dela so posebno v podeželskih knjižnicaih mrtva zaloga. Oglejmo si sedaj našo knjižno produkcijo za navedeno dobo (1945 do 1950) glede na leposlovje. V tem času je izšlo okoli: 120 pesniških del; 110 odrskih deli in 370 pripovednih del. Skupaj je torej izšlo približno 600 leposlovnih del. Glede na zgoraj navedeno, bi bilo za potrebe javnih ljudskih-knjižnic primernih samo kakih 350 del. Ker smo ocenili povprečni knjižni fond naših knjižnic za l. 1950 na 500 knjig, tedaj smemo sklepati, da naj bi bila med njimi okoli polovica leposlovnih 28 IV. JAVNE IN SINDIKALNE LJUDSKE KNJIŽNICE Stanje ob koncu leta 1950 Skupaj Javne Ljudskee knjižnice Sindikal ne knjižnice Število Stsvilo S tcvilo O k r a j zvezkov knjižnic (knjig) (knjig) knjižnic, zvezkov knjižnic zvezkov (knjig) Celje mesto 21 23.092 7 14.604 14 8.488 Celje okolica 60 20.323 45 15.646 15 4.677 Črnomelj 23 5.862 21 4.395 2 1.467 Gorica 63 20.542 55 17.617 8 2.925 Grosuplje 19 4.578 18 4.081 1 497 Idrija 27 11.142 26 10.723 1 419 Ilirska Bistrica 11 2.558 11 2.558 — — Jesenice mesto 4 12.814 4 12.814 — — Kamnik 56 23.912 36 16.465 20 7.447 Kočevje 19 10.435 16 9.919 3 516 Kranj mesto 13 11.233 3 8.010 10 3.223 Kranj okolica 59 24.965 46 21.026 13 3.939 Krško 46 14.907 31 9.942 15 4.965 Lendava 25 8.361 24 6.327 1 2.034 Ljubljana mesto 112 162.677 21 123.861 91 38.816 Ljubljana okolica 46 17.846 39 14.949 7 2.897 Ljutomer 31 10.127 15 5.584 16 4.543 Maribor 'mesto 74 39.322 9 18.925 65 20.397 Maribor okolica 42 14.686 36 12.013 6 2.673 Murska Sobota 38 10.709 30 8.269 8 2.440 Novo mesto 37 10.722 31 8.523 6 2.199 Poljčane 38 11.934 32 9.989 6 1.945 Postojna 27 13.249 24 12.319 3 930 Ptuj 33 13.486 25 9.941 8 3.545 Radgona 34 8.224 30 6.941 4 1.283 Radovljica 31 17.192 25 13.947 6 3.245 Sežana 42 9.339 37 8.406 5 933 Slovenj Gradec 52 15.759 35 9.625 17 6.134 Šoštanj 36 12.100 28 8.420 8 3.680 Tolmin 44 14.370 41 13.751 3 619 Trbovlje 36 23.856 22 14.903 14 8.953 Trebnje 24 5.296 22 4.838 2 458 Skupaj 1.223 605.618 845 459.331 378 146.287 OPOMBA: Med javne knjižnice so vštete knjižnice knjižnice, ki so izposojale knjige tudi nečlanom. bolnišnicah ter tiste sindikalne 29 del; ostalih 200—300 knjig in brošur so sestavljala dela s področja poljudnih znanosti, gospodarstva in v največji meri dela iz družbenih ved. Takšen naj bi bil poprečni prerez čez vsebino naših javnih ljudskih knjižnic z zalogo ok. 500 knjig. Iz nadaljnjih razpoložljivih podatkov pa bomo spoznali, da je bilo število knj;ižnic s 500 in več knjigami razmeroma nizko. Gotovo je bilo tudi v tem času zelo veliko 'število knjižnic z nizko knjiižno zalogo in zato je torej nujno, da niso mogle te knjižnice imeti vsaj vseh glavnih leposlovnih izdaj iz dobe po osvoboditvi. Tako se je torej nabiralo, v teh knjižnicah iz leta v leto vedno večje število knjig in knjižic (brošur), ki so verjetno pomenile mrtvo zalogo knjižnega fonda. H golemu statističnemu pregledu o podobi naših ljudskih knjižnic smo postavili ta; nepopolni prerez njih notranje strukture. To smo storili zaradi tega, da nam bo stanje naših knjižnic, kakor ga bomo spoznali na popisu iz 1. 1953, bolj razumljivo. V tem času pa smo preboleli hudo bolezen slovanskega javnega ljudskega knjižničarstva, Končala se je manija ustanavljanja velikega stavila javnih knjižnic po geslu: »Vsaka hiša, blok, delovna enota itd. imej lastno .knjižnico.!« Opustili smo sindikalne knjižnice in njih knjižni fondi naj bi okrepili ali z njimii ustamoviili splošne ljudske javne knjižnice. Toda prav v tem času je stopila v veljavo nova politika! cen za papir in tisk, knjige so se občutno podražile in dotok novih knjig v knjižnice se je ustavil. Kako se je to pokazalo v nadaljnjem razvoju knjižnic? C. Splošni pregledi za leto 1952 in 1953 1. Popis za leto 1952" Prvi popis vseh knjižnic je po uradni poti opravil Zavod za statistiko, in evidenco LR Slovenije v začetku 1953. 1. po stanju z dne 31. decembra 1952. Izid tega popisa nam pokaže naslednji skupni pregled: vseh javnih ljudskih knjižnic je bilo 681 knjižni fond je izkazal 373.632 knjig prebranih je bilo 1,187.781 knjig bralcev je bilo 111.891 Ce primerjamo rezultate tega popisa z ugotovitvami iz popisa za leto 1950, tedaj opazimo občutne razlike v številu knjižnic, ki so mogle biti zaradi novih organizacijskih oblik ljudsko prosvetnega dela (prehod iz sindikalnih knjižnic na javne ljudske knjižnice) utemeljene. Nikakor pa ne more držati število., ki nam izkazuje knjižni fond javnih ljudskih knjižnic, saj je skoraj za polovico manjši od v letu 1950 izkazanega števila. Vzrok te napake je bil v sistemu popisa; zaradi nejasnosti v opredelitvi pojma »delo« in »knjiga« kot enote knjižnega sklada je velika večina knjižnic navedla, samo število unikatov, t. j. vsako delo samo enkrat. Razumljivo, da ne moremo s tako postavko računati, a kolikor ta podatek tukaj, uporabimo, storimo to zaradi delne primerjave s podatki popisa za leto 1953. Glede na to pa je vsekakor potrebno, da si ogledamo še naslednji posnetek. 30 Vseh knjižnic V LRS na dan 31. decembra 1952 Število knjižnic po knjižnem fondu 250 500 1000 2000 3000 | 5000 nad 5000 681 357 181 69 46 14 10 4 2. Pop is za leto 19 5 3 Kakor gornji je bil tudi popis za 1. 1953 izvršen po uradih za statistiko in evidenco pri okrajnih ljudskih odborih. Knjižni fond se je sedaj ločil v število knjig ali zvezkov, ki jih ima knjižnica, in v število del, kjer se šteje delo, ki ima isti naslov, a obstoji iz več delov (knjig ali zvezkov), samo enkrat. (N. pr. revije — letniki se štejejo samo enkrat, čeprav ima n. pr. Ljubljanski Zvon 61 letnikov, ali pa Šolohova Tihi Don štiri knjige itd.). Za zbirni popis smo v Sloveniji razdelili knjižnice po knjižnem fondu od 50 dalje. Številčno sliko tega popisa nam podaja tabela V na strani 32 po stanju iz dne 31. decembra 1953. Če primerjamo rezultate tega zadnjega popisa s popisom iz 1. 1950 in 1951, vidimo: 1. število knjižnic pada, ker so sindikalne knjižnice prenehale in se stopile z javnimi knjižnicami; 2. knjižni fond se v primeri z l. 1950 ni bistveno spremenil; 3. število izposojenih knjig in število bralcev kaže znake upadanja. (Pri popisu bralcev-izposojevalcev za 1. 1953 ni bilo enotnosti v štetju: tako je Mestna knjižnica v Ljubljani štela izposojevalce glede na to., kolikokrat so si izposodili knjige, in ne po številu vpisanih članov. Ta knjižnica naj bi po oceni imela okoli 7000 vpisanih članov, ki so prišli v knjižnico, po knjige skupno 68.068-krat.) Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko držijo ostali podatki, ki so jih dale knjižnice, vendar se je s primerjanjem in kontrolo ugotovilo, da bi ti podatki v celoti kair ustrezali dejanskemu stanju. Seveda so pri popisih zaželeni natančni podatki, a, za ustvarjanje jasne podobe, ki naj izhaja iz popisa, je potrebna tudi enotnost podatkov. Tako so nekatere knjižnice označile višino knjižnega fonda z zaokroženim številom (Mestna knjižnica v Ljubljani s 70.000 knjigami, v popisu 1953 p-a 38.236 knjig!) ali s številko iz zadnjega vpisa, na dan 31.' decembra v splošnem seznamu ali inventarni knjigi, kjer naj bi brile vpisane knjige po zaporedju tako, kakor so prihajale v knjižnico (nurnerus' eurrens). Ta številka drži le tedaj, če so vse vpisane knjige v resnici tudi v knjižnici, zato- bi se morala ob popisu izvršiti tudi inventura, da bi imeli zadnjega dne v letu razčiščeno tudi vprašanje knjižnega fonda. S temi pripombami smo. posegli nekoliko prekoo okvira tega prikaza, vendar se nam zdi umestno tukaj pokazati, kakšna je bila glava statističnega poročila, o občinskih javnih ljudskih knjižnicah na Češkoslovaškem za popis v letu 1930. (Iz knjige Statisticka ročena republiky Češko-slovenske, Praha, 1934, str. 243.) 31 o M ^ co « _ lO CM CN Ci ^ COCS]^lOt-CSlCNrHC~COCNp ?^C^rH^^^HCOOCOoicdcdi-H i—ICNCOCMCOCOCMCOINCO'—I co"#iot-i-i-^cococo w o ?J < os n 0 > f > O U J P 0 , } ? M > |gl m II TH Cvl P3 CN CO O CO M M M M O O * CNJ r~ * H (N C- ^H N 6- CO H * O - HO iH nfj nif ln^ t- o« _- c- c- co co - *o mo co w m( M ^CDinNO OT^LnCO ir^D~;!M OCDai D- [DncD wnciH ^nH^r i^M CO KP CNI lO IO co -^ ^ co « O t D C D ( O i n C - ^ U D CO CO O co s O I—i T-1 CO CO s tr- ia co co co co co coc- iomocot Mcoco *«H»W NHHH W 5* ooog peu ooos—i»eo2 090S— TiOOS ooos—IOOI rHCO^O)^ C^CSJ^C NjcOt- COCXCOC OTf CO CO CO CN Ol [— io ^ n d o'^ S t* C O i N C N I - H , i - H i - H C O H I I I r-( CO [ . i « I « I I I « 1 lili r-i I CNI *# H I J * — I t — t i - i I i — < T — ) CN ^ p jr I H H rt « | W H I I H M I C O i M i O C O H M m H T t 1 I >-l CO (M CO j OOOT—'109 t- ,-t - co ?^'Hl^- c^COC- CNtOCO^ COCOtr- OOS—ISS inc & 0 t4 .2 .d o 1 d) Jr,g vseh po vsebini zabav-' ne poučne 1 Tudi statistika javnih ljudskih knjižnic ni in ne sme biti sama sebi namen. Natančen popis ljudske knjižnice (tudi najmanjše) glede na knjižni fond, vrsto knjig po vsebini, število izposojenih knjig in števiilo bralcev ali izposojevalcev, njih razmerja po spolu in starosti, po poklicu itd. itd. more uspešno propagandno vplivati tako na tiste, M obiskujejo knjižnico, kakor na one, ki še niso našli poti v knjižnico, a prav tako tudi na vse činitelje, ki skrbijo ali ki naj bi skrbeli za knjižnico-. Kakšne možnosti se nam nudijo s statističnimi prikazi, nam pokaže naslednja tabela, ki kaže razmerje izposojenih knjig ene največjih javnih knjižnic glede na mesece, vrsto in jezike. Iz pregleda smo posneli specifikacijo po vrstah izposojenih knjig samo za slovenske knjige, ki jih je izposodila Delavska knjižnica v Ljubljani v letu 1946. (Naš tisk, leto 11/1947, štev. 2.) Mesec J3 OJ a 5:g, Število in vrsta slovenskih iaposojenih knjig Izposoj ene knjige v drugih j ezikih Dohodki (vpisnina in izposoj ev. v din) skupaj lepo- slovje znan- stvena dela poli- tična dela mla- dinske Januar 5028 3182 2459 185 538 1846 11124 Februar 5005 3144 2473 150 — 521 1861 10866 Marec 5058 3103 2433 219 — 451 1955 10376 Ajpril 4699 2574 2023 142 39 370 2125 10350 Maj 4471 2564 2106 130 19 309 1907 9942 Junij 4335 2445 1965 146 30 304 1890 9368 Julij 5282 3185 2409 155 41 560 2117 12083 Avgust 5051 2997 2286 131 39 541 2054 10669 September 4962 2978 2322 146 18 492 1984 11661 Oktober 5979 3670 2943 170 36 521 2309 13066 November 6902 4512 3447 265 41 759 2390 13443 December 7470 5064 3956 523 43 812 24"6 15231 Skupaj 6 4.242 39.398 30.822 2.092 306 6.178 24.844 138.179 3. Knjižnice s knjižnim fondom nad 5000 knjig V primeri s stanjem 1. 1932—33 se je število velikih javnih ljudskih knjižnic s knjižnim fondom nad 5000 knjiig dvignilo sedaj od 10 na- 17. Take »večinske« knjižnice so bile prej v Ljubljani (6), v Mariboru (3) in v Celju (1). Sedaj pa smo imeli: v Ljubljani 6, v Mariboru 2, v Celju, na Jesenicah, Kranju, Murski Soboti, Idriji, Kočevju, Lendavi, Trbovljah in na Bledu po 1 knjižnico, ki so imele nad 5000 zvezkov knjižnega fonda.. Za pravilno ocenjevanje, kako in v koliki meri so izpolnjevale v tej dobi naše jame ljudske knjižnice svojo nalogo, je potrebno, da si ogledamo stanje in delo teh knjižnic v letu 1953. 33 Ime knjižnice Kraj Število knjig izposojenih knjig bralcev Mestna ljudska knjižnica Ljubljana (70.000)* 335.273 (7.000)* Delavska knjižnica Ljubljana 52.167 127.778 3.635 Mestna ljudska knjižnica Celje 23.685 53.963 2.267 Sindik. delavska knjižnica Maribor 14.395 65.417 2.404 Knjižnica ljudske prosvete Maribor 14.572 60.165 2.710 Centralna sind. knjižnica Jesenice 12.998 20.812 1.306 Lj. knjižnica okraj. sind. sveta Kranj 12.308 43.743 2.459 Ljudska knjižnica Šiška Ljubljana 10.010 32.721 987 Ljudska knjižnica Murska Sobota 9.729 20.955 2.139 Mestna knjižnica in čitalnica Idrija 8.217 17.552 922 Okrajna knjižnica Kočevje 6.556 16.470 947 Občinska ljudska knjižnica Lendava 6.300 4.840 570 Knjižnica in čitalnica Trbovlje I. 6.185 12.688 1.853 Mestna ljudska knjižnica Bežigrad Ljubljana 6.134 12.555 536 Ljudska knjižnica Moste Ljubljana 5.493 18.065 487 Javna knjižnica Bled 5.132 9.139 319 DPD »Svoboda« Rakovnik Ljubljana 5.110 10.678 336 Skupaj 268.991 862.814 30.877 * Število v oklepaju pomeni, da je podatek približen. Na temelju gornjih podatkov naj sledi nekoliko analize in primerjav. LR Slovenija ima po štetju z dne 31. III. 1953. 1. 1,462.961 prebivalcev. Upravno je razdeljena na 374 občin. Razdelitev rezultatov popisa knjižnic na občine nam pokaže naslednja, razpredelnica. (Zaradi nepopolnega podatka Mestne knjižnice v Ljubljani, bomo število, bralcev v pregledu osrednjih knjižnic zaokrožili za naš račun na 90.000.) Povprečno na enoto Število knjižnic ke j ižni fond bralcev izposojenih knjig knjižnica občina 1,8 934 124 1.658 240 2.021 3.588 Če odštejemo od skupnega, fonda knjig ali knjižnega sklada in skupnega števila izposojenih knjig knjižni sklad in število, izposojenih knjig v osrednjih knjižnicah p.o podatkih v gornji tabeli, naim ostanejo knjižni fond, število izposojenih knjig in število bralcev za naše podeželske knjižnice. (Število, bralcev smo iz zgoraj navedenega vzroka zaokrožili: 90.000 — 31.000 = 59.000). 34 Število Povprečno na i en0t° knjižnic **"? bralcev izposojenih fond knjig knjižnica 540 91 741 občina 1,8 983 165 1.343 Iz obeh gornjih pregledov sledi, da je prišlo povprečno letno na vsakega izposoje val ca: v celoti ok. 16 knjig v mestih ali velikih knjižnicah ok. 28 knjig v podeželski (knjižnici brez mest ok. 8 knjig Na navedenih 17 knjižnic v mestih je prišlo povprečno na eno knjižnico 15.832 knjig z 1829 bralcev in 50.753 izposojenih 'knjig. Stanje podeželskih knjižnic v tem letu so zalo značilno pojasnjevale pripombe na popisnicah, M so (jih napisali nekateri knjižničarji na lastno pobudo. Te pripombe in pripombe, ki smo jih zbirali iz popisnic za i. 1954, objavljamo v posebnem poglavju »Zapiski na rob popisnic« na strani 47. 3* 35 Ljudske knjižnice v letu 1954 Podroben pregled o stanju in delu S popisom ljudskih knjižnic za leto 1954, ki je bil izveden v januarju 1955, naj bi knjižnice poleg splošnih vprašanj dale tudi podatke, iz katerih hi se moglo dobiti popolnejšo sliko o stanju ljudskih knjižnic ob koncu prvega desetletja njih delovanja v svobodni domovini. Ta vprašanja so bila: 1. pregled o denarnem prometu (dohodki in izdatka); 2. prirastek knjižnega sklada 1. 1954 (nakupi in darovi); 3. ocena mrtvega dela knjižnega sklada; 4. ocena prostora, kjer knjižnica posluje in 5. kdo opravlja posle (knjižničarja. Poleg vprašanja o številu del se je v popisu zahtevalo tudi podatek o številu zvezkov, t. j. vseh knjig v knjižnici. To oznako uporabljamo tudi v tem pregledu, ker nam raba »zvezka« kot katalogizacijske enote najbolj zanesljivo kaže bogastvo knjižnice. V tem smislu so knjižnice v bistvu podajale poročila tudi v prejšnjih popisih. Rezultati so zbrani po individualnih popisnicah, ki so bile vposlane do 1. marca 1955. Ker je Zavod ;za statistiko FLRJ zaključil popis knjižnic že 31. januarja, so tu zbrani rezultati popoilinejiš in se nekoliko razlikujejo od popisa ZZS, ki je moral stanje nekaterih manjših knjižnic -oceniti. V tem pregledu je zajet tudi okraj Koper, zato je ta pregled prvi popolni pregled vseh slovenskih javnih ljudskih knjižnic. Iz tabele VI na str. 37 je razvidno stanje našega ljudskega knjižničarstva v letu 1954. V primerjavi z 1953 se stanje ni veliko spremenita; znižalo se je število knjižnic, ker so zamrle manjše knjižnice (glej Zapiske na, str. 47); število knjižnic z nad 5000 zvezki, pa se je povečalo za 'dve knjižnici (Sežana in Škofija Loka). Skupne podatke teh velikih knjižnic podajamo- v naslednjem pregledu v primerjavi z letom 1953. Leto 1953 1954 Število knjižnic 17 19 Število zvezkov 268.991 287.402 Število izposojenih knjig 862.814 892.257 Število bralcev 30.877 33.349 Skupni dohodki din — 30,059.117 od tega prispevek MLO ali OLO . . — 22,402.308 Prirastek knjižnega fonda — 23.478 Ob zaključnih pregledih stanja naših ljudskih knjižnic za leto 1953 smo izvršili analizo in primerjave glede na povprečno razdelitev na po eno knjižnico 36 m (M cx co r-( O m rH co m rh co rt* m m ~ (frS6I XI 'TS) CO IfS os irs co tH c o tr- o o m CM c- os co o CM CO co CM cn co t- in io Aao];BAiqsjd (M rH en rp io I—1 N rH C-1 00 -H r — rH CO 1— o s rH ,_] ^ ?> o o CO rh t- oiiAa^g vi 1,5 O CO rt t— rr> CM CO o os r-< < - > «S co r- » m O C- co rH CO m OS to rH co lO rH rh A30IBJq CO m m rH O) o co fc - Gi cs co C- I> o. M c- rH i—i m co 1Q m co co co CM T-i CM t— 1 m °I!Aa;g 00 rH CM OS m OS oo I— CM rH (N rH os CO rH co CM in rH ro 3ifui[ co co en CT ) i— h- OS CM CM rH OS V)H O OS o n in t- H CM CO trs CO CM ^ CM in r- MJ o co ujuafosodzt co CM co co M co o rH co r~ (Ti CO rH OS rH rH »H rH o CO CM o co CM co CO CM co co rH OIfA3}§ co co 00 co CO h- os r- m T— rH rt O r- ^ en rf< CM CM LO e n co rH CO CO cr> IO OJ AOlJZaAZ os CM I-f t—i rH co o: > rH os ET- CM o CO co rH rH co rH rH rH CM L- OS CD rH m m m co CM r- co CO CO co CO OS CO CO CO cn OIIAS;§ un rH rH H in rH co rH rH CM CM rH co CM CM co 00OS prax rt 1 I rH l D3 1 CO 1 ! CM 1 CM 1 ! 1 CM rH I 1 - - OS H 000S—I00S [ 1 I M i-f 1 I CM co rH 1 [ I i-t rH rH r4 1 rH 1 -1 - in 000S—T00S co rH co 1 1 iN CM rH (M 1 co rt rt 1 rH 1 CM 1 rt rt 1 M CM co 1 in rH OS rH rH rH i rH t-H •* rt M 00 OS—1001 1 1 i m co rt m »H rH M m en r- CO rH rH CO « CO rH rl 000T—TOS T~< 1- 1 o 4 O rH oo OSS—102 rH CM rH in iH - * rH CD CO rH rH O rH 1 O CM m o rH co CO CM CO OS to m iH ^ > 0QS—102 co CM 1 1 rH CM (M 1 «H CM rH tO 1 m rH c o 1 CN c- (N CO M 00 m in 1 I CM I rH t- t- 1 rH I rH o co c- rH »>• 00S~ISt 1 I 1 1 1 1 * 1 1 CM I rH cn CM CO CO I t— m co co rH 00 OST—X 01 1 1 1 1 \ r-i CM | rH 1 rH rH CM rH 1 I rH co M M rH m ooi—is 1 1 1 l 1 rH 1 1 | 1 1 1 CM [ 1 1 | rH 1 1 1 rH r- OS op 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 OIUZICU^I rH rH CO CM r- 00 LO «d * OS t- O D- CO CO rH CO oi|Aa;g cd rt st o o ^ s k a S o b ot a o 9 M Okr d) o m el j 0) > U CD 'p ? o pi ja n a m e bl ja n a o k e to m er j M ar ib o r m e st 'i b o r o k ol i 1 N o v o m e st o to jn a 3 O a n a v e nj G ra d tanj min ov ije M 1 1 Celj SH O 1 G o r 1 K ° č O 1 K ra 1 K rš 5 1 L ju 3 '3 03 ^ to O j P tu •a a 1 S e ž I Sl o ISoš Tol u 37 in občino tako celotnega števila knjig, bralcev in izposojenih knjig, kakor tudi samo skupnega števila podeželskih ljudskih knjižnic, t. j. brez velikih knjižnic. Glede na spremenjeno stanje v iletu 1954 (priključitev okraja. Koper), ko. šteje LR Slovenija 1,521.580 prebivalcev v 383 občinah, moramo ponoviti oba pregleda razmerij po primeru za 1953. leto. Če :bi razdelili število knjižnic, knjižnega fonta, bralcev in izposojenih knjig po stanju tega leta (1954) na posamezne knjižnice in občine, bi bil povpreček, kakor sledi: Povprečno na enoto Število knjižnic zvezkov bralcev izposojenih knjig knjižnica občina 1,7 1.034 133 1.718 220 2.172 3.606 Povpreček na eno. podeželsko ali vaško knjižnico in občino brez knjižnic in občin, kjer so knjižnice z nad 5.000 zvezkov, pa je naslednji: Povprečno na enoto Število knjižnic zvezkov bralcev izposojenih knjig knjižnica občina 1,7 601 1.018 83 140 793 1.343 Iz obeh gornjih pregledov sledi, da se povpreček števila izposojenih knjig na enega bralca — člana v 1. 1954 v primeri s pirejšnjim letom ni bistveno izboljšal, kar sledi iz naslednje zaokrožene primerjave: L e t o 1953 1954 Število knjig na člana 16 16 Število knjig na člana večinskih knjižnic .... 28 27 Število knjig na člana podeželske knjižnice ... 8 10 Če primerjamo razmerja glede na bralce in število izposojenih knjig v mestu in deželi, vidimo, da so razlike izredno velike, kar gotovo ni razveseljivo za presojanje sedanjega položaja podeželskih knjižnic. Prav tako nerazveseljivo je tudi ostro razmerje med knjižnicami s knjižnim fondom pod 500 in nad 500 knjig. Na splošno velja, da mora imeti vsaka življenja sposobna javna knjižnica osnovni knjižni fond vsaj 500 knjig. Nadalje velja pravilo, da se mora vsaka knjiga 'knjižnega fonda v enem letu 4-krat »obrniti«, t. j. biti izposojena. Oglejmo si, kako je bilo to pri naših knjižnicah 1. 1953 in 1954. 38 Leto Število knjižnic in višina knjižnega sklada skupaj pod 500 zvezkov nad 500 zvezkov »/o do 250 od 250 „. do 500 /o 1953 664 275 197 71 192 29 1954 636 225 184 64 227 36 To razmerje, ki je zgovoren znak o nezdravem stanju naših ljudskih knjižnic, bi kazalo preiskati tudi po okrajih samih. Ugotoviti moramo, namreč, da imajo nekateri okraji nesorazmerno dosti takih življenja nesposobnih ali do življenja neupravičenih knjižnic. Upravičenost te trditve bi nam pokazala podrobna analiza sedanjega stanja naših javnih knjižnic, ki naj bi jo morda izvršili na osnovi tega prikaza okrajni prosvetni odbori. Poglejmo si samo nekaj okrajev. Okraj Celje z 69 knjižnicami in 56.621 knjigami ima 51 knjižnic, ki imajo manj kot 250 knjig. Okraj Črnomelj, t. j. cela Bela krajina, ima samo 7 knjižnic s 4216 knjigami, a od teh je v Mestni knjižnici Črnomelj 3000 knjig; 1. 1952 so v tem okraju popisali 19 knjižnic, v popisu za leto 1953 pa je pri 13 knjižnicah označba »ne obstaja« ali »me dela«. Okraj Slovenj Gradec, ki ima 25 knjižnic s fondom do 250 knjig, je imel do 1. 1941 največje število analfabetov v Sloveniji (14%), cela dravska banovina pa samo 1,86%. Po popisih iz 1. 1947 in 1948 (zadnja popisa analfafoetov v Sloveniji) je billo v tem -okraju še vedno nad 10% vseh analfabetov v Sloveniji. To nujno narekuje poživitev javnih knjižnic v tem okraju. Oglejmo si še stanje v okrajih Tolmin in Koper. Okraj Tolmin ima. 39.849 prebivalcev, 10 občin in 45 javnih knjižnic. Na eno občino pride torej skoraj 6 knjižnic s 2.995 knjigami in s 507 knjigama na knjižnico. Ce odštejemo od skupnega knjižnega fonda celega okraja število- knjig Mestne knjižnice v Tolminu (3350 knjig) in v Idriji (8217), nam ostane za vseh ostalih 43 knjižnic samo 18.387 knjig, t. j. po 322 knjig na eno knjižnico. Okraj Koper ima 35.731 prebivalcev v 9 občinah. V okraju je samo osem knjižnic, od teh je 1 mestna brez bralcev. Na knjižnico pride po 640 knjig in 34 članov-ibralcev; od izposojenih knjig pa pride na knjižnico povprečno 305 knjig. Za občine pa so te povprečne številke take: 569 zvezkov knjižnega sklada in 31 članov-bralcev ter 271 izposojenih knjig. Glede na položaj tega dela slovenskega ozemflja vsekakor sili to stanje k nujni rešitvi! Kakšno je stanje in položaj naših malih knjižnic, t. j. ogromne večine slovenskih ljudskih knjižnic, nam poleg pregledov, ki so spredaj podani za obe zadnji leti, prepričljivo govorijo še Zapiski na strani 47, kakor tudi seznam knjižnic s podrobnimi podatki. Ker prikazujemo v tem pregledu slovensko ljudsko knjižničarstvo tudi v luči številk, je nujno, da podamo še primerjavo s stanjem v 1. 1940 in 1954, t. j. v dobi 15-t.ih let. Pred 15 leti je doživelo naše ljudsko knjižničarstvo najhujši udarec, danes pa stoji pred tem, da dobi oblike, ki bodo zajamčile kar najbolj uspešen razvoj in delo ljudskih knjižnic. (Glej tabelo na strani 40.) 39 VII. PRIMERJALNA TABELA 1940 1954 skupaj večje knjižni ce ostale knjižni ce povprečje na 1 knjižnico skupaj večje knjižni ce 0} o 'S 3:5" m x o povprečje na 1 knjižnico skupaj večje knjiž. ostale knjiž. skupaj večje knjiž. ostale knjiž. Število prebivalcev (Dravska banovina — LR Slovenija) 1,144.298 — — 1338 — — 1,521.580 — — 2.392 — — Število knjižnic 855 10 845 — — 636 19 617 — — — Knjižna zaloga 581.715 (140.000) 441.715 680 14.000 522 657.934 287.402 370.532 1.034 15.126 601 Število bralcev (članov) — — — .— — 84.337 33.349 50.988 133 1.755 83 Število izposojenih knjig 726.579 — — 849 — — 1,381.273 892.257 489.016 2.172 46.960 793 Kaj vidimo iz te primerjave? Poprečje števila prebivalcev na eno knjižnico je sedaj poraslo za 80 odstotkov, povprečje števila knjig pa samo za 52 odstotkov. Število izposojenih knjig se je dvignilo od 849 na 2172, t. g. za 155 odstotkov, pri čemer ne moremo prezreti, da se je število knjižnic znižalo za 219 kljub povečanemu ozemlju. Ker nam niso znani podatki o članih teh knjižnic za 1. 1940, ne moremo primerjati teh podatkov s podatki za 1. 1954. Posebno pozornost pa zasluži primerjava podatkov za mestne ki večje knjižnice s podeželskimi in manjšimi knjižnicami. Videti je, da so velike knjižnice rasle po številu knjig, a število izposojevalcev bralcev in izposojenih knjig je v velikem nesorazmerju z ostalimi knjižnicami. Vzrok tega je dejstvo, da so večje knjižnice na tekočem z novejšimi izdajami. Iz primerjalne tabele izhaja, da vplivajo te knjižnice v splošnem ugodno na podobo našega ljudskega knjižničarstva, podoba našega podeželskega ljudskega knjižničarstva ob primerjavi s temi večjimi knjižnicami pa ni posebno razveseljiva. Iz zadnjega popisa naj povzamemo še rezultate na tista vprašanja, ki smo jih navedli v začetku tega poglavja. 1. Denarni promet Že v analizi mestnih in ostalih knjižnic z nad 5000 zvezki smo pokazali na pomemben činitelj za razvoj teh knjižnic, ki je v dajatvah občine ali okraja. Na vprašanje o denarnem prometu so knjižnice odgovorile tako: Skupni dohodki so izkazani v znesku 42,860.772 din. Od tega: izposojnine in vpisnine din 9,233.901 podpore občin , , din 19,538.781 podpore okraja , , din 8,357.548 razni drugi dohodki din 5,730.542 Skupni izdatki so navedeni v znesku 36,191.519 din. Od tega za: osebje, opremo, najemnino din 11,700.574 nakupe novih knjig din 17,091.043 vezavo knjig , , , din 2,209.473 razni .izdatki , , , din 5,190.429 Ker so dobile »večinske« knjižnice od skupnega zneska dohodkov 30,059.117 din, t. j. skoraj tri četrtine (povprečno po 1,582.058 din), je torej ostalo za vse ostale knjižnice, t. j. za 617 podeželskih knjižnic, samo 12,801.655 din ali povprečno na knjižnico po 20.748 din. Na enak način bi mogli izračunati tudi povprečke izdatkov, ki padejo v glavnem v breme velikih knjižnic. 2. Prirastek knjižnega sklada Velike knjižnice so nakupile 22.778 knjig ali povprečno 1.199 knjig na knjižnico; ostale knjižnice so pomnožile svoj sklad povprečno s po 49 knjigami. Če pomislimo, da je izšlo v 1. 1954 približno 100 leposlovnih del, ki bi vsekakor morale imeti svoje mesto v sleherni javni ljudski knjižnici, in to: 10 knjig zbranih del slovenskih pisateljev klasikov, 35 izvirnih del in 55 prevodov, ter to primerjamo z dejanskim stanjem, tedaj spoznamo-, na čem trpi ogromna večina naših javnih knjižnic, t. j.: te knjižnice so mrtve! 41 3. Mrtev knjižni sklad Na vprašanje, ki more že po zgornjih izvajanjih vzbuditi naše zanimanje, žal s popisom ni bil dan zadovoljiv odgovor. Ali niso'knjižničarji razumeli vprašanja? Po oceni v popisu naj bi bilo od skupnega knjižnega fonda naših knjižnic samo nekaj nad 90.000 knjig, po katerih bralci ne segajo več. To število bo ocenjeno zanesljivo veliko prenizko, kar moremo zaključiti iz števila izposojenih knjig, števila bralcev in tudi iz opomb v Zapiskih na strani 47. Ker niso dosedanji popisi iskali odgovor na to in druga že navedena vprašanja, si tudi s primerjavami ne moremo pomagati. 4. Ali so prostori primerni? Na to vprašanje so knjižnice odgovorile: zda 266 knjižnic z ne 370 knjižnic Odveč bi bilo izgubljati besede o tem, da je za redno in uspešno delo ljudskih knjižnic zelo važen pogoj ustanovi in njenemu namenu primeren prostor. Kako naj mislimo na čitalnice, ko- še nima 58 % ljudskih knjižnic primernega prostora?! 5. Knjižničarji Posle knjižničarjev je opravljalo vsega skupaj 652 oseb. Po poklicih in v glavnem tudi po izobrazbi so bili knjižničarji razdeljeni tako: visoka šola — profesorji 7 srednja šola 344 oid tega: učiteljev 294 uslužbencev 50 nižja srednja šola 102 dijaki — študentje 29 delavci 72 kmetje 44 gospodinje 38 »nihče« 16 Veliko večino knjižnic vodi učiteljstvo (45 %); v nekaterih okrajih (na pr. Celje, Kočevje, Krško, Maribor-okolica, Novo mesto, Slovenj Gradec) do ali nad tri četrtine knjižničarjev so učitelji. V okraju Kranj, kjer je 43 knjižnic, opravlja posle knjižničarja 17 delavcev, v okraju Tolmin s 47 knjižnicami pa opravlja knjižničarske posle tudi 13 delavcev in 10 kmetov. Na večjih knjižnicah je bilo stalno nameščenih 34 uslužbencev (3 z visoko, 5 s srednjo in 26 z nižjo srednjo šolo). 42 Nove naloge — nove poti Ob zaključku tega pregleda ljudskega knjižničarstva v Sloveniji, si poglejmo v naslednji tabeli še položaj slovenskega ljudskega knjižničarstva v okviru celotnega slovenskega knjižničarstva za leta 1940, 1950 in 1954. Vrste knjižnic 1940 1950 1954 Števil o knjiž. Število knjig Števil o knjiž. Število knjig Števil o knjiž, Število zvezkov Mladinske knjižnice v osnovnih šolah, gimnazijah in strokovnih šolah 950 855 305.346 463 1.2231 175.709 1.437 638 354.842 Javne knjižnice 581.715 605.618 657.934 Strokovne knjižnice na šolah za učiteljstvo 971 540.796 <^6732 ( V 1,701.145 1.374 422.761 Znanstvene knjižnice 26 799.554 333 1,213.720 Skupaj 2.802 2,227.41.1 2.359 2,482.472 3.480 2,649.257 1 Vštete so tudi sindikalne knjižnice. 8 Vštete so vse vrste strokovnih knjižnic (po ustanovah in podjetjih), ki niso bile zajete pod znanstvenimi knjižnicami. 3 Vštete so samo znanstvene in strokovno-znanstvene knjižnice v smislu načrta Uredbe o znanstvenih in strokovno-znanstvenih knjižnicah. Talka je danes podoba našega ljudskega knjižničarstva, kakor se nam kaže v golih številkah. Seveda pa je za vsako knjižnico zelo važen knjižni zaklad po vsebini in ne samo po številu. Tega z našimi popisi ne moremo pokazati v pravi luči, vendar nam tudi na to vprašanje dajejo delen odgovor številke, ki nam povedo, kako je ljudstvo segalo. po knjigah v knjižnicah v celoti, kako v posameznih krajih itd., ter zakaj je bil promet posameznih (še prav posebej moramo tu opozoriti na promet velikih knjižnic) nesorazmerno velik. Odgovore na vsa ta vprašanja morajo dati drugi činitelji, ker segajo izven okvira tega prikaza. Ste- 43 vili skupnega knjižnega fonda za leto 1950 in 1954 nam pa povesta, da je porast knjig razmeroma prav majhen (1950: 605.618, 1954: 657.934), torej je knjižni fond zastarel in se ne obnavlja. O tem govorijo tudi Zapiski na Strani 47. Ljudska knjižnica je osnovni element in instrument za vzgojo širokih ljudskih množic. Njene naloge so zelo velike in neizčrpne, njen vpliv v vseh smereh velik. Temu se je pridružil sedaj tudi vpliv javnih knjižnic na naše založniško delovanje, ko naj bi postale javne ljudske knjižnice glavni konsument knjige. Toda založbe ugotavljajo, da slovenske javne knjižnice (velja seveda za podeželske, a teh je največ!) že nekaj let ne kupujejo več nobenih knjig. To potrjuje majhna rast knjižnega fonda, in tudi opombe v Dodatku nam govorijo o tem. Mimo tega., da je to vsekakor zelo velika ovira za nadaljnji razvoj slovenskega založništva, si vendar prav težko predstavljamo javno ljudsko knjižnico n. pr. brez Sienkiewiczevega romana Z ognjem in mečem, da imenujemo samo eno od številnih del, ki so izšla v zadnjih 2—3 letih in ki ibi morala v primernem številu nujno sestavljati železni fond vsake javne ljudske knjižnice. O vprašanju ljudskih javnih knjižnic so v slovenski javnosti že večkrat razpravljali. Omeniti hočemo le dve ugotovitvi. Tako beremo v Omladini (leto IX. 1912-13, str. 92— 93), kako uporablja »Sudmarka« javne knjižnice po naših krajih za svoje delo: »Po knjižnicah ima skrbno izbrano ljudsko čtivo za mestno in kmetiško prebivalstvo.« Knjižni fond teh knjižnic kakor .tudi število knjižnic sta stalno rasla (1. 1911: 270 knjižnic, 169.065 knjig in 235.964 izposojenih knjig). Prva leta predaprilske Jugoslavije so se znova in znova slišali glaisovi, da bi moral sleherni občinski proračun imeti primerno vsoto za ljudske knjižnice. (N. pr. Socialna misel 1924.) Ugotavljali so, da so ljudske javne knjižnice razdrobljene po strankarskem ključu, ter zahtevali njih koncentracijo in ustanovitev osrednjih knjižnic, ki bi oskrbovale knjižnice v manjših krajih. Istočasno smo zahtevali strokovno usposobljene knjižničarje, da bi »postala knjižnica poleg šole največji steber prosvete na vasi, da ne bo treba čakati sto let, da bo ves narod deležen toplote in ljubezni, ki se skriva v dobri slovenski knjigi.« (Prosveta 1. VII-1937, str. 15.) V kako težkem položaju so naše podeželske knjižnice zadnja leta, nam izpričujejo ugotovitve Društva bibliotekarjev Slovenije, ki so bile kot oklic na javnost objavljene marca t. 1. v vseh naših dnevnikih. Zaradi tehtnosti teh ugotovitev, ki so v glavnem rezultat v tej razpravi obseženih analiz, objavljamo oklic delno tudi na tem mestu. Društvo 'bibliotekarjev Slovenije ugotavlja: Stanje ljudskih knjižnic v Sloveniji se iz leta v leto slabša ne le v materialnem in organizacijskem, temveč tudi v strokovnem pogledu. Ta ugotovitev velja predvsem za manjše knjižnice, ki jih vodijo prostovoljni delavci in ki so praktično skoraj brez pomoči pri strokovni ureditvi in vodstvu knjižnic. Boljše je stanje večjih okrajnih in mestnih knjižnic, ki jih vodijo poklicni knjižničarji, vendar tudi iti največkrat niso usposobljeni za pomoč knjižnicam na terenu ali pa so pri takem delu ovirani. Ugotoviti pa je treba razveseljivo dejstvo, da se je zanimanje za ljudske knjižnice znatno povečalo, da se je okrepilo prepričanje o njihovi nujnosti, ter da se javlja potreba po ustanavljanju novih knjižnic. Da se ljudskim knjižnicam omogoči njih obstoj in razvoj, da se izboljša njih 44 stanje v strokovnem in organizacijskem pogledu In da se okrajne knjižnice pravilno usmerijo, zlasti glede pomoči manjšim knjižnicam, je nujno, da se čimprej sprejme zakon o ljudskih knjižnicah. Ljudsko 'knjižničarstvo se v LR Sloveniji usmerja z več strani; to se je izkazalo kvarno za enoten, pravilen razvoj ljudskih knjižnic, posebno še glede 'organizacijskega pregleda nad knjižnicami, glede pomoči večjih knjižnic manjšim knjižnicam, glede vzgoje knjižničarskega kadra in strokovne ureditve knjižnic. Danes nimajo naše ljudske knjižnice enotnega organizacijskega in strokovnega vodstva, na katero bi se obračale v vseh vprašanjih (strokovna ureditev, sestava katalogov, posredovanje in nasveti pri nakupu knjig, strokovna kontrola, organizacija strokovnih tečajev itd.) Društvo bibliotekarjev Slovenije zastopa mnenje, da je širjenje zanimanja za napredno knjigo, vzpodbuda za ustanavljanje novih knjižnic, ideološko usmerjanje 'ter organiziranje materialne podpore naloga družbenih prosvetnih organizacij. Strokovno' delo pa bi moral usmerjati enoten republiški organ (center), ki bi dajal strokovne nasvete, opravljal strokovni nadzor in skrbel za koordinacijo med ljudskimi knjižnicami. Opozarjamo, da deluje v naši stroki takšen center z velikim uspehom v LR Srbiji in da jih pripravljajo tudi v ostalih republikah, da sploh ne omenjamo že preizkušene centre v zahodnih in severnih evropskih državah. Ker sedanje organizacijsko stanje ljudskih knjižnic ovira nadaljnji razvoj teh knjižnic, je nujno potrebna reorganizacija v zgoraj nakazanem smislu. Upošteval naj bi jo zakon o ljudskih knjižnicah, a izvede naj se takoj, če bi se zakon iz kakršnega koli razloga, zakasnil. Društvo bibliotekarjev Slovenije je označilo ta svoj apel kot mnenje. Vendar ne smemo prezreti, da so v njem obseženi cilji, ki so jih postavljali vsi organizatorji slovenskega ljudskega knjižničarstva skozi vso 'dobo njegovega delovanja. Nujnost take organizacije naših knjižnic pa občuti DBS zato, ker je »vsa leta svojega obstaja propagiralo organizacijo modernega ljudskega knjižničarstva in dajalo vzpodbude za dober razvoj ljudskih knjižnic«. Kakšno nalogo pa naj bi opravljale ljudske knjižnice med ljudstvom in kakšno naj bi bilo vodilno načelo ljudske knjižničarske politike, to je označil bibliotekar Avgust Pirjevec v svoji odlični knjigi o knjižnicah in knjižničarstvu, ko je v poglavju o razvoju ljudskih knjižnic na Slovenskem zapisal: »Vzgojiti ljudstvo, da bo res knjigo zahtevalo in se navadilo poti v knjižnico, kakor smo ga z zakonom navadili hoje v šolo.« (Str. 126.) Nekako' 60 let pred tem pa je o dolžnostih vaških skupnosti za izobrazbo občanov razmišljal že tudi Josip Stritar. V utopični povesti »Deveta dežela«, ki je izhajala v Zvonu 1878, je v sedmem poglavju, »iz katerega bralec zve, kake so vasi v »deveti deželi«, tako opisal slovansko vas bodočnosti: . . . Moj tovariš mi je razlagal, kar me je mikalo. »Kaj je ona hiša tam pred nama, ki se nekako posebno, odlikuje med drugimi?« vprašam moža. 45 »To je županija ... Na levi strani od županije stoji knjižnica.« »Kaj? Knjižnica?« vprašam jaz, kakor da bi ga ne dobro razumel. »Da, knjižnica«, odgovori mi, kakor da bi se to samo ob sebi 'razumelo. »Knjižnica v vasi«, se čudim jaz. »To se vam čudno zdi? Pri nas ima vsaka vas svojo.knjižnico. .. Vsak gospodar ima pravico si izposoditi na teden toliko knjig, kolikor glav ima njegova družina. Vsako nedeljo se knjige izposojajo in vračajo.« »In koliko se plačuje za tako izposojevanje?« »Plačuje? Kaj bi se plačevalo? Knjižnica je, kakor vse naše naprave, občinska last; kdor je torej občan, ima vse pravice do njih .. .« Tako Stritar v času, ko srno komaj zaživeli svoje politično življenje. Kmalu bo tega že sto let in kaj vse se je v tem času že uresničilo?! Naj bi tudi Stritarjeva misel o ljudskih knjižnicah našla sedaj svojo resnično obliko. Ta prerez skozi slovensko javno ljudsko knjižničarstvo, kakor se kaže tudi v luči suhih, mnogokrat nepopolnih, vendar dovolj zgovornih številk, naj bo prispevek za to, da najdemo pravo pot za naše ljudsko knjižničarstvo, ki je končno že dalo ljudski prosveti v Sloveniji bogat delež. Ali že ni prišel čas, ko bi morali začeti uresničevati Stritarjevo utopijo? 46 Zapiski na rob popisnic Ti zaključni zapiski, izbrani iz popisnic posameznih okrajev in krajev, ne bodo po obliki In. pretenzijah podobni Seliškarjevemu znanemu ciklu pesmi »Iz dnevnika komisarja za ljudsko štetje« (iz 1. 1931), po namenu pa naj bi se mu približali. Ob golih številkah naj tudi le obrobne pripombe, ki so jih zapisali knjižničarji na rob popisnega lističa za svojo knjižnico, nekateri z izpisano pisavo, drugi pa s trdo, okorno roko, ne da bi bili k temu poklicani, osvetlijo stanje in sedanji položaj naših ljudskih knjižnic, odnose do te institucije in tudi nujnost uspešnih ukrepov za rešitev tega vprašanja. Zapiske za leto 1953 dopolnjujemo z onimi iz popisa za 1954. Seznam knjižnic more skupaj z opombami služiti za primerjavo in oceno stanja v obeh letih. Dobesedno citiran zapisek je v navednicah. OKRAJ CELJE L. 1953 je bil okraj razdeljen v Celje-mesto in Celje-okolica; 1. 1954 je bil združen. Leto 1953: CELJE MESTO: Dve knjižnici na periferiji Bahno in Ljubečna s po 500 knjigami sta imeli samo 20 in 27 bralcev. Skorja vas pri Celju: knjižnica ima 57 'knjig, a knjižnica »ni obratovala«. CELJE OKOLICA: Breze i m Buče: knjižnici s po 80 knjigami sta brez bralcev. Galicija pri Celju: knjižnica ima samo 36 knjig. »Zaradi majhne izbire in zaradi knjig političnega značaja knjižnica ne posluje«. Gotovlje v Sav. dolini: 140 knjig, 216 izposojenih, 11 bralcev. Pet r ovce pri Celju: 380 knjig, vse leto je bilo prebranih samo 79 knjig, bralcev Je bilo 19. Sv. Rok ob Sotli: »Knjižnica ne dela in nimamo podatkov. Knjižna omara je v popolnoma neprikladnem prostoru.« Knjižnica ima nad 300 knjig. Šentjur pri Celju: knjižnica, iki nosi ime po skladateljih rojakih »Knjižnica bratov Ipavcev«, ima 1960 knjig. »Nabava novih knjig je nemogoča, ker ni denarnih sredstev.« Strmec: knjižnica s 103 knjigami ni poslovala. Vzrok? »Knjige so predvsem majhne brošure, za katere se bralci ne zanimajo, medtem ko večjih del nimamo.« Leto 1954: Gotovlje: knjižnica je izposojala knjige samo decembra. S p i t a 1 i č : knjižnica ni poslovala, ker ni imela prostora. Store: knjižnica je delala samo tri mesece. »Prostor ima, nima pa še pohištva, zato ne deluje.« OKRAJ ČRNOMELJ Leto 1953: Gradac: »L. 1953 knjig sploh nismo izposojali, ker so same stare, in to večinoma brošure. V Gradacu siploh nimamo iknjižnice. Pri takem ištevilu knjig (navajajo 252 knjig) o knjižnici sploh ne moremo govoriti.« OKRAJ GORICA Leto 1953: Okraj ima samo 15 knjižnic, od teh je 8 knjižnic, ki imajo manj kot 500 knjig. V o.g e r s ko : knjižnica s 510 knjigami »ni delala, ker ni imela ne prostora ne omare, sedaj ima oboje in bo začela delati«. Leto 1954: Miren je izkazal 36.500 izposojenih knjig, kar naj -bi bilo okoli 120 knjig na člana. Seveda te številke v statistiki nismo upoštevali! 47 OKRAJ KOČEVJE Leto 1953: Rudnik: knjižnica »Svobode« s 524 knjigami sploh ni delovala, ker ni bilo knjižničarja. Videm-Dob.repolje: »Knjižnica je začela poslovati danes.« Popisnica nosi datum 6. januar 1954. Knjižnica ima 608 knjig. Leto 1954: Banja Loka: »Knjižnica bo začela delovati šele v 1. 1955. Knjige so večidel same politične brošure. Sedaj pa smo dobili nekaj denarja za nabavo knjig.« Draga: »Knjig si nihče ne izposoja, ker so že ,po večkrat prebrane. Za nabavo novih ni denarja.« P o d p r e is k a : »Knjig si nihče ne izposoja, ker so večkrat prebrane. Za nabavo novih nimamo denarnih sredstev.« OKRAJ KOPER Leta 1953 je delovalo 7 knjižnic, med temi dve italijanski knjižnici (Izola in Piran), ki 1. 1954 nista več izposojali knjig. OKRAJ KRANJ Leto 1953: Kovor pri Tržiču: Knjižnica s 118 knjigami je brez knjižničarja. o>Knjižnični odbor, izvoljen od članov ZDLJ, ne dela in spi.« Leto 1954: Okraju nI uspelo popisati vseh knjižnic, ki so delovale 1. 1953; iz popisa je izpadlo 14 knjižnic. To so: Sv. Ana, Terstenik, Podblica, Sv. Lenart, Smlednik, Kovor, Javorje, Gorice, Godešič, Zali log, Stara vas, Sorica, Kranj-Huje (Inteks) in Davča. Olševek: »Knjižnica je izposodila samo 73 knjig, ker veljajo podatki le od septembra dalje, ko se je delo v knjižnici z nabavo novih knjig poživilo.« Poljane: knjižnica v sklopu KUD »Ivan Tavčar«, ki ima 550 zvezkov, ni izposojala knjig. Smlednik : »V tem letu knjižnica sploh ni delovala.« Šenčur: »Pripravljamo prostor,« je .zapisano na prazni popisnici. Primskovo : »Knjižnica je od novembra v sklopu Mestne ljudske knjižnice Kranj; od prej ni podatkov, ker se ni vodila statistika.« Škof j a Loka: »Knjižnica je kupila 256 knjig, a poleg tega še kompletne zbirke .Hrama1, ,Modre ptice' itd., ki še niso inventarizirane.« O tej knjižnici, ki ima veliko oporo v MLO (letošnja subvencija 185.000 din!), je objavil njen knjižničar B. Berčič poročilo, iz katerega bomio posneli nekaj za javne knjižnice zelo zanimivih ugotovitev. Poročilo pravi: »Sorazmerno s knjižnim fondom se je gibalo tudi članstvo. To kaže, da je povečano nabavljanje novih knjig vabilo v knjižnico nove in nove bralce. Očitno je torej, da je osnovni pogoj za razvoj neke ljudske knjižnice čim večja izbira dobrih knjig. Samo one so privabile v 'krog članstva loške Mestne ljudske (knjižnice ljudi 'iz bližnjih in oddaljenih krajev. i(Sledijo imena 45 krajev.) Osnovno gibalo obiska in prečitanih knjig je bilo naraščanje knjižnega fonda. — Največji uspeh je bil dosežen v sezoni 1952/53. Od 7.627 obiskovalcev je bilo 2.679 delavcev (33,4 '»/o), 1.611 nameščencev (21,2%), 166 kmetov (2,2 %) in 3.171 šolske mladine (43,2 »/o). Po starosti so močneje zastopani odrasli (52,2 °/0), po spolu pa prednjači.jo ženske (56,9%). Toda resnično število vseh bralcev je dosti višje, saj preberejo knjige, ki si jih izposodi član knjižnice, vsaj še 3 nevpisani sorodniki ali znanci. Po takem računu je bralo knjige iz loške knjižnice v tej sezoni okrog 23.000 ljudi. Izposodili pa so si bralci v tej sezoni 18.782 del, in sicer: 167 političnih (0,8 %), 454 poučnih (2,4 "/(>), 12.546 leposlovnih (67 "Jo), 4.348 mladinskih (23,2%) ter 1.266 nemških in srbohrvaških (6,6%). Številke nam pokažejo, da je bila celotna knjižna zaloga (4.781 knjig) izposojena 4-krat. Če upoštevamo realni faktor 3, je bilo prebranih preko 56.000 del ali 12-krat ves .knjižni fond. Najbolj množični obisk izkazujejo zimski meseci od decembra do marca, najnižjega pa takoj naslednji po- mladanski meseci od maja do julija. Povprečno obišče knjižnico vsak dan v letu do 35 izposojevalcev. Zelo zadovoljiv je končni rezultat, ki ga lahko potegnemo iz vseh navedenih statističnih podatkov: vsak 5. prebivalec loške mestne občine je vpisan v imenik izposojevalceiv Mestne ljudske knjižnice, vsak prebivalec je postrežen 3,2-krat na leto in prečita v tem času 8 knjig.« (»Loški razgledi I«, str. 175 in 176.) 48 OKRAJ KRŠKO Leto 1952: A r t i č e : knjižnica ima samo — 53 knjig. »Za ureditev dvorane in odra smo porabili mnogo dena.rnih sredstev, zato .knjižnica še ni prišla na vrsto.« Okrajni LO Krško je ustanovil 1. januarja 1954 knjižnico, ki je imela 31. decembra 1953 že 333 knjig, a knjižnica še ni poslovala, ker so bile »gotove knjige še v naročilu (23)«. Leto 1954: A r t i č e : tudi letos knjižnica že »ni prišla na vrsto«. LJUBLJANA MESTO Leto 1953: Vič pri Ljubljani: knjižnica »Svobode« z 281 knjigami ne deluje. »Preurediti je treba stanovanje 'hlišnilka in ,bi is itara dolbili .lep prastar /za lk.nijizn.ioo, .kar pa /je /to vezano /z večjimi stroški, društvo samo .tega še ne zmore. Preureditev itai isitala po predračunu 1,500.000 din.« Leto 1954: Mestna ljudska knjižnica je ustanova s samostojnim finančnim poslovanjem. V dohodkih je naveden prispevek MLO v znesku 8,590.000 din, izposojnina in članarina pa 2,124.558 din. Vič je še vedno brez knjižnice. OKRAJ LJUBLJANA OKOLICA Leto 1953: Bistra: »Knjige izposojamo brezplačno, da zainteresiramo večji krog čitateljev. Stroške krijemo iz blagajne Svobode. Knjige so zelo prebrane.« Muljava, rojstna vas našega največjega ljudskega pisatelja Josipa Jurčiča, im.a knjižnico s 70 knjigami. Leto 1954: Jevnica: »Knjižnica ima stare knjige, za nove ni potrebnih sredstev, zato je malo bralcev.« Komenda: v rojstnem kraju Petra Pavla Glavarja, »prvega Slovenca, ki je hotel s pomočjo slovenske tiskane 'besede širiti gospodarski pouk« (Fr. Kidrič), je »knjižnica zaprta, ker knjižničarka zaradi družinskih razmer ne utegne opravljati knjižničarskih poslov, novega knjižničarja pa ni moč dobiti v celi Komendi«. Muljava: letos se stanje ni izboljšalo. Višnja gora: zaradi pomanjkanja prostora je knjižnica poslovala samo do 1. aprila 1954. OKRAJ LJUTOMER Leto 1954: Radenci : knjižnica deluje samo v času letne sezone, MARIBOR MESTO Leto 1954: Kozaki : »Knjige so večinoma politične in ljudstvo nima do njih zanimanja.« P ob rež j e : knjižnica ima »skrajno neprimerne prostore«. OKRAJ MARIBOR OKOLICA Leto 1953: Sladki vrh: 449 knjig, 51 izposojenih, 17 bralcev. »Z oziroma na ito, da so iste knjige vse že večkrat prečitane, nimamo dovolj či/talcev. Želeli bi knjige zamenjati.« Leto 1954: Gradišče : »Knjižnica nima prostora.« M a 1 e č n i k : knjižnica je začela poslovati šele 24. decembra 1954. OKRAJ MURSKA SOBOTA Leto 1953: Okraj ima 41 knjižnic, od teh samo 5 z nad 500 knjigami, ostalih 36 knjižnic ima od 50 knjig navzgor. Dve knjižnici v mestih (Lendava in Murska Sobota) imata skupag nad IG.OOO knjig,-delovni kolektiv »Nafta«. pa 4.300 knjig, skupaj torej nad 20.000 knjig v 3 knjižnicah, za vse ostale knjižnice ostane torej samo okoli 8000 knjig. Velika Polana, kjer je doma pisatelj Miško Kranjc, ima knjižnico z 238 knjigami »od tega je 128 brošur«. 4 49 Leto 1954: Črensovci: 'knjižničarka piše: »Izločila sem iz knjižnice vse .brošure, tako da je cd 150 ostalo samo 94 knjig.« Velika P o lan a: knjižnica zaznamuje letaš 155 knjig prirastka, od tega 125 darovanih. OKRAJ NOVO MESTO Leto 1953: Šmihel pri Novem mestu: »Knjižnica Janeza Trdine« z 218 knjigami ni imela 1. 1953 nobenega bralca. Leto 1954: S ko cigan: »Knjižnica ni poslovala, ker ni imela primernega prostora. Sedaj ima lep prostor s čitalnico.« S m i h e 1 : knjižnica ni poslovala. Toplice: do 15. decembra knjižnica »sploh ni poslovala, ker ni bilo primernega prostora«. OKRAJ POSTOJNA Leto 1953: Cerknica: knjižnica »Svobode«, iki šteje 723 knjig, ne posluje. V opombi pravijo, da bodo začeli poslovati 15. januarja 1954. Morda po zaslugi — popisa?! Grahovo : »Ljudska knjižnica deluje šele od 27. julija 1953. Prej ni delovala, .ker ni imela primernega prostora. Tudi sedaj imamo itežkoče. Po dvomesečnem delu sem knjižnico ravnokar uredila in sedaj jo hočejo zopet seliti iz Doma (Zadružni dom) češ, da je to neprimeren prostor. Kaj naj storim?« Leto 1954: B ufco v j e : knjižnica ni poslovala, ker nima prostora. Unec: z izdatnim prispevkom (obč. 25.000, ostali 20.000 din) se bodo »nakupile knjige za ves denar«. OKRAJ PTUJ Leto 1953: Nova vas: knjižnica ima 310" knjig, 301 izposojenih. »Število čitateljev se ne da točno ugotoviti, ker izposodilo si je knjige 167 oseb, to se pravi hišnih članov, ki črtajo pa seveda potem vsi in še sosedje po vrh, posebno če nosi knjiga naslov Serlok Holmes ali pa Grof Monte Kristo itd. pač vsaj pri čemer ni treba misliti.« Leto 1954: . Cirkovci : knjižnica ni delovala, dasi je dobila 169 knjig darovanih. Starše: »Knjižnica ne more delovati, ker ima neprimeren'prostor. Večina knjig je starih, po katerih ibralci ne segajo več. Posebno pa ji dela konkurenco knjižnica v Zlatolicju, kjer je okoli 200 knjig nekdanje Mladinske knjižnice v privatni lasti.« OKRAJ RADOVLJICA Leto 1953: Jesenice in Bled imata skupaj blizu dve tretjini celotnega knjižnega fonda v okraju. Kropa: javna knjižnica sindikalne podružnice »Plamen« z 945 knjigami »ni poslovala v 1. 1953 zaradi prostora«. Leto 1954: Gorje pri Bledu: knjižničarka piše: »SZDL je dobil dotacijo za knjižnice, a letos še ni izplačal. Bo ea 1. 1955. — Skoro polovico knjig je mrtvih.« Jesenice: dotacije občine, OLO in ostalih so izkazane v znesku 1,200.000 din. V Kropi letos sploh niso popisali knjižnice. OKRAJ SEŽANA Leto 1953: Rižana in Povir: oba kraja imata knjižnico s po 50 knjigami, ki ne deluje, ker za knjižnico ni prostora. T orna j na Krasu: knjižnica »Srečka Kosovela« šteje 212 knjig, a ne deluje. Zakaj? Leto 1954: Od 29 vpisanih knjižnic 10 knjižnic ni izposojalo knjig. Te knjižnice so brez prostorov in brez denarnih sredstev. V Kubedu knjižnica »sploh nima prostorov«, v Vremskem Britofu je knjižnica v šolski kleti. 50 OKRAJ SLOVENJ GRADEC Leto 1953: Žerjav, kjer je knjižnica z 927 knjigami, poroča: »V kratkem se bomo selili v novozgrajeni .prostor v Prosvetnem domu, kjer .bomo skušali knjižnico >res primerno urediti.« Leto 1954: L i beliče: kupili so 58 'knjig; 'knjižničarka — poljska delavka — pripominja: »Imamo še dolg za nabavljene knjige, ker nimamo dovolj sredstev.« Žerjav: knjižnica ima »lepo urejen prostor rv Delavskem domu«. Tri knjižnice (Starti trg, Šentjanž in Kotlje) ,niso postavale. OKRAJ ŠOŠTANJ Leto 1953: Lepa njiva nad Mozirjem: »Za knjižnico (86 knjig) se nikdo prav ne briga.« L u č e v Sav. dolini: »Knjižnica r. — Vodi: učiteljica. Dobrova: 806 zv. — 499 izps. — 93 far. — Vodi: dijak. Dolsko: 55 tov. —? 26 izps. — 14 br. — Vodi: učiteljica. Dol. Logatec: 2524 zv. — 3056 dzips. — 220 br. — Vodi: gospodinja. Domžale: 4137 zv. — 16.286 izps. — 1156 br. — Vodi: gospodinja. Duplica (otoč. Kamnik): 1275 av. — 826 izps. — 65. tor. Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Dragomelj (obč. Črnuče): 1650 zv. — 2410 izps. — 112 tor. — Vodi: uslužbenec sred. š. Gabrovka: 339 zv. — 157 izps. — 42 !b.r. — Vodi: učiteljica. Gor. Logatec (obč. Logatec): 1016 zv. — 635 izps. — 62 br. — Vodi: gospodinja. Grosuplje: 1432 zv. — 2249 izps. — 204 br. — Vodi: učitelj. Homec (obč. Radomlje): 343 »v. — 702 izps. — 48 br. — Vodi: gospodinja. Hotedršica (otoč. Logatec): 1200 izv. — 1067 izps. — 54 br. — Vodi: .krnet Ig: 344 zv. — 321 izps. — 56 br. — Vodi: učitelj. Ihan (otoč. Domžale): 288 zv. — 175 izps. — 38 br. — Vodi: delavka. Ivančna gorica (obč. Stična): 180 zv. — 75 izps. — 25 br. — Vodi: gospodinja. Jevnica (obč. Kresnice): 89 zv. — 32 izps. — 9 tor. — Vodi: uslužbenka niž. sred. š. Kamnik: 2690 zv. — 3900 izps. — 250 br. — Vodi: uslužbenka niž. sred. š. Črna pri Kamniku (obč. Kamniška Bistrica): 282 zv. — 6 izps. — 2 br. — Vodi: uslužbenka z nižjo šolo. Komenda: 559 zv. — 910 izps. — 213 tor. — Vodi: učiteljica. Količevo (obč. Domžale): 327 zv. — 508 lizps. — 72 br. — Vodi: uslužbenka sred. š. Krašnja (obč. Lukovica): 213 zv. — 50 izps. — 15 tor. — Vodi: učiteljica. Lipoglav (otoč. Smarje-Sap): 170 zv. — 46 izps. — 20 br. — Vodi: učitelj. Litija: 3295 izv. — 2471 iaps. — 564 br. — Vodi: profesor. Log (obč. Brezovica): 125 zv. — 32 izps. — 14 br. Vodi: delavec. Mengeš: 1097 zv. — 940 izps. — 69 br. — Vodi: delavka. Moravče: 1150 zv. — 1874 izps. — 178 tor. — Vodi: učiteljica. Muljava (obč. Krka): 70 zv. — 49 izps. — 23 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Notranje gorice (obč. Brezovica): 319 zv. — 663 izps. — 98 br. — Vodi: uslužbenec s sred. š. Pirniče (abč. Medvode): 261 zv. — 223 izps. — 38 tor. — Vodi: uslužbenka niž. sred. š. Polhov Gradec: 522 zv. — 166 izps. — 60 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Rovte: 312 zv. — 50 izps. — 13 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Skaručna (obč. Vodice): 205 zv. — 82 izps. — 16 br. — Vodi: delavka. Škocjan (obč. Podtabor): 114 zv. — 72 izps. — 11 br. — Vodi: kmetica. Spod. Slivnica (otoč. Grosuplje): 191 zv. — 24 izps. — 8 tor. — Vodi: dijak. Smarca (obč. Radomlje): 296 zv. — 119 izps. — 38 br. — Vodi: uslužbenec sred. š. Smarje-Sap (obč. Šmarje): 320 zv. — 80 izps. — 20 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Spitalič (otoč. Motnik): 59 zv. — 60 izps. — 15 br. — Vodi: učitelj. Škofljica: 366 zv. — 116 izps. — 38 br. — Vodi: učiteljica. Šmartno (obč. Šmartno pri Litiji)n: 1298 zv. — 655 izps. — 89 tor. — Vodi: uslužbenka srednje šole. Šentvid pri Stični: 550 zv. — 610 izps. — 73 tor. — Vodi: dijak. St. Jošt (otoč. Horjul): 229 .zv. — 221 izps. — 22 br. — Vodi: uslužbenec sred. š. Trzin (otoč. Mengeš): 350 zv. — 360 izps. — 40 br. — Vodi: dijak. Vače: 80 zv. — 110 izps. — 30 br. — Vodi: učiteljica. Višnja gora: 605 zv. — 105 izps. — 35 br. — Vodi: gospodinja. 57 Vrhpolje (obč. Moravče): 331 zv. — 637 izps. — 49 br. — Vodi: učitelj. Vrhnika: 1689 zv. — 1097 izps. — 95 br. — Vodi: delavec. Zg. Tuhinj (obč. Tuhinj): 126 zv. — 212 .izps. — 56 br. — Vodi: učitelj. OKRAJ LJUTOMER Apače: 234 zv. — 613 .izps. — 36 br. — Vodi: učitelj. Bučkovci: 556 zv. — 345 izp.s. — 33 br. — Vodi: uslužbenka niž. sred. š. Cezanjevci: 482 zv. — 83 izps. — 16 br. — Vodi: učitelj. Cven (obč. Ljutomer): 577 zv. — 253 izps. — 59 br. — Vodi: učiteljica. Črnci (obč. Apače): 153 zv. — 212 izps. — 42 br. — Vodi: delavka. Gor. Radgona: 850 zv. — 283 izps. — 31. br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Ivanjkovci: 512 zv. — 694 izps. — 65 ibr. — Vodi: brez poklica. Kapela (obč. Slatina Radenci): 428 zv. — 338 izips. — 78 br. — Vodi: učiteljica. Kog: 542 zv. — 436 izps. — 52 br. — Vodi: delavka. Križevci: 1025 zv. — 1737 izps. — 96 br. — Vodi: gospodinja. Ljutomer — Okrajna .knjižnica: 4765 zv. — 14.110 izps. — 1398 br. — Vodi: stalni knjižničar — uslužbenec sred. š. Logarovei (obč. Križsvci): 380 zv. — 836 izps. — 64 br. — Vodi: delavec. Miklavž (obč. Vinski vrh): 520 zv. — 480 izps. — 29 br. — Vodi: gospodinja. Murščak (obč. Slaiiina Radenci): 163 zv. — 178 izps. — 57 te. — Vodi: učitelj. Negova (obč. Ivanjci): 208 zv. — 156 izps. — 108 br. — Vodi: učitelj. Podgradje (obč. Ljutomer): 56 zv. — 20 izps. — 8 br. — vodi: uslužbenec niž. sred. š. Razkrižje: 283 zv. — 80 izps. — 28 br. — Vodi: učiteljica. Runeč (obč. Ivanjkovci): 490 zv. — 189 izps. — 23 br. — Vodi: delavec. Sialina Radenci: 945 zv. — 1427 izps. — 778 br. — Vodi: delavka. Spod. Kamenšcak (obč. Ljutomer): 147 zv. — 82 izips. — 23 br. Vodi: gospodinja. Spod. Sčavnica (obč. Gornja Radgona): 110 zv. — 147 izps. — 43 br. — Vodi: učitelj. Stara cesta (obč. Cezanjevci): 330 zv. — 150 izps. — 32 br. — Vodi: učiteljica. Stara gora (obč. Videm ob Sčavnici): 341 zv. — 104 iaps. — 27 ibr. — Vodi: učiteljica. Stogovci (obč. Apače): 280 zv. — 418 izps. — 49 br. — Vodi: učitelj. Tomaž pri Ormožu (obč. Kostanj): 328 zv. — 586 izps. — 133 br. — Vodi: učitelj. Veržej: 564 zv. — 2716 izps. — 50 br. — Vodi: kmet. Videm ob Sčavnici: 400 zv. — 354 izps. — 132 br. — Vodi: učiteljica. Vučja vas (obč. Križevci): 558 zv. — 124 izps. ?— 21 br. — Vodi: kmet. Železne d veri (obč. Ljutomer); 510 zv. — 141 izps. — 50 br. — Vodi: uslužbenka niž. sred. š. MARIBOR-MESTO Maribor — Mestna Javna knjižnica: 17.016 zv. — 58.310 izips. — 2740 br. — Vodi: stalni uslužbenec (2 niž., 1 sred. š.). Maribor — Sindikalna delavska knjižnica: 17.902 zv. — 85.486 izps. — 2356 br. — Vodi: stalni uslužbenec sred. š. Brezje: 1236 zv. — 2466 izps. — 128 .br. — Vedi: učitelj. Kamnica: 572 zv. — 1022 izps. — 32 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. s. Košaki: 811 zv. — ? izp. — ? .br. — Vodi: uslužbenec sred. š. Nova vas: 532 zv. — 552 izps. — 41 br. — Vodi: dijak. Pobrcžje: 2512 zv. — 6737 izps. — 550 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Radvanje: 694 zv. ?— 556 izps. —? 113 br. ?— Vodi: dijakinja. Razvanje: 240 zv. — 168 izps. — 54 br. — Vodi: učiteljica. Studenci: 2109 zv. — 2647 izps. — 325 br. — Vodi: učitelj. Tezno: 2640 zv. — 1680 izps. — 211 br. — Vedi: učitelj. 58 OKRAJ MARIBOR OKOLICA Benedikt (obč. Drvanja): 410 zv. — 213 izps. — 45 br. — Vodi: učitelj. Cerkvenjak: 522 zv. — 258 izps. — 60 br. — Vodi: učitelj. Ceršak (obč. Šentilj v Slov. goricah): 219 zv. — 386 izps. — 47 br. — Vodi: uslužbenec srednje šole. Crešnjevec (obč. SI. Bistrica): 408 zv. — 458 izps. — 45 br. — Vodi: učiteljica. Fram: 840 izv. — 916 izps. — 147 for. — Vodi: učitelj. Gradišče na Kozjaku (obč. Ožbalt ob Dravi): 265 zv. 68 izps. — 21 br. — Vodi: učitelj. Gradišče v Slov. goricah: 400 zv. — 300 izps. — 22 br. — Vodi: učiteljica. Jakobski dol: 302 zv. — 72 izps. — 18 br. — Vodi: učitelj. Jarenina: 430 zv. — 123 izps. — 57 br. — Vodi: dijakinja. Josipdol: 406 zv. — 68 izps. — 32 for. — Vodi: učiteljica. Jurski vrh (obč. Zg. Kungota): 261 zv. — 127 izps. — 23 br. — Vodi: učiteljica. Jurovski dol: 280 zv. — 357 izps. — 52 br. — Vodi: učitelj. Korena: 250 zv. — 82 izps. — 15 bar..— Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Križ nad Mariborom (obč. Srednje): 200 zv. — 56 izps. — 20 br. — Vodi: učiteljica. Laporje (obč. Poljčane): 266 zv. — 335 izps. — 46 br. — Vodi: uslužbenka niž. sred. š. Lehen na Pohorju (obč. Brezno-Podvelka): 284 zv. — 58 izps. — 12 br. — Vodi; učiteljica. Lenart v Slov. goricah: 749 zv. — 162 izps. •— 44 br. — Vodi: učiteljica. Limbuš: 1238 zv. — 1611 izps. — 221 br. — Vodi: gospodinja. Lovrenc: 668 zv. — 2386 izps. — 140 br. — Vodi: učiteljica. Malečnik: 218 zv. — 22 izps. — 11 br. — Vodi: učiteljica. Martin Duplek (obč. Duplek): 459 zv. — 633 izps. — 106 br. — Vodi: delavka. Miklavž pri Mariboru (obč. Hoče); 220 zv. — 95 izps. — 23 br. — Vodi: uslužbenec nižje srednje šole. Oplotnica: 623 zv. — 147 izps. — 18 br. — Vodi: učiteljica. Orehova vas (obč. Race): 569 zv. — 602 izps. — 52. br. — Vodi: uslužbenka niž. sred. š. Ožbalt ob Dravi: 146 zv. — 196 izps. — 74 br. — Vodi: učitelj. Pesnica: 654 zv. — 417 izps. — 47 br. — Vodi: učiteljica. Podvelka (obč. Brezno-Podvelka); 198 zv. — 120 izps. — 75 br. — Vodi: učiteljica. Poljčane: 1640 zv. — 3620 izps. — 281 br. — Vodi: .gospodinja. Pragersko: 1847 zv. — 3467 izps. — 292 br. — Vodi: uslužbenec sred. š. Prihova (obč. Oplotnica): 138 zv. — 123 izps. — 28 br. — Vodi: učitelj. Race: 550 zv. — 2209 izps. — 102 br. — Vodi: gospodinja. Ribnica na Pohorju: 252 zv. — 20 izps. — 8 br. — Vodi: delavka. Ruše: 2631 zv. — 5520 izps. — 162 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Selnica ob Dravi: 832 zv. — 320 izps. — 28 br. — Vodi uslužbenec sred. š. Slivnica (obč. Hoče): 260 zv. — 102 izpis. — 52 br. — Vodi: uslužbenka. Slov. Bistrica: 1625 zv. — 5597 izps. — 300 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. • Spod. Hoče (o:bč. Hoče): 894 zv. — 2083 izps. — 100 br. — Vodi: učiteljica. Spod. Polskava (obč. Zg. Potekava): 295 m. — 113 izps. — 30 br. — Vodi: delavka. Srednje: 161 zv. — 97 izps. — 28 br. — Vodi: uslužbenka niž. sred. š. Svečina (obč. Zg. Kungota): 513 zv. — 61 izps. — 31 br. — Vodi: učiteljica. Šentilj v Slov. gor.: 854 zv. — 841 izps. — 98 br. — Vodi: učiteljica. Smarjeta ob Pesnici: 413 zv. — 350 izps. — 67 br. — Vodi: učitelj. Tinje (obč. Slov. Bistrica): 292 zv. — 83 izps. — 34 br. — Vodi: Učitelj. Velka: 280 zv. — 383 izps. — 193 br. — Vodi: učitelj. Veličina: 213 z v. — 70 izps. — 25 br. — Vodi: učiteljica. Zgor. Duplek (obč. Duplek): 95 zv. — 97 izps. — 45 br. — Vodi: učitelj. 59 Zgor. Kungota: 322 zv. — 750 izps. — 84 br. — Vodi: učiteljica. Zgor. Polskava: 411 zv. — 352 izps. — 35 tar. — "Vodi: učitelj. OKRAJ MURSKA SOBOTA Bakovci: 148 zv. —? 56 izps. — 17 ibr. — Vodi: učitelj. Beltinci: 515 zv. — 420 izps. — 111 ibr. — Vodi: učiteljica. Bodonci: 620 zv. — 91 izps. — 31 br. — Vodi: učitelj. Bogojina: 501 zv. — 404 izps. — 76 br. — Vodi: kmet. Bokrači (obč. Pucooci): 110 zv. — 188 izps. — 22 far. — Vodi: kmet. Cankova: 380 zv. — 123 izps. — 27 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Crenšovci: 94 zv. — 90 izps. — 34 br. — Vodi: učiteljica. Dolina pri Lendavi (obč. Lendava); 182 zv. — 354 izps. — 67 br. — Vodi: učiteljica. Fokovci (obč. Prošenjafcovei): 131 zv. — ? izps. — ? br. — Vodi: učitelj. Gancani (obč. Beltinci):.70 zv. — 30 izips. — 10 'br. — Vodi: učiteljica. Gorica (obč. Riconci): 139 zv. — 85 izps. — 34 br. — Vodi: kmet. Grad: 612 zv. — 432 izps. — 163 br. — Vodi: gospodinja. Kancevci (obč. Križevci): 47 zv. — 36 izps. 12 far. — Vodi: učitelj. Kramarovei (obč. Rogaševci): 123 zv. — 86 izps. — 50 br. — Vodi: učitelj. Križevci: 464 zv. — 1282 izps. — 106 Ibr. — Vodi: učitelj. Krog (obč. Murska Sobota): 54 zv. — 14 dzps. — 5 br. — Vodi: učitelj. Lendava (naselje nafte): 2500 zv. — 670 iaps. — 23 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Lendava: 8200 e.v. — 6855 izps. — 612 br. — Vodi: učitelj. Lipa (obč. Beltinci): 182 zv. — 326 izps. — 20 br. — Vodi: kmet. Martjanci: 819 zv. — 300 izps. — 100 br. — Vodi: »uslužbenec niž. sred. š. Motvarjevci (obč. Prosonjakovci): 120 zv. — 58 dzps. — 22 br. — Vodi: učitelj. Murska Sobota: 10.368 zv. — 22.108 izps. — 1248 br. — Vodi: stalni uslužbenec sred. š. Odranci (obč. Črensovci): 194 zv. — ? izps. — ? br. — Vodi: učitelj. Peeerovci (obč. Mačkove!): 38 zv. — 28 izps. — 12 br. — Vodi: kmet. Pertoča (obč. Rogaševci): 182 zv. — 102 izps. — 52 br. — Vodi: učiteljica. Prosenjakovci: 95 zv. — 64 izps. — 18 br. — Vodi: učitelj. Kogašovci: 291 zv. — 178 izps. — 22 br. — Vodi: kmet. Serdica (obč. Rogaševci); 274 zv. — 160 izps. — 10 br. — Vodi: učitelj. Tišina: 161 zv. — ? dzps. — ?. br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Turnišče: 194 zv. — 18 izps. — 8 br. — Vodi: kmet. Velika Polana (obč. Polana): 318 zv. — 141 izps. — 36 br. — Vodi: učiteljica. Ženavlje (obč. Gor. Petrovci): 184 zv. — 150 izps. — 15 br. — Vodi: učitelj. OKRAJ NOVO MESTO Ambrus (obč. Zagradec): 56 zv. — 256 izps. — 47 br. — Vodi: učiteljica. Bela cerkev (obč. Smarjeta); 83 zv. — 48 dzps. — 9 br. — Vodi: učitelj. Birčna vas (obč. Gotna vas): 409 zv. — 629 izps. — 157 br. — Vodi: učiteljica. Brusnice: 190 zv. — 200 izpis. — 84 br. — Vodi: učitelj. Bršljin (obč. Novo mesto): 245 zv. — 194 izps. — 86 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Čatež (obč. Velika Loka): 355 zv. — 70 izps. — 10 br. — Vodi: upokojenec sred. š. Dobrnič: 156 zv. — ? izps. — ? br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Dol. Ajdovec (obč. Dvor): 291 zv. — 475 izps. — 72 br. — Vodi: učitelj. Dol. Toplice (obč. Toplice pri Novem mestu): 542 zv. — ? izps. — ? br. — Vodi: učitelj. Dolž (obč. Gotna vas): 157 zv. — 672 izps. — 103 br. — Vodi: učiteljica. Dvor pri Žužemberku: 242 zv. — 104 izps. — 32 br. — Vodi: učiteljica. Gaberje (obč. Brusnice): 162 zv. — 95 izps. — 26 br. — Vodi: učitelj. 60 Gor. Sušice (obč. I) od. Toplice): 469 zv. — 185 izps. — 35 br. — Vodi: učitelj. Mirna: 372 zv. — 328 izps. — 49 br. — Vodi: učitelj. Mirna peč: 419 zv. — 295 izps. — 153 br. — Vodi: učiteljica. Mokronog: 466 zv. — 335 izps. — 45 br. — Vodi: učitelj. Novo mesto: 4125 zv. — 8743 izps. — 374 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Otočee ob Krki (obč. Trška gora): 750 zv. — 543 izps. — 130 br. — Vodi: učitelj. Podgrad (obč. Goitna vas): 119 zv. — 50 izps. — 20 br. — Vodi: učiteljica. Prečna: 152 zv. — 47 izps. — 31 br. — Vodi: učitelj. Soteska (obč. Dol. Toplice): 197 zv. — 3 izps. — 1 br. — Vodi: učitelj. Stopišče (oibč. Gotna vas): 506 zv. — 652 izps. — 73 br. — Vodi: učitelj. Straža (oibč. Gormija Straža): 645 zv. — 591 izps. — 342 br. — Vodi: uslužbenka niž. sred Šentjernej: 1109 zv. — 1725 izps. — 138 br. — Vodi: učiteljica. Sentrupert (obč. Rakovnik): 555 zv. — 768 izps. — 80 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred Skoejan: 328 zv. — ? izps. — ? ibr. — Vodi: učitelj. Šmarjeta: 699 zv. — 113 izps. — 63 br. — Vodi: učitelj. Šmarješke Toplice (obč. Šinarjeta): 236 zv. — 342 izps. — 304 br. — Vodi: uslužb. sred Smihel pri Novem mestu (obč. Gotna vas): 180 zv. — ? izps. — ? br. — Vodi: ? Trebelno: 535 zv. — 360 izps. — 83 br. — Vodi: učitelj. Trebnje: 1443 zv. — 130 izps. — 30 br. — Vodi: učitelj. Javorje (obč. Črna): 79 zv. — 112 izps. — 15 br. — Vodi: učitelj. Koprivna (obč. Slovenj Gradec): 164 zv. — 19 izps. — 8 br. — Vodi: učitelj. Koti je (oibč. Ravne): 366 zv. — ? izps. — ? br. — Vodi: gospodinja. Lese (obč. Prevalje): 320 zv. — 168 izps. — 36 br. — Vodi: gospodinja. Libeliče (obč. Dravograd): 484 zv. — 325 izps. — 44 br. — Vodi: kmet. Lokovica (obč. Prevalje): 169 zv. — 53 izps. — 24 br. — Vodi: uslužbenka niž. sred. š. Mežica: 1556 zv. — 1371 izps. — 1590 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Mislinja: 496 zv. — 327 izps. — 79 br. — Vodi: gospodinja. Mislinjski jarek (obč. Mislinje): 194 zv. — 116 izps. — 42 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Muta: 900 zv. — 1197 izps. — 126 br. — Vodi: učiteljica. Ojstrica nad Dravogradom (obč. Dravograd): 324 zv. — 586 izps. — 121 br. — Vodi: učitelj. Otiški vrh (obč. Dravograd): 559 zv. — 208 izps. — 43 br. — Vodi: uslužbenka niž. sred. š. Pameče (obč. Slovenj Gradec): 224 zv. — 124 izps. — 70 br. — Vodi: učiteljica. Paski Kozjak (obč. Mislinje): 104 zv. — 90 izps. — 25 br. — Vodi: učitelj. Pernice (obč. Muta): 218 zv. — 38 izps. — 13 br. — Vodi: učitelj. Planina na Pohorju (obč. Radlje ob Dravi): 132 zv. — 62 izps. — 32 br. — Vodi: učitelj. Podgorje: 236 zv. — 157 izps. — 70 br. — Vodi: učiteljica. Podpeca (obč. Črna): 549 zv. — 532 izps. — 82 br. — Vodi: delavec. Prevalje: 1361 zv. — 1822 izps. — 228 br. — Vodi: učitelj. Radlje: 1003 zv. — 3342 izps. — 191 br. — Vodi: učitelj. Ravne na Koroškem — Mestna sindikalna knjižnica: 2941 av. — 5713 izps. — 364 br. — Vodi: uslužbenec sred. š. Šele (obč. Slovenj Gradec): 109 zv. ?— 112 izps. — 24 br. — Vodi: gospodinja. Slovenj Gradec — (Okrajna ljudska knjižnica): 3924 zv. — 2818 izps. — 385 br. — Vodi: uslužbenka niž. sred. š. Slovenj Gradec — (Sindikalna knjižnica Tovarne meril): 198 zv. — 209 izps. — 23 br. — Vodi: uslužbenka niž. sred. š. Stari trg (obč. Sloiv. Gradec): 163 zv. — ? izps. — ? br. — Vodi: delavka. Strojna (obč. Prevalje): 252 zv. — 103 izps. — 14 br. — Vodi: učitelj. Šentjanž (obč. Dravograd): 160 zv. — ? izps. — ? bir. — Vodi: učitelj. Primož na Pohorju (obč. Vuzenica): 121 zv. — 98 izps. — 6 br. — Vodi: učitelj. Šmartno (obč. Šmartno pri Slov. Gradcu): 266 zv. — 148 izps. — 46 br. — Vodi: učiteljica. Šmiklavž (obč. Podgorje): 89 zv. — 131 izps. — 36 br. — Vodi: učiteljica. St. Ilj pod Turjakom (obč. Mislinje): 210 zv. — 225 izps. — 56 br. — Vodi: učitelj. Trbonje (obč. Dravograd): 240 zv. — 120 izps. — 30 br. — Vodi: učiteljica. Vuhred (obč. Radlje ob Dravi): 527 zv. — 800 izps. — 50 br. — Vodi: učitelj. Vuzenica: 745 zv. — 956 izps. — 78 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Zarazbor (obč. Podgorje): 181 zv. — 134 izps. — 36 br. — Vodi: učiteljica. Završe (obč. Mislinja): 57 zv. — 190 izps. — 30 br. — Vodi: učiteljica. Žerjav (obč. Črna): 847 zv. — 2295 izps. — 106 br. — Vodi: uslužbenka niž. sired. š. 64 OKRAJ ŠOŠTANJ Bele vode (obč. Šoštanj): 203 zv. — 129 izps. — 45 br. — Vadi: kmetica. Bočna (obč. Gornji grad): 276 zv. —• 113 izps. — 50 br. — Vodi: gospodinja. Gornji grad: 130 av. — 21 izps. — 14 ibr. Vodi: učitelj. Lepa njiva (obč. Mozirje): 83 zv. — ? .izps. — ? br. — Vodi: učitelj. Ljubno ob Savinji (obč. L>jubno): 425 zv. — 960 izps. — 45 br. — Vodi: učiteljica. Lokovica (obč. Šoštanj); 180 zv. — 140 izps. — 30 br. — Vodi: gospodinja. , Mozirje: 524 zv. — 442 izps. — 42 br. — Vodi: učiteljica. Nazarje: 1274 zv. — 762 izps. — 70 ibr. — Vodi: učiteljica. Nova Štifta (obč. Gornji grad): 328 zv.,— 39 izps. — 8 ibr. — Vodi: učitelj. Piešivec (oibč. Velenje): 150 zv. — 67 izps. — 50 br. — Vodi: učiteljica. Kadmirje (obč. Lj.uibno ob Savinji): 152 zv. — 36 izps. — 7 br. — Vodi: delavec. Kavne (obč. Šoštanj): 208 zv. — 63 izps. — 23 br. — Vodi: učiteljica. Rečica ob Savinji: 415 zv. — 175 izps. — 72 br. — Vodi: učitelj. Solčava: 544 zv. — 828 izps. '?— 68 'br. — Vodi: uslužbenka niž. sred. š. Šentilj pri Velenju (obč. Velenje): 162 zv. — 160 izips. — 36 ibr. — Vodi: kmet. Šmartno ob Paki: 324 zv. — 487 iaps. — 37 'br. — Vodi: učiteljica. Šmihel (obč. Mozirje): 452 zv. — 210 izps. — 43 ibr. — Vodi: kmetica. Šoštanj: 2377 zv. — 1396 izps. — 98 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Velenje: 56 zv. — 5 izps. — 4 br. — Vodi: delavec. Zavodnje (obč. Šoštanj); 139 zv. — 52 izps. — 13 ibr. — Vodi: učiteljica. OKRAJ TOLMIN Bovec: 1324 zv. — 1680 izps. — 90 br. — Vodi: uslužbenec sred. š. Cerkno: 1172 zv. — 1013 izps. — 81 br. — Vodi: učiteljica. Cezsoča: 536 zv. — ? izps. — ? br. — Vodi: mladinka — kmetsko dekle. Dole: 250 zv. — 130 izps. — 10 br. — Vodi: gospodinja. Bole (obč. Idrija): 274 zv. — 14 izps. — 6 br. — Vodi: kmetica. Gornja Kanomlja (obč. Sip. Idrija): 226 zv. — 37 izps. — 27 br. — Vodi: učitelj. Grahovo: 215 zv. — 365 izps. — 34 br. — Vodi: delavec. Hudajužna (obč. Grahovo): 458 zv. — 56 izps. — 52 br. — Vodii: uslužbenka niz. sred. š. Idrsko (oibč. Kobarid); 280 zv. — ? izps. — ? br. — Vodi: delavka. Idrija — Mestna knjižnica in čitalnica: 8492 izv. — 21.839 izps. — 962 br. — Vodi poklicni knjižničar — uslužbenec niž. sred. š. Klavže (obč. Most ma Soči): 207 zv. — 26 izps. — 14 br. — Vodi: uslužbenec sred. š. Kneza (obč. Most na Soči): 233 zv. — 187 izps. — 47 far. — Vodi: delavka. Kobarid: 743 zv. — 132 dzps. — 42 br. — Vodi: profesor. Krn {obč. Koibanid): 101 zv. — 167 lizps. — 25 br. — Vodi: učitelj. Krnice (obč. Spodnja Idrija); 200 zv. — 370 izps. — 150 br. — Vodi: kmet. Lazeč (obč. Cerkno): 412 zv. — 725 iaps. — 36 br. — Vodi: delavka. Ledine (oibč. Spodnja Idrija): 128 zv. — 45 izps. — 15 br. Vodi: učiteljica. Livek (oibč. Kobarid): 604 zv. — 252 izps. — 20 br. — Vodi: kmet. Log pod Mangartom (obč. Bovec); 104 zv. — 20 (izps. — 14 ibr. — Vodi: mladinka — kmečko dekle. Lom (obč. Most na Soči); 500 zv. — 157 izps. — 88 br. — Vodi: učiteljica. Mosore (Oibč. Spodmda Idrija): 170 zv. — 400 izps. — 75 br. — Vodi: kmetica. Most na Soči: 1250 av. — 460 izps. — 43 ibr. — Vodi: učitelj. Novaki (obč. Cerkno): 260 zv. — 30 izps. — 8 br. — Vodi: delavka. Orehek (obč. Cerkno): 145 zv. — 65 izps. — 15 ibr. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Otalež (obč. Cerkno): 500 zv. — 50 dzps. — 32 br. — Vodi: delavka. 65 Pečine (obč. Moat na Soči): 317 izv. — 48 izps. — 11 for. — Vodi: kmetica. Planina (obč. Cerkno): 392 zv. — 528 izps. — 26 for. — Vodi: delavka. Podbrdo (obč. Grahovo): 376 zv. — 109 dzps. — 9 br. — Vodi: uslužbenec miiž. sred. š. Podlaniše: 177 zv. — 163 izps. — 32 br. — Vodi: delavka. Ravne: 128 zv. — ? Izps. — ? bar. — Vodi: delavka. Kut (obč. Grahovo): 242 zv. — ? izps. — ? br. — Vodi: delavka. Sela pri Volčah (obč. Most na Soči): 68 zv. — 168 izps. — 26 .br. — Vedi: delaivika. Slap ob Idrijci (otoč. Most na Soči): 265 zv. — 376 izps. — 29 br. — Vodi: delavka. Smast (otoč. Kobarid): 370 zv. — 184 izps. — 47 .hr. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Soča (obč. Bovec): 169 zv. — 15 izps. — 7 br. — Vodi: kmetica. Spodnja Idrija: 1268 zv. — 3875 izps. — 98 br. — Vodi: gospodinja. Srednje Kanomlje (otoč. Spodnja Idrija): 178 zv. — ? izps. — ? hr. — Vodi: delavec. Srper.ica (obč. .Bovec); 379 zv. — 36 izps. — 11 br. — Vodi: delavka. Stara sela (obč. Kobarid): 400 zv. — 980 izps. — 30 br. — Vodi: delavec. Straža (obč. Cerkno): 91 zv. — 25 izps. — 13 br. — Vodi: učitelj. Stržišče (otoč. Grahovo); 110 zv. — ? izps. — ? br. — Vodi: delavka iniž. š. Šebrelje (otoč. Cerkno): 258 zv. — 103 izps. — 17 br. — Vodi: (kmečka delavka. Šentviška gora (otoč. Most na Soči): 195 zv. — 16 izps. — 5 br. — Vodi: učiteljica. Toimin: 3719 zv. — 6914 izps. — 427 br. — Vodi: uslužbenka sred. š. Vršno (obč. Kobarid); 179 zv. — 110 izps. — 20 br. — Vodi: učiteljica. Zakriž (otoč. Cerkno): 104 zv. — 16 izps. — 9 br. — Vodi: kmet. Žaga: 103 zv. — 35 izps. — 14 br. — Vodi: uslužbenec miž. sred. š. OKRAJ TRBOVLJE Ceče (obč. Trbovlje): -481 zv. — 1066 izps. — 58 for. — Vodi: učiteljica. Cemšenik: 136 zv. — 341 izps. — 36 -br. — Vodi: gospodinja. Dol pri Hrastniku: 580 zv. — 206 izps. — 52 br. — Vodi: učitelj. Hrastnik — Knjižnica »Svotopde I.«: 2289 zv. — 4304 izps. — 188 br. — Vodi: delavec. Hrastnik — Knjižnica »Svobode II.«: 2230 zv. — 4312 izps. — 251 br. — Vodi: uslužbenec ndž. sred. š. Izlake (obč. Zagorje): 120 zv. •— ? izps. — ? br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. Ka! (obč. Dol pri Hrastniku); 96 zv. — 54 izps. — 15 to.r. — Vodi: učitelj. Mamo (obč. Dol pri Hrastniku); 446 zv. — 218 dzps. — 25 for. — Vodi: dijakinja. Folšnik: 206 zv. — 86 izps. — 21 br. — Vodi: uoitalj. Radeče: 1620 zv. — 1673 izps. — 150 br. — Vodi: uslužbenec sred. ž. Razbor (obč. Loka pri Zid. mostu): 41 zv. — 557 izps. — 180 br. — Vodi: učitelj. Senožeti: 238 zv. — 2042 izps. — 67 br. — Vodi; učitelj. Trbovlje — Mesitna ljudska knjižnica: 6282 zv. — 19.270 izps. — 2568 br. — Vodi: poklicni knjižničar — uslužbenka sred. š. Vrhovo (obč. Radeče): 295 zv. — 20 izps. — 7 tor. — Vodi: gospodinja. Zagorje: 3185 zv. — 4524 izps. — 201 br. — Vodi: gospodinja. Zidani most (obč. Radeče); 500 zv. — 1350 izps. — 105 br. — Vodi: uslužbenec niž. sred. š. m Summary The beginnings of the popular public libraries with Slovenes reach into the period of the Protestant Reformation when the Slovenes got their first printed books. However, the first popular public libraries appeared not earlier than 1848 when the rights of the people were recognized to a somewhat greater extent and the Slovenes, under the influence of the French Revolution, launched upon their political life together with the rest of the peoples of old Austria-Hungary. The first Slovene popular public libraries1 were set within »reading-clubs« and they cultivated social life catering chiefly for the middle class. Common people should be helped towards an education by parish libraries, kept by the clergy at vicarages. It was about 1900 that a true planned organization of popular public libraries started. The initiative was created by the awakening of national consciousness as well as by the division resulting from political beliefs and views of the world. German imperialistic tendencies were aimed at the Adriatic Sea and they relied on an energetic denationalization drive. The German popular public libraries served as a means to achieve this end. To offset such methods of denationalization a number of Slovene public libraries were founded in all the countries of Austria-Hungary where Slovenes lived. Before the beginning of World War One there were altogether 646 Slovene reading- clubs with more than 100,000 books in their libraries. A that time (i. e. in 1910) there were only 14.6% of illiterates among the Slovenes, and only the Czechs were standing higher in this respect in the old Austria-Hungary. The Italian publicist E. Curcio stated that the Slovenes were reading as many as four times more than the peoples of Western Europe. By the peace at Versailles a good third of Slovene inhabitants were kept from the Slovene territory (the Slovene Littoral and Carinthia) that was then incorporated into the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes. Under the fascist regime the Slovene libraries in the territory torn foroni its mother country came soon to a violent end. In Trieste and its vicinity the Italians burned more than 50,000 Slovene books. Together with the most elementary rights of the Slovene minority they destroyed the Slovene popular public libraries as well. The situation was hardly better in the Slovene Carinthia under Austria where the national consciousness of the Slovene people was not so highly developed as that of the Slovenes who had come under the Italian rule. Public libraries in the new state were left to individual initiative and developed within cultural clubs and societies according to conceptions of the world. Two leading parties (the progressive-liberals and the Catholic party) have had during all those years the majority of those libraries in their hands. Essentially, however, this had no influence on the selection of books that were 67 accessible to readers in the libraries since the main task of these libraries was to educate the large mass of the people. In 1940 the situation as regard's popular public libraries in Slovenia., numbering then only 1,150,000 population, was the following: 855 libraries 581 715 volumes So there was one library with 680 volumes for each 1,340 inhabitants. There Were two libraries in each municipality. Almost a fourth of the total number of books was concentrated in central libraries in towns. There workers' libraries had a successful start especially during the years preceding World War Two. So a workers' library in Ljubljana numbered more than 4,200 members and during a period of five years lent out more than 150 000 books. After the collapse of fascism the Slovene people, with the exception of the Territory of Trieste, Gorica and Carinthia, was united in the Republic of Slovenia which, according to the count taken on March 1st, 1953, has a population of 1,462 961. All through the first decade of the new state and .dministrative order the libraries remained the responsibility of various popular cultural societies and organizations. The first post-war years were devoted mainly to the restoration of libraries in view of the enormous damage and often irreplaceable loss caused by foreign occupation and war in public as well as all other kinds of libraries. The Germans, who had occupied more than half of Slovenia, set out to destroy systematically (arson and deportations) at least a half of the pre-war number of books, in public libraries. In all this territory, in the territory occcupied by the Italians as well as in the newly annexed terriory of the Slovene Littoral and the Julian March a fresh start had to be made. According to the count taken by the Librarians' Society of Slovenia in 1951 based on the situation existing in 1950 its was established that 1,223 popular public libraries numbering 600 000 volumes were then in operation. Therefore in a period of only five years we have restored 400 destroyed libraries setting up further 400 new libraries. It was felt, however, that the number of volumes has been greatly reduced and that there has been a shortage of works of interest for the readers, such as works by native and foreign authors published before 1940 and long since out of print. Statistical data for later years have been gathered by the Institute of Statistics and Evidence of the People's Republic of Slovenia. It has clearly emerged from these data that individual libraries tend to concentrate into larger units. The count for 1954 yielded the following results: Number of libraries 636 Number of volumes 657,934 Number of volumes lent out 1,381,273 Number of members who borrowed books 84,337 The results of this count together with the count of scientific, reference and other kinds of libraries has been published in ».Slovene Libraries by the Librarians' Society. In this book, containing more than 200 pages, the first and the only detailed review of the Slovene libraries has been published. The book appeared upon the 4th Centenary of the first printed Slovene book. 68 On the strength of this count it has been established that there are 2,392 inhabitants far one library as well as 133 readers or members on the average with 2,172 books lent out for each library. A sharp division exists between the libraries containing more than 5,000 volumes (19 libraries) and the rest- of libraries. This survey has been published in form of a comprison in the Table on page 38. There is a tendency in the organization of popular public libraries in Slovenia to put them under the management of independent administrative units, i. e. municipalities. The libraries would thus profit financially in the country where a great shortage of recent works is felt owing to lack of money. The survey of the development of the popular public libraries in Slovenia contains also in the Table on page 43 the survey of the general situation of public libraries for 1940, 1950 and 1954. The following kinds of libraries have been included: Libraries at schools for the youth Popular public libraries Reference libraries for teachers Scientific libraries 69 Viri Navajam samo one knjige in revije ter ostalo gradivo, ki sem ga uporabljal, a ga nisem navedel že ob posameznih podatkih. OMLADINA. Glasilo narodno-radikalnega dijaštva. Ljubljana. Leto I—X (1804—1914). SLOVENCI V DESETLETJU 1918—1929. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Ljubljana 1928. Stukelj Ciril: POROČILO prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani zal. 1926—1931. Ljubljana 1931. Dr. Melita Pivec-Stele: NAŠE KNJIŽNICE. Glasnik Muzejskega društva. Ljubljana. Leto XIII/1933; str. 71—92. — Dodatek. L. XIV/1934, sir. 144—147. STATISTIČNI PREGLEDI šolstva to prosvete (V Dravski banovini za šolska leta 1836/37— 1939/40. Ljubljana. KRAJEVNI LEKSIKON DRAVSKE BANOVINE. Krajevni .repertor.ij. Ljubljana 1937. SPOMINSKI ZBORNIK ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Ljubljana 1939. Dr. Ivan Prijatelj: KULTURNA IN POLITIČNA ZGODOVINA SLOVENCEV 1848—1895. Zvezek I. to IV. Ljubljana 1939. Avgust Pirjevec: KNJIŽNICE IN KNJIŽNIČARSTVO. Celje 1940. (Ob okupaciji so skoraj vso naklado zasegli Nemci ta knjige uničili.) Bogo Pregelj: DELO KNJIŽNIČARJA v ljudski knjižnici. Ljubljana 1945. Druga izdaja 1950. SLOVENSKE KNJIŽNICE. Pregled ob štiristoletnici slovenske knjige. Ljubljana 1951. KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST v Sloveniji pred drugo svetovno vojno in po njej. Zavod za statistiko in evidenco LRS. Ljubljana 1952. (Hektografirano.) GRADIVO STATISTIČNIH POPISOV, ki jih je izvedel Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije za leto 1952, 1953 in 1954. PET LET SLOVENSKEGA ZALOŽNIŠTVA. Ljubljana 1950. SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA. 1/1945—1947, 11/1948, HI/1949, IV/1950. Ljubljana 1948—1951. OPOMBA: Ta pregled 'slovenskega javnega knjižničarstva je bil objavljen v revij ^SOCIALISTIČNA MISEL, leto 11/1954 (štev. 9—12) in je obsegal stanije do leta 1953. Za izdajo v knjižni obliki pa je bil pregled v celoti dopolnjen iim detloma rt udi popravljen. Popolnoma novo pa je poglavje za leto 1954 in seznam knjižnic. To in vzroki .tehničnega značaja iso silili k temu, da se je celotni stavek na novo postavil. 70 VSEBINA Predgovor Društva bibiotekarjev Slovenije 3 Predgovor založnice 4 Uvod 5 Prvi poskusi in začetki slovenskih javnih ljudskih knjižnic 6 Čitalniške in farne knjižnice 8 Ljudske knjižnice do prve svetovne vojne 10 Ljudske knjižnice med obema vojnama: A. Knjižnice na ozemlju pod Italijo in na Koroškem 14 B. Knjižnice v Sloveniji do leta 1933 15 C. Popisi ljudskih knjižnic v letih 1937—1940 18 Ljudske knjižnice v novi Jugoslaviji: A. Prve osnove za organizacijo , 24 B. Poskusi pregledov za leto 1948 in 1950 25 C. Splošni pregledi za leto 1952 in 1953 30 Ljudske knjižnice v letu 1954: Podroben pregled o stanju in delu 36 1. Denarni promet 41 2. Prirastek knjižnega sklada 41 3. Mrtev knjižni sklad 42 4. Ali so prostori primerni . 42 5. Knjižničarji 42 Nove naloge — nove poti 43 Zapiski na rob popisnic 47 Imenik javnih ljudskih knjižnic v LR Sloveniji 1954 52 Summary 67 Viri 70 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000396140 BOGOMIL GERLANC: SLOVENSKE LJUDSKE KNJIŽNICE / IZDALO DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV SLOVENIJE / ZALOŽILA ZALOŽBA »KMEČKA KNJIGA V LJUBLJANI / ZA ZALOŽBO: ING. JOŽE BERKOPEC / TISKALA TISKARNA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« V LJUBLJANI / NAKLADA 1000 IZVODOV.