Leto XI.
V.b.b.
Dunaj, dne 25. februarja 1931
Št 8.
VENEC
Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: *oL. la gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.

.Tth&za politiko, spodaratvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka fS grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25'—; celoletno: Din. 100—.
NarodnosL
Trenutni položaj Evrope je zelo ugoden za širjenje nacijonalistične misli. Ta misel je v Nemčiji v zadnjem času skokama napredovala in Avstrija noče zaostajati. Posledica tega je, da se je Evropa zapletla v boj med nacijona-lizmom in internacijonalizmom, ki je posebno v Nemčji skrajno oster. Pa tudi drugje se pojavljajo znaki boja med tema dvema ekstremoma.
Pri tem se nam nehote vrine vprašanje, kaj je narod in narodnost? Sociologi pravijo, da mora imeti vsak narod vsaj nekatere temeljne znake. Narod je skupina ljudi skupnega izvora, ki prebiva skupno na svoji zemlji, ki ima skupen jezik, iste običaje in kulturo. Pa že ta opredelba vsebuje v sebi celo vrsto vprašanj. So namreč narodi na svetu, katerim manjkajo nekateri teh znakov, a so vendar narodi. Cigani n. pr. nimajo svojega skupnega ozemlja. Dandanes popolnoma pravilno govorimo o ameriški narodnosti, četudi ji manjka skupen postanek, zakaj ni še bogve kako dolgo od tega, odkar je nastala. Tukaj vidimo, da temeljnim znakom narodnosti niso zunanji znaki, ne skupen izvor, niti skupen jezik, niti ostali znaki. Vse to še ne tvori tega, kar imenujemo narodnost. Narodnost ustvari šele narodna zavest. To je zavest, da ima ta in ta skupina ljudi skupne zgodovinske spomine in skupno poslanstvo. Ta zgodovinska zavest, ti spomini, da smo bili to ravno mi in nihče drugi, ki smo preživeli gotove minule dogodke, katere smatramo za del svoje lastne usode — ta zavest šele daje vsebino narodnosti.
Pomen narodnosti je v stvarjanju na Dodlagi te zavesti, v kulturi. Vsak narod ima na podlagi izvrestnih znakov, ki smo jih deloma že navedli, posebno dušo, svojo posebnost, lastovitost in samo na podlagi te posebnosti more ustvarjati kulturo. Drugo svoje-vrstnost ima slovenska pesem, drugo nemška. Isto je z vsem drugim, kar je narod ustvaril, ^ele iz teh narodnih kultur se tvori kultura vsega ljudstva.
Popolnoma nemogoče je, da bi bil na svetu le eden edini narod, kakor tudi ni mogoče v prirodi, da bi bila samo ena vrsta živali, ena vrsta dreves ali ena vrsta ptic. Tega so se zavedali vsi naši narodni buditelji. Ne bomo naštevali raznih tozadevnih izjav. Nad vsemi narodi pa je Bog in Bog je dal vsem mesto na zemlji, da živijo in se razvijajo po božjem in naravnem pravu, kakor ima rastlinstvo, živalstvo itd. svoj prostor in pogoj za življenje v Prirodi. Kako raziskavanje znanstvenikov in tožba za katerikoli izgubo v živalstvu, rastlinstvu, za izginulimi narodi,, na drugi strani pa v sedanji dobi večine ugonabljajo z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi cele dela narodov, ki so postali manjšina proti svoji volji. Izgube ni mogoče nadomestiti, zakaj izgube so nenadomestljive in obraz prirode je za vedno oropan teh.
Isto je pri narodu, ki je opustil svojo posebnost, ki je izpremenil svojo dušo. ki je zapustil svojo narodnost. Naprtil je svojemu ljudstvu in njegovi kulturi nenadomestljivo izgubo. Vsako drevo in vsak narod ima svojo zgodovinsko nalogo, svoje posebno zgodovinsko poslanstvo.
Ni mogoče drugače izpolnjevati skrivnostno Poslanstvo ljudstva in njegovih nalog nego s tem, da delujemo za svoj narod. Je velika zmota nekaterih oznanjevalcev internacijonale, da je treba v kulturnem stvarjanju preskočiti narod in narodnost. Vsak narod živi v določe-Ppm mislnem svetu, v gotovem krogu pojmov, Kl so samo njemu lastni. Vsak narod ima svoje
misli, ki se jih v nobenem jeziku ne da tako dovršeno izraziti. In na jeziku najlepše vidimo, kaka je narodna posebnost kulturnega stvar-janja. Vsak narod ustvari nekaj, kar drugi narod ustvariti ne more. Jezik je svoj pojem zase, orodje za stvarjanje narodne kulture.
Kultura je vsekakor mednarodna. Ali med-: narodna postane kultura šele iz skladnosti po-! sameznih narodnih kultur. Kultura kot takšna pripada s svojim plodom gotovo vsem narodom, je pristopna vsakomur, ki jo pojmi, ali biti mora v skladu z dušo naroda. Narodnost je zavest skupnosti živečega pokolenja z življenjem preminulih in bodočih pokolenj. Skrajni šovinizem priznava obstoj samo enemu plemenu, enemu samemu narodu. V tem je zmota vseh prenapetnežev, ki hočejo na podlagi izvoljenosti enega plemena izvajati diktaturo in im-perijalizem. Ravnotako se varajo tudi oni, ki pravijo, da tvorijo narodnostne razlike samo nekaj prehodnega. Pri istodobnih sporih govorijo seveda dosti strastnejše kakor argumenti. Moramo si biti na jasnem, da je država zgolj oblika življenja in da odvisi od tega, s katerim narodnim obsegom bo izpolnjena in kako dobro zna manjšina urediti svoje razmerje s sodeže-lani drugega naroda.	V. D.
Kako gospodarijo boljševlki.
V graški „Tagespošti“ preteklega mesca popisuje neki Agricola, rodom iz Petrograda (zdaj Leningrada), kako gre na Ruskem. Poročevalec je pred 10 leti pobegnil iz Rusije in se mu je posrečilo, da se je zdaj, ne da bi ga spoznali, en teden mudil v Leningradu. Agricola pripoveduje, da so si boljševiki v mestih vzgo jili nov rod, ki slepo veruje komunističnemu evangeliju. Kajti ljudje na Ruskem ničesar drugega ne berejo, ne vidijo in ne slišijo, razen kar jim natrobijo boljševiki. Ves tisk je v službi boljševizma. Silno je narastla uporaba alkohola. Ljudstvo se na škodo svojega zdravja udaja alkoholu, da pozabi na svojo bedo.
Agricola je z dvema bivšima tovarišema prišel v neko pivnico. Pripoveduje: „Desno od nas dve mizi z delavci. Bili so oblečeni kakor pri nas cestni potepuhi; gotovo ne bolje kot delavci pod carsko vlado. Barva njihovih obrazov je bila bledo-siva, lične kosti so stale močno iz obraza. Name so napravili vtis močno preslabo hranjenih živčno bolnih ljudi (nevra-stenikov).
Gospodarski položaj ruskih delavcev se v času moje odsotnosti, torej v desetih letih in pol, ni izpremenil. Politično se je položaj de-j lavcev celo očividno poslabšal. Medtem ko je tedaj, v dobi vojaškega komunizma”, dejansko igral delavec vodilno vlogo v razvoju stvari, je danes samo še žalosten štatist, ki ga od zgoraj tako spretno dirigirajo, da niti ne zapazi, da ; samo še po imenu vlada deželo.
„Plače so zelo skromne. Boljše oblečene delavce, kot je n. pr. nemški delavec v nedeljo, i najdeš samo v službah stranke. To so agitator-i ji, ki so na zborovanjih seveda namenoma rev-j no oblečeni, ki jih strankino vodstvo uporablja za »izobraževanje1* in »vzgojo** delavstva. — j Na Ruskem vlada že mesece strašno pomanj-| kanje živil. Jajca, presno maslo, pogača in meso | so stvari, ki jih moreš dobiti samo prav težko - in z najtežjimi žrtvami. Kar je še živil, so ra-cionirana (na karte). Kar se dobi na karte, je I prav malo. Vse to v deželi, v kateri so bila ne-1 koč živila smešno poceni. Kljub temu, da de-! lavci vživajo prednosti pred drugimi razredi,
: je ruski delavec, kar se tiče prehrane — o tem i sem se mogel večkrat osebno prepričati — na
slabšem kot pred vojno in na slabšem kot v Nemčiji.
Kmet prideluje samo toliko, da se sam nasiti. Kmet je sicer proti bolševiškemu gospodarstvu, a si ne more pomagati. Na Ruskem sc delajo revolucije v mestih in kmet je postavljen pred izvršena dejstva. Zato ni upati v bližnji bodočnosti na kak nasilen prevrat na Ruskem.**
M POLITIČNI PREGLED fl
Avstrija. Pri podrobni razpravi o proračunu v parlamentu se je oglasil k besedi tudi poslanec Wallisch iz Brucka. Wallisch je dobro znan izza časa komunistične diktature na Madžarskem. Heimatblockovci so hoteli preprečiti Wallischev govor. Nastal je nemir in končno pred ministrskimi klopmi pretep: delile so se zaušnice, brce z nogami in rokami. Parlament je nudil prizor ostrega volilnega zbora narod-no-socijalistične stranke. Prepir ugleda parlamenta gotovo ni dvignil. Seja se je prekinila in po zopetni otvoritvi je mogel Wallisch nadaljevati svoj govor, medtem ko so heimatblokovci zapustili sejno dvorano. Drugo čitanje proračuna je končano in bo takoj sledilo tretje čitanje. — Liski poročajo, da je dobil major Pabst od italijanskih fašistov 2 in pol milijona lir podpore.
Italija. Gorica je dobila pred kratkim novega pokrajinskega fašistovskega tajnika Ave-nantija, ki je strupen sovražnik Jugoslovanov v Italiji. V nekaj mesecih hoče že poitalijančiti Slovence. Fašistovski listi ga zelo hvalijo, češ, da se je v goriški pokrajini lotil odločilne borbe proti Slovencem. Za to borbo je mobiliziral fa-sištovsko policijo, javno in tajno, vse fašistov-ske organizacije, hišnike, natarkaje, kakor tudi ves državni aparat, a vse to z izgovorom, da se mora fašizem braniti pred neko slovensko terpristično akcijo. Zanimivo je, da tržaški listi z neznanskim zadoščenjem ugotavljajo, da je terorizem izginil že lansko poletje. Toda v smislu Avenantijeve bojazni in obrambe se po vsej Goriški preiskujejo hiše in hlevi. Ljudstvu so odvzeli ne samo vse lovske puške, temveč tudi daljše nože. Poplenili so slovenske koledarje in molitvenike. Na stotine ljudi so spravili v ječe. Mnogo so jih konfinirali. Akcijo proti slovenski duhovščini z vso vnemo nadaljujejo. Učiteljem je rekel Avenanti, da morajo delovati na to, da se ne bo le deča naučila italijanščine in navzela italijanskega duha, marveč da bodo tudi starši teh otrok čutili, da so sinovi Italije.
Politične vesti. Kakor poročajo poljski listi, sta ruska komisarja za prisilno delo in poljedelstvo izdala nova navodila za prisilno delo. Po -teh odredbah je odrejeno splošno prisilno delo za naslednje slučaje: pri žetvi, pri sekanju lesa za izvoz, pri splavljanju lesa, pri gradnji cest in pri naravnih katastrofah. Vpoklic prebivalstva na delo izvrše deželne oblasti. V prvi vrsti naj se pri teh delih uporabljajo kulaki in oni del meščanskega prebivalstva, ki nima političnih pravic. Za ubežnike od dela so določene težke kazni. — Sovjetsko prosvetno ministrstvo je poslalo vsem prosvetnim oblastveni okrožnico, v kateri zahteva najstrožje izvajanje protiverskega pouka. Komisarijat na-glaša, da je cerkev zopet dobila vpliv na otroke in da se v zadnjem času razdelujejo po šolah celo križči. Najboljše sredstvo za pobijanje vere so po mnenju prosvetnega komisarijata protiverski filmi, katerih izdelavo oblastva toplo priporočajo. — Ko pogajanja, da bi se opozicija udeležila volitev, niso uspela, je podala španska vlada ostavko^ ki jo je kralj sprejel. Obenem je kralj odgodil volitve v parla-
ment, ki bi se imele vršiti 1. marca. Po nekaterih odklonitvah sestave nove vlade in po neuspelem poizkusu Guerre, da sestavi koncentracijsko vlado, ki naj bi pripravila usodna tla za ustavodajno skupščino, je sestavil admiral Aznar vlado monarhističnih strank. Guerri so izjavili socijalisti in republikanci, da s kraljem v nobenem pogledu nočejo sodelovati. Sestava Aznarjeve vlade je na borzi ugodno vplivala. Nova vlada namerava izvesti reformo ustave in občinske in parlamentarne volitve, je tedaj samo prehodna. Kljub novi vladi so spopadi med revolucijonarji in policijo še vedno na dnevnem redu. Proglasiti se namerava tudi splošna stavka. — Gandhi je imel v zadnjem času dva večurna razgovora z indijskim podkraljem. V vsebini razgovorov se ni izvedelo ničesar. Govori se, da bodo Gandhi in 200 voditeljev indijskih nacijonalistov poslani na otok Sv. Helena, če se ne uklonijo in ne prenehajo s pasivnim odporom. Indija ima vsled pasivnega odpora velikansko gospodarsko škodo. Ko je imela država vsako leto visok prebitek, izkazuje lanski obračun veliko izgubo.
M DOMAČE NOVICE	[
Važnost nemške šole. Celjska ..Deutsche Zeitung11 št. 14 piše pod istim naslovom: O priliki otvoritve nemškega oddelka na tukajšnji šoli mogoče marsikateri ni zadostno pomislil na temeljno važnost take šole za nemške otroke, bržkone vsled tega, ker jim je lastna izobrazba v eni bivših nemških šol kot nekaj ob sebi umevnega, dočim si ne morejo prav predstavljati, kaj lahko izgubijo današnji otroci vsled pomanjkanja nemške šole. Nemški otrok, ki ni o b i s k o v a 1 n e m š k e š o 1 e, nikdar vsvojemživlenjune bovpoložaju, dačitanemškoknjigoali danapiše neko misel v nemškem jeziku. Kaj ne, to je za nas odrasle nekaj nepojmljivega! In vendar je tako! Naj se nikar ne varamo! Pogosto se sliši ugovor: Otrok se uči itak doma govoriti nemški (ta izgovor posebno radi rabijo v obratnem smislu koroški Nemci in njih privesek. Op. ur.) Ta ugovor ne pomeni ničesar, ker sto besedi, ki se jih nauči otrok v družini, ga še nikakor ne usposoblja, da bi mogel prestopiti prag nemškega kulturnega sveta, da bi se mogel udeležiti zakladov tega sveta ali odgovarjati gospodarskim potrebam. Prvi predpogoj je, da se uči otrok nemški čitati in pisati. To se more izvršiti samo v nemški šoli in sicer na ta način, da se poučuje otroka v prvih dveh letih izključno nemški. V drugem slučaju ostane otrok, v kolikor se tiče nemščine, nepismen, popolnoma izločen iz čudežnega sveta nemške kulture. — Ce obrnemo te vrste na naše razmere, moramo ugotoviti, da koroški Nemci še niso prišli do tega spoznanja, ker bi nam drugače dali vsaj take šole, ki jih predvideva zakon za drugojezične otroke, in ne ukazovali, da se mora pričeti z nemškim poukom kar že prve dni prvega šolskega leta.
Bilčovs. (Slovenski pouk v šoli.) V časopisih beremo, da so se Nemcem v Jugoslaviji dale prav obsežne pravice pri pouku nemških otrok v njihovem maternem jeziku. Ko slišimo, na koliko šolah so se otvorile paralelke z nemškim učnim jezikom, pač ne moremo molčati, da ne bi povedali svetu, kako je pri nas. Tukajšnji krajni šolski svet je pred poldrugim letom zahteval od deželnega šolskega sveta, naj odredi, da se vrši vsaj vprvem razredu tukajšnje osnovne šole pouk samo v slovenskem jeziku.. To pa zato, ker pridejo pri nas izključno le slovenski začetniki v šolo. Mi pa želimo, da bi naši Otroci vsaj eno leto bili deležni pouka v maternem jeziku. A niti okrajni niti deželni šolski svet nimata smisla za naše upravičene in pravične zahteve. Pač čudno, da mota biti država nazadnjaštva in barbarizma ter balkanizma za zgled tako naprednemu In kulturno visoko stoječemu „nemštvu“!
Pliberk. (Tako se ni treba norčevati s kmetom.) Kriza je. Dolgotrajna in moreča. Kmetijstvo, jedro naroda in države propada S trepetom m plaho prisluškujemo, kdaj bodo prišli gospodje z aktovko pod pazduho in pognali enega za drugim na boben. Ni denarja za davke, obresti, za posle, bolniško blagajno — ne za najnavadnejše potrebščine. In vedno hujše je. V kmetijstvu, ki je stan domoljubnih
elementov se pojavlja boljševiški duh. Njegovi produkti so pod ceno in naravnost beraško ponujanje je, da se jih sploh znebi. Potrebščine pa, ki jih mora kupovati so predrage. Kupna moč in plačilna zmožnost je padla na ničlo. Pa se je razglasilo, da bo prišel kupec iz Dunaja in pokupil vole, ki imajo to in to težo. Kmetje naj priženejo vole v Pliberk. In res, kmetje so si oskrbeli živinske potne liste, jih plačali in prignali, celo iz daljnih krajev vole v Pliberk. Pred Bruckenwirtom je bil kakoj - majhen sejem. Kupec je res prišel inT čutje, ponudil 1 šiling za kg. Za Boga, kateri kmet pa naj za to ceno vole da, celo voli so kupca topo in debelo gledali. Tako se seve ni nič prodalo. Kmetje so se jezili, na jezo malo pili, in zapravili dan in še denar povrhu. Potem pa so gnali živino domov in premišljevali kaj bo.
Vogrče. Pustni čas je za nami, za nami tudi pustno veselje, ki je letos prekosilo vsa minula leta. Poroke smo imeli tri: Tomažev Anžej se je priženil na Fidejev doni, ki je bil že dolgo let brez gospodarja, Vilipov Tinče je šel k Breznikovi Mojcki, da ji pomaga gospodarit, Do-brovnikov Anžej pa je vzel svojo Katrco. Mnogo sreče in blagoslova! — Dne 15. t. m. je priredila naša požarna hramba plesni venček. Naši redni člani so sc potrudili in lepo pripravili Škofove prostore za sprejem gostov. Ugotoviti moramo, da naših zavednih nismo mogli zaslediti med gosti. Zahvaliti se moramo replškim in Pliberškim brambovcem, da je bila udeležba tako mnogoštevilna. Dob, Blato in Rmkole so poslale samo štiri zastopnike. Vsakomur je znano, da je začetek težak. Eno leto se že trudi naš načelnik, da bi dal društvu, kar mu je najbolj potrebno, da bi moglo krotiti našega največjega sovražnika, ogenj. Sami člani vendar ne zmorejo vsega in smo navezani tudi na pomoč naših kmetov. Zato je treba posečati prireditve in pomagati vsaj posredno, če že ne neposredno. Potrebno pa je tudi, da se vsi kmetje vpišejo za podporne člane, da bo moglo društvo izvrševati svojo nalogo.
Korte. (Poroka.) Pretekli pust se je poročil tukaj Štefan Leder, kovač v Globasnici, z Točajevo Julko v Kortah. Ženitovanje 9. t. m. je bilo prav veselo in smo ga potegnili do ranega jutra. Gostilničar Franci pa je tudi poskrbel, da je bilo vsega v izobilju. Kar je na svatbi napravilo najboljši vtis, je bilo to, da si videl same zdrave in vesele zavedne Korčane. Novo-poročencema kličemo: Na mnoga leta!
Radiše. (Razno.) Mnogo je ženski svet letošnji pust razpravljal o tem, kateri in katera se bosta poslovila od samskega stanu. Zelo so se varale, ker imeli smo samo eno poroko. Vsled tega tudi ni bilo dosti prilike, da bi se naplesali. V zadnjem trenutku so še poskrbeli za to gostilničarji. Kar dva plesa sta bila na pustni torek, da se ljudstvo iznebi nekoliko denarja, ki ga je pri sedanji gospodarski krizi v izobilju, in da nekaj zaslužijo tudi ubožni gostilničarji in godci. Je zanimivo, da se v gostilni nobenemu ne zdi škoda šilinga, ako pa mu priporočaš, da bi si naročil kak list ali kupil knjigo, nikdar nima denarja. — Na pustno nedeljo je imelo društvo svoj sestanek, ki je bil dobro obiskan. Posetili so nas tudi glinjski fantje, ki so nam zasvirali na naših tamburicah par poskočnih, da jih je bilo veselje poslušati. Vidi se, da imajo spretnega zborovodjo. Za obisk in za sviranje se jim zahvaljujemo. — Poleg veselja smo imeli tudi žalost. Smrt je pobrala najstarejšo ženo naše fare, Marijo Maček, p. d. Petkovo mater v Kozju, ki je dosegla 88 let. Rajna je bila dobra in skrbna gospodinja, verna slovenska mati, ki je vzgledno od-gojila svoje otroke. Naj počiva v miru!
Kotmara vas. (Razno.) Letošnji pust imamo zaznamovati dve poroki. Poročil se je Štefan Berger z gdčno Marijo Bidman in Primož Waldhauser .z Hajnžico v Cahorjah. Bilo srečno! — Dne 23. januarja pa smo spremljali k večnemu počitku Cimpernjakovo mater na Ročici. Naj v miru počiva!
Št. Vid v Podjuni. (Poroke.) Lansko jesen in letošnji pust smo imeli, pri nas 3 poroke in sicer vse tri v Št. Primožu. Prvi se je poročil Gabrijel Lah z Micko Kranjc z Rude, drugi Valentin Hobel z Hoblovo Liziko, tretji pa Franc Picej s Katico Hribernik. Gabrej in Voltej sta člana našega pevskega zbora, Franc in Katrca pa pridna igralca. Zato je pevski zbor tudi vsem oarom zapel prav prisrčnih zdravic. Gabrej in Voltej gospodarita doma, Franc pa si je kupil
lično Bajcarjevo posestvo v Št. Jakobu v klo-šterski župniji in se preselita s Katro tja. Mislimo, da ga ni treba posebej priporočati. Dejstva sama ga priporočajo. Kljub svoji mladosti’ je že četrto leto ugleden čevljar in dasi ima svojo delavnico v gostilni, je vendar trezen in si je v letih že nekaj prihranil. Radi svoje šaljivosti in držabnosti je splošno priljubljen, da ga bomo jako pogrešali. Vsem trem parom želimo obilo zakonske sreče!
Bilčovs. (Poroka.) Dne 16. t. m. se je tukaj poročil Janez Vanžov z go Marijo Miki, tukajšnjo okrajno babico. Ker je ženin že več let član našega pevskega zbora, ga je tudi ob vstopu v novi stan spremljala naša pesem. Na veselem ženitovanju pri Pomoču je med vriskom in godbo donela melodija naših pesmi, kar je zelo ugajalo vsem navzočim svatom. Novoporočencema pa želimo prav mnogo let srečnega in zadovoljnega zakonskega sožitja!
Korte. (Smrt.) Dne 14. t. m. se je pri nas zopet oglasila smrt in zvonovi so oznanjali tužno vest, da je odšel v večnost 69 letni Pristovnikov Francej. Z njim je izgubila Pristovnikova hiša zvestega hlapca, ki je služil pri isti hiši 35 let. Pristovnik mu je oskrbel spodoben pogreb. Naj dobi za svoje zvesto službovanje plačilo nad zvezdami!
Drobne koroške novice. Celovška požarna hramba je bila pozvana lani k 30 požarom, rešilni oddelek pa je posredoval v 1554 slučajih. — Naš uvodnik v 6. številki ..Besedo imajo Nemei“ je zbudil v Dravski banovini in tudi v Avstriji veliko pozornost. Skoro vsi slovenski listi so podali vsebino uvodnika v izvlečku ali tudi doslovno. Posebno obširno se bavi z njim „SOK“ v 30. številki. Ureditev manjšinskega šolstva na Koroškem postaja vedno bolj aktualna, ker je strogo izvajanje naredbe jugoslovanskega prosvetnega ministrstva odvzelo koroškim Nemcem zadnje orožje iz rok. — Dne 14. t. m. je bilo zabeleženih na Koroškem 14.470 podpiranih brezposelnih, v enem tednu za 175 več. — Od 1. januarja stane preskrba v bolnišnicah v Celovcu za II. razred 9 S, za III. razred 6 S na dan: v bolnišnicah v Beljaku in Wolfsbergu II. razred 9 S, III. razred S 5.50; v umobolnici v Celovcu II. razred 8 S, III. razred S 4.50; v hiralnicah v Celovcu in Beljaku S 2.60 na dan. ■'—Dne 12. t. m. se je v Borovljah ustrelil sin puškarskega dobavitelja Miha Pegam. — Gradiščanskim Hrvatom se je priznal poseben šolski nadzornik na hrvatske šole. Ta nadzornik mora biti seveda tudi Hrvat po mišljenju. Imenovanje se dosedaj še ni izvršilo, ker so mnenja glede osebe in delokroga hrvat-skega šolskega nadzornika v vladi sami deljena. K temu vprašanju je deželni svetnik Wagner izjavil o priliki proračunske razprave: ..Moje mnenje je, da imajo hrvatski sodeželani vsekakor pravico, da pustijo svojo deco v hrvatskih šolah nadzorovati po nadzornika, ki ta jezik razume." Ali se je na Koroškem že rodil deželni svetnik, ki se bo upal podati slično izjav j? — Deželna vlada je imenovala za nadučitelja na Rudi Jurija Derbucha, za šolskega voditelja v Potočah Johana Rossneggerja, za učitelja na Brdu pri Šmohorju Johana Rau-niga, za učiteljico v Mariji na Žili Pavlo Messner in za učitelja v Št. Štefanu na Žili Hermana Petschauerja. — Dne 20. t. m. je pri Podroščici zasul snežni plaz 4 gozdarske delavce: 1 mrtev, 3 ranjeni.
| DRUŠTVENI VESTNIK |
Sveče. (Predavanje.)Izobr. društvo „Kočna“ v Svečah priredi na tretjo postno nedeljo, dne 8. marca 1931 ob pol 4. popoldne pri Adamu v Svečah skioptično predavanje pri prostem stopu. Predavanje bo aktualno in zanimivo.
Bilčovs. (Občni zbor.) Naše društvo ima svoj redni občni zbor dne 1. marca t. 1. ob 3: uri popoldne pri Pomoču.
Sele. (Gospodinjski tečaj.) Pod spretnim vodstvom gdč. Milke Hartmanove se je vršil pri nas od 18! dec. do 10. febr. gospodinjski tečaj Slov. kršč. soc. zveze, ki ga je obiskovalo 18 tečajnic. Kratka je bila doba 7 tednov, a tečajnice so jo dobro porabile, da so se čim več naučile. V prvi vrsti so se seveda učile kuhati: okusno pripravljati priprosta domača jedila, pa tudi kaj boljšega za posebne prilike. Poleg kuhe so se vadile v šivanju in ročnih delih, vsak popoldan pa so si iz predavanj voditeljice prido-
bivale najpotrebnejše znanje o živiloznanstvu. vrtnarstvu, mlekarstvu, sirarstvu, perutninarstvu, živinoreji, nadalje kako naj gospodinja vodi gospodinjsko knjigovodstvo, skrbi za red In snago, kako naj streže bolnikom, neguje dojenčka, in kako naj nudi prvo pomoč v nezgodi I-1. d. Tudi na srčno izobrazbo je polagala voditeljica važnost. Delo in jelo so začenjale in končavale z molitvijo, vsak dan so obiskale cerkev. Kaka naj bo gospodinja v verskem oziru, so slišale iz krščanskih naukov. Gojile so petje in se vadile v nastopih. Ves tečaj je vladalo med tečajnicami samimi ter med njimi in voditeljico iskreno prijateljstvo, bile so si kot sestre med sestrami. Ob koncu tečaja so tečajnice 8. febr. priredile razstavo kuharskih izdelkov. Oko se je paslo na okusnih izdelkih kuharske umetnosti; priprosti ljudje so strmeli, da je mogoče kaj takega pripraviti. Novo-zapadli sneg je sicer zadržal vse zunanje goste in mnogo domačinov, kljub temu pa so bili razstavljeni predmeti razprodani in tudi dvorana je bila na popoldanski prireditvi napolnjena. Spored je bil bogat in pester. Nekatere točke, n. pr. kupleta „Dečva“ in ..Kuharice11, prizora 1(Na preji11 in „Dekle in domovina11 so budile kmečko in gospodinjsko zavest, ljubezen do domačije in do domovine, druge točke pa so vzbujale viharje smeha, n. pr. kuplet „Cigan-ka“, prizora „Strup za podgane11 in „Vaški orkester11. Namen in pomen tečaja in njegov Dot,ek je v svojem govoru razložil č. g. pokrovitelj, vso prireditev pa so prepletale deklamacije in petje novih in starih pesmi. Brhke so bile tečajnice v svojih krojih. Postavile so se v vseh ozirih, že na obnašanju se jim je poznalo, da so bile v dobri šoli. — Naslednji večer je bil poslovilni večer v ožjem krogu. Misel na bližnji razhod je sicer težila tečajnice, a smo io pregnali z veselimi popevkami, deklamacijami, šaljivimi nagovori in prizori, da je vladala Prisrčna, neprisiljena zabava. Koloples deklet s petjem „Oj zaplešimo kolo, mlade Korošice ...“ je nazadnje privabil tudi druge, mlade in stare, da so se jim pridružili. Niso jim sicer bile noge dosti urne in gibčne, a tem več je bilo zato smeha. Da je tudi za želodec bilo dobro priskrbljeno, se vpričo tolikih navdušenih kuharic razume. Tako je tečaj potekal in se končal v splošno zadovoljnost. Gdč. voditeljici Hartmanovi vse priznanje, prisrčno zahvalo za trud in še večkrat na svidenje v Selah!
Pliberk. (Igra.) Na pustno nedeljo mora biti igra. Za vse tiste, ki si želijo poštene, poceni zabave in ne norijo po plesiščih in zapravljajo denar in zdravje. Zato mora biti igra taka, da je dosti smeha. In tako je tudi bilo. Na prvi pogled skromna veseloigra „Čevljar“ je bila igrana tako, da se je vse smejalo in zabavalo. Pa imamo tudi svojevrstnega talenta v komiki, Janka, ki naj nas še večkrat tako razvedri.
Bilčovs. („Davek na samce.11) Dne 8. t. m. smo se zbrali prav številno v Knabrlovi dvorani v Velinji vasi, da bi videli, kako bodo nastopili naši igralci pri igri „Davek na samce11, oa tudi nastop župana v kupletu je bil povod velikega zanimanja za prireditev. Brez pretiravanja lahko rečemo, da smo bili vsi s prireditvijo v vsakem oziru prav zadovoljni. Vsak se je tokrat pač nasmejal, da bo pomnil še dolgo. Igralci so svoje vloge res prav dobro obvladali in tudi razdelitev vlog je bila zelo Dosrečena. Res, tokrat si zaslužijo igralci pohvalo. Malenkostni nedostatki glede učenja na Damet, se bodo gotovo z vsakim nadaljnim nastopom zmanjšali. Tudi nastop župana je vsem nrav dobro ugajal, tako da je splošna želja, da bi se vesela prireditev ponovila po veliki noči v Bilčovsu. Gotovo se bo po možnosti ustreglo tej želji. Za velikonočni pondeljek pa pripravljajo naši igralci Finžgarjevo ..Razvalina življenja11.
Št. Janž v Rožu. (Občni zbor.) Naše domače društvo je imelo 22. t. m. svoj letni občni zbor. Udeležba je bila dobra. Članstvo je z zanimanjem sledilo obema predavateljema. Prvič je nastopil šele pred dobrim mesecem oživljeni moški pevski zbor in smo se morali čuditi sigurnosti in lepoti glasov. Treba je sedaj poživiti še tamburaški zbor! Poročilo društvenih funkcijonarjev ni bilo ugodno. Pričakujemo, da bo poročilo na prihodnjem občnem zboru ugodnejše. Pri volitvi se je z malimi izjemami potrdil stari odbor. Sedaj pa na delo!
GOSPODARSKI VESTNIK
Svinjereja.
(Konec.)
Pa ne samo beljakovinske krme nam primanjkuje, temveč tudi žita. S svojim žitom pač moremo krmiti večje množine prašičev, posebno še, ker je bil naš pridelek preteklega leta jako pičel.
Pridelek krompirja sicer ni bil slab, ali vsaka gospodinja vev da s samim krompirjem brez žita ni pitanja. Čim majnši so prašiči, tem več potrebujejo žita in tem manj krompirja.
Pri pitanju smo lahko veseli, da dobimo žito tako poceni: koruzo po 16 do 17 g, ječmen po 23 g itd. Ker je torej žito poceni, se pitanje dobro izplača, četudi moramo dokupovati vso krmo.
Ko so bila krmila do dvakrat tako draga
Trgovec Rudolf Miillner pravi:
„ ... ker je poceni? - ah ne! -moj zajutrek mora že nekaj veljati!
Ampak glejte, teh le par skodelic Kathreinerja tako ugodno vpliva na moje živce!"
nego danes, in tudi prašiči dosti dražji kot sedaj, smo se morali vprašati, ali se nam bo do-kupovanje izplačalo, da bi bilo tudi delo pitanja plačano in še nekaj dobička. Sedaj, če ostanejo prašiči še vsaj pri teh cenah, se nam izgube še ni treba bati, čeprav tudi dobiček ni visok. Veliko število skupaj naenkrat pitano nam po donese prav lep dobiček. Zato se pečajmo s pitanjem prašičev v velikem, ker nam to poceni delo.
Napravimo čim večje svinjake, da moremo natrpati noter čim več prašičev. Pri večjem številu prašičev v enem svinjaku pa je važno, da polagamo zadosti krme, da nasitimo vse prasce. Drugače je med prasci ravs in kavs in kmalu bi jih nekaj zaostalo, drugače pa se nam tega ni treba bati. Prašiči, če so do sitega nakrmljeni, potem mirno počivajo, drugače pa takoj pritečejo h koritu, kadar zagledajo ali začutijo človeka, ker je žival pač lačna. Krmimo lahko samo dvakrat na dan, a opoldne jim položimo kaj sirovega. Kar se tiče korit, imajo nabite špatice, da žre vsak prašič med dvema špaticama. Na ta način dosežemo, da prašiči ne tekajo od enega kraja na drugega, temveč vsak mirno žre na svojem mestu.
Ležišče.
Za počivanje živali je važno, da napravimo v koču suho ležišče na nasprotni strani od korita. Nabijemo late in na te deske ali krajnike in obrobimo zopet z desko.
Na ta način dobimo škatlo, v katero na-stiljamo. Pri tem prištedimo veliko stelje in živali bodo imele vedno suho to mesto. Če želimo več gnoja, zamenjamo vsak dan steljo in staro steljo od preddneva razstrosimo vsak dan po koču. Tako ležišče se seveda ne da napraviti v svinjakih, ki so tako mali, da jih ne
moremo imenovati več koče, temveč kvečjemu luknje. Pogoj za napravo ležišča je tedaj, da ima svinjak primerno globino, najmanj 2 in četrt metra. Že srednje velik prašič rabi 1 m prostora za koritom, da lahko žre. Ležišče pa tudi vzame 1 m širine. Nikakor pa ne sme biti ležišče predolgo, ker bi bilo potem preveliko in prašiči bi ga onesnaževali.
Svinjaki (koči).
Če delamo svinjake v hlevih, ne oplan-kamo jih z deskami, temveč z drogi. Prvič to ne stane dosti in drugič bo svinjak svetel, kar je prijetno za prašiča in gospodinjo, ki lahko od zunaj pregleda prašiče. Tudi se v tem slučaju prašiči privadijo bolj na ljudi in ne bodo več tako divji.
Hitro pitanje.
Pri nizkih _ cenah krmil se najbolj izplača hitro pitanje. Če imamo krompirja v izobilju, kar je v Podjuni običajno, bomo dali začetkoma pitanja, torej pri lahkih prašičih, najprej žitnega zdroba do 2 kg na komad s primešano beljakovinsko krmo, pozneje, ko so že bolj odrasli, recimo 30 kg žive teže, damo samo še 1 kg zdroba s primešanimi beljakovinskimi krmili in krompirja, kolikor pač hočejo požreti.
Prednost hitrega pitanja leži v tem, da moramo tako izpitati dvakrat toliko število kakor pri gospodarskem pitanju, če krmimo prej slabo in začnemu šele pozneje pitati, ko ima prašič že 40 do 50 kg. Denar tako hitreje kroži. Založeni denar pride veliko prej v naša žepe nazaj in zopet ga lahko založimo v ponovno pitanje. Slabo pa je, da tu ne moremo uporabljati domača manjvredna krmila, ki jih pa lahko uporabimo pri plemenskih živalih. Prednost pa leži tudi v tem, ker današnji trg naj-rajše jemlje samo lažje do 50 kg mrtve teže, katerih pri gospodarskem pitanju sploh ne dosežemo, ker pričnemo s pitanjem težjih prašičev.
Hitro pitanje je posebno pri današnjih nizkih cenah krmil in nizkih cenah prašičev važno, ker dosežemo za te prašiče vendar boljše cene kakor za težke živali, ki jih imamo na prodaj pri počasnem gospodarskem pitanju.
Računanje čistega dobička.
Če postavimo 20 kg težke prasce v hitro pitanje in jih pitamo do 80 kg žive teže, tako bomo porabili ob primerni pasmi za 1 kg žive teže 4 kg žita, oziroma 16 kg krompirja. Da dosežemo k prejšnjim 20 kg še 60 kg žive teže, rabimo tedaj še -60 krat 4, to je 240 kg žita in okoli 34 kg beljakovinske krme. Žito nas stane okoli 20 g en kilogram, celotno tedaj 48 S. Beljakovinsko krmo nam nudijo različne oljnate tropine, ribje in mesne moke; 1 kg zmesi teh krmil stane 60 g, vseh teh 34 kg stane tedaj 20 S 40 g, celotna krma skupaj 68 S. Če da prašič 80 odstotkov vžitka, znaša mesna teža 64 kg. Ako prodamo kg po 2 S 20 g, bomo izkupili 140 S 80 g. Odtegnemo še vrednost prasca 20 kg po 2 S, nam ostane za delo še S 32.80. Je to sicer nizka številka, ali pri visokem številu se nabere precejšnja svota. Iz tega vidimo, da se pri prašičereji še da nekaj zaslužiti, ali pitati moramo večje število naenkrat in ne sedaj enega in zopet in zopet enega, da stane manj dela.
Važno za izplačljivost je tudi, da krmimo dosti beljakovin. Meso sestoji večjidel iz beljakovin in se more tvoriti samo iz beljakovin. Če
Osterrpjchlsthe Gliickspost
NaiveČji avstr, loterijski strokovni list.
Za vsakega imetnika srečke neobhodno potreben.
Evidenca žrebanj zastonj
za naročnike.
Celoletno S 3*—	Polletno S P50
Gliickspostverlag (J. Prokopp) Baden, N.-č.
Zahtevajte številko na ogled !
je teh premalo v krmi, se tudi škrobna vrednost krme ne izkoristi popolnoma. Pa tudi preveč beljakovin ne krmimo, ker bi bilo potem pitanje zopet predrago.
Celovški trg. Živina: voli 1.20, plemenske krave 1.20—1.40, pitane krave 0.70—1, pitani prašiči 1.80—2, plemenski prašiči 2—2.40 S za kg žive teže. Žito: pšenica 24, rž 19, ječmen 20, oves 22, ajda 22, koruza 21 g, grah 1.40, leča 1.60 S, fižol 40—50, krompir 15—18 g za kg. Krma: sladko seno 14, kislo 7, slama 8 S za meterski stot. Zelje 80, repa 40 g, goveja mast 6, sirovo maslo 5—6, prekajena slanina 4.50, sirova slanina 2.80, zaseka 3, sladka smetana 4, kisla smetana 2.40 S. mleko 40—44 g, jajce 17—18 g.
Borza. Dunaj, dne 24. februarja 1931. Čehoslov. krona 21, nemška marka 168,4, lira 37,1; dinar 12,4; pengo 123,6; švic. frank 136,4; franc, frank 27,6; angl. fund 34,3; dolar 709 šilingov za 100 komadov.
M RAZNE VESTI HI
Drobne vesti. Jugoslavija: Dne 7. t. m. je bilo v Celju vpisovanje v nemški razred. Iz mesta Celje samega se je priglasilo 25 nemških otrok in iz okolice 10. — Donavski ban je izdal odredbo, po kateri se morajo po treh mesecih poročiti vsi v divjem zakonu živeči. Samo v Novem sadu so našteli 3000 takih parov. —■ V noči od 13. na 14. t. m. je bil v Mengšu umorjen župnik Franc Kušar. Morilec je odnesel okrog 20.000 din. in izginil. Župnik je dobil dva vbodljaja v vrat in bil takoj mrtev. Po večdnevnem poizvedovanju in zasledovanju, ko je bilo že več osumljencev predanih sodniji, je orožništvo izsledilo pravega morilca 18. t. m. v vasi Radna pri Krškem v osebi 19 letnega brezposelnega delavca Ivana Laknerja. Morilec je dejanje priznal in se je našlo pri njem še 12.000 din. — Ostale države: Naše davčne oblasti imajo v evidenci 406 milijonarjev. — Goriški prefekt je ustavil zadnji slovenski list, mesečnik „Družina‘\ Tako so Jugoslovani v Italiji ostali brez vsakega lista. — V Berlinu izvrši vsak dan povprečno 5 oseb samomor. — Herbertu Wilkinsu, ki bo skušal prodreti s svojo podmornico do Severnega tečaja, se je ponudilo 1200 oseb. Med temi je več brezposelnih in milijonarjev. Wilkins vzame s seboj 5 učenjakov in 12 mornarjev, ki so služili večinoma v ameriški mornarici. — Vsled obilega padca snega v zadnjem času in vsled nastalega deževnega in južnega vremena so prestopile nekatere reke bregove in poplavile cele doline. O velikih poplavah se poroča iz Bolgarije, Turčije in Grčije. V Benetkah in Trstu pa je vihar napravil veliko škode. Predvidoma bodo nastopile poplave tudi v drugih deželah. — Iz maščevanja in ljubosumnosti, ker jo je ženin zapusti in si vzel drugo, je neka ženska v mestu Redondas na Portugalskem vrgla v studenec ciankalij in ga zastrupila. Vodo iz tega studenca so pili svatje njenega bivšega ženina, vsled česar jih je 72 obolelo na zastrupljenju. Njih stanje je opasno, zastrupljevalka pa je romala v zapor. — Zaradi slabe preskrbe z živili je v Astrahanu nastal upor. V spopadu z vojaštvom je bilo ubitih 11 delavcev. Delavci so zažgali dve ladji tamošnje zadruge. — Na Kitajskem je taka zima, da umirajo ljudje od mraza in gladu. V nekem vlaku, ki je obtičal v snegu, je zmrznilo 36 železničarjev in 72 potnikov. Sneg je tako visok, da se je pod njegovo težo porušilo mnogo hiš, pri čemer so bili prebivalci ubiti. — Albanski kralj Ahmed Zogu se mudi še vedno na Dunaju. Ko je 20. t. m. zapuščal opero, sta pričela streljati na njega dva Albanca. Zogu je ostal nepoškodovan, njegov adjutant je mrtev, dvorni maršal pa težko ranjen.
Kako se višji uradniki v industriji in pri bankah plačujejo. List ,.Frankische Tages-post“ objavlja nekaj številk o plačah višjih uradnikov v nemški industriji. Nesmiselno je, da se ljudje tako plačujejo, ko tovarne hirajo in zapirajo svoja vrata. Generalni ravnatelj Ruhrmontantrusta dobiva v letu 400.000 mark, ravnatelj Siemenskoncerna 250.000, odbornik Nemške banke 350.000. ravnatelj tiste banke po 100.000, prokuristi 60.000. Generalni ravnatelj Ostelbe premogovnika 250.000, ravnatelj Elektro-plinarne 100.000. generalni ravnatelj Porenjsko-vestfalske industrije 650.000, direktorji tistega podjetja 216—240.000, ravnatelj zveze Stahlwerk 180.000, ravnatelj tovarne za cevi 110.000, geperalni direktor plovitbenega društva Hamburg-Amerika-črte 600.000, ravnatelj tovarniške zveze za barve 500.000,
j ravnatelj Krupove tovarne 120.000, ravnatelj | Praške železne industrije 304.000, generalni ! ravnatelj državne banke 340.000, ravnatelji po I 180.000. Tudi nemške državne železnice svoje ljudi bogato plačujejo. Generalni ravnatelj dobi na leto 98.000 plače in doklade 24.000, namest-
posnemajo dobro, opravljati in -čistiti jih je lahko. Prinašajo višje {dohodke, \?aše mlekarstvo bo do-[bičkanosnejše in \?i zadovoljni. [Olajšave pri plačilu. Prospekti zastonj.	«
DAHLIA-SEPARATOR-GESELLSCHAFT
M. B. H.
WIEN, XII./,, WAGENSEILGASSE Nr. 4/48
nik 66.000 plače in 12.000 doklade za reprezen-tacijo, sedem članov odbora dobiva po 51.000 zlatih mark v letu. — Take plače bi bile pred vojno nemogoče. Če se osobje tako plačuje, če se pusti da črpajo s polnimi rokami iz ljudskega premoženje, potem mora seve prej ali pozneje obstati ves ustroj države.
Suženjstvo v Liberiji. V zahodni Afriki blizu Golfskega zaliva in ob belgijski koloniji Kpngo se nahaja republika Liberija, ki šteje okoli enega in pol milijona prebivalstva. Angleška vlada in Zedinjene države so zaznale, da vlada v tej republiki še pravo suženjstvo in trgovina s sužnji. Predlagale so zato v Društvu narodov posebno komisijo, ki naj stvar preišče. Komisija je predložila poročilo, iz katerega je razvidno, da se je tam do zadnjega vršila trgovina s sužnji javno ter da razni komisarijati z nasiljem in izkoriščanjem vladajo narodu. Nad milijon prebivalcev je popolnoma izročenih trinogom. V trgovino s sužnji je bil zapleten
Naznanilo.
»Hranilnica in posojilnica za Sl. Jani in okolico", registrovana zadruga z neomejeno zavezo
je sklenila zviSati obrestno moro za hranilne vloge
od 5 na 5 in pol odstotka
potenii od 1. januarja 1931.	NAČELSTVO.
Poslužite se pri vlaganju Vaših prihrankov doma* {ega denarnega zavoda, kjer je denar absolutno varno naloZen.	"
VABILO
na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki ga priredi ^Hranilno in posojilno društvo v Celovcu"
v Četrtek, dne 12. marca 1931 ob pol 11. url dopoldne v prostorih Pavličeva ulica štev. 7.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo o letnem računu.
Z Volitev odbornikov in nadzornikov.
3. Slučajnosti.	38
Na ob'lno udeležbo vabi člane ODBOR.
celo sam podpredsednik republike Vancy i« cela vrsta višjih uradnikov, ki so trgovali s sužnji za svoj dobiček. Dogajalo se je . po-gostoma, da so prodajali otroke rodbinskih poglavarjev, ki so jih ti pošiljali v mesto v šolo, ker so hoteli s tem preprečiti širitev izobrazbe. Zamorci morajo delati vse leto tlako pri javnih ! delih in na posestvih veleposestnikov, tako da si sami ne morejo pridelati potrebnih življen-skih pomočkov. Zato je narod izstradan in vedno ga nadlegujejo komisarji in omejno vo- i jaštvo. Vrhu tega ne sme nihče zapustiti svo- Ì jega kraja, marveč mora trajno bivati v svoji vasi ali naselbini. Cene sužnjam so danes po 6 funtov, sužnja pa lahko dobiš že za 3 funte, j Komisija predlaga stroge ukrepe proti temu suženjstvu ter dostavlja, da se utegnejo raz- : mere izpremeniti le, če pošljejo v Liberijo civilizirane države upravne organe, ki bodo od- i
pravili to sramoto današnjih dni.
1 :
Listnica uredništva:
Landsmannschaft. Celovec. Blagovolite ’ vzeti na znanje, da popravek ne odgovarja ti- ! skovnemu zakonu.
Samo 18 S. SORTIMENT. Samo 18 S.
:
Sestoječ iz 4 vrst pristnih madžarskih deželnih produktov :
2 madžarski salami	najboljše kvalitete........2	MK.
1 kos debreczinske	paprika-slanine, na	zraku posušene 1 kila.
1 zavoj szegadinske	Eiertirhonya la...........1	kita.
1	„	„	žlahtnosledne rožne	paprika,
špedjaliteta.............Ve	kile.
Vse to skupaj razpošilja proti povzetju za samo 18 šilingov franko
Emanuel Oeutsch,
Ungarischer Landesprodukten-Export
Budapest, III., Hiklós*tér 2/K.
,________________________________________26
VABILO
na
40. REDNI LETNI
OBČNI ZBOR
„Hranilnice in posojilnice v Velikovca, registr. zadruge z neomejeno zavezo", kise vrši
v sredo dne 11. marca 1931 ob 11. uri dop. v lastnih pisarniških prostorih v Velikovcu.
DNEVNI RED :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in računskega pregledovalca.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1930.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Revizijsko poročilo.
6.	Volitev načelstva in računskega pregledovalca.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi NAČELSTVO.
Ako občni zbor ob napovedani url ni sklepčen, vrti se eno nro pozneje na istem mesta in z istim dnevnim redom dragi občni zbor, ki Je pri vsakem Števila zastopanih deležev sklepčen.
36
M Cerkvena umetniška delavnica
Jakob Campidell,
§| Feistritz a. d. Drau, Koroška.
U,tno>IJ«iio 1890. 0dllk.Mm« i „Srind Prir Madrid t90?“,
imetnik papeškega reda „Pro Ecclesia et Pontifice*
== vih
se priporoča častiti duhovščini za napravo cerkvenih oprav, ‘
astiti duhovščini za napravo ’, kakor božjih grobov, križe-.... potov, oltarjev, prižnic, križev, svetih kipov itd. v ume'niški izborni izdelavi; dalje posebno še za slikanje cerkev in prenovitev cerkvenih predmetov pri vestni izpeljavi, trpežnem deiu in zmernih cenah.
Proračun stroikov, skice zastonj, rrvovrstna priporočila.
Lastnik: Pol. b gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj b odgovorni urednik: Zinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X.. Ettenreichgasse 9.. Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt b družba (za tisk odgovoren Josip Zinkovsky). Dunaj, V., Margaretenpatz 7.