Leto V.
Szombathely, augustus 25. 1918.
Štev. 34.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
   PRIHÁJA VSAKO NEDELO. 
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
    VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnina I vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Tretjired v Črensovcih l. 1917.
II.
4) Düha naših tretjednikov na slednje ovadijo tisti milodari, štere so lansko leto nadavali v dobre namene poleg vodilnoga predpisa i šterih račum je sledeči. Ostalo l. 1916. Koron: 9·05, darüvano z Črensovec: 98.64, Kovač Anna 2, Čurič Treza 1, Krampač Marija 2, Ros Ana 3, Szalai Verona 1, Grah Jeléna 0·80, Tompa Bara 1, Žižek Jelena 0·60, z Žižkov: 88·40, Bežek Ana 2, Koštric Jožef 2, Recek Štefan 0·60, Vogrinec Ana 1, Režonja Geta 6, Cigan Jóžef 1, Farkas Kata 1. Horvat Ana 2, Vuk Ana 6. Prša Treza 1, Bogdan Bara 2, Žižek Verona 2, Krampač Martin 1, z G. Bistrice: 60·96, Jakšič Pavla dovica 2, N. 2, Tkalec Jožef 2, z Srednje: 1759 Stinec Jürif 50, N. 10, Z Dolnje: 40·40, Magdič Roza 40, Tkalec Kata 2, Lütar Ana 1, Kreslin Ana 20, Smolkovič Marija 1, Kolenko Jožef 4; Hotize: 27, Zenkovič Kata 10, z Trnja: 64·38, Hozjan Martin 0·80, Horvat Marko 1, Žalig Stefan 24, Sarjaš Stefan 10, z V i M. Polane : 28.60, Žerdin Marko 2, Zakóc Marija 1, Tivadar Kata 4; z Törnišča ; 16, N. 1, N. 10·50, Horvat Geta 1; z Adrijanec: 27, Raduha Andraš 4, Baligač Ana 10; z Beltinec: Sipos Jožef 6, Antolin Andraš 1; z Dol. Lendave: Pücko Verona 2; z Renkovec: 22·20; Bogojine Ferenc N. 2; z Filovec: Ivanič Magda 10; od Lipe: Pál Marija 10, Pál Treza 4; z Bakovec Kühar Franc 5; z Nedelice: 11, N. 1, Györköč Bara 2, Solar Verona 1, Litrop Manka 1; z Petanec: Činč Jožef 6; z Brezovice 20·10, Sömen Janos 2; z Gomilic 13 koron. Vküp 857K. 62 fil. — Potroši: Cvetje i franc. Kalendarje 133·40 K; pranje cerkvenoga obleča 52.30 K., sirotam 80.91 K., Salezijancom 5, na Drüžbo sv. Mohorja i Tiskovni dom 15 K., na misijone 180 K., na Rdeči križ 17 K., podobice za družbenike M. 7. Radosti 12 K., na črensovsko cerkev 250 K., na trojički samostan 100 K., na samostan sv. Drüžine 9 K. 65 fil,, Poštnina 3 K. 39 fil. Vküp 857 K. 62 fil. — Bog plati vsem, tretjerednikom i netretjeredniškim darovnikom.
Prosim tretjerednike, naj zmolijo za šest pokojnih kotrig za vsako edno čislo pa darüjejo za njé edno sveto obhajilo poleg predpisa vodilnoga. Končno pa, kda bi iz celoga srca hvalo
dao dobromi Bogi za vse milosti, štere je na mene i na vas dragi tretjerednike rosio, vas srčno oponinam, kak sv. Pavel apoštol sv. Timoteja: »Obüdite si milost.« Spomente se, kaj ste to leto dobili i bodite za vse zahvalni z stanovitnostjov. Zdaj, kda nemate navukov, pokažite, ka ste je ne čüli samo za en hip, nego za celo življenje, posebno pa za té čas, kda jih še ne morete dobiti — za mene grešnika pa nadale molite, vas prosim ponizno.
Črensovci, 1918. na Porcijunkulovo.
Klekl Jožef, vp. pl., vod. III, reda.
Bojna.
Američki vojaški krogi od toga gučijo, da konec bojni za dve leti bode(?). Teda že vse moč američka vu Europi bode i na kolina prisilijo nemca. — Angluška vlada se k rusom obrnola: Ne smo se od vas spozabili. Kak vaši prijatelje pridemo, da vas rešimo. Nemci vas za robe ščejo postaviti. Naše čete do šle v Rusijo, da bi vas podpirale vu boji proti nemcom. Pomoč vam prinesemo. Edna naša žela je, da bi vas močne i slobodne vidili. 11. aug. so že vojne sile ententa okoli Petrograda bile. Nemško poslanstvo se je vu Moskvi ne gvüšno čütilo, se je preselilo vu Pskov. V Rusiji je odredjena mobilizacija, vsi delavci i pavri morejo vu orožje stopiti. — Na zahodnom bojišči so angluši nemce nazaj porinoli. Ob toj priliki se moremo spomenoti, da na zahodnom bojišči francozi i angluši novo napadalno metodo nücajo. Prvle, kak znamo, so z bobnečim ognjom vse vküp zostrelali. Zdaj pa s tankami — motorami — napadajo. Za kolami včasi idejo topničarje s štükami. Veliko delo pripada letalom, 12. aug. so glasili nemci, da samo eden den so 17 sovražnih letal i 4 balone
doli strelili. Vu meseci julija so strelili 518 letal i 36 balonov.
13. aug. Naš kralj se je odpelo na nemško vojno stanje, ž njim je šo zünanji minister Burian i šef generalnoga štaba Arz.
14. aug. Vu krajini Tonale so taljani začnoli ofenzivo, štero smo že dugo čakali. Ništerne brežne straže so nazaj porinoli, ali ovak smo je gori zadržali. Na zahodnom bojišči je velko bitje bilo vu zraki, angluši so zgübili 51 letal, to je samo den mali del le-
tal, šteri so se bitja vdeležili. — So-
vražniki so Frankfurt s 12 letalami napadali, 26 bomb so vrgli. 12 jih je mrlo, 5 jih je teško ranjenih. Dosta jih je malo ranjenih.
16. aug. Rusi — bolševiki — pomoč prosijo od naš proti čehom i ententi. Tak se vuja svet. Glasi se, da Nemci naskori obsedejo Petrograd. Nemci so gori stavili ofenzivo ententa.
17. aug. Francozi so na zahodnom bojišči napadali proti vojnoj skupini generalnoga polkovnika Böhm. To je naš general na nemškom bojišči. — Na nemškom vojnom stanji so rešili poljsko pitanje. Poljsko kraljevčina bode. Kral bode nadvojvoda (erzhercog) Karol Števan.
Dom i svet. — Glási.
Ne bodo novi nabori. Glasi so se čüli, da bi 96—76 letniki znovič šli na štelingo. „Presse“ pravi, da je samo preglednejo meseca septembra ali oktobra, šteri so sposobni na slüžbo na fronti ali od zajaj.
7. aug. večer dosta dežja spadnolo. Vsaki potok se je napuno i vövdaro, otavo zblato, zoranih njiv zemljo odneso.
Prišo je brzojav, či bi dali zabel. Dobili bi za njega petrol, cuker, leder
2
NOVINE
1918. augustus 25.
süknjo i t. d. V našoj goričkoj vesi slabe svinje zabadajo, či ma eden prst „špekeca“, te je že dobro. Pa bi ešče iz toga dali, da bi li dobili gvantanje i obütel. Raj bi eden mesec kropno jeli, naj bi samo toplo odevko i obütel dobili za zimo. Ob toj priliki se moremo spomenoti i opozarjati na žalosten položaj slüžeče držine po vesnicah. Vojne podpore ne majo, teocov, svinj odavati ne morejo. Ka celo leto prislüži, na ednok preveč lehko ta da za obleko. Vert njim več ne more plačati, ar maksimal i rekvirirana cena njegovoga pova je nisika proti dragoči drügoga blaga. — Držini bi se vu prvom redi mogle razdeliti izkaznice (cedale) za poplate, leder i gvant.
Plavo. Mühe se z štale preženejo i nervoznost konjov se odpravi, či v leti okna na štali na plavo namažemo. Konji mirni postanejo. — Vu vročem leti 1914. so topničari na bojnom poli svoje robčeke zvezali na šinjek. Ki so zvezali žute robčeke, je njim sunce ne škodilo, ki so si pa nika ne zvezali, so obetežali. — V Egiptomi si prebivalci hišna okna na plavo zamažejo, s tem plavo farbo sunčenoga traka od sebe vkraj držijo. Znano je, da sunčeni trak ma 7 farb. Ste že vidli na nebi vu oblakah, kda se sunčeni trak prek deža i vode na 7 farb stere i razloči. Dr. Heusner pravi, da svinje vu plavoj svetlosti bolje tüčne gratajo. Pileasantom je prasce meo vu violet i beloj svetlosti. Prvi prasci so njemi bolje rasli. Včele rade majo modre korine.
Cena lüka 140—150 fil., česneka 380 f, tikvi 60 f, sliv 142 f, jabok 200—250 f, grüšek 250—300 fil. -1 kg. do 29. aug.
Bolgarski dnevnik „Mir“, ki stoji zelo blizu vladi Malinova, je priobčil sledečo bajko. Türski beg je prigovarjal kmetom: „Pojdimo skupno na medveda, da ga ubijemo.“ Kmetje se branijo: »Saj mi nimamo ovac, nam krvoločni medved ne škoduje.“ Beg jim obljubla: »Pri lovu na medveda obijemo še kakšno drugo žival ter si razdelimo meso in kožo.“ „Nimamo čevljev, ne smodnika . . .“ „Vse, vse vam dam!“ Kmetje gredo na medveda, ustrelijo ga, zraven pa še nekaj zajcev in srno. Kmetje hočejo deliti lovski plen. „Počakajte,“ jim zakliče beg in dvigne roko, „moramo napraviti račun.“ In računa: Toliko in toliko stane obutev, katero je dal kmetom, toliko smodnik, toda treba je še prišteti hrano: krüh, sir in čebulo. Ulovljene živali ne morejo pokriti vsega dolga. Zato si jih beg obdrži in kmetje mu ostanejo še nekaj dolžni. „To pa je res lepo.“
mrmrajo vznemirjeni kmetje, „zato, ker smo ubili medveda, nismo ničesar zaslužili?“ Beg je slišal njihovo mrmranje in pravi: „Dolg je dolg, (dug) a vi ste sužnji (robi). Z Bogom!“ A kmetje so se pomirili, ker jih je beg proglasil za sužnje. Dolg je dolg.
Brazilija pošlje v Malo Azijo 200 tisoč mož. Kakor poroča „Frankfurter Zeitung“, je izjavil predsednik Brazilije Jorge Mitre, da je pripravljena Brazilije poslali na bojišče v Mezopotamijo in Palestino 200.000 mož močno armado. Angleška armada bi bila s tem na teh bojiščih razbremenjena in bi mogla nastopiti uspešnejše na zahodnem evropskem bojišču. Braziljske čete so vsled klimatičnih razmer kakor nalašč za malo-azijsko fronto. Braziljska vlada pričakuje tozadevnega odgovora od koalicije
Simon Števan z Neradnovec — 33 let star je 3. aug. pri Nedeli nazaj stopo vu katoličansko matercerkev, iz štere je pred osmimi letami za volo luteranske zaročnice vöstopo.
Kukurce se niha na glavo nad 15 letami 15 kg, pod 15 letami 12 kg, — či držina si je ne mogla spraviti zadosta žita pšenice ali ječmena. Niha se na semen. Niha se za svinje krmljene, štere gospodar poleg dovoljenja občine na svoj stran krmi. Na vsako krmljeno svinjo se niha 6 meterskih centov. Kde je nihani ječmen, do 6 centov se napuni s kukurcov. Kukurco je samo Vojnomi Povi slobodno odati. Ceno so podignoli 10—15 kron na meterski cent. Ki ne ma kukurce, samo teda slobodno küpi kukurco s dovoljenjom od okrajnoga glavara vöpostavlenim, či je za lüdsko prehrano potrebna kukurca že vküp prinešena.
Evangeličanci so v Somboteli zborovali. Na cerkvene spravišča so mesto dozdajšnje 2% dače 4% kulturno dačo navrgli.
Voda je dosta otave opalila. Blatno otavo bi, prej, mogli vu razstave spraviti, da bi dež vö zepro blato. Da pa moč otave tüdi vözapere. Ešče je najboljše mlatiti, či se posühši. Ništerni pravijo, da je dobro na sečko zrezati. Od blatne krme živina oboli vu žalodci i v črevah, tak zvane kamenje dobi vu žalodci i vu črevah.
Čüje se, da vu železnoj županiji je ešče ne obečano telko silja, kak minister žele. Či bi včasi vküp prišlo telko silja, kelko želejo, bi kmet višje ostalo silje samo Vojnomi Povi slobodno odo. — Sobočka okrajina prosi, da bi ceno za rekvirirano živino ne poleg žmečave, nego poleg kakovosti
plačali, to je, kakša je živina. Županija vu tom mišlenji bode prosila ministra i pridene, da minister žavino ne po falati, nego vu žmečavi vö navrže.
Dolenski voj proškarov, ki do šli v Marija Trošt, na glas da i prosi proškare, da se 1. septembra okoli 9. vöre naj vküp spravlajo na Dolenjem Siniki.
Z Rusije na Taljansko. Dva vojaka nam pišeta: Dvakrat je drevje listje dobilo ino püstilo, ka smo mi ti edni Slovenci rusko zemlo klačili, kak vlovleni. Nazaj smo prišli vu našo domovino. Ne je dosta dnevov preteklo, da smo mogli iti proti taljani, I. Meolic, Št. Gomboša.
Dari. Četovodja Roth Ludovik 83. pp. je 135·10 k poslao v Martjance g. plebanoši na cerkev, na sveče, na meše i na podporo Novin. Vküp so dali: A. Ferlin 9.50 k. L. Roth 12 k, St. Orsag 10 k. St. Grüškovnjak 10 k, B. Olatič 6 k, F. Lovrenčeč 2 k, M. Tivadar 5 k, I. Moharič 6 k, M. Prosenjak 5 k, I. Brezovič 6 k, J. Vlašič 5 k, J. Lakner 1 k, P. Matič 3 k, St. Vinkovič 5 k. Kesič 3 k, Grole 3 k, K. Gašparič 5 k, M. Šostaréc 5 k, M. Hermann 6 k J. Zvora 5 k, J. Ružič 3·60 k, I. Perša 5 k, M. Mikolin 4 k, R. Simonkovič 1 k, P. Dobrievič 1 k, F. Bukan 2 k, A. Matjašec 1 k, M. Balažic. — Na podporo Novin je dao O. Vinkovič Viktor 2 k, vdobljeni so penezi vojaka Štefana Šarüga 8 k. Svetec Št. žena z Markovec 2 k. Svetec M. žena z Markovec 1 k, Slaviček M. Z. M. Salovec 1 k.
Pošta. Št. Tr. Lendava. Ka mi vi pišete od dovca, šteri je zaročnico ostavo i drügo si vzeo i pri prisegi je je njemi roka „puvisnola“ —je fabula, da imena ste ne odpisali i svedoki so se ne podpisali. Od sega mao nönč vu „pošti“ se ne spomenem takših pisem.
V težkih teh dnevah.
Moje misli od bliska hetrejše švigejo prek planim, prek dolin,
deleč, v brezmejno daljavo.
Kam? v brezmejno daljavo?
Ne, mad tebov, moj narod, svoja povesijo krila kak streljena ptica.
Aj! . . . kriknejo, bridko zajočejo, tvojo videvši glávo krvavo.
Lubav še globše od misli sega in vidi zadáne, narod moj, srčne ti rane.
Lubav, ki vedno premaga, v težkih teh dnevah balzam na rane tvoje polaga.
Zlato korono naj nosi ta glava, zdaj krvava;
mirno naj dika ranjeno srce zrak bodoče pravice.
R. J.
Dražba otave.
Licitacija na otavo Klekl Jožefa na Kranjčkom travniki bo 28. augusta popoldne ob treh.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.