SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O TEMELJIH PLANOV ZA OBDOBJE 1986—1990 SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE GROSUPLJE Samoupravni sporazum o tc-meljih plana Skupnosti za zapo-slovanje občine Grosupljc za obdobje 1986-1990 predvideva na področju /aposlovanja naslednje temcljnc ciljc — dosledno uresničevanje poli-tike produktivnega zaposlovanja, — zmanjšanje brezposelnosti ter širitev zaposlitvenih možnosti, — za takšno poklicno usme-rjanje mladine in že zaposlenih de-lavcev v izobraževalne programe, ki bo zagotavljalo načrtovano prestrukturiranje kadrovskih po-tencialov, skladno s srednjeročno in dolgoročno opredeljenimi cilji druž-benega razvoja, — izboljševanje izobrazbene st-rukture zaposlenih, zlasti z ustrez-nim razreševanjem zappslovanja pripravnikov in s priiagajanjem izobrazbene strukture zaposlenih razvojnim in novim tehnološkim zahtevam. Glcde na rast zaposlovanja, ki se predvideva za naslcdnjc sred-njcročno obdobje v višini 2% se bo letno lahko zaposlilo 130 de-lavcev in Se okoli 205 delavcev letno na račun odliva iz /aposlitve (upokojitvc, presclitve itd.)- Primerjava navedenih kadrov-skih potrcb / oceno mužncga letnega priliva v zaposlitev, ki bo znašal okoli 400 delavcev letno, pokažc, da bo znašul kadrovski prescžek okoli 60 delavcev letno. Pri oceni globalneskladnosti med kadrovskim prilivom iz šol in pov-prašcvanjem po dclavcih bo po-trebno upoštevati izobrazbena in poklicna neskladja, ki so bila vse skozi prisotna in jih pričakujcmo tudi v prihodnje. Tako bo potreb-no učinkovito odpravljanje neso-razmerja mcd izobrazbeno struk-turo dclavcev, ki bodo prihajali iz šol in potrebami združcncga dcla, ker bo siccr naraščala nezaposle-nost strokovnih kadrov. Programske naloge bo skup-nost za zaposlovanjc v občini urc- sničevala v okviru svojega temelj-nega programa ter s programom skupnih nalog na ravni Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS. Sporazum o temcljih plana za lcto 1985-1990 ne predvideva no-vih nalog. Vendar se-v naslednjih letih pričakuje večje štcvilo upra-vičencev do denanuh nadomestil in denarnih pomoči — sedaj povprečno 18, za naslednje ob-dobje pa se planira 37 upra-vičencev letno. Prav tako bo potrebno večjemu številu, kot doslej omogočiti preusposobitev — sedaj povprečno 25, za na-slednje obdobje pa se planira 30 letno. Pričakuje se, da bo več de-lavcev iskalo zaposlitev preko skupnosti za zaposlovanje kot doslej zlasti v tisti s sulicitarnimi poklici. Za izvajanje celotnega progra-ma prcdvidcva skupnost, da bo potrebno združiti v ofočini za leto 1986 13.691.000,-din(vcenahlcta 1985). Od tcga bo za izvajanje občinskcga -programa potrebno 12.754.000,- din, ru/liko pa bo potrcbno zagotoviti za rcpubliško solidarnost za namene socialne varnosti. Predvidoma se naj bi na-to sredstva povečevala vsako na-slednje leto po povprečni realni stopnji rasti 4,7. Za uresničevanje načcl kadrov-ske in štipendijske politike po sprejetcm samoupravnem spora-zumu o štipendiranju v občini se bo združevalo sredstva v višini 0,5% od BOD (tako kot doslej). Ta sredstva se bodo namensko up-orabljala za izplačilo štipendij iz združenih sredstev in razlik med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sred-stev. V občini bi bilo upravičencev povprečno 360 za Stipendije iz zd-ruženih sredstev in 240 za razlike h kadrovskim štipendijam. OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA GROSUPLJE Na področju socialnega skrbs-tva v obdobju 1986-1990 nebomo izvajali novih nalog oz. prog-ramov, spremembe oz. novosti v primerjavi s sedanjinisistemomse nanašajo na vsebino zagotovlje-nega programa ter osnove in meri-la solidarnostnega združevanja srcdstev na nivoju republike. Upoštevaje možnosti gospo-darskega in socialnega razvoja naše občine in republike dol-očamo udeleženci s sporazumom o temeljih plana zlasti naslednje cilje: — nadaljnji razvoj delegatskih odnosov in družbenoekonomskih odnosov ter krepitev odločujoče vloge delavcev v procesih svobodne menjave dela; . — nadaljnji razvoj organizira-nosti socialnega dela, ki naj bi se razvijalo v vseh okoljih, kjer Ijudje živijo in delajo ter aktivnejše vključevanje prebivalstva v prepre-čevanje nastajanja socialnih pro-blemov; — povečevanje obsega in učin-kovitosti preventivnega socialnega deia v vseh organizacijah socialne-ga skrbstva; — vključevanje socialnega skr-bstva v proces celovitega obravna-vanja socialne varnosti občanov in zagotavljanje njihove dogovorjene ravni socialne varnosti. Cilje usmeritve in naloge bomo udeleženci uresničevali z nasle-dnjimi programi: — zagotovljeni program in pro-gram solidarnosti — program vzajemnosti in sku-pnih nalog v SR Sloveniji — občinski program Z zagotovljenim programom bomo po načelu solidarnosti zagotavljali upravičenim obča-nom naslednje oblike pomoči: — denarno pomoč kot edini vir sredstev za preživljanje za pre-dvidoma 30 upravičencev — denarna pomoč kot dodatni vir sredstev za preživljanje za 100 upravičencev — celotno plačilooskrbnihstro-škov v socialnem zavodu za 35 občanov — delno plačilo oskrbnih stroš-kov za70 občanov Obseg sredstev zagotovljenega programa bo znašal v posameznem letii: 1986 1987 1988 1989 1990 1986-1990 22.054 22.495 22.945 - 23.404 23.872 114.770 Po načelu vzajemnosti bomo v izvajanje zakona o družbenem lidnost bo prejemalo 80 oseb, Skupnosti socialnega skrbstva varstvu duševno in telesno priza- dodalek za tujo nego in pomoč pa Slovenije združevali sredstva za detih oseb. Nadotnestilo za inva- 38. Za izvedbo zakona bomo združili naslednja sredstva: 1986 1987 1988 1989 1990 1986-1990 8.740 8.915 9.093 9.275 9.461 45.484 V okviru medobčinskega pro- telesnem in duševnem razvoju ter — financiranje humanitarnih grama ..bomo izvajali zlasti na- motnjami vedenja in osebnosti; organizacij in društev; slednje naloge: — sofinanciranje občinske sku- — storitve centra za socialno pnosti socialnega varstva in glasi- — začasne inenkratnedenarne delo; la Naša skupnost; pomoči; — usposabljanje pod posebni- — delo samoupravnih orga- — rejnine in zavarovanje rejnic; mi pogoji; nov skupnosti; — zavodsko varstvo odraslih — razvrščanje; _ stroški SDK in uprave za oseb in mladine z motnjami v — druge socialne dajatve; družbene prihodke. Za izvedbo tega programa bomo združili naslednja sredstva: 1986 1987 1988 1989 1990 1986-1990 29.640 31.941 34.370 36.933 39.637 172.521 S programom skupnih nalogna Ijali izvajanje nalog, ki so skupne- lež občinske skupnost za ta pro- nivoju republike bomo zagotav- ga pomena za vso republiko. De- gram bo v posameznih letih znašal: 1986 1987 1988 1989 1990 1986-1990 870 896 923 951 980 4.620 Za izvedbo vseh programov činski skupnosti socialnega skrb- sredstva: bomo v obdobju 1986-1990 v Ob- stva Grosuplje združili naslednja 1986 1987 1988 1990 1989 1986-1990 61.304 64.247 67.331 70.563 73.950 337.395 Stopnja realne rasti znaša 4,8. Osnutek sporazuma je priprav-ljen po cenah iz leta 1985 na pod-lagi valoriziranih programov, s katerimi je predvidena rast sred-stev za socialno skrbstvo v letu 1985 v primerjavi z letom 1984 za 64%. M. K. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST GROSUPLJE Značilnost osnutka o temeljih plana Občinske izobraževalne sku-pnosti Grosuplje za obdobje 1986-1990 je, da prikazuje ločeno zagotovljeni in ločeno dogovorje-ni oz. razširjeni program, ki ju bodo izvajale osnovne šole in glasbena šola. Oba programa sta tudi finančno vrednotena na predpostavki. da bo povprečna le-tna rast sredstev za vzgojo in izob-raževanje 4,7%. Osnutek nadalje nakazuje, katere dejavnosti vzgoj-noizobraževalne organizacije iz dogovorjenega programa se zma-njšajo ali opustijo, v kolikor rast sredstev ne bo dosegala pre-dvidene rasti ali bodo iz drugih vzrokov zmanjšane materialne možnosti za vzgojo in izobraže-vanje. Osnutek temeljev plana vklju-čuje v program storitev zagotov-Ijenega programa vse tisto, kar je določeno z zakonom in obveznim predmetnikov z učnimi načrti. Program storitev razširjenega oz. dogovorjenega programa pa vklju-čuje razširjeni program interesnih dejavnosti nad zagotovljenim pro gramom, podaljšano bivanje učen-cev, program storitev glasberie šole, šolo v naravi, regresiranje prehrane učencev, varstvo voza-čev, storitve šolske svetovalne službe ter dopušča možnost še drugih nalog, ki bodo dogovorje- Po podatkih sedaj živečih prebi-valcev v občini Grosuplje bo šte-vilo šoloobveznih otrok v letih planskega obdobja poraslo od 3385 v letu 1986 na 3460 leta 1990 (leta 1985 jetoštevilo 3220). Topa bo pomenilo povečanje števila oddelkov redne osnovne šole od 139 v letu 1986 na 145 v letu 1990. K temu je dodati še 7 oddelkov osnovne šole s prilagojenim pred metom in en oddelek delovnega usposabljanja. Za realizacijo teh dveh prog-ramov bi na osnovi cen vzgojn-oizobraževalnih storitev iz leta 1985 in programiranem obsegu dejavnosti morali združiti nasle-dnja sredstva: — v 000 din Zagotovljeni Razširjeni oz. Leto program dogovorjeni program 1986 366.630 52.676 1987 386.340 56.779 1988 406.400 60.496 1989 434.490 69.184 1990 462.730 77.914 Ker pa je Občinska izobraževal-na skupnost Grosuplje po samou-pravnem sporazumu o skupnih temeljih občinskih izobraževalnih skupnosti dolžna zagotavljati pre-ko Izobraževalne skupnosti Slo-venije tudi sredstva za program skupnih nalog in program vza-jemnosti ter zagotavljati sredstva za zakonske obveznosti, vračilo anuitet, delo strokovne službe in delovanje delegatskega sistema, planiranega razširjenega oz. do-govorjenega programa ne bo mogoče realizirati v zamišljenem obsegu. Glede na programirani obseg sredstev za vzgojo in izob-raževanje predvideva osnutek pr-venstveno zagotovitev zadostnih sredstev za zagotovljeni program. ki naj bi bil vrednoten na republi-Ski ravni, glede na preostanek sredstev pa se bo potrebno v toku razprave pred sprejemom predlo-ga dogovoriti o izvajanju drugih nalog. Osnutek predvideva za realiza-cijo posameznih programov zd-ruževanje sredstev iz bruto oseb-nih dohodkov v naslednji višini: — v 000 din — v planskih cenah 1985 Glede na manjša sredstva za raz-širjeni oz. dogovorjeni program, bo treba skrčiti predvsem v naslednjem: — začasno ukiniti razširjen pro-gram interesnih dejavnosti — zmanjšati sredstva za šolo v naravi oz. začasno ukiniti to dejavnost — zmanjšati število oddelkov podaljšanega bivanja — iz rednega programa črtati sredstva za investicije — zmanjšati število delavcev šolske svetovalne službe, knjižni-čarjev in vodij šolske prehrane — iz cen vzgojnouobraževalnih storitev črtati sredstva za moder- nizacijo in popravila — opustiti druge dogovorjene naloge. B. S. OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA GROSUPLJE Osnutek samoupravnega spo-razuma opredeljuje dejavnost oz. naloge za celovito družbeno skrb otroka od rojstva do vstopa v šolo, v pregledu zagotavljanja socialne varnosti pa tudi za druge starostne skupine otrok in mla-dine. Upoštevane so potrebe otrok in družine, dosežena dosedanja ra-ven družbene skrbi za otroke in predvidene možnosti gospodar-skega in socialnega razvoja naiSe občinc in SR Slovcnije. Zatorej bi razvoj družbenega varstva otrok v naslednjih petih letih moral zago-toviti dogovorjeno raven socialnc varnosti in večjo skrb za varstvo materinstva in varstvo družine nasploh. Osnutek sporazuma opredelju-je cilje uresničevanja družbenega varstva otrok, predvsem pa vse-bino in obseg zagotovljenega :n skupnega programa, združevanje sredstev, merila solidarnostnega sistema in še nekatere druge opredelitve. V vsebini zagotovljenega prog-rama ni novosti v primerjavi s se-danjim sistemom. Tudi v naslednjem obdobju bo zagotovljeni program, ki ga ure-sničujemo z medsebojno soli-darnostjo na republiški ravni vseboval denarne potnoči ter del vzgoje in varstva predšolskih otrok. Obseg programa male šole naj bi se postopoma le povečeval, vcndar lu ne gre za veliko poveče-vanje sredstev, saj smo že dosedaj zagotavljali 150 urni program kot minimalno obveznost. Sredstva za družbene pomoči otrokom so usklajena s samou-pravnim spozumom o uresničeva-nju socialnovarstvenih pravic po 1. 5. 1985. Novo je predvsem to, da bomo zagotovili vzgojo otro-kom, ki so moteni v telesnem ali duševnem razvoju. (Načrtovan je en razvojni oddelek s potrebnimi sredstvi). Novost, v pritnerjavissedanjim sistemom, so osnove in merila solidarnosti. V načelu bodo preje- male solidarnostna sredstva tiste občinske skupnosti, ki bodo po enotni prispevni stopnji združile za zagotovljeni program manj sredstev, kot jih potrebujejo za izvedbo tega programa. Vendar pa ne bodo upravičene do soli-darnostnih sredstev tisteskupnos-ti, v katerih pravica do solidarnos-ti predstavlja do 5% njihovega zagotovljenega programa in tiste skupnosti, kjer je v občini družbe- ni proizvod na prebivalca višji od 80-odstotnega družbenega proiz-voda na prebivalca v SRS. Po navedenih osnovah in meri-lih naj bi udeleženci na območju naše občine prejemali solidarnos-tna sredstva za denarne pomoči okoli 11.500.000 din v posa-meznem letu. Za program vzgoje in varstva predšolskih otrok v VVO na-črtujemo v letih 1986-1990 na-slednje število otrok: V osnutku samoupravnega spo-razuma je predvideno, da pravilo-ma normativov in standardov za izvajanje storitev ne bomo spre-minjali. Konkretne normative pa bomo določili v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela za obdobje 1986-1990. V enakem obsegu kot v prejš-njem srednjeročnem obdobju se bo odvijal program vzgojnovar-stvene dejavnosti za predšolske otroke, ki niso v VVO. To so: bri- gadirski vrtci, letovanja, prire-ditve, ipd. Novost v osnutku je tudi • metodologija načrtovanja in izl-očanja sredstev za skupni prog-ram v SRS." Zavezanci plačila prispevka za ta program bodo na-kazovali prispevke na račun Ob-činske skupnosti otroškega vars-tva Grosuplje in ne več na račun Skupnosti otroškega varstva Slo-venije. Da pa ne bi prišlo do motenj pri izpolnjevanju obvez- rrogram iyoo ivo/ ivss ivoy iyvu 1. Zagotovljeni 366.700 386.300 406.400 434.500 462.700 2. Razširjeni oz. "¦ dogovorjeni 42.670 46.900 46.000 46.000 46.000 3. Skupne naloge 1.500 1.570 1.625 1.680 1.740 4. Vzajemnost 1.100 1.140 1.185 1.230 1.270 5. Investicije 10.000 9.950 9.740 7.660 3.570 6. Dodatni pr. 26.800 24.000 24.000 24.000 24.000 Skupaj 448.770 469.865 491.950 515.070 539.280 Leto Oddelkov Otrok Sredstva v 000 din 1985 32 620 93.900 1986 36 700 110.348 1987 36 700 115.520 1988 36 700 121.055 1989 36 700 126.745 1990 38 740 132.704 nosti za tako pomembno nalogo. kot je porodniški dopust, jc pre-dvideno, da bi ta srtdstva SDK sproti prenakazovala z vplačilne-ga računa Občinske skupnosti otroškega varstva Grosuplje na račun Skupnosti otroSkega vars-tva Slovenijc. Načrtovanje in prispevna stop-nja za ta program pa se bo določa-Ia in usklajevala na ravni repu-blike še naprej. V osnutku so predlagane tri va-riante o dolžini porodniškcga do-pusta. Organizacijc združenega dela smo v avgustu 1985 zaprosili za mncnie o variantah in prctežno so se odločile za 111. varianto — to pomeni: doba porodniškega do-pusta — 365 dni, za 365 dni grc 100% nadomestilo ter nadomcs-tilo še iskalkam zaposlitve, štu-dentkam in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju (nad-omestilo 50% povprečnega čiste-ga QD v SRS in 84 dni). V teh dneh pa smo prcjeli že dclovno zasnovo predloga sam-oupravnega sporazuma, iz katerc-ga pa izhaja, da se vcčina udeležcncev samoupravnega spo-razuma v Sloveniji opredeljuje za posiopno uresničevanje III. va-riante in sicer tako, da bi zagota- vljali za 246 dni 100-odstotno nadomestilo, za preostalih 119 dni pa takole: v letih 1986 in 1987 — 75%. v letu 1988 — 859r, v letih 1989 in 1990 pa 100% nadomes-tilo. Za predlagano rešitev po-stopnega uresničevanja 111. va-riante bo potrebnih tudi nekaj manj sredstev, kot je predvideno v osnutku sporazuma. Prispevna stopnja za ta program bo znašala 1,50%, dclež teh sredstev v družbenem proizvodu pa se bo /nižal od prvotno predvidenega 0.62% na 0,49%. E. M. OBCINSKA TELESNOKUL- TURNA SKUPNOST GROSUPLJE 1. V razvoju telesne kulture se ugotavlja. da ni potrebna vsebin-ska sprememba v samih usmerit-vah. Mnogo več pa bo potrebno na-rediti pri vsakodnevni praksi in afirmaciji, pri racionalizaciji, or-ganizaciji, itd. /Sedaj smo preor-ganizirani — 90 delegatskih mest v skupščini občinske telesnokul-turne skupnosti, preštevilni orga-ni, ki se v obsegu dela večkrat prekrivajo. 2. Vaktujevključnoopredelje-na aktivnost mladih v športu, za predšolsko, šoloobvezno ter os-talo mladino. Njim se mora omogočiti kar najbolj enak »start v življenje«. Ta opredelitev je bila ie tudi prej, vendar je praksa po-kazala, da smo bili v stanju bolje organizirati starejše. 3. Šponna aktivnost mladih rodov ima dva med seboj dopol-njujoča vidika: — množična aktivnost — intenzivna' športna aktiv-nost. Športna množična aktivnost se bo odražala v naslednjih oblikah: a) šola v naravi se mora še na-prej potrjevati i. izkušnjami in rezultati, ki smo jih pri tem dose-gli, zlasti pri učenju plavanja in smučanja, deloma pa tudi kot oblika širšega vzgojnoizobraže-valncga dela b) športna znaČka vseh stopenj ponifni bogatitev pedagoškcga procesa pri pouku telesne vzgoje. Program s predpisanimi ovredno-tenimi nalogami zajema vse otro-kc. c) najširša vadba v interesnih dejavnostih po šolah in društvih bo sledila strateškemu cilju »mn-ožičnosti« za razvijanje in ohra-njanje psihofizičnesposobnosti za bogatejši in zdravi, koristnejši na-čin življenja. č) korektivna gimnastika Športna aktivnost nadarjenih otrok se bo odražala v prednos-tnih programih, kjer bo posamez-nik razvijal optimalno svoje spo-sobnosti, ki so potrebne za dosego njemu primernih tekmovalnih rezultatov. 4. Za strokovno podlago raz-mejitev na množično športno ali selektivno aktivnost otrok bo opredeljeval informacijski sistem motoričnih sposobnosti in morfo-loških značilnosti. Ta je že v rabi po naših šolah. Prednostne programe, kakor tudi panoge, bo treba nujno opredeliti, kjer bo imela prednost panoga z gibalno intenzivnejšo zvrstjo. 5. Na podlagi temeljnega dela z množično športno aktivnostjo otrok in mladine in intenzivno športno dejavnost nadarjenih pa bodo določene druge športno-rekreacijske oblike za odrasle, posebne skupine prebivalstva (trim oblike, hoja, tek, smučanje, pa-nožne oblike aktivnosti, itd.). 6. Za vzpostavitev boljše mate-rialne plati bo še naprej potekala aktivnost za izgradnjo športnih objektov ob šolah, in sicer: telo-vadnica v Šentvidu pri Stični, nogometno igrišče v Ivančni gori-ci in več manjših uporabnih rokometnih igrišč. 7. Pri ustvarjanju začrtanega imajo ponlemben del odgovor-nosti tudi dejavniki vzgoje in izob-raževanja, otroškega varstva, zd-ravstvenega varstva, socialnega skrbstva, ki se v skladu s svojimi nalogami morajo polnovredneje vključiti v začrtan program. J. L.