Gospodarski vestnik Št. 2. V Gorici, dne 1. februarja 1924. Leto II. Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 10 lir. Posamezna številka 1 L Uredništvo in uprava v Gorici, Via Giosue Carducci št. 7./1. Ušaj Just: Naše povojno kmetovanje. Vojna je v kratki dobi mnogo pre* drugačila. Razmere, ki so se stvarjale tekom stoletij, so se takorekoč kar <'ez noč spreobrnile. Zato pa tudi označuješ mo zadnjo veliko vojno, kot dobo sves tovnega prevrata. Ta prevrat ni bil sas mo politični, ampak tudi gospodarski, ker je močno posegel v gospodarstvo vseh slojev in vseh narodov. Tako je tudi močno vplival na kmetijstvo. Ono je od prevrata najtežje prizadeto, ker se ne more tako hitro prilagoditi novim razmeram in novim zahtevani, kakor ins dustrija in obrt. Temu je kriva »železna srajca« kmetske starokopitnosti in dejstvo, da se ne da uporaba zemljišča tas ko lahko menjati v druge svrhe in nas mene. Pomislite, kako veliko škodo bi trpeli naši vinogradniki, ako bi jih razs mere primorale, da posečejo trte in da zemljišča, ki služijo zdaj kot vinogradi, uporabijo v druge namene! Vendar se da z vstrajno voljo, razumnim in smos trenim vodstvom v tem pogledu marsis kaj doseči. V to svrho hočem tu podati nekoliko nasvetov • za vsako stroko kmetijstva posebej. V poljedelstvu bi se moralo uvesti smotreno kolobarenje. Pod tem kolobas renjem razumemo večkratno redno menjavanje pridelkov na njivah. S tem dosežemo boljše in popolnejše izkoris ščanje zemljišč, boljši in večji pridelek in nadležnega in škodljivega plevela očis ščena zemljišča. Za zatiranja plevela, nimamo boljšega in vplivnejšega orožja v rokah, kakor ie redno kolobarenje. V rednem kolobarenju se mora pridelo? vati tudi živalska krma na njivah, ki je in bode v bodočnosti najkoristnejši in tudi dobičkanosnejši pridelek. Splošito .mg fig bi moral naš kmet posvetiti svojo po« zornost v mnogo večji meri pridelovanju krme na njivah, kakor je to storil do« zdaj. V to svrho je najprikladnejša se« tev raznih mešanic trav in detelj, ki tra« j a jo eno, dve in tri leta. Take trave bi bile: laška ljuljka, angleška ljuljka, fran* coska pahovka ali travulja; detelje pa: domača, bela, švedska detelja in ranjek. Lucerne navadno ne rabimo v te name« ne, ker traja več let in je vsled tega ne sejemo kot menjalni pridelek v kolobar« ju. Pač pa je lucerna najpriporočljivejša detelja za menjalni travnik, ki lahko tra« ja 8 do 10 let. V ta namen jo lahko vse« jemo samo med žito, ali pa mešano, s kako travo, ki traja več lejt- Ko postane v starosti lucerna redka, naj se detelji« šče brezpogojno preorjibnppseje z do« brimi travami in travniškimi deteljami, ali pa uporabi kot njiva. Naj se pa ne pušča, da se samo zaledinidTaki travniki, ki se na opuščenih deteljiščih sami zaledinijo, so slabfij keruSO)polni manj« vrednih trav in.iplevela- rZlašti se pojavi v veliki meri škodljivi velikolistnati tro« poteč, ki odvzema rS svojimi širokimi listi obilo prostiofrau Tm ■ V Žal, da je »©tev tratnih in deteljnih mešanic pri naš nihloričo nepoznana, in da se vsfcdf'odmerjerre^a prostora tukaj z njimb ne imoreni baviti;1 čeravno bi bil poduk! v'‘jem pogledu zelb potreben' in koUNtfcm Vendar'naj* bi naprednejši go« spodarfi' činiprej! začeli Sejati' te mešani« cer ševeda ms j; predhodnim’ >'posvetova« njem s kakim strokovnjakom, kf bi jim dJ-ažSerrvioljeršleLrta.rokod 8 temi,bi bil attedon /jjdikckoftiftki ndptgjf irvidrugb ,uyi? devaaourkPtistnfriLitbidtn.Ut^otdVo^sleriilt -oi TolegdmenrOvafnih')ttavnifr in detelj« •roil .fijnalovob fibrn ondoaop isb srr nih mešanic, so znane tudi druge meša* niče grašeice, graha in grahorice itd. Se* tev teh mešanic ni tako priporočljiva in nima take važnosti, kot travnih in de* teljnih, ker stane njih seme preveč. Drugače v poljedelstvu ni bogve ko* liko iskati drugih pridelkov, dozdaj ne* znanih, pač pa bo treba naše poljedel* stvo modernizirati. Pri tem bomo morali paziti na to, da se uvede poleg že omen* jenega rednega kolobarenja, čimvcčja in obširnejša uporaba strojnega dela v poljedelstvu, ki bi nadomestilo drago delo človeških rok. Ako pa hočemo vpe* Ijati strojno delo v našem kmetijstvu, pa moramo izvesti neke predpogoje, ki bodo omogočili strojna dela na naših poljih in olajšali nabavo dragih strojev. Med pogoji, ki so za uspešno stroj* no delo neobhodno potrebni, je prvi: po*, večanje njiv in polja. To je mogoče do* seči na ta način, da poedinc parcele ra* bimo po možnosti edino kot njive, druge kot travnike, tretje kot vinograde itd. Ker je pa popolni sklad, takoimenovano arondiranje premnogih parcel, vsled ve* like različnosti zemljišč skoraj nemogoč, je priporočljivo, da si posestniki sa* mi med seboj zamenjajo parcele in s tem povečajo njih obseg. Tudi je v ta namen potrebno izpremeniti način dose* danjega obdelovanja pri pocdinili pano* gah kmetijstva. Pri koruzi in okopavi* nah bi morali v prvi vrsti gledati na to, da jih sejemo, ozirom,a) sadimo v vrstah, dovoljno širokih za obdelovanje z oko* palniki in drugimi stroji, kakor delajo že okoli Gorice. Ker je pa poedinemu malemu kmetu skoraj nemogoče nabaviti si vse potreb* ne in koristne stroje, moramo misliti na osnovanje kmetijskih gospod, zadrug, katere bi poskrbele za potrebne stro* je zadružnim potom in omogočile njih zadružno in skupno uporabo. To bi bilo neprecenljive koristi za naše kmetijstvo. Lahko smelo trdim, da bi bil napredek v tem pogledu rešilna roka potapljajoče* mu se kmetu. Od novih kultur, dozdaj pri nas še nepoznanih, bi bilo pridelovanje tobaka lahko od koristi. Pa tudi tu zadenemo na velike težkoče, ker vlada za sajenje tobaka ne da posebno rada dovolenja, ker pridelkov ne takoj odzvema in ker odna* ša s plačilom. Konečno je za pridelovan--je tobaka potrebno mnogo znanja in po* sebne naprave sušilnic, ki se pa dajo zgraditi le zadružnim potom. Poleg tega pa trpi tobak silno od toče in vetra, ka* torih vremenskih prikazni pa pri nas na* vadno ne primanjkuje. Morebiti bi pri nas po dolinah dobro vspevala konoplja, ki daje lepih prihodkov v deželah se* verne Italije. Za uspešno poljedelstvo, kakor tudi splošno za vse kmetijstvo, je potreben dober gnoj. Kako tega pridelujemo in kako moramo ž njim ravnati, bo naš list še obširno poročal. Velike važnosti za poljedelstvo so pa tudi stalni travniki in dobri pašniki. Na teh pridelujemo krmo in od nje kot postranski pridelek pa gnoj, ki ga rabi* mo za njive in vinograde. Travnikom torej odvzamemo in njivam dajemo. Za* to pa pešajo travniki. Temu je treba od* pomoči in sicer z rabo umetnih gnojil, zlasti superfosfata in Thomasove žlin dre, ker ti dve gnojili sti najpriklad* nejši za travnike. Na travnikih nam de* la plevel, mah in kisle trave veliko ško* de. Zato jih moramo z vsemi sredstvi zatirati. Najuspešnejše sredstvo proti plevelu na travnikih je zgodnja košnja, umro gnojenje in pravočasno brananje. Proti kislim travam pomaga pa edino osušenje vlažnih travnikov. Tzravnanje krtin, očiščenje travnikov kamenja, gr* movja pa bodi vsakemu gospodarju pr* vo spomladansko delo' na travnikih. Na planinskih pašnikih pa naj bi se izvršila sledeča nujna dela: Poskrbeti bi se motalo za skupne staje, kjer bi ži* vina pred dežjem in mrazom našla zave* tišča in kjer bi lahko počivala. Od tega bi imeli dvojne koristi in sicer živali bi obvarovali pred prehladom, drugimi boleznimi in muhami in v skup* ni staji bi pridelovali gnoj, katerega bi po potrebi raztrosili po pašnikih in ko* šenicah. Istotako bi moral pastir raztro* siti živalske odpadke, ki jih živina pusti po pašnikih, ker na mestu odpadka ne raste par let trava in ko zraste, jo živina ne mara. Poleg teh del, naj bi pastir či* stil pašnike kamenja, osata in škodljivega grmičevja. (Dalje.) Z a d r u ž Dr. K. M.: POSUJILNICE. (Dalje.) Iz teorije pošao je Raiffeisen na praks . su. Osnovao je prvu kreditna zadruga posujilnicu. Isprva je naravno išlo dosta | lagano, no kako je bila osnovana na jas ! kom i zdravem temelju, to nije mogap da izostane uspjeh. Tako je i bilo. I Uspjek je prva zadruga, za njom su se počela osnivati druge, najprije u Nje-mačkoj, pak dalje po cijeloj Evropi, a došlc su i do nas i to okolo godinc 1880. Osim prvog i takorekuč glavnog za-datka, miimc pomagati članove sa da'ras njem jeftinih zajmova, dao im je osnb [ vač i začetnik i drugu zadaču, malne isto tako važnu, kao i prvu, da sabire od ses Ijaka u okolici zadruge i sasma malone ! iznose kao uloške te da na taj način pos !- služi dvim ciljevima. Prvo, da ljudi ne s drže novca kod kuče (u čarapi ili pod ! gredom, kako kod nas kaže), gdje im ; leži bez koristi te im može da izgori ili da ga pokradu i sl..več da ga ulože sigurs no i na kamate. Drugo, htijelo se je na taj način prebuditi u narodu veči i dubs Iji smisao za štednju. Ko je uložio i mas £ lenu svotu u posujilnicu, dobio je, jasno, •' za to potvrdu, knjižicu, no samog novca nije imao pod rukom, več je morao da se u slučaju potrebe zateče do zadruge, ’ pa da zamoli da mu vrate novac. Da ga j je imao kod sebe, bio bi ga više puta us ludo zabacio: ili bi išao u krčmu ili na nepotrebnu zabavu ili bi kupio suvišnu | stvarcu, a pošto momentalno tog nije bi--, lo, ostalo je. Novac na taj način sabran oa malih uložaka, jasno da nije ležao bez koristi u društvenoj blagajni, več se ga je dalo na posudu potrebitim zadrugarima. Ako ga jo bilo prcviše, t. j. da se nije moglo svega dati na posodu zadrugarima, po^ sujilnica je ostatak posudila uz kamate kojoj susjednoj zadruzi, koja nije dobi-| vala toliko sretstava, koliko ih je rabila. Na taj je način bila potpuno prevedena misao Raiffcisena o pomoči Seljaka: uzas jamna samopomoč, t. j. da se seljaci medusobno podupiru,, a da im ne treba ni š t v o . da se utiču za pomoč drugima, kojitn je bilo samo do toga, da se čim više okoriš ste. Tu službu medusobne pomoči vršiš le su posujilnice; šahirale su novac kod onih seljaka, što no su ga imali, a nije im rabio za tekuče potrebe te ga davalc onim, koji su taj trebali. Za primljen novac su plačale kamate i to barem jeds nake ili još veče nego ko banke. Za izs dan novac su takoder uzimale kamate, no mnogo niže nego banke ili privatnici. Razlika od kamata na uloške i na zajs move je bila tek tolika, da se je pokrilo troškove za knjige, za zadužnicc i sl. Više nije ni trebalo, jer se nije radilo za dobitak. U isto vrijeme, kada i Raiffeisen, radio je na polju posujilnica i jedan drugi Nijemuc i to Sehultze. No, dočim je prvi mislio u prvom redu na posujil* niče u selu te putem njih htio da poma» že seljaku, drugi je mislio na one u gra^ du, te želio da pomogne obrtniciina, nia> lim trgovcima i sl., kojitn je u ono doba bilo takodjer slabo. Obojica su si svojim radom ovjekovječili ime, po njima se t zovu dva različita tipa posujilnica: Raif-feisenovke i Schultzcovke. Prvim jc jamčenje neograničeno, dijelovi su. ma-leni, ne radi se inače za dobitak, nego samo toliko, da se pokrije upravne tros* kove. A ako več nešto ostaje, to se ne dijeli medju članove: daje se u ciobros tvorne svrhe ili u rezervni fond, iz ko--jeg se imadu pokrivati slučajni, neprtd* vidj eni gubitci, cime se članove zašticuje od eventualnog doplačivanja za pokrivanje takih gubitaka. Za razlika od tih su druge na ograničeno jamčenje t. j. čla novi jamčc samo sa svojim dijelom ili sa dijelom te povrh toga još sa 2, 5, 10 itd. puta tako velikim iznosom. Dijelovi su veči nego kod prvih. Dobitak se djelo> mice daje u rezervni fond, djelomice du jeli medju članove kao kamate na za* družno dijelove ili kao dividenda. Dočim su prve ponajviše na selima, druge su malne bez iznimke samo u gradovmia. Pošto su pak posujilnice u našim kraje-vima malne sve tipa Raiffeisen, to četno u nasljednjem imati u vidu samo te. (Dalje.) Živinoreja. Živinozdravnik G.: SLINOVKA IN PARKLJEVKA. Ta huda kužna bolezen na gobcu in parkljih goveje živine se je spet po j as vila v naših krajih, zato so živinski sem* nji prepovedani. Bolezni ni težko spo> znati. Nje znaki so: sline se cede gove» du iz gobca, na sluznici v gobcu se nahas jajo rane, med parklji imajo živali gnoj* no vnetje. Vsi ti znaki so jako očividni. Bolezen je hudo nalezljiva. Kako se je ubranimo? 1. ) Ne napajaj, ako je mogoče, na javnih napajališčih. 2. ) Ne obiskuj sosedovega okužene* ga hleva. 3. ) Ako živinče oboli, pokliči takoj živinozdravnika! Bolezen zdravimo tako, da izpiramo dnevno enkrat gobec z zdravilom: »Ka* Hum permanganieum« (1 gram na en lis ter vode). Parklje izpiramo s »kreolino«. Vzamemo eno žlico na en liter vode. Hleve moramo po prestani bolezni raz* kužiti. Natančnejša navodila vsebuje sles deči naš današnji članek: O razkuževa* nju hlevov. Zivinozdravnik G. O RAZKUŽEVANJU HLEVOV. Naše domače živali, posebno krave mlekarice, so po večini obsojene, da žis ve leto in dan v hlevu. Le malo teh žis vali, posebno v dolini, pride v naših krajih na pašo. Naša goveja živina pris dc le v gotovih slučajih samo za par mi* nut na dan na svež zrak, to je takrat, ko jo napajamo. Drugače žive ti štirinožci, priklenjeni v hlevu, skoro da ne od roj* stva, pa do takrat, ko pridejo pod mc> sarsko sekiro. Hlevi, kjer živi goveja živina, kdo bi jih natanko opisoval! Neredkokrat opas žarno slabo oskrbovane staje. Posebno v letošn ji zimi je v tem pogledu mnogo greha, ko je bila jesen deževna in si niso mogli priskrbeti naši kmetovalci dovoljs ne množine stelje. Čistega zraka, snage, svetlobe in pregibanja so naše domače živali ravnotako potrebne, kot človek. Nečista tla kvarijo zrak, v takih tleh se 1 žare jajo glivice v neznanskih množinah. ! Ako zaide kužna bolezen, katero provzs 11 ročajo posebne vrste glivic v itak že ne* 11 zdrav hlev, mori bolezen mnogo hujše, s nego v lepo oskrbovanih hlevih. Staje je treba večkrat temeljito oči* ; * stiti in razkužiti, posebno je to neob* 1 hodno potrebno in po zakonu zaukaza* [ no, ko zaidejo znane kuge v naše hleve. Slinovka in parkljevka, vranični prisad, r jetika, kužni katar na spolovilih, rdečica c itd. povzročajo našim živinorejcem c ogromno gospodarsko škodo. Kakor ’ znano, so te bolezni nalezljive. Kužne 1 kali ostajajo v gotovih slučajih leta in ' leta v vlažnih tleh. Te kužne kali je tre* ! ba zamoriti, hleve je treba temeljito raz* , kužiti. Kako naj to naredimo? Nekateri živinorejci mislijo, da raz* [ kužijo hlev že s tem, da v okuženem prostoru zažgejo brinjeve veje. S tem se staja pač nekoliko razsmradi, ne pa raz* kuži. Razkužiti se pravi, zamoriti kužne; kali, kar dosežemo pa le potom razku* ževalnih sredstev, ali pa potom vročine. ■ Hočem navesti nekaj najbolj znanih raz* ^ kuževalnih sredstev: 1. Živo apno je najbolj po ceni, ter zelo primerno za razkuževanje hlevov.! Rabimo je tako, da zmešamo 1—2 1 sve* • že ugašenega apna na 20 litrov vode. 2. Soda za pranje. — Zmešaj 3 kg . sode na 100 litrov vode. 3. Zeleno milo, — Zmešaj 3 kg mila = na 100 litrov vode. 4. Kreolin (2%). — Eno žlico krc* J olina na 1 1 vode. 5. Sublimat. — Dobiš v lekarnah samo na recept, ker je hud strup. 6. Formalin (1%). — Pripravi se tu* j ko. da denemo 30 cc formalina na en ! liter vode. To bi bila glavna razkuževalna sred* stva, katera upotrebljamo za razkuže* j vanje. Toda predno rabimo razkužila, moramo hlev temeljito očistiti gnoja, o* Stankov hrane itd. Ako smo imeli v Hevu, recimo, slinovko in parkljevko, a'i kako drugo hudo nalezljivo bolezen, bi bilo svetovati, kolikor je neobhodno no^re^no. tudi lesene stvari kot so na pr. jasli, lesene stene itd. zamenjati z novi* mi. Star les naj se požge. Tla, in v teh se nahaja največ nosh teljev bolezni, je treba silno temeljito razkužiti. Ako so tla iz shojene zemlje, je nujno potrebno, da to zemljo 10 cm na globoko izkopljemo, ter jo nadome? stimo z novo. Okužen gnoj in izkopano zemljo moramo na njivi zaorati. Tla iz kamenja, skrilj, iz cementa, opeke je treba naj poprej temeljito očistiti, ter potem politi z apneno vodo, kar je naj* bolj po ceni, ali pa s 3% raztopino sode na vroči vodi. Splošno je pri nas nava* da, da se skuša tla na ta način razkužiti, da se s čopičem za belenjc sten parkrat poškropi tla gor pa dol po hlevu z apne* no vodo. To je popolnoma napačno. Na ono mesto, kamor padejo kapljice apne* ne vode, tam se morebiti zamore kužne kali, medtem ko ostane večina tal nepo* krita z razkuževalnim sredstvom. Tla moramo popolnoma politi, ter namočiti s sredstvi, katere rabimo za razkaže; vanje, tako da ne ostane nepremočen niti en drobec v našem hlevu. Stene je najbolje na novo ometati, posebno kjer se nahajajo, kot je navadno, luknje v zidovju. Obenem je treba stene dobro prebeliti, ravno tako tudi strop. Neka* teri narede to z brizgalnico za škrope* nje trt, v katero so napolnili apneno vo* ha je treba držati se pravila: cel hlev mora biti pokrit z razkuževal* nim sredstvona. Stvari iz železa, katere se nahajajo v hlevu na pr. posode za vodo, brzde, vile, nagobčniki, verige pustimo nekaj časa v vreli vodi. Konjske odeje, oglavnike ter druge stvari iz usnja, vrvi, obleko, posteljni* no moramo dobro pretolči, ter s ščetko m milnato vodo dobro okrtačiti. Živali je najbolje po celi površini telesa oprati z milnato vodo, kopita ter parklji naj bi se na spodnjih, razcefra* mh delih malo izrezali Ko bi se povsod držali sličnih navo* dil kot sredstva v boju proti kužnim boleznim, bi se iste toliko ne širile in bi bila našim živinorejcem ohranjena mar* sikatera težka ura. UMNA PRASIČJEREJA. Po nekod je žalibog še vedno v pre* vc.i, meri razširjeno mnenje, da je za prašiča vse dobro. Čim bolj umazan je hlev, tem bolje baje uspeva ta žival. Da je tako naziranje prav hudo krivover* sko, ni treba še posebej poudariti. Če nočeš, da se ti svinjereja dobro obnese, moraš brezpogojno urediti pri tem svoje postopanje po izkušenih naukih. Glavni predpogoj, da ti bodo šče* tinci in ščetnike uspevale, so snažni, suhi, svetli, zračni in v zimi ne premrzli hlevi. Red in snaga pri pokladanju hrane sta sama ob sebi razumljiva. C.imveč pažnje obračaš na negovanje in hrano pri plemenskih svinjah in pujskih, na to* liko več donosa lahko računaš. Plemen* ske svinje ne rabijo posebno obilnega živeža; hranijo naj se srednje dobro, ni* kakor pa se jim ne sme dajati močna hrana, ki bi povzročala njihovo odebe* lelost. Debele svinje skotijo potem maj* hne in šibke mladiče. Prepičla hrana naravno tudi ni pravilna, ker bi v takem slučaju imele svinje po skotitvi premalo mleka. Dobrih 14 dni pred skotitvi jo naj se svinja spravi v poseben hlev, kje;- dobi, ločena od drugih živali, mirno in ugodno bivališče, ki ga v tem času prav posebno potrebuje. Hrana naj ji bo v tej dobi tečna in lahko prebavljiva ter primerna za proizvajanja mleka. V to svrho so posebno priporočljivi vsi mlečni ostanki, katerim naj se primeša kuhan krompir in ječmenov zdrob. Hrana naj se ji po* klada večkrat in v manjših množinah, da se tako prepreči morebitne neredno pre* bavljanje, ki slabo vpliva na razvoj mla* dičev. Ako je blato kljub temu trdo in suho, naj se svinji da kislo mleko. Ako tudi to> ne pomaga, naj se primeša hrani nekoliko glauber jeve soli. Neposredno pred skotitvijo naj sc hlev zadostno postelje s kratko slamo. Dolga slama je nenrimerna, ker se pujski v njo lahko zamotajo, kar povzroča ne* varnost, da sc pomečkajo. Prednji sesi so bogati na mleku, oni proti zadnjima nogama pa vedno manj mlečni. Vsled tega naj se spravijo najmanjši pujski k prednjim sesom. Če pa hočeš dobiti krop* kih mladičev za prirejo dobrih pleme* njakov moraš poskrbeti, da pridejo naj* čilejši pujski k prednjim sesom, ker pa ta način jim je zagotovljena krepka rašča. V prvih tednih po skotitvi naj do* biva samica kolikor možno priprosto in lahko prebavljivo, toda tečno in redilno hrano, ki ugodno vpliva na množino mleka. Opusti naj se vsaktera kisla pica in pa pitanje z raznimi odpadki, poklada pa naj se kuhan krompir, repa in razre* zana zelenjad, ki naj jim bo primešana ovsena ali ječmenova moka. Dobro1 vplh va tudi sladko, posneto ali stolčeno mleko. Hrana naj se daje večkrat kot n-avadno v manjših množinah, praviloma štirikrat ali petkrat dnevno, v svrho, da si žival ne prenapolni želodca; to bi imelo za posledica težko prebavljanje, ki bi zopet neugodno vplivalo na mleko, vsled česar bi mladiči trpeli škodo. Strogo naj se pazi na snago korit in posod. Skisani ostanki pokvarijo tudi novo predloženo hrano. Težka in močno dušičasta hranila naj sc izključijo, preveč redilno mleko povzroča lahko pri pujskih ohromelost. Če se to opazi, naj se začne takoj le z lahko hrano, najboljše kislo mleko, ali pa naj se prida hrani nekaj glauberjeve soli za odvajanje. Ko postanejo pujski večji, naj se izboljša hrana s ovseno ali ječmenovo moko in s posnetim mlekom; fižola in graha tudi sedaj ne pokladaj še, ker por. vzročata spenjanje. Ko pričnejo mladiči sami jesti, ponudi jim v nizkem, poseb* nem koritu ječmena, kateremu primešaš lahko pozneje skuhan in zmečkan krom« pir. Kravjevega mleka ne dajaj, dokler sesajo pri materi, ker bi pujski v tem slučaju lahko dobili grižo. Na ta način se živalice privadijo brez težave na to, da same jejo, ne da bi nastale sitnosti pri odstavljanju. Reja prašičkov — in to velja za ži« vinorejo sploh — sc le potem izplača, ako je prehranjevanje primerno, hlev u« dob en in pažnja dobra. Večkrat je preo« bilica hrane kriva, da pujski ne uspevajo, kakor pa pomanjkanje iste. Kdor bi pri prasičjereji, posebno glede večkratnega pakladanja hrane, ne postopal tako, je boljše, da jo opusti, ker bi tako »ne imel sreče z njo«. Ta beseda se večkrat sliši, ako se pujski ne povoljno razvijajo, ako samica premalo mladičev skoti in ako se skotitev izvrši ob nepravem času. Pra« vijo pa, da je vsak sam svoje sreče ko« vač. Tako tudi pri prasičjereji. Brez pra« vilnega ravnanja z živalicami ne prideš do uspeha. Glavno pa je, da imaš za to svetel, prostoren hlev, ki ga lahko pregle* daš, in da je ta snažen. Obsojen si že od početka k neuspehu, ako misliš, da je za prašiče vsaka hrana dobra in vsaka luk« n ja primerna za hlev. U.: ZAKAJ PRAŠIČ RIJE, GOVEDO GLODA JASLI IN POBIRA CUNJE? Ako prašič rije in govedo gloda jasli, je znak, da živali primanjkuje fos« forno kislega apnenca. Te snovi navad« no primanjkuje zlasti v prašičevi krmi in zato prašiči kaj radi rijejo, iskajoč v zemlji te snovi. Ljudje, ki ne vedo temu vzroka, stavijo takemu prašiču obroček v nos, da mu onemogočijo s tem ritje. S tem sicer obvarujejo svoje hleve pred razdejanjem, živalim pa škodijo, ker jim odtegnejo še ono malo fosfornega apna, ki bi ga žival našla v zemlji. V hlevih, ki imajo tla iz betona, pa prašiči že tako ne morejo riti; le steljo prevržejo in pomendrajo. Edino pravilno je v ta« kem slučaju, da se prašičem in tudi dru« gim živalim redno polaga tako krmo, ki ima dovoljno fosforno kislega apnenca. To dosežemo s tem, da zemljišče gnoji« mo z gnojili, ki vsebujejo to, vsej živim potrebno snov. Taka gnojila so super« fosfat in Thomasova žlindra. Pridelki iz takih zemljišč vsebujejo potem dovolj te snovi, ki je zlasti mladi živini neob« hodno potrebna za raščo kosti. Drugi pripomoček je, da večkrat dodamo krmi po eno žlico klajnega apna. Ta »redilni prašek«, kakor ga navadno zavemo, je namreč fosforno kislo apno. S tem pr e« prečimo bolezen, ki jo imenujemo ko« stolomnico, obenem pri prašičih prepre« čimo ritje, pri govedu pa glodanje jasli in pobiranje cunj! O kostolomnici pa še prihodnjič nekaj več. Slinovka in parkljevka se je pojavila v deželi. Današnja številka ,Gospodarskega vestn»ka“ prinaša navodila za zdravljenje teh bolezni. Umni živinorejec, čitaj in naroči se na naš list, ki stane letno 10 lir. Mlekarstvo, Inn. Podgornik Anton: O POSAMEZNIH SESTAVINAH V MLEKU. Voda zavzema v mleku glavno m n o* žino. Za prodajo in podelavo mleka bi se Lahko pogrešal precejšen del vode v mleku. Za tečnost mleka pa, ki je name* njeno za prehrano otrok in mladih žb vali, je visoki odstotek vode neobhodno potreben. Tolšča je najbolj dragocena snov v mleku. Množina tolšče vpliva na dobroto in na ceno mleka. Maslo, ki ga izpinimo iz mleka oziroma iz smetane, sestoji ve* činoma iz mlečne tolšče. Pa tudi dobrota in vrednost sira je odvisna od tolšče, ki je v njem. Najbolj dobrodošle so takšne mlečne krave, ki nimajo samo mnogo mleka, temveč tudi zelo gosto ali tolsto mleko. Tolšča je v mleku v obliki majhnih kroglic različne velikosti. S prostim oče? som ne moremo razločevati tolščnih kroglic v mleku, pač pa pod drobnogle? dom. V litru mleka je 2 do 6 milijard ali tudi več tolščnih kroglic. Belkasto barvo mleka povzročajo večidel tolščne krogli? ce. Maslo se topi pri 29u do 41" C in se trdi pri 18° do 26° C. V mleku pa osta? nejo tolščne kroglice tekoče, tudi če zna? ša toplina manj ko 18° C. Strdijo se šele vsled tresenja ali udarcev. Ta lastnost tolščnih kroglic sc praktično izrablja pri pinjenju smetane. Mlečna tolšča sestoji iz različnih tolščnih vrst, med katerimi so stearin, palmitin in olein najvažnejši. Te tri toščne vrste zavzemajo v mlečni tolšči črez 90%, vse ostale torej le okrog 9%. Čim več oleina je v mlečni tolšči, tem bolj mehko pride maslo. Palmitin in stearin pa napravita maslo trdo. Zelena krma in paša povzročata, da je v mlečni tolšči več oleina. Odtod prihaja, da je maslo poleti bolj mehko nego pozimi, ko kr mimo mlečnim živalim seno, slamo in druga krmila. Med vsemi snovmi v mle? ku je tolšča najlažja. Zato pa se začnejo zbirati tolščne kroglice na površju mle? ka, kakor hitro pustimo posodo z mle? kom pri miru. Barva mlečne tolšče in masla je bela, belorumena do rumena. Na lastnosti mlečne tolšče vpliva pred vsem posebnost posamezne živali in. morda tudi posebnost pasme, dalje vpli? va čas, ki je že potekel od skotitve, in konečno tudi krmljenje in oskrba živali. Sirnina (kazein) je za tolščo najbolj važna snov v mleku. Sirnina pa ni raz? topljena v mleku, temveč je nabrekla. To nabreklo stanje sirnine v mleku je nekako takšno, kakoršno zavzame škrob (štirka), ki ga denemo v posodo in ga po? lijemo z vročo ali vrelo vodo. Škrob se napije vode, močno naraste in nabrekne. Nabreklost sirnine povzroča, da je mle? ko vedno nekoliko vlečljivo tekoče, če se mleko skisa ali če ga okisamo s kako stanjšano kislino (z mlečno, solno, žve? pleno, ocetno kislino itd.), se sirnina iz? loči iz mleka ali mleko se sesede ali usi? ri. Ako pridamo sladkemu mleku, kr ima 20" do 44° C, primerno množino sirišča, se mleko tudi usiri. Vendar pa j c učinek sirišča na sirnino povsem različen od učinka kislin, kar je za sirjenje mleka s siriščem posebne in praktične važno? sti. Tudi z alkoholom, ki odtegne sirnini vodo, lahko usirimo mleko. Pri kuhanju ali razgrevanju mleka v posodi, se prc? vleče mleko na površju s tanko kožo ali mreno (»napravi se klobuk«), ki sestoji večinoma iz sirnine. Če odstranimo to tanko kožo, se napravi, zopet nova. Mlečna beljakovina (laktoalbumin) ni nič drugega nego skuta, ki jo dobivajo po sirarnah iz sirotke. V razliko od sir? nine je mlečna beljakovina raztopljena v mleku. Tudi se ne da spraviti iz ostalega mleka s siriščem kakor sirnina. Sesede se, ee mleko razgrejemo na 72° do 84" C. V sirarnah jo dobivajo na ta način, da prilijejo sirotki, ki jo razgrejejo najmanj na prej navedeno toplino, primerno množino kisave. Mlečni sladkor je v mleku tudi raz* topljen. Čisti mlečni sladkor je brezbar* ven, prosojen in tvori trde kristale. Vsled delovanja mlečnokislinskih glivic, ki pridejo v mleko, se mlečni sladkor pretvori v mleku v mlečno kislino. Vsled nastale in zadostne mlečne kisline se sir* nina v mleku sesede ali usiri; mleko po* stane kislo. Delovanje mlečnokislinskih glivic pa je zelo odvisno od topline. Če hranimo mleko v prostoru, kjer znaša to* plina manj ko 10° C, se mlečnokislinske glivice ne morejo razvijati, vsled česar izostane tudi tvoritev mlečne kisline. Mleko ostane sladko. Pri 12" C se že precej hitro razvijajo, pri 32’ do 38° C pa se najbolj razvijajo — mleko’ se naj* hitreje skisa, pri 44° do 43° C pa njih razvoj že zopet ponehuje, dokler sled* njič pri še višji toplini popolnoma ne poneha. Mlečni sladkor pa je tudi za razvoj raznih drugih glivic zelo' dobra hrana, vsled česar sme biti v mlečnih iz* delkih le v gotovi množini. Važen je mlečni sladkor tudi pri zorenju sira. Rudninske snovi ali pepel v' mleku. Če nam mleko zovre in gre črez, zgorijo na vroči štedilnikov! železni plošči vse zgorljive mlečne snovi in se razkadijo. Na plošči ostanejo le nezgorljive snovi. Te imenujemo mlečne rudninske snovi ali mlečne soli ali mlečni peptd. V tem pepelu je precej fosforovokislega apna, ki je za razvoj kosti pri mladih sesajočih živalih posebno važen. Poleg fosforovo* kislega apna pa je med mlečnimi rud* ninskimi snovi tudi kalij, natrij, klor, magnezij, žveplo, železo> itd. Poleg vseh navedenih sestavin so lahko še razne druge snovi v mleku. Ta* ko so v ravno pomolzenem mleku plini, ki sestojijo iz kisika, vodika in ogljikove kisline. Lahko pridejo v mleko tudi spo* jine žveplene kisline, barvila, aromatič* ne snovi (dišave), pa tudi nekatera zdra* vila pri zdravljenju živali z istimi. Red* no so v mleku tudi razna kvasila (fer* men ti) in glivice (bakteriji). Vojna odškodnina, G. F.: PRODAJA ALI ZASTAVITEV BENEŠKIH OBVEZNIC? Pisalo se je že mnogo, in še mnogo se bo pisalo o vojni odškodnini, predno bo to vprašanje popolnoma rešeno. Ne bi imelo zmisla, ako bi tu naštevali za* kone in odloke, ki obravnavajo' ta pred* met, iz razloga, a) ker je njih število ogromno in b) ker predpis, ki je danes v veljavi bo jutri najbrže že nadome* ščen z drugim. Omejiti se hočemo le na poročanje, kako se danes izplačuje vojna odškodnina in podati nekaj nasvetov, kako naj naše ljudstvo ravna s takozva* nimi »beneškimi obveznicami« ki jih fi* nančna uprava daje vojnim oškodovan* cem mesto gotovine v poravnavo priti* kajoče jim odškodnine. Do maja 1923 je država izplačevala onemu malemu številu srečnih oškodo* vancev, Ki so imeli vse listine v redu, ugotovljeno vojno škodo v gotovinh Od takrat dalje pa država ne daje več de* narja oškodovancem, temveč mesto tega posebne vrednostne listine, ki jih na sploh imenujejo »beneške obveznice«. To vrednotice more potem oškodovanec ali prodati, zastaviti odnosno držati doma. Na prvi pogled se zdijo te obveznice kaj enostavna stvar. V resnici pa ni ta* ko. Ako ne bodo naši ljudje previdni pri oddajanju teh vrednotic, bo zopet obilo razočaranja v deželi. Vojna odškodnina je že od vsega početka kaj plodonosno torišče za razne, in ne ravno maloštevib ne, brezvestne izkoriščevalce, ki so, iz* rahljajoč zaupanje in nepoučenost voj« nih oškodovancev, pognali celo vrsto ljudi v nesrečo. Pričakovati je bilo, da bodo slični špekulanti skušali tudi nove vladne ukrepe izkoriščati v svoje nečed« ne namene. In v resnici so ti že v neka« terih slučajih poskušali svojo srečo. Ne bo torej odveč, ako opozorimo oško« dovance tudi mi na previdnost pri pošto« panju z beneškimi obveznicami. Do sedaj je izdalo kr. finančno ravna« teljstvo v Trstu le na ime se glaseče »začasne nakaznice«, ki niso prave obvezni« te. Za tekoči mesec pa je napovedana iz« daj a pravili obveznic, ki se bodo glasile na prinosca in ne na ime, kakor začasne nakaznice. Z začasno nakaznico, kakor tudi s pravo obveznico naj lastnik previdno ravna. Kakor smo že prej rekli, ima o« čkodovanec dve poti, da jo vnovči, to je da pride takoj do gotovine, in sicer ali in proda, ali pa zastavi. Kolikor nam je znano se je ustanovil Poseben bančni konzorcij, pod vodstvom italijanske banke (Banca d ltalia), ki ku« Puje začasne nakaznice in jih plačuje se« daj po 75 lir za vsakih 100 lir imenske glavnice. To svoto, izplača konzorcij hnejitelju takoj pri predložitvi nakazni« te brez vsakterih utržkov in pristojbin. Na ta način more oškodovanec v resnici priti hitro do glavnice, ki odgovarja pri« bližno trem četrtinam ugotovljene in na« kazane odškodnine, a izgubi vse lastninske pravice do obveznice, kar znači znat« no škodo za prodajalca. Omenjeni bančni konzorcij pa spre« jema nakaznice in prave obveznice tudi v zastavo. V tem slučaju nakaže imeji« telju običajno 60% zneska, ki ga pred« stavlja nakaznica. Ta pa ostane vedno tast onega, ki jo je zastavil, in njemu pri« tičejo tudi vse ugodnosti, ki jih je drža« va zagotovila »beneškim obveznicam«. Ako pa nakaznico proda, je oškodova« nec ob vse pravice, ki so z njeno posest« jo združene. Radi tega smo mnenja, da je bolj ugodno nakaznice zastaviti in ne prodati. In to iz sledečih razlogov: Oškodovanec, ki si ohrani lastništvo začasne nakaznice odnosno obveznice, ostane še vedno v položaju, da bo njegova vrednotica v doglednem času izžre« bana, in da dobi torej takoj na roko iz« plačanih še ostalih 40 % odločene mu od« škodnine. Zraven tega pa ga lahko še doleti sreča, da bo z njegovo obveznico združen še poseben dobitek od zneska 1.000.000 lir, ki ga je vlada določila v ta namen. Res je sicer, da dobi oškodovanec, ako le zastavi svojo na« kaznico 60% odškodnine kot posojilo proti obrestim od bančnega konzorcija, a po drugi strani pa moramo poudariti, da tudi v tem slučaju oškodovanec ne bo plačeval, vsaj kakor sedaj stvari sto? je, nikakih obresti iz svojega žepa. Če upoštevamo, da bo bančni konzorcij dva« jal 60%na posojila oziroma predujme proti 5V2 % nim obrestim, ter da pa bo država obrestovala izdane beneške obveznice v imenskem znesku po 31«; %, si lahko takoj vsakdo napravi račun, da so s temi SVs % nimi obrestmi kriti vsi zah« tevki bančnega konzorcija in da osta« ne malenkostni znesek še v korist oško« dovanca. Končno naj omenimo še, da more lastnik zastavljeno obveznico, kadar ho« če, dvigniti proti povrnitvi dobljenega posojila in z njo vedno poljubno razpola« gati, dočim je to pri prodaji izključeno. Hraniti obveznico doma pa se nam zdi z vseh vidikov naravnost nezmiselno. VOJNI MATER UAL. Zahteve, ki jih stavijo vladni organi do vojnih oškodovancev glede plačila za vojni materijal, ki so ga porabili pri svo« jih zasilnih bivališčih, vzbujajo po deže« li razne opazke. Tozadevno smo dobili od raznih strani več vprašanj. V poj as« nilo in odgovor vsem tem prinašamo v prevodu okrožnico tržaške kr. p ref ek« ture z dne 29. avgusta 1923, štev. 9213«4514, ki v izčrpni obliki obravnava to vprašanje: »Finančno ministrstvo stremi za tem, da bi pridobilo državi vsaj del vrednosti od vojne ostalega materij ata, ki so ga neupravičeno porabili zasebniki za ograje vrtov, pašnikov, zemljišča itd., in za pokritje barak, senikov in hlevov. Radi tega je odredilo, da naj se pre.šteje ta materijal na vsem bivšem vojnem ozemlju. Ugotovitve vršijo običajno u* službenci javne sile pod vodstvom nad* zorovalnih obratovališe. Na podlagi izvr* šenih ugotovitev se na to povabijo imcji* telji, da plačajo neupravičeno porabljeni materijal v gotovini, če to želijo, odno* sno se jim ta svota odbije pri končnem izplačilu vojne odškodnine. Marsikdo pa, posebno v krajih v go* renji in srednji soški dolini in na Krasu, se brani izvršiti svojo dolžnost in plačati neupravičeno uporabljeni materijal po nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji, ki so jih določila nadzorovalna obratova* lišča in odobrile višje oblasti. Mesto te* ga pa pošiljajo sami odnosno potom žu* panstev, skupne ogorčene pritožbe na finančno ministrstvo, v katerih hočejo z neutemeljenimi razlogi doseči oprosti* tev plačila oziroma dovoljenje za brez* plačno rabo, dokler bo njih volja. Oblastva imajo odločno voljo na* praviti konec brezglavnim pritožbam posestnikov vojnega materijala. Res je sicer, da je bila njihova imovina poško* dovana vsled vojnih dogodkov, a res je tudi, da je in bo še država brez vsake ozkosrčnosti plačevala odškodnino. Bilo bi nezmiselno zahtevati, da bi morala država, razen velikih izdatkov, ki jih ima s plačevanjem vojne škode, izgubiti še neupravičeno porabljeni materijal. ki pomenja sam na sebi ogromno vrednost. Oziraje se na to, se poživljajo vsi župani, da uplivajo na svoje občane, naj poravnajo dolgove, ki so jih napravili napram državi z neupravičeno rablje* nim vojnim materijalom. Opozorijo naj jih, da se bodo dovoljevale olajšave pri plačevanju odnosno tudi znižanje cen. Zahteve države po plačilu lastnega materijala je popolnoma utemeljena. Posestniki izvršijo le svojo državljan* sko dolžnost, ako s svojim doneskom pripomorejo državnim financam do ureditve. Uverjen sem, da bo takojšnjo po* sredovanje županov prepričalo ljudstvo o potrebi izvršitve obveznosti napram erarju in ga pripravilo do tega, da ne bo vlagalo več na višje oblasti novih pri* tožb, ki se ne bodo upoštevale iz prej navedenih razlogov«. Priobčamo to uradno okrožnico, ker je z gospodarskega stališča važna, brez vsake) nadaljne opazke. Zinlrn/na zveza v Trstu: Pristojbina na izmenjavo blaga. Pristojbina na izmenjavo blaga, na novo urejena s kr. odlokom z dne 18. marca 1923 št. 550., se določuje po vred* nosti predmeta izmenjave, vrednost, ki mora biti vsikdar razvidna iz fakture, računa ali note, in po vrsti, v katero spa* da dotično blago. 1. V prvo vrsto spadajo surovine, ko* vine, apno, sadra, cement, opeka, umet* na gnojila, smole, zdravilne specijalitetc, dišave, peneča se vina, mineralna voda v steklenicah, kmetijski pridelki v nepre* delanem stanju. Fakture o ravnokar na* štetih predmetih kolekujemo, ako vred* nost istih ne presega 100 lir, z 10 stot. za vsakih 20 lir ali ulomek; ako pa vred* nost presega 100 lir, s 50 stot. za vsakih 100 lir ali ulomek. 2. V drugo vrsto spadajo: pridelki, izdelki in polizdelki, živina in ostalo bla* go, ki se ne smatra za razkošno. Pristojbina znaša za fakture o teh predmetih, ako njih vrednost nc 'presega 100 lir, 20 stot. za vsakih 20 lir ali ulo* mek; ako pa vrednost presega 100 lir, 1 liro za vsakih 100 lir ali ulomek. .3. V tretjo vrsto spadajo razkošni predmeti, navedeni v tabelah A in B, priključenih pričujočemu odloku. Za te predmete znaša pristojbina, ako njih vrednost ne presega 100 lir, 40 stot. za vsakih 20 lir ali ulomek, ako pa vrednost predmeta presega 100 lir, 2 liri za vsakih 100 lir ali ulomek. Pristojbine na izmenjave prosto blago. — Živila in druge potrebščine do* m-ačega gospodarstva niso podvržene go-rinavedenim tarifom, temveč pristojbini, ki velja za posebej izstavljena potrdila, to je: za zneske do L 100 stot. 10 stalne pristojbine; za zneske do L 1000 stot. 50 stalne pristojbine; za zneske od L 1000 dalje 1 liro štab ne pristojbine. V to vrsto spada: žito, koruza, ječ? men, riž, posevki, moka, kruh, navadna testenina, zelenjava, sadje, meso, jajca, mleko, maslo, sir, suho meso, slanina, olje, kisik, sladkor, kava, gorivo, milo za pranje. Te ugodnosti je deležna izmenjava gornjih pridelkov in izdelkov le tedaj, če sta pogodbenika trgovca, ali trgovec in država, pokrajina, občina odnosno druge javne uprave. Fakture, računi, note in potrdila, iz? stavljena na podlagi izmenjave gornjih Pridelkov in izdelkov, med trgovci in konsumenti se kolekujejo takode: za zneske do L 100 z 10 stot. stalne Pristojbine; za zneske do L 1000 s 50 stot. stalne Pristojbine; za vsakih nadaljnih L 1000 s 30 stot. Postopne pristojbine. Pri tem je treba zaokrožiti morebitni ulomek lire v eno kro, tudi tedaj, če vkupna pristojbina znaša več kot 50 stot., a manj kot eno liro. Posebna potrdila. — V gorinavede? oih tarifih je že vključena tudi koleko? ' ina za potrdila, izstavljena na sami fakturi, pa naj se ista napišejo istočasno z izstavitvijo fakture ali pa pozneje. Ako pa izstavimo poleg fakture še posebno potrdilo, moramo isto koleko? vati takode: za zneske do L 100 z 10 stot. stalne pristojbine; za zneske do L 1000 s 50 stot.'stalne pristojbine; za zneske od L 1000 dalje z 1 liro stalne pristojbine. Vsaka izmenjava, koje vrednost ne Presega 10 lir, je popolnoma prosta pri-stojbine in za take izmenjave ni tudi treba izstaviti posebnih faktur. Ako jih na navzlic temu izstavimo, jih moratno kolekovati z 10 stot. Dolžnost izdajanju faktur. — V smislu zakona mora vsak trgovec izsta? viti za vsako izmenjavo v vrednosti nad 10 lir fakturo v dveh izvodih, oziroma drugi izvod lahko nadomestuje knjiga primamotc odnosno fakturna knjiga. Pogodba kot nadomestilo fakture. — Fakturo lahko nadomešča pogodba, ki jo moramo vpisati pri registracijskem uradu, kateremu moramo istočasno pla? čati tozadevno registracijsko pristojbino v višini 1% za blago, uvrščeno v 1. in 2. vrsto, v višini 2% za blago, uvrščeno v 3. vrsto. Za izmenjavo blaga prve vrste je priporočati rabo faktur, ker je dotična pristojbina za polovico nižja, za blago druge in tretje vrste pa je pristojbina ista za fakture kakor za pogodbe. Dolžnost hraniti fakture in ostale listine izmenjave. — Oba pogodbenika morata hraniti fakture, račune, note, po> trdila, pogodbe in morebitne druge 11 stine za dobo treh let ter jih pokazati finančnim organom na vsakokratno nji? hovo zahtevo. Isto velja za knjigo prima?note in fakture, izstavljene v inozemstvu. Kdo in kako je treba plačati pristojbino na izmenjavo. — Pristojbino mora plačati vedno dolžnik in sicer v kolekih izmenjave, ki so sestavljeni iz dveh de? lov. Enega, s podobo vladarjevo, prilepi nrodajalec na fakturo, račun ali noto in drugi del z navedbo vrednosti koleka na na dvojnik fakture, računa ali note, ki jo mora prodajalec hraniti, ali pa na knjigo prima?note oziroma na fakturno knjigo. Ako presega pristojbina na izme? njavo 1000 lir, jo poravnamo: 1. s pologom v korist poštno?teko? čega računa registracijskega urada do? tičnega okraja, 2. ali potom poštne nakaznice od? nosno položnice, če dolžnik nima lastnega noštnega računa, 3. s poštnim čekom, če je dolžnik imetnik poštnd?tekočega računa. Pri poštnih nakaznicah, položnicah in. čeki h je treba navesti v onem delu. ki je namenjen registracijskemu uradu, predmet izmenjave, dnevnico in ime po? godbenikov. . . Pok zapade že naslednjega dne po izvršitvi izmenjave. Pri eventuelnih za? kasnitvah plačati je 12% nad okla de. Koga in kdaj zadene pristojbina na izmenjavo? — V smislu pričujočega odloka je podvržena pristojbini na iz; menjavo vsaka faktura o surovinah, iz; delkih in vsakterem blagu, ki ga izme; njajo vsled svojega obrata trgovci, obrtniki in rokodelci. Ta vrsta pa je v tem primeru razširjena na vse fizične osebe, družbe in druga netrgovska bitja, ki si nabavijo, odnosno izdelujejo, bodisi trajno, bodisi le slučajno blago z name; nom, da ga odprodajo. So izključeni torej posli izmenjave med trgovci, obrtniki itd. na eni in za; sebniki konzumenti na drugi strani, ki kupijo dotično blago za lastno doma; čo uporabo. Ne smatra se nadalje kot trgovski posel prodaja kmetijskih pridelkov, toda le tedaj, če je prodajalec sam pri; delal blago, ki se izmenja, t. j. ako je prodajalec sam posestnik ali najemnik zemljišča, iz katerega izvira pridelek. Potemtakem ne smatra se kot tr; govski posel prodaja grozdja, mošta, vina, volne, kož, če jc prodajalec sam pridelal dotično blago. V tem primeru je prodaja gori; omenjenih pridelkov popolnoma prosta pristojbin na izmenjavo. Ako pa izstavimo za tako izmenja; vo. fakturo, račun ali noto, jo moramo kolekovati takode: za zneske do L 100 z 10 stot. stalne pristojbine; za zneske do L 1000 s 50 stot. stalne pristojbine; za*zneske od L 1000 do L 200.000 s 30 stot. postopne pristojbine za vsakih 1000 lir ali ulomek. Pri tem je treba ved; no zaokrožiti morebitni ulomek lire v eno liro. Ako je pa prodajalec teh pridelkov družba (zadruga), ki se peča s predelavo in prodajo kmetijskih pridelkov ali pa aseba, ki ni posestnica ali najemnica zemljišča, iz katerega izvira pridelek, je treba razločevati, komu se blago odda: a) če trgovcu, tedaj je to trgovski posel in dotično fakturo zadene pristoj; bi na na izmenjavo po prvi odnosno drugi vrsti; b) če se pa gornji pridelek proda konzumentom odnosno kmetom, ki si ga nabavijo zai setev itd., ne smatra se ta. prodaja kot trgovski posel in pristojbi; na znaša v tem primeru: za zneske do L 100 stot. 10 stalne pristojbine; za zneske do L 1000 stot. 50 stalne pristojbine; za zneske od L 1000 do L 2UO.OOO 30 stot. postopne pristojbine za vsakih 1000 lir ali ulomek; za zneske nad L 200.000 pa 60 lir stalne pristojbine. Fakture, izstavljene v inozemstvu. — Pristojbina na izmenjavo se razteza tudi na uvoženo blago. Če je faktura se; stavljena v tuji valuti, moramo ledo menjati v lire po tečaju onega dneva, ko je bila za dotično blago plačana carina. Naspi-otno pa je prosto pristojbine na izmenjavo blago, ki ga producenti odnosno trgovci naravnost izvažajo v inozemstvo, kakor tudi tranzitno blago. Prestopki. — Vsak prestopek proti določbam pričujočega odloka se kaz; nuje: a) z denarno globo v desetkratnem znesku pristojbine odnosno neplačane; ga dela pristojbine — a ne podi pet lir — če stranka) ne izstavi predpisane fakture ali note, oziroma izstavi nekolekovano ali nezadostno kolekovano fakturo; b) z globo v dvajsetkratnem znesku pristojbine ali neplačanega dela pristoj; bine — a ne pod 10 lir — če stranka na; vede v fakturi nižji znesek kot je v res; niči dogovorjen odnosno plačan; c) z globo v znesku L 10 za vsako fakturo, račun, noto ali potrdilo, ki ga stranka ne shrani za dobo treh let. Potr; dila se morajo hraniti skupaj s tozadevnimi fakturami; d) vsak drugi prestopek pa z globo v znesku L 25. Za ponovne in posebno težke pre; stopke, predvideva zakon tudi hujše kazni, kakor zapret je trgovine za dobo 3—30 dni. Za te globe so solidarno odgovorni pogodbeniki in njihovi podrejenci, ki so izstavili ‘odnosno sprejeli nepravilno fakturo. V i rfo gre Kofol Franjo: PAR NAUKOV VINOGRADNIKU. Vinogradnik ima polno dela tudi pozimi. 1. ) Pripraviti in navoziti moramo gnoj v vinograd,- po potrebi dokupiti umetnega gnoja; 2. ) Pravi blagor za vinograd je kom* post, ki ga pripravljamo skozi celo leto iz raznih odpadkov (plevela, rezin, raznih dntgih odpadkov, itd.); 3. ) Porežimo vse šparone in po pO; trebi debelejše dele trte, kolikor jih nismo že v jeseni porezali; 4. ) Naročimo takoj trtni materijal (trte, kluče, bilfe) za podsajan je oziroma napravo novih vinogradov; K I e t a U.: kako pomagamo vinu, ki ima OKUS PO PLESNOBI? Vino lahko zadobi duh in okus no plesnobi od plesnivega soda, ali pa od plesnivega grozdja. Če je vino zadooilo duh po plesnobi od plesnivega soda, ga moramo nemudoma pretočiti v drug zdrav sod. Ko smo vino pretočili, mu po* magamo z ogljenim prahom, katerega Pomešamo med pretočeno vino. V to svrho je vzeti 100—200 gramov ogljenega prahu na vsak hektoliter vina. Odmer j e* na količina prahu se dobro pomeša v hrentaču odtočenega vina, ki se nato vlije k pretočenemu vinu v sod. Konečno se vino v sodu dobro premeša. Ogljen prah se potem počasi vsede in vino po* stane čisto in izgubi večinoma ves duh po plesnobi. Če bi sc vino ne hotelo dob go izčistiti, mu pomagamo z enkratnim čiščenjem z želatino. Vina, ki imajo duh po plesnobi, zdra* vimo tudi z oljem. V to svrho vzamemo 1 deciliter finega jedilnega olja na vsak hektoliter vina. Ko smo olje vlili v sod, vino dobro pomešamo. To mešanje vina Ponavljamo nekaj časa večkrat na dan. bolje je, če valjamo ali močno ziblje* mo cel sod, kar seveda lahko delamo sa» mo z majhnimi sodi. Konečno odstrani* mo olje na ta način, da skozi veho doli* varno vino v sod s pomočjo lijakrlVkt' d n i š t v o , 5. ) Nabavimo in pripravimo si potrebno kolje; 6. ) Popravimo ali dokupimo si naj: potrebnejšega orodja; 7. ) Skrbimo in naročimo si pravo: časno galico in žveplo oziroma saloji* din; • 8. ) Preglejmo škropilnice in žvep: laike ter skrbimo, da je vse v redu pri njih; 9. ) Nadaljujmo z grubanjem v sta: rejših oziroma z rigolanjem v mlajših vinogradih; 10. ) Pristopimo vsi vinogradniki k »Slovenskemu kmetijskemu društvu v Gorici.« r s t v o. mora segati v vino. Dolito vino izpodrine olje, ki se je nabralo' na vrhu, skozi veho ven. Pod sod podstavimo posodo, v ka* tero vjamemo olje, ki ga lahko porabimo za razsvetljavo ali mazanje voza, i. t. d. Kofol Franjo: MIGLJAJI UMNEMU KLETARJU. Dober in napredkaželjen kletar imej to pred očmi: 1. ) Drži v vinski kleti vedno naj: večji red, snago in čistoto; 2. ) Ne trpi v kleti predmetov in stvari, ki ne spadajo v klet; 3. ) Zalivaj in drži vedno polne sode; obriši in osnaži jih večkrat; 4. ) Pretoči vse novo vino (tudi ja* bolčnik in tropinčico), kajti za to delo je sedaj zadni čas, da se izvrši; 5. ) Pred pretakanjem vina napravi poskuse na njega stanovitnost; 6. ) Žveplaj nekoliko vino pri pr el a: kan ju, posebno če ni stanovitno; ' 7. ) Če si pozabil žveplati in vino rjavi, uporabljaj natrijev:bisulfit (2—5 g pro ha):^ 8. ) Če se ti vino vleče pri pretakanju (vlačljivost vina) pretoči in prezrači ga ter zvišaj mu toploto, da popolnoma po-kipi (15° C); 9. ) Ne imej premrzlih kleti pozimi; 10. ) Skrbno pazi na vse kletarsko orodje, zlasti na sode: zažveplaj jih večkrat (vsake 3 mesece) in skrbno zabi j. Sadja G. V.: PAZIMO NA BRESKVE! Pri nas je prav malo sadjerejcev, ki bi znali pravilno gojiti breskev, dasi imamo to vrsto sadnega drevja razstre* šeno povsod: med trtami, na njivah, v vrtu, na travniku, itd. In vendar zasluži breskev, ki je eden naj plemenitejših sa> dov v naših krajih, več pažnje in bolj; šega negovanja! V zadnjih letih — bilo pa je skoro vedno tako — prihajajo od vseh strani pritožbe, češ, da breskev je pri nas po; poln orna odpovedala, da ne donaša pri; čakovanega sadu, da jo bo treba zatreti. Pritožbe se čujejo pač, a da bi se kdo potrudil za ozdravljenje raznih bolezni, ki končujejo njegove breskvine nasade, tega ne. »Sama si zrastk, sama skrbi, da boš uspevala! Meni moraš dati le dosti sadov, a od mene ne smeš ničesar za; htevati« Tako si misli marsikateri ne; marnih sadjerejcev. A to ni prav; tako naziranje je po; grešeno. Koliko sadjerejcev je v deželi, ki bi vsaj poskusili odpraviti vzroke hiranja breskev. Kdo se je potrudil, da bi ukrc; nil korake za zatiranje neke glivice (exoascus deformans), katere kali se na--hajajo med zimo na vejah in popju, ki pa oživijo spomladi in pričnejo svoje uničevalno delo. Te glivice povzročajo, da sc' listje in nežno cvetje zvije in zgr; banči, potem pa polagoma odpade. V maju ali juniju so take breskve skoro že popolnoma gole, listje jim je odpadlo. Onih par zarodkov, ki so še morebiti O; sta1', je brez vsake življenske sile. Po; sledica vsega tega je, da drevo ne pri; naša sadu, zastaja v rašči, hira, dokler ne popolnoma vsahne. In vendar imamo dovolj uspešnih sredstev za zatiranje te škodljive bo; lezni! Eno najbolj znanih je sledeča zmes: 100 litrov vode, 3 kg modrc ga; lice, 3 kg ugašenega anna in 0.300 kg klorovega amonijaka. Klorov amonijak povzroča, da se zmes bolj prime in da se lahko uporablja z uspehom tudi ob vlaž; nih dneh. S tem poškropi svoje breskve že se; P S t V O. daj, in ponovi potem to še dvakrat ali. trikrat vsakih dvajset dni. Druga bolezen, ki neugodno vpliva na razvoj breskve, je smolika. Vzroki te bolezni so: pretežka, mokra in mrzla, kakor tudi presuha zemlja, prepozno obrezovanje, velike rane, in končno tu; di prehitro menjavanje topline. Kjer se bolezen bolj redko pojavlja, zadostuje, da puščaš breskvi žilo, to je, da narežeš lubad z noževo ostjo od venca d kratke plodne vejice in brste, da jih preveč ne polomimo, kajti na njih se nahajajo cvetni popki. Edino one so nosite!jice bodočih plodov; 8. ) gojimo mladim drevesom vrhe in višie stoječe veje (drugi in tretji venec); 9.) pobelimo sadno drevje z apne* 10.) gnojimo tudi sadnemu drevju sr- nini beležem, kateremu smo primešali hlevskim gnojem ali pa z gnojnico, ki se nekaj krvi ali pa karbolineja in nekaj raztrosi oziroma polije v obsegu krone ilovice; ali koša. I že sedaj potrebnih cepičev za svoje sadno drevje, wCl UjCIC jU • in shranite jih do uporabe v pesku v kleti! S tem dosežete pri cepljenju najboljši uspeh. Vrtna SOLATINO SEME. Ugoden uspeh tvoje vrtnine je od* višem v prvi vrsti od semena. Tvoja dolžnost je, pameten vrtnar, da si pri* delaš sam doma vsa taka semena, kjer je to mogoče. Le takrat boš gotov, kaj seješ spomladi. Če hočeš dobiti od zimske glavate solate dobro seme, porabi v to svrho' Prezimljeno glavato solato. Od te so* latne vrste dobiš seme lahko tudi na ta način, če jo poseješ spomladi. Ali seme od take solate ni mnogo vredno, ker se kmalu izvrže. Ako imaš na razpolago Upe,'trde prezimljene solatne glave --najboljše so takšne, ki so sc zgodaj zgla* vile — porabi te za .seme. Prepričal sc hoš, da ti dajo te dobro seme oziroma kasneje izborne sajenice, ki bodo na* Vprašanja i Št. 4. — O. p. in h. S. — Vi pišete: Ali je opravičeno županstvo oziroma izredni komisar oddati pod roko (brez javne dražbe) v zakup izterjevanje občinske užitnine na vino, meso in drugo za te in te %. Pri nas se je to oddalo zasebni družbi brez zmanjševalne dražbe, če* ravno bi se dobila stranka, ki bi pri dražbi prevzela pobiranje za nižje od* stotke. — Prosimo odgovor, ako so Vam znani tozadevni predpisi. Na to Vam sporočamo sledeče: Kr. odlok z dne 24. septembra 1923 št. 2030, ki ga je priobčil tudi »Osserva* tore Triestino«, vsebuje vse tozadevne Predpise. Oni del odloka, ki se nanaša fra- Vaš slučaj, se nahaja v listu z dne 13. oktobra 1923 št. 223 in sicer na prvi strani četrti stolpec spodaj pod našlo* vom: »Capo II — Appalti.« r s t v o. pravljale močne glave povsem po tvojih željah. Poudarjeno naj bo, da seme slabo-razvitih glav ali takozvanih otrebkov nr nič vredno. Rodi le slabotne sadike. Z>a to pa bodi prav previden, ko odbiraš solatne rastlfne za seme. Pazi posebno na to, da so čvrste rasti, da imajo lepe liste, trde in velike glave. Če je glava trda, prideni ji količ in priveži kasneje nanj semensko steblo, da ga veter ne prelomi. Ob dozorevanju varuj semen* sko solato pred ptiči. Ko dozori, to je, ko ni steblovje več mlečno in mehko, požanji in obesi ga v zračen in suh pro* štor. Omlati pa ga še le potem, ko so stebla popolnoma suha. Seme moraš za* varovati prav posebno pred vrabci, ki radi stikajo za solatnim zrnjem. G. n odgovori. Bilo bi preobširno, ako bi hoteli na* vesti vse tozadevne določbe. Opozarja* mo Vas izrecno le na člen 79. tega odlo* ka, ki začne takode: »Prefekt lahko pooblasti občine in konzorcije, da prepustijo potom zasebnih pogajanj najemniku, ki ga smatrajo za županja vredno osebo, pobiranje užitnine........« Ako se prijavi več najemnikov, pa je naravno, da se odda pobiranje onemu, kj stavi najugodnejšo ponudbo, to je, ki zahteva najnižji nadavek (aggio) kot odškodnino za svoje delo. Vsak upra* vitelj občine, ki ima razvit pravni čut. bi tako naredil. Če se pri Vas ni tako postopalo, imate pravico pritožbe na pristojno pre* fekturo, v Vašem slučaju na ono v Trstu. Št. 5. — Ž. v G. — Vi vprašate: Ali in v koliko je županstvo dolžno izdajati mladoletnikom delavske knjižice? Odgovor: Županstvo sme in mora na zahtevo izdati delavske knjižice vsem takim mladoletnim osebam, ki so dovr= šiie ljudsko šolo odnosno ki so 14 let stare. Tozadevni predpisi namreč določajo, da morajo prosilci za delavsko knjižico prinesti dokaz, da so obiskovali v kraju bivališča toliko let šolo, kolikor je to za dotični kraj predpisano po zakonu. S c s veda lahko nastanejo pri tem navskrižja z ozirom na to, da šolska obveznost ni v državi povsod enaka. Zna se zgoditi, da mladoletnik iz kraja, v katerem kon= ča šolska obveznost z dvanajstim letom, dobi lahko delavsko knjižico z dvanaj* stim letom, dočim more priti njegov so= vrstnik v drugi občini, kjer skonča ob* veznost z štirinajstim letom, šele v štiri* najstem letu do knjižice in da potem de* la prvi drugemu konkurenco. Naravno je, da potem taki slučaji povzročajo ne* zadbvol jnost. Najnovejši predpisi (okrožnice vi* d e inske kr. prefekture z dne 2. januarja 1924, št. 24263*111) pa določajo, da mlado* letniki, ki so iz krajev, kjer velja krajša šolska obveznost, se ne smejo zaposliti, četudi imajo delavsko knjižico, v krajih, z daljšo šolsko obveznostjo, ako niso dosegli starosti, ki velja za dotični kraj glede obiskovanja šole. Ministrstvo narodnega gospodarstva pripravlja to* zadevno nov zakon. Št. 6. — B. P. iz Š. — Navodila, ka* ko Vam je postopati, ako hočete popra* viti svoje porjavelo vino, dobite v iz* črpni obliki v 3. štev. lanskega »Gospo* darskega vestnika«. Prečitajte članek: »Rjavenje vina« pazljivo in imeli boste vsa pojasnila, ki jih želite. Ker pa niste še naročeni na list, smo Vam dotično številko poslali na ogled. Ne zabite pa plačati naročnine! Št. 7. — O. P. iz R. — Vi prašate: Ali ne kaže, da bi napravili v vsaki obuni eno zadružno žganjarno, kakor so jo ustanovili v Dornbeigu? Ali bi ne bilo bolje, da napravimo eno žganiarno za več občin skupaj? Odgovor: Tudi žganjarna v Dorn* bergu ne bo le za občino Dornberg, am* pak bo pristopil k nji lahko vsakdo iz cele Vipavske doline in s Krasa. Če bi si hotela vsaka občina napraviti svojo žganjarno, bi te žganjarne bile pre* majhne in ne bi mogle popolnoma izko* riščati tropine poleg žganja tudi 'r druge namene. Zato bi jim primanjkovali stroji in vodstvo. Tudi kurjava in drugi stroški so v majhnih žganjarnah razme* roma večji. Za to pa močne zadružne žganjarne s širokim delokrogom, ne pa male, le za eno občino. Št. 8. — G. A. M. na V. pri Č. — Vprašanje: Kateri so glavni predpogoji za ustanovitev in začetek delovanja za* družne mlekarne? Odgovor: Ti predpogoji so: 1.) Za* dostno število članov, ki se obvežejo' od* dajati v zadružno mlekarno skupno in povprečno vsaj 300 kg mleka na dan. Čim več mleka pride v mlekarno', tem bolj po ceni pride podelovanje, tem bo* Ije se izplača delo. Najbolje vspevajo mlekarne, ki imajo 1000 do 2000 kg ali tudi več mleka na d-an. — 2.) Čista stu* denčna voda. Brez dobre tekoče vode si mlekarne v današnjih časih ne moremo misliti. — 3.) Dovolj veliko poslopje s primerno urejenimi prostori. — 4.) Pri* merni mlekarski stroji in mlekarsko o* rodje. — 5.) Dobro izučen mlekar. — 6.) Oseba, ki zna voditi vse potrebne po* slavne knjige in sploh vse obratovanje zadružne mlekarne. ip. Št. 9. — L. K. v P. — Vprašanje: S kakšnim sredstvom se najbolj uspešno zatirajo uši pri govedu? Odgovor: Če je Vaša goveja živina ušiva, je to znamenje, da jo le malo ali 'č ne snažite. Z rednimi in dobrim sna* ženjem najlažje zabranimo ušivost ži* vali. Da zatrete uši in vse gnjide (jajčka), nabavite si lizol, kreolin ali pa lizoform, ki ga dobite v drogeriji ali mirodilnici. Napravite si doma 3% lizolovo (kreoli* novo ali pa lizoformovo) raztopino (30 gramov na 1 liter mlačne vode). Nato ostrižite ušiva mesta na živini in sežgite ostriženo dlako. Vsa ostrižena ušiva mesta namažite oziroma izmijte dobro s pripravljeno raztopino, kar ponovite, ako potrebno, črez 5 dni. ip. D r o Prepovedani živinski semnji, — Ker se je pojavila ponekod slinovka in park? Ijevka pri goveji živini, je kr. prefektura v Vidmu prepovedala do nadaljnega vse živinske semnje v Furlanski pokrajini. V Tolminu se pripravlja — tako po? snemamo iz časopisov — gozdarska, kmetijska in umetno obrtna razstava za avgust 1924. Razstava bo imela poseben oddelek za sirarstvo, sadjerejo, čipke in živinorejo. Osrednja davčna komisija v Rimu proučuje sedaj predloge, pritožbe, ugo? vare itd., ki so jih predložile občine in drugi prizadeti činitclji glede prcglcdo? Vanja novih tarif za davčno cenitev. — Nove tarife so bile jako visoke. Njih uveljavljenje bi pomenilo težko obre? naenitev kmetijstva, posebno ' malega Posestnika. Vlada je to uvidela in odre? dila, naj komisija kolikor mogoče blago? hotno upošteva stavljene predloge v varstvo koristi poljedelstva. Brezplačne murbne sadike. — Mini? strstvo za poljedelstvo je dovolilo brez? plačno razdeljevanje murbnih sadik v južnih pokrajinah države. Pravično in Pošteno bi bilo, da bi vlada izdala tudi za našo pokrajino, posebno za po vojni razbite kraje, enake ukrepe. Kajti, če kdo, je naše težko prizadeto ljudstvo gotovo vredno te ugodnosti. Posebno še, ker bo treba z vso silo pospeševati gojenje sviloprejk pri nas, * da se tako Poljedelcu priskrbi novih virov za živ? Ijenje v težkih današnjih gospodarskih razmerah. Davek na vino je tudi v starih po? krajinah države povzročil vinorejcem mnogo sitnosti. Ker je uvedba davka no? va in ker so se tozadevni predpisi le ma? lo poznali, posebno pa zažugane globe, je bila cela vrsta vinorejcev občutno ka? znovana. Na pritisk nekaterih poslancev je vlada odredila, da naj finančne intcn? dance z vso obzirnostjo izrekajo kazni, Paj ponovno pretresejo že razsojene slu? čaje, in naj globijo le tam, kjer je iz vseh °kolnosti gotovo, da se je bodisi na en ali na drug način hotela država premi? b j Ž . šljeno oškodovati. — Dobro bi bilo dahi se tudi pri nas kedo pobrigal za to za? devo, ker tudi med našim, ljudstvom je mnogo slučajev glob, ki so jim posamez? niki zapadli le vsled ncpoznanja stro? gosti zakona, a ne iz odločne volje od? tegniti se dolžnosti napram državi. Kmetijske zbornice so uvedene v Franciji na podlagi najnovejših zako? nov. Te zbornice bodo imele približno sličen delokrog za varstvo in povzdigo kmetijstva, kakor ga imajo pri nas trgovsko?obrtne zbornice za trgovino in obrt. Na vsak način pa znači ta pojav korak naprej za napredek kmetijstva. Izmenjava še neizmenjanih kron. — V zadnjem času kaže, da se je vlada odločila izmenjati še one krone, ki jih so imeli naše posojilnice v času izme? njave preko premirne črte. Visok uradnik osrednje vlade v Rimu je obiskal v pr e? teklem mesecu nekatere prizadetih za? vodov v svrho točnih pojasnil. Upaj? mo, da se vendar enkrat doseže uspeh v tem perečem vprašanju, od katerega ugodne rešitve je ponekod odvisna go? spodarska bodočnost celih krajev. Uvedba pristojbin proste žgan jeku* he, o kateri se je v zadnjem času toliko govoričilo, ni istina. Vsaj do sedaj ne. Na pristojnih mestih, kamor smo se obr? nili za pojasnila, ne vedo ničesar o tem. Tudi upanja nam niso dali. Visokost obresti: — Veliko pomanj? kanje gotovine povzroča podraženje de? narja, to je višanje obresti. Kdor rabi danes denar, se more precej potruditi, da ga dobi. Slišali smo o raznih obrestnih številkah, ki so vse kaj drugega kot nizke. Oglas pa, ki ga je priobčil Sloven? ski Narod z dne 27. januarja 1924 pa nas je presenetil: »Iščem večje posojilo. Plačam do 100% obresti na leto. Prvo? vrstno jamstvo«. — Kam pa pridemo? Enolirski boni. — Z dnem 11. ja? nuarja 1924 se je popolnoma odtegnil iz prometa enolirski papirnat denar. Od tega dneva so torej enolirski boni brez vsake zakonite veljave. So le pa? pir. Gedefarski vestnift. Čebelarji! Nt dovolj, da citate „GOSPODARSKI VESTNIK". Treba je tndi poravnati naročnino in to čimprej ! Nabirajte novih naročnikov in širite list, ker je to v prvi vrsti v vašo korist. Dr. Bobič Leopold: GORKOTA V PANJU. O nemških panjih, ki smo jih prejeli na račun vojne odškodnine, se sliši od enega ali drugega čebelarja opazka, da za naše kraje, to je za naše klimatične razmere ni bilo potrebno, da se je naročila ob straneh panja dvojnata stena, ker čebele dobro prezimijo tudi v panjih z enostavno steno-. To mnenje, če bi je kdo izrekel v družbi desetih ali dvajsetih čebelarjev, bi našlo najbrže soglasno odobravanje. V potrditev bi eden navedel, da mu niso čebele zmrznile v kranjičih, ki jih je imel skozi celo zimo na prostem; drugi bi rekel, da je spravil skozi zimo čebele celo v municijskih zabojih, ki so imeli po en prst široke razpoke in ki niso bili prav nič pokriti. S temi dokazi bi doletela nemški Albertijev panj skoro splošna •obsodba. Mene, ki sem glavni krivec, da so se naročili panji z dvojnato stransko steno, me tako mnenje, izraženo od ne* katerih čebelarjev, ni prepričalo. Na< sprotno sem uverjen, da se taka mnenja izrekajo tjavendan brez sleherne temeljite preizkušnje in da se sprejemajo kot suho zlato brez kritičnega duha. S tem, da je kdo prezimil čebele v kranjičih ali v zabojih, ni še dokazano, da ne bi bile dvoj n ate stene dobre, koristne in po* trebne. Glavni in prvi zunanji znak umnega čebelarstva, ki se je razvilo pri Nemcih in pri Amerikancih, so trdni in solidno napravljeni panji (Gers*ungov-, Alberti* jev*, Kuntzschev*. Zanderiev«, Liiftcneg* gerjev*, Langstrothov*, Dadant*Blattov panj), ki naj služijo čebelam kot varno zavetišče pred solneem, dežjem in vetrom, a so vsi tako izdelani, da pom a* gajo po zimi obdržati gorkoto čebclnega gnezda, a po leti pa da preprečijo ogre* vanje panjeve notranjosti od zračne oziroma solnčne gorkote. Nemški in amerikanski čebelarji so izvršili drobno proučevanje vpliva gor* kote na razvoj čebelne družine in na po* rabo medu tekom prezimljen j a ter na donos medu in voska. Kdor se želi po* bližej seznaniti z znanstvenimi zaključ* ki proučevanja vpliva gorkote na čebel* ho življenje, naj seže po sledečih knji* gah: Gerstung: der1 Bien und seine Zucht, Zander: das Leben der Biene, Koch: das Bienemvesen und die Bienen* pflege. Dognano in dokazano je, da je po* raba medu tekom prezimljenja jako različna, če so panji gorko ali mrzlo ozimljeni, če so panji enostenski ali dvostenski. Razlika porabe medli pri enako močnih družinah se vrti okoli 4 kg, kar znaša pri 25 panjih znatno mno* žino 100 kg v vrednosti L 600 do L 800. — Ampak ne samo v točki porabe medu je gorkota panja jako važna, temveč tu* di kar se tiče zgodnjega razvoja čebelne družine spomladi. Po- izkušnjah starih praktičnih čebelarjev nima takozvano spomladansko špekulativno pitanje iz* daleka takega pomena, kakor ga ima gorkota. Nekateri nemški in amerikanski če* belarji so začeli spomladi čebelnjake o* grevati z rednim kurjenjem, kakor se to dela tudi v kurnikih naprednega perutni* narstva, kar se bo zdelo mnogim skoro neverjetno. Med nami je nekaj čebelar* jev, ki panje zagrnejo in od zadaj na de* belo založijoi z listjem, da si panji obdr* žijo svojo gorkoto ter da se družine zgo* daj razvijejo. Če hoče kdo umno čebelariti, mora upoštevati vse činitelje, ki donos čebe* 1-arstva pospešujejo. Umni čebelar ne če* belari zato, da spravi čebele iz jeseni preko zime v pomlad, kakor se hvalijo tisti, ki pravijo, da so prezimili čebele v kranjičih in v zabojih, ampak zato da os hrani čebelne družine močne, da, pora* bij o preko zime kolikor mogoče malo medu in da se spomladi zgodaj razvijejo, da izkoristijo prvo pomladansko in zla* sti akacijevo pašo. Zakasn jen je popob nega razvoja čebelne družine za samih 10 dni, more imeti za posledico, da os ta s ne bogata akacijina paša popolnoma ne* izkoriščena, kar pomeni občutno izgubo 10 in več kg pri panju. Zanimivo bi biio izvedeti, kdo iz* med naših goriških čebelarjev si je na* bral tekom svojega čebelarjenja izkušenj glede vpliva gorkote na čcbelno živi j en* je. Če ima kdo take izkušnje, bi bilo prav, da jih objavi. ZAZNAMOVANJE MATIC. Za dober razvoj panja je najpogla* vitnejši pogoj, da ima panj čvrsto in ros dovitno matico. Pri umnem čebelarstvu se je nekako ustalilo pravilo, da naj sc matice obnovijo najmanj pred potekom tretjega leta. Da more čebelar izvršiti tako obnovitev, mora imeti starost ma* tic v razvidnosti, to je n,a vsakem panju mora biti zapisana ali na drug način os značena starost matice. Čebelarji pa, kr čebclarijo z večjim številom panjev, so pa spoznali, da tako označeni e sta* fosti matic ne zadošča, ker se mnogokrat izvrši v panju prelega ali tiha menjava matice, tako da je čebelar večkrat niti nc opazi. Tako se je rodila misel, da je potrebno za spoznanje starosti zaznaš movati matico samo. To se godi na dva načina in sicer ali z barvanjem ali s stri* žen jem matičnih kril. Barvanje kril se vrši na ta način, da se matici dene v prvem letu na eno krilo pika bele barve, a v drugem letu pika rdeče barve. S takim zaznamovanjem pa se lahko prične še le v drugem letu, tako da prvoletne matice niso sploh za* znamovane. Za barvanje kril je izums Ijena posebna priprava in barve morajo biti take, da se takoj posušijo. Barvanje kril zahteva precejšnje ročnosti, da se matice ne pokvarijo. Ima to dobro stran, da se z barvo zaznamovana matica pri iskanju z lalis koto najde. Ima pa tudi slabe strani, da se matice pri zaznamovanju lahko pos kvarijo, oziroma da jih baje čebele radi dobljenega duha po barvi umorijo. Lažje kakor zaznamovanje z barvaš njem kril je izvesti striženje kril, ki se mi zdi bolj priporočljivo radi večje lab s kote pri tem opravilu kakor pri barvanju in ker ne more matica s pristriženimi krili zbežati z rojem. V prvi številki »Slov. čebelarja« čis tam o jako zanimiv sestavek g. Janka Babniksa. Ker ga ne moremo objaviti v celoti, navedemo le nekaj odstavkov. »Ne bom trdil«, pravi Janko- Babnik, »da je striženje kril maticam za vsakega čebelarja neobhodno potrebno. Kdor se ukvarja le z malim številom panjev in je' poleg tega še stalno v bližini doma, tisti izhaja brez tega. Velikega pomena pa je za one čebelarje, ki imajo posla z veliš kim številom panjev in črez dan sploh doma niso. Tudi za one, ki vozijo čebele na pašo, ali pa jih sploh nikoli nimajo doma, in pridejo k čebelarskim opraviš lom samo ob nedeljah. Glavni vzrok striženja kril maticam je ta, da se zabrani uhajanje rojev. Ako matici pristrižemo ali prirežemo krila, se tem neprilikam v veliki meri izognemo. Ko prvi roj izleti, pade matica par kora* kov pred panjem na tla. Okrog nje se zbere malo čebel, roj leta nekaj časa po zraku, včasih se za ki*atek čas tudi vsede na kako drevo, nato se pa cel vrne zos pet v panj, iz katerega se je vsul. Ako je čebelar prisoten in hoče roj obdržati, lahko matico pobere, jo zapre v matičs nico, položi na pripraven prostor na bližs njem drevesu, kjer se mu zbere kmalu roj, ki ga z lahkoto spravi v panj, ne da bi mu bilo treba trgati obleko po nepris kladnih mestih. J udi se ni bati, da bi roji uhajali na sosednje vrtove, kjer jih ni vselej mos goče brez vsake škode za soseda spraviti v panj. Ako pa pustimo, da se roj vrne v panj, iz katerega je izletel, je doseže* no to, kar hoče imeti vsakdo, ki čebe* lari v panju z veliko mero, namreč ne* deljena močna družina. Za onega, ki ni* m a časa, da bi čakal ro je, je posebno važno, da se mu roji sami vračajo tja, odkoder so prišli, ker na ta način ne izgubi nič čebel. Ako se ro j vrne, je seveda stara matica izgubljena. Iz nastavljenih matičnja* kcyv se kmalu izleže mlada, ki se nato oplodi in panj je pri popolni moči in kmalu zopet v redu. Samo po sebi je um? Ijivo, da se morajo matičnjaki, ko se je opazilo, da stare matice ni več v panju, razen enega, iz panja odstraniti, ker drm gače bode panj z mlado matico izrojil. Ta pa ima polna krila in se roj s tako matico obnaša po svoji volji. Matici se smejo namreč krila pristriči šele tedaj, ko je čebelar popolnoma prepričan, da je že oplojena. Navadno se strižejo krila še le v drugem letu spomladi, in sicer zaraditega, ker matica v prvem letu, ko se je izvalila, navadno ne roji. Poleg zgoraj navedenega pa ima striženje kril še mnogo drugih pametnih razlogov. Dostikrat se primeri, da ta ali oni panj matico sam od sebe _ preleze. Ako imamo v panju matico, ki ima celo krilo, tedaj nam ni mogoče vedeti, ali je mlada ali stara. Takoj pa je čebelar n-a jasnem, ako imajo matice splošno krila pristrižena. Včasih najdemo v enem panju dve v slogi skupaj živeči matici. Gotovo se ve, da je ena mlada, druga pa stara. Po zunanjosti se pa starost največkrat ne da ločiti. Tudi v tem slučaju je določitev prav enostavna, ako ima stara matica prh stavčna krila. Primeri se tudi večkrat, da zapazimo spomladi pri prvem izletu ali pa tudi pozneje pred čebelnjakom mrtvo matico, ki so jo vrgle čebele iz panja. Pogledamo, ima li krila pristrižena ali ne. Ko to ugotovimo, in ker vemo. katerega leta matice imajo skrajšana krila in ka« terega ne, pogledamo zaznamke zadaj pri panjih, v katerih bližini je spredaj ležala mrtva matica, pa že približno ve* mo, iz katerega panja so jo čebele pri* nesle.« Pri striženju matičnih kril se upo* rablja za ta namen nalašč pripravljen pihalnik, s katerim se matica brez doti* kanja z rokami ulovi na satu in potem pihne v vodo. Ko leze matica iz vode po nastavljenem prstu in stresa krila, da se oprosti vode, se ji desno ali levo krilo Tiska Narodna tiskarna, — (L—II.—1924) z lahkoto pristriže in na to se matica spusti v panj. MED — ZDRAVILO. Že stari narodi so znali ceniti med in njegove lastnosti. Cenili so ga bolj nego ga ceni danes moderna medicina. Osobito medarji so bili naši predniki stari Slovani. Saj jim je bila medica narodna in edina pijača. Dan* današnji izpodrivajo to najplemenitej* šo hrano in zdravilo razni tvorniški strupi in popački. Narod sicer še pripi* suje medu veliko zdravilno- moč, a naša medicina je v svoji sodbi v tem zelo, da, včasih smešno oprezna. Na tisoče in ti* soče je rastlin, ki so v zdravilstvu pripo* znane kot zdravilna zelišča za razne bo* lezni. Po teh rastlinah pobirajo čebele nektar, najboljše kar rastlina proizvaja. A ni torej gotovo, da je med, ki je naj* finejši sok iz zdravilnih rastlin, tudi zdravilo? In redilna vrednost medu? Kdor ga redno uživa, mu da tudi pri* merno spričevalo. V medu so združene snovi, ki so za človeško telo naj potreb* nejše. Tovariši, čebelarji, zdravniki! Reši* tc narod bledoličnih, slabokrvnih, ner* voznih in na duhu slabo razvitih otrok. Razglasite evangelij: »Smrt alkoholu, ži* vel med!« — - V. S. — Slov. čebehiv št. 6 — 1923. DVE VPRAŠANJI. Kaj je vrbak? Je rastlina trajnica, ki cvete rumeno in daja čebelam, kjer raste, obilo paše. Vrbak je hrvatsko ime, slovenski se imenuje »zlata rozga«, nem* ški »Goldraute« ali »Goldrute,« latinski »Solidago serotina.« Natančen popis do* biš v lanskem Slovenskem čebelarju št. 6. na str. 88. Če je komu znano, kje v na* ši pokrajini raste zlata rozga in kako jo ljudje imenujejo, naj izvoli javiti Čebe* larski zadrugi v Gorici. Kako odpraviš duh po smrdljivcu (petroleju) iz meda? — Nekemu trgovcu se je izlila v posodo, v kateri je hranil med, mala količina smrdljivca. Med ima sedaj duh po njem. Kdo ve, kako bi se tak duh odpravil oziroma kako in v ka* tere svrhe se da tak med uporabiti? Odgovorni urednik: Dominko Viljem.