KRMSKA BILANCA V LR SLOVENIJI
 ✓
 ZAVOD ZA STATrSTTKO N P. VJDENCO LR SLOVENIJE DOKUMENTACIJSKI ARHU Inventaraa ^ ««vilk. : O ±§1 Arhivska , §. omčba: j, 2A «
 ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE
 LJUBLJANA 1953



 jn

 Pr
 3-'
 . t

 VE
 t
 *
 BB
 ^ m * "• |W . i V .it! "h '
 m

 ■i

 ki
 »i

 ttF


 r
 i' i
 -j. '
 n
 n
 1 ■Ink ■ _*. i ! ^
 Mm

 B

 Vif


 5

 t. r

 V.


 ta4i
 i
 *


 / s

 n
 »Si
 r4

 ir' %
 1* A »
 *!
 s
 J
 I^P
 : {
 »Ni
 f«x

 ■v.


 4' ' , r
 hc. -
 TI
 »i

 ■ ,
 i*
 «" i
 .-j

 t *
 S"
 ■T

 J
 4" *
 ^tp
 ( ,s
 "i

 n

 S
 .■v;
 %
 JM!
 '' . u
 - 7^ i
 r.
 f
 *
 r
 w 8

 M
 «


 r. *!
 tf

 i
 £
 M
 n
 %
 rr
 m
 t.
 •liu -





 .v
 >L


 ■r

 t
 ^u
 ■r
 ii
 o fc

 *T 'V & 'JJf '
 JT
 r" " iftA
 ■ ^WTt3
 » , . s "r
 ," ^ '-' %l s g
 $ Trc%

 ••t' .?$?» ■ ■_ ^
 ri

 T1 I
 P" "
 LV
 Ifmir

 SV,

 %
 L
 ■i
 i /


 r i^
 KRMSKA BILANCA V LR SLOVENIJI
 Analize, študije in monografije št. 3
 ZAVOD ZA SfATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE
 LJUBLJANA 1953


 4!

 . ^LT. J ti ? «. X J w !
 vVfT^' ;


 , j

 • Vj
 'Ji**tiTU*, . ^


 k
 1

 §

 x\

 ^4
 ^4
 i
 'V^'


 r






 .' i-1
 Vi
 ■mm
 '&
 ^»5
 -ji

 "J 'fe*!*' -
 E
 m
 it
 Vi
 &
 Si
 rc

 iV>
 '®r 5^^ 'J&*.
 *5 > \+>
 "42
 Mpa
 v
 j-J - - i
 ; 3$ :V4ft§^a i
 . <• -*V*j




 m
 mmzzm
 iTEU^i
 ■zmh*
 * ^rrSLvjk r w*^ ■ M#!#™*? 5^221!^^% .p^ t, S .IvT*» ' J£: v ^iv' «i£ r '
 rftfli:

 irTkw:Jl
 ■*&
 vm
 UL

 »•:

 ^«1
 Hi

 / <ri
 SSi

 B#?
 1^«


 Ef)
 U^ftakl

 rv^
 ^v^
 h.

 »i
 * *

 "H
 $
 i?

 *Wdii
 '. ■Jv






 ■■i
 ??
 jt


 i«'


 m
 A


 ■4 1
 $
 PS
 *»-p
 v.
 yr

 ■ /4
 mm
 ttt
 A-, %?
 Sž
 7 H
 JUui
 ^s
 ■v«
 r, k
 ;J?tžSft
 &
 m
 šia
 ■?
 r\#m
 SH

 ^1
 H
 >$

 'B
 U
 *y:\,
 #
 W
 %
 '1A

 r2

 m


 ie b

 5i» i
 M

 i<<;
 '1>
 •JP^
 M
 ;«
 ifS
 it


 ii
 Vsebina
 Stran
 Predgovor Statistično zajetje " 2 Prevedba krme na enoten imenovalec ^ Norme 16 Razpoložljiva krna 29 Bilanca za seno jede živali in prašiče ^ Bilanca po okrajih 52 Primerjava naše krmske bilance z dragimi drzavarai 59 Zaključek &2
 i
 n --, t»
 . =4. - .v . < •:

 wr-. ^ ; j; ?33f' ;
 •t' W
 •. ♦■5
 T
 / . I\
 v *> T ^•-V' . -V •/•Si
 Ki. . *1' ' Si. ' - - ■** '' ■>•.
 , ^
 . ■ »
 L k <


 • Ha' 5-' " 1 « * ' ■■*. rr. .

 i:'
 >
 :% -

 3?

 ." -. M?"
 .S '••. " V ' ^, , » ,t^. i!
 t -
 c*_? v->; ^
 1 » ' ■
 * ' -
 *°<A
 i:' K^ V-' j ^
 lV

 ' r« '^T' « ^ »Jr r • '?
 ' < - .v
 »Jr ^

 SrST.
 '■ . '. T ' 11 f-' M ' -_ .' ftJ
 r> ■. *

 ■T » ■? I

 •T■
 v«. . i ■* * "V
 .. -» .
 ' "J. r -
 # > ♦•./ >
 -t h
 ^ •
 i«

 A*
 C i. .

 :•' - V •; • .-■ .. cli:^ ■ ■. . , ; £& >-vz5 ■ • /' ■ -v j^; 7* .. ■ ' A-, .■ mL .■ ■:<' & <' f '• * **T* t1" ^-• , *" - * • ^ '. %+ k J - ji*" "•*" \. ~" .. . .. '<■ : * «. . ♦ » ' ^ « - v' - 9f - i . * r i^-" V! r . ^ .. i' K - . .* \. *sy' : ■ •. * '*■ ••. v--. ' v vj
 ,-. -s;
 ^•1 A
 - s
 75.
 •9
 V • *
 \S ^ ''
 ■ A J) -
 •x> '
 ♦ ■• "
 :> . -f
 K. -=
 --M
 * ', ■ I
 ViW. r.
 f -n
 J*/ ■. i - ^ '

 ^ ,Kv>^' 'v •. * ^ ' ■ 1
 i 1 . ".
 # ^ f:. , ' • ■ -j •" J ♦ ' • • ^ v K - * • v . rT^ "-• k*«. ; * nV Tte - -. FO

 '<•*+' A -
 i&" • : / ^, ' V ' . •-" ' " ;' ' •
 '■' . •' -••••, v-' 1
 V . , '' bi. -
 • » >
 'T* « jL. , '» \ * " t" «' /•' "S > . •stn ^T" - - • . ■+ *.
 •>. , * "" ^ . : -• ' w7» , ~v ♦ •^: '■ •" ■ v"•-. ■: -J * . V 1 •. . _*> •t : -' . -s ' ' ^ • , ■■ > ..'
 - •. ■> -
 1
 - ). .
 i7. ;
 r*
 : 3^. ' ' • <4
 *?"j-r
 I /v •"
 2 m. «~"
 n««
 j
 -. j -•' . .
 v • i
 "-V

 Je i
 -j r

 • ^ 4
 ' J "
 , V .
 ••1 ;/& - *^ •. , W
 f -J
 > T *
 , ■' J "V * f* . • ". i
 t.,
 >•_:•' •
 %. 
 ;' -V »"
 » * -v ■
 ^ T ■
 I •>
 -> «
 .• i ■ * . ' _ J {* I k^l
 -4
 V. -" < "
 • 4 ^ v>" ': : ■
 < :
 0 rf


 y r
 \ />7^ -Tu • ►. • • - J

 V

 'd

 •< *

 a Ji /
 KGJEGOVOH
 V zvozi s prizadovanji, dvižno živinoreja, jo bo s ta vi j an j o krnski^ "bj^anc važno# Šolo to nan določno jo pove do ? s J^Jsšnini viri raspola^ano, katoro viro krnsko ptr^^svodnje jo trota v, prvi vrsti povooati itd*t^giite)X jo razunl jivo, da jo postalo sestavljanko kros^U^ "bilanc danos povsod važon statističen problgi^^i {ja jo vzela v svoj prorpcan; tudi Organizacij^ z©, prehrano in knotijstvo (PAO) pri Zvezi narodov* - Pričujoča publikacija žfofftElfe za statistiko in evidenco LES prikazuje krnsk^iibilanco za LE Slovenijo^ Metodološko je ses^^l5§na na fikciji, da jo. vso naše kmetijstvo ona "narodna kino— tija% Na ta način je nožno vso razpoložljivo, statistične podatko v ceift^> Žal ne spada knotijska proizvodnja po svo j^^ejio dolo ških osnovah nad najzanesljivejše in ta6©o$anjlcl jivost se pokaže tudi pri sestavljanju "bfel^co* Polo^ te^a so potrebne tudi nekatero oceng^^l^ijjentov, katerih statistika ne u^o^avloa ali jifc "S^j doslej ni u^ * « ^otavljala, in nekatere nadal jn^^redpostavke^ Zaradi te^a morano vzoti rezuj^aifcshle kot orientacijsko uporabno* ♦ Kljub pomanjkljivostim, ki^fih ima ta in slične bilanco ^ pa nudi brez še danes mnogo zanimive poglede v pogoje živii|^ž:jQ in nakazuje nekatere najvažnejše' probleme ^3^). agrarne tehni— ' ko in agrarne ekonomiko * • , Zavod a. statist' . iko in ^yi?dcnco nikakor ne smatra pričujoče delo za zakl jijej^Eg), temvoč želi
 dati s tem le pobudo, da se razvije čim živahnejša1 diskusija med vsemi zainteresiranimi ustanovami in strokovnjaki. Uadalje' želi dati pobudo za sestavljanje in proučevanje krmskih bilanc v zveznem, republiškem in okrajnem merilu, kakor tudi za potrebne preizkuse (verifikacijo) nekaterih statističnih podlag* , • Zavod meni, da se bp treba v bodoče lotiti tudi direktnega proučevanja krmskih obrokov, seveda le po metodi vzorca in pripravlja v tem pogledu nekatere akcije, v Te študije je izdelal dr. Lavrič <Xežer uslužbenec tega zavoda . ZAVOD ZA STATISTIKO IN JSVIDMCO LE Slovenije
 K B M ft X 4 BILANCA i Med drugo svetovno vojno in neposredn^pit njej je postalo vprašanje prehrane tako za pijgM* valstvo kot za živino v rancgih državah zelo perece# Živina daje sicer dragocene produkte, vendar pa konkurira pri potrošnji predmetov, ki "bi se mogli uporabiti za človeško prehrano in pri izkoriščanju zemljišč, kjer "bi se mogla namesto živalske krme pridelovati hrana za ljudi. IJhoge evropske države so uvažale za živino več žita in drugih koncentratov kot pa za človeško prehrane. Med vojno je zadel uvoz na izredne težave in omejitve. To je dalo pohudo za čim točne jše proučevanje krnske "bilance. Toda tudi "brez ozira na to čisto praktične potrohe ima krmska "bilanca svoj pcmen« Če hočemo presjditi stanje živine in mož-' nosti za racionalizacijo živinoreje, ga moramo motriti najprej s stališča krmske "bilanco: ali in v kolikšni meri zadošča za racionalho živinorejo po količini in po sestavu, zlasti glede na "beljakovinsko razmerje $ nadalje kakšne so letne fluktua^ oi je v krmski "bilanci in v kakšni meri vplivajo na živalsko proizvode. Posehno važno je razmerje med "vzdrževalne. " in "proizvodno" krmo. Nazadnje je krmska "bilanca - vsaj glede na potrehe _tudi dohra opora za kontrolo kmetijske statistike. Ako proizvodna krma ne zadovoljuje nujnih potreb živine in tiste njene proizvodnje, ki je več ali manj zanesljivo ugotovljena (mleko, meso), potem mora hiti sama statistika požrešna in potrebno je raziskovanje usmeriti tudi v to plat« Krmska "bilanca pomeni torej z narodnogospa
 darskega vidika to, kar je "bilanca v trgovini ali proizvodnji? jasen opis stvarnega stanja, ki je osnova vsake gospodarske politike in izhodišče? raznih drugih nadaljnjih proučevanj« Posebno prapor— j^ije s krmskimi "bilancami raznih drugih dr&av mo~ gre nuditi zanesljive napotke za proučevanje ?daa praktične ukrepe • , Sestava pravilne krmske "bilance vključiaje vrsto statističnih in drugih problemovj ki jih "bomo' v naslednjem razmotrivali* . ~ ' -Z-/ STATISTIČNO ZAJETJE^ bo?! ' V "bilanci imamo dvG plati — kakor vtajigovodstvu debet in kredit — potrebe in razpoložljivo krmo* Potrebe. ■ -ž Potreba krme ni "statistična masa" vtem smislu, kakor so druge nase, ki bi se dale z op*vzevanjem enot, ki jo sestavljajo, statistično zajeti* Nasprotno, potreba je idealno ugotovljena količina, ki se postavi v bilanco po normah, koliko jo živina potrebuje za vzdrževanje in za razno druge furkcije* Uorme so so kajpada ugotovile .fcnpiriono z raziskovanjem, eksper imen tiran j om pri posameznih vrstah živine« 'C r* Na podlagi teh noro in števila živineiter predpostavljene storilnosti se izračuna potreba krme. # iiot c ■ -orr Pri potrebni krmi moramo ločiti dvoje: ali delamo proracim ali obračun* Pri proračunu postavljamo potrebe na podlagi tega, kar smatramo za "pravilno* kmljenjo, ki bo ohranilo žival v. dobrem
 3stanju in onogo5ilo~, žel jono storilnostc In norme, kakor jih, postavljajo učbeniki, .Imajo prvotno prav ta namen, dajati vodila za sestavo obrokov, in sicer takih, ki so v vsakem jfS^ledu pravilni, normalni, pravzaprav optimalni*1 (Pri-. tem tudi vsi avtorji poudarjajo, da gre zS^orienta - cijo« Čq bi se v praksi pokazalo, _ clS^Sp teoretično izračimani obroki nezadostni, jih "Jp treba dopolniti in tudi obratno -p zmanjšat i, " ^ bi bili preobilnih V vseh normah so vključeni? ctudi varnostni dodatki# Nekatere knjige navajeno izredno visoke norme) ^ • t* * o Pri obračunu - in za to. nam ^^iv našem ptimeru - ugotavljamo ali bi vsaj ugotoviti, koliko krme je "bilo resnično pokrmljene, pri čemer so "norme" le kontrola, orientacija o tem, ali potrošena oz^razppložljiva krma uš%reza potrebam za vzdrževanje, a tudi tisto^s^orilnost, ki jo po naših ocenah daje# Razpoložljiva krma. -c Razpoložljivo krmo bi lahko smatrali v statističnem smislu za maso opazovanj a^Names to razpoložljive krme bi bilo še bolje vzd^t^de jansko potrošnjo* Enota opazovanja bi bila v tem primeru vsekakor vsako gospodarstvo, ki ima Mvino, potrošiijo krme pa bi predstavljala flk£#iglicirani znak" , ki bi ga bilo treba opazovat^ vsemi tistimi važnimi znaki, ki pridejo zajg^slavo bilanco v poštev* -ocj Praktična izvedba takega sta^Žžs^i enega o— pazovanja jo skoraj nemogoča, in sicer iz razlogov, ki jih ni težko razumeti, ako pg^samo težave X3ri statističnem zajetju dinamiko in storilno—
 4
 sti živinorojo itd» V postov pa bi prišel zadostno roprezentativon vzorec, katorega izvedba pa jo tudi zelo težavna in zahteva stalno dnevno opazova - njo in "beleženje na podlagi tehtanja vse poklada — ne krmo vsaj skozi ono leto. Taka statist i ona opazovanja pa niso nujno potrebna, ako imamo na razpolago dovolj zaneslji - vo statistiko o rastlinski proizvodnji. « V tem primeru postavljamo tako rekoč fikci jo "nacionalno kmetije^, ki obsega vso kmetije« Seveda nastanejo pri tem nekatero vrzeli ^ ki jih "moramo izpopolniti z ocen -trni. To se zlasti dogaja pri tistih vrstah krme, ki so ne uporabljajo le za živino, temveč tudi za človeško hrano. To velja n. Kpr* pri nas za koruzo j ječmen , krompir * ITadal je imamo nekatera krmi« la, k. L so produkt industrijske proizvodnje in izpadejo iz kmetijske statistike, kakor s otrobi, razne oljne pogače in tropino, industrijski odpadki sladkorne proizvodnjo, pivovarski slad, ribja noka7 mesna noka? krmna moka itd*, za katore moramo iskati podatke po drugih linijaho Tudi potrošnja mleka za živino se bo morala oceniti, Žo iz tega se vidi, da bo mogla biti bilanca lo približna in odvisna po kakovosti deloma od točnosti statistik, doloma od pravilno ocene tistih krmil, kjer nimamo zadostne statistiko* PREVEDBA KRI 13 NA ENOTNI IIIENOVALEC
 Statistika kmetijske proizvodnje nam daje količino posameznih krmil. Kako naj vsa ta raznovrstna krmila, seno, slamo, repo itd> seštejemo in v kakšnem merilu naj bo ugotovljena potreba žival
 oko kmo? Očitno noramo naj t isrekak«' enotni inenovalecy broz. katerega je takšno "bilanco sploh nemogoče sestaviti. Tak enotni imenovalec bo krmilna vrednost hrano in ravno tako bomo morali izraziti potrebo v enakem imenovalcu« .Krma daje živini "energijo" , kijo potrebuje za svoje življenje in opravljanje svojih funkcij* Problem prehrane si lahko predstavljamo kot transformiranje energije, ki je v kmi? v druge oblike energijo v živalskem telesu* Ker velja zakon o ohranitvi energije strogo tudi za spremembe v živalskem telesu, je energetska vrednost krmil merilo za njeno potencialno vrednost za zadostitev prehranjevalnih potreb. * Kakšne energijo ima kako hranilo, odkriva kemična analiza* Kemična . analiza krme. Kemična analiza krme razjasnjuje, da sestoji vsa krma iz znatnega dela vodo, nadalje iz organskih delov, ne organskih delov, raznih vitaminov itd. * Organski deli sestoje iz tkzv*boljakovin, tolšč in ogljikovih hidratov« Shematično si lahko ponazorimo sestavo krme takole s
 " ♦
 voda Krma
 \ neorganska snov suha snov ^ - (rudnin skali j, fosfcr itd
 organska snov

 i X
 i
 S "beljakovine" " -^ • f egU±k* 1:01856 hidrati"
 Kalorijo* Hajtolj pripravno morilo za raksinalno količino, ki jo nicre dati kakšno hranilo, jo količina toploto, ki jo dajo oh izgorevanju. Enorgotsko vrednost izražano običajno s toplfctnini onotani. . Energija, ki jo daje en gran pri popolnem izgorevanju, je njena izgorevalna enorgija. * Splošno priznana enota je kalorija> Kalorija (kal) jo količina toploto, ki je potrebna, da se segreje gram vode za l^C. Iz praktičnih razlogov pa se jemlje velika kalorija (Kal), t. j« količina, potrebna za segrevanje 1 kG vodo za 10C* Povprečna bruto kalorijska vrednost enoga grana ogljikovih hidratov je 4*1* tolšč 9*4» belja
 kovin 5, 7 Kal (raznorjo 1s2, 3; 1, 4)» AJco nan jo znana kenicna analiza krno , to je koliko 0/0 ogljikovih hidratov, tolšč in holjakovine vsebuje, lahko izractmano njeno kalorijsko vrednost. Primer s
 Seno
 Ovsena slami Koruza' 1
 100 £; ranov ina

 < . \ Beljakovino I Tolšce
 9, 1 2, 5 i Ogl j. hid, raztopil, 0 1 i 26, 3 6, 2
 Kal f
 Kal
 Kal
 rr
 r»
 Lj
 I Celuloza I Pepel
 j Skupaj Kal s
 55, o 23, 5 168, 0 108, 0 354, 5
 2, 9 1, 9 42, 3 33, 9 4, 9
 16, 5! 9, 9 18, 0 j 4, 4 174, o 1*9, 2 82, 51 2, 2 - j 1, 3 290, 0 |
 56, 5 41, 5j 284, 0! 9, 01
 391, 0}
 100 g sona ima torej 354, 5 Kal, 100 g slano 290 Kal, 100 s koruze 391 Kal. Prebavljivo količine.
 Toliko kalorij bi dobili z iz^orevanjen o— nonjonih količin. Toda žival no nore prebaviti -vseh teh izcorljivih onorT" i j. Bol krne so izloči neprebavljen v blatu. Kolik je ta del, je zelo različno in odvisno delona od kros , dolona od vrste živali, delona pa tudi od načina krmljenja. V (jornjen primeru dobino nastopno prebavljivo količine za govedo :
 6
 Bol jakovino Tolščo Osl; j*hid#razt Celuloza Skupaj Kal s v V0 VSGtL Kal
 Seno
 Ovsena slana i Koruza
 100 gramov ina :
 ! Kal • i q » ' 5u4p5o7BT" 17o" 1, 0| 9, 4 i 0, 6 25, 7! 105, 0 1 19, 4 15, oi 61, 5 j 18, 3 I 206, 7 | ' ■ i 58 S -
 Kali
 5, 7
 79, 5 75, 0 165, 8^ 58
 r* u •
 7, 9
 5, 6g 2, 7
 63, 7 0, 8
 Kal 4570] 24, 0! 260, o! 3, 3j i 333>3j 65, 51
 Razlika je očitnas pri senu in slani je od celotno izbore valne enor^ije prebavljive le 58° /0 9 pri koruzi 859 50/0* MetaTbolistiČna (fiziološko izkoristi j iva energija. ) Vendar ta energija ne pride živali tudi še v celoti v korist. Del energije se izgubi v plinih in sicor največ pri colulozi9 zaten pri ogljikovih hidratih (okoli 80/0)r, V urinu so izloči okoli 19°/ prebavljivih beljakovin« Ako odbijeno od prebavljivih enorgij še to, ki so izgubijo v plinih in urinu dobimo tako zvano me talbolistično energijo • To je o— nergija, ki je živali na razpolago za ohranitev nje nega življenja# Povprečno računano za no taboriš t icno energijo 1 g. ogljikovih hidratov in celulozo s 3, 7 Kal 5 g tolšč z 8, 8 Kal jg. beljakovin pa s '4, 7 Kal Razmerje torej kakor 1 22, 4*1* 25Neto energija
 Toda od to energije se potroši velik dol za gibanje notranjih organov in za proizvodnjo toploto, ki jo žival potrebuje, in lo presežek preko. tega, tkzv* noto enorgija, pride v postov za druge funk§ «
 9c&je, kak«? za proizvodnjo mleka, mesa ali doli* Vzdržovalna krma • Snergija, ki jo potrebuje žival samo za t«, da se vzdrži pri življenju, ne da "bi opravljala kakršnokoli funkcijo, je njena vzdrževalna energija, a krma, ki je potrebna, da daje to ene; i>^> gijo, je vzdrževalna krma. Sem spada energija, ki je potrebna za prebavi janje, premikanje notranjih organov, proizvodnjo telesne toplote in za obnovo tkiva, ki se stalno trosi, tudi sdco žival nič nedela. Vzdrževalna krma je računana ^idealno" , v pogojih popolnega mirovanja živali in ob ustrezni?, temperaturi« Ta pogoj je seveda redkokdaj izpolnjen, kajti žival nikoli popolnoma ne miruje in samo če že stoji, trosi 10°/° več energije* Proizvodna energija* Ker pa nimamo živali samo zato, da jih ohranimo pri življenju, temveč da nam koristijo^ da dajejo mleko, meso, jajca, volno, da opravljajo dslc9 jim moramo za opravljanje teh funkcij dajati poleg vzdrževalne krmo še doda%n^ proizvodno "kr^i. . ; , v. Pri računanju proizvodne energije pa moramo odbibi od prebavljive vrednosti proizvodno krme vso ene cgijo, ki jo žival potroši za prebavi janje te krmo«. Ta energija je posebno velika pri težko prebavlj:W vi krmi, torej pri taki, ki ima mnogo celuloze » (Celuloza sama pa so zopet laže prebavi pri goverlu^ in ovcah kot pri konjih)* Ker se krmila gledo na sestavo, predvsem gledo na delež celulozo moAno razlikujejo, je tudi noto energija, ki jo da4q|jjp krnila j selo različna od vzdrževalne energijo ..
 10is t ili krmila ^oliko onergijc potrošijo živali za probavljanje posameznih krmil, jo ugotovi jono oksimontalno # _ : 9 ^ . • » . Kollnerjcvo tabelo in škro" bnit. ekvivalent* •' Naj "bolj so znani v ton pogledu Kollncrjovi poizkusi, ki jih je delal s pitanjem volev, Tfgotovil je najprej, koliko čiste energije 'da je kg čistega škrofca, ki ga jo nato nadonoščal z raznini krnili rnugotavljal njihovo "koeficiente" ^ Pri ton jo ugotovil, da dajejo tolščo za proizvodnjo, ako vzamemo prebavljivi škrob in celulozo kot eno (l)£, 3krat toliko, beljakovino pa le 0, 94krat toliko kot ogljikovi hidrati. Proti čistemu škrobu pa zgubijo krnila za probavljan je toliko več, kolikor več celuloze imajo* Računajoč prebavljivo energijo neke krne z ugotovi j onini koeficienti in icačunajoo tolščo in beljakovino z gornjim mnogokratnikom proti dobimo tako .a-' ' •' - ■-•I. frt' * " ' ' •' . zvani. škrobni ekvivalont' vvsd. Va^a krmila-. •-" -■■. i; - ■ Pojasnimo to na prejšnjem primeru* Koeficient, s katerin moramo pomnožiti kmilno vro^nost srednje dobrega sena, da dobimo neto energijo, jo 0, 67, za ovseno slamo 0, 52, za koruzo 0, ' 98> Izračuna jmo neto energijo za seno g . V .. Prebavljivo beljakovino 5?4 3: 0, 94 - 5*0? Tolšče 1, 0 x 2, 3 - 2, 3 Ogljikovi hidrati in coluloža < 25, 7 x 1, 0 - 25, 7 15, 0 '* M, , - 15, 0, Skupaj 46, 07
 ponnožino to količino & koeficienton C, 67? dobino 32« To so pravi, 100 kg srodnje dotroga sona ina 32 kg škrofcnoga ekvivalenta (SE ali m • SV)* Z drugimi "besodani: sono ina 48 onot prebavljivo energijo, provodono na onoton inonovalec* Toda od' teh ee potroši znaton dol za prohavl janjo, tako da dofcimo od 4^ onot lo 67 0 /c neto energijo# '• Roki i "bo no; v 100 kg srednje dobroga sena jo 32 kg škrobnega ekvivalenta ali 100 kg srodnje dohi^ga sena da toliko čiste energijo kot 32 kg čistoga škroba, (Neto energija čistega škicba jo 2365 Kal, 58 0/0 njegove prebavljive vrodnosti)* - Ha isti način dobino za ovsono slano 20, 8 onot noto energijo, za koruzo pa 78 enot* "To Kellnerjove tabele veljajo predvsen za pitanje goved in inajo še razne korekturo o Ugotov-. Ijeno je, da jo izkoriščanje krne doloma veoje^za^ proizvodnje nleka ali nosa in za ctelo kot pa za pitanje. Pri ten pridejo zlasti beljakovine do bolj9šega izkoriščanja, tako da jih velja za ta nanon, to je za proizvodnjo nleka ali nosa, računati z 1/^3 in ne z 0, 94*» Vendar pa na splošno no uporabljajo Kellnerjove tabelo sano za pitanje goved, temveč tudi za določanje obrokov kme na splošno, tako za vzdrževalno, kept za proizvodno kmo* V •praksi jo pač tendenca, da se daje rajši nekoliko več kot nanj, zlasti ako se upošteva, da pridejo zahtevano količine do popolnega izkoriščanja le toda j, ako so vso sestavino v praven nedsebojnen razna r ju in inajo tudi po t robno vitamine in minerale in to ne sano v dovoljiil količini, anpak tudi v praven nedsebojnen raanerju# **r>
 13
 V podrobnosti so tukaj ne norono spuščati. Tsokakor pa norano opozoriti na to, da utogno "kiti, računano po Kellnerjevih talselah, potrata po k. ^oi na zgornji moji, ako upoštevano, da prido Ea vzdrževalno kmo v postov tudi tista toplotna energija, ki so tvori pri pro" bavl jan ju krne in so za proizvodno energijo cdMje. Tudi od proizvodno krme pride morda del potrošene energijo v korist za vzdrževanje, vendar ves ta fiziološki proces ni šo v celoti proučen. (Prean^ stran 540) ^ Na to vprašanje se "bomo še povrnili. Beljakovine« Posetoj se moramo v naši bilanci dotakniti vprašanja "beljakovin. T sestavi krmo mora biti določen odstotek beljakovin, ker morejo iztrošono tkivo nadomestiti le beljakovine. Za vzdrževalno krmo se računa nekako povprečna potreba beljakovin z I00/0. .V proizvodni krni pa jo ta 0/0 mnogo večji« Za mleko mora biti v dodatni proizvodni krni 23° /0 beljakovin, za tvorbo mosa in za delo tudi ne mnogo manj o Čim bolj racionalna je živinoreja, v čim večjem razmerju jo proisTvodna krma proti vzdrževalni, tem večji odstotek beljakovin mora biti v km i c ITa splošno lahko računamo, da mora biti odstotek beljakovin okoli 12 — 14° /0 skupne vzdrževalne in proizvodne krme. Beljakovin je mnogo vrst* V splošnem loči— ■ mo dve skupini s anidne kislgine in anide, v katore so brana zopccir rtiZkroji v živalskem telesu in dovaja potem celicam« Te beljakovinske sestavine so osnovno gradivo, od katere je živalsko telo od—
 13visno# (Ugotovili so okoli 20 takih vmesnih osnovnih enot. Nekatere so absolutno nujne, druge he). Ako ne dobi telo absolutno potrebnih sestavinskih ianot, vse ostale tudi nič ne zaležejo« Zato se priporoča mešana hrana, ki vsebuje različne sestavine beljakovin, da se zagotovijo potrebne osnovne gradbene enote » Čiste beljakovine - Čisti proteini — so kvalitetno ve o vredni kot surove beljakovine, ker predstavljajo konplicirane arnidne kisline; , Surove prebavljive beljakovine pa vključujejo tudi nanj vredne anido itd? Ker pa so zadnji tudi prebavljivi in ne brez vrednosti, se običajno računa tako zvani beljakovinski ali proteinski ekvivalent; * Dobino ga tako, da odbijeno od prebavljivih surovih beljakovin čiste beljakovine in prištejeno k čistim beljakovinam polovico razlike# Tako ima koruza 7*90/0 prebavljivih beljakovin, čistih pa .7*4* Beljakovinski ekvivalent bo znašal torej 7>9 • 7 >4 » 0, 25 + 7, 4 » 7»65* Nekateri računajo enostavno s prebavljivimi beljakovinami (PB) , drugi pa z beljakovinskim ekvivalenten (PS) • Hranilno razmerje (HE) » albuminoidno razmerje . Zaradi izredne važnosti beljakovin v krnski bilanci moramo presojati vrodnost posameznih krmil tudi po njihovem deležu beljakovin, po tem, kakšno je razmerje beljakovin do ne bel jakovin, kar inenujeno hranilno ali albuminoidno razmerje. To je razmerje prebavljivih beljakovin pioti prebavljivim nebel jakovinam. Pa ga dobimo, ponnožimo tolšče z 2, 3 > prištejeno prebavljive hidrate in celulozo in delimo vsoto z odstotkom beljakovin*
 14Frlnašano nokaj prinorov za hranilno* razno p
 jo . nolcaterih važnih sestavin* T i Hranilno . \. Krnilo i raznerje
 Lanono seno • • • • • • I 2 Pogače "bombažnega senoha j (luščene) 172 Oves 7 Koruza .. o. . . . »i 9j9 Je čnen 990 Pšenični otro" bi •••!' 4 Paša •••»•j 4 Travniško seno o*»«i 8 Silaža I 9 Repa o. " 9 Pesa 13 Krompir .••••*•••••! "iC Je ene nova slane. Korenje c .. . . . . . . . . . . . . . . . . ^4 - 12 Detelja, seno, - inkamo ' 4 Rdeča de telja? dobra *«••••»{' 5Ej?avje mleko. j '4 P ^' pneto mlo^o »»»••o«*-: »»«••: 2 ^5 -L. lo tka o o » « a • • • u » ^ c c c "* • .9 Pivovarnišk± slad . »a«; i 3 .
 Tabele o krnski vrednosti .. priaraša jo kemično sestavo posameznih krnil 7 odstotek prebavljivih organskih snovi po vrstah (beljakovine z razdelitvijo na surove in čiste tolšce, hidrate in co
 ~15~ lulozo) , koeficient za preiacuna vanje v noto enerGijo škfoLnih vrednosti, hranilno raznerjo na podlagi prebavljivih "beljakovin, škrc "bni ekvivalent "(ŠS oz^SV) in "beljakovinski ekvivalent (PE)» To vrednosti so, poudar jano ponovno, le približne, kajti sestava posaneznih rastlin so spteninja iz lota v leto po vrenenskih razmerah in je odvisna od rastlinskih hranilnih snovi v zenlji in. seveda tudi od načina spravi janja* Sono, ki ga jo nanakalo dol^o deževje ali pa ga je propeklo prehudo sonce, no "bo inelo več vrednosti ko* Blana^ Povprečki, ki jih dotino v literaturi^ niso "bili dobljeni pri nas* Ravno pri senu utegne biti velika razlika po kvaliteti travnikov, po gnojenju, načinu in času pospravljanja« Poleg tega so ŠE oz* SV uporabni v glavnem za pitanje, niso cisto pravilni za proizvodno nleka in nosa in pri voluninozni krni oz*krni z obilo celuloze odločno prenizki za vzdrževanje * Spredaj opisani način pri računanju škrobniji. onot se uporablja v severczahodnih evropskih ;■ državah, Angliji in ITSAo Ha Švedsken uporabljajo tkzv^hranilne enote (ES)3 kjer je osnovna hranilna, vrednost kg ječnena* Poizkuse so izvajali, v glavnem z nlečno živino in zato se te vrednosti nekoliko razlikujejo od rezaLtavov na podlagi preračunavanja iz SV* Vendar na splošno lahiš:o prevajamo SE na -H£ v razne r ju 1 HK 0, 7^ SV za pihanje in 0, 75 SV ^ nlečno proizvodnjo® Rusi računajo na osnovi hranilne vrednosti kg ovsa«
 16JTORjV^ Iko naj sestavino krnsko bilanco, no rano ■poznati sovocla najprej potrebe živine* Ha podla^gi poizkusov inano dovolj podrobne nome za vsako žival vsako starosti in za vsako njeno funkcijo* Te dobino v vsake n učbeniku živinoreje« Podrobno jih ne bo nonavajali« Statistika ne izkazuje .vseh vrst živali po vseh no^očih starostnih dobfi>liy tonveč sano po glavnih podskupinah* Poleg . tega norano upoštevati dinaniko, ki jo noi eno bolj ocenjevati kot pa statistično zajeti> Zato je dokaj težko postaviti povprečno norno za vsako vrsto žival i o Za orientacijo bono navedli nastopne najvažnejše pokazatelje o po trebi kme* Predvsen bono razlikovali potrebo po krni za vzdrževanje od potrebe za proizvodnjo* 3Pa razlika je izredno vs^ žen agrotehnični pokazatelj, a ina tudi sicer v bilanci svoj ponenj kot bomo še videli* Že v uvodu (Potrebe) sno onenilic. da so "nome" , ki jih daje literatura, postavljene za pravilne, nornalne, pravzaprav optinalne otroke* Ker pa nan no gro v naši bilanci za ugotovitev koliko krne bi potrebovali za idealno rejo živine, tenveč za obračun, kaj je živina dejansko dobila oz> pri naših letinah povprečno dobiva^ ker nan gre torej predvsem tudi za Verifikacijo naše statistike, sno šli z zahtevani čin niže# Ua ta način skušano postaviti zanesljivo spodnjo ne jo potreb, ki jih norano zadovoljiti* Ako jih po rezultatih naše statistike ne zadovoljino, sneno upravičeno trditi, da so prenizko ocenjene* Ees
 .. 17> hcramo računati pri ton z dokaj šn j in okvirjen pdgrcško az^ne zanesljivost i9 ki jo vnaša v kalkulacijo vsaka, ocona« Avtorji si rrlede nora nikakor niso, , tako odini, kakor "bi nislili in so ne d njini precejšnje razlike. .Prof ^in^ »liick nenis "Resnična količina poratljene krne? zlasti ' vzdrževalne, je verjetno nanjša, kakor "predpisujejo" nornalne norne* Prio" bilnen krnljenju porabijo živali najbrž več vzdrževalne krne kakor pri slahen krnljenju* ( Šo ni dokazano)* Dalje s pri neken poizkusu so krave v slabi kondiciji (suhe) Hi 500 kg žive teže porabile 2, 5 ^ ^3 krave v dobri kondiciji (delielo), pa 3, 3 kg .' >. 30° /00« "•V - l^llcard je za 5^0 kg težke^a^ vola ' določil (na osnovi starodobnih netod) 2, 5 ŠV5 Kellnexračuna za vola iste teže 1/3 ve6? to je 3^25 Pri ton je že vračunano priložnostno delo in nor-— da šo kaj prirasta* Kcllner ugotavlja svoje podaisko o obilnem krnljenju^ Arnsby o slabenj iz tega izvirajo precejšne razliko. A3fniSby je napravil poizkus z volom Če je bila hranilna bilanca negativna, je bila neto energija 54 »20/0 neta^olistiono energije. ^ če je bila pozitivna, jo bila 46*8° /0. Bilo je pač nanj dela s prebavo in s ten tudi odpadek toplotno energije nanjšij ostalo je več za noto energijo, Naposled bi lahko onenili tudi priner, ko so v poizkusih s prežvekovalci ugotovili, da sov je potreba po vzdrževalni krni znižala za 30° /% ~XxPriponbe k osnutku to razpravoj
 165e so živali več nesecov doljivalo Ig 1/2 obroka^ (isti uspoh so inoli Arierikanci v poizkusih a ljudmi), " - Kot nokrJco glavna pravilo za vadržovanjo lahko postavino, da jo' potrctno za žival 45^ živo to ž g okoli 2, 4 SV dnovno* Potrota jo v raznoiv ju z živo tožo oz* v razno r ju s površino* Kor pa jo s površino tožkooporimti? so jonljG teža>Gornje raznorjo 2, 4 SV na 45^ velja soraznomo za okvir 400 - 500 k^. Za 400 k^ "bi "bilo toroj 2r13, za 500 kc 2, 67* Z nanjšo tožo po trota relativno narašča, z večjo pada> Tako "bi "bilo n^pre po cot— njon ražnorju za tole dnevno dovolj 0, 27 kg SV, potrebno pa jo v resnici 0, 73? za 100 kc "bi "bilo po ^ornjen raznerju dovolj 0, 42, v resnici -pa jo potrebno 1 SVf za 200 kg je potrobno 1, 6 SV in ne 1 3 2 itd> Za tele •bomo postavili kot povprečno nomo za vse loto 1, 1 SV, za junice 1, 8 SV# Pripomniti jc trebar^i da se pri ten računa golo vzdrževanje ob idealnih pogojih, če bi živali popolnoma nirovalo, ob ustreaii tenperaturi in ob predpostavki, da so hranilne snovi vse v praven razne rjtt# Tega pa nikoli ni* Že če žival stoji, potroši 10°/° več energije* V naši kalkulaci— ** A . ^ ji bono postavili kpt vzdrževalno no rno za odraslo govedo sano 2 SV, kar bi ustrezalo povprečni teži okoli 400 kg# Vendar pa no rano na to nininal— no norno dati vsaj 10 0/0 kot dodatek za gibam jo itd* Konji. > Pri konjih, ki so nekoliko težji od pov—
 19l • prGcnc^a povoda in po sv6ji naravi nenimojši?vza— nono kot vzdrževalno krno 3 SV na dan Tbroz vsafelh popravkov# Cvco* Zn. odrasle ovica naše povprečno težo računano na dan 0, 33 SV vzdrževalne krne. Prašiči. Pri prašičih jo tdžkp s kako določnostjo* postavljati povprečno norno, ki "bi upoštevala vse starostne doljo, ker zavisi rast v veliki neri od načina kmljenja> Vso potrebo "bono računal jL nr, dru£ načine Za orientacijo pa navajano, da Tba "bilo povprečno potrebno za vzdrževanje od 'rojstva do 100 - 120 kg 0, 5 SV na dan, za odrasle svinjo pa 1 SV* Kokoši* Za kokoši računano s potrebno nininalno krno 0, 04 SV na dan* PROIZVODNA KRM
 Id oko > Najlažja in najbolj zanesljiva je noma za pro izvodr^jo nloka • Za 1 liter nleka je potrebno 0, 24 SV« Meso* I&iogo težje jo oceniti potrebo za proizvodnjo, t »j* prirast žive teže, ker se giblje potreba zelo različno s starostjo živine* IHa da živina " ina veliko asinilatorično sposobnost, hitro rasto,
 20i ne so pa je rahlejše, ina več vode In nio tolšče« Pozneje je rast hnogo počasnejša, s starostjo sploh preneha«, pri pitanju pa se tvori tolšča. Pri ocb— njevanju potrel: za prirast žive teže bi "bilo potrebno poznati prirast žive teže v vsaki rastmi dohi« Dejan' ski prirastek je treba ločiti od te^a, kax dobimo po literaturi, kjer so rezultati, običajno nadpovprečni. Izhajajoč iz predpostavke, da se živin# pri nas danes v najhni nori pita, da £ro torej dejanski prirastek v glavnem na račun rasti v mladosti, bono ocenili proizvodnjo letne žive teže govedi tako, da računano, da pride 2/3 prireje od mlade živine (in sicer oč. te^a piolovlco od telet in polovico od junadi), ena, tretjina, pa na -starejše* Po približnih no mah bi prišlo na ta način na k£ prirastka žive teše okoli 2 SV za 1 k£f (Računano, da zadostuje pri teletih povprečno 1, 3 SV za x>:roizvodn jo 1 k£ žive teže, pri junadi 1, 95 SV, povprečno za mlado živino 1, 65 SV, pri starih pa 2^65 SV)tt Ako bi sodili, da jo ta povpreček tudi nekoliko nezanesljiv, vendar napaka ne bo posebno velika, ker veno iz prakso in iz strukture živine, kolikšen jo približno povpreček prirastek živo teže pri nas in da je proizvodna krma za prirastek nno£; o manjša od vzdrževalno . in približno enaka oni za mleko* Prireja prašičev. Pri prašičih potreba za 1 kG prirastka živo težo močno .narašča z raston živine, ker so tvori v poznejši dobi prvenstveno maščoba, a je za kg maščobe treba neprinemo več energijo kot za kc mesa* Primerjajmo samo kalorično vrednost nosa pro
 21ti slanini 2a orientacijo navajamo potroto za prirastek 1 k£ žive težo, Prr?. šič težo 28 kc .. . . . . . . . ♦ 1 > ^4 SV M ,, 45 " - 1, 92 " " " 75 - 80 Icc 2, 2 " " M 120 kc 2, 8 » Povprečno "bi noj; li postaviti za prašiča, težkega do 120 k^; , potrebo z 2 ££M^3V za k^ žive težo. K temu je prišteti še vzdr^dbfan je. V kalka. laciji računano, da T)i "bilo potrot5no za' k^ /žive težo pri naših, prašičih okoli 3? 25 škro" bnih enot. telo. VJ Za potrete dela laliko pcetavino povprečne nome, da je potretno za lahko d%l0 polovico vzdj?ž ovalne krne, za srednje težko 2^^ za težko pa cela vzdrževalna kma* To velja stako za ^ovedD kot za konje* Pri dolu je težje oceniti povprečno števi— lo delovnih, dni kot pa norne-. V6ncLar tudi s ter* a naslova por^reška ne "bo ponei5!5na 5' Icer , kot "bono vi— deli, "delo" ne zahteva v prineri" 5^ družini funkcijami posctmo velikih količin*
 Jajca«
 • r.
 »j •». >«
 Za proizvodnjo ene£; a j^j^^G potrebno naj— nanj 0, 04 SV* tooi . • PoleV^ navedenih funkcij 'f' je v^tre" bno v prak— rr j" si upoštevati še dodatek za "brejost živine in dojenje, . V naši kalkulaciji "bono računali to potrebo enostavno v prirastek oz. *_, ; ^ proizvodnjo nleka» —
 23
 POTREBA BEIkTAKOVIN
 Polor; sanih škroteih "vrednosti jo za racionalno ž ivinoro j o izredne važnosti, da jo v kimi pravo razmerje "beljakovin* Tu lahko postavirio? da jo potiotmo povprečno 8 - 10°/° beljakovin v vzdr žovalni kmi^ V proizvodni krni pa jo ta potreba nnc^o večja * V proizvodni krni za nI oko nora biti okoli 25° /0 beljakovin* Za prirastek živo ijožo jo potrebno v prvi dobi več, pozneje vedno ,nsnj, čin bolj postaja neso tolsto* Povprečno lahko posta— vino potrebo beljakovin za prirastek na okoli 18— 20° /0 in približno ravno toliko za srednjo in tež ko de loj pri prašičih, kjer gre prirastek pri viš ji teži prvenstveno za tolsco, je potreba seveda precej nanjša« Pri lahken delu jo potrebno vseh beljakovin za vzdrževanje in delo 1 — 1, 5 S prebavljivih boljak9vin na ks žive teže, pri srednje tež— kon dolu 1?5? težken 1?75* Ker je potrebno za sano 'vzdrževanje odraslega konjaali govodi '0, 6 g za kg, bo pri 400 kg težken konju potrebno kot dod. atek za srednjo težko delo s 400 x 1, 5 ss 600 g , ♦ 240 g ' T za dodatok torej 3 60 g, kar je od dodatno krnc 2 SV 18 0 /0 * ITa splošno dobino, ako računano potrebo beljakovin za vzdrževanje in za funkcije, kakor jih opravlja naša živina, da jo potrebno okoli 13° /0 beljakovin v skupni km i* Tudi tukaj je treba pripomniti, da norajo biti beljakovino v
 23pravilni sestavi# IZRACUU POTEBB Uporatino sedaj prednje norme na našo živino, jT^drževa^na krma Odraslo covo&o* po naši statistiki ina:no okoli 330000 0d; -" raslih govedi. To število jo po zadnjih štetjlb. zelo stalno« Računajoč povprečno težo 400 kc in nomo Z SV na dan, dohino skui>no po tre "bo: 330 000 1 2 x 365 - 2*400 00<X SV To le ta » Hačimano, da se zakolje polovico telet y doti 5 ^ tednov, ko dorastejo. torej z nlekon? zato njihovo po tre te ne računano posehej, ker je že vračunana pri potreti za mleko. Za ostalo polovico telet (85 000 ) računano zavzdrževanj o 300 dni po 1, 1 SV, torej je potretnoj 65 000 x 1, 1 x 300 = 280 000 <1 SV Junci in junico. Po naši statistiki jo okoli 65 000 junadi„ Bačunano pa, da pride ned letom v starostno lupino junadi okoli 20 0C0 telet, ki so zakol je jo kot junad (za utemel jitev glej Ilcscčni pregled Zavoda za statistiko in evidenco štov*4-> Letnik IIest:c0 210)3. Predpostavili tomo pri ten, ker nimamo notene opore za kakšno drugačno oceno, da se zako—
 24l^ojo sredi lota in da so rode torej v skupini jivnadi pol lota* Skupna potreba "bi "bila torojs 65 000 x 1, 8 x 365 = 4^:^000: q. ST 20 000 X 1, 6 X 180 - 65 000 3 SV Skupaj492 000 q. SV Skupaj je torej potreba za vzdrževanje povodi: odrasla . 2*400 000 jj SV teleta 280 OOC^5 ,T junad 492 OOČT" " " skupaj .. . . . 3, 172 000 SV + 10° /0 do datek 317 000 ^ »'
 Konji,
 skupaj • .•>. j. i3<94o9 000 g, SV . - = "/" f" t K'
 Odraslili konj ir. iano po naši statistiki okoli 56 000 s žrebičkov in žrobet pa okoli 10 000. Kalkulirano, da je za vzdrževanje in s tek žrebet in žrebičkov potrebno približno. .ravno to^ >• • w v .l like kot za vzdrževanje odraslih konj in zato ra~ **/*r čunar. 10 za. vse skupaj s . . Vc 66 000 x 365 x » 720 000 g. SV (v ten bo za prirastek le okoli 55 OO^-. g^ ako so— dino 3 da r; re pri žrebickih in ž reb e tih. p. pl ovi co za prirastek) • j -. -j
 Ovce
 £7. ' " , ' O 'v"
 Ovc inano okoli 125 000, od terca plenenk 67. 000. Ker dinamike točno še ne poznano, računano, da bi bila približna potreba za vise ovco za
 25vzdržeVanje in prirastek v clavnen zadovoljena, 6e računano za vse ovce 0, 33 SY na dan skozi vse leto. « Borili "bi torej s 125 000 x 0, 33 x 365 a 150 000 g, SV (v ten "bo približno 2/3 za vzdrževanje in 1 /3 za prirastek)« Prašičih Vzdrževalno krno za prašiče "bono računali skupno s proizvodno kmo. Perutnina« Po statistiki inano okoli 1, 200 000 /jlav perutnine, za katero "bi "bila potreba, ako računano, da si polovico krne poiščejo živali sanos 1, 200 000 x 0, 04 x 365 t 2 - 87 50C <1 Proizvodna krma Mleko, . . Računano, da je okoli 170 000 nolznih krav, ena da letno 1 500 litrov nloka ali dnevno 5 litrov v dobi laktacijo (300 dni). Vendar bono računali zaradi potrebo za brejavost s to potrebo za 365 dni j tako bi dobili 5 170 occ x 1, 2 x 365 - 750 000 g. SV Goveje nese. Izhajamo iz i^cdp ostavko, da je povprečna prireja 30 milijonov kc žive teže brez telet (glej Hosečni pregled Zavoda za statistiko in evidenco štev Letnik 11, stran 210) in da je potrebno, za kg žive teže 2 SV, tako da dobimo s
 r 2630 CCO CCO kg x 2 * 600 000 a SV Od tolot dobimo okoli 65 000 x 60 — 3, 9 nilij^kjj živo težo, za katero pa no računano pose. boj potrebe • Prirastek konj in ovc smo računali že v vzdrževalni krni* Prirastek prašičev. Predpostavka je, da se zakolje letno toliko svinj, kot je stanje ob popisu 15* januarja vsaJke— £a leta, to je okroglo 45^ clav. » Težja, je ocena povprečne teže, £i jo jemljemo povprečno s 100 kcf Za prirastek in prirejo pa računano, kot reče— no, 3, 25 SV za kg* Na ta način dobimo s 450 000 qx 3, 25 * 1, 460 000 a SV (v ton je tudi potreba za dojenje in brejavost)> Primcunati pa norano še vzdrževanje plenenk* Teb. . , izkazuje naša statistika okoli 60 CCO* Vendar se no rode vso plonenko po več lGtP Na kmečkih gospodarstvih je razširjena praksa9 da se mlada svinja po enkratni ali večkratni oprasitvi zredi in zakolje, (Zato se bo verjetno tudi več plenonk oprasilo, kot pa jih izkazuje statistika)« Vsekakor pa so del plenonk vzdržuje dalj časa in no pride v zakol takoj po prvi ali dru^i oprasitvi. . Zato bomo računali posebej vzdrževanje 3^ CCC plenehk in plemen jaJcov vse leto, za katere je potrebno s Prenos s preišnje str. 14 go CCC q. SV 3C CCC x 1 X 365 - 2. 2C_CCC " skupaj torej 1 57^ 0. SV (V tem bo okoli polovico vzdrževalne krne).
 27Kokoši » Računano, da inano okoli 1 nilijon nosnih, kokoši © povprečno nesnostjo "JO jajc na leto* Tudi tukaj predpostavi j ano, da si poiščejo polovico hrano živali sane. Potre "ba je torej s 1, CCC CCC X 70 x C, 04 : 2 = 14 ccc 4 SV Za prirastek pa računano pavšalno polovico vzdrževalne krme z isto predpostavko, da si polovico hrane poiščejo živali sane» Potreta jo torej za podmladek in prirastek 42 5CC <i SV i Delo *«■ m' Govodo* Volov inano po statistiki okoli 55 CCC, delovnih krav pa okoli 83 OCC. Verjetno se uporablja za delo še več krav, toda v statistiki so izkazane kot delovne krave sano tiste 9 ki se uporahIjajo pretežno za delo* Znak kajpada ni dovoli o— prodeljonj še nanj pa na zunaj razviden* Tožje je ugotoviti, koliko dni v lotu konji in krave v res— nuci dola jo* Računano povprečno s 5^ dnevi srednje težkeca dela na kravo in vola. To da 7 bilijonov delovnih dni v knoti jstvu. «» Za srednjo delo računano 1, 6 SV» Fotreha znaša potentakons 140 OCC x 1, 6 x 50 ** 11C CCO q. SV Konji* Ker konji ne delajo sano v knetijstvu9 tenvoč se uporabljajo tudi za dru£a dola, norano vsekakor računati s I5C dnevi srednjo težkega dela, ki zahteva 2 SV dodatka • (pripomnit i norano 7 da clode časa zaposlitve konj nod poznavalci ni
 —28— enotnega JTckatcrin jc ta postavka se previsoka, družin znatno prenizka* Potreba za de lo je torej: 150 x 56 COC x 2 - 168 CCC <1 SV Rekapitulacija Gove do * Vzdrževan jo :*••••«•••••• 3?489 g, SV HLeko 75C CCC q. SV Meso 6CC CCC q SV Delo 21C_£CC g SY S k u p a j s 4? 949 CCC q. SV Konji» Vzdrževanje in prirastek rJ2C CCC ^ SV Delo 168 CCC q SV
 Skup a j s 888 CCC ^ SV Prašiči« Vzdrževanje in prirastek 1, 57C CCC q SV (v tem za vzdrževanje r 73C CCC q SV) Perutnina« Polovico potrolje za vzdrževanje in prirastek 144 CCC g. SV
 Vzdrževanje in prirastek 1 5C CCC q, SV
 29Skupna pc treba j g torojj Govocla /]. 9/r9 CCC SV Konji 668 CCC o, SV Prašiči 1 570 0C0 q. SV Cvcc 1 5C CCC q SV
 . Skupaj 7 ? 557 COC q SV Skupaj s perutnino • . 7 ? 701 CCC q SV Skupna po trota in konj jo 5? £>37 000 q. . SV od tera vzdrževalna krna . .. . . 4j15*r 000 q, SV t. jft /0 skupne vzetrže va, lne in proizvodne krnc . Ako računano pri prašičih polovico po trote za vzdrževanje krme, "bi odpadlo pri r; ovcdi, konjih, in svinjah približno 2/3 krne na vzdrževalno, 1/3 pa na proizvodno«. RAZPOLOŽLJIVA KRLIL
 Dru^i dol tilanoe mora torej obravnavati "razpoložljivo krno" 5 prevedeno na enotni imenovalec ? za katerega vzaaeno v nasen prineru SV. ICmo de lino iz praktičnih razlogov v tri večje skupine« 1) v prostorno suho kmo^ 2) v sočno zeleno kmc$ 3) v koncentrate. V prvo skupino spada jo s travniško ceno, suha detelja in lucoma, slana ^ koruznica, fižolovka, pleve itd. V dru^o skupino spadajo s . ' a) korenčnice in ^onol jčnico s krompir, repa, pesa.
 3°korenje $ t) zolona kina: svoza trava, sveža detelja in lucema, razno krnne nešaniče, sveže per^e ko — rcnčnic, razna. , silaža itd* LSed koncentrate pa spadajo: a) žita in njegovi postranski proizvodi: oves, je5— nen, koruza, pšenica, rž, otro" bi vseh. vrstj "t) razna loQininozna semena: fižol, crali, soja itd« c) oljno tropine in pogače^ d) živalski proizvodi: nosna, ritja in kostna moka $ o) razni industrijski postranski proizvodi: pivo— varski slad, kvas itd. * PAC publikacija Aninal Feedstruffs računa nod koncentrate kmo, ki ina 60 0/0 ali več krnil— ne vrednosti ječnena^ Hekateri računajo tudi kron— pir nod koncentrate * Suha prostorna krma

 Po količinski krnski vrednosti je na prvon nestu .^ulia prostorna krna, predvson seno» To jo razunl jivo ker veno, da odpade na proizvodnjo s on -a in detelje daleč največji dol vseh. površin, a tudi krona vrednost s ha travnikov ustreza približno krnski vrednosti ha žit $ Povprečni pridelek travniškega sena je "bil v lotih — 1951 7j4 nilij&q. . K tenu norano prišteti šo pridelek detelje in lucomo« V povprečku onon jenih let je "bil pridelek detoljo v čisten nasadu 823 OCC q kot pods^vok pa 000 q skupaj 551 0C0 J
 , 31Pridelok lucojme pa jo "bil v istih lotih'
 kot
 glavni pridelek kot podsevok . •
 skupaj •
 412 CCC z 39 CCC g 451 CCC g.
 Skupaj imano torej v povprečku lwt 1947/51 8*8 nilijonov g travniškega sena, detelje in lucemOo P r ip o nin j arno 9 da L ono računali škrotno in "beljakovinsko vrednost naše kme po i^ovprečkih tujo literature« Ueke nednarodno priznano t atole hranilnih vrednosti krnil ni> Nekatere države uporahljajo "svoje" , druge so oslanjajo na tiste, ki so jin po literaturi najbliže. Tahele se ned sehoj ne ujenajo popolnona5 a tudi njih znanstvena vzvišenost ni to lik sna 5 kot se na prvi poglod dozdeva* Callo^se sprašujes" Ali predstavlja ta^ "bela n^pr*. povprečje vseh sort zelja, ki pride v statistiko zelja, , ali pa predstavlja analizo glavo, ki je na neki način prišla na najbližji trg? Oho vrsti takih številk so prišle v tabelo" . In nadalje t "Ali predstavlja analiza rezultate raz« ličnih let, tako da So upoštevane variacije, ki nastanejo zaradi različnih vremenskih razne:jr?7 ali predstavlja rezultate, ki so dobe pri svožen, naravnost iz vrta p rine s Gnan sadežu, ali pa pri sadežih, ki so so vzoli iz shranb ali so bili predelani?" Toda če bi žc prodstavl jale tako netočnosti tabel za našo raznero novtpoštevano dlforonzlasti so količinsko druga .krmila . co , yfSO raznorno naj ona pimi skupni vrednosti .^o— na, a vrst je mnogo, tako da se norebitne ix>greš~ ko tudi ned seboj izravnava j«?* Drugače pa jo s sonocu To jo najvišja postavka, a škrobna vrednost
 32krno jo dokaj različna, kadar sto za, sla" bo, srodnjo do" bro, dol^ro, zolo do" bro in odlično seno. Za povprečno srodnje dobro seno najdeno v literaturi skromno vrednost 32 (to jo v 1CC kc sona je 32 kc škrot)». .v. ' » ne vrednos ti). Ali soo upravičeni računati vrednost našega senapo tej srednji norni5 ko jo znano, da bo naši travniki nočno zanenarjeniin se večinoma no Gnoje? Res inano nekaj opore za oceno škroljne vrednosti našega sena v analizah inc. * Jurka« Ta je do— "bil kot povpreČek raznih vzorcev in področij za leto I947 30, 8 SV, za leto 1948 pa 26, 1 SV, tako da "bi "bila povprečna vrednost oteh let 28, 5* Vendar pa število vzorcev (ki jih pa inc«Jurko v svojen članku v Novi Proizvodnji štev«»5? leto 195^? nG navaja) ni veliko in je težko reči? da "bi "bili reprezentativni« Vendar "bono računali našo kalkulacijo' s ten povpročkon, ki se zd. i £led. e na stanje naših travnikov roalon* Alco računano vrednost sena z navedenim povpročkon, detelje pa s 34 SV za 100 k£, luceme s 23} dohino skupno vrednost vse£; a sena z 2, 670 000 <5^ SV ali na odraslo nomalno živino govedi in konj 1, 44 SV na dan* To je približno 2/3 potrebne vzdrževalne krne, kakor sno jo izračunali spredaj. Slana« Po naši statistiki je pridelek slane vseh žit v lotili 1947/52 2, 655 ccc 4 ali točno dvakrat toliko kot pridelek žit (zrn)a Hranilna vrednost slano pa je zelo različna po vrstah žit* Najboljša jo ovsona slana, najslabša ržona. Pri nas se večina sla no pokmi, čeprav ninano o ton statističnih podat— . kov. Za našo bilanco bono vzeli 2, 5 nilijonov q_ slane (torej 900/0 vse proizvodnje).
 33
 K slami žit, kjer smo upoštevali prav vso slamo, tudi od prosa in ajde, prištejemo še koruznico« Po statistiki istih let je "bil pridelek koruznice 1?130 000 ^ ali zopet točno dvakrat toliko kot pridelek zrnja« V "bilanco "bomo vstavili 70° /0 koruznice, t. j« 0, 8 milijonov Slama vsebuje zelo mnogo celuloze , zaradi Česaise potroši velik del njene krmnlne vrednosti za samo prebavo „ Za vzdrževanje pa je njena Tiednost dokaj večja, kot pa "bi sledilo iz ICellner je_" > vih. tabela Fižolovka« Fižolovka je po krmilni vrednosti med slamami na prvem mestu, vendar količina ni velika Statistilca leta 194^ izkazuje 10 000 q. slame v čistem nasadu in 14 000 q. vmesnega pridelka^ Glede na splošno ocenit veni značaj podatkov o potrošnji slame pa ne kaže te količine še posebej računati* SV slame ocenjujemo pavšalno s 150/0s koruznice 19° /0. Skupno dobimo po gornjih normah in predpostavkah za s slamo 375 000 % SV koruznico 152 000 (i SV skupaj 527 000 q SV Skupna SV sena in slame pa je 3?060 000 q. SV, kar da 1, 65 SV na dan na normalno živino govedi in konj ali 72 0 /c preračunane nujno potrebne vzdrževalne krme« » Koeficient V, s pomočjo katerega računamo neto vrednost krme, je za srednje dobro trav
 34niško sono, detelje in lucerne 0, 67? za ovseno slamo 0, 52j za rženo celo samo 0, 3$, za koruznico 0, 47. ^ ta naoin se izguti pri računanju SV po Kellner jevih tabelah velik del krmilno energije sena in slame, ker upoštevajo te ta" bele le neto energijo, ne pa metal&olistične energije krme, ki pride za vzdrževanje vsaj delno v poštev* Zato "bi "bila meta" b£list iona energija sena, ako je V 0, 67 in ST 28, 5°/% v resnici 41 >5? Pr:^ slami pa, ako je T 0, 5 in SV 15°/% v mesnici 30 in pri nckate1* rih. slamah še več* Metal olis^ična energija sena in slame "bi "bila torej teoretično za 50 0/0 višja, kot pa jo izkazujejo tabele SV za pitanje » JLko upoštevamo še razno korekture, sno vendarle upravičeni vrednost sona in slamo, ki jo najvažnejša postavka vso nrišo krmne "bilance in ki v celoti n} zadošča za vzdržovanje, povišati vsaj za 30 0/0j tako da "bi "bila skupna vrednost sena in slamo namesto 3 milij. q SV v rosnici 379, ailij<l ali na ia*1 normalno živino govod? konj in ovac 2, 05 SV, s čimer se močno približamo nujni vzdrževalni krmi za to živina.
 Do takega načina računanja nas sili ogromen deficit v naši bilanci, ki nastane, ako bi računali vrednost sena po neto produktivni oner*giji* Ros utegne naš način računanja zadeti na laado ugovoro, češ da jo dopustno tudi za vzdrževalno krmo računati lo neto produktivno energijo in da mod onimi in drugimi krmili v ton pogledu ni bistvenih, razlik glede izgubljeno oz. potrebno energije za prebavo in vso drugo notranjo fiziološke procese v zvozi s prebavo# Tudi da praktik
 ~35~ no ni ugotovljiva, kolika energija "bi fcila potrebna za vzdrževan jo telesne toploto. Itoda seno daje pri nas glavni del k me senojedi živini in na vzdrževanje odpade, kakor tono videli, več kmo kot na produktivne funkcije« Zato so ta vprašanja — korekture računanja krmilne vrednosti — ki se za korektno določanje otrokov v praksi "brez dvona lahko zamenjuje — z vidikov narodnogospodarsko krnske 'bilanco — izredno važna* Da teorija tukaj še ni zavzela dokončnega stališča^ jo razvidna n. pr* ie 3*dela Rusa I^S^Popova s "Ishrana donaoih ži— votinja" . Uavedli "bomo sano nekaj stavkov, govorečih o poiskusih Armsbyas Docniji radovž pokazali su da so fiziološki korisna i čista energija poodinih hraniva nenja u zavisnosti od toga ti kakvoj se komhinaciji hraniva daje ovo ili ono hranivo i za kalcvu so životnu f^iikciju iskro:! ščuju hranivc natorijo u organiznUo U oflediLiti 7ox' b~ sa Čista energija kukuruznog hrašna? dodatog u je dnom slučaju obroku sastavljonom cd ovseno slame i melase, u drugon - od sona mačioe i u trocenod sena lucerke i koncentrata, varirala jo od 164 5 2516 vel>kal« na 1 kg suve materijo, « Čista energija hraniva u uzdržnoj ishrani "bila je, prona ogledima Ft>rbsa, vcoa nogo prilikon tov— Ijonja, i to u odnosu 1 «0, 7^1 (^tran 92) Nadalje pravit Hajtiolji način ocenjevanja opšto hranive vrednosti hraniva u sadašn je vromo jo ocenjova— nje papona s a drža ju čiste onorgijo it hranivim (prana produktivnin doJjtu)^ Čista energija hraniva jo indeks njegove energetsko vrednosti za © drža vanjo života i produktivnost i jSvi drugi načini (opšta ocena prem heniskon sastavu, svarlji—
 -sc~ vin riatorijana, preoa fiziološki korisnoj onargiji) su notačni, pošto no uracunavaju u potpunosti , . gnbitkc i utrošak iskorišoavanja lxraniva od stra— no život inja^ Zao jodinica za roronjo opšte iiraniTt> .vro d— 'nos ti nožo služiti kalorija (ili terma), ili usl ovna jodinica ' ( skromni elcvivalont 9 hraniva jodini— ca) ? sa tačno poznatim produktivnim dojstvom« Smatra juai princip ocGnj5vanja hranil prona njihovim produktivnem dejstva kao najtoljij ipak jo po— tro" bno istaci da podaci? ko jima jo u sadašnjo vro— no realizovan taj 'princip 7 zaEtoTaju pzovoramn jo i tomoljnijo zasnivanje puton tačnih oglodaj str >93; Sočna krma« Sočno krmo karaktorizira v:' . sok 0 /0 vodo od 70 ~ 93 0 /0 c Cbicajno jo visoko prohavna in milo laksativna in zato tudi diotično zelo dragocona, posobne kadar so krmi protožno suha krnaj ko^nc, pr:pozimi«, Paša«. Glavni kontingent zelono krme dajo paša»Y naši statistiki je vrednost pašo preračunana na suho tifcno« V povprečku let 1941 - 1951. jG 1?492 C 00 q. ali približno" 5? 5 <1 na ha« Hranilno vrednost paše "bi bilo pravilneje računati v svežem stanju^ ker se s sušenjem znaten dol izgutio Količina pašo "bo seveda dokaj raž±ičnas kadar gre n^a višinske s alpsko ali nižinske pašnike ali kraške goličavoc. Po naši statistiki' Odpade '• od vsakih teh kategorij grobo zaokroženo '-1 /%. *. *■ Vprašan je jo ? v koliko je donos pašnikov 'pravilno zajei?, ker ja videti, da so se pri ocenah donosa preveč držali
 -37
 navodil Statistično ga urada, da je tre" ba aracuna— ti povpieSon donos pašnikov s približno 6 sena# Iko prGrapunano pašo zopet nazaj iz suhoga sona v svežo s 4~kratnir. i znoskon, bi dobili povprečno letno 6 nilij#(i svežo krno. SV so raouna z 11 0/0; tako da bi bila vrednost pašo po toh predpostavkah okrog 660. 000 q. SV^ Ta količina pa jo izredno važna zaradi ozkoga beljakovinskega raznorja* Poleg pašo na pašnikih inano še pašo Zla se— nožotih, ki so sano enkrat letno koso, poten pa popasojo* Njihova vrednost pa jo žo vračunana ^ vrodnosti suhega sona# Kako jo vračunana, iz statistike ni jasno« Jesenska paša travnikov« Polog toga so pašo živina tudi na travnikih po drugi košnji* Ako bi računali vrednost jesensko pašo travnikov tako, da si nislino, da se preživi m G S 6 o s pašo xx>lovico govodi/ bi prišli do 2, 430 00S ^ evože kn^e, kar ustreza 43 0/0 vrednosti vse paše b pašnikov, kakor sno jo ugotovili spredaj o Ta o— cona gotovo ni nizka* Oclkos svežo trave. Mod leten so pokrni živini znatna količina nakošone svože trave« Pri ten ni nikakih izgub škrobnih in beljakovinskih vrednosti, ki jih povzroča sušenje, a tudi rastna sposobnost trave so boljo izkoristi* Zato jo ravno tendenca nodor*nega travništva, da se travniki v čin večji nori izkoriščajo kot pašniki«

 38
 Sovo da sno vraSunali pri nas žo~vbo krno travnikov za suho sono in jo zato no. snefro šo onrkra' t kot svožo seno o Računali "bi nor©" biti lahko eano pcvoSano vrednost na tistih po^širtah, ki so do^ansKo kosijo za svežo travo c Ikop^istavino na ta ::. ?ačun in na račun povišanja km ilrie tirr e dnos t i , ki. so dohi s pašo na sonožetih, 2 ^ (a 10° /0 SV) 9 sno šli verjetno zelo visoko j* V naši statistiki tudi ni nikjer -^Vračunan pridelek sena s površin sadovnjakov^^Jd^^ljsegajo po naši statistiki okoli 22 000 ha^^Tiot^lahko. odno— rino v naši kalkulaciji v celoti za -G&!kc*& svežo tiavGp iko računano pridelek svežo trave pri sadov— njaJcih s 120 ^ na ha (pri večlpatni košnji so rastna sposobnost "bolje izkoristi, vendar pa sad^o od— tegujo hranilne snovi 5 tako da jo polipe čna o cona gotovo zelo aproksinativna) 9 hi dohili^29630 000 g. * sveže tx' avo ali 290 000 a SV» ? S "<" 1. 1 Zelena krna na njivah^ £ * Po naši statistiki se prideluje. , tudi na njii. vah nekaj z o Ione krmo — no glodo na odkos deteljo in lucomo v svožem stanju - kakor koruza za zoleno krno in razno krnno nešanico» Toh količin hi hilo okoli 1, 500 000 q> Računajoč kmno. vrednost st 9 o/o sv' dobino 135 000 <1 SV* Sjl i Skupaj hi dohili na ta način svože travo in pašo t - ' ■ ;X s pašnikov GOO^OCO q. - s travnikov(sonožeti, pašo in odkosa) >4 »430 000 q. sveža trava s sadovnjakov« »» 2, 63C 000 g. zelena krma njiv# „ 1 9 500 000 0. skup a j . .. . . 14 9 56® WQ q
 - :39Dasi so to postavko važnoj^vendar n inano * ' /-f * 1 zanjo dovolj statistično opprd« mini napotek« ki
 ga inano do sodaj so rozultati" anJcoto o življenja knotcv 180 gospodarstev, v ka^ftfri^ so računa tu&rt potrošnja kme. Po tej ankotr^f tila nakošena .tona lota 1952 količinsko enaka ji$> krošnji sena (točno ■960/0) Akd1 "bi snali ta re^Atat ia2. begn' . lti, na vso -rc publiko ? bi bil odkos sveže km o več. ji; , Jcjt pa jo račvmano Zor pa sno raČL^pHi' ves donos travnikov v suben 'sena, bi Tidgl i^^o&jL s tega naslova kvečjenu nanjšo korekturo > Tt^^pe^anje zasluži teneljito j še teronsko proučev. aJfc!$a|^ Koron čnice in gonoljčnice. Med teni .inano repo^ peso, korenje in kr. ' onpir^ Prvo tri so nanonjene i&kljuČno živinore j. i> rff" Ž-C Mod njini zavzona največjo povrsnno ropa? ki pa so prideluje skoraj izključno kot . strniščni poseveko Tudi korenje je v glavnon stmischi posevek o z v, podsevek, a no tako izključno k6t repa* Pesa so prideluje pretežno kot glavni posevek« Ropa zavze—o ^ ^ na povprečno nad 15 000 ha površine, dasi strniščno površino niso prevoč zanesljive, pesa okoli 12 CCC ha, korenje pa okoli 8 CCO ha, vse tri vrsto skupaj okoli 35 000 ha^ povprečni .pridelek pa jo M. 1 v lotih 1947 - 1951* . dijjjč rope «»•••••••••••»•»•• -2^:4CC. CCO q poso t^OC CCO q koron ja ••••••••• -rto^CO CCO q buč ti&CC 0C0 q Ropa, pesa in korenje dajo skupaj okoli 36C CCC, «! SV, kar jo okoli 85 o/0 sv deteljo in lucemoj 60 pa pri&tojono šo per^lnje, tedaj okoli 950 /% Pri ton zavzonajo približno isto povr
 — 4
 šine kot dotolja in lucoma* Toda detolja in Iucgiv na dajo kot loguninozo sorazmerno nnogo vg5 Tx; lja— kovin. Repno, pesno in korenje vo perinje« To se potroši najvoS v svežem stanju. V naši statistiki - imamo oceno samo za loto 1948* in sicer:
 To količine zavzemajo 8, 5° /0 pridelka repe in 9*6° /0 pese in korenja. Pridelek je ocen j en" verjetno zelo pavšalno, dasi napaka ne "bo velika, ker vsa vrednost perinja v tej kalkulaciji ni večja kot 35 OCC q SV* Krompir. * \ Pri krompirju je težko določiti ,} koliko ga pokrmijo živini* Del krompirja se v vsakem primera pokrmi, namreč ves slat), droben, ranjen, in nagnit krompir » Trugače -pa "bo odstotek krompirja, ki se pokrmi, močno odvisen od razmerja med ceno za krompir in ceno prašičev, saj je potrebno, da se zredi kg žive teže prašiča, 20 kg krompirja# Ako se v ceni krompirja to razmerje ne doseže in torej ni stimulansa za rejo prašičev s krompirjem, "bo težil ves zdravi krompir na tržišče« (Ako računano krompir po ceni 19:*din, a živo tožo prašičev po 120. - din, se doseže s kg žive teže prašiča le cena za 6 kg krompirja). Kolikšni "bodo sicer možni presežki krompirja za kmo?
 perin jo repo . . perinje peso .. perin je korenja
 227 000 q 194 000 q 86 000 (i
 Ako računamo na glavo kmečkega probivalstra
 41oz* na glavo sanopro Bkrbovancov - protivalstva^ ki pridela samo krompir za svojo potro— "bo in katorih število bg coni na okoli 1 nilijon125 kgj a na glavo noknečkoga prebivalstva 8c kg? M "bila potrošnja za 61ovoško j^ehrano okoli 1, 61G CCC q ali povprečno na glavo 1. 12 kg. Za seno norano ira5\mati 42 00C x 20 — 84C OGC q. Pri povprečni proizvodnji 100 q na ha "bi ostalo 1?75C nilij»q. Ker nokaj kronpirja tudi izvažamo, vzemimo za potrošnjo živini povprečno 1?5 nilij*^, t^j^ 36°/% V severozahodnih evropskih državah, ki so veliki producenti krompir ja7 so potroši za kmo znaten delož« v Nemčiji pred vojno 430/0> po voj-, nI 25°/° proazvodnje, na Poljskem 350/0 in 29° /0, na Danskem 37° /0 240/0* V ITeočiji je prišlo na glavo prašiča JOC kg> V južnih državah, kjor je proizvodnja sorazmerno nizka5 se potroši vos krompir za prehrano prebivalstva^ Buče* * Zelo težko je oceniti pridelek Tbrao? ki sa goje pri nas (skoraj) izključno kot vmesni possvekc Statistika o donosu ^ površine so no navajajo - izredno koleha iz leta v leto in je razumljivo«, da morajo hiti glede na tahelami značaj našo kmetij•eke statistiko za to ku!tua?a lo zelo grobo oceno * Po naši statistiki j^ "bil pridelek Tmč v q IIZ194T 'in? - 1942— ZJIJMIjMJ pri84218 477600 296295 279659 1? 6341 61 4136801 Jdolek I
 I 42Povproček let, ki pa nikakor ni tii:>xčon, k6r so vsa lota zolo oddaljujejo od njoga, "bi bil 7CC CGO V našo kalkulacijo sno vstavili 8C0 000 kar jo1 nno^o voč kot lota 194&/49 ^ polovico nanj kot lota 1951> Go "bi "bil pridelek resnično .tolik, kot £a isL^azujo statistika lota 1951? "bi ustrezala vrednost "buc 4 C0/0 SV pokrnljenega krompirja, kar so zdi koinaj vorjutno« (. Del "buc se seveda iztiska za olje, a ostarnejo še vedno visokovredae oljno pogače). a KONCmTRATI Žita« Mod koncentrati so pri nas najvažnejša ž. Lta in njikovi odpadki* Koncentrati so važni posebno zaiodi ozkega "beljakovinskega razmerja« Kako veli— • ka je potrošnja koncentratov v nekaterih državah, ki sloni v veliki mori na uvom? "bomo videli pozne j ©jj Pri žitih računano nekatera kot absolutno krmna žita, kakor oves, druga doloma, , kot ječmen in koruza* toda tudi ostala krušna žita bodo dala « nekaj odpadkov, ki niso za noljavo in se iDokrnijo* Glede tistih žit, ki so trosijo i za prehrano prebivalstva i za krmo, nimamo zanosi j. Ive jših podat^ -kov7 koliko gre za prvi in koliko za drugi nanon, in moramo zato ocenjevati* V naši bilanci računamo, da se pokrmi živini polovica koruzo, polovica ječmena in ves oves» Polog toga računamo od ostalih žit 3°/° ko "t absolutni odpadok. . Po tej kalki>* laciji dobimo 540 OCC <1 žit oz. okoli 400 000 SV,
 43od katorih odpade 6C0/0 na koruzo« Otrobi« Zaradi ozko^a "bGljakovinskoga ra®DGr ja so otrobi šg važnejši od žit* Ctrobc dobimo od vsoh žit za človeško prelirano> Proizvodnja otrobov ma neposredno ni poznana, , lahko pa 30 ocoxi : Doma ocjca x^ridelka žit na ^lavo bi hiilo okoli 5' ; . .kri in približno toliko ga uvažanos tako da bj. obsojala skupna donača proizvotln ja 'In uvo^ žit ok^eerc— lo 27 CCO vagonov# Pri 85 0 /0 no 1 javi bi dosog. i:\ na ta način 4CC CCC q otrobov^ (Nekaj otrobov so jo ros tudi izvozilo s leta 1951 10 135 9. ? lota 1952 27 060 q) • Lahko jo tudi odstotek noijavo višji, vendar računano z gornjo postavko. Oljno tropine in pogačo, Dru^i najvažnejši koncentra u so oljno pogačo* Njihovo beljakovinsko rasnorje je še U£; odnojšo kot pri otrobih^ Inano b:}oc:c še razna Icvai— la s še ožjin bo 1 j ako vinskim razmrjomc, toda njihova proizvodnja je proti pioizvocln ji oljnih pogač in tropin povsem brezpomembna. V Zahodni Evropi so potrošili prod vojno 65 milijonov q. oljnih tropin in pogač 9 od katerih pa so protožno vgg:' no uvažali« Pri nas je potrošnja teh važnih krmil malenkostna, ker jo priclolok oljnih treopin majhen, ! Po podatkih "Cljamo3 so našo tovarne 'dobilo lG" fca 1952 11 951 q oljnih tropin * 1951 3 945 <1 n " w 195C 4 295 q " • « v Verjetno proizvajajo oljno tropino tudi razno majhno podeželsko predelovalni co bučnega so
 44"*■ ■» no na <. V kalkulacij ali za perspektivni plan računajo, da so pokmi pri nas povpiočno. 28 CCO g oljnih tro-^ p in. Ri" bja? kr^ia in nosna noka. 'i Ri" bjn? krvna in nosna noka predstavljajo skoro sano "beljakovino in so e to£a vidika najdrar« Coconejše, * Ujihovo količino pa so pri nas tako no& znatno 9 da jih iz razpravljanja lahko izpustino* Isto jo z družini industrijskimi odpadki, kakor pivovarski slad, kvas itd* Mloko, sirotka« Pri nleku pridemo do različnih količin, čo računano no d razpoložljivo kmo tudi posesano nl^ko ali ne* Tuji statistiki ga ponajvoč vračunava jo, zato £a zaradi prinarl jivosti lahko postavimo tudi v našo "bilanco & Ker pa nismo vračunali teh po treh, zato teh količiai no "bomo všteli v končno vsoto# Mzo računamo 170 OCC telet in povprečno na tole, "bodisi da gre v zakol c hodisi da ostane za rojo, 400' litrov mleka ? pridemo do vsoto 68 mili j > litrov* . Polor; te^a se pokmi noka^j mleka tudi prašičem^ večinoma posnoto sirotko* (po knjižici OrvCanizacija dn nagrajevanje delovne sile v živinoreji in krnske normo) hi hilo troha dati pujskom v prvih 10 tednih 1 3 kg mleka o Pri 45^ 9^0 pujskih hi hilo to 6, 75^' 000 litrov mleka ili 2, 8°/° skuj)— ne proizvodnjo mleka, vračunajoč tudi posesano mlo— , ko* Ako računamo x>osnoto mleko z 8, 8° /0 SV, sirotko s 6, 4°/° SVs povprečno torej s 7?60/u SV, hi hi>la vrednost posnetega mleka in sirotke noka j manj kot poloviorv vrednosti polnonastnega oleka, tako da' hi gornja količina 6, 750 00C l" ' nleka ustrezala
 45
 140 CCC - I5C CCC a posnoto^a nlalca in cirotko# Rosnična kcličina posnetega nloka in sirotko jo oclvicna v ^lavnon ocl. tc/^a, koliko nloka do jo prode lalo v eir in naclo» V kalkulacijah za poropektivni plan eo računa g 370 CCC q posnote^a Liloka in cirotko . Tc številko vstavi j ano tudi v našo "bilanco# Kuhinjski odpadki« V prašičereji jo treha upoštevati šo kuhinjsko in razno dru£:e odpadke, ki utonejo biti zlasti pri majhnih rejcih pononbni. Te jo pa seveda težko pravilno oceniti* Posohnc vlo^o inajo v riostih, kjor bo koncentrirane rame nonzo, vojašnico, klavnico itd* TJratnik ocenjuje to količino s 160 000 ^ SV in 14 CCC (i PB» (Gospodarstev s prašičerejo je okoli 160 CD0, norda tudi več, ker so pri štetju dne 15# januarja taki rojci nelmotjo, ki so prašiča do te^a časa že zaklali in izpadli iz evidenco^ Ako bi vzeli 160 CCC roj cev in 160 CCC SV, dobi no na gospodinjstvo 1 q, SV ali 0, 3 SV na dan, kar ustreza 1 200 Kal ali približno polovici potrebno hrano za cnc{-; a družinskega člana* Ux)OŠtevaje razno nenze, vojašnice itd#, bi mogli to število usvojiti)* Prašičem so pokmi tudi razna zelenjava, ki jo statistika no izkazuje, kakor razni osati, x^orinjo, ki so dobiva z obiranjem zelja, ohrovta itd« Daoi so to količino važno zlasti pri majhnih rejcih, vendar jih no kaže pretiravati-* Ako nan dajo n»pr* vsa repa, posa in korenje le 36C 000 g. SV,
 /
 -46—
 voo poiinjo toh kultur pa Ig 35 CCC O. -SVj ne enicno tGr; a natiranja visoko oconjovnti. EEULiriTULilCIJA RAZPCLCŽLJIVE KRHB I
 Nasloclnja ta" bola dajo pro^lcd oTbravnavnne krno: povprečno proizvodnjo po naši etatiotiki 1947/51 j odstotek SV in PB, . Podatki^ ki so ocGnjo— ni na podlagi naše statistiko, so označeni z x, onij ki so ocenjeni zelo svolDodno, pa z
 Krna (1947/ 51
 jpridelok I Odstotek
 sr r" ?!" "
 a
 Suha krm
 Seno Detelja Lucema Slana x Koruznica x
 i?, 4CC ccc 9 50 ccc
 »Skrol^na , * y vrednost

 20, 5 134
 4 50 CCC 123
 12, 500 CCC 000 CCC

 JSkupaj Sočna krnas 11 1 11 ■ imi Paša s fe, OOC 000 pašnikov Zelena k^l, y0 CCC na z njiv* Paša s travn • ^" fs, 43C OOC Cdkos sveže tra^2, 630 OOC. v sadovhjjBrtr ih xx j
 15 19
 11 9 11 9
 i Probav— I | Ijivo [ j "beljakoj I vine \
 3, 9 7
 n O
 0, 5 1
 1, 0 1»5
 A ^ 1, o
 1, 5
 2, 109 CC0 (280 600 323 000 ! 66 5CC 1C3 50C j 36 CCC
 375 000
 152 OOC
 1 2 500
 G CCC
 3, 062 500 1411 60C
 660 000
 135 C00
 2. 67 300
 236 70
 ICO CCC
 22 50C
 54 000
 52 500

 -47'
 (Fridolck C ds tot ck Šicro Tma Yf1 J 51 | i?Tednast
 Krna

 »{
 [Repa iKorenjo • • iPosa j Buče jKroiripir xx iS k u p a j
 {Koncentrati t
 j 500 >2, 700 l 900 f2, CC0 Gco 1, 500
 Odpadki ž it s j \ psonico I jočmena x j ovsa ! koruzo x x : |S k u p a j i0tro" bi X3: j 01 j ^tropino |MlGko(posGs.
 000 oco occ 000 000 000
 30 70 140 300
 000 000 000 occ
 4C0 oco 000
 SV iPB
 Z odkosom [ svožo i travo na i trcvvn. in s pašo na i j S|nož. povej-' ' j vrodn#^ 0CC| 1C ; i Porinje ko| rcn; ia5po ' i bo in rei po
 7 4, 5 9 8 7, 5 20
 72 72 60
 Prebavi j ijvo Tx)loa-! kovino j
 1?5i 20C C0C
 1*2 0, 4 C, G 0 »4 j
 35 ooc 121 50C 81 CCC 160 CCC
 0, 5j' 6C OCC
 1
 3C0 CCC 2, 256 500 | 31O 500
 9 8
 80 ! T
 40
 10
 7C 30
 21 6CC 50 400 84 CC0 240 OCO
 2 70C 6 300 11 200 21 OCC
 396 OCO i 60 000 19 6CC
 28 )(680 C00kl7)b>2)(lt5 ^CC)
 41 2CC 40 000 8 400 (21 7^0)
 40

 Krna
 Micko ( posneto ; - sirotka


 Pridolok ] C ds t otok i Škrobna i-f
 1947/ 5^ I sv
 370 OCCj 7, 7
 Koncentrati skupaj j Kuhir? j sk i o dpa c!k i j
 Vse skupaj
 i
 PB I '' . rodnost
 3, 3 1 ' '23 4S>C
 j 6C4 C9C I ■' 160 ■ COC j
 16, 083 CJO
 Prebavj Ijive beljakovino
 m»mm099
 12 210 1C1 01C 14_cc? 845 910
 Skupno dobino torej po rprnji tabeli 6?C8 nilij«. SV in 846 COC <1 prebavljivih bel jakovinj»Ako dodano senu in slani še popravek v višini 900 CCC q; , o kateron srno razpravi jali spredaj , bi dosegli vse{ja 7 nilij^g. SV nasproti potrebi 7*7 nilij SV (brez perutnine)* Primanjkljaj je potentaken 7^0 OCC % SV ali 9 0 /0 potreb^
 BILAITCA ZA SENCJEPC ŽIVINO IN PRAŠICB Morda pridobino na jasnosti, ako skušano napraviti šo posebej bilanco za senojodo živino in posebej za prašiče* > Ros jo težava razdeliti tisto krmo, ki so de, je občna skupinama. To. da koncentrati zavzonajo v celotni bilanci pri nas tako najhen dol, da bo napaka s to^a vidika nininalna. , tudi ako napravimo pri razdelitvi nekoliko požrešno predpostavko. * Tudi ropa in pesa, pri katorili ina tudi govedo nokaj
 49• dcloža, sta za končni rezultat tako nalo ponentni, da zaradi norooitnG pogrošno dodolitvo končna slika no to znatno drugačna« Pri pomnjkanju drugih opor izhajamo t naši oconi najproj iz "naravo kmcw> zaten pa is "splošnora poznavanja" ^ Glodo žit oz^koncontratov bono napravili tolo predpostavko s Ovsa dajono sonojodi živini 75°/° 5 ostalih žit 10°/°, ravno toliko otrobov* Pose dodolino sonojodi živini 25° /0 9 repo 100/0> Idoko (sirotka) dajono sano prašičonj svežo trave in dotoljo dajono prašičon 2 nilij*q s 45° te na prašiča, ostalo kroo pa "po naravi" oni ali drugi skupini* Kakšen jo rezultat? Sonojeda živina •
 Potrebo 5 9C7 OCC q SV Kritje količina SV a) koncentrati oves * 105 OCC q 63 OCC pšenica , je čnen itd. « 10 000' q T 200 koruza 30 000 q 24 000 otrobi 40 000 cl 16 000 oljne tropino 28 000 q 19 ^00 Skupaj 1 26 800 b)Eopa 270 000 12 I50 Pesa 500 000 40 CCO
 Skupaj
 52 150
 5C
 Svoža trava in paša Slana in koruznica Sono Dotclja Lucoma Skupaj
 količina 12 56O n 3, 300 000 'r 7t 400 OCC n 95C 000 " 450 0C0 "
 Skupaj Koncentrati Kepa in pesa Svoža trava, paša. Slana in koruznica Sono, clctol ja, lucGnia Korektura za seno in slano Skupaj
 SV 1, 300 OCC 527 occ 2, 109 ooc 323 oco 103 5C0 2, 535 000
 127 000 q. SV 52 OCO a sv 1 , 300. OCC (i sv 527 occ a sv 2, 535 occ a sv 90C 000 g SV 5, 441 coc a sv
 Bilanca s
 potrebe 5? 9^7 000 cx SV kritje 5*441000 g SV
 primanjkljaj %6 000 q/ŠV « 90/0 Primanjkljaj "bi se izravnal' , čo "bi "bili donosi travnikov in suhe detelje za 196/0 višji* Po tej "bilanci odpade toroj nad 60°/° na sono (računajoč z navedeno korekturo) o 10° /0 na slano, četrtina na pašo in svežo odkošeno travo* Ere zpononben je količinski delež koncentratov, rope in pese« Tudi ako "bi dobile seno jede živali več koncentratov, kakor sno jih dodelili tukaj, so slika "bistveno no spreneni* % Beljakovin pride. 6Gl 000 g, kar je 12, 6°/° od kritja, proti potre "ban pa jo to lo 11, 4°/°» kar

 51jo 2a racionalno živinorejo, zlasti za cttfic nlo6nosti no zadostno* i Glavni dol tcljakovin dajo sovo da seno z dotoljo in lucemo, ki daje približno ravno tolik odstotek "bGljakovin kot SV# Sveža trava in paša dajejo 36° /% torej voč kot je njen dolož pri delež koncentratov jo lo 3, 5°/°»
 PraSiSi.
 SV n o /« / PB q. 0/<, ; ,
 Potrotos 1, 570 OGC Kritje { koncentrati 473 C00 30, 2 ^6 000 40-, 00 sočna krna ^ ■ ■Brc z travo 405 000 ^ 27050 krompir' 3^0 000 19 y 2 000 9yT0 mleko ■■■" 28 000 1, 0 12 000. 7?25 odpadki . 160 000 10, 2 14 000 8^50 sveža trava 200 000 12, 8 3C 000 18^20 1, 566 000 100, 0 165 000 lOOjO Bilanca s potrebe 1, 570 000 q SV. . kritje 1>566 000 •» * ; ' " " 4 000 q « Tukaj je' "bilanca torej izravnana* Od skupne kme odpade 30°/° na koncentrate (žito, otrobi ) , zatem nad četrtino no, sočno kmo "brez trave (repa, pesa, "buče itd. ), petina na krompir, 13° /0 na svežo travo in deteljo in 10° /0 na kuhinjske odpadke. Beljakovin je v tej krni 165 OCO g^, t*j>
 521C, 5 0/0* Najvco, 40° /0 ? jih dajo koncontrati, zaton sveža trava 18° /0 in približno ravno toliko ostala sočna krna9 16, 4°/°$ no d 7 in 1C ®/0 dajejo nloko, kuhinjski odpadki in krompir« Celotna količina beljakovin pa je nezadostna# Bilanca po okrajih
 Slične "bilanco, kot s no jih napravili za vso LE Slovenijo, so dajo sevoda na podlagi naših statistik napraviti tudi za vsak okraj in tudi vsako občinoj ker se oricinalni podatkizbirajo po občinah« Zelo verjetno pa je 9 da bi so pri ten po področjih nekatere predpostavko našo kalkulacije no— ralc nekoliko sproneniti (kakor odstotek krompirja za živino, zlasti pa pomen paše); , Lokalno pd znava— j njo ramo :r9 in sicer no sai^o načina krni jen ja, ampak tudi stanja živino in njene storilnosti bi pri ten voliko koristilo. V okrajnon in še bolj v oboinsken noriliz bo zanesljivost oz^no zanosi j ivost statističnih osnov bolj vidna kot v republiškem, kjer so nesorazmerja med sobo j izravnajo* 4 t t V naslednjem bomo prinesli sano proglo d, koliko sona in slano odpade na seno jodo žival po o— krajih 1*1951 • Sono in slana zadoščata (s korekturo za dol no tafbo list ione energijo), da se zadovoljijo skoraj tri četrtine krnsko potrebo* Zato norajo morebitna večja odstopanja od povprečka nakazovati, ali gro paši in sveženu odkosu na ton področju večji pomen, ali jo stanje živino in njena storilnost pod pov— pročkon, ali so statistični podatki sumljivi* Ra—
 53
 ziskovanjo v vse tri snori nora voditi do zanosili— vcjše sliko in norcbitnosa korigiranja statističnih osnov* Našle dnja tabela kažo število "nori^alne" seno jedo živine po okrajih po stanju 1 5, januaxga 1951 kakor tudi pridelek detelje in sona leta 1951 in slane na normalno žival, in sicenrs prvič dete— IjTiji travniško seno in donos pa šnikov ^ ^ prera čiman v seno, kakor je to v naši statistiki^ drugič deteljo in seno "fcrea donosa pašnikov in tretjič donos deteljo in sena brez pašnikov in polovico vrednosti slamo (ker smo elano glede na njeno krnilno vre dno s t reducirali na približno vrednost sena)* Stanje živine in pridelek na homalno živino^a dan v kg1*1951 1
 živine 51^ 993 t 519 37 12 792 ' 23 65S 15 393 Idrija 9 15^ Ilirska Bistr« 9 ^55 Jesenice G03 Kamnik j 18 266 Kočevje \ C 957 i »
 Število | Derteljaj^DetelS normalne j seno i in / seI Slana seno jedo | |5 par"
 LE Slovenija .Celje ne sto Celje okol« Črnomelj Gorica Grosuplje
 [paše) !
 5, 9 I 4, 95
 7, 5 5, 9 7, 7 6, 7 10, 4
 7, 9 5. 5 6. 6 4, 5 "9, 0
 7. 2 5, 5 6. 3 5, 9 j 9, 0 j 7, C ! 6, 6 I 5, 6 ! 4, 0 j 9, 1 i •
 1*3 oje 1, 0 0, 9 0, 4 1, 0 0, 5 0, 5 9, 3 1, 3 0, 6

 itoteljaU i slame j
 5, 6 j 7. 6 1 6. 0 [ 6. 8 j 6. 1 i 9, 5 j 7. 3 j 6. 9 ! 5. 7 { 4, 7 | 9. 4 j — - — +
 Štoviloi nornalno .seno jo OD ž ivino
 Kranj nostd 1 17^
 Kranj okol Krake Lendava Ljul 1 j, n.
 Ljtitlj* okoli31 4C6
 Ljutooer IIari" bor n» IIari" bor okif^ 9^2 Itoaka SoIoJBI 933
 26 497 24 474 14 6C6 6 465
 14 03C 2 160
 Fovo nesto Poljcane Postojna Ptuj RacV; ona Radovljica ^bžana Slov^Grad^
 Tolnin Trbovlje ite^bnje
 10 633 23 121 15 ^42 34 cr9 15 792 11 C6C 12 472 1C COC 21C •1 4<>5
 11 13
 o o
 796 14 273
 DctoIjri. i seno inv i:asa
 3, 4 3?7 5, 6
 /» -1 i7T 2
 r> O
 6?G 5, 6 4, 3 5. 1 3. 2 5. 3 65 6 12, 3 C ^ $9° 4, 0 4, 5 6>5 4, 2 3, 9 G, 7
 4. 3 4. 4
 iloTlHsena
 Drok. pašo
 3, 1 3, 4 4, 9 4, 0
 G, C
 6, 0 5, 3 3. 6 4, 2 3, 0 4. 7 5, 7 5. 5 5. 2 3. 6 3» 6 3. 3 3, 5 3, 2 6, 5 3, 9 3. 7
 Slana
 1, 3 0, 9 1, 1 3, 7 0, 9 C, C 1. 0 0, 7 1, 5 3. 1 1. 5 1. 6 0, 9 1, 3 '2, 0
 0, 7 .1, 4 0, 9 0, 2 1, 0 1, 4
 ^o^oTja^H sono + \ 1/2 slai no i
 -> f> 3, ^ 3, 9 5, 5 5, 9 ,5
 U
 0, t-r 6, 2 4, 0 5, 0 4, 6 5, 5 6. 5 10, c 5, 9 4. 6 3»C ■ 3. 7 3, 7 3, 7 6, 6 4, 4 4, 4
 Te podatke ponazoiujejo štirje kartoLraiail
 55Detelje, sena in paše na eno normalno žival na dan v kg J»U<
 . * h
 . , .
 \ . , • . .4 *i: % ^ 1 ** lv! v! 'i1 f f ^ ' H " ' " 1 * f ^ \ " ■ • • » t ~l% S • . . . . —
 • - ♦ • »i
 ,r>A '•.

 ^ .; v_ » fe: ::::::: i:: xlf/' ; r-V: :]£ V i i — — ' • v. :::-. : ■ • " — V; ; ). IT — \v^ Th. : : : — v. i i j

 h ti
 ?' . >v
 -•T'
 \/yi 4
 •/I
 a,
 vf >; i
 >; !
 ■•A A
 V




 aA

 XrWn»'



 N. J I
 >|-: v~ — --™ - ^ " '" H*
 uu^
 LEGENDA;
 r, . . .

 :•

 —
 i i I
 . X "»
 do k kg nad k-5 : •■• 5-6 " " 6-7 » n 7-8 H nad 8 kg
 Datelje in sef>a (brez paše) na frno ncrmalno živa) na dan v kg '

 ^ ! i *. A •••■•• «/•«•• .. . « ». vv » \ "* 2-*-^. '


 r
 V*
 • • * /. iJSTriST« 41" « r--s S» •». »••»«•« 'Jf •/. 4 • <-• *V» *••••«*•» t»s . v-*; - -::; ; ::::/ . y*\v
 !«<r

 « • M
 ■% • » *
 S
 V. •
 P*
 t ♦ •
 r<
 !»

 « »
 I •

 » •

 ip
 *•»»
 ««•
 ;. i!




 rtn

 LEGENDA; -
 do 4 kg nad 4-5 11 « 5-6 " « 6-7 :: ir 7-8 » nad & kg
 56Slame na eno normalno žival na dan v kg
 ss4 ^ • • * m ' v. . « 1 * \ - # ^ "Vtrn#), ' '. •*** Z " [rfj'
 Oll


 ■HI



 /

 /*•

 v



 T
 X ;; :::

 v T /: rsjS; ; ;
 ✓ '%»
 7


 V • * ■ * V\ : ' ■' ^

 rr; ^

 &
 ti,
 i.

 LEGENDA: do 0, 5 nad 0, 5 - ^ ■ 1, 0 - 1, 5 1, 5 - 2, 0
 0$*. nad 2, 0
 Detelje, sena + 1/2 slame na dan na eno normalno žival v kg

 V



 j" * » «





 i I i
 \
 i ; i
 f


 Mili
 ii !
 ■m!

 do h kg
 4^
 5^
 ttt
 ft » -T
 3—
 i ■ - .
 nad 4-5 * « 5-6 *» "*
 >v
 v>:
 r • •
 « 6-7 »
 £
 i. .
 JJ1"




 n 7. 8 i'
 ] narf 8 kg
 LEGENDA:
 57Kormalna živina je ra6\inana po naslednjem IcoliS^ nikus Konji Govedo
 do 1 leta starosti 0, 6 do 1 leta starosti 0, 5 do 2 let starosti 0, G junci in junice 0, 7 nad 2 leti starosti $, 0 krave in pripušče— žreftoi ^>5 ne junice 1?0 ko "bile in ostali konji 1 "biki 1 ,4 "biki in voli za delo 1, 2 Ovoe in koze 0S1 Za "brzo orientacijo tudi zadošča, ako preračunamo število živine po gornjem ključu na "normalno" in vzamemo za potrebe "normalne živine" 3. 1 SV» Toliko smo namreč dobili po naši bilanci na "normalno" živin^ Za kravo s pet litri mleka na dan (za vso leto, ker je za dobo "suše" vračunan tudj. dodatek za brejavost) jo potrebno vsaj 2. 2 + 1, 2" « 3, 4 SV. « Iz tega sledi, da so v naši kalkulaciji potrebe za storilnost - meso in dcloračunane niže kot za proizvodnjo mleka, kar gotovo ne govori za to, da smo šli v kalkulacijah, previsoko* pride Y LR Sloveniji/na senojodo normalno živino 4 >95 sena in detelje na dan ali 5? 9 sena, deteljo in donosa pašnikov, preračunanega v seno fpo naši statistiki), K temu pride še 1, 3 k^ slame« Ako računamo slamo s polovično vrednostjo k senu (brez donosa pašnikov) dobimo 5, 6 kg na dan, kar bi dalo (s korekturo) 2, 1 SV# Preostanek v znesku 1 SV mora dati paša in svež odkos (saj prispevajo
 koncontrati^ kot smo videli, minimalno, . količino ) » Eazlike po okrajih so zolo znatne* Ak. o upoštevano najprej samo seno (" brez donosa paše), gredo razlike od 3j2 kj (Šoštanj) do 9, 1 kc (Kočevje). Povpročna deviacija Al) jo 29 0/0. To statistično mero si lahko predstavljano tako, da je polovico okrajev za 29 0/0 pod, drucs« polovica pa za ravno toliko nad povprečkon, to se pravi, na višini 3j5 kc oz. na višini 6, 4 k^< ' Karto/^ran kaže nizek pridelek na živino v alpsken področju, Sežani in vson vzhodnen delu republike razen Celja9 Poljčan, Ptuja in Lendave, kjer je nad 5 — 6 &£> Nadpovprečne donose ina v glavnem gorski kras, Ilirska Bistrica, Postojna, Kočo v je, Črnomelj in Grosuplje* Ako vzaneno za prinor Šoštanj, ki ina '3' ; « sena in detelje na normalno žival, vidimo, da so ta podpovpreček tudi s slano in donoson pašnikov, kakor so izkazani v statistiki, no izravna* Slano ina le 0, 9 kg, paše 0, 7 kg (proti republiškon pov— prečku 0, 95 kg). * Od s ona in slane pride na žival le 1, 35 SV> iko prištojono še donos pašnikov na isti način kot v naši kalkulaciji za LUS, dohino za vrednost donosa pašnikov 0, 31 kg SV na nor^ nalno žival, skupaj torej 1, &6 SV* Prinanjkl jaj, ki ga nora kriti ostala paša na travnikih in svež odkos v sadovnjakih, obsega torej najnanj %5°/° potrebne krnej To pa se zdi neizvedljivo* Hektarski donosi travnikov so izkazani v Šoštanju leta 1951 s 17>9 <1? senožeti (katerih donos jo sevotiLa vračunan v senu) 7*4 <1 in pašnikov 4j2 <1 proti republiškenu povprečku 27, 0 q donosa travnikov, 12, 5 <1 donosa senožeti in 5*6 <1 donosa pašnikov*
 . -59" Tudi ako .jo vrednost krnc nor da nno/^o nadiDOvpročna, takega doficita no noro kritij Fri karto^ranu, ki kažo' količino detolje in sona ter donos pašnikov v senu (po naši sta - tistiki) na Glaro normalne živino, pridejo višji donosi zahodnega dela razendela alpskega področja šo "bolj do izraza« Dopustna jo donneva, da so hektarski donosi travnikov v vzhodnih okrajih prenizko ocenjeni* To mnenje so nore opirati na starejše statistiko« Po stari avstrijski statistiki je "bil povprečni donos v letih 1094 - 1913. Kranjsko 24*2 g. , za Spodnjo Štajersko 41 <1* za Primorsko v takratnem ohse^u 24, 1 g. ® Letno variacije' so "bile razmeroma majhne s variacijski koeficient za Kranjsko 11, 6°/°, za Spodnjo Štajersko 17, 7°/°, za Primorsko 11, 6 0/0* ha donosi IT lotih 1929 - 1939 so znašali/ za Štajerske okraje (Brežice, Gornji Grad, Konjice, Laško, Ljutomer, Maribor desni in levi breg, Preval je, Ptuj, Slovenj Gradec) 26, 53 0. ali za 3 6 0/0 manj kot prod prvo svetovno vojno (dasi so vracunnni tudi donosi senožeti). Ako izvira ta padec res odtod, ker jo prenehalo v Ju£*oslaviji gnojonje z mineralnimi gnojili, kakor nekateri mislijo, ne moreno reci# Vsekakor zasluži ves prohlcm podrohnejšo proučitev* PRI MEH JAVA NAŠIH KRHSKB BILANCE Z DPOIGIKI DRŽifflHI Organizacija FAO pri Zvezi narodov je izdelala dve študiji o krnskih "bilancah evropskih držav, in sicer "Animal Foedstuffs" , septonbor 1949 ter "Supplios of Animal Feedstuffsw, 1950«
 ITa podlagi teh študijj ki so izdelane v Clavnen po poročilih in s tatistiicah posameznih, držav, so so potrošilo pred vojno /Je ta 1948/49 nafm slednjo količine kme oz* hranilnih enot na od— raslo normalno živino na leto.
 Država
 P re d vo j no j 1 940 /49
 Uvozno države: Bolcija Anglija Danska Švica Islandija Irska ITizo ženska Luksonhurg Francija Norveška Švedska Finska Italija Grčija Če ho slovaška Zasedena o zemlja s Fončija (Zah*cona) Avstrdja Izvozne države 2 Poljska Madžarska Ilonuni j a Jugoslavija Bolgarija
 3040 2953 2707 2425 2469 2102 2425 225C 2112 1C30 2036 2141 1650 1790 1964 2020 1674 1562 1711 1461 1564 1237
 T
 26C2 2653 2766 2311 1943 2633 2451 217C 2370 IC54 2194 2017 1594 1593 2136
 1C75 1342
 1752 -1922 13C5 1535 1236
 Podatki gornje ta" bele so izraženi v hranilnih enctah (HE)» HE je približno 72° /0 SV, za mleč no proizvodnjo pa 75°/° SV« Po tem pregledu je prišlo pred vojno največ hranilnih enot na normalno žival v Belgiji, nad 3000 9 kar je okoli 2200 SV? najmanj pa v Bolgariji 124. 0 HEt kar je okoli 900 SV*. V vseh državah, k:' ; krmo uvažajo, je "bila količin na žival višja kot v onih državah, ki krmo izvažajo c. Med uvozn drža/ami ^e na zadnjem mes' <. u Italija z okoli fJV t Primerjajmo s tem naše rezultate^ Ako vzamMo izračunano potrebo goved, konj in ovc in jo delimo s preračunano normalno živino (5^ 000)? pride na normalno živino II50 SV ® '» HB. To je približno toliko kot v Italiji«* To je potreba po postavljenih "normah" , za katero nismo našli v celoti kritja Vendar je ia tega razvidno, da nikakor nismo postavili norm previsoko • Sest. ava kime* Druga zanimiva stran primerjanja našo bilance z drugimi državami je sestava krmo* To nam daje naslednji pregleds
 62
 Krmila
 Evropa'19341938' ' 1 1945759"
 Krušno žito 2, ^ Krmno žito j 16, 1 Žitni odpadki j 3, 9 Stročnice in druga "boljakovinska krmila j 0, 7 Krompir i 3*5 Micko (polno, posneto) in sirotka 3>6 Oljne pogače 2, 4 Industrijski in drugi j odpadki \ 1, 1 Prostorna krma 61, 8 Slama j 4? 3
 Skupaj
 I
 100, 0
 1. 6 14, 6 2, 9 0, 5 4. 1 2. 7 M 1. 2 66, 2 4, 6
 100, 0
 i
 -i
 Uadaljnjo tolmačenje te tabelo in primerjanje z našo "bilanco ni potrebno* Iiodamo naj le — kar pa ni razvidno iz te tabelo samo, tenrveč smo izračunali iz drugih podatkov v omenjenih publikacijah — da je dolež> zelene krme in paše y vseh bilancah zelo visok, posebno v naprednejših državah« Razmorje proti sonu je po škrobnih enotah kakor 1s1, 8 v korist paše in zeleno krme« Pristaviti pa norarno, da je ocena zelene krme in paše najšibkejša točka v vseh teh bilancah in dobljena večinoma po residualni metodi, da se doseže ravnovesje bilance« ZAKLJUČEK
 ELlanoa po naših kalkulacijah sioer ni iz
 k ravnana, vendar prlmnjkl jaj 9° /D Pii tako številnih onotah, ki jih vkljucujo kalkulacija, v glair— non no govori proti pravilnosti postavk, a tudi izravnana "bilnnaa no "bi nogla "biti dokaa točnosti po~ saneznih postavk* V naši kalkulaciji jo vrsta ocon in predpostavk, ki jih utegnejo korigirati, izboljšana statistika o donosu kme in podrobno j raziskovanje o načinu fcmljenja* Bavno tako ho do šele podroT>nejše reprezentativne konične analize naše krne dale jasno sliko, ali so povprečki krmilnih vrednosti, s katerimi računano, pravilni ali ne in ravno tako, kolikšna so letna ko lobanja njihovih vredno&ti. Bilanca, ki vključuje talco mnogo ocon in predpostavk, so sovoda no moro smatrati za zakljurčeno študijo, ampak daje le orientacijsko sliko jki pa gotovo ni "broz vrednosti* Kljub vsem pomanjkljivostim kaže dovolj jasno karakteristiko našo krmske bilanco, ki se tudi strinja s splošnim poznavanjem stvarnega stanja in daje dokaj nazorno sliko o pomenu posameznih krmil v celotni bil. anoi in s tem morda važno napotke praktični gospodarski politiki. Beljakovinsko razmerje, glede katerega jo mnogo tožb in ki je pri napredni živinoreji najvažnejšo, a ga je tudi najteže doseči, je tudi za današnjo predpostavljeno storilnost nezadostno, vendar no v znatno večji mori upoštevaje ocenitveni ' značaj kalkulacij — kot sama škrobna vrednost* Znatnejšo nesorazmerje utegne nastopiti po letnih dobah (paša?). (0 izredni važnosti tega vprašanja in prizadevanja za njegovo zboljšanje glej s dr«Lavrič, Beljakovine v naši kamni bilanci, Nova
 64proizvodnja 1951* štov. 1-2, 3? 4-5)# Krnska "bilanca jo tako tosno povezana z našo živinorejo ' in prizadevanji za njeno zboljšanje j da zasluži že zaradi ter^a vso pozornost^ Popolnona zanesljivo sliko bi mogli dobiti i '■ le z oiDazovanjen dovoljne^a števila gospodarstev po do tudi v^orcao T^ža. va takega oj^azovanja pa obj stoji v toirij d?, ^a jo treba razte/jniti na daljšo dob: . ~. n vsak obrok živine — pu* vrstah krne in ž i-* vino - sproti tehtati ( :ln norebiti tudi vzorec teh krnil anal izirati) c (. /Lnlceta o življenju knetov^. ki j o vodi rep^Zavod za statistiko in evidenco za 180 knjtijskih gospo darstovj izbranih po slučajnem izboru: 5 ugotavlja tud:T. skupno potrošnjo krme po vrstah živine ; Vzorec pa jo za raztegnitev rezultatov na vsa kmečka gospodarstva pronajhen9 a zadeva metodološko na ononjene težave s potrošnja krme so ne tehta sproti, ker jo to neizvedljivo, tomroč so ocen ju jo mesečno za nazaj po navedbah gospodarja). Precej pa bi slične bilance že pridobilo na točnosti, če bi so, četudi samo deskriptivno ugotovili načini krmljenja, zlasti pa obseg pašo na pašnikih, sonožotih in travnikih, obseg odkosa svežo travo, delež krompirja, koruze, ki se pokrmi živini. Nujno bi pa tudi bilo, da "b. i se skušali ugotoviti po metodi vzorca resnični donosi travnikov in pašnikov. To bi bilo z neke plati laže kot pri žitih, ker predstavljajo travniki obsežnejše komplekse kot pa posamezna žita in je njihov donos ono&no jš i na. več ali nanj enakih pedoloških pogojih za ves kompleks, a vpliv agrotehničnih ukrepov
 65jo nanjši, kor so na splošno nikaki -ukrepi no izvajajo, Ako "bi so našemu načinu računanja SV sena in slano (tako da so pole/; noto vrednosti vračunava tudi dol notatralističnc onorcijo) oporekalo poten norano računati v naši "bilanci z mo^o voč 3 in prir. ian jkl j a jon (nanos to z do" bror*; a pol r. iilijo na f SV s skoraj pol družin nilijonon q SV):» Ker so druji viri o potrebah pri sonojodi živini zglo noponon" bni3 "bi norali povečali izkazano donose deteljo, sena s travnikov in senožoti aa skoraj 60° /0 (580/0)? cla bi dosegli kritje, oziroma / izkazane donoso detelje, sena s travnikov in senožoti in predpostavljeno vrednost pašo s pašnikov, travnikov, svežega odkosa s sadovnjakov in travnikov za 36 0 /0 • Tako daleč pa naša statisti ka no noro biti navzkriž s stvarnim stanjon.
 / -i
 A
 3 ■i
 Razmnoženo v oddelku zo publikacijo Zavoda za staiisliko in evidenco LR Slovanije

 • ■ « .. .« ■ V. , ^ S jj I1 ■» " ■> ® ^ '. EP . , V I Ml .1 »' ■ _ _ ■ "■js* 'J*" ■*: ,V:Ji - ' % ?r . - .■, l 11 1
 % -a
 .¥" * V ■' ■ •" . I. ., i?•• w. V * * ; " "*■ - 5
 r - i.
 " 1 ' f . ' . ^ ^ i1^ . ** - i«i In £1 ■■ ■ r^1*1 1 «. ■ « i r ■ ■* iti ; ■" .. r-j?* ^ "
 ®i r
 fL

 r. "
 |i .
 :S

 ; '4 ii, ■ m .s™" i. ^ :■ ::-. _B a ' 11 . ■ . .»ni S* -■ i ■
 r-t


 m
 \
 vi. - *
 ■ r

 t
 .jf V i
 J

 &
 "i

 P
 smmS
 ijyfa rs

 ■£
 *

 M
 S

 i
 =i
 s
 is»
 MT

 • • / i ; T ^Ta "
 S. ' :


 '■m?.
 - » /

 0 »IX
 .W . l^L" ,
 ■j£JL
 ' M J -■A 1
 <w
 ii, . 'j