. Koiiho mraza z«Jržc žlva Dllfa. Marsikdo bi misli], da v mrazu nekaj stopinj, torej pod zmrzliščcm vode, ugasne vsako živalsko živlienie. ODa- zovanje živalstva v naravi in poskusi dokazujejo, da je to mnenje popolnoma napačno. Končno so znanstveniki dognali, da pač obstoja vročina, lu uniči vsako živo bitje, dočim še tako strašen mraz ne more uničiti vsega življenja v naravi. Ribe, žabe, p-olži in žuželke n. pr. morejo zamrzniti v vodi, ne da bi jim ta nezgoda kaj škodovala. Ko se razleti led, se namreč živali spet zbude iz nekakšnega ledenega spanja, ne da bi utrpele kako škodo. Seveda velja to le dotlej, dokler takim živalim ne zmrzne tudi notranjost telesa. V taikem primeru namreč raztrgajo ledeni kristali, iki se tvorijo po žilah in tkivu, ves organizem, tako da vsako življenje ugasne. Ta smrtna meja je pri raznih živalih nizka in odvisi od množine raztopljene soli v krvi. Raztopina soli zmrzne namreč šele pri zelo hudem mrazu. Tako zmrzne kapljica človeške krvi šele pri 15 stopinjah. pod ničlo v ledeno grudvico. Življenj.'•'.;a mcja v mrazu so je pri mnogih živalih dala določiti; tako so ribe, zamrznjene v kosu leda pri 15 stopinjah p. ničlo, potem ko se je led raztopil, veselo zaplavale po vodi; če so pa led ohladiii pri poskusu na 20 stopinj pod ničlo, ribe niso več oživele. Žabe zdrže 28 stopinj pod ničlo, pri 30 stopinjah pa zamrejo. Žužclkc vzdrže še mnogo hujši mraz, nekatere bakterije pa prcnesejo brez škode celo mraz tekočega zraka ali 190 stopinj pod ničlo. Ta prestrašni mraz, pri katerem se vtekočini celo plin helij, je le za dve stopinji manjši kot največji mraz, ki jo sploh mogoč in kateri vlada v vsemiru. Prav verjetno je, da nekatera najnižja bitja vzdržc celo ta mraz, tako da mraz ne more uničiti vscga življcnja, čeprav v njem življenje nekako ugasne. Oživijo pa ta bitja zopet, ko mraz popusti. Dokaz za to domnevo bo mogoče prinesti scveda šele takrat, ko se bo znanstvenikom posrečilo v laboratorijih doseči to najnižjo stopinjo mraza — 273 siop. pod ničlo.