f i: t SPOMINU FRANA RAMOVŠA SLOVENSKI PRAVOPIS IZDALA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI A DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA 1962 Novo izdajo je pripravila PRAVOPISNA KOMISUA pri SLOVENSKI AKADEMIJI ZNANOSTI IN UMETNOSTI PO SLOVENSKEM PRAVOPISU 1950 Uredniški odbor ANTON BAJEC, RUDOLF KOLARlC, LINO LEGISA, JANKO MODER, MIRKO RUPEL, ANTON SOVRE, MATEJ ŠMALC, JAKOB SOLAR. FRANCE TOMSIC NAVODILA ZA UPORABO Nova izdaja Slovenskega pravopisa sloni na načelih Slovenskega pravopisa iz leta 1950, le da še bolj izčrpno obravnava vsa tri področja: slovar, pravorečje in pravopis. 1. Slovarski del obsega nad 27.500 gesel z več ko 100.000 besedami in okoli 200.000 zvezami, dvojnicami in pomenskimi odtenki. Vanj je razen sodobnega slovenskega besedišča zajetih še precej tujk ter domačih in tujih krajevnih in osebnih imen. Od strokovnih izrazov so upoštevani predvsem tisti, kijih srečujemo v vsakdanji rabi. To velja tudi za lokalizme. Da bi tako obsežna knjiga še ohranila potrebno priročnost, so navedki kratki in besede večinoma združene v etimološko sorodne skupine; kjer bi bilo zaradi obilne frazeologije ali zaradi številnih izpeljank geslo preobširno in s tem nepregledno, smo ga razdelili ali pa za posamezne besede istega korena, a z bolj oddaljeno pisno podobo dodali kazavke. 2. Pravorečni del je v načelih obdelan v uvodu, v slovarju pa je vsaka domača beseda zapisana s poudarkom; ta seveda ne sodi k njeni obvezni pisni podobi. S tem je zaznamovano mesto poudarka, podana pa tudi dolžina ali kračina, širina ali ožina samoglasnika, in to v osnovni obliki besede, v sklaiyatvi in spre-gatvi. Intonacija ni zaznamovana. Nakazan je tudi izgovor črke 1 pred soglasnikom in na koncu besede, kjer pa je potreba, tudi izgovor polglasnika. Če se tujka ali tuje ime izgovarja, kakor se piše, izgovor ni posebej naveden, poudarek pa je vključen že kar v geslo. Pri tujih imenih in pri tujkah z nefone-tično pisno obliko sta izgovor in poudarek dodana neakcentulranemu geslu. Izgovor je zapisan samo z domačinu črkovnimi znamenji po nekoliko poenostavljenem fonetičnem ključu. Tako se imena v splošni rabi tudi največkrat izgovaijajo. Pri besedah, kjer ima poudarjeni samoglasnik že svoje posebno diakritično znameoje, je poudarek zapisan ob samoglasniku. Pravorečni del SP je zelo sproščen: vanj je zajetih kar največ akcentskih dvojnic, utemeljenih bodisi v zgodovinskem razvoju ali v knjižni rabi. 3. Pravopisni del obsega v uvodu najnujnejša pravila, v slovaiju pa daje pisno obliko besede. Ker segajo naloge našega SP čez meje golega pravopisa, je več poudarka na duhu jezika in na vzgoji dobrega sloga. Zato je kar največ besed podanih v njihovem živem in naravnem okolju, v zvezah in frazah; mrtve, zgolj slovarske besede pa so precej izločene. Pomenski odtenki besed so ponekod razen z zvezami nakazani še z navedbo stroke. Leksikonske razlage so redke. Posebej je opozorjeno na morebitno zastarelost ali samo literarno ali papirnato rabo nekaterih besed. Pri redkeje rabljenih, pomensko manj znanih ali le krajevno živih izrazih so po navadi dodani tudi splošno razumljivi in rabljeni sinonimi. Izrazito ljudske izposojenke imajo stilistično opozorilo (*), da sodijo predvsem v pogovorni jezik in v realistično pripoved. Marsikdaj je napotilo za rabo tudi že v tem, če ima kakšna beseda ob sebi v kurzivi po enega ali več izrazov z istim pomenom. Če pa je beseda ali zveza nepotrebna ali nelepa ali v nasprotju z duhom slovenskega jezika, ji je dodana puščica (->-); ta pomeni, da rajši uporabljajmo boljši ali bolj domač izraz, ki sledi v kurzivi. Še večje besedne in slogovne spake in najhujše nebodijihtreba so zaznamovane z ničlo Podobno so obravnane tudi tujke, vendar je pri teh upoštevana njih posebna vloga v jeziku, zato imajo manj slogovnih in pravopisnih napotkov. 4. Na koncu SP je dodanih nekaj kratic in korekturnih znamenj, ker je tak dodatek nujen za potrebe današnjega časa. Tisk Geslo v slovarju je natisnjeno polkrepko; za njim so uvrščene sorodne besede, tako da sta bolje razvidni moč družine in pomenska barva posameznih obrazil. Vpokončnem tisku je v uvodu tekoče besedilo, v slovaiju pa razen gesel vse obravnavane besede s potrebnimi oblikami, poudarki, zvezami in frazami. V ležečem tisku so v uvodu zgledi, v slovarju pa slovnične kategorije, razlage in navedbe izgovora in stroke. Podpičje predvsem olajšuje preglednost, sicer stoji v slovarju — ne glede na večjo ali manjšo oddaljenost v pomenu — med posameznimi izvedenkami in navedki vejica. Dvopičje za besedo pomeni, da sledijo zveze ali zgledi s to besedo. Če so ti navedeni po številkah, je dvopičje pred prvo številko opuščeno, npr.: penit -i z 1. perutnica, 2. del ključa. Vezaj nadomešča korenski del besede pri oblikah pred dvopičjem, npr.: jama -e i; jarem -rma m; natančen -čna -o; jeziti -fm, jezi /n jfei -fte! jezil -a -o; pomijati -am, ponujaj -te in -ajte! ponujal -a -o in -41a -o, pomijanje -a s in ponujanje -a s. Klicaj stoji na koncu velelnih oblik pri glagolu, na koncu izrazito velelnih izrazov v navedkih in pri nekaterih medmetih in vzklikih. Vijuga (~) pomeni, da je treba v zgledih za dvopičjem namesto nje brati I. pri glagolih dosledno nedoločnik, 2. pri drugih besednih vrsuh pa osnovno ali s črkami ob vijugi dopolnjeno pregibno obliko, npr.: izvoziti -vôzim, izvozil -ila -o: srečno jo ~ izvoziti; izv0žen -a -o: ~a cesta = izvožena. Enačaj (=) označuje pomensko enakost besed. V okroglem oklepaju () so besede, deli besed ali dopolnila, kadar je obojna raba mogoča in enakovredna, npr.: abstinént(ov)ski = abstinéntski in abstinéntovski ; jokati -am (se) = jokati -am in jokati -am se; Orést(es) = Orestes in Orést; cûkati ga piti (vino, žganje). V okroglem oklepaju so tudi nekatere nedovoljene besede ali zveze, kadar niso navedene po abecedi, temveč ob domačem izrazu, npr. : drzen -zna -o (°drzek). V kurzivnem oglatem oklepaju [] je naveden izgovor, včasih za celo besedo, včasih le za nje del. Kadar je takoj ob geslu (zlasti pri tujih imenih), velja s poudarkom vred za vso skupino izvedenk, če ni pri njih posebej zapisan. V pokončnem ravnem oklepaju j{ je razlaga, ki ne pomeni sinonima, npr.: jabolčnica -e i \mošt\ = vrsta mošta; izv0šček -čka m [človek in voz\ = eden od voznikov ali vrsta voza; chartist -a m \privrženec\ = privrženec chartiz-ma. Kadar ima beseda več pomenov in so ti našteti po številkah, so pokončni oklepaji iz tehničnih razlogov opuščeni, npr. : kišnica -e i 1. klobasa, 2. voda, 3. sad = 1. vrsta klobas, 2. voda, v kateri se je kuhala kaša, 3. neki sadež. Obkrožene številke ( I ) so uporabljene v dolgih odstavkih zaradi boljše preglednosti. Znamenje > pomeni, da izgovor, ki sledi v oglatem oklepaju, velja za vso skupino besed iste vrste pred njim, npr. : mezdà -è f, mezden -dna -o, mezd-nik -a m, mezdniški -a -o >[maz-] = v vseh teh besedah je treba v korenu izgovarjati polglasnik. Poševna črtica (/) pomeni dvojnico v pisavi ali izreki, npr.: predlog s/z = predlog s ali z; odmakniti odmaknem, odmakni -ite! odmaknil -ila -o, odmâknjen -a -o in odmakniti -nem s stal. poud. >[-mak-1-mak-} = vselej, kadar -a- ni poudarjen, lahko namesto njega beremo tudi polglasnik, torej: [odmaknite!]. Akcenti so v slovarskem delu samo ' ' in O njih pomenu glej v § 2—8. Polkrožec pod j in v nakazuje samoglasniško prvino pri izgovoru j in v, zlasti še v dvoglasnikih, npr.: prav [pray], zdaj [zdaij. Ob koncu odstavkov so ponekod še opozorila: di) povsod tudi, npr.: bébast -a -o, bébav -a -o, bébavost -i i; povsod tudi bêb- = vse te besede je mogoče izgovarjati tudi s širokim ê v korenu; b) tudi, npr. : izmaličiti -im... ; tueli zmaličiti = tudi obrušena predložna oblika ima isti pomen kakor neobrušena, tako da ju pisec lahko uporablja po svojem preudarku in okusu; c)gl. tudi, npr.: izliti izlijem... ; tudi zliti = daljša oblika glagola je v nekaterih zvezah enakega pomena kakor krajša, v drugih pa različen predlog bistveno spreminja ali dopolnjuje pomen; gl. tudi opozarja še na podobno pisavo iste besede ali na sorodno besedno družino, npr.: dbora -e ž-, gl. tudi cimbora; cepanica -e ž poleno-, gl. tudi cepiti; chianti -ja m; gl. tudi kjantarica; č) vendar, npr.: iznajti izn^dem...; vendar znajti se = z rahlo pisno spremembo se besedi popolnoma spremeni pomen. Kratica^/, opozarja; a) na osnovno besedo, kjer je mogoče dobiti natančnejše podatke o oblikah in poudarku, npr.: izliziti in izlizati izližem gl. lizati = vse glagolske oblike so razvidne iz osnovnega glagola lizati; b) na geslo, v katerem je beseda doma in Iger je mogoče tudi natančneje dokimientirana, npr.: izmčček -čka m gl. izmetati. Zvezdica (*) kaže, daje beseda ljudska izposojenka; v nekaterih podobnih primerih jo nadomešča tudi kratica Ij. Puščica (-»■) opozarja, da beseda ali zveza ni najbolj domača in najboljša in da jo je v večini primerov mogoče nadomestiti s pripisanimi ali tem podobnimi izrazi. Ničla (°) pomeni, da beseda ali zveza za kqjižno rabo ni dovodna. Pri samostalnikih sta navedena rodilniško obrazilo in spol, po potrebi tudi sklonske oblike. Pri glagolih s premičnim poudarkom so navedene temeljne oblike (nedoločnik, sedanjik, velelnik, opisni in trpni deležnik). Če imajo glagohiiki in zlasti deležniki samostojne zveze in odtenke v pomenu, so posebej navedenL Pridevniki so zapisani v nedoločni obliki, tudi taki, id se večinoma uporabljajo le v določni. Dodani so jim prislovi in stopnjevanje. Razvrstitev poudamih dvojnic je iz tehničnih razlogov večkrat mehanična. Dvojnice so zvezane najpogosteje z veznikom in ali pa ali, včasih tudi z enačajem. SEZNAM KRATIC V SLOVENSKEM PRAVOPISU agr.: agronomija alp.: alpinistika amer.: ameriški amit.: anatomija angL: angl^ki antr.: antropologija ar.: arabski arh.: arhitektura artieol.: arheologija astr.: astronomija atom.: atomski, atomistika avstr.: avstrijski avt: avtomobilizem bakt: bakteriologija belg.: belgijski bid.: biologa biz.: bizantinski bot.: botanika cerk.: cerkven, cerkveno č.:čas £eb.: čebelarstvo če&:čeSki ČL: členek da].: dajalnik deL: deležnik den.: denarstvo di].:dijaSki diid.: diplomacija doL: določen dom.: domače, po domače dop.: dopusten dov.: dovrSnik dv.: dvojina dvozL: dvozložen edn.:ednma egipt: egiptovski ekon.: ekonomija eL : elelctrotehnika etnogr.: etnografija etnoL: etnologija fonn.: farmacija fil.: filozofija filat: filatelija film. : filmska umetnost fin.: finance fltop.: fitopatologija fiz.: fizika fizk>L: fiziologija fon.: fonetika fot: fotografija firanc.: francoski frig.: fri^jski fiiž.: fiižinarstvo gastr.; gastronomija geod.: geodezija geogr.: geografija geoL: geologija geom.: geometrija genn.: germanski gL:gl«3 g^: glasba glav.: glaven gM.: gledališče gozd. : gozdarstvo gr.: g^ '.:hebrc^ki hrr.: hrvaški Imm.: humoristiiien, humo-ristično L:ime im.: imenovalnik inž.: inžemrstvo ipd.: in podobno iron.: ironičen, ironično it: italijanski itd.: in tako dalje izg.: izgovdri! Jaž.:južen kaz.: kazalen kem.: kemija Ut: kitajski loijig.: kiuigovodstvo količ.: koUčinski kor.:kor(^ki kozm.: kozmetika kr.:knoeven kr. L: krajevno ime Ltlasten lat: latinski les.: lesna stroka let: letalstvo L L: lastno ime llng.: lingvistika lit: literaren, literarno Ij.: ljudski, ljudsko loč.:loeilen kg.; logika tov.: lovstvo Hg.: liturgija m: m<^ spol madž.: madžarski mat: matematika med.: medkina : medmet :md)ani]£a :mestnik met: metalurgija meteor.: meteorologija metr.: metrologya min.: mineralogija mit: mitologija mn.: množina mnoi.: množilen nač.: naCin nam.: namesto namen.: namenilnik nar.: naroden nasl.: naslonka nav.: navaden, navadno ned.: nedoločen nedoT.: nedovršnik nem.: nemški nepop.: nepopoln nepoiid.: nepoudarjen nepreh.: neprehoden neskl.: nesklonljiv nik.: nikalen, nikalnica niz.: nizozemski norv.: norveški npr.: na primer nrsl.: naravoslovje obl.: oblika odv.: odvisen okr.: okrajšan okuit: okultizem ooom.: onomatopoetičen opt.: optika or.: orodnik os.: oseba, oseben os. i.: osebno ime otr.: otroSki, otroško oz.: oziralen pal.: paleontologija ped.: pedagogika peR.:pazuski poet: poetika polit: politika, političen polj.: poljski port.: portugalski poud.: poudarek, poudaren pr.: pravo, praven prazg.: prazgodovina predi.: predlog predp.: predpona preh.: prehoden prenes.: prenesen, preneseno pres.: presežnik prid.: pridevnik pril.: prilastek prim.: primernik prisl.: prislov, prisloven prot: protiven psih.: psihologija ret.: retorika rib.: ribištvo rim.: rimski rod.: rodilnik rud.: rudarstvo rus.: ruski s: srednji spol sadj.: sadjarstvo sam.: samostalnik sed.: sedanjik sev.: severen sk.: skupen sk. i.: skupno ime ski.: sklon si.: slovenski slov.: slovnica soc.: sociologija SP: Slovenski pravopis spi.: splošen s stal. poud.: s stalnin poudarkom stal.: stalen star.: starinski, starinsko stegipt: staroegiptovski sten.: stenografija stgr.: starogrški str.: stran strim.: starorimski stroj.: strojništvo stvb.: stavbarstvo svoj.: svojilen šp.: šport špan.: španski štev.: števnik štud.: študentovski švk.: švicarski teh.: tehnika tekst.: tekstllstvo tel.: telovadba teol.: teologija tisk.: tiskarstvo tož.: tožilnik trg.: trgovina, trgovstvo tur.: turški um.: umetnost, umetnosten um. zg.: umetnostna zgodovina ■snj.: usnjarstvo vel.: velelnik vet: veterina vez.: veznik voj.: vojaštvo vpr.: vprašanje, vprašalen vrst.: vrstilen vulg.: vulgaren, vulgarno z.: zaimek zastar.: zastarel izraz, zastarelo zg.: zgodovina znč.: zaničljivo zool.: zoologija i: ženski spol žarg.: žargon Splošne kratice in okrajšave glej na str. 1037—1044. UVOD GOVOR IN PISAVA Govor in pisava sta pri omikanem jeziku tesno povezana, saj govor zapisujemo in zapise z branjem spet prenašamo v govor. Zato moramo poznati razmerje glasov (fonemov) do ustreznih znamenj (črk). V slovenščini je to toliko potrebnejše, ker osnova pisanja sega že štiristo let nazaj, izgovor pa se je medtem v marsičem spremenil. Slovenščino pišemo danes z gajico, to je z latinico, kakor jo je za hrvaščino priredil Ljudevit Gaj in smo jo pred dobrimi sto leti sprejeli tudi Slovenci. Obsega 25 črk v temle abecednem redu: abcčdefghij klmnoprsštuvzž. Nekatere črke zaznamujejo po več glasov, npr. e glasove i e k e nasprotno pa dvojici I j nj izražata po en sam glas. Pisava ne zapisuje natanko vseh glasovnih tančin — teh bi bilo veliko preveč — ločiti pa mora glasove, ki spreminjajo pomen; ti so pravi nosivci jezikovne stavbe, pravimo jim fonemi. Ker je slovenska pisava pomanjkljiva, si v nujnih primerih pomagamo z razhčnimi pomožnimi znamenji. Po 25 črkah lahko porazdeUmo foneme na tele skupine: 1. samoglasniki i e a o u zmeraj zveneči 2. zvočniki 1 r m n v j zmeraj zveneči _ , ... b d g z ž zveneči 3.soglasmki ptkfsšcčh nezveneči Vsaka teh skupin ima svoje zakonitosti v vezanju, svoje posebnosti v govoru in pisavi; te moramo poznati, če hočemo prav pisati in govoriti. Knjižni jezik je po besedju, oblikah in skladnji sad dolgotrajnega razvoja in bogatenja z najrazličnejšimi domačimi in tujimi vplivi, zato je samostojna lunetna stavba in se nadrobno ne ujema z nobenim živih narečij. Osnovan je na osrednjih govorih. Kakor pisana tako mora biti določena tudi govorjena oblika, da bo knjižni govor po vsem slovenskem območju kolikor mogoče enoten. Zato je knjižnemu jeziku poleg pravopisne oblike določena tudi enotna izreka. Ta se ne sklada docela z nobenim narečnim govorom, vendar raste iz vseh. Tako raste tudi besedišče knjižnega jezika iz različnih narečnih in tujih kulturnih vpUvov, njegov stavek iz domačih ljudskih zvez in iz stavbe stavkov v omikanih jezikih. T4ko obliko govora imenujemo zborni ali knjižni govor. Določila za zborni govor so 1 vzor, kateremu se moramo bližati, nočejo pa biti toga postava, ki bi ubijala neprisiljenost in živost jezika. Pri javnih nastopih, v šoli in gledališču, v radiu in filmu smemo in moramo okolju primerno gojiti kar se da živ Jezik, vendar imejmo pri tem zmerom pred očmi merilo zbornega govora! V vsakdanjem pogovoru pa poskušamo s čim manjšim trudom doseči kar največji učinek; zato govorimo manj skrbno, prilagajamo glasovje, besedje in stavke okolju, v katerem govorimo. To je pogovorni jezik. Ustrezno obliko mu lahko iščemo šele ob dognani zborni izreki. To nista dva jezika, marveč en sam v dveh stopnjah, kakor jih imajo vsi omikani narodi. Samoglasniki Samoglasniki so čisti zveni ob različno oblikovanem odzvočnem prostoru. Tajim daje različno glasovno osnovo. Za slovenske samoglasnike uporablja pisava črke i e a o u. Z njimi pa zaznamuje veliko več glasov: ločimo poudarjene in nepoudarjene, dolge in kratke, ozke in široke samoglasnike. V pisavi jim dajemo posebna znamenja le tedaj, kadar hočemo preprečiti dvoumnost. Tako torej ločimo v zbornem govoru: visoki i O e 6 e 6 a i u e 6 k i u 9 ® a ° srednji nizki po trajanju dolgi kratki po poudarku poudarjeni nepoudarjeni Preglednica nam kaže tri odzvočne prostore v shematični podobi, ki naj ponazarja govor in akustični vtiF v našem jeziku. Dolgo poudarjeni samoglasniki so se ustalili v izrazito visokih in izrazito nizkih legah. Pri kratko poudarjenih se odzvočni prostor znatno zmanjša, zato so manj izraziti; e va d sicer ostaneta v območju nizkih glasov, vendar ju glasovno okolje, zlasti v in j, priteguje v srednji pas: imej, jej — nov, kol. Nepoudarjeni samoglasniki imajo še manjši odzvočni prostor, njihov nastavek je še manj jasen in napet, zato se zgrinjajo proti sredini okoli polglasnika. Slovenski zborni govor uporablja le ustne samoglasnike. Ti so zmeraj zveneči in enotni, ne cepijo se v dvoglasnike kakor po mnogih narečjih. 2 Govorimo jih z mehkim nastavkom, to se pravi, da se začenjajo brez eksplozije glasivk; če sledita dva samoglasnika drug za drugim, npr. poapniti, oaza. se o preliva v a brez jasno zaznavne meje. I 1. / je visok sprednji glas z majhnim razmikom čeljusti: 3 a) pri / so ustnice ozko razasto odprte, sprednji del jezika je vzdignjen visoko proti trdemu nebu; zven je oster in svetal: žito, zid, čist, sin, piti, njiva, potiti, popusti, ni, naredi, igra, izba, išče ipd.; pred r se i zniža skoraj na stopnjo e: štiri, ozir, tako da je čista rima: večer — mir; b) i je znatno nižji in širši glas kakor /; v zbornem govoru ohrani sicer odzvočno osnovo glasu /, vendar brez ostre višine: ptič, miš, bik, psi, slabič, mladič; razloček med i in i izrazito čutimo pri različnih oblikah iste besede: spi — spi, trpi — trpi; v zbornem govoru nahajamo I le v zadnjem zlogu. Kratkega i ne smemo daljšati v i ["mišj, pa tudi ne krčiti y »["maš]; c) i brez poudarka izgovaijamo še nekoliko niže kakor i in tnanj napeto: prosim, palica, prineseš, vozimo, misliti ["prosam, palca, parneseš, vozmo, misalt]. Nepoudarjeni i smemo spajati s samoglasnikom pred i^im v dvo-glasnik: [mora imeti, dete se je rado igralo, mu ima povedati, rad bi imel, priigral je, zaigram, neimenovan, poiskati, poimenovanje] ali pa [moraimeti, radoigralo, muima, rad biimel, priigral je, zaigram, neimenovan, poiskati, poimenovarijej. 2. Med -( na koncu osnove in domačimi obrazili, ki se začenjajo s samoglasnikom, zapiramo zev z j: Mali — Matija, s Šorlijem, Minatijev, Marconija, Verdijev, Galsworthyja, Sulljrja, Lotijev. Pri tujkah zeva pred samoglasnikom v pisavi ne zapiramo z j (izjeme so nekatere udomačene besede), čeprav zaradi mehkega nastavka samoglasnikov v izgovoru ni določne meje med samoglasnikoma; tako vezanje dela slušni vtis vmesnega y: ii: aliirati, asociirati, variirati; ie: abiturient, avdienca, bienale, dieta, hieroglif, higiena, kariera, kvocient, orient, pieteta, polietilen, dielektrik. Stena, trieder; vendar: Gabrijel, Danijel, hijena; ia: amoniak, diadem, dialekt, dialog, diamant, hiat, Iliada, inicialka, material, olimpiada, ordinariat, plagiat, potencial, socializem, terciar, teritorialen; vendar: hijacinta, milijarda, tercijalka. Pomni 1. V priponi -ija zmeraj zapiramo zev: akcija, arterija, biblija, delegacija, demokracija, divizija, filozofija, harmonija, legija, materija, mohilije, avskultacija, genitalije, operacija. 2. O priponi -ian, -ijan, -Jan gl. § 73, 8! io: aksiom, ambiciozen, biograf, ion, melodiozen, nacionalen, pionir, prior, radio, sociolog, stacionaren, stadion, viola, Antiohija, perioda, trio ", vendar: milijon, misi/on, karfUola. iu: diumist, atrium, triumf, Livius. 1. V slovenščini sta se za zborni govor izoblikovala dva dolga po-udaijena e: ozki é in Široki é; sicer imata oba isto glasovno osnovo, vendar sta različna po izgovoru in sluSnem vtisku; po tem ločimo pomene besedam in oblikam, kakor kažejo nasprotja: mdča — mêâa, péta — pêta, sédi — —sêdi, sétt—sêli, téle—têle, îélo—îêlo, zato nam večata za prava fonema; a) ^ je visok sprednji glas, le malo nižji od f: lés,jéd, lesenéti, vejéy/e, sedi, stezé, veséla; razvil se je tudi v tujkah: ép, itika, estét, portrét, diné, katéder, méter, refléks-, pred r se tako zoži, da se približa i: méra, véra, béra, térjati, pérje, čir\ b) é je nizek sprednji glas; izgovaijamo ga z nezaokroženimi ustnicami in s precej razprtimi Čeljustmi; sprednji del jezika je rahlo vzdignjen proti trdemu nebu: êden, Jêzik, pêlin, mêtla, žina, sêstra, têta, âêh, vêslo, nêsti, dêrem; v tiykah ga nahajamo večinoma te pred r: amatér, metêr, afêra, êra, ekspêrt, Homêr, Sevêrus; c) è je sicer Se nizek sprednji jglas, le da je zaradi kračine manj izrazit: ëèp, vič, mèâ, cvèk, otroâè, trepèt, obèd; nahajamo ga navadno le v zadnjem zlogu; v dvoglasniku e| se znatno zoži: jèj, njèj, imèj, povèj; S) e brez poudarka je sredAji glas; izgovaija se z rahlo vzdigi^enim sprediùim delom jezika in je maqj izrazit kakor poudaijeni «: enak, edin, veselje, peresa, zelje, nesrečneže. Za vse te razliâie glasove piSemo è brez razločevalnih znameqj; ta postavljamo le takrat, kadar se hočemo izogniti dvoumnosti. 2. Med e na koncu tuje osnove in domačim obrazilom, ki se začepja s samoglasnikom, zapiramo zev z J: kig>é — kupéja, diné — na diniJu, bifé — za biféjem, Dànte — z Dàntejem. Tujkam ne zapiramo zeva med e in samoglasniki razen v poudaijeni kočnici -ijai ei: reinkamacija, deizem, kofein-, izvirni dvoglasnik izgovarjamo -ei-'. kaleidoskop, pkistocen, seizmografi vendar piSemo: fîdejkomis; ee: reelekcija, preeksistenca; ea: alinea, ideal, kreacija, oleander, realen-, vendar: diarcja, epopeja, ideja, Uvreja, matineja; eo: geograf, neonski, areopag,paleograf, reostat, teolog, teorija, leopard, arheolog, neologizem; e 4 eu: tedeum, Aleuti; izvirni giški dvoglasnik pišemo -eu- in izgovarjamo -eft-: Eukleides, Euripides, Euridike. Pomni Ce grško ime podomaCimo, pišemo -ev-: Evklid, Evripid, Evridika. Občna imena piiemo z -ev-: bazilevs, evfemizem, evgeraka, evholo^j, korevtika. 1. Glas a je izrazito nizek samoglasnik s sorazmerno največjim razmikom čeljusti; usmice niso zaokrožene, jezik pa je zravnan po spodnji čeljusti; v zbornem govoru imamo samo čisti a (brez ejevske ali ojevske barve); a) à ima med samoglasniki največji in najbolj odprt odzvočni prostor in traja najdlje: dpno, brdna, pas, vds, mdst, dà, oba, končd, ravna, tdlec, stdti, kača, svatba, pačiti, omara; b) à je izrazito kratek, nekoliko višji od à; nah^amo ga v zbornem govoru redno na koncu besed ali v enozložnicah: ččs, pdč, Slà, končM, dàj, stezà, bràt, mràz, po goràh; tudi v dvoglasniku ohrani čisto osnovo: pràv, zdàjTprày, zdèiJ; c) a brez poudarka je mat\j izrazit, pa vendar razločen: Alenka, zahod, reka, planina, delala, zabava; čisto osnovo ohrani tudi v dvoglasniku: delavci, plač(y ["déloi/ci, plačei]. V nekaterih besedah se nepoudaijeni a lahko izgovarja a ali a : bacniti, dahniti, ganiti, premakniti, pahniti, sahniti, iztaknlti; v besednjaku je pri takih primerih dostavljeno: >[-a-l-»-]; to se pravi: nepoudaijeni a lahko izgovaijamo kot a ali a. 2. Med poudarjenim â na koncu tuje osnove in domačim obrazilom, ki se začenja s samoglasnikom, zapiramo zev z j: abonmà — abonmàja, anumdmà — z amandmàjem, departmà — v departmàju. V tujkah med a in samoglasnikom ne zapiramo zeva: ai: laicizem, naiven; izvirni dvoglasnik izgovaijamo -ai-: Aishilos, aitialogija; vendar pišemo: Kajfež, Kajn; ae: aeroplan, Rafael, Izrael, anaeroben; aa: Baal, Caadtyev; ao: aorta, aorist, kaos, Laokoon; au: ekstrauterin; izvirni dvoglasnik izgovarjamo -ay-: Paulus, Faust. 1. Odzvo&ii prostor za . vendar manj napeto: unieti, učim. kljubujoč, utri4diti, na vrhu, pri domu. Nepoudarjeni u smemo spajati s samoglasnikom pred njim v dvoglasnik: [za učitelja, neugnan, ni ušel, ho udaril, dobremu učeniku] ali [zayčitelja. neugnan. nit/šel, boydaril, dohremut/čeniku]. o 7 2. Med -u na koncu tuje osnove in domačim obrazilom, ki se začenja s samoglasnikom, zapiramo zev z j: emu — emuja, Zulu — Zulu/a, Boku — Bakuja, gnu — gnuja, tabu — tabuja. V tujkah ne zapiramo zeva med u in drugim samoglasnikom: ui: altruizem, anuiteta, fluid, jezuit, kazuist, kazuistika ; ue: Suez, Samuel -, ua: aktualen, seksualnost; uo: /luor, duodecimalen; uu: individuum, vakuum, perpetuum. Polglasnik Slovenski zborni govor ima poseben samoglasnik, ki mu pravimo 8 polglasnik; svoje črke nima, čeprav njegova glasovna osnova ne ustreza nobenemu drugemu vokalu. Največkrat ga pišemo z e; kadar ga hočemo posebej zaznamovati, pišemo a. Polglasnik je po izreki in slušnem vtisu zelo neizrazit zven v skoraj neoblikovanem in majhnem odzvočnem prostoru; jezik je nenapet v rahlo odprti ustni votlini kakor pri dihanju skoz usta; ustnice se ne udeležujejo izgovora. Polglasnik je kratko poudarjen ali nepoudarjen: pšs, kšs, vas, stBzč, tama, magla, pisak, tepac, norac, ozak. Bistvena za polglasnik je njegova nestalnost: kakor hitro dobijo soglasniki oporo v drugem samoglasniku, polglasnik utihne: pas — psa-, a je torej najmanjša samoglasniška vrednost; z njo olajšujemo izgovorlj ivost soglasniške zveze. Če je ta brez a težko izgovorljiva ali slabo razumljiva, 3 ostane: staža, jazbaca, sasati, sašiti. Polglasnik je tesno zvezan z zvočniki, saj so ubrani nanj. Sama odprtost, ki zvočnike loči od zvenečih soglasnikov, je odzvočni prostor za polglasnik; ta se v nekaterih zvezah pred zvočniki tako močno oglaša, da ga občutimo kot samostojen samoglasnik in ga večinoma tudi pišemo. Zvočniki Zvočniki družijo samoglasniško prvino čistega zvena s soglasniško 9 prvino šuma. Po načinu izgovora ločimo v zborni izreki tri skupine zvočnikov : jezičnike /, Ij, r, nosnike m, n, nj in glasova v, j. Zaradi svoje narave se zvočniki vežejo po posebni zakonitosti: v zvezi s samoglasniki uveljavljajo soglasniško, v zvezi s soglasniki pa samoglasniško osnovo po tehle poglavitnih načelih: 1. Pred samoglasnikom se uveljavlja samo soglasniška osnova: sita, pero, sama, žena, siva, saje, lep, rad, med, noč, veda, jesti. 2. Pred soglasnikom ali zvočnikom se zvočniki tesno vežejo s samoglasnikom pred seboj: šH-ce, skal-nai, gor-ski, gor-je, sam-ček, stam-naf, sen-ca, pon-ve, kav-ka. rav-ruiti, maj-hen. 3. Zvočniki nimajo ne nezvenečih parov ne nezvenečih premen; prilikovai\ja z nezvenečimi soglasniki jih varuje samoglasniška osnova, zato ostanejo zveneči tudi pred nezvenečimi soglasniki: valček, norci, zimski, lanski, savski, pajki. Ravno tako pa se nezveneči soglasniki po zvenu ne prilikujejo pred zvočniki, tako da imamo pred njimi pomensko razločevalne zveneče in nezveneče soglasnike: tlaka — dlaka, treti — dreti, smeti — zmeti, posneti — pozneti, krošnja — grožnja, svit — zvit, latje — ladje, satje — sadje. 4. Tu soglasnikom uveljavljajo zvočniki na koncu besede ali zloga samoglasniško osnovo: osel, veter, pisemski, plesen, setev, poslopij. Jezičniki 10 Zvočnike člove in črove skupine imenujemo jezičnike, ker pri njihovi izgovaijavi odločilno sodeluje jezik: pri / z obstransko odporo in središčno zaporo, pri r pa s tresenjem. I 11 Črka / nam danes zaznamuje: 1. tako imenovani srednji /, zlasti pred samoglasniki, 2. zvočnik zlasti na koncu zloga. izgovor srednjega / je značilna središčna zapora z jezično konico za zgon^imi zobmi. 1.Pred samoglasnikom nam / zaznamuje sprednji obstranski glas: siliti, veleti, skala, golob, liti, lačen; poslati — pozlati, tlaka — dlaka, platno — blatno, plača, sluh, mlad. 2. Na koncu besede ali zloga pred soglasnikom ali zvočnikom se / tesno veže s samoglasnikom pred seboj in nam zaznamuje glasova y in /. Splošno pravilo, da v domačih besedah in oblikah govorimo velja: a) za domače ljudske besede: bel, belkast, zelnik, golša, jelša, bolnik, dolg, poln, tolst, bolha, molčati ', b) za opisni deležnik domačih in tujih glagolov: bral, trpel, podil, obul, delal, videl, hodil, telefoniral, organiziral. Pomni. V nasprotju s tem splošnim pravilom se je za zbomi govor uveljavil srednji I v tehle primerih: a) v rod. mn. samostalnikov na -la -h in v izpeljankah iz njih: skal, daril, zdravil, čebel, bul, kril; skalnat, čelni, silno, darilce, krilce, deielski', b) pred obrazilom -mi v or. mn.: z volmi, z živalmi, s piščalmi', c) v knjižnih besedah in tujkah: glagol, spol, stolp; vokal, kultura, palma, alkohol, maršal; v imenih: Milko, Rudolf, Ciril, Karel, Cilka, Malka, Zalka, Rafael, Baltik, Baltlmore. Čc se beseda udomači, se še zmeraj lahko uveljavi splošna zakonitost z izgovorom skakalnica, stiskalnica, hladilnik; ponekod izgovor omahuje, toko dobivamo besede z dvojno izreko / in V besednjaku je v takem položaju izreka / povsod zaznamovana. Tudi v ljudskih izposojenkah se izgovaija p: malta, koralda. 3. Na koncu besede ali zloga za soglasnikom ali zvočnikom se uveljavi samoglasna osnova do bolj ali mai^ slišnega polglasnika; pišemo -el, izgovarjamo pa: a) -au ali -u: kozel, misel-, mrzel, kisel, votel, debel, padel, pekel, rekel, posel; pekil, priSil; v sredi besede samo -ay-: oselnik, maselnik; b) -»I v rod. mn. samostakukov va-la-lo: dekel, metel, gesel, žezef, debel, igel', v izvedenkah iz njih: debelce, dekelski, obsotelski; v imenih: Karel, Pavelček, Savel. Pomni 1. Za samoglasnim r pišemo samo -/ (nam. -el) in izgovarjamo: a) -iru: drl, umrl, odprl, stri, požrl; b) -iral-: grl, grlce. 2. Uveljavila se je pisava Pavel, Karel, vendar pa/avl, kravi, avl. Pavi (rod. mn. od avla, Pavla), emajl, dett^l. 3. V besedah holm, holmec, holmček, holmski je I onemel. Ij Slovenščina ne pozna pravega palatalnega /'; namesto tega sta se 12 v zbornem govoru / in j strnila v enoten glas; pišemo ga z Ij in je nedeljiv kakor enojna črka (digram). 1. Pred samoglasnikom sta obe sestavini jasno zaznavni, in sicer začetek / in konec j, v sredini pa se stapljata, da meja med njima ni zaznavna: želja, polje, nedelja, veljati, Ljubljana, zemlja, mravlja, raglja. 2. Za samoglasnikom na koncu besede ali zloga prav tako pišemo ij, v izgovoru pa j ne izzveni do konca, marveč je samo nastavljen, tako da napravlja Ij slušni vtis zelo jasnega /: dalj, polj, valj, poljski, boljši, daljši, valjček, oljnat, željno. 3. Za soglasnikom ali zvočnikom na koncu besede ali zloga je Ij uveljavil samoglasnost, da pišemo elj in izgovarjamo alj: kapelj, zemelj, rnravelj; čevelj, smrkelj, krempeljček, zemeljski, trboveljski, Francelj, tempelj. Pomni 1. 2a samoglasnim r pišemo samo-//, govorimo pa -»Ij: krIj, čmrlj. 2. V knjižnih besedah, kakor naselje, pročelje, okolje, sta I ia j samostojna glasova, zato v rod. mn.: naselij, pročelij, okolij. 3. Raba je uveljavi la pisavo pripone -eljc: krempeljc, parkeljc >[-»Ijc]. V zbornem govoru velja kot pravilo sprednji r, to je tisti, pri katerem 13 se trese jezična konica; mehkonebni r je individualna posebnost. I. Pred samoglasnikom se uveljavlja soglasniška osnova tresljajev: riba, rak, ruša, peresa, poroka; prati — brati, kriva — griva, trobiti — drobiti, priti — briti, igra — ikra. Zaradi samoglasnosti pred tresljaji ne nastane prilikovanje po zvenu; r se torej pomensko razločevalno veže 2 zvenečimi in nezvenečimi soglasniki. 2. Za soglasnikom ali zvočnikom uveljavi r samoglasnost, in sicer na koncu besede ali zioga in pred soglasnikom ali zvočnikom; na koncu besede pišemo -er, drugače samo r, izgovarjamo pa v obeh primerih -ar-: oder, veter, december, Koper, v rod. mn. jeter, juter, reber, iker, maver; sicer pa: krt, vrt, grm, trn, prst; odrski, vetrc, decembrski, jetrca, rebrca. 3. Tudi na začetku besede pred soglasnikom r uveljavi samoglasnost in ga izgovarjamo ar-, pišemo pa samo r-: rž, ržen, rt, rtič, rdeč, rkelj; tako tudi pred zvočnikom: rja, rvati. Če se v govorni celoti prejšnja beseda konča na samoglasnik, se r tesno veže z njim: kruh je ržen, bo rdeč, ni rjav [jeržen, bordič, nirjaif]. Nosnild 14 Značilnost nosnikov je odtekanje zraka skozi nosno votlino ob zapori v ustih; soglasnost je v ustni zapori in daje zvenu poseben zvok, samoglasnost pa v odzvočnosti nosne votline. Ločimo tri nosne zvočnike: m, n, nj. 15 Pri nosniku m delamo zaporo z ustnicami. 1. Pred samoglasnikom se uveljavlja soglasniška osnova: seme, sama, pomoč', kmet, s pestmi, z zobmi, palma, trma, s sanmi, sejmišče, smeti — zmeti, otmem, odmev. 2. Na koncu besede ali zloga za soglasnikom ali zvočnikom se okrepi samoglasniška osnova; pišemo -em in izgovarjamo -am: pesem, osem, kosem, jarem, p6jem\ v rod. mn. in izpeljankah: pisem, tekem, dogem, dogemski, sejemski. Pomni. Vendar je raba odločila, da pišemo -m: a) za samoglasnim r: grm, strm, grmski; v rod. mn. tnn, krm; b) v tujkah za zvočniki: film, filmski, psalm, šarm, parntski; v rod. mn.: palm, farm, revm. 16 Pri nosniku n delamo zaporo s konico jezika za zgornjimi zobmi, pred A; in ^ pa z jezičnim korenom na mehkem nebu. 1. Pred samoglasniki ima n soglasniško osnovo: giniti, ledeneti, rana, konec, sunek ; nič, noč, naš, večno, vedno, prasniti — prazniti, trtna — trdna. 2. Na koncu besede ali zloga za soglasnikom ali zvočnikom pride do veljave samoglasniška osnova; pišemo -en, izgovarjamo pa -an: bolezen, kazen, gruden, ločen; priden, siten, lačen, praktičen, kalen, nesramen, uren, moderen, normalen, željen, voljen, daven, vpliven, trajen, idejen; v rod. mn. in v izpeljankah: oken, okence, okenski, vlaken, stegen, brezen. m n Pomni. Raba je uveljavila, da pišemo samo -n: a) za samoglasnim r: črn, črnski, drn, strn, trn, nečinirn, srebrn, srebrnkast, zoprn, zrnce', v rod. mn.: zrn, srn; b) za nekdanjim samoglasnim /: poln, čoln; za -al-, -alj-: smiseln, vogeln, brezposeln; sabeljn, zemeljn; C) v tujkah za zvočniki: /ov/i, klovn, Kajn; č) v rod. mn. in izpeljankah za zvočniki: gostiln, prodajaln, brizgaln, pisarn, mlekarn, tovarn, pozavn, cajn, tajn, vojn; postojnski, kavarnski. Slovenščina ne pozna pravega palatalnega //; namesto tega imamo 17 v zbornem govoru n in j strnjena v enoten glas; pišemo ga z nj in je nedeljiv kakor enojna črka (digram). 1. Pred samoglasnikom sta obe sestavini jasno zaznavni, in sicer začetek n in konec j, v sredini pa se stapljata, da meja med njima ni zaznavna: poganjati, menjava, sinjina, sanje, cimja, krošnja — grožnja, marnja, konjugacija, konjunkcija. 2. Za samoglasnikom na koncu besede ali zloga prav tako pišemo nj, v izgovoru pa j ne izzveni do konca, marveč je samo nastavljen, tako da napravi nj slušni vtis zelo jasnega n : manj, nanj, konj, panj, manjši, sanjski. Pomni. V zbornem govoru ne smemo izgovarjati maitt, kdin. 3. Za soglasnikom ali zvočnikom na koncu besede ali zloga okrepi nj samoglasniško osnovo; pišemo -enj in izgovarjamo -snj: ogenj, pedenj, gleženj, povodenj, škorenj; v rod. mn. prošenj, groženj, češenj, stopenj, oporenj, glavenj, šumenj. Zvočnika v in j Bistvene lastnosti zvočnikov imata tudi v in j, zraven pa še skupno IS posebnost, da se njuna samoglasnost stika z n in /, kakor se nepoudarjena H in i v govoru pogosto vežeta s samoglasnikom pred seboj v dvoglasnik. Zato bi ju lahko imenovali tudi dvoglasniška zvočnika. Za zborni govor je v zvočnik z ustnično-zobno priporo kot soglasniško 19 in z ujevskim odzvočnim prostorom (z zaokroženostjo ustnic) kot samoglasniško prvino. Po raznih zvezah se uveljavlja zdaj pripomiški izgovor kot [v], zdaj kot na pol samoglasniški [y], zdaj spet kot ujevski nosivec zloga [ u]. 1. Pred samoglasniki se uveljavi soglasniška pripora/"cj: živina, seveda, glava, povodenj, plavuti, vas, vedeti, ves, vidim, voziti, vrt, svit — zvit, svest — zvest, svariti — zvariti, sveča — zveča, tvoj — dvoj. švrka — žvrka. 2. 7a samoglasniki na koncu besede ali pred soglasniki in zvočniki se uveljavlja ujevska samoglasniška osnova z bežno zaokrožitvijo ustnic v brez pripore; kadar hočemo to glasovno premeno posebej označiti, jo piSemo v, v izgovoru jo pa sliSimo kot dvoglasniški privesek k prejšnjemu samoglasniku: i/v, hlev, pav, prav, lov, nov, kočljiv, pozitiv, korektiv, objektiv, pivski, skrivši, pevci, revščina, davki, avto, ovca; revma, Pevma, ravnilo, pravnik, davno, kravji, divjak, Pavle, avla, mravlja, zabavlja, pravljica, smrdokavra, mavrica, avreola, tezavrirati. Tako se veže tudi začetni v- pred soglasnikom ali zvočnikom s samoglasnikom pred seboj v zloženkah in govornih enotah: zavpiti, povsod, navkreber, zavzeti, povzdigniti, dovzeten, ovdoveli, navzdol, za vsak dan, po vseh Štirih, za včasih, na vpraianje; zavladati, prevleči, nevljuden, nevreden, sovražnik, zavreti, prevnet, nevmešavanje, povnanjiti, zavraten, na vlak, za vljudnost, za vrata, po vratu, ne vnaSaj, za vmes. Vendar pred /, Ij in r V »aHh primerih govorimo tudi pripomiSki v [-vi-, -vlj-, -vr-J. Ponmi. V zbornem govoru pred nezvenečimi soglasniki v ne smemo izgo-vaijati kot/:[°ofca, kafka, iif, kolektif,pra/, datif]. 3. Samoglasniška prvina se popolnoma uveljavi: a) za soglasniki in zvočniki na koncu besede ali pred drugim soglasnikom ali zvočnikom; p&mo ga -ev, govorimo pa -»i/ (na koncu besede tudi -«): žetev, kletev, plitev, trezev, mrtev; rod. mn. redkev, breskev, bukev, letev, Ponikev, bačev, lagev, kotev, posestev, kraljestev, hudodelstev; v izvedenkah: letevca, posestevce, društevce, britevca, kletevca; samo -v pišemo, govorimo pa -aul-u za zvočniki: barv, želv, brv, brvca, drveč, drv; b) pred soglasniki na začetku besede ali zloga; v taki zvezi pišemo v-, govorimo pa i/-: vprašaj, vpis, vpelji, včasih, vdan, vtis, vsak, vstati, vzeti, vžgati, všeč, vse, vsiliti; tako je tudi pred zvočniki: vmes, vmešavati se, vnanji, vnašati, vnet; vlak, vleči, vljuden, vrata, vreti, vriskati, vrag. Vendar pred /, Ij in r izgovarjamo tudi pripomiSki v. Pomni. V takih primerih za zborni govor ni dovoljeno izgovaijati / pred nezvenečimi soglasniki: ["/prašanje, fčasih, fčeraj, f stati, fsak]. Kadar v zloženkah ali govornih enotah pride v med soglasnike ali zvočnike, izgovarjamo uhf. odvzeti, predvsem, predvčerajšnjim, izvzeti, iz vseh kotov, od vsepovsod, od včeraj naprej, z vztrajnostjo, brez vzroka; razvneti, z vmesnim členom, brez vmešavanja. Pred /, Ij in r izgovarjamo v ali ii: z vlakom, skupaj zvleči, izvleči izpod razvalin, razvlečen, z vljudnostjo, z vrati, odvraten, odvreti kolo, razvrat, od vrednosti. V zvočniških skupinah -rvm- in -rvn- izgovaijamo v kot komaj nakazan If. z drvmi, s postrvmi, nad obrvmi, pred brvmi, krvna (skupina), krvnik, drvnica. V skupini -rvj- izgovarjamo v kot « ali kot v: z vrvjč, s krvjd, pod brvjč, s postrvjč. Predpono v- pred v zmeraj pišemo in govorimo kot u: uvod, uvesti, uvoz, uveljaviti, uvideti. 6. Za izgovor predloga v večajo tale pravila: a) pred samoglasniki in pred r, /, lj se govori ustnično-zobni v ali dvoustnični j<: v igri, v eni roki, v ajdi, v ognju, v ustih, v rž, v rji; v rani, v rogu, v risu, v lesu, v lice, v ljubezni', b) pred soglasniki in pred zvočniki m, n, nj, j se govori u- v peči, v krogu, v trgu, v žrelu; v mestu, v mleku, v nosu, v iyem, v jezi, v jajcu; pred v se govori u: v vas, v veži, v vročini, v vlaku; c) v govornih enotah se veže s samoglasnikom pred seboj v dvoglasnik: voda v kotlu, je že v hiSi, dela v temi, hiSa v mestu, dano v najem, dlaka v jajcu, do brade v vodi; č) med soglasniki ali zvočniki se lahko govori kot zelo kratek u in se s tem govorna enota podaljša za zlog: pot v gozd, naravmst v hrbet, zrak v pljučih, zatopljen v misli, kot v nebesih, prav v jami, maček v vreči; ptiček v logu, nemir v Ijiuieh, tema kot v rogu; pred /, tj, r se lahko izgovarja tudi rahlo zobno-ustnično. j Za zborni govor je j zvočnik s priporo ob trdem nebu kot soglasno 20 in z ijevskim odzvočnim prostorom kot samoglasno prvino. 1. Pred samoglasnikom se razločno sliši soglasna prvina j, ko jezik zdrkne skozi nebno priporo in s tem povzroči soglasniški Sum: sije, veje, hoja, huje, vaja, moja; jed, jezik, jata, jod, juha, jima; satje — sadje, latje — lat^e, morje, gorovje, grje, snopje. 2. Za samoglasnikom na koncu besede ali zloga se j tesno nasloni na samoglasnik pred seboj in se kot | zveže z njim v dvoglasnik: pijte, jejte, vojska, kajža, lajna, sprejmi, dajva, rujmo; lij, saj, boj, kuj. 3. Za soglasnikom ali zvočnikom na koncu besede ali zloga se samo-glasnost uveljavi v ijevskem odzvočnem prostoru; pišemo -ij: ladij, ladijski, bitij, bitijce, obličij, kopij, okrasij, okrožij, morij, zarij, gorovij. Pomni. To nikoli ne velja za nj in le v prav redkih primerih za lj: naselij, pročelij, okolij. Sogbsnild Čisti soglasniki so šumi brez zvena. Sum je različen po vrstah ovir, 21 skozi katere mora izdihnjeni zračni tok. Včasih zadene ob zaporo, včasih ob priporo. Zaporniki Kadar naleti zračni tok na zaporo v ustih, se za njo zgosti, ob nagli 22 odpori pa plane naprej; slušni vtis je nsuprej kratka pavza, nato pa nekakšen pok. Zaradi nagle odpore se zdijo ti glasovi hipni. Če delata zaporo ustnici, slišimo p, če jo dela jezična konica za zgornjimi zobmi, slišimo t, če pa jezični hrbet na mehkem nebu, slišimo k. Take glasove imenujemo zapornike, po kraju zapore pa jih ločimo v ustnične, zobne in mehko-nebne. Slovenski zaporniki so brez pridiha in prehajajo neposredno v prihodnji glas. Pripomiki 23 Kadar mora zračni tok skozi priporo, povzroča drugačne glasove, pripornike. Te lahko poljubno daljšamo, so pa ves čas enako slišni, zato nam veljajo za trajne glasove. Če gre zračni tok skoz ozko priporo zgornjih zob ob spodnji ustnici, slišimo /. Z jezično konico ob dlesni in sprednjem trdem nebu delamo priporo za glas s, ki je zanj značilno ostro sikanje (sičniki). Če dela sprednji del jezika žlebičasto priporo ob trdem nebu, slišimo šum glasu S (šumevci). Če pa dela priporo jezični hrbet ob mehkem nebu, nastane glas h. Glasova 5 in i lahko spajamo z začetno zaporo, kakor jo imamo pri /; vendar se zaporni del ne končuje z naglo odporo, marveč prehaja brez poka v pripomik s ali š; tako dobimo glasova c in č, spojena iz prvin dveh glasov v enojen glas (zlita glasova). Soglasniki po zvenu 24 Čisti soglasniki so nezveneči, lahko pa se družijo tudi z zvenom; tako dobimo zveneče soglasnike. Za soglasnike je torej značilno, da so nezveneči in zveneči. Čeprav se zven lahko druži z vsemi šumi, je slovenščina uveljavila le nekatere zveneče foneme, kakor nam kažejo nasprotja: papa — baba, peta — beda, tepe — tebe, td — dd, kita — kida, kaj — gaj, teka — tega, mika — miga, trta — trda — drta. Zaporniki imajo zveneče pare p — b, t — d, k — g. Zveneči zaporniki imajo zaporo ravno tam kakor nezveneči, le pok je šibkejši in zapora navadno krajša. Slovenski zveneči zaporniki zvenijo od začetka zapore do konca eksplozije. Na koncu govorne enote zven onemi; tam se zveneči zaporniki skoraj ne ločijo od nezvenečih: rob — rop, sad — sat, rog — rok. Izmed pripornikov sta samo J in i dobila zveneče pare v fonemih: kosa — koza, sine — zine, sanka — zanka. Siva — živa, srna — zrna, slepa — zlepa. Prilikovanje 25 Soglasniki se vežejo v govoru po zakonu prilikovanja: sprednji se po zvenu izenači s prihodnjim. Tako postanejo zveneči pred nezvenečimi tudi sami nezveneči in narobe: redko, klobčič, gibka, gladka, nagci, zvezki, božček, obrezki, grozdki, obrazci; kdo, svatba, prerokba, resda, izvrSba. Šestdeset. Tako se prilagajajo tudi nezveneči pripomiki, ki nimajo ustreznega zvenečega fonema: določba, stric gre. h godu, Afganistan. Po zvenu se prilikujejo le soglasniki med seboj (tudi v govornih enotah), ne pa soglasniki z zvočniki. Prilikovanje je samodejno, brez zavestnega oblikovanja. Pisava takih premen navadno ne zaznamuje. če v govorni enoti zadeneta skupaj dva enaka soglasnika, se večinoma strneta v en sam nekoliko daljši in ostrejši glas. Pri zapornikih daljšamo zaporo in ostrimo odporo, ne delamo pa dvakratne eksplozije: ob poti, ob boku, odtekati, oddati, nadte : nate, tak konj, tak gozd. Predlog k pred k pišemo in govorimo A: h kruhu, h konju; pred g pišemo k in govorimo zvenečo premeno: h gori, h grobu. Pripomiki daljšajo priporo: s sinom, z zeljem, izza, s soljo, iz sobe, boš šel : bo šel, boš žel : bo žel, jih hoče : ji hoče. Zlite glasove podvajamo: konec ceste, veččlenski, nič čeden. Sogianiad skkipi Soglasniških sklopov v zbornem govoru ne olajšujemo kakor pogosto 26 v ljudskem govoru, izgovarjamo jih po vseh črkovnih členih. Največ imamo dvočlenskih. Pri izpeljankah s priponami pa se lahko nabere še več soglasnikov, vendar več ko treh navadno ne srečujemo, ker si jih jezik rad olajša. Na začetku besede imamo redke sklope zapornikov: ptič, tkati. Največ začetnih sklopov se začenja z glasovoma si z in šlž: spati, stati, skočiti, zgaga, zdraha, zbegan, shod, scela, sčasoma, sfrleti. Spela, škoda, šteti, ščip, žbica, ždeti, žgati. Redki so z začetnim h: hči, hkrati. S predlogi se začetni soglasniški sklop lahko ponmoži, vendar le prav redko nad tri člene: k ptiču, stkati, k skali, obžgati, odšteti, obstopiti, odzdraviti : ozdraviti. Sklop šč izgovarjamo razločno v obeh dehh in ga ne olajšujemo v š. Na začetku besede pišemo in govorimo v sestavi sč-: sčista, sčečkati, sčasoma; pred pripono pišemo šč ali žč in izgovarjamo šč: drevešček, zvežček, obražček. O POGOVORNEM JEZIKU Pogovorni jezik je neposrednejši in manj izbran kakor knjižni jezik, 27 preprostejši v izbiri besed in manj umeten v gradnji stavkov. Določajo ga tele značilnosti: Rabi se v manjši družbi in prostoru, zato je tempo govora hitrejši od zbornega; glasove izrekamo manj izrazito, govorni organi so dosti manj napeti. Pogovorni jezik je bolj ali manj krajevno barvan, ne da bi bil narečen. Tudi v območju istega krajevnega govora se pogovorni jezik lahko loči po posameznih družbah; o tem odloča stopnja izobrazbe, vzgoja, značaj, okolje, delo, rod, večja ali manjša domačnost. Pogovorni jezik ni poseben jezik, marveč je le v zasebno rabo prenesen zborni govor; njegova domačnost in neprisiljenost je ravno v tem, da ni priučen po ostro določenih pravilih. Pogovornega jezika torej ne smemo razvijati v nasprotje z zbornim ali ne glede nanj. Plemenit in vsem razmeram prilagojen pogovorni jezik more zrasti samo iz negovanega in utrjenega zbornega govora. Pri nas se pogovorni jezik šele oblikuje. Ustvarja si ga vsako kulturno središče zase in skuša najti pravilno razmerje med knjižno izreko in govorom v kraju. Zato ni mogoče dati nadrobnih napotkov, ki bi bili za vse veljavni. Vsak narod skrbno goji svoj zborni govor, poroštvo enotnosti. Zgrešeno bi bilo, če bi Slovenci s prehudo redukcijo vokalov svoj pogovorni jezik oddaljili od knjižne izreke in ga tako potisnili na raven narečja ali celo žargona, namesto da bi ga povzdignili in oplemenitili. POUDAREK 28 Slovenski poudarek je prost in zato ni vezan na določen zlog: jagoda, planina, končam, trèm, temà. Mesto poudarka v besedi ima včasih tudi ločevalen pomen, npr. drébnica : drobnica, 3. oseba edn. prodâ : rod. edn. prôda, peči : piči, beži : biži! Raba je razvila tudi dvojnice pri besedah z istim pomenom: plačati in plačati, strojim in strôjim, grdbljišče in grab-IjlSče. V notranjosti besede je poudarjeni samoglasnik pravilontia dolg; iqem ni veliko, npr. prècej, odvičen, mègla, stèbroma, tèmnega ipd. V zadnjem ali edinem zlogu je poudarek dolg: svét, žin, mlad, jesén, oba, ali kratek: ràk, poStèn, prodaj. Slovenščina je vrhu tega v dolgih zlogih ohranila razloček med padajočo [â] m rastočo [à] intonacijo: lep, pomlâd, golob, dêlam; vrâna, léto, céna, družina, misliti; kratko poudarjeni zlogi so zmeraj padajoči: brat, star, steza, umrl. Ponekod intonacija med seboj ločuje sicer enako se glaseče besede, npr. nogo si bo zlomil : z nogo ga suje; ima močne kosti : je močnih kOsti; fantje so še mladi : leto se mladi; na stara leta : po zraku léta; sneg nalëta : otrok se naléta; ga prime za vrât in nese do vrât. Ker veliko narečij ne loči več obeh intonacij, za zborni govor nista ukazani in v našem besednjaku zato nista zaznamovani. Kdor pa ju govori po domačem narečju, ju seveda uporablja tudi v zbornem govoru. Posebnosti Samostalniki 29 1. Samostalniki ženskega spola na -a s premičnim poudarkom se sklanjajo lahko tudi po zgledu s stalnim poudarkom na osnovi, torej gora -e -6 in gore -o. Samostalniki s polglasnikom v korenu imajo navadno končni poudarek; končnici -e in -o sta ali dolgi ali kratki: staži -6 in staži -d, vendar samo tami -d. Dovoljen je tudi poudarek na osnovi; ta jc zmeraj kratek: staža -e. 2. Nekateri samostalniki ženskega spola na soglasnik obdrže naglas na istem zlogu v vsi sklanjatvi, premaknejo ga pa lahko tudi na obrazilo : oblast -i in -/; tako še postrv, obrv, nozdrv, pomoč, kokoš. 3. Vrednost poudarjenega -e-, -o- se pri nekaterih samostalnikih moškega spola v mestniku edn. spremeni, npr. strop strôpa : na strôpu, îèp îêpa : v îépu, vendar so v navadi tudi oblike z ê ô: na strôpu, v iêpu. Zelo malo samostalnikov menja vrednost poudaijenega samoglasnika še v drugih sklonih, npr. kàn] konja : na kôryu, (rod. mn.) kčnj na könjih s kànji; otràk otroka : pri otröku, (rod. mn.) otrôk pri otrocih z otröki; razen v rod. mn. imamo povsod že tudi oblike s širokim samoglasnikom: na konjih, pri otrocih, s konji, z otroki. Nekateri samostalniki spremenijo v mestniku edn. in po njem tudi v dajalniku -â- v -ô-, npr. nôs, möst, rôd : v nôsu, na mostu, v rodu; tudi tukaj so v rabi, dasi manj pogosto, oblike s poenotenim samoglasnikom: v nôsu, na mostu, v rôdu. Tako tudi pri nekaj samostalnikih srednjega spola: v prôsu, v srêbru in v pràsu, v srébru. 4. Večzložni moški samostalniki s polglasnikom v korenu obdrže v sklanjatvi poudarek na obrazilu, samo pri dvozložni končnici (daj., or. dv.) ga navadno premaknejo na osnovo: stàbroma, skèdnjema. Če pri samostalnikih, ki poudaijajo obrazilo, v osnovi ni polglasnika, je bolj v navadi poudarek na osnovi: košek in košik. Tudi pri samostalnikih s polglasnikom v osnovi je dovoljen stalni poudarek na prvem zlogu, poudarjeni polglasnik ostane seveda kratek: stàber stàbra. 5. Nekateri redki samostalniki srednjega spola z -ê-, -o- v osnovi ju v množini zožijo; tako zmeraj rêbro — rébra, pičče — pUča, včasih tudi okno — 6kna (in okna), bêdro — bédra (in bêdrà), rešito — rešita (in rešita). Samostalnika polje in morje dajeta prednost poudarku na osnovi, zato polje -a, morje -a in poljé -à, ntorjé -â. 6. V nekaj primerih potegne predlog poudarek k sebi: na večer, na primer, na pömlad, podjisen, s pôti, za läse, v z6be; -ê-, -ô- v osnovi se pri tem zožita: na goro, v zemljo, na nöge, na pite. Takšna raba je bila v starem jeziku veliko obsežnejša, danes pa že močno peša in se velikokrat drži le še pri krajevnem pomenu, npr. : jezik za zôbe : ščetka za zobi ( = zobna ščetka); za rôke se primeta : milo za roki. Pomni. Razen pri ženskih samostalnikih na soglasnik je takšna raba omejena samo na tožilnik; torej: sonce gre za goro, za gard je oblak. 1. Samostalniki na -aj radi posplošujejo končniški poudarek; od tod dvojnice, kakor so: grižljaj — grižljdj, màhijaj — mahljàj, migljaj — migljaj, primânjkljaj — primanjkljaj, spotlkljaj — spotlkljdj, vzdihljaj — vzdihijàj. 8. Snovnim imenom s pripono -ina se poudarek seli z osnove na pripono, tako da imamo že pogosto dvojnice: llpovina in lipovina, hrdstovina in hrastovina, küretina in kuretina, irhovina in irhovina. 9. Izpeljanke na -išče se čedalje pogosteje poudarjajo na priponi ; od tod dvojnice: rčpišče — repišče, krony>iriSče — krompirišče, zčlišče — zelišče, grabljišče — grabljišče, lopdtišče — lopatišče. 10. Priponi -et, -ot poudarjamo: trepèt trepéta, drgèt drgéta, Sepèf šepeta; ropot ropota, klopàt klopôta, život života. 11. Tujke na -ènt imajo v stranskih sklonih srednji e (v besednjaku ga pišemo é): abituriènt -énta, prezidènt -énta, abstinent -ênta, koncipiènt -énta. Redke izjeme so nekatere ljudske tujke, npr. cenwnt -ênta, testament -ênta. Pridevniki 30 1. Enozložni pridevniki imajo povečini premični poudarek, vendar samo v nedoločni obliki: oba sta Se mladd : mlada dva sta gospodarja; poudarek se premika samo v im. in tož. vseh števil. Poleg oblik s praničnim poudarkom so v navadi tudi oblike s stalnim poudarkom: mlad mlada -à -i -é -à in mlad -a -o ; stàr stara -o-i-e-a in starô -i -é -à. Številni so tudi dvozložni pridevniki s premičnim poudarkom; to so pridevniki na -en, -ek. Večina med njimi poudarja oblike na trojen način: a) drobdn drôbna drobnô, grenak grênka grenkô; b) drobèn drobnà drobnô, grenèk grenkà grenkô; c) drôben drôbna drôbno, grênek grênka grênko. 2. Pridevniki s polglasnikom v korenu imajo končniški poudarek: tamàn tâmnà -à ali -à, madàl madlà -à ah -à. V stranskih sklonih se poudarek navadno premakne na osnovo: tèmnega. Korenski poudarek se je po tej poti že precej uveljavil v vseh sklonih, zato se ti pridevniki lahko sklai\jajo, kakor da bi imeli stalni poudarek na osnovi : tànisn tàmna -o -ega. Ta je zmeraj kratek. 3. Kadar so pridevniki na -iv in -Ijiv poudarjeni na priponi, imajo v SP v im. edn. m dolg poudarek: lažniv, črviv, plesniv, ušiv; ubogljiv, nezaupljiv, pohujšljiv, zamerljiv. 4. Poudarjena i in u v zadnjem zlogu zloženk sta dolga: tahkokril, lahkoživ; dolgoùh, trdokljûn. Zaimki 31 Kazalni zaimek ta ta to ima dvojno poudarjanje: téga tému tém téh ali pa legà temù. tàm lèh. GlagoU 32 1. Glagoli četrte vrste so glede poudarjanja zelo različni. Razmeroma malo je takšnih, da v vseh oblikah brez izjeme obdržijo poudarek na osnovi: misliti, niériti, obésiti, škoditi, praviti. Močna je skupina glagolov, ki imajo obojno poudarjanje: ali premični poudarek ali pa poudarek na osnovi; pri tem ni važno, kakšen je bil prvotni poudarek, npr. grâbiti -im, grabi -te! grabil -a -o m grabiti grabim, grdbi -ite! grabil -ila -o; vlačiti vlačim, vlači -ite! vlačil -ila -o in vlačiti -im s stalnim poudarkom. Včasih zajame tako izenačevanje vse oblike, včasih pa ne; npr. cviliti -im, cvili -te! cvilil -a -o in -ila -o. Nikdar nimajo stalnega poudarka na osnovi glagoli, ki imajo v opisnem deležniku moškega spola v im. edn. -ê- ali -ô-: prositi prôsim, prosi -ite! prosil -ila -o ; ženiti žčnim, žini -ite! žinil -ila -o. 2. Z glagoli četrte vrste so v oblikah nedoločniške osnove izenačeni glagoli druge vrste; od tod dvojnice: potegniti potegnem, potegni -ite! potégnil -Ha -o in potégniti -nem s stalnim poudarkom; vrniti, planiti in vrniti, plàniti. Tudi tukaj samo toniti tonem, toni -ite! toni! -Ha -o, zaklenili zakiénem, kreniti krénem. 3. Pri glagolih četrte vrste s poudarkom na priponi v nedoločniku in sedanjiku, npr. grešili grešim, kositi kosim, je predpona v opisnem deležniku zloženk razen v ednini ž sprva povsod potegnila poudarek k sebi: zgrčšil zgrešila zgrčšilo -i -e; pognàjilpognojilapognàjiio. V knjižnem jeziku tako poudarjanje ni več živo; razen v edn. m je poudarek zmeraj na obrazilu: zgrčšil -ila -o, pognàjil -ila -o. 4. Podobno kakor v četrti vrsti je z glagoli pete vrste. Ob glagolih, ki imajo stalni poudarek na osnovi, npr. delati, padati, rézati, kiihati, jih je veliko z dvojnim poudarjanjem : stréijati in streljati, mazati in mazàti, klicati in klicati. Vendar dajejo zlasti ponavljalni glagoli v nedoločniku radi prednost poudarku na osnovi: pokiišati pokušajte in pokušajte! pokušal -a-oia -dla -o. Tudi v tej vrsti nimajo stalnega poudarka na osnovi glagoli, ki imajo v opisnem deležniku za m edn. -ê- ali -ô-, npr. peljati, klesati, česati, kopâti. 5. Glagoli šeste vrste imajo poudarek ali na osnovi, npr. škddovati Skôdtyem, ali na priponi, npr. kupoväti kupujem. Danes se tudi pri prvih raba nagiblje k poudarjai\ju na predzadnjem zlogu: škodovdti škodiifem; takšne dvojnice imamo Se pri glagolih dédovati, kmétovali, molédovali, nadiégovati, naprédovati, obédovatl, pohajkovati, poménkovati se, popötovati, posrédovati, svétovati, vérovati, zaznamovati. 6. Deležniki sedanjega časa na -č inu^o v prislovni rabi končnico -0č ali -éc: tako rekčč; misiéé, da ga nihče ne vidi', rjovéč se je bližal vihar-, derdč po nteiini, voda odnaša mivko; moža pa množica kropi, želčč mn večnega pokoja; gredoč ga je sunil; bojčč se plohe. Je stopil pod streho. V pridevniški rabi poudarek omahuje: mogdč in mogôé primer, rdič obraz, bojèé in bojčč otrok, vroč in vr6č lonec, derdč in derdč hudournik, rjoveč in rjovéé lev. Takšni primeri so v slovarju posebej omenjeni. 7. Namenilnik na -t ali -č ima redno poudarek na istem zlogu in iste dolžine kakor opisni deležnik za moški spol ednine: jagode je bral — gre jagode brät , kure je podil — gre kure podit, varoval — varovat, delal — dilat, rinil — rinit. Zato slovar ne navaja namenilnika pri vseh glagolih, marveč samo pri tistih, kjer se poudarka ločita po dolžini, npr. brU : brit, cvrit, krit, mUt, nšst, pič, pldst in plist, rit, tipst, vpit, žrit, Stit, živit. NamenilniSka oblika dovršnikov je enaka kratkemu nedoločniku; izjemi sta sdst in lič. 8. Končnica -enje v glagolnikih se izgovarja pod poudarkom -inje: trpljenje, življin/e, mišljinje, hotSn/e, grmenje, gorinje, vrinje, vrtet^e, gnojinje, so^inje. Potoni. Vsaka poudaijena l>eseda ima praviloma samo en poudarek. Včasih pa dobivajo nekatere zložene besede Se stranski poudarek, npr. niverjiten, nUj-UpSi, gdrtgeavstrijski. (Tak poudarek v slovaiju večinoma ni zaznamovan.) V govoru so se utegnile izoblikovati dvojnice: kilogrdm in kilogram, deciliter in diciliter. Nekatere nov^, knjižne zloženke imajo dva prava poudarka: pčnčga : pdnoga, pdsdnct. DELJENJE 33 Deljene ni zmerom zlogovanje. Besede delimo na koncu vrste, kadar jih ne moremo v celoti izpisati. Deljenju se radi izognemo, posebno, kadar bi bilo treba deliti kratke dvozložnice. Samega vokala r^Si ne puščamo v prejšnji vrsti in ga ne prenašamo v prihodnjo. Zložene besede najbolje delimo po sestavinah. 1. Nesestavljene besede delimo takole: a) Soglasnik ali zvočnik med samoglasnikoma (dvoglasmkoma) jemljemo k prihodnjemu zlogu: de-lo-va^ti, do-mo-vi-na, kr-ti-na, ve-tr-ni-ca; mt^-hen, no-coj-Sen, krt^Saj [maj-han, no-cof-ian, krai-iaiJ; prav-da, po-šev-na, slav-čev [prau-da, po-šeif-na, slai/rčeyj; bol-ha, dr-hal, pol-zel [boif-ha, dr-hau, poi/-zei/J. b) SoglasniSki sklop, ki se d4 brez sile izgovoriti, lahko ves vza-mrano k prihodnjemu zlogu, lahko pa tudi pridržimo prvi soglasnik pri prejšnjem zlogu: do-bra, pre-kla, go-^'a, miSljen, če-Splja, jasna, pra-iiyi, pe-smi, testo, raskav, me-zga, pi-Jkav, kosci, plo-Sča, pra-ksa, si-tnost, sestra, dru-štvo, ku-štrav, pa tudi lahko: dob-ra, prek-la, god-lja, miS-ljen, čeS-plja, jas-na, praž-nii, pes-mi, tes-to, ras-kav, mez-ga, piS-kav, kos-ci, ploS-ča, praksa, sit-nost, ses-tra, druS-tvo, kuš-trav. Ponui. Ne delimo Ij, ni', ko-iga, dla-iy'o, kra-lja, so-lio, vese-lje. c) Od težko izgovorljiv^ soglasniškega sklopa jemljemo izgovorUivi del k naslednjemu žlogu: jer-bas, varstvo, Kser-kses, stol-ni, s kol-mi, vanj, nazorov, listov, društev, strank, oseb, redov, narečij i^., so občna imena In jih pišemo z malo začetnico: ilirec, staroslovenec, liberalec, komunist, socialist, protestant, vajevec, čbeličar, metelkovec, mahničevec, heglovec, kantovec, hitlerjanec, frančiškan, klarisinja, čakavec, kajkavec, ijekavec. 3. Kadar osebno ime zaznamuje predmet in ne več določene osebe, postane občno ime in se piše z malo začetnico: Volta — volt. Röntgen — rentgen \aparat\, Ford — ford \avtotnobil, Furlanka — furlanka \sekirica\, Tolminec — tolminec \nož\, liter vipavca, bizeljca, mariborčan |v/<2A:{, jur \denar\, jurček \goba\, Štefan \posoda\, bodeča neža \rastlina\, nežica \denar\, kajfež \orodje\. 6. Svojilne pridevnike od osebnih lastnih imen na -ov -ova -ovo (-ev -eva -evo) ali -in -ina -ino pišemo z véliko začetnico: Vodnikov, Župančičev, Julijin. Sem gredo tudi samostalniško rabljeni pridevniki: Jurjevo, Gregorjevo, Silvestrovo ipd.; vendar pa svojilne pridevnike v rastlinskih in podobnih imenih pišemo lahko tudi z malo začetnico: Salomonov pečat, marijini laski ipd. Pomni. Pridevniki od osebnih lastnih imen, ki niso svojilni, ae pišejo z malo začetnico: cankarski, mahmčevski, heglovski, voltairski, salomonskl, marksističen. Zemljepisna imena 38 Zemljepisna lastna imena zaznamujejo posamezne kr^e, vode, gore, pokrajine, edine, zvezde, svetovja. Pišemo jih z véliko začetnico: Vrba, Laško, Trst, Beograd, Zagreb, Jadran, Triglav, Pohorje, Slovenija, Koroško, Savinja, Drava, Drina, Jugoslavija, Evropa, Venera, Mars. Pomni. V astronomski terminologiji lahko pišemo Sorux, Zemlja, Mesec, Danica, Veliki voz. Rimska cesta. Kozorog z véliko začetnico; v vsakdanji rabi so to občna imena: sonce, zemlja ipd. Krajev z enakim imenom je lahko več, zato jih včasih natančneje določamo z dostavkom bolj znanega bllži^ega kraja, npr. Dolina pri Lendavi, Dolina pri Trstu, Hrib pri Koprivniku, Hrib pri Cerovcu, Dobrava pri Kropi, Dobrava pri Konjicah, Planina pri Sevnici, Planina pri Rakeku. Sestava z občnim imenom 39 1. Če je ime naselja sestavljeno iz določilnega pridevnika in občnega imena, pišemo pridevnik z véliko, samostalnik pa praviloma z malo začetnico. Vendar je kljub znanemu korenu občutek za občno ime pogosto zamrl, včasih zaradi narečnih sprememb, še večkrat pa zato, ker je jezik tisto občno ime opustil. To velja npr. za imena Bela, Bistrica, Brezovica, Brnik, Dolič, Gradec, Javornik, Kapla, Konjice, Pôlana, Preska, Škofije, Štifta, Tabor. Zatorej pišemo Koroška Bela, Slovenska Bistrica, Blatna Brezovica, Slovenj Gradec, Slovenski Javornik, Železna Kapla, Slovenske Konjice, Nova Štifta. Pomni. Občna imena borit, brod, cerkev, cesta, čelo, dob, dveri, dvor, glava, gora, gôrca, groba, grad, grič, grm, jama, jarek, kal, križ, luža, marof, mesto, mUtka, mlin, most, njiva, peč, polica, pot, reber, rtič, rupa, selo, tum, vas, voda, vrata, vrh, vrt, žaga, žleb zmeng pišemo z malo začetnico: Vojvodin boršt. Hrvaški brod. Bela cerkev. Stara cesta, Toško Čeh, Lepi dob. Železne dveri. Stari dvor, Konjska glava. Kranjska gora. Trška gora. Nemška groba. Gornji grad. Drenov grič. Višnji grm. Volčja jama. Morski jarek. Črni kal. Beli križ. Mrzla luža. Grajski marof. Novo mesto, Čučja mlaka, Pečniški mlim. Zidani most. Dolga njiva. Savna peč. Bloška polica. Novi pot. Brezova reber. Debeli rtič. Mrzla rig>a, Opatja sela, Senkov tum. Stara vas, Dobrla ves. Težka voda. Bele vode. Grajska vrata. Črni vrh. Bobni vrt. Stara žaga. Jelenov žleb. 2. Kadar določihii pridevnik Stari, Novi, Gor(e)nji, Zgornji, Dol(e)nji, Spodnji, Srednji, Véliki, Mali, Notranji, Vnanfi ločuje bližoja naselja enakega imena (na vprašanje kateri -a -o?), ohrani osnovno ime svojo véliko začetnico (vendar to ne velja za ravnokar v opombi naštete zglede); pod vasjo Log je zaselek Spodnji Log, vas Gaber se deli v Mali in Véliki Gaber. Torej se drugi del še zmerom čuti za lastno ime in se piše z véliko: Stara Loka, Nova Gorica, Gornji Log, Gorenje Gradišče, Zgornja Draga, Dolenje Brdo, Spodnje Blato, Srednja Dobrava, Véliki Trn, Mali Otok, Notranje Gorice, Vnanje Gorice. To velja tudi, kadar je ime določeno s svojilnim pridevnikom bližnjega kraja: Blejska Dobrava (Dobrava pri Bledu), Kanalski Lom, Rogaška Slatina. Pomni 1. Od tod v ustaljeni rabi razloček v pisavi Golo brdo. Medvedje brdo. Lesno brdo, vendar Srednje Brdo, Dolenje Brdo, Spodnje Brdo, Zgornja Brda, Velika Brda: Volčja dr^a : Zgornja Draga; Hudi graben : Zgornji Graben; Kamna gorica : Spodnja Gorica, Nova Gorica, Vnanje Gorice; Zali log : Srednji Log, Mali Log, Gornji Log; Mrzlo polje. Pusto polje. Zlato polje : Dolenje Polje, Gorerge Polje; Travni potok. Volčji potok. Črni ^tok : Srednji Potok, Gorenji Pott^. Kadar našteti pridevniki ničesar ne ločujejo, tudi ni napačna pisava oU^ imen z malo začetnico. 2. V navado je prišla pisava Škojja Loka, Dolenjske Toplice, Rimske Toplice. 3. Vsem drugim sestavljenim zemljepisnim imenom pišemo občno ime v di^gem delu z malo črko. Sem štejemo npr. imena: ulica, cesta, jezero, morje, dolina, ledina, planina, gora ipd.: Gosposka ulica, Gosposvetska cesta. Dravsko polje, Ziljska dolina. Tržaški zaliv. Cerkniško jezero. Japonsko morje. Postojnska jama. Kamniške planine. Šmarna gora. Balkanski polotok, Kvarnersko otočje. Ljubljansko barje. Ljubljanski grad (= hrib; poslopje je ljubljanski grad). Tako pišemo tudi zemljepisna imena zunaj naše domovine, kadar jih slove-nimo: Zlati rog. Železna vrata. Skalne gore. Zeleni rt. Rdeče morje. Ledeno morje, Bodensko jezero, Michigansko jezero. Veliki ocean. Daljni vzhod. Češko sredogorje, Sudetsko gorstvo, Hanaško višavje. Apeninski polotok. 4. Ker ima prva beseda sestavljen^ zemljepisnega imena viliko začetnico, pišemo Ulica stare pravde. Cesta dveh cesarjev. Trg revolucije. Rtič dobrega upanja. Božični otok, Viktorijin otok ali Viktorija, Azorskt otoki ali Azori, Baffinova zemlja. Zemlja princa Alberta. Sestava z lastnim imenom 1. Če je ime sestavljeno iz določilnega pridevnika in samostalnika, ki ni 40 zennljepisno občno ime, se pišeta pridevnik in samostalnik z včliko začetnico: Stara Vrhnika, Dolenji Logatec, Mata Nedelja, Dolnja Lendava, Mala Ligojna, Dolnji Suhadol, Velike Lašče. Tako pišemo tudi ti^ zemljepisna imena, če imajo slovensko obliko: Spodila Avstrija, Mala Azija, Prednja Indija, Velika Britanija, Visoke Ture, Mati Karpati, Avstralske Alpe, Moravska Ostrava, Nova Zelandija, Severna Amerika, državi Zahodna Nemčija, Južna Afrika, vendar pa v občnem pomenu severna Nemčija, južna Afrika. 2. Če so imena sestavljena iz treh ali več besed, se pišejo lastna imena z vfliko, občna imena pa z malo črko: Dunajsko Novo mesto. Spodnja Nova vas. Bohinjska Sredica vas. Gornja Topla reber. Mala Dolga noga. Spodnji Šentjakobski dol. Dinarski obmorski kras. Južne t^neniške Alpe, Beli Gozdni Karpati, Severno Ledeno morje. To velja zlasti za naslove držav: Federativna ljudska republika Jugoslavija, Ljudska republika Slovenija, Zveza sovjetskih socialističnih republik. Združene države Amerike. Seveda jih lahko piSemo tudi okrajšano z včlikimi začetnicami: FLRJ, LRS, ZSSR, ZDA. Pomni. Če stoji občno ime kot prilastek in ne kot del lastnega imena pred zemljepisnim imenom, se piše z malo, lastno ime pa z véliko črko: mesto Ptuj, kopališče Portorož, otok Krk, otok Sv. Helena, polotok Istra, pristanišče Reka, najvišji vrh Triglav, gora Krim, reka Mura, potok Črrui. V predloini zvezi 41 Imena zaselkov, ulic, gostiln, zlasti pa ledinska imena imajo večkrat občno ime v predložni zvezi. V osnovni (imenovalniški) obliki imena, kakor ga je potrdila oblast, pišemo predlog z véliko, občno ime z malo črko: Na bregu. Ob cesti. Pod lipo. Pod skalco. Pod trančo. Pod vrhom. Pod srednjim vrhom. Pri slepem Janezu, V vasi. Za vodo. Za vrhom. Brž ko sodi predlog k stavčni zvezi in ne k imenovalniški obliki krajevnega imena, ali če se spremeni, ga pišemo z malo, občno ime pa z véliko. Kadar pa je predlog tako vezan na občno ime, da se ne dà spremeniti, obravnavamo krajevno ime tudi kot zloženko: Prihajam z Brega, od Ceste, pije pod Lipo, pod Skalco, stanuje pod Trančo, zavil je proti Podlipi, vrača se od Podskalce, Podtranča dela prometu velike težave, blizu pri Podtranči, tik pred Podtrančo, pripeljal je do pred Podtranče, doma je izpod Vrha = iz Podvrha, do pod Sredinega vrha, sedi pri Slepem Janezu, prihaja iz Vasi, od Zavode, izza Vrha. Če se hočemo izogniti nejasnosti, pristavljamo določilo: v gostilni Pod lipo, v ulici Za vodo. Stvarna lastna imena 42 Nekatera stvarna imena so prava lastna imena in se pišejo z véliko začetnico: Mladinska knjiga. Telekomunikacije. Druga imajo poleg lastnosti lastnih imen, da označujejo določeno stvar, tudi še močan pomen občnih imen, tako da pomenijo poleg enkratnosti določene stvari hkrati tudi vrsto tiste stvari; taka hnena so torej pravzaprav vrstna lastna imena in se pišejo z malo začetnico: železniška postaja Celje, pošta Sežana, okrajni ljudski odbor Maribor, okrožno sodišče v Ljubljani. Ločevalno znameqe pri ijih ni vélika začetnica, temveč kraj lyihovega sedeža. Z malo začetnico pisana vrstna kistna imena so v stavku pomensko jasna in prav nič dvoumna. Z véliko začetnico se pišejo tale stvarna lastna imena: a) naslovi listov, knjig, zbornikov, literarnih izdelkov, skladb, kipov in slik: Delo, Naša sodobnost. Jezik in slovstvo. Biološki vestnik. Slovenski biografski leksikon; Sosedov sin, Požganica, Samogovori, Duma, Beethovnova Deveta, Pietà, Groharjev Sejavec; b) naslovi društev: Društvo slovenskih književmkov. Rdeči križ Slovenije, Planinsko društvo. Ljudska mladina Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Slovenska matica-, c) naslovi po4jetij: Državna založba Slovenije, Triglavska tiskarna. Umetniška zadruga. Grafični nabavni zavod. Če je v naslovu podjetja po- sebno ime, se vrstno določilo pred njim piše z malo začetnico: hotel Turist, kavarna Slon, drogerija Majda, ilustrirana revija Tovariš, časopisno podjetje Delo, industrijsko podjetje Toplovod, trgovsko podjetje Volna, atelje za reklamo in dekoracijo Aranžer, pogrebni zavod Žale. Vrstno določilo se piše v tekočem besedilu z malo začetnico tudi, če v naslovu ni posebnega imena, temveč ga nadomestuje ime kraja, kjer je sedež podjetja: tobačna tovarna LJubljana, železarna Ravne, rudnik rjavega premoga Zagorje, obnovitvena zadruga Dražgoše, gozdno gospodarstvo Postojna. Da se izognemo dvoumnosti, pišemo: rekonstrukcija mestnega vodovoda (= ocevja) v LJubljani, pa: reorganizacija Mestnega vodovoda (= podjetja) v Ljubljani. Včasih zahteva zveza v stavku veliko začetnico, npr.: Ponudbe pošljite na (naslov) Gradbeno podjetje Slovenija ceste v Ljublfani. Pomni I. Imena za oblastvene in upravne organe, šole, inštitute, seminatje, laboratorije, učne predmete, domove, internate, zdravstvene ustanove, praznične dneve, zgodovinske dogodke, vojaške enote, zakone, uredbe, odločbe, pravilnike, navodila, odlikovanja ipd. so vrstna imena in se zanje priporoča pisava z malo začetnico: državni sekretariat za pravosodno upravo, svet za šolstvo, tajništvo za notranje zadeve, zvezni zbor, republiška volilna komisija, obrtna zbornica; ekonomska srednja šoki v Ljubljani, vajenska šola kovinske stroke, gimnazija Vič, filozofska fakulteta univerze v LjMjani, rudarski inštitut na odseku za rudarstvo, laboratorij za mehaniko tal, knjižnica inštituta za tehnično fiziko, asistent za predmet ekonomika in organizacija podjetij, seja univerzitetne uprave, rektorat univerze v Zagrebu; internat tehniške srednje šole v Ljubljani, dom gostinskega šolskega centra, ambulanta zdravstvenega doma Ljubljana-Center, šolska poliklinika v Mariboru, splošna bolnišnica v Novem mestu, centralna lekarna v Ljubljani; praznik dela, dan mladosti, teden tehnike, oktobrska revolucija, jaltskl sporazum, renska zveza, sveta aliansa; beneška četa, pohorski bataljon; zakon o pokojninskem zavarovaiyu, uredba o ustanovitvi zvezne komisije za telesno kulturo, odtok o stoptgah dohodnine, red deh, partizanska spomenica. 2. Imena podjetij, kakor Pod lipo. Pri slepem Janezu, in ulic, kakor Na kUmcu, Za gradom, so v bistvu krajevna imena. O njih pisavi in rabi gL § 41. raba domaČih lastnih imen Zaradi bistvene povezanosti z določenimi osebami in stvarmi so lastna 43 imena tudi oblikovno pogosto zelo samosvoja, prikrojena po krajevnih jezikovnih posebnostih, političnozgodovinskih in družbenih okoliščinah, pa tudi po osebnem okusu. Zapisana so ali čisto po knuevnem izgovoru (fonetično), npr. Sejanci (pri Ormožu), ali vsaj deloma po izgovoru, npr. Sivnica (ob Savi), ali pa etimološko, npr. Silnica', to izgovaij^ domačini ob Savi siifnca, ob Muri pa sčanca, čeprav so vsa imena iz iste osnove siln-. Podobno je s priimki; tako imamo fonetično pisavo Prevc (Gorenjsko), Preac (v Slovenskih goricah) poleg etimološke Prelec ali Prek, čeprav so vse iz iste oblike prelac. Zatorej lastnim imenom ne iščemo skupne pravopisne oblike, marveč jih sprejemamo v njihovih posamezno razk>čenih oblikah, kakor so se uveljavile (v uradu, knjigi, splošni rabi). Za priimke je odločihia matična knjiga, za imena naselij in upravnih enot določba upravnih oblasti, za bolj znana imena gorâ in vodâ pa splošna raba v knjigi in govoru. Lastna imena vseh vrst so samostalniki in ločimo tudi pri njih spol, število, sklon in sklanjatev. Pri uporabi lastnih imen v knjižnem jeziku je treba imeti pred očmi dve načeli, ki včasih vodita do različnih oblik : 1. sprejeti je treba krajevno ali uradno določeno obliko; te ne smemo spremeniti tako, da bi je v kraju samem ne razumeli: npr. Voje (°Loge), Prisank CPrisojmk)-, 2. knjižni jezik ima pravico, da lastna imena sklanja in izpeljuje po splošnih slovničnih pravilih, čeprav včasih razvije s tem drugačne oblike, kakor se govore in uporabljajo v kraju samem. Pogosto so v kraju samem pri veččlenskih imenih pridevniki izpeljani le iz enega dela: Škofja Loka — loSki — Ločani, za vse slovensko območje pa sta izpeljani imeni premalo določeni, s^' se lahko nanašata na več drugih Lok ; zato je za knjižno rabo upravičena tudi redna slovniška oblika škofjeloški, Škofjeločani. V Kamni gorici so prebivavci Kamničani; to na splošno velja za prebivavce mesta Kamnika-, zato je upravičena tudi oblika Kamnogoričani. Po istem načelu tudi višnjegorski in Višnjegorci proti domačemu Višnjam, višenjski ali višnjanski. Podobno Gornji grad — Gorogranci, gorogranski; Polhov Gradec — Pograjci, pograjski; v kAjižnem jeziku pa gornjegrajski, polhogräjski, Gon\fegrafci, Polhograjci. Kdor domačo obliko pozna, jo seveda lahko uporabiüa tudi v kAjižnem jeziku, če je jasno, kam se nanaša. Zemljepisna imena Imena naselij 44 Imena naselij so najpogostejša, saj jih uporabljamo v javni upravi in prometu vseh vrst. Ker se po pjih ugotavlja istovetnost ljudi, je v pisavi in rabi potrebna stalnost in enotnost. Zato velja za uradno ime vsakokratni zapis pri upravni oblasti; čeprav ta kdaj ne ustreza obliki in rabi v kraju samem, ga je treba upoštevati, dokler se uradno ne popravi. Spol pri imenih naseUj ni zmeraj jasno razviden iz krajevnih oblik, zato se pogosto mešajo v sklai^i oblike različnih sklanjatev. Za knjižno uporabo določamo spol slovnično po obrazilu v imenovabiiku in po spolu ustreznega občnega imena; zelo pogosto se zamenjavajo oblike imen za srednji in za nmožinski žen^i spol, toliko bolj, ker je na znatnem ozonlju izginil čut za sredici spol. Tako imamo npr. naselja z imenom Sela s nm. in jih skladamo kot samostalnike srednjega spola, poleg qjih pa tudi Sele ž mn. in jih sklanjamo kot samostahiike ženskega spola v množini. Tudi število ni zmeraj razvidno iz osnovne oblike. Veliko imen se uporablja samo v množini. Imena naselij razvrščamo po sklai^atvah: Radgona, iz Rddgone, v Rddgoni, pred Radgono Lokev, iz Ldkve, v Ldkvi, pod Lčkvijo Jesenice, z Jesenic, na Jesenicah, nad Jesenicami Pič, iz Peči, v Peči, nad Pečjd Peči, s Peči, na Pečih, nad Pečmi Blid, z Blida, na Blidu, nad BUdom Črndmelj, iz Čmdmlja, v Čmčmlju, za ČrndmJJem Adlešiči, iz Adlešičev, v Adlešičih, nad Adiešiči Bfdo, z Bfda, na Bfdu, nad Bfdom Gradišče, iz Gradišča, v Gradišču, nad Gradiščem Bfda, iz Bfd, v Bfdih, podBfdi{pri Gorici) Če hočemo imena prav razvrščati po sklanjatvah, je treba upoštevati več stvari. 1. Ime je edninsko ali množinsko; to iz končnice pogosto ni razvidno, posebno ne pri -e; tako so: a) ž nm.: Brežice v ~ah, Domžale v ~ah, Lašče v ~ah. Ruše v '-^ah, Dražgoše v ~ah, Borovlje iz Borovelj v ~aA, Cerklje iz Cerkelj ali iz Cerkljan (krajevno) v Cerkljah, Gorje iz Gorij ali iz Gorjan v Gorjah; Sele na '^ah; b) s edn.: Središče iz v ~u, Šmarje (Sap) iz ~a v ~u, Mozirje iz^a v v nekaterih primerih se napačno uporablja nmožina, čeprav se v kraju samem govori ednina, npr. Grosuplje iz ~ega v ~em ("iz Gro-supelj v '^ah), Želimlje iz ~ega v ~em, Dovje z ~ega na ~em. Kozje iz ~ega v 2. Ime se sklanja pridevniško ali samostalniško; nekatera imena so nekdanji pridevniki in se tako tudi sklani^o: Hudo s ~ega na Globoko iz ~ega v '-'em. Razdrto z ~ega na ~em. Jezersko z ^ega na ~em. Trnovo iz ~ega v ~em. Grahovo iz ~ega v ~em, Trebelno s '^ga na ~em; Šmartno iz f-^ega v največ omahovanja je pri imenih na -je; nekatere končnice so pridevniške: Trebnje iz ~ega v ~em, druge so izraz skupnih imen (kolektiv): Trnje iz ~a v ~ii, Preserje iz ~a v tretje so množinske: Dobrunie v ~ah, Trbovlje iz ~velj v ~ah. Ponekod raba omahuje med pridevniško in samostahiiško obliko celo pri istem imenu, npr. na Teznu ali na Teznem, z Vršna, na Vršnem ipd. 3. Pogostna množinska imena na -ci na vzhodnem ozemlju in v Beli krtini imajo doma rod. nm. na -ec: Beltinci iz Beltinec, Bratonci iz ^c, Ivanjkovci iz ~ec, Bojanci iz ~ec v ~ih: Radenci iz Radinec. To posebnost smemo pisati tudi v knjižnem jeziku, če jo dobro poznamo; splošno pa taka imena skkmjamo kakor druge samostalnike m mn.: Beltinci iz ~ev, iz Bratoncev, iz Ivanjkovcev, iz Bojancev, iz Radencev. 4. Imena s pridevniškim prilastkom sklanjamo v vseh delih: Novo mesto, iz Novega mesta; Kamniška Bistrica, v KamniSki Bistrici; ViSnja gora, •za Višnjo goro. Če sta besedi strnjeni v enoten izraz, se sklanja seveda le celota: Globodol iz v ~m, Suhadole v ~ah, Goropeke v ~ah. Pomni. Če je pridevniški prilastek okamnel, se ne sklanja: Ruperč vrh, na Ruptrč vrhu. Ponekod raba omahuje: Slovenj Gradec, iz Slovenjega Gradca in iz Slovenj Gradca. 5. Ponekod se v kraju predlog loči od imena in uporablja kot pravi predlog: grem pred Dvor, sem bil pred Dvorom, grem izpred Dvora", v knjižnem jeziku se ime glasi Preddvor in se je predlog strnil z imenom kot njegov sestavni del; zato ga tako uporabljamo mdi v vseh drugih sklonih: grem v Preddvor, je v Preddvoru, gre iz Preddvora', tako: Podpeč v Podpeči iz Podpeči, Podlipa v Podlipi iz Podlipe. 6. Predlogi na vprašanja kam? kje? od kod? so si med seboj v stalnem razmerju: v — v — iz, na — na — zjs, k — pri — od. Dosti določno lahko opredelimo rabo le za zadnjo trojico; ta se uporablja, kadar v krajevnem imenu živo čutimo osebno ime, npr. grem k Lenartu — sem bil pri Lenartu — grem od Lenarta; k Cajnarjem — pri Cajnarjih — od Cajnarjev; tako redno pri imenih s prilastkom sveti (Sv.), ne pa pri Sent-: k Sv. harui (pri Trstu) — pri Sv. Ivanu — od Sv. Ivana; vendar: v Štivan — v Štivanu — iz Štivana; k Sv. Jakobu (ob Savi) — pri Sv. Jakobu — od Sv. Jakoba; vendar: v Šentjakob (v Rožu) — v Šentjakobu — iz Šentjakoba. Veliko manj je določena uporaba predlogov v j iz in nalz(s)i tu nimamo trdnih opor: v Kranj v Kranju iz Kranja, v Gorico v iz ~e, v Planino v iz ~e, v Konjice v ~ah; na Bled na ~u z ~a, na Jesenice na ~ah, na Vrhniko na z Se pri enakem imenu v različnih krajih ne uporabljajo istega predloga: rui Češnjico na ~i s ~e, drugod v Češnjico v iz Pomni. Rabo predlogov bo natančneje dolo&l kngevni leksikon. Imena pokrajin 45 Imena pokrajin, dežel in držav so 1. pravi samostalniki ali pa 2. samo-stainiško rabljeni pridevniki. 1. Samostahiiki so večinoma ženskega in srednjega spola: Istra v '-'i iz ~e: zelo pogostna je pripona -ija: Slovenija v iz ~e, Jugoslavija v ~i iz '^e; z& srednji spol je zelo pogostna kolektivna pripona -je: Prekmurje v ~u iz Zasavje v ~ii iz ~o. V takih primerih uporabljamo na vprašanja kam? kje? od kod? večidel predloga v/iz. To velja tudi za podobna imena tujih dežel, pokrajin ipd. Pri otokih pa dosledno uporabljamo predloge nalz(s): na Korčuli s ~e, na Krku s ~a, tako tudi pri nekaterih pokrajinah: na Krasu s na Barju z ~a. 2. Pridevniška imena nahajamo v dveh oblikah: a) v ženskem spolu (po naslonitvi na samostalnik dežela) s pripono -skal-ška: KoroSka v iz Primorska v iz ~e. Štajerska v iz pri teh oblikah imen zmeraj uporabljamo predloga v//z; b) predvsem v sklonih s predlogi v srednjem spolu s pripono -sko/-ško (včasih -čko): rta Kranjskem s ~ega, na Notranjskem z ~ega, na Goriškem z ~ega, na Koroškem s ~ega, na Goričkem(v Prekmurju) z ~ega \ pri teh oblikah imen zmeraj uporabljamo predloga nalz(s). 3. Pogosto uporabljamo sestavljena imena: Savinjska dolina, v Poljanski dolini, iz Selške doline; v Panonski nižini, na Krško polje, s Sorškega polja. Ta imena so s krajevnimi pridevniki določeni splošni zemljepisni pojmi in nimajo na sebi nič posebnega v oblikovju in vezanju; s predlogi se vežejo kakor sicer občni pojmi.. Imena gora in pogorij 1. Vrhovi so navadno edninska imena moškega in ženskega spola: 46 Triglav, Jalovec, Krn, Grintovec, Stol, Špik, Krim, Kum, Nanos, Snežnik; Golica, Kepa, Planjava, Ojstrica, Kočna, Črna prst. Velika planina, Kofce mn. Na vprašanje kje? kam? od kod? uporabljamo redno predloge nalz(s): na Triglavu — s Triglava, na Mattyurju — z Matajurja, na Brani — z Brane, mi Šmarni gori — s Šmarne gore. 2. Pogorja in gorske enote imajo edninska in množinska imena: Pohorje s Pohorja na Pohorju, množinska so npr.: Alpe v Alpah iz Alp, Karavanke v Karavankah iz Karavank, Haloze v Halozah iz Habz, Gorjanci na Gorjancih z Gorjancev, vmdar tudi v Gorjancih iz Gorjancev. Posamezne pokrajine v pogoijih, visoke planote ipd. veljajo splošno za »hribe«, zato: Pokljuka na Pokljuki s Pokljuke, Jelovica na Jelovici z Jelovice, čeprav domačini pravijo le v Jelovici iz Jelovice, Voje na Vojak z Voj. Sestavljena imena so povečini občna imena s krajevnim pridevnikom in se tako tudi vežejo: na Banjški planoti. 3. Prelazi in prevali veljajo za vrhove, zato: Ljubelj na Ljubelju z Ljubelja, Koren na Korenu s Korena, na KamniSkem sedlu. Vendar: Vrata v Vratih iz Vrat, v Jermanovih vratih. Gorske doline se vežejo s predlogom v/iz: Trenta v Trenti iz Trente, Krma v Krmi iz Krme, Vintgar v Vintgarju iz Vintgarja. 1. Imena vei^ih domačih rek in pritokov so domala vsa ženskega 47 spola: Sava, Savica, Savii^a, Drava, Mura, Soča, Krka, Sora, Kokra, Bača, Črna, Meža, Pesnica, Ščavmca, Mirna, Kolpa, Lahiiya, Bistrica, Beh, Sotla, Bregana, Božna. Mošk^ spola so poleg bolj znanega Raka samo imena manjših voda. 2. Imena za jezera in morja so navadno sestavljena iz občnega imena in krajevnega določila (pridevnika): Blejsko jezero. Bohinjsko jezero. Triglavska jezera, Vrbsko jezero, Osojsko jezero; Jadransko morje — Jadran, Sredozemsko morje. Črno morje. 3. Lego naselij ob rekah zaznamujemo največ s predlogom oblna: Zagorje ob Savi, Cerklje ob Krki, Šmartno ob Savi, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Dreti, Rečica na Paki, Kostanjevica na Krki, Most na Soči. Pridemiki iz krajevnih imen 48 Velikanska večina krajevnih imen dela svojifaii pridevnik s pripono -ski -ska -sko; ta se ob srečanju z nekaterimi glasovi na koncu osnove spreminja. Pri tem delujeta dve težnji: ena bi rada glasovno spajanje dosledno uveljavila, druga bi rada ohranila razvidnost prvotne osnove; zato pri enakem imenu tu zmaga prva, tam druga. Tako si moremo razlagati različne oblike od enakih imen po različnih krajih. Pripona -ski se s končnimi glasovi osnove veže takole: 1. Nespremeojena ostane: a) v zvezi z zvočniki r, Iflj, m, njnj, v, j; Šenčur — Senčurski, Mura — murski; Horjul — horjulski, Ljubelj — ljubeljski. Polje — poljski; Fram — framski, Piran — piranski, Kranj — krattfski, Savinja — savinjski; Sava — savski, Triglav — triglavski. Kal — kalski; Ptuj — ptujski; če pride zvočnik med dva soglasnika, oživi samoglasni element a pred njim; tega piSemo z e, razen pred r: Sotla — sotelski, UrSljagora — uršeljski, Dravlje — draveljski; Videm Vidma — videmski, Šmartno — šmartenski. Prečna — prečenski; Slivno — slivenski, Zabrekve — zabrekevski; vendar: Koper — koprski. Grm — grmski, Krn — krnski; b) v zvezi z ustničniki b p f-. Hrib — hribski, Podlipa — podlipski, Marof— marofsku 1. Z drugimi soglasniki se spaja v -ški (narečno na vzhodu -čki): a) č, i, š: Vič — viški, Soča — soški, Adlešiči — adlešiški, Rače — raški; Čatež — čateški. Lož — loški; Dražgoše — dražgoški, Letuš — ktuški; Ormož — ormoški; Miklavž — miklavški; b) k, g, h; Izlake — izlaški, Prosek — proseški, Trstenik — trsteniški. Loka — loški-. Breg — breški. Draga — draški. Log — loški, Zapoge — zapoški; Črni vrh — črnovrški. Suha — suški. Sv. Urh — Šenturška gora; c) C, z, j: Brežice — brežiški. Gorica — goriški. Selca — selški, Celovec — celovški; Koseze — koseški, Ze^laz — zt^laški; Kras — kraSki, Nanos — nanoški; Ambrus — ambruški; č) /: Blato — blaški, Čret — čreški, Pšata — pšaški. Razdrto — razdrški. Novo mesto — novomeški. Sobota—soboški, Šmarjeta—šmarješki. 3. d + -ski se ni razvil enotno; včasih se je razvil v -jski, včasih pa v -Ski: Grad — grajski, vendar tudi: Grad — graSki (Bled), Bežigrad — bežigrajski, Brod — brojski. Bled — blejski. Hudo — tujski in huški. Zavod — zavojski (Muljava), Medvode — medvoSki, Pogled — pogleSki; Brdo — brški; Kobarid — kobariSki, Gozd — goSki. Pomni 1. Narečne oblike adleiički, ločki, rački, sobočki se glase v sploSni kAjižni rabi adleSiški, loški, roški, soboški, vendar Goričko (v Prekmurju). 1. Odkar se je od kraja tega stoletja začela uveljavljati pisava takih pridevnikov na -tski in -dski, npr. bratski, hrvatski, gradski, brodski, srečujemo tudi (zlasti po uradih) pisavo: lenartski, blatski, pšatski ipd.; to je v nekaterih primerih povsem nemogoče, npr. razdrtski. Zato smemo take oblike imeti samo za pomoč v sili, če se o resničnem pridevniku ne moremo poučiti. 4. Težnjo po zakonitem glasoslovnem spreminjanju pa ovira druga, ki bi rada ohranila v osnovi prvotne glasove, zlasti pri kratkih imenih, saj sicer nekateri pridevniki skoraj niso uporabni, ker služijo več osnovam, npr. loSki k imenom: Loka, Log, Lož, Loče ipd. Za razvidnost osnov si jezik pomaga z vtikanjem novih pripon, zlasti -ov- in -an- med osnovo in pripono -ski; zato imamo poleg koSki iz Kot tudi kolenski, poleg podhSki iz Podlog tudi podhgovski; tako še blatenski, vrhovski ipd. Včasih si jezik pomaga tudi tako, da pridevnik na -ski izvida iz prebivavskega imena ali iz njegove osnove: Ig — Ižanci — ižanski, Rovte — Rovtar — rovtarski. Podlog — Podlogar — podlogarski. 5. Pred -ski imena pogosto odpahujejo nekatere pripone: a) -ecl-ci, kadar zaznamuje prebivavce (osebo); npr. imena na -d: beltinski, bojanski, radenski ipd.; tako tudi pri majhnih naseljih, ki so dobila ime po posamezni osebi: Tmovec — trnovski; kjer osebne zveze ne čutijo, tmovški; tako tudi tam, kjer -ac ni pomenil osebe: Celovec — celovški, Bovec — bovški, Homec — homški, Golovec — golovški; b) -ija pri imenih dežel: Slovenija — slovenski, Makedonija — makedonski, Grčija — grški, Španija — španski, Nemčija — nemSki; c) -je kot pripona zbirnih imen redno odpada; Brezje ima po različnih krajih pridevnike breški, brezovski, brezenski, brezarski, brezjanski, samo brezijski nikjer; Javorje — javorski. Hrast je — kraški, hrastovski, hrastenski; Kočevje — kočevski; Dutovlje — dutovski; č) -ek pogosto odpada: Olševek — olševski, Orehek — oreški ali orehovski, Rakek — rakovski; d) imena, ki so že sama narejena s pripono -ski, imajo pridevnik na -ski, včasih pa tudi na -ški: Gabrsko — gabrski in gabrški. Jezersko — jezerski, Pragersko — pragerski, Vransko — vranski; e) nekatere oblike so nastale po odpahnitvi pripon, kakor: -nik: Smlednik — smlejski ali smleški, Rakovnik — rakovski, za knjižni jezik seveda tudi smledniški in rakovniški; •ina: Stična — stiški, Skaručina — skaruški, Ajdovščina — ajdovski. 6. Sestavljena imena delajo pridevnike na dva načina: a) da strnejo oba dela v eno besedo s pripono -ski: Mala Loka — malološki. Mokro polje — mokropoljski. Stara vas — starovaSki; b) da pritikajo -ski samo enemu izmed sestavnih delov: Grajska vas — grajski, PotoSka graba — potoSki, Črni vrh — črnovski. Za knjižni jezik jih delamo redno po prvem načinu, toliko bolj, ker se pri ljudskem oblikovanju pogosto osnova hudo spremeni. Osebna imemi 49 Z osebnimi imeni poznamenujemo ljudi: vsakega posebej v družini z rojstnim imenom, da se loči od drugih; s priimkom, da se vključi v rodo-vino, ki nosi skupno družinsko ime; z imeni za prebivavce kraja, pokrajine, dežele, naroda, države pa je vključen v narodno in državno skupnost. Tako je bil pri Ribiču v Vrbi France iz družine z imenom Prešeren, po domu Vrbnjan, po pokrajini Gorenjec, po narodnosti Slovenec. Rojstna imena in priimki 50 1. Rojstna imena izhajajo največ iz tujih svetniških imen. Uradno so tudi v domači obliki ostajala blizu tuji osnovi, zasebno pa so dobivala vse mogoče ljubkovalne oblike: krajšali so jih, mai^šali in lepšali po okusu časa, kraja in domišljije. Zato imajo ista imena vrsto različnih oblik, ki venomer nastajajo in odmirajo s spreminj^očim se okusom. Tako je uradni FrančiSek dal: Franc, Fronc, France, Francelj, Franci, Franček, Aci, Ačko, Fran, Frane, Franjo, Franta, Ferenc, Frenk; Franca, Franja, Fani, Fanči ipd.; Marija: Mara, Marica, Marička, Marja, Maruša, Mina, Minka, Mirni, Mitnica, Mica, Mici, Micka, Mojca, Mari, Mirijam, Meri s celo vrsto izvedenk. V novejšem času se močno uveljavU^o slovanska in fantazijska imena ali prevodi: Stojan, Grozdana, Jagoda, Travica, Srečko, Zmaga, Cvetka. Z Priimki so maiy osebni kakor rojstna imena, pa nmogo pomembnejši za ugotavljanje istovetnosti; zato jih ne smemo prenarejati po osebni volji in okusu, marveč monuo ohraniti kar se d& stahio obliko iz rodu v rod in pri selitvah iz kraja v kraj. Uradna oblika priimka je zapisana v matični kruigi. Te so po naših krajih uradno uvedli šele pred dobrimi 200 leti, prej so jih zasebno vodili cerkveni uradi. Zaradi jezikovne neurejenosti, neizšolanosti zapisovavcev in pogostnih tujih vplivov so imena in priimki po različnih krajih in v različnih časih na slovenskem ozemlju zapisani doJuu nedosledno in pomaiukljivo. V pravopisnem in pravorečnem pogledu moramo priimke sprejeti take, kakor so nam sporočeni iz prejšnjih časov; v njih odseva pravopis različnih dob in ljudi: Tkalec, Tkavec, Tekavec, Kavec, Kave, Kaleč ipd.; Hervat, Hrovat, Horvat, Hrvat, Crobath-, Premrl, Premeri, Premru, Premrov; Kästelte, Ka^telec, Kasteie, Kostevc ipd. Priimki so samostalniki moškega spola ne glede na pomen in spol, ki ga ima morda ravno tako občno ime: Ovca, Sonce, Trdina. Danes v ime-novahiiku uporabljamo iste oblike priimkov za moške in ženske, pregib-Ijemo in vežemo jih pa drugače. Zato moramo obravnavati vsake zase. O spolu priimkov torej ne odločata njih oblika in pomen, marveč nosi\ec, ali je moSki ali ženska. To pa vpliva na sklanjatev nekaterih priimkov. 3. Za določanje oseb uporabljamo ime in priimek; ime pišemo redno pred priimkom: Janez Kovač, Marija Lončar, samo v abecednih seznamih pride priimek na prvo mesto. Pri moških imenih sklanjamo oba dela: potrdilo za Janeza Kovača ("za Janeza Kovač, "za Kovač Janeza), če iz drugih sklonov ni razvidna oblika v imenovalniku, jo v tnadnih spisih prisuvljamo v oklepaju: v zadevi Martina Kavča (Kavec). PonmL Oblike kakor Dd>evka, Ovnovka, Mtdmička, Poznikt, Smrekarica uradno niso več v rabi. biena za mofte 1. Imena in priimki na soglasnik se vsi sklai^ajo kot samostalniki 51 moškega spola; tako tudi ted^, če se ime kot občno ime sklaqja po ženski sklanjatvi na soglasnik: Noč Noča Noču Noča pri Noču z Nočem, MiS MiSa, Misel Misla ipd.; priimki, ki kot občna imena delajo rod. na -u in mn. na -ov/, ne dobivajo nikoli teh končnic: Grad Grada, vsi Gradi so se zbrali. Duh -a -i. Klas -a -i ipd. 2. Imena in priimke za moške, ki se končujejo na sklanjamo bodisi po moški ali po ženski sklanjatvi, kakor je priSlo v rabo: Miha -a ali -e; tako: Jaka, Matija, Ltdca, Legiša, Colja, Godlna, Rustja, Bratina, Ovca, Muha, SuSa ipd. 3. Imena na -e: a) če je končni -i kratko poudarjen, sklaiyamo zmeraj s podaljšano osnovo -et-: Franci Francita Francitov, Čude Čudeta Čudetov, Cigale Cigaleta Cigaletov, b) če se ime končuje na nepoudarjeni -e, navadno podaljšuje osnovo z -et-: Jože Jožeta Jožefov, Mile Mileta, Töne Töneta, Vide Videta, Kandare Kandäreta Kandäretov. Pomni I. Oblike Töneja Tönejev, Ožbeja, Ožbejev ipd. so iz imenovalnika Tonej. Oibej s pripono -ej. 2. Po sklanjatvi za imena iz tujih jezikov so oblike Jonke Jonkeja Jonkejev, Keue Ketteja Kettejev. 3. Priimke, kakor Sonce, Zdravje, Seme, Se čutimo kot občna imena, zatorej: Sonca Sončev, Zdravja Zdravjev, Semena Semenov. 4. Večzložna imena na -o se pregibljejo kakor samostalniki moškega spola brez obrazila: Marko Marka Markov, Murko Murka Murkov, Metelko Metelka Metelkov. POmiiL Sklaujatev Marko Markota je omejena na pogovorno rabo. 5. Moška imena na -i in -u se pregibljejo z veznim -J-: Edi Edija Edijev, Tonkli Tonklija Tonkhjev; Premru Premruja Premrujev. 6. Imena s polglasnikom v priponi se pregibljejo kakor občna imena: iMkec Lukca Lukčev, ShmSek Slomška Slomškov, Japelj Japlja Japljev. V težko izgovorUivi soglasniški skupim polglasnik ostane: Pavlek Pavleka Pavlekov, Jazbec Jazbeca, Grmek Grmeka. Pomni 1. Franček Frančeka Frančekov so narečne oblike, sicer pišemo in govorimo: Frančka Fraačkov. 2. Imena, kakor so Jakac Jakca Jakčev, obravnava jezik, kakor da imajo v priponi polglasnik. 3. Imena, kakor so Hafner, Kozler, Hicinger, nimajo polglasnika, marveč čisti e in se pregibljejo Hafnerja, Kozlerja, Hidi^erja. 4. Pri nekaterih rojstnih imenih na -elj se je udomačila in je dovoljena tudi daljša oblika na -eljna : Franceljna, Venceljna. 7. Pri nekata'ih priimkih na -ic -ik z ijem pisani polglasnik v sklai^ji obdržimo, v drugih pa izpuščamo: Dinuc Dimica, Modic -a, Vidic -a. Krivic -a, Skubic -a, Levstik -a. Bucik -a, vendar Čandik Čandka, Ipavic -vca, Ltgovic -vca, Segovic -vca, Leskovic -vca, Kastelic -Ica, Primic -mca Prunčev. Pridevniki v vlogi priimkov se sklai^o kakor samostahiiki: Vesel Vesela, Meden -a, Tru^ -dna-, tako tudi priimki (po ruskem zgledu) na -ov: Doksov -a, Vojanov -a, Andrejev -a, Aleksandrov -a. če pa ne gre za priimek, marveč samo za svojilni pridevnik na -ov ali -ev kot pridevek k rojstnemu imenu, sklanjamo pridevniško: Andrejčkov Jože Andrejčkovega Jožeta-, tako še Prežihovega Voranca, Matejevega Matija, Klusovega Jožeta. Priimki na -ski, -ški, -čki se sklanjajo pridevniško: Koseski Koseskega, GriSki Griškega, Rački Račkega. Svojihiega pridevnika nimigo, torej: povesti Podlimbarskega, pridige SvetokriSkega. Imen« za fnwtf 52 1. Rojstmi imena in priimki na -a se sklanjajo kakor občna imena: Ivana Kobilca Ivane Kobilce, Marije Stupice, Reze Ovce, Marije Andrejke. 2. Če se priimek ob rojstnem imenu končuje drugače kakor na -a, tedaj v odvisnih sklonih ostane nespremei^en in sklaigamo le ime: Jtdija Primic, Julije Primic, obisk pri liki Vašte, berem Zofko Kveder, Pavlino Pajk ali pa: Julije Primčeve, liki VaStetovi, Zofko Kvedrovo, Pavlino Petkovo. 3. Priimek brez imena po navadi že v imenovalniku zaradi jasnosti podaljšujemo z obrazilom -oval-eva: Danilova, Bulovčeva, Trdinova; v odvisnih sklonih pa to obliko moramo uporabljati: zapuščina Bulovčeve, smrt Cernejeve. Pridc?iiiki iz imen Svojilni pridevniki iz rojstnih imen in priimkov se delajo za moške 53 izključno s pripono -ovl-ev: Petrov -a -o, Blažev, Pregljev, Premrlov, Detelov, Zverov, ImJcov, Ovčev, Nočev. Ženska rojstna imena na -a imajo redno pridevniško pripono -in: Ivankin, Nežin; pri priimkih moremo delati neposredno pridevnik na -in le od takih, ki se končujejo na -a: Kobilčin, Trdinin, pri drugih uporabljamo rodilnik: pesmi Jerajeve, smrt Novyjeve, spisi Kvedrove. Kadar uporabljamo ime in priimek, ne delamo svojilnega pridevnika, marveč postavljamo oboje v rodilnik: dela Ivana Tavčarja, pesmi Otona Župančiča, spomenik Ivana Cankarja ("Ivan Cankarjev), ulica Janeza Trdine ali Trdinova ulica Janez Trdinova). PomnL Oblike pogovomega jezika, kakor mojster Plečnikova šola, v knjižnem jeziku niso dovoljene. Imena za prebivavce Imena za prebivavce delamo iz imen naselij, pokrajin, dežel, držav in 54 narodov. Najpogostnejše so tele pripone: 1. -ac, -ka, -ica: Slovenec, Slovenka, Slovenci, Slovenke, Štajerec, Bohinjka, Vipavci, Blejke, Korošica, Kratyice; 2. -an, -anka, -ani, -anke: Celjan, Celjanka, Cefjani, Celjanke, Goričan, Kamničanka, Novomeščani, Ločanke, Mengšan, Dvorjan; 3. -ar, -arica (-arka), -arji, -arice (-arke); Hočevar, Kočevarica, Koče-varji, Kočevarke, Kropar, Beltinčarji; 4. sestavljene pripone: Gradiščanec (GratUšče), Hribovec (Hrib), Ježenci (Ježica), Ljubljančanke. ' • TUJA LASTNA IMENA Pisava Vsak jezik ima v izreki in pisavi posebnosti, ki delajo drugim večje 55 ali manjše težave. Pri navajanju tujih tekstov, zlasti še imen, se zato ravnamo po tehle načelih: 1. Strogo znanstveni zapis največkrat upošteva izvirne pisave (cirilica, latinica, grške, arabske črke), pri prepisu pa z vso grafično natančnostjo prenaša črke z vsemi diakritičnimi znamenji. Slovenski pravopis — 4 2. V poljudni rabi: a) pišemo lahko samo osnovne črke brez diakritičnih znamenj: Palacky ali Palacky, b) zapis približujemo tujemu izgovoru: Dqbrowska ali Dombrowska. 3. Pri prepisu imen upoštevamo tujo rabo v pisavi velikih in malih začetnic. Latinica 56 Latinica ima pri posameznih narodih razne posebnosti; če le moremo, jih pri prepisu obdržimo, če ne, se jim poskušamo vsaj približati. 1. Raba je uzakonila, da latinico pri prepisu latinskih imen fonetično prilagajamo, čeprav imamo vse njene črke. a) Črke ch,ph, q, th, x, y transkribiramo v h,f, kv, t, ks, i: Chiruchus = Hiruhus, Phormio = Formio, Quirinus - Kvirinus, Thorius = Tonus, Sextilius = Sekstilius, Lycurgus = Likurgus. b) Črko C pišemo in izgovarjamo kot k, pred e in i (ce, ci) pa kot c: Capua = Kapua, Curculio = Kurkulio, Cythera = Kitera; vendar Ceres, Cicero. c) Diftonga ae in oe nadomestuje slovenski e: Laelius = Lelius, Phoebus = Febus; diftonga au in eu ostaneta nespremenjena pri imenih, ki imajo v nominativu izvirno obrazilo, v poslovenjenih oblikah pa ju zamenjujeta av in ev: Plautus, Teukrus, vendar Aurelius in Avrelij, Eutropius in Evtropij. č) Podvojene sogiasnike pišemo z enojnimi: Dolabella = Dolabela, Commodus = Komodus, Mamurra = Mamura, Crassus = Krasus. 2. Hrvaški č '\n d ohranjamo: Boramč, Dakovo (tudi Djakovo). 3. Pri češčini in slovaščini ohranjamo diakritična znamenja, ker na vokalih označujejo dolžine (ddl); resica ob f d' pomeni mehčanje; lahko jo izpisujemo tudi z j: Kat'a ali Katja. PiSemo tudi i, A, f m d: Mari-dnski Lažni, Nšmcovč, PlzeH, Jifi, Dvofdk, Kromžfiž, Mistek, DvUr. Šele če ne gre drugače, opuščamo diakritična znamenja in pišemo: Marianske Lažne, Nenuova, Plzen(j), Jirži, Dvoržak, Kromeriž, Mustek, Dvur. Za b p d t m v f včasih ž razvezujemo v je: Budijovice ali Budjejovice. (Poudarek je zmeraj na prvem zlogu.) 4. Če poljskih imen ne moremo pisati v izvirni obliki: Dqbrowska, Dfbicki, Ošwi(cint, Lddi, Zeromski, Zamoič, Wroclaw, Poznan, Gdansk, se približujemo izgovoru in pišemo: Dombrowska, Dembicki, Oswiencim, Lodz ali Lodž, Žeromski, Zamošč, Wroclaw, Poznanj, Gdansk. (Diakritična znamenja nad vokali govorijo o kvaliteti vokala; poudarjen je zmeraj predzadnji zlog.) 5. Pri lužiški srbščini, zlasti dolnji, imajo številni soglasniki znamenja mehčanja; pri prepisu lahko znamenja izpuščamo (razen pri končnem n, tega po navadi izpisujemo z nj): SlorheA ali Slomenj. 6. Italijanski, nizozemski in angleški črkopis ves ohranjamo v izvirniku ; nemški fi v sili lahko pišemo tudi z dvema s: Gaufi ali Gauss. I. Francoska diakritična znamenja ohranjamo, ker bistveno vplivajo na izreko: Étienne, Hélolse, Barrême, Rivière. Če nimamo ç, ga nadomeščamo s c: Académie française ali Académie française. 8. Če nimamo španskega n: Espana, Ibânez, Zûniga, Nubie, ga bodisi izpisujemo z nj ali pa opuščamo mebčapje: Espanja, Ibànjez ali Ibdnez, Ziinjiga ali Ziiniga, Njuble. 9. Pri portugalskih in brazilskih ç, âia â bodisi izpuščamo diakritična znamenja: Eça de Queiroz, Bragança, Sâo Paulo, Maranhâo ali Eca de Queiroz, Braganca, Sao Paulo, Maranhao, ali pa se približujemo izgovoru: Camôes [kanuiinšJ ali Camoens, Guimaràes [gimarâinS] ali Guimaraens. 10. Vsa tri nenavadna znamenja v romunskem alfabetu (à, ^ in t) pri prepisu približujemo izgovoru: Bàcau ali Bacau, Bratov ali Brašov, Ploefti ali Ploešti, Bistrifa ali Bistrica, Galafi ali Galaci. II. Albanski ç se izgovaija kot č in tako ga lahko tudi pišono: Çaçi ali Čači. Tudi sh, x, xh in zh po navadi približujemo izgovoru in namesto Shkodra, Xoxa, Hoxha in Rrogozhina pišemo Škodra, Dzodza, Hodža in Rogožina. 12. Turški ç pišemo kar s č, kakor se izgovarja: Çorum — Čorum, Çanakkale = Canakkale; namesto j pišemo (po izgovoru) š: Ala^ehir = Alašehir. Polkrožec nad § izpuščamo, ravno tako tudi strešice na â, f in «. 13. Madžarščina ima dolga d in â in kratka ô in ti. Če znamenj za dolžino nimamo, pišemo kračino. 14. Švedski d(Angstrôm, Smdland) se izgovaija kot o, vendar se je ne glede na izgovor udomačila pisava brez krožca : Angstrôm, Smaland. 15. Norveško in dansko ligaturo te pišemo z ae (Skaerbaek, Faeri), prečrtani 0 pa po izgovoru z d: Kebenhavn ali Kobenhavn; â izgovarjamo kot o, pišemo ga pa z aa, kakor so ga prej tudi sami pisali : Kierkegdrd ali Kierkegaard. Cirilica Ker s cirilico pišejo fonetično, moramo pri prepisu imen upoštevati 57 izvirni zapis, od koder so imena vzeta. 1. Pri srbski cirilici prepisujemo h, t) in g s c, (f ali dj in dž: Tionuh Čopič, 'BaKOBHua Bakovica ali Djakovica, CaHifBK Sandžak. 2. Makedonski k' pišemo bodisi k' ali č: K'ocee K'osev ali Čosev; r' pa g' ali d ali dj: Popqe G'orče ali Dorče ali Djorče-, namesto s pišemo dz: SHBrapoB Dzivgarov. 3. Bolgarski trdi polglasnik t. pišemo z a: rijn.6HHa Galabina, ilT.6HHK Dabnik, K-bHMCB Kančev. Zvezo ip in p-b med soglasniki pišemo samo z r: TtpHOBo Trnovo, KpT>cTeB Krstev: podobno tudi zvezo "bji : Bijiko Viko, B-mckob Blskov; -i>p na koncu besede pišemo -er: AHiiimp Dimiter, HcKip Isker. V neslovanskem končniku -aik pišemo i z e: KasaiuiiK Kazanlek. Mehki polglasnik b pred samoglasnikom nadomeščamo z j: TaHbo Ganjo, Kojibo Koljo, KbopapHita Kjorarija. Pismenko m prepisujemo po izgovoru s št: FpaAHuie Gradište, Ilernepa Peštera. 4. Za rusko cirilico veljajo tale pravila: a) Nekatere cirilske črke pišemo v latinici s po dvema črkama: mep6aK0B Ščerbakov, Tiomea Tjutčev, eAii Fedja. b) Ločimo r v ruskih besedah od r, ki z njim Rusi nadomeščajo tiui h, zato pišemo ropbKHli Gorki, Oxer Oleg, OHermi Onjegin, pa repuen Hercen, roMaH Hofnum (redko tudi Gercen, Gofman). č) Mehki e v začetku besede, za samoglasniki in za jerom pišemo z je: EpMiuioB Jermilov, EapenHOB Jevrejinov, AocroeBCKHfl Dostojevski, AnapeesHq Andrejevič, SanopoKbe Zt^rožje. Ravno tako tudi za nekaterimi soglasniki, zlasti v zvezi z-ev-: MrHaiesKn Ignatjevič, \^m&ciBAfanasjev,lyeflop Fjodor, A;ieuia Aljoša, ByflCHHbift Budjonnij, OroneK Ogonjok, TepKHH Tjorkin, FloTeMKHH Potjomkin. d) Dvojni h in starejši i s piko pred samoglasnikom (zlasti v začetku besede) pišemo z j: HaxoB Jakov, Hocnj) Josif, za samoglasnikom in za jerom pa z ji: ajiekcchm Aleksejič, hjibhh Iljin, sicer le z i: Hbbh Ivan, BacHjiHtt Vasilij; fi s kr^šavo pišemo z j (razen v nekaterih končnicah, kjer ga izpuščamo: MhhckhR Minski, TopbKHii Gorki): KopntAnyK Komejčuk, .QMHTpHtt Dmitrij, Tojicioft Tolstoj. e) Trdi in mehki polglasnik i b po navadi izpuščamo, le v znanstvenih zapisih ju nadomeščamo z opuščajem: TopbKHtt Gorki, Ko;ibiiOB Kol-cov, noAOJibCK Podolsk; mehki polglasnik zapisujemo z 7 v zvezah z -evin na koncu nekaterih imen: BacHJibes Vasiljev, TpHropbeBHa Grigorjevna, Torojib Gogolj, PiisaHb Rjazanj in Rjazan, vendar Kepqb Kerč, Kyfianb Kuban. f) Jen u pišemo samo v znanstvenem zapisu z y: Kptuioa Krylov, BesbuieHCKHlt Bezymenski, EuKoaa Bykova, v poljudnem zmeraj z 1: Krilov, Bezitnenski, Bikova. g) Trdi d uporablj^o Rusi le v tujih imenih, zato ga transkribiramo s čiko ali s črkami iz vsakokratnega izvirnika, od koder je posamezno ime vzeto: 3mh.i Emil, Py69 Roubaix. h) Podvojene samoglasnike in soglasnike v priimkih ohraiuamo: HaajiaeB Čaadajev, AHHeHKOB Aimenkov; v znanih rojstnih in kr^evnih imenih pa jih lahko pišemo tudi enojno: CasBa Sava ali Savva, ARua Ana ali Anna, 4>HJiHnn Filip aU Filipp, KHpHju Kiril ali Kirill, Ojtecca Odesa. i) Ruska imena tujega vira pri prepisu zvesto prenaSamo: 3peH6ypr Erenburg, KpoHUiraAT KronStadt, MelteprojibA Mejergold, AftzeHsajibA Ajhen-vald; pri nekaterih imenih je v rabi tudi pisava v jeziku, od koder je ime vzeto: SliseHuiTeflH Eisenstein. Raba je ustalila obliko Hercen za Tepucn. Drage piBTe 1. Glede transkripcije starogrških imen so se uveljavila tale pravila: S8 a) Črke 5. u. ?t X» "J* transkribiramo z <2? ali z, r, ks, i, f, h, ps: Ztjvuv DzenonmZenon, eaXi5; Tales, EavO-s; Ksantos, Kupo? Kiros, Sair^ei Sapfo,'kf'/\Kz'/o(i Arhilohos,'0<^yo'toii Opsigonos. b) So^asnik a (c) se piše in izgovaija kot s, v poslovenjenih imenih pa po latinski izreki kot z: Ad-/iijti Lahesis, Atšvuvo; Diorusos in Dionlz, 'E(feffo; Efesos in Efez. c) Dvojne konzonante pišemo z enojnimi: 'Aiaiauv Anwn, KaXXtp^r, Kaliroe, Rvu)(jij6; Kru)sos; vendar 'Ayy«w? Angaios; podobno tudi "Av*"?® Ankira, 'Av/'!";? Anhises. č) Diflongi «!, ei, ci, «u, eu obdržijo izvirno obliko c/, ei, oi, au, eu povsod, kjer se imenovalnik piše z izvirnim obrazilom: AaxeSa{|j.(i>v Lake-daimon, IleipiO-ooi; Peiritoos, Osia; Poias, Bau-tffs; Bautisos, Ze6i; Dzeus ali Zeus. Imena, ki imajo poleg izvirne tudi podomačeno obliko, spreminjajo v nji at in oi v e, ei v i, au in eu pa v av in ev: A*oXo; Aiolos, vendar£o/; Kpcwo; Kroisos, vendar Krez; neicfarpato? Peisistratos, vendar Pizistrat; A6X(£ Aulis, vendar Avilda; E£i*XetSTi<; Eukleides, vendar Evklid. Diftong ou se piše in izgovarja kot u: Msuvi^f« Munihija, Outi; Utis. Ostri pridih pišemo s h, blagega pa opuščamo; r^ in e pišemo z e, o in 0) z o: 'Hpa Hera, 'Epu? Eros. 2. NovogrSki P pišemo in izgovaijamo kot v: Bap^apa Varvara', za glas b si novogrščina pomaga s soglasniško skupino M':;šy.ts? Bekios; ^ = z: ZtpvsPov Zimovon; i; = /: AT;|x;^Tpt5? Dimitrios; S' = th: 6ii5pa Thira; 5 = ks: 'A5a?i'v Aksarion; a — s: SiPptaotpuv Sivrisarion; u = /: Kdp*upa Kerkira; ip =/: Ko^afi^? Kava/is; f, = h: Xozaiyi^ix Hotahova; = ps: Ai6o: Lipsos; u) = o: 'AxeX(oo? Aheldos. Enoglasni diftong eu prepisujemo z u, dvoglasna ou in ej pa z au in eu: ksu-csu::«; Kutupas, Moupo^oOvt ^aurovuni, EiipoKrriva Eurostina. Pridihov in akcentov ne pišemo. '3. Arabska in druge afriSke in azijske pisave so v glavnem fonetične, zato jih prenaša vsak jezik po svojih fonetičnih zapisih. Pri nas opuščamo transkripcijske ovinke prek francoščine in angleščine in pišemo Džebel, Džidda, Kolombo, Bejrut, Džakarta, Cejlon, Čang, Sečuan, Šantung (namesto Djebel, Djidda, Colombo, Beyrut, Jakarta, Ceylon, Chang, Setchouan, Shantung). Pri arabščini podvojene soglasnike ohranjamo, ne označujemo pa posebej tako imenovanih emfatičnih soglasnikov, zato pišemo Akaba, Irak, Faruk, Istiklal, Kairo (le v strogo znanstvenem zapisu tudi: Agaba, Iraq, Faruq, Istiqlal, Qahira). Pri indü^üh imenih je h znamenje podaljšanega samoglasnika ali pa rahlega pridiha, zato ga ohranjamo tudi v pisavi : Nehru, Delhi, Brahnmputra. Pregibanje 59 Ker tudi tuja lastna imena pregibljemo in izpeljujemo iz njih pridevnike, jih zlasti v končnicah le približujemo izvirnemu izgovoru. Tako na primer nepoudarjeno angleško končnico -on govorimo s čistim o: Johnson [dž6nson], ne s polglasnikom, da nam je lahko za izhodišče pri pregibanju: Johnsona [dždnsona], Johnsorwv [dž0nsonoy]. Tudi francoska imena na nosniški samoglasnik približujemo domači izreki : Rostand -a-ovf rostdn -a -ou], Lebrun -a -ov [lebrên -a -ou]. Ravno tako tudi ne upoštevamo ruskega akanja: Boris [borisj, Onjegin [oryégin], Podomačena imena 60 Bolj ko je ime v splošni rabi, bolj je podomačeno, tako v pisavi kakor v izgovoru. Samo v domači, dostikrat prevedeni obliki pišemo : a) imena držav, pokrajin in otokov: Anglija, Rusija, Nemčija, Češka, Poljska, Švica, Cejlon, Koreja, Kongo, Egipt, Alzacija, Burgundija, Nova Zelandija, Nova Fundlandija, Ciper, Filipini, Kikladi; b) imena prebivavcev: Francozi, Estonci, Baski, Angleži, Španci, Madžari, Hotentoti, Bušmani, Culukafri, Buri, Italijani, Grki, Turki, Berlin-čani, Parižani, Rimljani, Napolitanci, Benečani', c) občne pojme v sestavljenih zemljepisnih imenih: Beringovo morje. Ženevsko jezero. Bengalski zaliv, Kapverdski otoki. Sueški prekop, Tevto-burški les. Libijska puščava, Rokavski preliv, Otrantska vrata, Mesinska ožina; č) imena nekaterih vladarjev: Kristijan, Viljem, Elizabeta, Katarina; po navadi slovenimo tudi vladarske vzdevke in prilagajamo imena vladarskih rodov: Henrik Pomorščak, Aleksander Véliki, Ivan Grozni, Anžujci ali Anžuvinci, Burboni in Burbonci, Habsburiani, Stuart ovci; Pomni. Sicer priimke in osebna imena puščamo v izvirni obliki: John, Jacques, Michal, Jeanne (ne v fonetičnem zapisu: Dion, Žak, Mihav, Žan, ne v domači prilagoditvi Janez, Jakob, Miha, Ivanka ali celo Janezek, Jakec, Mihec, Ivica). Ohranjamo tudi izvirne ljubkovalnice: Miša, Johnnie, Jeanette. Izjema so le imena v lokaliziranih prevodih (Dundo Maroje =■■ Boter Andraž) in kadar hočemo s podomačenimi fiktivnimi imeni doseči kakien poseben namen (Leihopinaks = Skledoliz, Hipsiboas = Tankokvak; Starveling = Trlica, Sir Andrew Aguecheek = vitez Andrej Bledica). d) posebno pogosto rabljena osebna imena: Luter ali Luther, Kalvin ali Calvin, Petrarka ali Petrarca, Avgija ali Augias, Ezop ali Aisopos, Mojzes, Izak, Frančišek Asiški, Janez Damaščan, don Kihot; PomnL Nekateri pojmi, izpeljani iz osebnih ali zemljepisnih imen, so se tako udomačili, da jih v pisavi nič več ne naslanjamo na prvotno ime, temveč jih obravnavamo kakor druge udomačene tujke in pišemo fonetično: Luther : lutrski, lutrovski, luteranec, luterunski; Calvin : kalvinec, kalvinski, kalyinizem; Darwin : darvinist, darvinizem; Diesel : dizel, dizelski; Basedow : bazedovka; Scha/fhausen : šafhavznerica: Baumann : bavmanka; Cordana : kardanski; Chianti : kjantarica; Carrara : kararski; Coventry : koventrirati; Daguerre : dagerotipija ; Gironda : žirondist; Ypres : iperit; Yorkshire : jorkširski; Wertheim : verthajmovka ; Watt : vat; Mac Adam : makadam. e) imena večinoma vseh večjih rek: Donava, Laha, Odra, Aniža, Adiža, Tisa, Pad, Ren, Temza, Loara, Mozela, Garona, Rodan ali Rorui, Sena, Nil, Misisipi; f) imena skoraj vseh gorovij : Alpe, Pireneji, Karpati, Vogezi, Krkonoši, Sudeti, Kavkaz, Himalaja, Kordiljere-, g) imena nekaterih bolj znanih krajev: Pulj, Skoplje, Bitolj, Solun, Gradec, Videm, Oglej, Čedad, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Milan, Turin, Pariz, Lurd, Lizbona, Rim, Padova, Benetke, Neapelj, Florenca, Carigrad, Praga, Bruselj, Kremelj, Budimpešta ", Pomni. Prisilnih slovenitev znanih evropskih krajev se rajši izogibljemo, zato piSemo Frankfurt, Innsbruck, München, Salzburg ('Frankobrod, Inomost, Mona-kovo, Solnograd). h) imena zemljepisnih pojmov, ki jih v celoti in skoraj redno prevajamo: Tihi ocean. Velikonočni otok. Ognjena zemlja. Rtič dobrega upanja. Reka sv. Lovrenca, Sv. Helena, Črno morje. Mrtvo morje, Rokavski preliv ali Rokav, Skalne gore. Pasja janut. Daljni vzhod', i) imena ulic, kadar jih prevajamo: Nevsko nabrežje. Rdeči trg. Tretja avenija, Bulvar revolucije. Pomni I. Sicer imena ulic radi ohranjamo v izvirnem zapisu in jih a) sklanjamo: na Downing Streetu, na Quai d'Orsayu; b) ne sklanjamo: pred rue des Écoles, na Herrenstraße, na Champs Élysées. 2. Naslove listov in ustanov pišemo po navadi v izvirni obliki in jih a) sklanjamo: v Timesu, v Tagesposti, v Literaturni gazeti; b) ne sklanjamo: v Novoje vremja sem videl, v Humanité piše, pri Académie française je izšlo, na Tour de France je zmagal. 3. Naslove umetniških del po navadi prevajamo, Ce jih pa navajamo v izvirni obliki, jih — po občutku — bodisi sklanjamo: v Diviiii commedii. ali pa nc: v Dickemovih Pickwick Papers. 4. Imena ladij v glavnem ohranjamo v izvinu oblild in jih sklanjamo le, l^r gre brez škode za nazornost: na Komikiju, na Great Easternu. Zaradi razumljivosti radi pristavljamo določilno besedo: na splavu Kontikiju, na trijambornici Great Easternu. SimI določamo iM mehaničnem načelu kon&iic. V posameznih izrazitih primerih imena ladij tudi slovenimo, vendar večidel samo v leposlovju: vozi se z Letečim Holandcem, z Jutranjo zarjo. Spoi in «terllo 61 Pri kn^vnih imenih se glede spola ravnamo po mehaničnem načelu domačih končnic: a) ženskega spola so nam samo imena na -a: Prt^a, Verona, Salamanca, Gotha, Varšava, Moskva, Smima, Havana; imenom rek radi dod^uamo -a: Odra, Vezera, Tibera; b) srednjega spola je samo nekaj slovanskih krajevnih imen na -o in -e, ki jih občutimo domače: Sarajevo, Belje, Brno, Carsko selo, Rožde-stvenno; c) vsa druga zemljepisna imena so pri nas moškega spola, deprav so nekatera v izvirnih jezikih ženskega (Tver, Ob, Kuban, Kerč, Rjazan, Lčdi, PlzeA, Lausanne, La Rochelle). Zemljepisna imena na splošno jemljemo kot edninske samostahiike; i2jema so samo nekatera krajevna (predvsem slovanska) imena in imena gorovij in otočij, ki jim ohranjamo množinsko obliko: Karlovy vary -ih -ov, Pompeji -ev, Apenini -ov, Aleuti -ov. Sklanjatev 62 V načelu vsa tuja krajevna imena sklanjamo, pri osebnih pa vsa moška; pri nekaterih ženskih, ki se ne končujejo na -a, ravnamo po občutku: včasih jih sklanjamo, še večkrat pa puščamo v prvem sklonu. Pri pregibanju jemljemo za podlago prvi sklon ali pa rodilniško osnovo in potem z domačimi obrazih izpeljujemo druge sklone in pridevnik, ne glede na oblike v izvirnih jezikih. PomnL Pišemo in sklanjamo torej: Pjotr Pjotra Pjotrov, čeprav Rusi zaradi preskoka poudarka izgovarjajo pjdtr pitri pitrdv. Tako piSemo tudi Ljov IJova Ljovov namesto Ljov Lva Lvov, kadar ne piSemo podomačene oblike: Lev Leva Levov. Imena iz modemih jezikov 63 1. Imena na soglasnik sklanjamo kakor domača: Gogolj -a -ev, Tolstoj •a -ev, Svatopluk -a -ov, Karadiič -a -ev, (poljski) Piotr -a -ov, Petr -a -ov, Lessing -a -ov, Noah -a -ov, Nkrumah -a -ov, Sibelius -a -ov, Laskaris -a -ov. 2. Pri imenih na -r ločimo tri skupine: a) iMter Lutra, Weber Webra, Gloucester Gloucestra, Dnester Dnestra, Piter Pitra; b) Tver Tvera, Hvar Hvara, Kazimir Kazimira, Bahr Bahra, Saint-Victor Smnt-Victora, De Boor De Boora; c) Igor Igorja, Fjodor Fjodorja, Kolldr Kolldrja, Vardar Vardarja, Wagner Wagnerja, Pasteur Pasteurja, Bojer Bojerja, Cavour Cavourja, Saphir Saphirja. Pomni. Francoska imena na govotjeni končni -r navadno sklanjamo brez podaljšane osnove: Flaubert Flauberta [fhbêr flobêra], Bernard Bernarda [bemàr bernâra], Thiers Thiersa [tjêr tjêraj, Cherbourg Cherbourga [Serbùr Serbùra], Imena na nemi -r gredo v govoru po zgledih na samoglasnik: Chenier Cheniera [îenjé SenjéjaJ. 3. Imen na -ov/-ev ne občutimo pridevniško, zato jih sklanjamo kakor samostahiike: Čehov Čehova s Čehovom(°s Čehovim), Afanasjev Afanasjeva z Afanasjevom, Burow Burowa, Gutzkow Gutzkowa; vendar ta imena zaradi blagoglasja navadno nimajo svojilnega pridevnika na -ov, nadomeščamo ga z rodilnikom: Čehovove drame drame Čehova (°Čehovlje, "Čehove, °Čehovljeve drame). 4. Pri imenih na soglasnik, kjer se razhajata pisna in izgovoma oblika, pritikamo slovenska obrazila v pisavi, kakor jih zahteva tuja pisna oblika imena, izgovarjamo jih pa tako, kakor zahteva glasovna zveza: Descartes Descartesa [dekart dekârta], Dumas Dumasa [diimd diimdjaj, Faguet Faguetaffagé fagéjaj, Flaubert Flauberta [fhbêr flobêra J, Chenier Cheniera [ienjé Seryéja], Malraux Malrauxa [malrô -ja]. 5. Imena na nepoudarjeni -o sklanjamo brez podaljšane osnove: Tasso Tassa Tassov, Palermo -a, Ebro -a, Unartumo -a -ov, Santiago -a, Oslo -a, Chanùsso -a -ov, sem sodijo tudi romunska imena na -u: Petrescu Petresca Petrescov. 6. Imena na poudarjen samoglasnik sklanjamo s podaljšano osnovo: Zola Zolaja Zolajev, Santa Fé Santa Féja, Spaa Spaaja, Loti -ja -jev, Hugo -ja -jev, Mirabeau -ja -jev, Vigny -ja -jev, Voglié -ja -jev, Saint-Malo -ja. Pomni. Izjema so imena, ki se v pisavi končujejo na samoglasniSko skupino s končnim -i ali -y; ta sklanjamo v pisavi brez podaljSane osnove, v izgovoru pa jim jo dodajamo, kadar je potrebno: Cambrai Cambraia cambraiski [kambré -ja kambréjskij, Péguy Péguya Péguyev [pegi. -ja -jeuJ, Bloy Bloya Bloyev [bloà -ja -jeul- 1. Imena na nepoudarjen samoglasnik: Dante -ja -jev, Goethe -ja -jev, Gôdolô -ja -jev, Sillanpàà -ja -jev, Marconi -ja -jev, Farmakonisi -ja -jev, Hardy -ja -jev, Nehru -ja -jev; Evensmo -ja -jev [évensmù -ja -jeifj. Pomni 1. Izjema so imena, ki se končujejo na dvoglasniško skupino ali govoijeni i j y; tem v pisavi ne podaljSujemo osnove, temveč samo v izgovoru. kadar je potrebno: Broorfwa^- Broadwaya broadwayski [brôdvei brôdveja brôdvejski], Macaulay -a -ev fmekôli -ja -jeyj, Nestroy -a -ev [néslroi néstroja néstrojeiij, Disney -a -ev [dizni -ja -jeif], Passau Passaua, Lenau -a -ov, Dachau -a dachauski. 2. Tjs. v^Iožna romanska lastna imena na nepoudarjeni -e ni ustaljenih pravil; sklaqjamo Giuseppe Giuseppa Giuseppov, Pantalone Panlalona Pantalonov, pa Silone Siloneja Silonejev, Felice Feliceja. Zemljepisna imena na končni nepoudarjeni -e na splošno sklanjamo po zgledu: Pordenone Pordenona. Nekaj teh imen je prešlo v množino: Mes tre Mester, Firence Firenc. 8. Moška osebna imena na nepoudarjeni -a sklanjamo lahko po moški ali po ženski sklanjatvi: Mdcha -a ali -e, Uglješa -a ali -e, Spinoza -a ali -e. 9. Nemi -e za soglasnikom na koncu imena v odvisnih sklonih a) izpuščamo, kadar ne vpliva na izgovor: Tairxe Taina [tên têna], Morse Morsa [mors môrsaj, Lille Ulla [lil lila], Newcastle Newcastia [ njukâssi njukäsla ] ; b) izpuščamo za samo pisnim samoglasnikom: Doumergue Doumergua [dumêrg dumêrga], Dunquerque Dunquerqua fdenkêrk denkêrkaj; c) pišemo, kadar odloča o izreki soglasnika pred seboj: Laplace Laplacea [laplds lapläsa], Lesage Lesagea [lesdž lesdžaj, Wallace Wallacea [ vôhs vôhsaj, Coleridge Coleridgea [kôlridî kôlridîa]. Orange Orangea [oranž oranža], Cambridge Cambridgea [kimbridž kimbridžaj ; č) pišemo v samoglasniški skupini: Poe Poeja [po pôja], Coppée Coppéeja [kopé kopéja], Attlee Attleeja [êtli êtlija], Bellevue Bellevueja [belvii' belvU'ja], Bourdaloue Bourdaloueja [burdalû burdalûja], Mackenzie Mackenzieja [mekènzi mekènzija]. Pomni. Angleška in francoska imena na -re pri sklanjatvi omahujejo: Baudelaire Baudelaira ali Baudelairja [bodiêr bodiêra I bodiêrjaj, Voltaire Voltaira ali Voltairja [voltêr voltêra / voltêrjaj, Shakespeare Shakespeara ali Shakespearja [Sékspir Sékspira / Sékspirja]-, pri nekaterih pa so v rabi samo ene oblike: Molière MoUèra [moljêr moljêraj, Moore Moora [môr môra I mûr mûra], Sartre Sartra [sârtr sàrtra], Montmartre Montnuirtra [monmârtr monmàrtraj. 10. Slovanska pridevniška imena na -ski sklanjamo kot pridevnike: Dalski Dolskega, Glowacki Glowackega, Dobrovsky Dobrovskega z Dobrov-skim, Čajkovski Čajkovskega, Dostojevski Dostojevskega, Desnicki Desnic-kega, Gorki Gorkega, Bedni Bednega. Ta imena nimajo pridevnikov, pomagamo si z rodilnikom: romani Dostojevskega, Gorkega. Pomni 1. Pri nekaterih podobnih imenih se izgublja občutek za pridevniško obliko, zato jih sklanjamo samostalniSkq in ohranjamo končni y v imenovalniku: Salij Salija, Teply Teplyja, Budjonnij Budjonnija. Taka imena imajo tudi svojilni pridevnik: Šalijev, Teplyjev, Budjonnijev. 2. Pri ruskih pridevniških imenih sicer izpuščamo v prvem sklonu končni -y : JlocToeBCKUft Dostojevski, TopbKHil Gorki. 3. Pri neslovanskih imenih na -ski, -sky. -cky in podobno dostikrat ne občutimo več pridevniške oblilce. zato jih lahko sklanjamo samostalniško; založhti Karla Lipskyja v Ameriki, ali pridevniško: založba Karla tipskega. §64_59_Tn)» togta« imena Gfika fa ladnAa imena 1. Za sklanjatev grških lastnih imen veljajo v slovenščini tale pravila: 64 Imenovalnik ednine ima načeloma izvirno obliko: Menon, Mentor, Nausikaa, Nemea, Asteropeia, Kloto, Kronos, Aristoteles, Damas, Gorgias, Nemesis, Rammis, Troi(d)zen. Le imena na -andros privzemajo rajši latinsko končnico -ander -dra: Aléksandros — Aleksander, Ltsandros — Lisànder. Splošno znana imena imajo v nominativu poleg izvirne lahko tudi domačo obliko: Homeros in Homer, Herodotos in Herodot, Parnasos in Parnds, Ahiles in Ahil, Odiseus in Odisej, Euripides in Evripid, Aristarhos in Aristarh, Plutarhos in Plutarh, Polibios in Polibij, Palinuros in Paliniir, Tukidides in Tukidid, Orestes in Orest, Aisôpos in Ez6p. Odvisni skloni pritikajo obrazila ali imenovalniku ali izvirni osnovi ali obema. 2. Imenovalniku pritikajo obrazila: a) imena na -on (-onos) in -ôr: Solon -a, Solonov; Platon -6na, Platonov: Agamemnon -a, Agamémnonov; Nestor -ja. Nestorjev, b) eno- in dvozložna imena na -os (-ios) in -es: Kos -a, koški, Košdn; Delos -a, deloški (tudi delski), Dehšdn; Rodos -a, rodoSki, Rodošdn; Kiros -a (tudi Kira), Kirov, Foibos -a (tudi Foiba), Foibov; Laios -a (tudi Laia), Laiov; Hios -a, hiôtski ali Moški, Hiôt ali Hiošdn; Lahes -a, Lahesov; Hermes -a, Hermesov; Ares -a, Aresov; c) imena na -ks in -ps: Stiks -a, stiksovski; Antraks -a, Antraksov; Pehps -a, Pelopsov. 3. Osnovi pritikajo obrazila: a) tri- in večzložna imena na -os(-aos, -ios) in imena na -es: Ténedos -da, tenedski, Tenedčan; Sisifos -fa, Sisifov; Eusebios -ia, Eusebiov in Evzebijev; Dareios -ia, Dareiov in Darejev; Menelaos -aa, Menelaov in Menelajev; Ahiles -la, Ahilov; Temistokles -la, Temistoklov; Sofokles -k, Sofoklov; Damokles -la, Damoklov; Sokrates -ta, Sokratov; Demostenes -na, Demostenov; Pilades -da, Pîladov; Euripides -da, Evripidov; Tukidides; -da, Tukididov; Aristoteles -la, Aristotelov, aristotejski; b) moška imena na -as (-ias): Leonidas -da in -de, Leonidov; Epami-nondas -da in -de, Epaminondov; Gorgias -ia in -ie, Gorgiov; Augias -ia in -ie, Augiov in Avgijev; c) moška imena na -eos in -eus: Sositeos -ea, Sositeov; Peleus -ea, Peleov; Orfeus -ea, Orfeov in Orfejev; Prometeus -ea, Prometeov in Prometejev, prometejski; č) moška imena na -on (-ontos) : Ksenofon -ta, Ksenofontov ; Anakreon -ta, Anakreontov: Aheron -ta, aherontski; d) ženska imena na -o: Argo -ge, Argin; Klio -ie, Kliin; Leto -te. Letin; Erat o -te. Erat in; Sapfo -fe. Sap fin; Tuja iMto» Imena_60_^ e) krajevna imena na -dn (v grščini srednjega, v slovenščini moškega spola): Faleron -ra, falirski', Tiason -sa, tiaški; Tianon -am, teanski; Sunion -ia, sunijski; Tragurion -ia, tragurski; Pitaion -ia, pitaj ski. Pomni. Imena, ki imajo poleg izvirne oblike v nominativu tudi poslovenjeno dvojnk», delajo pridevnike navadno iz domače oblike, zato: Gorgias -iov, Peleus -eov, vendar Orfeus — OrfeJ Orfejev, Augias — Av^ja Avgljev, Prometeus — Promitej Prometejev, Eukleides — Evkiid Evklldov. 4. Imenovalniku ali osnovi pritikajo obrazila nekatera moška imena na -as in -us: Damas -a in Damanta, Damasov in Danumtov; Aias -a in Aianta, Aiasov in Aiantov; Flius -a in Flimta, /liintski; Rarmus -a in Ramnunta, rarrmuntski. 5. Pri ženskih imenih na -is rabimo v imenovalniku ti^o in domačo obliko: Akropolis -le ali Akropola -le, akropolski; Artetnis in Artemida -de, Artemidin: Alkestis in Alkestida -de, Alkeslidin; Aulis in Avlida -de, avliiki; Tauris in Tavrida -de, tavriSki; Salamis in Salamirut -ne, salaminski; Eleusis -sine in Elevzina -ne, elevzinski: Palas in Pdlada -de, Paladin. Ženska osebna imena na -ia(-aia, -eia, -oia) ohranijo v imenovalniku izvirno obrazilo: Artemisia -ie, Artemisiin; Talia -ie, Taliin; Astraia -ie, Astraiin; Mala -ie, Maiin ; Medeia -ie, Medeiin; Periboia -ie, Periboiin. Pomni. Nekatera teh imen so se tako udomačila, da jim lahko dajemo slovensko obrazilo: Talija -jin. Mala -jin, Medeja -jin. 6. Zemljepisna imena na -ia, -aia, -eia, -oia zamenjujejo izvirno obrazilo za slovensko -ija, -aja, -eja, -oja: Ambrakija -je, ambrakijski; Aleksandrija -je, aleksandrijski, aleksandrinski; Akarnanija -je, akarnanski, Akarnanec; Frigija -je, frigijski, Frigijec; Bitinija -je, bitinski, Bitinec; Poteidaja -je, poteidajski; Haironeja -je, haironejski; Troja -je, trojanski. 7. Ženska imena na -e imajo v slovenskem nominativu ali tuje ali domače obrazilo: Kaliope in Kaliopa -pe, Kaliopin; Simele in Semela -le, Semelin; Melpčmene in Melpomena -ne, Melpomenin; Mnemčsine in Mne-mosina -ne, Mnerrmsinin-, I srnine in Ismena -ne, Ismenin, Niobe in Nioba -e, Niobin, pač pa samo Atena -ne, Atenin, Nike Nike, Nikin, Ate, Ate, Atin. 8. Pluralia tantum: Delfi -fov, delfski-, AigeAig, aigovski; Platdje -taj, platajski; Tebe Teb, tebanski, Tebanec; Ahame -am, Ahamjan, ahamjanski; Atene -en, atenski, Atenec; Sarde -rd, Sardijci, sardski; Ekbatana -tan, ekbatanski; Arbela -el, arbelski; Gadara -ar, gadarski; Leuktra -ter, leuktrski. 9. Za sklanjatev novogrških imen veljajo tale pravila: Imenovahiik ednine ima pri vseh izvirno obrazilo, odvisne sklone pa delamo tako, da obrazila pritikamo ali imenovalniku ali osnovi. Imenovalniku pritikamo obrazila pri eifo- in dvozložnih imenih na -(i)os, pri imenih na -t;; in -n; = is, na -a;, -s; in -i: Kos -a, Leros -a. §64 _61_T«l» Hios -a, Makris -a, Laskaris -a, Hatzidakis -a, Valaoritis -a, TriandafditUs -a, Megas -a, Karatzas -a, Vukoles -a, Farmakomsi -ja. Osnovi pritik^o obrazila tri- in večzložna imena na -(1)03, imena na -(i)OH in ženska imena na -a ali -ia: Delmuzos -za, Venizelos -la, Petropuhs -Ia, Papandopuhs -la, Arsakios -ia. So/ikon -ka, Sunion -ia, Iraklion -ia, Larisa -se, Kiparisia -ie. Ženska družinska imena podaljšujemo z domačim obrazilom -ova: BîXfxa K(psu Fi/ma Kirova. PoamL Ženska imena, znana iz starogiščine, piSemo in izgovarjamo po pravilih za starogrš&to: Sparta -te, Kreta -te. Leto -te, Atene Aten. 10. Za sklanjatev rimskih lastnih imen velja v splošnem pravilo, da imenovalnik obdrži izvirno končnico. Le splošno znana imena na -us in -ius im^o poleg izvirne lahko tudi domačo^ obliko, na primer: Tibulus in Katulus in Katul, Tacitus in Tadt, Merkurius in Merkurij in Merkur, Markus Aurelius in Mark AvreliJ in Mark Avrel, Enius in Enij. PoamL Imena na -ianus privzemajo poleg izvirnega obrazila lahko tudi podomačeno končnico -ijàn : Hadrianus in Hadrijàn, Tertulianus in Tertulijàn, Dio-kletianus in Dioklecijàn, Justinianus in Justinijdn, Julianus in Julijdn. Odvisni skloni pritik^o obrazila ali imenovalniku — teh je bo^ malo — ali izvimikovi osnovi. Imenovalniku pritikajo obrazila imeiut na -al, -ar, -or, -ur: Hanibal Hanibala, Hanibalov; Hasdrubal Hasdrubala, Hasdrubalov; Hamilkar -ja, Hamilkarjev; Salinator -ja, SaUnatorjev ; Tibur -a, tiburski. Osnovi pritikajo obrazila: a) moška imena na -us: Aulus -la, Aulov; Plautus -ta, Plautov; Katulus •la, Katulov; Varus -ra, Varov; Sekstus -ta, Sekstov; Brutus -ta, Brutov; Faunus -na, Faunov; Sevêrus -ra, Sevêrov; Marcélus -la, Marcelov; Luktilus -la, Lukulov, b) moška imena na -ius in -eius: Vergilius -ia in Vergilij -a in Vergil -a, Vergilijev in Vergilov; Ovidius -ia in Ovidij -a in Ovid -a, Ovidijev in Ovidov; Horatius -ia in Horacij -a in Horac -a, Horacijev in Horacov; Emilius -ia, -iov; Pompeius -ia in Pompej -a, Pompejev; Apuléius -ia, -iov; c) moška imena na -o (-io): Cicero -ôna, -onov, ciceronski, ciceroni-janski, ciceronijanec, ciceronianizem; Kato -ôna, -onov; Maro -àna, -onov; Scipio -čna, -onov; č) moška imena na -a: Agrikola -la in -le, Agrikolov; Jugurta -ta in -te, Jugurtov; Katilina -na in -ne, Katilinov; Seneka -ka in -ke, Senekov; Suia -la in -le, Sulov; d) moška imena na -is: Martialis -la in MarcidI -a, Marcialov; za reko Tiberis se je v slovenščini udomačila ženska oblika Tibera -re; Taja lastna hncna 62 § 64—65 e) ženska osebna imena na -ia: Livia -ie, Liviin; Kalpumia -ie, Kal-purniin-, PtNnnL Nekatera ženska imena na -ia so se udomačila, tako da morejo poleg izvirne oblike imeti tudi slovensko: Uvija Livtjin, Avrelija Avretijin, Evzebija Evzebijin. f) ženska zemljepisna imena: Petovija, petovijski; Ostija, ostijski; Feltrija, feltrinski; Lukanija, lukanski; Apulija, apuldci; Ugurija, ligurski; Numidija, numidijski; Sicilija, sicilski", g) imena mest in pokrajin srednjega spola: Tarentum -ta in Tarent -a, tarentski, tarentinski; Mediolanum -mi, mediolanski; Latium -tia in Lacij -a, lacijski, latinski. Nekatera ženska imena imajo poleg krajSega izvirnega tudi daljši domači nominativ; sklanja se samo ta.:JunoiaJunona -ne, Junonin,junonski; Ceres in Cerera -re, Cererin; Venus in Venera -re, Venerin; Kartago in Kartagina -ne, kartaginski in kartažanski. Pluralia tantum: Fisule -sul, fesulski; Karsioli -lov, karseolski; Volsinii •iov, volsimjski; Kane Kan, kanski; Leontini -nov, leontinski. Bog vojne je Mars -rta, Martovo polje. Posebnosti v sklanjatvi 65 1. Pri sklanjatvi osebnih imen moškega spola upoštevamo pravila o mehčanju; ravno tako tudi pri svojilnem pridevniku: a) pišemo in govorimo -om -ov za trdimi soglasniki: z Lutrom Lutrov, z Jandčkom Jandčkov, z Balzacom Balzacov; b) pišemo -om -ov, govorimo pa -em -ev za govotjenimi mehkimi soglasniki: s Fochom Fochov [s foSem fčSeuJ, s Coleridgeom Coleridgeov [s kčlridžem kdlridžeffj, z Nagyom Nagyov [z nddžem nddžey], s Patriziom Patriziov [s patricijem patricijeif], z Boccacciom Boccacciov [z bokdčem bokdčetf], z Raspailom[z raspdjem]. Pomni. Ponekod pisava omahuje in tudi pišemo -em -ev: s Fochem Fochev. z Radicsem Radicsev [z rčdičem rddičeif J, z Bartschem Bartschev [z bdrčem l>arčeu J, z Macatdayem Macaulayev [z mekdlijem mekdlijeif]. c) pišemo in govorimo -em -ev: s Palmotičem Palmotičev, s Kozarcem Kozarcev, z Bezručem Bezručev, z Gogoljem Gogoljev, z Dantejem Dantejev, z Nestroyem Nestroyev. Pomni. Pri nekaterih imenih na govorjen mehki soglasnik raba omahuje: s Franzom [s frdncem / j francom], Franzov [frincotf]. 2. Samoglasnik (iz polglasnika) v zadnjem zlogu pri nekaterih imenih v sklanjatvi izpada: Šabac -bca. Zadar -dra, Čapek -pka, Dneper -pra, Kremelj -mlja, Vovčok -čka. § 65 63 T^ia lastaa Polglasnik v zadnjem zlogu germanskih imen izpada, če to dopuSča izgovorljivost: Luter -tra, Beethoven -vna, Dehmel -mla, Hegel -gla, Basel -sla, Manchester -tra, München -chna, Brueghel -ghJa. Pomni. Pravilo ne ve|ja za severna imena: Ibsen Ibsena, Andersen Andersena, pa tudi za težko izgovorljiva nemška: Göttingen Göttingena, Derendingen Deren-dingena. 3. Kadar navajamo ime v dvojinski ali množinski obliki, ga sklanjamo kakor podobna domača imena: oba Dumasa, ni več Romanovov, tudi Homerjem se zapiše slab verz, premalo je Shakespearov, tudi hišna imena v povestih uporabljamo po domačih zgledih: pri Gogoljevih, pri Čehovovih, pri Dumasovih. PomnL Rusi ženske priimke spreminjajo: mož je KapeHHH, žena KapeHHHa, mož Hexoa, žena Mexoaa, mož CaAOBCKHit Sadovski, žena CajiOBCKan Sadov-skaja. V slovenščini mehanično prevzemamo za žene rusko obliko imen i-aja skrajšuje;no v -a): Karenina -e, Čehova -e, Sadovska -e, Dostojevska -e, Trubecka -e. Ta imena nimajo svojilnih pridevnikov, nadomeščamo jih z rodilnikom: nastopi (igravke) Čehove. 4. Če imamo ob priimku tudi po eno ali več rojstnih imen, sklanjamo kakor v slovenščini vsako ime: Jean Jacques Rousseau, pri Jeanu Jacquesu Rousseauju (v takih primerih tudi francoski vez^ med rojstnimi imeni izpuščamo). Svojilni pridevnik delamo samo iz priimka: Rottsseaujevi spisi CJean Jacques Rousseaujevi spisi), Vemove povesti, povesti Julesa Verna Jules Vernovepovesti). 5. Psevdonime in podobne priimke, priključene moškemu osebnemu imenu in zvezane z vezajem, sklanjamo takole: a) pri večini slovanskih moških imen sklanjamo oba dela: skkulbe Rimskega-Korsakova, satire Saltikova-Ščedrina, romani Elina-Pelina; b) pri neslovanskih moških imenih sklanjamo samo zadnjo besedo: Sainte-Beuve Sainte-Beuva Sainte-Beuvov, Abdul-Hamid Abdul-Hamida Abdul-Hamidov; c) pri ženskih dvojnih imenih sklanjamo samo imena na -a: roman Kossak-Szczucke. Pomni. Nekatera imena, sestavljena iz po dveh priimkov, pišemo po izvirnem zapisu brez vezaja in sklanjamo vse sestavine: učil se je pri Federicu GarctuLorcu, bere Vicenta Blasča Ibäüeza. 6. Pri priimkih, sestavljenih iz več besed, pisanih brez vezaja, a) sklanjamo lahko oba dela: slike Leonarda da Vinci ali Leonarda da Vincija, humor Cyranoja de Bergerac ali Cyranoja de Bergeraca, spisi Baudouina de Courtenay ali Baudouina de Courtenaya, pri Alasiu da Somma-ripa ali Alasiu da Sommaripi; •n» iuMMi_64_§65-66 b) sklanjamo samo prvi del, pristavek pa puščamo nepregiben: pridige Abrahama a Santa Clara, pesmi Walterja von der Vogelweide; c) delamo pridevnik ali iz vsakega dela posebej: Leonardove ali da Vincijeve slike, Cyranojev ali de Bergeracov humor, ali pa samo iz prvega dela: Abrahamove pridige, Walterjeve pesmi. 7. Razne kngšave in naslove ob imenih a) sklanjamo, in sicer: z lordom Byronom, z mistrom Chipsom, z abbe-jem Privostom, z monsieurom Jacquesom, s signorom Paolom; brez signorine Beatrice, s signoro Lauro, z donno Claudia, z dom Diano ; b) puSčamo nepregibne: z miss Smithovo, z lady Macbethovo, z madatne Bovaryjevo, pri Herr Fritzu; s fra Diavolom, pri Fra Angelica, van ^ethov-nova simfomja, don Kihotovi boji, Ben Gurionova politika. De Amicisova dela, Ibn Saudova domovina, baronica von Huttenova, Du Campovi potopisi, O'Flahertyjev roman, O'Neillova drama, Dos Passosov življenjepis, Mac Orlanova novela; c) pritikamo na konec imena (brez vezaja); potem sklanjamo samo ta privesek: Hasanbeg Hasanbega Hasanbegov, Smailaga Smailaga Smail-agov, AlipaSa Alipaša AlipaSev, Džingiskan Džingiskana Džingiskanov. 8. Pri kit^skih osebnih imenih se je ustalila dvodehia pisava; v prvem delu zapiSemo družinski priimek (Sun), v drugem pa z vezajem rojstno ime (Jat-sen). Sklanjamo a) samo drugi del: pri Sun Jat-senu, Sun Jat-senova politika; pod tem vplivom pišemo imena tudi kar skupig: pri Suryatsenu, Sunfatsenovapotttika, ČankajSkov zastopnik; b) oba dela: pri Sunu Jat-senu, ker dostikrat uporabljamo samo dru-žmsko ime: pri Sunu, Sunovapolitika. 9. Pri korejskih, vietnamskih, burmanskih in indonezijskih osebnih imenih je v rabi pisava vseh delov z včliko začetnico in vsaksebi (brez veziua): Ho Si Minh, U Nu; sklanjamo samo zadnjo besedo: pri Ho Si Minhu, z V Nujem, Ho Si Minhove čete, U Nujevi govori. Ženska OMbaa imena 66 Pri ženskih osebnih imenih a) zmer^ sklanjamo samo priimke in imena xol-a: Ida-e -in. Da -e -in, Lea -e -in. Lena -e -in, Deledda -e -in, Sejfulina -e -m; PomnL Pri imenih na -ia in -ya se dostikrat zev zapolni z j, če to ne moti v zvezi z drugimi imeni: Maria Marti ali Mariji, Mario ali Marijo; Se posebej pa v pridevniku: Mariin ali Marijin. b) včasih sklanjamo imena na nemi ali nepoudarjeni -e\ z Marguerite ali z Marguerito, Margueritin, z Josephine ali z Josephino, Josephinin, pri Charlotte ali pri Charlotti, Charlottin; c) večinoma nikoli ne sklanjamo imen na soglasnik: pri Carmen, z Maud, pri Mildred, z Ruth, z Nives-, svojilni pridevnik pa imajo: Car-nienin, Maudin, Mildredin, Ruthin, Nivesin; č) ne sklanjamo imen na -/ in -y: pri Jiissi, s Kari, pri Mary, z Dolly; ravno tako ne imen na -ie: pri (Angležinji) Marie [meriJ, pri (Francozinji) Marie [mari] ; svojilni pridevnik delamo po navadi s podaljšano osnovo : Jussijin, Kari/in, Maryjin, Doliyjin, Mariejin, pri nekaterih pa lahko tudi v skrajšani obliki: Jussin, Karin, Maryn ali Marin. Dollyn ali DoUin; d) ne sklanjamo priimkov (razen na -a) : z gospo Curie, pri Pearl Buck : zaradi večje razumljivosti radi dodajamo obrazilo -ova ali -eva: z gospo Curiejevo, pri Pearl Buckovi, Ammers-Kiiller/eva, Huchova, Bernhardtova, Sandova, Handel-Mazzetlijeva, de Staëlova. Pomni. Pri imenih, zlasti romanskih, kjer bi slovenska obrazila za posamezne sklone utegnila moteče vplivati na izgovor, se včasih odločimo tudi za fonetični zapis: pri Bianci ali pri Bianki; pri nekaterih drugih se izogibljemo posameznih sklonov: Dantejeva Beatrice, brez Beatrice, pri Beutrici, 2 Beatrice, vendar sreča! je Beatrice. Zemljepisna imena Pri sestavljenih zemljepisnih imenih 67 a) slovanska večidel sklanjamo v vseh delih : Mala Strana Male Strane, Bačka Palanka Backe Palanke, Nižni Novgorod Nižnega Novgoroda, Nowy Dwôr Nowega Dwôra; Pomni. Če je ime preveč zapleteno za sklanjatev, ga ali povsem poslovenimo: Gottwaldovo nabfeži: na Gottwaldovem nabrežju, ali pa pustimo v prvem sklonu in mu v sklonu dodamo določilno besedo: v kraju Trebarjevo Desno. b) neslovanska imena v glavnem sklanjamo le v zadnjem delu : Buenos Aires Buenos Airesa, Rio de Janeiro Rio de Janeira; nekatera, predvsem kitajska, pišemo kar skupaj: Jangcekjang Jangcekjanga, Hoanho Hoanhoja. Pomni. Pri nekaterih imenih sklanjamo tudi samo prvi del: Santiago de Chile, y Santiagu de Chile, pri nekaterih na -a pa tudi oba dela: v Sierri Nevadi. c) ker je marsikakšno zloženo ime v celoti skoraj nesklonljivo, ga sklanjamo brez določila: Chalon-sur-Marne, v Chalonu ali v Chalonu na Marni, vendar Aix-les-Bains, v Aix-les-Bainsu. Pridevniki Pridevnike iz krajevnih imen delamo v glavnem po slovenskem občutku, 68 po krajevni rabi pa samo v najbolj znanih primerih: Šabac, šabski, Kra-gujevac kragujevški, Kremelj kremeljski. Mala Strana malostranski, Karlovy Vary karlovarski. Carsko selo carskoselski. Ravno tako delamo tudi imena Slovenski pravopis — 5 Tai« lastna imena 66 § 68 za prebivavce: Praga Pražani, Beograd Beograjčani, VarSava VarSavci. Kjer to ne gre, se ravnamo po tuji rabi, če je povedna in izvedljiva,' drugače moramo opisovati: prebivavci Carskega sela. Z opisom si včasih pomagamo tudi i]amesto pridevnika na -ski ali -ški: lepote Krivega roga. Pridevnike na -ski delamo po slovenskih glasovnih zakonih. Pri tem podvojene zvočnike in soglasnike pred pripono pišemo enojno: Bonn bonski, Lille lilski. a) Če se osnova končuje na samoglasnik, jo podaljšujemo z -j-: Pavia pavijski, Nancy nancyjski, Bari barijski, Campo Formio campoformijski, Mackenzie mackenziejski, Dundee dundeejski; Santa Fi santafejski, Corte cortejski, Borneo bornejski; Spaa spaajski, Bilbao bilbajski; Saint-Malo saintmalojski, Waterloo waterloojski; Baku bakujski, Bellevue bellevuejski. Pomni. V nekaterih večzložnih imenih na -i imajo pridevniki skrajšano obliko: Assisi asiški, Brindisi brindiški, Rimini riminski, Helsinki helsinški, Galipoli galipolkki. b) Če se osnova končuje na zvočnik, se pripona -ski neposredno dodaja: Sinaj sinajski, Gvineja gvinejski, Pistoiapistojski, Sydney sydneyski; Vezuv vezuvski, Varšava varšavski, Glasgow glasgowski, Dachau dachauskl; Kiel kielski, Uppsala uppsalski, Tula tulski, Halle halski, Baselbaselski, Newcastle newcastelski, Oslo oselski, Sevilla sevUjski, Ventimiglia ventimiljski; Alcazar alcazarski, Ankara ankarski, Münster miinstrski, Kairo kairski. Le Havre lehavrski, Basra basrski; Potsdam potsdamski, Bergamo bergamski, Hirošima hirošimski, Pantut parmski; Abadan abadanski, Barcelona barcelonski, Boim bonski, Lausanne lausanski, Livomo livomski, Melbourne melboumski, Bern bernski, Emden emdenski, Plzen(j) plzen(j)ski, Brno bntski, Köln kölnski, Kladno kladenski, Foligno foUnjski, Boulogne boulonjski, Etna etenski. c) če se osnova končuje mpbtda^f, dodajamo -ski brez spi«nemb: Alpe alpski, Alep alepski, Dieppe diepski; Akaba akabski, Cheb chebski. Tebe tebski; Jafa jafski, Cardiff cardifski, Krf krfski; Tibet tibetski ali tibetanski, Kreta kretski, Frankfurt frankfurtski, Bizerta bizertski, Otranto o t rant ski, Jalta jaltski; Arad aradski, Oxford oxfordski, Fulda fuldski. PomnL Ce se osnova konči^e na težko i^vorUivo soglasniSko skupfaio, jo podaljšujemo z -ov-: Brest brestovski. V rabi je Nazaret nazareški, Lurd Urški, Leningrad leningrttfski, Carigrad earigrqjski. č) Če se osnova končuje QAkgh,c2sahčžš,seti glasovi z začetnim s iz pripone sptgajo v š: Narvik narviški, Maroko maroški, Korzika korziški, Salamanca salamanški, Mont Blanc montblanški, Innsbruck irmsbruški, Malacca malaški; Praga praški, Haag haaSki, Edinburgh edinburški, Chicago chicaški; Zürich zuriški; Abruci abruški, Nizza niški, Biaritz biariški, Pfalz pfalški, Olomouc olomouški, Katowice katowlSki, Koblenz koblenški, Siedice sietUški; Pariz paniki, Formoza formoški, Toulouse toulouški. Sirakuze sirakuški, Manresa manreSki; Laos laoški, Ars arški, Odesa odeški, Larissa lariSki, Vis viški, Cadiz cadiški; Drač draški, Bydgoszcz bydgoSki, Zamoič zamoški, Kalocza kaloški, Greenwich greenmški; Cluj [kluž] cluški, Adiža adiški, Limoges limoški, Liège Hiški; Marakeš marakeški, La Manche lamanSki, Brescia breški ali brescianski. Pomni 1. Imena na sk navadno ne delajo pridevnika: Tomsk, Gdansk; pomagamo si z rodilnikom. 2. Nekatera nemška imena na množinski -en imajo krajšo obliko pridevnika: Göttingen gottinški, Tübingen tiibinški. 3. Če bi se pridevniška oblika preveC oddaljila od osnove, si pomagamo s podaljšanjem osnove: Pisapisanski. Togo togovski, Kongo kongovski. 4. Pri imenih na pisno dvoglasniSko skupino, ki v iz^voru daje en sam samoglasnik, ravnamo v pisavi, ko da gre za dvoglasnik, in pripisnjcmo samo -ski, v izgovoru pa ravnamo, ko da gre za en sam samoglasnik, zato podaljšu^mo osnovo z -j-; Cambrai cambraiski [kambré kambréjski], Pau pauski [pô pôjskij. 5. Pri pridevnikih iz romanskih imen na -glia, -Ha, -gna, -gne in podobno se nagibljenio k fonetični pisavi: VentimigUa ventimiljski, Boulogne boulonjski, Marseille marsejski, Sevilla seviljski, FoUgno foliiyski, Bohgna boUmjski. 6. Pri imenih (zlasti francoskih) na nemi -s v pisavi pritikamo -ski (vendar s ne podvajamo), izgovaijamo pa s podaljšano osnovo : CaUtis calaiski [kalé kalijski], Poitiers poitierski [poatji poatjijski], Troyes troyeski [trod troàjski], vendar Arles arleski [drl àrlski] ali arieždnski, Nantes nanteski [nànt nàntski]. Pri imenih na nemi -x se nagibUemo k delno foneti&ii, v končnici iradomačeni obliki: Lisieux Hsiei^skt fltg'i H^éJskiJ, Montreux montrewski [montré montréjskij, Chamonix chamonijski [šamoni Samonljski]. 7. Pri imenih dežel delamo pridevnik na razne načine: Sicilija sicibkl, Arabija arabski, Španija španski, BraziUJa brazilski, Trakija traSki, Turčija turški, Nemčija nemški. Ubija libijski, Avstrija avstrijski, Rusija ruski, Evrazija evrazijski, Italija italijanski, AngHJa angleški, Frantija Jiancoski. Pridevniško obrazilo -ski pritikamo tudi na osebna imena, in sicer a) na golo ime: Diesel dieselski, Čehov čehovski, Cézanne cézanski; b) na osnovo, podaljšano z -ov: Balzac balzacovski, Dürer diirerjevski, Carducci carduccijevski; c) na osnovo, podaljšano z -Jan-: Wagner wagnerJanski. O PISAVI IN RABI TUJK Tujke pišemo v slovenščini na dva načina, v tuji obliki ali po domači 69 izgovaijavi. VtKiioUiki V tuji obliki jih pišemo, če so omejene le na ozek krog strokovqjakov 70 ali družbe. To so predvsem prislovi, medmeti, pritrdihiioe, ki nam veljajo kot kratki citati: c^agio [adddio], capriccioso [k^riččzoj, il propos [apropd], ali rlght [olrdit], pa tudi samostalniki, ki jih rabimo navadno samo v prvem sklonu: deus ex machina [dius eks mahina] m, don v zvezi z imenom: don Pisava in raba tujk 68 § 70—71 Kihot don Kihota m, baisse [bés] ž, fait accompli [ fetakompU] m, faux pas [fopâ] m, hausse [6s] i, madame [madâm] i, lady [lédi] i. V tujih besednih zvezah sklanjamo ali tudi v pisavi podomačimo samo tisti del, ki se dà brez sile zložiti s slovenskimi slovničnimi pravili: corpus delicti corpusa delicti m, arterija karotis interna arterije karotis interne ž, arterija komuni-kans posterior arterije komunikans posterior ž, inflamiiiatio (vnetje) mucupu-rulenta chronica, pri inflammatio mucupurulenta chronica, Submarginula destefanii Submarginule destefanii ž, Smilax aspera pri Smilax aspera (tudi asperi) ž, commedia deH'arte [komédia deldrtej coinmedie dell'arte ž. Sicer pa se samostalniki pregibljejo po zgledu tujih lastnih imen: curriculum vitae [kurikulum vite] curriculuma ali curricula vitae m, belcanto [belkànto] -ta m, capriccio [kapričoj capriccia m, cicerone [čičerdne] -na m, conte [konte] -ja m, duce [dUčej duceja m, donna donne ž, dona [donjaj done ž, gaucho [gdifčo] gaucha m, cercle [sêrklj -la m, collège [kolêî] -gea m, conférencier -a [konferansjé -ja] m, fin de siècle [fencbsjèkl] fin de siècla m, findesièdovski -a -o, menu [menti'J -ja m, leader [liderj -ja m, college [kdlidžJ -gea m, kruckout [nôkayt] -a m, rugby [ràgbij -ja m, city [sîti] -ja m. Ker so to občna imena, jih pišemo vselej z malo začetnico (prav tako zdravila ah druge kemikalije): fiat -a m, mercedes -a m, Volkswagen[fôlksvagan] -gna m, fuhrer [fu'rer] -ja m, gauleiter [gdylaiter] -ja m, volksdeutscher [fôlks-doičer] -ja m, ohm [6m] -a m, vat -a m. Pogosto se namreč take besede udomačijo in jih pišemo po domači izgovarjavi: žanr -a m (genre), žanr-ski -a -o, osa -e ž (hausse), kros -a m (cross-country [kroskàntri]), lider -ja m (leader), larpurlartizem -zma m (l'art pour l'art) ; le na pol je podomačen sur realizem [ sUrrealizam] -zma m. Po domači izgovarjavi 71 Po domači izgovarjavi pišemo tujke, če so v splošni rabi. V takem primeru dâ jezik besedi domače lice. Ni pa pri tem dosleden, ker sprejema tujke iz različnih virov. Besede, ki se v izvirnem jeziku končujejo na nemi -e in so tam povečini ženskega spola, dobijo v slovenščini navadno -a: afera -e (affaire), antanta -e(entente), anketa -e (enquête), brošura -e(brochure), matineja -e(matinée), renesansa -e ( renaissance) ali renesanca -e ( Renessanz), reportaža -e (reportage) , šarža -e (charge). Tujke, ki se v izgovarjavi končujejo na samoglasnik, zlasti na po-udaijen, se na splošno ravnajo po pravilih za lastna imena: abonma -ja m (abonnement), angažma -ja m (engagement), aranžma -ja m (arrangement), komite -ja m(comité), tempo -pa m, breve -va m, finale -la m. Samostahiiki, ki se končujejo na soglasnik, so nam povečini moškega spola in jih tako tudi pregibljemo : ansambel -bla m (ensemble), refren -a m (refrain), amper -a m (ampère), bulvar -ja m (boulevard), budoar -ja m (boudoir), resor -a m (ressort), sufler -ja m (souffleur), šofer -ja m (chauffeur), reporter -ja m (reporter), budžet -a m (budget), kavboj -a m (cowboy), kravi -a m (crawl), rostbif-a m (roastbeef), rajh -a m (Reich). Tujke iz latinSčine in gričine Pri tujkah iz latirjščine in grščine pazimo zlasti na tele posebnosti: 72 1. Samoglasniške skupine -ia- -io- -ie- -ii- -ea- ipd. pišemo brez vmesnega •j', če besedo čutimo kot tujko, z vmesnim -j- pa, če jo čutimo kot domačo; zato pišemo dialektični materializem, socializem, denunciant, diagonala, diagram, diagnoza, biblioteka, biolog, orient, dieta, higiena, avdienca, variirati, oleander, vendar milijon, milijarda, misijonar, špijon in tako tudi vselej končniško pripono -ija in -eja: kemija, materija, asociacija, dentm-ciacija -, ideja, orhideja, epopeja. Latinski ae in oe (tudi iz gr. ai, oi) pišemo z navadnim e \ prezident, sekularen, hemofilija; ameba, ekonom ipd.; vendar imamo tudi dvojnice: aitiologija, oinolog po grški izreki, etiologija, enolog pa po latinski; dvo-glasnika au in eu pišemo z av, ev: avgment, evfemizem. 2. Prav tako pišemo sogiasnike fonetično po slovenski izgovarjavi; za * in JTS pišemo ks: tekstilen, maksimum, fiksirati, seksualen, eksudat. Latinski c pišemo po izgovarjavi fc ali c (pred i in e): koncept, konkurz, kustos, faktum, cirkulirati, koncesija, koncil; včasih se ravnamo tudi po grškem izvirniku: kikhp (in ciklop), avtokefalen, doUhokefaUja, kibernetika. Po latinščini pišemo grški yi s k: kromatičen, kromosom, vendar anahronizem, sinhroničen in sinkroničen, hiazem, hiromant, hrestomatija. S ci pišemo latinski -ti- pred samoglasnikom: inicialka, akcija, tradicija ipd.; po grški izgovarjavi pišemo ohlokratija, vendar pa demokracija; pri nekaterih grških tujkah sta v rabi obe obliki, grška in ustrezna latinska: aristokracija \družbeni razred], iaristokratija \ vladavina\. Kadar se latinski ali grški s izgovarja zveneče, ga piSemo kot z: cezura, muzika, filozofija, fiziologija, iluzija, rezistenca, vendar (posebno pri ozko strokovno rabljenih ali v novejšem času prevzetih besedah): disjtmkcija, disartrija, resolucija, resonanca, resorbirati; precizen, kozmos, plazma, vendar osmoza: kurz, cenzura, konzonant, vendar konsorumca, konzul, konzultacija, konzerva (ljudsko) in konserva, konservirati, konservativec. Skupini sp in st govorimo in piSemo v tujkah, kakor: inspiracija, specifičen, spektrum, špekulacija (v filozofiji), konstelacija, konstrukcija, instruktiven, instrukcija (navodilo), restrikcija, instanca, restitucija, restavri-rati, stacionaren ipd.; v udomačenih sposojenkah prek nemščine pa pišemo in govorimo St in Sp: študent, špijon, špekulant, štacuna, špecerija, špirit, štipendija, inštruktor, inštrukcija (dijaška) ipd. Pisava in raba tujk 70 § 72 Dvojne soglasnike pišemo z enojnim: Uuminacija, ilustracija, aplikacija, aberacija, apelacija, komunikacija, asanacija, komisija, asesor, teror, koneks, anulirati, adenda, abreviatiira ipd., vendar superrevizija. 3. Nekatere v novejšem času prevzete grške in latinske tujke ohranijo prvotno obliko pripone vseskozi, medtem ko sojo starejše navadno zgubile. Če se končujejo na soglasnik, so razen redkih izjem moškega spola: stadion -a, protozoon -a, album -a in tako tudi datum, forum, plenum, referendum, serum, spektrum, vakuum; vendar: balzam, dokument, ferment, instrument, sediment, filtrat, regulativ, rigoroz, skalpel, tanin, delirij, imperij, kolokvij, provizorij, sanatorij, princip (principium), mikrob; antibiotikum -a in antibiotik -a, mn. antibiotiki; nekateri samostalniki imajo v osnovni obliki tujo pripono, v sklanjatvi pa jo lahko opuščajo: spektrum spektruma in spektra, minimum minimuma in minima, individuum individuuma in individua; v množini imajo nekateri teh samostalnikov na -um še latinsko obliko na -a in so srednjega spola: aktiva, pasiva, mdksima, skripta, slavika ipd. Taki samostalniki na -ia so prevzeli žensko obrazilo -ije; genitalije, tako tudi materialije, mobllije; tudi v ednini je ženskega spola bakterija (bacterium), spirila (spirillum) ali epizoda (epeisodion). Podobno še: specimen -a, vendar volumen -mna; kolon -a, ureter -ja; kaos -a, kozmos -a, abortus -a in tako tudi cirkus, korpus, lapsus, minus, plus, seksus, sinus, tetanus, turnus, uzus, virus, vendar obolos in oboi obola, tropus tropa, nm. tropi; ciklus -a in cikel cikla; druge tujke pa so v rabi brez prvotnih pripon: bacil, tuberkul -a, furunkel -kla, impulz, intelekt, katar, kompleks, konkurz, parazit, proces, produkt, radij, refleks, sarkazem, absolutizem, vokalizem; agens -a, reagens -a m, mn. reagencije -cij ž; biceps -a, tako tudi apendiks, indeks, kodeks, toraks zraven starejše sposojenke: falanga -e ž; pankreas -a, trias -a; diabetes -a, karies -a, lues -a; bronhitis -a in tako meningitis, plevritis, rahitis, sifilis ipd. Žensko obrazilo -a so dobili grški samostalniki na -sis in -xis: analiza, baza, diagnoza, doza, hipnoza, kriza, sepsa, praksa, prof ilaksa, sintaksa. Ženski spol so ohranili nesklonljivi samostabiiki, ki se končujejo na soglasnik: mater, species. Latinski samostalniki na -io (ž) spreminjajo pripono po naših jezikovnih pravilih, vendar ne zmerom z enakim poudarkom: agitacija, akcija, deklaracija, bifurkdcija, degenerdcija, diskusija, funkcija, legija (vendar legijon), obligacija, pčrcija, transfuzija, verzija, vizija. Ti samostabiiki večinoma delajo pridevnik na -ski s prenosom poudarka na -ij-: agitacijski, akcijski ipd. §72_71_PiaafainnUwi<»{k Latinska pripona -itas -itatis (ž) seje spremenila po francosko-nemških zgledih v -ite ta •e(ž) (franc. -ité, nem. -itàt) : avtoriteta ( anctoritas ), dignité ta, ekstremiteta, fakulteta, integriteta, kapaciteta, kontinuiteta, pariteta, puberteta, saniteta, specialiteta. Po pridevnikih so nekatere take besede udomačene s pripono -ost -osti ž: acidnost, aktivnost (activitas), animozmst, integralnost, kurioz-nost, morbidnost, nervoznost (vendar tudi nervoza), pasivtwst, perverznost, specialnost, stabilnost, sterilnost ipd. Grški samostalniki na -e ('i.) dobivajo v slovenščini žensko pripono -a: flegmona, psiha. Ženskega spola so tudi samostalniki na -ma (ti so sicer v gričini srednjega spola): astma -e ž in tako drama, flegma, sperma, tema, drugi pa se v slovenščini končujejo na soglasnik in so zato moškega spola: aksiom, ekcem, granulom, sarkom, simptom, sistem, teorem, trahom. Latinski samostalniki na -tia (i) » y slovenščini končujejo na -ca: abstinenca, asistenca, evidenca, inteligenca, koeksistenca, kvintesenca, potenca, sentenca. Latinske besede na -e so v slovenščini moškega spola: faksimile -la(v lat. s), mizerêre -ra, prav tako samostalniki na -o: libido -da, lumbago -ga (v lat. ž). 4. Pridevniki so latinsko pripono -is in -us izgubili: imun -a -o, obscen, spontan, ali jo zamet^jali z domačo -en: mineralen -Ina -o, molekularen, pozitiven. Tako pripono so dobili tudi latinski pridevniki na -ans -antis in -ens -entis: konstanten, potenten, zlasti pridevniki na -icus [-ikus]: laičen in tako tudi logičen, rahitičen, sistematičen, tehničen. Pri nekaterih tujkah so se razvili pridevniki na -ski (-ški) : akademski •a -o, filozofski, platonski, vulkanski, kirurški. 5. Glagoli, med katerimi jih je precej novejšega kova, so po romansko-germanskem zgledu posplošili pripono -irati -iram: defirdrati, ignorirati, kottfiscirati, rekognosclratl, telefonirati ipd. Nekateri imajo poleg pripone -irati tudi -izirati, vendar včasih s pomensldm razločkom: substantivirati : substantivizirati, aktivirati : aktivizirati ipd. Po vidu so dovršni in nedovršni, nekateri tudi v isti obliki prehodni in neprehodni: kristalizirati sladkorno melaso, melasa kristalizira. Nekateri že dobivajo predpone, da se jim tako spreminja pomen in je dovršnost očitna: zmasirati, prekontrolirati, podminirati, poagitirati, pofllozofirati, zbombardirati, skombinirati, skonstruirati, izkorrplimentirati koga, skoticentrirati, zdecimirati, zadeklamirati, izkristalizirati se, zainteresirati koga ipd. Zaradi pomenska razločevanja imamo poleg glagolov s tako pripono tudi nekatere z domačo: žica elektrizira koga, elektriti ebonitno palico. Raba in pisava pripon 72 § 73 O RABI IN PISAVI PRIPON 73 1. -avec, -ivec, -avka, -ivka. Iz nedovršnih glagolov ali iz iyih glagolskih pridevnikov izpeljani samostalniki, ki zaznamujejo delujoča bitja (osebe in živali), se pišejo s pripono -avec, -ivec za moški spol, -avka, -ivka za ženski spol: a) bahavec, bravec, bravka, čakavec, česavka, dajavec, dajavka, daro-vavka, delavec, delavka, dremavec, glasovavec, glodavec, glodavka, gospodo vavka, hiravec, igravee, igravka, izdajavec, izdajavka, jecavec, jecavka, kimavec, kimavka, klavec, kljubovavka, kmetovavec, kopavec, kopavka, kujavec, letavec, majavec, metavec, moledovavka, ocenjevavka, očiščevavec, odlaSavec, odlaSavka, opazovavka, pohajkovavec, poročevavka, posredovavka, prebivavec, pregledovavka, sejavec, sejavka, sesavec, sestavljavec, skakavec, smejavec, stradavec, svetovavka, ikripavec, zajedavec, zalezovavka, žvižgavec; b) branivec, branivka, brivec, čistivka, delivec, kadivec, kadivka, krotivec, morivec, morivka, nosivec, pačivka, pivec, pivka, plazivec, prosivec, prosivka, selivec, selivka, snaživec, snaživka, tajivec, volivec, volivka. Tako pisavo podpira tudi množica izvedenk iz pridevnikov na -av ali -iv. grbavec, krmežljavec, kruljavec, lažnivka, nagajivka, prepirljivec, smrkavec, škodljivec, ušivec, vsiljivka, zapeljivka, žaljivka. Seveda pišemo z -av- ali -iv- tudi izpeljanke iz teh samostalnikov s priponama -ski in -stvo: brivski, delavstvo, igravski, izdajavski, izdajavstvo, kadivski, morivski, pivski, poslušavstvo, prebivavstvo, svetovavstvo, volivski. Imena za priprave in podobno pišemo z -av- ali -iv-, če pri njih zmaguje občutek poosebljene stvari, vendar pa z -a/- ali -il-, Ce je beseda izpeljana izključno iz imena za orodje: drobivec za kamenje, sesavec za prah, proživec pri aparatu, zajemavka, škropivka (ker drobi, sesa, proži, zajema, škropi), vendar slušalka (iz slušalo), kotalke, kopalke \hlačke\. Pisava na -avec, -ivec je enotna, dosledna, preprosta in po velikanski večini edina zgodovinsko upravičena, predvsem pa ima to prednost, da ne zavaja v elkanje. Morda se bo nekaterim skraja zdela nenavadna, vendar se ji bomo zaradi velikih prednosti sčasoma vsi zlahka privadili. 2. Manjšalne pripone -ica, -ca, -ce: a) -ica je manjšalna pripona za samostabiike ženskega spola, ki se končujejo na -a: krava — kravica, lipa — lipica, gora — gorica, žena — ženica; b) -ca je manjšalna pripona za samostalnike ženskega spola, ki se končujejo na soglasnik ali zvočnik: klop — klopca, luč — lučca, stvar — stvarca, žival — živalca, postrv — postrvca, duri — durce. V nekaterih primerih se je uveljavila tudi tukaj pripona -ica: britevca in britvica, brvca in brvica, cerkevca in cerkvica, kadca in kadica, pečca in pečica, pesemca in pesmica, redkevca in redkvica, vrvca in vrvica, a samo vasica. § 73 73 Raba in pisava pripon c) -ce je manjšalna pripona za samostalnike srednjega spola; pritika se rodilniški osnovi: dekle — dekletce, dete — detece (iz detetce), drevo — drevce in drevesce, kladivo — kladivce, kolo — kolesce, korito — koritce, ogledalo — ogledalce, oko — očesce, polje — poljce, sito — sitce, uho — ušesce, zelje — zeljce; v množini -ca: čreva — črevca, kola — kolca, vrata — vratca. Če se osnova končuje na dva soglasnika ali na zvočnik + soglasnik, pišemo pred pripono e in izgovarjamo polglasnik: gnezdo — gnezdeče, jajce — jajčece, mesto — mestece, srce — srčece, usta — usteca. Če se osnova končuje na soglasnik + zvočnik, tedaj zvočnik uveljavi svojo samoglasno osnovo bI, 3m, dn, av, ij: deblo — debelce, pismo — pisemce, okno — okence, posestvo — posestevce (°posestvece), kopje — kopijce Ckopjice, °kopjece); pred -rce sicer ne pišemo e, vendar izgovarjamo polglasnik: jedro — jedrce. Kadar se osnova končuje na r + zvočnik, pišemo oba zvočnika pred -ce brez e, govorimo pa ju samoglasno: drvca, grice, zrnce [diruca, garalce, zarancej. 3. Z -in -ina -ino delamo svojilne pridevnike ženskih oseb: nevesta — nevestin, mati — materin, žerta — ženin, soseda — sosedin, Ančka — Ančkin, cesarica — cesaričin, kraljična — kraljičnin. Moški samostahiiki na -a imajo ta pridevnik na -ov: Detela — Detelov, Senoa — Senoov. Za živali ženskega spola delamo svojihie pridevnike rajši s pripono -ji -ja -je: krava — kravji, koza — kozji, miš — miSji, lastovica — lastovičji, žaba — žabji, riba — ribji, muha — muSji. Kadar hočemo poudariti edninsko last, je dovoljena raba: gazeline noge, dropljino gnezdo, bubin zapredek. Za stvari delamo svojilne pridevnike od ženskih samostahiikov z obrazilom -en [-an] -na -o: cvetlica — cvetličen, hiša — hišen, zveza — zvezen, država — državen, voda — voden, vlada — vladen, knjiga — knjižen, roka — ročen, ali pa opisujemo: žep pri suknji, krma ladje ali ladijska krma,pobočje gore Cgorino). Vendar se je v nekaterih primerih tudi pri stvareh uveljavila oblika na -in -ina -ino, zlasti pri samostahiikih na -ka, pri nekaterih imenih za tuje rastline in pri personifikacijah: puškino kopito, šivankino uho, strankin odbor, soseskin pašnik", limonin sok, erulivijino seme, potonikin cvet ; lunin svit, branin zob, iglino uho. 4. Z -ov -ova -ovo ali -ev -eva -evo delamo svojilne pridevnike a) iz moških osebnih imen: bratov, sinov, možev, stričev, vojvodov, Janezov, Trdinov, Kidričev, b) iz moških živalskih imen: gadov, koštrumv, petelinov, rakov, konjev, polžev; c) iz imen za rastline, za blago ali snov sploh ne gjede na spol: hrastov, smrekov, bezgov, brezov, lipov, irhov, žametov, sirov, kruhov, cukrov, lojev, ocvirkov, smetanov. Raba in pisaTa pripon 74 § 73 č) v znanstvenem izrazju (kemija, matematika, slovnica): bakrove spojine, železov sulfat, ogljikova kislina, metihv alkohol, žveplov dioksid; krogov obod, ulomkova črta, trikotnikova višina; prilastkov stavek, poved-kovo določilo. Od samostalnikov moškega in srednjega spola, ki pomenijo stvari, navadno ne delamo pridevnikov s to pripono, marveč si pomagamo kako drugače: lega gradiča (°gradičeva),_udarci biča ali z bičem, modrina neba ali nebesna modrina, bolezen v ušesu ali ušesna bolezen ipd. Pomni. Vendar so med ljudstvom domače številne oblike z -ov ali -ev: sodovo dno, noževa konica, križev pot, petkova jed, marčev prah, suSčev sneg, jugovo vreme, jutrova dežela, nJajeva luna, odborova seja, narodov blagor, popkova žila, bičev ročnik, glavnikovi zobje, ključeva brada, loparjev ročaj, kolovratovo vretenc, stolova noga, uljevo žrelo, tramova peta. V njih gre za nekakšno poosebUenje. 5. S -ski -ska -sko delamo pridevnike, ki pomenijo občo lastnino ali splošno pripadnost ne glede na spol, vtem ko z -ov -ova -ovo, -in -ina -ino zaznamujemo last posamezne moške ali ženske osebe: delavski -a -o (ne glede na to, ali pripada delavcem ali delavkam, pač pa delavčev -a -o, delavkin -a -o). Pri zemljepisnih imenih pridevniki na ski -ska -sko nadomeščajo svojilni pridevnik: ljubljanski, dravski, kraški. Zato moramo paziti, da tega obrazila ne posplošimo tudi na imena, vzeta po kaki osebi; tam moramo rabiti pripono -ov: Baffinova zemlja, Beringovo morje (°Berinško). 6. Pripona -ast pomeni najprej podobnost: lopataste roke, mizasta gora, polžasto zavite stopnice-, drugotno pomeni tudi obilico: mozoljast obraz, muhast konj, slinast gobec, in snov (zlasti ob tujkah): aluminijast, bronast, gunujast, glinast (poleg glinen), žametast (poleg žameten, žametov). 1. S pripono -ičen delamo pridevnike iz tujk: dinamičen, metodičen, političen, septičen. Pogosto nastopajo ob nji tudi sporedne pripone, navadno brez pomenskega razločka: alfabetičen — alfai>etski, analogičen — analogen, heroičen — herojski, kirurgičen — kirurški. V redkih primerih so si take pripone izoblikovale samosvojo pomensko tančino: dramatičen konec : dramatski sedanjik; alkoholičen bolnik : alkoholni derivati: ekonomičen lonec : ekonomske cene : ekonomijske naprave: kemične spremembe : kemijska knjiga; magnetičen nož : magnetni tečaj. Če je potrebno, razločujemo tisto, kar se nanaša na abstrakta, od tistega, kar se nanaša na osebe: demokratična ustava — demokratska stranka, tehnična šola (za tehniko) — tehniška šola (za tehnike). 8. Tuja pripona -ian(us) ostane v znanstveni transkripciji: Diokletianus, Justinianus, Oktavianus, meridian, prešerniana, trubariana. Tako tudi v primerih, kjer nadaljnja tuja pripona podpira občutek tujke: italianizem, ilalianist, maltuzianizem, mesianizem. § 73—74_75_Pisava SMtovljeiiih baed Sicer pišemo pripono v na pol podomačeni obliki -ijan-. Dioklecijan, Justinijan, Oktavijan; Damijan, Fabijan, Felicijan, Maksimilijan, Valerijan; baldrijan, encijan. Tako tudi v nadaljnjih izvedenkah z domačimi priponami: ambrozijanski, arijanec, cecilijanstvo, ciceronijanec, cistercijanec, gregorijanski, julijanski, kartuzijanec, mesijanstvo, pretorijanski, prezbite-rijanka, salezijanec, vegetarijanec, viktorijanski. V docela podomačeni oUiki se pripona glasi -jan. Rabimo jo a) v izpeljankah iz podaljšane osnove na -j-: cankarjanec, hitlerjanstvo, keplerjanski, ničejanec, stritarjanstvo, wagnerjanka; b) v nekaterih ljudskih besedah: kristjan, Boštjan, Škocjan; od tod včasih dvojnice Damjan, Florjan, Marjan poleg Damijan, Florijan, Marijan. 9. Poleg doslej uzakonjenih oblik za prislovni primemik in presežnik lahko rabimo tudi edninski imenovalnik za sredoji spol pridevniškega primemika in presežnika; od tod dvojnice bliže — bližje, bolje — boljše, najhuje — noMév, napôti, napréj, naprôti, naràvnost, nàrazen in naràzen, naréd in nàred, narédkoma, narôbe, naskriv^, naskrl-voma, nasplàh, naspôl, nasprôti, natésnoma, natihoma, natô, navdàn, navdilj. § 80 79 Pisava sestavljenih besed nav(z)dôl, navkréber, navzkriž, navpik, navprék, navfh, navsezàdnje, navse-zgôdaj, navSév, navzddlž, navzgàr, navznôter, navzpréd, navzvèn, nazadnje, na( vjznàk; nad: nadvsè; o(b): obênem, obkléj, obkoréj, o(b)soréj, o(b)toréj, opôinoéi, opôldan, opàldne; od: oddàvnaj, odkàr, odkléj, odsihdôb, odsihmàl, odsléj, odtléj, odvèé; po : pobliže, pocini, poéàsi, počemii, poééz, podnévi, podôlgoma, pogôdu, pogôsto, pojutrišnjem, pokàf (čemu), pokonci, polähko, poléti, pomladi, ponajveč, ponekôd, ponevédoma, ponoči, popoldan, popôldne, popréd, poprèj, poprék, porédko, porédkoma, posdmič, posihmäl, posihdôb, posUdnjič, posléj, poSév, potehmàl, potém in potèm, potemtâkem, pôtlej, povprék, povrh, povsèm, povSič(i), pozimi; pred: predlanskim, predpöldne, predsindčnjim, predtém in predtèm ( = poprej), predvčirtgSnjim,predvsèm; s: scéla. sčasoma, sčista, shiida, shüdo, skônca, skôncema, skràja, skrâjema, skràtka, sküpty, spdroma, spét, spôdaj, spomladi, spôtoma, sprôti, spfva, stčžka, stiha; v: vbôgtyme, včdsi(h) = čtisi(h), vdriigič, védno, vênomer, vkljiib, vkréber, vkùp, vnapréj, vnémar, vnic, vmfvič, vôbée, vprék, vpričo, vrèd in vréd, vščv, vštric, vtém in vtèm, vtrétjië, (v)znàk; z: zbôgom, zddleč, zddmaj, zdôlaj, zgôdaj, zgblj, zgôraj, zgfda, zgfdo, zjùtraj, zlàhka, zlàsti, zlépa, zlépo, zmérom, zméraj, zmldda, znôtrqj, znôva, znôvié, zràven, zveâér, zvečine, zviška, zviškoma, zvfhoma; za: začdsa ( = zgodt^), zadôsti, zakâj, zamàn, zdmož, zanaldšč in zanalašč, zanič, zapöred, zapovrstjô, zaràna, zastànj, zatégadelj, zatém in zatèm, zatô, zatôrej; 2. zmeraj narazen piSemo: do: do čistega, do dôbrega, do kdàj, do kônca, do kràja, do màlega, do sèm, do sitega, do tjà; iz: iz célega, iz nàvega, iz pfvega, iz véëjega; k: k létu; na: luz čisto, na dàlgo, nagôsto, nagôstem, na hitro, na lépem, na màâ, na pâmet, na rédko, na sàmem, na skrivnem, na siiho, na široko, na tésno, na tésnem, na tihem, na videz, na znôtraj. na ziinaj; ob: ob kratkem, ob svôjem; od: od blizu, od dànes, od kdâf, od kônca, od krdja, od nékdaj, od nek öd, od rök, od tedàj, od vëércg; po: po ëém, po dölgem, po gôstem, po krivem, po mälem, po nesrééi, po pôlnoéi, po prdvem, po pravici, po pràvâyem, po resnici, po vééjem, po vsèm tém; pod: podkri^, pod nôë, pod véëer; pred: predkrätkim,prednedâmim; Pisava sestavljenih besed 80 § 80-82 pri: pri kraju, pri priči, pri vsèm tém; v: v nič devati, v pusiiv iti ; za: za čas, za čudo, za zdàj-, 3. skupaj ali narazen pišemo glede na pomen: nadrobno (= natančno) popisati : prodajati na drobno in na debelo; natdnko (= natančno) razložiti : na tanko razrezati; oddaleč nisi tako priden kakor on, samo oddcileč (== površno) ga poznam : prihajam od daleč, od daleč ga ne bi spoznal; odspôdaj, odsprédaj, odzâdaj, odzgôraj, odznotraj, odzûnaj je lepo (na vprašanje kje?) : prihaja od spodaj, od spredaj, od zadaj, od zgoraj, od znotraj, od zunaj (na vprašanje od kod?) -, zdôma biti (kje?) : z doma oditi (od kod?) ; zanapréj bo drugače : plačal je za naprej in za nazaj ; zarés le priden : vse vzameš za res (= resnico); 4. skupaj ali narazen pišemo ne glede na pomen : do: dokod, dotod, dokoder in do kôd, do tod, do kôder-, na: naglas, nalàhko, namàh, nanâglo, nanôvo, napol, naprôdaj, naràhlo, nastrdn in na glas, na Idhko, na màh, na nàglo, na nôvo, na pôl, na prodaj, na râhio, na stràn-, od: odkôd, odtôd in od kôd, od tôd-, po: ponavadi, posili, postràni, povečini, pôzlu in po navadi, po sili, po s trdni, po večini, po zlu", s: sčdsom, spôti in s čdsom, s poti; v: vkràj, vkràju in v kràj, v kràju-, za: zagotôvo, zamàlo, zatfdno in za gotôvo, za malo, za tfdno. Vezniki 81 Skupaj pišemo: akoravno, bôdisi, cepràv, čeravno, četudi, dàsi, dasipràv, dasirdvno, dasitiidi, doklèr in dàkler, nàjsi, zatôrej. Pomni. Narazen pišemo: ni lè — àmpak tùdi, né samo — timveč (màrveâ) tùdi, mànj ko, bôlj ko, dàij ko, bfž ko, medtém ko, hitro ko, vtém ko. Členki 82 Skupaj pišemo: tàle, takle, tistiie, tùle, tàmle, préjie, Selè, vèndarle, takôle, tjàie, sèmle, tàkienle, àli, jèli. Pomni 1. Narazen pišemo : ji U rés? véS li? kdôr si bodi, kàr si bôdi, kjér si bodi, kàmor si bôdi, kàkor si bôdi, kôder si bôdi, gorjé si ga človeku. 2. Z vezajem pišemo: le-tà, le-ôni, le-tàm. 3. Členek ^o/i pišemo skupaj ali narazen : kdorkôii, karkoli, kjerkoli, kamorkoli, kadarkôli, kakrSenkôli, katerikôii ali pa kdôr kôU, kàr koti, kjér kôli, kamor koli, kàdar kôli, kàkrSen kôli. katéri kôli. §83-84 81 LočUa LOČILA Modulacijo glasu in presledke, s katerimi v govoru ločimo pomenske 83 enote, zaznamujemo v pisavi z ločili. Potrebna so za lažje in zanesljivo razumevanje pisanega jezika, zato so določena s pravopisnimi pravili. Pika 1. Piko (.) pišemo: 84 a) na koncu prostega ali zloženega pripovednega stavka: Dolgost življenja naSega je kratka. Kosilo seje zavleklo, prinumjkovalo je posode. b) na koncu odvisnih vprašalnih, velehiih in želehiih stavkov, če jo teija glavni stavek: Ne vem, zakaj je tako žalosten. Ukazal mu je, naj se spravi od hiše. Želel je, da bi se zjasnilo. c) v bibliografskih zapisih za posameznimi deli naslova, npr.: Milko Kos: Sredn/eveška Ljubljana. Topografski opis mesta in okolice. Ljubljana 1955. Pomni. Za naslovi in podpisi ne pišemo pike. 2. Pika nam rabi tudi za pomožno pravopisno znamenje: a) za kraticami: str. (stran), ipd. (in podobno), 1. (leta), gl. (glej). Pomni. Brez pike se pišejo kratice za denar, mere, uteži, kemične prvine in take kratice, ki se pišejo z velikimi začetnicami: din (dinar), m (meter), km (kilometer), hI (hektoliter), g (gram), kg (kilogram), S (žveplo), Fe (železo), HtO (voda); LRS (Ljudska republika Slovenija), FLRJ (Federativna ljudska republika Jugoslavija). b) za vrstilnimi števniki: na 15. strani, v 3. vrsti, v 75. letu starosti, 29. XI. 1945. leta je bila razglašena Jugoslavija za federativno ljudsko republiko; 12. sedež v XV. vrsti; IV. a razred; Jožef //.; marčna revolucija 48. (oseminštiridesetega) leta. Pišemo: 60. (šestdeseta) leta prejšiyega stoletja, v 80. (osemdesetih) letih 19. stoletja. Če pri naštevanju števniške prislove na -ič (prvič, drugič, tretjič) pišemo s številkami, postavljamo za njimi piko. Pomni 1. Kadar glavne števnike pišemo s številko, ostanejo v vseh sklonih brez pike: čez 15 minut je namerit 38° vročine; pri 75 (petinsedemdesetih) letih je bit še korenjak; od doma je iel z 20 (dvajsetimi) leti; plačuje po 5'lo. 2. Kadar je števnik znamka, uporabljamo glavni števnik v imenovalniku: Avto 2411 se je ustavit pred hišo. S trolejbusom 23 se je pripeljal v mesto. Z odločbo 345 je bit nameščen. Pred sobo 89 so zarožljali ključi. 3. Kadar stoji števnik za samostalnikom, rabimo glavne števnike kot znamke in jih pišemo brez pike: poglej zvezek XI, stran 123, opomba 4; v členih 6—8 govori listava o ljudski oblasti; leta 1939 se Je vnel svetovni požar. Slovenski pravopis 6 4. Kadar naznaqjamo mo s Številko, pristavljamo glavnemu Stevniku zgoraj mali (to je latinska kratk» za hora = wa): od ob 10*, ob 12* = ^ osmih, ob desetih, ob dvan^stih, ali pa uporabljamo vrstilne Stevnike pred samostalnikom ura: ob 8. uri, ob 12. uri, ob 20. uri; tako piSemo tudi z decimabio piko ali vejico: ob 8.15, 9 JO, 10.45 - ob osmih ali osem petmjst, ob devet(ih) trideset, ob deset(ih) petinštirideset, ob četrt na devet, ob pol desetih, ob tri četrt na enajst. 3. S tremi pikami (...) zaznamujemo nedokončano misd ali i^^niSčene dele navedkov: Beži... vse beži... Grobovi tulijo... Tja bomo našli pot... Sem videl, ...dale petica dd ime sloveče. PoanL Namesto treh pik, ki zaznamujejo nedokončano misel, lahko postavimo tudi pomiStiai- Vp«N 85 Vprašaj (?) pišemo: a) za samostojnimi vprašalnicami: Kje? Kdo? Kdaj? Kako? Čemu? A? Tu? Tam? b) za neodvisnimi vprašahiimi stavki: Veš, poet, svoj dolg? Nimaš nič besed? K^' me ne vidiš, sin? Ka/ pojete pomlad? Kttf vriskate prostost? PomiL Na koncu odvisnih vpraSalnih stanov stoji ločilo, kakrSno teija glavni stavek: Prevzetnost in napuh ne vesta, kako se kruh služi. Povpraševtha sva ga, aH je vide! našo mater. Ne spraSuj, kaj smeš, česa ne! Zakaj me vprašuješ, kaj mi je? Klicaj 86 Klicaj (!) pišemo: a) za samostojnimi medmeti, vzkliki in zvalniki: Hej! Joj, prejoj! O, skaženo vino! O, vi počeni vrči! Moj Mate, jo, moj Mate! Krasna si, bistra hči planin! b) na koncu neodvisnih velelnih in želehiih stavkov: Le ne uči pevcev peti! Kuj me, življettje, kuj! Naj čije zemlja in nebo! Ponai 1. Na koncu odvisnih velelnih in želelnih stavkov stoji lofilo, kaktšno teija glavni stavek: Naročil nam je, da bodimo oprezni. Ali Je res ukazal, da pojdi od hiše? Piši mu, nt^ se oglasi! 2. V želelnih in velelnih stavidh, izrečenih brez poudarka, lahko izpuSčamo klicaj: Daj mi, prosim, knjigo. Gi. tretji odstavek na str. 15. 3. Za nagovorom v pismih postavljanw klkaj in nadaljujemo z včliko za-četnfeo ali pa postavljamo vejico in nadaljujemo z malo. Podiri^ 87 Podpii^ (;) loči posamezne stavke krepkeje kakor vejica, a šibkeje kakor pika. Pišemo ga: a) med skupinami stavkov, ki pa so misehio vendarle celota, npr.: Dokler je človek mlad in krepak, je ves svet njegov; kamor položi trudno glavo, tam Je doma; vse mu je prijazno, vse mu vrata odpira in srce. §87-W_83_Ločfl« b) v daljših stavkih, zlasti v protivnih, vzročnih ali sklq>alnih priredjih, npr.: Stara slovenščina le imej svoje pravice; naši zato ne jemljimo njenih! Ali bi sprhel tudi moj odgovor, ne vem; vem pa, da ga nisem utegnil pisati. c) v nmogočlenski periodi loči miselne odstavke: To srce ustvarjeno je za ljubezen, a vdano sprejme, kar mu čas odmeri; sedq/ v sovraštvo hip ga kliče jezen; le malo mg počije v lepi veri: da je človeštvo vse ena družina, da vse narode en sam up preveva; da blagoslovljena mi domovina v svobodi dela, sai^a in prepeva; da je na tleh nasilja in napuha objest; laž, rop, krivica in prevara na brzdi; da pravica ni več gluha, poštenje po temnicah se ne stara; da ni pomglavost povsod na vrhu, da se ne mora klanjati ji čednost; da je malik trinoštvo, znotrtg trhel, na zuntg zgubil ves blesket, vso vrednost. Vcjica (,) nam rabi za razčlenjevanje stavka po sestavinah na pomenske 88 in oblikovne enote. Opozarja na smisehio povezavo besed in s tem na stavčno melodijo ter olajšliue branje. Večinoma nakazuje kratek odmor, pred njim pa zvišanje glasu; zato jo zapisujemo tam. Iger v govoru delamo odmore. V slovenščini stavimo vejico nekaj PO pomenu, nekaj pa po oblikovni zgradbi stavka. Drugačno vlogo ima v nezloženem, drugačno v zloženem stavku. Vciica v Mdotam itnlai 1. Ločuje samostojne izraze, ki niso pravi stavčni členi; taki so: 89 a) zvalniki: Oče, od medu mi dajte sat prelep! Pojdi, moj sinko, na pot! Naprej, zastava slave! Ti, pozabil sem povedati... Batjuška, nesreča te išče. Prosim, gospod, kar po domače. Na, Tonček, poj<£ sem! b) samostojni miselni prislovi in vprašalnice: Dd, vse je čisto. Ne, to ni samo površje. Tako Je rekel, dd. Pdč, še ena rešitev Je. Nikar, ne bo prav. Seveda, tega ne tajim. Vsekakor, Jutri bodi pripravljen. Nikakor, tega si ne dam vzeti. Je spet pijan, kajpak. Čez mesec dni ti vrnem, prav gotovo. Zares, take drobne reči me motijo. Kaj, tudi ti? Je bilo lepo, kaJT Kako, še tajil boš? V takih zgledih prislov meri na pomen vsega stavka. PohiL Če ti izrazi niso miselno samostojni, ne pišemo vejice: Tega st nikakor ne dam vzeti. Čez mesec dni ti prav gotovo vrnem. Tega seveda ne tetfim. c) izrazi, ki izrečeno misel povzenuijo, poprav^ajo, dopolnjujejo ali pojasnjujejo: Skratka, uspeh Je presegel vsa pri&dcovanja. Knjiga, ali bolje brošura. Je povzročila veliko razburjenje. Sicer pa, kaj bi vam še naprej govoril. Najprej, tole mora ostati med nami. Kratko in malo, do konca tedna mora biti rokopis pripravljen. Predava dvakrat na teden, in sicer v torek in petek. Največji dramatiki, kakor Aishilos, Sofokles, Euripides, Shakespeare, so še zmeraj živi. Nekateri ptiči, npr. (recimo, denimo) vrabd, ščinkavci tn sinice, se na jesen ne selijo. Ločila 84 8 S9 č) samostojno rabljeni medmeti: Joj, kam bi del! Ostrigli, oh, so mi peruti! Bum bum bum, je zagrmelo po vratih. No, pa naj bo. O, snf vemo, kako je! In udri udri, klop klop klop, se urno spustita v kolop. PomnL Sem sodijo tudi medmeti iz glagolov: lej, lejte (iz glej, glejte), viS (iz vidiš): Lej lej, pa je le prišel. 2. Ločuje pristavek od besede, katero pojasnjuje, če stoji za njo: Pri Prešernu, največjem slovenskem pesniku, so se učili vsi kasnejši pesniški rodovi. Od mene, svojega prijatelja, tega vendar ne pričakuješ. V nedeljo, dne 9. maja, bo obletmca osvoboditve. Pomni. Kadar stoje taka pojasnila pred samostalnikom, ne piSemo vejice: Pri natvečjem slovenskem pesniku Prešernu so Se učili vsi kasnejši pesniški rodovi. 3. Ločuje istovrstne prirejene stavčne člene: a) kadar naštevamo stvari, lastnosti ali določila brez vezalnega veznika: Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe redč. Iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os. Bila je močna, bistra, oblastna ženska. Naši ljudje so padali v Krškem, v Dragi, v Dachauu, v Celju, na Rabu. Oglašali so se ptiči tukaj, tamkaj, vsepovsod. Tisti živi stržen veže pri drevesu korenino z vrhom, pri človeku rojstvo s starostjo, pri narodu preteklost z bodočnostjo. b) kadar z veznikom izražamo nasprotno, dopustno ali kako drugo razmerje: Lepa, vendar nevarna pot ga je mikala. Fant je malo počasen, pa zanesljiv delavec. Za odkrito, čeprav ostro besedo je bil hvaležen. Ponmi 1. Kadar so istovrstni stavčni členi zvezani z vezalnimi vezniki in, pa, ter, ali, ne — ne, niti — niti, tako — kakor ne pišemo vejice: Oče in mati sta mu ie davno umrla. Ivan in Pavla sta brat pa sestra. Stopi ven aH noter! Ni ga ne v šoU ne doma. Slana je bila (tako) včerm' kakor danes. 2. Ravno tako ne pišemo vejice pred primeijalnima kakor in kot = ko, če ne vežeta popolnih stavkov: Skrbfl je zanj kakor pravi oče. Sinoči je pela ko slavček ljubo. Letos je razstava bogatejša kakor lani. Zdaj vem toliko kakor prej. Zdrav ko riba. Večje pojedel kakor zaslužit. c) kadar ponavljamo iste besede ali cele izraze, npr.: O, bratje, bratje, prišel je dan. O vi, vi z našim pismom, vi z našo besedo možje — kam, kam ste pahnili sebe in nas? A danes, danes... kako je nam? Pomni. Vejice ni, kadar s ponavljanjem le stopnjujemo: zd(y zdaj bo tu, koj koj pridi, brž brž moram na pot, zelo zelo rad, hudd hudd te pogreša, kmalu kmalu bi me bil zgrabil, hitro hitro beži, veliko veliko ti imam povedati. č) kadar zaradi poudarka izpostavimo stavčni člen in ga v stavku ponovimo z zaimkom ali prislovom: Sin, ta ti bo šele zagodel. Povprašam ga, nevernika. V Parizu, tam se je ustavil za dalj časa. V mojih mladih letih, takrat je bilo vse drugače. d) v datumu, kadar dokumentarno ugotavljamo kraj in čas: V Ljubljani, (dne) 8. januarja 1961. Ljubljana, (dne) 8. januarja 1961. Datum sam lahko pišemo: 8. januarja 1961 = 8.1.1961 = 8. L 1961 = 8II-I961. Pomni. Vendar: Prišel je v Ljubljano (dne) 8. januarja. §90 85 LoCfla Vejica T zloZenih stavkih 1. V priredju vejica loči: 90 a) stavke brez veznika: Na nebu zvezde sevajo, na vasi fantje pevajo, pojč glasno, pojč lepo. Trubarje bil prvi. Prešeren je edini. b) stavke protivnega, sklepalnega in vzročnega priredja z vezniki: Vse ima, vendar ni zadovoljen. Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele, al' lepši od Urške bilo ni nobene. Oči imajo, pa ne vidijo, ušesa imajo, pa ne slišijo. Dobra kritika ne podira samo, ampak tudi zida. Gaj še ni svatovsko odet, le črni trn cveti bahati. Iz koče sem slišal ječanje, pa sem stopil noter. Ne dam je rad, zakaj težko sem jo dobil. Pojdi, saj veS kam. Nikoder ni bil varen, metalo ga je namreč božje. Sami ste videli, torej poznate zadevo. Hotel se je zavarovati, zato se je obrnil do vas. Pomni. Če so v vezalnem priredju stavki zvezani z vezniki in, pa, ter, ne — ne, niti — niti ne pišemo vejice: Sem dolgo upal in se hal. Zavriskaj v lepi svet in utrgaj kresni čarni cvet in praprotnih semen nastrezi in na mah pod bukev lezi! Poiskal je vžigalice ter prižgal svečo. Zeblo meje pa lačen sem bil. Nisem ne prosil ne odklonil. Vendar in ni zmeraj vezalni veznik; zlasti v stavkih z različnimi osebki ima po navadi protivni, vzročni, sklepalni (posledični) pomen; zato v takem primeru lahko pišemo vejico tudi pred in: Mimo si Sel, in se nisi oglasil. Velikim pevcem so nekdanje dni zidala se mesta na strune zvok, in danes moji struni dano ni siroti ini utolažiti jok. Toplo je bilo, in sneg se je tajal na strehah. Potem je zazvonilo, in iz šole so se usule gruče. Zapišem ti zemljo, in prost boš vojaščine. Zatri mi knjigo, in tema se zgrne nad nami. Pomni. V ločnem priredju ne pišemo vejice: AH delaj doma ali pojdi v svet! Ali bom pastir v Korotanu na Gosposvetskem polju aH bom še nadalje študent. 2. V podredju vejica loči: a) odvisnik od glavnega stavka: Kdor za smolo prime, se osmoli. Največja sreča za človeka je, če je zdrav. Ni jasno, kaj misli s tem. Strašna mu je bila misel, da bo tepen. Poberi se, od koder si prišel! Kakor hitro prideš domov, se oglasi! Pri tebi ostanem, dokler ne zaspiš. Namesto da bi zmoto priznal, še laže. Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Kjer hodi, mu je s trnjem pot posuta. Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo si. Če je odvisnik v sredi nadrednega stavka, ga ločimo na obeh straneh z vejico: Novica, da bomo kmalu rešeni, nam je vlila novih moči. Radovednost, kdo je v hiši, jo je prignala na obisk. Strah, ali se mi stvar posreči, mi je jemal spanec. b) Z vejico ločimo odvisnike različnih stopenj med seboj: Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta. Cesaričrta je bila žalostna, ko ji nihče ni mogel razložiti, kdo je vitez, kije zbil jabolko. Praviš, da ti je pismo o smrti mojega ujca zbudilo željo, da bi kaj več zvedel o stra- Ločila 86 §90 hotah in nezgodah, ki sem jih prebil, ko sem bil ostal v Mizenu. Ali sedaj razumete, kateri je tisti »svet«, ki se je Prešernu tako tožilo po njem, da si je v dnu srca zmeraj želel nazaj? c) Med odvisniki iste stopnje pišemo vejico kakor v prire4ju: In vedela sva, kje kosi mladijo, kje drozdi, kod divji mož hodi, kje vile se skrivajo v gozdi. Milo se mu Je storilo, ko je premišljeval, kako ga ima rada, kako skrbi zanj, kako mu streže, kadar je doma. PiManL Zato ne stavimo vejice, kadar take stavke vežejo vezalni in, pa, ter: To priča, da imate tenak sluh in da čutite, kaj pomeni igravcu Jezik. Samo to vem, da pred obličje nje ne smem in da ni mesta vrh zemlji, kjer bi pozabil to gorje. Č) Kadar v podredju zadeneta skupaj veznik nadrednega in podred-nega stavka, postavljamo vejico pred oba: Živi naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Le piši materi, da, če ne bo denarja do sobote, ne boš več stanoval pri nas. Skusili ste, da, kdor se iz prvega prenagli, se kmalu upeha. 3. Z vejico ločimo tudi vrinjene in okrajšane stavke odstavčne celote; zato jo pišemo: a) pred vrinjenimi stavki in za njinra: Daleč, ne vem kje, se je oglasil žvižg ptička. »Poglejte,«, mi pravi Tevža, »tistole skalo tam spredaj!« Č'mu bo nam, prašam, prazno pogorišče? Jurko, ne bodi ga len, je pobral kost in jim namlatil rebra. Regionalizem, to je čut za krajevne posebnosti, je v literaturi spet oživel. Prešeren je bil, kakor je splošno znano, po poklicu odvetnik. b) pred okrajšanimi stavki ali za njimi; taki primeri so zlasti: a) deležn^e zveze, kadar ima deležnik poleg sebe daljše dopolnilo: Prijazno meketaje vrh skale, sta kozi vabili k sebi ovce. Želeč jim lahko noč, so se poslovili. Sledryič ga je zavrnil, rekoč: »Kai pa lo tebi mar!« Hodil je po sobi, pogledujoč na vse strani. . Ne ločimo pa deležnikov z vejico, če so prilastki ali prosti prislovi: Preteči prej oblak na polja ulije dež krotak. Opotekale se Je hodil po izbi. P) okrajšana priredja: Danes človek, jutri črna zemlja. Meni luč, tebi ključ. Oba bova dala, nekaj ti, nekaj jaz. Rad ima družbo, a še rajši lepo knjigo. Ce velja to zafy, kaj šele zate. Saj ni le neumen, ampak iudi hudoben. Nekty'pa vam obljubim, namreč, da kmalu spet pridem. y) okrajšana podredja: Čeprav že v letih. Se zmertg kt^ dela. Plačal bom, kadar ti. Kolikor bo dal on, toliko jaz. Pomeniva se prijateljsko, če ne, takoj odidem. Sosedje so hodili k nam, pa ne zato, ker je bila naša hita lepša, an^tak zato, ker je babica znala toliko lepega povedati. Ponuii 1. Sestavljali vezniki so dobili pomen enotnih izrazov, zato med njimi ne pišemo vejice. Take zveze so: in ko, in ker, (še) prej ko, namesto da, toliko da, kljub temu da, brž ko, medtem ko, potem ko, vtem ko, tako da. Se preden, že ko. Se ko, s tem da ipd.: Pridem sam, in če bo le mogoče, pripeljem Se koga. § 90-92 87 LoeOa Votlina je suha, in ker je ne doseže nobena sapica, tudi topUi. Moj čas je potekel, in da odkrito povem, moja volja tudi. Medveda je priklenil k skUuiovnici, in ko je spel priSel divji mož, sta se spoprijela. Namesto da bi se bil učil, je lenaril. Lenaril je, namesto da bi se bil učil. Že ko sem ga prvič videl, sem ga spregledal. Kljub temu daje bil bolan, je šel v službo. 2. Kadar veznik in veže stavčni člen in istovrstni odvisnik, med qjima ne piSemo vejice: Pozimi in katarje mraz, kurimo. Po pobočjih in kjer se sonce upre, sneg hitro sko^. Kače, škorpijoni in kar je še podobne golazni. 3. V zvezi češ da ne piSemo vejice: To smo odJožUi, češ da je še čas. 4. Z vejico ne ločimo nedoločnika, pa naj nadomeSča osebkov, predmemi ali prilastkov stavek: Po toči zvoniti je prepozno. Branil se je hoditi v šolo. Imel je trdno vo^o poboljšati se. Nikdar več se mu ne bodo povrnile želje po Dunaju razsajati. Dvopičje 1. Dvopičje (:) opozaija na to, kar pride, bodisi na besedo ali na 91 stavek, zato ga piSemo: a) pred naštevanjem, npr.: Imel je tri iskre koi^iče: vranca, rjavca in šarca. Vse od kraja je delal: oral, sejal, kosil in drvaril. b) pred razlagalcem, npr.: Ivan je kakor ura: nikoli ne bo zamudil. Ptič na veji se ti smeje: jaz sem pred teboj na sveti! Glej to drevo: za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen. c) po napovednem stavku pred premim ali dobesednim govorom ali pred navedkom, npr.: Ženska je vprašala: »Kaj bi radi?« Vsi so odgovorili: »Da!« Prešeren poje: »Dolgost življenja našega je kratka.« č) sredi periode, da se loči prorek od poreka: Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti; kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne človeške omike: bi se smel mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo, kateri se pravi Prešernove Poezije. Ko izgublja jeseni priroda svojo lepoto, mineva cvetica za cvetico in pada list za listom: tedaj se začno zbirati po ledinah in zvonikih ptičja krdela. 2. Dvopičje nam rabi tudi za pomožno pravopisno znamenje s pomenom »proti«, npr.: 3 : 1 [triproti ena]. PomiSljaj 1. Pomišljaj (—) nam rabi: 92 a) da loči vrinjeni stavek od celotnega stavka: S prijateljem — tudi jaz imam prijatelja — sva šla počasi po drevoredu. Kortmjje zatisnil oči — človek bi mislil, da je minila le minuta — se je zbudil, in dan je bil. PomnL Ce bi morala stati vejica med obema deloma oklepajočega stavka, jo postavimo za drugi pomišljaj: Komaj je zatisnil oči — človek bi mislil, da je minih le minula —, se je zbudil, in dan je bil. Vendar to vejico po navadi izpuščamo. Ločil*_88_§92—93 b) da poudaija nasprotje: Jezik lepo govori — prazno je tvoje srce. Rastel sem in dorastel — spoznanja ni bilo. Glej, rojstvo — smrt, en po-mišljaj je vmes. c) kadar hočemo kako besedo ali misel posebej poudariti: Prijatelj — to je beseda vseh besed. Kar je lepo, je lepo — vse druge besede so odveč. PoamL Včasih piSemo v teh primerih namesto pomiS])^ tudi vejico. č) da izrečeni misli dodaja razlago z okrajšano primero, z eliptičnim stavkom: Imeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast. d) da nakaže neizrečeno misel: Takoj tiho, če ne —/ Bratu bi povedala, pa —. Pika za pomišljajem lahko odpade. PoamL Namesto končnega pomišlj^a se lahko pišejo tudi tri pike. 2. Pomišljaj lahko stoji namesto narekovaja pred premim govorom: — Kje si bil? vpraša oče. — V mestu. — Počemu? — Moral sem, odgovori Martin, klicali so me. 3. Vezalni pomišljaj °am rabi tudi kot pomožno pravopisno znameiue: postavljen je bil pred ali—ali; proga Ljubljana—Trst, tekma Triglav—Ljub-l/ana; krgiga bo stala 300—350 din; str. 125—135; v letih 1850—1870. Narekoval 93 Narekovaj („" ali >k<) nam rabi: a) da zaznamuje premi ali dobesedni govor: In sto in sto glasov grmi: »Rešitelj Jefte naj živi!« »Kaj se me dotikaš?«, je vzkliknil Jernej: »Ne brani se, Jernej, ne brani se pravici!« je rekel mladi sodnik. »Vaš sosed,« odgovori sodnik, »ni kriv.« Pomni. V takih primerih stavimo drugi narekovaj zmeraj za ločilom. b) da zaznamujemo navedke: V Zgodovini slovenskega slovstva piše Kidrič: »Najtehtneje so posegli protestantje v kulturni razvoj slovenskih dežel z Vikarjem slovenščine.« Po njem je Dalmatinova Biblija naš »prvi literarni vzorec trajne vrednosti«. c) da zaznamuje naslove, kadar bi ti brez narekovajev zavajali v dvoumnost : »Partizanka« je priplula zgodaj zjutraj v pristanišče. Bivtdje v (hotelu) »Moskvi«. Ali si že videl »Tugomera«? č) da dajemo posameznim besedam poseben pomen: Divji petelin jame »skrtati«, potem »poči« in »prevrže« in nazadnje »zabrusi«. »Prijatelj« senci tvoji je enak, ki zvesto za teboj se vije, dokler ti sreče sonce sije. Kateri je letošnji »bestsetter«? § 93—96 89 Ločih Pomni 1. Kadar stojijo med narekovaji posamezne besede ali stavčno nesamostojni deli navedkov, pišemo drugi narekovaj pred ločilom. 2. Navedke lahko stavimo v ležečem tisku brez narekovajev. 3. Kadar je treba med besedami v narekovajih navajati kake druge besede z narekovaj^, tedaj uporabljamo ali apostrofhi (polovični) narekovaj (,') ali pa narekovaj izpuščamo: Janez pripoveduje: »Bil sem za pričo; sodnik meje vprašal: ,Kaj veš o tatvini pri sosedu?' Povedal sem po pravici: ,Videi sem samo pete'«. »Čuješ živ-živ? To je ,živio' — zdaj starešina je miadi napil.n Oklepaj 1. V okrogle () ali poševne // oklepaje devUemo: 94 a) besede, stavke, letnice ipd., ki natančneje pojasnjujejo: Partidpi (deležniki) so v ljudskem govoru zelo redki. Prešeren (1800—1849) velja še dandanes za največjega slovenskega pesnika. Med ntdboljše Jakopičeve stike gre Zeleni pajčolan (nastal nekako 1917). b) vrinjenje stavke: S prijateljem (tudi jaz imam prijatelja) sva šla počasi po drevoredu. Namesto oklepaja lahko stoji tudi pomišljaj ali vejica. 2. Strokovna raba pozna še druge oklepiue, npr. oglatega [ ] in lom-< >. Veni Vezaj (-) pišemo: 95 a) na koncu vrste, kadar delimo besede; b) med dvema različnima besedama, če sta tesno povezani: postaja Smarje-Sap, Videm-Krško, Breznik-Ramovšev Slovenski pravopis, Karel Destovnik-Kajuh, Zofka Kveder-Jelovšek, občina Ljubljana-Center, občina Ljubljana-Siška, rusko-slovenski slovar, čmo-belo, belo-modro-rdeča zastava ipd.; c) za členkom le, če je pred kazalnim zaimkom ali prislovom: le-ta, le-to, le-tega, le-oni, le-onemu, le-sem, /e-fuipd.; PomnL PiSemo pa tale, tegale, tamle, Jeli, jelite, vendar ko-U. č) med sestavine doženk, če je prvi del znamka (številka ali £ika), drugi pa s črkami pisana beseda, npr. 25-letnica, 4-uma seja, 48-kilometrska proga, 12-kratna premoč, d-dur, r-ovo znamenje. Pomni. Pišemo navadno: dvo- tn večzložne besede, paleo-, mezo- In neoUtik, prvo- in drugošolci, severa- in jugozahod, vendar: toliko in tolikokrat, sto in stokrat. d) v slovnični in slovarski rabi: žena -e, žen-a žen-e, pre-, po-, rut-, od-trgati. Opuščaj Opuščaj C) pišemo namesto izpuščene črke: Da 6' uka žeja me iz 96 tvoj'ga sveta speljala ne bila, golj'fiva kača! D'Alembert, commedia deli'arte. Knitfc« 90 8 »7 KRATICE 97 1. Hitri tempo živUei\ja nujno narekuje kratko izražanje, po drugi plati pa velika razčlenjenost in specializacija vsiljujeta dolga opisna imena, da ne nastanejo zamepjave. Iz te stiske nas reSujejo kratice, okrajšave, dogovorjena znameqja, simboli in šifre, ki ponekod preraščajo že v poseben jezik. Njihova vrednost je v kratkosti, njihova sJaba stran pa v nenazomosti, ker so rade večini bravcev nerazimiljive. Kratica pa more doseči svoj namen le, če je zadosti jasna, razumljiva in nedvouirma. 2. Ločimo jih več vrst: a) mednarodne, predvsem za mere, uteži, prvine, države: m (meter), kg (kilogram), I (liter), Fe (železo), YU (Jugoslavija), 1. c. (loco citato, na navedenem kraju), UNESCO (Organizacija Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo) ; b) domače za naše liste, društva, ustanove in vsakdaqjo rabo: LZ (Ljubljanski zvon), DIT (DruStvo inženirjev in tehnikov), SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti), DZS (Državna založba Slovenije), LRS (Ljudska republika Slovenija), t. m. (tega meseca), npr. (na primer), gL (glej) ; prevedene: ZDA (Združene države Amerike), Z AR (Združene arabske republike) ; c) priložnostne po raznih strokah, strokovnih knjigah, slovarjih in podobno: um. (umetnost), Lj. (Ljubljana), roj. (rojen). Pomni. V leposlovnih knjigah se kraticam kar n^bolj izogibljemo, v strokovnih jih je sicer več, vendar naj bi bilo zlasti v Šolskih knjigah kar se da malo priložnostnih kratic, da ne trpita lepota in razumljivost Manj motijo krajSave imen, če niso dvotunne; te sproti kÂiko prilagajamo: dr. A. Breznik, Fr. Štele, Jos. Wester. 3. Mednarodne kratice in tudi domače krajšave imajo povsem ustaljene oblike; treba se jih je do pike držati, da ne nastanejo zamenjave in nejasnosti: 1 = liter, 1. = leta, L — lira, L. = Litmé. 4. Pri oblikovanju kratic in krajšav pazimo na prikladnost in zgovornost odbranih črk, na ločevanje od že ustaljenih kratic in včasih tudi na zvočnost. Ko krajšavo prvič uporabimo, jo moramo razložiti ali pa kiuigi priložiti seznam. 5. Pri bratcu kratic a) izgovaijamo celotne besede, ki jih z nekaj črkami nakaziye kratica, in jih sklanjamo, kakor narekuje zveza: pri 5 km [pri petih kilometrih], 7. t. m. [sedmega tega meseca], v LZ [v Ljubljanskem zvonu] -, b) izgovarjamo samo navedene črke in celotne skupine ne sklanjamo : v H-iO [v ha dve o], na MLO [na em el o], pri FAO [pri jiio], pri AFŽ[afežej ; 8 97 91 Kntkc c) jemljemo krajšave kot nove besede in jih tudi pregibljemo; v tem primeru pišemo z veliko samo začetnico, čeprav se nesklanjana kratica piše z verzalkami: pri AVNOJ = pri Avnoju, pri UNICEF = pri Urucefu. PamuL Drugače kraticam v pisavi ne dodiuamo obrazil: 2 AFŽCz AFŽ-jem), in tudi ne delamo iz njih zloženk in izvedenk: metrska drva (°m-drva), urecbuštvo JiS CJiSovo uredništvo), pisarna ObLO CObLO-pisama). 6. Kratice in krajSave so sestavljene: a) iz samih nmlih črk: t (tona), kg (kilogram), dm(decimeter); b) iz samih včlikih črk: FLRJ (Federativna ljudska republika Jugoslavija), ZDA (Zdrtdene države Amerike), C) iz malih in včlikih črk: Na (natrij), ObLO (občinski ljudski odbor), č) še iz drugih znamenj (sem štejemo tudi piko); m* (kubični meter), t. i. (tako imenovan), deL (deleatur), N" (Številka), + e (pozitivni ali negativni elektron). PoouiL Nekaj muboU pogostnih kratk gL na str. 1037—1044. OPOZORILO O pisavi na -alec, -ilec je izdala SAZU dne 1. XII. 1963 sklep, da pišemo 1 in ne v, kakor je po utrjeni tradiciji določil že Ramovš-Župančičev Slovenski pravopis leta 1950. Svoj sklep je SAZU izdala tudi v skladu s konferenco slavistov in javnih delavcev, ki jo je sklicala po izidu pravopisa L 1962. Na njej je večina odklonila pisavo na -avec, -ivec in sprejela, da se držimo v tem primeru določil Ramovš-Župančičevega Slovenskega pravopisa iz L 1950. Z okrožnico sekretariata za šolstvo SRS z dne 13. XII. 1963, s katero je sklep SAZU potrdila tudi za to odločihia prosvetna oblast SRS, je pisava -alec, -ilec obvezna tudi za vse šole. V skladu s tema dvema okrožnicama je tudi na pobudo SAZU sestavil prof. Stanko Bunc Mali slovenski pravopis, ki je kot priročnik in učilo izšel leta 1966 pri mariborski založbi Obzoija. Prav tako pa se v skladu z navedenima okrožnicama ravna tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki gaje začela izdiuati SAZU (gl. v uvodu I. knjige str. XXIII). Slovenska alcademija znanosti in umetnosti SLOVAR 95 abrazija A a m neskl. ih & ija m 1. &ka: od a do ž; pri aju je obstal; 2. mat.: 3a + 5a, množiino z a; 3. glas.: vseh a ni zadel; 4. sploSno: vitamin A, m. a lazied; le razredi A imajo pouk dopoldne; S. nekatere zveze piSemo tudi z veza/em: a-dur, a-osnova ajevska & ali i medm. ločimo z vejico: A, čudovito! Aaa, to se prileže! A, kaj Sel a 1. samostojno vpraSalnieo [ij ločimo z v^ieo: A. to je rekel? Ktu si rekel, a? 2. kadar nadomešča ali, ne piSemo vejice: A tak6? A nisem rekel? A ji? A ni? a protivni veznik pišemo z vejico: govori tako, a dela drugače "i po, za: znamka "i 15 din po, za 15 din Aadien [dh»n] Aachna m |nem. mesto\, aachemild[dh»nskij -a -o: mir AbMlaii -a m \angel pokakiji\, Abderit -a m prebivavec Abdere, abderft -a m omejenec, abderitski -a -o omejen, abderitstvo -a s omejenost abdidrati -«m odpovedati se (prestolu), abdikicija -e ž odpoved, abdikacfjski -a -o: listina, ~o pismo abdčmoi -a m trebuh, abdominàlen -Ina -o [-In-j trd>ušen Àbdni-Hàinid Abdul-Himida m \turSki sultani, Abdul-Hàmidov -a -o: ~a vlada abecéda -e f: po ~i urediti, klicati, napisati; brzojavna abecéden -dna -o: ~o kazalo, seznam, abecédar -ja m, abecédarica -e ž, abecčdarski -a -o, abecédarstvo -a s začetništvo, preproščina; abecedžr -ja m = abecčdnik -a m, abecMnica -e i, abecédniSki -a -o, abecedovâti -ûjem, abecedovânje -a s Abel [-el] -ti m os. i., Abelov -a -o abcrtcQa -e i opt., astr. odklon: kroma-tična sferična aberacijski -a -o odklonski: pojav abiogcate-ef to/. abkMtai-tea-o mM/, afaiivitet -feU m, abituričntka -e i. abituritet(ov)6ki -a -o abttcQa -e i ««o/, odnašanje ttfarthr -a m lat. \sklon\, äblativen -vna -o abnoraiilcn -Ina -o nepravilen, nenavaden: —o razvit, abnormälnost -i i >[-ln-J abnimcii -mna -o nenavaden, silen: ~o Število, ~o velik, ~o razvit, ab-nörmnost -i ž = abnormitčta -e ž med. abolirati -am pr. odpraviti, razveljaviti, zatreti, abolitiven -vna -o: zakon, ~a uredba, moč, abolicqa -e f odprava, razveljavitev, razveljavljenje, abolicijski -a -o abolitiven abonfiati -am naročiti: ~ se na dnevnik; aboniran -a -o: ~ sedež oddan, naročen, plačan, večeija naročena, abončnt -inta m naročnik, abonmi -ja m: gledališki abonmajski -a -o: ~a predstava abčrtas -a m med. splav, vet. izvrg, izvrga, abortirati -am splaviti, odpraviti, abortiven -vna -o splaven, abortiv -a m splavilo flmta -e ž smeSnost, norost, äboten -tna -o, ibotnež -a m, äbotnica -e i, äbotnost -i i ab aro [abövo] od vsega začetka, znova Abraham -a m: ~a videti 50 let doživeti, oditi k ~u umreti, Abrahamov -a -o: ~ sin potomec judovskega rodu, v ~em narodu na onem svetu; Abraham a Santa Claia, Abrahama a Santa Clara m: pridige ~a a Santa Qara abndouUbra -e ž \zt^ovor, čvekanje\ Abnmdt -nka m 1. na dlaki prisušeno blato, 2. cvetna mačica, äbrankast -a -o abrazija -e ž teh., geol., med., abrazijski -a -o: ~a poSkodba a 96 adaptirati abreviatAta -e ž okrajšava, kratica, abre- viatiiren -ma -o: ~a znamenja abrogtdia -e ž pr., abrogacijsld -a -o Abr6d -ov m mn. \pokrajina v Italiji], abrčSld -a -o: ~i ropaiji abrtipten -tna -o odtrgan, brez zveze-, ex at^pto brez priprave: govoriti ~ abscis -a m ognojek, abscčsen -sna -o abadsa -e ž mat., abscisen -sna -o: ~a os absteci -e ž odsotnost, nenavzočnost, med. trenutna nezavest, absčnčen -čna -o; absentirati -am se oditi, iti proč, ne iti zraven, odtegniti se mbsint -a m peiinkovec alMoUcU« -e ž Itg. odveza, odpuščanje, obrazec za odvezo, absolucijslu -a -o: ~i obred, ~a moč abeoUitcii -tna -o neomejen, brezpogojen, neodvisen, sam na sebi, po/^in: ~a večina nadpoiovična večina, ~i alkohol, ~i merski sestav, ~i pritisk, ~a višina, ~a vlaga; at»oUmo prisl. nujno, čisto, popolnoma, vseskozi, brezpogojno, absoMtnost -i ž abaoliitfMm -zma m samovlada, nikomur odgovorno ravnanje, ukrepanje, absolutist -a m pripadnik absolutizma, absolutističen-čna-o absolnt^ -a m razrešnica, odpust, od-pustnica: predlagati, dati odboru ~ razrešiti otU)or absoirtrati -am dokončati, predelati (snov), rešiti (vlogo), opraviti, absolvent -inta m, absolventka -e ž >[-lv-] absorMrati -am kem., fiz. vsrkati, vpijati, vsesati, pouiivati: ~ svetlobo, tekočino, plin; poklic, urad, strast jo vso absorbira izčrpava-, absorbirai^e -a s vsrkavanje, vpijanje, vsesavanje, abs6rp-ciia -e f: ~ plinov, žarkov, abso^ijski -a -o: ~i dinamometer, hladilnik, ~a konstanta = ~i koeficient, ~i spektrom, trak, absorptivnost -i ž absdnteca -e ž zdržnost: ~ od alkohola, od mesa, od spolnosti, seksualna abstinčnčen -čna -o zdržnosten: ~o gibanje, ~a politika, abstinent -čnta m, abstinčntka -e ž, abstinčnt(ov)ski -a -o abstinirati -am se zdržati te: ~ se od alkohola, od pijače, od mesa, ~ se od političnega dela ob strani se držati abstrahlniti -am ///. odmisliti, posplošiti, odmiiljati, posploševati: ~ od česa ne upoštevati, ne računati s čim, ne gledati. ne se ozirati na kaj, abstrdkcija -e ž fil. odmišljanje splošnih pojmov od posameznih, abstrakten -tna -o 1. fil. odmišljen, splošen, pojmoven: ~a filozofija, 2. mat. neimenovan: ~o število; 3. obče: splošen, nejasen, neživ, brez podlage, v zraku: —o izražanje, ~o umovai^e; abstrdktoost -i ž, abstrdktum -a m, mn. abstrdkta -dkt s slov. miselne besede abstnizen -zna -o zmeden, zverižen, nejasen, zavit, pust: ~o izražanje, ~ jezik, ~o pisanje, abstniznost -i ž absjirden -dna -o nesmiseln, absiirdnost -i ž nesmiselnost-, prignati kaj ad absiirdum pokazati nesmiselnost česa abidija -e ž fil. brezvoljnost, med. duševna bolezen, ko Je človek brez volje abdzus -a m zlorab/^ kriva raba, abuziven -vna -o po zlorabi accelerando [ačelerdndoj prisl. glas. pospešeno acetil [S] -a. m kem., acetaldehid -a f-id-] m kem.-, acetanhidrfd -a m kem., acetanilid -a m kem. acetit -a m kem.: bakrov, bazični, etilni svinčev acetžten -toa -o: svila, —^i laki acetfl [-il] -a m kem., acetilen -Ina -o [-In-j: ~a celuloza = acetilceluloza -e [-le-] ž, acetilklorid -a [-Ik-] m acetilni klorid, acetilsalicOen -Ina -o [-Is-, -In-j: ~a telina kem.; acetilirati -am kem. uvfjati acetile v organske spojine, aceti-Hranje -a ^ acetiKn -a m kem. \ogljikov vodik], aceti-Ičnski -a -o: —^i gorilnik, ~a razsvetljava, ~i razvijalnik, ~a svetilka = acetilen ka -e ž acetometer -tra m = acetim6ter -tra m kem. aceton -a m kem. aciden -dna -o kisel, acidnost -i ž kislost, acidoza -e ž zastrupitev s kislimi snovmi a conto [akonto] na račun adag^ [adddžo] prisl. glas. počasi; adagio -gia m ]del skladbe]: od ~a, v ~u, s svojim ~om Adam -a in Adima m os. /., Addmov -a -o: ~o jabolko, ~a obleka nagota, —i potomci ljudje, ~ sin slaboten, zmotljiv človek; adamit -a m AdiUnič -a m os. i., Addmičev -a -o adamsft -a m voj. bojni strup kihavec adaptirati -am prilagoditi, prirediti, pripraviti, adaptacija -e ž, adaptacljski -a -o adekviten 97 advokat adekvaten -tna -o: ~ čemu skladen s čim, ujemajoč se s čim, enak čemu-, ~o se izraža izraz se mu ujema, zlaga, krije, sklada z mislijo in čustvom; adekvdtnost -i i: ~ s čim skladnost, ujemanje s čim aden6m -a m med. žlezna bula, žleznjak adčpt -a m učenec, vpeljan v skrivnosti nauka adhezija -e i fiz. sprijemnost, med. zaraslina, zlepek, adhezijski -a-o: ~a moč, teža, adheziven -vna -o: ~i proces zraščanja, stroj. —a mast za mazanje strojev, adhezivnost -i ž ad boc [adhdkj lat. nalaSč za to, za ta namen: ~ narejen adidbita -e f fiz., adiabštičen -čna -o =■ adiabdten -tna -o, adiabiltski -a-o: ~a sprememba, ekspanzija, kompresija adijo zbogom: ~ pa zdrava ostani! adijo m neskl. adip6zen -zna -o zamaSčen, tolst, debelušen, adip6znost -i i zamaščenost adinili -am seštevati, prištevati, thdajati, adiranje -a s, adicija -e f mat., kem., adicijski -a -o: ~i stroj seStevalnik, aditiven -vna -oprišteven: ~akonstanta, aditivnost -i ž Adis Abiba, Adis Ab6be ž kr. i. Adiža -e ž \reka\, adiSki -a -o idjektiv -a m pridevnik, ddjektiven -vna -o pridevniški, adjektiv(iz)irati -am, adjek-tivdcija -e ž, adjektiviz^cija -e f adjunkt -a m pristav, adjiinktovsld -a -o, adjiinlttovstvo -a s adjnstirati -am pripraviti (stroj, aparat ipd.), opravili (vojaka), adjustiran -a -o, adjustfranje -a s •dju^ -a m pribočnik, adjutintski -a -o pribočniški: —o mesto, adjutanti^ -e ž adjutnm -a m pomoč, podpora, prispevek v denarju adlitus -a m pomočnik AdleSia AdleSič in AdleSičev m mn. kr. i., v ~ih, ddlešiSki -a -o ad Ifbitul prisl. na izbiro, po volji administhkija -e ž oskrbnišlvo, uprava, upravruštvo, administracijski -a -o upraven: urad, administrativen -vna -o: ~i aparat, ~o ukrepanje, ~o osebje; administrativno-operativen -vna -o: ~ organ; administrator -ja m oskrbnik, upravnik, igtravitelj, administrdtorka -e ž = administrdtorica -e ž oskrbnica, upravnica, upraviteljiea, administritorski Slovenski pravopis — 7 -a -o oskrbniški, upravniški, upravileljski, administrdtorstvo -a s oskrbništvo, upravništvo, upraviteljsivo admiril [-dl] -a m 1. mornariški 2. zool. metulj, admiržlski -a -o [-Is-]: ~a stopnja, obleka, ladja; admirdistvo -a [-Is-J s funkcija admirala; admirali-tčta -e ž vrhovni urad bojnega ladjevja, zbor admiralov; admiralitčten -tna -o admisija -e i stroj., admisijski -a -o: ~a para, ~i ventil admittoca -e i el. Iprevodnosti adolesečnca -e i mJadostna doba, adolescent •^ta m mladostnik, adolescenčen -čna -o: ~a doba Adonis -a m mit., ad6nski -a-o: ~i stih; adčnis -a m 1. lepotec, 2. bot., 3. metulj adoptfrati -am posinoviti, pohčeriti, posvojiti, za svojega vzeti, adoptiran -a -o posinovljen, posvojen, adoptlven -vna -o, adčpcija -e ž posvojitev, posinovtjenje, adopcfjski -a -o, adoptint -a m kdor koga posvoji, adoptiranec -nca m posvojenec, posinovljenec, adoptiranka -e f posvojenka, pohferjenka adorAci^ -e i češčenje, adorac(jski -a -o adrenalin -a m kem., med. adrtan -e ž naslov, spomenica, adresirati -am nasloviti, adrčsen -sna -o: ~a listina, adresdt -a m naslovljenec, adresdr -ja m seznam nashvov Adrija -e ž Jadran ■daorbirati -am fiz. prisrkavati, adsorbi-ranje -a s, ads6rpcija -e ž, adsorpcijski -a -o: ~o zgoščanje, —a lastnost, adsorptiven -vna -o: ~a moč oglja, adsorptivnost -i f tL-dar [ddiirj -a m: skladba v ~u adtit -a m pri kartah barva, ki jemlje advint -Snta m, v adv6ntu in adv&itu, adv£nten -tna -o: —^i čas, ~a nedelja adrentiven -vna -o bot. nadomesten: ~a korenina adrentizem -zma m \verska ločina\, adventist -a m, adventistka -e ž, adventističen -čna -o adv£rb -a m prislov, adverbidlen -Ina -o [-In-] prishven adverzativen -vna -o protiven: ~i veznik, ~o priredje, adverzativnost -i f •dvokiit -a m odvetnik, advokatov -a -o, advokitinja -e i odvetnica — advokitka -e f, advokitkin -a -o, advokitski -a -o odvetniški, advokatika -e ž odvetništvo aero- 98 agnozija aero- v sestavi: aerodin -a m letalo, težje od zraka, aerodin^ika -e ž, aerodinamičen -čna -o: ~a oblika prometnih sredstev, -—i vzgon, ~i zakoni; aero-dr6m -a m letališče, aerodrčmski -a -o; aerofagija -e ž med. požiranje zraka; aerofotografija -e i; aerohidroplžn -a m; aerokliib -a m; aerolinija -e i zračna proga; aerolit -a m min.; aerologija -e ž meteor., let., aerol6ški -a -o: ~a merilna priprava; aeromehdnika -e i fiz., aero-mehdničen -čna -o - aeromeh^ki -a -o, aeromeh^k -a m; aeromčter -tra m fiz. zrakomer; aeromiting -a m; aeronivtika -e i zrakoplovstvo, aeronavtičen -čna -o zrakoploven, aeronavt -a m; aeroplin -a m letalo, aeropl^ki -a -o; aeroskčp -a m; aerostžt -ami. priprava za raziskovanje zraka, 2, letalo, lažje od zraka; aerostitika -e i; aeroterapija -e i aer6ben -bna -o: ~i mikrob afazija -e i med. nezmožnost govorjenja afebiflen -Ina -o [-In-] brez vročine af&t -a m. čustvo, strast: primarni afektiven -vna -o čustven, strasten, afektivnost -i ž čustvenost, strastnost; afekt^cija -e i nenaravno, prisiljeno vedenje, govorjenje, spakovaaje, afektiran -a -o nenaraven, spačen, narejen, prisiljen, izumetničen, afektiranost -i f aftra -e i zadeva, spor, pravda afcriza -e ž slov. opuščanje začetnega zloga Afganistan -a m \država\, afganistanski -a -o, Afganec -nca m, Afginka -e ž, afgžnski -a -o, afgžnSčina -e ž aficirati -am zadeti, ganiti, napasti, okužiti, aticiran -a -o prizadet, napaden, bolezensko spremenjen, afčkcija -e ž aflnitte -e i kem., agr. sorodnost, atini-t6ten -tna -o 1. soroden, 2. mat.; ~a transformacija aflrmiciia -e i trditev, utrditev, zatrditev, potrditev, atirmirati -am potrditi, utrditi: ~ svoj položaj, nazor, ~ se uveljaviti se, afirmativen -vna -o trdilen, pritrdilen: ~i stavek, odgovor, članek aflifrati -am ^ nabiti, nabijati, nalepiti, izobesiti, izobešati, objavljali, afISa -e f-i-naznanilo, objava, lepak afonija -e i med. brezglasnost aforizcn -zma m izrek, resnica v Jedrnati, kratki obliki, domislica, aforist -a m, aforfstičen -čna -o, aforističnost -i i: ' sloga Afrika -e ž: osrednja Južna ~ \država\. žfriiki -a -o, Afričšn -ina m = Afrik^c -nca m, Afričjinka -e f = Afrikinka -e ž, afričinski -a -o = afrikinski -a -o afrikite -e ž slov. zlit glas, afrikšten -tna -o Afrodita -e ž [grška boginia\ aMtt -a m nasprotovanje, žalitev: ~ proti oblasti iiga -a in -e m, &tov -a -o Agantenoo -a m \homerski Junak\, Aga-mteiMnov -a -o, aganričnmonski -a -o igar -ja m = agaršgar -ja m biol., kem., med. želatina iz alg agiva -e ž bot.: stoletna ~ agteda -e i 1. obred, 2. obrednik agtede agind ž ma. poslovanje, delo, zapisnik, dnevnik ig/B» -a m gibalo, činitelj, duia česa; med. delujoča snov ali moč agtet -čnta m opravnik, posrednik, zastopnik, potnik, ludskač, plačanec, agčntka -e i, agtotovski -a -o; ageiKija -e i posredovalnica, zastopstvo, poročevalni urad; agentiira -e i; agencijski -a -o, agencije -ij ž mn. med. agUen -hia -o [-In-] delaven, agilnost -i t-In-] ž delavnost agirati -am 1. delati, 2. igrati na odru, 3. delati gibe, mahati z rokami med govorjen/em ai^MnUi -am: ~ za koga razgibavati, delati, vplivati, pritiskati na koga, na-gatgati, hidskati, buriti, ~ med ljudmi, agitacija -e f 1. nemirnost, 2. med. premetavanje, agitacijski -a -o: ~i govor, shod; agitator -ja m kdor agitira, kem. valjasta posoda s stožčastim dnom v industriji, agititorica -e ž = agitAtorka -e ž, agit&torski -a -o: ~i nastop, ~a beseda; agitka -e ž {propagandna igra\ agiomRAt -a m geol., aglomeracija -e ž (na)kopiiem aghrtliiMia -e f 1. med. sprimek, sprije-maige: ~ celK, krvničk, 2. slov.: — besed; a^utinini -ov m mn. med. snovi v sokrvd, ki povzročijo aglutinacijo, aglutinirati -am med. /mvzročiti zlepUev, zlepiti se; aglutininO^ -čča -e = aglutinatfm -vi» -o shv.: ~i jeziki -a. m pr. sorodnUc po očetovi plati, agnžttki -a -o: pravo -am prepozna( va)ti -zma m /i/., agnčstik -a m -e i med.: optična, akustična ~ •gôsika 99 akccdia agčgiln -e ž glas., agdgičen ^čna -o ag6a -a m: gimnični — agonija -« ž smrtni boj, umiranje, pojema/ge: biti, ležati v —^i, ~ nastopi, traja, agonijski -a -o: stadij boiezni •griren -ma -o poljedelski, kmetijski, zemljiški: vpraianje, ~a reforma, politika, ~i maksimum; agržrec -rca m pripadnik agrarne politike, agr&rski -a -o apvgAt -a m 1. mat. mnogočlenski izraz, vsota, 2. min. skupek vei snovi v celoto, 3. stroj, skupek dveh ali vei strojev, 4. keM. zmes, agregiten -tna -o: trdno, tekoče, plinasto ~o staqje; agregirati -am, agr^cija -e ž agrcmi -ja m privolitev vlade, da se kdo pri njej imenuje za diplomatskega zastopiMa agraiven -vna -o napadalen, nasilen, bojevit, agresivnost -i ž napadalnost, agresija -e i napad, agrčsor -ja m napadavec Agrikob -a m -e m \rimski vojskovodia\, Agrikolov -a -o agrikultuni -e ž poljedelstvo, kmet^stvo, agrikultiiien -ma -o Agripa -a in -e m os. i., Agripov -a -o, Agripina -e ž os. i., Agripinin -a -o agrokemija-e i agromelioracijsU -a -o: ~i ukrepi agrondm -a m strokovnjak za poljedelstvo, kmetijstvo, agrondmka -e ž, agron6tnski -a -o: ~a fakulteta, ~i izpit, agronomija -e i veda o poljedelstvu, kmetijstvu •grotiUiiiika -e i, ^rotčhničen -čna -o: ~i minimum, ukrepi agrami -ov m mn. \(kiselkasto) južno sad/e\ ih. Mi medm. Akikij -a m os. i., Ahšcijev -a -o; Ahžc -a m, Ahicov -a -o in Ahičev -a -o; Ahte [-ic] Ahc^ m os. in kr. i., Ahč^ -^a -o AUja -e ž, Ah^jec -jca m, ah^jski -a -o Ahasvcr -a m os. i., dhasver -a m veini popotnik, Ahasverov -a -o: ~ članek, ihasverski -a -o: ~i značaj, ~a narava aUt -a m \drag kamen\, ahiten -tna -o Aheron -6nta m mit. \reka v podzemlju\, aherdntski -a -o AhiKcs) -la m \grSki junak\, Ahilov -a -o: ~a peta, ahilski -a -o[-Is-J: ~a zamerljivost, ~o občutljiv Aiu -a in Aiinta m \homerskl junak], Aiasov -a -o in Ai&ntov -a -o AJsUKos) -la m \grSki tragik], Aishilov -a -o: ~e tragedije; iishilski -a -o [-Is-]: «^-a resnost, vzor, vzviSen Aiaépos -pa m ]gr. basnik], Aisôpov -a -o: ~e basni; gl. tudi Ezop aitiologija -e ž ]preuievioye vzrokov], aitiolôSki -a -o: ~a pravljica ijbii -a m bot. slez ijd ijda m' pogan, velikan, mn. àjdi in àjdje, ijdinja -e i poganka, Ajdovski -a -o : ~a deklica, àjdovstvo -a s poganstvo Ajda -e ž, ijdov -a -o : ~ cvet, med ; ijdovec -vca m ajdov kruh', ijdovka -e ž potica, slama, goba\\ àjdovk» -e ž sUmu.], ^ovttnka -e î \hruška\, ijdovCek -čka m ]goba], ijdiSče -».sin ajdiSče-a s Ajdorec -vca m, iz ~a, v '-v, ^jdoviki -a -o, Ajdovčan -a m, Ajdovčanka -e i; Ajdovščina -e f : ~ pri Vipavi, iz ~e, v ~i, lovski -a -o, ^ovec -vca m, Ajdovka -C i; AjdovS&ia -e i: ~ v Ljubljani, na z ~e àjerâu -a -o: ~e osnove a-osnove akidja -e ž, akâcijev -a -o: ~ les — akikciievina -c ž in akacijevina -e ž akademfle -e i 1. Slovenska ~ znanosti in imietnosti, biti v ~i biti ilan, akademijski -a -o: ~i odbor, besednjak, ~a uprava, hiia; 2. visoka iola: glasbena, trgovska biti na ~i, iti na ~o, z ~e; akademijski -a -o: ~a predavalnica, ~a učilnica; 3. prireditev: biti pri ~i, iti k ~i, od ~e; biti na ~i, iti na ~o, z ~e: Academia operos6rum = Akademija operôzov afcadéwlk -a m, akadémidarka -e Ž, akadé-mičen -čna -o, akadémski -a -o: ~a tetrt, debata akint -a m bot., akàntov -a -o: ~ list akatoiârtiiea -čna -opolnoitevUen: ~ verz akcelcrAd|a -e ž pospeševanje, pospeiitev, pospeiek, akœleràtor -ja m teh. wkc^ -énta m poudarek, naglas: govori s~ primorskim ~om; akcéntski -a -o poudaren, naglašen: ~a znamenja; ak-centuirati -am poudariti, naglasiti, akcen-tuiranje -a s, akcentuicija -e i naglaSe-van/e, poudarjanje, akcentuacijski -a -o naglaSevalen, poudarjalen-, akcentologija -e ž nauk o poudarku, akcentolôg -a m, akcentoIôSki -a -o: ~a razprava akccptinUi -am sprejeti, akceptâcija -e ž sprejetje, sprejem, alùxptacijski -a -o: ~a banka, akcépt -a m, akceptânt -a m akccsija -e ž ekon., akcesijski -a -o: knjiga, akcesôren -ma -o postranski, dodaten; akœsist -a m pripravnik akcklenca 100 aktnilr akci« skupine; akor-derstvo -a s akreditirati -am poveriti, pooblastiti, akreditiran -a -o pooblaščen: ~i poslanik pri vladi; akreditiv -a m, akreditiven -vna -o poverilen, pooblastilen: ~o pismo po-verilnica akribija -« ž natančnost, skrbnost: delo je pisano z veliko ~o ■larMin -a m kem. akrikn -Ina -o [-In-J kem.: ~a smola akrobacija -e ž, akrobdt -a m, akrobatski -a -o: ~i nastop akromitičen -čna -o Akropolis in Akr6pola -e ž \atensko zgornje mesto, zlasti grad\, akr6polski -a -o I-Is-]; prenes. akrdpola -e ž \grad, umetnostno središče\: ljubljanska ~ akr6stih -a m posvetilo z začetnimi aH končnimi črkami verzov AksikOT -a m \ruski slovanofil\: ostrina, duh ~a, aksikovski -a -o: ~a svobodo-Ijubnost, ~o svobodoljuben aksMogija -e ž veda o vrednotah, aksiol6g -a m, aksiol6Ski -a -o aksiom -a m, aksi6mski -a -o; aksiomdtika -e ž nauk o aksiomih, aksiomski sistem; aksiomdtičen -čna -o kar je aksiomsko gotovo, aksiomitik -a m ikt -a m dejanje: zgodovinski, zadnji —, ~ v drami, na odru; spolni um. kip, podoba, model golega telesa; pr. uradni spis, listina; ad ac\3i [adakta] Uit. med (stare) spise, stvar je končana aktSr -ja »I ->• igravec aktfaiit -a m \element\, aktiničen -čna -o: ~i žarki tttiv -a m slov. tvorni glagolski način; dktiven -vna -o slov. tvoren: ~i način, ~a oblika, ~o izražanje aktiv -a m soc. \skupirui\: ~ ženi, delovni aktiven -vna -o kem.: ~i kisik ozon, —o oglje; soc. delaven, podjeten, priden, živahen, prizadeven, v službi; aktivnost -i ž delavnost, podjetnost, pridnost, prizadevnost; aktivirati -am v delo, službo sprejeti; kem. regenerirati katalizatorje; aktiviranje -a s, aktivizirati -am razgibati, aktiviziranje -a j = aktivizdcija -e f; aktivist -a m, aktivistka -e ž, aktivizem -zma m; aktivističen -čna -o, aktivi-stovski -a -o: ~i zbor aktiva -iv s mn. in aktive aktiv ž mn. ekon., aktiva -e i službujoča vojska iktovka -e ž ■Irtažton -Ina -o [-In-] sodoben, času primeren, pereč, nujen, aktudinost -i [-tn-] ž važnost, sodobnost, nujnost, živost, pomembnost, potreba; aktualizirati -am sprožiti, načeti, oživiti: ~ vprašanje, zadevo, aktualizacija -e ž oživitev, sprožitev zadeve, vprašanja aktušr -ja m pisarniški uradnik, računar rentabilnosti v zavarovalnicah, aktu^ka •e ž, aktuArski -a -o: ~a služba akumuUtor 101 «Icgorija akumuUtor -ja m nabiralnik, zbiralnik, hranilnik energije: električni Edisonov ~ = alkalni svinčev hidravlični, parni akumulàtorski -a -o: ~a baterija, lokomotiva, ploiča; aku-mulâcija -e i nabiranje, zbiranje, kopičenje: družbena akumulacijski -a -o zbiralen, nabiralen: ~i urad, bazen, sklad, ~a pisarna; akumulirati -am zbirati, nabirati, nabrati, zbrati, kopičiti, nakopičiti, delati, narediti zalogo akustika -e f 1. nauk o zvoku, 2. ~ prostora, akûstiôen -čna -o slušen, zvočen, posluhu ugoden : —i pojavi, ~a zaznava, ~a dvorana, akûstik -a m kdor se z akustiko ukvarja akAt -a m ostrivec, akùtov -a -o: ~o znamenje, akutirati -am zaznamovati z ostrivcem, akutiran -a -o rastoče poudarjen akften -tna -o nujen, silen, pereč, hud, nagel, hiter, oster: ~o vpraSai^je, ~o vnetje slepiča, ~a zastrupitev, bolezen, akùtnost -i ž ruijnost, sUnost, ostrina, naglica ékuzativ -a m toiilnik, četrti sklon, àkuza- tiven -vna -o toiilniSki: ~a zveza tkra fôrtis âkve fôrtis ž kem. \solitma kislina\; àkva régis âkve régis ž kem. zlatotopka; àkva destilàta -e -e i prekopana, čista voda akvamarfn -a m min. akvapUn -a m šp. tiSma&[-él] -a m \sUka z vodnimi barvami], akvarélen -Ina -o [-In-J: ~a slika, ~i portret, akvarelist -a m, akvare listka -e ž •kvérij -a m posoda za hranjenje vodnih živali ali rastlin v sobi, akvàrijsld -a -o akvatinta -e ž \bakrorez\ al^vedùkt -a m vodovod Akviléja -e ž kr. i. Oglej, akviléjski -a -o oglejski: ~i patriarh, ~a zgodovina akvirirati -am pridobivati, pridobiti, nabirati; akvizicija -e ž pridobitev, prirastek, nabiranje, akvizitêr -ja m zbiravec, nabiravec naročnikov, odjemavcev, akvi-zitêrka -e f, akvizittoki -a -o: ~i uspeh, ~a spretnost H la slovenimo: burke à la Nestroy burke, kakor ali kakršne so Nestroyeve; burke Nestroyevega kova, Nestroyeve vrste; tragedija à la Shakespeare, shake-spearska tragedija; drama à la Ibsen ibsenovka ipd. alabdster -tra m min. \žlahtna vrsta sadrel, alab^trov -a -o, alabastrovina -e i \izdelkil, alabistm -a -o: ~a vaza i la carte [alakart] po jedilniku Alah -a m, Alahov -a -o: ~ blagoslov i ]» mode [alamddJ po modi afamin -a m kem. Alarili -a m \gotski kralj\, Alarihov -a -o aUrm -a m klic k orožju, k pazljivosti, k pripravljenosti, alžrmen -mna -o: ~a naprava, piSčalka, sirena, ~i signal, zvonec, znamenje, stanje; alarmanten -tna -o razburljiv, vznemirljiv: ~a novica, ~o poročilo; alarmirati -am pokonci spraviti, preplašiti, vznemiriti, razburiti, alarmiran -a -o Alarčdi -ov m mn. skupno ime za stara predindoevropska plemena, alarčdski -a -o: ~i jeziki, alar6d$£ina -e ž Alasia da Sonunaripa [aldzia da somaripa] Alasia da Sommaripa ali Alasie da Sommaripa ali da Sommaripe m, Al^iov -a -o: ~ slovar ali slovar Alasia da Sommaripa Ob» -e [-Ib-] ž Itg. \<^lačilo\: Sipke pri ~i, platno za ~e Albtaiia -e i, Albanec -nca m, Alb&nka •e ž, albžtnski -a -o: ~i jezik = albdn-$čina-ef >^/6-; tibatroa -a m zool. \ptic(^, dlbatrosov -a -o >[-lb-] Albert -A m os. i., Albertov -a -o, Alberta -e ž, Alb&tin -a -o, Albertina -« ž, Albertinin -a -o >[-Ib-J Albl -ja m Imesto v južni Franciji]; Albiždn -ina. m, Albiždnka -e ž, albižAnski -a -o: vojska; albižin -dna m \pripadnik verske ločine] >[-lb-] Albfa -a m os. i., Albinov -a -o, Albina -e ž os. i. >[-lb-] albin(6) -na m biol. beličnik, albina -e ž, albinizem -zma m beličnost >[-lb-] Albrclit -a m, Albrehtov -a -o >[-lb-] ilbom -a m ]knjiga s slikami, spominska knjiga], ilbumski -a -o: ~i verzi >[-lb-J allNimen -a [-Ib-J m beljakovina albamin -a m kem., albumindt -a m kem., albuminoid -a m kem. >[-lb-] ■MeUd -a m, aldehidov -a -o, aldehidski -a -o: smole, <»-i sladkorji >[-ld-J tUiuii-cf-ld-] žtisk. alegorija -e ž prilika, podoba, aleg6ričen -čna -o: pesem, aleg6ričnost -i ž. alegorija 102 Alkibiades alegôrika -e i izražanje s prilikami, alegorizirati -am v alegoriji kaj povedati, izraziti, alegorizàcija -e i aléja -e ž drevored AIckadnder -dra m os. i.: ~ Makedonski, ~ Včliki, Aleksàndrov -a -o; Aleksàn-dra -e ž, Aleksàndrin -a -o; Aleksan-drija -e ž,mesto v Egiptu , Aleksandrinec -nca m, Aleksandrinka -e ž, aleksan-drinka -e ž \slovenska dekla v Ejgiptu\, aleksandrinski -a -o: ~i rokopis, —a filozofija, Sola; aleksandrinec -nca m dvanetjsterec, franc. verz z 12 zlogi Aléksuidros -ra m gr. mit. Aleka^taidFOT -a m pesniško ime Josipa Murna : pesmi ~a Aliksij -a m os. i., Alčksijev -a -o, Alčksija -e ž, Alčksijin -a -o AUkto -e ž mit., Aléktin -a -o alelAja -e jf 1. vzklik veselja, naslov skladbe, 2. voSčiti veselo —o veliko noč; 3. velikonočna jed: skleda Akmibi -a m, alemânski -a -o, alemšnSčina -e ž, Alemànija -e ž Aléaka -e ž, Alčnkin -a -o, Alčnčica -e ž, Aléna -e ž, Alčnin -a -o alergila -e ž preobčutljivost, alergičen -čna -o, alergto -a m snov, ki zbuja alergijo AKS AléSa m os. i., Alčšev -a -o AléSovcc -vca m \pisatelj\, AléSov£ev -a -o; aléSovCevski -a -o: '^o pisanje AleAti -ov m mn. \otočje\, aleùtski -a -o Affii -C ž in àlfa m neskl. : od ~ do ornega; kot v kotu žarki ~ ali ~ žarki, ~ privativum >[-lf-J tSUbtt -a m abeceda: grSki, hebrejski po ~u, alfabčtičen ^čna -o = alfabétski -a -o abeceden: ~i seznami, ~a ureditev; alfabetirati -am po abecedi urediti, alfabetfranje -a s >[-lf-] Alflcri [alfiirij -ja m \it. pesnik\, Alfierijev -a -o: tn^edije Alfonz '»min Alfônz -a m os. i., Alfonzov -A-o in Alfànzov -a -o >[-lf-] AUM -a m. Alfredov -a -o >[-lf-] ilga -e ž, àlgin -a -o >[-lg-J OgOm -e ž mat., algebr&ičen -čna -o = algeb^ki -a -o: analiza, enačba, funkcija, ~i izraz, Število >[-lg-] aH [ali I àli] ® vez. a) hč. (brez vejice) : prinesi vina ~ piva; jaz ~ ti, eden mora iti; ~ delaj ~ pojdi! b) prot. (z vejico): veliko sem videl, ~ kaj takega Se ne; stu je res, ~ vse nič ne pomaga; ® prisl. a) vpr.: ~ je res? ~ veS, ~ je doma? b) poudarni: äli bo gledali äli nas je bilo! äli smo jih! alMnwi -e i zveza, zaveza, aližnsen -sna -o; gl. tudi aiiirati 4Ua8 prisl. drugače, po domače: Matija Valjavec, ~ Kračmanov ilibi -ja m, nav. neskl. drugje: dokazal je svoj ~ da ob določenem Času ni bil na kraju dejanja, z ~ ali z ~jem seje hitro reSil suma alieikličen -čna -o: s|>ojine kem. alifdtičen -čna -o = alifitski -a -o: ~e spojine kem. aligitor -ja m zool., aligatorjev -a -o aiiirati -am zavezati, zvezati; aliiran -a -o zavezan, zvezan (po pogodbi): ~i narodi; aiiiranec -nca m zaveznik; gl. tudi aliansa aliminti -ov m mn. stroški za vzdrževanje, preživnina, vzdrževalnina, alimenticua -e ž vzdrževanje, plačevanje preživnine, alimentacijski -a -o, alimentären -ma -o: ~a obolelost a limine pri priči, kratko malo: ~ zavrniti alinea -nee i tisk. nova vrsta, odstavek: z ~o, od —e, pri —i AUpaSa -a oA' -e m os. i., AlipaSev -a -o: ~ most aUtcrAdja -e ž \glasovna pesniška figura\, aliteracijski -a -o: ~i ukras; aiiterirati •am ponoviti isti soglasnik aHzarin -a m kem.: naravni, sintetični alizarinov -a -o: barva, ~o barvilo, črnilo, ~ lak AlMaka -e ž \država\, atjiSki -a -o AQÜ -a m of. i., Aljažev -a -o: ~ dom, stolp AlUUos Alkdia m in Alkij -a in \gr. pesnik\, AUc^jev -a -o: ~e pesmi; allc^jski -a -o: ~a kitka, ~i verz >[-lk-] alkaU- v sestavi: alkaiialbumini -os [-Ib-] m mn. kem.; alkalicelul6za -e ž kem.; aikalimetriia -e ž kem., alkalimčter -tra m kem., alkalimčtričen -čna -o >f-Ik-J alUillie -ij ž mn. kem. lugi, lužnine, aikiličen -čna -o, alkäkn -Ina -o [-In-] kem. lugov, lužen: ~i akumulator, ~e kovine, insti, ~a reakcija, slatine, minerahie vode. alkdličnost -i ž, alkiinost -i [-In-] ž, alkaiizlrati -am, aikaliziranje -a s, alkaloM -a m >[-lk-J AOMtOitt) -da m \gr. držaynik\, Alki-biadov -n-o >[ -Ik-J alkimija 103 amanuensis alkimija -e ž, alkimist -a m, alkimističen -ina -o >[-Ik-] Alkmin -a [-Ik-] m \gr. pesnik\ alkobol [-olj -a m kem. čisti vinski cvet : etilni ~ etilalkohol, absolutni —, de-naturirani ~ napravljen neužiten: alko-holSt -a m, alkohdlov -a -o : ~a spojina, alkohdlen -Ina -o [-tn-]: ~i fimež, ~a pijača, raztopina, ~i sladkor, ~o vrenje. ~a industrija, ~i termometer; alkohblnat -a -o [-In-] kar vsebine alkohol: —a pijača; alkoholizem -zma m, alkoholik -a m, alkohdličen -čna -o: ~ bolnik, alkoholizirati -am; alkoholo-meter -tra m, alkoholometrija -e ž >[-lk-J alk6va -e [-Ik-] i vdolbina v zidu, prikot, pregradek z ležiščem, prislenek aUegretto [alegreto] prisl. glas. nekoliko živahno: igrati, peti; allegretto -a m \del skladbe]: začenja se z ~om, od —a naprej allecro [ategro] prist, glas. hitro, živahno, veselo: ~ igrati, peti; allegro -a m \del skladbe]: značilnosti v ~u, od —a naprej, skladba se konča z ~om almaiuUi -a m koledar, letopis, zbornik, almandhovec -vca m sodelavec almanaha, almanahovski -a -o = alman^ki -a -o: ~a poezija, doba >f-Im-] iloa -e ž aloja, rod. mn. dloj aUdij -a m [svobodno posestvo], alodidlen -Ina -o /-//1-7: ~o posestvo, ~a državica aloKamija -e ž bot., alogimen -mna -o aMgiien -čna -o nelogičen, nedosleden, al6giinost -i i al6ja -e ž bot., al6jin -a -o: ~ cvet, al6jev -a-o: ~čaj AMjzij -a m os. i., Aldjzijev -a -o; Aldjzga •e ž, AldjziJin -a -o, aldjzijski -a -o; Alojzi^višče -a s ]dijaški zavod\, alojzi-jevBki -a-o: gojenec = alojzije-viSčnik-am «lokMja -e ž nagovor •lopatija -e ž med., alopdtičea -čna -o = alopitski -a -o alotropija -e ž kem., alotrdpen -pna -o, alotrdpičen -čna -o alpika -e [-Ip-] ž zool. ]lama, njena volna in bUigo iz iye\: perilo ^ in perilo •Ipika -e [-Ip-J ž met. novo srebro: ~ srebmina in srebmina ~ Alpe Alp ž mn., ilpski -a -o: ~i svet, ~a flora, '«-o podnebje; alpinski -a -o planinski, gorski, alpinec -nca m ]gorski voiak\-, alpinizem -zma m planinstvo, alpinistika -e ž planinstvo, praktično uveljavljanje planinstva, alpinističen -čna -o, alpinist -a m, alpinistka -e ž: alpinum -a m, alpinetum -a m = alpinet -a m skainjak >[-lp-] šlt -a m, iltovski -a -o: solo, ~a melodija, altistka -e ž >[-lt-J aUiB»-e [ It-] ž arh. altericija -e ž sprememini, menjava (glasu, utripanja), alterirati -am spremeniti, menjati (glas) >[-lt-J alternativa -e ž izbira med dvojim, alternativen -vna -o: ~a odločitev, postaviti vprašanje ~o >[-lt-] altemitor -ja [-It-J m el. ]generator za izmenični tok\ altemirati -am [-U-] menjati (se), izmenjavati (se), altemdcija -e ž altimiter -tra [-It-] m tet. višinomer altniizera -zma m nesebičnost, altruističen -čna -o nesebičen, altruist -a m nesebič-než, altruistovski -a -o >[-It-] alndirati -am gl. aluzija aluminit -a m kem.: barijev, natrijev, kalijev ~ aluminij -a m kem. \prviiui\, aluminijev -a -o: ~e spojine, aluminijski -a -o: ~a pločevina, posoda, žica, —e plošče, rude, zlitine, aluminijast -a -o: ~a kovina, posoda ahimnit -a m ]vzgoJni zavod, malo semenišče] aluvij -a m ]geohška plast, naplavina], aluviilen -Ina -o f-ln-] : ~a tla aluzija -e ž rmmig, namigovanje, aludirati -am: — na kaj namigniti, namigovati alveoUircn -n>a -o [-Iv-J: —^i glasovi Alzicija -e ž, Alzdčan -a m, Alzičanka -e ž, alziški -a -o >[-lz-J Alžir -a m ]mesto in okrožje], Alžirec -rca m, Alžirka -e ž, Alžirija -e ž \dežela\, alžirski -a -o: ~a vstaja >[-lž-] Amadis -a m ]Junak viteških romanov], Amadisov -a -o, amadisovski -a -o »maigžm -a m, amal^mski -a -o: ~a plomba, anoaligamirati -am, amalgamiran -a -o, amalgamiranje -a s >[-lg-] Amilija -e ž os. i., Amilijin -a -o ■manJinž -ja m dopolnilni, spreminjevatni predlog, amandmajski -a -o amann^nris [-zisj -a m pomočnik: ~ v knjižnici amarilis 104 amortizer amarilis -a m bot. amater -ja m kdor se nepoklicno (iz ljubezni) ukvarja s čim, amaterka -e f, amaterski -a -o: ~i fotograf, klub, amaterstvo -a s: ~ v imietnosti, športu, fotografiji amazonit -a m min. zeleni kalijev glinenec AmazMoi -e i \grško bajeslovno bitje], amazdnka -e ž bojevita, huda ženska, amaz6nski -a -o bojevit, hud, oster Amazdnka -e ž \reka\, amaz6nski -a -o imba -e f: ~ pri tomboli ambasada -e ž poslaništvo: sprejem na ~i, ambasžden -dna -o: ~o poslopje, ambasador -ja m poslanik, ambasidorski -a -o poslaniSki ambicija -e i častiljubnost, častihlepje, prizadevnost, ambicibzen -zna -o, ambicidz-nost -i ž ambiint -čnta m okolje žmbra -e ž \diSeča smola] Ambrfei] -a m os. i., Ambr6zijev -a -o; Ambr6zija -e ž, Ambr6zijin -a -o; ambrozij&nski -a -o: obred, ~o petje; Ambr6ž -a m, Ambr6žev -a -o ambr6zija -e ž \bajeslovna jed bogov], ambr6zijski -a -o Ambnis -a m kr. i., iz v ambniški -a -o, AmbniSanje -ov m mn., Ambni-Sanke -ank ž mn. ambnUnca -e ž poŠta na vlaku, ambultoien -čna -o: ~i voz poštni voz pri vlaku ambuUnta -e ž kraj za prvo zdravniško pomoč, vojna bolnišnica, voz za prevažanje bolnikov in ranjencev, ambuldnten -tna -o: ~o zdravljenje, ~ bolnik; ambula-tdrij -a m zavod za zdravljene neležečih bolnikov, ambulatdrijski -a -o amčba -e ž zool. menjačica, amčben -bna -o: ~a griža imen m neskl. 1. končal je z običajnim 2. konec: tako bo, pa amcnorija -e ž med., amenorčičen -čna -o AmSrika -e ž: Južna, Severna, Latinska Američan -dna m, Američdnka -e Ž, Amerikinec -nca m, Amerikinka -e ž, ameriški -a -o, amerikinski -a -o; amerikanizem -zma m amer. jezikovna posebnost, duh praktičnosti in pridobitnosti; amerikanizirati -am, amerikanizacija -e ž ustvarjanje enotne ameriške kulture, mehanizacifa življenja ametfst -a m ]drag kamen\, ametistov -a -o, ametisten -tna -o amfibija -e ž dvoživka, amflbijski -a -o: ~o letalo za kopno in morje amflbol [-61] -a m min., amfib61ov -a -o: ~ azbest amfibrah -a m in amfibrdh -a m ]metrična stopica], amfibržhičen -čna -o amfiteiter -tra m polkrožen prostor s stopničasto se vzdigujočimi sedeži, amfiteštr-ski -a -o, amfiteatrdlen -Ina -o [-In-] kar ima obliko amfiteatra Amfitrita -e i gr. mit. imfora -e ž ]antičen vrč z dvema ročema] amfotSren -ma -o kem. kar inm lastnosti baze in kisline amid -a m kem., amidopirin -a m Amiens[amjenJ -a m \ franc. mesto], amien- ski [amjenski] -a -o: Peter Amienski amigdalin -a m kem. amil [-il] -a. m = amilum -a m \Skrob], amilen -Ina -o [-In-J; amilacetit -a m, amilacetdten -tna -o: ~a svetilka, amilalkohčl [-Ik-, -61] -a m amilni alkohol, pentanol; amiliza -e ž, amiloid -a m, amildza -e ž, amilodekstrin -a m; vse kem. amin -a m, amfnski -a -o: ~e kisline; aminobenzčn -a m, aminofendl [-dlj -a m; vse kem. amit6za -e ž ]delitev celice] amnestija -e ž pomilostitev, amnestijski -a -o pomilostitven: ~i odlok; amnestirati -am pomilostiti: ~ koga, amnestiranec -nca m pomiloSčenec, amnestfranka -e ž amnezija ■« ž izguba spomina, amnezUski -a -o: ~i pojav a-mol [dmdl] -a m: skladba v am6niak -a m, am6niakov -a -o: ~ cvet, amčnij -a m, amdnijev -a -o: ~ bikarbonat Amor -ja m rimski bog ljubezni, Amorjev -a -o: ~a puščica, ~ kip; imorski -a -o; imor -ja m 1. ljubezen, 2. amoret, amorčt -a m um. okrasni kipec, žmorček -čka m amor&len -Ina -o [-hi-] brez morale, brez čuta za nravnost, amoralnost -i [-In- j i, amoralfst -a m = amor&biež -a [-h-J m ■mdifen -fna -o brezličen, brez Mike, brez lastne podobe, neizrazit; min.: ~a ruda, ~a snov; amdrfoost -i ž amortizšcija -e ž odplačevanje, poravnavanje dolga, amortizacijski -a-o: stroški, skladi; amortizirati -am: dolg se amortizira amortizer -ja m stroj, blažilnik ampak 105 anarhija ampak [àmpak / ampak] vez. : ne oče, ~ mati; nisi pomagal, ~ nagajal; ne samo ali le neumen, ~ tudi hudoben; brez adverzativnega pomena je nampakovanjea razvada Ampère [ampêrj Ampèra m j/rane. fiziki, Ampèrov -a -o: ~ zakon, ~o pravilo; ami^r -a m enota za merjenje električnega toka, ampêrski -a -o: ~a ura (°ampere-ura), amperméter -tra m ampliflcirati -am razširiti, amplifikäcüa -e ž razširitev amplitüda -e ž fiz., mat., geogr., meteor. ampàla -e f 1. med. hruškasta stekleničica za zdravila, 2. mehurjasto razširjeni del votlega organa amputirati -am odrezati, odstraniti: ~ ud, kos ozemlja, amputâcija -c i, amputacu-ski -a -o: ~i nož, štrcelj, ~a Stula, politika Amsterdam -a m \nizozemsko mesto], âmsterdamski -a -o amulét -a m vražni obesek v obrambo proti zlim silam, nesrečam, boleznim ipd., amuléten -tna -o: ~i obesek, ~a svetinjica Amundsen -a m \razlskovavec polarnih krajev\, Amundsenov -a -o: ~a pot v Antarktiko, àmundsenski -a -o: ~i značaj amiizičeii -čna -o brez čuta za umetnost, amOzičnost -i ž an- kot predpona v tujkah iz p-, namesto a- pred samoglasniki pomeni brez-, ne-: analfabet, anarhija, anemija Ana -e ž os. i., Anin -a -o, Anica -e i, Aničin -a -o, Ančka -e ž, Ančkin -a -o, Anka -e ž, Ankin -a -o anabaptfst -a m prekrščevavec, anabaptlzem -zma m, anabaptistovski -a -o Anäbaza -e ž \grški popis bojnih pohodov : Ksenofontova anàbaza -e î \ pohod : ~ Aleksandra Vélikega anadiplôza -e ž \govomiška figura] anaerében -bna -o brez kisika živeč: ~e bakterije antfora -e / 1. ponavljanje Iste besede, 2. pesniška figura, anafôriien -čna -o ali anâforski -a -o: ~i slog anagràf -a m register stalnega prebivavstva, anagrâfski -a -o: ~i urad anagrim -a m \uganka analiorét -a m \puščavnik\, anahorétski -a -o: ~o živ1jei\ie anahronizcm -zma m časovna neskladnost, zaostalost, pogrešek zoper čas, anahro-nističen -čna -o anakolOt -a m neskladnost v stavčni zvezi, anakoldtski -a -o: ~o vezai\je Anikreon -6nta m os. i., Anakrečnfov -a -o: —a poezija, anaki«6nt(ov)ski -a -o: -^a poezija, anakrebntik -a m kdor Anakreonta posnema in anakreontsko pesni, anakrečntika -e ž poezija v Ana-kreontovem slogu analmlza -e ž uvodni takt v glasbi in poeziji, prvi nepoudarjeni zlog v verzu s pa^jočim ritmom Anaksigoras -ra in -re m \gr. filozofi, Anaksigorov -a -o Anaksiminder -dra m \gr. filozofi Anaksi- mindrov -a -o Anaksimenes -na m \gr. filozofi, Anaksi- menov -a -o analfabčt -a m nepismen človek, neizobra-ženec, analfabčtski -a -o: ~i tečaj; analfabetlzem -zma m >[-lf-J anU -ov m mn. letopis, atialist -a m leto- pisec, analfstičen -čna -o: ~ spis, slog analitičen -čna -o, analitski -a -o ločilen, razčlenjujoč, razčlenjevalen, razbirajoč, razločevalen 1. mat.: ~a funkcija, ~i postopek, ~a rešitev, ~a tehtnica; 2. fil.: ~a metoda, psihologija; 3. slov.: sintaksa analitika -e i nauk o analizi, analitik -a m analiza -e ž razčlenjevanje, razčlenitev, razkrajanje, razkroj, razstavljanje: slov-ničtia, kemična, matematična, filozofska analizirati -am, analizirar\je -a s analizator -ja m fiz., stroj., metr., analizd- torski -a -o analogija -e ž podobnost, nalika, izenačevanje-, anal6^ -gna -o = anal6gičen -čna -o, anal6gnost -i / Anam -a m, itiamski -a -o: ~i breg, ~o podnebje, Anamit -a m prebivavec Anama, anamitski -a -o, anamftlčina -e ž anamneza -e ž zbirka podatkov o bolniku, navedbe o nastanku bolezni, anamnestičen -čna -o: ~i p^atki inanas -a m \tropski sad\, inanasov -a -o anap^ -a m \stopica\, anapčstovski -a -o ana^ja -e ž brezvladje, ner^, brezpravnost, aniirhičen -čna -o, anarhizem -zma m nazor, ki ne priznava nobene oblasti, anarhist -a m prevratnež, anarhističen -čna -o, anarhistovski -a -o anastatičen 106 anglist anastttičcn -čna -o: ~ ponatis Anastàzij -a m os. i., Anastàzijev -a -o, Anastâzija -e ž, Anastâzijin -a -o anastigmit -a m fotografski objektiv ali sestav leč, pri katerem je odpravljen astigmatizem, anastigmàtiten -čna -o: ~a leča, anastigmâtiCnost -i ž anâtema -e i prekletstvo: izreči ~o nad kom koga slovesno prekleti, izobčiti iz verskega občestva = anatematizirati -am anatomija -e i raztelesenje, razčlenitev, veda ali knjiga o ustroju telesa, anatomijski -a •o, anat0mičen -čna -o, anatômski -a -o : ~a ugotovitev, metoda, anatôm -a m, anatômka -e ž Andaluzija -e i \pokrajina v Španiji\, Andalûzijec -jca m, Andaluzijka -e i, andaluzijski -a -o andinte prisl. glas : — igrati, peti; andànte -a m: pri ~u, od —a naprej; andantino prisl. glas. rahlo razgibano, andantino -a m \del sklatU>e\: v njegovem ~u, začne se z ~om Andedis-Merin -a m, ândechs-merânski -a -o, Àndechs-Merànci -ev m mn. >[ anMs- J kaàmea [àndersen] -a m \danski pisatelj], Andersenov -a -o: ~e pravljice; ânder-senovski -a -o andezit -a m min. \vulkanska kamninaj Andi -ov m mn. \južnoameriško pogorje] Andčni -e ž kr. i., andôrski -a -o Andrcéi -a m os. i., AndreàSev -a -o: ~e pesmi Aairiefandré] -ja m os. i., Andréejev -a -o: ~ dnevnik, ~a ekspedicija Andréj -a m os. i., Andréjev -a -o, André-jevo -ega s: na od '-ega sèm; Andrijec -jca m, Andrčjčev -a -o, Andrčjček -čka m, Andrčjčkov -a -o, Andréjëe -ta m, AndréjCetov -a -o; Andraž -a ^ Andrâiev -a -o; Andréja -e ž, Andréjin -a -o Andréjfkov J6ic Andrčjčkovega Jôieta m \pisatelj\ : spisi ~cga ~ta Andréjev -a m \ruski pisatelj]: drame Leonkla ~a Andr^ka in-cm os. i., Andréjkov -a -o : ~i spisi (°Andréjkini) AndriôU -ja m os. i., AndriôUjev -a -o: ~i prevodi andragaaiét -a m biol. semenčica Andrakles -kla m ]starogrSki politik], Androklov -a -o Androklos ..-kla m ]starogrški suženj], Androklov -a -o Andrdmaha -e i os. i., Andr6mahin -a -o: ~o slovo od Hektorja Andr6meda -e ž astr. anekdčta ■« ž zgodbica, anekdot ičen -čna -o = anekd6ten -tna -o, anekd6tski -a -o: ~i čut, ~o pripovedovalce aniks -a m dodatek, pritiklina aneksija -e ž politična priključitev, prilasiiiev ozemlja, aneksuski -a -o: —a kriza; anektirati -am priključiti, prilastiti si (ozemlje), anektiranec -nca m anemija -e ž malokrvnost, ančmičen -čna -o malokrven, slaboten: —o pisanje, ane-mijski -a -o: ~i šumi anemogrif -a m meteor., anemomčter -tra m vetromer, anemomčtrski -a -o anemčna -e f bot. vetrnica aneroid -a m tlakomer brez živega srebra, aneroiden -diia -o anestczijii -e i omrtvičenje, anestezirati -am omrtvičiti, anesteziran -a -o omrtvičen, anestezijski -a -o, anestezist -a m \zdravnik\, anestezistka -e i, anestčtikum -a m, mn. anestetika -tik s mrtvičih angažirati -am v službo sprejeti, vzeti, najeti koga: ~ koga za kaj, gledališče angažira igravca, — se v službo stopili, zavezati se; angažmi -ja m pogodba za službo, najetje, obveza 4ngel/^-«/7-am,angelov-a-o: ~očeščen«; žngelski -».-o f-Is-]: —a milina, čistost, —o petje; Angelski grad; Angelc -a [-k-] m, Angelček -čka m, Angelčkov -a -o; Angelček -čka m. Angelčkov -a -o: ~ urednik >[-lč-J; Angel -a m os. /., Angelov -a -o. Angela -e ž Ansila -e ž os. i., Angilin -a -o, Angčlica -e ž, Ang6ličin -a -o angiae -e ž, an{p6zen -a -o: težave; angina pictoris [pek-] angine pčctoris ž anglezit -a m min. \svinčeva ruda] Ai«Kž -a m, Angl6iev -a -o, Angičiinia -e ž, Angližiivjin -a -o, angleški -a -o: kijuč, ~a bolezen, angičščina -c f, AngMjko -ega s, na ~em, z '-^ga; Anglija -e f, v ~i, iz ~e anglikAnec -nca m, anglikanski -a -o: ~a veta, anglikAnka -e i, anglikAnstvo -a s anglist -a m, anglfstka -e i, anglistika -e ž veda, ki preučuje angleški jezik in književnost, anglističen -čna -o; anglicizem -zma m posebnost angleščine angl»- 107 anti- anglo- v sestavi: Angloameriiàn -âna m, angloamëriSlu -a -o: ~a izreka; vendar ànglo-amêriSki -a -o: ~o sodelovalne, ~a zasedba; anglofil [-il] -a m, anglo-fils ki -a -o [-b-J: anglofôb -a m, anglo-fôbski -a -o; anglomin -a m, anglomàn-ski -a -o; Anglosàs -a m, anglosàSki -a -o in anglosaksônski -a -o, anglosàSiina -e ž in anglosaksônîiina -e ž Angini -e ž kr. i., angôrski -a -o: koza, mačka, ~i kunec, angôrka -e ž . \koza\, angôra -e ž \volna\ Antrtriini [àngstrôm] -a m \ivedski fizik], ângstrôm -a m ]mera za svetlobne valove] anUdrid -a m kem. : ~ fosfome kisline anhidrit -a m, anhidritov -a -o: ~ kristal Anhovo -cgà s kr. i., iz '->«ga, v ~em, inhovski -a -o: ~i cernent, Anhovd -ev m mn. anilfn -a m, anilinski -a -o: ><>« barve anim&Učen -čna -o živalski, anim&ličnost -i ž iivalskost, animàlen -Ina -o[-bi-]: ~a hrana animirati -am: ~ koga za k^ spodbijati, navdušili, razživili, vneli, animiran -a -o: ~a družba, animàtor -ja m : ~ pri lutkah animizem -zma m vera v dušo kol počelo sveta, animističen -čna -o, animist -a m animozen -zna -o sovražen, hud, nejevoljen, anim6znost -i ž nenaklonjenost anite -a m el., aniônski -a -o animtràpen -pna -o fiz., anizotropija -e t: ~ kristalov Aniia -e ž ]reka\, aniSki -a -o Ankara -e ž kr. i., inkarski -a -o ankéta -e ž poizvedovanje, zbiraye podatkov: ~ o srednji ioli, ankčten -tna -o: ~i odbor, ~a metoda, anketirati ^am, anketiriu^je -a s, anketiranec -nca m, ankitnik -a m andda -e ž, anôden -dna -o: ~a baterija, ~a karakteristika, izguba, napetost anMdes -a m ]malarijski komar] amMalija -e ž izjemnost, nepravilnost, anomàlen -hia -o [-In-] izjemen, nepravilen, anomàinost -i [-In-] i —onhain -mna -o brezimen, neimenovan, nepodpisan, anonimnost -i ž brezimnost, anonim -a m, anonimnik -a m, anonim-nica-e/ aBÔon -e ž oglas, naznanilo, anônsen -sna -o (glasen, naznanilen: urad, anon-sireti -am, anonsiranje -a «: kaj ogbtšati, naznanili: ~ po časnikih ■norgiaiien -čna -o in anorgdnski -a -o: ~a kemija, '—a kislina anormiien -Ina -o poseben, nenavaekn, anormilnost -i ž >l-ln-J anortft -a m min. ansimbel [-»U -bla m igravska družina, pevski zbor, godbeniki, ansimbelski -a -o: nastop, ~a povezanost, ~o prizadevanje >[-b»l-] antagimiiem -zma m nasprotovanje, tekmovanje-, med. nasprotno delovanje dveh mišic, zdravil, anugonist -a m nasprotnik, tekmec, antagonistka -e ž, anugonističen -čna -o antinta -e ž sporazum, zveza, antinten -tna -o: —e čete Antarktika -e ž, ant^ktičen -čna -o aotedatirati -am zapisali starejši datum, antedatiranje -a s anttea -e i: okvirna, smerna, sobna, visoka antčnski -a -o: ~e naprave Anteus -tea m in Antej -a m gr. mit., Antejev -a -o imi prisl menda že, pt^, «<9: ~ veS Airti -ov m mn., totski -a -o anti- v sestavi pomeni proti-: antialkoholi-zem -zma [-Ik-] m; antib&rbarus -a m jezikovni svelovavec v boju proti spačen-kam: Tominškov Antibarbarus; anti-bičtik -a. m in antibičtikum -a m, mn. antibi6tiki, antibičtičen -čna -o: ~a zdravila, ~i pripomočki; antkikl6n -a m meteor.; antidemokr&tičen -čna -o; antidetonitor -ja m kem.; antidinističen •čna -o; antifaiist -a m, antifaiistifien -čna -o; antifebrin -a m; antifeminbt -a m, antifeminizem -zma m; antifrikc^ki -a -o treige zmanjšiooč: ~e kovine; antigki -a m biol; antiimperialističen -čna -o; antikatdda -e ž el; antiklinila -e i geol; antikldr -a m kem.; anti-komunist -a m, antikomunistifien -čna -o; antikorodil [-dl] -a m; antikrist -a m hudoben človek; antilogaritem -tma m mat.; antinacist -a m; antinikotinist -a m; antipasAti -ov m mn. |v«rrovi|; antipatija -e i zoprnost, odpor, nasprotje; antip&tifien -o zoprn: ~ biti komu; antipirin -a m med.; antip6d -a m proii-nožee, (pravo) nasprotje; antirežinMki -a -o; antisemit -a m nasprotnik Židov, antiaemitski -a -o: ~o miiUenie, antisemitizem -zma m; antis^iMa -e ž, antis^tičen -čna -o prollprisaden, proti- anti- 108 Apäcs kužen: ukrep, pripomočki, antisčptikum -a m, mn. antisiptika -sčptik s razkužila, antis6ptika -e ž \od-delek v bolmSmci\; anti tčza -e ž nasprotje, antitčtičen -čna -o nasproten: ~a figura, pesnitev, ~o izražanje, antitčtik -a m kdor pogosto rabi antitezo, kdor v antitezah misli, govori', antitolcsin -a m nasproten strup, antitčlcsičen -čna -o anticipirati -am mg>rej, prej narediti, vzeti, anticip^ija -e ž amif6im -e ž glas., antifdnski -a -o: ~i napev, ~o besedilo, antifonirati -am naprej peti pri koralu, antifon^ -a m zbirka anti/on Antigona -e ž \Oidipova hčerka, naslov drame], Antigonin -a -o: krivda, antigonski -a -o: ~i motiv antika -e ž grško-rimski stari vek, antičen -čna -o kar je iz antike, antičnost -i i ['dntika, 'dntičenj antikva -e ž tisk. antikv^ -ja m prodajalec starih knjig, starinar, antikvžren -ma -o, antilcvariit -a m zaloga in prodajalna starih knjig, antikv^čen -čna -o: ~a kiqiga, anti-kvitčta -e i starina Antiije -ilj ž mn. {ameriško otočje\: Včlike in Male tudi Antili -ov m mn., antilski-a-o/"-fo-7 antil6pa -e ž zool., antil6pin -a -o: ~ trup; antil6pji -a -e: skok antimte -a m kem. \prvinu\, antimčnov -a -o: ~ spoj, oksid, antimčnast -a -o: ~a kislina, antim6iiski -a -o: ~i cvet, sijajnik min. = antimonit -a m, anti-moniiti -ov m mn. kem. Antktiiija -e ž \mesto v Mali Aziji], anti-ohijski -a -o, Antiohijec -jca m, Antiohij-ka-ef antologija -e f izbor, cvetnik (pesmi, črtic, del): ~ iz Župančii^ ~ Canlcaijevih iMc, ~ slovenske lirike, antolčSki -a -o: ~i izbor Antte ["intonj -a. m os. t.: ~ PuSSavnik, ~ Padovanski, Antčnov -a -o; Ante -ta m, Antetov -a -o; Antdnija -e ž, Ant6-nijin -a -o; Marija Antoinetta [antoani-ta]-t-«i AnlteiiM -ia m in Antdnii -a m \rimsko ime], Antdnijev -a -o antracte -a m kem., antracteov -a -o — antraoteski -i-o kar vsebuje antracen t -a m, antracitov -a -o äntralES -a m vranični prisad autropo- v sestavi: antropocentričen -čna -o s človekom kot središčem; antropofig -a m ljudožerec, antropofa^ja -e ž Ijudo-žerstvo; antropoföb -a m kdor se ljudi boji, antropofobija -e ž strah pred ljudmi; antropogeografUa -e i geografija s posebnim ozirom na človeka; antropoid -a m človečnjak, antropoiden -dna -o: ^^ opice; antropologija -e ž nauk o človeku, antropoldgičen -čna -o, antropolög -a m, antropolöginja -e ž, antropoldški -a -o; antropometrija -e f, antropomžtričen -čna -o; antropomorflzem -zma m človeška poteza, prenašanje človeških lastnosti na druga bitja, antropomörfen -fna -o, antropomorfi^ti -am; antropo-zoflja -e ž fil. Antwerpen [antvirpan] -pna m kr. L, antwerpenski -a -o -pan-] annitita -e i letni znesek ali obrok po dogovoru, letnina, anuitčten -tna -o •nnifrati -am uničiti, razveljaviti, anulicüa -e i razveljavitev, anulacijski -a -o razveljavitven ■ninTinaki -a -o, Anžuvinec -nca m, anžuvinka -e ž ]trta]; AnžCijci -ev m mn. aorist -a m, aorfstov -a -o: ~ pomen, ~a oblika adrta -e i glavna telesna utrlpahdea, žila odvodnica, aörten -tna -o Apače Apač ž vm.kr. i., v ~ah, ipaSki -a -o apaniia -e ž letna vzdrževalnina vladarske hiše, apaniien -žna -o aparit -a m priprava, stroj, organizacija: fotograftld, kopirni, brivski varilni, fi^iifäini ^^ stranldn apaiatiira -e i apMcB -tna -o izbran, poseben, mikaven, nevsakd^i apartmä -ja m stanovalce z vel soband, apartm^jsld -a -o Aptii -ev m mn. ]indijansko pleme], apäSki -a -o; apiS -a m: poriSki —i ■patija -e i otopelost, brezbrižnost, ap&tiCen •čna -o brezčuten, top; apitik -a m apatit -a m min., apatitov -a -o ap&Hlj -ami. klic, poziv, 2. Aor s sklicevanjem, apelirati -am: ~ na koga sklicevati se, obrniti se na koga; apelicija •e ž priziv, prizivno sodišče, apelacüski -a-o: ~osodiSöe apelatiT -a m občno ime, mn. apelatfvi -ov m in apelativa -iv s Ap6Kcs) -U m ]grški slikar], Apčlov -a -o apéndiks 109 apostrôf apéndiks -a m privesek, dodatek, med. slepič', apendicitis -a m vnetje slepiča Apenini -ov m mn., apeninski -a -o: Apeninski polotok apercipirati -am: ~ kaj razbirati zaznave, dojemati, spoznavati, apercépcija -e ž dojemanje, spoznavanje, apercepcUski -a -o doznaven, spoznaven, razbiralen: zmožnost aperiôden -dna -o kar se ne ponavlja redno: ~o nihanje, aperiôdnost -i ž, aperiôdi-čen -čna -o •peritiT -a m \pijača\ apeth -a m tek, slast, okus,poželenje: imeti ~ biti lačen, tek imeti; apetiten -tna -o slasten, okusen, mikaven apicfds -a m med. Apius Apia m in Âpij -a m os. L, Apuev -a -o: ~a cesta «irianit -a m fiz. \fotografski tAJektiv\, aplanšten -tna -o aplanitičen -čna -o aplanirati -am: ~ kaj zravnati,poravnati apfaivdirati -am ploskati, pritrjevati: ~ govorniku, besedam; aplàvz -a m ploskanje, pritrjevanje s ploskanjem apUcirati -am uporabiti, prilagoditi, pomeriti po: ~ pravilo na zgled; med. ~ ovitek; aplikâcija -e i uporaba, prilagoditev, med. namelčan/e ovitka, aplikacijski -a -o: ~o delo •pnâr -ja m in âpnar -ja m kdor apno žgi ali prodaja, apnàrski -a-o in àpnarski -a -o; apnâriti -im apno žgati, z njim trgovati, apnàtjeqje -a s; apnarija -e i = apnàr-stvo -a 5 apnâti -âm gl. apniti apnénec -nca m min.: jurski, koralni ~ apnénCev -a-o, apnčočast -a-o; apnénik -a m, apnéniSld -a -o: Južne ^ Alpe tudi kr. i. Apnénik -a m, v ~u, iz ~a apnčniSki -a -o, Apnčničani -ov m mn. api^ca -e ž peč za žganje t^na, apnčničai -ja m lastnik apnenice apnéti -fm nepreh., apnèl -éla -o, apnêqje -a 5: žile apnijo; tudi apnenéti -nim apnica -e ž apnena voda, âpnica -e ž apnenajama, apniSče -a s apniti -im z apnom posipati (travnik), obdelovati (kožo), âpni -ite! apnil -a -o, apnjênje -a s in àpniti -im s stal. poud. ; apnitev -tve i; tudi apnàti -àm, apn^ -âjte! apnàl -âla -o, apnànje -a s ipno -a s: belilno, klajno, klorovo žgano, gaSeno, živo àpnat -a -o umazan od apna, bogat z apnom, âpnast -a -o apnu pothben, unmzan od apna, apnin -a-o: ~ kamen, ~a jama, zemlja, apnénka -e ž = apnenina -e i; apnjšča. -e ž apnena voda apodiktičen -čna -o: ~a sodba samozavestna, ne trpi ugovora, odrezana, odsekaruj, 'MJ trditi kaj z vso gotovostjo in odločnostjo, kakor da je trditev neizpodbitna, nujna, apodiktičnost -i ž; apodiktik -a m apogčj -a m astr. Apokalipsa -e ž Skrivno razodetje, apokaliptičen -čna -o skrivnosten, preroški, strahoten, grozen: ~i jezdeci apôkopa -e ž izpuščanje končnega samoglasnika (npr. v verzu), apokopfrati -am odrezati, izpustiti ■pdotfen -fna -o podtaknjen, nepristen, ponarejen, apokrif -a m apokrifen spis, apokrifnost -i f apcÂroaiét -a m fiz., apokromdtičen -čna -o = apolcromàtski -a -o apolitičen -čna -o, apolitičnost -i ž apologija -e ž obramba, obramben spis ali govor, zagovor, utemeljitev, opravičenje: Platonova Apologija Sokrata; apologét -a m branivec, zagovornik, kdor se ukvarja z apologetiko; apologétika -e i, apolo-gčtičen -čna -o obramben Apôion -a m gr. bog sonca, Apôlonov -a -o ; apollničen -čna -o: ~a lepota, ~ človek skladen, harmoničen; apolon -a m \metulj\ Apolčni^ -e ž os. i., Apolônijin -a -o apopleksija -e i kap, božjast, apoplektičen -Čna -o: nai^ ap6rt -a m ekon. aposiopiza -e i 1. zamolk, 2. pesniška figura apostazija -e ž odpad, apostazirati -am odpasti; apostàt -a m odpadnik: Julianus Apôstata Juliana -a m -e m aposteriôren -ma -o: ~o dokazovanje, aposteriômost -i ž; a posteriôri po izkušnji ap6stol [-0IJ -ti m in *ap^telj -na m, apôstolov -a -o, apôsteljski -a -o [-talj-J : ~a vloga v igri, apostôlski -a -o [-Is-J : ~a vera, gorečnost, apostôlstvo -a [-Is-J s: ~ molitve, i^xMtolàt -a m apostrôf -a m opuščaj; apôstrofa -e ž 1. nagovor, ogovor, 2. pesniška figura; apostroflrati -am: ~ koga nagovoriti koga, obrniti se na koga apotéka 110 atteoktgija apotéka -e f lekarna, apotččen -ina -o lekarniški, apotékar -ja m lekarnar, apotékarica -e f, apotékarski -a -o lekarnarski apotcdn -e ž povzdigovanje v božanstvo aposidja -e i slov. pristavek, apozicijski -a -o = apozicionàlen -Ina -o [-In-]: ~ stavek, ~a raba apretirati -am, apretiraqje -a s, apretiren -ma -o: —o sredstvo, ~i stroj, apretêr -ja m; apretura -e ž tekst., usnj. april [-il] -a m mali traven: ~a = v ~u, po ~ poslati koga po žabjo dlako ; aprilov -a -o: ~ sneg, —o vreme je bilo suho; aprilski -a -o [-Is-]: sredi poletja, pa je čisto ~o vreme, ~a šala apriércn -ma -o fil. : —e sodbe, ~a trditev, ~o dokazovanje; a priôri ne glede na izkušnjo, vnaprej, samo razumsko, apri-ômost -i ž; apriorizem -zma m, apriori-stičen -čna -o aprobirad -am: ~ kaj potrditi, odobriti, aprobàcija -e ž potrditev, odobritev, aprobacijski -a -o: ~a listina, '■>4 odlok aproksimathren -vna -o približen, aproksi- mativnost -i ž približnost à propos [apropô] prisl. mimogrede, ob ti priložnosti, saj res aprorizàdja -e i preskrba, prehrana, aprovi- zacijski -a -o: ~i urad, odbor ipsida -e ž polkrožni prostor okrog velikega oltarja, àpsiden -dna -o kr àra m \ploskovna mer<^, àrski -a -o ira -e f nadàv: ~o plačati, dati, vzeti ira -e i \papiga\ AhUMJa -ež [azijskipolotok], aràbski -a -o: ~i jezik, konj; Aràbec -bca m, Aràbka -e ž; aribščina -e ž; aràbec -bca m [konj], arabéska -e ž ]okrasek] Aracânija -e i [španska pokr[-lb-J Ariea -» [drl -a] m ] franc. mesto ob Ronil, arieski -a -o ali arležinski -a -o; Aiieždn -šna m, Arleižnka -c ž III Milili -e ž vojaštvo, vojska, armiden -dna ■o: zbor, ~i general aimalfca -e ž stvb., stroj., el.: ~ kondenzatorja, tovarna armatur, armatiiren -ma -o: ~a ploiča; aimirati -am, armiraqje -a s, armiran -a -o: ~Si betonska cev, ~o steklo: el. ~ kabel Armtaiia -e i, Arminec -nca m, Armčnka -e ž, armenski -a -o, armčnfičina -e ž Amdvt -a m, amdvtski -a -o inilka -e ž ]zdravilna rastlina in zdravilo], imiicov -a -o: ~ cvet, ovitek Amo -na m ]reka v Italiji] aragiBca -e ž predrznost, ošabnost, aroganten -tna -o objesten, predrzen, ošehen, arogintnost -i ž mirna, -e ž vonj, duh, arom&tičen -čna -o lepo dišeč, aromatizirati -am odišaviti, aromatizfranje -a s AnmU -ov m mn., aromiinski -a -o aroadirati -am zaokrožiti: ~ posestvo, arondacija-e f arUn -a m \ruska meraj Ai(akalHa(a) -ksa m ]perz. krali\. Arta- icstelcsov-a-o Artcodt in Art^mula -e ž \gr. boginja], Art^din -a -o; aittaiija ^ i zool. artMla-« i ii/ki Hfripabiioi. arterijski-a-o: ~a stena; arteri&len -Ina -o [-bt-J = arteri6zen -zna -o: «mi kri; arterializš-cija -e ž presnova venozne krvi v arterlalno vpljučih arterioskler^ 112 aspirirati arterio8kler6za -c f zigmjenje, zapnehst žil, arteriosklerčtiien -čna -o, arterioskle-rčtik -a m, arterioskler6tiqia -e f artiSki -a -o in artčzijski -a -o: »'i vodnjak artič6ka -e f 60/. ait5kiA[-3l] -kla m 1. shv.-* člen; 2. ekon. predmet, blago artikulirati -am izrekati, izgovarjati, izreči, artikuliranje -a s; artikuliran -a -o: ~ glas zavestno izgovorjen, artikuldcija -e ž izreka, izgovarjava, med. sklep; artikula-c(jski -a -o: ~a napaka, ~o mesto artiierija -e i topništvo, artilerijski -a -o topniški: ~i oddelek, ~a vojaSnica; artilerist -a m topničar, artileristovski -a -o topničarski: ~a uniforma artist -a m: cirkuški artističen -čna -o: ~a obdelava, artizem -zma m: ~ v umetnosti artritis -a m vnetje sklepov, artritičen -čtia -o aizin -a m, arzčnov -a -o: ~ kršeč, ~ vodik, ~e spojine, ~i hlapi, arzčnast -a -o: ~a kislina; arzenit -a m: svinčev arzenid -a m kem., arzenit -a m kem.; arzenopirit -a m min. \arzenova ruda\, arzenovodikov -a -o anenil [S] -a m orožnica, orožarna, tovarna za orožje, arzenalen -Ina -o [-In-], arzenilski -a -o /"-Is-] aninik -a m, arzčnikov -a -o: ~ prah mišnica As -a m 1. igralna karta, 2. šp.: letavski — asanicija -e ž zdravitev, izboljšanje razmer, asan^ski -a -o: ~i ukrepi; asanirati -am: ~ okolico mesta asccnMnca -e ž sorodstvo po prednikih, ascendčnt -čnta m prednik, aacendčnten -toa -o, ascendfečen -čna -o: ~o zna-met^je asčpsa -e ž, as^tičen -čna -o: ~a vročina nekužna, aseptika -e f 1. način razkuževanja, varovanje pred okužitvijo, 2. oddelek v bolnišnici asisor -ja m prisednik asfalt -a m zemeljska smola, asfilten -tna -o: ~ tlak; asfaltirati -am z zemeljsko smolo zalivati cesto, tlakovati, asfaltiran -a -o, asfaltfnmje -a s; asfaltfir -ja m kdor asfaltira >[-lt-] adgnit -ami. papirnati denar prve francoske revolucije, 2. fin. naslovljenec denarnega nakazila asfanctrlja -e ž nesomernost, asimetričen -čna -o nesomeren; asimčter -tra m el. asimilirati -am: ~ kaj priličiti, prienačiti, prilagoditi, asimilacija -e ž prilikovanje, usvajanje, prilagoditev, presnova: ~ rastlin, asimilacijski -a -o: ~i produkt, proces, pojav; asimil4t -a m asimptdta -e ž mat. {črtal: ~ hiperbole, krivulje, asimpt6tičen -čna -o aslndetoki -ami. brežvezje, 2. stavčna figura, asindčtičen -čna -o brezvezen asinhronlzem -zma m in asinkronizem -zma m neistočasnost, nesočasnost, razno-časnost, asinhrdtiičen -čna -o in asin-krdničen -čna -o = asinhrčnski -a -o in asinkr6nski -a -o: ~i motor el. Asirija -e ž, Asirec -rca m, Asirka -e ž, asirski -a -o, asirSčioa -e ž; asiriol6g -a m, asiriologiia -e ž asistteca -e ž navzočnost, pomoč, asistčnčen -čna -o: ~o osebje; asistlrati -am: ~ komu zraven biti, pomagati, ob strani stati komu, asisttot .^nta m kdor asistira, asistentka -c f, asistžntski -a -o: ~a služba, '—o mesto aakiza -e ž vaja v kreposti, ostrost, zdržnost, zatajevanje; askčt -a m, asketski -a -o: ~i ob^, ~a volja, ~o življenje, —o živeti, askčtika -e ž nauk, pouk, knjiga o askezi, askitičen -čna -o: ~i nauk, —o slovstvo Asklipios -pia m in Asklčpij -a m gr. bog zdravilstva, Asklipijev -a -o; gl. tudi Eskulap asodidja -e ž druženje, vezanje, asociacfjski -a -o: ~i zakoni; asociirati -am družiti, vezati (sorodne pojme in predstave); asociativen -vna -o: ~ duh asodilen -Ina -o [-In-J nesocialen, sebičen, netovariški, brez čuta za skupnost, asocialnost -i [-In-] ž asonibica -c ž 1. glasovna figura, 2. ponavljanje istega samoglasnika: španska asoninčen -čna -o, asonirati -am asortimtet -tota m: ~ blaga; asortirati -am porazdeliti blago v skladišču aspiragiis -a m in asparigus -a m bot. as^kt -ami. videz, po<^, vidik, 2. slov. vid: glagolski ~ aspirin -a m [zdravilo], aspirinov -a -o: ~ prašek aspirtati -am 1. slov.: ~ glas pridihniti, 2. ~ na kaj gledati, prizadevati si za kaj, potegovati se za kaj; aspirdta -e ž pri-dihnjen, aspiriran glas (p'', ti», ki>); aspiricija -c ž 1. slov. pridih, 2. med. aspirirati 113 atmosfira vdihavanje, 3. stroj, izsesavi^e, 4. prizadevanje, potegovanje za lay; aspiiacljski -a -o; aspirint -a m kdor se za kaj poteguje, aspiišntka -e i, aspirintski -a -o; aspiianttoi -e ž aspirantsko mesto; aspiritor -ja m 1. sesavee, 2. stroj, ruiprava za izsesavanje zraka, plinov, tekočin, 3. agr. naprava za čiščenje žita Assemani [asemdnij -ja m os. i., Assema- nijev -a -o: ~ evangelistar Assisi [asizi] -ja m \it. mesto\, Asfzliec -jca m, asiSki -a -o: FrančiSek AsiSki astidčen -čna -o: el. ~i merilni sistem, ~a igla astenija -e ž nemoč, šibkost, ošibelost, brezmočnost, astčničen -čna -o brez moči, astenik -a m asterisk -a m tisk. zvezdica asteroidi -ov m mn. astr. majhne premičnice, planeti astigmatizein -zma m fiz. \napaka očesa ali optične priprave], astigmitičen -čna -o: ~o oko istma -e ž naduha, težka, kratka sapa; astmitičen -čna -o nadiišljiv, nadušen, astmatik -a m nadušljivec, astm&tiqja -e ž nadušljivka istra -e ž bot. Astraluui -a m vrtna cvetlica] __________ ____ kraj ob Kaspijskem morju\, Astrahanec -nca m, Astrahanka -e ž, dstrahanskj -a -o; dstrahan -a m \volna in blago], dstrahanka -e ž ]pokrivalo iz ovčje kožuhovine] astro- v sestavi: astrofizika -e ž nauk o kemičnem in fizikalnem sestavu zvezd, astrofizikžlen -Ina -o[-In-j; astrofotogra-flja -e i, astrofotogržfičen -čna -o: —i aparat, ~i objektiv; astrologija -e ž zvezdarstvo, razbiranje in ruipovedovanje prihodnosti iz zvezd, astrol6g -a m zvez-dar, astrol6Ski -a -o zvezdarski; astro-meteorologija -t ž: ~ razlaga vremenske pojave z vplivom zvezd; astronavt -a m, astronavtika -e ž; astronomija -e i zvezdoslovje, astron6m -a m zvezdoslovec, astronbmski -a -o, astron6mičen -čna -o; astrostitika -e ž nauk o gibanju zvezd astroida -e i mat. hipociktoida, podobna četverokraki zvezdi Aškerc [dškircj -a m ]sl. pesnik], Aškerčev -a -o: balade ita ita m, dtov -a -o, žtek štka m, žtkov -a -o, dtej -a m, itejev -a -o, 4te -ta m, itetov -a -o Slovenski pravopis — 8 ataklrad -am: ~ koga -> napasti, atika -C i->- napad Atalos -la m ]pergamskt kralj], Atalov -a -o ■taiirfn -a m ]kozaški načelnik] Atanizij -a m os. i., Atanizijev -a -o, atanazijdpski -a -o: ~a veroizpoved, atanazijdnec -nca m; Atanšzija -e ž os. i. ataii -ja m ]uradnik naposlaništvu\: vojaški, trgovinski ataŠ6jev -a -o, ataščjski -a -o: ~a služba atavizem -zma m obnavljanje posebnosti, ki so Jih imeli predniki, atavističen -čna -o Ate Ate Ati Ato ž \gr. boginja], Atin -a -o ateizem -zma m brezboštvo, brezbožje, ateist -a m brezbožec, bogotajec, ateističen -čna -o brezbožen atdjč -ja m delavnica: umetniški, fotografski, modni ateljčjski -a -o: ~o delo Attea -e ž grška boginja modrosti, Atinin -a -o; Atenčj -a m Atenino svetišče, atenžj -a m \visoka šota] Mb» -en ž mn. Igrško mesto], v ~ah, Atdnec -nca m, Atinka -e ž, atenski -a -o: -—o pristanišče, ~a ustava atentit -a m napad, atentitor -ja m na- padavec, atentdtorka -e i atist -a m med. pismeno potrdilo, zdravniško spričevalo, atestirati -am: ~ kaj potrditi z atestom, pismeno potrditi, izdati atest o čem Atilca -e ž ]grška dežela], dtiški -a -o: ~a sol, Atičiln -dna m, Atičdnka -e ž Atila -a in -e m ]hunski poglavar], Atilov -a -o: ~ pohod, dtilski -a -o f-ls-j: —o ropaiue atipičen -^a -o neznačilen AtUntida -e ž [pravljični pogreznjeni del sveta] atUntski -a -o: ~a karta \listina]. Atlantski ocean = Atldntik -a m dtlas -a m in atldnt -a m zemljevid, zemlje-vidna knjiga, dtlasov -a -o in atldntov -a -o: ~e platnice Atlas -dnta m mit. ]velikan]; atldnt -a m nosivec pri stavbah, Atldntov -a -o: ~a moč; atldntovski -a -o: —a moč Atlas -a m ]pogorje v severni Afriki], dtlaški -a -o: —^o gorovje dtlas -a m \svetlo blago], dtlasen -sna -o: —^i blesk, dtlasast -a -o atlasu podoben atlčtika -e ž ]telesne vaje]: lahka, težka atlčt -a m, atletski -a-o: ~a postava atmosfera -e f ozračje, zračni pritisk, prenes. okolje, atmosferičen -čna -o = atmosfer- atmoafilra 114 •viéola sld -a -o: ^ moti^, atmosfërnica -e f meteor., atmosferilije -ij ž mn. meteor. atôl [-61] 'A m geol. \koralni greben] atdm -a m, atômski -a -o: ~a energija, ~a lepotica; atomizem -zma m ]nazor], atomist -a m kdor se z atomizmom ukvarja-, atomizirati -am 1. stroj, raz-prševati trdno ali tekoče gorivo za boljše zgorevanje, 2. agr. drobiti parcele atooàlen -Ina -o [-In-J glas. brez določenega tonovnega načina, breztonski; àtonon àtona m slov. beseda brez poudarka atonija -e i med. ohlapnost, atôni£en -čna -o ohhpen Atos -ami. Sveta gora, 2. pogorje na polotoku Halkidiki, na ~u, z ~a, àtoSki -a-o: ~i samostan, ~a knjižnica atràkci)a -e i privlačnost, vaba, zanimivost atribût -ami. slov. prilastek, 2. lastnost, vzdevek-, atribùten -tna -o in atributi ven -vna -o prilasten, prilâstkoven: raba itriom -a m in âtrij -ami. rimsko preddverje, veža, 2. med. preddvor atrofij -« ž med. suhotina, atroflrati -am sušiti se, (u)manjšati se: ud atrofira gine, atrdfičen -čna -o: ~ ud atropin -a m kem. Anenpcrg -a m ]turjaški graščak], Auersper- gov -a -o: ~ grad Tuijak Augias -gia in -gie m Avgija Angsboig -a m ]nemško mesto], iz a, v --«.v, àugsburSki -a -o: veroizpoved, Augsburždn -âna m, Augs-buriânka -e ž Augûstus -sta m Avgust Anlis Aulide ž Avlida avantgarda -e ž prednja četa, straža, izbrana četa, prva vrsta, avantgardist -a m prvobojevnik, vodnik, avantgardistka -e ž prvobojevnica, vodnica, avantgàrden -dna -o, avantgardističen -tea -o vodilen : vloga delavstva avantura -e ž pustolovščina, avanturist -a m pustolovec, avanturistka -e ž, avanturističen -čna -o pustolovski: ~i roman avanzirati -am -»■ napredovati (v službi), avanzirattje s = avanzmà -ja m napredovanje Avfa -a m Ober, avârski -a -o obrski âviia -e ž, àvbica -e ž avdidja -e ž presluška (v gledališču) avdiénca -e ž sprejem: biti v ~i, iti v ~o h komu; dati, dovoliti komu ~o sprejeti koga; avdičnčen -čna -o: dvorana Mio -a m slušni del televiz^skega prenosa, âvdijaki -a -o âvdioo -a m ]sprejemnik z eno elektronko] avditivcn -vna -o: ~a preiskava, ~ tip avdttor -ja m vojaški sodnik, avditorski -a -o: ~o mesto; avditôrij -a m poslu-šavstvo, dvorana s poslušavd âve m neskl.: večerni pred ~ bodi doma, po ~ ne hodi ven; avemarija-e i: zvoni, ob ~i bom doma avcnQa -e ž, avenijski -a -o avenija -e ž odpor, zoprnost: ima ~o do braqja -*■ brai^ se mu upira Avgija -A in -C m mit., Avgijev -a -o: ~ hlev avgmtat -6nta m shv. obrazilo, avgmen- tatlv -a m večalna beseda ivgnr -a m in avgùr -ja m na^vedovavec usode iz ptičjega leta, starorimski vedež, svečenik, âvgunlci -a -o in avgùrski -a -o urgùgt -a m véliki srpan: ~a = v ~u, avgûstov -a -o: vieme je bilo suho, avgùstovski -o: ~o vreme kakor v avgustu Avgùst -a m ]rimski cesar], Avgùstov -a -o Avgdsta -e ž os. i., Avgùstin -a -o; Avgûst -a m os. i., Avgûstov -a -o Avgnitfai -a m os. i., AvguSdnov -a -o, avguStinski -a -o: ~i slog, misel; avguStinec -oca m \reddvnik\: bosonogi ~ Pohlin, avgustinizem -zma m fil. Ismer platonsko-avguštinskih vplivov] avttc^ -e ž letalstvo, aviacijski -a -o: urad ; aviitika -e ž, aviàtiCen -čtut -o : ~a šola, ~i strokonyak; aviôn -a m letalo, aviônski -a -o: ~a poSta; aviâtik -a m letavec, aviitiSki -a -o: ~i (Mklic Avignon [avityàn] -a m ]mesto v juž. Franciji] , Avignteec ^xat m, avignteski -a -o : —o pregnanstvo avMamintea -e ž med., avitamin6zen -zna -o avivirad -am tekst, poživiti barve tkanin, aviviraqje -a s avizo-am = avizz-e ž naznanilo, sporočilo, opozorih (prometno); avizirati -am: ~ koga naznaniti komu kaj, opozoriti koga ivia -e ž velika lepa veža, slavnostna dvorana Avlida -e ž kr. i., àvIiSki -a -o Avogidro -a m os. i., Avogâdrov -a -o: ~o število, ~ zakon Avrélij -a m os. i., AvrčUjev -a -o; Avrélija -e ž os. I., Avrélijin -a -o avréola -e ž žar, sij, svetniški sij (pri podobah in kipih), žarni venec, slava, sijaj •Tripigiiiint 115 avripigmtet -tota m rumeni arzenik; min. arzenova ruda; kem. arzenov Urisulfid aTromidii -a m med., avromicinski -a -o avskiiltibit -a m sodni pripravnik, avskuM-cija -e i med. osluškovanje organa, avskultirati -am med. osluškovati organ; avskultat6ri£en -čna -o: ~o dognaqje; avskuMtor -ja m osluSkovavee, avskulUl-torski -a -o >[-lt-J ATrtriUJa -e ž, Avstr^ec -fca f-k^J m, Avstrilka -e [-Ik-J ž, avstralski -a -o [-Is- ]: favna AvstriM -e i, Avstrijec -jca m, Avstrijka -e i, avstrijski -a -o; Avstro-Čgrska -e f, v ~i, ivstro-dgrski -a -o: ~a monarhija; avstrijakint -inta m pripadnik avstrijske miselnosti in državnosti, avstrijakihitsld -a -o, avstrijakintstvo -a s; avstroslavfst -a m, avstroslavizem -zma m wrtaridia -e ž samozadostnost, avt&rkičen -čna -o samozadosten, v vsem neodvisen; ~a država artinUčcn -čna -o verodostojen, pristen, pravi; ~o porofilo iz prve roke, avtentičnost -i ž verodostojnost iito -a m, dvten -tna -o: —a cesta, —o o|je avtomobilsko avto- v sestavi; avtocistfana -e ž; avtodre-zina -e f; zveze z domačimi besedami pišemo narazen: avto promet avtomobilski promet, avto cesta -*■ avtomobilska cesta; avto podjetje -*■ avtomobilsko podjetje -e ž lastni življenjepis, avto-biog^ -a m, avtobioghtfski -a -o: ~i roman Avtobus -a m, ivtobusen -sna -o: ~i voz, promet, ~a proga, postaja, vožnja, podjetje avtodaft -ja m sodba in sežiganje krivo-vereev avtodidAkt -a m samouk, avtodidAktičen •čna -o avtogarAža -e ž avtemobihka garaža avtogin -a -o <=> avtogčnski -a -o: ~o varjenje avtogiAf -a m, avtogrdm -ami. lastnoročna pisava, 2. podpis: loviti ~e, avtogrAfski -a -o: ~i posnetek avtohtčn -a m praprebivavec, domačin; avtohtdn -a -o = avtohtčnski -a -o samonikel, prvoten, med. samorašč; avto-htbnost -i ž prvotnost, samoniklost avtofaidnBtitia -e ž, avtoindi]str(jski -a -o avtukcIAloi -taia. -o samostojen: cerkev; avtokefAhiost -i ž samostojnost, neodvisnost >[-ln-] avtaUAv -a m \industrijski kotel] avtokrAt -a m samovladar, nasilnik, avto-kratiia -e ž samovlada, samovolja, avto-krAtičen -čna -o, avtokrAtski -a -o: ~i nai^ vladanja, vladar, ~a narava «vtoiAcBa -e ž teh. avtonAt -a m: prodajni po postajah, avtomAtski -a -o = avtomAtičen -čna -o samodejen: ~i stroji, gibi, ~a ključavnica, avtomAtičnost -i ž mehaničnost, nesamostojnost; avtomatizem -zma m psih.: ntotorični, senzorični ~ avtomAtlka -e ž: inStitut za ~o avtomatiiAcija -e i: ~ podjetij, avtomatizirati-am avtnf hinflri -e ž, avtomehAničen -čna -o: delavnka, avtomehAnik -a m, avtomehAniSki -a -o: ~i poklic avtoBMba [-11] -a m, avtomobilski -a -o [-b-J: ~i promet, ~a vožnja, industrija, —o olje; avtomobilist -a m, avtomo-bilistovski -a -o, avtomobilizem -zma m into-mbto neskl.: ~ dirke, druitvo, klub avtOMiiniJa -e f 1. polit, samouprava, 2. fil. samozakonje, avton6men -nma -o: ~a oblast, spoznanje; avtonomist -a m privrženec politične avtonomije, avto-nomizem -zma m, avtonomističen -čna -o avtopOM -a m mehanična in električna naprava, ki deloma ali popolnoma nadomešča pilota «Ttofafja -e ž ogled na lastne oči, mrliški ogled, obdukcija, avt6ptičen -čna -o: dognanje Avtor -ja m. Avtorica -e ž. Avtorski -a,-o: ~i zakon, ~a centrala, piavica. Avtorstvo -a s; avtorizirati -am pooblastiti koga; avtoriziran -a -o: — prevod prevod z avtorjevim ali založnikovim pooblastilom, avtorIzAcija -e f pooblastilo, avtori-zacljski -a -o: ~a listina avtori^ -e ž veljava, oblast, moč, ugled, veljak, avtoritativen -vna -o z veliko močjo, veljavo, ugledom: —a i^ava, sodba, oseba, odločba; včasih tudi: oblasten, samovoljen; avtoritativnost -i i; avtoritAren -ma -o samovoljen: ~ režim, avtorItAmost -i ž samovoljnost Avtoservis -a m Avtostop -a m: potovati z —om ^Ttostrada 116 bacAČ iTtostrada -e f avtomobilska cesta avtOHigestija -e i samovplivanje, samo- prepričevanje, avtosugestiven -vna -o avtotipija -e ž tisk. azb^ -a m, azbčsten -tna -o: ~a obleka, ~a mrežica šzbuka -e ž abeceda', cirilska izbu&n -čna-o Azija ž: Mala Azijec -jca m, Azijka -e ž, dzijski -a -o; azidt -a m, azidtslci -a -o azil [-il] -a m zavetišče, azilski -a -o /"-b-^: ~o pravo izo neskl.: ~ spojine kem. Az6ri-ov m mn. \otočje\, az6rski -a -o azdraU -a -o: Azovsko morje AztčM -ov m mn. \staroindijansko ljudstvo], aztčSki-a-o aziir -a m nebesna modrina, modro nebo, Jasnina, sinjim, aziiren -ma -o; azurit -a m min. modri bakrenec Aibi -6ta m os. i., Ažbčtov -a. -o: ~a slikarska Sola ižija -e ž nadav, tudi ^o -ia m, ažiot^ža -e ž \borzna igra\ xtur -a m \vezenje\, ažurlrati -am až^ircn -ma -o na tekočem, ažurnost -i ž B h [bajbé] m neskl. ali bé béja m 1. črka: véliki in mali b, z vélikim B začni, 2. mat.: a. b /"a krat. bi], [iks na (potenco) bé]; 3. splošno: učenci iz razreda B (b) so béjevci, vitamin B bi medm. začudenja Béai -a m ]božanstvo v Tiru\ b&ba -e f 1. ženska, 2. stara mati, 3. etnogr. : divja ~ \duplinsko bajno bitje], Jàga kvatma ali zlata ~ 1 .pehtra, 2. čarovnica ; 4. kar je zadnje: pSenično, tženo -»o pobiti zadnji nasad snopov omlatiti; senena ~ zadnja kopica posušenega sena na zadnjem vozu; prosena ~ zadnja ometa kopica in prigrizek ^d njo; pred-pustna ~o žgati, žagati; S. del orodja ali naprave, ki rabi za podložek: ~ za kalanje viter, klepalm ~ pri kozolcu vanjo vdenejo gornji dei stebra; 6. pri zaponah del, kamor se zatika dedec; 7. bot. goba, figa babarije -ij ž mn. babje čenče îiMiilA[bàbit] -a m os. i., Babbittov -a -o: '-a kovina = bàbit -a m ]zlitina\ Babenberžan -àila m, bâbenberiki -a -o Babeuf/"éoiô'/y -a m os. i.,Babeufov -a-o: ~ komunizem; babuvizem -zma m Babeufov nauk, babuvist -a m, babu-vističen -čna -o bébica -e f 1. stara mati, 2. pomočnica pri porodu: diplomirana, zakotna 3. zool. samica, 4. dume ~e, ~e za štedilniške okvire, kljuke za okna z dvema ~ama; ~ za klepanje kose; ~ pri vijaku; zapeti zaponke in ~e pri steôiiku; 5. ribica; 6. bakt. zankica za jemanje kužiia; bibička -e ž, bibičast -a -o: ~a ajda prazno zrno; babiCevâti -Vijem; bâbiSki -a -o: ~a služba, ~a diploma; bibiitvo -a s nauk o ^moči pri porodu Bâbiloa -a m, babilônski -a -o: ~a zmešnjav^ ~i stolp, Babilônec -nca m, Babil6nka -e i, Babilônsko -ega s = Babilônija -e ž; babil6nščina -e ž 1. jezik, 2. zmešnjava; bàbilon -a m zmešnjava: saj to je cel ^ bébln -a -o: ~a starost; pogosto v kr. i., tu se redno piše v ljudski obliki: Bâbni -a -o: ~i vrt, ~a gora, gorica, polica, reka, ~o polje; bâbenski -a -o [-ban-] bébina -e i 1. pr. dediščina po materi, 2. znč. ženska, bâbnica -e ž; babè -éta s, babétina -e ž, babSè -éta s, babéla -e ž, bàbi$£e -a s, babùra -e i, babùza -e ž; babôvje -a s sk. i.; vse znč. bibji -a -e: jeziki, ~a vera, »^e pSeno, ~e leto, ~e čenče babarije; ~i gregor = bâbjak -a m, bâbjaSki -a -o: —a narava; bibež -a m: ta človek je velik babjevéren -ma -o, babjevérnost -i i, babjevérec -rca m, babjevérski -a -o, babjevérstvo -a s, babjevémei -a m bibka -e ž {otroška igra] babljiti -àm jecljati, babljàj -àjte! babljàl -âla -o, babljànje -a s babuin -a m \pasjeglava opica] babùni -ov m mn. ]bogomilska verska ločina v Srbiji in Makedoniji] babuvizem -zma m gl. Babeuf bée -a m, bàcek -cka m, bàcka -e f, bàckast -a -o: ~i oblaki; backovina -e ž [meioi 'Incič -a m minomet Bacil 117 bakaMver Bach [bdh] -a m os. i., Bachov -a -o: huzadi, ~ zakon mat., '-« fuge; bàcho\^i -a -o: ~a polifonija bacil [-il] -a m paličast mikrob, bacilàren -rna -o; bacilonôsec -sca m, bacilonôska -e ž, bacilofobija -e i bacniti bàcnem, bacni -ite! bacnil -ila -o in bâcniti -nem s stal. poud.: ~ kaj, ~ koga kam >[bac- / bac-] Bacon [ béikon J-um \angl. filozofi, Baconov -a -o: filozofija, baconski -a -o: materializem Bdča -e f \kraj in voda\, na z bàiki -a -o: BaSko sedlo; Bàiar -ja m Béfe Bžč i mn. kr. i., v ~ah, bdški -a -o: Baško jezero, BaCàni -ov m mn. Bička -e ž \pokrajina\: moka iz bàôvansld -a -o: ~i nasadi, ~a pSenica bičva -e i, bàCvast -a -o: ~ obok; gl. tudi bečva Béden Bàdna m kr. t., v iz bàden-ski -a -o, Bàdensko -ega s, na ~em, z >[-d3n-] Badéni -ja m os. i., Badénijev -a -o bàdenj -dnja m sod, čeber; gl. tudi bedenj Badjùra -a in -e m os. i., Badjûrov -a -o: ~i vodniki bâdminton -a m igra perjanka bàdnik -a m etnogr., bàdnji -a -e: ~i večer bedenji večer VtOo^ [badôljo] -glia m os. i., Badogliev -a -o, badôljevec -vca m, badôjjevski -a -o Baedecker [bédeker] -ja m os. i., Bae-deckerjev -a -o: ~ vodnik = b^ker -ja m, bédekerski -a-o: ~i opis Baffln [bèfin] -a m \angl. pomorščak], Baftinov -a-o: ~ zaliv, ~o otočje béga -e i gošča v pipi, bàguS -a m bagatéla -e i majhna stvar, malenkost, malost, nepomembnost, bagatélen -Ina -o [-In-]-, bagatelizirati -am omalovaževati, bagateliziranje -a s • Bâgdad -a m, bagdadski -a-o: ~a železnica, ~i pakt, kalif; bàgdad -a m in bagdalin -a m \tkanina\ biger -gra m grabež, tehnična priprava za zemeljska dela: ~ na vedra, ~ s praskali, bàgrski -a -o, bagrist -a m, bagro-vina -e ž otrebina-, bagrâti -àm, bagràj -âjtel bagràl -âla -o, bagrânje -a s bâger -gra m ikrlat, bagrén -a -o: ~o rdeč; bâgrc -a m \škrlatna barva\, bâgrast -a-o: ~i oblaki; bâgrov -a -o, bagrovina -e i = bagrenina -e f ; bagriti -im, bàgri -itel bagril -a -o, bagrênje -a s, bagrivec -vca m baUič -a m, bahiča -e f = bahââka -e f, baharija -e f ; bahâSki -a -o: ~o vedenje, bahâStvo -a s bnliàt -âta -o: ~a obleka, govoriti, bahâtost -i ž Iwhiti -âm, bahàj -âjtel bahàl -âla -o, bahânje -a s in bâhati -am s stal. poud. : ~ se s čim, fant rad baha baliàv -âva -o: ~o vedenje, ~ značaj, bahàvost -i ž-, bâhavec -vca m, bâhavka -e f = bahùlja -e f, bahùn -a m; bahâvs -a m, bahtjiv -a -o malce bahav iMdiljiti -àm plapolati, bahljàj -âjte! bahljàl -âla -o, bahljânje -a s: ogenj bahlja baisse [bés] ž neskl. besa, padanje cen na borzi béiaUca -e f = bâjanica •« f = bàjanka -e ž šiba, s katero iščejo studence, bâjaniâar -ja m: ~ išče vodo, bajaništvo -a s *Mjar -ja m ribnik, v kr. i.: Suhi na Suhem ~ju. bâjarski -a -o bAiati -am, b^janje -a j 1. basni praviti, 2. prerokovati, 3. čarati; bàjen -jna -o kakor v bajki: ~o bitje, ~i dogodki, bâjnost -i ž; bâjeven -vna -o, b^jâlen -Ina -o [-In-J čaroven: z -^o besedo; b4iec -jca m = bâjavec -vca m, bâjavka -e Ž-, b^iti -im, bujenje -a s, bajilen -ina -o [-In-J, bajilo -a s: ~ zoper krogle iz puške, ~ zoper bese Bijazit -a m \turški sultan^, Bàjazitov -a -o Baje B^ ž mn. \strim. letovišče], bâjski -a -o bajè prisl. kakor pravijo, menda iHÙesiévie -a s mitologija, bajeslôven -vna -o, bsgeslôvec -vca m, bajeslovski -a -o bijka -e ž, bâjkar -ja m; bâjCica -c ž, bâjCen -^a -o: ~i motivi bajonét -a m, bajonéten -tna -o bâjnun -a m ]muslimanski post], bâjramski -a -o: ~i post bijta -e i lesena koča: drvarska, pastirska stara ~ št ud. žarg. kdor čez mero dolgo študira na vseučilišču; bajtar -ja m, bâjtarica -e ž, bâjtarski -a -o, bâjtarstvo -a s, bajtica -e ž, bâjten -tna -o: ~a streha, ~o korito, ~a teta bâjtati -am stvb.; bâjtanje -a s stvh. začasno opiranje, razpiranje in podpiranje, tudi paženje stavbne jame bakaliver -vra m ]akademski naslov], bakalavreât -a m prva stopnja akademskega dostojanstva bakuiiUle 118 bakaniUje -lij i mn. gl. Bakhos Bttar -kra m kr. i., v ~u, b&krski -a -o bakarit -a m \igra\ bakdit -a m [plastična snov\, bakeliten -tna -o: izdelki; bakelitirati -am \ prepojit i z raztopino umetne smole\, bakelitfran -a -o, bakelitiranje -a s bikcr bikra m kem. \prvina\: čisti, elektrotehniški, katodni, talilniSki ~ Bikhos Bikha m mit. bog vinske trte, Bikhov -a -o: ^ praznik, bikhovski -a -o: ~o veseUačeiue; bakanil f-d/7 -a m ali bakan&lije -lij ž mn. razuzdano vese-IJačenJe; bakanilen -Ina -o [-In-]; bakhint -a m, bakhintka -e ž in bak-h&ntinJa -e ž \razuzdana ženska\, bak-hint(ov)ski -a -o bikla -e ž plameni ca, astr.: sončne baklič -a m = baklončsec -sca m, baklžda -« ž; bikebiik [-k»ln-] m železen držaj za baklo; bakli ti -im močno goreti, baklij -ijte! baklil -ila -o, baklinje -a f: luč bakla bakolo^jii -e ž nauk o sviloprejkah, bako- 16Ski -a -o, bakoldg -a m bakiir -ja m, bakrima -e ž. bakrirski -a -o, bakrirstvo -a s bikiast -a -o: ~a snov, ~ nos, ~o rdeč bakrte -a -o: ~a kopel, žica, pločevina, fttreha, kotel, ~ nos; baiirenfna -e ž izdelki iz bakra, bakrčnec -nca m min. bakrova ruda, bakrenica -e ž bakrova voda; bakreneti -im postajati bakren bakrcoo- v sestavi: bakienobirven -vna -o; bakrenok6žen -žna -o; bakrenopdlt -a -o [-Ift-J; vendar: bakrčno-apnčn -a -o: brozga sadj.; bakrčno rdčč bakrfti -im, bakril -a -o, bakrenje -a s bakro- v sestavi: bakropis -a m, bakroplsen -sna -o, bakropisec -sca m; bakrorta -a m, bakrorizec -zca m, bakrorčznica -e ž, bakrorčStvo -a s, b^or^n -zna -o; bakroris -a m, bakrorisen -sna -o: ~a umetnost; bakrotisen -sna -o, bakrotisk -a m: Dureijevi ~i, mrežasti bakro-tiskir -ja m bikrov -a -o: 'o« ruda, voda; ~ kršeč, rudnik, sijajnik; ~ sulfat modra gotica, zlitine; bakrovina -e i čisti baker *bikiii -a m ntg>itnina bakterija -e ž, nav. mn. bakterije gliva cepljivka, bakterijski -a -o, bakteriilen -hia -o [-In-]; baktericiden -dna -o bakterije ubijajoč: ~i prašek baktcrio- v sestavi: bakteriofig -a m; bakteriollza -e ž, bakteriolitičen -čna -o; bakteriologija -e ž, bakteriol6g -a m, bakteriolMki -a-o: ~i zavod, laboratorij; bakteriopurpurin -a m bot.; bakterioterapija -e ž; bakteriotoksin -a m bakttritea -e ž: stebelna ~ irna noga (pri okopavinah) Biktra Bikter s mn. \gktvno mesto nekdanje sredigeazijske države], v ~ih, Biktrija -e ž; BiM -ov m mn. ali Baktrini -ov m mn., biktrski -a -o: dvogrba kamela UUmla -e f 1. stvb. Stukatumo gradivo, 2. agr. preproga iz trstike BaUnin -a m \ruski revolucionar], Bakiini-nov -a -o, bakiininovski -a -o: ~i nazori, bakiinintov)ec -n(ov)ca m bil [bdi] -a m ples: otroški kravji ~ v Bohinju bila -e f 1. nevestina oprava: ~o napraviti, za ~o dati, imeti, ~o voziti; 2. določena količina: ~ platna, slame, ~ papirja = 10 risov; bilica -e ž reSetarska krošnja; bilar -ja m kdor balo vozi baUda -e ž, baliden -dna -o: ~a p^nitev, —o občutje, balidnost -i ž, balidnik -a m pesnik balad; balidika -e ž: slovenska ~ balaUjka -e ž {glasbilo], balalijkar -ja m baUnsa -e ž in balinca -e ž vzvod, ravnotežje, nihalo: ~ pri kolesu, balinsen -sna -o in balinčen -čna -o: ~e osi, ~a tehtnica; balansirati -am m balan-cirati -am v ravnotežju (se) držali, ravnotežje loviti, balansiraiue -a s in balancirai^e -a s; balanser -ja m stroj.; balansirka -e ž drog plesavcev na vrvi BiJant -a m os. i., Bilantov -a -o balist -a m obtiž, rupota, breme baUabin -a [-Id-] m nebo nad posteljo, nad prestolom, nad monštranco BiMomlr -(j)a m os. i., Bildomirov -a -o in Bildomiijev -a -o >[-ld-J bikfaijan -a m kozlik, špajka, bildrijanov -a -o: ~ čaj, ~e kapijke >[-ld-] BiUdn -a m os. i., Bilduinov -a -o >[-ld-] bile in bili bilite! medm. pridi(te) sem! Baleiri -ov m mn., na ~ih, baleirski -a -o: Balearski otoki baKt -a m, baliten -tna -o: ~i mojster, ~a prireditev, balčtka -e ž, balerina -e ž, balčtnik-a/n -e ž |i/. f^istična otroška orgmi-zaeija\; balilski -a -o [-Is-]: ~a čepica 119 iMmlit hUin -a m: ostrižen na ~ na čisto; balinati -am, balioaiqe -a s, balinar -ja m, balinarski -a -o: ~a tekma; balinec -nca m, balincati -am, baliiK^ -a s, balincar -ja m, baliniSče -a s, balinski -a-o: krogle balistika -e ž nauk o gibaigu izstrelkov, balističen -čna -o: ~a kriviilja balfi -am = baliSče -a j m bdliSče -a s bala, nevestina oprava, baližen -žna -o: ~i voz = baližu -ja m Balkib -a m \polotok in gorovje], Balk&nec -nca m, Balkinka -e ž, balkinski -a -o: Ballianski polotok; balkanizirati -am, balkanizdcija -e ž, balkdnstvo -a ;; balkanidda -e ž \športne prireditve balkanskih narodovi, balkanizem -zma m \balkanska posebnosti, balkanologija -e ž = balkanistika -e i = ballcanosl6yje -a j, balkanoldg -a m, balkanolčiki -a -o: ~i kongres >/■-/*:-; balkčn -a m: ~ v gledaliSCu, stanovanje z balk6nski -a -o: ~a loža, dvorana; balkdnček -čka m >[-lk-J lialnealaKija -e i preučevanje zdravilnih vod, balneol^ -a m, balneolčSid -a -o, balneoterapUa -e f zdravljenje s kopelmi, balneoterapijski -a -o >[-ln-] balte -a m 1. zrakoplov: vodljivi, ziV)omi, registrirni 2. velika trebušasta steklenica: ~ žgaqja; 3. stekleni ~ za varstvo žarnic; baldnast -a -o: ~o napihnjen, ~i rokavi, bal6nski -a -o: ~a svila, baldnček -čka m: posknsni ~e spuičati balM -a m 1. posoda za razpoSiljan/e hmelja, 2. zavojček, balica balotdia -e ž glasovanje s črnimi in belimi kroglicami, izbira l)tisa -e ž ljužnoameriSki les\, bdlsov -a -o: ~ les = balsovlna -e i >[-ls-J BUt -a m, biltski -a -o: ~i jeziki. Baltsko morje = Biltik -a m, bdltiški -a -o: ~i breg; baltid -a m Ičlovek baltskega plemenal; bdltovec -vca m Imornar na Baltikul; baltoslovdnski -a -o: ~i pra-jezik >[-lt-] BAltazar -ja m, Bdltazaijev -a -o >f-lt-] Baltimore [bditimor] -a m kr. i., iz ~a, v ~u, b^timorski -a -o Baitičistan -a m lazijska pokrajinal, balu-čistdnsld -a -o, Baluči -ev m mn., Balu-čšni -ov m mn., balučžnski -a -o, baluči -ja m jezik Balučev, balučijski -a -o -e i ograja, balustriden -dna -o, balüster -stra m stebriček v ogrigi baiWm -A [-Iv-J m tatarski izraz za kamnitno klado, skalo, pečino Balzac [balzdkj -a m, Balzacov -a -o, balzacovski -a-o: ~i humor, korektura iiäzam -a m \mazilo, kadilo]: penianski, naravni bilzamov -a -o: ~ vonj, balzdmičen -čna -o blago dišeč = bäl-zamski -a -o: ~i vonj, zrak; bdizamovec -vca m bot., balzamovina -e ž balzamov les; balzamirati -am, balzamiraije -a s, balzamdrij -a. m: ~ v grobu >[-lz-] balzamiaa-eMz-;i6o/. bdmbus-am, bdmbusov-a-o: ~a palica = bdmbus(ov)ka -e f, bdmbusoyje -a s, bambusovina -e i Un -a {n, binsld -a -o, banovina -e ž, banovimld -a -o, bdnica -e t, bdnstvo -a s; banovžti -üjem, banovinje -a s banilcn -Ina -o vsakdanji, obrabljen, pUhek, bandlnost -i ž >f-bi-] bandna -eil. rastlina in njen sad: sladka 2. radijska bandnov -a -o: ~ Ust, cvet, ~o meso; baninovec -vca m Idrevo], bandnski -a .-o: revolucije v Južni Amerild Bandt -a m pokrajina], bandSki -a -o: ~a moica = Dandčanka -e i, Bandčan -a m, Bandčanka -e ž bandvz -a m neotesanee, prostak, zaroblje-nec = bandvzar -ja m, bandvzarski -a -o = bandvzičen -čna -o, bandvzarstvo -a s bdnčcn -čna -o: ~i račun, direktor, ~o pravo; bančnoprdven -vna -o; bdnčnik -a m, bdnčniStvo -a s, bdnčniSki -a -o bdnda -eil. četa, drhal, tropa: rokovnjaSka 2. godba: vojaška ~ *bdndati -am potepati se, 'bdndaaje -a s: ~ po mestu banddža -e ž obveza, banddžen -žna -o: ~a tkanina, bandažist -a m, banda-ürati -am obvezati, bandažiranje -a s btmdero-a f/n bandSra-e i, bandetskl-a-o: ~a podoba, ~o blago, bandiice -a s in bandSrica -e ž, band£rovec -vca m kdor nosi bandero, bandSrast -a -o: ~a zastava banderMa -e ž trak: troSarinska, carinska napisna ~ na bakrorezih bandit -a m ropar, razbojnik, banditka -e i, banditski -a -o, banditstvo -a j — banditizem -zma m 120 bwéi I -e i \goMo\, bandurist -a m BtegkA -8 m kr. i., bdngkoSki -a -o Unja i: kopalna bSnjica -e i, bdi^ičen -čna -o: ~e doga, ~o uho, binjast -a -o: ~ obok, ~eL oblika Kbtialoka ž kr. i., v ~i, iz btajski -a -o, Bdnjci -ev m mn. Bai^aUka -e i kr. i., banjaliUki -a -o Un^ -« ž \phSčata posodaj: ~ vina, olja, rib, biqjkar -ja m kdor nosi v banjki Muk» [bit^o t bindio] -a m \glasbilo\ Binjičice ^ic ž mn. kr. i., v ~ah, btajSki -a -o: BanjSka planota, BinjSčičani -ov m mn. binka -e I \denami zavod\\ državna, narodna, hipotekama, emisijska v ~o vlagati; imeti ~a pri igri; bankir -ja m, bankirka -e i, bankirstvo -a s, bankirski -o, binkar -ja m, bAnkaiski -a -o, binkarstvo -a s; iMnkokracija -e ž, bankokrdt -a m, baxikayil[-dl] -a m pr. poroštvo banke bankit -ami. slovesen obedi prirediti vabiti na 2. obkrajek, hodnUc ob robu ceste aH mostu; bank6ten -tna -o: o-i nagovor; banketirati -am, banketi-ranie-a5 bankha -e f: divja kura ~ velja za vir domaČih ktiijih vrst, bankivski -a -o: kura bankovec -vca mi plaCati v ~ za sto dinaijev bankrdt -a m: državni, denarni, moralni, politični napovedati, narediti iti v bankrdten -tna -o: ~o gospodarstvo; bankrdtnost -i i, bankr6tnik -a m ■= bankrotSr -ja m, bankroterski -a -o: ~a psihoza; bankrotirati -am, bankro-tirat\ie -a s, bankrdtstvo -a s, bankro-tCrstvo -a s bintam -ami. pritlikavo kurje pleme, 2. šp. teža športnika; bintamski -a -o: ^ kura, kategorija B&ita -ja m: plemena Cmci b&ntuj-ski -a -o: plemena, čraci, jeziki; bantuld -a m \pripodmk plemena] biobab -a m bot. kruhovec Baptist -a m os. i. Krstttiki Janez Baptista .e ž; baptist -a m \član verske ločine\, baptlstinja -e i, baptistovski -a •o, baptlstičen -Cna -o; baptistčrij -a m krstilnica, krstni kamen bir -a m \nočno zabavišče, točilnical, barski -a -o: plesavlca, birman -a m btr -a m \rastlina\, bàrov -a -o: ~a ka& » bârovec -vca m btr -a m fiz. \enota tlaka\ Bér-amjmejft>|, v~u,iz~a, bàrski-a-o: ~o pristanišče bahUba -e ž, baràbica -e i, barâbski -a -o, baràbstvo -a s, l>arabiia -e ž, barabôn -a m, barabônstvo -a s, barabfn -a m, barabinski -a -o, barabinstvo -a f, baràbeZ-a m Bâiac -rca m os. i., Birčev -a -o: ~a literarna zgodovina Béiaga -a in-cm, Bàragov -a -o baréka -e i lesenjača, baràkar -ja m, baràkarica -e ž, baràkarski -a -o: življei^, barikica -e ž borakMa-ef Jribol Baržnja -e ž [pokrajina], v ~i, barànjski -a -o, Barànjci -ev m mn. baratiti -àm = barantâti -àm, bara(n)tàj -àjte! bara(n)tàl -àla -o, bara(n)tânje -a s, bara(n)tija -e ž, baràten -tna -o: ~a trgo^^; barantâC -a m, bara(n)tÂvec -vca m, barantâSki -a -o *bérati -am vprašati bahbbi -e i zajezitev, zapora, bardžen -žna -o: ~i ogenj, balon barbér -a m, barbârski -a -o, barbàrstvo -a s, barbarizem -zma m: jezikovni barbarizirati -am, barl>ariziranje -a s, barbarizàcija -e ž Birbara -e ž os. i., Birbarin -a -o, Bàrba -e ž, Bârbin -a -o, Bârb(i)ka -e ž, Bârb(i)-kin -a -o; Bàra -e ž, Bàrin -a -o; bàrbara -e ž log. \sklepanje\ Bariwrôna -a in -e m os. i. Rdečebradee, Barbar ÔSSOV -a -o Bérbo -a m os. i., Bàrbov -a -o: ^ politika, ~ roman, v mn. pri grofih Bàrbo, pri Bàrbovih barbôn -a m \riba\ Barbnsse [barbil's] -ssa m \franc. pisatelj], Barbussov -a -o : ~ Ogenj Barodôna -e [-cel- / -sel-] ž kr. i., barce- lônski -a -o, Barcelônec -nca m UMica-e f;/. barka bird -a m \keltski pevec\, bârdov -a -o, bârd(ov)ski -a .o, bàrdovstvo -a s WMa -e ž \sekira\ barél [-il] -a m \železen sod za tekočine] borit -a m, baréta -e ž, barétka -e ž ]po-krivalo] bariž -a m ]blago{, barežast -a -o: ~a obleka Urhant 121 birhant -a m, birhantast -a -o = bdrhantov -a -o: ~o perilo; gl. tudi porhant Uri -ja m |i/. mesto], birijski -a -o: ~o pristanišče biribal [-al] -a m zool. trni ameiiSki medved bariSra -e ž pregraja, ovira barigla -e ž, bariglast -a -o, bariglica -e i birij -a m kem. \ prvina]: jedki, kavstični birijev -a -o: ~ hidroksid, ~a kaša barikida -e ž ulična z^rada, barikiden -dna -o: ~i boji, barikadirati -am baril [-11] -a m sodeč, barilec -Ica ^-/c-7 m, barilček -čka [-IČ-J m sodček barirati -am prečrtati: ~ ček barisfera -e ž geol. Jedro zemlje barit -a m kem. ]barijeva spojina], min. teiec, baritov -a -o: kem. voda = baritovica -e i biritoii -a m: hrski, jimaški, dramatični bdritonski -a-o: ~i vložek, ~i solo, baritonist -a m birje -a s: Ljubljansko na ~u, birski -a -o: ~a prst, ~a tla, ~o blato, baijto -dna m, baijinski -a -o, bdijevec -vca m min. ]železna ruda] bdrka -e ž: —o voziti pijan se opotekati, bdrkin -a -o: ~ rilec, bdrkar -ja m, bdrčica -e f; barkdča -e i, barkdsa -e ž, barkčta -e ž \barka] barkar6U -e i ] pesem beneških čolnarjev] Bdrkovlje BdrkoveU ž mn., v bar- kovljdnski -a -o, Barkovljdm -ov m mn. Bori« -ita m os. i., Barlčtov -a -o: ~o narodopisje, ~i gasivci Bdmaba -a.in-em os. i., Bdmabov -a -o; Bdmaba -e i os. i., Bdmabin -a -o; bamabit -a m \menih\, bamabitski -a -o barogrdf -a m meteor., barogrdm -a m, barogrdfski -a -o: ~i zapis, ~a krivulja bar6k -a m ]umetnostni slog], bardčen -čna -o: ~i slog, bar6čnost -i ž: čista barokizirati -am: gotske stavbe so baro-kizirali; barokist -a m bar6ka -e ž-*- lasulja barometer -tra m fiz.: aneroidni, živosrebmi politični, gospodarski baro-mčtrski -a -o: ~i kondenzator bar6n -a m: živeti, nositi se ko bar6mca -t i = barčnovka -e 2 = bar6nka -e i, barončsa -e f; bar6n(ov)ski -a-o: ~i stan; barondt -a m = barbnstvo -a s: ~ podeliti, dobiti; baronija -e f; ba-r6nček -čka m, bardnič -a m, barončt -a m barod(6p -a m fiz., baroskdpski -a -o *bart bdrta m: samo še ta ~ tokrat, to pot, en sam ~ enkrat samkrat, en sam pot, pet '^v na en dan pet kratov, za ta ~ naj bo za tokrat Bdrtd [-3!] -tla m os. i., Bdrtlov -a -o: ~ slovar Bdrtoi [-olj -a m os. i., Bdrtolov -o; Marica Bdrtol-Nadlišek bantea -e i kocina, kosmatina na obrazu, banise bards mn. brki, banisast -a -o, barusdč -a m = banisnik -a m = baniselj -sija m brkač birr« -e mn. bdrve bdrv: igra barv; žive, prstene, nasičene, zamolkle, kričeče, mirne, vsiljive, tople, mrzle, osnovne, temeljne oljnate, vodne, obstojne, trpežne, varovalne, kritne, mavrične, tiskarske ~e nanašati na platno, na omet; ~e mešati; ~e se zlivajo, se bijejo, se ujemajo; ~e oživč, zbledč, se zabrišejo, se razlezejo; ga spreletavajo, ~e spremutja od jeze; pokazati pravo ~o; priti z ~o na dan; nazadnjaki vseh barv; ~ pri kartah; ~ v mišljenju, v politiki; tekmovati za klubske ~e; ~ glasu; bdrvica -e f: šolske ~e bdrvar -ja m, bdrvarski -a -o: ~i pomočnik, bdrvaistvo -a s, barvdma -e ž Mrvast -a -o: ~o steklo, ~c kovine pisane bdrvati -am, bdrvanje -a s; bdrvan -a -o: —o steklo, bdrvanost -i ž birvcn -vna -o kar izhaja od barve ali je z njo v zvezi: ~i svinčniki, odtenki, ~i film, ~i tisk (°barvotisk), ~a lestvica, ubranost; bdrvnost -i ž = bdrvenost -i [-van-] i, bdrvnik -a m \svinčnik], bdrv-nica -e i tisk. barvilo -a s: tiskarsko, očesno krvno ~ hemoglobin, naravna in umetna ~a, ~ za ustnice, barvilen -Ina -o [-In-J, barvibiik -ti[-ifn-] m tisk. \valjek] barvfna -e ž b^na snov, pigment barvit -a -o bogat barv: ~a pokrajina, barvitost -i ž kolorit barvljfv -a -o kar se dd barvati, s čimer se dd barvati: ~a snov, ~ predmet barvno- v sestavi: barvnokčžen -žna -o, barvnok6žec -žca m, barvnok6žnost -i f; barvnopdlt -a -o [-i/t-J: vendar bdrvno vz6rCast barvo- v sestavi: barvomčr -a m kalorimeter, barvosldvje -a s, barvosl6ven -vna imuto- 122 bati- -o: ~a razprava, barvosl6vec -vca m, barvosl6vski -a -o baraemiB -a m \istrsko vino\ barite -a m žamet, baržiinast -a -o: ~a obleka, ~o mefatUc, ~o nlc6, ~ glas, baižtinov -a -o li<8 -a m \gfas in godalo|: peti ~ buffo, pritiskati bi&sov -a -o, bšsovski -a -o: struna, ~i ključ; basist -a m, basistovski -a -o, basirati -am, basiranje -a j; bisek -ska m: slaboten, rahel bisklarinet -a m Bfaar -ja m os. i., Bisaijev -a -o: ~e pridige faasiti hiSem, bšSi -ite! bšsal -ila -o, basanje -a J /h bisati -Sem s stal. poud. : baSe me delo, bolezen, skrb daje me; ~ puSko nabijati, polniti, ~ pipo, žep tlačiti, ~ klobase nadevati, ~ viečo, kofi trcati, polniti; — se z jedjo, ~ se na voz kobacati se; basilen -Ina -o [-bi-]: ~i stroj za klobase, basdlnik -a/^-i/n-J m: ~ za nabijal^ puSlce; basič -a m: ~ pri topu baselMl [bisbol] -a m ip. \igra z žogo\, basebalist [besbolistj -a m, basebalski [bisbolski] -a -o: ~i kij Basd [bdzil] -sla m \mesto v Svldl, bšselski -a -o: ~i koncil biscn -sni ž \pesniika zvrst], bšsenski -a -o [-s»n-]: ~o pesništvo ■= bšsniStvo -a s, bisnik -a m \pesnik\, bisniSki -a -o; bžsenca -e/'-wn-7 ž; bisna -e ž govorica, marnja: prazne ^ prazne mange; bšsnica -e ž; bžsniti -im, bisnjenje -a s BMd -ov m mn. \narod v Spanci in Franciji\, b&skovski -a -o: 'o« čepica = bšskovka -e ž; bšskovičina -e ž [jezik] basno- v sestavi: basnopisec -sca m, basno-pisen -sna -o, basnopisje -a s; basno-sl6vje -a j, basno8l6ven -vna -o, basno-sl6vec -vca m basrelicf [bareljifj -a m plosko izdolbena podoba, ploski relief, basreličfen -fna -o buMnl -a m mešanec, križanec, pankrt, bastardirati -am križati različne vrste, bastarddcija -e i križat^, mešanje, bastšrden -dna -o: ~a lori, ~i cvet, bastirdka -e i bastardirana čebela bostija -e ž utrdba, bastUski -a -o: ^^o zidovje; bastidn -a m \del utrdbe]; Basti(l)ja -e ž ]ječa v Parizu] bastonMa -e ž Sibanje po podpkaih basdlia -e ž svirga, basiiljec -Ijca m prašič bU star. prav, ravno Béika -e ž [mestece na otoku Krku\, iz '-e, v «-d, baKànsld -a -o: '->« kopališče; ploSča ]gUigolski spomenik] bit bâta m stroj.: pami, tlačni ~ brez batnice, ~ za golf, ~ pri strojih; bàtec -tca m, bdtek -tka m majhen bat in rastlinski popek, bàtov -a -o: ~ sunek fiz., bàtast -a -o: ~ zamaSek; bitovje •a s; gl. tudi bet bita -e ž vata, batén -a -o /z vate, batirati -am, batiranje -a s, batiranka -e i 1. bati' rana gaza, 2. Ij. spodnje krih,jopa batalite -a m, bataljônski -a -o: ~a pisarna batšta -e ž \tropsko koretye] bétn -tna -o kar je opremljeno z batom: črpavka, ~i pami stroj, ~o nalivno pero; bétnica -e f = b&tnik -a m stroj, drog, ki veže bat s križnikom batcriia -e ž: topniSka, akumulatorska, žepna, električna, atoinska ~ žarnic, stdclenic; baterijski -a -o: ~i sprejemnik, ~o vžiganje avt., poveljnik; baterijec -jca m biti bojim se, bôj -te se! bojéC -a -e se, bàl -a -o 1. v zvezi z objektom: ~ se očeta, kače, hudega jezika, lastne sence se pred kom, čim); ~ se za sina, za človeka, za knjigo, za zdravje, za glavo, za kožo; ~ se ga kot kuge, ko hudega vraga, kakor vrag križa, kakor kokoS lisice; bal se je premikati, stopiti pred očeta; 2. v podredni stavčni zvezi: a) uresničenje bojazni ni zaželeno: bojim se, da bo ali da ne bi jutri deževalo najbrž bo dež. a želel bi, da bi ga ne bilo; bojim se, da se ti l)o ali da se ti ne bi kaj pripetilo; bojimo se, da se utegnejo ali da bi se utegmU spopasti; bal se je, da mi bo ali da bi mi bil ali da bi mi ne bil ali da mi utegne biti ali da bi mi utegnil biti nadležen; b) uresničenje bojazni je zaželeno: bojim se, da bi ti tej stvari oe bil kos ali da ji nisi bil aU da ji ne boS kos; bati se je, da jutri Se ne bo dežja najbrž ga ne bo, a želeti je, da bi bil; otrok je obstal, bojčč se psa; boj« -éêa -e prid.: otrok je bil ves gleda ^ bati- v sestavi: batigràf -a m, batig^ski -a -o: priprava, ~i zapis; batiméter -tra m globinomer, batimétrski -a -o, batimétriCen -čna -o: ^^ karta, ~ iMti- 123 beblitti zemljevid, batimetrlja -e i globino-merstvo; batisftra -e i; iMtiskif -a m krogla za opazovalce živl/enia v morskih globinah bitik -ami. mak^ski način omamentiraiCa tkanin, papirja, usnia ipd., 2, tako okrašena tkanina bAttaM -e i 1. paUea, Z udarec s paUco, bžtinati -am, bdtinaoie -a s, batindS -« m battrt -a m \platno\, battetov -a -o: ~ robec, batfsten -tna -o: bele ~e obleke bAtinSka -a inm očka, b&tiuikov -a -o očkov, b&tko -a m, b&tkov -a -o bato- v sestavi: batolit -a m strjena magma, vriigena v semensko skorjo-, batomčter -tra m batimeter batoittvcc -vca m zool, batogUtvica -e i Batte -a m kr. i., batiimski -a -o: pristaniKe BMidelaiie [bodUrj m, Baudelairov -a -o M Baudelaiijev -a -o, baude-laii[-U-J baiir -ja m [tržišče], bazàrski -a -o: blago béndovfca -e ž bolezen, kakor jo je opisal Basedow buén -ami. ge« lestvica za hitrost vetra in ladij Beanmarduris -a [bomarši -ja] m \franc. ibamatik\, Beaumarchaisov -a -o: ~ slog, beaumarchaisovski -a -o : ~i humor béba -e ž omejenec, mevža, tepec, teslo, bčbk» -e ž; bčbka -e i: ~ od rojstva, bébec -bca m: ~a se delati, za '<-« koga imeti; bčbiti -im begati, misti, mešati, vleči koga (za nos) ; povsod tudi b£b-biba -e ž otrok, punčka, bébica -e ž bétast -a -o = bébav -a -o, bébavost -i ž; povsod tudi bêb-bÂIjiti -àm momljati, jecljati, nerazumljivo govoriti, bebljàj -àjte! bebUàl -àla -o. bebijàiùe -a s, bebUiv -âva -o, bebljàvec -vca m, bebljàvka -e ž >[b3b-] beciti 124 bekén becAd -im. hecij -4ite! becàl -ila -o, becinje -a j: ~ kameq», ~ koga kam; krava beca >[b3c-]; gl. ludi cebati beckid -im, beck^j -ijte! beckàl -ite -o, beckinje -a ~ po zobeh >[b»e-] bèè [bič] -i m \sod, kotanja, kjer se nabira vodi iz tal\, beièk -ekà m, be£kà -è in ■iž\posoda\ bc£id -hn, bčči -fte! béCal -âte -o, be£iqje •a f : otrok, ovca, jelen beči bceri -i in -é ž \kadca\, bečvir -ja m, bečvarina -e ž \davek\, beCvfca -e / >[b»č-]-, gl. tudi baiva béda -e ž revščina, béden -dna -o ubog, boren, klavrn, bédnost -i ž, bédnosten -stna -o: ~i fond, bčdnež -a m, bédnik -a m, bédnica -e ž bedi&k -čka m, bedačfca -e ž; bedičiti -hn, bedičenie -a s bcdik -a m: koga za ~a imeti, saj nisem tvoj bediški -a -o, bedištvo -a s, bédast -a -o in bedast -a -o, bedast^ča •C t-*- neumnost, bedarija -e ž neumnost, bediriti -im neumnost delati, govoriti bédckcr -ja m gl. Baedecker bedénec -nca m 1. izpuščaj, 2. Ij. kožna zbrst, bedinčast -a -o med. bedenica -e ž bol. narcisa bedèn] -dnjà m in bideiy -dnja m sod, velika kad, škaf, panj, bednjir -ja m, bednjirski -a -o >[b9d-]-, gl. tudi badenj bedéd -im, bedi -ite! bed« -a -e, bedèl -éte -o, namen, bedét, bedčnje -a s: vso noč ~ pri bolniku, mrliču, ~ nad siroto, nad premoženjem; bedčč -éCa -e prid.-, bil sem čisto v em stanju; na ~em sanjati; bedétnost -i f; bedénji -a -e: ~i dan vigilija lig., bedljiv -a -o: ~o spanje rahlo, bedljivost -i ž >[b3d-] bêdro -a in -ésa s, mn. bédra in bëdra, tudi bedrésa -és s kum., bêdrce -a s in bedrésce -a s, bêdm -a -o in bédm -a -o : ~i živec,- ^ kost = bêdmica -e ž stegnenica, bédmat -a -o /h bëdmat -a -o, bêdmik -a m in bédmik -a m Bednin -a m \Arabee\, beduin -a m \ puščavski pastir], beduinka -e f, beduinski -a -o Beethoven/^ie/dvan; -vna m os. i., Beethovnov -a -o, beethovenski -a -o bëg -a m: V ~ i>ognati, zapoditi koga, v ~ se spustiti; ~ s kmetov, z dežele V mesta, ~ z grude, ~ od pluga, ~ kapitala; na ~u; hégona prisl. bég -a m \plemič pri Turkih], bégov -a -o, bégovski -a -o: ~a oblast, bégovstvo -a s, béginia -e f = bégovica -e f = bégica -e f; bégii -a m; béglerbeg -a m: bosenski bégluk -a m begitadea [-vn-] -e ž čeb.: mediiča imajo zaprta žrela in ~e liesinica [bgg-J -e ž fhulara na cvetno nedeljol bégatl -am, begaj6č -a -e, bégaaje -a s: ~ sem ter tja, od kraja do kraja; ~ otroka s strahovi, ~ mladini duha, glavo; ~ detevca pri delu ali v delu; ~ za modo, za uspehom; oči, misli begajo; z očmi, z mislimi ~ po sobi, po preteklosti; misli mu begajo od knjige do knjige; ne daj se kaj te že spet bega? z neurejenim branjem se samo begaS bégav -a -o kdor je nagnjen k beganju, bégavost -i ž, bégavec -vca m bégniti -nem: oči so mu begnile bcg6nija -e ž, begônyev sl-o in begônijin -a -o: ~cvet begOten -tna -o: ~ spomin, misel, srna, begôtnost -i ž bcgùn -a m: vojaški ~ dezerler, lAajač, begiinec -nca m: vojni, politični ~i, t>egùnka -e f, l)egûnski -a -o: ~o taborišče, begûnstvo -a s: Uudje v ~u, begitaček -čka m Bčgunje Bégunj ž mn. kr. i., v ~ah, begûni-ski -a -o, Šegunjec -njca m, Bcgiinjka •e ž; Begitojščica -e ž: živina, koča na ~i bcbaviorizem -zma m fil. \smer\, behaviorist -a m, behaviorističen -čna -o béj -a m: tuniSki béjev -a -o, béjevski -a -o: oblast, bejevina -e ž béjevec -vca m učenec iz b razreda Béjrut -a m \IU)anonsko meslof, béjrutski -a -o : ~e ulice béka -e ž bol., békov -a -o: —e trte, šibe; békovje -a s, békovina -e ž in bekovina -e ž, bekulja -e i, bekovnjdča -e i \košara\ bekasina -e ž zool. kožica bekiti -àm in l>ékati -am, bekànje -a s in békanje -a s: drôbnica beka; békniti -nem: za hip je beknila ovca; béka -e i lovcfll beketàti -àm in -ččem mekelali, beketàj -âjte in bekéCi -te! beketàl -àla -o, beke-tânje -a s: ovce, koze beketâjo ali be-kččejo, bekèt -éta m, beketâa -a m bdc6n -a m \prašič\ bél 125 bdjik bčl [biff] -f i: mozgovna, očesna ~ hloda, ~ na listih \plesen\ Ml [bil/; -a -o in -6 -i -č -k, prim. bolj bčl -a -o: ~a uS, vrana, obleka, ~a galica cinkov sulfat, ~i premog, ^odelj, ~a kovina, ruda, pločevina, ~i rudar naftar, ~i žar met., ~a kopel tekst., ~a figura pri Sahu, ^^ klobase, ~i teden v trgovini, ~a nedelja, ~i svet, ~a cesta; ~o perilo, ~a kuga, ~i tok; ~e noči; ~a Ljubljana; o '-tm ali pri ~em dnevu; veliki ~i molk, ~a garda, trgovina z ~im blagom; ~ kakor sneg, kakor zid, kakor čeSnjev cvet; ni zinil ne ~e ne črne; črno na ~em; z ~im gledati, ~o gledati; ~o opran, ~o oblečen; ~o pikčast, progast; vendar bčlo-zelčn -čna -o: zastava je ~a; pogosto v vodnih in krajevnih imenih-. Bela cerkev. Bela peč, belop^ki -a -o: BelopeSko jezero; Beli kamen. Bele vode; Belo brdo, belo-brdski -a -o: ~a kultura; Belo morje, belomdrski -a -o: ~a pristanišča; Bčla Rusija, beloniski -a -o, beloniSčina -e i, Belonisi -ov m mn. ali Bčli Rusi -ih -ov m mn. bčla -e f 1. sladkovodna riba, 2. med. bolezen bledica Bela -e i \voda in kraj\-, večinoma: na ~i, z ~e, belski -a -o f-«s-] ali beljaki -a -o, Beljto -ina m, Beljžnka -e i Bčla -a in -e m os. i., Bčlov -a -o belAč -a m: ~ beli koruzo, belačica -e f, belaški -a -o beladdna -e ž bot. volčja češnja, beladdnin -a-o: — strup belžk -a m zool. bel prašič, min. bel kamen, belžn -dna m belolasec, belinski -a -o: ~a pasma krav B6Ia krajina -e -e ž, iz v ~i ~i ali Belokranjsko -ega s, z —ega, na ~em; belokranjski -a -o: ~a noša, Belo-kranjec -njca m ali Bčli Kr^ec -ega -njca m, Belokranjica -e ž ali Bčla Kranjica -e -e f, belokrinjSčina -e ž belar -ja m kdor beli, belarica -e i, belžrski -a -o, belarstvo -a s tekst., belima -e f; Belar -ja m os. i., Beldrjev -a -o: skladbe, ~ potresni aparat belcamo [ belkdnto] -a m glas. belkanto belčkan -a -o [-yč-J otr. Belcebub -a [-Ic-] m \hudobni duh\: izganjati hudiča z —om, Belcebubov -a -o bélee -Ica f-yc-} m človek bele polti, žival, uš, sad bele barve, beljeno platno-, min. albit, polit, desničar, nasprotnik socializma; bélka -e [-vk-J ž, bčlček -čka [-yč-J m, b61če -ta [-yč-] s bdéti -fm postajati bel, belèl -éla -o, belênje -a s: lasje mu belijo aU be lé beletrija ž leposlovje = beletristika -c ž, beletrist -a m leposlovec, beletrističen -čna -o: —o slovstvo bélei -a m: apoeni pod ~em beJéiitl -im zapisati, zapisovati, belčžen -žna -o: ~a knjiga, belčžniea -e ž notes, belčžka -e ž notica Bélgija -ež.y~o, Bélgijec -jca m, Bélgijka -e ž, bélgijski -a -o >[-lg-] Bern[-alJ -a m \malik\, Bélialov -a -o belica -e ž bela češnja, hruška, klobasa, belo jajce ipd.: riba kuna konoplja moka beličar -ja m ribič na belice; beliček -čka m lov. \ribica\ belič -fča m \droben novec, denar\: Se prebitega nima beličen -čna -o, beličnost -i ž biol. albinizem, belfčnik -ami. albino, 2. jabolko, beličnica -e i 1. albina, 2. moška konoplja; beličenje -a s dobivanje dlake, perja belilo -a s: kremSko, svinčeno, einkovo belflen -ina -o [4n- j : ~o apno klorovo, ~i praSek, stroj, ~a sol, kad, kopel belin -a m bel pes, metulj, vol, biol. albino, zool.: kapusov, glogov, repni, repični belinov -a -o: ~ zarodek, ~a buba; belinček -čka m, belinka -e ž \hruška\, belinstvo -a s albinizem belina -e i 1. ~ snega, ~ zidov, očesna 2. trta, vino, 3. prvo žganje, 4. siva mrena Belinsld -ega m \ruski kritik\ : ~ega kritike beliSče -a s kjer platno belijo beUti bélim, béli -Ite! beléê -a -e, bélil -ila -o, béljen -a -o, béljenje -a s in béliti -im s stal. poud.: hišo, zid, sobo danes bélimo, platno glavo si ~ s čim, železo peč jed ~ z mastjo, z mlekom, ~ jih komu grenke resnice komu praviti, krompir, palico, šibo, le« obroče gore se bélijo, dan se béli belitev -tve f: ~ platna, žgancev belivec -vca m, belivka -e ž, belivski -a ■ o ^o orodje; bélja -e i beljenje beljak -a m, beljakovina -e ž, beljakovinski -a -o, beljakovinast -a -o : —a snov BeQtt 126 B4)ik -a m kr. t., v Beliščani -ov m mn., beljiiki -a -o: ~o križiSče Bdjéni -ov m mn. gl. Bohinj in Bela beJJiva -e f 1. beljei^e, belei: zid izbija Z žganje prvega teka: zdaj še ~ teče; 3. rnlad, svetel les — beljavina -e ž; beljàvec -vca m drevo s svetlim lesom bdUBlo -a m glas.: italijanski belkan- tističen -čna -o >[-lk-J btikast -a -o f-yk- j-lk-j: ~ prah, ~a tekočina; ~o zelen Btil[bél]-amos. i., bélfbél] -a m \fizikalna enota\ BeUeme [belvW] -ja m, bellevuejski -a -o bik» -a s lov. jelenova tolSča belo- v sestavi: belobrid -ida -o, belo-bridec -dca m; belobfdski -a -o gl. bel; belobfk -a -o, belobfkec -kca m; belo-dlik -ika -o, belodlikec -kca m; belo-gardizem -zma m, belogardist -a m, belogardistka -e ž, belogardističen -čna -o, belogardistovski -a -o; belogliv -iva -o, beloglivec -vca m, beloglivček -čka m, beloglivka -e ž; belogriv -a -o, belogrivec -vca m; belokdžen -žna -o, belokôiec -žca m, belokdžka -e ž, belokdžnik -a m; belokriiqski -a -o gl. Bela krajina; belokril [-il] -a -o, belo-krllka -e [-Ik-] ž, belokriksc -Ica [-le-] m; belokfven -vna -o, belokfvnost -i ž; belolis -isa -o, belolisec -sca m, belo-liska -e ž; beloličen -čna -o, beloličnost -i ž, beloličnež -a m, beloličnica -e ž; belomArski -a -o gl. bel; belopérka -e ž bot.; belopéiki -a -o gl. bel; belopôlt -a -o [-ift-]; belorèp -répa -o, belorčpec -pca m, belorépka -e ž; belorit -a -o, beloritec -tca m, beloritka -e ž; belorèk •ôka -o, belorôkec -kca m; belorùski -a -o gl. bel; belouh -a -o, belouška -e ž, belouSkin -a -o; beložiren -ma -o; vendar belo žareč, belo bleščeč se, belo cvetoč, belo črtkan, belo oblečen, belo obrobljen, belo pogrnjen, belo razbeljen; belo-modro-rdeča zastava bdičnka -e ž, belččničen -čna -o belMa -e f = belôba -e ž bélski -a-o/-ifs- ] gl. Bohinj in Bela béUa -e ž bela krava, bčlšast -a -o >[-vi-] Béitind -nec m -cev m mn. kr. i., v ~ih, iz Béltinec in iz Béltincev, béltinski -a -o, BčUinčaiji -jev m >[-lt-J bdAg -i m = belûgec -gca m bel praSif, belùga -e ^ 1. bela krava, 2. riba m znč. bel človek bdii -a m špargelj, beltUev -a -o : ~a juha bdTcdere -ra m grad ali paUiča z lepim razgledom, belvedčrski -a -o bendn -a m: ~ iz nafte, sintetični bencinski -a -o: ~i motor, tank, vžigalnik, pogon; ~a svetilka, bencinov -a -o:-~i hlapi; gl. tudi benzin bcndno- v sestavi: bencinomiter -tra m, bencinoVôd -ôda m bcnc« [-61] -a m, bencôlski -a -o [-Is-], tudi benzôl [-zàl] -a m, benzôlski -a -o [-Is-]; gl. tudi benzin Benečija -e ž kr. i., iz ~e, v ~i; beniški -a -o: ~o narečje. Beneška Slovenija, beneSkoslovénski -a -o: ~i rokopis; BenéSko -«ga s \dežeUt\, na z beočščina -e ž \narečje\ ; Benečin •ina m, Benečinka -e ž, benečinski -a -o Bwiwlikt -a m os. t., benediktinec •nca m redovnik, liker\, benediktinka -e ž redovnica], benediktinski -a -o: ~i red bcàcficn -e i predstava v prid kakega i^oveo, benefičen'^Sna-o : ~a predstava ; beneficirati -am leta šteti v pokojnino bcneficii -a m nadarba, dohodek, benefKiit -a m ustanova in uživavec , beneficiitov -a -o: (osebni) dohodki; beneficiiten -tna -o: ~i dohodki iz ustanove Bcnitke Benétk ž mn. \it. mesto], v ~ah, iz Benčtk, benéSki -a -o: ~a gondola, '-i jarmenik les., ~o steklo; Benečin -ina m, Benečinka -e ž; benečin -ina m \kovan denar], benečinka -e ž veneei-janka, žaga samica btîievolàica -e ž naklonjenost, dobrohotnost, benevolénten -tna -o Bci«illia -e ž ]dežebt\, Bengilec -k» [-Ic-J m, Bengilka -e [-Ik-J ž, bengilski -a -o [-Is-]: ~i tiger. Bengalski zaliv, bengi-ličen -čna -o: ogenj; bengiUčina -e [-Iš-J ž ]jezik]; bengalfn -a m ]tkanina] benigen -gna -o: človek dobričina, ~ tumor. ~a bula nenevarna Bénjamin -a m os. i., Bčnjaminov -a -o, Bei\jaminCek -čka m, Beivjaminčkov -a -o; Béno -a m, Bénov -a -o; béi^amin -a m /n bei\jaminček -čka m najmlajši Benson [bénson] -a m os. i., Bensonov -a -o : ~ kotel stroj. bentiti -im, bčnti -ite! bentd -a -o, ben-tênje -a s: ~ nad konjem, ~ na živino, — zoper sodnike; bentil se je, da jih ne bo več poslušal rotil se Je v sestavi-, benzalkohdl [-Ik-, -61] -a m, benzalkoh6k>v -a -o [-&•]; bcu-zamin -a m; benzanilld -a m bcDHri- v sestavi: benzalklorid -a [-ik-] m; ^ m; bcnzahuuliii -a m bcnte -a m kem., beozteov -a -o: ogljikovi vodiki bntrm v sestavi: benzensulfamkl -a m; benzcMulfinšt -a m; benzensulfčn -a m >Nf-]i v« Aoti. bcnzidfn -a m kem., benzidinov -a -o: 'Mt transpozKija bcacil [-11] -a m, benzflov -a -o: kislina; benziUt -a m; brazilM -a m; benzUbromid -af-O-; m. benzilklorid -a [-Ik-] m \pUn soiziveel bcniB -a m benz61/-(tf; -a m; gl. tmM bendn, bencol bcDM»- v sestavi: benzodiazin -a m; benzo-diaz61 [-61] -a m; benzofluorte -a m; heanaimtA [-61] -a m bcnzte -z6e i /Icem. I<£fe(!a jmoi^ z /ov«!, beiiz6in -a -o: ~a kislina bcBioa [M] -a m, benzoilov -a -o: ~i nitrati; benzoilaoet&t -a m, benzoil-aoetdn -a m, benzoilferoksid -a m, benzoilkloiid -a [-Ik-] m kem. Be6cija -e / \grika pokn^inaL be6Ski -a -o, fieo6ini -ov m mn.; tudi Boiotija Beograd -a m kr. i., v ~u, Beogi^jčan -a m, Beograjčanka -e ž, beograjski -a -o Mr -i i: ajdova ~ kliče čebele. ~ zdravilnih zeli, teloh je prva pomladna ~ čebelam Ura-e f: ~ besedi; d^ati, priti po ~o bchUi -a m 1. kdor zbira ali prosi, bere ob trgMvi, 2. orodje, pr^rava: z ~em obirati jabolka, 3. koiara, baa£ica -e ž; berači-6ta s, beiačik-čki m o//beriček -čkam, berač6n -a mznč.; beriUUci-a-o: na ~o paUco priti, qmviti koga, ~a malha, sedeti na klopi, ~o okence; beračija -e i, beriUtvo -a s btfičiti -im, beračenje -a f: ~ po mestu, brata ali pri btatu ~ za denar Btengcr -a [beranži -ja] m l/rane. pesniki, Birangerov -a -o BerbM -ov m \narod v sevend Afriki], berberski -o, berb^rSčina -e ž, berbžrec -rca m ]konj] Bcrdjij^ -a m: spisi z ~om, berdjd- jevski -a -o: nazori Bcrenika -e i [egiptovska vladarica], Bere-nikin -a -o: ~i lasje astr. •e i \naka reka] : most čez ~o, bitka pri ~i «samo [bérgamo] -ma m \lt. mesto], bergamsld -a -o; btrgamo -ma m [tkanim^ '«tgm [bii^J -a m jnorv. in niz. mesta], bognski-a -o taste -e i: o(b) "—ah ali po ~ah, z -—ami hoditi, bérglka -e i, balast -a -o ovca [beigsàn] -a m ]fiwic. filozof], Bergsonov -a -o: filozoQja, lola, bergsonsld -a -o: nazmi; beigso-nizBm -zma m, bergsonist -a m ali beigsčnovec-vca m iribM -ja m med. \avitandi»zi^ : nasledki z Hem [-il] -a m min., berilov -a -o: ~i kristali, ~c barve, ~ sijaj bctfUJ -a m kem. kovina], berilijev -a -o: kislina ^Aicin bciflo -a J 1. odlomek, namenjen braigu, 2. knjiga z beriU, berilen -Ina -o [-In-]: ~i sestavki Bering [bMngJ -a m ]dmski raziskovavee], Beringov -a -o: ~a ožina, ~o moije, ~ otok bcrhka -e f \solau^ bcrfvo -a J snov za branje: imate kaj ^ zame? domače ~ BcfUcr -a [birkli -ja] m os. i., Berkleyev -a -o: filozoôja Bcrih -a m kr. i.: vzhodni v ~u, berlinski-a-o : ~o modrilo/ton. ; Berlinčan -a m, Berlinčanka -e ž, berlinKina -e ž BcriiM [berliàz] -a m ]fi-ane. skladatelj], Berliozov -a -o: simfomja BcnWM -a m [b3t-]; tudi halKa. betčn -a m: armirani, komprimirani ali stisnjeni liti nabiti, phani napeti ojačeni betônski -a -o; ~a cev, pilot, most, ~a ploïCa, ~i mešaltiik; betonirati ^nn, betoni-tanje -a j; betonâma -e ž, betônar -ja m = betonêr -ja m, betànanki -a -o bétva -e ž deblo, veja, bilka, malenkost, bétvica -e ž; gl. tudi betev Beuron [b^ron] -a m kr. i., iieuronski -a -o: ~a umemostna šola bèv medm.: ni rekel ne ~ ne mèv Bé»k -a m, Bévkov -a -o bévkati -am in -čem, bévkanje -a s, bèvk bévka m; bévskati -am in bêvskati -am, bévskanje -a. s in bêvska^ -a s; bévs(k)-niti -nem: ovca, pes, lisk» bevs(k)iie Slovenski pravopis — » bezati -àm, bezàj -àjte! bezàl -âla -o, bezânje -a i, tiezâlo -a s, t)ezàlnik -a [-yn-] m >[b3Z-] beiig [b3Z3g] -zgà m: španski —; bezgôv -a -o: ~o cvetje, ~ izgovor; bezgovina -e Ž, bezgôvec -vca m \grm, mezga iz jagod, caj\; bezgôvje -a s, bezgôvka -e f \puška\ >[b3zg-] Bézensek -ška m os. t., Bčzenškov -a -o: ~a stenogratîja bezgàti -àm, bezgàj -àjte! bezgàl -àla -o, bezgànje -a f: ~ pipo, cevko; bezgâlo -a f; bezgàlica -e ž = bezgàlnica -e [-yn-] ž >[b3Zg-] bezgévka -e ž, mn. bezgâvke, bezgàvâen -čna -o: ~ vrat, vrat je ves bezgàv-kast -a -o: ~ človek, bezgavkovina -e ž >[b»zg-] Bezjâk -a m, mn. Bezjâki -ov \prebivavci med Dravo in Savo\, bezjàSki -a -o, bezjâk -a m tepec; bezjâSèina -e ž; bezjàCa -e ž: tesarska ~ \sekira\ bezljàti -àm, bezljài -âjte! bezijàl -àla -o, bezljânje -a s; krave bezljajo; bezljàv -âva -o, bezljàvec -vca m, bezljâvka -e f, bezljiv -a -o >[b3z-J beznica -e f, bezničen -čna -o: ~i prostori, bezniški -a -o: ~e navade, bezničar -ja m lastnik in obiskovavec beznice bOàtà -im. bčži -ite in béžite! beié, bež0č -a -e, béžal -âla -o, bežanje -a s: beži, beži, kaj boï govoril! bežeč -žca m tekst. \del predilnega stroja\ : ~ z ušesom Bčžek ^a m os. i., Bežkov -a -o: »-o uredništvo bežen -žna -o: ~ pogled, vtis, en sam ~ trraiutek; béïnost -i ž Bežigrad -a m kr. i., za '^om, iz 'w; bežigrajski -a -o in bež^grâjski -a -o. Bežigr^čani -ov m mn. in Bežigrajci -ev m mn. bežišCe -a s geom., bežiSčnica -e ž bi- i» sestavi pomeni dvo- (lat.) : biduum -a m dvodnevje; biénij -a m dvoletje, bienâ-len -Ina -o [-In-] dvoleten; zlasti pogosten v kemiji-, bikarbonàt -a m trikov dvokis; bikromàt -a m, bivalénten -tna -o biandrija -e ž dvomoštvo biéDko: ~ menica, ~ indosament, ~ ček; podpisati in liianco podpisati nepopisan, bel list, vnaprej, na slepo podpisati Btas -a ali Biànta m Igr, modrijan], Biasov -a -o in Biàntov -a -o biatlon 130 bilanca biatlon -a m šp. biba -e ž: — leze, bibin -a -o bibavica -e ž plima in oseka, bibavičen -čna -o biblija -e i sveto pismo: Dalmatinova Biblija; biblijski -a -o: —i papir tanek, bibličen -čna -o: ~o besedilo, biblicist -a m, biblicistka -e ž, biblicistika -e ž, biblicističen -čna -o bibliofil [-il] -a m knjigoljub, zbiravec knjižnih redkosti, bibliofllski -a -o, bibliofilstvo -a s >[-ls-] bibliografija -e i popisovanje, seznam knjig, bibliogrdf -a m, bibliografski -a -o: ~i list, inStitut, ~a metoda biblioteka -e ž knjižnica, bibliotžčen -čna -o: —a polica, bibliotčški -a -o, bibliotekar -ja m, bibliotek^ka -e ž, bibliotekarski -a -o knjižničarski bica -e ž ovca, bicek -cka m jarec bkelj -clja m bincelj biceps -a m med. dvoglava upogibavka bidkel [-3I] -kla m koh, bicikelski -a -o [-kil-], biciklist -a m kolesar, biciklistka -e ž, biciklistovski -a -o kolesarski, biciklizem -zma m kolesarstvo, bici-klistika -e ž, biciklističen -čna -o bič in bič -a m: ~ okusiti, vihteti; ~ zapoje; z ~em pokati; bičev -a -o: ~ ročnik = bičevnik -a »1 = bičnik -a m; bičati -am, bičanje -a s: buija biča valove, ~ napake; bičar -ja m, bičarski -a -o: ~a sekta; bičevnica -e i Itravo, kača\, bičegidvec -vca m zool. bičdc -čka m, bičevje -a s in bičje -a s, bičkast -a -o 1. bičku podoben, 2. iz bička, bičevja, bičnat -a -o 1. poln bičevja: ~ travnik, ~o seno, 2. iz bičevja: ~a košara; bičji -a -e: ~a trstenica zooL \ptič ; bičkovec -vca m 1. pražival, alga, 2. lov. ribji ztyedayec biček -čka m;/, bik Bičje -a s kr. i., iz ~a, v ~u, biški -a -o, Bičdni -ov m mn., bičžnski -a -o; Bičevje -a s kr. i., iz ~a, bičevski -a -o, Bičevljani -ov m mn. bidi -ja m \izplakovalmk\ bidennajer -ja m človek predmarčne dobe 1815—1848 po Nemcu Biedermeierju, brezgrajen, a make omejen meščan, fllister, bidermajerski -a -o: ~i slog, bidermajerstvo -a s bienile -a m \razstava vsako drugo leto\: beneški ~ bifé -ja m točilnica, okrepčevalnica bifilaren -rna -o dvoniten, dvožičen: obešanje, ~o navitje biftek -a m dušen goveji zrezek bifurkâcija -e ž viličenje, razcep, bifurka- cijski -a -o biga -e ž \ pecivo\ bigamija -e ž dvozakonstvo, bigamist -a m, bigâmen -mna -o biglica -e i I. iver, 2. žveplenka blgdten -tna -o preveč poj/ožen, pobožnia.%ki: bigoterija -e i = bigôtnost -i i poboi-njaštvo Bihač -a m kr. i., bihaški -a -o bik bika m: plemenski, moSkatni v znamenju ~a astr., z ~om se bosti; gleda kakor — nova vrata; bikec -kca m = biček -čka m in biček -ikà m; bikov -a -o, bikovski -a -o = bičji -a -e: ~i vrat, bikast -a -o; bikovka -e f = bikovica -e ž: z ~ami tepsti koga; bikovina -e ž in bikovina -e i \meso\\ bikàma -e f, bikàn -àna m: ta človek je pravi bikar -ja m \pastir, pes\ bikarbéna -e i: soda bikarbônski -a -o; bikarbonàt -a m kem.: amonijev, kalcijev, kalijev, natrijev ~ Bikini -ja m \otoček\ : atomski poskusi na ~ju; bikinke bikink ž mn. \kopalke\ biko- v sestavi: bikobôrba -e ž, bikobôrec -rca m, bikobôrski -a -o, bikobôrstvo -a s; bikoglàv -âva -o; bikoréja -e ž reja bikov, bikoréjec -jca m, bikoréjski -a -o: ~a postaja bikôniien -čna -o dvostožčast, bik0ničnost - i ž fiz. bikonkiven -vna -o, bikonkâvnost -i ž bikonvèkscn -sna -o, bikonvéksnost -i ž bikromét -a m kem.: kalijev ~ °biks -a m leščilo: ~ za čevlje, za pod; °biksati -am leščiti, "biksanje -a s: ~ pod, čevlje; ~ ga vulg. lomili ga bikvadritcn -tna -o mat., bikvadritičen -čna -o: ~a enačba, ~i koren bil [bil/bly] -i in bUl ž: žito gre v ~ dela koleno-, bilnat -a -o [-In-l-yn-]: ~a trava, bilnice -ic [-In-] ž bot.-, bilast -a -o; biliti -im: žito bili žene bili-, bilka -e [-Ik- / -yk-] ž-, bilje -a s-, blljarica •« ž ženska, ki bdje nabira bOaUU [-àl] -a m dvoustničnik, bilabiàlen -Ina -o [-In-] dvoustniški bilânca -e ž računski zaključek: trgovinska, plačilna, aktivna, surova delati; bilanca 131 biser bilancist -a m', bilančen -čna -o: ~a nagrada, bilancirati -am delati bilanco. bilanciranje -a s. biiančnfna -e ž bilateralen -Ina -o dvostranski, obojestranski: ~a pogodba, ~a somemost, bilateràinost -i ž >[-ln-] Bile -a m os. i., Bilčev -a -o: ~e pesmi, ~o slovarsko gradivo >[-il-] bilijôn -a m milijon milijonov, bilijonski -a -o, bilijônti -a-o: ~i del Irilina -e ž rastlina bOina -e i: ruske ~c Wudske pesmi] bilja -e i Ij. vigilija, mn. bilje bilj ž mrtvaško opravilo biljird -a m, biljàrdcn -dna -o: ~-a miza, palica, biljârdnica -e i; biljardirati -am, biljardir^e -a s, biljardist -a m, biljar-distovski -a -o: •^-a druiba bUjeier -ja m, biljetêrka -e i, biljetâma -e I bilo -ail. utrip žile, 2. priprava za bitje: ura z ~om, 3. tekst, del statev biltén -a [-It-J m sporočilo, objava, razglas: zdravniški ~ *binibo -ta m ]ome}en človek]: ti ~ ti! takega ~ta še nisem videl ttmetiàf-àl! -a m, bimetâlen -Ina -o.f-ln-J 1. met. dvokovinski (iz dveh kovin ali zlitin sestavljen); 2. fin.: ~i denarni sestav; bimetalizem -zma m, bimetalist -a m Mnàren -ma -o dvojen; ~i zvezdi, spojine bfaicdj -clja m: koAjski ~ ]del noge nad kopitom]; bincati -am brcati, poskakovati, bincanje -a s; bincljàti -àm, bincljàl -àla -o, bincljànje -a s; bincljlv -a -o: ~a ïivina rada brca, binceljnica -e f bincniti -nem Bine -ta m os. i., Binetov -a -o; Binca -e ž os. /., Binčin -a -o Mn^ti -àm, bingljàj -àjte! binglj^ô6 -a -e, bingljàje, bingljàl -âla -o, bingljànje -a s; bingelj -glja m kar bingljd, bingeljc -a [-g»lj-] m bot. zvonček, nesamostojen človek; bingola -e i velik človek, dolga noga, kar na vse strani opleta Binički -ega m ]skladateij]: ~ega opere CBiničkijeve) binkoSd binkošti ž mn., binkošten -tna -o: ~i praznik, binkoštnica -c ž potonika binôkel [-al] -kla m dvoočnik, binokulàren -ma -o 2 obema očesoma, na obe očesi: ~o gledanje, ~i mikroskop biném -a m mat. dvočienik, binômen -mna -o = binômski -a-o: ~i koeficient, binomičen -čna -o, binominšlen -Ina -o [-In-]: —a enačba, ~i obrazec binormala -e f mat. ]premica] bio- v sestavi pomeni zvezo z življenjem-. biocendza -e ž gozd. življenjska skupnost; biocentričen -čna -o z življenjem c središču, biocentrizem -zma m\ biogen -a -o, biogeneza -e ž, biogenčtičen -čna -o: zakoni; biogeografija -e ž nauk o zemljepisni razširjenosti bitij, biogeograf -a m, biogeogržfski -a -o; biografija -e ž življenjepis, biogrdf -a m življenjepisec, biogrifinja -e f, biogrdfski -a -o življenje-pisen: —i podatki. Slovenski ~i leksikon; biokemija -e i, biokemičen -čna -o, biokemijski -a -o: ~a skripta, biokimik -a m; biologija -e ž, bioloSki -a -o, biol6g -a m, biol6ginja -e i; biometrija -e i matematično-statistično preiskovanje bitij, biomčtričen -čna -o, biometer -tra m; bionomija -e ž gozd. način življenja in razvoja žuželk; biosfera -e ž območje bitij, biosferičen -čna -o; bioskdp -a m, bioskopija -e ž, biosk6pski -a -o; bio-tehnika -e ž tehnika življenja, biotehničen -čna -o; biotdp -a m biol. življenjski prostor bipiramida -e ž dvojna piramida, bipirami- dilen -\ta-o[-tn-] UpoUren -ma -o dvopolen, bipol^ost -i ž dvopolnost, bipolaritčta -e ž bira -e ž vrsta: vino dobre ~e, blago je ene ~e, človek Ivaničeve ~e birit -a m ]duhovniško liturgično pokrivalo] bir^ta -e ž kem. ]steklena merilna cev\ birič -iča m, biriški -a -o, birištvo -a s birma -e ž, birmati -am, birman -a -o, birmanje -a s, birmanec -nca m, birmanka -e ž, birmanski -a -o: ~a botra, birmovivec -vca m Birma -e ž Burma blr6 -ja m ->• pisarna, urad; birokrit -a m, birokracija -e ž, birokritstvo -a j = birokratizem -zma m ozkosrčno uradniško poslovanje, birokratski -a -o = birokratičen -čna -o, birokratizacija -e i *birt -a m krčmar, *blrtinja -e f, *birtovski -a -o, *birtija -e ž bisiga -e ž, tudi mn. bisdge, bisdgast -a -o, bisdgar -ja m, bisdgica -e ž biseksuilcn -Ina -o dvospolen, dvospolno razpoložen, biseksuilnost -i ž >[-ln-] biser -a m: lov na biserček -čka m, biseren -ma -o: ~a matica, bisemina -e biser 132 bivati f blago z biseri, bisemjâk -a m, bfsemat -a -o, biserast -a -o, biserje -a s, bisernik -a m \metulj, riba\, biserka -e ž \kolcoš, kiiščar\, Biserka -e ž os. i., Bfserkin -a -o, bisernica -e i 1. riba, 2. školjka, 3. glasbilo, 4. vet. jetična bolezen pri govedi, 5. gumb iz ~e; biserovina -e i l^nov], biserovinast -a -o biserno- v sestavi: bisemobârven -vna -o, bisemomštičen -čna -o bisero- v sestavi: biserolôvski -a -o; bisero-mâïnik -a m; biseronôsen -sna -o, biseronôsnost -i i bisfcnoid -a m min. sfenoeder biskajski -a -o: Biskajski zaliv biskvit -a m piškot, prepečenec, porcelan, biskviten -tna -o: ~a torta Bismarck [bismark]-3i m os. i., Bismarckov -a -o: ~a politika; bismarckovski -a -o: ~a brezobzirnost, bismarckovstvo -a s bismot -a m, bismutov -a -o, bismutin -a m min., bismutit -a m min. bisovnica -e ž zool. bistahor medm. bister -tra -o: ~a voda, glava, ~ vid, um, ~a misel, ~o misliti; bistre -a m bister vid, um, človek-, bistrost -i f, bistrina -e ž; Bistra -e i kr. i., bistrsld -a -o, Bistràn -âna m Bistrica -e i kr. i.: Bohinjska, Kamniška, Ilirska, Slovenska povsod bistriški -a -o; Bistričani -ov m mn. ali Bistrci -ev m mn. ali Bistričinci -ev m mn. bistrid -im, bistri -ite! bistril -a -o, bistrênje -a s, bistrilo -a s, bistrilen -Ina -o [-In-] bistro- v sestavi: bistroglàv -âva -o, bistro-glâvec -vca m; bistroglèd -éda -o, bistroglédec -dca m, bistroglédost -i ž, bistrogléden -dna -o, bistroglédnost -i ž; bistromiseln -a -o, bistromiselnost -i ž >[-sgln-] ; bistroôk -ôka -o, bistro-ôkec -kca m; bistroumen -mna -o, bistroumnost -i ž, bistroiimnež -a m; bistroviden -dna -o, bistrovidnost -i ž, bistrovidnež -a m; vendar bistro čuteč, bistro šumeč bistro -a to je v <~u zgrešeno v jedru, samo na sebi, bistven -a -o, bistvenost -i f >[-stv3n-] Usolfit -a [-If-J m kem. : natrijev ~ bisulfit -a [-If-J m kem. : amonijev ~ bisns -a m \tkanina, ribja plesen\ bit -i ž, biten -tna -o: ~i svet, bitnost -i ž, bitek -tka m: tuk^u mi ni '»a bitangénta -c ž, bitangencialen -Ina -o [-In-] = bitangénten -tna -o: —a ravnina biti sèm [sim] si jè, svà stà, smô stè so (lahko s poud. ali nas!.), bodi bodite in bodite! bôrn boš bô, bôva bôsta in bôta, bômo bôste in böte bôdo in bôjo; star, tudi bôdem, bôdeâ, bôde, bôdeva -ta, -mo -te -jo; bll [biij] -à -ô in -ô, mn. -i in -1 -i in -é -à; bi; nikaino: ne biti: ~ ali ne nisem nisi ni, nisva nista, nismo niste niso; ne bi ali bi nè: sem za predlog, ~ proti (čemu), prav mu je! (privoščljivost), mêni je prav po volji, klobuk mi je pràv; pridi, če te je kàj! treba je, navada je, konec je, govor je o čem, je že tako, Icomaj bi bilo, da bi... ; sam jezik ga je, ~ dobre volje, istih misli; hudô mu je, dobro mu je; iz tega še nekaj bo; ves iz sebe je; ~ zakaj; ~ komu za petami, ~ za norca komu, ~ za posrednika; za malo mu je; ~ ob vse; kje si pa s pametjo? po njem je; vsak dan je nad menoj; na tem je, da bo vse izgubil; vse je na njem; ~ na vrsti, na čistem, na jasnem, na boljšem, na očeh komu, ~ pri sebi, pri mčči, pri rold, pri pameti; pri čem smo? do tega mi je biti bijem, namen, bit, bij -te! bil bila -o, bit -a -o: žogo, rihtaija, svinjko, klinec na plunko v obraz plat zvona žila, srce, ura bije; vem, koliko je lua bila; večkrat bita kakor sito; bili so se kakor levi; bili so se na prsi; barve se büejo, to v oči bije; bitje -a s: ~ žile = bilo -a s pulz Bitinija -e i \deieh\, Bitbiec -nca m, Bitinka -e t, bitinski -a -o bitje -a s, rod. mn. bitij: ~ in žitje; vsako iivo ~ se razvija ; vsako ~ ima posebno ~ način bivanja-, bitek -tka m fil., bitijce -a s majhno bitje bitka -e ž, rod. mn. bitk, bitva -e i lit., rod. mn. [-»y] bitümen -a m \zemeljska smola], bitûmenski -a -o: ~i onwz zidu, bituminôzen -zna -o: ~i skrilavci bivâk -a m \taborjenje pod milim nebom], bivakirati -am šotoriti, bivakiranje -a s UnOénca -e i kem., bivalénten -tna -o dvomočen bivati -am, bivanje -a ~ doma, pri starših; bivališče -a s, bivâlnica -e [-In-] ž: soba ~ dnevna soba bivij 133 blasfemfja bivij -a m razpotje bivol [-0I] -a »I, bivolica -e ž, bivolov -a -o, bivolski -a -o f-ls-J, bivolji -a -e; ~e meso; bivolar -ja m jpastirl bivši -a -e nekdanji, prejšnji Bizanc -nca m, Bizantinec -nca m, Bizan-tinka -e ž, bizantinski -a -o, bizantinizem -zma m klečeplazna podložnost, hlapčevstvo = bizantinstvo -a j; bizantologfja -e ž, bizantološki -a -o, bizantolôg -a m bizaren -rna -o čuden, nenavaden, bizàmost -i ž nenavadnost bizee -zca m bizgec bizelj bizlja m muha, ki draži živino k bezljanju, siten človek Bizéljsko -ega s \pokrajina\, na «^m, Bizeljànec -nca m, Bizeljânka -e ž, bizéljski -a -o, bizeljčan -a m = bizčijec -Ijca m \ vino\ Bizet -a [bizé -ja] m \franc. skladatelj], Bizetov -a-o: ~a opera Carmen bizgec -a [-g»c-] m 1. mešanica kislega zelja in repe na Gorenjskem, 2. ječmenova kaša, 3. pust, zoprn človek, 4. repnik = bizec -zca m bizon -a m ameriški zober, tur, bizonski -a -o: ~e ceste BizovUc -a m kr. i., na bizoviSki -a -o: ~e perice; Bizovičani -nov m mn. iiiiu -ja m -y dragotina, dragulj, bižuterija -e f->- draguljarna Bjômson [bjô'rnson] -a m {norveški pripovednik in dramatik\, Bjomsonov -a -o, bjôrnsonski -a -o Mâg -a -o. bližji -a -e, prisl. blâiO")e: ~ človek, biti ~e volje, ~a smrt evtana-zija, ~o sredstvo, zdravilo, ~a vzpetina Manjka -e i = blagajina -e ž bot. volčin, igalka blagâjna -e i: plačati pri ~i ali v '»'i, blagajniški -a -o, blaj^jništvo -a blagajnik -a m, bla^jničarka -e ž in bla-gàjnica -e ž, blagijničarski -a -o : ~i tečaj blaginja -e ž (°blagobit): na občo -^o blagd -à s, mn. blâ^ s ali tudi blagôvi -6v m: razkazal mi je vsa ~a ali vse ~ove, grmadno, luksusno volneno ~ volnina; mešano, galanterijsko, uvozno, izvozno, manufaktumo, tUiotapsko v ~u plačati, zamenjava ~a; živo belo ~ ljudje -, ~ živina-, blagoznànstvo -a s-*- nauk o blagu blago- v sestavi: blagočiiten -tna -o, blago-čUtje -a j; blagodit -i ž lit. blagor. blagirya; blagodéjen -jna -o, blagodéj< nost -i ž; blagoglisen -sna -o, blago-glâsnost -i ž, blagoglésje -a s; blagohôten -tna -o, blagohôtnost -i i; blagomiseln -a -o, blagomfselnost -i ž >[-s3ln-]; blagonràven -vna -o -*■ blage nravi-, °blagopokôjen -jna -o riyni-, blagorôden -dna -o, blagorôdnost -i ž, blagorčdje -a j; blagosfčen -čna -o, blagosKnost -i ž; °blagostânje -a s blaginja-, blagovést -i ž, blagovéstnik -a m; blagovôljen -Ijna -o blage volje-, vendar blaga dišava, blago dejanje, blaga volja, blago čuteč, blago dišeč blâgor -gra m blaginja: za ~ očetiviave, telesni, narodni javni lovski Petrov, ribiški božji ~ blagoslov, osem ~ov, ~ vam! ~ si ga tistemu; blagrovâti -ûjem, blagrùj -tel blagrovàl -âla -o, blagrovànje -a s Uagosièv -ôva m, blagoslôven -vna -o: -^i obred; blagosloviti -im, blagoslôvi -itel blagoslôvil -ila -o, blagoslovljèn -o; blagoslovitev -tve i, blagoslovite Ij -a m, blagoslovilen -Ina -o [-In-]-, blagoslàvljati -am, blagoslavljajčč -a -e, blagoslàvljan» -a s Uagést -i ž in blàgost -i i; blagôta -e Ž, blagôten -tna -o Uagôven -vna -o: ~i promet, ~a borza; blagôvnica -e ž magazin, blag6vničen -čna -o ali blagôvniSki -a -o : ~a uprava, /-0 osebje Bla^vica -e i kr. I., iz ~t, v blagô- viSki -a -o, Blag6vičani -ov m mn. blagovnica -e i dedična (nav. brez bratov) btagovoliti -ôlim, blagovôli -itel blagovôlil -ila -o: blagovolite izročiti pozdrave! blagovolil je sporočiti htamirati -am, biamiranje -a «: ~ koga (o) sramotiti, (o) smešiti, se s čim pred svetom, blamiža -e ž sramota: v ~o spraviti, si nakopati bUqia -e ž stropna deska, debela deska Uaidiét -a m gotica, neizpolnjena tiskovina, blankéten -tna -o blankit -a m kem. Ménkverz -a m peterostopni jambski verz: pesem v ~ih Blaseo Ibinez [bUlsko ivdnjes] Blasca Ibâaeza m [španski pisatelj], Blascov -a -o ali Ibifiezov -a -o: ~i romani UitsTemija -e ž bogokletstvo, blasfčmičen -čna -o bogokleten BUlilik 134 bliskati Blàtnik -a m kr. i., blâtniîki -a -o, Blâtniaan -a m, Blàtniki -ov m mn., blàtenski -a -o, Blitenci -ev [-tan-] m mn. bUto -a s: iti na ~ gre od njega, blâtnat -a -o, blàtnik -a m: ~ pri avtu, blâtnica -e i zool., blitnost -i i, blâtarica -« ž \ščet\\ blâtiti -im, blàten -a -o, blàtenje -a s; blàten -tna -o: ~a obleka; tudi v kr. i.: Blàtni vrh, blàtenski -a -o tn blatnovfški -a -o; Blâtno jézero BUto -a s pogostno kr. i., iz -—a, v —u, blàiki -a -o in blàtenski -a -o [-tan-] -, Bldčani -ov m mn. in Blàteniani -ov [-tan-] m nm. Wâzen -zna -o, blàznost -i f blazina -e i: pernate, žimnate hrastove legnarji, blazinast -a -o, blazinica -e f : ~ na dlani, ~ pri kopitu in prstih mesojedov; blazinjàk -a m zofa, blaziniti -im, blazinjenje -a s Uaziran -a -o otopel, brezčuten, blaziranec -nca m, blazfranka -e ž, blaziranost -i / bbuniti -im, blàzni -ite! blaznil -éla -o, blaznSnje -a s; blàznei -a m, blàznica -e ž \ženska in zavod] bttzniti -im, blàznjenje -a s: ~ koga s £im motiti, begati mu voljo in razum, misel na dom ga je blaznila, ne blazni ga s praznimi obljubami, blaznlv -a -o, blaznive: -vca m, blaznivka -e ž BUi -a m os. i., Blžžev -a -o: ~ žegen, Blaiè -éta m, Blaiétov -a -o, Blàlek -žka m, Bližka -e i Uiien -a -o, bldženost -i ž. bldženec -nca m, bliženka -e ž Mažiti -im, bliži -ite! blažil -a -o, blaženje -a s, blažitev -tve ž; blažilo -a s, blažilen -Ina -o [-In-] : ~a moč, ~ pripomoček bktždo, blažihiost -i [-tn-] ž, blažilnik -a [-m-] m stroj, amortizer, duSilnik, prestreza in duši sunke: oljni blaživec -vca m kdor blaži, blaživka -e ž blebetiti -àm in -ččem, blebetij -àjte m blebé» -te! blebetaj6č -a -e, blebetàl -àla -o, blebetànje -a blebét -éta m, blebetàv -âva -o, blebetàvec -vca m, blebetàvka -e f, blebetàvost -i ž; blebetûlja -e Ž. blebétec -tca m, blebetàlo -a s klepetec bléd -a -o Al -6 -à -i -é, prisl. bledô, prim. bol) bléd: ~ ko zid, ko smrt Bléd -a m kr. i., na ~u, z ~a ; Bléjec -jca m, Bléjka -e bléjski -a -o: ~i grad. Blejsko jezero; Bléjska Dobràva kr. i. bledeti -im, bledel -ela -o, bled&ije -a s: barve hitro blede bledež -a m delirij bledica -e f: ~ lic, polti, bledičen -čna -o, bledičnik -a m, bledičnica -e ž. bledičnost -i Ž-, bledikast -a -o, bledikav -a -o, bledikavost -i ž bledo- v sestavi: bledoličen -čna -o, bledo-ličnost -i ž, bledoličnica -e i, bledoHčnik -a m; vendar bledo rumen, bledo cvetoč Bligoi -a m \gora\, z ~a, na ~u, bičgoški -a-o: utrdbe BIeiweis [bldivatsj -a m os. i., Bleiwelsov -a -o: ~e Novice, —a doba, bleivveisov-ski -a -o: ~a politika, bleiweisovec -vca m Bleiweisov privrženec bUjati -am in -em, bičjal -a -o, bičjanje -a s bKknid -nem ali blekniti bleknem, blekni -ite! bleknil -ila -o m blekniti -nem Min blčna m bot. zobnik blisk in blčsk -a m, blesketati -am in -ččem se, blesketajoč -a -e se, blesketil -dla -o, blesketanje -a s blestiti -im se-»- bleščati se blesti bledem, bled6č -a -e. bledel in bledel biedla -o, bledčnje -a s: bolnik blede, bolniku se blede Uesdvka -e ž rib. Mestnik -a m min. \kamnina\ UeSaiti -im se, bleščžč -a -e se, bleščal -dla -o, bleščdnje -a s: blešči se mi; bleščeč -iča -e prid.: ~ novec; bleščiva -e i, bleščica -e i 1. plesna obleka z ~ami, z ~ami in žeblji obito jermenje, 2. les. radialno žagana deska; bleščiti -im, blčSčenje -a s: platno sonce me bičšči biindirati -am prikriti, zastreti, blindlranje -a s prikrivanje, kritje; blindiran -a -o: ~ vlak, ~o vozilo = bllnda -e ž bUsk -a m: kroglasti, ploskovni, progasti ~ se vžge, švigne, se potegne po nebu; oči mečejo ~e; hiter ko —; čokoladni ~ \slaščica\; bliskov -a -o: ~ zamah, ~a hitrost, sablja mu gre po ~o; bliskoven -vna -o: ~a luč = bliskovica -e ž, bliskoma prisl.: bliskovit -a -o: ~o mine čas, bliskovitost -i ž, bliskovina -e ž: oblak, poln bli-skovnik -a m el. naprava za posnenumje bliska v gledališču bliskati -am, bliskaj -te in -djte! bliskal -a -o in -dla -o, bliskanje -a i fn bliskdnje -a v: ~ z očmi; bliska se; kolne, da se kar bliskati 135 bob bliska: blis(k)nitl -nem, blisketdti -dm (se), blisketžl -ala -o, blisketinje -a s, blisket -čta m bliskav -a-o: ~€ oči, ~a posoda, bliskavica -e f, bliskavičen -čna -o: ~i oblaki; bliskavičast -a -o: ~i večeri blistavec -vca m zool. \riba\, blistavka -e ž zool. \gož\ blišč -a m 1. lesket, 2. tekst, videz, lice tkanine, bliščiv -a -o slepljiv, bllščdba -e ž, bllščilo -a s; bliščivka -e ž \svetilka\ blitva -e ž bot. pesa, blitvin -a -o: ~a stebla *Wiz prisl. menda, p^, že-, na doto ti ~ ne bo treba gledati, ~ se ti sanja blizu ® prisl.: ne hodi ta človek, misel, sklep mi je ne morem mu ~ (priti); saj sta ~ enakih let nekako, govoril je ~ takole; prišli so od ~ in daleč, poznam ga od prim. bliže in bližje: pridi njegova misel mi je — ko tvoja; poznam ga od glas je prihajal ~ in zmeraj ~ se oglašajo; ® predi, z rod.: — vasi, — polnoči, — smrti, ~ konca; tudi bliže in bližje: njegova hiša je ~ vasi ko moja; sedi — ognja bližati -am, bližajčč -a -e, bližanje -a s: kroglo ~ (k) balinu; ~ se vasi, ~ se koncu leta, — se drug drugemu, ~ se h kraju, k bregu bližava -e i: v mesta, nekje v ~i živi bližina -e ž: njegova ~ jo je spravljala v zadrego, iz take ~e boS vendar zadel, v ~i mesta; na tako ~o se avto ne splača, bližinski -a -o: ~i poleti, —i oglednik let. bližiSče -a j najbližja točka, ki jo oko še natanko vidi bližji -a -e, pres. najbližji -a -e: Tone mi je ~ (sosed) kakor Janez bližnji -a -e, prid. k prisl. blizu: ~i in daljni sorodniki, ~i in daljni sosedje; med ~imi sorodniki mi je brat bližji od bratranca; Bližnji vzhod, bližnje-vzhoden -dna -o: —a politika, ~o vprašanje; bližnji -ega m: vsak človek je moj —, bližnjost -i i, bližpjik -a m bližnjica -e i: po hoditi bljiiSč -a m bot., bljiiščec -a [-čsc-] m Mjuvdti bljujem in bljiivam, bljiiij -te in bljiivaj -Ajte! bljuvdi -a -o, bljuvanje -a s in bljiivati -am s stal. poud.; bljiivek -vka m. bljuvilen -Ina -o [-hi-]: ~i praSek, bljuvdio -a s \pripomoček\ blöden -dna -o in blöden -dna -o: —a misel, ~o vedenje; blodnomiseln -a -o [-s»ln-]; blôdnost -i ž in blodnost -i ž bloditi blôdim, blodi -ite! blodeč -a -e, blodil -ila -o, blojênje -a s in blodênje -a s in blôditi -im s stal. poud.: ~ po morju, po gozdu; ta človek čudno blodi; ~ koga s čim begati, vznemirjati; hudič ti blodi kri; uroki jo blodijo; to (se) mu blodi po glavi; ~ v mrzhci; vede se, kakor da se mu blodi blčdnja -e if: te misli so njegove ~e, mrzlične ~e, iz ~e porojene misli, blodnjàv -âva -o deliriozen, blodnjäva -e ž; blodnjâk -a m labirint, blodišče -a s: ušesno blodnik -a m, blod-nica -e ž, blodniški -a -o: narava, blodništvo -a s hotništvo, blčdnež -a m, blodivec -vca m bl6k -a m 1. skupina: stanovanjski — hiš, pisalni ~ speti listi, beležnica, protifašistični 2. klada, čok, panj: ~ marmorja; 3. zveza: strniti se v ^—, ~ z marksisti; 4. zapora, ovira: mesto obdati z —om, iti čez pregled na ~u; 5. železniška postavljalnica kretnic; 6. stroj.: — motoija; 7. tisk. Uokâda -e ž zapora, tisk. slepa črka, blo-kàden -dna -o: ~e naprave, čete, ~a varianta pri šahu Blöke B16k ž mn. kr. i., na ~ah, z Blök, blöSki -a -o: ~e vasi. Bloška planota, Bldčan -a m, Blččanka -e ž blokirati -am zapreti, ustaviti gibanje, pritrditi, blokiranje -a j: ~ mesto, pristanišče, državo, pot, figuro pri Šahu, progo, stroj, ~ črko tisk. blökoven -vna -o : ~i način zidanja Uönd neskl. plavolas, blondinec -nca m plavolasec, blondinka -e ž plavolaska Utf -a m spretno beganje, varanje, bluflrati -am, blufiranje -a s ttlAnk medm., blûnk -a m, blûnkati -am, blùnkanje -a s; blûniuiiti -nem: kamen blunkne v vodo blAza -e ž: vojaška blùzica -e ž, blûzen -zna -o h-mol rbémàl] -a m: skladba v ~u béa böe f, bôi, bôo, ha b6i, z b6o fvse dvozl.j, rod. dv. in mn. bôj 1. udav, 2. kači podoben ovratnik iz kožuhovine, böin -a -o: ~-a glava bèb bôl» m 1. ra.ec -vca m min. rjavi žeiezovec, bot. \rastlina\, bôbovec -vca m \jabolko\; bobovina -e i = bobôvka -e i \slama] : z ~o za kom pokaditi ; Irabovišče -a j = bobiSče -a s ]njiva] ; bobovnjàk -a m bot. Boccaccra [bokàéo] -cia m \it. pisatelj], z ~otn [bokačemj in z ~em, Boccacciov [bokačei/J -a -o: ~ slog, ~e novele; boccâcciovski -a-o: ~e novele J^mt [bô'klin]-a. m |ivic. slikar], Bôckli-nov -a -o: —a slika; bôcklinsld -a -o: ~a pokrajina, ~o razpoloženje b6č bôCa m bJkata gora, gorovje, b0čen -čna -o, bočina -e ž, bččnat -a -o Boč -a m \vrh nad Poljčanami\, na '>-41, boški-a -o bččen -čna -o: ~a stena, opora, bččnica -e i 1. stranska stena, deska, krajnik, stranica, 2. stroj, mejna stena ali obris zoba na boku, 3. kost; bččnik -a m meso z boka bôéiti -im, b6čenje -a f: deska, čelo, trebuh, bula se boči B6čna -e ž, iz ~e, v ~i, bôSki -a -o: ~i fantje, BoCàni -ov m mn. bM bôda m zbodljaj, ubod z nožem, z zobmi, bodàC -a m: jelen, srnjak bodàk -a m 1. ost: meso sneti z ~a, 2. zool. riba bodalo -a s, bodàlce -a [-le-] s, bodàlast -a -o: ~ rilček; bodàhùca [-In-] -e f zool: komarjem so čeljusti podaljšane v bôdcati -am: trava bôdca izpod krtin, bôdcek -cka m popek, brst bédec -dca m in bôdec -dca m 1. bodica: ježevi —^i, 2. iglice pri drevju, 3. nastavki ptičjega perja, 4. bodljaj: s tremi smrtnimi ~i; S. zbadanje v prsih, pljučnica; bode-čija -e ž: našo njivo prerašča ~ bédeU -dlja m bodeč: ježevi ~i, bôde|jka -e ž [-dalj-] zool. ]riba\ Mdenskl -a -o [-dan-]: Bodensko jezero bôder -dra -o -*■ buden; bodriti -im spodbujati, bodrilo -a, s -*■ spodbuda; bôdrost -i f-> budnost bddež -a m nož za prebadanje, bodenje bodilj -a m pljučnica bodilo -a s šiiast tujek b6di(si)—bôdi{si) in b6di(si)—ali loč. vez. : velja za vse, ~ domačine, ~ tujce; samostalnik stoji ~ sam ali s predlogom bodijék -a m bot. osat, glog, bodljika -e ž bot. bodica, bodtjikav -a -o, bodtjikovje -a s, bodljtkast -a -o, bod(jikovina -e ž bodljàti -àm kratko in zapored zbadati, bodljàj -àjte! bodljàl -àla -o, bodUàiye -a j, t>odljàj -a m: prsni ~i bodijiv -a -o: ~ vol, ~a odeja, smreka, bodljivec -vca m, Ixjdljivka -e ž boddčnost -i ž prihodnost, txjdôC -a -e prihodnji; v za naprej, v prihodnje bodéni -ja m tisk. boém -a m bohem b6g -à m ali (poosebljeno) Bôg -à m, bôgu in bogû, bogôvi bogôv: ~u čas krasti, kakor ~a te prosim, ~u bodi potoženo, ~ ne zadeni! pod milim ~om zanič; belega kruha nimamo, še da imamo b6K 137 Bohinj črnega; še da bi hotel; —u za hrbtom daleč od sveta, — z vami! drži se ko lipov (sam) ~ (si) ga vedi, kakšen je; vedi si ga kaj bo iz tega; (sam) ~ ve, kam pojde; ~ ve, kaj bo rekel; bogčvski -a -o: ~o smo se zabavali, ~a pijača; bogdvje -a s: grško, germansko bogčvstvo -a s bog- v sklopu: bd^aj -a m: še ~a ni vreden; *bogl6naj -a m: od samega ~a se ne živi, *bogl6nčkaj -a m otr.: prav lep b6gnasvaruj m neskl. hudič: bil je sam b6gpomagaj hudd: če človeka denar obsede, je tudi bog-varuj: ~ nesreče, ~ dotakniti se; b6gve iti bogve: ~ kdo, kam, kod, kdaj, kaj b4^boji£ -e, bogabojičen -čna -o, 'bogabojččnost -i ž, bogabojččnež -a m bogastvo -a j: ~ rud, žita, ~ v premogu, v živinoreji, v industriji ("na premogu ipd.), naravna ~a; bogatija -e i: pri tej hiši je velika bogdtost -i ž: ~ žita, sadja, ljudi bogat -du -o: ~ česa ali s čim, ruda je ~a zlati ali z zlatom (°na zlatu); ''-a rosa obilna; žito je ~o zrnja ali z zrnjem, pridelek pa je obilen (''~); drevje je ~o sadja, trta je ~a grozdja, trgatev pa je obilna C-^-a), natrgalo se je obilo (°~o) bogatiš -a m, bogatišinja -e ž, bogatiški -a -o: ~e družine, bogatdSka -e ž: oženil se je z ~o, bogatištvo -a s bogatiti -im, bogdti -ite! bogatil -ila -o, bogatinje s: ~ z delom, z izkoriščanjem, ~ v denaiju, v znanju, v kreposti (•na denarju) b6^ti -am, b6ganje -a 5: ~ koga sluSati, ubogati, ~ se s kom poravnavati se, spravljati se s kom; b6ga se ti prav ti je bogatin -a m, bogatinec -nca m, bogatinka -e ž, bogatinski -a -o; bogdtec -tca m, bogdtej -a m bogatiti -im, bogdti -ite! bogatil -a -o, bogatenje -a s: industrija bogati vso okolico; ~ se z delom, z izkoriščanjem; ~ se v znanju; bogatitev -tve ž B6gdan -a m os. i., Bčgdanov -a -o, B6gdanček -čka m, Bdgd^kov -a -o bčgec bčgca m: roke v skleniti, ~a držati sklenjene roke; bčgek b6gka m, bčgkov -a -o: ~ kotiček BAsenšperk -a [-gm-j m kr. i., na ~u, bdgenšperški -a -o boginja -« i, boginjin -a-o: ~o darilo Bogo -a m os. i., Bčgov -a -o; B6ga -e ž os. i., B6gin -a -o bogo- v sestavi: bogočdstje -a s, bogočisten -tna -o: ~ človek; bogohvdlen -Ina -o [-In-J; bogoiskdtelj -a m, bogoiskdteljski -a -o, bogoiskdteljstvo -a 5; bogokliten -tna -o, bogoklitnost -i ž, bogoklitje -a s, bogoklitnik -a m, bogoklitniški -a -o, bogoklitništvo -a s, bogoljiiben -bna -o, bogoljUbnost -i i, Bogoljiib -a m os. i.; Bogomil/^-tf; -a m os. i., Bogomila -c ž; bogomil [-11] -a -o, bogomU [-11] -a m, bogcmilstvo -a [-Is-] s \ločina\, bogo-mllski -a-o[-ls-]; B<^omir -(j)a m os. i., Bogomira -e ž; bogomdlec -Ica [-le-] m, bogom61ka -e [-Ik-J ž \kobilica\, bogomdlen -Ina -o [-In-]; bogomfzen -zna -o, bogomfznost -i i, bogomfznež -a m; bogor6den -dna -o, t>ogor6dica -e i, Bogorčdica -e ž os. i.; bogoskrOnec -nca m, bogoskrOnstvo -a s, bogoskninski -a -o; bogosl6ven -vna -o, bogoslčvec -vca m, bogosl6vski -a -o, bogosl6yje -a s, bogosl6vnu» -e ž; bogoslilžen -žna -o, bogosliižje -a s, bogosliižnost -i ž; bogotij -a m, bogotijstvo -a s, bogotijec -jca m, bogot^jen -jna -o; bogovlddje •a s, bogovliden -dna -o; bogozninec •nca m, bogozninstvo -a s, bogozndnski -a -o, togozninstven -a -o; vendar bogu mil, bogu podoben, bogu odtujen Bogoifna -e ž kr. i., v ~i, bogojinski -a -o, Bogojinčaiji -ev m mn. bogoviti -lijem vedeževati, bogovil -ila -o, bogovinje -a s; bdgovec -vca m vedeie-vavec, protestantovski duhovnik, b6gov-ski -a -o vedeževavski, b6govstvo -a s vedeževavstvo; bogiilja -e ž vedeževavka b6gstvo -a s boStvo, božanstvo Migre in bogvi gl. bog-bih bdha m: ~ slanine bobčm -a m nadarjen, a neurejen človek, umetnik, dijak, bohimski -a -o: ~a natura, bohimstvo -a s, bohimka -e ž; tudi boem BoMmijn -e ž lat. ime za Češko, bohemi-stika -e ž nauk o češkem jeziku in književnosti, bohemist -a m, bohemističen -čna -o: ~a razprava BOhinj Bohinja m kr. i., iz ~a, v ~u, bohinjski -a -o: ~e planine, ~i sir, ~e kobile; Bohinjsko jezero. Bohinjska Bela, bilski -a -o [-eif-J, Beljini -ov m Bohinj 138 bolén mn., Bohinjec -jca m, Bohinjka -e ž: Sava —, bohinjka -e i 1. ruda, 2. kobila, bohinjščina -e ž \narečje\ Bdhor Bohôrja m \hrih pri Sevnici], bohôr- ski -a-o: -—i gozdovi Béhorii -a m, Bohoričev -a-o: — črkopis, —a slovnica, bohoričica -e ž, bohoričičar -ja m privrženec bohoričice bohotéti -âm hitro, bohotno rasti, bohotàj -âjte! bohotàl -âla -o, bohotânje -a s; bohotéti -im, bohotênje -a bohotiti -im se, bohôti -Ite! bohotil -a -o, bohotênje -a s; bohôta -e ž, bohôt -ôta m, bohoten -tna -o, bohôtnost -i ž; boho-tlvka -e f \poganjek iz debla\ Boileau [boalô] -ja m \franc, pesnik], Boileaujev -a -o: -—a poetika; boileau-jevski -a -o: ~i okus, ~a «ola Boiôtija -e ž ]grška pokrajina], boiôtski -a -o, BoioCâni -ov m mn. ; tudi Beocija bdj bôja m, v bôju in bôju: ~ na življenje in smrt; smrtni ~ agonija; krvav, nekrvav duševni politični, verski —i, volilni, besedni, gospodarski ~ na nož, na pesti; razredni, kulturni —, ~ za ljubi kruhek, za obstanek, ~ s kapitalom, z naravnimi silami; hud, vroč ~ za svobodo, ~ zoper fašizem; ~ napovedati, sprejeti, začeti, iti v poseči v klicati na ~ bôja -e ž \ plavajoča priprava, plovka]: svetilna — bojér -ja m: ruski ~ji, bojârka -e f, bojârski -a -o, bojarstvo -a s; tudi boljar bojâzen -zni ž: — pred čim, bojazljiv -a -o, bojazljivec -vca m, bojazljivka -e i, bojazÛivost -i ž bojaièljcn -lina -o, bojaželjnost -i ž bôjda prisl. baje, mendà bojèi in boječ -a -e = bojéCen -čna -o: ~ otrok, bojččnež -a m, boječnik -a m, bojéènost -i ž, boječnica -e f bdjen -jna -o: —i krik, metež, duh, —a vihra, poljana, ~i red, ples, —a sreča, ~o stanje; bojnik -a m. bojnica -e ž, bojnina -e ž bojni davek, bojišče -a s ("bojno polje) bojeviti -iijem, bojevàl -âla -o, boje-vânje -di s: ~ se za domovino, s sovražnikom, zoper fašizem, z orožjem; boje-vâvec -vca m, bojevalen -Ina -o f-ln-J: bojévnik -a m, bojévnica -e ž, bojevit -a -o, bojevitost -i ž bojkot -a m: gospodarski, družbeni bojkotirati -am zavrarati, ogibati se česa, bojkotiranje -a s. bojkotist -a m bojier -Ja m: električni plinski ~ \grel- nik za vodo\ bàk boka m, v bôku in boku: stati z ~om ob postaviti se komu ob stati komu ob ~ii, pozibavati se v -^Ih, naspali se na enem ~u; pasti komu v —, napasti koga z ~a, roke v upreti se v ~e; ~ ladje, gore; bokoma prisl. z boka Bdka Kôtorska -e -e i kr. i., bokéljski -a -o : ~a luka, BokélJI -ev m nin. -a m: ~ vina bokélnica f-im-J -e ž i. koparska prekla, 2. agr. : hrastova ~ za stiskanje sadja in grozdja bôkast -a -o, bokàt -âta -o, bokâtost -i ž békatl -am, bôkanje -d s: ~ kopo delati bok, — dogo bočiti-. lov. srnjak bôka smo stopi srni oh bok. les se boka na soncu, čelo se boka; poševno, prečno ~hišo boklina -e ž, bôkel bok la bôklo: ---a posoda, ~ les boko- v sestavi: bokokrllci -ev [-Ic-J m mn. zool.; bokoplavùtarice -rlc ž mn. zool.: bokoplôvke -ôvk ž mn.: bokoplùte -plùt ž mn. \ribe\-, bokoživčniki -ov in mn. zool. bôkovka -e i lov. ] puška] boks boksa m ]usnje] : čevlji iz ~a, bôksast -a -o: ~i čevlji bôks -a m šp., boksar -Ja m ].iportnik, rokavica, orožje], boksarski -a -o: ~i dvoboj, ~e rokavice, '-a vstaja na Kitajskem; boksati -am, boksal -a -o, boksanje -a s: bôksniti -nem, bôksnil -a-o: ~ koga v trebuh b6ks bôksa m celica, predelek, staja, pregrada boksit -a m ]ruda\, boksiten -tna -o: ~l rudnik, ~a ruda, boksitov -a -o: ~ rudnik bél [bât] -i ž lit. bolečina: srčna ~ boUui bôlna -o in bolnô -i -é -â ( bolâna -o -I), prim. bôlj bolan, prisl. bolnô : hudo za smrt, na smrt na srcu, na Jetrih —, za sušico, za rakom, za pljučnico, za vodenico prenes.: ~e ambicije, —a ljubezen; ~ô se smejati, ml Je pri srcu: bolnost -i ž, bolni -ega m >i'-iw-] ; bolančkan -a -o otr. bolič 139 bombardirati bolèé -eča -« prid.-, '-e roke, ~a dlan, ~e vprašanje, bolččnost -i i bolečimi -e ž: huda, rahla, ostra, topa ~o (u)blažiti; ~o čutiti, prenašati, bolečinski -a -o; bolečnina -e ž odšlcod-nina za bolečine bolébati -am, bolehajčč -a -e, boléhal -a -o, boléhaiye -a j: ~ na srcu, na jeuih, ~ za sušico, za jetiko boléhav -a -o, boléhavost -i ž, boléhavec -vca m, bolčhavka -e f ; bolêhen -hna -o in boléhen -hna -o, bolêhnost -i ž in boléhnost -i ž bolén -a m \rečna riba roparica\, bolénov -a -o: ~ plen, ~o meso boléro -ra m [španski ples, pokrivalo, jopič] Bélcslav -a m os. i., Bôleslavov -a -o bolést -i i lit. bolečina, bolezen, bolésten -tna -o: ~ občutek boleč, ~o razpoloženje bolno, ~a misel boleča, ~a uraetoost boina, boléstnost -i ž boMta -e i: finančna davčna, carinska boléti -i, bôlel -éla -o: roka, noga, glava, srcé, rana me bolf; ušesa me bolé; vaše solze me bolé; boli me boiézen -zni i, z boleznijo: kužna, nalezljiva, nevarna lahka, huda, zahrbtna — morska, spalna, otroška, spolna ~ se me loteva, ~ napade, se razvije, se vleče, odneha, popusti, se unese; bolézenski -a -o [-zart-j: kali, ~i nasledki, ~i dopust B6lfeiik -ami. os. i., 2. kr. i.: k ~u, od ~a; bdlfenški -a -o, Bčlfenčani -ov m mn. >[-lf-] Bolgir -a m, Bolgirka -e ž, bolgàrski -a -o, Bolgàrsko -ega s, z na ~em, Bolgdrija -e iz v bolgirščina -e i >[-lg-] bélha -é ž ali b6lha -e s stal. poud. : pasjih povodna, repna ~e obirati; bôlïji -a-e: ~i pik; bolhàt -ita -o, bolhitost -i f, bolhàv -iva -o; bolšjik -a m bot., bolhič -a m \hrošč, prah]-, bolhobér -a m, bolholdvec -vca m, bolholôvka -e ž >f -OU-] bolid -a m [meteorski utrinck[ Bolivija -e i kr. i., Bolivijec -jca m, BoU- vijka -e i, bolivijski -a -o b6lj prim. k prisl. zelô; z bôlj opisujemo primernih in z najbolj presežnih pri pridevnikih in ustreznih prislovih: 1. ki pomenijo barve: ~ bel, ~ črno; 2. ki so po obliki deležniki: ~ pekoč, vroč, učen. znan, gnilo; 3. ki imijo samo določno obliko: ~ divji, moški, pravi, ~ levo, desno ; 4. pri mnogih pridevnikih in njihovih prislovih na -én: ~ lesén, vodén; -an: ~ jézen; -av: ~ zdrav; -ast: ~ lisast, ~ resasto; -at: ~ kosmàt, ~ bahàt; ~ in vse zmeraj ~ ali manj priden boljir -ja m boiar b6li$ati -am, b6ljšanje -a s, boljšiva -e ž boijSevik -a m, boljševiški -a -o, boljše-vištvo -a 5 = boljševizem -zma m, boljševizirati -am, boljševiziranje -a. s, boljševizicija -e ž bôljSi -a -e in bôlji -a -e prim. od dober; prisl. b01j(š)e bôhiica -e ž bolnišnica, bdlničar -ja m, b61ničarka -e ž, bdlničarski -a -o >[-in-] bcdnik -a m, bolnikov -a -o, bolnica -e ž \oseba\, bolnfčin -a -o, bolniček -čka m, bolničkov -a -o; bolniški -a -o: ~a postelja; bolnišnica -e ž, bolnišničen -čna -o — bolnfšniški -a-o: ~i objekti >[-vn-] Bologna [bolànja] -e f Ut. mesto], iz ~e, bolônjski -a -o, Bolônjec -njca m, bolônjec -njca m] pes] boiométer -tra m fiz. priprava za merjenje toplotnega sevanja °b(rioviti -ûjem bolehati, bolan biti; ®bolo-vinje -a s bolehanje, bolezen: °biti na ~u imeti bolezenski dopust, biti na bolezenskem dopustu boBčiti -im, bdlšči -fte! bolšččč -a -e, bdlščal -ila -o, bolščinje -a 5: oči mu bolšče iz glave; bolščij -a m kdor bolšči. bolščiv -iva -o: ~o oko, bolščivost -i i ]bolezen\ >[-yš-] b^i-a-e;/. bolha BMtciar -ja m os. i., Bditežarjev -a -o, Bôlte -ta m in Boltè -éta m, Bôltetov -a -o in Boltétov -a -o >[-lt-] bôins ilba bôlus ilbe ž min. čista naravna glina, kaolin; bôlus rùbra bôlus rûbre ž min. naravna rdeča glina bômba -e i: ročna, letalska, zažigalna, rušilna, dimna, plinska, atomska vulkanska čokoladna ~o vreči, delovati kot bombiS -a m, bombiški -a -o; bômbica -e ž: pasja ~ bombanlirati -am zasipati, obsipati, bombardiranje -a s: mesto z bombami, ~ urad z dopisi; bombardiranec -nca m; bombirda -e ž, bombardir -ja m [voJali\, bombardirati 140 borjač bombardirski -a -o: ~a četa; bombarder -ja m \bombnik\ bombardčn -a m glas. bombast -a m nabuhlost, bombastičen -čna -o nabuhel, našopirjen: ~ slog, bom-bističnost -i i = bombistika -e ž nabuhlost, našopirjenost Bombay [bombej] -a m kr. i., bombayski -a -o bombiž -a m, bombažev -a -o, bombažen -žna -o: ~a preja, predilnica, ~a industrija, tkanina, ~a polja, nasadi, ~e statve; bombižast -a -o:-~a srajca, ~o blago; bombiževec -vca m Irastlinal; bombaževina -e f, bombaževinast -a -o: ~o platno b6iiiben -bna -o: ~i napad, lijak; b6mbnik -a m letalo z bombami, l>6mbniSki -a -o: ~o letalo, ~a posadka bombirati -am izbočiti ali vbočiti; bombiran -a -o izbočen ali vbočen: ~a konserva pokvarjena, ~a posoda, ~o dno bomb6n -a m bonbon b6n -a m vrednostni pt^ir, bčnski -a -o: ~a vrednost bona fide hit. prisl. izraz: ~ kaj storiti v dobri veri, z dobrim namenom BonapArte -rta m os. i., Bonapirtov -a -o; bonapArtovec -vca m, bon^rtovski -a -o, bonapArtovstvo -a s; bonapartist -a m, bonapartističen -čna -o, bonapar-tlzem -zma m bonbčn -a m, bonb6nček -čka m, bon- bom£ra -e ž, bonbčnski -a -o binec -nca m 1. budistični menih, duhovnik, 2. znč. višji funkcionar stranke: nacistični ~i BonifAcij -a m os. i., BonifAcijev -a -o, BonifAc -a m os. i., BonifAcov -a -o bonifikAdja -e ž odškodnina, povračilo, izboljšava, bonifikacijski -a -o: ~i dohodek, stroiek; bonificirati -am, boni-fichaqje -a s bonitArea -ma -o: ~a lastnina pr. bonitita -e ž ugodnost, korist, boniteten -tna -o bonitinti -am, bonitiraqje -a. s: ~ gozd ocetyevati kakovost B6iu -a m \nem. mesto], iz v ~u, bčnski -a -o: ~a vlada, univerza Boočmo -a m os. i., Bonbmov -a -o: ~i nazori bontte -a m lepo vedenje, bontčnski -a -o: pravila bonvivan -a m lahkoživec, bonvivanski -a -o bor -a m kem. ] prvina], borov -a-o: — klorid, vodik ("borovodlk), —a kislina, b6ralcs -a m, bčraksov -a -o; boracit -a m min., bordn -a m, borit -a m ]sol borove kisline], borAten -tna -o: ~o steklo, borid -a m ]spojina bora s kovino]; borvazelin -a m farm. bdr bdra m \drevo]: alpski, beli, črni, zeleni bor6v -a -o in borov -a -o: ~ preiec, drva; bor6vec -vca m, borčvčev -a -o: ~ cvet, ~ nasad; bor6vje -a s, borovi na -c f; bdrka -e i, borovnjAča -e i boru podoben iglavec b6r b6ra m droben denar, novec: brez —a in božjaka, vse ~e so mu pobrali iz žepa, borež -a m bMa -e f boj. Borba -e ž \list], bčrben -a -o [-ban-], b6rbenost -i [-ban-] i, borec -rca m, borčevski -a -o, borka -e i: partizanska ~ Bordeaux -a [bordd -ja] m ]franc. mestol, borddjski -a -o: ~a brozga agr.; bor-d6jec -jca m ]vino] bardi\[-il] -a m, bordAlski -a -o [-Is-] bordouAl [-dl] -a m les. na kvadraten prerez tesan ali žagan les bordAra -e ž obšiv, obkrajek, obrobek, pas (npr. pri sejnem slikanju), bordiirica -e ž, borduren -ma -o: ~i okras (v obliki pasu); bordirati -am, bordiranje -a s bdi« poud. prisl.: —' malo, ~ siromak; b6ri -a -o: za 'MJ kronico je prodala; tistih ~ih pet dinarjev ji ne Ai. miru, za tisto ~o siroto živi; bdren -ma -o: ~ z denatjem, b6most -i ž ubožnost boreAlen -Ina -o [-In-] severen, severnjaški, arktičen: ~i kit zool. Borgia [bdrdžaj -a in -e m, Bčrgijci -ev m mn. ]rodovina], bčrgijski -a -o bArgis -a m \siopnja tiskarskih črk], bdrgi- sen -sna -o: ~i tisk boriti -im se bojevati se, bfiri -ite se! borčč -a -e se, boril -a -o, borjčiue -a j: ~ se s sovražnikom, ~ se zoper sovražnika, ~ se z napakami, zoper napake; ~ se s tovariši zoper kaj, ~ se z orožjem za svobodo, za mir; borilen -Ina -o -In- j, borilnica -e [-In-] ž, borišče -a j; borivec -vca m, borivka -e ž, borivski -a -o: ~a. spremost boijAč -a m = borjAča -e i = borjAk -a m 1. zaprto kraško dvorišče, 2. ograjen prostor bôrjica 141 boždnski bôrjica -e f = bôrovica -e i cvetoči brin za biliare v Prekmurju Borneo -nea m, z ~a, na ~u, bômejski -a -o: ~i uporniki bomiran -a -o duševno omejen, bomiranost -i i omejenost, bomiranec -nca m bornit -a m min. bakrova ruda borôvéica -e ž zool. \ptica\ Borévec -vca m kr. i., borôvSki -a -o, Borôvéani -ov m mn., Borôvci -ev m mn. ; Borovci -ev m mn. kr. i. : ~ nad Ptujem, iz Borovec in iz -»-cev, bôrovski -a -o, Bôrovci -ev m mn. \prebivavci\ Borérlje -velj ž mn. kr. i., v ~ah, iz Borô-velj ali Borôvljan; borôveljski -a -o [-vtlj-]: ~e puške; Borovijàni -ov m mn. borovnica -e f, borovniCev -a -o, borov-ničevje -a s = borovničje -a s, borovničar -ja m = borovničevec -vca m, borovničast -a -o Borovnica -e ž kr. i., v '--i, iz borovniški -a-o: ~i most, Borovničani -ov m mn. borovnjäk -a m zool. brinovka borsalino -a m \klobuk\ l»6iič -a m \ruska juha\ *b6iit bdršta m gozd, gošča, v bôrStu in bôrSm BérStnik -a m os. i.: Zofija BôrStnikov -a -o: ~a igra, nastop Zofije l>6rxa -e f, na ~i: črna, blagovna ~ dela, igrati na ~i, bôrzen -zna -o: tečaj, senzal, posredovavec; ~i papirji, '-0 pravo; borzijânec -nca m = bôrznik -a m, borzijànka -« i, boizi-jànski -a -o bös bôsa -o in -à -i -é: ~a noga, obuti na ~o nogo, ta je brez podlage, ~ konj, sani nepodkovane, ~ voz z neokova-nimi kolesi = bosič -a m, bosžča -e ž, bôsec -sca m, bosjâk -a m, t^ičiti -im beračiti, bosjšštvo -a s, bosjääi -a -o: —o življenje; bositi -im, bôsi -ite! bosil -ila -o : kovač konja bosi ; bosâti -âm hum. in znč. bos okoli hoditi, bos^ -4jte! bosàl -àla -o, bosânje -a «; bosôta -e ž Bösna -e i \deiela\. iz ~e, bôsenski -a -o [-san-J in bosànski -a -o; Boînjâk -a m, BoŠnjiki^a -e i, boŠqjik -a m \konj\, boânjâSki -a -o; Bosânec -nca m, Bosânka -e i, Bosàn£ek -čka m, bosânec -nca m \koni\, bosinček -čka m; bosàn-čica -e i: begovska ~ bosenska cirilica ali bukvica boso- v sestavi: bosoglâvec -vca m zool. mlada žaba; bosonôg -ôga -o, bosonôiec -žca m, bosonôStvo -a s; bosopèt -éta -o, bosopétec -tca m, bosopétnik -a m, bosopétka -e ž Bossuet -a [bosiié -ja] m \franc, pridigar], Bossuetov -a -o: ~a perioda bôsti bôdem, namen, bôst, bôdi -ite! bodčč -a -e, bôdel in bôdel bôdja -o in bôl bôla -o, lx)dèn -êna -o, bodênje -a i: v oči, v nos me bode; v prsih me bode, z očmi bode v temo, besede so ga bodle, cvetje bode iz tal, sonce bode skozi listje, ta krava rada bode; v tla bode; živina se bode, soseda se venomer Ixxleta; z bikom se bodèC -éCa -e prid. : ~a žica, neža, ~ osat, jezik bôst on -a m \igra na karte, ples\ BoftinI -a m kr. i., v ~u, iz boštinjski -a -o, BoStànjci -ev m mn. = BoStâqjîani -ov m mn. Boiljén -a m os. i., Boštjšnov -a -o; BoStè -éta m os. i., BoStétov -a -o iiôStvo -a s bogstvo, božanstvo bèt prisl. : zdaj sva (si) —- za bôtati -am se, bôtanje -a s iMtinilca -e ž rastlinstvo, botânik -a m, botàniSki -a -o, botžničarka -e i, botà-ničen -čna -o: ~i vrt; botanizirati -am, botaniziranje -a s bMer -tra m: biti komu ~ aff za bôtrov -a -o, bôtrc -a m, bôtriek -čka m, bôtra f, bôtrin -a -o, bôtrica -e ž, bôtriiSn -a -o, bôtriSen -&ia -o: ~a nedelja, bôtrski -a -o, bôtrstvo -a s, bôtrov^ -a -o: gostija, botrina -e ž: v ~i smo si; botrinja -e ž \gostija\, tudi MM. botrinje-inj i botulizem -zma m med. \zastrupitev s hrano] hoidOtm fbuiôn j -a m bujon Boalogne [bulànj] -gna m j/rane. mesto], iz ~a, V ~u, boulônjski -a -o: ~o letališče BoorBts/Aûr/y -a m l franc. mesto{, bourški -a-o Bowget {burié -ja] m \franc. pisatel/l, Bourgetov -a -o: romani Bôvce -vca m kr. i., iz ~a, v bôvSki -a -o, Bdvčani -ov m mn. = BovCâni -ov m mn., BôvSko -ega s, na ~em bôvla -e i: jagodova ~ boy [bôj] -a m deček: hotelski ~ itoiâiiski -a -o, boZénstvo -a s, boždnstven -a -o, boždnstvenost -i ž >[-tvan-] božati 142 Braille b6žati -am, božanje -a j: ~ z očmi, besede božajo uho, sapa boža lica; trdo so se božali iepli\ bčžkati -am otr. b6žček -čka m, bčžčkov -a -o; bdžec -žca m, bčžčev -a -o, božiča -e ž bdžica -e i lit. boginja: ~ Fortuna bdžič -iča m, na o ~u 1. praznik, 2. razni predmeti v zvezi s praznikom (kruh iz vseh vrst žita, panj za v ^č, božično drevo v Prekmurju)', božiček -čka m otr., božičen -čna -o: —i dan, ~a noč, navade, ~i večer. Božični otok, božičnica -e i, tudi bot.', božiče-v4ti -tijem, boži&5j -te! božičeval -äla -o, božičevinje -a s', božičnik -a m poprtnjak Böiidar -ja m os. i., Bdžidarjev -a -o; B6ŽO B6ža m, Božov -a -o božjšk -a m \ru)vec, droben denar] božjist -i ž, božjasten -tna -o, božjistnost -i ž, božjistnik -a m, božjžstnica -e ž bdžje -ega j: ~ ^ meče božjast, ~ ga je prizadelo, udarilo kap božje- I' sestavi: božjepdten -tna -o, božje-piötnik -a m, božjepdtnica -e ž, božje-pötniSki -a -o; božjepriven -vna -o; božjerdden -dna -o, božjerddnost -i i; božjerčpen -pna -o, božjerčpnik -a m böiji -a -e: ~i prst, v ~ih rokah, za ~o voljo, pod ~im soncem, ves —i dan, v ~em imenu, strah ~i, nä tem ~em svetu, —i včlek, človek —i! —i vrt pokopališče = ~a njiva, ~a dekla smrt, —a kapljica, služba —a, —a sodba, sloga; šiba ~a, ~i mlini, ~e drevce bot., ~a minica; kdo (si) ~i? po ~e častiti; fantje brez ~ega denarja, nimam ga -^ga v žepu; z iijim ni vse po ~em, strela ~a! tudi bčžji -a -e v zvezah: ~i grob, ~a pot Brabänt -änta m, brabänt(ov)ski -a -o biAč -a m glas. \tamburica\: igrati prvi, drugi brtlčev -a -o: ~a struna; bračist -a m: prvi, drugi ~ BtM -a m \otok\, z na ~u, briški -a -o, BriU^i -ov m mn. brMa -c in -i ž \. spodnji del obraza: z ~o migati, 2. kocine: gola siva, črna, ijava močna, redka dolga, kratka zmršena, razčesana ko-pasta = francoska kozja, cesarska 3. ~ pri ključu, pri tramu, pri panju, pri sekiri, 4. gamsova ~ -»• gamsov čop, šop gamsove dlake s hrbta, 5. na ~o komu kaj dati na upanje bradàé -a m človek z dolgo brado, bra- dičev -a -o BradaSka -a in -e m os. i., Bradaškov -a -o: •~e slike bradât -âta -o: ~ človek, —o drevje, bradàtost -i ž, bradàtec -tca m = brâ-dovec -vca m, bradovina -e ž bot. bradavica -e ž: prsna predilne —e pri pajkih, bradavičen -čna -o, bradavičast -a -o, bradavičnat -a -o; bradavičica -e ž = bradavička -e ž, bradavičar -ja m \kuščar\, bradavičarica -e ž \kača\, bra-davičav -a -o, bradavičavost -i ž; brada-vlčnik -ami. anat. bradavični podaljšek, 2. bot. rastlina bridelj -dlja m: ~ pri živini, pri panju, pri sekiri, mesarica ima špranji in zadnji bràdija -e ž tesarska sekira, bràdijast -a -o: ~a sekira, ~o rezilo; bridljišče -a s in bradljišče -a s toporiščepri bradlji', brâdva -e ž bradlja bréden -dna -o: ~a kost brâdica -e ž in bradica -e f: ~ na panju, bradička -e ž bridina -e ž kos mesnine pri bradi bridlja -e ž [telovadno orodje\; brâdelj nica -«[-dalj-j ž: obe ~i sta se zlomil bmdnica -e ž helebarda, bradničen -čna -o ~o rezilo, bradnlčar -ja m heMtardir brabi- v sestavi: brahidaktilen -Ina -o [-In-] kratkoprsf, brahigrafija -e ž pisava z okrajšavami; brahikefàlen -Ina -o [-In-] s kratko glavo, brahikefilnost -i [-In-] ž = brahikefalija -e ž kratkoglavost; brahilogija -e ž kratko izražanje, brahi-logizem -zma m sentenca, rek, aforizem brahiàlen -Ina -o surov, nasilen: ~a sila, brahiâlnost -i ž >[-ln-] brahio- v sestavi: brahiopM -a m zool. \lupinarica\; brahiotomija -e ž med. odrez roke, brahiozâver -vra m zool. \starodavni plazivec\ Bribnia -a in -e m \indijsko božanstvo], brahmin -a m \duhovnik\, biahmànec -nca m \ vernik |, brahmžnka -e ž, brahma-nizem -zma m = brahminstvo -a s Brahmov verski nauk; brâhmi -ja m stara indijska pisava BrahmamUni -e i \indijska reka\, brahma- pùtrski -a -o: bregovi Brahms [bràms] -a m \skladatelj\, Brahm- sov -a -o: ~a simfonija Braille -la [brà] -a] m os. i., Braillov -a -o: pisava za slepe brâjda 143 britranec brâjda -e f, brâjden -dna -o: ~i kol = brâjdnik -a m, bràjdica -e f brék -a m \lovski pes\, brâka -e f = brâ-kovka -e ž; brakirati -am loviti s psi, brakir -ja m gonjač = brakâdar -ja m, brakàda -e ž lov s psi brâlen -Ina -o [-In-] : ~o druStvo, ~a vaja, ~i veder; bràlnica -e [-yn-J ž Bramante -ja m \il. stavbenik], Bramàn-tejev -a -o brâmba -e i: poziv na ~o dežele, oddelek deželne ~e, požarna brâmben -bna -o ; brâmbovec -vca m, brâmbovski -a -o : ~e pesmi ; brâmbovstvo -a s brâmor -ja in bramôrja m zool., med., vet.: ~ pokončuje sadike, ~ na čeljustih, bràmorka -e i in bramôrka -e ž bramor-, bramorav -a -o in bramoràv -âva -o: junec je ~ bran -i m jez, mn. branôvi, brân -1 f: v ~ se postaviti, bràna -e f okop brana -e m -é f : z ~o njivo povleči, kozolec ima ïtiri ~e, most na pet bran; na močvirju zidajo na ~e; hiSa, koča na ~e; brânica -e f; brânin -a -o: ~ zob brina -e f anat. mrena, brinica -e ž prepona, briničen -čna -o: —o vnetje branič -a m, branivec -vca m, branivka -e ž, branivski -a -o braniti -im, branij -ijte! branàl -ila -o, branin -a -o, braninje -a s in brinati -am s stal. poud.: ~ njivo, travnik, deteljo, pSenico brancin -a m zool. \riba\ Brindenborg -a m kr. i., brindenburSki -a -o, Brandenburžini -ov m mn. \miAy [brinâi] -ja m \žgaiCe\ bnmik -a m zob pri brani branik -a m: pred mostom je močan čelada ima na ~u stati, biti bnuiika -e ž letnica pri lesu ali rogovju Brinimir -a m os. i., Brinimirov -a -o, Brinko -a m, Brinkov -a -o. Brine -ta m, Brinetov -a -o braniti brinim, brini -ite! branéC -a -e, brinil -ila -o, brinjenje -».sin briniti -im s stal. poud. : mati brani otroka muh aH muham ali pred muhami ali zoper muhe; mati brani otroku pijačo, strah mi brani govoriti resnico; ~ se bolezni, pred boleznimi; ~ se ko kmečka nevesta; ~ se na vse kriplje branivec -vca m, bianfvka -e ž, branivstvo -a s; branilo -a s: mreža je ~ zoper muhe, brani len -ina -o [-In-]: ~e naprave; branitelj -a m, braniteljica -e i, braniteljstvo -a s; branišče -a s brinje -as: ~ mu dela težave; pri hiši je veliko ~a knjig; povabil ga je na ~ trgatev; ~ smole, gob, češenj, jagod, ~ knjig brinjevec -vca m, brinjevka -e ž, brinjevski -a -o; brinjar -ja m, brânjarica -e ž, brinjarski -a -o, branjarija -e ž, branji-riti -im, branjirjenje -a s branovKk -éka m zanka na brani, pri jaslih brinSa -e ž in brinža -e veja, panoga, stroka, sorta, vrsta Brislovče -ovč ž mn. kr. i., iz Brislovč, v ~ah, brisiovški -a -o, Brislovčan -a m, Brislovčanka -e ž iiriška -e ž zdrobljeno oglje za v kopo, braSkiti -im dosuti braške v kopo, braškij -ijte! braškil -ila -o, braSkinje -a s, braSkivec -vca m briino -a j: ~ za na pot živež brit brita m, mn. briti in britje: rodni, mlečni Šolski usmiljeni deseti med ~i vreden; brit(ov)ski -a -o: ~a skladnica; brit(ov)stvo -a s; britov-Kina -e ž: ~o piti, zelena cerkvena britovSčinar -ja m, britovSčinski -a -o; britec -tca m: vinski ~ briti bêrem, bêri -ite! berčč -a -e, bril -a -o, brinje -a j: ~ grozdje, jagode, čeSnje, gobe, smolo; ~ icnjige, pesmi, pisma; ~ komu na nosu, v očeh, z obraza; ~ v zvezdah, v znamenjih na roki; komu levite ~ koga oštevati, kozjih molitvic učiti; maSo ~ maševati; britev -tve ž, britva -e ž trgatev bratlč -iča m bratranec, bratlčna -« ž sestrična Britislava -e i, v britislavski -a -o brititi -im, britenje sl s: ~ koga s kom, ~ se s kom brato- v sestavi: bratoljûbje -a s, brato-Ijiiben -bna -o, bratoljùbnost -i ž; bratomôren -ma -o, bratomôraost -i ž, biatomôr -ôra m, bratomorivec -vca m, bratomorivlca -e ž Britond -nec in -cev m mn. kr. i., v ~ih, britonski -a -o, Britončaiji -evmmn. britranec -nca m in bratrinec -nca m: mrzla ~a sva si = mala ~a, britrančev -a -o in bratrinčev -a -o, britran(k)a -e i in bTatrin(k)a -e ž, britranski -a -o, britranček -čka m in bratrinček -čka m briv 144 bréhati brav -i f : med skalovjem je pasel svojo brâvec -vca m oven, brâvka -e ž ovca, brâvski -a -o, bravina -e ž ovčje meso bràvec -vca m, brdvčev -a -o, bràvka -e ž, brâvkin -a -o, brivski -a-o: ~i krožki, bravstvo -a s brivo medm. sijajno, izvrstno, dobro, lepo, prav bravura -e ž pogum, hrabrost, drznost, spretnost brizda -e ž: zastaviti prvo ~o, rezati ~e, vodna na čelu, na obrazu; ritnična ~ anat., škržne ~e; brazdit -ita -o: ~ obraz; brizdast -a -o: vdolbine v lesu, ~a kovina vlečena, ~a njiva; brâzdica -e ž, bràzdar -ja m \oblič ; brazdozdb -oba -o: ~e strupe-nice, brazdozôbci -ev m mn. \goîi\ brazdič -a m agr. \grebenalo, grebenalni plug\ brazditi -im, brazdàj -ijte! brazdàl -ila -o, brazdânje -a i: z rokami po vodi ~ po posodi mazati jo, že spet brazdi s svojim umazanim jezikom grdo govori brizditi -im brazde delati, brizdenje -a s in brâzdati -am: oplojeno jajce se brazda ali se brazdi se cepi v brazde-, brazdilen -Ina -o [-In-] : stroj les., brazdilnik -a [-un-] m agr. \priprava\ brazgotina -e ž, brazgotinast -a -o; brazgo- tlniti -im se: rana se brazgotini Brazilija -e f, v ~i, iz ~e, brazilski -a -o [-Is-j, Brazilec -Ica. {-Ic-J m, Brazilka -e [-tk-j ž, brazilka -e [-Ik-] ž \cigara\ bražOlka -e i 1. barvUo, 2. bot. bazilika b^ti -amin bfbljem, bft>anje -as: ~po nosu, ~ nos brbljiti -im, brbljij -ijte! brbljajôë -a -e, brbljàl -ila -o, brbljin^e -a s, brbljàv -iva -o, brbljivec -vca m, brbljivost -i ž, brbljiv -a -o, brbljivec -vca m, bfblja -e ž brb6nec -nca m, brbdnčica -e ž: oku&tlna tipalne —«; gl. tudi brbunec brbdt -ôta m, brbotiti -im, brbotàj -ijte! brbotàl -ila -o, brbotinje -a s, brbotivec -vca m = brbotilo -a s znč. bAra -e ž, brbriti -im, brt^ràj -ijte! brbràl -ila -o, brbrinje -a s, bfbrast -a -o. brbràv -iva -o, brbrivec -vca m, brbri-vost -i ž, brbrič -a m = brbrilo -a s brfaûaec -nca m mozoljec na obrazu, brbiin-£ek -čka m, brbùnek -nka m, brbunkati -am: voda brbunka, mehurčki brbun-kajo na vodi brc -a m, brca -e ž, brcati -am, brcanje -a s, brcniti -nem, brcnjen -a -o brčiti -im, bfčal -ala -o, btčinje -a s: hrošči so brčali, brcanje bobnov brdavs -a m velik, neroden, surov človek, brdivsast -a -o bMek bfdka -o in brdek brdki -6 in -6: ~o dekle, bMkost -i ž in brdkdst -i i; gl. tudi brhek bMo -a s, na ~u, z ~a: Dolgo tekst, glavnikast greben pri tkalnih statvah: oba sta na eno — tkana, mn. brda bfd s \stroj za pletenje vrw|; bfdce -as: —^ za tkanje trakov; brdje -a s, brdčvje -a s-, brdina -e ž: sedel sem na mahovito ~o; bfdar -ja m \prebivavec]; brdir -ja m \izdelovavec brd\; bfdnica -e f 1. sleme-nica, 2. črta gorskega grebena; bfdnja -e ž arnika, brdast -a -o, brdit -ita -o BMo -a s pogostno kr. i., na ~u, z ~a, pridevniki so po raznih krajih različni: bftki -a -o, bfski -a -o, bfdovski -a -o, bfdarski -a -o; Bijini -ov m mn., Bijinke Bijink i mn., Brdjini -ov m mn., Brdjinka ■« ž, Bfjec -a [-jic-j m; v mn. Bfda Brd s, v ~ih, iz Brd: ~ pri Gorici; Brici -ev m mn., Brike Brik ž mn., briški -a -o: ~o vino = bric -a m bredlo -a s organ, ki z navalom krvi nabrekne briča -e ž geol.: eruptivne —e in grohi, bričen -čna -o: —^i grohi; brečija -e ž: apnene ~e; brččkast -a -o: ~ obraz brečid -im, brčči -ite! brečal -ila -o, brečinje -a s: živina bieči brida -e i \strojnica\: težka ~ Breda -e ž os. i., Bridin -a -o breg -a in -i m, dv. brega, bre^, breg6va, mn. brigi, bregovi, po bregih, po bre-g6vih, po bregeh: hiša v hiša na ~u, v ~ iti, voda čez ~ove stopi, kaj za ~om imeti; tiha voda ~ove dere; brčgar -ja m \prebiravec\; brigast -a -o, bregovit -a -o: ~ svet, ~a pokrajina; bregdvje -a s, brčgec -gca m = brčžec -žca m, bregdvnica -e f = bregiiUa -e ž \lastovka\, mn. bregiilje -giilj zool. \ribe\ Bi««enz [brigeacj m kr. i., brčgenSki -a-o , bre^ -a ž mn. jplatnene hlačel, btegčš- nica -e ž lhlačmca\ brihati -am /nočno kaSljati, brihanje -a s; brihav -a -o, brčhavt -a m kašljavec; gl. tudi krehati bréj 145 bra- brtj -a -e: ~a krava, bréjost -i ž; brejiti -im, brejënje -a s: dobra krava vsako leto breji; bréjati -am, bréjanje -a s: ~ govejo živino, bréjnica -e ž br^a žival brék -a m |voz| : z ~om se peljati brék -a m ali bréka -e f bot., brékov -a -o: ~ les, brdkovec -vca m breka brème -éna s: ~ naložiti, nositi, preložiti, prevaliti, lajSati; javna '—ena, biti komu v knjižiti komu v , ~ sena; meh. namemlnto, premično, upmabno breménski -a -o: ~a črta, '-•i pas, ploskev, ~i pritisk; breménce -a s, bremenàt -àta -o: biti ~ česa; bremeniti -im, bremêni -ite! bremenil -a -o, bre-menjênje -a ~ koga s čim; breme-mlen -Ina -o f-ln-] : ~e priče, ~e pravk* Brémen -a m \nem. pristanišče], brémenski -a -o: ~o pH-istanišče bréncdi -clja m: AleSovčev list Bréncelj brenèàti -im, brénêi -ite! bren£éC -a -e, prisl. brenèé, brčnčal -àla -o, bienCànje -a s: hrošči brenčijo mimo ušes; fant je brenčal pesem; dekle je brenčalo za njim; brenèàv -iva -o, brenCàva -e ž, brenčilo -a s; brenčivka -e ž \muha], brenčivec -vca m: kolibriji ~i brènk medm. : — po strunah, brénkati -am, brénkanje -a na isto struno, ~ na kitaro; brenkič -a m, brenkàlo -a s\ brénkniti -nem, brènk brénka m, bren-kèt -ôta m; brenketàti -im, brenketij -ijte! brenketàl -ila -o, brenketinje -a s ; brenkljiti -im, brenkljij -ijte! brenkljàl -âla -o, brenkijinje -a s, bienkljič -a m Brénner -ja m ]alpski prelaz], btinneiski -a-o: —i predor, -—a cesta brénta -e ž, bréntica -e i, brentič -a m, bréntar -ja m Brentano -a m os. L, Brentinov -a -o: '-'i spisi Brescia fbrčšaJ -scie ž \it. mesto], iz e, v "«'i, brescianski -a -o ali bréiki -a -o bréskev -kve ž in bréskva -e i, bréskevca -e ž in bréskvica -e ž, bréskov -a -o: ~ cvet, ~a koščica brèst in brést -a m, brestič -Iča m, bréstov -a -o, brestovîna -« f, bréstje -a j = bréstovje -a s, bréstovke -ovk ž mn. bot. brêsti brêdem, bredôc -a -e, brêdi -Ite! brédel in brêdel brêdla -o, bredênje -a s: ~ vodo, po pesku Bretinja -e / ]/ranc. pokrajina], v i, iz ~e = Bretonsko -ega s, na ~em. Slovenski pravopis — 10 Z ~ega, Bretônec -nca m, Bretônka -e 4 bretônski -a-o: ~i granit, -—a trma brève -va m [papeška listina] brévi mina kar brž, na kratko, meni nič tebi nič brevir -ja m, brevirski -a -o: ^ molitve, breviijev -a -o: ~e platnice brez predi, z rod. pomeni, da tega, kar zaznamuje samostalnik za njim, v tisti zvezi ni: hiša ~ vrta hiša nima vrta; ~ nje, ~ njega, njih (®brež nje, njega, njih); brez je v zvezi s samostalnikom to, kar je v zvezi s povedkom nikalnica ne, zato se ne veže z odvisnikom : šel je '-x ugovora ali šel je, ne da bi bil ugovarjal ("brez da bi bil ugovaijal); zato se tudi ne veže z nikalnico: ~ "nobene škode kakršne koli; ~ °nič je šel na pot čisto prazen; ~ nadaljnjega ->-takoj, neutegoma, nemudoma, brez težave brez- v sestavi s samostalnikom iz predložnih zvez: brez glave == brezgliv -iva -o, brezglivost; brez ùpa = brezdpen -pna -o; brez z6b = brezzôb -ôba -o; brez srci = btezsfčen -čna -o ipd.; včasih imamo z večjim ali manjšim pomenskim razločkom iz iste osnove sestavo z brez- in z ne-, kakor jo pač izvcgamo iz samostalniške predložne zveze z brez ali iz povednega glagolskega izraza z nikalnico ne: kdor je brez luna, je brezumen, kdor pa ne ùme, je neumen; kdor je brez skrbi, je brezskrben, kdor pa ni skrben (^ ne skrbi), je neskiben; kdor je brez vere, je brezverec, kdor ne véruje, je nevéren; neverni Tomaž ni bil brezverec; včasih sta dobri obe obliki v približno enakem pomenu, čeprav izvedeni iz različnih zvez: kar je brez koristi, je brezkoristno ali nekoristno, ker ne koristi; kdor je brez čuta, je brezčuten ali nečuten, ker ne čuti; pridevnikov ne smemo zanikavati z brez, temveč le s povedno ali stavčno nikalnico ne: neslišen ("brezslišen) ipd.; ob obojnih možnostih in enakem pomenu so se novejši čas uveljavile bolj sestave z ne-: neznačijen (brczznačajen) ipd.; brez- nam izraža privativni a- an- ali in-(im-) v tujkah; sestave z brez- venomer nastajajo, vendar niso vse dobre in še manj potrebne, ker večkrat brez sestave lahko povemo bolj po domače: brez-vôdna puščava = puščava brez vode brtai ž 1. bot., 2. krava, brezov -a -o: ~o olje, ~a trta, brizast -a -o: ~a krava pisana, ~ človek siten, nadležen, —o gledati pisano; br6zje -a s, brezitye -a s, brčzovec -vca m brezova šiba, sitnež, br^zovka -e ž, br^vček -čka m konopljičica \ptič\ bi«Bdkoii6lca -Ina -o [-Ik-, -In-J: ~a Pijača bredMbrcB -vna -o, brezbirvnost -i ž, brezbirvnež -a m brezb6ien -žna -o, brezbčžnež -a m ^ brezbbžnik -a m, brezb6žnica -e ž, brezl)6žnost -i i, brezbdžniSki -a -o, brezbčStvo -a s, biezbdžniStvo -a s, brezb6žje -a s, biezbdžec -žca m httbrttoi -žna -o: ~a voda, brezt»6žiK)st -i ž, brezbrižje -a s brezbrižen -žna -o: ~ do česa, nasproti čemu, brezbrižnost -i ž, brezbrižnež -a m, brezbrižnka -« ž "brezbr^ -jna -o neštet, brezštevilen brezciljen -Ijna -o, brezciljnost -i ž breierten -tna -o, brezcvčmica -e ž bot. breaUaen -sna -o, brezčšsnost -i ž, brez-č&sje-a J braabtcn -tna -o, brezS^most -i ž, brez-iistnež -a m, brezčšstnik -a m, brez-čžstnica -e ž, brezčistje -a s brezčrcpiiijci -ev m mn. \razred vreteniajev\ br«z£titcn -tna -o, brezčiitnost -i ž, brez- čtitnež -a m, brezčiitje -a s breidinji -a -e, brezdinjost -i ž bradam -Ina -o [-In-], brezd^lica -e ž, brezdilje -a s, brezd^lnost -i ž, brez-debiež -a. m = brezd^lnik -a m, brez-dMnica -e ž >[-ln-J breaHmcn -mna -o: ~i smodnik bradttk -ika -o, brezdlikec -kca m °brtidno -a s brezno braJčnien -mna -o, brezd6mec -mca m, brezd6mka -e ž, brezddmski -a -o, biezd6mnost -i ž btczdomorinec -nca m, brezdomovinski -a -o, brezdomovinstvo -a s brezdrživen -vna -o: ~a družba, brez- držžvnost -i ž braddicn -Sna -o, brezdt^k -a m, brez- diiSnost -i ž, biezdiišje -a 5 bradvdnuio-^ brez dvoma brizcn -zna m marec, brčznov -a -o marčev: ~sneg brezglisen -sna -o, brezglisje -a s, brez-glisnost -i ž bragttv -iva -o, brezglivost -i ž, brez-glivec -vca m, brezglivci -ev m mn. zool., biezglivka -e ž, brez^ven -vna -o bragotnvinsU -a-o: -^i platilni promet brtzgràjen -jna -o: —o živijet^e-»- življenje brez graje, brezgrijnost -i ž brezgA -a -o: ~a kamela zooL -ev #n mn. zool. -bna -o, brezhibnost -i i -jna -o, brezidéjnost -i ž bicdaNB -uma -o anonimen, brezinmost -i i, biezimnež -a m = brezimnik -a m; biezimčn -a -o, brezi ménski -a -o, breziminost-i i "biH.I«gWdfii -dna -o brezupen, °brez- izglédnost -i ž brezupnost braizh6dcn -dna -o: ~ polož^ ->- položaj brez izhoda, brezizhôdnost -i ž brafajénen -nma -o ->■ brez izjeme braiBézn -zna -o brez izraza, biez- izriznost -i ž Bréait -a s pogostno kr. i., ponekod ž mn. : na ~ah, z Brézij ; drugod s edn. : v —u, iz ~a; prid. največkrat brčSki -a -o, brézovski -a -o, brezjinski -a -o, bré-zarski-a-o breijeztčcn -čna -o, brezjezičniki -ov m mn |fa6e| brakUtan -sna -o: žito brednavromisen -sna -o, brezkompromisnost -i ž, brezkompromisnež -a m brezkoiifesionilen -Ina -o [-in-] brez konfe-sije, veroizpovedi, brezkonfesionilnost -i [-In-] ž, brezkonfesionâlec -Ica [-Ic-] m brcskrijcn -jna -o, brezkrijnost -i ž brokfémpeliâu' -ja [-p»lj-J m \gekon\ bfczkifl [-H] -a -o, brezkrilec -Ica [-ie-] m zool, let., brezkiilen -Ina -o [-In-]:-~o letalo brezk^cn -vna -o, brezktvnost -i ž, Imcz- kfvnež -a m brezlis -isa -o: ~a koža brcditai -čna -o, brezličje -a s, brezličiKMt -i ž, brezlik -a -o amorfen bredist -a -o = brezlisten -tna -o brezmideicn -žna -o, brezmidežnost -i ž, Brezmidežna -e ž brezmitičen -čna -o: ~i panj ->• panj brez matice = brezmitičnik -a m brezmejen -jna -o, brezmêjnost -i ž brezmfaečcn -čna -o: ~a noč brczméscn -sna -o: ~ dan, ~a hrana brczmisdn -a -o: ~o početje, brezmiselnost -iž>[-s3ln-J 147 brezûh biMiuoHieii -rna -o: letalo, brez- motômik -a m breznaièlen -Ina -o, breznačelnost -i ž, breznaččlnež -a m >f-ln-J breznatftoi -tna -o brez načrta: ~o delo, breznačftnost -i ž bréanati -am se, bréznanje -a j: v breznu se mačke breznajo, bréznik -a m marec Brimica -e i kr. i., na z ~e, brčzniški -a -o, Brčzničani -m m mn. Bréznik -a m os. i., Brézriikov -a -o: ~a slovnica, Bréznik-Ramôviev pravopis brêzno -a s, mn. brêzna -zen ("brezdno): loraSko peklensko ~ zija, strmoglaviti v ~ bronôg -ôga -o: ~a žival, brezndžen -žna -o, breznôinik -a m, breznčžnost -i ž breznôhtadk •« m \prst pri želvah\ brezobličen -čna -o: ~o nebo, ~o vreme, brezobličnost -i i brezobličen -čna -o brez oblike, amorfen, brezobličnost -i t, brezobličje -a 5 »brcnbrizcii -zna -o nesramen, predrzen, «brezobriznost -i ž nesramnost brezobrésten -stna -o: 'M) posojilo, brez- obréstnost -i ž brezobstréten -tna -o fot.i slika, brezobstrétnost -i ž brezobvéMB -zna -o kar je brez obveze: —o dedovanje, brezobvéznost -i ž brezobzirai -ma -o, brezobzirnost -i f, brezobzimež -a m brcièk -ôka -o: ~ berač brcsosében -bna -o: ~i stavek, ~o izražanje bréaov -a -o gi. breza Brézovaiïi -ega m os. i. : drama Tita '^ega Brézovica -e f kr. i., na ~i, z Blatna brézoviSki -a -o, Brezovičani -ov m mn., Brčzovičanke -ank i mn. brczpilčai -čna -o: ~e rokavice, brez- pilčnik -a m >[-i/č-J brezpcrspektiTcn -vna -o: ~a slika, ~a prihodnost, brezperspektivnost -i ž brezpeteiinka -e ž \puška\ brezpétoi -tna -o, brezpétnik -a m opanek, copata, brezpétnice -nk; ž mn. zool. brezpUčcn -čna -o brezpljùèar -ja m \močerad\ brezpibdcn -dna -o, brezplôdnost -i ž breqtogôjen -jna -o, brezpogôjnost -i f brezp6$eln -a -o: podpora za ~e, brezposelnost -i ž, brezposelnež -a m, brezpôselnik -a m >f-s3ln-] brczposMen -tna -o pr. brez posesti, brez- pos6stnost -i f brezp6teii -tna -o: —o hribovje, brezpdtje -a s: planinska ~a brezpriven -vna -o: stanje, brez- privnost -i i, brezprivje -a s brezpredmeten -tna -o, brezpredmčtnost -i i brezprimeren -ma -o: ~a nesreča ->■ brez primere, ~i uspehi brez primere -vna -o: sodba -»- brez priziva brczprosterje -a s, brezpiost6ren -ma -o, brezprost6most -i i brezpM -a -o, brezpisten -tna -o: rokavica = brezprstnik -a m brezraa-eden -dna -o: ~a družba, brez- razrednost -i ž brczrebm -a -o brezrtp -epa -o, brezrepec -pca m 1. žaba, 2. krastača, 3. letah brenig -rdga -o: koza brezrdk -r6ka -o, brezrdkec -kca nv, brezrokivec -vca m = brezrokivnik -a m, brezrokiven -vna -o: obleiia biczsemenka -e ž \jabolko\ breoenčen -čna -o: ~a drevesa, <-« luč, brezsenčje -a s, btezsenčnost -i ž brezskrtien -bna -o, brezskfbnost -i ž, brezskfbnež -a m, brezskfbnica -e t brezsi6ven -vna -o, brezsn6vnost -i i brczsMicn -čna -o: ^^ poletje, dnevi brezspolen -Ina -o: —o bitje, brezspdl- nost -i ž >[-ln-] brezsrijčen -čna -o, brezsrijčnik -a m brczsMSen -čna -o, brezsfčnost -i ž, brez-sfčnež -a m, brezsfčnik -a m, brez-sfčnica-ef brerstristnost -i ž, brezstristje -a s brezSfvcn -vna -o: ~e cevi brezštevilen -Ina -o: ~a množica nešteta, brez števila, brezStevilnoierat prisl.; brez-številnost -i ž >[-ln-J breztikten -tna -o brezobziren, nevljitden, neolikan, breztiktnost -i ž breztilen -Ina -o, breztilnost -i ž >[-ln-j breztečnost -i ž med. pomanjkanje teka breztelesen -sna -o, brezteiesnost -i i breztežen -žna -o: ~ prostor, breztežnost -i f: vitki stebri dajejo prostoru vtis lahkotnosti breztčnski-a-o breztviren -ma -o: ~a bitja brezih -a -o, brezušec -Sca m, bieziišiiost -i i = brezuhost -i ž 148 MnMa -mna -o, brezimnost -i t, brer-umnež -a m, brezumnik -a m, btezilm-aica -e ž, breziimje -a s brezupen -pna -o, brezup -a m, brezOpnost -i ž, biez6pnež -a m brezuspešen -ina -o, brezuspčSnost -i ž brezustivcn -vna -o: država, vladanje brez ustave, brezusUvnost -i f brezvejeo -jna -o: ~i jelovci ->■ brez vej brezvtečeB -čna -o: cvet bot., brca- včnčnost -i ž, brezvčnčnica -e ž bot. hrezvArec -rca m, hrezverka -e ž, brezv&wn -ma -o, brezvžrnež ^a m, brrav^ost -i i, brezv6rje -a s, brezvitski .a -o, brezvžrstvo -a s brezvesten -stna -o, brezvčstnež -a m — brezvestnik -a m, brezvčstnka -e ž, brezvčstnost -i ž brezvitrje ^a s, brezv^tm -a -o, brez- vžtmost -i ž brezvezje -a ^ asmdeton, brezv^sen -zna -o, brezvtoost -i i, brezvčzniiki -a -o: stavki -*■ brez vernikov brezvU«^ -a s, brezvUUlen -dna -o, toz- vlšdnost -i i brezvdijea -Ijna -o brez volje: topost, brezvoljnost -i ž abuKja, brezv61jnež -a m brezvrelMar -ja m zool. brervzročen -čna -o: zveza, brez- vzrččnost -i ž brczzakdnje -a s anarhija, razmere, čas brez zakonov brezzob -z6ba -o: ~a čeljust, ~o kolo, brezz6bka -e f zool. \Skolika\ brezzračen -čna -o: ~ prostor fie-., brez- zrAčnost -i i brezzvezden -dna -o: ~a noč noč brez zvezd, ~o nebo nebo brez zvezd brezzvezen -zna -o, brezzvčznost -i ž brezzvdčen -čna -o, brezzvččnost -i i brezžičen -čna -o: ~a lelegraiija brezživčen -čna -o med brez Jfvoev: ~o področje, brezživčnost -i i brežanka -e ž \vino z Brega pri Trstu] Breže Brčž i nvh kr. i, v ~ah, iz Brčž, breški -a -o in bržženski -a -o [-žan-J in brežAn^i -a -o, BrežAni -ov m mn. brežen -žna -o: imeti njive v ~em, nasadi; brežič in brežič -iča m, bre-žiček -čka m, brežina -e i- kar je na bregu, brežnina -e ž, brežen -ina m prebivavec na obrežjut brežinka -e i 1. oteba, 2. vino breženka -e ž zool. \poli\ BiAUce -B i mn., v ~ah, brežiški -a -o, Brdžičani -ov m mn. b^giez -a m zooL, brglezov -a -o: ~ žvižg brgldn -a m \riba\ biMk -hki -6 in-6 in bfhek -hka -o brdek Brfc -a m prebivavec Brd, bric -a m \vino\, briški -a -o: ~a rebula, ~a vina; gl. tudi Brdo bridek -dka -o, prim. bridk^ši -a ■«, prU. bridk6j(š)e; ~ okus, ~o spoznanje, martra, ~ meč oster, ~o se držati, ~o obžalovati, ~o se motii, ~o se nasmehniti; bridkdst -i ž, biidkčsten -tna -o; bridkdba -e ž briiffi [bridžJ -gea m \igra\: igrati ~ bridiM -e ž oster rob: greben ima ~o briga -e ž skrb, pazljivost: devčta —; brigati -am: ~ se za kaj meniti se za kaj, skrbeti za kaj, briga me! mar mi j*\ me nič ne brigal nu nič ni mar! dom ga nič ne briga za dom se nič ne meni brigida -e ž, brigdden -dna -o, brigadir -ja m, brigadirka -e ž, brigadirski -a -o, brigadirstvo -a s, brigidnik -a m, brigidnk»-ef *briht -i i: z ~jo se postavljati, »brihta -e ž: biti pri ~i pri pameti, zavesti, *brihten -tna -o buden, prebujen, pri zavesti, nadarjen, bister: ~a glava, kakSno —^o povedati; *brihtno6t -i ž prebujenost, nadarjenost, bistrost ■, «brihtnež -a m; *brihtati -am učiti, bistriti, prebujati, uriti, *brlhtanje -a s brikčt -a m stisnjeni premog, briketen -tna -o: stroj. ~a mast; briketirati -am, briketiranje -a s, briketima -e ž Briksen -sna m kr. i., brlksenski -a -o [-ksan-]: ~i Škofje, ~e posesti briljiiit -a m bruien diamant, briljantov -a -o: ~ prah, briljinten -tna -o sijajen, bleščeč, iskriv: ~a preja tekst., ~o iskalo /o/.; briljantina -e ž \maža za lase\; briljirati -am bleščati se, odlikovali se, briljiranje -a i: ~ v znanju brin brina m: pritlikavi, smrdljivi brina -e ž; brinov -a -o: ~ grm, ~a jagoda, ~o žganje = brinovec -vca ni, brinovka -e ž \žira meja, piif\, brinovina -e ž in brinovltia -e ž, brinje -a j Brindki [brindizi] -ja m, brindiški -a -o brinelirati -am, teh., brineHranje -a s-; tudt brunelirati brinMca -« ž rjavoiaska, brinžten -tna -o rjavolas brinirali 149 IkM Mnlrad -am kem. prevleči kovinske dele s tanko rjavo ali črno plastjo kovinskega oksida, por javiti; tudi brunirati briologija -e ž nauk o mahu, briol6g -a m, briol6Ski -a -o Brioni -ov m mn., na ~ih, bridnski -a -o: Brionski otoki ImIs -a m med.: žrelni ~ brisiti briSem, briSi -te! bri$6č -a •«, brisal -41a -o, bris&aje -a s in brisati brišem s stal. poud.: ~ Icaj s čim, ob k^, v kaj, ~ okno, prah s cunjo, ~ čevlje ob predpražnik, vsak si briše prste 6bme; — roke v brisačo, v predpasnik; ~ jo kam hiteti; strojnica briše prostor pred sabo; nebo se briSe se jasni, vino se briše se čisti; ~ si čelo, roke, lase; iM-isič -a m, brisiča -e ž = brisivka -e ž = brislja -e i, brisdlo -a s. brisilnik -a f-l/n-] m: mehanični ~ ov/.; brisavica -e ž sapica briskirati-am: ~koga (na)hruliti, (u)žaliti briški -a -o gl. Brdo, Bric Britanija -e ž: Velika Britinec -nca m, Britinka -e ž, britanski -a -o, britdnika -e ž {cigara\ briti brijem, namen, brit, brij -te! bril -ila -o: norce ~ norčevati se; brado, brke (si) burja brije; britje -a s, britev -tve ž, brliva -e ž, britvcn -a -o [-v»n-j, britevca -e ž, britvica -e i *britof -a m ograjen prostor, pokopaliiče, na ~u, z ~a: *kurji pogostno kr. i. Britof -a m brivec -vca m, brivčev -a -o, brivka -e i, brivski -a -o, brivnica -c ž, brivniški -a -o: —i prostori brizinca -e ž kem. razdiralna sita razstreliv, brizinten -tna -o: —a razstreliva, bri-zdnčen -čna -o: ~e bombe, brizdntnost -i f: ~ razstreliva Itrizgilen -Ina -o: ~i tisk tekst., ~o orodje, ~e cevi, brizgilna -c ž, brizgil-nica -e ž >[-ln-] brizgati -am, brizgalke -a s, brizgivec -vca m, brizgi vka -e i 1. oseba, 2. rtfra, 3. priprava; brizgan -a -o: ~ omet, '«-a preja, ~o pecivo; brizganec -nca m \pijača\, brizganka -e ž; brizgači -ev m mn. zool. \iglokoici\ brizgija -e i = brizga -e i, brizgalica -e i brizgljiti -im, brizgljij -ijte! brizgljajdč -a -e, brizgljil -ila -o, brizgljinje -a s, brizgljaj -a m in brizg|jij -a m hügiiü -nem, brizgi\ien -a -o; brizniti -nem, briztyen -a -o; brizg -a m brižinski -a -o: posesti, SkoÇje, spomenüü; tudi frisinSki ali freisinški B^e Btvlbirij] ž mn. kr. i, bAc -a m: v ~ se smejati, povedati, v ~ se lagati komu naravnost, v obraz, predrzno; meni v ~pod nos; bfki -ov m mn. in bfke bfk i mn., bfkke -ic ï mn. in bföice -ic i tnn., bfkci -ev m mn., brkič -a «t, brkôn -a m, brkàt -ita -o: ~i som, bficast -a -o bftati -am, brk^ -a -e. bfkal -a -o, bfkanje -a s Brkini -ov m mn. \poknfflna in prebivavaj, brkinski -a -o bflcija ■« ž, nav. mn. b^Mj« -kelj / \roka, naga, brki\ znč.: kam pa moliš te ~rodnkxt -e f, brodniCin -a -o, brodniStvo -a s brodo- V sestavi: "brodogràdnja ■« ž ladje-delstvo, izdelovanje ladje; brodolôm -lôma m prenes. pogin, nesreča, poguba, zlom: doživeti ~ v življenju, brodo-lômec -mca m ponesrečenec (z lat^e), rešenec iz nesreče, brodoltoisld -a -o brogorim -e ž \okrasni grm\ l)nikàt -A m z zlatom in srebrom pretkana svila, brolcàten -tna -o: ~ plajček 1)r6kali -ov m mn. brstični ohrovt briUca -e ž in brolk» -e ž zool. \taščiea\ br6m -a m kem. \prvina\, brômov -a -o; bromàt -a m, bromid -a m; bromacetôn -a m, brometil [-il] -a m, bromkàlij -a m fot., bromkrezôl [-61] -a m kem.; bro-mirati -am, bromiranje -a s; brômovica -e ž bromova voda bràn brôna m, brônec -nca m, brdnast -a -o: ~a doba, bronén -a -o: ~a žica, bronSén -a -o: ~ lok; bronina -e f = bronovfna -e i {5nov| bronasto- v sestavi: bronastolàs -àsa -o, bronastopôlt -a -o[-vt-] ; vendar bronasto rjav, bronasto zveneč Itrčiihij -a m in brônhus -a m sapnica, bronhiàlen -Ina -o [-In-]: ~i kater, bronhitis -a m vnetje sapnic; bronho-pnevmonija -e ž -am prevleči kaj z brončeno barvo, bronsiranje -a s; brônsa -e ž bronast lesk, brônsen -sna -o: ~a barva brčia -c ž in brôSka -e ž \naprsna zaponka\ broširati -am sešiti, spenjati, mehko vezati, broširanje -a j; broiiren -ma -o: čolniček, voteic, ~o bilo; broSiira •« i sešitek, zvezek, brošiirica -e ž |)i6»uiuK -a m, brôvningov -a -o brtega -e ž: apnena brozgàti -àm, brozgàj -àjte! brozgàl -àla -o, brozgànje •a 5 /n brôzgati -am s stal. poud.; brôz-gast -a -o, br6zgalica -e ž bMati -am, Wskanje -a j; ~ pesek, ^ po prsti, po papiijih, po knji^, po spominu; brskàC -a m, bfskav -a -o: ~ zgodovinar; brskljàti -àm drobno brskati, brskljàj -àjte! brskljàl -àla -o, brskljànje -a s; bfsniti -nem bM -a m, bfst -i ž, bfatje -a s, bfsten -tna -o, brstit -a -o = brstén -a -o = brSSén -a -o = brstnàt -àta -o; brstéti -Im, brstič -a -e, brstil -éla -o, bistčnje -a s; brst« -éCa -e prid.: ~ cvet; brstiti -im, btsti -ite! brstil -a -o, brsteiqe -a s: drevo se brsti, koza brsti grm; brstič -iča m, brstičje -a s, brstfčen -čna -o, tnstnice -fc; ž mn. bot., brstnik -a m zool. \ptič\ bf»-A m bot.: divji bfšček -ščka m, brščika -e ž bot., brščlna -e ž\vinska trta\ briajàn -a m, brSljànov -a -o, brSyànovec -vca m, brSUn -a m, bršlinov -a -o, tMiilinovec -vca m, brSHn(ov)je -a s, bršlinka -e ž bot. brtàvB -a m 1. ~ icrulia odrezati, 2. debel, zavaljen človek, 3. tnalo, klada; brtàvsati -am, brtàvsniti -nem brtvik» -a s tesnilo, brtvilen -hia -o f-ln-], brtviti -im, bftvi -ite! brtvil -a -o, brtvčnje -a s tesnjenje brik-a m, z brucem, brûcov -a -o, brùcov-ski -a -o: ~i večer; brikka -e f — brùclja -e ž = brucûlja -e ž bnicelôza -e ž med. \bolezen\ Bmcgbel [brô'hsl] -hla m \mz. slikar\, Brueghlov -a -o bràfaati -am, bruhanje -a s: ognjenik bruha, človek bruha, kri voda bruha na dan, na plan, plameni bruhajo; ~ ogety in žveplo; bruhalnik -a [-yn-] m; brùhniti -nem, bnihnjen -a -o: ~ v smeh, v jok, ~ na dan *br&meD -mna -o hum. p<^žen, goreč: ~o se držati, *bnjmnost -i ž brundati 151 bAIa brtedati -am, bnindaoje -a s, brOnda -e bnmdič -a m bmnelirati -am brtnelirart bnminiti -am brinirati brdno -a s, bninovje -a s, bninast -a -o, bninec -nca m; bnincati -am z brunci pot tlakovati, bnincanje -a s, bninčevje -a s, brOnce -a s Brteo -a m os. i., Bninov -a -o brus -a m: deti na jezilcovni ~ diamantov, ~ kose, ~ divjega petelina; bn:isen -sna -o: kamen, bnisar -ja m kdor bruse prodaja . Brusel} -sija m kr. i., bniseljski -a -o: ~a razstava; Bn^iji^ -a m >[-salj-] brusiti bn^, bnisi -ite! brdsil -ila -o, bniSenje -a s in bn^iti -im s stal. poud.: ~ nož, Skaije; ~ jezik 1. Ukati, čistiti jezik, 2. jezikati, zabavljati-, pete ~ letati okoli; zobe si debele Icomu nazaj jih komu Slaijioe ~ |«yro|; divji petelin brusi; bniSen -a -o: steklo, ~ diamant; brusivec -vca m, brusOen -hia -o [-In-]: ~i kamen, ~a ploSča, ~i stroj = brusihiik -a [-i/n-] m; brusilo -a s, brusilnica -e [-yn-] ž, brusina -e f: mlinskega kamna kkp, brusič -a m, brusšški -a -o: —o delo; brusdma -e ž, brusiistvo -a s brusnica -c ž i. ostra praprot, 2. voda za brus, 3. podstavek za brus, brusnik -a m 1. brusilni kamen, 2. peSčenjak brlisnica -e ž bot., bn^čen -čna -o: ~a marmelada, omaka, brusničje -a s Brusnice Brusnic ž mn. kr. i.: Male brusniSki -a -o, Brusničani -ov m mn. bmtUen -hia -o surov, brutalnost -i ž, brutiinež -a m >[-ln-J brito neskl.: ~ teža kosmata, ~ dohodki kosmati, ~ cena kosmata, ' bilanca surova; ~ obrazec kem., med., fiziol.; brutoregistrski -a -o: ~a tona; bruto-tdnski -a -o: ~i kilometer Brut(ns) -ta m os. i., Bnitov -a -o: ~a zaroia; bn:itovski -a -o: ~a zvestoba bfv -i ž, btven -vna -o: ~a ograja, ~o bruno; b^ca [biruca] -e ž in brvica -e ž bfe -a -o hiter, prisl. bfzo bri, bfže hitreje: ~i vlak brzovlak, btzec -zca m 1. vide, 2. hroSč, 3. glas. trUček; brzica -e i: ~ v strugi; brzina -e ž hitrost, brzinomčr -a. m; gl. tudi brž bM» -e ž: imeti konja na ~i, imeti se na ~i in na —ah; nadeti konju, človeku ~o, ~o nategniti; bizditi -âm, brzdàl -âla -o in Wzdati -am s stal. poud.: ~ jezik, strasti, glas, konja, ne zna se ~ brzéti -im, braèl -éla -o, brzénje -a s brzo- v sestavi: btzojidmica -e i; brzojàv -éva m, br^àven -vna -o, brzoMviti -im, brzojâvljati -am, bizojàvijaiOe -a s, brzojàvka -e i; brzokràk -âka -o; bizo-krfl [-U] Si -o: lastovica; brzonôg -ôga -o: ~i Ahil; brzoparilen -toa -o [-In-], bizoparilnik -a [-yn-] m agr. ; brao-pèt -itA -o, brzopétec -tca m, bizopétka -e i; brzoplôven -vna -o, bizoplôvec -vca m, brzoplôvka -e i; brzopotézen -zna -o : ~i iahovsld tumir; brzorézen -zna -o: ~o jeklo; bizostrélen-bia-o/'-i!R-7: ~a puSka = brzostrélka -« [-Ik-] i, brzo-strélec -Ica [-k-] m, btzostrélski -a -o [ -Is-] ; brzostn^en -žna -o: ~o jeklo; brzotumir -ja m, brzotumirski -a -o: ~a ura; bfzovlak -a m brzec; brzovôzen -zna -o: ~o blago bft prisL hitro: ~ pojdi, ~ ko hitro ko, kakor hitro, ~ ko ko bo mogoče; na ~ Se kig povedati; btžkone, bfida, bfičas menda, najbri briôia -e i \praieno in duSeno meso\, tudi mn. brž61e brž61 [-61] i, briôlen -taa -o [-In-J: ~a omaka; bržčlica -e ž, bržč-iičen-čna-o Miba -e i, bùbin -a -o: ~ zapredek, bObičar -ja m zool. bdbati -a otr. boleti: glava me buba bobôn -a m oteklina pri kugi, bubônski -a -o: ~a kuga bnbûj -a m zool. velika uharica bàe medm. v otr. govoru pomeni Aadanje, trkanje z glavo, bikek -clca m popek, brst, poganjek, bùceij -c|ja m konec prsta ; bâcati -am zbadati, trkati z glavo, brcanje -a s; biickati -am, bûcniti -nem : ~ koga z glavo BuehenwaM [bûhsnvaU] -a m \nem. nacistično taboriSi^l, buchenwaldski -a -o: ~o taborišče bnddnghamsU [bàkingemdcij -a -o: ~a palača bAdka -e f : z ~o prii^ti, bùcikin -a -o: ~a glava; bucikâriti -im z buciko ribe loviti, bucikirjenje -a s rib. bdča -e i: piti iz ~e, trda, zvita bOčen -čna -o: ~o olje, bučka -e ž, biičnica -e ž, biičast -a -o, bùCek -čka m = bličman -a m-, bučegUv -âva m \ribt^ DHfaU 152 bufai ImliM -im. bm -ite! buta -a -e, biičal -éla -o, bučinje -a s, bUčen -čna -o buččč -iča -eprUL: ~ smeh bučiU -e / lil. čebela ; bučilar -ja m zool. BAda Budov •« -o: ~o svetišče, budizem-zma m, budist-a m, budističen -čna -o: ~a vera, budistovski -a -o baAUo -a s. budàlast -a -o, budàlost -t ž; budàliti -ira, budàljenje -a j bMati -am, bùdai^ -a j: ~ strgane cuiye brez uspeha Svati, bosti in prebadati, a curge ne drže vboda; ~ v knjige, papirje tiščati, bosti v k^j kakor vol, kadar tišči v jasli Budijovicc fbûdlejoviee] -ic ž mn. kr. i., v ~ah; Imdčjoviški -a -6; ~o pivo bùàen -dna -o, prim. bolj buden, bûdnost -i ž, budnica -e ž \pesem, koračmea\, budnik -a m, budniški -a -o : '—o slovstvo Bddjmpeita -e ž kr. i, iz ~e, v ~i, bùdim-pešld -a -o ali budimpeStinski -« -o, BudimpeStânec -nca m boditi -im, budi -ite! budil -a -o, bujin -ftna -o, bujênje -a s, buditelj -a m = budivec -vca m, budilo -a s, budivka -e ž \oseba In ura\, budilnik -a [-i/n-J m budilo na uri bddb -e i nadev, budlàti -im nadevati, budlàl -âla -o, budiâqje -a $ budoàr -ja m \damska soba\ bMra -e ž morski prašiček budžit -a m proračun, budžiten -tna -o: razprava; budžetirati -am, budžeti-ranje-aj Buenos Aires [byenoséires] -a m, v ~u, iz ~a, buenosaiieSki -a -o bngfa'ija -e ž glas.: igiati (na) ~o buh -a m: ^^vetra, bùhljai -a m in buhljéj -a m; bûhati-am, buhajbč-a-e, bùhal-a-o, bûhanje -a s: veter buha; btUmiti -nem: buija buhne, kri buhne v glavo, ogenj buhne; bùhoma prisl.: ~ se je vnel ves avto; gl. tudi bušiti bohtiti -àm, buhtàl -àla -o, buhtâqje -a s: ogenj, plamen buhtâ; bubtiti -im, buhtil -éla -o, buhtčnie -a s bùhtelj [-talj] -na m; bûhta -e i: čeSka ~ BiUck [bm] m \ameriiki tovamar\, bùjk -a m avt.: vozi se z '->K>m bdjcn -jna -o bohoten: ~a rast, ~o cvetje, ~a domišljija, bCijnost -i i bi^no- V sestavi: bujnocviten -tna -o; bujnolàs -âsa -o, bujnolàsec -sca m, bujnolâska -e f ; vendar biyno lep -A m čista goveja juha, biol. cedivo: bakterije gojimo v —u biikič -a m zool. \ptiea\ Biikarešta -e ž kr. i., iz v bûka-reški -a -o; BukareSCàn -éna m, Buka-reščdnka-ei MUnti -«m se, biikaqje -a s: svinje se bukajo; biUc -a m, buka -e ž Biikéfid(08) -la m kot^ Aleksandra Velikega bukit -a m voig pri vinu; bukéten -tna -o: —a vina bdkcv -kve ž in bùkva -e ž bol. \drevo\, bukov -a -o: ~ les, ~a drva; vede se, kakor da je ves ~ je štorast, neroden, neotesan, ~a siajca grotm, ~o sukno == biikovec -vca m; bùkoyje -a s, bûkovina -C ž in bukovina -e i 1. /es, 2. gozd, 3. žir, 4. sukno, bùkovica -e ž \žir\; bukovdča -e ž bukova palica] UHaU -nem: plamen, ogeqj bukne; gl. tudi buhniti biikôti6en -čna -o pastirski, idUičen, preprost: ~a poezija; bukôlski -a -o [-Is-]: oezura; bukôlik -a m \pe3nik preprostih, pastirskih, idiličnih pesmi\, bu-k01ičnost -i / bdkovaca -e ž bot. Bûkovec -vca m kr. i., bùkovSki -a -o ali bùkovski -a -o, Biikovčani -ov m /nn. ali Bukovci -ev m mn. Bùkovk» -e i kr. i., z ~e ali iz ~e, bûko-viški -a -o, Bdkovičani -ov m mn. ali Bukovljéni -ov m mn. Bukovje -a s kr. i., Bukovljéni -ov m mn., bukovU'énski -a -o, bùkovski -a -o UUm-efzoo/. l/iba| Mkve bùkev ž mn. knjiga, bùkvka -e i bosaniica, bùkvke -ic ž mn. knjižica; bùkovski -a -o učen, šolan, knjižen: >-4 jezik latinščina, mrtev jezik, '-i človek, ^ učenost ; bùkovnik -a m, bùkovni$ki -a -o: ~o pismenstvo, ■—i pevci; bukvàr -ja m knjigar, bukvéma -c ž knjigama, bukvémiSki -a -o, bukvâmar -ja m bokro- v sestavi: bukvoviz -a m knjigovez, bukvoviSki -a -o, bukvoviznica -e ž, bukvovéStvo -« s; bukvožčr -a m knjigožer, bukvožirski -a -o, bukvožčrstvo -a j bdb -e ž [listina]: papeška ~ bula -e ž \ntd>reklina, oteklina] : na nogi se mu dela gnojna ves je v ~ah, bùlast -a -o: ves je bulét -éta -o; bulica -e i, bùlav -a -o bib -e i: turška ~ žena baUira 153 bAfta favUva -e i hetmansko tezh UUdog -a m \pasja pasma], biildoSki -a -o: ~i pogled >[-ld-] bald6zcr -ja m, tiuS biUdožer -ja m rinei, razrivač >[-ld-] MUhi -im, buljenje -a s: živina buli muka, biilec -Ica [-Ic-] m vol: ~ buli biUJiti -im: ~ oči; 'O' v sliko, v noč, v ogenj bulvir -ja m \cesia z nasadi v mestu], bulviiski -a -o: ~a literatura plehka, plitva, pocestna >[-lv-J Mtan medm., tudi bUmf: je počilo bUmerang -a m \avslralsko lovsko orožje, biimeranški -a -o btea -« ž \kaveuk\; bUna neskl.: ~ kaviuk ali kavčuk ~ bUnčica -e ž \kožna zbrst\: jetična ~ btada -e ž: obleči si biindica -e ž bOngalov -a m \stavba\ BteJerci -ev m mn., biinjevski -a -o bdnk medm., tudi bUnkate bUnkate medm. btekad -am, bUnkanje -a s: kovač bunka železo; posoda se bunka boči, trebuSi; bUnkniti -nem: ~ koga pod rebra s pestjo suniti, kamen bunkne v vodo težko pade-, bunka -e ž: dati komu >->«, ~e bodo pele; od udarca se mu naredi so že zrele hruške, debela ~ znč., bUnkast -a -o, bUnkka -e ž bdnker -ja m prostor za premog, betonska utrdba v tleh, zaklonišče Bdnsen -a m, BUnsenov -a -o: ~ gorilnik Barbdni-ov m mn., Burbdnci -ev m mn., burb6nski -a -o bvdigil [-dl] -a m min. zeleni peščenjak Mireii -ma -o: ~o vreme, moije, ~a seja, bUraejii -a -e; biimost -i i; bUmica -e ž zool. \ptica\ Biirgeiilauid -a m Gradiščansko Blirgcr [bii'rger] -ja m \nem. pesnik\, Biirgerjev -a -o: ~a Lenora, biirgerski -a -o; ~a balada Bnrgtedija -e ž \dežela\, v ~i, iz burgUndski -a -o, Burgitodec -dca m, burgundec -dca m \trta in vino\ BAri -ov m mn., Biirsko -ega s, bUrski -a -o bdriti -im burno se gibati, razburjati, bUrje-ne -a j: veter buri okoli hiie, voda buri v predrto ladjo vdira, strast buri po človeku ali človeka; ves dan se (vreme) buriy« vetrovno bv^ — bû^vec -vca m burja, bUijevka -e ž burnica zool.-, buijàti -âm, buijàj -âjte! buijàl -Ala -o: txez pomisleka buijà naprej drvi bùrka -e i: ~e ugaïqati; bUric -a m: kakien ~ si pa spet pognal; bùrkast 4 -o, bùrkav -a -o: ~ človek = bUikež -a m = burkAč -a m, burki£tvo -a s bdrkad -am, bùrkal -a -o, biirkaaje -a s: ~ vodo bArUe -Ve\[-k»l] ž mn. ]jaihinjdco orodjt\, bUrkliSče -a j ùi burkliiče -a s, bùrklast -a -o: ~ človek neroden, nepripraven = bUrklež -a m = biirkla -e ž neroda; burklAti -Am nerodno hoditi, burklAj -Ajte! burklàl -Ala -o, burklAnje -a s boUjAd -Am, burkljàl -Ala -o, burkljànje -a s: voda burklja iz posode; bùrkelj -klja s vodni mehur, bùrkeljc -a [-kalj- ] m burléska -e ž norčija, burka, šaljivka, burlésken -kna -o burkast, nagajiv, nabrit, šaljiv, norčav, burlésknost -i ž norčavost, šaljivost, nabritost, nagajivost Buraa -e ž, BurmAnec -nca m, BurmAnka •e Ž, burmAnski -a -o bUmik -a m zatilcaio pri vratih, pri oknu: zapah se zatakne v biimič -a m, bAmiček -čka m bomonit -a m min. \rudnina\ bitma -a m \beduinski plašč\ MiroTŽ -ami. kravji zvonec, Z neroden, vihrav človek, 3. astr. véliki voz Bmm [bùrou] -a m \zdravnik\, bùrovski -a -o: ~i obkladki, bUrov -a -o: tablete bAri -a m jnem. študent], burSAk -a m, biirSevski -a -o, burševstvo -a s, burši-kôzen -zna -o predrzen, razposajen, raz-grajaški, burSikôznost -i ž baržoazija -e ž meščanski srednji stan, buržoAzen -zna -o; btulùj -a m, buržUj-stvo -a s, buržUjski -a -o business [biznisj -a m kupčya bas61a -e ž kompas buša -e ž zool. \krava\ : hrvaška ~ bAiel [-»ij -Sla m \angl. votla mera, nekako naš mernik] : ~ pšenice bAiiti -im: ~ v smeh, kri buSi v lica, veter je buSil v vrata; gl tudi buh bASka -e ž bunka: lasna ~ se mi dela, mi steče, ves je v ~ah, buškast -a -o: ves je biiškati -am, bùSkaiùe -a s: ~ koga; biiškniti -nem: ~ koga, kam si se pa bušknil? Büänaiii 154 cipa Bdimaiii -ov m mn. \afriSko yudstvo\, birmanski -a -o bntadUn -a m \kemična Butile -dl [-dlj ž lit. kr. i., Butdfci [-le-] -ev m mn. butci, butilski -a -o [-Is-j bnttn -a m kem. \plin\, butdnov -a -o, butžnski -a -o bdtara -e f: ~ drv, nesti, kmečka ~ znč., blitarica -e i btitati -am, butanje -a ~ ob vrata, po oknih, ~ koga ob tla, ~ se ob kaj; ~ bajto iz blata; butan -a-o: ~a hiša, biititi -im, butniti -nem: ~ z besedo na dan, ~ koga MUcc -tca m, bUtast -a -o; bdtelj -na[-tal-] m, biiteljnast -a -o; butoglivec -vca m butäjka -e ž \vinska steklenica], butč(jčen •čiu -o: ~i zamaški, ~o vino butka -e ž belica bntironiitcr -tra m maslomer bozakljtina medm., huzakljünec -ttca m, buzakljünski -a -o; buzarica medm., buzarida medm., buzaröna medm., buza-r6nski -a-o: smrkavec, ~a miba büzdoran -a m kij Byron [bäiron] -a m os. i., Byronov -a -o, byronsld -a -o: ~i slog, byronizem -zma m, byronovski -a -o, byronovec -vca m = byronist -a m, byronovstvo -a s baciluti -am, bzikaj -te! bzikai^je -a s; bzikniti -nem, bziklja -o ž = bzikalica -e i \priprava\ C [C3 Id] m neskl. in cč cčja m \. črka: mali C, od c naprej, s c začni; 2. glas.: zapeti visoki C, 3. mat.: a -i- b -I- c; 4. splošno: vitamin C in C vitamin, izpit, oddelek c ali C deti -e ž mevža, prismoda, cicek -cka m: ti si jima za --a tepčka; cicati -am capljati, stopicati Cadiz ali Cadiz [kddis] -a m \špan. mesto\, cidiSki -a -o: CadiSki zaliv cafuta -e ž zanikrna ženska, vlačuga *cAgav -a -o plah, boječ, *cagavec -vca m mevža, neodločnež digel] -glja m fuž.: železni — ulita klada *dijg -a m hlačevina, *cdjgast -a -o: hlače iz hlačevine dijna -e ž locanja, cijnica -e f cijiiati -am fuž. železni cagelj kovati v tanke palice, cijiuiqje -a s, cijnar -ja m, cijnarica -e ž Calais -a [kali -ja] m kr. i., calaiski [kalijski] -a -o: Calaiska vrata calando [kaldndo] glas. pojemajoče CaMeron de la Barca [katderdn dela bdrkaj Calderona de la Barca m \dramatik\, Calderonov -a -o, calderdnski -a -o Cambrai -a [kambri -ja] m \franc. mesto], v ~u, cambraiski [kambrijskij -a -o Cambridge -gea [kimbridž -a] m \angl. mesto], camhr&ki [kimbriški] -a -o cimelj -mlja m kembelj, bat pri zvonu Camfics [kanuSinšJ -a m \port. pesnik], Camdesov -a -o: a pesnitev Campagna [kampdrgaj -e ž ]it. pokr^im], campanjski -a -o; tmtt kampanjski camping -a m kamping Can^ Formio [kampofirmio] Campo Formia m it. mesto], iz v ~u, campofdrmijski -a -o: ~i mir cinder -dra m: od srajce vise pisani —^i in zaplate, cšndra -e ž cunja, vlačuga, cindrav -a -o raztrgan, cunjast, cindra-vec -vca m, cindrati -am trgati, vUičiti se, cindiavost -i ž Cinkar -ja m os. i., Cdnkaijev -a -o: ~ slog, ~a dela, cdnkarski -a -o: ~i slog; cankaijdnec -nca m posnemovavec Cankarja, cankaijdnski -a -o, cankarjdnstvo -a s; cankaridna -dn s mn. Cankarjevi spisi in literatura o Cankarju; cdnkar-jevec -vca m vojak Cankarjeve brigade, cdnkaijevski -a -o Cannes [kdn] -a m \franc. mesto], canneski [kdnski] -a -o Canossa [kandsa] -e ž ]it. mesto]: iti v ~o ponižati se csmtat^ [kantdbilej prisl. glas. pevno Cautwbwy [kintarberi] -ja m ]angl. mesto], canterburyjski -a -o C^ •« ž cunja, Sleva, taca. cdpica -e ž, cdpje -a s, cdpav -a -o, cdpavec -vca m, cdpast -a -o, cdpar -ja m kdor c<^ zbira; capin -a m = capi -čta m, capinka -e i, capinast -a -o, capinski -a -o; capdjdra -e / cipa,flenča: omrežila ga je tista baj-tarska ~ capid 155 Cé0MW aqiid -àm, capàj capàl -àla -o, captoje -a s: otroci capajo po blatu; capljàti -âm, capUài -àjte! capini -âla -o, capljànje -a j: ~ za kom, ci4>ljé£ -a m: možicelj capkàti -Am: ~ okrog koče capovôiBik -a m zool. klopotač Capri [k^] -ja m otok\, câprijski -a -o: belo '«-o vino cifricdo [ktprtlo] o^mocia m glas.-, capriccioso [kofkčdm] -sa m glas. CapM [kàpua] -c ž \it. mesto\; gl. tudi Kapua cAr -ja m: niski zeleni cAijev -a -o, cAnki -a -o: rez, cArstvo -a cArica -e Ž, cAričin -a -o, carlCna -e ž, carfCnin -a -o; cAijevič -ami. oseba, 2. Jabolko, caijevlna -e ž; carovAti -ûjem, carovàl -àla -o, carovAqje -a s; carizem -zma m, carist -a m, caristifim -čna -o caristovski -a -o cArar -ja m zool. \drozg\ Cardano [kardùno] Cardana m \it. mate-matik\, Cardanov -a -o: ~a formula; gl. tudi kardanski Cardncd [kanOčiJ -ja m ]tt. pesnik], Carduccijev -a -o: ~i vem; carduccijevski -a -o: ~i zanos CArigrad -a m, cArigrajski -a -o carina -e f : ~ na kavo, določiti ~o za blago, plačati —o od avtomobila, iti na ~o, biti v službi pri '»'i; carinski -a -o: pregled, urad, carinar -ja m = carinik -a m, carinaiski -a -o: ~a služba, carinAma -« i, carinàmiSki -a -o, carfnstvo -a s, cariniti -im, carinjenje -a s : ~ blago CarintUa [karintta] -k ž \kor. Ust\, Ca- rinthiin -a -o: ~ urednik Carlyle [karldij] Carlyla m \angl. zgodovinar], Carlylov -a -o: ~a zgodovina CatoMB [kérmen] i neskl. os. !. . od h Cirmenin -a -o; tudi Karmen Carnegie [kamégi] Cunegieja m |amrr. meceni, Camegiejev -a -o: ustanova CamMa [kamJola] -e i \zg. časdpis v LJublJani\, Camiolin -a -o: ~ urednik, Camiolia [karmàlia] -e Ž \Ut. časopis] Canara [karàra] -e i ]it. mesto], canarski -a -o: ~i marmor; gl. tudi kararski Cink<4e sNo CArskega sÊU s kr. t., carsko- seiski-a-o Cartcsfaa [kartizlusj -a m \Jrnnc. filozof ], Cartesiusov -a -o; gl. tudi Kartezij, Descartes CaimofkarûzoJ -a m ]U. tenorist]. Gamsov -a -o, carusovski -a -o: glas CasaManca [kasabiànka] ž ]pristanišče v Maroku], casablanški -a -o Caaammi [kazanâva] -a in -e m \lt. pustolovec], Casanovov -a -o Caww [kavùr] -ja m ]U. državnik], Ca- vouijev -a -o e-àm [cédir] -a m: skladba v ~u cefaAti -Am brcati, suvati, cebAj -Ajte! cebAI -Ala -o, cebànje -a s; cebniti -nèm, cebnl -ite! cebnil -ila -o, cebqjin -toa -o >fc»b-]; gl. tudi becati cébm -e i-*- zebra oAoe neskl., nav. samo v zvezi: tnuha ~ aH ~ muha, z muho ~ ali» ~ muho cteii -dja m Jeziček, uvula CedÔa -e ž os. i., CecIHjiii -a -o, cecili-jAnski -a -o: ~o petje, oedUjAnec -ihxi m \pripadnlk\, cedlijAiistvo -a s ciodti -nem: voz je cecnil čez prag; c6cati -am klecati, opotekati se, cécanje -a s cedOca ■« ž gumi, oedikov -a -o gumijev, oedlkast -a -o gumijast, gumast cedOo -a i. cedik» -a [-ic- / -vc-] s, cedilček -čka [-Ič-l-gč-] m; cedtlen -Ina -o [-bt-]: ~a mrežica, ~a priprava; cedilnik -a [-yn-] m, cedilnica -c [-In-1 -yn-J ž cedina-e f min. cedind -am odstopiti, predati komu kaj-, cediran -a -o: ~a menica; gL tudi cesija ndM -im, o6di in cčdi -Ite! cedč, cedič -a -e, cedil -a -o, cejën -čna -o, cejëiqe -a s: sline se mu cedijo po čem, kar cedi se od prijaznosti; cedljiv -a -o: ~a smola; cedivec -vca m, cedivka -e ž kdor cedi-, cedivo -a s: bakterije gojimo v mesnem ~u bigonu oAdm -e ž, rod. mn. céder, cédrov -a -o: ~ les = cedrovina -e ž, cédrovje -a s cerak>p6d -a m zool. glavonožec; gl. tudi kefalopod crfedrAti -Am, cefedràj -Ajte! cefedràl -Ala -o, cefedrAn -a -o, cefedrAnje -a s ]delo in izdelek], cefedrAč -a m, cetédra -e i capa >[c»f-] cefir -ja mUicamna], cefirka -e ž ]volnena preja], oefujast -a -o: ~a volna; gl. tudi zefir cefrAti -Am, cefrAj -ijte! cefrAl -àla -o, ce&An -a -o, cef^je -a «: ~ volno, petje, blago; œfràvec -vca m, cefrAvka -e ž, cefràlnik -a [-yn-J m >[e»f-] Cégnar -ja m, Cégtiarjev -a -o: ~i prevodi céh 136 ccmpèr cA •« m. o&ovski •« -o: ^ mcgster; céhovstvo -a s; cebovina -« i cehovska prisltibim, céhovSeina -o î *célia -e i zapitek: kdo bo pa plačal, ~o odnesti, za <«-0 dati, danes je moja •céhmeita- -štra m aU «célimoSter 4tn m cerkveni ključar Céjkm -a jn \otol^. c^lonrid -a -o: čaj, C^looec -nca m, C^lonka -e t eikar-ja m, cdcaiček-čka m, cékaiski-a-o cékas -a m met.-. Hca ^ inžica cekin -a m, cekinčck -čka m \denar in metulj\, cekinast -a -o: ~a barva, ~o vino; cekinski -a -o: ~o zlato, « vrednost, podoba cil [cég] -a -o in -6 -é -i -é, pometa celoto, neokrn^nost in polnost stvari: miza Je iz '«.«ga iz enega kosa, ne zbita iz več kosov ; ~ hleb še nerazrezan-, prlnesi '-'i hleb tistega, ki še ni načet; ~a suknja še ne raztrgana; ~o Število ne ulomijeno, rana je ~a zaeeliena; hodil je ~ dan in ~o noč; hodil je en ~ dan, za ~ razred vas je; za ~o skledo žganoev bi snedel; v 'M), na ~o, po ~«m Je gazil; na ~-« zapora; celinec -nea m cel sneg; celinka -e ž glas. \nota\ tdta čilim, céli -ite! céUl -ila -o, ciljen •» -o, ciîjenje s in ciliti -im s stal. poud.: ~ rano, rana se lepo céli; celitev -tve ž, celilo -a s \pripomoček\, celilen -Ina -o [-bi-]: ~o zeliSče, ~a maža, oelOnost -i f-bi^] ž ceUna moči celivec -vca m kdor celi, celivka -e ž CUJe s icr. L, v ~u, cê|jski -a -o: ~i grofje = Cê^ski = Cejjini = grofje Ciljski, CeUin -ina m, Celjinka -e ž celi prisl. 1. nepoud. še, tudi: ~ meso je iniel, ~ ljubezniv zna biti, ~ on je te mbli, ~ uči se, ~ danes je bil tu; 2. poud. prav, nUcakor: ~ nič ne zna, že ~ ne, jutri pa ~ ne morem celo- v sestavi: oelodniven -vna -o; celokûpen -pna -o ->• celoten, v celoti, celo-kûpnost -i ž celotnost, vse skup[-lz-] -ma -o celičen: teorija -e ž kem.\ferment\ -a m, celulôiden -dna -o: ~ ovratnik, roi^ ceiiilizB -e ž celičnina, lesovina, celulôzen -zna -o: ~a kaSa, ~i les CibU-am;/. Celsius oemint -iatà m, na cemintu in cementu: zobni cementen -tna -o: ~a dela, ~a zmes, vreča, cementima -e ž, cementir -ja m in cemêntar -ja m, ce-nientnina -e ž, cementninar -ja m; cementiren -ma -o = cementacijski -a -o teh.: ~o jeklo, ~a posoda, ~i prašek; cementirati -am s cementom prevleči, cementicija -e ž a wMilll -a m met. železov karbid cempir -éra m ceper, trščica, košček, troha ccmprin 157 cemprin -a m bot. \bor\ cemte -a m tolmun, bruhalnik M poliralnik (na Cerkniškem jezeru) céna -e ž: nizka, visoka kopna, odkupna, prodajna lastna, zadaja ~ raste, pada; blago nima ~e, ~e navijati, za ~o se pogajati s kom ; v slepo ali pusto, mrtvo ~o prodajati; za vsako ~o, za nobeno ~o ne, pod ~o prodati; cenén -a -o poceni, cenénost -i i; prim. cen^i -a -«, prisl. cen6, cen^S)e; cenljiv -a -o; cenik -a m, ceniSki -a -o Céne -ta m in Cène -ta m os. i. Vineeneij, Cénetov -a -o in Cênetov -a -o; Ohiček -čka m in Cênfek -čka m ecnid cteim, céni -ite! cteil -ila -o, oii\jen -a -o, cénjenje -a j tn ciniti -im s stal. poud.: to kravo previsoko cenii, očeta so zaradi njegove pridnosti zelo cenili, sam sebe zelo ceni, premalo ~ kaj; cenivec -vca m, cenivka -e i, cenilo -a s, cenilen -Ina -o [-In-]: ~a vrednost; cenitev -tve i: ^ na oko, cenitven -a -o [-tvan-]: ~i postopek ceniti -im ceno nižati, zbijati, céni -ite! cenil -a -o: blago se ceni, l(aj mi ceniš blago; cenitev -tve ž cint cénu m: blaga aa <»«, stari ~ 56 kg, novi ~ 100 kg cènt cénta m \denarna enota\ ; centim -a m, centézim -a m; centezimàkn -Ina -o [-In-J: ~a tehtnka centàums -ra m gr. mit. kentauros-, centaver -v»a m cénter -tra m središče, sredina: možgansld ~, upravni ob6na Center, ~ za napredek gospodinjstva, céntrski -a -o: ~a pisarna; céntrum -a m središče, sredina ; centrumài -a m sredinec, centru-miški -a -o: ~a politiica; centrirati -am, centriranje -a 5: teh. ~ kolo, valjar poiskati natančno središče kolesu, valjarju, urediti ju, centriranost -i i uaredenost, centriren -ma -o sredUen: ~i obroč, ~i rob, ~a izvrtina, centričen -čna -o središčen: ~a obremenitev centi- v sestavi: centigràm -a m in oéntigram -a m; centiliter -tra m in céntiliter -tra m, centilitiski -a -o: centimčter -tra m in centimeter -tra m, centimétrski -a -o ccntrila -e ž, v ~i, na ~i na sedežu centrale: telefonska centrâlin -a -o: ~ tajnik tainik centrale, ~e naprave -»• naprave centrale ali v centrali I -h» -o[-bt-J osredigi: ~a kurjava, centràinost -i [-bi-J ž, centralizem -zma m, centra list -a m, centralističen -čna -o: ~a ureditev države; centralizirati -am, centralîzéc^ -e i: ~ upravljanja, cen-tralizBcijski -a -o: ~t prâtopek centri- v sestavi: centrifuga -e /, centrifugalen -h» -o [-bh J sredobežen, centri-fugilnost -i [-Ù-] i, centrifugirati -am ločiti s centrifugo', centripetàlen -Ina -o [-In-] sredotežen, centripetàlnost -i [-ht-] ž ccntMJa -ei jtrAii. četa stotih mož, stotnija, centârijslu -a -o, centûri«» -a m stotnik, centdrionski-a-o ctmdni Ž: časopisna cenziiren -nut -o: >->4 u»d, postopek; cénzor -ja m, cénzoïka -e i, cénzorski -a -o: ~i izvod; cenzurirati -am. cenzuriran -a -o, cenzuriranje-a s cènw -a m: ptemoženjslci, davčni ~ cép -a m, IWI. cépi cépov in cepôvi cepôv, toi. «ipt im cep6 in cepôve 1. razcep, precep: vrv v Štiri cepe, v dva cepa se maje, žvitgati v dva cepa, v dva cepa govoriti dvoumno-. 2. cepec \orodje\; 3. cepljenka cép -i po cépi, s cepjé, mn. cepi, cepi, ceptm, c^, o s cepmi \orodje\ : -—i so sestavljene iz ročnika, kobilice, goži in cepca; cépov -a -o: ~ ročnik; cépec -pca m 1. krilec, orodje za miačev, 2. bedak, neotesanee, eéptev -a -o: betica; cepič -iča m, cepika -e ž, cepnik -a m cepiSCe -a s čepov ročnik dp medm. féfin -e i poletto-, gL tudi cepiti o^Md -am« cépaiùe -a s: hruSke cepajo z drevesa, ljudje cepajo ko muhe; cépniti -nem, cépnil -a -o in cëpniti -nem, c^Ml-11* -o: cepnilje v Soli, pri skuiqji, na ledu je cejmil eipek -pka -o cepljiv -a -o kar se dA cepiti aM se rado cepi, cépkost -i ž = cepljivost -i / cepél/^-^7 -i / = cepellga -e ž znč. noga cepcih -a m let. \vodlJiv zrakoplov\ -, gl. tudi Zeppelin cepèr -êra m trščica, trohica, cemper cepcttti -im in cepččem, cepetàj -àjte in cepiči -te! cepetàje, cepetajoč -a -e, cepetàl -àla -o, cepetânje -a j; ~ od jeze, ~ za kom; cepèt -éta m, cepêtec -tca m: ie jo drži že tak ~ za moSkim, pa naj se omoži; cepetin -a m, cepetinka 158 césta -e ž kdor cepeče, cepetljiv -a -o = cepctiv -iva -o: ~ star strežaj, cepetivCek -čka m: možiček cepetulja -e ž bot. kukavica "ccpidttiiti -im dhko cepiti, »cepidličenje -a f = °cepidlšStvo -a s dlakocepstvo, "cepidličen -čna -o dlakocepski oeiiilo -a s \orodje\, cepilen -Ina -o [-yn-]: ~i nož, ~i vos^ ~a žaga, cepilnik -a [-V*-] tn |«»f|, cepilnka -e [-ipi-] ž \sekira\-, gl. tudi cepivo cepin -a m, cepinov -a -o: ~a konica oc^ c4pim, cčpi -ite! cčpil -ila -o, cčpljen -a -o, cčpljenje -a s in c6piti -im s stal. poud. 1. drva, les dlako ~ moči, cesta se cepi; 2. drevje 3. ~ koze, ~ koga zoper tifus; cepitev -tve ž, cep-Ijenec -nca m, ceptjenka -e ž \oseba in rastlina]; c6panka -e ž cepanica, poleno, cčpavka -e ž \sekir<^; cepljiv -a -o, cepljivka -e f \gliva\ etf/htc -vca m = cepUič -a m, cepivčev -a -o; cepivka -e i \oseba, bakterija], cepivicin -a-o, cepivski -a-o: ~a praksa cepivo -a s \snov, serum], cepiven -vna -o: ~i serum cepondid -ev m zool. \raki] cepttc -k m in ciptec -a [-t»e-] m bot. \kukavica\ c4r c8ra m |Air--«; cevovôd -čda m, cevovôden -dna •o: ~i načrt; cevozôbci -ev m mn. zool.; civčnica -e ž tekst, stojalo za cevke; cevima -e ž izdelovalnica cevi; oevokijVin -a m zool. Cétaaoe [sezdn] Cézanna m ] franc. slikar], Cézannov -a -o: razstava, ofaanski [sezdnskij -a -o: ~a tehnika Cé»r -ja m os. i., Cézaijev -a -o: ~ pohod v Galijo, cézaiji -ev m mn. ]vladarji\: v dobi ~«v; cézarski -a -o: ~i značaj, nastop; oezarizem -zma m: Napoleonov cezaropapizem -zma m podreditev cerkve cesarju cézij -a m kem. ]prvina, kovina] oezura -e f zareza, odmor sredi stopice: ^ delati, postavljati, cezuren -ma -o: 'M) mesto Qta^[čiplin] -a m ]amer. filmski komik], Chaplinov -a -o, chaplinski -a -o: '—i humor dnrter [čdrter] -ja m čarter ^beaHamliartlzam] -zma m ]angl. delavsko gibanje], chartist -a m ]privrženec], chartističen -čna -o Chateaniiriand [iatobridnj -a m \ franc. pisatelj], Chateaubriandov -a -o Chénier [ienjé -ja] -a m ]/ranc. pesnik], Chénierov -a -o chianti [kjànti] -ja m ]it. rdeče vino]; gl. tudi kjantarica Cbkagia[čikdgo] Chicaga m ]amer. mesto], chicaSki -a -o; gl. tudi čikaški Cliopin [Sopên] -a m ]poljski pianist], Chopinov -a -o: ~ valček, chopinski -a -o: -^a igra [lérèU] -a m \angl. državnik], Churchillov -a -o, churchilski -a -o cMb -a m kem., ciànov -a -o: kislina, ~ vodik, cianovodikov -a -o; ciànski -a -o: spojine; ciankâlij -a m kalijev cianid, dânkàiijev -a -o; cianid -a m, cdanâza -e i modrikavost, posinjelost, viA^evost kože, ciandtičen -čna -o: ~ obraz, ~e lise na koži dantrad -am, cianiranje s: ~ jeklo; danizirati -am, cianizàcija -c ž cOm-ci kokoška, db(i)ka -e i putka; cib medm. dbctorka-ef 200/. dboni -e i ]sliva]; gl. tudi cimbora dbMI -a m \obredna posoda] dc-nm ]tkanina], cicast -a -o: ~a ruta deati -am s topim nožem rezati, mečkati pri delu, cfca^ -a s dcck -eka m dza, sesek Cicero -ôna m \rim. govornik], Cicerdnov -a -o: ~ govor, cicerônski -a-o: —i slog; ciceronijinec -nca m, ciceronijànski -a -o, doeronianizem -zma m, cicerôn-Sâna -e ž uglajen jezik detn -a m tisk. : staviti na dcerski -a -o dctroM [ličerdne] -na m vodnik za tujce Ckiban -a m, ciciban -a m, cicibanov -a -o : ~ rod, cfcibanski -a -o, cidbanfiek -čka m, ddbančkov -a -o Cig -éu m os. i., Cigalétov •« -o: ~ slovar, ulica dgin -àna m: se smeje ko ~ belemu kruhu, ciginka -e ž, cigànCek -čka m, ciginče -ta s, cig^ki -a -o, ciganija -c ž, cigànstvo -a s, ciginščina -e ž; ciginiti -im, dgàqjenje -a s Cigfal -ov m mn. ]ljudstvo\ dgira -e ž, dgàren -ma -o: ~i tobak, dgàrar -ja m, dgârarica -« ž delavka v tobačni tovarni, cigàmica -e ž tok za cigare, cigârast -a-o: —a oblika, cigàr-nik -a m ustnik za cigare dgaréta -e ž, dgaréten -tna -o: ~i papirček, tobak, cigarétnica -e ž doza za cigarete, cigarétka -e ž dgomiga medm. in m neskl. djiziti -im vleči, cijàzenje -z s: ^ sadje v mesto, cijazi se ko megla dk -a m = cikavt -a m zool. drozg dka -cž = cikija -e ž ]krava\, cikin -a -o, cik -a m cikast -a -o = dkljast -a -o cikati -am, cikanje -a 5 1. vleči na kaj: vino cika ima cik, kisel okus, barva cika cikati 160 dnk na rdeče; 2. meriti, leteti, namigovati na kaj: to cika name, dk -a m kisel okus, voig: vino ima dkniti -nem: vino cikne, vino je dknilo seje skisalo, ~ na koga namigniti na koga dkcU prisl.: stezi se vije hoditi ~ sem in tja, v ovinkih, v okljukih, v ključih, kriiem kražem, cikcak -a m: p^i v —u, cikcdkast -a -o: ~e brane, ~a črta cikUma -e ž, ciklimen -mna m korček, kokorik, ciklimnov -a -o: ~ duh, —a barva, cikl^ov -a -o cikličen -čna -o gl. ciklus cikloida -e ž \krivulja\, dkloiden -dna -o: ~o ozobljenje stroj., ~o nihalo fiz. dklAn -a m 1. vihar, zračni vrtinec, 2. stroj, posoda, 3. meteor, področje nizkega zračnega pritiska; cikl6nski -a -o: —a burja dklčn -a m kem. \plin\, ciklonizirati -am razkuževati, cikloniziranje -a s Ok^ -a m mit. \velikan\, Cikl6pov -a -o, cikičp -a m velikan, ciklčpski -a -o: ~i zid; gl. tudi Kiklop dklostil [-ilj -a m kazmnoževalni stroj]: razmnožiti na ciklostilen -Ina -o [-In-J, cikk>stilski -a.-o [-Is-]: ~i papir, ~a barva, matrica; ciklostilirati -am, ciklostiliran -a -o, ciklostiliranie -a s dklettta -a m atom. fiz., ciklotr6nski -a -o ciklus -a m in cikel [-3I] -kla m krog, vrsta, venec, zbirka: ~ pesmi, cikličen -čna -o ponavljajoč se, krožen, obročast: spojine kem. dk6riia ■« i 1. tof. potrošnik, 2. dodatek ta kavo, cik6rijen -jna -o: ~a škatla, cik6rijast -a -o: snov *cllarica -e ž zelenka CUenSek -ška m os. i., Cilenškov -a -o: ~i botanični spisi cfliia -e i 1. vejica na trepalnicah, 2. resica na celicah in bakterijah, biček, 3. mige-tavka na nekaterih organih cilinder -dra m 1. vcdj, valjasta posoda: — na petrolejki; 2. pokrivalo; cilindrski -a -o: —o olje, cilindričen -čna -o: ~a žaga, cilindrast -a -o dlj -a m: priti na doseči ~ uspeti; ciljen -Ijna -o: ~a črto; *ciljati -am meriti, *cHianje -a s CUka -e i os. i., CUkin -a -o >[-lk-] cima -e ž kal, brst, poganjek: repa žene cimast -a -o: pšenica je že -~a, Sop ~ili las, dmnat -a -o; cimavica -e ž ledene rože na vlažnih tleh CimabM [činuMej -ja m |i/. slikar], Cimabuejev -a -o dmaza -e ž ]ferment vrenja] cimbale -bal [-alj Ž mn. glas. cimbeli(n)kati -am zvoniti z malim zvonom, cimbeli(n)kanje -a s cimbora -e ž cibora dmentirati -am, dmentiran -a -o, cimen-tiranje -a s: ~ mero uradno preskusiti, potrditi, ~ utež; cimentiren -ma -o: ~i urad merosodni urad, cimentnina -e ž \ pristojbina] ; vendar cementirati cii^ -a m, cimetov -a -o: ~ duh, ~a kislina, dmetovec -vca m ]drevo], dme-tast -a -o: rep je barve, krilo; dmeten -tna -o dmiti -im (se) kaliti, odganjati: repa (se) cimi; cimivka -e ž: glive —e dni6l [-61] -a m kem. cIn -a m kem., met. kositer, činov -a -o, cinast -a -o: ~a posoda, cinar -ja m; ciniti -im, dnjenje -a s dn medm. : zvonček poje ~ ~ «-w dnabarit -a m cinober Cincarji -ev m mn. \veja Aromunov na Balkanu], dncarski -a -o dncad -am obotavljati se, dncanje -a s, cincâriti -im, dncârjenje -a s, cincav -a -o in dnciv -ava -o, cincavec -vca m, cincavka -e ž, cincavski -a -o, cincavost -i ž, dncar -ja m dncljiti -àm, cincljàj -âjte! cincljàl -àla -o, cincljânje -a s: otroka — pozibavati dnek cinka m maščobna sraga na juhi: na njem ni za ~ dobrega; dnkast -a -o: ~a juha dnemask6p -a m, cinemask6pski -a -o cinerârij -a m stebrišče z žarami dneririja -e ž bol. vohati grinl, pepeluška cingetiti -àm ali -ečem cingljati, cingetàj -àjte in dngeči -te! cingetàl -àla -o, cingetànje -a s dngljàti -àm, cingljàj -àjte! cingljàl -àla -o, cingljànje -a j; cingelj -glja m \zvonček in cvetica], cingeljček -čka m, cingeljc -a m >[-giij-J dngulum -a in clngula m 1. pas, 2. anal. kostni obroč; mn. cinguli -ov m dnija -e ž bot. Irasllina] dnik -a m, ciničen -čna -o, cinizem -zma m dnjav -a -o poledenel; dnjavica -e ž poledica, žled po drevju dnk -a m met., cinkov -a -o: ~o belilo, ~a ruda, ~ okis; cinkovina -e t; cink 161 civil dnkast -a -o, cinkovnat -a -o; cinkima -e f, cinkimižki -a -o: ~i delavec; dnkati -am, cinkanje -a s, cinkdr -ja m; cinkog^df -a m, cinkograf^a -e ž, cinko-grdfski -a -o dnkit -a m min. dii6bcr -bra m, cin6brski -a -o, cin6brov -a -o: ~a b^a, cin6brast -a -o dp medm. d|M -e ž \ptica\, dpar -ja m lovec na cipe, cipnica -e ž uta za ciparje, piščalka za klicanje cip, cip^ki -a -o; prenes. cipa -e f vlačuga, cipica -e ž dpad -am in cipljem I. utripati: žila ciplje, 2. težko, nerodno hoditi; cip -a m bitje, utripanje žile, cfpen -pna -o: ~a žila, ciplja -e ž žiUi utripalnica Ciper -pra m, ciprski -a -o; Ciprčan -a m, Ciprčanka -e ž; ciprčan -a m \vino\ dper -pra m bot., ciprje -a s bot. dprisa -e ž, ciprčsov -a-o: ~ nasad, les, duh, ciprfcovec -vca m \gaj\, ciprdsen -sna -o: —^i venec, cipresovina -e f, cipr&ast -a -o :• ~i mleček, ciprfaica -e i, ciprisje -a s dpro Cipra m \fižol\ dK*[clrka] prisl. nekako, približno, okoli drculus vidosns [cirkulus viciozus] circu-lusa vitiosusa m zmotni kolobar, začaran krog CM [-11] -a m os. i., Cirilov -a -o; Cirilček -čka [-Ič-] m; Cirila -e ž, Cirilin -a -o; Ciril-Metčdova družba, ch-il-met6dovec -vca m, ciril-met6dijski -a -o: ~a misel drilka -e ž, cirilski -a -o [-Is-J: ~a pisava drkas -a m \ikanina\ drk6nij -a m kem. \prvitut\, cirkdnijev -a-o: ~ klorid drkuUr -ja m okrožnica; cirkuldndum -a m okrožnica; cirkuldren -ma -o: ~o obvestilo drknUrka -e ž krožna žaga, cirkularist -a m delavec pri krožni žagi drkuUratl -am krožiti, cirkuliranje -a s, cirkulacija -e ž kroženje, obtok: ~ krvi, denarja, cirkulacijski -a -o: ~a motnja motnja v cirkuhciji cirimmfliks -a m, cirkumfliksen -sna -o: ~i poudarek, ~a intonacija, --o zna-mei\je; cirkimiflektirati -am, cirkum-flektiran -a -o, cirkumiiektiranje -a s drkus -a m: v mesto je prišel to ti je cirkuški -a -o: ~i igravec, ~a arena; cirkusen -sna -o: ~i prostor cirôza -e ž uskočenje, sfrknjenje, cirdtičen -čna -o: ~a jetra sfrknjena cirus -a m \oblak\, cirokUmulus -a m cis -a m glas. : od -~a naprej, s ~om začni, cisov -a -o: ~o znamenje, cis-dUr -a m, cis-môl [ -àl] -a m cis- V sestavi: cisalpinski -a -o, cispadânski -a -o, Cislitvânija -e i, cislitvànski -a -o cisoida -e ž mat. inverzna krivulja parabole cista -e ž vodena bula, cistoskôp -a m \pri-prava za preiskavo mehurja\ ; cistitis -a m vnetje sečnika, cističen -čna -o: — tumor; cistoskopija -e ž cistercijân -a m = cistercijinec -nca m, cistercijânski -a -o; cistêrca -e f: ~ Stična clstêma -e i 1. vodnjak, 2. posoda, ladja, cistêraski -a -o citadéla -c ž mestna utrdba, citadélski -a -o [-Is-] : —i okopi citât -a m navedek; citirati -am, citiran -a -o, citiranje -a j I. navesti, naviyati besede koga drugega: ~ Horaca, 2. koga poklicati predse: ~ koga pred sodišče, citâcija -e ž navajanje, citacijski -a -o; citatomanija -e i nagnjenje k obilnemu citiranju, citatomin -a m; citatologija -e ž, citatoIôSki -a -o: ~i dokazi; citatogrdf -a m dtologija -e ž anat. nauk o celicah, citol0ški -a -o: '—a reakcija citopUzma -e ž pratvorivo krog jedra celice cHrét -a m kem. sol citronove kisline dtre citer [-ar] i mn.: umetnik na -—e, citrice -ic î mn. : igrati (na) citrar -ja m, citrarica -e f = citrarka -e ž, cltrarski -a-o: ~i zbor; citrati -am igrati na citre, citranje -a s dtrin -a m min., kem. dtr6na -e ž, citrônov -a .o: ~ grm, cvet, '—a kislina ; citrônin -a -o, citrônast -a -o : ~a barva, ~ okus, citrônovec -vca m \drevo\, citronovfna -c ž 1/m|; citr0nček -čka m \metulj\; citronâda -e ž \pijača\: citrondt -a m kandirana limonova lupina, citronàten -tna -o: ~a voda; citrônka -e ž bot. ; citronin -a m kem. city [siti] -ja m \del mesta] dvil [-il] -a m: biti v —^u ne v uniformi, ne v vojaški službi, civilen -Ina -o[-In-]: ~o pravo, ~a lista, ~i zakon, civilist -ami. nevojak, 2. strokovnjak za civilno pravo; civillstovski -a -o; civilnopraven -vna -o: ~i postopek Slovenski pravopis — II civilizirati 162 Como civilizirati -am omikati, obrusiti, civiliziran -a-o: ~ narod, civiliziranec -nca m, civiliziranka -e ž, civiliziranost -i i, civilizacija -e i omika, izobrazba, civilizacijski -a -o: prednosti ciza -e ž Isamotežm' voziček] = cizovnik -a m, cizati -am cizo vleči ciza -e ž sesèk, cicek = cizek -zka m; cizast -a -o seskast, cizati -am sesati cizara -e i bot. čičerka cizelirati -am vrezovati v kovino, cizeliran -a -o, cizeliranje -a s-, cizelêr -ja m vre-zovavec, cizelêrski -a -o: ~o delo, cizeliren -ma -o: ~o orodje cizéti -fm, cizèl -éla -o, cizênje -a s: povsod cizi voda iz tal se solzi; gl. tudi cuzeti dearing fkliring] -a m kliring Cleveland [klivlend] -a m \ainer. mesto], clevelandski -a -o : ~i Slovenci Qmyfkliini] -ja m\franc. mesto\, clunyjski -a -o: ~i samostan, vpliv "■^''«t' -am cmokati, cmàkanje -a s, cmakljiti -ém, cmâkniti -nem cmiriti -im znč. smoditi, tgati, cvreti, cmàrjenje -a s aatr -a m žmetki, pinjeno mleko cnjér -a m jok, cméra -c ž jokavee, cmérav -a -o in cmerav -âva -o, cméravec -vca m in cmerâvec -vca m, cméravka -e ž in cmeràvka -e ž, cméravost -i ž in cmerâ-vost -i ž; cmerâlo -a s, cmerâvt -a m emera; cmériti -im se, cmérjeiue -a s; cmérati -am se, cméranje -a s; cmérgati -am se, cmerfkati -am se, cmerikav -a -o anévati -am, cmévanje -a s, cmévkati -am, cmévkanje -a s: pes cmevka pridušeno cviii; cmévec -vca m, cméva -e f kdor cmeva, cmévek -vka m; cmévkniti -nem cmlhati -am se kremžiti se, kisati se, cmeriti se, cmihanje -a s, cmihavec -vca m, cmfhavka -e ž, cmiliavski -a -o; cmfh -a /n: na ~ mu ^ cmizMi -im se po sili jokati, samo z glasom, brez solz, cmizenje -a s; cmiz -a m jok po sili, cmerjenje., cmizec -zca m kdor po sili joka, cmerljivec; cmizéti -im: voda je cmizela po kolesnicah cmèk medm. cmok cmôka m: krompirjevi ~i; govori, ko da bi imel ~ v ustih: cmdček -čka m = cmôkec -kca m, cmokast -a-o: ~a govorica, cmokàt -âta -o, cmok4č -a m ]oseba, ptič\, cmckâvec -vca m, cmokàvz -a m, cmokavzar -ja m cmokiti -àm, cmokàj -àjte! cmokàl -ila -o, cmokânje -a s: z usti, ~ pri jedi, cmôkniti -nem, cmôkni -te! cmôknil -a -o: ~ V lužo, ~ koga na usta; cmokotâti -àm, cmokotàj -àjte! cmokotàl -âla -o, cmokotànje -a s; cmokùtati -am, cmokùtanje -a s; cmokljàj -a m, cmok-Ijàti -àni, cmokljànje -a s c-md [cémôl] -a m: skladba v ~u cmHi -a m ]vodni vrtinec], cmfkati -am, cmokanje -a s: voda cmrka, ko teče V požiralnik, cmfkniti -nem Cmi^k -a m kr. i., cmuréSki -a -o: ~a posestva voaib-]: ~i podplat, sekanec; côklica -e ž, côklast -a -o: ~i pailtlji, côklar -ja m, côklarica -e ž, côklarski -a -o; coklàti -àm, coklàj -àjte! coklàje, coklàl -àla -o, coklànje -a s, coklar^a -e ž, coklàriti -im dUfeôl] -am - c6la -e ž ]dolžinska mera, palec]: po ~i (debel) pocoiski, côlski -a -o [-Is-]: ~a deska coh debela deska ^ côlarica -e ž, côlen -Ina -o [-In-]: ~o merilo Colbert -a [kolbêr -a] m \franc. državnik], Colbertev -a -o Coleridge [kčiridž] -gea m ]angl. pesnik], Coleridgeov -a -o Collège de France [koUž da frdns] m neskl. ]znanstveni zavod v Parizu] : laboratorij na collège [kolež] -gea m franc. učni zavod, college [kolidž] -gea m anglosaški učni zavod 'colnina -e ž mitnina, carina, *côlnar -ja m, *côlnarski -a -o: ~i paznik >[-ln-] OmiUit-Vnaii^jkomedifransêz] ž neskl. ] franc. gledališče commedU deU'arte [komédia deidrte] com- medie deU'arte ž Como [kàmoj Coma m 1/7. mestol, comski -a -o: Ccmsko jezero cèmp 163 cteja comp medm. Compižgne [kompjénj] -ègna m \franc, mestol, compiènjski -a -o: Compiènjski cona -e ž pas, vmesna pokrajina: ~ A, ~ B, cônski -a -o : —a uprava con brio [konbrio] glas. ognjevito conférencier -a [konferansjé -ja] m napove-dovavec, povezovavec, tudi konferansje con moto [konmôtoj glas, gibčno Cooper [kûpar] -pra m lamer, romanopisec], Cooprov -a-o: — roman copéta i = copât -a m: biti pod ~o, je šel po ~ah, copâtica -e f, copâtka -c f, copàten -tna -o: ~a zaponka, ~i gumb; copàtar -ja m, copâtarica -e t, copâtarski -a -o: ~e navade, copàtast -a -o, copâtarstvo -a s oopàt -ôta m, copotàti -àm in cop0čem, copotàj -âjte m cop0či -te! copotàl -âla -o, copotànje -a s, copotâlo -a s *c6prati -am čarati, *c6pranje -a s čaranje, •côper -pra m čar: ~ — hudi čar, *copmija -e ž čarovnija, *côpmica -e f čarovnica, "cdprniCin -a -o čarovničin, *c6pmik -a m čarovnik, *côpmikov -a -o čarovnikov, *coprijân -a m, *côpmiSki -a -o čarovniški, "côpm -a -o: ~a baba copyright [kdpirajt] -a m založniška pravica ComèSSieikornéj] -eilla m |/r®ic. dramatik], Cortieillov [kornéjey] -eva -o: ~e tra)^-dije, comeillovski -a-o: ~a tragedija corpus delicti [kàrpus deliktij corpusa delicti m pr. Cotreggio [korčdžoj -gia m ]it. sUkar], Correœiov -a -o: ~e slike CoKhafkostaJ -a in -e m os. i., Costov -a -o Coulomb [kulôn] -a m ]franc, fizik], Cou-lombov -a-o: ^ zakon; coulomb [kulôn] -a m el. enota elektrenine Courbet -a [kurbi -ja] m [franc, slikar], Courbetov -a -o Coventry [kôventri] -ja m ]angl. mesto], coventryjski -a -o; gl. tudi koventrirati Cowper [kùpar] -pra m, Cowprov -a -o: ~ grelnik met. ctt^jkrédo] -a m kredo crescendo [krešindoj prisl. glas, naraščajoče, zmeraj močneje, crescendo -a m: z lepim ~om, mojster v —u crét -a m rušje, crétje -a s, crétovje -a s Creusot [krôzô -Ja] -a m \ franc, metalurško središče\, creusotski [krôzôjski] -a -o: tovamc, jekiame crkati -am, cfkanje -a s-, crkovâti -ûjem, crkâvati -am. crkavanje -a s; cfka -e 1, crkovina -e i; crkniti -nem; cfkel -kla -o = cfknjen -a -o: ~a kljusa, cfki^nec -nca m, crklina -e f *crUiàti -âm. crkljâj -àjte! crktjàl -àla -o, crkijân -a -o, *crkljànje -a s, 'crkljànCek -čka m Crobath [krôbat] -a m os. i., Crobathov -a -o: ~a pisarna Croce [kr0če] -ja m |i/. Jilozof], Crocejev -a -o: ~a estetika Cro-Magnon [kromanjôn] -a m ]kraj v Franciji], cromagtionski -a -o: ~a rasa; tudi kromanjonski Cromwell [krômvel] -a m ]angl. državnik], Cromwellov -a -o, cromwelski -a -o cross-comtry [kroskàntri] -ja m kros Crusoe [krùso] -ja m os. i., Crusoejev -a -o cdcati -am sesati, cùcanje -a s, cûcelj -clja m, cucàto -a s, eue -a m bradavica na sesku, cucljàti -àm, cucljàj -àjte! cucljàl -àla -o, cucljànie -a s cAcek -cka m (mlad) pes; cûckovec -vca m, cûckovina -e ž in cuckovina -e i slabo vino cucoràmo prisl.: ~ nesti štuporamo cûfati -am ->■ kosmati cûk medm. za kratek, oster potegljaj; cûiiati -am, cûkal -a -o, cùkanje -a s: ~ ko^ za lase, ~ ga piti ( vino, žganje), v rami me nekaj cuka trga, zbada, trda trava koso cul(a ustavlja v teku; cukniti -nem: ga rad cukne srkne, popije, potegne; cukljàti -âm, cukljàl -àla -o, cukijàqje -a s cdker -kra m sladkor, cûicrov -a -o sladkoren: ~ trat, cukrén -a -o sladkoren: ~a voda, pesa, ~ kruh; cùkrast -a -o, cûkmat -a -o sladkornat, cùkrc -a m cûkr£ek -čka m sladkorček, cukràr -ja m, cukràma -e ž, cukràrstvo -a s, cukràrski -a -o, cukrarlia -c i slaščičarna; cukro-vina -e i; cùkrovka -e ž sladkorna bolezen, diabetes, cukrétika -e i sladkana voda, sladka hruška, cukrenina -e ž cdla -e ž: poveži in pojdi; ciUica -e ž Cdhikafcr -fni m ] pripadnik plemena v Afriki], cûlukafirski -a-o: ~i jezik cteiai -C ž \. kos blaga: ~ za brisanje prahu, za pomivanje, za čiščeivje; 2. nesamostojen človek, 3. mn. cûixje cûnj znč. blago in obleka sploh: same ji rojijo po glavi, vse vtakne v cuiye; Cûaa 164 cvftati 4. raztrgana, oguljena inponošena obleka". po hiSi se valjajo ležal je na kupu cunj, od njega so visele ~e; cùqjica f ; ciinjav -a -o: obleka je že vsa ~a povaljana, zmečkana", ci^javec -vca m, ciinjavka -e i kdor ima cunjavo obleko; cûnjast -a -o: blago je ~o se rado mečka; cùnjar -ja m, cunjarica -e ž, cdnjarski -a -o: ~i zaslužek, cùnjarstvo -a s, cunjarija -e ž; cunjàriti -im eunje zbirati, cunjiijenje -a s, cuni&ma -e ž curek -rka m: tanek, debel ~ vode, pare; cûrkoma prisl. s curkom", kri ~ teče; cdrček -čka m; curéti -im, curèl -éla -o, curênje -a s : voda curi iz soda, sod curi, iz rane §e curi; curljàti -àm, curljàl -àla -o, curljànje -a s; cdmiti -nem: cumi mi malo olja na stroj Cinie [kOri] -ja m \frane. fizik\, oba ^-j». Curiejev -a -o: ~i zakoni, ~a ustanova; Marie ~jeva ah Marie Curie [mari ktiri] ; curie [kOriJ -ja m \merska enota\, curiej-ski -a -o cnrricninm vUae [kurlkulum vite] curricu-luma ali curricula vitae m popis življenja, potek življenja cûzati -am sesati, cûzaqje -a s, cûzek -zka m; cuzéti -(m, cuzéC -a -e, cuzél -éla -o, cuz&ùe -a s; cuzljàti -àm, cuzljàj -àjte! cuzljàl -àla -o, cuzljànje -a s, cuz^jàvec •vca m, cuzljàvka -e ž cviriti -im počasi cvreti: ocvirke, meso ~ crélM -e ž \roziiui\, cvébov -a -o: ~a potica cvèk cvéka m, na cvéku in cvéku žebelj, slab red v Soli, cvëkast -a -o, cvekàt -àta -o: stelja je ~a polna štrcljev; cvêkec •kca m ali cvekéc -kcà m, cvečlč -iča m; cvékar -ja m učenec s slabimi redi, cvêkarica -e ž cvélid -im lit. : ne cveli matere ne žalosti, ne sili Je vjok evtek cvénka m: zadnji ~ bo Sel po grlu; cvénkati -am, cvénkanje -a s: denar cvenka; cvenketàti -âm, cvenketàj -àjte! cvenketàl -àla -o, cvenketànje -a s; cvenkét -éta m, cvénkniti -nem CTCstl in cvésti cvetém -éS -é -éva -éta -teio, •ête •«jo ali cvetô, cveû •ite! cvetôC -a -e, cvetèl -tlà -6 in cvèl cvelà -à: rokav cvete, nohti cvetô, nos cvete je višnjev >[cv»-]; gl. tudi cveteti cvét •a (R -ù m, mn. cvetôvi -ôv in cvéti cvétov: ~ naroda, v ~u mladosti, to ti je bot. moški kem. vinski lesni, železov, bakrov cvčten -tna -o: ~i prah, listi; cvetčn in cvetän -tni -o: travnik je ves ~a nedelja; cvčtnat •a -o, cvčtnice -ic ž mn. bot.; cvčtast -a -o; cvčtek -tka m, cvčtka -e ž: to ti je prava kje pobiraš take ~e besede; cvčtnik -a m vrt, antologija, cvetnjäk -a m, cvčtje -a s: bezgovo, lipovo cvčtjiCe -a s, cvet6vje -a s, cvetišče -a s cvetiča -e ž karfijola, cvetičen -čna -o: ~a juha cvetžti -im, cv6ti •ite! cvetčč -a -e, cvetčl -eia -o, cvettaje -a s: nos cveti je višnjev >[cve-]; gl. tudi cvesti Cvetko •a m, Cvčtkov •a -o; Cvčta -e ž, Cvčtin -a -o; Cvčtka -e ž, Cvčtkin -a -o; Cvito -a m, Cvžtov -a -o cvetO)ica -e ž, cvet(l)ičen -čna -o: ~i med, cvetličnat -a -o: travnik je cvetličnik -a m cvetlični vrt, cvetličnjik -a m, cvetličar -ja m, cvetličarica -e ž, cvetličarski -a -o, cvetličima -e ž, cvetličarija -e ž, cvetličarstvo -a s, cvetličje -a s, cvet(l)ičica -e ž evetožir -a m zool.: jabolčni ~ cvičiti -im, cvičal -äla -o, cvičšnje -a t: lastovka cviči, cvič -a m \ptičii glas\, cvičkati -am: vrabci cvičkajo, cviketati -äm in -kččem, cviketänje -a s, cviket -eta m, cvika -e ž cviljenje, cvrčanje cviček -čka m, cvičkast -a -o: ~o vino, cvičkar -ja m, cvfčkarski -a -o *cvilh -a m tekst, dvonitnik cvilitJ -im, cvilil -a -o in -ila -o, cviljenje -a s in cviljenje -a s: pes cvili, veter cvili, vrata cvilijo; cvilež -a m, cvilja -e ž kdor cvili, cvilkati -am[-lk-]; cvilimožek •žka m cvinglijžnstvo -a s \protestantovska verska ločina\, cvin^ijänec -nca m, cvinglijänski -a -o: ~a ločina; gt. tudi Zwingli °cviren -ma m nit, sukanec, konec 'cviniati -am mencati, teči: kako jo je cvir-nal čez vrte; to boš cvirnal pri izpitu c-vitaminsld -a -o: ~e injekcije cvrčiti -im, cvfči -ite! cvrčč, cvrččč -a -e, cvKal -äla -o, cvrCänje -a 5, cvfček -čka m; cvfkati -am, cvrketäti -äm in •kdčem cvrtd -čm, namen, cvrtt, cvri -ite! cvr6č -a -e, cvH -a -o, cvft -a -o, cvrtje -a s in cvrtjč -ä s, cvrdnje -a s, cvrtnjak -a m = cvrtnik -a m \jed\, cvrtina -e žpraženec cvAati -am: mast v ponvi cvrka, čevlji, težki vozovi cvrkajo; cvrkniti -knem: cTfka« 165 Sa sveča cvrkne, koga za uho list cvrkne zaradi suše; cvfka -e t zaušnica; cvfkalo -a s škripalo, drdralo, cvfk -a m: čevlji na ^ Skripljejo cvrkAt -a m: ptičji cvrkiitati -am, cvrkiitanje -a s, cvrkiitniti -nem crrKti -im drobiti pri hoji, stopicati, žvrgo-leti, cvrlčl -čla -o, cvrlSnje -a s; čriček je cvrlel v travi erfliti -im: vročina listje cvrli, listje se cvrli; cvrlina -e ž kar je scvrljeno Cyrano de Bergerac [siranô d»berî»ràk] Cyranoja de Bergerac aU Cyranoja de Bergeraca m, Cyranojev -a -o ali de Ber-geracov -a -o GÔrtoryski [iartoHski] -ega m os. i.: ~i (poljsko-litovska družina) so imeli zveze z južnimi Slovani i [fy I či] m neskl. ali čč ččja m \črka\; mali č, véliki Č, strešice na čejih Čibar -bra m kr. i., v ~u, iz ~a, čabrinski -a -o, Čabrinec -nca m, Cabrànka -e ž čAčka -e ž, čAčkast -a -o: ~a pisava čid -a m gost dim, mrč, saje: v hiši je ~ od peči; po hribih stoji čAda -e ž \krava\, čadč -éta m = č4dež -a m vol temne dlake, čddast -a -o sajast, zakajen, čidav -a -o ■= čAden -dna -o zagorelo rjav: ~ lešnik; čadčti -im temneti, črneti, čadil -éla -o, čaddnje -a s; čaditi -im, čadčč, čadfl -a -o: po hribih se čadi, orehi se še ne čadijo ; čidavec -vca m min. dimasti kremen čij -a m mrč, kolobar okoli lune čAj -a m: ruski, kamilični, lipov, bezgov zavojček, skodelica ~a, č^en -jna -o: ~a Šička, mešanica, kuhinja, ~o maslo, pecivo, č^jnik -a m: pristaviti čAjnica -e i 1. škatla, v kateri se hrani čaj, 2. = čajdma -e ž; čajinka -e 2, čijev -a -o: ~i nasadi, ~ grm =■ č^jevec -vca m, čajevina -e ž tein čij -te medm.: ~ no, čajte, da pogledam Cajkévski -ega m \skladatelj\, pri ~em, skladbe ~ega čijmad -am se počasi se dramiti, zavedati čika •« ž \pokriv■ ob želvi, za ~a vojske -»■ med vojsko, ta ~ predsednik, vsak ~ bo tukaj, svoj ~ je bilo drugače, bolnik ima svoje ~e (zmedenosti, napadov), prišel je njen ~ = poroda; zdaj ni ~ za to = ~ ni primeren; zdaj ni ~a za to = manjka ~a; nimam ^a za neumnosti, nimam ^a pisati ne utegnem Hmt -ja m kdor čas prodaja, postopač, počasne, tnečkač -ska m hipec. ~ veselja čisen -sna -o: ~a sreča, kazen, čšsnost -i ž: živi samo za ne za večnost čisi in čšsih prisl.: ~ je bilo lepo časnik -a m, čisniSki -a-o: —o poročilo, čšsnilcar -ja m, č^nikarjev -a -o: ~ poklic, č^ikarica -e ž, časnikarski -a -o: ~o delo, ~i poklic, čšsnikarstvo -a s, časnikiriti -im biti časnikar, časnikir-jeixje-ai časomtr -a m, časomirstvo -a s, časo-m6rec -rca m = časomerivec -vca m šp., časomčmica -e ž ura stoparica časopis -a m revija, list, časopisje -a s, časopisen -sna -o: ~a agencija, oddelek, papir časoven -vna -o in Cas6ven -vna -o: ~i presledki, ~i diagram, ~a vrsta, mezda, konstanta, ~a stiska pri šahu, č^vnost -i ž in čas6vnost -i ž Ust -i ž: osebna, stanovska, božja poveljniška človek brez ~i, komu ~ dajati, jemati, krasti, ~i lačen, željšn; čez ~ ali zoper ~ kaj reči komu, — komur ~ (gre), ~i iskati, s ~mi obsipati, to ti je v njemu v ~ povedano, slavnost pesniku na v ~eh imeti, v ~ si šteti, ~ mi je (®čast imam) čtoen -tna -o: ~a beseda, ~a straža, doktor, meščan, —i gol zabiti, čutnost -i ž časti- v sestavi: častihlepen -pna -o, časti-hlipje -a s, častihlčimež -a m, časti-hlčpnica -e ž, častihlčpnost -i ž; časti-Ukomen -mna -o, časti lakonmež -a m, častilikomnost -i ž; častiljuben -bna -o, časti Ijiibnost -i ž, časti Ijiibje -a s; častivreden -dna -o; častiželjen -Ijna -o. častiželjnost -i /; nam. sestavljenk pišemo lahko časti lakomen, vreden, željan ali lakomen, vreden, željan časti častit -a -o: ~ starček, ~i gospod \naslov\, ~e žene mit., častitost -i ž, čaistitljiv -a -o: ~a starost, častit Ijivost -i ž °častitati -am čestitati častiti -im, čisti -ite! časteč -a -e, častil -a -o, čašččn -ena -o, čaščenje -a j: ~ može zaradi zaslug, častivec -vca m, čast i vka -e ž, čast ite v -tve ž čistnik -a m, častnica -e i, častniški -a -o: ~i namestnik, ~i zbor čiša -e ž, čišica -e ž: obistna, bedrna med., čdšast -a -o: ~ cvet, čašen -Šna -o: ~i listi bot. Citei -a m kr. i., na ~u, s ~a, čateški -a -o: ~a okolica, Čateške Toplice, Čitežani -ov m mn. Čatež -a m mit. \škrai\ čivelj -vlja m, čaveljc -a [-v»ljc-J m, čavljič -a m, čAvljar -ja m kdor čavlje kuje ČMUca -e ž: Kranjska čbelica, čbiličarji -ev m mn., čbčlii^rski -a -o; sicer čebelica, čebela če vez.\ kadar je pogoj uresničljiv: — bo dež, ne pojdem; ~ bi bil moral koga sre^ti, se je rajši umaknil; — bi iskal, bi našel; kadar pogoj ni uresničljiv, rabimo ko, vendar v novejšem času zelo pogosto tudi če; v odv. vpr. stavkih: poglej, če je prišel ali-, pazi na vejico: ubogaj, če ne (boš ulx>gal), bo šiba pela čebela -e [čib-] ž: lesna, divja, slovenska ~ delavka, ~ zidarica, roparica, ^ piči, umrje; čebčlen -Ina -o L-ln-J: ~i vosek, čebčlji -a -e: ~i panj, čebčlin -a -o: ~ pik, čebelnjak -a ni, čebčiast -a -o, čebelik -a m trot, čebelica -e ž čebelir -ja m, čebelarica -e ž, čebelarski -a -o: ~o društvo, čebelarstvo -a s, čebelžriti -im, čebelarjenje -a j; čebelar -jam |/>nV| čeber [čabirj -br4 m, dv. čebrš -6v -omš in čebroma, mn. čebri -6v -dm -e -ih in -ih -i; čebfc -k m, čebrlca -e ž \škafl, čebrič -iča m. čebriček -čka m, čcbr6v -a -o: ~o dno, čebrir -ja m \izdelovavec čeUJiti -&m, čeblj&j -ijte! čebljije, čebljajdč -a -e, čebljil -žla -o, čtbljžnje -a s, čeblišč -a m, čebljdv -iva -o, čebljivec -vca m, čebliivka -e ž čebmMti -im čebljati, čebmjaj -aitel čebrniil -ala -o, čebn\iaqje -a s čebula 167 cerner čebula -e i. čebiilov -a -o = čebulen -Ina -o [-In-]: ~a omaka, čebiilovec -vca m \seme in jaholko\, čebiilast -a -o: —a streha, čebulček -iVsif-lč-] m, čebiilčkov -a -o -Ič-J, čebiilar -ja m \pridelovavec in jabolko\, čebiilarstvo -a s, čebulica -e ž: lasna čebiilnik -a [-In-J m \greda\, čebulnice -ic [-In-] ž bot., čebiUnat -a -o -In-J: ~o leto céca -e i in ččča -e ž deklica, punčka iz cunj, čččica -e ž in čečica -e i = čččka -e ž in čečka -e i čečkati -âm, čečkdj -âjtf ! čečkajbč -a -e. čečkije, čečkil -ila -o, čečkan -a -o, čečkanje -as: ~ po zidu; čečkič -a m, čečkarija -e f >[č»č-J Čedad -a m kr. /., iz —a, v ~u, čedadski -a -o: ~i rokopis; čed^Jec -jca m I trta in vino\ čedalje prisl. čezdalje: ~ bolj, več, manj čiden -dna -o : ~a obleka, zunanjost, ~c postave, ~o dekle, čddnost -i f, êédno-sten -tna -o: ~o življenje čiditi -im. ččdi -te! Cédil -a -o. ččjen -a -o in ččden -a -o, ččjenje -a s in čidenje -a s : laz po tleh; ččdnica -e ž deska, na kateri čelijo žaganice èédra -e ž kratka lesena pipa: goijuška ččdm -a-o: —i pokrovček, čidrast -a -o čedripodoben: ~o izrezljan Céh -a m, Ččhinja -e i, ččški -a-o: ~i granat, sladkor, ~o steklo. Češko sredogorje, Češka koča nad Jezerskim, ČčSka -e f, v ~i; Ččško -ega s, na ~em, s ~ega, ččščina -e ž, čehizem -zma m tih Čeha m deček, kravji pastir čeheij -hlja m čeielj čehlMti -âm, čehljij -àjte! čehljil -ila -o, čehljinje -a s: živina se čehUa čehniti ččhnem, čihni -ite! Cêhnil -ila -o, ččhnjen -a -o in ččhniti -nem s stal. poud. Čefaosknrik -a m, Čehoslovikinja -e f, čeho-sloviški -a -o, Čehosloviška -e f = Češkosloviško -ega s \država\ = Češko-sloviška -e ž, češkosloviški -a-e: ~i državljan; vendar čiško-sloviško kulturno sodelovarùe Čihov -a m pisatelj\: črtice ~a, ččhovski -a -o: /«-a črtica ččja -e i čedenje -a m nakaznica za denar\: s ~om, po —u p ačati, (na) — izplačati, čekoven -vna -o: ~i urad, račun. ~a knjiga čekin -âna m - ččkelj -kija m čeketiti -im in -ččem, čeketij -ijte in čekčči -te! čeketil -ila -o, čeketinje -a s: srake čeketajo, čeket -éta /n; gl. tudi čakljati čekljid -im klepetati, čekljij -ijte! čekljil -ila -o, čekljinje -a s: kraljiček čeklja, čekljivec -vca m JeclJavec čeUda -e ž, čelidar -ja m, čelidast -a -o, čeliden -dna -o : jermen čelik-am;/.čelo Čeiakovsk^ [čHakovski i čelakduski] -ega m \čeSkipesnik\: pisma ~ega č«ek -Ika [-Ik-] m odpadek pri čeljenju hlodov in desk čeiiinik -a m 1. ograja okoli kmečke peči: po ~u perilo obešajo, 2. drialo za svetilno trsko čeUlnik -a [-vn-] m žaga za čeljenje čeliti čelim delati čelo, gladko prisekovati ali prirezovati, čeli -ite! Cêlil -ila -o, čiljen -a -o, ččljenje -a j: ~ snop, trame čel]list -i ž: gor^a, spodnja ~ pri kleščah, vpenjailna ~ pri ključu za vijake, ~ primoža, ~ koša, na grabljah, pri kopalnem stroju; čeljusten -stna -o : ~a zavora, sklopka, ~a kost = čeliiistnica -e i, čeljiistnik -a m 1. človek, 2. spona, 3. hroSč; čeljiistka -e ž: vrtalna čeljiistkar -ja m \sveder\, čeljistkarice -ic ž mn. \klešče\, čeljiistniti -nem, čeljustiti -im, čeljustij -ijte! čeljustil -ila -o, čeljustinje -a s, čeljustič -a m, čeljustička -e i = čeljustčla -e ž, čelju-stilo -a s, čeljustiv -iva -o, čeljiistiti -im se hvaliti se, čeUiistenje -a s eeio -a s, mn. čela čil [čil]: vedro na ~u biti, stati, ~ grbančiti, na ~u ima zapisano, ~ hiše, vala, vojske, knjige, svedra, kladiva; sekire, zagozde; čilen -Ina -o /"-In-] : —^i čep, —a stran, ploskev, plošča, ~i stik, zobnik, list, vojak; čelnik -a [-In-] m \jermen\, čilnica -« [-In-] ž 1. čelna plošča, 2. kost, čelik -a m [človek, žival, opeka], čelit -ita -o kdor ima veliko čelo, čelovnik -a m gozd. \del posekanega debla], êêlce -a [-Ic-] s éékt -a m [glasbilo], čelist -a m, čelistka -e ž Hm iH ič, čeva čita, ččmo čite čžjo in čevi četi, čem0 čete čej0: kaj čem s teboj, kij če to, kaj se če èémbido -a m \glasbilo] čemer -a [čam- ] m strup, gnoj, vnetje. Jeza, žolč. bridkost, nadloga: ima hude ~e JezlJiv Je, čemiren -rna -o, èemémik femér 168 eéinja -a m, čemčmež -a m, čemčmost -i î, ôemériti -im se gnojiti se, jeziti se, êemér-jenjc -a s in âemeriti -im, čemeril -a -o; čemerljiv -a -o, Cemerika -e f 1. bot., 2. oseba, čemerikav -a -o jezen, siten, čemerikavec -vca m; povsod tudi čmer- čcmčti -im [čsm-], čemeč -a •«, čemil -éla -o, čem£nje -a s : rak čemi pod korenino čemd? počemu? vprašuje po namenu: ~ mi bo? ~ si me prišel Se ti budit? ~ si to naredil? ne zamenjuj z zakâj (vzrok) čenča -e f klepet, klepetov človek: ~ marina, mn. Hsc^ ččnč govorice: to so prazne ~e, čenčarija -e ž; čenčiti -âm, CenCàj -âjte! čenčAl -âla -o, črnčinje -a s; ččnčast -a -o, čenčiv -âva -o, čenčivost -i ž Èèp č£pa m lesen zamašek, pri Cépu in Cépu: s ~om zamašiti, pri ~u pušča, pogonski, vezni pijan kakor ččpec -pca m in č^pec -pca m, Cépek -pka m = č£pek -pka m: vešni —, čepinec -nca m sveder za izdiranje čepov, čepir -ja m \izdelovavec\, Cêpar -ja m \sveder\ £épec -pca m \avbiea\ čcpčriti -im se, Cepén -tr se! čepenl -a -o, čepčtjenje -a s: petelin se čeperi na dvorišču Cepéti -im, čdpi -ite! čep«, čepčč -a -e, iepèl -éla -o, čepfaije -a s: doma noaček hodi mi zapeček čepčt, ččp ččpa m {épica -e ž, čepičar -ja m, čepičarski -a -o, ččpičast -a -o: ~o pokrivalo čepič -iča m 1. majhen čep, 2. mati jeziček, 3. 'M pri kolovratu {•pfd Sépim mašiti, čdpi -ite! dêpil -ila -o, čepljenje-ai tépljec -a [4j»c-] m: beK ~ zlati koren črnica -e i luknja za čep, fui. majhna porev za oglje; stroj, žaga za izdelovanje čepov, Cépnik -a m \sveder\ iepte -a m in čep^n -a m in čepik -ja m oselnik čcpriv vez. za dopustne odvisnike: naredil je, ~ pozna tvojo voljo proti tvoji volji; vendar: rekel je, da boš hud, če prav pozna tvojo voljo pravilno, dobro (ér -i ž, Céri, pri čeri, za čerjč, čeri -ém, na čer6h, za čermi, čer6ven -vna -o = čer6n -a -o, čer6vje -a s teivno vez. za dopustne odvisnike: pridem, ~ ieliS drugače čeprav; vendar: pridem, če ravno želiS tako če ie «rfii -e i ghboka latvica z duleem, ččrfen -fna -o: ~a Soba Čerkiz -a m, Cerkžzinja -e ž, čerkeski -a -o, čerkeska -e i \oblačilo\ červ6nec -nca m \denar\ its čžsa m = česec -sca m iver, trska Č4sa, v vezani besedi tudi čes4: °ne morem si česa ne morem si kdj; g L kaj česdti ččšem, ččSi -ite! čdsal -ila -o, česdn -a -o, česšnje -a ~ (si) lase, konja, predivo, volno, česivec -vca m, česivka -e ž, česilo -a s = česitaik -a [-yn-] m glavnik, češelj, tekst, mikalnik, česdnka -e ž česana volna, kamgarn Usta -sna m, č&nov -a -o: ~ strok, ~a glavica, ~o olje, ččsnovka -e ž česmin -a m, česnunje -a s, česminov -a -o: ~a šiba, česminovec -vca m \grm\, česmlnovke -ovk i mn. bot. \družina\; povsod tudi čeSm-česniti -im, česnij -ijte! česnil -ila -o, česninje -a j: ~ neumnosti govoriti, česnič -a m, česnilo -a s čcsnid česnem, čSsni -ite! česnil -ila -o, ččsnjen -a -o in č^sniti -nem s stal. poud.: ~ koga po glavi tehtati -am, čestitanje -a i: ~ komu za god, za uspeh, za prvi maj, za novo leto (°na uspehu, °na zdravju), čestitka -e i {povsod "častit-) cesto prisl. lit. pogosto, prim. čeSče čeS prisl., za ~ ne pišemo vejice: odlugajo iz dvorane, ~ z^j je vse končano; vsi berači hodijo k meni, ~ da imam vsega dosti; prijatelji so svetovali previdnost, ~ da ni varno; vprašal je, ~ zakaj tako čeSirek -rka m: smrekov ^ čeSčte -fina -o, čeSčenje -a j v cerk. jeziku, sicer čaščen čeSetnamariJa -e i: ~o zmoliti, pet čeSče- namarij; danes nav. zdravamarija ££Seij -Sija m: konjski čeSUast -a -o: ^ tipahiice, čeSljik -a m \tkavsko orodjel češerika -e ž med. eeski -a -o gl. Ceh, Čehoslovak čeSljid -im, čeSljij -ijte! čeSljil -ila -o: listje ~ obsekavati češijika -e ž bot., češljikov -a -o, čeSljiko- vina -e ž in češljikovina -e ž čeSmin -a m česmin čefai^ -e ž \drevo in sad\: ~ hrustavka, belica, drobnica, srčica; divja, pasja, volčja, ko^ z njim ni dobro iéâija 169 četrero- zobati; čAšnjev -a -o: ~o rdeč, — les = ččšnjevina -e ž in češnjevtaa -e i, čiSnje-vec -vca m \sadoviyak, žganje in pti(\, ččinjevka -e ž zool., ččšnjevica -e ž \voda\, ččšnjarka -e ž zool., čeSnjica -e ž: kurja ~ bot. CtSaibfA -vka m, v ~u, čeSnjivski -a -o, C^j6vci -ev m mn. Cfihijica -e ž, s ~e, na ~i, čišnjiški -a -o, C^njičani -ov m mn. ččipiia -e i \drevo in sad\, ččSpljev -a -o: cmoki, ~o žgMje, ~ les = ččSplje-vina -C ž in češpljevina -e ž, ččšpljevec -vca m 1. žganje, 2. čeiana, čišpijevje -a s, ččšpljast -a -o, čišpljar -ja m kdor se s češpijami ukvarja, ččšpljarica -e ž, čeiSpljdriti -im, čeSpljirjenje -a tudi Č6špa -e ž, ččSpov -a -o čeipliitl -Am kiobasati, pleteničiti, češpljAj -Ajte! čeSpljAl -Ala -o, CeSpljAnje -a s, č^pljAč -a m, čeSpljAlo -a s čeiAl^ -e i 1. odkrhnjena vejica, 2. odtrgan šop, 3. obran grozd = češliljek -Ijka m, češiiljka -e ž, češAljica -e ž, češiiljevje -a j, češiUjast -a -o, češiUjati -am — čeSOljiti -im češulje od vej trgati čAta -e i: ^tna, predaja čAten -tna -o: ~i poveljnik, ččtnik -a m, č6miški -a -o: ~o vojskovanje, četovčdja -a in -e m četft -i ž: zadnja ~ vola, vsako ~ ure, pri treh ~ih vina, z mestno ~jo, geom. četrtina kroga, kvadrant; četft m neskl.; vsak ~ ure, vsakega ~ leta, z vsakim ~ letom, pri vsakem ~ vina zasluži; ob ~ na dve, ob tri na pet; četften -tna -o: ~8 pisarna, četrtqjAk -a m kdor ima četrt grunta, četrmik -a m tetrarh; četftiti -im: vola ~ četrt- v sestavi; četrtiinAle -a m; četrtlAten -tna -o, četrtlAtje -a s, četrtlAtnik -a m; četrtmAtrski -a -o; četrtUren -ma -o: prišel je s "-o zamudo; četrtzemljAk -a m četrtAk -ami. žagan les kvadratnega prereza, 2. vol štiriletnik, 3. star novec četrtek -tka m: debeli v ob ~ih, praznik pride na četftkov -a -o: ~ večer ietM -a -o vrst. štev.: ~i dan, ~a vrsta, ~o leto, v —o = četrtič prisl. = čethikrat prisl.; čeutnica -e ž mrzlica kvartana; četrtolAtnilc -a m kdor je v četrtem letu četrtina -e f: ~ prejemkov, četrtinka -e ž 1. ~ vina, ~ papirja, 2. glas. nota. četrtfnski -o: ~a vožnja, ^ takt, četrtinec -nca m tisk. četAdi vez. čeprav, čeravno, v dop. odvisnikih: tako bo, ~ ti ne soglašaš kljub tvoji volji; vendar: tako bo, če tudi ti soglašaš s tvojo voljo Ictvér -a -o loč. štev. ; rabimo ga 0 pridevno, kadar hočemo poudariti različnost vrst ali skupin, ne glede na število posameznih stvari: ~i delavci bodo potrebni: težaki, voznild, zidarji in tesarji; (g) samostalno kot nepregiben izraz količine, kadar napoveduje število in različnost stvari: ~o delavcev je postopalo okoli hiše; ® kadar štejemo množinske samostalnike: ~a vrata ali ~o vrat, ~i čevlji ali ~o čevljev štirje pari čevljev aH štirje različni čevlji; (Ji za označevanje v stalne skupine povezanih stvari: sesavci imajo ~o nog, zato jim pravimo četveronoici ; ® pred abstraktnimi in skupnimi imeni za izražanje mnogoterosti: ~a krivica je v tem napadu; —o vin je postavil na mizo; ® kot izraz količine: prerezal je jabolko na ~o; ~o je gnal, dvoje prodal, dvoje pripeljal nazaj domov tetvér: v ~ so ^ raztrgali, v ~ se voziti, četvAriti -im na štiri dele razko-savati, pomagati s priprego, četvAijenje -a s, četvčrček -čka m, nav. mn. četvArčki -ov: roditi ~e; četvArica -e i: ljudi, po ~i hoditi, četvArka -e f 1. številka, 2. format knjige èetvéren -ma -o množ. štev.: ~o oje, ~a nit, ~o povrniti, četvAmat -a -o, četvA-rec -rca m 1. geom. tetraeder, 2. trohejski 3. čoln na štiri vesla: ~ s krmarjem. četvAmica -e ž agr. \priprežna veriga]. četvAmik -a m agr., četverina -e ž \vprega\ četvero- v sestavi: četveročlAnci -ev m mn. \hrošii\; četveroglAsen -sna -o; četvero-kôten -tna -o, četverok6tnik -a m geom. ; četverokrAtnik -a m; četverolisten -tna -o; četverončg -ôga -o: ~a žival, četverončžec -ica m, četveron6žen -žna -o; četvero6geln -a -o [-ai/n- j -»In-J, četverooglAt -Ata -o; četveror6ben -bna -o, četveror6bnik -a m; četverorčk -6ka -o: ~e opice; četverospAv -Ava m; četverost0p -ôpa m: korakati v ~ih; četverostrAn -a -o; četveroškfgarji -ev m mn. zool.; četverovprAžen -žna -o, četverovprAga -e f; večino sestavljenk četvero- 170 činkvantin lahko delamo ludi s štiri : Stirinogàt -àta -o, štiriglasno ipd. četvorka -e ž \ples\ ievipčič -a m: postreči s ~i in ražnjiči èévelj -vlja m 1. zvrhnji, nizki, visoki, plesni, telovadni ~i, ~i na zaponko; že ve, kje ga ~ žuli; 2. dolžinska mera". ai^leški, dunajski, kvadratni čeveljc -Ijca m = 56veljček -čka/-»'a/y-7 m, tudi bot., êévljev -a-o: ~a kapica, Céveljski -a -o: ~a nricra čevljir -ja m, čevljarjev -a -o, čevljarček -čka m, čevljarica -e ž čevljarjera žena, £évljarica -e ž krpa za čevlje, čevljirski -a -o: ~o orodje; Cevljâriti -im, Cevljârjenje -a s, Cevljârstvo -a s, čevljžma -e ž. čevljarija -e ž čez predi s tož. ; kaže kraj: ~ cesto priti na drugo stran ceste: — reko plavati, ~ okno vreči, ~ pol prerezati; ~ gozd leti ptica, skoz gozd gre popotnik, iti v Gorico — Jesenice; (2. čas: — malo časa, ~ noč, ~ leto in dan, vsako nedeljo ~ vse leto; mero: žalost je bila — moč, ~ mero piti, kralj ~ kralje vse, postavil ga je ~ vso deželo; (J proti: ~ čast komu kaj reči, ~ gospodo zabavljati, velike tožbe čezte gredo èéi prisl.: ~ priti, sem že tam ~ je lepo, ~ jemati pri petju, vzeti delo na dati sinu posestvo prepisati na sina, dajati bruhati čez- v sestavi: čezdalje prisL: čezhfbten -tna -o: ~i jermen = čezhrbtnik -a m; čezmčren -ma -o; čezm0mik -a m, čezmorski -a -o: ~e posesti; čez-râmnica -e i; čezrčbnik -a m \gumb na pisalnem slroju\; Čezsčča -e ž kr. i.; čeziiren -ma -o : ~o delo ; pri nepoud. z. : čezme, ččzte, ččzenj, ččznjo, ččznju čezinčez prisL: ~ dovolj, tudi iéz in ččz čežana -e ž: jabolčna čežinast -a -o, čeždniti -im čvekati čiba -e f kokoS, čib(i)ka -e ž čibok -a m [turška pipa] CK Čfča m: se dere kakor Cička -e ž, Cičarija -e ž, čičarski -a -o in čičevskj -a.-o in čiški -a -o, čič čiča m kis: daj na solato dosti laha olja, pa malo ~a čfčati -am otr. sedeti, člčanje -a s, čič čiča m sedeige, lenarjenje: — ne dà nič; čičkati -am otr. sedeti, čičkanje -a s, čičniti -nem čičerka -e ž = čiček -čka m bot. čičkati -am lišpati, gizdati, čičkanje -a s, čičkast -a -o: vsa je ~a čifut -a m jud, goljuf, oderuh, čifutski -a -o : ~i ptič, ~e metode, čifutarija -e i znč. judovstvo čigar rod. oz. z. kdor in svoj. oz. z. za moške osebe: gospodar, ~ hišo vidiš; — kruh jela, tega prejo prela; vendar: gospodinja, katere kruh ješ; drevo, katerega sad uživaš; oreh, katerega lupina je trda; čigar si bôdi êigév -a -o, čigaver [-vir] čigar: po njivah je toča požela, nima skrbi za skedenj, čigavosten -stna -o ^ svoiilen čigra -e ž zool. [ptič] čik -ami. ogorek cigare ali cigarete, 2. žveček tobaka, 3. dij. nezadostna ocena, čikati -am, čikanje -a s, čikar -ja m, člkarica -e ž, čikarski -a -o; čikniti -nem pasti čikiški -a -o: ~e Idavnice; gl. tudi Chicago čil [čU [čU/] -a -o: ~ \n zdrav, ~o zrno, čilak -ami. močan konj, 2. človek, čilost -i ž Čile Čila m, v ~u, čilski -a -o [-Is-]: ~i soliter, Čilenec -nca m, Čilčrtka -e ž, či Ienski -a -o čim ... tem: čim dalje ... tem bolje, čim bliže ... tem huje, čim več ... tem bolj; čim bolj so sinovi doraščali, tem manj je bilo dela bolj koso ... manj je bilo ... ; čim prej prideš, tem bolje prej ko prideš, bolje bo; v pomenu kar se dà lahko pišemo dvozložne besede skupaj: čimbdlj : car je skušal Poljsko ~ zenačiti z vso državo; čimbfž == čimprej kar se dà hitro: ~ pridi; vendar: stopi čim hitreje po zdravnika; °čim se privadimo kraju kakor hitro, (brž) ko; čimprejšnji -a -e čimža -e ž tekst., čimžati -am močiti s čimžo, lužiti, čimžanje -a s, čimžen -žna -o: ~a barvila "čin -a m dejanje, "činjenica -e ž dejstvo, činitelj -a m faktor čin -a m: predsednik vrhovnega sodišča ima — ministra činčila -a ali -e m zool.: zajec činčilji -a -e: —i plašč činčle činel/-él] ž mn. glas. : nabijati s ~ami činiti -im, čini -ite! činil -a -o z rešetom žito čistiti, obravnavali dnklja -e m zool., čink Ijica -e ž ]riba[ čhkvantin -a m [koruza] činkvin 171 čof činkvin -a m zadetek petih številk čipke čipk ž nui., čipicast -a -o: ~ trak, čipkar -ja m. čipkarica -e ž, čipkarski -a -o: ~a zadruga, čipkarstvo -a s čir -a m: ~ na želodcu, čirav -a -o, čiravost -i ž \bolezen\ čirečšrc čirečžr i mn.: te te čudne kljuke! čiribiričina -e ž jezikovna zmeda čiričdc -čka m čriček čirilcati -am, čirikanje -a s čislati -am, čislan -a -o, čislanje -a ~ koga = imeti koga v čislih ali v čislu, čislanost -i ž čist -a -o m čisto -i -é, prim. čistčjši -a -e, prisl. Cistéj(S)e: ~ zrak, papir, glas, —a posoda, teža, juha, vest, zlato, nebo, življenje, ~i dobiček, računi, na prepisati, ostriči, na ~o si priti s čim ali o čem, imeti ~e roke, biti si na ~cm. toča je polje v ~o, do ~ega potolkla dočista\ čisto poud. prisl.: ~ sam, ~ preplašena, ~ srečen, ~ nič; čistost -i i: deviška čist0ča -t ž: paziti na snago in ~o, čistdta -e i: kovine, čistina -e f 1. — zlatà, 2. jasa v gozdu, 3. očiščeno platno čistiti -im, čistčč -a -e, čiščen -a -o, čiščenje -a j: ~ njivo plevela, ~ gozd, rudo, plin, blago, obleko, jezik; vino se čisti; čistilo -a J 1. pripomoček za čiščenje, 2. odvajalo, čistilen -Ina -o [-In-J: —i boben, stroj, —i bombaž, čaj, čistilnica -e L-yn-J ž, čistilnik -a [-i/n-] m, čistivec -vca m, čistivka -e ž, čistka -e ž: politična —, čisteč -tca nt bot., čistnica -e ž bot., čistnik -a m bot. čisto- v sestavi: čistoglisen -sna -o, čisto-kfven -vna -o: ~a pasma, čistopis -a m čišča -e /: mesečna ~ čitatl -am brati, čitan -a -o, čitanje -a s, čitanlca -e ž, čitankar -ja m prirejevavec\, čitljiv -a -o: ~a pisava, čitljivost -i ž, čitilnica -e [-vn-J ž, čitilničen -čna -o [-Itn-]: —o pohištvo, čitilniški -a -o [-ifn-] : ~a doba, čitilničar -ja [-vn-J m; čititclj -a m-»- bravec, čitdteljica -e bravka, čitite Ijski -a -o bravski: —^i krog -»• krog bratcev, čitdteljstvo -a s ->■ bravstvo čivčiv medm. ttvimti -am, čivkajčč -a -e, čivkal -a -o, čivkan^ -a s\ čivk|j4ti -im nalahno čivkati, čiviuiiti -nem čižek -žka m zool.: repnik čižem -žma m in čižma -e ž \čevelj\, čižmice čižmic i mn., člžemček -čka [-im-J m, čižmar -ja m kdor izdeluje čižme člin -a m ud, člinica -e f, članski -a -o: —a izkaznica, člinstvo -a s, članarina -c i udnina člinek -nka m, člinčič -a m, čldnkar -ja m, člinkaijev -a -o, člžnicarica -e i, člinka-ričin -a -o, člinkarski -a -o, člankarstvo -a s pisanje člankov čita in člčn -a m: stavčni, določni, stavbni, galvansld ~ polinoma, vere, ~ v verigi, člčnast -a -o: ~e noge, čitaarji -ev m mn. zool., člčnica -e ž slov. parti-kula-, člčniti -im, člčnjenje -a s-, členovit -a -o razčlenjen: ~o obrei^e, členovitost -i ž; čleaondžec -žca m tiéaek -nka m 1. sklep: ~ si izviniti, potricati s '-«m; 2. slov. partikula, 3. stroj.: kroglasti valjasti ~ tečaj, čienček -čka m, člčnkast -a-o: ~a brana, ~ ud, člinkovje -a s ČMvek človčka m, dv. človčka, ljudi, človč-koma, človčka, pri Ijudéh in člov6kih, s človčkoma, mn. Ijudjé ljudi: ~ bi rekel, da ni tako; človčče -ta s znč., člo-v6čelc -čka m, človččjak -a m \govno\, človččen -čna -o po človeško čuteč, človečnjik -a m antr., človečnost -i ž humanost, človičiti -im: Prometej je človečil ljudi, človčkov -a -o: ~ sin, človčški -a -o: ~i rod, ~a ribica, ~e pravice, biti ~i s kom, človčštvo -a s človeko- v sestavi: človekoljub -a m fHan-trop, človekoljiliben -bna -o, človekoljubje -a s, človekoljiibnost -i /; človeico-znànstvo -a s antropologija čmeren -ma -o čemeren-, gl. tudi čemer čaifkatl -am srebaje piti, čmtkanje -a s, čmrkniti -nem srkniti čmfij -a m: ~ mahovni^ listnar, zemljar, luknjavec, pasanec; ti — ti; čmfljevka -e i zool. \dvokrilec\, čmfljček -čka m 2ob6dra -e i, čobodrdti -àm, čobodril -àU -o, čobodrdnje -a s, čobddrast -a -o čAf medm., čofdti -àm, čofij -àjte! čofil -àla -o, čofini« -a j: ~ po vodi; ~ otroka po zadnji plati, ~ perilo ob skalo; čdfniti čdfnem in čdftiem, čdfnil -a -o in -Ha -o, čof6t -ôta m; čofotiti -àm, čofotij -àjte! čofotajdč -a -e, Cofotàl -àla -o, čofotà^je -a s: otroci čofotaio po mlaki eôhati 172 »n č6bati -am, Č6hanje -a s: glavo si krava se ob deblu čoha, konja čoh&lo -a i = čohilnik -a [-ifti-] m. čohljiti -dm nalahno praskati, čohljil -Ala -o, čohUAnje -a s, č6hlia -e f: s ~o krovci čohajo slamnato streho č6k čdka m 1. hlod: stoji kakor 2. štor, panj, čdkec -kca m, č6kast -a -o, čokdt -Ata -o: ~ možak, čokAtost -i i {okolAda -e i, čokolAden -dna -o: bonboni, ~a torta, čokolAdast -a -o, fiokolAdar -ja m {Mn -a m: ~ na jezeru, neskončni tisk., ččlnov -a -o: ~o dno, čdinast -a -o: ~o korito, čolnič -Iča m: tkavski čolniSast-a-o: kost. čolniček -čka m 1. tekst., 2. posoda, čdinek -nka m, čolnAr -ja m \izdelovavec in voznik\, čohiAijev -a -o: ~a žena, čolnArski -a -o: drog, čolnAma -e i, čolnAriti -im, čolnAijenje -a s, čolničnik -a m omarica ali skrinjica za čolničke, čolnina -e i; ~o plačati >[-yn-] £6p Č6pa m, na Č6pu in Č6pu, č6pa -e f = čdplja -e ž \kura\, čdpast -a-o: —a kura, ~i Skijanec, ččparica -e ž \sinicai, čopAt -Ata -o, ččpka -e ž \kokoš in škrjanec\, čopik -pkA m in čdpek -pka m, čApič -a. m in č6pič -a m: pleskarski čopiček -čka m, čdpičar -ja m \izdelova-veeU čopnica -e ž streha na čop C6p C6pa m os. i., C6pov -a -o čopliAtl -Am, čoptiAj -Ajte! čopUAl -Ala -o, čopljAnje -a i: ~ po vodi čiita -e ž neokusna redka jed, plehka juha, zbroja, ččrbast -a -o čorinek -nka m iuk in pišialka za klicanje sov, čovbikati -am čičAtI -im. čftal -Ala -o, črčAnje -a s: kobiUce čtčijo, iti-a m ; gl. tudi cvrčati črčkAti -Am ieikati črUa -e f:ovac, volov, čriden -dna -o: zvonec, ~i nagon, '-.a žival, čridnik -a m: vpije ko ilnica -e ž irednikova žena, črčdniSki -a -o: ~o življenje, črMoma prisl.; Čredinski -a -o: ~i painik, čredinstvo -a s skupno gospodar-darstvo, zapovrstno oskrbovanje: biti v ~u; črediniti -im biti iredinski pastir črteoi m in črAnK^ -a m bot. bttnm -e ž bot., črAmsov -a -o: ~a vejica, tudi čitesa •« ž, črtesov -a -o čiAp -a m = črApa -e ž, črepina -e f = črepinja -e 2 1. kos rabite posode. dom. posoda sploh: moram pomiti, 2. lotianja; črčpati -am in -Ijem 1. zajemati, 2. srebati, čripanje -a s, črepAlo -a s \posoda za zajemanje], črepica -e i \strešna opekc\, črepinski -a -o: ~a sodba črepAha -e ž \ielva\ črepinjak -a m bot. graden čristo -a s, čreslin -a -o: ~a kislina, čreslenica -e i, čreslov -a -o, čreslovina -« ž, črčslati -am čreslo delati, črčslanje -a s, črfelar -ja m \strojar\ črtta -e ž moivirnat svet = čretina -e f, Crétje -a s \pritlično grmičje, ruševje\, čretčn -a -o močviren, barjanski, črčtovec -vca m bot. Črto -e / kr. i., na ~i ali v ~i, CréSki -a -o in črčtenski -a -o [-tsn-] čre»6 črevčsa s, mn. čriva črčv êrévom v črčvih s Crévi: debelo, slepo, ovčje črevčsje -a s in čr6vje -a s, Crévce -a s: kurja ~a bot., črčvnica -e ž \kost\, črevčsen -sna -o: "A katar, črevčsce -a j; črevoSkfgarji -jev m mn. zool. Ub -a m \kratek glas\: Se ~a ni dal od sebe, čfhniti -nem: Se črhnil ni čriček -čka m:it~ prepeva, čričkov -a -o: —o petje; čričAti -im, čričAnje -a s čfta -e i: mala, vélika slepa, krepka, ležeča, pokončna razumeti, vzeti po ~i, čfkica -e ž, črk6ven -vna -o: material, črkdvnica -e f: ~ pisalnega stroja, čfkar -ja m, čfkarski -a -o: ~a pravda; črkovAti -i)jem, črktij -te! CrkovAje, črkovAl -Ala -o, črkovAnje -a s, črkovAlen -hia -o [-In-]: ~a metoda branja, črkovnjAk -a m tisk. črko- v sestavi: črkolivec -vca m in črko-livAr -ja m, črkolivnica -e f; črkopis -a m; črkorčzec -zca m, CrkoréSki -a -o: ^^ priprave, črkoriznica -e 2; črkoslikAr -ja m; črkostAvec -vca m, črkostAven -vna -o: ~i stroj, črkostAvnica -e 2 čfm -a m prisad, čfmast -a -o: pika prisadna, črmnica -c 2 vraniini prisad irml^ -a m in črmnjAk -a m rumenjak Crmotejke -k; 2 mn. kr. i., v ~ah, črmoS- ujiSki -a-o Un-a-o in Cm6, črni -é -A, dol. čfni -ega; prim. bolj čfn, prisl čfno in čmd: ~o se dela pred očmi; boS plačeval, da boš vse ~o jih je bilo, ne ~e ne bele ni rekel, v ~o oblečen, v ~o zadeti, ~ dan, ~a roka, ~e misli; Cmo morje. On 173 čr* Čma prst; čfna -e ž čma krava aH koza; čfn -i f 1. črnina, 2. smod na žitu, grozdju, èmè -éta m črn vol, Cfni -ega m vrag, hudič Cfna gôra -e -e f, v Cmogôrski -a -o: ~i knez, Cmogônc -rca m, Cmogôika -e ž drnàT -âva -o: od udarca je ~ po čelu, Cmàvka -e ž podplutba, buška, čmivkast -a -o modrasast ifnee -nca m zamorec, čm kruh, bot., čftiCek -čka m, čfnski -a -o, čMca -e ž zamorka ali črna žival samica, čfnkast -a -o, čfnklja -e ž črna kobila, krava, čfnkljast -a -o nekoliko čm, čfnko -a m vranec Cmélo -ega s kr. i., na -^m, čmčlski -a -o [-ffs-] : ~o posestvo éniéti -in^ čmčl -éla -o, Cmêi\je -a s, čfniti -im, čfnjen -a -o, Cfnjenje -a s: ~ plot, ~ snaho pri tašči, čmitev -tve ž, Črnivec -vca m 1. denunciant, 2. bot., črnilo -a s: tiskarsko črni len -Ina -o [-In-j: ~i svinčnik tirani, črnilnik -a [-yn-J m čmica -e f \žival, rastlina, sadež, zemljal, čniič(ev)je -a s borovničevje, čmičast -a -o, čmičnica -e ž agr., bot. konoplja črnica, čmičevec -vca m \žganje\ {müai -e ž bot. \hrast in druge rastline\, črnikast -a -o: ~ obraz ČM Ul [käy] -ega -a m kr. i., čmokilec -IcaZ-Bc-7 m |v/no|, &nokžlSčina -«[-yä-] ž \vitu) in trta! čniimi -e f 1. črna barva, 2. čmo blago, 3. čmo aH rdeče vino, 4. ~ za nohtom umazanija čn#va -e ž kar je čmo, gozd. temnejîi jedrni les, agr. snet aH rja v žitu; črqj4vec -vca m drevo s črnim lesom čmo- v sestavi: čftio-bčl [-iy] -a -o; čmo-borzijânec -nca m; čmobršd -âda -o, Cmobrâdec -dca m; čmoččlec -Ica [-le-] m \srakoper\; čmogUv -âva -o, čmo-glâvec -vca m, čmogUvka -e ž; čmoglčd -éda -o, čmogiedec -dca m, čmogičdost -i ž; émokljûn -a -o; čmok0žen -žna -o, čmok0žec -žca m; čmokril [-il] -a -o, čmokrilec -Ica [-le-] m zool.; Cmolàs -äsa -o, Cmolâsec -sca m, čmolšska -e ž; čmo0k -6ka -o; čmorčp -épa -o: ~a pšenica, čmorčpost -i ž; čmorčkec -kca m, ériio-rumèn -êna -o; čmosiiknjež -a m; čmoSdlec -Ica [-le-] m, čmoš0lski -a •o [-Is-]; čmov6jnik -a m, čmov6jni$ki -a -o; čfno-ž61t -a -o[-yt-J: ~o obrobljen, 'O« zastava čniiN» -e ž črnina, čm6gelj -glja m črn človek, čm6ta -e ž črnina, čmoba, čmobina -« ž bot., čmdga -e ž \svinja\ čniMica -e ž, nav. mn. čm61ice čm61ic čme grčice v lesu Cm6niel) -ml> m kr. i., iz ~a, v ~u, čmom&ljski -a -o, Cmomžljci -ev m mn. Čradče -ijč ž mn., črnuški -a -o: most,. Cnničani -ov m mn. čmMi -a m 1. črn človek in hrošč. 2. znč. duhovnik, čmiiha -e ž bot. črpati -am, črp&je, čipaj6č -a -e, čfpanje -a s, čipivec -vca m, črpivka -e ž, črpžlo -a s, črpališče -a s kjer se črpa, črpžilen -Ina -o [-bt-]: ~a naprava, ~i vod, črpžlnica -e [-yn-] ž stavba s Irpav-komi in pogonskimi stroji, črp&lnik -a [-yn-] m \stroj\ čfstev -tva -o čvrst čft -a m: gozd na ~ posekati, nm. črt6vi -6v: po črt6vih ali črtčh ali čftih berejo jagode čfta -e ž: mejna, stavbna, ulomkova opomba pod ~o, ~o potegniti, čftast -a -o: ~o bl^o, čftica -e ž kratka črta, pripoved, čftičar -ja m, čftež -a m -»• itačrt, čftnik -a m \svinčnil^; čriati -am, čftanje -sl s: ~ papir, dolg, iz seznama, ~ smreke da se smola cedi, čitanka -e ž tabela, razpredelnica, čftanec -nca m črtani podložek za pisanje; čftka -e ž, črtkati -am šrafirati, čftkanje -a s, čftkast -a -o; črtllo -a s ravnilo, črtilo -a J 1. ~ pri plugu, 2. pisah, 3. ravnilo, črtdlen -taa -o [-In-J: ~o orodje, črtdhiik -a [-yn-] m pisalo: prinesi tablico in ~ na pisalnem stroju, črtovnjžk -a m tisk. čfti -ov m trm. mit. črtiti -Im sovražiti, črtčč -a -e, črtll -a -o, črtenje -a s in čftiti -im s stal. poud., črt -a m sovraštvo, črtivec -vca m, črtivka -e ž, črtčžen -žna -o poln sovraštva, črtčžnost -i ž Črtomir -a m os. i., Črtomirov -a -o: ~ meč, črtomirski -a -o: ~o dejaqje [čiru] čfva m: ~ na prstu, zakožni čfvec -vca m: škrlatni črvlč -iča m, črviček -ika m, črvičiti -im, črvičei^e -a s: črviči me po trebuhu, črvdd -i ž, črvfoka -e ž bot., črvii^jak -a m \praprot\ Cravéti 174 žnaTČd -im črviv postajati, črvavil -«la -o, črvavSnje -a črviv -a -o: ~ les, črvivec -vca m črviv sad = črvivek -vka m, črvivnik -a m bot., črvivost -i ž = črvina -e ž, črviviti -i se: sadje se črvi vi črvojM-ida -o: miza, ~o pohištvo, črvojed -i 2: ~ je zašla v les, vse sama črvojdden -dna -o črviv: ~i tramovi, črvojčdina -e ž, črvojčdinast -a -o: sad, ~a lipa čtivo -n s-*- berilo, berivo čiičniti -nem počeniti čiid -i / naravna lastnost, narava, temperament ČMttk -a m, čudikinia -e i, čudžški -a -o: ~i ljudje, čudištvo -a s {Aden-dna-o: '^a je ta, danes si nekam lep, ~o opojen, čednost -i ž 6&dei -a m, čiidežen -žna -o: ~a zgodba, čiidežnik -a m, čudežnost -i i čuditi čildim se, čudčč -a -« se, čudč se, člidil -Oa -o, čudčnje -a s in čiiditi -im se s stal. poud.: temu, nad tem se čudim (°to me čudi) CAdo -a s, mn. tudi čudesa čudčs: svetovno ~a narave; prisl.: ~ zlata, ~a moi^ za ~ tiho, čez ^ lepo, ~ ljudi je bilo; ni da je zbolel; ni ~a, da je bolan, čikloma prisL, °čudap61n -a -o [-1/n-] čudovit, prečuden; čudovit -a -o, čudovitost -i ž čudodaec -k» m, čudodčlka -e ž, čudo-dilen -hia -o, čudodčhiost -i ž, čudo-ddlnik -a m, čudodčlnica -e ž, čudo-d^lstvo -a s >[-žl-J bm-(£ti-egl.tuti Mk -a m zool., čOkec -kca m, čtUmti -am: skovir Cuka CnM -im čemeti, čumtoje -a s fl^mmiln ^ ž izba, čiimnaten -tna -o: vrata CaistTO -a s, čiistven -a -o [stv»n-J, čiistve-nost -i i, Custvovdti -iSjem, Custvtij -te! čustvuj0č -a -e, Custvovàl -àla -o, čustvo-vàtye -a s čut -a m: ~ za lepoto, ~ odgovornosti, čiiten -tna -o: —a narava, ~o poželenje, ~a predstava, ~i rožički. ~a bradavica, čiitnica -e i živec, čutnost -i ž poitenost, čutilo -a s organ za čut, čutilen-Ina-o (-to-; čdtara -e ž, čiUarica -e i AM Cûjem, CujôC -a -e in CujéC -a -e. čiU -a -o 1. slišati; 2. bedeti: ~ pri mrliču, gremo k im-liCu čut; čuječ -éCa -e prid.: ~ pes, čujččen -&a -o, čujččnost -i ž čntflo -a s gl. čut Catid Cûtim, Cùti -ite! čutčč -a -e, čiitil -ila -o, čutenje -a s in Cùtiti -im s stal. poud.: ~ boleCino, ~ za koga, ~ s kom; boš že čutU, kaj se to pravi! pes čuti tatu, ~ v sebi moč, ~ se močan, bolan aU močnega, bolnega; čutljiv -a -o: ~ človek, čutljivost -i ž; čuteč -eča •e prid.: ~ človek čuvati -am, CuvajčC -a -e, Cùval -a -o, Cûvan -a -o, Cùvai^ -a i: ~ nad kom ->■ varovati, paziti, braniti koga, — se koga ("pred kom) -»■ varovati se; Cuvàj -a m: nočni, lovski, poljski Cuvàjka -e ž, Cuvàjski -a -o, Cuvàjnica -e ž, Cuvàr -ja m varuh èvekéd -àm, Cvekài -àjte! Cvekàie, čvekajčč -a -e, Cvekil -àla -o, Cvekànje -a s; Cvèk -éka m, CvekàC -a m = Cvekàlo -a s = Cvekàvt -a m, Cvekàv -àva -o, Cvekàvost -i ž, Cvéka -e ž Crriéd -im, CvrléC -a -e, Cvrlèl -éla -o, čvrienje -a s: ptiœ so veselo čvrlele ivfst -a -o in -6 -1 -é -à, prim. CvrstéjSi -a -e, prisl. Cvfsto in Cvrstô: ~ človek, ~a voda, ~ les jeder, Cvrstàk -a m krepak mož, čvfstost -i ž = čvrstdta -e i; Cvrstiti -im, CvrstéC -a -e, čvrsti 1 -a -o, čvrst£i\je-a f Crft -a m grča v lesu, Cvfšast -a -o grčav D i [d» I dij m neskl. In dé déjà m in črka\: mali d, véliki D, od d naprej, začni z dejem dà prUrdilni prisl.; tako je bilo do-metueno; tako, je bik> domet^eno; tako je bilo domei^o, ~ da vez. naši. 0 v osebkovih odvisnikih: res je, ni zdrav; v predmetnih odvisnikih: pričiu zanamcem, ~ smo padli za svobodo; v prilastkovih odvisnikih: strašno je spoznanje, si zapravil mladost; v časovnih odvisnikih: sam je da 175 D'Alembert zadrževal napadavce, ~ je prišla pomoč dokler ni; v načinovnih odvisnikih: ne — bi črhnili besedico, sedejo za mizo; v primerjalnih odvisnikih: drži se, kal(or — ne zna do pet šteti; v posledičnih odvisnikih: bilo je mraz, ~ je drevje pokalo; v pogojnih odvisnikih: ~ ni bilo tebe, bi se bil utopil; ~ sem močan kakor ti, bi se nikogar ne bal; danes pije vino, kar leze in gre, ~ ga le ima; v namenilnih odvisnikih: nisem prišel, — bi lenobo pasel; © v okr. vpr. stavku: čudim se, kako ~ ga ni kako Je to, da...; kadar da pomensko ni utemeljen s takim okrajšanim stavkom, ga ne stavimo: ne vem, kje tiči (®kje da tiči); pomenski razloček je včasih zelo očiten: povedal je, kako je zzOgalfnačin); povedal je, kako — je zažgal (vzrok in nagib); v eliptičnem stavku: ~ mi ne prideš več pred oči! res, razžalil sem ga. ~ bi tako ne! jaz ~ sem njega prosil?! še videl ga nisem, ne pa, ~ sem ali — bi bil z njim govoril; ~ te, kako si lepa! (2) v velelnem in želelnem stavku pred naj lahko izpuščamo da: pravi, (~) naj pridem; hočemo, (—) naj se otrok uči; pač pa ga stavimo včasih pred velelnikom: rečem ti, ~ molči! ne slišiš, ~ pojdi? ® stava pred li v odvisnih vprašanjih ni domača: ne vem, li misli resno ali; ® v sestavah: češ —, komaj namesto —, s tem zato kakor tako le samo ~ spravim otroka spat, pa pridem; toliko — ni utonil lUlc dica m: vinski —, dicar -ja m, dicar- jev -a -o, dšcarski -a -o, dacarija -c ž da atpo [dakdpoJ prisl. glas. od začetka Dachan [ddhay] -a m \mesto v Nemčiji], iz ~a, v ~u, za ~om, dachauski -a -o: —o taborišče; dihavec -vca m ]Jetnik] Dicija -e i Dakija dadaizem -zma m \literarna in umetnostna smer\, dadaist -a m, dadaistka -e i, dadaističen -čna -o Difne -e ž Igrika nimfa], Difnin -a -o Dagucrre [dager] -rra m |/ranc. slikar\, dagerotipija -e i fot. dihija -a in -e m, dihijski -a -o: ~o nasilje dahniti dahnem, dahni -ite! dahnil -Ila -o, dihnjen -a -o in ddhniti -nem s stal. poud.: ~ besedo, meso že dahne, dihni vame! dahlina -e ž: ~ na steivlu >ldah- / dih-] Dàidalos -la m mit. ]gr. stavbenik], Diida- lov -a -o; tudi Dedal dajéinik -a m dativ, dajâlniSld -a -o: predmet >L-vn-] dajitev -tve î pr.: javna, vojna, naturalna ~ iz roke v roko, oproščen ~e, k <—i zavezan; izpolniti, prikrajšati ~e, ~ dospe; dajitven -a -o [-tvan-]: ~a pravda daiiti dajčm -čš -è -éva -«ta -êmo -ête -êjo in d^ô, dajajčč -a -e in dajčč -a -e, dajàj -ijte! dajil -a -o, dajinje -a s in dijati dijam in diiem s stal. poud: delo ga daje, petelina se dajeta, takt drva dajejo toploto; dajivec -vca m, dajivka -e i; ~ krvi, dajivski -a -o, dajilen-Ina-o Mn-7 Dijnko -a m os. i., Dijnkov -a -o: ~ črkopis, ~a slovnica, dijnkovec -vca m, dijnčica -c f, dijnčičar -ja m pripadnik dajnčice, dijnčičarski -a -o Dakir -ja m [pristanišče v Senegalu], dakirski -a -o: utrdbe Diklja -e ž ]rimska provinca ob Črnem morju], dikijski -a -o; Dakoromûn -a m, dakoromunski -a -o, dakoromiinščina -e i; Diki -ov m mn. diktfl [-il] -a m, diktilski -a -o [-Is-]: ~i veiz, ~a stopica, daktiloiden -dna -o, daktiloklnost -i ž daktilogrif -a m strojepisec, daktilogrifka -e i, daktilogrifski -a -o strojepisen, daktilog^rati -am, daktilograflran -a -o, daktilografîraiùe -a s; daktilografija -e ž strojepisje daktflologlia -e f govorica s prsti daktfloakopija -e ž znanost, ki se ukvarja z razbiranjem prstnih odtisov, daktilo-skôpski -a -o, daktiloskopirati -am «majhiM -a in -e m ]verski poglavar lama- izma], dilailamov -a -o dilečprisL: ~ biti, iti, vreči, imeti (v šolo, domov); sto metrov —, kako ~? puška ^ nese. —- od, ~ do, ~ tam, ~ narazen, ~ gôKi), ~ po svetu, ~ nazaj; od ~ videti, spoznati, slišati, pozdraviti; na ~ videti, slišati ; še — ne šf oddaleč ne, še zdaleč ne, še malo ne; ~ najboljši, največji, najle{^i; g!, tudi da|je °d^ko prisl. v zvezi s primernikom: boljši veliko; v zvezi s presežnikom: najboljši daleč; °daleko- daljno-D'Alembcrt [dalambér] -a m |.^anc. end-klopedist], D'Alembertov -a -o (Uliia 176 dancing dàlija; bot. georgina DalOa ■« i Samsonova ljubica, Dalflin -a -o dilj prisl., prim. od daleč in dolgo; gl. dalje délja -e f: na tako ---o iti, se vidi na vso ~o, daljàva -e f: v ~i se vse manjše vidi, skok v ~o, daljiven -vna -o: fot. ~i proživec-»- proživec na daljavo dilje prisl. 1. prim. od daleč in dol^ = dàlj, dljè: ~ ga vržem ko ti; daleč imaS, a jaz inuun Se ~ ko delaS, bolje je; 2. naprej: govôri in tako ~ in tako neq>rej-, doslej sem delal jaz, ~ boS ti diljen -Ijna -o kar je daleč, prim. dâljnejSi -a -e: planine, ~i Iciaji, časi, spomini, ~o sorodstvo, ~i vzrok, misel. Daljni vzhod, dàljnost -i ž daljica -e ž: krajiSče daljičen -čna -o: ~a simetrala ->■ simetrala daljice daljina -e ~ delovanja akcijski radij, daljinski -a -o: ^ pristojbine; —o ogrevanje, krmatjenje, fot. ~i posnetek na daljavo, daljinomir -a m, daljlnar -ja m \Stevec\ daUiiče -a s opt. daljno- v sestavi: daljnoglèd -éda m: astronomski, zemeljski, zrcalni dalj-nogléden -o; da|jnos6žen -žna -o, daljnoséinost -i ž; daljnostrélen -Ina -o [-Irt-J: ~o oro^; daljnoviden -dna -o, daljnovidnost -i ž: starostna daljno-vôd -ôda m, daljnovôden -dna -o diljiati -am, dàljSanje -a ~ si življet^, dan se da|jSa, da|jSâva -e ž diljSi -a -e prim. od dolg: je ~i ko ti, dàljSnica -e ž: hoditi po ~ah Dalm&dja -e i, iz ~t, v ~o, Dalmatinec -nca m, Dalmatinka -e ž, dahnatinski -a -o; dalmatinec -nca m {vinol >[-lm-J dalmàtika -e [-Im-J i Itg. \lačilo\ Dàlmadn -a m os. i., Dàlmatinov -a -o: ~a Biblija, ~ prevod biblije, dâlma-tinovec -vca m >[-lm-] Dalton [dâlton] -a m \angl. kemik in fizik], Daltonov -a -o, daltonizem -zma m slepota za barve dima -e ž 1. gospa, 2. igra, 3. figura pri Saku, 4. karta, dâmica -e dimin -a -o : ~ gambit, dimski -a -o: ~i salon, dàmstvo -a s: ljubljenec vsega ~a, da-môvnica -e t deska za igratge dame Damisk -a m \mesto v Siriji], iz ~a, v ~u, DamaSčin -àna m, Damažčžnk« -e ž, damaičAnski -a -o damést -a m [tkanina], damâstov -a -o = damästen -tna -o; damàstiti -im, da-mASčen -a -o: ~ jeklo damaiWnka -e ž ]sablja\ Dam(i)jàn -a m os. i., Dam(i)jànov -a -o dimjak -a m zool., dàmjakovina -t ž in dan^jakovina -e ž ]koža in usnje] Dimokles -kla m ]dvorjan sicilskega tirana Dioniza], Dâmoklov -a -o: ~ meč din dné i>i dnéva m, 3. dnévu, 4. dàn, 5. pri dnévu dné, 6. z dném dnévom; dv. 1. dnéva, 2. dni, 3. dnévoma, 4. dni dnéva, S. v dnéh dnévih, 6. z dnéma dnévoma; mn. 1. dnévi, 2. dni, 3. dném dnévom, 4. dnf dnéve, S. v dnéh dnévih, 6. z dnémi dnévi: priSel je Se pri dne, za dne; ~ na ^ za dnem; iz dneva v tega dne, dne I. maja, odločba z dne 10. maja, prej ta danes ta je vse drugače; tega ne pozabim svoj živi na stare dni se ženi; ali svoje dni se je živelo; živeti tja v tri dni; vse bo priSlo na jasno kakor beli knjiga zagleda beli svetiti pri belem dnevu; ~ se dela, poka, sivi; 'O se je storil; lep ~ se je naredil; ~ zvoniti, k dnevu zazvoniti; vstati pred dnem, z dnevom; vstani, saj je že velik Se je dosti dne, noč je Se daleč; o sv. Vidi so ~ skoz noč vidi; na sveti sodni, rojstni, tepežni za božji pasji dnevi; v pomenu uradnega dne: jutri bosta imela pravdaija ~ opraviti, pr. sodni, uradni oskrbni ~ (v bolnišnici), praznični ~ dospelosti, izpolnitve, nastopa, plačila; začetni, zadnji ~ roka; ~ dati din -a -o: ~i podatki ne zadostujejo, v ~ih raznterah; iz ~ega sklepati na neznano; to mu ni bilo ~o; ~o v naSem stolnem mestu; mat. ~o Število, ~e mere; dànost -i ž fil. dina ■*îdoga za dno soda: sodar dela doge in ~e Dina -e ž os. i., Dänin -a -o; Dinica -e ž os. i., Diničin -a -o Dinaa -e ž gr. mit., Dànain -a -o Danaida -e i, Danaidin -a -o, danaldski -a -o: ~o delo, ~i sod Danàjec -jca m lit. Grk, danijski -a -o: ~i dar dänce -a s majhno dno, denei danring [ddnsing] -a m plesišče, plesna zabava dandy 177 dit! dandy [džndi] -ja m gospošček, gizdalin, dandyjevsld -a -o, dandizem -zma m dines [-nas] in danes [dan- / dan-] prisl.: ~ tedei^ ~ leto, ~ ta dan, ~ ponoči nocoj, ~ zjutraj davi, — zvečer drevi; danššiui -a -e, danišnjost -i ž; dindanes prisl., dindanašnji -a -e, tudi prisl.'. se drugače živi dan ica -e ž \zvezda\, v astr. Danica -e ž Venera; Dänica ilirska \Gtyev list\, daničar -ja m sodelavec tega Usta, däni-čarski -a -o; Zgodnja danica \Jeranov iist\, Daničin -a-o: ~ urednik, daničar -ja m somišljenik Zgodnje danice, dani-čarski -a-o: nazori, daniški -a -o: ~a poezija Diničič -a m \jezikoslovec\, Ddničičev -a -o Dinijel [-ei] -a m os. i., Dinijelov -a -o; Danilo -a m. Danilov -a -o; Dine -ta m daniti dani se, danilo se je dinji -a -e: —a voda, dirgski -a -o: ~o kamenje dinjko -a m = dinjičak -a m desetine prost kmet, danjski -a -o: ~i posestnik, ~o zemljišče pr. zg. dinka -e i črevo, klobasa]: razširina ~e, rak na ~i Danska -e f, v ~i, iz ~e, Dinsko -ega s, z ~ega, na ~em, danski -a -o, Dinec -nca m, Danka -e ž, danščina -e ž Dinte -ja m 1//. pesnik], Dantejev -a -o, dintejevski -a -o; dantologija -e ž, dantolög -a m, dantolčški -a -o dir -O in dira m, mn. darövi: božji, pitni, žgalni —, ~ besede, govora, preroštva, v —aH za — dati, dobiti {°kot dar), k ~u zvati (na ženitovanju); därek -rka m, dirček -čka m; dari -1 ž mn. drugi del kolednice Daidaneie -nčl [-i!] i mn., dardančlski -a -o [-Is-]: ~i promet, ~a uprava, Darda-nelska ožina DarAios -čia m in Darčj -a m ]perzijski kralj], Darčjev -a -o: ~ zlatnik darežljiv -a -o, darežljivost -i ž darilo -a s: carine prosto ~ za primer smrti, davek na ~a ali od daril, za — veljati; darilce -a[-lc-J s, darilen -Ina -o [-In-]: ~a pošiljka, pr. ~a listina, pogodba, pristojbina, ~o pismo daritev -tve i: prošnja, spravna, zahvalna —daritven -a -o [-tvan-]: ~i obred dariti -im, dareč -a -e. daril -a -o, darjčnje -a s: ~ koga; darnik -am ^ darfvec -vca m, damica -e ž: ~ veselja, darilnik -a [-ifn-J m oltar, darišče -a s kraj dai itve Dirko -a m, Dirkov -a -o; Darinka -e ž, Darinkin -a -o; Dire -ta m, Dirček -čka m daroviti -lijem, danijčč -a -e, darovil -ila -o, darovin -a -o, darovâiye -a s, daro-vinjski -a -o: ~i spev; darovàvec -vca m = darovnik -a m, darovivka -e f = darovnica -e ž; darovilnik -a [-yn-] m oltar, darovilnica -e [-i/n-] ž svetišče, darovališče -a s; darovnica -e ž ]listina\ °darovit -a -o nadarjen, "darovitost -i ž nadarjenost Darwin [ddrvin]-a m os. i., Darwinov -a -o : ~ nauk, dirvinski -a -o, darvinizem -zma m, darvinist -a m, darvinističen -čna -o dàsi dop. vez. — dasirivno, dasitûdi, dasi-pràv: — nerad, je vendar privolil; strah ga je, ~ se kaže pogumnega daščiti diščim kalati doge aH skodle, dašči -ite! daščil -ila -o, diščen -a -o, diščenje -a i: ~ na ploh, ~ na ščetino; gl. tudi deska dàte\] [-talJJ -na in dâtija m. dâteljnov -a -o in ditljev -a -o: —a palma = dlteljnovec -vca m in datlje vec -vca m diti dam diš dà, diva dasta, damo diste ("date) dijo in dajô in dado, dàj dàjte, dijmo! dal -a -o, dan -a -o; v 3. os. edn. se piše po navadi z ostrivcem dâ: ~ koga učit, delat poslati; ~ kaj delat, šivat; dam perilo prit; dam hišo postaviti ukažem, dam prinesti vina, je dal sklicati vse moške, dal mi je razumeti, daj vedeti; mrtvih ni dal pokopati, ni ga dal poklicati, hčeri ni dala spati materina bolezen, liči svoje dete in ne daj mu praznovati, ne dajo mu ziniti; nedoločni-ški osebek je izražen kot dajalniški predmet: odposlancem ne di oditi = ne dà, da bi odposlanci odšli; varovati se moramo dvoumnosti: dalje vaščanom razglasiti a) ukazal Je vaščanom, naj razglase, b) ukazal je, naj vaščanom razglasé; sam sicer ni dal gasiti, pa je vsaj pustil (gasiti); te je dal pozdraviti (®te je pustil pozdraviti); tebi se ne dam tepsti, zakaj se ne daš ostriči? tu se dâ govoriti Je mogoče, se ne dâ nič napraviti ni mogoče, se ne di povedati; kar se dâ lepo kar najlepše, čim lepše, kar se dâ velik kos, hitim kar se di; dajmo ga piti, dajte ga Slu\en>iki pravoins - 12 diti 178 pregovoriti! le dajmo ga! ne dajte se! tak daj no! daj, povej že! dajte, nikar ne nagajate! dajta, d^ta, Icdo vaju bo poslušal! ~ kruha, ~ jesti; v dar, naposodo, na upanje, na roko, po glavi, na voljo, na izbiro prav ~ sinu; za ženo glas od sebe glas ~ kandidatu, je dal glas sporočil; račun, dobro jutro, na znanje roko, prsi, glavo, življenje ~ svoje ime za kaj; v rejo, na svetlo, v vojake, na pošto, v nauk ~; vse iz sebe vetra ~ petieam; ti bom dal vetra; duška račim Ai. tak rezultat; dvakrat pet di deset; srce mi ne d4, da bi to storil; to smo jim dali! na to nič ne dam, na to ne dam veliko; ne di se mi, nič se mi ne dž; ne di se mi spati; pr. ~ dovoljenje, pooblastilo, poroštvo, posojilo, potrdilo, ~ v zastavo, ~ izvedensko mnenje, po^tke, pravni pouk, pravno pomoč, ~ pritožbo na zapisnik, ~ v preudarek; krivda se ne di. dokazati; na mizo ~ postaviti; odpor upreti se, po robu se postaviti, ustaviti se; noče posestva sinu *čez ~ prepisati ditiv -a m dajalnik, ditiven -vna -o dajal- nilki: ~a raba ditum -a m: danaSt^ji z včerajšnjim ~om dnem; ditumsld -a -o: ~a meja; dita dit s rrm. podatki-, naša ~ niso zanesljiva; datirati -am, datiran -a -o, datiranje -a s-, pismo je datirano s 1. majem; naprej nazaj ~ Dandet -a [dodi -ja] m \franc. pisatelji, Daudetov -a -o danpiiin [dofSnJ -a m dofen divčen -čna -o: ~i kataster, sistem, opomin, popust, rubež, zavezanec, ~a doklada, politika, lestvica, napoved, občina, osnova, prostost, tarifa, ugodnost, knjižica davčno- v sestavi: davčnokizenski -a -o f-z»n-]: ~i postopek; davčnopolitičen -čna -o: —a utemeljitev takse; davčno-pržven -vna -o; davčnotčhničen -čna -o: predpisati dajatev v ~i obliki divek -vka m: neposredni, posredni ~i, krvni poslovni, prometni, samski, uslužbenski, zemljiški ~ na žganje ali od žganja, ~ od dobička, od prirastka vrednosti; oprostitev od —a, pobiranje ~a, pribitek k ~u, —u zavezan; ~ odmeriti, pobirati dàvcn -vna -o, prim. divnejši in bölj diven : ~i časi, —a leta, davnina -e ž, davninski -a -o: ~i plazivci; divnost -i ž; divno prisl. : to je bilo že ~ je tega ali temu ali od tegi divi prisl., divišnji -a -e: ~e mleko divkia -e ž difterija; divičen -čna -o in davičen -čna -o: ~ otrok Divid -a m \izraelski kralj\, Dividov -a -o Dvi1à[davld] -a m\franc. slikar\, Davidov -a -o: '«.e slike Dvfis[divis] -a m, Davisov -a -o: ~ pokal diviti -im, divijenje -a s: Icašelj me davi; pes se davi s kostjo; davitev -tve ž divkar -ja m, divkarica -e ž, divkarski -a -o, divkarstvo -a s, davkarija -e f, divkovstvo -a s davčni sistem, divščina -e ž; davkoplačevivec -vca m, davko-plačevivka -e ž, davkoplačevivski -a -o davorija -e f \bojna pesem] Divorin -a m os. i., Divorinov -a -o; Davorina -e ž, Davorinin -a -o D«vy [divi] -ja m ]angl. kemik], Davyjev -a -o: ~a rudarska svetilka Diidbog -a m [slovansko sončno božanstvo] d-dnr [didûr] -a m: skladba v ~u DeauviUe [dovilj -lia m ]kopaliSče ob Ro-kavskem prelivu , deauvilski -a -o f -Is-] Dünr -bra m kr. i., dčbrski -a -o débita -e ž pretres, obravnava: načelna, proračunska ~ o predlogu, v posameznostih; v ~i, med ~o; udeležiti se ~e, prožiti ~o, poseči v ~o; dati, staviti kaj v ~o (®na ~o) sprožiti pogovor, obravnavo, pretres; debiten -tna -o: ~i večer, ~a pisava sten.; debatirati -am: ~ o predlogu pretresati, obravnavati predlog; debatêr -ja m, debatêrka -e ž, debatêrski -a -o debel [-eif] -čla -o; dol. obl. debéli -a -o, prim. debelčjši -a -e in déblji -a -e: ~ sneg, ~e bukve, ~i četrtek, ~o črevo, ~o sukno, ~ denar, ima ~o kožo, na ~o prodajati, ~o gledati, ~ glas nizek, ~a ušesa naglušna, ~o uro hoda, ~a laž, ta je pa ~a, —o se zlagati, ~a Sala; debélkast -a -o [-uk-]: ~o stoičen debeliča -e ž debeljača, debelàk -a m debeljak debeKti -Im, debelèl -éla -o, debelênje -a s: korenje letos lepo debeli debelka -e ž debel sad, debela zemlja; debelika -e f 1. hruška, 2. zadebelina kože, 3. med. debelina 179 dèd debdina -e i: ~ pločevine, zidu, žice, plasti; ~ zoba stroj.; tisk. ~ črk, črt, vrste; gozd. posekati ~o del>el les; debelinski -a-o: —i skobeljnik debeifti -im. debêli -ite! debelil -a -o, debeljčnje -a s: ~ živino; lesa ne posekam, ga še debelim; živina se debeli iO)^-A m debel denar debcQééa -e ž koruza, debeljàdea -čna -o: ~i žganci; debeljačina < t = debelja-čevina -e i = debeljičnica -e ž koruzna slama-. ~o rezati; povsod tudi debela-debdjik -a m = debélec -Ica [-yc-J m; debélka -e [-yk-J ž; debelin -a m, debe-linko -a m: sinko debčiko [-yk-] -a m debelo- v sestavi: debeloglàv -iva -o, debeloglivec -vca m, debeloglivka -e f, debeloglivski -a -o, debeloglivost -i ž; debelokljûn -a -o, debelokljûnast -a -o, debelokljùnec -nca m, debelokljùnski -a -o; debelok0žen -žna -o, debelokdžnost -i ž, debelokdžec -žca m; debelollčen .čna -o, debeloličnost -i ž, debeloličnik -a m, debeloličnica -e 2, debeloličnež -a m; debelolisten -tna -o, debelolistnica -e ž; debeloniten -tna -o; debelonàg -ôga -o, debelondžec -žca m; debelonôs -ôsa -o, debelonôsec -sca m, debelonôska -e i; debelorit -a -o, debeloritost -i ž, debeloriten -tna -o, debeloritnik -a m, debelorltnica -e ž, debeloritnež -a m; debelosténski -a -o, debelostén -a -o: ~lonec, ~aposoda; debelovéjnat-a-o; debelovriten -tna -o, debelovritnik -a m, debelovritnež -a m; debeloztn -a-o; debeložilnat -a -o f -In- J debeMst -i ž: ~ mu ne di dihati, zma, debeiôsten -tna -o debeluh -a m, debelûhar -ja m, debeliiha-rica -e f, debelùn -a m, debelùnec -nca m debeiiišast -a -o, debelušen -Sna -o, debe-luSnost -i ž, debeluSa -e f, debelûSnik -a m, debelùSkast -a -o, debelûSka -e ž, debelijšček -čka m, debelušnat -a -o debèr [d»bèr] -bri i soteska, v za debrjô, v ~éh. za debrmi; tudi déber -bri ž, za débrijo débet -a m knjig, dolg, débeten -tna -o: "-i saldo, '^a postavka, stran; saldo je ~a vknjižba = debitiranje -a s, débitor -ja m dolžnik debi -ja m prvi nastop, debitirati -am prvič nastopiti, začeti, débitant -a m, debi-tântka -e i; tudi début debilcn -Ina -o Šibak, slaboumen, debilnost -i ž slabotnost, slaboumnost >/-In-] dêblo -a s, mn. dêbla dêbel [-bil]: izžleb-Ijeno vrste tisk.; avt. ~ ojnice, dêbek* -a [-bal-] s, dêbein -a -o [-bil-]; deblàt -ita -o, dêblast -a -o; deblovina -e i, deblôvje -a s; deblomér -a m derutrometer, deblomčrstvo -a s debktUrad -am odgraditi, odpreti, dopolniti tisk., deblokiranje -a ~ akreditiv, premožei\je, deblokicija -t ž: ~ terjatev Debussy [dabusl] -ja m \franc. skladatelji, Debussyjev -a -o, debussyjevski -a -o debat -a [debi -ja] m debi déca -e f otroci, otročad, dččji -a -e: ~i dom, dičica -e ž decêmbcr -bra m gruden, decêmbrski -a -o decémvlr -a m \strim. oblastnik\, decemvirat -a m deseterica vladafočih, decemvirilen -Ina -o [-In-] : —a ureditev deoénij -a m desetletje decinten -tna -o spodoben, decčntnost -i i, decénca -e ž spodobnost decentralizirati -am, decentralizicija -e ž, decentralizacijski -a -o, decentralist -a m, decentralističen -čna -o: ~a uprava déd -ja m: pri enem ~ju ded- v sestavi: decigrim -a m; deciliter -tra m; deciméter -tra m, decimétrski -a -o; povsod tudi déci-deddirati -am odločiti, odločati; decidiran -a -o odločen: — odgovor décima -e i \kitica\, décimski -a-o: ~e rime, ~a mera; décimen -mna -o glas. : ~a pasaža na violi dedmàlen -Ina -o [-In-] desetinski: ~a tehtnica, —i sistem, decimilka -e [-Ik-J ž dedmirati -am zdesetkati, decimiranje -a 5 dedziven -vna -o odločilen, odločujoč: pr. ~a prisega, decizivnost -i ž decrescendo [dekreSéndo] glas. pojemdie; decrescendo -a m: iz —a v crescendo dééek -čka m, déSki -a -o: ~i zbor, dečik -a m, dečiški -a -o; dečirski -a -o, dečarija -e ž; dččko -a m aa» -e ž, dččlica -e ž, dččelski -a -o [-»1-] : ~a obleka, dččelstvo -a [-als-] j; tiidi dččva -e ž dèd in déd déda m, nm. dédje m déd i. dédov, dédov -a -o. dédek -dka m: Mraz, dédSek -čka m, dédej -a m, déda -a in -e m, dedcevàti -ùjem, dédji -a -e: po ~e hodi po dedovo, dédovski -a -o: ~e šege Didal 180 desustâcija Dédal [-al] -a m Daidalos dédec -dca m 1. ~ se ^ je napil, 2. pri vijaku, pri zaponi, pri grozdni stiskalnici, 3. tisk. patrica déden -dna -o: pr. ~i delež, fevd, upravičenec, zakupnik, —a listina, monarhija, pravica, —o nasledstvo, dédnost -i î: ~ poklica; dédnosten -tna -o: ~i faktor, ~a teorija, med. ~a obremenitev; dedljiv -a -o kar se dd dedovati, dedljivost -i f: ~ zasebne tožbe dedidja -c ž pr. izročitev, predaja dedicirati -am posvetiti, dedi^cija -e ž posvetitev, dedikacijski -a -o: ~i izvod knjige s posvetilom dédié -a m: pr. glavni, nujni, oporočni, zakoniti —, postaviti za —a, priglasiti se za ~a, dédicna -e f = dedinja -e i; dčdiščina -e ž: ~o sprejeti, odkloniti, —^i se odpovedati, dčdiščinski -a -o: ~a tožba, razprava, ~i davek, delež, dédi-ščinar -ja m; dediški -a -o dédina -e i 1. na ~i ostati, '••o opravljati, 2. očinski delež, dédinski -a -o dedno- v sestavi-, dednopràven -vna -o: ~i Interdikt, upravičenec, ~a pogodba, ~o razmerje; dednozakupen -pna -o dédovati -ujem in dedovati -üjem, dédovanje -a s in dedovânje -a i : ~ po enakih delih dedudrati -am izvajati, izvesti, sklepati iz splošnega na posamezno; dedukcija -e i, dedukcijski -a -o: ~i dokaz, deduktiven -vna -o: ~a metoda de facto [defäkto] dejansko, stvarno, resnično (ne glede na pravo) defaSizirati -am očistiti fašizma, defažiza-cija -e ž defatigidja -e f med. utrujenost, izmučenost defekicija -e ž med. iztrebljanje defékt -a m hiba, napaka, okvara, defekten -tna -o: ~o blago, ~a mladina, de-féktnost -i ž, deféktnosten -tna -o defektiven -vna -o slov. : ~i glagoli defenziva -e ž obramba, defenziven -vna -o obramben: —i boji, defenzivnost -i ž defetizem -zma m malosrčnost, defetist -a m obupanec, črnogled, defetističen -čna -o malodu.fen, obupan, razkrajalen defibrirati -am les. cefrati les, defibrâtor -ja m Cef ralnik, stroj za cefranje lesa déficit -a m primanjkljaj, deficiten -tna -o: —o podjetje défilé -ja m: vojaški defilirati -am, defiliranje -a s definirati -am opredeliti, določiti pojem, definicija -e ž opredelitev, določitev: legalna, pravna, zakonska definicijski -a -o mat.: ~a enačba; definitiven -vna -o stalen, končen, dokončen: ~i obračun, uslužbenec, namestitev, redakcija zakona, definitivnost -i ž definitor -ja m \redovna služba] defliclja -e ž ekon. upad, zmanjšanje denarnega obtoka, geol. odpihovanje (prsti, peska), deflacijski -a -o, deflacionističen -čna -o: ~a politika defhgiAcija -e i teh., defiagranten -tna -o: ~a razstreliva delKktor -ja m ei, teh., avt. deflorirati -am devištvo vzeti, defloricija -e ž De{oe[defd] -ja m \angl. pisatelji, Defoejev -a -o: ~ Robinzon deformadja -e i: elastična, linearna, radialna, tangencialna deformacijski -a -o: ~o delo, ~i tenzor deformirati -am zmaličiti, popačiti, spačiti, skaziti (obliko): ~ kopito, deformativen -vna -o, deformen -mna -o skažen, popačen, spačen, def6rmnost -i i zmati-čena oblika defravdirati -am poneveriti, poneverjati, de-fravdint -a m, defravdintski -a -o, defravddcija -e ž poneverba deftin -a m \tkanina\ De Gaule [dagdlj -la m \ franc. državnik De Gaulov -a -o, degolist -a m, degoi stičen -čna -o = degolistovski -a -o: ~i župani, degollzem -zma m; degolovec -vca m, degolovski -a -o dega^ti -am razplinUi: ~ bojišče odstraniti pline, degaziran -a -o: ~o jeklo degažirati -am 1. obljube odvezati, 2. šp.: vratar degažira zbije žogo v polje degenerirati -am izroditi se, izpriditi se, degeneriran -a -o, degeneriranje -a s, degeneriranec -nca m izrodek, izrojenec. degeneriranka -e ž, degeneriranost -i ž izrojenost, popačenost, degeneracija -e ž izrajanje, izroditev, degeneracijski -a -o; ~a znamenja, degenerativen -vna -o degradirati -am: — koga vzeti komu službeno stopnjo, postaviti ga na nižjo stopnjo, degradacija -e i 1. vo/.: ~ upornih častnikov, 2. bot.: — gozdnih tal degnmirati -am odpraviti lepljive sestavine, degumiranje -a s: tekst. — naravno svilo degusticlja -e i: ^— vin pokušnja, degustitor -ja mpokušavec dellidrirati 181 deUinlniti dehidiirati -am vzeti vodo snovi, dehidriian -a -o, dehidriranje -a s, dehidriren -rna -o: ~a aparatura, dehidrâcija -e ž med. odtegnitev vode Defamel [dém»l] -mla m \nem. pesnik], Dehmlov -a -o: ~ vpliv, ~a lirika, dehmlovski -a -o dehtéti -im duhteti, dehtčč -a -e, dehti -ite! dehtèl -éla -o, dehtênje -a s, dehtiv -a -o, dehtivost -1 i >[d3h-] de iure lat. po pravu deizem -zma [de-!-] m ]fil. nazor], deist -a m, deističen ^čna -o džj, déjva, déjta, déjmo, déjte! pozivalnica : déjte, vzdignite ga! dèj no, vzemi, če ti ponujajo! déj, zgrabi ga! dejanje -a s: v besedi in ~u, družbi nevarno, kaznivo, naklepno, pravno ~ in tiehanje delo in nedelo, ~ iz malomarnosti, gled. ~ drame akt deiànski -a-o: ~i kes, napad, ~i stroški resnični, ~a razžalitev, ~a škoda resnična, ~o stanje -*■ resnično dejiti déjem, dèj déjte! dejàl -a -o, dejàixje -a j 1. delati (raba le peša) : dobro —, to mi hudo deje; 2. praviti, reči: dejal je, da pride; to je dejala in šla; gl. tudi dejati denem in deti dem dejiti dénem, déni denite! dejâl -a -o in dèl déla -o; nav. dovršnik, večinoma v pomenu postaviti, položiti, storiti: denem psa na verigo; iz kože ob glavo denimo, da je tako recimo, vzemimo, postavimo; joj, kam bi del; gl. tudi dejati dejem in deti dem dejiven -vna -o, dejivnost -i f: družbena, državna, zakonodajna dejavnosten -ma -o: ~a teorija déjstro -a s faktum: dokazano, inkriminirano, obče ztumo zavijanje ~ev ->-resnice; to je ~ to je res, gotovo, drži, "dejstvovâti -ùjem delovati délca -e i: tri ~e moke delmbrist -a m upornik v decembrski vstaji 1825 v Rusiji, dekabristovski -a-o: ~a vstaja dekida -e ž desetka, dekidičen -čna -o desetinski: ~i tiačin štetja, —i sistem; dekàden -dna -o: ~a enota dekadénca -e f 1. u/n. smer, 2. prepadianje), padanje, dekadčnčen -čna -o, dekadènt -énta m, dekadéntski -a -o, dekadéntstvo -a s, dekadénten -tna -o, dekadéntnost -i/ dekagrim -a m, dekagrimski -a -o dekalég -a m deset zapovedi, delcalôSki -a -o: norme Dekimcron -ôna m \Boccacàovo delol, dekamerônski -a -o: ~a lagodnost pripovedi dekin in dekin -a m: ~ fakultete, dekinov -a -o, dekânski -a -o, dekanit -a m \urad in čast\, dekanitski -a -o: —a pisarna, dekanija -e ž področje dekana, dekanijski -a -o: ~a kotiferenca dekantfrad -am kem. odcejati, odlivati (tekočino od usedlin), dekantiran -a -o, dekantiranje -a s, dekantitor -ja m posoda za dekantiranje Dekipolis -le ž Deseteromestje dekarbonizirati -am odpraviti ogljik, de- karlwnizicija -e ž kem. dekatfrati -am tekst.: ^ blago déUa -e ž, rod. mn. dékel [-kil], déklin -a -o: ~a plača, ~o delo, dékelski -a -o [-kals-J: deklamirati -am, deklamiranje -a s, dekla-tnicija -e ž, deklamacijski -a -o: ~i večer, deklamitor -ja m, deklamitorica -e ž, deklamitorski -a -o: vaje, deklamatdričen -čna -o deklarirati -am razglasiti, izjaviti, priglasiti: ~ blago pri carinanuci, ~ vrednost pošiljke; deklaricija -e ž razglas, izjava: ~ o pravicah človeka in državljana, carinska deklaracijski -a -o, dekla-rint -a m: carinsld ~ poslovnega prometa, deklaritor -ja m, deklaràtorski -a -o, deklarativen -vna -o: ~i stavek, ^ odločba, deklarativnost -i ž deklaslrati -am za razred niže postaviti, ponižati, deklasiranec -iKa m zavržencc, ponižam, deklasiranka -e ž, deklasicija -e ž odvzem družbenih pravic dddè -éta s, ž, včasih tudi dêkie -éta 5, ž, deklétce -a s, mn. deklétca -tec [-ttc] déklica -e f, dčkličin -a -o, dekličji -a -e, dekliški -a -o: ~o ime, dekliCica -e ž, deklič -iča m, dekliček -čka m, dekličev -a -o, deklištvo -a s; dekličiti -im, dekli-čeviti -lijem, dekličnik -a m deklina -e ž, deklinica -e ž, dekllnji -a -e, deklinski -a -o, deklinstvo -a s deklinirati -am slov. sklanjati, astr. in fiz. odkloniti se, odklanjati se, dekliniranje -a s, deklinâcija -e ž slov. sklanjatev, sklanja, astr. in fiz. odklon, odklanjanje, deklinacijski -a -o: kot dekôkt 182 délai dekôict -a m, dekôictuin -a m med. zvarek, prevretek dekoHé -ja m, dekoltirati -ara razgaliti vrat in prsi, globoko izrezati obleko na vratu, dekoltiranost -i i >[-It-j dekompenzirati -am med., dekompenzàcija •« ž med. neizravnanost, dekompenzacij-ski -a -o: —o znamenje dekomponirati -am razstavljati, dekompo-zicija -e i 1. razstavljanje, razpadale, 2. stov. : napačna ~ dekompresija -e i stroj., dekompresljski -a -o: ventil, dekomprésor -ja m avt. dekoneentrirati -am razredčiti, odpraviti koncentracijo, dekoncentràcija -e i: — uprave, dekoncentracijski -a -o ddcorirati -am krasiti, okrasiti, dekoràcija -e ž \delo in izdelek\, dekorativen -vna -o okrasen, dekoracijski -a -o: ~o risanje, slikanje, dekoratêr -ja m, dekoratêrka -e ž, dekoratêrski -a -o, dekôr -a m okras-, dekôrum -a m dostojanstvo, ugledi varovati svoj ~ dekrepiden -dna -o = dekrepiten -tna -o izžit, dekrepidnost -i ž = dekrepitnost -i ž izžitost, onemoglost dekrét -a m odlok: namestitveni, upoko-jitveni, ustanovni ~ o državljanstvu, odpustu, upokojitvi, dekretirati -am predpisati z dekretom, dekretiranje -a s ; dekretu C-alJ -a m: knji^ ~ov dekst^n -a m kem. : kislinski praženi dekstrôza -e i škrobni sladkor, dekstrin-ski -a -o: fot. ~a raztopina dekùrion -ôna m deseiar v strim. konjenici dél [diy j dit] -a. m: ~i sveta, sestavni ~ sestavina; prinesti svoj ~ k hiši delež; večji, manjši nadomestni ~ stroja; pr. razpoložljivi ~ zapuščine, sestavni ~ sodbe, dediči po enakih ~ih; dčlček -čka [-Ič-] m, délec -ka [-Ic-] m, délen -Ina -o [-In-j; déhio prisL: ~ zmožen; déloma prisl. : ~ — ~ nekaj — nekaj, nekoliko — nekoliko; ~ bukov, ~ hrastov les; ~ tu, ~ drugje; ~ seka. dela- v sestavi: delavdljen -jna -o voljdn za delo, delav6ljnost -i ž; delazmčžen -žna -o dela zmožen, zmožen za delo, dela-zm6žnost -i ž; delaželjen -Ijna -o dela željdn, delažeijnost -i ž; gl. tudi delo-Ddacroix -a Idatakrod -ja] m \ franc. slikar], Delacrobcov [dalakrodjcvj -a -o dčlanee -nca m delano vino delati -am, délan -a -o, délanje -a j: ~ na to, da bi prišel do oblasti (°na tem); ~ pri slovarju, za slovar (°na slovarju); "še dela na rokopisu ima opravka z rokopisom, ima rokopis v delu, ~ na rôko, na stroj; ~ z roko, z glavo, z nogo, s strojem; za denar, za napredek; tlako gnezdo, g^, klobase silo, škodo, čudeže, krivice, pokoro ~ po urah, čez uro; kratek čas senco —; iz muSice konja prepir, škodo, napoto, zdraho, zgago, skrb, sramoto grdo s kom —; norca se ali si ~ iz vseh; stroj dela; stroj ne delaye pokvarjen; mleko smetano dela; dela z obleko kakor svinja z mehom; les dela; noč se dela, dan se dela, krasta se dela, k dežju se dela; tema se mi dela pred očmi; dela se bolan, lep, priden ali dela se bolnega, lepega, pridnega; ni bolan, samo dela se; dela se, kakor da ne zna do pet šteti delâtor -ja m ovaduh, delàtorski -a -o Delavâri -ov m mn. \indijansko pleme v Severni Ameriki\, delavàrski -a -o: ~i poglavar délavée -vca m: '»« najeti, odpustiti, delavčev -a -o, délavka -e ž, délavkin -a -o; délavski -a-o: ~i zaupnik, svet, razred, ~a knjižica, stranka, organizacija, zakonodaja, zbornica, ~o(samo)-uptavljanje, gibanje, zavarovanje; Delavska pravica |/Mr{ délaven -vna -o: z-» človek rad dela, je priden, ~a žena, délavnost -i ž: neizmerna ~ pridnost, délavnik -a m: osemumi délavniSki -a -o: ~a obleka Delavigiie -gna [dalaviry -a] m \franc. pesnik in dramatik], Delavignov [dita-vinjey] -a -o deUvnica -e ž: prisilna, avtomehanična delàvniSki -a -o: ~o orodje delegirati -am: ~ koga pooblastiti, poslati koga kot zastopnika, delegiranje -a j: ~ poslanca, ~ pristojnosti pr. ; delegàt -a m zastopnik, odposlanec, delegatka, -e ž zastopnica, odposlanka, delegàtsld -a -o, dele^ija -e f zastopstvo, odposlanstvo, prenos pristojnosti, delegacijski -a -o: ~i svetnik, mandat, sklep, ~a pravica; delegànt -a m kdor delegira, pooblastnik délen -Ina -o [-In-J : indosameni. uspeh, ~i odpis davka, ~a pomilostitev, po- délai 183 deloTDoprÂTai ravnava, sodba, ~o plačilo, ~o nezmožen za vojaško službo dčlei -a m: dedni, dolžni, nujni materinski ~ babina, očinski ~ dedina, ~ vplačati, dčležen -žna -o: ~i ključ, ~a pravica; delčžen -žna -o: ~ biti amnestije, ugo[-lf-] delfin -a m pliskavica, delflnski -a -o, delfinov -a -o: ~o meso >[-!/-] Dčlhi -ja m \mesto v Indiji], v ~ju. iz ~ja, dilhijski -a -o >[-lhi-1 -li-J delikiten -tna -o občutljiv, nežen, rahločuten, rahel, kočljiv: ~a afera kočljiva zadeva, « stvarca nežna, občutljiva, delikžtnost -i ž delikatisa -e ž sladkarija, posladek, po^ slastica, okusna jed: trgovina z ~ami, delikatčsen -sna -o: —a trgovina delikt -a m pregreiek, hudodelstvo, kaznivo dejanje: davčni, tiskovni ~ iz koristoljubja, dellkten -tna -o: ~a odgovornost, ~o ravnanje deUlen -Ina -o: jermen, ~a plošča, ~i stroj; delilnost -i ž; delilnik -a m stroj. >[-In- / -Itn-] delimiticija -e ž razmejitev, delimitacijski -a -o razmejitven delinkvint -enta m hudodelec, grešnik: mladoletni, poklicni delinkvčntnost -i i, delinkvčnca -e ž deHrij -a m med. bledež, delirijski -a -o, delirint -a m, delirinten -tna -o, deli-rirati -am blesti; delirium trčmens deli-riuma trčmensa m, v deliriimiu trčmensu; deliridzen -zna -o blodnjav delitev -tve ž: ~ spričeval, nagrad, ~ oblasti, zapuščine; tipološka ~ hudodelcev; dedinska, sodna — deliti -im, delčč -a -e, deii in dčli -ite! delil -a -o, deljen -ena -o, deljSnje -a s: ~ s kom kruh, delo, zaslužek; ~ žalost in veselje: ~ rastline na razrede: ~ število s številom: s kom mnenje, usodo, srečo biti s kom istega mnenja, iste usode. sreče; 10 deljčno z 2 je 5; mnenja so "deljena različna, se ne skladajo, deljênec -nca m, delivec -vca m, delivka -e ž, dellvski -a -o, delitev -tve ž: ~ dela, delitven -a -o [-tv»tt-], deljiv -a -o, deljlvost -i ž DeUa Bella [delabéla] Della Bella in DelU Belle m\Jezikoslovec\, Della Bellov -a -o : ~ slovar délnlca -e ž: imenska, lastna délniCen -čna -o: ~i odrezek, dčhiiški -a -o: ~a banka, glavnica, družba, dčlničar -ja m, dčkiičarka -e ž, dčlničarski -a -o >f-ln, j dih» -a s, mn. déla dél [dél] : težko, poljsko nočno, obdnevno, priložnostno nujno ročno, umsko knjižno dobro akordno, strojno hlapčevska, težaška ~a, zemeljska ~ na tekočem traku, hudičevo ~ teče, gre od rok, se odseda; na ~ hoditi, na ~u biti, ~ čez uro, po urah; v ~u imeti, ~ dajati, za ~om iti, ~a se lotiti, obleka je v ~u, s hišo ^ še dosti ~a; to ni moje ~ ga prigai^a, zasačiti pri ~u (samem) in flagranti, vse ~ in nedelo današnjega dne, ~ za slovar (°na slovarju), ~ za izboljšanje (°na izboljšanju); délce -a [-le-j s: prvo njegovo ~ ddo- v sestavi: delodajàvec -vca m, delo-dajâvka -e ž; delojémnik -a m = delo-jemivec -vca m ; "delokrôg -a m področje, torišče; delomfzen -zna -o, delomfznost -i ž, delomfznež -a m; delopust -a m, delopùsten -tna -o; delovôdja -a in -e m, delovôden -dna -o, delovôdkinja -e ž, delovôdski -a-o: ~i tečaj, delovôdstvo -a s, delovôdstven -a -o [-tvan^], delo-vôdnik -a m zapisnik; delovfšen -Šna -o: ~a pogodba delovna ; gl. tudi dela-Dâos -a m \otok v Egejskem morju\, délski -a -o [-Is-] in dčloški -a -o ddovid -ùjem, deluj6č -a -e, delovàl -àla -o, delovànje -a s: ~ kot učitelj déloven -vna -o: ~i dan, ~i čas âu dela, ~a norma, moč, doba, dolžnost, ura, ~o vodstvo ni zadosti delavno vodstvo dela, --o razmeije, ~a metoda, mezda, akcija, ~i stroški, ~i prostor (®delo-višče), ~o področje področje dela, ~o ljudstvo. ~a soba, skupina, zadruga, —o torišče torišče dela; ~i potek potek dela: délovnik -a m načrt dela delovnopràven -vna -o: «»i akt, spor deloiirati 184 denatiirirati ddožfaati -am izseliti Icoga, na cesto postaviti, deložicija -c i, deložiranec -nca m, deložiianka -e i dilta m neski. in dčlta -e ž \grška črka\ : v kotu od ~ naprej, z ~ mišica med.; dčlta -e ž \ustje reke\: Nilova dčltast -a -o, deltoid -a m, deltoiden -dna -o: ~a miSica >[-lt-] demagogija -e ž zavajanje ljudstva, slepljenje ljudi, demag6g -a m, demag6ginja -e ž, demagdgiten -aia -o, demag6ški -a -o, demag6Stvo -a s dimant -a m, dčmanten -tna -o: ~i jubilej, dAmantov -a -o: ~ sijaj, dčmantovec -vca m min.; gl. tudi diainant dcnantirati -am preklicati, oporeči kaj, zanikati, deminti -ja m preklic, zanikanje dcnuuUdia -e i razmejitev, demarkacijski •a -o: ~a irta razmejitvena demiiia -e i korak, ukrep: napraviti ~o dipl. napraviti korak, posredovati za določen namen; izročiti '«-o; diplomatska, prijateljska ~ demaskirad -am razkrinka(va)ti, demaski-ranje -a s razkrinka(va)nje, ^maskira-nec -nca m, demaskiranka -e ž demfaca -« ž med. bebavost, demčnten -tna -o bebav Demitra -e ž grSka boginja rodovitnosti in poljedelstva, DemAtrin -a -o dcmilitarizirati -am odpraviti vojaški zruičaj in moč: ~ Nemčijo, demilitarizacija -e f demimčndka -e i, demimdndski -a -o deminutiT(mii) -a m manjšaini izraz, mn. diminutiva -tiv s, dčminutiven -vna -o, dčminutivnost -i f demisija -e ž odstop, umik: po^ti ~o odstopiti, umakniti se, odložiti (čast, službo, odgovornost), demisljski -a -o, demisionirati -am odstopiti, umakniti se demiteg -a m stvarnik sveta, stvarilni duh demobilizirati -am, demobilizžcija -e ž, demobilizacijski -a -o, demobiliziranec -nca m demografija -e ž popis ljudi, demografski -a -o, demogrif -a m demokracija -e ž vlada ljudstva: ljudska, socialistična, parlamentarna demo-kritičen -čiia -o, demokratičnost -i ž, demokrit -4ta m, demokratka -e ž, demokritski -a -o, demokritstvo -a s; demokratizem -zma m: socialistični demokratizirati -am, demokratizacija -e ž: ~ ljudski i odborov demokratija -e ž \stgr. oblika države] demokristjin -a m, demokristjànski -a -o Dem6krit(08) -ta m \gr. mislec\, Demb- kritov -a -o dcmoUrati -am razbiti, podreti, uničiti, razdejati, demoliranje -a s démon -a m \bog, duh, zli duh\, démonski -a -o božanski, skrivnosten, iz neznanih dušnih globin, demonizem -zma m, démonstvo -a s; dem0ničen -čna -o demônski -a -o: ~a ženska, demo-ničnost -i ž dcfflOBstridJa -e i 1. množični nastop, 2.pokaz; demonstrator -ja m: ~ v laboratoriju, demonstrant -a m, demon-strintka -e ž, demonstràntski -a -o, demonstracijski -a-o: ~i nastop demonstrativen -vna -o kazalen: ~i zaimek, —o dejanje, delegati so —o odšli demonstrirati -am nazorno pokazati, de-monstriranje -a i: ~ voljo (z nuožičnim nastopom), ~ pravilo (s poskusi), ~ za kaj /n zoper kaj in proti čemu demontirad -am razstaviti na dele, razdreti, narazen vzeti (stroj), demontâza -e i, demontižen -žna -o: ~i načrt, «^a skupina demoralizirad -am. demoraliziran -a -o, demoralizàcija -e ž Deničsten(es) -na m Igrški govornik], De- môstenov -a -o, demôstenski -a -o demôtski -a -o: ~a pisava dcnadfldrad -am očistiti nacizma, denaci- fikicija-e/ «ifnžr -ja m: zlat, kovan, papirnat, gotov, debel, javni veliki ~ji. v ~ spraviti, to ni noben je svojega ~ja vreden, ob ves ~ sem, za noben trda je za —, pri ~ju biti, zamenjava Ha, dajatev v ~ju; denâren -ma -o: -^i pas, dolg, ~a borza, dajatev, enota, renta, globa, ki^jiga, nakaznica, odškodnina, ustanova, vloga, ~o gospodarstvo, pismo, posojilo; denàrci -cev m mn., denirček -čka m, denimica -e ž, denâr-ničen -čna -o, denàmost -i ž, denàrstvo -a s, denirstven -a -o [-tvan-], denarništvo -a s, denâraik -a m denaturalizirati -am vzeti državljanske pravice, denaturalizâcija -e ž denatnrfrati -am spremeniti naravo, napraviti neužitno; denaturiran -a -o: ~i špirit, denaturiren -rna -o: H pripomoček dencè 185 deriv«cija dencž [tbnei] -k s majhno dno, pokrovček -. dva soda z tudi dance «leiidrit -a m min. drevnik, med. razvejen podaljšek živčne celice dcndrografija -e ž gozd., dendrologija -e f, dendrolčg -a m, dendrolčšld -a -o; dendrometrija -e ž, dendromčter -tra m debUfmer denominatfT -a m, mn. tudi denominativa -tiv s, denoininativen -vna -o imenski dentiU [-dlj -a m slov. zobnik, dentilen -\mi-o[-In-j zoben, zobniški, dentiinost -i [-In-] ž dentkija -e i med. zobljenje, dobivanje zob dentist -a m zobar, dentistka -e ž, dentisti-čen -čna -o, dentistovski -a -o zobarski denudicija -e ž geol. ogoljenje, ogolelost tal-, denudiran -a -o: ~a tla denuncirati -am ovaditi, ovijati, denunci-ranje -a s, denunciicija -e ž ovadba, denunciint -inta m ovaduh, denunci-intka -e ž, denunciintski -a -o ovaduški, denunciintstvo -a s denziroita -tra m fiz. gostotomer; denzito- mčter -tra m fot. depandinsa -e i pristava, stranska stavba, oddelek departmi -ja m oddelek, okrt^, okrožje, departmšjski -a -o okrajen, deželen depčia -e ž brzojavka, dep^n -Sna -o: ~o sporočilo, depeširati -am brzojaviti, depeširanje -a s depiUcija -e ž med. odprava las in dlak deplasirw -a -o ne na pravem kraju, zgrešen, neprimeren, deplasiranost -i i neprimernost, zgrešenost depolarizirati -am fiz., opt., depolarizicija -e ž, depolarizacijski -a -o, depolari-zdtor -ja m depolitizirati -am napravili neodvisno od politike, depolitizacija -e f: ~ uprave deponenten -tna -o slov.: ~i glagol = depončntnik -a m glagol s trpno obliko in tvornim pomenom deponirati -am položiti, shraniti, založiti (za koga), deponiranje -a s odlaganje: ~ čmico, pr. ~ blago, dokumente; depozit -a m zaloga vrednotnic, listin: davčni, finančni, sodni depozitint -a m kdor dd blago shraniti, depozitdr -ja m hranivec pologa, depoziten -tna -o: ~a banka, -a listina, deponent -čnta m kdor deponira: depo -ja m polog, skladišče, zaloga, dep6ten -tna -o dqwpulàcija -e ž izumiranje, krčenje prebi-vavstva, depopu lacijski -a-o: ~i pojavi deportirati -am odpeljati, odvažati v pregnanstvo, deportiranje -a s, deportàcija -e ž, deportacijski -a -o: ~i ukaz, deportiranec -nca m izgnanec, déport i-ranka -e ž izgnanka depozit -a m gl. deponirati depravirati -am popačili, pokvariti, spridili, skaziti, depravàcija -e ž pokvarjenost, skaženost (predvsem nravna), izprijenost dqmsija -e i 1. med. potrtost, pobit ost; 2. geogr. ozemlje, nižje od morske gladine; 3. nizek zračni pritisk, 4. gospodarsko pešanje,padanje; 5. fiz.: kapilarna depresijski -a -o, depresiven -vna -o; deprésor -ja m rud. deprimirati -am potreti, potlačiti, duševno utrujati, pobiti; deprimiran -a -o potrt, maiodušen, deprimiranec -nca m depuridja -e ž prečiščenje, izbris iz knjig: ~ davčnih zaostankov deputiciia -e ž odposlanstvo, deputacijski -a -o; députât -a /n I. delež, prejemek v naravi: viničarski 2. odposlanec, pooblaščenec; deputàten -tna -o: zemljo je dobil viničar v obdelovanje zase déra -e f 1. podič za sušenje prosa, koruze, žita; 2. voz s plohom; 3. v ~o iti na dnino ob svoji hrani; dérica -e ž; gl. tudi dira derač -a m, dérec -rca m 1. konjederec, 2. zob, dčrež -a m kdor. dere, kdor se dere déranka -e ž \krznarska priprava] denuiiirati -am motiti, nadlegovali, de- ranžmi -ja m nwtenje, nadloga déravlca -e if: ~o ima, kogar zgaga dere dêrbi -ja m \pomembna, odločilna tekmal derečina -e f = deročina -e ž kraj, kjer voda dere; derečica -e f 1. derečina, 2. driska, 3. zgaga derenica -e ž treska za svečavo deréze deréz ž mn., derézen -zna -o: -—i jermen, ~i zobje dèrik -a m stroj, žerjav, imenovan po Derricku derivàciia -e i izpeljava, derivat -a m kem. : alkoholovi, halogenski, katranski med. iz druge izpeljana snov; derivaliven -vna -o: pr. ~i zahtevek, ~o pridobiti, derivacijski -a -o: ~iprodukt; derivirati -a m dermatologija 186 deskvamédja dennatologiia -e i med. nauk o kožnih boleznih, dermatolog -a m, dermatol6$ki -a -o; dermatdl [-dl] -a m \zdravilo\; dermatftis -a m vnetje kože deroč -a -e in derčč -a -e in der6C -čča -e in derčč -«a -e prid., derččen -čna -o ki se rad dere: ~ otrok; gl. tudi dreti derogicija -e ž pr. odprma, razveljavitev: ~ pravnih določb, derogacijski -a -o: ~i učinek, ~a klavzula, derogirati -am: ~ prejšnje zakone deruten -tna -o: cesta je v ~em stanju -*■ popolnoma razdrta dCrvii -a m \muslimanski menih\, dSrvišev -a -o, dčrviSki -a -o, derviStvo -a s desint -a m voj.: vojaški desinten -ma -o: ~e čete Dcseartes [dekart] -a m \franc. filozof], Descartesov -a -o: ~ stavek; descarte-sovski [dekdrtoyski] -a-o: —i duh; gl. tudi Cartesius in Kartezij descendiiica -e ž vir, potomstvo, descenden-čen -čna -o: ~a teorija, descendčnten -tna -o, descendčnt -čnta m potomec desenzibilizirati -am: ~ Sim filmu zmanjšati občutljivost za svetlobo desSrt -a m posladek po obedu, pokosilce, desfirten -tna -o: ~i nožiček, servis, ~o pecivo, sadje, vino dcsit desčtih glav. štev.: ob ~ih, proti '»^m pridem = proti ~im, pred --^mi me ne bo pred deseto (uro); ena proti ulomljeno z ob ~ petdeset deset- v zvezah: desetdnčven -vna -o, desetdnčvnica -e ž: desčtkrat, desetkraten -tna -o, desčtkramost -i f; desetleten -tna -o, desetletje -a s, desetletnica -e f; desetodstdten -tna -o; desettisoči -ev m mn.: na ~e jih je, deset-tisoči -a -e: vsak ~i kupec, desettisočer -a -o, desettisoččren -ma -o, deset-tisočkrat, desčitisočkraten -tna -o, deset-tisočica -e ž, desettisočina -e ž. deset-tisočt6nsld -a-o: ~a ladja; desetvčdm -a -o: ~a posoda desetdk -ami. denar, 2. naboj: nabiti cev z ~om, dešetikar -ja m: jelen ~ desetir -ja m. desetirka -e ž, desetiiski -a -o: ~a služba deseter -a -o Ipf. štev. (o ri gl pod četverj, deseteren -rna -o: ~ sad, ~o povračilo, deseternost -i i; deseterica -e i: ~ mož, deseterka -e i, deseterak -a m : jelen ~ desetérec -rca m: ~ narodne pesmi desetero- v sestavi: deseterobôj -ôja m, deseterobôjen -jna -o, deseterobôjec -jca m; deseterocveten -tna -o; desetero-kôten -tna -o, deseterok6t(nik) -a m -, zool. deseterolôvkarji -ev m mn.; Dese-teromestje -a s Dekapolis; deseteronôg -ôga -o, deseteron0žec -žca m; desetero-vtsten -tna -o; deseterozlčžen -žna -o, deseterozl0žnost -i ž; deseteroztn -a -o desM -a -o vrst. štev.: ~a ura še ni odbila, ~i brat, ~a sestra; v ~o te vprašam; desetič, desêtikrat desetica -e f 1. šteti po ~ah, 2. dal sem mu čisto novo ~o, desetiCen -čna -o, desetiški -a -o: ~i sistem dcMtina -e i 1. na pogumnih mož; 2. ~o plačati, vinska 3. posestvo meri pet desetin; desetinka -e i: za ~o sekunde prepozen, desetinski -a-o: ~a dajatev, ~a vejica, desetinec -nca m tisk., desetinar -ja m kdor izterjava desetino desetiniti -im desetino pobirati, desetinjenje -a i: ~ žito, vino = desčtiti -im: ~ meto in poper; desetfnstvo -a s desétka -e i 1. številka, 2. deseterica desétiaiti -am = desetkovàti -ùjem, deset- kovài -âla -o decimirati desetnik -ami. deseti brat, 2. vodja deset-nije, desetniea -e ž deseta sestra, desét-niški -a -o; desetnija -e i desideratum -a m deziderat, mn. desiderâta -ât s zaželene stvari designirati -am določiti, označiti, designiran -a -o, designiranje -a s, designacija -e ž določitev za imenovalce deskà -e m -è [das-] ž, mn. deske in deskè desàk in ^k.[i^sk] deskàm, tudi dèska [diska] -C ž s stal. poud.: razglasna, občinska, uradna risalna tisk. odlagahia, nakladalna, vlagalna ~ za stavljenje; avt. stikalna deskôvnik -a m tisk., deskâti -âm, deskàj -âjte! deskàl -âla -o z deskami ali skodlami pokrivati; deščica -e ž, deščičast -a -o, deščičen -čna -o: ~a tla parket, dešččn -a -o: ~a streha, deščilnica -e [-vn-j ž rezilo za doge >[d»-]; gl tudi daščiti deskriptiven -vna -o opisen: ~a slovnica, ~a geometrija = deskriptiva -e ž, deskriptivnost -i ž opisnost, deskripcija -e ž opis. opisovanje deskvamacija -e ž med. luščenje kože déni 187 dcmllrsll dted -a -o: ~a matica, ~i navoj, ~i vijak, ~o vrtenje; na moji iti na ~o, fant je mojstrova ~a roka; desnica -e ž 1. desna roka, 2. desno usmerjeni politiki, desničen -čna -o, desničar -ja m, desni-čarka -e i, desničarski -a -o, desničarstvo -a s; desnosiičen -čna -o kem.: ~e snovi desolaten -tna -o brezupen, obupen: '~-€ razmere, položaj j« ~ desperiten -tna -o obupen, brezupen-, desperido -žda m desperaten človek, obupanec desp6t -a m samovladar, nasilnih, samodržec, despčtski -a -o, desp6tičen -čna -o, despotizem -zma m — desp6tstvo -a j; despotovina -e ž = despotija -e 2; desp6tka -cž = desp6tinja -e 2; dčspojna -e ž bizantinska cesarica destilšdia -e ž kem. prekop, prehlap: frakcionirana, molcra, suha destila-cijski -a -o: '■<■1 proces; destilit -a m prekapina, po destilaciji dobljena snov-, destilirati -amprekopati, preklopiti, destiliran -a -o, destiUranje -a s -, destilatSr -ja m, destilatčrski -a -o, destiUtor -ja m j priprava!, destilitorski -a -o, destiUma -e ž; destilirka -e f \steklena cevka], destiliren -ma -o desdnicija -e i namemba, usoda; destinatir -ja m ekon.: davčni ~ destmktiven -vna -o razdiralen, destruictiv-nost -i ž razdiralnost, destnlkcija -e ž razdiranje, destrOktor -ja m razdiravec, destruktorski -a -o razdiravski deičica-e ijr/. deska dejHfHrati -am, dešifrirai^e -a ~ pismo, deSifriren -ma -o: ~i ključ deliiji [ -djl] -a m posameznost, nadrobnost, del, detžjlen -Ina -o [-In-] nadroben, delen, posamezen; detajlirati -am nadrobno razložiti, navajati. izdel(ov)ati nadrobne načrte, detajliran -a -o, det^li-ranje -a s, detajlist -a m detaninirati -am izlužiti čreslovino; detani- niran -a -o: ~ les detaiirati -am oddeliti dčte -ta s, dčtece -a s, dčtečji -a -e, detinski -a -o, detinstvo -a s dite medm.: kako si lep! ~ Sentaj! detektiv -a m tajni policist, detektivka -e ž 1. oseba, 2. knjiga, detektivsld -a -o: roman detektor -ja m [radijski sprejemnik], detektorski -a -o: --»i aparat détd [dit»tf] -tla m: mali, tropr^ détlov -a -o, détiast -a -o, détlovski -a -o ; ~i nos Détela -a in-cm os. i., Dételov -a -o: ~i spisi dételja -e ž: nemSka, turSka, laika, ipanska, imama, medena dÂeljen -Ijna -o: ~a sol, cvet, luičilnica '^ega semena; déteyica -e ž: itiriperesna zajčja dčteljiiče -a s in deteljiiče -a s njiva, kjer je rasla detelja; dételjiCast -a -o: ~i vzorci; dételjina -e f 1. meSanica črne detelje, 2. njiva z deteljo, dételjnica -e ž detelji podobna rastlina, dételjidk -a m ]metulj] deténdja -e ž pr. zapor, hramba: ~ pa-piijev, zastave, detčntor -ja m, deten-cijski -a -o: —a pravk» detH-gint -énta m kem. \čistih\ determinirati -am m^rej določiti, odločiti. determiniraqje -a s, determinâcija -e ž; determinizem -zma m \fil. nauk], determinist -a m pripadnik determinizma, deterministka -e ž, determinističen -čna -o; determinanta -e ž mat., determinànt -a m biol. ded dém déi dé dejô, déj déjte! dèl déla -o in dénem -ei 1. dim mu hudo dé, nič ne dé, ob ^vo 2. joj, kam bi del? le kam se je dela ta ženska? 3. praviti, reči: kaj déi k temu? gl. tudi dejati deto- v sestavi: detoljûb -a m; detomôr -ôra m, detomorivka -e ž, detomorivec -vca m, detomorivski -a -o detonidja -e ž močan pok pri eksploziji. detonacijski -a -o: ^a hitrost, detonàtor -ja m, detonirati -am delittdja -e ž sprostitev miiičnih vlaken detronlzirati -am vreči s prestola, detroni-z&cija -e ž Dcokâlion -a m gr. mit.. Deukilionov -a -o dens ex nasitim fdius eks mdhina] m neskl. 1. božanstvo, ki v antični tragediji nepričakovano razvozla dramatski zaplet; 2. nepričakovan razplet déva -e ž lit. deklica devalorizidja -e i z zakonom določeno znižanje denarne vrednosti, devalorizirati -am, devaloriziranje -a s devahilidja -e ž ekon., devalutirati -am devalvidja -e ž razvrednotenje, znižanje vrednosti, devalvirati -am razvrednotiti devastirad -am opustošiti, devastâcija -e i opustošenje divati 188 devocionâlije dévati dévam in dévljem nedov. od dejati, deti; devâje, devaj^ -a -e, déval -a -o in -âla -o, dévaaje -a j : v nič v red iz kože na stran na kveder ~ devotadven -vna -o glagolski devcrika -e f devit devčtih glav. Stev.: ob ~ih, ob ~ dvajset, pridem proti ~ém ali ~im proti deveti (uri), pred ~émi ali ~imi me ne bo nazaj ; pet proti ena deljeno z vseh ~ih se ne bojim devet- v zvezah -, devetdànski -a -o, devetdneven -vna -o, devetdnévnica -e i; devétkiat, devétkraten -tna -o, devét-kratnost -i f ; devetléten -tna -o, devet-létnica -e f; devetodstôten -tna -o: —e obresti; devettônski -a-o: ~i voz devetik -a m z devetimi prsti devétdeset glav. štev.: učakal je ~ let, pri ~ih letih življeivja; devčtdeseti -a -o: ~a leta prejSnjega stoletja >= 90. leu, v ~ih letih prejšnjega stoletja - v 90. letih; devetdesetčr -a -o; devetdesetiren -ma -o; devetdesetina -e ž, devetdese-tinka -e ž, devetdesetfca -e ž, devét-desetka -e ž; devčtdesetič; devitdeseti-krat; devetdesetérica -e f «» devet-desetérka -e ž devetdeset- v zvezah: devétdesetkrat, devét-desetkraten -tna -o; devetdesetléten -tna -o: ~ starče^ devetdesetMtnik -a m, devetdesetlétnica -e i \starka, obletnica\ ; devetdesettônski -a -o devetér -a -o loč. štev. (o rabi gl. pri četverj ; devetéren -ma -o, devetémost -i ž, devetérka -e ž; devetérica -e ž devetero- v zvezah: deveterogùb -a -o, deveterogub -a /n; deveterokčten -tna -o, deveterokôt(nik) -a m; deveterolàsen -sna -o : žamet tekst. ; deveterolisten -tna -o; deveterovrstičen -čna -o devid -a -o vrst. štev. : —a. dežela, ~a vas, za ~o goro, v ~ih nebesih, ~a skrb; pridem pred ~o (uro), možili so jo ~emu kralju v ~i deželi; devetina -e i, devetinka -e i; dev6tič, devêtikrat devetica -e f 1. številka, Z. deveterica devétindevetdeset, devétindevetdeseti -a -o, devetindevetdesetér -a -o, devetindevet-desetéren -ma -o, devetindevetdesetina ■e Ž, devetindevetdesetinka -e f, devet-indevetdesetica -e ž, devétindevetdesetka -e i, devetindevetdesetérka -e ž, devet-indevetdesetérica -e ž, devitindevet- desetič, devčtindevetdesetkrat, devčtin-devetdesetkraten -tna -o devMndvajset, devetintrideset, devetinštirideset, devčtinpetdeset, devčtinšestdeset, devčtinsedemdeset, devčtinosemdeset; oblike, zveze, sestavo in akcent gl. pri devet, devetdeset, devetindevetdesct, devetnajst devitka -e f 1. številka, 2. deveterica: devčtkati -am, devčtkanje -a s \otroška igra\ devetkati -dm čvekati, devetkič -a m = devetkdlo -a s, devetkila -e ž devitna^ in devetnäjst glav. štev., devetnajsti -a -o in devetnajsti -a -o, devet-najster -a -o, devetnajstiren -ma -o, devetnajstčrka -e ž, devetnajstina -e i, devetnajstinka -e ž, devčtitajstka -e ž in devetnäjstka -e ž, devetnajstka -e f; devčtnajstič in devetndjstič, devitnajsti-krat in devetndjstikrat devetnajst- v zvezah: devčtnajstkrat in devetnijstkrat, devčtnajstkraten -tna -o in devetnäjstkraten -tna -o, dev6tnajst-kratnost -i ž in devetndjstkratnost -i f; devetnajstlčten -tna -o, devetnajstičtnik -a m; devčtnajststoti -a -o in devet-näjststoti -a -o: leta ~ega deveto- v sestavi: devetodinka -e ž burja, ki piha devet dni, devetodežel(j)iin -äna m, devetodežel(j)dnka -e i; devetogubnik -a m; devetovižnik -a m \drozg\ devttdja -e ž odklon devka -e ž: zarjavela, stara ~ Marija, devištvo -a j; devičen -čna -o = deviški -a -o; devičevdti -üjem; devička -e i, devičica -e f 1. devica, 2. cvetlica; devičnica -e ž neoplojena matica, devičnik -a m 1. ostal bo 2. jabolko, 3. čebelji roj, 4. predporodni večer; devlčar -ja m šmarni dukat Devin -a m kr. i., devinski -a -o: ~i grad, gospodje Devinski grofje, Devinčani -ov ..1 mn. devinkulacija -e ž odprava vinkulacije, devinkulirati -am: ~ hranilno knjižico deviza -e f 1. geslo: njegova ~ je bila zmagati; 2. tuja valuta: proste ~e, z '-.«mi kriti bankovce, ~-e odvajati: devizen -zna -o: ~a politika, ~i prekršek, dinar, fond, ~o kritje; devizno-präven -vna -o devodon&lije -žlij ž mn. nabožni predmeti, devociondlen -Ina -o [-In-] devèjka 189 diagnoza devojloi -e i IU., devojčica -e ž lil. devon -a m geol., devonski -a -o: ~a foimacija derdten -tna -o vdan, klečeplazen, pobožen, pobožnjaški, devotnost -i ž vdanost, pobožnjakarstvo devtčrij -a m fiz. izotop težkega vodika', dčvteron -a m fiz. jedro devterija, sestavljeno iz protona in nevtrona dezavuirati -am preklicati, na laž postaviti, izneveriti se, dezavuiranje -a s dezertirati -am pobegniti (od vojakov), dezerter -ja m (vojaški) begun, dezertir-ski -a -o ubežniški, dezerterstvo -a s dezkleržt -a m zaželena stvar dezinficirati -am razkužiti, razkuževati, dezinfekcija -e ž razkužitev, razkuževanje, dezinfekcijski -a -o razkuževalen, dez-infektor -ja m 1. človek, 2. priprava, dezinfčktorica -e ž, dezinfiktorski -a -o razkuževavski-, dezinficiens -a m razkužilo dezinsekcija -e ž uničevalce mrčesa, dez- insekcljski -a -o dezintegritor -ja m stroj, drobivec, luščivec, dezintegrdcija -e ž drobljenje celote dezinteredrati -am se ne se zanimati, ne se meniti za kaj, dezinteresiran -a -o brez zanimanja dezodorirati -am duh vzeli, dezodoršcija -e ž dezoksidiniti -am odvzeti kisik kemični spojini, dezoksiddt -a m dezorganizirati -am razkrojili, razkrivati, dezorganiziran -a -o, dezorganizšcija -e ž, dezorganizatorski -a -o dezorientirati -am se zgubili smer, zmesti se, dezorientiran -a -o zmeden, zgubljen, nepoučen, dezorientiranost -i i nepouče-nosl, zmedenost, dezorientdcija -e ž diž -^m:— gre, pada, k ~juse pripravlja; govori ko priti z ~ja pod kap; ne stoj na ~ju; ne hodi v takem ~ju; ne hodi po —ju; lasje, brki na dežek -žki m in dežek -žka m: pohleven ~ >[diž-] deža -e ž \posoda, posebno za nuislo\, dežen -žna -o: ~i f)okrov, dčžica -e ž, dežast-a -o dežela -e ž, mn. dežele dežel/-e/; in deželč dežela deželam I. upravna enota: — Kranjska; 2. pokrajina v nasprotju z mestom: grem na —^o iz mesta na kmete: sem bil na ~i, prihajam z —e; 3. deveta krtova —; pomlad prihaja v dčžel, -~e ljudske demokracije dežeia)an -ina m, dežeia)inka -e i, dežel(j)inski -a -o, deželGMnstvo -a 5 deželsM -a -o [-Is-]: pridelki kmečki, —a gospoščina, deždlni -a -o [-In-]: ~i zbor, poslanec, ~o pravo, ~a vlada deželno- v sestavi: deželnoknčžji -a -e; deželnostan0vski -a -o; deželnozb0rski -a -o: ~e volitve, ~o zasedanje deželoznànstvo -a s, deieloznânski -a -o dežemčr -a m, dežemčrski -a -o: ~a postaja, ~a naprava >[d»ž-] déicn -žna m bot. dižen -žna -o [diž-] : ~i plašč deievid -ùje, deievânje -a venomer dežiye; dežiti -i >[daž-J deiévcn -vna -o: ~o vreme, ~i oblaki, ~a doba, ~ veter, deždvje -a s: o(b) ~u; dežčvnik -a m 1. ptič, 2. črv, dežčvnica -e i 1. voda, 2. goba, 3. črv >[d»ž-] Dižman -a m os. i., Dčžtnanov -a -o, dižmanski -a-o: ~i duh, dčžmatistvo -a j: ~ v politiki dežnica -e ž, dežnlčen -čna -o >[d»Ž-] dežnik -a m, dežnikov -a -o: ~a palica, kljuka, dežnKek -čka m, dežnikar -ja m, dežnikarica -e ž, dežnikarski -a -o: ~a obrt >[diž-] dežijren -ma -o: ~a služba, ~i uradnik, zdravnik, dežiimi -ega m; dežtlrati -am imeti dežurno (službo), dežUrstvo -a s dia neskl.: — plošča diapozitivna plošča-, gl. tudi diapozitiv diabéz -a m geol. \vulkanska kamnina diabètes -a m med. sladkorna bolezen. diab0tičen -čna -o: ~ bolnik, diabetik -a m: hrana za '-«e diab6Učen -čna -o hudičev, zloben, diabôlik -a m, diabolizem -zma m, diabélika -e ž diébolo -la m \igra\ diacetilén -a m nenasičen vodikov ogljik diadém -a m načelek, diadémski -a -o diadôh -a m zg., diadèSki -a -o: ~a doba diafin -a -o presojen: ~i papir, diafânost -i ž presojnost ; diafanoskôp -a m priprava za preskušanje ječmena in pšenice diafrigma -e ž med., fiz. prepona, zaslonka, diafràgemski -a-o [ -gam- ] : —a črpavka diagnôza -e ž razpoznava in označba bolezni: ~o napraviti, narediti = diagno-sticirati -am; diag^stika -e ž nauk o določanju bolezni, diagnôstik -a m: dober, slab —; diagndstičen -čna -o: ~-a postaja dii«aii«l 190 dtfef^nca . -e ž prekotnica, diagonalen -Ina -o[-Ih-J: ~i prerez; stvb. ~a armatura; tekst. zlagalni aparat dtagrim -a m naris, ponazoritev s irto: hitrostni delovni krmilni t(q>lotni ~ sil, diagr&mski -a -o dttkon -a m, diakonisa -e ž, didkonski -a -o: ~a služba, ~i red, diakon&t -a m, diakonitski -a -o: obred diakrftKcn -čna -o razločevalen: ~o znamenje pri zapisovanju glasovnih tančin dlaKkt -a m narečje, dialčkten -tna -o m diaUktičen -£na -o narečen: ~ naglas, izgovor, dialektologija -e ž znanost o narečjik, dialektoldg -a m, dialektoldSki -a -o: —a karta dhMrtft« -e ž nauk o mišljenju, govorniška umetnost, zgovornost, znanstvena metoda ostro opremljenih pojmov, dialektičen -čna -o miseln, govorniški: ~a metoda, ~i iTUterializem nauk o splošnih zakonih razvoja v naravi, človeški družbi in mišljenju, dialektik -a m mislec, govornik, debatir: oster, dober ~ diaUza -e / kem., dializžtor -ja m. dializi- rati -am ločiti koloide od kristaloidov diaktg -a m dvogovor: pisati v ~u, dial6- gičen -čna -o: ~a oblika spisa dtamagnertam -zma m fiz., diamagnetik -a m diamagnetna snov, diamagneten -tna -o = diamagnetičen -čtia -o dia mi nt -a /n 1. čmi ~ premog, 2. tisk. stopnja črk, diaminten -tna -o: stroj. ~i prah, ~a krona; gl. tudi demant dttmetar -tra m premer, diametrdlen -Ina -o [-bi-J: ~o nasprotje, ~o nasproten, diametrilnost -i f-ln-] ž Dttna -e ž |rtfn. boginja\, Diinin -a -o: ~ tempelj diaobidrtiv -a m objektiv za projiciranje dit^zitivov na kinoprojektorju diapazte -a m oktava, obseg glasu, glasbene vilice; osnova za presojo diapozitiT -a m fotografski posnetek (za projekcije), diapozitiven -vna -o: ~ postietek dia posnetek diareja -e / driska, diarčičen -čna -o diirii -ami. dnevnik, 2. poslovna knjiga, diirijski -a -o diaskdp -a m aparat za predvajanje diapozitivov, diaskbpski -a -o = diaskdpičen -čna -o, diaskopija -e / rentgensko presvetljevanje diasp6r -a m min. \aluminijeva rudnina\ dUaitani -e ž razsejanost po krajih: Slovetici v ~i raztreseni po svetu diastiza -e ž kem. \ferment\, diastitičen -čna -o diatcnnija -e / med. pregrevanje z elektriko: kratkovalovna diatermometer -tra m diartnika -e / lestvica z naravno razdelitvijo tonov in poltonov, diatdničen -čna -o DUkm [dikens] -a m [angl. romanopisec\, Dickensov -a -o, dickensovski -a -o: ~o pripovedovanje dKM -im -*■ lepšati: se ponašati se, hvaliti se; dičen -čna -o Ut.: ~i junaki, ~a gospoda didaktičen -čna -o poučen, po načelih didaktike: ~o pesništvo, didiktika -e i nauk o poučevanju, didiktik -a m kdor se z didaktika ukvarja, didiktičnost -i ž poučnost dldeldti m dideldOm in dideldij medm.; dideldijček -čka m žvrklja >[-»ld-J DMerot -a [didrd -ja] m \franc. filozofi, Diderotov -a -o didM -ja m [prašek za uničevanje mrčesa]: potresti z ~jem DMo in Didčna -e Diddnin -a -o dieceza -e ž škofija, diecezinski -a -o škofijski dleiektrik -a m fiz., dieiektričen -čna -o, dieiektričnost -i ž Dleppe [djip] -ppa m |/ranc. kopališčel, diepski -a -o dieriza -e ž rdzioka, premolk med dvema stopicama Diesel Diesia [diz»l dizla] m \nem. inžemr\, Dieslov -a -o: ~ motor, dieselski -a -o [•z»l-]: ~a lokomotiva, ~o gorivo, olje, ~i motor = dizel/^-»/7 -zla m dieta -e f 1. bolniška hrana: lahka, tekoča, postna, neslatia, ledvičtia, suha, stroga, rahla 2. dnevnica; dieten -tna -o in dietičen -čna -o in dietetičen -čna -o: ~a prehrana, dietik -a m človek, ki se drži diete, dietetika -e ž nauk o zdravem življenju, o posebni prehrani diiamirati -am jemati ali vzeti dobro ime, (o) črniti, grditi, obrekovati, difamacija -C ž blatenje, obrekovanje diferenca -c ž razloček, diferenčen -čna -o: ~i kvocient, ~i manometer, diferencirati -am ločiti, razločiti; mat. računati diferencial funkcije, odvajali; diferenciran -a -o: mat. ~a funkcija, diferen- difM^ 191 cfranje -a s razločevanje; diferencidl f-iU] -a m mat., teh., diferencialen -Ina -o [-In-]: ~a carina, ~i izpit, enačbe; diferenciacija -« ž: napraviti diferirati -am ločiti se, biti narazen, ne soglašati difrikdja -c ž fiz. hmljenje žarkov, uklon svetlobe difterija -e ž daviea, grlovka: epidemija ~e, diftiričen -čna -o: ~a obloga, ~ otrok, difterijski -a-o: —i bacil, serum diftčng -a m dvoglasnik, diftdngičen -čna -o dvoglasniški, diftongizžcija -e ž sprememba v dvoglasnik, diftong(iz)lTati -am spremeniti (se) v diftong(iz)i- ranje -a s difuzij -e ž razprševanje, razpršitev: fiz. ~ molekul, ~ plinov, difOzen -zna -o fot. razpršin, razsut: ~a svetloba, med. razširjen: ~o vnetje, difuzor -ja m fiz. digima m neskl \glas in črka v stari grščini} digairati -am kem., digeriranje -a s, digestija -e ž učinkovanje topila; med. prebava; digestd^ -a m zastekljena omara za odvajanje škodljivih plinov digčstn digčst s mn. in digiste dig6st ž mn. pr, digUilis •« m bot. m^rstec, peteroprstnik, zdravilo za krepitev srca, digitilisov -a -o: ~i listi dlgnitčta -e ž dostojanstvo, častitljivosi, dignitir -ja m dostojanstvenik, visok funkcionar digresfja -e i odmik dih -a m: ~ pomladi, vetrca, usode, smrti, ~ zastane, ~ pridrževati, do zadnje^ ~a, v glotekih ~ih, v poslednjih ~ih je; dihljaj -a m in dihljij -a m dihilo -a s: bolezni dihal [-dl], dihivke -4vk ž mn. škrge, dihilen -Ina o [-In-]: ~a tehnika, ^ vaje, ~i organi, ~i centrum dihati -am in dlSem, dibije, dihajdč -a -e, dihal -a -o, diha^ -a s: težko veter diie; dihljiti -im, dihljij -ijte! dihljil -ila -o; dihetiti -im, dihetil -ila -o; dihavica -e ž težka sapa, dihavičen -čna -o nadušlfiv dBinik -a m bot.: nežnobrstni ~ žabji koprc dfhniti -nem, dihnjen -a -o: vame dihni! ~ na Sipo; besedo je komaj dihnil dihtM -im močno sopsti, gnati se za čim, dihtč, dihtčl -čla -o, dihtenje -a s: ~ kakor kovaSki meh, ptica dihti po vodi. ta človek dihti za častmi; dihtfv -a -o poželjiv, hrepeneč, dihtivost -i ž dihur -ja m, dihiiijev -a -o: koža, dihûrski -a -o: smrad; ti tat ~i; dihânùca -e ž \past\ dijik -a m, dijikov -a -o, dijikinja -e ž, dijiček -čka m, dijiSki -a -o, dijiStvo -a s dijo medm. voznikov dika -e ž-^ čast dikasKrii -a m sodni dvor, sodni kolegij dikdja -e ž izražanje, izgovarjava, besedilo, govor: prvotna ~ zakona, dikcijski -a -o : '««hiln dikdonir -ja m besednjak, slovar, dikdo- nirski -a -o slovarski: ~i doneski Dike in Dika -e ž gr. boginja pravice dflrtafin -a m avtomatični zapisovavec nareka, diktafônski -a -o diktirati -am narekovati, zapovedati, zapovedovati, diktiranje -a s narekovanje, diktit -a m narek, samovoljen ukaz, diktitor -ja m, diktitorica -e ž, diktitor-ski -a -o: metode, ~i nastop, diktatura -e ž: ~ proletariata, večine, vojaSka diktitorstvo -a s •dfla -e ž deska, Milca -e [-k-] ž: pa smo na koga na —o dejati; *diloe di e [-Ic-] ž mn. smučke; *dllast -a -o dešien, deščičast: ~a noga ploska; °dile d.l [dit] ž mn. podstrešje: stanovati na ~ah, na '->4ih suSe zeliSča dllatidja -e f fiz. toplotna razteznost, toplotni raztezek; med. razširjenost, dila-tirati -am raztezati se, raztegniti se, dilatacfjski -a -o: stroj. ~arega, cev, ~a tesnivka; fiz. dilatométer -tra m dllatôren -ma -o odlagalen: pr. ~i rok, dilat6rij -a m odkladna odločba, razsodba dUéma -e ž: biti pred —o pred odločitvijo, biti v ~i ->■ v škripcih, v zadregi, dile-mitičen -čna -o, dilémski -a -o dDetint -a m samouk, nestrokovnjak, dile-tintka -e ž, diletintski -a -o, diletantizem -zma m, diletintstvo -a s dilùvij -a m geol. ledena doba, diluviilen -Ina -o [-In-J = dilùvijski -a -o dim dfma m: vse je v ~u, meso v ~ obesid, gospostvo je Štelo okoli sto ognjiSč ali ~ov, potegniti, narediti nekaj ~ov; iz —a v ogenj z dežja pod kap; dfmček -čka m dima -e f = dimka -e f = dimlja -e f = dimSa -e i \krava\, dimè -éta m - dimek -mka m = dimec -mca m \vol\ dimast 192 diplomât dimast-a-o dimek -mka m bot.\ navadni streSni drobnoglavi ~ dlmdjnica -e [-nulj-J ž gl. dimlje dimen -mna -o: ~i steber, ~a maska, cev, ~o je, slabo se vidi; dimnat -a -o: ~a knhinja, ~a soparica, ~i oblaki dimenzija -e ž razsežnost, mera, dimenzijski -a-o: ~i preskus, ~a analiza, dimen-zion&len -Ina -o [-In-], dimenzionirati -am, dimenzionirai^ -a s dimetfl- kem. v zloženkah -, dimetilamin -a m, dimetilaminoantipirin -a m dimiie -ij ž mn. \iiroke ženske hlafe\: muslimanske deklica v ~ah dlminaftido prisl. glas. dimiti -im: ~ meso; smodnik, ki se ne dimi Dimitz [dimicj -a m \zgodovinar\, Dimitzov -a -o: ~a zgodovina dimlje dimelj [-naljj ž mn., dimejijski -a -o [-nulj-J: ~a kila, dimljice -ic ž mn., dimljiča -e ž kužna bula v dimljah, v koraku, dimeljnica ■« ž \kost\, dimelj-ničen -čna -o >[-ilj-] dimnica -e i izba z odprtim ognjiščem, pre-kajevainica, dimničen -čna -o: ~a loputa, dimitjiča -e ž izba za prekajevanje dimnik -a m: klobukasti lokotnotivski, tovarniški dimnikov -a -o: ~o žrelo, dimniški -a -o, dimnikar -ja m, dimni-karček -čka m, dimnikarica -c ž, dimnikarski -a -o: —a obrt, ~i okoliS, dimnikarstvo -a s, dimnikarffiina -e i dimolOvec -vca m klobuk na dimniku dimdrfen -fna -o min. dvoličen, dimorfizem -zma m : spolni dimorfija -e ž dvoličnost dina -e ž \merska enota] dinamika -« ž fiz., dindmičen -čna -o: ~ značaj, ~i pritisk, ~i vzgon, dini-mičnost -i ž, dinimik -a m človek z dinamičnim značajem, dinamizem -zma m fil. \smer\, dinamo -a m stroj za enosmerni tok ("dinamo stroj): ~ pri kolesu, dinamski -a -o dinamit -a m \ razstrelivo\, dinamiten -tna -o: ~i naboj, dinamitar -ja m, dinamitar-stvo -a s dinamo- v sestavi: dinamomčter -tra m stroj. sHomer", dinamogrif -a m dinar -ja m, dinarski -a -o: ~a vrednost, ~a veljava, dlnarček -čka m Dinara -e ž \pogorje v D4 volilna pravica; dobiti —o iz tovarne naravnost; "-o podivjal je ■*■ kar; dirčktnost -i ž neposrednost direktiva -e ž napotek, smernica, navodilo: sploSne dati --e, ravnati se po ~ah, direktiven -vna -o: ~ članek, ~a razvrstitev, ~o navodilo direktor -ja m ravnatelj, dir6ktowv -a -o, direktorica -e ž, direktoričin -a -o, direktorski -a -o, direktorstvo -a s, direktorit -a m ravnateljstvo", direkt6rij -ami. upravni odbor, 2. cerk. koledar z liturgičnimi navodili, 3. franc. vhda peterice po revoluciji direktor -ja m \trta in vino\ dirddrisa -e i: ~ elipse, hiperbole, parabole direndaj -a m: to je bil kjer so pele Kurentove gosli dirigirad -am ravnati, voditi, dirigiranje -a s; dirigira -a -o naravnan, vdden: «—i izstrelki, ~o gospodarstvo, dirigent -enta m, dirigfotka -e ž, dirigentski -a -o dirimirad -am oaločiti ob enakem številu glasov, dirimirai^e -a s dirjAsdd-im;/. dir dirkati -am, dirkdje, dirkaj6č -a -e, dirkanje -a s, direk -rka m \dir\, dirka -e ž, dirkač -a m, dirkžvec -vca m, dirkdlen -Ina -o [-In-]: ~i konj; dirkališče -a s, dirka-llščen-ščna-o "dimitl -nem ganiti, zadeti SloTeaski pravopis — 15 disakord -a m glas. disažio -a m ekon. razloček med resnično in naslovno ali nominalno vrednostjo disciplina -e f pravita, red, ostrost, panoga: vojaška, šolska, cerkvena akustika je ~ fizike; disciplinski -a -o: ~a pravila, ~i red, ~o zasledovanje; disciplinaren -ma -o: ~a preiskava; disciplinirati -am reda navaditi, urediti, ustrahovati (tudi s kaznijo); discipliniran -a -o reden, urejen, poslušen, ustrahovan: ~ razred, ~a družba, ~o članstvo, discipliniranost -i ž discrtidja -e i znanstvena razprava, diser- tacijski -a -o disftinkdja -e ž med. motena funkcija disgostirati -am vznejevoljiti, v slabo voljo spraviti, vzeti veselje do česa, disgustir^ -a -o vznejevoljen, sUibe volje, zagrenjen disharmonija -e i nesoglasje, neubranost, disharmdničen -čna -o neubran, neskladen disident -čnta m: ~ stranke, disidentski -a -o: ~i glasovi dIsimiUdJa -e f I. shv. razlikovanje, 2. med.; disimilacijski -a -o: '-'i pojavi; disimili-rati -am dlsjdnkdja -e ž ločnost, sodbe in sklepi z ali-^i, disjimktiven -vna -o: «»-o priredje hčno disk -a m: metanje ~a diakakeit -a m \redovnik\, diskalcedtski -a -o: ~i red, samostan >[-lc-] diskont -a m gkis. visoki pevski ali instrumentalni glas, gornja polovica kkviature, diskantirati -am, diskantist -a m diskčnt -a m ekon., diskdnten -tna -o: ~i kredit, —a mera, diskontirati -am: menične terjatve diskoteka -e ž zbirka gramofonskih plošč dUcreditkad -am: ~ koga komu vzeti, jemati zaupanje, diskieditiran -a -o brez zaupanja, brez ugleda, diskreditiranost -i ž diskrep&nca -e ž nesoglasje, nasprotje, neskladnost, diskreptoten -tna -o neskladen diskreten -tna -o obziren, nevsiljiv, molčeč, diskretnost -i i obzirnost, diskreclja -e f diskrimin&dja -e i delanje razločkov, zapostavljanje: rasna diskriminacijski -a -o: ~o ravnai^e s tujci, diskrimM-torski -a -o: ~a politika, ~i ukrepi, diskrimininta -e ž: mat. ~ kvadratne enačbe disUirz -a m pogovor, fil. sklepanje, razčlenjevanje, diskurziven -vna -o raz- diskün 194 dKcrRirati členjujoč: ~o spoznavanje po sklepanju, ~a obravnava v obliki pogovora diskusija -e ž ohrartuivanje, obravnavo, pretres, diskusijski -a -o: ~i večer, ~a snov; diskutirati -am obravnavati, pretresali, diskutant -a m razpravljavec diskvalificirati -am onemogočili; diskvalificiran -a-o: ~ igravec; diskvalifikacija -e ž ip. prepoved nastopanja na tekmah dislolräcija -e ž razmestitev, razmeščanje, premaknitev iz prvotne lege; dislokacijski -a -o: ~i ključ; dislocirati -am razpostavili, porazdelili (po vasi) Disney -a [dizni -ja] m \amer. filmski risarl, Disneyev -a -o disocUcija -e ž kem. razcep, razkroj, razpad: elektrolitična —, toplotna — disolucija -e ž razkroj, razpad disonanca -e ž razglasje, nesoglasje, ne-ubranosl, disonančen -čna -o, disonan-ten -tna -o: ~i zvoki, disonirati -am, disoniranje -a s dispanzer -ja m: protituberkulozni dispanzerski -a -o dispaiAten -tna -o nezdružljiv, čisto drugačen, različen: ~i pojmi; disparätnost -i f: ~ nazorov dispččer -ja m razpečevavec, razpošilja- vec, razdeljevavec dispinza -e ž spregled, odveza, oprostitev od kake obveznosti, dispenzirati -am spregledati, odvezali, med. pripraviti in oddali zdravilo; dispenzätor -ja m dispepsija -e ž slaba prebava dispenija -e i razpršitev: fiz. ~ svetlobe, ~ elektromagnetnih valov, disperzijski -a -o: ~i pripomoček = disperpns -a m dispnöa -e i med. kratka sapa, dispnoičen •ina -o kratke sape dispooirati -am razpolagati s čim, razvrščati kaj, odločevati, urejati, dispončnt -čnta m ekon. opolnomočenec, vodja poslovnega oddelka s posebnimi pooblastili dispozicija -eil. razpoloženje, 2. nagnjenost: ~ za jetiko, 3. načrt, dispozicijski -a-o: —i fond, dispozicionalen -Ina -o [-In-]; dispozitiven -vna -o: ~o določile, pravo, dispozitivnost -i ž dispropörc -a m nesorazmerje dispudrati -am razpravljati, doganjati z razlogi in ugovori, disput -a m = disputdcija -e ž razprava z dokazi in ugovori, dispu-tacijski -a -o: "-i način, —a obramba, ~o na(>adanje dissous -a [disu -ja] m teh., nav.: plin — v jeklenkah pod pritiskom v acetonu raztopljen acetilen distanca -e i razdalja: "varovati —o ne dali do sebe. distancirati -am I. odmakniti, teh. določiti razdaljo; 2. šp. pustili pri tekmovanju za seboj, zadaj, distinčen -čna -o: fot. ~a lestvica; ekon., pr. ~i ček, ~i delikt, ~a kupčija, ~a menica distib(on) -ha m: ~ je zveza heksametra in pentametra distingvirati -am razločiti, distingviran -a -o izbran, odličen, imeniten, distingviranost -i ž odličnost; distinkcija -e i odlika, odlikovanje; razločevanje, razločevalno znamenje distonirati -am glas. ne čisto prav peti ali igrati distribucija -e ž razdelitev, razdeljevanje. distribucijski -a -o razdelitven, distributer -ja m razdeljevavec, distributiven -vna -o (raz)delilen: ~i števniki distrikt -a m okrožje, okraj distroflja -e ž med. motnja v prebavi, distrofičen -čna -o dišiti -im, diščč -a -e, diši -ite! dišal -šla -o: lepo ~ po šmamicah, vino po sodu diši, denar mu diši, delo jim ne diši, — po snegu, to diši po goljufiji, lačnemu tudi nezabeljena jed diši, kruh diši, kruh mu ne diši; dišeč -čča -e prid.: lepo — dišava -e ž, dišdvar -ja m parfumar, dišiva-rica -e ž, diš&ven -vna -o aromatičen, dišavnica -e ž stekleničica za parfum, puša za dišave, žleza z dišečo izloči no, dišavski -a -o: DiŠavski otoki; dišiviti -im: gospodične se rade dišavijo dišičcvina -e ž in dišečevina -e ž dišeče začimbe, dišččnost -i ž; dišččka -e ž I. trta, 2. hruška dišek -ška m: vino ima ~ po sodu; po smešnem, omlednem diti dijem lit.: sapica dije; cvetlice dijejo; kar žije in dije ditirimb -a m (obredna) hvalnica, ditirdmb- ski -a -o = ditirimbičen -čna -o diumist -a m dnevničar, diumistka -e ž dnevničarka, diumistovski -a -o diva -e i: filmska ~ zvezdnica DivAča -e ž kr. i., v ~i, divšški -a -o, Divičani -ov m mn. divan -a m blazinjak, divanček -čka m divergirati -am iti narazen, razhajati .te: ~ v mišljenju, črti divergirata se raz- divtrgirati 195 Mti hajata, divergenca -e ž raznosmernost, razloček, divergčnčen -čna -o, divergenten -tna -o razhoden: —i kanal diverzija -e ž postranska operacija, nezakonito uporno delovanje ali vojskovanje, diverzijski -a -o: —a organizacija; diverzAnt -a m, diverzžntstvo -a s, diverz^tski -a -o: ~a akcija dividend -čnda m deljenec, število, ki ga delimo-, divid6nda -e f delei od letnega dobička, dividinden -dna -o; dividirati -am deliti, dividiranje -a s deljenje divin^ja -c f slutnja prihodnjih dogodkov, vedeževanje Divina commedia [divina komedia] -t -t ž Božanska komedija \Dantejev ep\ "diviti -im se čuditi se, "divdta -e ž čudovitost, čudo, ®diven -vna -o čudovit, prelep, sijajen diviz -a m tisk. vezaj divizija -e ž voj. \oddelek, večja skupina], divizijski -a -o: —o poveljstvo, divizio-n4r -ja m poveljnik divizije divizor -ja m mat. delivec divjičina -e 2 1. meso divjadi, 2. divja žival, 3. divjak, divjid -i ž divje živali, divjiden -dna -o divjdk -a m neukročena žival, necepljeno drevo, neomikan, neorganiziran, surov človek, divjdkinja -e ž, divjdček -čka m, divjiški -a -o, divjiStvo -a s, divjdčnost -i f; divjika -e f in divj^ -e ž necepljeno drevo: češnja ~ divjiU(0vec -vca m bot. divjiti -ita, divjij -4jte! divjajčč -a -e, divjije, divjjil -ila -o, divjanje -a s: bik divja po pašniku; rastlina divja; kam divjaš? divjivec -vca m, divjAvka -e ž; divjiio -a s človek nagle Jeze divji -a -e, bolj divji: ~a zver, —i lovec, živeti v -^m zakonu, ~a jeza, češnja, ~i ograj, ~e gledati, raste mu ~e meso. Divji potok; divjina -e ž, divjiva -e ž, divjat -i ž, divjast -a -o plašen, boječ, divjinec -nca m divje živeč človek, divjica -e ž prebohotno žito divnik -a m = divnjak -a m lit. park dizel [.gl] -zla m \motor\; gl. ludi Diesel dizcntcri^ -e ž griža, dizent^ričen -čna -o grižav: ~ bolnik, dizenteiijski -a -o: ~i bacil Djčkie DjčkS ž mn. kr. i., djiSki -a -o dlika -e ž: mišja ~ ptičji puh, pasja '^letvica], ~o cepiti; tudi za ~o se ne umaknem; do ~e vse je povedal; —o puščati golili se; take ~e ljudje; po žabjo ~o poslati po april; dlâ£ica -e ž; dldčen -čna -o kosmat, dlàkast -a -o, dlâkav -a -o: ~ čopič, dlàkavost -i ž, dUčnica -e ž \celica\, dlâkarica -e /: uš ~ krvosesna uš dlako- v sestavi: dlakocčpec -pca m, dlakocepski -a -o, dlakocépen -pna -o, dlako-cépstvo -a s; dlakojéden -dna -o: ~i mrčes dlan -i ž, na dlàni, z dlanjô; dve dlani; mn. dlani: ~ širok; na dlani je očitno. Jasno Je; dlànski -a -o, dlinast -a -o, dUnčnica -e ž \kost\; dlanastolistm -tna -o dKsk dlêska m \ptič\ : zeleni ~ dUsk medm., dl6s(k)niti -nem = dKščiti -im; dlèsk dlêska m \glas\, dlëskati -am in dleskàti -àm. dleskèt -éta m, dleskàv -àva -o, dieskivec -vca m, dleskAvka -e ž dMsna -e ž, nav. mn. dlésne dlčsen [s»n] ("dlesno s), diésenski -a -o -s»n-] diétiti -im, dlétenje -a s diéto -a s: pre^ diéten -tna -o, dlétast -a -o, diétce -a « ; dietito -a s ttroj. dijë prim. prisl. dalje d-mol [démol] -a m: skladba v dnén -a -o dnov: doga Dnèper -pn m, dnéprski -a -o; Dnepro- strôj -ôja m, dneprostrôjski -a -o Dnésttr -tra m, dnéstrski -a -o dnéven -vna -o 1. ~a luč, ~i kop kop na prostem, odstaviti z '■««ga reda, na ^i red dati, priti; ~o delo podnevi; 2. vsakdan/i, na dan: ~i zaslužek, delo, ~a hrana; dnévno prisl. -*■ na dan, vsakdan dnévnka -e i = dnevnina -tž = dnévSCina -e ž; dnévniâar -ja m, dnévniiarka -e ž, dnévniCarski -a -o teévnik -a m: današnji poročajo; list iz mojega ~a; davčni, plačilni, ladijski ~ o nabavah, dnévniSki -a -o dnika -e ž dnjača, dniien -tea -o na dnu ležeč: ~ les, svet, travnik dnina -e ž delo in zaslužek enega dne: po ~ah hoditi, dninski -a -o, dninar -ja m, dninarica -e ž, dninarski -a -o, dniniti -im dnHče -a j 1. temelj, 2. veje na dnu senene kope, 3. odritek pri deblu, 4. usedlina, gošča, 5. tisk.: jedkalno, vrezovalno ~ dniti dnim dno vlagati, dni dnitel dnil -a -o, dnjtoje -a «: ~ sod dnjila 196 dober dnjača -e i dnika, sddolica, travnat dolec, na dnu ležeč svet dnd dni s, dnii dn6 na dnii z dn6m, dv. dni dn6v in d&n dnoma dni na dneh z dndma, mn. dnd dn6v in ddn dn6m dnd pri dneh z dni: dvojno, izbočeno ~ kotla, sitasto anat. medenično lobanjsko do ~a izprazniti, spremeniti; ladja zadene na priti resnici na ~ aU do ~a, iz ~a srca se zahvaliti, iz ~a hišo sezidati, sodu ~ izbiti; na ~u življenja, za ~om pobirati spodaj, pri tleh dno predi, z rod.: ~ potoka leži velika riba dn6v -a -o dnen\ ~a doga, debelina debelina dna do prisl nekako, okoli, skoraj: ~ sedem ur hodd, ~ tri dinarje na uro, ~ dvajsetkrat so napadli do predi, z rod. ® krajevna raba: od vzhoda ~ zahoda, ~ strmih nebes, šel bi ~ konca sveta, od hiše ~ hi^ hodimo, od veselja ~ veselja leta; ~ staršev pisati, ~ matere pride list poslan, obrniti se ^ prijateljev; v dvorani je bila glava ~ glave; zrno ~ zma pogača, kamen ~ kamna palača; ~ kod, ~ vrh glave; ® časovna raba: delati ~ tfde noči, spati ~ belega dne, ~ sivih las, ^ polnoči svatovati, ~ tistih dob, — konca dni, od zore ~ nvaka, — zadnjega so tajili, ~ tretjega gre rado, ~ pred kratkim, ~ takrat, ~ zdaj, ~ blizu božiča; @ način ali količina: ~ krvi se urezati, ~ golega sleči, — mrtvega pretepsti, ~ blaznosti ljubiti, ~ solz ganiti, najesti se ^ ljube volje, ~ pike izpolniti povelje, ~ besede vse je res, kuhad ~ mehkega, ~ celega opleta njiva, ~ živega priti, ~ vrha poln, ~ ušes zaljubljen, ~ grla sit, ~ dna spregledati, nimamo kruha ~ ostajanja, ~ čuda čedno dekle, ~ hudiča močain fant, od pet ~ sedem stopinj, spremenljivo ~ oblačno vreme; zasluži od 200 ~ 300 din; ® smer dejanja: ~ tega mi je (®na tem), malo mu je ~ življenja, nič mu ni zabave, trd ~ ubogih; prijazen, dober ~ vseh, ljubezen ~ domovine, odnos ~ dela, zvestoba ~ prijateljev, prošnja ~ vas, čast ~ srca ima oblast; kar pa je ~ skoposd, ga nima para kar se tiče-, kar je ~ mene, bom storil v moji moči-. kadar bi bih izražanje di oiinuio, do lahko zamenjamo s predlogom razen: zapravil je ves denar ~ zadnjega kovača; sprejemam to pravilo vse ~ neznatnih izjem; podkupljivo je bilo vse ~ sodnikov; vsi ~ enega so odšli do- v sestavi: 1. z glagoli pomeni (D dopolnitev in konec dejanja: je že doslužiUi. za letos smo dodelali, revež je doirpel. ogenj dogori, dokončati ; fj) priti do določene stopnje: dokopati se do bogastva, doiti popotnika, otrok se domore žveplenk, fant je dorastel vrha, dobiti, dohiteti, dospeti, doseči; ® dosego zaželenega: dočakati konca, dognati resnico, dokazati laž, dopovedati komu, doklicati dekle k oknu; ® dodajanje: doliti vode, doplačati razliko, dokupiti njivo, do-ložiti, dosuti, dostaviti, dopisati ; II. imenske sestavljenke so (1. iz glagolov: dobitek, dc^tek, dogovor, dokaz, do-klada, doliv, doprega, dozdeven, doživljaj; (D iz predložnih zvez: doko-lenke, hlače dopetače, dobeseden, do-leten, dosmrten, doprsen; predložne zveze so rade okamnele v prislove: doslej, dokorej, dosihdob, dopoldne, dosti, dovolj, dodobra, dočista ddb -a m, dôbec -bca m, dobov -a -o: gladek kot ~a skorja, dobov ina -e ž, dôbje -a s, dôbovje -a s dôb -a m: biti na ~u na dobičku Dôb -a m kr. i., v ~u, dôbski -a -o in dobôvski -a -o, Dôbljani -ov m mn. ali Dobôvci -ev m mn. dôba -e ž: zlata življenjska ~ trpežnosti, junaška pr. pogodbena, preskusna, službena, zavarovalna, ka-renčna bronasta do te ~e, po ti —i, do tistih dob dobiviti -im preskrbeti, nakupiti, oskrbeti, poslati, dobavitelj -a m, dobaviteljica -e ž, dobaviteljski -a -o; dobdvljati -am, dobdvljanje -a 5; dobdva -e ž, dobaven -vna -o: ~i rok, list, ~i stroški; dobav-Ijdč -a m, dobdvnik -a m, dobavnica -e ž, dobavitev -tve ž, dobavitven -a -o[ -van-] ; dobavljiv -a -o Dobêno 4ni in slabostmi, dobrôsten -tna-o dobrôta -e f: ~ vinskega pridelka, blago posebne srčna —sama ~ ga je, ~ je sirota, biti za župana ni taka tudi nesreča ima svojo ~o, sprejemati ~e, živeti na ~i od miloSčine, na mizo so prinesli vsakovrstnih dobrot; pr. pravna dobrôten -tna -o, dobrôtnost -i i, dobrôtnik -a m, dobrôtnica -e ž, dobrčtniški -a -o; dobrotljlv -a -o, dobrotljivost -i ž Débrom -e ž kr. i.: na ~i pri LJubljani, dôbrovski -a -o Dobrovskt [dàbrovski I dt^ràifski] -ega m Ičeiki lingvist] : slovnica ~ega dùbrien -Sna-o fvecèj velik: ~ kos kruha, duio si ~o privezati DobrMža -c ž krajina ob ustju Donave, dobruški -a -o: po vaseh docéia prisl. čisto, prav, popolnoma docènt -énta m učitelj na univerzi, docéntka -e ž, docéntski -a -o, docentura -e i; docirati -am, doc'ranje -a s docvesti docvetèm [-cva-j gl. cvesti = do-cvetéti -im gL cveteti : te rože pri nas ne bodo docvelè, docvetéle; docvitati -am = docvétati -am: lepota deklici docveta dočakati doéàkam, dočakaj -àjte! dočakal -àla -o in doêàkati -am s stal. poud.: velike starosti kaj sem morala ne boš se dočakal mirnih časov; sin je dočakal mater; dočakovati -ùjem °dočini vez. 1. časovno: medtem ko, vtem ko; 2. protivno: a, aH, pa dočista prisL popolnoma, do kraja dodâjati -am, dodajanje -a s, dodàjen -jna -o, dodajàlen -Ina -o [-In-] kar se dà dodajati, kar je namenjeno za dodajanje dodàti -àm gl. dati, 2. mn. dodâ(s)te; do-dàtek -tka m: družinski, otroški, funkcijski ~ k dogovoru, zakonu; dodaten -tna -o: —i predpisi, zaslužki, krediti; teh. ~i postopek, ~a napetost; pr. ~i davele, dogovor, ~a plača; dodàtno prisL : — k razglasu dode^ti dodénem gL dodeti in dejati: krivici je dodejal še žalitev dodekàdiéen -čna -o: ~i sistem dvanajstinski; dodekaéder -dra m min. dvanajsterec, dodekaédrski -a -o: ~i lile, kristal; dodekagôn -a m dvanajsterokotnik; Dodekanéz -a m, dodekanéSki -a -o dodélati -am, dodelàva -e ž, dodélanost -i ž; dodelàvati -am, dodelàvatue -a s; do-delovàti -ùjem gL delovati, dodelovânje -a s: ~ načrt dodeliti -im, dodêli in dodéli -ite! dodélil -ila -o, dc^ljèn -êna -o; dodelitev -tve /: ~ kredita, stanovanja, — na službovanje, dodelitven -a -o [-tvan-]: ~i dekret; dodelivec -vca m avt.: tokovni, vžigalni ~ dodeljeviti -ùjem, dodeljùj -te! dodeljevàl -àla -o, dodeljevànje -a s; dodeljevàvec -vca m, dodeljevàvka -e ž dodéti in dodejâti dodénem, dodêni -ite! dodèl -éla -o in dodejàl -a -o: na ogenj dodenite Se malo masti; dodèv -éva m, dodévek -vka m dodati -am in dodévljem gL devati, dodévaiye-a^ dodébra prisL do dobrega, čisto, popolnoma, docela Oodona 199 dojiti Dodona -e ž \mesto v starem Epiru\, dodôn- si(i -a -o: '-'O svetišče, ~i hrast dofên -a m franc. prestolonaslednik', Dofi- néja -e ž [franc, pokrajina] dôga -e i: ~ za sode, dôgar -ja m kdor doge deta, d0žica -e ž. d0žen -žna -o: —a širina, dožina -e ž, dogovina -e ž dogôvnik -a m \oblič\ déga -e ž \pasja pasma], dôgin -a -o: ~a glava dogajati -a se, dogajanje -a s: velike reči se dogajajo, dogajališče -a s doginjati -am, doganjanje -a s: ~ živino na semenj, — besedam pomene; doganjiv -a-o: ~ duh; doganjivost -i ž; tudi doganljiv -a -o, doganljivost -i ž doglédati -am: te planjave ne moreš doglèd -éda m: biti na ~u, volitve so na ~u; dogléden -dna -o: v ~em času dogléinjica -e i \obutev] dogma -e ž, mn. dogme dogem [-gim] nedokazana trditev, opredeljen verski nauk-, juridična —; dôgemski -a -o f-g»m-]: ~a zgodovina; dogmâtika -e ž nauk o dogmah, dogmatski -a -o = dogmâtiêen -čna -o postavljen kakor dogma, brez, dokazovanja: —a trditev, kritika, dogmàtik -a m kdor se ukvarja z dogmatiko, kdor dogmatično postavlja trditve, dogmatizem -zma m \način mišljenja in nastopanja]-, dogmatizirati -am, dogmatizâcija -e ž dogniti dožčnem gt. gnati, dognanje -a s: — živino do hleva; možakar jo je visoko dognal, pravdo — do srečnega konca, pr. — krivdo, škodo, resnico, istovetnost; dognàn -a -o: to je ~a stvar, ta človek je čisto dognanost -i i dogoditi -i se, dogodi -ite se! dogodil -ila -o; dogodek -dka m: pravni dogodba -e f, dogôdbica -e i, dogodivščina -e i, dogodljàj -a m dogon -ôna m: ~ živine dogoréti -im gl. goreti: sveča je dogorela; dogorek -rka m; dogorévati -am, do-gorévanje -a s dogotivljati -am, dogotâvljanje -a s, do-gotavljič -a m, dogotavljâvec -vca m, dogotavljâvka -e t, dogotavljâvski -a -o dogotoviti -im, dogotovi -ite! dogotôvil -ila -o, dogotovljèn -éna -o, dogotovitev -tvef dogovârjad -am se, dogovarjanje -a .s: ~ se s ponesrečencem o odškodnini. ~ se za kupnino: dogovarjavec -vca m, dogovarjavka -e ž, dogovarjavskj -a -o dogovor -a m: diplomatski, tarifni —; ~ potrditi, ratificirati; cena po ~u dogovoriti -im, dogovori -ite! dogovoril -ila -o, dogovorjen -êna -o: je že dogovoril, ~ kup; ~ se o prihodnjih ukrepih; — se za skupen nastop; dogovor-jënost -i i, dogovorno prisl. -. delati — s tovariši dograditi -im dozidali, dogradi -ite! do-gràdil -ila -o, dograjèn -êna -o, do-grajênost -i i; dograjevati -ujem, dograjevanje -a s dohajati -am, dohàjanje -a s: (>oročila dohajajo z veliko zamudo; težko te dohajam; živina dohaja; srajca dohaja se trga-, dohajač -a m, dohajaški -a -o dohitéti -im gl. hiteti : — pešca, sosede v delu; dohitévati -am, dohitevanje -a s: ~ koga pri čem dohod -oda m, dohoden -dna -o: ~a vrata dohôdek -dka m: katastrski, čisti, monopolni, republiški, zvezni prijava ~ov, dohodnina -e ž: osebna dohodninski -a -o: ~i davek, ~a lestvica doigréti -am gl. igrati, doigrân -a -o; doigravati -am, doigravanje -a s doiti doidem in dôjdem, doidi in dôjdi! doidite in dôjdite! došel -šli -6 in došel -šla -o: ~ popotnika, v šolstvu smo došli napredne države, ta ura je došla; došel došla -o: —a pošta dospela-, došlec -a [-bc-] m ddjem -jma m vtis, občutek, zaznava dojémati -am in dojémljem, dojémaj -te! dojémanje -a s, dojemljiv -a -o: fant je — za uk, dojemljivost -i ž dojéti dojàmem, dojêmi -ite! dojél -a -o, dojét -a -o, dojétje -a s, dojéten -tna -o, dojétnost -i ž dojiti -im, dôji -ite! dojil -a -o, dojenje -as: krava doji daje mleko, — kravo molsti, dojitev -tve ž, dojen -jna -o: ~i lonec, ~a doba, mati; dojilja -e ž, dojnica -e ž, dojniški -a -o, dojnštvo -a s; dojênec -nca m, dojčnče -ta s, dojenček -čka m, dojênka -e ž, dojênski -a -o; dojka -e i: ta svinja je dobra kravje prsna žleza ali —, namesto matere gaje dojila dojilnik -a [-i/n-J m posoda, kamor molzeio mleko = dojnjak -a m = dojilnica -e l-vn-] i = dojača -c i; dojnišnica -c ž, dojnina -e i °dôjmiti se 200 dokumènt "dôjmiti -im se pretresli, ganiti, zadeti dojiižnik -a m malica dôk -a m: ladijski, suhi, plav^oči ~ dokaj in dokaj prisl., dokàjkrat prisi. pogosto, dokàjSnji -a -e in ddkajšnji -a -e, tudi dôkajSen -Sna -o dokàz -éza m : ~ za trditev, ~ nedolžnosti ; da ima prav; dobiti, predložiti, imeti, navesti ~e, priti z ~i na dan; pr. formalni, nasprotni, obrambni ~ resničnosti; presoja ~ov; ~ se je posrečil, drži, se je izjalovil; mat. aritmetični, geometrični, neposredni, posredni dokizen -zna -o: ~i postopek, ~a moč, listina, ~o gradivo dokaziti dokižem, dokAži -ite! dokàzal -àla -o in dokàzati dokàžem s stal. poud.: ~ obtožencu krivdo; neovrgljivo ~ s pričami, s pismom, z dejstvi; dokazljiv -a -o, dokazljivost -i ž, dokàz-nica -e ž; dokazilo -a s, dokazilen -Ina -o [-In-]: ^divo dokazovàti -ûjem, dokazujčč -a -e, doka-zovàl -àla -o, dokazovànje -a s, dokazo-vàvec -vca m, dokazovàvka -e f; doka-zovàlen -Ina -o [-In-]: ~i postopek dokUdati -am, doklàdanje -a s, doklâda -e i: osebna, funkcijska, draginjska, otroška samoupravna, cestna —; ~ ljudskega odbora; odmera, plačilo ~o naložiti, izterjati; doklàdek -dka m, doklàden -dna -o: --'i obrok, rok, zavezanec; ~a pristojbina, stopnja; ~o kritje dfridéj vpr. prisi. icako dolgo? do icdaj? diridèr in dôkler oziraino časovni prisl. ® kakor dolgo z nedov.: ~ prosi, zlata usta nosi; ~ piše; ® ~ ne tako dolgo, da ..., dotlej, da...-, z dov. : čakajte, ~ ne pride; išče, ~ ne najde; tekel je, ~ se ni sesedel; držal bo, ~ ne umije; ne dam, ~ ne plačaS; ni spregovoril, ~ ni Janez odšel; včasih nam ni pred očmi začetek dejanja v odvisniku, marveč bolj stanje po začetku', v takih primerih rabimo tudi nedov.: ni miru, ~ vse ne spi; vse je lepo, ~ njega ni; podira, ~ ne leži vse na tleh; arhaičrm zveni dokler da: čakata, ~ da truma Ahajcev primakne se bliže dokUcàti -Ičem, dokliči -te! dokUcal -àla -o in dokUcati -ičem s stal. poud.; doklic -a m: je ni več na ~u; doklicàj -a m: na ~ oddaljen dokôd prisl. do kod, dokôder prisl. do koder dokolénka -e ž, nav. mn. dokolénke -lénk nogavica, gamaša = dokolenica -e ž: Skomji z ~ami, suknja hlače ~e; tudi dokolčnčnica -e ž in dokolčnčnik -a m; dokolénski -a -o: med. ~i mavčev škorenj ;/of. ~a slika dokoni61čmca [-ifč-] -eil. rokavica do komolca, 2. med. : mavčeva —, do-komôlCen -čna -o [-^č-] ddcončiti -àm gl. končati; dokônSen -čna -o: —a montaža; —i obračun, sklep, ~a sodba, —o besedilo, stvar je —o urejena dokoDČeviti -ûjem, dokončevAl -àla -o, dokonâevànje -a s, dokončevdvec -vca m, dokončevdvka -e ž, dokončevàvski -a -o; tudi dokončàvati -am, dokončà-vanje -a s dokop&ti dokôpijem in dokopim, do-kôplji -ite in dokôpaj -àjte! dokopal -àla -o, dokopàn -a -o: dokopali so do srede njive, dokopali so končali so kopanje, dokopali so še precéj jarka, dokopal se je do velike časti; dokopàvati -am, do-kopàvanje -a s-, dokopovàti -ûjem, dokopovànje -a s dokor^j vpr. prisl časa doklej? do katere ure? doktor -ja m 1. ~ Prešeren, Poezije dr. /"doktorja] Franceta PreSema; 2. zdravnik: ~ vsega zdravstva, ~ medicine, s tova-riSico ~ Petričcvo; dôktorica -e ž zdravnica, d6ktoiček -čka m, dôktopev -a -o, ddktoričin -a -o, dôktorski -a -o; doktoràt -a m \čast, skuinja\ : delati pred ~om; doktorànd -a m kdor je pred doktoratom, doktorirati -am napraviti skuSnje za dosego doktorske časti d«drtrfna -e ž nauk, miselni sistem: obče-pravna, uradna ~ naravnega prava; trdovramo se dr^ti doktrinéren -ma -o kdor preveč poudarja nauk, teorijo, »knjižno modrost«, doktrinàrec -rca m, doktrinär -ja m, doktrinàmost -i ž, doktrinàrski -a -o, doktrinàrstvo -a s doiannèiit -énta m pismena priča, listina, dokaz: osebni, potni, pravni, uradni, ladijski ~i, dokuménten -tna -o: ~i papir, dokumentàcija -e ž, dokumentären -ma -o: ~i film = dokumentàrec -rca m, dokumentàmost -i ž, dokumentirati -am, dokumentiranje -as: ~ proSnjo, vlogo; dokumentiranost -i ž. dokumènt 201 dolgo- dokumentâriëen -čna -o: viri, doku-mentdričnost -i ž dokupiti in dokupiti -im gl. kupiti, doküp-Ijen -a-o: — zemlje, dokup -a m: ~ službenih let; dokupoväti -ûjem, doku-povänje -a s, dokupovàvec -vca m, dokupovâvka -e f, dokupovâvski -a -o, dokupâvati -âvam, dokupâvanje -a s dM/'do/}prisl. na vpraiarge kam: gôr in —, pridi jejhata, vsi križi so bili tako so se oče razjezili, ~ ž njim! HA [dôl/] -a m, v d61u, mn. tož. tudi dolé: po '«■éh: čez tri gore, čez tri vsak ~ se bo napolnil; dôlek -Ika. [-yk-] m, d61ček -čka [-ifi-] m, dôlec -Ica [-yc-] m, dôlski -a -o [-ys-]; doUč -iča m, dolica -e f, dolžča -e ž; dôlar -ja m, dôlarica -e ž, dolarski -a -o; doljàn -âna m, doljânka -e ž, doljânski -a -o Dôl [dàv] -a m kr. i., v ~u in na ~u, dôlski -a -o [-vs-], Doljâni -ov m mn. in Dôléani -ov [-f/č-] m mn.; Dôlsko -ega [-ifs-J s, V dôlSki -a. -o [-i/S- ], Dčlščani -ov [-»š-] m mn.; Dôle Dôl ž V doljânski -a -o, Doljâni -ov m mn. (različno po krajih) dolàgati -am, dolâganje -a s, dolâga -e ž dôlar -ja m in dolàr -ja m \amer. denarna enota\, dôlarCek -čka m, dôlarski -a -o in dolârski -a -o: ~a valuta, vrednost dôlbsti dôlbem, dôlbi -ite! dôlbel -bla -o ("dôlbil -a -o), dôlbenje -a s: ~ les, ~ V les; dôlbec -bca m kdor dolbe, dolbnik -a m \delavec in orodje\, dolbač -a m, dolbilo -a j: mizarsko tisk. punktimo, Silasto, ploskorezno dolb-njâk -a m \nož\ : kolarski dôlb -a m \vdolbimi\-. ~ pri stopi, dolbina -e ž; kipi V ~ah, dolbinica -e f, dolbinast -a -o, dolbinski -a -o; dolbentea -e i = dôlbenka -e ž čoln drevak, dolbilen -hia -o [-In-]: ~o dleto >[-yb-] doice [dolče] prisl. glas, nežno; dolcissimo [dolčisimo] prisl. glas, zelo nežno dolénjec -njca m 1. prebivavec v dolnjih krajih, 2. vino, 3. vlak, doléixjka -e ž I. prebivavka v dolnjih krajih, 2. dolnje žensko krilo dolénji -a -e spodnji, zlasti v kr. i. : Dolénji -a -e: ~a vas, ~i Logatec dolénjskl -a -o: ~o vino; Dolénjska -e ž, iz ~e, Dolénjsko -ega s: z ~«ga, na «-^m, na —o: Dolénjec -njca m. Do-lénjka -e ž, dolčnjičina -e ž {govorica] dolerit -a m geol. \bazalt\ dolčten -tna -opolnoleten: — sin, postati -po zakonu, dolčtnost -i ž doleteti -im, doleti -ite! doletel -čla -o: ~ do moija; doletela jih je nesreča, usoda, čast, snul, kazen; dolčt -čta m. doletišče -a s; dolčtati -am, doletavati -am, doletšvanje -a s D61fe -ta [-If-] m os. i. d6lg [ddyg] -&. m, trm. dolgovi -ov -6vom, dolg6ve in dol^, v dolgčvih in v dol^h, z dolgčvi: dr^vni, vojni, menični, viseči ~ kriti, v ~ove lesti, tičati v ~ovih, do vratu v dolgih; ~ plačati, ~ove delati, izkopati se iz ~ov; ~ovi požro posestvo; na ~u biti, imeti; ~a prost; na ~ jemati, dati; dolgovdti -lijem, dolgovinje -a s, dolgčven -vna -o: prodan v ~o sužnost >[doyg-]; gt. tudi dolžan dolg -a -o in -6 -i -č -d, prim. ddljši -a -e: ~a palica, bolezen, spoved; po ~em pasti, na '-o in široko razlagati, čez ~o (časa), tega aH temu je že ~o; ~a plovba, cesar ima ~o roko; ima — obraz; z ~im nosom oditi; ~ kakor žrd; prisl. d6lgo hodiš (časovno), dolgo režeš (načinovno) >f-ug-]; gl. tudi dalje, da«, dlje dtigčas -a m in d61g č4s dčigega čAsa m: od ~a ga bo konec ali od dolgega časa; dolgočasen -sna -o, dolgočasnost -i ž, dolgočisnež -a m, dolgočAsnica -e ž, dolgoj^je -a s; dolgočasiti -im, dolgo-čšsei^ -a j: poslušavce s statistiko, dolgočisovati -ujem, dolgočAsovanje -a s tn dolgočasovAti -iijem, dolgočasovAnje -a «: sama boš dolgočasovala >[-yg-] dotgin -a m dolg človek, dolginka -e ž, dolginski -a -o; dolgAč -a m, dolgAn -Ana m, dolgAnja -e ž, d6lgež -a m >[-yg-] dolgo- [dougo-] v sestavi: dolgobrAd -Ada -o, dolgobrAdec -dca m; dolgobfk -a -o, dolgobfkec -kca m, dolgobfkast -a -o; dolgociven -vna -o, dolgocivka -e i: pipa puška dolgodlAk -Aka -o, dolgodlAkec -kca m; dolgoglAv -Ava -o, dolgoglAvec -vca m, dolgoglavka -e ž; dolgo^v -a -o, dolgogrivec -vca m; dolgojezičen -čna -o, dolgojezičnež -a m, dolgojezičnik -a m, dolgojezičnica -e i; dolgohlAČ -Ača -e, dolgohlAčnik -a m. dolgohlAčnež -a m; dolgoklAsen -sna -o; dolgokljiin -a -o, dolgokljunec -nca m; dolgo- 202 dolus dolgokràk -âka -o; dolgokrîl/-i77 -a -o, doJlgokrilec -Ica [-le-] m; dolgolas -âsa -o, dolgolasec -sca m, dolgolâska -e i; dolgoléten -tna -o; dolgoHčen -čna -o, dolgollčnik -a m, dolgoličnica -e i: dolgolist -a -o; dolgometražen -žna -o: film; dolgoniten -ma -o: dolgonôg -ôga -o, dolgon0žec -žca m, dolgon0žen -žna -o; dolgonôs -ôsa -o, dolgonôs -a m — dolgonôsec -sca m, dolgonôska -e f; dolgopêceljn -a -o, dolgopecljàt -âta -o: ~l brest; dolgopérnat -a-o: ~e palme; dolgcpestičen -čna -o: ~i cvet; dolgopèt -éta -o, dolgopétnik -a m, dolgopétec -tca m, dolgopétka -e f, dolgopétnost -I i; dolgopétlja -e f \trta\; dolgoprogàS -a m šp.; dolgoprét -a -o, dolgoprsten -tna -o, dolgoprstnež -a m. dolgopfstnik -a m, dolgopntnica -e ž; dolgorèp -épa -o, dolgorépec -pca m zool. \rak\, dolgorépka -e i \pUca, hruška, jabolko, trta\, dolgorépnica -e ž \hruška\, dolgorépen -pna -o; dolgorès -ésa -o; dolgorîl/^-/77 -a -o, dolgorilec -Ica [-VC-] m; dolgorôêen -čna -o: ~o posojilo; dolgorôg -ôga -o, dolgor0žec -žca m \hrošč\, dolgor0žka -e ž; dolgorôk -ôka -o = dolgoiôêen -čna -o, dolgorô-kec -kca m, dolgor0čnost -I ž; dolgosùk-njež -a m; dolgotrâjen -jna -o, dolgo-trâjnost -i ž; dolgotfpen -pna -o, dolgo-trpnost -i ž; dolgoùh -a -o, dolgoùh -a m = dolgoùSec -Sca m; dolgovalôven -vna -o ; dolgovéjnat -a -o ; dolgovézen -zna -o, dolgovéznost -i ž, dolgovčznež -a m; dolgovlàknat -a -o: ~i bombaž; dolgo-vràt -âta -o, dolgovrâtnež -a m; dolgo-zôb -ôba -o; dolgoživ -a-o: ~e čebele, dolgoživost -i ž dolgôst -iž: življenja, dolgôsten -tna -o: ~a mera >f-yg-J dolgovit -âta -o l-yg-J : obraza je bil ~ega, dolgljàt -âta -o [-t/g-] dôli prisL na vpr. kje?: tam —, tu — doUhokefàlen -Ina -o f-ln-J dolgoglav, dolihokefàlnost -i [-In-] i dolgoglavost, dolihokefalija -e f; dolihokrân -a -o z dolgo lobanjo, dolihokranija -e ž dolina -e f: čez hribe in ~e, solzna dolinica -e i, dolinski -a -o, dolinast -a -o, dolinec -nca m, dolinka -e i: Sava Dolmka, doilnar -ja m, dolinarica -e f, dolinarski -a -o; doIii\je -a s; Dolina -e f kr. i., v ~i, dolinski -a -o, Dolinci -ev m mn.; Dôlina -e ž kr. /., v ~i, dolinski -a -o, Dolinčarji -ev m »in. doliti -ijem, dolij -te! dolit -a -o: ~ vode v lonec; dolitek -tka m, doliv -a ni, doliven -vna -o, dolivek -vka m, dolivka -e i posoda za dolivanje, vino za doliv dolivati -am, dolivaj -le in -âjte! dolival -a -o in -âla -o, dolivanje -a i in doli-vânje -a s, dolivâc -a ni \ posodal, dolivavec -vca m, dolivâvka -e dolivâvski -a -o, dolivâlnik -a /-ijii- 7 m d6lman/-/m-7 -a m Inuurski suknjič dolmen [-tm-] -a m keltski spomenik, dôlmenski -a -of-lm-]: ~i grot)ovi dolnje- v sestavi: dolnjebistriški -a -o; doinjeléndavski -a -o; dolnjelužiški -a -o; dolnjenemški -a-o; doinjepanônski -a -o; dolnjerénski -a -o dolnji -a -e{-hi-J: ~i del; Dolnja Bistrica, Dolnja Lendava dolMati -am, dolôêanje -a s: ~ cene; doloéevâti -ùjem, določevanje -a doloèevâlen -Ina -o f-ln-], doioéevâvec -vca m, doioéevâvka -e i doMčI» -e ž: zakonita, izjemna spadati pod ~o, ~o razveljaviti določilo -a s: dodatno, pravno ~ uredbe, zakona; veljavnost —a; določi-len -Ina -o [-In-J, določilnost -i [-In-J i določitev -tve f: ~ plač, dnevnic, davčne mere, pristojnosti, naslednika določiti in dol0čiti -im gi ločiti, dol0čen -a -o: ~ vrstni red, ~ integral, število, vrednost; ~ čas, dan, pristojnost; dolččenost -i ž, dol0čen -čna -o kar se do določiti ali kar določa: —a oblika pridevnilca, dolôCnost -i ž, dol0ček -čka m; določljiv -a -o, določljivost -i f; dol0čnik -a m indikativ, dolôCniSki -a -o indikativen: ~e oblike dotomit -a m min., dolomitski -a -o, dolomitov -a -o, dolomitovec -vca m; Dolomiti -ov m mn. [gorska skupina[: Polho-grajski Doiéres i neskl., Dolôresin -a -o doioroso [dolorôzo] prisl. glas. žalostno, z bolečino doiozen -zna -o pr. naklepen: ~o dejanje, ravnanje; dolôznost -i ž doiožiti -im, dol0ži -ite! dol0žil -ila -o, doložen -êna -o: — nekaj polen v peč; dol0žek -žica m glas. [okrasek[ dôlus -a m pr. protipraven nanutn, naklep, nakana: neposreden, premišljen ~ doli 203 domlnfniti d61ž -i [-ffž-] f 1. v šir in ~ hoditi po sobi; v ~ meri dva metra; 2. poslikana letnica panja dolžin in dolžin -žni -6 -i -é in ddlžen -žna-o: delež, izvodi; biti komu hvalo ne ene ne ostane ~ ostati odgovor; je ~ škodo povrniti, ~ v šolo hoditi; koliko si mu >[-itž-] diliica -e [-tfž- J ž podoigasta njiva dolžina -e f : ~ njive, r6ka, ~ blaga, črte; zemljepisna —; valovna —; — pilota, žeblja, vijaka; tisk. ~ črke, rezi, sponke >[-vž-] dolžiti -Im, dolžčč -a -e, d01ži -Ite! dobtèn -êna -o, doliênje -as: ~ žensko tatvine, dolživec -vca m, dolživka -e ž >[-ifž-J dolžnik -a m: davčni, hipotečni, menični dnevnik, knjiga ~ov, dolžnica -e ž, dolžniški -a -o: ~o razmerje, vpisati v ~o knjigo >/ -yž-J dolžnost -i ž: vršivec ~i; državljanska, delovna, naborna, službena ^ se začne, preneha; ~ imeti, opravljati, kršiti, prelomiti, storiti, zanemarjati; se zavedati, ~i zadostiti, > nase vzeti, v ~ si šteti; dolžn0sten -tna -o: ~i izvod, delež, obisk >[-i/i-] dom dôma m, pri dômu in dômu, dv. dôma in domôva, mn. po domôvih in doméh: ~ v ključu, v štirikotniku, v gruči, na vogel; stegnjeni, ločeni, gručasti, dvoriščni telovadni, kulturni, prosvetni, mladinski, dijaški, gasivski, zadružni, kmečki, planinski, narodni ^ ; trgovski ~ veleblagovnica: rodni — za onemogle; zgornji — senat, spodnji ~ poslanska zbornica: na —^u ostati; kruh je samo ob košnji pri —u; urediti si z ~a iti; dômec -mca m, dčmček -čka m, domek -mka m in domik -mkà m: dober je domik, čeprav ga je le za bobik; domàr -ja m: za ~ja biti za varuha biti, domâriti -im, domarina -e ž \davek\, dômovski -a -o: ~a vzgoja domà prist. (kje?) : očeta ni fant je ~ v računanju; domànji -a -e domač: ~i človek, ~e platno domič -iča -e, prisl. domiče in po domiče: dežela, občina, ljudje, ~e ime, ognjišče, platno, ~i trg, ~a naloga, obrt, zdravila, halja, govorica; ~ praznik, ~i zapor; ~ biti s kom; mož je bil ~ v naravoslovju; le kar po domiči -ih m mn. : naši ~ domičen -čna -o, domičnost -i ž, domično- sten -tna -o domačeviti -lijem hišo varovati, ko so drugi zdoma, domačevanje -a s domačija -e ž: kmečka na ~i živeti, ~o prevzeti, domačljica -e ž, domačijski -a -o: ~a povest domačin -a m = domačlnec -nca m, domačinka -e ž, domačinski -a -o, domačinstvo -a s domila prisl. skoraj, do malega Ddmen -mna m os. /., Dômnov -a -o doména -e ž posest, področje, pr. zg. gospo-Sčina: to je moja doménski -a -o: ~a uprava domeniti doménim se, doméni -Ite se! doménil -lia -o, doménjen -a -o in doméniti -nim se s stal. poud. : — se s kom za delo, ~ se z dekletom za izlet; domének -nka m: obojestranski skleniti —, domémba -e f, domenitev -tve ž; doménkovati -ujem se in domen-kovâti -ûjem se domériti -im: to je slaba mera, domerite! geometer je včeraj domeril, domérek -rka m; domérjati -am domit -éta m: na '-'U sovražnikovih topov domicfl [-11] -a m bivališče: ~ delniške družbe, zapustnika; — prenesti; določiti prisilni ~ menice; domicilski -a -o -Is-], domiciliint -a m, domici-lirati -am, domiciliran -a -o: ~ menico, v tujini ~ vozilo, kreditno pismo dimina -e ž \igra in igrača] : ~o narediti, dobiti, imeti, ~e skladati; ~e komu izbiti zobe vulg.-, dôminati -am se, dôminai\je -a s domininta -«il. glas, gospodovalna harmonija-, 2. vodilna misel (nost); gl. tudi dominirati domini] -a m posest, gospostvo, dominijski -a -o Dominik -a m os. i., Dominikov -a -o; dominikinec -nca m, dominil^inka -e ž, dominikinski -a -o: red dominikilen -hia -o [-In-] pr. graščinski, zemljiškogosposki: ~i davek, dohodek, ~a zemlja, dajatev, ~e mlinske pravice, posestvo, zemljišče dominion -a m samoupravna država v britanskem imperiju, dominionski -a -o dominirati -am vladati, gospodovati, obvladovati, biti nad kom ali čim: grad dominira nad mestom, domininten -tna domininiti 204 don Kihôt -o prevladujoč-. ~ položaj, dominântnost -i f, dominâcija -e i gospodovanje, gospostvo dtedno -a m širok maškeradiu plašč, maska Dom in svit Dôm(a) in svéta m, v Dôm(u) in svitu. Dom in sveti se Se dobe; Dôm in svétov -a -o, dominsvitovski -a -o, dominsvétovec -vca m domisliti -im, domišljen -a -o: domislil sem ga njegove dolžnosti ali na njegovo dolžnost ; ~ se nekdanjih dni ali na nekdanje dni; misel do kraja domisel [-s»y] -sli ž, domiseln -Ina -o /-s»ln-] iznajdljiv, domiselnost -i [-saln-] i iznajdljivost, domislek -a [-hk-] m : dober domislica -e ž domiSâtfica -e i hči, ki deduje dom domišljiji -am si .in se, domišUaiue -a s: domišlja si, da je bolan ; domišlja si na svojo moč; domdšljiv -iva -o, domiSlji-vost -i f, domišljivec -vca m, domišljivka -e ž, domišljiva -e ž; domišljeviti -ûjem si in se, domišljevinje -a s domišljija -e ž, domišljijski -a -o, domiSljiv -a -o domiseln, domišljav, domišljivost -i ž, domišljivec -vca m, domišljivka -e ž domlatiti in domlititi -im gl. mlatiti, do-mlačeviti -üjem; domlit(k)i -ov m mn. pojedina po končani mlaivi doninévati -am, domnévanje -a s, domnéva -e f: to ni gotovost, marveč samo domnévek -vka m: opreti sodbo na —; domnéven -vna -o: '-i avtor, domnév-nost -i î domo- V sestavi: domobrinec -nca m, domobrinski -a -o, domobrinstvo -a s; domoljüb -a m, domoljüben -bna -o, domoijübnost -i i, domoljübje -a s; domorôdec -dca m 1. domačin, 2. domoljub-, domorôden -dna -o, domorôdnost -i f; domotôien -žna -o, domotčžje -a s, domot0žnost -i f; domozninstvo -a s, domozninski -a -o domdči domôrem se, domôgel domôgla -o : JoiKi se niso, domogli do sloge; ~ se bogastva; kajžar se je domogel do dveh krav domoliti -ôlim, domôli -ite! domôlil -ila -o, domôljen -a -o domôv prisl.: ~ grèm, na poti ~ domoviti -üjem, domovinje -a s, domova-lišče -a s pr.: davčno, dolžnikovo, prisilno, stalno domovivec -vca m, domovivka -e f, domovivski -a -o. dom6ven -vna -o: ~a občina, dombvje -a s, domčvnica -e ž, domčvnik -a m, dom6vniški -a -o domovina -e f: nova, stara obramba '-e, vrnitev v ~o, na ~i ostati na domu -, domovinski -a -o: ~a občina, država, pripadnost, ~o pravo; dobiti ~o pravico; domovinstvo -a ~ ladje; sprememba, podelitev domovinec -nca m rojak, domovinka -e ž rojakinja-, domovinozninstvo -a s, domovino-zninski -a -o, domovinskopriven -vna -o Domžile Domžil [-dl] ž mn. kr. i., v -ah, domžilski -a -o [-Is-], Domžilci -ev [-Ic-] m mn., Domžilčani -ov/-Ič-] m nm. dte -a m; v zvezi z imenom neskl.: pri ~ Kihotu, ~ Buličev; d6nov -a -o Don -a m \ruska reka\, ddnski -a -o dofia [donjaj -o f špan. gospa: ~ Diana; tudi donja donidja -e ž pr. dar, donitor -ja m daro-vavec, donitorica -e ž darovavka, doni-torski -a -o: ~i portreti Dinar -ja m germanski bog groma donišati -am, doniSanje -a s, donašivec -vca m, donaSivka -e ž, donašivski -a -o: služba; donašič -a m Donatillo -a m kipar\, DonatčUov -a -o, donatilski -a -o [-Is-] Dčnava -e ž, d6navski -a-o: ~i bazen dinda -e ž: saj si že cela d6ndica -e ž, d6ndka -e ž dindarica -e ž \ptica\ donebisen -sna -o: ~o vpitje, dončben -bna -o, donibnik -a m nebotičnik Dinec -nca m \ruska reka\, Ddnčev -a -o: ~a kotlina don^sti -em še prinesti, nehati nesti gl. nesti, donesčn -ena -o, donisek -ska m prispevek: —^i k zgodovini ali za zgodovino doiiiti donim, ddni -ite! donič -a -e, ddnel in dončl -ila -o, donfenje -a s; don6čnost -i ž, d6n -a m: zvon ima lep doneč -iča -e prid.: ~ bron Donizetti [doniciti] -ja m \it. kony>omst\ Donizettijev -a -o dinja -e i doha don Juan [don hydn] don Juana m, don Juanov -a -o; donhuin -a m zapelji vec, donhuinski -a -o, donhuinščina -e ž don Kiliit don Kih6ta m, don Kihčtov -a -o: ~e pustolovščine; donkihdt -a m fotttast, donkih6t(ov)ski -a -o: ~i boj, donkih6tovŠčina -e i donna 205 doramen donna [dôna] -e i it. gospa donos -ôsa m pridelek, izkupiček: hektarski ---- pridelek, čisti ~ izkupiček, donôsen -sna -o: ~a kupčija, ~o podjetje, donosnost -i i doiiosit! donosim gl. nositi, donôSen -a -o: žena je donosila; oblelu je donošena; don0šenček -čka m, donôîenka -e ž dopisen -sna -o: —a figura 'dopasti dopâdem (se) ugajati, vieč biti, pogodu ali po volji biti, Mopadênje -a s veselje, ugodje; *dopadljiv -a -o všeč(en), pogodu, prikupen; *dopadljivost -i i, *dopâdati -am (se), *dopâdanje -a s dopéten -tna -o: ~a suknja, dopétnik -a m, dopétnica -e i, dopetiča -e i: srajca hlače ~e dôping -a m Sp. \priponwček za kratkotrajen napon moči\ dopisiti in dopisati -išem gl. pisati ; dopis -a m: službeni, uradni dopisen -sna -o: ~i tečaj, ~a knjiga, dopisnica -e ž: poštna ~ Dela, dopisnik -a m, dopisniSki -a -o, dopisništvo -a s, do-pisje -a s, dopisek -ska m dopisovâti -Ujem, dopisovàl -âla -o; dopi-sovânje -a s: službeno —, svoboda —a, dopisovavec -vca m, dopisovàvka -e ž, dopisovâvski -a -o doplaëétl in dopličati -am gl. plačati, dopličan -a-o: ~ povišek pristojbine; doplačilo -a s: ~ takse, davčno dovoliti — iz javnih skladov; doplačilen -Ina -o [-In-]: obvezna ~a znamka; ~a knjiga; doplačnik -a m, doplačnica -e ž, doplačniški -a -o doplaëevàti -ujem, doplačevinje -a s, do-plačevžvec -vca m, doplačevavka -e ž, doplaêevévski -a -o dopoééti -čnčm, dopočni -ite! dopoččl -a -o: kaj vse dopočno nocoj; dopo^njati -am dopoldan dopôldne, dopoldnéva in dopôl-dneva m: ves od dopôldne ali dopoldnéva ali dopoldneva do večera; dopôldne -éva in dopôldneva j: vse od dopoldneva do večera; na vpraSanje kdaj? je prisl.: dopôldan in dopôldne: ~ ne pridem, dopoldanji -a -e, dopoldanski -a -o, dopoidnéven -vna -o, dopoldànec -nca m kdor hodi dopoldne v službo, v Solo >[-ifd-] dopolnilen -Ina -o [-vn-]: ~i izpit, predlog, ~a odredba, plača, ~o določilo, ~e volitve; dopolnilo -a [-i/n-J s dopolniti in dopolniti -nini gl. polniti, do-polnjenje -as: ~ sod, ~ deset let, čas se dopolni, — podatke, dopolnjeno je; dopolnitev -tve f, dopolnitven -a -o [-tv3n-]: ~i postopek >[-un-] dopolnjevati -ùjem, dopolnjujoč -a -e, dopolnjevanje -a s, dopolnjevâvec -vca m, dopolnjevâvka -e f >[-yn-] dopomâgati -am: ~ si do česa dopomoči dopomôrem, dopomôgel -môgla -o: — k uspehu doposliti dop0šljem gl. poslati, doposiàn -a -o; dopošiljati -am dopôtovati -ujem, dopôtuj -te! dopôtoval -a -o in dopotovâti -ùjem, dopotùj -te! dopotovàl -âla -o: ~ z vlakom, ~ v mesto dopovédati dopovém gl. povedati : nič si ne daš —dopôved -i f, dopôveden -dna -o : ~i stavek, dopovéden -dna -o, dopovedljiv -a -o, dopovédnost -i 2, dopo-vedljivost -i f, dopovédek -dka m, dopovédkov -a -o dopovedovàti -ûjem, dopovedovanje -a s: ~ komu kaj, ~ si kaj, dopovedovâvec -vca m, dopovedovàvka -e i dopréél doprčžem, doprézi -te in -ite! doprégel -gla -o: ~ par konj; dopréga ■e Ž, doprčžen -žna -o: ~a živina doprinêsti -em gl. nesti pomagati, prispevati, pristoriti, pripomoči, doprinùs -ôsa m prispevek, pomoč, doprinâSati -am prispevati, pomagati, žrtvovali, doprinâSanje -a j prispevanje, pomoč dopisen -sna -o: -—a podoba, doprsje -a s, dophnik -a m \kip, zid\ dopust -a m: redni, letni, bolezenski, študijski ~ dati, vzeti, dobiti, dopùstnik -a m, dopOstnica -e i \oseba, listina], dopiistniški -a -o dopustiti -im, dopûsti -ite! dopûstil -ila -o, dopušččn -êna -o, dopušččnje -a s: ~ mladini zabavo, ~ dokaz, rubež; do-pušččnost -i i; dopûsten -tna -o: ~i pritisk, ~i stavki, ~a obtežba, ~ dokaz, ~a izjema, pritožba, ~i zaslužek; dopûstnost -i ž, dopustijiv -a -o, dopustljivost -i i; dopustilo -a s, do-pustilen -Ina -o [-In-], dopustitev -tve ž, dopustitven -a -o [-tv»n-]; dopuščati -am, dopuščanje -a i : ~ dvoboj, razlago, izjeme doràmen -mna -o, dorâmnice -nmic ž \hlače\ dorisH 206 dostiviti dorisd d0Tàs(t)em, doràs(t)el -(t)la -o in doràSien -a -o: — do vrha, — vrha; Janez bo kmalu doras(t)el Marka; dorasel človek, les; 'dorâsdtel čemu bili kos čemu; dorâslost -i ž = doriščenost -i i, doràstek -tka m, doriščati -am, dordščanje -a s D6re -ta m, Dôretov -a -o, Ddrči -ja m, Dčrčijev -a -o, Dčrček -čka m, Ddrčkov -a -o; D6ra -e i, Dôrin -a -o, Dôrica -e f, Dčričin -a -o Dorotéja -e ž os. i., Dorotéjin -a -o dôrski -a -o: —i slog, steber, ~o narečje, Dôris ali Dôrida -e ž \stgr. pokrajina], Dôrec -rca m dorzélen -hia -o [-In-] hrbten, hrbtiščen doséâ dosčžem, dosézi -te in -ite! doségel -gla -o, dosižen -a -o: ~ namen, ~ do mize, ~ jabolko; ~ boljše pogoje, ~ dvajseto leto starosti, ~ ravnotežje v proračunu, ~ stabilizacijo financ, razveljavljenje sodbe, večino pri volitvah, kompromis, višjo plačilno stopnjo; do-sčžen -žna -o, dosčžnost -i i, dosèg -éga m: na ~u biti, na ~ priti, zunaj ~a; dosčžek -žka m, doséga -e i, dosegljàj -a m, dosegljiv -a -o: z —o natančnostjo, dosegljivost -i i dosedânji -a -e, dosedànjost -i i; dosed^jS- nji -a -e àoaëgnaU [-mdif] prisl. doslej dosigati-am in dosézati-am, doséganje-a « in dosézanje -a s doseliti dosélim gl. seliti, doséljen -a -o, doséljenec -nca m, doséljenka -e i, doséljenski -a -o, doselitev -tve ž, doselitven -a -o [-tvan-] doseiieTiti -i^m, doseljevànje -a s, dose-Ijevàvec -vca m, doseljevâvka -e f, do-seljcvâlen -Ina -o /^-/b-7 : ~a politilca dosiuti -am gl. dosegati dosOidMi dosihmàl [-mé»] prisl. dos!«} dosita prisl do sitega doqé -ja m svežen/ spisov doskakàti in doskàkati doskščem in do-skàkam gl. skakati, doskakoviti -ûjem, doskakovànje -a s, doskalcovàvec -vca m, doskakovàvka -e ž določiti dosk0čim gl. skočiti, doskèk -61ca in doskôka m, doskôkoma prisl., dosk6čen -čna -o, doskočišče -a s dosKdcn -dna -o, doslédnejSi -a -e, prisl. doslédno, doslédneXS)e; doslédnost -i ž, doslédnei -a m doslediti -im, dosiédi -ite! doslédil -ila -o lov. : ~ žival ; dosledovàti -ùjem dosléj prisl., dosléjSnji -a -e doslišati -im lov. : ~ jelena, doslišen -šna -o: v ~i bližini »doslôvcn -vna -o dobeseden, ®dosl6vno prisl. do besede doslûh -a m razdalja, rut katero je mogoče kaj sliiati: lov. žival je na —u doslutiti in doslùtiti -im gl. slutiti, doslùten -a -o : ~ se do pravega vzroka ; intuitivno doslùten -ma -o: v ~em času doslužiti in doslužiti -im gl. služiti, doslUžen -a -o: dosluženost -i ž, dosluženec -nca m, dosluženka -e ž; doslužen -žna -o, doslužitev -tve ž, doslužek -žka m dosmften -tna -o: —o zavarovanje ("doživljenjsko); ~i član društva, ~i užitek, —a ječa, kazen, pravica; dosmrtnina -e f, dosmftnik -a m dosmrtni ud dosoditi in dosôditi -im gl. soditi, dosôjen -a -o: tak sodnik je za zmeraj dosodil; pravda še ni dosojena, ip. ~ enajstmetrovko ->- prisoditi; dosôjati -am, dosôja -e ž doaoréj prisl. do te ure, do zdaj, dosl^ dospéti dospèm, dospl -ite! dospél -éla -o: ~ vrhâ, ~ do vrat, ~ na vrh, v bližino, ~ v plačilo; dospélost -i ž: ~ menice, dajatve, dolgé, posojila; dospé-tek -tka m: ~ roka; dospétje -a s; dospévati -am, dospévanje -as: ~ obresti, teijatve dostfjad -am in -jem 1. ~ vojaščino, ka2en, udarce; 2. kar se mene dostaja tiče, kar se dela dostaje; 3. bodi pogumen, kakor se vojalca dostaja dostiti dostojim in dostinem vzdrtati. vztrajati, dostôj -te in dostàni -ite! dostàl -a -o in dostàl -éla -o 1. kateri do konca dostoje, bodo ohranjeni; 2. dotrajati: kozolec je dostél, treba bo novega; levei je dostal umrl dosttTiti -im. dostévljen -a -o 1. ~ besedo, nov čini v uredbi; 2. prinesti, poslati, pripeljati: ~ vagon opeke; pr. ~ plačilni nalog, pozivnk», dopis; dostéva -e i: rok za ~o; dostéven -vna -o: ~a knjiga, ~i rok; fot. ~a leča; dostévek -vka m, dosUvl^ -a -o, dostavljivost -i f, dostévnost -i ž, dostévnica -e ž, dostav-iHiM -e ž; dostévljati -am, dostévijanje -a s, dostavljévec -vca m, dostavljévka -e f, dostavl^vski -a -o dôsti 207 doučen dôsti prisl.: — ljudi, kruha; od ~ strani, ~ mi je tega, ima vsega na ~ krajih, z ~ stvarmi; — dober, — blizu, ~ natančno, — premalo, ~ tiad sto, ~ kupuje, ~ piše; "z dostimi ljudmi z dosti ljudmi-, dostikrat prisl.: ~ govori, ~ ne zna; dosti kraten -tna -o: — gost dostojànstvo -a s: podelitev ~a, zoper ~ človeka, enak po ~u, dostojanstven -a -o [-tv3n-], dostojanstvenik -a [-tvan-j m, dostojânstvenica -e [-tvan-] ž, dosto-jânstvenost -i ž dostojen -jna -o spodoben: ~ fant, —a učenka; debata je bila na ~i višini; dostojnost -i f Dostojévski -ega m \ruslci pisatelji : romani ~ega (°Dostojévskijevi) dostdp -ôpa m: prost ~ do sodišča, ~ v državno službo, nimam ~a do pisarne, — k razpravi, na ta prostor; dostôpen -pna -o; splošno ~ kraj, vsakomur —a listina; dostôpnost -i ž: ~ vseh mest v civilni službi, ~ kraja dostoriti -im, dostôri -ite! dostôril -ila -o, dostorjèn -êna -o: kar smo zamudili, bo treba ~ dosuba prisl. do suhega dOilec -a [-šhc-J m, ddšlica -e ž; gl. tudi doiti doitéri doštčjem, doštej -éjte! doštel -éla -o, doštet -a -o; ~ do sto, ~ dobiček h kupnini; doStétje -a s, doStéva -e ž, doStévek -vka m, doStéven -vna -o, doStévnost -i ž, doStévati -am, doSté-vanje -a s, doštevdinica -e [-In-] ž doštndirati -am: fant je hitro doštudiral d6ta ^ ž: tožba za ~o, zavarovanje "-o dobiti, za ~o je dobila hišo; dôtar -ja m kdor gleda samo na doto, dôtarica -e ž hči z veliko doto, dôtarski -a -o: ~i snubci, dôtica -e f: kar čedna —; dotalen -Ina -o [-In-]: ~o zemljišče, ~o premoženje doticija -e ž odmerjeni znesek, podpora: državna, proračunska, izredna dota-cijski -a -o: ~i znesek, ~a vsota; dotirati -am dajaH (letno) podporo-, do-tiranje -a s: ~ državnih podjety, rezerv, skladov dotikati -amgi dotočiti dotakniti dotàknem se, dotakni -ite se! dotaknil -ila -o, dotàknjen -a -o in dotàkniti -nem se s stal. poud.: — se kruha, rane, bolečine, vprašanja; dotàk- iijenost -i ž, dotakljiv -a -o, dotakljivost -i i >[-tak- / -t3k-J dotakràten -tna -o : ~i nazori dotaien -hia -o [-In-J: ~ poklon, ~a obleka dotêéi -čem gl. teči, dotečen -êna -o: vaščani so dotekli cigana; voda kmalu doteče do korita; vino je doteklo; čas je dotekel; mandat Je dotekel, dotekla menica; dotèk -éka m, dotêklost -i ž; dotékati -am, dotékanje -a s dotedanji -a -e: ~i običaj; dotedàjSnji -a -e dotegniti dotégnem, dotégni -ite! dotégnil--ila -o in dotégniti -nem s stal. poud.: te zamude ne boš nikoli dotegnil; to mi ne dotegne s tem ne prebijem doteiidôb pr/s/. - dotiehmà,\ f-màyj prisl. do zdaj, doslej °dotičnik -a m tisti, "dotični -a -o tisti dotikati -am in dotičem se, dotikanje -a s: ne dotikaj se žice, poštenja, tujega blaga; kar se mene dotiče, mu ne grem s poti; dotik -a m: — žice, ~ z žico; priti v ~ s kom; dotika -e ž: prhi v ~o s kom, dotičen -čtia -o dotikalen: ^^ ploskev, dotičnica -e i: črta —dotikàlen -Ina -o [-In-]: —a ravnina, ~e količine, ~i četverokottiik, dotikilnica -e [-In-] ž tangenta; dotikališče -a s, dotikaliŠčen -čna -o: ~a razdaja; dotikâlo -a s; dotiiUjaj -a m in dotikUij -a m dotipati -am in dotipljem se: s težavo se je dotipal (do) vrat dotiskati -am, dotiskan -a -o: knjiga bo kmalu dotiskana dotistihmâl [ -mày] prisl. do takrat, dotlej dotléj prisl., dotléjSnji -a -e: ~e delo dotočiti dot0čim gi točiti, dot0čen -a -o: ~ vina v sod; dotôk -ôka m, dotočen -čna -o; ~a cev, določitev -tve ž-, dotikati -am, dotikanje -a s dotod prisL do tod dotdlči dot01čem gl tolči, dotôlCen -a -o: reveža so čisto dotolkli >[-ov-j dotôrej prisl tako: udaril ga je da je obležal dotrijati -am, dotrijan -a -o: stroj je dotrajal dotrpéti -im, dot^l in dotrpèl -éla -o: bolnik je davi dotrpel dotukajšnii -a -e: ~a pot doučen -čna -o: ~o pismo, doučiti -im se, douči -ite! doučil -ila -o, douCén -êna -o : fant je doučen krojač izučen douméti 208 dozréti doumeti doumejem in doumem in doutnem, doumej -djte in doiimi -te! doutnčl in doumel -ela -o; doumčtje -a s, doUmen -mna -o = doumljiv -a -o, doumljivost -i f = doumnost -i ž; doiimiti -im se, doumljen -a -o, doumitev -tve ž; do-umAvati -am, doumivanje -a s doTšjati -am, dovajanje -a s, dovajivec -vca m, dovajivica -e ž, dovaj&len -Ina -o [-In-]-, tisk. sani, ~i jermenček, dovajalnik -a.[-ffn-] m: ~ m svinec dovAžati -am, dovižainje -a s dovč&ajinji -a -e: ~i sovražniki so danes prijatelji dovi^ dovčm se, dovčdi -tel dovAdel -a -o: ~ se svoje moči; ~ se novic Dover [d6v»r] -vra m \angl. pristaniiče\, dčvrski -a -o dovžsd dovMem gl. vesti ->• pripeljati, privesti D6vje -ega s kr. i., z '^ga, na ^m, ddvSki -a -o, Dovžini -ov m tnn. dovlačfti in dovUčiti -im gl. vlačiti; dovličen -čna -o = dovlai^len -Ina -o [-in-j: ~i tir, dovlAčnica -e f = dovla-čflnica -« [-yn-] ž \železnica, mehanična priprava za vlačenfe lesa\; dovlačev&ti -Ujem, dovlačevAi^ -a s; dovUči -em gl. vleči, dovlččen -a -o: komaj se je dovlekel do doma dovčd -6da m: ~ goriva, dov6den -diut -o: ~a cev, ~i kanal, kaM, dovčdnost -i ž, dov6dnica -e ž \žila, cev\, dov6dničen -čna -o: stene dov■ mikaven, drižestnost -i f->- mikavnost, milina drižba -e ž: javna, prisilna, prostovoljna ~ lovišč; oddati delo na ~i ; dnižben -a -o [-ban-]: ~i narok; drižbeništvo -a.[-b»n-] s: lotil seje ~a; drižbar -ja m kdor vodi dražbo, drižbati -am na dražbi prodajati draže -ja »»: zdravilo v ~jih DrižgoSe Drižgoš ž mn. kr. i., v ~ah, drižgoški -a -o, Dražgošini -ov m mn. diižica -e i gl. draga dražiti drižim, driži -ite! dražčč -a -e, dražil -ila -o, draženje -a s in dražiti -im s stal. poud. : psa — s klobaso; otroci se dražijo med sabo; dražilo -a s, dražilen -Ina -o [-In-]: ~e dišave, dražilnost -i [-In-] ž; dražljiv -a -o: ~ bolnik, ~e pijače, dražljivost -i i. dražljivec -vca m. dražljivka -« ž; dražljij -a m: ~i se prenašajo, selijo, dražljijski -a -o dražiti -im, driži -ite! dražil -a -o, dražčč -a -e, dražinje -a s: ~ blago, vse se draži; draživec -vca m, draživka -e ž; dražitev -tve ž: ~ blaga drčiti -im, drči -Ite! dtêé, dtčič -a -e, dftal -ila -o, drčinje -a s; drč -a m: v ~ se spustiti; dfča -c f: po ~ah spuščajo les; drčiv -iva -o: ~a strmina; «bčiva -e i: na —i spolzniti ; drčljiv -a -o : ~ svet; dfčen -čna -o in -6: danes je zelo ~o; dfčaiica -e f = drčilnica -e [-vn-] ž; drčij -a m ; dfčar -ja m, dfčarski -a -o; drčilnik -a [-i/n-J m drdriti -im, drdrij -ijte! drdril -ila -o, drdrinje -a ^ : voz drdra po cesti ; drdraje so bežali polhi v dupla; drdra -e ž: velikonočna to dekletce je prava teh. vrtalna drdràlo -a s, drdrič -a m; drdràv -âva -o, drdrivec -vca m, drdrivka -e ž, drdrâvski -a -o drégati -am drezati, dréganje -a j: ~ v ogenj; drégavt -a m; drégniti -nem, drégnjen -a-o: — v osir, v sršenovo gnezdo, dregljâj -a m drik drêka m, v dreku in dreku, drêkec -kca m; drekiti -im, drekàj -ijte! drekàl -âla -o: po stari šegi drekač -a m, drèkast -a -o: drekobfbec -bca m zool. dréka -e ž bot. dremiti drémam in drémljem, drémaj -ijte in drémlji -te! drémal -ila -o, dremanje -a s in drémati s stal. poud. ; dremàv -âva -o, dremivec -vca m \oseba in cvetlica\, dremivka -e ž \oseba in cvetlica\, dremavica -e ž, dremivičen -čna -o, diemivost -i ž; drémavt -a m, dremivs -a m, dieniivh -a m, dremivhati -am; dremâlo •a 5; drémec -mca m = drčmež -a m: ~ ^ je premogel; dremljiti -im, drem-Ijinje -a s, dremljiv -iva -o, dremljâvec -vca n^ dremljivka -e f; dremljiv -a -o, dremljivost-i ž; dremôta -e ž, tudi bot., dremôten -tna -o, dremôtnost -i ž, dremôtec -tca m, tudi bot., dremôtica -e ž, dremdtičen -čna -o; dremùh -a m, dremuša -e ž; dremuckati -am; v bot. imena za cvetlice: drémalica -e ž, dre-nuiljica -e ž, drémlja -e ž, dremivčica -e ž, dremolès -isa m drémelj -mlja m oklešček drin dréna m bot.: beli. rdeči, rumeni, pasji, divji zdrav, trden ko pust di«n 211 ko drži se, kakor bi ~ jedel ; na —u obsedeti ploh vleči; dr6n£ek -čka m bot, dr6nek -nka m : mlečni ; drénovina -e i in drenovina -e i drenov les; drénovje -a s \grmovje\ : jabolka ne rasto na ~u; drčnovka -e f = dtenoviča -e f = drenjdča -e ž drenova palica; drinovec -vca m vino ali žgar^e iz dremdj; drenik -a m \grozdje\; drénàst -a -o: 'M) se držati drenéia -e ž, drenàien -žna -o, drenirati -am odvajati vodo pod zemljo, dieniranje -a s; drén -a m med. odvodih za izcedke: stekleni ~ diincati -am, dréncanje -a j: vrtela se je in drencala okoli gostov; drencljàti -àm poskakovati, drencljàj -àjte! drencljàl -àla -o, drencljànje -a s *drtn] dréaja m gneča, vrvei, prerivanje; *drénjati -am se gnesti se, treti se, prerivati se, tlačiti se; *dr6njaiùe -a s prerivai^e, gneča, stiskanje drénov -a -o: ~a jagoda, ~ les, grm, ~a palica, pot; trmast ko ~a korenina; beseda drži kakor ~ klin; to drži kakor ~a kljuka; prej bi klin vodo dal; danes je spet volje slabe; pozimi bo za zajčke v kr. i.: Drénov ^č -ega -i£a m, v '»«m ~u, drénovski -a -o, Drénovci -ev m mn. drendlja -e i drenjva jagoda: pust ko drés -a m \oblekii\: Športni v smučarskem u diéacn -sna m 1. bot.: ajda gre v 2. plevel, drésen -sni ž Acaiiati -am vaditi, uriti, dresiranje -a s, dresùra -e ž, diesCr -ja m, dtes£rka -e ž, dresêrski -a -o dreskM -a m zool. \dro^\ drita -e ž \čevljarska nit\ i ^-jo vleči smrčati; drétar -ja m dréti dârem in drèm, drl drite in deri -ite! derčč -a -e, deittt -a -e, dfl -a -o, drênje •a s: zobe, Soto vitre dere in koše plete, kravo s svedrom zgaga me dere; na meh oderuh dere kmeta; tiha voda globoko dere; solze d(e)rô po licu; ljudje so drli za njim; to sta jo drla po klancu; sraka. Soja, mačka, otrok se dere; ~ se nad kom; — se kot jesihar, na vse grlo, na vse pretege, na vse pomaganje ; deràC -a m, dérec -rca m konjederec, dčrež -a m, derùh -a m; dftje -a s in drtjè -à s ànfii* -e i \sekira\ drevqjàâa -e Ž drevàk -a m iz debla iztesan čobt dreràriti -im držati za drevo (pri orai^u), drevàrjenje -a s, drevàr -ja m, drevarica -e ž oračka drévce -asi. drevesce, 2. ptičarsko ~ z limanicami, 3. bot.: božje, blaženo, bhi-goslovljeno drivček -čka m = drév-če -ta s; drivčast -a -o, drévcast -a -o: ~a vrba drevenéti -im, drevenèl -éla -o, drevenênje -a s: steblo dreveni; roka dreveni od mraza; drevén -a -o lesen: ~a repa, od mraza prsti, ~o gledati, drevé-nost -i Ž; drevénec -nca m okamneh drevo; gl. tudi drven drevénka -e ž mernik, drvenka drevésce -a s: bot. malo dreviSček -čka m drévi prisl. danes zvečer: ~ bo koncert; drévLSnji -a -e dreviti -fm, drevdč -a -e, drevi in drévi -ite! dievil -a -o: pes drevi divjačino, viiiar drevi valove, pred seboj drevi sovražnike, nesreča drevi človeka; oblaki so se drevili; gl. tudi drviti drevnica-e f «bevd -ésa s 1. bot.: sadno mamutovo, Judeževo, božje, kruhovo 2. jadmo ~ jambor; 3. plug: orati z '^«som; je bolj okreten pri plesu kakor pri '««su; drévje -a s: sadno senčno gozd. podraslo ~ podrast, drévjiée -a s, drévnat -a -o bogat z drevjem; drevésen -sna -o, drevésnica -e 2: gozdna, sadna, parkovna drevésniâar -ja m, drevés-ničarski -a -o, drevčsničarstvo -a s; drevésast -a -o: ~a praprot; drevésarica -« ž \kača\; drevnik -a m sadni vrt, min. dendrit; drevnina -e ž gozd. 1. gmota drevesa (panja, debh, vej, vrhovine, lubja) ; 2. vse rastoče drevje in grmovje: tojepregosta ~ drevo- v sestavi: drevomér -a m dendro-meter; drevorèd -a m, drevcM^den -dna -o; drevoréja -e ž; drevosèk -éka m Dreyfiis [drefS^s ! dràifus] -a m \ franc. častnik\, Dreyfusov -a -o: ~a afera, dreyfusovci -ev m nm. drézati -am dregati: ~ v osir, v srSenovo gnezdo, v nos, s komolci; dolgo smo drezali vanj; menda ga je sam vrag drezal, da je zinil; drezljàj -a m drezina -e ž \iimično vozih\: motoma ~ dreža 212 drobencljati drfž» -e ž bot.: rdeča ~ \češnja\-, drežica -e i l>ot.: alpska. Švicarska — dreinjiti -dm, drežnj-aj -šjte! drežnjal -ala -o: ~ v koga siliti v koga, vmešavati se v govorjenje-, drežnjalo -a i siten človek, sitnež; drčžnja -e i; drežnik -a m drgijaati -am drajsati, drgajsanje -a ^ drgil [-dl/] -i i, nav. mn. drgali drgali tonzile, drgdlke -alk [-yk-] ž mn., drga-lica -e ž \vnetje\ d^gad -am, dfganje -a s, drgdlo -a s = drgilnik -a[-yn-] m \orodje], drgalen -Ina -o [-In-]; drgiilja -e i: postrgati sneg ob drgivka -e ž \motika\, drgač -a m drgetiti -tim in drgččem, drgetaj -ajte in drgčči -te! drgetaje, drgetM -ala -o, drgetšnje -a s, drget -ita m, drgetec -tca m; drgetiv -ava -o, drgetavec -vca m, drgetivka -e ž, drgetavski -a -o, drgdlo -a s drgniti dfgnem, dfgni -ite! drgnil -ila -o, drgnjenje -a s in drgniti -nem s stal. poud. difciiMj/i-iirdnihal) driititi -im, drhti -ite! drhti, drhteč -a -e. drhtčl -ila -o, drhtenje -a s; drhtiv -ava -o, drhtivica -e ž, drhtivec -vca m; drhtaj -a m — drhtljaj -a m: lice spre-letavajo kratki ~i; plamen je v zadnjih —ih; drhtljiv -a -o, drhtljivost -i f driida -e ž gr. mit. drevesna nimfa driUing -a m šp. \preigravanje z žogol, driblati -am, driblanje -a s dri6tfi -am (se), dričanje -a i, driča -e i = dričilnica -e^-i/n-] ž; dričkati -am se otr.; dričen -čna -o: ~a tla drifter -ja m ladja, ki lovi z mrežami inl[-il] -a m brezdušno, mehanično urjenje, učenje; dri lati -am driska -e ž, driskav -a -o, driskavica -e ž, driskavec -vca m, driskavka -e ž dristavec -vca m bot.: lasasti, alpski ~ dristiti-imkUstirati, dristi -ite! dristil -a -o; dristlja -e ž, dristilo -a s, dristilen -Ina -o [-In-], dristljivka -e ž bot. drist^ -im, dristljij -ajte! dristljal -ala -o, dristljii\je -a s, dristljiv -iva -o, dristlja-vec -vca m, dristljivka -c ž dAati -am (se) drsati se, dfka^e -a s, dfkalica -e ž, nav. nm. dfkalice -lic ž drsaliee, drkalnica -e [-(in-j ž drsalnica, drkališče -a s, drkavec -vca m, drkavka -e ž, drkivski -a -o; drkač -a m črednikov pomagač; drkljati -im, drkljanje -a i: — se v grapo; drkulen -Ina -o [-In-] drkeU -kija m krepelo drkotâti -àm in drkočem, drkotàj -âjte in drkčči -te! drkotàl -àla -o, drkotànje u s: voz drkota po trdi cesti; drkôt -ôta ni drièsk -éska m, driéskati -am, driéskanje -a s; drlés(k)niti -nem in drlês(k)nili -nem: ~ z vrati drina -e ž zmes živinske klaje, slabega žitu, raznega nastila drmastiti -im, drmastenje -a medved po hosti drmasti; drmašča -e ž go.šrava dhnati -am in drinljem stresati, d f manje -a i; drmljiti -âm, drmijàj -ajte! drmijàl -ila -o: voziček po cesti drmlja irmeî-a. m \ljudski plesi din-a m trata, ruša: čez ~ in stm; drnàt -âta -o, dmàten -tna -o, drnast -a -o, dmina -e i, drninast -a -o, dfnje -a i = dmôvje -a s; dmovâli -ùjem, drnâr -ja m = dmorézec -zca m kdor drn reie; driiovec -vca m min. driiec -nca m: y ~ jahati; driicati -am poskakovati, stresati drnjohati -am smrčeč trdno spati, drnjôhanjc -a s, drnjôhavec -vca m dmôselj -slja m \sliva, }agoda\ drôb -a in -û m, v diôbu in drôbu; drobén -a -o : ~e klobase ; drôbje -a s in drobovje -a s, drobovina -e ž, drobovinski -a -o, drobôven -vna -o: ~e mišice drôb -a m in drôb -î ž drobir: seneni čebelji ~ izjedi, voščenik drobcen -a -o [-an-], drobčken -a -o [-kin-] m drobčkan-a-o drobec -bca m: v ~u sekunde, ~ granate; drobčec -a [-čm:-] m, drôbëek -čka m, drôbelj -blja m, droblč -iča m, drobcž -a m; drobijânec -nca m otrok, drobtina: — kruha, drobljanček -čka m, drobljàn-čast -a -o; drobijâj -a m, drobljài -a m \orodje\ drôben -bna -o in drobén -bnà -ô in drobin drôbna -6; dol. obi. drôbni -a -o; prisl. drobnô, drobnéj(5)e: ~ glasek, dež, smeh, ~o blago, —a dela, ~i koraki, —o slikarstvo, ~a obrt, ~e skrbi, — denar, —o sito; vse bo ~o, vse gre na drôbno, na drobno prodajati; les. ~i tehniški les; stroj. ~e grablje, ~i navoj; tekst. ~o presti, ~o pisati, gledati, drobnost -i ž in drobnost -i ž, drobnina -e č drobencljati -âm drobno stopicati, dro-bencljàj -âjte! drobcncljàl -àla -o, drobencljânje -a s >[}bJn-J drobentéti 213 droži droiientéti -im drobno hoditi, drobentèl -éla -o, drobentênje -a s >[-ban-] drobir -ja m, drobiren -ma -o, drobiriti -im; drobirje -a s, drobirjast -a -o drobiti -im, drôbi -ite! drobé, drobéC -a -e, drobil -a -o, drobljèn -êna -o, drobljenje -a f: ~ kamenje, kruh, žgance, okove; ~ korake, laži. Šale, sladke besede, pesmi; okrogle pod nos v zvoniku drobijo k delopustu; ura drobi sekunde; dež drobi; dete drobi za materjo; merske enote; drobitev -tve i; dro-bivec -vca m = drobač -a m \ilovek in stroji, drobivka -e i \jabolko\, drobilen -Ina -o [-un-]-. ~e čeljusti, ~i valjar, mlin; drobilnica -e [-yn-] i kraj, kjer drobijo-, drobihlik -a [-ifn-] m \stroj\, drobinčiti -im drobiž -a m \otroci, denar], drobižiti -im drobtinčiti, drobiženje -a s, drobižek -žka m šibak otrok-, drobižen -žna -o: ~o delo, ~e vojske; drobižarski -a -o: —o polemiziranje; kako si ~i drobnéti -im droban postajati, drobno hoditi, drobnèl -éla -o, drobnênje -a i drôtmica -e ž sk. i. ]ovce in koze\, drčbniški -a -o; drobnica -e ž ]necepljeno drevo in sad], drobničen -čna -o: ~ sad, -^a veja, drobničevec -vca m \niošt] drobnik -a m ]kamen], drobniški -a-o: —^i apnenec drobnjik -a m bot., min.-, skrilavec drobnjakov -a -o: —a omaka drobnjâkar -ja m, drobnjàkarski -a -o : ~e pripombe, drobnjakarstvo -a s: gubiti se v —u drobnjava -e ž = drobnjav -i ž, drobnjarija -e ž, drobnjad -i i drobno- v sestavi-, drobnoblagôven -vna -o: ~o gospodarstvo ; drobnocvéten -tna -o : —a potočnica; drobnoglàv -âva -o: ~i dimek, drobnoglavec -vca m. drobno-glàvka -e i, drobnoglâvost -i f ; drobnogled -éda m mikroskop, drobnogléden -dna -o; drobnolastniški -a -o; drobno-ličen -čna -o; drobnolist -a -o: močvimica; drobnomér -a m, drobno-méren -rna -o; drobnonôg -ôga -o; drobnoôk -ôka -o; drobnoprst -a -o; drobnoréznica -e i teh. mikrotom-drobnorôk -ôka -o; drobnovlâknat -a -o ; drobnovzôrCast -a -o: drobnozfn -a -o, drobnozfnat -a -o: for. ~i razvija\ec; drobnoživka -e ž mikrob divboiéti -im, drobôU -ite! drobolèl -éla -o: slavček droboli drobtina -e ž: krušna zgodovinska drobtinov -a -o: ~ štrukelj; Orobtinovka -e ž \juha], drobtinje -a s, drobtiniti -im, drobtinjenje -a s, drobtinčiti -im, drob-tinčenje -a j; drobtinčar -ja m kdor se zadovolji z drobtinicami, drobtinčarski -a.-o, drobtinčarstvo -a s; drobtinica -c Ž-. Slomškove Drobtinice; materine ~e bot., krušne ~e dràéiti -im, drččkati -am, drččniti -nem, drččnik -ami. možnar, 2. av/.: ventilni gl. tudi drok drôg -a in -à in -u m, mn. drogôvi in drôgi -ôv -ôvom, po drogôvih in drogéh, z drôgi, drogôvi in drogmi: zastava je na pol ~a; telovadni, brzojavni gonilni, batni, krmilni, premikalni, spojni, vodilni, zobati drožiček -čka m majhen drog-, drogôvje -a j: zavorno, pogonsko, spojno, vrtalno drôgali -am z drogom poganjati splav droga -e ž: opojne ~e, drogerija -e 5, drogerijski -a -o, drogist -a m, drogerist -a m, drogeristka -e ž drok -a m tolkač, drokàlnik -a m in dro-kalnik -a [-j/n-] m, drôkati -am, drôkanje -a s, drôlcniti -nem; gL tudi dročiti drome^ -ja m enogrba kamela, drome- darjev -a -o, dromedarski -a -o drômija -e ž ]glasbilo], drômljati -am: ~ s prsti po mizi; čmrlji dromljajo drdnta -e ž \piica\ = drontarica -e ž drôplja -e ž, rod. mn. drôpelj î-p»lj] : vélika, mala drôplji -a -e in drôpijin -a -o drozg -a m in drozd -a m: beli, črni —, drozgov -a -o in drôzdov -a -o, drozgač -a m \ ptica] drdzgati -am stiskati, tlačiti, mečkati, drôzganje -a s in drozgâti -àm, drozgànje -a j; drôzga -e ž zmečkano sadje, drôzga-lica -e i: — kipi; drôzgalnik -a /n in drozgalnik -a [-un-] m pivovaiska kad za drozgo droži droži i mn. domač kvas, gošča po vinu, pivu, -ém -i -éh -mi; ludi drčže drčž ž mn., drožje -â i mn., -àm -é -àh -âmi: bo že za drôzen -žna -o: ~e glivice, ~o vino; drožen -a -o, drožčnka -e ž žganje iz drožja = drožčnec -nca m = droževec -vca m = drožnik -a m: drožci -ev m mn.-. vino meče ~e; drožjar -ja m kdor drožje prodaja, dro- droži 214 dniid žima -e ž; drožica -e ž: olovne —e kravajci; drožnit -àta -o, drožast -a -o drožid -im drogati, drdži -ite! drožil -a -o, drožčnje -a s drpilid -im hitro, neugnano delati, sem in tja hoditi, drpàljenje -a s, drpàlast -a -o, drpžlež -a m dfsad -am (se), drsije, dfsanje -a s, dha -e i: ~ za les, bele ~e na oblelii, na cesti; ~ mu poje podrsava z nogami (od oslabelosti) ; drsâC -a m; dtsâvec -vca m oseba, ptič, žuželka\, drsâvka -e ž \oseba, priprava], drsàlica -e ž \priprava\ ; d^lica -e i = drsàlnica -e [-yn-] i, drsališče -a s; drsàien -Ina -o [-In-J: ~i šport, fot. ~i polclop; drsàv -âva -o: ~ Icorak, '-'i vzlet letala; drsljàj -a m; drsàj -a m \ples\; drsàlo -a s tisk. d^sen -sna -o in drsèn -snà -6: ~o je, pot je ~a; ~i let; ~a obremenitev, ~i ležaj, ~o trenje, ~o vodilo, ~i moznik, ~a ploskev, ~o okno, ~i stik avt., ~e ploščice pri kosilniku, ~a plošča stroj., ~i čevelj ; dfsnost -i ž, drsljiv -a -o, dtsljfvost -i ž; drsfna -e i drsna ploskev drséd -im, drsi in dfci -ite! drsèl -éla -o, drsčč -a -e, drsênje -a s d^ka -e ž lov. vtiski parkljev ranjene živali dfsicad -am prasketati, dhkanje -a s, drsketàti -àm, drsketànje -a s, drsicét -éta m, drskec -a [-kac-j m bot. = drskôtec -tca m; drskljàti -àm, drskljànje -a 5 dfskôvnica -e i: ~ na točo \stara lovska puška\ drsnili -ami. zavora pri vozu, 2. lov.: na vratu brezpetelinke; 3. stroj.: obračalni, valjasti, vrtilni, batni, sukalni 4. — pri trolejbusu ; 5. tisk. : ~ na matrič-nici; drsnica -e ž tisk. drstid -i se, drstenje -a s, drstitev -tve ž = drstllo -a s, dfst -i ž: ribji vlaki potujejo na dfsten -tna -o: ~e vode, ~a riba = drstnica -e ž, drstivka -e ž riba, ki jo umetno osnutkajo; drstišče -a s; drstnik -a m = drstilnica -e [-yn-] ž: umetna ~ drdničica-ef/mf. drùg -a in -à m, mn. drugôvi -ôv: biti komu za ~a na svatbi; Koman in ~ trgovski družabnik-, dniga -e i: prilolnost je nevama drugov -a -o: —a skrb; drugovàti -lijem, drugovànje -a s: ~ komu na svatbi, pri delu drug -a -o ned. z. : ~ veter vleče, to je ~a stvar, ves ^ je, nobeden ~ ne pojde z mano, nič ~ega, kdo kaka ~a, kaj ~ega; ~ ~«mu pomagata, tudi eden ~«mu, ~ vlečeta, ~ za ~im odhajajo; hiteli sta ~a čez ~o; v ~em stanu; ~o ali eno k ~«mu povprečno, počez dnigMen -čna -o: znatno, zelo, malo, veliko, nekoliko, čisto, popolnoma —, vse ~ ali ves vsa ~a, vse ~o; prisl. drugiče: ni tako, ~ je; tako govori, ~ dela; mčlči, — boš tepen sicer; drugačnost -i ž; dragžčica -e ž varianta, inačica-, drugičiti -im: svet ~ dmgian prisl. na vpr. kam?: grem ~ drdgec -gca m 1. cb-ugi roj, 2. ta slika je ~ sliki v Parizu, 3. —^ v glavnikaistvu drd^ -a -o vrst. štev. ima samo določno obl.: ti si prvi, on je ~i, ~i naj stopijo iz vrste, ne prvi; ~i pot drugič; ~i izvod računa, ~a instanca; mat. ~i koren; ~i plan pri filmu; v —o drugikrat, ~e krati; dnigokriten -tna -o drugič prisl. v drugo, drugikrat dnigji prisl na vpr. kje?: živi ~ dnigo- v sestavi: drugobdrven -vna -o; drugobiten -tna -o: ~i element; drugo-instžnčen -čna -o: ~a sodba na drugi instanci; drugojezičen -čna -o, drugo-jezičnost -i /; drugokateg6mik -a m: ~ pri šahu; drugokdžec -žca m; drugo-Ičtnik -a m Ičlovek, žival, panj\; drugo-ndroden -dna -o: ~e brigade; drugopis -a m, drugopisen -sna -o; drugoplasiran -a -o; dragopblten -tna -o [-m-J: ~a plemena; drugopotčnčen -čna -o na drugo potenco; drugorazreden -dna -o; drugordden -dna -o, drugorddec -dca m, drugorčdnost -i ž; drugordjen -ena -o, drugorojčnec -nca m, drugorojčnka -e ž; drugosmčren -ma -o; drugospdlen -Ina -o [-In-], drugospdlnost -i ž; drugostopen -pna -o: —^i potonKi, —a razsodba; drugostrSnski -a -o, drugostrinstvo -a s; drugoŠčlcc -Ica [-Ic-J m, drugoščiski -a -o[-Is-]; drugovčrec -rca m, drugoverski -a -o, drugoverka -e ž, drugovčrstvo -a s; drugovrsten -tna -o dmgdd prisL na vpr. kod?: ~ hoditi, od ~ priti, drugddnji -a-e: izdelki drugAten -tna -o sekundaren: stvar je ~-€ga ()omena ni v ospredju, drugdtnost -i ž sekundarnost dniid -a m keltski duhovnik, druidski -a -o; druidizem -zma m Driîsiis 215 draio- Dnteas -a m m Drùz -a m sin cesarja Tihe- rija, Drùzov -a -o diliičiiis -e ž: dobra, prijetna ~o delati komu, biti komu za dniSčinski -a -o dništvo-sls: bralno, gasilno, izobraževalno, konzumno Društvo narodov, dni-štven -a -o /"-tv»n-] : ~o pravo, —a pravila, svoboda, dništvenik -a m, dništve-nica -e ž, društvenina -e f >[-tvin-J; druStvovâti -ùjem, druStvovânje -a s; drùStevce -a[-t3v-] s družiben -bna -o: ~ človek, ~i pies, ~o bitje, druždbtiik -a m: slab očarljiv trgovski, tihi družibnica -e ž: grlica mi je ljuba ~ pri odlični gospe ; ~ v podjetju; družibnost -i ž: čut za rastUnska ~ dniižba -e f, mn. dnižbe dnižb: vaša ~ je prijettia; visoka, slaba, dobra, zaklju-četia, vinska delati ~o, delati v —i s kom; Prešernova razredna delniška ~ z omejeno zavezo; drùžbica -e i družben -a -o [-ban-J: ~a stvarnost, lastnina, organizacija, funkcija, problematika, ~a akumulacija, intervencija, kontrola, ~i položaj, ~a pogodba, ~i prispevek, davek; Dnižl>eni otoki; —o (samo)upravljanje, dn^žbenik -a m: ~i Prešernove družbe; drùžbenica -e ž družbeno- v sestavi: družbenoekon0mskJ -a -o: ~a struktura: družbenogospodirski -a -o ; družbenopraven -vna -o, družbeno-razvojen -jna -o >/-éan-] družim- v sestavi: družboslovje -a s sociologija, družbosl6ven -vtia -o sociološki, dtiižboslovec -vca m, družtx>sl0vski -a -o; družbozndnstvo -a s; družbotv0ren -rtia -o, družbotv0most -i ž druže -ta m in s star. : moj zakonski —, ona je tvoje drùžej -a m; družica -e ž: zakonska, poročna —, družičin -a -o: obleka; družičevdti -ùjem; družbanj -a m nevestin drug drtižec -žca m drugi roj čebel, drugee družina -c i: oče z vso ~o, gospodar večerja z ~o, igravska, lovska, strelska, črkovna, besedna družinica -e i, družinski -a -o: ~o življenje, ~i poglavar, upokojenec, ~a mati, pokojnina, skupnost, sreča, družinče -ta s posel — družinec -nca m, družinčid -i ž družiti dn:ižim, dnlži -ite! dnjžil -ila -o, drùienje -a s in drùžiti -im s stal. poud. : volk se z volkom druži; dnižen -žna -o: »»o živeti, —o bitje, tnravlje so ~e živali; dnižnost -i f; družljiv -a -o: lastovka je ~a ptica; družljivost -i ž; dnižilen -Ina -o [-In-], družilnik -a [-yn-J m \sklon\, družilo -a s: delo v brigadah je izvrstno '■>'; družnik -a m: čolnarski —i, dnižnica -e i, družniški -a -o drva drv s mn., drvôm drvà na drvéh z drvmi: mehka, trda skladanica drv; naši so danes v drvéh drvarijo; drvca drve s mn., drvâmica -e ž drvača -e f \sekira\ = drvarica -e f = drvtvjiča -e ž = drvenica -e i = drvnica -e ž drevnjača drvâr -ja m, drvârski -a -o: ~a sekira, drvârstvo -a s, drvâriti -im, drvatjenje -a s, drvarija -e ž drvartaa -e ž \pristoJbina\ = drvnina -c f drvdščina -e ž sečna pravica: v tem gozdu ima ~o drvéè -éta s polence drvén -a -o lesen: ~e noge, ~a posoda; drvenéti -im, drvenèl -éla -o, drvenênje -a s; drvénlca -e i \mera za žito\ drvéti -im, drvl in dfvi -ite! drvèl -éla -o, dtvênje -a s: sma drvi mimo, drvel je naravnost v pogubo, drvite v prepad; gl. tudi drviti drvišče -a s prostor v gozdu, kjer sekajo = drvnik -a m = drvnjàk -a m drviti -im poditi, dm -ite! drvéC -a -e, drvil -a -o, drvênje -a ~ koga, ~ se kam; gl. tudi dreviti drvo- v sestavi: drvojèd -éda -o, drvojédec -dca m, drvojédka -e f hišna goba: drvolàz -àza m — drvolàzec -zca m \kača\: sivi, zeleni, nočni, dnevni drvosèk -éka m = drvôSe« -šca m — drvosèC -éCa m = drvosečina -e ž dfxati -am in -žem strgati, praskati, dfzanje -a j: ~ blato s ceste, ~ lan, ~ obroče beliti, drzâj -a m greben, mikalnik, gra-daše\dnalica ■« i = drzàlnica -er-yn-J : — drzàlo -a s = drzàlnik -a f-yn-] m 1. smukah za lan, 2. orodje za drzanje lesa', drzavec -vca m mikač; drzùlja -e ž: cestarjeva drzàlen -Ina -o [-In-]: strguljke; drzniti -em prasniti ifiat -zna -o (»dfzek), drznost -i ž ("dfzkost); dhuiiti -nem si alise, dfztiež -a m, drzovit -a -o, drzovitež -a m drzno- v sestavi: drznogléd -éda -o; drzno-ôk -ôka-o i'-ln-] dvopôljen -Ijna -o: —o kolobarjcnje dvopotizen -zna -o: ~i šahovski problem = dvopotéznik -a m dvopredélen -Ina -o [-In-] : ~a plodnica bol. dvojiréien -jna -o : sukanec dvoprekiten -tna -o: ~e zavore dvdr dvôra m, na dvôru in na dvoru: cesarski, sodni, računski ~ in plemstvo; dvorec -rca m: gosposki, poletni, zimski, strelski, lovski dvoren -ma -o: —a dama, pisarna, spletka, —^i dobavitelj, ples, svétnik; dvorski -a -o: ~e šege; dvorovina -e ž civilna lista Dvdr Dvôra m kr. i., na ~u, dvôrski -a -o: Dvorska vas Dvoràk [dvôrîak] -a m \ieš. skladatelji Dvofàkov -a -o dvoràmen -mna -o: — svečnik, vzvod, križ, ~a lestva, ~e stopnice dvoràna -e f: koncertna, sodna, plesna operacijska dvorànica -e i, dvoranski -a -o: ~o svetišče dvorazréden -dna -o: ~a šola = dvorazréd-nica -e i dvorazséien -žna -o: ~a ploskev, ~a filmska risanka, dvorazsčžnost -i ž dvoréCje -a s: ~ Evfrata in Tigrisa dvoréd -a m, dvorédec -dca m bot. : vejnati dvoréden -dna -o: ~ jopič, ~ ovojni list bot., ~ kozolec, sejalnik, ~a pšenica, dvorédnik -a m: ječmen ~ dvorézen -zna -o: ~ meč, dvoréznik -a m \dvojni obličl, dvoréznost -i ž dvorišče -a s, dvoriščen -čna -o: ~a stran, vrata, stavba, ~i muzikant; dvoriščnik -a m, dvoriščece^-acej -a s dvčriti -im, dvôri -te! dvôril -a -o, dvôrjcnje -a s, dvorivec -vca m, dvorljiv -a -o, dvorljivost -i ž dvorjàn -âna m, dvorjânka -e ž. dvorjânski -a -o, dvômik -a m, dvôrnica -e i, dvômiSki -a -o, dvorjàniti -im dvorèb -ôba -o dvordčen -čna -o: ~a igra, ~i meč, dvorôk -ôka -o: ~e klešče, dvorččka -e i arheol. \ posoda] dvorèg -ôga -o: ~o nakovalo, dvorôg -a m morsko tele; dvorôgljast -a -o: ~ klobuk = dvorôgeljnik -a /n = dvor0žnik -a m, dvorogljàt -âta -o: ~e vilice, infula, dvorogljičast -a -o; jczik žab 222 idafoii dvosétai -čna -o: ~ travnik droaid -éda m = dvosčdežnik -a m \letalo\ dvosméren -ma -o: ~a cesta dvosmûSd -a -o: sani dronAvcn -vna -o: ~i papir drosAben -bna -o: stanovanje dvospèr -éva m dvospôlcn -Ina -o [-In-]: ~i cvetovi, dvo-spÀlnik -a [-In-] m hermafrodit, dvo-spôfaiica -e i: riba dvospôlniîtvo -a s, dvospôlnost -i [-In-] ž hermafroditàem i -vna -o: ~o knjigovoiw• enota, četa, skupina, oddelek edino prisl.: ~ mogoč; vse je prav, ~ spi preveč-»- samo, le; edinoleprisl. edtaio- v sestavi: edinorôjen -Sna -o, edino-rojSnec -nca m, edinorojSnka -e i; vendar edino mogčč, edino zveličdven edindl [-àlj -a m fot., edinôlen -Ina -o [-in-J edinstvo -as-*- edinost, edinstven -a -o [-tvan-]: ~ primer v zgodovini, ~ dogodek; edinstvenost -i [-tvan-] i; edin-ščina -e ž osameiost, siromaščina, beda Ëdip -a m, Édipov -a -o: ~ kompleks; gi. tudi Oidipus Ëdisan -a m os. i., Édisonov -a -o: ~ akumulator, édisonski -a -o: ~a ideja Édit ž neskl., Éditin -a -o ednina -e i, edninski -a-o: ~i samostalnik »4m[édùr] -a m: skladba v ~u Édvard -a m, Édvardov -a -o; Édi -ja m, Édijev -a -o efékt -a m učinek, vtis, uspeh, imsiedica; efékti -ov m mn. vrednostni papirji; efékten -tna -o: ~ govor, ~a borza, ~a reklama; efektiven -vna -o resničen, dejanski: službena leta, ~a moč; efektuirati -am trg. opraviti naročilo, efektuiranje -a s efemSren -ma -o enodneven, kratkoiiv, bežen, efemerida -e ž muha enodnevnica, efemeride -id i mn. preglednica za preračunavanje položaja nebesnih teles eféndi -ja m tur. gos^ Ëfesos -esa m in Efez -a m kr. i., efeški -a -o, Efeždni -ov m tnn. EflAlt(es) -ta m izdajavec pri Termopilah, Efiâltov -a -o; efiilt -a m izdajavec, efiâlUov)ski -a -o, efialt(ov)stvo -a s izdajavstvo >[-lt-] cAizija -e ž izliv, efuzijski -a -o: kamnine prédominé egijski -a -o: ~a kultura, Egejsko morje egiÂi -e ž ščit, varstvo ^idij -a m Tiien, Egidijev -a -o Egipt -a m, egiptovski -a -o: ~a očesna bolezen trahom, Egipčdni -ov m mn., egipčAnski -a -o, egipčanka -e i in egipčdnska -e ž \pisava\ tisk. igo m neskl. Jaz: pozna le svoj egoist -a m sebičen človek, sebičnež, egoistka -e ž sMčnica, egoizem -zma m sebičnost, egoističen -čna -o samopriden, egocén-tričen -čna -o kdor postavlja sebe vsenui za središče, sqmoijuben ih medm. izraža nejevoljo in podcenjevanje: pusti me! kaj še 224 ekshavstor Aa medm. za ustavljanje živine ehinokdkus -a m pasja trakulja Eiffel -a [efil -ila] m in Eiffel -ffla [djfol -fiaj m os. i., Eifnov -a -o: ~ stolp Einstein [dinštajn] -a m os. i., Einsteinov -a -o: ~a lelativnostDa teorija, einsteinski -a -o ej medm. 1. M: vrag, pa že blodi kdo tod okoli; Z izraža začudenje: 6j, kako lepo eiatadAdia -e ž izliv ejiktor -ja m teh., ejicirati -am ven vreči Pkbžtan« -tan s mn. zimska prestolnica perzijskih kraljev dicčm -a m med. (°ekscem) izpuSčaj, ekcimski-a-o dd|M -e ž moštvo, posadka: igravska ~ družina, eldpen -pna -o: ~o tekmovat^ mošiveno eklatAntcn -tna -o bleščeč, jasen, očiten: ~ primer, zmaga ddiktik -a m filozof, ki izbira nauke po svojem okusu, eklekticizem -zma m, ekiartiCen -«na -o: ~ duh ddlmitcr -tra m \geodetska merilna priprava], eklimčtislu -a -o ekiipsa -e i astr. mrk; ekliptika -e ž astr., ekliptičen -Cna -o: ~o soredje eUoga -e ž pastirska pesem, idila eklogft -a m min. duriogiia -e i biol., ekoldSki -a -o: ~i faktodi ekondm -a m gospodar, ekon6mski -a -o: ~i teCaj, ~a baza, Icontrola, politika, blokada, pomoč, odgovornost, ~e cene, ekonomija -e ž gospodarstvo, posestvo: v \vedi\, na —i \posestvu\, zadružna ekonomijski -a -o: ~a uprava ->• uprava ekonomije, ~i stroški, eko-n6miCen -Cna -o gospodaren: ~o ravnanje, ~a izraba, posoda, ekon6-mičnost -i i, ekonomžt -a m gospodarski, upravni urad; ekon6mika -e ž nauk o gospodarstvu, ekonomist -a m dionomizer -ja m teh. grelnik za parne kotle ekhbi -a m: ~ pri televizorju, ~ {»i rentgenu zaslon, tilmski ~ platno dcrazit -a m \razstreiivo\, ekraziten -tna -o: ~i naboj iks medm.: to se pravi do dna; čks prisl.: izpiti ~ = čksati -am cksAkten -tna -o natančen: ~e znanosti, eksdktnost -i ž natančnost eksaltiran -a -o prenapet, eksaltiranost -i t prem^tost, eksalticija -e ž povišanje, povzdiga, draženje, razdružitev >[-it-] eksAmen -mena m izkušnja, izpit; eksamini-rati -ara izpraševati, preskušati; eksa-mindnd -a m izpraševanec, eksamindtor -ja m izpraševavec, eksaminžtorski -a -o eksantim -a m med. izpuščaj, eksantemd- tičen -čna -o: ~i tifus eksdrfa -a m 1. v biz. cesarstvu državni namestnik, 2. pravoslavni nadškof, eicsarhdt -a m \urad in področje] eksoeMnca -e ž vzvišeni (v naslovih), vzvišenost, visokost ekscinter -tra m teh. izsrednik: kolutni ekscčntričen -čna -o zunaj središča, izsreden, premet, neuravnovešen, čudaški: ~a gred, ~a rast, ~o vedenje; ekscintričnost -i ž; ekscintrov -a -o: ~a gred, ~ obroč; eiucčntrski -a -o izsredniški, na ekscentre: gonilo, ~a stiskalnica elcscirpt -a m izpisek, izvleček, ekscerpten -tna -o, ekscerpirati -am izpis(ov)ati eicscerpiranje -a s, ekscčrptor -ja m, ekscirptorsld -a -o elcscis -a m pretiravanje, nezmernost, izgred, ekscesiven -vna -o pretiran, čezmeren ikscitans -a m, mn. elcscitdncije -ij ž med. dražilo, poživilo eksegiza -e i razlaga, tolmačenje, eksegčt -a m tolmač, razlagavec, eksegčtika -e ž, eksegčtičen -Cna -o, eksegčtski -a -o eksekiMia -e ž izvršitev sodbe, izterjatev, eksekucljsiu -a -o: ~i stroški; eksekiitor -ja m: ~ izvršuje sodne ali davčne odločbe, eksekiitorski -a -o; eksekutiva -e ž izvršna pravica, izvršna oblast, izvršni odbor, eksekutiven -vna -o izvršen, izvršilen 'eksteipel [si] -pla m primer, zgled; eicsemplificirati -am na zgledih pokazati, eksemplifikdcija -e / pojasnilo z zgledi eksempUr -ja m izvod, primerek, eksempld-ričen -Cna -o drugim v zgled, zastrašilen: ~a kazen ekscrdrati -am vaditi se v vojaških spretnostih, ekserciren -ma -o: ~a pravila ekshaldcija -e ž izdih, izdihavanje, geol. uhajanje plinov in par, ekshalacijski -a -o; eksbalirati -am izdihniti, izdihavati, eks-hallranje -a s ekshdvstor -ja m teh. \ventilator\ ekshibil 225 eksponirati ekshibit -a m vloga, vložišče, ekshibiten -tna -o: ~a knjiga vložita-, eksliibirati -am izročili, vložiti, vpisati v vložno knjigo-, ekstiibicija -e i razstava, eicshibi-cijski -a -o; ekstiibicionizem -zma m med. sla po razgaljanju, razkazovanju eksbttmirati -am truplo izkopati, ekshumi-ranje -a s, ekshumacija -e ž izkop, ekshumacijski -a -o: ~o dovoljenje eksikitor -ja m kem. izsuševavec eksU [-il] -a m izgon, pregnanstvo, eksuldnt -a m pregtumec eksistenca -e ž bivanje, obstoj: ima dobro ~o dobro služi-, eksistenčen -čna -o: ~i minimum, boj, dokez, eksistirati -am biti, živeti-, eksistencialen -Ina -o [-In-], eksistencializem -zma m i fil. smer/, eksistencialist -a m, eksistencialističen -čna -o eksitos -a m med. izid, smrt ekdLiuziven -vna -o sam zase, izključen: ~a družba; ekskluzivnost -i ž ekskomonkirati -am izobčiti, ekskomuni-kicija -e ž izobčenje, ekskomunikacijski -a -o izobčitven: ~i odlok ekskredja -e ž izločanje-, ekskrčt -a m izloček (navzven); ekskretdren -ma -o izločevalen: ~a žleza ekskremiiiti -ov m mn. iztrebki ekskiirz -a m govor o postranskih rečeh, skok v stran; ekskurzija -e ž izlet, med. obseg gibanja (uda)-, ekskurzijski -a -o: ~i vlak eksKks -a m pr. brezzakonje ekslibris -a m lastniško znamenje v knjigi eksmatrikuUdja -e ž izbris iz nuitične knjige, eksmatrikulacijski -a -o, eksma-trikulirati -am cksmlnister -stra m bivši minister eksodus -a m odhod, izstop: napraviti ~ demonstrativno oditi; Eksodus -a m \svetopisemska knjiga\ tkaogtn -a -o kar deluje od zunaj eksordzem -zma m zarotovanje, izgaiyanje hudiča daotMčcn -čna -o: ~ nauk splošno razumljiv eksotiniiea -mna -o kem., eksot£rmičen -čna -o: ~i postopek eks6tikiim -a m, mn. eks6tika -ik s iz tujih dežel prineseno, nenavadnost; eks6tičen -čna -o nenavaden, tuj: ~ človek, ~o vedenje; eksdtičnost -i f = eksčtika -e ž, eks6t-a m Slovenski pravopis — H ekspanzija -e i širjenje, ekspanzijski -a -o: ~a politika, ekspanziven -vna -o kar se širi, raztezen, ekspanzivnost -i i elcspatriirati -am izgnati iz domovine, odvzeti državljanstvo, ekspatriâcija -e i, ekspatriacijski -a-o: ~i odlok ekspedirati -am odpraviti, poslati, ekspedicija -e ž odprava: ~ blaga, ~ na severni tečaj; v ~i je pet uradnic; ekspedicijski -a -o ; ekspedit -a m oddelek, od koder se kaj pošilja, odpravništvo, ekspeditiven -vna -o uren, ročen, spreten; ekspeditor -ja m, ekspeditorica -e ž, ekspeditorski -a -o ekspektoridja -e ž med. odkašljanje, izbruh ; ekspéktorans -a m pripomoček za lažje izkašljevanje eksperimènt -énta m poskus, eksperimen-tâlen -Ina -o [-In-] poskusen: »—a fizika, fonetika na poskuse oprta; eksperimentirati -am delati poskuse, eksperimen-tator -ja m, eksperimentâtorka -e ž ekspêrt -a m izvedenec, ekspêrten -tna -o: —a komisija komisija izvedencev; ekspertiza -e ž izvedensko poročilo, mnenje ekspiridja -e ž izdihavanje, ekspiracijski -a -o, ekspirij -a m izdih, ekspiratôren -ma -o: ~i poudarek; ekspirativen -vna -o elcsplicirati -am razviti, razvijati, razložiti, razlagati, pojasniti, pojasnjevati; ekspli-kàcija -e ž, eksplikacijski -a -o; ekspliciten -tna -o razvit: —a funkcija mat. eksploetirati -am izrabljati, izkoriščati. eksploatàcija -e ž, eksploatacijski -a -o: ~i načrt za rudnike, eksploatator -ja m, eksploatâtorski -a -o: ~e tendence eksplodirati -am razpočiti se, razleteti se, eksplozija -e f, eksplozijski -a -o, eksploziven -vna -o razpočen, kar se rado razpoči, nagnjen k hitremu razburjenji': —a snov, ~a plinska mešanica, ~ značaj, eksplozivnost -i ž; eksploziv -a ni razstrelivo, eksploziva -e i slov. zapornik eksploridja -e ž med. izpraševanje; preiskava trebušnih organov eksponirati -am izpostaviti, fot. osvetliti; eksponiran -a-o: — položaj, človek, eksponènt -énta m pooblaščen zastopnik, poverjenik, mat. vzmnožitelj, eksponén-ten -tna -o: ~a enačba, ~a funkcija; eksponât -a m razstavljeni predmet; elcspozicija -e ž osnutek, zasnova, razstava, fot. osvetlitev; ekspozitura -e ; eksponirati 226 eiéktrika izpostava, podružnica; ekspozit -a m \Movnil<\; ekspozč -ja m poročilo, obrazložitev, spomenica', ekspozimiter -tra m fot., eksponomčter -tra m fot. merilnik osvetlitve ekspčrt -a m izvoz, ekspčrten -tna -o: ~a akademija, ~o podjetje, eksponirati -am izvažati, eksporter -ja m izvoznik dcsprčs -a /n I. vlak, 2. kava ekspresen -sna -o: ~i vlak, ~o pismo ekspresija -e i izraz, med. iztisnjenje, ekspresijski -a -o, ekspresiven -vna -o izrazen, izrazit, ekspresivnost -i ž\ ekspresionizem -zma m \umetnostna smer\, ekspresionist -a m, ekspresioni-stlčen -<5na -o: ~a umetnost eltspropriirati -am razlastiti, ekspropriicija -e ž razlastitev: ~ zemlje, ekspropriacij-ski -a -o razlastitven: postopek ekspulzija -e ž izgon, ekspulziven -vna -o med., ekspulzivnost -i t ekstabulirati -am izbrisati iz zemljiške knjige, elcstabulžcija -e ž izbris ekstiza -e ž zanos, zamaknjenost, ekstatičen -čna -o zamaknjen, zanesen, ekstatik -a m zanesenec. zamaknjenec eltstemporirati -am nepripravljen govorili ekstenziven -vna -o razsežen: ~o poljedelstvo na široko, ekstenzivnost -i i, elcstenzija -e i natezanje zlomljenega uda, natega za zlomljen ud, eksienzometer -tra m teh.: optični — ekst^en -rna -o zunanji, ekstemist -a m zunanji učenec, eksternistka -e ž, ekster-nit -a m eksteri£r-a m l.->- zunanjost, videz, 2. filmski posnetek v naravi .eksteritoriilen -Ina -o ne podložen oblasti države, kjer biva, eksteritoriilnost -i i >[-ln-J ekstirpirati -am z operacijo odstraniti, izluščiti, iztrebiti, izrvati, izkoreniniti, ekstirpdcija -e ž čkstra poseben, posebno: °— soba posebna, "— trd papir posebno trd ekstiahirati -am izvleči, izrvati, izdreti: ekstrakt -a m izvleček, ekstrdkcija -e i izdrtje, ekstrakcljski -a -o: —i aparat, ekstrakten -tna -o, ekstriktor -Ja m dutraordinarij -a m izredni (vseučiliški) profesor ekstravagžnca -e ž posebnost, čudaštvo, ekstravagžnten -tna -o nenavaden, čudaški ekstrém -a m skrajnost, ekstrčmen -mna -o skrajen, ekstrémnost -i ž, ekstremitéta -e i končina: ekstremizem -zma m nagryenje k skrajnosti, ekstremfst -a m skrajnež, prenapetež, ekstremističen -čna -o: —i elementi eksudàt -a m med. izcedek (pri vnetju), eksudacija -c i ektodêrm -a m biol. vnanji kUčni lisi, zunanja zarodna plast ektomija -e i med. izrez (anje) ekumčnski -a -o vesoljni: ~i zbor Ekvadôr -Ja m \republika v Južni Anieriki\. ekvadôrski -a -o, Ekvadorec -rca m ekvator -Ja m ravnik, poluinik, ekvâtorski -a -o, ekvatorialen -Ina -o [-In-]: ~a Afrika ekvilibrist -a m umetnik ravnotežja, vrvohodec. ekvilibristika -e i ekvinokcij -a m enakonočje, ekvinôkcijski -a -o = ekvinokcialen -Ina -o [-In-]: ~i viharji ekvipaža -e i kočija, vprega ( voz in konji) ekvivaiènt -énta m enaka vrednost, ekvivalenten -tna -o enakovreden, ekvivaléncu -e ž, ekvivaléntnost -i i elaborat -a m izdelek elân -a m zanos, polet elastika -e f, elastičen -čna -o prožen, gibčen, gibek, raztegljiv: ~a vlakna. ~ povoj, elastičnost -i i = elasticitéia -e ž prožnost, gibčnost, gibkost, elâstikar -ja m pripadnik Šukljelove politične frakcije elativ -a m slov. EIbniis -a m \gora v Kavkazul, elbrùSki -a -o ekiorido -a m nzlata«, obljubljena dežela, eldorâdski -a -o eleéti -ov m mn., eleétski -a -o: ~i filozofi, ~a filozofska šola elefantiaza -e i med. huda nabreklost elegân -a m zato oblečen moški, elegànten -tna -o : ~o oblečen izbrano, ~a postava, eleganca -c ž elegija -e ž otožna, mita pesem, elégiêen -čna -o: —a pesem, —i distih, ~a vsebina, elégik -a m pesnik elegij Eléktra -e ž \hči Agamemnona in Klitai- mnestrel, Eléktrin -a -o elektrika -e ž, eléktrikar -ja m, električen -čna -o: ~a energija, peč, razsvetljava, —i števec, tok, zvonec, —a železnica = električna -e ž, eléktrijki -a -o: ~o gospodarstvo, ~a merska enota, ~o eléktrika 227 inriirio podjetje; eléktrkhiost -i f, elektrina -e /; eléktriti -im, eléktrenje -a s: ~ efoonitno palico; elektrizirati -am: žica elektrizira; elektriziren -ma -o: 'i aparat; elektri-iîcirati -am: — železnice; elektrifikacija -e i: — države, elektrifikacijski -a -o: ~i načrt; eMctràma -e ž, rod. mn. elektrarn, elekttàmski -a -o, elektràmiSki -a -o dektro- v sestavi: elektroanaliza -c ž; elektrodinàmika -e i, elektrodinimičen -čna -o, elektrodinamométer -tra m; elektroencefalogràm -a m zarisek, zapisek možganskega toka", elektroenergija -e f ; elektroerozija -e f ; elektrofilter -tra [-It-J m; elektrofor -a m, elektroforčza -e ž; elektroindustrija -e ž; elektro-instalatčr -ja m; elektroinženir -ja m; elektrokapilÂmost -i i; elektrokàr -a m voz s pogonom na električne akumulatorje; elektrokardiogràm -a m zarisek, zapisek srčnega utripa; elektrokemija -e ž; elektrokoagulàcija -e ž; elektrolit -a m, elektroliten -tna -o, elektrolitski -a-o: ~i kondenzator, elektroliza -e ž, elektrolizen -zna -o: ~i baker; elektro-magnčt -a m, elektromagnčten -tna -o: ~o polje, ~i valovi, elektroma^tski -a -o: —« enote, merski sistem, elektromagnétika -e ž, elektromagneti-zem -zma m; elektrometalurgija -e ž, elektrometalurSki -a -o; elektrométer -tra m; elektromobil [-11] -a m avto na akumulatorski pogon; elektromotôr -ja m; elektrorubln -a m umetni korund; elektroskôp -a m, elektroskôpski -a -o; elektrostàtika -e ž, elektrostitičen -čna -o: —a energija, ~i stroji; elektro-téhnik -a m, elektrotéhnika -e i, elektro-tihničen -čna -o: ~i baker, elektrotehniški -a -o: ~i inštitut, slovar; elektroterapija -e ž zdravljerye z elektriko ; elektrotêrmika -e /; elektrotomija -e ž; vendar eléktro gospodàrstvo, eléktro vàrjenje, eléktro vôd električni dektrôda -e i, elektréden -dna -o elektrân -a m, elektrônski -a -o: ~i računski stroj; elektrônika -e f et., elektrônka -e ž elenièfit -énta m prvina, osnova, sestavni del sploh: temni —i \ljudje\, elementàren -ma -o prvoten, osnoven, začeten, naraven: —a resnica, ~o znanje, ~e sik, funkcije, nezgode eUmi -ja m \tropska smolaj, elčmijev -a -o: —a smola, ~o olje EKosis -ttsine i in Elevzina -e ž kr. i., elev- zinski -a -o: ~i misterij cUdirati -am shv. izpahniti (glas) Elija in -t m os. i., Elijev -a -o: ~ ogenj, voz eliksir -ja m sok, napoj, zdravilna pijača eliminirati -am izločiti: ~ neznanko mat., elimioicija -e i, eliminacijski -a -o: ~i postopek, elimin&tor -ja m el. di^ -e i pakrog, shv. izpust, elipsen -sna -o: ~a 08, ~o središče. ~i tir kakega telesa, eliptičen -čna -o pakrožen, nepopoln: —' stavek, elipsoid m pa-krožno teh, elipsoiden -dna -o; eiipso-grif -a m aparat za risanje elips £lis in Člida -e i \grška pokrajina] dite -e ž izbrana družba, izbranči, eliten -tna -o: ~i ples, ~a družba Fliralrfta -e i lavirui, izpralina; eluviilm -Ina -o [-l/i-J: ~i horizont dzevir -ja m tisk. [•dU] -a m posteklina, hič, (zobna) sklenina, emajllrati -am posteklili, (po)-hičiti, emajliran -a -o, emajlinuue -a t; emžjlen -Ina -o [-In-J kar zadeva emajl: ~a barva, —« slikantvo, ~a plast; emajier-jam I ■Biilii ij« -« ž izžarevanje, iztekai^e, ema-nacii^-a-o: ~i proces; emaniiati-am; emanativen -vna -o cmand^iidia -e ž osamosvojitev, emandpa-cijski -a -o: —o gibanje; emancipirati -am se osamosvojiti se, emandirfnuika -e ž, emandpiianost -i ž emhaMža -e ž zavoj, zavitek, omot, zavijanje (blaga za prevoz), embaUžen -žna -o: ~istroSld onUurgo -rga m pridržanje, ustavitev, zaplemba ladij in blaga v pristanišču cmbMm -a m znamenje, podoba embolija -e ž začepitev žile tebrio -ia m, z foibriom, rod. mn. tobrk>v zarodek, phd, embrionilm -Ina -o[ -In-j: —o stanje, znamei^, embriologUa -e ž rumk o embriih émen talec 228 taenlalec -Ica [-le-] m émentalsld -a -o[-ls-]: ~i sir, ~a pasma cnrfiza -e ž zanos, pretirava/ye, poudarjanje, emfàtiCen -2na -o : ~ izraz cmflzém -a m nud. napUugenost (pljuč), nakiplost, tu^ih, emfizemitiien -o: ~a pljuča napihnjena, nakipla ooisrikQa -e i izseljevanje, izseljenci, emigi^jski -a -o : gibanje; emigrânt -a m izseljenec, emigrintski -a -o izseljenski, emitirati -am izseliti se tnUl-aj -a m os. i., Émilov -a -o; Emilija -e i, Emilijin -a -o; EmiUjan -a m, Emilijanov -a -o emlnénca •« i prevzvišeni (naslov), prevzvi-šenost: siva eminčnten -tna -o zvišen, odličen, izreden emir -ja m ar. knez; tudi émir -ja m enisAr -ja m poslanec, oglednik emisija -e ž (radijska) oddaja. Izdaja bankovcev in drugih vrednostnih p^irjev, emisijski -a -o: ~a banka, kurz, koliteik, spektrtun; emitirati -am izdati vrednostne papirje, teh. odpošiljati, Izme-tavati, oddajati; emitènt -ênta m emédja -e i čustvena razgibanost, ginjenost, emodonilen -Ina -o [ -In-] ennol [émdlj -a m: skladba v ~u En6na -e f kr. i., v ~i, Emônec -nca m, Emônka -e ž, emônski -a -o: ~i zid «iih' -a m \klasielstični slog nt^tokonske dol>e\: pohištvo v ~u, empirski -a -o: ~a oprava capir^ -a m mit. ognjeno nebo, bivališče blaženih empirija -e ž izkušnja, empiriCen -čna -o, emirfrik -a m, empiiizem -zma m nazor, ki mu je izkušn/a edini vir spoznala; empirist -a m privrženec empirizma, empirističen -čna -o; enq>iriokriticizem -zma m capin -e f : ~ v cerkvi, empôrski -a -o envMI -a m tržišče, trgovska baza éM -ja m zool. \noj\ iiiJigc [-Iz-] ž kem., emulzijski -a -o [-Iz-J: ~a mrena, emulziven -vna -o [-Iz-J; emulgirati -am [-Ig-j m^raviti emulzijo, emulgiranje -a [-^J s, emul-gitor -j&[-lg-] m = emûiur -jit-lz-j m ta êna -o gl. eden cnititi -im, eničen -a -o, eničenje -a s: ~ kaj s čim; enAčba -e ž, enàSben -a -o r-ben-]-, enačaj m, enšček -čka m ekvivalent, eničica -e ž pendant kmà (deset, finaindevetdeseti -a -o, teamdevetdesetie, toaindevetdesetkrat, taaindevetdesetikrat; povsod tudi enain-devft-; enaindevetdesetčr -a -o, enain-devetdesetčren -ma -o; enaindevetdeset-Uten -tna -o taatndraiset, taaintrideset, taainštirideset, foainpetdeset, taainSestdeset, Enainsedemdeset, foainosemdeset; za zveze, poudarek in sestavo gl. enaindevetdeset enainpoUKV -ma -o: ~a vožnja enijat štev., enajsti -a -o, enajstiren -ma -o, enajstirec -rca m: laSki enijsti -a -o, enajstfca -e ž, en&jstič, enajstina -e ž, enijstka -e ž številka]; enajstkrat, enijstlmten -tna -o; enajstKtoi -tna -o; enajst&ica -e ž: nogometna cnik -a -o: nihče mu ni ~ v teku, enAkost -i ž: ~ pred zakonom; enAkSen -Sna -o, enAkSnost-ii enako- v sestal'. enakobArven -vna -o; enakoglAsje -a s; enakokdten -tna -o: ~ lik; enakokrAk -Aka -o; enakokrilec -Ica [-le-] m zool; enakoKiea -žna -o: ~i koti, ~i stranka; enakoličen -čna -o, enakoličnost -i ž; enakomeren -ma -o, enakomčraost -i ž; enakomdčen -čna -o; enakonččje -a s; enakončžci -«v m mn. zool. \mokrlce\; enakobsen -sna -o: ~a hiperbola; enakoprAven -vna -o: žena je '»« z možem, eiutkoprAvnost -i ž; cnakorAmoi -mna -o: ~ vzvod, ~a tehtnica; enakor6b -6ba -o, enakor6ben -bna -o: ~a piramida; enakostrAničen -čna -o: ~i trikotnik; enakotlAčen -čna -o: turbina; enakovreden -dna -o, enakovrednost-i 2; enakovtsteo-stna-o, enakovfstnost -i ž cnciiAn -a m svišč, svedre, encijAnov -a -o: ~o žganje «■"•tfcMfc« -e ž papeževa okrožnica enrikkvcdda -e ž pregledno delo iz vseh znanosti, encikl<^>edičen -čna -o, enci-kl(^>edijski -a -o: ~i obseg, endklope-dist -a m, cncikloped -a m endm -a m kvasina mdffciiillcbo [endekasilaboj -ba m poet. enajsterec cndcniiia -e ž bolezen, ki je udomačena v Icakem kr^u, endemič«! -čoa -o: ~a golSa, ^ žhndske vrste > -e ž, endivijin -a -o: ~o seme endogen -a -o: ~e sile, ~a melanholija endokrin 229 enteritis endolcrin -a -o kar se nanaša na notranje izločanje: ~e žleze, endokrinologija -e ž nauk o žlezah z notranjim izločanjem endoskép -a m \priprava\, endoskopija -e ž med. endotennen -mna -o = endotêrmiôen -čna -o: ~a reakcija Enéas Enéa m in Enéj -a m \trojanskijunak], Enéjev -a -o, enéjski -a -o, Eneida -e ž energija -e ž moč, krepkost, energijski -a -o ; ~e vrednosti, enêrgiien -ina -o krepek, odločen; energétika -e ž nauk o energiji, energétski -a -o: ~i sistem, ~o gospodarstvo en gros [ angrô] prisl. na debelo enic» -e ž mat., ênka -e ž \številk(^ enigmitiien -čna -o skrivnosten enigmatit -a m kipovec enjambement -a [anžambmd -ja] m prestop stavka iz verza v verz enkefalitis -a m med. enidàva -e i v državnem ozemlju obkoljena zemlja tuje države, gozd. osredek, tuj svet sredi lastnega sveta, min. tujek v kamnini enlditika -e ž naslonka, enklitičen -čna -o: ~a raba, enkliza -e ž slov. naslonitev ènlcrat in enkràt prisl. mere: sem že bil vaš bebec, ali drugo pot ne bom več; ~ za vselej; ~ ni nobenkrat; še več, toliko dvakrat več, toliko; kot prisl. časa: jutri se dobiva; no, vendar *enkrat nekoč, nekdaj, kdaj; m za zdaj; enkraten -ma -o in enkràten -tna -o eno- v sestavi: enobirven -vna -o, eno-bârvnost -i ž; enob6žec -žca m, eno-boštvo -a s; enocčličen -čna -o: ~o bitje, enocčličar -ja m zool. protist; enocéven -vna -o : ~a pušlca = enocévka -e ž; enočlčnik -a m mat. monom, enoClénski -a -o; enodêbeln -a -o/ -baln- ] ; enodejànka -e ž; enodnčven -vna -o, enodnévnica -c ž; enodomen -mna -o: ~a rastlina; enodiišen -šna -o; enofàzen -zna -o: ~i tok; enoglâsen -sna -o: ~o petje, °~a izvolitev soglasna; enogUsnik -a m monoftong, enogl^niški -a -o; eno-imén -a -o, enoimčnski -a -o; enojàmbo-ren -ma -o, enojimbomica -« ž; eno-Icaličen -čna -o: ~a rastlina = enokalič-nica -e ž; enokapen -pna -o : ~o poslopje, enokâpnica -e ž \streha\ ; enokitičen -čna -o: ~a pesem; enokolésen -sna -o; enokrik -àka -o: ~a lestev; enokrilnik -a f-ln-] m \tetalo\; enoléten -tna -o. enolémik -a m; enoličen -čna -o, enoličnost -i ž; enolisten -tna -o: ~a žaga, enolistka -e ž bot.; enolončnica ž; enomatričnik -a m tisk.; enomčsečen -čna -o; enomésten -tna -o: —o število; enonadstrôpen -pna -o: —a hiša = enonadstrôpnica -e ž; enonôg -ôga -o, enon0žen -žna -o: ~o stojalo; enoôk -ôka -o; enookviren -ma -o: brana; enoôsen -sna -o z eno osjo; enopčrka -e ž bot.; enoplàsten -tna -o: ~ film; eno-plâten -tna -o; enoplôden -dna -o; enopôlen -Ina -o [-In-]; enoràmen -mna -o: ~ vzvod; enorazreden -dna -o: --a šola = enorazrédnica -c ž; enorézen -zna -o; enorččen -čna -o: ~o igranje; enorôden -dna -o; enorôg -ôga -o; enorôk -ôka -o ; enospôlen -Ina -o [-In-] : ~e rastliite, enospôlnik -a m zool.; enostôlpen -pna -o [-Ip-j: ~ tisk; enostrânski -a -o: ~o zanimanje, ~a pogodba, enostrinost -i ž; enoštevilčen -čna ~o število; enotiren -rna -o: ~a železnica; enoveljàvnost -i ž: ~ računske operacije; enovesein -a -o [•saln- ] ; enovprčžen -žna -o, enovprčžnik -a m; enovfsten -tna -o; enozl0žen -žna -o: ~a beseda = enozl0žnica -e ž; enozôb -ôba -o ; enozrii -a -o : ~a pira = enozriiica -e ž; enozv0čen -čna -o; eno-Zénstvo -a s enéj -a -e loč. štev. : ~i čevlji = ~e čevljev par, enôjka -e ž \števHka\ enôjen -jna -o množ. štev.: podplati, enôjnost -i ž enolôg -a m agr., enologtja -e ž vinarstvo, enolôSki -a -o: —i izvedenci; tudi oino-enonož prisl. tel. enônnen -mna -o velikanski, neizmeren, silen, enôrmnost -i ž enostàven -vna -o nesestavljen, preprost: izba je opravljena zelo ~o preprosto, to ti '—o prepovem kratko in malo; ~o knjigovodstvo enôta -e i: časa = časovna —, dela; dolžinska, tipografska moči, enôten -tha -o, enôtnost -i i: — snovi, enôtnosten -tna -o: ~o gibanje enotir -a -o loč. štev. : ~a rudnina, enoté- ren -ma -o, enotirnost -i ž enovit -a -o: sončna svetloba ni ~a, enovitost -i ž enteritis -a m med. vnetje črevesa, črevesni katar čntlati 230 erinija čntlati -am koncdti, kondjati, na omeiico šivati, intlanje -a s entoiUnn -a m biol. notranja zarodna plast entomotogija -e i nauk o žuželkah, ento- moldg -a m, entomolčšlci -a -o entropija -e ž fiz. entuziizem -zma m navdušenje, entuziast -a m navdušenec, entuziSstičen -čna -o cocin -a m \geoioška doba\, eocenslci -a -o: ~a glina £ol(iis) -la m grški bog vetrov, tolov -a -o: ~a harfa, ~a iaogla fiz., tolski -a -o f-is-J: —a erozija eozin -a m kem. \rdečilo\; eozinofilen -Ina -o [-in-] kar se rado barva z eozinom; eozinski -a-o: ~a plošča fot. cozdik -a m geol., eoz6jski -a -o ip -a m gt. epos epdkta -e i astr. lunino število Epamin6ndas -da in -de m \grški vojsko- vodja\, Epamin6ndov -a -o eparUja -e i pravoslavna škofija epkčntcr -tra m potresno središče, epi- cčntrski -a -o epidUoida -e ž mat. \krivulja\, epicikloiden -dna-o epidanija -e ž množična nalezljiva bolezen, epidčmičen -čna -o; epidemiolčg -a m, epidemiologija -e ž, epidemiološki -a -o cpMSmiis -a m kožna vrhnjica, pokožnica epidiaskdp -a m \ priprava za projiciranje\ epifia -e ž med. 1. češerika, 2. kostni okrajek epifora -e ž \govomiška figura] epigon -a m učenec, posnemavec v umetnosti, epigčnski -a -o: ~a lirika, epigčn-stvo -a s epigrAf -a m napis, epigriiika -e ž nauk o starih napisih, epigi^k -a m kdor se ukvarja s starimi napisi, epigrifslci -a -o epigi^ -a m pesniški napis, puščica, epigrimsld -a-o: slog; epigramdtik -a m, epigramitičen -čna -o ipika-ef epos E|ftt£t(ns) -ta m \gr. filozof], Epiktčtov -a -o Epikiir(os) -ra m \grški materialistični filozof], EpikUrov -a -o; epikurčjec -jca m privrženec Epikurovega rumka, epiku-rčjski -a -o, epikurčjstvo -a s epOepsija -e ž božjast, epilčptik -a m božjastnih, epilčptičen -čna -o božjasten epOAg -a m sklepna beseda -a m \grška pokrajina], Epirec -rca m, epirski -a -o epirogénski -a -o geol. : ~a gibanja vzdigovânje in pogrezanje velikih delov kopnega episkop -a m pravoslavni .škof, episkopâlen -Ina -o [-In-]-, angleška ~a cerkev; episkopat -a m škofovstvo. zbor škofov epi$k6p -a m ]aparai za projiciranje] epistoto -e ž pesniška poslanica, epistolar -ja m zbirka nedeljskih listov epitaf -a m nagrobni napis, nagrobnik z tutpisom epitéif-é/j -a m in epi té I ij -a m vrhnja plast celic, vrhnjica; epitélski -a -o [-Is-] in epitélijski -a -o epiteton -a m pridevek: ~ ôrnans ukrasni pridevek, mn. epiteta -et s: ~ ornantia [orndnciaj s neskl. epizoda -e ž prizor, epizôden -dna -o epiz0dičen -čna -o postranski, vmesen ep6da -e ž sklepni spev v grških tragiških zborih epôha -e ž (velika) doba, vek, razdobje, epohalen -Ina -o [-in-] : — izum epoléta -e ž naranuiik : generalske ~e épos -a m in ép -a m, épski -a -o : ~i verz, ~a širina; epopéja ž epos; épika -e ž pripovedništvo, čpičen -čna -o: ~a širina; épik -a m pripovednik epnivéta -e ž steklena cevka (za preiskovanje), epruvéten -tna -o: ~o steklo epsomit -a m min. grenka sol tal -e i doba, vek eràr -ja m državna blagajna, erâricen -čna -o: ~o blago erotičen -čna -o: ~a skala samot njak EMto -te ž muza ljubezenskega pesništva, Eritin -a -o EratČ8ten(cs) -na m ]starogrški zemljepisec] Eràzem -zma m os. i.: ~ Rôtterdamski, Eràzmov -a -o êriiij -a m ]kemična prvina] Erdélisko -ega s, z ~ega, Erdéljska -e î, iz erdéljski -a -o: Erdeljsko višavje; Erdélj -a m Erehtéus -téa m in Erehtéj -a m ]mit. atenski kraij], Erehtéjev -a -o; Erehtéion -a m Erehtejevo svetišče eremit -a m puščavnik, eremitski -a -o puščavniški, eremitÂ2a -e ž puščavniška naselbina £rg -a m fiz. enota dela ergosterin -a m kem. provitamin ergotin -a m kem. izvleček iz rženih rožičkov eriiija -e i, nav. mu. erinije erinij starogrške boginje maščevanja firis 231 etkriogfja £ris Cride i \boginja prepira\, £ridin -a -o: ~o jabolko Eritreja -e i \pokrajina\, eritrejski -a -o crilrobUst -a m celica kostnega mozga", eritrocit -a m rdeča krvnička eritroziii -a m kem., eritrozinski -a -o: —a kopel fot., —a plošča erizipfl [-el] -a m med. .ezenski, erčtičnost -i i; erotoman -a m, erotomanija -e i bolezensko zvečani spolni nagon; er6t -a ni, nav. mn. er6ti -ov m amoreti erozija -e ž delovanje vode, ledu in vetra na zemeljsko površino, med. odrgnina, razjeda; erodirati -am, eroziven -vna -o Mudidja ■« ž izobrazba, učenost, znanje, eruditiven -vna -o izobrazen, potičen, erudit -a m učenjak eruirati -am izslediti, eruiranje -a s enipdja -e ž izbruh, med. izpuščaj (na koži, sluznici), eruptiven -vna -o: ~o kamenje, erupcijsid -a -o: —a f za iaast -a -o: ~ zavoj esij -a m \razprava\, esejist -a m, esejistka -e ž, esejistika -e ž, esijski -a -o = esejističen -čna -o: ~o pisanje, ~a obdelava csinca -e i bistvo, kem. alkoholna raztopina hlapljivega olja, esenciilen -Ina -o [-In-] bistven csCsovec -vca m, esfisovski -a -o: ~o divjanje eskMra -e ž oddelek ladjevja, letal, eska-drilja -o ž oddelek letal; eskadrdn -a m oddelek konjenice cskaUtor -ja m teh. cskamotirati -am rokohitrsko izmakniti; eskamotiža -e i slepilna igra, eskamoter -ja m rokohitrc £skim in Čskimo -a m, Čskimka -e ž, eskimski -a -o eskdmpt -a m popust, eskčmpten -tna -o: ~a banka, eskomptirati -am esk6rta -e ž (vojaško) spremstvo, straža, eskortirati -am, eskortiranje -a s EsknUp -a m bog zdravstva, Eskulapov -a -o: palica; eskulap -a m prenes. zdravnik; gl. tudi Asklepios esparz^ta -e ž bot. \detelja\ esperanto -a m lumeten jezik], esperantski -a -o: ~i jezik; esperantist -a m, esperan-tistovski -a -o: ~i kongres espri -ja m bistre, duhovitost £ssen Čssna m Izahodnonemško mesto\, essenski -a -o [-an-j ester -tra m kem. estčt -a m, estčtka -e ž, estčtika -e ž, estčtski -a -o = estčtičen -čna -o; estetizirati -am, estetiziranje -a s Est6iiska -e ž, iz ~e, Estčnsko -ega s, na ~«m, Estdnec -nca m, Estčnka -e i, estdnski -a -o, estčnščina -e ž estrada -e ž podstenje, oder etablirati -am urediti, ustanoviti etamin -a m Itkanina]. etaminski -a -o etan -a m kem.; etančl [-dl] -a m vinski cvet; eten -a m kem. etipa -e ž stopnja, zaledje, oskrbovališče v zaledju", v ~ah postopoma; etipen -pna -o: —o poveljstvo etat -a m gozd. letni posek; eutizirati -am po&žaviti; etatizem -zma m, etatist -a m pripadnik etatizma elAia -e ž nadstropje, etažen -žna -o nadstropen; ~a lastnina, —a kurjava etažira -e i knjižna polica, stojalo s policami eter čtra m, čtrski -a -o: ~i valovi; etžričen -čna -o: —a olja, ~o bitje etemit -a m; streha je krita z ~om, etemiten -tna -o: ~a streha etčzijski -a -o: ~o podnebje subtropsko čtika -e ž nravoslovje, čtičen -čna -o: —o dejanje, čtik -a m učitelj etike, čtos -a m nravnost, morala etiketa -e ž 1. listek z napisom, nalepka, 2. običaj, strogi predpisi za vedenje: dvorska etiketirati -am oblepiti z etiketami; etikčten -tna -o: ~i predpisi, ~i lak fot. etil [-U] -a m kem., etilen -Ina -o [-In-]: ~i alkohol = etiUlkohol [-ol] -a [-Ik-] m = etančl/"-<)/; -a m; etilčn -a m plin\, etilenbromid -a /n, etile^lik61/-o/7-a m; etilacija -e f = etiliranje -a s etimoloe -a m: ~ išče vir besed, etimologija -e ž, etimol6ški -a -o: ~o d;lo, ~i slovar; etimologizirati -am, etimo-logiziranje -a s etiologija -e i veda o vzrokih (zlasti pri bolezni), etioloSki -a -o: ~a pravljica, ~o zdravljenje; gl. tudi aitiologija Etiépija 232 ezotêrièen Etiépija -e Etiôpec -pca m, Etiôpica -e i, etiépski -a -o Étna -e i [ognjenik na SicHiji\ étnièen -čna -o naroden, kar zadeva ljudstvo, narod: značaj, značilnosti, ~a meja, ~o ozem(je, ~o pravo; etnogràf -a m narodopisec, emografija -e ž, etnogrdfičen -čna -o, etnogràfski -a -o; etnolog -a m, etnologija -e ž narodo-slovje, emolôSki -a -o étos -a m gl. etika Etrtb^ja -e ž \italska pokrajina], Etriirec -rca m, etrùrski -a -o; Etnjski -ov m, etniški -a -o, Etruščdn -ina m, etruSčin-ski -a -o, etniščina -e ž etiida -e i glasitena vaja etni -ja m->- tok, tulec EuUiidcs -da m Evklid Einidike -e ž Evridika Euripkies -da m Evripid Eurôpa -e ž gr. mit. Eiitên>e -e ž Evterpa Éva -e i os. i., Évin -a-o: ~a hči ženska evaknicija -e ž izpraznitev, odstranitev, evakuacijski -a -o, evaktilrati -am, eva-kuiranje -a s evalvidja -e i določitev vrednosti, evalvirati -am, evalviranje -a s evangilij -a m, evangčljski -a -o, evangelist -a m, evangelistovski -a -o, evangeličin -ina m, evangeličinski -a -o, evangeliàr •]»m — evangeliirij -a m = evangelistir -ja m knjiga z nedeljskimi evangeliji evaporicija -e i izparevanje, evaporacijski -a -o: ^i postopek, ev^mrirati -am, evi^riranje -a s, evaporiméter -tra m. evaporitor -ja m Evb^ -e f [grški otok[, evbôjski -a -o: Evbojsko morje evcerin -a m kem. erdiométer -tra m kem. \cevka za analizo plinov] evcntailen -Ina -o [-In-] morebiten (°eventuelen), eventuilnost -i [-in-] ž morebitnost Éverest -a m najvišja gora v Himalaji evfemizem -zma m milejši izraz namesto pravega, evfemističen ^čna -o evibdia -e i blagoglasje, ubranost, evfô- ničen -čtia -o evforfla -e f med. dobro počutje, evfdričen -čna-o Ëvfrat-a m [reka v Prednji Aziji], évfratski -a -o evfuizem -zma m nabrekel slog, evfuističen -čna -o: ~ slog Čvgen -a m os. i., Čvgenov -a -o, Evgčnij -a m, Evgčnijev -a -o, Evgčnija -e i, Evgčnijin -a -o evgčnika -e i nauk o telesnem in moralnem zboljšanju prihodnjih rodov, evgčnik -a m iuhr se ukvarja z evgeniko, evgčničen -čna -o: ~e metode evharistija -e ž, evharistfčen -čna -o eviioMgij -a m obrednik evidteca -e f razvid: imeti v ~i; evidčnčen -čna -o kar je v razvidu, očiten: ~a tablica spoznavna; evidčnčnik -a m ("evidčntičar), evidčnten -tna -o razviden, evidentirati -am vzeti, postaviti v razvid evitain -a m kem. evkaliptus -a m bot., evkaliptusov -a -o: ~i bonboni EvIiUd -a m grški učenjak, začetnik geometrije, Evklldov -a-o: ~ zakon, evklidski -a-o: ~a geometrija evmenlde -tiid ž mn. [boginje maščevanja] evnuh -a m skopljenec, varuh žen v Orientu, evniHki -a -o evolid^ -« ž razvoj, evolucijski -a -o: ~a teorija, evolucionizem -zma m, evolu-cionist -a m, evolucionističen -čna -o; evolvirati -am razvi(ja)ti; evoltita -e ž mat.: ~ krivtilje; evolvčnta -e ž mat. ravninska krivulja, evolvčnten -tna -o: ~o nazobčanje Evrizija -e i skupno ime za Evropo in Azijo, Evrizijec -jca m, Evrizijka -e ž, evrdzijski -a -o Evridika -e ž Orfejeva žena, Evrfdikin -a -o Evripid -a m [grški dramatik], Evripidov -a -o: —a Medeja Evr6pa -e ž, Evropčjec -jca m, Evr6pec -pca m, Evropčjka -e ž, evropski -a -o, evropeizirati -am, evropeizacija -e ž; evrbpij -a m [kem. prvina[ Evstihij -a m os. i., Evstihjjev -a -o evttUMziia -e ž blaga smrt, pospešitev smrti iz usmiljenja, evtanazijski -a -o Evtirpa -e ž [muza[, EvtSrpin -a -o ex abnipto [eksabrUpto] brez priprave ex offo [eksčfo] uradno ex voto [eksvoto] po zaobljubi ezdbgiH -a m med. požiralnik Ez6p -a m [grškipisec basni], Ez6pov -a -o; gl. tudi Aisopos emtfrlSca -čna -o skrivnosten, kar je samo za izbrance 233 folét F f [r»lèf] m neskl. ait èf èfa m 1. črka : véliki F, z malim f, začni z efom, do f scm napisal; 2. glas.-, zapoj f, začni pri f; 3. kos F fasonski kos v obliki črke F FaUiin -a m os. i., Fabijânov -a -o Fébios -ia m in Fâbij -a m \strim. državnik], Fâbijev -a -o, Fâbijec -jca m član Fabijevega rodu, fâbijec -jca m Fabijev somiiljenik fibrika -cžin fabrika -e ž tovarna, fàbriSki -a -o in fabriîki -a -o tovarniški, fdbričan -a m tovarniški delavec, fdbričanka -e ž, fabrikânt -a m tovarnar, fabrikât -a m tovarniški izdelek, fabricirati -am izdelovati, izdelati, znč. na debelo, na hitrico in površno izdelovati, fabriciranje -a s, fabrikicija -e ž izdelovanje, fabrikacijski -a -o: —a napaka, —i postopek fibula -e ž poet. basen, zgodba romana ipd., spi. izmišljena zgodba-, fabulirati -am pripovedovati, plesti zgodbo, fabuliranje -a s, fabulist -a m kdorfabulira, fabulistka -e ž, fabulistika -e / facUUis -a m med. gibalni obrazni živec fidja < nav. mn. fâcije -ij geol. ficka -e ž: ~o primazati komu fiurskl [fêrski] -a -o: ~o podnebje, Faerski otoki = Faerflri [ferô'ri] -ov m mn., Faerci -ev m mn. \prebivavci\ Fàeton -6nta m gr. mit., Faetôntov -a -o, faetônt(ov)ski -a -o, fâeton -a m lahka visoka kočija >[fa-e-J &4iiM -àm, fafUàj -âjte! fafijàl -àla -o, fafljànje -a s fagodt -a m med. celica požiravka, fago-citôza -e / fiigét -a m \glasbilo\, fagôtski -a -o: ~i solo, fagotist -a m Faguet -a ffagé -ja] m \frane. literarni zgodovinar!, Faguetov -a-o: ~i nazori, faguetovski -a -o: ~a kritika Fahrenheit [fàrenhait] -a m \nem. fizik], Fahrenheitov -a -o: ~ termometer Fàidoa -a m \Sokratov učenec] Fàidra -c ž in Fédra -e / gr. mit., Fàidrin -a -o in Fédrin -a -o fildr [fer] neskl. : ~ igra i -e f \porcelan\, fajànsen -sna -o •ttjfa -e ž pipa, dvojka v šoli, *fajfen -fna -o: ~i tobak, ~a cev, »fdjfica -e žpipica, fajfur -ja m [pipal, *fijfar -ja m kdor pipe dela, pipar, tudi strasten kadivec fiigdj -gUa in fijgeljna [-g»lj-] m, fijgeljček -čka m \lončna cvetica] fikcija -e ž opozicijska skupina, stranka, fakcičzen -zna -o rovarski, strankarski, hujskaški, fakcičznost -i ž fiddn -a m teždk, postopač, falot, fakfaiski -a -o, fakinstvo -a s, fakinaža -e ž fidcir -ja m ]orientalski asket in čarovnik], fakirski -a -o, fakirstvo -a s ftiksimile -a m posnetek -. ~ podpisa, rokopisa, faksimilirati -am posneti, faksimili-ranje -a i: ~ podpis, rokopis fikt -a m in fiktum -a m dejanje, resnica, dejstvo-, mn. fikta fikt s in fikti -ov m, fiktičen -čna -o dejanski fiktor -ja m činitelj, delovodja, opravnik, mat. množitelj in množenec: obrestovalni varnostni ~ v tiskarni, fiktorski -a -o, fiktorstvo -a s firiitoriia -e ž trgovska rutselbina v kolonijah Iakt6tiim -a m za vse pripraven, desna roka, duša : on je ~ v odboru, v hiši, pri delu fidrtira -e ž: trgovska ~ pesmi, fakturen -ma -o: ~i seznam, fakturirati -am, fakturirai\je -a s, fakturist -a m, faktu-ristka -e ž fiidkultativcn -vna -o [-It-J po izbiri, izbiri prepuščen: ~i predmeti, fakultativnost -i [-It-] ž fidmiteta -c [-h-] ž oddelek vseučiliških študij: medicinska fakultčten -tna -o [-It-]: ~a izobrazba, ~i urad fiiUbiga -e / bojrd red. bojna vrsta. med. prstni člen, falangist -a m španski desničarski bojevnik, falangističen -čna -o ftUrnsU -a -o: ~o vino = falemec -nca m fidirati -am ->■ iti po zlu. propasti; faliran -a -o propaiUl: ~ Študent, faliten -tna -o: ~o podjetje, falitnost -i / fUos m in filus -a m med., poet., um. zg. moški spolni ud, filičen -čna -o: ~i kult &16t -a m nagajivec, navihanec, slepar, hudobnež, falčtski -a -o nagajiv, navihan, sleparski, hudoben, falotarija -e ž f Fâlstaf 234 fatalen Fàlstaf -a m \Shakespearov jwmk\. fâlsta-fovski -a -o, falstafovščina -e ž >[-ls-J falzét -a m: peli s ~oni, falzéten -tna -o: ~i glas >[-lz-] fialzificirati -am ponarediti, popačiti, falzifi-ciranjc -a s ponarejanje, pačenje; falzi-flkàcija -e f, faiziflkât -a m ponarejeno, ponaredek, falzifikàtor -ja m ponarejeva-vec, falziiîkàtorski -a -o ponarejevavski, falzifikâtorstvo -a s >[-lz-] familija -e ž-* družina, rodovina, rodbina, familiàren -ma -o družinski, doniač, familiâmo prisl. zaupno, (po) domače, neprisiljeno: ~ občevati; familiârnost -i f zaupnost, neprisiljenost, donuičnosi famôzen -zna -o znamenit, razbit, famôz- nost -i i znamenitost, razvpitost fàmuliis -a m oproda, sluga, učenec fanil/'-àl] -a m znamenje z ognjem, svetilnik fiuiâtik -a m strasten, step privrženec, fandtičen -čna -o, fanatizem -zma m, fanatizirati -am, fanatiziranje -a s fanddngo -ga m \španski ples\ fuifira -e. ž kratka, učinkovita skladba za začetek slovesnosti, pihalo za izvajanje take skladbe, fanfaiist -a m Fani ž neskl. gl. Franica fànt fânta m, nm. tudi fàntje -ov: ~ od fare, star je še fàntovski -a -o, fantič in fdntič -iča m, fantiček -čka m, fantè -éta m, fântek -tka m in fantèk -tkà m, fàntovstvo -a s, fàntovSéina -e ž: ~o piti, fantin -a m, fantina -e m, fantovàti -ûjem, fantovânje -a s, fantalin -a m, fantalinski -a -o, fantalinstvo -a s fantazija -e ž domišljija, fantazijski -a -o domišljijski: ~e [^obe; fantâst -a m sanjač, zanesenjak, fantàstika -e i, fan-tističen -čna -o umišljen, neresničen, čudovit-, fantazirati -am v domišljiji si predstavljati, sanjariti, fantaziranje -a s fantâzma -e ž prikazen, dozdevek, sanjarija: fantazmagorija -e ž blodnja, prikazen fantôm -ami. prikazen, slepilo, 2. med. model telesnega dela za učne namene fâra -e ž župnija, fâren -ma -o župnijski, faràn -âna m žt/^ljan, farânka -e ž žup-Ijanka, fâr -ja m znč. duhovnik-, *fârovZ -a m župnišče, *farovSki -a -o, *fânnan -a m župljan, *fârmanka -e ž Faraday [fdradejj -a m \angl fizik in kemik], Faradayev -a -o; fâraday -a m \merska enota] ; farâd -a m fiz. merska enota za d. kapaciteto faraon -a m naslov egiptovskih vladarjev, faraonov -a -o, faraonski -a -o: ~e stavbe, faraonka -e / zoot. farinks -a m med. žrelo, golt, faringalen -Ina -o [-In-]: ~ glas, ~a stena farizčj -a m privrženec stare Judovske verske stranke, hinavec, farizejski -a -o, fari-zčjstvo -a s hinavstvo firma -e f kmetija (zlasti amer.), fšrmski -a -o: ~o obdelovanje; farmar -ja m, firmarica -e ž, farmarski -a -o farmacija -e ž nauk o pripravljanja zdravil, lekarna, farmacčvt -a m, farmacivtka -e ž, farmacčvtski -a -o, farmacijski -a -o farmako- v sestavi: farmakognozija -e i nauk o razpoznavanju drog: farmakologija -e ž nauk o zdravilih, farmako 16g -a m, farmakološki -a -o; farmakopeja -e i uradno predpisana lekarniška knjiga o zdravilih: farmakoterapija -e ž far6nika -e i: riba mit. Faros -a m [otok ob izlivu Nila], fžros -a m svetilnik farsa -e ž burka, gluma, fdrsen -sna -o Farsilos -la m: bitka pri ~u &sada -e ž ospredje, načetje, čelo, čelna, sprednja stran, očetje, pročelje, fasaden -dna -o: ~i vhod tasxSSu)\ [-kit] -kla m sveženj, snop, zavoj listin, med.: ~ živcev, fascikelski -a -o [-k»ls-]: «-.a znamka; fascikulirati -am (po) rezati v svežnje fiisdidrati -am očarati, omamiti, prevzeti, fascinirajčč -a -e. fasciniranje -a s. fascinžcija -e ž: fascinitor -Ja m kdor očara, omami, fascinštorski -a -o, fascinžnten -tna -o fasčta -e ž posnet rob pri kamnitih ali steklenih ploščah, fasčten -tna -o: ~i rob, fasetirati -am: ~ klišeje; fasetiren -ma -o: —a priprava, faseter -ja m fasija -e ž napoved: davčna fasijski -a -o; gl. tudi fatirati fas6na -e f -»■ oblika, kroj, fasonirati -am dati obliko, kroj čemu: fasdnski -a -o: ~i kos, del, nož, rezkar fisti -ov m mn. starorimski koledar faSina -e ž stvb. butara protja: ~e za jez faširati -am ->■ sesekljati, faSiran -a -o -> sesekljan faSizem -zma m, fašist -a m, fašistka -e ž, fašistovski -a -o, fašističen -čna -o fatilen -Ina -o C-ln-] usoden, nesrečen, fatdinost -i [-In-] t usodnost-, fatalizem fatalen 235 festival -zma m vera r usodo, fatalističen -čna -o, fatalist -a m; fitum -a m usoda fatamorgana -e f zračna optična prevara, slepilo, privid, fatamorgdnski -a -o fotirati -am napovedati; gl. tudi fasija Fiumis Fduna m strim. božanstvo, varuh čred, f&vn -a m obče ime za satire, fdvnovsici -a -o: ~i tip; fdvna -e f živalstvo kakega kraja Fiust -a m tip iščočega, nemirnega duha, Fdustov -a -o: ~o iskanje resnice; fiustovski -a -o: ~i duh, nemir, fiusti-čen -čna -o, fdustovstvo -a s f4vl [favl] -a m šp., fivlati -am favorizirati -am^favoriziranje -a j: ~ koga dajati komu prednost, koga podpirati, komu pomagati naprej; favorit -a m miljenec, ljubljenec, pričakovani prvak, favoritinja -e i == favoritka -e ž, favoriten -tna -o faza -e f I. lunina mem; 2. razvojna stopnja, smer, v kateri deluje orodje pri obdelavi gradiva: dela so šele v začetni ~i; 3. el.; fizen -zna -o fSain -a m zool., fazinka -e ž, fazinov -a -o, fazdnji -a -e: ~i rep, fazanski -a -o, fazanerija -e ž Feiki -ov m mn. Fejaki felMlIcn -Ina -o [-In-J med. vročinski, febrihiost -i [-In-J ž fibruar -ja m svečan, februarski -a -o Fibos -a in Fiba m Apolon, Fčbusov -a -o in F6bov -a -o; gl. tudi Foibos fcdericija -e ž zveza, federacijski -a -o, federativen -vna -o: ~a diiava, federa-tivnost -i ž, federalen -Ina -o [ In-]: ~a vlada; federirad -am, federalizem -zma m, federalističen -čna -o, federalist -a m, federalistka -e ž, federalizirati -am, federalizacija -e ž fčding -a m začasna oslabitev brezžično prenesenega signala, radijski mrk, prertu>lk Fidra -e ž gl. Faidra Fidnis -dra m \pisec basni], Fčdrov -a -o ttgec -gca m klopotcu podobno vretenc Fiidias -dia in -die m gl. Fidias fij medm. gnusa: ~ te bodi! tak značaj! Fejild -ov m mn. {mitološki narod], fejaSki -a -o brezskrben: ~o življenje fkkiUje fekilU ž mn. bkOo, odpadki iz stranišč feUh -a m kmet na Srednjem vzhodu, felšSki-a-o FcUdiin -a m os. i., Felkiijinov -a -o Filiks -a m os. i. Srečko, Feliksov -a -o, Fčle -ta m, Fčiče -ta [-Ič-J m, Fčlčetov -a-o [-tč-] feljt6n -a m podlistek, listek, feljt6nski -a -o, feljtonist -a m podlistkar, feljtonistka -e ž podlistkarica, feljtonističen -čna -o podHstkarski, feljtonizem -zma m ]način pisanja], feljtonistika -e ž {literarna vrstal feminilen -Ina -o [-In-] ženski, ženskega videza: ~ tip ftmininum in femininum -a in -ina m slov. beseda ženskega spola: iz nevtra smo dobili mn. fčminina -nin s: vsa ~a, pri —^ih; femininski -a-o: ~i samostalniki feminizem -zma m 1. boj za žensko enakopravnost, 2. ženskost, feminlsika -e ž, feminističen -čna -o: ~o gibanje, femi-nizacija -e ž fčn -a m suh, topel veter; aparat, iz katerega piha topel zrak Fenidja -e ž kr. i., feniški -a -o, Feničin -dna m, Feničdnka -e ž, feničdnski -a -o: ~o steklo, feničdnščina -e ž fteiks -a m ]bajeslovni ptič], fčniksov -a -o fenologija -e ž biol., fenol6$ki -a -o fenomdi -a m pojav, nenavadna prikazen, fenomčnski -a -o, fenomendlen -Ina -o [-In-] čudovit, sijajen, nenavaden: ~ glas, ~ spomin; fenomenalizem -zma m fil. ]smer]; fenomenologija -c ž, fenomenolog -a m, fenomenoldški -a -o fenopUst -a m ] plastična masa] Ferdinand -a m os. i., Ferdinandov -a -o, Ferdo -a m, Ferdov -a -o; Ferdindnda -e ž, Ferdindndin -a -o fSredža -e ž \ogrinJaU>] feri- v sestavi kem. izrazov: feriacetdt -a m; fericianid -a m feiUlen -hia -o f-ln-; počitniški, feridlec -Ica [ -le-] m, ferije -rij ž mn. počitnice ferit -a m min., met., feriten -tna -o: <-o jeklo, ~a struktura, antena Rtman -a m odlok, ukaz fcmtet -fata m kvasina, snov, ki sproži kemične presnove, fermentdcija -e i kvašenje, feimentlrati -am fer». v sestavi: ferokarbondt -a m; fero-oksid -a m; ferosulfdt [-If-] -a m zelena galica; fero^uminij -a m met. fis -a m {muslimansko pokrivalo] festivdi [-dlj -a m slavnostna prireditev: glasbeni festivdlen -Ina -o [-In-], festivdlski -a-o [-Is-] fétu 236 filozof fétij -a m predmet, ki mu pripisuje kdo čarovtto moč, malik, fetišizem -zma m vera v fetiše, tudi med., fetiSist -a m, fetišistka -e i, fetišističen -čna -o fétus -a m zarodek sesavcev, embrio, človeški plod, fétusen -sna -o, fetàlen -ina -o [-In-J fé^ -a m: v ~ dati, fevdàlen -Ina -o [-In-] : ~a posest, févden -dna -o: ~i gospod, fevdâlec-lca/^-/c-] m, fevdalizem -zma m, févdnik -a m, fčvdniški -a -o flésko -a m neuspeh, polom: doživel je hud s tem —om je nehal, takega ~a še ni doživel fiat -a m: pripeljal se je s ~om flbrin -a m med. (krvna) vlaknina, fibrôzen -zna -o vlaknat fibula -e i arheol. sponka", med. mečnica (kost) ficek -cka m nekdaj najmanjša denarna enota: tudi ~a nimam čisto nič; fičnik -a m \denar\ fičafij -a m lok, puščica, prača, žaga na lok flčfirič -a m gizdalinček, lahkoživček, fičfi- ričevski -a -o, flčfiričiti -im fičko -a m \avto\ fidejkomis -a m rodovinsko posestvo, ki se ne sme prodati, fidejkomisen -sna -o: ~o posestvo Fides ž neskl., Fidesin -a -o Fidias ali Fidija, rod. Fidia ali Fidija in Fidie ali Fidije m \grški kipar\, Fidijev -a -o: -^a šola, fidijski -a -o; g!, tudi Feidias figa -e i smokva: ~o napraviti, tiščati, pokazati, držati; to ti je -—o mar; če češ; za vsako —o se joka, konjska figov -a -o: ~o pero; figovec -vca m 1. drevo, 2. žganje, 3. strahopetec, ne-značajnež, figovka -e ž, figovski -a -o, figovstvo -a s; figa m0ž, figa moži m kdor se ne drži besede, mevža, figar -ja m, figarslci -a -o, figarstvo -a s Figaro -a m, Fi^ov -a-o: ~a svatba finira -e i: pesniška, retorična, letavska, jezikovna šahovska to ti je ~! biti samo za ~o; figuralen -Ita-o f -In- J : ~o slikarstvo, ~o petje; figurirati -am predstavljati, biti samo figura; figurànt -a m kdor figurlra; figurâcija -e f, figurativen -vna -o, figurativnost -i i, figuriran -a -o okrašen fijikar -ja m | Mor in voznik], fijàkaijev -a -o, ^àkarski -a-o: ~i konj, ^akiriti -im, fijakârjenje -a s fikdja -e ž izmislica, izmišljaj, izmišljenina ; fiktiven -vna -o varav, izmišljen, umišljen, navidezen, fiktivnost -i i izmišljenost, namišljenost; gl. tudi fingirati fiksadja -e ž: gozd. ~ lesa, fiksacijski -a -o : ~i pripomoček; fiksiren -ma -o: fot. ~a doba, —i vijak, fiksir -ja m; fiksirati -am določiti, utrditi, fiksiranje -as: — dan, uro, — v spominu, ~ koga nepremično gledati, meriti koga; fot. ~ sliko; fiksen -sna -o trden, stalen, nepremičen: —a ideja uprta misel; ~o stojalo, fiksativ -a m fot., kem. fikus -a m bot. filantrép -a m človekoljub, filantropija -e ž človekoljubje, filanV'ôpski -a -o, filan-tr6pičen -čna -o filatelija -e ž zbiranje znamk, filatelist -a m, filatelistka -e ž, filatelističen -čna -o: ~o društvo, filatelistika -e ž fili -ja m gastr., tekst. Filimon -a m gr. mit.: — in Baukis fiUiamiooija -e ž, filharm0ničen -čna -o: ~i orkester, filharmônik -a m >[-lh-] filiita -C ž in filiâlka -e f-lk-J ž podružnica; filiâlen -Ina -o f-ln-} podružničen filigrân -a m drobno (zlatarsko) delo, vodeni znaki v papirju, fîligrânski -a -o : ~o delo Filip -a m os. i., Filipov -a -o; Filipa -e f Filipini -ov m mn. \otočje\, fîlipitisld -a -o Filipos -pa m \makedonski ^ra//|; Filipi -ov m mn. kr. i.: bitka pri ~ih; filipika -e ž oster napadalni govor filister -tra m omejen, malomeščanski, ozkosrčen človek, filistrski -a -o, filistrstvo -a s; tudi filistéjec -jca m, filistéjski -a -o, filistéjstvo -a s filit -a m min. glinasti skrilavec film -a m kožica, nvenica: barvni, celo-večemi, kratki, nemi, zvočni Viba tridimenzionalni filmski -a -o: ~i aparat, —a kamera, ~i posnetek, filmati -am, filmanje -a s, filmar -ja m >[-lm-] filodéndron -a m bot. filogenéza -e ž biol. razvoj rodu, filogené- tičen -čna -o fiiolôg -a m jezikoslovec, filologija -e ž jezikoslovje, filolčški -a -o: ~a analiza, filolôginja -e ž; filologizirati -am, filologiziranje -a s FikNnila ž gr. mit., filoméla -e ž slavček filozôf -a m modrijan, modroslovec, študent filozofije, filozôfinja -e ž, filozofka -e ž. 237 fladdd filozôfski -8 -o modroslovskt, moé-o-sloven, filozofija -e ž modroshyje, filo-zôfiCen -čna -o; filozofliati -am, filozofiranje -a s fflter -tra m teh. cedilo: svetlobni cigareta s ~om, filtrirati -am precediti, precejati, filtriranje -a s preeejanje, filtrski -a -o; filtrlren -ma -o: ~i papir; filtrécija -e ž, filtrât -tnn icar pride skozi filter, precedek >[-lt-] fin -a -o tanek (nos, slidi, okus, čut, blago', prst, črta), dober (uho, oko, ojcus, roka, delavec), droben (prah, pesek, trn, poteza), rahel (čut, kruh, prst), živ (prah, pesek, moka), tutančen (mehanika, ura, izdelava), ugitgen, olikan (vedette, nastop, govor, človek), plemenit (čut, okus, značaj, pogled, človek, obraz, čutenje, mišljenje), umetelen (vezenina, tkanina, slikarija)-, pomensko ohh^ni tujki je včasih težko določiti pravi pomen; finésa -e ž nežnost, rahhst, tančina, odlika, plemenitost; flnost -i ž: ~ agregata, mletja, ~ peska FImi ■« ž os. i., FInin -a -o flnàle -la m; glas. v ~u povzema začetni motiv; prenes. z obrambo Stalingrada je preSel boj v /p. v ~u za evropsko prvenstvo; finalist -a m Športnik v finalu; finâlen -Ina -o [-Inr] slov.: ~i stavek namerni, šp. zaključen, sklepen; ~i izdelki ->- končni, finàlnost -i [-In-] ž ftiânee -âne ž tmi» denarstvo, denarno gospodarstvo, finânCen -čna -o : ~a politika, finânCnik -a m denarnik; finincar -ja m, finâncatski -a -o; financirati -am, financiranje -ti s in finanairati -am, finansira-nje -a s fin de liide [fendasiiklj fin de siicla m dekadenca, um. smer ob koncu 19. stoletja, findesièclovski -a -o Onginitl -am Miniti, izmisliti, fingiraqje -a s hlinjenje; fingiran -a -o izmiSijen, Minitn, ponarejen, dagan: ~ vlom; gl. ludi fikcija fUi -a m Sp:; finiSer -ja m tek. thwfhânlk« -e ž-*- precizna, fina mehanika, finomehinik -a m precizijski mehanik Finska -e f, v Finsko -ega s, na '■>«m, Finec -nca m, Finlca -e ž, finski -a -o, fin»ma-ei finte -e ž zvijača, prevara tUHa-e ž \steklenička\ Flnttii -ja m \perz. pesnik\ Firtece Fir^ ž mn. gl Florenca fMcdj -kija in -keljna m \stara mera\; •firkeUc -a m četrt, «firkeljček -čka m, *firkeljčkar -ja m četrtinkar >[-k»lj-] firma -e ž ime (podjetja), podpis, tigovsko ime, podjetje fimež -a m: laneni duh po ~u, s ~em prevleči fidois -a m državno premoženje, državna blagajna, fiskalen -Im -o [-bt-j proračunski: ~o leto fistiila -e f 1. med. (odtočni) rov, rovček, 2. vet. pijavka kopitnega hrustanca flsAra -e ž med. poka, poklina kosti fltopatoiogija -e ž nrsl. nauk o rastlinskih boleznih; fitopatol6g -a m fizika -e ž, firikdlen -Ina -o [-In-J: ~a kemija, fizičen -čna -o naraven, telesen: ~o delo, obračunavanje, ~a oseba; fizik -a m kdor se s fiziko ukvarja, zdravnik: slaven mestni fizikarka -e ž; fizik&t -a m: mestni fiziSki -a -o flziagnomija -e ž zunanji izraz, fiziognd-mika -e ž preučevanje fiziognomije, fiziognčmičen -čna -o, fiziogndm -a m, fiziognčmski -a -o flziokrAt -a m, fiziokrAtski -a -o i/t fizio-khitičen -čna -o, fiziokratizem -zma m ekon., fiziokratija -e ž fiziologija -e ž naidc o življet^skih dogajanjih v telesu, fizioldSki -a -o: pojavi flzkultura -e ž telesna vzgoja. Šport, telovadba, fizkultiiren -ma -o telesnovzgojen. Športen: ~a organizacija, '—o druStvo, fizkultumik -a m, fizkultiimka -e ž, fizkultiimiSlu -a -o: H izlet fiiiti -im se izmikati se dani besedi, cmeriti se, kisati se; gl. titdi figa fli6l [-dy] -a m: ~ v stroi^; stročji, prekiasti, natiSki fiž61ov -a -o: ~a juha; fiž61ček -čka [-yč-] m; fiž61ovec -vca m, fiž61ar -ja m, fiž61ovka -e ž = fi261arica -e f 1. natič, prekia za fižol, 2. juha, fiž61ovina -e / ui fižolovina -e ž, fiž61ka -e [.yk-] ž in fižolica -e ž \fižol\; fiždlčkati -am se [-yi-] igrati se s fižolo-vimi zrni, fiž61i%^ -a [-uč-j s; fiždliSče -a. s in fiŽoUiče -a s \kr[-lk-] f6n -a m merska enota za glasnost, fčničen -čna -o fdnd -a m sklad: rezervni ~i hrane, blaga fonem -a m glasovna prvina jezika, fonem-ski -a -o fonetika -e ž nauk o glasovih, glasoslovje: opisna, eksperimentalna —, fonetičen -čna -o, fonetik -a m fono- v sestavi: fonologija -e ž nauk o glasovih jezika, fonoldSki -a -o, fonoldg -a m; fonografija -e ž akustično zapisovanje glasov, fonograf -a m \priprava\, fono-grafski -a -o fontologija -e i nauk o virih F6rd -a m \amer. indusirijec\. Fordov -a -o; f6rd -a m avtomobil ii Fordovih torprn: voziti se s ~om; fordizem -zma m [gospodarska in socialnopolitična naiela\ forenzičen -čna -o soden, sodnijski: ~a medicina. — primer forint -a m \denar\ forma -e ž oblika, šp.: biti v ~i; formilen -Ina -o [-In-] oblikoven, zunanji, izrečen, določen; formalnost -i [-In-] ž vnanja oblika, zunanjost, predpis; formalizem -znia m pretiravanje v zunanji obliki, formalist -a m. formalističen -čna -o formint -a m slov. obrazih, pripona, končnica formit -a m knjižna oblika, razsežnost, velikost: žepni človek velikega ~a, formitnica -e ž tisk. formirati -am oblikovati, formiranje -a s, formicija -e i, formacijski -a -o firmula -e ž obrazec, besedilo, formulir -ja m vzorec, gotica, formulirski -a -o: formulirati -am oblikovati, izraziti, dati obliko čemu, formuliranje -a s, formuli-cija -e ž izraz, izražanje, oblikovanje, formulacijski -a -o forsirati -am -»■ tiščati, vsiljevati, siliti, prenapenjati, forsiranje -a s f6rt -a m utrdba, fortifikicija -e ž utrjevanje: ~ meje, fortifikacijski -a -o: ~i načrt fdrte prisl. gtas. glasno, močno, fortissimo prisl. glas. zelo močno Fortunit -a m os. i., Fortunitov -a -o fčrmn -a m javni trg pri starih Rimljanih (Forum Romanum), sodišče, pristojno mesto, pristojna oblast: to ni pravi ~ fosfor ,ski -a -o, frankofôbstvo -a s *frénia -e ž vlakno, resica, resa kot okras pri blagu; ®iti v ~e razpadati, trgati se, iti v nič; *frânžati -am se trgati se v nitke, nitkati se, *frânžast -a -o nitkast, razca^, prenes. okrašen frapirati -am -*■ presenetiti; frapânten -tna -o -*■ presenetljiv, nenavaden fréta -e ž gozdna poseka, sečnja na golo, črt, laz, goličava, dračje : na ~o posekati ; fratàti -âm vse od kraja sekati v gozdu, fratàj -âjte! fratàl -âla -o, fratânje -a s, frâtje -a s, frâtovje -a s fràter -tra m samostanski brat, frâtrski -a -o, frâtrstvo -a s, frâtrCek -čka m fratemizirati -am bratiti se, fratenûziranje -a s bratenje frâza -e i 1. reklo, puhla, prazna beseda, puhlica, 2. glas., frâzast -a -o puhel, prazen; frazeolo^ja -e ž nauk o frazah, frazeolôSki -a -o: slovar; frazêr -ja m k^r veliko govori, pa malo pove, kvasač, fràzêrski -a -o, frazêrstvo -a s besedičenje, pleteničenje; frazâriti -im puhiičiti, kvasiti, frazàijenje -a j; frazirati -am glas. f^ca^i -am, ffcanje -a j: ~ fižol, drobtine z mize; ffcniti -nem, ffcnjen -a -o; tudi frkati frčiti -im, ffči -itel fičal -ila -o, firčinje -a s, fičilo -a s f^ček -čka m môtek, kije nanj navit sukanec ; majhen otrok frčkiti -im fraikati fregata 241 fliza fircgéta -e ž \hoJna ladja\, fiegàten -tna -o: ~i poveljnik Freis^ [fràizing] -a m fnem. mestol, freisiniki -a -o; sraro Une Frising -a m, od tod brižinski frekvénca -e i obisk, fiz. Hevilo ponovitev, ponavljanje, frekvénCen -čna -o; frekven-tirati -am obiskovati, frekventâcija -e f obisk, obiskovanje, udeleževanje, frekven-tacijski -a -o : ~o spričevalo, frekventânt -a m obiskovavec, frekvénten -tna -o pogosten, frekventativen -vna -o slov. ponavljalen: ~i glagoli, Števniki, fre-kventativnost -i ž frenétiéeii -čna -o buren, viharen, navduSen : ~o ploskanje frenolo^ja -e ž nauk o obliki lobanje in nmžganov v razmerju do duSevnth lastnosti, frenolôg -a m, frenolôSki -a -o; frenoskopija -e i fréska -e ž podoba, slikana na presni omet, freskànt -a m Freud [fr^d] -a m \nem. psihoanalitik], freudovec -vca m, freudovski -a -o, freudizem -zma m frézati -am rezkati, frézanje -a i; frézar -ja m, frezàlen -Ina -o [-In-]: ~i stroj --frezâlnik [-yn-J-a m = fréza -e ž frfijâti -àm. frfijàj -àjte! frfijàl -àla -o, frfljànje -a s, ffflja -e ž kdor frfljà, frfljšč -a m, fffljast -a -o frfoléti -im, frfôli -ite! frfolèl -éla -o, frfolênje -a s, frfolič -iča m, frfolévati -am, Molévaaje -a s frfotàti -àm in frfččem, frfotàj -àjte in frt6či -te! frfotàl -âla -o, frfotànje -a s, frfôt -ôta m, frfotàlo -a s, frfotič -a m, frfôtniti -nem ftfréd -âm, frfràj -àjte! frfràl -àla -o, frfrànje -a s, frfràlo -a s, fffra -c f, fffrast -a -o, Mràv -àva -o, frfràvec -vca m, frfràvka -e ž, frfrâvski -a -o FrMerik -a m os. i. Miroslav, Mirko, Friderika -e ž os. i. Miroslava, Mirka; Fric -a m, s em, Fricov -a -o; Frida -e Ž, Fridin -a -o frigiden -dna -o spolno hladen, frigidnost -i ž spolna hladnost, brezčutnost Frigija -e ž ]antična pokrajina v Mali Aziji], Frigijci -cev m mn., frigijski -a -o: '-a Čepica frikandd -ja m ]del telečjega stegna] frikativen -vna -o slov.; glasovi pri-porniki. frikativa -e i pripornik Slovenski pravopis -- Ib fHkdJa -e ž trery'e, frikcijski -a -o: fot. ~a mrena Frfaa -e ž ]sloveča grška hetera\ Frising -a m gl. Freising ofriSen -Sna -o presen, surov, oster, nov, opran, spočit, močan, okreten, hiter, zelen, hladen (zrak, vreme), čvrst, čil, isker, bister ipd.; kadar ne ustreza nobeden od teh izrazov, rabimo svež fHvélen -bia -o lahkomišljen, nespoštljiv, nesramen, objesten, frivôlnost -i ž, frivčlnež -a m >[-ln-J friz -a m in friza -e ž arh. okrasna proga: partenonske friaêr -ja m, frizêrka -e ž, frizêrski -a -o: ~i salon, frizirati -am, friziranje -a s, frizüra -e ž, frizüren -ma -o frižkler -ja m hladilnik, frižidčrski -a -o ->- hladilniški fft medm., frkôten -tna -o, ffkati -am: ptiči frkajo, ffkniti -nem: ~ čez cesto, ~ koga; gl. tudi frčati fftarï -am: nos lasje se frkajo kodrajo, frkolàs -âsa -o ffkavec -vca m, frkolin -a m, frkolinček -čka m, frkolinski -a -o, ffklja -e ž frléd -Im, ffli -ite! frlèl -éla -o, frlênje -a s: lasje frlé na vse strani, vse frii od nje; frliti -im, frljenje -a s, frljàv -àva -o, frljàvec -vca m, frljàvka -e ž friinka -e ž ]goba] fmikola -e i kroglica za igračo, fmikolati -am se in fmikati -am se, frnikolanje -a s in fmikanje -a s; gl. tudi nika frända -e ž odpor, nezadovoljstvo, fronder -ja m nezadovoljnež, rovar, hujskač, frondêrstvo -a s rovarjenje frénta -e i čelo poslopja, bojna črta, strnjena vrsta trdno povezane organizacije: Osvobodilna iti na —o, frontalen -Ina -o L-ln-] čelen: ~ napad, frönten -tna -o, frôntovec -vca m, frôntar -ja m, frontov-ski -a -o frotirati -am treti, drgnili, frotiranje -a i utiranje, frotirka -e ž ]hrisača\, frotîren -ma -o: tekst. ~o blago frdla -e ž piščalka, fruliti -im, frùljenje -a s, frûlar -ja nt, friilež -a m ftiza -e ž med. sušica, ftizičen -čna -o sušičen: ~ človek, ~o obolenje; ftizio-log -a m strokovnjak za pljučno tuberkulozo, ftiziologija -e ž nauk o pljučni tuberkulozi, ftiziol0gičen -čna -o, ftizio-lôSki -a -o fûcati 242 gid fücati -am, fiicanje -a s \igra z gumbi ali z denarjem] fiickati -am, fiickanje -a ,s figfi -e ž glas. \skladba\, fugäten -tna -o, fugiian -a -o: —i slog; fugšto -a m glas. fDhrcr -ja m, fiihreijev -a -o >[fii'rer-J fikj medm.: fej in f&ksija -e ž \okrasna cvetlica], füksijin -a -o fuksin -a m ]barvUo] fbišr -ja m tekst. ]apretirni stroj, blago] Admininten -tna -o bleščeč, vžigajoč fomaröla -e ž, nav. mn. fumaröle -öl geol. fundamiiit -£nta in -čnta m podlaga, temelj, fundamentalen -Ina -o /-//»-J osnoven, temeljen; fundirati -am utemeljiti, ustanoviti, fundacija -c ž ustanova, način polaganja temeljev, fundätor -ja m usta-novnik, fundätorica -e ž ustanoviteljica, fundätorski -a -o ustanovniški fungirati -am opravljati funkcijo, fungiranje -a J fünkcija -e f delovanje, opravilo: ~e telesnih organov, — v organizaciji, ~ besede v stavku, matematična funkcijski -a -o: ~a doklada, funkcionalen -Ina -o [-In-], funkcionalnost -i [-In-] i, funkcionär -ja m, funkcionärka -e i, funkcionarski -a -o, funkcionirati -am, funkcioniranje -a s: naprava dobro funkcionira dela, deluje fdnt -ami. utežna mera, 2. denar, funten -tna -o, fUntnik -a m, funtnica -e i funt težka sveča, tehtnica na funte fuigdn -a m tovorni voz za prtljago pri osebnem vlaku, mrliški voz, avto furija -e ž burjast človek, vihravost, neučakanost, razburjenost, furijast -a -o Fiirlanija -e f, v Furišnsko -ega s, na ~em, furlinski -a -o, furlžnščina -e i, Furlin -ana m, Furldnka -e ž: furldnka -e i ]sekirica za obsekoranje drevja] furnir -ja m oplatica, oplat, furnirski -a -o oplaten, fumirati -am platiti, oplatiti, fumiranje -a s platenje, oplatitev, furni-ren -ma -o: ~a ploš^ furiinkeI/^-W; -kla m med. tvor, tur, furunku- I6za -e ž med. tvoravost, turavost foturizem -zma m ]um. smer], futurističen -čna -o: ~o slikarstvo, futurist -a m fiitdnun -a m in futur -a m prihodnjik, futiiren -ma -o: '—a oblika fnzija -e ž strnitev, zlitje, spojitev, fuzio- nirati -am, fuzioniranje -a .t fužina -e i, fužinski -a -o, fužinar -ja m, fiižinarski -a -o, fužinarstvo -a s G g [gi/géj m neskl. in gé géja m 1. črka: mali g, véliki G ; 2. glas. ga členek: ta — pa pihne, to so — lomili, še ~ bomo pili, dosti ~ nese, to smo ~ gabardén -a m ]blago] Gdbelsberger -ja m os. i., Gdbelsbergerjev -a -o: ~a stenografija >[-ls-] gaber -bra m: beli ~ - gabrika -e ž, črni ~ = gdbrovec -vca m: kraški gdbrov -a-o: ~ les = gdbrovina -e ž in gabrovina -e ž; gdbrc -a m = gdbrček -čka m = gabrič -iča m, gdbrje -a j = gdbrovje -a s, gabrinje -a j = gabričje -a s; gabrina -e ž mlad gabrov gozd: zelenje gdbrik -a m gabrov gozdič: gabrica -e f = gdbrovica -e ž ]sad\: gdbrast -a -o raskav -- gdbraat -a -o: ~ zid, ~a bombaževina, doza iz --ega lesa; gdbrščica -e ž ]jabolko] gil>ez -a m bot., gdbezov -a -o: ~ čaj gdUti -im: ne gabi mi jedi, ta jed se mi gabi; gabljiv -a -o Gabrijel [-elj -a m, Gabrijelov -a -o, Gabrijéla -e i. Gabrijélin -a -o gdbro -a m geol. ]kamnina] ga£a -e i 1. alp. globel, tokava, 2. drevesna rogovila, rogelj, 3. teh. brtvilo, tesnilo; gdčast -a -o = gdčnat -a -o rogovilast. gačina -e ž rogovila, gdčen -čna -o: alp. —i greben gdče gdč ž mn. belokranjske bele hlače gid gdda m: črni, kraški piha kakor —, britev reže ko to so sami stari ~je; odskočil je, kakor da ga je ~ pičil; ~a rediti na prsih, ima ~a v žepu prazen žep; vsega —a vé povedati; gddov -a -o: —a mast, ^^ les bot.; Gadova peč; gddji -a -e: ~a zalega, ~e seme, gnezdo, ~i pik; ~i zob, ~i koren bot.; gddast -a -o: ^ blisk; gadica -e ž. gddovec -vca m bot., gadišče -a 5 = gddovina -t ž = gddina -e ž gadja luknja; gddovnat -a -o: ~i kraji; gadolôvec -vca m, gadolàs -dsa -o gadolfnif -a m kem. \prvuia\ giga -e ž raca, gdgati -am, gagdje, gdganje -a s: gos gaga, kopavec ga^ v vodi, od žeje gagljiti -4m, gagljdl -dla -o, gagljdnje -a s: kokoš gaglja; gdgniti -nem črhniti, poginiti-, gdgica -e f, gdgin -a -o = gaginji -a-e: puh gigit -a m min., gagdten -tna -o: zenice, gagdtov -a -o gAJ -a m mlad gozd-, oljkov gijec -jca m = gdjek -jka m = gajič -iča m ; gajevina -e ž = gajina -e ž: skrit v smrekovi ~i Gdj -a m: ~ Julij Cezar Gdj -a m: Ljudevit gdjica -e ž \črkopis\, ^jičen -^a -o, gdjičar -ja m pripadnik gajice gdjiM -e i kletka, gdjbica -e ž: otroSka ~ posteljica, ~ za sadje gdjiti -im in gajiti -im, gajil -a -o, g^njje -a s in gajSnje -as: — vinograd, ~ živino; gdjnik -a m logar, gojitelj gdla -e ž dvorna, praznična obleka, oprava : oblekel se je v ~o, v ~i je prišel; gdla prid. neskl.: ~ predstava, ~ ples, ~ imiforma GaUdja -e ž \maloaziJska provinca], Ga- iačdn -dna m Galaksija -e ž astr. rimska cesta, galdktičen -čna -o: ~o osvetje galaktit -a m \rudnina\, galaktitov -a -o galalctomčter -tra m: z ~om merimo gostoto mleica galalrt6za -e ž [sestavina mlečnega sladkorja] galalit -a m \trda umetna snov iz mleka], galaliten -tna -o: gumbi gaUn -a m, galdnten -ttia -o vljuden, viteSki, udvorljiv, galdntnost -i /; galanterija -e i 1. vljudnost, udvorljivost, 2. drobim blago: trgovina z ~o; galanterijski -a -o: ~o blago, galanterist -a m gaiib -a m tonovSčica: sivi, lukvadni, srebrni galčbček -Clca: japonski galčbov -a -o, galčbji -a -e Gdlec-icAf-lc-J m, Gdlija -e ž, gdlski -a -o [-It-J: ~i petelin; galomanija < ž, galomdn -a m kdor se navdušile za Francijo galija -e f 1. bojna ladja v srednjem veku: na tiuU gaiera -e f; 2. neroden voz: vpregati Pegaza v ~o; 3. velik, neroden prostor ali predmet, galedt -a m suženj (veslač) na galeji-, galjot -a m ]žaljivka\, galedsa -e ž \ velika galeja] galeait -a m svinčev sija/nik G«Kn(as) -na m ]gr. zdravnik v Rimu], Gal^v -a -o, galinski -a -o: ~a farmacija, ^enizem -zma m, galiniica -e ž, galiničen -čna -o, galenist -a m, galeni-stovski -a -o galerija -e i 1. ozek, dolg hodnik, na eno stran o^>rt, mostovž, 2. stebriščna dvorana, 3. najvišji prostor v gledališču, 4. občinstvo s tega prostora, 5. umetniška zbirka (muzej): Narodna galerijski -a -o: ~i sedež gaMrta -e ž ]želatinirana snov, hladetina, živica, zdriz], galirten -tna -o: ~a snov, galertast -a -o zdrizast: ~a nuest, '«■'OVoj gdiic* -e f: modra, bakrena, železna, zelena ^ličen -čna -o: ~a barva, voda, gdličiti -im z galico škropiti, galičnjdk -a m min. Galidi« -e ž ]dežela], gališki -a -o: ~i Judje, Galičdn -dna m in Galicijdn -a m g«lMwin -zma m franc. jezikovna posebnost, galikaidzem -zma m franc. samosvojost v cerkveni politiki, galikdnec -nca m, galikdnsid -a -o: ^ svoboščine, ~a cerkev giUi -a m kem. \prvina, bela kovina] Gdlija-eGalec GalOii Galileia m os. i.: GalUeo Galilea ~a, GalUiiov -a -o in Galilčjev -a -o GaliKJa -e ž kr. i., GaUlijec -jca m, Gali- Ičjka -C ž, galilijski -a -o galiimiH«« -a m nesmiselno govorjenje, vezanje otrobov gaUndč -a m ribt ]morska sloka, cevoklJun\ GalipoH -ja m ] polotok in mesto ob Heles- pontu], galipolski -a -o [-b-] Gdllos -a m |5/. komponist], Gdllusov -a -o: ~e skladbe gaMna -e ž ]angl. votla mera] galonirad -am; galoniran -a -o: ~ strežaj gaMp -dpa m drnec, skok, v gal6pu in galApu,. galopirati -am v splav in skok jahati, dirjati, skokoma jezditi, galopdda -e ž, galopin -a m sel, tekač, kurir Sal6ia -e ž, nav. mn. gal6še -6š ž G«lswar(liy [gdlsvorsij -ja m ]angl. pisatelj], Galsworthyjev -a -o gaUin -a m, galOnov -a -o: ~ prah, ~a raztopina, gaMnovec -vca m \kamen], galilnovica -e ž galunova voda, galunski -a-o: ~o strojenje, ~a fikšima kopel fot. Gidvilli 244 gfnm Gahrini m \miravoslovec bi anatom], Gatvinijev -a -o; ^Ivdničen -čna -o == galvanski -a -o: tok, člen, galvinika -e ž, galvaoizem -zma m, galvanizlrati -am, galvanizirai^ -a s, giilvanizicija -e ž, galvanizacijski -a -o, galvaniz^r -ja m >[-h-] gahrano- v sestavi: galvanograflja < f; gtdvanokdvstika -e ž; galvanometalur-gija -e 2; galvanomčter -tra m; galvano-pUstika -e i, galvanoplističen -čna -o; galvanosk6p -a m; galvanotihnika -e i; galvanotipija -e ž >[-lv-J gima m neskl. in gima -e ž ]grSka črka]: kot žarki ~ /n ~ žarki Gima -a in -e m: Vasco f vdsko] da rod. Vasca da ~ ali -e, z Vascom da ~ ali -o, Vascov -a -o ali da Gimov -a -o gantti -C ž-* dokolenka, golenica, ovojka, ogležnjica gambir -ja m usnj. \rastlinsko strojih] gambit -a m: damin ~ pri šahu, gambiten -tna -o: ~i kmet g^bnliOTec -vca m Uabolko], gdmbovček ■«kam Vm»[gim] gama m šp., tudi gem gamit -a m in gamčta -e ž tros, klična, spolna celica, gametotit -a m, gameto-gonija -e ž giniB -a m divji kozel, gimsovka -e i 1. [gan-1 ggn-j-, gl. tudi ginjen gink ginka m etnogr.: ~ pri gorenjski kmečki hiSi gintar -ja m tram za sode v kleti giramond -a m tisk. garancija -e ž poroštvo, garantirati -am porok biti, zagotoviti, garancijski -a -o: ~o pismo, ga^nt -a m porok, garanten -tna -o: ~o pismo «giiatl -am goliti: ~ prašiča, krava steber gara drgne se ob steber, živina se gara, srajca me gara gariti -im težko dehti, garij -ijte! garil -ila -o, garinje -a s, garič -a m, garička -e ž, garištvo -a s gariža -e ž, garižen -žna -o: ~a vrata, garažirati -am garcinija -e ž bot. girda -e ž telesna straža, izbrani vojaki: stara bela girden -dna -o: ~a koiuenica, gardist -a m, girdedama -e ž nadzornica nad dekleti gardinija -e ž bot. garderiba -e ž 1. prostor za odlaganje obleke ali prtljage, 2. obleka: garder6ben -bna -o: ~i listek, garderober -ja m. garderoberka -e ž, garderoberski -a -o gardina -e ž zastor pri oknu, zagriiyah, zavesa girdsU -a -o: Gardsko jezero gire ^ ž mn. ročni voz na dveh koUsih, girice giric ž mn. GarflUUdi -ja /n bojevnik za neodvisnost\, Garibildijev -a -o, garibaldinec -nca m, garibaldinski -a -o: ~a srajca >[-ld-] gfiie girij ž mn., dt^. giijam, g&rjast -a -o = giijav -a -o: ~a ovca, ^ijavec -vca m, girjavka -e ž, giijavost -i ž (°gaijev-) girnMNid -a m ^stopiya tirnih črk\: v ~u staviti, borgis na gamirati -am opraviti, opremiti, obhžiii, gartdranje -a s gamitira -e ž: strojna ~ orodja, priprav; pisalna, kadilna ~ oprema, želez-nišica ~ sestav vlaka; stnmka sodeluje v vladi s svojo prvo —o, klub je nastopil z (brugo ~o postavo gamizija -e ž posadka, gamizijski -a -o: ~a bohiišnica, ~i dežurni častnik; gamizer -ja m: za kazen so kmetom dali v hišo ~je; garnizerski -a-o: ~a nadloga Gar6m 245 genchU Garona -e ž \reka v Franciji], gardnski -a -o Carsaiij£ra -e i \samsko stanovanje], gar- sonjirski -a -o: ~o stanovanje gasM -im, gasi -ite! gasčč -a -e, gasil -a -o, gašin -ena -o, gajčnje -a s: ~ požar, apno, žejo; z oljem ogenj ~ gasivec -vca m, gasivka -e i, gasivski -a -o: ~o društvo, gasivstvo -a s, gasilen -Ina -o [-In-]: ~o orodje, gasilo -a s: kemično gasilnik m 1. kajfež, 2. kad za kaljenje: kovač ugasi železo v ~u; i -e[-im-] ž Gaskčnja -e ž franc. pokrajina], Gaskônjec -njca m, Gaskônjka -e ž, gaskônjski -a -o : ~i kadeti, gaskč^jščina -e ž ]narečje], gaskonàda -e ž gésniti gàsnem nepreh., gasndč -a -e (°gasneč): oči, zvezde, luči gasnejo; dan gasne gastaM -a m župan, gastaldija -e ž: tolminska ~ >[-ld-] gAstričen -čna -o kar se nanaša na želodec, želodčen, gastritis -a m vnetje želodca, gastrologlja -e ž nauk o želodcu gastrooora -a m dohrojedec. sladokusec, gastronômski -a -o - gastrončmičen -čna -o, gastronomija -e ž gaščerica -e ž, gaščeričin -a -o GàSper -ja m os. i., Gàiperjev -a -o; gdšperček -čka m: pavlihe in drugi ~i gašper -ja m in gdšperček -čka m \železna pečica] : zakuriti — aH ~a aH v —u gàt -a m = gâta -e ž jez, nasip -, gl. tudi gatiti gâte gât ž mn. spodnje hlače gâter -tra m ]strojna žagal, gaterlst -a m gititi -im mašiti, jeziti, gdčen -a -o, gačenjc -a s = gâterie -a j: v grlu se mi gati, ovce se gatijo pri staji; gatilo -a s tesnilo, brtvilo; gativec -vca m, gativka -e ž ]oseba in priprava], gatina -e ž GauD [gâi/s] -a m ]fiem. matematiki, GauBov -a -o: —a krivulja odstopkov; gauB -a m in gàus -a m merska enota za gostoto magnetnega pretoka Gavgaméla -él [-él] s mn. : bitka pri ~ih, gavgamékki -a -o [-Is-] gaviil [ -àl] -a m indijski krokodil gavôta -e ž ]ples] gavrin -a m Ut. krokar, gavrânji -a -e Ut. : ~e ^ro, krakanje gavzniti -nem poginiti vulg. G»y-Luss»c[gelUsdk] Gay-Lussaca m os. i., Gay-Lussacov -a-o: ~ zakon gaz -i i: ~ delati, narediti si ~ med gnečo, stopil je v njegovo giz -a m: ~ ladje giza -e ž med. ]mrežasta tkanina]: sterilna obveza iz gdzen -zna -o: <~a obveza *gizda -a in-e m gospodar, 'gazdarica -e i gospodinja gazila -ežl. žival, 2. Urška pesem, gazčlji -a -e: ~i skok, gazčlin -a -o: ~i rogovi, gazčlski [-Is-] -a -o: ~a oblika pesmi, gazčlica -e ž gaziti gizim, gizi -ite! gizil -Ila -o, gižen -a -o, giženje -a s in giziti -im s stal. poud.: ~ sneg, skozi sneg, po blatu, po travi;morilo teptati-, gižnja -e ž: čoln s pol metra globoko ~o, gaža -e ž sled, ki jo pušča divjačina v snegu gazolin -a m kem., gazoUnski -a -o: ~i pogon, —e luči gazomiter -tra mpUnomer, plinski zbiralnik, gazomitrski -a -o giža -e ž plača, gažist -a m nameščenec s stalno plačo Gdinsk -a m \polj. mesto], gdinski -a -o: ~o pristanišče i-im[gidur] -a m: skladba v ~u Gia -e ž grška boginja zemlje, Gein -a -o Gager [gdiger] -ja m os. i., Geigerjev -a -o: ~ števec gijša -e ž japonska plesavka in pevka, gijšin -a -o gijzir -ja m geol., gejzirski -a -o g^in -a m ]kuščar] g/S [gčl] -a m kem., gelbza -e ž kem. gim -a m šp. game gima -e ž: grška ~ z vrezano podobo geminicija -e ž slov., poet. podvojitev: ~ glasov, besed; geminirati -am podvojiti, geminiran -a -o, geminita -e i slov. podvojen soglasnik gin -a m dedna zasnova: ~i so nosivci lastnosti spolnih celic genealog -a m, genealoglja -e ž, geneal6ški -a -o rodopisen, rodosloven: ~a debla genericija -e ž rod, zarod, med. ploditev, generacijski -a -o, generativen -vna -o ploditven, genSričen -čna -o: ~i pojmi vrstni, geniričnost -i ž general/-d/7 -a m, generilica -e ž generalova žena, generdlov -a -o: ^— osebni sluga, generilski -a -o: ~a čast, stopnja, generalisim -a m vrhovni general, genera-litela -e /, generalen -Ina -o [-In-]: generil 246 GcmiAii ravnateU, tajnik, štab,' zemljevid, —o pooblastilo, '—a skušnja = generalka -e [-Ik-] ž zadnja skušnja pred nastopom, generalizfrati -am posplošiti, posploševati, generaliziranje -a s, generalizàcija -e f; generdlštaben -bna -o [-tš-], general-štabovec -ven [-iš-J m, generàlmajor -ja [-Im-] m, generallajtnant -a [-II-] m gencrilije -lij i mn. splošni osebni podatki gen^tor -ja m \stroj ali naprava\ : električni, plinski generàtorski -a -o: ~a jermenica, ~i plin gencrAieii -zna -o velikodušen, plemenit, generôznost -i ž velikodušnost genitika -e ž nauk o nastanku živalskih in rastlinskih vrst, genčtičen -čna -o razvojen = genétski -a -o, genétik -a m genéza -e i nastanek, razvoj, Géneza -e ž \svetopisemska knjiga stare zaveze\ ginij -ami. veleum, 2. um. krilat angel kot poosebitev duha, geniàlen -Ina -o [-In-], geniâlnost -i [-In-j f; genius lôci géniusa lôci m genin -a m kem. genitélen -Ina -o [-In-] : —a žleza, genitàlije -lij i nm. spolovila génitiv -a m in génetiv -a m rodilnik, génitiven -vna -o in génetiven -vna -o genocid -a m zator rodu, pomor, rodomor, genociden -dna -o: ~a politika genotip -a m rodovna označba; gozd. notranja podoba živega organizma, geno-tipičen -čna -o Genova [génova j džčnova] -e ž \tnesto v !taliii\, génovski -a -o: ~o pristanišče. Genovski zaliv, Genoveiàn -âna m, Genoveždnka -e ž genre [žanr J genra m 1. vrsta, slog, 2. slika iz življenja, genrski [ždnrski] -a -o: —a oblika; gl. tudi žanr gentleman [džčntalmen] -a m človek s pravo izobrazil in odličnim vedenjem, poštenjak, vrl mož, gentlemanski -a-o: ~o vedenje, gentlemanstvo -a s genuin -a -o pristen, naraven, neponarejen, samorasel, genuinost -i ž génos -ami. slovniški spol, 2. nrsl. vrsta, rod; genSričen -čna -o\gl. tudi generacija geo- v sestavi: geocčntričen -čna -o: ~i sestav, ~a višina, geocčntričnost -i f; geodét -a m zemljemerec, geodétka -e ž, geodétski -a -o: ~i oddelek, geodezija -e ž zemljemerstvo: geodinâmika -e ž. gcodinâmski -a -o == geodinamičen -čna -o; geofàg -a m med.; geofizika -e ž nauk o fizikalnih lastnostih zemlje, geofizičen -čna -o, geofizikàlen -Ina -o [-in-]: ~o leto, geofizik -a m; geo-gnozija -e ž zemljeznanstvo, nauk o sestavi zemeljske skorje, geogn0stičen -čna -o, geognôst -a m; geogonija -e ž nauk o nastanku zemlje; geogrâf -a m zemljepisec, geografija -e ž zemljepis, zemljepisje, geogràfski -a -o = geo-grâ^ičen -čna -o: ~a milja; geoizotêrma -e ž geol. ; geokemija -e ž, geokčmičen -čna -o; geolôg -a m, geologija -e ž nauk o zemeljski skorji in njenem nastanka, geol6ški -a -o: ~a doba; geo-magnetizem -zma m, geomagnéten -tna -o, geomagnétski -a -o; geomehânika -e i, geomehànik -a m, geomehânski -a -o = geomehâniCen -čna -o; geométer -tra m merjevec, geométrski -a -o, geometrija -e ž nauk o telesih : analitična, opisna geometrijski -a -o: ~a knjiga, geometričen -čna -o: ~i lik, geo-metrizirati -am: ~ figure; geomorfolo-gija -e ž, geomorfolčški -a -o = geo-morfol0gičen -čna -o; geoplâstika -e ž reliefno prikazovanje zemlje; geopolitika -e i nauk o zemljepisni pogojenosti politike, geopolitičen -čna -o; geopsiho-logija -e ž; geosinklinâla -e ž geol.; geoskôp -a m periskop na kupoli tanka; geosociologlja -e ž; geostâtika -e ž, geostdtičen -čna -o; geotehnika -e ž, geotehnik -a m, geotehniški -a -o, geo-tehničen -čna -o; geotektônika -e ž nauk o legi kamnin; geotermičen -čna -o: ~a energija; geotropizem -zma m teženje k tlom George Georgea [ž0rž -a j dždrdž -a] m, Georgeov -a -o Geôrgija -e ž \zvezna republika v SZ\, Geôrgijec -jca m, geôrgijski -a -o geoigina -e ž bot. dalija, georginin -a -o gepérd -a m zool., gepârdov -a -o gépelj -plja m vitel, e^peljski -a.-o [-p»lj-], gepljâti -âm gerânija -e ž bot., gerânijin -a -o gerint -enta m, gerentski -a -o: ~i svèt GermAn -a m, Germânka -e i, Germânija -e Ž, germânstvo -a s. germânski -a -o: ~i jeziki, germanizem -zma m, germa-nizirati -am, germaniziranje -a germa-nizàcija -e ž, germanizâtor -ja m. ger-manizâtorski -a -o = germanizaiôricen Gcrmàn 247 giida -čna -o; germanist -a m, germanistlca -e i, germanistilia -e i, germanistiten -čna -o, getmanofll [-U] -a m, gennanofilski -a -o /-fa-7, germanofôb -a m, germano-fôbski -a -o, germanofobija -e i genninij -a m kem. \pmiui\, germànijev -a •o : ~ oksid, geimanid -a m {germaaijeva spojim], germanit -a m min. gertot -a m élan svéta starih v Sparti, gerôntski -a -o, geruzija -e ž svit stareSin V Sparti, genizijsld -a -o gerontokigiia -e ž nauk o starostnih pojavih in o starih ljudeh, gerontolôSld -a -o, geriatrija -e ž zdravljenje starostnih bolezni, gerižter -tra m gerundij -a m slov. glagolnik, gerAndijski -a -o: —a oblika gerundiv -a m slov., gerundiven -vna -o: ~a raba gêslo -a s, mn. gesla gêseU-w/7: volilno gêselski -a -o [-s»l-]: ~i slog, -—i katalog gésta -e ž gib, poteza: to je bila lepa ~ od njega to je lepo naredil, gestikulirati -am, gestikuliranje -a s, gestikulidja -e i gibi z rokami gestàpo -a m, gestapovee -vca m, gestà- povka -e ž. gestâpovski -a -o Géti -ov m mnj^traško ljudstvo], gétski -a -o géto -a m judovska mestna četrt, gétovski -a -o gib -a m: samovoljen giben -bna -o, gibnost -i ž, gibek -bka -o: ~o telo, gibkost -i i, gibec -bca m, gibčen -čna -o : ~i prsti, ~ duh, — ko vrtavka, gibčnost -i f, gibljàj -a m, gibljiv -a -o: ~ prst, gibljivost -i ž gibinica -e i ]pog[-lt-] gig -a m 1. lahek enovprežen voz na dveh kolesih, 2. čoln gigânt -a m velikan, gigantski -a-o: ~a prikazen; Gigânti -ov m mn. gr. mit. sinovi Zemlje-, giganto^flja -e f reprodukcijska tehnika za tiskanje lepakov gilbert [-lb-J -a m el. merska enota za magnetno napetost gilda -e ž obrtno združenje, ceh, gildski -a -o: ~i socializem >[-ld-J gi(io^ -e i {priprava za obglavljanje], giljotinirati -aro, giUotiniranje -a s ["žUjotinaJ gikmit [-Is-J -a,m]trd asfah\ gimnžartkiiŽ telovadba, ginmističen -čna -o: vaje, gimnist -a m telovadec gimnizij -a m: ~ za telesne vaje v Atenah ginu^ja -e i, ginu^jec -jca m, ginuia-zijka -e ž, gimnazijski -a -o: ~o poslopje gimničcn -čna -o: ~i agoni gr. športne tekme gimnosofbt -a m brahman gin [džinJ -a m ]brinovec] ginekokiatija -e f vlada žensk ginek(d6g -a m zdravnik za ženske bolezni, ginekologija -e ž nauk o ženskih boleznih in njih zdravljenju, ginekol6$ki -a -o gingam -a m ]tkanina], gingamski -a -o: ~a delovna obleka giniti -nem, ginjenje -a f: od žeje ~ za svobodo; gmčvati -am, ginčvanje -a s ginjen -a -o ganjen: do solz ~ se je zahvaljeval, ginjenost -i ž, ginljiv -a -o: ~ prizor, ~a zgodba = ginljivka -e ž, ginljivost -i ž\ gl. tudi ganiti ginogamčt -a m ženska spolna celica Giordano [džorddnoj -a m: ~ Bruno |(f. mislec] Giotto [džotoj -a m |/r. slikar], Giottov -a -o, giottovski -a -o, giottovec -vca m posnemavec Ciottovega slikanja gi^ -a m mavec, sadra, gipsati -am, gipsa- nje -a s, gipsar -ja m, gipsast -a -o girica -e ž ]morska riba]: ocvrte ■ 0il[gd'rlj ž neskl.: kabaretne ~ giriinda -e ž venec, cvetna kita, girlinden -dna -o giro- v sestavi: girokompis -a m; giro-sk6p -a [°žiroskopJ m, giroskdpen -pna -o - giroskdpski -a -o Gfaronda [žirdndaj -e ž ustje franc. reke Loare", gL tudi žironda -e ž oSabnost, lišpanje. Hip: Šopiriti se v ~i, sleci to ~o, gizdšč -a m = gizdalin -a m gizdavec -vca m, gizdiča -e i = gizdalinka -e i = gizdavka -e ž, gizdalinski -a -o, gizdaven -vna -o, gizdav -a -o: ~o dekle, ~e tančice. gizda 248 gizdivost -i i, gizdati -am se lišpati se, gizditi -im se: ~ se z oblačili Gizda ■« ž os. i., Gizčlin -a -o; Gizika -e i glacUloi -Ina -o [-In-] ledeniški, iz dol>e ledenikov: doba; glaciolo^ja -e ž, glaciol6Ski -a -o -ti in-t. m in glid -i i: od ~a umreti, ~ potolažiti, trpeti; ~ trka na vrata, pritiska: je z medom stric; glidež -ami. kdor gladuje, 2. gladovanje: ~ kradež, ~ in stradež; gliden -dra -o: ~ pravice, dolg kakor —o leto; glidov -a -o lačen; gUdnež -a m = gladiih -a m = gladun -a m; glAdnost -i ž; glad6ven -vna -o 1. lačen, 2. nenasiten, lakomen: ~a Icrava, ~o leto, ~ na detiar, —a stavka; glad6vnik -a m = gladovnjžk -a m nenasitnež, gladdvnost -i ž lakotnost, pohlep glAdek -dka -o Al gladik, gladkd -1 -i. prim. gladkčjSi -a -e in glžjii -a -e: ~ led, človek, dialog, ritem, jezik, ~a cesta, koža, moka, ~a živina rejena, —o testo, blago, ~ ko miza, ko kača, ko gabrova skorja, gruntarska hči ne pojde ~a izpod strehe brez dote; iz zgiadka; prisl glddko in gladko, prim. gladkčj(S)e in gl4j(S)e: ~ počesana, ~ govoriti, ~ se je izteklo, beseda ~ teče, to je Slo izpod rok, iičet\je gre ~ znati, ~ obrit, ostrižen, ~ tekoč, ~ odbriti stmje, ~ preskočiti potok; gladčina -e ž: svinčena gladk6ča -e i, gladkdst -i ž in glidkost -i ž, gladkdsten -tna -o: apretura tekst. glMei-am^.glad gttdei -a m bot., gladnica -e ž bot., gladiS- nik -a m bot. gMdrf -a m \orodje\: suknarski skozi navijajo volneno nit gladiator -ja m borivec v areni, gladižtoijev -a -o, gladiatorski -a -o: ~e igre giadDo-a s 1. orodje: zidarsko 2. gla-JenJe: spis je potreben ~a; gladilnik -a [-ifn-J m 1. likalnik, 2. sodarski —. 3. ~ v papirnici; gladiinica -e [-jfn-] ž. gladilen -Ina -o [-in-]: ~i stroj usnj.. tisk. —i kamen, ~a kost, —o Idadivo; gladilce [-Ic-J -a s: stekleno gladič -iča m \oblič\ giadna -e ž: vodna, morska vaSkega življet^a, gladinski -a -o ^adMa -e ž in gladidla -e ž bot. meček, gladiolin -a -o m gladi61in -a -o: ~ cvet glâditi -im s stal. poud. In gladiti -im, gladič -a -e, gladil -a -o, glajèn -čna -o, glaj£i^ -as: ~ s sekiro grče, britev, ~ p«ilo likati, ~ lase, parket, pot; ~ brado, po laseh; ~ papir tisk., sreča ga ni gla^, dobra misel gladi lice gladivec -vca m 1. oseba, 2. tisk., gladivka -e ž: čevljarska ~ gladko- » sestavi: gladkocéven -vna -o: ~a kremeqjača gladkocévka -e ž \puška\ ; gladkodlik -àka -o, gladkodlâkar -ja m; gladkpjezičen-čna-o: ~iSkrici; gladko-làs -isa -o, gladkolisec -sca m; gladkolk; -a •«; gladkolùsk -a -o: ~i kuičar; gladkorip -ipa -o; gladicorùn -a -o: vidra; gladkozôisec -bca m \gož\ ; gladko-zfti -a -o: ~a ttirSčica gladnik -a m gladilna kost gladoviti -ûjem IU. stradati, gladovàl -ila -o, gladovinje -a s gUgot [-ol] -a m shv.: prehodni, dovrSni, pomožni, brezosebni ~i, gligolski -a -o f-ls-]: ~c oblike, ~i vid; gligolnik -a [-In-] m. gligoiniSki -a -o [-In-J giagiUca -e i, gl^lski -a -o [-Is-]: rokopisi, glagoljiš -a m == glagolit -a m, glagoljiSid -a -o, glagoljiStvo -a s, glagolitizem -zma m glij -a m kem.: svitičev glija -e ž politura, glijenka -e ž svinčev oksid, glijevec -vca m nož za suho robo glijt -ami. bruno, ki nosi iemeze, 2. podstrešje na skediyu: na ~ se deva detelja in t>ol^ seno; giijta -e ž \predal\ glàs -a in -û m, dv. glisa in glasôva, mn. glisi in glasôvi 1. splošno: — vesti, krvi, vpijočega v puSčavi; notranji v en ~ zavpiti, na ves ljudski božji ~ povzdigniti, znižati; zlogi so zloženi iz ~ov; artikulirani ~ovi; po ~u spoznati; struna, pes di 2. shves: na '■»u biti, imeti slab dol)er seže v deveto vas; 3. novica: ~ je počil, gre po deželi, se je raznesel; ~ zagnati, dati od sebe, o sebi; pustil je —, kje bo; ~ poslati prijateljem; 4. v glasbi: pevski, osnovni visok, nizek, moški, žensld, basovski — spreminjati mutirati; ubit, počen pesem za štiri ~ove; 5. pri volitvah: ~ dati, dobiti, pridobiti; ~ove šteti, posvetovalni 6. poznal je vsaki reči svoj ~ spoznal se je na vsako reč, čebelam vedeti; glisek -ska m, gliska -e i aata gUata 249 gUven gUsba -e i: cerkvena, filmska, folklorna, plesna, lahka, poskočna, instrumentalna, vokalna gläsben -a -o ["glasben] : ~a Sola, ura, kultur^ ~i vložek. Glasbena matica, ~a skrinjica, glâsbôiik -a m, gläsbenica -e i >[-b3n-] glasbene- v sestavi: glaslmokritičen -čna -o; glasbenokulturen -ma -o; glasbeno-pedagôSki -a -o; glasbenoprosviten -tna -o; glasbenovzgôjen -jna -o; glasbeno-zgodovinski -a -o >[-b»n-] glasbilo -a s, glasbilar -ja m, glasbilarstvo -a s, glasbilen -Ina -o [-In-] glasbo- v sestavi: glasboslôvec -vca m, glasboslôven -vna -o, glasboslôvje -a s nmzikohgija ; glasbotvôren -ma -o glasč neskl. gl. glaz6 gMsen -sna -o in glasin [-sàn] in glasan -snà -6 -i -é -à, glasnéjSi -a -e, prisl. glasnô, glasnéj(S)e: ^ miSljenje, fantje so precej ~i gttaifa-eiglazifa gUsiti -im in glasiti -Im, glàsi -ite! glasčč -a -e, glasil -a -o, gla$£nje -a f : ura glasi tudi četrti; pesem se glasi, izkaznica se glasi na ime; glasivec -vca m, glasivka -e f 1. oseba, 2. raza vnetje giMivk; glasilo -a 5: ~ stranke, politično, literarno ~ gtaskovàti -üjem črkovati, glaskovàl -àla -o, glaskovànje -a s, glaskovàlen -Ina -o [-In-]:metoda branja glasnik -a m in glàsnik -a m: Slovenski glasnfca -e ž, glasniSki -a -o, glosniStvo -a s, glàsnikovec -vca m sodelavec Glasnika glaso- V sestavi: ^asomčr -a m; glaso-slôvje -a s fonetika, glasoslôvec -vca m, glasoslôven -vna -o: ~i zakoni; glaso-tvôren -ma -o; "glasovir -ja m klavir "glasom predl. po: zadi^ih uradnih poročil po zadnjih uradnih poročilih glûovàti -üjem, glasovàl -àla -o, glasovànje -a f: ~ za koga, z večino, glasovàvec -vca m, glasovàvka -e ž, glasovàlen -Ina -o [-In-J: ~i stroj, —a pravica glasoven -vna -o in glàsoven -vna -o: ~i organi, /o« spremembe; ~i obseg obseg glasu, ~a lestvica, ~a višina, ~i govor; glasôvnica -e ž, glasôvje -a s glasovni sistem; glasovnogôvoren -ma -o: ~a metoda pri pouku gluhonemih glaaovit -a -o -»• sloveč, na glasu GMnltnr -ja tn, GUuberjev -a -o: ~a sol GMukos -ka m \gr. kipar], GUukov -a -o gliva -C in -i ž: bistra, puhla, prazna, učena, modra, zvita, trda, zmešana, mrtvaška ~ me boli, ~o mi bo razneslo, na ~o dati klobuk, položiti na blazino, ~o povesiti, vzidigniti; vino gre v ~o, od nog do ~e nov, ta nima ne ~e ne repa, na ~i ima rut >; ob ~o dejati, z ~o plačati, ~o vzeti, ~o na prodaj nositi tvegati, gre mu za ~o, —o stavim, —o izgubiti; ~e stikati; kolikor glav, toliko misli; ima dela čez čez ~o zrasti, ~o si razbijati, ~o si treti -»• beliti; na ~o pasti, v ~o vtepati, v ~o si vtepsti, deia z ~o, biti svoje ~e, to mu ne gre v ~o; z '-'O skozi zid; kdor nima v ~i, ima v petah; ~o zmešati, brez ^e biti; ne ve, kje se ga ~ drži; za živo ~o ne; dobre ~e je, biti odprte -~c, biti počasne ~e, imeti ~o za računstvo, na pravem koncu (nasajeno); iz znati, on je ~ zarote; pet glav živine; zelnata solata gre v ~e, dela ~e; dve ~i čebule; ~ pisma, kladiva, stebra, žeblja, vijaka, sladkorja; ~ lista tisk.; pasja, petelinova, kačja, kuija, adamova ~ bot. glavič -a m: ima veliko glavo, ne-ugnani prekucijski ~i; tisti rklji so presneti ~i; metulj kit tudi nakovalo, odsekana veja z grčo na koncu; ~ je ptič iz družine dleskov in rastlina iz družine osatov; prod -—je iz okrogle^ debelega kamenja; glaviča -e ž: ~ je velika glava ali ženska s tako glavo, tudi želva; glavačica -e f \vinska trta\; glavičevski -a -o: ~a betica gla vin -ina m velika glava in človek s tako glavo; ikis pri taroku; glavina -e i ženska z veliko glavo: sova sinici ~ pravi; glavanica -e ž \lasuljal; glavinja -e i poleno z debelim koncem glavir -ja m: deželni, okrajni —, glavirjev -a -o: žena = glavarica -e f, glavir-ski -a -o: ~i opravki, glavirstvo -a s: okrajno —, glaviriti -im biti glavar glavarina -e i davek na glavo glavat -ita -o: ~o zelje, ~i vijak, glavitec -tca m: lan glavitica -e f 1. sadika solate, 2. postrv; glavitost -i ž gUveo -vna -o 1. ~a uš; 2. poglarttetK v ~em, to je ~o, ~i dobitek, problem, dedič, ravnatelj; ^ stan, ~i števnik. glaven 250 Glembéjevi —a beseda, kontrola, ~o mesto, ~a nap^; ekon. ~a knji^; glas. —-a melodija; ~a vrata -> véliko, ~i oltar -»• véliki gtfveii -ev m mn. \kačje pleme klopotač] gUvka -e i: dobro ~o imeti; prenes. tudi glavica -e i: lan je šel v ~e, koruzna, semenska ~ bucike, — česna, sklepM ~ med., ~ črkovnice stroj., ~ vijaka, dežnika, pipe, predalnika, žebljice; glavičica -e i glavič -iča m: kislice, palica s srebrnim ~em, sedelni —— pri cepu, je kapitél stebra, ~i so vrsta morskih rib; glavičar -ja m: — dela glavice za bucike; glavičarica -e i I. bucika, 2. glavičarka -e i glavnaia solata; glavičast -a-o: ~i lan, ohrovt, ~a plesen, —e brazde; glavičevina -e ž omlačene lanene glavice. glavičen -čna -o: ~e ščipalnice, —e osi, glavičati -am trte privezovati h kolju; glavičiti -im: ~ bucike, mak se glaviči glavina -e i I. velika glava: lanove —e, 2. meso oli koža z glave, 3. — pri kolesu, 4. ~ pri klobuku, 5. deblo drevesa; glavinje -a s glavice lana, glavinec -nca m bot. : modri ~ plavica ^viti -i se in glaviti -i se: zelje se glavi gbtvkém -a m med. zelena mrena gbvkonit -a m \mineral\ gUvnat -a-o: ~a solata, ~o zelje; -—a vzgoja vinograda gUmica -e ž kapital: osnovna, delniška, obratna glivničen -čna -o: dolg, glivničar -ja m kdor dà glavnico glavnica -e ž glavni del postelje glavnik -a m: redek, gost ^ na goslih, pri kolovratu, pri grozdni stiskalnici; vse na isti ~ ostriči izenačiti, na — piskati; glavnikov -a -o: ~i zobje; glavniček -čka m, glavniliar -ja m \izdelovavec\, giavnikarski -a -o: ~a pila; glavnikarstvo -a s = glavnikarija -e ž \obrt\ gUvBik -ami. ruta, 2. konec grede, 3. opresno zelje iz glav; glavničnica -e ž bot.: so pri lanu vršiči glavnina -e ž jedro: «o« vojske; ~ brez kosti \tneso glàvnja -e ž tleče poleno, nezgoreli del lesa na pogorišču, panjač glanUič -A m = glavnjàk -a m bot. glavno- v sestavi: glavnoskiépen -pna -o = glavnostičen -čna -o: ~i motorji glavo- v sestavi: glavobèl [-àl] -61a m; glavondžec -žca m zool.; glavoptsje -a s zool.; glavorèp -épa m = glavorépec -pca m \kača\; glavorézec -zca m; glavosèk -éka m I. sekanje, 2. sekač; glavotrésice -ic ž mn. [bolezen ovae\ glavûra -e ž velika glava glazé in glasé neskl.: rokavice, v ~ rokavicah gfauija -e ž brežina trdnjavskega okopa glazita -e ž lošč, glazirati -am hščiti, prevleči s steklovino, glaziran -a -o, glaziranje -a s: ~ pečenko, ponev, opeko *gUÛtevina -e ž črepinje, *glažiita -e ž steklarna in steklenina gledališče -a s: dramsko, operno, letno gledaliSčen -ščna -o, gledališki -a-o: ~i list, ~a predstava, gledalištvo -a s, gledališčnik -a m gledâlo -a s čutilo za vid glédati -am, gléj -te in glédi -te! gledajčč -a -e, gledaje, glédanje -a s: poprek, postrani, pisano, resasto, osinasto, grdo, izpod čela, debelo, zviška, težko, s koncem očesa črno, z belim veselo v svet križem ~ škiliti, križem se ~ ; — v tla, v oči, pod noge, v zrak, s prostim očesom; prst gleda iz čevlja, časopis gleda iz žepa; na obleko, nase, na leta, na ljudi ~ v kom hinavca, slepar gleda iz tega človeka, ves oče gleda iz njega, ~ po dobičku, po opravkih; na vsak dinar ne bom gledal, zase ne ^edam, vse za njim gleda, ~ resnici v obraz; glej, da prideš! sam glej! na prste, skozi prste ~ komu, ~ skozi prizmo idealizma; okno .gleda na vrt; pod kožo, v kozarec ~ se kakor pes in mačka, ~ kakor tele nova vrata, ~ kakor zaboden vol, ~ kakor hudo vreme, ~ kakor miš iz moke, ~ kot lačen pes obrano kost, < ko sršen, ko ris, ~ kakor žaba jajce; gleda jo, kakor bi jo hotel kupiti; raba z rod. zveni arhaično: svojega opravila ~ gledâvec -vca m, gledàvka -e ž, gledâvski -a -o: ~i prostor, gledàvstvo -a s gledé: ~ česa, ne ~ na to gledičevec -vca m = gledičevka -e f bot. gledišče -a s: s tega ~a, splezati z ~a na drevesu Glembijevi -ih m mn., glembàjevski -a -o: —a natura, glembdjevščina -e ž glén 251 gloMk glén -ami. sluz, madež, blato, 2. obloga na jeziku, 3. živalska bolezen; glénav -a -o: ~a ovca, glénast -a -o: ~a voda, ~a zemlja, glénavice -ic ž mn. \ribji rod\ ; glenotrôsovka -e ž \pražival\ gléna -e ž sipa, mivka, glénovec -vca m iz glene nastal kamen *gléStad -am, *glé$tanje -a s-, živino ~ g^érid -im žvečiti: cigaro gl. tudi žleviti gičicnj -žnja m: močan, tanek do ~a seže, do '-«v se mu je udrlo; gliženjski [-žani-] -a -o: ~i sklep gUMnja -e ž bot. užitni goban, jurček, glibàniev -a -o: ~a juha = glibinjevica -e f = glibinievka -e ž ^kerin -a m, glicerinski -a -o, glicerinov -a -o: ~ preparat glic|n -a m kem., glicinski -a -o: ~i raz- vijavec fot. gUcinija -e ž bot. glikemiia -e ž med. glikogén -a m živalski škrob, glikogénski -a -o: ~a snov gUkAza -e ž grozdni sladkor, glukoza gjfaia -e ž: rumena, rdeča, žgana, lončarska, porcelanska glinje -a s, gllnov -a -o iz gline: ~ lonec, glinovec -vca m min., glinovina -e ž glinasta tla, glinast -a -o: ~ vrč, ~o rjav, glinén -a -o : ~a posoda, glinénica -e f = glinica -e ž \jama\, glinentna -e ž blago iz gline, glfnica -ež = glinovica -e ž: predelava boksita v ~o; glinàt -âta -o bogat gline, glinàrstvo -a s keramika; glfničast -a -o: ^^ primesi; glinarica -e ž zool. Glintea -e ž kr. i., na gliniSki -a -o, Gliničani -ov m mn.; Glince Gline ž mn., Glinščica -e ž Glinje Glinj ž mn. kr. i., v ~ah, glfnjski -a -o, GlinjSčiči -ev m mn. gliôni -a m med. buta iz živčnega opornega tkiva gUptotéka -e ž zbirka kiparskih det in oblikovanih kamnov, gliptika -e ž, gliptičen -čna -o glista -e ž: otrok ima -—e zagovoriti komu, ~ gosposka; gllstav -a -o in glistiv -âva -o: ~ otrok = glistavec -vca m, gliščav -a -o in gliščiv -âva -o, glistavka -e ž, glistâvke -âvk ž mn. \zdravilo\. glistavost -i ž in glistâvost -i ž, glistast -a -o: ' jezik, glistar -ja m |r/6/f I. glisten -tna -o. glistnica -e ž bot., glistnik -a m hot.. glistovnica -e ž bot. glisd glisti ž mn. leseni drogovi v kmečki hiši, oder nad ognjiščem: na ~ih se suSe drva, vzame biezovko z oblelca visi na '-'ih, glistnica -e ž drog glisti gliva -e i: brstnica, cepljivica, glivica -e ž: kvasna glivičen -čna -o: ~e kulture, glivičast -a-o: '—i trosi, glfvar -ja m 1. kdor se ukvarja z glivami, 2. hrošč; glivarica -e ž \muha\, glivâCa -e korala glivec -vca m štorovka, glivičarica -e ž bot., glivoslôvje -a s gl6b -i ž globočina: čez rob in ~ glOba -e ž denarna kazen: plačati ~o, globiti -im: koga naložiti komu globo gloMča -e ž soteska, globel, brezno, globà-čast -a -o globàlen -Ina -o [-In-] hkraten, celoten: ~a metoda branja; globalist -a m, globa-lizem -zma m globânja -e ž kadunja v dolinski dragi globâqja -e ž jurček, goban, glibanja, glol>àiùevica -e ž \gobova juha\ glébati -am in -Ijem poglabljati 1. Icruh voda globa strugo, 2. tuhtati, vrtati giobéi [-éif] -iž = globéla -e ž, globélica -e ž, glol)élnik -a [-iin-] m \stanovavec\ ghtbéd -im, globênje -a s: na močvirnih tleh globi se udira gloMn -a m [moža za čevlje], globinski -a -o : '-'a škatla globina -e ž globočina, globokost: morske e, globinski -a -o: ~i relief. ~o tiskanje, '—e ribe, ~o krmilo podmornice, ~o merilo, '~a ladja batiskaf, ~i film, '~o igranje lutk, ~o obsevanje \renigen\, ~o vrtanje; globinomér -a m gMMd -im poglabljati, globi -ite! globil -a -o, globljênje -a s, globilo -a s \orodje\, globnik -a m \kladivo\, globilnik -a -«it-7 m [ribiško orodJe\ gktb6ček -čka m \riba\ globočina -e f: iz srca, največja ~ morja, globoCâva -e f, globnjâk -a m = globočnjdk -a m globoka draga, glol>oč-nina -e ž geol. : pohorska > globôdnica -e ž tolnmn, rupa gkibàk -dka -o, glôbiji -a -e = globdčji -a -C = globokéjSi -a -e, prisl globoko, globlje = globoč(j)e = globokéj(5)e, dot. obl. globoki -ega; globôk -ôka -o rabimo le, kadar se nanaša zares ali preneseno rut globočino, drugače ne: ~ prepad, ~a voda, ~o morje, -~o dihati, krožnik; pogled, -—a misel, -^o gloUk 252 *gnida ponižanje hudo; °~o v gozdu daleč, "—a temà trda, gosta, sredi "—e zime trde, prepričan trdno, ®~o spanje trdno Globôko -egt s in Globôko -ega s kr. i., v —em, globôiki -a -o globoko- v sestavi: globokogàzen -zna -o: —« ladja, globokomiseln -a -o [-sjln-], globokomiselnost -i [-saln-] ž; globoko-môrski -a -o: —« živali; globokosčžen -žna -o, globokosčžnost -i i; globoko-limen -mna -o, globokoiimnost -i i, globokoumje -a s; globokovôden -dna -o: ~e ribe; vendar globôko segaj0č, globôko zoràn globokôst -i i: ~ posode, čustva, misli globuUn -a m kem. glôbw -a m zemeljska krogla, glôbusen -sna -o: ~o stojalo gloditi ^ôdam in glôjem, glodaj0č -a -e, ^ôd^j -àjte! glôdal -àla -o, glodànje -a s in glôdati -am s stal. poud.: kosti miš gloda, stradež skrb gloje srce, črv gloda v srcu; glôja -e / glodanje, glodàv -àva -o, glodàvec -vca m, glo-dàvka -e i, glodàvs -a m, glodàC -a m |2o6|, glodàlen -Ina -o [-In-J: ~a moč ledenika; glodina -c f alp. v apnencu izjeden žlebič, glodlšče -a s alp. z ghdi-nami pokrit prostor glog gl^ m = glôgovec -vca m beli trn, {loginja -e ž \jagoda\, glogovača -e ž palica], glôgovina -e ž in glogovina -e ž les\, glôgovje -a s \grmo\oe\ = gl0žje -a s, glôgovka -e i 1. Siba, 2. jagoda, 3. umetna muha za športni ribolov; glôgov -a -o: ~ les, grm, belin, ~a meja, ~a zima zadiyi pomladanski sneg gloksinija -e ž \cvetlica gUtrlja -e i slava, veličastvo: ~o komu peti slaviti koga, —> sončnega zatona v planinah; glorificirati -am slaviti, povzdigovati, glorifikàcija -e i slavljenje, veličanfe; gloriàda -e i: ~ na soncu, gloriéta -e ž uta, vrtna hladnica gloriola -e ž in gloriôla -e ž svetniški sij, obstret: z ~o koga obdati giôsa -e i 1. opomba, pripisek; 2. lirska pesem; gloslrati -am, glosir^je -a s: M šahovsko partijo, glosàtor -ja m, glosàtorski -a -o: ~e pripombe; gloso-gràf -a m, glosàr -ja m glosàrij -a m besednjak, slovar, glraàriteD -čna -o, glosém -a m tekstna razlaga gMt -i f = gl6ta -e f I. plevel, 2. izmeček pri žitu, 3. sodrga; gloten -tna -o: —o žito, ~o zrnje = glotina -e ž, glbtnat -a -o plevelnat gldh -a -o in gluhö -i -č -ä, prim. bolj glüh: ~ na eno uho, najti ~a ušesa, ~ za pametno besedo, za prošnje, ~ in slep za vse; ~ kakor kamen, zid, bukva, čok, klada, zemlja, kanon; —a tema, noč, loza, ~i teden tihi, ~o zrnje, seme, kamenje Jalovo, — cvet tmt., ~o okno slepo, —a zemlja nerodovitna, ~e roke, noge, ~ prst neobčutljiv gluhonem -a -o, gluhončmec -mca m, gluhončmka -e f, gluhončmost -i i, gluhončmnica -e i gluhdta -e i: ~ prstov, glühost -i ž in gluhöst -i i, gluhöba -e i, glühec-hcam, gluhič -a m, gluhiča -e ž znč. gluha ženska gluköza -e ž grozdni sladkor, glikoza, gluközen -zna -o gluma -e i Sata, norčija, igra, glümec -mca m, glümski -a -o, glumač -a m, glumaški -a -o: —i voz cirkuški, glumačka -e ž, glumištvo -a s: odpovedati se vražam in ~u; glümiti -im, glümljenje -a i, glumišče -a «: svetišče so spremenili v glumdček -čka m bot. glušec -šca m 1. gluh človek, 2. bot., glušica -e f = gluška -« ž gluha ženska ghiščti -im gluh postajati, glušel -ela -o, glušdnje -a s ghäti -im sluh Jemati, nadlegovati, gluščnje -a s: ropot gluši ušesa, vest —ves čas ga Je glušil s svojimi prošnjami; glušljiv -a -o: ~ hrup; glušilen -Ina -o [-In-J : ~a naprava = glušnik -a m = gluši Io -a s teh., glušivec -vca m glutin -a m klej iz kosti, glutinski -a -o: ~i klej gmijna -e ž: pasti na občinski le vkup, utoga —! vsi fantje so šli v ~o; gmajn-ski -a -o, gmäjnar -ja m stanovavec na gmajni g-mol [gimöl] -a m: skladba v gmöta -e ž nuisa, masiv: ledena, kamnitna, gorsica —papirnata — tisk., tonska — glas.; gmöten -tna -o: ~a škoda, ~o podpirati; gmotnina -e ž geol., gmötnost -i ž masivnost «gnida -e ž milost: vaša, grofovska sonce še ni šlo za božjo ~o ali v božje —e še ni zašlo Snijs 253 i!ii6m gnijs -a m krlstaUnski skriktvec, gnijsov -a -o: ~e plošče gniti ž£nem, žtoi ženite! gnil -ila -o, gnitje -a j: ~ živino na vodo, na pafo, v planino; ~ koga pred sodnijo, na prisego; v smrt moije žene valove, voda žene mlinsko kolo, dekle žene kolovrat; pravdo n^rej '■«<, kašelj sa žene, radovednost ga je gnala, gnalo me je na lov, k njej me žene, zmeraj svojo žene; ~ na boben, v obup, ~ si k srcu, najhuje ženejo ženske udelujejo", bolnika žene, na vodo ga žene; vik in krik; ~ popke, korenine, žito žene v klas; ~ se za denar, za družino, ~ se ko črna živina; krdelo psov se žene za zajcem, pre>^ se žene gni^ -am počasi in okorno se vesti, gnicalo -a s počasen, okoren človek, gnic -a m cmok, debelušen otrok, gnicav -a -o = gnicast -a -o: ~ kruh gniča -e i: ne hodi Se ti ~o delat gnid -a m v nosu polip, ~ na maternici; ~ pijana! rastejo kakor ~e po dežju, suh kakor — po ~e iti umreti vulg., ~ se napije, imeti ~o v želodcu, iti v ~e nabirat gobe; g6be g6b i mn. iepra \l>oiezen\; g6bica -e i: otroška ~ cucelj, med. popivka; ~ za podpletanje, krpanje, — za mečkanje krompiija; kisle, vložene »^e; ~e v ustih \bolezen\, gčbičast -a -o goban -Ana m: užitni, vra^i, svinjski gobAnja -e i goban gfibat -ja m 1. nabiravec, poznavavec gob, 2. metulj, g6barica -e i, gčbarjev -a -o: ~a jajteca, gdbarski -a -o: okoliš, gčbarstvo -a s gAbast -a -o: ~a lica, ~ sneg se oprijemlje smuči, kruh gAbav -a -o: ~ les, človek, gčbavec -vca m: ogibljejo se ga kakor ~a, gdbavka -e ž, gdbavski-a -o: ~o naselje, gdbavost -i ž, gobavAti -im gobav postajati, got>avAl -Ala -o, gobavSnje -a si kostanj gobavi gAbec -bca m; konj je trdega ~a, krava pri ~u molze, biti dobre^ ~a; za en ~ trave; ~ držati, zamašiti, otresati, brusiti, po ~u jo dobiti vuig.; ~ pri obuvalu, pri žlebu.-žabji ~ bot.; hlače na volovski gčbček -čka m, tudi bot., gčbčič -a m, gbbčen -čna -o: ~a gniloba, g6bčar -ja m gobčat pes, gdbčast -a -o: ~ pes, gobčAt -Ata -o; gobčnjAk -a m nagobčnik, g6bčnica -e i 1. slinavka, 2. živalska lapa; gobcAti -Am neumno. drzno govoričiti, gobcàj -Ajte! gobcAl -Ala -o, gobcAnje -a s, ^bčkati -am se hum. poljubljati se gobeibi -a m \stenska preproga}, gobelinski -a -o: ~a slika, gobelinka -e ž \preia\ gobezdAti -Am, gobezdàj -Ajte! gobezdàl -Ala -o, gobezdAnje -a s; gobezdAč -a m, gobezdAški -a -o, gobezdAlo -a s, gobez-dulja -e ž, gobezdAv -Ava -o, gobezdAvost -i ž, gobezdAvec -vca m GAbi -ja m, nav. neskl. \puSčava v osrednji Aziji], gôbijski -a -o gobo- v sestavi: goborôden -dna -o; gobo-znAnec -nca m, goboznAnski -a -o, goboznànstvo -a s gAbov -a -o = gôbji -a -e, gôbovica -e ž gobova juha, gôbovec -vca m ]metulj, rastlina], gôlx)vka -e ž \žaba, hruška] gAd -a in godù m, mn. godôvi o velikih ~ovih, danes je tvoj pasji ~ pasji dnevi; v ponvi so spelcli ~ pogačo; gôdov -a -o: jutri bo mati ~a, godôven -vna -o: —i dan, ~o darilo; godôvnik -a m = godovnjAk -a m, godôvnica -e ž - godovnjAkinja -e ž, godčvniški -a -o; godovAti -lijem, godovAnje -a s; godovnô -A s praznik: nove maše za ~ kaj dati; godovina -e ž god, godnik -a m patron, godnica -e ž pesem za god godAlo -a s: koncert za ~a; kdor resnico gode, ga z «-«m tepô, godAlen -Ina -o [-In-]: ~i kvintet gAdba -e ž, rod. mn. gôdb: ~ na pihala; gôdben -a -o f-ban-]: —o društvo, gôdbenik -a m, gčdbenica -e ž, gôdbe-niški -a -o gAdec -dca m: potujoči ~i, gôdiev -a -o, g0dčevski -a -o: ~a pesem, godčfevAti -lijem po godčevsko se vesti; gčdež -a m piskač, godrnjač gOden -dna -o in gôden -dna -o, tudi god An, godèn -dnà -6: ~ lan, ~e hruške, ~a za možitev, ~ za jarem, za pleme, ptiči so ~i, gams je ~ za strel; gôdnost -i ž in gôdnost -i ž, godi^Ak -a m goden ptič; godnjAti -Am se, godnjàl -Ala -o; ptiči se godnjajo postajajo godni gAdeii -ev m mn. = gčdeže ^ež ž mn. vrhnja obleka narodne noše godilo -a s rosilo, močilo, goditev -tve ž: ~ lanu; godišče -»s: ~ lanu; godilnica [-yn-] -e i: ~ za ptiče, za lan goditi -im, godAč -a -e, gôdi -ite! godil -a -o, godênje -a s: ~ lan, sir, gnoj, mlade; goditi 255 gotén ~ prijateljem z vinom, sapica mi godi, tudi godi; čudne reči se godé po svetu gôdlja -e 2: v ~i biti, gôdljast -a -o: ~o vino; godljati -âm mešati, godrnjati, brbrati, godljàj -âjte! godljajbč -a -e, godlja^, godijàl -âla -o, godijânje -a s godnéti -im, godnèl -éla -o, godnênje -a s-, ptiči godnijo; godniti -im, godnil -a -o, godnjênje -a. s: — lan goditi, mladiti godrâti -âm, godràj -âjte! godràl -âla -o, godrânje -a s: puran godrâ godmjétl -âm, godmjâje, godrnjajčč -a -e, godmjàl -àla -o, godrnjanje -a s: ~ čez usodo, na očeta, nad bratom; samo godrnjal bi zmeraj, godmjač -a m, godrnjalo -a .s, godrnjalast -a -o; go-drnjàv -âva -o, godmjàvec -vca m, godrnjàvka -e i, godrnjàvost -i ž, godrnjâvs -a m, godmjâvsati -am, godrnjàvsanje -a s goeléta -e ž \ladja\ Go^be/gô'tej -ja m, Goethejev -a -o: ~a pesem, goethejevski -a -o: ~i slog *g6flja -e i vulg. velika usta, gohezdač, širokoustnei'. ~o otresati, zamašiti, •gofljâti -âm gobezdati, ustiti se, *goflja-nje -a s ustenje, gohezdanje, *gofljâč -a m širokoustnei, gohezdač gofré -ja m \tkaniiia\, gofrirati -am z vročim železom vtisniti vzorec gognjâti -âm skozi nos govoriti, gognjajoč -a -e, gognjâje, gognjàl -àla -o, gognjà!nje -a s, gognjâvec -vca m, gognjàvka -e i, gognjàé -a m: gl. tudi hohnjati Gégolj -a m |r/«. pisatelj], Gôgoljev -a -o, gôgoljevski -a -o: ~i tipi gogotiti -àm in gogočem, gogotàj -àjte in gogoči -te! gogotàl -àla -o, gogotânje -a s: gosi gogotajo; gogôt -ôta m gojiti -im, gôji -ite! gojé, gojéè -a -e, gojil -a -o, gojèn -êna -o, gojênje -a i: gozd, živino, breskve, šport, glasbo, željo, ljubezen, prijateljstvo: mati goji dete; miši in podgane se gojé v hiši; gôja -e 2: ~ sadnega drevja, gojenec -nca m, gojênêev -a -o, gojênka -e 2, gojênkin -a -o, gojivec -vca m, gojivka -e 2, gojitev -tve 2, gojitven -a -o [-tvsn-J : ~i odstrel lov., gojilen -Ina -o [-In-J' ~a vrsta rastlin; gojišče -a s Cgoji-lišče): fazanov, bakterij, gojiščen -čna -o : ~a preiskava ->• preiskava z gojiščem gôjzar -ja m, nav. nm. gôjzarji -ev = gojzarice -ic 2 nvt. g61 [gdIJ -a m šp. vrata pri nogometu, zadetek pri nogometu: ~ dati, zabiti, dobiti; vodilni streljati na gčlman -a [-Im-J m vratar g61 [gčuJ -i 2 obsekano mlado deblo listavcev, drva iz obsekanih vej: bukova voz ~i je pripeljal, iz lučne ~i so delali trske za svečavo, žlice ne boš delal iz cele ~i; goldvje -a s gM [gdyj gola -o -i -e I« goI6 -i -d, dol. gdli -ega, prim. boU g61: ~ pod nosom, ~ ptič, ~a resnica, glava, ~o naključje, ~o živ'jenje odnesti, v ~o napoto biti, ~e stene, na ~o obrit, na ~o ostrižen, do ~«ga sleči, z —imi rokami, priti na ~o in nago docela obubožati, gozd na ~o posekati, ~a sečnja, na ~ih tleh klečati, po ~ih kolenih, ~i meč, z ~im očesom, pod ~im nebom, ~ kakor miš goUč -a m = golik -a m = goljak -a m raztrganec, goličina -e 2 1. dl[-yf-] goldinar -ja m 1. zlatnik, 2. dvokronski srebrnik, goldinarski -a -o: ~a vrednost, veljava >[-ld-J g6lec -Ica [-yc-J ni 1. golobradec, 2. ptič, ki še nima perja, 3. žitno zrno, golenec, 4. gol hrib: v naših ~ih je malo novega, iz ~ev doma, 5. nagec, 6. na ~ obrušen na gladko: golčč -eta [-i/č-J s golo pišče. golečina -e 2 goljava golin -žna -o nezrel: —e hruške, golčnec -nca m nezrel sadež golčn -i 2, golžnji -a -e, golenjik -a m oklep za golen ali kolena (pri nogometu, hokeju): Aiiajci v lepih ~ih, golenica -e 2 golenja kost, gorenji del škornjev: v škornjih s podvihanimi ~ami, zafrimiti ~e; goleničen -čna -o, golčnka -e ž nogavica brez stopala, golenišče -a s zgornji del škornja golen -a -o: kruh iz pšenice in rži, soriičen, ~o zrno = golčnec -nca m pšenično, rieno zrno, golenina -e 2 golo golen 256 gölovec in^e, goleno žito, golenjàk -a m kruh brez ovsa, golénka -e ž \breskn\ goKd -im postajati gol, golèl -éla -o, golênje -a s gMež -a m gola, neporasla gora gélf -a m \športna igra\, golfiite -a s igriSče zagolf>[.lf-J Gélgote -e f, z gôlgota -e ž težka, trpljenja pobu pot; gôlgotski -a -o: ~a pot >[-lg-] Gélla -lia in -lie m os. i., Gôliov -a -o: ~a drama; Gôlja -a in -e m, Gôljev -a -o goUca -e f 1. gola strmina, kjer so gozd posekali; 2. neizpolnjena tiskovina, 3. drevesce brez listja in vej, 4. tifus, 5. pšenica brez res; goUč -Ka m 1. negoden ptič, 2. golobradec, 3. gol hrib, 4. goli ječmen -, goličnjk -a m golič, goliček -ika m: ~ v gnezdu, golička -e račke goličast -a -o: ~a globel, goličje -a s Golica -e ž \gora\, na goliSki -a -o goličiva -e ž, goličivast -a -o, goličdvje -a s goličje-. v ~u se pasejo krave, goličiva-rica -e ž planika griHitl -im gozd na golo posekati: gozd se goliči; goličevdti -tgem gozd trebiti, goličevinje -a s giriida -e f : ~ mleka, golidica -e ž, tudi zool, goliden -dna -o: ~i rep goUna -e i = goliS sl m kar je golo, golinar -ja m prebivavec na golini, golinka -e ž \breskev\ goliti -im in gôlim, gôli -ite! goléS -a -e, golil in gôlil -ila -o, goljèn -ëna -o in gôljen -a -o, gôljenje -a s in goljénje -a s : ~ perutnino, debla, reveža; glava se goli; kokoS, kožuh se goli, golitev -tve ž, golilnik -a [-yn-J m krznarsko strgalo; goliSče -a s kraj, kjer drevje golijo, goljàva -e ž neporasel svet Gdljat -a m os. i., Gôljatov -a -o; gôljat -a m močan človek, velikan: turSki ~ je stopil pred tabor; afriSki ~ gélie -a s veje brez listja goljùf -ûfa m 1. kdor goljufa, 2. nogavica brez stopala, 3. ~ pri srajci, goljufica -e ž, goijufàti -àm, goljufaj -àjte! goljufàl -àla -o, goljufàn -a -o, goljufài^e -a s, goljufija -e Ž, goljùfen -fna -o, goljùfnost -i Ž, goljufiv -a -o, goljufivec -vca m, goljuflvka -e ž, goljufivost -i ž g6lk -a [-l/k-] m govor: boljši molk kakor gôlkati -am [-yk-J in gčlčem [-yč-] gruliti, gôlkanje -a s Gohiik -amkr. /., z ~a, na ~u, gobiiški -a -o: '«o zdravilišče, Golničan -a m >[-yn-] GHio -ega s kr. L, na «^m, z ~ega, gôlski -ti-o[-ys-J golo- v sestavi: golobéder -dra -o; golobràd -àda -o, golobràdec -dca m, golobràdost -i /; golobilčen -čna -o, golobučnik -a m, golobiičman -a m; gologlàv -àva -o, gologlàvec -vca m, gologlàvka -e ž, gologlàvost -i ž; golojàjiar -ja m bot.; golokdžen -žna -o, golokdžnica -e ž zool. ; golokràk -àka -o: ~a in bosa reva; goloicrilci -ev [-le-J m mn. zool. ; gololèd -éda -o, gololédica -e ž, gololédnica -e ž bot.; gololičen -čna -o, gololičnost -i ž; gololist -a -o; golomčč -a -e: -^i dečki; golomišiti -im: ves čas golomiši tod okoli; golomràz -àza -o mraz brez snega: ~a zima, golomrâzica -e ž, golomràziti -im, golomràzec -zca m = golomràznica -e ž: ~i ali ~e prše po zraku; golonàg -a -o; golonàg -ôga -o; golopétiti -im; goloplčč -eča -e: ~ malhar; goloplôden -dna -o; golopfst -a -o: ~i gekon; golorépec -pca m — golorépka -e ž zool. ; golorit -a -o, goloritec -tca m, goloritka -e Ž, golorititi -im; golorôk -ôka -o: ~ sedeti; golosèk -éka m sečnja na golo; golosemén -a -o, goloseméniîa -e ž bot. ; golosràjCnik -a m; gološkfga -e ž zool.; golotfba -e ž zool.; goloüst -a -o; golo-vràt -àta -o, golovràtka -e ž \kura\ golôb -a m, mn. golôbi in golôbje: domači, divji, slcalni selec, pismonoSa; pečeni ~i ne letijo v usta; gol0bček -čka m = golôbec -bca m = gol0bič -a m = gol6bče -ta 5; golôlxtv -a -o, golôbji -a -e: ~e jajce, '■«a narava; golôbast -a -o; golobica -e f 1. samica, 2. goba, golo-bičica -e 2 = golobička -e ž, golobičji -a -e; golôbar -ja /n 1. rejec, 2. kragulj, golôbarica -e ž, golôbarstvo -a s, golô-barski -a -o; golobnjàk -a m, golobina -e ž \meso\, golôbjak -a ž \odpadek\, gol0bčkati -am se = golôbcati -am se; goloblčar-jam|/tfo/| golôla -e ž, golôten -tna -o, golôtnost -i ž, golotina -e ž gola površina; gelöst -i ž in gôlost -i ž gölovec -vca m gol hrib; Gôlovec -vca m \hrib\, gčlovški -a -o: ~i sprehodi; golovica -e ž suha veja, golovina -e ž \trta\ gôisniti 257 gonja gôisniti -nem ziniti: ni plsnil ne žugnil, le eno mi še golsni! >[-ys-] gôlSa -e i, gôlSav -a -o, gôlSavost -i ž, gôlSavec -vca m, g01šec -šca m bot., g61šar -ja m \človek, gok)b\, gôlSavka -e i \ženska, riha\, golšišče -a s = golšavina -e ž \meso\, golšast -a -o, gôlSen -šna -o: ~a žleza = g61šnica -e ž >[-iiš- ] g6lt -a m in golt -i f 1. ustna votlina prehaja po ~i v žrelo, ~ mazati, na ves ~ kričati; 2. pogoltnost: tvoja — ti bo še v pogubo; gôlta -e ž žrelo, požeruh, mn. gölte gôlt angina; gölten -tna -o: ~ človek, ~a stena stena golta; g01tnež -a m požeruh, gôltnost -i ž požrešnost, gôjtnik -a m slov. mehkonebnik, gôlt-niški -a -o: ~i razred; gôltniti -nem, gôltati -am, gôltanje -a s, goltdč -a m kdor golta: konj ~ požira zrak, goltljâj -am = goltàj -a m požirek, goltàn -àtia m = goltânec -nca m, goltàv -âva -o = goltljlv -a -o: ~ tia žganje, goltâvec -vca m, goltâvka -e ž, tudi bot., goltâvost -i ž; gôltec -tca m bot., goMjlvec -vca m rib. \trnek\; gôlmica -e ž žrelnica >{-yt-] goltnik -a m stvb. : ostrešje z ~i gohniSko ostreSje, gôltniJki -a -o >[-ut-] golždn -ami. kurja goÙa, 2. rastlina, golžtinast -a-o: ~i golobi >[-yž-] gomâzen -zna -o: mravelj, ljudi je vse ~o, gomâzen -zni ž gomazeč mrčes = gomâz -i ž; strupena ~ gomazéti -im, gomazi -ite! gomazéC -a -e, gomazèl -éla -o, gomazênje -a s: vse gomazi (od) mušic, gomazi mi po roki >[-maz-I-m»z-] ; gomezice -ic ž mn. 1. kurja polt, 2. mehurčki v kipeči tekočim, gomezljâti -àm, gomezljàj -âjte! gomezljàl -âla -o, gomezljânje -a s: črvad gomezlja, vino gomezlja; gomez-Ijiv -a -o = gotnezljàv -âva -o >[-m»z-] gomOa -e i 1. ~ zemlje, kamenja, 2. grob; 3. ljudstva množica, kopica, truma, gomilast -a -o, gomdica -e ž, gomtlje -a s dolga peščina; gomiliti -im, gomiljenje -a s, gotnilomaprisl; Gomila -e ž kr. i., GomOsko -e^ [-Is-J s kr. i., na ~«m goniAla -e ž skrilasta glina gomoléti -im gomazeti, gomôli -ite! gomoléfi -a -e, gomôlel -éla -o, gomolênje -a s, gomolivka -e ž bot. \trava\ gomiQ -ôlja m: čebulni —gomôlja -e i: ~ sira, gomôljast -a-o: ~a bula med., gomolje -a s: krompirjevo gomôljec Slovenski pravopis — 17 -Ijca m, gomôljica -e ž, gomôljëast -a -o; gomoljičar -ja m 1. pes, 2. hrošč; gomoljika -e ž 1. gonwlj, 2. goba, gpmoljičen -čna -o: ~a pašteta, gomoljiti -im se, gomoljênje -a s: mleko se gomolji; gomôljnica -e ž rastlina z gomolji, gomoljčnica -e ž: bakterije ~e, gomo-Ijâvka -e ž strupeni kukmak, gomôljnat -a -o: ~ nos, ~e cvetice gomotiti -âm (se), gomotàj -âjte! gomotàl -âla -o, gomotânje -a s: kače se gomo-tajo, gomôt -ôta m gneča: kačji ~ kiobko gèn gôna m: ~ žene ptice v tople kraje, plodilni gônski -a -o: ~o bitje goni da -e ž spolna klična žleza gondola -e ž \beneški čoln\, gôndolski -a -o [-Is-]: '"-i drog, gondoljêr -ja m, gondo-Ijêrski-a-o: ^—^a pesem goiidrâti -âm godrnjati, gondràj -âjte! gondràl -âia -o, gondrânje -a s: medved gondra; gôndra -e ž godrnjava ženska, gondrâé -a m, gondràlo -a m godrnjàv človek, gondràv -âva -o: ~ človek, gondrâvec -vca m, gondrâvka -e ž gônec -nca m - gonič -iča m: ~ na lovu, psi —i; gdnič -iča m \sodarsko orodje] gông -a m: biti na ob udarcu na ~ Gongôra -a in -e m \zastopnik špan. baroka\, gongorizem -zma m prenatrpan slog gonUo -a s: srce je ki pogat^a kri; ~ avtomobila, šivalnega stroja; vodno, parno, mehanično kretno, diferencialno, polžasto —gonilen -Ina -of-In-] : ~e naprave, ~i jermen, ~o kolo = gonilnik -af-yn-J m goniométer -tra m kotomer, goniométrski -a -o, goniometrija -e ž, goniometrijski -a -o = gonioinétriCen -čna -o: ~a enačba, funkcija goniti gôtiim, gôni -ite! gonil -ila -o, gônjen -a -o, gônjenje -a s: živino, divjačino, kolo, meh, lajno, štemo, vodo, motor, stroj, lopato in kramp; zmerom svojo, isto pesem, eno jezik gonila sta drug drugemu na dražbi, ne goni tako praznih! krava, žival se goni; gonivec -vca m, goni vka -e i, gonitev -tve ž; ~ zajcev, gonišče -a s drajna génia -e f : ~ živine, otroci imajo zmeraj ~o med seboj, ~ divjačine, huda ~ zoper poslanca; začeti, vzdigniti ~o zoper načrt; ta ženska je prava ~ gonja 258 goričevec vlačuga; mn. gônje gonj ž stagne, gonjač -a m: ~ na lovu, ~ živine, gonjačica -e ž, gonjaški -a -o, gonjàj -a m gonôba -e ž uničenje, gonôben -bna -o: ~ potres, gonobiti -im : konje je gonobila smrkavost, gonobivec -vca m, gonobivka -e ž: smrt ~ gonokôkus -a m in gonokôk -a m med. povzročitelj kapavice, gonokôkusen -sna -o: ~a infekcija gODoréja -e ž kapavica, gonor0ičen -čna -o, gonorôik -a m kapavičar gônta -e ž skodla, gôntar -ja m skodlar gônte gônt ž mn. hribi, gôntarski -a -o: ~i pastir gOr prisl. na vpr. kam?\ hoditi — in dôl; le le brodniki! gL tudi gori gôra -i ž, -ô -é in gôra -e s stal. poud. . ledena sonce gre za gôro, v ~ah, obetati zlate ~e, star ko kopičiti ~e laži, naše ~e list, ~e i»pirja, velik kakor —, vera ~e prestavlja, venec —â, je že čez vse ~é; bil je taka da ni mogel skozi vrata; za deveto ^--ô, čez tri ~é; iti v gôro i» drva gozd; iti v gôro vinsko gorico, iti na gôro, z goré; Gôra nad Sodražico, z Gore; Višnja gôra. Črna gôra gorik gl. gorek goràt -àta -o: dežela, goràtost -i ž; gôrast -a -o: ~ slon, človek Goriiakév -a m državnik] : okrožnica (Aleksandra) ~a gorčica -e ž: hrenovka z <»0, gorčičar -ja m, gorčičnica -e ž \posoda], gorčičen -čna -o: ~o zrno, —i obliž, gorčičast -a -o Gordiénus -na m in Gordijàn -a m ]rimski cesar], Gordijanov -a -o gôrdijski -a -o : ~i vozel gâtée -rca m prebivavec na gori gurW -ééa -e, prisl. goréCe: ogel, ognjenik, ~a sveča, ~i jeziki; ~ privrženec, za narod, ~a želja, molitev; tudi goričen -čna -o; goričnež -a m = goréCnik -a m, goréCnica -e f 1. ženska, 2. pektrgonija bot., gorččnost -i ž\ gorečica -e f 1. notranja vročina: — se je razlivala po licu, 2. zgaga, 3. encijan; gorečina -e i vročina, gorččka < ž bot. pelargonija gôrA -rka -o in goràk, gorèk f-àk] -rkà -ô -i -é -â, gôrki -ega, gorkčjši -a -e, prisl. gorkéXS)c: na gôrkem biti, ~e vode toplice, par ~ih komu naložrti, povedati. sosedu sem to mu bo še —o na uho prinesel; pojde še —^ v nebesa; to si ko si tako malo napravljen; gorkôta -e ž, gorkôten -tna -o gorélec - Ica/-yc-] m, nav. mn. gorélci -ev m debelo vejevje gdren -ma -o: ~o pravo, posestvo, ~a pravica, ~i gospod, mož, list goiénji -a -e gornji: na ~em koncu; gorénjec -njca m 1. stanovavec na gorenjem koncu, 2. veter, 3. vlak, 4. nagelj; gorénjka -e 1. stanovavka na gorenjem koncu, 2. oblačilo; Gorénjec -njca m, Gorénjka -e ž, gorénjski -a -o: —^i fantje, Gorénjsko -ega s, z «ga, na ~em; Gorénjska -e f, gorčnjščina -e / ]govorica], gorénjstvo -a s: Finžgar-jevo ~ gorést -i ž lit. grenkoba, gorésten -tna -o goréti -im, gôri -ite! gorčč -a -e, gôrel -éla -o, gorenje -a j: ~ s plamenom, na ves ogenj; srce za drugega gori, vrhovi goré v zarji, čelo mu kar gori, vsa je gorela v lice, ~ od sramu, oči gore od jeze, rože goré po gredah; to mu na duši gori; pod nogami mu tla goré, gori mu za petami, saj ne gori voda, ^^ za šah ; gorel je, da bi ga spet srečal; gorljiv -a -o: snovi, gorljivost -i i; gorilen -Ina -o [-In-] : ~i plin, špirit, ~a vrednost premoga Gérgo in Gorgôna -t ž gr. mit., gorgônski -a -o: ~i obraz gorgonzàla -a in -e m |nr|, gorgonzôlski -A-o[-Is-J: ~i sir gAri prisl. na vpr. kje?: tam ~ je lepo; gl. -tudi gor gorica -e f 1. nizka gora, hribček, grič: Slovenske 2. vinska ~ = Ij. gôrca -e f, 3. ovčja ~ dvorišče pred stajo; goričica -e ž, goričast -a -o: ~ svet; goričen -čna -o, goričevje -a s, goriški -a -o, goriéàn -ina m prebivavec na gorici, goričinlca -e i, goričinski -a -o Gorica -e i, iz ~e: Nova goriški -a -o, Goričin -ina m, Goričinka f. Goriška -e f, v ~i, iz —e. Goriško -ega s, na —em, z '-«ga, goriščina -e ž ]govorica] goričiiiec -nca m = goričar -ja m vinogradnik, viničar, goričinka -e ž, gori-činski -a -o, goričarslti -a -o Goriče Gorič f mn. kr. i., v ~ah, goriški -a -o, Goričini -ov m mn. goričevec -vca m ]trta] Goričko 259 gos Goiičko -ega s \štajerska pokrajina\: borovi gozdovi po ~em, gorički -a -o, goričanski -a -o: ~o narečje, '—i fantje, Goričinec -nca m, Goričanka -e ž gorila -e ž, gorilski -a -o {-Is-J : ~i samci, gorilji -a -e: ~e roke gorilnik -a [-im-] m: na špirit, plinski —, Bunsenov ~ gorina -e / 1. gorski pridelek, zlasti vino, 2. pogorje gorišče -a s: vreči dračja na štedilnik na tri ~a, ~ leče; goriščen -čna -o: ~a razdalja, goriSčnica -e ž gorivo -a s: tekoče, pogonsko —, gorivo- v6d -6da m vod za gorivo godeča -e ž, gorjičar -ja m, gorj^arski -a -o: ~o berilo gorjik -a m 1. vinogradnik, ki je plačeval gornino, 2. gorski potok, 3. zahodni veter gorjiin -4na m prebivavec v gorah gorjdnec -nca m: v ~ih živeti = med —i, iz ~ev priti, gorjinka -e ž, gorjinski -a -o, po —o jo zarobi Gorjtod -cev m mn.: senožeti so na —ih, v ~ih so še divji prašiči, gorjdnski -a -o: ~i medved gorjč -k s, gdrju, v gdiju, z gorjčm: človeško goijil medm.: ~ si p nam! Gdrje -rij ž mn. kr. i., iz Goijan ali iz Gdrij, gorjdnski -a -o, Gorjani -ov m mn. in Gorjanci -ev m mn. goijdp -a -o: ~a jed, ~o maslo, ~i pelin, ~ biti komu; gorjupost -i ž, gorjupina -e ž grenkoba, gorjupiti -im greniti, gorjupast -a -o grenkljat Gorjiiie -juš f mn. kr. i., gorjiiški -a -o: ~o pipatstvo, gorjuša -e ž čedra, kratka pipica GMd m Irus. pripovedniki, črtice (Maksima) ~«ga; gčrkovski -a -o g6nnan -a m pr. gorski župan g6rna -e ž pr. dajatev od vinograda, gomina -e ž: plačal je ~e deset veder mošta = g6mo -a s gomica -e ž gorjanka gimica -e / 1. vinska gorica, 2. gorski travnik, 3. gorna; gomičnik -a m kdor je plačeval gorno gornija -e i pr. gorniški urad gornik -a m 1. pr. gorski župan, pred 1848 graščinski zaupnik za vinograde: —i pazijo na vinograde; 2. manjši vinogradnik: ubogim ~om gornino pobirati; gbmiški -a -o: —i urad gornik -a m 1. gorjanec, 2. alpinist, planinski vodnik, 3. ptič, 4. bot., 5. gorski duh', gorniški -a -o alpinski, gomištvo -a s alpinizem gomjak -a m in g6mjak -a m 1. gorjanec, 2. gornji veter, 3. plug, 4. pr. kdor je pred 1848 plačeval gornino ali gornico gornje- v sestavi: gomjeavstrijski -a -o; gomjegrdjski -a -o, Gomjegr4jci -ev m mn.; gornjeitalij4nski -a -o, gornjesivski -a -o; gomještajeiski -a -o; gomje-trišdni -a -o: —a nahajališča, gornje-ustničen -čna -o: ~a mišica g6mji -a -e gorenji: ~e usnje, ~a veža mostovž, ~i svet, ~a zbornica, ~i paleolitik. Gornje jezero. Gornja Italija, Gornji grad gbmjica -e ž zgornje nadstropje v kmečki hiši, gornja izba; g6mjik -a m najvišji rogelj na srnjakovem rogu, veter od zgornje strani goro- v sestavi: goroldzec -zca m hum.; goropfs -a m orografija, goropisec -sca m, goropisen -sna -o, goropisje -a s; °gorostisen -sna -o velikanski; goro-tv6ren -rna -o: ~e moči; goroznžnstvo -a s nauk o gorah gorogrinski -a -o Ij. gornjegrajski, Goro- grdnci -ev m mn. gorogrinščiGa -e i Itrtal gorovje -a s, rod. mn. gor6vij gdrski -a-o: ~i kraj, duh, vodnik, lan, mah, top, greben, velikan; '-'a skupina, mrzlica, reševalna služba, ~o jezero; pr. ~i gospod, zbor, ~e bukve, ~a gospoščina, pravda, davščina, ~a go-sp6ska rudarska, ~o pravo; Gdrski k6tar, Gdrski venec gdrstvo -a s: Dinarsko — gdrščak -a m gornik, gdrščina -e ž pr. dajatev: kmet daje desetino in ~o, 2. pr. gorsko pravo, 3. gorato ozemlje, 4. pridelek: £>olenjsko preživljata poljščina in 5. pr. zg. skupnost podložnih vinogradnikov gčrščnik -a m zool. gorska sinica gbrši -a-el. slabši, hujši, 2. zaljši, lepši: ona je —a od tebe, ~i fant, ~e dekle, sredi ~ega boja; g6ršati -am (se) slabši postajati, gdršanje -a s: zdravje se mu gorša gos gosi ž, pri gdsi: siva, divja, lisasta zaljubljena, provincialna gčska -e i, gbskica -e i; gosik -a m; gose -eta s = eos 260 gospoščina gosič -iča m\ gosar -ja m gosji pastir, gosarica -e ž, gosaričica -e gôsjak -a m \iztrebek\; gosinjak -a m \kurnik\, gosji -a -e: —i red, ~a trava, jetra, noga med., ~e pero, meso, jajce; gosjenôg -a m \trta\ gosénka -e ž: svilna ~e obirati, ~e pri tanku, varilna ~ je bolezen na parki jih; gosčničav -a -o poln gosenic; kapus je ves gosčničast -a -o: ~i sukanec, —a čelada; gosčničen -čna -o: ~i pogon; goséniëji -a -e: ~i meSički, ~a preja, zalega; gosiničar -ja m: kapusov ~ zool., traktor goséni-čarka -e ž zool., gosčničarica -e ž gosčničnik -a m bot., zool., gosčničnica -e ž rib. umetna muha g6sli gôsli ž mn., z gôslimi: (na) ~ igrati, v ~ dati plačati, fant ~ kaže ima razgaljene prsi, pečenka mu gre najbolje v —; gôslice -ic ž mn., goslišče -a s strune in lok; gôslati -am, gôslanje -a s; goslàé -a m, goslàr -ja m, goslàrstvo -a s, goslâriti -im; gôsein -a -o [-s3ln-] = gôselski -a -o [-sais-]-. ~i lok, gôselnik -a [-saln-] m škatla za gosli; goslàSi -ev m mn. \ribji rod\ gospi -é ž, pri -é, dv. gospé -â -éma -é -éh -éma, mn. gospé -â -ém -é -éh -émi : gospodje in ~é, ~ vsega svetâ vladarica, ~ mati, milostljiva ~ zdravnica, profesorica, odvetnica, doktorica; tudi ~ profesor, ~ doktor \poklic\, ~ doktorjeva doktorjeva žena; gospénji -a -e in gospéjin -a -o Gospa svéta Gospé svéte ž kr. i., gospo- svétski -a -o : Gosposvetsko polje gospica -e f 1. metulj, 2. kačji pastir gospinjščica -e ž \trta\ gospéd -a m, mn. gospôdje in gospôdi -ov: velik sam svoj —; sodni, desetinski ~ pr.; ~a se delati, igrati; po ~a poslati po duhovnika, v Gospodu zaspati ; gospôdov -a -o: angel Gospodov; gospôdnji -a -e: ~a služba, v letu ~em, gospôdek -dka m - gospddič -a m, gospodljiv -a -o gospodovalen; gospo-dičiti -im se delati se gospoda gospoda -e f: zemljiška mestna, jara ~ pije vino in jé bel kruh ali pijejo vino in jedô bel kruh gospodâr -ja m: hišni, trden, dober sam svoj ~ položaja, ~ nad svojim telesom, ~ čez premoženje, ~ sveta; podložnikom krut takrat ni bil ~ samega sebe; če je količkaj ~ja v njem; ekon. narodni —, kovni gospodarica -e ž, gospodâren -rna -o: ~a žena, gospodâmost -i f : to veleva ~ gospoiUrček -čka m etnogr. duh\ gospodàriti -im, gospodarčč -a -e, gospo-dàrjenje -a s\ slabo — z denarjem, ~ čez vso deželo, ~ nad živalmi; okupator je pri nas hudo gospodaril gospod^ki -a -o: ~i stroj, sistem, instrumenti, ~a fakulteta, politika, razstava, kriza, geo^afija, ~o poslopje; deželo ~o povzdigniti; oče ni ~i gospodaren; gospodarskopolitičen -čna -o, gospo-dârsko-sociâlni svet, gospodârsko urejen gospodarstvo -a kmečko, gozdno, umno, zgledno, narodno prevzeti gospodärstven -a -o [-stvan-], gospodarstvenik -a [-stvan-] m gospodična -e ž, gospodičnin -a -o, gospo- dičnica -e i bot. gospo^ja -e f, gospt^injin -a -o, gospodinjiti -im, gospodinjenje -a s, gospodinjstvo -a s, gospodinjski -a -o: ~o delo, ~i tok, tečaj gospodovàti -üjem, gospoduj0č -a -e, gospodovàl -âla -o, gospodovânje -a s: ~ nad deželami, ~ čez hlapce, ~ živim; ~ čez vero, misli, delo; gospo-dovâvec -vca m, gospodovâvka -e ž, gospodovâvski -a -o; gospodovâlen -Ina -o [-tn-], gospodoviInost -i [-In-] ž gospôjniea -e ž 1. vélika, mala ~ véliki, mati šmaren; 2 jabolko gospéska -e ž oblast: posvetna gospô-skin -a -o: ~i Ukazi ->■ ukazi gosposke gospôski -a -o, prim. bolj ~i: po ~o se oblačiti, ~e šege, ~a zbornica; go-spôskost -i ž gospéstvo -ail. oblast: njegovo ~ je omajano; 2. stan: nasproti sta si stala kmetstvo in 3. področje: po vsem ~u so trepetali pred njim; 4. naslov: to zapoveduje vaše gospôstven -a -o [-tvan-]; gospostvažeijen -Ijna -o gospostva željan, gospostvaždljnost -i ž gosp6iček -čka m kdor se gospodiči, gospô- skovec -vca m gospöKina -eil. gosposko življenje: tudi nji je dišala naveličal se je ~e; 2. oblast: deželska ~ nalaga davke; 3. domini]: razsežna gosp0ščinski -a-o: ~i gozd gost 261 gotèv gost -a -o in -ô -i -é: ~ glavnik, les, ~i lasje, ~a trava, megla, pentlja, juha, kri, ~o drevje, olje, platno, sito; ~o dihati, govoriti, šivati, mož je ^-ih besed; ~e službe, redke suknje; gostota -C ž, gostost -i ž in gostost -i ž: ~ plinov, ~ osnove telcst., ~ rumenice fot., gostôten -tna -o: ~a stopnja; gostôtnice -ic r mn. el., gostljàt -âta -o nekoliko gost: ~a omaka gost gosta m, mn. gôsti in gostje -ov I. imamo ~e, nepovabljeni ~je. v ~lh biti, v e iti; kot ~ je nastopil tenorist; tudi v ~éh biti, v gosti in gosti iti; 2 gostač; gôsten -tna -o: ~o pravo gostač -a m, goslačev -a -o: ~ gostač podnajemnik, gostâCka -e i = gostačica -e i, gostâêkin -a -o, gostâSki -a -o: •^a bajta, gostaščina -€ f, gostâStvo -a gOftâCiti -im biti gostač, živeti na gostiji gosti -i ž mn. pojedina: —■ napraviti, z ~ priti, biti v ~eh ali na ~eh, na ~ povabiti; gostina -e ž gostija gôsti godem, gôdi -te! gčidel -dla -o, godenje -a i: ~ na gosli, zmeraj svojo, eno —; kdor resnico gode, temu gosli zbijejo; mladim ljudem nebesa godejo; plešeš, kakor kdo gode; gre ribam, žabam gost; mačka gode, sitnež ves dan gode nad otroki gostija -e i 1. pojedina, 2. gostaštvo: oženiti se na ~o; gostij ica -e i gostibia -e ž, 2. mn. gostiln, gostilniški -a -o: ~a hrana, gostilničar -ja m, gostilničarka -e ž, gostilničarstvo -a s, gostilni-čarski -a-o: ~o društvo >[-t/n-j-tn-] gostilo -a s brtvilo, tesnilo, koiidenzacijska priprava, gosti vec -vca m \ priprava] gostina -e i gošča, gostičje -a s podrast, seč gostinski -a -o kar pripada gostom: ~a soba, ~a zveza, —a dolžnost, ~o pravo, podjetje; gostinstvo -a s; gostinec -nca m, nav. mn. gostinci -ev m: tekmovanje "^v, v gosteh pri —ih gostiti -im gosto delati, gôsti -ite! gostčč -a -e, gostil -a -o, gošččn -čna -o, goščenje -a s: jug gosti oblake, mrak se gosti v temo; gostilo -a s, gostitev -tve ž; gostéti -im gostiti se, gost postajati: jesenska noč ^sti gostiti -im, gôsti -ite! gostčč -a -e, gostil -a -o, gošččn -čna -o, goščSnje -a s: tri dni nas je gostil, ~ se s pečenko; gostitev -tve ž, gostišče -a s, gostitelj -a m, gostiteljica -e i, gostiteljski -a -o: ^a prijaznost, gostivec -vca m, gostivka -e ž, gostnik -a m, gostnica -e i, gostljiv -a -o gostoljuben, gostljivost -i i gflstja -e f 1. gostiteljica, 2. ženski gost, 3. gostačka, gôstjin -a -o gflstje -a j: v — iti, vabiti; kikla v ~ hodi, če se zapleta; hlače v ~ hodijo, če so preširoke; v ~ mi hodi peha se mi gosto- v sestavi: gostobeséden -dna -o, gostobesédnost -i ž, gostobeséditi -im; gostocvéten -tna -o bot.; gostodiàk -âka -o; gostokfven -vna -o, gostokrvnost -i i; gostolàs -âsa -o; gostoléten -tna -o : ~ les ; gostol ist -a -o ; gostomér -a m ; gostonôga -e i stonoga; gostopèt -éta -o : ~o stopicati; gostor0žen -žna -o: ~o trsje; gostosévci -ev m mn. plejade; gostoriin -a -o: ~i ovni; gostonišnat -a -o; gostovéjen -jna -o: ~a smreka; gostozôb -ôba -o: ~ glavnik; gostozfn -a -o: ~a koruza; gostožčvci -ev m mn. gostosevci gostoléti -im, gostôli -lté! gostolčč -a -e, gostolèl -éla -o, gostolênje -a s, gosto-lévati -am, gostolévek -vica m gostoljûben -bna -o, gostoljiibnost -i î, gostoljubje -a s, gostoljubnež -a m, gostoljûbnica -e ž gostotomér -a m gostovinje -a 5 1. napraviti imenitno 2. ~ športnega kluba; 3. ~ v baraki gostovâti -lijem, gostuj^ -a -e, gostovàl -âla -o, gostovânje -a 5: pri ti hiši zmerom gostujejo; gledališče gostuje v Kopru; ta čas Se gostujemo v sosedovi bajti ; gostovâvec -vca m, gostovàvka -e ž, gostovâlen -Ina -o[-In-]: turneja gostovanje [-W-j -a s etnogr. svatovščina gMča -e ž: brezova to črnilo je sama gdščnat -a -o, goSèâv -i ž, goščdva -e ž, goščâvje -a s, goSCâvka -e ž bot., goSêâv-ski -a -o, g6ščar -ja m, tudi partizan, g0Sčarski -a -o GAt -a m, mn. Gôti m Gôtje -ov, gôtski -a -o: ~i jezik = gôtScina -e ž, gôtica -e ž \pisava\, gôtika -e ž |Woy!, gotizirati -am, gotizacija -e i:— cerkve gotàv -ôva -o, prim. bolj —: zmage ~ biti, zmaga je ~a, ~ denar, ~a obleka -»■ storjena; ~ sem z delom -»• dodelal, naredil sem; ~ sem s pisanjem-*- spisal sem, končal sem pisanje; suknja je suknja je narejena, sešita, °— sem za na gotdT 262 gozd pot pripravljen sem, ®~e ovire neke, °~i ljudje nekateri, "do mere do neke mere-, dogodek na —o postaviti, prisl gotdvo: ~ pridem, za ~ vem, ~ je zelo priden; gotdvost -i ž, gotoviti -im, gotdvi -ite! gotovil -a -o gotovina -e i, gotovinski -a -o: stroški, ~i sklad G«ttlngen [go'tingenJ -a m, gftttingenski -a -o in g&ttinški -a -o Gounod -a [gund -ja] m \franc. skladatelji, Gounodov -a -o govido -a s: dvoje, troje gov6d, mn. gov6da; govid -i ž sk. i.; govddče -ta s, govedina -e ž; gov6dast -a -o: ti govedo —o, govčden -dna -o zagoveden, govidnost -i ž, govidnik -a m, govidar -ja m, govčdarica -e i, govedarina -e i \pasiir-jeva mezda\, govedarski -a -o, govedar-stvo -a j; govijak -a m = govijščak -a m = govčdnjak -a m \govno\-, govedoreja -e ž, govedorčjM -jca m, govedorijski -a -o; goveddriti -im pasti govedo govijl -a -e: ~i pastir, lilev, ~a juha, kuga, ~e meso gdvno -a s, gdvnat -a -o, gdvnast -a -o, govnič -a m, govnobfbec -bca m, govnd&a -e ž \ptical, govnjdk -a m gnojni voz gdvor -a m 1. pozdravni, poslovilni, nagrobni, slavnostni, obrambni — z mesta; svoboda, dar ~a; ~ imeti (•držati), ~ nai*ljati, zasukati na kaj, — se plete o vojski, seči \—, o tem ni ~ se zdaj ne govori, o tem ni ~a se sploh ne govori-, o tem je bilo °~a je bil govor, s(m)o govorili; 2. govorica: rožanski gdvoren -ma -o: ~a napaka, tehnika, ~i organi, —e vrste govorinca -e ž, govoržncar -ja m, govo-rincarstvo -a s, govordnčiti -im, govo-rdnčenie -a s gofvorica -e ž: živa, domača nepotijene ~e; ujeti —o o čem, ~ se raznese, gre, teče, kroži; trositi ~e; ~ ji ne poide tako naglo, ~ se mu je zmešala; govoričiti -im, govoričenje -as: ~ brez konca in kraja, v prazno, brezglavo ~ govorilo -asi. govorni organ, 2. govorjenje: ~ je zdravilo, zmanjka, 3. megafon: govorilen -Ina -o [-In-]: ~i organi, —a ura; govorihiKa -e [-In-] ž: telefonska, samostanska g^orilnik -a [-In-] m: telefonski ~ govorilo govoriti -im, govori -ite! govoreč -a -e, govdril -ila -o, govorjenje -a j: ~ v radiu, po telefonu; — pred publiko; (po) slovensko — = slovenski ~ star.; gladko, razločno, po naše —, resnico, na vsa usta, brez ovinkov, v obraz, na pamet —, drug čez drugega, skozi nos, na dušo, v soseda, sam sebi, zase, sam s seboj, sam pri sebi na štiri oči, okrog vogala, (v)stran (na odru), tjavdan, od srca. na dolgo in široko v veter, v podobah, z znamenji, nepripravljen ~ zoper brata, čez soseda, za obtoženca, proti predlogu, prijatelju v prid, o dogodkih; govori, kakor mu je kljun zrasel; govori, kakor bi rožice sadil, kakor bi med lizal, kakor bi otrobe vezal, kakor bi orehe tri, kakor knjiga, ko strgan doktor Cdohtar), kakor bi iz rokava stresal; govori, kar mu pride na jezik; tako se ne govori; tebi je lahko govori se, da bo vojska; o tem ni da bi govoril, to govori zanj, vse govori proti njemu; srce je govorilo, topovi bodo govorili, številke govorč, iz njega govori skrb; fant že dolgo govori z dekletom ima ljubezen z njo; govoreč -eča -e prid.: ~i film; govorjen -Sna -o: ~a beseda govorijiv -a -o 1. kar se da govoriti: prevod drame je zelo 2. zgovoren; govor-Ijivost -i i: ~ teksta govčmik -a m, govčmica -e i 1. ženska, 2. govorniški oder, govbmiški -a -o, gov6mištvo -a s; govorec -rca m: dober ~ v imenu vseh, govorač -a m kdor rad govori, govorčin -a m: — na svatbi, govorOn -a m znč., govoninstvo -a s gdzd gozda m, v gozdu in gozdu, mn. gozdi in gozdovi: čmi, borov, bukov, smrekov, mešan nizki, srednji, čisti, jasasti, panjevski, semenski, prebiralni, grmasti prepovedan imela je tri sinove v ~u v partizanih; — zastav, — zarediti, zredčiti; gdzdje -a s = gozd6vje -a s; gdzden -dna -o: —i čuvaj, —i sadeži, ~a pmtava, zadmga, drevesnica, jagoda, koSeničica, ~e vile, —o gospodarstvo; gozdir -ja m, gozdarica -e ž, gozdarski -a -o: ~a šola, gozdarstvo -a s; gozdiriti -im, gozdarjenje -a s; gozdek -dka m = gozdič -iča m, gozdiček -čka m, gozdi-čevje -a s; gdzdnat -a -o: pokrajina, gdzdnatost -i ž; gozdnina -e ž pristoj-biiui\; gozdnlk -a m 1. gozdar, 2. stezo- 263 Gradec sledeč, gozdôvnik -ami. prebivavec gozdov, 2. skavt gozditi -im zagozdo zabijati, gôzdi -ite! gozdil -a -o, gozdênje -a s: mali stavek ~ v vélikega; les se gozdi pri vodnih grabljah gozdno- v sestavi: gozdnogospodàrski -a -o; gozdnovàrstven -a -o [-tvsn-] gozdo- v sestavi: gozdomérec -rca m; gozdoznénec -nca m, gozdoznànstvo -a s g6i -a m zool., g0žev -a -o g6ž -i ž usnjena vez ali trta, ki spaja dele raznega orodja, npr. cepec z ročnikom', gožnik -a m okrogla zareza na koncu ročnika, okoli katere se suče kobilica z gožjo in cepcem-, gôiva -e f 1. trta, vitra: z ~o privezane rakle; 2. med. sklepna ovojnica; gožica -e ž vitra *griben -bna m jarek, *gržbenček -čka m, gržbnarica -e ž rib. \mreža\, gržbničar -ja m skoblič za brazdanje lesa, gràbni-čarica -e ž \žaga\ gràbei -ami. človek, ki grabi k sebi, 2. rop, 3. pravicagrabljenja: v tem gozdu imam 4. priprava: ~i zgrabijo kabel, ~ zajema zemljo, S. zgrabljeno seno: sestra mu je znašala ~ na vilç; grabežljiv -a -o, grabežljivec -vca m, grabežljivka -e ž, grabežljivost -i ž, gribežnica -e i zool. : noge —e grabiti gràbim, grâbi -ite! grabéi -a -e, grâbil -ila -o, grâbljen -a -o, grâbljenje •a s in gribiti -im s stal. poud.: listje, travo icradli so in grabili ropali, — denar na kup; ~ pot pod noge, konj grabi cesto pcxlse; — za vrat, po kruhu; ribe grabijo prijemljejo, Hunov pogled je grabil po Ljubinici; jeza me grabi; grabljiv -a -o, grab|jivec -vca m, grabljivost -i ž; grabivec -vca m 1. kdor grabi, ropar, 2. hrošč, 3. priprava; grabùlja -e f = grdbežnica -e ž zool.; grabilo -a s: prijema vka z ~om med.; grdbek -bka m: ~ sena, grabljinje -a zgrabljeno seno; grabilen -Ina -o [-In-]: —^i stroj = grabilnik -a [-yn-] m graMJič -a m = grabljdvec -vca m = grabljič -iča m; grabljica -e f = grablja-čica -e f = grab^jdvka -e i graUjiti -dm, grabljdj -^te! grabljàl -dla -o, grabljdnje -a s, grablj^ -a m : z enim ~em grdblie grdbelj [-balj] ž mn. : travne, gnojne, senene, gramozne seno na -~ah, imeti pašo za ~ami po košnji; — ima. vil pa ne samo grabi; rečne, vodne drobne ~ goste; grdbljice -ic f mn.: mlinske, kirurške, tkavske grdbljar -ja m k^r dela grablje, grdbljarstvo -a s; grdbeljnik -a m = grdbeijSčak -a m sveder za vrtanje lukenj za zobe na grabljah; grdbljišče -a s in grabljišče -a s \driaj\ ; grdbeljn -a -o = ^dbeljski -a -o [-balj-]: ~i zobje; grdbljast -a -o: klešče Gracijdn -a m \rimski cesar], Gracijdnov -a -o; gl. tudi Gratianus ghkije -cij ž mn. starorimske boginje lepote in miline, grdcija -e f 1. lepotica: na plesu so bile vse mestne ~e, 2. milina, graciôzen -zna -o mil, ljubek, graciôznost -i i ljubkost gracilen -Ina -o tanek, vitek, nežen: med. —e kosti; gracilnost -i ž >[-ln-] grad -a in -ù m, mn. gradôvi: —i v oblalùh. Ljubljanski ~ \hrib\, ljubljanski ~ \poslopje], grem na Grdd Ljubljanski grad, arheološka izkopavanja na Ptujskem ~u; grdjski -a -o, gradič -iča m, gradiček -čka m °grad -a m stopnja, stopinja, vrsta, red; graduirati -am; graduiran -a-o: ~a cevka, — zdravnik, graduiranec -nca m kdor ima akademske stopnje; gradudlen -Ina -o [-In-] postopen, po stopnjah; gradudle -la m stopniški spev; gr^^ija -e ž stopnjevanje, gradacijski -a -o: ~i diagram/o/., ~a krivulja Gradac -dca m kr. i., iz ~a, grddaški -a -o, Giddčani -ov m mn. gnuUnica -e ž pasji ogrljak z bodicami, graddničen -čna -o gradaše -dš ž mn. mikalnik, greben, gradd-šati -am, graddšanje -as = ^addšiti -im mikati, grebenati, graddšenje -a s: ~ volno; graddšavec -vca m, graddšavka -e ž, graddšar -ja m kdor dela gradaše; gradašdj -a m: trebiti iz volne ~ giidba -e ž stavba, zidava, grddben -a -o stavben: ~i material, —o podjetje, grddbenik -a m stavbenik ["gradbénik], grddbenica -e ž, grddbeniški -a -o >[-b»n-]; gradbinec -nca m stavbni delavec, gradbišče -a s in gradišče -a s (°gradiliSče) stavbišče, stavba GrUcc -dca m kr. i., v ~u: Polhov, Slovenj, Nemški grdški -a -o, Grddčan -a m, Grddčanlca -e ž; grdcarica -e ž Grazer Tagespost gradelj 264 gran gridelj -dlja m \platno\, gradljevina -e ž griden -dna m = gradnjàk -a m hrast črepinjak, gradnov -a -o: —a veja Gradež -a m \kopališče pri Ogleju\, v ~u, gràdeSki -a -o gradiènt -énta m: fiz. ~ hitrosti, potenciala gradina -e f 1. plot, ograja, 2. grad, gradišče, kastel, 3. grajske razvaline: stara ~ mirišče; gradinast -a -o v razvalinah Gradiščansko -ep 5 Burgenland, na ~«ni, z ~ega, gradiščanski -a -o: ~i Hrvatje gradišče -a i 1. f koli zagrajen prostor, kolišče, 2. grajski okop, zid: ostanki starega ~a; gradiščnica -e ž ograja iz priostrenih kolov, palisada; gradiščnik -a in — gradiščar -ja m stanovavec v gradišču, gradiščan -âna m grajski gospod: Gradišče -a s kr. /'., z ~a ali iz ~a (različno po krajih), gradiški -a -o graditi -im, gradi -ite! gradée -a -e, gradil -a -o, grajênje -as 1. ~ vrt, travnik, pašnik, njivo z ograjo obdati, 2. — reko jez postaviti, 3. ~ hišo zidati: srakoper gradi gnezdo deta, znaša. mladina bo spet gradila cesto delala, ~ nade na koga zidati na koga, zanašati se na koga, — na ljudski motiviki snovati glas.; graditev -tve ž: ~ ladje, stavbe, ceste, nazora, socializma; graditven -a -o f-tvan-] : —i polet ; gradilen -Ina -o [-In-]: ~i nagon; gradivec -vca m, gradivka -e ž, graditelj -a m, graditeljica -e ž, graditeljski -a -o, graditeljstvo -a s gradivo -a j: ~ za stavbo; znanstveno, učno, dokazno črkovno gradi ven -vna -o grâdnja -e i stavba, zidava: visoka ~ grifika -e i risalna, pisalna in tiskarska umetnost, grifičen -čna -o: —i račun, ~a Sola, statika, ~o podjetje, grâftk -a m risarski umetnik, grâfiSki -a -o: ~i sindikat, gr^ftčar -ja m, grifičarka -e i, grafikon -a m grafit -a m: kosmičasti —, grafiten -tna -o, grafitov -a -o: ~a kislina, grafltnik -a m grafitni svinčnik, grafitirati -am, grafiti-ran -a -o grafolôg -a m, grafologlja -e i, grafolôSki -a -o: ~a analiza, ugotovitev grih gi^a m 1. stročji, pritlični, sladki smeje se, kakor bi ~ stresal; 2. fižol: kakor ~ debela toča; solze kakor grâhek -hka m = grâhec -hca m grah. grašek, grâhov -a -o: ~a juha, grâhast -a-o: ~ kamen, —a kokoš; ves je ^ od mraza; grâhoviSCe -a s in graho-višče -a s \njiva\; grâhovica -e i = grâhovina -e ž in grahovina -e i \slama\ ; jrdhka -e ž grahasta kokoš, grâhar -ja m hrošč\, grâhlja -e ž \galeb\, grâhovka -e ž školjka], grâhovec -vca m 1. premog, 2. oolil.ski apnenec, 3. bot. Gràham -a m os. i., Grâhamov -a-o: ~ kruh — grâham -a m grihor -ja m: pomladanski, dišeči — = grâhorica -e ž = grâhorka -e z grašica; gràhomica -e ž \slanui\, grâho-rišče -a s in grahorišče -a s \njiva\, grahomjâk -a m \kruh\ Grahovo -ega s kr. i., iz ~ega, v ~«m, grahôvski -a -o, Grahôvci -ev m mn. grabut -a m kremenčev pesek debelega zrnja, grahutast -a -o : ~a zemlja gràja -e i: vitez brez ~e, ~o si nakopati, ~e željen, grâjati -am, grâjanje -a 4, grajič -a m, grâjav -a -o kdor rad graja: ~ značaj, grâjavec -vca m, grâjavka -e f, grâjavost -i ž, grajâlen -Ina -o [-In-] : ~a beseda graja -e i 1. mlinska ~ je vodna naprava, 2. plot; grajenik -a m ograda, ovčja staja grajča -êna -o : stavki so lepo grajênost -i ž; gl. tudi graditi grajski -a -o: ~a vrata, gospa; Grajska vas grâkati -am, grâkanje -a s: kavke grakajo, grâkniti -nem, graktâti -àm; gl. tudi krakati Grikhus -ha m: Tiberij ~ in Gaj rimska tribuna; brata ~a gràm -a m, grâmski -a -o: ~a tehtnica, ~a molekula, ~i ekvivalent gramàtika -e ž 1. slovnica, 2. prvi razredi nekdanje gimnazije, gramâtiéen -čna -o : ~o pravilo, gramatikâlen -Ina -o (-In-J, gramâtik -a m slovničar, gramatist -a m študent gramatike na nekdanji gimnaziji gramofdn -a m, gramofônski -a -o: ~a plošča gràmoz in gramèz -ôza m grušč: tolčeni, kopani gramôzen -zna -o: ~a tla, ~a jama = gramôznica -c i, gramôzar -ja m, gramôznat -a -o: ~ svet grâmpa -e i 1. sesedek: oljna, vinska —, 2. raskavost; grâmpast -a -o, gràmpav -a -o raskav gràn -a m \stara lekarniška utež\ gräna 265 g^6l gràna -e i bot. \plevei\ granat -a ni: češki —, granàtov -a -o, granaten -tna -o: jabolko, granato-vec -vca m bot. granata -e ž: ročna granâten -tna -o: ~i naboj Gran Chaco [grančdko] Gran Chaca m [južnoameriška pokrajina] gr^ -a m: španski ~i, grandéca -e ž 1. špansko velikašivo, 2. dostojanstvenost grandičzen -zna -o veličasten, grandiôznost -i ž veličastnost grandomanija -e ž samoveličje, grandomàn -a m, grandomànski -a -o samoveličen grandseigneur [gransenjö'r] -a m velik gospod, grandseigneurski -a -o: ~o vedenje, nastopanje, bahanje, grand-seigneurstvo -a s granica -e ž: Vojna ~ Vojna krajina, grdničar -ja m obmejni vojak, grdničarski -a -o: ~i polk, ~a koča granit -a m, graniten -tna -o, granitast -a -o, granitolôm -ôma m, granitolômec -mca m granîilirati -am zrnéti, zrniti, granuliranje -a s, granulâcija -e ž, granuldren -ma -o zrnčast, granulacijski -a -o: ~o tkivo, granulôza -e ž, granulézen -zna -o zrnat; granulôm -a m med., granulit -a m min. gripa -e ž od dežja izdolbena pot, soteska, jarek; grdpica -e ž, grdpast -a -o: ~ hrib, ~a cesta, grdpnica -e ž voda po jarkih, grdpina -e ž od hudournikov razrit svet, ^dpar -ja m stanovavec v grapi, grdparica -e ž, grdparski -a -o graptolit -a m okamnela praživalca giiša -e ž goste iglaste veje za pokrivanje kop; grdsati -am in giWti -dm kopo pokrivati; grdsanje -a s in grasdnje -a s grasirati -am: bolezen grasira-> razsaja graščdk -a m, graščdkovski -a -o, graščd-kinja -e ž, graščina -e ž, graščinski -a -o, graščinstvo -a s: podložniki so bežali iz —a grdšek -ška m: ~ pletenec; grdšec -šca m \školjka\ ; gt. tudi grah griševec -vca m [kamnina] graševina -e ž ]trta in vino] grišica -e ž grahor, grahorka: ptičja, ob-plotna grdšičen -čna -o: —a moka, grdšičnjak -a m kruh iz grašice, grašič-niča -e ž ]slama] GratUnns -na m Gracijan gratifikicija -e ž nagrada, častni dar gratis neskl. zastonj: ~ dobiti, — eksem- plar zastonjski, brezplačni izvod gratulirati -am voščiti, čestitati, gratuldcija -e ž voščilo: ~ za god, ob napredovanju, gratulacijski -a -o: ~o darilo, gratuldnt -a m voščivec, gratuldntka -e ž voščivka gravimen -a m obdolžitev, očitek, pritožba, mn. nav. gravdmina -in s grive prisL glas. tehtno, resno graviden -dna -o noseč, vet. brej, gra vidnost -i ž nosečnost, vet. brejost gravirati -am vrezati, vrezovati, gravêr -ja m vrezovavec, gravêrski -a -o: ~o delo, gravêrka -e ž, gravêrstvo -a s, gravura -e ž vrez gravis -a m krativec ] poudarek] gravitirati -am težiti k čemu, gravitiranje -a i: ~ proti čemu, icraj gravitira na Ljubljano, gravitdcija -e ž težnost, gravitacijski -a -o: ~i zakon grazioso [gracié zo] prisl. glas. ljubko grb -a m: državni —, gfboven -vna -o: ~i ščit, pečat, —o plemstvo, gfbovnik -a m ]knjiga] = gfbovnica -e ž; grbo-slôvec -vca m, grboslôven -vna -o, grboslôvje -a j; grborézec -zca m, grbo-zninec -nca m, grbozndnstvo -a s gAa -e i 1. naložiti na ~o, po ~i jih dobiti, ~o ustrojiti komu, 2. guba, 3. gosenica, 4. riba; ^bav -a -o, gobavec -vca m: Idt gfbavček -čka m, gfbavčev -a -o, gfbavka -e ž, gfbaVost-^i^^bast -a -o : "-a Icamela, ~a tkani^^Tir^.; gfbec -bca m: labod cvrček grbič -a m \zob pri zvereh], grbiča -e ž zool., gfbež -a m ]ptica], grbùljec -Ijca m zool., grbilša -e ž \riba]; ^bica -e ž, g^ičast -a -o, grbičiv -dva -o: lov. rogovje je ~o, grbičdvost -i ž; gfbiti -hn, gfbljenje -a čelo mačka se grbi, koža se grbi; gfbati -am, gfbai^ -a grbavéti -im grbast postajati, grbavênje -a s grbinec -nca m gubanec: ~ ali golša, grbdnja -e ž guba, grbdnjast -a -o : ~o čelo, grbdnčast -a -o gubast, grbdnčiti -im, grbinčei^ -a s: ~ čelo; grbin -ina m bot. grbina -e f 1. ~ kamele, 2. valovit svet: ledeniSke ~e, grbinast -a -o; grbavina -e ž, grbavinast -a -o: ~ tlak gfta -e ž: bela ~ = živa čma ~ = mrtva stara, trda, kntečka, kraška trden kakor gabrova —; ~e na prstih, kolenih ]bolezen], gfiSca -e ž, tudi g«a 266 gréd bolezen, gftast -a -o, gfčav -a -o: ~ les, ~ značaj, gfčavost -i ž; grčavina -e ž grčav les, gfčavka -e ž \palica]; gfênica -e ž luknja grče; gfčiti -im se: breza se grči dela grče, žile grÛti -im, gfči -ite! grčič -a -e, gfčal -àla -o, grčdnje -a s: pes, medved grči, v spanju —grčin -a m godrnjač GAii^ -e.f, iz ~e, v ~o; gl. tudi Grk, grški, grecist gfA -a -o in -6 -i -é -â, prim. gtSi -a -e in gfji -a -e, prisl. grdô, gfSe in gfje: ~ obraz, — jezik bolan, strupen, ~a pot, nava^ —o vreme; ~ô gledati, se držati, ~ô delati s kom, je bi 1 ~ z mano, ~ô govoriti, pasti; ~6 je videti; -«-a se nam obeta, ~a ko smrtni greh; ne bodi rečeno, do ~ega se spreti, v ~em sta šla narazen; grdôba -e ž, gfdost -i ž, grdôèa -e ž, gnidta -e ž; gfdež -a m, grdin -a m, grdinka -e ž, grdàvs -a m, grdàvi -a m, grduh -a m, grdiiha -e ž, grdùn -a m, grdùnski -a -o, grdina -e ž 1. grdoba, 2. grdež, 3. pošast, zmaj; grdivSčina -e ž grda reč, grd človek grditi -im, g^di -ite! grdčč -a -«, grdil -a -o, grdèn -êna -o, grdênje -a j: ~ obraz, ~ bližnjega, ~ se s sosedom prepirati se, gnU se mi gabi se; grdilen -Ina -o [-In-] : ~ spis, ~a pesem, grdivec -vca m, grdivica -e ž grdo- v sestavi: grdobeséden -dna -o, grdobesêdnost -i ž; grdoglèd -éda -o, grdoglédec -dca m, grdoglčden -dna -o, grdoglédnica -e ž, grdogléd(n)ost -i ž pMba -e ž: večje ~e ni, v ~e naj strela tieSči; lenoba, vseh gidob grdôbec -bca m, grdôben -bna -o, grdobin -a m, grdobinstvo -a s, grdobija -e i, grdobijàn -a m, grdobijànka •« ž vrte -e ž kos, gruda, kepa: ~ surovega masla, grébk» -e ž: rastlino posadimo z okoU koreninic; grébiti -im se: prst se grebi gre biča -e ž stroj., 2. drezalo za žerjavico, 3. zooL sprednja noga, 4. kožokrilec pteti -am in grébljem, grébanje -a s: sneg grebàlo -a s: kovaško gre-bàlen -Ina -o[-bi-];~i kremplji grebéo -a m: ~ zraste, upade; česalni, tkavski, pasji, petelinov gorski, Icondni ~ na čeladi, penasti ~i valov. ~ za lan; z železnimi ~i so trupla trgali; njiva se obdela v ~e; na ~ koga dejati mučiti, kaznovati; ~ je kolesce pri uri in železno zobato kolo pri žagi; zmajev, petelinov, modrasov ~ bot.; grebčnček -čka m: majski ~ rib. umetna muha; grebinje -as: — Alp, grebenjik -a m čeliuta z grebenom; grebčnski -a -o: ~a smer plezanja alp., grebenšt -4ta -o, grebčnast -a -o: -~i kuščarji, —o zobčanje znamk, ~e gore; grebiniti -im se s stat. poud. in grebeniti -im se, grebeni -ite! grebenil -a -o, grebenjčn -ena -o: valovi se grebenijo, žito se grebeni; grebenčiti -im: — nos, ~ se jezen biti; grebčnec -nca m bot., grebenik -a m bot., grebenika -e ž bot., grebčnčica -e ž bot, grebeniiša -e ž bot., grebčnovec -vca m min., greben&tka -e ž \školjka\ grebinati -am grebeniti, grebčnanje -a s: ~ volno, prejo, grebčnar -ja /n 1. kdor grebena vohu», 2. kdor deh gradaše, 3. ptič, 4. kameleon; grebendča -e ž kolo, grebenišče -a s tkavsko vratih, grebeni lo -asi. tkavsko orodje, 2. sodarsko — 3. na traktor pritrjeni okvir za naprav-Ijanje in zasipanje jarkov greltcnica -e i 1. česalnik za volno, 2. usnjat pasji ovratnik, gradanica, 3. razmnoževanje trte z '—ami potaknjenci, 4. bot.; grebeničiti -im, grebeničenje -as:'—' trte, sadike, grebenIčar -ja m 1. kdor trte grebeniči, 2. pes z grebenico; grebenik -a m bot. grčUja -e ž, gr6bljica -e /1. ~ za žeijavico, 2. motika, 3. polkrožna deščica, nasajena pravokotno na tesen ročaj; gr^blo -a s; grebljiti -im z grebljo čistiti, grebljij -ijte! grebljije, grebljil -ila -o, greblji-nje-a J grteik -a m bot. gribsti grčbem, grSbi -ite! greb6č -a -e, gribel grgbla -o, greb^nje -a s: ~ prst, pesek, drobtine na kup; za zrnjem; '-' po košari, po laseh, po preteklosti; kokoši grebejo v pesku; v grlu me grebe, hudo ga je greblo, vase grecist -a m kdor se ukvarja z grščino, grecizirati -am pogrčiti, grecizem -zma m starogrška jezikovna posebnost grid -i ž drog: kuie gredo na --', spijo na '-'i; telovadne vaje na grMi; odmična motorska, kardanska, gonilna, transmi-sijska ; grčdje -a s, grednkat -e ž deska, stopnice na gredi; gridca -e ž grêda 267 gréti grêda -e in -é f 1. gred, 2. tram, 3. vrttia topla gredica -e f: ~ na vrtu, grMen -dna -o in gréden -dna -o: ~a krivina, grêdast -a -o; gredi na -e î alp polica, terasa gredé 1. domov iz Sole, na delo 2. to bo kar ~ narejeno; gl. tudi grem, iti gréddj -dlja m: ~ pri plugu, lesetii ~ za kolo, viliCasti, kljukasti nosni ladijski —~ je bruno, na katero je nasajeno mlinsko kolo; konji so suhi kakor grédijast -a -o = gredljàt -âta -o = gredljàv -âva -o; grédeUnica -e [-dalj-] ž: — pri plugu, tehttiica z —o; grédeljnik -a [-dalj-] m klin, s katerim se pripenja gredelj na plužne gred6č -a -e: ~ kai opraviti spotoma; gl. tudi grem in iti Gt*eawidt[griniiJ m \mesto pri Londonu], greenwiSki [griniiki] -a -o : ~a zvezdama Grêgor -ôrja in Gregôrja m os. i., Gregôr-jevo -ega s in G^ôtjevo -ega s: na ~o, o ~em ; Gregôrij -a m, Gregôrijev -a -o, gregorijânski -a -o: ~i koledar, koral, Grégec -gca m in Grêgec -gca m, Grégiev -a -o in Grêg£ev -a -o; Gréga -d. in-t m in Grègà. -a in -e m, Grégov -a -o m Grêgov -a -o; grêgor -ôtja m; babji Grêgor -ôtja m kr. /., pri ~ju, od ~ja; gregôrski -a -o, Gregôrci -ev m mn. Greg6rčič -a m, GregôrCiêev -a -o: ~a pesem, greg6rčičevski -a -o: ~o občutje gréli -a m: izvirni, mutasti, ttiali —, — zoper bližnjega, zoper naravo; je grda ko smrtni —; ~ oprati, odpustiti, storiti, delati; v ~ šteti, zabresti; gréhek -hka m = gréhec -hca m grešek, majhen greh; grehôta -e i, grehôten -tna -o; gi. tudi grešiti grejiča -e i: ~ za noge; gi. tudi greti grekomân -a m gL Grk grém in grèm, 2. gréS in griS, 3. gré in gré; dv. 1. gréva in grevà in grêva, 2. 3. grésta in grestàùt grêsta; tnn. 1. grémo in gremô in grêmo, Z g^te in grestè in grêste, 3. gredô in grejô in grejô in grêjo: kar léze ino gréde star., 'gre se za kaj gre za kaj, (dež) gre, kakor bi iz Škafa lilo; Sèl Slà -Ô in -Ô; gl. tudi iti, gtede, gi^oč grémij -a m okrilje, društvo, zbor, grémijski -a -o, gremiâlen -ina -o [-In-] : ~a iola grén -i ž in grèn grétia m; vino je v ~i aii v ~u, grenjâva -e /: vso —o izpiti. grenôba -e ž, grenica -e f 1. zelena orehova lupina, 2. bot., grenik -a m bot. grenadin -a m tekst. \blago\ grenadir -ja m \vojak\, grenadirski -a -o grendk in grenèk [grenak J grenkà -ô -i -é -à ali grênek -nka -o, doL grênki -ega: sol, beseda, smrt, ~ spomin, nasmeh, pelin, marsikatero ~o požreti, preslišali; ~o razočaraj, ~e solze ločiti, ~ ko pelin, natočili kozarček ~ega; grénkast -a -o = grenkljàl -éta -o: ~ okus; grenkôba -e ž, grenkôben -bna -o. grenkôbnosl -i ž, grenkôst -i ž, grenkdta -e ž, grenkôten -tna -o grenčik -a m pezdirek \riba\ grinec -nca m; mošt se letos dolgo ~a brani; grenčica -e i 1. izpili kozarec ~e, 2. legla je v dušo trpka —, 3. zgaga; — me dere, 4. češnja, S. encijan; grenčina -e f : vzeli pijači ~o, ~a trpljeqja grenéti -ira imeti, dobivati grenek okus, grêni -ite! grenéC -a -e, grenèl -éla -o, grenêtye -a. s: v samoti je zmeraj bolj grenel; greniti -im delati kaj grenko, grêtti -lie! grenčč -a -e, grenil -a -o, grenjèn -êna -o, grenjênje -a j: ~ komu veselje, življet\je, lo me greni; greniiev -tve ž, gienivec -vca. "». grenivka -e f grenko- v sestavi; grenkok0žen -žna -o: orehi; grenkoslàd -âda m bot. grenkdl^ -e ž bot., grenkûljica -e i bot. Grénlandija -e i, grénlandski -a -o, Grén- landec -dca m Grenoble [granôbal] Grenobla m l/ranc. mestol, grenôbelski -a -o, GrenôbelCan -a m, Gren6belčanka -e ž >L-bal-] °grés -a m zdrob, "grésov -a -o zdrobov gréSen -šna -o: ~o življenje, ~a duša, gréSnik -a m: zastaran, zakrknjen, očiten gréSnica -e f: očitna giéSnost -i i gràiti -Im, gr^ -ite! greSéC -a -e, grešil -a -o, greSênje -a i: ~ zoper postavo, človeka, ~ nad materjo, ~ z nečistostjo; pameti, utna ~ grešati, iz uma biti; gtešljiv -a -o; "gréSka -e ž napaka; gréSek -Ska m; gréSati -am, gréSanje -a s gréti gréjem, giét, gréj -le! grejôê -a -e, grèl -éla -o, grét -a -o: sonce, peč, vino, jeza greje; ~ gada na prsih, ~ komu prostor, ~ se na soncu, v sijaju, ob spominih; grétje -a s; električno {^tev -tve f, grévec -vca m, grélnik -a [-m-] m ekonomizêr, grelo -a j: ~ je gréti 268 Griže del grelne naprave; gréicn -Ina -o [-In-]: ~a površina, ~a steklenica gréz -i î hi gréz -a m mastno blato, močvirje: grézast -a -o, gréznat -a -o = grézcn -zna -o močviren: ~a zemlja, preslica; grezina -e i = grezovina -e / = greze-tina -e ž močvirna tla; gréznica -e ž in greznica -e ž, grézniien -čna -o in grezničen -čna -o, grčzniški -a -o: ~-a nesnaga; grézovica -e i bol., greziilju -e i bot. greziti -im spuščali navpično, grézi -ite! grezil -a -o: skale se grezijo v dolino; grézniti -nem: tla greznejo; grézati -am se, grézanje -a s: plasti se grezajo geoL, grezilo -a s svinčnica: svinčeno vreči ~ v moije, grezilen -Ina -o [-In-]: ~i sveder Grgâr -ja m kr. i., iz ~ja, grgarski -a -o g^gavec -vca m Adamovo jabolko grgotati -im in -0čem grgrati, gruliti, grgotàl -ila -o, grgotinje -a s, grgot -ôta m, grgotiv -iva -o; grgljiti -âm: voda izpod skale grglja; grgCitati -am: grlica grguta gtgriti -im, grgrij -ijte! grgrajôé -a -e, grgrije, gr^àl -ila -o, grgranje -a j: ~ vodo, kamilice, v grlu mu grgra; grgràv -iva -o, grgrivec -vca m kdor grgra, grgrič -a m, grgrivka -e ž Gribojédov -a m |rf». dramatik] : drama —a grič -iča m, griček -čka m, gričevje -a s in gričivje -a s, gričar -ja m, gričarica -c i, gričast -a -o, gričevnat -a -o in griččvnat -a -o = gričnat -a -o = gričit -ita -o; ~ svet, gričitost -i i; gričevnik -a m bot. dlakavi steč grif -a m = grifôn -a. m lev s ptičjo glavo in perutmi *gril O-il] grila m ščurek, muren, cvrček: rad ga ima kakor ~a v zelju, grilec -Ica [-Ic-J m I. murenček, 1. fižol, grilček -čka [-Ič-] m murenček °griiiiisa -e ž skremžen obraz: delati °~e mrdati se, zmrdovati se, spakovati se, pačiti se grinja -e ž \paikovec\, grinjavost -i i: — čebel grint -a m hot. : masleni ~ grinta -e i gnida, krasta, grinte grint ž mn. gnide, garje; grintav -a -o, ^ntavost -i i, grintavec -vca m 1. grintav človek, 2. kamen dolomit. 3. rastlina, grintavica -e f bol. .spomladanska volna Grintovec -vca m {goraj, Grintovci -cev m mn., grintovški -a -o griit -a m \liker\ gripa -e ž, gripen -pna -o: ~a obolelost. gripozen -zna -o: ~ bolnik gristi grizem, griži -te! grizôc -a -e, grize! -zla -o, grizen -a -o, grizenje -a f: ~ skorje, pes grize, — nohte, kolena, besede; vest, skrb, zavist ga grize, sam sebe — za rep, mraz grize v oči in nos, — se zaradi sramote, zmeraj sta se grizla, to me grize; Ančke pa že ne boš grize I : grizen -zna -o: ~a ploskev zoba; grizljiti -âm, grizljaj -ijte! grizijàl -âla -o, grizijànje -a j: ~ brčice; grizljiv -a -o griva -e f 1. konjska ~ na čeladi, ječmen je gost kakor ostrigel si ic svojo ~o, 2. ruša, trata: leči na ~o pod oreh, 3. goba: rumena —; grivar -ja nr. golob —; grivec -vca m oven z močno volno; gri vina -e i 1. trata, 2. jeklena ~ po sredi čelade; grivnik -a m 1. z grivo, rušjem poraslo zemljišče, 2. travnat otoček v močvirju; grivnjič -a m: fazan —; grivast -a -o: ~a glava, trava, grivit -ita -o: valovi, —a divja ovca, grivnat -a -o grivna -e ž arheol. lovralna verižicaj griz -a m 1. ugriz, grizenje, trebušna kolika. 2. grižljaj: ~ kruha, 3. želodčna ka.\ii. griža -e ž; grizek -zka m grižljaj; griza-vica -e ž trebušna kolika; grizica -e i mizarska skoba: grizek -zka -o: ~ veter, mraz, obup; grizilo -a s zool. lor^onl, grizlica -e i zooL: borova, smrekova, repna ~ grizéta -e ž kokeino dekle: pariška grizétka -e ž grizli -ja m \medved\, grizlijev -a -o: ~ objem griža -e ž: ~o imeti, krvava ~ ga žene, imeti ~o na jeziku, bacil ~e, ~ gosposka! ti ~ grižasta! grižav -a -o: ~i otroci, grižavec -vca m, grižast -a -o, grižnat -a -o: ~ otrok, grižen -žna -o: siten kakor ~a rit, grižnica -e i bot., griževec -vca m bot., griževka -e ž bot., grižnik -a m bol. griža -e ž kup kamenja, pust kamnit svet. peščen plaz: groblje ali ~e v planinah; grižast -a -o = grižnat -a -o: ~ svet, grižnik -a m modras Griže Griž ž mn. kr. i., v ~ah, griški -a -o, Grižini -ov m mn. grižljaj 269 grob grižljaj -a m in grižljij -a m: ~ kruha Grk -a m, Grkinja -e ž, grk -a ni: v šoli je bil dober ~ in latinec; grekomAn -a m, grekomanija -e ž; gl. tudi grški, Grčija, grecist gfkati -kam in -čem, gf kaj -te! grkajčč -a -e, grkanje -a s: grlica grka, grkavec -vca m kdor pogrkuje, grkniti -nem grliti -im, grli -ite! grleč -a -e, griči -čla -o, grlenje -a s-, grlica grli grlica -e i: laška grličji -a -e, gfličin -a -o, grlec grlca /^-/c-7 m \samec\, grlič -iča m \mladif\-, grliček -čka m bot. grlina -e ž koža in meso ob grlu, grlinka -e ž \hruška\ gfl) -ami. grča v deski, 2. smrekova ali Jelova veja, ki se uporablja za baklo, grljevica -e i smolnata borovina, grljčvec -vca m smreka z grlji, grljica -e ž treska za baklo grljAnec -nca m: ~ steklenice; grljdnka -e ž \buča\ -, grljžk -a m steklenica z dolgim vratom gflo -a s: ~ cveta, steklenice, lijaka, vreče, škornja, čevlja, violine, vodne naprave, kotla; ozko ~ v obratu; med. maternično lepo ~ ima glas, pesem na tri ~ poplakniti, po ~u pognati, ~u streči; voda mi je do —a, do ~a sit, na vse iz vsega ~a, beseda ne gre iz ~a, strah stiska srce skoči v nož na ~ nastaviti, gflce -a [-ic-] s, gflje -a s; gflen -Irui -o f-ln-]: ~i glas, ~a žila; griat -dta -o: ~ smeh; gflast -a -o: ~a posoda; gf lovka -e ž med. huda davica grlo- v sestavi: grlon6žec -žca m zool.', grlopliita -e f zool", grlorčzec -zca m grm -a m, mn. gM in -bvi, po -ih in po -Ah: rožni, trnov, zlati goreči ~ Japonska kutina, čez — in strm, v tem ~u tiči zajec, pod ~om rojen; vinotoč pod ~om pod vejo -, gtaek -mka m grmič-, grmit -Ata -o, ghnast -a -o: ~e obrvi, gfmski -a -o: —a opica; grmiiša -e ž \ptica\-, grmAriti -im: lovski pw grmari išče po grmovju; gl. tudi grmič in grmovje Gfm -a m kr. i., z ~a, na ~u, gfmski -a -o: ~a kmetijska šola grmača -e f I. goščava, grnuuia; 2. min., grmAč -a m: izrval je hrastov grmA-čast -a -o, grmAšča -e ž gosto grmovje, gošča, goščavje grmada -e ž ("gromada): ~ drv, knjig, oblakov, gorska ~a, obsoditi na ~o; grmAden -dna -o: ~i kol, ~o gorovje, —o zapiranje množično, grmAdnost -i i; grmàditi -im, grmadenje -a ~ blago, ~ žalitve, bale blaga se grmadijo grméti -im, grmi -ite! grmA, grmAč -a -e, grmèl -Ala -o, grmênje -a j: ~ zoper razvade, proti alkoholizmu, nad hlapcem, na vlado; voda grmi v prepad, topovi grmA, kri grmi v ušesih; grmèê -Ača -e prid.: ~ bas, slap, boga se ne boji; grmljAva -e i, grmijâvica -e i: nevihta z blislu in ~o, grmljavina -e ž, grmévec -vca m 1. kdor grmi, 2. dež z nevihto; grmôt -ôta m, grmôten -tna -o grmič -iča m, grmiček -čka m: zlati ~ bot. tavžentroža, grmičje -as = grmkSevje -a s, grmičar -ja m = grmar -ja m: pri ~jih v puščavi Kalahari, grmičarka -e ž, grmičarski -a -o: ~a umetnost; grmišče -a s pašnik z grmovjem; grmičast -a -o: ~ breg, ~i lišaji, ~e obrvi, gobe; grmičav -a-o: ~ gozd; gmničen -čna -o: ~i pas v Alpah; grmičiti -im se dobivati vejice in Ustje grmAvje -a s, grm0vjiče -a s, grmbvnica -e ž: rastline ~e, grmôvnik -a m \polž\, gfmovka -e ž \kača\, grm0v$čica -e ž \ptica\; grmôven -vna -o: ~a vegetacija, grmôvnat -a -o: ~i kraji grmiiča -e ž kup, kepa, prgišče: ~ moke, kamenja, sira grmAšek -ška m = grmušelj -Sija m: ~ ključev, las gmiti in gniiti -nem se, gfnil -a -o in -ila -o : ljudstvo se je gmilo okrog njega grAb -a -o in -6 -i -A, dol. grôbi -ega, prim. bolj grôb -a -o: —^a rjuha, volna, ~e napake; 'Mi bilanca, v ~ih obrisih, ~o obdelovanje lesa; ~o govoriti, nastopati, ravnati s kom surovo, —o se vesti surovo, grobôst -i ž, «grobijàn -a m surovež, surovina, brdavs, "grobi-jAnski -a -o surov, surovinski; grobo-zfn -a -o, grobozfnatost -i / fot.; grobolAtinast -a -o: ~o drevo grôb grôba m, v grôbu in v grôbu, mn. grôbi, grôbje in grobôvi, po grobih, grobôvih m grobéh, z grôbi, grobôvi in grobmi: ~ neznanega vojaka, pobeljeni —ovi, ~ kopati komu, v ~u se obrniti, molčati kakor —, z eno nogo v ~u, v ~ spraviti, iz ~a vstati ; izkopati nekaj 270 groziti ~ov krompirja ; grôbec -bca m = grôbek -bka m = grobič -iča »j; groben -bna -o: ~ glas, ~a tišina ; grôbje -as = grobôvje -a s, grobišče -a s, grobnica -e i, grôb-niški -a -o: ~i duJi; grobâr -ja m, tudi hrošč, grobârka -e ž, grobârski -a -o, grobârstvo -a j; grobokèp -ôpa m grobar grôbati -am, grôbanje -a s : trte grobâc -a m = grôbar -ja m, grôbanica -e ž = grôbanka -e i: razmnoževanje z ~ami gràblja -e ž: grad je sedaj ena sama talna —, ~ kosti, ledeniška grob-Ijišče -a s; grôbeljnik -a f-balj-] m bot. gtéd -a m lijak, v katerega se žito usiplje : mlin na pet ~ov, zasuti ~ z zrnjem; grôdek -dka m majhna samokolnica; gl. tudi ^ot grodelj -dlja m taljeno železo; sivi, beli ~ grddje -a s ogrodje, grôdnica -e ž kost prsnica, grôden -dna -o: —a rebra grM grofa m, mn. grofje in grôfi: celjski ~i, ~je Celjski, mejni grof ki -Iča m, grôfinja -e f, grofica -e ž, grofičin -a -o, grofična -e ž, grofôvski -a -o, grofôvstvo -a s, grofija -e ž, grofljski -a -o gr6g -a m mešanica kropa, ruma in sladkorja Gr6ga -a in -e m ali Grôga -a in -e m, Grôgov -a -o in Grôgov -a -o, Grôgec -gca m in Grôgec -gca m, Grô^v -a -o in Grdgčev -a -o gréh grôha m geol. sprimek: vuUcanski, bazaltni, apnenčev grôhast -a -o: ~a kamnina, grôhov -a -o: ~e plasti Grôbar -ja m \st. slikar\, Grôharjev -a -o: ~a tehnika, grôharski -a -o: —i motiv grohàt -ôte m krohot grèm grôma m: bojni grômski -a -o: ~a strela! gromovit -a -o: ~o ploskanje, ^môvnik -a m: ~ Jupiter, gro-môvnica -e ž, gromôvniSki -a -o, grômov -a -o: ~ voz, gromôven -vna -o: ~ glas; gromôt -ôta m, gromôten -tna -o: ~o zaloputniti viata; ^ômek -mka -o: <-.' smeh, ~o se zasmejati; gromoglâsen -sna -o iron., gromonôsen -sna -o: ~i oblaki, gromonôsec -sca m gromiča -e i ->- grmača gronozânski -a -o: ~o vpitje gris -a m véliki ducat gros -a [grô -ja] m -*■ jedro, glavni del. večina, gkivnina; en gros [angrô], na debelo, grosist -a m trgovec na debelo, grosističen -čna -o -ja m min. granat] Grosûplje -ega s kr. i., iz ~ega, v -^em, grosupeljski -a -o, Grosùpeljci -ev m mn. ali Grosupeljčani -ov m mn. >[-palj-J grès groša in groša m \star denar], po grôSu in grôSu: je brez —a, ima zadosti ~a, za gotov ~ prodati, ti beraški ~i. Judeževi ~i, imeti pod palcem zapraviti očetove ~e, še počenega —a ni vredno, to je kakor pet krav za en grošek -ška m, grošič -Iča m: nekaj ~ev grôt -a m I. lij za žito nad mlinskim kamnom, 2. leseni okvir nad vodnjakom, 3. skozi ~ mečejo seno s poda v hlev, 4. aip. zaprt kamin; gl. tudi grod grotéska -e ž, grotésken -kna -o nenavaden, čuden, smešen, grotésknost -i ž grdza -e ž: smrtna strah in matere ali mater je —; od —e otrpniti, ~ me je vojske, ~ me obhaja, spreletava. z ~o navdati; ljudi, da je od ~e ljudi je bilo, ~ huda leta so grozno; grôzen -zna -o: ~ človek, ~o lep, ~o ljudi je prišlo, grôznost -i ž, grozânski -a -o; grôzica -e ž zona, zdrznjenje zaradi groze ali gnusa; grozàv -âva -o: ~a nervoza; grozovit -a -o in grozoviten -tna -o, grozovit(n)ež -a m, grozovitnica -e ž, grozovit(n)c»t -i ž; 'grozepôhi -a -o grozen grèzd grôzda m, mn. grôzdi: sestavljen čebele se stisnejo v —, sv. Martina — nedozorel; grôzdek -dka m = grozdič -Iča m; grôzden -dmi -o: ~i sladkor, ~a jagoda, plesen, kislina, —o zdravljenje z grozdjem; grôzdast -a -o: ~ cvet, ~i kapniki; grozdàt -ita -o z velikimi grozdi, grozdnit -âta -o: ~a zvončnica; grozdôvnica -e ž priprava za prevoz]; grozdnik -a m min. ; grozdičje -a s grôzdje -a s: suho trgati, stiskati kislo kačje, pasje ~ bot., morsko ~ zool.; grčzdjiče -a s: rdeče ~ = kresno ~ ribez, bodeče ~ =. kosmato — kosmulja; grozdjičevec -vca m ]vino], grozdjičnica -e ž \grm] groziti -im", grôzi -Ite! grozčč -a -e, grozil -a -o, grožin -êna -o, grožinje -as: — s pestmi, — se komu z nasilnostjo, — otroka plašiti, ni se grozil umora, grozila se je pred prihodnostjo, ~ se nad očetovo skopostjo, še ob spominu se mi grozi, grozi se mi v temi po gozdu hoditi ; grožnja -e ž, grozitev -tve ž; grozilen -hia groziti 271 Gülwc -o [-In-]: —o pismo, grozivec -vca m, grozivka -e i; grozljiv -a -o 1. grozeč, 2. grozen: ~ dogodek, postalo mu je nekam ~o pri duši, grozljivost -i ž grozo- v sestavi: grozodejstvo -a j; grozo-vlida -e f = grozovlidje -a s teror, terorizem grozdta -e i: vojne grozdten -tna -o: ~ prizor, grozotnost -i ž grozovit -a -o gl. groza g*st -i ž pest: ~ slame gBki -a -o: ~i ogenj, ~a ljubezen pede-rostija, gfščina -e ž, grštvo -a s: takratno ~ je propadalo, Gfško -ega s, z ~ega, Gfška -e f, iz g^ko-rimski -a -o: ~i bogovi; grškokat61iški -a-o; gl. tudi Grčija, Grk, grecist grtikn -žna m = grtdnec -nca m goltanec, grtinčen -čna -o: ~a kost Grdber -ja m os. i., Grubeijev -a -o: ^ kanal v Ljubljani gniča -e f; ~ masla, zlata; granitna v se lomiti; ~ Ijiidi, lešnilcov; gručica -e ž; gničast -a -o: ~ kruh, ~i oblaki,vasi etnol., ~i domovi etnol.; gručžt -4ta -o: ~a cesta, gničav -a -o: kamena sol je največ ~a; gničiti -im se; oblaki se gručijo; gničema pru/.; ljudje hite ~ grdda -e ž: rodna zlata, soli, kruha; krvna pod ~o spraviti, spati; ~ iimira; gniden -dna -o gruča»: božič lužen, velika noč ~a; grudast -a -o: ~ sladkor, ~a gorovja, grOdav -a -o: pot, granat -a -o = gnidovnat -a -o, grudšt -ita -o: Troja, zemlja ^ grudica -e i, grudičast -a -o; gnidje-a j tolči gnidoven -vna -o: ~i potresi tektonski grtiden -dna m december, gnidnovec -vca m decembrski sneg "grudi gi^ i mn. prsi, nedra, nedrje gniditi -im, gnidenje -a 5: ~ kruh, suhe skorjice, kost; ~ l)eaede, trdo cesto; spanro, lakota, dolgčas, skrb, žalost me gT^i; revež je vse leto lakoto grudil; prst se grudi pod plugom; množica se grudi na kolena, ~ se pod težo gruj -a m \riba\ gmUti grulim, grulčč -a •«, gnilil -ila -o, grOljeoje -a s in gniliti -im s stal. poud.: golob gnili gmndirati -am podbarvati (pri slikanju), obarvati z osnovno barvo grunt griinta m zemljišče, zemlja, kmetija: ~ ima korenine do pekla, graščina ima sedem ~ov, ^ntar -ja m zemljak, kmet, gruntarski -a -o: —a hči, grünten -tna -o: ~e bukve; gntatec -tca m = gnintič -a m; gruntovâti -üjem, grunto-vänje-aj *grüntati -am (miselno) vrtati, razglabljati, premišljevati, *grüntanje -a s vrtarije, premišljevanje, mozganje grupa -e / -> skupina, grüpen -pna -o skupinski: ~i vodja, ~o vodstvo, pirati -am v skupine razvrščati, urejati, grupiranje -a s, grupàcija -e ž, grupkški -a -o: ~i elementi, grupâStvo -a s grüst -a m stud, grüsten -sffla -o = gnistljiv -a -o ostuden, grüstiti -im; ~ veselje komu, grüsti se mi delo gniič -a m: savski gniščast -a -o: ~a tla, gniščev -a -o, gniščen -čna -o, gnkčnat -a -o: trda ^ pot, gruščevina -e ž, gniščevje -a s, gniSčarica -e ž groblja na gorskem pobočju; gnlSčevnica -e ž bot.; grüščati -am tolči v grušč: ~ rudo grtUec -šca m prod, gramoz Gtiizija -e i, Gruzinec -nca m, Gruzhika -e ž, gnizinski -a -o, gruzinščina -e ž gàlM -e i /n gubà -i in -è ž, dvé gûbi in gubé, mn. gübe in gubé, güb in gubà: kolenčasta, ležeča, pokončna, poševna ~ tekst., v ~e nabran obraz, obleka dela ~e, držati se v dve ~é, kar v ~e leze, na tri ~é plesti trojno, v tri ~é pleteno vlakno; v dve ~é dvojno, gAbast -a -o = gübav -a -o = gubàt -âta -o; gübica -e ž in gubka -e /, gAbičast -a -o ; gubôven -vna -o: luske geol., gubôvje -a s, gübar -ja m kdor guba, zgiblje; gùboma prisl.: ~ nabrati; guboličen -čna -o: ~a starka gubânec -nca m 1. guba na obleki, na koži, 2. bot., gubànSast -a -o: ~o čelo; gubànica -eil. guba, 2. potica gàbad -am, gubajdč -a -e, gubàje, gûban -a -o, gübanje -a s in gubàti -àm, gubàj -àjte! gubàl -àla -o, gubàn -a -o, gubànje -a j; ~ čelo, čelo se guba, plasti se gubajo; gubàlen -hia -o [-In-]: ~i pasovi (pri potresu) Gübec -bca m \vodJa kmečkega uporj\, Güböev -a -o: ~a brigada; gübec -bca m: V vas so prišli ~ipartizani - gübSev-ci -ev m mn. guMrnij 272 Gvinéja gnbèrnij -a m vlada, oblast, gubêraijski -a -o, guberniâlen -Ina -o[-ln-J, gubêmija -e ž, gubemàtor -ja tn, gubemàtorski -a -o gnbiti -im, gùbi -ite! gubčč -a -e, gubil -a -o : bolezen ga gubi ; Icura gubi perje, čas —, voda se gubi pod zemljo, glas se gubi, ~ se v množici, giiba -e ž izguba: sem na ~i; gubivec -vca m, gubivka -e ž gûddi -dka m pujsek gndrôn -a m: asfidtni ~ bitumen, gudroni- zirati -am: ~ cesto giiigati -am in gûgljem, gugàje, gugajôC -a -e, gùganje -a s: miza se guga; ^g^t -a -o: ~ voziček, gùgav -a -o: ~a hoja, omara; gùgavec -vca m 1. kdor se guga, 2. zool., gûgavka -e ž; gug^nica -e [-yn-j i gùgalica -e î, gugàlnik -a [-yn-] m |jro/|, gugâlen -Ina -o [-In-]: ~i stol, ~a mreža; gùgniti -nem zagugati gnsJjiti -im, gugljàj -àjte! gugljajčč -a -e, gugljil -àla -o, gugUànje -a s, gûglja -e ž, gûgljav -a -o : ~a zibel ; gùgljavec -vca m \ptič\, gûgelj -glja m: postelja na ~-ih goliti gùlim, gùli -itel guleč -a -e, gùlil -Ua -o, gûljen -a -o, gûljenje -a s in gùliti -im s stal. poud. : ~ hlače po Šolskih klopeh, zmerom svojo osla s palico reveža Študent se guli ; gulivec -vca m, gtilež -a m 1. kdor druge guli, 2. kdor se guli -, gula -e ž človek trde glave, gùlast -a -o trd, zabit GdUrer -ja m, Gtiliveijev -« -o: ~a popotovanja gùma -e ž, gumén -a -o: ~i izdelki, gùmi -ja m eetWca: žvečilni giimijev -a -o: ~i izdelki, gûmijevec -vca m = gûmovec -vca m fdrevof, gùmijevka -e ž Ipalical, glimijast -a -o: -M I^plati, giiinoast -a •o: smole, gumarice -ic i mn. ičevljij, gumovina -e i blago iz gumga, gumôza -e i smolika, gumôzen -zna -o smolikav: ~o tlcivo med.-, gumirati -am, gumjranje -a s-, gùmica -e f : ~ za radiranje, za pete; gumovit -a -o bogat gume-, gumi-ar&bikiun -a m, gtimi(e)làstilca -e i, glimigut -a m posušen mlečni sok garcinij gàmb -a m: zapeti, na ~ pritisniti; gùmben -Ima -o: ~a luknja, gùmbnica -e i, gûmbar -ja m 1. izdelovavec gumbov, 2. srnjak, gâmbarstvo -a s, gmnbàma -e i, glimlMst -a -o: ~o rogovje tov.; gtimbič -a m = gdmbek -bica m: za-skoâii gdmbniSki -a -o: ~i vbod pri kvačkai^u; gumbčlica -e i bot. giimno -a s, gümence-a/"-man-] s, giimenski -a -o /"-man-]: —a vrata, gumniSče -a s: mlatiti, sedeti na ~u, gümniSki -a -o: ~i prah gümps -e ž neumna ženska, gümpast -a -o, gümpec -pca m, gilmpež -a m güncati -am gugati, güncanje -a s, güncalica -e f = güncalnica -e/'-j^n-V ž = güncnica -ef gurmän -a m sladokusec, gurminski -a -o, gurminstvo -a s °gürta -e ž in °gurtna -e ž pas, pasica, oprta, podproga, obramnica gusar -ja m morski ropar, güsarstvo -a s, güsaraki -a -o; gusiriti -im, gusirjenje -as güsle güsel [-sai] ž mn., güslar -ja m, güslarski -a -o: « pesmi Gustav -a m os. i, Güstavov -a -o; Gliste Ij -tlja in -eljna [-alj-] m; Güsta -e f, Güstin -a -o, Güsti / neskl. G^Sianj -a m kr. i., iz ~a, güStai^ski -a -o, GuStinjčani -ov m mn. in GdStanjci -ev m mn. gntidja -e i bot. izločanje vodnih kt^ljic skozi reže gutapCrča -e ž, gutapfočen -čna -o Gätcniierg -a m, Gütenbergov -a -o gutoril [-dl] -a m slov. mehkonebttik, gutuiilen -Ina -o [-In-]: ~i glas slov., guturilnost -i [ -In-] ž govminta -e ž vzgojiteljica guveratr -ja m, guvemerski -a -o guza -e ž zadnjica, gü:^t -a -o: baba gözniti -nem vulg. poginiti, crkniti GvadiiUvir [-Ik-] -a m \reka na Španskem] gvijak -a m bot., gvijakov -a -o: ~a smola, kislina, ~ les Gvajina -e ž \kolonialna posest v Južni Ameriki], Gvajinec -nca m, Gvajinka -e ž, gvajinski -a -o gvanik -a m zool. ]južiu>ameriika kamela] gvino -a m gnoj od morskih ptic gvardiiin -a m, gvardijinsici -a -o: ~a čast gvii -a m \slikaiye z vodnimi barvami], gviSen ^a -o: ~a tehnika Gvatcmila -e ž ]atner. državm], gvatomilski -a -o [-Is-], Gvatemälec -Ica w gvcrila -e ž ]vojskovanje], gverOed -]c&[-lc-] m, gverilski -a-o [-Is-j Gvido -a m in Gvidon -a m os. i., Gvidov -A -o in Gvidonov -a -o Gvin^ ž kr. i.: Nova gvinčjsici -a -o: Gvinejski zaliv; gvinčja -e ž ]angl. denar\ 273 Hte H h fhà I hd] m neskl. ali M hija m 1. črka : mali h, z velikim H; 2. glas in nota [ha] m neskl. : pri h si zgreSil h predi, pred g in k ("k): h glavi, h gozdu, h kovaču, h konju, h Croceju [h krdčeju] bi medm.', zaznamuje tudi smeh: taahal hahaha! Haag [hàg] -a m \nizozemsko mesto\, iz ~a, v ~u; haaški -a -o: ~a konferenca, ~o razsodišče Hibaknk -a m {svetopisemski prerokj, Hibalnikov -a -o habanêra -e ž\ples\; gl. tudi Havana habit -a m smrdljivi bezeg, tiabitov -a -o, habitovje -a s >[hab- / hsb-j habiti -im pehati, hab^j -ijte! habil -ila-o, habinje -a 5: z rogovi, s pestjo, s komolcem habniti hibnem, habnl -ite! habnil -ila -o, hibnjen -a -o in itibniti -nem s stal. poud., habilo s, habič -a m >[hab-1 hab-J hab&iticiia -e ž usposobitev za predavanja na visokih Šolah, habilitacijski -a -o: ~o delo, habilitirati -am: ~ se za k^ bibit -a m [službena, zlasti redovna oblekal hilHti -im, hibljenje -a s: bolezen me iiabi; habčti -im star. pešati babitnilen -ina -o [-bi-] navaden, pogost, občasen, ponavljajoč se: bolezni; habituilnost -i [-In-j ž privajenost, hibi-tus -a m fil. stalno duševno razpoloženje, med. telesni ustroj Hibsburg -a m, hilKburSki -a -o, Habsbm^-žin -ina m, Habsburžinka -e /; Hibs-burgovec -vca m, hibsburgovski -a -o kaciti -im težko, okorno hoditi, hacàj -ijte! tiacil -ila -o, hacinje -a «: medved haca; hacilo -a s znč. kadénda -e ž,(špansko) posestvo, kmetija, farma Hacqnet sl [aké -ja] m \naravoslovec\, Hacquetov -a -o: ~a ulica Hides -a ih -da m grški bog podzemlja in podzemlje-, Hidov -a -o: ~o kraljestvo, hid(ov)ski -a -o Hadriiniis -na m in Hadrijin -a m \rimski cesar\, Hadrijinov -a -o bidži -ja m romar v sveto mesto (Meko pri muslimanih. Jeruzalem pri kristjanih) Slovenski pravopis — IS HiSs -a m \perzijski pesnik], Hifisov -a -o bagtoçrafQa -e ž življen/eplsje svetnikov, hagiog^ -a m, hagiogt^ski -a -o baUjid -im, hahljàj -ijte! hahUil -ila -o, haliijinje -a s: voda hahlja iz lulciqe, ~ se glasno se smejati, hahljàv -iva -o, hahljivec -vca m, hahljivka -e ž, iiahljilo -a s-, gl. tudi kahljati Haironéja -e ž \gr. mesto\, hairončjski -a -o : ~ilev Haiti -ja m [država in otok v Velikih Aatilih\, haitski -a -o bijdi, liijdiva -ita -imo -itel medm.: ~ na delo! z menoj! hajdik -avn: ~ Véljko, Véljka, hajdû-kov -a -o, hajdOSki -a -o, baidukoviti -lijem, hajdukovinje -a s bijka -e ž gonja, pogon, lov, nap^; liijkati -am goniti, pregatvati, loviti, poditi, bàjkanje-a« iiibi -e ž: tovamiSka ^ dvorana bilja -e ž: domača ~ do peti, zavit v ~o, ogrniti ~o. hiljka -e ž, tudi bot., hiljast -a -o Halkidika -e ž [gr. polotok], halkidiSki -a -o: ~i breg bali [hàlj -a m hotelska veža ¥laaes [hdlejj -a m \astronom\, Halleyev -a -o: — komet Viilttalit [hdlštat] -a m [meslo[, hallsUtski -a -o = hilštatski -a-o: ~a doba hal6 medm.; halô -ja m hn^, direndaj: takega '»ja pa Se ne! halogén -a -o kem.: prvine = haloidi -ov m mn., haloiden -dna -o, halogéni -ov m mn, baldza -e i goščava, gost plevel, halô^je -a s, halôga -e ž bot. Hikrn -oz ž mn., v ~ah; hiloSId -a -o: ~o vino; Hiložan -a m, Hiložanka -e ž, hiložan -a m vino iz Haloz halecinéclia -e ž čutna prevara, privid, halucinirati -am imeti halucinacije, halu-cinatôriten -čna -o hilva -e [-Ivj ž turški med Him -a m [sveti^lsemska oseba\, Himov -a -o: ~ potomec = hamit -a m, ba-mitski -a-o: ~i jeziki, ~a jezikovna skupina, hamitSčina -c ž [je^ik] h hàm 274 MI I medm. izraia popad z usti: hàm hàm otr. jesti; hàmati -am jesti, popadati, hàmanje -a s Himburg -a m \sevemonemško mesto], hàmburSki -a -o, Hambuižin -àna m, Hamburžinka-e / Hàmlet -a m [junak iz Shakespearove dra-me[, Hàmletov -a -o, hàmletovski -a -o: ~a narava Hindcl [hénd»l] -dla m [nem. skkuiate/jj, Händlov -a -o: ~i oratoriji Mnilfliap -A m ip. izravnava prednosti, ovira; handikapiian -a -o oviran, prikrajšan hindiar -ja m zakrivljen orientalski noi, hindžaijev -a -o: ~ ročaj, hindžarski -a -o: ~a krivina krivina handžarja héngar -ja m lopa za letala, hàngarski -a -o Hânibal [-al] -a m [kartaginski vojskovodja], Hànibalov -a -o: ~ pohod, hànibalski -a-o[-ls-] HannôTer -vra m \nem. mesto[, hannôvrski -a -o: '>■« ulice Hànaa -e ž trgovska zveza mest; hanzeàti -ov m mn. člani Hanse in prebivavci njenih mest, hanzeàtski -a -o: srednjeveška ~a mesui hàp medm. izraia naglo popadage z roko ali z usti haplogptfya -e i [pisna mgjaka\; haplo- logija -e ž slov. haploUen -dna -o biol., haploidnost -i i handdri -ja m japonski samomor s prépara- njem,trebuha harambMa -a m -e m h^duiki poglavar, harambàSev -a -o hirem -a m, hàremski -a -o bérfa -e i: igrati na ~o; hàrfen -fna -o, harfist -a m, harfistka -e i, harfistovski -a -o; tudi harpa Haribda -e i gr. mit. Karibda hi rite -it i mn. gr. boginje miline, gracije harlekin -ami. burkei, pavliha, 2. odrska zavesa, harlekinski -a -o, harlekinstvo -a s, harlekinida -e ž harmonija -e ž soglasje, skladnost, harmo-nijski -a -o: ~e funkcije; harmdničen -čna -o ubran, skladen; harmonirati -am: ~ s kom v &m razumeti se, ujemati se, skladati se, soglašati; harmonizirati -am dodati spremljavo napevu, harmonizicija -e i glas. spremljava, harmônij -a m glas. : igrali na harmônijski -a -o: ~i registri; harmonist -a m hannénika -e i: klavirska, diatonična »ustna ~ orglice; igrati (na) ~o, ~o vleči, glas ~e, vrata na tudf mn. harmônike -ik ž: igrati na harmô-nikar -ja m, harmônikarica -e i, harmô-nikarski -a -o: ~i nastop Hiroa -a mgr. mit., Hironov -a -o, hiron- ski -a -o: ~a služba; gl. tudiKaron biipa-eiAor/a hai^ -(j i mn. mit. krilate poiasti z ženskimi obrazi in s kremplji; harplja -e i 1. pošastna ženska, pošast, 2. zool. ptica roparica haipite -C ž ost na vrvi za lov na kite, priprava za podvodni lov; harpùnski -a -o : ~i top; harpunirati -am, harptmiranje -a s, haipùnar -ja m, harptinarski -a -o Hinm al RiSid Hirun al RiSida m \kaUf v Bagdadi^, Hirun al RiSidov -a -o Hiadmbal [-al] -a m [kartaginski vojskovodja], Hisdrubalov -a -o hisniti -nem ->■ koristiti, hisek -ska m = hišen -sni ž -*■ korist, hišen -sna -o -*■ koristen UUU -a m mamilo iz indijske konoplje, hiSiSev -a -o: ~ opoj hansse [6s] ž neskl. skok vrednostnih papirjev na borzi, visok tečaj, àsa Haviji -ev m [^linezijsko otočje[, havijski -a -o: ~a kitara, ~i plesi Havina -e ž glavno mesto Kube, havina -e ž [cigara], havinski -a -o: ~i tobak liavaiija -e ž poškodba vozila ali tovora, havariran -a -o: ~a ladja, ~ avto havbica -e ž [top], havbičen -čna -o bivdok -a m ]pUišč] Havre gl. Le Havre Haydn -a [hàid'n hàidna] m ]nem. skladatelj], Haydnov -a -o: ~a simfonija hazird -a m tvegana, samo od naključja odvisna igra, hazirden -dna -o: igra, hazardirati -am, hazardiranje -a s, hazardêr -ja m hazéna ž šp. rokomet, hazeniSica -e ž, hazčnski-a -o H bomba fhdbdmba] -e ž vodikova bomba hči hččie i, hč^ri hč6r o hččri s hičrjo, dv. hCéri hčeri hččrama in -ima hččrah in -ih, mn. hččre in hčeri hčeri hčiram in -im hčire o hčirah in -ih s hčirami in -imi in hčermi: to je njena ~ (°hčer), vzemi njeno hčer (°hči), hčirin -a -o, hčirii -a -e, hčirski -a -o: po ~o; hčirka -e ž, hčirkica -e i h-dnr 275 hematurija h-im [hàdùr] -a m: skladba v —u hé medm. : ti tam! Hébe in Héba -e i gr. mit., Hébin -a -o Hebréjd -ev m mn. staro ime za Jude, hebréjski -a -o, hebrčjščina -e ž, hebra-istika -e f hebrejsko jezikoslovje, hebra-ističen -čna -o, hebraist -a m, hebraizem -zma m Hcbridi -ov m trm. jotočje v Tihem oceanuf, hebridski -a -o: Hebridsko otočje hcdoaizem -zma m |//7. nazori, hedoni-stičen -čna -o, hedonist -a m, hedonistka -e ž, hedonistovski -a -o; hedônika -e ž hedonizem HéfaistCos) -ta m gr. mit., Héfaistov -a -o, héfaistovski -a -o Hegel/"A^^pa/; -gla m Inem. filozof \, Heglov -a -o, héglovski -a -o, héglovec -vca m, h^lovstvo -a s, hegeljânec -nca /n, hegeljânski -a -o, hegeljânstvo -a s, hegeljdnSčina -e ž hegemonija -e ž voditeljstvo, prevlada, gospodovanje: hegemôn -a m, hegemôn-ski -a -o, hegemonizem -zma m, hegemonist -a m, hegemonističen -čna -o hehetiti -im se, hehetij -ijte! hehetàl -ila -o, hehetinje -a s, hehèt -éta m, hehetilo -a s, hehetàv -iva -o, hehetivec -vca m, hehetivka -e ž, hehetâvski -a -o fMat [haineJ -ja m \nem. pesnik\, Heinejev -a -o, heinejevski -a -o, heinejevec -vca m, heinejevstvo -a s; heinejànski -a -o, heinejinec -nca m privrženec, posnema-vec], heinejinstvo -a s h^ medm. izraža klicanje, ogovor, pri-ganjanje: —Slovani! hejslovinstvo -a s, hejslovin -a m, hejslovinski -a -o hekatômba -e ž gr. mit. žrtev slo goved, prenes. pomor, pokol, hekatômben -bna -o: —e žrtve heksaéder -dra m min., geom. šesterec, kocka, heksaédrski -a -o hcksagin -a m Sesterokot, heksagônski -a -o = heksagonilen -Ina -o [-tn-] šestero-koten, heksagonilnost -i [-In-] ž héksakord -a m glas. heksimctcr -tra m daktilski Sesterec, Sestomer, heksametrski -a -o hektir -(j)a m sto arov, hektirski -a -o: ~i pridelek hektogrif -a m tisk., hektopifski -a -o: ~a tehnika, hektografîrati -am, hekto-grafija -e ž bektogi^ -a m \utežl hektoliter -tra m, hektolitrski -a-o; ~a posoda; hékto in hékt -a m: vzemi tri ~e terana Héktor -ja m I trojanski junaki, Héktorjev -a-o: ~o slovo Hékuba -e ž gr. mit., Hékubin -a -o Héla -ež gr. mit., Hélin -a -o Helida -e ž stara Grčija belebirda -e ž robilnica, bradača, helebir-den -dna -o, helebirdnik -a m, hele-bardist -a m Helén -a m prebivavec stare Helade, helénski -a -o Hélena -e ž gr. os. i. : lepa Hélenin -a -o Heléna -e ž os. i., Helénin -a -o helenizem -zma m [obdobje v gr. zgodovini]. helenističen -čna -o : —a doba, nmetnost ; helenist -a m, helenistovski -a -o, hele-nizirati -am, helenizicija -e ž Hélen(os) -na m \trojanski vedež] Hdespônt -a m staro ime za Dardanele, helespôntski -a -o hélij -a m kem., hélijev -a -o hélikon -a m glas. linstrument] Hélikon -a m \hrib v Grčiji], hélikonski -a -o: —a pobočja belikôpter -ja m llelalo], helikôpterski -a -o helio- v sestavi: heliocéntriëen -čna -o i soncem v središču; heliogrif -a ni, heliografija -e i 1. nauk o soncu, 2. način jedkanja, 3. signaliziranje; heliogravura -e ž tisk. način jedkanja; helioskôp -a m ]astr. priprava], helioskôpski -a -o: heliostit -a m ] priprava za naravnavanje sončnih žarkov] ; helioterapija -e ž zdravljenje s sončno svetlobo; heliotipija -e ž tisk.; heliotrôp -a m ]kamen, zemljemersko orodje], heliotropizem -zma m bot. fototropizem Hélios -ia m gr. bog sonca, Héliov -a -o helmintiaza -e i med. glistavost heloti -ov m mn. zasužnjeni kmetje v Lako- niji, helotski -a -o, helôtstvo -a s Hélsinki -ov m mn. glavno mesto Finske, hčlsinški -a -o Helvécija -e ž, helvétski -a -o in helvéSki -a -o, Hcivečan -ina m, Helvečanka -e ž hematit -a m {železna ruda], hematitov -a -o, hematitski -a -o bematologija -e ž med. nauk o krvi, hematolog -a m. hematolôginja -e ž, hematološki -a-o: ~i laboratorij hematom -a m med. izliv krvi pod kožo hematurija -e ž kri v seču hémber 276 hetero- hémber in hémbraj, hémbrajte! medm. izraža rahlo nejevoljo, zaiudery'e; hém-bran -a -o: tepec, ~a osa, ~o drag; gl. tudi šember hemisfêra -e i polobla, poluta, hemisfêrski -a -Ô : —a nasprotja hemo- v sestavi: hemofilija -e ž krvaviinost, hemofilik -a m krvavičnik, hemofilen -Ina -o [-In-] krvavičen -, hemoglobin -a m krvno barvilo-, hemogràm -a m krvna slika-, hemoragija -e i krvavitev, hemo-ragičen -čna -o; hemoroidi -ov m mn. med. zlata žila ("hemeroidi), hemoroiden -dna -o: —a krvavitev hénri -ja m enota električne samoindukcije Hénrik -a m os. i., Hénrikov -a -o; Henrika -e f os. i.. Henrikin -a -o bint, héntaj, héntajte! medm. izraz nejevolje, začudenja; héntan -a -o: ~a šema, ~o debela hrastova vrata, héntanski -a -o; gl. tudi Sent heptagôn -a m sedmerovogeinik Hêra -c ž gr. mit., Hêrin -a -o HerAkleitos -ta m in Heraklit -a m \gr. filozofi, Heraklitov -a -o Hêrakles -kla m gr. mit. : — na razpotju ; Hêraklov -a -o: dvanajst ~ih del; hêraklovski -a -o heraklit -a m, herakliten -tna -o: ~e plošče heràldika -e ž grboslovje, nauk o grbih, herâldik -a m, herâldiCen -čna -o >[-kl-} herbérij -a m bot. zbirka posušenih rastlin, herbàrijski -a -o: —a rastlina, ~a zbirka, herbarizirati -am hère -a m fiz. hertz Hercegovfaia -e ž, hercegovinski -a -o, Hercegôvec -vca m, Hercegôvka -e ž, hercegovski -a -o Hêrder -ja m \nem. filozofi, Hêrdeijev -a -o: ~i nazori; hêrderski -a -o, herderjânec -nca m Herderjev pripadnik, herderjânski -a -o, herderjàtistvo -a s hereditären -rna -o deden: ~a obremenitev, hereditâmcst -i ž dednost heretik -a m krivoverec, herétiCen -čna -o krivoveren, krivoverski; herčtičnost -i ž krivovernost, herezija -e ž kriva vera Herkulànum -a m \staro mesto pod Vezu- rom\, herkulànski -a -o Hêrkiil(es) -la m lal. ohlika imena za He-rakla, Hêrkulov -a -o: hêrkul [-ulj -a m 1. močan človek, 2. zool. hrošč, hèrkulski -a -o [-Is-J : ~ainoč liêmia -e f steber z doprsnim kipom bermafrodit -a m tdvospolnik, hermafro-dîtka -e i, hennafrodit(ov)ski -a -o, hermafroditizem -zma m dvospoinost bermelbi -ami. zool., 2. krzno, hermelinski -a -o: ~i plaSč, hermelinast -a -o bermenivtika -e ž nauk o tolmačenju tekstov, hermenčvtičen -čna -O, herme-névtik -a m Hêrnies -a m gr. mit., pri Rimljanih Merkur, Hêrmesov -a -o bermitičen -čna -o neprepusten, nepredušen: '-~o zaprt, hermčtičnost -i ž neprepust-nost, nepredušnost; hermétik -a m poet. hêmija -e ž med. kila Hêro -re ž mit., Hêrin -a -o Her6d -a m \ judejski oblastnik], Ij. Herôdeï -a m, Herddežka -e ž; HerMov -a -o, Her6dežev -a -o, herôdeStvo -a s; Herodiàda -e ž os. i., Herodiàdin -a -o: — ples Herodotos -ta m in Hêrodot -a m \gr. zgodovinar], Herčdotov -a -o in Hêro-dotov -a-o: ~a zgodovina heroin -a m med. \mamilol, heroinski -a -o herôj -a m junak : narodni herojski -a -o : —a smrt, heroina -e ž, herôjstvo -a s junaštvo; heroizem -zma m, herčičen -čna -o: ~a smrt, heroizirati -am héros -a m mit. polbog Her6strat(os) -ta m Grk, kije iz slavohlepia zažgal Artemidin tempelj v Efezu, Herô-stratov -a -o; herostrât -a m uničevavec kulturnih vrednot, herostràtski -a -o: ~o dejanje, herostrâtstvo -a s Herscbel /"A^ri^/y -schla m \nem. astronom], Herschiov -a -o: ~ vremenski ključ Hersonéz -a m kr. i., hersonéSki -a -o hêrtz -a m fiz. enota za merjenje frekvence, herc Hesiod(os) -da m ]stgr. pesnik], Heslodov -a -o, hesiodski -a -o hesperifc -Id ž mn. gr. mit., hesperidski -a -o: ~a jabolka hetêra -e ž ]stgr. ljubica], hetêrski -a -o hetero- v sestavi: heterodâksen -sna -o drugoverski, heterodôksnost -i ž; hetero-gimen -trma -o bot. raznospolen, hetero-gàmnost -i ž raznospolnost cvetov; hetero-gén -a -o raznovrsten, drugoroden, raznoter, heterogénost -i ž; heterogonfja -e-f zooi. plodilna izmena rodov; heterô-klita -it s mn. slov. samostalniki, ki se sklanjajo po dveh sklanjatvah; hetero- hetero- 277 morfen -fna -o različnih oblilc, hetero-morfnost -i ž; heterosilabičen -čna -o slov. drugemu zlogu pripadajoč, razno-zložen; heterozigot -a m biol. križanec, heterozigoten -tna -o hetcrdzen -zna -o drugačen, drugoten, heteroza -e ž Hetfti -ov m mn. \starodaven narod\, hetitski -a -o, hetiiščina -e i hetman -a m: poljski —, ličtmanov -a -o, hčtmanski -a -o: ~a oblast, hetmanstvo -a s\ kozaško — hevristika -e ž znanost o metodah raziskovanja, nauk o virih spoznanja, hevrističcn -čna -o hi medm. za poganjanje konj hiat -a m slov. zev iiiazem -zma m \pesmška, stilistična figura] biba -e ž: telesna, srčna hibav -a -o, hibavost -i ž slabost, slaba stran, hibcn -bna -o, hibnost -i i hibrid -a m križanec, hibriden -dna -o mešan, križan: ~e trle, ~a koriizii; hibridnost -i ž, hibridizacija -e ž mešanje, križanje hidalgo -ami. španski plemič, 2. denar, hidalgov -a -o >[-lg-J Hidra -e ž mit. vodna kača, ozvezdje', hidra -e i zool. sladkovodni polip hidrAnt -a m: gasilni hidrantski -a -o hidrit -a m kem. \spojina z vodikom\, hidratov -a -o hidravlika -e i nauk o rodni moči, hidravličen -čna -o; ~-a stiskalnica hidro- I' sestavi: hidroaviacija -e ž vodno letalstvo, hidroavi6n -a m vodno letalo; hidrobiologlja -e ž; hidrocentrAla -e i; hidrodinamika -e ž; hidroelektrarna -e i: hidroenergetski -a -o: ~i kombinat; hidrofobija -e ž strah pred vodo; hidro-gčn -a m vodik, hidrogčnski -a -o vodikov. bomba H homha; hidrografija -e i vodopisje, hidrografski -a -o; hidro-kefainost -i [-In-] ž vodenoglavosf, hidroksid -a m kem. kisik, hidroksilen -Ina -o [-In-]; hidroliza -e i, hidrolitiCen -čna -o: hidrologlja -e ž nauk o vodah, vodoznanstvo; hidromchanika -e i; hidromelioracijski -a -o: ~i sistem; hidro-mčter -tra m; hidroplan -a m vodno letalo; hidrostatika -e ž, hidrostatičen -čna -o; hidrotehnika -e i, hidroiehničen -čna -o: ~i zavod; hidroterapija -e ž zdravljenje z vodo hiefarliija -e i: cerkvena — I. vladajoča duhovščina, 2. razvrstitev po stopnjah. upravna vojaška —, hierarh -a m oblastnik, prvak, hierarhičen -čna -o: ~a pot, ~i red, stopnje hieritičco -čna -o svečeniški: egipčanska ~a pisava hieroglif -a m, nav. mn. hieroglifi -ov m staroegipčanska pisna znamenja, hiero-glifski -a -o, hieroglifen -fna -o, hierogli-fika -e ž nauk o hieroglifih HierAnim -a m os. i., Hieronimov -a -o higiena -e ž nauk o zdravem življenju, snaga: mentalna ~ skrb za ohranitev zdravega duha; higičnski -a -o: zavod, higičničen -čna -o: ~ prostor, ~e razmere, higienik -a m izvedenec za higietm: veterinarski ~ higro- v sestavi: higrofilen -Ina -o [-In-] bot.: rastline uspev^o v vlagi; higrogrif -a m; higrologija -e ž nauk o vlagi v zraku; higrometer -tra m vlagomer, higromčtrski -a -o, higro-metrija -e ž, higrometričen -čna -o; higroskop -a m, higroskopski -a -o - -higrosk6pičen -čna -o: ~i papir hibi medm. za droben smeh hihitati -im se, hihitaj -ajte! hihitil -ila -o, hihitinje -a s, hihitivec -vca m, hihitavka -e ž, hihitiv^ -a -o hija^ta -e ž bot., hijacint -a m bot., hijacintov -a -o Ujem -e f: progasta, lisasta prenes. ropar, mrhovinar; hijenski -a -o, hijenin -a -o: ~ smeh bikori -ja m \les\, hikorijev -a -o: ~ les za smuči, hikorijski -a -o: ~e smuči, hikorice -ic ž mn. |imur7| bilus -a m med. vboklina, prehod, hilusen -sna -o: ~e bezgavke Himalaja -e ž \gorovie v Aziji , himalajski -a -o, himaHjec -jca m \član ekspedicije] Himen -a m stgr. bog svatbe, poroke; himen -a m poroka, deviška kožica Himira -e ž mit. pošast (lev, koza in kača v enem bitju); himera -e i I. spaka, izrodek domišljije, 2. zool. riba; himeri-čen -čna -o pošasten, izmišljen, slepilen, fantastičen himna -e ž hvalnica, mn. himne -men [-man]: zapeti komu ~-o; himniis -a m, himničen -čna -o: ~o pesništvo; hinmič-nost -i ž, himnologiju -e ž, hintnolog -a m, hinuiološki -a -o hinivw 278 hiromiiitUca hMvec -vca m, hindvčev -a -o, hindvka -e i, hindvček -čka m, hindvski -a -o, hindvstvo -a s, hindvSčina -e ž, hinavče-vdti -üjem, hinavčevdnje -a s, hindvčiti -im, hindvčenje -a s htodiJičiiHi -e ž Jeziki, hindi -ja m Hindnstdn -a m del severne Indijel, hindu-stdnski -a -o: jezik, Hindu -ja m = Hindujec -jca m \prebivavee\, hinduizem -zma m \indijska vera\, hindiysld -a -o hinitl -im Miniti Hinje Hinj ž mn., v «««h, liinjski -a -o, Hinjci -ev m mn. Hinko -a m, Hinkov -a -o Hios -a m \otok v Blejskem morju\, Hiöt -a m \prebivavec\, hiötski -a -o, HioSdn -dna m \prMvavec\, liiojki -a -o: ~o vino, ~i hribi hip -a m: vsak ~ zdaj zdaj, ta ~ takoj, pravkar, tisti ~ tedeg, na ~ = v ~u takoj, na ~e včasih -, hipec -pca m, hipček -čka m, hipen -pna -o: ~a slab(»t, hipnost -i ž; hipoma prisl. mahoma, v hipu hlper- v sestavi: hipeiemija -e ž preobilje krvi-, hiperestezija -e i preobčutljivost čutov, tiipeiestčtičen -čna -o, hiper-estčtski -a -o; hiperfünkcija -e ž povečana funkcija; hiperglikemija -e ž med. preveč sladkorja v krvi; hiperkatalčktičen -čna -o nadStevilen: —i verz; hiperkritičen -čna -o prekritičen, pikolovski; hiper-kultüra -e f pregnana, življenju odmaknjena kultura, hiperkuhuren -rna -o preomikan, prerazvit >f-lt-J; hiperman-gdn -a m, hipermangänov -a -o; hiper-moderen -ma -o, hipermodemost -i ž; hiperplazija -e ž bohotnost (po številu sestavin), hiperpldstičen -čna -o bohoten; hiperpopuldcija -e i; hiperprodükcija -e ž prevelika proizvodnja; hipertenzija -e i med. = hipertonija -e ž povečan napon, povečan krvni pritisk, hipertönik -a ni; hipertrofija -e i odebelelost, povečanje, razširitev, hipertrčfičen -čna -o: ~ organ prerazvit, hipertrofirati -am: ud hipertrofira čez mero raste hipSrbola -e i mat. krivulja, slov. figura pretiravanja, prispodoba; hiperbolski -a -o [-Is-], hiperb6ličen -čna -o, hiper-bčličnost -i ž, hiperbölika -e i Hipias -ia in -e m ali Hipija -a in -e m \atenski tiran], HIpijev -a -o hipnöza -e i, hipnotičen -čna -o: stanje, hipnotizcm -zma m, hipnotikuni -a m uspavalo, mn. hipndtika -tik s; hipnotizirati -am, hipnotiziranje -a s, hipnotizir -ja m, hipnotizirka -e i, hipnotizdrski -a -o, hipnotiziranec -nca m, hipnotiziranka -e ž hipo- v sestavi: hipocčnter -tra m žarišče potresa; hipocildolda -e ž mat. [krivulja]; hipofiza -e ž anat. možganski privesek; hipofiinkcija -e ž zmanjšana funkcija; hi-pohondrija -e ž umišljanje bolezni, hipo-hčnder-dram \bolnik\,hipohčndrski-a-o = hipoh6ndričen-čna-o;hipokorlstikon -a m ljubkovalno ime, mn. hipokoristika -ik s, hipokorističen -čna -o ljubkovalen; hipokriiija -e ž hinavščina, hipokrit -a m hinavec, tiipokritski -a -o hinavski; hipo-plazlja -e ž slaba razvitost, hipoplastičen -čna -o slabo razvit; hipostdza -e ž fil., hipostdtičen -čna -o; hipotaksa -e ž podredje, hipotdktičen -čna -o podreden; hipotčka -e ž zastava, poroštvo v nepremičninah, hipotekdren -ma -o: ~a banka, hipotččen -čna -o: ~o posojilo; hipotenilza -e ž, hipoteniizen -zna -o rruit.; hipotčza -e ž domneva, podmena, hiF>otčtiten -čna -o pogojen: ~i stavki, ~€ trditve; hipotonlja -e ž = hipoten-zlja -e ž med. zmanjšan napon, zmanjšan krvni pritisk; hipovitaminčza -e ž med. pomanjkanje vitaminov Hipodamos -ma m \grški arhitekt], Hip6-damov -a -o, hipoddmski -a -o: —i sistem ulic hipodrom -a m konjsko dirkališče, hipo- drčmski -a -o Hiqt6krat(es) -ta m zdravnik], Hipokratov -a -o, hipokrdtski -a -o = hipo-krdtičen -čna -o Hipokrena -e i mit. studenec muz na Helikonu hipok>gija -e ž veda o konjih, hipoldg -a m, hipolbški -a -o liipop6tamus -a in -ama m povodni konj hipsomiter -tra m višinomer, hipsometrski -a -o: ~a priprava hirati -am, hiranje -a s; hirav -a -o, hiravost -i ž in hirdvost -i ž, hiravec -vca m in hirdvec -vca m, hiravka -e ž in hirdvka -e ž; hirdvski -a -o, hirdlnica -e [-yn-] ž, hiralničen -čna -o [-yn-], hirdlniSki -a -o [-im-]: —a uprava, ~o osebje hiromantika -e f napovedovanje sreče iz črt na dlani; hiromantija -e ž, hiromdnt -a m, hiromantski -a -o Hiroäma 279 -e i \mesto na Japonskem], hiroiimski-a -o Hiqptiiüa -« ž \rim. provinca], hispänski -a -o: ozem^ Ustcrte ž fiz.: magnetna, dielektrična hister6zen-zna-o: '^izgube ktatcrOa -e ž \duSevna bokzen\, histeričen -čna -o, histeriäiost -i i, histčrik -a m Ustokigija -e f nauk o tkivih, histoiög -a m, histolöSki -a -o: slika histMja -e ž zgodba-, histdričen -čna -o zgodovinski: materializem, ~i do-g^ki, ~a gramatika, ~i sedanjik slov.; histörik -a m zgodovinar, histöriSki -a -o zgodovinarski-, historizem -zma m, histo-rizirati -am; historiit -a m opis dogodka, zgodovinski potek', historiograQja -e f zgodovinopisje, historiogräf -a m, histo-riogriiški-a -o hBa -e ž: stanovanjska, enodružinska, večnadstropna, bo^a, kmečka, lovska, letoviška, mestna, trgovska, javna, polževa rojstna, očema ~ žalosti; družina večerja v ~i; stanovati v -^i, hoditi od ~e do hoditi po ~ah, priti k ~i, ostati pri ~i, oditi od ~e; spoditi koga od ~e; ne grem iz ~e; varovati —o ostati doma-, dolg na —i; lepo doto je prinesla k ~i; je iz boljSe gostoljubna hiSica -e ž: vremenska, vrtna, pasja hiSka -e ž hHen -Sna -o: ~i prag, pc^tnik, zdravnik, svčt, red, davek, ~o ime, ~a oprava. Številka, preiskava, vrata; hiSna -e i \dekla\; hiSnina -e i hišni davek, hiSnik -a m, hlSnica -e ž, hiSniSki -a -o: ~e dolžnosti, hiSniStvo -a s hBeriti -üjem gospodariti, gospodinjiti, hiSevil -ila -o, hiSevinje -a s, hiSevivec -vca m, hiSevivka -e i biStma -e i: posli spijo v ~i hiter -tra -o, prim. hitrijSi -a -e, prisl. hitr6j(š)e: sel, ~a hoja, jetika, ~i koraki, ~ ko strela, ko veter, kakor misel, ~ih misli biti, biti v računanju; ~o priti, teči, govoriti, se odločiti; čas o-o mine; na ~o odpraviti; kakor ~o » ~o ko; kakor ~o prideS, oglasi se pri meni; pridi čim -^eje, kar najhitreje; hitrica -e ž naglica, driska, zgodnje proso, hitrčst -i i: začetna, končna, navadna, normalna, lastna, fazna, mčtna, padalna, rezna, vrtalna, obodna ~ dela, bata, toka, leta, vožnje, obratov; hitrôsten -tna -o: ~a dirica; hitre -a m kdor hitro dela hitid -hn, hit« -a -e, biti -ite! hitel -éla -o. iiitenje -a ~ naprej, mimo, za kom, na pomoč, z dekm; čas hiti; hiti jesti, hiti mu praviti; hitim kositi Utro kosim, hitim kodt titro grem, teiem kosit-, hitévati -am bitin -a m zool, hitinast -a -o, hitinjiča -e i pokotnica Hitler -ja m os. i., Hitlerjev -a -o, hitlerski -a -o, hitleiizem -zma m; hitleijevec -vca m, hitleijevka -e ž, hitleijevski -a -o; hitleijioec -nca m, hitleijinka -e ž, hitleijinski -a -o, hitleijinstvo -a s bitte -a m \stgr. obktčUo] hltraiièg-6ga-o hkhUiprisl, hkriten -tiia -o, hkritaost -i ž hličar -ja m kdor hhžd ali nosi hUUe, hličarica -e i, hliček -čka m, hličman -a m kdor ima široke hlače, hličmanka -e i ženska v hlačah blačiti -im, hlačij -ijte! hlačil -ila -o, hlačinje-aj bttče hlič ž mn.: par hkč, ene dvoje, troje —' ali hlič; kratke, dolge, prtene, usnjene, jahahie, telovadne, mavčne, kopalne, petelinčkove kratke, spodnje ~ obleči, strgati ; koliko te je v ~ah, ga je nekaj v ~ah, premalo te je v ~ah; trgati ~ na Šolskih klopeh; žena ~ nosi gospodari-, komu ~ nategniti, izpraSiti nabiti ga-, petelin ti bo ~ umeril; srce mu je padlo v ~ se mu tresejo strah ga je; vulg. v ~ spustiti, v ~ napraviti, (ga) ima polne ~ strah gaje, popušča, odnehuje bučen -čna -o: ~i žep, gumb; hličnik -a m hlačni pas, naramnice; hličnica -e ž: leva, desna ~e zavihati; hlačevina -e ž blago za hlače hličfce hličic ž mn. = hličke hličk ž mn. : kopalne —, čebele imajo — cvemi prah hlid -Û in -a m: jutranji, večerni v ~u, na ~u, za ~a zgodaj zjutraj, hlidec -dca m prijeten hlad bliden -dna -o in hladčn ali hladin -dni -6 -i ^ -i, prim. hladnéjSi -a -e, prisl. hladnô, hladnéKS)e: ~ veter, dan, ~a voda, jed, sapa, soba, klet, ~o vreme, vino; ~ sprejem, pozdrav, odgovor, človek, računar, ~a lepota, ~o stce. biti ~e icrvi; na ~o postaviti koga; je že na —em; hlidnost -i ž: spolna hUdcn 280 bmèlj hladnôta -e î. hladnica -e î vrtna uta, hladna klet, hladetina -e i ->- živica bladid -im, hlâdi -itel hladčč -a -e, hladil -a -o, hlajënje -a s: jed, pivo, kri, glavo bolečino, strast, jezo ~ se v senci ; ~ z vodo, z ledom, z zrakom; hladilo -a 5: ~ ubogemu srcu, rana brez ~a; hladilen -Ina -o [-In-J: ~a moč besed; hladilnik -a [-ln-1-un-] m: električni, celični, cevni hladilnica -e [-In- / -yn-] ž, hladivec -vca m, hladivka -e ž, hladiSče-a J lilMinéti -im ohbgad se, hladnčč -a •«, hladnèl -čla -o, hiadnênje -a s UadnokMa -vna -o, hladnokrvnost -i ž, hladnokfvnež -a m blamadrâti -àm: preSiroka oblelca hlamu-dià; hlamûdra -e ž človek v mahedravi obleki, hlamudràv -àva -o, hlamudràvost -i ž, hIamudràCe -ič ž mn. pumparice: dolge hlače ~ hlapec -pca m: vélild, mali, konjski, mlinarski ~ na latah v kozolcu, zlesti na drevo po ~u po lestvi z enim lestve-nikom, ~ za sezuvanje čevljev; mizarski, sodarski '»' \orodje\, modrasov ~ zool. ; hlipčev -a -o, hlipčevski -a -o: ~o delo, hlipčevstvo -a s, hlipček -čka m\ setveni, zlati ~ bot., hlipčič -a m, hlapčč -éta m znč., hlapčon -a m znč.-, hlapčeviti -ûjem, hlapčevil -ila -o, hlapčevinje -a j: ~ komu za kaj, hlapčevivec -vca m, hlapčevivski -a -o lilapéti -im, hlipi -ite! hlapčč -a -e, hlapel -éla -o, hlajenje -a s-. moSt hlapi, pot hlapi iz njega; hlip -a m, mn. hlipi -ov in hlapôvi -6v, hlapôvje -a s, hlapljiv -a -o, hlapljivost -i ž; hlapilo -a s, hlapilen -Ina -o [-In-], hlapilnica -e [-l/n-] ž, hlapilnik -a [-yn-] m; hlipnica -e ž odprtina, skozi katero uhajajo hlapi, hiapomér -a m; hiapôn -a m hum. lokomotiva-, hlapiti -im: — tekočino blastid -im, hlastij -ijtel hlastàl -ila -o, hlastinje -a s: ~ po muhah, po jedi, ~ za zrakom, hlastič -a m 1. bahač, čvekač, 2. zool. ptica, hlastiški -a -o, hlastilo -a s gobezdalo, hlastiv -iva -o gobezdav, Uastivost -i ž bahavost, hla-stivec -vca m, hlastivka -e ž zool. \želva\, hlastivski -a -o, hlistež -a m, hlasten -tna -o: ~ po mesu, ~o jesti; hlistnost -i ž. hlàstneZ -a m, hlàstniti -nem: pes hlastne po muhi blastina -e f = hlastovina -e ž obran grozd: vino iz jagod brez hlastin Uib in hléb -a m: kruha, sira, hlébov -a -o, hlébec -bca m, hlčbček -čka m: ~i na nebu, hlčbčič -a m, hlébast -a -o, hlčbč(k)ast -a -o, hlében -bna -o, hléb-nica -e ž \prtič\, hlébnik -a m krušnjak, hlčbčar -ja m \jabolko\, hlébovec -vca m : delavec je ~ hlepiti -im, hlepi -ite! hlepeč -a -e, hlepel -éla -o, hlepenje -a i: ~ po časti aH za častjo, po maščevanju ali za maščevanjem; hlepljiv -a -o, hlepljivost -i ž liléT -a m: konjski, kozji, kravji, ovčji Avgijev njegovo stanovanje je pravi hlévski -a-o: —i gnoj, ~a vrata hiévar -ja m, hlévarica -e ž \dekla\ hiévarski -a -o, hlevarina -e i = hlev ščina -e ž \ plačilo]; hlévec -vca m = hlčvček -čka m Miniti -im, hlinčč -a -e, hlinjen -a -o. hliqjenje -a s: ~ ljubezen, žalost; lilimba -e ž, hlimben -bna -o hlip -a m zračni tok, puh, veter: ~ gre od peči; hlipéti -im, hlipčč -a -e, hlipèl -éla -o, hliptoje -a s: vročitia hlipi od skal hlipati hlipam in hlipljem težko dihati, poihtevati, hlipanje -as: — po sapi, hlipa se mi kolca se mi; hlipavica -e i kolcanje, poihtevartje; hlipsc -pca m: imam — kolca se mi; hlipavec -vca m = hlipavnik -a m perunika; hlipkati -am; hliptàti -àm, hliptij -àjte! hliptâl -ila -o, hliptinje -a s: nadiišljivec hlipta po zraku; hliptiv -iva -o naduSljiv; hlipnili -nem zajokati lilôd -a m: ~e pripravljati za na žago, na ~e razžagati, neroden kakor hlčdec -dca m, hlčdček -čka m, hlôdje -a s = hlodôvje -a s, hlodovina -e ž: deset kubikov ~e, hlodišče -a s bm medm. izraža dvom, zadrego; hmkati -am, hmkanje -a s, hmkniti -nem >[-hhm-] Imilj in hmélj -a m: divji, samorasli, gluhi, ženski v ~ iti, v ~u biti; obirati, sušiti hméljski -a -o = hméljen -Ijna -o: ~i nasadi; hméljev -a-o: — slad, ~o olje; hmeljevina -e f = hmeljina -e ž hmelj; hmélje -as = hmeljinje -a j; hmeljir -ja m, hmeljarski -a -o, hmelja-rija -e ž, hmeljirstvo -a s, hmeljiriti -im, hmeljirjenje -a s; hméljnat -a -o bogat hmelja, hméljnatost -i i; hmeljnik -a m hmèij 281 bomonim - hmeljišče -a s \polje\, hméljevec -vca m = hmeljnjâlc -a m hmeljno pivo; hméljarica -e i = hméljevita -e ž \kol\ ; hméljevica -e ž \voda\, hme^jnica -e ž \sušilmca\ b-mol [hàmôl] -a m: skladba v ~u bè medm. začudenja hobàtnica -e ž zool. pol^: navadna, moškatna ~ H6£e H0Č î mn. kr. /., v ~8h, hôSki -a -o hé£eni gl. hoted hàd hôda m in hôd hodà m: tri ure hodà; hôden -dna -o in hodàn -dnà -ô: ~ konj rad teče, po ~i pod se dà hoditi; hôdnost -i ž, hôdec -dca m pešec, hodnik -a m koridor, pločnik: križni, obokani hôdoma prisl. -, hodarina -e f = hodnina -e ž plačilo za pot bôden -dna -o: ~o platno, ~a srajca, ~a obleka; hodnik -a m domače platna, hodničen -čna -o: ~a ijuha, srajca, hodnikovje -a s \platno] hoditi hôdim, hodi -ite! hodčč -a -e, hodil -ila -o: hitro, težko, pokonci, upo^jeno, ob palici, po vseh štirih, po prstih, bos —, peš ("k nogam) —; gor in dol, sem ter tja ~ v svili, v črnem; po svetu, po deželi — po svojih potih = ~ svoja pota, po opravkih ~ po vodo; zmeraj hodi za njim; že tri leta hodi z i\jo; ~ v vas, ~ na vas pet, ~ v šolo, na univerzo, v službo, v dnino ali na dnino, v najete, na delo, na seje, na sprehod, v družbo, na lov, na zajce, na počitnice, med ljudi, v gôre, v gledališče; ~ zgodaj spat; ~ komu v škodo, v zelje; ~ okoli koga ali česa ko maček okoli vrele kaše; ta reč mi po glavi hodi; na misel mi hodi; to mi hodi navzkriž, hodi k vragu! hodulje -lili ž mn. : hoditi po ~ah ali na ~ah ali s —ami; hodàki -ov m mn. hodulje-, hodalje -âlj i mn. otroška stajica za vajo v hoji hodža -a in -e m muslimanski duhovnik, duhovni učitelj, hčdžev -a -o bohnjiti -âm nosljati, hohnjàj -âjte! hohnjàl -âla -o, hohnjânje -a s, hohnjàv -àva -o, hohnjâvec -vca m, hohnjàvka -e f, hohnjàvski -a -o, hohnjàC -a m; gl. tudi gognjati hohàt -ôta m, hohotâti -âm in -ôCem se, hohotàj -âjte in hohoči -te se! hohotàl -àla -o, hohotànje -a s luShštaplef -ja m nastopač, gospošček, °h0hštaplerski -a -o nastopaški, °hoh-šuplerija -e ž nastopaštvo bij medm., hôjkati -am, hôjkanje -a s bôja -e Ž: težlca, lahka tri ure dobre —e, trden za —o, od ~e truden, koga po ~i spoznati; hojévati -am večkrat hoditi, hojévaqje -a s bôja -e i = hôjka -e f jelka, hôjev -a -o in hôjkov -a -o: ~ med; hôjevina -e ž in hojevina -e ž in hôjkovina -e ž in hojko-vlna -e ž \les\, hôjevje -a 5 = hôjkovje -a s \gozd\-, hôjica -e i; hôjkovka -e ž \goba\ bôkej -amšp.:~na. ledu, na travi; hokejski -a -o: ~a teluna, hokejist -a m liolà medm. Holindska -c ž, v ~i, Holàndsko -ega s, na —em, s ~ega, Holàndija -e f, v ~i, iz —«, holàndski -a -o: ~i goldinar, ~o platno, ~i šiv; Holàndec -dca m, Holàndka -e ž, holândščina -e ž; holàndec -dca m cevni spojnik pri vodovodu, trgalni stroj v papirnici Hollywood [hôlivudj -a m \mesto v Kali-forniji\, sedež ameriške filmske industrije, hollywoodski -a -o: ~e zvezde bôlm -a m, hôlmec -mca m, h01mček -čka m, hôlmast -a -o, hdlmčast -a -o >[hàm-J ; povsod tudi hom-H6m -a m kr. i., na —'U, hômski -a -o; Homec -mca m kr. i., na ~u pri Kamniku, hdmški -a -o, HomCàni -ov m trm. bomatija -e ž, nav. mn. homatije -ij ž zntede bomeopatija -e ž med., homeopàtiCen -čna -o = homeopâtski -a -o, homeopàt -a ni, homeopàtinja -e ž Homer -ja m os. i., Homêrjev -a -o: —a Iliada, Odiseja; homêrski -a -o: —a primera, ~i smeh, hom£rščiiia -e ž Homerjev jezik bomilitika -e ž nauk o cerkvenem govorništvu, homilčtičen -čna -o, homilét -a m, homilija -e ž govor z razlago evangelija bominid -a m antr. homofonija -e ž glas. enoglasje, homofôn -a -o enoglasen homogén -a -o istovrsten, enoten, enakšen. istega rodu, istega kova, homogénost -i ž enovitost bomonfan -a m enakozvočnica, homonimen -mna -o enakozvočen, a pomensko različen, homonlmnost -i ž enakozvočnost homowksuilcn 282 -Ina -o [-In-] nagnjen k istemu ^lu, homoaeksuilec -k» [-k-J m, homoseksualnost -i [-In-] ž mnotiti -im zamotavati, homotij -ijte! homotinje -a s, homöt -ôta m Mnäica -e ž bot. : «ifiim^ planinska, Španska, debelolistna, zdravilna ~ I -a #n C umetni) človeček -tna -o spodoben, pošten, honétnost -i ž-*- spodobnost iMnarir -ja m plačilo, nagrada-. ~ za delo, za pesem; pisatelj^!, avtorslci hono-riren -ma -o: ~i predavatelj, honorirati -am: ~ koga za kaj, ~ koga od ure, ~ po stoijenem delu höimd -a m madžarski vojak domobranec, hônvedski -a -o hàp medm.; hôpati -am skakati, krasti, hôpanje -a s; hôpniti -nem skočiti, vzeti, zasačiti; höpkati -am otr.; hôpla medm., hôpsasame^. -a m težko oborožen pešec stare grške vojske, hoplitski -a -o Hör -a m {egipčanski bog\ HoritiH -ia m Al Horicij -a m in Horic -a m \rimski pesnik], Horicov -a -o in Horicjjev -a -o, horicovski -a -o hMa -e ž divjaška četa, drhal: Hitleijeve Džingislcanove ~e horinden -dna -o ->- grozanski, strašanski, velikanski, silen horizÔDt -a m obzorje: duSevni '—; horizon-tilen -Ina -o C-ln-J vodoraven: —a projelccija, horizontila -e ž Hotjûl -a m kr. i., iz ~a, v ~u, hoijülski -a-o/"-b-J, Hoijülci -ev [ -k-] m mn. hormte -a m med. pobudilo, hormônski -a -o homist -a m glas. kornist iHroskôp -a m napoved usode po zvezdah: rojstni postaviti ~ hortteüa -e ž bot. [okrasna cvetlica], horténzijin -a -o hoftikaltdra -e ž vrtnarstvo, hortilniltüren -ma -o: ~o druätvo >[-It-J iMsiiM medm. poveličevanja iiospie -a m gostišče hospitfrati -am biti zraven (kot gost), hospitiranje -a j: ~ pri pouku, hospiti-cija -e ž, hospitint -a m, hospitintka -e ž, hospitint(ov)ski -a -o bčsta -e ž goščava, gozd, vejevje: na vrtu je prava iti v ~o po drva, m^raviti butaro hôsten -tna -o: med; bôstnat a -o, hôstast -a -o: obrvi; liôstje -a « hôstoyje -a s; hôstar -ja m stanovavec v hosti, goščar, hôstnik -a m stanovavec v hosti, divji mož; hôstarica -e ž, hôstnka -e ž, hôstarski -a -o; hostnina -e ž [pristojbina]; Kôsta -e ž kr. i., iz ~e, v ~i, bôiki -a -o, Hôstaiji -ev m mn. iiMqa-ei,hô«tijski-a-o Hotti^ -velj ž mn., v ~ah. hotiveljski -a -o, Hotiveijčani -ov m mn., hotivelj-£an -a m [kamen] >f-v»IJ-] Hotédriica -e ž kr. i., iz v -^i. hotédrtki SL-o ali hot^ski -a -o, HotčdrSičani -ov m mn. ali Hoténjci -ev m mn. hotél [-il] -a m, hotélski -a -o [-h-], hotelir -ja m, hotelirka -e i, hotelirski -a -o, hotelirstvo -a s héten -tna -o pohoten, hôtnost -i ž pohotnost, hotnik -a m, hotnica -e i, hotniški -a -o, hotniStvo -a s, hotijiv -a -o, hotljivost -i ž, hotljivec -vca m, hotljivka -e ž HotentôH -ov m mn. ] Južnoafriški rod], hotentôtski -a -o, hotentôtSdina -e ž hotéti hôtem, hoté£ -a -e, hoté, hôti -ite! hôtel -éla -o, hotèn -êna -o, hotênje .-a s: hoče jesti, hoče kruha, kam hoče? hoče domov z njim, v hišo, stran, kaj hoče od mene? kaj mi hoče? hoče mu dobro; naj se zgodi, kar hoče; hoče se mi spati, hoče se mu širokih ravnin; gl. tudi čem; nikalno: nččem in néCem in nččem -eš -e: to mu noče v glavo, ni se mu hotelo ljubilo; hôti ne hôti, h0čeS nočeš; hôtel ne hôtel, moraš H6tlmir -a m [vojvoda karantanskih Slovencev], Hôtimirov -a -o botiljskl -a -o: ~a slatina; gl. Kotlje hàiT medm.: psiček laja ~ --- Mbcr -bra -o pogumen: ~i vojščaki, se bojevati, se držati; hribrost -i ž, hrabriti -im, hrabréfi -a -e, hribri -ite! hrabril -a -o, hrabrênje -a j: ~ koga; kakor se že pes hrabri, pa mačka le ne beži Hridbul -ov m mn. [del Prage z gradom] hrikati -am in -čem, hrikanje -a s, hrikeU -kija m gost izpljunek; gl tudi hrkati hrim tn tuim -a m: božji, vinski mn. hrimi in hramôvi; hrimski -a -o, hrimec -mca m, hrimček -čka m. liramič -iča m hriinba -ež: dati v ~o; hrimbica-e ž ■« ž: tečna, presna, mlečna, mesna, rastlinska, domača, gostibiiška, bohiiška. hriuia 283 Usa dictična, telesna, duina ~o uživati, na ~i biti pri kom, na ~i imeti koga; na ~o vzeti, ob svoji ~i; hranarina -e i \prispevek\; hranodaj&vec -vca m, hrano-^ivka -e f, hranojemivec -vca m, hranojemivlca -e ž hranilo -a s: komu kaj na ~ dati, luanilen -Ina -o f-ln-J: ~a knjižka, ~a jed; hranilnica -e [-In-] ž: mestna, poStna hranihiičen -čna -o [-ln-]\ hranilnik -a [-vn-] "t = hranilCek -a» [-yč-] m: vsak dinar spravlja v ~ hraniti hrinim, hrančč -a -e, hrini -ite! hranil -ila -o, hrinjen -a -o, hiii^je -a s in hrdniti -im s stal. poud. 1. kotmi denar to hranim zate, ~ listine v blagajni, 2. starka mladiče hrani, bolnika umetno hranijo, ~ sc s sadjem; tuinje-nec -nca m, hrinjenka -e ž, luanitev -tve ž, hranitven -a -o [-tvan-]; hranivec -vca m varčevavec, rednik, hranivka -e ž, hranivski -a -o; hranljiv -a -o redilen: —a jed, hranljivost -i ž, hranivo -a s hrana, hraniSče -a s kraj, kjer se kaj hrani: ~ knjig, rokopisov bhi|Ni -e ž, hripav -a-o: ~ les, papir, —a koža, križema —: hrapavost -i ž, hrdpast -a -o; hrapotina -e ž hrdst -a m: črni, poletni, zeleni trden ko hrdstov -a -o: ~ les; hrdstje -a i = hriSčevje -a. s = hršstovje -a s \gozd\-, hršstek -tka m = hrastič -iča m; hra-stičje -as = hrastičevje -a m: mlado hrastina -e f = hraSčina -e f = hristo-vina -e f in hrastovina -c ž \gozd in les\; hrastišče -a s hrastova goščava; hršstov-ka -e i \goba, jabolko\, bris tar -ja m 1. kdor kupčuje s hrasti, 2. zool. hrestač Hrast -a m kr. i., hržstovski -a -o, Hri-stovci -ev m mn.; Hržstje -a s kr. i., hruški -a -o in hristovski -a -o in hrastenski -a -o, Hrdščani -ov m mn. in Hristovci -ev m mn. in Hristenci -ev m mn.; Hristnik -a m kr. i., iz a, v ~u, hristniški -a -o: ~i rudnik, Hristničani -ov m mn. hhbt -i ž dračje = hržšča -e f = hršSčje -as = hriSčevje -a s hrliit -bti m in hfbet -bta m, mn. po hrbtih, po hrbtih in po hrbtčh: Širok, gorski, nožev, srnin ~ knjige; pokazati, obrniti komu kriviti —, na ~u nositi, na ^u plavati, po ^u jih dobiti, spreletelo ga je po 'U, z rokami na ~u. skrivati se komu za priti komu za komu za ~om Icaj delati, pogajali so se za qje^vim "^om; "pasti komu v ~ napasti koga od zaitai, zahrbtno; hfirten -tna -o: ~i mozeg, ~e plavuti, ~a stran roke, akta, ~o plavati; hfbtoma prisl; hrbtiček -čka m, hrbtôyje -a s gorski hrbet; hrbtnik -a m 1. ~ pri stolu, 2. jermen za na hrbet; hrbtišče -a s hrbtna stran, hrbtni del; hrbtina -e ž - hrbtovina -e ž meso, koža s hrbta; hrbtka -e ž gredelj pri ladji; hrbtoplôvka -e ž zool. \kljunata žuželka\; hrbtorésa -«ž bol. brbtcnica -e ž: človek brez ^ neznačajnež, nestanovitnež, hrbteničen -čna -o: ~o vretence, hrbteničar -ja m zool. vretenčar; hrbtenjača -e ž hrbtni mozeg hrtttl -hn smrčati, hfči -ite! hie6č -a <, lifCal -àla -o, lunCànje -a s hrtek -čka m zool, bot., hfčkov -a -o, hrčica -e ž zool. ]rovka^, hfčkovski -a -o: ~a narava, luikovina -e ž hrčkova koža htècati -am = hrékati -am kašljati, hré-canje -a f ; hrécniti -nem in hrékniti -nem; gl. tudi krehati brin hr^ m: ~ gre v nos, dati komu ~a povedati kaj zoprnega; hrénov -a -o, hriniSče -a s in hreniŠSe -a s \njiva\, hrénovica -e i hrenova omaka, hrénovina -C ž in hrenovina -e ž \ščavje\, hrinovka -e ž \kU>basict^ Hrénovice -ic ž mn. kr. i., v ~ah, hiéno- viški -a -o, Hrinovičani -ov m mn. hrepenéti -im, hrepéni -ite! hiepenéiS -a -e, hrepeni, lirepenil -ila -o, brepentaje -as: ~ po čem, hrepenik -a m bot. hrèst hrista m \zvok\, hristati -am, hrista-nje -a s, hrestàti -àm, hrestàj -àjte! hrestàl -àla -o, hrestànje -a s: skoija hresta pod zobmi; hrestljâti -àm, hrestljàl -àla -o, hrestljànje -a s: pesek hrestlja pod čeveljčki; tuestniti hrést-nem, hristni -ite! hristnil -ila -o in hristniti -nem s stal. poud.: suha veja je hrestnila pod nogo; hrestič -a m \piič\ brestomatija -e ž cvetnik, izbor beril, hiestomktičen -čna -o hiciifiti -im, hriSči in hriSči -ite! hrešččč -a -e, hteSči, hrčSčal -àla -o, hieščanje -a j; hreščič -éCa -e prid.: ~ glas; hreSčdvec -vca m, hreščAvka -e ž h^ -e ž grča, hfgast -a -o, hfgav -a -o grčav hrib 284 hruška hrib -a »/: v ~ iti navzgor, v gozd, v ~e iti na planine, ~e in doline obetati, 6ez -^e in doline, hribec -bca m = hribček -čka m, hribski -a -o, hribast -a -o, hribàt -àta -o poln hrilHJv, hribčast -a -o; hribôvje -a J = hribje -a s, hribina -e i kamnina, hribovit -a -o, hribovftost -i ž, hribovnat -a -o; hribovec -vca m, hribovka -e ž, hribovski -a -o Hrib -a m kr. i., hribski -a -o, hribovski -a -o, hribarski -a -o, Hribarji -ev m nui.. Hribovci -ev m mn. Hribarice -ic ž mn. kr. i. \ prelaz] hribolazec -zca m, hiibolazlca -e ž, hribo-ližčev -a -o, hribolAški -a -o, hribo-làStvo -a s hrija -e ž pismen sestavek po dani osnovi hripa -e ž = hripavica -e ž, hripav -a -o, hripast -a -o, hripavost -i ž in hripàvost -i ž, hripavec -vca m, hripavka -e ž, hripati -am in hripljem, hripanje -a s hripelj -plja m nosni prêt in hripiti -im hripav postajati, hripèl -éla -o, hripênje -a s hftad -am in hfčem, hfkanje -a s-, hfkav -a -o, hrkavec -vca m, hrkež -a m, Mkavka -e ž, hrkelj -klja m gost izpijunek, hfkniti -nem; gl. tudi hrakati hràm hrôma -o in -6 -i -é -à: ~ na obe nogi, ~ V križu, ~a noga; prisl. brômo in hromô ; hrômec -mca m, hrômast -a -o, hrômav -a -o, hromôst -i ž, hromôta -e ž \telesna hiba\, hromôten -tna -o, iiro-môtnik -a m hromàtiéen -Čna -o kromatičen hrométi -im, hromAč -a -e, hromèl -éla -o, hromênje -a i : ud iaonà, prenes. življenje hromi; hromiti -im, hrômi -ite! hromeč -a -e, hromil -a -o, hromljênje -a j: bolezen mu hromi roke, lenuh hromi delavnost tovarišem, hromitev -tve i, hromilo -a s hromosom -a m kromosom Hrdnos -a m mit. čas kot božanstvo, Uro- nosov -a -o hrôpsti -em, hrôpi -fte! hropčč -a -e, hr6pel hrôpla -o, hropênje -a s; hropéti -im, hrôpi -fte! hropčč -a -e, hrôpel -éla -o, hroi^nje -a s, hrôpec -pca m: suhi ~i v pljučih, hropôt -ôta m hr&Sč hrdšča m: poljski, gozdni, žitni, ijavi, majski koloradski ~ krompirjevec, ~ grabljivec; hrčščev -a -o: ~o leto; hrOšček -čka m, hroščec -af čac-J m h^k medm., hrsknifi -nem hrst -a m onom. izraz, hrstéti -im, hréti -ite! brstčč -a -e, hrstèl -éla -o, hrstênje -a s; hrstljàti -àm, hrstljàj -àjte! hrstljàl -àla -o, hrstljànje -a s hH-am\pes\, hrtica -e ž\psica\, hrtič -iča m bmliti hrùlim, hruli -ite! hrùlil -ila -o, hrûljenje -a s in hriiliti -im s stal. poud., hrùlba-e^/^>-;^ hrîim -a m: bojni hrûmen -mna -o, hrûmnost -i ž, hrumeti -im, hrûmi -ite! hrumčč -a -e, hrumé, hrumel -éla -o, hrumênje -a s: ljudje brume okoli hiše, voda hrumi čez jez hrup -a m: nastane, veliko "^a za nič; delati, zagnati hriipen -pna -o: — človek, pogovor, ~a družba, hrupeti -im, hriipi -ite! hrupčč -a -e, hrupèl -éla -o, hrupênje -a s: mesto hrupi, množica hrupi, hrupot -ôta m hrilBt -a m velik, močan človek", premagal je takega ~a, hrustiti -im se bahati se hrustanec -nca m: ščitasti —, hrustančen -čna -o, hrustančast -a -o, hrusiančnat -a -o z veliko hrustanca, hrustančevina -e ž |iiiov|, hrtistančnice -ic ž mn. zool. hrùstati -am, hrustanje -a s: živina hrusta deteljo, otrok hrusta zemljo, stroj hrusta kamenje, skorja hrusta pod zobmi; hrustàv -àva -o, hrustàvec -vca m kdor hrusta, hrustàvka -e f: škarjice ~e, (češnje) ~e, hrust Ijàti -àm, hrustljàj -àjte! hrustljàl -àla -o, hrustijànje -a s: konj hrustlja oves, hrustljàvka -e : \soUita\, hrustljàv -àva -o, hrustljiv -a -o, hrustljivost -i i, hrûstnica -e i \riba\, hrûsmiti -nem: enkrat hrustne, pa ga ni več; pesek hrustne pod nogami, med zobmi hrustec -a [-t»c-] m hot. hriišč -a m: ~ in trušč, strašanski, peklenski —, delati hruščati -im, hriišči -ite! hrušččč -a -e, hruščal -àla -o, hruščànje -a s: veter hrušči, velike reke hruščijo; hruščav -àva -o hriišev -a -o: ~a voda, hrušast -a -o: -^a posoda, hriiševec -vca m \nu>š', žganje\, hriiševica -e ž \nio.il, voda, goha\, hrijše-vica -e ž hruševa voda, hruševje -a s \drevje, nasadj, hriiševina -e ž in hrušc-vina -e ž l/ef | hriišica -e / hot. : čopasta, grozdnata hruška -e ž: zimska, medvedova, suha ^. zna več ko peči; hriiškov -a -o. hriiška 285 hujšati hruškast -a -o: žarnica, hniškovec -vca m Imoit, žganje], hniSkovka -e ž mošt, voda], hriiškovica -e ž \voda\, iriiškovje -a s, hrtiškovina -e ž in hruškovina -e ž ]les], tirùîkica -e ž hruti -jem, luujoč -a -e, hriil -a -o: veter, voda hruje, v oblakih hruje; hrVitje -a s Hrvàt -âta m, mn. Hrvàti in Hrvàtje -ov, Hrvatica -e ž, hrvâSki -a -o in hrvàtski -a -o, Hrvaška -e z in Hrvàtska -e ž, iz ~e, v ~i, HrvâSko -ega s: s na ~em; hrvaščina -e ž, hrvàtar -ja m, hrvàt -âta m ]rastlina, živina s Hrvaškega]; hrvatâriti -im mešati hrvaške besede v slovenščino, hrvatâijeiùe -a s, hrvâtiti -im, hrvâtenje -a j btoiti -am in hfžem, hfzanje -a s, hfzav -a -o, hrzavec -vca m, hfzniti -nem hržica -e ž zool. \dvokrilec\, hrženica -e ž ]žaba] hii medm. izraža bolečino, mraz, začudenje blUM -e ž pr. kmetija Hùbert -a m os. i., Hubertov -a -o hubêrtus -a m ]plašč] hud -a -o in -6 -i -i -â, prim. hiijši -a -e, prisl. hudô, hijj(š)e: ~ mož, pes, ocet, poper, mraz, kašelj, namen, jezik, pogled, prepirljivec; ~i duh, ~a ura, zima, suša, kopriva, kri, žeja, beseda, misel, mast je ~a; ~o delo ]zločini; ~ udarec, boj, polom, očitek, čas; ~a bolezen, rana, bula, bitka, nesreča, slutnja, beda, izguba, krivica, krivda, kazen; ~ biti na koga; ~e krvi, jeze biti; —ô gledati, delati, pretepsti, -^ô se držati; ~6 potreben, lep, uččn, priden zelo; ~ô tjoli, rad uboga, mu je postalo; —a mu prede ali gre, ~6 ali ~a je za denar, za vodo; ~6 mi je po njem, ~ô mi je zanj; ~ô se mu godi; hudi -ega m hudič; hudo -ega s; hudost -i ž hudenice -ic ž mn. mit. hudéti -im hujšati, hudèl -éla -o; buditi -im se, budil -a -o: mast se hudi postaja prevroča, ~ koga dražiti hudiča -e ž udnica, skrnina: prijela ga je ~ hudič -a m: za ~a, od ~a, ta človek je s -—em; se ne boji ne ~a ne biriča; ni —! = ~a! hudičev -a -o: —o delo, ~ človek, ~ kamen lapis, ~o lep; hudiček -čka m, hudičevka -e ž, hudiCéla -e ž; hudičevstvo -a s; hudičevdti -lijern kleti, hudičeval -âla -o, hudičevdnje -a s. hudičevdvec -vca m, hudiCevâvka -e ž, hudiCevâvski -a -o; hudičati -am kleti, hudičanje -a s hudik -a m: ~a! hudikov -a -o; hudnik -a m, hudnikov -a -o; hudiman -a m, hudlmanov -a -o, hudimanski -a -o; hudimar -ja m, hudimarski -a -o hudika -e ž bot. = hudobika -e i = hudo-vita -e ž = hudovitovina -e ž hudoleso-vina = hudolétovina< 2 in hudoletovina -e ž jerebika hudina -e i: ~ gre iz bolnika, se mu ne pozna ~ dobro mu gre, med. huda bula hudir -ja m: za ~ja, od ~ja. ni ~! ~ja. da res! hudirjev -a -o, hudirski -a -o, hudirstvo -a s, hudirjevec -vca m hudo- v sestavi; hudodélec -Ica m, hudo-délka -e ž, hudodélski -a -o, hudodéistvo -a s: ~ umora, tatvine; hudodélen -Ina -o, hudodélnik -a m, hudodélnica -e hudodélniSki -a -o, hudodčlništvo -a s >[-dél-J; hudogléd -éda -o, hudo-gléden -dtia -o; hudoléten -tna -o mršav, hudolétnica -e i bot.; hudomušen -šna -o, hudomiišnež -a m, hudomiišnica -e ž, hudomušnost -i ž; hudouren -rna -o: ~i oblaki, hudoûmik -a m 1. potok, 2. ptič, hudoiimiški -a -o: ~o področje; hudozimci -ev m mn. sredozimci hudôba -e ž: sama ~ ga je, iz ~e kal storiti, ti ~ ti! huddbec -bca m, hudobija -e ž: storiti ~o; hudobijân -a m; hudôben -bna -o: ~ namen, ~i jeziki; hudôbnost -i ž, hudobnež -a m, hudôb-nica -e ž hudolésovina ■< i in hudolesovina -e ž hudika hudovâti -ùjem se, hudovànje -as: ~ se na koga ali čez koga ali nad kom, ~ se zavoljo česa hugenôt -a m, mn. hugenôti in hugenôtje -ov, hugenôtski -a -o Huglaies [hjù:J -a m ]angl. fizik], Hughesov -a -o: ~ aparat Hugo [iigàj -ja m ] franc. pesnik], Hugojev -a -o, hugojevski -a -o biijskati -am, hujskanje -a s: ~ koga k čemu, ~ koga na kaj, ~ enega zoper drugega, hujskâC -a m, hujskdčka -e i, hujskâSki -a -o, hujskdštvo -a s, hujska-rija -e ž hujšati -am, hiijšanje -a s: bolnik hujša, bolezen se hujša, hujšdlen -Ina -o -In-J : r-o zdravljenje; hujsâlo -a s hùkaH 286 Ibêri hükati -am, hükanje -a s: v roke (si) hük -a m, hiikniti -nem huligan -a m \mladoleten malopridnež, izgubljenec , huligänstvo -a s buliti -im sklanjati, pripogibati, hüljenje -a s : konj huli ušesa, mačka se huli, haiež -a m, hulivec -vca m buniin -a -o človeški, plemenit, blag: ~o ravnanje, ~a medicina; humänost -i ž = humanitčta -e ž človečnost, humanitären -ma -o človekoljuben: ~a ustanova, humanitämost -i ž humanizem -zma m: socialistični humanist -a m, himunistka -e ž, humanističen -čna -o: ~a doba, ~a izobrazba, ginmazija hAmbug -a m-v prevara, slepilo, sleparstvo, goljufija Hume [hjüm] Huma m \angl. filozof], Humov -a -o humör -ja m: zdrav obešenjaški humorist -a m, humoristka -e ž, humorističen -čna -o, humorčska -e ž hdmns -a m rodovitna prst, sprstenina, črnica; hiimusen -sna -o: —a plast, humözen -zna -o: zemlja ima veliko humusa Htei -ov m mn. \mongobko pleme\, hünski -a-o: ~i vpadi Mint -a m \voziček v rudniku] hdpa -e ž troblja pri avtomobilu, hüpati -am, hüpanje -a s, hupkič -a m zool. buri medm.: sprejeli so ga s trikratnim ~ huriska -e ž mit. devica v muslimanskem raju Hurted -ev m mn. [severnoameriški indijanski rod], hurönski -a -o: Huronsko jezero, —o vpitje divje, divjaSko Hüs -a m ]čeS. reformator], Hüsov -a -o: črke; husit -a m, mn. husiti in husi^e -ov, husit(ov)ski -a -o: —« vojske, husiKov)stvo -a s hâS(k)aid -nem prhniti. Siniti: ~ mimo okna hnzir -ja m \konjik]: služiti pri Hih, huzàrski -a -o: ~i polk bvila -e ž: lastna ~ se pod mizo valja; ~ lepa! ~ vam! še ~ mi ni rekel, ~o peti, dajati komu, ~o vedeti komu za kaj, ~o dolžan biti komu; sama ~ gaje, v —p šteti komu kaj; hvalevréden -dna -o hvale vreden, hvalen, hvale-ždljen -Ijna -o ->■ hvale željen, hvale-ž^ijnost -i /->■ hvale željnost; "hvalospev -éva m hvalnica bvAlea -Ina -o: ~a prizadevnost; hvàlnost -i ž; hvilnica -e ž hvalilna pesem, hvil-ničen -čna -o >[-ln-J hvaKžen -žna -o: ~ človek, ~o blago dobro, trpežno, —ega ali ~ se pokazati, ~ biti komu za kaj, hvalčžnost -i ž hvaličiti -im, hvallčenje -a s, hvallčav -a -o, hvaličavec -vca m, hvaličavka -e ž, hvaličavski -a -o hvalisati -am, hvaUsanje -as-»- hvaličiti hvaliti hvàlim, hvàli -ite! hvalčč -a -e, hvàlil -lia -o, hvàljen -a -o, hvàljenje -a s in hvàliti -im s stal. poud.: ~ koga čez mero, na moč, ~ ko^ za kaj, ~ učenca zaradi vztrajnosti, ne hvali dneva pred večerom, ~ komu kaj, vsak berač svojo malho hvali, ~ se s čim, dobro blago se sàmo hvali; hvallvec -vca m, hvaUvka -e ž, hvalivski -a -o, hvalilen-faui -o f-ln- J, hvalihiost -if -In-J ž HvAr -ami. otok: na —u, s ~a, 2. mesto: v ~u, iz ~a, hvârski -a -o hv6K -a m bot. Hyde Park [hàid pàrkj Hyde Parka m ]park v Londonu] i m neskl. in i fja m \črka]: z malim i aH ijem, z véUkim I; ijevski -a-o: ~e osnove osnove na -i; postaviti piko na i dokončati, do konca dognati 1 medm. nejevolje, razburjenosti: i, saj ni vredno! i, zdaj pa še to! i, kjer si vzel! i nasL medm. radovednosti in začudenja: i kij pa delaš? i kàm pa greš! i nd, pa naj bo! i medm. slutnje, suma in dvoma: i, ti nekaj skrivaš! i, tole pa ne bo res! i, ne vem Inasl. vez. idi poud. prisl. -*■ in, celô, tudi; i — i nasl. vez. (brez vejice) lit. tako — kakor fbar -bra m ]reka], ibrski -a -o: ~i bregovi; ibar -bra m = Ibarica -e / ]cigareta] Ibêri -ov m mn. aH Ibêrci -ev m mn. [nekdanji narod na Pirenejskem polotoku]. Iberi 287 Igl. ibdrski -a -o: ~a kultura, jezik == ibdiKina < Ibčrija -e f, iberist -a m ibidem tat. prisl. ravno tam, prav tam, na isti strani, v istem delu Ibikos -ka m \gT. pesnik\, feikov -a -o: ~i žeijavi iUs -a m afriSka štorklja, ibisov -a -o Mbttjtar -ja m vulg. finančni paznik, *ibl4jtarski -a -o Ibndiim -i m os. i., Ibrahimov -a -o IbMi -a m \norv. dramatik], Ibsenov -a -o: ~a dnui», ~ vpliv, ibseii(ov)ski -a -o: ~a tehnika v drami, ibsenovka -e ž ]drama] fea -e i kravica, icek kka m teliček, icika -e / telička: božja ~pohnica, božji volek Ida -e / os. i., Idin -a -o Ida -e i ]pogorje], idijski -a -o ide id / mn. strim. ime za 13. ali 15. dan v mescu: id marievih se boj! ideil [-dl] -a m vzor, stopnja popolnosti: vsak ima svoj idedlen -Ina -o [-In-]: —a vrednost namišljena, barve, ~o življenje, '•^i ljudje, ~a pola, idešlnost -i [-In-] ž, idealizirati -am olepševati, id^iziranje -a ~ resnico; idealizem -zma m 1. fil. nazor, 2. nesebično delo, želja po popolnosti, idealist -a m 1. kdor se nesebično vnerrui za kak vzor in se zanj žrtvuje, zanesenjak, saigač, 2. privrženec idealizma, idealistka -e ž, idealističen -čna -o: ~a filozofija, irniemost ideja -e i 1. misel, ^jem, načrt, vodiirut misel: biti brez idej, ~o uresničiti, med. fiksna ~ uprta misel-, 2. fil. prt^iodoba; idčjen -jna -o miseln: ~a skica arh., ~i načrt za list, ~i svet pojmovni, idčjnost -i ž idtetičen -čna -o istoveten, (popolnoma) isti: biti ~ s kom, s čim, ~a oseba, stvar, idčntičnost -i ž istovetnost, istost: ugotoviti ~ koga, česa, identiteta -e ž: načelo identificirati -am: ~ koga dognati, kdo ji, identifikacija -e ž ugotovitev, ugotavljanje istovetnosti-, identifikacijski -a -o; ~i postopek ideo- v sestavi: idec^rafija -e i pisava s pojmovnimi znamenji, ideogrifsici -a -o: ~i sistem, ~o znamenje; ideogrdm -a m pojmovno znamenje-, ideoldg -a m miselni vodja kakega nazora, smeri, ideologija -C ž miselni sestav, ruizor, miselne osnove: socialistična ideol6Ski -a -o: —^i vodja, ideol6ško-političen -čna -o idila -e ž polepšana podoba zadovoljnega življeya, mirno sožitje: v slikarstvu, pe^tvu, glasbi, življenju, idiličen -čna -o: ~ prizor, idiličnost -i f: ~ življenja, slik, idilika -e / ljubezen do idiličnega idio- v sestavi: idiolatrija -e ž oboževanje šotnega sebe-, idiopat^ -e ž med., idiop&tičen -čna -o; idioplšzma -e ž dedna zasnova v semenčici in jajčecu-, idiosinkrazija -e ž med preobčutljivost za nekatere dražljvarna\, igUrstvo -a s izdelovatge igel, igehuca t [-giln-] ž = igeb^ -a m in iglenjik -a m \tok\-, iglcdc6žci -ev m nm. zool. f^-jfim\eskimskahiia\ I^iMi -a m os. i., Ignacijev -a -o, Igndc -a m, Ignicov -a -o; f^ Iga m, Igov -a -o; Ignicija -e ž, Igni^jin -a -o; ignacijiiiski-a-o ignoniat -a m nevednež, igncnfaHtki -a -o, ignor&nca -e ž nevednost llffiMifcall -am, ignoriraj -a r: ~ koga ne meniti se za ko^ namenoma ne poznati, prezreti koga igi iSisa s jarem, ig6vec -vca m vol za v jarem, igisarica -e ž verižica, ki veže igo in jarem, igetj iglja m, igetjc m jarmič ^or-Ja m os. i., Igoijev -a -o -e i: otroika, pastirska ljubezenska ~ narave, usode; oliiivuske, družabne, viteike —«, nogometna. Športna, Šahovska odig^ ~o partijo, mojstrska gkdaliSka, zvočna, lutkovna, sluSna, filmska besedna vesela ~ komedija, žalna ~ tragedija; ~ s petjem; ~ s kartami kvartanje, ~ s kodcami kockanje, ~ z žogo žaganje; ~ na klavir, na ^li, na mgle, na flavto, na harmoniko, na srečo; ha-zardna poučna, vzgojna, prepovedana, iimaTaim —>; ~ za denar, za zabavo; to je vse le ~ iaki, videz, sililo; ~ b^, žarkov, valov, glasov vrvenje, prelivanje, spreminjanje Ipiča -e ž: otroSka to je ~ /e lahko, to ni ~ n/ lahko; bila mu je le igrička -e ž, igrička -e ž, igri^t -a -o « igrščkast -a -o: ~ otiok bi se samo igral, igričar m = igričkar -ja m, igri&uica -e ž, igričarstvo -a j; igračkati -am se 1. otr. igrati se, 2. neresno dehti, igričkai^e-a J tgrtti -im, igraje, igrajoč -a -e, igrij -ijte! igtftl -ila -o, igiin -a -o, igrinje -a s: ~ domino, šah, tarok, nogomet, odbojko; ~ na odru; ~ vlogo (na odru, v življenju, pri kakem delu), Oidipa, Antigono; ~ skladbo, ~ (na) klavir, (na) gosU, (na) violino, (na) harmoniko. (na) pfliala; na srečo, na up; ~ za denar, za prvenstvo, za zabavo; ~ na pamet, po posluhu; ~ i odprtimi kartami; srce mi igra od veselja; ~ prvo violim v življenju; solze mu igrajo v očeh; igraje kaj narediti; delo igra veliko vlogo; stroSki ne i^jo nobene vlo(p; ~ karte s prijateljem; žarnice igrajo pobliskava je; »e z življenjem, ~ se vojake, slepe miši; se z žogo, s pimčko, z vozičkom; igM -a m, igrilen -Ina -o [-In-j: ~c karte; prostor = igrilnica -« [-un-] ž, igrilnik -».[-yn-] m manual Igriv -iva -o: otrok je —, igrâvost -i ž; igriv -a -o : ~ mafie^ ~e s^ke, igrivost -i ž: ~ v besedi igrivec -vca m: strasten, hud ~ kvartopirec, ^edaliSki ~ na klavir, na harmoniko, v orkestru; igrivka -e ž, igrivski -a -o : ~i poklic, talent, ~a Sola, družba; igrivčev -a -o, igrivkin -a -o: nastop, ~a vloga, i^vstvo -a s igfe igtcà m in igre -a m godec, igrčev -a -o, igrški -a -o > Jgite-e 2, igriSče-a 5 : športno, otroSko ~ ; igrBki -a -o, igriSčen -čna -0( ~e naprave igianan -a m predstojnik pravoslavnega samostana, igumanov -a :0, igumanski -a -o, igumanstvo -a s Oialia medm. konjsko rezgetanje,'ibaiai m neskl. prenes.: iz kuhinje je zadiSal ~ koroško meso Diia Ihina m kr. i., iz ~a, ihinski -a -o, Ihinec -nca m, Ihinka -e ž ihnivmon -a m zool. \afriška in mahazijska maâca] ihta -e i: ~ ga trese, razganja, prime; ne bodi taka — ; ihten -tna -o : ~ človek; ihtav -a -o: biti ~e narave, —o jokati, ihtavec -vca m, ihtavka -e ž; ihtiti -im se silovito se jeziti, ihtenje -a 5; ihtiti -im krčevito jokati, ihti, iht« -a -e, ihti ali ihti ihtite! ihtil -ila -o, iht&ije -a s ibtio- v sestavi-, ihtiodônt -a m okamnel ribji zob; ûitiôlj-àlj -a m mazilo proti vnetju\, ihtiôlov -a -o = iht 61en -Ina -o [ -In-] : ~o mazilo, ihtiolit -a m okamneta riba, ihtiologija -e i, ihtiolôSki -a -o, ihtiol6g -a m; ihtio^ver -vra m {pradaven reptil\ ijevsld -a -o: —« osnove Ikar(os) -ra m gr. mit., Ikarov -a -o, Ikirija -e i \otok\, ikirski -a -o: Ikarsko morje ikavSčina 289 Lnakulata ikavičina -e i, Ikavsid -a -o: ~o narečje, ikavec -vca m, îkavka -e i ikéna -e i svetniška podoba, ikônica -e i ikono- v sestavi: ikonobdrec -rca m, ikonobôrstvo -a s; ikonodulija -e ž češčenje podob ', ikonogràf -a m, ikonografija -e ž, ikonogrâfski -a -o; ikono-klizem -zma m razbijanje ikon, ikono-klâst -a m ikonoborec; ikonologija -e ž; ikonoskôp -a m fiz.; ikonostas -a m pregraja z ikonami pred pravoslavnim oltarjem ikozaédcr -dra m min. dvajseterec, ikoza- édrski -a -o: ~i kristali ikra -e i, nav. mn. ikre iker f : ribje ~e, ikrast -a -o ikri podoben, ilcm -a -o: ~o jedro, ikmat -a -o, ikmica -e ž \riba\, ikrnik -a m \kamen\, ikriti -im se drstiti se, ikrênje -a s: ribe se ikrijo Ucrica -e ž Učinka traktdje, ikričav -a -o: ~o meso, ikričavost -i ž \bolezen\ ilu -a m m neskl. črka x: mali, véliki operira s samimi ~i, noge na od ~ naprej, z ~ ljudmi, iksov -a -o, iicsast -a -o: ~e noge; ikskrat: ~ sem mu že rekel; iksti -a -o: na ~o potenco Duioo -a m mit. \kralj Lapitov\. Iksionov -a -o: ~o kolo fktcnis -a m zlatenica, ikteričen -čna -o zlateničen flctns -a m poudarek (posebno v prozodiji), med nepričakovan nastop, udar bolezni O [il] -a #n in ilo -a J gUrui: posoda iz —a, ikn ilna -o [-In-] = ilov -a -o, iloven -vna -o: ~a posoda, opeka, hiSa; ilnat -a -o[-In-] = ilovnat -a -o: ~ svet, —a zemlja, ilast -a-o — ilnast -a -o [-In-j: ~a tla, prst, voda Uegâla -e f skrivno, nezakonito, podtalno delovanje in ustreztui organizacija: biti, delad v ~i, ilegàlen -Ina -o [-bt-j nezakonit: —o delovanje. ~a propaganda, ~i listi, tisk, ilegàlnost -i [-In-] ž: ~ dejanja, lista; ilegalec -Ica [-k-] m, ilegâlka -e [-Ik-] ž, Uegâlski -a -o [-Is-] Oegitimen -mna -o nezakonski: ~ otrok, ilegitimnost -i i Oeiis -a m med. neprehodno črevo, zapora vetrov in blata Iliada -e f \Homerjev ep\, fiion Ilia m Troja, lljjski -a -o: ~o obzidje Dir -a m in Ilirec -rca m \član starega naroda na Balkanu, državljan Nt^mleo-nove llirijel, ilir -a m ali ilirec -rca m Slovenski pravopis — t9 pripadnik ilirskega gibanja; Ilirija -e ž: Napoleonova ilirski -a -o: stari ~i rodovi, ~e naselbine, ~e dežele; ~o gibanje za združitev južnih Slovanov = ilirizem -zma m = ilirstvo -a s Uirska Bistrica -e -e f kr. i., iz ~e ~e, bistriški -a -o, Bistričan -a m, Bistri-čanka-ei WM-«[-lk-] ž bot. fika -t[-lk-j ž os. i., tlkin -a -o[-lk-] Utea -C ž in I16nka -e ž, llonin -a -o, Ilčnkin -a -o ilovica -e i = ilovka -e i, ilovina -e i in ilovina -e ž, ilovičen -čna -o: ~a barva, i lovičnat -a -o: ~a zemlja, i lovičast -a -o: ~a snov, ilovičnica -e ž gnila voda na ilovnatem svetu, ilnik -a [-yn-} m = ilovnica -e i I jama\, i lovišče -a s prostor, kjer pridobivajo ilovico, ilovje -a s Uovščica -e ž zool. iluminit -a m, nav. mn. iluminžti -ov m 1. ud skrivnega društva, 2. razsvetljenec Ouminirati -am razsvetliti, okrasiti s slikami: ~ dvorano, mesto, ~ kodeks z inicial-kami, podobami, iluminacija -e ž razsvetljava, okras in slike, iluminitor -ja m kdor iluminira iliistrirati -am razjasniti, ponazoriti, poslikati: knjigo, besedilo ~ trditev z zgledom; ilustriran -a-o: ~ list, ~-a izdaja; ilustracija -e ž slika, ponazoritev: za ~o razmer, ilustrator -ja m, ilustri-torka -e ž, ilustrativen -vna -o: primer je zelo ~a stran knjige ibizija -e ž videz, slepih, varanje čutov: optična, akustična, odrska, slikarska ~e si delati prazne upe, slepiti se, zidati gradove v oblake, iluz6ren -rna -o varljiv, navidezen, slepilen: vsaka misel na to je —a, iluzionizem -zma m 1. ///. nazor, 2. um. smer, iluzionist -a m pripadnik iluzionizma, sanjač, iluzioni-stičen -čna -o: ~i oder, ~a slikarija, nazori imaginaren -ma -o dozdeven, namišljen, nestvaren, navidezen: —i svet, prostor, ~o število, imaginimost -i ž namišlje-tust, nestvarnost, imaginacija -e ž predstavna zmožnost, zmožnost umišljanja, nestvarnost: pesnik ima čudovito ~o, zamisel je čista imaginativen -vna -o = imaginacijski -a -o: ~a moč predstavna moč Imakulitn -e ž Brezmadežna imam 290 imiti imam -ami. prvi molivee v mošeji, 2. vrhovni cerkveni poglavar muslimanov, imamdt -a m, imamsld -a -o imaninca -e ž obseženost znotraj kakšnega območja: — vzroka, Kantova ~ zavesti, imanenčen -ina -o: —a filozofija, imanenten -tna -o v sebi obsežen, bistven, neločljiv, imanentizem -zma m na ima-nenci sloneča metoda, imanentist -a m imatrikulirati -am vpisati v imenske sezname, imatrikulacija -e ž vpis, vpisovanje, imatrikulacijski -a -o: ~i rok, ~e knjige, ~o potrdilo imbedlen -Ina -o slaboumen, imbecilnost -i ž slaboumnost >[-In-] imi -na j: družinsko, rojstno, krstno, dekliško, redovno, pravo, pesniško, partizansko, izmišljeno, tuje, domače, ljubkovalno —; lastno, skupno, občno, snovno, osebno, stvarno, krajevno, hišno, vddno komu ~ dati, vzdeti, obesiti; koga po ~u klicati, poznati, vprašati; — mi je Tone; pod tujim ~om bivati, živeti, nastopati; pes sliši na ~ Sultan; na njegovo ~ dela; prosi v očetovem ~u: podpisati se s celim ~om; naredil je dolg na moje v ~u ljudstva, postave; delati čast svojemu ~u; poznati samo po ~u; to je samo po ~u, ne v resnici; v božjem ~u, naj ti bo; napraviti si slikar irt» že nekaj dobiti, imeti (dobro) — (za)sloveti, v ~ priti zasloveti; v ~u biti; komu ~ kratiti; (dobro) ~ zgubiti; ob (dobro) ~ priti, spraviti koga; ni —a vredno ni vredno omeniti; imčnje -a s skuptu) ime za vsa imena kakšne stroke, terminologija imenik -a m seznam imen: članski, telefonski, trgovski imeniški -a -o imeniten -ma -o veljaven, kar ima ali zasluži veliko ime: — človek, ~a gospa, ~o delo, ~o se držati, nositi, imenitnik -a m, imenitnica -e ž, imenimiški -a -o: ~o vedenje, imenitnost -i ž: razkazovati svojo — veljavo, moč = imenititi -im se, imenitenje -a s imenjik -a m: midva sva ~a istega imena iminoma prisl. po imenu, z imenom, posebej, zlasti imcnosl6v^ -a s onomastika imenovalnik -a [-iin-] m nominativ, prvi sklon, imenovalniški -a -o [-itn-J: ~a oblika imenovati -ujem, imenovil -ila -o, imeno-vinje -a s: obtoženec ni hotel nikogar ~ stvar s pravim imenom; ~ koga lažnika, — koga za tajnika, — koga pri šolski konferenci oceniti ga s slabim redom; kako se imenuješ? ~ koga na ravnateIjsko mesto; imenovan -a -o: tak6 prej —i igravci našteti, biti — za upravnika, biti ~ v šoli opominjan imenovivec -vca m: ulomek ima števec in najmanjši skupni poiskati čemu skupni ~ skupno podlago, imenovavski -a -o Iminski -a -o: ~i seznam, ~o kazalo, ~a vrednost denarja, ~a sklanja sanu>-stalniška fanM imim, imčj imčjte! imčl -čla -o, imajčč -a -e; nik. v sed. nimam -Š: ~ hišo, dom, družino, pamet; ~ kaj soli v glavi; ~ dolžnost, skrb; ~ na sebi obleko; ~ pri sebi denar, orožje, družino; to ima nekaj v sebi; na, zdaj pa imaš, ko nič nimaš; kaj imam od tega; že imam sem že uganil; ~ mlade, otroka; — srečo, nesrečo, smolo, bolezen, delo, zaslužek, službo, kruh; — opravek, pot, naročilo, pošto; ~ besedo, moč, močan glas, vpliv, oblast, veljavo, vrednost; ~ čas, zmožnost, voljo, priložnost; ~ oko za koga; ~ koga na stanovanju, na hrani, na skrbi, na glavi; ~ veliko opraviti, povedati, govoriti, terjati; ~ vojsko, prepir, mir, sovraštvo s kom; ~ ^ pod kapo, v glavi; ~ koga aH kaj v mislih, na jeziku, na očeh; ~ kaj na rovašu, na računu s kom; ~ kaj za bregom; ~ kaj zoper koga aH proti komu; imaš kaj proti? ~ v dobro, v dobrem, na dolgu; — za resnico, za krivico, za tatvino; za norca ~ koga; za poštenjaka, za nedolžnega, za starejšega ~ koga; ~ koga pod seboj; za svoje^ ~ koga; oko, čut, nos ~ za kaj; prav ~ svoj prav; ~ govor, sejo, skuSnjo, šolo; rad, trdo ~ koga; v strahu, v čislih ~ koga; ~ dan, rok (na sodišču); hud6 me ima zelo rad bi; bolezen ga ima ga tare; tebi se imam zahvaliti za to; imaš priti o pravem času; imate drugačni biti! imate govoriti resnico! morate; mi imaš posoditi nekaj denar ja? mi imaš kaj očitati? moreš; kako se imate? dobro, za silo, slabo se radi se imejte! imétie 291 imitje -a s premoženje = imitek -tka m, imčtnik -a m: ~ legitimacije, odlikovanja, menice, imčtnica -e ž (®inwjitelj, ®imejiteljica) imigricija -e ž priseljevanje, priselitev, imigrirati -am priseliti, priseljevati se, imigršnt -a m vseljenec, priseljenec, imigrintski -a -o: ~i zakon iminintcn -tna -o: ~a nevarnost -*■ grozeča, neposredna, bližnja imitirati -am posneti, posnemati, oponašati, imitiranje -a s: ~ koga v nastopu, ~ glas, ~ sliko, imiticija -e ž posnetek : ~ slike, marmoija, nakita; imitativen -vna -o, imitdtor -ja m posnemovavec, imitžtorski -a -o, imitacijski -a -o imobilen -Ina -o [-In-j nepremičen, negiben, nepremakljiv: ~a posest, ~ bolnik se težko giblje, imobilnost -i f-ln-J i negibnost, nepremičnost, togost, imobilije -lij i mn. nepremičnine; imobilizirati -am: ~ bolniku nogo, imobilizacija -e ž tanohUen -Ina -o /-In-] nenraven, imordlnost -i f-ln-] ž nenravnost imortčia -e ž bot. suhocvetka imovina -e f-»- imetje, premoženje, imovinski -a -o -»• premoženjski, imovit -a -o premožen, bogat, imovitost -i f premožnost imperativ -a m slov. velelnik: kategorični, fivljenjsld ~ dolžnost, ukaz, nujnost, imperativen -vna -o: ~o govorjenje ukazovalno, oblastno imp^tor -ja m cesar, vladar najvišje stopnje, imperštorski -a -o: ~i nastop, ~a oblastnost, imperdtorstvo -a s impeifekt -a m nedovršni pretekli čas, imperfekten -tna -o: ~a oblika, imperfektiven -vna -o nedovršen: ~i glagol nedovršnik, imperfektivnost -i ž ne-dovršnost imp£rij -a m cesarstvo, vladarstvo: rimski, britanski imperidlen -Ina -o f-ln-]: ~a ureditev, ~a ustava, imperializem -zma m hlepenje po moči neul drugimi deželami, osvajalna politika, imperialističen -tea -o: ~a politika osvajalna, imperialist -a m impenonilen -Ina -o [-In-] slov. brezoseben: ~o izražaitje, impersonšlnost -i [-In-] ž brezosebnost impertMntcn -tna -o nesramen, predrzen, impertininca -e i nesramnost, predrznost, tuulutost impetiioso [-y-àzo] prisl. glas. burno, silovito implantàcija -e i vsaditev, vstavitev: — žleze med., implantirati -am med. vsaditi, vstaviti, implantât -a m med. vsadek implicirati -am vplesti, vključiti, implicite prisl. hkrati, vključno: s tem je ~ rešeno tudi prvo vprašanje, implikâcija -e ž vključitev imponderabilije -ij i mn. netehtijive, ne- preračunljive okoliščine imponirati -am: imponira mi njegov nastop, imponira mi s svojim znaryem d)uja mi spoštovanje, sili me k spoštovanju, priznanju, občudovanju; imponira mi zaradi možatosti; impozânten -tna -o veličasten, mogočen, občudovanja vreden: ~a stavba, prireditev impbrt -a m uvoz blaga, uvoženo blago, impôrien -tna -o: ~o blago uvozno, importirati -am uvažati: ~ blago impoténten -tna -o (spolno) nezmožen, impoténtnost -i i spolna nezmožnost = impoténca -e ž, impotinčen -čna -o impregnirati -am prepojiti, impregniranje -a s, impregnâcija -e i, impregnacijski -a-o: ~i pripomočki impresirlj -a m podjetnik ali vodja gledaliških družin impresija -e i vtis, impresionizem -zma m \um. smer\, impresionist -a m, impresionističen -čna -o: slikarstvo, pesništvo, impresiven -vna -o izrazit, nazoren, prepričljiv, vpliven: ~ obraz, —« besede imprisom -a m tisk. imprimât» -ja m dovoljenje za natis imprompta [empromptW] -ja m glas. improvizirati -am narediti kaj brez priprave, sproti, v naglici; stresati iz rokava: — sprejem, nastop, govor; ~ na klavirju, na orglah, improvizâcija -e i, improvi-zâtor -ja m impdlz -a m podnet, spodbuda: dati komu ~ spodbuditi ga; dati za kaj sprožiti kaj, impulziven -vna -o: ~ človek se rad vname in vnema druge, ~a moč pod-netna, gonilna, impulzivnost -i ž silnost, vnema, vnetost, vročekrvnost >[-Iz-] impatirati -am: ~ komu kaj prisojati, koga po krivici česa dolžiti, imputâcija -e ž -a -o izvzet, zavarovan pred čim: ~ za bolezen, imunitéta -e i: poslanska imiinost -i ž med. zavarovanost pred boleznijo, imunizirati -am, imunizâcija 292 lébile -C f: ~ s cepljenjem, imunizacijski -a -o: postopek, imuniteten -tna -o: ~a izkaznica In vez. ® tesno druži pojme v višjo pomensko enoto; ta zveza pomeni govorno enoto in jo včasih pišettu) skupaj; a) seštevanje: ena ~ dvajset je enaindvajset; b) stopnjevanje in poudarjtinje: zvonim ~ zvonim, pa se nihče ne oglasi; tez ~ čez stoji voda, čezinčez dovolj ima, skoz ~ skoz, bolj — bolj, tez dm — stm, staro ~ mlado, nikdar ~ nikoli, tiikjer nikoli, kratko — malo; c) primerjanje zaradi poudarka: to ~ pa nič je isto, ti ~ pa poštenjak je dvoje, daleč vsaksebi; ® tesno veže istovrstne stavčne člene: a) proste: živa ~ čista beseda; ta zveza je tako ozka, da v predložnih členih za in ne ponavljamo istega predloga: brez ravnila ~ vodila; ne smemo pa vezati z in dveh predlogov pred istim samostalnikom: v hiši ~ okoli nje ("v in okoli hiše), na strehi ^ pod njo (°na in pod streho), pred uporabo ~ po nji C^red in po uporabi); kadar je več istovrstnih stavčnih členov, vežemo z in po navadi ie zadnja dva, stavčna melodija pa raztegne vezalno moč na vso vrsto: govori brez spotike, stvanto ~ nazorno; tudi več povedkov z istim osebkom čutimo kot istovrstne stavčne člene; v taki zvezi po navadi ne ponavljamo pomožnega glagola ali kakega prislova za in: razutneli te bomo — sočustvovali s teboj; včasih zaradi večje učinkovitosti vežemo vse člene naštevai^a z in (mnogovezje ali polisindeton): imeli bomo jesti vi ~ jaz ~ pes ~ mucek; b) izražene z odvisniki; tudi ta zveza je tako tesna, da za in po navadi ne ponavljamo istega veznika, zaimka attprislova: preprost človek ne ve kaj prida o besedi, ki ga spremlja od kraja do konca ~ se ga tesno ovija; včasth 'e en člen prost, drug pa odvisnik: saj cesar d& pol hleba ~ kar je treba; ® ohlapneiša je vezalna vloga veznika in, kadar veže glavne stavke z različnimi osebki; pogosto ima protivni, dopustni, posledični, sklepalni, vzročni ali pa časovno zaporedni pomen; v govoru delamo pred in odmor, v pismu pa lahko pišemo vejico: zatri nam knjigo, ~ temi se zgrne nad nami; to velja tudi za nepopolne stavke: trenutek Se, ~ odloteno bo; prav tako pišemo vejico, če z in uvajamo kake dodatke, naštevanja, poudarke: t)al se nas je, ~ po pravici; imeli so eno samo vrv, —^ še to prekratko; to velja zlasti pred in sicer, in to; ® še ohlapnejša je vezalna moč veznika in na začetku stavka, odstavka ali celega dela; tedcg meri le sploštu) na prej povedano tUi nakažite neizraženo misel, da tako označi novost, nasledek, sklep, nasprotje, vzrok; zato ga pogosto srečujemo v vprašanjih, pogovoru, izrazih presenečenja: ~ Sel je boj boj'vat brez upa zmage; ^ zdaj k vam, vi živi; tako dolgo nisem videl krosen, da se mi je vse ra^uhtelo, podoba in beseda. In to m£ni, ki iMsim v sebi toliko podob in besedi ® v tej ohlapni vlogi se in veže v ozko enoto z drugimi vezniki, prislovi in zaimki, ne da bi Jim spreminjal pomen, le splošno povezuje njihove stavke s potekom misli: ^ kadar pretete let* in dan, spet k materi pride bolj bolan; ~ ko si se vračal, te je dohitel Martin; ~ te padem, kaj zato; votlina je suha, ~ ker je ne doseže nobena sapica, tudi topla; človek bi ne veijel, ~ vendar je res; pndem sam, ^^ te bo le mogote, pripeljem Se koga; sredi mostu se ustavi, kakor bi bil iz uma, skoči v strugo pod seboj Inička -c ž ^ različica, varianta Inadekvitcn -tna -o neskladen, neustrezen, neprimeren, neprikladen: ~ izraz, prevod, inadekvâtnost -i ž Iniko prisl.; ~ se mu stori milo se mu stori, na jok mu gre imvgmieHn -e ž slovesno ustoličenje, inavgurirati -am, inavgurilen -Ina -o [-Ih-] : ^ disertacija Incést -a m krvoskrûnstvo, incestuôzen -ma -o: druženje, incésten -tna -o iaddtnt -énta m pripetljaj, vmesni dogodek indzija -e ž vrez, rez: kožna ~ M -a m palec, coia indaniréa -a m \barvilo\, indantrteski -a -o: ~e barve Indecénten -tim -o nespodoben: noSa, ~o vedenje, indeoéntnost -i / = inde-céïKa -e ž nespodobnost, nenravnost indefiniten -tna -o slov. nedoločen; zaimki, Stevniki, indefînftnost -i ž ImlritlhiiWlf -la m neskhnijiva beseda, mn. indeklinabilia -Ij s nedclonljive besede. faidekliiiibile 293 bieiTidja indeklinabilen -Ina -o [-In-], indeklina-bilnost -i [-In-] ž indeks -a m med., mat. seznam, kazalo, merilo: ~ cen, barvni ~ na univerzi, knjiga je na ~u; priti na dati na indeksen -sna -o: ~o število indeterminizem -zma m fU. \smer\, indeterminist -a m, indeterminističen -čna -o indk -a m, nav. mn. indicije -ij ž sum zbujajoča znamenja: po —ah koga zasledovati, obsoditi, indicirati -am namigniti, napotiti, naznačiti; gl. tudi indikacija, indikator indiferčnten -tna -o neopredeljen, nezavzet, brezbrižen, mlačen: biti ~ v čem, ~ za kaj, do česa; versko indiferčntnost -i ž, indiferčnca -e ž, indiferentizem -zma m mlačnost, brezbrižnost, indiferentist -a m, indiferentistka -c ž indigniran -a -o ->• razdražen, razkačen, užaljen, jezen, prizadet, indignicija -e ž -*■ užaljenost indigo -ami. indijsko modro barvilo, 2. (papir) — prepisnipapir; indigov -a -o: ~ papir, indigovec -vca m bot.; gl. tudi indika, intka indij -a m kem. \prvina\, indijev -a -o Indija -e ž: Pre^a, Zadnja ~ Koromandija, fndijec -jca m, Indijka -e i, indijski -a -o: Indijski ocean, indijščina -e ž, indol6g -a m Indijanec -nca m, Indijinka -e ž, indijanski -a -o: —a plemena v Ameriki, indiji-narica -e ž\povest\ Mika -e ž indigo, indikast -a -o indilcieija -e i med.: socialna indkiran -a -opotreben, primeren: ~a je operacija; gl. tudi indic, indikator bidilcatiT -a m slov. povedni naklon, indikativen -vna -o: —a oblika indikator -ja m stroj, kazalo na strojih, kem. snov, ki pokaže kisle in bazične lastnosti, kazavec, indikžtorski -a -o: ~i diagram; gl. tudi indic, indikacija fadiriicten -tna -o posreden: davki, govor slov. odvisni, ~a svetloba Miskrčten -tna -o klepetav, nepreviden, brezobziren, preradoveden, prezaupen, indiskrecija -e ž, indiskrčtnost -i ž indisponiran -a -o slabe volje, nejevoljen, indispozicija -e ž individuum -a m aH -dua m posameznik, mn. individui -duov, individualen -Ina -o [-In-] posamezen, oseben: —O gospo- darstvo, ~a vzgoja, psiholo^ja, ~o zdravljenje, ~o vzgajati, individualnost -i [-In-] i osebnost: ta človek je močna individualizirati -am: ~ zdravljenje, individualizicija -e ž: ~ vzgoje, individualizem -zma m fil., individualističen -čna -o: —o mišljenje, —a vzgoja, individualist -a m Indoevropčjci -ev m mn. skupno ime za narode od Indije do Evrope s skupno jezikovno osnovo, indoevrdpski -a -o: ~a jezikovna skupnost, indoevrdpščina -e ž, indoevropeist -a m, indoevropeistika -e i Indogennšni -ov m mn. nemško ime za Indo-evropejce, indogermdnski -a -o, indo-germinščina -e ž, indogermanist -a m, indoprmanistka -e ž, indogermanistika -e ž \znanost\ Indokina -e ž \ polotok med Indijo in Kitaj-sko\, indokinski -a -o: ~e države; Indokitajci -ev m, indokitajski ^a -o indolenten -tna -o nemaren, brezbrižen, med. neboleč: ~a bezgavka, indolentnost -i i, indolčnca -e ž brezbrižnost, brezčutje Indon^'ja -e i [otočje med Azijo in Avstralijo], Indončzijec -jca m, Indončzijka -e ž, indonezijski -a -o indosamint -čnta m den. prenosni zaznamek na hrbtni strani menice, indosirati -a m napraviti zaznamek: ~ menico, indo-sint -a m kdor indosira, indosit -a m ali indosatdr -ja m /la kogar je menica prenesena indtikdja -e ž fil. sklepanje iz posameznih primerov na splošnost, fiz. navod, induk cijski -a -o: ~i aparat, ~o sklepa nje, induktiven -vna -o: metoda ~o sklepanje, induktivnost -i i, indiik tor -ja m \stroj\, induktorski -a -o inducirati -am Indus -a m \reka v Prednji Indiji], induški -a -o: ~i bregovi industrija -e ž: lahka, težka, tekstilna industrijski -a -o: ~a šola, ~i izdelek, center, ~a revolucija, kultura, industri-jec -jca m = industriilec -Ica [-Ic-] m, industriilen -Ina -o [-In-], industrializirati -am: ~ deželo, mesto, industriali-zdcija -e i: ~ dr&ve, industrializem -zma m, industrialističen -čna -o inčrdja -e ž lenivost, fiz. vztrajnost: načelo in£rten -tna -o nedelaven, negiben, len, inžrtnost -i ž inerv&dja -e ž med., inervirati -am fnes 294 inkluzivno Ines i neskl. os. i., fnesin -a -o infémcn -mna -o na slabem glasu, brez časti, nesramen, nizkoten, sramoten, in-fàmnost -i i = infamija -e i infint -a m naslov španskih in portugalskih princev, infžntinja •« ž Iniurttrija -e ž pehota, infanterijski -a -o: ~i oddelki, infanterist -a m vojak pešec, kdor sbtži pri pehoti infimtfkn -Ina -o [-In-J otročji, nerazvit, zaostal: —o vedenje, ^voijeqje, ~a maternica, infantilnost -i [-In-] i, infan-tilizem -zma m otročjost, duševna zaostalost inttrkt -a m med., infirkten -tna -o: ~o vnetje, infârkcija -e ž infékdja -e i okužitev, okužba: kapljična infekcijski -a -o: ~i oddelek, ~e bolezni, infekciôzen -zna -o kužen, nalezljiv, infekciôznost -i f; inficirati -am (o)ki^iti: en sam primer inficira vso okolico, rana se inficira okuži, prisadi Inferičrai -ma -o manjvreden, podrejen: biti ~ nasprotniku, inferi^ost -i ž manjvrednost: občutek ~i infêmo -a m pekel, infemàlen -Ina -o [-In-] peklenski: ~i načrti, ~a gonja, hudobija inrâu -a m slov., infiksen -sna -o, infigiran -a -o: ~zlog inflHrirad -am prepojiti, vtihotapiti, pre-pajati, vtihotapljati, infiltriranje -a s, infiltràcija -e ž prepnjitev, prenikanje, prepajanje, infiltracijski -a-o: ~a anestezija, infiltrât -a m prepojina >[-lt-J infinitczimalen -bia -o [-In-]: -^i račun mat., infinitezimàlnost -i [-In-] ž inflnitiv -a m nedoločnik, infinitiven -vna -o nedoločniški: ~8 osnova, ~o obrazilo, infiniten -tna -o neomejen, nedoločen inflidja -e ž poplava bankovcev in padec njih vrednosti, inflacijski -a -o: ~i denar infhuitcQa -e ž med. vnetje, inflamacijski -a -o vneten: ~o znamenje, inflamiran -a -o: ~ organ vnet influteca -e i 1. vpliv, 2. bolezen, influčnčen -čna -o: ~i nasledek, el. —-i stroj elektrostatični generator infčrmbiro -ja m, informbirôjevski -a -o, informbirôjevec -vca m idionakad -am: ~ koga o čem poučili koga, poročali komu, ~ se o čem poučili se, poizvedovati, povpraševali. informàcija -e ž poročilo, obvestilo: ~e iskati, dajati, dobi(va)ti, informacijski -a -o: ~i urad, ~a pisarna, infonna-dven -vna -o poučen: ~ članek, ~a predavanja; informâtor -ja m obvešče-vavec, poročevavec iniira neskl: ~ žarki, rdeč, ~ rdeči žarki faifnla -e ž mitra, infiilirati -am: ~ koga podeliti mu pravico do mitre-, mfuliran -a -o: ~i proSt tafuzija -e ž vlivanje, infuzijski -a -o: aparat, ~a tekočina, infûzum -a m poparek, čaj infiizôrije -rij f mn. zool močelke ingerénca -e ž vmešavanje, vpliv: imeti ~o nad čim, pri čem ingot -a m palica (zlata, srebra), šibika ingrediénca -e ž pridatek, printes ingver -ja m \rasllina in začimba\ inhalirati -am vdihnili, vdihavati, inhaliranje -a s, inhalâcija -e ž vdih, vdihavanje, inhalacijski -a -o: ~i aparat = inhalàtor -ja m teh. inherénca -e ž naravna, neločljiva zvezanost, inherénten -tna -o Inhibirati -am prepovedati, zaseči, ustaviti: ~ spis, inhiÛcija -e f prepoved, ustavitev, inhibitor -ja m Inhoatfven -vna -o inkohativen inidélen -Ina -o [-In-] začeten, na začetku : ~a črka = iniciàl(k)a -e [ -Ik-J ž začetna vilika črka iniciativa -e ž podnet, spodbuda, iniciativen -vna -o: odbor, iniciàtor -ja m pobudnik, iniciâtorka -e ž inje -a s ivje, injast -a -o, injavica -e ž Iqjékdja -e i vbrizg: dati komu -«o česa, injekcijski -a -o: igla, injicirati -am: ~ komu kaj vbrizgniii tnk -a m, nav. mn. înki -ov m, inkovski -a -o, inka -a in -e m inkovski vbdar Inkamédja -e ž utelešenje, učbvečenje-, inkamiran -a -o utelešen: ~a hudobija; inkamàt -a m barva živega mesa, inkar-nàtka -e ž rdeča detelja InkasAnt -a m kdor inkasira, inkâso -a m: vsakega dne; inkasirati -am faikUnirati -am nagibati se, nagnjen biti, inkliniranje -as: ~ k bolezni, k jetiki, inklinàcija -e ž nagnjenje, fiz. naklon, inklinacijski -a -o: ~i kot InkfaBhno piis/. = lat. inclvaive [inkluzive] prisl: do ~ 15. maja do vštetega inkognito 295 instanca inkôgnito pris!, pod tujim imenom: potoval je inkôgnito -a m: v popolnem ~u inkoiiativen -vna -o slov. začeten: glagoli = inkohativa -iv s mn. inhoativa, začetno do vršni glagoli inkoherénten -tna -o nepovezan, brez zveze, zmeden, neurejen, inkoherénca -e ž nepovezanost: miselna ~ inkomenzarabilen -ina -o nemerljiv, neprimerljiv, inkomenzurabilnost -i ž >[-ln-] inkomodirati -am -»■ nadlegovati, motiti, sitnosti povzročati, inkomodacija -e i-»-nadlega, motnja inkompatiUleii -Ina -o [-In-] nezdružljiv, inkompatibilnost -i [-In-] i nezdružljivost, nestrpljivost inkongniénten -tna -o neskladen, inkon- gruénca -e ž neskladnost, neujemanje inkonsekvinten -tna -o nedosleden, inkon- sekvénca -e f nedoslednost inkorporteti -am vključiti, pripojiti, pridružiti, strniti: — v zadružno posest, inkorporàcija -e ž vključitev inltredja -e i notranje izločanje, inkrét -a m izloček žleze z notranjim izločanjem, inkretôri£en -čna -o notranje izločevalen - inkretôren -rna -o Inlcriminirati -am obložiti, obdolžiti: ~ spis, besede, govor, inkriminacija -e f obdolžitev, obtožba inkrustacija -e ž, inkrustirati -am s skorjo (se) obdati, obložiti s čim inIuiliAcija -e ž med. razvojna doba bolezni od okužbe do izbruha, inkubacijski -a -o : doba, —^i stadij, inkubator -ja m valilnik, grevée, inkubus -a m mora inkunabula -e ž ime za prve tiskane knjige do 1500, inkunabuiistika -e ž \veda\ ininizicija -e ž srednjeveško cerkveno sodišče, inkvizicijski -a -o, inkvizitor -ja m izpraševavec, preiskovavec, sodnik inkvizicije, inkvizitorski -a -o: '»« metode, ~i postopici falet -a m \tkanirui, blago za blazine] Imobruck [Insbruk] -a m kr. i. (°Inomost), innsbruški -a -o Inocénci] -a m in Inocènc -énca m os. i., Inocéncijev -a -o, Inocéncev -a -o; Inocéncija -e ž, Inocéncijin -a -o Inokaiiciia -e i vcepitev, cepljenje, inokuli- rati -am komu kaj vcepiti kioportfa -a -o neprimeren, neprikladen, ne na pravem mestu, ne o pravem času, inoportûnost -i f inovacija -e ž obnova, nov pojav, novotarija, prenovitev, inovacijski -a -o: ~a dela inozémec -mca m tujec, zamejec, inozémka -e ž tujka, zamejka, inozémski -a -o tujski, tuj, zamejski, inozémstvo -a s tujina, zamejstvo inscenirati -am uprizoriti, inscenacija -e ž zunanja oprema uprizoritve, uprizoritev insékt -a m mrčes, žuželka, insekticid -a m pripomoček za pokončevanje mrčesa, insekticiden -dna -o, insektolôg -a m inseminidja -e ž umetno osemenjevanje, inseminacijski -a -o inscrit -a m oglas, naznanilo v časniku: ~ plačati, naročiti, dati v ~e, inserâten -tna -o: ~i oddelek, inserirati -am oglasiti, oglašali v časnikih, inserènt -énta m kdor oglaša v časnikih insignije -ij ž mn. znamenja časli in oblasti: kraljevske ~ insinuadja -e ž namigovanje, podtikanje, insinuirati -am narrugavati, podtikati insistirati -am vztrajati pri čem, pritiskati na kaj insicripcqa -e ž vpis, vpisovanje, inslcripcij-ski -a -o vpisen: ~i rok, ~a pristojbina vpisnina, inskribirati -am vpisati: ~ se na univerzo, — brata, ~ predavanje insoiàdja -e ž sončenje, sončarica, insola- cijski -a -o: ~i ekcem insolénten -tna -o ->• predrzen, ošaben, nadut, bahav, insoiéntnost -i ž, insolénca -e ž predrznost, nadutost insolvéaten -tna -o nezmožen plačila, insolvéntnost -i ž, insolvénca -e ž nezmožnost plačila >[-lv-] inspékdja -e ž med. ogled, ogledovanje; gl. tiuii inšpekcija inspiridja -e f 1. vdih, vdihavanje: ~ zraka; 2. navdih, rutvdihnjenje, navdiho-vanje: umetniška inspiracijski -a -o: ~i zračni tok, med. ~a pljučnica, inspiiirati -am vdihniti, navdihniti, inspi-râtor -ja m navdihovavec, inspimtôriCen -čna -o med. iiBtalâdja -e i 1. umestitev, umeščanje na službeno mesto; 2. napeljava, namestitev vodovoda, toka ipd.; instalacijski -a -o, instalirati -am umestiti, napeljati, namestiti, postaviti, instalatër -ja m, inštalaterski -a -o: ~o orodje; Ij. tudi inštalater instinca -e ž stopnja pri oblasti: v zadnji -—i, instinčen -čna -o: ~a pot instinkt 296 interis instinkt -a m gon, nagon: delati po ~u, instinktiven -vna -o nagonski: ~ gib, ~o dejanje,'-o se zdrzniti, zavpiti insritiicija -e ž ustanova, zavod", naredba, postava; institût -a m; gi. tudi inštitut instriiirati -am dati, dajati navodila, napotke, instruiranje -a s, instrùkcija -e ž navodilo, napotek, instrukcijski -a -o, instriiktor -ja m, instrûktorica -e ž, instruktiven -vna -o potičen: ~ članek, —o branje; vendar inštruirati instnunènt -énta m 1. med., 2. gias. orodje, 3. dipl. listine mednarodnih pogoM: gospodarsid ~i, instnunentàrij -a m med. skupno ime za vse orod/e, instrumenter -ja m med. kdor streže z instrumenti, instrumentàrka -e ž, instrumen-tirati -am glas. uglasbiti skladbo za glasbila, orkester, instnmientiranje -a s, instnmientàcija -e ž glas. uglasbitev za instrumente, nauk o instrumentiranju, instrumentalen -Ina -o /-/n-J : ~a glasba ; gl. ludi instrument instrumentai [-ai] -a m slov. orodnik, 6. skhn, instrumentâlen -Ina -o [-In-] orodniSki: ~a zveza, oblike Insufidéiica -c ž nezadostnost, med. zmanjšana zmožnost, nezadostna dejavnost: ~ srca, ledvic, insuficiénten -tna -o premalo zmožen, nezadostno dejaven: ~ organ liisilih -a m inzulin 1. hormon trebušne slinavke, 2. zdravilo zoper sladkorno bolezen, insulinsiu -a -o: ~i preparat insOt -a m iu9>ad: med. epileptični ~ božjastni napad, insultfrati -am napasti, napadati, grditi, sramotiti >[-lt-J iBMiriiiit -énu m upornik inSpékdja -e ž: sanitarna inšpekcijski -a -o: ~o potovanje, inš^ktor -ja m, inSpéktorslù -a -o: --o poročilo, inšpek-torit -a m, inšpidrati -am, inšpiciranje -a s, inšpicičnt -énta m nadzornik, preglednik, režiserjev pomočnik, inSpiciént-ski -a -o nadzorniški; gi. tudi inšpekcija instalater -ja m Ij. instalater, inštalaterski -a -o; gl. tudi instalater faititlit -a m znanstveni zavod, inštitiitski -a -o: ~a uprava: gl. tudi institucija inštrairati -am poučevati zunaj šole (dijake), inStruin^ -a s poučevanje \delo\, inStrûkcija -c ž dijaški pouk: imeti ~e, živeti od ~ij, inStniktor -ja m kdor inštruira, inštniktorica -e ž, inStrùktorski -a -o; vendar instruirati inštnimčnt -enta m Ij. orodje, glasbilo; gl. tudi instrument intabulirati -am vpisati, vknjižiti: ~ se na hišo, intabulicija -e ž vknjižba, intabu-lacijski -a -o: ~i postopek intiUkten -tna -o nedotaknjen, cel, intiktnost -i ž nedotaknjenost, nepoškodovanost intirzija -e ž vložek, vložno delo, intirzijski -a -o: ~o slikarstvo, mizarstvo integril [-dl] -a m mat.: računati z ~i. integralen -Ina -o [-In-] celosten, nerazdelen: Slovenija je ~ del Jugoslavije, integrdinost -i [-In- j ž celotnost, inte^-rati -am računati z integrali, združiti s celoto, integriranje -a s, integracija -e ž strnjevanje, povezovalce v celoto: — Evrope, ~ gospodarstva, integriteta -e ž neokrnjenost, popolnost, cehst infeieict -a m um, razum, intelektuilen -Ina -o [-In-] umstven, razumski: ~o delo, ~i poklic, intelektualec -ka [-k-] m razumnik, duševni delavec, intelektualka -e [-Ik-] ž, intelektualizem -zma m fii. inteligtet -Anta m izobraženec, razumnik, inteligenca -e i 1. razumnost, intelekt, 2. izobraženstvo, inteligenten -tna -o izobražen, bister: ~ dijak, ~ odgovor, inteligenten -čna -o razumski: ~a pre-skuSnja intendja -e ž namen intendinca -e ž uprava: vojaška inten-dinčen -čna -o: ~i uradnik, intendint -a m upravnik: gledališkiintendintski -a -o: ~a služba, intendantura -e ž 1. mesto intendanta, 2. urad intenziven -vna -o močan, hud, napet, oster: —0 delo, kmetovanje, ~a pažnja, med. ~a bolečina, intenzivnost -i f = intenziteta -e ž, intenzivirati -am okrepiti, intenziviranje -a s, intenzifikicija -e ž interdentAleo -Ina -o [-In-] medzoben Interdikdia -e ž prepoved, interdikt -a m \cerkvena kazen]: izreči ~ nad kom biteregnam -a m medvladje interen -ma -o notranji: ~a zadeva, medicina, ~o zdravljenje, obolenje, ~i oddelek, interna -e f 1. nauk o notranjih boleznih, 2. oddelek za notranje bolezni v bolnišnici: leži na ~i, internist -a m 1. zdravnik za notranje bolezni, 2. gojenec internata, intemistka -e ž interia -Asa m prul, korist, zanimanje, povpraševanje: ~ skupnosti terja korist, v ~u države je = v državnem ~u interžs 297 interroUlcn je državi v prid, iiorist je, interesen -sna -o: ~o območje, ~a sfera interesinten -tna -o mikaven, zanimiv. a knjiga, '-»o piše, interesiotnost -i ž mikavnost, zanimivost: ~ kraja, dela interesirati -am mikati, zanimati: nobena reč ga ne interesira mika, vleče, ~ se za Icaj zanimati se; interesiran -a -o: °niso na vodovodu jim ni do vodovoda, interesent -čnta m: ~ za službo/»roj/v«:, ~ za blago kupec, odjemavec, popraše-vavec, za stanovanje intcrferinai -e ž fiz. medsebojtu) vplivanje sovpadajočih valov, interferinčen -čna-o: ~i valovi, ~e barve, mot^e, inter-ferčnten -tna -o med. sovplivajoč interfoliirati -am vložiti, uvezati v knjigo prazne liste interier -a m I. notranjščina, notranja oprava, 2. film. notranji posnetek interim -a m začasna rešitev, interimen -mna -o = interimski -a -o vmesen, začasen: ~i odbor, interimističen -čna -o interjekcija -e ž slov. medmet, inteijekcijski -a -o: ~€ posebnosti interkaUren -ma -o vmesen: ~e obresti, —i račun, ~o leto prestopno interkoofesionilen -Ina -o [-In-] medverski interkontincntileD -Ina -o[-In-] medcelinski: —e zveze, ~i promet interlineiren -ma -o medvrstičen: ~i prevod interludij -a m poet. kratka vmesna igra v srednjeveški drami, glas. medigra intermezzo [-medzo] -a m vmesna igra, vmesni dogodek, odnmr intennitteten -tna -o prenehujoč, pretrgan, v presledkih: —a mrzlica intetnacioniien -Ina -o [-In-] mednaroden: ~a zveza, tekma, intemacionala -e ž: zapeti ~o, prva, dmga, tretja intemacionalnost -i [ -In-] ž mednarodnost, intemacionšlec -ka [-Ic-j m, internacionšlka -e[-lk-J ž, intemaciona-lizem -zma m, intemacionalist -a m, intemacionalistka -e ž, intemaciona-lističen -čna -o, intemacionalizirati -am spraviti kaj pod mednarodiui upravo, intemacionalizicija -e f: produkcije intemit -a m zarod s šolo in vso oskrbo za gojence, iniernatski -a-o: ~a vzgoja, oskrba, red, intemist -a m gojenec, zavodar, intemistka -e ž, intemitka -e ž gojenka internata internirati -am zapreti, omejiti svobodo gibanja, intemiranje -a s, intemicija -e ž kraj in čas zapora: biti v ~i, poslati v ~o, med -—o v taborišču, intemacijski -a -o: ~o taborišče, intemiranec -nca m, interoiranka -e ž internist -a m gl. interen, internat interogativ -a m, mn. tudi interogativa -iv s vprašalni zaimki, vprašalnice, interoga-tiven -vna -o vpraštden: ~i zaimki inteniarlamcntiren -ma -o medparlamen- taren: komisija interpdidja -e ž vprašanje med razpravo: staviti ~o, odgovarjati na ~o, interpe-lirati -am: ~ koga o čem ali zaradi česa, interpeldnt -a m interplanetirefl -ma -o medplaneten interpoUren -ma -o kar je med poloma, med elektrodama interpolirati -am vriniti, vložiti, vstaviti, mat. vstavljati vmesne vrednote v matematično zaporedje, slov. dodajati besedilu tuje stavke, interpol^ija -e ž interpretind -am razlagati, tolmačiti, podajati, interpretiranje -a s, interpretacija -e ž: ~ besedila, uredbe, ~ drame na odru, vloge, interpretacijski -a -o, interprčt -a m razlagavec, tolmač, igravec, izvajavec, interprčtinja -e ž faiterp^cija -e ž slov. ločilo, 2. postavljanje ločil, interpunkcijski -a-o: ~a znamenja ločila interurUbi -a m medkrajevni telefon: ~ kliče, interurbdnski -a-o: ~i telefonski pogovor interv^ [-dl] -a m razmik, presledek, med-dobje: med. ludden ~ svetel trenutek, čas umske bistrosti, preblisk, glas. višinski presledek med dvema glasovoma, intervalen -Ina -o [-In-] intervenirati -am poseči vmes, posredovati, pomagati, zavzeti se za koga, vplivati na koga: ~ pri kom v kaid z^vi, inter-včncija -e ž: vojaška, državna valutna, blagovna zdravniška ~ poseg, pomoč, vpliv, posredovanje, intervencijski -a -o: ~a politika, trgovina, inter-vencionb:em -zma m \poseganje v tujt zadevel, intervencionist -a m intervju -ja in -va m pogovor za javnost: imeti ~ s kom, dovoliti komu ~ o čem, inter-vjiivati -am: ~ koga o čem intmolcilen -Ina -o [-In-j medsamoglas-niški: soglasniki intimen 298 irealen intimen -mna -o prisrčen, domač, zaupen: ~ sprejem, prijatelj, biti s kom ~o razmerje s kom, ~o govoriti s kom na samem, zaupno, intimnost -i ž, intimus -a m najožji zaupnik intka -e ž lj. indigo, modrih, plavilo, intkast -a -o; gl. tudi indigo intoksikicija -e i zastrupitev, zastrupljenje: med. alimentama ~ prebavno zastrupljenje, prebavna motnja intolerinca -e ž nestrpnost, med. neodpornost: ~ proti alkoholu, intolerdnten -tna -o 1. nestrpen: ~ šovinist, 2. med. neodporen: bolnik intonirad -am dati začetni glas, začeti, ub(i)rati, intonacija -e ž glas. začetni glas, akord, slov. način poudarjanja po višini in moči: padajoča, rastoča ~ intra- v sestavi: intramuskulžren -ma -o: ~a injekcija v mišico, intraven6zen -zna -o: ~a injekcija v žilo, veno intransigčfitfii -tna -o nespravljiv, nepopustljiv, nedostopen, trdovraten, intransi-^ntnost -i ž, intransiginca -e ž intianzitivca -vna -o slov. neprehoden: •—i glagoli, intranzifvnost -i ž intriga -c ž spletka, intrigirati -am: ~ proti komu spletkariti, rovariti, intrigšnt -inta m zdražbar, spletkar, intrigintka -e ž, intrigšntski -a -o, intrigintstvo -a s introdiikciia -e ž mod introniziciia -e ž ustoličenje vladarja na prestol, intronizacijski -a-o: ~i obred, intronizirati -am imnMpekdJa -e ž pogled v lastno notranjost, introspektiven -vna -o: ~ duh intmzlja -e ž geol. vdor intnicOa -e ž neposredna notranja spoznava: delati z --o, imeti ~o, spoznati kaj po ~i, intuitiven -vna -o: ~ duh, ~o tigotavljanje, ~o športi, zadeti, pogoditi, intuitivnost -i ž neposrednost spoznaiga, intuicionizem -zma m fil. invalid -a m: vojni, delovni, mirovni invalidka -e ž, invaliden -diut -o: ^ delavec, invalidslu -a -o: ~a komisija, ~i dom, invalidni!» -e i, invalidnost -i ž Imazfla -e ž vdor, invazijski -a -o: ~e čete, ~a armada tavdtdva -e ž napadalna, sramotilna izjava, sramotilen spis invindja -e ž najdba, domiselnost: pesniška, tmietoišlut invencidzen -zna -o dih miseln, iznajdljiv, invenci6znost -i ž inventir -ja m premično premoženje, popis imetja: živi, mrtvi —, inventaren -rna -o = inventarski -a -o: ~i zapisnik, inventarizirati -am dehti, napravili inventar, popis(ov)aii imetje, inventariziranje -a s, inventarizacija -e ž inventura -e ž^pis zalog: imeti, opravljati, delati ~o, inventuren -ma -o invCrten -tna -o: ~i sladkor inverirati -am preobrnili, prevreči: inver-tiran -a -o: spolno — besedni red, inverzija -e ž obrat, sprevrženost, slov. obrnjen besedni red, inverzen -aia -o: ~a krivulja investirati -am vložiti denar v kaj, investiranje -a s vlaganje, investicija -e ž vloga: zanesljiva ~e v kmetijstvo, --e v vaški zadrugi, investicijski -a -o: ~o posojilo, ~a politilca, ~i načrt, sklad, investitor -ja m investitura -e ž \umestitev na (duhovske) službe\: boj za ~o, investitiiren -ma -o: ~i obred invokidja -e ž poet. prošnja, nagovor invol6dja -e if 1. med. zakasnitev, 2. geom., involucijski -a -o, involvirati -am inznlin -a m insulin inženir -ja m: strojni inženirka -e ž: ~ kemije, inženirski -a -o: ~o delo, ~e čete, inženirstvo -a s ite -a m fiz. naelektren delec, ionizirati -am, ionizžcija -e ž, ionizator -ja m, ionosfera -e ž najzgornja plast ozračja >[i-on-] los -a m \gr. otok\, loški -a -o: ~i bregovi, lošdni -ov m mn. Iperit -a m jstrigren bojm plinj ipsOon -a m ali neskl. \gr. črka\ Iradonto -Ina -o [-In-] 1. fil. nerazhžljiv. nedoumljiv, 2. mat. neizračunljiv: ~o število, iracionalnost -i[-In-j ž, icaciona-lizem -zma m fil., iracionallst -a m, iracionalistka -e ž, iracionalističen -čna -o: ~i nazori iradUdJa -e f fiz. izžarevanje, osoj, med. obsevanje z rentgenom, žarčenje Irik -a m \azijska država\, iršški -a -o: ~i petrolej, Iračdni -ov m mn. Ihbi -a m Perzija, irdnski -a -o: ~i jezik = irinščiiut -e ž, Irdnec -nca m, Irinka -e ž, iranist -a m, iranistika -e i \veda\ MIm -Ina -o [-In-] nerealen, neresničen, nestvaren: slov. ~i pogojni stavek, irežlnost -i [-In-] ž free 299 isti Irec -rca m, Irka -e i. Irsko -ega s, z •^ga, Irska -e f, v irski -a -o: ~i tej za samostojnost, irSčina -e ž iredtetn -e ž zg. gibanje za osvoboditev narodnega ozemlja, iredcntizem -zma m, iredentist -a m, iredentistka -e ž, ireden-tistiCen -čna -o: ~o gibanje, <—« demonstracijo iregiiUren -ma -o nepravilen, nepravi, nereden : — lik geom., —« čete, ~ postopek, ireguldmost -i f irelevinten -tna -o nepomemben, neznačilen, neznaten, irelevdntnost -i ž Irina -e ž os. i., Irtoin -a -o irh -a m = irha -c ž \usnje\, irhovina -e / in irhovina -e f 1. usnje, 2. neotesanec, irhast -a -o = irhov -a -o: e hlače = irhovice -ic ž mn., irhovec -vca m kdor nosi irhovice, irhar -ja m kdor na irh stroji, irharski -a -o: —« obrt, irharstvo -a s, irharica -e t bot. irklij -a m kem. \prvina], iridijev -a -o itigidja -e ž namakanje (zendJiSča), med. izpiranje, izplakovanje, irij^tcn' -ja m agr. namakedna morava, med. priprava za izpiranje, irigirad -am agr. narmkati (zemljo), med. izpirati fris in irida -e ž \gr. boginJa\, Iridin -a -o, irida -e ž šarenica v očesu, irisen -sna -o: ~a slepiča pri mikroskopu, iritis -a m vnetje šarenice, irizicija -e i lesketanje v mavričnih barvah ifitirati -am (raz) draži ti, vznemiriti, vznemirjati, iritiranje -a s, iriticija -e ž, iritabilen -Ina -o [-tn-J (ra)zdražljiv, iriubilnost -i [-In-J ž, iritativen -vna -o dražeč, dražljiv ironija -e ž posmeh : romantična ir6ni-čen -čna -o: ^ poudarek, ironizirati -am: koga smešiti koga, posmehovati se komu, ironiziranje -a s Irska -e žgl. Irec istaias -a m vnetje živca v križu, vnetje bedrnega živca, ishištičen -čna -o: bolečine, ishiidičen -čna -o: ~i živec; IJ. tudi iSias Isis Iside ž \egiptovska boginja\, Isidin -a -o: ~kult iskiti «čem, m -te in -ite! iskije, iič6č -a -e, isk&l -žla -o, isk&n -a -o, iskinje -a s: ~ sobo, besede, resnico, zaklad, pravico, reSitev, dlako v j^jcu; — kniha, vode, rude, priložnosti, del^ zabave; tu nimaS nič iSčem svojo družbo. iSčem družbe (kakrSne koli); ~ po knji^, po svetu, iskàlen -Ina -o [-In-J: ~i list, iskàlo -a s sonda, iskàvec -vca m kdor išče, iskàvka -e ž, iskâvski -a -o: ~a vnema, iskàlnik -&[-yn-] m: radijski, fotografski ~ Isker -kra -o: ~ konj, —« oči, iskrost -i ž živost, gibčnost iskra -e ž, rod. mn. Isker [-»rj: ~ ognja, ~ življenja, ~ upanja, ~ pod pepelom, —o ukresati, na brusu ~e letijo, se utrinjajo, švigajo, odletav^jo; človek kakor iskrast -a-o : — pesek, iskriûce -ic ž mn. zool. \živali, ki se ponoči svetijo, fosforescirajo], iskrinje -a s šop isker, iskrica -e f : ~ življenja, ~ upanja je še; tudi bot.; iskrolôv -ôva in -dva m: ~ pri dimniku, iskriSče -a s fiz., iskrilo -a s iakrén -a -o. prisrčen, odkrit, odkritosrčen, iskrénost -i ž odkritost iskriti -im se, iskri in iskri -ite se! iskrčč -a -e se, iskril -a -o, iskrênje -a s : iskri se ogenj, sneg v soiKU, solza v očesu, vino v kozarcu; knjiga se kar iskri od duhovitosti; iskrič -iča -e se prid.: ~ se plamen, ~e se ivje islam -a m Mohamedovo verstvo, musliman-stvo, islamski -a -o, islamist -a m, islamizem -zma m Islindija -e i, v —i, Islàndec -dca m. Islàndka -e ž, islindski -a -o: —i dvolomec, islindščina -e ž, Islindsko -ega s, na ~em Ismine in Ismčna -e ž Ant^onina sestra, Ismčnin -a -o Is6krates -ta m \grški učitelj retorike], Isôkratov -a -o ispa -e ž podstrešje, podstrešna Izblca, podstrešnica: spati na ~i, pod ~o is^ -ij ž mn. pre■ isti, p<^lnoma isti; po ti^em vplivu se rabi: podpisani prosi odbcn-, |}a bi mu ' dovolil da bi mu dovolil; najdma je isti 300 fd bila torbica, ®~a se dobi dobi se; istost -i ž identiteta; ~ ukradenih stvari je dokazana; istiti -im imeti, razglašati za isto, istenje -a ta človek vse stvari isti s^svojlmi Isto- v sestavi izraža istost, ne samo enakost: istočisen -sna -o sočasen, hkraten, istočisno prisl. hkrati, obenem, v istem času; istoimenski -a -o: mat. ~o Število; istoližen -žna -o: ~i koti geom.; istomisten -tna -o mat.; isto-pldden -dna -o izogamen; istorččje -a s slov. tavtologija; istordden -dna -o, istor6dnost -i ž izogenija; istosmernost -i ž, istosmiren -rna -o: °—i tok enosmerni; °istotdm prisl. prav tam, ravno tam; "istotakč prisl. prav tako, ravno tako; "istotdk -a -o prav tak, ravno tak, čisto tak; istoviten -tna -o isti, identičen, istovčtnost -i ž istost, istovititi -im istiti, identificirati, istovetenje -a s istenje, identifikacija; istovfsten -tna -o iste vrste istra -e i\polotok\, istrski -a -o, Istrin -dna m, Istrdnka -e ž, istrdn -dna m vino iz Istre iSias -a m Ij. ishias ISkarij6t -a m, ISkarij6tov -a -o, iSkarij6tski -a -o, iSkarij6t -a m izdiyavec itacizem -zma m slov. itak prisl. tudi tako, že tako, brez tega, tako in tako Itaka -e ž \grški otok\, itaSki -a -o, Itačdni -ov m mn. itala -e ž najstarejši prevod biblije v latinščino ftali -ov m mn. in Itdlci -ev [-Ic-j m mn. \nekdanji rodovi v Italiji\, italski -a -o l-ls-]: —i jeziki, narodi ItdUja -e 2, v iz Italijansko -ega s, na '-em, z ~ega; Italijdn -a m, Itali-jdnka -e ž, italijdnka -e ž \pšenica\, italijdnski -a -o, italijdnSčina -e ž, itali-jdnčiti -im uporabljali italijanske besede, Hai\anain.ti-ampoitaliJančevati, italiani-zem -zma m slov. jezikovna posebnost pod it. vplivom; italianistika -e ž \veda\, italianist -a m, italianistka -e ž, italia-nističen -čna -o: ~i seminar; italofil [-Uj -a m Italijanom naklonjen človek, italofiklči -a -o [-Is-j, italofilstvo -a [-Is- j s; italof6b -a m Italijanom gorak, italof6bsld -a -o, italof6bstvo -a s tterativen -vna -o ponavljalen; ~i Stevniki, glagoli, iterativnost -i ž ponavljalnost; iterativ -a m = iterativum -a m, nm. tudi iterativa -iv s ponavljalni glagoli; iteracija -e ž poet. ponavljanje, figura ponavljanja itêrbij -a m kem. \element\, itêrbijev -a -o iti, sed. grčm in grèm, pojdi -te! grede, gred6č -a -e, Sèl [Sày] Slà Slô in Slo; bom Sèl m pojdem -eš -e ® premikanje z nogami: ~ peS, mimo, naprej, ven, prek česa, ~ pred kom, ~ vsaksebi, ~ na pot, na sprehod, na lov, na tuje, na semenj, na morje, na goro, na vodo, na stran, na vlak, na avto, ~ na svatbo, na pogreb, na obisk, na koline, na kosilo, h kosilu, na večerjo, k večerji, na koncert, na ples, na kozarec vina, na trgatev, na delo, na zborovanje, na zrak, na sonce, na vas, na potok, na vojsko; ~ nad koga, nad sovražnika, ~ k pogrebu, k poroki, k maSi, od pogreba, od seje; ~ za kom, za čim, za sledjo, za pogrebom, za delom, s trebuhom za kruhom, za zaslužkom, — komu naproti, nasproti, — za kom, ~ za nosom; ~ za hlapca, za Sofetja, ~ po kaj, po zdravnika, po očeta; ~ po opravkih, po vasi; ~ v gozd, v hribe, v šolo, v svet, v vojake in k vojakom, v kolobar, ~ čez rob, čez mejo, čez most, čez brv, čez cesto, čez pol^, čez goro, čez lužo, čez vodo; ~ s hrit>a, z doma; — s palico, ob palici, ~ lovit, spat; @ drugačno premikanje aH predstava o njem: ura, stroj, vl^, avto, voz gre; ~ z vlakom, z vozom, z avtom; ključ gre v ključavnico, noga gre v čevelj, vse knjige ne gredo v omaro; — s prstom čez stran, v usta; vse gre skozi njegove roke; ~ v podrobnosti, stvarem do dna; cesta gre čez polje, stroški gredo v milijone; dež, sneg, toča gre; sonce gre za gôro, ~ komu na živce, tta Jetra dražiti, razburjati, motiti ga; — čemu do živega, do dna; mleko gre čez prekipeva; denar mu ne gre rad iz rok, vino gre v glavo, sapa gre po vejah, glas gre po mestu, glas gre o kom; čas, razvoj gre svojo pot, kam gre tvoja pot? cene gredo kvišku. Jed mu gre v slast, vse gre rakovo pot nazaduje, vse gre narobe, navzkriž, narazen; kako že gre tista pesem? prvega gre (iz služtie), blago ne gre več, uk mu ne gre, delo gre od rok se odseda, vse gre kakor po maslu, po loju gladko, z lahkoto; trgo- M 301 iz- vina dobro, slabo gre; na bolje, na smeh, na jok mu gre; na pomlad gre, na polnoč gre, vse gre podenj ne drži več vode in blata, blato gre od njega, klada gre na dvoje; ~ v zgubo, v nič, po zlu, pod pot; vse je šlo je zapravljeno-, žito gre v klasje, solata gre v cvet, zelje gre v glave; to mu ne gre v glavo, mu gre za nohte v stiskah, v težavah je-, to gre predaleč, vrata gredo na cesto; (D kako ti gre? tako ne gre več naprej, gre za denar (°gre se za denar), za trud mi gre plača, za glavo mu gre, za življeqje gre, hvala mu gre; čast, vera mu gre; za stvar mi gre, to pa ne gre, gre zaies, po sreči, z lahkoto, zlahlca gre; oe gre lahko, pa le gre; (j) ~ vase, up je Sel po vodi, ~ rakom žviže^t, ribam gost, ~ po gobe, — komu na limanice, v past, pod rušo, po riti k maši; ~ se mance, slepe miši; pojdi se solit, pojdi k vragu, pojdi nekam, ~ pod koto gledat; ~ zamož, ~ v Rim; trda, tesna mi gre za čas, za denar, ~ z ^vo skoz zid itinetir -ja m itineririj -a m potopis, načrt za pot itrij -a m kem. \elentent\, itrijev -a -o iva -e i I vrtel, iv4k -a m bot., ivov -a -o: ~e Sibe, ivovina -cžin ivovina -e ž Ivan -a in Ivina m os. i., Ivanov -a -o m Ivinov -a -o, Ivanček ^čka m in Ivinček -čka m, Ivančkov -a-o in Ivinčkov -a -o; fvek fvka m, Ivko -a m, Ivkov -a -o, Ivo iva m, fvov -a -o; Ivina -e i, Ivinin ■a -o, Ivinka -e ž, Ivinldn -a -o, fvica -e ž, Ivičin -a -o, Iva -« ž, Ivin -a -o ivinjka -e ž {hruška in češnja] ivinjščica -e ž zool., bot. kresnica, ivinovka -e ž bot. ivir -a m in iv6r -i ž trščica, troha, tvitje -a s, ivirast -a -o, ivčren -ma -o: ~a plošča, ivčriti -im zaznamovati debla za posek fvje-as = ivnik -am, ivnat -a -o iz predi, z rod. izraža, od kod kaj izvira : ® po kraju (od kod?): pride ~ hiSe, ~ jame, ~ Gorice, ~ Maribora, to prihaja ~ srca, piti ~ kozarca, ~ mlake v lužo priti z dežja pod kt^, stric ~ mesta, pismo ~ Pariza, vino ~ soda; ® po času (od kdaj? odklej?): ~ prve Sqle, ~ leta v leto, spomin ~ nekdanjih časov; (S) po načinu (kako? kakšen?): srca odpustiti, ~ srca rad ustrežem. glave povedati, znati; ~ dobre volje storiti, b^eda ~ šale; biti ~ uma, ves ~ sebe, suknja je ~ celega; (D po vzroku (zakaj? čemu?): ~ obupa, ~ žalosti hira, ~ navade delati, ~ strahu bežati; laž ~ zadrep, ~ lakomnosti si ne privoSči, dejanje maščevanja; (g) po snovi, predmetu (iz česa, iz koga?): ~ prsti narediti, ~ lesa rezljati, ~ kamna klesati, verižk» ~ čistega zlata, kruh ~ domače moke; ~ muhe napraviti konja, norca se delati ~ koga, kai bo tega otroka? ® v časovnem in načinovnem pomenu se večkrat veže z oblikami, ki same zase niso več v rabi-, zato se je tudi čut za predlog sam zgubil-, ta se je obrusil v zjs in se strnil v enoten izraz: ^ mladega zmlada, ~ prvega sprva, ~ novega znova-, (j) s predlogi med, nad, pod, pred ima se m vprašanje od kod? veže v enoten predlog z rod.: prihajam izmed ljudi, vzamem iznad vrat, poberHn iz^ klopi, pometem izpred vrat, kuicam izza vos^a iz- v sestavi: I. z glagoli daje d^anju pomen smeri iz česa (od kod?); ta smer je ® kn^no določena: izpeljati voz (iz blata), izbiti klin (iz tnala), izpiti vino (iz kozarca), izliti vodo (iz škafa), izročiti ključ (dati iz rok); ® samo umišljena, prenesem pomen: izdiimiti dušo, izreči besedo, izdati denar, beseda nič ne izdi; kadar hočemo glagolu dati ta prvotni pomen predpone, moramo pisati iz-; (Š) uperjena zlasti na konec dejanja, tako da daje glagolom predvsem pomen dovršnosti: izboijSati, izprazniti, izmisliti si, izprositi; v taki rabi prvotni pomen prepone iz- lu več občuten, sdmo dovršnost nam pa enako dobro izraža tudi predpona z-/s-, zato se iz- pogosto obrusi v z-/s- in lahko pišemo eno ali drugo; pri tem se radi oziramo na blago-glasje, da neposredno za samoglasnikom pišemo z-/»-, za soglasniki ^ iz-: je kozarec izpil : je vino spil; je pot izhojena? : dobro shojena; (3) pri novih knjižnih besedah dajemo pret^mni iz- po tu/em vplivu prvotni pomen, zato pišemo samo iz-: izraziti, izobraziti, izbojevati, izbriti, izigrati; n. pri pridevnikih in samostalnikih je iz- narejen največ po tidihpredlogah: izreden, izvrsten, izhod; iz predložnih zvez se je včasih obrušen iz- 302 izbèr v z-/s- strmi v prislovni izraz: izvečine zvečine, izdavna zdavna; pri pisavi predpone z-/s- moramo paziti, da ne nastanejo dvoumnosti Izabéla -e ž os. i., Izabélin -a -o izabéia -e ž \trta in vino\ Izaija -a ali -e m {svetopisemski prerok], Izaijev-a-o Izak -a m os. i., Izakov -a -o izéiad -am gl. izorati izlM -e ž, izbica -e ž, izben -bna -o: ima izgovoijen ~i kot kot v irW izbonuitâti -âm gl. barantati: od njega je izbarantal čedne denarce izbasiti in izbàsati -bàSem gl. basati: ~ se iz avta; vendar zbasati iibeciti -âm gl. becati: ~ kamen iz veže, koga iz gostilne; izbacniti in izbàcniti -nem gl. bacniti, izbacnjèn -êna -o in izbâcnjen -a -o >[-bac- / -bic-J "izbegAvad -am bežati pred čim, izmikati se čemu, ogibati se česa izbér -i ž izbira: na ~ je dano, na ~ imaS izbetAiid -im : ~ denar od koga ali iz koga ; vendar zberačiti IzbérsaU -am se pokvariti se, postati bersa: vino se je izbetsalo, otrok se je izbersal ; izbérsiti -im se; tudi zbers-izbesnéti -im se gl. besneti: slednjič se je le izbesnel; nevihta se je izbesnela; vendar zbesneti idwzAti -im z bezanjem spraviti iz česa gl. bezati: ~ smet (iz ušesa), murna (iz luknje) >['b3Z']; tudi zbez-fabičad -am: ~ si mehkužnost izbijati -am, izbijanje -a s in izbijinje -a s: ~ Uin (iz tnala), komu kaj (iz glave) klin s klinom resnica "izbija na dan se kaže, prihaja, udarja na dan; izbijič -a m, izbijivec -vca m, izbijilnik -a [-i/n-J m; vendar zbijati izbira -e ž: velika, obilna, majhna ~ blaga, na ~o dati, imeti na ~o, vse ti je na ~o; čas, kraj, blago po ni nobene izbirék -rka m: kdor dolgo izbira, — dobi najslabše, izbirčen -čna -o z ničimer zadovoljen, izbirčnost -i ž, izbirčnež -a m, izbirčnica -e ž, izbiren -ma -o: ~e tekme, '«'i turnir id>inid -am, izbfranje -a j: ~ fižol, grah, besede, tekmovavce, ~ po okusu, po svoji volji; izbirič -a m \priprava{, izbirivec -vca m, izbirivka -e ž, izbirilcn -Ina -o[-In-]; vendar zbirati izbistriti -im, izbistri -ite! izbistril -ila -o, izbistrin -êna -o: dežje izbistril razgled; izbistri se kalna voda, megleno ozračje, boleča, zmedena glava, moten um, nejasna, meglena misel, nedoločen pojem, spoznavni čut, okus; izbistritev -tve ž: ~ pojmov; tudi zbistriti izbiti -bijem gl. biti: ~ komu zob, oko, ~ sodu dno, ~ komu kaj (iz rok, iz glave); ~ si kaj iz glave; vendar zbiti izblebetiti -im in -ičem gl. blebetati: ~ komu kaj, si že izblebetal; ri/[-dah- I -dah-j; vendar zdihniti iidija -e ž: posebna, redna, jutranja, večerna ~lista; prva, druga, bibliofilska, ljudska, šolska, žepna ~ knjige; ~ izkaznic, vstopnic, potrdil, bankovcev; skrivnosti, domovine; izdijen -jna -o: <~i urad izdiiati izdijam in -em, izdajanje -a s: ~ denar, blago, menice; ~ potrdila, izkaznice, dovoljenja; ~ liste, poročila; ^ prijatelje, skrivnosti, domovino; — se za profesorja, prijatelja; njegov obraz izdaja skrbi; jezik ga izdaja; iz^itelj -a /n: ~ lista, menice, izdaji-teljica -e i, izd^iteljski -a -o: ~i odbor, izdajivec -vca m, izdajivka -e i, izda-jivski -a -o, izdajivstvo -a s izdajiti -dijcp in -dajem gl. dajati, izdajil -a -o, izd^in -a -o: izdajal je ves denar, vse knjige; ves se je izdajal za organizacijo izdileč prisl. zdaleč (°izdileka) tetfti -dim, 2. os. dv. izdi(s)ta, 2. os. mn. iz^($)te: ~ ukaz, naročilo, povelje, ~ č^ek, denar, knjigo, skrivnost. podatke sovražniku, domovino; ~ se z govoijenjem, ~ se za nasprotnika; nepreh. ta hrana veliko izda zaleže-, njegova beseda nič ne izdi; izdin -a -o : ~o povelje, ~ zakon, ~a knjiga; izditen -tna -o: ~a podpora, hrana, ~o zdravilo, izditnost -i i: ~ hrane, zdravljenja; izditek -tka m: ~ za knjige, za hrano izdiviti -im, izdivljen -a -o: ~ besedo izdiviia(j) prisi. zdavnai izdehtéti -im se, izdehtèl -éla -o, izdehtèn -êna -o >I-dah-J izdélati -am: ~ kaj za koga, ~ iz česa; komu ~ kaj po naročilu, po želji, po meri, po načrtu, po dogovoru, ~ okusno, trdno, površno, na pol, na hitro; ~ šolo stavbo ali Šolanje, ~ razred; izdelivati -am " izdeloviti -lijem gl. delovati, izdelovinje -a s: — pohištvo, obleko, stavbo, šole; naš je odlično izdeloval v šolah; izdeliva -e ž: skrbna, površna, ročna, strojna, obrtna, tovarniška ~ pismenih nalog; izdélek -Ika [-ik-] m: obrtni, ročni, strojni, tovarniški, postranski, domači, tuji ~i; ~ iz lepenke; izdelovivec -vca m: ~ gumbov, izdelovivka -e i, izdelovilen -Ina -o [ In-]: ~i stroški, izdelovilnica -e I-vn-] ž , gl. tudi zdelati izdeževiti -ùje se gl deževati: izdeževalo se je; izdežiti -i se >[-daž-] izdih -a m: ~ zraka, izdihlj^ -a m in izdihljij -a m: ob vsakem ~u ga zbode v prsih; zadnji >; izdihniti -nem, izdihnjen -a -o: ~ zrak (iz pljuč), ~ umreti-, izdihoviti -ujem, izdihovil -ila -o, izdihovinje -a s, izdihivati -am, izdihi vanje -a s: počasi zrak — med govorjenjem, izdihati -am, izdlhai^je -a s; gl tudi zdihniti, vzdihniti izdirati -am, izdiranje -a s: kdor meč izdira, pod mečem umira, ~ zobe izdlUti -dišim se zgubiti duh gl dišati; kava se izdiši, če ni zaprta; tudi zdišati se iadivjiti -im se gl divjati: ~ se nad kom, vi^ih se mora če ne, ni zdrav; nevihta se je izdivjala; vendar zdivjati "izdobiviti -im dobavili, »izdobiva -e ž dobava izdôibsti -dôlbem, izdôlben -a -o (»izdolb-Ijen -a -o); ~ jamico, luknjo v les, kamen; med. ~ kost, lečo; izdôlbenost -i f : ~ leče konkavnost, izdolbenina -c ž izdMbsti 305 izgovor izdolbena snov, izdolbina -c ž izdolbeni del-. ~ v Icosti, v plošči, v leči; izdôlbek -bka m >[-yb-J izdražid -im, izdràii -ite! izdržžil -fla -o, izdraièn -êna -o: ~ komu kig z višjo ponudbo iztrgati, izdražitev -tve ž izdrégad -am, izdrézati -am: ~ sršene iz dupla, ~ komu kaj iz rok; izdrégniti -nem, izdrégnjen -a -o izdréti -dêrem m -drèm gl. dreti: ~ zob, las, meč, trn, ~ nož iz roke, iz rane; kamen se izdere, od kod si se pa izdrl? iz boba se je izdrl posvetilo se mu je-, izdft -a -o: ~ zob, meč, izdftje -a s izdrisdd-im, izdristil-ila-o: ~ črevo izčistiti izdâliad -am izvohati, iztakniti-. vse izduba, naj bo še tako skrito; tudi zduhati °izdvoiid -im iztočiti izem izma m: navdušuje se za okultizem in podobne ~e izeničid -im, izenačei\je -a s: ~ vrednosti, oblike, prejemke, pravice in dolžnosti, oblike so se med sabo izenačile; ~ v nogometni tekmi; izenâCenost -i f: ~ pred zakonom; izenačitev -tve i, izenačevati -ujem, izenaCevàl -âla -o, izenače-vénje -a s, izenačevilen -Ina -o {-In-J, izenačevivec -vca nr, tudi zenačiti izfrčiti -im gl. frčati: ~ iz gnezda; tudi sfrčati izgànjad -am, izginjanje -a s: ~ koga iz hiše, ~ hudobijo, hudiča, lenobo iz koga; izganjavec -vca m, izganjâvka -e i, izganjavski -a -o; izganjâlen -Ina -o [-In-]: —e metode; vendar zganjati izgnràti -âm se gl. garati: pri tem delu se boš hitro izgaral; izgarânost -i i; tudi zgarati izginid -nem: ~ izpred oči; izgini mi! poberi se, izgine kakor kafra, kakor duh, kar na tihem; izginil je neznano kam; prid. izginul -a -a: puške '^ih vojakov; izginitev -tve ž, izginjati -am, izginjanje -a s: vse izginja pred njo; tudi zginiti izgladiti -im, izgladil -ila -o in izgladiti -im: ~ gube, les, nasprotja, komu pot do česa, ~ jezik, verze; izglajênost -i ž in izglajenost -i i; tudi zgladiti izgladoviti -ûjem lit. gl. gladovati: ~ bolnika, hoja jih je izgladovala izlačnila izglàgolsld -a -o [-Is-] glagolski izglasovati -ùjem gl. glasovati, izglasovân -a -o, izglasovanje -as: ~ komu zaupnico Slovenski pruvopis — 20 "izglid -gléda m upanje, podoba, videz ipd. : "za to službo ni —^a ni upanja, nič ne kaîe, "prošnja nima ~a aH ~ov nima upanja, ne kaže tta uspeh-, °sem brez ~ov za kaj brez upanja, slabo mi kaže, "— mesta videz, lice, podoba mesta *izglédad -am: *dobro izgledaš imeniten, zdrav si videti-, 'slabo izgledaš slab si videti; *kako pa izgledaš kakšen pa si; *izgleda, da bo dež na dež kaže; kaže, podobno je, videti je, zdi se, da bo dež; *kako bo pa to izgledalo kakšno pa bo to, ččmu bo pa to podobno, kazno izgiobad -am m -Ijem, izgloban -a-o: ~ cesto, ~ krajec kruha; izglobiti -im, izglôbi -ite! izglobil -ila -o, izglobljčn -êna -o izgk>dad in izglodati -am in -jem gl. glodati, izglodan -a -o: — luknjo v omaro, v pod; tudi zglodati izgnâti izženem gl. gnati, izgnan -a -o: ~ koga iz dežele; izgnânec -nca m: politični izgnânka -e ž, izgnanstvo -a s: iti v —, v ~u unueti; izgôn -ôna /n: ~ iz kraja, ~ v Sibirijo; vendar zgnati, segnati izgnojid -i se, izgnôji -ite! izgnôjil -ila -o, izgnojèn -êna -o: rana se je izgnojila iz nje je iztekel gnoj; vendar zgnojiti se izgoditi -im, izgôdi -ite! izgôdil -ila -o, izgodèn -êna -o: lan ptič se izgodi izgôltad -am, izgôltan -a-o: — koštico; ~ opravičilo >[-yt-] izgonid -gônim gl. goniti, izgônjen -a -o: — vodo iz vodnjaka, živina se izgoni izpàja; vendar zgoniti izgoréd -im gl. goreti, izgorévati -am, izgorina -c ž ostanki zgorevanja; tudi zgoreti izgosti -6dem se gl. gosti: godci so se izgodli izgotoviti -im, izgotôvi -ite! izgotôvil -ila -o dodelati, opraviti, izdelali, narediti, ftlo)-končati, izgotavljati -am, izgotavljanje -a s izdelovati; tudi zgotoviti izgovirjad -am, izgovârjanje -a î: ~ besede, glasove; nerazločno — se komu ali pred kom zaradi česa, ~ se na koga, — se z boleznijo: izgovar-jâva -e ž ("izgovorjava) : razločna, nerazločna —, izgovarjâlen -Ina -o [-In-j: —a tehnika; vendar zgovarjati se izg6vor -a m 1. izgovarjava: nerazločen, jasen, izrazit 2. opravičilo: ^e izgévor 306 Izidor iskati, naštevati, navajati; prazen, slab, pišlcav, šepav, jalov, brezov, iz trte zvit vsak ~ je dober, pa £e ga pes na repu prinese; opravičil se je z ~om, da je bolan; 3. dogovor: po ~u je to moja pravica izgovoriti -im gl. govoriti, izgovorjen -žna -o 1. besedo 2. pusti ga, naj izgovori! 3. ~ koga pri kom opravičiti-, ~ se pred kom (di komu zaradi česa; ~ se na koga^ 4. ~ si k6t, souporabo, priboljSek; vnaprej si kaj izgovorIjiv -a -o: težko ^^ glasovna skupina, izgovorIjivost -i i; vendar zgovoriti se izgozditi -im, izgdzdi -ite! izgdzdil -ila -o: zagozdo klin se izgozdi; med. izg6zdek -dka m izgraditi -im, izgrddi -ite! izgridil -ila -o, izgrajčn -fina -o izdelati, sezidati, postaviti, ustvariti, organizirati, izpolniti, vzgojili, urediti; izgradnja -e i graditev: Icapitalna ~ nove družbe; hiša je še v /-"i ->■ v zidavi, hiio ie zidajo, poslavljajo; izgrajevati -lijem, izgrajiij -te! iz^jevšl -dla -o, izgrajevanje -a s; gl. tudi zgraditi izgMa prisl. zgrda izgrditi -im, izgtdi -ite! izgfdil -ila -o, izgrdčn -ina -o: komu ~ obraz, iz-grditev -tve i izgribsti -grSbem gl. grebsti, izgrebčn -£na -o: ~ krompir iz žerjavice, ~ kaj iz svojih papirjev, iz spomina; izgrčbati -am, izgrčbanje -a s; vendar zgrebsti izgrid -ida m nered, razgrajanje, divjanje, eksces: poulični, delavski, dijaški izgridnik -a m izgrgrfiti -dm gl. grgrati, izgrgrdn -a -o: ~ sline, pene, ~ nerazločen glas Izgristi -izem, izgrizen -a -o: ose so izgrizle luknjo v hruško, ~ koga iz službe; vendar zgristi izgubiti -im, izgubi -ite! izgiibil -ila -o: ~denar,službo, dom, starše;pravdo, stavo, igro, pamet, živce, glavo; ~ ime, čast, vero, pogum, upanje, ugled, vpliv, zaupanje, vero vase; v takih zvezah raba predloga na na časti, ugledu, teži, vplivu, veljalvi) ni domača: ~ barvo, dlako, lase, (nekaj) teže, ugleda, ~ pri teži, ~ veliko krvi; ~ pri igri, pri kupčiji, pri stavi; ~ sled za kom, koga spred oči; ~ vojsko, nedolžnost, potrpežljivost, poštenje, zavest, življenje; ~ se na poti zaiti, ~ se v mestu; včasih se kar isLgdbije duievno odsoten-, izgùbi se (mi)! ptd>eri se, izginil izgubite -toa -o: biti ~ deiur, ~a vera, mladost, ~a bitka, igre, stava; večkrat je čisto ~ duievno odsoten, zNojen; izgubljenec -nca m, izgubljenka -e i, izgubljenost -i ž: dtiševna bolezenska ~ in omamljenost ; izgùba-ebiti na ~i, ~ krvi, teže, časa, ugleda, deiuuja (*na krvi, teži); ~ v gotovini, pri igri; izgùbijati -am, izgûbijanje -a «; ~ čas za prazen nič, ~ živce, moč, pogum, voljo; tudi zgubiti izhéjatl -am, izhàjai^ -a s: časopis izhaja vsak dan, nesreča izhaja iz zmote; dobro, slabo ~ s čim, s kom dobro, slabo živeli, biti zadovoljen s čim; razumeti se s kom; s tem za silo izhajam prebijem, se pretolčem; z majhnim ~ malo porabiti, z majhnim se zadovoljiti ; izhajalfšCe -a i: ~ dokazova^, ~ časnikov; gl. tudi shajati, vzhajati Uiiratl-am jA/ni/f bridapéd -fan gl. hlapeti: eter hitro izhlapi, izhlapevati -am, izhlapévi^ -a s: tekočine na zraku izhlapev«^, izhh4>iti -im, i^Upil -ila -o, izhlapljén -tea -o: ~ tekočino, izhlaphev -tve i, izfalapljiv -a -o, izhlapljivost -i ž, izhlaphia -e ž, izhidpek -pka m; tudi shiapeti hhH|Mti -am, izhlipan -a -o izbM -ôda m: veliki, mali, stranski, glavni ~ iz dvorane, ~ v sili, za silo; zasilni iz te zadrege ni ~a; izhôden -diui -o: ~a točka; izhodiSče -a «: ~ izleta, dokazovanja, postopka; izhodiščen -čna -o: ~a točka; vendar shod iihodfti -hôdim gl. hoditi, izhôjen -a -o: ~ stoptda, ~ pot i hojo utreti; gl tudi shoditi IzboiMtAti -dm gl. homotati, izhomotân -a -o: ~ koga iz neprijemosti, ~ se iz cunj, iz zadreg Izfaftati -am in -čem gl. hrkati: ~ sluz iz grla; težko se izhrka; izhfkniti -nem Izhûda prisl. shuda izid -a m konec, uspeh: ~ pravde, bolemi, ~ preiskave je pomemben, ~ te knjige je velik dogodek; končni ~ volitev fzida -C ž Isis fzMor -ja m os. i., fzidoijev -a -o, Izo Iza m os. i., fzov -a -o; Izidora -e i os. i., Izidorin -a -o izigrâti 307 izUjAüti iiisràti -âm gl igrati, izigrân -a -o: ~ asa, pagata, zadqjo karto; — koga prevarati, iJcaniti, ~ en^ proti drugemu; irigràvati -am, izigrâvai^ -a s: — predpise MmftiiiM -a -o imenski iziti -idem gl. iti: časopis izide zvečer; vse se po sreči izide, kako se je izila zadeva? mat. deljene se ne izide; izSèl -Sli -Ô (°izf$el -Sla -o): pravkar ~a kqjiga vzdiguje veliko prahu izjaloviti -im se, izjalôvi -ite! i^6vil-ila -o, izjalovljèn -êna -o: breja kobila se iz^lovi izvrže ; načrt se i^lovi se ne uresniči; i^jatovitev -tve ž; iqalovéti -im, i^ovèl -éla -o: junica je izjalovela postala nerodovitna "Izjésniti -im se povedati, izreči se, povedati svoje mnenje i^m -e ž: osetma, slovesna, pristopna, uradna, vladna ~o odreči; ne dam nobene ~e; izviti -im, i^vljen -a -o: ~ komu kaj, ~ se za koga -> izreči se za k<^a, postaviti se na njegovo stran, izvijati -am, igivljanje -a s: slovesno kaj ~ i«|ec|i«tt -àm gl. jecljati, izjeçljàn -a -o: komaj izjeclja besedo; tudi ^Ijati iijU -i in i^jedi ž, nav. mn. iqédi -i in i^jedi -i ž ostanki hrane, zdrobljena krma : mi^ ~i; iijé^ -jém gl. j^ti, izjéden -a -o: osa i^ tuuSko; igédati -am, i^jédaqje -a «: črv izjeda tram, voda izjeda bregove; izjéda -e ž, iqédina -e ž vdolbina po izjedi: med. ~ v želodcu; tudiijeA iijédkati -am, i^jédkan -a -o: ~ sliko; izjedkanina -e ž med. i^éôa -e f: ni pravila brez pravilo ima več i^m, vsi z ~o enega -<■ vsi do en^a, razen enega; i^men -mna -o: ~ primer, ~o stanje; izjtooma prisl.: jutri začnemo ~ opoldne, i^jémnost -i ž iziokiti in iskati -am in -0čem gl. jokati: — oči; ~ si oči; ni se mogla vendar gokati se izkaditi -im, izkàdi -ite! izkàdil -ila -o, izkajin -êna -o: ~ lisico (iz luknje); zakajena soba se izkadi, vsi lepi načrii so se mi izkadiU kakor sanje, težka glava se mu je izkadila, mladostne norčije so se mu izkadile; gl. tudi skaditi Izkipati -am in -pijem, izkàpal -a -o: krompir gl. tudi izkopati liUpati -am in -pijem: vino je izkapalo iz posode, sveča se je izkapala; izkapljàti -âm gl. kapljati: ~ zdravila iz stekleničke; voda se je izkapljala; gl. tudi skapati izkàUjati -am, izkiS^jan -a -o: ~ pljunek, kri, ~ se nad kom olajšati si Jezo, znesti se, povedati Jih komu; izkàSljek -a f-IJ»k-J m med.: krvav, gnojen izkaSUevàti -i^m, izk^üj -te! izkaSlje-vàl -àla -o, izkaSjJevànje -a ~ iz pljuč; gl. tudi sIcaSljati se izkâvsati -am: ~ komu oči; vendar skav-sati iildiz -àza m listina: plačibii Šolski ~ spričevalo, računski izicàzen -zna -o: ~a pola, izkàznica -e ž: osebna, delavska članska, obmejna izkazilo -a s izkazno potrdilo izkaziti in izkàzati -kàžem gl. kazati: ~ pravico, prijateljstvo, — komu čast, spoštovanje, milost, dobroto, uslugo; pravica se je izkazala; izkazalo se je, da je slep pokazalo se je; ~ se poSten in poštenega, mož in mc^; ~ se v čem odlikovati se, postaviti se, odrezati se; izkazovàti -üjem, izkazüj -te! izkazovàl -àla -o: ~ komu milost; izkazovànje -a s: ~ izgube, dobička, ~ hvaležnosti; gl. tudi skazati, razkazati izkaziti -im skaziti, izkàzil -lia -o izkidati -am skidati izldbati -am, izklhniti -nem, izkihnjen -a -o izidàdati -am, izklàdanje -sls: —^ iz skrinje; vendar skladati izklepetâti -àm in -éâem gl. klepetati: ne zna molčati, vse izklepeta; tiuii šklepetati izklesàti -kléSem gl. klesati, izklesàn -a -o: ~ kip iz marmoija, ~ luknjo v skalo, ~ si značaj; gl. tudi sklesati idlkiti in izkUcati -kličem gl. klicati: ~ dražbo, ~ uredbe razglasiti, izklic -a m Oglas, razglas; izklicen -cna -o: ~a cena, taksa; izklicevàti -üjem, izklicüj -te! izklicevàl -àla -o, izklicevànje -a s: včasih so uredbe izklicevali; izklicevàvec -vca m; vendar sklicati izkiiličiti -im, izkljüči -te! izkljüäl -a -o: ~ učenca iz Sole, ~ koga iz družbe, ~ vsako možnost za kaj ; izključen -a -o : — dijak, —a možnost uspeha; ~o, da bi uspel ni mogoče; izključen -čna -o: ~a pravica, izključljiv -a -o: ta tok ni izključljivost -i ž; izključitev -tve i; izkljââti 308 bU&riti izkljuCevàti -ùjem, izklji^j -te! izktju-ôevàl -àla -o, izkUuCevànje -a s, izkljute-vàlen -Ina -o [-In-]-, vendar sključiti izkljuvAti in izkÙûvati -ûjem in -ûvam gl. kljuvati, izkljuvân -a -o in izkljûvan -o : komu oči /wfi skijuvati izklopiti -ôpim, izklôpi -ite! izklôpil -ila -o, izklôpljrâ -a -o in izklôpiti -im s stal. poud.: — tok, radio, luč; izklopitev -tve i, izklôp -ôpa in -ôpa m, izklôpka -e ž, izklopilo -a s; vendar sklopiti izimjižiti -im, izknjiženje -a 5: ~ dolg; izknjižba -e i izkobicati -am se in izkobacàti -àm se gl. kol>acati: težko se je izkobacal iz avta; gl. tudi skobacati se izkobiliti -im se, izkobàljen -a-o: ~ se iz postelje; gl. tudi skobaliti se izkdlčiti -im se, izkôlCen -a -o, izkôlCenje •as: med. noga se izkolči; izkolčitev -tve ž >[-vi-] izkomplimentirati -am: ~ koga na lep način postaviti koga pred vrata izkonstruirati -am skonstruirati izkopAti -kôpljem in -kopàm gl. kopati : — jamo, truplo, krompir, zaklad, ~ komu oči, ~ se iz dolgov, težav, zadreg, skrbi; izkopanina -e ž, izkôp -ôpa m : enodnevni ~ premoga; izkopina -e f, izkôpen -pna -o; izkopàva'i -am, izkopâvanje -a s; gl. tudi skopati izkopméti -im skoprneti izkoreniniti -im s korenino izruvati, iztrebiti, izkoreninjenje -a s\ izkoreninjen -a-o: — človek izrvan iz domačih tal in rmvad, izkoreninjenec -nca m, izkore-ninjenka -e f, izkoreninjenost -i i izkoristiti -im porabiti, izrMti, izkoriščen -a -o, izkori^enje -a j: ~ priložnost, — človeka, — novo pridobitev, ~ stroj, naravno silo, pogonsko moč; izkoristek -tka m teh.: ~ razsvetljave; izkoriščati -am; izkoriščanje -a s (u)poraba, izraba: družbeno ~ proizvajalnih sredstev; kapitalistično — delovnega ljudstva; izkoriSCevàti -ùjem, izkoriSCûj -te! iz-koriSêevàl -àla -o, izkoriSCevànje -a s, izkoriSCevàvec -vca m, izkoriSCevàvka -e i, izkoriSCevàvski -a -o: ~a politika, izkoriSCevàlen -Ina -o [-In-] izkotiti -im, izkôti -ite! izkôtil -ila -o, izkotèn -êna -o: mačka izkôti mlade, kaj se bo iz tega izkotilo? izkotitev -tve i; izkôt -ôta m: ti ~ ti; tudi skotiti izkozlàti -àm gl. kozlati: jed, se; prenes. tak zdaj si se izkozlal; izkozlàn -a -o: ~a jed, ~ človek; izkozlànost -i f ; tudi skozlati izktodi -am: ~ blago na suho, ~ se na breg; izkfcan -a -o: —i ljudje, ~o blago; izicrcevàti -ùjem, izicrcuj -te! izkrcevàl -àla -o, izkrcevânje -a f; izkrcevàlen -Ina -o [-In^]: ~e priprave, čete, izkrcevaliSče -a izkrcâvati -am, izkrcâvanje -a s izkrčiti -im: ~ grmovje, gozd, ~ si pot skozi goščo; izkrčitev -tve ž; vendar skrčiti izkresàti -kréSem gl. kresati: ~ iskro iz kanma; gl. tudi skresati izlu-ičiti -im gl. kričati: pojdi in izkriči po vasi! otroci se izkričijo izkristalizirati -am se: mnenja so se izkristalizirala Izkriviti -im, izkrivi -ite! izkrivil -ila -o, izicrivljenje -a s; izkrivljen -a -o: ~a resnica, ~e besede; izkrivljati -am, izkrivljanje -a s: ~ resnico; vendar skriviti izkrtičiti -im: ~ klobuk, obleko; prenes. ^ človeka ošteti, izpovedati ga, povedati mu resnico; tudi skrtačiti izkrvavéti -im gl. krvaveti, izkrvavèl -éla -o : bolnik je izkrvavel ; seme izkrvavelega naroda; izkrvavitev -tve i, izkrvavélost -i ž; tudi skrvaveti izkùhati -am: meso se izkuha; izkùhan -a -o: —& klobasa ni okusna; izkuhàvati -am; vendar skuhati izkupiti in izkùpiti -kûpim gl. kupiti: veliko — iz č^; prenes. pošteno jo je izkupil; izkùpljen -a-o; ~ denar = izkupiček -čka m, izkupnina -e i, izkûp -a m; gl. tudi skupiti izkUoiti -im: ^ na vse strani; izkùSen -a -o: v svoji stroki —, izkùSenost -i i, izkùSnja t: delati, napraviti; izkùSati -am, izkùSat^e -a s: ~ koga, ~ se v čem; izkuSevàvec -vca m, izkuSevàlen -Ina -o f-ln-] ; tudi skusiti izkustvo -a s skušnja, izkušnja, preskuSnja, empirija; izkùstven -a -o f -stvan-J empiričen izkušnjiva -e f skušnjava izUčniti -im, izlàCnjen -a -o: ~ koga izpostiti, dolga pot me je izlačnila, ves sem se izlačnil; izlàCiyenost -i ž; tudi zlačniti izUgati 309 izmcnciti izléga^ -am, izlâganje -a j: ~ blago (iz zabojev, omar), izlagavec -vca m, izla-gâvka -e ž, izlagâlen -Ina -o [-In-J, izlagàlnik -a/'-jw-J m; vendar zlagati izlihka prisl. zlahka izlijati -am: nazadnje se je pes le izlajal, ~ komu vse priimke izUkati -am izlačniti, izlàkan -a -o; ludi zlakati izléèi -Ičžem gl. leči, izičžen -a -o: ptiči mlade izležejo: piščanci se izležejo; izlégati -am: mladiči se drug za drugim izlegajo; ludi zleii iziéati -Iččim lil. ozdraviti izlépa prisl. zlepa izlèt -éta m: napraviti iti na ~ na hrib, biti na —^u, šolski, poučen, družaben —; izléten -tna -o: —a pisarna, ~a točka; izletnik -a m, izlétnica -e ž, izIétniSki -a -o: ~i avtobus izletéti -letim gl. leteti: ptiči izletijo (iz gnezda), izletišče -a j: ^ pri panju; jziétati -am: otroci se pošteno izletajo; ptiči drug za drugim izletajo iz gnezda; izletàvati -am, izletàvanje -a s: vrabci izletavajo (izpod strehe); izletàlnik -a [-Ifn-J m brada pri panju; gl. ludi zleteti izleviti -im se, iziévi -ite se! iziévil -ila -o, izlevljèn -êna -o: izlevi se kača, ko zleze iz stare kože; izlevitev -tve ž izliti -lijem: ~ vodo (iz posode), izlilo se je = dež seje izlil; izlit -a -o: ~o oko, izlitje -a s, izlitek -tka m; izliv -a m: ^ prekipevajočih čustev, med. ~ seča, semena; izlivek -vka m med.; izliven -vna -o: ~a šoba, cevka; izlivati -am gl. dolivati: ~ kaj iz česa; reka se izliva v moije; gl. iiidi zliti izliziti in izlizati -ližem gl. lizati: ~ rano; denar, os, podplat, žlica se izliže; — se (iz bolezni); ludi zlizati izldčati -am: ~ sokove, seč, duh, smrad, kislino; žolč se redno izloča; izlččanje -a j: notranje —, ~ žolča; izločeviti -lijem, izloCevàl -àla -o, izločevanje -a s, izločevivec -vca m, izlodevàvka -e i \oseba in priprava], izločevàlo -a s, izločevàlen -Ina -o [-In-j: ~i organi; izločevilnik -a [-vn-] m izločiti in izlččiti -10čimy/. ločiti: ~ plevel (iz zrnja), ~ koga iz ^užbe, ~ iz telesa vodo, gnoj; iziččen -a-o: — iz skupnosti, izlččenec -nca m, izl0čenka -e f; izločitev -tve ž, izloč(jiv -a -o, izločljivost -i i, izločitven -a -o l-iv3n-J : ~i postopek pr.; izločilen -Ina -o i-ln-J: ~e tekme; izločilo -a s, nav. mn. izločila -il [-U], izl6ček -čka m, izločina -e ž izldžlM -e ž okno: lepo urejena postaviti v ~o, imeti v ~i v oknu, napraviti ~o; izlčžben -a -o [-hsn-J: ~o okno izložiti -im, izidži -ite! izlbžil -ila -o, izložen -ena -o: ~ blago (iz zabojev), iz trgovine v okno; vendar zložiti izluknjati -im in izluknjati -am gl. luknjati, izluknjin -a -o in izliiknjan -a-o: ~ papir, obleko, čevlje izluščiti in izlijščiti -im gl. luščiti: zrno (iz stroka), jedro (iz lupine), ~ pomen (iz besed), vsebino (iz knjige); izliiščen -a -o: ~ strok, ~o zrno, —a resnica, izluščljiv -a -o izliižiti -im, izlužen -a-o: pepel, les, kože; izlužitev -tve ž, izluževalnica -e r-vn-J ž izmakniti izmiknem, izmakni -ite! izmaknil -ila -o in izmškniti -nem s stal. poud.: ~ komu denar, knjigo, — se čemu, izmakljiv -a -o: ~o pero, ~ človek, izmakljivec -vca m, izmak-Ijivka -e i, izmakljivost -i / >[-mak-i -mak-J; tudi zmakniti izmila prisi zmala izmaličiti -im: vse izmaliči pokvari, skazi, spači; izmaličen -a -o: od bolezni ~ obraz, —a podoba skotena, spačena: ~a resnica pokvarjena, izmaličenost -i i; tudi zmaličiti izmamiti in izmimiti -im gi mamiti: ~ komu kaj, — iz koga kaj, — koga (iz hiše), izmima -e ž, izmamitev -tve i; vendar zmamiti izmaziti in izmizati -mažem gi mazati: koga iz česa, — se na sodišču; vendar zmazati izmčček -čka m gi izmetati izmed predi z rod.: — hiš se je slišal jok, ~ ljudi je planil, ~ vseh najboljši od vseh, med vsemi, vseh; eden, kdo, nekdo — vaščanov izm^ -e i: delati v dveh ~ah, po ~i = izmčnoma prisi; izmenljiv -a -o, izmenljivost -i ž, izmčničen -čna -o: ~i lok. —^o nastopati, —a kopel topla in mrzla: izmčničnost -i ž izmeneid -im gi mencati: ~ umazanijo iz perila; izmencin -a -o: —o perilo >[-m3n-]; gi tudi zmencati 310 iznéjti izmciijAd in izmčnjati -am gl. menjati, izmčnjan -a -o: ~ denar; straže se izmenjajo; ~ pisma; izmenjälen -Ina ■<>[-In- ]: ~a gred, izmeqjälnik -a [-yn-] m stroj., izmenjdč -a m; izmenje^ti -djem, iz-menjüj -te! izmeqjevAl -äla -o, izmenje-väiyc -a s, izmenjevävec -vca m, izmenje-vävka -e ž; izmenjävati -am, izmenjiva -e f: ~ mis^ pisem, not, izmeiväven -vna -o: ~i rok, izmeqevilnica -e [-fflh] i; tudi zmeniati "izmira -e f: miza take ®~e takih mer\ škoda v nekaj milijonov Skoda nekaj milijonov, nektymitijonska\ gozd v °~i petdesetih bcktaim gozd petdesetih hektarov izniMti -im, izmiijen -a -o: ~ dolžino, cesto, posodo, ~ vroCino, stopnjo alkohola, mastnost mleka, pritisk krvi, ~ na oko, na korake, s pripravo; izmčren -ma -o = izmerljiv -a -o, izmčmost -i f = izmerljivost -i ž, izmirek -rka m rezultat merjenja; gl. tudi zmeriti lanCsti -mStem gl mesti: ~ si^ (iz dinmika); izmetžn -žna -o: ~ dimnik, ~a peč, ~e saje; izmčtati -mčtam, izmčtanje -a s: ~ saje (iz dinmiica); vendar zmesti iznetiti -mččem gl metati: ~ iz sebe, mošt izmeče goSčo iz sebe in se učisti; ovce in koze izmečejo zobe; bolnik je izmetal veliko krvi; izmčt -čta m, izmčček -čka m: krvav, gnojen ~ med., ~ človeSke družbe; izmetävati -am, izmetävaqje -a j: ~ denar; vendar zmetati izmikati -am in -lian, izmikanje -a s: ~ glavo udarcem, ~ roko komu, ~ se komu, ~ se delu, od^vomosti; ~ komu denar; tudi znoikati izmfniti -am izumirati izmisliti -im si aH se: si kaj o čem; na celem si kaj izmiSljen -a -o: ~o ime psevdonim, ~a zgodba, to je vse ~o neresnično; izmislek [-bk-J m; gl tudi zmisliti se tiiwiSlatl -am si ali se, izmiSljanje -a «: ~ si izgovore, iznoi^va -e ž; izmi$ljeväti -üjem, izmiSIjüj -te! izmüljeväl -ila -o, izmišljevinje -a s, izmišljevivec -vca m, izmišljevivka -e i, izmišljija •« ž, izmišljotina -e ž izmislek. Izmišljava, izmišljija; tudi zmišljati si lanfti -mijem, izmil -ila -o, izmit -a -o: ~ sod, maroge, rane; izmi^je -a s, izmitek -tka m, izmivati -am, izmival •a -o in -äla -o, izmivanje -a s; tudi zmiti iwnlida pml zmlada izmlatiti in izmlätiti -im gl mlatiti, izmlä-čen -a -o : ~ zrnje, ~ iz koga lažnivost; tudi zmlatiti izmodriti -im, izmôdri -ite! izmôdril -ila -o: nesreča ga ni izmodrila, z leti se boš izmodril, izmodritev -tve ž; izmodrovàti -üjem, izmodrüj -te! izmodrovàl -äla -o: kaj si pa ti izmodrovàl modrega nasnoval. Izvrtal; tudi zmodriti lanoMdorati -ujem In izmoledoväti -üjem gl moledovati: ~ od koga kaj izmoiiti -môlim gl moliti, izmôljer -a -o: mati izmoli otroka, ^ komu kaj; vendar zmoliti Izmôlsti -môlzem gl molsti, izmôlzen -a -o (°izm0lžen -a -o): kravo je treba dobro ves denar je izmolzel iz njega; izmôlzek -zka m >[-oy-]; tudi zmolsti Izmotàti -äm in izmotati -am gl motati: ' se iz hudih zadreg; izmotävati -am, izmotävanje -a s; vendar zmotati hmôigart -am posrkati mozeg Iz kosti: tako življenje ga mora —; izmôzgan -a -o Izčrpan, Izžet: ves je že ~ od norije; izmozgävati -am, izmozgävanje -a s izmréti -m^)èm In -m^em gl mreti izmučiti -im, izmüien -a -o: pot me je izmučila; tudi zmučiti iimüzali -am se: drug za drugim so se izmuzali (iz hiSe); izmüzniti -nem: mu-ževno mladiko ~ posneti skorjo-^ riba se mu je izmuznila iz roke; izmuzmlo mi je; danes se mi ne izmuzneš; ~ se od dela ali z dela, iz družbe; cepin se izmuzne, se brez kazni ; v hudi zagati se je Se zmeraj izmuznil; zmuzati se iznad predi, z rod. na vpr. od kod?: kamen je priletel ~ pečine; oče je vzel britev ~ vrat; napačno na vpraSatge kje?kod?: polica je pribita vrat nad vrati, pečine so se pasli gamsi rud pečino IznAjti -näjdem gl najti, iznäjdm -a -o: ~ nove stroje, priprave, načine dela, iznäjdek -dka m, iznajdljiv -a -o: ~ duh, raziun, človek; iznajdljivec -vca m, iznajdljivost -i ž: dar ~i; iznajditelj •a m, iznajditeljica -e ž; iznajditeljski -a -o: ^-c pravice; vendar znajti se 311 izokrožiU i -im pohabiti, spočiti gl. nakaziti ; iznakaièn -^a -o: ~ človek spaček, pohabljenec, iznakaž^MC -nca m, izna-kažtoka -e ž, iznakažčnost -i. ž; tudi znakaziti iaMUati -am, izni&mje -a 5: pohätvo (iz hife), ~ lan na travo; očitke proti komu nastopati 2 očitki, očitati; predloge predlagati, staviti predloge; vendar zoaSati izneMti -im se znebiti se, iznébil -üa -o izncjevériti -im izneveriti iznônôa -môrem obnemoči gl. moči; iznemôgel -m^a -o onemogel, brez moči: bolnik, ~o srce; iznemôglost -i ž; tudi znemoči .im presenetiti, iznenàden -a -o, iznenédenje -a ~ koga z obiskom; iznenâda prisl. nepričakovano, kar na lepem, nanagloma, naenkrat imtsti -nSsem gl. nesd: ~ obleko (iz omar) na sonce; očitke zoper koga očitati komu-, na sestanku je "iznesel vprašanje Je načel, sprožil, postavil; predlog predložiti, predlagati, staviti predlog; vendar znesti imevéritl -im, iznevérjen -a -o: ~ komu prijatelja, ~ se komu, ~ se dolžnosti, poklicu, nalogi; iznevčra -e ž, ia)ev6ijati -am, iznevéïjanje -a s izničiti -im zničiti iznûmid -nem priti na dan: voda iznikne iznoréti -im se gl. noreti: otroci so se iznoreli; ko se iznori, je spet dober; vendar znoreti iznostti -nôsim gl. nositi : vse so mi iznosili (iz hiše); blago se iznosi obrabi; iznôs -ösa m: vseh dohodkov znesek; vendar znositi izBÔva prisl. znova izotjAra -e ž črta na zemljevidu, ki veže krege z enakim zračnim pritiskom i»Mta -e ž črta na zemljevidu, ki veže kraje, kjer je morje enako globoko izčbčM -im, izdbčen -a -o, izdbčenje -a s: ~ koga iz drl^be, iz cericve, iz0bčenec -nca m, izôbCenka -e ž; izobčeviti -üjem, izoböüj -tel izobéevàl -àla -o, izobčevš-nje-a« izobésiti -im, izobéSen -a -o: ~ zastavo, oklic, razglas; izobések -ska m; izobéSati -am, izobéSanje -a j: zastave "izobilje -a s obilje, obilica, blaga na pretek, udobje, bogastvo, potrata iaobKčU -im, izobličen -a -o: ~ iz gline obraz izobiikovàd -t^em gl. oblikovati, izobliko-vàn -a -o, izoblikovànje -a j : ~ človeka, družbo, ~ klobuk dati mu pravo obliko; tudi zoblikovati iaâblid -im, izôbljen -a -o: zgornji del je lepo izoblil, plofiča se je izoblila; tuth zobliti iMtaràxiti -im ondkati, olikati, izobràlen -a -o: ~ duha, jezik, ~ mladi rod, izobràženost -i i, izobršženec -nca m, izobràženka -e ž, izobršženstvo -a izobràzm -ma -o: ~o delo, ~e možnosti, izobràzba < ž: domača, šolska, strokovna, umska, višja, nižja, srčna, teoretična, praktična izobraževàti -ùjem, izobra2ùj -te! izobraževšl -âla -o, izobraževànje -a s; izobraževàlen -Ina -o [-In-J: ~o društvo, izobraZevàhiica -e ž [-In-], izobraževàvec -vca m, izobraže-vàvka -e ž izogimcn -mna -o biol. istoploden, isto-roden, izogamija -e ž razpiyanje z isto-rodnimi spolnimi celicami laoBén -a -o biol. istoroden, izogenija -e ž istorodnost, isti genotip ingiMiti -am in -Ijem se gl. ogibati se, izogil^je -a ~ se dela, v družbi se mu izogibajo ko gobavcu; izogilM-lišče -a s; izopbàlen -Ina -o [-In-]; izogib -a m: pri ~u sto vozova trčila; °v — posledic(am) da se izognemo posledicam; izo^ti -ôgnem se gl. ogniti: bo^ se ne morem izôgnjen -a -o: avto je dovolj tudi zogibati se izogUsa -e ž črta na zemljevidu, ki veže kraje z etuikimi jezikovrunu pojavi, zlasti glasovnimi in sintaktičnimi Izogta -a -o geom. enakokoten: ~ lik z enakimi koti, izogônost -i ž enako-kotnost; izogôna -e ž črta na zemljevidu, ki veže krtge z enakim magnetnim odklonom izohipsa -e ž črta na zemljevidu, kt veže točke z enako nadmorsko višino izoidina -e ž črta na zemljevidu, ki veže kraje z enakim magnetnim naklonom izokroglid -fm in izokrôgliti -im gl. okrog- liti; fioA zokrogliti izolo^d in izokrdžiti -im gl. krožiti, izokrčžen -a -o, izokrožitev -tve ž, izokroževšti -ûjem, izokrožAj -te! iz-okroževal -âla -o, izokroževânje -a s izolirati 312 izpirati imikati •am osamiti, izoliran -a -o, izoli-ranje -a j: ~ žico, bolnika, izoliranost •i i, izoliren -rna -o osamilen: ~i trak, med. oddelek = izolimica -e f, izolâcija -e ž, izolacijski -a -o: priprave, ~a politika, izolacionizem -zma m, izolàtor -ja m teh., izolàtorski -a -o: veriga, izolànt -a m teh. izomiren -ma -o tcem., izomerija -e i icem. izomčtričen -čna -o kar je enakih mer : min. ~i kristali, geom. ~a persi»ktiva izomčrfen -fna -o enake oblike: min. snovi, izomorfija -e ž izonegAviti -im in izončgati -am zonegati izorAti -ô^m in -ôijem gl. orati: sredi brazde je izoral mišje gnezdo; ~ brazdo na globoko; izorAvati izorAvanje -a ~ krompir, izArati -am, izAranje -a j; vendar mraSi izostAti izostAnem gl. ostati -»■ ne priii, manjkati: danes je izostal (iz Sole, od seje) ga ni bilo (v šoto, na sejo), ni prišel; izostAnek -nka m: Šolski ~ zamuda, ~ klorofila manjkanje; iz-ostAjati -am, izostAjanje -a s izostriti -im, izôstri -ite! izôstril -ila -o: ~ konico, rez; ~ čut, okus, ~ sliko/o/.; izostrAn -êna -o: ~ sluh, vid, ~a slika; Izostritev -tve ž; tudi zostriti izotêrma -e i črta na zemljevidu, ki veie kraje z enako povprečno letno temperaturo izotAp -a m fiz. : luanovi ~i, izotôpen -pna -o, izotôpski -a -o izpid -pAda m: napraviti ~ iz trdnjave, med. ~ maternice, črevesa, ~ zoper ko^ ->■ napad na koga; izpAdati -am: lasje izpadajo; izpAdaqje -a j: ~ pol-gl^ika; tekme na vendar spadati izpAhati -am, izpAhan -a -o: ~ prab iz odeje, ~ pleve, ~ iz koga lenobo, komu hlače tudi spahati izpahniti in izpAhniti -pAhnem gi. pahniti: ~ koga (iz sobe, iz družbe), ~ (si) roko, nogo (iz členka, kolka, gležnja); me-huiji, ošpice, mozolji se izpahnejo; izpAhnjen -a -o: ~a no^, ~i mozolji; izpàh -Aha m, izpahovAti -ûjem, izpahûj -te! izpahovàl -âla -o, izpahovânje -a s: (iz želodca) se mu izpahuje, mozolji se mu izpahujejo >[-pah- / -p»h-J; gl. tudi spahniti izi^ti -im gl. pwti: vrela voda hitro izpari, izparévati -am, izparévanje -a s: voda izpareva izpAriti -im, izpArjen -a -o: vodo voda se izpari, izparilen -Ina -o f-ln-J: postopek, izparilnica -e/-t(n-; ž. izparii-nik -A[-ifn-] m; izparina -e f, izparivati -am, izp^vanje -a j: ~ tekočine; gl. tudi spariti izpAsti -pAdem gl. pasti: zob, las izpade, beseda mi izpade (iz spomina), vsako leto izpade kak odbomik (iz odbora); igra je lepo °izpadla uspela, se posrečila; naloga je slalso 'izpadlayc slaba, ni uspela, se ni posrečila, je ponesrečena ; vendar spasti izpAsti -pasem, izpašnik -a m; gl. tudi spasti spasem izpeljAti -péljem gl. peljati: ~ gnoj (iz hleva), ~ ptičke (iz gnezda), ptički se izpeljejo, ~ načrt; kako boš le to iz-I^ljal? izpeljânec -nca m jmkidičj, izpe-ljânček -čka m, izpeljâva -e ž, izjwljâvati -am, L^ljâvanje -a s; izpeljevâti -ûjem, izpeljùj -te! izpeljevàl -âla -o, izpeije-vânje -a j: ~ načrte, besede, dokaze, nasledke iz vzrokov; izpeljiv -a -o: načrti so ~i, ta rešitev ni ~a, izpelji-vost -i ž; tudi speljati izi^ti -pnim gl. peti se: ~ vpeto kljuko; izpét -a -o: ~ kaveljček iztaknjen; izpétvjati -am, izpAnjanje -a s; vendar speti izpéti -pôjem gl. peti: ~ pesem do kraja, ta se bo hitro izpel; izpét -a -o: ~a melodija oguljena, — glas hripav, hreščeč, utrujen izpliAti izphâm in izpSèm gl. phati; tudi sphati izpihati -am in -pišem gl. pihati: ~ prah iz luknje, ušesa izpih -a m; izpihniti -nem, izpihnjen -a -o : ~ smet (iz knjige) ; izpihovâti -ûjem, izpihûj -te! izpihovàl -âla -o, izpihovânje -a s; vendar spihati izpikčati -am, izpikčan -a -o, izpikčanje -a s: vrstico, kazalo ~ tisk.; izpikCevâti -ûjem, izpikêevânje -a s izpiliti -im: ~ žago, ~ zobce pri kolesu; ~ pesem, besedilo, govor; izpiljen -a -o: ~a ža^, ~ govor; izpiljenost -i ž; tudi spiliti izpipati -am in -pijem, izpipan -a-o: ~ zob, denar iz koga, novico iz ljudi izpirati -am, izpiranje -a s: ~ usta, rano, želodec, uho med., ~ cesto; ~ fotografsko ploščo, film fot.; ~ zlato min.; izpirâlo -a s, izpirâlen -Ina -o [-in-j, izpirati 313 izpodletiTati izpirilnik -a [-vn-] m, izpiraliSče -a s, izpirâvec -vca m: ~ zlata; tudi spirati izpiséti in izpisati -pišem gl. pisati: izpiši, ne oierajšuj! ~ si prste, pisatelj se je izpisal izčrpal-, ~ si kaj (iz luijige); izpisan -a -o: ~o besedilo, ~a pisava; izpis -a m, izpisek -ska m: ~ iz zemljiške knjige; izpisovàti -ûjem, izpisuj -te! izpisovàl -âla -o, izpisovânje -a s: ~ besede, misli, napake ekscerpirati-, črke lepo izpisovavec -vca m, izpisovàvica -e i, izpisnina -e i; vendar spisati izpišiti -im se, izpišen -a -o: mozolji se izpišijo; izpišilo se mi je, izpiš -a m: ustnični izpišek -Ska m izpit -a m skušnja, izkušnja: diplomski, zrelostni, sprejemni, popravni, do]wl-nilni, strokovni, mojstrski, pomočniški ~ iz matematike, i/ čevljarstva, iz babištva; — napraviti, opraviti, narediti (°položiti), — delati ("polagati), iti k ~u, biti pri ~u (°na ~u), imeti pri ~u (»na ~u) pasti, izpiten -tna -o izpraše-valen : ~a komisija, snov izpitati -am, izpitan -a -o: ~ purana, prašiča; /ucif spitati izpiti -pijem gl. piti : ~ vodo, vino, — vso modrost, ~ na dušek, do dna, ~ komu na zdravje, ~ komu mozeg; izpit -a -o: "—o vino, ~ kozarec, —a zemlja, ~ obraz, ' človek; izpitost -i i, izpitek -tka m; gl. tudi spiti izplačati in izplačati -am gl. plačati: ~ vlogo, doto, denar, delavcem plačo = ~ delavce, pošteno ga je izplačal; saj se ne izpla^ delati saj ni vredno; izpličan -a -o: biti sestre ima že «, dobiti ~o; izplačilo -a s, izplačilen -Ina -o [-In-j: ~i dan; izplačljiv -a -o: ~o v treb obrokih, izplačljivost -i i; izpla-čeviti -ûjem gl. plačevati, izplačevanje -a s, izplačevavec -vca m; gl. tudi splačati izplakniti izplâknem, izplâkni -ite! izplâk-nil -ila -o, izplâknjen -a -o in izplâkniti -nem s stal. poud.; izplàk -ika nt: stranišče na izplika -e i: tovarniške ~e, izplakoviti -ujem, izplakovil -ila -o, izplakovinje -a s, izplakovilnik -a [-vn-] m; tudi splakniti izplati -poljem gl. plati, izplin -a-o: — vodo (iz čolna), — žito ; tudi splati izplivati -am: ~ iz vrtinca, iz slabih redov; gl. tudi splavati izpiavina -e i eluvij izpbziti in izpliziti -im gl. plaziti se, izpli- zen -a -o: '-'jezik; vendar splaziti se «izplén -a m dobit izpiesti -pletem gl. plesti: ~ komu kaj iz rok, se iz zadre{^; vendar splesti izpléti -plévem gl. pleti, izplét -a -o: ~ korenje, repo izplezati -am: ~ (iz stene); tudi splezati izpljuniti -nem, izpljûnjen -a -o: slino, lâi; izpljûnek -nka m; izpljuviti in izpljuvati -pljûjem in -pljuvam gl. pljuvati izplud -plôvem in -plûjem gl. pluti: ladja izplove, izplutje -a s; vendar spluti izpiužiti -im: ~ cesto, pri smučanju; tudi splužiti predi, z rod. na vpr. od kod?: voda teče skale; riba je Sinila ~ skale; pes leži mize pod mizo, te cene ne dam pod to ceno; otroci enega leta pod enim letom izpodbédad -am, izpodbidanje -a s: ~ konja, koga k čemu; tudi spodbadati izpodbid -bijem gl. biti, izpod bit -a -o: komu noge, podlago, ~ predlog, dokaz, trditev; izpodbijati -am gl. izbijati, izpodbijanje -a s; tudi spodbiii iqiodbâsd -bôdem gl. bosti, izpodbodèn -êna -o: kon^a, ~ koga k delu; tiuli spodbosti iqiodt>riti -brijem gl. briti, izpodbrit -a -o, izpodbritje -a s izpodbûda -e i: k čemu, izpodbuden -dna -o: ~e besede; izpodbuditi -im, izpodbùdi -ite! izpodbudil -ila -o, izpodbujèn -êna -o; izpodbijati -am, izpodbijanje -a 5; tudi spodbu-izpodgrisd -izem spodgristi gl. gristi iqtodjédad -jédam: — bregove, korenine, službo, tovariša; izpodjesti -jém gl. jesti, izpodjéden -a -o, izpodjèd -éda m bramor; tudi spodjedati izpodltopiti -kôpljem in -kopim gl. kopati : voda izpodkoplje temelje, — si ugled, prihodnost; izpodkopivati -am, izpod-kopivanje -a s: nočno delo mu izpod-kopava zdravje; izpodkopoviti -ujem, izpodkopovàl -ila -o, izpodkopovinje -a s; tudi spodkopati izpodlesti -lézem gt. lesti, izpodlézen -a -o: koga; izpodlézovati -ujem in izpod-lezoviti -ujem, izpodiézovanje -a s in izpodlezovirue -a s; tudi spodlesti izpo^tivati -am spodletavati Žim— n rll-oJjLj ï izpooiewn izpodMéti -im gl. leteti: človeicu izpodleti pri hoji, pri delu; izpodlêtel -éla -o: načrti, izpodlétati -am, i^Kidlétanje •a j; izpt^létovati -ujem in izpodleto-véti -ûjem, izpodiétovanje -a j ùi izpod-letovinje -a s; tudi spodleteti tiipndwakiiiti izpodmàicnem, izpodmakni -ite! izpodmaicnll -ila -o in izpodmàkniti -nem s stal. poud.: ~ komu stol, desko >[-mak-1 -m»k-}; izpodmikati -am, iz-podmikanje -a j; tudi spodmalcniti izpodnébcn -bna -o: ~o kamenje izpodnisti -nésem gl. nesti, izpodnesèn -éna -o: ~ komu nogo, desko, načrie; kamen se mu je izpodneset; izpodnijati -am, izpodnàâanje -a tudi spodnesti ixpodrâsti -s(t)em gl. rasti: mladi so ga izpodrasli; izpodrâs(t)el -s(t)la -o in izpodràSten -a -o: ~ gozd; izpodràSéati -am, izpodhiičanje -a s ; izpodràstek -tka m, izpodréâCina -e ž; tudi spodrasti izpodrécatl -am: ~ (si) krilo = ~ se, ~ koga trdo ga prijeti, našteti mu jih; izpodrécan -a -o: ~o krilo, ~a ženska; izpodrèc -éca m in izpodiéc -a m trak za izpodrec (av) anje; izpodrecàvati -am, izpodiecàvanje -a i ; tudi spodiecati lipodredld -im, izpodrédi in izpodrédi -ite! izpodrédil -ila -o, izpodrejèn -êna -o: ~ veliko živine; izi^réja -e f; iz-podréjek -jka m, izpodréjati -am, izpodréjanje -a s; tudi spodrediti izpodrépiti -im, izpodrépljen -a -o: ~ koga s krepelom nagnati ga; tudi spodrepiti izpodrézad -rižem: ~ komu žilo, peruti, ~ čebele, < dotok (živil, novic) komu, ~ rob rttne; izpodrézan -a -o: ~a krila, ~ polet; izpodrézek -zka m, izpodrezilo -a s, izpodrezina -e ž, izpodrezihiik -a [-yn-] m \orodje\; izixxirezâvati -am, izjxKlrezàvanje -a s; izpodrezovàti -ûjem, izpodrezûj -tel izpodrezovàl -àla -o, izpodrezovânje -a s; izpodrezovâvec -vca m; tudi spodrezati izpodriniti -nem, izpodrinjen -a -o: ladja izpodrine vodo, ~ koga Y njegovega prostora, iz službe, ~ koga pri zaslužkti, napredovanju; izpodrivati -am, izpodrivanje -a s: praSiči se pri koritu izj^-rivajo; izpodrivâC -a m; tudi spodriniti izpodvezàti in izpodvézati -včžem gl. vezati : ~ žilo, bradavico, polipa; ~ krilo izpodreeati; izpodvézan -a -o: ~a bradavica; izpodvéza -e i, izpodvéfnja -e ž; izpodvezov&ti -iijem, izpodvezijj -te! izpodvezovdl -ila -o, i^odvezo-v&nje -a s; tudi spodvezati lipndHgart -am, izpod^gan -a -o: ~ desko, mostnico, vejo; izpodžagovdti -lijem, izpodžagov&l -ila -o, izpodžago-vinje -a s, izpodžagovivec -vca m; tudi spodžagati izpdjati -am se gl. pojati, izp6jan -a -o: krava se izpoja; tudi spojati se izpolnid in izpdbiiti -p61nim gl. polniti: ~ nastalo vrzel, ~ obljubo, ukaz, željo, ~ ček, načrt, ~ 70 let, sanje se izpolnijo; izrinjen -a -o: ~o deseto leto, ~a dolžnost; izp6Injenost -i ž, i^lnitev -tve ž, izpobiljiv -a -o, i^l-i^vdti -lijem, izpolnjiij -te! izpolnevil -ila -o, izpoL^v^nje -a i: ~ dolžnosti, izpolnjevivec -vca m, izpohčevdvlm -e ž >[-yn-]; tudi spolniti izpoptriniti in izpopolniti izpopčinim gl. polniti: ~ odbor, stroj, način dela, izpop6bijen -a -o: ~o število odbornikov; ~ izvod; druga, ~a izdaja; izpopolnitev -tve i, iypopolnilen -Ina -o [-In-]; ij?)opolnjev4ti -lijem: ~ letnike revije, ~ svoj značaj, ~ se v stroki, izpopolnjev&len -taa -o [-In-]: ~a delavnica, izpopob^dvec -vca m, izpopol-njevivka -e ž >[-vn-]; tudi spopolniti IzpodovAd -lijem oskrbeti, dobiti gl. poslovati: ~ komu kaj, ~ pri kom podporo za koga; ~ dovoljuje iqtosodfti in iq>os6diti -s6dim gl. posoditi: ~ k(Mnu denar, ~ si denar, knjigo pri kom, — si koga privoščiti si ga, prijeti ga; izpoahieo -a -o: ~ denar, ~a beseda slov. -= izpos6jenka -e ž, izp^jnina -e ž; izposdjati -am, izpos6janje -a s; izposojev&ti -t^m gl. posojevati, izpo-sojevinje -a s, izposojevivec -vca m, izposojevivka -e f 1. kdor si izposoja, 2. kdor izposoja, izposojevilen -Ina -o [-In-], izp^jev^k» -e [-un-j ž; tudi sposoditi si IzpusUvlU -im 1. ~ koga nevarnosti, ~ se za koga, 2. mat., Itg., fot. eksponirati; iqx]8t&v|jen -a -o: ~ biti viden vsakomur, biti ~ nap^om; izpostavljati -am gl. postavljati, izpostavljanje -a s in izpostavljanje -a s; izpostdva -e ž Izpoetiti -^tim in -im gl. postiti, izp6sten -a -o: ~ jetnika, izpostitev -tve ž; tudi spostiti uporni 313 izprtKItI It izpodti -potim, izpôti -fte! izp6til -fla -o: ~ prehlad; izpotteost -i ž; tudi spotiti iipAvcd -i i izjava: ustna, pismena ~ pred sodiščem, pred pričami; ~ prič, ~ vere, ~ o dogodim, ~ preklicati; izpôveden -dna -o: ~o besedilo; vendar spoved iapovédati -povém gl. povedati: ~ kaj o čem, ~ komu ljulN»en; izpovedovàti -ùjem, izpovedùj -te! izpovédovàl -éla -o, izpovedovénje -a «: ~ vero v kai, ~ prepričanje o čem, ~ ljubezen do koga, ~ čudne nazore; izpovedovévec -vca m, izpovedovévka -e i; vendar qwvedati iziiréskati -am gi. praskati: komu oči med. maternico izpraskanina -e 2; tudi spraskati izpraiéti in izpréiati -am gl. vpraSati: ~ koga o dogodkih, o novicah, ~ dijaka matematiko, iz geometrije; ~ si vest; izpréSan -a -o: ~ filozof, ~a babica; ~ iz matematike; i^^naSevéti -ûjem, izptaSùj -te! izprafevAl -éla -o: ~ d^aka matematiko, ~ v SOli, ~ pred sodiičem, ~ koga o čem, po i!em; ^raSevélen -Ina -o[-ln-]:~tL komisija, izpraSevévec -vca m, izpraSevévka -e 2, izpraSevénec -nca m, iq>rajevénka -e 2; tudi ^raSati izpralM -im, izpréSi -ite! izpréSU -fla -o, izpraSèn -tea -o: ~ obleko, čebele se izpraSe, ~ komu hlače naSeilcati ga; tudi spraSiti izpréti -ptoem gl. prati: ~ madež iz srajce, ~ rjuhe, rudo, med. ~ usta, rano, fot. ~ plc^, film; izprén -a -o: ~a cesta, želodec; izpréiKMt -i ž, izprallna -e 2 eluvtf; tudi sprati Izprazniti in iiprézniti -nim gl. prazniti: ~ hiSo, posodo, kozarec, žep, puSko, ~ glavo, srce; do dna želodec se izprazni; izpiéznjen -a -o: ^^ sod, žep, ~a soba, ~o mesto; izpraznitev -tve 2: ~ prestola, sob; izpraa^véti -tijem, izpiaziuùj -te! izpraznjevàl -éla -o, izpraznjevénje -a s; tudi sprazniti iqmbistrfti -im se, izprebfstril -Ha -o : zmeden človek se včasih izpreinstri; izpre-bfstrek -a [-rglc-j m; tudi sprebistriti se izpréâ -pr6žem, izprizt -te in -ite! izprégel -gla -o : po napornem delu je treba tnalo konje izprižen -a -o: kot^ji, ~ voz; izprčgati -am, izpréganje -a s; vendar spreči Izpred predi, z rod. na vpr. od kod? od kda/?; odpeljal je ~ hiie, ~ nosa jo je ukradel, spomit^am se besed ~ treh let; voz je stal hiJe pred hišo, novega leta me ne bo pred novim letom li|w»liiliHi -am gl. gledati: dolgo ni videl, pa je le izpr^ledal; tedaj Sele je izpregledal zmoto; do dna ga je iz-pregledal, ~ opozorilo prezreti; ~ komu kal odpustiti, ne šteti v zio, prezreti; iq>reglid -éda m: nič ga ni na dovoliti ~ oklkev, let, starosti; izpre-gledovéti -ùjem, izpregledovàl -éla -o, iq)i«gledov<ù^ -a «; tuai spregledati Uiaegufoiitl -im s^egovoriti gi. govoriti lijielitd -éda m: iti na biti na ~u; tzprohôden -dna -o: ~a obleka, izprehoditi -hôdim se gl. hoditi, i:q>rehôjen -a -o; izpreh^ti -am se, izprehéjanje -a s, izpreh^vec -vca m, izprehajévka i; i^trehajallSče -a s\ na». spie^ IzpnMafti -fm spremeniti gl. premeniti, izpreminjati -am spreminfati izpreobniiti In izpieoWniti -nem gl. obmiti, izpreolHiùtoje -a ~ koga, ~ se, izpreobndtev -tve 2, izpreoWnjoiec -nca m, izpieobfnienka -e 2; IzpreotMéCati -am, i^reobréCanje -a s; tudi spreobrniti teprepIMi -pKtem gl. plesti, izprepletén -éna -o, izpreplétati -am, izpteplétanje -a s; tudi spreplesti Izpiésd -édem in izprCsti -édem gl. presti; vendar spresti Izpréti -prèm, izpri -ite! izpfl -a -o, izpft -a -o: ~ koga od dela, iz organizacije, izpftie -a f ; vendar spreti Izprevideti -vidim sprevideti iqrevriUSati -am pačiti, zavijati, presukavati: ~ besede, resnico, dogodke; tudi sprevračati izprevréd -vtiemgl. vreči: vse je izprevrgel od vrha do tal; vreme, bolenn ae iz-previže; izprevfženec -nca m Izrojenec, izpievfienka -e 2; tmtt sprevreči izpričati -am: ~ resničnost podatkov, ~ alibi; izpriCevéti -t^jem, iq>riCi]u -te! izpriCevàl -éla -o; tudi spriCati izpriditi -im: koga pokvariti, pohiy'šati; meso se hitro izpridi; izprfjen -a -o: ~a jed, ~ človek; izprijenec -nca m, izprijenka -e 2, izprijetiost -i 2; tudi spriditi IzpriSCiti -i se: po životu se izpriSči iiivoiiti 316 izrezoTéti izprositi -pr6sim gl. prositi: — si kaj od koga; tudi sprositi Oftn prisl. sprva izptUi -a m: avtomobilski izpuhniti -nem, iq>uhnjen -a -o, izpCihati -am, izpiihan -a -o; izpušen -šna -o: ~a cev izpul^ -imgl. puhteti: duh hitro izpuhti; n^ se mu pijača malo izpiditi; izpuhtč-vati -am: iz močvirja izpuhteva vl^, tovarna izpuhteva smrad v okolico; izpuhtina -e ž; tudi spuhteti izpdaiiti -nem, izpuknjen -a -o: ~ pero; izpiikati -am: ~ žimo, perje izpniiti in izpOliti -im gl. puliti: — las, zob, korenje; s korenino komu kaj iz rok ~ izptet -a m: začasni, pogojni izpusten -tna -o: —o potrdilo, izpOstnica -e ž izpistiti -im gl. pustiti: — koga (iz hiše, iz ječe, iz seznama, iz števila); ~ lepo priložnost, ~ puščico, ~ k^ iz rok; ~ vodo (iz bazena); ~ krave (iz hleva); mozolji se izpustijo po roki; izpuščen -ena -o: ~a beseda, ~o ime; izpOščati -am, i^uščanje -a j: ~ iz jame vsakega posebej, mozo^i se izpuši^o; izpuščaj -a m: vročinski gl. tudi spustiti izpušen -šna -o gl. izpuh izrabiti in izrabiti -im gl. rabiti: — čas, priložnost, do kraja izrabljen -a -o: zelo ~ stroj, dobro ~ čas; izraba -e ž: ~ rudnika, stroja; izriben -bna -o, izrabljiv -a -o, izrabljivost -i ž; izrabljati -am: — delavce, ~ pogonsko moč izračinati -am: ~ poprečni znesek, stroške; "izračun -a m izrafunanje, račun; izračunavati -am, izračunavanje -a s; gl. tudi zračunati ia»A [-el] -a m \narod in dežela\, iz ~a, v ~u, Izraelov -a -o: —^ih dvanajst sinov, izraelski -a -o /-Is-J, Izračlci -ev [-Ic-] m mn. izrijati -am se degenerirati, izršjanje -a s izristi -s(t)em gi. rasti: ~ iz česa; izris(t)el -s(t)la -o in izriščen -a -o; izršslek -a [-Uk-] m, izrdstek -tka m: kostni vendar zrasti izravnati -4m gl. ravnati: — svet, ~ neenakosti, nazadnje se vse izravna; izravndn -a -o: vas je bila ~a z zemljo, izravnanost -i ž: notranja izravnalen -Ina -o [-In-J: med. ~e snovi: izravndlnik -a [-yn-J m \orodJe\; izrav-nivati -am, izravndvar\je -a s, izravna- valen -Ina -o [-In-J : —a dela na stavbnem zemljišču; izravniva -e i: — pritisk^ mehanična športna gl. tudi zravnati izràz -àza m: imeti vesel, žalosten, bolan ~ v obličju; odločen, oster, sladek ~ v glasu; delati z ~om obupa, nejevolje; priti do ~a ->■ izkazati se, pokazati se; ®dati ~a veselju izrazit' >.?selje, sprejeti ~ ali ~e sočutja, spoštcfvanja, sožalja; strokovni ~ termin; izrazen -zna -o: pripomoček - izrazilo-a s: umetnost ima različna ~a; izràznost -i i: ~ besede je drugačna kakor ~ podobe; izrazit -a -o: ~ obraz, ~a poteza, pisava, ~o nasproten, izrazitost -i ž; izràzje -a s; izrazoslôvje -a s: pravno, zdravstveno, tehniško ~ izràziti -im, izrdžen -a-o: — misel, željo, sožalje, ~ se za kaj, proti čemu; napačno se —, ugodno se —^ o kom; izràžati -am: njegovo pismo izraža veselje, slabo se izraža v slovenščini; izbrano se —; izrazljiv -a -o kar se dà izraziti: čustvo je ~o na več načinov; izrazljivost -i ž izrečen -čna njegova ~a želja, ~o je naročil; tudi izrecen -cna -o izrKi -em gi. reči: ~ besedo, željo, voljo, sodbo, sožalje, ~ se za koga, ~ komu kaj; izreččn -êna -o : beseda, sodba Je ~a, izrek -éka m: sodni ničnostni izrekati -am, izrekanje -a j: — besede, ~ se zoper koga, izreka -e ž: odrska, zborna izrekljiv -a -o: ~a soglasniška skupina, izrekljivost -i ž: lahka, težka gl. tudi zreči izréden -dna -o ("izvanréden -dna -o): —i občni zbor, —i profesor, ~o bister, nevaren, izrédnost -i ž izrèz -éza m: — iz obleke, obleka z velikim ~om, ~ iz slike, ~ ledvice, otroka med.; izréza -e ž izrez; izrézek -zka m: ~i iz listov, ~ iz slike; izrezača -e ž izrezovavka, žaga za izrezovanje izrézati -réZem, izrézan -a -o: ~ kip iz lesa, — koga iz zadrege, dobro se Je izrezal; vendar zrezati izrezljàti -àm gi. rezljati, izrezijàn -a -o: ~ podobo iz papirja, ~ obraz iz lesa; izrezljàvati -am, izrezijàvanje -a s; vendar zrezljati izrezoviti -ûjem, izrezovàl -âla -o, izrezovanje -a s: ~ podobe iz lesa, papirja; Inmovéti 317 ianMditi izrezovâvec -vca m, izrezovâvka i, izrezovànka -e ž, izrezovàlen -Ina -o [-In-]-. ~o orodje, ~a tebnilm izrigati -am: ~ jed izbrusiti, osel se je izrigal, izrigniti -nem, izrignjen -a -o izrinid -nem, izrinjen -a -o: ~ koga iz hiše, iz službe; mehurci se izrinejo; vrsta se izrine tisk.-, izrinek -nka m; vendar zriniti izrisati -rišem, izrisan -a -o: načrt nadrobno izrisovâti -ûjem, izrisovàl -âla -o, izrisovànje -a s, izrisovâvec -vca m; tudi zrisati izriti -rijem gl. riti, izrit -a-o: krt je izril prst; izrivati -am, izrival -a -o in -âla -o, izrivanje -a <: — koga iz službe, mozolji se mi izrivajo; izrivâd -a m agr., tisk.-, izrivàvka -e ž tisk. ; gl. tudi zriti iEr66iti -am: ~ komu kaj, ~ se komu V varstvo, izro£evâti -i^m, izroievàl -âla -o, izroievânje -a s, izroCevâvec -vca m, izroCevâvka -e ž izročilo -a s: družinsko, narodno, ustno zadnje ~ = ~ zadnje volje; izročilen -Ina -o [-In-J: —o potrdilo, pismo izročiti -im, izrôii -ite! izrôCil -ila -o, izroččn -ita, -o: ~ komu pozdrave, — komu v roke, osebno, ~ se oblasti, ~ koga i>oliciji, — komu oblast, se valovom, ~ se na milost in nemilost; izročitev -tve ž: ~ posestva, pravic, ~ oblasti komu; izročnik -a m, izročnica -ei izrèd -ôda m degeneracija: ~ rakavih celic, izrôden -dna -o: ~a znamenja, izrôdek -dka m kar Je izrojeno-. ~ bolne domišljije, človeški ~ izro^ti -im se, izrôdi -ite se! izrôdil -ila -o, izrojèn in izrôjen -êna -o, izrojênje -a s 1. drevo se je izrodilo je nehalo roditi; 2. izprevreii se, degenerirati-, krompir se izrodi, seme se izrodi; izroditev -tve ž, izrojênec -nca m, izrojênka -e 2 inôpati -am, izrôpan -a -o: ~ trgovino, deželo izropotâti -âm in -ččem gl. roiwtati: ~ koga iz razreda, ~ čebele iz dupla; vendar zropotati iznižiti -im gl. ružiti, iznižen -a -o: ~ koruzo izrviti in izruvâti -rûjem gl. rvati: ~ repo, sadiko, ~ zob, las, — s korenino; izr(u)vân -a -o: ~o drevo, ~ rod, človek, izr(u)vânec -nca m izsahniti in izsâhniti -sâhnem gl. sahniti: vlaga je čisto izsahnila iz zemlje; izsahèl -hlà -6 in izsàliel -hla -o: ~a zemlja; izsâhnien -a -o: ~a zemlja >f-sah-j ■s»h-] issékati -am: ~ veliko lesa iz gozda; grobnico iz kamna; izsékan -a -o: močno ~ gozd; izsèk -éka m: ~ lesa, geom. krogelni izsekàvati -am, izsekâvanje -a s; izsekovâti -ûjem, izsekovàl -âla -o, izsekovânje -a s, izsekovàlen -Ina -o [-In-J: ~i stroj = izsekovâinik-a m; izsekovâvec -vca m, izsek(ov)âlo -a s izseliti -sélim gl. seliti, izsëljen -a -o: ~ koga iz hiše, ~ se iz kraja, iz dežele; izséljenec -nca m, izséljenlca -e ž, izseljenski -a -o ("izseijeniSki); izselitev -tve Ž, izselitven -a -o [-tvan-J: ~i stroški izseljevâti -ûjem, izseljevàl -àla -o, izseljevànje -a s, izseljevàlen -Ina -o [•IrhJ: ~a politika iaeaâti -âm gl. sesati: ~ rano, ~ mozeg iz kosti, ~ komu kri, ~ iz koga ves denar, ~ si kaj iz prstov izmisliti si; izsesàn -a -o. ~a limona, prsi, ~ obraz; izsesàvati -am, izsesàvaoje -a s: ~ dolžnike >[-s3s-J iasévad -am, izsévanje -a s, izsévnost -i ž izsiliti -im, izsiljen -a -o: ~ k^ iz koga ali od koga, ~ komu kaj; izsiljiv -a -o; izsi^vàti -ùjem, izsiljevàl -àla -o, izsilje-vânje -as: ~ denar od ljudi ali iz ljudi, — ljudi; izsiljevàlen -Ina -o [-In-j: ~e metode, izsiljevàvec -vca m, izsiljevàvka -e ž, izsiljevàvski -a -o: ~i nastop, —o predrzen izsipad -am in -Ijeni: ~ pe^k iz zaboja, moko iz vreče; izsipàvati -am, izsipà-vanje -a s; gl. tudi izsuti izskočiti -skččim gl. skočiti, izskôien -a -o : kost izskoči (iz sklepa), pero (iz napete lege) izslediti -im, izslédi -ite! izslédil -ila -o, izsledèn -êna -o: ~ zajca, rudo, ~ kaj novega, ~ zakonitost; izslédek -dka m: znanstven izslednik -a m, izsled-nica -e ž; izsledovâti -ûjem, izsledovàl -àla -o, izsledovànje -a izsledovàvec -vca m: sodni ~ izslepàriti -im, izslepàrjen -a -o: ~ kaj od koga Izsmoditi -smodim, izsmôdi -ite! izsmôdil -ila -o, izsmojén -êna -o: — jazbeca iz luknje ■ Il i ff It mtpiMi [ -sôpem gl. sopsti: ~ besedo iw^rt -am in -bijem gl. srebati, izsréban -a -o: malo juhe ~ (iz skodelice) iarfdcn -dna -o ekscentriien : kolesi sta ~i, sučeta se ~o; izsr6dnost -i ž; izsriditi -im, izsrtden -a -o: ~ os premakniti jo iz središča, os se je izsredila inftati -am, izsfkan -a -o: ~ med; izsrkàvati -am, izsrkàvaive -a 5: ~ vlago iz tal, kisik iz zraka inttviti -im do konca postaviti: ~ kratico. Številko tisk.; potrdilo, podatek izdati, izstivljen -a -o: račun izdan, dan, napisan izstopiti in izstôpiti -stôpim gl. stopiti: ~ (iz vrste, vlaka, avtomobila), kost mu v členku izstopi, oči od strahu izstopijo, ~ iz službe, druStva; izstôp -čpa m: ~ iz vlaka, ~ iz Sole, ~ danke, izstôpen -pna -o: ~a posti^; izstôpati -am: potniki izstopajo (iz voz), ta barva preveč "izstopa je prevsUjtva, prekričeča; vendar sestopati izBtrUati -am gl. stradati, izstridan -a -o, izstridanje -a s: ~ koga, izstràdanec -nca m, izstridanka -e ž, izsträdanost -i ž; tudi sestradati izslrdid -im, izstrčli in -«li -ite! izstrilil -ila -o, izstreljin -€na -o: ~ satelit; istril [-il] -a m: poskusni izstrélen -Ina -o [-In-], izsttékk -Ika [-Uc-] m: vôdeni izstrelina -e ž \rana\, izstrelitev -tve i; vendar sestreliti izstfgati -am in -žem, izstfgan -a -o: med. ~ gnilobo iz kosti izstriči -ižem gl. striči, izstrižen -a -o: Sop las, ~ članek iz časnika, podobo iz papiija; izstrižek -žka m talriigatl -ara in -žem in izstnižiti -im, iz-strügan -a-o in izstnSžen -a -o: ~ vijak imditi -im, izsüSi -ite! izsüSil -ila -o: ~ perilo, sonce izsuSi zemljo, kožo; posoda se izsuSi; izsuSin -èna -o: ~ bolnik; izsuSenost -i ž; izsuSevàti -üjem, izsuSe-vinje -a s: ~ 6aije, izsuSevilen -Ina -o [-In-]: ~tL dela, izsuSevivec -vca m izsùti -spèm in -süjem gl suti: ~ bonbone po mizi, ~ pred kom srce; izsüt -a -o: ~o zrnje, ~a vreča; gl tudi izsipati izübati -am, izSiban -a -o: ~ koga, ~ otroku muhe iz glave izSôbti -am: oče je sina izSolal; sin se je izSolal; izSôlan -a -o: ~ pevec, Se ni omikan, izSôlanost -i ž UUti gl Šteti, izjtčt -a -o: ~ koga v rin^, izStčvati -am, izStčvanje -a s: otroci se pri igri izStevajo, izštčvanka -e ž, izStevilnica -c[-yn-] ž iztikati -am, iztäkanje -a j: ~ vino, mošt, pivo se iztaka pohaja; vendar stakati iztakniti -tiknem, iztakni -ite! iztaknil -ila -o in iztikniti -nem s stal. poud.: ~ stikalo, luč, oči, žico, žebelj; otrok je vse iztaknil, nazadnje jo je pa sam iztaknil (nesrečo, kazen); kljuka se rada iztakne; iztiknjen -a -o: ~ tok, ~a luč; iztakljiv -a -o: ~ otrok, iztakljivec -vca m, iztakljivost -i 2 >[-tak- j -tak-]; gl tudi stakniti izteči -em gl teči: tekočina izteče (iz soda), sod izteče, oko izteče, kri mu je iztekla, njegov čas (se) je iztekel, tna se (mu) je iztekla, voda (se) izteče, po sreči se je izteklo; iztčkel -tčkla -o in iztečin -ena -o: ~o mleko, ~a ura, ~o oko; iztčk -čka m: ~ pri kliSeju, ~ pri skakakici; gl tudi steči iztrgati -am = iztezati -am, iztčganje -a s in iztezanje -a s: ~ roko nasproti komu; iztegov&ti -üjem, tztegoväl -žla -o, iztegovžnje -a 5; izte^vžlen -Ina -o [-In-]: ~a vloga mišice, iztegovAvka -e ž: mišica tudi stegati Izte^ifti in iztegniti -nem gl tegniti: ~ roko, jezik, ~ se (po tleh), ~ se vulg.; iztegnjen -a -o: ~a roka, ~ vrat; iztegljiv -a-o: ~ ud, ~o mišičevje, iztegljivost -i ž: ~ mišičevja, mehu; izteg -ega m: kamera na dvojni iztezen -zna -o: ~a stran sklepa med., izteznost -i ž; tudi staiti iztekati -am, iztekanje -a s: vino izteka, reka se izteka v moije, ura se izteka, čas se mu izteka; gl tudi stekati se iztepati -am in -plj^, iztepanje -a s: ~ zrnje (iz klasja), iztepdvati -am, iztepä-vanje -a s: ~ preproge, obleko, prah, iztepAČ -a m, iztepdinik -a [-yn-] m \orodje\; gl tudi stepati iztepsd -em;/. tepsti: ~ prah (iz preproge), ~ komu hlaČB našeškati ga, — komu muhe iz glave; iztepen -čna -o: ~o zrnje, ~a trma, iztčpek -pka m; gl tudi stepsti izteptiiti -äm s teptanjem spraviti ven gl teptati, izteptan -a-o: ~ zrnje (iz klasja, iz latja); ~ profesorja iz razreda; ven^r steptati lilértBti 319 * ' »-« IZuBUtl iitéitati -am, iztéijan -a -o: ~ dolg od koga; izteijiva -e ž, izterljiv -a -o: ~ dolg, —o posojilo, izterljivost -i f; izteij&vati -am, izteijivaqje -a s; izteije-viti -djem, iztojevàl -àla -o, izteijevànje •« s, izterjevàvec -vca m, izteijevàvka -e ž, izteijevàlen -Ina -o/^-fa-7 fatMÉti -téfem gl. tesati, iztesàn -a -o: ~ tram (iz hloda), vse smo iztesali; iztesà-vati -am, iztesàvanje -a s" tudi stesati tatteti -am gl. iztegati ittOk» priai. ateOca iti^ priai, stiha irtikatl -am in -£em, iztikaqje -a «: ~ po hiii, po predalih, po rokopisih, po aietih, ~ lui, radio, oii, lui se sama iztilca, iztikljiv -»-o kar se dd iztikati, kdor rad iztika: ~a lui, ~ otrok; iztikljhrost -i i\ iztikljivec -vca m, iztikljivka -e i, iztiico-vàti -ùjem, iztikovàl -àla -o, iztikovànje -a s, iztikovàvec -vca m, iztikovàvka •« f, iztikivt -a m, iztikàlo -a ~ toica, varnostno iztikàlen -Ina -o f-ln-]: ~a žica; gl. tudi stikati hlMU -im: sunek je vlak iztiril vrgel s tindc, vlak se je iztiril (vlak °je iztiril), delo se iztiri; iztiijen -a -o: ~o življenje, ~ilovek M» -a m: prvi ~i knjige; iztiskati -am: ~ gnoj, iztisniti -nem: ~ sok (iz sadu), ~ pasto (iz tube), ~ koga iz službe; izti^vati -am, iztiskàvaiqe -a s; iztisen -sna -o: med. ~a doba btiKà« -im gl. tiSiati: koga (iz hiSe), ~ Icaj iz koga ali od koga iztlaiiti in iztlàiiti -im gl. tiaiiti: ~ kaj iz Škatle; s težavo je iztlaiil nekaj besed iz sebe; veruiar stlačiti htnčHi -tôiim gl. toiiti, iztdčen -a -o: ~ vino, pivo; veliko, malo iztàk -ôka m: voda nima ~a; izt6čen -čna -o: ~a cev; iztočišče -a i: ~ vode, reke iztôjnica -e ž geslo Iztok -a m os. i.. Iztokov -a -o iztéKl -čem;/, tolči, iztdlčen -a -o : bron iz medenine ~ relief >[-i/č-J; vendar stolči iztoToriti -im in iztovôriti -im gl. tovoriti, iztovôril -a -o in -ila -o, iztovorjèn -êna -o in iztovôrjen -a -o: ~ blago z ladje, ~ ladjo, voz; iztovomina -e ž; iztovàr-jati -am, iztovàrjanje -a s, iztovarjàvec -vca m, iztovaijàlen -Ina -o [-In-J: ~e naprave iitaiiti in izt6žiti -tčžim gl. tožiti: ~ kaj od koga, ~ pravico poti čez travnik; izt6žen -a -o: ^ dolg, ~o premoženje nima teka; iztožljiv -a -o : pravica je ~a, iztožljivost -i i; iztoževàti -ùjem, izto-ževftl -àla -o, iztolevànje -a s; vendar stožiti se IslrebiU in iztrébiti -im gl. trebiti : ~ solato, grmo\^, gozd prečistiti, razredčiti, ~ Škodljivce, žival, ~ se; iztrébljen -a -o: ~a divjaiHna, ~ les, svet; iztrébek -biča m: kozji, medvedji ~i; iztrebljiv -a -o: težko ~ plevel, iztrebljivost -i f, iztrebitev -tve f, iztréba -e 2; izti^ébljati -am, iztrébljaqje -a s; iztrebljevàti -ùjem, iztrebljevàl -àla -o, iztrebljevànje -a s\ iztrebljevàkn -Ina -o f-i^i-J, iztrebljevàvec -vca m; tudi strebiti iaMpsIi -pem, iztrêpi -ite! iztrépel -êpla -o, iztrepén -êna -o: ~ proroge, obleko, ptedeno; iztr^ti -am, iztrépanje -a s: vse popoldne iztrepàti -àm in iztrépljcin gl. trepati: ~ vso posteljnino Irtiésti -ttésem gl. tresti: ^ kaj iz česa, ~ jezo nad kom, na koga, iztrésati -am, iztrésaïue -a s, iztresovàti -ùjem, iztre-sovàl -àla -o, iztresovàtùe -a s-, gl. tudi stiesti lijiéiiiiti -nim strezniti iitfgati -am in -žem: ~ list iz knjige, stavek iz zveze, palico iz rok; izttgun -a-o: ~a lieseda, ~ stavek; vendar strgati iztftati -am: ~ polhe iz di^la, ~ pepel (iz pipice) = pipico; iztfican -a -o: ~ pepel, ~a pipica; iztrkàvati -am, iztrkàvanje -a s; gl. tudi strkati °izirMen -a -o izrabljen, obrabljen bUUd -im: ~ kaj za blago, koliko iztržiS na dan; iztfžen -a -o: ~o blago, ~ denar; iztfžek -žka m; tudi stržiti IrtilitatI -am, iztùhtan -a -o: ~ kaj novega; ftnAstuhtati iznčiti -im, izùCi -ite! izOčil -ila -o: ~ koga kovaStva, za kovača, ~ se tiskarstva, za tisicaija; ~ psa za lov; (življenje) ga je izučilo; izuCén -êna -o: ~ obrtnik, izùditi -im med. odstraniti ud v sklepu, izùden -a -o, izùdenje -a s, izùdba -e i, izùdek -dka m odstranjeni ud izumetničiti -im; izumetničen -a -o: ~ slog, jezik, izumetničenost -i i izdmiti -im, izùmljen -a-o: ~ kaj novega, ~ stroj, nov sistem, izumitelj -a m: ~ parnega stroja, izumiteljica -e i. izâmid 320 izviti izumljiv -a -o, izumljivost -i ž; iziim -a m: ~ avtomobila izumréti -mr(j)èin in -mfjem gl. umreti: nekatere živalske vrste so izumrle; izumfl -a -o: ~i narodi; iziunirati -am, izumiranje -a s: nekateri rodovi izumirajo; gl. tué' izmreti izMti -im: ~ koga v čem, za kaj, ~ se v letanju, za letavca; izurjen -a-o: ~ voznik, izurjenost -i i, iztirjenec -nca m, iziiijenka -e ž izustiti -im: ~ besedo; na iziist prisl. -*■ na panKt, iz glave izvabiti in izvibiti -im gl. vabiti: ^ koga kam, od doma, ~ komu solze iz oči, — denar od koga ali iz koga, ~ strunam glas; izvàbijati -am, izvàbljanje -a j; gl. tudi zvabiti izvagonirati -am, izvagoniranje -a s: koga iz vlade izvijati -am, izvâjanje -a s: ~ načrt, dela, slčladbo, ~ besedo iz francoSčine, — nasledke, posledk«, (sklepe) iz česa; izvnjài -a m, izvajavec -vca m, izv^àvlca -e i, izvajâvski -a-o: ~i kader; izvajalen -Ina -o [-In-] •. ~a tehnika; vendar zvajati izvaliti -im, izvàli -ite! izvàlil -fia -o, izvaljèn -êna -o: ~ sod (iz kleti), ~ mladiče, mladiči se izvale; izvaljênec -nca m; vendar zvaliti izvAljati -am gl. valjati, izvâljan -a-o: ~ testo; zvaljati "izvanréden -dna -o izreden, poseben, nenavaden izvažati -am, izvdžanje -a ~ blago v tujino; vendar zvažati izvédeti izvčm gl. vedeti, izvédel -a -o ("izvédla, "izvedlo): ~ novice. ~ za nesrečo; izvéden -a-o; — človek stro--ieoviyalc, biti ~ v jezikoslovju, izvedenec -nca m, izvedenka -e t, izvêdenost -i i, izvčdenski -a -o (°iz\'édeniSki) : -^o nuienje; tudi zvedeti izvedljiv -a-o: ~ načrt, ~a misel; izvedljivost -i i; gl. ludi izvesti izvijati -am, izvéjan -a-o: — pSenico izven [-van] predi z rod. zunaj: ~ nevarnosti iz nevarnosti, danes je ~ (abonmaja) izven-(-ran ] v sestavi: izvendržaven -vna -o : ~a posest, trgovina; izvenmaterničen -čna -o med. : —a nosečnost ; izvensôden -dna -o: izvenuràden -dna -o: —o delo izviaek -ska m: ~ vabi v trgovino, izvésen -sna -o: ~a deska, tabla; izvésnica -e f \žaga\\ izvésiti -im izobesiti: ~ iiapis, desko, oglas °izvisten -tna -o nekateri, neki, določen, "izvistnost -i ž gotovost, trdnost, zanesljivost, prepričanost izvêsti -vêdem gi. vesti: ~ načrt, delo, ~ skladbo; prvič izvedèn -êna -o: prvič ~a skladba, ~a beseda - izve-dênka -e i izpeljanka; izvedba -e i: ~ sporeda, prva — opere, izvedben -a -o [-ban-] izvésti -vézem gi. vesti, izvezen -a-o: ~ prt z okraski, ~ vzorec, izvézenost -i č, izvezenina -e i izvislje -a s poročilo: šolska ~a Izviti -vijem gl. veti, izvét -a -o: ~ žito, ~ pleve iz žita; izvivki -ov m mn. kar je odstranjeno (iz žita ipd.) izvižbati -am -> izuriti, izučiti, izvčžban -a -o-> izurjen, izučen, spreten; izvižba-nost -i i ->• spretnost, izurjenost izvižiti -im se, izvčžen -a -o: na soncu se deska izveži; izviženost -i ž; izvežljiv -a -o: ~ les; izvežljivost -i i; tudi zvežiti izvid -a m med. ugotovitev, ugotovek, dognanje, izsledek, izviden -dna -o: med. ~i list; voj. ~i obhod, ~a četa = izvidnica -e i patrulja, ogledna četa; izvidnik -a m oglednik, izvidniški -a -o; ~a naloga, ~a praska izvijati -am, izvijal -a -o in -âla -o, izvijanje -as:'— vijak, ~ komu kaj iz rok, ~ se iz zadreg; iz grla se mu izvija grčanje; izvijâč -a m \orodje\ ; vendar zvijati izvin -a m: — noge, roke; izviniti -nem, izvinjen -a -o: roko, nogo si izvinje-nost -i ž: izvinek -nka m ovinek, izgovor: iskati ~ov, brez ~a povedati, ~ na krogih tel.; tudi zvin izvir -a m; ~ Savice, ~ sovraštva, izvirek -rka m, izvirček -čka m; izvirati -am, izviranje -a j; izviren -ma -o: ~o delo, ~i greh, ~ jezik, ~ človek posebnež, čudak, original; izvirnost -i ž samo-niklost, samosvojost, originalnost: ~ jezika, ~ opisov, podajanja, zgodbe; izvimik -a m: brati v ~u izviti -vijem: ~ vijak, ~ komu kaj (iz rok), ~ se iz zadrege, — se komu, čemu; izvft -a -o: iz rok ~ plen, ~ zanaa-šek; vendar zviti izvlééi 321 iziorétf izrKči -čem gl. vleči: ~ k^j od kod na dan, ~ kaj iz česa, od ko{^, ne izvlečeš besede iz njega, za zdaj se je še izvlekel; izvlččen -a -o: ~e številke, izvlčček -čka /n: iz rož, jagod, barvni ~i iz kqjig, iz zapisnika, navesti kaj v ~u, napraviti ~ iz česa; izvlačiti in izvldčiti -im gl. vlačiti; vendar zvleči izv6d -6da m: prvi ~ knjige, dolžnostni, avtorski, recenzijski, bibliofilski ~ na ogled, delati zapisnik v več ~ih izv6hati -am, izv6han -a -o: ~ redko knjigo, skrivališče, skrivača, izvohljdti -4m gl. vohljati; tudi zvohati Izvojeviti -lijem izbojevati izvi^skoviti -i^m gl. vojskovati se, iz- vojskovin -a -o: ~ si pravice izvoliti -v61im gl. voliti: ~ poslanca, ~ (si) koga za zastopniica, za zagovornika, izv61jen -a-o: — za poslanca, ~ izmed dru^, —o ljudstvo izbrano, izv61jenec -nca m, izvdljei^ -e ž, izv61jenCek -čka m, izvdljenost -i ž; izvoljiv -a -o, izvolji-vost -i ž; tudi zvoliti izToUtiizv61im: izv61i(te) sesti! sedi(te),prosim! izv61i(te)! na(te),prosim Izvir -6ra m: blago domačega ~a; energije vir, izvir (ek) izvMček -čka m \človek in voz\: peljati se z ~om, izvdSčkov -a -o izvotlM -im, izv6tU -ite! izv6tm -Oa -o, izvotljčnje -a s in izv6tljenje -a s: ~ čevlje, deblo; izvotljčn -Sna -o in izv6t-Ijen -a -o: ~ icamen; izvotUtev -tve ž, izvotlina -e ž; tudi zvotliti izvoziti • vdzimgl. voziti: ~ gnoj (iz hleva), ~ blago (iz države), dobro, srečno jo vsaica pot se počasi izvozi; izv6žen -a -o: ~o blago, ~a cesta; izvdzen -zna -o kar se dd, sme izvoziti-, izvdz -dza m: stroški za '»', naš ~ raste, dohodki pri ~u; izvdzen -zna -o: ~i stroški, -~o blago dohčeno za izvoz, ~o dovoljenje = izv6znica -e i, izv6znik -a m, izv6z-niški -a -o: ~a družba; gl. tudi zvoziti izniči -vfžem gl. vreči: pri vrenju mošt izvrže vso brozgo, ~ sl^ blago, izvrže krava, ovca, kobila; sad, rod, seme se izvrže izrodi; izvfžen^ -o: ~ pri naboru, ~o blago, izvfžek -žica m, izvfžen •žna -o: vet. bacil povzroča izvrg, izvfženec -nca m, izvfženica -e ž, izvfg •a m vet., izvfga -e ž vel. abortus; tudi zvreči izvréti -vrèm gl. vreti: mošt, vino izvre; izvrèl -éla -o = izvrét -a-o: ~o mleko, ~ mošt je čist ko cekin izvMen -tna -o: ~ sad, uspeh, ~a misel, ~o delo, izvrstnost -i i izvrievàti -djem, izvršiij -te! izvrSevàl -âla -o: — naročilo izpolnjevati, ~ oporoko, dolžnost, načrt uresničevati, ~ službo opravljati, — zakon; izvrSevâvec -vca m: ~ oporoke, zakona; sodni izvrše-vâvka -e ž; izvrSevâlen - Ina -o f-ln- ] : ~a oblast, moč, pravica izvršiti -im izpeljati, izvesti, opraviti, izpolniti, izvfši -ite! izvfšil -fla -o: ~ ukaz, dolžnost, načrt, sodbo; izvrščn -êna -o: postaviti koga pred ~o dejanje, ~a sodba, — zakon; izvršitev -tve ž: ~ sodbe; izvršitven -a -o [-tv»n-J: ~i postopek; izvfšba -e ž pr.: ~ sodbe, kazni; prisilna izvršen -šna -o: —i svet, izvfšnost -i ž, izvršljiv -a -o: ~ načrt, ~a naloga, izvršljivost -i ž; izvršilen -Ina -o [-In-j: ~i organi, izvrSilnost -i [-In-j ž; izvršitelj -a m, izvršiteljica -e ž, izvrSivec -vca m, izvišivka -c ž; gl. tudi zvršiti izvftad -am: ~ luknjo, ~ denar, posojilo od koga; izvftan -a -o: ~a luknja, ~a deska, ~ zob, izvrtanina -c ž, izvftki -ov m nm. odpadki pri vrtanju, izvrtina -e ž luknja, izvrtič -a m {orodje] ; tudi zvrtati izvzM -vzâmem gl. vzeti : ~ ksg iz pravila, izvzčmši prisl. razen, mimo, izvzét -a -o: ~i so otroci pod desetim letom; izvzétek -tka m, izvzétje -a j; izvzéten -tna -o kar se dd izvzeti: ta primer je ~ po drugem členu; izvzétnost -i i izà predi z rod. na vpr. od kod?: gleda ~ vogla, sonce sveti ~ oblaiea, skrival se je vogla za voglom, sonce je bilo oblaka za oblakom, mokre pomladi je prišlo suho poletje za mokro pomladjo Izzivati -am, izzival -a -o in -âla -o, izzivanje -a s in izzivânje -as:— koga s čim, fant izziva, ~ koga na boj; izzivâlen -Ina -o [-In-] : ~o vedenje, bzivâinost -i [-In-] ž; izzivič -a m = izzivâvec -vca m, izzivâvka -e ž, izziviški -a-o: —o vedenje, izzivištvo -a s; izziv -a m, izziven -vna -o: ~o znamenje, —o nastopanje, izzivnost -i ž izzébiad -am, izzčbčan -a -o : ~ kolo izzoréti -im dozoreti gt. zoreti Slovenski pravopis — 21 izzvid 322 Jidran izzvid -zôvem gl. zvati, izzvan -a-o: — koga s čim, ~ prepir, ~ koga na boj izzvenéd -im gl. zveneti: besede so izzvenele v grožnjo; izzvenel -éla -o: ~ akord; izzvenévati -am, izzvenévanje -a s izžigad -am: ~ dno, ~ grčo iz deske; ~ podobo iz vezane plošče; izžagoviti -iijem, izžagovil -ila -o, izžagovinje -a s, izžagovilen -Ina -o [-In-]: ~o orodje, izžagovivec -vca m izžarčd -im gl. žareti: žarnica izžari; izžarčl -éla -o: ~o oglje; izžarčvati -am, izžarčvanje -a j: — toploto, žarke X izžariti -im, izžiri -ite! izžiril -i'a -o: ~ toploto, svetlobo, razbeljeno železo se izžari; izžarjen -êna -o in izžirjen -a -o: ~a svetloba, toplota, ~o železo; izžarjčnost -i ž in izžirjenost -i f; iz-žarilen -Ina -o [-In-] : ~a moč = izžaril-nost -i i; izžirjati -am, izžarjanje -a s izžemad -am, izžčmanje -as: — vodo iz perila, ~ perilo, ~ sok iz jagod, ~ kaj iz koga ali komu, oderuh izžema dolžnike; izžemivec -vca m, izžemivka -e i; izžemilen -Ina -o [-In-]: ~o gospodarstvo, —a politika izžid -žmčm in -žamem, izžml -fte! izîél -a -o: ~ perilo, — vodo iz perila, — kri in mozeg, ~ solze komu ali iz koga; izžét -a -o : ~a hmona, ~ sok, ~ človek, obraz; izžčtost -i ž izžgid -žgčm gl. žgati, izžgin -a -o: ~ rano, kačji pik, ~ sod, ~ gnilobo izžigati -am, izžiganje -a s: ~ rane, izžigivec -vca m, izžigivka -e ž svetilka za izžiganje: izžigilen -\d&-o [-in-]: ~e metode izžinjati -am: ~ plevel (iz žita); izžeti iz- žanjem gl. žeti: ~ pest pšenice izžit -a -o izžet, izčrpan: — človek, obraz, izžftost -i ž izživid -im se gl. živeti: ~ se "v uživanju in brezdelju; izživčt -a -o izžit, izžet, izčrpan: ~ človek, izživitost -i ž izživljati -am se, izživljanje -a s: ~ s/e v umetnosti izžiebid -im, izžlibi -ite! izžlebil -ila -o in izžlčbiti -im s stat. poud.: steber kanelirati; izžlebljin -ena -o in izžlčbljen -a -o: ~ steber; izžlebljenost -i ž in izžlčbljenost -i ž izžrebati -am: ~ prvi dobitek, ~ številke; izžrčban -a -o: ~e številke, ~ biti, izžrebanec -nca m, izžrčbanka -e ž izžriti -žrim gl. žreti, izžft -a -o: ~ volno iz bla^, rja izžre železo, izžftje -a izžirati -am, izžiranje -a s izžulid in izžilliti -im gl. žuliti: ~ madež iz perila, ~ k^ iz koga; izžiUjen -a -o: ~ madež, —o perilo, ~ denar iziveidid -im gl. žveplati in izžvepliti -im, izžviplil -ila -o; izžveplan -a -o in izžvepljen -čna -o: ~ sod izžvižgad -am gl. žvižgati: ~ koga z odra, iz dvorane; izžvižgan -a-o: ~i igravci; izžvižgivati -am J i [ji I jč] m neskl.: mali j, z velikim J ja [jdjja] prisl. 1. v zbornem govoru rabimo rajši di, 2. vendar: saj sem ~ rekel, pa ~ ne; 3. le, neki: ~ kje pa le kje pa-, ~ kdaj kdaj neki: 4. pa ji za gotovo pridi! a ja, že vem; i kaj še! no ji, če je tako; — n6, pa nikar jibfauia -e i, jiblan -i ž, jiblanov -a -o: ~ cvet, jiblanovina -e i in jablanovina -e f = jiblovina -e ž in jablovina -e ž 1/«|, jiblanišče -a s |vr/| Jiblanica -e ž kr. i., jiblaniški -a -o: ~a hidrocentrala jibolko -a s: Adamovo ~ v grlu; granatno, zlato, rajsko — spora, ~ na stolpu; jibolček -čka ifi = jibolčece -a[-č»c-] s. jibolčko -a j: ~a na licih; jibolčen -čna -o: ~i mošt, zvitek, jibolčnik -a m \pijača, rastlina\, jibolkovec -vca m = jibolčnica -e f |»iof/|, jibolkast -a -o: ~ zgib stroj., jibolčica -e f med.: sklepna ~ >[-iik- / -ffč-] jičad -am se meriti se v moči jičiti -im krepiti, jičenje -a s; jačina -e ž moč; gl. tudi jak jid -a /n ->■ žalost, jeza "Jadikovid -ujem tožiti, tarnati, javkati, zdihovati, °jadikovânje -a s zdihovanje jadikovec -vca m bot. Jidran Jadrina m, na ~u, z ~a, jadrinski -a -o: ~a letovišča, Jadrinsko morje Adrija; Jadrinka -e i os. i. jâdrati 323 Jikob jddiati -am, jddranje -as: — po morju, jadrdvec -vca m, jadrdvka -e i, jadrdvček -čka m \metulj\, jadrivski -a -o, jadrdlen -Ina -o [-In-J: ~o letalo, jadrdvstvo -a s, jadržč -a m jidm -a -o hiter, iidrao prisl.: mrliči jezdijo jšdrnost -i ž jadro -a s, mn. jddra jider [-dar] s: košno, latinsko ali trikotno, pomožno, sprednje ~a razpeti, razviti, zviti, sneti, zvezati, spustiti, po vetru obračati; veter v —a loviti, z razpetimi ~i, jddrce -a s, jadrdr -ja m izdelovavec jader, jadrirski -a -o, jadršrstvo -a s, jadrdma -e i; jddrovje -a s; jšdm -a -o: ~a vrv; jddmik -a m jambor, jidmica -e i 1. ladja, 2. jadrna prečka, jddmičen -čna -o, jadrovina -e i platno za jadra, jadro-vinast -a -o, jadrovinar -ja m Jifa -e i \izraelsko mestol, jifski -a -o: —e pomaranče jafetit -a m pripadnik jafetitskega rodu, jafetitski -a -o: —i jezik, jafetitSčina -e i "Jdga -C i lov: divja ~ divja plav -iča m in jiglič -a m trobentica, jšgelc -a [-»Ic-J m; tudi jeglič jiiglo -a J 1. pšeru), prosena kaša, 2. debelo zmleto žito", jaglič -iča m, nav. mn. jagliči -ev m: proseni ~i prosena kaša, jaglčn -a -o: ~a kaSa j&gned -a m in -i i: beli jdgnedič -a m, jagnedov -a -o, jdgnedovina -e ž in jagnedovlna -e f = jagnedina -t ž in jagnedina -e ž, jdgnedje -a s = jigne-dovje -a s j^je -ta s, jdgnjetov -a -o, jignječji -a -e, jdgnjetina -e i in jagnjetina -e f = jdgnje-čevina -e f = jignječina -e f; jignjica -e i \samica\; jigenjc -a m, jagenjček -čka m >[-garg-], jšgnjiti -im, jdgnjenje -a s, jagnjdd -i f Jigoda -e 2 1. rdeče -o« nabirati, črne -^e borovnice, gozdne, vrtne ~c, vinska, grozdna pasja, volila >■>.'; na koži se je pokazala ~ krvi, na molku, 2. konec prsta, 3. rdečkasta krava; jigodov -a-o: — cvet, —a bovla; jigoden -dna -o: sok; j&godnik -a m bol. = jdgodnjak -a m; j^godast -a -o, jigodnat -a -o, jAgodje -as = jAgodovje -a 5; jigodica -e i 1. prstna 2. majhna jag^; jigodičast -a -o, jdgodičje -as = jigodičevje -a sjagodovo grmičje, jigodo-viiut -e ž in jagodovina -e ž bot., jdgodo- vec -vca m žgarye iz jagod; jâgodar -ja m, jâgodarica -e f: ~ nabira jagode, jâgodarski -a -o, jagodâriti -im, jago-dâtjenje -a s; jagodišče -a s in jagodiSče -a s, jàgodec -dca m |vo/{ jžguar -ja m zool., jaguarjev -a -o: ~e oči, jàguarski -a -o jâliati -am in -šem, jâhanje -a i: ~ kottja, na konju, ~ v dir, v dmec; jahdč -a m 1. jezdec, 2. konj, 3. riba, JahàSki -a -o: ~a šola, jahàvec -vca m, jahivka -e ž, jahâvski -a -o, jahàlen -Ina -o [-In-]: ~i konj, ~e hlače, jahâlnica -e [-yn-] i pokrit prostor za jahanje, jahâlniSki -a -o [-yn-], jahališče -a s, jahâriti -im, jahàrjenje -a s, jàhanec -nca m jahalni kory, jahàj -a m: v enem ~u prideš do mesta jàùa -e ž razkošna zasebtut ladja, jàhtica -e i Jihve -ta m Gospod, Jàhvetov -a -o; gl. tudi Jehova jàjce -a s, nm. jàjca jàjc jàjcem 1. ptičje, golobje ribja ~a, nasajeno, nésadno —, v trdo, v mehko kuhano gnilo ~ \igra\, Kolumbovo ~a valiti, leči, nesti, na ~ih sedeti, podobna sta si ko --u; 2. modo; jâjêen -čna -o: ~a ymaka, ~e lupine; ~a jed ^ cvrtnik, cvrtje; jâjCji -a -e, jdjčast -a -o ovalen: ~a oblika; jâjCnat -a -o: ~a juha; jajčece -a [-č»c-J s, jajček -ata m, mn. tudi jajčka jijčk s, jàjÇkast -a -o; jajčar -ja m 1. trgovec z jajci, 2. rastlina, jajčarica -e i: ~ prodaja jajca, kokoš je dobra jajčarski -a -o, jajč^ti -im, jajčdtjenje -a s, jajčnik -a m, jajčniki -a -o; jâjcati -am dražiti vulg.: jajc^ so ga, pa ni popustil; ^ se jeziti se, j^jčevec -vca m melancana bol., jajnlne -in ž mn. \testenine\, jajcevôd -ôda m jàk -a m tibetansko govedo jik -a -o močan, krep[-lt-] jim -a m = jimovec -vca m bot. brest, jimov -a-o: ~ les = jimovina -e ž in jamovina -e ž, jdmovčev -a -o Jima -n in -C m |W. slikar], Jimov -a -o: podobe jima -e ž: apnetia, gnojna, lanena Postojnska v ~o deti v grob, rudatji hodgo v kdor drug^u ~o koplje, sam vanjo pade; jimski -a-o: ~i les, ~o delo, jimast -a -o: ~a cesta, jinuat -a -o: ~ svet; jimnik -a m: ~ prebiva v jami, jimnica -e i: ~ za suSenje lanu, za spravljanje krompitja, jimar -ja m ]človek, žival]; ~ koplje jame, jih raz-isktije, v tuih dela, v njih živi, jiniarica -e ž, jimarski -a -o, jamiriti -im hoditi, loviti po jamah, jamiijenje -a s; jitnica -e f: ~ na licu; jimič -a m odtočni jarek, jimičica -e ž, jimičast -a -o; jimičati -am = jimičkati -am dehti jamice za krompir, fižol, zelje, jimič(k)aitje -a s; jimičkar -ja m ]priprava], jimičnik -a m ]stroj], jitiiljič -a m ]brazda] — jimljiček •čka m = jimljica -e ž, jamlna -e ž velika jama; jin^čarica -e ž rudarska svetilka, jimičica -e ž jamska voda, jamomirec -rca m, jamomčrski -a -o, jamomirstvo -a s rud. Jami jka -e ž ]otok v Velikih Antilih], jamijka -e ž ]rum], jamijski -a -o, Ja-miljčan -a m, Jatnijčanka -e ž Jii^ -a m \stopica]: peterostopni jimbski -a -o: ~i verz, ritem Jimbor -a m jadmik; predi^, zadi^i, betonski, antenski jimborski -a -o: ~i koš, jimborovje -as = jimbotje -a s; jimboren -ma -o: luč, jimbomica -e ž ]ladja], jimborič -a m; gl. tudi jarbol jimčiti -im biti porok, odgovarjati za kaj, jimčet^ -a s, jimstvo -a s poroitvo, jimstven -a -o poroStven; ~a listina Jimlje Jimelj ž mn., v ~ah, jimeljski -a -o, Jimeljci -ev m mn. >[-m9lj-J Jamnica -e ž kr. i., v ~i; Prežihova jamniški -a -o Jibčie -čjega s kr. i., tia ~em, jinški -a -o: JinSki vrh; v okolici tudi Jinče Jinč žmn., na ~ah Jinei -i m os. i., Jinezov -a -o, Jinezek -zka m os. i., Jine -ta m, Jin -a m, Jinče -ta m jinež -a m; divji, sladki jinežev -a -o: ~o olje, jineževec -vca m janeževo žganje, jineževka -e ž janežev č■ očitna; jàvnost -i i: ni za priti v ~ med ljudi, pravica H; javnopiiven -vna -o JAvid -im sporočiti, naznaniti, priglasiti, zglasiti, jAvtjati -am sporočati, nazrutrCati, oglašati, kazati, jàvljaiùe -a s jivka -e ž: partizanska ~ JAvkati -am, jàvkaqje -a s, jAvk -a m, jAvkavec -vca m, jAvkavka -e ž, jAvkniti -nem zastokati JAvor -a m: beli ameriški jAvorov -a -o: ~a šiba, bela miza jAvortek -čka m ; jAvorovina -t ž in javorovina -e ž jAvorina -e ž in javorina -e ž jAvoije -a f jAvoroyje -a s \gozd\ JAvsk -a m: zagnati vriSč in jAvskati -an^ jAvskanje -a s, jAvskniti -nem; gl. tudi jaskati jAz mène — me, mêni — mi, mène — me, pri mSui, z menôj in z mAno; dv. midva midve ali méd ve, nAju, nAma, nAju, pri oAma ali nAju, z nAma; mn. mi, mé, nàs, nAm, nàs, pri nàs, z nAmi; jAz jAza m: lastni JAzbec -beca [-b»c-] m, jAzbeievka -e ž, jAzbečev -a -o jAzbečji -a -e: ~a noast. jézbec 326 jêklo dlaka; jâzbeèast -a -o: ~a barva, jâzbeievina -e t in jazbečevina -e ž jmero in koža\ -, jazbina -e i \brlog\, jâzbinast -a -o; jâzbeôar -ja m jâzbeiarski -a -o >[-b3č-] Jâzon -a m Jason, Jàzonov -a -o jazz [dféz] -a m glas., jazzovski -a -o: ~a opera jécati -am, jécanje -a s, jécav -a -o, jécavost -i Ž, jécavec -vca m, jécavka -e ž, jécavski -a -o; jécniti -nem, jecàlo -a i: ti — ti! jecljàti -âm, jecljàj -âjte! jecljâje, jecljajôë -a -e, jecljàl -âla -o, jecljanje -a s, jecljàv -âva -o, jecljavec -vca m, jecljâvka -e t, jecljâvski -a -o, jecljâC -a m jéêa -e i: vreči, vtakniti, spraviti koga v ~o, ječâr -ja m, ječarica -e i, ječarski -a -o, jččati -am v ječi imeti, ječanje -a s : ~ hudodelca ječiti -im, ječi -ite! ječ« -a -e, ječč, ječal -ila -o, ječinje -a s: pod jarmom —, ječav -âva -o, ječavec -vca m, ječdvka -e ž, jeèâvski -a -o, ječavt -a m = ječalo -a s znč. jêémen -êna m: jari, resasti ^ dvo-vrstnik, ~ goleč; ~ na očesu; ~ žeti, phati; ječmčnov -a -o: ~a kaša = ječmenček -čka m ješprenj\ med. vnetje na veki; ječmčnovec -vca m = ječmenjak -a m ječmenov kruh; ječmčnka -e / 1. ječmenček, 2. hruška; ječmenovica -e f = ječmenica -e f = ječmčnovka -e ž IW[ -yš- J jemati jemljem, jenilji -ite! jemljoč -a -e, jemšje, jemal -a -o, jemanje -a. s: ~ kaj v roke, ~ zdravila, kapljice; ~ koga, kaj s seboj, pod streho, v hišo, v službo; ~ za ženo, za svojega; ~ iz peči; ~ v trgovini, pri trgovcu; — denar, podkupnino; ~ naposodo, ~ komu čast, dobro ime, pravice; slovo —; — kaj nase, na znanje; ~ koga v roke zaradi česa; v strah — koga; ~ v poštev upoštevati, — v pretres; °— v ozir ozirati se, upoštevati; ~ si kaj k srcu; — besedo zares, v prenesenem pomenu; ^ za zlo; voda breg jemlje, bolezen jemlje človeka, sneg jemlje vid, sapo mu jemlje, iz pod- pazduhe —; učenja ne jemlje resno; jemâvec -vca m, jemàvka -e f Jémen -a m \arahska država\, jémenski -a -o: ~i petrolej; Jemenit -a m [prebivavec! jén -a m {Japonski denarl Jéna -e ž \mesto\, jénski -a -o: steklo Jénisej -a m [sibirska reka\, jénisejski -a -o: ~a pokrajina jénjati -am nehati, jenjevâti -üjem, jenjevàl -âla -o, jenjevânje -a s, jenjâvati -am, jenjâvanje -a s jénki -ja m yankee, jénkijski -a -o Jénko -a m pesnik[, Jén kov -a -o jêr -a m \črka\, jêrov -a -o: —o znamenje Jéra -e f os. i., Jérin -a -o, Jérica -e f os. i., JériCin -a -o; jéra -e i: mdla ~ cmerav človek; gl. tudi Jedrt jérati -am poševno prirezati, jeràn -âna m \dleto[, jerâlnik -a [-m-] m [mizarsko orodje[ jérbas -a m, jčrbašček -čka m, jérbasar -ja m jeréb -a m: snežni, gozdni, skalni jerébov -a -o: ~ klic, jerébji -a -e: ~e pero; jerebica -e f, jerebičji -a -e; jere-bičar -ja m [pes[, jerebičarski -a -o, jerebičarica -e ž [piščalka\, jerebičast -a -o, jerébar -ja m [lovec\, jerébarski -a -o; jerebičica -e i = jerebička -e i jerebika -e ž bot., jerebikov -a -o: — les, jerebikovec -vca m Jerebika, jerebikovina -e ž in jerebikovina -e i, jerebičje -a i = jerebičevje -a s \grmovJe\, jerebina -e ž [sad[ Jeremija -a in -e m os. i., Jeremijev -a -o; jeremiâda -e ž tožba, tarnanje jeri -ja m IMal, jerijev -a -o: ~o znamenje JSrilia -e i in Jêriho -a m [palestinsko mesto\, jerihônski -a -o: roža ~a Jèrko -a m gl. Jeronim jérmen -mena m: brusilni, gonilni, trans-misijski ~e rezati komu s hrbta; jerménji -a -e, jerménski -a -o: ~o usnje, jerménast -a -o, jerménec -nca m - jerménCek -čka m, jerménje -a s, jerménar -ja m, jerménarica -e f, jermé-narski -a -o: —a obr», jerménarstvo -a s, jermenâriti -ira, jermenârjenje -a j, jermenarija -e ž; jermenica -e i kolo za Jermen, jermeničen -čna -o Jëmei Jeméja m os. i., Jeméjev -a -o; Jeméjec -jca m, Jeméjêev -a -o, Jeméj-ček -čka m, Jemčjčkov -a -o, Jeméjevo -ega s; Jemšč -a m, Jemâêev -a -o; Jêmej 328 jézditi jeméjSéica -e f \hruška\, Jeméja -e î, Jeméjka -e ž, jeméjevski -a -o: <~i semenj •jérob -a m varuh, *jérobov -a -o varuhov, *jérobskj -a -o varuški: ~o gospodarstvo; *jérobstvo -a s varuStvo Jerdnim -a m, Jerônimov -a -o, Jerôm -a m, Jerômov -a -o; Jerômen -mna m, Jerômnov -a -o; Jêrko -a m, Jêrkov -a -o jérovica -e ž min. rusa zemlja (terra rossa) Jersey -a [džirsi -ja] m \otok\, jerseyski -a -o: ~a pasma *jêniS -a m ponarejeno žganje, *jêruîev -a -o Jerdzalem -a m mesto v Palestini, vinski vrh na Slovenskem], jeruzalémski -a -o: ~e gorice, Jeruzalémec -mca m, Jeruza-lémka -e /; jeruzalémCan -a m in jeruzalémec -mca m vino iz jeruzalemskih goric nad Ormožem: piti —a jêsen jeséna m \drevo\, jesénov -a -o: ~ les, jesénovec -vca m \gozd\, jesenovfna -e f \les\, jesénovje -a j = jeséiye -a s je^ -i Ž: zgodnja, pozna na jésen, jesénski -a -o: ~i podlesek, —o vreme, jesénec -nca m = jesénCek -čka m jesenski mladi')!; jesénovka -e ž bot., jeseniti -f se; jesenina -e i = jesčnSčina -e ž jesenski pridelki; jeséni prist, v jeseni; jesénka -e ž \žival, volna, sadje\ Jesenice -ic ž mn. kr. i., na ~ah, z ~ic, jesenišld -a -o: ~a železarna, Jeseničan -a m \prebivavec\, jesenlčan -a m \vlak\, Jeseničanica -e ž jeséter -tra m \riba\, jesétrov -a -o, jesetro- vina -e ž, jesčtrast -a -o, jesétm -a -o jésih -a m kis, jésihov -a -o kisov, jésihast -a -o kisast, jésihar -ja m: ~ je^ dela a/l prodaja; dere se ko jésiharica -e ž, jésiharski -a -o, jesihàma -e i kisarna jesika -e i bot. trepetlika, jesikov -a -o: ~o deblo, j(Kikovina -e ž in jesikovina -e ž, jesikovje -a s jésti jém jéS jé, jéva jésta in jevà jestà, jémo jéste jéjo in jemô jesté jedô jêjo in jedô; jéj jéjte! jed0č -a -e, jedé, jédel -dla -o m jêl jéla -o: imaš kaj ~ jedi ("za ~); nesi mu ~ na stavbišče, pojdi jést! uši ^ jedô. to ga jé grize, peče, srbi; ija jé železo, hodna srajca (kožo)je jestrina -e ž, jestvinar -ja m, jestvhiski -a-o : shramba za jestvine jéSa -e f kovaško ognjišče jéSc -a -e: ~a živina rada jé; jčščen -ščna -o, jčščost -i ž, jčščnost -i ž; jišča -e ž hrana, krma, jčšče -a s kašasta vsebina v želodcu in črevesu jéiprenj -a m in ješprčnj -étya mjeimenček, ječmenka, ješprtojev -a -o: ~e klobase jéti jâmem začeti, jâmi -ite! jél -a -o jéti -ja m neznano himalajsko bitje jétika -e ž: pljučna, kostna, lačna jčtičen -čna -o: ~ bolnik, jčtičnost -i ž, jčtičnik -a m 1. bolnik, 2. rastlina, jétiénica -c ž, jčtičast -a-o: ~i ljudje jetnik -a m, jetnikov -a -o, jetnica -e ž, jetničin -a -o, jetniški -a -o: ~i čuvaj, paznik, jetnišnica -e ž, jetništvo -a s, jetničar -ja m, jetničarski -a -o jéta jéter s mn. : nabrekla, zgrbančena choza jeter, to mu gre na jétm -a -o : ~a klobasa, pašteta, dieta, bolezen, jétrca jétrc s mn., jétmica -e 2 1. jetrna klobasa, 2. rastlina, jétmik -a m bot., jetrn^âk -a m bot., jétrast -a -o, jétmat -a -o, jétmast -a -o; jetrénec -nca m min. Jétrbenk -a m \hrib\ jétrva -e ž = jétrvica -e ž star. : žene bratov se med seboj imenujejo Jévnica -e ž kr. i., v ~o, jčvniški -a -o, Jčvničani -ov m mn. jéz -a /i» jezli m, mn. jezôvi -ôv: mlinski jézov -a-o: ~ vrh, jeznina -e f = jezo vina -e ž denarni prispevek za jez; jeziti -im, jêzi -ite! jezčč -a -e, jezil -a -o, jezênje -a j: led vodo jezi jéû -e ž: divja, huda nagle ~e bid, ~ ga lomi, popade, ga je minila, ~o kuhati, od —e prebledeti, pihati, pokati, ~o stresti na ko^, nad kom; jézen -zna -o: ~ na koga; jézav -a -o in jezàv -âva -o: ~Clovek,jézavec-vcam,jézavka-ef, jezàvost -i ž, jézica -e ž; j^ti -am, jézanje -a j: ne jezaj me; jeziti -im, jézi in jêzi -ite! jezéC -a -e: to me jezi, oče se jezi na sina, nad sinom, čez sina, ~ se zaradi česa a/i zavoljo česa, ~ ko^ s čim; jezljiv -a -o, jezljivec -vca m, jezljfvka -c ž, jezljivost -i ž, jeznorit -a -o: otrok je močno jeznoritost -i ž, jeznoritež -a m = jeznoritec -tca m jezbica -e ž jez za usmerjanje vode v hudournikih jézditi -im, jezdčč -a -e, jézdenje -a s: mrUči jezdijo jadmo; j«a -e f, jézdec -a [-d3c-] m, jézdeSki -a -o: ~i hlapci, jézdeCev -a -o [-dič-]; jézden -dna -o: jezditi 329 jôdUti konj; jezdar -ja m jezdec, jezdàrski -a -o, jezdâma -e ž, jezdmna -e f = jezdarina -e ž, jezdâriti -im, jezdâijenje -a s: kmet, ici samo jezdari, slabo gospodari jézero -a s\ ledeniško, slano, nižinsko, alpsko ~ solzâ, jézeren -ma -o = jézerski -a -o in jezérski -a -o: ~a voda, kotlina, ~o dno, jézerce -a s, jezérec -rca m \prebivavec\, jezérka -e ž zool. postrv, jezémica -e ž Ivoda, trava\, jezémat -a -o: ~a pokrajina; Jézero -a s kr. i., na ~u, z ~a; Jezémica -e ž \potok\\ Jezêrsko -ega s |var|, jezérski -a -o: ~a planina, Jezerjàn -àna m \prebivavec\ jeÀ -ika m: dolg, oster, hudoben, strupen, gladek, nabrušen malinast, obložen pokazati, iztegniti brzdati, brusiti, stresati zmajati držati ~ za zobmi, ~ za zôbe! mlaskati z ~om, komu ~ zavezati, koga za ~ prijeti, na ~ stopiti, namazati si ~ (s pijaCo), besedo na ~u imeti, na koncu ~a imeti, z ~a vzeti, mu ne gre z ~a, na ~ položiti, ljudem v priti, koga po ~ih vlačiti; ~ beremo in pišemo, poslušamo in govorimo; materin domač, tuj, živ, mrtev, ljudski, narečni, Ici^ižni, pogovorni, pesniški, odrski, učni, uradni, imietni, rokovnjaški bogat, gladek, okoren, robat, hrapav, blagoglasen, lahkoten, nazoren, slikovit, jedrnat, jasen, ohlapen, papirnat, ^to-beseden, slcrotovičen ognjeni ~i, <--' v motju, ~ pri čevlju, piščali, tehtnici, čebelt\jaku, oknu, ojesu; ima ~ kakor krava rep; opleta z ~om Icakor itrava z repom; jelenov, pasji, volovski t— bot.-, jezičen -čna -o: —i koren, ~a površina, ~ človek, otrok, ~i doktor; jezičnost -i ž, jezičnež -a m, jezičnica -e î, jezičnik -a m \glas\-, jeziček -čka m anat., fiz., stroj., jezičkov -a -o: ~a lega lega jezička-, jczikôven -vna -o: —^i zakoni, razvoj, jezičniški -a -o: ~i razred glagolov; jezikovec -vca m bot., jezi-.kovka -e ž zool. \ramenonoiec\ ; jezičast -a -o: ~i cvetovi, jezičav -a -o: škorec je bil hudo —; jezikûlja -e ž je^ti -àm, jezikàj -àjte! jezikàl -àla -o, jezikànje -a s: otrok rad jezilca, jezikàv -àva -o, jezilcàvost -i f, jezikàvec -vca m, jezikàvka -e ž, jeztkàC -a m, jezikàlo -a s jeziko- V sestavi-, jezikoslôvje -a s, jeziko-slôven -vna -o: ~i spisi, jezikoslôvec -vca m, jezikoslôvka -e ž, jezikoslôvski -a -o : ~a modrost ; jezikoznànec -nca m, jezikoznànski -a -o, jezikoznànstvo -a s je^i^ -àm jezikati, jezik brusiti, jezijàj -ajte! je7ljàl -âla -o, jezljânje -a s: kača jezija; jezljàv -âva -o, jezljàvec -vca m, jezljàvka -e ž, jezijàvost -i î je^t -a m, mn. jezuiti in jezuitje -ov, jezuitski -a -o: ~a drama, ~i red, jezuitizem -sima m, jezuitstvo -a s, jezuitar -ja m znč. Jézns -a m os. i., Jézusov -a -o, Jčzušček -ščka m = tj. Jčžušček -ščka m ; jézusovec -vca m jezuit; jčžeš = jè7as(ta) = ješ medm. jčž prisl. jahaje: prišli so ~ in peš jéï -a m: nasršen kot jčžev -a -o: bodice, ves ~ je danes, ~a noga vet.; jčžek -žka m zool, bot., jčžast -a -o, ježevina -e ž \koža\ ; jčževec -vca m zool., jčževka -e f 1. ježeva samica, 2. riba, 3. goba, 4. kurentova palica, jčžarica -e ž \riba\, je^vnjàk -a m min. jéia -e ž jahanje, jčžen -žna -o: ~i konj, ~a pot jéïa -e ž breiina, breg: travnata po '~ah kositi; Jčžica -e ž kr. i., na —i, jéženski -a -o [-ž»n-] jeierilec -Ica [-k-] m zool {črevesni ta-jedaveci ježica -e ž bodica, bodičasta lupina: kostanjeva, hrastova, bukova ježičje -a s, ježičiti -im se: kostanj se že ježiči; ježičar -ja m \hrast\, ježičarica -e î bot., zool, ježičnat -a -o: kostanj je ~ jcžiti -im se, jčži -ite se! ježenje -a s in jčžiti -im se s stal. poud. : lasje se mu ježijo od strahu ]idiS -a m judovska oblika nemščine jin-jitsn [džiudžkuj -tsa m šp. jo členek: mahati, ucvreti, pobrisati jo jodiey [diàkejj -a m poklicni dirkalni jahač )6d -a m kem. \prvina\, jôdov -a -o: ~a tinktura, ~ vodik; jodit -a m nun.; jodid -a m kem.; jodât -a m kem., jodirati -am, jodirai^ -a s: ~ kožo, rano, kuhii\jsko sol; jodkàlij -a m kem , jodofôrm -a m med., jodometrija -e ž jédbiti -am, jôdlanje -a s glas., jôdlar -ja m Ipevec in n<ç>ev| ; jôdlarica -e ž, jôdlaiski -a -o jèga 330 juka joga -e f [indijski filozofski sistem', jôgi -ja m pripadnik joge jogurt -a m \kislo mleko\, jôgurtov -a -o: ~a steklenica jèh medm. : o jôh, prejôh! jèj medm.: o jôj, jôjmene, jôjmine, jôj- menesta, jôjminasta j6k -a m: na — mu gre, na ~ se drži, ~ zagnati, ~ ga posili, v — udariti, v — se spusdti, bil je — in stok; jokàv -âva -o: ~ otrok, jokàvost -i ž, jokâvec -vca m, jokâvka -e i, jokâvski -a -o, jokljivec -vca m, jokljivka -e i Jokâsta -e ž gr. mit., Jokàstin -a -o jokâti jôkam in jočem (se), jokaj -âjte in joči -te! jôkal -âla -o, jokanje -a i in jokati -am s stal. poud. : ~ nad kom, po kom, za kom; trta, sneg (se) joka; jôk-cati -am otr.-, jôkec-kca m jokav otrok Jfriiohénui -e f \ japonsko mesto\, jokohamski -a -o jéla -e ž \jadrnica\ Jona -a in -e m \prerok\, Jônov -a -o jénatan -a m \ jabolko \ Jonec -nca m \ pripadnik starega grškega rodu\, jônski -a^-o: —i steber, —o narečje = jbnščina -e i j6pa -e ž, jôpica -e i, j0pič -a m: prisihii ~ jâr -a m \cirilska črka\ jdra -e ž velika, nerodna ženska, jdrež -a m velik, neroden možak, jôrast -a -o neroden: jora —a Jčrdan -a m \reka\, Jordànija -e ž \država\, Jordânec -nca m, jordanski -a -o jdrkširski -a -o: ~a pasma, jdrkširec -rca m \prašič\ Josip -a m os. i., Jôsipov -a -o, Josipina -e ž : ~ Tumograjska m-^ž\jed\ jéta m neskl. in jôta -e ž \grška črka\ : mali tudi za ~o ne prav nič ne, piše se z — subscriptimi; jotirati -am mehčati, jotiraiye -a s, jotâcija -e ž slov. mehčanje joule [džul] -la m fiz. enota za delo joviilen -Ina -o [-in-] dobrohotno priljuden, joviâlnost -i [-In-] ž J6žef -a m os. i., Jdžefov -a -o; Jdže -ta m, J0žetov -a -o; Jô2ek -žka m, Jdžko -a m (®Joško), J6žkov -a -o, J0ža -a in -e m, J0žev -a-o; Jôza -a in-em = Jôzej -a m; Jožifa -e ž os. i., Jožifin -a -o; Jožefina -e ž, Jožefinin -a -o; J0ža -e ž, J0žin -a -o, J0žica -e ž, J6žičin -a -o jožefica -e i dišeči volčin jožefinec -nca m privrženec reform Jožefa II., jožefinizem -zma m, jožeflnstvo -a s, jožefinski -a -o: —i nazori ju medm., jùh(u), jûhuhu medm. jnbiléj -a m, jubilejen -jna -o: ~o leto; jubilânt -a m = jubilâr -ja m, jubilântka -e f, jubilântski -a -o jûckati -am vriskati, jùckanje -a s, jûckavec -vca m Jùd -a m, Jiîdinja -e ž po narodnosti: jùd jûda m, jùdinja -e ž po značaju: jùdovski -a -o, jùdovstvo -a s, judovščina -e f ; Judeja -e i \pokrajina\, judéjski -a -o Jûda -a in -e m os. /., Jùdov -a -o, Judež -a m, Jûdežev -a-o: — denar, poljub, jûdež -a m izdajavec, judežev -a -o : —a brada jûdestvo -a s judikatûra -e ž sodstvo, judikât -a m sodba, judikâten -tna -o: ~a teijatev jûdo -a m šp., judoist -a m jiig in jûg -a m \stran neba in veter\: na —, z ~a, proti ~u, od ~a vleče, iz —a prši; (vreme) gre, se obrača na južen -žna -o: —o sadje, ~i tečaj, ~e dežele, ~i veter, sneg; ~o od Save (°~o Save); ~i Slovani, Južno Ledeno moije, Južna Afrika \država\, —a Afrika \del celine], ~i križ astr.; juž-njâk -a m, južnjaški -a -o: —i značaj: jugov -a -o : —o vreme, jugoven -vna -o, jûgovina -e ž in jugovina -e f = jùgalica -e ž odjuga, jugovo vreme: južišče -a s astr., jùžnik -a m \veter\ Jugo- v sestavi: jugovzhôd -ôda m, jugo-vzhôden -dna -o: ~i veter = jugo-vzhôdnik -a m; jugozahôden -dna -o, jugozahôd -ôda m, jugozahôdnik -a m; jugojugovzhôd -ôda m JugodàTija -e ž, Jugoslovân -a m, Jugo-slovânka -e i, jugoslovânski -a -o, jugo-slovânstvo -a s Jugûrta -a in -c m os. i., Jugûrtov -a -o, jugurtinski -a -o jûha -e Ž: goveja, mesna, zelenjavna, gobova, prežgana ~ s cmoki; jùhin -a -o in jûSen -šna -o : ~ dodatek, ~a konserva; jušnik -a m |/on^c|, juhica -e ž, jûhar -ja m: ~ rad jé juho, jùharica -e ž iahéQ) medm. jûhta -e ž \usnje\, jùhtov -a -o: ~i škomji, juhten -tna -o: —^i podplati, juhtovina -e f = juhtenina -e ž izdelki iz juhte jûka -e ž bot., jukin -a -o: ~ cvet Juliänus 331 južno- Juliänus -na m in Julijàn -a m, Julijânov -a -o; Jûlijci -ev m mn. 1. rimski rod. 2. Alpe, julijanski -a -o: ~i koledar; jùlijski -a -o: Julijske Alpe JâUj -a m mali srpan, julijski -a-o: ~a vročina, ~a revolucija Julij -a m os. i.. Julijev -a -o; Jûlijan -a m, Jùlijanov -a -o; Jiile -ta m, Jùletov -a -o; Julček -čka m, Julčkov -a -o [-Ič-]: Julija -e ž, Julijin -a -o, Julijâna -e ž, Julijànin -a -o; Jüla -e ž, Jülin -a -o; Jülka -e f-lk-] ž, Julkin -a -o [-Ik-] jun -a -o mkid: par ~ih volov, junâd -i ž Junik -a m: narodni ~ v romanu, junikov -a -o, junikiiya -e f, junikinjin -a -o, jimiški -a -o: ~a pesem, ~o srce, ~a dela; juništvo -a s, juniček -čka m, juničiti -im, juničenje -a s, junakoviti -ujem, junakovil -ila -o, junakovinje -a s jinec -nca m, jiinčev -a -o, jiinček -čka m. jtočkov -a -o; junè -éta s; junče -ta s: junčevina -e ž \pristojbina]; jimica -e ž, jimičji -a -e, jimička -e i jùnij -a m roinik. junijev -a -o: ~ dež, ~o vreme; jûnijski -a-o: ~i večeri junior -ja m trdajši, naraščajnik, jûniorski -a -o: ~e tekme, jùniorka -e f Junker -ja m plemič, kadet, oblastnež, nadutež: pruski ~ji; jùnkerski -a -o, jünkerstvo -a s oblastnost, nadutost v javnem nastopu (posebno v politiki) Jùno ali Junôna -e i mit., Junônin -a -o: ~o svetišče, junônski -a -o: ~a postava Junta [Mnta] -e i: vojaška ~ Jupiter -tra m mit., Jûpitrov -a -o, jüpi- tr(ov)ski -a -o: ~a brada Jura -e f \pogorje], jiira -e i geoL ] formacija zemeljskih plasti], jûrski -a -o: ~i apnenec, ~i skladi Jirčič -a m, Jurčičev -a -o: '■>'1 spisi, jûréiéevski -a -o: —i slog Jirica -e i kurja mrda Jiričič -a m ]protestantovski pisatelj] Jurij -a m os. i., Jùrijev -a -o, Jùr -ja m, Jùréek -čka m, Jùrtkov -a -o ; J ùrko -a /n, Jùrkov -a -o; Jùre -ta m, Juretov -a -o; jûr -ja m 1. bedak: ti — ti! 2. bankovec za 1000 din; jure -ta m: takega ~ta pa še ne! jûréek -čka m I. bot. goba, 2. goba za krpanje nogavic, 3. bankovec, 4. oseba; jüijevka -e ž bot. kalužnica, narcisa, jûrjevica -e i bot. imarnica Jurist -a m gl. jus Juris -a m napad, jurišati -am napasti, jurišanje -a s, jùriSen -šna -o: ~i oddelki J^evo -ep s ]praznik], jurjeviti -ûjem, jurjevinje -a s JûrkIoSter -tr^ m, v ~u, jurklôStrski -a -o jiirU -e i ]iotor] Jury [ žirij-ia. m žirija Jis jùsa m pravo, juridičen -čna -o praven: ~i študij; jurist -a m pravnik, juristka -e i, jurističen -čna -o: —a praksa; jiuistovski -a -o pravniški; jurisdikcija -e ž pr.; juristarija -e ž znč., justica -e i sodstvo, pravosodje; justičen -čna -o soden: —a palača, —i umor; justifîkà-cija -e i izvršitev smrtne obsodbe, justifi-cirati -am izvršiti smrtno obsodbo Jist -a m os. i., Jûstov -a -o, Jûsta -e i, Justin -a -o Justin -a m os. i., Justinov -a -o; Justina -e ž os. i., Justinin -a -o; Justi ž os. i. neskl., Jûstin -a -o Justiniinus -na m in Justinijin -a m os. i., Justinijinov -a -o, justinijinski -a -o Jusdrati -am, justiranje -a s; ~ stroje natanko uravnati, justimica -e ž JiUa -e i ]rastlina, preja in tkanina\, jutov -a -o: ~a preja, jûtovec -vca m bot., jutovina -e i ]blago], jutast -a -o Jùtri prisl.: ~ zjutraj, — opoldan, ~ zvečer, ~ ponoči; jutrišnji -a -e: —i dan Jihro -a s, mn. jùtra juter: proti ~u je umrl, odšli so proti ~u, prišli so od ~a; k —^u zvoni, noč brez —a, za ~a vstati; jùtmji -a -e = jùtranji -a -e: ~a zaija, ~i časnik, veter = jùtr(a)njik -a m; jûtr(a)i\jica -e i: na nebu sije —, ~o zvoni, k —am zvoni, —o peti; Jutrovo -ega s, na ~em, jùtrov -a -o: v Jûtrovi deželi; jutrovec -vca m vzhodnjak ; jûtrnja -e ž možev dar ženi na jutro po poroki; jutriti -i se Juvelir -ja m dragotinar, juvelirski -a -o Jnvcnil(is) -la m ]rim. pesnik], Juvenilov -a -o: ~e satire Jovenileii -Ina -o [-In-J med. mladosten Jižen -žiui -o gl. jug Jiižina -e i opoldansko kosih: mala — malica, suha — ]pajek], južinati -am kositi, obedovati, malicati Jižiti -im se, juženje -a s: sneg, vreme se juži; gl. tudi jug Joino- v sestavi: južnoslovinski -a -o; južnovzhdden -dna -o; južnozahdden -dna -o, južnojužnozahčiden -dna -o 332 kiča K k [ki I kd] m neskl. ali ki -ja m \črka\ k predi, z daj.; pred k, g ga zmeraj izgovarjamo kot pripornik in ga pišemo h: h koncu, h ^bni; pred nezvenečimi zaporniki in zlitimi glasovi ga govorimo kot zapornik ali pripornik -. k potoku, [kpotdkul hpotdkuj, k cesti [kcisti ] hcžsti]; pred samoglasniki, zvočniki in nezvenečimi pripomiki se izgovarja k: k očetu, k sinu [kočitu, ksinu], pred zvenečimi zaporniki in pripomiki /m g: k delu, k zemlji [gdčlu, gzimiji] -, kaže, kam je kaj namenjeno, tismerjeno: (D kot pri-slovno določilo a) kraja: iti ~ zdravniku, ~ materi stopim, ~ vojakom ga hočejo, grem ~ Cajna^m, ~ Lenartu, ~ oknu stopiti, ~ liiSi priti, vola sta zavila ~ sebi na levo, vsak ima prste ~ sebi obn^ene, iti ~ poroki, ~ učenju sesti, ~ luči se obrni; včasih ga lahko nadomešča predi, im: iti ~ seji, ~ pogrebu in na sejo, na po^b, hi na i^iteice ~ moiju in na moije, povabiti ~ večeiji in na večeijo; b) časa: vidimo se spet ~ leta, bilo je ~ jutru, ~ pusta, ~ mraku; c) načina: ~ slabemu nagnjen, ~ srcu si jemati, ~ pameti, ~ sapi, ~ sebi priti; prisilil ga je ~ begu, pripravlja se ~ hudi uri, ~ sreči ali na srečo je bil trezen (še) sreča, daje bil trezen; č) vzroka: čestitati ~ uspehu; šport vzg^a ~ pogiunu; @ kot predmet: ~ tebi kličemo, kaj praviš ^ predstavi, veliko je pripomogel ~ uspehu, ~ trditvi nimam kaj pripomniti, zvoni delopust ~ prazniku, ta klobuk se poda ~ čmi obleki, nagnjen je ~ lenobi; pri glagolih dodajanja, bližanja in govorjenja se rabi poleg samega dajalnika, ktdcor imamo pač bolj v mislih eilj ali pa predmet: (k) škodi se je pridružila še sramota, (k) demuju je navrgel kos slanine, (k) rezanici primešati soli, (k) učencem je ipvoril te besede; ® kot prilastek; vabilo ~ sprejemu, nagnjei^ ~ čudaštvu, čestitke ~ uspehu, pot ~ poboljšanju, vrnitev ~ starim običajem, vzgoja ~ pogumu, ponudil se je za hlapca ~ volom; prvnnu, dru- gemu, zadnjemu prvič, drugič, zadnjič; nogam peš kibala -e ž judovski skrivnostni nauk; kabalističen -čna -o: ~a znamenja kabila -e ž hudoben naklep, spletkarjenje, spletke kabarit -a m, kabaréten -taa -o: ~a pevka, predstava, kabaretist -a m, kaba-retistka -e ž kibel [-»IJ -bla m: električni, brzojavni, telefonski, armirani, nadzemni, podmorski boben za ~ položiti; kiblov -a -o: ~ stičnik, ~o privijalo, kiblovnica -e ž \iadja\, kibel^ -a -o [•bal-]: ~i vod, jarek, čevelj, končnik, ~a spojka, obojka, armatura, ~o spojišče, onuežje; kibelček -čka [-bal-] m, kablovôd -6da m, kablogrim -a m, kablirati -am brzojaviti čez morje, kabliranje -a s kibel [-»u] -bU m škaf: Ue kakor iz ~a, kiblič -a m; gi. tudi kebel kabina -e i: ~ na ladji, v letalu; kopalna telefonska ~ kabinit -ami. viada: člani ~a, kriza ~a ; 2. soba: prirodopisni dvosobno stanovanj s ~om; kabinčten -tna -o: pismo, ~i minister, ~a pisarna, ~i format, ~a predstava, ~i učenjak kaMrl -ov m mn. \grška božanstva z mističnim kultom, kabirski -a -o kabotiia -e ž obrežna plovba, kabotižen -žna -o: ~a trgovina kabrtoKt -a m \vozilo, avtomobO] kacid -im mazati, paekati, kacàj -ijte! kacil -ila -o, kacin -a -o: kaca se biato se prijemlje obutve, oči se kacajo; kacivec -vca m, kacivka -e i, kacilo -a j: ti ~ ti! kaciv -iva -o: ~o oko zakacano kiča -e ž: mrzel kakor na ~o stopiti, ta ženska je prava ~ piči, se zvije, se levi, sika; strupena, nestrupena, morska —> velikanka; jara huda, povest o jari in steklem polžu; ~o v žepu imeti suh, skop biti; železna ~ železnica, pred prodajalno stoji dolga kičji -a -e: ~i pastir zool., ~i pik, strup, ~i kamen serpemin, ~i rep bot.. k Uâi 333 kahljéti zalega, ~e gnezdo; kdčica -e t\ povodna železna —~e so stonoge, jamska —; kdčast -a -o: —o zvit; kač0n -a m kačji samec, ka&ir -ja m 1. kačji samec, 2. jegulja kAčar -ja m 1. lovec, 2. orel, 3. sveder kičec -čca m 1. pravljični kačji kralj, 2. bot., kaččla -e ž kačja samica, kačilka -ef riba\,\iaitùrkA-e>îbot. kačq«ičen -čna -o ujedljiv, siten, strupen: ~jezik Učiti -im dražiti, jeziti, razburjati, kAčenje -a s: britev ~ ostriti, brusiti, kačljiv -a -o kA^ -e ž bot., kAčjak -ami. kačji pastir, 2. bot. črni koren, 3. min. serpentin IcAčica -e i 1. trikoten strešni prisek nad zatrepom, 2. ~ na podkvi brani, da podkev ne sili nazaj kAčnik -ami. kačja luknja, 2. bot. : pegasti 3. min. serpentin, lcačiqAk -a m 1. kačja luknja, 2. kačji strup, kAčnica -e f 1. jegulja, 2. bot. mleček Kačdr -ja m \oseba iz Cankarjeve povesti], kačiireki -a -o, kačiirstvo -a s prevelik idealizem kid -f f, v kAdi: barvalna, belibia, kopalna, pralna, sirarska, sedežna, vrelna kAden -dna -o: ~a barvila; kAdca -e f = Icadica -e 2 1. majhna kad, 2. geogr. izdolbena kotla, 3. ikža, lonec; kadička -e ž, kAdar -ja m sodar za kadi kAdar in kadAr [kàdar j kadàr / kadir] vez. in prisl.: kàdar kôU ali kadarkôli, kàdar si bôdi prisl.; danes se rabi kadar v pomenu kadarkoli ali pa za prihodnji čas: gobe rastejo, ~ m^ dežjem grmi; ~ pride, nam bo dobrodofel; ~ boS po svetu Sel, pridi tni povedati raba za Ico v sedanjem in preteklem času zveni arhaično in narečno: ~ te ni bilo tukaj, so se godile čudne reči; moj oče, ~ je bil cebmoSter na RaSčid; ~ je bilo pismo {»ebrano, so vsi za>^ili kattnr -vra m truplo, mrhovina, kadàvrski -a -o, kadaverfn -a m \strup\ kAden -dna -o in Icadin -dnà -6: danes je v planinah mrč fcadfaf -e ž padanje glasu, kadčnčen -čna •o, kadAnčnost -i ž, Icadencirati -am, kadciKiranje-a « IdUer -dia m: delavski, strokovni ~i, zeleni kàdrski -a -o: ~i rolc, kàdro-vec -vca m: ~ služi vojaSki rok, kAdrovski -a -o: <>41 politika itadit -a m vojaški gojenec; pripadnik ruskih konstitucionalnih demokratov; kadetski -a -o: ~a stranka, kademica -e ž \šola\ kAdi -ja m (muslimanski) sodnik, kddijev -a-o: ~a razsodba kaditi -im, kAdi -ite! kadčč -a -e, kadil -a -o, kajenje -as: ~ po hiši, meso, sode z žveplom, ~ tol>ak, pipo, cigaro, viržinko; peč kadi, temu človeku je treba ~ laskati se, ~ drugim bogovom kadilo zažigati; to stajo kadila po klancu navzdol! iz peči, pogorišča, po gorah, po cesti se kadi; peč, de^ sneg se kadi; to se mu pod nos Icadi za malo zdi, pojdi se kadit; kAja -e 2 1. ta prah ni za ~o, imaš kaj ~e? 2. meso v ~i; kadivec -vca m, kadivka -e ž, kadivski -A-o: strast; kadilo -a j: ~ na čast bo^; meso v ~ dejati; kadilen -Ina -o [-in-]: ~a priprava, -»-i les, dar, kadil-nka -c [-tfn- / -In-] i 1. posoda, 2. soba: opijska kadilnik -a [-tm-] m luknja, cev za odvajanje dima kAdmij -a m kem. \prvina\, IcAdmijev -a -o: ~ oksid, ~ člen KAdmos KAdma m p. mit., KAdmov -a -o: ~ rod, Kadmeja -e ž tebanski grad, kadmejški -a -o kadriiia -e ž četvorka kaddlia -e ž žajbelj: travniška ~ Itaddnja -e ž kotanja, kotlina; geogr. podolgovata gladka viseča žlebina, tudi kadUnec -nca m; geol. vdoibena guba zemeljskih skladov, sinklinala; kadiinje ž ma. nečke za vejanje žita; icad^ njast -a -o: ~ svet, kadii^ice -k 2 mn. nečke, icadilnjke icadiinjk 2 mn. zibel kAfra -e ž; duh po ~i, izginiti Icakor kAfrn -a -o: ~o olje; IcAfrovec -vca m, kAfrov -a -o: drevo, ~ sad, kAfrovica ■«ž bot. InflAB -a m orientalska dolga vrhnja obleka knhekrija -e 2 hiranje, shiranost, kahektičen -čna -o: ~ bolnik HMa -e 2: bohiik hodi na ~o; na ~i biti vulg., IcAhlka -e 2 1. otroka na ~o deti, 2. rože v ^ah, 3. ploščica za oblaganje sten, mčdebuca, pečnica; kAheln -a -o [-alt-]: ~i ročaj, IcAhebuca -« [-»bhj ž pečnica kahUAd -Am, kahljAj -Ajtel kahljAl -Ala -o, IcahliAiue -a s: voda kahlja iz cevi; ~ se smejati se; gi. tudi bahati Kâiro 334 kàkrten Kiiro -a m \mesto v Egiptu\, Kàirec -rca m, Kàirka -e ž, kâirski -a -o kâj? eésa? vpr. z.: ~ bi rad? ~ bi tisto? ččsa se bojiš? ččtnu se čudiš? po ččm so hruške? s čim naj ti pomagam? za kaj stoji vejica, kadar je treba v misUh kaj dopolniti: ~ (bi bilo), ko bi zdaj prišel? Svarim ga, aU ~ (pomaga), ko me ne posluša; ali boš prišel, ~? kaj [kàj I kaj] ned. z.: ~ takega pa še ne, povej ~ ("nekaj) novega! nimaš se za ~ jeziti; saj bi pisal, pa nimam —; ne morem si da ne bi ugovarjal; nima s čim plačati; sem ga ozmeijal, da je bilo fant, da je ~ kij vpr. prisl. zakaj, koliko: ~ stojiš na mrazu? ~ znancev je zasula že lopata! Icâjkrat prisl. dostikrat ItaJ [kAi I kaj] 1. poudarni prisl. dosti, prav, posebno: nič — dobro mi ni; nič ~ prida, to ni kdove prišlo jih je ~ malo; vprašalni prisl. mar: ~ si to ti? ~ ga ne poznaš? kàja -e ž gL kaditi kàjalç -a m \čoln\, kžjaški -a -o: ~i klub, luijakšš -a m, kajakžški -a -o: ~i šport "UJba-ei^a/te Kijetan -a m os. L, Kàjetanov -a -o Kijfia -a in -e m, lj. tudi Kijfež -a m \biblijska oseba\ \ kdjfež -a m: cerkovnik s ~em sveče g^i; kdor bo zadmi. bo ~ C v otroški igri) kijlmvec -vca m, kâjkavslci -a -o: ~o narečje = kâjkavSCina -e ž kàjmak -a m: užiški ~ kàjman -a m zool. aligator Kàjn -a m, Kajnov -a-o: ~o znamenje znamenfe hudodelstva, kàjnovski -a -o: značaj, narava, kâjnovstvo -a s kainè, kajnèda prisl.: kajni, da ga ni bilo? luunè da ne? prišel je, kajnida? Icajnè, zniš? vendar: kaj ne znàS? k^inft -a m \umetno gnojilo\, kajniten -tna -o Ic^te -a m, Icajônsld -a -o: mrlia ~a! kéJiM, Ic^jpalc, kajpada prisL seve, seveda UUŠi prisl. kdove kako, posebno: snaha ni bila ~ pripravna za njegovo hiSo; k^jsiicrat prisl dostikrat kâjti vez. lit. zakaj, ker kaltta -e ž izbica na ladji, kajûten -tna -o: ~ikrov kfm -e ž, k4jžka -e i, k^jžen -žna -o, kiUžnik -a n^ Icijžar -ja m, k^jžarica -e ž, kijžarski -a -o kàk -a -o kakšen z. s poudarnim pomenom: ~ prizor! —a gneča! —a burja! — vihar kak -a -o nasL ned. z. : ~o uro še ostanem, ~ dinar bi si lahko prihranil, to je najbrž ~a otročarija; ali je kje — človek? nikoli ne veš, če je ~a ("neka) jed čista kakadü -ja m \papiga\ kalcin -a m \obrski vladar] Kâlunj Kàknja m, käkanjski -a -o: ~i rudnik kélmti -am, kžkanje -a s, kàkcati -am otr., kàkec -kca m; kàk medm. otr.: pusti, to je ~! iodciv -a m in kakào Icakàa m, kakà(v)ov -a -o, kalcà(v)ovec -vca m, kaka(v)o-vina -e ž Icâld neskl rumenkasto rjav: ~ uniforma, kâld -ja m: obleka iz ~ja UUd -ja m bot. zlato jabolko (drevo in sad), kàkijev -a-o: ~ cvet Imkô 1. vpr. prisl.: ~ je kaj? ~ se imate? ~ (je to), da ne veš? — da ne? — lep je svet! 2. ned. prisl.: boš že ~ naredil, če bo le ~ mogoče, bomo že — tudi brez tebe; icakôpa, kakôpak, Icakôpada seve, seveda lodilrfonija -e ž neubranost, slaboglasje, kakof0ničen -čna -o kikor prisl., vez.: ~ si bodi, ~ hitro brž ko, kàkor kôli in kakorkôli; ~ vse kaže, bo dež; ~ se vzame; to p^ ~ nanese, pride, liane; naredi, ~ najbolje veš in znaš! ~ bi trenil, ga je zmanjkalo; lepša je ~ ti; rajši danes ~ jutri; dela se, ~ da nič ne ve, ~ da bi nič ne vedel; bilo mu je, ~ da sui^lci goS vedel in znal kikov -i -o in icakôv -a -o kakšen: ~e so te besede? kakôvost -i ž: blaga, kakôvosten -tna -o: ~i faktor, pridevnik; kàkovSen -Sna -o UUoriMi -Sna -o in kàkrSen -Sna -o: ~ je bil, tak je Se zdaj; ljubezen, ^ je kàkrSen 335 kalina gojilo srce; kàkrien (si) bôdi, kakršen kôli in kakrSenkôli Icšicšen -šna -o vpr. z.: —i pa ste? ~o si spet užagal? kškšen -šna -o ned. z.: ~ dinar že prihranim; če pride ~ berač, mu kar daj! kškšnost -i ž kakovost; IcàkSenkrat prisl. včasih: ~ je ves iz sebe Iciktus -a m, kàktusov -a -o: ~ cvet, kaktéja -e f kalniniinâien -Ina -o f -In- ] slov. : —i glasovi iiil[kdif] -a /n 1. luža, mlaka, mok, zamok, 2. gošča, ki se useda lui dno v kotlih, jamah: iz —a. se napiti, v —ih ali na ~ih živino napajajo; kalič -iča m lužica; kalovina -e ž kalina, blato, kžlar -ja m \vinska trta]; Kâl [kay] -a m, ICâlce Kâlc [-yc-] ž mn. kil [kàff I kâl] -I f klica: krompir ima že bolezenska ~ smrti; v ~i kaj zatreti, ~i pognati; kilček -čka [-yč-] m = kâlec -Ica [-yc-] m: ~ pri cvetnicah, kalica -e ž: lukove ~e, kaličnica -e i, kàlast -a -o: ~o žito Kalébrija -e ž \it. pokrajina], kalàbrijski -a -o, Kalabrčž -a m, kalabrčški -a -o: ~i klobuk kaiamina -e ž min. 1. naravni silikat cinko-vega hidroksida, 2. rutravni cinkov karbonat, kalaminica -e ž bot. pravi šatraj Italamitéta -e i ->- nesreča, neugodnost, stiska kaUiidfr -dra m stroj za gla/enje, satiniratye papirja, za stereotipijo; kalandrirati -am likati pod pritiskom med segretimi valji, kalandriraaje -a s kilati -am cepiti (vzdolž vlaken), klati, kâlanje -a j; ~ drva; na drobno kàlanica -e ž cepanica, poleno; kâlavec -vca m 1. ~ kala, 2. min.: grenki ~ magnezit, kàlanec -nca m \skala\, kà-lanka -e ž breskev, ki se lepo kolje, odlušči od koščice; kalnat -a -o [-In-]: ~ ks se dà kalati kalcedôn -a/^-/c-7 m min. iUUdj -a m kem. \prvirm\, kàlcijev -a -o: ~ karbonat, kalcit -a m min. ; kalcinirati -am opravljati vodo s segrevanjem: — rudo, sodo, glinico, kaldnâcija -e i med. zapnitev >[-lc-] Kaldéja -e i \pokrajina\, Kaldéjec -jca m. Icaldéjski -a -o, kaldčjščina -e i \jezik\ >[-ld-] Kakdooija -e ž, kaledônski -a -o ludejdoskdp -a m fiz., kalejdoskopski -a -o: ~a slika, ~o se spreminjati kalen -hia -o in kalin, kalen -hiš -6: ~a voda, ~o oko, v ~em ribariti, kalnost -i ž, kahidba -e ž >[-yn- / -ln-];gl. tudi kalnica, kalneti kalinde kalend ž mn., kalendšrij -a m, kakndšrijski -a -o Kalevšia -e ž \ finska epopejal kšlež -a m 1. gošča, drozga, usedek v sodu, 1. korito z vodo pri kovaškem ogrgiSču, 3. kaljeige Kilhas -a in -anta m \grški vedež], Kilha-sov -a -o in Kšlhantov -a -o: ~o svarilo >[-lh-] l(^-ii vpr. prisl.: ali gori, Ali smo razbojniki, Kšlias -ia in -ie m \atenski državnik], KšUov-a-o: ~mir Kšiiban -a m \oseba iz Shakespeara] lcalil)er -bra m 1. premer n^jev ali cevi pri strelnem orožju: top težkega ~a; 2. orodje za merjenje: dvojni icali-brski -a -o: ~i obroč; kalibrirati -am preveriti mero s kalibrom: ~ členasto verigo Kalidisa -a in -e m ]indijski pesnik], Kali- dšsov -a -o: ~a Sakuntala kalif -a m: bagdadski kalifov -a -o, kalifski -a -o, kalifat -a m Kalif6rmja -e ž, KaUfdmijec -jca m, kalifdmijski -a -o Ical^rafija -e i lepopisje, kaligršiičen -čna -o - kaligršfski -a -o lepopisen, kaligršf -a m lepopisec, kaUgršfi^ -e ž lepopiska, kaligrafirati -am Kaligiila -a in -e m \rimski cesar], Kali- gulov -a -o UUij -a m kem. ]prvina], kdhjev -a -o: ~a sol kalikd -ja m ]bombažna tkanina], lcalil(6jev -a -o: ~ povoj, ~a obveza med., kii-kčjski -a -o ioliltstinec -nca m ]pripadnik husitske verske sekte] Kaiimahos -ha m ]helenistični učenjak in pesnik], Kalimahov -a -o kalin -a m ptica, prenes. tepec: ~e loviti, ~ debeloglavec, kalinsid -a -o icalina -« ž luža, mlaka, blato -e i bot. kostenika, kalinov -a -o: ~ les, kalinovec -vca m ]drevo], kalinovina -e i in kalinovina -e ž ]les], kalinje -a f = kalinovje -a s KaUope 336 Umbrij KaUope in Kaliopa -e ž gr. mit. \muza\, Kaliopin -a -o Kalipso -se ž \nimfa\, Kalipsin -a -o kalfS -a m = kaliž -a m == kališče -a s hda, mldca, blato', kališki -a-o: ~a voda, kališati -am se: svinje se po kališču kališajo kaliti -im, kili -ite! kalčč -a -e, kalil -a -o, kaljčn -ena -o, kalj£qje -a s: ~ vodo, mir, veselje; oko se Icali, kalitev -tve i, Icalivec -vca m: ~ nočnega miru kaliti -im, kili -ite! kal« -a -e, kaUl -a -o, kaljin -fina -o, kaljiiue -a s: ~ jeklo, ~ v vodi, v olju; sablja je v kačjem strupu kaljena; kalitev -tve f; k&\[lc[-lk-] Kaikttn -e ž \mesto v Indiji], kalkdtski -a -o: —o pristanišče >[-lk-] Kalmiki -ov m mn. \mongolskt narodi, kalmlški -a -o >[-lm-] kafainik -a m volneno blago}, kalmiikast -a -o: ~a stiknja >[-lm-] kaliM -im postt^ati kalen, kahi« -a •«, katail -čla -o, kalnSnje -a s: vino kalni; kilnast -a -o >[-ln- / -un-] knUca -e [-ifn-l-ln^J ž 1. kalna voda, 2. zool. žuželka UUo -a m unesek, tgtadek, obraba, izgtAa teže: odbitek za ~ kaloki«atfja -t, ž gr. ideal združene lepote In dobrote laanm&f-ilj -amkem. kstetia -e ž enota toplote: gramslca, mala kik>gramska. vilika kal6rika -e ž muik o toploti, kal6ričen -čra -o toploten: ~a vrednost, ~a hrana bogata kalorij. ~a elektrarna termoelektrarna, kal6rič-nost -i ž; kalorifer -ja m grelnik, grevec; kalorimetrija -e ž nauk o merjenju toplote, kalorimčter -tra m: pami, vodni kalorimčtričen -čna -o: ~a bomba ka]6tB -e ž krogelni odsek kalovina-eif/.kal kUpak[-lp-] -a m 1. madžarsko pokrivalo, 2. čepica iz jagnječevine iodip -a m forma, model: lesen, ilovnat vse po istem ~u po istem kopitu; kalipar -ja m \izdelovavec\, kaliiparski -a -o: ~i pesek, kaliparstvo -a s, kalipen -pna -o: stroj, kalupima -e ž \oddelek v tovarm j: ročna, strojna icalipiti -im, kaldpljenje -a s kilns -a m 1. med. žulj, 2. snov, ki veže zlomljeno kost; kal6zen -zna -o žuljav, lcal6most -i ž med. kaliža -e ž umazana mlaka, kaliižast -a -o, kaliižen -žna -o umazan, blaten, icaliUnat -a -o poln kaluž, kalužnica -oži. voda iz kaluže, 2. bot., 3. polž: živorodna kalilžati -am se: svinje se icalužajo valjajo v blatu Kalvii^ -e ž \grič pri Jeruzalemu], kalvi-rijski -a -o; prenes. kalvirija -e ž trnova pot, dolgo trpljenje >[-lv-] kahfl [-Uj -a m \jabolko], tudi kalvOar -ja m >[-lv-] Kalvin -a m ]verskt reformator], Kalvtaov -a -o: ~ nauk, kalvinec -nca m, kalvtaka -ež, icalvinski -a -o: ~i nauk, kalvinstvo -a s, icalvin izem -zma m >[-Iv-J kim vpr. prisl.: ~ greš? ~ neki? ne vem ne kod ne ~ smo že prišli! kim ned. prisl.: bom že ~ Sel, si ga že ~ založil, ni ~ iti v tem vremenu, nimam ~ sesti, ~ drugam, gre ~ v mesto = v mesto — -e ž dvorna stranka, kamarilsiu .o[.ls-] -e ž zakrivljeni del raznega orodja: ~ na jarmu, kimbast -a -o podoben kambi, kimbica -e i 1. ~ pri tehtnici, 2. zanka za ptičji lov, icimbnica -e ž \zankt^ kimbala -e ž \riba\ kindiij -a m en lUnt -a m \nem. filozof \, Kintov -a -o: ~a filozofija, šola, kintovec -vca m pripadnik Kantove filozofije, kdntovski -a -o, kAntovstvo -8 s, Kant-Laplaceov -a -o: ~a teorija *kAiita -e ž ročka: bencin^ masti, olja; ~ za smeti smet niča, smetnjak laaiitiLtk.e>žglas. kantiliiia -e ž popevka, pesmica, kantilinski -a -o: ~a melodija kantina -e ž pivnica, prodajahm, posebno za vojake ali delavce, k^tinSr -ja m, kantinSrka -e ž kantte -ami. okrtg, okrožje: švicarski ~i, 2. mejni, zlasti obcesttii kamen, kant6nski -a -o, kantonalen -Ina -o [-Inrj: ~o sodišče, kantonirati -am, kantoniranje -a s: čete kantonirajo v obmejnem pasu kAntor -ja m pevec, nekdaj cerkovnik, učitelj, IcAntorski -a -o kanč -ja m drevak, čoln iz enega debla, kannistika -e ž Sp. kaolin -a m porcelanska glina, porcelanka, kaolinski -a -o, kaolinlt -a m min. kios -a m nered, zmeda, zmešnjava, kadti-čen -čna -o: —e razmere, kačtičnost -i ž kAp -i ž: možganska, srčna, vročinska ~ ga je zadela, lunrl je za —jo, zadet od~i kžp -a in -fi, mn. kžpi -ov in kap6vi -6v in kapjč, pod kapmi: z dežja pod ~ priti, ~ bije; lije kakor izpod ~a; o kresu zatikajo rože strehi v kapič -iča m streha nad vrati kip -a m rtič, kdpski -a -o; Kaplšndija -e ž IjužnoajHška pokrajitm], kaplindski -a -o, Kaplšndec -dca m, Kaplindka -e ž kipa -e ž: vojaška kosmata |vzA://A;|, imeti ^ pod ~o, vse pod eno ~o spraviti, izpod gledati grdo, jezno, potuhnjeno; alp. kamnitim kopa v obliki stoga, imenovana tudi pinja; kipast -a -o: ~a streha, ~ vol = kipec -pca m vol z navzdol, potem pa kvišku zasuknjenimi rogmi; kipar -ja m izdeiovavec kap, kiparica -e ž kapaciteta -e ž zmogljivost, duševna in telesna zmožnost; priznan strokovnjak: ~ velike tovarne, toplotna — ladje prostornina, — podjetja zmogljivost, mož je —< na tem področju; kapacitčten -tna -o, kapacitiven -vna -o: ~a upornost, kapacitivnik -a m predmet s kapacitiv-nostjo: naelektrenje —a; kapacitivnost -i ž el. razmerje med tutbojem in napetostjo na kondenzatorju, kapacitdnca -e ž kapacitivna upornost kipar -ja m \zajedavec\: ameriški — čeSpljev kipaijev -a -o, kiparski -a -o ki pati -am in -pijem, kipanje -a s: dež kapa, od strehe kapa, od sveče, od nosa kapUe, hruške so kapde z drevesa cepale, ljudje kapljejo v dvorano; kapilen -Ina -o [-In-]: ~a cevka = kapivka -c f = kapilnik -a [-In- j -un-] m, kipanka -e ž \juha\; kipec -pca m: voščeni ~ Icipavica -e ž med., kipavičen -čna -o: ~i iztok, kipavičar -ja m Icapila -C ž 1. grajska —cerkev ima več kapčl, 2. glas., kapelnik -a [-In-J m, kapčlniški -a -o [-In-]: ~a palica; kapelica -e ž, kapčUčen -čna -o Kipda -t ž kr. i., na s ~e, kipelski -a-o]-is-],Kapelčinarji -ev[-ič-jm mn. kipdj -plja in kipeljtuk m = kipič -a m: morski kipljev -a -o = k^ljnov -a-o [-palj-] kapitan -a m stotnik, kapitanov -a -o, kapitanski -a -o kipica -e f 1. majhna kapa, 2. ~ pri govejem želodcu, 3. ~ pri čevlju, 4. kačka na podkvi: vžigalna, strelna, pokalna — krogehia ~ kalota, cevna bob ima čmo ~o, želodova Rdeča škofove —e fror., farške ~e bot. trdo-ieska, kozji presiec, kipičev -a-o: — les — kapitevina -e ž, kipičevje -a grmovje\, kipičast -a -o, kipičar -ja m izdeiovavec], kipicati -am, kipicanje -a i: ~ čevlje ka^iira -e ž lasnica, cev z luknjo, kot las drobno, kapiliren -ma -o: ~a depresija, ~a cev = kapilir(k)a -e ž, kapi-lirnost -i ž kapitil [-dl] -a m glavnica: obratai, duševni živeti od ~a, Mantov Kapital; kapitilček -čka [-Ič-] m, kapitalizem -zma m, kapitalist -a m, kapitalistka -e ž, kapitalističen -čna -o: ~i režim, ~a dežela, ~o gospodarstvo, kapitalizirati 340 kariUctcr -am, kapitalizfranje -a s, kapitaMzAcija •e i: ~ obnsti; kapitàleii -Ina -o [-In-J 1. ~c rezerve, 2. velik, izreden: ustrelil je «-ega kozla kapittU [-aJ -a m tisk., kapitâlen -Ina -o f-ln-J: ~a pisava z viUkimi črkami, kapitilka -e i rimska velika črka, kapi-tâka -e î sodobna velika črka >[-lk-] kaiiittn -a m ladijski poveljnik, pomorski častnik, kapitin^ -a -o: izpit, kapitânica -e ž kfqtitanova iena; kapitanija -e i: pristaniika deželska ~ kapitél/-il] -a m glava pri stebru, kapitéiski -a -o f-ls-J: ~o okrasje, ~i akant kapitel [-»I] -tla m poglavje kapit^ -tlja in kapiteljna m: stolni kapiteljski -a -o: ~a cerkev >[-»lj-J; kapitulir -ja m čkm kapitlja KapitM f-ôl] -a m \grič v Rimu\: na ~u. kapitôlski -a. -o [-Is-J: gosi kaptadUMIi -jev m mn. pr. postave karolinških kraljev kapituHnti -am podati se, vdati j«: po dve uri trajajočem boju je trdnjava k^itu-lirala, kapitulicija -e i vdaja: brezpogojna kapitulacijski -a -o: ^ pogoji, kapitulint -a m kdor kapitulira, kapitulintski -a -o: politika, narava, kapitulintstvo -a s Kitki ■*ikr.i.,y~i,iz kàpelski -a -o [-P31-J, Kàpijani -ov m mn. kapUn -a m, kaplânéek -čka m znč., kapUnski -a -o: vino, kaplanija -e ž \shiiba in stanovanjej, kaplanijski -a -o: hiia, kaplanov&ti -ûjem, kaplanûj -tel kaplanovAI -àla -o, kaplanovànje -a s, kaplànstvo -a s kàplanka -e ž •= kàplanovka -e i \turbina\ kàplia -e i: deževna, potna, rosna, steklena ~ na veji, k^ljast -a -o, kàp-Ijica -e i: želodčne jemati zdravilo po '^«h, žlahtna vinska to ti je kipljič^ -a -o, k^ljičen -čna -o: ~a infekcija, kapljevina -e i kapljiva tekočina kapUMi -àm, kapljàj -àjte! kap|jàl -àla -o, kapUànje -a s: denar po malem kaplja, sod kaplja, zdravilo ~ v žličko, kapljiv -a -o: ~o tekoč, kapljivost -i 1 kapnica -e i 1. voda, 2. vodnjak, 3. spodnji konec strehe, spodnja lelva na strehi, 4. kem. eevasta steklena posoda kiynik -a m in kàpnik -ami. viseč, stoječ 2. kamen ali posoda pod itebom, kapniški -a -o: tvorbe, kapnina -e 1 kàpo -ja m: ~ v taboriSču kipt« -e i 1. bot., 2. začimba, kàpm -a -o: omaka, kàprovec -vca m \grm\ kaprica -c ž-*- muha, sitnost, svojeglavost, kapricast -a -o = kapriciôzen -zna -o muhav, muhast, svojeglav, siten, kapri-ciôznost -i ž; kapricirati -am se: ~ se na kaj trmasto pri čem vztrajati, zapičtti se v kaj, sitnariti s čim kaprél [-ôlj -a m lj. korporal kaprénski -a -o: kislina kem. *kàpMl) -na [-»Ij-] m viigalna k^iea kàpsnia -e i I. ined. ovojnica, sklepna gožva, 2. ovoj, oblat za zdravila Kipoa -C i \gtrim. mesto\, kapuànski -a -o, Kapuànec -nca m; gl. tudi Capua kapAca -e ž ogUtvnica: plaSček s kapûcast -a -o k^Mdn -a m, kapucinka -« i 1. redovnica, 2. bot., kapudnec -nca m 1. kava, 2. opica, *kapucinar -ja m, kapucinski -a -<0, kapucinàda -e i robata pridiga v vulgarnem jeziku kàpos -a m zelje (dokler raste), kàpusov -a -o: ~ belin, kàpusen -sna -o: ~i vrt = kàpusnik -a m kapusnjàk -a m, kàpusje -a /, kapusiSče -a s \njiva\, kàpusnica -e i 1. zelnica, 2. jabolko in hruSka kàr éésar oz. z.; nanaSa se tu stvari, povzema misel nadrabiega stavka: pusti, čemur ne prideS do živega; ~ sem kupil, to bom lupil; udari, s čimer more; ustavi se, pri čemer hočei; zob me je boki, ~ pa ni prijetno -*■ to pa ni priletno; kàr kôli ait karkôU kir prisl. 1. ~ najhitreje, ~ sc dâ velik, ~ večji, toliko boljSi; 2. ga poznam, 3. vse je bilo tiho, ~ nekaj zaSumi, 4. ~ dajte ga! ~ pojdi! 5. ~ ustraSil sem *e, to bo zai^ ~ dobro, ~ iel je, ~ tako ne bo Slo, 6. ~ dotaknil ae ga nisem nikar, tudi karabin -a m zaponka z vzmetjo, karabinar -ja m vponka: ~ na kleSče, karabinka -e i \puSka\, karabinjér -ja m, karabii^te-ski-a-o Kiradžič -a m, Kiradžičev -a -o karàfit -e i \bruSena steklena posoda : ~ z oljem in kisom Karaibsko môije -ega -a s Karibsko morje karakil f-âl] -a m zool. puSčavski ris karàktcr -ja m značaj, karaktéren -ma -o: ~a vloga, -~a drama = karaktêrka -e i. iMrfktff 341 kaitetùra karakteristika -e /1. označba, značibiost, pismena ocena-, 2. mat., stroj. el.-. anodna karakterističen -čna -o značilen, karakterizirati -ara označiti, karakteriziranje -a s, karalcterizAcija -e ž, karakteristikum -a m značilna lastnost-, lurakterologija -e / kanunbdl [-61] -a m trk, trčenje: —> na biljardu, avtomobilski lurambolirati -am, karamboUran -a -o karamčl [-ii] -a m žgani sladkor, karamčla -e i \slodkorček\, karamilen -Ina -o [-In-]: ~i bonboni Kanuirtnija -e ž staro im« za Koroško, Karantdnec -nca m, Karantdnka -e ž, karant&nslu -a -o Icaranttea -e ž varnostna zapora zaradi nalezljivih bolezni: ladja v ~i, karantenski -a -o: ~i oddelek, karantenirati -am, karantenec -nca m, karantčnka -e f karšrski -a -o: ~i marmor; gl. tudi Carrara karit -a m I utežna enota za drage kamne in ziato\, kardten -tna -o: ~a utež, ~o zlato; karatireti -am kdrati -am, kdranje -a 5, kiravec -vca m, kiranec -nca m karav&na -e ž potujoče krdelo trgovcev ali romarjev, vrsta, karavinski -a -o: —a pot, ~i promet Karavanke -4nk ž mn. \gorovje\: na ~ah, gora v ~ah, karavdnSki -a -o: —i predor luravila -e ž \majhna jadrnica\ kahivla -e ž stražnica ob meji karbid -ami. spojina z ogljikom, 2. kalcijev, silicijev, borov karbidov -a -o: ~o apno, karbiden -dna -o: ~a svetilka = karbidovka -e ž karbM [-ol] -a m \razkuŽilo\, karbolen -Ina -o [-in-]: ~a kislina; karbolinej -a m: za impiegnirai;je lesa karbdn -a m 1. geol. doba, 2. ogljik, kar-b6nski -a-o: ~i papir; karbonat -a m sol ogljikove kisline: l>akrov —amonijev pecilni prašek, cinkov ~ kaiamina, natrijev ~ soda, karbonitcn -tna -o; karbonizirati -am (z)ogleniti, karboni-zAcija -e ž (z)ogleniiev, karbonizAtor -ja m; karbonil [-11] -a m: nikljev karbonido -da m min., karborund -a m min. umetni kamen] karbonirji -ev m mn. \skrivna zveza italijanskih rodoljubovl, karbonirski -a -o karbdnkal [-»ij -kla m Air r vetT strženi kaitarirati -am 1. upUt^i, 2. dodajati plinu ogljikovega vodika, karburitor -ja m upHnjač kârcer -ja m šolski sapor\ dobiti ~ karcindm -a m rak, rakavo obolei^, karcinômski -a -o, karcinomatâzon -zoa -o: ~a celica, karcinogte -a -o povzročajoč raka, karcinogén -a m snov, ki povzroča raka kardanski -a -o: ~a gred, iklep; gl. tudi Cardano \iatû\M[-àl] -a m 1. cerkveni dostojanstvenik, 2. ptič-, karditiAlski -a -o [-la-j: '-»i klobuk, kanlinilstvo -a [-Is-] s, kardi-nélen -Ina -o [-bt-] poglaviten, glaven: ~i števniki glavni, ^ tiapaka kardiogrif -a m (^larat za merjenje srčnih utripov, kardio^fski -a -o, kardio-gràm -a m, kardiogràmski -a -o; kardiologija -e ž med. nauk o srcu, kardiolég -a m \idravnik\ karé -ja m 1. štirikotnik kot vojaška formacija, 2. jed: svinjski ~ Kàiel [-ai] -rla m os. i., Kàrlov -a -o, KArelček -čka [-»1-] m, Kirelčkov -a -o [-»I-], Kžrlo -a m, Karlina -e ž, Karlinin -a -o; kar Ust -a m \ pripadnik španske stranke], karlističen -čna -o: ~a stranka KaieUja -e ž, karélski -a-o[-Is-J: Karelika ožina Itarénca -e ž čakanje, karénSen -čna -o čakalen: doba zavarovanja karéta -e i |ie/va| karfijéla -e ž cvetača, karfijôlen -Ina -o [ -In-] : ~a juha cvetačna *karfânkel [-al] -kla m min. ognjenee kArgo -a m ladijski tovor kariatida -e ž kip ženske kot steber Karibda -e ž gr. mit. : priti med Skilo in ~o med krnice in pečine Karibsko môtje -ega -a s Karaibsko morje karibu -ja m severni jelen kariêra -e ž tek, napredovanje v shtžbi, življenjska pot: lepa, igravska ^^ napraviti, kariêrski -a -o, karierist -a m kdor se žene za kariero, karieristka -e ž, karierizem -zma m lov za kariero kiries -a m med. piškavost (zob), (kostna) gniloba, kariôzen -zna -o piškav: ~i zobje karikatura -e ž smešno in pikro spačena podoba, karikatCiren -ma -o, karikaturist -a m, karikirati -am, karikiranje -a s karinti 342 *kàsa karirati -am delati vzorce s kvadrati; kariran -a -o prid.: hlače, ~ zvezek, papir, karirast -a -o križast: ~o blago karitativen -vna -o dobrodelen: ~o delo *karj6la -e f samokolnica Icarlist -a m gl. Karel KirloTac -vca m, karlovški -a -o: Karlovška cesta, Kiriovčan -a m, Karlovčanka -e ž, kârlovčan -a m lv/- (konj) dirkač, kasaški -a -o: -—e tekme konjske dirke Kaséndra -e f \trojanska prerokinja], Kasàndrin -a -o losima -e i vojašnica: stanovanjska kasämski -a -o = kasdmiški -a -o: žargon, kasarnirati -ara, kasarniranje -a s: ~ čete kasen -sna -o in kasèn, kasän -snà -6 -i -é -â ; dol. kasni -a -o, prim. kasnéjSi -a -e in kašnji -a -e; prisl. kasnô, kasnéj(S)e in kišnje: ~ si, ~o prihaj^ ~o je že, ~ plačnik, glave biti, ~ za delo, ~ pri jedi; kasnôst -i i in kàsnost -i i, Icasnôba -e ž; kasnè -éta m počasnež, kasnéla -e ž počasnica; kasnoglàv -àva -o = kasnoùmen -mna -o topoglav, topoumen >[kas- / kas-J kas^ -e ž škatlica: filmska kaséten -tna -o: —i strop, ~a zapirka fot., kasetirati -am: strop ~ KasHMl6r(us) -ra m \rim. senator], Kasiodô-rov -a -o Kasiopéja -e ž astr., kasiopéj -a m kem. ] prvina] Käsius -ia m in Käsü -a m, Kàsijev -a -o: ~a zarota, ICâsia -c ž in Kàsija -c ž, Kasijin -a -o 1(asiterit -a m min. kaslûda -e ž stopničast slap Icàsko-um: — zavarovanje ladje, avta iiasnéti -im zastajati, muditi, počasen postajati, kasni in kâsni -ite! kasnèl -éla -o, kasnênje -a s: ura kasni, zakaj kasniš s svojim prihodom? >[kas- / kis-J kasniti -im zadrževati, muditi, kasni in kasni -ite! kasnil -a -o, kasnjênje -a s: kaj me kasniš? sam nič ne naredi pa še druge kasni; kasnivec -vca m obotav-Ijač, kasnivka -e ž >[kas- / kis-] Kaspijsko morje -ega -a 5 (°Kaspiško) Icasta -e ž vrsta, pleme, družbeni razred, stan: vojaška, trgovska indijske ~e, icàstovski -a -o = kàsten -tna -o: ~i duh, kâstovstvo -a s Kastàiija -e f I. nimfa, 2. sveti izvir v Delfih, simbol pesniškega navdihnjenja kastanjéta -e ž, nav. mn. kastanjéte -ét glas. Kàstav -stva m kr. ;"., kastavski -a -o, Kàstavci -ev m mn., Kastavščina -e ž \pokrajina], kastavščina -e i \govorica] kasta [-elJ -a m trdnjavica, gradič, kastelan -a m graščinski oskrbnik, gradnik, kasteldnstvo -a s Kastiiija -e ž ]španska pokrajina], kastilski -a -o [-Is-j, kastilščina -e [-Iš-] ž \jezik\, Kastilec -Ica [-h-] m, Kastilka -e [-Ik-] ž Kistor -ja m ]junak grške pripovedke]: ~ in P61ulcs ]zvezdi v ozvezdju dvojčkov] kastdrec -rca m \klobuk iz bobrovine] imstracija -e ž skopljenje, kastrirati -am skopiti, rezati, kastriranje -a s, kastrat -a m skopljenec, evmdi, kastrštski -a -o: —i glas otroški °kastr61a -e ž kožica kiša -e ž: prosena, ječmenova, ajdova, ovsena *poštengana nastrgana, mlečna, krompirjeva babja ~ sodra, svinjska ~ bot.; lepo ~o si je skuhal, hodi okrog njega kakor mačka okrog vrele ~e; v ~i biti, ne boš ~e pihal; kišen -ina -o: ~i ovitek med. kata-plazma, kišnat -a -o: ~a klobasa, kišast -a-o: ~a snov, med. ~o blato; kašica -e f 1. miška ~o kuhala, 2. bot. -, kššar -ja m 1. kdor kupčuje s kašo, 2. kdor (rad) kašo je-, kašnica -e ž 1. klobasa, 2. voda, i. sad', kišnik -a m ]stope], icašnjik -a m ]lonec\ kišča -e ž: žito je v ~i, kaščica -e ž Itišeij -šlja m: suh —, dušljiv, oslovski ~ ga je posilil; kišljati -am, kišljanje -a j: kri —, kišljav -a-o: ~ bolnik, kašljavec -vca m, kašljavka -e ž, kašljalo -a s, kašljavček -čka m iiaširati -am 1. pokriti, zakriti, prekriti: ~ platnice, 2. ~ kip Kašmir -a m \indijska država], kašmirski -a -o, Kašmirec -rca m, Kašmirka -e ž, kaštnir -a m | tkani/m, prvotno iz Kašmira], kašmirka -e ž kašmirska koza icašta -e i 1. agr. kašča, žit niča, 2. gozd., stvb. pri vodnih tokovih zgradba i: lesenega ogrodja ali žičnega pletiva, napolnjena s kamenjem, 3. rezan les zložijo v ~e, da se suši kaštel [-el] -a m \del ladje] Kašubi -ov m mn. slovanski narod v zaledju Gdanska, kašiibski -a -o, kašiibščina -e ž, Kašubsko -ega s, na ~em kataSiSk. [-dlk] -a m (visok) mrtvaški oder katahriza -e ž poet. nepravilna raba, ponesrečena primera, katahrčstičen -čna -o: ~a primera icataklizma -e ž potop, polom kalaktebe 344 katrin katakčnbe -6mb i mn. podzemeljske grobnice: umakniti se v katak6mb-ski -a -o katBttrifhM -e i gl. Katalonija kataUktUSen -čna -opoet. nepopoln: verz katalepsiia -e f med. odrevenelost, kataMp- tifien -čna -o, katalčptik -a m irataKM < j kem. Sprememba reakcijske hitrosti, kataliz&tor -ja m snov, ki spre-mirCa hitrost reakcije, kaUUtičon -čna -o kal»l6g -a m imenik, seznam: Šolski, ročni vpisati v kataldSki -a -o, lcatal6gen -g^ -o: ~i listek, oddelek, katalogizirati -am, katalogiziranje -a s, katalogjzteija -e i KataMi^a -e ž \i^>anska pokt^ina\, Kata-16neo -nca m, Katal6nka -e ž, kataidn-ičina •« i, mdi katalinščina -e ž\jezik\, katal6nski-a-o kattoec -nca m bot, reseda ImtipMiBM -e i kašnat ovitek med. kata^ [-Itj -a m 1. staroveški stroj za metatge kemnov, 2. naprava za vzlet letal, zlasti na letahnosivkah katiur -ja m med.: ~ v grlu, očesni, bronhialni, črevesni katarilen -ina -o [•bt-J: ~o vnetje = katdren -ma -o katariikt -a m siapje, brzica, prag v reki, Icataržkta -e i med. motna očesna leča Kataita ž. Katarinin -a -o, Kitra -e ž, Kitiin -a -o, Katri -6ta i, Kitrica ■« i, Kitričin -a -o, K^tJa -e i. Kitka -e ž, KiUica i\ katarinka -e i \hruška\ liatirza -e ž poet. očiščenje fcartilMr -stra m temeljni vpisnik, zemljiška ktglga, katastrski -a -o = kauistržlen -Ina -o [-b*-]: ~i čisti pridelek katasMCi -e ž nesreča, polom, poraz, katastiofžlen -Ina -o [-Ut-]: ~ potres kartdw -dra m šolski oder z mizo: stati na »Ml, sedeti za ^om, Icatčdrski -a -o: učenost lUtedra -e ž stoika (učiteljsko mesto) na visoki šoli katedhUa -e ž stoinka, katedržlen -Ina -o [-Itt-]: '-a cerkev stolna, ~o steklo katecMica -čna -o odločen, določen, brezpogojen: —a i/java, -—i imperativ kategorija -e i vrsUi, razred, kategorijski -a -o, kategorizirati -am razvrstiti, razvrščati, kategoriziranie -a s, iutegori-ziaiA -e ž razvrstitev: ~ rastUn, rudnin, ura^iStva, Sahistov, Icategorizacijski -a -o: ~a komisija katehét -a m veroučitelj, katehétski -a -o, katehétika -e f, katehčtičen -čna -o: ~e metode, katebéza -e ž, katehist -a m, luktehistiqja -e i, katehizirati -am, kate-hiziranje -a s, katehizàcija -e ž, katehii-men -a m, katehiimenski -a -o >[-m3n- ] katekizem -zma m: politični kateki-zemski -a -o f-z»m-J: —^i način obravnave, ~a HHxlrost Icateksoliéa prisl. zlasti, kratko in malo katéri -a-o 1. vpr. z.; vprašuje po določenih osebah ali stvareh iz vrste oseb ali stvari: ~o meso, goveje ali telečje? ~i izmed vas je to storil? ~i dan je danes? --ega smo danes? 2. oz. z.; rabimo ga, kadar oseba ali reč, ki nanjo meri, ni znana ali kadar mislimo na eno ali več izmed mnogih oseb ali stvari: ~i ste zadovoljni, vzdignite roke; vsaka pSenica, ~o kupujem, je snetjava; rabiti ga moramo, kadar bi bil ki dvoumen : ta je tisti, ~emu je vse zaupal; smemo ga rabiti t tuli za predlogi: pot, po ~i hodiš, vodi v pogubo; hiše, iz ~ih so nas zapodili, so zažgah; 3. ned z.: če vas ~ega zadene, brez strahu pojdi; katéri kôli ali katerikôli, katéri si bôdi Imtérikrat I. vpr. prisl.: ~ že neseš danes? 2. ned. prisl. včasih, tu in tam : ~ se poleni; ~ zna, še večkrat pa ne; pa še ~ pridi! kdaj katéta -e ž geom. : priležna, nasprotna katéter -ja m med cev za v telesno votlino, katéterski -a -o, kateterizirati -am, kate-teriziranje -a s kit^ -a m \kirurška mt\ Katilhia -n in -e m rim. os. i.. Katilinov -a -o: ~a zarota, katilinski -a -o katién -a m el. pozitivno naelektreni ion, kat ionski -a -o Kito -ôna m \rim. državniki, Katonov -a -o, katônski -a -o katôda -e ž el.: direktna, indirektna. obločna, oksidna, tekoča katoden -dna -o; ~i baker liatoličin -àna m in kat0ličan -a m, katoli-Cànka -e ž, katoliCànstvo -a s, katolik -a m, katoliški -a -o, katdlištvo -a Iiatolizàcija -e ž, katolizacijski -a -o, katolicizem -zma m kitorga -e ž prisilno delo z izgnanstvom, kitoržnik -a m katrân -a m: asfaltni ~ bitumen, katrànov -a -o = katrànski -a-o: ~i derivati. katran 345 kazeia katrdnast -a -o, katranizirati -am, katra-niziran^ -a s, katranizicija -e i, katrani-zacijski -a -o KatllKiis) -la m \riimki pesnik], Katdlov -a -o: pesmi katiin -a m \boml>ažna tkanim^, katCinov -a -o = katijnast -a -o, katdnski -a -o: ~a. igla, katiinar -ja m \tkavec\, katiinar-ski -a -o: ~a stiskalnica; gl. tudi ko(n)tenina kiva -e i: bela, bna, sladna, ledena, ielo-dova, ekspresna, turSka ~o pražiti, mleti; kdvin -a -o: ~a primes, kiven -vna -o: ~a žlička žlička za kavo, ~a goSča, ~i sesedek; kivica -e ž, kivnica -e ž škatla za kavo, kivnik -a m posoda za kavo, kavdma -e ž, kavimiSki -a -o: ~a družba, kavdmar -ja m, kavdmarica -e ž, kavimarski -a -o, kivovec -vca m bot. \ebrevo\ kavalerija -e ž konjenica, kavalerijski -a -o, kavalerist -a m, kavalkida -e [-Ik-] ž krdelo jezdecev, jahanje kavalir -ja m, kavalirski -a -o: vedei^je udvorljivo, kavalirstvo -a s kavatina -e ž Ilirski samospev] kivboj -a m, kivbojski -a -o: ~i film = kdvbojka -e ž, kdvbojke -jk ž mn. \hlače\ kivcija -e ž varščina: ~o položiti, kavcijski -a -o: ~a menica kivč -a m: spati na ~u kivčuk -a m, kdvčukov -a -o, kdvčukovec -vca m \drevo\, kdvčukast -a -o kavdritl -dm, kavdrdl -dla -o, kavdranje -a J in kdvdrati -am s stal. poud.: puran kavdra, kavdrdč -a m puran, kdvdia -e ž kdvelj -vlja m, prenes. tudi kdveU -na m: ~ za meso, s ~i vlačijo krclje iz narasle vode, ~ za kopita, zidni klobuk obesiti na plug na na£ dedek so še zmerom to ti jc kdveljc -a [-valj-] m = kdveljček -čka [-valj-] m: med. Icožni kdvljast -a -o: ~ krompir s poganjki, kavljdt -dta -o poln kavljev kavSma -e ž votlina, jama: vojaška tuberkulozna —, kavgmski -a -o: ~a drenaža, kavemčzen -zna -o z votlinami: ~a plju& kdviar -ja m, kdviaijcv -a -o kdvka -e ž zool., kdvkin -a -o, kavčji -a -e: ~e gnezdo, kdvkati -am, kdvkai^je -a s: kavke kavkajo kdvka -e ž 1. kavelj: tkavska 2. pralica, srpica, 3. ~ pri vratih, 4. grda pisava: OB vem, kaj naj pomenijo te —kdvčica -e ž srpica, pralica: kavkdti -dm grdo pisati, čečkati, kavkdj -^te! kavkdl -dla -o, kavkdnje -a s kdvka -e f = kavčina -e / |/r/a| Kavkds -a m \pogorje\, kavkdški -a -o, Kavkdzija -e ž, Kavkdzec -zca m in Kavkdzijec -jca m kdTkdj -kija m kavelj, kdvkeljc -a [-kalj-] m, kavkljdti -dm. kavkljdj -djte! kavkljdi -dla -o, kavkljdnje -a s, kdvčiti -im kdvla -e ž koleraba, ogrščica kdvra -e ž pura, kavrdč -a m puran kdvra -e ž rumena koleraba kdvri -ja m \morski polžek\ kivs -a m: to je bil ravs in kdvsati -am, kdvsanjc -a s, kdvsniti -nem, kdvsnjen -a -o, kavsljdti -dm, kavslj^j -i^te! kavsljdl -dla -o, kavsljdnje -a s, kdvselj -sija m ranarska priprava za puščanje krvi kdvstKen -čna -o jedek, oster: —a soda, ~ dovtip, kdvstika -e ž vžiganje,jedkanje, kdvstikum -a m pripomoček za jedkanje kavtila -e ž ukrep iz previdnosti kavter -ja m med. žgalo, kavterizirati -am izžigati, prežigati, kavteriziranje -a s kavzdien -Ina -o [-In-] vzročen: ~a zveza, kavzdlnost -i ž vzročnost: načelo ~i, kavzdbiosten -tna -o [-In-]: ~i princip, kavzativen -vna -o shv.: ~i glagoli vzročni kazdlo -a s: abecedno, stvarno sončno ~ gnomon, kazdlce -a[-Ic-] s, kazdinik -a [-yn-] m: osvetlitveni ~ fot. kazdtf kdžem, kdži -ite! každč -a -e, kazdje, kdzal -dla -o, kazdnje -a s in kdzati -žem s stal. poud.: — pot, figo, rebra, osla; ~ s prstom na koga, ura kaže poldan, ~ veselje, žalost, sovraštvo,- učenost, zobe; gosli roka kaže (pot); to kaže na hudo zimo, nič dobrega ne kaže, zanj slabo kaže, na dež kaže, kakor (vse) kaže; to ga ne kaže v lepi luči, nič ne kaže, da bo kmalu; ob takem vremenu ne kaže kositi; dekle se rada kaže, komedijanti se kažejo po sejmih; kazdien -Ina -o[-In-]: zaimki kazavec -vca m 1. prst na roki, 2. oseba, 3. kozah: umi, minutni, svetlobni, smemi kazdvček -čka m; kazdvka -e v slovarju kazein -a m mlečna beljakovina, kazeiaski -a -o: ~a barva, kazeozen -zna -o sirasi kazemita 346 Kéit kazemàta -e i pred bombami varen prostor v trdnjavi in na ladji. Ječa Uzen -zrn i: denarna, telesna, zaporna, smrtna poprejšnja s ~ijo prepovedano; huda, ostra ~ odmeriti, odsedeti, plačati, ~ me doleti, zadene; za ~ bo lačen, za ~ dobiti; pr. zg. žitna ~ \da/atev\ ; kézenski -a -o [-zm-] : ~o pravo, ~a premestitev, ~i prostor šp. \ kazenskopràven -vna -o, kazensko-sôden -dna -o, kazenskopràvden -dna -o kizen -zna -o: kakor je ~o, se bo zvedrilo; ni ~o, da bi se kaj naredilo; vreme, žito je —o dobro kaie Kžrimir -a m, Kizimirov -a -o, Kazimira -e i, Kâzimirin -a -o kazino -a m \družabno shajališče\ = kazina -e i, kazinski -a -o: ~i ples kaziti -im, kàzi -ite! kazčč -a -e, kazil -a -o, kaženje -a s: razvada ga kazi, mu kazi srce, — veselje, igro; tako sl kaziš prihodnost, delo se mi kazi, vreme se kazi; kazilen -Ina -o [-In-J, kazivec -vca m, kazivka -e ž kaznilnica -e ž, kaznOniški -a -o >[-un-] kaznjenec -nca m, kàznjenka -e ž, kaznjen-ski -a -o; kazniv -a -o: '^o dejanje, kaznivost -i ž kaznoTiti -iijem, kaznüj -te! kaznujčč -a -e, kaznovàl -âla -o, kaznovan -a -o, kaznovànje -a. s■. — otroka z grajo; ostro, hudo ~ koga zaradi česa ali za kai, kaznovilen -Ina -o [-In-] : ~i ukrep, ~i pohod, kaznovavec -vca m, kazno-vavka -e ž kaznér -ja m avstralski noj kaznistika -e i veda, ki se ukvarja s posameznimi značilnimi primeri (moralnimi ali pravnimi), tudi dlakocepstvo-, kazuist -a m, kazuističen -čna -o kizus -a m slov. sklon, med., pr. konkreten primer, kàzusen -sna -o sklonski: ~e oblike kažimed -a m bot. kažipot -a m \roka\ : cestni on ti bo ~ ti bo kazal pot, kažipčten -tna -o : —i napis kčAsi prisl. takoj kdaj vpr. prisl. : ~ je bilo? do ~? je bilo to včeraj? ne vem ~ kdij ned. prisl.-. ~ pa ~ včasih-, ti bo ~ še žal, še ~ kaj reci, to ti lahko še ~ prav pride; °kdajkôli kadarkoli kdo kôga 1. vpr. z., kômu in komü, kôga, pri kom, s kôm; vprašuje po osebah nasploh, ne glede na spol in število: ~ je prišel? ~ so krivci? 2. ned. z. [kdo] uporabljamo za katero koli nedoločeno osebo: tak mi vendar ~ ("nekdo) povej, kako je s to stvarjo! vprašajte koga ("nekoga), ki to ve! kdor in kd6r kogar oz. z., k6mur, k6gar, pri kdmer, s k6mer; kd6r si bčdi, kd6r k6U in kdork61i kdove prisl.: ~ kje, — kam, ~ kod, ~ kako, ~ kateri, ~ kdaj, ~ kaj, ~ koliko, — kolikokrat kiba -e ž kokoš brez repa, kčbica -e ž, kčbast -a -o brez repa, s prisekanim repom, kibec -bca m žival s prisekanim repom, pritlikavec, kčbček -čka m mlad ptič, piščanec, kebiti -im prisekovati, pristrigovati kebil [kabhij -bla m kabel, škaf, kebllček -čka m, kebUca [kablica] -e i: ~ mleka, keblar[A:a6-7 -ja m škafar, keblarka -e i; gl. tudi kabel *kiber -bra m hrošč, kčbrček -čka m: čeden ~ \Bkc[k3c] medm., kčc -4 m: ~ s kljunom, ~ s prstom; dobil boš ~ po rokah, kecniti -nčm, kecni -ite! kecnil -ila -o >[k»e-] kečiga -e ž \riba\ kefalopdd -a m cefalopod kefir -ja m \kislo mlekol, kefirjev -a -o: — kvas kSgelj -glja m: ~e postavljati, podirati, kegeljc -a m, kegljiček -čka m, kegljati -4m, kegljij -Ajte! kegljal -ala -o, kegljdnje -a s: v nebesih kegljajo grmi, kegljač -a m, kegljaški -a -o: --e tekme, kegljšvec -vca m, kegljdvka -e ž, kegljišče -a. s: dvostezno ~ kehl^ti -am, kehljil -ala -o, kehljanje -a s: svinje kehljajo kij -a m biljardna palica kekljiti -im jecljati, kekljaj -ajte! kekljal -ala -o, kekljanje -a s, kekljavec -vca m jecljavec kiks -a m \pecivo\ *kila -e ž ometica, zidarska žlica, lopatica, ometača kelih -a m: ~ trpljenja, kelihov -a -o: ~a noga, ~o jabolko, kelihast -a -o Kilt -a m, mn. Kčhi in Kiltje, kiltski -a -o, kihščina -e ž; Kehiberci -ev m mn., kehibfirski -a -o, keltoromanščina -e ž >[-lt-J kémbelj 347 Uhati kémbelj -beljna [-balj-] in -blja m-, — pri zvonu, pri tehtnici, pri uri kemija -e f : ~ živil, organska, anorganska, fizikahia kémièen -čna -o: ~o čiščenje, ~a analiza; kemijski -a -o: ~a terminologija; kémik -a m, kémiSki -a -o: ~i kongres, kčmičarka -e i, kemizem -zma m med., kemikàlije -ij i mn.: fotografske —«; kemigràf -a m, kemigrafija -e ž; kemoterapija -e ž zdravljenje s kemičnimi pripomočki; kemosintéza -e f, kemôza -e ž med. kenguru -ja m zool. \vrečar\, kengurùjev -a -o: ~a vreča, kengunijski -a-o: ~i skoki kenotaf -a m spomenik, spominska plošča umrlemu (brez groba) kenozôik f-ôikj -a m geol., kenozôjski -a -o: ~a doba Kent -a m [angl. pokrajina], kéntski -a -o: vojvoda Kentski kentâuros -ra m gr. mit. človeško bitje s konjskim trupom: boj s ~i, kentâver -vra m, kentàvrski -a -o; gl. rut//centaurus kéntumski -a -o: jeziki \indoevropska jezikovna skupina] Kéops -a m, Kéopsov -a-o: ~a piramida képa -ci: — ilovice, zlata, snega, krvi; snežna ~ bot., v ~o zrasla noga; ~e tolči; képica -e ž: španske —e, képast -a -o: ~ močnik, ~a noga, kepàt -âta -o z velikimi kepami, képati -am, képanje -a s: otroci se kepajo, képiti -im: sneg, moka, sladkor se képi, kčpičast -a -o: ~a moka Képler-ja m [zvezdoshvec], Képlerjev-a-o: —^i zakoni ker vez., nasl.: (zato) ~ si to storil, ne pojdeš z nami; zato ne pojdeš z nami, ~ si to storil ; storil sem zato, ~ drugače nisem mogel kér -a m skala, mn. kerôvi -6v: ~ovi so velike gole škrbine, kerôvje -a s; gl. tudi čer keramika -c f lončarska umetnost, tudi izdelek, kerdmičen -čna -o: ~i izdelki, kerâmik -a m, kerimičarka -e ž kerargirit -a m min. keratin -a m roženina, keratinski -a -o keratitis -a m med. vnetje roženice, kerato-plâstika -e ž med. plastična operacija roženice keratoflr-jam ]kamnina], keratofirjev -a -o: ~i grobi, keratofirski -a -o: ~a lava KêrbeKos) -ra m gr. mit., Kêrberov -a -o; gi. tudi Cerberus kero^éstika -e ž izdelovanje podob iz voska fietsBSitjkarsnik j kàrsnikj -a m, Kersnikov -a -o: ~i spisi kêrub -a m \angel], kêrubski -a -o, kerubin -a m, kerubinski -a -o kis [kàs] -à m, kesàti -àm se, kesàj -àjte se! kesàl -àla -o, kesànje -as: ~ se grehov, ~ se zaradi neubogljivosti >[k3S.] kesèn -snà -ô kasen kesôn -ami. podvodni zvon, poveznik za podvodna dela, 2. zaboj za prevoz sipkega materiala, kesônski -a -o: ~a bolezen potapljačev késteljski -a-o: ~a kultura arheoi. keši -éta m = kišek -ška m pritlikavec kéthiSki -a -o: —« najdbe arheol., tudi kotlaški Kitte -ja m os. i., Kittejev -a -o, kéttejevski -a -o: ~a igrivost ki oz. z. neski; rabi se za vse sklone, spole in vsa števila; dodajamo mu osebne zaimke v primernem sklonu, spolu in številu; rabimo ga, kadar govorimo o določeni osebi ali stvari: pšenica, — jo zdaj kupuješ, je snetjava; to ni za velikana, ~ se mu pravi Brdavs, pa tudi zame ne, ~ mi pravite Krpan; oči, — v njih igra veselje; to je tisti fant, ~ ne veš, ali je neumen ali hudoben; gl. tudi kateri Idanizirati -am, kianiziranje -as: ~ les kibemitika -e ž nauk o ravnanju z avtomati *kibic -a m zaplečkar, komar pri šahu, pri kartah, *kibicirati -am komu zaplečevati, komariti kič -a m plaža, kičast -a -o kidati -am, kidanje -a j: ~ gnoj izpod živine, ~ sneg, kopo; sveča se kida, vreme ga nekaj kida, kidâC -a m, kidàvec -vca m, kidàvka -e ž, kidâlnice -ic [ -iin-J ž mn. vile za kidanje Kidrič -a m ]nar. heroji, Kidričevo -ega s kr. i., na ~em, s ~€ga *kifeljc/^-a/y-7-am 1. rogelj, 2. znč. stražnik, policaj, •klfeljček -čka m rogljič, kifeljčar -ja m: krompir ~ kifôza -e ž grbavost hrbtenice, kifôzen -zna -o: ~a obolelost kihati -am, kihai\je -a s, kih -a m: daj mi za ~ njuhanca, kihàlen -Ina -o [-In-] : ~i prašek, kihav -a -o, kihavec -vca m klio« 348 kipid |["kladiv-] klafiti -dm umazano govoriti, klaf^j -djte! klafdl -dla -o, klafdnje -a s, klafdč -a m, kldfar -ja m, kldfarski -a -o: ~e besede, klafdriti -im, klafdijenje -as, kldfast -a -o klepetav, umazanega jezika kUflni -e ž sežem'; meriti na ~e, kldftrski -a -o: ~a drva seženjska kidja -e ž krma; suha, zelena kldjen -jna -o: koS, —o apno, kldjišče -a s in klajišče -a s, kl^jarica -e ž rjuha za prinašanje klaje; gi. tudi klasti klakCr -ja m plačan pioskač, navijač, klakSrstvo -a s kttaoi -e f 1. zmešane sanje, 2. človek, ki nerodno hodi ali se vede; kldmast -a -o, klamdti -dm kakor v omotici hoditi, zmešano govoriti, klam^l -djte! klamdl -dla -o, klamdnje -a s *k]dai& -e ž penja, penjača, skoba, *kldm-fica -e ž sponka, *kldmfati -am spenjati, zbijati; ~ verze icovati kUn -a m keltska rodovna zveza kUnec -nca m: na ~u, v ~u, vrh ~a, hud ~ se prevali, voziti po ~u, klinček -čka m, klančdn -dna m \pre-bivavec\, kldnčar -ja m, kldnčast -a -o: ~a pot, kldnčen -čna -o, kldnčnik -a m, klančina -e ž rampa kUniati -am se, kldnjanje -a 5: ~ se kdmu ali pred kom kUnie -a J: ~ drv, ~ po trebuhu, mesarsko gl. tudi klati *kldpa -e ž druščina klapAti -dm ohlapno viseti, klapdl -dla -o: ušesa mu klapajo, klavrno domov ~ (s poveSenimi ušesi); kldpast -a -o: ~a ušesa, ~a svinja; klapoiih -a -o = klapoiišen -šna -o 5 povešenimi iMji, klapoiih -a m = klai^ušec -šca m, klapoiiška -e ž; klapodšniti -nem kiofniti, klapoiiškati -am, klapoiišnica -e ž zatišnica kldpavica -e ž zool.: užitna ~ \školjka\ KUra -C ž os. i. Jasna, Kldrin -a -o, klarisa -e i => klarisinja -e ž \redovnica\ klarinét -a m: igrati (na) klarinétov -a -o : glas, ustnik, klarinetist -a m kUs -a in kiasû m, mn. kldsi in klasôvi: pšenični, iženi prazen kldsje -a s in klasjè s = klasôvje -a s: v ~ iti; gnati, delati, nastavljati kldsek -ska m = kldšček -ščka m, kldsen -sna -o: ~a bilka, kldsast -a -o klasu podoben, klasàt -dta -o : ~a praprot, kldsnat -a -o : ~e trave, klasinec -nca m bot., klasina -C ž |rrava|, klasnica -e ž bilka s klasom, tudi bot., klasnjdča -e ž \korala\ ; klasiti -im se iti v klasje; rž se klasi = klasovdti -ùjem se klasifikddja -e ž redovanje, razvrstitev, ocena, razredba, klasificirati -am (po)-razdeliti, oceniti, klasificiranje -a s, klasifikacijski -a -o: ~a konferetica Udsik -a m zgleden, priznan umetnik, zlasti pisatelj (posebno grški in rimski), kldsi-čen -čna -o: ~o delo, kldsičnost -i ž, klasicizem -ztna m, klasicist -a m, klasicističen -čna -o, kldsika -e ž: netrfka ~ Udsti -dem polagati, klddi -te! klddel -dla -o, klddenje -a s: živini kldst -i ž klaja, krma za živino ua-A m bot. kUti kôljem, kôlji -ite! koljčč -a -e, klàl -dla -o, kldn -a-o: ~ les; prašiča, drva po trebuhu ga kolje, mevlje ga koljejo, psi se koljejo, skril se lepo kolje; kldven -vna -o: ~a živitia, dar, kldvnica -e ž, kldvničen -čna -o, kldvec -vca m, kldvski -a -o, kldvka -e ž, kldv-Sčina -e ž plačilo klavcu Madti kldtim, kldti -ite! klat« -a -e, kldtil -ila -o, kldten -a -o, kldtenje -a s in kldtiti -im s stal. poud. ; ~ orehe z drevja ; dolg je, da bi zvezde klatil; z rokami ~ okoli sebe; le kod si se spet klatil? kakšne pa klatiš! kldtež -a m: ptiči ~i, kldteški -a -o: ~o življenje, kldteštvo -a s, kldtežnica -e ž, kldtivitez -a m; srednjeveški —i KUndios -ia m in KIdvdij -a m \rim. cesar\, Kldvdijev -a -o, Kldvdijci -ev m nm. UaviCéinbato -a m glas. klavir -ja m: koncertni klavirski -a -o: ~i virtuoz, ~i izvleček, klaviatùra -e f Iddvm -a -o: ~a prikazen, ~ občutek, ~o vreme, ~o se držati, kldvmež -a ra, kldvmost -i ž kUvziila 351 kicséti kttvala -e i omejitev, pridržek: stavčna ~ ret.-, klavzulirati -am omejiti, pridržati si, klavzuliran -a -o Uavzura -e ž zapora, izpitna naloga, klavzuren -ma -o: ~i prostor, ~a kUvžar -ja m Soja, leSnikar klicati -am, klicanje -a s: konj kleca pod bremenom, kolena, noge mi klecajo, nož kleca, klicav -a -o: ~a noga, klécavec -vca m klecav človek, klicavka -e ž, klicavost -i i, klicoiti -nem: noga, človek klecne klič-a m m klič-i i, mn. nov. i: po klečih, kliče -ita s peSčena sipina, prod, klečit -i ž skalna plitvina v reki, peSčena sipina, klečivje -a s; Kliče Klič ž mn. kr. i., v ~ah, kliški -a -o, Klečžni -ov m mn. kkčiti -im, 3. mn. klečijo in kleči, namen. kličat m kličat, kliči in kliči -ite! klečič -a -e, kleči, kličal in kličal -àla *o, kleCànje -as: ~ pred kom; klečič -iča -e prid. : ~ položaj ; IdeCàlnik -a [-ipt-J m = kleCàlo -a s klečepliz -àza m, kleCeplàzec -zca m, kleCeplàzen -zna -o, kleCeplàznost -i ž, kleCeplàStvo -a s, kkCeplàziti -im, kleCeplàzenje -a s klij -a m: kostni, ribji, arabski Idijast -a -o: ~a snov, klijati -am, Iclijaqje -a s, klejiti -im, kliji -ite! klejil -a -o, klejin -ina -o, klejii^e -a ~ pole v Icqjigo-veznici, klijar -ja m, klejàma -e ž, klijec -jca m kdor kleji, klijev -a -o, klijnat -a -o, klejevina -e ž |f/iov|, klejilnik -a [-vn-] m \čopič\, klijnica -e ž \voda\ kiija -e ž \riba\ klik -ika m \kletvica\: ti ~ ti! glej ga Klik -a m \gora\, na ~u Idiita -e ž kljusa, stdia krava, grčasta krivina na drevesu, klikast -a -o krivenčast kleketâti -àm in -ičem, kleketâj -àjte in klekiči -tel kleketàl -àla -o, kleketànje -a s: srake Ideketajo ali klekečejo klikljati -am, klikljan -a -o, klikljanje -a s: ~ čipke; klikljarica -e ž, klikljar-ski -a -o: ~a obrt, klikljarstvo -a s, klikelj -kija in -keljna [-kslj-] m klikniti -nem poklekniti, klik -ika m tel. klikovača -e ž \žganje\ Kiêmen -ina m os. i., Kleminov -a -o, Klementina -e ž os. i., klementinec -nca m \redovnik\ klin -ina m maklen, klinov -a-o: '-'les, klinovec -vca m \drevo\, klinovina -e ž in klenovina -e ž klenov les klèn -ina m \riba\, klteec -nca m |fi6olko\ kiénluti -am, idinkanje -a s: zvon klenka, klink -A m: y ~ zvoniti, klinkavec -vca m navček, klinlcniti -nem, klenkdt -ôta m Kleépatra -e ž [egipčanska kraljica\, Kleôpatrin -a -o klèp -epa m, po klipu in klipu 1. klepanje: moka diSi po '~u, 2. brusine mlinskega kamna, 3. klepalo, 4. sklepana ostrina, 5. člen verige-, klepi -i ž mn. klepalnik, klipec -pca m 1. kladivo za klepanje, 2. mtdhen človek-, klepiSče -a s kreg, stol, kjer klepljqo-, klipka -e ž kravji zvonec, ptičnica klepir -ja m, klepàrski -a -o: —o orodje, klepàrstvo -a s, klepama -e ž klepàti klipljem, kliplji -ite! klipal -àla -o, klepànje -a f: koso, mlinski kamen, '-' žgance, di>ga kura kleplje; klepàC -a m, klepàvec -vca m, klepàlo -a s babica, klepàlen -Ina -o [-bt-]: ~o kladivo, idepàlnik -a [-t^] m [kladivo in stol\: domači, nemški klepališče -a s; idepniti klipnem, klipni -ite! klipnil -ila -o in klipniti -nem s stal. poud. : pokrov klepne klepetiti -àm in -ičem, klepetàj -àjte in klepiči -te! klepetàl -àla -o, klepetànje -a s, klepit -ita m, klepetàC -a m, klepetàia -e ž ropotulja, klepetàlo -a s, klepetàv -àva -o, klepetàvost -i ž, klepetàvec -vca m, klepetâvka -e ž = klepetiUja -c f, klepitec -tca m 1. ropotulja, raglja, khpotec, 2. trese grot v mlinu, 3. klepetàv človek kiepsidra -e i vodna ura kleptomàn -a m patoloSki tat, kradljivec, kleptomànka -e i, kleptomànski -a -o, ideptomanija -e ž kradljivost Idirik -a m duhovnik, duhovniški pripravnik, klir(us) klêra m duhovniški stan, kleri-kàlen -Ina -o [-In-], klerikàlec -Ica [-le-] m, klerikàlka -e [-Ik-j ž, klerikalizem -zma m; klerofašist -a m, klerofašizem -zma m kksiti kliSem, kliši -ite! kleščč -a -e, klesal -àla -o, klesànje -a s, klesàlen -Ina -o [-In-], klesàr -ja m, klesàrski -a -o: "-«o orodje, klesanec -nca m \kamen\ 352 klitarit kUMM -im, klisti -te In -Itel kUatil -«-o -na -C, ki«Ken -a -o, kl«čei^ -a «: ~ gozd, nasprotnika; toča klesti, kMsi-a m 1. kkičenje, 2. odsekana veja, klestilnik ■a [-Kn-j m \nož\, klestina -e ž odsekane veje - kUstje -a s, kleSCenina -e i Ive-ie^e\, kliSčevec -vca m okleščeno debh kl«U!c klčtt i mn. \. orodje-, v — priti, dobiti; kovaške, podkovske, rakove, zobne, porodničarske —okrogle, ploščate razperilne, razvodne, spajalne ~ pri plugu, v ~ah biti, imeti, 2. tesna skalna globel, kliSčen -čna -o: —«čeljust, ~i porod; kUščast -a -o, kle-ičice -ic i mn.: za orehe, klčičnica ž ena čeljust klešč, klčSčar -ja m 1. kdor drži klešče pri oranju, 2. rogač, kleščman, klčičnik -ami. zob, 2. ptič dlesk, 3. del pluga; klčščevje -a s: jerme-nično kleSčiriti -im pri oranju klešče držati \dabtc-iL[-»c-] m\trta\ klMCman -a m zool. rogač MMra -e Ž kUšče, neroda, motovilo, kleStriti -Am klestiti, motoviliti, kleitr^ -ijte! kleštrftl -dla -o, kleštrdnje -a s kMt -f ~ za sadje, krompir, v — spraviti, grajska, vinska klčten -tna -o: ~i prostori, klčtka -e ž: ptičja —biti v —i, stroj, del kotalnega ležaja; kletdr -ja m, kletarica -e ž, kletdrski -a -o: ~i mojster, kletarstvo -a s, kletdriti -im, kletdijenje •a s: umno — Uiti k6famn/-iOT-7, k6hu -ite! kobi6č -a -e, klčl -a -o: ~ koga, ~ s hudičem, fant se je klel, da ga ne pozna; klitje -a s, klitev -tve ž, klitvica -e ž, kletvlna -e ž Uevita -e ž-*- obrekov^e, klevetdti -dm-»-obrekovati, klcvitnik -a m -»- obreko-vavee, obrekljivee kUca -e ž: bolezenska ~ izprijenosti, kllčen -čna -o: ~i list, kličica -e ž, kličnka -e ž, kličnik -a m klični mehurček, kličje -a s: belo — bot.; klicendsec -sca m kUcM kUčem, kliči -tel klical -dla -o, klican -a -o, klicdnje -a s in klfcati kličem 5 stal. poud.: ~ po imenu, ~ za mater, ~ na pomaganje, na boj, pod orodje, ~ zdravnika, duhove, jereba; ~ jest, pit; kako te kličejo? — za popotnikom, ~ na dražbi, v šoli; ~ pri kartah; urha klk: -a m: — na pomoč, bojni jerebji klicdr -ja m, klicdrka -e ž, kli(^vec -vca m, klicdvka -e ž, klicdj -a m kUtat -inta m varovanec, odjen klientihi -e ž varstvo, odjemavci, stranke, kličntski -a -o kUka -« ž: literarna, vojaška klikarstvo -a s, klikarski -a -o klikniti -nem, klik -a m klima -e ž podnebje: višinska, morska klimdtski -a -o ■= klimdtičen -čna -o: ~i kraji, —« razmere, ~o zdravljenje, klimatologija -e ž nauk o podnebju in vremenu, klimatol6g -a m, klimatol6Ski -a -o, IclimatoterapUa -e ž klimaVs -a m poet. stopnjevanje klimaklMI -a m med. mena, klimakteričen -čna -o: —« znamenja klin klina m: lesen ~ \zagozda\, cepilni ~ pri krožni žagi, da žage ne zapira; —< pri lestvi, ~ za podiranje dreves; dp. hrbet pobočja; novico s ~a sneti; šolo na —' obesiti; ~ s ~om; klinec -nca m 1. ~ biti, 2. čevljarski cvek, 3. nagelj, 4. vulg. penis; klinček -čka m: ~i nageljnove žbice; vžigalice; klinčnice -ic ž mn. bot., klinast -a-o: ~a pisava, klinar -ja m izdelovavec cvekov; kliniti -im kline postavljati, šiliti, klinjenje -a s; klinčati -am klinec bili \igra\, klinčanje -a s; klinopis -a m, klinopisen -sna -o klina -e ž rezilo, britvica, klinica -e ž klinika •« ž zdravstveni visoki šoli priključena bolnišnica, kliničen -čna -o: —o zdravijmje, ~i besednjak, ~i zdravnik — klinik -a m kiinker -ja m prepeka 1. vmesni produkt cementne industrije, 2. zidak, žgan. do zgostitve, klinkerski -a -o: ~a zidava, ~i čoln Klio Klie ž muza zgodovine, Kliin -a -o kliper -ja m \letalo\ kliring -a m plačilo po nakazilu: plačati v ~u, klirinški -a -o: —i promet; gl. tudi clearing klistirati -am dristiti, klistiranje -a s, klistira -c ž dristenje, klistir -ja m dristilo, klistirka -e ž dristlja, klizma -e ž izplakovanje danke Miši -ja m plošča za tiskanje slik: črtni, barvni, rastrski delati po —ju ne-izvimo, kliširati -am delati klišeje, kliši-ranje -a s, klišama -e ž, klišdr -ja m Uiti -jem, klij -te! klij6č -a -e, klil -a -o: vijolice klijejo iz Ul, ljubezen klije, klitje -a s klitoris -a m med. ščegeravček kttrkad 353 kkiMik klivkati -am in -tem stoicati, vzdihovati, cviliti, klivkanje -a j: pes, pura klivte kQib prisl. in predi z daj.: ~ prepovedi, ~ temu da čeprav, dasi; ~ delati komu kljubovati, upirati se; kijubovžti -üjem, kJljubüj -te! küubiQÖö -a -e. kUubovAl -o, kUubovinje -a s, kUubovdvec -vca m, ičtjubovikn -Ina -o [-i/n-], kljubovälnost -i [-ifn-J ž, kljübast -a -o trmast, kljubčzen -zni i: {ned poroko ijul>ezen, potlej ~ kQÄi-a m 1. ~ od hiinih vrat, za vijake, požarni iiftimi, violinski po kakSnem ~u so delili? pod ~ dejati, pod ^m biti, imeti; izročiti; meni luč, tebi 2. trtna mladika', 3. ~i so pravokomo ukrivljeno slone; cesta gre v ^ serpentine, ride; kljüCm -čna -o: objekti, položni, roman, ktjüäev -a -o: ~a brada, MjüCek -čka m: ~i bot. petelinčki, ktjüčič -a m trtna vttica; MjAčnica -e i ^ost\. ključir -ja m oskrbnik; cerkveni ključžrski -a -o, ključarica -e i oskrbnica, ključArstvo -as; kljüčiti -im, kljütenje -a s; hrbet se mu že ključi, hrbet ~ kQattmica -e ž: viseča, patentna ~ na črke. Številke, ključavničar -ja m, klju-čdvničaiski -a -o: orodje, ključAv-ničarstvo-a« kUtt» -e i 1. ~ pri vrat^ za ~o prijeti, pritiskati, si podajati, 2. kavelj za obeiarje: uk na obesiti, ali naj pomočnika s snamem? 3. dd kosišča: leva in desna 4. tiste tvoje 5. rida, serpentina: pot se skrivi v '«-e, 6. sključen človek: stara kljükica -e ž — küüäca -e f: ~ pod &:ko, ^ za pnilo; kljüien -čna -o: ~a steza ovinkasta; kljükast -a -o: ~ nos, ~ človek, križ, —a palica, oev; kljukit -ita -o, kljükec -kca m 1. odpirač; vlomivec odpira s «^m, Z v^nik, zakrivljen nož, 3. lažnivi kljdkičar -ja m zooL svinjska glista; ktjukonds -čsa -o, kljuko-nösoc -sca m, kljukonöska -e i Ulttad kljükanje -a j: na duri kljükniti-nem kljia -a m: ptičji kdijaki govöri, kalox ti je ~ zrasel! ~ pri raznem orodju; bot. račji, ptičji, divji ktjüntek-čka m: lačni ~i v hiSi, kljünec -nca m, kljünast -a -o: podkev, kljunät -ita -o; kljunAč -a m zool. Sloreoiki prsTopii — 23 sloka, kljunâtev -a -o: ~o peije, klju-niča -e ž cepin, rovača, kljunàS -a m zool, kljnnarice -ic ž mn. bot., kljûnlca -e t bot. ; Içljâniti -nem, kljunčkati -am se, kljiinčkaqje -a j: grUci se kljunčkata; kljunorčžec -žca m Iptičj, kljunot^j -a m IhroičekI kQte < i mrAo, kljûse-ta J in kljusč-čta J, kljiisast-a-o, kljnsati-am in kljusàti-Am, kljusAj-Aitel kljusàl-žla-o, kljusinje-a s kljorAti kljûvam m kljûjem, k(ji:(j -te in kljûvai -te in -Ajte! kljujčč -a -e. kljuvAl -a -o, k)juvAqje -a s in k^jûvati kljûvam.i/i kljûjem s sud. poud.: ptiči kljuvajo grozdje, v zobu kljuje, bolečina kljuva; kljuvAč -a m zool., icljuvAlnik -a [-yn-] m \bakrarsko orodje\, kîjuvAvec -vca m kIoAka -e 2 1. podzemeljski kanal za odvajanje umazanije; rimska Z odtoč za seč in blato pri ptičih, 3. gnoJtU rov v boba kosti; kloAkovci -ev m mn. zool. kkibAsa -e ž: kranjska, suha, domača, krvava, mesena, pitrâa, kaSnata o», meso v ~e podelati, —o zaSpiliti; ~ tobaka, ~ pod brado, pod očmi, ~ od udarca; to je dolga ~ pripoved; ~o za psom metati, ali boS ~o za psom nosil? ktobAsen -sna -o, klobAsast -a -o: ~ hrbet, podbradek, med. ^ blato; klobAsica -«iin klobaska -e i, ktobA-sičar -ja m, kiobàsar -ja m \^rodt^av»c\, klobAsarica -e i \prodija»ka\, kk>bAaoik -a m kdor klobase nadeva; klobasAti -Am, klobasAj -Ajte! klobasAl -Ala -o, kk>ba-sAiye -a s: kaj pa klobasaS? klobasAč -a m = klobasAr -ja m klobasAlo -a s, klobasûlja -e ž kldbčič in klobčič -iča m : ~ vohte, ~ naviti, jež se zvije v kldbec-bca m, kl0bček •čka m, kloiAô -A j m klôbko -a s, kldbčece -a [-č»c-J s, klAbčast -a -o, klôbkast -a -o, klobčičast -a -o kktbAk -a m: mel^ trd kardinalski 'O' na tri roglje, po strani ~ sneti, potisniti ~ na oči, vrabce pod —om imeti, q>raviti vse pod en vtakniti za ~ hiSe ostr^e, ~ pri zvonu, ~ na mleku, vinski kotlov bot. zeleni ~ mleček, zlati ~ liiijan, črni zool. moiski ~i meduze; klobûtek -čka m, klobučAr -ja m, klobučarica -e ž, klobučarija -e i = klobučAretvo -e s, kk>bučArski -a -o, ktobučAriti -un. klobiičar -ju m kdor aU kar ima velik klobuk 354 kUpB kM)uk, klobučarka -e ž \kača\, klobtičast -a -o = klobiUcast -a -o: ~ dimnik, klobučina -e f = klobučevina -e i, klobučinast -a -o = klobučevinast -a -o: ~i čevlji, klobučinar -ja m, klobi^je -a f = klobiUcovje -a s bot. repuh, klobi^ca -e ž škatla za klobuke, klobučnjdk -ami. oblika za klobuke, 2. morska žival, klobučnj^ki -a -o: polip; klobiičiti -im se oblačiti se, klo-bdčenje -a s: na jugu se klobuči kloMiStra -e ž 1. sbib klobuk. 2. zmedeno govoreč človek, klobuštrdti -toi mešati, priditi, klepetati, klobuStr^j -ijte! klo-buStr&l -4]a -o, klobuStrinje -a j, klo-buitiič -a m, klobušthilo -a s kldcati -am in -čem, kldconje -a s: koklja kloče, klčča -«2 1. koklja, 2. teta na svatbi, posnehalja, kl6čiti -im, kl6čenje -a s: koklja kloči Ubčec -čca m bot., kičček -čka m bot., kloHievec -vca m \grm\, kločičevje -a s Kkidins -ia m ih K16^ -a m |rim. tribun\, KI6dijev -a -o *UatiitSi-«žslid>klobuk IdofMa -e ž zaušnica: ~o dati, prisoliti, pripeljati, klofutiti -im, klofut^ -ijte! klofiitil -ila -o, klofiitinje -a s, klof^t-niti -nem = klofiiiti klčfnem, kldfni •ftel kldfiiil -ila -o in kldMti -nem s stal. poud. klAfiti -im Mbk medm., klok6t -6U m, klokotiti -im In -«čem, klokotiU -ijte in kkdc6či -te! klokotil -ila -o, klokot«i\je -a s: voda IclokoCe po grlu MAka -tžkoklia, kl6kati -am bt -čem kittan -a m zool. kenguru id6kar -ja m črna iobm kitkec -kca m bot. divji orešek - kk>kdtec -tca m, klokotina -e i \les\ Id6mp in Iddnk medm., k]6nq)ati -am, kl6mpaqje -a 5 = kl6nkati -am in klon-kiti -im, klonkij -6jlM Uonkil -ila -o, kionlcinje -a s: voda v posodi klompa oAklonka iclaiitai -e £ vozarna, ddana aH lesena lopa, veža, remiza, podstreSek pri kozolcu-, deska ob straneh voza za prevoz sadežev: deti kola pod kloniti kldnem Ar., kltai -ite! klončč -a -e, kldnil -ila -o: nikdar ne bomo iclonili, kk>nitev -tve ž Mfakniti -nem: kamen klonkne v vodo; gl. tudi ktomp klèp klôpa m zool. prSka: navadni, golobji drži se ga Icakor klôpov -a -o, klôpen -pna -o: ~i meningitis med.-, gl.tudiVldS/i Idép -i ž: Šolska, oslovska, zatožna ~ pri peči, z naslonom, na ~ leči, skrbi pod ~ vreči, s pod ~ z dežja pod kcq>, kiôpca -e ž, rod. mn. Idôpic, kl0pčica -e ž, klôpen -pna -o: ~a deska = kiopnica -e i WHnfmedm. kU^ -pca m loputa, loputica; klôpniti -nem in klôpnem: past klopne kktpotiti -im in -0čem, klopotàj -ijte in klop0či -te! klopotil -ila -o, klopotinje -a s: mlin Iclopoče, jajce klopoti; klopôt -ôta m, Uopotič -a m zool. capovoznik, idopotiča -e ž \kača\, idopotilo -a s, Idopotàv -iva -o, klopo-tivec -vca m, kk>^tivka -e ž, klopo-tûlja -e ž \priprava in oseba], Idopôtec -tca m 1. ~ na strehi, v vinogradu, 2. jt^ce, Jolko, ordt, 3. kamen, 4. klepetav človek U6r -a m: beljenje s om, Idôrov -a -o: ~o apno, ~a raztopina, ~ vodik; Idorirati -am: vodo klôrovec -vca m, Iclorit -a m, klorit -a m, Idorid -a m: amonijev ^ stibniak; Iciorofônn -a m, Idoroformirati -am, idoroformbanio -a s; klorovodikov -a -o: ~a kislina, idorcrfil [■U] Si m; klomitrii -a m kuhitCska sol-, Idoroplisti -ov m mn. biol. UMČ klMča m zool. klop, klMčec Si[-č»c-] m - kldSček -Sčka m, klôKevec -vca m bot. ricinus = klôStevina -e ž in kloSče-vina •« i, kl<«iàv -iva -o, kloSčivost -i ž •kUter -tra m samostan, *klô8trski -a -o samostanski, *ldôStistvo -a «: ~ mu ni diSak> kl6t -a m |rAwitai|> Uôtast -a -o: obleka, podloga KMto -te ž \parka\, Klôtm -a -o kMva -a m šaljivec, burkež, klôvnov -a -o, klôvnski -a -o: ~i iztaz khnit -a m: angleiki klozéten -tna -o: p^ir kUb -a m, klûbski -a -o: 'MI soba, «eja, n.4 načelnik; Idûbovec -vca m, kiubiS -a m, klubiSki -a -o, klubiStvo -a s Uimf medm. klonv -e ž prižemnik, spona, zaponica, čeljustnih, klùpka -e ž =■ kliipica -e ž. kltipati -am s klupo meriti 355 hMm I prisl. 1. ~ potem, nato, ~ za njim; ~ bi bilo po lyem skoraj-, 2. vsi ~ so priSli hkrati, vse ~ narediti, vrgel je na cesto oba ~ kmitai -Sna -o: ~a obleka krnit -ita m: celi ~ zemljak, m^ben na ~e iti, s ~ov priti, na ~ih živeti, po ~ih iimgo ie stare navade, med ~ pri Sahu; kmitič -a m; znč. kmetàvz -a m, kmetâvzar -ja m, kmetâvzarka -e ž; kmeUca -e i; kmitski -a -o, kmé-tiSki -a -o, kmički -a -o: ~a delovna zadruga, —« množice, ~o gospodarstvo, vprašanje, prebivavstvo, kmitovski -a -o, kmitovstvo -a j; kmetija -e ž: pol —e inu, kmetijica -e ž, kmetijski -a -o: ~a družba, ~a posestva, ~a ekonomija, površina, zbornica, kmetijstvo -a s, kmetijec -jca m pripadnik kmečke stranke kmitovati -ujem in kmetov&ti -ûjem, kmé-tovanje -as in kmetovànje -a s-, kmeto-vivec -vca m, kmetovàvka -e ž, kmeto-vàvski -a -o, kmetov&vstvo -a s *kiiàp knàpa m rudar, *knàpovski -a -o rudarski knifiira -e ž čevljarska navoza, nakolenek Kneipp fkndipj -a m, Kneippov -a -o: ~a kava, ~o zdravljeqje, ImAjpati -am se, knâjpauje -a s knéz -a m: véliki, volilni knegiiua -e ž in knigiiùa -e ž knezova žena, knčževič -um = Imižič -a m, knižna -e ž knezova hči, knézov -a -o: —« h6i, ~ zet, knčžji -a -e: ~i kamen, knčStvo -a s, kneževina -e i; knezoikàf -Skôfa m, koezoSkoQja -e ž, knezoškofiijski -a -o knjiga -e Ž-. lepa, dobra, šolska, bela, zlata, kuharska, pritožna, spominska, matična, blagajniška, zemljiSka, glavna —za mladino, ~ vpisnica, ~ s sedmimi pečad, —o vezati, založiti, izdati; po ~i listati, govoriti kakor iz —«; knjigàr -ja m, knjigàmar -ja m, knjigàma -e ž, ki^igàniiSki -a -o, kt^ig^GnoiStvo -a s, kiùigàrski -a -o, knjigirstvo -a s\ knjižica -e i: delovna, zdravstvena, hranitaia knjižAra -e ž znč., knjižen -žna -o: ~i jezik, trg, ~a slovenščina, raba, kraja, omara, ~i ljudje, ~i molj 1. zool, 2. človek, knjiStvo -a s ; laùileven -vna -o: —dek), književnost -i ž: svetovna književnik -a m, književnica -e ž, knjiievniSki -a -o; povsod tudi knjižčv- kujigo- v sestavi: knjigoljiib -a m bibUofil-, knjigotfžec -žca m, kt^igotfžen -žna -o, ki^gotfiki -a -o: ~a cena, knjigottštvo -a «; knjigoviz -a m = knilgovizec -zca m, knjigoviSki -a -o, knjigoviStvo -a s, ki^igoviznica -e ž; knjigovddja -ain-em, knjigov6dkinja -e ž, knjigov6dstvo -a s, knjigov6dski -a -o: ~i tečaj; knjigožčr -a m, kiuigožirski -a -o: ~a strast kopu -im, knMženje -a «: ~ v glavno knjigo knjižnica -e ž: javna, zasebna, priroi^ univerzitetna, znanstvena, Ijuii^ strokovna, delavska, iolsk^ dijaSka knjižničen -čna -o: ~i prostori, —e omare, kiuižničar -ja m, knjižničarka -e ž, knjižničarski -a -o: ~a služba, —o delo, ~i tečaj iaoAont fndka^J .^mšp. odločilni udarec v boksarskem boju, uničeiye; knockout prisl.: pobil ga je zdaj je knock-outirati -am na tla podreti *)ad^-ožbič,korobač ko vez. 1. časovni: ~ denar poide, pamet pride; hitro brž vtem medtem 2. primerjalni: ~ bi trenil, pridem; jaz sem močnejši ~ ti kot, kakor: bolj ~ jo tekla kri, več je bito partizanov; dalj ~ je pravil, bolG ga je brat zavidal; beži, ~ da gori za i^jim kot, kakor: 3. pogojni: ~ bi ljudje ne mrli, bi svet po^U keaccnrAti -ov m mn. Uol. koadjMor -ja m pomočnik (v cerkveni sbižbi), koadjdtoijev •« -o, koadjiitotski -a -o: služba koagriit -a m strjenina, koaguMcua -e ž strjevatCe, sesedetCe, koagulirati -am strditi se, sesiriti se, sesesti se, zakrkniti koalidia -e i zveza, koalicijski -a -o: ~a vlada, koalirati -am zvezati, združiti, koaliran -a -o koiMKiti -itn, kobad^ -Ajte! kobacAl -dla -o, kobacdi^ -a « in kobdcati -am s stal. poud.: otrok po hiSi kobaca ali se kobaca, kobioeU -clja m otrok, ko še kobaca, kobdciti -im se kozolce prevračati, kobacljdti -im, kobaclj^j -djtel kobacljdl -dla -o, kobacUdnje -a s kobdUti -im: ~ (se) čez plot, po produ, ~deUo; kobdl/" -du]-Am: za dober «—se pranakniti; kobd^ -e ž, nav. mn. kobdlje razkrečene noge, drevema raz-soha, rogovUa -, kobdlast -a -o razkrečen. koUUU 356 kodcfai razsohast; kobalica -e ž jarmnica; kobàljati -am in kobaljàti -dm s težavo se premikati, kobàljanje -a s in kobaljànje -a s, kobalež -a m kôbalt -a m kem. \prvina\, kôbaltov -a -o: ~ cvet, oksid, sulfat, ~a bomba, ~o modrilo, kôbalten -tna -o: spojine, kôbaltovec -vca m, kôbaltovica -e ž >[-lt-J Kôband -ev m mn. prebivava na Kozjaku ob levem bregu Drave, kôbanski -a -o, Kôbansko -ega s, na ~em Kobarid -a m kr. i., v ~u, iz ~a, kobariški -a -o, Kobaridec -dca m Kôbenhavn [kô'banhayn] -a m \dansko mesto\, ki^nhavnski -a -o kobila -e i 1. žrebetna, plemenska ti ~ nerodna! 2. stojalo, podstavek: tesarska klado na —o položiti; 3. alp. brdasta vzpetim, debela peč, preval; kobilâma -e ž, kobilar -ja m \prekupec\, kobilàriti -im, kobilji -a -e: ~e mleko; kobiliti -im se: ~ se na voz kobilar -ja m \ptič\, kobilaijev -a -o: ~ žvižg, kobilii^ -ja m \ptič in rak\ Kobilca -e [-k-] ž: Ivana Ivane Kobilčin -a -o /-Ič-] : ^ podobe kobilica -e f I. moja ~ rada teče, Z zool.: ~ selivka, ~ ropotulja, zelena 3. podstavek, stojalo: ~ na violini, tkavska sedlo ali ^ je ležišče za gredelj v okviru plužen, 4. zaponka; kobiličji -a -e: ~i skok, kobiličast -a -o kébra -e ž indijska kača naočarka kobdi f-ûlj -a m: nepravi kobùla -e ž: bezgova kobûlec -Ica [-k-] m = kobiilček -čka [-Ič-J m: ~ češenj. zaU ~ bot., kobùiica -e ž: makova, česnova, čebulova kobùlnice -ic [-In-] ž mn. kobùkst -a -o: ~ cvet, kobiUnat -a-o [-In-] k6c kôca m : s '-em se ]x>kriti, kôcast -a -o : ^ pes, ~o blago; kôœlj -clja m\.ko-casta oseba, žival, reč, 2. kodre; kocâti -âm: sneg koča pada v debelih kosmih; koconôg -ôga -o: ~ pes, koconôika -e ž \kura\ kocélj -a m bot. : bodeči Kôcelj -c|ja m \p<^nski kne^, Kôc|jev -a -o: ~a kneževina kocén -a m zelnat Star, kocénje -a s, kocenéti -im trdeti, leseneti, kocen« -a -e, kocenèl -éla -o, kocen^tje -a s: nuaz je, da vse koceni Kocin -a m |j/. kartografi, Kocčnov -a -o: ~ atlas Ko(A[kjV, kokčšnka -e 2 bot. kurje zdravje-, kokoSerčja -e 2 kokoija reja ali reja ko-koSi, kokoSarstvo, kokoterijec -jca m rejec kokoši kokM 358 kolektfT kokAt -a m petelin, kok6tec -tca m = kokdtek -tka m, kokotžti -im in -6čem. kokotij -ijte in kokdči -tef kokotil -ila •o, kokotiqje -a i, kokotfca -e ž bot. lahkotica InekibtA-cilahkoživka Kdba -e i \reka in kn^fl, v '-'i, kdkrski -a -o: Kokisko sedlo Utks -a in|/Zfo/|, kdkssst -a -o: fižol - kAksar-jam kiks kdksa m premoga nar^eno kuriw\, kdksov -a -o: ~ prah, kdksast -a -o: premog je kdksati -am predelovati v koks, kdksanje -a t, kokšinia -e ž, kdksar-jam k6kta -e ž \brezalkoliobia ^ale^ k6kns -a m [oblasta bakt^a\, mn. k6kusi -ov in k6ki -ov kM [kduJ kdla, na k61u in kdhi. s kdlom, mn.-na kdlih in kolih, s kdU In kolnii: s '-om po glavi, h ~u privezati, na ~ obesiti, stavbe na hodi. kakor da je požrl; kdlec -ka [-ifc-] m, kdlast -a -o. kdlček m, koUČ -Ka m = količek -čka m; k6lje -a «: trtno '-'. koliifie -a « — kol6yje -a s ograda iz kolov; kditi -im, kdli -itel koin -a -o. koljte -«na -o. koU^ ^sin koUti kdlim, kdlil -ila -o. k61ien -a -o: ~ vinograd, jez; kolitev -tve i, k61jeaec -nca m [fižol[, koUSiti -im, koUCenje -a j: ~ vinograd kMa -e i |d^ievo|: (»dii pastile ~ \zd'avilo\, ttidi ~ orehi, ~ preparati UHa k61 [kdl] s mn. \voz\: križevata nebeSka Dobroradova [ozvezdje[, sila lomi, kolir -ja m, kolarica -e ž, koliriti -im, koliijo^ -a s, kolirstvo -a«,koUnki-a-o,koliTna-eil. kolar-ska delavnica, 2. kobaca, kolimik -a m kolarsU iebeff, kolimka -e i koiaboricOa -e ž sodelovanje, kolaboradonist -a m soddavee, pomagaH, kolabo-radonistica -e ž, kolaboracionizem -zma m. kolaboritor -ja m sodelavec koiadoairati -am primerjati (prepis z izvirnikom), koladoniraoje -a s, kolacionist -a m, koladoidstka -e ž um -a m okrogla pogača: peči, ženitovaojski prinesti s semqja darila, za prinesti, količek -čka m. koU&r -ja m, količnik -a m hlebec, mddel fcnhghi -a m [beljakovinasta tnov\ kobUna -e i medalja: spominska ~ koiips -a m nepričakovana srčna slabost koiir -ja m duhovniški ovratnik kolaTdfrati -am pregledati, potrditi, Imlav-dicija -e i pregled, potrditev, odobritev, kolavdadjski -a -o kdka k61c [-Ic-J s mn. voziček: plužna agr., s '-d pripeljati kilcati k61ca in k61če^{l^-; se mi: po takem prijatelju se mi ne bo kolcalo, kčlc -a m l^/oil, kolcivec -vca m, kolcniti -nem: kok^ je, kolcnilo se mu je >[-ve-] kčlč -i [-tič-] ž netdioreninjen trtni potaknjenec: —i rezati, —'i ali sajenice kupiti kdilMti -am tel., kolibanje -a s: temperatura kokba -*■ se giblje, rase in pada, —' pred odločitvijo -»• omahovati, kolib -iba m, kolibav -a -o, kolibniti -nem: z roko; kolibnica -e f [gttgal-nica, vrvi kolida -e i: iti v '»o, koliden -dna -o: ~i post, kolidnik -a m, kolidnica -e ž [iettska in pesem[, kolednina < ž [nabrani darovi[, kolidniSiu -a. -o: pesmi, kolidovati -ujem, kolidovanje -a s, koledovivec -vca m koiedir -ja m: gregorijanski, stenski, žepni, pretikalni, skladni'-', v '-du ali na ~ju; kokdirček -čka m, koledirski -a. -o: ~o teto, koledimik -a m kdor dela koledar koUga -a, in-t m manovski tovarIS, koligov -a -o, koligica ž = koliginja ■« ž, kolegjikn -Ina -o [-In-j tovariSki: ~ do koga, s kom, kolegiilnost -i [-bt-j ž tovarištvo koligij -a m zbor, predavanje na univerzi, zavod, kokgiiten -tna -o: kapite|j, kolegidna -e I [Sobiina[, kolegiikn -Ina -o: ~osodiSče koUluiti -am se tresd se, vleči se, s težavo laziti, na noge spravljati, kolihaqje -a s kOIck -Ika [-Ik-] m: ~a pi^ -* t^roSčen, kolkoviti -njem, kolki^ -te! kolkovii -ila -o, kolkovii^ -a s, kolkdven -vna -o: dolžnost, taksa, kolkovina -e ž >[-lk-J k[-lh-] kolhôz -a m zadružno gospodarstvo, kol-hâzen -zna -o: ~o gospodarstvo, kolbôznik -a m, kolhôznica -c ž >[-Ih-J k6U členek, poudarja poljubnost v pomenu oziralnega zaimka ali prislova: kdor ~ kdorkoli, kdor že kar ~ karkoli, kjer ~ kjerkoli, kateri ~ katerikoli, kamor ~ kamorkoli, koder ~ koderkoli koliba -e ž, kolibica -e ž, kolibje -a s kolibacU [-il] -a m bacil debelega črevesa kolibri -ja m 1. ptič, 2. majhno motorno kolo, 3. letalo količina -e ž množina; velike blag^ količinski -a -o: ~e mere, ~i prislovi, količnik -a m max. kvocient, količniSki -a -o: <>-0 Število ktiičkaj = kôlikaj prisl le, (vstg) malo, nekoliko, le kaj: pridem, če tom ~ utegnil; to napravim Se danes, če mi ~ pomoreS; če mi ~ ponagaja, ne bom danes končal; če bo ~ sadja, ga dobiš kolidirati -am gl koliztja kilik -a -o vpr. z. kako velik: ~ je njegov delež? ~a Skoda! kolikôst -i ž, kôlikSen -šna -o vpr. z. kako velik: ~a nesreča? ~a krivica! so žrtve mater; kôlikS-nost -i i kôlika -e ž zvijarge v trebuhu; ~ ga grize, Sčiplje, vije, kolje, k0ličen -čna -o kôlikanj prisl; ~ dobre volje so pokazali veliko koUkir -a -o: ~o vino imate? s ~o vini je postregel? kolikiren -ma -o = kolikémat -a -o kôliko vpr. prisl mere: v ~ dndi (°v kolikih), s ~ ljudmi ("s kolikimi), pri ~ primerih ("pri kolikih); s ~ dobre volje smo začeli! ne vem, ~ ("v koliko) je prizadet; kôlikokrat, tudi kôlikrat in kôliko kratov prisl mere: ~ si bil tam? ~ sem mu branil! kôlikokraten -tna -o: ~ dobiček je naredil, ~a Skoda se dela; k01ikič prisl mere: ~ si bil lui Triglavu? kôlikor oz. prisl mere: ~ znaš, toliko veljaš; ~ glav, toliko misli; ~ toliko se pa le pozna; ~ vem; potnagal bom, ~ ("v kolikor) bom mo^l; prenesel bom ~ si bodi = ~ kôli ali kolikorkôli; kôlikorkrat prisl : ~ zine, tolikokrat se zlaže; kolikorkràten -tna -o: ^ krivica, tolikokratna kazen kdlikršen -Sna -o: tolikšen je, ~ mora biti koUmàdja -e i soyp^ dveh črt (pri uravnavi daljnogleda), kolimacijski -a-o: ~a os, napaka, kolimàtor -ja m \meribui naprava\ kolina -e ž: prašiči so za —o in prodajo; nav. mn. koline kolin f : na ~is povabiti, dobiti; koliniti -itn, kolinjet^e -a s: jutri bomo kolinili klali koliti 360 koiorft koliti-im kol kolitis -a m vnetje debelega črevesa kolizija -e ž spor, nasprotje, navzkrižje, trčeiye, kolizijski -a -o, kolidirati -am, kolidiranje -a s: predavanja kolidiiajo se križego koifé -ja m->- (okrasna) ovratnica kölk -ami. širokih ~ov, bolezen v ~ih, suhi kljusi lahko klobuk na ~ obesiš; 2. stožčast vrh, grič, kôlkov -a -o = k01čen -čna -o: ~i sklep, k61čnica -e ž: kost ~ >[ -Oft-] kolkoTéti -üjem [-Ik-] gl. kolek kôtanei -a [-Im-] m \zdravilna rastlina], kôlmeiev -a -o [-Im-] Köln -a m \nem. mesto\, kölnski -a -o >[kö'ln-] kdnica -e /-fa-7 ž 1. vozarna, kalama -, 2. gnojni voz\ gl. tudi klonica koinik -a. [-In-] m kolovoz: s —a zavoziti s prave poli kSIo -a j 1. pies, 2. tumir ima deset kol kol6 -ésa s: mlinsko ~ na lopate, na korce; podlivno, nadlivno, vetmo, črpal-no meivjalno, zobato, gonihio, tomo, grebenasto šp. dirkalno, motorno tisk. ulivalno, prevodno, zavorno ~ sreče, peto voziti se s ~csom ali na s ~esom treti; otroci podijo, točijo mlin na tri ~esa, priti pod —«sa, —' zasega v kolésje -a s: zobato kolčSček -čka m, kolésce -a s: menda mu manjka eno tisk. ročno, barvno, ravnalno kolésen -sna -o, koléûst -a -o: ~a mreža; kolesnica -e ž: voziti po utijenih ~ah, to ga ni spravilo iz kolesnic; koksnik -a m \id)elj\ koMMr -ja m: kača je v ~ zvita, —ji pod obni, luna ima na —' = v ~ju kmetovati, ~ kroga, —ji so svežqji lesa za v peč, —' je obroč pri Stedihiiku; kolobiijast -a-o: —e oči, kolobirček -čka m = kolobirec -rca m: — žice; kolobàren -ma -o: —o gospodarstvo, kolobiriti -im, kolobäijeiqe -a —' po svetu, — v kmetijstvu; kolobàmiki -ov m mn. zool., kolobimice -ic ž mn. bot., kolobàrski -a -o: —« gore (na luni), kolobdrčast -a -o: — les kolobôdja -e i zmeda koMdq -a m \tekočina in zdravilo\, kolôdij-ski -a -o: barvila, kolodin -a m kem. kpo/ww| kolodvàr -ôra m postaja: osebni, tovomi, čelni iti na —; kolodvôrski -a -o: —a restavracija kotofôn -a m naslovu podoben sklep tiskov kolofônija -e ž = kolofonij -a m \smola\, kolofonit -a m kolofoniji podoben granat koloid -a m \klejasta siu>v\, koloiden -dna -o: ~a kemija kolôkvij -a m skuštra v obliki pogovora: — čez snov ali iz snovi, kolôkvijski -a -o : ~o spričevalo, kolokvirati -am, kolok-viranje -a s: — iz matematike kolomàz -àza m = kolomàst -i ž, kolomà-zen -zna -o, kolomàzar -ja m \prodaja-vec\, kolomàznica -e ž \posoda\, kolo-maznina -e ž \pristojbina\ KolomUna -e ž os. i. Hartekinova ljubica, maska iz staroitalijanske komedije kolomčn -a m in kôlomon -a m čarovniška knjižica Kolomonov žegen: s —om (judi slepariti kôlon -a m debelo črevo kolôn -a m dedni najemnik posestva, kolônski -a -o: —o vprašanje, kolonàt -a m, kolônstvo -a s koMna -e ž: članek v dveh —ah stokih, vojaška —, pêta —■ koioBéda -e ž stebmik, stebrišče kolonél [-él] -a m tisk. \stopnja črk\ koknija -e ž: delavska, počitniška, angleška —', kolonijski -a -o, koloniàlen -Ina -o [-In-J: —o blago, —a posest, —e čete, kolonializem -zma m; kolonizirati -am, koloniziianje -a j: —> deželo s svojimi ljudmi, kolonizàcija -e ž, kolonizacijski -a -o: —a tla, kolonizàtor -ja m, kolo-nizàtoiski -a -o, kolonist -a m naselnik, kolonistovsld -a -o kokh^sU -a -o: —a voda kokmčsec -sca m zool. kol^ -ôpa m dir, v kolôpu in kolôpu: teči v —, sptistiti se v —, na vse —e teči KolorAdo -a m \reka in država v Severni Amerikil, koloràdski -a -o: —a mizlica, —i hrošč = koloràdar -ja m aH koloià-dec -dca m krompirjevec koloratéra -e ž glas., kolorattiren -ma -o: —a pevka = koloratiirka -e ž kolorit -a m barvitost', med. barva kože, kolorist -a m, kolorirati -am obarvati, pobarvati (risbo), koloràcija -e t, kolori-méter -tra m merivec za barve, kolori-metrija -e ž merjenje barv, kolorimitričen ■čna -o kotôa 361 kombfaiidja koMs -a m velikan: rodoški kolosilen -Ina -o [-In-] -> velikanski; kolosàlno [-h-] prisl -»■ imenitno, sija/no, čudovito kolosèk -éka m = koloséSqja ž = kôlovec -vca m gozd, v katerem sektgo kolje za vinograde, loza koioséaffl -a. m ali koloséj -a m \velikanska stavljal : rimski ~ amfiteater kolotéé -a m = kolotéfia -e i = kolotččina -« i kolesnica koloTôdJa -A in -e m: ~ roparske tolpe, kolovôdstvo -a s kolovàz -ôza m kolesnica, kolovozna pot = kolovozina -e i; kolovôzen -zna -o in kolovôzen -zna -o : pot = kolovôznik -A m = kolovôznica •« ž koMvrat -a m : tkavski, lončarski, električni kolôvratar -ja m \izdelovavec\, kolôvratec -tca m, kolôvraten -tna -o, kolôvratov -a -o: ~o vreteno, kolo-vràtiti -im, kolovràtenje -a s: vso noč po svetu , kolovràten -tna -o: ~i postopači kolovft -a m zool \ltrošč\ Kélpa -e i \reka\, ob ~i, kôlpski -a -o >[-lp-I-IfP-] k[-lp-] količica -e [-Iš-] ž bot. blitva Kolumb -a m : Krištof ~ je odlcril Ameriko, Kolumbov -a -o: ~o jajce, Kolùmbija -e ž \amer. država\, kolumbijski -a -o, Koliimbijec -jca m, kolûmbij -a m kem. kolombirij -a m hram za žare koMnma -e ž stolp, stolpec, steber kolùt -a m okrogla plošča, kolo: brusilni, tomi, smirkov odbojni stroj. risalni, črtalni kolùten -tna -o: ~i izsrednik, kolùtast -a -o, kolùtec -tca m: anat. vretenčni kolutqjàki -ov m mn. kôma -e i 1. vejica, decimalna vejica, 2. med. omedlevica, huda nezavest: diabetična komatôzen -zna -o: ~ bolnik °komAd -a m kos, primerek: pet ''~ov (živali) pet glav, pet repov; gledališki igra, pet °~ov žarnic pet žarnic, °ko-mddič -a m košček, °komàden -dna -o kosoven kAmaJ 1. prisl nač.: nese, ~ ie gleda, ~ za ~ je izdelal; saj bi bilo da bi sam šel skor-« dolžnosti, koman-dantiira -e ž sedež poveljstva; komandi-rati -am poveljevati 1. ~ diviziji; Z *ti me že ne boš komandirala, *nilada dva se kar dobro komandirata dobro vozita, *ženo mu konaandirajo, pa je neče, komandir -ja m (višji) zapovednik, komandirski -a -o: ~i križec, komandir -ja m (nižji) zapovednik; komžndo -a m in komdndos -a m (diverzantski) oddelek konunditcn -tna -o ekon.: ~a družba, komanditšren -ma -o: ~o blago komšr -ja m 1. malarijski ~ anofeles, iz slona narediti; Z ~ je sponka, 3. radijski ~ pri šahu, kvartanju; komžijev -a -o: ~ pik, komžrec -rca m, komimik -a m mreža zoper komarje, komirček -čka m 1. zool, Z bot. sladki Janež, komirjevec -vca m bot.; kontžr-nica -e ž alp. pastirska koča v gorskih senožetih; komirati -am in komariti -Am trudoma lesti, delati, komAranje -a s in komarAi^ -a s: po vseh štirih noč in dan komAriti -im, komAijenje -a ~ pri šahu komArfa -e i 1. podvito stopah, 2. ostrvi namesto lestev, pokonci postavljeno smrekovo debh s prisekanimi vejami, komAr-čast -a -o: ~ konj, KomAiča -e ž komasAciia -e i: ~ občm, komasaciiski -a -o, komasirati -am strniti, zgrniti, komasinmje -a s koniAt -a m, komatAti -Am nadevati komat, konuitAi -Ajte! komatAl -Ala -o, koma-tAnje -a s; komAtar -ja m kdor dela komate, komatAr -ja m 1. čmrlj, Z drozg kombAJn -a m sestavljen stroj, skhpljenec, staknjenec: traktorski ~ komhinArfja -e ž sestava, ugibale: dobra to ne pride v kombinacijski -a -o: ~i dar, kombinirati -am sestavljati, ugibati, kombiniraiije -a pravilno kombinAt -a m, kombinAtor -ja m: ~ pri šahu, kombinat6ren -nui -o, kombi-natčrika -e ž mat. komUné 362 kompékten komUné -ja m \ienska sjH^ja obleka], kombinčža -e f, kombinezon -a m ]delavska obleka] kombûSa -e ž japonska goba komé^ -e ž veseloigra: ~ v treh dejaqjih; to je bila ~ z njim, ne del^j mi komedij! komédij$ki -a -o, komediogràf -a m pisatelj komedij, komediogi^ski -a -o, komedijànt -ànta m, komedijàntka -e ž, komedijàntovski -a -o, komedyàntovstvo -a s: cirkuško komemor&cija -e ž spominska siavnost, slovesnost: ~ za kom, ~ ob smrti, komemoracijski -a -o: ~a prireditev, komemorativen -vna -o kômen -mna m zid pred istejami v kuhinji, ognjišče, kamin, zapeček-, Kômen -mna m kr. i., v ~u, iz ~a, kômenski -a -o [-ttan-j, Kômenci -cev m mn. kominda -e ž užitek cerkvene tuularbine, komendâtor -ja m, koméndnik -a m komtur; Komênda -e ž kr. i., v ~i, iz ~e, komênSki -a -o, Komtečani -ov m mn. Komensk^ [kômenski j kaminski] -ega m ]češki vzgojitelj]-, —ega ulica komenttr -ja m rozina: ~ k Ovidu, komentirati -am razlagati pisatelja, dogodke, komentiranje -a s, komentàtor -ja m razlagavec, komentžtorica -e ž, komentàtorski -a -o: —« delo, komen-tàcija-ef komeridUlen -Ina -o [-In-] trgovski: ~i svetovavec, komerciala -e i: šef ~e, komercialist -a m trgovski izvedenec, komercialistka -e ž, komercializirati -am, komercializiraqje -a s, komercializàcija -e f: ~ življenja komSrz -a m (študentovska) popivka, banket komét -a m zvezda resica, repata zvezda komfért -a m udobje, udobna naprava, oprava, komfôrten -ma -o: —o stanovanje, komfôrtnost -i ž komi -ja m prodajavec, trgovski pomočnik, komijka -cž = komika -e ž, komijski -a -o: ~i vajenec komicije -c^ ž mn. ljudski shod v starem Bimu kémik -a m šaljivec, glumač, igravec šaljivih vlog, kômiiien -čna -o štdjiv, smešen, zabaven, kômika -e ž šaljivost, smešnost, zabavnost, kômiSki -a -o šaljivski, glumaški kominfdrm -a m, kominfdrmovec -vca m, kominfdrmovski -a -o komintema -e i komunistična internacionala, komintemski -a -o komis -a m vojaški kruh, komisen -sna -o vojaški, eraričen: ~e hlače komisir -ja m poverjenik: policijski, politični, ljudski komisdrka -e ž, komisdrski -a -o, komisirstvo -a s, komisaridt -a m poverjeništvo, komisaridten -tna -o: ~a pisarna komisija -e ž poverjeništvo, naročilo, oddelek, odposlanstvo, odi)or: naborna, izpitna stopiti pred ~o, dad v ~o, prodati v komisijski -a -o: ~i ogled, ~a trgovina, ~o blago, ~a prodaja; komisiondr -ja m pooblaščenec, poverjenik, komisiondrski -a -o po-obiaščenski, poverjeniški komit -a m, komit(ov)ski -a -o, komit(ov)-stvo -a s komitdt -a m okraj (na Madžarskem) komite -ja m odbor: centralni izvidi komitejev -a -o komitent -čnta m ekon. naročnik komizgati -am, komizgai^e -a j: z ramo komizg-am koat6den -dna -o lagoden, zložen, udoben, kom6dnost -i ž lagodnost = komodi-teta -e ž; komdda -e ž omara s predali, predalnik komoddr -ja m poveljnik oddelka bojnih ladij K6modns -da m ]rim. cesar], K6modov -a -o komMec -Ica [-vc-] m 1. s ~em dregniti; imeti, rabiti —«, do ~a boga zahvaliti, v ~e si biti s kom zidgati se; 2. stara mera: deset —«v dolg, komdlčen -čna -o [-Vč-]: ~i sklep, zgib, komdlcati -am s komolci suvati, odrivati, komdlcanje -a s >[-!fc-J, komdlčar -ja [-gč-] m kdor si pomaga s komolci lc6moni -e f 1. zbornica, 2. med. celica, prekat, 3. zgorevalna kdmoren -ma -o: ~i pevec, koncert, ~a glasba, kdmomik -a m, kdmomica -e i, kdmor-niški -a -o, kdmomištvo -a s komordč -a m sladki janež, komordčevje -a s bot., komordčev -a -o: ~o seme, komordčnica -e ž janeževa voda, komo-rdčnik -a m janeževo vino ; gl. tudi koromač kampdktHi -tna -o strigen, jedrnat, klen, kompdktnost-i i *kom|Mn{)a 363 *konqMiiija -e i stotnija, četa, družba: iti s Icom v '"'O, *lcompanijski -a -o, *]compaqi6n -a m družabnik, *lcoiiq>a--a -o, *lcompanj6iistvo -a s k6iiipMatiT -a m shv. primernik, icomi»-hicija -e i primerjava, primerjarge, komparativen -vna -o: —a gramatika primerjalna; komparitor -ja m teh. merivec, merilna urica, lH>mparativa -e ž primerjalna literatura: študirati konpis -a m in Ic6mpas -a m magnetna igla, kompšanik -a m ohiSje za kompas, kompisen -sna -o kompartMkii -Ina -o [-bhj združljiv, kom-p^bUnost -i [-In-J ž združljivost, pravna dopustnost kampiva -e brezstebelna ~ bodeča neža koavtedil -a m priročnik, obris, učna knfiga, kompčnd^sici -a -o kompcnzidtia •« ž nadomestilo, izravnava, odškodnina, kompenzirati -am nadomestiti, izravnati, odškodovati; kompenziran -a -o izravnan: med. srčna hiba; ken-zitor -ja m 'kompčta -e ž hum. noga kompetintoi -tna -o pristojen: ~ za Icaj, v čem, kompetčnca -e i pristojnost: to je v njegovi iz svoje k<»4>ethati -am: ~ za kai potegovati se, prositi za kaj, kompetint -čnta m prostvec, kom-petdnčen -čna -o: ~i spor koiivil|teiia -e ž sestavljanje knjig po izpiskih iz del drugih piscev, nesamostojno delo, konq>ilirati -am sestaviti (iz raznih knjig), kompiliranje -a s, kompilitor -ja m, kompilitorsld -a -o: ~o delo iranipKlM -a m objem, obseg, skupek, celota: gozdni '■»i, manjvrednostni ^^ psih., kompičicsen -sna -o: Števila, spojine; kompklcsija -e ž mat., konq>lčksor -ja m teh.: ~ moči kmapiaatet -teta m dopolnilo, lconq>]e-mentirati -am dopolniti, kompiementA-ren -ma -o: ~i Itot, ~e barve kompKten -tna -o popoln: ~a d>irka, Icompkt -a m celota, konq;>letirati -am popolniti, kompietirai^ -a «: ~ letnik revije, kompieticija -e ž popobijevanje, popolnitev kompik -a m sokrivec Inimplidrati -am zt^lesti, zapletati, zamotati, komplkiranje -a s; komplkfian -a -o zapleten, zamotan: med. ~ zlom, konq>Udranost -i ž, kompiikšcija -e ž zt^let: ~e v bolezni kompiimtet -teta m poklon: delati koma brez ~ov kompl6t -a m zarota, ^iletka ktei^je -a j vrl^lje, visoka planota; KčmpoUe -oij ž mn. kr. i., v «.«h, kdmpol^ -a -o, Kdmpoljci -ev m mn. konipoiitela -e i sestavina, delna sila komponfiati -am glas. skladati, konq)oni-ranje -a s, kompozkija -e i sklaOni, sestava: ~ vlaka, komponist -a m skladatelj, konq>onisdca -e i; Icompozicijski -a -o: ~i dar; Icomponistovski -a -o skladateljsU koBq^ -a m mešanec \gnoj\, komposten -stna -o: jama — kompčstnica -e ž, kompostirati -am KoBpoštfla -e ž l^jDonifto mesto], kompo- steiski-a-o/^-il»-7 konipbt -a m: breskov, jabolčni komp6ten-tna-o: ~i Icozaiec, voda konv&dtm-a 6zita m «eftov^n/bi \liseda\, mn. nav. kromitiran -a -o, kompromitiranie -a i: ~ koga vzeti komu dobro ime, v sramoto koga spimU; ~ se osramotiti se, umazati se ko—oaiil -a m komunistična sovjetska mladina, konncoidliki -o, komao-mčkc -Ica m, KoinianOlVa -e i. komto-mdlstvo -a J komtàr -ja m komendaik: ~ viteSkega reda komtea ^ ž občina: pari&a ~ (1871), komunéla -e i, komunâlen -hia -of-ln-J: politika, komimàrd -a m konmikidja -e i povezanost, zveza, občevanje, prometna žila, komunikadjski -a -o občilenifiz. ~a posoda, cev; komunicirati -am: ~ s kom ! -ja m uradno sporoSh -zma m, komunist -a m, komunistka -e i, komunističen -tea -o: ~i svetovni nazor, komimizirati -am, komtmiziranie -a s konatilca -Jna -o [-In-] med. pri rojstvu dobljen, nastal koDciti -âm = koncljâti -im Ovati na ometieo, entlati, konc(|))ij -âjtel konc-(lj)il -ila -o, konc(lj)inje -a s konoedintti -am dovoUti, dopustit!, konce-diranje 4 s dopustitev, dovolitev, koncesija -e i dovoljet^e : ~ za obrt, dajati ~e, koncesiven -vna -o dopusten: slov. ~i stavki; koncesionir -ja m, koncesionirati -am, koncesioniran -a -o javno priznan, koncesioniraitje -a s Icôneem konec: leta konec leta, ob koncu leta koneenirirati -am usrediti, sosrediti, zbrati, strniti, zgostiti, osredotočiti, koncentriranje -a ~ misli, ~ ldslino, ~ čete, ~ se na problem; kcmcentricija -e ž zgostitev, diranost: ~ misli; koncentra-dQski -a -o: ~o taborišče, vlada; koncčntriSen -čna -o sosreden: krogi, ~ napad, konointričnost -i ž sosrednosf, koncentrit -a m očiščena ruda, zgoščena tekočina, zgoščen sadni sok, močno krmih k)Mcipc4a -e ž zanositev, spočetje, zamisel, kottdpirati -am zanositi, spočeti, zamisliti, zasnovati, koncčpt -a m zamisel, osnutek: spraviti koga iz kon-cépten -tna -o: papir, koncipiènt -énta m, kondpiéntka -e f: ~ pri odvetniku, koncipiéntski -a -o, koncipist -a m uraMk, ki dela koncepte za pravne listine koncCra -a m združba vei pot^etij iste vrste konoêrt -a m: ~ za violino in orkester, promenadni iti na konctrten -tna -o: >->1 klavir, ~a postovabica, koncer-tfrati -am, koncertiraoje -a s, kooceitint -a m, koncertintka -e i koncciiia < ž gl. koncedirati kencfl [-11] -a m zbor, zborovanje (posebno cerkveno), koncilski -a -o [-iš-j: ~i papeiži kondliintan -tna -o pomirljiv, spravljiv, popustljiv, ugodljiv, konciUintnost -i i spravljivost, popustljivost kondnn -zna -o jedrnat, zgoščen, natančen, kondznost -i i jedrnatost, zgoščenost, natančnost kontiti -im, končiJ -ijte! končil -ila -o, končin -a -o, končiiue -a s: delo, Solo ~ z delom, s iolo), ~ v bedi umreti, po končanem pouku-»- po pouku, vino ga bo Icončalo, z delom se je končal, sam se je končal, stvar je konična, tu se konča (°tu konča) povest; končivec •vca m: angel končljiv -a -o, končlji-vost -i ž; končivati -am, končivanje -A s: ^ spis, končiva -e ž, končeviti -ilgem, konči^j -tel končuj6č -a -e, končevil -ila -o, končeviqje -a s, končevivec -vca m, končevivka -e ž Icončica -e ž knyevec, krafnik, končnica -e ž: ~ postelji;; panjske ~e, shv. ~ besede, tisk. merilna Šahovska končnik -a m 1. ~ panja, 2. končni okrasek, 3. kabelski ~ gbtva, 4. med danka, S. jjov.,končnina-e ž okrtgek,skd>-ši konec bkiga; končina -e ž: gorska ~ viezila; ekstremitete; končij -a m ktaino prisl. nazaib^e, navsezadnje, "kdn-čnoveljaven -vna -o dokončen, končen Irondenzirati -am (z) gostiti, zgoščevati, kondenziranje -a s; kondenziran -a -o: —o mleko, kondenzicija -e ž zgošče-vatge, kondenzacijski -a -o, konden-zitor -ja m zgoščevavec: vrtilni, elelctro-litni, spranenljivi polnjet^, praz-njei^ ~a; kondenzitorski -a -o: ~a baterija; kondenzit -a m tekočina iz kondenzadje; kondinzor -ja m fiz. kondic^a -e ž pogoj, kondicionilen -Ina -o [-Inr] shv.: ~i stavici pogojni, kon-dkionil [-dlj -a m shv. pogojnik", kondicija med., šp. telesno in duševno stanje: telovadci niso v ~i, kondicijski -a -o: ~i trening kondolirati -am izreči sožalje, kondoliranje -a s, kondolčnca -e i sožalje, kondolčn-čen -čna -o: ~o pismo, icondoJacijski -a -o: ~a seja koBd6m -a m varovalo, ščitnik kondomliifl -a m sogospostvo ktedor -ja m zool. kondotiêre 365 koaginénca kondotiêre -ra m vo^a najemniSkih čet V srednjeveški Italiji kondùirt -a m pogrebni sprevod konduktêr -ja m sprevodnik, l(onduktêrka -e i, konduktêrslci -a -o ; kondûktor -ja m prevodnik el. kônec -nca m, na kôncih in koncéh 1. sprednji, gornji srečen, žalosten ~ prsta, jezika; ~ doline, sveta, na našem ~u je mir, na vseh ~ih in kraj^ brez ~a in kraja, od ~a do kraja, začni z onega ~a! do nemaren, do ~a predru^iti, vsaki reči do ~a iti, pri ~u biti, h ~u gre, kakšen bo mir pa ~ besedi! od dela ga že ne bo takrat bo mesta napraviti pod ~ leta; vzeti umreti, od suše vse jemlje yiite; 2. nit, sukanec; 3. —i pri oglarjih, 4. pri tlcanju zavrniki; to ni blago, to so sami 5. v ~e si biti postrani se gledati; kdnček -čka m: ~ motvoza, sveče; končič -iča m: živčni, žilni ~i; končišče -a s; kdnčen -čna-o: ~izlog, ~a hitrost, končnost -i ž; konččn -a -o = kdnčnat -a -o iz sukanca, končevje -a s sukanec; kôncast -a -o: ~a volna; končšn -âna m — končdr -ja m kdor sta^e na koncu vasi: zgornji in spodnji ~i kdnec nepravi predi.: ~ vasi, ~ leta; ~ koncev navsezadnje konéks -a m zveza, odvisnost, konektfrati -am (z) vezati, konéksen -sna -o povezan konfedcricija -e ž zveza, združba, konfede-racijsiei -a -o, konfedeiirati -am, konfe-deriranec -nca m konfékdja -e ž izdelava, izdelek, trgovina z ruirejeno obleko, konfekciji -a -o: ~a trgovina konfcrénea -e ž posvet, posvetovanje: ministrska, redovalna na ~i in pri ~i biti, v prvi grajan, konferčnčen -čna -o: ~a soba, dvorana, konferirati -am, konferiranje -a s: ^ s kom o čem posvetovati se, konferansjê -ja m conférencier, napovedovavec konfesija -e ž izpoved, veroizpoved, vera: brez ~e, konfesionàlen -Ina -o [-In-]: ~ašola konféti -tov m fwt. 1. živo barvan pt^ir v okroglih ploščicah ali dolgih trakovih, 2. sladkorčki konfldènt -énta m zaupnik, prisluškovavec, konfldéntski -a -o, konfidéntka -e ž konflgnrAcila -e ž zunanja oblika, podoba, potožed: ~ zlogov, tal. planetov *i(onfin -a m meja, mejnik, obcestni kamen kooflnirati -am: ~ koga, konfinžcija -e ž omejitev bivanja na določen krai: poslati v živeti v ~i, koniiniranec -nca m IconflnnAdJa -e i potrditev, konfirmirati -am potrditi kooflsdrati -am zapleniti, zaseči, odvzeti, konfiskžcija -e ž zaplemba, zasega, konfiskacijski -a -o: ~i postopek Iranfiteor -ja m priznanje krivde, kesanje: ~ zmoliti skesati se konflikt -a m spor, navzkrižje, spopad: ~ nastane, priti v ~ s predstojniicom, s predpisi priti navzkriž konfčmicii -mna -o enakotičen, soglasen, konf6rmnost -i ž, konformist -a m prilagodljivec, konformističen -čna -o, konformizem -zma m konfrontirati -am: ~ koga s kom soočiti, konfrontddja -e ž soočenje KonfiAdj -a m, Konfikijev -a -o: ~ nauk, konfikijevski -a -o = konfucijdnski -a -o, konfucijinec -nca m, konfucianizem -zma m koofuzen -zna -o zmeden, konfuzija -e ž, konfiiznost -i ž zmedenost, konfiiznež -a m zmedenec kongcnidien -hia -o [-In-] duševno soroden, enakovreden, kongenidlnost -i [-In-] ž kongenitileii -Ina -o [-In-] pri rojstvu ali pred njim dobljen: ~i sifilis kongestija -e ž naval krvi, kongestiven -vna -o: težave konglomeiAt -a m sprimek, skupek, zmes; tabora kongiiitinAdja -e ž zlepitev, konglutinirati -am zlepiti Kčngo -a m, kbngovski -a -o, Kdngovci -ev m mn., k6ngo -a m: papir ~ i« ~ papir, ~ rdečilo kongragAdJa -e ž družba, zveza, bratovščina, kongregadjski -a -o, kongreganist -a m, kongreganistica -e ž, kongrega-nistovski -a -o, kongreganističen -čna -o kongres -a m 1. shod, 2. ameriški parlament, kongresen -sna -o: ~a dvorana, kon-grisnik -a m, kongiesist -a m, kongre-sistka -e ž kongniteca -e ž skladnost, kongruintnost -i ž skladnost, kongničnten -tna -o skladen, kongruirati -am skladati se, strinjati u, kriti se konica 366 koDOplja koaka •« i: noževa večerna ~ pri porabi električne energije, koničen -čna •o, koničast -a -o: ~a uSesa kMčcn -Cna -o gl. konus kčnj kônja m, na kônju in kdnju, mn. kônji, kônj, na kônjih in kônjih, s kônji in kônji: vprežni, ježni, tovorni, v^tni, področni priročni = ksebni odročni = odsebni arabski, trojanski beseda ni na ~u hiti, na ~a priti; dela kakor ~a vpreči, osedlati ; ~ na Šahovnici, v telovadci, na ognji-SCu, pred gostilno (za krmljenje); stro-jar^ povodni ~ zool.; kônjski -a -o: moč, ~i Sport, ~o meso, kopito, konjič -iča m, konjiček -čka m: gugaM, otroSki morski ~ zool., Sah je njegov konjàr -ja m \hlapec, voaiik\, konižrCek -Cka m, konjàrstvo -a s, k(^àma -e i, konjàk -a m \hlev\, konjûSnica -e i; kônjSCak -a m \gnoj in žebelj], konietina ž = konjina -e ž \meso in koža\; koniiC -a m kotgski hlapec, kotyederec, konjàCka -e -i, konjiStvo -a s, konjaCfja •« ž; Iconjenik -a m, konjenica -e ž, konjenŠki -a -o: ~i napad, kônjik -a m, kônjka -e ž, kônjiSki-a-o ktejak -a m \žg(mje\, kônjakov -a -o iaii^ v sestavi: konjedèr -éra m, konje-dčrec -rca m, konjedérka -e ž, konje-dčmica -« ž, konjedérdd -a -o, konje-dčrstvo -a s; konjegriz -a m bot. eikorija; konjerija -e ž reja konj, konjei^ -jca m, lu>n «rijsld -a -o lutaidcUka -e ž domneva, dozdevek, na podlagi dozdevka dopolnjen tekst, kon-jektùren -ma -o Konjice -fc ž tnn. kr. i., v —«h, iz '»ic, irâyfiki -a -o: KonjiSIca g&ra; Konji-čani -ov m mn.; Kônjsko -ega s kr. i.; Kôniska glAva -e -e i konjogÂdja -e ž shv. sf^e^ev, biol. spolna phditev, konjugacOski -a -o spregatven: zgled, konjugirati -am spregati, konjugiran» -a s koajÉBkdia -c ž astr., slov. veznik; kon-junkcQski -a -o vezniiki: <0« oblike, konjunkcionàko -ba -o f-ln-j vezniiki: Ostavki kčaJeddiT -a m sim., konjunktfven -vna -o: '■-a oblika bmladdfni -e ž med. očesna veznica, konjimktivitis -a m vnetje očesne veznice kolyanktûra -e ž ugodna priložnost, ugodne okoliščine, razmere: gospodarsica konjunkturist -a m kdor izrablja konjunkturo, konjunkturistica -e ž iBonkévai -vna -o vbočen, vbokei: ^ leča, konkivnost -i ž vbokhst, vbočenost konUàve -va m 1. prostor, določen za volitev papeža; 2. čas, ko so kardinali zt^rti v teh prostorih konkindirati -am ^ skl^i, konkluzija -e ž sidep, konkluriven -vna -o sktepalen koniranUnca -e i 1. skladnost, ujemaiye, zbirka sorodnih mest iz biblije, Z tisk.; konkordânCen -čna -o konkordit -a m pogodba med cerkvijo in državo, konkorditen -tna -o: dotoCbe Koakčrdia -e ž rim. bogii^ sloge, Konkôr-diin -a -o luHilGrantet -čnta m strdina, med. zrastek, sklopek kontarétca -tna -o stvaren, določen: v «-^m primeru, konkrétnost -i ž, konkrétum -a m, mn. tudi konkréta -ét s besede s stvarnim pomenom, konkretizirati -am stvarno, s primerom določiti, konkretizi-raïqe -a j: ~ misel, konkretizacija -e ž konkaMi^t -a m priUžmštvo, koruzni zakon, koruzništvo, konicubina -e i priležnica konkiatet -énta m tekmec, konkuréntka -e i = konkuréntinja -e ž, konkurfoca -e ž tekma, tekmovanje, izpodrivanje; nelojalna, timazana brez on je moja konkurirati -am tekmovati, poganjati se za kaj, konkuriranje -a s, konkurénCen -Cna -o: ~o podjetje konkirz -a m stečaj, nateùy, konkûrzen -zna -o: masa, ~i pogoji kMMtid -a m geom. stožčasto teh, konoklen -dna -o Iranàp -ôpa m vrv, konôpec -pca m vrvca, konôpCast -a -o, konopàr -ja m vrvar konôpQa -e f bot.; ~ belica, Cmica, seme-nica; samoraSCa '~o treti, rase kakor gospodari Icakor pes v '-ah; Iconô-pen -pna -o: ~o liCie, platno, zma ; konopljén -a -o = konopnén -a -o: ~o zmo; konôpljka -e ž bot.; bela, rumena konopljénka -e i 1. ptič, 2. butarica suUh konopljenih stebel za svečavo; konopljiica -e 2 1. konopno steblo, 2. bet., konopljina ž = konopnina -e ž koHopljeno platno; vrvar dela iz ~e kondplja 367 kontekst vrvi; konopljišče -a s nfiva po žetvi konoplje, konopljiščica -e i zool. repnik : laška —, konopljdr -ja m = konopnjdk -a m čižek; konopnica -e i 1. rastlina, 2. raca, 3. voda, v kateri se namaka konoplja t -inta m ekon. listina za morski prevoz konsekridja -e ž posvetitev, posvetilo, konsekrirati -am posvetiti, konsekri-ranje -a s, konsekracijski -a -o posveče-valen: obred, konsekrdtor -ja m posvečevavec, konsekrdtoiski -a -o po-svečevavski konsekotiven -vna -o posledičen: ~i stavek, kopaekdcija -e ž posledica, nasledek, zi^redje konsekvinca -e i sklep, nasledek: "povleči ^ izvajati; konsekv6nten -tna -o dosleden, konsekvčntnost -i ž koBsšnz -a m privolitev, soglasje konsSrva -e i, konsfoven -vna -o: ~a Škatla, konsenirati -am ohraniti, vku-ha(va)ti, konserviranje -a ~ sadje; Ij. tuiu konzerva konservativen -vna -o kdor se drH starega, staroverski, konservativnost -i ž, konser-vativizem -zma m = konservatizem -zma m, konservativec -vca m, konservativka -e ž, konservativsid -a -o koMBCivAlM -ja m varuh umetnin: muzejski konservdtoiski -a -o koaaervatM -a m \glasbeno učlliSče\, Iconservat^rijski -a -o, Iconservatorist -a m, konservatoristka -e ž kasMlgnidia -e ž seznamek, pregled, zapis, poSiljatev blaga za prodtdo, konsign^j-ski -a -o: ~o skladišče; konsi^irad •am blago poslati v prodajo, konsigndnt -a m od^šiljavec blaga, konsignatdr -ja m prejemnik blaga za prodajo, kon-signatirski -a -o konsistteea -e ž trdnost, gostota, zveza, konsistenten -tna -o gost, trden konsio^ja -e ž ntAiranje, nabor, Opisovanje, podpisovanje, konskripdj^ -a -o: ~i seznam konsoHdidja -e ž utreHtev, utrjevanje, utrjenost, konsolidirati -am utreti, poh staviti na trdne temelje, konsolidiranje -a s; konsolidiran -a -o: ekon. ~i dolgovi konsoninca •e i glas. soglasje, ubranost, harmonija; gl. tudi konzonant konspiridja •e ž domenek, zarota, konspi-rirati -am zarotitise, domeniti se, podtalno delati, konspirativen -vna -o, konspira-tivnost -i ž, konspirat6ren -ma -o konstinten -tna -o stalen, trajen, nespremenljiv: ~i člen, konstanta -e ž mat. stalnica, nespremenljivka: ~ Siljenja KonstandnCns) -na m \rim. cesar\; Konstan-tindpel [-»Ij -pla m kr. i. Carigrad, Iconstantindpelski -a -o [-pal-j cari-grtgski; K6nstantin -um os. i. konstatirad -am ugotoviti, pribiti, konsta-tirai^ -a s, konstatdcija -e ž ugotovitev konsteiidia -e ž staige zvezd: politična ~ konsterainrti -am potreti, presenetiti; kon^ stemiran •a -o osupel, prepaden, pobit, konstemdcija -e ž osuplost, prepadenost, pobitost konsdtidla •« f pr. ustava; med. zgraiB>a telesa, telesne in duševne lastnosti; konstitudjdci -a -o, konstitndonilen -taa -o/-//t-7: zijomica, ~a-slabost, konstit^ta -e i ustavodajna ski^ščina, konstituirati -am sestaviti, konstitutiven •vna -o sestaven, bistven, konstitudonar lizem -zma m konstrtegirad -am (s)krčiti, vkup potegniti, zadrgniti, konstrikcija -e ž (sjkrčUev, zadrgnitev konstruirati -am (z) graditi, sestaviti, konstruiranje -a s, konstnUcdja -e ž(z)grdi-ba, sestava: nosilna konstrukcijski -a -o: n^Mlca, konstruktiven -vna -o: —« loitika ustvarjabia, konstnikter -ja m, konstniktor -ja m, konstnikterski -a -o, konstniktorski -a -o koiMlBi -a m poraba, konsiimen -mna -o: druStvo, ~a zadruga, iconsumirati -am porabiti, konsumiranje -a s, kon-siimpcija -e i poraba, konsumtet -teta m, konsumčntski -a.-o; I j. tudi konzum kteta -e ž manjša okrogla in zaprta krnica v gorah» rupasta kotanja; k6ntast -a -o: ~ svet koiitagi6zen -zna -o kužen, nalezljiv, kontagidznost -i ž kužnost kontikt -a m stik: drsni, pomožni kontakten -tna -o: ~a snov, naprava, dektroda konlamUdiB -e f strnite*, zUtJe, križarje, kontamintK^ski -a-o: ~i produkt, kontaminirati -am strniti, zliti kontekst -a m besedna, miselna zveza: spoznati kaj iz ~a 3<8 kointedM koiitci|qiUcija -e i (pohotno) premišljevale, kontemplatfven -vna -o: ~ red i-e ž Icotenimi i-«ž grofica -teta m celina, kopno, suha zendja, kontineatileD -Ina -o [-In-j celimki: ~o podnebje, ~a zapora, ~a Evropa, kontinmtilec -Ica [-le-J m kontingint -inta m thlo^m del, delež, znesek, prisj^k, kontingentilen -Ina -o [-In-j, kontingentirati -am, kontingenti-raqje -a J kontiiHilte -e ž nepretrgana zvezo, kon-tinuirati -am-»- nadaljevati, kontinuicija -e ž nadaljeval^, kontinuum -a m nepretrgana zveza-, kontinuiien 4na -o: ~a moč kinto kdnta m račun: na njegov ~ račun, rovaS, kontokorint -teta m tekoči račun, k6nten -tna -o:knjiga, kont6r -ja m trgovska pisarna '= kontoir -ja m, kontorist -a m knjigovodja, kontoristka -e ž kigigovodkinja kontoniia < ž med. zvinek, izpah, zvijanje kteba prisl. proti, zoper, kčntra -e i: dati, napovedati, dobiti '-o, kontriiati -am kljtibovati, nasprotovati, dati kontro, kontdranje-a f lamtnaioMl[-[-U-] konbsbiBt -inta m tihotapstvo, tihotig>sko blago: na kontrabintovsiu -a -o tihot<9ski, kontrab&ntar -ja m tihotapec, kontrabintarica -e ž tihotapka, kontra-bintaiski -a -o, kontrabintati -am tihott^ti-, Icontrabint prisl.: ~ prinesti čez mejo ktetrabas ■« m glas., konttabisovski -a -o, kontrabasist -a m kontraoipciia -e ž med. preprečitev zanositve, kontradpiens -a m \pripomoček\, kontracepdjski -a -o: ~a maža kontradfkdja -e i ugovor, protislovje, kontradiktdren -ma -o pmtishven: pojmi, Icontradiktdmost -i ž ktetrafiigat -a m \glasbilo\ kontrahtet -teta m pogodbenik, kontra-biiati -am skleniti pogodbo, k«»tnihiran •a -o: zloga se ne kontrabirata strneta koohaindiUkija -e ž med. neprimernost sicer primernega zdrav^eni*, kontra-indidra-a-o kontrttdja -e ž med., slov., fiz. skrčitev, skrčenje: ~ srca, kontrakcijski -a -o: koefident, kontraktüra -e ž med. uskočenost, skrčenost: mišična ~ koiiMkt -a m pogodba, dogovor, kontrik-ten -tna -o pogodben: ~a stranica, kontraktuilen -Ina -o [-In-j pogodben, kontraktuälec -Ica [-le-j m pogodbeni nameščenec, kontraktuälka -c [-Ik-j ž *kontrapiza -e ž vzvod ktetrapinikt -a m glas. nauk o melodični večglasnosti, k(»trapunktirati -am, kon-trapCmktičen -tea -o kontriren -ma -o nasproten, nasprotigoč, kontr&most 4 ž kontrarevoludla •« ž, kontrarevolucijski -a -o, kontrarevoluciondren -ma -o, kontrarevolucionär -ja m kontrist -a m nasprotje, kontršsten -stna -o: —e barve, —e misli med., kontrastlrati -am: svetle postave kontrastirajo s temnim ozadjem se odbijajo od ozadja koatraipijoniža -e ž, kontrašpijonižen -žna -o: ~a služba kontrflMkiJa -e ž izsiljen prispevek, vojna dajatev, kontributet -teta m kdor plača kontribucijo kontrila -e ž pregled, nadzor: družbena kontrolör -ja m preglednik, kontrölen -Ina -o [-In-J: komisija, kontrolirati -am, kontroliranje •« s pregledovanje, nadziranje koatroverza -e ž prepir, prerekanje, spor, kontrovčrzen -zna -o sporen, kontro-virznost -i ž spornost koatmnjkc -šca m 1. zdravstveni zapor, 2. pr.: obsojen \ ~ in contumaciam, kontimutcijski -a -o: ~i odlok, Icontu-madrati -am med osandti zaradi suma nalezljive bolezni; pr. obsoditi, kaznovati koottka -e ž obris, očrt, kontüren -ma -o kontnzija -e ž med. otolkljcg, obtolčenina käiMS -a m stožec, stožčasti del kakega stroja; med. amputacijski Strcefj, Stula, km; kdničen -čna -o stožčast könva -e ž \ pločevinasta posoda\ konvalcscžnt -teta m prebolevnik, kon-valesctetka < ž prebolevnica, konva-kscteca-ei koav^ -ja m teh, koavfksen -sna -o izbokel: leča, konvčksnost -i ž izbočenost, izboklost kontedia -e ž dogovor, Iconvendjski -a -o: «M denar, konvendooilm -Ina -o [-In^j ("konvtadonelen) dogovorjen, obUnjen: laž, kcmveacioaAliiost -i[4n-] t iMiiBintt -am ->- prilegati se, ugajati: to mi ne konveniia-»- ne gre v račun kMTtet -inta m 1. shoel, xbor (zlasti samostanski) ; 2. franc. revoludonama zbor-tdea, Ironventuil [S] -a m samostanee z^asovalno pravico, konventuAko -Ina -o [^J, konvfoten -tna -o, konventikel [■»Ij -kla m zdruSOUa keevegiatee -tna -o stekaloč se: ~a vnta. konvergiiati -am stekati se\ konveifteca ■e f usnmjenost proti isti točki, biol. podobnost v obliki in zgradbi, konveiste-čen -čna -o: ~a toSca stečišče faMmnicOa -e ž pogovor, konveraaciiaki -a -o: ~i leksikon enciklopedija, ~i jezik pogovorni; kcmvendrati -am pogovarjati se kominiia •« f spreobrnitev, sprememba, pretvorba, konvertit -a m spreobmienec, konvertitski -a -o, konveišijaki -a -o: •-»i postopek, konvertirati -am spreobrniti (se), spremeniti (se): posojilo ae konvertira se spremeni v drugo z litjo obrestno mero koKvikt -a m zavod s popolno oskrbo, konvikten -tna -o zavodski, konviktovec •vca m — konviktar -ja m zavodar, zavodski oskrbovanec, gojenec, kon-viktovka -e i zavodarica -a m spremstvo, spremne iodfe za varstvo, sprevod, konvčjski -a -o koBvoUt -a m svežei^, Sop (zlasti spisov) koBTalziiB -e ž sunkovit krč, konvulziven -vna -o, konvulzOsld -a -o: ~o zdravljenje >f-fe-; kanCrva -e ž Ij. konserva kon^ -a m posvet, konziliirij -a m \zdravnik, konzilišten -nia -o: zdravljenje koozistMj -a m cerkveni svet, netommtvo, konzistoriilen -buL-of-ln-j: svetnik, ~a seja koiiz6la -e f 1. nosilna podpora, 2. pomol, oporni kamen, polica, podstavek knmonArt -a m soglasnik, konzoninten -tna -o: osnove, konzonantizem -znut m, konzoninca -e ž; gl. tudi konsonanca koin6rcq -a m združba (za kako podjetje), vodibd odbor kČDzal [.ul] -a m 1. n[-b-]; konzulint -^ta m svetovavec konzte -a m trgoviiu, kmzdmen -mna -o: ~o druitvo; gl. tudi konsum koopcrtcOa -e ž soddovatje: kompleksna koopetacijski •« -o, kooperativen -vna -o, kooperirad -am sodelovati kooptinti -am privzeti (brez volitve), koopdraoje -a « — kooptAcija -e ž privzem: ~ v odbor koordinata -e ž mat,, koordiniten -tna -o: ~a os, sistem koetdlrfndl -am pridružiti, postaviti v isto vrsto, izravnati, v sklad praviti, koordi-vicijtL -e ž priredle, izravnava, uskladitev, koordinacijski -a -o; koordhiiran -a -o prirejen, prireden, Ufoman k6pk6pa m kopati k6p -i ž drog, kopica -o ž železo, na katero je nasa/en mUndci kamen, kaprica kApa -e in-b ž: proso v devati, drva v zložiti, oglaiska ~ gori, ~o zažgati, kuhati, trgati, sive ~e oblakov, ~ de&dcov, vriMčm vrii ae imenuje kOpast -a -o: ~ vih; kopit -ita •o: nasul ma je ~o mero oblino; kopir -ja m kdor kopo kuka, kopiriti -im, kopiiie -a s kred, kjer žgo h^te ali ^dodalo snope, kopiičen -čna -o: ^ prst, kopBCar -ja m 1. prebivavec, 2. kop(r; kopiti -hn, kOpi -itel kopfl -a -o: ~ snope; kdpk» -e ž mt^hna kopa iofUf-dl] -a m mehikanska diieča drevesna smola, kopilov -a -o: ~o drevo kopilke -ilk [-i/k-j ž nm. kopalne Mačke kopinec -nca m » kopinka -e ž grobo zmleta pieniea, pSeno, kopinCev -o: ~akaia kopiaia-e f AoriTff, ibidkotAi. kopinjica-e f koritce, kadunlica kopiti kdptjem in kopim, kftplji -he In kApaj kApal -ila -o, kopin -a -o, k(^>inje -a j: ~ z motiko; ~ jamo, kro^^>ir, rudo, vniograd, ~ si skibi na glavo; k6p -i ž: prva ~ v vinogradu, k6p k6pa m: dnevni ~ v rudniku; kdpnia -e f. kopič -a m, kopiiki -a -o: ~o orodje, kopiičina -e ž plačilo za kopanje-, kopa^ -e ž \deUivka in kllpitf 370 orodje\ ; kopâCa -e f \orodj«^, kopdlo -a s — kopàlnica -ej-yn-] ž \orodje\, kopùlja -« ž kopaSfna -o i |iyiva|, kopanina -e ž izkopana zenûja-, Icar se (iz)koplje kopM k^»m «I kôplion, kôp^ -àjte! kopajM -a -e, kôpîd -àla -o, kopije -a J ih kâpati -am s stal. poud.: ~ otroka, koqja, ~ se v denaiju, obilju; kopàlen -Ina -o [-In-]: —a kad, obleka, k(^>à]nica [-bh / iph] ž, kopàlniten -čna -o [•ln-1 -yn-J — kop^Uniiki -a -o [•In-hyn-]: oprava, peč, kopališče -a j, kopaUSki -a -o: —« uprava, ~i gost kopaliičar -u m; ko^vec -vca m, kopàvka -e ž \oseba\ M^ča -e ž zc^nka, zaklep, zapenec, k6p£ica -e i 1. zaporka, Z rastlina; kôpiar -ja m zt^nkar, kopčdti -àm zadati, rastiti, kopči^ -dite! kopčAl -àla -o, kopCàqje -a s htiifé^<î\ruskinovec\ kôpel [-eul-elj in kopél -i ž: mrzla, parna, sončna, pršna, grezna rudninska, foimalmska, baivalna, bazična, belilna fot. fllcdma, galvanska loap(ika-ÏBA-o[-ln-J,kop6ïiàBA-«[-bh] ž fot. l/n^prawl kAp« ^na-o in-6-&-f-é: log je že ves qjiva je —a, drevje jekdpno-ega j: gospodar moija in "-«ga, na kôpno, na k6pnem, kopnfo-a-o, kopenski-a-o [■pfihj: moči, kopnéti -im, kôpni -ite! kopmič -a -e, kopnAl in kàpaà -éla -o, kopnSqje -a s: sneg, breg kopni, srce mu kopni pogum mu ig/ada, kopnina -e i " kopujàva -e i •• kopnfca -e ž površina brez snega Kôptnhagcn -giu m kr. i. Kôbenhavn, kopenbàgenski -a -o [-g»n-] Kipcr -pra m kr. i., v ~u, iz ~a, kôpnki •a -o, Koprčani -ov m mn., Kdprščina -e 1, v ~i, Kôprsko -ega s: lut --em že vse cvete kflper -pra m \kultuma rastlini^, kdprc -a m: žabji ~ nežnobrsti dihnik Kop£niik -a m, Kopernikov -a -o, kopêmi- kovSki -a-o in kopemikànski -a -o *koiiéte -e i Aum. naga: ~e stegniti u/nreti vulg. kopéd -fm po plesni dišati, tahneti, kopèl -eia -o, kop^vje -a s: krub kopi kopica -e i: ~ sena, snopoyja, ~ otrok; koplč -iča m snop, kopica, kopičast -a -o fanAU -im. kopičenje -a s: oblaki, valovi, zaloge, skrbi, težave se kopii^; kopič-kati -am se kozolce prevračati, kopička-uje-a« kAf«a-ef g/, kopirati kop^ -e i: brodarska ~ maček koplea -e ž robida, kopiqje -a s, kopiqj^ -a m robidoyje, kopinSčica -e i = kopi-niča.-C ž robidnica kopirati -am prepisati, prerisati, posneti, (sliko) preslikati, kopiren -ma -o: ~i papir, aparat, kopimka -e ž \od-delek\, kopimik -a m \svinčnik\, kdpija -e ž prepis, posnetek: dklostihui kopfst -a m prepisovavee, kdor preslikava Koirftar -ja m |W. učeiCak\, Kopitaijev -a -o: ~a slovnica kopiti -im in kdpm kastrirati, k6pi -fte! kopAč -a -e, kdpil ih kopil -a -o, kopljčn -Ana -o in kdpljen -a -o, kopUAuje -a s in k^ljeuje -a s, kopljtaec -nca m in kdpljenec -nca m, kopilo -a s nož za kopljenie kopito -a s\ koiu trdega mož starega ~a,vae po enem—'U, pobrati Sila in ~a, puSdno, pletarjevo dati čevlje na 8 ~?L sneti, na ~ nategniti, iz tega gleda nje^vo kopftce -a s, kopitAma -e ž, kopitar -ja m 1. izdeiovavec kopit, Z zool., kopiten -tna -o: mož ~i, kopftast -a -o: noga, kopitnat -a -o: ~ sneg, kopitnik -ami. nož za rez^e kopit, 2. bot.; kopitati -am s kopitom tolči, kopibmje -a s; kopitljiti -Am, kopitUAi -Ajte! kopitljAl -AU -o, kopit-IjAiue -a s: otrok kopitlja z nožicami; kopitUAček -čka m: možiček kopititi -im se: sneg se kopiti nabira na kopitih, na petah; otrok se kopiti očetu na pleča kA|4e -a s sulica, mn. k6pja kdpij: tnet, meta vec ~a, kApijce -a s, kdpjašt -a -o suUčast, kopjAr -ja m izdeiovavec kopij, kopjiSče -a s ročaj, držaj kopja; kopje-nčsec -sca m -*■ kopjanfk -a m bHneti-im;/. kopen kA^ -e ž posušena kokosovina koprena -e ž lit. tančica, koprčnast -a -o kopiica -e ž železo v mlinskem kamnu; gl. ludi kop koprim -e ž: mrtva na ~ah ležati, v —o ne trešči, v ~e seči, ~ nepozebe; koprfvica -e ž, kopriven -vna -o = koprfvji -a -e: ~e steblo, koprfvje -a s, koprivar -ja m \metulj\, koprfvarica -e ž \muha\, koprfviSSe -a j in koprivfiCe -a s prostor, kjer rastejo koprive, koprfvec -vca m = koprivček -čka m \^evo\, koprivmoe -ic ž mn. bot., koprivnik -a m blago iz kopriv, koprivovec -vca m \brest\ koprfvovina -e i in koprivovina -e i les\; koprivnica -eil. drevo, 2. izpuščaj zaradi preobčutljivosti, ko-privniSen -čna -o: <■>•4 izpuičai. kojntvka -e i koprivnična zbrst; Koprivnica •« ž kr. i., Koprivnik -a m kr. i., koprivniiki -a -o, Koprivničani -ov m mn. kopnčd -im, koprni -ite! kopmič -a -e, kopmil -Ala -o, kopm^aje -a ~ od strahu, od žeje, ~ po čem; kopm« -č£a -eprid.: ~ pogled koprodtUuQa -e ž: fihnska koproduk- cijski -a -o: ~i film ko|äolit -a m okamnelo govno, med. kamen iz črevesnega blata Köpti -ov m mn. krščanski potomci starih Eg^tčanov, k6pt(ov)ski -a -o, k6pt(ov)-ieistSL-cž\jezik\ koptta -e f gruča (lešnikov, kristalov) U^pala -e i slov. vez, zveza, kopuläcija -e f združitev, spoj, biol. spolm ploditev, kopulatfräi -vna -o kap4la -e ž ozka ravnica, motika, kopüljica -e ž, kopüljast -a -o kopte -a m, kopüniti -im, kopünjeqje -a s : ~ petelina, koptinček -čka m kčr -a m 1. prostor v cerkvi-, peti na moliti v ~u, 2. zbor, kören -ma -o: ~i sedeži, ~e klopi, kötar -ja m kanonik, körarski -a -o: ~i zbor, körarstvo -a s, ]LOriA[-dl] -a m fnačin cerkvenega petja\, kohUen -hia -o [-In-]: ~o petje; korist -a m pevec v zboru, koristka -e ž pevka v zboru = koristila -e ž konMAd -Am, koracAj -ijte! koracäl -äla -o, koracänje -a s: otrok koraca po travi, koracälo -a s, koricelj -clja m *lHirAjia -e ž pogum, srčnost: klicati na ~o, delati si ~o, klobuk na ~o, ~ velja, *korijžen -žna -o pogumen, srčen. Junaški, *korAjžiti -im se napihovati se, delati se junaškega korAk -a m: ~ za ^-«m, na vsak paradni hlače v ~u, storiti, narediti (•podvzeti) potrebne ~e, iti v ~ z veli-Idmi dogodki, v ~ stopati, korAkoma prisL, korAlcati -am, korAkanje -a s, korAčiti -im, korAčenje -a s, koračAj -a m korak, dolžina koraka, korAčnica -e ž: pogrebna, žalna korAčniSki -a -o, korAčen -čna -o: stoja katUf-dlJ-nmgl. kor koriUa -e ž zool., korAlast -a -o, korAkn •hia -o [-In-J: >-4 atol, greben, korAhiica •c[-ln-] ž \kača\, koralqjAki -ov [-In-] m mn., koraUiče •« s podmorski otoki iz koral korAlda -t ž, nav. mn. korAlde -Aid ž, korAlden -dna -o: ~a ovratnica, korAl-dast -a -o, korAldar -ja m >[-itd-] IrarAn -a. m in k6ran -a m \muslimanska verska kiyiga\, korAnski -a -o: «»d izrek kAcant -a m etnogr. kurent kMck -čka m bot. cikUuna kordierit -a m min. \drag kameni KurdOCre -tx ž mn. \ameriško gorstvo\, kordiljfosid -a -o kordit -a m domala brezdimen smodnik, korditen -tna -o kordte -a m 1. vrv, Z zapora z vojaškimi ali policijskimi stražami, 3. veriga, meja. Vrsta, straža: policijski, sanitarni ~ KMora -e ž Imesto na SpanskemI, k6rdov-ski -a -o: ~i kalif, kordovAn -a m lusivel, kordovAnski -a -o: ~o usqje kAnc -rca m: ~ vode, pet '^v žita, s ~i krita hiSa, mlinsko kolo na k6rček -čka m, kotčOlja -e ž (lesena) zajemavka; korčevina -e ž zdrobljena opeka, korčevinast -a -o opečne barve koitferAt -a m vzporedno poročilo, kore-ferčnt -čnta m soporočevavec, koreferi-rati -am soporočati Koriia -e ž, korčjski -a -o, Korčjec -jca m, Korčjka -e ž, IcorčjSčina -e ž korekcija -e ž popravilo, zboljšanje, ko-rAlcten -tna -o pravilen, neoporečen, brezhiben, korčktaost -i ž, korektiv -a m izboljševabd pripomoček, izboljševalna priprava, kortktor -ja m (tiskarski) popravljavec, korektilra -e ž poprava: avtorska, domača opraviti ~o, korektUren -ma -o popraven: ~a pola, korektiven -vna -o popravljalen: ~i faktor kordadven -vna -o » korelAten -taa -o soodnosen, korelAdja -e ž soodnosnost, medsebojna zveza, korelAt -a m ustrezajoči del na drugi strani korAn -a m: debel travo pomuliti do ~a, — leččn, — jezika, nosni do ~a pokvarjen, besedni gorski kvadratni bol. navadni, poletoi. körte 372 koronič ciganki, divji, sladid, svinjski, smrdljivi, volčji, grižni, rženi, tolsti, žegnani véliki ~ oman, črni ~ kačjak, zlati ~ beli čepljec, gadji ~ dresen; korčnček -čka m: sladki ~ strgati komu; koiénast -a -o: rastline, korenàt -âta -o z velikim korenom, korénski -a -o: slov. ~e besede, mat. ~i faktor; korénar -ja m \nabiravec\, korénovec -vca m deblo pri korenu, korenôvka -e ž ---- korenôvec -vca m nat, korénstvo -SLS ~ korénje -a s skupno ime za korenje, peso, repo, koreničnik -a m panjač, prvi hlod drevesa, koréniti -im mat. ("koren vleči, potegniti); korenončžci -ev m rrm. zool. Imrenilta -e i, koreničica -e ž, koreničiti -im, koreničenje -a s, koreničje -a s, koreničast -a -o korenina -e ž: srčna ~ glavna, privrhnja ~ zoba, zla; s ~o izdreti, pognati; stara, kmečka koreninica -e i: sladke ~e, koreninast -a -o, kore-niqje -a s, koreniniti -im: se delati korenine-, neuspeh korenini v slabi pripravi ima korenine, izvira iz, koreninar -ja m, koreninarica -e ž \nabiravka\ korenit -a -o: spremembe, ~i posegi, korenitost -i ž kormjâk -a m, korenjàkiqja -e ž, korenjaški -a -o, korenjâStvo -a s korSnje -a s: njiva ~a, svinjsko ~ bot., krvavo ~ bot., ~ pleti, nrati, korênjev -a -o: ~o seme, korênjar -ja m, korénje-vica -e ž, korenjišče -a s \njiva\ koreogrâf -a m plesni vodja, tudi avtor; koreografija -e ž nauk o plesu, plesna umetnost, koreogrâfski' -a -o korepetitor -ja m soponavljavec, domači učitelj, korepetirati -am skupno s kom ponavljati, se učiti, pomagati komu, nadzorovati koga pri učenju, korepeticija -e f : ~ v gledališču korêselj -sija m \riba\ korespondènt -énta m dopisnik, korespon-déntka -e ž, korespondénca -e ž dopisovanje, dopisi: trgovska, Kopita^va korespondčnčen -čna -o dopisen: ~i tečaj, ~i urad, korespondirati -am dopisovati, korespondiranje -as: ~ s prijateljem korét -a m = korétec -tca m kratka moška suknja, kôretelj -tlja m Itg. korČTtiim -e ž nauk o obrednem plesu, koT^ -a m plesavec, ud zbora v antični drami koriteder -dra m bot., koridndrov -a -o: ~o žganje korid6r -a m hodnik, prehodno ozendje, koriddrski -a -o korifčja -e i veličina, prvak korigirati -am popraviti, popravljati, korigiranje -a s, korigtede -^nd ž mn. tiskovne napake Korint -a m \grško mesto\, korintski -a -o: <->i steber, Korintska ožina, Korinčan •a m, Korinčanka -e i, korinta -e i rozina Kori(dan(as) -na m rim. os. i., Korioldnov -a -o: ~o maščevanje korist -i f: v svojo ~ obrniti, koristen -tna -o: ~i tovor, "koristnik -a m (u)porabnik, (u)porabljavec, °koristnica -e : (u)porabnica, koristnost -i ž, koristiti -im, koristenje -a j: ~ komu s čim, se s čim izkoriščati kaj, ugodnost (u)p^rabiti, izrabiti; koristoljiibje -a s, koristoljiiben -bna -o; koristolčvec -vca m, koristolčvski -a -o, koristol6vstvo -a s korito -asi. napajalno, svinjsko biti pri ~u, siliti h —u, Savi — uravnati strugo, — grozdne stiskalnice; 2. ka-dunja, iz drevesa izdolben panj, 3. opeka, 4. koritasta dolina; koritce -a. s: — pri žlici, po ~u teče žito iz grota na kamen; koritast -a -o: ~a dolina, koriten -tna -o: -^i podstavek; koritar -ja m, koritarica -e i, koritarski -a -o: ~i zapleč-niki, koritarstvo -a j; koritnica -e ž pokrov za na korito, nečke; koritnik -a m koritast strešnik, žlebak, korititi -im se: deska se na soncu koriti veži korjimb -a m \stopica\, korjimbski -a -o: ~i ritem kormoran -a m \ptič veslonožec] Komelius -ia m .rim. os. i., Kornčlij -a m os. i., Komčlija -e ž komer -ja m šp. kot komet -ami. poštni rog, 2. pokrivalo redovnic, 3. konjeniški praporščak; kornetist -a m glas., komist -a m korobač -a m, korobičev -a -o, korobičiti -im s korobačem pretepati, korohiiiček -čka m majhen korobač koromač -a m sladki janež, koprc, koroma-čevje -a s \zel\, koromačnica -e ž [goba\; gl. tudi komorač Koromindija 373 Koraaiiwiq* -e ž: Indija ~ kor6aa -e i venec, krona, svetniški sij, obstret (okrog sonca), glasbeno znamet^e; k(M-onšiica -e i med, \iila\, kcmmilen -Ina -o [-In-]-. ~ iz^vor fon. Kor6fta -e i, v ~i, KorMko -ega s, s ~ega, na ~em, Kor6šec -Sca m, Ko-rčSa -e i, KoroSfca -e i, kordSki -a -o, korčttina -e i \nareije, kordSec -Sca m \ jabolko, lan, krongtir, koroSica -e ž 1. ročna sekirica, 2. pipica s Koroškega, 3. hruSca, tgda, Kdrotan -a m, Koroti-nec -nca m, korotinski -a -o korosiia -e f: ~ Icablov, elelctrokeniii^a geol. brušenje kamenja; korodirati •om geol., min., korozijski -a -o, koro-ziven -vna -o korporictia -e ž zadruga, stanovsko društvo, ko^racijsld -a -o: ~i sistem = korpo-rativizem -zma m, korporativen -vna -o: ~a udeležba korpetil f-dij -a m \vojaška stopnja], Icoipohilski -a -o: čast, koipohUstvo -a J >[-ls-] korpaUnten -tna -o životen, obilen, zajeten, korpulteca -e ž životnost, debelost kdrpus -ami. teh, ceh ta, armadni zbor, 2. stopnja tiskarskih črk, 3. med.-. ~ aličnum -a -a m tujek; Icoipiislaila -e ž korumpicad -am spriditi, pokvariti, konmi-pirai^ -a j, iconipcija -e ž podkupovanje, nepoštenost, korupcijski -a -o: ~a afera, korupcionist -a m podkupovavec, sprije-nec, nepoštenjak, korupcionistlca -e ž, korupcionizem -zma m, konipten -tna -o pokvarjen, podkupljiv, Iconiptnost -i ž podki^ljivost, pokvarjenost luinind -a m min. kortiieli -Sija m gruča-. ~ čeSenj koniza -e ž: živina je v i, živeti na ~i: konizen -zna -o: ~i žganci, ~a slama, koniznik -ami. kruh, 2. kdor živi na koruzi; koniznica -e i 1. koruzna slama, 2. priležittca; koruziiče -a s koruzna slama, koniziSče -a s in koruziSče -a s \igiva\, koruznjik -ami. koruzni kruh, 2. kozolec za koruzo korrčta -e ž \rruiigša vojna ladja\, korviten -tna-o: ~i kapitan korzir -ja m morski ropar, korzdrski -a -o, korzdntvo -a s Korzika -e ž \otok\, K6tzičan -a m, k6r- ziSki -a -o, K6rzi -ov m mn. kdrzo -za m \sprehajališče\ K6s -a m \otok v Egejskem morji^, kôSki -a -o, KoSàni -ov m mn. ki« -a m: ~ imiba, platna, sveta; lep, dober, pošten ~ pota, ~ (mesa) iz križa, ~ prtljage: ima ~ p^ce in dva ~a ječmena \tgiva\; iz enega «-a, po ^ = po kosdh ■= kôsoma; kosdč -a m velik kos, kôsec .«ca m: na ~e razsekati, po kôscih » kôscema; kôS6ek -čka m; kosôven -vna -o: blago, kôsovec -vca m Ipremogi; kôsati -am in kosàti -àm na kose deliti, kosàl -àla -o, kôsaqje -a s in kosànje -a s kée -a m \ptič\-. vAdni črni kôsov -a -o: ~a samica icôsovica -e i = kôska -e ž, koslč -iča m = kôsek -ska m kéa prisl. : ~ biti Icomti, čemu; zvijača je sili nisem ~ vsemu, kôsati -am se: ~ se s kom v pridnosti; ~ se, kdo bo prei; s tabo se ne morem ^ kis -a -o poševen, kôsast -a -o: ~ pes 5 prisekanim repom, kôsobt -i ž poševnost, kosobrin -a m nerodnež, kosorèp -épa -o s prisekanim repom, kosor^>ec -pca m žival s prisekanim repom, kosorépiti —nn prisekovati'rep, besedo, kosorépka -e ž žival samica s prisekanim repom, koso-zôb -ôba -o s poševnimi zobmi kAaa -e aU kosč ž, mn. kâse kâs in kosé kosà 1. —o brusiti, kkpati, nasaditi; smrtna 2. geogr.: zemeljslca 3. rezih slamoreznice; kosica -e ž, kôsast -a -o: ~a priprava, kôsen -sna -o: ~i rep, hrbet, kosàCa -e f 1. slaba kosa, Z drobHač za rezanje sadja; kosàr -ja m 1. kdor deh kose, 2. zakrivljen nož, kosàma -e ž tovarna kos, košarica -e ž \n0ž\, kosj^ -a m \velik nož\; kosiSče -a f » kôsje -a s: zlomiti kosir -ja m 1. nož, 2. obroček za nasajatge kose, kosirček -čka m, kosimik -a m kose\ lUtsec -sca m 1. danes imamo 2. ~i v Orionu; 3. žuželka, kdSčevski -a -o: ~a malica kčsekans -a m geom. kAscm -sma m: ~ prediva, sneg pada v ~ih, kôsemêek -čka [-sam-] m: ~ volne, kosmič -iča m: ~ prediva, ovseni ~i, črevesni kosmiček -čka m; kosmičiti -im dehti kosmiče, kosmi-čei^ -a s: barva se kosmiči, kosmičast -a -o; kosmiti -im, kosmij -ijtel kosmil -ila -o, kosmin -a -o, kosjiinje 374 Kortél -a ~ volno; kosménec -nca m, kôsmast -a -o, kosmâvec -vca m bot., kôsmovec -vca m \dfevesm mah\\ kosmo-ûh -a -o nabrit, poreden: fantalini Koaéski -ega m: —pesmi, koseddzem -zma m = kosiSčina -e ž, koseskiida -e i; Koséze -ta i mn., v ~ah, iz —«z, ko8■ peUn dobiti (pri snubUei^u), košarice -ic ž mn. bot., koSiUja -e ž okrogel pleten košek, koSii^ica -e ž bot.; koSàna -e î košara iz srobota; koSéyje -a s mlada gosta rast, koSnfca -e ž; slamnate ~e za čebele; košiijik -a m opazovavee v jarbolnem košu; koSârka -e ž šp. (TcôSarka), koSàrkar -ja m (°koSarkâS), koSArkarica -e ž, koSârkarsld -a -o; koSâti -âm snope otepati, koSAj -Ajte! koSAl -Ala -o, koSAnje -a f : ~ ajdo KoSAna -e ž kr. /., v iz -«-e, koSAnski -a -o, KoSAnci -ev m mn. koiàt -Ata -o: ~ rep, ~o drevo, zelje, ~a laž, ~a ženska, ~a mati (na svatbi), —o sedeti; koSAtec -tca m čokat človek, košatica -e ž \drevo in ženska\, koSatija -e ž, koSAtost -i ž, koSâtiti -im se: lipa se košati, dekle se košati z avbo ; košato-rèp -épa -o, koSatorépec -pca m kdšava -e ž vzhodnik v Podonavju koSéén -a -o: ~ obraz, ~ most \otroška igra\, koSčenina -e ž izdelki iz kosti. koščAk -a m \oreh in rak\, košččnka -e i \breskev\, koSčenka -e f 1. breskev, 2. kostna moka; koSCenéti -im, koSCenèl ■éla-o, koSčenSnje-a J koHica -e ž; ušesna, ribja sadne ~e, koSčičar -ja m \firošček\, koSčičast -a -o: ^ sadje, koSčičav -a -o, koSčičeyje -a s bot. = koKičje -a s. koSčičnice -k ž mn. bot. ■rainica -e ž planinski travnik, koSenina •e 21. Aafemco, 2. (niva 2 koSoiičica -e ž bot., koSeninar -ja m \polž, komar\ kotaiflia -e i = koSeniljka ■* ž uš. ki škrlatno barvo. koSeniUast -a -o kMoia -e ž gL kositi koAtte -a m oven, koStninov -n.-o; ~o meso » koStninovina ž in koStruno-vina -e ž, koStniiui -a -e, koStnioček -čka mbacek koMta -e ž jelei^a samica; severna koSûtica -e ž, koSiitji -a -e, koSiitje -a s rušje, koSûtnik -a m encijan, koSuti^Ak -a m \gojišče\ ; Koiùta -e i \gora\. na s k6t -a m: ~ v sobi; bohinjski geom. ostri, pravi v ~u 30®, pod ~om 30°, fiz. lonmi, odbojni, ozonski, vidni bočni, faz^ delclinacljski v ~u čepeti, po ~ih stikaj pretakniti vse 'O«; imeti, izgovoriti si ~ v hiši ali pri hiSi, na ~u biti, živeti; v ~ postaviti, ~ streljati pri nogometu; kôten -tna -o : ~a črta, ~i lok, ~i zob kočnik, kôtast -a -o pobi kotov; kotič -iča m, kotiček -čka m : prijazoi, skrit kotičkov -a -o : ~ striček, kôtec -tca m 1. majhen kot, 2. oddelek v htevu za teleta, prašiče; kôtnik -a « 1. kočnik, 2. kotomer. 3. železo, 4. ulivatoi ~ tisk.; kotnjâk -a m kotni plug; kôtar -ja m 1. kdor stanuje v kotu (doline), 2. kdor ima izgovorjen kot, kôtarka -e ž, kôtarski -a -o; kotomér -a m, kotoméien -ma -o, kotomérstvo -a s goniometrija; K6t -a m kr. i., v ~u, iz ~a, kôSki -a -o in kôtenski -a -o [-an-], Kôtarji -ev m mn. ali KočAni -ov m mn. kot vez.; bel ~ sneg ko, kakor; ~ pesnik ni pomemben, pač pa ~ vzgojitelj; veljati izvedenec za izvedenca, preoblečen menih v meniha, poslati darilo v dar k6ta -e ž geod. z merjeryem določena višina kake točke, kotirati -am določiti razdaljo dveh točk; ~ risbo kotfe 376 koTdk kotu -« m: kola na dva ~a, jermenski zibel tefe po »-ih, sani ditt po ~ih; kotiU^k -čka m, kotiti -im vditi, kotaUH, kot4t -4ite! kotid -ila -o. kotii^ -a j; kotičniki -ov m mn. zo/-a-7 kotinec ^ica m spirala: kača se zvije v kotinSast-a-o kotingens -a m geom. kotiaia -e i dnikasta udrtina, jama: ledvična kotiqjast -a -o: ~ svet, ~i obok, kotinjk» -e i: ~ na licu jamica, kotinjav -a -o poln kotanj: cesta kAM [-»ItJ -tla m: žgaqjarski, pami vas leži v ~u, kdtelček -čica [-ai/č-l m, kotilč •iča m, kotliček -čka m, kdtiast •a -o, kotlir •ja m, kotlarfca -e ž, kotlirski -a -o, icotlirstvo -a s, kotlinui -e ž 1. tovarna, 2. prostor za kotle, kotličkar •ja m kdor kotle krpa, kotliriti -im, kotliijenje -a s, kotUca -e ž, kotličar -ja m, kotliSče -a s ogt^iSče za kotel, kotl6-ven -vna -o: ^ naprave, kdttevec -vca m \kamen\, kdtlovka -e i |i■ spletkarstvo, koviriti -im-»-spletkariti kovid kijem, ki^ -te! kujAČ -a -e, kovil -a -o: ~ kot^ja, železo, denar, iskre; ~ besede, pesmi, načrte, spletke, laži; nekaj hudega kuje zoper nas; na ostro koga v zvezde kovin -a -o: ~ denar, ~o kolo, ~a vrata, kovinje -a s: hladno ~ konj, spletk, ~ na vratih, na sicrinji; kovinec -nca m \denar\, kovilen -Ina -o [-In-j: ~o orodje, kovilnik -a [-m-j m \stroj za kovai^e\, kovilo -a s kladivo, kovilce -a [-tc-j s; kovičina -e ž okidine pri kovanju kAvček -čka m: pospraviti, kAvčkov -a -o: ~ pokrov, kovčič -iča m kovelin -a m min. korcntriratl 377 kéia kuttuUiiad -am z bombardiranem do tal razdejati-, gl. tudi Coventry kerioa -e i: bela, pisana, .lahka, felajna, Babbitova kovinast -a -o, kovinski -a -o, kovinstvo -a s, kovinar -ja m, kovinarica -e i, kovinarski -a -o, kovi-narstvo -a kovinobnisec -sea m; kovinopisec -sca m metahgraf-, kovino-strugàr -ja m; kovinoznànstvo -a s metalurgija Kévno -a s glavno mesto Utre, kôvenski -a -o [-v»n-] "kévtcr -tra m preSta odeja ktea -e in kozi i, fWI* kôze in kozé, kôz, kôz in kozi: divja volk sit in ~ cela, stara tesarska, triangulacijska, mostna kuhiiùska ~ v telovadnici; brusaika, po<^vska ~o biti \igra\-, —e staviti; cepiti otroke zoper —«, zboleti za —«mi, dekleta je zmerjal s —«mi; kbifi -a-e: brac^ —« noge \rezbarslco orodje\, ~i parkeljci t>ot., ~a steza; —« molitvice; kAzast -a -o: koza ~a! kozina -e i \meso, koža, volna\, kozinast -a -o: —4 čevlji; kozfca -e 2 1. majhna koza, 2. podstavek, 3. kuhinjska posoda, 4. ptica, S. jamska —' \rak\-, kozžča ■* ž 1. velika koza, 2. lesen trinožnik-. ~ pri mostu; kozjik -a m = kozàra -e ž kozji hlev, kÔ2jak -a m \goviu>\ ; koz&r -ja m kozji pastir, kozarica -e ž, kozârski -a -o, Icozàriti -im koze pasti, ukvarjati se s Icozjo rejo, kozàrjenje -a kozàmik -a m |5/r{; kozàv -âva -o: —4 otroci, kozàvec -vca m, kozivka -e ž, kozâvost -i ž kozik -ami. donski ~i, Z hroSč, koziSki -a-o: ~i hetman, kozàStvo -a s kozirec -rca m: ~ vina, pregloboko v ~ posedati, zvrniti ga —' za vlagaiùe sadja, kozdrček -čka m, koz&rčič -a m, kozà^k)ast -a -o, kozâriev -a -o: ~o dno, —' rob kbBà[-»ifJ -zla m: divji —~a za vrtnarja narediti, ~ v zelniku, snvdi ko med-maini —ti —' neumni, pohotni, stari! s —om zmerjati ko^, samostanski ~ brat; za ~a narediti, —< biti, ostati (pri igri); ~a ustrehti, ~e prevračati; streha na ~a, kočijaž sedi na —-u, ~ na ostrešju, pri plugu; —- je kozolec brez strehe; kozlôv -a-o in kôzlov -a-o: —« brada, kozlôvski -a -o, kozlina -e ž » kozlovina -e ž [koža in meso\; kozli -iu s, kozlitina •« ž, kozlič -iča m, kozliček -čka m: zool. hišni, muškatni kozličevina -e ž \koža\ koMriJa -e i kramljanje, koz^r -ja m kreardjavec Ko^Ak-a m I/m;;«»:^«!, na ~u; Kôgak-a m \grad\; Kôzje -ega s, v —em, kozjinski -a -o, Kozjâni -ov m mn.; KoqAnsko na —«m kode- v sestavi; koqebràd -éda -o, koage-bridec -dca m, k<^jerija -e ž kozja reja, reja koz koriAd -Am bruhati, kozlAj -4jte! kozlAl -Ala -o, kozlAi^ -a s, kozlarija -e ž kociik -a m bot. iptjka, kozlikov -a -o: ~o olje, kozlika -e i bot., kozlinec -nca m bot., kozličevje -a s bot. KAaw -A in -C m os. t., Kôanov -a -o, Kôzmek -a [ -mak-j m koiuifdka -e ž nauk o iepotilih, kozmitik -a m, kozmitičen -čna -o lepotiien, kozmitikum -a m Upotilo, ličUo, nav. mn. kozmitika -ik s kAzmos -a m vesoljstvo, k0zmičen -čna -o: —i žarld, kozmogonija -e ž nauk o nastanku sveta, kozmogdničen -čaa -o, kozmograQja -e ž popis sveta, zlasti ozvezdij, kozmogrAf -a m, kozmogrA-fičen -čna -o = kozmogi^ski -a -o, kozmologUa -e ž, kozmolAgičen -čna -o kozmolôiki -a -o; kozmonAvt -a m, kozmonAvtika -e ž; kozmopolit -a m svetovljan, kozmopolitski -a -o, kozmo-politizem -zma m, kozmopolitstvo -a s kožo- v sestavi; kozodir -Ara m 1. kdor koze dere, 2. močan veter; kozodàj -ôja m = kozomliz -Aza m zool.; kozomôr -ôra m sodra, babJe pSeno; kozonôg -ôga •o; kozopfsk -a m oktober; kozorôg -ami. divji kozel, 2. ozveaUe; kozo-rôgov -a -o: ~ povratnik kozAlec -ka [-»e-] m: —' samic, dvojnik, vezani, iztegnjeni —ajda je v —'u; ~e prevračati; ~ gre pri stiskalnici skozi grede Ij v plaznico; ~ je pri mlinskem jezu, pri saneb, pri kolovratu kozohijAk -a [-yn-j m zool. \piaSčai\ kozAd -a m = kozAlja -e i 1. posodica iz brezovega luba; rdečih jagod; 2. strok, iuščiiui, litina; 3. sestavljen cvet kA2a -e i: gladka, nagubana —< se lušči, do ~e moker, skok čez ~o, iz ~e deti, ~o ustrojiti komu, na svoji '»i občutiti, ne bi bil rad v rogovi ~i. kdZa 378 Kittov volk v ovčji ~i, piti na medvedovo —o, za ~o mu gre, ne moieS mu do —o naprej nositi, iz skočiti, sama Icost in ~ ga je, debelo imeti, odnesti zdravo ~o; za ~o cepiti; k6žica -e 2: vezna, plavalna, deviSka koži^lja -e ž debelika, dOela koža; kdžen -žna -o: ~a bolezen, kožčn -a -o: ~a listnica, kčžnat -a -o, k6žast -a -o; k6žar -ja m \lrgovee, krznar\, k6žarica -e ž, kčžarski -a -o, kčžarstvo -a s, kožarija -e f, kožžriti -im; koženica -e ž pergament, oslovska koža, koženičen -čna -o; koiekrilci -evf-fc-J m mn. zool. kožilj -a m 1. palica na preslici: na ~u je kodelja, 2. železna os, ki se okrog nje vrti gornji mlinski kamen-, kožčljen -o: ~i boben, kož61jast -a -o, kožčljar -ja m \izdelovavec\\ kožiljnica -e ž 1. ~ na preslid, 2. kost, kožčljničen -čna -o: ~a plat podlalcta kožMa -e ž podbradek, podgrlina pri živini, koždlica -e ž kOžnh -lUia m: ovčji, zimski ~ na mleku, koži^en -Sna -o = kožiUiov -a -o, kožiiSček -čka m, kožiihar -ja m 1. pro-dtgavee, 2. žival s kožuhom, 3. hrošč, kožiiharica -e ž, kožiUiarstvo -a s, kožiUiast -a -o, kožiihovec -vca m \molj\, kožubovina -e ž, kožubovinar -ja m, kožuhovinarica -e ž, kožuhovinast -a -o; kožiUika -e j = kožiiSka -e ž \hruška\, kožuhožčrci -ev m mn. zool. kožahati -am in kožuhiti -im ličkati koruzo, kožuhij -ijte! kožuhil -ila -o, kožuhinje -a s, kožuhič -a m, kožuhina -e ž, kožubinje -a s ličkaige kriča -e ž: biti urnih krač, svinjska kričica -e ž, kričman -a m, kričnica -e ž na nogi\, kričnja -e ž sprednja svinjska noga loiče krič ž mn. krajne kratke brazde kračina-e kratek krida -e ž skladanica drv laidež -a m gl. krasti farignl) -liUa m zool., kragiiljev -a -o, kra^i -a -e, krag^ljec -Ijca m kragiljec -Ijca m \zvonček\, kragiUjček -čka m, kragiiljčkati -am, kragiiljiti -im Kraigher [krdj^er] -ja m pisatelj\, Kraigherjev -a -o kraj predi, z rod.-. ~ reke, ceste, peči krij IrrAia m: iz ~a v zgornji, dolnji vasi, na ~u sveta, za ~em njive. od —a odriniti, h ~u pritisniti, od konca do pod ~ leta, brez konca in prepira tdl prepiru ni (ne) konca ne ~a, vse od ~a jesti, od ~a začeti, za '««m hoditi, pluti, voziti pri bregu, vse do ~a pokončati, v ~ dejati, delo je v ~u, do ~a dognati, vino je pri ~u; s ~em očesa ko^ pogledati, na dva ~a biti; klobuk Širokih "-«v, saditi v lehe ali na pet njive; to je prijazen domači v starem ~u v imovini, iz naSih ~ey doma, v tuje ~e iti; krijek -jka m krajna brazda, krajiSče -as:'-» daljice, lôajàn -ina m rojak, krajinec -nca m stanovavee na kraju vasi; kii^is -a m, krajepisec -sca m, krajepisje -a s, krajepisen -sna -o krija-ei;/. krasti krijcar -ja m \nekdanji novee\, krijcarski -a -o: --o blago, krijcarCek -čka m krijcc -jca m: ~ kn^, njive, prvi ~ lune, ~ pri suknu, hlodu, ~i platna, krijček-čkam ktijcn -jna -o 1. ~a deska, alp. ~a grob-Ija, poč, zev; 2. krajeven; krijnik -a m 1. smrekovi ~i, ~i klobuka, tkavski 2. anat. modrostni zob, vet. zadnji seka-vec; krijnica -e ž \deska\; krijnost -i ž krijeven -vna -o in krajiven -vna -o: '—'i ljudski odbor, razmere, potrebe, med. ~a anestezija; krijevec -vca m 1. krajna deska, 2. kraj klobuka: zavihan krijevina -e ž in krajevina -e ž rob blaga krijina -e f: Slovenska, Suha, Julijska, Bela krijinski -a -o: ~i fantje, Krijinčan -a m prebivavec Suhe krtgine, krijinec -nca m krajina -e i: ~ v slikarstvu, krajinski -a -o: ~a slika, krajbiar -ja m \slikar\, kraji-lurski -a -o, krajhiarstvo -a s krijiati -am, krijSanje -a s: ~ čas, dnevi se krajSajo, pravico — komu, ~ ulomek, krajSiva -e ž, krijSnica -e ž bližnjica krik -a m: ziblje se na dolgih ~ih nogah, ~i Sestila, kota; žabji bedro, jajca, zalega, okrak krikati -am, krikanJe -a s, krakotiti -im krakati, krakotàj -ijte! krakotàl -ila -o, krakotinje -a s, krakčt -ôta m, krikniti -nem: vrana krakne Krikov -a m \mesto na Poljskemu krikov-ski -a -o, Krikovčan -a m, Krikovčanka -ei krakoTjik 379 krakorjtt -ami. poljski ples, 2. pesem KiikoTO -ega s, v >->«11], iz ~«ga, khUcovsld -a -o: -«-o predmestje v Ljubljani kriUj -a m: piki ~ pri Sahu, pri kegljanju, ~ Matjaž, krii^ -a -o (osebno), kraljev -a.-o(sploSno) = kraljčvski -a -o, kraljestvo -a s, kraljevina -c f \dežela, les, drevo, trta\, kraljič -iča m, kialjiček -člca m \pllč\, tailjeviC -a m: ~ Marko, kraljičiia -e i, ioaijev&ti -Ajem, kraljiij -te! kraljevi! -ila -o, kraijevinje -a s: ~ čez kog!^ nad kom, komu; mir Itraljuje, Icraljica -e f: ~ mati, ~ pri Sahu, lepotna kraljičin -a -o, kia-ijičji -a -e: po opravljena, kraljičnik -a m\jabolko\, kratjičnica -e ž \hruSka\ krima -e ž: pro^jati staro ~o, ponižati svojo ~o, krimar -ja m, Icrimarica -e ž, krimarski -a -o: politika, duSa, kramarija -e ž, Icrimaistvo -a 1, kra-miriti -im, kramiijenje -a s kram^itt -im, kramUij -ijte! kramljil -ila -o, loamljinie -a s, Icrimelj -mUa m, Icnmiljivec -vca m = Icramljič -a m krimp krimpa m rovnica, rovača: s '■«om puSčati komu, star \koiC\, krampiti -im, krampi^ kiampU -ila -o, Icrampinje -a s, Icrimpar -ja m kdor dela s krampom, Icrimparica -e ž, Icrampič -a m, krampfca -e i rovnica, pralica krimpež -a m 1. pri podlcvi, 2. -—i dereze, prhava za hojo po ledu in ja plezanje krankitogiia -e ž nauk o človeSkI lobaiCi, kraniol6g -a m, kranioidSld -a -o; kraniometrija -« ž majenje lobaig, kraniomčtričen -čna -o KtinJ -a m kr. i., v ~u, iz Icrinjski -a -o, Krii^jčani -ov m mn. Krinjec -njca m, Kiiničev -a -o, Kranjfca -e ž, Kranjičin -a -o, Kiinjska -e ž, iz Krinjsko -ega s, na -^m, s ~ega, krin^ski -a -o: klobasa, "--i Janez, kriinjSčina -e i \govortca\, kranjica -e i \hrttSka\, kranjlč -iča m \panj\ Krinjska gOra -c ž kr. i., v Icranjsk0g6rsld -a -o, Kranjskogdrci -ev m mn. in Bor6vci -ev m mn. krip kripa m ocvrtek, praženek, Icripec -pca m, nav. mn. kripci -ev \močnata jed], kripek -pka m mt^hen krap, Icripar -ja m \pek\ krip kripa m ]riba\, kripov -a -o: ~o meso = Icrapovina -e t, loapiiSe •« s {ribnik] = kripovnik -a m, kzipovd -ev m mn. lool. KripiM -e f Ar. iz krépinski -a -o: «H pračlovidc, Knvindce Toplice kria -a m, krisen -sna -o, krasiti -im, krisi -itel krasil -a -o, loaSta -tea -o, krajtajc -a s, kiasdta -e ž, krasAten -tna -o, krasAtec -tca m, kiasotica -e ž, krasivec -vca m kris in lois -a m ozemlje s kraškimi pojavi : dolenjski laasfoa -e i kamritna krajina, loasinast -a -o, kiiičina -e i, Kris Krisa m ]pokriCina, kriSki -a -o: ~c jame, doline, pojavi, ~i teran, '~e vasi, KriSevec -vca m, KriSevka -e ž, kriSevka •« ž ]hruSka], kiitevski -a -o: ~i značaj, kriJnat -a -o: «vet kraslika-ef 60/. krimik -a m zool.: borov ~ kriapatl -am praskati, tat&qianie s, kraspič -a m khMa -e i C%rasta): w naredi, posuSi, odlušči, Icristast -a -o, kristav -a -o, kristavost -i ž, ictistavec -vca m I. človek, 2. zool.: morski Icristavka -e i\ kristica -e i, kristiti -im se, kristen« -a s: rana ae krasti; kiastilut •« i bot., kristovina -e i in krastovina -e i kraslibi -e i, krastičji -a -e kriati -dem. kridi -te! kridel -db -o Ai kril loila -o: krade ko sralca, v itiSo se bogu čas kri^a -e ž, kridež -ami. krem držati, ob -^em povedati, in malo ne, ~o nikar, ~o malo ni bil zadovoljen, v /^m, pred '■>im; Icratica -e ž, kračina -e ž, kritkost -i ž in kratkôst -i ž, kratkdta -e ž kri ter -ja m ognjeniSko žrelo, kriterski -a -o 3«0 kiida KrfiM -a m \kome. hrušč, razgrajanje, kravalirati -am-»- razgrajati kravita -e ž ovratnica, samoveznica, kra-viten -tna -o: ~a igla krivi -a m \način plavaiya], krivlati -am taiia -e i: križe in ~e delati kfe -a m hhen udarec, kfcati -am, kfcanje -a s, kfcniti -nem: po prstih krcljij -a m, k/c medm. kfceq -c(ja m m kicèU -tji m hlod, kfcljast •« -o, krcljit -ita -o, krcljevina -e i UC -a m: ~ v nogi, smrtni ~ prime, lomi, vije, drži; krčevit a -o: ~ jok, smeh, ~o držati; kfčeu -čna -o: ~a zel bot., ~a žila = kfčnica -e ž, kfčevec -vca m; kfčnice -ic ž mn. bot., kfčeven -vna -o: ~ otrok kKitt -un trMti, kfčeaje -a j: ~ gozd, ~ si pot, krčitev -tve f, kfča -e f = ktčevina -e f = kfi^ -a s, krčevinar -ja m, kič -i i: v ~éh kopati, kfčenica -e ž rovnica Učiti -im, kfCeqje -a s: roko ~ in iztezati, srce se mi krči, .taloge se krčijo, zavoljo denarja se ne bom krčil; krčitev -tve ž, krčljiv -a -o: ~i kremplji, miiica. —o vlakno; icfča -e ž tel. kffma -e f, rod. nm. kfčem [-č»m], Učem-ski -a -o [-č»m-J: ~i izobesek, krčmir -ja m, krčmarica -e i, krčmirski -a -o: ~a obi^ krčmirstvo -a s, krâniriti -im. icrčmiijenje-a J krdilo -a ~ ciganov, ljudi, krdélce -a [-h-J s, krdčkn -Ina -o -bt-] : ~i nagon, krdéloma prisl. kreidja -e ž ustvaritev : odrska, igravska , kreirati -am ustvarjati, ustanoviti, iureati-ven -vna -o stvarilen, ustvarjalen, kreativnost -i i, kreatûra -e ž pokveka, klečeplazen, od milosti mogočnfakov odvisen človek kreatia -a m kem. \sestavtna mišičja\ krtbri prisl. vkreber: pot se je ~ obrnila, krčbrica -e ž strma pot navzgor ki«b4Kic)a -e ž \diiavna rastlina\ : repična, véli^ omamna ~ krič -a m bot.: vedno zeleni kréCnice -ic ž mn. bot. kričiti -im: noge kaj se kiečiS tod okoli? ~ voz ravnati, kréèa -e ž tel., kričen -čna -o: ~a seja tel. kréda -e i 1. šolska zapisati kaj s ~o v dimnik; 2. na ~o piti; 3. tehnika slikanja; kriden -dna -o: ~a formacija, krédnica -e ž kredna zemlja, kridnat -a -o bogat s kredo, krédast -a -o, krédati -am s kredo večkrat prevleči, pomazati, krédica■ obračati, ~ se po salonu -»■ sukati se, gibati se, krtb^a -e ž gib, krita -e ž, 1. vesh, drog za vesUuge broda; 2. močan in neroden človek, kretdlo -a s gonih, kriten -tna -o: ~a naprava, kritnica -e ž, kritničen •čna -o, knitničar -ja m, kritnik -a m, kritniSki'-a -o, kritnost -i ž gibčnost kietin -a m bebec, kretinstvo -a s, kreti-nizem -zma m bebavost, kietinski -a -o bebčevski, bebast kritik -a m \antična stopica\ kretöo -a m \bombaževina\, kretönast -a -o Kieisa -e ž EneJeva žena, Kxeüsin -a -o kririja -e f I. k^uka, grebljka, Z zmer-IJtvka, kriveti -vlja m, krivljast -a -o, krevljdti -im, krevU^ -^te! krevljil -dla -o, krevljinje -a s, krev|jdč -a m, kriv-Üka -eil. nu^kna krevlja, Z znč. metel-čiea, krevljasta pisava kreniti -im, krevs^ -4jtel krevsajAč -a -e, kievsil -ila -o, krevsdaje -a s, krevsdč -a m, krivsa -e ž kdor krevsa = kievsilo •a s neroda Kriz -a m, Kiizov -a -o; gl. tudi Kroisos kmilia -e ž odUmüJena, odsekana vejica, krezüljast ^ -o Kff -a m otok\, kfbki -a -o: ~a deklaracija kfliati -am, kfhanje -as: ~ n^ ~ ceno, prijateljstvo se krha, pri njih se krtia, kAek -hka -o in kriidc -hki -6: ~ les, kruh, —a lepota, ~o zdravje, kfhkost -i ž, krhljiv -a -o, krhljivost -i ž, krhkdba -e ž, krhkdben -bna -o; krhkopidina -ei trta\ kAdj -hUa m in kriiitj -hlji m: jabolčni ~i, krtiUlč -iča m, krhljiček -čka m, krilcev -a -o: —a voda = kriiUevka -e f = kflUjevec -vca m, krhljdk -a m kruh s krUJiči tarUika -e ž bot., kriilikov -a -o: ~ čaj, kriiUkovec -vca m, kriilikovina -e ž in kriilikovhia -e ž, kriilfca -e ž bot., krhličje -a s bot. kiUjifl -im, krhljlU -4)tel krhljil -iU -o, kriiljinje -a j: ~ sa^, krompir, repo, krbtjdnka -c ž na kose zrezana repa ali pesa, kriiljilnik -a [-i/n-J m \priprava za krhljarue = krhljič -a m, krhljilen •Ina -o [-In-7; krhljdvec -vca m, krh^vka -e ž kdor krhlja, krhljdvski -a -o; krhljičkati -am, krhljičkanje -a s kri krvi 2 edn., 3. kfvi, 4. kri, S. v kfvi, 6. s krvj6: strjena, venozna, arteriahia vroče, hladne, hude, lene, lahke ~i biti; knei^e ~i; po ~i brat, ljubiti svojo mimo ~ ohraniti, nedolžna ~ je tekla, to ima v ~i, hudo ~ napraviti, ~ ni voda; iz —i in mesa, ~ se pretaka, kroži, se strdi, sesede; ~ prelivati, puSčati, kaSljati; ~ v glavo stopi, sili; do ~i raniti, s ~jo plačati, preiskati ~ (glede) na sladkor; zmajeva ~ smola kričiti -im, kriči -ite! kričič -a -e, kričal -ila -o, kričdnje -a j: na vse grlo to kriči po maščevanju; kričič -«a -e prid.: —a reklama, —e rdeča barva. krWd 383 kridk — primer ; krfč -a m, IcriCAč -ami. vpijat, Z otrok, kriaUki -a -o, kričiftvo -a s, kričiv -àva -o, krifiàvost -i ž, ImC&vec -vca m, krkSâvka -e ž, krij^ -a m: otrod so knCàlo -a j kiik -a m: ~ in vik, ~ zagnati, krika -e ž: ~ in vilca, Icrikati -am, loflcaqie -a s, krikavBC -vca m poljski muren, krikniti -nem kriket -a m \iportrui igra\, kriketen -tna -o: palica bfflo -a s: ptii^, žensko, spodqje ~ vrat, vojske, letala, propeieija, stavbe; pljučno, jetrno otroka na ~ vzeti, držati se materinega ~a, matere za v Abrahamovem ~u, v '«.ai zemlje, teme; zvon je v počil, krilen -Ina -o [-bfji peresa, ~i pločnik, vrata, črpavka, krik* -a/^-fc- ] s, krilec -\ca.[-k-] m šp.-. levi lôilski -a -o [-b-j: ~a vrsta, krilàt -àta -o, krilàtec -tca m, loilàtica -e ž krilata beseda; icriliti -im, kriljeqje -a s: z roicami kriUàti -àm, kriÛàl -àla -o, icriljàiqe -a s: veSča loilja okoli luči; kritaiat -a -o [-bt-], krilnik -a [-bt-j m kdor stoji tta krilu; icrilo-nôid -ev m mn. zool. Ki^ -a m Iruf. basnikl: basni ~a Krim -a m \polotok\, krimski -a -o: ~a vojna Krim -ima m |;ora pri Ljubljani], krimski -a -o: ~ejame kiiminàl [-âl] -a m hudodelstvo, sodnija, jetnišnica, kriminàlen -Ina -o [-In-J kazenski: ~o pravo, ~i roman = kriminàlka -e [-Ik-j ž, kriminàlnost -i [-In-] i kaznivost, kriminalist -a m strokovnjak v kazenskem pravu, icrimi-nalistika -e i, kriminàlec -Ica [-le-j m hudodelec, kriminologija -e i krinlm -e ž: pod ~o prijateljstva, —o sneti, strgati z obraza, kriniuiti -am, krinkaiùe-aj krimriina -e i krito na obroče kriolft -a m min., kriolialit -a m min. kripa -e ž koš za na voz, listni, gnojni koš, kripica -e ž loiplje nepop. ž nm.: na vse ~ si prizadevati kripta -e f \ prostor pod cerkvijo] loiptogàme -gàm i nm. bot. kritosemenke, kriptogàmen -mna -o, icriptogamija -e ž kripton -a m kem. ]žlahtni plin\, icriptonski -a -o: ~a žarnica Krfsta -e ž, Kristin -a -o, Kristina -e ž, Kristinin -a -o, Kristinica -e i, Kristi-.ničin -a -o kristtU [-Mj -a m 1. igličast, prirasel bnilen 2. posoda; kristalen -Ina -o [-In-]: ~a oblika, ~a čaia, ~a optika, ~o čist, kristalnina -e [-In-j ž bl^o iz kristabi^a slekla, kristitaiost -i [-In-j ž, icristiliti -i^ icristiljenje -a s, kristalizirati -am, icristaliziranje -a «: ~ sladkorno mdaso, mclasa (se) kristalizira, kristali-zicija -e i, kristalizacijski -a -o: ~o jedro, kristalografija -e ž, kristalogrif -a m, kristalog^sici -a -o; icristdlast -a -o: ~i sicrilavci, kristaliničen -čna -o iz majhnih kristtdov: fosfor, ioistžlček -čka [-le.] m, kristAlčast -a -o [-Ič-]. kristaloid -a m kem. kristtvec -vca m bot. kristiMis -e ž \smučarska figura] K(ist(i)jiiB •« m os. i., Krist(i)janov -a -o kristjin -a m, Icristjinov -a -o, kristjdna -c i = kristidnica -e ž Kristas -a m, Kristusov -a -o: nauk, Krist -a m Ut., Kristov -a -o, Ij. kriščev -a -o: za ~o voljo bSem-cžbot. KriSna -a in -e m \indijsko božanstvo], KriSnov -a -o krfSpnti -am: usnje otroiea icriSpal- nLc [-yn-] -a m ]priprava] Kriitof -a m os. i., Krištofov -a -o krittrii -a m sodilo, merilo: avtomobilski kritfirijski -a -o: ~a vožnja kriti icrijem, krij -te! krijčč -a -e, namen, krit, kril -ila -o, krit -a -o: ~ z opeko, ~ streho, trikotnika se icrijeta, topi^tvo icrije uinik čet; stroške ~poravnati, ~ potrebe, koga pred kom, ~ škodo z zavarovalnino; icritje -a s: poiskati ~a pred sovražnim ognjem, posojilo nima ~a, kriten -tna -o: ~a barva, —i emajl glazura, icritnost -i ž: ~ barv Krftias -ia in -ie m ]gr. državnik], Kritiov -a-o kritik -a m presojevavec, ocenjevavec, ioitičarka -e i, kritizirati -am, kritiziranje -a s, kriticizem -zma m, kritilcister -stra m slab kritik, objedavec, kritika -e ž ocena, pretres, presoja: stvarna, dobrohotna imeti dobre — o knjigi, to je pod ~o, kritičen -čna -o 1. presoden, natančen: ~ duh, ~a izdaja klasikov, ~o presojati, 2. nevaren. kittk 384 aniiii usodai, odločilen-. starost, ~ poloiai, kiitičaost-i 2 kritoMaéiike -bdk.imn. l)ot. krlr -a -o in -ô -i -é -à, boU kriv: ~ nos, ~a noga, črta, ploskev; preroki, ~a vera, sreča, pota, prisega, raba; ~ nesreče, smrti, hndoitelstva, — nesreči, po ~em obdolžiti, priseči; za '»«ga spoznati; '~o gledati, stopiti; krivôst -i i in krivost -i 2; krivec -vca m 1. nož: čevljarski 2. ~ za klobukom, 3. ~ nesreče, 4. severni veter, 5. geom. izsek votlega valja-, Icrivka -e 2 ženska, kije kriva-, krivček -čka m: racmanov za klobukom; krivič -a m — kriviča -e 2 zakrivljen nož krivda -e 2: brez nase vzeti, valiti na koga, ~ za nesrečo krivinčast -a -o, krivinčiti -im, krivte- čenje -a j: ~ prste, krivàika -e 2 bot. krivica -e ž: huda, ostra v nebo vpijoča ~o delati, popraviti, vreči na koga; po ~i, krivičen -čna -o: ~ sodnik, očitelc, blago; krivfčnik -a m, krivičnka -e 2, krivičnost -i 2 krivina -« 2: ~ reke, sani, smuči: cestne, vodne krivinast -a -o, krivinsld -a -o: polmer, krivitiomér -a m kriviti -im, krivi -ite! krivil -a -o, krivljto •taa -o in krivljen -a -o, krivljtaje -a s in krivljei^ -a s: ~ usta, ks, žid>elj, pločevino; ~ fanta tatvine, hrbet se krivi pod težo; krivivec -vca m, krivéti -im kriv postqjati, kriviti se, krivèl -éla -o, krivtaje -a s; krivibiica -e f-yn-J ž \prostor\, krivIÛk -a [-yn-] m lpr«>ravfl| — krivilo -a », krivice krivfc 2 mn. rahitis kriv»- v sestavi: krivočften -tna -o; krivo-gléd -éda -o, krivoglid(n)ež -a m, krivogléden -dna -o, krivoglédec -dca m, krivoglédka •« 2, krivogléd(n)ost -i 2; krivokljtin -a -o, krivokljùn -a m \ptii\-, krivonôg -éga -o; krivon6s -ôsa -o, krivončsec -sca m; krivopêcelj -clja m \Jabolko\; krivopéte -e 2 = krivopé^ca -e ž \^eslovno bitje\; krivoprisdžnik -a m, knvoprisčžnica -e ž, krivoprisežnost -i ž; krivorčpka -e 2 \hruSka\-, krivoùst -a -o, krivoiistnik -a m, krivoiistnica -e 2; krivovéren -ma -o, krivovérec -rca m, krivovérka -e 2, krivovémik -a m, krivovémica -e 2, krivovémost -i 2, krivovérstvo -a s, krivovérski -a -o krivdna •« t: balistična ~ obtežbe, krivtUiast -a -o, kriviiljnik -a m \risalna priprava\, kriv^ljar -ja m |o6/u5| kriza -e ž odločilni trenutek (v bolezni, v gospodarstvu, v politiki ipd.): vladna, gospodarska '»' krizaiida -e 2 \f>id)a\ krizanttea -e ž vsesvetnica, katarinSčica, krizanttatin -a -o: cvet križan -e ž sveto olje KrizMom -a m os. i., Krizčstomov -a -o križ -ami. znamenje nagrobni, pravoslavni, kljukasti v ~ tkati, roke v ~ dižatC na ~ pribiti, Rdeči ~ bdi$! nat»avitičez službo; 2. težava: vsak ima svoj ~i in težave, je s fantom, 3. mat.: osni, koordinami 4. ^ v oknu, S. na koncu skladovnice zložena drva, 6. hrbet: v me diži, 7. krepko lUMi svoj sedmi 8. Smami ~ Irastllna in ozvezdiej, 9. na '»^h sva se srečala na križpotju, 10. križarje gorskih grebenov, 11. ~i so ojniee, ki okkpaio koS sadne stiskalnice; križast -a -o: '»4 pajek, '«-i tolar, '~o krilo, križec -žca m: za zasluge, dobiti, v ~ih me drži, križek -žka m, križiiek -čka m: vezenje s ~i, križka -c ž okenski križ; križčast -a -o; Križe Križ 2 mn. kr. i., v --ah, kriSki -a -o, KrižAni -ov m mn.; Križevci -ev m mn. kr. i., v '-ih, iz'M»v/nkriževski-a-o kriidk -ami. vitez meniikega reda, 2. toiar, križit -Ata -o: '-a kola, pet ~ih (tolaijev), križAtina -e 2 \trta\; ktlžavec -vca m 1. toiar, 2. pajek križar -ja m 1. kdor nosi križ, 2. udeleženec križarskih vojskd, 3. vitez, 4. tolar; križarski -a -o: '-a vojska, red; križarica -e 2 \redovHice^, križarka -e 2 \boJna iat^V. oklepna križAriti -im, križAijei^ -a «: po moiju ~ križati -am: ~ roke, sužnja; poti se križajo, vlaka ae križata, nmeitja se križajo, tnisli ae mi križajo po glavi; bioi. ~ rastline; se od začudenja; križan -a -o: ~a rastlina, ~a gora! medm., križanje -a s: vlak ima ~ rastlin; križanik -a m, križanski -a -o: ~i red, križanija -e 2 komenda križan-skega reda. Križanke -ank 2 mn.: Plečnikove križanec -nca m biol. bastard, križanka -e 2 1. bot., 2. uganka: reSiti ~o križem 385 krog križem 1. prisl: rolce ~ držati, vse gre vse ~ govori, ~ gledati, 2. nesicl pridevnik: ~ pot, ~ rok stati, po ~ svetu iti, poSlji osla v ~ svet, nazaj ti pride uhat ko pred; ~ bavtal medm., 3. predi, z rod. ~ sveti iti, ~ morja se voziti; križema prisl križem: roke ~ nositi, držati; križem križem prisl., križemglidec -dca m križemnik -a m = križevnik -a m etnol srajčica, ki jo boter daruje otroku Itrižen -žna -o: ~i obok, ~i rez, ~a pot, ~a nedelja, ~o dleto; ''~i ogenj navzkrižni-, med. ~i usek lumbago, --a kost = križnica -e i; križnik -a m 1. kdor nosi križ, Z član viteškega reda, 3. del stroja, 4. s ~om pokrivajo mrliča, 5. tisk. in knjigoveštvo", križnice -ic ž mn. bot. križev -a -o: ~ pot, ~ teden = križevo -ega s: o ~em; križeviča -e ž tolar, križevka -e ž \kopriva\-, križevski -a -o: ~a nedelja, križevit -ita -o = križe-viten -tna -o: ~o kolo, ~ Siv; križe-vitka -e ž sinica križiSče -a s: železniško križiSčen -čna -o: ~o znamenje križkriž medm., križkriž -a m: ~e delati križpot -p6ta m = križpčtje -a s, križenčsec -sca m Kriivelj -vlja m, Krjivljev -a -o, krjiveljski -a -o, kijiveljščina -e ž >[-v3lj-] Kflt -a m \otok in mesto], kfSki -a -o: ~a Škofija; Kfka -e ž \kraj in reka], kfSki -a -o, Krčini -ov m mn. krkin -a m \dvoživka]: brezrepi ~i KrkoniSi -ev m mn. \pogorje], krkonôSki -a -o: ~i RepoStev kflj -a m hlod: koliko ~ev bi dalo deblo? krljiča -e ž gorjača, krljiSče -asi. kladje, 2. prostor za odkladanje krljev kftn -a m krn Uma -e ž zadnji del ladje, kfmen -rana -o, krmir -ja m, krmimica -e ž, krmiriti -im, krmiljenje -a s, krmirski -a -o, krmilo -a s: ^ ladje, sejalnega stroja, državno, viSinsko voz na ~ dejati ločiti spredtgi del od zadnjega, da lahko nalože dolge hlode, krmilen -Ina -o [-ht-] : ~i drog, bat, ^ naprave, kfmiti -im = krmiliti -im krmariti, upravljati, voditi, krmilje-a J kfma -e ž klaja za živino: suha, zelena, okisana, kisla kfmen -mna -o: ~a kaSa čebel, ~e rastline, kfmiti -im, kfmljen -a -o, kfmljenje -a s : ~ mladiče, ~ čebele z obnožino, krmilo -a s: močna ~a izdatna, tečna, krmilen -Ina -o [-In-]: ~a moka, krmivec -vca m, krmivka -e ž, krmilnica -e [-In-] ž; krmik -a m ]prašič], icrmača -e ž = krmljénka -e ž pitovna svinja krmežljiv -iva -o: ~o oko, ~ otrok, ~o gledati, krmežljivec -vca m, krmež-Ijivček -čka m: ~ v očesu, krmežljivka -e ž, krmežljivost -i ž, krmežljivica -e ž, krmežljiv -a -o, krmežljivec -vca m, krmežljivost -i ž, krmiželj -žlja m = krmélj -a m izloček na robu vek, krmež-Ijiti -im se, krmežljil -a -o Krmin -a m [mesto v Furlaniji], krminski -a -o: Krminska gora kfn -a m konec ladje: prvi, zadnji vreči mačka s ~a, na ~u sedeti km -a m HI kfn -i f ]gorski vrh], kfnja -e i škrta, škrbina, zareza-, Kfn -a m ]gora], na ^u, s ~a, kfnski -a -o: Krnski grad kfn -a -o = kfnast -a -o = kfnjav -a -o pohabljen, nerazvit, zakrnel, zaostal v rasti ali razvoju: ~ ud, ~i rogovi, ~o dete; kfnjavec -vca m, kfnjavka -e ž; kméti -im hirati, zaostajati v rasti, razvoju, kmèl -éla -o, kmênje -a j; kfniti -im habiti, ovirati v rasti, razvoju, kfnjenje -a s; kfn -a m = kfna -e ž med. šttda: s —om desnice je prosil usmiljenja kfnec -nca m ]nož\ krnica -e i 1. tolmun, kotlina v pobočju, 2. dno koša pri vinski stiskalnici, 3. priti med ~e m pečine med Skilo in Karibdo, kmičica -e ž skala v pečevju, kamor polagajo sol za gamse, kmička -e ž lesena skledica ali koritce kroatist -a m, kroatistka -e ž, kroatistika -e ž znanost o hrvaškem jeziku in slovstvu, kroatističen -čna -o, kroatizem -zma m hrv. jezikovna posebnost krif krôfa m ocvrtek, bob ', "krôf krôfa m golša krôg 1. prisl: ~ in 2. predi, z rod. [krog]: ~ česa se vrteti, ~ hiše ki^ -a m 1. v ~ stopiti, v ~u stati, včrtan in očrtan zemeljski, sončni, živalski ~ posluSavcev, v ~u družine, v prijateljskem ~u, visoki —i, v začaranem ^^u se vrteti, lončarski ~ \priprava], barvni ~ tisk., 2. —i ]tel Slovenski lis - 25 krog 386 kronologija orodje\-, krogov -a -o: ~ obod, izsek, krô^t -a -o; "krogotôk -ôka m obtok (krvi, denarja), 'krogoték -a m tel. okroglica krôgla -e ž ("kroglja), rod. mn. krôgel/'-a/7 : zemeljska balinska —« žvižgajo, ~o si pognati v glavo, ~ iz puške, krôglast -a -o: ~i sklep, blisk, krôglica -e ž: zdravilne, volilne ~e, krôgeln -a -o [-»In-J: ~i se^ent, kroglina -e ž okroglost, krôgliêast -a -o, kr0gličen -čna -o: —'i drobilnik, ležaji, krogliti -im, krôgli -ite! kroglil -a -o, krogljênje -a s, krôglovka -e i puška na kroglo, kroglač -a m \oblič\, kroglâCa -e ž \riba\ krôhati -am: svinje krohajo; krohljéti -âm, krohljàj -âjte! krohljàl -àla -o, krohljânje -a s\ pujsa krohlja krohotati -âm in -ôêem se, krohot^j -âjte in krohôêi -te se! krohotàl -âla -o, kroho-tânje -a s, krohotâë -a m, krohotàv -âva -o, krohotâvka -e i, krohôt -ôta m Krôisos -a in Krôisa m \lidijski kralj\, Krôisov -a -o: ~i zakladi; gl. tudi Krez ktèj krôja m : obleka lepega ~a, sokolski krôjen -jna -o: ~a pola, krojiti krô-jim in krojim, krôji -ite! krojéé -a -e, krôjil in krojil -a -o, krôjenje -a s in krojênje -a s: skrilavec se kroji v skrili, — komu usodo; šaljive, debele zna vsakemu besede krojitev -tve ž, krojač -a Hi: ~ za moške, damski krojâèek -čka m : pogumni krojačica -e ž in krojačica -e ž }. šivilja, 2. čebela, krojâinica -e ž, krojâSki -a -o, krojaštvo -a s, krojenica -e ž breskev kalanka, krojilo -a s \priprava za krojenje\, krojilen -Ina -o [-in-], krojivec -vca m, krojivka -e f, krojiliiica -e [-un-] ž = krojilnik -a [-yn-] m \sekira\ kr6k -a m tmčno popivanje, krôkati -am, krôkanje -a s, krokarija -e ž, krôkar -ja m, krôkarski -a -o : —a družba krôkar -ja m zool., kr0karček -čka m, krôkarica -e ž zlatovranka, krôkarski -a -o, krôk krôka m krokarjevo krakanje, krôkati -am, krôkanje -a s-, krokar kroka, krokotâti -âm in -0čem, kroko-tâje, krokotàj -âjte in krok0či -te! kro-kotàl -âla -o, krokotânje -a s krokét -a m \športna igra\, krokirati -am, krokiranje -a s kroki -ja m skica (v geodeziji), krokirati -am, krokiranje -a s krokodil [-U] -a m, krokodilji -a -e: ~e usnje, krokodilov -a -o: —e solze, krokodilski -a -o f-ls-]\ ~e vode kr6m -a m kem. \prvina], krčmov -a -o: ~ galun, klorid, —o usnje, ~a sol. kromovec -vca m, krbmati -am, kro-manje -a s, kromveliir -ja m kromdč -a m bot.: dišeči — kromanjonski -a -o: ~a rasa; gl. tudi Cro-Magnon kromatičen -čna -o 1. barven: ~i diapozitivi, 2. poltonski: ~a harmonika; krom&tičnost -i ž, kromatizem -zma m, kromogrdf -a m tisk., kromotipija -e ž tisk., kromolitografija -e ž tisk., kro-matin -a m lahko barvijiva snov celičnega jedra, kromc^m -a m biol., kromatofor -a m celica z barvilom krompir -ja m: ~ v oblicah, v hlačah; mlad, pečen, zmečkan, pire imeti ~ srečo, krompirjev -a -o: ~a voda, krompirjevec -vca m 1. žganje iz krompirja, 2. krompirjeva zel, 3. koloradski hrošč, 4. hum. avstrijski domobranec, 5. človek, ki ima srečo; krompirjevica -e ž \voda\, krompirjevina -e ž in krompirjevina -e ž krompirjeva stebh, krompirišče -a s in krompirišče -a s \njiva\, krompirjevišče -a s stebiovje, krompirček -čka m, krompirjevka -e ž krompirjevina, krompirjeva voda, krompirnica -e ž\jama\ krdna -e ž: človek je ~ stvarstva, cesarska pod ~o sv. Štefana, ~ na zobu, lopatasta ~ rogovje, drevesna — krošnja. diamantna ~ za vrtanje v zemljo, ~ ribniških kroSiyarjev; srebrna, papirnata ne bo ti padla ~ z glave, kronica -e ž, krčnast -a -o, kronski -a -o: ~a vrednost, ~a posestva, ~o zlato, kr6nati-am: ~kogazakaj;kronanosel, prizadevanje je kronal uspeh je bilo uspešno; vso noč smo ga kronali; kronovina -e ž kronska dežela, kronovinski -a -o, kronišče -a s zobat luid-zidek na trdnjavskih stolpih kr6nika -e ž letopis, tmvice dneva: — škandalov, krdničen -čna -o dolgotrajen, stalen: ~ katar, pijanec, kronist -a m. kronogrif -a m zgodovinopisec, kronografija -e 2, kronografski -a -o kronogrim -a m, kronogiamski -a -o kronoktgija -e ž časovni red, kronologičen -čna -o = kronol6ški -a -o po časovnem redu, po času, kronolog -u m knmometer 387 krptaiti kronometer -tra m časomer, zelo natančna ura, kronometrski -a -o Krdnos -a m \grški bog\, Kx6nosov -a -o, Kronid -a m Kronosov sin krdp krdpa in kropa m: s ~om popariti, ne — ne voda. Se neslanega ~a ne zaslužiS; krdpček -čka m, krčpnik -a m lonec za krop, kropnjiča -e ž velik lonec za krop; kr6pa -e i močno vretje vode Kropa -e f kr. i., v —i, iz ~e, krdparski -a -o: ~i kovači, Kr6paiji -jev m mn. kr6pad -am m-pijem: koklja kroplje kro^ -im, krdpi -ite! kropčč -a -e, kropč, kropil -a -o, kropljen -Sna -o, kropljčnje -a «: z vodo —, mrliča kropilo -a s: s ~om poSkropid, ~ pri kangli, tukaj ne pomaga ne ~ ne kadilo; kropilce -a [-Ic-] s, kropilen -Ina -o [-In- J: ~a voda, ~i kamen = kropilnik -a [-yn-] m = kropilnica -e [-yn-] ž, kropivček -čka m; kropivec -vca m: bilo je veliko ~ev pri mrliču, kropivka -e f, kropivski -a -o: ~e navade krte -a m šp.: spomladanski gl. tudi cross-country kr6smi -sen [-s»n] s mn. statve Icrdsna -e i krošnja, obrša krMeli -šlja m noiič, vejnik krSteja -e in -i ž: drevestia, Ribničanova, tesarska krdšnjast -a -o, krošnjšt -Ata -o čokat, zajeten, lerošnj^ -ja m, IcroSnjarica -e ž, kroSqjArsld -a -o, IcroSnjArstvo -a s, krošnjžriti -im, kroinjAijenje -a 5: ~ s čim la4ta -e f zool., lardtast -a -o: ti krota ~a kratek -tka -o in krotčk, krotAk krotkš -6 -i -A -A: ~e ovce, ~ ko jagnje, krotkdst -i ž, kroUdta -e f; krotko-stčnost -i ž krotica -e i zavozlana, zavita tut, med. razširjena in zvijugana vena, zdebelina živčnega vlakna, krotičav -a -o vozht: ~a nit, preja, krotovica -e ž krotica: ~ las, nit gre v ~e je krotoviči, kroto-vičast -a -o, krotovina -e ž krotovice (na preji), krotovičiti -im, Icrotovičenje -a s kneftro koga delo se mi krotoviči; krotičiti -im, lootičeaie -a s: preja,-nit se krotiči krotiti -im, krdti -ite! krotAČ -a -e, krotil -a -o, krotto -6na -o, krottoje -a s: ~ zveri, strasti, ~ se, lo-otitev -tve ž, krotilo -a s pripomoček za kratenje, krotilen -Ina -o [-In-j, krotilnica -e [-vn-] ž, krotivec -vca m: ~ zveri, kroti vka -e ž, krotljiv -a -o: lahko ~a žival, krotijivost -i ž Itrdv krova m: rodni ~ na ladji, kroven -vna -o: ~i list, —e luske, krovnina -e ž rud., krovina -e ž \trava\, krdvec -vca m^ krovišče -a s ostrešje, kr6vje -a s, krovnica -e i trtica za vezanje slanuuite strehe, krdvski -a -o krozAlja -e ž šop: ajda nima latja, ampak ~e, kroziiljast -a -o IcrAžec -žca m: ~ voska, masla, ~i las, napraviti ~ s črnilom; krdžček -čka m, krčžčast -a -o, krdžek -žka m: literarni krdžkar -ja m, krdžkarstvo -a s, krdžka-efzoo/. \školjka\ icr^žeii -žna -o: let, tek, ~a žaga, proga, ~i izpušča) obročasti, krčžnost -i i; krdžnica -e ž krogova črta, krogov obod: Icrožnina -e ž del kolesa med platiščem in pestom krožiti ki^žim, krčži -ite! krdžil -ila -o, kr6žei\je -a s in krdžiti -im s stal. poud.: leulo, kri, zrak, novica, denar, pesem kroži, pesmi ~ z rokami, --- repo lupiti, ~ žito obravnavati; krožič -Ača -e prid.: ~a glavnica, lu-ožitev -tve ž, krdželj -žlja m \vejnik\ IvAžnik -a m: globok, porcelanast, lesen ~ juhe, leteči krdžniček -čka m k^ -e f: ~ zemlje, —o priSiti; pljučna, jetrna rdeča ~ \kača\; Icfpast -a -o: ~ list, ~e noge, kfpati-am, icfpaiue-a 5: ~ streho, hlače, nogavice, krpAč -a m kdor krpa, krpačica -e i ženska, ki krpa, krpAča -c ž \igla\, krpAvec -vca m, kfpica -e ž, kfpice -ic ž mn. \testenine\, Wpež -a m krparya, krpAriti -im, krpAijenje -a s; kfpai^ -iKa m sukanec za krpmje, krpanina -e ž, krpAr -ja m, krparija -e ž, krparina -e i \plačilo\; icrpAlnica -e [-yn-] ž \delavmca\, krpAlnik -a [-yn-] m rovnica KrpAn -Ana m os. i., KipAnov -a -o; ~a kobila krpiij -filja m zool. pršica krpcstca -e ž krepelec, oklešček UpUa -e i, nav. mn. ktplje k^lj [-p»lj]: navezati na noge, po debelem snegu hodijo v ~ah, ~e za seno, Icfpljica -e ž: ~ na smučarski palici krpteati -am krpati znč., krpOcanje -a s, krptknik -a m, krpikar -ja m, k^ucAlo -a J kfat 388 Irfvcn k/st -a m: h nesti, o^jeni fantovski živ ~ se tu ne znajde, kfsten -tna -o: ~i list, kamen, boter, ~a predstava, krstiti kfstim in krstim, krsti -ite! krstčč -a -e, kfstil in krstil -a -o, ktščen -a -o: ~ otroka, ~ vino, — koga za pavliho, krstivec -vca m, krstnik -a m, krstfna -e ž botrina, krstnica -e ž krstna voda, krstni kamen; krstilnica -e [-un-] ž, krstilnik -a [-m-] m; krščeviti -tijem, krSčevM -ila -o, krščevdnje -a s, kfšCenec -nca m, kfščenka -e ž, kfščenica -e ž dekla star. kfsta -e ž rakev kA -a m skala, kamen, kfšec -šca m min.: železov, bakrov krševina -e i kam-nitna tla, kfSje -a s prod, grušč krščanski -a -o, krščanstvo -a s krSeij -a m osramna uš kršiti kfšim, kfši -ite! kršil -Ila -o, kfšenje -a s in kfšiti -im s stal. poud.: ~ Icamen, zemlja se krši, ~ zakone, kršivec -vca m, krSivka -e i, kršflen -Ina -o [-In-] K^o -ega s kr. i., v ~«m, iz -«-«ga, WSki -a -o, Krčini -ov m mn., Kiška vas -t -i ž kr. i., Kfško p61je <-ega ~a s kit -a m: riti kakor boji se dneva kakor kftov -a -o: ~a dežela, kftovka -e ž, krtica -e ž voluhar, Icrtlna -e krtinje -a s, krtinast -a -o, kftar -ja m kdor lovi krte, kftek -tka m, kftec -tca m, krtovica ■e ž podjed, bramor, krtičar -ja m agr. 1. orodje za kopanje osuševalnih jarkov, 2. plug; Krtina -e ž kr. i., na ~i, s latinski -a -o, Krtind -cev m mn. krtf&i •« f ščet: tisk. odtiskovabia lasje na ~o, Icrtdčast -a -o, krtičar -ja m, latiSica -e i: ~ za zobe, krtičlca -e i: zobna krtičiti -im, krtiCenje -a s, krtičen -čna -o: ~i odtis tisk. kriUi knUia m: domač, pekovsld, maslei^ črn, bel, mlad vsakdanji, beraški, gosposki ob ~ spraviti, ~ rezati, lomiti, pea, v peč devati, živeti ob ~u in vodi, živeti od ~a, ~a stradati, ~ odjedati, mali nebeški močni ~ poprtnjak, veseli ~ (na svatbi); bot. stari, zeleni, božji (od) ~a pijan, s "•'om. skregan, iti s trebuhom za ~om, iz te moke ne bo se smeje ko cigan belemu ~u, dober ko dva kosa ~a, dva ~a sta dva hlebca, krdhov -a -o: ~i cmoki, ~ močnik, ~a skoija, knJhovec -vca ml. jed iz kruha, 2. kdor poji dosti kruha, 3. meh za kruh, 4. bot., knihavec -vca m človek, ki ima dosti kruha, knihek -hka m: mali škofov, božji krdhar -ja m \proda-javec in hrošč\, krtiharica -e ž, krtihov-nica -e ž \prt\ kruho- v sestavi: kruhobdrec -rca m, kruhobčrka -e ž, kruhobčrski -a -o, kruhobdrstvo -a s; kruhojedec -dca m kruliti knUim, kruli -ite! krulU -ila -o, Imiljenje -a s in kniliti -im s stal. poud.: prašiči krulijo, po trebuhu kruli, krulba -e [-Ib-] i, knilec -Ica [-le-] m, krulivec -vca m; krulincati -am: mladi prašički krulincajo IcriUjav -a -o, kniljavec -vca m, kniljavka -e ž, Icni^avost -i ž kriincelj -clja m led, ledena sveča krapjč -ja m [uslužbenec, pomočnik v ha- zardni igralnici] knipbn -a m hrbtni del ustrojene živalske kože, krupčnski -a -o kriitai -šna -o: —a mati, ~a moka, peč, —o drevo; leto je ~o; kniS(n)ar -ja m prodajavec, kn^n)arica -e ž, krušnica -e ž \prt\, knišnik -a m \košara in krušni oče], krušnjik -a m vrečka za kruh knišiti krtišim, kniši -ite! knišil -ila -o, knišen -a -o, krtišenje -a s in knišiti -im s stal. poud.: omet se kruši, proso se kruši, krušljiv -a -o, krušljivost -i i kntt -a -o: ~ vladar, ~a resnica; ~o se vaiati bridko, knitež -a m, knitost -i ž krWiT -a -o: ~ žulj, biti ~ pod kožo, ^ klobasa, ~a sodba, ~i oder, ~o znamenje, ~ denar, imeti ~e roke, ves ""i ~o potrebovati kaj, ~o zaslužiti, ~o rdeč, krvavos6den -dna -o; krvivec -vca m \trta in kamen], Icrvavica -e ž \kUMsa\, krvdvka -e ž \breskev in hruška], krvavika -e / ]hruška], krv6nke -tek ž mn. bot., krvir -ja m ]pes\; Krvivec -vca m |^ora|: žičnica na krvivški -a -o: '■•a flora krvavM -im, krvavil -čla -o, krvavenje -A s: ~ iz nosa, rana krvavi; krvaveč -čča -eprid.: s ~im srcem, krvaviti -im, krvivi -ite! krvavil -a -o, krvavljSnje -a s, krvavitev -tve i: ~ iz nosu, iz prebavil, krvavičen -čna -o, krvavičnost -i ž hemofilija, Icrvaviteik -a m k^en -vna -o: sorodstvo, maščevanje, r^ilo, ~i davek, ~i udor udor krvi, ~i pritisk, ~i obtok, ~e skupine, ~a žila, ~a poetbL = krvina -e ž; krvnik -a m krven 389 kuhinja rabelj, krvnica -e ž krvna žila, krvnička -e ž: Ijele, rdeče ~c, krvniški -a -o; kfvnost -i ž, krvnàt -âta -o poln krvi, Icrvnâtost -i ž polnokrvnosf, krvnožilen -Ina -o [-In-] : ~i sistem krvo- v sestavi: Icrvočisten -tna -o, krvo-čistnik -a m bot. ; krvodajâvec -vca m, krvodajâvski -a -o : ~a akcija; Icrvoločen -čna -o, icrvolôCnik -a m, krvolččnica -e ž, krvol6čnost -i ž, krvolôk -6k? m; krvoliižen -žna -o: ~a sol; krvomlččen -čna -o: ~a lu ava, krvomlččnik -a m bot.; krvomččen -čna -o, krvombčnica -e ž bot., krvomččnost -i ž; krvosičen -čna -o: ~a žival; krvosès -ésa m vampir; krvosrâmen -mna -o, krvo-sramnež -a m, krvosrâmnica -e ž, krvosrâmnik -a m, krvosrâranost -i ž, krvosrâmstvo -a s; krvoskninstvo -a s; krvotôk -ôka m udor krvi, krvotôéen -čna -o: ~a žena; krvotvôren -ma -o: ~i organi; krvoželjen -Ijna -o, krvo-ždljnost -i ž krzno -a s, kfzence -a [-zan-] s, krztiâr -ja m, krznarica -e ž, krznarski -a -o, krznârstvo -a s, krznarija -e i, krznén -a -o: ~ plašč, kiznovina -e f = krznina -e ž krže -éta m lisast vol kržič -iča m 1. pleten kruh, 2. rastlina krz(lj)âti -âm rezljtye kvariti, krž(lj)aj -âjte! krž(lj)ai -âla -o, kriÉljàv -âva -o zaostal, zanikrn: ~ otrok, ~o grmičje, ~a rast, kržljšvec -vca m pritlikavec, kriljâvka -e ž pritlikavka, kržljavost -i i, kriâven -vna -o skrhan: moja kosa je kržljavčti -im, Icržljavel -éla -o Ksantipa -e ž Sokratova žena; ksantipa -e ž huda ženska Ksâver -ja m in Ksaverjj -a m: Frančišek ~ ksében -bna -o: ~i konj, navoj levi Ksénija -e i os. i., Ksénijin -a -o; ksénija -e ž IpesemI : Goethejeve {polemični epigrami\ Icscnofob -a m sovražnik tigeev, ksenofobija -e ž sovraštvo do tujcev Ksénofon -ônta m, Ksenofôntov -a -o: —i spisi, ksenofôntovski -a-o: —i slog ksénon -a m kem. \žlahtni plin\, ksénonski -a -o: ~a žarnica Ksêrkses Ksêrksa m \ perzijski kralj\, Ksérksov -a -o: ~a vojska iLserofîten -tna -o na suhem rastoč ItsOit -a m \premog\ ksOofdn -a m \glasbilo\, ksilofdnski -a -o ksilogen -a m lesovina ksilografija -e ž rezanje lesa, lesore^tvo, ksilogr^ski -a -o: ~a slil^ ksilograf -a m lesorezec ksilolit -a m umetni lesni kamen, ksiloliten -tna -o: ~i tlak, ~e plošče; ksilometer -tra m priprava za merjenje lesa k[-bn.J lodoAr -ja m hodnik, kuloAnki -a -o: "-a politika kdit -a m bogočastje, čeSčenje: Mitrov ~ nagote; kiUten -ti» -o >[-lt-J kultivirati -am gojiti, obdelovati, (po)ple-menititi, izobraževati, kultiviran -a -o, kultiviianje -a s, Icultiviranost -i ž, kulrïvâcija -e ž, kultivàtor -ja m \phtg\ >[-lt-] knlttei -e i 1. omika, prosveta, izobrazba: igravska, pevska 2. gojenje rastlin: ~ bombaža, kakšne '>~e gojite? 3. gojišče (bakterij, tkiv); kultiren -ma -o: ~a zgodovina, rastline, ~e besede, boj, dom, film, kultumozgodovinski -a -o: ~asnov; kultùmost-i ž, kulturnik -a m, kultimica -e ž, kultimiški -a -o; kulturonôsen -sna -o, kultUronôsec -sca m; kultùrao-prosvéten -tna -o >[-lt-] °kàhik -a m tlaka, rabota lEÙm -a m boter, Icùma -e ž botra, kûmek -mica m, Icimica -e ž, kumovàti -ùjem botrovati, kumovàl -âla -o, kumovânje -a s: ~ otroku, zastavi, kùmstvo -a s botrina, kùmCe -ta j kimič -a m Klini -a m \gora\, na ~u, kùmski -a -o: ~i romar, ~a relejna postaja kâmara -e i, kùmarica -e ž: doba icisJih --ic -*■ pasji dnevi, morska ~ zool., Icùmarast -a -o: ~ nos, kiimaričen -čna -o: ~a solata, omaka kumarin -a m \ prijetno dišeča snov| , kumina -e ž: konjsica, zamorska kùminov -a -o : ~ liker, kùminovec -vca m kuminovo žgat^e, icùminovka -e ž \hruška\, kùminast -a -o komis -a m kislo kobilje mleko kumnlirati -am kopičiti, icumuliranje -à s, kumulâcija -e i: ~ služb, kumulativen -vna -o: med ~o delovanje zdravila, kumiilacijski -a -o, kimulus -a m kopast oblak kuna -e i: ~ zlatica, belka, kùqji -a -e: ~e krzno, imnina -e ž, Icùnica -e ž bot. Inincit -a m min. \drag kamen\ luinec -nca m: poski^ kùni^i -a -e, kuncerija -e ž reja kuncev, lomčevina -e ž kunčje krzno knnkrttnr -ja m odlašavec, mečkač, obotav-IJač, kunlctâtorsld -a -o: ~a politika politika čakanja, kunktitorstvo -a s odlagalne odločitve, odlašavstvo KaomintAng -».[fat-o-] m \kittiska stranka], kuomintâniiki -a -o kùp Icùi» m: ~ sena, otrok; vse na «-oi, denarja na '>-«, luuneriti s ~om, vse leti na na en ~ metati, ~ se po<^; kùpoma prisl. : ~ so se stekale množke; kùp 391 kârz kupec -pca m = kûp£ek -čka m: lep ^' denarja, kûpôast -a -o, kUpčati -am = kiipčkati -am, kùpékanje -a s \ipa\ kùp -a m kupčija: dober, boljši ~ biti, dobiti, kupiti; v noben ~ za nobeno ceno, kùpen -pna -o: ~a pogodba, moč, ~o pismo, ~a cena = kupnina -e ž, kùpnja -e i: ~ in prodaja, kupiček -čka m: na ~u živeti potrebščine kupovati, po ~u hoditi ; kupoprodàja -e f pr. (no; -kup in prodaja, kupoprodàjen -jna -o klipa -e i, kupica -e i: staviti rožičke (za puščanje krvi), kùpast -a -o, kiipičast -a -o: ~a oblika kupé -ja m oddelek v vagonu: spahii ~ kûpec -pca m in kupèc -pcà m, ki^ičev -a -o, kupčevdti -i^m, kupčiij -te! kupCevàl -àla -o, kuptevàiue -a ~ z žitom, na debelo, ku^vàlen -Ina -o [-In-J, kupče-vâvec -vca m, kupÇevàvka -e ž, kupče-vàvski -a -o, kiq>čija -e f : ~ 7 usnjem, z dušami; ~o narediti, skleniti, razdreti; kravja na ~i živeti, po ~i hoditi; kui^jski -a -o, kupčijstvo -a j; kupčljiv -a -o kdor rad kupuje Kupido -a m rimski bog ljubezni, Kupidov -a -o: —« puščice kopirati -am med. bolezen v kali ustaviti, spodrezati, odsekati kupiti kûpim, kûpi -ite! kûpil -lia -o, kûp-Ijen -a -o in kûpiti -im s stal. poud. : ~ bl^o, sinu leta, ~ na obroke, ~ meso pri mesaiju, hišo od mesarja; kakor sem kupil, tako prodam, kupljiv -a -o, kup-Ijlvost -i ž, kûpljenec -nca m, kûpljenka -e ž: kupilen -hia -o [-yn-J ne domačega izdelka ali pridelka: ~o blago, ~o sukno; kupilo -a s: živim na ~u vse moram kupiti knpiét -a m \vhžna pesem, lahkotna pesmica(v opereti)], kupletist -a m knpljénik -a m mernik Icûpola -e ž, kûpolast -a -o: ~a streha, —a peč = kûpolka -e [-Ik-J ž kupte -a m odrezek, kupônski -a -o Inqwvàti -Ajem, kupûj -te! kupovàl -àla -o, kupovànje -a s, kupovàvec -vca m, kupovàvka -e i-, kui^vati -am, kupà-vaiùe -a j Iraiait -a m min. ktei -e i: donuiča, bankivska, divja, ruSeva tudi slepa ~ zrno mg^, drži se ko mokra kûiji -a -e: ~e jajce, oko, ~a polt, slepota, ~c prsi. ~i možgani; ~i slep teloh, ~e zdravje bot., ~a črevca bot.; kurjàd -i ž, kûijica -e ž Ikurja uš in teloh], küret(n)ina -e ž in kuret(n)ina -e i, kûijak -a m ]gnoJ], kümik -a m, kümica -e ž, kùrica -e i; Kûija vàs -e -i f kr. i., v ~i ~i kûra -e i med. zdravljenje: planinska, dietna, arzenikova, obsevalna kurativen -vna -o zdravilen: —a medicina = kurativa -e ž, kurirati -am zdraviti kuiàre -ra m ]stri^ za puščice, hromilo] kuràt -a m pomožni duhovnik, kuràtor -ja m oskrbnik, varuh, kluatôrij -a m nadzorni svet, odbor, nadzorna oblast, kuratéla -e ž skrbništvo, varuštvo kmta -e ž, kurbir -ja m, kurbirski -a -o, kurbišče -a s, kurbàti -àm se: ~ se s kom, kürte -rca m; vse vulg. Kûrdi -ov m mn. ]azijski narod], kürdski -a -o, Kürdistan -a m ]dežeki] Kûrent -a m ]b(9eslovno bitje], kûrent -a m pust, prismuk, kurentovàti -ûjem, kuren-tovàl -àla -o, kurentovài^ -a s knrénten -tna -o tekoč, vsakdo/^, veljaven: ~a pisava, ~o bla^ küreäüca-eitor. kûiija -e ž: rimska volilna kuriàlen -Ina -o [-In-] : slog IcurOnihnn -a m življeryepis iniriàzen -zna -o nenavaden, čuden, poseben, kuriôznost -i f = kuriozitéta -e ž posebnost, kuriôzum -a m posebrwst, znamenitost, redkost, nm. kuriéza -àz s kurir -ja in hitri sel, tekač, sluga, kurirka -e i, kurirski -a -o: —a služba, zveza kviti kûrim, küri -ite! kûril -iU -o, kûijen -a -o, kü^eqje s In küriti -im s stal. poud.: ~ peč, v peči, ~ Soto, z drvmi; kurišče -a s kraj, kjer se kuri, kurilo -a s ]ogrevna neprava], kurikn -Ina -o [-bhj: ~a naprava, cev, povriina, kurilnica -e [-yn- / -In-J ž: železniška kurivec -vca m, kurivka -e ž, kurivo -a —« ne manjka, kurjàC -a m, kinjàSki -a -o, kuijàva ■« ž: centralna, etažna nimam več —e icurtizàna -e ž plemiška, dvoma ljubica kurtoazija -e ž vljudnost, kurtoàzen -zna -o kûrra -e ž krivulja, vijuga, kuivatûra -e ž krivina kürz -a m smer, potek, tečaj, vrednost, višina, cena vrednostnih papirjev, predavanje, učni tečaj: ladja mei^a —, kupiti devize po ~u, obiskovati ~ an^eščine. kan 392 kvärte kürzen -zna -o: ~a vrednost, kurzirati -am biti v obtoku, kiirzist -a m tečtgnik kmfva -e ž ležeča, poševna, nagnjena pisava, kurziven -vna -o: tisk kibtos -a m varuh: ~ v muzeju kiist6vnka -e ž bot. kdiiar -ja m: pozidni, üvorodni kiUCarica -e ž, kiiičaijevka -e ž \rastiina\, kü$öarke-ark i mn. \klešče\ kuSter -tra m 1. koder, 2. kuštravee, 3. ~i so razmršeni lasje, kdStrav -a -o: --i bombaževec, kdStravec -vca m kuštrav čiovek, küStra -e ž = küStravka -e ž, kuštrast -a -o, kdStrati -am in kuäträti -äm, kuSträj -äjtel kuSträl -äla -o, kuStränje -a s küta -e i: meniška kütar -ja m kMna -e ž, Icütinov -a -o: ~ sir, kütinovec -vca m kutinov sok karfirta -e ž omot, ovojnica, kuvirten -tna -o ovojen: papir, kuvertirati -am, kuver-tlnmje -a s: ~ potezo pri Sahu UUa -eil. vu(r. psica, 2. vinski meh: v ~ah so vino tovorili knzniäti -äm smukati, mršiti, kuzmij -äjte! kuzmäl -äla -o, kuzmänje -a s, Icuzmävec -vca m KUzmič [ka'zmičj -a m, KOzmiSev -a -o kdia -Ain-em, Icüiev -a -o, Icdžek -žka m: prerijski ~ zooi., kiižkov -a -o, kiiže -ta m in s: slepo ~ zooi. kužen -žna -o: ~a bolezen, bula, — zrak, kraj, ~ bolnik, oddelek, ~o znamenje; kdžiti -im: mrhovina kuži okolico, kiižnost -i ž, kiižnat -a -o, kužUiv -a -o, kužUo -a J = kužnfna -e ž kužna snov; kiižnik -a m \bolnik in rastiinal, kiižnica -e ž \boinica in rastlina] kräika -e ž, kväCkati -am. kväCkanje -a s, kvädcanec -nca m sukanec za kvačkanje, kvACiti-im krMcr -dra m velik, pravokotno obkiesan kamen kradn^fafana -e i \postna nedelja] kvadränt -ami. četrt kroga, krogov izsek, 2. astr. orodje InaMt -a m geem., mat., teh.: pet na kvadr&ten -tna -o: ^ eiučbe, ~i meter, ~i kilometer, f-A koren, krädrä-tiöen -čna -o, kvadiatära •« i: ~ kroga, ~ sobe, stanovanja, kvadrirati -am, kvadrfranie -a s; kra^tnica -e 2 anat. kvadtUniJ -a m štiriletje kvadiiga -e ž rimski diricalni voz s četverno vprego kradrllijdn -a m četrta potenca milijona kvadrin6m -a m mat. četveročlenik, kvadri- nčmski -a -o kvadrivij -a m višja stopiga srednjeveških šol z aritmetiko, astronomijo, geometrijo in glasbo kot glavnimi predmeti krika -e i kavelj, kljuka: kljuka se »>« drži (»gliha vkup štriba), kvdkast -a -o: ~o zakrivljen kvikatl -am regijati, kvžkanje -a s, kvakdč -a m Iptičl, kvžkav -a -o, kvikavec -vca m, kvdkavka -e ž, kvžkniti -nem, kvžk medm. kvaUfldrati -am usposobiti, oceniti; kvalificiran -a -o: visoko ~ delavec, kvalifi-ciranost -i ž, kvalifikacija -e ž sposobnost, usposobljenost, ocena, kvalifikacijski -a -o: komisija kralitita -e ž kakovost, lastnost, vrednost, kvaliteten -tna -o: —o blago, kvalitativen -vna -o po kakovosti, po vrednosti: '—a «tialiTa k»4nt -a mflz.: svetlobni kv&nten -tna -o: »--a teorija kvinta -e ž kosmata šala, kvantdti -dm, kvantdj -djte! kvantdl -dla -o, kvantdnje -a s, kvantdč -a m, kvantdSki -a -o fcvantitčla -e ž koiikost, množina, število, veUkost: ~ vokalov, kvantitativen -vna -o po koiikosti, po številu: ~a analiza, kvdntum -a m količina kvdr -a m: na ~ biti, v ~ iti = kvdra -e ž: v svojo ~o, poljska kvdren -ma -o: ~o vplivati, kvdmost -i ž, kvdriti -im, kvdij«^ -a ~ orodje, mladino, dobro voljo, kvarivec -vca m, kvarljiv -a -o, kvarljivost -i ž, kvarljivec -vca m krdrgelj -glja tn -eljna /"-»//-7 m |4/r| Kvamlr -a m. na ~u, kvamfaski -a -o krdrt -a m četrt, četrtinka, četverka, Icvdrten -tna -o četrten, četrtinski: ~i papir, ~a pisarna kvdrta •« ž glas., kvdrten -tna -o: interval kvartdl [-dl] -a m četrtletje, kvartdlen -hia -©/■-to-i: ~iizkaz kvartina -e ž med. četrtnica, malarija z mrzlico vsak četrti dan kvartdr -ja m geol. \dob<^, kvaitdren -ma -o kvdrta kvdrt ž mn. igralne karte: metati, igrati na kvartdti -dm, kvartdi kvartdl -dla -o, kvartdnje kvârte 393 labod -a s, kvartač -a m, kvartàvec -vca m; kvartopiriti -im, kvartopirec -rca m, kvartopfrka -e ž, kvartopirski -a -o, kvartopirstvo -a j; kvartâS£imi -e i \pristojhina\ ; gl. tudi karta kvartét -a m glas.: godalni kvartiten -tna -o: ~i del soneta = kvartéta -e ž *kvartir -ja m stan(ovaire) kvés -a in -û m : ~ postaviti, kvâsec -sca m, kvâsen -sna -o: —« ^vice, kvâsnica -e i, nav. mn. kvâsnice -ic ž droži, kvasnina -e ž icisal, kvâsovka -e ž: gliva kvâsiti -im in kvasiti -im, kvàSepie -a s in kvaSêiue -a s: testo se kvasi shaja; kvâien -a -o in kvaSèn -êna -o: ~o testo, ~a repa akisana, kvasilnica [-yn-J ž, kvàSa -e ž: dati meso v ~o, kvasenica -e ž pogala, kvasilo -a s, kvasina -e ž = kvâsnik -a m ferment krasilo -a s koritce pri žlid kvasiti -im, kvasij -dite! kvasil -ila -o, kvasipje -a s: nekaj kvasa, aeimme kvasič -A m = kvasè -éta m; kvisiti -im, kvisil -a -o in -fla -o: neumno neslano govoriti, neumne klatiti kvisiia -e ž l>ot. mušji Us kvaterna -e ž četverka kri tre kviter [-tar] ž mn.: vsake ~ enkrat me obiiCe, kvitm -a -o: ~i teden, ~i post, ~a Sema, ~a baba vešča kvečitl -im kriviti, upogil>ati, kvéSenje -a s: čevlje —starost me kveči, kvâcast -a -o kvičjemn prisl. omejevanja: vsega ne dam, -pol kvMcr -dra m: čevlji na kvédrovec -vca m žebelj za kvedre, kvédrovci -ev m mn. \čevlji\, kvédrski -a -o = kvédrast -a -o: -čevelj kvAcr -ja m \ud verske ločine], kvčkerski -a -o, kvčkerstvo -a s kver^dint -a m tožbar, tožljivee, sitnež, kverulint(ov)ski -a -o, kverulinca -e ž, kverulint(ov)stvo -a s kvistor -ja m {starorimski finančni uradnik, it. policijski giavar\, kvestiira -e ž vpisni urad na univerzi, it. policijski urad kviedzem -zma m \verski nazorj, kvietist -a m, kvietističen -čna -o kvinir -ja m \verz\ kvinkviiiij -a m petletje kvfata -e ž glas., kvinten -tna -o: ~i krog, kvintak6rd -a m glas. kvintil [-dlj-a. m cent, stot kvintesinca -e ž zrno, jedro, prava vsebina kvintit -a m glas., kvintčten -tna -o: —i zbor Kvintillimis -na m in Kvintilijin -a m \rimski retorf, Kvintilijinov -a -o kvintilijAn -a m peta potenca milijona Kvintus -a in Kvinta m rim. os. i., Kvintov -a-o Kvfatiil [-dl] -a m {griček v Rimu\, kviri- iiilski -a -o[-ls-] kvfsUng -a m izd^avec, kvislinSki -a -o izdajavski, kvislingovec -vca m; gl. tudi Quisling kvifta prisl.'. — pogledati, planiti, cene gredo ~ kvMent -a m kottčnik: debli ~ kvil^-ežkoklja kvAdUbet -a m mešanica, pisana zmes, šara kv6kad -am kokati: kvočka kvoka, kv6ka -e ž koklja kvimm -a m potrebno Število glasovavcev kv6ta -« ž določeni del, delež, znesek kvottdlina -e ž med. malarija z mrzlico vsak dan L 1 [lajilj m neskl. ali il -a m: mali 1, viliki L, od ila naprej, z velikim L Liba -e f : po —i navzgor, libski -a -o laMil [-âl] -a m ustničnik, labiilen -hia -o [-In-J ustničen, labializtoti -am izgovarjati z zaokroženimi ustnicami, labiali-ziran -a -o, labializiraqje -a s, labializi-cija -e ž; labiodentil [-àl] -a m ustnično-zobni glas, labiodentilen -Ina -o [-In-]; labiovelir -a m, labioveliren -ma -o LabiilKiiB) -na m \legat Julija Cezarja\, Labiinov -a -o tabikn -Ina -o apatičen, nestalen, omahljiv, nestanoviten: —o ravnotežje, labilnost -i ž opotečnost, nestalnost, omahljivost >[-bf] hbMnt -a m blodnjak, med. notratje uho, labirintski -a -o -a #n: ~ pevec, ~ grbec, labddov -a -o: ~ vrat, ~o perje, labodica -e i labôd 394 lâhen \samca\, labôdiô -a m \mla^č\, labôdji -a -e: ~a pesem, ~e bel, ~i spev = labôdnica -e f, labodnjâk -a m \bi\'aliSče\ Ubora -e ž min. konglomerat, làborast -a -o : ~a tla, ~ kamen, libomat -a-o: ~ svet; lâboije -a s drobir iz labore libora -e i \velika lalvica\: ~ kislega mleka, lâborica -c ž laboratérij -a m delavnica, laboratôrijski -a -o: ~e v^je, —o steklo; laborânt -a m laboratorijski pomočnik, laboràntka -e Ž, laborântski -a -o; laborirati -am: ~ za zapeko -*■ bolehati za zo^ko, trpeti od zapeke, zaradi zapeke Libot -a m kr. i. : ~ na Koroškem, libotski -a -o: Labotska dolina, Làbotnica < ž \reka\ Lâbrador -ja m Ipohtokj, làbradorsld -a -o, labradorit -a m min. himrtsOèea -čna -o: ~a stranka, laburist -a m, laburizem -zma m Lacedénoo -a m Lakedaimon Licu -a m \pokrajina v Italiji], lâcijski -a >o Učen -čna -o, prim. bôlj ličen: ~ kruha, hvale, ~a jetika, oči, — kakor pes, kakor volk; ~ je, da se vanj, skozenj vidi; ~ je, da se duša v njem lovi; ličnost -i ž, ličnež -a m; lične -čenH»n] ž mn. = ličnice -ic ž mn. lakotnice, ličnik -a m lačno drevo; ličiti -im: teden dni je p^ lačil; ličniti -im lakoto delati, ličnjenje -a s: ta voda lačni Ladinec -nca m, Ladinka -e ž, ladinski -a -o, ladinščma -e ž retoromanski jezik Lidislav -a m os. i., Lidislavov -a -o; Licko -a m. Ličkov -a -o; Lido -a m, Lidov -a -o; Lidislava -e i os. i.; Lida -e ž, Lidin -a -o lidja -e ž, rod. mn. lidij 1. trgovska, prevozi^ matična, šolska, bojna ~ na vijak; ziblje se ko 2. cerkev ima tri ~e; 3. ~ pri mlinskih rakah; 4. portugalska — zool.; lidjin -a -o: ~ rilec; lidyski -a-o: ~i dnevnik, ~i tovor, ~a tla = ~i pod; lidjica -e i 1. majhna ladja, 2. papirnata ~ zool, 3. ~ pri sadilniku krompiija; lidjati -am pluti, lidjanje -a s, ladjivec -vca m = ladjir -ja m, ladjirski -a -o; lidjišče -a s in ladjišče -a s (jezerski) pristan; ladljivje -a j; lidjičar -ja m \Mič\ ladje- v sestavi: ladjedilec -Ica m, ladje-délski -a -o, ladjedélstvo -a s, ladje- déhiica -e ž, ladjedihiiški -a -o >[-dél-] ; ladjemirec -rca m, ladjemérski -a -o, ladjemirstvo -a s lady [liidillidi] žneskl.gospa: ~ Macbeth, ladyjin -a -o in ladin -a -o: ~o zdravje Laert(cs) -ta m, Laêrtov -a-o: ~ sin Odisej lafeta -e ž podstavek topovske cevi, laféten -tna -o La Fontaine [lafontên] -na m \ franc. basnopisec\, La Fontainov -a -o, lafon-tainski -a -o lig -a m, samo v zvezi: v ~ hoditi, iti počasi, lagodno, zložno lagiti ližem (se), liži -te in -itel lagil -ila -o, lagiiùe -a s: ~ se komu, debelo laže, da se kar kadi, da sam sebi veijame, kakor pes teče; laže, da se tema dela, kakor bi orehe tri, kaj se lažeš? ligev -gva m 1. sod, 2. steklenica, li^a -e ž velika steklenica, pletenka, ligvica -e ž, ligvič -a m = ligviček -čka m \sodček\ Ugod -i i, ligoden -dna -o in lagdden -dna -o zložen, ligodnost -i ž in lagôd-nost -i ž, lagoditi -im: to mi lagodi, ligodnik -a m lagoden človek; ligot -i ž: z Ho delati; lagôta -e ž zložnost, lagô-ten -tna -o zlčžen, lagôtnost -i ž Lago Maggiore [Idgo madžčre] m neskl. lagina -e ž morska plitvina, obrežni otoček: beneške lagûnski -a -o Lih Liha m, Lihov -a -o: pošten ko ~ koš, Lihinja -e ž, liSd -a -o : ~i rizling, liščina -e ž italijaničina; lahôn -a m, lahônski -a -o; lih liha m \olje\; gl. tudi LaSko lihek -hka -o in lahèk [-Iàk] in lahàk lahkà -ô -i -i -i, dol. lihki -a -o, prim ližji -a -e, prisl. lahkô, ližG)e in liglje: ~ korak, jezik, ~a sapa, naloga, bolezen, smrt, ~a konjenica, ~a atletika, ~o spanje, delo, ~o dekle; —o noč! ~ kakor pero; tebi se je ~o smejati; ~o si misliš, ~o greš, zdiù že —o nehaš; —o da pride >[lah-j hh-] liben -hna -o in lahin, lahèn [^n] -hnà -6 -i -é -i, prim. lahnéjSi -a -e; prisl. lahnô, lahnčj(š)e; lahnéti -im lahek postcgati, lahnèl -éla -o, labnéiye -a s: bohiik kar lahni; lahniti -im lahkati, napraviti k[lah-lbh.J 395 UManche Uhesis Léhese i gr. mit. sojenica, ki prede nit, Lähesin -a -o übet -hti ž laket, lähten -tna -o lAhkati -am z roko poskušati, kako lahko je kaj, làhkanje -a s ; lahiàti -im lajšati, lahčij -ijte! lahčil -ila -o, lahčiaje -a s >[lah-ll9h-] lahko- v sestavi: lahkoatlčt -a m, lahko-atlétski -a -o; lahkokril [-H] -a -o; lahkokrühar -ja m lahkokrühec -hca m kdor rad zlahka živi; lahkokfven -vna -o sangviničen; lahkomiseln -a -o, lahkomiselnost -i ž, lahkomiselnež -a m, lahkomiselnica -e ž >[-s»ln-]; lahkomišljen -a -o, lahkomiSljenost -i ž, lahkomiSljenec -nca m, lahkomišljenka -e ž\ lahkonôg -ôga -o; lahkooboro-iênec -nca m; lahkovéren -ma -o, lahkovémost -i ž, lahkovémei -a m, lahkovémica •« i; lahkoživ -a -o, lahkoživost -i ž, lahkoživec -vca m, lahkoživka -e ž, lahkoživček -čka m UtàM» -e ž, lahkdten -tna -o, lahkdtnež •a m, lahkômost -i ž; lahkbča •« i; lihkost -i ž >[lah- / bh-] lahkotica -e ž bot. kokotica fadujik -a m [lah-j hh-] m min. apneni maček, lehgak liik -am 1. svetrU človek, 2. nestrokovnjak: ~ v kaki stvari, liiški -a -o, liičen -čna -o; laiziiati -am, laizicija -e f : ~ šole >[la-i-J Liis Lüde ž \gr. hetera], Liidin -a -o Ujati -jam in -jem, lijanje -as: ~ na luno, ~ nad ponočnjaki, lisica laja, lijež -a m : p^ji lijav -a -o : ~ človek, ~a usta, lijavec -vca m človek hudega Jezika, lijavka -e i, lijavski -a -o; lijavt -a m zmeijavec, lajilo -a s znč.; lajič -a m prerijM volk ttina -eil. ~o goniti, to je že stara na beraško ~o priti; 2. vlačuga; lijnati -am, lijnwje -a * 1. zmerom eno 2. potepati se ; lijnar -ja m, lijnarica -e ž, lijnarski -a -o lijno -a s gnoj, umazanija, lijnast -a -o, lijnar -ja m zooL, lijnež -a m bot. Lijovk -vca m skhdatelll, Lijovčev -a -o: ~e skladbe Ujšati -am, lijSaije -a s, lajšilo -a j \pripomoček\, lajšiva -e i, kOšilen -Ina -o [-In-J l&it -a m \sodček\, lijtič -a m, lijta -e i: ~ za žito, za gnojnico, lijtica -e i lik -a m: alkohohii, barvni, asfaltni, bročev likast -a -o: ~i čevlji; lakirati -am hščiti, pohščiti, lakiran -a -o, lakiranje -a s; laldmica -e i \prostor\ laki] -a m strežnik, lakijski -a -o strežniški, suženjski (po duhu), lakijstvo -a s Lakediimon -a m [pokrajina stare Grčije], Lakedaimönec -nca m, Lakedaimönka -e i, lalcedaimönski -a -o liket -kta m: dva ~a, trije ~i; liketen -tna -o: mera, likten -tna -o: ~i zgib, likemica -e [-kat-j ž \kovinska-narokva\; liket brida liket bride i likmns -a m \modro barvilo], likmusov -a -o: ~ papir iaaA»-cžbot.clkoriJa lakolit -a m geol. globinsko kamenje, magma, globočnina likom -a -o = likomen -mna -o: ~ na denar, časti likonmost -i i = likom-stvo -a likomnež -a m — likomnik -a m; likomec -mca m 1. človek, Z škaf; likomnica -eil. lakomna ženska, Z škaf, W, likomček -čka m lij Lakönija -e i Lakedaimon, Lakönec -nca m, lakönski -a -o: ~i odgovor; lak0ničen -čna -o kratek. Jedrnat, laköniäiost -i i, lakonizem -zma m Ukota -e i = likot -i i: huda, volčja, predrta živa ~ nenasitnež; za ~o = od »-e umreti (°~e imireti); navadna, bela, rumena, divja ~ bot.; likoten -tna -o: ~ na vino, roj čeb., likotnik -a m 1. nenasiten, lačen človek, Z bot.; likotnica -eil. lačna ženska, 2. v ~i, v ~ah ga bode; likotnost -i i pohlep Uksen -sna -o ohlapen, popustljiv, široko-vesten, prim. liksnejši -a -e in bolj liksen; liksnost -i i, liksnež -a m; laksativ -a m med. odv^alo, čistilo; laksadven -vna -o med. čistilen, odvajalen; laksirati -am odvažati, laksinuye -a s laktidja -e i izločat^ mleka, dojenje: ob ~i, laktomiter -tra m laktoza -e i mlečni sladkor -e i zool., limji -a -e: ~a volna, limin -a -o: ~ trup •i in-e m ]budistovski višji duhovnUc], lamaizem -zma m ]vera budističnih Tibetancev], lamait -a m pripadnik lamaizma, lamaitski -a -o La Manche [lamdnš] La Manchea m: kanal ~ Rakovski preliv Lamarck 396 larpurlartizem Lamarek [lamàrk] -a m \ franc, naravoslovec , lamarklzem -zma m nauk o dedovanju lastnosti limbda m neskl. in lâmbda -e î \grSka 6rka\ : mali z vélikim • Limbe^ -a m, Làmber^v -a -o; Làmber-gar -ja m, Làmbergaijev -a -o, làmbeiiki •a -o: gospostvo lambréta -e ž Imotorno vozilol laméla -e i platica, ploSčica, tanka kovinska žica za okras, lamélast -a -o = lame-lozen -zna -o phičičast famienticija -e ž tožba, žalna pesem, lamen-tirati -am tožiti, objokovati, žalovati, lamentiranje -a s *Iimpa -e f svetilka, *lâmpica -c ž lučka, *lampàma -e ž svetilničarna, lampijôn -a m, lampijôn£ek -čka m lamprc^it -a m min. Limpsakos -ka m \gr. mesto ob Heles-pontu\ Un lanû in lina m: ~ goditi, mikati, mladiti, pogrniti, rositi, sušiti; lanén -a -o: ~a pogača, glavica, preja, ~o olje; lamSče -a s njiva, kjer je rasel tan-, prostor, kamor pogrinjajo lan', laniščen -čna -o kar raste na lanišču: ~a repa; laniSčnica -e i 1. jama za sušenje lanu ob trenju, 2. repa lânovec -vca m lan, ki se ne preža ; lânovka -e f dninarica, ki je dobila za plačilo v najem lanišče (za krompir) ; lanenina -e f = lanina -e i: oblačiti se v ~o; lanič -iča m bot. ; lanopérka -e ž bot. Lancaster [lênkestsr] -tra m \angl. pokrajina], lancastrski -a -o lancéta -e ž suličast kirurški nožič, lancéten -tna -o: oblika linckneht -a m \vojak\, lâncknehtovski -a -o: —o vojskovanje linež -a m gorski hrbet, gorsko sleme Langobinli -ov m mn. \germ. pleme\ langobàrdski -a -o Lingus -a m jsl. slikar j, Lângusov -a -o: ~i portreti langûsta -e ž jmorskl raki lànl prisl., Ižnski -a -o: mara zanj kakor za ~i sneg, —o leto, lanskoléten -tna -o -*■ lanski, linščak -a m lanska žival, IdnSčina -e ž krnski prideUk lanika -e ž bot. Lanišče -a s kr. t., na ~u, z ~a, laniški -a -o, Laniščar -ja m lanolfai -a m kem., med. lansirati -am, lansiranje -a f: ~ torpedo izstreliti, ~ vesti novice trositi, raztrositi, vreči med ljudi lantin -a m min. Laokoon -onta mgr. mit., Laôkoontov -a -o : ~a smrt, skupina Laos -a m lazijska država\, laoški -a -o lipa -e ž, nav. mn. Upe lâp ž živalske ustnice: pasje lé pav -a -o = läpast -a-ogobezdav. Upati -am = Upiti -im = laptàti -àm: pes lapa po muhah; Upavec -vca m = lapàn -àna m = lapâvs -a m gobezdač l^ilija -e malenkost lapidaren -ma -o kratek, jedrnat, klen (kakor napisi na kamnu): ~ slog, lapidàmost -i ž; lapidàrij -a m zbirka starih kamnitnih spomerükov in napisov Mpis -a m med., kozin. Laplace -cea [lapläs -a] m\ franc. astronom], Laplaceov -a -o Lapénec -nca m, Lapônka -e ž, Lapônsko -ega s, na ~em, Lapônska -e ž \pokrajina v severni Finski], iz ~e, lapônski -a -o, lap0nščina -e ž làpor -ja m: ilnati, sivi, kredasti Uporjev -a -o, làporast -a -o : ~a zemlja, Upornat -a -o Lâporje -a s kr. i., v ~u, iz ~a, Uporski -a -o, Lâporéani -ov m mn. làpsus -a m spodrkljaj, spozaba: primeril se mu je ~ calami [kdlami] zapisalo se mu je; to je bil ~ linguae [lingve] zareklo se mu je lapûh -a m bot.: zajčji planinski lapüSek -ška m, lapuhov -a -o: ~ list, lapOšje -a s làr -a m starim Rimljanom varuh domačega ognjišča, nav. mn. lâri -ov m làrgoprist, glas. počasi, široko; lârgo -a m: z ~om, v ~u, larghetto [largéto] prisl. glas. nekoliko počasi làrinks -a m grlo, laringälen -Ina -o [-In-] : ~a kriza, laringoskôp -a m ogledalce za ogledovanje grla, laringoskopija -e ž, laringolo^ja -e ž nauk o grlu in njega zdravljenju, laringolôg -a m zdravnik za grlo; laringitis -a m vnetje grla Larisa -e ž \mesto v Tesaliji], lariški -a -o Larousse [larùs] -ssa m, Laroussov -a -o: ~i besednjaki larpurlartizem -zma m, larpurlartist -a m, larpurlartističen -čna -o, larpurlartistov-ski -a-o Us 397 lâs lasû m lésa m, mn. lasjé lâs: gosti, ščetinasti ~je. za ~ odnehati, ni za ~ boljši, za ~ je manjkalo, življenje mu visi na ~u, tudi ~u mu ni skrivil; ~jf gredo z glave, ~je grejo pokonci, se ježjjo, ~je ga bole; '-e si puli, so si že v vino gre v läse; te bom za läse, za mu gre mu trda prede, za ~e privlečeno; lâsec -sca m = Idšček -ščka m - lâsek -ska m, läsen -sna -o: ~i koren, ~a igla, lasàt -âta -o: ~a glava, koža; lâsast -a-o: ~a cevčica, ~o zlato; lâsnat -a -o, Idščast -a -o; lasišče -a s: bujno lâsje -a s: predivno lasar -ja m \prekupčevavec\; lasnina -e ž lasna snov Jasâti -âm, lasàj -âjte! lasàl -ila -o, lasinje -a s: otroci se lasajo; lasič -a m: to so ti sami ~i; lisati -am kosmatati: blago se lasa razpada v vlakna lasciven -vna -o opolzek, polten, lascivnost -i ž opolzkost, poltenost, lasdvnež -a m liskad -am se dobrikati se, liskanje -a s-. ~ se dekletu z darili, laskam si, da sem zadevo lepo uredil; °to mi laska mi je všeč, pogodu, mi godi; liskav -a -o: ~o govorjenje, vedenje, priznanje; to je zame ~o, liskavec -vca m, liskavka -e ž, lâskavost -i ž Uskm -a -o izbirčen, kočljiv v jedi, sladko-sneden, liskmost -i i, liskmež -a m, liskmica -e ž, liskmik -a m lasni ra -e f 1. lasasta cev, žilica-, kapilarka; 2. trihineki, 3. svitek las; 4. trava; lasnfčen -čna -o kapilaren, lasničnost -i Ž = lasovitost -i i kcpUamost; lisnica -e ž lasna igla lasnOc -a m deteljni predenee Uso -a m vrv r zardio\ lov z ~om LassaUe [lasàl] -lia m jnem. sodalistj, Lassallov -a -o, lassalovec -vca m, lassalovski -a -o, lassalovstvo -a s Ust -i f : v ~ dati, v ~i imeti, v ~ spraviti, listen -tna -o: v svojo ~o hišo ni smel, ~a hvala, ~a cena, na stroške-»- na svoje stroške, ob svojem; z njemu ~im humoijem; iz ~ega nagiba ^ sam od sebe; v —em imenu -> v svojem; v ~o ikodo-v v svojo; ~o ime slov.; lastnina -e ž: tuja lastninski -a -o: ~a pravica, lastnik -a m, lastnica -e ž, lastnišlci -a -o, lastništvo -a s; lastnordčen -čna -o ->■ svojeročen •listika -e i elastika lastinec -nca m pr. zg. svobodnjak, lastine lastin ž mn. pr. zg. lastiti -im si in se, lasti -ite! lastil -a -o: ~ si tuje blago, ~ se tujega blaga; fantič se le očeta lasti se ga drži, lastitev -tve ž lastnést -i ž: dobra, lepa, grda ®v ~i varuha kot varuh lastovka -c ž ^ listovka -e ž: kmeč^ mestna morska ~ \riba\; listovičica -e i; listovičji -a -e: gnrado, listov-kin -a -o; listovičjak -a m « iistovjak -a m l^ovfiol; listovičar -ja m \metulj\; lastopér -a m \ptič\ iasûQa -e ž, lasùljar -ja m, lasiUjarica -e ž, lasùljarski -a -o, lasûljarstvo -a s Lišče LdŠč ž mn. kr. i., v (Vélikih) ~ah, (veliko)liški -a -o, Liščan -a m VeUko-laščan lašččc -à m in liščec -a m klop >[-šč»c-] Liško -ega s kr. i., v -^em, iz liški -a -o: —o pivo, toplice, Laščin -ina m Liško -ega s Italija, na <^«m, z «^«ga; gl. tudi Lah lištnik -a m \obiič\ lit -i i = lit -a in -ù m: prosoi latjè -k s in litje -a s = litoyje -a s; litec -tca m, la^ -iča m: proso zasliši mlatiče, pa skoči v ~e; latina -ežlat; latica -e ž: koruzna litast -a -o latu poihben; litnat -a -o litovnat -a -o: ~i oves; latiti -im, latênje -a J = latoviti -ùjem se, latovinje -a s; litovka -e ž bot. lila -e i: ~ v kozolcu, latnik -a m litovec -vca m \klin\, litnik -ami. leseno ogrodie za brajdo : sedeti pod ~om, 2. fižol, litovnik -a m vrtna ogrtga iz Ua, litica -e ž, latina -e ž dolgo, neomajeno smrekovo deblo, litast -a -o; litati -am kite s klini pribijati, lititi -im: ~ streho latte -a m arheol. predrimska železna doba, latênsld -a -o laténten -tna -o skrit, skriven, prikrit, fiz. vezan, laténtnost -i f = laténca -e ž prikritost, latčnčen -čna -o: ~a doba (bolezni) laterilen -Ina -o [-In-] stranski, obstranski: ~i glas, laterilnost -i [-In-j ž Laterin -a m \rimski,muzej in katedraUi\, laterinski -a -o: ~i koncil latéma -e ž \. svetilka s steklenim ohišjem, 2. kupolast nastavek nad streho; latêrna migika -e -e f \projekcyski aparat\, latémski -a -o: ~i ročaj latiflMij 398 lebdéti latifândij -a i veleposestvo, latifûndijski -a -o veleposesten, latifùndijec -jca m veleposestnik Latinci -ev m mn. \narod v starem Laciju], latinski -a -o: ~i slovar, ~o jadro. Latinska Amerika, latinskoamêriSki -a -o, latinec -nca m: v gimnaziji je bil dober latinist -a m kdor znanstveno pozna latinščino, latinSčina ■« i; latini-zem -zma m latinska jezikovna posebnost, nje posnetek v domačem jeziku-, latin it i -im prevajati v latinščino, latinjenje -a s; latinčevdti -lijem vtikati latinske besede v domači jezik, latinčevšnje -a s -, latinica -e i \pisava\ Litioni -tia m Lacij tttvfttfaia -e i |z dostavljanjem in prestavljanjem zlogov prenarejen jezik\, lâtovski -a -o: ~i jezik latrfcia -e i stranišče na planem Mtrlca -e i 1. skodeht za mleko, 2. poli, lâtviêast -a -o, lâtvièen -čna -o: ~i rob rob Uttvice, Utvička -e f bot. Lausanne [lozdnj -nna m {jvic. mesto', lausanski -a -o, Lausinec -nca m, Lausànka -e ž Um -e ž kredenca làva -e ž kamnina, izmeček ognjenika, liven -vna -o: ~a odeja lanurtinski -a -o: «-^a Škofija Urdamim -a m med. \pomirjevalno zdravilo\ °lavénd(l -dla m bot. sivka tavina -e ž-*- plaz Layinia -e š rim. mit., Lavinium -ia m jmesto v Lacijuj, lavinijski -a -o lavicali -am omahovati, loviti ravnotežje med tokovi, smermi, nazori, premagovati težave, laviranje -a s °Uvar -a m lovor lavôr -ja m \ posoda za umivanje] lancAt -a m (z lovorom ovenčan) nagrajenec, zmagovavec Lavrfacij -a m os. i., Lavréncijev -a -o; Lavrtocija -e ž, Lavr6ncijin -a -o lavretAnski -a -o: ~e litanije LAvrica -e ž kr. i, na ~i, lâvriSki -a -o, LAvričani -ov m mn. lAvti -ov m mn. strm, kraSrut svet v snež- nUkUi rebréh Layer [tâjerj -ja m slikar\, Layeijev -a -o: podobe liz in làz -a m otrebljen svet, mn. tudi làze lAz ž: '-e trebiti, žgati, kopati; làzar -ja m ' laznik -a m stanovavec v lazu. rovtar; laznina -e i = lazovina -e ž in lazovina -e i najemnina za laz, lazeč -zca m = lAzič -a m lAz -i i vrata v plotu laz Idza m deska pri kozolcu, ki se predeva, da skladač nanjo stopi', laza -e ž \lestev\ Laz Ldza m kr. i., tudi Lizi -ov m mn. in Lize Liz ž mn. kr. i., Išški -a -o, tudi lažinski -a -o in lizenski -a -o f -Z9n-J, Lažin -ina m LAzar -ja m os. i.: car Lizarjev -a -o; lazarist -a m, lazaristovski -a -o lAzar -ja m: gozdni ~ \polž\ lazaret -a m vojaSka bolnišnica, lazarčten -tna -o laziti lizim, lizi -ite! lazil -Oa -o, lizenje -a s in liziti -im s stal. poud.: gosenice, polži lazijo po zelju, po vseh štirih ne lazi za menoj! nekdo lazi okoU hiše; liznik -a m kdor lazi, lizar -ja m otrok, preden shodi-, lizka -e ž \. uS, 2. bot.-, laznina -e i = lazččina -e ž plazivci lAzovec -vca m min. lazAr -ja m \modrilo\, laziirec -rca m min. viSnjevec, lazurit -a m \drag kamen\, laziiren -ma -o moder, višnjev Ud -i ž: ~ iz zadrege, v sili; debela, kosmata, grda na ~ postaviti, na ~i ostati, ~ ima kratke noge; laž besida laž beside i lAžen -žna -o: ~a pobožnost, ime, ~i Smerdis, ~i liberalizem, ~a ustavnost; ližnost -i ž, lažnik -a m, lažnica -e i °laži- v sestavi: lažen lažniv -a -o: Isesede, ~i preroki, lažnivost -i ž, lažnivec -vca m, lažnivka -C ž 1. ženska, 2. bot. Ie čl, nasl: le-ti, le-t6, le-tiga, le-timu, le-ti, le-6ni, le-dna, le-6no, le-6nega; le-stai, le-tim, le-tiJ K prisl 1. poziva: če si upaš; ~ čakaj, ~ pridi, ~ počasi, naj ~ pove; 2. omejuje: vmil se je ~ eden, če ~ upaš, h^ ~ počasi, ne ~ ti, ne ~ sedmi, tudi osmi; 3. poudarja: kam je ~ Sel? ~ kam jc Sel? pa je ~ dobro, če človek kaj zna; pa ~ zateže Icader [tttkrj -ja m 1. politični voditelj stranke, smeri, gibanja; 2. uvodnik; leaderski -a -o; tudi lider LeAnder -dia m os. i, Leindrov -a -o; Leindra -e ž, Leindrin -a -o lebditi -im držati se, viseti, plavati: postovka lebdi nad poljem ->- visi, se lebdeti 399 legénda drii, trepeta; podoba mi lebdi pred očmi mi Je, mi miglja pred očmi, smeh mu lebdi na obrazu -* mu igra, počiva leca -e ž prižnica lecati -am se pretegovati se, lecanje -a s lect -a m strdenje, lectov -a -o: ~o srce, lectar -ja m, lectarski -a -o, lectarija -e f leča -e ž: bot. prava, divja, vodna, žabja fiz., fot., anat. steklena, kristalna, razpršilna, zbiralna; vzbočena, konkavna, dostavna, iskahia, povečevalna lečica -e ž, lečje -a s: akromatično lečen -čna -o: ~i strok, ~a vzboklina; lečast -a-o: ~ kamenček, lečnat -a -o: skleda je še vsa ~a; lečar -ja m zool. \žulek\, lečevina -e ž in lečevina -e ž \skuna\, lečišče -a s in lečišče -a s njiva, kjer je rasla leča, lečnica -e ž bot. lečin -a -o zdravilen, čaroven: koren ~ Ičči ležem, lezi -te! Ičgel legla -o 1. pojdi leč! ~ spat, pred tednom je legel, mrak leže na vas, bridkost mu je legla na srce; 2. jerebica leže jajca; moj dom je tam, kjer se ležejo orli in nevihte; ležeiue-aj: ~jajc lečiti -im lit. zdraviti, lečUen -hia -o [-In-J lit. zdravilen Md ledii in leda m, mn. ledovi: plavni skladasti —, nadanji, polarni, goli ~ se dela; ~ se taja, se lomi, poka, drži; ~ je prebit, na ~ speljati, iti komu na leden -dna -o: ~a ploskev, vrečica; lednica -e ž voda iz ledu; ledast -a -o: ~o steklo; ledar -ja m, leddrna -e f: v ~i izdelujejo led; ledišče -a s: pred nami je bilo neizmerno —; toplomer je zdrknil pod ledovnjak -a m hladilnik, leddvje -a s Lida -e ž gr. mit., Lčdin -a -o: ~a otroka ledčn -a -o: ~a skorja, sveča, odeja, drča, skril, gora, doba; ~a kopel, ~a kava, ~e rože, poči; Ledeno morje; ~o mrzel, ~o srce; —i možje; ledenost -i ž; ledenec -nca m januar, kandis, ledenček -čka m ledena sveča, ledenČKa -e ž \hruška, če.\nja\; ledenka -e i 1. zrno toče, 2. sukanec, 3. solata; ledenjdk -a. m i. žebelj sekanec; 2. mn. ~i ledeni možje; ledenica -e i \jama, klet, omara\ ledcneti -im, ledenel -ela -o, ledenenje -a s: voda ledeni; ledeniti -im, ledenil -a -o, ledenjenje -a s: vodo umetno — spreminjati v led; vode se ledenijo; strah mu ledeni kri v žilah ledenik -a m, ledeniški -a -o: ~i svet, rep, ~a groblja, ~o jezero ledetina -e i: oranžna ~ \jed\ ledina -e ž neobdelan svet, trata-, —o orati, v ~o pustiti ne obdelati, otroci se igrajo na ~i pred hišo; ledinica -e f; ledinast -a -o neobdelan, travnat; ledinski -a -o: ~a imena; ledinec -nca m stanovavec na ledini; ledinščica -e ž bot. Ledina -e ž kr. i., na ~i, z ~e, ledinski -a -o, Ledinec -nca m; tudi Ledine -in ž mn. : v ~ah je bil doma pesnik Žakelj-Ledinski Icdiiati -am poškodovati, raniti; ledi-ranec -nca m poškodovanec; lezija -e ž poškodba, rana, lezijski -a -o lédje -a s, nav. mn. lédja ledij : ~a so pre-pasana; ledovjè -à s in lédovje -a lédven -a -o [-van-]-. ~a odvodnica, mišica, anestezija lédnik -a m bot. \graSica\ ledo- V sestavi: ledolôm -ôma m: ~ pri mostu, ledolômen -mna -o, ledolômec -mca m, ledolomivec -vca m, ledolomivka -ef |M/a|;ledosèk-ékam ledvica -e ž, nav. mn. ledvice; ledvičke -ičk ž mn: ~ v omaki; ledvičen -čna -o: ~a pečenka, ~i pesek; ledvičast -a -o: ~i skržek \školjka\; ~a skodela - ledvkika -e ž, ledvičar -ja m \bolnik\, ledvičnik -a m min., bot. Kg -a m: kokoši en^ ~a gnezda U^ -e f 1. vodoravna, hrbtna ~ mu dobro dé, jabolka v ~o dati; 2. zemljepisna 3. mn. pri vozu, na ~e postaviti sode, na —« zložiti drva; 4. ~ papiija; 5. živina se pase po ~ah legilen -Ina -o [-In-J postaven, zakonit, l^ilnost -i [-In-] ž; legalizirati -am uradno potrditi, overiti, legalizacija -e i, legaliziran-a-o légar -ja m med. : trebuSni---- tifus legit -ami. odposlanec, 2. volih, legatâr -ja m kdor dobi volilo; legàtor -ja m pr. volivec, kdor daje volih, legicija -e ž odposlanstvo, legacijski -a -o: ~i svetnik legit -a m zool. \ptič\ : vpije kakor ~ légad -am, léganje -a s: noč lega na zemljo, zvečer je zgotlaj legal legito prisl. glas. vezano legénda -eil. svetniška zgodba, čudežna pripoved, izmislek; 2. napotek za branje: legendaren -rna -o: ~ junak, legendar-nost -i i l^ja 400 leno- l^ja -C i: rimska, tujska, častna legijski -a -o, legionir -ja m, legionšrka -e ž, legionirski -a -o; legijon -a m: cel bolezni ima, legist -a m legirati -am stapljati, zlivati kovine, legi-raiije -a s; legiran -a -o: ~o zlato, ^ kovine; legika -e f-»- zlitina legislatiTen -vna -o postavodajen, zakonodajen, legislativa -e ž zakonodajna zbornica', legisldtor -ja m zakonodajavec, zakonodajnik; legislatiira -e ž zakonodaja; legislatAien -ma -o: doba legitimen -mna -o postaven, zakonit, zakonski, legitimnost -i ž postavnost, zakonitost; legitimžcija -e i izkaznica'. imeti ~o za kaj upravičenost, pravico, dovoljenje, legitimirati -am: ~ koga zahtevati od koga izkaznico, ~ se izicazati se z izkaznico; legitimist -a m privrženec legitimnega vladarja llglo -a i 1. kotiSče, (iz)vir: ~ bolezni; 2. orgm: sabljasto ~ kobilic Ijgnar -ja m, nav. mn. lignaiji -jev tramovi, po katerih spuščajo ali vzd^ujejo sode Izgnan -a m zool. \plazivec\ Icgnmki -a m beljakovinska snov v sočivju, legumindzen -zna -o, Iegumin6ze -ia ž mn. stročnice lAa -e f greda, pas, del njive med dvema razoroma, ogon: ~o posejati, na orati, tu in tam je še kaka ~ snega, Ičhica-e2-=lčSica-ef LeHaTre/'Mvr7 -ram \firanc.pristanišč^, v 'MI, lehavrski -a -o Mmjtt -a [l»h-] m lahnjak Leibnii [ii^nic] -a m |R«m. filozofi, Leibnizov -a -o, leibnizovski -a -o l/Meuličifbn]-dnam kr. i., leidenski -a-o: '~a steklenica LOpdigfldipeig] -a m kr. i., iz ~a, leipziSki -a -o: sejem; tudi Lipsko -ega s IdtmotiT[Iditmotiif] -n m-* vodilni moti» RJ l^ta lijte medm.-. lij ga, liji l^te no, liite! lijte si nol lij -a m romunska denarna enota], l^ski -a -o: ~a valuta I& -a m: ga ni zlata ni v njem niti za pravni lekima -e ž, lelcimiški -a -o, lekžmar -ja m, lekimarica -e ž, lekArnarski -a -o, lektoarstvo -a s l&dja -e i pouk, učna ura, učna snov, berilo, list, graja: prva kratka huda dajati komu poučevati, učiti, grajati, v strah prijemati, učiti kozjih molitvic; lekcijski -a -o; lektor -ja m, Idktorski -a -o, lektordt -a m, lekcio-ndr -ja m zbirka nedeljskih evangelijev in listov, lektira -e f ^ branje, berilo liksilran -a m, leksikdlen -Ina -o [-In-J besednjaški, slovarski', leksikograffja -e ž, leksikogriif -a m, leksikografski -a -o; leksikoldg -a m, leksikologija -e ž, leksikol6ški -a -o *lemenit -a m semenišče, *lemen4tar -ja m semeniščnik, bogoshvec, *lemenitarski -a -o bogoslovski limez -a m škarnik, spUivarski drog limcž -a m in limež -iža m \del pluga\, lemežen -žna -o: '-a kost v nosu = limežnica -e ž anat. rah Limnos -osa m \gr. otok\, limnoški -a -o limpa -e ž \posoda\, limpast -a -o IcmAr -a m, nav. nm. lemiiri -ov strahovi, rimski duhovi umrlih lomirid -a m poiopica lin in lin lina -o -i -e in leni -i -i; prim. bolj lin; prisi. lino in len6: ~o črevo, prebava; da smrdi; ~ pisati, za pisanje; da ga je zemlja žalostna; fant pa, ne bodi jo pobere; linost -i ž; lenči -ita m lenuh; leniv -a -o, lenivec -vca m: troprsti zool., lenlvka -e ž, lenivost -i f; lenlti -fm se, lini -fte se! lenll -a -o, lenjinje -a s; len&riti -im, lendijenje -a s Linart -a m os. i., Linartov -a -o; Linart -a m kr. i., od ~a, k »-u, pri ~u; linarSki -a -o linart -a m lenuh, zaspanec, stolček, podnožnik : ~ ga je zmogel Itamjlinaif] -a m |nem. pesnik], Lenauov -a -o: ~c pesmi, linausici -a -o: ~a otožnost Lindava -e ž kr. i., iz ~e, v ~i, lindavski -a -o: ~a naftna polja, Lindavec -vca m in Lindavčar -ja m Linin -a m, Lininov -a -o, lininski -a -o; leninizem -zma m, leninist -a m, lininovec -vca m; Liningrad -a m kr. i., liningraj-ski -a -o, Liningrajčan -a m, Linin-grajčanka -e ž; Lininsk -a m kr. i. lenitiv -a m med. blažilo, lenitlven -vna -o Liaka -e ž, Linkin -a -o, Linčica -e i; Lina -e ž, Linin -a -o; Linčka -e ž, Linčkin -a -o leno- v sestavi: lenokfven -vna -o, leno-kfvnost -i ž, lenokfvnež -a m; leno-miseln -a -o [-saln-] 401 lé» knAhi -e f: ti ~ lena, za delo, ~o pasti; lendben -bna -o, lenAbnež -a m, lendbnica -c ž, lenAbiti -im se Lenora -e ž os. i., Len6rin -a -o Unta -e ž svilen traic za redove Unto prisl. glas. počasi', Ičnto -a m glas. lenih -a m, leniiha -e ž, leniiSka -e ž, leniišček -čka m, leniUiinja -e ž, leniihati -am, leniUiti -im, leniUiar -ja m, lenA-harski -a -o, lenuhšriti -im, Imuhir-jenje -a s htom -a m os. i., Ltonov -a -c in Le6nov -a -o; Lča L4e ž os. i., Lčin -a -o; Lčv Lčvam Leonirdo da Vinci [vinči], Leonirda da Vinci(ja) m \it. siUcar\, Leonirdov -a -o aii da Vincijev -a -o Le6nidas -da in -de m \branivec Termopil], Le6nidov -a -o leonidi -ov m mn. astr. \zvezdni iarinlci\ Leon6ra -e ž os. i., Leondrin -a -o Icopird -a m, leopirdov -a -o, leopirdovina -ež in leopardovina -e ž \lcoža\ Leopirdi -ja m pesnUc\, Leoji^ijev -a -o, leopdrdijevski -a -o: ~i pesimizem Leop61d -a m in Lčopold -a m os. i., Leopoldina -e ž os. i., leopoldinski -a -o: ~a družba, leopoldinec -nca m >[-ld-] -a -o in -6 -i -i -i; prim. IčpSi -a -e: — človek, značaj, ~a Vida, ~ po obrazu, postavi, značaju; ~ na zunaj, na po(je^ za oko; na oko je ~6 se vesti, ~6 pi je videti, —6 diSati, na ~em pasti, se zlagati; ~[l0st-J lesténec [last-] -nca m, lestenčev -a -o lésti lézem, lézi -te! lézel -zla -o, lézenje -a s: kakor polž; biba leze, kar leze in gre, oči vkup lezejo, tla lezejo, hiša na kup leze, ~ v leta, v dve gube lest™ -C ž in léstev -tve ž, z léstvo in léstvijo, rod. mn. léstev [-tayj: požarna, navpii^a, poševna, vrvna telovadne léstvica -e ž: pletena trdoina, glasovna, barvna, odtenčna, tarifna na vozu; lestvičen -čna -o, léstven •a -o: ~i klin, Ičstvička -e ž, lestvenica -e ž del lestve, v katerem so klini ^ léstvenik -a m >[-tv3n-], léstevca -e t Kičarka -e i\ptič\ leičiti -im svetiti se, leščeč -a -e, Ičščal -àla -o, leSCânje -a s: na nogah šolni leščijo: v daljavi se lešče zidovi; leščava -e r: l^iti -im, Ičšči -ite! leščil -a -o, leščin -êna -o, leščenje -a s: — čevlje, parket, les, leščilo -a s: ~ za čevlje, za parket, leščUnik -a/'-jin-^ /n: električni ~ léîéert» -e ž \svetilka\, liščerben -bna -o: ~i črep, stenj liščevje -a s leskovje = Ičščje -a s, Ičščevina -ef = lešč(ev)ina -c ž \grm, les\, léSêevka -e i \šiba\ Liščevje -a s kr. i., L^je -Askr. i., v '^u, kSeàr -ja m \acoljka\ léinik -a m, Ičšnikov -a -o: ~a lupina, ~o jedro, lešniček -čka m, léSnikar -ja m 1. nabvavec, 2. ptič, 3. hrošč, léSni-karica -e i; kšnica -e i = ležnikovec -vca m lèt lita m: ptičji, prepeličji v ~ se vzdigniti, spustiti; letâj -a m: y enem ~u preleteli letàk -a m oglas, razglas, ki se hitro širi, letaški -a -o: ~a literatura letâlen -Ina -o [-In-]: med. ~ izid bolezni smrten, letâlnost -i [-In-] ž smrtnost letargija -e ž mrtvica, otrplost, zaspanost, letargičen -čna -o mrtvičen, otrpel, zaspan 403 Une lettd létam, létaj -àjte! létal -àla -o, letànje -a. s in létati -am s stal. poud. : ptice, čebele letajo; ~ po opravkih; letàvec -vca m pilot, letàvka -e ž, letàvski -a -o: izpit, letàktvo -a s [-Is-]; ktàkn-loa-o: ~a peresa ; létanica •e ž perut, ktàlo -a s: Stirimotomo, dvo-krilno, amfibijsko, jadralno, lovsko, vodno letàlski -a-o[-ls-]: motor; letàhùca-e/-yn-;i - letraica-ei^eA.; letališče -a s. letališki -a -o; letalo-nosivka-ef Léte -e ž mit. \reka v podzemlju], Létin -a -o: ~ napoj létcn -tna -o: '-a obldça, ~a plača, ~i dohodek, ol)Tačun, časi; ~o zasluži milijon ->■ na leto; létnKa -e f 1. drevo ima goste 2. leto stara žival ali mladika, 3. te si ne morem zapomniti; létnik -ami. leto stara žival, 2. dijaki prvega ~a, ~ časopisa; letnina -e ž letni obrok, anuiteta letéti -im, Uti -itel letéC -a -e, leté, lëtel -éla -o, ktinje -a s: ptica, icamen leti, stide lete; icdor v brezno leti, se za robido lovi; kam tako letiS? to leti name; vm, icam beseda leti meri; ktèC -éCa -e prid.: ~a trdila va, kontrola, kro&iki; letééina -e ž perutnina Uter -tve ž letva, létevca -e i létfaa -e ž: dobra, slaba, obilna vinska, žitna smo že pospraviU ~o; ~ je tudi letna rast pri drevju; létinat -a -o: ~o deblo ima goste letine ledr -a -o: ~ les ima velike letnice léto -a j: ~ in dan se ubada, ~a in se uči, on se že ~a uči, ~ na ~ prihaja k nam, od ~a do '-^a je slabSe, vrnem se k ali pa prav ob >-11; to, prejSnje, lansko v dni, ~ je od zadnjega srečanja; pred pol ~a ih pred pol ~om, izpohiiti 30. možu je 30 let = mož ima 30 let; v lUtjl^jSih ~ih, enih let sva, sin je mojih kt; mož je že precej v ~ih, v ~a gtemo; fant ima ~a, ne bo mu jih treba kupovati je doleten; navadno, sončno, prestopno, sveto, proračunsko, koledtusko, šolsko suho, sušno, mokro, slabo, lačno, vojno mlado ~ pomlad; novo in staro na starega dan; 1945. ~a smo se osvobodili ali ~a 1945 smo se osvobodili Léto -e ž Apolonova mati, Létin -a -o léto -a s poletje, létenski -a -o[-t»n-]: ~a obleka, vročina leto- v sestavi: letokàz -éza m kronogram; letopis -a m, letopisen -sna -o, ktopisec -sca m kronist, analist, letopisje -a s; letoràsel [-sgy] -sli ž: leskova ~ leto stara mladika, ktorést -i ž Leténec -nca m ali Ut-a m, létski -a -o ali ktônski -a -o, IčtSčina -e ž ali ktôn-Sâna -e ž; Letônsica -e i, v ~i, iz '^.e; Letônsko -ega s, na ~em, z ~ega létM prisl., létoinji -a -e, ktošnjik -a m, létoSnjina -e ž letoSnje vino letovàti -ùjem, letovàl -àla -o, letovànje -a s: letos letujmo v Piranu; letoviSče -a s, ktoviSčar -ja m, letoviSčiuka -e ž, letoviSčarski -a -o, ktoviSlci -a-o: ~i kraj, letovàvec -vca m, letovàvka -e ž Utva -e ž: venčna, okrasna, vetrna privojna, sprožilna, varovalna ozeb-linasta ~ tui drevju ; létvica -e i kovinska phšiica, regleta: obkrajna, prečna létvenik -a [-tvan-] m 1. latnik, 2. sveder za late; létvo -a s skoz ieleSnik vtaknjena palica; Utvičar -ja m \oblii, kbidivo\, Utvičarka -e ž \žaga\, létvovec -vca m Liuktra Lčukter [-tar] s mn., Ičuktrski -a -o Uv leva in Ičva m: morski ameriSki ~ puma, Ifivov -a -o ia livov -a -o: ~a griva, levinja -e ž, levinjin -a -o, Ižvče -ta 5 in Ičvče -ta s, Ičvček -čka m in Uvček -čka m 1. levov ndadič, 2. bolonjski psiček, levič -iča m, ISvji -a -c in kvji -a -e: ~a jama, ~i dekž; levina -e ž \koža\, levnjdk -a m: vrgli so sužnja levom v leyjesfčen -čna -o: Rihard Levjesrčni ali Rihard z Levjim srcem Uv -a m in Uv -i ž: kačji ~ ali kačja gosenični rak gre v leviti -Im se, Uvi -ite sel levič -a -e, levO -a -o: koža se levi, ptifi se levijo, levitev -tve ž, levitven -a -o [-tvan-]; livec -vca m rak, ki se je pravkar levil Uv -a m \bolgarski denar\ Ura -e ž \vdolbinica za razsvetljavo], livež -a m potence, treska za v levo, livica -e f: v polagajo divjačini sol Levinta -e ž Bližnji vzhod, Jutrovo, Jutrova dežela, kvšnt^ -a -o: ~i bombaž, levantinski -a -o, Levantinec -nca m levcit -a m min. Livec -vca m jezikoslovec], Livčev -a -o: ~ Pravopis Kvl 404 lidtfmli livi -a -o: na ~o, zaviti v ~o, stati na levica -e i 1. leva roka, 2. leva stran; levičen -čna -o: ta človek je ~ dekt z levico, levičar -ja m = levičnik -a m = levâk -a m; levičarka -e f = levičnica •e i =« levâkinja -e levičarski -a -o: ~a stranka, ~i odklon, levičarstvo -a 5; levosùi^ -čna -o: ~a snov, ~o gibanje levištan -a m \biblijska pošast iz pramorja\ lévica -e ž poljski Škrjanec levit -a m 1. izraeldci tempeljski strežnik, 2. duhovnik: maša z ~i, ~e komu brati kozje molitvice brati komu, oStevati ko^ levitski -a -o, levitirati -am, levitiraqje -a s leviumija -e ž beiokrvnost, levkčmičen -čna -o: ~ bolnik levkocit -a m bela krvnička levU^ -e i bot., levkôjin -a -o: ~ cvet levkopUat -a m oblepek, obliž Lévstik -a m {5/. pisatelj], Lčvstikov -a -o Ka -e ž tel, lézkoma prisl.: ~ se spuščati po drčah; lezečina -e ž pkizivci, Uzavt -a m počasni, lézibaba -e ž stara počasnekt lézUéen -čna -o: ~o nagnjenje; gl tudi Lesbos leziJa-eiW-ledirati iiža -e f 1. z ~o ne obogatiš, jabolka v —o dejati; 2, živina se pase po ~ah; 3. vet. ležij -a m: kro^čni, valjčni ležšjnik -a m: podporni, vmesni ~ Icišk -a m 1. lenuh, 2. pivo, 3. panj ležAti -hn, leži -itel ležčč -a -e, leži, 16žal -éla -o, ležinje -a s: tx>lan na trdem že leto dni leži, vinograd leži v bregu, blago že dolgo leži, °to mi ne leži ne prija, ne gre; ležčč -čča -e prid.: črke poSevne, poštno °na tem mi je veliko veliko ml je do tega; Ičžec -žca m kdor rad leži, ležih -a m lenuh; ležarina -e ž \pristojbina]; ležšlen -Ina -o [-In-J: ~i stol = ležšhiik -a [-I/n-] m, ležšlnica -e [-yit-] i ]prostot\, Ičžkati -am otr. Ležčče Ležtt ž mn. kr. i., v ležčški -a -o ležeren -ma -o -> lagoden, nepri^ljen, lahkomišljen, nemaren, ležčmost -i f -»• lagota, lagodnost ležičav -a -o: ~ kamen ni v pole zložen in se ne lomi po plenah; ~a hribina ležišče -a mehko, trdo zajčje ~ nafte ležnica -e ž bot. li vpraSabilca lit. ali, mar lišna -e ž bol. ]ovijavka] lias -a m geol., liasov -a -o: foraiacija Libanon -a m jdržava in pogorje v Siriji], libanonski -a -o: ~a cedra libčla -e f 1. kačji pastir, 2. vodna tehtnica libchUcB -Ina -o, Uberšlnost -i ž, liberšlec -ka m, Uberšlka -e ž, UberšUci -a -o, liberalizem -zma m, liberaliUi -a m znč. >[-al-] Liberija -e ž, UbSrijski -a -o, Liberijec -jca m,Uberiika-e2 libMthHic -oca m, libertinski -a -o, liber- tinstvo-a5 liirfde -a m poželenje Ubija -e ž, libijski -a -o: Libijska puščava, Libijec -jca m, Libijka -e ž librčto -a m besnih opere, librčlen -tna -o: ~i verzi, «-a zgodba, libretist -a m pisatelj libreta Libdinija -e ž, Libikni -ov m mn. ]stari prebivavci severnega istrskega obrežla], libOmski -a -o: ~e ladje Ike -a s: rdeče, upadlo, bledo bled v zemlje; kraj j« dobil drugačno po poznati, v ~ povedati v brk, ^ hiše, ~ kovanca; blago je enako na ~ in narobe; °na ~u mesta na kraju (samem), ličece -a [-»c-J s, lička llčk s mn.; Učen -čna -o: ~a jamica, ~a kost = ličnka -e ž, licšt -dta -o, Ucman -a m debeloličnik licej -a m, lic^jski -a -o, Ik^ka -e i 1. učeit-ka, 2. knjižnica, Ucešlen -hia -o [-b*-]: ~a knjižica Ucema prid.: žebelj ^^ »biti da ghviea ne moU iz ploskve; vejo ~ odžagati gladko ob deblu ikcmer -a m hinavec, licemirec -rca m, licemčrka -e ž hinavka, licemeren -ma -o hinavski, licemčrski -a -o, lk»m6rstvo -a s hinavstvo, licemčmost -i ž; vse lit. Ikenca -e ž dovoljenje, pravica, lictočen -čna -o; Uomch-ati -am dati dovoljenje, potrditi; licenciran -a -o: ~ bik; licentia poetica [licincia počtika] pesniška svoboščina liceiKttt -a m ]nekdanja vseučiliSka stopnja in kdor jo je dosegel], licencištski -a -o iicitirati -am dražiti, na dražbi gnati ceno kviSku, licitiranje -a s; licitšnt -a m Udtfratî 405 Ul^wt draživec, licitântski -a -o: —i dvoboj, licitâcija -e ž dražba — licitinta -e ž Učen -čna -o: ~o delo, ~ izdelek, ličnost -i ž\ ličiti -im 1. čediti, lepotičiti, 2. mazati: ~ si ustnice; ličilo -a s, ličilen -Ina -o[-In-]: ~i prah, svinčnik, ~a barva; Učilnica -e [-In-] ž: ~ avtomobilov; Ifčar -ja m, ličarstvo -a s\ ličnik -a m \oblič\, Učfhiik -a [-yn-] m sveder za moznice, ličevnik -a m \sveder\ ličinka -e ž \preobrazna stopnja žuželk\, ličinkin -a -o Učje -a s: lipovo, konopneno, brezovo, koruzno, vrbovo ličina -e ž \ vlakno\, Učnat -a -o: ~a vrv, ~ plašč - ličnik -a m, ličjik -a m Učnat klobuk, ličiti -im, ličkati -am: ~ koruzo; ličkanje -a s \delo in ličje] Uder -ja m leader Udija -e i \maloaziJska dežela v starini\, lidijski -a -o: ~i kralj Lidija -e f os. i., Lidijin -a -o iidit -a m \eksploziv\ Lido -da m {kopališče pri Benetkah], na ~u, z ~a, lidski -a -o Liège [liiž] Liègea m \belg. mesto\, lieški -a -o, Liežin -âna m, Liežanka -e i liferânt -a /n dobavnik, dobavitelj, liferântski -a -o -*■ dobavniški, dobavi-teljski lift -a m dvigalo: ključ od -—a, vrata pri "—u, liften -tna -o: gumb, liftboy [liftboj] -a m liga -e f zveza: nogometna iigaški -a -o: —e tekme, ligâS -a m klub, udeleženec Ugaških tekem ligatàra -e i 1. tisk. zveza, okrajšava-, 2. med. podveza, podvežnja ligenj -gnja m zool. \glavonožec\ lignit -a m \premog], lignitov -a -o: — prah, lignin -a m {sestavina lesa\ Ligdrija -e ž \it. pokrajina], Ligiirec -rca m, Ligùrka -e ž, ligùrski -a -o lih -a -o kar ni na pare: -—o število, lihost -i f; lihocvéten -tna -o, lihomésten -tna -o, lihoprst -a -o lij -a m, Ifjec -jca m, lijâk -a m: kuhinjski —— od bombe, lijast -a -o = lijâkast -a -o: ~ cvet; lijâvica -e žphha, lijâvina -e ž hudourniške vode Uk -a m: geometrični, osnovni, kristalni gozd., bot. habitus, literarni ~i postave, podobe, likoven -vna -o: —a umetnost, likovnik -a m likovni umetnik lik -a m = liko -a s vlakno: ~ se trga, lika -e ž: konopljena, lanena, lesna volčja ~ bot.\ Ifkati -am: konopljo turščico ~ Hčkati, likič -a m = likar -ja m kdor deUt ličje Lika -e ž \pokrajina], liški -a -o: ~a železnica, Lfčan -a m, Ličanka -e ž Hkar -ja m \hrošč\: brestov, jesoiov — liliati -am, likanje -a s: ^ perilo, platno, ~ slamnate kite za slamnike, sukno ~ apretirati; — jermenje in medene kolute; deset let so ga likali v šolah', ~ se v šoli; likdvec -vca m, likavka -e ž, liicdvski -a -o; likilen -Ina -o [-In-], likilo -a s \priprava\, likilnik -a [-yn- j -In-] m, likilnica -e [-yn-] ž j prostor j, likar -ja m {lesena priprava za glajenje\ likSr -ja m, likerjev -a -o Likija -e ž \maloazijska pokrajina v starem veku{, likijski -a -o lik(rf -a m pijača ob sklepu pogodbe, ob koncu dela: ~ piti, kdaj bo dati za vabiti na ~ likoma prisl.: dva panja ~ stakniti, rano ~ zašiti liktor -ja m {služabnik starorimskih oblastnikov], liktorski -a -o: ~e šibe Llkiirg(os) -ga m, Likiirgov -a -o: ~i zakoni likvida -e ž slov. jezičnik likvidirati -am obračunati, poravnati, ustaviti plačila, zapreti podjetje, ubiti, odpraviti-, likvidacija -e i poravnava, ustavitev podjetja, končanje; likvidator -ja m kdor likvidira, Ukvidatura -e f ]opravilo, urad]; likviden -dna -o: '—a vsota; lilcvidnost -i ž izplačljivost, plačilna zmožnost lila -e i = Ulika -e i punčka iz leda ali iz cunj, lutka Iilast -a -o: ~o blago; lila neskl.: — barva lOek -Ika [-Ik-] m tanka kožica, /ev: ~ v jajcu, kačji liliti -im se: rak se lili. lilavka -e i rakov lev, liličnjak -a m bot. LIH ž neskl. os. i., Lihn -a -o lilija -e ž: rdeča morske ~e zool.. bel ko lilijev -a -o = lilijen -jna -o = lilijin -a -o: ~ cvet, lilijski -a -o; lilijšn -a m bot. zlati klobuk Liliput -a m ]pravljična dežela\, lilipuUki -a -o, Liliputanec -nca m, Liliputinka -e ž, liliputanski -a -o pritlikav, liliputanec -nca m pritlikavec °lfB -a m kki, °liinast -a -o klejnat, °liinati -am lepiti, klejiii Ifanaiice -ic ž mn.: na ujeti, iti na aH~okonsa -a m teh. \meiih\ -e f \bot\, limbov -a -o: ~ les = iimbovina -e ž in limbovina -e ž Hnbar -ja m lilija, iimba^ -a -o; Lim- banka gAra-e-e f Umbal -a m kr. i., v ~u, iz ~a, Umbuški -a -o, Limbušan -a m liBMS -a m 1. obmejne utrčbe starih Rimeev, 2. mat.: zgoinji, spodnji ~ meja funkcije linfii ■« ž mezga, cepivo, limfen -fna -o mezgoven', iimfitifien -ioa -o: kon-stitiicija tned., limfitik -a m limita -e ž mat. mejna vrednost zaporedja, vrste, funkcije Umittdia -« ž omejitev, limitacijski -a -o, limitirati -am omejiti, omejevati Umnobkilogija -e ž nauk o živalstvu v sladkih vodah Unioges [limdž] -a m [fi-anc. mesto\, limdSki -a -o, Limožin -ina m, Limo-žinka-ef Hmiiia -e ž, limdnin -a -o = limAnov -a -o: ~ grm, ~ sok, ~ praSek; limdnovec -vca m \drevo\, limonida -e i i. pijača, 2. omledna pripoved, limonidar -ja m, limonin -a m t -a m rjavi železovec, limonitov -a -o -e ž \zaprt osebni avtomobil\, limuzinski -a -o LIa Lina m os. i., Linov -a -o; Lino -a m os. i., Linov -a -o; Lina -e ž os. i., T tnin -a -o Usa -e ž okence: strelne slepe ~e, v ~ah gnezdijo postovke, v ~i stati; med. zatilna linica -e i: ~ pri spovednici linCati -am na mestu prijeti, po ljudski sodbi obsoditi in (smrtno) obsodbo koj izvršiti, linianje -a s Hneiicn -ma -o:enačbe, lineimost -i ž Ikv^ -a m jezikoslovec, slovničar, lingvistika -e ž jezikoslovje, lingvističen -čna -o: atlas, lingvistovski -a -o jeziko-shvski Uahart -a m {«/. dramatik], Linhartov -a -o: ~ Matiček linija -e ž črta, proga: vitka ~ v modi, telefonska fnmcoska ~ razmejitvena črta, to ni na ~i polit.; linijski -a -o: ~a ladja linj -a m \riba\ Linné -ja m \švedski botamk\, Linnéjev -a-o: ~sistem llnograffja -e ž tisk., linotipija -e ž tisk. linolčj -a m, linol^ -a -o Unoréz -ami. izrez(ovanje) iz Unoleja, Z slikanje, linorézen -zna -o, linorizec -zca m, linoréiki -a -o linotype [IdinotaipJ -pa m Ai linotijp -a m \stavni stroj\ linta -e ž krmilo pri la^i, splavu, lintati -am obračati, krmariti lipa -« f: ~ velikanica; lipov -a -o: ~ cvet, č^, les, ~a miza, ~ bog, lipovec -vca m 1. Upa, 2. lipova pa^, 3. lipov čeC, med, lipovina -e ž in lipovhia -e ž 1. fet, 2. Ma, lipina-« i = Upovičk»-e f \trta in grozdje]. Upnica -c ž: kozarček sladke ~e, lipovje -a i = Upje -a s \gozd\, Upec -pca m hostna Upa, Upnik -a m pozno cvetoča lipa, lipovec, Upovka -e ž španski bezeg, Upica -e i 1. mlada lipa, 2. vimček (češndn) Upan -a m |riba| Liparski otôki -ih -ov m mn. Li^ -ta m os. i., Lipetov -a -o; Upe -ta m tepček, Upek -pka m zelenec, neumnež, nevednež Lipica -C ž ]vas pri Sežani\, UpiSki -a -o: ~a konjereja; lipicânec -nca m = Upičin -ina m \pasma kôiy\ lipôin -a m med. tolščak, bula iz tolščnega tkiva, Upômski -a -o: ~o tlcivo Lipsko -ega s kr. i., iz '■««ga; gl. tudi Leipzig Liptov -a m \češko mesto], Uptovski -a -o: ~i sir, Liptovec -vca m \prebivavec\, Uptovec -vca m |k, kartoteka, listje -a s: jih je kakor ~a in trave, v ~ iti; Ustjiče -a j; listavci -ev m mn. listnata drevesa lista -e ž poUt, izkaz, seznam: kandidatna civilna ~ listati -am, listanje -a s 1. ~ knji^, ~ po knjigi; 2. grafit se lista; listkati -am, listkanje -a s listcr -tra m \bbigo\, listrast -a -o: ~ suknjič listina -e ž: pravna, zgodovinska, spominska, ustanovna, zastavna listinski -a -o: ~o gradivo listnar -ja m: bnrlj ~ listnka -e f 1. shramba ta Ustje, 2. ~ za bankovce, ~ uredništva, minister brez —«, 3. čopasta — \ptica\, 4. žaga Ustnik -ami. shramba, 2. gozd, 3. koS, listnišid -a -o: ~a vrata listnjak -a m = listinec -nca m prostor za listje listo- v sestavi: hstocvčtka -e i; listognčj m november = listopid -žda m; liston6žci ljubezenski, ljubdvnik -a m, Ijubdv-nka-ei Ijibek -bka -o, Ijûbkost -i ž, Ijùbkati -am = ljubkovdti -ùjem, ljubkovdnje -a s LjiMij -a m ]prelaz], tm ~u, z ~a, Iju- bčljski -a -o: '-e dirke IjaMnn -zni ž: ~ med brati, do domovine; sestrska, slepa goreča ~ bot., Ijubézenski -a -o [-z»n-]: ^ sanje, ljubezniv -a -o: ^ otrok, bodi tako ljubeznivost -i ž, ljubeznivček -čka m IjnUiti Ijûbim, Ijùbi -itel ljubčč -a -e, Ijùbil -ila -o, Ijùbljen -a -o, Ijùbljenje -a s in Ijùbiti -im s stal. poud. : ~ dom, domovino, resnko, sam(ega) sebe; ~ se med seboj; ta jed, zrak mu ne ljubi ugaja, kakor se komu ljubi, nič se mi ne ljubi; ljubič -čča -e prid.: ^ oče; ljubitelj -a m: ~ tmietaosti, ljubiteljica -e ž, ljubiteljski -a -o: ~a cena; ljubimec -mca m, ljubimka -e ž, Ijubimski -a -o, ljubimkati -am, ljubimkanje -a s LjolHidna -e ž kr. i., v ~i, ljubljdnski -a -o: 'M) mesto, ~a občina, « ulice, ~i g^ |srav6a|, LjuUjanski grad ]hrib\. Ljubljanski zvon; Ljubljdnčan -a m, Ljub^dnčanka -e ž LjoHjdnka -« ž: pritoki ljubljdniški -a-o: --ibregovi Uâbijencc nica m, Ijùbljenâek -čka m, ljtU>ljenka -e i 1. oseba, 2. bot., Ijùblje-nost-i/ IJttno -ega s kr. i., na ~em, z ~ega, Ijùbenski -a -o [-ban-], Ljùbenci -ev m mn. in Ljubinci -cev m mn. UriMMteieB -mna -o, Ijubosùmnost -i ž, Uubostinmež -a m, Ijubosùmnik -a m, Ijubosùmnica-e f LJUevit -a m os. i.: ~ Posavski, Ljùde- vitov-a-o Ijndjé ljudi m mn.: dobri, preprosti tnnožica ~i, ljudnit -dta -o: ~a dežela, ljudndtost -i ž; gl. tudi človek Ljudmila -e ž os. i., Ljudmilin -a -o Ijodo- v sestavi: ljudomil [-11] -a -o, ljudomil [-il] -a m, ljudomilost -i ž; ljudomfzen -zna -o, ljudomfznež -a m. IMo- 409 lAk ljudomrznik -a m, Ijudomfznica -e i, Ûudomfznost -i ž; ljudovlAda -c i republika-, ijudoîéiec -rca m, Ijudožčrski -a -o, ljudožčrstvo -a s IjidaU -a -o: ~a oblast, ~a pesem, množice, ~o delo, —« prosveta, H strah pred ljudmi, —« iola, ~i človek star. titi, neznan; nai zdravnik je tako ~i, da ga ima vse rado; Ljudska pravica; Ijùdskost -i ž; Ijûdstvo -a s, tnn. Ijùdstva -tev [-t»tf], Ijùdstevce -a [-tay-j s; Ijudskoprosvčten -tna -o Ijéljka -e ž; divja, omotm, travmi Ijiiljčen -čna -o: ~i klas, ~o seme, zrno; ves je ~ amoten liât -a -o hud, oster, jezen LjAtomcr -a m kr. i., v ~u, iz ~a, Ijùto-mersld -a -o, Ljutomčrčan -a m pre-bivavec\, Ijutomčrčan -a m \vino\ Loéra -e i franc. reka\, loirski -a-o: ~a pokrajina lobinja -e i; mrtvaSka lobànjski -a -o: ~i svod, ~a kotanja, ~o dno lobdda -e i \vrtna Spinačnica\; bela, rdeča lobôden -dna -o, lobôdica -c i bot., lobodika -e i, lobôdnice -ic ž mn. Mccn -ena m = locànj -a m hk, krivina, usločena palica, roč; polhove škatle, na ~ iuipete, lAcnast -a -o = locnàt -éto -o: ~a košara; locànja -t i — locnjiča -e ž košara z locnom, locâiyica -e ž 16Č -a m biček Ičček -čka m: navadni, žabji Iččkast -a -o ir ločja, Iččnat -a -o poln ločja, Iččkov -a -o; 16čje -a s = lôiïevje -a s; lAčnke -ic f trm. bot. L6če UAžmn. kr. i., v ~ah, lôSki -a -o, LoCàn -âna m kčevid -ùjem, ločevil -âla -o, loCevànje -a s, ločevilen -hia -o [-bt-J ločika -e i bot., ločlčje -a s ktčid Idčim, 10či -Ite! ločič -a -e, 16ča -Ha -o, 10čen -a -o, Iččenje -as in 16čiti -im s stal. poud.: meso ~ od kosti, moramo se cesta se loči odcepi; zakonca se ločita; tako sta si podobna, da ju ne ločim; ali se sploh kaj ločita? ločfvec -vca m, ločivka -e ž; ločilen -Ina -o [-In-J: ~o znamenje, ločilo -a 5: ~a prav postavljati, vejica je ločilnica -e [-vn-] i: črta ločUnik -a [-yn-J m, ločitev -tve ž: tožba za ločitven -a -o [-tvan-]: ~i stroški; Idčenec -nca m, 10čenka -e 2 1. oseba, 2. poštna pošiljka, 16čenost -i ž; ločen -čna -o: ~o pri- redje. 16čnost -i ž, ločljiv -a -o, ločljivost -i ž; ločnica -e 2: ~ večnega snega, knjižna ~ exiibris; ločina -e 2 sekta: verske —«; ločišče -a s razpotje 16dcn -dna m ]suknol, ičdnast -a -o lodrfca -e i {nekoliko ploščat sod, brenta, vedro\: dve ~i dasta en tovor, lodričast -a -o, lodričk» -e 2, lodričar -ja m Mg logd in m, mn. logdvi -bv in 16gi -ov, po 16gih tn logih \:g€C, nizek gozd, 2. alp. konec doline, 3. medgorska ravnica, 16gar -ja m I. kdor ima hišo v logu, 2. gozdni čuvaj, I6garica -e 2 1. ženska, 2. bot. cesarski tulipan, I6garski -a -o, 16garstvo -a s, logdt -dta -o; Logarska dolina -e-e ž kr. i. logaritem -tma m 1. mat., Z \knjiga\, logaritmičen -čna -o logaritemski -a -o [-tim-]: ~e tablice, logaritmirati -am, logaritmiranje -a s LogAtec -tca m kr. i., v ~u, iz ~a, logiSki •a -o, Logdčan -a m loggia [ Iddža] -ie 2 polodprt obokan prostor Mgika -e 2 nauk o mišljenju, 16gičen -čna -o v skladu z zakoni logike, 16gik -a m 1. kdor se z logiko ukvarja, 2. kdor logično misli ktgogrtf -a m: ~i so najstarejši gtški zgodovinarji kigogrtf -a m \uganka\, logogrifski -a -o I6j -d in I6ja m, v lAju in 16ju, 16jev -a -o, lojčn -a -o: ~a sveča = lojčnka -e ž lojenica -e 2; 16jen -jna -o: ~a kislina, ~a žkza = 16jnka -e 2; 16jast -a -o, 16jnat -a -o; lojiti -Im, 16ji -Ite! lojčč -a -e, lojil -a -o, lojčnje -a s, lojitev -tve 2; lojSr -ja m, loj&rski -a -o; lojevina -e 2 \snov\, Idjec -j» m stearin, 16jevec -vca m smukec, 16jevica -e 2 magnezija lojilen -Ina -o zvest zakonom, dolžnostim, lojSlnost -i 2 >[-bt-] *l6jtra -e 2 lestva, 16jtmice -ic 2 mn., 16jtmik -A m \voz , 16jtrski -a -o: ~i voz L6jz -a m, L6jzov -a -o; L6jze -ta m, L6jzetov -a -o; L6jzek -zka m, L6jzkov -a -o; L6jzka -e 2, L6jzkin -a -o I6k -a m: v vdikem ~u odkteti, ~ opisati; žaga na na ~ cepiti drevesce, ~ (prejnapeti, v ~u zidan; svodni godba na godahii 16čen -čna -o: ~a stopinja; I6kast -a -o: <— strop, ~a črta; 16koma prisl. v loku; lokir -ja m kdor loke dela; lokostrAlec -Ica [-Ic-J m, lokostrelski -a -o [-Is-J Mca 410 Mpa Mca -e f travnik ob vodi, ločica -« i meghna hka, lôkar -ja m stanovavec na hki Ltta -e i kr. i.: Škofja, Vélika, Mala, Stara lôSki-a-o, Ločini -ov m mn.; Lôke L6k ž mn. kr. i., na ~ah lokidja -t ž 1. določitev vrstnega reda, 2. stvb. določitev stavbnega prostora kkil [-dl] -a m 1. prostor, 2. skhn, lokilen -Ina -o [-bt-] kri^even: patriotizem, lokilnost -i [-In-J ž; lokalizirati -am 1. omejiti na en kraj, prostor: ~ ogenj, 2. določiti kraj (bolezni, nastanka) : ~ dogodek; lokalizicija -e ž, lokalizem -zma m krajevna posebnost, krajevni izraz iokirda -e i \riba\ likad lôkam in Iččem, lôkanje -a s: pes vodo loka ali loče; lôkniti -nem. Ičkež -a m: pes zasluži z lajai^jem svoj ~ Mcativ -a m hkal, mestnik, lôkativen -vna -o: ~a oblika lokiv -iva -o zvit, lokivost -i i zvitost, lokivSčina i zvijtUa, zvijačnost Lokivee -vca m kr. i., iz ~a, lokivški -a -o. Lokâvci -ev m mn. kUcev -kve i in lôkva -e ž luža, mlaka, jama z deževnico; lôkvica -e i m lôkevca -e [-»If-J ž, lokvén -a -o. lokvenica -e ž voda iz lokve lokomobOa -e ž, lokomobilski -a -o [-Is-] lakomotiva -e f: vlačilna, doprežna lokomotiven -vna -o. lokomotivski -a -o: ~i kotel Likils in Lôkrida -e ž \gr. pokrajina\, Lôkri -ov m mn. \prebivavci\, lôkriSki ■a -o: ~a mesta Likva -e ž kr. i., tudi mn. Lôkve -kev [-k»v] ž, na ~ah, lôkevski -a -o METan] lokviqja m bot., lokvinjev -a -o: ~ cvet Mla -e i nerodna ženska, lôlek -Ika [-Ik-J m tepček, butec, 161e -ta m lèm lôma m, v lômu in lômu 1. ~ bojnih kopij; 2. v gostilni je velik ~ hruič, 3. oče dela v ~u kamnohmu, 4. ~ je drevje, ki ga je vihar polomil; S. ~ svetlobe^., ~ kamnme min., kostni ~ med.; križni lômen -mna -o: ~i kot fiz., ~o kamenje, ~a ploskev, lomnina -e ž; lômnost -i ž: ~ očesne kče, lomljiv -a -o, lomljivost -i ž, lomič -tim\kkuiivo\ L6m L6ma m kr. i., iz 16mski -a -o hmiiča -e i \orodje\ -im, lomistenje -a s, lomist -i ž, lomisten -tna -o: ~ medved, IcMnistnost -i ž, lontist -ista m 1. hmasten/e, 2. lomistnež -a m LonAudfja -e i \it. pokrajina], lombar-dijski -a -o, Lombird -a m, Lombirdka -e ž, l(xnbirdski -a -o kMnbanUnrti -am zastaviti, lombardiraqje -a s, lombird -a m, lombirden -dna -o: ~o posojilo, ~a banka lomiti 16mim, Idmi -itel lomič -a -e, Idmil -ila -o, Ičmljenje -a s in lomljinje -a s: smdi, jeza, spanec, krč, boi^ast ga lomi; ~ pidk«, kamenje, kruh; usnje ~ krišpati, roke sneg, veter, plaz lomi veje, drevje, skale; nemščino za silo tri leta se je lomil po svetu; kaj ga pa lomiS? ~ žarke fiz., ~ stavek, strani tisk.; ~ kopje za kako stvar zavzemati, bojevati se; Idmljen -a -o: ~a črta, ~a pisava frak tura, ~i oblok; Ičmljenec -nca m hmljen kamen; lomitev -tve ž, lomivec -vca m 1. oseba, 2. zob, lomivka •« i 1. oseba, 2. orodje, lomivski -a -o; lomilo -a s \priinma\, lomilen -Ina -o [-In-]: ~o oi^je; lomič -iča m dektvec v kamnohmu; lonnnik -a m zidarsko kbsdtvo; lomišče -a s fiz. lončir -ja m, lončarica -e ž, lončirski -a -o, lončirstvo -a s, lončarija -e ž; lončiriti -im, lončiijenje -a s, lončima -e ž Lindon -a m kr. i., Ičndonski -a -o, L6n- dončan -a m, Ldndončanka -e ž laoec -nca m: ima ^as kakor ubit, počen ~i so gladko izdolbene vodne udrti-ne, mdi deže, kadice; lončin -a -o: ~a posoda = lončenina -e ž, lončnik -a m = lončevina -e ž glina za hnce; Idnček -čka m: satje ima ~e, Idnčič -a m; Idnčnica -e ž cvetlica v hnčku; lončfna -e i velik lonec; lonceviz -a m = lonoevizec -zca m, loncevižčev -a -o, lonceviški -a -o longitadinilen -Ina -o [-In-] dolžinski, po- dolžen: ~i prerez Mnica -e i senena kopica, 16ničkati -am v kopice devati, Ičničkanje -a s 16p medm.: ~ na tla! ~ po grbi; Idpniti -nem: ~ na tla, koga, po kom; lopiti 16pun, 16pi -itel 16pil -ila -o: z goijačo ~ koga, bes te Idpi; ldp(k)ati -am, ldp(k)imje -a s I6pa -e f: ~ pred hi8o, pred cerkvijo; vrtna pasja 16pk» -e ž, 16pen -pna -o: ~a streha lo|iér -ja m : kruSni teniiki moiski ~ \rakl, lopéijev -a -o: ~ dižaj, lopiifek -ika m, lopiijast -a -o, lopàndd -a -o fcipAta -e i: lesena, žekzna gonilna mlinsko kolo na korce in na veslo ima -^o, jelenove lopàten -tna -o: ~i roinik, ~o kolo, lopitast -a -o: ~a roka, •^a krona pri jetou, lopàtiSie ■a s in lopatiSie -a s \ročnik, tiržtg\, topâtar -ja m: jelen lopàtoik -a m 1. zob, 2. gred v mlinih na veter, lopita-rica -e i vinogradniške vile; lopititi -im, lopito^jc -a j: ~ vrt lopAtica -e 2 1. majhna lopata, 2. ~ pri mlinskem kolesu, 3. ~ pri kolovratu, 4. med. kost v plečih: boleiine v ~i, 5. noga s plavalno kožico, 6. bot. zlatica; lopàtiien -ina -o: ~i greben, lopitiiast -a -o, lopàtiika -e ž, lopâtka -e i 1. majhna lopata, 2. zidarska žlica, 3. čt^ija, 4. bot. vrata Lope de Vega [hpedevigaj Lope de Vega in-e m \špan. dramatik]. Lope de Vegov -a -o: ~c igie lopotiti -àm in -pôion, lopotài -^te in lopôii -tel lopotàl -àU -o, lopotànje •asi. khpotati, kie^tati, 2. voda v jarkih lopoie; gos s krili lopota, lopotàv -àva -o klepetov, lopotàvec -vca m, lopotàvka -e ž, lopotàvski -a -o, lopèt -ôta m 16pov -a m et^in, mahpridnež, lôpovski -a -o, lôpovSiina -e ž, lôpovstvo -a s loptàti -àm požrešno jesti, hlastno delati, lopt^ -àjte! loptàl -àla -o, loptài\je -a s, lôpta -e ž kdor ioptà, lôptast -a -o: ~ ilovek • hvébi -e ž \plosko orodje za iztepavanje], lopùika -e ž, lopiKati -am, lopûîanje -a s lopto -e f 1. orodje, 2. vrata, 3. zakhp-nica V srcu, lopûtica -e ž, lopûtka -e ž, lopùtast -a -o, lopùtati -am, lopûtaoje -as: ~ z vrati; lopùtiti -im, lopùtniti -nem, lopûtnica -e ž, nav. mn. zakhpna vratca, lopûtnik -a m Mrd -a m \angleSkî velikaš], lôrdski -a -o: ~a zbornica, lôrdovski -a -o, lôrdovstvo -a s, lôrdstvo -a s lorajte -a m naočnik z držf^em, lomjéta -e ž naočniki z držt^an V» -a m \jelen\, lôsov -a -o, loslca -e ž, losiiji -a -e, losovina -e ž \koža\ Mwkati -am, lôskanje -a s: ~ po vodi, loskôt -ôta m, lôsk medm. I6mb -a m zool. \riba\, lôsosov -a -o, loso- sovina -e i, lôsosii -a m UM -a m gfiaura, lôttast -a -o z tßaiuro prevlečen, lôttati -am = l«äti -im: loniar lo»i lonec, löMar -ja m, IMimost •i 2, loäiflo -a s, loSifloi -Ina -o [-In-], loKivec -vca m, loSüvski -a -o; k)Sie-nina-ef loMic -ä m in IMiec m zool. klàp >[-»c-] Ufld -a -o: ~a ieSqja divja, "A med, ~a hruika drobnica = loi»ca -e i; gl. tudi log in loka Ut -a m \stara uteži *Ut -a m svinčnica, grezilo, *lôtcn -tna -o svinčniSki: ~a vrvca Lôtar -ja m os. t., Lôtaijev -a -o; Lota- ringi -ov m mn. \vladarAa družina] LotaringUa -e 2 |/ranc. pokrajina], lota-rinSki -a -o, Lotarinždn -âna m in Lotarfngiiec-jca m Ulati -am sptfti -im se, lôti -ite sel lotil -a -o in lôtiti -im se « stal. poud.: ~ se dela, taje lastnine, moingSega od sebe; bolezen se ga je lotila, lotitev -tve ž lôtos -a m, lôtosov -a -o: ~ cvet; Lotofàgi -ov m rrm. ]gr. irdt. ljudstvo] lôtrica -e 2 star, vlačuga, nečistnica, lôtmik -a m = lôter -tra m, lôtrski -a -o ne-čistnlški, lotrüa -e 2 vlačugarstvo Louvre -vra [lûvr -a] m ]pariiki muzej], louvrski -a -o Uv lôva in lôva m: zajčji, ribji, mali, véliki prepovedan ~ na divjega petelina; na ~ iti, hoditi; ob ~u živeti, ~ imeti; peklenski lôven -vna -o: ~o dovoljenje, ~a doba; lovnina -e f = 10v$čina -e 2 ]pristojbina]; lovina -e 2 ulovek, kar se ulovi; lovarina -e ž I6v -i i^'^ija, rai^a, obihia delež njegove ~i, z Ho nismo zadovoljni lovič -a m: ~i so včasi lovili fante za vojaščino, lovàCa -e 2: ~ lovi moSke, lovàSki -a -o: ~a obrt Uvec -vca m: ~ na kve, s sokolom; divji lôvski -a -o: ~i pes, ~a pravica, ~o pravo, ~e priprave, ~a Uta, 10včevka -e ž hvčeva žena, lôvka Idwc 412 ■ f .1 lokati -C f = lovica -e i ženska, ki hvi, Idvka -e f 1. polipove ~e, 2. resice na koncu J^0 govoriš, kadar hočeš koga ujeti; lovilen -Ina -o [-In-]'. ~a priprava, igra; lovivec -vca m 1. oseba, 2. priprava; lovina -c ž priprava za lov Ustja in dračja po jezovih, sadja po bregovih; lovnica -e ž \mreža\; lovopùst -a m lov. Idvor -a m, lôvorov -a -o •= lôvoren -ma -o: ~ venec, lovorika -e ž, lovorikov -a -o, lovorikast -a -o, lovoričje -a s Lévrenc -a m os. i., L6vrenčev -a -o: ~e solze, ~i utrinki \meteoriti\ ; Lôvro -a m os. i., Lôvrov -a -o; Lôvre -ta m in Lovrè -éta m os. i., Lôvretov -a -o in Lovrétov -a -o lôia -C ž vitica, vinska trta, gozd', divja gluha lôzast -a -o, lôzov -a -o, lôzje -a s, lozovina -e ž trtni sok lož -a m ležišče (divjačine): ustreliti zajca na —u ali v —^u; 10ža -e ž vet.: zarodek leži v ~i Lož -a m kr. i., v ~u, lôSki -a -o: Loška dolina. Loški potok, Loiàn -àna m 10ža -e f 1. ~ v gledališču, 2. skrivna organizacija: prostozidarska ložen -žna -o: ~i sedež ložirati -am -»■ stanovati, bivati ložnica -e ž voda, ki teče skoz log, ložina -e ž senožet v logu lub -a m drevesna skorja: brezov, živi, strojarski —liibov -a -o, lubàt -âta -o: ~a deska, lùbast -a -o; lAbar -ja m zool. I^rvi, lubje -a s: plašč iz lipovega ~a ličja, lubnica -c ž \slamnica\ lobâd -i ž in lubâd -a m lub, lubâdar -ja m: borov, smrekov —lubâdarjev -a -o, lubâdarski -a -o lubenica -e ž \buča\ tncerna -e ž \detelja\, lucêrain -a -o: '-o seme Lécifer -ja m, lûciferski -a -o Ladja -e ž os. i., Lucijin -a -o, Lucijino -ega s, Lucijân -a m, Lucijânov -a -o Idckati -am po malem piti, lUckanje -a s luč -i ž in -i ž: ~ gori, sveti, kadi, ugasne; stropna, difuzna ~ prižgati, ugasiii, ~ resnice, življenja, razuma; bliskovna ~/of.; sončna, večna pri ~i brati, na ~i ali v "--i si mi, pojdi mi (i)z —i! spraviti kaj v slabo poglej stvar v ti ~i; liičca -e ž, rod. mn. lučic: bot. kukavičja lilčka -e ž, lilčen -čna -o: "—i efekt gled., ~a gol = lučnik -a m I. cepiti, 2. bol. papeževa sveča, liičnikov -a -o: ~o olje; lučica -e ž bot., lùénica -e i I. sekira, 2. polica nad pečjo, kjer so sušili treske za svečavo, 3. bakla, lalerna luféti lučam, lučaj -âjte! luéâje, liičal -âla -o, luéânje -a s in liičati -am s stal. poud.: — kamenje, ~ koga s kamenjem, fantje se lučajo mečejo; lučalnik -a [-m-] m stroj., luéâlnica -« [-m-] ž 1. prača, 2. mn. vrvce za mreže, lučalo -a s, luéàlen -Ina -o [-In-], lučavec -vca m; lučšj -a m: za ~ daleč Làdolf -a m, Ludolfov -a -o: ~o število >[-lf-] Liidovik -a m os. i.: ~ Sveti, Ludovikov -a -o; Ludovika -e ž os. i. ; Liidvik -a m, Ludvikov -a -o Ines -a m med. sifilis, liiičen -čna -o, lučtičen -čna -o sifilitičen, luétik -a m sifilitik lùg -a m: kalijev lùgov -a -o, lijgast -a-o: ~a sol pepelika, lugovina -e r; apnena Luiza -e ž os. i., Luizin -a -o lùk medm. pri požiranju, pretakanju I6k -a m čebula, por: beli pasji —, lûkov -a-o: ~ duh, lukovišče -a s in lukovišče -a s |n/7va|, lukar -Ja m \pridelovavec\, lukovnica -e ž \jabolko\, Lukarija -e ž \ pokrajina] Luka -a in -e m os. i., Lùkov -a -o; Lukež -a m, Lûkežev -a -o; Lukec -kca m, Lukčev -a -o; lùkovSêak -a m oktober lûloi -e ž-*- pristanišče, pristan, luški -a -o pristaniški Mkati -am požirati, piti, ICikanJe -a s, lukniti -nem cukniti ga Ukež -a m \svetiU>\ Lnkttnos -tOi m in Lukijia -a m \stgr. pisatelji, Lukijinov -a. -o: satire, lukijdnski -a -o: satira Uknja -e i: jazbei^a, mišja ~ v čevlju, v obleki; v vsaki ~i ni raka; stanuje v podstrešni vtaknili so ga v ~o; liiknjast -a -o = liiknjav -a -o: ~ spomin, ~o znanje, luknjit -ita -o: ~ kruh; liiknjica -e i, liiknjičast -a -o, liiknjičav -a -o, liiknjičat -a -o, liiknji-čavost -i f; luknjiti -im in liiknjati -am, luknjinje -a s in liUcnjanje -a s, luknjič -a m |SHi -sna m, macésnov -a -o, macês-novec -vca m jgozd, macêsnovina -cžin maœsnovina -c ž les in gozd\, macês-noyje -a s >[°meees-] Mach [màh] -a m \fîlozof\, Machov -a -o, màchovec -vca m = machist -a m, machizem -zma m Mâeha -a in -e m \pesnik\, Màchov -a -o MncUaMlU [makiavéU] -ja m {florentinski politlk\, Machiavellijev -a -o; makiave- Ust -a m, makiavelizan -zma m, makia-vdističen-«na-o aeila -e ž \bat, veliko khidivo\, mac61en -hia -o [-In-]: ~i ročaj ičcba -e ž \<»eba, rastlina\, mičrhin -a -o, tnžftrfiinalri -a -O, mičehka -e i bot., mačehovski -a -o: ~o ravnanje, po ~o s kom ravnati «ček -čka m 1. žival, 2. kavljasto orodje, 3. sidro, 4. moSnja za denar, S. apneni ~ min. ipd.: ^ pruka, kupiti ~a v vreči, ~a spustiti, vreči, zasaditi; ladja na ~u stoji zasidrana: to je star, zvit, skušen ~a imeti, preganjati zdraviti shbo počutje, moiahii mičkov -a -o, mička -e ž: ~o boš dobil nič, morska —' \riba\, miSdn -a -o: —e solze, mii^i •a -e: ~i rod, ~a godba, po —« komu zagosti, —« srebro, ~e zlato \sljuda\, mičica -e i: vrbove, leskove ~e, mičkfca -e i, mičjak -a m \govno\, mičkovec -vca m bot., mičkast -a -o: je ves ~ zdelan po krokanju, mačk6n mâMc 415 magôt •a m velik maček, tnačč -éta s in miče -ta i; maêàk -a m Màèva -e i, maëvânski -a -o Madagiskar -ja m \oiok\, madagaskarski -a -o, Madagaši -ev m mn. in Malgaši -ev m mn., madagaščina -e ž in malgaščina -e ž \jezik\ madame [madàm] ž neskl. gospa: ~ Bovary, madàmin -a -o made [méidj narejeno, izdelano: ~ in Yugoslavia izdelano v Jugoslaviji Madéira -e ž \otok\, madéira -e ž |voto|: steklenica madéirski -a -o midež -a m: krvav, oljnat ~ od olja, brez ~a, midežast -a -o, madeževati -lijem; mždežek -žka m maditi -im mediti, mladiti, màdi -ite! madil -a -o, madênje -a s: lan mâden -dna -o: ~a hrušica, màda -e i: v ~o dejati Madômi -e ž Marija, Madônin -a -o: '»^a podoba, madôna -e i gospa, Marijin kip, slika, kletvica, madônski -a -o: ~i obraz; madônati -am, madônanje -a s Madrid -a m \š[xmsko mesto], madridski -a -o: ulice, Madridčan -a m, Madridčanka-ei madrigél [-àl] -a m pastirska pesem\, madrigâJski -a-o f-ls-], madrigalist -a m, madrigâlen -Ina -o [-In-J : ~a skladba madron -ami. trebušna bolezen, 2, med. kolika, napenjanje-. ~ ga tlači, kolje; madrčnščica -e i bot. Madždr -a m. Madžarska -e 2, iz ~e, Madžarsko -ega s, z ~ega, na ~em, madždrski -a -o, madžarčn -a m kdor dela za madžarske koristi proti narodnim, madžardnka -e ž, madžardnski -a -o, madžarizirati -am, madžarizacija -e ž maestoso [ma-e-stôzo] prisl. glas. veličastno maestral [maestràlj -a m [veter ob moiju\ ; tudi mistral maéstro -a m mojster (umetnik) Maeterlinck/ma/eWi/Hty -a m \belg. pisatelj in pesnik], Maeterlinckov -a -o, maeterlinckovski -a -o: ~i simbolizem mifija -e i vase zaprta (skrivna) družba, združba még -a m duhovnik starih Medov in Perzov, magija -e ž nepremagljiv čar, čaranje, magijslu -a -o, magičen -čna -o: '^o oko pri radiu, ~i kvadrat ]uganka\, magičnost -i ž Magallwes [ magaljanš] -a m Magellan *niagiri prisl. in vez. čeprav, četudi, zaradi mene: ~ sam, ~ če se vsi na glavo postavite magazin -a m in «magacin -a m skladišče, trgovina, ilustriran zabavnik, magazinski -a -o: ~a literatura, magazinêr -ja m skladiščnik, ma(^inêrski -a -o skla-diščniški, magazinirati -am, magazini-ranje -a s Magdaléna -e ž os. i., Magdalénin -a -o. Màgda -e ž, Magdin -a -o; magdaléna -e ž ]trta], magdalénka -e i ]hruška , magdalčnšček -čka m ]jabolko\, magda-linja -e ž bot. ]Jagodnik\; Magelôna -e ž ]oseba nemških pravljic], Makalônca -e ž Magellan [mageljanj -a m ]porlugalski pomorščak], Magellanov -a-o: ~a ožina Magiros -a m, Magirusov -a -o: ~a lestev magister -tra m ]^ademski naslov], magistra -e ž, magistrski -a -o: ~a skušnja magistràla -e ž glavna cesta, železnica, alp. : planinska ~ magisthUe -àla m 15. sonet v sonetnem vencu magistrat -a m ]mestna upravna oblast in poslopje], magistràten -tna -o: uradnik -e ž geol., magmàtiëen -čna -o -a m mogočnik, velikaš, magnàtski -a -o: ~a posest magnét -a m, magnéten -tna -o: ~a igla. indukcija, ~o polje, ~i tečaj, magnét-nost -i i, magnétski -a -o: ~e enote, magnčtičnost -i i, magnétnica -e i ]igki], magnétnik -a m stroj., ma^eti-zem -zma m: zemeljski, živalski magnétiti -im, ma^étenje -a ~ železo, magnetizirati -am, magnetizira-nje -a J 1. ~ nož-*- magnétiti, 2. med. z magnetno močjo zdravili, magnetizêr -ja m, magnétovec -vca m min.-, magneto-fôn -a m, magnetofonski -a-o: —i trak; magnetoelčktričen -čna -o; ma-gnetoskôp -a m, magnetoskôpski -a -o magnézij -a m kem. ]prvina\, magnezijev -a -o: ~a luč magnézija -e ž lojevica, magnezit -a m lojevec, magneziten -tna -o: ~a opeka magniflcénca -e i ]naslov za vseučiliškega rektorja], tudi magniiikus -a m magndlija -e ž bol., magnôlijin -a -o magot -a m zool. \opical 416 majonén mAh méha m: na ~ (o^y, na en —' r enilm udarcem, ~ na mihoma prisl. ■éh mahù fti màha tttf ftUÎ, mahâvi -ôv in màhi -ov 1. barje, 2. bât.: drevesni, islandski 3. ~ mu poganja brki, brada, mžhov •« -o, mahàt -àUt -o = màhnat -a -o: —« tla barska, mžbast -a -o: ahat, mahôven -vna -o močviren, màhovnat -a -o, mahôyje -a s, mihovec -vca m zool., bot., màhovka -e i bot., mahôvnica -e 2 1. zool., 2. bot., 3. vet. \bolezen\, mahovina -e i mahoma ruša, mahoviqàk -a m zool., min., mahôvnik -a m: čmrl) ~ MahabUiata -e ž \staroindilski malwgtai -ja m \les\, mahagônijev -a -o: ~o pohištvo, mahagônovec -vca m \drevo\, mahagonovfna -e f maUUo -a s pahljača, neroden človek, prismuk, mahâke -a [-le-] s, mahilast -a -o: —« palme, mahàliast -a -o [-IČ-}, mahàlnik -ei[-yn-] m: ~ za muhe oMiHrMža -ain-em \indijski knez], maha-ràdiev -a -o, maharàdievski -a -o: ~o bogat mahâd màham, màhaj -âjtet mihal -âla -o, mabânje -a s in mâhati -am s stal. poud. : ~ z rokami, z meiem, s klobukom, v pozdiav, z repom, kam jo mahaS? mahâj -a m zamah: z enim —«m ga je p[mak-1 m»k'] miko -a m egiptovski bombaž: jopica ~ perilo Mikole -ol [-ol] ž mn. kr. i., v —ah, mâkolski <-a -o [-Is-] Slovenski pravopis — 27 makréla -e ž zool. skuša, makréiji -a -e: ~e meso, ~e ikre makro- v sestavi: makrobiôtika -e ž nauk o podaljšanju življenja; makrofôn -a m ojačevavec glasu; makrokefalija -e r debeloglavost; makrokozmos -a m svetovje, vesoljsivo; makroskdpičen -čna -o s prostim očesom viden; makrospôra -e ž bot., makrostruktura -e ž met. maksima -e ž geslo, življenjsko pravilo, maksimski -a -o Maksimilijén -a m os. i., Maksimilijanov -a -o; Mâks -a m, Mâkso -a m, Mâksov -a -o; Maksimilijana -e ž, Maksimili-jânin -a -o; Maksa -e ž; Mâksim -a m, Mâksimov -a -o maksimum -a in maksima m višek, mn. včasih tudi maksima mâksim 5; maksimalen -Ina -o I-In-J: ~e cene, maksimirati -am, maksimiranje -a s: — cene makulatura -e ž nerabna tiskovina, papir, makulatûren -rna -o : ~i papir Mâlaga -e ž \špan. mesto in pokrajina , mâlaga -e ž [sladko vino\ : steklenica ~-e malahit -a m \zelen (okrasni) kamen,, malahitov -a-o: — okenski okvir Malâja -e ž \azijski polotok\, Malâjec -jca m, Malâjka -e ž, malâjski -a -o Malika -e ž \polotok v Zadnji Indiji], malââki -a -o malakologija -e ž biol. nauk o mehkužcih, malakolôg -a m, malakol0ški -a -o malirija -e ž med., malaričen -čna -o: ~ bolnik, malarijski -a -o: ~i komar, —o znamenje, —a pokrajina malarin -a m (sekira) širočka, malarinov -a -o : ~o uho mâlce [-Ic-] prisl. nekoliko: — kruha, ~ prismojen ; mâlCek [-Ič-] prisl. malo, malce malénkost -i ž majhna stvar, majhna reč, malénkosten -tna -o: ~ človek, značaj, —a vrednost, malénkostnost -i ž, ma-lénkostnei -a m maléti -Im majhen postajati, hujšati, slabeti, drobneti, maleč -a -e, malèl -éla -o, malênje -a s: kar mali mi pred očmi mâlha -e ž: beraška malhast -a -o: ~a obleka, malhar -ja m, màlharica -e ž, mâlhica -e f >[-uh-] mâli -a -o dol prid. k majhen: naš ~i hlapec je velik, —a dekla, ^a vrata, —o okno, —i kruhek\pecivo\, ~a južina, ~i ljudje, —a divjad, rejci ~ih živali. mâli 418 Malthus '-a matura. Mala Azija, antanta, gre na ~o potrebo, oglasi, ~i potrošniki, moj ~i stric očetov bratranec, še tisto ~o, kar imam; kaj ~ega se že dobi, do ~ega vsi skoraj vsi, z ~ega od mladih nog, po "—em piti, vse to ima v ~em prstu mâli -ega m mlado bitje: ti, pridi sem; malček -čka [-Ič-J m, malčkov -a -o [-Ič-], mâlej -a /n; mâla -e i = malka -e [-Ik-] ž: ali je vaša ~ doma? malica -e i, mâlicati -am, màlicanje -a s maliciôzen -zna -o hudoben, porogljiv, maliciôznost -i ž maUč -iča m škratelj maličiti -im pačiti, zmanjševati, maličenje -a s: bolezen mu maliči obraz maligân -a m stopnja alkohola maligen -gna -o med. hud, zločest, nevaren: ~a bula malik -ika m: drži se ko tnalikov -a -o, mallški -a -o, malikec -kca m, maliček -čka m 1. majhen malik, 2. nekričen otrok; malikinja -e ž; malikovâti -ùjem, malikûj -te! malikovàl -âla -o, maliko-vânje -as: — učitelja, znanost, ~ pred tmietnostjo, malikovâvec -vca m, mali-kovâvka -e ž, malikovâvski -a -o, malikovâvstvo -a s; malikovâlen -Ina -o [-yn-], malikovâlnica -e ž [-yn-] mïlin -ami. mlin, 2. zool. mišični želodec pri pticah, mâlinski -a -o, màlinar -ja m, mâlinarica -e ž, mâlinarski -a -o, mâ-linček -čka m, mâlinica -e ž malina -e ž, maUnov -a -o, malinast -a -o, malinovec -vca m, malinovica -c i, malinica -e i, maimovje -a s, malinje -a s, malôvje -a s, malinjak -ami. ma-linov nasad, 2. i bot. Màlka -e ž, Mâlkin -a -o; MâlCi ž neskl., MâlCin -a -o >[-lk-, -Ič;] malkontènt -énta [-Ik-] m nezadovoljnež, godmjavs, zabavljač milo prisl., prim. mànj: ~ časa, ~ čuden, ~ prej, čez ~ časa, v ~ dneh, z ~ besedami, z ~ zraka, z ~ ljudmi, na ~ masti, bolj ~ zna, bolj ~ se mu posreči, ~ po — po malem, počasi, polagoma, sčasoma, kratko (in) ~ ne, še ~ ne še daleč ne, ~ da ni umrl, ~ da ga IÙSO ujeli, ~ mi je do tega; bil je ~ kmet, ~ obrtnik ali bil je ~ kmeta, ~ obrtnika; za ~ se mi zdi zameri se mi malo- v sestavi: maloâzijski -a -o; malo-beséden -dna -o, malobesédnost -i f; maloburžoàzen -zna -o; malocvéten -tna -o; maločlenarji -ev m mn. zool.; malo-dùSen -šna -o, malodùSnost -i ž, malo-dùSje -a s, malodùšnež -a m; malojèd -éda -o = malojéden -dna -o, maloj^ec -dca m; malokalibrski -a -o; malokfven -vna -o, malokhrnost -i ž; malolastni-ški -a -o; maloléten -tna -o, malo-létnost -i ž; malomàren -ma -o, ma-lomâmež -a m, malomârnost -i t: poškodba po ~i; malomésten -stna -o: ~e razmere; malomeščan -âna m, malo-meSCânka -e ž, malomeSCânski -a -o: ~i nazori, malomesCànstvo -a s; maloposesmiški -a -o; malopriden -dna -o, malopridnost -i ž, malopridnež -a m, malopridnica -e ž; °maloprodàja -e r prodaja na drobno, °maloprodâjen -jna -o drobnoprodajen; cene cene v prodaji na drobno; malosfčen -čna -o, malo-sfčnost -i ž; maloštevilen -Ina -o, malo-številnost -i ž >[-ln-]; malovéden -dna -o, malovédnost -i ž; malovéren -ma -o, malovémost -i ž; malovréden -dna -o pokvarjen, sprijen, malovrčdnež -a m, malovrédnica -e ž; vendar; stvar je malo vredna ni dosti vredna milodane prisl. skoraj: prostor je bil — natlačen; včeraj je ~ imirl; vendar: včeraj malo da ni umrl milokaj miločesa, milokak -a -o, màlo-kakšen -šna -o, mâlokateri -a -o, mâlokdo -koga z., màlokdaj, mâlokje milokrat prisl., prim. mii^krat màlooe prisl. skoraj: ~ vse je šlo po vodi, ~ celo leto je delal, bil je ~ mrtev Maloris -a m, malorùski -a -o, maloniščina -e ž \jezik\ maiôst -i ž majhna stvar, malenkost, ma-lôsten -tna -o, malôstoost -i ž; malôta -e ž lit., malôten -tna -o, malôtnost -i ž milta -e i 1. apnena, cementna, ometna, vodna, zračna 2. jed, miltast -a -o: otrok je bil ves m^tar -ja m, maltarica -e i, mâltarski -a -o, mâltaica -e f = maltârka -e ž korito za malto >[-yt-] Milta -e ž \otok\, malt«ki -a -o: ~i vitez, Maltežin -ina m, Maltežinka -e i >[-lt-J Maltlius [màltus] -a m \angl. ekonomist\, maltuzianizem -zma m omejevanje porodov, maltuzianist -a m >[-lt-J maltretirati 419 maltretirati -am [-It-] trpinčiti, grdo delati s kom malvazija -e i in malvšzija -e i \vino\ malverzicija -e ž poneverba iiiima -e ž, mžmica -e ž, mžmka -e ž, mdmin -a -o: ~ sinko, mdmičin -a -o, mdmkin -a -o mameliik -ami. egiptovski vojak iz turSkih sužnjev, 2. podrepnik, priganjač, mame-liiški -a -o, mameliištvo -a s mamiti in mdmiti -im, mdmil -a -o in -fla -o, mimljenje -a s: sanje človeka mamijo, z zlatom ga je mamil, kaj se mamiš s tem motiš; mamilo -a s, mamilen -Ina -o [-In-], mamljiv -a -o: ~e obljube, mami vec -vca m, mamivka -e ž mimon -ami. denar, 2. bogastvo'. ~ ga je obsedel, mdmonski -a -o m^mot -a m zool., pal. \slon\, mdmutov -a -o: ~ okel, mdmutski-a -o velikanski: ~a skakalnica, mdmutovci -ev m mn. bot. sekvoje mdna -e i 1. medena rosa na listju, 2. nebeška mdnovec -vca m, manit -a m ftUna -e ž os. i., Mdnin -a -o; Mdnica -e ž, Miničin -a -o manager [minedžer] -ja m, managerski -a -o: ~a bolezen mince mine ž mn. \igra\: iti se loviti se, slepomišiti, tratiti čas s praznimi igrami Mandiester [minčestar] -tra m \angl. mesto\, manchestrski -a -o, manche-strstvo -a s ekon. ■andarin -a m \kitajski oblastnik], mandarinski -a -o nandarim -e ž jpomaranči podoben sad\, mandarinin -a -o: ~e lupine, manda-rinovec -vca m mandit -a m poobkistilo, naročilo: poslanski manddten -tiui -o: —a doba, ~o ozemlje, numddtski -a -o, mandatar -ja m, mandatdrski -a -o, mandint -a m mdndelj -dlja in -eljna m 1. drevo in sad, 2. vnetje ~nov, mdndljev -a -o in mandeljnov -a -o: ~o olje, mdndljevec -vca m = mdndeljnovec -vca m \drevo in kamen\, mindljast -a -o = mdndelj-nast -a-o: oči, mandeljnovina -e ž, mdndeljnovka -e ž bot. >[-d3lj-], man-doldt -a m \sUidlcarija\ mandolina -e i \glad)ih\, mandolinski -a -o: ~i koncert, mandolinist -a m, mandoli-nistka -e ž mandragora -e ž in mandržgola -e f bot. nadlišček: ljubezenska pijača iz manitU[-tlJ -a m \opica\, mandrilski -a -o [-Is-]: značilnosti Mandžurija -e ž, mandžiirski -a -o; Man-džuji -«v m \rod Tut^uzov\, Mandžiijec -jca m, Mandžiijka -e ž, mandžiijski -a -o, mandžiijščina -e i mandtte -a m model za razkazovattje mode, manekčnka -e ž, manekčnski -a -o manever -vra m I. ravnanje, prijem, način, poskus (tudi zvijačen) za dosego uspeha: s spretnim ~om je rešil posadko, poUtični vse je bilo le volilni ; 2. ~i velike vojaške vaje: na ~ih biti; mančvtski -a-o: ~a municija; manevrirati -am ravnati, manevriranje -a s: spretno ~ v politiki, ~ z vozilom maniža -e ž jahalnica, jahališče, zlasti v cirkusu, manežen -žna -o: --a ograja mangdn -a m kem. \ prvina\, manganov -a -o: ~a ruda = mangdnovka -e ž, manganit -a m min., mangdnovec -vca m min. Mangart -a m \gora\, mdngartski -a -o mdngo -a m {sadež tropskega drevesa], mdngov -a -o: ~i gozdovi, mšngovec -vca m \drevo\ mingold -a [-Id-] m bot. blitva miiii -ov m mn. dobri duhovi umrlih pri starih Rimljanih manifest -a m slovesen razghs, manifčsten -tna -o, manifestirati -am: ~ za kaj, manifestacija -e i, manifestdnt -a m, manifestdntka -e ž, manifestacijski -a -o, manifestativen -vna -o: ~o vedenje, manifestativnost -i ž nibeize -zma m verska ločitui\, mani-h^ -jca m, manihčjski -a -o manija -e ž besnost, strast, manijski -a -o: ~o znametue, mdničra -čna -o: ~ bohiik manikira -e ž, manikirati -am, manikiranje -a s, manikčr -ja m, manik€rka -e ž Manila i \mesto\, manilski -a -o [-Is-]: —a vrv maniok -a m bot. mani]^ [-pal] -pla m 1. oddelek rimske legijt, 2. Itg. narččnica manipulirati -am ravnati, opravljati delo: ~ s strojem, manipulacija -e i ravnanje, opravljanje, manipuldnt -a m, manipu-Idntka-ei manira -e f 1. olika, lepo vedet^: ima, pozna ~o, človek brez napravi manira 420 mireč z ~o, je lepih manir, ljudje z ~ami, to so ~e! znč., te bom naučil manir! to je pri njem samo ~ samo na zunaj; 2. način, ponavljana, prevzeta oblika, moda: ustvaril si je posebno ~o, slika preveč v —i, sovraži "—o v opisovanju, zahaja v —o; manirist -a m, maniri-stičen -čna -o: —o slikarstvo; maniriran -a -o, maniriranost -i i mànj prisl. prim. od malo: čim kasneje, tem nič mànjkrat minjkati -am: koliko jih manjka? kruha ne manjka, sape mi manjka, ne manjka mu dosti do petdeset, malo mu manjka = manjka mu kolešček v glavi; malo, za las je manjkalo, da bi bil ali pa bi bil padel; ~ v šoli, pri vajah, še tega se manjka = še tega bi se manjkalo, manjka se ljudi ljudi Je dovolj, preveč; kravi manjka rog, cvetu manjkajo prašniki -*■ cvet nima prašnikov; mii^j-kanje -a ~ starih glagolskih oblik, krvi, minjkav -a -o minjšati -am, mii^šanje -a s, manjšiva -e ž, mat^šilen -Ina -o [-in-], manjšivka -e ž = manjšalnica -e [-In-J ž, manjšij -a m \minus\ manjšina -e ž, manjšinski -a -o: ~o vprašanje, manjšinar -ja m manjvrMen -dna -o, manjvrédnost -i ž, manjvrédnosten -tna -o: ~i kompleks psih. minko -a m primanjkljaj minliherica -c f \puška\ manometer -tra m priprava za merjenje pritiska, manométrski -a -o mansirda -e ž podstrešje, podstrešnica, mansârden -dna -o: ~o stanovanje podstrešno manščta -e ž zapestnik, manšeten -tna -o zapestniški: ~i gumb mintilca -c ž vedeževavstvo, vražarstvo, mintičen -čna -o vražarski, vedeževavski mantilja -e ž ženski plašček, ogrinjalo Mantinéja -e ž \stgr. mesto\, mantinéjski -a -o: ~a bitka mantisa -e ž mat. Mintova -e ž mesto\, mintovski -a -o manuil [-àl] -a m priročnik, priročna knjiga, glas. igralnik: orgle na tri -—e; manuilen -Ina -o [-In-] ročen: ~i delavec, ~o delo manufaktnra -e i 1. obrt na debelo, tkano blago, 2. trgovina s tkanim blagom. manufaktdren -ma -o: ~o blago, manufakturist -a m manulen -Ina -o [-In-]: tisk manuslcript -a m rokopis, manuskripten -tna -o rokopisen Manzoni [mamizdni] -ja m \it. pisatelj], Manzonijev -a -o, manzonijevski -a -o: ~o pripovedovanje Mairi -ov m mn. \ prvotni prebivavci Nove Zelandije\, mačrski -a -o mipa -e f 1. ~ za papirje, 2. zemljiška ~ (z zaznamovanimi mejami parcel), ma-pica -e ž, mapirati -am zarisati pokrajino na zemljevid, mapiranje -a.,;, maper -ja m, mapSrski -a -o mir prisl.: kaj mi ~ mi je za toI tebi to nič mi je figo ~! dela mu ni —, vse mu pride ali hodi na v ~ mu je kaj, v ~ jemati upoštevati mar prisl. 1. rajši: kaj bi delal, ~ uživam! ~ bi bil šel! 2. vprašalnica ali: ~ veš, da tečeš tik grobov? se ~ grozdje po trnju bere? marabo -ja m zool. maraskino -a m višnjevec, mariska -e ž \viSnja\ Marat -a [rrutrd -ja] m \ franc. revolucicnar\, Maratov -a -o miiati -am: nič ne maraj, vse bo še dobro! ne maram denatja, maram te! = ne maram te, maram zanj kakor za lanski sneg, ne maram za ves svet; ne maram, da hodiš sem; ne mara se mu prijeti za delo; kaj se ti mara, ko si sam! mara se nam krompirja! zadosti, preveč ga imamo Mira ton -a m kr. i., miratonski -a -o: ~a bitka, ~i tekač, ~i tek = miraton -a m, maratdnec -nca m šp. \tekač\ marizem -zma m hiranje, upadanje moči (zaradi starosti), tudi marasmus -a m marcato [markdtoj glas. poudarjeno, izrazito Marcil [-il] -a m os. i., Marcčlov -a -o; Marcelijin -a m os. i., Marcelijinov -a -o; Marcelin -a m, Marcelinov -a -o; Marcčla -e ž os. i., Marcelin -a -o; Maicelina -e ž os. i., Marcelinin -a -o marciilen -Ina -o [-In-] vojaški mircipan -a m \slaščica\ Marconi [mbrkdnij -ja m |if. fizik\, Mar- conijev -a-o: iznajdbe mireč -rca m sušeč: meseca ~a = —a meseca, mirčev -a-o: ~ sneg, ~e ide. mérec 421 Mârs mdrčen -čna -o: '»a revolucija 1848, ~a številica revije *marela -e i dežnik-, narodne noše z rdečimi —ami, branjevica razpne ~o marčiica -e ž \drevo in sad\, marčličen -čna -o: ~a marmelada mšren -ma -o star. priden, mirnost -i ž marengo -a m \sukno\ mirenj -mja m, mn. maraji -ev m: prazni mdmja -e ž: prazne ~e, mamjdti -dm govoričiti, mamjdj -djtel mamjdl -dla -o, mamjanje -a s marešdlo -a m: karabinjerski ~ Margarčta -e ž os. /., Margarčtin -a -o margarina -e ž \rastlinska tolšča\ margindlije -ij ž mn. obrobne opombe, marginalen -Ina -o [-in-]-. ~i pripisi Maribor -a m kr. i., v —u, marib6rski -a -o: —^i grad, Mariborski otok, Mariborčan -a m \prebivavec\, Maribdrčanka -e f, maribdrčan -a m |v/aA:| Marija -e ž os. i.: marijo in marije zvoni, Marijin -a-o: — god, praznik, ~o ime; marijini laski, čeveljčki bot., marijdnski -a -o; Mdr(i)jan -a m os. i., Mar(i)janov -a -o; Marica -e ž os. i., Mdričin -a -o; Marička -e ž os. i., Maričkin -a -o; Marinka -e ž, Marinkin -a -o; Marina -e ž, Marinin -a -o; Mdrij -a m, Mdrijev -a -o; Mario -a m os. i., Mdriov -a -o; marica -e ž \avto\ marina -e ž podoba z morjem, marinist -a m slikar morskih motivov marindda -e i \omaka\, marinirati -am v marinado vložiti; marlnlran -a -o: ~e ribe, —a kokoš v marinadi marinizem -zma m \umetnostna smer\ mariončta -e ž lutka, mariončten -tna -o: —o gledališče lutkovno Mdrius -ia m in Mdrij -a m \strim. vojsko- vodja\, Mdrijev -a -o Marjdna -e ž os. i., Marjdnin -a -o; Matjd-nica -e ž, Marjdničin -a -o; Marjdnka -e ž, Marjankin -a -o marjdš -a m \igra s kartami]: igrati marjašati -am, maijdšaoje -a s, maijdšar -ja m \igravec\ Marjeta -e ž os. i., Marjžtin -a -o; Marjetica -e ž os. i., Marjetičin -a -o; Marjetka -e ž, Marjčtkin -a -o; marjčtica -e ž bot., marjetnica -e ž \hruška\ marka -e f 1. denarna enota: nemška 2. upravna enota: Slovenska Vzhodna 3. *mdrka -e ž znamka markdnten -tna -o izrazit, pomemben: ~a osebnost, markdntnost -i ž Mdrk Avrél [-él] Mârka Avréla m in Mdrkus Aurélius Mârka Aurélia m \rim. cesar\ marketéndar -ja m vojaški branjevec, marketéndarica -e f, marketéndarski -a -o: ~i šotori markirati -am: ~ pot zaznamovati, ~ bolezen hliniti; markdcija -e ž turistično znamenje; markêr -ja m 1. kdor markira, 2. kavarniški strežaj, 3. biljardni zapiso-vavec točk, markêrski -a -o maridz -a m in marki -ja m, markizov -a -o in mark ijev -a -o; markiza -eil. plémkinja, 2. platnena streha, markizin -a -o Mdrko -a m os. i., Mdrka -a in -e m os. i. Ij., Markov -a -o; Mârkec -kca m, Mdrkčev -a -o; mdrko -a m \medved\: plčši, —1 Markomdni -ov m mn. \germ. pleme\, markomdnski -a -o: —a vojna marksist -a m gl. Marx marlitovlia -e ž zgodba po zgledu nem. pisateljice E. Marlitt marljiv -a -o, marljivost -i ž marmeidda -e ž \mezga\, marmeldden -dna -o: ~a torta Marmént -a m, Marmôntov -a -o mšrmor -a in -ja m, mdrmorov -a -o in mdrmorjev -a -o, mârmoren -ma -o, mârmornat -a -o: ^— kolač, mdrmorast -a -o, mârmomast -a -o, mdrmorovec -vca m, marmorirati -am, marmoriranje -a s, marmomjâk -a m \kamen\ marmôtica -e ž zool. \svizec\ maroder -ja m vojaški ubežnik plenivec, °marodirati -am biti bolan, bolan se delati mdrof -a m star. pristava, màrofski -a -o; Mârof -a m kr. i., na —u marôga -e ž lisa, marôgast -a -o: —i rez gozd., marôgec -gca m, marôgica -e f, marôgati -am, marôganje -a s Marôko -ka m, Maročin -âna m = Marokdnec -nca m, Maroëânka -e f = Marokânka -e f, marokànski -a -o in marôSki -a -o; marokên -a m \usige\ maréni -ja m laški kostanj maronit -a m libanonski kristjan Mars Mârta m mit. \bog vojske\, Mârtov -a -o : —o polje Mârs -a m astr. \planet\: na —u, Mdrsov -a -o; mârsovec -vca m 1. plašč, 2. domnevni prebivavec, mdrsovski -a -o marsàla 422 masôn manàla-e i |vino| Marsnile -seilla [marséj -a] m [franc. pristaniSče\, marséjski -a -o: ~o pristanišče, ~i promet marsej^ -e ž \ franc, narodna himna\ Marshallfffuiriii/J -a m, Marshallov -a -o: ~ plan marsi- v sestavi: màrsikaj màrsiCesa ned. z., màrsikdo màrsikoga, màrsikak -a -o, màrsikateri -a -o, màrsikdaj, màrsikje, màrsikod, màisikam, màrsikrat prisl. mirS mirSa m hod, pohod, koračnica, •marSirati -am stopati, korakati, hoditi, peSačiti, *marSiranje -a s; màrS medm. poberi sel mari- v sestavi: marSkompanija -e ž, märSbataljon -am: ~ za na fronto, màrSruta -e ž marül [-àl] -a m, marSâlski -a -o [-Is-], maiSàlstvo -a [-Is-] s, marSalit -a m Mirta -e ž os. i., Màrtin -a -o; Màrtica -e i os. i., Mârtiêin -a -o, Mârtka -e f os. i., Màrtkin -a -o MartUlis -la m in Marciâl [-àl] -a m \rim. pesnik\, Martiàlov -a -o in Marciàlov -a -o: ~i epigrami Martin -ina m os. /., Martinov -a -o: ~a gos, ~o poletje, Martinovo -ega s, martinji -a -e: ~e sonce, Martfnek -nka m, Martinkov -a -o; martinščak -a m november, martinovàti -üjem, martino-vànje -a j; Martini vfh ~ -a m kr. i. martln -ina m Martinova peč (po franc, inž. Martinu), martinâma -e ž, martinovka -e f; marttoati -am, martlnanje -a s; martinar -ja m \delavec\ martinček -čka m zool. gaščerica, martinčkov -a -o martirij -a m mučeniStvo martcdôz -a m \neredni vojak, ropar\ *niértia -e ž: bridka ~ razpelo MarUUjek -tjka m kr. i., v ~u Miu^ -e ž os. i., MarûSin -a -o, MarùSka -e ž, MarüSkin -a -o mirveč lit. prot. vez.: zmaga ni njegova, ~ naša Marz [màrksj -a m, Märxov -a -o: ~ nauk = marksizem -zma m, marksizem-loiinizem marksizma-leninizma m, marksist -a m, marksistka -e ž, marksističen -ftja -o: ~o usmerjen miria -e ž ekon. méaa -eil. snov: papirna —, 2. kon-kiuzna, zapuSänska 3. množica. 4. fiz., masiven -vna -o iz celega, težak, gost: pohištvo je ~o, železo je ~o, masiv -a m: gorski ~ sklop, grmada: *mas6ven -vna -o množičen: —i sestanek; *~o so odhajali trumoma, v množicah masaiairati -am pokiati, pobiti, masakri- ranje -a s, masaker -kra m pokol Masaryk [mdsarik] -a m \češ. državnik], Masarykov -a -o: ~a šola; masarikovec -vca m pripadnik Masarykovih nazorov Manfagni [maskdnjij -ja m \it. skladatelj], Mascagnijev -a -o: ~a opera miseljc -a m četrt bokala, merica, maseljski -a -o: ~i kozarec, mšseljček -čka m >[-S3lj-] masirati -am drgniti, gnesti, ugnetati, masiranje -a s, masaža -e i, maser -ja m, maserka -e ž, maserski -a -o miška -e i krinka: plinska, varovalna posneti posmrtno ~o; maskirati -am zakrink(ov)ati, maskiranje -a s, masker -ja m, maskerka -e i, maskerski -a -o: ~i tečaj maskčta -e i talisrrum, možic masimlinam -a in -ina m beseda moSkega spola, nm. maskulina -in s-, maskulin -a -o, maskuUnski -a -o, maskullnost -i ž moškost, maskulinlzem -zma m, masku-linizirati -am slov., med., maskulini-zlran -a -o, maskuliniziranje -a s, masku-linizicija -e ž slov.: ~ srednjega spola na Gorenjskem mislo -a s: presno, surovo, topljeno, čajno, kokosovo, ušesno je mehak kakor ~ se dd pridobiti-, (pe kakor po ~u, ima ~ na glavi, to je njegovo maslen -a -o: ~o testo, ~ kruh, ~e besede, z ~im glasom, ~a kislina, ~o rumen, maslčnik -ami. posoda za maslo, 2. pecivo na maslu, misehiik -a [ -sum-J m 1. tropine, 2. zabela, miselnica -e [-S3i/n-] ž \. pinja, 2. bot., mislast -a -o; maslč -ita m in s znč.: takle sram te bodi, ~ gosposko! maslir -ja m, maslarlca -e ž, maslirski -a -o; maslariti -im delati maslo, neslano govoriti, maslar-jenje -a s, masldma -e ž, maslirstvo -a s, maslinka -e ž \hruška, goba\, maslovina -e ž \vinska trta\, maslomir -a m masohist -a m med., masohizem -zma m med. \spolna sprevrženosti, itiasohističen -čna-o met/, mason -a m framason, masonerija -e ž, masčnstvo -a s mast 423 métiai -i ï: živalska, gadova, rastlinska, raztopljena, stopljena, ocvirkova ~ od pečenke, ~ je že huda se že kadi, ~ ga zaliva; leškova, brezova potrpljenje je božja samo goije mu, kdor se z njo maže; jim že pokažem, po čem je mastèn -stnà -iô in mästen -tna -o: ~a jed, roka, obleka, ~a nedelja pustna, ~ sir, ~a zemlja, glina, ~o blato, ~ zalogaj, ~a služba, ~ udarec, ~a zaušnica, —o plačevati, ~ človek, ~a beseda, šala, mästnost -i ž, mastiti -im, mästi -Itel mastil -a -o, maščenje -a ~ prašiča, ~ se s čim; mastit -a -o: ~o hodi, sedi široko, košato', mästnat -a -o, mastnica -e ž 1. bot., 2. klobasa, 3. ilovica, mastnik -a m anat. danka, mastnjäk -a m med. tipom, tolščak, mäSCa -e ž mastilcitor -ja m gnetilni stroj méstiks -a m \dišavna smola] mastiti -im, màsti -ite! mastil -a -o, maščenje -a ~ grozdje, sadje, mastitev -tve i, mastflnik -a [-yn-] m, mastilnica -e [-Itn-] ž, mastivec -vca m mastitis -a m med. vnetje prsi mastodônt -a m pat. \slon\ masturbädja -e ž, masturbirati -am med. méSa -e i: nova, zlata, tiha, vélika, slovesna, péta, deseta, črna —, ~ zadušnica, instrumentalna —, iti k ~i, biti, streči pri ~i, daje za ~e, med ~mi med 15. avg. (véliko ~o) in 8. sept, (malo —o), ume —e zoper hudo uro', mäSen -šna -o: ~a knjiga, —i obred, mäSnik -a m : posvetiti koga v ~a a// za ~a, mašniški -a -o: ~o posvečenje, mäSniStvo -a 5; maSeväti -ûjem, maševil -àla -o, maSevànje -a s maščeviti -üjem, maščevdl -àla -o, mašče-vän -a -o, maSëevànje -as: — se komu in nad kom, ~ koga; maščevàvec -vca m, maSCevàvka -e ž, maSCevàvski -a -o, maSCevàlen -Ina -o [-un-], maSëevàlnost -i[-un-]ž maščdba -e ž, maščoben -bna -o: ~a kislina, mašč0bnost -i ž \tkivo] *niašimi -e ž stroj, *mašinca -e i strojna puška, *mašinski -a -o strojen, »mašinist -a m strojnik, "mašiniti -im in mašinati -am mbititi s strojem, mašinerija -e i: on je le kolesce v ~i, državna ~ mašiti -im, màSi -lté! mašil -a -o, maščnje -a s: ~ luknje, znanje, -- jabolka v žep, ~ vase, — se s čim, ~ si ušesa, kdo bo ljudem usta mašil? mašilo -a s : ~ za luknjo, ~ v verzu, v listu, mašiien -Ina -o [-In-], mašivec -vca m, mašivka -e ž, mašilnica -e [-un-] ž teh. maškara -e ž šema: napraviti se v ~o ali za ~o, obleči se v gre v ~e; maška-râda -e f : to je bila ne pa slovesnost, maSkaràden -dna -o: ~i ples mât -a m: šah màten -tna -o: ~a mreža, matirati -am: ~ koga pri šahu premagati matadôr -ja m bikoborec, matadôrski -a -o, matadôrstvo -a s Matajùr -ja m ]gora], matajurski -a -o; matajùr -ja m ]letalo] mâtast -a -o omamljen, zmeden match [mêâ] -a m tekma, boj, kosanje Matéj -a m os. i., Matéjev -a -o; Mâte -ta m, Mâtetov -a -o, Mâte -ja m, Mâtejev-a-o; Matéja-ež, Matéjin-a-o; Matéjka -e i, Matéjkin -a -o matemàtika -e ž računstvo, matemâtiéen -čna -o, matemàtik -a m, matemâtika-rica -e f, matemâtiéarka -e f materiil [-àl] -a m gradivo, materija -e ž snov, materiàlen -Ina -o [-In-] snoven, g^ten: ~a kultura, ~a škoda, mate-riàlnost -i [-In-] f; materializirati -am utelesiti, napraviti dostopno čutom, ma-terializàcija -e ž utelešenje; materializem -zma m fil., materialist -a m, materia-listka -e ž, materialističen -čna -o, materiàlije -ij ž mn. gradivo méterin -a -o: ~ jezik, ~a ljubezen, ~o srce, ~a dušica l>ot., materinji -a -e, materinstvo -a s, materinski -a -o: govorila je z njo po ~o, materinščina -e ž mitemiea -e ž, màtemiien -čna -o: ~o ustje Matévi -a m os. i., Matčvžev -a -o; matčvž -a m ]ied], matčvžek -žka m okajenost, matčvžkast -a -o okajen, okrogel, vinjen mâti màtere ž: stara hišna, pisana, krušna, študentovska ~ narava, to ima po ~eri, po ~eri v rodu, za ~er biti komu, klicati koga za ~tt, mâterski -a -o, materstvo -a s mâtica -e f: ~ pri čebelah, mravljah, tiskarska ~ društva osrednje društvo. Slovenska ~ = Matica, màtiêen -čna -o: ~i urad, —a celica, dežela, Icnjiga matica, matičar -ja m 1. uradnik, 2. ud màtka 424 mM Matice-, mâtifiarski -a -o, mštičnik -a m 1. panj za pleme, 2. tisk., 3. greda za gojenje sadik Matija -a. in -e m os. i.. Matijev -a -o; Matijec -jca m, Matljčcv -a -o; Matijče -ta m, MatljCetov -a -o; Matiček -čka m, Matičkov -a -o; Matic -a m, Matlcov -a -o in Matičev -a -o matija -a in -e m \pajek\, matijev -a -o: ~e dolge noge Matflda -e f os. i., Matildin -a -o >[-ld-] matinéja -e i dopoldanska, zgodnja prireditev, matinéjski -a -o matirati -am napraviti motno, matiran -a -o brez leska, moten, nepoleščen Mafjiî -a m os. i. : kralj Matjšžev -a -o matôr -a -o prileten, star, neroden, matôrost -i ž starost matriarllit -a m družbeno in pravno gospostvo mater, matriarhàlen -Iria -o [-in-], matriarhâlnost -i [-in-] ž matrica -e ž: tiskarska matričen -čna -o, matricirati -am, matričnica -e ž, matričnik -a m tisk. matrika -e ž in matrfkula -e ž matica, matrikulirati -am, matrikuliranje -a s, matrikulâcija -e ž matrôna -e ž priletna gospa, dostojanstvena žena, matrônin -a -o, matrônski -a -o: ~a postava matiira -e ž \zreiostna skuinja]: mala, vélika, življenjska maturânt -a m, maturàntka -e ž, maturàntovski -a -o, maturirati -am, maturitéten -tna -o: —i dan, ~a komisija, naloga, ~o spričevalo MatAzalem -a m Metuzaiem Mivčiče Mivčič ž mn. kr. i., v ~ah mdvec -vca m, mdvčen -čna -o = mdvčev -a -o: ~ povoj, Škorenj, mivčar -ja m Miverlen -a m kr. i., na mAvia -e i 1. črna krava: ponoči je vsaka krava 2. trava, 3. mavrica: pije kakor pijan kakor mâvrast -a -o marogast, neumen, malo opit mivrali -a m \goba\, màvrahov -a-o: ~a juha Attni -ov m mn. \afriško lJudstvo\, mavrski -a -o; Mavretànija -e ž, mavretànski -a -o, Mavretânec -nca m, Mavretânka -e ž miTrka -e ž, mavričen -čna -o: barve, mdvričast -a -o Mavrici) -a m os. i., Mavricijev -a -o; Mâver -vra m os. i., Mivra -e ž mdTŠelj -šlja m \igra\, mavSljàti -âm, mavSljàj -âjte! mavSljàl -âla -o, mavSljâ-nje -a s mivzerica -e ž \puika\ mavzoléj -a m nagrobna stavba, spomenik, mavzoléjski -a -o •mdvžati -am: prašiča ~ mazéti mâžem, mâži -ite! mâzal -âla -o, mâzan -a -o, mazânje -a s in mâzati mâžem s stal. poud.: ~ kolo, stroj, čevlje, ~ si ustnice, obrvi, — pri uradu (z denarjem), ~ z leskovim, brezovim oljem, ~ (si) prste, obleko, ~ koga z obrekovanjem, — se z grdim delom, z umazanim govorjenjem, ti nas pošteno mažejo tolčejo šp., mazâč -ami. kdor maže, 2. šušmar, mazâêka -e ž, mazâSki -a -o, mazâStvo -a s: kaznovan zaradi —a, mâzast -a -o, mâzav -a -o: ~o milo, mâzavec -vca m počasni, mazâvec -vca m kdor maže, mazâvka -e ž, mazâvski -a -o, mazâlo -a s, mazâlen -Ina -o [-in-], mazâlnik -a [-yn-] m, mâz -i ž: siclepna —, mâza -e ž počasni, mâzen -zna -o: ~a brizgavka, ~o milo, màznica -e ž puša za mazanje mazUo -as: ~ za rane, zoper garje; me je stal veliko —a podkupnine, mazflce -a [-ic-J s, mazilen -Ina -o [-in-], mazlliti -im, maziljenje -as: ~ za kralja, ~ truplo, maziljen -a -o: ~o govori, maziljenec -nca m: ~ Gospodov, maziljenka -e ž, maziljenost -i ž, mazil-nica -C [-im-] ž mazivo -asi. — za stroje, 2. kit za šipe, maziven -vna -o, mazivast -a -o mazârlca -e ž {poljski nar. ples\ mazut -a m ]gorivo] mdža -e i: — za čevlje, za osi, za smuči, mâžast -a -o me ž os z. gl. mi in jaz meânder -dra m 1. vijuga reke, 2. arh. okras °meblirati -am opraviti, opremiti sobo, "mebliran -a -o: —a soba soba s pohištvom mécati -am mehčati, mécanje -a s: grozdje se meca, ~ koga skušati ga pridobiti Mecénas -a m in Mecén -a m \rimski podpornik pesnikov] ; mecén -a m, inecénski -a -o, mecénstvo -a s mčč mSča m: ostri, bridki z golim «»^m, s ploskim ~em, ~ za obe roki, ~ izdreti, sukati; nasaditi se na mû 425 medka mečev -a -o: ~ ročaj, ~a nožnica, mečdr -ja m, mečžrski ra -o, mêêast -a -o, mčček -čka m bot., mečevdti -iijem se bojevati se z mečem, mečevSnje -a s, mččarica -e ž \riba\ meča -e i Icar je mehico, mččen -čna -o, mečast -a -o, mdčica -e f uhvica, mečina -e ž meča, mečdva -e ž mehki del lobanjske stene m éca mčč s mn.\ pes ga je ugriznil v mečat -âta -o: —e noge, méCnica -e i anat. tanjša kost v goleni, mččice mččic ž mn. \del uhlja\ mečiček -čka m bot. mečiti -im, mčči in meči -ite! mečil -a -o, mečžnje -a s: ~ sadje mediti, ~ koga; komu srce —, vreme se meči, mečitev -tve ž, mečilo -a s: sadje v dejati, mečUen -Ina -o [-In-]: ~o zdravilo meékàti -âm, meCkàj -âjte! meCkàl -âla -o, mečkânje -a j: ~ papir, obleko; blago se rado mečka, ~ sadje, grozdje, kuhan krompir; ~ pri delu, ~ z odgovorom odlašati, mečkiv -âva -o, meCkâvost -i ž, meCkâvec -vca m, meCkâvka -e ž, meèkâé -a m, mečkiilja -e ž, meCkâlo -a s, meCkâlast -a -o, mečkâlen -Ina -o [-In-] Méâiikov -a m \ruski biolog\ : dela ^^ méd -1 ž, méden -dna -o in medén -a -o, medenina -e ž, médnat -a -o, médnica -e ž, medeninar -ja m, medeninarstvo -a s; medolivec -vca m teh., medo-striižec -žca m méd -Û in méda m: cvetlični, lipov, bojev, ajdov — v satju, — samotok; trcani, divji grejo nanj kakor muhe na to blago gre za ^—za ~om; z —om bi vzel par takih rok, tam se cedi in mleko, z njo je sladek kakor —kar ~ se mu cedi z jezika; na jeziku —, v srcu led; medèn -dnâ -ô: ~a hruška, medén -a -o: ~a potica, rosa, paša, ~a detelja bot. ; ~ kruh, ~i tedni, —e besede, z ~im glasom, je ves medénka -e ž bot., mêden -dna -o: ~a hruška, ~a ajda; medâr -ja m, meda-rica -e ž, medârski -a -o, medâma -c f, médast -a -o; medenica -c i: ~ rosi, medenika -e ž bot. \ jabolko\, medénovec -vca m \žganje\: medénèki -ov m mn. \pecivo\, medenjâk -ami. pecivo, 2. posoda za med med predi. 1. na vpr. kam?s tož.: ~ kolesa priti, knjigo ~ ljudi dati, ~ ptiče šteti. pasti ~ razbojnike, vzeli so ga medse; 2. na vpr. kje? z or.: »~ dvema ognjema«, ~ kolesi, ~ svetom = ~ ljudmi, ~ ptiči, sami ~ seboj, ~ okrog 800 člani, ~ za to odgovornimi, 3. na vpr. kdaj? z or.: ~ letom, ~ tem časom, ~ jedjo govori, ~ potjo medpotoma, spotoma, ~ včeraj in danes, 4. na vpr. kako? z or.: ~ nama (re čeno), zanič, 5. v prii: prepir ~ na rodi, zveza — kraji, razmerje — za vezniki, proga — Ljubljano in Trstom razloček ~ mestom in vasjo je velik kdo ~ delavci, udarnik ~ udarniki eden ~ nami, najboljši ~ vami, razprtija ~ teboj in menoj Mida -e ž os. i., Mčdin -a -o medilja -e ž svetinja, medaljžr -ja m, medaljerski -a -o, medaljčrstvo -a s, medalj6n -a m, medaljdnček -čka m, medaljirati -am Medird -a m, Medirdov -a -o medbožičcn -čna -o: ~i dnevi medcdlnskl-a-o meddčbje -a s, medddben -bna -o meddrUven -vna -o: ~i dogovori, ~o razmeije, pravo, ~e tekme meddAien -rna -o: ~i prostor, meddiirje -a s, meddvčrje -a s Medčla -e ž ali Medčja ž gr. mit., Medčjin -a -o medži -dlš -6 in -6, mn. medli -č -d >[ mad-] in mčdel -dla -o s stal. poud.: ~a luč, ves ~ je, ~a živina, ~e oči, barve, z —im ^asom, ~o svetiti, ~a pripoved; medldba -e f = medl6st -i ž, medlčn -a -o: ~o vreme, medlčti -Im, medli -fte! medlel -čla -o, medllnje -a s: luč, dan medli, bolnik vidno medli, kar medh od žalosti, drevje medli v vročini, ~ po čem, po kom; medlčč -čča -e prid.: z ~im glasom, z ~imi očmi; medlčvati -am, medlčvanje -a s; medlfca -e ž fot., tnedlfka -c ž medel človek, medllkast -a -o, medUšen -šna -o medenica -e ž anat., medeničen -čna -o: ~e kosti, medeničast -a -o medgdrje -a s, medgdrec -rca m, medgčrski -a -o: ~a polja Midi -ov m mn. in Mčdijci -ev m mn., midijski -a -o medica -e ž: brezova medfčen -čtuk -o, medlčar -ja m lectar, medičarski -a -o: ~a obrt, medlčarstvo -a s, medičarija 426 medvôdje -C ž, medičnik -a m \iabolko\, medičarice medičaric i mn. \mravlje\ Medici [médiâij m neskl. \it. plemiika družina]-, Moiičejec -jca m ud družine Medici, Medičejka -e ž, mediččjski -a -o medidna -e i 1. zdravstvo, 2. zdravilo, medicinski -a -o zdravstven, medicinalen -Ina -o [-In-] zdravilen, medicinec -nca m, medicinka -6 ž 1. študentka, 2. žoga, medikamènt -čnta m zdravilo medieWU [-dl] -a m tisk. : črke medieva- len -Ina -o /^-/n-7: ~e črke medigra -e ž: glasbena dramska ~ médij -Ami. okult. srednik pri hipnozi, 2. obdtgtgoča snov, 3. slov. srednji način, 4. fiz., mediàlen -Ina -o [-In-] slov.-. ~i način MediterAn -a m Sredozemlje, mediterinski -a -o: ~a Idima mediti -im, mêdi -ite! medil -a -o, medênje -a j: ~ sadje, hoja medi, medika -e ž bot., medilnica -e [-yn-] f : ~ za sadje, medilo -a s: sadje v ~ dati, medivo -a s lect, mednica -e ž \sad\, medničnik -a m \jabolko\ meditirati -am premišljevati, razmišljati, meditàdja -e ž premišljevanje, meditacijski-a-o medklic -a m: delati ~e mediddliski -a -o: ~e tekme medkontinentiUca -hia -o [-In-] medcelinski: —a raketa medlvAjeven -vna -o in medkrajéven -vna -o: ~e zveze, ~i tdefonski pogovori medkrtvje -as: ~ na ladji, medlcrôven -vna -o: ~i prostori medméScn -Sna -o: ~i čas med 15. avg. in 8. sept., smrdi ko ~i kozel, medmašnica ■ež\ jabolko] medmésten -tna -o: ~o tekmovanje medmit in mêdmet medméu m slov. interjekcija, medméten -tna -o: ~a raba, oblika medmôrje -a s: sueSko medmôrski -a -o: ~a Evropa Medmûije -a s, v ~u, Medmùrec -rca m, Medmùrka -e ž, medmiirski -a -o mednâroden -dna -o: —i zakoni, ~e zveze, ~o ozemlje, pravo, mednârodnost -i f; mednarodnoprâven -vna -o: ~e določbe mednAžje -a s korak, presredek, kobala: bolečine v ~u, medn0žen -žna -o med6<^ -a s, m^očen -čna -o: ~a razdalja medo jédec -dca m medôicnje -a s, medôkenski -a -o [-km-]: ~a polica meddizec -zca m medôsje -a s širina kolotečine, kolovoza. raztečina, medôsen -sna -o: —a razdalja medovnit -àta -o, mčdovčen -čna -o: ~e češplje medpariamentéren -ma -o: ~a komisija, ~a konferenca medpiččje -a s, medplččen -čna -o medp6tje -a s svet med potmi medpétoma prisl. spotoma medp^tje -a s, medpfsten -tna -o: ~a kožica medréiMje -a s, medrébm -a -o medričje -a s, medrééen -čna -o medrédje -a. s: ~ pri košnji prostor med redmi medsebojen -jna -o: prepiri, medseboj- nost -i ž medsténje -a s stvb. medš6lslci -a -o [-Is-]: ~o tekmovanje tekmovanje med šolami, ~i čas čas med šoto, med poukom medtim in medtém prisl: mi smo delali, ti si spal; ~ ko je govoril, sem se smejal; vendar: med tem, kar sem prebrskal, knjige nisem našel medtirje -a s teh. razdalja med tiroma Medâsa -e ž in Medûza -e ž mit., IVIedùsin -a -o »I Mediizin -a -o: ~a glava; medûza -e ž zool. mêdved medvéda m: ~ kosmatinec, brlo-gar, vrečar; šobasti, morski véliki ~ ozvezdje, ruski ~ Rus(ija), ~ godrnja, gondra, to ti je ~ močan, neroden, tristo ~ov! medvédka -e ž, medvédji -a -e: ~a mast, ~a taca \goba], medvé-dov -a -o: ~e hmSke, medvédast -a -o, medvčdček -čka m, medvédek -dka m, medvčdič -a m, medvédina -e ž in medve-dina -e ž ]meso in koža], medvédjak -a m \govno], medvednjak -a m: —^ v živalskem vrtu, medvédar -ja m človek in pes\, medvédarica -e ž, medvedarski -a -o, medvédjica -e ž zool., medvéjka -e ž medvérski -a -o interkonfesionalen: —i stiki medvlidje -a s interegnum, medvladen -dna -o medvodje -a s, med voden -dna -o: —a proga; Medvôde -od ž mn., v ~ah, medvôSki -a -o: ~a elektrarna medvdjen 427 mehkdž medvdjen -jna -o: ~e razmere razmere med vojno medvretinčen -čna -o: ~a ploščica medvrstičen -čna -o: prevod, med-vfstje -a j, medvfsten -tna -o: —i pre-sledlu, medvfstnik -a m tisk. medzaviaiiSId -a -o: ^a konferenca medzUje -a s stvb. medz6bje-a5 Mcfisto -a m, Meflstov -a-o: ~a zvijača, meflstovski -a -o: ~a zvijača; Mefisto-fel(es) -la m, Mefist6felov -a -o, metisto-felski -a -o [-Is-]-, meflsto -a m človek z mefistovskim značajem megafdn -a m zvočnik, megafdnski -a -o mčgaiierc-a m/iz. negi^ -a m, megalitski -a -o = mega-litičen -čna -o: ostanki ~ih stavb zidav z velikimi kamni megalomanija -e ž preveličevanje samega sebe, inegalomdn -a m, megalominka -e ž, megalominski -a -o veličavski, veličav megaron -a m pri Grkih stanovanjski prostor (za moške) z ognjiščem na sredi megaterij -a m pal. \redkozobec\ mčgavat-a m/iz. MegSra -e ž mit. \erinija\; raegera -e ž hudobna ženska, vešča; megSrski -a -o megli -6 in -6 ž in me^ -e ž [°megtaj: rahla, gosta, del>ela raztrgane ~e, okoli vrhov oblaki, ~ se dela, leže, se spušča, se privleče, se drži, visi nad vodo, se vzdiguje, se razkadi, ~ je polje posula; se vlečeš kakor —, tava kakor v ~i, preteklost je zavita v ~o, ~ se mi dela pred očmi; n^čn -a -o: ~o nebo, ~i obrisi, pojmi, v —^i davnini, danes je ~o, spominjam se samo —^o, meglčnost -i ž, meglenka -e ž \avtomobilska luč\, meglenica -e ž astr. nebula, ttieglenina -e ž fot.: rumena —, meglica -e i: ~ se pase, se lovi po pobočju, meglast -a -o, meglfti -im z meglo obdajati, zabrisavati, me^i -ite! meglil -a -o, megljenje -a s: megli se mi pred očmi, oči se ji meglijo >[msg-] mŠi -a m, mn. mehčvi -6v in mehi -ov: kozji, k^i trosni ~ bot., ~ moke, vina; na ~ odreti, stoji ko prazen iz tega ~a ne bo moke, ~ gnati, pritiskati, tlačiti; sopiha, hrope kakor kovaški ko strgan nategniti, raztegniti svoj ~ ali ali ~ove harmoniko, mehič -a #n = mehar -ja m, mehast -a -o, mehov -a -o: platnice, — pihalnik, mehovec -vca m zool., mehčvje -a s; mehina -e i mešina, luščina grozda, prosenega zrna, mehiita < ž (žuželčji) mešiček mehinika -e ž; precizna, fina zakoni ~e, mehiničen -čna -o: ~a delavnica, stiskalnica, ~i pogon, delo je čisto ~o, —i gibi brez misli, —^o učenje, ~i materializem, mehiničnost -i ž, mehinski -a -o: ~a odpornost jekla, ~a reakcija, mehanik -a m, mehanizem -zma m: — v uri, državni mehanizirati -am, mehanizirat^e -a s, mehanizicija -e ž mehčiti -im, mehčij -ijte! mehčal -ila -o, mehčii^e -a s: ~ sadje, usnje, trdega človeka: ali se ti možgani mehčajo? mehčiva -e. ž mehka tla, mehčivec -vca m, mehčilo -a s, mehčilen -Ina -o [-In-] mehek mghka -o in mehik ali mehik [-hik J -hki -d, dol. mehki -ega; prim. mččji -a -e At mehkčjši -a -e, prisl. mehkč, prim. mčč(j)e in mehkčj(š)e: ~o nebo, iz ~ega lesa, ~e noge telečje, —e kosti pri rahitisu, ~a zima, ~o vreme, ~ človek; danes je čisto ~ krotek, pijan, jajce v mčhko skuhati, na mčhko prileteti; mehkljit -ita -o, mehkivka -e i \trava\, mehnica -e ž mehka hruška IVIiUka -e ž, mčhiški -a -o, Mehikinec -nca IR, Mehikinka -e ž, mehikinski -a -o: Mehikanski zaliv meliir -ja m mehur mehitarist -a m \redovnik\, mehitaristovski -a -o: ~i samostan mehkati -am preskušati mehkoto; ~ hruško meiiko- v ustavi: mdikočAten -tna -o, mehkočiitnost -i ž, mehkočiitje -a s, mehkočiitnjk -a m, mehkočAmica -e ž; mehkodlik -ika -o; mehkokljiin -a -o, mehkokčžen -žna -o, mehkokdžnost -i ž, mehkokčžnik -a m; mehkokrikc -Ica [-le-] m zool.; mehkončben -bna -o, mehkonebnik -a m slov.; mehkon6žen -žna -o; tnebkopltUa -e ž zool.; mehko-tr6snica -e ž bot. mebkOba < ž, mdikčben -btu -o: ~o življenje, mehkčbnost -i ž, mehkču -e ž, meiikdten -tna -o, mehkčtnost -i ž, tnehkčst-ii: ~vglasu, mdikdtnik -am mehkii -ami. človek, 2. rak po levitvi, 3. Jejee brez trde lupine, mdiki&žen -žna mehkuž 428 melodrama -o, mehkiižnost -i i, mehkužnež -a m, mehkOžnik -a m, mehkužnica -e ž, mehkiižiti -im, mehkijženje -a j: starši otroke mehkužijo, mehkužec -žca m zool., nav. mn. mehkužci -ev mehur -ja m: sečni, žolčni, svinjski, kožni, gnojni ~ tobaka, — za tobak, — se izpahne, napne, napihne, izpusti, poči, mehûrjast -a -o, mehûrnat -a -o, mehurjev -a -o, mehiirček -čka m: milni, zračni, pljučni ~e delati, spuščati, mehurčkast -a-o: ~ izpuščaj, mehùren -rna -o: ~i kamen, mehùrka -e ž bot., zool., mehuriti -im se, mehiirjenje -a s: voda se mehuri, obleka se mehuri, mehumik -a m priščilo, mehiirjevec -vca m \plin\, mehiirjevka -e ž \kožna bote-zen], mehumjâic -a m zool., mehiirčiti -im se, mehiirčenje -a s, mehùrjav -a -o, mehiirčkati -am se: voda se mehurčka MeiBen [màisan] -Bna m \nem. mesto\, meifienski -a -o mêja -é in mêje i: ~o delati, zakoličiti, potegniti, zapreti, prestopiti, prekoračiti; iti, uiti čez ~o, ~ teče, poteka; živa jezikovna, starostna, skupna ~ ločnica, v ~o iti v hosto-, vsaka stvar ima svojo ~o, nasilje ni poznalo ~â, do zadnjih ~â, giblje se na ~ah logike; méjen -jna -o: ~i grof zg., ~o drevo, —a črta, —a vrednost mat., ~a veda, mejlca -e ž; mejiti -Im, mêji -itel meječ -a -e, mejil -a -o, mejênje -a si — njivo mejo delati, to meji na neumnost, ~ z morjem, naš travnik (se) meji s sosedovim; mejitev -tve f, mejilo -a s, mejllen -Ina -o [-In-], mejičnik -a m bot. mejâc -a m = mejâk -a m = mejšš -a m, mejdčica -e i = mejàSica -e i, mejàSki -a -o; mejičiti -im, mejičenje -a s, mejâSiti -im, mejššenje -a s, mejšštvo -a s mejdînaj medm. mejnik -a m: leto 1945 je ~ v zgodovini človeštva, ~c postavljati, zasajati, prestavljati, podirati, mejnica -e ž: črta mejniški -a -o méka -e ž vlažna tla pri vodi Méloi -e ž versko središče islama meketiti meketàm in mekččem, meketàj -âjte in mekeči -te! meketajbč -a -e, meketàje, meketàl -âla -o, meketânje -a s: koza mekeče, mekèt -éta m, meketâlo -a s, meketâč -a m, meketàv -âva -o, meketâvec -vca m, meketâvka -e ž mekina -e i, nav. mn. mekine -In ž luščine, otrobi, mekinje -a s, mekinast -a -o, mekinav -a -o, mekinovec -vca m \kruh\ Mekinje Mekinj ž mn. kr. i., v '—ah, mekinjski -a -o meksikàjnar -ja m \ vojak, škorenj] mél [méy] -a m in mél [méu] -I ž: moka prve ~i, prvega ~a, mélja -e f, meljâva -e ž mel in mletje; meljač -ami. kdor prinese v mlin, 2. zob, meljâj -a m: moka prvega ~a, meljavec -vca m kdor prinese v mlin, meljarina -e ž ]pristojbina] mél [mél] -i ž: peščena melišče -a j, meliti -im se: breg, kamen se meli melafir -ja m črni porfir, melafiren -ma -o melancàna -e i 1. jajčevec, 2. bučka Melanchthon [melânhton] -a m \nem. humanist], Melanchthonov -a -o Melanézlja -e ž ]tihomorsko otočje], Mela-nézijec -jca m, Melanézijka -e ž, mela-nézijski -a -o melanholija -e ž otožnost, potrtost, melanholijski -a -o, melanholičen -čna -o: — človek, bolnik, melanhôlik -a m melanin -a m kem. melanit -a m min. melàsa -e ž: sladkorna —, melàsen -sna -o Mélhior -ja m, Mélhiorjev -a -o >[-lh-] melina -e ž peščena strmina, melinast -a -o: — svet, meliniti -im se, melinjenje -a s: pesek se melini z brega, melinar -ja m ]prebivavec], melinski -a -o, melišče -a s melinit -a m ]eksploziv] melioràcija -e ž izboljšava; ~ travnikov, melioracijski -a -o: —i načrt, ~i stroški, meliorirati -am meliran -a -o spremešan: —i lasje osivi, ~a volna različno mešana, ~a česanka melisa -e ž bot. medenika, melisen -sna -o, melisov -a -o, melisovec -vca m, melisnica -e ž ]sladkorček] meljàk -a m ]zob] meljašen -šna -o razvajen, mehkužen, meljiišnik -a m razvajenec, mehkuž, meljilšnica -e ž razvajenka, mehkužnica melodija -e ž napev, melodičen -čna -o peven; skladba, pesem je ~a, melô-dičnost -i ž, melodijski -a -o: ~a posebnost, —a varianta, melodičzen -zna -o poln melodije, melodiôznost -i ž, melôdika -e ž pevnost melodràma -e ž deklamacija ali igra s petjem in godbo, melodrâmski -a -o: ~i vložki, melodramâtiêen -čna -o: ~ razplet meMna 429 meléna -e i 1. sad, 2. trd klobuk, melônin -a -o, melônast -a -o mélos -a m melodika, pevnost Melpomena -e ž muza tragiSkega pesništva, Melpômenin -a -o >[-lp-] membràna -e ž kožica, opna, mrenica meménto -a m spomin, opomin: kratek nesreča nam je glasen ~ Mémils -a m \stegipt. mesto], mémfiski -a -o memoàri -ov m mn. spomini, memoârski -a -o: ~a literatura memoràndum -a m spomenica memoriâl [-àl] -a m spominska prireditev memorirati -am na pamet se učiti, memori-ranje -a s ména -e ž: lunina ~ vremena, ~ časov, ~ glasu, starostna ~ za ~o menjalna trgovina, napraviti ~o, koroški fantje so hodili k nam na ~o, ménoma prisl. menjaje menàda -e ž bakhantka menéia -e ž vojaška hrana, menižen -žna -o: ~i kotel, mendžka -e ž \posoda] menažerija -e ž zverinjak, menažerijski -a -o: ~a kletka mencéti -âm, mencàj -âjte! mencajôé -a -e, mencâje, mencàl -âla -o, mencânje -a s: ~ proso, perilo, ~ si oči, ^ z nogami; V zadregi menca in menca pa nikamor ne pride; mencâlo -a s, mencorit -a -o, mencoritost -i f, mencorltiti -im >[ min-] mendà in mènda prisl. verjetnosti: ~ ne, — res Méndel [-gl] -dla m, Méndlov -a -o: <~o pravilo, mendelizem -zma m Mendeléjev -a m ]ruski kemik], z Mende- léjevom: klasifikacija ~a mendikânt -ami. berač, 2. redovnik, mendikàntski -a -o beraški: red, ~a narava mendiàti -âm, mendràj -âjte! mendrajôé -a -e, mendrâje, mendràl -âla -o, men-drânje -a s: ~ travo, po njivi; ~ pri hoji drobiti, drobno stopati-, mendrâé -a m ]petelin], mendràv -âva -o: ~o hoditi, — človek = mendrâlo -a s, mendrâvec -vca m 1. oseba, 2. vet., mendrâvka -e ž >[m3n-] menic -ncà m kdor proso mane, menCèv -éva -o >[m3n-] menèk [manik] -nkà m zool. ]riba], men- kiček -čka [man-J m bot. gktvaček Menelàos -âa m in Menelâj -a m gr. mit., Menelâov -a -o in Menelâjev -a -o MéngeS -gša m kr. t., v ~u, MengSâni -ov m mn., mčngeški -a -o [-gaš-] menica -e ž: dolgoročna ~ na pokaz, ~ je dospela, potekla, zapadla, se je iztekla, meničen -čna -o: ~i list, ~o pravo; meničnoprdven -vna -o menih -iha m 1. redovnik, 2. jabolko, 3. štručka s pirhom, menihov -a -o, meniški -a -o: ~a kuta, ~o življenje, meništvo -a s, menišič -a m, menišček -čka m zool. >[man-] meningitis -a m vnetje možganske mrene, meningitičen -čna -o meniskus -a m fiz., anat. meniti ménim, ménil -ila -o in méniti -im s stal. poud. : fant meni priti misli, meniš, da ni prav? ~ se s kom o čem govoriti, ~ se za koga, menljiv -a -o kdor se rad meni, zgovoren menjàti méi\jam, ménjai -âjte! menjâje, menjajôé -a -e, ménjal -âla -o, ménjanje -a s in ménjati -am s stal. poud.: ~ denar, dlako, srajco, gospodaija, glas, prepričanje; vreme se menja; straže, stranke se menjajo; ~ se pri delu, z nikomer ne menjam; menjàva -e ž: ~ denatja, blaga; v pisani ~i, menjâ-len -Ina -o [-In-]: ~a trgovina, menja-lišče -a s, menjâlnica -e [-yn-] f : ~ za valute, menjâlo -a s teh., menjâhiik -i [-m-] m ]stroj], menjâê -a m, menjàv -âva -o: «»-a sr^, menjâvec -vca m, menjâvka -e ž, menjàvski -a -o, menje-vâti -ùjem, menjevânje -a s, menjâvati -am, menjàvanje -a s: ~ barvo, straže, prostore, hitrost; dež in sonce sta se menjavala — dež se je menjaval s soncem, njenjačica -e ž zool. ameba mo^ševik -a m, menjSeviški -a -o menopàvza -e ž med. menoragija -e ž med. menstanàcija -e ž mesečna čišča, mesečno perilo, menstruacijski -a -o: težave, nepravilnosti, menstruirati -am imeti čiščo, perih, menstmàlen -Ina -o [-In-]: ~a kri mentalitéta -c i miselnost, mišljenje, nazor, mentâlen -Ina -o [-In-] miseln: -—a. higiena, mentâlnost -i [-In-] ž misehiost mentôl [-61] -a m kem., mentôlov -a -o Mentor -ja m gr. mit., Méntoijev -a -o; méntor -ja m vodnik, vzgojitelj, svetova-vec, méntorski -a -o, méntorstvo -a s *méntrga -e ž krušne nečke menu 430 mesiti {[menu'] -ja m jedilnik, obed po jedilniku: naročiti prvi ~ menuet -a m \ples\, menuéten -tna -o: ~i ritem ménza •« i miza, kuhinja, skupna obedo-valnica: dijaška, uradniška, sindikalna ménzen -zna -o: ~i prostori, ~a hrana, ménzar -ja m kdor se hrani v menzi menzûra -e ž merilo, razdalja, Studentovski dvoboj, časovna enota, menzurabilen -Ina -o[-In-J merljiv, menzurabilnost -i[-In-] i merljivost mêr -a m župan pod Francozi méra -e i: mokra ~ = ~ za tekočine, votla, dolžinslca ~e in uteži, ~ vina, žita; zvrhana, dobra ~ na oko; obrestna, dopustna, trohejska vzeti ~o umeriti, obleka po ~i, ~ je polna; nima, ne pozna nobene —«, pije čez ~o, z ~o, po nobeni ~i, v veliki ~i; varnostna ukrep, merljiv -a -o, merljivost -i ž, mérica -e ž: mlinarska na ~o prodajati, zvrnil ga je ~o, mérec -ica m, mérski -a -o: ~a enota, memina -e f = mčrSčina -e ž \ pristojbina], mérstvo -a s, mèrstven -a -o[-tvan-] Mercator [merkdtorj -ja m \geograf\, Mercâtoijev -a -o: ~a projekcija geogr. mercédes -a m |av/o| : z novim —om se je pripeljal merčin -a m, merčun -a m pr. zg. merilna palica mérck -rka m: ~ na puški; vzeti na ~ meridién -a m poldnevnik, meridiànski -a -o poldnevniSki meiinoTka -e ž zool. ]ovea in volna] mériti -im, merčč -a -e, méijen -a -o, méijeiùe -a s: ~ razdaljo, čas, kot, vročino, pritisk, stopice v veizu, ~ na oko, ~ po sebi, ~ sobo (s koraki), ~ cesto 1. trasirati, 2. opotekati se, ~ od nog do glave, meri dva metra, koliko meri v dolžino? — v glavo, ~ na kaj, kam; vsa znamenja merijo v to; ~ se s kom v čem; méijevec -vca m geometer, meritev -tve ž, merilo -a s: globinsko merilen -Ina -o [-In-]: ~e priprave, merilnost -i [-Ith] ž, mnflce -a.[-lc-] s, merivec -vca m ]oseba\, merivka -e ž, merilnica -e [-itn-J ž, mnilnik -a [-yn-] m ]pr^rava] meritôren -ma -o tehten, veljaven: ~o mišljei^, meritômost -i ž merjasec -sca m 1. žival, 2. plug, merjaščev -a -o, meijdšček -čka m, merjaščevina -e ž ]meso\, meijiščina -e ž \pristojbina] merluntilen -Ina -o [-In-] trgovinski, mer-kantiUzem -zma m ekon., merkantihst -a m, merkantilističen -^a -o: ~a načela Mcrkirins -ia m in Merkdr -ja m strim. bog trgovcev, Merkurjev -a -o: ~a palica, merktirski -a -o: ~o znamenje; Merkiir -ja m \pkinet], merktir -ja m živo srebro nierl6t -a m ]trta in vino\ mimik -a m: na ~e zlata, meriti na —«, zvrhan ~ mero- v sestavi: °merodijen -jna -o odločilen, pristojen-, meroizkOsen -sna -o: ~i lu^ merosoden, meroizkiisnik -a m, meroizki^tven -a -o [-tv»n-]: ~a pristojbina; njerosl6vje -a s metrika, mero-sldven -vna -o metričen, merosl6vec -vca m; merosdden -dna -o: ~i urad; mero-zninstvo -a s, merozninski -a -o Mcrovingi -ov m mn. ]frankovska vladarska rodovina], merovlnški -a -o mesir -ja m, mesiijev -a -o, mesarica -e ž ]žena in sekira], mesaričin -a -o, mesiiski -a -o: ~a muha, mesirstvo -a s, mesarija -e ž, mesiriti -im, mesiijenje -a s: ~ med ovcami; pri skušnjah ~ misec -seca in -sca m: mladi ~a maja = maja ~a, po cele ~e ga ni, v petem ~u (nosečnosti), mčsečen -čna -o: ~a noč, ~i pregled; mesečno -> na mesec, misečnost -i ž, mčs(e)čev -a -o: ~ kolobar, ~ kamni min., mčseček -čka m bot., mesečina -e ž: morska ~ zool., mesečnik -ami. bolnik, 2. list, misečnica -e ž, misečast -a -o, mesečinka -e ž zool., mesečnina -e ž \prispevek\ Mesija -a in -c m os. i., Mesijev -a -o; mesija -a tn -e m reienik, rešitelj, mesi-jinski -a -o odreSeniški, mesijinstvo -a s = mesianizem -zma m odreSeništvo, odrešilno posUmstvo Mesina -e ž |ir. mesto], Mesinec -nca m, Mesinica -e ž, mesinski -a -o: ~i potres, Mesinski preliv mesiti mišim, misil -fla -o, mišen -a -o, mčšenje -a s in misiti -im s stal. poud.: ~ testo, ilovico, mesltev -tve ž, mesilo -a s ]pr0rava\, mesilen -Ina -o [-In-]: ~a miza, mesilnica -e [-yn-] ž, mesilnik -a/"-urt-] m, mesivec -vca m, mesivka ■« ž meskalin 431 metagenéza meskalin -a m \strup\ Mésmer -ja m \nem. zdravnik\, mesmen'zem -zma m živalski magnetizem meso -â s, v mésu: belo ~ perutninsko, živo divje —, mastno, pusto rediti na —oprtnik me reže v priti v ~ in kri, postati ~ pri jabolku; mescè -à s-, kurje ~ bot.; mêsen -sna -o: ~i dan, ~a juha, hrana, ~a živinoreja, ~i izdelki ("mesoizdelki) mesnine', me-sén -a -o: ~a klobasa, ~a juha ragù, —o poželenje; mesénost -i ž čutnost, mese-nlca -e ž \ktobasa\, mesenina -e i = mesnina -e ž, mesnàt -âta -o: ~ prašič prSutar, ~e ustnice, ~i listi, —o rdeč, mesnica -e f, mesnjak -a m dimnica, mesôvje -a s meso- v sestavi: mesoglédnik -a m; meso-jèd -éda -o = mesojéden -dna -o: ~a žival, mesojédec -dca m, mesojédka -e ž, mesojédnost -i ž; mesožčrec -rca m mêsti mêtem, mêti -ite! met0č -a -e, métel in mêtel -da -o in mèl mêla -o, metênje -a s in mêsti mêdem, médel média -o, medênje -a s: (sneg) mete, métei -a m: snežni, bojni mčtežen -žna -o: ~o vreme mésti métem, métel -tla -o, méten -a -o, métenje -as: ~ mleko, smetano, métenec -nca m surovo maslo, metilnica -e [-yn-] ž pinja, metič -iča m priprava za metenje, metilo -a s mésti médem mešati, médi -te! médel -dla -o, médenje -a s in mêsti mêdem, mêdi -ite! médel -dla -o, mêdenje -a s: ~ prejo, ritem, korak, misli se medejo, kaj se ti mede? mestie -a m mešanec belih in indijanskih staršev méstnik -a m slov. lokativ, méstniSki -a -o mésto -a s: glavno večno ~ Rim, dobro ~ služba, častno, odgovorno, ugledno, službeno ~ ravnatelja, na mojem ~u, je na prvem —u, mož na —u = na pravem, na svojem —u, odkazati —, na —a redka pšenica ponekod, z —a se ganiti, na ~u (korakati), ne more z ~a naprej, nikamor-, na ~u ->■ pri priči, takoj, neutegoma, to ni na ~u ni primerno, ni spodobno-, z ~a govoriti tajcoj, brez priprave, nepričakovano, neutegoma, pri priči, nemiidoma; ogled °na licu ~a na kraju samem-, tukaj je °~a za sto ljudi prostora-, tu ni ~ za pre- rekanje, igranje, parkiranje -*■ kraj, prostor, mesten -tna -o: —i svet, —a hiša, mestece -a [-tac-] s; mestoma prisi. ->■ tu in tam, ponekod, včasih mesto nepravi predi.-* namesto mestve -tev f-t^vj ž mn. etnogr. \čevlji\ mešdti mešam, mešal -ala -o, mešan -a -o, mešanje -a s in mčšati -am s stal. poud.: ~ žgance, malto, karte, štreno, ~ glavo, pamet, fante, ~ se v kaj, ~ se z drugimi, med druge, meša se mu; mčšan -a -o prid.: ~ gozd, ~ zakon, ~a družba, ~a solata, ~o blago, zbor, z ~imi občutki, mešanec -nca m 1. človek, 2. gnoj, 3. vlak, mešanka -e ž, mešanost -i ž, mešanica -e ž \jed, krma, pijača\: jezikovna mešalo -a s \priprava], mešalen -Ina -o [-In-], mešalnik -&[-yn-J m \stroj\, mešalnica -ef-yn-] ž, m^vec -vca m 1. oseba, 2. teh., mešavka -e i, mešavski -a -o meSčin -ina. m, meščanka -e ž, m^čdnski -a -o, meščanstvo -a s: ~ se upira, častno kaže svoje ~ meščansko mišljenje meSčtar -ja m, mešetarka -e ž, meSžtarski -a -o, mešetarstvo -a s; m^tariti -im, mešetaijenje -a s: ~ s čim, mešetiti -im, mešetenje -a s, mešetarija -e ž, mešeta-rina -e ž \plačilo\ meSič -fča m 1. majhen meh, 2. bot., mešiček -čka m: lasni, solzni mešfčkast -a -o, mešek -ška m, mešfčje -a s, mešfčevje -a s: ~ gosenic, mešfčkar -ja m zool., mešinka -e ž bot., mešnjaki -ov m mn. zool. mešina -e ž mehina MiSko -a m ]pisatelj], Meškov -a -o mešniee mešnic i mn. mehovi, dude mešta -e ž jed, zmes mit mčta m lučaj: ~ kopja, diska meta -e ž bot.: dišeča, poprova^ mčtin -a -o: ~ čaj Mčta -e i os. i., M6tin -a -o; Mčtka -e ž, Mčtkin -a -o metabolizem -zma m biol. presnavljanje, presnova, metabčličen -čna -o metafizika -e ž fil. nauk o nadčutnem, metafizičen -čna -o, metafizik -a m metšfora -e i prenos, podoba, metafčričen -čna -o: ~a raba, metaforičnost -i i, metafčrika -e ž izražanje v podobah, z metaforami metagenčza -e ž mena rodu metalurg 432 metulj metalurg -a m fužinar, metalûrSki -a -o fužinarski, metalurgija -e f: črna, pisana metalurgičen -čna -o, metalo-grafija -e f, metaloid -a m kem. metamorfoza -e ž preobrazba metàn -a m \gorljiv plm\, metânov -a -o, metânski -a -o metastiza -e ž med. razsevek, bolezenski zasevek, presadek, raztrošek iz prvotnega legla po telesu, metastatičen -čna -o, metastazirati -am zasejati se, raztrositi se, presaditi se, napUtviti se metiteza -e ž in metatéza -e ž slov. prestava glasov, metatčtičen -čna -o metdtl mččem, mdči -ite! metâje, métal -âla -o, metânje -as: — kamnje v koga, za kom, ~ karte, — vase; kri meče, ~ polena pod noge, ~ na cesto, ~ komu kaj v obraz, ~ pesek v oči, ~ senco, luč na kaj, ~ se komu pod noge, ~ se za kom, ~ oči po kom, za kom; božje, božjast ga meče, metalo jih je sem in tja, ~ skoz okno zapravljati, ~ pri spraševanju, ~ vse v en koš; ~ se moč preskušati, metâlen -Ina -o [-in- J : ~a mreža, metâvec -vca m: ~ kopja, min, ognja, metâvka -c ž, metâlo -a s \stroj, priprava\ metazoon -a m, mn. tudi metazda metazôj s, metazôonski -a -o in metazôjski -a -o metéljka -e ž lucerna Metélko -a m os. i., Metélkov -a -o: ~a slovnica, metélkovec -vca m Metelkov pripainik >[-lk-J, metčlčica -e ž Metelkov črkopis, metčlčičar -ja m >[-lč-J metem|islli6za -e ž preseljevanje duš meteor -ja m zvezdni utrinek, meteorit -a m, meteôrski -a -o: ~o železo, meteorologija -e ž vremenoslovje, meteorol0gičen -čna -o, meteorolôg -a m vremenoslovec, meteorol0ški -a -o: —a postaja méter -tra. m: kvadratni, kubični prodajati na ~e, kupiti drva na —, métrski -a-o: —i sistem, meterkilogrâm -a m, metrâža -c ž: film dolge ~e, metrologija -e f meroslovje, nauk o merah metêr -ja m \stavec\, metêrski -a -o, metêr- nica -e ž {prostori, metirati -am tisk. mitež -a m gl. mesti méti mânem, men! [non-] in màni -fte! mèl mêla -o: ~ proso, ~ si roke, ~ si oči, — barve, métje -a s, métev -tve ž, mévec -vca m : ~ barve metič -iča m gl. mesti meta [-11] -a m kem., metilen -Ina -o [-In-]: ~i alkohol metilj -a m. metljâj -a m, metljàv -âva-o: ~a žival, metljâvec -vca m bot., metlja-vost -i f = metiljavost -i i \bolezen\, metljikav -a -o, metUikavost -i ž \bolezeri\ metilo -a s obloda mêtia -e in -é ž, mn. metle in metlé, mêtel [-til] in metlâ: sirkova, brezova železna — trda, ~ pri koruzi, nova — dobro pometa; metlica -e ž in metlica -e i: koruzna — \cvet\, metllčji -a -e, mêtlast -a-o: — rep, metličast -a -o, metlâr -ja m, metlarski -a -o, metlârstvo -a s, metličje -a s: —a narezati, metli-čevje -a s bot., metlinje -a s metličje, metlinjak -a m bot., mêteln -a -o[-ain-]: ~i držaj = metlište -a s metlika -e ž bot., metlikov -a -o, metllčen -čna -o, metlikovina -e i in metlikovina -e i metlika, metlikovka -e ž Metlika -e ž kr. i., v ~i, iz ~e, Metllčan -a m, metliški -a -o: ~a črnina, metllčan -a m \vino\ metljâj -a m gl. metilj Metod -a m os. i., Metôdij -a m, Metôdov -a -o, Metôdijev -a -o, metôdijski -a -o; Metôda -e ž os. i., Metôdin -a -o metoda -e ž, metôdika -c ž nauk o načinih (dela), metôdiêen -čna -o: ~i pouk, met6dik -a m, metodologija -e ž, metodo-16ški -a -o, metodolôg -a m metodist -a m pripadnik evangeljske verske ločine, metodističen -čna -o Metôhija -e i, metôhijski -a -o, Metôhijec -jca m, Metôhijka -e ž metonimija -e ž poet. preimenovanje, meto- nlmičen -čna -o, metonlmika -e i metopa -e ž arh. metrésa -e i ljubica, priležnica, metrésin -a-o métrika -e ž nauk o meri v poeziji, mčtričen -čna -o, métrum -a in métra m pesniška mera, mn. métra -ter s métré -ja m podzemeljska železnica, metrôjski -a -o metroném -a m priprava za merjenje takta metrépola -e ž prestolnica, metrôpolski -a -o [-Is-], metropolit -a m nadškof, metropolitski -a -o, metropolitânski -a -o: —a opera v New Yorku metâlj -a m, mettiljev -a -o, metiilji -a -e: —a krila, metûljast -a -o: ~ cvet, metiiljček -čka m 1. zool., 2. kravata. mettUj 433 mičeo 3. plavanje, iTietûlj£(k)ast -a -o, metùtjar -ja m, inetiiy(C)nica -e f 1. bot., 2. mreia za metidje, metiiljniški -a -o: razred, metùljevec -vca m bot. Metùzalem -a m \svetoptsemski očaki, metùzalem -a m starina, Metùzaleniov -a -o: ~a starost, metùzaleinski -a -o: »-a starost név medm.-. ni rekel ne bev ne ~ ■evljiti -âm gibati z ustnicami, nerazločno govoriti, mevjljàj -âjte! mevijâje, mevljàl -âla -o, mevljânje -a s; mév^ja -e ž kdor mevljà, mevljâC -a m ■ivlje mévelj [-valj] ž mn. zool.: ~ ga koljejo, konja so ~ napele, ima ~ v riti ■évia -e i: to je navadna ne bodi taka mevžast -a-o: — človek, ~o vreme, meviâti -âm, mevždj -âjte! meviâl -âla -o, meviânje -a s, meviâvost -i ž, meviè -éta m in s mezaliénsa -e ž socialno neenak zakon, mezaliânsen -sna -o mezanin -a m arh. polovično, vmesno nadstropje, mezaninski -a -o mezda -è i in mèzda -e ž plača, mèzden -dna -o: ~o gibanje, mezdnlk -a m vojak najemnik, mezdniški -a-o: o-« čete >[m»z-] mézdra -e î med. mrena, podkožno vezivo: kožo očistiti ~e, mézdriti -im, mezdrilo -a s, mezdrilnik -a [-yn-] m \nož mézdmik -a m \usnjarska priprava mézdrovec -vca m \gnoj\, mezdrovina -e i |jnov| mezig -zgà ž, mezgica -e ž, mezgâr -ja m >[m3z-] mezéti -im, mezèl -éla -o, mezênje -a s: iz breze, iz rane mezi >fm3z-] mezga -e i: sadna, grozdna —mezgôven -vna -o: ~a žleza = mezgôvnica -e t, mézgast -a -o; mezgovôd -ôda m, mezgôvje -a s mezgàti -âm, mezgàj -àjte! mezgàl -âla -o, mezgânje -as: — grozdje, — po blatu, mezgè -éta m in s mezine -in f mn. močvirje, barje, mezinast -a -o rru)čviren, mezinec -nca m bot. >[m3z-] mezinec -nca m: znanje imeti v ~u, samo z ~em pomigniti, še z ~em ni ganil pri tem, mezinčev -a -o, mezinčen -čna -o: ~a plat dlani, mezinček -čka m méziti -im se gibati se, mézenje -a s Slovenski pravopis — 28 mezUn -a m |na pol volneno blago], mezlâ-nast -a -o, mezlânka -e ž krilo iz mezlana mezodêrma -e ž med., zool., mezodermàlen -Ina -o [-In-] Mezopotàmija -e f, Mezopotâmec -mca m, Mezopotâmka -e ž, mezopotâmski -a -o mezozoik [-zà-ik] -a m srednja geološka doba, mezozbičen -čna -o, mezozôjski -a -o: ~a flora mezzoioTte [medzofôrteJ prisl. glas. srednje močno mezzosopràn -a m srednji ženski glas, mezzosopranistka -e i, mezzosoprânski -a -o: —a vloga >[medzo-] Méia -e ž kr. i., na ~i; Mežica -e i kr. i., v —i, mežiški -a -o, Mežičani -ov m mn. Mežiklja -e ž \gora\, mežâkeljski -a -o: —i gozdovi >fmaž-J meiâti -fm, meže, meži -fte! mežil -âla -o, mezânje -a s: ~ na eno oko, meždv -âva -o: ~o sonce, vreme, mežâvost -i ž, mežâvec -vca m, mežàvka -e ž, mežur -ja m iskrice v mežečem očesu >[mBž-] mežikati -am, mežikanje -a j: ~ z očmi, — si; sonce mežika, luči mežilcajo, mežikav -a -o, mežlkavec -vca m, mežikavka -e ž, mežikniti -nem >[m»ž-1 méinar -ja m cerkovnik, mčžnarica -e i cerkovnica, méinarski -a -o cerkovniški, mežnarija -e ž, mežnàriti -im, mežnâr-jenje -a s, mčžnarček -čka m, mežnija -e ž, mežnfjski -a -o: ~i svet mhm medm. : —, seveda mi m, mé f os. z., nàs, nàm, nàs, pri nàs, z nâmi; midva m, médve ž, nàju ali nàs dvéh, nâma, nâju in nàs dvâ ali nàs dvé, pri nâma, pri nâju in pri nàs dvéh, z nâma miâzma -e i kužilo, miâzemski -a -o[-z3m-' kuiilen Mica -e i os. i.: jo je odkuril kakor — Kovačeva, Micin -a -o, Micka -e r, Mlcika -e ž micélij -a m podgobje micen -a -o [-can-] : mačka je imela —e mlade Michelangelo fmikelandželo] -la m umetnik\, Michelangelov -a -o: ~e sUke, michelângelovski -a -o Micipsa -a in -e m {numidijski kralj\, Micipsov -a -o Mickiewicz [mickjevič] -a m \poljski pesnik\, Mickiewiczev -a -o mičen -čna -o: --•o dekle, mičnost -i i mi&en 434 Mila mi&en -a -o majhen, niiCkenost -i [-kan-] ž MidM -a m\frigijski kralji. Midasov -a -o: '—a uScsa midinčtka -e f pariika modistka, lahkoživka m^ -a m, migijaj -a m in migljaj -a m: na ~ storiti, z ~em glave pokazati, dobiti ~ s kolom; migati -am, migal -a -o, miganje -a j: ~ z ušesi, z repom, z jezikom, ~ komu, moraš ~ delati, še miga še je živ, migavec -vca m, migavka -e ž; migniti -nem: z glavo, z očmi še s prstom ni mignil; je minilo, kakor bi mignil; migljdti -am, migljaje, migljij -ajtel migljM -dla -o, migljanje -a s: zvezde migljajo, miglja mi pred očmi; migljdč -a m trepetlika, miglja -e ž \trava\, migalica -e ž bot., migeljček -ika [-galj-] m etnogr. migetdti -dm in -gičem, migetdj -djte! migetdl -dla -o, migetdnje -a s: zrak migeta, migeta mi pred očmi, migetalen -Ina -o [-In-j: rese, migetdvka -e ž anat., bot., migetdvkaiji -ev m mn. zool. migrdcija -e ž selitev, migracijski -a -o selitven migrtea -e ž bolečina po eni strani glave Mihael [-el] -a m os. i., Mihaelov -a -o; Miha -a in -e m, Mihov -a -o; Mihec -hca m, Mlhčev -a -o; Mihčl in Mihčl [-č», -iifl-ilj -čla m, Mihčlov -a -o, Mihčlovo -ega s; Mihčla -e ž, Mihelin -a -o; Mihačla -e ž, Mihailin -a -o, mihdlka -e [-Ik-^ ž \hruška\ mijdv medm., mijavkati -am in -čem, mijdvlcanje -a s, mijavk -a m mile -a m, miicdven -vna -o nočen, mikdv-nost -i ž miltddo -da m naslov japonskega cesarja, mikddov -a -o milEdstiti -im, mikdstenje -a s: ~ koga milaiti -ieam in -čem, mikanje -as 1. po malem, sunkovito potezati, premikati: likati in ~ predivo, 2. prenes.: mika me; mikdlo -a s, mikdlen -ina -o [-In-]: ~i valj, mikdlnik -a [-ipi-j m greben, mikdlnica -e [-vn-j ž, mikdč -a m, mikdčlca -e ž, mikar -ja m mikač, mikarica -e ž, mikdvec -vca m, mikavka -e ž, mikanka -e ž \preja, blago\, mikanec -nca m sveženj omikanega Umu, mikec -kca m naprava pri mlinskem kamnu Mikčne Mikčn ž mn. \stgr. mesto\, mikčn- ski -a -o mOdca -e f \tanka športna jopica\ miU miSta miki miške ž Miidàvi -a m os. i.. Mikldvžev -a -o, Mikldvževo -e^ s, mikldvž -a m darilo za Miklavža, mikldvževina -e ž in miklav-ževina -e f 1. darilo, 2. otročad, mikldv-žcvka -e ž \šiba\, miklavževdti -lijem, miklavževdl -dla -o, miklavževdnje -a s mikologija -e ž veda o gobah, mik(d0ški -a -o: ~a vprašanja miktea -e ž med. obolet^e od glivic, mikô- tičen -čna -o mlkro- v sestavi: mikroanaUza -e ž; mikro-barométer -tra m; miicrobiologija -e ž, miicrobioldšid -a-o: ~a presnova; milcrofUm -a m: snemati na mikrofilmski -a -o >[-lm-]; mikroflora -e i; miiorofân -a m: dozni, naprsni mi-krofônski -a -o; mikrokefdlen -Ina -o [-In-j, miicrokefalija -e i; mikroldima -e f; mikrokôk(us) -a m àblast mikrob-, tiiilcrokôzmos -a in -kôzma m svet v malem, drobni svet, mikrokdzmičen -čna -o, mikrokôzemski -a -o [-zam-]-, mikrolit -a m prazg.; mikrométer -tra m Ipriprava za merjenje}, mikrométrski -a -o; miioromiliničter -tra m-, mikro-orgai^m -zma m; miicroskôp -a m drobnogled, mikroskôpen -pna -o: ~a leča, '"-o stojalo, mikroskdpičen -čna -o = mikroskôpski -a -o: ~o bitje, ~o majhen, mikroskopirati -am z drobnogledom preiskovati, mikroskopiranje -a s; mikrospôra -e ž; mikrotôm -a m med. drobnoreznica miikrôb -a m [najmanjše živo bitje\, mikrôb-ski -a -o, mikrôben -bna -o, mikro-bKiden -dna -o mikrAa-a m/iz. milEser -ja m mešavec, mešalnik milEstAra -e ž mešanica mil [milj -a -o, prim. milčjši -a -e, prisl. milo, milčKš)e: ~a sodba, zima; sreča mu je bila ~a, biti ~ega srca, po ~i volji, ~i darovi, držati se ko ~a jera, nima pod ~im bogom nič, hodi za ~im bogom, sbi pod —im nebom, vrniti —o za drago; ~o prositi, ~o posedati, ~o se mi stori (pri srcu), mildba -e f = milina -e ž, milôben -bna -o, milôta -e ž, mllček -čka f-ič-j m, milica -e ž dragica-, milogldsen -sna -o, milogldsnost -i f ; milosrčnost -i ž Mila -e ž os. i., Milin -a -o; Milka -e ž os. i. [-Ik-], Milkin -a -o [-Ik-]-, Milica -e i Mila 435 os. L, Miličin -a -o; MIlan -a m, Milanov -a -o; Miléna -t ž os. i., Milénin -a -o; MQe -ta m os. i., Miletov -a -o; Milko -a m os. i., Mllkov -a -o >[-lk-] MiUn -a m \it. mestol, milânski -a -o: ~a stolnica, —a Ski^ Milinčan -a m, Mildnčanka -e ž milénij -a m tisočletje Milét -a m \stgr. mesto v Mali Aziji\, milétski -a -o mili- v sestavi: miliampCr -a m; milibžr -a m fiz.; miligràm -a m, miligràmski -a -o: ~a tehtnica; miliinéter -tra m, milimetrski-a-o miliiren -ma -o prosast : —a tuberkuloza = miliârka-e/ milica -e ž: ljudska miličnik -a m, miličnka ■« i, miličnišlu -a -o: a Sola, ~i tečaj ■mjAida -e i, milijârden -dna -o: ~o posojilo, milijardina -e ž, miUjardinka -e i, milijarder -ja m, milijardetski -a -o ■Hijte -a m, milijônski -a -o: ~o premo-iêoj/e, ~i del; milijônti -a -o: ~a knjiga, milij6nček m, milijonâr -ja m, milijonirski -a -o, milijon&rka -e ž, milijonina -e ž, milijonlnica -e ž, milijôn-krat, milijânkraten -tna -o, milijonlčtje -a s geol., pal. militarizem -zma m na vojaški sili sloneče vladanje, militarist -a m pripadnik takega vladar^, miUtarizirati -am po vojaško organizirati, militarističen -čna -o militi -im se, mlljen -a -o, mfljenje -a s: ~ se oicrog koga, ~ se komu, mlljenec -nca m, miljenka -e ž, miljenček -čka m mflja -e i \dolžinska mera\: morska = navtična na ~e daleč, mlljen -Ijna -o, miljnik -a m \kamen ob cesti\ mflje -a s bot. miljé -ja m okolje, osredje, miljéjski -a -o: —a teorija, —i vplivi Mflje Milj ž kr. i., v ~ah, miljski -a -o: Miljski zaliv mih> -a s-, pralno, toaletno, mazno ~ za britje = brivsko —, ~ v prahu, ~ kuhati, milen -Ina -o [-In-]: ~i kamen, mehurčki, milnica -e[-ln-] ž \voda, rastlina], milnat -a -o [-In-J: ~o blato, milast -a -o; militi -im, miljenjc -a s, milar -ja m, milarica -c f, milàma -e ž, milàrstvo -a s, milovec -vca m kem., milovka -e ž kem. "miiodàr -a m miloščina, vbogajme milérd -a m nagovor za lorda Miloš -a m \gr. otok\, miloSki -a -o: ~a Venera milost -i prositi ~i, za živeti od ~i, po ~i je izdelal, biti v ~i pri kom, izročen na ~ in nemilost, vaSa ~ bo^al božja, moSka ~ bot., milosten -tna -o: ~ biti s kom, —o sprejeti, razsoditi, ~a i^oba, milostljiv -a -o: ~a (gospa), milostljivost -i ž; "milosti-poln milosti poln, rrtilosten miloščina -e ž vbogajme: dajati ~o, živeti od ~e, miloSčinski -a -o, miloSčinar -ja m \delivec miloščine] miloviti -i^m, milovànje -a s: vsi so jih milovali zaradi nesreče, milovànec -nca m, milovânka -e ž MiltiBd(cs) -da m \gr. poveljnik], MUtiadov -a -o: ~a zmaga mimčtičcn -čna -o: ~a barva varovalna Mimica -e i, Mimičin -a -o ; Mtani ž neskl, Mimin -a-o mimka -e ž minica mimika -e ž izraz, igra obraza, mimičen -čna -o: ~a igra mimflcrija -e ž prilagajanje barve okolici, varovalna barva (pri živalih) mimo 1. prisl : ~ iti, ustreliti ~ gredoč ; 2. predi z rod.: ~ hiše, ~ vrat; vsi ~ tebe razen, vse ~ tega razen-, on je starejši ~ tebe kakor ti, ko ti, v primeri s teboj mimo- v sestavi: mimogredé spotoma, brez zamude: ~ Icaj povedati; mimohôd -ôda m defile; mimoidoči -ega m posant -, mimolèt -éta m: ~ eskadrile mimos -a m mimična igra, mimični igravec mimôza -e ž bot. Mina -e / os. i., Mbiin -a -o; Mbiica -e f, Miničin -a -o, Minica -e ž, Minkin -a -o -e ž \staroveška tttež in denar\ -e ž \razstrelilno orožje\: podvodna, magnetna polagati, pobirati zadeti na ~o, lovec na mhiski -a -o : ■—a polja, minirati -am, miniranje -a s: ~ most, cesto, prenes. ~ družbo izpod-kopavati; minêr -ja m = minêrec -rca m, minêrka -e ž, minêrski -a -o: ~a četa; minomèt -éta m |iiaprava{, minométen -tna -o, minometâvec -vca m metavec min \topničar\, minometàvski -a -o; minolAvec -vca m voj. \ladja\, minolôvka -C ž; minonôsec -sca m voj., mino-nosivka -e ž 436 MiroskT mina -e 2: ~ za svinčnik = minica -e i minarét -a m stolp pri džamiji, minarétski -a -o: ~e stopnice mineril [-âl] -a m rudnina, minerâlen -Ina -o [-In-]-. ~i vrelci, -^a voda slatina, kisla voda; mineralizirati -am, mineraliziranje -a s, mineralizacija -e i; mineralogija -e ž nauk o rudninah, mineral6gičen -čna -o, mineralôg -a m, mineralôginja -e ž, mineraloški -a -o: ~a zbirka Minêrva -e ž mit. rimska boginja znanosti in umetnosti, Minêrvin -a -o minéStia -e ž \gosta juha\ minévati -am, minévanje -a s: potrpljenje me mineva miniatura -e i 1. rdeče barvana inicialka v srednjeveškem rokopisu; 2. drobna slika, miniatùren -rna -o zmanjšan, v malem: —a izdaja, —o slikarstvo minica -e ž zool. ,bot.: zlata miničin -a -o minij -a m kem., minijev -a -o: —a barva, minizirati -am, miniziranje -a s minimum -a m minima m, mn. minima minim s in minimi minimov m, minimà-len -Ina -b [-In-], minimalnost -i [-In-] i, minimalist -a m, minimâlke minimàlk [-Ik-] ž mn. \kopalke\ minirati -am gl. mina minister -tra m : zunanji ministrov -a -o, ministrica -e ž, ministričin -a -o, ministrski -a -o, ministrovka -e ž ministrova žena, ministrovkin -a -o, ministrstvo -a s ("ministêrstvo): pravosodno ministrovâti -ùjem, ministrovàl -àla -o, ministrovànje -a j ; ministeriàl [-àl] -a m pr. zg. \ plemiči ministrirati -am, ministriranje -a s, ministrant -a m, ministràntovski -a -o miniti minem, minil in minil -ila -o: teden je minil, me je minila volja, da bi šel; te že mine veselje, me je že minilo, minùli -a -o prid.: ~i teden je bil hud; minljiv -a -o, minljivost -i ž minjôn -a m Istopnja črki, minjônski -a -o, minjônka -e ž \žarnical miimesfinger [minezà'nger] -ja m minorit -a m Iredovnikl, minoritski -a -o minoritéta -e ž manjšina, mladoietnost, minoritéten -tna -o: ~o vprašanje manjšinsko; minorât -a m prednost najmlajšega Minos -a m mit. Ikretski kralj], Minosov -a -o: ~e postave Minotàuros -ra m mit., Minotâurov -a -o minodozen -zna -o nadroben, natančen, malenkosten, minuci6znost -i ž nadrob-nost, natančnost minuind -a m mat., minučndov -a -o minus -ami. mat.: od ~a do ~a, za ~om, 2. kupčijo je sklenil z ~om, to je ~ te knjige slaba stran, napaka, 3. prisl: pri petih stopinjah, minusov -a -o, minusen -sna -o: ~o steklo minuskuia -e ž mah črka; tisk v ~ah, minuskulski -o [-Is-] minita -e ž Idel ure, del stopinje], miniiten -tna -o: ~i kazavec, minumik -a m Ipresihajoč studenecl miocen -a m geol Idobal, tniocčnski -a -o: —e plasti miokarditis -a m vnetje srčne mišice miom -a m med. mesnata buh ali goba, miomski -a -o: —o tkivo miopija -e ž kratkovidnost, kratek pogled mir -li in mira m: na ~u, pri —u, z —om v ~u pustiti, daj kri, žilica mu ni dala —u, imeti — pred kom, zaradi ljubega ~u; vstani, pa ~ besedi! večni ~ in pokoj, vlada blažen dušni kaliti —, skleniti versajski —; miren -rna -o: ~a roka, vest, ~t duše sprejeti, pa ~a Bosna! mirnost -i ž; miroljiilien -bna -o, miroljiibnost -i ž; mir6ven -vna -o: —n pogajalca, ~i invalid, ~i sodnik mira -e ž Idišava], mirov -a -o: ~o olje Mira -e ž os. i., Mirin -a -o, Mirica -e ž, Miričin -a -o mirabiia -c ž |Wiva|, mirabčlin -a -o: ~ okus miiikel [-al] -kla m Isrednjeveška dramal, mirdkelski -a -o f -kals-J Miren -ma m kr. i., mirenski -a -o, Mi- renci -ev m mn. > [-ran-] miriida -e ž deset tisoč: vsota gre v ~e miriamiter -tra m |mera| miriti -Im, miri -ite! mirič -a -e, miril -a -o: ~ koga, kaj, miritev -tve ž, mirilo -a s, mirilen -Ina -o [-In-], mirivec -vca m, mirivka -e ž mirje -a s in mirišče -a s \razvaline zidov]; Mitje -a s Idei Ljubljanel, mirski -a -o Mima -e ž kr. i., na ~i, z ~e, mirenski -a -o [-ran-] Miron Mir6na m kiparl, Mirdnov -a -o, mir6nski -a -o Miroslav -a m os. i., Miroslavov -a -o; Miro -a m. Mirov -a -o; Mirko -a m. Miroslav 437 mizantrôp Mirkov -a -o; MIrček -čka m, Mirčkov -a -o; Miroslâva -e i, Miroslâvin -a -o miroviti -ùjem, minij -te! mirujdč -a •«, mirovàl -âla -o, mirovânje -a s mirta -e ž bot., mirtov -a -o: ~ gaj, venec, mlrtnica -e ž bot., mirtovje -a s \gaj\ mis gl. miss misât [-àl] -A m maSna knjiga misel [mis»i/] -sli i: svobodna, napredna —vodilna ~ na smrt, priti na novo še na ~ mi ne pride, da bi šel; vzeti v druga stvar mi je v ~ih, v ~i(h) imeti koga, v ~ih biti zamišljen, to mi je po ^i, ni po moji(h) ~i(h), biti enih ~i s kom; dobra ~ bot., miseln -a -o [siln-J: —a zveza, ~a lirika, miselnost -i [saln-] ž: nazadnjaška mislica -e ž misija -e ž poslanstvo-, pride v posebni ~i, misijski -a -o misijon -a m, misijônski -a -o, misijônstvo -a s, misijonišče -a s; misijonàriti -im, misijonârjenje -a s, misijonàr -ja m in Ij. misijonar -ja m, misijonarka -e i, misijonârski -a -o, misijonârstvo -a s Misisipi -ja m \reka v Ameriki], misisipski -a -o: ~i bregovi Mislinja -e ž \rečica\, Mislinje -Inj ž mn. kr. i., misllnjski -a -o: Mislinjska dolina misliti -im: ~ kaj, — na koga, — o čem, ~ po slovensko, — (si) slabo o kom, ~ s svojo glavo, ~ si koga brez las, to dâ ^—, še ~ ni na to, ne moreš si kam misliš? — resno; misliš? mislim dà; misli se oženiti; mišljen -a -o prid.: dobro ~a kritika, s tem nisi ti, mislec -a [-Ijc-] m, mislečev -a -o [-shč-] miss ž neskl. gospodična, missin -a -o; podomačeno tudi mis neskl. : ~ Evropa, misin -a -o mistérij -ami. skrivnost, 2. srednjeveška verska igra, misteriozen -zna -o skrivnosten, mistêrijski -a -o: —i oder, —a uprizoritev mistiiicirati -am potegnili koga za nos, mistificiran -a -o, mistifîkàcija -e ž mistilca -e ž fil., mistik -a m, mističen -čna -o, misticizem -zma m skrivnostnost, iskanje skrivnostnega mistràl [ -àl] -a m maestral miš miši ž: poljska —, ~ škreblja, moker kakor tiho kakor reven kakor cerkvena gleda kakor — iz moke; igrati, loviti, iti se slepe ~i, ni ne ptič ne ~ ne krop ne voda, pol ~ pol ptič netopir; mišji -a -e: ~a dlaka, siv, ~a luknja = mišina -e ž, mišjdk -a m \samec\, mišjak -ami. govno, 2. bol., mišnica -e i 1. past, 2. strup, 3. bot.; mišast -a -o: ~e barve, mišar -ja m \ptič\, miška -e i: tiho kakor igra se kakor mačka z —o, naša zlata ~punčka; miško -a m konj mišje barve; mišel6vka -e f ^ mišnica mišica -e ž, mišičen -čna -o: ~a vlakna, mišičast -a -o: roke, mišičje -a i = mišičevje -a ; miSjica -e ž in mišnica -e ž arzenikov prah Miško -a m os. i., Miškov -a -o mišljenje -a s: imeti dobro ~ o kom mit -a m ali mitos -a m, mitičen -čna -o: ~o bitje, —a snov; mitologija -e ž bajeslovje, mitoldgičen -čna -o, mitološki -a -o bajesloven, mitoldg -a m, mitol6ginja -e ž miting -a m shod, zbor mitnica -e i, mitničar -Ja m, mitničarka -e ž, mitničarski -a -o, mitnina -e i, mitninski -a -o, mitniški -a -o mitoza -e ž biol. \način delitve celic\ mitra -e ž škofovska kapa mitraljez -a m strojnica, mitraljezen -zna -o sirojničen: ~i naboj, trak, mitraljezec -zca m, mitralješki -a -o: —o gnezdo, mitraljirati -arn, mitraljiranje -a s Mitras Mitra in -e m \božanslvo\, Mitrov -a-o: ~ kult, ~o svetišče = mitrej -a m Mitridat(es) -ta m \pontski kratj], Mitri- datov -a -o mivka -e f droben pesek iz tekoče vode, mivkast -a -o: ~o dno miza -e ž: kuhinjska, pisalna, risalna, točilna, operacijska ~ za serviranje, za zeleno —o, sesti za ~o, sedeti pri ~i, priti k ~i Jest, vstati od ~e, pri pogrnjenih —ah, meso ne pride na —o vsak dan, pod ~o ga Je vrglo, ločiti se od ~e in postelje, mizen -zna -o: ~a noga, miznica -e ž: uredniška —, mizničen -čna -o, miznik -a m \srednje-veška dvorna čast\, mizica -e ž: toaletna mizar -ja m, mizarski -a -o: ~a obrt, niizariti -im, mizarjenje -a s, mizarstvo -a s, mizast -a -o: ~a gora mizanscčna -e ž postavitev (na oder), mizanscenski -a -o mizantrop -a m odtjuden človek, Ijudo-mrznež, mizantrbpski -a -o odljiuleii. miantrôp 438 nUatfd Ijudomrzen, miantropija -e i, mizogin •a m sovražnik žensk mizerere -a m 1. poje sliSal sem njegov ~ tarnanje, 2. med. bljuva^e bkita mizêrija -e f revščina, beda, mizêren -ma -o : ~e razmere miiiti -im, miži -itel mižčč -a -e, mižč, mižal -àla -o, mižinje -a s, mižav -àva -o : ~ dan, miždvost -i ž, mižàvec -vca m, mižàvka -e ž, mižàlo -a s znč. mlâi -à£a m kamen za črno mokoi na ~ mleti, mlàtev -a -o: ~ kruh mlà&n -čna -o: ~a voda, ~ veter, ~i ljudje, ~ vemik, mlàCnost -i ž, mlàčnež -a m, ^llàčnica -e i mličer -čve ž in mlàCva -e ž, mlàCenje -a s mUd -a -o in -6 -i -é -à, dol. mlàdi -ega, prim. mlàjSi -a -e: ~a pride k hiši, staro io ~o ga gleda, ~ kruh, krompir, sneg, ~o vino, sonce, ~i mesec, ~a nedelja, po ~i luni, ~a kri. Mlada Nemčija \smer], ~ kakor rosa; buija ima od ~ega = iz ~ega = od ~ih nog, let; mlàdek -dka -o: ~a trava rahlo mlada, mladji -à s = mladovji -i s = mladiCje -a s: ~ poganja, mla-dôven -vna -o: ~o brstje, ~a krava; mlàdež -i ž-*- mladina mlàdec -dca m, mUdčev -a -o, mlàdčevski -a -o, mlàdčevstvo -a s mladinič -a m, mladinka -e ž, mladiniški -a -o, mladčništvo -a s, mladčnček -ika m, mladinčiC -a m mladiti -im ndad postajati, mladil -éla -o, mladSnje -a s mladica -e ž poganjek, mlada rastlina ali žival: košuta, svinja, riba, čebela, trava vrbo va ~ mladika mladič -iča m 1. koza, lisica ima ~i v gnezdu, negoden 2. mlad panj, mladiček -čka m, mladiSki -a -o, mla-dlčen -čna -o: —e koprive, mladičnik -a m prvi roj mladika -e ž: divja ali nora trtna mladiSki -a -o, mladičje -a « mladi-čevje -a s poganjki, podrast, mladikav -a-o: — les, mladikovina -e f in mladi-kovina -e ž mhd les; Mladika -e ž \list, zavod\, mladikar -ja m mladina -e ž 1. mladi ljudje, 2. zalega, 3. novina, mladinski -a -o: ~i zbor, tisk, —« proga, mladln -a m: starini in ~i, mladinec -nca m, mladinka -e ž, mladinstvo -a s; Mladina -e ž |/Mf| mladiti -im pomlajevati, goditi, mladil -a -o, mlajênje -a 5: sadje —, lan ovce se mladijo, mesec se mladi; mladiSče -a s prostor, kjer se Um mladi mlado- v sestavi: mladokljàn -a -o; mlado-léten -tna -o, mladolétnik -a m, mlado-létnica -e i, mladoletniški -a -o, mlado-létnost -i ž, mladolétje -a s pombid; mladoličen -čna -o; mladomesečina -e ž bot.; mladoporočenec -nca m, mladoporočenka -e ž; mladoslovénec -nca m, mladoslovénski -a -o: ~i načrti, mlado-slovénstvo -a s miadést -i ž: od prve, zgodnje, nežne ~i, mladôsten -tna -o: ~a doba, vnema, zabloda, ~i ogenj, ~ je videti, mladôst-nost -i ž: neugnana mladôstnik -a m, mladôsrnica -e ž, mladôstniSki -a -o mUliav -a -o in mlahàv -àva -o ohlapen: ~ in neodločen človek, mlàhavost -i i in mlahàvost -i ž mUj -a m fmesečeva menaj: o ~u, mlàjev -a -o: ~a luna, repa, setev mlàj -a m jobeljena smreka\: ~e staviti, postavljati, mlàjâek -čka m cvetno-nedeljska šiba mlàj -a m grez v stoječi in tekoči vodi mlàja -e ž bot. mlàjSati -am, mlàjSanje -a s mlika -e ž: piti iz ~e, iz —e v lužo, ~ krvi, mlàkast -a -o, mlàkar -ja m 1. prebivavec na mlaki, 2. polž, mlàkarica -e i zool., mlakuža -e ž, mlakOžen -žna -o, mlakUžnat -a -o: ~a da, mlakiižast -a -o, mlak^žka -e ž zool., mIakiUnica -e ž voda iz mktkuže, mlakiižar -ja m \polž\ ; Mlàka -e ž kr. i., v ~i, mlàSki -a -o, Mlàkaiji -ev m mn. mlàmol [-0I] -a m star. prepad mlàsk medm., mlàsk mlàska m, mlàskati -am s stal. poud. in mlaskàti -àm, mlaskàj -àjte! mlaskàl -àla -o, mlaskànje -a s: blato mlaska pod nogami, ~ pri jedi, pijači, z jezikom; mlàskniti -nem, mlàskav -a -o, mlàskavec -vca m, mlaskàč -a m, mlaskôt -ôta m mlatiti mlàtim, mlàti -ite! mlatič -a -e, mlàtil -ila -o, mlàien -a -o, mlàtenje -a s in mličenje -a « in mlàtiti -im « stal. poud.: ~ na roko, na cepi, na stroj, s strojem, ~ žito, ~ prazno slamo, ~ kruh, ~ slovnico, ~ koga, ~ po kom, — okoli sebe: mlàtev -tve ž in mlàtva -e ž, mlàt -I /: iti v priti mlatid 439 od —i, mlateč -tca m = mlatič -iča m, mlatiSki -a -o, mlativec -vca m, mlativka -e ž, mlatfvski -a -o; mlatilen -Ina -o [-In-], mlatUnica -e [-vn-J ž, mlatOitiSki •a -o [-yn-], mlatilnik -a [-yn-] m, mlatnina-ei mlééek -čka m \sok in rastlina], mlččkov -a -o, mlččkast -a -o, mlččkar -ja m zool., mlččec -čca m bot., mlččje -a s, mlčč -a m bot. mMčen -čna -o: ~a hrana, kaša. kuhiqja, žleza, živinoreja, krma, volna, čokolada, ldslina, svetloba, koruza, ~i zobje, izdelki, ~o steklo, ~o bel, je Se mlččnat -a -o: ~a tekočina, mléCnost -i ž: doba ~i, mlččnik -a m, mlččnica -e ž, mlččnež -a m; mlečnozdb -6ba -o, mlečnoz0bec -bca m, mlečnokisUnski -a -o: ~e bakterije mlékar -ja m kdor mleko vozi, kdor mleko rad Ji, mlikarica -e i 1. ženska, ki vozi mleko, 2. krava mlékarski -a -o midcinm -e ž, mlelrAmiSki -a -o, mlelcàr-stvo -a s, mlekérski -a -o: zadruga, mlelcâr -ja m delavec v mlekarni, mleka-rica -e i delavka v mlekarni, mlekarija -e ž delo z mlekom, mlekâmar -ja m voi^a mlekarne, mlekâriti -im, ndekâr-jenje -a * mléko -a s: materino, kravje, sladko, ldslo, posneto, pinjeno, konservirano, konden-zirano ~ v prahu, mesti odstaviti od ~a, sestra po ~u, riž na ~u. Se ~ se te diži, ~ se še zob drži, tam se cedi med in pasje, volčje ~ mleko pred otelitvijo, tudi bot.; vse ima, le ptičja ~a ne; po pti^ ~ poslati koga; apneno, cementno, betonsko mlélcast -a -o, mlékec -kca m ndekojéd -a m, nilekojédec -dca m; mleko- mér -a m; mlekovôd -ôda m mlčkovec -vca m min., bot. mlisti môlzem molsti mléti méljem, mêlji -ite! meljôC -a -e, namen, mlét, mlèl -éla -o, mlèn -éna -o, mlét -a -o, mldnje -a ~ žito, kavo, meso, sadje, Icamen; (na) drobno ~ z zobmi; čeljusti, zobje meijejo hrano, tanki vojake; kdor prej pride, prej melje; pijanec melje po cesti, postovka niStrc melje s perutmi, voda melje breg, pesek se melje iz skalovja, sneg se melje pod nogami, mlétje -a s, mlétev -tve ž. mletvina -e ž plačilo za mletje mlév -i ž meljava: moka od prve «H, mlévski -a-o: ~i izdelki, mléven -vna -o, mlévec -vca m, mlčvSčina -e ž mJév -a m = mlévka -e ž mivka, mlčvčen -čna -o sipek, mlévkast -a -o mlézira -e ž prvo mleko, mlezivo -A s sok mlin -a m: ~ na vodo, ~ na paro = parni ročni, valjčni ~ na tri kamne, na tri kolesa, ~ za papir, ~ idopoče, dati v napeljati vodo na svoj to je voda na njegov mlinski -a -o: '«o kolo, ~i Icûnen, priti med kamne, mlinček -čka m: turSki ~ za kavo, molitveni mlinar -ja m, mlinarica -e i, mlinarček -čka m \ptica\, mlinarsld -a -o: ~a industrija, mlinarstvo -a s; mlinàriti -im, miiniijenje -a s, mlinSčKa -e ž \korito in voda za mlin\ mlinec -nca m, mn. mUnci -ev: poparjeni ~i, zmeiScati, zdrobiti v mlinčast -a -o; mliniti -im mleti, mHnWti .im, mltn-čenje-a« Mnemôsina -e ž grška boginja spomina, mati muz, Mnemôsinin -a -o mnemotânika -e ž tehnika, urjenje spomina, nmanotčlmifien -čna -o: ~i pripomočld mnenje -a s: biti imeti, ustvariti si svoje ^a^ prevladuje po mojem ~u, vprašati za povedati svoje strokovno, javno, pravno ~ mn6g -a -o, prisl. mnôgo: na ~o Icrajih = na ~ih Icrajih; z ~o ljudmi = z ~imi ljudmi; mnô^lcrat, mnogotér -a -o, mnogotérost -i ž, mnogotâ«n -ma -o, nmogotémost -i i mnogo- y sestavi', mnogobârven -vna -o, mnogobârvnost -i ž; mnogobeséden -dna -o, mnogobesédnost -i ž; mnogob^tvo -a s, mnogob0žec -žca m, nmogob0žen -žna -o; mnogocčličen -čna -o; mnogo-cvéten -tna -o; mnogočičnaiji -ev m mn. ; mnogočlčnik -a m, mnogočlteski -a -o; nmogodâen -Ina -o [-bt-], mnogodétaiost -i [-In-J ž; mnogogilisai -sna -o, mnogo-glâsnost -i ž; mnogoimén -a -o, mnogo-iménski -a -o, mnogoimtoost -i ž; mnogojezičai -čna -o, mnogojezičnost -i ž; mnôgokak -a -o, mnôgokig, mnôgo-kateri -a -o, mn^kdaj, mnôgokje; mnogokôten -tna -o, mnogokôtnik -a m, mnôgolcrat, mnogoicržten -tna -o, mno-gokràtnik -a m, mnogokràtnost -i i; mnogomôStvo -a s poliandrija; mnogo-nôg -ôga -o, nmogon0žec -žca m. 440 mid» mnogoDÔien -žna -o; nmogopàrkljaiji -ev m mn.-, mnogordk -ôka -o; mnogo-strânost -i ž, mnogostrânski -a -o; mnogoštevilen -Ina -o [-In-], mnogo-Stevflnost -i [-In-] ž; mnogovézje -a s polisindelon; mnogovrsten -tna -o, mnogovrstnost -i ž; mnogozl0žen -žna -o, nmogozldžnost -i ž, mnogozlôinica -e ž; mnogož^nstvo -a s polomija-, vendar mnôgo obetaj0č naiitTCB -a -o [-tv»n-]: — tmior, morivec, ~i nastopi, mnôStvenost -i [-tv»n-] ž, mnč^tvo -a s: ~ blaga miiAžica -e ž, mn0žičen -čna -o: ~a organizacija, irm0žičnost -i ž maožiiia -e ž: govoriti v ~i, ~ jedi in pijaCe, potrebna ~ toplote, množinski -a -o: ~i samostalniki, ~a končnica MMŽfti -im, nmAži -ite! množil -a -o, množin -êna -o, množčnje -a s: rasti in ~ se, ~ bogastvo; pivnice se množijo, mat. ~ z dve, s trideset, z iks, množitev -tve i, množfvec -vca m, množivka -e f, množilen -Ina -o [-In-], množčnec -nca m mat., množiteli -a m mat. MoaMti -ov m mn., moabitski -a -o moari -ja m \sprenunjasta tkanina], moarl-rati -am dati spreminjast lesk, moariran -a -o, moariranje -a s mobDca -Ina -o [-In-] premičen, okreten, gibčen, prenosen, mobilnost -i [-In-] ž mobOija -e ž, nav. mn. mobilije -ij i pohišje, oprava, pohištvo, mobiliâr -ja m: pisarniški ~ mobilizirati -am 1. vpokUcati (v vojsko), 2. med. razgibati, mobiliziran -a -o, mobiliziranec -nca m vp^licanee, mobi-liziranka -e ž, mobilizàcija -e i I. sploSna ~ vpoklic, ~ množk, vozil, 2. ~ kreditov sprostitev, 3. med. razgibanje, mobilizacijski -a-o: ~i razglas, ukaz modja -e ž psih., biol., slov. pregibanje moi moii f: konjska, delovna, učna, udarna, obrambna kupna, davčna zdravilna, izrazna, moralna moSka ~ potentnost, ~ navade, nabrati si črpati ~ plahni, pojema, ~i ga zapuSčajo, z združenimi —'mi; napeti, zastaviti vse —i, pri moči biti, ob ~ priti, biti; na ~ je mraz, na vso — delati; dobiti ~ nad kom oblast, vpliv, imeti —' do koga ali česa, nad kom ali čim, ni v moji = v mojih ~eh oblasti, pravici, po svojih —eh, čez svoje čez —' žalosten, postava dobi, izgubi ~ veljavo, obveznost, postava je Se v ~i veljavi, še veže', svete ~i svetinje, relikvije miča -e f : vrt ima dosti ~e, po blatu in ~i, močdva -e ž, močiven -vna -o, močiven -vna -o: ~o vreme, leto, mo-čevina -c ž, močilo -a s: lan je v ~u, močila močil s mn. močviren svet močin, močin ali m0ien[-č»n] mdčna -o in močnč -f -i, dol. m0čni -a -o; prisl. močnd, močnčj(S)e: ~ ko medved, ~ fant, kmet, ~a vojska, pijača, ~ duh, pisatelj, ~ v život, ~ v opisovanju, ~o slab, ~o se mi zdi močilke -élk [-Ik-] ž mn. infuzorije močerid -âda m, moierâdast -a -o močerfl [-{y]-a m človeška ribica, močerilec -Ica [-VC-] m m6či môrem, môgel môgla -o: ne more ga, ~ je, ni ~ aH ni m6č, je m0č mogoče-, kolikor, kar, kjer ~ ali m0č; more pomagati, pa noče lahko bi ponçai-, ne more do sape, ne more mu do živega, ne more vsemu kaj; ne morem si kaj, da; ne moreš kar tako; kaj morem za to, če se imata rada; nič mu ne morejo MoiDnik -a [-yn-] m \izvir Ljubljanice] močiti m0čim, moči -ite! m0čil -ila -o, mččen -a -o, m0čenje -a s: ~ s solzami, vso pot nas je močilo; kamen, zid moči; — posteljo, podse ; močilen -Ina -o [-In-], močivec -vca m, močivski -a -o; močilnik -a [-yn-] m tisk., močilnica -e [-yn-j ž: ~ za lan mičnik -a m ]jed]: lep —' si mi skuhal, v lep ~ sem padel, brca kakor muha v ~u, apneni mččnikast -a -o, m0čnica -e i 1. bot., 2. ~ v mlinu sejah za moko močvira -e ž, močvâren -ma -o, močvar- nost -i ž, močvdrast -a -o močvirje -a s, močvirski -a -o: —a mrzlica, močviren -ma -o: ~ svet, močvimat -a -o, močvimost -i ž, močvlmik -a m ]ptič], močvimica -e f I. voda, 2. ptica, 3. bot., močvirec -rca m ]prebivetvec], močviriti -im se môda -e i: v —i biti, v ~o priti, iz —e biti, priti, po se nositi, ravnati, oblačiti, za vsako ~o iti, to je zdaj velika môden -dna -o: ~i atelje, —a trgovina, revija, ~a fraza, modistka -ež — modi-stinja -e ž, modistkin -a -o 441 MMor 1 -Ina -o [-In-] slov. načinoven: —i stavki, modâlnost -i [ -In-] i nôdel [-»v] -dla m \posoda za ^ko\, ni6delček -čka [-»vč-] m, môdelnica -e [•»yn-] f: pri peči, ~ za potice roodil [-él] -a. m kalup, vzorec: biti za porabiti za —, slikati po ~u, modélen -Ina -o [-In-]: ~i mizar, ---i mavec, modelàcija -e f : glave, modčlček -čka [-IČ-] m; modelirati -am oblikovati, vzorec, kalup si delati, modeliranje -a s, modelèr -ja m, modelêrka -e i, modelarski -a -o: '-^a delavnica, modelêrstvo -a s; modélar -ja m kdor dela modele (za letala), modélarski -a -o: "~i krožek, modélarstvo -a s m6der -dra -o in -6 (krepost), prim. mo-drejši -a •«, prisl. môdro, modréj(S)e: ~a glava, kamen ~ih, ~o se držati; modrôst -i ž: ljudska, življenjska, šolska razkladati svojo kamen ~i, knjiga ~i, modrôsten -tna -o: zob, môdrc -a m, modrica -e f muza, modrijân -a m, modrijänka -e ž, modrijänski -a -o, modrijànstvo -a s, modrijârh -a m, modriha -a in -e m; modroväti -üjem, modrovàl -âla -o, modrovânje -a j: ~ o čem, modrovâvec -vca m, modrovâvka -e Ž, modrovâvski -a -o; modroslôvje -a s filozofija, modroslôven -vna -o, modroslôvec -vca m, modroslôvski -a -o moder -dra -o (barva) : ~a kri, založba Modra ptica, romantična —a cvetka, ~a frankinja \trta in vino\; modrin -a m \metiilj\, modrinec -nca m bol., modrina -eil. sinjina, 2. trta, 3. lesna gniloba, môdrost -i ž, modrikav -a -o, modrikast -a -o, modrilo -a s: berlinsko modriS -a m bot., modrica -e f 1. med. črnavka, 2. bol. plavica, modrika -e i bot., modroèk -6ka -o moderâto prisl. glas. umerjeno: ~ igrati, peti; moderâto -a m: v ~u se motiv ponavlja m<^ren -ma -o nov, sodoben, po modi, modernost -i ž, modèrna -e ž \um. smer, toky, modernizirati -am prenovili, po najnovejši modi, rabi napravili, usmeriti, moderniziran -a -o, moderniziranje -a s, modemizâcija -e ž, modemizâtor -ja m, modemizâtorski -a -o, modernizacljski -a -o; modernizem -zma m \miselna smer\, modernist -a m, modemistka -e t, modernističen -čna -o moderirati -am (u)blatlti, moderâcija -e ž, moderacUski -a -o, moderâtor -ja m modificirati -am prilagoditi, prikrojiti, spremeniti, modifikâcua -e ž prikgoditev, modifikacfjski -a -o m6do -a s anal. : kozlova ~a, môdast -a -o, môden -dna -o, môdnik -a m anat. modràs -âsa m, modrâsov -a -o, modrâso-vec -vca m bot., modrâsast -a -o: biti — po koži od udarcev, ~o pisana palica, modrâsji -a -e, modraslca -e i môdrc -a m \žlvotec, stezniki, môdrCek -čka m nedrček modréti -im postajali moder, modrèl -éla -o, modrênje -a s, modriti -im, môdri -lté! modril -a -o: se v šoli modriti -im, môdri -ite! modril -a -o, modrênje -a s: perilo modrijo z modri-lom plavijo, reka, nebo se modri, modritev -tve ž, modrHen -Ina -o [-In-], modrilo -a s \barva\ modulirati -am gias.: ~ glas, modulâcija -e f : ~e na orglah, v glasu, stavčna modulacijski -a -o môdus -a m: slov. glagolski ~ način, ~ vivendi znosno razmerje mogUa -e ž gomila mogôé in mog0č -0ča -e: ~ primer, v vseh —ih zvezah; prisl. mogčče: kolikor — daleč, če mogččost -i ž; mogččen -čna -o: ~o poslopje, ~ gospod, ~i strici, mogččnost -i f: ~ ga bo minila, mogččnež -a m, mogččnik -a #n: tega sveta, mog0čnica -e ž mogôta -e ž: roža ~ mogôtec -tca m, mogčtčev -a -o, mogôt- čevski-a -o môgul [-ul] -a m \orientalski vladar\, môgulov -a -o, môgulski -a -o [-Is-] Môhamed -a m, Môhamedov -a -o, moha-medânec -nca m, mohamedânka -e i, mohamedânski -a -o: '-'i post, mohame-dânstvo -a s môhant -a m |sf>| Mohikânec -nca m \Indijanec\ : zadnji mohi-kanec zadnji predstavnik (kakšne skupine), mohikânski -a -o môlio -a m geol. Môhor Mohôtja m os. i.: Družba sv. Mohorjev -a-o: ~a družba, mohorjàn -âna m, mohorjânka -e i, mohoijânski -a -o, mohôrski -a -o: —a povest, bukve, mohôijevka -c ž \knjiga\, mo-hôrka < ž ]jabolko\ MMm 442 moiM M6ira -e i \boginja iaode\ môj mdja -e, mn. môji -e -a: ~ se nekaj usaja, ~a ni obvezala; to ni po '««m nimaS piav; môjec -jca m, môjica -e ž ljubica M^ -C ž os. i., Mčjčin -a -o mé^tcr -«tta m: zidarski, obrtni, pio^vni, plesni, koncertni, Sahovsld vélilù v loži, ~i pevci, ~ besede; v laganju je pravi že naSel svojega (Û ga bo ugnal); ~ skaza; môjstrica -c ž = mčgstrovka -e ž, môjstrsÛ -a -o, moj-str^a-cž = môjstrstvo -as,mojstrovina -e i mojstrsico deio, mojstrlti -im, môjstri -itel mojstril -a -o: ~ konja, mojstrivec -vca m, mojstrovàti -ûjem, mojstrovàl -âla -o, mojstrovânje -a j: ~ utaioe, mojstruje že 30 let ye mojster, mojstro-vâvec -vca m, mojstrovâvka -e ž Môjstiana -e ž kr. L, môjstransld -a -o, Môjstrovka -e ž \gora\ m^iikra-ei \.(gr v očeh soize, molcrôten -tna -o: ~ dan, svet, zid, mokrôtnost -i ž, mokrina -e f: vlačiti ~o domov, v ~i orati, ~ iz soda mokriti -im močiti, môkri -ite! mokrčč -a -e, mokrfl -a -o, mokrênje -a s, mokrâC -a m kdor moči posteljo, mokrica -e ž zool., bot., môkrc -a m deževni veter, mokrfla -a [-il] s mn. anat. Molcrčnog -a m kr. i., v ~u, mokr0noški -a-o: ~i grad, Mokrdnožan -a m tM[môl] -a m glas.: smrčati v vseh durih in ~ih, môlov -a -o: ~a lestvica, môlovski -a -o: -^i glasovi moiaUi -im, molčč, molčič -a -e, m61či -itel mdlčal -âla -o, molčinje -a 5: ~ ko zid, ko riba, ko grob, o tem viri molčijo; molčič -éta -eprid.: ~ človek, ~ pogjtà, molčičen -čna -o, molčičnost -i ž: siMvedna molčečnež -a m. molčččnik -a m, molčičnica -e ž, moKàv -âva -o >[-ffč-] moiédoTati -ujem, moledovanje -a s in moledovàti -ûjem, moledûj -te! moledo-vàl -âla -o, moledovânje -a s: ~ koga za kai, pri kom, okoli koga, molédnik -a m, moledovâvec -vca m, moledovâvka -e ž, moledovàvski -a -o môlek -Ika m rožni venec, môlkov -a -o: —«jagode >[-lk-] moiamla -e i, molekulâren -ma -o, molekulâmost -i ž, molékulen -Ina -o [-In-j, molékulski -a -o [-Is-] moléti -im, moleč -a -e, môli -fte! molèl ali môlel -éla -o, molênje -a s: jezik mu je molel iz gobca; moleč -éèa -e prid.: iz tal ~ štor moiibdén -a m kem. \prvina\, molibdénski -a-o: 'M) jeldo Moiiife [moljir] -ra m dramatik\, Moliérov -a -o: ~a dela, ~a komedija, moliérski -a -o: ~a kotnedija, —i slog molftev -tve ž, motitvica -e i: učiti koga koqib molitvk;, molitven -a -o[-tvan-]: bukvice, ~ človek rad in vetiko moli, molftvénik -a m \knjiga\ moliti môlim, môli -fte! moléC -a -e, môlil -fia -o, môljen -a -o: ~ za koga, ~ za zdiavje, srečo komu, ~ malike, naprej ~ za kom; mdlčkati -am [-Ič-] otr., moli -éta m, molivec -vca m, moUvlca -e ž, molivski -a -o, mofilen -toa -o [-bt-j: ~i mlinček, molflnica -e [tm-jž moliti -im, moléC -a -e, môli -fte! molil •a -o: že vidfm, kam pes taco moli. molfd 443 fant mu je molil pest pod nos; moli vse Štiri od sebe möij mô^am: knjižni ~ \hroSiek inilQvek\, žitni, suknarski ~ je požrl obleko, ~i so snedli, môljev -a -o: ~a zak^, moljäv -âva -o: ~a leča, ~o žito, pohištvo, m6|jnat -a -o: ~o stanovanje, moljavina -e ž, m61jček -čka m mMk -ti[-ifk-] m: zgovorm, mučen, grobni kulturni enominutni ~ (za)vlada; zaviti, pogrezniti se v pretrgati ~ môlo -a m pomol M{A(A-Bim\moabitskibog\, M61ohov-a-o; m61oh -a m nenasitnež, okrulnež, človek brez srca môlsti môlzon, môlzi -tel môlzel -zla -o, môlzen -a -o, môlzenje -a s: ~ kravo, starSe, državo, krava pri gobcu molze daje mteko, môlzen -zna -o: ~a posoda, ~a krava = môlznica -e t, môlznost -i f, m61ža -e mleko prve ~e, m61žnja -e ž \opravilo\, môlzec -zca m, molznik -a m, molznica -e ž \osd>a, prostori, molznjâk -a m \ posoda} >[-oif-J momint -énta m 1. kip, trenutek, okoliSčina: etični, gospodarski nov ~ je socialno vpraSaqje, 2. fiz.: vrtilni, zagonski, zaviralni momentàn -a -o trenuten: ~o v trenutku (°momentalno), momen-tânost -i i, moménten -tna -o nMHnlMti -âm, momljàj -âjte! momljâje, momljàl -âla -o, momijânje s: ~ molitve, ~ sam vase, predse, v svojo brado, momljdč -a m, momljàvec -vca m, momljâvka -e ž monâda -e ž biol., fU., monâden -dna -o, monadfzem -zma m Môoako -a m kr. i.: igralnica v ~u, mônaSki -a -o: ~i knez, MAnačan -a m, M6načanka -e ž M6na LSza M6ne Lize ž: nasmeh ~e monàrh -a m, monârhov -a -o, monarhija -e ž: meje ~e, mondrhičen -čna -o: —a vlada, monšrhičnost -i ž, monar-hlzem -zma m, monarhist -a m, monar-histka -e ž, monarhlstičen -čna -o: «—a stranka, monarhofaSizem -zma m mondin -a -o = mondénski -a -o svetovljanski, mondénost -i ž svetovljanstvo *mondiira -e f uniforma, delovna obleka monetären -ma -o denaren: ~i sistem mônga -e ž \priprava za liktmje}, möngati -am : ~ perilo MongM [-ÖI] -a m, Mong61ka -e ž, mon-g61ski -a -o: —o pleme, mongölSäna ž >[-ol-j, Mong6Uia -e ž, mongolold -a m, mongoloiden -dna -o: ^ rasa, —a degcneracija = mongolizem -zma m mönitor -ja m: rečni mönitorski -a -o moniMm -zma m fU. \nazor\, monist -a m, monfstica -e ž, monističen -čna -o mono- v sestavi: monogamen -mna -o, monogamija -e i enozakonstvo; mono-hibrid -a m; monomanfja -e ž \duievna bolezen\; monoplän -a m enokrilnik-, moDosilibičen -čna -o enozhien moooftteg -a m enogtamik, monoflöngiCen -čna -o: ~a izgovaijava, monoftong(i-z)irati -am monagntfqa -e f: "x o Prvemu, mono- grd^ld -a -o: ~o Icaj obdelati monogriha -a m začetne črke imena, mono- grimski-a-o monAkel [-»Ij -kla m enoočnik, monökelski -a -o [-k»l-]: ~a verižica, monoloiliren -ma -o: kulcalo za eno oko, z enim okularjem, ~i milooskop moniAlinski -a -o: ~i sistem monolodtAra -e ž agr. monolit -a m iz enega kamna, monolitni -tna -o iz enega kosa, scela, enoten monolAg -a m samogovor monöm -a m mat. enočlenik, monömski -a-o: ~iizraz BMiaopAl [-itj -a m izključna pravica do česa: davčni imeti ~ na tobak, na znanost, monopölski -a -o [-Is-j = monopölen -Ina -o [-In-]: ~a uprava, prodaja, monopolizirati -am, monopo-lizäcija -e i, monopolizacijski -a -o, monopolizätor -ja m mönotaip -a m tisk. monoteist -a m enobožec, monoteizem -zma m enoboštvo, monoteističen -čna -o enoboStven >[-te-l] monotipija -e i \grctfika\ monotön -a -o enoličen, dolgočasen, enakomeren, monotönost -i ž, monotonija -e ž Monroe [monrö] -ja m \amer. državnik], Monroejev -a -o: ~a doktrina monsignor [monsinjör] -a m in monsinjör -ja m \cerkveni dostojanstvenik], mon-sinjörslci -a -o: ~a čast möiirtnim -a m poSast, spaček, spaka monsAn -a m \veter\, monsünski -a -o moaStršnca -e ž, monStrinčen -čna -o: ~anoga mmtaféiiski môrje montafémki -a -o: ~a pasma govedi, montafônka -e f \krava\ montanistika -e î rudarstvo, montanističen -čna -o: študij, montanist -a m, montanlstlca < ž monlAža -e ž postavljanje, sestavljanje, urejanje, napeljava, montižen -žna -o: ~e hiše Mont Blanc [monblänk] Mont Bianca m \gora\, montblAnški -a -o: ledenik Monte Carlo [mônte kârlo] MonCe Caria m \mesto\ Monte Cassino [mônte kasino] Monte Cassina m kr. i., na Monte Cassinu, montecassinski -a -o: ~e razvaline montêr -ja m, montêrsid -a -o: —^i izpit Moatesquieu [montaskjé] -ja m \ franc, filozofi, Montesquieujev -a -o, montes-quieujski -a -o: —i nazori Montevidéo -a m \mesto v Urugvaju], v ~u, montevidéjski -a -o montirati -am postaviti, sestaviti, postavljati, urejati, montiranje -a s Montmartre [monmàrtr] -tra m \^aki okraj], z —a, na ~u, montmàrtrski -a -o: ~a zabavišča Montpellier -a [monpeljé -ja] m \ franc, mesto], iz ~a, v ~u, montpellierski [monpeljéjski] -a -o monmnènt -énta m spomenik, monumen-tâlen -Ina -o [-In-] mogočen, veličasten, velikanski'. a stavba, monumentalnost -i [-In-] ž mops -a m ]pes], môpsov -a -o, môpsovski -a -o: ~i obraz môra -e i: —^ ga tlači, ~ leže na ljudi, ti si prava —, morast -a -o siten, težak, nadležen ( kakor môra) môra -e ž ]igra na prste] môra -e ž poet. morila -e ž nravnost, zavest, nauk: javna, dvojna, meščanska —, ~ rase, pada, ~ te zgodbe, moralen -Ina -o [-In-] nraven: ~i roman, ~a pridiga, vzpja, opora, odgovornost, zmaga, ~i pritisk, maček, v ~em pogledu, moralnost -i [-In-] ž nravnost, morilka -c [-Ik-] ž veda, knjiga o morali, moralist -a m kdor moralo uči, kdor je vsiljivo poučen, moralizirati -am, moraliziranje -a i nravno poučevanje, vsiljivo svarjenje, moralitéta -e ž ]srednjeveSka nravna verska igra], moralitéten -tna -o: ~a poosebitev; moralnovzgôjen -jna -o Morina -e ž mit. slovanska boginja smrti, Morânin -a -o môrati -am, môranje -a 5: ~ koga k čemu siliti, gnati-, moram delati, moram delat na delo, moram domov, mora biti zelo star; hočeš nočeš, moraš proč! moratMj -a m odlog, podaljšanje plačilnega roka: razglasiti moratôrijski -a -o Môra va -e ž ]reka], morava -e ž \cigareta]: ljubljanska ~ Morivče Moravč ž mn. kr. i., v ~ah, moravški -a -o: ~a dolina, Morivčan -a m, Moravčanka -e ž Moravsko -ega s ' Moravska -e ž, Mo-ravàn -ina m - Moravec -vca m, Moravanka -e f = Moravka -e i moritiden -dna -o bolesten, bolehen, šibak: ~a poezija, —o čustvovanje, morbid-nost -i ž morda prisl. rru>rebiti, mogoče morebiti prisl. mogoče, morebiten -tna -o eventualen: ~e poznejše terjatve, '—e spremembe, posledice, morebitnost -i i môrem m0reš gl. moči moréna -e ž ledeniška groblja, morénski -a -o: ~i drobir morfém -a m slov. oblikovna prvina Morfeus Môrfea m in Môrfej -a m mit. \bog spanja], Mdrfejev -a -o: leži v ~em naročju, objemu morfij -a m ]mamilo], môrfîjev -a -o: ~ strup = morfin -a m, morfinizem -zma m, morfinist -a m, morfinistka -e ž, morfinističen -čna -o morfologija -e ž nauk o oblikah, morfo-10gičen -čna -o, morfolôSki -a -o, morfo-lôg -a m morganitičen -čna -o: ~i zakon med članom vladarske hiše in kom nižjim morija -e ž \. pobijanje, 2. mora: to pisanje je prava — morivec -vca m, morivčev -a -o, morivka -e ž, morivski -a -o, morilen -Ina -o [-In-] : ~o orožje moriti -im, mori -ite! moréC -a -e, moril -a -o, morjênje -a s: vojska, bolezen mori; dolgčas, skrbi in težave jili morijo, — z orožjem, z delom, — s čenčanjem dolgočasiti-, morčč -eča -e prid. : ~ dvom, ~e ozračje, deluje ~e, moritev -tve ž, morišče -a s morje -a s in morjé -â s, na môrje, mn. môrja môrij: čez —, zaveslati na široko, odprto, globoko — = daleč na ~ in v —, môrje 445 to je kaplja v ~u, po ~u in po suhem, peščeno ~ krvi, svetlobe, hiš, môrski -a -o: —a bolezen, ~a milja, ~a pena stiva, ~a zvezda, —a čebulica bot., ~a lastovica \riba\, ~i konjiček zool., ~i volk zool., star ~i volk \mor-narj, ~o kopališče, ~a voda = momica -e i, momik -a m veter z morja = morščdk -a m morjevfd -a m morska karta mormôn -a m in mormônec -nca m \ud ameriške verske k>čine\, mormônski -a -o: ~a ločina momàr -ja m, momärski -a -o, momärstvo -a s, momdrček -čka m, momàrica -e ž: trgovska momâriSki -a -o: ~i častnik Morse [môrs] Morsa m \amer. tehnik\, Morsov -a -o: ~ brzojav, ~i znaki, tudi Môrzejev -a -o mortadéla -e f \salama\ mortàlnost -i[-ln-] ž umrljivost mortiflkidja -e ž med. odmiranje telesnega uda, teol. mrtvičenje, pokorjenje ( telesa) moskft -a s \komar\, moskitov -a -o Méakva -e i, möskovski -a -o, M0skovčan -a m, M0skovčanka -e ž, moskvič -iča m lavto\ mčslavec -vca m \vinska trtaj, môslavina -e f in moslavina -e f môslja -e ž cucelj, mosljàti -àm: ~ palec ses(lj)ati, vkči most môsta ali -à in mostû m, na mAstu in môstu, mn. na mostôvih in mostih, z mostôvi in mostmi: postaviti, narediti, sezidati viseči, vzdižni, pontonski, zračni, izkrcevalni, razkladalni, poveljniški ~ čez Savo, ~ med naspot-niki, — na polah, na škripcih, na verigah, ~ pri skednju; črnomaljski ~ \obredno kolo\, oslovski Pitagorov izrek, môsten -tna -o: ~a tehtnica, mostnica -e ž \ploh\, mostnik -a m \greda\, mostnina -e ž, mostninski -a -o, mostninar -ja m, môste môst f mn. podič nad vodo, nad močvirjem, mostič -iča m: pristajni položiti ~ z ladje na pomol, môstec -tca m in mostèc -ecà [-t^c-] m, mostiček -čka m: zob z —om, mostičkov -a -o, mostišče -a J 1. naselbina na koleh, 2. vojaSko oporiSče ob reki, mostiščen -ščna -o, mostiščar -ja m, mostiščarski -a -o, môstovnica -e ž \tehtnica\, môstati -am postavljati môste po gozdni poti. môstanje -a s, mostiti -im, môsti -itel mostčč -a <, mostfl -a -o, mostSnje -a s M6st -a m kr. /.: ~ na Soči Môste Möst ž mn. kr. i., v ~ah, moSčanski -a -o, Moščani -ov m mn. mdstovž -a m \hodnik, vežal moiàiicdj <(ja m Ijabolkoj = moSànCek -čka m, moSàiKljev -a -o, mošančkov -a -o moiéja -e ž, moiéjski -a -o: minaret m6šek -ška m = moSkàt m = m6šus -a m, m0škov -a -o, moSkàten -tna -o: ~i orešek, môSusov -a -o: ~o govedo, moSkàtast -a -o, m6škast -a -o, moSkàt-nik -a m \hroSč, jabolko\ ; gl. tudi muškat iii6ški -a -o: ~o delo, delo za roke, ~a je ta! ~a beseda, biti ~i možat, ponosen, prevzeten, ~o se držati, vesti, ~o govoriti, mdški -ega m: čeden ~i, vsi ~i do petdesetega leta, mdškost -i ž môinja -é in môSnje ž, rod. mn. môSenj [-Sanj] 1. suha, rejena —-, ~e pod očmi, ~ za tobak, ~ denaija, 2. modo, modnik, mdšnjast -a -o, mošnjica -e f 1. majhna moSnja, 2. bot., moinjičnik -a m bot.-, moSnjiček -čka m, moSnjlč -iča m, mošnjičkast -a -o, moSnjàk -a m bot., moSnjàr -ja m \izdelovavec\-, moSiyàti -àm nerodno hoditi, moSnjàj -âjte! moSnjàl -àla -o, moSnjànje -a s m0št môSta m, pri môStu in môStu, môSten -tna -o: ~e sorte sadja, mdštast -a -o: ~ okus, ~a barva, m<^tnàt -âta -o, môStnica -e f = mMtarica -e ž \hruSka\, mdštek -tka m môStvo -a s posadka, skupina ljudi ( v vojski in Športu), môStven -a -o [-tvan-]-. ~o šahovsko prvenstvo, moStvô -à s možatost, pogum, moSkost motati -am in motâti -àm, motàj -âjte! motàl -âla -o, motânje -a j: ~ prejo, ~ se okoli hiše, ~ se pod nogami, nekaj se mu mota po glavi, dim se mota; motâlo -a s, motâlnik -a [-yn-] m \ priprava], motâlnica -e [-yn-] ž \stroj\, motâC -a m = motâvec -vca m 1. oseba, 2. teh., motàvka -e ž môtek -tka m: ~ žice, svile, sukanca, môtkast -a -o motél [-él] -a m hotel za motorizirane goste môten -tna -o in motàn ali motèn -tnà -ô, prisl. môtno in motnô, motnéj(S)e: — blesk, ~a voda, ~o steklo, ~i obrisi, môtnost -i ž, motnica -e ž fot., motnlna -e f : —^ na roženici, motnôba -e ž 446 mM mtit -a m glas. ■ode -iSa m ivrklja ■odka -e ž, motlSca -e ž, motičica -e ž in motfkica -e f, œodkm -a -o, mottčen -čna -o: ~o potjeddstvo, motfkiSče -a s mam môtim, m6ti -ftel motčč -a -e, Doddl -ila -o, m6ten -a -o, motfipje -a s in màtiti -im s stal. poud.: ~ vodo, oddajo, ~ dekleta, ~ koga v mislih, pri dehi, z igro, —< se z delom, da mine čas; ne d^ se ~ se v čem, o kom; se (bridko) motiS; moti se mu meša, môtnja ■e i in mAtn« -e i: v prebavi = prebavne duSevna radijske ~e = —« pri sprejemu, motilo -a s jpri-prava}, motflen -Ina -o f-in-J: —«naprave, motivec -vca m, motivka -e f motiv -a m nagib, razlog, vzrok, mik, zamisel, izrazna prvina v umetnosti: snovni ~ (v dogodkih, značajih, barvi, gibu, črti, zvoku, melodiji), vodilni —' glas., slikarski motivika -e ž: ljudska, živalska motiven -vna -o, moUvnost -i /; motivirati -am utemeljiti, z razhgi pr^aviti, podpreti, motiviranje -a s, motivâcija-e2 BMtiiAd -àm se, motlj^ -^tel mottjàl -àla -o, motljàqje -a s Motiiik -a m kr. i., v ~u, motoiSki -a -o wa6»o-A m geslo motocikd /"-»/7 -kla m, motocikelski -a -o [-kais-], motociklist -a m, motociklizem -zma m, motociklističen -čna -o notoglàv -àva -o, motoglàvost -i f, moto-glàvec -vca m, motog^vka -e f 1. oseba, 2. bot., motoglàviti -im potoglaviti mAtoklub -a m, vendar m6to dirke motâr -ja m pogonski stroj: ~ na bencin, dvotaktni zagnati, vžgati ~ piime, odpove, se ustavi, crkne; môtor -ja m gùtalo, duša, gibabui rnoč: —' dniStva; motdrček -čka m, motôren -ma -o: ~i pogon, čoln, vlak, ~a brizgalna, ladja, ~o kolo, olje, motôrski -a -o: ~i deli, —o kolo kolo na motorju, ~a luč, motčričen -čna -o gibalen: —i živec med., motôrka -e f \brizgalna, kosilnica, iaga, vlak, iadja\, motorizem -zma m, motorist -a m, motoristka -e ž, motorističen -čna -o: ~a šola, ~i klub, motortstovski -a -o, motorizirati -am, motoriziran -a -o, motoriziranje -a s, motorizàcija -e f : ~ vojske, motoriza-cijski -a -o: ~i stroški ■MMMka -e ž psih. notar6ga -e ž tisk., nav. mn. motor6ge -6g ž križ pri mlinskem kolesu, motovilu, motordgast -a -o, motor6žen -žna -o: ~o vreteno, motordŽKa -e ž, motor6ž-nice -ic ž mn. \vrvarslca priprava], motor6žnik -a m \roiica\, motor6žiti -im prejo viti, motor6ženje -a s notorilec -Ica [-uc-j m solata, motovilčev -a -o -vi-]: ~a solata, motovilček -čka [te-Jm MMvfiiid -im, motoviljenje -a ~ im ulicah, ~ z rokami po zraku, motovili se mi po glavi, motovflež -a m motovOo -asi. vrtljiva naprava, 2. nerodnež, motovilen -liui -o [-In-J, motovHast -a -o, motovilce -a [-Ic-j s motrid -im-»- gledati, opazovati, ogledovati ■Mtrdz -a m vrvca, motv6zen -zna -o, motv6M -zca m, motv6zar -ja m, motv6znka -e ž mozaičen -čna -o: —a postava Bunlk -a m um., mozaičen -čna -o: —i okras, ~a tehnika mtoeg -zga m: kostni, hrbmi mraz, ^as gre skozi kosti in pokvaijen do —m6zgov -a -o; m6zgati -am, m6zga-nje -a j: ~ kost, ~ z mislijo vrtati, beliti si glavo, mozgovina -e ž |sfiov|, m6zgav -a -o: ~a kost, m6zgoven -vna -o mozOčan -a[-Ič-] m \vino\ Mozirje -a s kr. i., v ~u, mozirski -a -o: Mozirska planina, MozirjAni -ov m mn. moznica -e i luknja za moznik, moznik -a m (lesen) klin, mozničiti -im z mozniki zbijati, mozničen -a -o, mozničeuje -a s, moznikar -ja m \sveder\ mozMJ -a m, mozdljast -a-o: ~ obraz, moz61jnat -a -o, mozdljav -a -o, moz6-Ijavost -i i, moz61jec -Ijca m, mozdljček -čka m, moz61jčast -a -o m6ž -4 m: povodni, divji, sneženi slamnat —zakonski biti za ~a pri poroki; občinski, volilni ~je, ledeni <—je, ~ postave, stali so ~ pri —u; govoriti, biti kot en ~ beseda, figa — dejanja, ~a se izkazati, bodi toliko ~a in priznaj; poskusi, če si kaj ~a; do zadqjega ~a; sonce je še za ~a visoko; možik -a m, možAkar -ja m, moždkarica -e ž, moždča -e ž, možAnec -IX» m, m6žek -žka m, možic -a m 1. postaviti ~a na vrhu hriba kup kamenja, 2. maskota, možiček -čka /n: ma 447 mriat zajec napravi —« na zadnjih nogah, možicelj -cUa in « črte na klišeju raster, mreževec -vca m zool., mrežišče -a s, mrčžiti -im, mrčženje -a s, mrežnica -e i 1. ~ v zrklu, 2. ~ za posteljo, mrčžnik -a m \zidak, lovec\, mrčžar -ja m, mrčžarica -e ž, mrčžaiski -a -o; mrčžkati -am 1. Srafirati, 2. vozlati, mrčžkanje -a s; mrežekrflec -Ica[-le-] m nugéditi -im, mrgôdenje -a s: ~ obraz, kar naprej se mrgodi mrgoléti -im, mrgôU -ite! nvgolčč -a -e, mrgoièl -čla -o, mrgolênje -a s: mrgoU komaijev, napak; meso mrgoli od črvičkov, mrgolàzen -zni i, mrgoijiva -e ž mrgolenje nrfha -e f : ~ mrhasta, ta ~ se je napil, RU-hič -a m, mfhar -ja m 1. žival, 2. človek, 3. brezvesten lovec, mfharica -e ž \iival\, mfhav -a -o: ~o ščene, mfhež -a m, mfhavec -vca m, mrhovina -e ž, mrhovinar -ja m, mrhovišče -a 5; mrhâriti -im, mrhàrjenje -a s: ~ po lovišču, mfšji -a -e, mfšnat -a -o, mfšina -e ž mrha, mrhovina, mfšnik -a m zool.-, mrhojéd -a m, mrhojčden -dna -o: ~a žival, mrhojédnica -e ž \muha\ ntfk -a -o mračen, mfkost -i ž mrkač -ami. plemenski oven, 2. bot., mrkiček -čka m, mfkati -am se: ovce se mrkajo, mfkav -a-o: ~a ovca ntfkev -kve ž in mfkva -e ž korenje, mfkvica -C i in mrkevca -e ž mfkniti -nem, mfknjenje -a s-, sonce, luna, elektrika mrkne, mrknil je izginil je, mrk -a m: lunin, sončni mfkati -am, mfkanje -a s-, luč mrka mrlâd -i t mrhovina mrlak -a m mrtvak mrléti -im, mrii -ite! mrlčč -a -e, mrièl -éla -o, mrlênje -a s: luč mrli brli; kaj pa mrliS? mečkaš pri delu; mrlizgati -am mečkati pri jedi, pri delu, mrlizganje -a s mrlič -iča m: ne bodi tak živ mrUček -čka m, mrlička -e i, mriiški -a -o: ~a obleka, ~a veža, ~a knjiga, ~i ogled, ~i oglas, ~i obraz, ~o bled, mrlika -e i usihajoče drevo mrmrtti -àm, mrmràje, mrmrij -âjte! mrmràl -àla -o, mrmrànje -ai: ~ čez kaj, ~ zoper koga, mrmràv -âva -o, mrmràvec -vca m, mrmràvka -e i, mrmràC -a m, mrmràlast -a -o, mimràlo -a s godrnjalo mmàlika-eiter. mnijiti -àm mrmrati, mrnjàj -àjte! mrnjàl -àla -o, mmjànje -a s, mmjàv -âva -o, mrnjàvec -vca m, mriyàviek -čka m \maček\, mmjàvka -e i mr6ž -a m zool., mrožica -e f, mr6žev -a -o : '»d brki ■rfscB -sna -o: ~i dan, ~a jed, mrsnina -e i mesne jedi, mfsiti -im (se) post pre-lamljati, mfsenje -a s nrfšav -a -o suh, razkuštran, mfšavec -vca m \človek, prašič\, mfšavost -i ž, mrSavéti -im hujšati, mrSavèl -éla -o, mrSavênje -a s mrščiti -im pršeti, m^šči -ite! mrščeč -a -e, mfščal -àla -o, mrSéànje -a s: dež mršči iz oblakov, mrSéàlica -e i = mrščàvica -e f: ~ me trese mešati -im, mfščenje -a s: ~ čelo, obrvi se mrščijo mfšitta -e i gl. mrha m^d -im, mfšenje -a s: ~ lase, travo mftev -tva -o in mrtèv -tvà -6: boU ~ kakor živ, do ~ega pretepsti, piti, pretepati na žive in obuditi od —ih, ves ~ je na klobase strašno jih ima rad, na ~i straži, ~ pepel, —a teža. Mrtvo moije, ~a zemlja mrtvica, noga mi je ~a, ~i prsti, ~a kopriva, ~a tipka, ~i jezilci, ~ glas, pogled, ~a barva, ~ kot (na fronti), ~a točka, ~a sezona, ~i tek; denar leži mrtvôst -i ž, mrtvôben -bna -o, mrt-vôbnost -i f mrtrâk -a m: plavati ~a, mrtvâkov -a -o, mrtvâški -a-o: —i prt, —e pege, ~a glava \metulj\, ~o bled, mrtvašnica -e i, mrtvàščina -e ž \dajatev, pojedina], mrtvâSCica -e ž smrtni krči: ~ ga trese, v ~i ležati niftvec/"-rvac-7-a m, mftvečev -a -o[-tv»č-], mrtvež -a m mrtvak nutvéU 449 mrtvéti -Im, mrtvèl -éla -o, iiirtvênje -a s: noga mi mrtvi, življenje v vasi je mrtvelo, mrtviti -Im, mftvi -ite! mrtvil -a -o, mrtvênjc -a 5: ~ telo, delo, življenje v vasi, mrtvilo -a i: ~ v slovstvu, nulvilen -Ina -o [-In-] nutvka -c I bolezenska zaspanost, 2. mrtva prst, 3. mrtva čebela, 4. mrtva kopriva, mrtvičav -a-o: ~ panj, mrtvičen -čna -o : ~ ud, ~o spanje, mrtvičnost -i i letargija, mrtvičiti -im, mrtvičenje -a s, mrtvičast -a-o: ~ prst, mrtvičnik -a m, mrtvičilo -a s anestetikum mrtvika -e ž bot., mrtvikovec -vca m bot. mrtvina -e i truplo, mrhovina, odmrlo tkivo, mrtva prst, mrtvinast -a -o na videz mrtev, mrtvinski -a -o gangrenozen mrtvo- v sestavi", mrtvorôjen -êna -o, mrtvorojênec -nca m, mrtvorojênost -i f; mrtvoiid -a m: ~ ga je zadel, mrtvoiiden -dna -o, mrtvoùdnost -i i, nulvoOdnež -a m, mrtvoùdnik -a m, mrtvoûdnica -e f ■rfw -e i 1. daj ~o kruha, imej ~o pameti, 2. ~o sušiti, spravljati, mfvica -e ž, mrviti -Im, mfvi -Ite! mrvič -a -e, mrvil -a -o, mrvljênje -a s in mfviti -im s stal. poud. : kruh, seno se mrvi, mrvitev -tve ž, mrvljiv -a -o, mrvičiti -im, mrvl-čeiue -a J mfzek -zka -o zoprn, mfzkost -i ž ■tel -zla -o: strupeno ~ kakor kača, ~a večeija, hraniti na ~em, boš pri priči ~ mrtev, ~ sprejem, ~i stric, bratranec, ~a ženska, ~i mesar prodaja mrhovino, bolj mizàl f-di/J -i ž, m^ost -i i, mrzlôta -e ž, mfzUca -e ž: rumena ~ ga trese, ima ~o, mfzličen -čna -o: ~a naglica, ~ nemir, mfzlič-nost -i ž, mfzličnik -a m bot., mfzličav -a -o, mfzlk^vost -i ž, mizllna -e ž, mrzlinski -a-o: tečaj, mizlôba -e i, mrzlôben -bna -o, mrzlôbnost -i ž; mrzlak -a m mrzel človek, mfzličar -ja m \komœr\, mfzličarica -e i povzročiteljica malarije, mfzlikar -ja m zool. ; mrzlodtiišnost -i mrzlokfven -vna -o, mrzlokfvnost -i ž, mizlokfvnež -a m mrzéti -im, mrzêl -éla -o: mrzi mi kaj, jed mi mrzi; mrzčč -iča -e prid.: daiies je ~e, ~a sapa nmiti -im sovražiti, mfzi -itel mrzeč -a -e, mrzil -a -o, mrzênje -a s urzléti -hn mrzel postajati, ohlajati se, mnlèl -âa -o, mizlênjs -a s Slovenski pravopis — 29 mrznéti -Im: luže mrznijo mfžnja -e f-»- sovraštvo mû medm.: še ~ ni rekel m lic -a m, mùcov -a -o, mijcek -cka m: ~i na obleki kosmiči, ~ v nosu, miica -C ž, mücin -a -o, miic(i)ka -eil. mačka, 2. dekle, 3. ~ na obleki, müc(i)kin -a -o, mückast -a -o: o blago - mückovec -vca m, mucovec -vca m, muckati -am se, mückanje -a blago se mucka, fant in dekle se muckata mučen -čna -o : ~ položaj, molk, vtis, ^a tišina, mirnost -i ž mučiti -im, miiči -te! miičil -a -o, miičen -a -o, miičenje -as: — koga s čim, strah, skrb me muči, — se s čim, — se kakor črna živina, muččnec -nca m, muččiika -e ž, muččnčev -a -o, muččnkin -a -o, mučenik -a m, mučenfca -e ž, mučenikov -a -o, mučeniški -a -o, mučeništvo -a s, mučlvec -vca m, mučivka -e i, mučilo -a s, mučilen -Ina -o [-in-J : ~o orodje, mučilnica -e [-i/n-] ž, mučillšče -a s muditi -im, mtîdi -ite! mudčč -a -e, mudil -a -o, mudênje -a s in mujênje -a s: ~ koga s čim, ~ koga pri delu, ~ šolo, ~ se v mestu, mudila bova pozna bova, mudi se mi domov, za to se ne mudi, mudi se mu nekam, müden -dna -o: ~o delo, ~ plačnik, müdnost -i i, mudljlv -a -o, mudljivost -i ž, mudivec -vca m, mudivka -e ž, mudljivcc -vca m, mudljivka -e ž muezin -a m muslimanski klicar k molitvi, muezinov -a-o: ~ klic muf -a m rokovnik, kožuhovinast naročnik, müfov -a-o: ~a podloga muflon -a m zool. \divja ovca\ mufti -ja m [islamski pravni izvedenec]: véliki ~ [verski poglavar], müftijev -a -o mAha -e ž: mesarska, španska umetna, ribiška ~ na jabolku, na nihalu, na puški; siten ko podrepna imeti svoje ~e, ženske ~e, je vseh muh poln, mu grejo zmerom kakšne —e po glavi, ~ ga je pičila, delati iz ~e slona, so kakor —e na med, vzeti na ~o, dve —i na en mah, cepajo kakor ~e, to ni od muh, vse to je od muh; je tam, kjer ni muh, müSji -a -e: ~e pike, ~a kategorija, mühast -a-o: ~ konj, ~o vreme, mühav -a -o, mùhavost -i 2, mühavec -vca m, mühavka -e ž, muhilo Si s bot., muhàhiik -a [-yt»-] m, mühalica 450 mudUciia -e i bot., miihovnik -a m bot., miihov-nica -e ž bot., miihica -e i: ~ pod spodnjo ustnico, muhovec -vca m \irta\, milihovček -dka m \ptič\, tnuhovica -e ž penica, muhar -ja m 1. ptič, 2. muhast konj, 3. ribič z muho, miiharica -e ž 1. kobila, 2. riba, 3. ribnica za lov z rrmhami, muharček -čka m \ptiči; muholovec -vca m, muholovka -e i iiitih(v)ič -a m bot. °inuja -e ž trud, napor, delo: ni za —o ni vredno dela, truda muka -e ž: peklenske ~e, deti na ~e, mukoma prisl.-, '"mukepoln -a -o [-vn-] mučen, poln muk, muke poln mukati -am in -čem, mukanje -a s, miikniti -nem: še mulcnil ni črhnil, miUutvec -vca m zool. mula -« ž zool. križanec osla in kobile, miUec -Ica [-le-] m, mulji -a -e, miHlar -ja m gonjač mul — muIov6dec -dca m mAla -e i: ~o kuhati, miilec -laL[-lc-] m kdor kuha nudo, miilast -a -o: ~o se držati miilast -a-o: ~ vol r odbitim rogom = mulec -Ica [-le-] m muiit -a m mešanec belih in črnih staršev, križanec, mulštka -e ž mulca -e ž primorska krvavica mulec -Ica [-le-] m: ~i zbijajo žogo, miilček -čka [-ič-] m, mtila -e ž, mula-rija -e ž muiiti miHlim, muli -ite! mOlil -ila -o in mtiliti -im s stal. poud.: ~ travo, ~ se okoli koga, rog se muh mAlj -a m mivka, glen muljiva -e ž zelena krma, pašnik, Muljšva -e ž kr. i., na ~i, muljivski -a -o, Muljšvci -ev m mn. muiti- [-It-] v sestavi: multilateralen -Ina -o [-In-] večstranski, nmogostranski; multi-milijonšr -ja m večkratni milijonar, multimilijonšrski -a -o multipliciTati -am množiti, multipUciranje -a s, muhiplikštor -ja m, multiphkšcija -e i, multiplikšnd -a m mat., multi-plikativen -vna -o množilen: ~i števniki, muhiplikativnost -i ž slov. mumija -e i trohnobe obvarovano truplo, mumijski -a -o, mumificirati -am, mumi-fikšcija -e ž, mumifikacijski -a -o mimps -a m med. {vnetje obušesne slinavkel Mlliichen fmU'nh3nJ eračila nabetid -im se, nabetàj -ijte se! nabetàl -ila -o, nabetin -a -o: tako se je nabetal, da je komaj dihal >[-bal-} nabeziti -im natrcati gl. bezati, nabezan -a -o >[-b3z-] nabijati -am gl. nabiti nabirati -am, nabiranje -a j: ~ jagode, ~ v sklad za pogorelce, — za izlet, — koralde na nh, ~ v gube; otrok ga nabira, vsak čas bo zajokal; ljudje se nabirajo, dolgovi se nabirajo, barva se nabira, nabira -e ž, nablrek -rka m kar Je nabrano; nabiiilen -Ina -o [-In-]: ~a pola, nabirilnik -a [-yn-] m; pošmi nabiidvec -vca m, nabii^vka -e ž, na-birič -a m, nabirališče -a s nabid -jem gl. biti bijem: ~ čevlje z žeblji, obroče ~ na sod = sod na zid ~ plakatirati, paglavca puško nabit -a -o: ~a, ~o polna hiša, ~i beton phani; nabitost -i ž, nabitek -tka m: ~ na čevlju, ~ na davek; nabijati -am, nabijaj -te in -ijte! nabijal -a -o in -ila -o, nabijanje -a s in nabijinje -a s: na dražbi ~ dražiti, v zvoniku nabijajo k prazniku, nabiiilen -Ina -o [-In-J, nabijilnik -a[-ifn-]m: ~ pri puški = tiabijič -a m, nabijilo -a s bat, lolkaž nablititi -im, nablàten -a-o: ~ se nabiebetiti -im in nablebččem gl. blebetati: dosti tieumnosti je tiablebetal; ali si se že nablebetal? nibob -a m \velik bogataš] nabM -dda m gl. nabosti nabdj -ôja m: puškin ilovnat ~ \tla, stena, dinamitai električni nabôjen -jna -o, nabôjnik -a m nabijač, nabijalnik, nabôjnica -e ž torbica za naboje, nabôjec -jca m Imotorogal nabèr -ôra m: vojaSki ~ pri obleki, nabôren -ma -o: ~o leto, nabômik -a m; vojaSki nabômica -c ž: ovratna ~ nabran ovratnik — nabôrek -rka m. 453 naMoréti naborišče -a s prostor za vojaSki nabor, nabomjâk -a m anat. nabdsti -bôdem gl. bosti, nabodèn -êna -o: na vile ~ metulja na iglo, nabodel ga je zaradi tistega članka, na žico se nabodênec -nca m, nabôd -ôda m, na-bodina -e i \rana , nabodàlo -a j 1. jed: srbsko 2. med. nabôzec -zca m \sveder\ nabdžen -žna -o: ~ pisatelj, ---o slovstvo, nab0žnost -i i nabriti -bêrem gl. brati: rokavce vojsko ~ usta na jok, letos smo dosti (grozdja) nabrali, ljudi se je nabrala polna hiša; nabral se je povesti; nabrân -a-o: vsota, ~o čelo, ~i rokavi, nabrânost -i ž, nabrànec -nca m: rokavi brez ~ev nabrizditi -im naorati, nabràzden -a -o nabrékniti -nem: sad nabrekne; nabrêkel -kla -o, nabréknjen -a -o: ~e žile, ustnice, ~a jetra, ~o zrno, ~o govoijenje, nabréklost -i i in nabréknje-nost -i ž, nabrékUca -e ž nabrekla pšenica, nabreklina -e ž; nabrekovàti -ùjem, nabrekovànje -a s; nabtélcati -am, nabrekanje -a s nabrinkati -am: ~ koga pretepsti, ~ jih komu, ~ se vina Ba brêsti -brêdem gl. bresti: ~ jo komu zagosti nal>réien -žna -o, nabré^je -a s Nabrežina -e i, v ~i, iz ~e, nabrežinski -a -o, Nabrežinci -ev m mn. nabrisàti in nabrisati -išem gl. brisati: z leskovko ~ koga, pošteno ga je nabrisal ociganil; nabrisan -a -o: ~ človek, ~a britev, nabrisanec -nca m, nabrisanka -e Ž, nabrisanost -i ž nabrit -a -o zvit, prekanjen, nagcgiv, zrel, nabritost -i ž ■abMcaa -a -o skibe volje, nataknjen, nabfskanec -nca m, nabtskanka -e i, nabfskanost -i ž nabMcati -am: ~ prsti nabrusiti in nabrûsiti -im gl. brusiti; nabrùSoi -a -o: nož, jezik, nabrù-šenost -i ž ■abttniti -nem; nabâhel -hla -o -> na-biUinjen -a -o: ~ slog bombastičen, ~ v obraz, nabùblost -i ž in nabiUiqjenost •i i, nabûhnjenec -nca m, nabuhlina -e i = nâbuhnfna -e ž, nabuhovàti -Ajem, nabuhlež -a m nabiinlcati -am, nabiinkan -a -o: ~ koga s pestmi nabtitati -ara: ~ koga pretepsti, — drv v peč nametati, ~ se ž^cev napokati se, ~ se na patnet; nabiitan -a -o: peč, nabiitanost -i i: to ni znanje, to je ~ Ndce -ta m os. i., Ndcetov -a -o, Nžcek -cka m os. i., Ndckov -a -o nacediti -im, nacedil -ila -o, nacejčn -£na -o in naceden -ena -o: ~ vina v čašo; iz soda se je nacedilo Se nekaj vina, vina se je nacedil; nacijati -am se, nacejanje -a i: ~ se z vinom nacepiti in nacčpiti -im gl. c^iti: ~ poleno, ~ drv, cepičev; nacčp)jen -a -o: ~ list, nacčpljenost -i ž, nacepitev -tve ž nicija -e ž narod, nacionalen -Ina -o [-In-] naroden: ~i socializem, ~i socialist, nacionalsocialističen -čna -o [-Is-j, nacionalnost -i [-In-] i narodnost; nacionalizem -zma m, nacionalist -a m narodnjak, nacionalističen -čna -o; nacionalizirati -am, nacionalizacija -e i, nacionalizacijski -a -o; nacist -a m, nacističen -čna -o, nacizem -zma m; nacifaSist -a m, na-cifaSističen -čna -o, nacifašizem -zma m nadjiziti -im, nacijazen -a-o: ~ drv za vso zimo, ~ vode na vodnjaku; ~ se naveličati se vožnje, nacijazil se ga je napil, naložil nadk -a m: vino ima ~ nacmokiti -dm gl. cmokati, nacmokdn -a -o: ~ blata na steno, ~ se žgancev nacrriti -im gl. cvreti, nacvft -a -o: gospodinje so nacvrle boba na&d(Ati in načdkati -am se gl. čakati, načikan -a -o: to sem se načakal pri zdravniku, v trgovini načebrnjiti -im gl. čebrnjati: ~ komu pohiauSesa načečkdti -dm gl. čečkati, načečkdn -a -o >[-č»č-] načil^ -\V3i[-lk-] m = naččlje -a s načelni okrasek, šapelj, diadem, naččlen -Ina -o [-In-] kar je na čelu; načelje -a s gbiva pisma, akta načelo -a s princip: narodnostno načelen -Ina -o [-In-]: reSitev, ~a obravnava, ~ človek, načiloma prisl. = načelno, načelnost -i ž, načeinež -a m načektriti -lijem (°načeljev4ti), načeliij -te! načelovil -ila -o: ~ oddelku, psivcem, načelnik -a [-In-] m: postajni na-čfihiica -e [-In-] ž, načelniSki -a -o [-In-], luidorétl 454 naddûrcn načelniitvo -a [-In-] s = naččlstvo -a [-Is-] s predsedstvo naiéiijati -am, naččnjanje -a j: ~ hlebce, vprašanje, star prepir načepiriti -im se, na£epéijen -a -o, nače- p^enost -i f načesAti -češem gl. česati: ~ prahu z glave, načesniti -ččsnem m naččsniti -nem gl. česniti: ~ si noht načM -čnčm načnejo in naCnô, načnl -ite! načil -a -o, naččt -a -o: ~ vprašanje, novo poglavje, hlebec, prihranke, na-ččtek -tka m = načftje -a s začetek, naččtost -i i načizen -zna -o: ~a cena, pogodba načičkati -am nagizdati; načičkan -a -o: ~o dekle način -a m: na ta na vsak na svoj ~ obravnavanja; delovni ~ -»■ ~ dela; tvorni, trpni, srednji ~ slov., naSinoven -vna -o: ~i prislov načMan -a -o, načitanost -i i nailéniti -im, načlčnjen -a-o: — verigo načrčkid -Am načečkati gl. črčkati: ~ kaj načft -a m: gospodarski, ureditveni vezalni ~ el., ~ narediti, doseči, preseči, uresničiti, po ~u, brez ~a delati, biti v —to mu ne gre v načhek -tka m obris, skica, načhen -tna -o: ~o gospodarstvo, načftnost -i i, na-čftati -am narisati, koncipirati-. — drevo narezati mu skorjo; načhkati -am šrafirati, načrtovAti -lijem narisovati, načrtovAl -Ala -o, načrtovAnje -a s, načrto-vAvec -vca m, načrtovAlen -Ina -o [-In-J: naloge geom.; načrtAvati -am, na-črtAvanje-a J nad predi. I. s tož. izraža (D smer v prostoru (kam?) x zleteti ~ drevo, iti ~ sovražnike, iti ~ vAs; (D mero v času (kako dolgo?): ~ eno uro, ~ en dan; (D mero sploh (koliko?): ~ polovico, ~ 100 din, ~ vse druge jo ima rad; skupaj pišemo: nAdme, nAdte, nAdenj [nàd»!^], nAdse, nAdnjo, nAdnju, nAdnje; II. z or. izraža ® predmet nekaterih gbigolov: jeziti se, znesti se — kom na koga, veseliti se ~ kom, gospodovati ~ kom; zgledovati se, pohujSati se, zavzeti se — čim; © določilo kraja (kje?) : leteti ~ drevesom, stanovati ~ mlinom, luč visi ~ mizo; ® pribistek (kateri? kakšen?) : hiša ~ gozdom, pot ~ vasjô, lina ~ vrati, streha ~ glavo nad- predp. (I) rabi v krajevnem pomenu: nadstrčšek, nadvôz; nadmôrski, nadnarAven, nadtrebùSen, nadvräten, nad-zémeljski; @ izraža višjo stopnjo v besedah, narejenih po tujem zgledu: nadAngel, nAdčldvek, nAdškdf, nàd-učitelj, nàdvôjvoda; vendar se rajši izogibamo taki rabi; °nadm0čen premočen, "nadglasovAti preglasovati, °nad-vladati prevladati; nad- ima stranski poudarek zlasti v umetnih tvorbah ali v emfazi; bolj ko Je samostalnik domač, bolj nad- izgublja poudarek nAda -e ž up, upanje; nadobûden -dna -o ("nadebuden); °nAdep6hi -a -o f-»n-J nade poln, poln nad, °nAdati -am se nadejati se, upati néda -e ž Jekleno zrno, rezih pri orodju; gl. tudi naditi NAda -e ž, NAdin -a -o nadAhnjen -a -o: rožnato ~ nadiUe prisl. dalje, naprej nadaljevAti -üjem, nadaljüj -te! nadaljevàl -Ala -o, nadaljevAnje -a s: začeli smo s predavanjem, nadaljevali z debato, ~ debato; nadaljevAlen -Ina -o [-tn-J: ~a šola, nadaljevAvec -vca m midâijnji -a -e: ~a preiskava traja naprq; brez ~ega seveda, kajpak, takoj, pricej, kar; do "-«ga ->■ začasno, do preklica, do nove odredbe, dokler se drugače ne odloči, za zdaj nadAi^ [-elJ -a m arhangel, nadAngelov -a -o, nadAngelski -a -o -Is-J nadAnji -a -e : ~a voda na diui, podzemeljska nadArliina -e i = nadArba -e ž prebenda, beneficij, nadArbenik -a [-bsn-J m, nadArbinski -a -o: ~o premoženj nadAijen -a -o: umetnik, ~ za jezike, nadAijenost -i ž, nadAijenec -nca m, nadAijenka -e ž nadiv -Ava m = nadAvek -vka m ažh, ara nadbrédec -dca m bot. nadčAsen -sna -o, nadčAsoven -vna -o in nadčas0ven -vna -o: ~a vrednost umetnine nadčidvek -čka m čhvek in pol, nAdčloviški -a -o : ~i napori nadčiten -tna -o česar ne moremo dojeti s čuti, transcendentalen, nadéûtnost -i ž nàddiAkon -a m prvi diakon, arhidiakon naddàren -ma -o nadvraten: ~a poUca, naddùije -a t sleme, naddüraik -a m prekhda tmiegM 455 nadegâti -àm, nadegàj -àjte! nadegàl -àla -o, nadegàn -a-o: ~ drv v peč nidejati -dejam se, nàdejanje -a s: Človeka zadene nesreča, ko se je najmanj nadeja, nàdeja -e ž upanje nadejâti in nadéti nadénem gl. dejati: ~ konju brzdo, ~ komu verige nadélati -am: ~ cesto nasuti, popraviti, ~ se česa utruditi se s čim, ~ se ga (vina, žganja) napiti se ga-, nadélan -a -o : ~a cesta, ~ človek, nadélanost -i ž; nadelàvati -am, nadelàvaiùe -a s; na-delovàti -ûjem gi. delovati nidenj gl. nad I ® nadéti -dénem gi. deti, nadét -a -o: ~ klobuček, ~ komu zbadljivo ime; nadévati -vam in -vijem, nadévanje -a s : — klobase, nadèv -éva m: ~ za potico, nadevàlnik -a [-yn-J m 1. ~ za klobase, 2. z —om nadevamo jerinen na jerme-nico, nadevàC -a m icdor klobase nadevlje nadeževiti -ûje: nadeževalo je poln škaf vode, nadeževalo se je >[-d3i-] "nadgiasiti -im preglasiti, °nadglasovàti -ûjem preglasovati nadgléTcn -vna -o: ~a točka, nadglavišče -a s zenit nadgKženjsU -a -o [-žatd-] nàdgozdàr -ja m->- viiji gozdar nadgrében -bna -o nagroben nadhiije -a s podstreije nadihati -am, nadiban -a-o: ~ sobo, da je kar zatohla, ~ se dobrega zraka nadfhniti -nem; nadibnjen -a -o: rdeče ~ cvet, nadih -a m: ~ na steklu, na slivah nadfmati -am in -mljem se naperyati se; gl. tudi naduti —dimiti -im z dimom napoinUi nidinienir -ja m->- viiji inženir nadir -ja m zemeljsko podnožišče nadiiati -am, nadlranje -a s; zmeraj ga ni treba gl. tudi nadreti nàditi -im jekliti, napraviti orodju Jekleno zrno aii rezilo, nàden -a -o, nàdenje -a s: kovač nadi cepin, nàdo -a s jekleno zrno, rezilo pri orodju, nada Nadiža -e ž \reka\, nadiiki -a -o nadkolénski -a -o: ~a kost = nadkolénka -e ž, nadkolénke -énk ž mn. \nogaviee\, nadkolenice -fc ž ikornji čez kolena nadkoléscn -sna -o: —a voda nadkom6i£M -čna -o [-yč-J; —« Icott nadkthtnica \ -trn -o: —« kost nadkriliti -im prekositi, preseči, posekati, povzpeti se nad kaj, nadkriljevâti -ûjem -»■ prekašati, presegati nàdknnàr -ja m ->■ prvi krmar nàdiiâliar -ja m prvi kuhar nadiéket -kta m, nadlàbet -hti ž, mn. nav. nadlahti ž, nadlàhten -tna -o: ~a kost = nadlàhtnica -e ž, nadlàhtje -a s nadledvičen -čna -o nadobisten; ~a žleza nadobistnica nadléga -e ž: ~o delati komu, v ali za. ~o biti, nadlčžen -žna -o: ^ biti komu, nadlčžnost -i ž, nadlčžnež -a m = nad-Ičžnik -a m, nadlčžnica -e ž nadlegovati -ujem, nadlégovanje -a s in nadlegovàti -ûjem, nadlegûj -te! nad-legovàl -àla -o, nadlegovànje -a s: ~ koga s proSnjami, nadlegovàvec -vca m, nadlegovàvka -e ž °nadičžen -žna -o pristojen, °nadlčžnost -i ž pristojnost nadJičje -a s prt za na glavo (pri mrliču) nadlisec -sca m bot. rrumdragora — nad- lišček -čka m nadléga -e i: v ~ah biti, za —o biti komu, ~ ga tare, ti si mi prava nadl0žen -žna -o: od rojstva ~ človek = nad-Ičžnež -a m, nadlčžnik -a m, nadldžnica -e ž, nadl0žnost -i ž nàdidvec -vca m ^ višji lovec nàdme;/. nadld) °nàdméra -e ž presežek, nameček pri meri °nàdméé -i ž premoč, °nadmdčen -âia -o premočen, tnočnejši, v premoči "nadmodriti -im premodriti, premotiti, pre- siepUi, prelisičiti nadmOnU -a -o: ~a viSina absolutna nadnaràvcn -vna -o, luulnaràvnost -i ž nadnjo, nàdnju, nàdnje gl. nad I (S) nadoMst -i ž, nadobisten -ma-o, nadobistnica -e ž \žleza\ nadobUčcn -čna -o: ~a luč nMobUst -i in -i ž-*- (vrhovna) oblast nad čim, premoč nadobzémica -e ž \zvezda\ nad6čnik -a m Jelenov parožek nadodéti -àm: k merniku mu je Se nadodal nad«4iti -im, nad6jil -ila -o, nadojén -dna -o nadoknaditi -im nadomestiti, dodati, pri-dejati (kar manjka), popraviti (škodo), pristoriti nadoknjàk -a m okenska preklada nadélbati -bem, nadôlben -a -o: luknja je le nadolbena, pet lukenj ~ >[-«b-J ulomestîti 456 nadomestiti -im, nadomésti -ite! nadoméstil -ila -o, nadomeicèn -êna -o in nado-méstiti -im i stal. poud. : ~ koga v službi ; kar je kdo zamudil; zgubo, škodo nadoméstek -tka m surogat: ~ kave, nadomestilo -a s, nadomestitev -tve ž, nadomésten -tna -o: ~i deli, ~e volitve, ~a korenina adventivna, nadoméstnik -a m, nadoméstnKa -e ž, nadomestljiv -a -o, nadomestljivost -i ž; nadoméSéati -am, nadomeščanje -a s, nadomestovâti -üjem, nadomestovàl -âla •o, nadomestovânje -a s, nadomesto-vâvec -vca m nàdpastir -ja m višji pastir nàdpâznik -a m višji paznik nadpis -a m, nadpisen -sna -o nadpittje -a s anat. nadplôden -dna -o bot. : ~ cvet nad polovičen -čna -o: ~a večina, nad- polovlčnost -i f nàdporôâlik -a m, nadporččniški -a -o nadprižnik -a m — nadpražje -a s stvb. nàdpreglid -éda m superarbitracija, nàd-pregléden -dna -o: ~a komisija, nàd-preglédnik -a m, nàdpreglédniSki -a -o nàdprijim -éma m tel., nàdpryémen -mna -o tel. nàdpritliéjc -a s, nàdpritUéen -čna -o: ~o stanovanje nadriUiIjati -am, nadrâbljanje -a s; gl. ludi nadrobiti nadr[-stab- ] nàdstrâinik -a m višji stražnik nadstrešek -ška m: čelni, vratni luid-strčšje -a s, nadstréSen -šna -o, nad-stréSnica -e f nadstrešje nadstropje -a s: hiša v eno polovično ~ mezanin, nadstrôpen -pna -o, nadstrôp-nik -a m \greda\ nadsvéten -tna -o nadzemeljski nàdsvémik -a m višji svétnik, nàdsvétniSki -a -o: ~a čast, nàdsvétniStvo -a s nadškdf -ôfa m, nàdSkôfov -a -o, nàd-škofčvski -a -o, nàdSkofIja -e ž, nàd-ško^ski -a -o, nidškofljstvo -a s nadštevikn -Ina -o [-In^]: ^ zlog, nad- števllnost -i [-In-] ž nadte gl. nad i (3) nidučitelj -a m, nàduèlteljev -a -o, nàd- učlteljski -a -o naduha -e i: srčna, pljučna nadùSen -šna -o = nadijšljiv -a -o, nadùSUivec -vca m, nadtišUivka -e f, nadiišljivost -i i, nadùhovka -e i bot. naduliti -im duiec napraviti: klobuk ~ se šobo napeti, nadùljen -a -o nejevoljen, nasajen, nataknjen nàdûren -rna -o čezuren: —o delo, nàdùra -e ž ura nad določenim časom, nàdumina -^ž\prispevek\ nadiiti nadùjem in nadmèm napihniti, na-dùj -te in nadmi -ite! nadùl -a -o, nadùt •a -o, nadiitež -a m, nadutost -i i nadvig -a m relief, nadvižen -žna -o reliefen : ~a podoba nadviâda -e i, °nadvlâdati -am zmoči koga ati kaj, prevladati, obvladati, premagati, °nadvladovâti -ûjem premagovati, ob-vlad(ov)ati nadvddcn -dna -o: stavbe, ~i del rastline nàdvôjvoda -a in -e m, nàdvôjvodov -a -o, nàdvôjvodinja -e i \oseba\, nàdvôjvo-dinjin -a -o, nàdvôjvodski -a -o, nàd-vôjvodstvo -a s, nàdvôjvodina -e i \dežela\ nadvèz -ôza m, nadvôzen -zna -o: ~a pot nadvriten -tna -o: lina, nadvrâtnik -a m nadvratna preklada "nèdvrédnost -i ž presežna vrednost nadvsè [-ys- / -us-] poud. prisl. posebno, zlasti, najbolj: — rad je pel, ~ lep, ~ je ugajalo petje; vendar-, ta je nad vse druge, tega imam rad nad vse (druge), povzpel se je nad vse nadzemen -mna -o = nadzčmeljski -a -o [-mslj-]: ~a stavba; nadzémlje -a s nadziden -dna -o: ~a strešica, nadzidek •dka m, nadzidje -a s; nadzidàti in nadzidati -am gl. zidati, nadzidan -a -o, nadzi-dovàti -ùjem, nadzidovànje -as — nadzidavati -am, nadzidâvanje -a s, nadzi-dâva -e ž nadzirati -am nadzorovati, paziti na koga, na skrbi imeti koga, nadziranje -a s nadzorovanje, nadzorstvo, "nadzirâtelj -a m paznik, nadziràlen -Ina -o [-In- J nadz6r -6ra m, nadzoren -ma-o: ~i odbor, ~a oblast, nadzômik -a m inšpektor, nadzômka -e ž inšpektorica, nadzôr-niški -a -o: ~i svet, nadzômiStvo -a s inšpektorat, nadzôrstvo -a s inšpekcija, nadzôrstven -a -o [-stvan-J: oblast; nadzorovàti -ûjem, nadzorûj -tel nad-zorovàl -àla -o, nadzorovànje -a s, nadzorovàlen -Ina -o [-In-J, nadzoro-vàlnica -e[-ln-J i naeléictriti -im, naeléktren -a -o, na- eléktreige -a s, naelektritev -tve ž natelmt in naenkràt prisl. koj, kar, hipoma, mahoma, hkrati, na mah nifta -e ž kameno olje, nàften -tna -o: ~a posoda, ~i vrelci, ~o polje, ~i vod = naftovèd -ôda m; naftôl [-ôl] -a m, naftén -a m kem. naftalfei -a m, naflalinov -a -o: ~ duh duh po naftalinu nég -a -o in -ô -i -é -à, dol. nigi -ega, prim. bot) nàg: na pol sleči koga do ~-«ga; nàgec -gca. m 1. nag človek, 2. nagota, nâgost -iž = nagôta -e ž, nat^ten -tna -o nagajâd nagàjam, nagàjai -âjtel n^jal -àla -o, nagajànje -a s in nagàjati -am s stal. poud.: delo, kaSel) mu nagaja, nagajajo mu z dekletom, nagajiv -a -o, nagajivec -vca m, nagajfvček -čka m, nagajlvka -e ž \oseba, pesem\, nagajivost -i i, nagajivski -a -o ■agâjka -e f \usnjen bič\ : udarec z ~o naganjati -am, nagànjanje -a s: ~ lenuha k učenju, kašelj ga naganja; naganjàvec -vca m, naganjàë -a m, naganjàvka -e ž Nagasiki -ja m \mesto na Japonskem\, nagasàiki -a -o nagétltl -im (°nagačiti); nagičen -a -o: ~a ptica, nagačenost -i ž nagel f-ay] -gla -o, prim. nàglejši -a -e, prisl. nàglo, n4glej(š)e: ~a smrt, ~a sodba = ~i sod, ~e jeze biti, na ~em se je zgodilo, nà^oma prisl. nanagloma, na naglo, nàgliC prisl. naglo, nàglost -i ž, nàglica -e f: ~ ni dobra, z ~o, brez ~e kaj narediti, v največji ~i je odšel; nàglež -a m ; nà^iti -im se, nàgljenje -a s nigeij -na m, nàge|jc -a m = nàgeUdek -čka m, nà^ljnov -a -o: ~ cvet, žbice, nàgeljnast -a -o >[-galj-] nagibati -am in -Ijem gl. gibati, nagibanje -a j: ~ glavo, — koga na kaj, k čemu; dan se nagiblje, k bolezni se Carigrad se je nagibal k razkolu ("Carigrad je nagibal); nagibàlen -Ina -o [-In-], nagibàvec -vca m ; nagib -a m : iz lastnega ~a sam od sebe, nagibljaj -a m, nagiben -bna -o: ~i kot; nagibovàti -ûjem, nagibovàlen -hia -o [-In-J nagi/dati -am nališpati naglàs -àsa m poudarek, akcent, naglàsek -ska m, naglisen -sna -o: ~o znamenje; naglasiti -im poudariti, naglàsi -ite! naglâsil -fla -o; naglaščn -ina -o: ~ zlog, ~a misel -*■ poudarjena, naglaši-nost -i f ; naglàšati -am, naglišanje -a s, naglaševàti -ûjem, na^aševànje -a s, naglaSevàlen -Ina -o [-In-], naglaSevàvec -vca m naglàs prisl. na glas, glasno: ~ govoriti naglâven -vna -o 1. ~i jarem, ~a niu, ~a uš, 2. poglaviten: ~i greh, naglàyje -a s kar se nosi na glavi, naglàvlca -e ž 1. bot.,2. ruta nagloditi in naglôdati -am in -giôjem gl. glodati: naglodana kost, zajec je na-glodal veliko drevesc, v Icašči so se miši lahko naglodale naglûSen -Sna -o = naglùh -a -o, naglûSnost -i i naglûha -e i, naglùhost -i ž, naglûinik -a m, naglûSnica -e i nagniti -žinem, nažčni -ite! nagnàl -àla -o: psa, ~ koga k delu, ~ veliko živine na seme^, na vodo ga nažene; nagnàn -a -o: ~i sneg zameti nagnfČCTi •a -o: dvorana je ~a ,nabito polna nagnêsti -gnêtem gi gnesti, nagnetèn -éna -o: ~ testa za pet hlebcev, veliko ljudi se je nagnetlo v sobo nagniti nàgnem, nàgni -ite! nàgnil -ila -o, nâgnjen -a -o, nàgnjenje -a s in nàgniti -nem s stal. poud.: ~ glavo, ~ sod. 458 nahflrtčn ~ koga k čemu ali na kaj, ~ se čez zid, dan se je nagnil; nagnjenost -i ž: — k bolezni nagniti -gnijem začeli gniti, nagnil -a -o; na^it -a -o: ~o sadje, jabolko, nagnilost -i f = nagnitost -i i; nagnivati -am, nagnivanje -a s °nagn6j -ôja m negnoj nagnojiti -im gl. gnojiti, nagnôjil -ila -o naglušen -sna -o, nagnùsnost -i i, nagniisiti -im, nagnOsnež -a m, nagnùsnica -e ž nagôiiiniii -a m, nagdbčniSki -a -o: ~i jermenček nagédlM -e ž zg.: avstro-ogrslca ~ nagoditi -im, nagddi -ite! nagôdil -da -o 1. sioriii, prizadeli: ~ komu škodo, sitnost, 2. zgoditi se : nagodi se zgodi se po naključju, nagôda -e î naključje, nagôden -dna -o naključen, slučajen, nagôdoma prisl. po naključju nagoljofiti -âm gl. goljufati: ~ koga, celo premoženje si je nagoljufal nagomiliti -im nakopičili, nagomiljen -a -o nagèn -dna m: hranilni, spolni, ploditveni nagônski -a -o nagonM -gônim gl. goniti, nagônjen -a -o: ~ živine, ~ vode iz vodnjaka, živina se nagoni nagôsti -gôdem gl gosti: nagodel mu jo je, godec se je nagodel nagostiti -im gl gostiti, nagôstil -ila -o: ko se kozel nagosti, grm pusti nagOToriti -im gl govoriti, nagovôril -ila -o, nagovoijčn -êna -o: ~ koga k čemu ali na kaj, govornik se je nagovoril, na-govoijtoec -nca m, nagôvor -a m, nagôvoren -ma -o; nagovarjati -am, nagovâijanje -a s, nagovaqâvec -vca m, nagovarjàvica -t ž, nagovaijâlen -Ina -q f-ln-j nagraliiti In nagràbiti -im gl grabiti: ~ sena, ~ si denarja, nagribek -bka m nagraditi -im, nagràdi -ite! nagrâdil -ila -o, nagrajèn -êna -o: ~ učenca z lepo knjigo; nagiajênec -nca m, nagr^a -e ž : —o razpisati, dobiti za kaj, razpisati ~o na koga na njegovo glavo, nagràden -dna -o: ~o tekmovanje; nagrâjati -am, nagrâjanje -a s nagrbAnčiti -im, na^binčen -a -o: ~ čelo, nagrbânCenost -i ž; nagfbati -am — nagfbiti -im, nagfbljen -a -o nagiMad -grêbem gl grebsti, nagrebèn -êna -o: ~ prsti, nagrébati -am; na- greniti -grénem, nagrêni -ite! nagrênil -ila -o: nagrenil je velik kup nagréti -gréjem, nagrévati -am: ~ napajalno vodo v grelniku slroj. nagristi -grizem, nagrizen -a -o: jabolko miš je nagrizla vse polno papiija; nagriz -a m, nagrfzek -zka m, nagrizen -zna -o; nagrizniti -nem, nagriznjen -a -o; nagrizovâti -ùjem: polhi nagrizujejo sadje négriin -a m bol. nagelj: divji, tu^ki ~ nagrmidid -im (°nagromaditi), nagrmàden -a -o: ~ si dela nagniti in nagitaiti -nem, na^il -a -o in -ila-o, nagriijra -a-o: ~ si česa na kup spravili, nagmilo se je vse čmo ljudi nagrôben -bna -o: ~i icamen, govor, nagrôbnica -e f 1. nagrobna pesem, 2. cvellica na grobu, nagrôbnik -a m, nagrôbniSki -a -o: ~i napisi nagnbàti -àm in nagùbati -am gl gubati, nagùban -a. -o in nagubàn -a -o, nagù-banost -i i in nagubànost -i /; nagubàn-čiti -im, nagubânCen -a -o: ~ čelo, nagubânCenost -i ž naguliti in nagùliti -im gl guliti, nagùljen -a -o: znč. ~ koso nadrgnili, nabrusili, ~ koga prelepsii, ~ se česa ali naučili se na pamel brez umevanja, nagùljenost -i f nahâjati -am večkral ru^li: planike nahajamo po gorah, planike se nahajajo P9 gorah jih nahajamo-, pošta °se nahaja pol ure od tod je, kje °se je nahajalo staroslovansko svetišče? je sialo, tu doli °se nahaja preicrasno polje leži; nahajališče -a s najdiiče, hraniSče: ~a rasdin, ~ rokopisa nahitronui prisl hitro, na hilro, na hilrico nahlMliti -im se. nahlâdU -ila -o, nahlajèn -êna-o nâhod -ôda m: senski ~ dobiti, imeti, nahôden -dna -o: ~ bolnik, nahôdnost -i i, nahôdnica -e ž bol. geranija nahoditi -hôdim se gl hoditi, nahôjen -a -o ulrujen od hoje, naveličan, sil hoje nahôdoma prisl nepričakovano: ~ koga srečati nahraniti in nahràniti -im gl hraniti 1. ~ koga nasilili, 2. ~ Icaj privarčevati, nahranitev -tve ž nahr&piti -im narediti hrapavo, nahrâpljen -a-o: ~pilo nahAtcn -tna -o, nahfbtnik -a m oprtnik nahmlHi 459 ■ÉJti mhriiliti in nahniliti -im gi. hruliti: ~ Icoga Nihtigal [-ol] -a m, Nihtigalov -a -o: ~e razprave mUiuditi -im, naliOdi -ite! naliiidil -fla -o in nahiiditi -im s stal. poud.-. vedomec človeka raztrga ali mu drugače nahudi mdiAjskati -am: ~ psa na koga, ~ ljudi, nahiijskanost -i i, nahiijskanec -nca m nahraliti in nahviliti -im gl. hvaliti: nisem ga mogel ~ naiven -vna -o prostosrčen, otročji, preprost, naivnost -i ž preproščina, naivnež -a m, naivnica -e ž, naivka -e ž naj [naj / ndj] ® z naj delamo ielelnik : Vsi ~ si v r6ke sežqo! ~ bo! ~ bi bil delal! ~ ti poSljem prepis? Velel je, ~ gredo; eliptično se lahko rabi brez glagola: »Rekel je, da pojde od hiše.« »Kar «! — »ToiU bo.« »~!« ® dopustni veznik: ~ si še tako prizadeva, nikoli ne bo nič dosegel čeprav-, pojdem, in ali pa ~ se na glavo postavi ■aj- dela preseinik iz primemika: najlčpši, najbdljii, najbdlje, najvčč; pritika se tudi prid. in prisl., ki se sicer ne stopnjujejo: najpfvi, najino, najpfvič, najnaphro, nijprej, najzkdnji, najzidnje, najzg6mji, najspAtoji, najsprčdnji, najkrijnji; zar radi pomena je naj- pogosto poudarjen, vendar je to enifatični, ne slovnični poudarek, zato ga tukaj zaznamujemo le, kadar je prevzel vhgo besednega poudarka ■ajida -e i vodna nimfa, povodna vila najiviti -im -*■ nazrumiti, napovedati: ~ se -»• napovedati se, zglasiti se, prightsiti se, oglasiti se ■ajb6li ali najbolj pres. prishva zelo: ~ tepen, čm ■a]ii6IKS)e pres. prislova dobro: kdo zna ~? niJiNri prisl. izraža verjetnost brez pre-seinosti: ga ni doma vse kaže, da ga ni doma, menda, bržda ga ni doma najdilje, najdljč ali najdalj prisl.-, gl. tudi dalj, dalje, dlje niidlM-e najti nijdeiiec -nca m gl. najti •ajimati -am tn -Ijem, najemaj -te in najčmlji -te! najčmal -a -o, najčmanje -a ~ delavce, posojila, najemivec -vca m, najen^vka -« i Mijemiti najfiinljem: najemal je za sto tisoč ■aited -jto gl. jesti: nekaj je najedlo jabolka, ~ se krompiija, najčdati -am. najédanje -a s: rja najeda železo, ves dan ga že najeda zbada najéd najàmem in nâjmem, najêmi, najmi in nàjmi -ite! najél -a -o, najét -a -o: ~ delavce, stanovanje; na njivah imajo najete (delavke), najétnik -a m, najétje -a s: — posojila; najèm -éma m: v ~ dati, v ~ vzeti, v ~u imeti, najémen -mna -o: ~a pogodba, najemnina -e f =. najčmščina -e ž, najemninski -a -o, najémnik -ami. kdor vzame kaj v najem, 2. vojak; najémnk» -e ž, najém-niški -a -o: ~a vojska; najemljiv -a -o; najemodajàvec -vca m, najemojemàvec -vca m najézdnik -a m zool.: črni najézdnica -e ž zool. naJcžM -im, najčži -ite! najčžil -fla -o. najež0n -êna -o in naježiti -im s stal. poud.: bodice —, ves se je naježil, obrvi so se mu naježile, naježčnost -i ž tn naj^ženost -i ž, naježevivka -e ž \mišica\ nàjin -a -o svoj. z. za 1. os. dv. nijlon -a m \tkaaina iz umetne snovi], nijlonski -a-o » najlona, nàjlonke -nk ž mn. ]nogavice\ najminj ali najmanj prisl., pres. od malo: napisal je ~ (koliko?) ; kar lahko zahteva; ~ to moraš storiti vsaj-, najminjkrat prisl., najmànjkraten -tna -o: ~a premoč miJminKi)e prisl., pres. od majhno: pisal je najdrobneje (kako?) nijpoprej prisl. najprej néjposl^ prisl. nazadi^, najkasneje nijprei in nijpred prisl. = nijpoptq in nijpopred prisl. = n^jprvo prisl., naj-napfvo, najpfvič, najpfvi nàjsi vez. čeprav: ~ je bil še tako močan, skale vendar ni mogel premakniti nàjti nàjdem, nàjdi -te! naščl -Slà -à in-à in néiel -šla -o ("nàjdel -dla -o), najden -a -o, nàjdenje -a s: ~ milost v i^egovih očeh, ~ priznanje, upoštevanje, poslušna ušesa, ~ se s prijateljem; v sobi je našel vse v redu, smrt umreti, pasti v boju, °to je našlo odobrenje pri večini to je večina potrdibt ; nijdenec -nca m, nijdenček -čka m, nijdenka -e ž, najdoiina -e ž nagrada najditelju, najde-nišnica -e ž zavod za najdence, najditelj -a m, najditeljica -e ž, najdljW -a -o, najdišče -a s, nàjdba -e ž najTič 460 naklohuiti najvM in nijveč prisl., pres. od veliko ali mnogo (koliko?), najvèCkrat prisl., naj-vèClcraten -tna -o iiajTé£(j)c prisl. pres. od veliko (kako?) : ona piše ~ z največjimi črkami aajz^ji in nàjzadnji -a -e, najzàdnjiC prisl., najzidnje prisl. nak ali nàka nikalniprisl.: tega pa ne! nàk(a), ni res nakaciti -àm: celo stran je nakacal nakičiti -im: to ga je nakačil razjezil, ~ britev nabrusiti nakadfti -im. nakàdi -ite! nakàdU -ila -o, nakajèn -tea -o, nakajênost -i ž naliàlati -am nacepiti, nakàlan -a -o: ~ drv za ves teden nakaniti -ànim, nakànjen -a -o: nakanil je odpotovati: ti hudiiji so mi nalcanili. da ne bom nikdar več prav zdrav, nakàna -e ž namen, zvijača ■akàpati -am in -1-em nakopavati, nakàpa-nje -a s: gnoj krompir za sproti ~ naicàpati -am in -Ijem nakapljati: pol škafa je nakapalo iz soda; nakapUàti -àm gl. kapljati: vosek se je naltapljal od sveče nakajBin« -e ž \kapnik\ na kàr prisl. ->• potem, nato nalUbai -e i » nakàzen -zni ž pokveka, spaka, nakàzen -zna -o pokvarjen, spačen, pokvečen: ~a grdoba, ~o zmrSene copmice, nakàznik -a m pokveka, na-kàznost -i ž nakarilti in nakàzati -kàiem gl. kazati: ~ vsebino, ~ denar; ni povedal vsega, le nakazal je, ~ v izplačilo; naicàznka -e ž: poštna nakazilo -a s, nakazilen -Ina -o [-In-J: ~i nalog; nakazovàti -ùjem, nakazùj -te! nakazovàl -àla -o, nakazovànje -a s, nalcazovàlen -Ina -o f-ln-J, naicazovàvec -vca m, nakazo-vàvlca -e i, nakaznina -e i pristojbina za nakazilo mkaaiti -im pokvariti, nekoliko poškodovati, nalcàzi -ite! nakàzil -Oa -o. nakaièn -êna -o, naicažtoec -nca m pohabljenec, nakažSnost -i i, nakazitev -tve ž naUdati -am: ~ kup snega, nakklal se je snega, nakidalo se je snega nakinati -am : malo je nakimal, govoril pa nič; nakimàvati -am; nakimovàti -ùjem. naidmùj -te! nakimovàl -àla -o; nakim-niti-nem ■aUpM -Ira gl. kipeti: ~ do vrha. nakip-niti -nem: testo nakipne; nakipel -pla -o: 'Mt pljuča emfizematična, nakiplost -i ž emfizem, naklpek -pka m ]slaičica\ nakisati -am : ~ repe, zelja ; nakisniti -nem : vino je nakisnilo nakisel [-ayj -sla -o nekoliko kisel, kislat, kiselkast nakit -a m, nakiten -tna -o: ~a skrinjk»; nakititi -im. nakiten -a -o nakiàdati -am, nakiàdanje -a s: ~ drva na voz, delo komu, nakladàvec -vca m ^ nakladài -a m, nakladàlen -Itut -o [-In-J : postaja, nakladàlnica -e [-yn-J i, na-kladališče -a s, naklàd -àda m tovor, naklàda -e f: ~ na davke, ~ knjige, časnika število natisnjenih izvodov, — pri pan^u, naklàden -dna -o: list, nakladnina -e i = nakladarina -« ž pristojbina za nakktdanje oakiànjati -am, nakiânjanje -a s: dan se naklanja k večeru. ~ komu svojo pomoč nakiàti -kôljem gl. klati: drva niso razklana. ampak samo naklana; ~ drv za ves teden, naklali so dosti živine, poleno se nakolje naklatiti m naklàtiti -im gl. klatiti, na- klàten -a -o: ~ sadja, ~ se po svetu naklejiti -im, nakléji -itel nakléjU -ila -o, nakkjto-êna-o naklèp -épa m, naklépati -am snovati, debat naklepe, naklépnik -a m kdor naklepa; naklepičiti -i se naključiti, primeriti se naklepàti -klépljem gl. klepati, nakkpàn -a -o: ~ koso, ~ koga pretepsti, ~ se fižola močno se najesti nakiepetàti -àm in -pččem gl. klepetati: koliko mi je naklepetala, preden se je naklepetala nakléatiti -im gl. klestiti, nakičičen -a -o in nakiésten -a -o: vej, ~ koga mkljdb prisl. in predi, z daj. kljub, navkljub: njemu ~ prepovedi naklJAčiti -im se slučajno se goditi, primeriti se: prilika se naključi, nakîjùCje -a 5: po ~u zvedeti, nakljdčen -o slučajen ■akljuvàti in nakljùvati -kljùjem in -kljûvam gl. kljuvati: oreh ~ ■iklo -a s nakovalo, nàkelski -i-o [-k»ls-] : ~a nop; Nàklo -ega s kr. i., iz -^^ga, nàkdski-a .0/"-a/-;, Nakiànci-ev m mik MkleiMsiti -àm gl. klobasati : vae mogoč« je naktobasal, naklobasal se je nakloniti 461 nalàmljati nakloniti -klânim, naklôni -ite! naklônil -fla -o: ~ sod, dan se je naklonil, ~ koga k čemu pripraviti, ~ komu kaj dati, podariti, ~ si koga pridobiti si nalcionjenost pri kom; naklônjen -a -o: biti komu ~ biti k bolezni inklinirati, naklôn -ôna m nagnjenost, fiz. inklina-cija, slov. modus; pogojni naklônica -e ž fiz. inklinacijska igla, naklonina -e ž brežina, naklônjenost -i ž, naklônski -a -o: ~i kot naknàden -dna -o -> poznejši, dodaten, nadomesten nakdckati -am 1. na kocke narezati, 2. v igralnici se je nakockal nakolinček -čka m = nakolčnče -ta s, nakolinčič -a m etnogr. dete, miljenček nakolének -nka m čevljarska navoza, kneftra nakoličiti -im kole zasaditi; ~ fižol, trte; nakoliti -fm in -ôlim, nakôli -ite! na-kôlil in -61il -ila -o, nakoljèn -êna -o in nakôljen -a-o: — vinograd, nakô-Ijenec -nca m \fižol, grah\, nâkolski -a -o [-tfs-] : ~i fižol nsikopiti -kôpljem in -kopàm gl. kopati: ~ peska, to mu je nakopalo smrt, nakopal si je skrbi na glavo, ~ si bolezen, nakopàvati -am, nako^vanje -a s nakopičiti -im (°nakupičiti), nakopičen -a -o, nakopfčenost -i ž nakopititi -im I. deti na kopito, 2. sneg se je nakopitil kotnem, blato se nakopiti na podplate nakositi -fm, nakôsil -fla -o, nakoSin -êna -o: ~ dete^e za živino, nakosil se je nakésiti -im se. nakôsil -a -o: ko se je nakosil. je Sel ležat nakovàti -kùjem gl. kovati, nakovàn -a -o: ~ žebljev. ~ čevlje z žeblji; nakovàlo -a J = nakovàlnik -a [ -i/n-] m, nakovâlce -a [-le-] s med. slidšna koščica nakràjen -jna -o kar je na kraju nakràsti -kràdem gl. krasti, nakràden -a -o : ~ blaga nakràt prisl. na mah, kar, naenkrat naUčiti -im, nakfčen -a -o: zemlje ~ železo (s kovanjem); naicfčen -čna-o: ~i stroj nakrefaniti -kréhnem, nakrêhni -fte! na-krêhnil -fla -o, nakréhnjen -a -o in nakrêhniti -nem s stal. poud.: <— vqo ■■krémiiti -im, naki^nžen -a -o; ~ obraz nakreniti nakrénem gl. kreniti: ~ vejo upogniti, zviti nakresàti -kréSem gl. kresati, nakresàn -a -o: ~ ognja, ~ koga pretepsti, snega je nakresalo, nakresal se ga je napil nak^iti -nem nalomiti, nakfhnjen -a -o, nakfhati -am, nakfhan -a -o: koruze nakrhljàti -àm: ~ jabolk. hruSk. repe nakričiti -im gl. kričati: ~ komu polna uSesa. nakričal se je nakriSpati -am 1. usnje 2. natepsti: ~ koga nakriviti -fm malo ukriviti, nakrfvil -fla tO, nakrivljèn -êna -o in nakrfvljen -a -o nakrižem prisl. križem(a), navzkriž: ~ gledati, to mu ~ hodi, pri tej hiSi je vse leži vse ~ nakrižen -žna -o križem stoječ ali ležeč, različen: trije možje dobe neenake starosti, ~i voli neenaki, nakrfžje -a s nakrâilti -im, nakfmljen -a -o: ~ živino, nakrmitev -tve ž nakniilti in nakruSiti -im, nakrûSen -a -o: zid veliko zidu ~ Nàksos -a m \grški otok\, nàksoSki -a -o, NaksoSàn -àna m nakubatf -am gl. kuhati, nakùhan -a -o: ~ veliko mesa, fižol se nakuha nakAp-a m: priložnosten nakùpœ -pna -o: ~i načrt, nakupiti m nakùpiti -im gl. kupiti, nakiipljen -a -o; nakupovàti -ûjem gl. kupovati, nakupovànje -a s, nakupovàvec -vca m, nakupovàvka -e ž; nakupCevàti -ùjem se nakuriti in nakùriti -im gl. kuriti: ~ izpodbostl, naščuvati, nagnati; nakùrjen -a -o: zelo je Jezen nalcràsitl -im. nakvàSen -a -o in nakvasiti -im. nakvàsil -fia -o, nakvaSèn -toa -o: ~ repo, ~ komu kaj naklepetati; nakvaievàti -ûjem, nakvaSùj -te! nakva-Sevàl -àla -o nakviSkn prisl. kvišku nalagàti -làžem. nalagàn -a -o: ~ koga. toliko je nalagal, da Se sam ni vetjel. ~ se komu, nalagànec -nca m naligati -am, nalàganje -a s: delo ~ komu, na voz na ogenj ~ denar na obresti, nalagàvec -vca m, nalagàvka -e ž nalàhko prisl. na lahko, nalàhkoma lahno: ~ ho^ti, ~ dihati, ~ govoriti, delo ~ jemlje nalàfanoprisl.: ~ odriniti vrata naUmljati -am gl. nalomiti naUK 462 iti nalàii in nAlašč prisl., nalàSèen -čna -o: zaradi zavijanja nalčči -léiem, nalézi -te! nalégel -lêgla -o: Icokoš je nalegla že veliko jajc; nalčžen -a -o: ~o gnezdo, ~o jajce samo načeto, neizleženo nalepiti in nalépiti -im: ~ znamko na pismo, nalépljati -am, nalépka -e ž etiketa, nalépek -pka m oblii, nalépen -pna -o, nalépnica -e i nalisti -l^m gl. lesti, nalézen -a -o: ^— bolezen, ~ se bolezni, uši, grdih navad, nalezel se ga je, nalezljiv -a -o, nalezlji-vost -i î nale^ti -im gl. leičiti, nalčščil -ila -o naletéti -imgl. leteti: na ovire —, na znanca je naletel, slabo je naletel pri njem, kamoùe se naleti iz pečevja, nalèt -éta m: ~ čebel, ~ vode, z ~om tel. ; nale-tàti -létam se, nalétaj -âjte se! nalétal •âla -o, nalétan -a -o in nalétati -am se s stal. poud.: otroci so se naletali; nalétati -am, nalétanje -a s: sneg naleta, naletâvati -am, naletâvanje -a s: muhe naletavajo, nalétovati -ujem in naletovàti -lijem, nalétovanje -a s in naletovânje -a s: sneg naletuje naleiàti -im se gl. ležati, naleždn -a -o naličje -a s tančica, krinka, pročelje (hiše), naličnik -a m det šlema, ki zakriva lice, naličnica -e i krinka, maska; naličiti -im okrasiti, našminkati, naličen -a -o, naliče-nost -i ž; naličen -čna -o, nalič -a m oplesk nalflca -e ž = naličnost -i ž anahgija, naličen -čna -o analogen, nalikovàti -ùjem ->■ podoben biti, °nalik predi, z daj. kakor nalG^ti -am, naliSpan -a -o naKti -lijem gl. liti, nalit -a-o: — vina v kupico, ~ komu kupico, — čistega vina povedati resnico, ~ se vina, nalitek -tka m, naliv -a m, nalivek -vka m nastavek na lijaku, nalivka -e ž zalivka, vino za zalivanje, naliven -vna -o: —o pero, nalivnik -a m nalivna cev (pri kalupu); nalivati -am, nalival -a -o in nalivâla -o, nallvanje -a s in nalivànje -a s, nalivâvec -vca m, nalivalo -a s, nalijâlnik -a f-yn-j m = nalijàk -a m nâlog -a m: plačilni nalôga -e f: domača, šolska ~ nalojiti -im z lojem namazati, nalôji -ite! nalôjil -ila -o, nalojén -êna -o nalomiti -lomim, nalômi -ite! nalômil -ila -o: palico vej je nalomil; nalomljen -a -o: ~a veja, črta; nal6m -ôma m. nalômek -mka m, nalomnina -e i; na-lamljati -am, nalâmljanje -a s naldščiti -im, nal0ščen -a -o: ~ posodo, naldščenost -i ; naloviti -im, nalôvi -ite! nalovil -ila -o, nalovljèn -êna -o naktiiti -im, naldži -ite! nalčžil -ila -o, naložčn -êna -o: — voz, ladjo, — komu drva na voz, ~ komu dolžnost, ~ delo, — jih komu pretepsti ga, ~ denar v banko, preveč je naložil iron. pijan Je; naložba -e ž, naložnik -a m, na-ložnica -e i \oselxi, priprava\, naložnina -c ž lovor, naložčnec -nca m paiy, ki je na drugega naložen, naložnjik -a m, nal0žek -žka m naiupiti in nalùpiti -im gl. lupiti: ~ drevo, lub, krompirja, ~ se naveličati se beljenja; nalùpljen -a -o: ~o drevo, ~ krompir naluičiti in nalùSéiti -im gl. luščiti: ~ strok, ~ graha; nalùSâen -a -o: ~ strok, grah namagnétiti -im, namagnéten -a -o namàh prisl. na màh, mahoma namahniti in namàhniti -nem iztegniti roko za udarec gl. mahniti; namahâti in na-màhati -am pretepsti gl. mahati namâliati -am, namàkai^ -a s: dež namaka zemljo, ~ grah v vodi, ~ obroče, perilo, ~ kruh v vinu ; šiba se ti namaka ; namaÙUen -Ina -o [-In-J : —e naprave namakniti -mâicnem primakniti, dodati, namakni -ite! namaknil -Ila -o, namàk-njen -a.-o in namàkniti -nem s stal. poud. : ~ komu pri plači >[-mak- j -mak-j namastiti -im z mastjo namazati, zamazati, namisti -ite! namâstil -ila -o, namašččn -êna -o: ~ si obleko namazâti in namâzati -mdžem gl. mazati: čevlje, voz, kolo, stroj ~ maslo na kruh, ~ koga nalagati, pretepsti; na-mâzan -a -o: ~ človek, jezik, namaz -àza m: oljni '«-nénief/-naI(D namécati -am: veliko sadja — namééek -čka m navržek, dodatek: za — dati navreči nameniti in naméniti -im gl. meniti 1. — komu kaj, namenjeno mu je bilo usojeno. namenil mu je hčer za ženo, 2. ~ se nameniti 463 nimrcč Icam, namenil sem se doma ostati, se na Gorenjslco, namenjen je v mesto, namenjen je bil za dom; naménjenec -nca m kdor je komu namenjen, name-nilen -Ina -o [-In-] slov. finalen-. ~i stavelc; namenilnilc -a [-un-] m slov. si^ùi; namèn -éna m: dotier ~ imeti, dati Icaj v dober —, naj bo v dober z dobrim ~om kaj narediti, doseči svoj namének -nka m kar je komu namenjeno, naménoma prisl. ; naménsici -a -o: ~i krediti, namémba -e i, na-mémben -bna -o: ~a postaja naméra -e i 1. namen, nakana, 2. naključje, slučaj, namérica -e i: po ~i slučajno, namémost -i ž, naméren -rna -o: ~o dejanje, odvisnik slov.: nameravan -am namen imeti, nameravanje -a s, namérjati -am namériti -im 1. ~ deset vatlov platna, 2. ~ puško na koga, 3. ~ se na koga, na kaj naleteti, 4. nameri se zgodi se namesiti in namésiti -im gi. mesiti: moka se zelo namesi, sem se že namesila -métem gi. mésti, naméten -a -o: ■ veliko surovega masla i -mêtem gl. mêsti, nametèn -êna -o: ~ veliko smeti, namelo je velike kupe snega, ~ se namestiti -im, namésti -ite! naméstil -ila -o, namešččn -êna -o in naméstiti -im s stal. poud.: ~ pohištvo, slike, uradnika, učitelja, ~ na šolo, v urad, v trgovino, k stroju; namestitev -tve i, namestitven -a -o [-tvan-]: ~i odlok, rok; namčščenec -nca m, namčščcnka -e ž, namčščenski -a -o ■améstnik -a m, naméstnica -e ž, namést- niški -a -o, namčstništvo -a s namésto predi, z rod. (°namestu): plačati ~ brata, ~ predsednika ■améiéati -am, namčščanje -a s, namešče-vâvec -vca m, nameščevAvka -e ž, nameščevavski -a -o, nameščevAlen -Ina -o[-in-]: ~a politika nametàti -mččem gi. metati, nametàn -a -o : ~ kamenja v jamo, ~ jih komu po grbi, namèt -éta m naméd -mânem gl. meti: prosa barv —' ■amrittknW -nem, namežikati -am, nameži-kâvati -am, namežikovAti -lijem, na-mežikovai -âla -o >[-m»i-] -a m, namigljaj -a m, namigniti -nem: ~ s prstom, z besedo, ~ komu. naj prosi za službo; namigâvati -am, namigâvanje -a s, namigovâti -lijem, namigoval -âla -o, namigovânje -a s-, namigljiv -a-o: — človek, ~e besede namiliti -im z milom namazati, namiljen -a -o: ~ si roke namisliti -im izmisliti-, namišljen -a -o: —a bolezen, ~i bolnik, namišljenost -i ž namizen -zna -o: ~i prt, ~i tenis, ~o vino; namizje -a s namizna posoda-, namiznotčniški -a -o: ~i turnir namlatiti in namlâtiti -im gl. mlatiti, namlačen -a -o: ~ deset mernikov pšenice, ~ koga namléti -méljem gi. mleti: veliko moke pšenica se je dobro namlela namnožiti -im, namndži -ite! namndžil -ila -o: ~ premoženje, ljudi seje namnožilo, nanuiožitev -tve ž namočiti -m0čim gi. močiti, nam0čen -a -o : ~ pero v črnilo, perilo fižol dež je zemljo namočil, namččenost -i ž namodréti -im, namodrèl -éla -o: grozdje je lahno namodrelo; namodriti -im z modro barvo prevleči, namôdril -fia -o namôlsti in namlésti namôlzem, namôlzen -a -o (°namolžen): ~ polno golido mleka >[-oif-J namôtati -am in namotâti -âm gl. motati, namôtan -a -o in namotân -a -o: ~ veliko preje, namotâvati -am; namôt -ôta m: papirni namôtek -tka m: ~ preje namrazfti -im se in nam^ti -im se gi. mraziti: pošteno sem se'namrazil namMati -am: ~ obraz, ~ se, namrdniti -nem se: ~ se komu, ~ se nad čim, namrdovâti -lijem se, namrdovâl -àla -o, namrdovânje -a s ndmreč prisl. poudarja in utemeljuje posamezne člene v stavku: prišel je ~ oče, ne mati; pisal je ~ materi, ne očetu; nelcaj mu manjka, — pridnost; doma je ~ tam, ne tukaj; dela ~ drugače, kakor govori; ločimo dvojo stavčno zvezo, ~ priredno in podredno; predava dvakrat na teden, ~ v torek in četrtek; prišel je s posebnim namenom, da bi nas speljal; prišel je ^ s posebnim namenom, bi nas speljal; prišel je s posebnim nammom, da bi nas ~ speljal; vejico postavljamo pred namreč, kadar je v (poziciji aii čutimo okrajšan stavek', kadar poudarja glagol nAimci 464 napisH v priredni zvezi, prevzema vlogo vzročnega veznika, terja pa posebno besedno stavo, ker je vse te okrajšan izraz : poklical sem očeta, matere ~ ni bilo doma; nikjer ni bil varen, metalo ga je ~ božje namrgoditi -im, namrgôden -a-o: ~ obraz, usta, ~ se namßäti -im, namršCen -a-o: ~ obrvi, ~ se, namrSčenost -i ž, nameščenec -nca m, namfščenka -e i namHid -im, namfšen -a -o: lase ~ nanwM -im, namfvi -Ite! namh'il -ila -o, namrvljèn -êna -o in namfviti -im j stal. poud., namrvitev -tve î nanrfzniti -nem nekoliko zmrzniti-, namfzel -zla -o = namfznjen -a -o: ~o sadje; namrzovàti -ùjem, namrzovàl -àla -o, namrzovànje -a s namuUtl in namùliti -im gl. muliti, namù- Ijen -a-o: ~ se trave namùzaU -am se, namùzniti -nem se, namùznjen -a -o, namùzek -zka m nanigio prisl. na naglo — nanàgloma prisl. : kar ga je pobralo nanàiati -am, nanàSanje -a s 1. nalivi nanašajo prst na cesto, reka nanaša prod, vse mere nanaša na papir, ~ barvo na platno; 2. ~ se na kaj biti v zvezi s čim; nanaSàlnik -a [-ipi-] m tisk. Nancy [nansi] -ja m \franc. mesto\, nan- cyjski -a -o Nànde -ta m, Nàndetov -a -o, Nàndek -dka m, Nàndkov -a -o nantstl -nêsem gl. nesti, nanesèn -êna -o (°naneSen) 1. veter nanese prahu v sobo, voda nanese blata na travnik, 2. beseda nanese na kaj, pogovor včasih tako nanese, prilika nanese; fant prenočuje, kjer nanese nanizati -am v vrsto nabrati: ~ bisere na nit, ~ stavke nànj, nànjo, nànje, nànju gl. na I(D Nénking -a m \kit. mesto\, nànkinSki -a -o: ~o predmestje; nànking -a m \blago\, nànkingast -a -o: ~a suknja iz ntmkinga NAnos -a m |^ora|, nànoSki -a -o nanociti -nôsim gt. nositi, nanôSen -a -o: ~ vode v čeber, ~ se naveličati se noSnje, nanôSenost -i ž, nanôs -ôsa m kar voda nanese, nanôSica -e ž dei, ki ga veter nanaša od strani nan6adk -a m ščipabdk, nan6sniški -a -o » prisl. na novo I «a m, Nànsenov -a -o: o« potni list Nantes [ndntj -a m \franc. mesto\, nanteski [ndntski] -a -o: ~i edikt °naobrAziti -im izobraziti, °naobrAžen -a -o tzobraien, °naobrdženost -i i izobraženost, "naobršzba -e ž izobrazba na6čarka -e ž \kača\ nadčniki -ov m mn.: snežni, varovalni nadčniški -a -o, naččnice -k ž mn. pUtšnice (pri konju) načgelnik -a [-3i/n-] m \priprava\ na6knica -e ž, nav. mn. nadknice -ic: lesene, poklopne ~e, na6kniški -a -o, na-6kenski -a -o [-kan-]: rože naok6li prisl.: vse povsod ~ in tod ~ je bilo včasih polje naokr6g prisl.: vse povsod tod ~ na6ljiti -im: ~ stroj naostriti -Im gl. ostriti, na6stril -ila -o, naostren -ena -o, naostrčnost -i ž nApa -e ž nastrešje, streha nad odprttm ognjiščem nApa -e j: ~ usnje napAd -Ada m: sovražni božjastni ~ bolezni, napAden -dna -o: ~o orožje, napAdnik -a m, napadljiv -a -o, napadljivost -i ž napAdati -am, napAdanje -a *: ~ sovražnike, bolezen me napada, napadAvec -vca m, napadAvka -e ž, napadAvski -a -o, napadAlen -hia -o [-In-], napadAhiost -i [-In-] ž: ~ mladih kritikov napAJati -am, napAjanje -a s: ~ živino, z vinom ~ koga, napajAvec -vca m, napajAvka -e ž, napajAlen -Ina -o [-In-J: ~a cev, ~a črpavka, napajAč -a m, napajališče -a s nApak prisl. ne prav, napačno, napAka -e ': ~e delati, biti brez ~e, na njem ni nobene ~c, ~ v lesu, v blagu, — v sklepanju, lepotna konstrukcijska tovarniška nApačen -čna -o in napAčen -čna -o, nApatoost -i ž in napAČnost -i ž: ~ mnenja aapAst -i ž napad, skušnjava, neprijetnost, nesreča, napAsten -tna -o, napAstnik -a m napadavec, skušnjavec nApast -i ž porednost, nerodnost, nApasten -tna -o: ~ človek aapAstl -pAdem, napAdel -dla -o in napAl -Ala -o: ~ koga s čim, dosti snega je napadlo napAsti -pAsem, napAsen -a -o (°napaSen •a -o): pastir napase živino, napAseoost 4 i, napAsenec hm» m mm 465 napeči -cm gl. peči, napečin -êna -o: ~ kruha, ~ jabolko napdjiti -péljem in -àm gl. peljati: ~ kamenja na cesto, vodo na mlin, elektriko v vas, ~ besedo, pogovor na kaj, ~ koga k čemu; napeljàn -a -o: vse ima dobro ~o, napeljâva -e ž: električna napeljàvati -am, napeljâvanje -a s, napeljevàti -üjem, napeljevàl -àla -o, napeljevànje -a s, napeljevàvec -vca m, napeljevàvka -e i, napeljevàlen -Ina -o Hn-;:~adela napênjati -am, napénjanje -a j: ~ lok, ~ vrvi, ~ vse moči, veter napenja jadra, jed napenja, napenja me, napenjàlen -Ina -o f-ln-]: ~e naprave leh., na-penjàlnik -a f-yn-J m: jermenski napenjâvka -e ž teh. \žica, palica], napenjdč -a m: ~ za čevlje, za jermene napérid -im, napérjen -a -o 1. nasaditi, da štrli kakor perje: puran se naperi, ~ zajca s slanino, ~ grablje nasaditi jim zobe, ~ kolo vstaviti špice, ~ nit vdeti, ~ sulico nasaditi ji ostrino; 2. nameriti: ~ kaj proti komu, ~ očitek, tožbo; napéijenost -i f: ~ misli, volje fil.; napérjati -am; napéra -e ž špica na kolesu, rebro dežnika, napérek -rka m, nav. mn. napérki -ov zobje na grabljah, na brani napéti napnèm, napnl -lté! napél -a -o: lok, vrv, struno zemljevid na platno ~ oči, petelina na puški žago veter napne jadra, vse moči šobo napelo ga je, vrata so se od vlage napela, žile se napno; napét -a -o: ~ trebuh, ~ položaj, ~ kot boben, ~a cesta strma, —i beton, ~o poslušati, gledati, ~o se držati, napétje -a s; napenljiv -a -o, napetina -e ž napet kraj, klanec napétnlk -a m, nav. mn. napêtniki -ov m péta pri čevljih, zlasti nabitki napetoličen -čna -o napetih lic, patetičen, napetoličnost -i ž napétost -i ž: ~ trebuha, ~ ceste, v občevanju kaže do nas, proti nam neko fiz. električna, lastna, fazna, medfazna, magnetna, imenska visoka, nizka napétosten -stna -o: ~o stanje napèv -éva m melodija, napéven -vna -o naphàti -phàm in -pščm gl. phati 1. ječmenove kaše, 2. ~ vrečo natrcati, ~ se močnika ali z močnikom SloTenski pravopis — 30 napičiti -im: ~ kos mesa na vilice, ~ koga z vprašanjem napihati -piham in -pišem gl. pihati, napihan -a -o: veter je prahu napihal v sobo, napihâvati -am, napihâvanje -a s napihniti -nem; napihnjen -a -o: ~ trebuh, ~a pljuča, napihnjenec -nca m, napihnjen ka -e ž, napihnjenost -i ž, napih -a m med. emfizem napihoTàtl -üjem: ~ se s čim, zaradi česa, napihovàl -âla -o, napihovânje -a s, napihovâvec -vca m, napihovâvka -e ž, napihovàlen -Ina -o [-In-] napilltl -im: ~ okenske križe, ~ veliko opilkov, ~ se naučiti se brez misli; napiljen -a -o: ~ list bot., napllek -Ika f-lk-] m: železni ~i napiratl -am se prizadevati se, truditi se, napiranje -a s napisàti in napisati -šemy/, pisati: ~ komu pismo za koga, napis -a m, napisen -sna -o, napisnik -a m; napisovâti -üjem, napisovàl -âla -o, napisovânje -a s, napisovâvec -vca m napiti -pijem gl. piti: ~ komu na zdravje, ~ se vode, vina, pijanec se napije, goba se napije; napitek -tka m, napiten -tna -o: ~a pe^m, napitiiica -e i, napitnina -e i, napitninski -a -o; napivati -am, napivanje -a s, napljati -am, napijanje -a s naplačUo -a s plačilo naprej, na račun, ara naplahtàti -âm potegniti koga (za nos), nalagati, natvesti komu kaj, naplahtàj -âjte! naplahtàl -âla -o naplàten -tna -o nesomeren, na eno plat večji: ~a streha, — kozolec, ~ obraz, naplâtnost -i î napliti -pôljem gl. plati: vode je naplalo V čoln naplaviti -fm, naplâvi -Ite! naplâvil -fia -o, naplavljèn -éna -o in naplâviti -im s stal. poud.: voda je naplavila veliko zemlje; naplâven -vna -o aluvialen: ~a zemlja, naplavina -e f = naplàv -âva m, naplavltev -tve f; naplâvljati -am, na-plâvljanje -a s naplaziti in naplâziti -im gl. plaziti: ~ koga :a nos potegniti napiéénik -a m \obleka\ naplêsti -plêtem gl. plesti: ~ nogavic, ~ ženitev, ~ komu kaj spletkariti zoper koga, zagosti jo, ~ koga pretepsti. naplèt -éta m, naplétati -am,. aplétanje naplêsti 466 ■priviti -a 5: ~ koga z biCem, ~ koga s prošnjami, ~ koga za kaj nadlegovati napléti -plévem: koš plevela ~ se pri pletvi naveličati se naploditi -im gl. ploditi, naplôdil -Ha -o: mrčes se hitro naplodi naploskiti -àm, naploskàj -âjte! naploskàl -âla -o, naploskân -a -o: ~ žeblje n^raviti jim glavice ploske naplösitati -am se: ljudje se kar niso mogli ~ otroka nabiti nap0čiti -im 1. malo počiti, 2. dan je napočil, zor se napoči; napččen -a -o in napôkel -kla -o: ~ lonec napoditi -fai, napôdi -ite! napôdil -ila -o, napodèn -êna -o: ~ kure z dvorišča, otroci so se napodili, napodênec -nca m napogniti -p6gnem, napôgni -ite! napôgnil -ila -o, napôgnjen -a -o napojiti -im, napoji -ite! napôjil -ila -o, napojèn -êna -o: ~ živino, ~ koga z vinom; napôj -ôja m, napojišče -a i, napôjen -jna -o napajalen nap6kati -am se močno se najesti-. ~ se štmkljev napôkniti -nem počiti, napôkati -am na več krajih počiti', lonec napoka, napôk -ôka m rahla razpoka napol Napoleon -a m os. i., Napôleonov -a -o: ~e zmage, napoleonski -a -o in napo-leônski -a -o: ~a podjemost; napoleon-dôr -a m \zlatnik\ Nàpoli -ja m Neapelj, Napolitânec -nca m napolitànlu -e ž \pecivo\ napolniti in napôlniti -im gl. polniti, na-pôlnjen -a -o, napolnitev -tve ž, napol-njevâti -üjem, napolnjevàl -âla -o, napolryevänje -a s, napolnjevàlen -Ina -o [-In-], napolnjevàvec -vca m >[-poifn-] napôn -ôna m: ~ moči, mišični površinski napônski -a -o napàr -ôra m: duševni, telesni napôren -ma -o: ~o delo, napômost -i ž naposled prisl. nazadnje napôsodo prisl.-. ~ dati posoditi, ~ vzeti izposoditi si napoSévyjw/., napoSéven -vna -o, napoščv- nost -i Ž, napoSévnica -e f faseta napôta -e ž in nâpota -e i: ~o delati komu, v ~o biti, napôtje -a s napota, napôten -tna -o kije napoti, napôtljaj -a m napota, napotljlv -a -o; napôtnik m = na-p0tnež -a m; napôtovati -ujem in napo- toviti -üjem biti komu napoti, ovirati koga, napôtje -a s napota napôti prisl.: ~ mi je bil, zato sem ga brcnil proč; vendar: na poti je bil, zato ga ni bilo doma napotiti napôtim, napôti -ite! napôtil -ila-o, napôten -a -o in napôtiti -im s stal. poud. : ~ bolnika v bolnišnico, to me je napotilo, da sem to mi je pokazalo pot, me pripravilo do tega, da sem, ~ se k zdravniku; napôtek -tka m = napotilo -a s rmvodilo, inštrukcija napotnica -e i: ~ za bolnišnico ali ~ y bolnišnico, k specialistu napovédati -povém, napovéj -tel napovedal -a -o, napovédan -a -o: ~ vreme, potres, ~ komu vojno, konkurz — šah to mu jih je napovedal, za nedeljo se je napovedal; napovédanec -nca m, napovédanka -e ž, napovédanost -i f; napôved -i ž: vremenska, časovna, zdravniška, vojna, carinska, davčna dolgoročna ~ (telefonskega) pogovora; napôveden -dna -o: ~i stavek; napovednik -a m, napovednica -e ž \oseba\, napôvednica -e ž \sporočilo\ napovedovati -üjem, napovedovàl -âla -o, napovedovanje -a s: zima se naiMveduje, napovedovâvec -vca m: radijski ~ vremena, napovedovâvka -e ž, napo-vedovâlnica -e [-ffn-] ž prostor v raiiu, kjer napovedujejo spored, napovedovâlen -Ina -o [-In-], napovedovâvski -a -o: ~a služba v radiu "napram predi, do, proti, nasproti naprašiti in naprâiati -am se naveličati se spraševanja naprašiti -bn, iiaprâSi -ite! naprššil -ila -o, napraščn -êna -o: ~ si kožo s praškom, napraščnost -i i napriti -pêrem gl. prati, naprân -a -o: ~ poln škaf perila, dež me je napral; napirati -am, naplranje -a s napriti -pôrjem načeti, natrgati gl. prati: ~ šiv, platno napriva -eil. delo: odločili so se za ^o vodovoda, 2. izdelek, aparat: vodovodna, alarmna ~ napriviti -im 1. ~ obleko, pot, neumnost, pojedino, izpit — kozla za vrtaarja, ~ si denaija; dobrega delavca je napravil iz njega, iz sukna si obleko; 2. ~ koga obleči ga, 3. ~ se kam, ~ se na pot, mrtvega ah mrtev se ■mrtviti 467 naiAvnost ^sporazum-»- skleniti, doseči sporazum, sporazumeti se; naprivljati -tm, na-I^vijal -a -o in -ila -o, napiivljanje -a s in napravljinje -a s, napiavijilnica -e f-yn-] ž Močilnica asiftiH -prižem, napiizi -ite in -te! na-prégel -gla -o, naprižen -a -o: ~ Iconja, voz, ~ sparoma napréddc -dka /n: ~ v Soli, pri učenju, pri delu; napriden -dna -o, naprédnost -i ž, napiednjiic -a m, mqnedqjikinja •e ž, naprednjiStvo -a « naprMtvati -ujem, naprédoval -a -o, na-prédovaqje -a s in napredoviti -ùjem, napredovàl -ila -o, napredovinje -a s: ~ v zmm.iu, v službi mprégati -àm, napréganje -a s, napré^ -e ž \dejanje in stvar\, naprižen -žna -o: ~i iconj, naprézati -am, naprézanje -a s: ~ vso moč, ~ se napréj prisl. 1. krt^evno: iti ni vedel ne ~ ne nazaj, moramo s časom kcnnu ~ pomagati, ta si je ~ pomagal, ~ spraviti splaviti, 2. časovno: ~ povedati, ~ bo drugače v prihodrye, 3. načinovno: moliti, brati, hoditi '-'; ura "gre ~ prehiteva, ~ in ~ kar naprej; napréjSnji -a -e: odpoved, ~e plačilo naprSsti naprêdem in naprčsti naprédem gl. presti, napredin -ina -o in napréden -a -o: '■«'jo komu ■aprôdaj prisL na prodtg: dati, imeti, to ni bl^o za naprositi -prôsim gl. prositi, naprôSen -a -o : koga za pomoč, '■«' lesa za novo hišo; "naprôSati -am prositi: °naproSa se prosi se, prosimo ■■Vriti prisl. : mu je Sel da bi ga srečal, sprejel vedi, z namenom; ločimo od nasproti z nevtralnim ali s sovražnim namenom nairfscn -sna -o: ~a igla, napfsnik -a m kar se nosi na prsih napMec -tca m = naptstnik -a m bot. napastnik -a /n: '«-se rabi pri šivanju ali se natakne na obvezan pist, da se obveza neumaže ■apMti -im naložiti, napften -a -o: neprijetno delo mi je naprtil, kar si kdo naprti, nosi do smrti; napftati -am naprtiti, oprtati: ~ si koš, naprtoviti -ùjem, naprtovil -ila -o nap^vo prisl. najprej -a m, napuhniti -nem, napiUmjen -a -o ošaben, napihnjenec -nca m, napiihnjenka -e ž, napiihnjenost -i i: napiUiel -hla -o: '■«o lice, napiihlost -i ž: ~ obraza, napuhlina -e na telesu; napuhoviti -i^ijem (se) mipuliti in napiUiti -im gl. puliti, napiUjen -a -o:cel šop kocin, repe za zajce, napulitev -tve ž, n^iUek -Ika [-Ik-J m kar kdo napuli napnstfti -im popustiti gl. pustiti: Icriio, verigo za en člen; napuščati -am, napiiščanje-a 5 nap^ -a m del strehe, ki moli prek zidu, in prostor pod rjo, napi^k -čka m napužnica -e ž \konjska bolezen} naraliijiti -im gl. rahljati: ~ prst, veliko sena; narahljin -a -o: zemlja, '-««trava narihlo prisl. na rahh == narihloma prisl.: prijeti, govoriti, hoditi naiimen -mna -o: ~ koš, narimnica -e ž, nav. mn. narinmice -k:, narimnik -a m torba za na ramo, nahrbtnik, narimka -e ž epoleta muisti -ris(t)em gl. rasti: voda je narasla, cene so narasle, narasla voda, narislost -i ž: ~ vode, naristek -tka m: rižev —; nariSčati -am, nariščanje -a s naraSčij -a m, naraščijski -a -o, naraščij-nik -a m, naraSč^ca -e ž, naraščijniški -a -o: ~e vaje nariva -e ž: lepota ~ stvari to zahteva, vesoljna, človeška snovanje vsako bitje ima svojo --«o, živeti, risati po »«-i, živeti, delati proti —i, po —i otožen, iirotiti delati silo to mu je v ~i, plačevati v '«'i, nariven -vna -o: »^a barva, -^o zdravljenje; naravosI6yje -a s, tiaravosldvec -vca m, naravosl6ven -vna -o, naravoslčvski -a -o; naravopisje -a s, naravopisen -sna -o, naravopisec -sca m naravni ti -im gl. ravnati, naravnin -a -o: ~ izvinjen členek, uro, ~ top, fotografski aparat, ~ koga na pravo pot, se kam n^raviti se; naravnilen -Ina -o [-In-J: '«-i vijak, naravnilo -a s, naravni -a m \gumb pri radiu\, narav-niva -e ž: ~ očesa; naravnivati -am, naravnivanje -a s, naravnavilen -Ina -o [-In-], naravnavivec -vca m narivnost prist.-. iti kar povedati brez ovinkov. ~ norel je -> kar mirazen 468 Mrtpati nârazen in naràzen prisl. vsaksebi: daleč hiše so daleč vasi sta tri ure ~ iti, ~ dejati kaj, ~ pisati Narcis -a m os. i. gr. mit., narcisizem -zma m in narcizem -zma m zagledanost vase; narcis -a m in narcisa -e ž, narcisen -sna -o: —a polja pod Golico; narciso-vec -vca m; gl. tudi Narkisos nârda -e / 1. bot., 2. dišeče mazilo, nàrden -dna -o in nârdov -a -o: —o olje narebriiiti -im: pošev, ravno — narécje -a s dialekt: govoriti v ~u, naréCen -čna-o: ~ izgovor, ~e oblike,narččnost -i i: ~ izgovora néred in naréd prisL pripravljen: ladje so za boj —, ali ste —? naréden -dna -o: ~ biti k čemu pripravljen, nož ni ~ pripraven, narédnost -i ž narédba -e ž, rod. mn. narédb 1. ureditev, naprava: poslopje ima dobro ~o, pri vodnjaku, 2. odlok, odločba, naréd-ben -a -o [ -bsn-] narediti -im, narédi in narêdi -ite! narédil -ila -o: vozel, šotor konec —, škodo ~ komu, ~ koga za kaj, ~ kaj iz koga aH česa, ~ komu ureči ga, mehurček se naredi, bolnega ali bolan se narejèn -êna -o: ~a obleka; narejênost -i ž, narejênec -nca m, naréjati -am, naré-janje -a s narédkoma prisl. : ~ sejati, nas obiskuje narédnik -a m, naredniški -a -o narékati -am: ~ za umrlim tožili za njim, objokovali ga. narékavica -e ž najeta ženska, ki loži za umrlim, nàrek -éka m tožba za umrlim narekoviti -ijjem, narekovàl -àla -o, nare-kovànje -a i: ~ komu pismo, nareko-vâvec -vca m, narekovâvka -e ž, narèk -éka m diktat, narékoma prisL: pisati narekovàj -a m: beseda je v —ih, med ~i kaj povedati narézati -žem: ~ mesa, ~ klop, ~ jih komu z jermenom; narézan -a-o: ~ list bol., narèz -éza m, naréza -e ž, narézek -zka m, narezovàti -ùjem, narezovàl -âla -o, narezovànje -a s, narezovàvec -vca m: narezljàti -àm gl. rezljati, narezijàvati -am, narezljâvanje -a s naribati -am, nariban -a-o : — zelja nariniti -nem: ~ komu kaj, druga čez drugo narinjene kanmine, narivati -am, nariv -a m geol. narisati -rišem, naris -a m, narisek -ska m Narkisos -isa m Narcis, Narkisov -a -o narkotikum -a m omamilo, mn. narkôtika -tik s in narkôtiki -kov m, narkdtičen -čna -o omamljiv, omamen; narkotizirati -am, narkotiziranec -nca m, narkotizêr -ja m, narkotizêrka -e ž; narkoza -e ž omama: inhalacijska smrt v ~i; narkôzen -zna -o: ~a ohromelost; narkotizem -zma m sla po mamilih, omami, narkomân -a m kdor se vdaja omamljanju, narkomânka -e ž narobe prisL: ~ delati, ~ govoriti, vse gre ~ svet, blago narôben -bna -o: '-^a stran (blaga), narôbnost -i ž, nar6bnež -a /n = narobe -éta m naročaj -a m, narôCje -a j: v ~ vzeti, v ~ju imeti, nositi, ~ drv, nardčen -čna -o: ~ psiček naročid -im, narôéi -ite! narôéii -ila -o, naročin -êna -o: komu kaj, ~ voz, knjigo, ~ se na kaj, ~ si kaj; priti ko naročen; naročilo -a s, naročilen -Ina -o [-In-], naročilnica -e [-un-] ž; naročnik -a m, naročnica -e ž, naročniški -a -o, naročnina -e i, naročitev -tve i, nar6čba -e ž: vnaprejšnja ~ prenume-racija, naročben -a -o [-ban-]; narôéati -am, naročanje -a s, naroéevâti -ùjem, naroéevàl -àla -o, naroéevâvec -vca m, naroéevàvski -a -o nérod -a m, nârodov -a -o: ~ blagor, nàroden -dna -o: Slovensko ~o gledališče, ~a volja ali volja naroda, —a noša, ~a osvoboditev, ~o gospo-dàrstvo, narodnoosvobodilen -Ina -o [-In-], narodnogospodarski -a -o, nâro-dič -a m; nàrodnost -i ž, nârodnosten -tna -o: ~a meja narodnjék -a m, narodnjâkinja -e ž, narod-njàSki -a -o, narodnjàStvo -a s, narod-njâkar -ja m znč., narodnjàkarstvo -a s narodopis -a m, narodopisje -a s etnografija, narodopisen -sna -o, narodopisec -sca m; narodoslôvje -a i = narodoznànstvo -a s etnologija, narodoslôven -vna -o, naro-doslôvec -vca m nirok -ôka m: sodni narok prisl. na roko: ~ mi je, nar0čen -čna -o priročen, prikladen, narôénost -i ž narok -a m, nav. mn. nâroki -ov manSete, narôkva -e ž = narôkvica -e ž nakit na roki, zapestnica, nar0čnica -e i zapestnica, lig. manipel: naroénjàk -a m narôpati -am, narôpan -a -o: ~ blaga lÉrt 469 naaUaiati niit -ami. zgornji del stopala, 2. usnje za zgornji del, urbas, nârten -tna -o, nàrt-nica -e i \kost\ Ni rte -ja m os. i., Nârtejcv -a -o naniiiti in narùSiti -im gl. niSiti: ~ skalo naruvid in narvàti narùjem, narùj -te! nar(u)vâl -a -o, nar(u)vàn -a -o niiTal [ -al] -a m zool. samorog nasaditi -im, nasadi -ite! nasàdil -fia -o: ~ cvetlice, ~ vrt s cvetlicami, ~ kokoš, ~ jajca kokoši, ~ ribe v ribnik, ~ ribnik z ribami, ~ meso na vilice, ~ vrata, okno, — sekiro, ~ snope na podu; nasajèn -êna -o I. ~a sekira, ~o okno, 2. danes je nasajênost -i ž sitnost, slaba volja, nasajênka -e ž nasajeno jajce, nàsad in nasàd -âda m: oljfei obračati ~ za mlatiči, ~ jajc, ribji nasàden -dna -o: ~a riba, nasâjati -am, nasâjanje -a s; nasadilo -a s: Skatjasto, vratno, šamirsko, slepo ~ za okna °nasaniiriti -im: koga opehariti, na led speljati, nasankati, se dati se speljati, nasankati se, nasmoliti se, naleteti nasAnkati -am I. otrok se je nasankal, 2. to se je nasankal zmotil, uračunal nàsey/. nal® naséii -em gl. seči, nasičen -a -o: ~ trave za prašiče nakositi, ~ drv za na ogenj nasidati -am: ~ govoricam nasediti -sedim se gl. sedeti, nasedin -êna -o, nasedênost -i ž nasefid -sijem gl. sejati, nasejàn -a -o: gosto nasejânost -i ž; nasiv -iva m, nasivek -vka m, nasitev -tve ž ■Hsikatl -am: ~ drevo, ~ drv, ~ se ga napiti se-, nasikan -a -o: ~a žica; ~i žebelj - nasikanec -nca m, nasekovàti -ûjem, nasekovàl -âla -o, nasekovânje -a s; nasekljâti -âm gl. sekljâti; nasèk -ika m: pila z gostim ~om; nasika -e ž nasekano meso; nasekâlo -a s {kamnoseško orodje\ naseliti -silim gl. seliti, nasiljen -a -o: ~ ljudi, ~ deželo z ljudmi, ~ se v deželi, naséljenec -nca m, nasiljenka -e f, naséljenski -a -o, nasiljenost -i ž, naselitev -tve 2, naseliSče -a s, nasilje -a s, mn. rod. nasilij, nasilbina -e [-Ib-] ž kolonija: bakterijska —, nasilbinski -a -o [-Ib-], nasilen -Ina -o [-In-] pripraven za naselitev, nasilnik -a [-In-] m, nasél-nica -e [-In-] ž, nasilniSki -a -o [-In-], naseljevàti -ùjem, nase|jevàl -âla -o, naseljevânje -a s, naseljevâvec -vca m, naseljevâvka -e ž, naseljevâkn -Ina -o f-ln-]: ~a politika nasesdti -âm se [-sas-] gl. sesati: pjjavka se nasesa krvi naaisti -sidem: ptič je nasedel (na litna-nico), ~ komu dati se speljati, iti komu na led, ladja je nasedla (na sipino); nasidel -dla -o: ~a ladja nasilen -Ina -o, nasilnež -a m — nasilnik -a m, nasilnost -i i >[-ln-J, nasilstvo -a f-ls-J s, nasilje -a s, rod. mn. nasilij nasipati -am in -Ijem, nasipanje -a s: ~ cesto; nasip -a m: cestni, obrežni nasipen -pna -o: ~i material, nasipina -C ž s čimer nasipljemo = nasipnina -e ž, nasipnica -e i I. jama za krompir ali za repo, 2. zemlja za nasipanje, nasipič -a m, nasipalfšče -a 5; nasipàvati -am, nasipâvanje -a s, nasipovâti -ùjem, nasi-povàl -âla -o, nasipovânje -a s nasititi -im, nasičenje -a s: ~ koga s kruhom, ~ se s kruhom, ~ se kruha; nasičen -a-o: ~a raztopina, ~ z elektriko ("elektrike), nasičenost -i i; nasiten -tna -o: jed, nasitnost -i i, nasitljiv -a -o, nasitljivost -i i, nasitišče -a s; nasičati -am, nasičanje -a s; nasičeviti -ùjem, nasičevil -âla -o, nasiCevânje -a s naskočiti -sk0čim gl. skočiti, nask0čen -a -o: ~ koga, — goro, ~ si nogo, na-sk6čen -čna -o kar sodi k naskoku: ~e lestve; naskdčen -čna -o = naskočijiv -a -o kar se dà naskočiti, naskôk -ôka in -ôka m: imeti ~ pred kom, osvojiti kaj v ~u = naskôkoma prisl.; naska-kâti in naskâkati -âkam in -čem se gl. skakati; naskakovâti -ùjem, naskakovàl -âla -o, naskakovànje -a s, naskakovâvec -vca m, naskakovàlen -Ina -o [-In-] naskopiriti -im, naskopârjen -a -o: si veliko premoženje naskrivàj prisl. = naskrivoma prisl. skrivaj, skrivši naskùbiti -im naskubsti naskdbsti naskùbem, naskùbel -bla -o, naskùt>en -a -o nasUda -e î: čutna ~ za oči, nasiàden -dna -o, nasiàdnost -i f. naslàdnež -a m — naslàdnik -a m, nasladflo -a s; naslàjati -am se, nasiàjanje -a s ■aslénjati -am, nnslânjanje -a s: na mizo se —, ne naslanjajte koles na okno! 470 nastànhi zmeraj se naslanja nanj živi na njegove stroške, naslaqjài -a m naslediti -im. naslédi -ftel naslédU -fla -o: ~ koga priti za kom-, nasiédek -dka m poledica, naslédstvo -a s, naslédstven -a -o [-V9n-]: ~a država, ~a vojs^, naslé(biik -a m: pravni naslédnica -e ž, naslédqji -a -e prihodrgi, naslčdnjič prisl. prihodnjič', nasledovâti -ûjem, nasledovàl -éla -o, nasledovànje -a s-. ~ koga in komu nastopiti za kom, nasledovàvec -vca m iMriiirari -am, naslikan -a -o nasiiiad -im se: to se jih je naslišal nasloniti -slônim in -slonim, naslôni -itel naaiônil in naslônil -fla -o. naslônjen -a ■o: ~ se na steno; naslončti -fm se, nasIAni -ite sel naslonèl in naslônel -ila •o: ves dan sloniš tu, si se menda že naslonel; nasl6n -dna m, naslônek -nka m, naslonilo -a s, naslônica -e f == naslônka -e ž enklitika, naslonlšie -a s, naslonitev -tve ž, naslômba -e ž, naslo-nji£ -a m naslanjač, naslonjàlo -a s onaUkv -éva m: nadomestni, hrbtni ~ tisk., pravni brez ~ dati. imeti, poslati pismo na pravi '-<; naslôven -vna -o: ~i list; nasloviti -im, naslAvi -fte! naslôvil -fla -o, naslovljta -ina -o in naslôvlien -a -o: ~ pismo, besede na koga; naslovljinec -nca m in naslôvlje-nec -nca m, naslovljinka ž in naslôv-Ijenka -e ž, naslôvnik -ami. naslovije-nec, 2. adresar, naslovitev -tve 2; na-sUvljati -am, naslàvljanje -a s ■aamili -a m, nasmihoma prisl z nasmehom, nasmehljàj -a m, nasmehljiv -a -o; nasm^iti -nem se; nasmehovàti -ûjem se, nasmehovàl -àla -o, nasmehovànje -a s; nasmehliàti -àm se gl. smehljati se, nasmehljàn -a -o; nasmehUàvati -am se, nasmehliàvanje -a 5 nasmejAti -smijem, -smijam in -smejim ttgl sntejatise: nasmejal se mi je, do solz se je nasmejal ; nasmejàn -a -o : ~ obraz, nasmejànost -i ž iwfwrfjifk -ika m nasmeh, nasmeSkovàti •i))em se, nasm^ovàl -àla -o nawnetiti -im, nasmêti -ite! nasmitil -fia -o, nasmette -êna -o: ~ po sobi ali sobo; nasmétek -tka m I -am se, nasmfhaixje -a s I -imgl. smoditi, nasmôdil -lia -o: ~ pokno, ~ koga nagnati, nažgati. to sem se nasmodil; nasmôd -čda m: strelni ~ pri strelu zbliza nasmoliti -fm, nasmôli -ftel nasmôlil -Ha -o, nasmoljin -êna -o: ~ koga potegniti, nalagati, ~ se prevarati se, nasmoljênec •nca m, nasmoljênka -e ž n« smrad iti •fm m nasmràditi -im, nasmràdil -ila -o šrt nasmràdila -o, nasmrajèn -êna -o in nasmràjen •a •o: ~ hišo, ~ po hiSi; nasmràjati -am nasmžkati -smûkam in -smûiem gl smu^ kati: ~ listja, ~ koga obrati pri igri, speljati na led nasnovAti -snùjem gl. snovati, nasnovàn -a -o: ~ platno, zanke, ~ zaroto, delo, pesem, nasnôva -e 2; nasnùtek -tka m osnutek: dlačni» navzkrižni, zančni ~ nasoUti -im, nasôli -ftel nasôlil -Da -o; naso^ -êna -o: ~a riba, meso, lusoljênost -i ž naspiti -spim se gl spati, naspàn -a -o, naspànost -i 2; naspànikati -am se otr., naspAnčkan-a-o nai^Mi prisl. splošno, na sphšno: ~ so liudje zadovoljni nav'M Mttl prisl.: ~ kaj imeti vsak pol, na spoiavini nasprôtcn -tna -o: ~i listi (na steblu), nasprôtnost -i ž, nasprôtek -tka m pendant, nasprôtje -a i: ~ Cesa, v ~u s 6im, nasprôtstvo -a s\ nasprotljiv -a -o, nasprotljfvost -i 2, nasprotijfvec -vca m; nasprôtnik -a m, nasprôtnica -e ž, nasprôtniSki -a -o; nasprôtovati -ujem, nasprôtoval -a -o, nasprôtovanje s in nasprotovàti -ûjem, nasprotov^ -àla -o, nasprotovàitie -a s, nasprotovàvec -vca m oponent ■uuprid 1. prisl.: biti komu ~ biti proti komu, delati postaviti se ~ (sovražno) ; stanovati, sedeti 2. predi, z rod. ali daj. (če stoji za samostabtikom ali zaimkom) : sedel je ~ njega = njemu ~ hiše; gl tudi naproti nasftati -am in -stiem se: ~ se Sesa, se ga napiti se nariSiti-im, nasršen -a -o: ~ obrvi, dlako, —' se, nasfšenost -i 2 nastàniti -im, nastànjen -a -o: vojake, ~ se v mestu, nastànjenec -nca m, nastàiùenost -i 2, nastanitev -tve 2; nastaiyevàti -ûjem, nastanjevil -àla -o, nastanjevànje -a s, nastanjevàlen -Ina -o /-In-J, nastanjevàvec -vca m MUtiti 471 ■■Siti nastiti -stdnem, nastini -itel nastil -ila -o: molči, iz tega lahko kaj nastane; nastala je noč -*■ znočilo se je, nastal je dan zdanih seje, nastinek -nka m; nastijati -am, nastijanje -a s nasliti -stojim se, nastôj -te se! nastil -a -o, nastin -a -o nastiTiti -im, nastivljen -a -o: ~ past, zanko, mrežo, strup; ~ nogo komu, da se spotakne, ~ tomu nož na grlo; sod, uho, enačte — koga namestiti, ~ se komu; nastivljenec -nca m, nastivljenka -e i, nastavitev -tve i, nastavitven -a -o [-tvan-J: ~i dekret; nastiva -e f 1. nastavitev, 2. ~ aparata naravnava, 3. past, zaseda, vada, 4. kdor se nastavlja: to dekle je prava na-stiven -vna -o: ~i trnek; nastivek -vka m: cevni, odtočni ~ na dimniku, nastivec -vca m \orodJe\ nastivček -čica m rib., nastivnik -a m orodJe\, nastiv-nica -e i; nastivljati -am, nastivljaj -te in -ijte! nastivljal -a -o in -ila -o, nastivljanje -a s in nastavljinje -a s, nastavljivec -vca m: ~ pasti, nastavljič -a m nastava nastivkati -am: ~ žito, lan dejati v stavke nastlid -stéljem gl. stlati, nastlin -a -o: —' živini z listjem, listja; nastiljati -am, nastlljank -a s, nastilja -e f stelja = nistil [-iifj -Ha m, nastUjič -a m nastopiti in nastôpiti -im gl. stopiti: ~ službo, kazen, ~ ostro proti čemu, ~ na odru; nov čas nastopi -*■ pride, mraz je nastopil -*■ pritisnil, noč je nastopila znočilo se Je, med prodajavci je nastopila anarhična konkurenca se Je začeia: nast6p -6pa m: prvi, javni ~ na odru, telovadni ima dober nastôpek -plca m nasledek, posledica, nastôpen -pna -o: ~o predavanje; nastôpati -am, nastôpanje -a s, nastoi^č -a m, nastopiški -a -o, nastopištvo -a s petelinjenje, postavljanje nastridad -am se pretrpeti dosti stradanja "nastridad -am pretrpeti škodo, doživeti nesrečo, ponesrečiti se, iztakniti Jo, naleteti nastrin prisl. na stran, v stran: stopil je da se umakne vozu, ~ zasukan, šel je — na potrebo; vendar-, stopil je na stran sovražnikov ■aatriči -strižem gl. streči: ~ vode pod ki4X>m, krvi v skledk»; nastrizad -am: povsod mu nastreza ali ga nastrcza mu skuša v vsem ugoditi nastreiid -im gl. izstreliti: zajcev novo puško ~ priravnati za natančno streljanje, nastrél [-éy / -ilj -a m; nastreljiti in nastriljati -am gl. streljati: ~ rac naatriidc -ška m <- nastriije -a s nadstrešek, n(g)ušč naatfgati -am in -žem: ~ hrena, nastfžek -žka m ■aatriči -žem gl. striči, nastrižen -a -o 1. ~ blago načeti s škarjami, 2. ~ veliko volne, 3. ~ se "kastrojteje -a s razpohženje, občutje, °nastrojèn -êna -o razpoložen: dobro, slabo dobre, slabe volje naatrojid -im in -ôjim, nastrôjU in nastrOjil -Ha -o, nastrojin -êna -o in nastrôjen -a -o: ~ veliko kož, ~ koga nasnlcid in nasûkati -kam in -čem gl. sukati: ~ prejo na vreteno, ~ veliko preje; nasùkan -a -o: ~i brki naanSid -im, nasiUi -itel nasiiSil -ila -o, nasuSèn -êna -o: ~ sadja za zimo nasiti -spim in -sùjem, naspl -ite in nasûj -te! nasùl -a -o, nasùt -a -o, nasùtost -i ž, nasùtje -a s nasvit -ita m, nasvitovati -njem in nasve-tovid -ùjem gl. svetovati, nasvitovan -a -o in nasvetovin -a -o, nasvétovanje -a s in nasvetovinje-a J niš niša -e: po ~e govoriti, po ~em to ni prav, ~i ga nočejo, ~a ostane doma naiirid -im, naš^en -a -o: ~ se pisano se obleči, našiijenec -nca m, naSiqenka -C ž, našiijenost -i ž naSčepirid -im gl. Sčeperiti, naščepiijen -a -o: ~ peije, ves se je naščeperil naščnvid in naSCùvati -Sčùvam in -SCùjem gl. ščuvati, naščuvin -a -o in naiCùvan -a -o: ~ psa na koga, naščuvinost -i ž in naščdvanost -i ž; naSCùti -ščùjem naiémid -im, naščmljen -a -o, našimljenec -nca m, naščmljenka -e i, našimljenost -i i, našemitev -tve ž; našemiriti -im m naSemùriti -im našiSkati -am, naščškan -a -o: ~ koga s šibo, ~ dosti bobov, našiSkanec -nca m, našiškanka -e ž našiti -šijem, našU -ila -o, našit -a -o: ~ pentljo na obleko, ~ nnnogo oblek, našitek -tka m; naSiv -a m, naSiven -vna -o, našivek -vka m; našivati -am gl. šivati uikčditi 472 naikéditi -im: grozdje lepo kaže, če mu še kaj ne naškodi; naškčdovati -ujem in naškodovdti -ùjem gl. škodovati naškrtbiti -im gl. škrobiti, naškrdbijen -a -o: ^ perilo naškropiti -im, naškrdpi -Ite! naSkrôpil -ila -o, naškropljčn -čna -o: ~ perilo; naSkrâpljati -am = naškršpati -am, naškrap^anje -a j: dež je začel ~ našobiti -im se šobo narediti, naš6bljen -a -o, naSôbljenec -nca m, našdbljenka -e i, našdbljenost -i ž našopiriti -im; našopirjen -a-o: ~ človek, našopirjenec -nca m, našopirjenica -e ž, ašopiijenost -i ž na^téti -štčjem gl. šteti, naštčt -a-o: ~ oankovce, ~ jih komu natepsti, ozmerjali ga; naštevati -am, naštčvarue -a s: ~ komu grehe, naStévanka -e ž naštudirati -am: igro, ples ~ °našdntati -am naščuvati, nahujskati našvigati -am: — koga s šibo ali z bičem, mačke so se našvigale našvftati -am, našvrkan -a -o nit -i i perje pri repi, korenju, kolerabi, nâtje -a s natâkati -am, natâkanje -a s: ~ vino v kozarce; steklenice natâkar -ja m, natàkarica -e t, natâkarski -a -o, natakarstvo -a s natakniti -tâknem, natakni -ite! nataknil -ila -o in natâkniti -nem s stal. poud.: ~ kaj na kol, ~ prstan na prst, ~ rokavico na roko, ~ nase, ~ naočnike, ~ vrata, okno, ~ grah z vejami; natâknjen -a -o: ves teden je že ~ siten, razdražen, slabe volje, natâknjenost -i i, natâknjenec -nca m >[-tak- / -tak- ] NatAlija -c ž os. i., Natžlijin -a -o, NatAša -e ž, Natišin -a -o natilnMt -i [-In-j ž (°nataliteta) gostota rojstev, natâlen -Ina -o [-In-j rojsten: ~a umryivost ob rojstvu natinčai -čna -o: človek, ~a ura, ~ pri delu, v obleki, natânCnost -i i, natânčnež -a m, natinčnica -e ž natanko prisl. 1. natančno: ura je osem, začne se ~ ob 10^ tehta ~ 10 kg; 2. ~ je razrezal skrbno; vendar na tanko je razrezal na tanke kose nâte gl. na I 0 in nâ nâu natečdj -a m razpis, konkurz: razpisati —, službo oddati po —u, z -~em, natečšjen -jna -o: ~i pogoji natiči -tččem gl. teči: nateklo je iz soda pet škafov vina, ribnik se je natekel; natekla voda; natékati -am, natékanje -a s: buška nateka oteka, voda se le počasi nateka, natôk -ôlca m: ~ morja nategniti natégnem, natégni -ite! natégnil -ila -o, natégnjen -a -o in natégniti -nem s stal. poud.: ~ vrv, jermen, vajeti, ~ verigo na (tkavski) valj, ušesa komu natégnjenost -i i; naté^ti -am, natéganje -a s; nategovati -ujem, nate-govàl -âla -o, nategovânje -a s; natèg -téga m, natéga -e i: steklena, zavita ' za vino, za strupe; nategàé -a m \sodarsko orodje\; nategijiv -a -o, na-tegljivost -i i natékati -am se: otrok se je natekal, ker je ves dan tekal natêpsti -têpem gl. tepsti: ~ kop, z vseh strani so se natepli, na glavo si skrbi natépati -am in -Ijem, natepâvati -am, natepâvanje -a s: ~ kruh, žgance natésnoma prisl. na tesno, na tesnem natézati -am nategati, natezâvati -am, natezovâti -ùjem, natezovânje -a s; natéza -e i, natezalo -a s, natezâlen -Ina -o [-In-j : ~e klešče, natezâlnik -a [-tin-j m = natezâC -a m; natezâlnica / \mučilo\, mn. natezâlnice -ic klešče za natezanje obročev; natéznica -e ž \mi-šicai, natéznik -a m: — za jermene natič in nâtiC -iča m 1. fižolovka, 2. el., natičje -a s, natiški -a -o: ~i fižol, grah, natičnica -e ž \naprava za priključek toka\ na tih oma prisL na tihem, na tiho natikati -kam in -čem, natikanje -a s, natikâlo -a s, natikâlen -Ina -o [.-In-J, natikâlnica -e [-yn-] ž, natikâC -a m natipitati -am rut stroj napisati, natipkan -a -o: ~ rokopis natisniti -nem, natisnjen -a -o 1. knjigo 2. ~ se ožuliti se; natiskati -am, natiskovâti -ùjem, natiskovàl -âla -o, natisk -a m natis -a m, natlsen -sna -o natkéti -tkèm in -tkâm gl. tkati, natkân -a -o, natkânost -i ž natlačiti in natlžčiti -im gl. tlačiti; ~ pipo s tobakom, ~ si žepe z jabolki, ~ slame v vrečo; natUčen -a -o: prostor je ~ z ljudmi; bilo je ~o (polno) ljudi nato prisl. potem, potlej: rekel je in ~ odšel potem: vendar: na to, kar sem rekel, ni vedel odgovoriti mtoHä 473 navdiliiriti natočiti -t6čim gl. točiti, natöCen -a -o: ~ vina v kozarec, ~ kozarec natolceviti -üjem obrekovati, opravljati, sumničiti, natolcevänje -a s in natölcevati -ujem: ~ koga, natotetjiv -a -o, natolclji-vost -i ž >f-yc-] natolči -em gl. toKSi: orehov, kamei^ koga; natdlčen -a -o: ~ lonec Se ni stoičen >[-yč-J niton -a m tnalo, prostor, kjer cepijo drva, natdnSčica -e ž preperele iveri za gnojiio natopiti -im, natdpi -itel natöpil -ila -o, natopljin -fena -o: ~ svinca, loja natoporiti -fm nasaditi na toporišče, na-topöri -fte! natopöril -Ha -o, natopoijčn -ena-o: — sekiro natovorfti -fm, natovöri -ite! natovöril -fla •o, natovorjčn -ena -o in natovöriti -im s stal. poud.: ~ ladjo, lutovoijteost -i ž In natovörjenost -i ž, natoväijati -am, natovirjanje -a s natfcati -am: ~ kaj s čim; natrcan -a -o: ~ koS sena, krava ima —o vime natrebiti in natrebiti -im gl. trebiti, na- trčbljen -a -o: solate ~ natrčskati -am: ~ koga, ~ se vina, zdaj se je pa menda že natreskalo; natrčskan -a -o hudo pijan natiisti -isem: ~ sadja z drevja, ~ tla s peskom; natrfcsen -a -o: ~o sadje natr^ti -tärem in -trčm gl. treti, natft -a -o: koklja jajce natre, ~ si roko z oljem, natftost -i ž; natfrati -am, natfranje -a s natrgati -am in -tfžem, natrgan -a -o: ~ cvetja, sadja, ~ list zatrgati, natfganost -i ž; natr^vati -am, natrgävanje -a s; natrgoväti -üjem, natrgovänje -a s, natfga -e ž nitrij -a m \kovina\, nätrijev -a -o: ~ kalcit, nätron -a m kem. natikati -am se: fant se ga rad natrka; natfkan -a -o pijan, natfkanost -i ž natrobiti in natröbiti -im gl. trobiti: ~ komu polna ušesa natrositi in natrösiti -im gl. trositi, natröSen -a -o: ~ cvetic na pot, ~ pot s cveticami natrpati -am -*■ natrcati, natlačiti natura -e i narava, natüren -ma -o naraven-. —o vino, natumost -i i naravnost, ne-prisiljenost, natural [-ilj -a m narava, naturälen -Ina -o [-In-] naraven, v naravi: '-o gospodarstvo, ~i davek v blagu, ~o stanovanje, naturilije -ij ž mn. pridelki: plačati v ~ah; naturalizem •zma m 1. smer v umetnosti, 2. svetovni nazor, naturalfst -a m, naturalističen -čna -o; naturalizfrati -am udomačiti, dati državljanstvo, naturalizfraaje -a s, natu-ralizâcija -e ž natvésti -tvézem (°natveziti -im), natvézi -te! natvézel -zla -o, natvčzen -a -o: ~ komu kaj, ~ o kom kaj; luitvézati -am, natvezovàti -üjem naučiti -fm, naüči -ite! naüCU -üa -o, nauCèn -êna -o: ~ koga peti, ~ kop pesem in pesmi, ^ koga lep^ vedeqja, ~ se plesati, ~ se jezika namUriti -im prišiti ali pripeti z redkimi šivi, naudärek -rka m \nit\ niiik [näykj -a m: življeiijski, krivi ~ o državi, o nastanku sveta, o toploti Nausikaa -c ž gr. mit. \hči fejaškega kralja\ naâSnica -e i: ko je mraz, nosi ~e nanžid -žijem se, naužit -a -o: ~ se čistega zraka, ~ se dobrot navida -e f : iz ~e kaj deUti, vse gre po ~i, po stari ~i, v ~i biti, v ~o priti, —o imeti, —^o opustiti, priti iz ~e, pri nas ni da bi si roke dajali; navàden -dna -o, prim. navädnejSi -a -e in bôlj navàden -dna -o: čisto ~a komedija, ta človek je ~ slepar, navàdno prisl. po navadi, navâdnost -i i navàditi -im: ~ ko^ zgodaj vstajati, ~ koga dela, ~ konja vožnje, ~ koga na posebno delo; navàjen -a -o: ~ težkega dela, ~ igrati, navàjenost -i ž; navàjati -am 1. ~ koga k delu in dela, 2. ~ besede, ~ avtoije navaliti -fm, navàli -fte! navàlil -fla -o, navaljèn -êna -o: ~ kamenja na cesto, ~ na koga napasti, množica je navalila; navàl [-àl] -àla m: ~ tujcev, ~ krvi, ~ jeze; navaljevàti -üjem navàiati -am, navàiaiye -a j: ~ cesto = ~ pesek na œsto nivčelc -čka m zvonček, kt oznanja smrt navdahniti in navdàhniti -nem gl. dahniti: to ga je navdahnilo, ~ komu misel >[-dah- I -d3h-] navdàn prisL tjavdan, tja v tri dni, na slepo, neskrbno navdàti -dàm napolniti, navdàn -a-o: ~ koga s pogumom, navdàjati -jam in -jem, navdàjanje -a s navdihniti -nem navdahniti, inspirirati, navdihnjen -a -o, navdfhnjenec -nca m, navdfhnjenost -i ž, navdih -a m inspi- navdihniti 474 racija; navdihovàti -tijein, navdihovànje -a s, navdihovàlen -hia -o [-in-] navdiij prisl. 1. ~ zvoni kar napr^, dolgo, 2. navdan naTdôl [-6»] prisl. navzdol navdâSiti -im, navdüSen -a -o, navddSenje -a s: ~ Icoga za kaj, ~ «e s čim, nad čim, ob čem, za Icaj; navdüienost -i f; navduSevàti -üjem, navduSevii^e -a s, navduSevàlen -hia -o [-In-], navduSe-vâvec -vca m nivečcr -a m vigUija — nivečeije -a s naveličati -am se, naveličan -a -o, naveli-čanje -a«: ~ se dela, delati; naveličanost -i f, naveličanec -nca m, naveličanka -e i navéstti -im, navčSen -a -o: celo shrambo česna je navesil, navéSenost -i navé-$ati -am, navéSanje -a 5; navések -ska m-*- obesek navèsti -vêdem gl. vesti, navédel in navêdel -vêdla -o in navèl -êla -o: ~ kqjigo, mesto, leto; navedên -êna -o: —o mesto, navêdek -dka m citat, navédba -c f: ~ icraia, virov, vrednosti naveziti in navêzati -včžem gl. vezati: ~ koga (na kol), ^ srce na kaj, — stike s kom, ~ se na kaj, ~ se pri plezanju v planinah; navézan -a -o: sam nase navčzanost -i ž: ~ na življenje, navêza -e ~ v steni, navêzek -zka m, navezUo -a j; navezovàti -üjem, navezovànje -a s navézniti -nem: ~ košaro na pol povezniti, navéznjenec -nca m vrh drugega na-veznjen panj navidez» -zna -o: ~a smrt, navidezno prisl. na videz, navideznost -i i navigidja -c i plovba, navigacijski -a -o: ~aSola navliati -ham in -Sem: ~ brke, list; navihan -a -o zvit, prebrisan, navihanec -nca m, navihanica -e ž, navihanost -i ž naviratt -am gl. navreti navisin -a m \zdravilo\ naviti -vijem, navij -te' navil -a -o: ~ prejo na klobčič ali v klobčič, ~ uro, uSe-sa ~ komu; navit -a -o: ~ človek zvit, pretkan, ~i film v navitku, navitost -i i; navitek -tka m tutvoj; navijati -am, navijaj -te m -âjte! navijal -a -o i« -âla -o, navijanje -a s in navijânje -a s: cene —, ~ na nogomemi tekmi; navitje -a s navoj: palično, vezno ~ «/.; navijâlo •a « ~ navijâlnik -a/'-i^ff-/ m, navijàlnica •e/-vn-] f \oddelek\, navijâk -a m \niotek. vretence\, navijâč -ami. kdor kaj navija, 2. ključ za navijanje tare, 3. tisti, ki podžiga športnike, tekmovavce nâvje -a s mit. 1. duše nekrščenih otrok, 2. krtg umrlih; Nâvje -askr. i., na ~u, z grob na ~u navkllàb kljub: dela vsemu ~ navkréber [ -b»r] prisl. vkreber, navzgor po hribu, po rebri navkrii prisl. = navkrižem prisl. navUka •« ž Sara, ropotija: stanovanje je polno ~t; nâvlaka -e ž klini pri notranjem mlinskem kolesu, ki gonijo kamen: preslka pri žagi ima ~o, vanjo s^ajo pakà navlšžid -im, navlâžen -a -o: ~ perilo, navliženost -i ž navlééi -čem gl. vleči: ~ koga, ~ se ga; navlččen -a -o: po hiši je vse ~o, navlččenost -i ž; navlačiti in navlščiti -im gl. vlačiti: drv ~ se, navléka -e ž prevleka navdden -dna -o kar je na vodi: ~i mlin navodilo -a s napotek, inštrukcija: ~ za uporabo, dajati komu ~a, vzeti zdravilo po ~u navij -6ja m: desni, levi drobni, fini matični vijačni okrogli, ploski ~ na vijaku; navôjen -jna -o: ~a čeljust rezila, navôjnica -e i, rutv. mn. navôjnice -nie ž rolete: okenske ^^ oknice na navoj, rebmice navèr in nâvor -ôra m vzvod: krmihii navôren -ma -o: ~a tlačilnica, navômik -a m: ~ za vozove, navôrmca -e ž hlod v odtočnem jarku prek pota navoičiti -im, nav^ -itel navčSča -ila -o, navoščin -êna -o: ~ fla navôza -c ž kneftra, nakolenek navoziti -vôzim gl. voziti, navčžen -a -o: ~ ^oja na njivo, navôz -ôza m: ~ gnoja na njive navpik prisl., navpičen -čna -o, prisl. navpično: ~ na kaj, navpičnost -i ž, navpičnica -e i \črta\ nivplij -a m zool. \ličinka škrgonožeev\ navpiâ prisl., navpréCen -čna ro, navpréC-nost -i f navriCi -vfžon gl. vre«, navfžen -a -o: ~ komu kaj pri tehtanju, navfžek -žica m navréd -vrfcm gl. vreti: voda navre, solze so navrele v oči, navrelo je veliko ljudstva od vseh strani; navirati -am, navi-rai^je -a s: voda navira navrtti 475 navred -vrèm nategniti, napeti, naviti, napeljati, navri -Ite! navfl -a -o: ~ puSko, uro, ~ pogovor na kaj, ~ koga prisiliti ga, da začne teči ali hitreje delati; navft -a -o: ~a puSka; navfrati -am, imviranje -a s ■avA 1. prisl. povrh: ~ dati, storiti; 2. predi, z rod.: ~ vsega Se to; navdati -am napolniti do vrha, navfhan -a -o, navfhanost -i ž; navrhovàtiti -im zvrhano Meniti, nakopičiti, navrlioviten -a -o: ~ mernik pSenk« navmiti in imvfniti -nem gl. vrniti : ~ vodo, ~živino; navrà£ati -am, navrâiaiue-a«: ~ vole naviAd -im z vrhom nameriti; navrSto -èna -o in navfSen -a -o: ~o poln ■avrSiti -im nandatiti, nameti, navfSil -ila -o, navrSto -êna -o: ~ veliko žita mivftati -am, navftan -a -o: ~ sod, ~ veliko lukenj, ~ za denar, navfta-nost -i ž; navrtoviti -ûjem, navrtovànje -a j; navrtina -e ž: razstrelna ~ arnnaUuie prisl. navsezgôdaj prisl. navSčv prisl. napoSev navSvfe prisl. postrani navzgor ■ivtika -e i plovstvo, pomorstvo, nivtiSen -čna -o pomorski: ~a Sola, nàvtik -a m navsM prisl. ritensko: rak hodi ~ navaM [-ôk] prisl: ~ iti, ~ se peljati, z glavo po reki navzdôl [-àv] -a /n: po ~u se peljati, navzdôlje -a s, navzdôlnji -a -e [-Inj-]: ~a vožnja, navzdôhyik -a [-by-J m 1. stalaktit, 2. veter, navzdôlica -e ž pot navzdol navzdôli prisl. vzdolž, navzddlžnji -a-e in navzdôlien -žna -o >[-itž-] ■avzéti -vzimem segl. vzeti: ~ se mokrote, duha, ~ se visokih misli; navzéten -tna -o = navzemljiv -a -o sprejemljiv (za bolezen), navzètnost -i ž = navzemljivost -i ž; navzémati -mam In -mljem se, navzèmanje-a J navzgàr prisl.: ~ po reki, po hribu navzgôrnji -a -e: ~a vožnja ladje, navzgôrnjik -ami. stalagmit, 2. veter navzkriž prisl.: vse je roke ~ dejati, ~ gledati, ~ sta si, ~ priti s kom, priSlo mu je nekaj tui gresta lUivzkrižen -žna -o: ~i listi (na steblu), ^ kolena, ~i ogeiy, navzkrižnica -e ž bot., navzlorižnost -i ž, navzkrižje -a s: v ~ priti s kom navzlic predi, z daj. in prisl.: ~ kljid> vsemu, naredil je njonu ~ navznik prisl. naznak navaôter prisl, navznôtnyi -a -e: vrata se odpirajo navznoter navz6č -a -e in navz0čen -čna -o: ««x lui seji, pri pregledu, navzččnost -i ž, navzččnik -a m navzprid^rif/. : vse sili navzprèdnji -a -e navzvèn prisl. : ~ hoditi, navzvènski -a -o : ~a vrata se odpirajo navzven >[-v»n-] nazMnje prisl. naposled, nazidnji -a -e, nazadnjàk -a m, nazadnjâSici -a -o, nazadnjàStvo -a s; nazadnjàkar -ja m, nazaditjâkarica -e ž, luizadi^ikatski -a -o, naâdnjâkarstvo -a s nazadovati -ûjem, nazadovàl -ila -o, nazadoviqje-a «: ~ v čem, nazadovilen -\nSi-o[-ln-] vudii prisl.: Sel je tja in ~ gredč, ~ v planinski raj; ~ brati. Šteti, ~ priti, daj si vzel; d^ Janezu denar ~ vrni; deni vrč si ga vzel; vsi so ga devali zapostavljali, odrivali, prezirali; trgovec je vzel blago ~ hoditi prikazovati se; besedo vzeti preklicati; ura je zadt^, ura °gre — zaostt^a mali[S] -a m shv. nosnik, nazilm -Ina -o [-In-] nosen: ~a izreka, nazilnost -i [-In-] ž; nazalirati -am in nazalizirati -am, nazaliranje -a s in naraliztranje -a s, nazalizicija -e ž Nizaret -a m \mesto v Palestini], Nazarènec -nca m = NazarèCan -a m prebivavec Nazareta, nazaréSki -a -o; nazarènski -a -o : ~i človek, nazartesko poud. prisl. : ~ drag, ~ neumen; nazarènec -nca m judovske verske ločine\ Nizaije Nizarij ž mn. kr. i., v ~ah, nizarski -a -o, Nizarčani -ov m mn. nazdriviti -im: ~ komu, nazdrivljati -am, nazdrivljal -a-o in -ila -o, iwzdrivijaqje -a s in nazdravljinje -a s nazébsti -zèbem gl. zebsti; nazèbel -bla -o in nazèbljen -a -o: ~o seme naziditi in nazidati -am gl. zidati: loncev ~ veliko hiS, nazidal je Se nadstropje, ~ se; nazidivati -am, nazidi-vanje -a s; nazidek -dka m, nazidiva -e ž, nazidnka -e ž \stropnik\: vezna ~ nazimek -mka m, tudi mn. nazlmki -ov pozimek, pozna zima naziranje -a s gledat^, mnenje, mUljei^ naziv 476 nazh -a m ime, naziven -vna -o, nazivati -vam in -vijem imenovati, nazivaqje -a s nazničitl -im nakazati, zaznamovati, na-značeviti -ûjem nakazovati, naznaCevàl -àla -o, naznaievànje -a s; naznàlca -e ž prisl. znak, navznak: ~ pasti, ~ leči, leteti naznani(«)oviti -ûjem, naznam(en)ovànje -a s: oko na kipih je le naznam(en)ovano naznaniti in naziîàniti -im, naznàni -ite in naznànite! naznânil -Qa -o in naznànila -o, naznànjen -a -o: ~ odhod vlaka, ~ koga zatoiiti-, naznanilo -a ~ poroke, naznanilen -Ina -o [-In-], na-znanOnica -e [-un-] i; naznài^ati -am, naznânjanje -a s-, naznanjevâti -ùjem, naznanjevil -àla -o, naznanjevàvec -vca m, naznaiùevàvka -e ž, naznanjevàvski -a -o, naznanjevàlen -a -o [-In-J nazobiti -zôbljem se gl. zobati nazôMati -am = nazôbâcati -am, na- z6b£(k)an -a -o, naz6bč(k)anost -i ž ■aa6r in nàzor nazôra m: svetovni tmietniiki ~ o umetnosti, življenjski nazôren -ma -o: «^i pouk, nazôraost -i Ž, nazôrski -a -o: ~a trdnost Nàzor -ja m \hrv. pesmk\, Nàzoïjev -a -o: ~a ulica nazMti -im, nazfojen -a -o: ~ jeklo, nazmitev -tve i naiégati -am, nažàgan -a -o: ~ veliko desak, ~ desko, nažagovàti -ûjem naiéti -žànjem gl. žeti: tnalo ptenke nažčtek -tka m = nažinjek -njka m nažiti -žmčm in -žàmem: ~ mo$u iz grozdja; nažčt -a -o: ~a vreCa natlačena naigàti -žgem gi žgati, nažgàn -a-o: ~ tresko, ~ koga pretepsti-, nažigati -am, nažiganje -a s, nažigàlen -Ina -o [-In-], nažigàlnik -a [-un-] m: ~ pri topiču; nažigàč -ami. kdor naiiga, 2. nažigalnik nažiebiti -im, nažlibi -ite! nažlčbil -fla -o, luilebljèn -êna -o in nažlibiti -im s stal. poud. gl. žlebiti; nažlebkàti -àm, na-žlebkij -âjte! nažlebkàl -àla -o, na-žlebkànje -a s in nažlčbkati -am s stal. poud. : ~ steber naiMcad -am natrcati, natlačiti, nabiti kaj s čim: ~ vrečo z volno, ~ se Strukljev nairéti -žr6m se gi. žreti, nažft -a -o: ~ se ko krava, nažftost -i i; nažirati -am: ~ koga zbadati, gristi, najedati nažuiiti in nažuliti -im gl. žuiiti: čevelj nažuli nogo, nažulil se ga je napH naivižgati -am gl. žvižgati: ~ koga s Sibo, -—se ne prisL zanikanja I. (D zanikuje povedek (stavčna nikalnica): ~ pišem, ~ dam; ® krepi zanikanost v stavku; če je kateri stavčnih členov zanikan, mora biti hkrati zanikan tudi povedek: nikoli nikjer ga ~ vidi; ~ oče ~ mati nista dovolila; II. 0 v zanikanem stavku stoji predmet neposredno prehodnega glagola v rodilniku: danes Se ~ pokosijo travnika, otrok ~ uboga matere; (D če je pove^k nepopolnega pomena dopolnjen z nedoločnikom, seže moč nikalnice tudi na ne-določnikov predmet, tako da stoji ta v rodilniku: ~ more najti pravega kiaja, ~ sme prodati hiše, noče obiskati staršev, tudi koraka ni zmožen (= ne more) narediti, ni dolžan plačevati njegovih dolgov; ® če je od povedka s popolnim pomenom odvisen nedoločnik ali namenilnik, stoji predmet v rodilniku ali tožilniku; ~ misli mu prepustiti posestva ali prepustiti posestvo, ~ t)oji se povedati resnice ali resnico; nima pravice prepovedati mu pot(i) čez travnik; nikar ^ hddi mateKe) prosit; kadar je besedni red v stavku takšen, da je predmet odtrgan od nedoločnika ali namenilnika in stoji v neposredni bližini zanikanega povedka, je navadno v rodilniku: posestva mu ~ misli prepustiti, resnice se ~ boji povedati, poti čez travnik mu nima pravice prepovedovati, matere nikar ~ hčdi prosit; ® če je nedoločnik osebek, ostane v zanikanem stavku od njega odvisni predmet praviloma v tožilniku: ni lahko živemu volku šteti zobe, hiSo dobiti ni bilo težava, ni naša naloga soditi njegovo delo; ® če sta od povedka odvisna dva tožilnika, predmetni in povedni, sta v zanikanem stavku oba v rodilniku: fant je ~ bi bil naredil nesrečne, ~ bo jih pustil samih; ® v protivno povezanih eliptičnih zloženih stavkih je povedek lahko trdilen : prinesla je svoje stvari ~ v koSari, temveč v culi ni jih prinesla v ko.iari, prinesla jih je v culi; s svojim delom si je zaslužil, pa ~ slavo ali slave, temveč sramoto; če je v takšnih primerih nikalnica oblikovno zvezana s povedkom, je predmet lahko tudi v rodilniku: svojih stvari ni prinesla v košari, ampak v culi; M 477 iieiké ® V stavkih, ki se začenjajo z ne da, je predmet v tožilniku: odšel je, ne da bi bil spregovoril besedico; to velja tudi, če stoji namesto odvisnika deležniška zveza: odšel je, ne spregovorivši besedico; tudi zveza ne samo, ne le ne Steje za nikalnico, temveč je po pomenu prislovni izraz: sm'ovei je teno ~ samo ali le zmeijal, temveč tudi pretepal; ~ samo ali ~ le hišo je zapravil, tudi družino je uničil; (D prislovno določilo mere v tožilniku se v Zanikanem stavku ne spremeni v rodilnik: še dva dni ni zdržal ne- v zloženkah-, spaja se ® s pridevniki, trpnimi deležn ki, prislovi in samostalniki: nelép, neprijéten, nepojàsnjen, ne-poplačan, nedileč, nedôlgo, nekristjan, nepoštčnost; v takih zvezah je ne- zaradi pomena pouÀirjen, vendar je to emfatični, ne slovnični poudarek, zato ga tukaj ne zaznamujemo-, (D s sedanjikom glagolov biti, imeti, hoteti: nisem, nimam, ndčem ali nččem ali néèem; vendar ne biti, ne bi bil, ni imèl, ne bo hôtel neaktiven -vna -o ki ni v službi, nedelaven, neprizadeven: ~ ud negibljiv, ~a bolezen mirujoča, neaktivnost -i ž neândertalec -\ca. [-Ic-j m \predzgodovinski človek\, neândertalski -a -o A -Is-] Neipelj -plja m \mesto v ltaliji\, neàpeljski -a -o [-palj-] ; gl. tudi NapoU neérijee -jca m, neârijski -a -o neartikuliran -a -o nerazčlenjen, neoblikovan: ~ glas nebélec -Ica [-yc- ] m človek, ki ni belokožec nébes -a m firmament, nebesni obok, nébesen -sna -o: štiri ~e strani nebésa -és s mn.: v ~ priti, ima ~ na zemlji, biti v devetih ~ih vm blažen, nebeški -a -o, nebeščšn -âna m, nebe-ščinka -e ž nebfam -c ž bot.: alpska ~ nebistven -a -o: ~a poteza, nebistvenost -i ž >[-stv3n-] neUâg -a -o, neblagoglasen -sna -o, ne- blagoglâsje -a s kakofonija nebo -asi. nebesni obok: na nébu, sega do neba in do néba, pod milim nébom na prostem, strela z jasnega (nebâ), jutranje, večerno zvezdnato —, severno ognjeno ~ empirej-, 2. baldahin nad posteljo, nad prestolom-, 3. obok nad ognjiščem-, 4. obok v ustih: mehko, trdo 5. nebesa: v ~ vpijoč greh, v ~ povzdi^vati ko^; nében -bna -o: ~i soglasnik — nébnik -a m palatal-, nébnica -e ž nebna kost; neb^kati -am (se) \otroSka igra\ nebodigatreba m in s neskl., nebôdijetreba ž neskl., nebôdijihtreba m, ž, s mn. nebogljen -éna -o slaboten, ki si ne more pomagati, nebogtjênec -nca m, ne-bogljênka -e i, nebogljčnček -čka m, nebogljênost -i ž nebojazljiv -a -o, nebojazljivost -i ž nebojič in nebojčč -a -e, nebojččnost -i ž nebojévnik -a m, nebojčvniški -a -o; nebojevlt -a -o, nebojevitost -i ž neborè -éta m revček, reviSče, nebôre prid. neskl.: ~ smrkavec, ~ smrklja, takile ~ otroci nebôrec -rca m nebojevnik, nebôrski -a -o: ~a četa; nebôrben -a -o, nebôrbenost -i f: — pri športu >[-b9n-] nebotičen -čna -o, nebotičnik -i m do-nebnik neboznânstvo -a s zvezdoznanstvo nebrižen -žna -o, nebrižnost -i ž °nebr6) brez Števila, neSteto nebriišen -a -o: ~o steklo nebrzdân -a -o in nebtzdan -a -o, ne- brzdânost -i ž, nebrzdânec -nca m nébula -c ž astr. meglenica, nebulâren -rna -o: ~a hipoteza; nebulôzen -zna -o meglen necépljen -a -o: ~e češnje nečik -a m stričnik, nečikov -a -o, neëâ- kinja -e ž stričnica, nečikinjin -a -o °ne2às -čisa m nepravi čas nečist -i ž, neëâsten -tna -o, nečistnost -i ž, nečistnež -a m nečeden -dna -o, neCédnik -a m, neččdnica -e ž, neCédnost -i ž, neččd -i ž: ti ~ grda ti! nêéem ali nččem gl. hoteti nečimm -a -o, nečimrnost -i ž, nečimmik -a m, nečimmica -e ž, nečimmež -a m nečist -a -o, nečistost -i ž, nečist6ča -e ž, nečistnik -a m, nečistnica -e ž, nečist-niški -a -o; neCistovâti -ùjem, neCistovàl -âla -o, neCistovânje -a s, nečistovivec -vca m, nečistovavka -e ž nečitljiv -a -o = nečiten -tna -o, nečiHjivost -i i = nečitnost -i ž nečke neCâk ž mn. in nččke nèCk ž mn.: testo se mesi v mesilnih ~ah, nekiù neCâk krompirja, nečice -ic ž mn., nččkast -a -o >[n»č-] 478 nedozorel neèlâiar -ja m zool., neSlenàt -ita -o: —e žuželke nečIdTdc -ika m, nečloveški -a -o, ne-človištvo -a i, nečlovičen -čna -o, nečlovičnost -i i nečAtcn -tna -o kar se čutiti ne dà, neobčutljiv: ~ ud, nečAtnost -i ž °nečAven -a -o nezaslišan ■edileč prisl. blizu: ~ od tod; vendar-. pojdi, vendar ne daleč od tod nedivca -vna -o: pred ~im (časom) = nedivno prisl.; "—o tega nedavno, nedavno predtem; do ~a, od —a ncdilaven -vna -o, nedilavnost -i ž, ne- dčlavnež -a m nedilja -e ž: v ~o, ob ~ah, ob ~ah in praznikih, na vse v letu ; bela, vélika, binkoStna nedéljski -a -o: ~o delo, ~i lovec Nidelia-e i Jb-./., nčdetiski-a-o nede(|in -tea -o: ~ delovni čas, nedeUč-nost -i ž; nedeljiv -a -o: ~o število, nedeljivost -i i: ~ pojmov nedflo -a s: delo in ~ nediscipliniran -a -o nereden, neposmšen, neurejen, nediscipliniranost -i ž aemtt -tiSL-ekarne diši, je brez duha: ~e rastlinje; nedišičnost -i ž: pri stvareh, ki so brez duha, govorimo o nedobrodMd -šla -o: ~ gost nedodilan -a -o, nedodčlanost -i ž nedoglžd -éda m: stvar se vleče v nedogléden -dna -o: posledice, nedoglédnost -i ž nedognin -a -o, nedogninost -i ž MdoUtn -tna -o: ~ razvoj nedohrinlca -a -o prermlo hrai^en, zahiran : ~ otrok, nedohrinjenost -i ž nedojitoi -tna -o, nedojitnost -i ž; ne- dojemljlv -a -o, nedojemljivost -i ž ■wlokiwin -a -o, nedokizen -zna -o = nedokazljiv -a -o, nedokiznost -i ž, nedokazljivost -i f ncdduinčin -a -o: ~a simfonija, nedokon-činost -i ž nedoKten -tna -o mladoleten, nedolitnik -a m, nedolétnica -e ž, nedolétnost -i i ■ediigo [-Mg-J prisl. nedavno: ~ nato, ~ zatem, ~ od tega tega); vendar: pes je lajal, pa ne dolgo nedoličcn -a -o: te oblike Se nismo določili, ostala je ~a; nedolččen -čna -o: ~i zaimek, nedolččnik -a m infinitiv, ne-dol0čniški -a-o: ~a osnova infinitivna. nedoldčnost -i î; nedoločljiv -a -o, nedoločljlvost -i ž nedolžen -žna -o: ~ ostati, saj je Se čisto po —«m obsojen, za —«ga spoznati koga, — v čem, pri čem, delati se ~ ali —«ga, ned01žnost -i ž: —' ohraniti, izgubiti, zapraviti >[-vž-] ntAamif -iča -e: —« se počutiti, ne- domičnost -i ž: ~ okolja nedonisdn -o ki se ne domisli, nepojmljiv, nedomiselnost -i ž >[-saln-j nedonMen -a -o : ~a misel nezrela, negodna, — otrok = nedondSenček -čka m, ne-donôSenost -i ž nedopovédoi -dna -o = nedopovedljiv -a -o, nedopovédnost -i ž = nedopovedljivost -if: ~lepote nedopusten -tna -o = nedopustljiv -a -o, nedopüstnost -i i = nedopustljivost -i i ncdari8(t)d -s(t)la -o, nedoris(t)lost -i ž nedoMgiJir -a -o = nedosižen -žna -o: to je meni, zame —o, nedosegljivost -i i = nedosčžnost -i ž nedosKda -dna -o: — biti v ravnanju, nedoslédnost -i ž, nedoslčdnež -a m nedospM [-èuJ -éla -o: —a menica, ne- dospélost -i ž °nedostijati -stijam in -stijem manjkati, pogrešati, nedostitek -tica m pomanjkanje, pomanjkljivost, napaka nedostii« -jna -o nespodoben, nedostôjnost -i ž nespodobnost, nedost0jnež -a m ■edostipen -pna -o: —a točka, — za vsak nasvet, nedostôpnost -i ž, nedostdpnež -a m, nedostôpnica -e ž nedotiknjen -a -o, nedotiknjenost -i ž, nedotiknjenec -nca m, nedotakljiv -a -o, nedotakljivost -i ž >[-tak- / -tak-j Mdotika-ei6o/. -mna -o ^ nedoumljiv -a -o, nedoümnost -i ž = nedoumljfvost -i f nedoréljen -a -o prepovedan, nedovôljen -Ijna -o nezadosten nedovrün -éna -o nedokončan, nedovrše-nost -i ž; nedovfSen -šna -o shv. imperfektiven: —i glagol, nedovfšnost -i ž imperfektivnost, nedovfšnik -a m, ne-dovfšniSki -a -o nedOTziten -tna -o: ~ za pouk, nedovzčtr nost -i ž, nedovzitnež -a m nedozidan -a -o: —o poslopje, stanovanje, nedozidanost -i ž nedozôreI/-c)#; -éla -o: —' sad, nedozorélost -it 1 néder s mn., nédije -a s, mn. nédqa nčdei^ [-d»r-]\ nédrnjak -a m, nédrnica •e i: nédrca nédic « mn., nédrielc -ika m modrček ■edroUjh -a -o: ~o steklo nedrnžAbcn -bna -o, nedniiàbnost -i i nednižen -žna -o, nednižnost -i ž nedrživcn -vna -o: ~i sektor nedubômik -a m laik, nedubôvniSld -a -o laiški nedrômcn -mna -o: brez dvoma, ni dvoma, nedvônmost -i i, nedvomUiv -a -o I -mna -o, nèdvoûmnost -i ž 1 -a -o: člani so v ti zadevi ~i, odbor si je ~ glede viSine, glede na višino podpore, needinost -i ž nedéstiiett -čna -o neproien, neeUstičnost -i i neproinosi neeoAk -a -o, neenàkost -i i; neenač^j -a m mat. \znamenje\, neenščba -e ž mat. neenaico- v sestavi: neenakoméren -ma -o, neenakomémost -i i; neenakopraven -vna -o, neenakopràvnost -i i; neenako-rččen -čna -o: ~i vzvod; neenakostrà-ničen -čna -o: ~ trikotnik; neenako-zl6žen -žna -o ■eestčtičen -čna -o brez okusa, neokusen, neestčtičnost -i i nečtičcn -čna -o nenraven, nečtičnost -i i: ~ takega ravnanja nefrft -a m min. aefritis -a m med. vnetje ledvic, nefritičen ■čna -o : ~i proces ; nefrôza -e i nevnetno obolenje ledvic, nefrôm -a m ledvična bula néga i skrb, oskrba, varstvo, strežba, gojitev: bolniška —, ~ otroka, gozdov, lepote, rok; negovàti -ûjem gojiti, skrbeti za kaj, negovànje -a ~ svoje telo; negovàvec -vca m skrbnik, streinik, gojitelj, negovàvka -e i skrbnica, strežnica, strežajka, gojiteijica: otroška negovdnček -člca m oskrbovanček, gojenec, varovanček ■egAcija -e ž zanikanje, nikalnica, ne^rati -am zanikati, negativen -vna -o: ~i pol, ~a elektrika, ~ odgovor, med. ~ izid (potijuje, da iskanega ni); négadv -a m fot.: ~ na plošči negaiin -êna -o: ~o apno negiben -bna -o = negibljiv -a -o, negibnost -iž = negibyivost -i ž; negibčen -čna -o, negibčnost -i ž ■eglajin -êna -o: ~ papir nesatiniran aegledé ne glede: ~ na kaj negliié -ja m obleka za doma: v ~ju negaèj -ôja m (°nagnoj) bot., negnôjev -a -o: ~i obroči négo vez. kakor (za zanikanim primernikom): ni hujšep sovraštva, ~ je sovraštvo med brati negôdcn -dna -o in negôden -dna -o: >—1 mladiči, porod, negôdnost -i ž in negôdnost -i ž, negčdnež -a m, negôdnik -a m, negôdnica -e ž, negôda -e i: ~ nego^l negodè -éta m; n^odovàti -ùjem, negodovàl -àla -o, negodovànje -a j: ~ nad kom Degorijiv -a -o: ~i plini; negorljivost -i ž negospodâren -ma -o, negospodàmost -i ž aegostoljàbcn -bna -o, negostoljûbnost -i ž, negostoljAbnež -a m negotèv -ôva -o, negotôvost -i ž: v ~i pustiti koga nekovinski -a -o: ~i promet negraidea -dna -o: ~a plemena néguS -a m nashv etiopskega vladarja, néguSev -a -o néhati -am, nébanje -a s: nehaj žvižgati (°nehaj z žvižgat^jem), nehali smo delati (°nehali smo z delom); najprej smo peli, nato telovadili, nehali pa smo z igro nazadnje smo se igrali: °tulcaj neha drugo poglavje se neha; nehàvati -am == nehovàti -Ajem; nehàj -a m glas. \pavza\ nehlapljiv -a -o, nehlapljivost -i ž neiiâden -dna -o: ~a pot neboté prisl. ne da bi hotel, nehôtoma prisl. ; nehôten -tna -o: ~a reakcija, neitôtnost -i ž: ~ giba nebvaMžen -žna -o, nehvalčžnost -i ž, nehvaležnež -a m = nehvalčžnik -a m, nehvalAžnica -e ž neimenovàn -a -o anonimen, neimenovànec -nca m, neimenovànost -i ž anonimnost neinfelKiéaen -zna -o nekužen, nenalezljiv: ~a bolezen, neinfekciôznost -i ž neinformiian -a -o nepoučin, neobveščen: ~ o čem, neinformiranost -i ž °neistinit -a -o neresničen, °neistinitost -i i neresničnost neizitéfan -žna -o, neizbčžnost -i i neizbrisen -sna -o: v '-em spominu, neizbrisnost -i ž, neizbrisljiv -a -o, neizbris-Ijlvost -i ž neizčrpen -pna -o = neizčrpljiv -a -o, neizčfpnost -i ž = neizčrpljivost -i ž; neizčfpan -a -o neizdéian -a -o, neizdélanost -i ž BCllgOVOriJfT 480 nekateri neizgovorijhr -a -o, neizgovorljivost -i f; neizgovorjin -Sna -o: ~a misel, beseda; veliko je ostalo ~ega neizkdSen -a -o, neizkušenost -i ž, neizkii- šenec-nca m neizmeren -rna -o, neizmčmo prisl.: ~ velik, neizmčmost -i ž; neizmerljiv -a -o, neizmerijivost -i ž neizobražen -a -o, neizobraženost -i ž, neizobrdženec -nca m, neizobrdženka -e ž neizogflicn -bna -o: —e posledice, neizogibnost -i ž neizpeljiv -a -o ndzpisan -a-o: pisava, iMizpisanost -i ž, neizpisen -sna -o neizpttčan -a -o: ~ dolg, neizplačljlv -a -o, neizplačljivost -i ž neizpodirftcn -tna -o: ~a resnica, neizpodbitnost -i ž neizp6lnjen -a -o: ~a obljuba, imgodba, ~ načrt; neizpolnljiv -a -o, neizpobiljl-vost -i ž; neizpolnjevanje -a s, neizpolnitev -tve ž: zaradi ~e pogodbe -*■ ker ni izpolnil pogodbe >[-vn- J neizpriian -a -o, neizprdšanost -i f neizpremenjin -čna -o, neizpremenljiv -a -o, neizpremenljivost -i ž neizpričan -a -o: ~a trditev ncizpr6scn -sna -o, neizprdsnost -i ž neizrabljen -a -o: ~ čas, ~a energija; neizribljanje -a s neizravnin -a -o, neizravndnost -i f neizrdzen -zna -o kar se izraziti ne di, neizrdznost -i f neizrečžn -čna -o: —a misel, sreča, beseda, neizrečeno prisi.: ~ srečen, vesel, ~ vroče, ~ boli; neizrččen -čna -o kar se izreči ne dd neizrekljiv -a -o 1. kar se izreči ne di, težko izgovorljiv: ~a soglasniška skupina, ~o tuje ime, —i izrari, 2. veiik, silen, čudovit, nedopovedljiv: ~a lepota, ~o trpljenje; neizrekljivo prisi.: ~ lep, ~ mraz, ~ trpi, ~ (veliko) ljudi; neizrekljivost -i f: ~ besede, — lepote neizterljiv -a -o: ~ dolg, neizterljivost -i f neiztožljiv -a -o: ~a terjatev, neiztožljivost -i f: ~ zneska neiztrebljiv -a -o, neiztrebljlvost -i ž neiznčžn -ena -o: ~ delavec neizAijen -a -o, neizurjenost -i ž ndzviden -a -o neizkušen, nestrokoven, neizvčdenec -nca m, neizvčdenost -i ž, neizvedenski -a -o neizvedljiv -a -o: ~ načrt, neizvedljivost -i ž; neizveden -čna -o kar ni izvedeno: ~ načrt, še ~a skladba, neizvedenost -i ž °neizvčsten -tna -o negotov, nedoločen, nejasen, °neizvčstnost -i ž negotovost, nedoločnost, nejasnost nejdsen -sna -o, nejasnost -i ž Nijček -čka m os. i., Nejčkov -a -o, N^ -ta m os. i., Nejčetov -a -o, Nijka -e ž os. i., Nejkin -a -o neje- v sestavi: nejevčra -e ž nevera, neje-včren -ma -o, nejevemik -a m, nejevčr^ niča -e ž, nejevčmiški -a -o, nejevčrec -rca m, nejeverka -o ž, nejevčrski -a -o, nejeverstvo -a s; nejevdlja -e ž nevoija, nejevdljen -Ijna -o, nejev61jnost -i ž, nejev61jnež -a m nejišč -a -e brez teka = nejčščen -čna -o; neješčljiv -a -o: ~a živina nerada je, neješčljivost -i ž nekadivec -vca m, nekadivka -e ž nikaj I. ned. z. neččsa neččmu nčkaj pri netem z nečim: je na tem, vsem nečesa manjka; ~ ni prav, kaj, pa ne vem; ~ skriva, pa ne vem kaj; treba je vedeti, čemu °— delamo kaj: 2. koUč. prisi: ~ časa, ~ kmha, zdaj je ~ boljši; že naredi, čeprav ne veliko; z ~ ljudmi ("ljudi), z ~ kapljicami ("kapljic) juhe; pred ~ časom in časa, z ~ moke, masti; ~ kratov = nekajkrat prisl.: samo ~ sem to rekel malokrat-, rrekšjkrat prisl. velikokrat: ~ sem prehodil to pot; nekajdnčven -vna -o; nekajlčten -tna -o nikak -a -o in nekžk -a -o ned. z.: ~a kužna bolezen; nčkako in nekak6 in nekdko prisl.: ~ neprijazno gleda, govoril je ~ takole; nekakšen -šna -o in nekakšen -šna -o, nčkakov -a -o, nikakovšen -šna -o nekaliv -a -o: ~o seme, nekalivost -i ž nekaljin -čna -o 1. ~o veselje, 2. ~o železo, nekaljenost -i ž, nekaljiv -a -o: ~o železo nčkam prisl. I. ~ je šel, to pa spravi na določen kraj, če ne, bom sam kam spravil kamor koli že; 2. ~ neprijazen je postal ndtatiri -a -o 1. ~i pravijo tako, drugi tako, 2. marsikateri: ~i stotak je zapravil; nekaterikrat prisl.: ~ na teden nekoiikokrat; ~ sem že hodil to pot nekatéri 481 Némec velikokrat', nekatérniki -ov m mn. hum.: ~ se muzajo ne ki zen -zna -o neznaten: ~ ceper, ne- kiznost.-i i nekaznovin -a -o, nekaznovinost -i 1; nekazniv -a -o, nekaznivost -i ž nikdaj prisL: že od nekdànji -a -e, nekdânjost -i i, nikdajšnji -a -e nékdo in nekdô nékoga in nekôga ned. z., nékomu, pri nékom, z nékom in nekomu, pri nekôm, z nekôm: ~ je potrkal; ~ je to trdil določena oseba, če je res kdo trdU kdor koli že; težko si ki ni bil tukaj, predstavlja vse to kdo; če vidiš, da ne razutne, mu razloži kdo Diki -a -o ("nek) ned. z. : ~i dober prijatelj, ~i Ivanovič, ~i večer = ~ega večera, prišle so vnKS ovire, do —« mere; pri operaciji je treba večkrat °~i ud odrezati kakšen; kadar se odpraviš na °~o pot, pridi kako; opis je iMvadno sestavni del ega večjega spisa kakega, moč države se ne sc>di po tem kake; °~emu izmed nas nekomu niki priil.: kaj ~ hoče? kako je ~ bolniku? brat je ~ že odšel menda, bajè, kje~! nékikratpm/. nekoč nekjé pris!.: ~ sem pozabil palico, pa ne vem kje; ~ na Golovcu je; ~ jo bo skril na določenem kraju, če jo bo pač kje skril kjer koli že nck6č prisL: to bo ~ še prav prišlo nekôd in nekod prisl. : ~ je kolovratil, pa sam nI vedel kod; Golovcu ~ hodi; že spet ~ hodi, kaj vem kod; od ~ je prišel nekMlk -a -o == nekôUkSen -šna -o, nekôliko prisi. = nekôlikanj prisl.: ~ sem truden; ~ sem vzel, ~ pustil; ~ časa, ~ ljudi, nekôlikokrat prisi. nekovina -e i, nekovinski -a -o: ~i izdelki nekristjin-a m nekritičen -čna -o nepresoden, nezanesljiv, nedokazan: ~o pisanje, ~o sprejemati novice, nekritičnost -i i nekrobiôza -e ž med. počasno odnUnuje, nekrobičtičen -čna -o: ~i proces nekrofobija -e ž groza pred mrtvim ndcrolôg -a m osmrtnica, nekrolôSid -a -o, nekrologija -e ž preučevanje vzrokov smrti nekromint -a m rotivee duhov, nekroman-tija-e2 SloTcoiki praTopis — SI nekrôpola -e ž grobiSče, dom mrtvih, navje, Žale nekroskopija -e ž raztelešenje mrliča nekroza -e ž odmiranje, mrtvina, nekrdtičen -čna-o: ~o tkivo _ nekrščinski -a -o, nekrščinstvo -a s nekrvdv -a -o: ~a daritev, ~i boji niksus -a m: kavzalni ~ vzročna zveza niktar -ja m gr. mit. \pijača], néktarski -a -o nekulturen -rna -o, nekulturnost -i ž, nekultiimež -a m >[-It-] nekiffinten -tna -o: blago, ki se slabo prodaja, je ~o nekvalificiran -a -o: ~ delavec, nekvalifî- clranost -i ž nekviren -rna -o neškodljiv, nekvâmost -i ž; "nekvârno prisl.: določbam določbam ne na kvar nekvišen -a -o, nekvišenec -nca m nekvašen kruh Néla -e ž os. i., Nélin -a -o nelegilen -Ina -o [-In-J nezakonit, nelegàl- nost -i [-In- J ž, nelegalec -Ica [-le-J m neiegitiiiien -mna -o nezakonit, nepostaven, nezakonski nelikvklen -dna -o: ^ denar, ~o podjetje; nelikvidnost -i ž neljib -a -o, neljubô prisl.: ~ me je sprejel; neljubezniv -a -o: ~ človek, neljubeznlvost -i ž neločljiv -a -o, neloč^jivost -i ž nelogičen -čna -o, nelôgkinost -i ž nelojilen -Ina -o: —a konkurenca, ne- lojihiost -i f >[-ln-J ném -a-o: ~ človek, ~i soglasnik, ~i film; némec -mca m, némka -e i, némost -i ž, nemôta -e i; neméti -Im postajati nem, némi -ite! nemèl -éla -o, nemêiye -a s; nemiti -im, nemil -a -o nemilo prisl., nemilokrat prisl. némanié -a m iron. kdor nič nima, nimanič Némanja -a in -e m, Némanjev -a -o, Né- manjiči -ev m mn. nemira prisl. morda: ~ nocoj pride — — da nocoj pride nemiren -ma -o: po ~em, nemirnost -i ž — nemirščina -e i, nemimik -a m, nemimica -c i, nemimež -a m, nemarne -éta m umazanec Neméa -e ž kr. i., neméjski -a -o Némec -mca m: trd v ~ih na Nemškem Némka -e f, Némèija -e /, v ~i, iz ~e Zahodna Vzhodna némSki -a -o (po) ~o, ~i govoriti, NémSko -ega Nemec 482 neodložljiv z ~ega, na ~em; nemčiti -im 1. prevajati nemščino, 2. uporabljati nemčizme, nemčevati -ùjem, nemčevai -âla -o, nemëevânje -a s, nemčevalen -Ina -o L-ln-J; nemšitovati -ùjem 1. brez potrebe nemško govoriti, 2. uporabljati nemčizme, nemšicovavec -vca m; nčmštvo -a s, némScina -e ž \jezik\\ nemškuiar -ja m znč. nenemec, ki hoče veljati za Nemca = nemëùr -ja m, nemskùtarica -e ž = nemškiita -e j = nemcùrka -e ž, nem-skùtarski -a -o = nemčOrski -a -o, nemskùtarstvo -a j = nemčurstvo -a s, nemškutarfti -im. nemskutârjenje -a s, nemškutarija -e i, nemčizem -zma m Némen -a ni \reka\, némenski -a -o Némesis Némese i in Némeza -e ž \hoginja maščeva\ka\; némeza -e ž maščevalna usoda • nemil [-i!] -a -o: ~a usoda, ~o soditi koga, vračati ~o za nedrago nemilosrčen -čna -o, nemilosrčnost -i i, nemilosrčnež -a m, nemilosKnik -a m nemilost -i r: biti v ~i pri kom, v ~ priti ("pasti), nemilosten -tna -o, nemilostiv -a -o, nemilostivost -i i, nemilostljiv -a -o, nemilostljivost -i i neminljiv -a -o : ~e zasluge, neminljivost -i f nemir -a m, nemiren -rna -o, nemirnost -i f, nemimež -a m, nemirnica -e i; nemirika -e ž in nemirka -e f : ~ v uri nemoč nemoči in -i ž, v nemoči : čez némoC delati, jesti, piti; nemočica -e i slabost; nemočen -čna -o slab, nemôënost -i ž nemogdč in nemogoč -a -e: — primer, temu ni nobena stvar ~a; nemogočost -i ž nemoràlen -Ina -o, nemoralnost -i ne- morâlnež -a m >[-ln-J. nemorala -e ž nemožen -žna -o nemogoč, nem0žnost -i i nemogočost nemiiden -dna -o, nemùdnost -i ž, nemù- doma prisl. ncnadàrjen -a-o: ~ za glasbo, nenadâr-jenost -i ž nenâden -dna -o nepričakovan, nenâdnost -i ž, nenadno prisl., nenâdoma prisl. nenadomésten -tna -o, nenadomestljiv -a -o, nenadomestljivost -i ž nenaglaSén -êna -o; ~i samoglasniki, nenaglaSênost -i f nenaiezljiv -a -o. nenalezljivost -i ž nenaméren -ma -o, nenamémo prisl., ne-naménoma prisl. nenapadalen -Ina -o [-In-]: ~i pakt nenapovedan -a -o: — obisk, ~i gostje, -—o priti nenaraven -vna -o, nenaravnost -i ž nenaseljen -a -o, nenaseljenost -i f nenasiten -tna -o = nenasitljiv -a -o, ne-nasitljivost -i ž, nenasitnež -a m, ne-nasitnik -a m, nenasitnica -e i, nenasitnost -i /; nenasičen -a -o: ~e barve, nenasičenost -i i nenatiiren -rna -o nenaraven, nenatumost -i ž nenaravnost nenavaden -dna -o, nenavadnost -i ž, ne- navadnež -a m čudak nenavzoč -a -e in nenavzččen -čna -o, nenavz6čnost -i ž nenehen -hna -o nepretrgan, nenehljiv -a -o, nenehno, nenčhoma prisL neprenehoma nenemec -mca m, nenemški -a -o nenriven -vna -o, nenravnost -i ž, nenrav-než -a m neo- v sestavi: neofašist -a m; neologizem -zma m; neoplat6nik -a m; neoromantik m, neoromantičen -čna -o neobčuten -tna -o = neobčutljiv -a -o: ~ za svetlobo, neobčutljivost -i ž; neobčuten -a -o neobdavčen -a -o, neobdavčljiv -a -o neobhoden -dna -o neogiben, nujen neobičajen -jna -o, neobičajnost -i f neobledel -ela -o, neobledljlv -a-o: ~e barve, neobledljivost -i ž neobligiten -tna -o neobvezen: ~i predmeti neobljiMen -a -o, neobljudenost -i f: ~ tropičnib krajev neoborožin -ena -o, neoborožčnost -i i neobremenjen -ena -o, neobremenjenost -i ž neol>sežen -žna -o 1. kar se ne da obseči, 2. kar nima dosti obsega, neobsežnost -i f neobstdj -stdja m neeksistenca, neobstojen -jna -o: —a barva obledi neobvezen -zna -o neobligaten: ~i predmeti, ~i pogovori, — ogled, neobveznost -i i: ~ udeležbe neobziren -ma -o, neobzimost -i ž neodgovoren -rna -o, neodgovornost -i ž neodlvitos^čen -čna -o, neodkritosrčnost -i f, neodkritostčnež -a m, neodkrito-srčnica -e ž neodločen -a-o: ~a bitka, neodločen -čna -o: ~i ljudje, neodl6čnost -i ž, neodl6č-než -a m; neodločilen -Ina -o [-In-J: ~ glas ne odloča neodložljiv -a -o, neodložljivost -i ž °iieodoljiv 483 nepoboljSIjfT °aeodoljiv -a -o neudržljiv, neustavljiv, nepremagljiv ncodpovedljiv -a -o: ~a pogodba neodpusten -tna -o = neodpustljiv -a -o, neodpustljivost -i ž neodvisen -sna -o, neodvisnež -a m, neodvisnost -i ž neofit -a m f odrasel) novokrščenec, novinec neogéja -e ž zool. {južnoameriška zoogeo- grafska enota\ neogiben -bna -o : potreben, uicrepi, neogibnost -i ž neokoren -rna -o, neokômost -i ž neolcréten -tna -o počasen, okoren, neroden, negibčen, top, tieokrétnost -i ž, neokrét-než -a m = neokréta -e ž neok/njen -a -o, neokrnjenost -i ž neokusen -sna -o: ~a jed, ~o govotjenje, ~a slikarija, neokusnost -i ž neolilcan -a -o, neolikanec -nca m, neolika-nost -i ž neolitik -a m mlajša kamena doba, neoUtski -a -o: izkopanine neologija -e i novotarija, slov. tvorba novih besed, neoiogizem -zma m nova beseda neomadeževAn -a -o: preteklost, ne-omadeževanost -i ž, neomadeievânec -nca m neomahljiv -a -o, neomahljivost -i ž, ne- omabljivec -vca m neomàjcn -jna -o: ~a zvestoba, ~o prepričanje, neomàjnost -i ž neoroejèn -êna -o: ~a pravica, zadruga z —o zavezo, neomejênost -i i neomlkan -a -o, neomikanost -i ž, neomi- kanec -nca m nion -a m kem. \piin\, néonski -a -o: ~a cev, razsvetljava neopdzcn -zna -o, neopazljiv -a -o; neopi-žen -a-o: Sel je mimo hiSe ~ ne da bi ga bil kdo opazil Deoplizma -e ž med. nova tvorba, tieoplž- stičen -čna -o novotvorben: ~a bula neoporičcn -čna -o kar se ne dà oporeči: sodba, trditev, ~o vedenje, ne-oporččnost -i ž neopravičen -a -o: ~a ura, neopravičenost -i ž; neopravičljiv -a -o: ~a zamuda, neopravičljivost -i ž neopreddjin -êna -o: politično tieopre-deljênec -nca m, neopredeljênost -i f; neopredeljiv -a -o: ~ pojem, neoprede-Ijivost -i ž neoprémljcn -a -o: ~a soba neoprizen -ztia -o nepreviden, neoprčznost -i ž neprevidnost, neopreznež -a m ne-previdnež Neopt61enios -ma m [Ahilov f(>i|, Neoptd- lemov -a -o neorganiziran -a -o, neorganiziranec -nca m, neorganiziranost -i ž aeorgdnski -a -o: ~a kemija neoromantik -a m, neoromintičen -čna -o, neoromintika -e ž nova romantika neosčben -bna -o: ~ napad krdnjcn -a -o, neoskninjenost -i neoskrunljiv -a -o, neoskrunljivost -i ž neosaovdn -a -o neutemeljen, brez podlage -. ~a trditev, neosnovinost -i ž aeosvabojte-ena-o: ~oozemlje, narodi neosvojljiv -a -o: ~a trdnjava nezavzetna, neprem^ijiva, predlog nesprejemljiv, neosvojljivost -i ž neotenija -e ž zooi. zmožnost, da se žival razmnožuje že na stopnji ličinke neotesdn -a -o: ~ les, ~ človek = ne- otesinec -nca m, neotesanost -i i neoviran -a-o: — prehod, ~o govoriti neovrgljiv -a -o = neov^n -žna -o: '"«' dokaz, neovrgUivost -i ž = neovtžnost -i i: ~ trditve neozdriven -vna -o = tieozdravljiv -a -o: ~ tjolnik, ~a bolezen, neozdrdvnost -i f = neozdravljivost -i ž neoidik -a m geol., neoz6ičen -čna -o — neozdjsld -a -o neožtejM -a -o samski, neožinjenec -iKa m samec, neožčnjenost -i ž samstvo nepdrcn -ma -o kar ni na pare neparlamentdren -ma -o: ~o vedenje -zna -o = nepazljiv -a -o, ne- piznost -i f = nepazljivost -i i; nepaz-Ijivec -vca m, nep^jivka -e ž nčper -ja m el. enota prevajanja nepisan -a -o: ~i zakoni nepianen -a -o: ~ človek, nepismenost -i ž nepitcn -ma -o: voda neplavdvec -vca m, neplavivka -e f, ne- plavivski -a -o neplemenit -a -o: ~ človek, ~o vedenje, neplemenitost -i ž nepl6den -dna -o, neplddnost -i ž ne^vcn -vna -o: ~a reka, nepl6vnost -i ž nepobiten -tna -o: ~i dokazi, nepobitnost -i ž neovrgljivost nepoboljSjiv -a -o: ~ greSnik, nepoboljSlji-vost -i ž. nepoboljSIJivec -vca m, ne-poboljSljivka -e ž nepočikaii 484 neprečiičen nepočikan -a -o = nepočikaven -vna -o = nepočakljiv -a -o: ne bodi tako nepočakljivec -vca m = nepočdkanec •nca m, neF>očakljjvost -i ž nepodkupen -pna -o = nepodkupljiv -a -o, nepodkùpnost -i f = nepodkupljivost -i i: ~ uradništva nepogléden -dna -o grd: '«-a pošast, nepoglédnost -i i nepogrešljiv -a -o: ~o orožje, tale delavec nam je nepogrešlj ivost -i f nepojmljiv -a -o, nepojmljivost -i i nepoklican -a -o, nepoklicanec -nca m, nepoklicanost -i f; nepoklicen -ena-o amaterski, nepoklicnost -i Ž amaterstvo nepokdj -ôja m: ne delaj mi ~a; nepôkoj -ôja m nihalo pri uri-, nepokôjen -jna -o, nepok0jnež -a m, nepokôjnost -i ž nepok6ren -rna -o, nepokôrnost -i ž, ne- pok0mež -a m, nepok0rščina -e ž nepokrit -a -o, nepokritost -i ž nepokvarjen -a -o, nepokvârjenost -i ž, nepokvàrjenec -nca m; nepokvarljiv -a -o: ~o blago nepomémben -bna -o, nepomémbnost -i ž, nepomčmbnež -a m nepomirljiv -a -o, nepomirljivec -vca m, nepomirljlvost -i ž nepomljiv -a-o: od ~ih časov, ~ človek ki slabo pomni, nepomljivost -i ž nepomogljiv -a -o: ~ človek neroden, ki si ne zna pomagati, nepomogljivost -i ž nepomâdcn -dna -o, nepomùdoma prisl. Nipomok -a m os. i. : Janez ~ nepopščen -a -o, nepopžčenec -nca m, nepopičenost -i ž nepopisan -a -o : ~ list, nepopisen -sna -o = nepopisljiv -a -o: ~ prizor, ~o lep, nepopisnost -i f = nepopisljivost -i ž nepopôln -a -o, nepopôlnost -i ž >[-yn-] nepopriven -vna -o = nepopravljiv -a -o: ~a škoda, nepopravljivec -vca m, ne-popravljivost -i f; nepoprâvljen -a -o nepopustljiv -a -o, nepopustljivec -vca m, nepopustljivost -i i neporiben -bna -o, neporâbnost -i i neporoëèn -êna -o, neporoéênost -i ž ne porušen -šna -o = neporušljiv -a -o, neponišnost -i f = neporušljivost -i i, neponišen -a -o Népos -a in Nepôta m \rim. pisatelj], Néposov -a -o in Nepôtov -a -o neposlùScn -šna -o, neposlušnost -i ž, neposliišnež -a m Deposrédcn -dna -o naravnosten, direkten: ~a zveza, ~i stroški, ~a preteklost bližnja, neposrednost -i ž nepostéven -vna -o nezakonit: —o dejanje, nepostâvnost -i ž nepostrežljiv -a -o, nepostrežljivost -i f neposveièn -êna -o, neposveččnec -nca m, neposveêênost -i ž nepoškodijiv -a -o, nepoškodljivost -i /; nepoSkôdovan -a -o in nepoikodovân -a -o: ~a pošiljka nepojtèn -êna -o, nepoStênost -i ž, nepoštenje -a s, nepoštenjak -a m nepotizem -zma m naklanjanje služb sorodnikom, nepotist -a m, nepotističen -čna -o nepotoUžen -žna -o = nepotolažljiv -a -o, nepotolšžnost -i ž = nepotolažljivost -i ž nepotrében -bna -o: po —em, nepotrebnost -i ž, nepotrébnik -a m = nepo-trčbnež -a m, nepotrébnica -e ž nepotrpežljiv -a -o, nepoti pežljivec -vca m, nepotrpežljivka -e ž, nepotrpežljivost -i ž nepoučin -êna -o, nepouCênost -i t: ne-poiičen -čna -o, nepoiičnost -i ž: ne-poučljiv -a -o, nepoučljivost -i ž nepoudârjen -a -o: ~ samoglasnik, ~a misel, nepoudârjenost -i i nepovibljen -a-o: ~ gost, nepovâbljenec -nca m, nepovâbljenka -e ž nepovéden -dna -o ki nič ne pove, nepovéd-nost -i ž nepovraten -tna -o: ~i glagoli, nepovràt-nost -i ž nepozâben -bna -o: '-i dogodki, vtisi; nepozabljfv -a -o ki ne pozabi: ne-pozâbljen -a -o nepoznan -àna -o neznan: ~ človek, dogodek, nepozna(va)nje -a s nepraktičen -čna -o, nepraktičnost -i i neprélen -Ina -o[-In-]: —o blago neprivi -a-o: ~a rebra, ~i ulomek, po '»«m po krivici; nepràvSnji -a -e in neprâvSen -šna -o, neprâvSn(j)ost -i ž nepravičen -čna -o, nepravičnost -i ž, nepravičnik -a m, nepravičnež -a m nepravilen -Ina -o, nepravilnost -i ž >[-ln-] neprebàven -vna -o = neprebavljiv -a -o: ~a jed, ~o branje, neprebàvnost -i i = neprebavljivost -i ž neprehoden -dna -o = neprebodljiv -a -o: — oklep neprebôjen -jna -o: ~ zid, neprebôjnost -i f neprecenljiv -a -o, neprecenljivost -i ž neprečiščen -a -o, neprečiščenost -i ž 485 ne priprâven neprediren -rna -o: —a megla, nepredimost -i i, nepredirijiv -a -o, nepredrten -tna -o : ~o obzidje nepredâSen -šna -o, neprediišnost -i ž nepredviden -a -o nepričakovan, nenamera-van, nenaden, nepredvidoma prisl. neprevidoma nepregfben -bna -o: ~ ud, 'va beseda, nepregibnost -i ž nepregleden -dna -o: ~ ovinelc, knjiga, nepreglednost -i ž nepregôrcn -rna -o - nepregorljiv -a -o: ~a blagajna, nepregôrnost -i f = ne-pregorljivost -i i nepregréven -vna -o: fiz. ~o telo, ~a snov neprehôden -dna -o: ~a pot, ~i glagol, neprehôdnost -i i neprekinjen -a -o nepretrgan, (z)vezan: —o nepretrgoma, ves čas, skozi neprekliean -a -o; nepreklicen [-mak-1 -mak-]; nepremàkiqjen -a -o, nepremâknjenost -i ž nepremiien -čna -o, nepremičnost -i ž; nepremičnica -e ž: zvezda nepremičnina -e ž: promet z ~ami, nepremičninski -a -o nepremišljen -a -o, nepremišljenost -i f, nepremišljenec -nca m nqiremôCen -čna -o = nepremočljiv -a -o: ~ plašč, nepremočUivost -i ž nepremostljiv -a -o: ~a ovira, težava, nepremostljivost -i ž nepremôlen -žna -o, nepremčžnost -i ž neprenéhen -hna -o, neprenčhnost -i ž, neprenéhoma prisl.; neprenehljiv -a -o, neprenehljivost -i ž neprenôsen -sna -o: ~e pravice, neprenosljiv -a -o neprepôten -tna -o neprepotljiv •« -o neprepusten -tna -o: ~ za svetlobo, ne- prepùstnost -i ž nepreračuiljiv -a -o, nepreračunljfvec -vca m, nepreračunljivka -e ž, nepreiačunlji-vost -i ž nepresévcn -vna -o: ~o steklo nepreséien -žna -o = nepresegljlv -a -o, nepresétnost -i ž = nepresegljivost -i ž; nepreséien -a -o, nepreseženost -i ž nqnskrbljin -ôna -o, nepreskrbijênec -nca m, nepreskrbljênka -e ž, nepreskrbljênost -i i: ~ otrok, nepreskfben -bna -o; nepreskrbljiv -a -o nepresôdcn -dna -o, nepresôdnost -i ž nepresôjen -jna -o: ~o sleklo neprespén -a-o: ~a noč, danes sem ~ neprestén -a -o trajen, veden, neprenehen, neprestâno prisl. kar naprej, venomer, nenehoma, neprenehoma neprcstdpen -pna -o: ~o leto, neprest6p-nost -i ž nepretrgan -a-o: ~ tok, ~ delovni čas, nepretrganost -i ž; nepretrgoma prisl. nepreudiren -ma -o, nepreudâmost -i ž, nepreudimež -a m neprevedljlv -a -o: ta beseda je ~a, ne- prevedljlvost -i ž nep^den -dna -o: po ~em, neprevidnost -i f: po ~i, iz ~i, neprevidnež -a m; nepreviden -a -o: —a smrt, neprevide-nost -i neprevidoina prisl. nepričakovano, iznenada, nenadoma, po neprevidnosti, iz neprevidnosti nepričakovšn -a -o, nepričakovinost -i f, nepričakovino prisl. : — veliko, ~ dobro, prišel je ~ nepriden -dna -o brez prida, nekoristen, jalov: ~o modrovanje, nepridoma prisl. nepridiprav -a m negodnik, negoda °neprijâtelj -a m sovražnik, "neprijâteljski -a -o sovražen neirijizen -zna -o, neprijâznost -i ž, ne- prjjiznež -a m neprijéten -tna -o, neprijétnost -i f neprikttdcn -dna -o neprimeren, nepriklàd- nost -i ž neprikrit -a -o, neprikritost -i ž nejiriléien -žna -o: ~i koti geom. nepriUka -e ž neprijetnost, zadrega: hude zabresti v —e; nepriličen -čna -o neprimeren, neroden, neprijeten, nepri-ličnost -i ž nepriljdMJcn -a -o, nepriljùbijenost -i ž n^riljàta -dna -o, nepriljûdnost -i ž, nepriljiidnež -a m ueprlinétcn -ma -o: stanu, času za obdelavo ~ les, neprimémost -i ž nepripràven -vna -o neprikladen, neroden, nepriprivnost -i ž Mfripràvljm 486 nerv6za nepriprivljen -a -o: ~ govoriti, nepripravljenost -i i neprirôicn -čna -o in neprirččen -čna -o, neprirdčnost -i ž in neprir0čnost -i ž neprirédcn -dna -o nenaraven, neprirôdnost -i ž nenaravnost nepriaibeii -bna -o, m^sčbnost -i ž neprisiljen -a -o, neprisiljenost -i ž nepristen -tna -o, nepristnost -i ž nepri^jen -jna -o nelcompetenten, nepri- stôjnost -i ž "nepristôjcn -jna -o nedostojen, nespodoben ncpiristépen -pna -o: ~ teg, ~ človek. nepristôpnost -i i neprMrinski -a -o: ~i v sodbah, v ravnanju, nepristrànost -i i, neprist^ -a -o: ~ razsodnik ■epriStéren -vna -o nepresoden, nepriStčv-nost -i ž neprizanesljiv -a -o, neprizanesUivec -vca m, neprizanesljivost -i i nepriznin -a -o, nepriznànje -a s nqmdulctfrcn -vna -o, neproduktivnost -i i neprodAica -Sna -o ->■ neprepusten, nepre-duSen neprosojen -jna -o nepreseven, nepresojen, neprosôjnost -i i nepresojnost neprostoréljen -Ijna -o, neprostovôljnost -i i neprozàicn -ma -o, neprozômost -i ž neprôien -žna -o neelastičen: —a vzmet, ~ človek, značaj, neprčžnost -i ž neptàni) -a m icem. \prvina\, neptûnijev -a -o NcpMin(ns) -na m strim. bog morja, Neptun -a m \pianet\, neptiinski -a -o, Neptùnov -a -o: ~ pas med. ncrdben -bna -o = nerabljfv -a -o, neràb- nost -i i; neràbljen -a -o norid -àda -o prid. s prisl. pomenom: ~ je priSel ■eranijiv -a -o: telo, neranljivost -i i; nerânjen -a -o ncrazltiten -tna -o, nerazbitnost -i i; nerazbit -a -o, nerazbitost -i i Mrazdilai -Ina -o [-In-] : ~a odgovomost, nerazdčlnost -i [-in-] i, nerazdeljiv -a -o, nerazdeljivost -i i: nnazdeljèn -êna -o, nerazdeljênost -i i ncnzdinžcn -žna -o = nerazdružljiv -a -o, oerazdrAžnost -i i nerazdružljivost -i f : ~ zakona ■cnzIččcB -čna -o: —« govoriti, neiazldč- nost -i f ; nerazločljiv -a -o ■erazlôicn -žna -o = nerazložljiv -a -o, nerazložUivost -i ž; neradožin -êna -o nerazpoložin -êna -o siabe volje, brez volje za kaj, nerazpoloženje -a s nerazpoložijiv -a -o kar ni na voljo, neraz- položljivost -i ž nerazrešljiv -a -o, nerazreSljfvost -i ž; nerazrêSen -a -o, nerazrešenost -i ž ncrazrušen -Sna -o = nerazmšUiv -a -o, nerazrušnost -i ž = nerazruSljlvost -i 2; nerazrùSen -a -o, nerazrušenost -i i nenzsôden -dna -o, nerazsôdnost -i ž, nerazsčdnež -a m, nerazsôdnica -e ž neraztémn -zna -o - neraztegljiv -a -o, neraztéznost -i f = neraztegljivost -i 2 neraztépen -pna -o = neraztopljiv -a -o, neraztôpnost -i 2 = neraztopljivost -i 2 nerazumen -mna -o: ~o bitje, ~o govoriti nespametno, nerazumnost -i 2, nerazum-než -a m, nerazùmnik -a m, nerazùm-nica -e 2; nerazumljiv -a -o: ~a govorica, ~o govoriti, nerazumljivost -i i nerazvézen -zna -o = nerazvezljiv -a -o, nerazvêznost -12 = nerazvezljivost -i i neréd -a m, neréden -dna -o, nerédnost -i ž, nerčdnež -a m, nerédnica -e 2 neredilen -Ina -o, neredilnost -i 2 >[-ln-J nerédkoprid. : to se ~ dogaja, nerédkokrat prisl., nerédkokdaj prisl. pogosto nôeida -e 2, nav. mn. nereide -id gr. mit. \morske boginje] nerésec -sca m merjasec, neriščev -a -o nerésen -sna -o. nerésnost -i 2, nerčsnež -a m, neresnôba -e 2 neresnica -e 2, neresničen -čna -o, neresničnost -i 2 nerešljiv -a -o, nereSljivost -i 2; nerešen -a -o, neréSenost -i 2 ■ergiti -àm godrnjati, sitnariti, zabavljati, nergàj -àjte! nergàl -àla -o, nergàiùe -a s; nérga -e 2 godrnjač, jokav otrok: nergài -a m, nergàlo -a s, nergàv -àva -o, nergà-vost -i 2: sama ~ ga je; nergàvec -vca m, nergàvka -e 2, nérgast -a -o: ti nerga ~a! nerjavič -čča -c: ~e jeklo, neijàven -vna -o: ~o jeklo ne zarjavi NèfO -ôna m \rim. cesar\, Nerônov -a -o, nerônski -a -o ■crMa -e 2, nerôden -dna -o: ~a leta, ~ položaj, ~o vprašanje, nerôdnost -i 2, nerôdrtei -a m, nerôdnica -e 2 nerodoviten -tna -o: ~ svet, nerodovftnost -i 2, nerodovitnica -e 2; nerôden -dna -o: leta leta, ko je siaba letina ncrvôza -e 2 živčnost, nervôzen -zna -o živčen: ~ človek, nervôznost -i 2, ner- nervôza 487 nestiUcn voznosten -stna -o: ~i znak; nervus -a m, nerv -a m med. živec, nervus rerum neskl. 1. poglavitno gibalo, prožilo', 2. denar nesamostojen -jna -o, nesamost6jnost -i Ž, nesamostojnež -a m nesebičen -čna -o, nesebičnost -i ž, ne- sebičnež -a m, nesebičnica -e ž neseser -ja m skrinjica za ročna dela ali toaletne potrebščine neskaljin -ena -o: ~a voda, ~o veselje, neskaljenost -i ž neskladen -dna -o, neskladnost -i i, nesklddje -a s nesklepčen -čna -o: —a seja nesklonljiv -a -o, nesklonljivost -i ž slov. neskdnčen -čna -o: —a vrsta ljudi, to ~o čakanje, ~o dolg čas, pojem ~ega, neskdnčnost -i ž neskrben -bna -o: -~o dela, kdor ne skrbi za natančnost pri delu, brezskrbno pa dela, kdor je brez skrbi za druge stvari; neskrbnost -i ž neslAn -a -o: ~a jed, ~e besede, ~ človek, še za ~ krop ne zasluži, —o govoriti; neslanost -i ž, nesldnec -nca m; neslani-riti -im neslano se vesti, neslano govoriti nesUsten -tna -o, nesl&stnost -i ž neslAven -vna -o: ~a zmaga, —o končati neslišen -šna -o, neslišnost -i ž nesloga -e ž, nesložen -žna -o, nesl6žnež -a m, nesložnost -i ž neslovenec -nca m, neslovčnka -e ž, ne- slovčnski -a -o neslAten -tna -o kar se ne dd slutiti: —e možnosti, nesliiten -a -o česar ne slutimo, neslutenost -i f nesmisel [] -sla m neumnost, nespamet-nost, nesmiseln -a -o f -s»ln-], nesmiselnost -i [-saln-] ž nesmdtm -a -o, nesmotrnost -i ž nesmften -tna -o, nesmrtnost -i ž, nesmftnik -a m: francoski —i nesnAga -e ž: pospraviti ~o \stvar\, poberi se, ti grda — \človek\; nesnižen -žna -o, nesndžnost -i ž, nesnžžnež -a m, nesndžnica -e ž nesociAlen -Ina -o, nesocižlnost -i ž >[-ln- J nesodelovinje -a ^: ~ s kom nesoddben -bna -o, nesoddbnik -a m, nesodfibnost -i ž nesoglisje -a ^^ s sklepom, ~ v družini, nesoglisnost -i ž aesomčren -ma -o, nesomemost -i ž geom. nesorazmeren -rna -o, nesorazmémost -i ž: ~ stroškov, ~ med dohodki in izdatki, nesorazmérje -a s nespémet -i ž, nespameten -tna -o, ne-spâmetnik -a m, nespâmetnica -e i, nespametnež -a m, nespâmetnost -i f nespečen -čna -o: ~ bolnik, ~e noči, nespéênost -i ž nespčšen -šna -o počasen: ~o delo ne gre od rok, se ne odseda nespodbiten -tna -o neizpodbiten nespodoben -bna -o, nespodôbnost -i i, nespodôbnik -a m, nespodôbnica -e i, nespodobnež -a m nespokôren -ma -o, nespokômost -i ž, nespokômik -a m; nespokoijèn -čna -o, nespokorjênost -i ž Des pol en -Ina -o [-In-J: biol. —o razmnoževanje nesporazum -a m: ~ s kom, ~ med strankama, nesporaziimen -mna -o, nespo-razùmnost -i ž nesporen -rna -o: ~a posest, ~o vprašanje, nespomost -i ž nesposoben -bna -o nezmožen: pridobitno ~ za vojaško službo, nesposobnost -i ž nezmožnost, nespos0bnež -a m nespoštljiv -a -o, nespoštljivost -i ž, ne- spoštljivec -vca m nespoznaten -tna -o kar se ne dd spoznati nespnivljiv -a -o, nespravljlvost -i ž, nespravljivec -vca m nesprejemljiv -a -o: ~ predlog, nesprejemljivost -i i nespremenjèn -êna -o neizpremenjen, ne-spremenjênost -i ž; nespremenljiv -a -o, nespremenljivost -i ž nespréten -tna -o, nesprétnost -i ž, nesprét- než -a m nesprhljiv -a -o, nesprhljivost -i ž nesràmen -mna -o, nesràmnost -i ž, ne-srâmnež -a m, nesramnik -a m, nesrâm-nica -e î nesramežljiv -a-o: ~a ženska, nesramež-Ijivost -i ž, nesramežljivec -vca m, nesramežljivka -e ž nesriča -e ž: ~o imeti, doživeti, priti v ~o, — zadene, doleti, preganja koga; velika, huda —, prometna — na moiju, ~ pri delu, po ~i; nesrččen -čna -o, nesrččnež -a m, nesréCnik -a m, nesrčč-nica -e t nestalen -Ina -o, nestâlnost -i i, nestAlnež -a m >[-In-J nestanoviten 488 ncumésten nestanoviten -tna -o: ~ značaj, ~o vreme, ~a barva, ~e vode, nestanovitnost -i f, nestanovitnež -a m nêsti nêsem, 3. mn. nêsejo in nesô, namen. nèst, nêsi -ite! nesô£ -a -e, nêsel nêsla -o, nesên -êna -o: na hrbtu, v košari kaj —, veter listje nese, puška daleč nese, do koder oči nesô, kam te zlodej nese? ta hiša nič ne nese, to podjetje dobro nese, kokoš nese (jajca); nesen -sna -o: ~a kokoš - nesnica -e /, nêsnost -i ž: povečati ~ kokoši Néstor -ja m 1. najstarejši grški kra!j v trojanski vojni, 2. ruski menih, ki mu pripisujejo najstarejšo rusko kroniko-, néstor -ja m starosta v kaki družbi, néstorski -a -o nestraUjiv -a -o, nestrohljivost -i f; nestrohnjèn -êna -o, nestrohnjênost -i ž nesirokdven -vna -o, nestrokovnjak -a m, nestrokovnjaški -a -o: ~o delo, —a pomoč, i^estrokovnjiištvo -a s nestrpen -pna -o, nest^nost -i i: verska, stanovska, politična, strankarska nestfpnež -a nt, nest^nica -e ž; nestrpljiv -a -o, nestrpljivost -i ž nestvèr -ôra m ->■ nakaza, pošast, spaka nesvobdden -dna -o, nesvobôda -e ž, ne-svobodnjik -a m: srednjeveški ne-svobodnjaški -a -o neškodljiv -a -o, neškodljivost -i ž, neškodljivec -vca m néiplja -e ž, rod. mn. néSpe|j [-p»li], néipljev -a -o, néSpljarica -c ž \hndka\ ■eStét -a -o: ~e nesreče, ~o ljudi; neštetokrat prisl. netikten -tna -o brezobziren, neolikan, netâktnost -i ž, netdktnež -a m nctaijiv -a -o kar se ne dà taliti netééen -čna -o: ~a jed, ~ človek siten, nadležen, netččnež -a m, netéénik -a m, netččnica -c i, netéCnost -i ž neték -ami. nenasitnost: bil je tak da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti; 2. nenasitnež; netéka -e ž nadlega: —o delati komu netiti nétim, néti -lté! nétil -ila -o, netêqje -a s in nétiti -im s stal. poud. : ~ ogenj, sovraštvo med ljudmi; netilen -Ina -o [-In-J, netilnost -i [-In-J ž, netivec -vca m, netilo -a s priprava za neteiye (kresilni kamen ipd.), netivo -a s snov, s katero netimo (kresilna goba ipd.) néto neskl. : ~ teža čista teža netočen -Cna -o nenatančen, nezanesljiv, nepravilen, nepravočasen, kasen, netôc-nost -i ž, net0čnež -a m netopir -ja m: uhati, nočni, lesni netopiijev -a -o, netopirski -a -o, neto-plijast -a -o netopljiv -a -o = netôpen -pna -o neraztopljiv, netopljivost -i ž; netopljèn -êna -o nefrésk -a m bot. : divji ~ netrohljiv -a -o, netrohljivost -i ž neubogljiv -a -o in neubogljiv -a -o, neubogljivost -i ž in neubogljivost -i ž, neubogljivec -vca m, neubogljivka -e ž neubrén -a -o: —i glasovi, neubrànost -i i disharmonija neubranljiv -a -o, neubranijivost -i ž neuâUcaven -vna -o = neuéâkan -a -o: ne bodi tako ~ nestrpen, neučakanec -nca m, neučakanost -i ž; neučakljiv -a -o, neučakljivost -i ž neudMen -bna -o, neudôbnost -i ž neud^žcn -žna -o = neudržljiv -a -o ne-zadržljiv: ~ napad, neud^ost -i ž = neudržljivost -i ž neugàsen -sna -o = neugasljiv -a -o, neugasljivost -i ž; neugaščn -êna -o: ~oapno neuglajin -êna -o in neuglajen -a -o: ~a pot, ~ človek, ~o vedenje, neuglajênost -i ž in neuglâjenost -i ž neoffi^ -a -o: ~ otrok, —o vedenje, ~ jezik, neugnânec -nca m, neugnânka -e f, neugnânost -i ž neugôden -dna -o: ~a sodba, neugôdnost -i ž, neugôdje -a s neuhôjen -a -o: —a pot, —i čevlji, neuho- jenost -i ž n^ -a -o ne(i)zveden, neviden, nešolan neokanljiv -a -o, neukanljivost -i I neuktonljiv -a -o, neuklonljivost -i Ž, ne- uklonljivec -vca m, neuklonljivka -e ž neakrOten -tna -o = neukrotljiv -a-o: ~-i valovi, neukrôtnost -iž = neukrotljivost -i ž; neukročen -êna -o: ~a trmoglavka, neukroCênost -i f neumen -nma -o nespameten: — ko noč, po ~em, neOmnež -a m, neûmnica -e ž, neùmnost -i i: ~i počenjati, trpi samo po svoji ~i ncumérjen -a -o, netmiérjenost -i i, ne- tmiéijenec -nca m newnésten -stna -o neprimeren, neprikladen, neuméstnost -i ž neprimernost, ne-prikladnost ncumčven 489 nerfbu neuméven -vna -o, neumévnost -i ž, neum- Ijlv -a -o, neumljivost -i ž °iieuiiiôreii -rna -o neutruden, neutrudljiv, neugnan neumrjèi in neumijčč -a -e = neumrljiv ra -o, neumriJivost -i i neoničljiv -a -o, neuničljivost -i ž ncopogijiv -a -o: ~ značaj, neupogljivost •i i, neupogljivec -vca m, neupogljivka -e f; neupôgiijen -a -o: ~o pohištvo, neupôgnjenost -i ž neuporaben -bna -o: ~o pravilo neupoštivan -a -o, neupoStévaiùe -a s: zaradi ~a predpisov ker ni upošteval predpisov, neupoštčven -vna -o: ~a količina neupravičen -a -o kdor nima pravice do česa, neupravičenost -i ž, neupravičenec -nca m, neupravičenka -e ž neuràden -dna -o, neuradnost -i î newavnovéien -a -o: ~ človek, neuravno- véSenost -i ž neurejin -êna -o: ~e razmere, neuiejênost -i i, neurejênec -nca m neiiren -rna -o: —o vreme, neùmik -a m hudournik, neurje -a s huda ura, vihar neusahljiv -a-o: — studenec, neusahljivost -i ž >[-sah- / -S3h-] neuskdčen -čna -o: ~o blago se ne uskoči skrči, neuskdčnost -i f neuslišui -a -o: ~a prošnja, neuslišen -šna -o kar se ne dâ usUšati neusmiljen -a-o: ~ do koga, s kom, neusmiljenost -i i, neusmiljeoec -nca m, neusmiÛenka -e ž neuspèh -éha m: ~ doživeti, neuspčšen -šna -o, neuspešnost -i i; neuspèl -čla -o: ~ poskus neustiven -vna -o kar ni po ustavi, neustiv-nost -i i neustavljiv -a -o kar se ne dâ ustavili neustrabovin -a -o, neustrahovinost -i i neustrišen -šna -o kdor se ne dd ustrašili. Junaški, neustrišnost -i ž, neustrašljiv -a -o kdor se ne dd ustrašili, neustraSljl-vost -i i, neustrašen -a -o ki se ni ustrašil, neustržšenost -i i neostrézen -zna -o kar ne ustreza, neprimeren, neustréznost -i i; neustrezajčč -0ča -e-*- neustrezen neusdSen -Sna -o = neusušljiv -a -o: ~ vir bistroumnosti neutajljiv -a -o, neutajljivost -i ž neotêgoma prisl. takoj, brez odlašanja neutemeljin -êna -o brez podlage: ~a obtožba, neutemeljênost -i i, oeuteme-Ijlv -a -o: ~ napad neutéien -Sna -o = neutešljiv -a -o, ne-utéSnost -i / = neutešljivost -i f, neute-Sèn -êna -o neutoUžcn -žna -o = neutolažljiv -a -o: ~a vdova, ~o jokati, neutolažnost -i ž = neutolažyivost -i ž neutfpen -pna -o česar ne morem utrpeli, pogrešati, nepogrešljiv, neutfpnost -i ž neutruden -dna -o - neutrudljiv -a -o, neutnidnost -i ž = neutrudljivost -i -i neuvenljiv -a -o, neuvenljivost -i ž neuvkiévcn -vna -o kdor ne uvidi, sprevidi, neuvidêvnost -i ž, neuvidčvnež -a m neužftCD -tna -o: ~a jed, ta človek je neužitnost -i i, neužitnež -a m nevijen -a -o: ~ dela, nevéjenost -i ž nevAren -ma -o: smrtno ~ za življenje, državi zdravju ali za zdravje za opiu nevâmost -i /: smrtna ("življenjska), vojna ~ za mir, ~ plazov; ~i uiti, kljubovati, ~i v oči (po)gledati, ~ iskati, izzivati, odvmiti, v — priti, se spustiti, v ~ spraviti koga, v -—i biti, živeti; bolnik je iz -«»i, zanj ni več posadka je iz '•^ije na varnem-, rešiti koga z lastno Ho nevarljiv -a -o negoljufiv: —o znamenje, nevarljivost -i ž nevedi prisl., nevédoma prisl. ponevedoma: zašel je ~ daleč s prave poti ne da bi se zavedal; vendar: zašel je, ne vedé ali ne vedčč za pravo pot, daleč v gozd nevéden -dna -o, nevčdnež -a m, nevédnica ■e ž, nevidnost -i ž ■evelidvcn -vna -o: ~ii pogodba, neveljavnost -i f: ~ predpisov nevenljhr -a -o: zasluge za domovino, nevenljivost -i i nevéra -e ž, nevéren -ma -o: '■>4 Tomaž, nevimež -a m, nevémik -a m, nevémka -e ž, nevémiSki -a -o, nevérec -rca m, nevérka -e ž, nevérski -a -o, nevéistvo>-a s neverjéten -tna -o, neveijétnost -i ž nevésia -e i: se drži kot kmečka nevéstk» -e ž, nevéstin -a -o: ~a dota nevéan -a -o: ~a beseda proza, cene, po ~ih cenah nevidm -dna -o, nevidnost -i ž nevihta -e 2: k ~i se pripravlja, na ~o se revna, ~ divji, ~ se spreleti; nevihten -tna -o: ~i oblaki Nérlje 490 nezapézcn NMje [niulje] Nivelj i mn. kr. i., v ~ah, neveljski -a -o [-valj-], Nevljini -ov m mn., Nevljica -e ž \voda\ nevljuden -dna -o: ~ s sosedom ali do soseda, nevljiidnež -a m, nevljudnost -i i nermeSAvanje -a s\ politika ~a, ~ v kaj neroj&k -a m civilist, nevojaški -a -o; ~i nastop; nevojskovinje -a s nevolja -e f: ~ ga obide, zgrabi, popade; ~i dati duška; ~o kazati, krotiti, izzivati; nev61jen -Ijna -o: ~ biti, nevoljnost -i ž nevoščljiv -a -o: ~ biti komu njive, za njivo, zaradi njive; nevoščljivec -vca m, nevoščljivka -e ž, nevoščljivost -i ž: brez ~i, z ~jo gledati na kaj nevAzen -zna -o: ~a pot, nev6znost -i ž nevralgija -e ž bolečine v živcu, nevrilgičen -čna -o: ~a bolečina, nevrajgijski -a -o: ~a znamenja, nevrilgik -a m živčno bolni >[-lg-] nevrastenlja -e ž prirojena živčna slabost, nevrastinik -a m, nevrastiničen -čna -o: ~ bolnik nerrMen -dna -o: ~ plačila, nevrčdnež -a m, nevridnica -e f, nevrčdnost -i ž nevretinčar -ja m zool., nevretenčarski -a -o nevrft -a m živčna nitka, živčno vlakno, nevritis -a m med. vnetje živca nevročljiv -a -o: ~a pošiljka, nevročljlvost -i i; nevročen -ena -o: ~o pismo nerrologija -e ž nauk o živcih, nevrol6g -a m, nevrol6ški -a -o: ~a klinika; nevropatija -e ž živčiut bolezen, nevropdtičen -čna -o, nevropatologija -e ž nauk o živčnih boleznih-, nevr6za -c ž živčna bolezen, nevrdtičen -čna -o, nevrdtik -a m; nevrčm -a m živčnjak, bula iz živčnih vlaken nevsiljiv -a -o: ~a ponudba neriičcn -čna -o: ~ dogodek neprijeten, ~ človek = nevšččnež -a m = nevšičnik -a m ki ni všeč, nevšičnica -e ž; ne\^iC-nost -i ž neprijetnost neritet -a -o: do ~ega prvega v prihodnjem mescu nevtrtien -Ina -o [-In-J nobenostranski, nepristranski, neudeležen: biti ~ v vojni ne udeležiti se vojne, stati ob strani, nevtralnost -i [-In-J ž: ohraniti varovati nevtralizirati -am, nevtra-lizšcija-ef nertrta -a m fiz.: hitri, počasni nevtr6n-ski -a -o: —^i žarki névtrum -a m slov. srednji spol, mn. névtra névter [ -arJ s besede srednjega spola nevzdramen -mna -o: —^o spanje, ne-vzdrâmnost -i i, nevzdramljiv -a -o, nevzdramljivost -i ž nevzdržen -žna -o: ~ napor, ~a trditev, ~e razmere, ~ v jedi in pijači, plaz je ~o grmel v dolino nezadržno, nevzdfž-nost -i i: — razmer, ~ v jedi ; nevzdržljiv -a-o: ~ človek ne vzdrži veliko, nevzdržljivost -i f ; tudi nezdržen nevzgojen -jna -o kar je vzgoji neprimerno-. —o berilo, nevzgojljiv -a -o ki se ne dà vzgojiti-. ~ otrok, nevzgôjnost -\ ž — nevzgojljlvost -i f; nevzgojèn -êna -o, nevzgojênost -i ž nevzporeden -dna -o, nevzporédnost -i ž, nevzporédnica -e ž New York [njüjork] New Yorka m kr. i., iz — ~a, v ~ ~u, newyorški -a -o, Newyorčan -a m, Newyorčanka -e ž Newton [njûton] -a m \angl. fizik\, Newto-nov -a-o: ~ zakon; newton -a m enota za silo nezabéljen -a -o: ~a jed, nezabeljenost -i ž nezaceljiv -a -o, nezaceljivost -i ž, nezacé- Ijen -a -o, nezacéljenost -i ž nezačinjen -a -o: ~a jed nezadolièn -êna -o, nezadolZênec -nca m, nezadolženka -e ž, nezadoUênost -i f: ~ posestva >[-i/ž-J nezadôsten -tna -o, nezadôstnost -i ž; nezadošččn -êna -o nezadovéljen -Ijna -o, nezadovčljnež -a m, nezadovôljnica -e ž, nezadovôljnost -i ž, nezadovôljstvo -a s; nezadovoljiv -a -o; nezadovoljen -êna -o: ~o hrepenenje, nezadovoljênost -i ž nczadftai -žna -o, nezadfžnost -i ž; nezadržan -a -o, nezadrždnost -i ž nezajéten -tna -o: ~ studenec, ~a knjižica nezakonit -a -o nepostaven, nezakonitost -i ž nepostâvnost nezakénski -a-o: ~a mati, ~i otrok = nezakčnček -čka m nezamâden -dna -o: ~ človek, čas —o beži, nezamujèn lêna -o nezanesljiv -a -o, nezanesljivec -vca m, nezanesljivka -e f, nezanesljivost -i ž nezanimiv -a -o nemikaven: ~ človek, —o piše, nezanimivost -i ž nezapdzen -zna -o: ~o se je vtihotapil, nezapazljiv -a-o: — s prostim očesom, nezapäznost -i ž, nezapazljivost -i ž nezapopudljfv 491 Niégara nczapopadljfv -a -o nepojmljiv, nedoumljiv: ~o srečen, nezapopadljivost -i i nezaposlin -êna -o in nezaposlen -a -o, nezaposlênost -i ž in nezapôslenost -i i nezapoTédan -a -o: ~ praznik, ~o delo nmašlHan -a -o: ~a predrznost, ~o predrzen, ~o je počilo nezasWtffn -žna -o: ~o dejanje, ne-zasliižnost -i ž; nezasliižen -a -o: ~a kazen, ~a pohvala Bczastiran -a -o : ~e pravice, nezasUranost -i ž; nezastarljiv -a -o: pravice ki ne zastarajo, nezastarljivost -i ž nezaupen -pna -o = nezaupljiv -a -o: ~ človek, ~ do vseh in do vsega, ne-zaiipnost -i ž = nezaupljivost -i i; nezaupanje -a s, nezaùpnica -e i: dati, izglasovati ~o: nezailpnež -a m nezavirovan -a -o in nezavarovin -a -o: ~ pred mrazom, pred ognjem, ~ proti mrazu, proti ognju, nezavàrovanost -i ž in nezavarovânost -i ž nezavéden -dna -o: narodno tiezavéd-nost -i ž: politična nezavčdnež -a m nezavest -i ž omedlevica: biti v —i, zbuditi se iz ~i, °v ~ pasti omedleti, ne-zavésten -tna -o: ~ bolnik, '-a ženslca, nezavéstnost -i ž "nezavisen -sna -o neodvisen, "nezavisnost -i f neodvisnost nezavzéten -ma -o neosvojljiv: ~a trdnjava, nezavzéteost -i i; nezavzčt -a -o indiferenten do česa: za vsako stvar nezavzétost -i ž nezaželin -êna -o: ~ obisk, ~ diplomat, nezažeienost -i ž aczdriv -àva -o: ~o podnebje neainiiljiv -a -o, nezdružljivost -i ž nezdfžen -žna -o nevzdržen nczg6da -e ž nesreča: obratna nezgôden -dna -o: ~o zavarovanje, ~a postaja Mzgarcn -ma -o nezgorljiv -a -o, ne- zgoiljivost -i ž nezlomljiv -a -o: ~a palka, ~ značaj, nezlomljfvost -i i nfMnagljiv -a -o nepremagljiv, nezmagljivost -i i; nezmâgan -a -o nepremagan nczmérca -ma -o : ~ v jedi, nezmémost -i ž, nezmimež -a m, nezmànica -e ž ■Nmo^jiT -a -o, iKzmogljivost -i ž: spolna, duševna ~ ■wiùten -tna -o » nezmotljiv -a -o, nezmotljivost -i i, nezmotljivec -vca m, nezmotljivka -e ž nezmožen -žna -o: ~ plačati, pisanja, za delo, neembžnost -i ž, nezmdžnež -a m neznačijen -jna -o, neznačajnost -i ž, neznačdjnež -a m neznan -šna -o: ~ človek, ~i kraji, vožnja v ~o, — po glasu, po obrazu, po imenu, ~ v obraz, ~ za pogled; je kar tako je otekel neznanski; neznanec -nca m, neznanka -e f 1. oseba, 2.— v enačbi mat., člen z ~o; neznano prisl.: — kje, ~ kam, ~ grdo govori nezndnski -a -o silen, strašen, grozen: '^a ženska, ~o vpitje, —^i velikan, ~a zverina, neznansko prisl. silo, silno, liutlo. zelo: ~ me glava boli, ~ daleč, ~ ljudi je bilo neznAnstven -a -o: ~o pisanje, neznanstve- nost -i ž >[-tv3n-J Bezniten -taa -o: ~ človek, neznamost -i i, neznimež -a m nemosen -sna -o: ~e razmere, nezndsnost -i ž, nezndsnež -a m nezrti -ila -o: ~o sadje, ~ človek, ~i nazori, nezrilost -i i nezvenič -iča -e: ~ soglasnik, ~e ime, nezveničnost -i ž nezvenijiv -a -o nevenljiv, nervenljivost -i ž nezvist -a-o: — komu, nezvistnik -a m, nezvistaica -c ž, nezvestoba -e i: ~ stanu, dolžnosti nezviicn -čna -o: ~ govor, glasovi, nezv6čnost -i ž Niža -e ž os. i.. Nižin -a -o; Nižica -e ž, Nižičin -a -o; Nižka -e ž, Nižkin -a -o; Nižika -e ž, Nižikin -a -o niža -e ž mehkužen človek: ti si prava bodeča ~ bot., nižica -e ž droben novec, novec za 50 par niien -žna -o: ~ biti s kom, ~ do koga, nižnost -i ž neživ -a -o: ~a narava neiivljtelski -a -o življenju tuj ■eiMK v ustavi: nežnobfst -a -o: —i dihnik; nežnočiiten -ma -o, nežnočiitaost -i ž; nežnogldsen -sna -o ni 3. ouba ednine sedanjega časa od glagola ne biti: pri nas ~ taka navada, o tem danes ~ govor, beseda. ~ govora, da bi te sprejeU sploh te ne bodo sprejeli; ~ mu dobro; ~ mu hudega; ~ da bi govoril; — čas za take reči ni primeren; ~ časa za to nimamo časa; gl. tudi biti Nidgara-e i te Niagiia-e 2, nidgarski-a-o in niagirski -a -o: ~i slapovi niansa 492 nikelj niinsa -e ž različica, odtenek, tančina, niansirati -am različice delati, oseniti, niansiranje -a s nilieluniki -a -o: ~a kitica, pripovedka; Nibelimg -a m, nav. mn. Nibelungi -ov germ. mit. Niča -e ž \mesto\, v ~i, iz ~e, niški -a -o Nicea -e i \kraj v stari Bitiniji\, nicijski -a -o: zbor, ~a veroizpoved; gl. tudi Nikaja nicina -e i senčna stran nli ned. z., niCčsar niččmur nii pri ničemer z ničimer: ~ ("ničesar) ni ostalo; tu ni raslo ~ ("ničesar); videl nisem ničesar, kar bi me zanimalo; ne bojim se ničesar; vse ima, a ničesar ne da nič poud. prisl.: prav ~ se ne bojim, ta človek ni ~ vreden ničvreden, ta stvar ni ~ prida, ~ imenitno se ni nosil, ~ rad ni delal, ~ koliko zeh veliko; ~ koliko ljudi;več ne poje, ~ kaj lepo; ali je kaj prida? ~ kaj ne ne posebno; ~ ne de = ~ zato; meni ~ tebi ~ je odšel nič niča m in neskl.: prepirati se za prazen —, na ~ spraviti, v ~ iti v izgubo iti, v ~ devati, vse je pod prodati v —pod na ~ priti, z ~em in hudičem vse pustiti; ne bom brez začni pri ~ nič- v sestavi: ničvčden -dna -o, ničvčdnež -a m; ničvreden -dna -o, ničvridnež -a m, ničvrčdnost -i ž, ničvrčdnica -e ž ni&Unice -ic [-\fn-] ž mn. = ničnice -ic f mn.: ~ v tkavstvu ničast -a -o i. ničvreden, 2. siten, neznosen niči -čta J zn<5.: ti ~ ničasto, tikole ničejšnec -nca m gl. Nietzsche nKemnren -ma -o nečimrn ničen -čna -o: —a sodba, ničnost -i i, ničnosten -stna -o: ~a pritožba, ničev -a -o = ničeven -vna -o: ~o življenje, ničevost -i ž; ničiti -im uničevati, niče^ -as: ~ kolke, znamke ničes -a m nič nKla -e ž, ničlarica -e ž \moka\: dvojna ničeln -a -o [-čain-]: črta = ničelnica -c[-čaln-]ž Niederle [nldrle] -la m \češki zgothvinar], Niederlov -a -o Nietzsche [niče] -ja m \nem. filozof], Nietzschejev -a -o: ~i nazori; ničejšnski -a -o: nazori, ničejinstvo -a s, niče-jinec -nca m, ničejšnka -e i NigSrija -e ž \država\, nigčrijski -a -o, Nigerijec -jca m nigromšnt -a m čarodej, črnoSolec, nigro- mantija -e i črna magija nihad -am 1. fiz.. 2. gugati, zibati, 3. prenes. omahovati; nihanje -a s: prosto, vsiljeno, harmonično, podolžno, interferenčno nihšlo -a s: fizično, kompenzacijsko nihšlen -hia -o [-In-]; nihij -a m, nihijen -jna -o: ~a doba nihče in nihče nedoločni zaimek za osebo. nikdgar nikdmur nikdgar pri nik6mer [-3r] z nikdmer [-»r]: nikogar ne poznam, usoda ne dš nikomur vsega; nikdgaršnji -a -e: ~a zemlja nihilizem -zma, nihilističen -čna -o, nihilist -a m, nihilistka -e i nika -e ž frnikola, niicati -am se frnikoiati se, nikanje -a s Nikija -e i \kraj v stari Bitiniji], nikšjski -a -o; gl. tudi Nicea nlicikor prisL: tega ~ ne morem, nikakršen -šna -o ("nilcakoršen) nikimor prisl.: ~ ne pojdeš, to ni za nikoU ~ ne ^ sploh nikamor Nikandros in Nikšnder -dra m \gr. pesnik], Nikdndrov -a -o nikir nikdrta, nikšrmo nikirte prisl. 0 se rabi kot samostojrm nikalnica: »Sedaj pojdem.« — »Nikar, malo še posždi!« (D krepi zanikanje: Nikar ne hddi! Nikar(ta) ne hodita! NikaKte) ne jokajte! ~ kaplje ne dam niti, ni se pokazala ~ meglica niti, kratko ~ nikakor ne; ® rabi za prepoved v zvezi z nedoločnikom: ^ sramotiti zaslužnih ljudi! nikarte mene Turku dati! (D kaj šele: še videl ga nisem, ~ z njim govoril; tega kamna ne vzdigneš, ~ da bi ga nesel; ni dobil počenega groša, ~ pošteno desetico nikaaje -a s, nikšlen -Ina -o [-bt-]: stavki, nikšlnost -i [-In-] i, nikilnica -«[-In-] ž NikaiiAgua -e ž ]pokrajina\, niiur&gujski -a -o, Nikaršgujci -ev m mn. nikdšr in nikdar prisL: ~ ne, ~ nikoli; tako lep, da ~ tega aH takega nikdo nikdgar ned. z. lit.; gl. tudi nihče Nike -e ž grška boginja zmage, Nikin -a -o: ~ venec nikelj -kija m, nikljev -a -o: ~ kifec, nikljast -a -o: ~ pokrov; nikljati -am, niklja nje -a s Nikias 493 nJiboT Nikias Nfkia ali -« m \aienski državniki Nikiov -a-o: ~ mir nikjer prisl. : doma povsod, doma ~ ga ne marajo nikniti -nem 1. prikliti, izrasti, 2. ponikniti, izginiti: voda nikne nikoder [-djr] prisl.: ~ ni vozil, od ~ ga ni nikogaršnji -a -e gl. nihče Nikolaj -a m os. i., Nikoldjev -a -o, Niko -a m, Nikov -a -o, Nikolaja -e ž os. i., Nikolijin -a -o, Nikica -e ž, Nikičin -a -o, Nika -e ž. Nikin -a -o nikoli prisl. 1. ~ se ne pokaže; 2. poudarja: ~ nikjer ga ne najdeš, ~ nikamor ne gre; 3. hum.: o svetem Nikbii nikotin -a m, nikotinski -a -o: ~a kislina, nikotinfzem -zma m aafnilj -a m \reka\, Nilov-a -o: ~a delta, ~i pritoki pritoki Nila, nilski -a -o -Is-]: ~i krokodil nimam nimaš gl. imeti: nimaš več priti domov; nimanič -a m iron. revež nimb -a m žar, žarni venec, obstret, svetniški sij, glorija fna Triglavu), tudi nimbus -a m: svetniški — nimfo -e i \starogrSka boginja\, nimfoma- nija -e ž med. Nimrod -a m svetopisemski veliki lovec; nimrod -a m strasten lovec, nimrodski -a -o: ~a postava Ninlve Niniv ž mn. prestolnica Asirije, Ninivljin -ana m Nioba -e ž gr. mit., Niobin -a -o ninrina -e ž prenehanje zemeljskih želja (budizem): potopiti se v ~o Nisa -e ž \reka\: črta Odra—Nisa nisem nisi gt. biti niša -e ž arh. vdolbina ništre -a m nič: pisan ništra -e ž nič nit niti i: ~ vdeti, njegovo življenje visi na —i, na — nabirati; p» ~i nabira, po vrvi zapravlja; do ~i moker; dvojna, četvema bombažna, svilena, zlata ~ življenja, nasnovna ~ tekst., živa — zool.; ~ se trga, vozla, krotoviči; nitast -a -o: — list; niten -taa -o: —i konec; nitnica -e ž bot.; nitje -a s: živčno nitka -e ž: razpoznavna, žarilna nitkast -a -o; nitkati -am se trgati se v nitke, cefrati se, nitkar -ja m zool. niti lit. 1. vez.: — ti ~ on ne ti ne on: 2. poud. prisl.: —^ za lek ga ni tudi, še, ~ pogledal ga ni še, sploh, nikar nitrit -a m: bakrov, cinkov nitrid -a m: aluminijev —, nitrit -a m: amonijev nitril [-11] -n m: ~ maslene kisline; nitrirati -am, nitrificirati -am, nitrifici-ranje -a s, nitrifikicija -e ž; nitroceluloza -e ž celulozni nitrat, nitroglicerin -a m, nitrofenol [-ol] -a m, nitrofoskil [-dl] -a m, nitrolik -a m, nitroželatina -e /; vendar nitro spojine Nives ž neskl., Nivesin -a -o niv6 -ja m vršina, rdven, stopnja, višina: vodni življenjski politični —, ~ naše izobrazbe; nivelirati -am izravnati, izenačiti, nivelicija -e ž, nivelacijski -a -o: -~a dela niz -a m: ~ biserov, valovni fiz.; nizati -am in -žem, nizanje -a s: ~ jagode na nit, na bilko niz predi s tož. lit. s (z): ~ Triglav, ~ hrib, ~ klanec, ~ lice nizd6l f ] prisi navzdol nizek -zka -o, prim. nižji -a -e: ~a trava, voda, cena, ~ glas, stan, ~ega rodu, ~a valuta; nizko prisi, prim. niž(j)e: ~ stati, ~ pasti globoko, nfzkost -i ž, nizkdta -e ž, nizkdten -taa -o: ~ značaj, ~o dejanje, ~a misel, —o pisanje; prisi nizkdtno: ~ misliti o kom, nizkdtnost -i ž; nizkofrekvčnčen -čna -o; nizkotraven -vna -o: ~a stepa Nizozemsko -ega s, na ~em, z ~ega. Nizozemska -e ž, iz Nizozžmec -mca m, Nizozčmka -e ž, nizozčmski -a -o, nizozemščina -e ž nižati -am, nižanje -a s: cene se nižajo, nižina -e ž, nižinski -a -o, niživa -e ž, niživje -a s; nižij -a m glas. Nj^oš -a m: Peter Petrovič ~ [črnogorski pesniki, Njčgošev -a-o: ~ ep njcg6v -a -o svoj. z. za 3. os. za moškega lastnika: Janez je vzel ~o knjigo (sosedovo, součenčevo, Martinovo), po ~em je tako kakor on misli, po ~o delam na njegov način njen -a -o svoj. z. za 3. os. edn. za žensko lastnico: mati je prosila za sina, -^a prošnja ni bila uslišana; to je čisto po ~o, ta je spet ena —^ih, po ~em (mnenju) ga ne bo več domov njihov -a -o svoj. z. za 3. os. za tri lastnike (aH več) ne glede na spol: delavci so prijeli za delo, ~ trud ni bil zastonj; pomagale so tudi ~e žene; namesto njihov tudi rod. mn. njih njha 494 ■6ht nji« -e f: ~ pod jarino, ozimino, pšc-nična — z ržjo, pod ržjo; njivski -a -o: ~a prst, trava, ~i gnoj; njivica -ef njâbati -am, njuhàlen -Ina -o [-In-]-. ~i tobak = njùhanec -nca m, njuhàvec -vca m, njuhàvka -e f njùn -a -o svoj. z. za 3. os. za dva lastnika ne glede na spol: to je ~ poročni hst, zdaj si prišel na ~o nd medm.: no, govôri! Govôri no! Pusti me no! Oh no! Pojdi no! No le! No, temu sem posvetil! nobeden (in v pridevni rabi nobčnj nobena -o: ~ ni hotel pomagati, — drug, noben človek ni hotel pomagati, nimam nobene pravice, to ni noben denar, to ni noben možak; ni (prav) nobenega dvoma; ni za (prav) nobeno rabo; nobčn-krat prisL, nobenkraten -tna -o in no-benkràten -tna -o, nobenostrànski -a -o nepristranski, nevtralen Nobel-a m \Svedski kemik\, Nobelov -a -o : ~a nagrada noblésa -e f visokost, imenitnost, plemenitost, plemstvo: v preprostem govoru *nôbel neskl. prid. gosposki, imeniten, plemenit nocoj prisl. to noč: ~ sem slabo spal, ~ bomo dolgo bedeli, ~ to noč; nocôjSnji -a -e: ~a noč je bila huda, kakšna bo —a veselica? noč -i f: ~ in dan, gluha trda, neprespana kresna poročna velika ~ se dela, se stori, ~ leže, pade na zemljo, o veliki n0či, svčta šentjemejska voščiti lahko ~ ga je vzela, pod ~ je prišel v mraku, ~ na ~ za ~jo, dela do ~i, do trde ~i, pozno v doma je bil že pred ~jo, čez ~ se je spremenil, ~ ima svojo moč; po (neprespani) nôCi; nččen -čna -o: ~i čuvaj, ~a temà, °—a srajca spalna, ~a omarica->■ posteljna: n0čca -e f, rod. nm. ndčic; nočnik -a m \veterl, nočnica -e f bot., nočnina -e f denar za prenočišče: nočiti -im prenočevati, ndči -ite! nočil -a -o, nočei^e -a s: noči se noč se dela, nočišče -a s prenočiSče: nočevdti -lijem, nočevil -àla -o, noCevà-vec -vca m n6čem ndčeš gl. hoteti Nodier -a [nodji -ja] m [franc. pisatelji Nodierov -a -o Née Nôeta m \svetopisemska oseba\, Nôetov -a -o: ~a ladja noétilca -e i fil. nauk o spoznavanju, nočtičen -čna -o, noétik -a m; noemàtika -e f fil. ndga -é in -e f, na nôgo, na nôge: človeška, rakova, štorkljina, stolova, mizna ~ za hojo, nosilna oprijemalna plavalna, veslasta — ; keputa, ploska, zvržena sprednja, zadnja sračja, mačja, volčja, vranja ~ bot.; kozja ~ \orodje\: od nôg do glave, od mladih nôg, na nôge! kviSku, na nôge mu je pomagal, skočil je na nôge, na lastne ~e se je posUvil se je osamosvojil: postaviti se na zadr^ (—e) upreti se, vse mesto je bilo na ~ah, biti dober ali slab v ~ah, negotov v ~ah, na trdnih ali šibkih ~ah, pri ~ah stati ob vznožju, z ~ami, z obema —ama teptati, ~e se mu šibijo, zvoniti z ~ami psu zvoniti, pod ~ami biti komu napoti; iti, spraviti (se) izpod nog; dati se komu pod nôge, dekle je čedna pod ~e; polena metati komu pod nôge, —o podstaviti komu; biti z eno ~o v grobu, vzeti —e pod pazduho hitro stopiti, pot pod ~e vzeti, ~e mi je vzelo, pa sem padel ko snop; °k ~am iti peS; nožica -e ž, otr. nô^ca -e f, nožičica -e ž, ndžka -e ž; ndžen -žna -o: ~i pogon na nôgo; nogàt -àta -o; nogàC -a m, nogača -e f 1. velika noga, 2. hodulja nogàinilc -a [-yn-J m: ~ pri kolovratu, pri orglah, ~ pri kolesu pedal, nogâlnica ■e[-yn-J ž 1. podnožnik pri mizi, 2. ~e pedali nogavica -e f: kratka, volnena obuti ~o, nogavičen -čna -o, no^vlčar -ja m, nogavičarica -e f, nogavičarka -e ž, nogavičarstvo -a s, nogavičnik -a m nogavica brez stopala ■ogomit -éta m, nogométen -tna -o: ~i sodnik, ~a žoga, tekma, nogometàS -a m, nogometiški -a -o -a in -Ù m, mn. nôhti, nohtôvi, nohtjé: ~ na roki, na nogi, za ~e mu gre, mraz gre za niti toliko nimam, kolikor je za ~om črnega, še za ~ ni gladke kože, drži se z zobmi in nohtmi; nôhtast -a -o; nôhtec -tca m = nbhtič -a m, nôhten -tna -o: —i koren, nôhtnica -e ž bot., nohtnina -e ž; nôhtati -am se: nohta se mi od mraza nôj 495 Dés nôj -a m in nôj nôja m, nôjev -a -o in nôjev -a -o: —o (jero nokôta -e ž \deielja\ noktùrn -a m Itg. del jufranjic; noktûmo -a m glas. \skladba\ Doméd -a m, nomàdinja -e i, nomàdski -a -o: ~o življenje, nomidstvo -a s, nomadizirati -am nomenklatura -e ž izrazje, imenik, nomen- klatüren -rna -o nominélen -Ina -o [-In-] imenski, po imenu; nominalizem -zma m \fil. nauk\, nominalist -a m, nominalističen -čna -o; no-minirati -am imenovali: ~ koga za kaj, nominacija -e i nôminativ -a m slov. imenovalnik, nômina- tiven -vna -o nona -eil. glas., 2. med. kužna dremavica, 3. lig. det brevirja nöna -e i babica, nônin -a -o, nônica -e i — nonička -e i, nôniCin -a -o nônij -a m \merska priprava] nonparéj -a m \siopnJa liskanih irk\: staviti v —u, nonparéjski -a -o nônsens -a m -> neumnosl, nesmisel nônstop -a m in neskl. prid. : ~ trgovina nepretrgoma, ves dan odprla nonšaUnsa -e 2-»- maiomarnosl, neskrbnosl, nonšalanten -tna -o malomaren, Ijavdan n6r nora -o in norô -i-é-à: biti ~ na kaj, ~ô rasti, —a leta, ~a mladika; noro-glàv -âva -o, noro^vec -vca m, noro-glävka -e i, nôrski -a -o; norija -e i, norôst -i i, norôsten -tna -o, noriSnica -e i: pri vas je kakor v ~i norfeviti -üjem se, norCevàl -äla -o, norče-vänje -a i: ~ se s kom, noréevâvec -vca m, norCevävka -e i nôrdijsld -a -o: ~i jeziki, nôrdijec -jca m severnjak, nôrdijka -e i, n0rdijščina -e i nôrec -rca m 1. nor človek, 2. veliko kovaško kladivo, 3. del verige, 4. snop, zvezan ob klasju, 5. nora mladika, 6. sprednji del srajce, 7. velik slamnik, 8. ~a ali ~e se delati iz koga norčevali se, zu imeti koga; ~e uganjati burke, —e briti s kom, v —ih kaj reči v šali; nôrCev -a -o, nôrCevski -a -o, nôrCek -čka m; norica -eil. nora ženska, 2. nora mladika, 3. bol. zvonček, 4. bol. volčja češnja, S. med.: ~e \olroška bolezen]; noričica -e f 1. majhna norica, 2. bot. zvonček; norčžv -äva -o, norčavost -i 2, norčljiv -a -o, norčljivost -i i, ndrčast -a -o; norčija -e i: sama ~ ga je, uganjati norčti -im, ndri -ite! ndrel -61a -o, norenje -a j: ~ za kom, s kom; ~ za modo; noriti -im koga v norost gnali, begali, goljufali, ndri -fte! norfl -a -o, noijčqje -a f: ta misel ga že ves čas nori ndrfomd -a -o [-Iš-]; ~a grofija, vojvoda Norfolški N6rik(um) -ka m ]rimska provinca], ndriški -a -o: ~a provinca, Nori£ke Alpe; Noričin -šna m n6rma -e i, rod. trm. n6rmpravilo, vodilo: —e postaviti, delati po ~ah, dosegati ~e; normirati -am enotno določiti, uravnali, normiranje -a s, normirec -rca m kdor poslavlja norme ali skrbi, da se izpolnjujejo; normativ -a m določilo, pravilo, napotek; normativen -^a -o določilen, usmerjevalen, predpisen: ~e določbe, ~a slovnica; normila -e i navpičnica, črtapravilnica: pod ~o, nad ~o, normilen -Ina -o [-In-] pravilen, navaden: ~ človek, ~e razmere, —i čas; normalnotiren -ma -o: ~a železnica; normalizhati -am: razmere so se normalizirale so se ustanovile, ustalile, uredile; normaUzdcija -e i: ~ promeu, razmer; normdlije -ij i mn. vodila, pravila; normilka -e [-Ik-] ž \nekdanja šola] NormAni -ov m mn. ]germanski narod], norminski -a-o: bojni pohodi, normiinSčina -e 2; Normandija -e 2 ]franc. pokrajina], Noimandljec -jca m, Normandijka -e 2, normandijski -a -o: ~i paSniki, normandijščina -e 2 nonnobUst -a m celica kostnega mozga Norveško -ega s, na ~em, z ~ega. Norveška -e i, v ~i, iz ~e, norv&ki -a -o, norv«čina -e 2, Norvcžin -ina m, Norvcžinka -e 2 nia nčsa in nosi in nosU m, mest. po ndsu in n6su, mn. nos6vi -6v, po nosdvih in nosih: ladijski ogrčav, gomo|jast, sedlast, orlovski, zavihan pred ~om prav blizu, pred ~om komu kaj pobrati, izpred ~a zmakniti, tenak ~ imeti občutljiv, dober ~ imeti prav slutiti, pod po ~u dati, dobiti dati, dobiti), pod komu podrobiti, pomoliti, pod ~ se mu je pokadilo ni mu bilo prav, obrisati se pod —om, je še moker pod ~om, za ~ voditi, potešiti, za ~om hoditi brez pravega namena. ni» 496 novila sam se za ~ primi; v ~ ga mora dregniti, sicer ne najde; to Ima na ~u napisano, obesiti l[-lg-J nostriflcirati -am: ~ spričevala, diplomo, nostrifilcàcija -e ž, nostrifikacijski -a -o: ~i izpit, ~o potrdilo nota -e i 1. opomba, zapisek, kratek račun, diplomatski dopis, 2. gUts. gUiska, 3. ~e muzikalije, nôten -tna -o: ~i papir; notica -e ž kratko poročilo, zapisek; notirati -am zapisali, imeli vrednost na borzi, notiranje -a s; notacija -e i: šahovska nôtes -a m zapisnica, beležnica; notar -ja m, notârski -a -o, notàrstvo -a s, notariât -a m; nôta béne pomni nôter 1. prisl. na vprašanje kam?: naj pride —, 2. poudarni prisl. prav, čisto, celo. vse: šli smo za njim ^ do meje, to bo trajalo — do zime BOtiflkàcija -e ž diphmatsko priobčenje, notificirati -am notdričen -čna -o rekôven, obče znan: ~ pijanec, not0ričnost -i ž nôtranji -a -e: ~e uho, ~a bolezen. Notranja Avstrija, notranjeavstrijski -a -o; nôtranjost -i ž in notrânjost -i i. notranjščina -e i = notrina -e i, nôtrSntî -a -e, nôtranjica -e ž žleza z noirad/im izločanjem, nôtranjik -a m notranji podplat; Nôtranjsko -ega s, na ~em. z ~«ga, Nôtranjska -e f, iz ~e, Nôtra-njec -nca m, Nôti^ka -e ž, nôtranjski -a -o, n0traitjščina -e ž notranjska govorica Notre-Dame f notrdàm] ž neskl. : cerkev notredàmski -a -o: ~a cerkev ndtri prisl. na vprašanje kje?: si že ~7 Mttimo -a m glas. noktumo ■4» nôva -o in novô -i -é -â, prim. novijSi -a -e in bôlj nôv -ôva -o, dol. nôvi -a -o: ~ sneg, ~a tvorba, na ~o poročen, na ~o rojen, sneg je na nôvo ali v nôvo padel, ~o pečen, po nôvem; na ~o leto rojeni 1. januarja, v ~em letu rojeni v vsem letu, novoliten -tna -o: ~i darovi, novolétnica -e ž pesem za novo leto; nOvič prisl. vnovič, z novega, na novo; Nôvo mésto -ega -a s, Novo-meščin -âna m, NovomeščAnka -e ž, novoméSki -a -o; Nôvi svét Amerika; Nôvi Sâd -ega -a m, iz ~ega ~a, novosâdski -a -o; Nôva zêmlja, Nôva cérkev, Nôva Štifta, Nôva Gorica néva -e ž astr. novàk -a m rekrut, novinec, novâéiti -im nabirati novake, rekrutirati, novâêenje -a j: ~ vojake m>vàtar -ja m, novàtorka -e ž, novàtorski -a -o, novâtorstvo -a s nftvcc -vca m: kovan ndvčič -a m, ndvčen -čna -o, novCàrstvo -a s; "novCâ-nica -e ž bankovec novéla -e i 1. povest, 2. dodatek k zakonu, novelist -a m, novelistka -e ž, novelistika 497 NOmbei« -e f, novelističen -čna -o: ~a tehnika, novélski -a -o [-Is-] november -bra m listopad, novêmbrski -a -o: ~i dogodki noivfc -a m novinec (v samostanu), novica -e ž novinka, noviciit -a m, noviciâtski -a -o novica -e i: časopisna dnevne, športne ~e, 'O« laznašati; novičar -ja m kdor zbira novice, novičarica -e i; Novice -ic i mn. \Bleiweiwv /ii/|, noviSid -a-o: ~i jezik, novičar -ja m sodelavec pri Novicah, pisec v Novice novina -e i: iz ~e so kuhali ječmenov sok, na ~i so sejali, novinec -nca m, novinka -e i, novinski -a -o, novinstvo -a 5; novinar -ja m časnikar, novinarlca -e i časnikarka, časnikarica, novinarsld -a -o časnikarski, novinarstvo -a s časnikarstvo uovitéU -e ž novost, novota novo- v sestavi: novočfkar -ja m, novo-č^karski -a -o; novodôben -bna -o; novofiindlândec -dca m \pes\, novo-fundlindski -a -o; °novogj^dnja -e i novo poslopje: šole zidanje nove šole; novogfški -a -o: ~i jezik nova grščina; novolcnjižen -žna -o: oblike; novoléten -tna -o: ~a jelka \drevo, praznik] ; novomâjen -šna -o: ~a obleica, novo-mdšnik -a m, novomišniški -a -o; novomôden -dna -o; novoporočinec -nca m; novorojenec -nca m, novo-rojênka -e ž, novorojenček -čka m; novotvôrba -e f -»• nova tvorba, novo-tvôrben -bna -o; novovérec -rca m, novovérka -e ž, novovérski -a -o, novovérstvo -a s; novoveški -a -o; novovisokonémSki -a -o: jezik nova visoka nemščina; "novovpeljân -a -o na novo vpeljan; Novozelàndec -dca m, Novozelândka -e i, novozelàndski -a -o aovcdcaia -a m med., novoicainslci -a -o novdst-ii aovAta -e î novost, novotâr -ja m, novo-tâiski -a -o, novotàriti -im, novotiijenje -a s, novot^a -e ž, novotarstvo -a s: ~ v tehniki i -a m novost nozMv -i in -i i, nav. mn. nozdfvi -i in nozdrvi -f; nozdfva -e ž, nozdfven -vna -o n6ž ndža m: nastaviti komu na vrat, na ~ je Slo; krušni, kuhinjski, mesarski, lovski, sodarski —i za rezanje zelja; Slovenski pravopis — 32 ndžen -žna -o, ndžev -a -o: ~a ostrina, konica, ndžast -a -o; nožčk -žki m in ndžek -žka m, ndžec -žca m, nožič in ndžič -iča m in n6žič -a m, nožiček -čka m; nožiSče -a s nožev ročnik ; nožir -ja m, nožiiski -a -o, noždistvo -a s, nožima -e ž [delavnica] aožica -e /: čeljustne ~e (pri raku), ndžen -žna -o gl. noga aMnica -e ž; listna meč iz nožnic izdreti, nčžničar -ja m, n0žničast -a -o mavi nravi ž mn. značaj, nràven -vna -o, nrivnost -i ž morala, nràvstven -a -o [-stv»n-]: ~o spričevalo; nravoslôvje -a s moralka, etika nâ in nùj medm., tudi nùjta nùjmo nûjte: nùj ga izpiti! Nibija -e ž \pokr■ ponuditi, ponujat,: prilika se je nudila je bila, se je ponudila, je nanesla, odpor upirati se, po robu se postaviti, postavljati; prvo pomoč dati, pogled °se nudi se odpira, plasti °nu^jo sliko kažejo, trgovina vam nudi vsakovrstno blago (lahko) postreže z blagom vseh vrst nndizem -zma m kult nagote; mldist -a m nàja -e ž sila, potreba, nadloga,, stiska, nûjen -jna -o: ~a brzojavka, nùjnost-i i nuideiis -a m jedro, zrno, nuklearen -ma -o jedrski; ~a fizika; nukleol [-61] -a m zrnce v celičnem jedru; nuideoplizma -e ž zool. jedrna snov °nûla -e ž ničla Bâmems -a m število: ~ clausus fklàyzus] -a -a m omejeno število; numeràle -a m slov. števnik, nm. nimieràlia -lij s; mmierirati -am s številko zaznamovati, numeriranje -a s; numeracija -e ž: nova hišna numčričen -čna -o številčen Numidija -e i \severnoa[riška država v starem veku\, Numidijec -jca m, Numidijka -e ž, numidijski -a -o nnmlMnžKItii -e Ž nauk o novcih, numizmà- tik -a m, numizmitičen -čna -o nâna -e ž, nùnica -e ž, nùnin -a -o, minski -a-o: ~i samostan, nùnka -e i bot. ntecij -a m papežev poslanik, nuncijev -a -o, nunciatura -e i ^Urribergfnii'rnberg] -a m \nemško mesto], niimberški -a-o: ~i lijak, ~i proces, Niimberžin -àna m 498 obAd O o m neskl. in 6 ôja m: mali o, z vélikim O; na oju je strešica o medm. žalosti, začudenja; če je poudarjen, stoji za njim vejica, sicer ne: à, to je lepo! o ti revež ti! o predi, z mest. kaže to, česar se dejanje tiče, in sicer: 0 kot predmet pri glagolih govorjenja in mišljenja (o kom ali čem?) : govoril je — svobodi, ~ svojem bratu, ~ starih časih; rekel je ~ njem, da je bolan ; pesmi pojô — ljubezni do domovine; pisal je materi ~ svojem uspehu; mati misli ~ sinu le dobro; kaj meniš, misliš, sodiš ~ tem? pogovor se suče ~ vremenu; dvomim ~ njegovi poštenosti ("v njegovo poštenost) ; (D kot prisl. določilo časa ali načina: — pravem času, ~ lepem vremenu. ~ žetvi; ~ kresi se dan obesi; — palici, — berglah hoditi; v takem pomenu stoji lahko namesto njega predi, ob, zlasti pred besedo, ki se začenja s samoglasnikom; ® kot prilastek: govor ~ izpolnitvi načrta, povest — Domnu, pesem ~ Pegamù in Lambergarju (°pesem od Pegama), pripovedka ~ kresniku, zgodba ~ lepi Vidi, pismo ~ pesništvu «>■ gl. ob- oéza -e i zelenica v puščavi, oàzen -zna -o : ~o rastlinstvo Ôb -a m \reka v Sibiriji], ôbski -a -o: Obski zaliv ob predi, se veže I. s tož. 0 v krajevnem pomenu (kam?): kača se je ovila — palico, zaiti ~ rob, ~ mizo udariti, — tla treščiti, z nogo ~ kamen zadeti, krava se drgne ~ drevo, jezik brusiti — koga ; (g) v časovnem pomenu (kdaj?) : ~ dan za dne, — noč ponoči, čez noč; ® kot predmet (koga ali kaj?) pomeni izgubo: ~ denar priti, — čast pripraviti, ~ glavo dejati, krava je — mleko; (J) kot prilastek (kakšen? kateri?) : udarec ~ mizo; II. z mest. pomeni ® kraj, v katerega bližini se kaj godi (kje?) : topoli stojijo ~ Savi, ~ potu sedeti, palica sloni — zidu; strah je sredi votel, — krajéh ga pa nič ni; d) čas dejanja (kdaj?): o(b) pravem času, — času, zgodilo se je ~ letu. prišel je natanko ~ uri, o(b) božiču, ~ eni(h), ~ sedmih, o(b) petkih, o(b) žetvi; (j) način, pripomoček (k^o?): o(b) palici, o(b) berglah hoditi; ~ kruhu in vodi, ~ svojem živeti, — očetovih stroških študirati, samo ~ sebi se razume; (3) vzrok ali okoliščine dejanja (zakaj? ob čem?): čestitati komu ~ uspehu, — novem letu, — takem neuspehu so se vsi zganili zaradi takega neuspeha, ~ takih razmerah, okoliščinah (°pod takimi razmerami, okoliščinami) ni mogoče delati v takih razmerah, zaradi takih razmer, ~ tej knjigi se je marsikaj pisalo knjiga je bila le vzrok ali priložnost, ne pa predmet za pisanje; vendar: o ti knjigi se je marsikaj pisalo; ~ (pesmi o) lepi Vidi je nastalo več knjižnih del; zartulipomenskega razločka se v takih primerih ob ne obrusi v o; @ prilastek (kakšen? kateri?): hiša ~ vodi je pogorela, pot ~ Savi ob- (o-) predpona v sestavi I. z imeni pomeni, da se nekaj godi ali ji okoli predmeta: okoli, okrog, okrogel, oglav-nik usnje ob glavi, obpoten, obrežje, ozimnica; II. z glagoli pomeni 0 da se dejanje godi okoli predmeta: o(b)koliti, obvezati, ozreti se, opasati, obstopiti, objeti; ® da dejanje zadeva o(b) kaj: obiti obijem, obdarovati, obrekovati, o(b)govoriti, o(b)drgniti, opeči; ® začetek stanja: obležati, obsedeti, občepeli, obstati; (S) izgubo: oblistovati se zgubljati Ustje, ob Ustje prihajati; ® dela dovršnike iz nedovršnih glagolov: ogreti, obriti, oslabeti, olajšati, oteliti se obA m, obi ž s, obeh, obema štev., obadvš m, obedvč ž s in obAdva aU 6badva m, obedve aU 6bedve ž s; sklanja se navadno le drugi del: obadv6h, obadvčma ali občh dvih, občma dvčma; rabimo namesto ves, vsa, vse. kadar hočemo izraziti izčrpnost dvojic: oba čevlji, obe roki, obe okni, obe plati; obakrat prisl., obAkraten -tna -o obAbiti -im se vulg. oženiti se obAd -a m brencelj, obAdar -ja m \afriški ptiči, obAdec -dca m, obAdnica -e ž \muha\ o obékn] 499 oUkraJ pris/, in predl. po obeh straneh: ~ bruSen nož, drevesa so rasla (na) ~ ceste, z ~ vode; obakrtjen -jna •o na obe strani: ~o kolo se vrti naprej in nazaj oMla -e î breg, obrežje, obàlen -Ina -o f-ln-] obrežen obalfti -im prevrniti, odpraviti, obàli -ite! obilil -fla -o, ob^n -êna -o in obiliti -im s stal. poûd. obélttn -tna -o ohU^xn, neroden, surov: kako ~o zarobiti, obdltnež -a m, obâltnost -i ž >f-yt-] obéra -e ž: telečja nteso v ~i, obariti -im prevreti, prekuhati, obiril -ila -o, obaijèn -êna -o in obériti -im s stal. poud. -, obärek -rlca m prevretek, obärica -e ž, obàren -ma -o, obâmice -k; ž mn. godlja, obàrjati -am, obàijanje -a s obirvati -am pobarvati, obàrvan -a -o: modro ~ obcéstje -a s kar je ob cesti, oboisten -stna -o : ~i jarek, ~a parcela, obcêstnik -a m I. kdor prebiva ob cesti, 2. obcestni kamen obün -äna m prebivavec občine, obCänka -e ž, občinstvo -a s, občinski -a -o: ~a poezija občisen -sna -o periodičen, kar se ob določenih časih ponavlja: —^a Sola, —o jezero, ~a poročila, ~o pijančevanje, občisje -a s perioda, občisnost -i ž periodičnost Mea -čna -o kar velja za vse ali vsaj za večino primerov: svet. ~a |Mša, ~i zbor, ~a enačba, ~a uprava; 0bčnost -i ž občepiti -im gl. čepeti: doma ~ dbčestvo -a j kolektiv, obččstvo -a s cerk. : ~ svetnikov, 0bčestven -a -o [-stv»n-J občerid -ùjem, obéùj -te! občevil -ila -o, občevinje -a s: z nikomer ne občuje, spolno občujdč -0ča -e prid.: ~a posoda, občevilen -Ina -o f-gn-J: ~i jezik, pripomoček ibči -a -e: k ~emu pridu. ~a zgodovina, ~a bolnišnica, ~c mnei\je, ~e zadeve, ~i protest; prisl. 6bče: ~ človeški, ~ državen, ~ škodljiv, veljaven, ~ znan občilo -a s občevalni pripomoček 6bčina -e ž, občinski -a -o: ~i davek, ~i proračun, ~i možje, občinstvo -a s: gledališko občinir -ja m občinid -fm obravnati, očistiti, občfnil -fla -o: žito, občinek -niča m, tutv. mn. občinki -ov kar se pri čiščem izloči, skrožki; občiqjati -am, občinjanje -a s obMad -am: ~ besedilo, občrtoviti -lijem, občrtovinje s, občrtivati -am, občrtivanje -a s občndoTid -ùjem, obCudùj -te! občudnjM -a -e, občudovil -ila -o, občudovinje -a j: ~ sam(ega) sebe, občudovivec -vca m, občudovivka -e ž, občudovilen -taa -o f-ln-] občtok -tka m: top, ponižujoč ~ lakote, manjvrednosti, z ~om peti, obiùten -tna -o: —a podražitev Maga, ~ za svetlobo, obCùtnost -i ž; obCùtje -a s občutek, občitljaj -a m občutek, občutljiv -a -o: ~ človek zamerljiv, ~ za svetlobo, ~ za bolečine, občutljfvec -vca m, občutljfvka -e ž, občutljivoct -i /: ~ fotogratske ploSče, ~ za barve ("na barve), občutljfvosten -stna -o: ~a reakcija, obiùtnica -e ž občutna celica: slušna ~ občutiti in obCùtiti -im gl. čutiti: živo, boleče ~ lakoto, bolečino, ponižanje; obCùten -a -o: ~o branje obdičiti -im z dacem, troSarino obremeniti, obdičen -a -o. obdičenje -a s, obdačftev -tve ž, obdičba -e ž, obdičenec -nca m, obdičenka -e obdičenost -i ž, obdače-viti -ujem, obdačevil -ila -o, obdače-vinje -a s obdijati -am gl obdati obdarid -im, obdiri -ite! obdiril -fla -o, obdarjên -êna -o in obdiijen -a -o, obdaritev -tve ž, obdarjênec -nca m in obdirjenec -nca m, obdaijtaka -e ž in obdiijenka -e ž: obdiijati -am, ob-daroviti -ùjem, obdarovil -ila -o, obdarovin -a -o, obdarovinje -a s, obdarovinec -nca m, obdarovinka -e ž, obdarovivec -vca m, obdarovivka -e ž obdid -dim, obdi(s)te, obdij -ijte! obdil -a -o, obdin -a -o: ~ mesto z nasipom, ~ se z zmožnimi ljudmi; obdijati -am, obdijanje -a i: ~ koga s priimki obdivčiti -im z davki obremeniti, obdivčen -a -o, obdavčenje -a s, obdivčenec -nca m, obdivčenka -e ž, obdivčenost -i ž, obdavčitev -tve ž, obdavčeviti -ùjem, obdavčevil -ila -o, obdavčevinje -a s, obdavčevilen -Ina -o [-In-] : ~a politika, obdavčljiv -a -o, obdavčljfvost -i ž obdélati 500 obit obdélati -am: ~ polje, les, kamen, dano nalogo, obdelovati -ujem gl. delovati: celo uro ga je obdeloval, da bi ga prepričal, ~ koga s pestmi, obdelivati -am; obdeliva -e i: ~ lesa, kamna, kovin, naloge; obdelovilen -Ina -o [-In-]: —a zadruga, ~i stroški; obdelovivec -vca m, obdelovavka -e i obdeliti -im, obdéli in obdêli -ite! obdélil -lia -o, obdeljèn -êna -o: ~ koga z darovi obdéti -dénem: ~ kaj s čim obložiti, obdévati -am in -vijem gl. devati obdirjati -am : vse mesto je obdirjal obdnéven -vna -o : ~o delo obdibje -a s: najtemnejše — naše zgodovine, vélika ~a obdolžiti -im, obdôUi -ite! obdolžil -ila -o, obdolžen -êna -o: po krivem so ga obdolžili tatvine; obdolžitev -tve i, obdolžllen -Ina -o [-In-]: ~a priča; obdolževiti -ujem, obdolževil -ila -o, obdolževinje -a s >[-f/ž-] obdrgniti in obdrgniti -nem gi. drgniti: obveza obdrgne kožo; gi tudi odrpiti obdržiti -im gl. držati: obleko na sebi —, denar na oblasti, na vodi, na vi-hu se obdržljiv -a -o obdibati -am: ves grm je obduhal obdikdja -e ž razteiešenje mrliča, obduk-cijski -a -o: ~a miza, —zapisnik; obducirati -am, obduciranje -a s, obdu-ciranec -nca m, obducènt -énta m, obducéntka -e ž obduricija -e ž med. zatrdina, zatrdehst obečati -am obljubiti, obččal -a -o in -ila -o, obéêanje -a s in obečanje -a s obèd obéda m, obéden -dna -o, obédnica -e i, obédniéen -čna -o, obédnik -a m gost za obed, obednina -e ž \plačilo\ -, obédovati -ujem in obedoviti -iijem, obédoval -a -o in obedovàl -âla -o, obédovanje -a s in obedovânje -a s, obedovâvec -vca m, obedovâvka -e ž ôbel [-3y] -bla -o zaokrožen, okrogel, ovalen, prim. bôlj ôbel: ~ les neobdelan, ~a skala; ôblost -i ž, ôblast -a -o okrog tast-, gl. tudi obla obéla -e ž zabela obeléti -im postati bel; obelèl -éla -o: lasje, obelévati -am, obelévanje -a s; gl. tudi obeliti obelčžiti -im zaznamovati, karakterizirati, obelčžje -a s obelisk -a m: egiptovski ~i, obeliskov -a -o obeliš -a m znamenje, zasekano v drevo obeliti in obéliti -im pobeliti, olupiti, iz kože dejati, zabeliti gl. beliti, obéljen -a -o ; obélek -Ika [-Ik-] m = obelina -e ž olupljena drevesna skorja, olupek, obe-linje -a s: pod drevesom je vse polno —a; obeUiva -e ž odrt ina na drevesu obelno -a [-»y-J s 1. med. siva mrena, 2. beljava lesa obelodiniti -im dati na svetlo, izdati, priobčiti, objaviti obênem prisl.: — s kom priti skupaj, ~ s čim drugim kaj delati, storiti gre-doč, zraven obénok prisl. z obema nogama (pri telovadbi), obendžno prisl. Ôber -bra m A var, ôbrski -a -o; ôber -bra m velikan, ôbrovski -a -o oberičiti -im: vse hiše je oberačil oberoč prisi z obema rokama: ~ delati, oberdčen -čna -o obeséditi -im: — film v slovenščini obésiti -im, obési -te! obéSen -a -o, obešenje -a j: ~ podobo, perilo, ~ obsojenca, ~ učenje na kol, na kljuko, ~ meso v dim, takoj vse na véliki zvon vsako stvar nase obesi natakne, obleče, vse nase ~ ves denar za obleko potratiti, — komu kaj na vrat naložiti, ~ se na koga siliti za kom, v nadlego biti komu, — se komu za podpazduho, novico komu ~ (na nos), trgovec mu je obesil star avto; o kresi se dan obesi, naj se pes obesi! obešenec -nca m, obéSenka -e ž; obešenjik -a m, obešenjiški -a -o: ~i humor; obésa -e ž: Kardanova ~ teh., obesilen -Ina -o [-In-], obésnica -e ž žabica, obések -ska m obéîati -am, občšanje -a j: ~ meso v dim, — se na koga, — se komu okoli vratu, ~ se po ograji; obešanka -e ž žabica, obešilo -a s, obešilen -Ina -o [ -In-J : —a vrv, ~a kljuka, obešilnik -a [-yn-] m, obešivec -vca m, obešdč -a m; obeSâvka -e i 1. oseba, 2. teh.: polžasta, razbremenilna —, — za nadzemni kabel obèt obéta m obljuba: prazni obétati -am, obétanje -a s: ~ si dobro letino, lepo vreme se obeta, služba se mu obeta, to ne obeta nič dobrega, fant veliko obeta iz njega bo še kaj, obétaven -vna -o ki rad obeta, kar dosti obeta, obétavec -vca m, obétavka -e ž SOI tém obin -e ž obveza, obizati obižem obvezati obgttviti -im, obglàvljen -a -o, obglivljenje -a s, obglivljenec -nca m, obglâvljati -am, obgiâvljanje -a s obghMttti in ol^ôdati -am in -^ôjem krog in krog oglodati gl. glodati, obglôdek -dka m; povsod tudi oglod-obgodrnjiti -àm gl. godrnjati: vsako stvar obgoÂnja obgonxM -im nagovoriti gl. govoriti; obgovàrjati -am 1. nagovarjati, 2. opravljati: ~ koga obgézdje -a s gozd. rob gozda, obgôzden -dna -o: ~o rastlinje obgrisd -zem ogristi obgulM In obgùliti -im gl. guliti: ~ kožo oMtàJati -am, obhàjan -a -o, obhàjanje -a s: ~ god, svatovščino, ~ bolnika; groza, misel me obhaja, obhàjanec -nca m, obhàjanka -e ž, obhajàvec -vca m, obhajilo -a s, obhajilen -Ina -o [-In-J: ~a miza obUije -a s pr. zg. hišni okoliš obhoditi obhôdim gl. hoditi: mejo vse ~ okoli vseh iti, veliko sveta je obhodil; obhôjen -a -o: ~i čevlji, ~a matica; obhèd -ôda m, obhôden -dna -o, obhôdnica -e i obhodna straža, obhôdnik -a m: občinski obhôdnja -e ž patrulja, obhojinje -a s oprašitev matice oUiàj -a m navada, šega: ljudski, pravni obiCàjen -jna -o navaden, splošen; obiéàjno prisl., prim. obiêàjnej(5)e obigràti -âm gl. igrati, obigrin -a -o: ~ koga za denar, za vse oMJad -am gl. obiti obijem obilen -ina -o[-un-]: ~a mera, ~a suknja široka, ~a žetev ("bogata); obilnost -i [-un-] ž; obilo prisl. k malo rabljenemu prid. obil [-hf] -a -o: ima ~o denaija, obilokrat prisl.; obilica -e ž, obilje -a s: v ~u imeti česa; obilovâti -ûjem v obilici imeti: z zlatom ali zlata ~ obirati -am, obiranje -a s: ~ sadje, jagode na grozdu, liste v zelniku; uši, kosti ~ se pri delu počasi delati, kokoš se obira; ~ koga opravljali; berač obira hiše; obirâtev -tve ž trgatev; obirâô -a m 1. kdor obira, 2. priprava za obiranje sadja, oščipec; obira v -a -o = obirčen -čna -o kdor (se) obira: ~a ženska rada druge obira; obirâvec -vca m, obirâvka -e i 1. oseba, 2. solata, obirâvski -a -o: ~o orodje, obirâvêek -čka m \ priprava za obiranje], obihUnik -a f-yn-J m; obirek -ilca m obiskäti obiščem, obišči -te! obiskil -dU -o, obiskdn -a -o, obisk -a m: prijateljski, vljudnostni, imeniten, visok na ~ iti, skočiti h komu, biti na ~u, na ~ se pripeljati, protokolarni, podovihii ~ napraviti pri kom, zdravnik ima Se veliko ~ov; obiskivati -am, obiskdvanje -a s; obiskovdti -üjem, obi^ovil -äla -o, obiskovänje -a s: bolnike, gledališče ~ v gledališče hoditi, zahajati, šolo ~ v šolo hoditi, obiskovävec -vca m: ~ gle-daUšča, obiskovävka -e ž; obiskovälen -Ina -o [-In-]: ~i red, obiskovähiica -e [-yn- ] ž prostor za obiske obist -i i, nav. mn. oblsti -i ledvice: vnetje ~i, ~i mu je pretipal; obisten -tna -o: ~a pečenka, ~a odprtina; obistje -a s anat. ledje °obitelj -i ž družina, rodovina, "obiteljski -a -o družinski, rodovinski Obiti obidem, obfdi -te! obščl -SU -b in-b: travnik ~ iti okoli travnika, mejo, veUko sveta ~ obhoditi, vse je obšel povsod je bil; zakon ~ mimo zakona kaj napraviti; groza, strah, kes me obide obiti obijem, obij -te! obil -ila -o, obit -a -o: z deskami obitek -tka m s čimer je kaj obilo; obijati -am, obijal -a -o in -äla -o, obijanje -a s in obijänje -a s objädrati -am: ~ svet, veUko dežel, morij objähati -am In -šem: konja, vso deželo ~ se ožuliti se pri jahanju; objähan -a -o: ~ konj objdjčnik -a m anat.: vnetje objäsniti -im -*■ razložili, pojasnili objäviti -im razglasiti, priobčiti, objävljen -a -o: ukaz ~ članek v tisku; objäva -e ž razglas, priobčitev: vojaška dovolilnica, izkaznica; objävnica -e f->-naznanilo, sporočilo, opozorilo; objäv-Ijati -am, objävljanje -a s objid -a m bol., objčda -e ž; objidati -am, objedävec -vca m kritikasler objikt -a m predmet, stvar, reč, zgradba, oddelek: ~ v stavku slov., nov ~ bolnišnice, — raziskavanja, objiktov -a -o: ~ odvisnik, objikten -tna -o: ~o stekelce (pri mikroskopu) = objčktnik -a m; objektiven -vna -o stvaren, neoseben, nepristranski: ~ človek, ~a sodba, ~a znanost, ~o mišljenje; objektivnost -i ž stvarnost, neprisiranosi; objektiv -a ofelékt 502 m \leia\: mikroskopski objektivski -a -o; objektivizem -zma m fil., objektivist -a m, objektivistiien -čna -o objétt -iž = objéstnost -i 2: iz same napraviti kaj, objésten -tna -o preieren, z ničimer zadovoljen, objčstnež -a m, objéstnka -e ž el^ésd -jém gl. jesti: gôsenice so zelje obje^; ~ se /wstati objesten-, ob dobri hiani so se objedli; objîden -a -o: ~o lis^; objédek -dka m kar je objedeno, objed, objédki -ov m mn. ogrizki sadja, ostanki živinske krme = objidine -in ž mn.; objčdati -am, objčdanje -a s: živina objeda mladje, zaplečniki ga objedajo zajedajo, ~ koga opravljati; objedàv -àva -o in objčdav -a -o, objedàvec -vca m in objčdavec -vca m, obj^âvka -e ž in objidavka -e f, objecUjiv -a -o, objedtjivec -vca m; objédnica -e i \bolezen pri tivini\; objčdnost -i ž objestnost obtM objàmem, objemi -fte! objél -a -o, objét -a -o: ~ koga čez pas, okoli vratu. Se ~ ga ne morem obseči; objétje -a s, objemati -am in -mljem, objemanje -a s : ~ se s kom, objèm -jema m: izviti se iz '-xa, objemčkati -am otr., objemček -čka m; objemen -mna -o: ~o šestilo ol^ezdM -im: posestvo —konja ~ privaditi ježi, ves se je objezdil ožtdU; objezdnik -a m, objezdàriti -im obiokAti in objôkati -am in -j0čem gl. jokati ; objôkan -a -o : ~e oči, objokovàti -ùjem, objokovàl -âla -o. objokovânje -a «: ~ umrlo mater, objokovânec -nca m, objokovâvec -vca m, objokovâvka -e f : ~ rajnih obkiten -tna -o ob kiti: '•A revmatizem obkiâdati -am, obklàdanje -a s: ~ koga z delom, s priimki, z mokrimi cunjami obkladki; obklàd -âda m, obklàda -e ž obloga (z lesom), obklàden -dna -o: ~e deSčice; obklâdek -dka m ovitek: mrzel, vroč, gorčični obklâsti -klâdem obhžiti obklé} prisl. ob katerem času? obkksâti -iSem oklesati gl. klesati obkoliti obkôlim obstopiti, obkrožiti, obdati, zajeti, obkôU -ite! obkôlil -ila -o, obkôljen -a -o: učenci so obkolili učitelja, ~ sovražnika; obkolitev -tve ž, obkoUtven -a -o [-tvan-]: ~i manever; obkoljevâti -ùjem, obkoljevàl -àla -o, obkoljevânje -a s, obkoljevâlen -Ina -o f-ln-J: ~i poskusi obkoréj prisl. ob kateri uri?: ~ pride vlak? obkorénski -a -o: ~i listi obkOsten -stna -o: ~o meso obkrijek -jka m, obkràjen -jna -o: živčevje periferno; obkrâjnica -e ž obrobni okraadc, obkrâjnik -a m tisk. obkrožiti obkr6žim obdati, obstopiti, ob-kr6ži -itel obkr6žil -Ha -o, obkrčžen -a -o in obkr6žiti -im s stal. poud. : otroci so obkrožili babico, s svinčnikom ~ Številko; obkr0žati -am, obkr0žai^ -a s, obkroževati -ùjem, obkroževAnje -a s, obkroževaien -\nsi -o [-In-j: ~a politika éUa -e ž krogla: zemeljska, sončna svetilna ôblast -a -o okroglast: ~a celica, ~ sklep; oblica -e ž okrogki stvar (sadež, kamen), okrogk», nerazcepljeno poleno, obli rob obtesanega bruna: krompir, repa v '^h, na obtesano bruno; obličast -a-o: ~a deska; obličina -e ž krompirjev ali repni olupek; gl. tudi obel, oblina oUačiti oblâfim, oblâ» -Itel obličU -ila -o in oblačiti -im s stal. poud.: ~ komu sukiyo; lepo, po modi se v svilo, v črno se oblačilo -a s obleka, oblačike -a [-le-] s, oblačilen -Ina -o [-In-]: stroka ; oblačibiica -e [-yn- ] ž oMačiti oblači se, oblačenje -a s: oblačilo se je, ta človek vedri in oblači ima vso oblast, oblačitev -tve i; gl. tudi oblak oUâgati -am, oblâganje -a s: ~ koga z delom; gl. tudi obložiti oblagodariti -im, oblagodâri -ite! oblago-dâril -ila -o, oblagodarjèn -êna -o m oblagodâriti -im s stal. poud. obUJatl -am: pes oblaja tujca; vsakogar oblajaš, kdor pride mimo obUjst -a m bot. silina, oblâjstov -a -o: ~ pepel oUâk -a m: deževen, hudouren, mrenast ~ prahu, muh, ~ skrbi na čelu; na nebu se zbirajo —i, ~i se podijo, ~ se utrga, zidati gradove v ~e, v ~lh, iz velikega ~a majhen dež; k ~u, na ~ zvoni; oblâkast -a -o: ~ kliše tisk.: oblačen -čna -o: ~ dan, ~o vreme, ~o nebo, danes je ~o, oblačnost -i i: Zvečana, zmanjšana —; oblaček -čka m - oblâkec -kca m = obiščič -a m, oblačica -e ž nevihtni oblak, oblàénat -a -o malo oblačen; gl. tudi oblačiti se OUàk 503 ObUk -a m, Oblâkov -a -o: jezikoslovne razprave obUkovina -e ž in oblakovina -e f 1. zelena orehova lupina, 2. prekie, drva za butare", oblâkovje -a s, oblâkovec -vca m oreh V zeleni lupini, oblica, droben, neobeljen les; oblačina -e ž zelena orehova litina éblast -a -o gl. obel In obla obUst -i in -1 f : ~ imeti nad kom, v svoji ~i imeti kaj, pod svojo ~ spraviti kaj, na -—i biti, ~ obdržati v rokah, priti komu v vrhovna, zakonodtyna, cerkvena krajevne, posvetne ~i; oblàsten -tna -o mogočen, ošaben, gospodovalen, uraden: ~ gospcd, ~o govoriti, oblâstnost -i ž; oblàstvo -a s gosposka, urad, oblàstven -a -o [-tvfn-] : ~o dovoljenje: oblAstnež -a m kdor se oblastno vede, oblastnik -a m kdor ima obUtst, oblastnica -e i, oblasmiSki -a -o, oblastnija -e i oblastvo ébiat -a m, ôblatar -ja m kdor obhte peče, ôblatek -tka m ôUati -am skobljati; ôblanje -a s \dek> in oblanci\, ôblanice -ic ž mn. = ôblanci -ev m mn. 1. skobijanci, 2. pecivo, ôbU£ -a m skobelj, skobljič oblititi -im: ~ čevlje, ~ komu čast, s pisanjem koga ~ oblazfniti -im z blazino prevleči, oblaziqjen -a-o: ~ pohištvo oblaziti in oblàziti -im gl. laziti: vse kote je oblazil oblàzniti -nem se na tešče kaj zaužiti, post pretrgati, oblàznjen -a -o oblaiiti -im omiliti, oblAži -fte! oblAžil -Oa -o, oblažin -êna -o: bolečine, pretrde besede oblažftev -tve f, oblažilo -a s, oblažflen -Ina -o f -In-] ; oblaževdti -lijem, oblaževai -àla -o, oblaievànje -a s, oblaievàvec -vca m, oblaževšvka -e ž oblia -em, obléci -fte in oblčcite! oblêkel -kla -o: otroka ~ v praznično obleko, novo obleko v čmo se spodaj kaj z usnjem, v usnje kaj —, ~ se v paža, ~ novega človeka; čevlje, nogavice obuti; oblččen -a -o: lepo belo ~e deklice; gl. tudi oblačiti obléden -dna -o neumen, predrzen, razposajen, ošaben, oblčdnež -a m, oblédnica -e ž, oblédnost -i ž obledéti -im; obledèl -éla -o fobledèn -êna -o): ~e barve, ~i spomini, obledélost -i Ž; obledévati -am, obledévanje -a s oMédje -a s bok, obléden -dna -o: ~i revmatizem obiégati -am, obléganje -a s: trdnjavo ~ koga s ponudbami; oblé^ -e ž, oUéganec -nca m; oblčči oblčžem gl. leči : trdnjavo z vojsko ~ ; oblegàvec -vca m, oblegovàvec -vca m, oblegovalen -hia -o [-in-] : ~e naprave obléka -e i: vsakdanja, delovna, pražnja, prazniška čipkasta, popotna, šporma, žalna —, svatovska letna, zimska ~ za na cesto, ~ za v hlev, za nosečnice, po modi, ~ iz trikoja, ~ z vlečko, ~o nositi; ~ naredi človeka; oblékica -e ž: otroška ~ obiepiti in oblépiti -im gl lepiti, oblépljen -a -o: ~ hišo z lepaki, pismo z znamkami, rane po rokah, oblepitev -tve ž, obléi^k -pka m obiiž, oblépljati -am, oblépljanje -a s oMés -um = oblésje -a s: puška je v ~u; oblésiti -im, oblésen -a -o: ~ puško oUésti -zem : vse kraje, prijatelje —', gosenica ga je oblezla; obl^n -a -o: vse je od polžev ~o oUétati -am gl. obleteti oUéten -tna -o: ~i računi, oblétnica -e i: ~ smrti oMetéti -fm gl leteti: ~ vse ulice, vse znance; na jesen se drevje obleti; oblêtel -éla -o: ~o drevje; obletélost -i ž; obletàti -létam dov., obléUtj -àjte! oblétal -àla -o in oblétati -am s stai. poud. : vso vas je obletala ; oblétan -a -o : ves dan letam, pa še ni vse —o; oblétati -am obletavati, oblétaj -te! oblétal -a -o, oblétanje -a s: ptica je še tri dni oblétala prazno gnezdo; obletàvati -am, obletâ-vanje -a s; oblétovati -ujem in obletovàti -ùjem, oblétovanje -a s in obletovànje -a s: metulj obletuje cvetove oUežAti -im gl ležati: bohiik je obležal, jed obleži v želodcu, rokopis v predalu, sadje (se) mora obležàn -a -o: ~o sadje, ~o vino, pivo oUica-eif/. obla dUič -a m skobelj; gl tudi oblati obličje -a s, mn. obličja oblfčij : od ~a do ~a gledati, iz ~a v ~e se gledati, ne sme pred njegovo ~ obligàcija -c ž obveza, obveznica, zadoHnica : — na ime, prednostna obligacijski -a -o: —o pravo; obligàten -tna -o = obligatoren -ma -o obvezen; obligirati oUigfaQa 504 obmoiaiti -am obvezati, zavezati, obligfranec -nca m zavezanec, ôbligo -a m zaveza, obveza oHfka -e 2: knjižna, jezikovna, družabna, aerodinamična ~ lobanje, v pravni klobuk izgubi ~o, v ~i kroga; oblikoven -vna -o in oblikôven -vna -o: —o pravilen; oblikovit -a -o, obliko-vitost -i i; oblikovàti -ùjem, oblikovàl -âla -o, oblikovânje -a j: ~ model, ~ značaj mladega človeka; oblikovâvec -vca m, oblikovâvka -e ž, oblikovàvski -a -o : ~o delo, oblikovâlen -Ina -o [-in-]: ~a moC; oblikôvnik -a m \lesena opora za večje ioke\, obllkovje -a ;; obliko-slôvje -a s nauk o oblikah, oblikoslôven -vna -o: ~a pravila, oblikoslôvec -vca m oblika -e ž okrogel, obéi kol, oblikast -a -o okrogel, obllkav -a -o: ~ les, oblika vec -vca m okroglo. Se neobtesano debelce, okroglo poleno, oblikavci -ev m mn. okiestki, oblikavina -e ž oblice, okroglice, oblin -a m nerazcepljen krij ali hlod oblina -e ž okroglina ouistiti -im se zgubiti aH dobiti Ustje, oblistovâti -ùjem se, oblistovânje -a s: drevje se oblistuje obliterirati -am 1. med. zrasti se, 2. poSta obliterira znamke; obliteriran -a -o: ~a žila; obliterâcija -e i med. scelitev, zraslina ôbliti -im, ôbijen -a -o, ôbljenje -a s: reka obli kamenje obliti oblijem, oblit -a -o : rdečica jo oblije, solze ga oblijejo; obliv -a m; oblivati -am, oblivaj -te in -éjte! oblival -a -o in -éla -o, oblivénje -a s in oblivanje -a î oblizéti in oblizati -ližem gl. lizati: vse krožnike oblizniti -nem, obliznjen -a -o : vseh pet prstov si okrog ust se obliznjenec -nca m; oblizovâti -ùjem, oblizovàl -âla -o, oblizovânje -a s: se že oblizuje, ko misli na večerjo, oblizâvati -am; oblizljiv -a -o sladkosneden, obliz-nik -a m sladkosnedec, obliznéla -e i sladkosneda-, oblizek -zka m posladek obliž -a m oblepek : gorčični, hladilni obližen -žna -o: ~a natega med. obližje -a s najbližja okolica obljélw -e ž: zavezati koga z '>-0, odvezati od ~e, — dolg dela, ~ zakona, redovne obljùben -bna -o: ~i dar; obljubiti obljùbim, obljùbi -itel obljùbil -ila -o in obljubiti -im s stal. poud. : za trdno zakon se na božjo Pot; obljùbljen -a -o: ~a dežela; obljùb|jati -am obetati, obljubovâti -ùjem, ob(jubovénje -a j oMJMiti -im naseliti, obljùdenje -a s-, obijùden -a -o: gosto obljùdenost •i Ž; obijùden -dna -o ki se dà obljudili v sestavi: obloglàv -âva -o, oblo-glâvec -vca m; obloùst -a -o: ~e ribe, obloùstnice -ic ž mn. zool.; oblotôCniki -ov m mn. zool.; gl. tudi obel oUéCM -Cna -o: ~a luC, ~o varjenje, ~o rezanje s kisikom, ~o jeklo, oblôènica -e Ž; gl. tudi oblok oUôda -c ž z otrobi mešana piča za prasce -— oblôja -e f = oblodiva -e ž, obloditi in oblôditi -im krmo zmešati gl. bloditi: živini ~ oUèg -ôga m: gnojni beli ~ na jeziku; na kolesu platišče; oblôga -e f: ~ podbojev, varovalna stenska ~ oUdk -ôka m obok, oblôkast -a -o, oblôkati -am, oblôkoma prisl., oblôCek -čka m OUômov -a m \junak pri Gončarovu\, z Oblomovom, oblômovski -a -o, oblô-movščina -e ž obložiti -im. obldži -fte! obl0žil -fla -o: z delom ~ koga; obložili so ga, da je komaj nesel; ~ kozolec s snopi, — tla z deskami, s preprogami; obložin -êna -o: ~o žito, ~a detelja, ~ jezik med., obložftev -tve ž; oblčžek -žka m, oblčžci -ev m mn. leseni oboj; gl. tudi oblâgati obméjen -jna -o kar Je ob meji, na meji: ~o posestvo, ~i promet, ~a stroka med dvema strokama; obméjnik -a m kdor prebiva ob meji, obméjniSki -a -o; obmejfti -fm, obmêji -fte! obméjil -ila -o, obmejên -êna -o, obmejftev -tve ž; obmejevâti -ùjem, obmejevànje -a s; obmejilnica -e [-yn-] ž črta, ki obmejuje: obmejničiti -im postaviti mejnike obmisten -tna -o kar je ob mestu, obméstje -a s mestna okolica, mestno območje obmetéti -méCem gl. metati; obmétati -am = obmetâvati -am, obmetavanje -a s: otroci se obmetavajo, ~ koga z dobrotami, s priimki; gl. tudi ometati obmôCJe -as: v, na /»-u ljudskega odbora na ozendju, v ~u okraja ->■ v okraju obmôddc -dka m med. obmolCétf -im gl. molčati, obmolkniti obmôlknem, obmôlkni -ite! obmôlknil -ila -o in obmôlkniti -nem s stal. poud., obmôlk -a m >[-oy-] obmOrsM -a -o: kraji, obmôrje -a s, obmôrec -rca m obmotiti -àm in obmôtati -am gl. motati, obmotàn -a -o in obmôtan -a -o; gl. tudi omotati obnàditi -im z jeklom obložiti, ojekliti, ojekleniti oboàSati -am okrog nositi, opravljati, obrekovati: otrok se lepo obnaša, nova mlatilnica se dobro obnaša; obnàSaiije -a s vedenje-, gl. tudi obnesti obnàTljati -am: ~ razdejane vasi, ~ prebrano berilo, rod se obnavlja; obnavljšč -a m, obnavljàvec -vca m, obnavljàvka -e ž, obnavljàlen -Xm-o [-In-]: ~a dela; gl. tudi obnoviti obnibje -a s nebesni oblok, nebes, obniben -bna -o: razmere obnemčti -im onemetigl. nemeti obneiii6či obnemôrem, obnemôgel -mfigla -o, obnemôglost -i ž; obnemàgati -am, obnemàganje -a s ; gl. tudi onemoči obnêsti -sem se gl. nesti: dobro si se obnesel, kupčija se obnese, letina se nam je dobro obnesla; gl. tudi obnašati obnlt -niti ž greben pri statvah otmoréti -im ob pamet priti, obnôri -ite! obnôrel -éla -o, obnorélost -i i; obnoriti -Im, obnôri -ite! obnôril -ila -o, obnorjèn -êna -o: ~ koga napraviti koga norega, obnoijênost -i ž obnésen -sna -o: ~a votlina obnositi -nôsim gl. nositi: obleko obn0šen -a -o: ~a suknja obnoviti -im, obnôvi -fte! obnôvil -fla -o, obnovljên -êna -o, obnovljênje -a s: ~ hišo, podobo, obljubo, berilo, obnovitev -tve ž, obnovitven -a -o [-tvan-]: ~a dela, ~a kirurgija; obnôva -e f: ~ domovine, ~ berila obn6žen -žna -o: —^i sat, obn0žina -e ž cvetni prah na čebeljih nogah = obn0žje -a i; obn0žnat -a -o; obn0žnica -e ž opornica za zlomljeno nogo, obnčžnik -a m grevec za noge 6boa -oe ž, rod. dv. in mn. ôboj, oboist -a m glas. ob6d -a m: ~ za sito; obôd -ôda m: krogov obodàr -ja m kdor dela obode za sita, obodàrstvo -a j; obôdec -dca m, obôdek -dka m; obôden -dna -o: ~a mera, ~i kot, ~o živčevje, obôd-nica -e ž \črta\ OlMtdriti -ov m mn. \zahodnoslovanski rod\ obogatM -im postati bogat, obogàti -fte! obogatèl in obogàtel -êla -o: s kupčijo ~ ; obogatiti -im napraviti koga bogatega, obogàti -fte! obogàtil -fla -o, obogatên -êna -o, obogatitev -tve i oiièi obôja m okov, opaž, obôjen -jna -o: ~i les, obôjnka -e ž deska ta oboj; obôjka .-e ž: kabelska, spojna, odcepna ob0jčen -čna -o: ~a cev, sklopka obôj -a -e hč. Stev. : ~a vrata ta in spodnja (°obe vrati), ~e vino črno In belo, '-'i se motijo; obôje: ~ vrat, oken, rok, ušes; obôjen -jna -o: ~a vrata dvojna, notranja in zunanja, obôjnost -i i; ôbedvoje: ~ vrat oboje; obojàk -a m = obôjnik -a m hermafrodit oboje- v sestavi: obojeplàten -tna -o; obo^ strànski -a -o: ~a odpoved; oboje-spôlen -Ina -o [-In-] obtt -ôka m oblok: nebesni nebni ~ (v ustih), križni, valjasti, rebrasti, zrcalni ob0čen -čna -o: ~ strop; obôkast -a -o: ~a kuhinja; obôkati -am; obôkan -a -o: ~a klet obéknica -e ž naoknica, vetrnica, obôkenski -a-o/"-k»n-]: —i zidec oboléti -im gl. boleti: za pljučnico, na jetrih obolênje -a s: množično obolélost -i ž, obolêvati -am, obolêvanje -a s: največ ljudi oboleva za jetiko ébol(os) -la m šesti del drahme, prispevek: priložiti svoj ~ obör obôra m ograda, obôra -e ž živalski vrt, ograjeno polje oboriti obôrjem in obArjem okoli česa zorati, obôrji -ite! oboràl -a -o, oboràn -a -o, oboràvati -am obôreit -rka m \stara žitna mera\ oboriti -fm kem. sedimentirati, obôril -ila -o, oborjèn -êna -o, oborilo -a s, oborina -e f -»• Sediment, usedlina, sesedek, kal, kalež, kalovina, kalina, kališ, kaliž, kališče obôrki -ov m mn.: ~i od črev zaklane živine oborožiti -Im, obor0ži -ite! obor0žil -ila -o: ~ se z znanjem; oborožčn -êiu -o: lahko, težko do zob ~e sile, oboroženec -nca m, oborožitev -tve ž, oborožitven -a -o [-tv»n-], obo^oževàti -lijem, oboroževil -àla -o, oboroževànje -a j: ~ se na suhem, na morju, v zraku, oboroževàvec -vca m, oboroževdvsid -a -o, oboroževdlen -Ina -o [-In-J 506 obràz ohMid -im bos postati, obosèl -ila -o, olwsilost -i i; obositi -im, ob6si -ite! obôsil -ila -o, obosin -ina -o: ^ konja sneti mu potOcve, obositev -tve î obdati obddem pobosti gl. bosti: ~ koga z nožem, s tmjem se obodèn -dna -o: ves ~ od žice; obodina -e i \rana\ obottvQati -am se, otxjtàvljal -a -o in -àla -o: te obotavlja iti k zdravniku, ~ se pri ddu, rana se obotavlja se noče zaceliti-, oboûvljanje -a s in ol>otavljànje -a s: brez kaj narediti brez pomišljanja, odiaSat^-, obotavljàj -a m; obouvljàv -àva -o, obotavljàvec -vca m = obouv-IjàC -a m, obotavljàvka -e i, obotavljiv -a -o, obotavljivec -vca m, obouvljivka -e ž, obotavljivost -i i oboievàti -ûjem, oboževAl -àla -o, obože-vànje -a s, oboževàvec -vca m, obože-vàvka -e i, oboževànec -nca m, obože-vànka -e i, obožàvati -am, obožàva^je -a s: koga obpl6SBik -a m \skobljlč\ obpMen -tna -o Icar je ob poti". ~o znamo^, ~i svet = obpotnina -e i obndrfti in obràbiti -im gl. rabiti: ostrino sem hitro obrabil, vsaica stvar se obrabi ; obràbljen -a -o: beseda, ~ napev, obràbljenost -i ž, obrabljiv -a -o, obrabljivost -i /; obràba -e f: ~ stroja, cest, obràben -bna -o, obràbnost -i ž, obrabnina -e ž odškodnina za obrabo-, obràbyati -am, obràbljanje -a s obričati -am, obràCanje -a s-, voz, seno, brazde plašč po vetru vodo na svoj mlin —oči na koga v smeh —, nase kaj na bolje se obrača; obračAj -a m 1. obrat, zavrtljaj, 2. znamenje za obrat, vertatur; obraCàvec -vca m kdor obrača, obraiàvka -e ž: miSica obračAlo -a s \priprava za obračanje], obraCàhiik -a f-yn-J m, obračAlnica -e [-yn-J ž vrtača-. ~ za vozičke; obračališče -a 5 = obračflo -a s-, seno na ~u, iti z vozom po ~u, da voz obrnemo; obračljiv -a -o obračun -a m: mesečni ~ za več let, ~ svojega dela, ~ stroškov, obnUhinski -a -o: ~o mesto, obraCûnati -am: potne stroške ~ s Icom; obraiunàvati -am, obraiunàvanje -a s obrid -a m bot. : navadni, zlatolasi ~ obràdek -dka m, obràditi -im se brado dobiti obràmba -e f: ~ proti rastlinskim škodljivcem, protiletalska obràmben -bna -o: ~e naprave obrimen -mna -o, obràmnica -e ž oprta, obramni izrez (v obleki) oiMraniti in obràniti -im gl. braniti: ~ hišo M) ognja, pred ognjem, ~ se koga, pred kom obràsti -réstem in -ràsem gl. rasti: bršljan obras(t)e deblo, trava obras(t)e laz, rana se obras(t)e, drevo se je ob-ras(t)lo; obràstel -stla -o in obràsel -sla -o: ~ gozd, ~a njiva; obràSCen -a -o: ~ hrib; obràslost -i i = obrašče-nost -i ž; obr^lek -a [-l»k-] m zaraslina, brazgotina; obràst -àsta m mladje, obràst -i î poganjki iz korenine, obràstek -stka m, obraslina -e f kar seje obraslo; obrdščati -am, obràSCanje -a s obràt -àta m: ~ v stran, četrtinski toplotni —, tovarniški —, v — dati, ~ ustaviti, iz —a vzeti; obràten -tna -o: z —o pošto ->• takoj, s prvo pošto, ~a nezgoda, ~i inženir, ~i kapital ; obràtno prisl. -*■ nasprotno, narobe; obràtoven -vna -o obraten, obratišče -a s; obràtnik -a m astr.; obratovàti -ûjem, obratovàl -àla -o, obratovànje -a s; tovarna je začela obratovàlen -Ina -o [-In-]-. ~i stroški, ~i čas, obratovàlnica -e [-yn-] ž, obratovališče -a s, obratovôdja -a in -e m vot^a obrata, obratovôden -dna -o obràd obêrem gl. brati: drevo ~ meso s kosti, ~ koga do zadnjep dinarja, do kosti ~ koga (z opravljanjem), berač obéré vse hiše; obràn -a-o: ~o sadje, «^a kost, ~ pri igri, imam že vse hiše ~e; gl. tudi obirati obréviti -i se: ovca seje obravila obtavnéti -àm gl. ravnati, obravnàn -a -o: ~ žito, obravnànost -i i; obravnàvati -am, obravnàvanje -as: — žito, ~ sporno zadevo, zapuščino, obravnàva -e ž: priti na —o, k —i, umetniška, znanstvena, sodna, kazenska, porotna, zapuščinska —, obravnàven -vna -o: ~a dvorana; obravnàvek -vka m kolikor se enkrat žila v rešeto dene v obravnavanje obràz -âza m: človeški —, na ~u, z —a se mu bere, v ~ povedati komu kaj, v ~ gledati koga, v ~ zagoreti, s kislim ~om poslušati, koga samo po ~u poznati, po ->-u soditi; nedolžen, strog ~ narediti; obràzek -zka m = obrižček [-šč»k-] -čka m\ obràzen -zna -o: ~e poteze, ~a hromota med., ~a le^ (otroka v materinem telesu); obräznik -a m lit. slikar, podobar-, obräziti -im, obrazilo -a s: sklonsko —, obrazllen -Ina -o [-ln-]\ obrazoväti -ùjem oblikovati, obrazovàl -âla -o, obrazovân -a -o, obrazovâlen -Ina -o f-ln-] oblikovalen, obrazovàl nost -i [-In-J .ž oblikovalaosi, obrazovàvec -vca m oblikovavec obntzdàti -àm, obrazdài -âjtel obrazdàl -àla -o, obrazdàn -a -o: ~ se pri jedi, obrazdànost -i ž obràzee -zca m formuUt, vzorec, golica: matematibii ~ izpolniti obrazložiti -im, obrazlôii -ite! obrazlôâl -lia -o, obrazložen -êna -o, obrazložitev -tve f, obiazl0žba -e f obrêa -rêCem gl. reči: ~ koga reči kaj zoper koga, ^grditi, očrniti koga, obreko-vàti -ùjem, obrekovàl -àla -o, obrekovàn -a -o, obrekovànje -a s, obrekovànec -nca m, obrekovàlen -Ina -o [-In-J, obreko-vàlnost -i [-tnrj t, obrekovàvec -vca m, obrekovàvka -e i, obrekovàvski -a -o; obrekljiv -a -o, obrekljivee -vca m, obrekljivka -e f, obrekljivost -i i oitréêje -a s krajina ob reki, obréien -čna -o : ~i travniki oiirid -êda m: poročni obrêden -dna -o ritualen". —« pesmi, obrčdnik -a m ritual, obridar -ja m ceremonktr, obrédje -a j, obrédnica -e f obredna pesem oiircditi -im porediti, obrédi in obrêdi -ite! obrêdil -ila -o, obrcjčn -êna -o: ~ vola, obréja -e ž olirégniti -nem se: ~ se ob koga, na koga, nad kom; obré^ti -am se, obréganje -a s. obregovàti -ùjem se, obregovài>je -a s olirejiti -im; obrejèn -êna -o: —a krava; obrejitev -tve ž: umetna ~ obrékniti -nem nabrekniti", obrékel -kla -o: oči, obréklost -i i obrekovàti -ûjem gi. obreči oiirenieniti -im, obremêni -ite! obreménil -ila -o, obremenjen -êna -o: — posestvo z dolgom; obremenjênost -i f: dedna obremenitev -tve f : preskusna, popolna, delna, osna, udarna, drsna, ekscentrična ~ na upogib, ~ zemljišča; obremenilen -Ina -o [-in-]-. ~a izpoved priče; ohremenjevâti -ùjem, obremenjevànje -a s, obremenjevàvec -vca m, obremenje- vàvka -e i, obremeitjevàlen -Ina -of-ln-J -. ~e okoliščine oiirénkati -am: žito je toča obrenkala, prebito jih je obrenkal obrést -i i, nav. mn. obrêsti: visoke, nizke na ~i dati, posoditi, brez ~i posoditi, vrnil mu je (dolg) z ~mi, oderuške ~i, zamudne —«i, iščeš ~i? bi Jih rad dobil po hrbtu; obrésten -stna -o: ~a mera, ~eobresti; obrestnina -ei davek od obresti; obrestonAsen -sna -o, obrestnoobristen -stna -o: —o obstal v takem? sum je obsul na njem, ol>stànek -nka m: nadaljnji boj za nikjer nima ~a, pri njem denar nima ~a obstàva -C ž obšiv, obrobek: ~ pri ključavnici, obročasta prečna ~ obstipédja -e ž med. zaprtje, zapeka, obstipfran -a -o zaprt, zapečen obstirati -am, obstiranje -a j; gl. obstret i obstdj -ôja m obstanek: ~ naroda, ~ hiše; obstôjen -jna -o stanoviten, trpežen, odporen: ~a barva stanovitna, neobled-Ijiva, ~ proti ognju, proti kemikalijam odporen obstopiti in obstôpiti -im obkoliti, obstôpi -ite! obstôpil -lia -o, obstôp -6pa m, ob-stôpati -am, obstôpanje -a s obctrtiMki SIO obsMunki -a -o: nosne votline, glasovi slov., pot, obstrinec -nca m outsider obstreliti -im s strelom raniti gl. izstreliti: ~ divjačino, na lovu se je obstrelil, obstrelitev -tve ž, obstrél [ -éy / -él] -a m, obstrelina -e ž rana od strela; obstre-Ij^ti -ùjem, obstreljevàl -àla -o, ob-streljevànje -a s obstréti obstrèm, obstri -ite! obstfl -a -o, obsth -a -o; obstrèt -éta m gloriola, kolobar, sij: svetniški obstrétek -tka m; gl. tudi obstirati obstriči obstrižem, obstrizi -te! obstrigel -gla -o, obstrižen -a -o obatnnéti -im ostrmeli obstriigati -am in -žem, obstragàvati -am, obstrugàvanje -a s obstràkcija -e f nasprotovanje, zaviranje, preprečevanje deki (v zbornici), zaprtje med.; obstrukcfjski -a -o; obstnikcionist -a m, obstrukcionizem -zma m, ob-stniirati -am, obstrulranje -a s, obstruktiven -vna -o obsuti -spèm in -sùjem, obspi -ite in obsùj -te! obsùl -a -o, obsùt -a -o: množica obsuje hišo, drhal ga obsuje, ~ koga z dobrotami; vendar osuti obsvetM obsvétim, obsvéti -ite! obsvétil -ila -o in obsvétiti -im s stal. poud.; gl. tudi osvetiti obsvetliti -im osvetliti obSiUnIca -« i med. \žleza notranjica\, obSčiten -tna -o obširen -ma -o, prim. obširnejši -a -e, prisl. oMimej(š)e, obšimost -i ž obSiti -Ijem, obSij -te! obšli -ila -o, obštt -a -o: ~ rob pri obleki, ~ obleko s trakovi, obšitek -tka m = obšivek -vka m, obšiv -a m, obšivati -am gl. šivati, obšivanje -a s obtakniti obtàknem, obtaknl -ite! obtaknil -ila -o, obtàknjen -a -o in obtàkniti -nem s stal. poud.: z vejami ~ progo s količki zakoličiti >[-tak-j-tak-]; obtikati -am, obtikanje -a s obtfiči -em, obtêci -ite! obtékel -têkla -o: mejo obtèk -éka m, obtékati -am, obtékanje -a s: voda obteka njive (ob povodnji); vendar oteči obtesàti obtéSem, obtêSi -ite! obtèsal -àla -o: zarobijenca obtesàn -a -o: ~ les; obtesàvati -am, obtesâvanje -a s; gl. tudi otesati oMeati -im, obtčži -fte! obtežil -ila -o, obteZèn -éna -o: s svincem obteiitev -tve Ž: preskusna mostu, obtéZba -e ž: normalna; enakomerna, največja dopustna prometiut ~ cest; obtčžen -žmi -o: ~i material, obtčž -i in -i ž balast, obtežilo -a s, obtežflen -Ina -o f-ln-]: ~a izpoved prič; obtežilnik -a f-l/rt-] m: pisemski obteževiti -ùjem, obteževanje -a s, obteževAlen -Ina -o f-bhj: okoliščine; vendar otežiti ob^ obtiča m veja za obtikanje graha, obtičje -a s; gl. tudi otič obtičiti -im, obtiči -ite! obtičal -àla -o: voz obtiči v snegu, pijanec je obtičal v krčmi, pritožba je nekje obtičala obtipati -am in -pijem pretipati, obtipaj -te in obtiplji -te! obtipal -a -o: zdravnik obtiplje boleče mesto, obtipljiv -a -o, obtipàvati -am, obtipàvanje -a s; gl. tudi otipati obdSfàti -im. obtiščal -àla -o: čevelj me je obtiščal, obtiščal sem se dobil sem žulje; gl. tudi otisniti obtôk -ôka m: denar dati v denar je v ~u, ~ bankovcev; krvni, mezgovni obtočilo -a s med. organ za obtok obtôia -čem, obtôlci -ite! obtôlkel -kla -o: ~ se po nogah; obtôléen -a -o: ~o sadje; obtolčenina -e ž \rana\ >[-oft-] obtoréj prisl. ob tem času obtovoriti -im in obtovôriti -im, obtovôri -ite! obtovôril -ila -o, obtovorjén -êna -o in obtovôrjen -a -o, obtovoritev -tve ž; gl. tudi otovoriti obtožiti in obt0žiti -im, obt0ži -ite in -te! obt0žil -ila -o in obt0žila -o, obtôien -a-o: — koga tatvine, za tatvino, ~ se svojih grehov; obtožitev -tve i, obtdžba -e ž: —o vložiti zoper koga, ~o umakniti, razširiti; obt0ženec -nca m, obtô-ženka -e f, obt0ženčev -a -o, obtdženkin -a -o: ~ zagovor; obt0žen -žna -o: ~i spisi, obt0žnica -e i; obtoževati -ùjem, obtoževal -àla -o, obtoževanje -a s: medsebojno se obtoževavec -vca m, obtoževavka -e ž obtfgati -am in -žem : ~ fižol, koruzo, listje z drevesa; obt^vati -am, obtrgàvanje -a s, obtrgovéti -ùjem, obtrgovànje -a s obtrkàvati -am, obtrkavanje -a ^ srce, pljuča med. obuI>6žati -am, obub0žan -a -o, obubô-žanje -a s obMa 511 obà&i -e i obutev obuditi -Im, obudi -ite! obùdU -ila -o, obiyèti -êna -o: od mrtvih Icesanje obuditev -tve f; obûjati -am, obùja-nje -a s: spomine obujevàvec -vca m, obujevàvica -e ž obûjelc -jlca m, nav. mn. obiijld -ov cunje za v čevlje, onuče obûnliati -am: ~ Icoga nabunkati, pretepsti obup -a m: to ga spravlja v se me loteva, obùpen -pna -o: bolnikovo stanje je ~o, ~ človek, obùpnost -i f, obupljiv -a -o; obupati -am: zdravnik je obupal nad bolnikom; obtipan -a -o: zaradi nesreče je ves obùpanost -i ž, obùpa-nec -nca m; obupâvati -am, obupivanje -a J = obupovàti -tijem, obupovénje -a s obâstje -asi. med. kar je okoli ust, 2. geogr. kar je okoli ustja obuSéscn -sna -o: ~a slinavka obutev -tve ž - obuvâlo -a s, obùtalo -a s obuti obojem, obtil -a -o: čevlje; obùt -a-o: ~i maček; oblivati -am, obùval -a-o in -âla-o, obtivaqje-»sinobuvànje -a s obuzdéti -âm, obuzdàj -âjte! obuzdâl -ila -o, obuzdân -a -o in obiizdati -am s stal. poud. obvirovad -virujem in obvaroviti -nijem gl. varovati, obvârovanje -a s in obvaro-vânje -a s: ^— koga nesreče, ~ deželo pred povodnijo, ~ se prehlada; obvira -e ž profilaksa, obvarovâlen -Ina -o [-In-J profilaktičen: ~o zdravstvo obveljiti -âm, obveljàj -âjte! obveljàl -âla -o: nasvet ni obveljal, njegova je obveljala obveseliti -im, obvesêU -ite! obvesélil -iki -o, obveseljèn -êna -o: ~ koga; gl. tudi oveseliti obvestiti -im, obvésti -ite! obvestil -ila -o, obveSCèn -êna -o: ~ koga o čem sporočiti komu kaj, obveSèênec -nca m, obveSCênka -e ž, obvestilo -a s naznanilo, obvestilen -Ina -o [-In-], obveščati -am, obvéSêanje -a s, obveščevati -ûjem, ob-veščevil -âla -o, obveščevilen -Ina -o f-ln-J: ~a služba, postaja, obveščevivec -vca m, obveščevivka -e ž, obveščeviv-ski -a -o obvéza -e i 1. čelna, mavčna, zasilna 2. zaveza: nerazdelna, pravna ~ obveznost, obvézen -zna -o 1. obvezilen, 2. obligaten: —i predmeti, pravno obvêziKMt -i ž dolžnost-, «»i prevzeti; pravna, šolska, delovna, vojaika obvéznik -a m: vojaški obveznica -e i i. ~ mora narediti, za kar je obvezana, 2. obligacija oltreziti in obvézati -včžem gi vezati 1. rano, bolnika, 2. naložiti komu deio, nalogo, dolžnost: pismeno, pravno se obvizan -a -o: ranjenec je ~ je napisati knjigo; obvêzanost -i ž dolžnost; obvezoviti -ûjem, obvezovil -ila -o, obvezovinje -a s; obvezov[-c3b-] ocediti -im odcediti, océdi in océdi -ite! océdil -ila -o, ocejèn -ina -o: fižol povezniti škaf, da se ocedi; océdek -dka m; ocidnica -e ž odprtina ra odtok vode, drenažna luknja-, océjati -am, océjanje -a 5 océna -e ž, oceniti océnim, océni -ite! océnil -ila -o, océqjen -a -o m océniti -im s stal. poud.: ~ zemljišče, škodo, knjigo, ocenitev -tve i, océnjati -am, océnjanje -a s, ocenjevàti -ùjem, ocenjevàl -àla -o, ocenjevànje -a s, ocenjevàvec -vca m, ocenjevàvka -e ž\ ocenjevàlen -taa -o [-In-J: ~a konferenca, vožnja océpelc -pka m krepelce, okleSček ôcet ôcta m, ôceten [ôc»t»n] -tna -o: ~a kisitaa, ~o kisel, ôctov -a -o: ~ cvet, ôctovec -vca m bot. odgànid -im, ocigànjen -a -o: ~ koga zakaj ocimid -im se pognati cime, vzkaliti, vzbrsteti; ocimljen -a -o: ~a repa ocArek -rka m iedena svefa ocvirek -rka m: to bi bil(o) za kritika pravi ocvirki -ov m mn. med. \koîna bolezen], ocvirkov -a -o: ~a potica ocvirkovka -c ž = ocvirkovica -e ž, ocvirček -čka m ocvréd ocvrèm, ocvrl -ite! ocvfl -a -o; ocvft -a -o: ~i piščanci, jedi; ocvrèn -êna -o, ocvftje -a s-, ocviiati -am, ocvirai\je-a j K»-a in-cm, mn. fiči -ev, dv. 6ča, Ačema; 0čev -a -o; očina -e ž očetnjava, očetovo posestvo; očinstvo -a s očetovstvo otUt -a m: ~i stare zaveze, oHitvo -a s, očAkovski -a -o, očšški -a -o, očAkar -ja m, oCàkarski -a -o oâUa očAl [-âl] s mn. naočniki: ~ na-taicniti, sneti; temna oèàlar -ja m kdor dela, nosi očala očAnec -nca m: kmečki ~i, očdnčev -a -o, oCànski -a -o očArad -am, oéàran -a -o: ~ koga s čim, očarljiv -a -o, oiarovàti -ùjem, očaro-vàqje-a J Oče oččta m, mn. oččti in oCétje: to ima po očetu; ves, cel ~ je, ~ biti komu, postad klicati koga za očeta; icnišni, stari mestni očetje; očAtov -a -o, o6^n -tna -o: ~a hiša, ~a dežela; očitnji -a -e, oéetnjàva -e ž; oččtovski -a -o : —a skrb, (po) —o skrbeti za koga ; očitovstvo -a i: za ~ tožiti; očetomdr -ôra m, očetomAren -ma -o: ~ naklep; očetomorivec -vca m, očetomorivka -c i, očetomorivski -a -o Ačec Ačca m bot. oééditi -dim, oččjen -a -o in oččden -a -o, oččdki -ov m mn. iztrebki, oččjati -am, oččjanje -a s očilje -a s kar je ob čelu, fasada; očeliti oččlim gl. čeliti : ~ les prirezati, prisekati očcniš -àSa m: pet ~ev, oCenàSev -a -o, oCenàSek -ška m očcsAd oččšem gl. česati, očAski -ov m mn. kar pri očesavanju odpade; oéesàvati -am, oéesàvanje -a s oAéaen -sna -o: ~a bolezen, ~a votlina, ~i zdravnik, ~e kapljice za oči; oCésce -a s, Aček -čka m, mn. Ačld -ov m in Ačke Ačk ž otr.; oččsast -a -o ki ima obliko očesa, poln očes: ~ krompir, oččsiuit -a -o: ~o drevo; gl. tudi oko oči oči jf mn., očim oči v oččh z očmi; v Ači Oi v oči; gl. tudi oko °o{igiid: °v ~ spričo, pri, ob, zaradi, °očigieden -dna -o očiten Ačim -a m, Ačimov -a -o, Ačimski -a -o oiist -a m \rastlina\ očisdd -im, očiščen -a -o, očiščenje -a 5: ~ pšenico (od) plevela, ~ obleko ma- očistid 513 od dežev, ~ madeže z obleke, očisten -stna -o: dar, očistitev -tve očiščevati -üjem, očiščeval -âla -o, očiščevanje -a j, očiščevalen -Ina -o [•In-], očiščevališče -a s, očiščevaln ica -e [-yn-] ž, očiščevivec -vca m, očiščevivka -e i očltad -am, očitajoč -a -e, očitanje -a s: ničesar si ne morem —, očitavec -vca m; očitek -tka m: ~e požirati, ~e si delati očiten -tna -o: ~i ^ešnik, ~ dokaz, ~a spoved, ~a resnica, krivica, očit -a -o, očitnost -i ž očivfaien -dna -o ->• očiten, očividnost -i ž -*■ očitnost, očividec -dca m priča: pripovedovanje —ev 6čka -a in -e m, 0čkov -a -o očniea -e f 1. očesna votlina, 2. planika = očinec -nca m, 3. ~ v ščitu očnik -a m = očnjak -a m \zob\ očofiti -àm, ocofàj -àjte! očofal -àla -o, očofan -a-o: ~ koga okiofutati, — se v vodi oččliati -am, oč0han -a -o oérévje -a 5 1. mrežica okoli črev, 2. loj od črevja očmeti -im postati črn, očmel -éla -o, oérnélost -i f; očftiiti -im, očfnjen -a -o: ~ koga pri kom, očmitev -tve f, oWnje-nost -i i očft -a m oris, kontura, očftek -tka m, očftati -am, očrtan -a -o: krogu ~ trikotnik očulmid -nem upasti, popustiti, zmanjšati se: zelje, rana očuhne, bolečina očuhne popusti očiivad -am ->■ obvarovati, ohraniti oévrstéd -Im čvrst postati, oévrstèl -éla -o; očvrstiti -im okrepiti, očvfsti -fte! očvfstil -Ila -o, očvrSččn -êna -o in očvrstčn -êna -o, očvrstltev -tve ž; očvrščevati -ujem, oCvrSCevàl -âla -o, oCvrSéevànje -a s, oCvrSéevâlen -Ina -o [-In-] : ~a dela od predl. z rod. meri od česa proč v nasprotju s predi, k (kam?) in pri (kje? kod?}: gre k materi, je pri materi, gre — matere; gre k Lenartu, bil je pri Lenartu, gre ~ Lenarta; kar imam pri sebi (kovček, aktovko, culo, nož), vržem ~ sebe, kar pa na sebi (obleko, nahrbtnik, breme, verige), vržem s sebe; kar mi je pri srcu, mi gre ~ srca (pozdrav, delo, veselje), kar pa mi leži na srcu kakor kamen (žalost, skrb, strah), mi Slovenski pravopis - 33 pade s srca; kdor je pri domu, gre ~ doma, kdor je na domu, gre z doma; stvar je pri roki ali pa ~ rok; od izraia izhodišče česa, in sicer: ® po kraju: ~ Urala do Triglava, severno ~ Maribora (severno "Maribora), dve uri ~ mesta, izprositi si kaj ~ ko^, ~ ust si pri-trgati, ~ srca si želeti, delo mu gre — rok, — strehe kane, — strani na(>asti, ~ obeh strani nabrušen, — kraja vse; (2) po času: ~ štirih do ene, — jutra do večera, — mladih nog, ~ danes naprej, mesec dni je — tega, pismo je 10. julija z dne: ® po načinu v primerjavi: večji (manjši, slabši, gorši) ~ tebe mimo, največji (najboljši, najgorši) ~ vseh izmed, prišel je dalje (najdalje) ~ vseh, zna manj ~ drugih; ® meri: pet ~ sto, deset ~ tisoč; bilo je — sile ljudi, to je (>a že — sile, ~ sile velik, plačan ~ kosa, ta je |>a ~ vraga; ® po vzroku in viru: skače ~ veselja (skače "veselja), ves se trese ~ jeze ("jeze), ~ žalosti ("žalosti) gine, — lakote ("lakote) hira, ~ strahu ne ve, kaj bi; drevo se šibi ~ sadja; sam ~ sebe je prišel po svoji odločitvi; živi (se) ~ dela, denar — prodane živine, Skoda ~ toče, rana ~ noža, to imam ~ matere, zvedel sem ~ brata, otroci ~ prve žene, ključ ~ vrat; včasih je pomen po izviru zelo blizu svojilnemu ali kakovostnemu; v prilastni zvezi rajši rabimo pridevnik, če je raba nedvoumna, v prislovni pa izvorni od: pismo je ~ strica — berem stričevo pismo pismo od strica, veter vleče — juga — vleče južni veter veter od juga, vendar: tako je v tvojem pismu ~ strica, v mojem je dru^če; ta ključ je ~ omare — izgubil je ključ — omare; ne smemo pa rabiti od v svojilnem pomenu: knjiga ni moja, ampak očetova ("od očeta), posestvo je državno ("od države), pisarna gozdne uprave ("od gozdne uprave); paziti moramo na pomenske odtenke, ki jih daje včasih izvorni od: dajte mi kaj ~ mesa vse, kar izvira od mesa (vse mesne jedi, tudi juho); vzročni in izvorni od nam rabi zlasti v zvezi s trpru> obliko za izražanje trpnega stanja: otrok je opikan — komarjev, prostor je zaseden ~ voznikov; rabi se tudi ob prostem deležniku: obdan ~ prijateljev je ponosno stopal skozi množico, umrl od 514 odcvesti je spoštovan ~ vseh; ® za izražanje sredstva ne uporabljamo od, ampak s (z): vas je ot>dana °od gričev z griči, grob je zasut °od cvetja s cvetjem; včasih sta mogoči obe zvezi z drobno pomensko razliko: preslepljen ~ lepih besed ali z lepimi besedami, slika je — spretne roke ali narejena s spretno roko; (J) napačna je raba od namesto o: govoriti, peti, meniti se °od česa aH °od koga o čem aH o kom, pesem °od Matjaža o Matjažu; (D napačna je raba od v zvezah kakor: ta prismoda Urše ta Urša uršasta, ta prismoda Urša, ta gora dedca ta dedčev(sk)a gora, ta šema Jerneja vse veijame ta šemast i Jernej, ta šema Jernej (eva); kadar ima od v zvezi s prislovom svoj pravi pomen, ga pišemo ločeno od prislova: ~ včeraj, ~ danes, ~ tedaj, ~ kdaj, ~ nekdaj, ~ kraja, ~ nekod, ~ povsod; včasih predložnega pomena v takih zvezah ne čutimo več in pišemo od skupaj s prislovom: odkar, odklej, odslej, odsihdob, odsihmal, odondod, odonod, odveč; včasih pisava omahuje: ~ tod, ~ kod, ~ koder in odtod, odkod, odkoder; v nekaterih primerih je od sv(d pravi pomen v nekih zvezah izgubil, v drugih ohranil; zato jih pišemo zdaj skupaj, zdaj narazen; tako pomenijo prishvi odspredai, odzadaj, odzunaj, odzgoraj na vpr^anje kje? isto kakor spredaj, zadaj, zunaj, zgoraj: odspredaj nekje s^i, odzadaj so vrata, odzgoraj stanuje, odzunaj stoji; na vprašanje od kod? pa ohrani od svoj pravi pomen: ~ spredaj sem gre, ~ zadaj sem vleče, ~ zgoraj dol se sliši, ~ zunaj noter gleda od- predpona pomeni 0 oddaljevanje, ločitev: oditi, odvezati, odgristi, odkriti; (D nehanje, končanje: odkčsiti, odcvesti, odpeti odpojem; ® vračanje dejanja in postavljanje v prejšnje stanje: odgovoriti, odpisati; odvihniti hlače, odviti čda -e ž \vzvišena lirska pesem] odaliska -e ž belokožna sužnja v nekdanji sultanovi palači odbirati -am, odbiranje -a j: ~ gnilo sadje, — števce, odbira -e ž, odbirek -rka m, odbirdč -a m, odbirivec -vca m: ~ vodomerov in števcev; odbirilen -Ina -o [-In-J, odbirilnik -a [-i/n-J m \priprava\. odbiràlnica -e [-un-] ž \prostor\, odbirališče -a s; gl. tudi odbrati odbiti -jem, odbil -ila -o, odbit -a-o: ~ kipu roko, sodu veho, roge si ~ stroške od kupnine, ~ predlog, prošnjo, napad, ~ sum od sebe, ~ pri ceni, pri plači, z ošabnostjo ~ koga od sebe, svetloba se odbije od zrcala, izstrelek od skale, ~ srnjaka lov.; ura je pravkar odbila deset, zdaj mu je odbilo konec je njegovih uspehov; odbitje -a s, odbitek -tka m: ~ pri merjenju zaradi napak, po ~u obresti, cena z ~om; odbijati -am gl. nabijati, odbijanje -a s in odbijanje -a s, odbijič -a m = odbijâlnik -a [-un-J m \oseba, priprava], odbijâvka -e ž robilnica; odbijajčč -čča -e: ~ značaj odblisk -bleska m odlriisluti -am se nehati se bliskati gl. bliskati odbočka -e ž tel. odbôj -bôja m: ~ svetlobe, valov, odbôjen -jna -o: —i kot, ~a moč; odbôjnost -i ž, odbôjnik -a m; odbôjka -e ž šp. \igra z žogo\, odbôjkar -ja m, odbôjkarica -c ž, odbôjkarski -a -o odbàr -bôra m, v odbôru in v odbôru: biti v ~u, ~ izvoliti, postaviti, razrešiti; občinski, izpimi, častni, delovni, slavnostni ~ društva; odbôrov -a -o: ~a seja; odbômik -a m, odbômica -e i, odbčmiški -a -o, odbômiStvo -a s odbriti odbêrem gl. brati, odbrân -a -o, odbrànost -i ž, odbrânec -nca m, odbrânka -e ž; gl. tudi odbirati odbrenčiti -im gl. brenčati odlirénlaiti -am: odbrenlcalo mu je, odbrénkniti -nem odbrusiti in odbnisiti -im gl. brusiti, odbrùSen -a-o: — konico odcediti -im, odcédi in odcêdi -ite! odcédil -ila -o, odcejèn -êna -o: Icrompir, žgance odcédek -dlca m, odcéden -dna -o: — svet, odcéjati -am, odcéjanje -a s: voda se lepo počasi odceja odcepiti in odcépiti -im gl. cepiti: tukaj se pot odcepi, ~ se od družbe, odcèp -épa m: — poti, odcépek -pka m: ~i lesa; odcepitev -tve ž, odcépljenost -i ž; odcépljati -am, odcépljanje -a s odcuréti -im, odcurèl -éla -o, odcurljâti -âm gl. curljati odcvesti -cvetèm gl. cvesti ; odcvèl -à -ô m -ô in odcvetèn -êna -o : ~ grmiček >[eva-] ; odcvesti 515 odginjati odcvetéti -itn gl. cveteti, odcvétati -am, odcvitati -am, odcvitanje -a s odčehniti odččhnem odtrgati, odčehni -ite! odčehnil -ila -o, odcéhnjen -a -o in odčehniti -nem s stal. poud., odčešek -ška m kar se odčehne odčepiti -ččpim, odččpi -ite! odččpil -ila -o, odččpljen -a -o, odččpnik -a m sveder za zamaSke odčesniti -česnem in odčesniti odččsnem gi. česniti, odččsnjen -a -o in odèêsiyen -a-o: — vejico, odčesek -ska m odčitati -am odbrati, odčitek -tka m od-birek, razbirek: ~ vodomera, odčita-vati -am odbirati oddaliniti in oddahniti -nem si in se gl. dahniti: ~ si, se od dela, od strahu oddileč prisl.: še — mu ni podoben; vendar: od daleč je prišel oddaljiti -im, oddalji -ite! oddaljil -Ila -o, oddaljen -a -o in oddaljiti -im s stal. poud., oddaljenost -i i, oddaljitev -tve i, oddaljevâti -ûjem, oddaljevàl -âla -o, oddaljevânje -a s oddâti -dâm, oddâ(s)te, oddàj -âjte! oddâl -a -o, oddân -a-o: — pismo na pošto, — stanovanje, službo, delo, hčer; oddâjati -am, oddâjanje -a i: po radiu, brezžično oddâja -e i: ~ zidave, radijska —; oddâjen -jna -o: ~a postaja, oddâjnik -a m: radijski, televizijski, smerni kratkovalovni ~ = ^— na kratke valove; oddajâvec -vca m, oddajâvka -e î, oddajališče -a s oddâmaj prisL oddélati -am: roke si —~ luknjo, ki je bila zadelana, oddelâvati -am = od-delovâti -iijem, oddelâvanje -a j = oddelovânje -a s oddélek -Ika [-Ik-] m: tarifni, konstrukcijski ~ za nekadivce, oddélkov -a -o [-Ik-]-, oddeikovôdja -a in -e[-lk-J m^ vodja oddelka: oddélen -Ina -o [-In-J: ~i načelnik, oddčlčen -čna -o [-Ič-J oddeliti -im, oddéli in oddêli -ite! oddélil -lia -o, oddeljèn -êna -o: hrano otroke ~ dati vsakemu, kar mu gre, bolnika — osamiti-, oddelitev -tve ž, oddelilen -Ina -o [-In-]: ~a črta, oddeljevâti -ûjem, oddeljevànje -a s oddih -a m: brez '-»a izpiti na duSek, oddihati -am si aU se = oddihâvati -am si ali se = oddihovàti -lijem si ali se, oddihovânje -a s, oddlhljaj -a m oddnéven -vna -o: -~a menica oddojiti -im odstaviti f otroka J, oddôji -ite! oddôjil -ila -o, oddojèn -êna -o, oddojé-nec -nca m mlad prašiček, mlojek -, tudi odojiti oddolžiti -im se, oddolži -ite se! oddolžil -ila -o, oddolžčn -êna -o: ~ se komu za kaj, oddolžitev -tve >[-ijž-] oddrdrati -àm gt. drdrati: ~ pesem, molitev; voz oddrdra oddrgnitl in oddfgniti -nem gl. drgniti, oddfgnjen -a -o: ~ mošnjo, ~ si krasto, oddrgovâti -ûjem, oddrgovàl -àla -o, oddrgovàiije -a oddrobitl -im, oddrôbi -ite! oddrôbil -lia -o, oddrobijèn -êna -o: kruha —, kamen se je oddrobil iz zida oddfsati -am: k peči, oddrséti -im gl. drseti, oddfsniti -nem: vrata ~ oddùsek -ška m I. oMili, 2. dušek, 3. zračnik, dušnik = oddušnik -a m, oddiiška -e ž luknja v ledu, oddiišen -šna -o : cev, naprava °oddvojiti -im ločiti, odcepiti, °oddvojèn -êna -o ločen, poseben odcbeléti -im zrediti se gl. debeleti, odebelèl -éla -o, odebelélost -i ž, odebellna -e i; odebeliti -im, odebêli -ite! odebelil -Ila -o, odebeljèn -êna -o, odebelltev -tve ž odéja -e ž: prešita, snežna odéjast -a -o; gl. tudi odeti 6der odra m: igravski, vrtljiv, amaterski govorniški, mrtvaški, zidarski, sramotni odrček -čka m, 6drski -a -o: —a izreka, ôdmica -e ž deska za zidarski oder, ôdrati -am postaviti zidarski oder, ôdranje -a s-, ôdrnik -a m drog, steber, tram za odranje oderdh -a m, oderiihinja -e ž, odeniški -a -o : ~c obresti, oderiištvo -a s Odésa -e f \rusko mesto\, odéSki -a -o: —o pristanišče odeskâti -àm [-disk-] z deskami obiti, odeskàj -âjte! odeskàl -âla -o, odeskân -a -o: ~ ograjo odéti odénem, odêni -ite! odèl -éla -o, odét -a-o: do vratu se —, odèv -éva m = odév -i Ž, odétev -tve ž, odevâlo -a s: cvetno odévati -am, odévanje -a s odfrčiti -im gl. frčati, odffkniti -nem: s prstom ~ niko, ptič odfrkne °odgijati -am vzgajati odgànjati -am, odgânjanje -a s: ~ skrbi z vinom, ~ kupce, drevo že odganja. odganjati 516 odjémati odganjâc -a m, odganjâvec -vca m, odgànjek -njka m mladika odgib -a m tel odgiasiti -[-male- / -mak-]', gl. tudi odmikati odmašiti -im, odmaši -ite! odmašil -ila -o, odmašen -êna -o, odmašitev -tve i, odmašek -ška m = odmašnjak -a m čepnik odmééek -čka m odmetek odméka -e i odjuga, odmékniti -nem, odmékel -kla -o, odmékiost -i ž odména -e i povračilo, odškodnina odmeniti in odméniti -im določiti, nameniti gl. meniti : v dar komu kaj oče ga je odmenil za v šole; odménjati -am odmera -e ž: — davka, kazni, odmérek -rka m kar je odmerjeno; odmeriti -im: ~ komu kazen, ~ komu z enako mero povrniti milo za drago, odmemina -e ž pristojbina za odmero; odmerjati -am, odmérjanje -a s, odmerjâvec -vca m odmésti -mêtem gi. mêsti mêtem, odmetèn -êna -o: ~ smeti odmetiti -mččem gl. metati, odmetin -a -o: metal je s sebe, dokler ni vsega odmetal; odmèt -éta m, odmétek -tka m odmétati -métam, odmétanje -a s odmetavati -am, odmetàvanje -a s; sneg —, slabo blago ~ proč metati; odmetovâti -ûjem, odmetûj -te! odmetovàl -âla -o, odmetovânje -a s odmiv -éva m: na poziv ni bilo nobenega ~a, poziv je ostal brez ~a; odmevati -am, odmévanje -a s: pesem odmeva od gore, po dolini; odmeven -vna -o: —a dvorana odmigniti -nem, odmig -a m, odmigati -am, odmigâvati -am, odmigàvanje -a s = odmigovâti -ûjem, odmigovàl -âla -o, odmigovânje -a s odmikati -am in -čem, odmikanje -a s: ~ se od mize, — se družbi, gozd se zmeraj t)olj odmiče; odmik -a m: ~ na desno, na levo odmirati -am, odmiranje -a s: ud odmira, stari odmirajo ; gl. tudi odmreti odmisliti -im abstrahirati. odmišljen -a -o: ~ kaj od česa, odmišljati -am. odmišljanje -a s abstrakcija, odmiSljâj -a m, odmiseln -a -o abstrakten, odmiselnost -i [-s9ln-] ž odmlida prisl. od mladega : ~ je tako navajen odmlatiti in odmlàtiti -im gl. mlatiti: dolg ~ z mlačvo plačati, pri nas smo že odmlatili, zdaj laliko začnete vi odmočiti -močimgi močiti, odmočen -a -o: ~ obroče, znamko s pisma, zemlja se ob dežju odmoči; gl. tudi odmakati odmokniti odmôknem, odmôknil -ila -o, odmôkel -okla -o = odmôknjen -a -o: fižol, oviažena znamka odmokne odmoliti -môlim gl. moliti: rožni venec ~ odmèr -ôra m oddih, presledek, počitek, v odmoru in v odmôru: opoldanski letni ~ letni dopust odmotâti -âm in odmôtati -am gl. motati, odmotavati -am, odmotâvanje -a s odmréti odmrèm in odmfjem in odmrjèm, odmri -ite! odmrl -a -o, odmft -a -o: — svetu, za svet, odmrtje -a s odm^ti -nem, odmfzel -zla -o in od- mfznjen -a -o: prst odmrzne odnišati -am, odnašanje -a s; voda odnaša breg, — komu pomagati nositi, puška odnaša, voda čoln odnaša, odnâSki -ov m mn.: odlaški so —odnaSâvec -vca m, odnašavka -e f, odnašavski -a -o odnéhati -am: bolečina, mraz odneha, ne — od terjatve, odnéhljaj -a m in od-nehljâj -a m, odnehljiv -a -o, odnehâvati -am, odnehâvanje -a i = odnehovâti -ùjem, odnehovàl -âla -o, odnehovânje -a i: že odnehuje odnêsti -sem gl. nesti, odnesén -êna -o: pete srečno, poceni jo celo kožo voz to veliko odnese zaleže, zmago zmagati; odnès -ésa m napuSč odnds -ôsa m: socialistični —i razmere, nima pravega —a do dela razmerja; odnoSâj -a m razmerje, °odnôsno prisl. ali, pa, oziroma; odnôsnica -e ž slov. odnožfti -fm, odn0ži -ite! odn0žil -fla -o, odnožčn -êna -o, odnoženje -a s, odn0žka -e ž, odn0žen -žna -o; vse tel. odobriti -im dovoliti, potrditi, pritrditi, odobritev -tve ž dovolitev, potrditev, pritrditev, odobrâvati -am potrjevati, dovoljevati, pritrjevati odéjek -jka m mkid prašiček, podsvinče; odojiti -im oddojiti °odoléti -im ustaviti se, upreti se, kos biti komu, premagati koga odolin -a m bot. žabica odondôd prisl. od ondod, odonôd od onod. odôndi od ondi, odondùkaj prisl. od on-dukaj odor 520 odpoditi odir -ôra m kraj, kjer voda zemljo odira, odnaša, odôrast -a -o kar se odira, melje : ~ svet odoréti odôijem in -ôrjem gl. orati : sosedu ~ kos njive, odôrek -rka m kar se enkrat odorje, odârati -am, odâranje -a s: koj bo odoral, že odâra, krompir ~ odpahnltl in odpihniti -nem gi. pahniti: — vrata, okno, ~ obrazilo, glas, od-pahoviti -üjem, odpahovàl -âla -o, odpahovânje -a s >[-pah- / -psh-J odpirati -am, odpäran -a -o: ~ šiv, ovratnik od srajce; gl. tudi odprati odporjem odpisti -pidem gl. pasti: listje odpade z drevja, pri delu marsikaj odpade, napovedano predavanje odpade, od vere odpidel -dla -o: ~o listje, ~i kristjani; odpàd -ida m: od vere; odpadek -dka m, nav. mn. odpidki -ov: kuhinjski, mesni —— pri klanju: odpiden -dna -o kar ie v zvezi z odpadom : industrijska ~a voda -^-odplaka, od-pidnik -a m. odpidnica -e ž, odpidniški -a -o, odpidništvo -a s; odpidati -am, odpidanje -a s: listje, omet odpada z zida odpisti -sem gi. pasti -sem, odpisen -a -o odpižiti -im opaž sneti, odstraniti, odpaže-nje -a s, odpažftev -tve ž; odpaîevâti -üjem, odpaževal -ila -o, odpaževanje -a s: počasi ~ odpečititi -im, odpečiten -a -o, odpeča- tenje -a j: — pismo odpel^ti -péljem gl. peljati, odpeljân -a -o: — (se) z vozom, na vozu, vlak odpelje čez pet minut, ~ vodo iz jarka; odpe-Ijeviti -üjem, odpeljevinje -a s, odpelje-vivec -vca m; odpeljâvati -am, odpeljà-vanje -a s, odpeljâva -e ž odpéstoik -a m opestnik odpéti -pnèm, odpni -fte! odpél -a -o, odpét -a -o: ~ pas, obleko, odpétost -i ž\ odpénjati -am, odpénjanje -a s: suknja se (sama) odpenja, odpenjač -a m odpéti -pôjem gi. peti: pesem zvon je odpel, odpelo mu je odklenkalo\ odpèv -éva m = odpévek -vka m; odpévati -am, odpévanje -a s: ~ si odpihati -ham in -šem gl. pihati, odpihniti -nem, odpihnjen -a -o, odpihoviti -ûjem, odpihovàl -âla -o: ~ smeti odpfliti -im, odplljen -a -o, odpilek -Ika i-lk-] m, nav. mn. odpilki -ov odpirati -am, odpiranje -a j: ~ vrata, oči, pisma, sadje odpira (pri prebavi), nov svet se mu odpira, popki se odpirajo, reka odpira deželo proti, k morju; odpira -e ž tekst., odpirâvec -vca m, odpirâvka -e ž, odpirič -a m kljukec, kozja noga, priprava za odpiranje vrhnjih svetlin, odpiralo -a j; gl. tudi odpreti odpirati -am, odpiranje -a s: reka odpira zemljo z brega odpisiti m odpisati -išem gl. pisati: ~ komu na pismo, ~ znesek od dolga odšteti, ~ dolg, davek odpustiti, črtati-, odpis -a m: ~ na pismo, ~ davka črtanje, odpisoviti -üjem, odpisoval -àla -o, cidpiso^nje -a s = odpisivati -am, odpisàvanje -a s odpiti -pijem gl. piti, odpit -a -o: malo ~ iz kozarca, ~ komu (na napitnicoK odpivati -am, odpivanje -a s odpiačiti in odpličati -am gl. plačati: dolg v obrokih odplačilo -a s: dati na odplačilen -Ina -o [-In-j: ~i obroki; odplačeviti -üjem, odplačeval -àla -o, odplaCevânje -a j: ~ na obroke, v obrokih odplakniti in odplikniti -nem, odplâkni -ite in odplâknite! odplàknil -ila -o in odplàknila -o, odplàknjen -a -o: voda odplakne nesnago; odplika -e /: industrijske ~e, odpličen -čna -o: ~e vode; odplakovati -ujem, odplakovàl -ila -o, odplakovànje -a s odpliti odpôljem gl. plati: hudournik zemljo odpolje odplivati -am: sanje so odplavale po vodi odplaviti -im, odplavi -ite! odplàvil -ila -o, odplavljèn -«na -o in odplaviti -im s stal. poud.: yoda je odplavila les, seno; odplivljati -am, odplàvijanje -a s odplaziti in odplàziti -im se gl. plaziti: potuhnjeno se ~ odplèsti -tem gl. plesti, odpletèn -êna -o, odplétati -am, odplétanje -a s odpljûsniti -nem : ~ malo vode iz škafa odbiti -üjem in odplôvem gl. pluti, odplül -a -o: ladja odplove, odplûtje -a .v: — ladje odpočiti -čijem se ali si gl. počiti, odpočit -a -o: noge si —, — se od dela, po delu; odpočitek -tka m: ~ po delu, potreben ~a; odpočivati -am. odpočivanje -a j odpoditi -im, odpôdi -ile! odpAdil -IIa -o. odpodèn -êna -o: sovražnika, hudo odpoditi 521 odpustiti misel —, oblaki so se odpodili; odpodf-tev -tve i, odpôjati -am se: drhal se je odpojala naprej odpdcIicAti in odpoklicati -kličem gl. klicati, odpoklican -a -o, odpoklic -a m: ~ odbornika, poslanika odpontôâ -môrem gl. moči: ~ komu iz nadloge, v nadlogi, odpombč -i ž pomoč odpön -ôna m, odpônka -e ž; gl. tudi odpeti -pnem odpôr -ôra m: ~ proti novotarijam, ~ čutiti do koga, brez ~a se vdati, na ~ naleteti, zadeti, ~ premagati, zlomiti, to nas sili k skupnemu nuditi upirati se: odpôren -ma -o: ~ proti bolezni, vremenu, toploti, lomu, od-pôrnost -i ž: ~ lesa na upogib, nateg, na tlak, udar, odpômosten -tna -o: ~i moment, odp0mež -a m, odpômik -a m, odpôraica -e /, odp0miški -a -o odpora -e i slov.: ~ v ustni votlini, odpômik -a m odposUti -pôSljem gl. poslati, odposlän -a -o: ~ pismo, blago; odposlânec -nca m: ~ za kongres, k poglavarju, ~ pri pogajanjih, za [Ugajanja, odposlänka -e i, odposiénski -a -o, odposlânstvo -a 5; odpošiljati -am, odpošiljanje -a s, odpošiljžtev -tve i, odpoSiljâvec -vca m, odpoSiljâvka -e ž, odpošiljdtelj -a m, odpošiljdteljica -e ž odpotovati -ujem in odpotoväti -i^em gl. potovati odpovédati -vém gl. povedati: ~ sejo, obisk, časopis, komu službo, pogodbo; noge, zavore so mu odpovedale, ~ se pijači, prestolu, pravici do česa; odpo-védan -a -o: ~o predavanje; odpôved -i f: stanovanjska mesečna ~ prestolu, ~ telefonskega pogovora; odpôveden -dna -o: ~i rok; odpovedo-vàti -üjem, odpovedovàl -àla -o, odpo-vedovénje -a j: oči mu odpovedujejo odpràsluti -am gl. praskati, odpràsniti -nem, odprâsnjen -a -o odprašiti -im, odpräSil -ila -o odpritf odpôrjem gl. prati porjem, odpôrek -rka m; gl. tudi odparati odpräviti -im, odpravljen -a -o: blago z vlakom; zlepa, s praznimi besedami p je odpravil; bradavice, gliste, nasprotja, pomanjkljivosti navado ~ latinščino, šolo. odpravila je (plod), od hiše koga na pot, proč, v göre se odpravek -vka m: ~ sodbe, uradne listine; odpràva -e i: ~ pošte, navade, plodu, ~ na severni tečaj; odpraven -vna -o: ~i stroški, odpravnina -e ž, odprâvnik -a m, odprâvnica -e i, odprévniStvo -a s ekspedit, odprâvniSki -a -o; odpravilo -a s odprava; odprâv-Ijati -am, odprâvljaj -âjte in odprâvijajte! odprâvijal -âla -o in odpravljala -o, odpravljanje -a s in odpravljanje -a s, odpravljač -a m, odpravljâvec -vca m, odpravljâlen -Ina -o [-In-], odpravljâl-nica -e -(<«- / ž odpréci -prežem, odprézi -te in -ite! od-prégel -gla -o, odprčžen -a -o: konj se je odpregel; odpréga -e ž, odprégati -am, odpréganje -a s °odpréniiti -im odpraviti, °odpréma -e ž odprava, "odprémen -mna -o odpraven. "odprémnica -e f odpravnica, "odprém-Ijati -am odpravljati, "odprémljanje -a s odprava, odpravljanje odpréti -prèm, odpri -ite! odpri -a -o: oči, vrata, zapomice —, ~ razstavo, novo šolo, cvet se odpre; odpri -a -o: proti jugu dolina, ~o moije, ~o vprašanje nerešeno, ~o pismo, je ~ih rok rad dà, oči imeti med. ~a noga, —a jetika, ves je —^ v ranah; odprtina -e ž: okenska, zidna, vratna čista ~ za zračenje, izlivna odprtost -i /; odprtji -à s driska, odprije -a j: ~ razstave; gl. tudi odpirati odprimid -im, odprhnil -ila -o: mizi so noge odprhnele, odprhnele noge odprodâti -âm gl. prodati, odprodân -a -o: ~ njivo od posestva, odprodâjati -am, odprodâjanje -a s, odprodâja -e i, odprodâjen -jna -o odpdhnid -nem, odpuhati -am odpusdd -im, odpùsti -ite! odpûstil -ila -o, odpuščinje -a j: ~ komu dolg, kazen, grehe, ~ koga iz službe; odpuščin -êna -o: ~a kazen. — iz vojske; odpušččnec -nca m, odpušččnka -e ž, odpustitev -tve ž; odpûst -a m: — iz službe. ~ kazni, odplistek -tka m: ~ov prinesti otrokom; odpusten -tna -o: ~o pismo, odpiistnik -a m kdor je odpuščen iz vojske, odpùst-nica -e ž \listina\, odpustnina -e ž, od-pustljiv -a -o: ~ greh, odpustljlvost -i i; odpuščati -am: ~ delavce iz službe; odpliščanje -a s: ~ kazni: odpuščdnje -a s: ~ grehov, prositi ~a Odra 522 odsééi Ödra -e i \reka\ odračiinati -am: — voznino od stroškov, odračimavati -am, odračunljiv -a -o *odràjtati -am odšteli, poravnali, plačali odripati -am in -pijem opraskati: — si nogo; odrapniti -nem oprasniii odràsti -râs(t)em gl. rasti: ~ hlačam, igračam, šoli; odraščen -a -o = odrasel -sla -o: ~o dekle, odraščenec -nca m, odrâslost -i f; odréslek -a [-l»k-] m mladica, poganjek, odrastek -tka m: ~ na trti, kostni odraščati -am, odraščanje -a J odraz -âza m odsev, odmev, podoba, slika, izraz, odraziti -im se odbili se, pokazali se, odražati -am se odbijati se (v svetlobi), odsevati, odsvitali se, kazati se odre -a. m — čdrič -a m posleljnjak brez nog odriči -em gl. reči : ničesar mu ne odreče, ~ komu pokorščino, — se prestolu, ~ se službe ali službi, ~ se zabavi; odrèk -éka m, odréka -e 2: ~ prisege; odrékati -am, odrékanje -a s, odrekovàti -ûjem, odrekovàl -àla -o, odrekovànje -a s, odrekovâlen -Ina -o [-In-] odrediti -im določiti, zaukazali, odrédi in odrêdi -ite! odrédil -ila -o. odrèd -éda m četa, oddelek, odrédba -e ž, rod. mn. odrédb: —o izdati o čem, odrédben -a -o [-b»n-], odred bodajàvec -vca m-, odréden -dna -o: ~a sodišča, odréjati -am, odréjanje -a s odrediti -im do konca zredili, odrédi in odrêdi -ite! odrédil -ila -o, odrejèn -êna -o: vsako leto odredi troje govedi; odréja -e ž, odrejati -am, odrejališče -a s odrešiti in odrčšiti odréSim gl. rešiti, odrčšen -a -o, odreščnje -a s, odrčšenec -nca m, odrčšenka -e ž, odrešitev -tve ž, odrešitelj -a m, odrešiteljica -e ž, odrešenik -a m, odrešeniški -a -o, odrešilen -Ina -o [-In-]: ~a misel, odreSevàti -ûjem, odreSevànje -a s, odreSevâvec -vca m, odreševavka -e i, odreSevâlen -Ina -o[-ln-] odréti odrém in odêrem gl. dreti, odft -a -o : ~ vola, na meh kožo si — = ~ se, pri kupčiji so ga odrli; odrtina -e i \rana\ = odrtek -tka m; odrtija -e i oderuštvo, odrtnik -a m oderuh, odrtniški -a -o odrevenéti -im: od strahu odrevenèl -éla -o: ~e roke; odrevenélost -i ž: mrtvaška, krčna ~ odrézati -réiem gl. rezati: — kos kruha, ponesrečencu so odrezali nogo; pri kupčiji, skušnji °je dobro odrezal je imel srečo, jo je dobro izvozil, se je odrezal, ~ se izkazati se, postaviti se, dobro odgovorili; odrèz -éza m [dejanje], odrézek -zka m kar je odrezano, kar se odreže: ~i za kruh, ~i delnice; odre-zina -e ž odrezek; odrezovàti -ùjem, odrezovàl -àla -o, odrezovânje -a s; odrezàv -àva -o: — odgovor, — fant, odrezâvost -i ž odrgniti in odrgniti -nem gl. drgniti, odfgnjen -a -o: ~ si prste pri pranju, ~ si kožo = — se, odfgnjenost -i ž, odfga -e ž, odrgnina -e ž odrinec -nca m pograd, odrc odriniti -nem, odrinjen -a -o: ~ čoln od brega, ladja odrine odplove, ~ (jo) na pot, na vojsko odpravili sc, ~ se z nogami, dolg odrinil mu je nekaj drobiža, to mi odrine za nekaj časa zaleže', odrinek -nka m kar se odrine', odriv -a m - odrivek -vka m; odrivati -am, odrival -a -o in -âla -o, odrivanje -a s in odrivanje -a s: ~ koga od česa zapostavljati; odrivàC -a m = odrivâlnik -a [-v-] m 1. odbijač, opestnik, 1. priprava na plugu, osipalniku odritek -tka m spodnji, debelejši del Moda, odritina -e ž spodnji del snopa aH škopnika odmica -e ž gl. oder odrobek -bka m šlrcelj odrobiti in odrôbiti -im podreti rob, odsekali gl. robiti: ~ rjuho, ~ glavo odrobiti -im okruSiti, odrôbi -ite! odrôbil -ila -o, odrobljèn -êna -o: kruh, zid ~ odročen -čna -o 1. na desno roko: ~i vol, konj, 2. oddaljen, od rok, nepriličen, ne na priliki, odrččnost -i ž odročiti -im, odroči -ite! odr0čil -fla -o, odroččn -êna -o, odročenje -a s tel. odroditi -im, odrôdi -ite! odrôdil -ila -o: drevje je že odrodilo odrsati -am, odrsniti -nem oprasniii, odfsek -ska m, odrsnik -a m kamen odbijač, opestnik, odrivač odrski -a -o gl. oder odTzati -am in odfžem odrgniti: ~ kožo, skoijo z drevesa odaébcn -bna -o: ~i vol, —i navoj desni odsééi -sččem odkositi gl. seči sečem, odsékel -kla -o, odséCen -a -o; odséêek -čka m kar se odseka', odséèen -čna -o: odseči 523 odstopiti —i lok, ~ človek odrezav, jezičen, ostrega jezilca, kratlcol>eseden; odsččnica -e ž: črta ~ sekanta odsédati -am se: delo, pot se odseda; odsedéti -fm gi. sedeti: kazen odsedčn -êna -o: v ječi meseci, odséden -dna -o: ~o delo ki se odseda, ki gre od rok odsedUti -âm: ~ konja sneti mu sedio, odsedlàl -âla -o, odsedlân -a -o, od-sedlovàti -ùjem, odsedlovàl -âla -o, odsedlâvati -am odsékati -am: ~ vejo, besedo, komu glavo, hrib; je prenehal, kakor bi bil odsekal; odsekan -a -o: —o govoriti; odsekâvati -am - odsekovâti -üjem, odsekovàl -âla -o, odsekovânje -a s -, odsèk -éka m : ~ hriba, ~ za notranje zadeve; krogov, krogelni —; odsékoven -vna -o sekcijski; odsekâč -a m ]orodje\ odseliti odsélim gl. seliti, odséljen -a -o, odséljenec -nca m, odseljevâti -üjem, odsejjevàl -âla -o, odseljevânje -a s odsiv -éva m, odséven -vna -o: —o steklo = odsévnik -a m; odsévati -am, odsé-vanje -a s: ogledalo odseva podobo, iz tega dejanja odseva njegov značaj, odsevâlo -a s \reflekstjski aparat\ odsihdôb prisl. lit. od takrat, od tedaj odsihmàl [-may / -mäl] prisl. odslej, od zdaj (naprej)'. ~ bo drugače odsipati -am in -pijem, odsipâvati -un, odsipâvanje -a s odskakâti in odskâkati -am in -âéem gl. skakati, odskakovâti -üjem, odskakovâl -âla -o, odskakovânje -a s: iskre od-skakujejo, žoga odskakuje od tal, voz odskakuje na slabi poti; odskakljâti -âm gl. skakljati odskočiti -skččim gl. skočiti: o pnu«m času sem odskočil, da me ni začelo, z grozo odskčk -ôka in -ôka m, odsk0čen -čna -o: ~a deska, odskččika -e ž, odskččnik -a m odlyojni Zrel, odskočišče -a j: ~ za napad odsléj prisl. od zdaj odsloniti -slônim in -slonfan, odslôni-fte! odslônil in odslônil -fia -o, odslônjm -a -o: ~ desko od stene, odslonitev -Vt ž, odslôn -ôna m; odslânjati -am, cdslâ-njanje -a s odsloviti -hn, odslôvi -ite! odslôvU -ik -o, edslovljên -êna -o: ~ koga odpistiti, odslovitev -tve ž, odslovilen -Ira -o [•In-J: ~i dekret; odslâvljati -am, odslâvljanje -a s odslužiti in odslužiti -im gl. služiti, od-sliižen -a -o: vojaški rok dolg suknja je odslužila; odsliiženec -nca m; odslužen -žna -o: ~i list; odsltlžek -žka m: vzeti dolg na odsluievâti -ùjem, odsluževàl -âla -o, odsluževânjc -a s odsôjen -jna -o; gl. tudi osojen odsônéen -čna -o: stran, odsônêje -a s odsôpsti -sôpem gl. sopsti, odsôpel -sôpla -o, odsopfhati -am odsôten -tna -o nenavzoč, odsôtnost -i i odspôd = odspôdaj prist. na vpr. kje? kod? spod, sp^j: ~ stanuje, ~ igrajo, odspôdnji -a -e: ~i veter; gl. tudi spod(aj) odspréd = odsprédaj prisl. na vpr. kje? kod? spred, spredaj: ~ nekje sedi, ~ nekje hodi, odsprédnji -a -e: ~a vrata, ~i glasovi; odsprédje -a s ospredje', gl. tudi spred(aj) odsréden -dna -o centrifugalen, sredobežen, odsrédnost -i ž odsftati -am in -čem, odsfkniti -nem odstâyfti -im, odstivljen -a-o: ~ lonec z ognja ali od ognja, ~ uradnika; otroka, tele odstâvljenec -nca m, odstavljenček -čka m \otrok, tele\, odstavitev -tve f ; odstâva -e /: stopnice z —ami, odstâvek -vka m: ~ v knjigi, pri stopnicah, odstâvéek -čka m 1. majhen odstavek, 2. otrok, tele, odstâven -vna -o = odstavljiv -a -o, odstavljfvost -i f; odstâvijati -am, odstâvljaj -te in -âjte! odstâvljal -a -o in -âla -o, od-stâvljanje -a s in odstavljânje -a s, odstavljâvec -vca m, odstav^âvka -e ž, odstavljâlen -Ina -o [-In-] odstopiti in odstôpiti -im gl. stopiti, od-stôpljen -a -o: skoija odstopi od debla, kita, mrežnKa (v očesu) odstopi, ne odstopim od svojega, deska je odstopila popustila; ~ komu knjigo, pravico, dolg prepustiti, od tožbe, zahteve, predloga ~ unudcniti se; odstôp -ôpa m: ~ ozemlja, pravice prepustitev, ~ mrežnice med., ~ od pravice, od vere odpoved, odstôpek -pka m, odstôpen -pna -o: ~a listina = odstôpnk» -e i cesija, odstôpnik -a m cedent, odstopnfna -e f; odstôpati -am, odstôpanje -a s: skorja odstopa od debla, ta primer "odstopa od pravila ne gre po pravilu, se ne ujema s pravilom odstotek 524 odtisniti odstotek -tka m: 9,3% = devet celih tri (desetine) ~a, cxistôten -toa -o, od-stotnoodstôten -tna -o odstraniti odstrànim, odstrini -ite! od-strinil -ila -o, odstrànjen -a -o in odstraniti -im s stal. poud. : ~ napako, motnje odpraviti, ~ razvaline pospraviti, proč spraviti, ~ hišo podreti, ~ koga iz služi» odpustiti, spoditi, ~ se iz dmžbe, z zborovanja umakniti se, oditi\ odstranitev -tve i; odstranjevati -ujem, od-stranjevàl -âla -o, odstranjevânje -a s, odstranjevilen -Ina -o [-in-]: ~a dela odstrinski -a -o stranski, odročen, zakoten odstreliti -im gl. izstreliti, odstreljèn -êna -o: ~ zajcu nogo, vsako leto je treba ~ nekaj divjadi; odstrelitev -tve i -odstxél[-élI-éifj-um odstréti -èm, odstri -ite! odsttl -a -o, odstft -a -o: ~ obraz; odstirati -am, odstiranje -a s odstriči -ižem gl. striči, odstrižen -a -o: ~ komu lase, odstrig -a m, odstrižek -žka m; ~ blaga odstrngati -am in -žem, odstriižiti -im. odstnižen -a -o, odstnižek -žka m odsdk -a m tel., odsukâti in odsûlcati -am in -čem gl. sukati, odsukâvati -am, odsukâvanje -a s odsûniti -nem, odsûnjen -a -o: ~ vrata, zapah, odsùn -a m tel. odsôti -spèm in -sùjem gl. suti: ~ malo žita. ker je prepolna mera odsrit -ita. m, odsvétovati -ujem in odsve-tovâti -ûjem gl. svetovati, odsvetovâvec -vca m, odsvetovâvka -e i odsvit -a m, odsvitati -am se: notranji boji so se mu odsvitali na obrazu odsTojiti -im, odsvôji -ite! odsvôjil -ila -o, odsvojèn -êna -o: ~ posestvo pr., odsvojitev -tve i odSčeniti odSččnem odščipniti, odšččni -ite! odšččnil -lia -o, odSččnjen -a -o odščipaiti -nem, odščipnjen -a -o, odšči- pàvati -am, odščipivanje -a s odSkôdba -e i povračilo Škode, odškodnina -e f: ~o plačati za storjeno škodo, vojna odškodninski -a -o: ~e zahteve; odSkôditi -im, odSkôdovati -ujem in odškodoviti -lijem gl. škodovati: ~ koga za kaj škodo mu poravnati, povrrdli, sam se ~ pri čem poiskati si odškodnino, se vam bom že odškodoval se vam bom ie oddolžil, odškodovanec -nca m, odšk6dovanka -e ž, odškodo-vavec -vca m; povsod tudi odSkodovâ-odškMti -nem, odškrnjen -a-o: ~ komu pri zaslužku, vrata ~ malo odpreti; odškftniti -nem odStéd -štejem gl. šteti : ~ komu deset tisoč dinaijev, ~ izdatke od dohodkov, odštčtje -a s, odštevati -am, odštevanje -a s, odštevanec -nca m, odštčvek -vka m, odStéven -vna -o; odštevdvka -e ž \tipka na računskem stroju] odtâjati -am in -em, odtâjan -a -o, odtâja- nost -i ž; gl. tudi otajati odtikati -am gl. odtočiti odtakniti -tiknem, odtakni -ite! odtaknil -ila -o, odtiknjen -a -o in odtâkniti -nem s stal. poud. : kar je zataknjeno ; vrata so se odtaknila >[-tak- / -tak-J; odtikati -am: ~ vrata odtaliti -im, odtâlil -lia -o, odtaljèn -êna -o odtSči -čem gl. teči: kri mu je odtekla, voda se kmalu odteče; odtékel -êkla -o in odteččn -êna -o: ~a kri, voda; odtèk -éka m, odtéicati -am, odtéicanje -a s: vode odtekajo odtegniti in odtenki -nem, odtégni -ite in odtégnite! odtégnil -lia -o in odtégnila -o, odtégnjen -a -o: ~ komu pomoč, od zneska delu, od dela se čoln odtegne od kraja; odtegnitev -tve ž; odtegljij -a m: ~ od plače; odtegovâti ■ûjem, odtegovàl -ila -o, odtegovinje •a odtegujejo mu od plače za dolg, ~ se delu odiéhtati -am: ~ komu kaj, to odtehta ^ njegove napake; odtéhtanost -i z, odtehtovâti -ûjem = odtehtâvati -am, odtehtâvanje -a s odiinek -nka m niansa, različica: barvni ~ odtsščiti -âm se [-tašč-], odteščaj -àjte se! odteščil -âla -o, odteSëân -a -o, odte-Siànje -a s; gl. tudi oteščati se odtizati -am odtegovati, odtézanje -a s, odtézen -zna -o, odtéznica -e ž: mišica — odtšniti -nem: vrata ~ odriniti, stavek ~ tik., odtis -a m: ~ v kamnu, mavcu, m steklu; prstni, krtačni, poskusni, ptsebni, prvi, strojni ~ s plošče, tuli odtisk -a m; odtisljiv -a -o, odtisnica -ež odtisljiva slika; odtiskovâti -ûjem, ortiskovàl -àla -o, odtiskovânje -a s, oitiskovàvec -vca m, odtiskovàlen -Ina -o /■-8-7, odtiskovâlnica -e [-yn-] ž: ročna '«•; odtisovàti -ûjem tisk., odtisovàl -âla odtisniti 525 odvfti -o, odtisovalen -Ina -o [-In-] : ~i stroj, odtisovalnica -e [-yn-] i\ cilindrska ~ v tiskarni odtisoček -čka m promile, odtisočen -čna -o: ~i del odlistihmil [-ày j -àl] prisl. od takrat odtléj prisl. od takrat odtočiti -Im, odtdči -ite! odtdčil -ila -o, odtoéèn -êna -o: kolo se odtoči po bregu; odtàkati -am in -čem, odtakljâti -àm. odtakljàj -àjte! odtak|jàl -àla -o, odtakljân -a -o odtočiti odtôéim gl. točiti tôéim: vodo odtoči, da bo hladna; odtdčen -a -o: ~a voda; odt6k -ôka m: voda nima ~a; odtôéen -čna -o: ~i žleb, ~a cev = odt0čnica -e ž, odtôé -0ča m kloaka-, odtàkati -àm, odtàkanje -a s odtod prisl. od tod: to je ker se nisi učil; od tod (°od tu) do hriba je Se daleč odtolčl -čem [-yč-] gl. tolči: ~ omet z zida, led od žleba odtopiti -im, odtôpi -Ite! odtôpil -ila -o, odtopljèn -êna -o; odtàpljati -am, od-tàpljanje -a s odtrésti -em: ~ nekaj pšenice iz mernika odtrgati -am in -žem: ~ cvet, ~ desko iz plota; pri plačilu, od plačila komu kaj gumb se odtrže, ne morem se ~ od doma, pes se je z verige odtr^l, od ust si '->', toliko časa si boš že odtrgal; odtrgovàti -ùjem, odtrgovàl -ila -o, odtrgovànje -a s\ odtfžek -žka m odtrobiti in odtrôbiti -im gl. trobiti odtujiti -Im, odtuji -ite! odtùjU -Ha -o, odtujèn -êna -o in odtujen -a -o: sir se je odtujil očetu, zemljo ~ proOUi, izročiti komu drugemu; odtujênost 4 ž in odtùjenost -i ž, odtujitev -tve ž; odtujevàti -ùjem, odtujevàl -àla -o, odtujevànje -a s; gl. tudi otujiti eduhati -am ovohati, oduhàvati -am, cdu- hàvanje -a s odiren -ma -o: biti ~ s kom, ~o vede^ ~ obraz, odùmost -i i, odùmež -a m, odùmica -e i °odiiSéviti -im navdušUi, °oduSév|jeno8t-i t navdušenost odvàditi -im, odvàjen -a -o: ~ koga ptja, ~ otroka jezik kaz^ ~ se česa ali čemu, odvàjenost -i ž, odvàda -< i, odvàden -dna -o: ~o zdravljenje (pian-cev); odvàjati -am, odvàjanje -a j ~ koga česa, ~ se kajenja odvajati -am, odvàjanje -a s: '-» vodo, kri, ~ denar v banko, odvajàlen -Ina -o [•In-]-. ~i čaj, odvajàlo -a s odvajalni pripomoček, odvajàlnik -a [-yn-] m: ~ vode iz pare; gl. tudi odvesti, odvod odvaliti -Im, odvàli -ite! odvâlil -lia -o, odvaljèn -éna -o: ~ krivdo s sebe na koga, kamen se mi je odvalil s srca, od srca; odvàl [-àl] -àla m, odvalina -e / kar se je odvalilo, odvalitev -tve ž, odvàljati -am, odvàljanje -a s odvariti -im z varjenjem ločiti, odvàri -Ite! odvàril -ila -o, odvaijèn -êna -o, od-varltev -tve î odvàiati -am, odvàianje -a s, odvaiàvec -vca m: ~i zemlje, smeti odvèé prisl. : ~ biti, imeti česa odvečen -čna -o, odvččnost -i i odvéjati -am 1. z vejanjem izločiti, 2. vejanje končati odvêsti -vêdem gl. vesti, odvédel in odvêdel -êdla -o in odvèl -êla -o, odvedèn -êna -o : ~ koga v ječo odpeljati, ~ denar v blagajno oddati; odvedênec -nca m, odve-dênka -e t; gl. tudi odvajati, odvod odvétnik -a m advokat, odvétnica -e f advokat ka, odvétniiki -a -o: ~i izpit, '—a zbornica, odvétniitvo -a s odvétm -a -o: ~a stran, odvétmost -i ž, odvétije -a s zatišje pred vetrom odvezàti in odvézati -véîsm gl. vezati, odvézan -a -o: ^ (privezanega) psa, ~ rano, vrečo, čevlje, ~ koga (od) obljube, dolžnosti; ruta, krava se je odvezala, jezik se mu je od vezal; odvé-zanec -nca m, odvézanka -e i; odvéza -e ž: ~o dobiti, zemljiška —, odvézen -zna -o: —i list, odvezllo -a s odveza; odvezovàti -ùjem, odvezovàl -àla -o, odvezovànje -a s odvézniti -nem, odvéznjen -a-o: povez- njeno skledo odvihati -am in-iemgl. vihati, odvihan -a -o, odvOiniti -nem, odvihnjen -a -o; odvi-hovàti -ùjem, odvihovàl -àla -o, odvi-hovànje -a s, odvihàvati -am odvihràti -àm gl. vihrati odvisen -sna -o: uspeh je ~ od pridnosti, od mene je —o na meni je, stavki slov., odvisnost -i ž, odvisnik -a m, "odviséti -im biti odvisen °odviSen -šna -o odvččeu, presežen odvitl odvljem gl. viti, odvit -a -o: ~ (zavito) knjigo, pipo, petrolejko, vijak. odviti 526 ofenziva odvitje -a s; odvijati -am, odvijaj -te in -âjte! odvijal -a -o in -âla -o, odvijanje -a s in odvijânje -a s: življenje °se odvija teče, proces "se odvija razvija, odvijâlen -Ina -o [-In^], odvijâC -a m \oro<^e\, odvijâvec -vca m odvliči -vléCem gl. vleči, odvlečen -a -o: ~ se v brlog odvèd -vôda m: ~ toplote, odvôden -dna -o: ~a cev, odvôdnica < ž: žila —, odv6dnik -a m, odvodilo -a s odvčigniti -nem: seno je čez noč od rose odvolgnilo; zmrzla zemlja ob odjugi odvolgne >[-yg-] odvèz -ôza m, odvôzen -zna -o kar je določeno za odvoz, odvoziti -vôzim gl. voziti, odvôzen -zna -o kar se dâ odvoziti ; odv0žen -a -o: ~a zemlja; gl. tudi odvažati odvoziâti -âm gl. vozlati, odvozlin -a -o, odvozlâvati -am, odvozlâvanje -a s odvrAčati -am, odvričanje -a s: ~ koga od česa, odvraCâlen -Ina -o [-In-], odvračilo -a s, odvračilen -Ina -o [-In-], odvračljiv -a -o; odvračevati -ùjem, odvračevAl -âla -o, odvračevanje -a s, odvračevâvec -vca m odvrAten -tna -o -»• zoprn, priskuten, ogaben, gnusen, odvrâtnost -i ž-*- zoprnost, ogabnost, gnusnost odvriči -vfžem gl. vreči, odvfžen -a -o: ~ ogorek vreči stran, ~ obleko vreči s sebe, ~ bombe, balast, odvfženec -nca m, odvfžek -žka m, odvfžen -žna -o, odvrgljiv -a -o, odvrgljivost -i ž odvrAti -vrèm, odvri -itel odvTl -a -o, odvft -a -o: ~ kolo, odvirati -am, odviranje -a s odvrAti -vrèm: vino je že odvrelo; odvrèl -Ala -o: —o vino odvrniti In odvfniti -nem gl. vrniti, odvfnje-nje -a j: ~ sum, nesrečo od koga, ne more oči ^ od nje ali z nje, ~ koga od pijače, z delom ~ komu, odvrnil mu je odgovoril; odvrnitev -tve i; gl. tudi odvračati odvrtAtt -im gl. vrteti: pipo, film odvzdigniti -nem, odvzdigovâti -ùjem, odvzdigovàl -âla -o, odvzdigovânje -a s >[oduzd-] odv;^ -vzâmem gl vzeti: pomoč, prostost ~ komu, delo ~ komu storiti kaj namesto koga, odvzétje -a s = odvzèm -Ama m: prostosti, odvzétek -tka m; odvzémati -am, odvzémanje -a s, odvzé-men -mna -o, odvzémnik -a m >[oduz-] odzad = odzadaj prisl. na vpr. kje? zad, zadaj-. ~ nekje je ostal, ~ so vrata; odzâdnji -a -e: ~a vrata, ~a luč, ~i pogled; odzadnjâča -e i puška, ki se polni od zadaj; gl. tudi zad(aj) odzajfrkovAti -ùjem gl zajtrkovati odzdràv -âva m, odzdraviti -im, odzdrâv-Ijati -am, odzdrâv|jal -a -o in -âla -o, odzdravljapje -a s in odzdravljânje -a j: — komu odzgAr = odzgôraj prisL na vpr. kje? zgor, zgoraj; ~ stanuje, ~ imajo luč; od-zgômji -a -e: ~i pogled, ~a perspektiva ptičja, ~i veter = odzgôrnjik -a m; gl tudi zgor(aj) odziv -a m: ~ na povabilo, klic brez '-a, odziven -vna -o, odzivati -am se, odzivanje -a s, odzvâti odzôvem se gl. zvati: ~ se povabilu, klicu odznotraj prisl. na vpr. kje? znotraj: ~ je toplo; odznôtranji -a -e: ~i glasovi so utihnili; gl. tudi znotraj odzunaj prisl. na vpr. kje? zunaj: ~ stoji, ~ je mraz; odzunânji -a -e: ~a svetloba, pošiljatve; gl. tudi zunaj odzvAti odzôvem se gi. odziv odzvenéti -im gl zveneti: pesem je od-zvenela odivAk -ôka m resonanca, odzvôêen -čna •o: ~i prostor, odzv0čnost -i t, odzvoč-nik -a m odivooiti -tm, odzvôni -Ite! odzvônil -Ha -o: temu je že odzvonilo, odzvôn -ôna m :venenje po zvonjenju, odzvanjati -am, «dzvânjanje -a s odiAgati -am: ~ vejo, odžagali so ga (v službi) odi&r -a m, odžariti -im iar odbiti, odžiril -la -o, odžâ^jati -am odSjati -am: voda ga ne odžeja, odžejal ssm se odSti odžânjem gl. žeti, odžinjati -am, cdžfnjanje -a s odž^ti -žgem, odžigati -am, odžiganje -a s odžAti -žrčm gl žreti, odžft -a -o, odžfrati -im, odžiranje -a s: zaslužek komu ~ odžlž^ti -am gl žvižgati, odžvižg -a m, oižvižgAvati -am, odžvižgavanje -a s Oféija -e ž os. i., Ofélijin -a -o ofeoiva -e ž napad(anje) : napraviti ~o na k>ga, ofenziven -vna -o napadalen: —i biji, ofenzivnost -i ž: — in polet moči oferirati 527 oglid oferirati -am irg. ponuditi, ofêrta -e ž ponudba, ofertôrij -a m lig. darovanje oiiciil /'-<2/) -a m \uradnik\, ofîciàlov -a -o, oficialsici -a -o [-Is-], oficiâlen -Ina -o [-in-] Coficielen) uraden, oflciôzen -zna -o posredno uraden, na pol uraden ofiicina -e i delavnica, tiskarna, lekarna, oficinâlen -Ina -o [-in-] po lekarniških predpisih-. —a zdravila oficir -ja m častnik, oficirski -a -o častniški, oficirstvo -a s častništvo ofliialid -nem: ~ koga (z bičem) udariti, ošiniti, oflikati -am: ~ koga ôfset -a m tisk., ôfseten -tna -o: ~i tisk oftalmoiôg -a m zdravnik za očesne bolezni, oftalmologija -e ž rumk o očesnih boleznih, oftalmolôJki -a -o >[-lm-J ogâben -bna -o, ogabnost -i ž, ogâba -e ž, ogâbiti -im konm ktg pristuditi *ogirati -am, ogâran -a -o: prašiča ~ oguliti, odrgniti ôgd [-»uJ -gla m, mest. nm. po ôglih: ~ hiše, 0gelček -čka [->vč-] m, ôgeln -a-o/'-»un- I -»In-] : ~i kamen, ~o dleto, ôgelnik -a [-»vn;] \kamen, orodje\ : nastavni, prestavljata i oglišče -a s : trikotnikova ~a; oglàt -âta -o: ~o vedenje, ~i oklepi, oglâtost -i ž; oglâriti -im po oglih se potikati, prežati (na svatovščinah), oglâr -ja m prežtr; gl. tudi vogal, vogel Agei [-»ul -gla m: čm kot živi ôgetaat -a -o [-»vn-J, ôgelnica -« [-»ip-J ž = oglenica -e i \posoda, kopa\, ogién -a -o: ~i prah, ~a elektroda, ~a tableta, —o čm, oglénec -nca m ogfik, oglčnčev -a -o ogljikov, oglénka -e i žerjavnica; oglenêti -im, oglenčl -êla-o, oglenênje -a s, oglenitev -tve ž; oglmiti -im, oglenil -a -o, oglenjênje -a s; čglje -a s: lesno, kostno, živalsko, kovaico, paličasto, retortno, živo ~ kubti, žgati; gl. tudi oglar, ogljik Agenj C^a m: ~ gori, di, ~ zantiti, vž^ti, kresati; na ^ nalagati, igrai se z ~em, na majhnem ~u kuhati za vsako reč je ~ v strehi, iz dima ' ~ z dežja pod kap, dati za koga roko ^ imeti dve železi v ~u, vsa hiša je v~u razburjena, fant je ves. v ~u, igrai se med dvema —ema, divji ~ napraljen z drgnjenjem lesa ob les, pereč ~ \bolezen, tudi na drevju^ ~ navdušmja; stražni, signalni umetni, grški ~ s plamenom; 0genjček -čka [-g»nj-] m, ognjič -iča m, ognjfca -e f bot.; ognjen -a -o: ~o rdeč, ognjénost -i ž, ognjénec -nca m 1. bot., 2. karfunkel, ognjenik -a m, ognjeniški -a -o; ognjišče -a j: odprto, kovaško na ~u kuhati, ognjiščen -čna -o; ognjâr -ja m pirotehnik, ognjârstvo -a s pirotehnika; ôgnjec -a [-»c-] m \svinjska bolezen\; ognjevit -a -o, o^jevitost -i ž; ognjiio -a s \orodje\: dati šilo za ognjemet -êtam Öger Ögra m, Ôgrska -e f, v ~i, Ögrsko -ega s, na ~em, z ~ega, ôgrski -a -o: ~a repa; gl. tudi ogrščica ogüwti -am in -bijem se, ogibaj -te in -àjte se in ogiblji -te se! o^bal -a -o in -àla -o, ogibanje -a s in ogibànje -a j: ~ se z vozom, ~ se soseda in sosedu, kolesar se ogiblje avtom; ogib -a m = ogibek -bka m, ogibljfv -a -o, ogibàlo -a s, ogibališče -a s; gl. tudi ogniti ogladiti -im, o^âdil -ila -o, oglajèn -êna -o in oglàditi -im s stal poud.; oglajenica -e ž lan, ki gre enkrat skozi mikalnik; oglajevâti -iijem, ogiajevàl -àla -o, oglajevànje -a s, oglàjati -am ôgiar -ja m in oglâr -ja m: ~ kuha oglje, ôglarica -e ž in omarica -e f, ôglarski -a -o in oglàrski -a -o; oglâriti -im oglje kuhati, oglàrjenje -a s, oglarlna -e ž zaslužek od oglarjenja, oglàma -e ž, oglàrstvo -a s; gl. tudi ogel ogiàs -àsa m naznanilo, Inserat: dati — v časopis, mali —i, oglàsen -sna -o: ~a deska, ~i oddelek, oglasnik -a m kdor oglaša; oglasiti -im naznaniti, razglasiti, oglàsi -Ite! oglàsil -lia -o, o^aSèn -êna -o in oglàsiti -im s stal. poud.: oglasi se kaj, oglasil se je, ko sem ga poklkal, spotoma se oglasim pri njem, ~ se za besedo priglasiti se k besedi; oglàSati -am: — v listu; ptica, lakota, zima, vest se oglaša, ~ se v debati; oglaSevâti -ùjem, oglaSevàl -àla -o, oglaSevànje -a s: ~ V listih, oglaSevàloi -taa -o [-In-J, oglaSevàvec -vca m, oglaSevàvka -e i, oglaSevàvski -a -o ofßkf -àva m vrhnje usnje pri čevlju, urbas, povodec, oglâvje -a 5: klobuk s širokim ~em, oglàvnica -e ž kapuca: plašč z ~o, oglâvnik -a m \uzda\ oglid -éda m: na ~ kaj postaviti, na ~ biti, ~ na kraju sanwm, knjigo na ~ oglid 528 ogrditi poslati, ~ vzdigniti stvb., ~ muzeja, meje, mesa; mrliški, požarni na ôgledi, na oglede iti; ogléda -a m -e m \oseba\ = oglédnik -a m: mrliški ogleden -dna -o: '-a list, oglédnica -e i, ogledniški -a -o: ~a služba, ~a pot, oglednina -e ž [pristojbina] -, ogledùh -a m, oglediihinja -e f, oglediiški -a -o, ogled Lištvo -a s ogledalo -a s-, brušeno, slepo v ~u, v ~ se gledati, ogledâk» -a [-ic-] s, ogledalen -Ina -o [-in-], ogledâlar -ja m oglidati -am: ~ se v ogledalu, ~ si koga od nog do glave, ~ si razstavo, ~ se po kom ozreti se; ogleda vati -am, ogle-dàvanje -a s, ogledovâti -ùjem, ogledovàl -âla -o, ogledovânje -a s, ogledovâvec -vca m, ogledovâvka -e f, ogledovâlen -hia -o [-in-J Ogiéj -a m kr. i., iz ~a, v —u, ogléjski -a-o: -^-i patriarhi, Ogléjci -ev m mn. ogiénec -nca m gl. ogel ogližnjka -e ž [obroček, pasica, ovoj[ ogljik -a m kem. ogienee, ogljikov -a -o: ~ vodik, ~o kisel; gl. tudi ogel ogkbiti -im, oglôbi -ite! oglôbil -ila -o, oglobljèn -êna -o: ~ koga naložiti komu globo oghMttti in oglôdati -am in -jem gl. glodati: ~ drevesce; oglodan -a -o: ~a kost; oglôdek -dka m ogU^en -Sna -o nagluSen, oglùSnost -i ž, ogluSèti -im, ogluSèl in oglùSel -éla -o: prsti ogluSijo od mraza, oglušitev -tve ž, oglušiti -im, oglùSi -ite! oglùSil -ila -o, ogluSén -êna -o, ogluSilen -Ina -o [-In-], oglušljiv -a -o = ogluSujdč -iča -e: ~ ropot ogn^ ognëtem gl. gnesti, ognetén -êna -o: ~ testo; ognetâvati -am, ognetâvanje -a s, ognétek -tka m žulj O0itti 6gnem, ogni in ôgni -ite! ôgnil -ila -o, čgnjen -a -o: ~ voz s ceste, ~ se koga in komu, ~ se nevarnosti, pijancu ali pijanca; ognitev -tve ž; gl. tudi ogibati ogniti ognijem nagniti gL gniti, ognit -a -o: sadje ognije °ognjegâsec -sca m gasivee Otpjesbv -a m os. i. Ignacij, Ognjeslavov -a -o, Ognjeslava -e ž °ognjetMen -dna -o varen pred ognjem, ognja varen, nepregoren, nezgorljiv. odporen proti ognju ognjilo -a s gl. ogenj ognojiti -Im se gi. gnojiti, ognôjil -ila -o, ognojèn -êna -o, ognôjek -jka m ognusiti -im gl. gnusiti, ogniišen -a -o, ognušati -am, ognùSanje -a s, ognùsen -sna -o, ognùsnost -i ž ogoléti -im goi poslati, dlako, listje zgubiti. ogolèl in ogôlel -éla -o, ogolélost -i t: ogoliti -im in -ôlim, ogôli -ite, ogôli! in ogôlil -lia -o, ogoljèn -êna -o in ogoljen -a-o: ~ prašiča, ogolitev -tve f ogoljufiti -âm gl. goljufati, ogoljufan -a -o: ~ koga pri kupčiji, z lažjo, za denar, ogoljufanec -nca m ogbo -ôna m leha, ogônek -nka m = ogčnček -čka m, ogonjâj -a m: za ~ orl, ogônoma prisl. po ogonih ogôr -ja m jegulja, ogôrec -rca m og6r£iti -im razdraiiti, razkačiti, ogčrčenje -a s; ogčrčen -a -o: ~ biti na koga, nad čim, zaradi česa, ogčrčenost -i ž ogoréti -im gl. goreti: od sonca ogôrel -éla -o: ~ človek, ogorélost -i f = ogorelina -e ž, ogorélCek -čka [-ijč-J m bot., ogôrek -rka m: tleč cigaretni ogorina -e ž prevleka na kovini, ki v ognju oksidira ogovoiiti -im gl. govoriti: ~ koga, ogôvor -a m; ogovârjati -am, ogovârjanje -a s, ogovatjâvec -vca m, ogovarjâvka -e ž ofrabiti in ogrâbiti -im;/. grabiti, ogrâbljen -a -o: ~ senen voz, ogrâbek -bka m: seno v ~ih, ~ otrôk, ogrâbljati -am, ograbljina -e ž, nav. mn. ograUjine -in kar se ograbi od naloženega voza ali obloženega kozolca opaditi -im, ogrâdi -ite! ogrâdil -ila -o, ograjén -êna -o: ~ si vrt, ~ se proti komu ali čemu, ograjênec -nca m ograjen vodnjak; ogràd -âda m ograjen prostor, vrt, ogrâda -e i 1. ograja iz kamna, Z. ograjen krt^ki pašnik ali njiva, ogrâdec grtjen -jna -o; o^jevâti -ùjem, ogra-evàl -âla -o, ograjevânje -a s 6gc -a m Učinka; podkožni «M po •brazu, čgrčast -a -o, čgrčav -a -o: ~ •braz, čgrčavost -i ž ogditi -im gl. grditi, ogfdil -(la -o, ogrdèn êna -o, ogfda -e ž, ogfden -dna -o: ~a pvorica, ogrdéti -im grd postati, ogrdèl éla -o: obraz ogrdi ogreM 529 ogrêbsti ogrêbem gl. grebsti, ogrebèn -êna -o: krompir, koruzo, čebele, sneg s strehe mačka ga je ogrebla; ogrèb -éba m tulje, otre, o^bati -am, ogrébanje -a s: ~ fižol, ~ čebele, ~ si kraste, ogrebač -a m \orodje\, ogrebâlo -a s, ogrébnik -a m koi za ogrebanje čebel; gl. tudi ogreniti ogrédje -a s ostrešje: veter je v skednju pihal po ~u in lemezih ogrenid ogrénem ogrebsti, pograbiti, zajeti, ogrêni -ite! ogrênil -fla -o: Icrompir, čebele zaklad to ti je ogrenil; gl. tudi ogrebsti ogrenid -im napraviti grenko, ogrêni -ite! ogrénil -ila -o, ogrenjèn -êna -o; ogrenéti -im postati grenek, pogreneti gl. greneti; ogrenitev -tve ž ogrérï -jem gl. greti, ogr^ -a -o: komaj sem se ogrel, tako me je zeblo; srce se mi ogreje, — se za idejo, za Zolaja se ne morem ogrévati -am, ogrérânje -a j: s toplo vodo, z vročim zrakom, dvorana bo ogrevana zakurjena, topki, ogreta, ogrevâlen -h» -o [-ln-]\ ~a cev, ogrevâlnik -a [-vn-l m = ogrevâlo -a s, ogrevâéa -e ž, ogrevâlnica -e [-yn-] ž \prostor\, ogréven -vna -o: ~a površina, ~a napetost ogrica -e ž \riba\ ogrinjad -am gl. ogrniti ogrisd -zem: jabolko pes ga je ogrizel, ogriz -a m, ogrizek -zka m, ogrizine -In ž nm. ostanki klaje, o^izovâti -ùjem, ogrizovàl -àla -o, ogrizovâqje -a s, ogrizàvati -am ogrijàk -a m pasja ovratnica, ogflje -a s, ogrlica -e ž, ogrlina -e ž vratovina, meso od vrata ogtmičid -im, ogrmičen -a -o ogmid in ogfniti -nem, ogfni -ite in ogniite! ogrnil -fla -o in ogrnila -o, ogfnjen -a -o: plašč ~ se s plaščem, suknjo ne obleči; ogrinjati -am, ogrinjanje -a s: ~ se v temo, v skrivnost, ogrinjač -a m = ogrinjača -e ž, ogrinjàlo -a j: cvetno ogrinjâlen -ina -o [-In-], ogrinjâvka -e f ogrinjača, velika ruta ogrodje -a s ogredje, oder: kostno ~ skelet, ~ kolesa; ogrôdnik -a m agr. ogromen -mna -o velikanski, silen, ogrôm-nost -i i ogrozid -im, ogrozi -fte! ogrôzil -fla -o, ogrožčn -êna -o, ogrožati -am, ogrdžanje Slovenski pravopis — Î4 -a s in ogrižati -am, ogražanje -a s: sovražnik ogroža našo mejo ôgrsid -a -o gl. Oger 6grščka -e / 1. repica, 2. jabolko oguliti in oguliti -im gl. guliti: obleko kožo si konj se je ogulil, ~ koga pri igri obrati; ogùljen -a -o: ~a kolena, oguljenina -e ž \rana\, ogûljenec -nca m, ogùljek -Ijka m žulj èh medm. začudenja, veselja, nejevolje: a res! da si le prišla! ne bodi siten! ohéliei -bla -o ohlapen, medel, ohàblost -i ž, ohabéti -im oslabeti, ohabèl -éla -o, ohabélost -i ž *ôhcet -i ž etnogr., *ôhceten -taa -o: ~i ljudje svatje Ohio [ohdjo] -ia m \reka in država v Severni Ameriki], za Ohiom, ohijski [ohàjski] -a -o in ohàjski -a -o ollišje -a s: — ure, motoija, ohišen -šna -o, ohišnica -e ž zemlja okoli hiše ohladiti -im, ohlàdi -ite! ohladil -fla -o, ohlajèn -êna -o, ohlajênje -as: ~ na ledi^, jezo (si) ~ na kom ali nad kom, ohladilo se je (vreme), ljubezen se je ohladila, navdušenje se je ohladilo; ohladitev -tve ž, ohlàd -âda m; ohlajati -am, ohlàjanje -a s, ohlajevâti -ùjem, ohlajevàl -âla -o, ohlajevànje -a s ohlépen -pna -o: ~a obleka, ~a vest široka, ~a zgradba povesti, ~e popevke razuzdane, ohlapnost -i i, ohla-péti -im ohlapen postati, omagati, ohlapèl -éla -o, ohlâpniti -nem ohlip -a m sunek vetra, ohlipen -pna -o: ~ kraj na vetru ohlodje -a s palisada oUokradja -e ž vlada drhali, ohlokràtiien -čna-o: ~a načela Ohm [ôm] -a m \fizik\, Ohmov -a -o: ~ zakon, ohm -a m enota za merjenje električne upornosti ohméljiti -im: pivo ohmeljevâti -Ujem, ohmeljevàl -âla -o, ohmeljevânje -a i, ohmélje -a s bot. ohô medm. začudenja: kaj pa to! ohôdek -dka m: ~e imeti pota, sitnosti ohol [-01] -a -o, oholost -i f, oholež -a m ohrabriti -Im, ohràbri -ite! ohrâbril -fla -o, ohrabrèn -êna -o, ohrabrênje -a i: ~ koga za kaj, ohrabritev -tve ž ohraniti in ohrâniti -im gl. hraniti: ~ spomin na dom; ohranjen -a -o: dobro ohraniti 530 OklMiti ~ rokopis, ded je še dobro ohranitev -tve f, ohranljiv -a -o, ohranjevàti -lijem, ohranjevàl -âla -o, ohranjevânje -a s, ohranjevâvec -vca m, ohranjevâvka -c ž, ohranjevâlen -Ina -o [-In-] Ôhrid -a m, ôhridski -a -o ohripéti -im hripav postati, ohripèl -éla -o, ohripélost -i i; ohripniti -nem, ohripel -pla -o malo hripav, ohriplost -i ž ohrométi -im hrom postati, ohromel -éla -o, ohromelost -i i: popolna, delna ohromiti -im, ohromi -ite! ohrômil -fla -o; ohromljèn -êna -o: ~ promet, ohromljênec -nca m, ohromljênost -i i čhrovt -a m: brstnati, glavnati, kodrasti ôhrovtov -a -o: ~a juha oidij -a m \plesen\, oidijev -a -o Oidip(us) Oidlpa m, Oidipov -a -o: ~ kompleks; gl. tudi Edip oinolog -a m enolog i) m^m. klicanja: slišiš, 6j! oj ta vojaški boben; ôjme, ojôj medm. tožbe, žalosti, bolečine: oj, črne nehvaležnosti, ojnne, ojme! ubožica ojâiiti -im okrepiti, ojàCenje -a 5; ojâCen -a -o: ~i beton, ojačitev -tve f ; ojaèevâti -ùjem krepiti, ojaéevânje -a s, ojaievâvec -vca m, ojačevilen -Ina -o [-In-], ojače-vâlnik -a [-yn-] m, ojaCevâlo -a s ojignjiti -i se, ojagnjitev -tve ž ojalovfti -im, ojalôvi -ite! ojalôvil -fla -o, ojalovljèn -êna -o, ojalovitev -tve ž, ojalovijênost -i ž, ojalovljênec -nca m, ojalovljênka -e f ojé -sa s, tudi ôje ôja s, ojésen -sna -o = ôjen ôjna -o, ôjnica -e ž, nav. mn. ôjnice -nie: čez ~e skakati, ~ pri stroju, 0jničen -čna -o: ~i konj oJdiJenéti -im jeklen, trd, odločen, značajen postati, ojeklêni in ojeklenl -ite! ojeklenèl -éla -o; ojekleniti -im jekleno napraviti, ojeklêni -ite! ojeklénil -ila -o, ojekliti -im ojekleniti, ojêkli -ite! ojéklil -ila -o, ojekljèn -êna -o, ojeklenitev -tve ž = ojeklitev -tve ž ôjevski -a -o in ôjevski -a -o: osnove Ojstrica -e ž \gora\, ojstriški -a -o ojnničiti -im, ojunâCen -a -o: ~ koga, ~ se, ojunačitev -tve ž ojùiiti -im se: sneg se je ojužil (ricaciti -âm ometàti, umazati, popackati gl. kacati, okacân -a -o, okacânost -i ž okič -a m — okàn -àna m človek z velikimi očmi, okàt -âta -o ki ima velike oči ali veliko OČI, ôkast -a -o očem podoben-, gl. tudi oko «duditi -im, okàdi -itel okàdU -fla -o; okajèn -êna -o: ~o meso, malo — vinjen, okajênost -i i, okajênec -nca m; okàjati -am, okàjanje -a s okaliti -im, okàU -ite! okàUl -fla -o, oka- Ijèn -êna -o: železo okalitev -tve ž okamnéd -im postati kamen, okamni -ite! okanmênje -a s; okamnel -éla -o: ~e živali, stoji ko okamnélost -i i; okamnina -e ž; okamniti -im v kamen spremeniti, okàmnil -ila -o, okannnjèn -êna -o, okamnitev -tve ž; okamnàti -àm gl. Icamnati : koga okâpatl -am in -pijem: ~ papir s črnilom, ~ se s svečo; okàpek -pka m, nav. mn. okapki -kov kar se od sveče rutkaplja-, okapljàti -âm gl. kapljati, okapljân -a -o (Aipati -am in -pijem gl. okopàti okâpi -ja m \žirafa\ okarina -e ž \glasbilo\ okazija -e ž priložnost, okazijski -a-o: — nakup priložnostni, okazionàlen -bia -o [ -In-], okazionalizem -zma m, okaziona-lističen -čna -o okddint -énta m zahod, okcidentâlen -Ina -o [-In-] zahoden Okéanos Okéana m 1. mit. praoče bogov, 2. (po mnenju starih) veliko morje okoli zemlje, Okéanov -a -o, okéanski -a -o ôkel [-al/ -ayJ ôkla m, nav. mn. 6kli -ov, ôkla -e ž čekan, cepinov okel okence -a s gl. okno oképati -am: ~ koga °okinčati -am okrasiti, olepšati okisati -am, okisanje -a s-, okisan -a -o: ~a krma kisal, okis -a m oksid, okisel -sla -o nekoliko kisel, kiselkast, okisniti -nem cikniti, okisovàti -ùjem, okisovàl -àla -o, okisovànje -a s okititi -im olepšati, okičen -a-o in okiten -a -o, olcit -a m okiasiti -im se, oklâsil -fla, oklaSèn -êna -o : žito se je oklasilo je nastavilo klasje-, okiàsnica -e ž bot. oklâti okôljem gl. klati, oklàn -a -o: pes je oklal otroka <*latiti in oklàtiti -im gl. klatiti, oklâten -a-o: ~ orehe, jabolka okléjati -am = oklejiti -im, okl^i -ite! okléjil -ila -o, okiejèn -êna -o «ridenhi -klénem, oklêni -ite! oklênU -fla -o, oklénjen -a-o: ~ kaj z obema rokama. okleniti 531 okoli ~ se česa; oklenitev -tve f; gl. tudi oklepati oklèp -épa m: jeklen prsni, mavčni ~ med., okenski ~ obod, ~ pri vodnjaku, oklépnik -a m vojak v oklepu, oklépnica -e ž ladja z oklepom, oklépje -a s oklep, oklépar -ja m izdelovavec oklepov, gl. tudi oklop oiûépati -am, oklépanje -a s: stranici oklepata kot, ~ se koga, česa; oklepaj -a m: v ~e dati kaj, v —u kaj povedati mimogrede; okro^i, oglati, zaviti, začetni, končni oklepajen -jna -o oklesiti okléSem gl. klesati, oklesän -a -o, oklesànost -i i, oklések -ska m okiéstiti -im, okléstil -a -o in -ila -o, okléâSen -a -o: drevo oklešček -ščka m = okléstek -tka m okleščena veja, okléstki -ov m mn. krepelje, vejevje, oklést -i ž okleščena veja, oklčščati -am oldévati -am -*■ obotavljati se, mečkati, omahovati, oldévanje -as-*- omahovanje, obotavljanje oklevetiti -âm -*■ obreči, ogrditi okliciti in oklicati -čem razglasiti gl. klicati : ~ se za vladarja, v nedeljo sta bila prvikrat oklicana; oklicanec -nca m, okllcanka -e i; oklic -a m: na ~e dati, ~e postaviti, na ~ih biti, okllcen -ena -o: —a knjiga, pristojbina; oklice-vâti -üjem, oklicevàl -âla -o, oklieevânje -a s, okiicevâvec -vca m, oklicevâvka -e ž, oklieevâlen -Ina -o [-In-J, oklicâvati -am okljûk -a m krivina v obliki kota, serpentina: cesta v '-ih, ~i pri rekah in potokih, ~ stopnišča, okljiič -a m serpentina okljuviti in okijùvati -am in -jem gl. kljuvati: ~ jajce oklôbnica -e ž bot. : gozdna ~ oklèp -ôpa in -ôpa m, oklôpen -pna -o : ~i vlak, oklôpnik -ami. vojak, 2. vozilo z oklepom, 3. zool, oklôpnica -e ž oklopna ladja, oklôpek -pka m \okov\ : bajonetni oklôpiti -im z oklepom obdati, oklôpljen -a -o, oklopnjâk -a m; železniški gl. tudi oklep oluK» -a s, mn. ôkna oken in ôkna ôken [-3n]: ~ natakniti, sneti, na ~u sloneti, z —a, skozi — gledati, skozi — ali čez — se sklanjati, metati denar skozi pod ~ hoditi vasovati, soba ima ~a na vrt, ~ gleda na cesto; stopniščno, vratno, strešno zamreženo ~ s križi, ~ na smuii, — v svet, kozolec na pet oken; oknén -a -o = ôkenski -a -o in ôkenski -a -o [-k»n-]: ~i križ; ôkence -a s majhno okno: blagajniško ôkenëek -čka [-kan-] m, oknenica -e f = ôknica -e ž in oknica -e ž: notranja, zunanja, navojna, vrtljiva nav. mn. oknice -ic in oknice -ic ialuzije, oknjâk -a m obstranski kamen pri oknu oko oččsa s, dv. oéési oččs, mn. oči -i ž organ za gledanje -, oččsa oččs s: drevesna, rastlinska, kurja ~ na kocki, na dominah, ôka ôk j 1. morska — v Tatrah, rakova ~ kamenčki, 2. okroglast zaton z enim ali več izviri na dnu ali oh straneh; kratkovidno, krmežljavo, bolščeče oko, oko postave, oko na mreži, trtno oko, cepiti trto na oko, pustiti mladiko na dve očesi; temensko oko; na obe očesi slep; iz oči v oči ali v 0či gledati (°ok6 v okô), v oči ali v 0či mi je padlo, °med štirimi očmi na štiri oči, na samem, iz oči v oči komu kaj povedati ; na vse oči gledati; na oččh biti komu, to je preveč na oëéh zbuja preveč pozornosti; to je samo za oko; lepô na okô, na oči, na oko preceniti; pred oči priti komu, pred oči dobhi koga, pred očmi imeti kaj paziti na kaj, izpred oči pustiti, izgubiti kaj izpred oči; oči pasti na čem ali po čem, nad čim; s svojimi očmi, na svoje oči videti kaj, s prostim očesom videti kaj, z enim očesom, na eno oko gledati, z očmi požirati kaj; ta barva bije v oči; z očmi streljati na koga, oči metati na koga, oči obračati po kom ati na koga; ni trenil z očesom; oči pobesiti, zavijati; do koder nesô oči; oči so se mu odprle; vso noč ni zatisnil očesa, oči zatisniti umreti; oči pustiti v čem, same oči so ga bile; blisk oči jemlje; ima večje oči ko želodec; strah ima velike oči; ima oči ko ris; na očeh se mu pozna bolezen; to je le pesek v oči; jajca na oko; gl. tudi okač, očesen okobal [-ùy] = okobâlo prisl. : ~ sedeti, okobâliti -im, okobàljen -a-o: — konja okdl [-àyJ okôla m ograda za svinje, prostor okoli hiše, okôlek -Ika [-Ik-] m okôlen -Ina -o [-In-]: ~e vasi, -—a vožnja. okôlnost -i [-In-] ž okoliščina okoli 1. prisl: ~ hoditi, iti, ~ priti, ~ govoriti, — povedati ne naravnost; stane — deset tisoč dinarjev nekako, približno; ~ in tod (°tu) povsod okMi 532 «Ucati 2. predi, z rod.: skače ~ hiše, pridem ~ pusta, ~ dveh, govori ~ ogla; hodi ~ njega, da bi ga pridobil, prizadevanja miru za mir, pogajanja cene za ceno, trudi se zboljšanja za zboljšanje ok6Hca -e ž: bližnja, daljna stanovati v ~i mesta, ok61iški -a -o: ~i kmetje, okoličin -àna m, okoličinka -e ž okoličiti -im, okolfčen -a -o okoliš -a m in okčliš -a m: po ~ih govoriti, šolski okolišen -šna -o in ok61išen -Sna -o, okôliS = okollšiv prisl.: ~ pripovedovati, iti = okoUšiti -im okôUSéma -e ž, nav. mn. ok01iščine -in: po ~ah soditi, v danih ~ah, dejanske <«.«; olajševalne, oteževalne, spremlje-vahie ~e, okôliSêinski -a -o okoliti -im in okôlim, okôli -ite! okôlil in okôlil -lia -o, okôljen -a -o: ~ fižol, trto okélje -a s miljâ °ôkom: °v ~ priti ustaviti, odvmiti, preprečiti, odpomoči okomatâti -äm gl. komatati, okomatân -a -o: konja ~ okoméren -ma -o skop, stiskav, okomčrnež -a m, okomémica -e f okončiti -âm gl. končati, okončivati -am = okonCevâti -lijem, okončevdiue -a s; okončine -In ž mn. ekstremitete (roke in noge) : zgornje, spodnje okončln-ski -a -o: ~e kosti okdp -ôpa m: ~e delati, z ~i obdati, okôpen -pna -o: ~o delo okopiti -âm in okôpljem;/. kopati, okopân -a -o: krompir, komzo okâpati -am in -Pijem, okâpanje -a s, okopâvati -am, okopâvanje -a s; okopavina -e f, nav. mn. okopavine -in rastline, ki se okopa-vajo-, okopovâti -üjem, okopovil -âla -o, okopovânje -a s, okopovâlen -hia -o [-In-], okopovâvec -vca m, okopovâvka -e i, okopâC -a m \človek in orodje], okopâlnik -a [-yn-J m okopiti in okôpati -am in -pljem gl. kopati: mati okoplje otroka, ~ se v morju; okôpan -a -o: ^— otrok okopéti -fm sprhneti, splesniti, okopèl -éla -o: mokro snopje okopi oprhne, kruh okopi zadahne: okopèl in okôpel [-eyj -éla -o: ~ kruh okoréj prisl. obklej, ob kateri uri okôren -ma -o, ok0rnež -a m, okômost -i l okoreniniti -im se narediti, dobiti korenine okoréti -Im tog postati, okorèl -éla -o, okorélost -i ž: starostna okorélec -Ica [-uc-] m okoristM -im se: se s čim, okoristek -tka m, okoriščati -am se okoeM -im, okôsi -ite! okôsil -ila -o, okoSèn -ena -o: ~ drevo okoli njega pokositi, ~ kop, ker prepočasi kosi; okâSati -am: krtine —' (Aosmatéti -Im kosmat postati, okosmatèl -éla -o, okosmatiti -im kosmato napraviti: ~ suknô; okosmatiti -im povrhu obdelati, ne čisto, kosmato pokositi, pograbiti, okosmatàl -ila -o, okosmatin -a -o: saj ni pokosil, samo okosmatal je okostenéti -fm, okostenel -éla -o, okoste- nélost -i i, okostenitev -tve i okôstje -a s: človeško okostnjâk -a m skelet oköv -ôva tfl^ ttOÎ. okôvi okôvov: suženjski ~i, ~ žamtee, okôva -e i; okovâti okùjem gl kovati, okovân -a -o, okovâ-nje -a 5: ~ z zlatom, okovinke -ink i mn. \čevlji\, okôvje -a s: okensko okovina -e f, nav. mn. okovlne -fn i odpadki pri kovanju, okujine, okôvnik -a m žebelj za tirnice ôkra -e ž min., ôkrov -a -o, ôkra^t -a -o: ~a barva okràj -ija m: sodni okrijen -jna -o: ~i ljudski odbor, okrijec -jca m, okrâjek -jka m 1. rob, 2. med. konec dolge kosti, okrâjnik -a m, okrâjevina -e ž in okrajevina -e ž kar je ob kraju; okrajnocésten -tna -o; okrajnosôden -dna -o: »--i okoliš okriJSati -am: ~ pot, ulomek se olčrajša; okrijšan -a-o: ~o deljenje, okrajSiva -e ž, okrijšek -ška m, okrajSeviti -üjem, okrajSevâl -âla -o, okrajSevânje -a s, okrajSevâlen -Ina -o [-In-] okrik -a m žabji krak, žabja zalega. Jajca okris -isa m, oicrâsek -ska m, okrâsje -a s; okrasiti -fm, okrisi -ite! okrâsil -ila -o, okraSèn -éna -o, okrasitev -tve ž; okrisen -sna -o: -«-e črke dekorativne, ~o blago dekoracijsko; okrisnik -a m zool. \rogin\ okristi okridem gl krasti, okrâden -a -o: ~ koga, okrâdenec -nca m, okridenka -e ž; vendar ukrasti okfcati -am: ~ koga zaradi neprimernega vedenja okrégati 533 okrvavW okré^ -am, okrégan -a -o: ~ koga za kaj ali zaradi česa okremenéti -im postati kremen, okremenèl -éla -o, okremenélost -i f; okremeniti -im s kremenom obložiti, napravili kakor kremen trdo, okreménil -ila -o, okreme-njèn -êna -o, okremenitev -tve ž okrenid okrénem obrniti gl. kreniti, okré- njen -a -o; gl. tudi okret okréniti -nem strditi se: mast okrene od mraza; gl. tudi okrepeneti okrepčati -âm gl. krepčati, okrepéân -a -o; okrepéevâti -ùjem, olcrepéevàl -âla -o, okrepéevânje -a s, okrepéevélen -Ina -o [-In-], okrepéevâlnica -e C-iin-] ž, okrep-čevavec -vca m, okrepéevâvka -e f, okrepčava -e f, okrepčilo -a s, okrepčUen -Ina -o [-In-J okrepenéd -im otrdeti, odreveneti, otrpniti, okrepenèl -éla -o, okrepenélost -i ž; gl. tudi okréniti okrepiti -im gl. krepiti, okrêpi -ite! okrépil -ila -o, okrepljen -éna -o, okrepitev -tve Ž, okrepitven -a -o [-tvan-], okrépljati -am = okrepljevâti -ùjem, okreplje-vànje -a s Okré^lj -šlja m: koča na —^u okrèt -éta m obrat, okréten -tna -o spreten, ročen, okrétnost -i i; okretâé -a m anat. drugo vratno vretence; okretâlo -a s \vrtilni stroj\, okrétnica -c i: ~ za lokomotive vrtača, obračalnica; gl. tudi okréniti okrévati -am dov., okrévanje -a s, okrevâ-vec -vca m rekonvalescent, prebolevnik, okrevâvka -e i; okrévanec -nca m ozdraveli bolnik, okrévanka -e ž; okrevališče -a s okAati -am: rezilo okfhek -hka m = ok^k -ška m, okfhniti -nem, okfhnjen -a -o: — koso okrilje -a j ->• naročje, zavetje, varstvo okriti -jem pokriti gl. kriti okrivéti -im kriv postati, okrivèl -éla -o; okriviti -im, okrivi -ite! okrivil -ila -o, okrivljén -êna -o in okrivljen -a -o, okrivljênje -a s in okrivljenje -a s: žebelj — koga tatvine; okrivitev -tve ž okrivljaj -a m; okrivljenec -nca m, okrivljenka -e ž okriije -a s križi v oknih okméti -im: ud okrni; okmél -éla -o: —-organ; okmélost -i i; okrniti -im, okfnjenje -a s; okrnjen -a -o: "x parla- ment, pravice, okfnjenec -nca m, okmitev -tve ž, okrnina -e ž; okfnek -nka m kar je okrnjeno; oktnjati -am = okmjevâti -ûjem, okmjevàl -âla -o, okmjevâiije -a s okrôg ® prisl. 1. naokrog: ~ in ~ hoditi, 2. približno: ~ tri ure, ~ dva metra blap; (D predl. z rod.: ~ hiše, ' ~ božiča, ~ polnoči; posvetovati se česa o čem; pogajajo se sestanka štirih o sestanku Štirih, debata šolske reforme o Solski reformi okrôgel -o: ~ega lica, ~e peti, ~o povedati, nima —ega pod palcem, prišel je domov ~ vinjen, to znese ~o 100 din, okrôglost -i ž \Uutnost\, okrogli na -e i oblina: ramenska okrôglast -a -o; okrôglica -e ž, nav. mn. okrôglioe -ic okrogla drva, okrdglič -a m \strugar-sko orodje], okrdgličar -ja m \olM\, okr6gličast -a -o, okro^iti -im okroglo delati, okroglil -a -o in okrôgliti -im s stal. poud., okrô^jenje -a s: ~ hrbet pri knjigi, okrogljâj -a m: tri dni v ~u naokrog; okrogloličen -čna -o, okroglo-ličnik -a m; okroglolist -a -o = okroglolisten -tna -o; okroglozm -a -o Okroglo -ep s kr. i., na ~em, z ~ega, okrôgelski -a -o [-gays-], Okrdgelčani -ov [-g3yč-] m mn. okrôoati -am, okrônan -a -o: ~ koga za kralja okrdv -ôva m: slepi ~ ure, ključavnice, okrôven -vna -o: ~i listi okrožiti in okr0žiti -im gl. krožiti, okr0žen -a -o: števUko ~ obkrožiti, okrožitev -tve ž; okr0žati -am, okr0žanje -a s, okrožavati -am, okroževati -ùjem, okro-ževdl -âla -o, okroževanje -a s; okr0žičar -ja m \orodje\ : gladilni — okrožje -a s, okr0žen -žna -o: ~o sodišče, okrôinKa -e i: ~o napisati, razposlati, z —o sporočiti ("po ~i) okrSiti m okfšiti -im gl. kršiti, okršek -ška m, okfšljaj -a m odlomek okrtičiti -im: ~ obleko, pošteno ga je okrtačil oštet okmšiti in okrùSiti -im gl. krušiti, okrušen -a -o, okrùéek -ška m okruten -tna -o, oknitnost -i ž, okrùtnei -a m, okrùtnica -e ž okrvaviti -im s krvjo umazati, okrvâvi -ite! okrvâvil -fla -o, okrvavÙèn -êna -o, okrvavitev -tve i oksékn 534 oUiJiati oksAlen -Ina -o [-In-]: ~a kislina, oksallt -a m \rudnina.\ öksast -a. -o in öksast -a -o: ~e noge noge na o öksford -a m !<>/ö^o|; gl. tudi Oxford oksi- v sestavi: oksibiöza -e ž življenje s kisikom-, oksigen -a m kisik-, oksi-hemoglobin -a m s kisikom nasičeno krvno barvilo-, oksiklorid -a m kem. oksid -a m: cinkov, železov —oksidžza -e ž \ferment\, oksidirati -am, oksidiran -a -o, oksidiranje -a s, oksidacija -e ž, oksidativen -vna -o: ~ proces, oksida-cijski -a -o: —^i proces, produkt, oksidül [-ül] -a m \kisikova spojina]: bakrov — olLsimöron -a m poet. bistroumna neumnost, navidezno nasprotje, protislovje oksitonon oksitona m, mn. oksitona -ton s besede z naghsom na zadnjem zlogu oktaider -dra m osmerec, oktaedrski -a -o oktdn -a m kem., oktänski -a -o: ~o število oktint -a m astr., geom. oktiva -eil. glas.: velika dvočrtna 2. osemvrstična kitica-, oktav -a m ]. osmerka, 2. knjižna in papirna oblika, oktäven -vna -o: ~i format Oktaviinus -na m in Oktavijän -a m priimek kasnejšega rimskega cesarja Avgusta; Oktavijänov -a -o; Oktävija -e ž os. i., Oktävijin -a -o oktet -a m, okteten -tna -o oktober -bra m, oktobrski -a -o: ~a revolucija, oktobristi -ov m mn. \ruska stranka] oktogon -a m osmerokotnik, osmeroogelnik, oktogönski -a -o oktroirati -am vsilili, oktroiranje -a s; oktroiran -a -o: ~a ustava; oktroä -ja m okujina -e ž, nav. mn. okujine -in odpadki pri kovanju: bakrove ~e oknMr -ja m očesu najbližja leča pri daljnogledu aH drobnogledu, okulären -ma -o okidirati -am cepiti s popkom, očesom, okuliranje -a s, okuläcija -e ž okulist -a m zdravnik za očesne bolezni, okulistka -e ž, okullstika -e ž nauk o očesnih boleznih in njih zdravljenju, okulističen -čna -o: ~i oddelek okulten -tna -o skrit, prikrit, ok uit (zem •■zma m nauk o skrivnih močeh, okultist -a m kdor se ukvarja z okultizmom, okultfstičen -čna -o >[-lt-] okün -a m ]riba] = okünovec -vca m okupdcija -e ž, okupacijski -a -o: čete, okupirati -am; okupiran -a -o: ~o ozemlje; okupâtor -ja m, okupàtorski -a -o: ~e metode olcAs -a m: prijeten, slan, trpek ni po mojem ~u, ~ po medu, po sodu, ~ pustiti v ustih, ima dol)er slabega —a biti, na ~ priti, umetniški z ~om se obleči; okùsen -sna -o: ~a jed, 'M) se oblačiti, okùsnost -i ž; okusiti -im: ~ jed, palico, vnaprej — okiišati -am gl. pokušati, okOšanje -a s, okušdlo -a s |or;- v okvir de(va)ti 61 [ôi] ôla in olù m pivo, ôlov -a -o: '-e droži, ôloven -vna -o: ^^ drožice oldjšati -am, olajšan -a -o, olàjSanje -a s: ~ komu bolečine, delo; za tisočak me je olajšal, srce si olajSàva -e i: plačilna olâjSek -ška m, olajšilo -a s; olajSevàti -lijem, olajSevàl -àla -o, olaj-Sevànje -a s, olajševalen -Ina -o [-In-J : —e okoliščine olasâti 535 oiaiäti olasàti -äm zlasati gl. lasati, olasän -a -o: ~ travnik pri koinji pustiti za seboj šope trave-, oläsiti -im se dobiti lase, o^itev -tve ž olatoviti -üjem se dobivati latje, olatovàl -âla -o, olatiti -Im se, olâtil -fla -o, olatèn -êna -o okänder -dra m, oleändrov -a -o: ~a vejica, oleândrovec -vca m oledôiéti -Im led aH leden postati gl. ledeneti, oledenélost -i ž; oledeniti -Im v led spremeniti, oledêni -lté! oledénil -fla -o, oledenjèn -êna -o: ~ bazen za drsanje, oledenltev -tve ž olein -a m \sestavina olj\, oleinov -a -o, oleât -a m l(em. Uo/| oleidti in olépiti -im, olépljen -a -o: s papirjem —, olépijati -am otepotičiti -im, olepotičen -a -o; olepotiti -im, olepôti -ite! olepôtil -ila -o, olepo-tèn -êna -o oiépâiti -am, olépSan -a -o, olčpšanje -a s, olepSâva -e i; olepSâvati -am = olep$e-vâti -ùjem, olepâevàl -âla -o, olepâevânje -a j; olepSevâvec -vca m, olepSevâvka -e f, olepSevâlen -Ina -o [-In-j: ~i pripomoček, ~o društvo olesenéti -im, olesenèl -éla -o, olesenélost -i f, olesenitev -tve ž olétriti -im z letvami obiti dieum -a m kem. «leviti -im se, olévil -fia -o: kača se je olevila, olévek -vka m lev Ölga -e ž os. /., Ôlgin -a -o >[-lg-] oličiti -im olupiti, obeliti (drevo), omajiti, oličkati -am: ~ koruzo oligaridja -e ž pri Grkih vlada majhnega števila najuglednejših aristokratov, oligâr-hičen -čna -o, oligarhist -a m oligocén -a m geol., oligocénski -a -o olika -e ž, olikati -am; olikan -a -o: ~o vedenje, olikanec -nca m, olikanka -e ž, olikanost -i ž Olimp -ami. gora v Grčiji, 2. sedež bogov, olfm(>ski -a -o; Olimpija -e i \mesto v Elidi\, olimpiâda -eil. doba štirih let, 2. mednarodne športne igre, olimpijski -a -o: —e igre, Olimpijec -jca m Zeus, olimpijec -jca m tekmovavec na olimpiadi, duševni mogočnik, olimpionik -a m zma-govavec na grški olimpiadi Olint(os) -ta m \starogrško mesto\, olintski -a -o: ~e vojne, Demostenovi ~i govori oUsdti -im se dobiti liste: drevo se je (distik), olistovâti -üjem se, olistovàl -âla -o, olistovânje -a s olišpati -am, olišp -a m oliva -e ž \drevo in sad\ : vložena oliven -vna -o: ~a barva, ~o olje oljčno, olivast -a -o, olivkast -a -o; gl. tudi oljka 61je -a s: jedilno, bučno, laško oljčno — olivno laneno, orehovo, surovo, ribje, kafmo avtomobilsko, eterično, hudičevo, strojno ~ za osi, za šivalne stroje, poslednje leskovo Jakopičeva ~a slike, vino teče ko kuhati na ~u, slikati z ~em; oljén -a -o: —« droži; ôljen -Ijna -o: ~a bpavka, ~i dušilnik, ~a palma, ~a kislina, ~a slika; ôljut-a-o, ôljnat-a-o: ~a barva, slika; oljnatobârven -vna -o; oljenica -e ž vrč za olje, svetilka na olje = oljénka -e ž, ôljnica -e ž shramba za olje, oljna rastlirui, ôljnik -a m posodica, puša z oljem za mazanje: kopi^ oljnjâk -a m posoda za olje; ôljiti -im, ôljen -a -o, ôljenje -a s; ôljar -ja m prodajavec olja, delavec v oljarni, ôljarica -e ž, oljarija -e i = oljàma -e i, oljevii» -e ž ôljioi -e ž \drevo in sad\, 01jčen -čna -o: ~a vejica, ~a nedelja, ~o olje, ôljkov -a-o: ~ nasad, ôljkovina -c ž in oUko-vina -e ž \les\, ôljski -a -o: ô(jska gora, ôljkovnice -ic ž mn. = 01ičnioe -ic t mn. družina oljk olojiti -fm z lojem prevleči, prepojiti, olôji -ite! olôjil -ila -o, olojèn -êna -o: ~ blago, olojitev -tve ž Ôloin(o)iic -a m \moravsko mesto\, ôlo-m(o)uški -a -o, 01om(o)učani -ov m mn. ol6ščiti -im glazirati, emajlirati, ol0ščen -a -o; ol0ščati -am - ološčeviti -üjem, ološčevil -àla -o, oloičevànje -a s éloven -vna -o gl. ol oltir -ja m: véliki mali ali stranski oltâriek -čka m, oltàren -ma -o: ~a podoba, ~i prt >[-lt-J olobiti -im, olübljen -a -o: drevo se rado olubi, olübje -a s olupiti in olüpiti -im gl. lupiti, olüpljen -a -o, olüp -a m = olùpek -pka m, olupljfv -a -o olûsk -a m: žitni, ajdovi ~i otrobi, olüskati -am: ribo ~ pšenico omiatiti oluščiti in olüSCiti -im gl. luščiti, olüSCen -a -o: ~ grah, oreh on^bilca 536 oneifti I -e ž posoda, čoMček za omako-, gl. tudi omaka omadeicrâti -ùjem, omadeievàl -âla -o, omadeževšn -a -o, omadeževšnje -a s: ^ se s tatvino, omadeževavec -vca m, omadeievâvka -e ž omigati -am, omàganje -a 5: od žeje v močeh, pri delu omagljiv -a -o, omagovâti -ùjem, omagovàl -âla -o, omagovânje -a s: vojska omaguje pod sovražnikovim pritiskom OMB^tlIi -im, omagniten -a -o: iglo «nagnetitev -tve ž oaainfti omàhnem, omàhni -ite! omàhnil -fla -o in omâhniti -nem s stal. poud. : ~ v prepad, v grob; omahnltev -tve ž; omàhel -hla -o šibak, omâhlost -i ž; omahljiv -a -o, omahljivec -vca m, omahljivka -c ž, omahljivost -i i; omahovàti -ùjem, omahovàl -âla -o, omahovânje -a s: pod težkim bremenom omahuje in ne ve. kako bi se odločil, ~ med dvema ponudbama, oniahovâvec -vca m, omahovâvka -e i Onajédi -ov m mn. prva mohamedanska dinastija kalifov omijad -am in -em in omajâti -èm gl. majati: drevo, zob jezik se mu je omajal, ne dà se ~ v svojih načelih; omâjan -a-o in omajân -a -o: kamen je njegov položaj je omajevâti -ùjem, omajeWil -âla -o, omajevânje -a 5 omapti -im olubiti, olupiti, omâji -ite! oméjU -fla -o, omajèn -êna -o in omâjiti -im 5 stal. poud. : ~ smreko, omâjCevina -e ž in omajčevina -e f olujKk: krompir v —ah v oblicah, omâjek -jka m olupek omâlca -e /: čebnlova, smetanova omAčen -čna -o: —a jed, omâkati -am, omâkanje -a s onudovaževiti -ùjem malo ceniti, zmanjševati vrednost, ne se (z) meniti za kaj, prezirati, omalovaževdl -âla -o, omalovaže-vânje -a 5: ~ predpise omamiti in ornâmiti -im gl. mamiti, omâmljenje -a s: pBn, udarec po glavi ga je omamfl, od prevelike sreče je ves omamljen; omâmljenec -nca m, omâm-Ijenka -e ž, omâmljenost -i i; omâma -e ž: čutna —, med. narkoza, omâmen -nma -o = omamljiv -a -o, omamljivost -i i, omamilo -a s; omâmijati -am, omâmljanje -a j; omâmica -e ž nezavest: ~ mi pride, v ~o pridem ôraaa -a m bot., ômanov -a -o, âmanovec -vca m omanovo vino omâra -e ž: knjižna, jedilna, vzidana ~ za perilo, ~ za obleko, ~ na predale, omâren -ma -o, omârar -ja m, omârica -e t: posteljna omâriC -a m omastiti -im, omâsti -ite! omâstil -ila -o, omaièèn -êna -o, omašččnost -i ž *omâvžati -am: prašiča ~ koga pri kvartah omiz omâza m: stenski bitumenski omazâti in omâzati -žem gl. mazati, omâzek -zka m, omazilo -a s, omâža -e î omaz: ilnata ~ ombromiter -tra m dešemer, ombrométrski -a -o: —^i zapiski omécati -am: sadje ~ dati, da se uteži, omécevati -ujem in omecevâti -ùjem pomišljati st, omécevanje -a s in omece-vânje -a s, omecevâvec -vca m obotavljač omečiti -im, omčči in omeči -ite! omečil -ila -o, omefièn -êna -o: ~ komu srce, ~ koga, dal se je omečitev -tve ž, omečflo -a s, omečilen -Ina -o f -In-] ; omičen -čna -o = omečljiv -a -o omičje -a s del nogavic ob mečih omediti -im 1. z medom osiaditi, 2. omehčati (sadje) gt. mediti, omédfl -ila -o omedliti -im, omedlèl -éla -o, omedlélost -i f; omedlévati -am, omedlévanje -a s: od žeje —, — za čim, omedlévica -e ž: v ~i biti, ~ se me loteva, omedlčvičen -čna -o, omedlčvičnost -i ž >[-m»dl-] ornega m neskl. in 6mega -e i 1. grika črka: to je alfa in ~ njegovega znanja, od alfa do ~ orf začetka do konca, izračunaj ~o ali kot 2. kupU je ~0 \uro\ omegliti -im, omegll -itel oméglfl in omeg-lil -a -o, omegljèn -êna -o: vino duha omegli, omegljênost -i ž opitost; omegléti •im, omeglèl -éla -o: duh zaradi vina onnegli, omeglélost -i ž >[-m»gl-] omehčid -âm gl. mehčati, omehčAnje -a s: po dolgih prošnjah se je le dal omehčdn -a -o: ~o sadje, ~ glas, omehčdva -e ž, omehčAvati -am, omeh-Câvanje -a s omdricAžid -im, omehkUžen -a -o, omehkii- ženje -a s, omehkùženost -i ž omdiûrid -im se: med. koža se omehuri omij -éja m bot. pas^ zelje omejid -im, omêji -Ite! oméjil -ila -o: ~ požar, izvoz, geometrijski lik, ~ se na omejid 537 najnujnejše; omejen -êna -o: ~e možnosti, živi v ~ih razmerah ->• tesnih, zadraga z —o zavezo, ~ človek i>omi-ran; omejênost -i i: duševiui omejê-nec -nca m, omejênka -e ž; omejitev -tve ž: pogodba z —ami, omejitven -a -o [-tvin-J, omejilo -a s; oméjek -jka m: po ~ih kositi ; omejeviti -ùjem, omejevàl -âla -o, omejevânje -a j: ~ porode oméka -e ž omečitev, omékniti -nem: srce mu je omeknilo oaiéla -e ž \rastlina zajedavlca\: brinova, hrastova omélje -a s; omelika -e ž bot. Icozja detelja omêlo -a s, omêlce -af -Ic- ] s, omelovina -e f omémba -e ž: ni —e vredno; gl. tudi omeniti ômen -a m znamenje, napoved česa: slab ~ slabo kaie, nomen — omen ime vse pove, ominôzen -zna -o usodno pomenljiv, zh, nesrečo napovedujoč omeniti oménim, omenil -ila -o, oménjen -a -o in oméniti -im s stai. poud.: niti z besedico ne ~ česa, omenitev -tve i, omének -nka m, oménjati -am, oménja-nje -a j: ~ koga omesenéti -im; omesenêl -éla -o: ~o cvetišče omesiti in omésiti -im gi. mesiti, omčšen -a -o: pogačo z maslom in jajci ~ omêsti omêtem in omêdem gi. mêsti, ometèn -êna -o: pajčevine ométati -am, ométanje -a s: dimnike ometâ-vec -vca m, ométalo -a s == ométih -a m omelo, ometača -e i omeke za nečke, ometâlen -Ina -o[-in-]: dimnikarski okoliš; ometâlnica -e [-ipi-J ž omeh za kruSno peč, ométovina -ci in ometovina -e f moka, ki se v mlinu skupaj pomete, ométi -ov m mn. slabSa moka za svinje omésti ométem surovo maslo narediti gl. mésti, ométati -am omit -éta m: apneni, brizgani, zidni, praskani —<; ometâti oméiem, omčči -ite! omêtal -âla -o, ometin -a -o, ométanje -a s: zid ometâéa -e f = ome-tâCka -e ž zidarska žlica; ometàvati -am, ometâvanje -a j = ometovâti -ùjem, ometovânje -a s ométi otnânem gl. meti: proso —, omivati -am po malem meti omitica -e ž |iiv, entUuije\: na ~o šivati enthti, končati, kondjati, luvzkrižna ometine -fn ž mn. obSivi omidjaj -a m omejna brazda omiidrati -am = omizdriti -im mesno stran kože gladko ostrgati omilia -e ž izobrazba, omilcati -am in -čem predivo očistiti na mikalniku, izobraziti koga, omikan -a -o, omikanec -nca m, omikanost -i ž, omikâlo -a s mikalnik za predivo = omikâlnica -e [-yn-] ž; omikâvati -am, omikovâti -ùjem, omi-kovàl -âla -o, omikovânje -a s, omiko-vâvec -vca m, omikovâlen -Ina -o [-in- ) ômiiut» -a m in neskl. \grška črka\, ômikronka -e ž \ura\ omiliti -im mil postati, omilil -éla -o, omiliti -im, omiljenje -a s: ~ bolečine, glas, kazen, ~ se komu priljubiti, prikupiti se; omiljevâti -ùjem, omiljevàl -âla -o, omiljevânje -a s omiliti -im namiliti, omiljen -a -o: —< perilo omisliti -im oskrbeti, nakupiti, omišljen -a -o: konja si omfslek -a [-sl>l(-] m kar si človek omisli, preskrbi, omfšljati -am = omiSljevâti -ùjem, omišljevil -âla -o, omiSljevânje -a s omiti -ijem popolnoma izmiti, omit -a -o, omivati -am, omival -a -o in -àla -o: reka omiva breg, omivâCa -e ž omi^ -a s: stalno omizen -zna -o, omiznik -a m ondaditi -im mlad postati, omladil -éla -o; omiadfti -fm pomladiti, omlàdil -fia -o, omlajén -êna -o, omlajênje -a s, omladi-tev -tve Ž; omlàdje -a s miadovje ( miado smrečje, bukovje); omiàjati -am, omla-jevàti -ùjem, omlajevàl -âla -o, omlaje-vànje -a s; °omladina -e ž mladina, °oinladin$ki -a -o mladinski omlatiti in omlàtiti -im gl. mlatiti, omlàien -a -o, omlàt -àta m omiiden -dna -o: ~ človek, ~a jed pusta, plehka, —« pesem, omlidnost -i i, omlidnež -a m, omlidnKa -e ž omlita -e ž \močnaUi jed\ onliti omiljem okrog in okrog pomleti, odpUtviti gl. mleti: voda je breg omlela imnftns -a m, ômnibusen -sna -o onmipotinca -e ž vsemogočnost, omni-poténten -tna -o vsemogočen, oblasten. omnipoténmost -i ž omniskip -a m fiz.: ~ v tanku onidii omôrem premagati gl. moči: spanje ga je omoglo omočiti omččim gl. močiti, omččen -a -o: ~ si grlo, jezik; gl. tudi omaka omagôtiti 538 nemogočiti omogôiiti -im, omogô&n -a-o: ^ komu kaj, omogočitev -tve f, omogo£evàti -ûjem, omogo£evàl -àla -o, omogoie-vànje -a s, omogôéati -am, omogdčanje -a 5: ~ komu življenje omôtad -am in omotàti -àm gl. motati, omôtan -a -o in omotàn -a -o, omôt -ôta m, omôtek -tka m, omotàvati -am, omotàvanje -a s OBOtiti in omôtiti -im gl. motiti; omôten -a-o: ~ od pijače, omôtenost -i f; omôtenec -nca m, omôtenka -e ž; omotilo -a s, omôtica -e ž: porodna om0tičav -a -o, omôti£en -čna -o 1. omo-tiiav, 2. - omôten -tna -o: ~ duh omoiiti -im, om0ži -ite! omôiil -ila -o, omožčn -êna -o, omožinka -e ž, omoži-tev -tve f omračiti -im, omriči -ite! omràCil -fla -o, omraččn -êna -o, omraèênje -a s: um se mu je omračil, omraččnost -i i, omračenec -nca m, omraččnka -e f, omračitev -tve i: ~ duha; omradevàti -ûjem, omra£evàl -àla -o, omraéevànje -a s: um se mu omračuje omraziti -Im, omràzi -ite! omràzil -ila -o, omražčn -êna -o in omràziti -im s stal. poud.-. ~ koga komu aH pri kom; omràzen -zna -o, omràznica -e f 1. prvi drobni sneg, 2. kurja polt omréiiti -im, omrežen -a -o, omrčžje -a s: električno, kabelsko, trgovsko omré-žen -žna -o: ~a napetost; om^eževàti -ùjem, omreievànje -a s oniTsiti -im se prelomiti post, kaj (mesnega) okusiti, omfsniti -nem se omrSavéti -im shujšati, omršavčl -éla -o, omrSavélost -i f, onu&vitev -tve ž omrtvéti -im mrtev, neobčutljiv postati, omrtvèl -éla -o, omrtvélost -i f ; omrtvica -e ž \svinjska bolezen], omrtvičen -čna -o; omrtvičiti -im, omrtvičenje -a s = omrtviti -im mrtvo, neobčutljivo napraviti, omrtvi -ite! omftvil -ila -o-, omrtven -čna -o, omrtvênje -a s omrzéti -im mrzek postati gl. mrzeti, omrzčl -éla -o, omrza -e ž naveličanost, mrzkost; omrziti -im nu-zko napraviti, omrzi -ite! omrzil -ila -o, omrzèn -êna -o in omržčn -êna -o; omrzljiv -a -o, omrzljivost -i ž omrzniti -nem, om^l -zla -o = omrznjen -a -o, omrzlina -e i, omfzlost -i i; omrzovàti -ùjem, omrzovàl -âla -o, omrzovànje -a s da ôna onô in ôno os. z., 3. 5. edn. i njéj in Hji, dv. ônadva in onàdva m, ônidve in onédve ž, s, mn. oni oné onà in ôni -e -a; za predl. se piše v tož. vseh števil skupaj, kalar je poudarek na predlogu: ® edn. m in s: ččzenj, nàdenj, pôdenj, prédenj, skôzenj, ôbenj >[-»nj], nànj, pônj, vànj, zànj; f: nànjo, pônjo, vànjo, ^dnjo, zànjo; (f) dv. za vse spole: médnju, nàdnju, pônju, zânju, f tudi médnji, nàdnji, ^nji; @ mn. za vse spole: ččznje, médnje, nâdnje, pôdnje, pônje, zànje; gl. tudi ga in jo onanirati -am, onaniranje -a 5, onanija -e i med., onanist -a m, onanistka -e ž ôndan prisl. onkrat, ondânji -a -e ôndi prisl., ondešnji -a -e, ondùkaj prisl, ondûkajSnji -a -e ondôd prisl: od ~ odondod, ondôten -ma -o: od vseh —ih mest ondnlirati -am kodrati lase, onduliran -a -o, onduliranje -a s, ondulàcija -e ž kodranje (tas), ondulacijski -a -o: ~i aparat oné m ali onegà m ali oné^ m, onà ž. onô s; poimenuje 3. os., ki je ne morem ali nočem imenovati; rod. onegà in onéga m s, oné ž, daj. onému m s, oné Ž, tož. oné aii onegà ali onéga m, onô f s, mest. pri oném m s, pri oné f, or. z oném m s, z onô f: veš, bil je oné, tisti dolgi Janez; včeraj je prišel onegà, naš lanski hlapec; ali si bil pri oné, pri tisti gostji pri Pavletu? onečistiti -im, onečaščen -a -o, oneëàSëenje -a s, onečastitev -tve ž, oneëaSêevàvec -vca m, oneCaSêevâvka -e ž, oneêàSëenec -nca m, onečàščenka -e ž; onečiščati -am, oneCàSêanje -a s oneččditi -im, oneččjen -a -o in oneččden -a -o, oneččjati -am, oneččjanje -a s, oneččja -e ž onečistiti -im umazati ooégati -am = onegâviti -im, onegâvljen -a -o; ončgast -a -o, onégavec -vca m. onégavka -e f ; onegàv -a -o: ~a ženska ki o nii ne morem ali nočem natančneje govoriti oneméti -im, onemél -éla -o: od strahu onemélost -i ž onemoči -môrem, onemôgel -ô^ -o, onemôglost -i ž in onemôglost -i ž onemogdčiti -im, onemogččen -a -o: ~ koga v čem, pri čem izpodnesti, uničiti, ~ komu kaj prekrižati, preprečiti, ~ se onemogôiiti 539 opM V družbi; onemogočeviti -ijjeiri, onemo-g6čati -am, onemog6čanje -a s oncsnižiti -im, onesnižen -a -o, onesnà-ženje -a s, onesnaževiti -ùjem, onesna-ževinje -a s onespodébiti -im skaziti, onespodôbijen -a -o: ~ obraz, onespodôba -e i skazitev onesposobiti -im, onesporàbljen -a -o: ~ koga za delo napraviti nezmožnega, ~ se za delo, onesposobitev -tve ž, onesposâbljad -am, onesposàbljanje -a s onesrččiti -im, onesričen -a -o, onesrečitev -tve i; onesreôevâti -ûjem, onesreêevàl -âla -o, onesre&vânje -a s, onesreievâvec -vca m, onesreievâvka -e ž, onesreče-vâlen -Ina -o [-In-] onesvéstiti -im se omedleli, onesvéSCen -a -o omedlel, onesvé$£enje -a s omedlevica, onesvčščenec -nca m, onesvčičenka -e f ; onesvéSCati -am se, onesvéSianje -a s ôni ôna ôno kaz. z.\ ne ta, ampak ôni; V sestavi: ônile, ônale, ônole, rod. ônegale: taie tu je moj, tisUle tam je tvoj, njegov je pa ônile tam; Gregorčiča mnogo berô, najbrž zato, ker so njegova dela lažja kot °—a Canicaija ali Župančiča Uižja ko Cankarjeva ali Žt^Mn-čičeva; prebivavstvo v deželi se je zelo pomnožilo, posebno °~o ob vodah posebno ob vodah ', ôni, ki so prišli danes tisti', oni, pri katerem sem stanoval -»■ tisti onilcati -am, onikanje -a s ôniks -a m min. \kremenjak\, ôniksov -a -o onkologija -e ž nauk o bulah, onkolôSld -a-o: ~a klinika, ~i zavod onkraj 1. prisi.: težko boš prišel ~ sonce, veselje, tokraj nevihta, žalost, ~ je pasel Tone; 2. predi.: ~ reke, z — ceste ali od ~ ceste ônkrat prisl., ônkraten -tna -o on od prisl.: koder ti, ~ jaz ononâsdkon -a m imenik, onomâstika -e ž nauk o imenih, onomâstiCen -čna -o imenski: —i slovar; onomatologija -e ž, onomatol0ški -a -o onomatopoetičen -čna -o glas posnemajoč: ~a beseda, onomatopoija -e ž posnemanje glasu z besedo onstran prisl. in predi, onstrânski -a -o, onstrânstvo -a s ("onostranstvo) ontârio -a m \jabolko\ ontogenčza -e i, ontogenija -e ž razvoj posameznega bitja, ontogenétiCen -čna -o kar zadeva ontogenezo, ontogteičen -čna -o: ~a znamenja ontologija -e f jil. nauk o bitju in o tem, kar ji, ontol6gičen -čna -o = ontolčški -a-o: ~i dokazi onučn -e ž obujek oolit -a m min., oolitski -a -o: H apnenec opMati -am upadati, usihati, opidanje -a s, opdd -ida m prepad-, opidka -e ž lesena ključavnica, zapah-, opidki -ov m mn. sadje, ki odpada opihati -am s pahanjem očistiti, opih -iha m = opahek -hka m med. kožni izpuSčaj: opahljiti -im, opahljil -dla -o; opalmiti m opdlmiti -nem se dobiti izpuščaj gl. pahniti, opdhnjen -a -o, opdhi^enost -i ž, opdhnjenec -nca m >[-pah- / -p»h-J opijati -am: ~ se s čim, nad čim ti61[-dlj -a m: navadni, čmi, ognjeni opdlen -Ina -o [-In-]: —i soj, —o steklo, opalov -a -o, opdlovec -vca m, opalščina -e [-Iš-] ž opalna matica, opalizirati -am sijati kot opal, opalizdcija -e ž irizacija pri opalu, opalescinca -e ž, opalescinčen -čna -o: ~o steklo opaliti in opaliti -im gl. paliti, opdljen -a -o: sonce ga je opalilo, ~ koga po hrbtu, bes te opali; opaljenek -nka m \pecivo\, opiljenka -e ž tanek, nizek kruh, opaljenina -e ž opeklina, opallna -e ž didt po opaljenem opinka -e ž, nav. mn. opdnke -dnk, opdnek -nka m, nav. mn. opdnki -ov, opdnkar -ja m, opdnkarica -e ž opiriti -im, oparjen -a-o: ~ se po roki, s kropom, pri kupčiji, opdijenost -i ž, oparina -e ž oparjeni del (kože), opdrica -e ž \ jed\, opdrek -rka m dekoict-, opdren -ma -o: ~i živini se zapira voda, opamost -i ž \bolezen\, opimik -a m bot. črni trn, opamica -e ž jagoda črnega trna: opdrščica -e ž kotanja v presihajočem jezeru-, opdijati -am, oparjanje -a s opis -asa m pas, napustek, zuiec, opdsati -šem, opdši -te! opdsan -a-o: meč (si) ~ se z jermenom, opisek -ska m, opasica -e ž pas, jermen, opisje -a s boki: opasilo -a s pas, proščenje, vezilo, opasilen -Ina -o [-in-J, opasilnica -e [-yn-] ž vrv za žrd, proščeiye °opisen -sna -o nevaren opisti opMem gl. pasti padem: sneg opade planine; opiden -a -o: s snegom ~ gorski vrh, opist -i ž snežni zamet 540 opikljéti opisti opišem gl. pasti pasem: vse meje opaše; vole porediti in ; opisen -a -o: ~o gimovje opit -a m, opitov -a -o, opitinja -e f, opatija -e ž, opatijski -a -o, opatovina -e ž, opitovski -a -o, opitovstvo -a j; Opičja séla ~ih sél [sil] s mu., v ~ih ~ih, opijski -a -o, Opijci -ev m mn.; Opitova gôra -e -e f, Opitovka -e ž opo^ in opiziti -im gl. paziti, opižen -a -o; opizen -zna -o, opiznost -i i = opazljiv -a -o, opaztjivost -i ž; opizka -e f: obrobna delati o kom, za kom; opazoviti -ûjem, opazovil -ila -o, opazovin -a -o; opazovinje -a s: poslati koga na ~ v bolniSnk», opazo-vavec -vca m, opazovivka -e ž, opazovalen -Ina -o [-In-]: ~i oddelek, doba, opazovibiica -c[-yi^] ž: vremenska ~ sonca, bolnik je na ~i; opazovališče -a s; opižati -am, opižanje -a s: ~ napake opii -iža m: lesen ~ v obednKi, opižen -žna -o: deske, opižiti -im, opižen -a -o, opažitev -tve ž, opaževiti -ûjem, opaževil -ila -o, opaževinje -a s ôpcija -e ž svobodna izbira, pravica do izbire državljanstva, optirati -am, opti-ranje -a 5: ~ za kakšno državo, optint -a m, optantka -e ž ÔpËine -in ž mn. kr. i., na ôpenski -a -o, ôpenci -ev m mn. >[-pan-] opêéi -iem gl. peči: meso lepo da je pečeno z vseh strani, prste si je opekel pri tem — opekel se je ni se mu posrečilo; opeéèn -êna -o: od sonca opeklina -e ž: smrt zaradi ~e opcMriti -im, opehirjen -a -o: ~ koga za kaj, pri čem opéka -e ž: žgana. Samotna, zarezana, slemenska, strešna, zidna ~o gnesti, žgati, opéèen -čna -o: ~i zid; opékast -a -o: ~o rdeč; opékovec -vca m \ruda\, opékar -ja m 1. kdor dela, žge opeko, 1. zidar, ki polaga opeko na malto, opékarski -a -o: '-a p^, oiiekima -e ž opeliniti -im pogreniti, opelinjen -a -o opinM -im, opénjen -a -o opénjati -am gl. opeti opentljati -im gl. pentljati: vsa je opent-Ijana épôra -e i, ôperen -ma -o: ~i pevec, "-o gledališče, operéta -e ž, operéten -tna -o: ~i junaki opertdja -e f: ~ slepiča, računska matematične, vojaške ~e, operacijski -a -o: med. ~a soba, ~a miza, voj. ~o zaledje; operativa -e ž, operativen -vna -o: ~o zdravljenje, ~i premiki, ~i stroški; operativec -vca m: orožje naSih ~ev; operirati -am, operiran -a -o: ~ bobiika, govornik veliko operira z dokazi, operfranec -nca m, operi-ranka -e ž; operatêr -ja m, operatêrka -e ž, operatêrski -a -o operéti -im, operèl -éla -o: les operi preperi opérid -im, opérjen -a -o: ptiči so se operili, operi tev -tve ž opésen -sna -o tesen: ~c hlače opésnM -im v pesmi opevati, opésnjen -a -o: Aškerc je opesnil Tmbarja, opesnitev -tve ž: ~e vreden junak opésniti -nem se zdrkniti, zdrsniti, ponesrečili se, spodleteli: rado se opesne, operoviti -ùjem se opéstnik -a m odbijač, odrivač, kamen vratnik opéSad -am, opéSan -a -o, opéSanje -a s, opéSanec -nca m opétek -tka m I. usnje na zadnjem delu čevlja, 2. pita na čevlju, opétnik -a m = opétnica -e i \usnje\ opéti opnèm gl. péti pnèm se : — kaj s čim ; opét -a -o: ~a obleka, rahlo ~a cesta, opétost -i Ž, opétje -a s; opénjati -am, opénjanje -a s; openjivka -e ž bot., openjivec -vca m opetnijstiti -im opehariti, opetnijsten -a -o: ~ koga s čim °opet«vim> spet, vnovič, znova, večkrat opévati -am, opévanje -a î ophiti ophim in opSèm gl. phati, ophin -a -o: ~ proso, ječmen (v stopah) ôpica -e ž, 0pičji -a -e: —i obraz, po ~e, 0pičnik -a m opičji samec, ôpiCka -e ž \samica\, opičarija -e i, opičnjik -a m pal. \bitje\ opili -a m bot. opihati -am in -šem: rano opihivati -am, opihivanje -a s 6plj -a m, ôpijev -a -o: ~a tinktura; opiit -a m tned., kem. epijiniti -im, opijinjen -a -o opikiča -e ž potaknjena trta, rozga opikati -am, opikan -a -o: komarji so ga opikali, opikoviti -ûjem, oplkovânje -a s opifcijiti -im gl. pikljati : ~ z barvo opiliti 541 opogumiti opiliti -im, opfljen -a-o: ~ železo s pilo, —' pesem, govor, opilek -Ika [-Ik-J m, nav. mn. opilki -ov: železni ~i opirati -am, opiranje -as: — se na palico, ~ trditev na dokaze, opira -e ï opornja, opiržč -a m, opiràCa -e ž, opiràlo -a s: ~ pri stopnici, pri violini (pod kobilico), opirâlen -Ina -o [-In-], opiraliSče -a s; gl. tudi opreti, opora opirki -kov m mn. pomije; gl. tudi oprati opis -a m, opisiti in opisati opiSem gl. pisati, opisan -a -o, opisen -sna -o: geometrija, opisovàti -ùjem, opisovàl -àla -o, opisovànje -a s, opisovàlen -Ina -o [-In-J, opisovàvec -vca m, opiso-vàvka -e ž opi$£iti -im se opahniti se: koža se opiSči dobi izpuščaje opitati -am, opitan -a -o: praSiča opitanec -nca m opiti -ijem, opit -a -o, opitje -a s, opijati -am; gl tudi opoj opiahtàti -àm gl plahtati: ~ koga pri kupčiji oplakniti in oplàkniti -nem gl izplakniti: perilo, kozarce opiàk -àka m, opiàka -e f, oplakovàti -ùjem, oplako-vànje -a s: voda oplakuje breg, oplako-vàvec -vca m, oplakovàvka -c ž \ženska in cunja\, oplàknica -e ž \cunja in voda\ opiaiiti -im gl plašiti, oplàSil -ila -o, oplaîèn -êna -o in oplàSiti -im s stal. poud., oplašitev -tve ž opUt -i l: s palico jih dati komu na zadnjo noževe ~i ; oplàta -e f : ~ na kolesu, okenska oplàten -tna -o enostranski; oplamičiti -im vezati v platnice; oplatiti -im, oplàtil -ila -o, oplatèn -čna -o 1. furnlrati, 2. ~ kolo, oplatitev -tve i, oplàtica -e ž furnir: orehova ~ opiàz -àza m 1. del pluga, 2. nezoran del njive, 3. neobdelan del vinograda, 4. odrgnina: na — orana njiva brez teh; oplaziti in oplàziti -im gl plaziti, oplàžen -a -o: veja gA je oplazila, pošteno ga je oplazil, oplazilo ga je kap ga je zadela, oplàzen -zna -o: ~i strel, oplàznik -a m \oblič\; opiàzniti -nem, opl^njen -a -o: ~ kaj, ~ se ob kaj ; oplazovàti -ùjem, oplazovil -àla -o, opiazovànje -a s oplcček -čka m telovnik, oplččnik -a m ošpetelj, opléCje -a s oplemeniti -im, oplemêni -ite! opletnénil -Ma -o, opiemenjèn -êna -o: matico. kobilo krava se je oplemenila je šla po plemenu; oplemenjênost -i ž, opleme-nitev -tve ž, oplemenjevàti -ùjem, ople-menjevàl -àla -o, oplemenjevànje -a s oplemenititi -im, opletneniten -a -o, oplemenitenje -a s: ~ kovine, tkanine, ople-menitihùca -e [-yn-J ž \oddelek\ opièn oplétia m \del voza\ : sprednji, zadnji oplenfk -a m iglica, ki gre skozi opien opicniti in opléniti oplênim gl pleniti, oplênjen -a -o, oplenitev -tve ž oplédotd -am, oplèsk -éska m oplesniti -im, oplesnèl -éla -o: kruh oplesni, oplesnélost -i ž opIMi oplêtem gl plesti: ~ lase, ~ kip z venci okititi, okrasiti, oplèt -éta m, oplétek -tka m, opletétiec -nca m slak, oplétati -am, oplétanje -a s: ~ se okoli česa, z jezikom ~ po kom, z rokami noge (se) mu že opletajo, hlače mu opleujo krog nog, jezik se mu opleta; opiétal [-ail] -i ž trak za lase; opletàv -àva -o: ves je opietàvost -i ž opiéti opiévem gl pleti, oplèl -a -o, oplét -a -o : pri igri so ga opleli obrali, pri meni je oplel ne maram imeti z tgim nič več opraviti; oplétev -tve ž opUtvéti -im, oplitvél -éla -o: na stara leta je oplitvel «pljâ^ti -am, opljùskniti -nem » opljùs- niti -nem: ~ koga z vodo opIjuYàli in opljùvati opljùjem in opijùvam gl pljuvati, opijuvàn -a -o opl6čiti -im, opl6čen -a -o; gl ludiOfAoSHiti opkMiiti -im, oplôdi -ite! oplôdil -Oa -o, oplojèn -êna -o: ~ cvet, oplojênost -i ž, oplodilen -Ina -o [-In-], oploditev -tve i, oplôdba -e i; opiôdje -a s, oplojevàlnica -e [-yn-] i; ~ rib; oplàjati -am, oj^-janje -a s oploMiti -im, opl0ščil -iU -o, oploščin -êna -o; gl tudi opločiti opiôinik -a m \oblič\ oplit -ôta m plot, oplôten -tna -o, opiôtje -a s ograja; oplotiti -im, oplOti -itei oplôtil -ila -o, oplotén -êna -o oplùi^ -a s plug z vsemi pritiklinami ôjna -C ž kožica, membrana: možganska mikrofonska ôpnica -e ž, opnokrilci -cev [-Ic-] m mn. zool. opočAsniti -im, opočasnjenje -a s: korak zavreti, zadržati opc^miti -im, opogùmljen -a -o, opogùm-Ijenje -a s opöj 542 opraiiti opèj opôja m, opôjen -jna -o: ~c pijače, opôjnost -i f; opojiti -im, opôji -ite! opôjil -ila -o, opojèn -êna -o, opojênost -i i, opojljiv -a -o, c^jtjivost -i i, opojflo Si s; gl. tudi opiti opôka -« ž lapor, op0čen -čna -o opôkati -am razpoke dobiti, opôkel -kla -o razpokan, zarobljen, neotesan, opoklost -i ž, opokljiv -a -o, opokljivost -i ž opôMan -dne in -dneva in -dnéva m poldan, opôldne -dneva in -dnéva s, opoldanski -a -o in opôldanski -a -o, opoldanji -a •e; opôldne in opôldan prisl.: danes ~ >[-yd-] op61noči prisl., opčlnočen -čna -o >[-tfn-] °opolDoni6{iti -im [-yn-] pooblastiti, °opol- nomččenec -nca [-yn- ] m pooblaščenec opôlzel -zla -o = opôlzek -zka -o poizek, opôlzkost -i i = opôlzlost -i i, o^lzniti -nem zdrsniti >[-yz-] opôniniti -im, opômni -te! opômnjen -a -o: ~ koga na njegovo dolžnost, na red (°k redu); opômba -e f: ~e delati k čemu; obrobna, režijska, podčrtna opônmja -e ž opomba, opomin: opominjati -am, oponiinjanje -a s: bolezen me opominja, v šoli pri konferenci ~ koga; opomin -a m: pismeni ~ dobiti; opo-minjâlen -Ina -o [-In-J, opominjavec -vca m, opominjavka -e i; opominjaj -a m \znamenje\ ; opominjevati -ujem, opomi-njevàl -âla -o, opominjevânje -a s, opominjevâvec -vca m opom6či opomôrem se ali si, opomôgel -ôgla -o: ~ si od strahu, od bolezni, dobro se je opomogel opôna -e / 1. tapeta, 2. zastor, 3. veriga za merjenje drevesne debeline oponéiati -am, oponžšanje -a f: vse mu oponaša, kar mu je kdaj dal, — koga; oponâSav -a -o = oponâSaven -vna -o, oponàSavec -vca m \oseba in ptič\, oponâSavka -e ž opéôec -nca m bot. vitica oponlati -em gl. nesti, oponesèn -êna -o: ~ komu kaj očitati; oponosljiv -a -o kdor rad oponese, oponosljivost -i i oponirati -am oporekati, ugovarjati, nasprotovati, izpodbijati, upirati se, oponènt -énta m nasprotnik; gl. tudi opozicija opôra -e ž: sin je ~ materi, dajati komu ~o, ~e v rudnikih, cilindrska ~ tisk., opôren -ma -o: ~a palica, ~i zid, opômik -a m, opôraica -e i med.. opômja -e i: ~e v sadovnjaku, oporišče -a S-. letalsko —gl. tudi opirati, opreti oporeči -em gi. reči: vse mu je oporekel ni dal, da bi katera njegova obveljala; kar reče, ne oporeče ne prekliče; oporé-čen -čna -o preklicen, kar se dâ oporeči, grajati; oporččnik -a m kdor kaj prekliče. oporèk -éka m = oporéka -e ž; oporékati -am, oporékanje -a s: ~ komu, čemu, -kaj opôrek -rka m med. pičica oporoka -e i, oporččen -čna -o: —i dedič, ~i dostavek, oporečnik -a m tcstator, oporočnica -e ž testatorica; oporočiti -im v oporoki določiti, opordči -ite! opor0čil -ila -o, oporoéèn -êna -o, oporočba -e ž, oporbčati -am oportiin -a -o prikladen, priličen, primeren, koristen, ugoden: to ni ~o priporočljivo: oportunost -i ž, oportunitéta -e i priklâdnost, oportunist -a m preračunljivec, kdor računa na ugodno priliko, oportu-nistka -e ž, oportunističen -čna -o, oportunizem -zma m računarstvo, preračunljivost opôsmn -a m zool. \vrečar\ opotêéi -em se gl. teči, opotèC -éCa -e: sreča je ~a, opotččen -čna -o, opotččnost -i ž, opotekljiv -a -o, opotékati -am se, opotékanje -a s, opotekàv -âva -o, opotekâvost -i f, opotékavica -e ž med. opotikati -am in -čem se spotikati se opömik -a m trpotec opozfeija -e ž nasprotna stranka, odpor, nasprotovanje, opozicijski -a -o: ~a stranka, opozicionalen -Ina -o [-In-], opozicionâlec -Ica [-ic-J m, opozicio-nalka -e[-lk-J ž; gl. tudi oponirati opozoriti -im, opozori -ite! opozoril -ila -o, opozorjèn -êna -o: — koga na kaj, opozoritev -tve ž, opozorilo -a s, opozorilen -Ina -o [-In-]: ~i napis, opozârjati -am, opozârjanje -a s oprasiti oprasi se in oprâsiti oprâsi se: svinja se je oprasila oprâskati -am gl. praskati, oprâskan -a -o, opràsk -àska m — opraska -e f, oprâsniti -nem, oprâsnjen -a-o: ~ koga oprašati in oprašati -am gl. vprašati: vso vas je oprašala; opraševati -üjem, opra-Sevàl -âla -o, opraševanje -a s opriiščati -am gl. oprostiti oprašiti -im, oprâSi -ite! oprašil -ila -o, opraSèn -êna -o: oprašil sem se na cesti. opnati 543 oprijéti čebela opraii cvet, cvetovi se opraSjjo, opraševdti -ùjem, opraSevàl -âla -o, opraSevânje -a s, opraSevâvec -vea m, opraSevàvka -e f, opiaiitev -tve ž: medsebojna ~ opràti opérem gl. prati : ~ sadje, ~ si roke, ~ se krivde; oprân -a -o: ~o perilo; gl. tudi opirki oprava -e ž: hišna, sobna ~ pohiStvo, orehova, notranja, konjska v lepi ~i opravičiti -im: ~ koga izgovoriti, ~ komu zamudo oprostiti, ~ se zaradi zamude z boleznijo; opravičen -a-o: ~e zamude, opravičenost -i i, opravičenec -nca m, opravičenka -e ž; opravičba -e ž, opravičilo -a j: ~ za zamudo, povedati kaj v opravičilen -Ina -o f-ln-J; opravičljiv -a -o: ~a zamuda, opravič-Ijivost -i ž; opravičeviti -ùjem, opravi-épvàl -âla -o, opravičevinje -a s, opravi-čevavec -vca m, opravičevivka -e ž, opraviéevâlen -Ina -o f-ln-J; vendar upravičiti opravilo -a s opravek', uradno, pravno, cerkveno to mu daje dosti ~a, opravilce -a [-le-] s, opravilen -Ina -o f-ln-]: ~a številka številka uradnega spisa, ~i zapisnik, opravihiik -Si[-ln-] m, opravilniški -a -o [-In-] oprtviti -im: ~ naročilo, ~ otroke umiti in obleči, živino spoved hišo ~ (s iwhiStvom), to nima s tem nič z njim nočem imeti nič s silo pri njem nič ne opraviš; odšel je, ne da bi bil kaj opravil; midva sva opravila ne maram več zanj', oprâvljen -a -o: ~o delo, lepo je ~ oblečen', oprâvek -vka m : kupčijski ~i, po ~ih hoditi, veUko ~ov imeti, z lùim nočem imeti nobenega ~a, dati si ~a s čim, oprâvica -e ž opravek oprivljati -am, oprâvljaj -te in -âjte! oprâvljal -a-o in -âla -o, oprâvljanje -a s in opravljânje -a j; ~ svoje delo, ~ živino, poklic, službo, stroj, — se oblačiti se', ~ soseda obrekovati, opravljâé -a m, opravljâvec -vca m, opravljâvka -e ž; opravljiv -a -o, opravljfvec -vca m, opravljlvka -e ž, opravljivost -i i oprivnik -a m: ~ stroja, kotia, oprâvnica -e ž, opravnhia -e ž provizija, oprivniški -a -o, opravništvo -a s oprižiti -im, oprâžen -a -o: krompir, meso ~ op^ča -e ž kar kdo oprtav nosi opredeliti -fm, opredéli in opredëli -ite! opredéUl -ila -o, opredeljèn -êna -o: ~ pojem, vrsto določiti, ~ se za koga postaviti se na njegovo stran', oprede-Ijênost -i ž, opredelitev -tve ž, opredélba -e [-Ib-] i, opredeljevâti -ùjem, oprede-Ijevânje -a s oprékiati -am: sadje zbiti s prekio, oder ~ obiti s preklami oprémiti -im opraviti, oskrbeti, oprémljen -a -o, oprémljati -am, oprémljanje -a s, opréma -e ž oprava: potapljaška notranja in zunanja ~ knjige oprémld -ov m mn. podrešetina oprésen -sna -o: ~o zelje, ~ kruh, oprés-nik -a m nekvašen kruh, opresnina -e ž surova klaja oprêsti oprêdem in oprésti oprédem gl. presti: vse predivo oprede sama, pajek muho oprede, hitro je opredel umrl, shiral opréjnik -a m lanene (oljne) tropine opréti oprem, opri -ite! opfl -a -o, oprt -a -o: ~ se na koga, ~ trditev na dokaz, ophost -i f; gl. tudi opirati, opora oprénn -zna -o previden, opréznost -i ž oprézovati -ujem zijala prodajati in streči na besede, čakati na kaj, obotavljati se in oprezovâti -ùjem, oprezovâl -âla -o: ~ koga, ~ na koga, ~ za kom; oprézovavec -vca m in oprezovâvec -vca m, oprézovavka -e ž in oprezovâvka -e i, oprati -am, oprézav -a -o, oprčzavec -vca m, oprézavka -e ž opiežcnica -e ž \opica\ opAniti -nem: sladkor oprhne sad, plesen oprhne usnje, sneg oprhne tla; opthel [-»!/] -hla -o - opfhnjen -a -o; opfh -a m: ~ je začetek plesnobe, snežni ~ na grozdju, ~ v ustih izpuščaj, opfhlost-li = opfl^nost-i i, oprhljiv -a -o, oprhljivost -i i, oprhljivka -e ž oprhla trta oprÛfnik -a m oproda, zvest pripadnik, sobojevnik, birič, opričen -čna -o, opričniški -a -o oprijéti oprimem gl. prijeti: ~ držaj pri stopnicah, ~ se veje, ~ se za ograjo; obteka se oprime; oprijet -a -o: ~a obleka; oprijčmši ali oprimši prisl.: — hoditi; oprijém -éma m, oprijemâê -a m, oprijémek -mka m = oprimek -mka m česar se oprijemljemo, oprimki -ov m mn. \del ključavnice], oprijémen -mna -o opriléd 544 oïdinbcn - oprijeinâlen -Ina -o [-In-] -. ~e noge; opri^mati -am in -Ijem, oprijémanje -a s, oprijemàlo -a s, oprijemàvke -àvk ž oprŠt -a m izpuščaj, opriščiti -im se: usta so se mu opriščila oprMa -a in -e m, oprôdov -a -o oprig oprôga m podprsnica pri sedlu, oprta, oprôga -e ž, oprôgati -am ofirostiti -im, oprôsti -ite! oprôstil -ila -o: ~ koga česa, ~ komu kaj, ~ se pri kom za kaj, zaradi česa opravičiti se, oprostite, če vas vprašam ne zamerite; oproščen -êna -o: ~ šolnine, davkov; oproàCênec -nca m, oprošččnka -e f, oprostitev -tve i: ~ od česa; oprôstnica -e ž oprostilni list, oprostnina -e ž oprostilna taksa, oprostilo -a s, oprostilen -Ina -o [-In-]-. ~a sodba; oprostljiv -a -o, oprostljivost -i i; oprčščati -am in opràiêati -am, opr0šč!mje -a s in oprdščanje -a s opisen -sna -o, oprsje -a s, opfsnk» -e ž med. poprsnica, ophnik -a m [oblačilo, jermeni oprstcnéti -im 1. v prst se spremeniti, 2. dobiti prsteno barvo, oprstenèl -êla -o, oprstenélost -i ž (Vrsdti -1 se, optstil -fla -o, oprstèn -êna -o: skale so se oprstile, že raste na njih opMnik -a m prevleka za prst, prst rokavice opft -a m, oprta •« oprtica -e ž, opftati -am, opftan -a -o, oprten -tna -o: — koš, oprtav prisl. = opftiv: — nesti, opftaven -vna -o: ~ koš, oprtavnica -e ž — oprinica -e i, opftnik -a m oprtni koš, nahrbtnik, ophiti -im = opftati -am, oprtovâti -ûjem; gl. tudi oprča opaoviti -ûjem ->- ozmerjati, osramotiti, žaliti ôptatiT -a m želelnik, ôptativen -vna -o: ~a oblika glagola, ôptativnost -i ž optik -a m, ôptika -e ž nauk o svetlobi, optičen ^na -o: ~i instrumenti, ~a prevara, optométer -tra m vidomer, ôptikus -a m vidni živec optimilen -Ina -o [-In-]: ~ rezultat, ~i pogoji najbolj ugodni optimid -ov m mn. starorimsko plemstvo optimizem -zma m veder pogled na svet in življenje, jasnoglednost, optimist -a m, optimistka -e ž, optimističen -čna -o; ôptimum -a s optirati -am gl. opcija opùhati -am, opûhanje -a s -hla -o puhel: ~a repa, opûhlost -i ž, opuhllna -e ž, opûhniti -nem, opûhnil -a -o: repa je opuhnila opoUnten -tna -o potraten, bogat, obilen: ~o kosUo opnliti in opûliti -im gl. puliti, opûljen -a -o : seneni voz kokoši se opulijo ogolijo, opûljenost -i ž, opûlek -Ika [-Ik-J m opândja -e ž bot. öfNis -a m delo (spis, skladba) opnstéti -im postati pust, puščoben, opustil -éla -o, opustélost -i ž opustiti -im gl. pustiti: navado rudnik opustitev -tve ž, opûstek -tka m, opûsten -stna -o, opùstnik -a m, optiščati -am, opûSianje -a s: ~ navado, opuščij -a m apostrof opostMiti -im, opustôSenje -a s 6r -i i gl. orati oraiiijiti -àm gl. rahljati, orahUàn -a -o; vezi se orahljigo, orabljànost -i ž orikcij -kija m preročišče, prerokovanje: govori kakor ~ nejasno, v ugankah, o^âkeljski-a-o^^^/y-; oriU [-àl] -a m [phskovna mera\: ima dva ~a zemlje ortUen -Ina -o [-In-] usten: ~i glasovi, oràlnost -i [-In-] ž orâmen -mna -o: ~a širina, oràmje -a s, oràmnik -a m oprta, nedrček orangutan -a m \opical otinža -e ž, orànžast -a -o, orànžen -žna -o : ~a barva, ~o rdeč, ~i sok, ~i liker; oranževec -vca m ldrevo\, oranžerija -e ž [rastlinjaki; oranžàda -e i oràti ôrjem in ôpem, ôrji -ite! oràl -a -o: ~ celino, ledino, prabo; če te dobim, bova oi^; v zakonu slabo orjeta; oràn -a -o: —^o na eno stran; orànje -a s = ôr ôra m = ôr -i f = oràtev -tve i; orač -a m, oràêa -e i agr.: železna ~ kotni plug, oràéka -e / vrati, ozare na koncu njive, ôren -ma -o: ~a zemlja; oranica -e f = omica -e ž njiva, omina -e ž I plačilo]; oràl [-ày] -i i oranje, oràlnik -a [-y»-J m Iplug, lemež], oràlo -a s plug; oratàr -ja m = oratâj -a m oratérij -a m l. prostor za molitev, 2. skladba, oratôrijski -a -o: ~i prostor, ~a skladba; oratorijànec -nca m ]čkin reda], oratorijànski -a-o: ~i red ordinalen -Ina -o [-In-] vrstilen: ~i števniki ordinären -rna -o vsakdanji, nizkoten, prosiaiki, ordinàmost -i ž ordiMriit 545 oijik ordinarUt -ami. redna stolica na visoki Soli, 2. škofijski urad, ordinârij -a m 1. redni vseučiliški profesor, 2. razrednik, 3. redni škof, ordinariàtski -a -o: ~a pisarna ordinita -« ž mat. navpična koordinata, ordinàten -tna -o: ~a os ordmirati -am, ordiniranje -a s, ordinacija -ežl. zdravniška preiskava, 2. zdravniška odredba, 3. prostor za ordiniranje, ordi-nacfjski -a-o: ~i prostori, ~i čas ordonânc -a m vojaški kurir, ordoninčen -čna -o: ~a služba orébrje -a s anat. ôreh oréha m: ~e treti, to je zanj trd ni vreden piškavega —a; laže, kakor bi tolkel; kokosov, vodni, podzemeljski oréhoV -a-o: ~a potica, ~o olje, '~o pohištvo ; oréhovec -vca m 1. orehovo drevo, 2. pecivo z orehi, 3. rastlina, 4. premog orehove debelosti; oréhovina -e ž in orehovina -e i |/«|, oréhovje -a s = orešje -a s orehov nasad, oréhovka •e i = oréhar -ja m \ptič\; oréhast -a -o orehu podoben; orčšek -ška m: muškatov ~ masla, orešček -ščka m bot., orčšji -a -e: ~i tat Oréhek -hka m kr. i., v ~u, orčški -a -o in oréhovski -a -o, Orehovčani -ov m mn. in Orehovljàni -ov m mn. ; Oréhovec -vca m, Oréhovica -e ž 6ni[-9ifJ ôrla m: planinski, morski, sivi cesarski, dvo^vi ôrlov -a -o, ôrlovski -a -o in orlôvski -a-o: —i nos, ~o oko, ôrlji -a -e: ~e gnezdo, orlič -iča m, orliček -čka m, orlica -e f 1. m-mica, 2. bot.; orliti -im se: ptiči se orlijo; orlonôsec -sca m, orloôk -ôka -o Orést(es) -ta m os. i., Oréstov -a -o, oréstovski -a -o, Orestija -e ž Ôrfeus Ôrfea m in Ôrfej -a m \grški bajeslovni pevec\, Ôrfejev -a -o, ôrfejski -a -o, orfeizem -zma m; 0rfiški -a -o: ~i nazori, 0rfičen -čna -o: ~a pesem orgàn -ami. telesni del z določenim opravilom; ~ vida, sluha; govorilni 2. gias; ima močan 3. glasilo', časopis je ~ stranke, 4. pooblaščenec za določeno nalogo; izviSilni, upravni orgtaičen -čna -o, orgànski -a -o: snovi, ~a kemija, zdravUeaje, ~a napaka; organizem -zma m: človeški, živalski , jezik je živ ~ orgtndi -ja m \tkanina\ : obleka iz ~ja Slovenski pravopis — 35 organist -a m orglavec, organlstka -e i, organistovski -a -o orpuizirati -am urediti, porazdeliti naloge, pripraviti, organiziranje -a s: ~ delo, izlet, demonstracije, organiziranost -i ž, organizacija -e ž ureditev, združba, organizacijski -a -o: —i načrt, organizator -ja m, organizitorica -e organiza-tdričen -čna -o orgizcn -zma m med., orgžstičen -čna -o nasladen 6rgije -ij ž mn. potratne gostije, razvrat, nesramne veselice, orgidstičen -čna -o 6rgl« 6rgel [-gal] ž mn.'. igrati (na) drgelski -a -o [-gal-]-. ~i glas, koncert; 6rglice -ic ž mn.; igrati na orglati -am, drglanje -a s, drglavec -vca m -6rglar -ja m kdor orgla, drglarček -čka m, 6rglavka -e ž = drglarica -e i, drglavski -a -o = črglarski -a -o: —a šola, ~i mojster, orglšr -ja m kdor orgle dela, orglžrski -a -o: ~a delavnica, orglirstvo -a s \obrt\ orbestra -e ž osrednji prostor v antičnem gledališču, v njem je nastopal zbor orhideja -e ž bot., orhidejin -a -o: ~a grizlica oriint -enta m vzhod. Orient -enta m Jutrovo, Vzhod, orientdlen -Ina -o (-In-], orientalski -a -o [-Is-]-. jeziki, orien-talec -Ica [-le-] m, orientilka -e [-Ik-J ž kdor je z vzhoda, orientalist -a m kdor se ukvarja z vzhodnimi jeziki in kulturami, orientalistika -e ž \veda\, orientalističen -čna -o: —e študije; orientekspres -a m \vlak\ orientifati -am, orientira nje -a .s: ~ koga v čem poučiti, ~ se v kraju, v zgodovini razgledali se, znajti se; orientiran -a -o: levo ~ usmerjen, obrnjen, orientacija -e ž usmerjenost, orientacijski -a -o: ~i tek, pohod original [-dl] -a m izvirnik, prvopis, posebnež; Jurčičevi ~i, originalen -Ina -o [-In-] izviren: ~a misel, ~a izdaja Prešernovih Poezij, originalnost -i [-In-J ž izvirnost Orinoko -a m \reka\, orin6ški -a -o Orion -ami. mit. velikan in lovec, 2. ozvezdje oris -a m, orisati orišem, orisen -sna -o, orisnost -i ž oilAk -a m velikan, oijikinja -e ž velikanka, oijdški -a -o velikanski, oijašica -e ž bot. oijavéti 546 osahniti orjavéti -fm, orjavî -fte! orjavèl -éla -o, orjavélost -i i; oijaviti -fm rjavo napraviti, orjivi -ite! orjâvil -ila -o, orjav-Ijèn -êna -o, orjavljênje -a j: ~ železo, orjavitev -tve t orkàn -a m silen vihar, nevihta: navdušenja, orkanski -a -o orkéster -tra /n 1. ~ igra, 2. prostor, orkéstrski -a -o: —a zasedba, orkestralen -Ina -o [ -In-] : ~i koncert ; orkestrirati -am instrumentirati, orkestriranje -a s; orkéstrion -a m glas. Ôrkus -ami. rimski bog smrti, 2. krajina umrlih, podzemlje, pri Grkih Hades Orléans [orlean] -a m \franc. mesto], orleanski -a -o, orleanisti -ov m mn. Orlje -ega s kr. i., na Orljem Ôrmoi -a m kr. i., v ~u, 6rmoški -a -o omamint -énta m okras, omaméntika -e ž okrasje, nauk o okrasju, ornamentirati -am okrasiti, omaménten -tna -o: ~i slog; omamentàlen -Ina -o [-tn-] okrasen, omamentàlnost -i [-tn-J ž omit -a m slovesna, obredna oprava: vladarski, cerkveni omàtski -a -o, omaten -tna -o omitol^ -a m, omitologija -e ž nauk o ptičih, omitoldški -a -o: ~i zavod, ~a opazovalnica on^ v sestavi: orogenéza -e i nastanek gorâ, orogenija -e ž nauk o nastanku gorâ: orogtaflja -e ž goropisje, orogrâf-ski -a -o: ~i opis; orohidrografija -e ž opis gorâ in vodnih tokov, orohidro-giràfski -a -o; orologlja -c ž primerjalna veda o gorah-, orometrlja -e ž nauk o merjenju gora, orométriéen -čna -o orabU in orôbiti -im obrabiti gl. robiti, orôbijen -a -o orébkati -am, orôbkan -a -o: koruzo ~ erédje -a s: jedilno, pisalno, risalno, mizarsko, zdravniško —, orodjàr -ja m kdor skrbi za orodje, orodjarna -e f shramba za orodje, orôden -dna -o: ~a telovadba, ~i stroj; orôdnik -a m slov. instrumental, orôdniSki -a -o: ~e zveze, oblike slov. orokavičiti -im se; orokavičen -a -o: ~a roka oropati -am: koga česa; orôpan -a -o: ~ vseh časti orositi -fm, orôsi -fte! orôsil -ila -o, oroSén -êna -o: okno, oko se orosi, orositev -tve /; ordšati -am orozenéti -im, oroženčl -éla -o, oro2enélost -i ž, oroženina -e ž orčžje -a s: bojno, morilno, strelno, daljno-strelno, napadalno, obrambno, hladno politično biti pod —em, pod — (po)klicati, (za) ~ prijeti, zgrabiti ~ položiti ^ vdati se; orožen -žna -o ~i list, ~e vaje; ordžnik -a m, ordžnišk -a -o, ordžništvo -a s; orožAr -ja m kdor dela orožje, orožarna -e ž Ortnék -éka m kr. i., v ~u, ortnéSki -a -o, Ortnéèani -ov m mn. orto- v sestavi: ortodôksen -sna -o pravoveren, pravoslaven, ortodôksnost -i ž, ortodoksfja -e ž; ortoepija -e ž pravorečje, ortoépiéen -čna -o in ortoépski -a -o pravorečen-, ortogbn -a m pravokotnik, ortogonâlen -Ina -o, ortogônski -a -o geom.; ortografija -e ž pravopis, orto-gršfičen -čna -o in ortogrâfski -a -o pravopisen; ortokiâz -a m \rudnina\; ortokromitičen -čna -o in ortokromâtski -a -o: ~i film; ortopedija -e ž nauk o znakaženih delih telesa in njih zdravljenju, ortopéd -a m, ortopédski -a -o in ortopédiéen -čna -o: ~a telovadba; ortoskopfja -e ž nezmaličeno prikazovanje z lečami, ortoskdpičen -čna -o in orto-skôpski -a -o orumcnéti -Im rumen postati, orumenèl -éla -o, orumenélost -i ž; orumenévati -am; orumeniti -fm rumeno napraviti, orumêni -ite! oruménil -ila -o, orumenjèn -êna -o, orumenitev -tve ž 6s -f i: abscisna, ordinatna sprednja, zadiua ugreta 6sen -sna -o: ~i presek, ~a obremenitev; osnik -a m 1. tunek, žebelj, ki drži kob> na osi; 2. sveder, s katerim se na osi prevrta luknja; ôsast -a -o koničast, oster; osina -e ž dolga os, osovina -e i litina za osi; osfšče -a s mat.; osica -e ž majhna, stranska os bs» -é in -e ž: lesna, pečena ~ velikanka, hud ko osen -a -o, ôsji -a -e ih ôsji -a -e: ~i pik, ~e gnezdo, osinji -a -e, osica -e ž in ôsica -e ž majhna osa; osir -ja m = osfšče -a s osje gnezdo: v ~ dregniti; osâr -ja m zool. sršenar; ôsast -a -o, osât -âta -o: ~ glas, ~o gledati, osâtost -i ž ôsa -e i hausse osahniti in osâhniti osâhnem usahniti gl. sahniti, osahél [-iy] -hlà -ô in -6 in osahel osahniti 547 -hla -o: setev >[-sah-/-sah-J; osihati -am, osfhan^ -a s osaméti -im, osamèl -éla -o, osamélost -i i, osamélec -Ica [-le-] m osamljena gorica na ravnem polju; osamévati -am, osamé-vanje -a s; osamiti -im, osâmljen -a -o, osâmljenje -a s: bolnika ~ izolirati, osamitev -tve ž, osâmljenec -nca m, osàmljenka -e t, osàmljenost -i i, osàma -e i izolacija (bolnUca, jetnika), osamnfca -e ž med. izolirnica, osamilo -a s izolant, osamljiv -a -o, osamljivost -i i, osâmen -mna -o osamosvojiti -fm se, osamosvôji -fte se! osamosvôjil -fla -o, osamosvojen -êna -o, osamosvojftev -tve ž, osamosvôja -e ž; osamosvàjati -am se, osamosvajanje -a s, osamosvajâlen -Ina -o [-in-] osArij -a m osuarij, kostnica osAt -a m bot., osAtje -a s, osAtast -a -o, osAtec -tca m nutjhen osat, osAten -tna -o: —a njiva, osatica -e ž lišček, osatfšče -a s njiva z osatom, osAtnik -a m \metulj\, osAtnica -e i bot., osAtovica -e i \muha\ Mdttrati -am nihati, oscilfranje -a s, oscilacija -e i, oscilacfjski -a -o; oscilAtor -ja m teh., oscilatôren -ma -o, oscilAtorski -a -o, oscilogrAf -a m, oscilometrfja -e ž oséba -e i: glavna, fizična, pravna, slovnična jaz za svojo ~o trdim jaz zase trdim, po mojem je tako; osében -bna -o : ~o ime, ~i zaimek, —a lastnina, ~a opazka, izkaznica, ~i avtomobil, ~o koga poznati, —o jemati kaj; osébnost -i if: ta človek je velika ne glejmo na ~i osebne zamere, osébnosten -tna -o; osébek -bka m individuum, subjekt, osébkov -a -o: ~a beseda; osébje -a s: ~ poslaništva, strežno osébica -e ž; osebflo -a s osebno obrazilo pri glagolu oacbénjA -njka mgostač, ielar, osebénjkov -a -o, osebénjka -e ž = osebénjica -e ž, osebčnjičin -a -o, osebénjstvo -a j = osebči^jSčina -e ž, osebénjSki -a -o, osebči^Sčica -e i, osebénjkovati -ujem, osebéi^kovanje -a s teec -sca m, nav. mn. 6sci -ev infuzorije oatiA -čka m krepelec, osččnik -a m prečrd tram v ostrešju osedlAti -Am gl. sedlati, osedlAn -a -o oteJAti os^jem posejati gl. sejati: ~ njivo z ržjo; gl. tudi osevati «Mik -ika m 1. staja, tamar, 2. lesen obod pri vodt^aku, 3. jasa, poseka osika -e ž upad morske vode: plima in gl. tudi osekniti osikljiv -a -o popadljiv: ~a kobila, ~ človek kdor nikogar ne pusti pri miru osikniti -nem osušiti se: po dežju se je hitro oseknilo; osikel -kla -o; ~i žganci suhi; gl. tudi oseka osel [-»ifj osla m 1. zool., 2. zmerljivka, 3. ~e kazati komu, oslica -e /, oslič -iča m, osliček -čka m 1. majhen osel, 2. enako-nožec, osli -ita s = ôslec -a [-3c-] m, oslič -a m \riba\, ôslov -a -o in -àva -o: ~a senca, osličji -a -e: ~e mleko; oslôvski -a -o: —i kaSelj, mat. —i most, ~a klop; oslovfna -e ž \koia\, oslôvstvo -a s, oslarija -e f, ôslast -a -o: ti osel ~i! oslâr. -ja m oslovski hlapec, gonjač, oslArski -a -o oselica -e i svinjski janež Ôseika -e ž kr. i.: Nova, Stara ôseliSki -a -o, 0seličani -ov m mn. osem [ôssm] glav. štev.: ob ôsmih ob osmi uri, pol ôsmih je, ob četrt na —, priSel je po ôsmi (uri), do ôsmih je čakal osem- [osam-] v sestavi: osemdniven -vna -o, osemdnivnica -e ž; osemkrâk -a -o; ôsemkrat prisl., osemkrAten -tna -o in ôsemkraten -tna -o, osemkrAtnik -a m mat.; osemliten -tna -o: ~a šola = osemlitka -e ž; osemrazriden -dna -o: ~a šola; osemuren -ma -o: —i delavnik ôsemdeset glav. štev., ôsemdeseti -a -o vrst. štev., ôsemdesetikrat, 0semdesetič prisl ; osemdesetir -a -o loč. štev., osemdese-tiren -raa -o >[osam-] osemdeset- v sestavi: ôsemdesetkrat prisl., ôsemdesetkraten -tna -o; osemdeset-liten -tna -o, osemdesetlitnica -e ž \oseba, obletnica], osemdesetiitnik -a m >[ osam- ] oseminje -a j 1. bot., 2. vet., osemeniti -im, oseminil -fla -o, osemenitev -tve ž; osemenjevAti -ùjem, osemenjevàl -âla -o, osemenjevAnje -a s, osemenjevâlen -Ina -o [-In-]: ~a postaja, osemenjevAlnica -e[-yn-] ž ôsemnajst in osemnAjst glav. štev., osem-najstir -a -o loč. štev., osemnajstiren -ma -o množ. štev.; ôsemnajsti -a -o in osemnAjsti -a -o vrst. štev., ôsemnajsti-krat prisl., čsemnajstič in osemnAjstič prisl., ôsemnajstkrat in osemnAjstkrat, osemnajstina -e ž, osemnajstinka -e ž, osemnajstica -e f >[osam-] ésemsto glav. Stev., osemstôti -a -o vrst. štev., osemstolétnica -e i >[os»m-] ôsemtisoii -a -e in osemtfsoči -a -e vrst. štev. osiniiti -im, osén£en -a -o, osénèenost -i l; osénCati -am, osenCeviti -ûjem, osenie-vàl -âla -o, oscnêevânje -a s; oséniti -im osenčiti, osenitev -tve f oséniti -im do krvi obdrgniti, osénjen -a -o: ~ se preležati se osépnice -ic i mn. med. koze, osépniCen -ina -o: ~i i^uščaj, osépniêast -a -o podoben osepnicam: ~ izpuščaj, osépni-Cav -a -o: ~a ovca osévati -am nedov., osévek -vka m prazen prostor na posejani ijivi: nisi dobro sejal, vse polno je ~ov; gl. tudi osejati osévati -am obsevati osigati -am s sigo prevleči, osigan -a -o "os^gûrad -am zavarovati, zagotoviti oaina -e ž ostra resa na klasu, osiqje -a s \skupno ime\, osinàt -àta -o: kruh resast, poln res, oslnast -a -o resast: ~o Sedati, osinka -e ž resasta pšenica, resavka, risnica osina -e i dolga os; gl. tudi os oafpatl -am in -pijem: krompir, zelje iebde cvetje, zrnje, drevje se osiplje; koža se osiplje lušči (po kožni bolezni) ; osip -a m = osipa -e i izpuščaj, osipek -pka m 1. žitno zrnje, ki se iz klasja os^lje, 2. osipki -ov m mn. izpuščaj; osipen -pna -o = osipljiv -a -o kar se rado in lahko osipa; ~ sadež; osipčen -čna -o drobljiv, močnat; ~ krompir, osipka -e i \vinska trta\, osipàvati -am, osipàvaiùe -a s, osipàlen -Ina -o [-In-J, osipàlnik -a f-yn-J m stroj za osipanje; gl. tudi osuti odr -ja m gl. osa odiad -am: ~ ko^ obrekovati, blatiti, grditi, osràti osétjem gi. srati: koga oairamaiétl -im siromašen poslati, osiro-maSél -éla -o, osiromaSélost -i ž; osiro-màSiti -im, osiromàSen -a -o: ~ koga oairotéti -im, osirotél -éla -o, osirotélost -i ž: zgodnja ~ oaiKe -a s gl. os in osa odr -a -o nekoliko siv; ~i lasje melirani, spremeiani, osivéti -im, osivél -éla -o, osivélost -i ž; osivlti -im, osivi -ite! osfvil -fla -o, osivljen -a -o in osivljén -éna -o oaimica -e / 1. živinska bolezen, 2. detelja, osivtiičen -ina -o: ~a živina oslcilid -im se zadreti si kaj (v roko), oskilek -Ika [-Ik-J m treščica, zaderika, drobec, skala Cslatf -ja m os. i., 6skarjev -a -o, 6skar -ja m \nagrada\; jugoslovanski ~ za embalažo oskčbijati -am = oskdbljiti -im: ~ desko, kost osk6rjiti -im s skorjo prevleči, ~ se skorjo dobiti, oskoijitev -tve ž, oskdrjati -am, oskdrjanje -a s oskdmš -a m \drevo\, osk6ruSnk:a -e i \sad\, oskoruSevina -e i \les\ osIcAa -e i: zdravniška, starostna ~ ubogih, stanovanje z vso ~o, ~o uživati; osicfben -bna -o kar je v zvezi z oskrbo: ~i stroški, ~i dan (v bolnišnici); oskrbeti -im, oskrbel -ela -o, oskrbljen -iaa -o: ~ otroka z obleko, bolnika, ~ si kaj, ~ se za zimo; oskrbnik -a m: grajski konkurzne mase, ~ planinske koče, oskrbnk:a -e ž, oskrbniSki -a -o, oskrbništvo -a s; oskrbnina -e ž plačilo za oskrbo; oskrbo-viti -lijem, oskrbovM -šla -o, oskrbovan -a -o, osicrbovdnje -a j: z živežem — koga, oskrbovivec -vca m, oskrbovivka -e ž, oskrbovanec -nca m, oskrbovšnka -e ž, oskrbovalen -Ina -o [-In-J, oskrbo-valnina -e [-In-J ž oskrbnina, oskrbova-lišče -a s: vojaško oskrbovžlnica -e [-l/n-jž odrfd -i ž koničasto kladivo za klepanje mlinskih kamnov, oskfdati -am na grobo oklesati, oskfdanec -nca m na grobo oklesan kamen oalorteid -im, oskninjen -a -o, oskninjenje -a s, osicr^njenec -nca m, oslminjenka -e ž, osknimba -e ž, oskrunltev -tve ž, osicninek -nka m 1. živalsko govno, 2. madež; oskrunjeviti -Ajem, oskrunje-vil -ila -o, oskrunjevittje -a s, oskrunje-vivec -vca m, oskrunjevivka -e ž, oskrunjevilen -Ina -o [-In-], oskninjati -am, ostcrui^janje -a s oskibsd oskiibem, oskiibi -te! oskubel -bla -o: ~ kokoš, ~ koga pri igri; oskiiben -a -o: ~a kura oaiLtten -tna -o zoprn, oskiitnost -i ž, oskOu -e ž priskuta; oskiititi -im zoprno napraviti, oskiiten -a -o Asia -i in -e ž, rod. mn. osli brusni kamen, 6seln -a -o [-aln-], dselnik -a [-»vn-j m posoda za oslo, dslast -a -o: ~ kamen. ôsla 549 osnôva ~a oblika, ôslica -e ž I. majhna osla, 2. zlatarska ~ oslabéti -im slab postati gl. slabeti, oslabèl -éla -o, oslabélost -i ž, oslabévati -am, oslabévanje -a 5; oslabiti -im, oslàbi -ite! osläbil -ila -o, oslabijèn -éna -o, oslaMjê-nje -a s: bolezen ga je oslabila, napadi so se oslabili, oslabljénec -nca m, oslabitev -tve i, oslâba -e ž osladiti -im, oslâdi -ite! oslâdil -Ha -o, oslajèn -éna -o, oslajênje -a s, osladitev -tve i, oslâda -e ž, oslàd -âda m 1. dišava, 2. začimba, 3. rastlina, oslàden -dna -o zoprno sladek: —a jed, ~o govorjenje; osladilo -a s, oslàdié -a m bot., oslàdnei -a m, oslâdnost -i /; oslâjati -am, oslâjanje -a s, oslajevàti -lijem, oslajevâl -àla -o, oslajevànje -a s oslanbiiti -im s slanino naperiti, pretakniti osléc -éca m zavih (ek), zasiec (na obleki) oslepàriti -im, oslepàijen -a -o, oslepàr- jenec -nca m oslepéti -im, oslepèl -éla -o, oslepélost -i ž; oslepiti -im, oslépi -ite! oslépil -fla -o, oslepljèn -êna -o: ~ koga, oslepljênec -nca m, oslepitev -tve ž; oslépljati -am, oslépljaiûe -a s osièz -éza m bot. : baržunski, grmičasti — osliniti -im, oslii\jen -a -o, oslinek -nka m, oslir^nec -nca m, oslinjenka -e ž Ôslo &la m \norv. mesto\, v ~u, ôselski -a.-o[-s3l-] osloniti oslônim in -im oprtti, oslôni -itel oslônil in oslônil -ila -o, oslônjen -a -o, oslonftev -tve ž, oslômba -e ž, oslön -ôna m: v —u tiče pri vozu ročice, oslônec -nca m opora, oporišče-, oslânjati -am, oslànjaiye -a 5 osluSkovàti -ùjem, osluSkovàl -àla -o, osluikovànje -a s med. avskultacija Osmàn -a m, osmânski -a -o: ~o cesarstvo, osmânstvo -a s osméliti -im se -»■ ojunačiti se, drzniti se, upati se ali si osmér -a -o hč. štev., osmeràk -a m Ijelen], osmérec -rca m 1. oktaeder, 2. verz, 3. čoln-, osmérka -e f oktav: mala osméren -ma -o, osmémat -a -o osmero- v sestavi: osmerodélen -Ina -o [-In-J-, osmerokôten -tna -o, osmerokôtnik -a m; osmerokràten -tna -o; osmerolist -a -o, osmerolisten -tna -o; osmeronôg -ôga -o, osmeronôg -a m zool. \hobotnica\; osmeroôgelnik -a [•g»V-!-g»!-] m, osmerooglàt -àta -o; osmerostôp -ôpa m; osmerostrân -a -o = osmerostràniéen -čna -o; osmerozlčžen -žna -o: ~i verzi osméûti -im, osméSen -a-o: — koga pred kom, osméh -a m posmeh ôsmi -a -o vrst. štev.: ob ~i (uri), 0smič prisl., ôsmikrat prisl.; osmica -e f I. številka, 2. voz ali oddelek s to številko, 3. dela na ledu, 4. dovoljenje za točenje vina na kmetih, osmina -e i: ~ hlebca, ~ po rajnem očetu, osminka -e ž, osminski -a -o: ~i takt; osminec -nca m tisk. dsmij -a m kem. \ prvina] osmo- v sestavi: osmolétnik -a m kdor Je v osmem letniku; osmo$ôlec -Ica [-Ic-J m, osmoSôlka -e [-Ik-J ž, osmo-Š0lski -a -o [-Is-J; gl. tudi osem, osmer osmoditi -im, osmôdi -ite! osmôdil -fla -o, osmojèn -êna -o: ~ si prste, slana osmodi cvetje; osmôd -ôda m, osmôda -e f : ~ od strele, osmôden -dna -o: ~i kolobar pri strelih od blizu, osmôjek -jka m kar Je osmojeno; osmôjati -am, osmôjanje -a s osmoliti -im, osmôli -lté! osmôlil -IIa -o, osmoljèn -êna -o, osmoljênec -nca m; osmoljevàti -ùjem, osmoljevàl -àla -o, osmoljevànje -a s osméai -e ž nrsi., osmôzen -zna -o = osm0tičen -čna -o osmraditi -im s snvradom obdati, osmràdi -ite! osmràdil -fla -o, osmrajèn -êna -o in osmràditi -im s stal. poud., osmraditev -tve Ž, osmràjati -am, osmràjanje -a s osnftati -am, osmrkàvati -am, osmrkà-vahje -a s osmften -tna -o: —o naznanilo, ~e navade, osmrtnica -e Ž nekrolog, parte osmûkati -am in -čem, osmùlcan -a -o: ~ vejo, lan, listje z veje; osmükanost -i i, osmukàvati -am, osmulcàvanje -a s, osmùkniti -nem: konja veja ga je osmuknila; osmük -a m osnaBti in o$nàžiti -im gl. snažiti, osnàžen -a -o, osnàâenost -i ž, osnažitev -tve ž; osnaievàti -üjem, osnaževànje -a s; osnàžki -ov m mn. očedki ômt ôsen [âsanj ž mn. \del statev] osnôva -c ž tkavski osnutek: prejo viti za —o, 2. deblo: soglasniške ~e shv., 3. podlaga, temelj: davčna za ~o vzeti kaj za podlago, matema- osoéva 550 ostekknéti tike; osnôven -vna -o temeljen, glaven, poglaviten: ~a šola, ~a ploskev, ~a barva, —e pravice, ~a bolezen, —i računski načini; osnôvnica -e ž geom., osnôvnik -ami. slov. prva stopnja, 2. obllč; osnovnoèôlski -a-o [-b-J: ~a izobrazba osnovàti -ùjem gl. snovati, osnovâl -a -o, osnovàqje -a s: prejo podjetje ustanoviti", osnovàn -a -o utemeljen: ~a bojazen, osnovànost -i i utemeljenost, osnovàvec -vca m-*- ustanovnih", osnùtek -tka m 1. tkavsica zasnova, 2. rutčrt, osnùt-kar -ja m tisk. °osobit -a -o poseben, °osobito posebno, zlasti, "osôbje -a s osebje osàj -ôja m fiz. osôje osôj ž mn. = osôjina -e ž senim, severna stran, osôjen -jna -o odsojen, osôjnica -e i bot., osôjnat -a -o; Osôje -ôj f nm., osôjski -a -o: Osojsko jezero OMdid -im, osôli -ite! osôlil -ila -o, osoljèn -êna -o: — račun, osoljênec -nca m Ipedvol, osoljâj-a m = osôlek-lka/^-/fe-; m ščepec soli, osôlka -ef-ik-j ž slana voda, v kateri je bih namočeno svinjsico meso osončiti -im, os0nčje -a s sončni sistem oaorij prisl. ob tem času: jutri, včeraj, lani drugo leto ~ osôren -ma -o: besede, ~ pogled, osômik -a m, osômica -e ž, osôraost -i ž osovražiti in osovrdžiti -im gl. sovražiti, osovrižen -a-o: ~ se pri kom, osovri-ženost -i ž, osovršženec -nca m, osovrà-ženka -c ž Ôsp -a m kr. i., v ~u, osàpski -a -o °oq)6riti -im pobiti, izpo^iti, oporeči, °osporàvati -am pobijati, nasprotovati, izpodbijati, oporekati ospridek -dka m fasada, ospridje -a s, osprêdtùi -a -e osramotiti -im, osramôti -itel osramôtil -lia -o, osramočen -êna -o, osramočenje -a s, osramotitev -tve ž, osràmje -a s med., osràmen -mna -o: ~e uši oaHiti -im, oatčen -a -o, osfčenje -a s, osrčltev -tve i; osrčeviti -ùjem, osrčevil -àla -o, osrSevànje -a s, osrCevàvec -vca m, osrCevàvka -e f, osfčje -a s med. 1. tlel prsnega koša, 2. ^ zemlje, osfčen -čna -o, ostčnik -a m med. srčna vreča ali mrena oaičiti -im, osrččen -a -o, osrečltev -tve ž; osrečevàti -ûjem, osrečeval -âla -o. osrečevdnje -a s: ~ bližnjega s čim, osrečevdvec -vca m, osrečevavka -e ž, osrečevdlen -bia -o [-In- ] osrčdek -dka m 1. kar je v sredi, 2. otoček (v reki, v gozdu), 3. srednja brazda, 4. ozare, 5. nezoran pas med njivami, osredje -a s, osrednji -a -e centralen: ~i odbor, e živčevje, osrednjik -a m = osredkar -ja m [sveder, oblič\, osrediti -im; osr6den -a -o: kolo ni dobro —o eeturirano; osrednjedzijski -a -o Osrddek -dka m kr. i., iz ~a, v —'u, osrčški -a -o, Osrejdni -ov m mn. ali Osrečani -ov m mn. omlot6čiti -im, osredot6čen -a -o: ~ svoje moči na kaj oacnica -e ž skorjast sneg, osrčniti -im se: osrenilo se je = sneg se je osrenil; osrčnjen -a -o: zunaj je malo ~o osrAžiti -im se: sneg se je osrežil Oataan [dsjanj -a m os. i., Ossianov -a -o: ~e pesmi; ossianski -a -o čst -1 f: ~ odlomiti, z ~mi ribe loviti, osebna ostin -a -o: ~i kavlji, 6sten -taa m palica z železno ostjo za poganjanje, ostina -e ž ost, konica, osdti -im nabadati, natikati: ~ ribe, 6stnat -a -o koničast, ostničar -ja m \ptica\, dstao -a s bodica, žeh, trn osiariti -im, ostarči -čla -o, ostarilost -i ž", ostdrati -am se, ostaran -a -o ostdti ostdnem, ostdni -ite! ostdl -dla -o: doma, v postelji pokrit, zvest dolžan, na dolgu pri starem na laži koliko ti ostane, če vse plačaš; ~ pri kom čez noč, tako sem rekel in pri tem ostanem; ostdli -a -o prid.: ~i kos bla^ preostali; pet jih je ostalo, °~i so odšli drugi; °v ostalem sicer pa; ostdnek -nka m: ~e pobirati, kupovati ~e (krojnega blaga), tukaj mi ni ~a, ima vsega do —a, ostdnček -čka m; ostdjati -am in -em: doma, čez noč ostdjanje -a s: ima vsega na ostaja-lišče -a s; ostalina -e f zapuščina, ostalinski -a -o -*■ zapuščinski °ostdviti -im zapustiti, ostdvka -e ž demisija, odstop: ~o podati odstopiti, odpovedati službo, biti v ~i ostekleniti -im, osteklenči -ila -o: oči so mu ostekloiele, osteklenilost -i ž. ostekliti -fm, osteklčl -ila -o, osteklilost -i ž; ostekleniti -im gktzirati, osteklinil -ila -o; osteklfna -e ž glazura. ostčnek 551 osiiüti ostének -nka m obloga (ladijske) stene, stranska stena: okenski,—, ostéite -a s: leseno ~ koša, trebuha, žile ostentativeii -vna -o posebno viden, kljubovalen osteokigija -e i nauk o kosteh, ostitis -a m kostno vnetje ôster -tra -o in ôstra -o in -6 -i -é -â, prim. ostrejši -a -e, prisl. ostrô, ostrej(š)e: ~ nož, ~i kot, ~o podnebje, ~ mraz, veter, sodnik, ~a brada, ~e besede, ~ glas, duh, jezik, nos, po^ed, ~a kazen, ôstrc -ami. bistre, bister um, 2. vet. konec lopatičnega grebena pri govedi-, ostrina -e ž: noževa ~ slike fot., ~ vida; ostrica -e f 1. ostrina, 2. zool. riba, 3. bot. trava, ostrô ta -e ž, ostrôst -i ž ostrina Ôstija -e ž pristanišče starega Rima ob izlivu Tibere, ôstijski -a -o ostrakizem -zma m ljudska sodba v starih Atenah ortraiiti -hn, ostržši -ite! ostrišU -Qa -o, ostraâèn -êna -o in ostrâSiti -im s stal. poud.: ~ koga, ostrašitev -tve ž, ostraš-Ijiv -a -o ostrčfea < ž \lrava\ mtriiek -Ska m podstrešek, napušč, ostréSje -a s: razpomo ~ na goltnike, na lege, ostrêSen -šna -o ost^d -am in -žem, ostfgan -a -o: ~ koren, ostfžek -žka m, nav. mn. ostfžki -ov; ostrgovâti -ùjem, ostrgovàl -àla -o, ostrgovàlnik -a [-gn-J m \ priprava] ostriêi -ižem gl. striči, ostrižen -a -o: na kratko, na krtačo na pisker = na balin = na golo ostriženec -nca m, ostri-ženka-e i, ostrižek-Sca m, ostrižine-in i nm. \volna\ ostriga -e i \morska Školjka], ostrigar -ja m kdor ostrige nabira ali prodaja, ostrigarica -e ž, ostrižišče -a s gojiSie ostrig, ostriž^jàk -a m ]posoda] Miriti -im, ôstri -itel ostril -a -o, ostrte -êna -o, ostrênje -a s, ostritev -tve f; ostrivec -vca m 1. k(hr ostri, 2. akut, ostrivka -e ž, ostrilo -a s, ostrilen -Ina -o [-In-] : ~e priprave oatriž -a m \riba] oatnnéti -im gl. strmeti: ~ nad čim, ob čem, ostrmévati -am, ostrmévanie -a s oitnka -e i; gl. tudi ostrv oitnH v sestavi: osttokâten -tna -o; ostro-Ust -a -o, ostrolistnica -e i božje drevce; ostronös -6sa -o; ostroôk -ôka -o; ostropâzen -zna -o; ostroplüta -e ž ]riba\-, ostrorézen -zna -o; ostrorobàt -àta -o = ostrorôb -ôba -o; ostrorôg -ôga -o; ostrostrélen -Ina -o [-In-], ostrostrelec -Ica [-le-] m, ostrostrélski -a -o [-Is-]-, ostroùmen -mna -o, ostro-ilmje -a s, ostroùmnost -i f; ostroviden -dna -o, ostrovidnost -i ž; ostrozôb -ôba -o; ~a žival ostrog -ôga m lit. vojaSki tabor ostrôga -e ž: viteške, petelinove ~e, ostrôgast -a -o; ostrogonôsec -sca m kdor nosi ostroge, ostrôgar -ja m kdor dela ostroge, ostr0žen -žna -o: ~i cvet, ostr0žnica -e ž bot., ostr0žnik -a m bot. ostrâgati -am in -žem, ostrûgan -a -o ostrteiti -un: violino ostrupiti -Im, ostnipi -Itel ostrûpil -üa -o, ostrupljen -êna -o, ostrupitev -tve i; ostrùpljati -am, ostrùpU^e -a s; ostrupljevàti -ùjem, ostrupljevàl -àla -o, ostrupljevànje -a s ostiAžiti -im, ostnižen -a -o: ~ parket, ostnižek -žka m, ostniž -i ž ostružek, ostružina -e ž, ostnižje -a s ostfv -i ž Stög = ostfva -e i — ostrvnica -e ž ostmica oatâd -am = ostùda -e ž, ostüden -dna -o, ostiidnež -a m, ostùdnica -e ž, ostüdnost -i i, ostüditi -im, ostüden -a -o, ostudUiv -a -o: ~a žival Mtréitti -im-K uresnUiti, izpeljati, utelesiti, iqfolniti éstre ôstev ž mn. osti osuàrij -a m kostnica, osarij osâmiti -im, osümUen -a -o, osüm|jenie -a s: ~ koga česa, ~ koga. da je kriv, osümlienec -nca m, osümÜenka -e ž, osumitev -tve ž, osümek -mka m, osümljati -am, osümliatüe -a s 08Û|niti -nem nepreh., osüpnjenje -a s: osupnil je, ko ga je zagledal; osüpel -pk -o in osüpnjen -a -o, osüplost -i ž in osüpnjenost -i f; osüpiti -im preh.: qjegova predrznost me je osupila; osupljiv -a-o — osüpen -pna -o OHÜti -hn, osüSi -itel osüSil -fla -o. osuSên -êna -o: ~ močviije, kozarec, osušltev -tve ž, osüSen -Sna -o nekoliko sidr: ~o vieme, leto, perilo; osüSdc -Ska m za kolikor se kaj osuši; osuSnica -e ž pri strešnem odru nazidno greda; osuSevàti -Üjem, osuSevàl -éla -o, osuSevénje -a s: osuîHi 552 oitéti — batje, osuSevàlen -Ina -o [-In-]'. ~a dela, ~i jarki osàtl ospim in osiijem, ospi -ite in osùj -te! osiil -a -o, osût -a -o: ~ krompir, koruzo; izpuščaj se osuje ali ospe; cvetje, drevje, zrnje se je osulo; osùtje -a j; osOtek -tka m kar se osuje; gl. tudi osipati osuvAti in osiivati osùvam in osiijera gl. suvati, osuvân -a -o: ~ koga osvàjati -am gl. osvojiti Mvaljkiti -âm, osvaljkàl -âla -o, osvaljkân -a -o, osvâljek -Ijka m svaljek, osvâljka-rica -e î bot. eevésUU -im se -*■ zavedeti se, prebuditi se, zbuditi se iz nezavesti, osvé^nost -i ž-* prebujenost, prebujenje; osvéSêati -am se -»■ prebujati se "osvéta -e i maščevanje osvetfti in osvititi -im gl. svetiti: ~ sobo osvétje -a s astr. osvetliti -fm, osvétli -ite! osvétlil -fia -o, osvetljèn -êna -o: ~ oder, fotografsko ploščo,-kako vprašanje; osvetljênost -i i, osvetlitev -tve i: trenutna ~ fot., osvetlitven -a -o [-v»n-J; osvetljevâti -ùjem, osvetljeval -âla -o, osvetljevanje -a s, osvetljâva -e osvetijevâlen -Ina -o [•In-J: <~i čas Mvižiti -im, osvčžen -a -o, osvéienje -a s in osvežiti -im, osvčži -ite! osvčžil -fla -o, osvežin -êna -o, osvežitev -tve ž, osveževati -i^em, osveževal -âla -o, osveže-vânje -a s, osveževaien -Ina -o [-In-J; osvežOo -a s, osvežilen -Ina -o [-in-]-. ~a pijača MviniâtI -âm gl. svinjati, osvinjân -a -o: ~ (si) obleko, ~ se s čim osvft -a m, osvitek -tka m svitanje osvoboditi -fm, osvobôdi -ite! osvobôdil -lia -o, osvobojèn -êna -o: ~ koga suženjstva, iz sužnosti, osvobojênec -nca m, osvobojênka •« ž, osvobôja -e f, osvoboditev -tve i, osvoboditelj -a m, osvoboditeljica -e osvobodilen -Ina -o [-In-]-. ~o gibanje, osvobôden -dna -o: —o pismo; osvobojevâti -ùjem, osvobojevânje -a 5 — osvobajati -am, osvobajanje -a s osvojiti -Im, osvôji -ite! osvôjil -fla -o, osvojèn -êna -o, osvojênje -a ~ trdnjavo, predlog sprejeti, osvojitev -tve i, osvojljiv -a -o; osvàjati -am, osvâjanje -a s, osvajâvec -vca m, osva- jâvka -e f, osvajâvski -a -o, osvajač -a m, osvajâlen -Ina -o [-In-]-. ~e vojne, osvajâlnost -i [-In-] i; osvojevâti -ûjem, osvojevânje -a s, osvojevâvec -vca m, osvojevâlen -Ina -o [-In-] : —a vojna ošaben -bna -o, oSâbnost -i i, ošabnež -a m, ošabnica -e f oičAjati -jam in -jem se obotavljati se, o^janje -a s oščep ošččpa m kopje oičipati -am in -pijem gl. ščipati, oSèipâ-vati -am, oščipec -pca m priprava za obiranje jabolk, obirač (rilémiti -im, ošemljen -a -o: ~ koga, ~ se; ošemariti -im, oSemâijen -a -o ošibati -am: ~ napake ošiliti -im, ošiljen -a -o: svinčnik ošiljenost -i ž ošiniti -nem, ošfnjen -a -o: ~ koga s palico, s pogledom, jezno koga ošinjati -am oSkôditi -im, ošk0dba -e ž, oškčdovati -ujem in oškodovati -ujem gl. škodovati, ošk0dovan -a -o in oškodovan -a -o: ~ koga pri kupčiji, oškbdovanec -nca m in oškodovanec -nca m, oškčdovanka -c ž in oSkodovânka -e ž, oSkodovâvec -vca m; vendar odškodovati o&riUMtl -am in -Ijem, oškraban -a -o: ~ kruh oškrApniti -nem otrdeti: zemlja oškrapne, oškrapel -pla -o skorjast: ~a zemlja oškAid -im, oškfbljen -a -o, oškfbati -am in -Ijem, oškfban -a -o: ~ kruh oSkAiiti -nem, oškfnjen -a -o: ~ komu kaj, — koga pri plači oškropiti -im, oSkrôpi -fte! oškrčpil -Ua -o, oSkropljèn -êna -o, oškropitev -tve ž oškftati -am Skrtaje oglodati, opraskati ošlatiti in ošiatati -am otipati gl. šlatati, ošlAt -âta m; ošlatavati -am, oSlatâva-nje -a f ; ošlatovAti -ûjem, ošlatovAl -âla -o, oSlatovânje -a s ošljAk -a m \osat\ oS^lj -tlja m in ôSpetelj -tlja m oplečnik pri narodni noši hifk^e -ic i mn., dšpičen -čna -o: ~i izpuščaj; 0špičast -a -o: ~ izpuščaj ošpicam podoben *oSpičiti -im: svinčnik ~ *oštarija -e i krčma, *oštir -ja m gostilničar, krčmar, *oStirka -e ž oStéti -éjem, oStèl -éla -o, oStét -a -o: ~ koga za kaj, zaradi česa; oStévati -am, oStévanje -a s oStevflčiti 553 Olôce oštevilčiti -\m[-lč-] zapisati številke na kaj, numerirati ošviipiiti -nem: ~ Icoga s šibo, s pogledom, ošvi^ti -am ošvflcati -am: ~ koga, ošvfkniti -nem, ošvrknjen -a -o: ~ koga z bičem, z besedo otijati -am in -em : ~ se odnehati, popustiti, sonce je okna otajalo, počasi se je le otajal omečil, začel govoriti, otàjek -jka m odjuga; gl. tudi odtajati otaluiitl in otàkniti -nem obtakniti gl. iztakniti: grah, fižol ~ >[-tak' / -tak-] otaliti -im, otâli -ite! otâlil -ila -o, otaljèn -êna -o, otalitev -tve i, otalina -e i ostanki v talilnicah otiva -e if: ~o kositi, to je bilo ob otivec -vca m - otiv(č)ič -a m po-otavek, trava tretje košnje, vnuka, otàven -vna -o: ~a košnja; otivišče -a s in otavišče -a s travnik po košnji otave, otàvnica -e i bot., otâvnik -a m avgust Otivice Otâvic ž mn., v ~ah, otiviški -a -o otêêi -em gl. teči; otekel otêkla -o = lj. otečen -êna -o: ~a noga; oteklina -e ž otok: ~ raste, se veča, splahne, izgine, oteklinast -a -o otekel, v oteklinah, otêklost -i i; otékati -am, otékaqje -a s: noge mu otekajo oteliti -f se: krava se je otelila otémati -am in -Ijem gl. oteti oteménje -a s anat. otemneti -im, otemnèl -éla -o, otemnênje -a s: zrcalo otemni, je otemnelo; otem-nélost -1 ž; otemnévati -am, otemnévanje -a s-, otemniti -im temno napraviti gl. temniti, otémnil in otemnil -a -o, otem-njênje -a s, otemnitev -tve i; otenmjevâti -ûjem, otemnjevàl -âla -o, otemoje-vânje -a s >[-t»m-] oteniti -fm osenčiti, oténi -fte! oténil -fia -o, oténjati -am osenčevati otip -épa m: ~ slame, otépek -pka m, nav. mn. otépki 1. otepeno sadje, 2. dolgi ~i suknje škrici; otepine -fn ž mn. otépoti -am in -pfjem, otépanje -a s: ~ rž, žito, lan, predivo, ~ orehe, ~ sneg s čevljev, ~ žganee hlastno jesti, — z repom, z rokami; ~ se mtih ali muham, novega dela se ~ se z ruščino, s slovenščino; otepâê -a m = otepâlnik -a [-yn-] m priprava za otepanje snopov, otepàlnica -e [-yn-] i prekla za otepanje sadja-, otepâvati -am, otepâ vanje -a s otêpsti otêpem gl. tepsti, otepèn -êna -o: — orehe, zrnje iz snopov, ~ koga, ~ se neprijetne naloge, pri hoji po blatu se — obleko si umazati, otépnica -e ž tepežni dan oteséti otčšem gl. tesati, otesân -a-o: ~ les, ~ človeka olikati, otesânost -i i, otések -ska m odpadek pri tesanju, otesa-vati -am, otesâvanje -a s, otesovati -ûjem, otesovàl -âla -o, otesovànje -a s oteščiti -âm se odteščati se, izprazniti se otéti otmèm rešiti, otmi -ite! otél -a -o, otét -a-o: ~ se pogube, iz vode, ~ koga smrti, lakote, iz nevarnosti; otétje -a j; otémati -am in -mljem, otémanje -a s reševanje otézati -am se obotavljati se otežiti -im, otčži -ite! otčžil -ila -o, otežen -êna -o: ~ komu kaj, otežitev -tve i; oteževati -ûjem, oteievàl -âla -o; otež-kččiti -im ->■ otežiti otiatrija -e ž med. nauk o zdravljenju ušesnih bolezni, otiitričen -čna -o: i oddelek otič -iča m obtič otinek -nka m, nav. mn. otfnki slabo sadje, ki odpade, preden dozori otipati -anti in -pijem: zdravnik otiplje bulo, otipâvati -am, oitipâvanje -a s, otip -a m, otfpoma prisl., otipljiv -a -o, otipljivost -i f = otfpen -pna -o, otfpnost -i ž otirati -am, otiranje -a s: solze si otirâvec -vca m, otirâvka -e ž, otirâé -a m = otirača -e ž brisača, otiralo -a s, otirâlnik -a [-yn-] m priprava za otiranje (v kopališčih), otirâbiica -e [-yn-] ž \prostor]; gl. tudi otreti otisniti -nem, otisnjen -a -o: obutev mu je nogo otisnila; otiščiti -im, otiSëân -a -o, otfska -e i = otfsk -a /n = otiščinec -nca m žulj od obutve, rana; gl. tudi obtiščati otiš -a m tolirum otitis -a m med. vnetje ušesa ôtka -e i: ~ pri plugu, ôtkati -am oto- v sestavi: otolit -a m ušesni kamen; otologija -e ž tutuk o zdravljenju ušesnih bolezni, otolôg -a m, otolôSki -a -o; otorinoiaringologija -e ž nauk o ušesu, nosu in grlu in o njih boleznih, otorino-laringoldški -a-o: ~a Iclinika, otorino-laringolôg -a m Ôto in Ôton -a m, Ôtonov -a -o OtMe OtôC ž mn. kr. i., v ~ah, otflški -a -o ; tudi Otčče Otčč ž mn., otôSki -a -o otôdi 554 otva otôdi prisl. ravnokar: ~ je bil tukjù, ~ Je odšel otohel [-h»it] -hla -o soparen, otôhlica -e ž soparica otdk otôka m oteklina ôtok otôka m: morski, rečni jezikovni, narodnosmi, prometni otčček -čka m = otččec -čca m = otččič -a m, otočin -àna m, otoèànka -e i, otoCànski -a -o, otččen -čna -o, otččje -a s, otččnat -a -o z veliko otoki, ot0ški -a -o: ~a država otôia -em gl. tolči, ot01čen -a -o, otôlkljaj -a m >[-totf-] otolstéti -im, otôlsti -fte! otolstèl -éla -o; otolstfti -fm, otôlsti -fte! otôlstil -fla -o, otolšččn -êna -o: ~ praiiča >[-i/s-] Otomàn -a m Turek, otomànski -a -o; otomàna -e ž zofa brez naslanjala otopéti -fm top postati, otopèl -éla -o, otopélost -i i; otopfti -fm, otôpi -fte! otôpil -fla -o, otopljàn nlna -o: ~ koga ali kaj, otopftev -tve ž otopiti -fm, otôpi -itel otôpil -fla -o, otopljèn -êna -o: ~ mleko, maslu otopliti -fm, otôplil -fla -o, otoplitev -tve ž: spomladanska ~ otàr -ôra m: dno v ~e devati, otôriti -im, otôijenje -a s, otôrnik -a m \orodie\-, gl. tudi utor otoréj prisl. osor^: drugo leto lani ~ otôrej prisl. zatorej: naša pšenica tii ~ kakor vaša tako lepa, nisem ~ tega ne zmorem otofwiU -fm, otovôri -ftel otovôril -fla -o, otovoijèn -êna -o in otovôriti -im s stal. poud., otovorftev -tve ž, otovoijênost -i ž in otovôijenost -i ž . otôien -žna -o, otčžnost -i i, otčžnica -e ž pesem žalostinka, elegija, mila pesem otrdéti -fm, otrdil -éla -o, otrdélost -i ž, otfdek -dka m zatrdina Atre ôter [-»rJ i mn. zadrge predivo. Udje, pazderje otrebfti in otrébiti -im gl. trel^ otrébljen -a -o: fižol, grah, solato ~ ribo, kože ; otrok se otiebi, Icrava se je otrebila ; otrébek -bka m, nav. mn. otrébld 1. odpadki pri treUjenJu, 2. nezrelo odpadlo sadje, 3. govno, 4. iztrOiine (pri živalih) ; otiebfna -e ž trebež, hosta, iztrebine; otrébljati -am, otrébljai^ -a s, otrebljo-viti -ûjem, otiebljevil -ila -o, otrMje-vinje -a s otrépati -am in «pijem nedov.: ~ perilo, predivo, otrepàlnik -a [-yn-] m stroj za otrepanje prediva -, otrepiti -im in -épljem dov. gl. trepati otrésti -em gl. tresti, otrésen -a -o: ~ drevo, slamo, pepel s cigarete; komaj sem se ga otresel; skrbi, odgovornosti, jaima se otrésati -am, otrésanje -a s\ moker pes se otresa, jezik otresine -in ž mn. - otréski -ov m mn. kar se otrese, otrésen -sna -o: ~ človek odljuden, otresàv -àva -o, otresàvost -i ž otréti otrém in otirem gl. treti, otft -a -o: roke, lan gl. tudi otirati otfgati -am in -žem: grozdje; otrgivati otrgivanje -a s otriiivati -am, otrkivanje -a s: zid, bohiika otfkniti -nem: ~ pepel s cigarete otrafti otfnem, ottni -ite! otfnil -ila -o, otfnjen -a -o m otfniti -nem s stal. poud. : ~ svečo, tresko, ~ koga s p^co, otrinek -nka m, otriiyati -am, otrinjàlo -a s, otrinjàô -a m; vendar utrniti otrôbi -ov m mn.: debeli ~i, ~e vezati, otrôben -bna -o, otrôbast -a -o, otrôbnat -a -o, otrôbnlk -a m predal za otrobe, otrôlxïv -a -o, otrôbovec -vca m — otrobtyàk -a m \kruh\ otrdk -ôka m, pri otrôku in otrôku, mn. otrôci otrôk pri otrôcih z otrôki: imeti s kom ~a, piavi ~ je še, čudežen ~ narave, časa, razmer; zakonsld, nezakonski ~ iz drugega zakona; otroač -iča m, otročfček -čka m, otrôèek m, otroči -éta s, otroèàj -a m; otročarija -e ž, otroCàriti -im po otročje se vesti, otročiijenje -a s; otrččen -čna -o z otroki oMagodarJen, otrččnica -e ž porodnica šest do osem tednov po porodu, otrččnik -a m otročji človek, otrokoviti -tijem biti otročnica; otrččji -a -e: besede, -^i nazori, po se vesti, mu gre že na ~e, otrččjost -i ž; otrôiki -a -o: ~a obklca, ~i čevlji, ~a leta, ~i zdravnik, ~a bolezen, ~a ljubezen; otrôStvo -a s, otrôSkost -i f ; otročid -i ž oMv -ôva m -»■ stri^, otrôvnost -i ž-*■ strupenost, otroviti -tijem ->■ zastrupiti otfpniti -nem, otfpnjenje -a s; otfpel -pla •o = otfpnjen -a -o: od mraza roko, otfplost -i i = otfpi^ost -i ž; otfpen -pna -o: ~i krč daHH -im odtijiti dtva -C ž lit. divja raca otvésti 555 ovftî otTŽsd otvčzem (°otv6ziti) navezati, privezati, otvčzi -te! otvizel -zla -o, otvezen -a -o: ~ vola, hlod otririti -im odpreti-. ~ sejo, zborovanje->■ začeti, ~ razstavo, kredit -»- odpreti, otvoritev -tve i odprtje, otvoritven -a -o [-tv»n-J-. ~a predstava; otvdijati -am, otvdijanje -a s out [diftj angl. prisl. šp. ven, zunaj, outsider [dgtseiderj -ja m obstranec, sanuhodec, samotežnik OfTidJa -e i, nav. mn. ovdcije -ij glasno pozdravljanje, vzklikanje, glasno priznavanje, pritrjevanje: napraviti, prirediti komu navdušene, dol^trajne, prisrčne ~e, ~e v gledališču ovMiti -im, ovdden -a -o, ov&dba -e i, rod. mn. ovddb, oviden -dna -o: —o pismo, ovadiUi -a m, ovaddška -e ž, ovadOhinja -e ž, ovadiištvo -a s, ovad-nhia -e f plačilo za ovadbo; ovijati -am, ovijanje -a s, ovajivec -vca m, ovajivka -e ž, ovajivstvo -a s, ovajivski -a -o orilen -hia -o [-In-J JaJčast, obet: ~o lice, ovilnost -i [-In-J ž, oyiX[-dl] -a m ovalna skleda ovirij -a m Jajčnik ovbi ali 6vbe medm. dvca in dvca -t in -e ž, mn. ovci in dvce in 6vce, ovic in 6vc: plemenska, vito-roga, metljava pohleven kot hodijo ko —« se brez reda prerivajo; ovčica -e f = 6včka -e ž, ovčfce -le ž mn. \oblaki\; ovčlna -e ž \meso, koža, usnje\ ^ ovčevlna -e ž, ovčetlna -e ž \mesol; ovčik -a m Jarec, ovčnjik -a m ovčja staja, ovčjik -ami. ovči^, 2. pes, 6v^ak -a m ovčje govno, 6vCji -a -e; ovtir -ja m 1. pastir, 2. pes, ovčarica -e ž = ovčirka -e ovčirski -a -o: ~i p«, ovčirstvo -a s, ovčAriti -im, ovčiijei\je -a s; ovčer^ -e ž reja ovac, ovčja reja, ovčo^jec -jca m, o^^t^jsld -a -o: —i okoliS; ovčid -i ž «wJev ali; ozirati -am se, ozinuùe -a «: ~ se za kom, okoli sebe, po fantih se nazaj se ~ se na koga, 557 ožiTferAti na kaj; ozirâlen -Ina -o [-In-]'. zaimki, oziràlnost -i [-In-J ž Oziris -a m \staroegiptovski bog\, Ozirisov -a -o: ~o sodišCe ozko- v sestavi: ozkoglàv -âva -o, ozko-glàvec-vca m; °ozkogrûden -dna -o ozek, tesnosrčen; ozkokril [ -il] -a -o, ozkokri-lec -\ca.[-lc-] m\ ozkoiist -a -o; ozkonôs -6sa-o; ozkoplè£ -eča -e; ozkopfsen -sna -o; ozkosrčen -čna -o; ozkoSlcârjevec -vca m \rak\-, ozkotiren -ma -o: ~a železnica ozloyôijiti -im -»■ vznejevoljiti, v slabo voljo spraviti ozmerjâti in ozmérjati gl. zmerjati, ozmér-jan -a -o: ~ koga, ozméijanec -nca m, ozméijanka -e ž oznàèiti -im zaznamovati, imenovati, karakterizirati, označen -a -o, označitev -tve ž, označba -e ž, rod. mn. označb, oznâka -e ž, označevati -ùjem, oznaëevàl -âla -o, označevanje -a s, označevalen -Ina -o [-In-J: ~e metode oznamenilo -as: ~ na sodnem spisu oznàmovati -ujem, oznâmovanje -a s in oznamovâti -ùjem, oznamovàl -âla -o, oznamovânje -a f : ~ slike oznaniti in oznâniti -im naznaniti, razglasiti gl. znaniti,«znânjen -a -o, oznanjênje -a s, oznanilo -a s, oznanilen -Ina -o [-In-] : ~a knjip = oznanilnica -e [-un-] ž; oznânjati -am, oznânjanje -a s, oznanje-vâti -ùjem, oznanjevàl -âla -o, oznanje-vânje -a s, oznanjevâvec -vca m, oznanje-vâvlca -e ž, oznanjevâlen -Ina -o [-In-] oznojiti -Im, oznôji -ite! oznôjil -lia -o, oznojèn -éna -o: ~ konja, ves se je oznojil, oznojitev -tve i ozobâti ozôbljem gl zobati, ozobân -a -o: kosi grozdje ozobljejo, ozôbek -bka m ozoban grozd - ozobina -e i ozobčati -am, ozdbčanje -a s, ozôbec -bca m: ~ na podkvi; ozobiti ozobim, ozôbil -ila -o, ozobljênje -a j: ~ grablje, otrok se ozobi, ozobitev -tve ž\ ozôbje -a s: matično ~ ozôa -a m kem., ozon(iz)irati -am, ozono- méter -tra m ozričje -a s: pogovarjati se v prijateljskem ~u, ozračen -čna -o ozréti -èm se gl. zreti: ~ se na koga, za kom, ~ se po sobi, okoli sebe, — se nazaj; gl. tudi ozir ozvànjati -am, ozvâiyanje -a s: mrliča ~ ozvizdje -a s, ozvézditi -im se: nebo se je ozvezdilo ozvočiti -im, ozv6čen -a -o, ozvdčenje -a s: dvorano ~ 6ža -e i = 0že -a s vrv, oiii -ja m, ožarica -e f, ožarstvo -a s ožiga ■« ž jpečl : lončarska ~ (àigati -am tu in tam zalagati-, ožagan -a -o: deska je vsa ~a ožahMtiti -im, ožaidsti -ite! ožaldstU -ila -o, ožalošččn -êna -o: ~ koga s čim, — se zaradi česa ožariti -fm, ožiril -Oa -o, ožaijen -êna -o: ~ železo, ožaijenka -e i \jabolko\ ; ožaijati -am, ožiijanje -a s-, ožirek -rka m ogorek, iskra ožažje -a s lesena platišča za vpenjanje žage Ôibalt -a [-It-J m os. i., 0žbolt -a [i/t-J m kr. i. *ožčfatati -am: ~ perilo, ~ koga ožijati -am: pot me je ožejala ožimček -čka m gl. ožet i oženiti oženim gl. ženiti, oženjen -a -o, oženftev -tve ž, oženjenec -nca m, ožinjenost -i ž oiéti oimèm in oiâmem, ožmi -fte! ožčl -a -o, ožit -a -o: ~ perilo, limono, ožčtek -tka m, ožčmati -am, ožčmanje -a s, ožemač -a m, ožetnaio -a s priprava za ožemanje, ožemaien -Ina -o [-bt-], ožemdlnik -a [-yn-J m ožemalo, ožemai-nica -e [-yn-J ž priprava za ožemanje, ožemivec -vca m, ožemivka -e i; ožimek -mka m kar se izžme, ožemček -čka m hlebček iz sesirjenega mleka, ožemnica -e ž mečkalnica za grozdje ožgati ožgem gl. žgati, oigân -a -o: sonce ga je ožgalo, ožganost -i ž, ožganfna -e i opeklina, ož^ec -nca m kovaško oglje. ožganki -ov m mn. skorja, ki se pri žgancih prime posode : ožigati -am, ožiga-lUe -a f: posodo v lončarski peči, ožig -a m palež, smod, smodika (na drevju, trti) : ožigavke -avk i mn. zool., oži^vkaiji -ev m mn. zool. ožflje -a s žilje ožirati -am, ožirai^ -a s: ~ koga; gl. tudi ožreti diiti -im ozko delati, krčiti, 0ženje -a s, ožitev -tve ž, ožina -e ž: morska, zemeljska, duhovna ~ oiivč^ti -ùjem oskrbovati z živci, oživče-vàl -âla -o, oživčevanje -a s: organ ožfvčiti -im oiivéd 558 paciint ožiTeti -fm, ožfvel -čla -o, oživilost -i i; oživiti -Im, oživi -fte! oživil -fla -o, oživljen -ena -o in oživljen -a -o, oživljenje -a s: nezavestne^ druščino, pogovor, barve oživljenec -nca m, ožfvljcnka -e ž; oživljfv -a -o, oživitev -tve ž; oživilo -a s; oživljati -am, oživljanje -a s, oživljavec -vca m oživotvdriti -im -> oživiti, uresničiti ožlahtniti -im, ožlšhtni -ite! ožUhtml -ila -o: ~ kovino ožlebiti -im, ožlčbU -ila -o in ožlčbiti -im utoriti, na žleb izdolbsti gl. žlebiti, ožlčbljen -a-o in ožlebljčn -ina -o ožmik -čka m \del stiskalnice], ožmikati -am: perilo gl. tudi ožeti 6žnik -a m smrdeča smola: je siten ko ~ ožoltdti -im žolt, rumen postati, ožoltil -ila -o; ožoltiti -im, ožoltin -ena -o >[-vt-] «žrebiti -i se: kobila se je ožrebila ožrilje s 1. kar je ob žrelu, 2. podgrlina pri govedu ožriti -im, ožri -fte! ožfl -a -o, ožh -a -o, ožhost -i f ; gl. tudi ožirati ožuliti ožùlim, ožulil -ila -o in ožiUiti -im s stal. poud., ožiUjenec -nca m konj, ki ga je sedlo ožulilo, ožiiljenost -i ž, ožuijenina -e 2: ^ na nogi, ožOljek -Ijka m žulj ožvečiti in ožvičiti -im gl. žvečiti, ožvičen -a -o, ožviček -čka m ; ožvekovdti -üjem, ožvekovAl -âla -o, ožvekovinje -a s ožvepUti -im, ožvipli -ite! ožviplfl -fla -o, ožvepljin -êna -o: sod ožvepkti -âm, (°ožvepljati), ožvepUj -Ajte! ožvepldl -âla -o, ožvepkn -a -o oivü^iiti -nem: ~ koga z bičem oivfkljàti -âm gl. žvrkljati: ~ jajce 9[p3 jpé] m neskl. in pi p^a m: od vili- likega P naprej, z malim pejem tnfpa/pà] ® vez. a) vezalni (brez vejice) : oče ~ mati; jaz ~ ti ~ on; tu ~ tam; ne grem ~ ne grem; ga ni — ga ni od nikoder; b) protivni (z vejico): nimam veliko, ~ le dam; vi, ~ noče povedati; mi delamo, ti ~ postopaš; lovili so ga, ujeli ~ ni; danes, ni ~ jutri = danes, ~ ni jutri; prosil sem ga, ~ vem, da zastonj; c) sklepalni(z vejico) : vroče je, ~ so se šli kopat; ti več veš, ~ ti povej; ® prisl. a) izraža ugovor: »Ne znaš.« »Pa znam.« — »Ti si bil.« »Pa nisem bil.« b) krepi druge veznike in prislove: to in ~ nič; ena ali ~ dve; ~ vendar ne misliš zares; ~ nikar ne pozabi; ~ le za gotovo pridi; bi le počakal; ~ Se to povej; ~ še kako; ne dam, ~ Ce se vse podêre (dopustnost) ; narêdi, — naj rečejo, kar hočejo; ~ ne, če je tako; dela, ~ četudi ali čeprav po malo; to ~ tudi rečem, da te ne pogledam več; zdaj ~ le brž; c) krepi vpra-ialni zaimek in prislov: kaj ~ dela? kje je? č) poudarjeni pà večkrat nakazuje neizraženi povedek iz pr^Snjega stavka ali v nepopolnem stavku, zlasti rad v pozitivni obliki proti prejšnji nikalni: »Nekdo mi nagaja.« »Kdo pà?« — »Danes ga ne bo.« »Ali pà.« — »Kam pà v takem?« — »Počakal te bom.« »Kje pà?« — »Kajne, da prideS?« »Kje pà!« — »Ta pà ta!« pa- v sestavi pomeni nekaj nepristnega, navideznega, zakrnelega, ponarejenega, približnega; v učenih besedah ohrani svoj poudarek: pâkrôg, pâkristàl, pâ-nô^; vendar pâdavec, pânoga pàborek -rka m zanikrn sad, grozd, klas, ki ga pri prvem branju, pobiranju spregledajo: to je sam pàberkovati -ujem In paberkovâti -ûjem, paberkûj -te! paberkovàl -àla -o, paberkovânje -a s: ~ krompir, ~ po vinogradu, ~ po besednjakih, paberkovàvec -vca m, pa-berkovâvka -e f, paberkovàvski -a -o, pabeikovâlen -Ina -o [-In-] pacàti -âm, pacàj -âjte! pacàl -àla -o, pacànje -a ~ po zvezku, oko se paca, pàcek -cka m, pacâê -a m, paci -ita s in m; pàcka -e i: ~ v zvezku, ti si prava packàti -àm, packàj -àjte! packàl -àla -o, packânje -a s: ~ po zidovih, packič -a m, packarija -e i, packôn -a m °picad -am močiti, namakati, barvati (les), °pàca -e ž: les je v ~i v môku, meso je V ~i V kvaši paciint -inta m bolnik, paciéntka -e i, paciintov -a -o, paciint(ov)ski -a -o paciiidrati 559 paciflcfrati -am (po) miriti, zadovoljiti, pacificiranje -a s, pacifikacija -e ž, pacifikacijski -a -o Pacifik -a m Tihi ocean, pacifiški -a -o: ~a plovba, ~i otoki. Pacifiški ocean lMcifi7dem -zma m miroljubnost, gibanje za mir med narodi, pacifist -a m, pacifističen -čna -o: ~o gibanje pač [pač ! pdč] prisl. ® zatrjuje nasprotno nikalnici: ne oče, ~ pa mati; ne danes, ~ pa včeraj; nič ne dela, ~ pa jé; »Ni zdrav.« — »Pič, zdrav je, le traden.« »Me nisi vesela, kajne?« — »Pšč, pič, saj sem te čakala.« — Vse že spi, pšč, tain še nekdo bedi; @ krepipritrdilnico, nikalnica ali vprašalnico: — rés, ~ nè, kdô ~? kjé ~? kâm ~? kdâj ® razlaga: je ~ prijetno, je ~ hudo, je ~ trdo tako delo, je ~ rad šel; kaznovan je bil, je ~ nagajal; je ~ vojslca, je ~ križ z njim, ~ ni dmgače, ~ ne zna; ® poudarja in stopnjuje: ~ je prijemo, ~ je hudô, ~ je tfdo tako delo, ~ je rad šel, ~ je nagajal, tega ~ vedel ni, tega ~ ni vedel pičiti -im, pâëi -te! pâëil -a -o, pâëenje -a s: ~ jezik, ~ obraz, to ga pači, se komu; pačllen -Ina -o [-In-], pačivec -vca m, pačivka -e i, pačiUi -a m znč., pačljiv -a -o: ~ otrok pičuii -ja m bot., pičulijev -a -o: .~a kafra Péd -a m \U. reka\, pâdski -a -o: Padska nižina pàd pâda m: prosti pâdec -dca m: ~ slapa, pri ~u se je p<^kodoval, skok s ~«m, ~ cen, ~ napetosti, relca z velikim ~em strmcem-, pâdav -a -o: ~a bolezen = pàdavica -e ž božjast, pâda-vičen -čna -o = pidavičast -a -o božjasten, pàdavec -vca m božjastnik, pàdavka -e ž božjastnica-, padavina -e ž meteor., pâdalica -e ž 1. loputa, 2. past *pîdar -ja m mazač, *pâdarica -e ž ma-začka, *pâdarski -a -o mazaški, *pàdar-stvo -a s mazaštvo pMati -am: slap, dež, toča, sneg, listje pada, cene padajo, glas, temperatura, barometer pada, denar, vrednost pada, pol>očje strmo pada, ljudje so padaU ko muhe mrli, komu v liesedo segati, v oči bosti, biti v oči; zvezde padajo se utrinjajo, če ne boš priden, lx> padalo; padajčč -0ča -e prid.: ~i poudarek slov.; pâdanje -a ~ rojstev, ~ vred- nostnih papiijev; padâlo -a s, padâlce -a [-le-J s, padâlen -hia -o [-In-], padâvec -vca m, pada vka -e ž, padâvski -a -o; gl. tudi pasti padem padiših -a m sultan, padiSâhov -a -o "padobrim -âna m paÀilo Pidova -e ž \it. mesto\, pâdovski -a -o: ~a univerza, Padovânec -nca m, Pado-vânka -e ž, padovânslci -a -o; padovân -a m jplatnol Paflagtaila -e ž lantična pokrajinal, pafla- gônski -a -o, Paflagônci -ev m mn. PaganU -ja m \violinist\, I>aganinijev -a -o pagit -a m \karta pri taroku\ : narediti ~a, ujeti ~a; ~ lUtimo, s ~om je končal; pagâtelj -na m pégjna -e ž stran (v knjigi) : živa ~ tisk., paginirati -am zaznamovati strani (v knjigi, v rokopisu), paginiranje -a s, paginâcija -e ž péglav -a -o, pàglavec -vca m 1. otrok, 2. zool., pâglavka -e ž, pâglavski -a -o, piglavstvo -a s, piglavček -čka m pagôda -e ž {budistično svetiSče], pagàden -dna -o: ~a streha pâgrèzd -grôzda m 1. nepravi grozd, 2. vrsta cvetov, pégrAzden -dna -o, pâgrôzdast -a -o péhad -am, pihanje -a j: ~ prah iz obleke, ~ obleko, pahilo -a s, pahilce -a [ -le-] s, pihidua -e ž pahljača, pihavica -e ž šal, plahta, pahihiik -a [-iflt-J m: klobučar-ski pahič -a m paliljiti -im, pahljij -ijte! pahljil -ila -o, pahljinje -as: ~ si obraz (s pahljačo), veter pahlja, pahljiv -iva -o: ~ vetrc, pahljivica -e ž: faraonove pahljič -a m, pahljiča -e ž, pahljičast -a -o: ~e tipalnice, pahljičniki -ov m mn. zool. \hrošči\ palmiti pihnem, pahni -ite! pahnil -fla -o, pihqjen -a -o in pihniti -nem s stal. poud.: ~ koga v vodo, s prestola, ~ koga od sebe; pihnjenec -ixa mprismo-Jenec, tepec, pihqjenka -e ž, pihnjenost -i ž prismojenost; pih piha m sunek, zapah >[pah- j pah-]; gl. tudi pehati pibovka -e ž bot. Paiin -a m \Apohnov priimek], Paiinov -a -o; paiin -a m zmagosktvna pesem, himna na čast Apolonu pajic -a m 1. možic, 2. delovna oMeka, medvedove hUiče, žaba, pajičev -a -o, pajicast -a -o, pajicek -cka m pijigoda 560 Palêmio pAJigoda-ef tef. pâjtevliia -e i in pajčcvina -e f : ~e ometati, lačen sem, da se mi delajo v želodcu, pijčina -e ž, pijčinat -a -o, pajčevnat -a -o, pijčinast -a -o, pijčevinast -a -o in pajčevinast -a -o: ~a tkanina, pijče-ven -vna -o: ~a nitka, pijčevnica -e ž med. \mrena\ pajčoUn -a m tančica: nevestin pajčo- lânski -a -o, pajčoldnast -a -o pajdiU -a m, pajdašica -e ž, pajdššiti -im, pajdâSenje -a s: koga s kom, •-x se med seboj, pajdâSlci -a -o, pajdàitvo -a s, pajdašija -e ž péjek -jka m: hišni, morski, povodni, šmarni ~i mu predejo po želodcu, pâjkov -a -o: ^^ mreža, ^jčji -a -e, pàjkast -a -o, pdjček -čka m, pàjkec -kca m, pàjkovci -ev m mn. zool. pàjèsen -éna m bot. pak prisl. staro za današnji protivni pa: to ~ ti povem Pika -e i \reka\: Šmartno ob piški -a -o: Paška dolina pakedriti -àm pačiti, pakedràj -àjte! pa-kedràl -àla -o, pakedrànje -a s, pakedràC -a m, pakedràlo -a s znč., pakedràv -àva -o, pakedrâvec -vca m >[-k»d-] pnkét -a m zavitek, zavoj, pošiljka, pakéten -tna -o: ~i oddelek na pošti; paketirati -am zavijati, spravljati, zlagati v zavoj, zavitek, škatlo, zaboj, paketiranje -a s: ~ obleko, jedila, sadje, cigarete, knjige; palcčtič -a m, pakétek -tka m; pakirati -am zavi(ja)ti, polniti, omotavati, pakiranje -a j: ~ žeblje, zdravila, cigarete; •pâkeljc -a [-k»lj-] m zavojček: ~ tobaka; *pikeljček -čka [-k»lj-] m pilUbn -a m \bakrova zlitina\, ^kfonski -a -o : ~a ura, pàkfonast -a -o iz pakfona : ploSče Pikistaa -a m \azijska država\, pàkistanski -a -o, Pàldstanci -ev m mn. pikobàl [-ÛI] -a m vrsta cvetov, nepravi kobid, pàkobùlast -a -o, pàkobûlen -Ina -o [-In-j, pàkobiUnica -e [-In-j ž, pà-kobiUniiki -a -o [-In-] pikovina -e ž, pàkovinski -a -o pikrirtil [-àl] m nepravi kristal, pà- kiistilen-lna-oHn-; pàkrôg -a m elipsa, nepravi krog, pikrdžen -žna -o eliptičen pikr6gla -e ž elipsasta krogla, pàkrôglast -a -o: ~a oblika zem^e pikt -a m pogodba, zveza, dogovor: skleniti ~ s kom; paktirati -am-»- pogajati se, sklepati zvezo, družiti se, pogoditi se, vezati se, paktint -a m pogodbenik, zaveznik poliča -e ž: steklena doževa pal^n -čna -o: ~o stopnišče, ~a revolucija palačinka-« i palidij -a m kem. elementi paladin -a m palatin PalamMes -da m mit. \grški junak\, Pala- mčdov -a -o Pilas in Pilada -de ž mit.: ~ Atena \boginja modrosti in umetnosti], Piladin -a -o: ~o svetišče; palidij -a m podoba Palade, obrambna, zavetna podoba, varstvo polatil [-dl] -a m slov. trdonebnik, pala-tilen -Ina -o [-In-] trdoneben: —i izgovor, ~i glas; palatalizirati -am(o)mehčati, palataliziranje -a s slov., palauU-zicija -e ž palatin -a m paladin, dvorjan, volilni knez v srednjem veku, palatinski -a -o: ~i zbor, palatinat -a m, palatinstvo -a s čast volilnega grofa Palatin -a m \grič v starem delu Rima], palatinski -a -o pilček -čka [-Ič-] m 1. pravljično bilje, 2. ptiček, pilčkov -a -o pilčiti -im [-vč-] pečkati, pilčenje -a s pileč -Ica [-tfc-J m: ~ na nogi, ~i na kolesu, šest ~ev dolg, pod ~em imeti, težko mu gre izpod ~a, pilčen -čna -o: ~a mera, ~o kolo, pilčnik -a m \.prsl-nik za palec, 2. oblič, 3. rogelj pri vilah, 4. med. palčna mišična kepa, S. rokavica z enim prstom, 6. bol., p^čnka -e ž \kost\, pilček -čka m, pilčevje -a s palci na (mlinskem) kolesu >[-vč-] paleo- 'v sestavi: paleocčn -a m geol. paleocčnski -a -o; paleograflja -e ž nauk o starih pisavah, paleogrif -a m, paleo-gr^ja -e ž, paleogrifski -a -o; paleo-litik -a m stara kamena doba, paleolitski -a -o; paleontologija -e ž nauk o okamninah, paleontolog -a m, paleontol6ški -a -o; paleozoik -a m staro geološko obdobje, paleozčičen -čna -o in paleo-z6jski -a -o; paleozoologija -e ž nauk o praživalstvu, paleozoolog -a m, paleo-zoolbški -a -o Palteom -a m |(7. mesto], palermski -a -o: ~o vino Pakstiiia 561 pan- Palesdim < ž, palestinski -a -o, Pakstinec -nca m, Palestfnka -e ž paléstra -e f 1. šola za rokoborbo pri starih Grkih, 2. telovadnica Palesirina -a. in-cm \skladatelj\, Palestrinov -a -o: '^-e skladbe; palestrinovsld -a -o: ~i slog, način paléta -e i slikarska deščica za barve, paléten -tna -o pdlež -a m gl. paliti pili -ja m sveti staroindijski jezik in zapisi v tem jeziku, palijski -a -o paliatir -a m blažilo, paliativen -vna -o blažilen pAlica -e ž: popotna, romarska, pastirslca, gorska, skakalna, leskova, maršalska suknarske ~e, zlato v ~ah, s ~o jih dobiti, dobil je dvanajst palic, o(b) ~i hoditi, spraviti koga na beraško ~o, rimska ~ \ozvezdje\ ; pdUčica -e ž 1. majhna palica, 2. ~ v mrežnici, pilička -e i, piličast -a -o: fižol, pilič(ev)je -a s, piličnik -a m zool. suhi prot, paličnica -c ž celica v mrežnici pélij -ami. grška in rimska vrhnja halja, 2. del nadškofovega ornata pélfk -a m min. pallltir -ja m vojak grške milice v osvobodilni vojni palimpsést -a m mlajši zt^is nad zbrisanim prvotnim, paUmpsésten -tna -o palindrtei -a m beseda, ki se naprej in nazaj enako bere, palindrômski -a -o palingoiéza -e ž biol. biološko ponavljanje, palingenčtičen -čna -o palinodiia -e i poet. Palinir -ja m Enejev krmar, Paliniirjev -a -o paliséda -e ž ohlodje, ograja iz priostrenih kolov, palisàden -dna -o palisinder -dra m \drevo\, palisàndrov -a -o: ~ les = palisandrovina -e ž [južnoameriški les\ palislca -C ž s prahom pomešana moka v mlinu, paliskast -a -o pélist -a m stranski, okrnel list, pàlisten -tna -o: oblike paliti pàlim, pâli -Ite! pàlil -ila -o, pâljen -a -o, pâljenje -a s in pâliti -im s stal. poud.: cunje se palijo, sonce pali, ~ svinje, pâljenec -nca m paljen ječmen, pàljenka -e f 1. žganje, 2. potica, kruh; pilcž -a m 1. ~ na fižolu, na trti, 2. po ~u diši, palivec -vca m, palivo -a s gorivo Slovenski pravopis — >6 pAima -e ž; dateljnova, kokosova, pahljačasta, pritUčna ~ zmage, priboriti si ~o zmago, palmov -a -o: ~e veje, ~o drevo, pahnast -a -o, pdlmovec -vca m bot., pilmovje -a s, palmovina -c ž \les\, palmovnik -a m \vrt\ >[-lm-] paipilicija -e ž trepetanje, razbijanje srca, palpitirati -am biti, utripati, tolči, udarjati, palpitiranje -a s; srce, žila močno palpitira >[-ip-] pAliiiia -e ž in paluba -e žkrov palud -ami. naplavina, 2. loček, paludje -a s in paludovje -a s naplavina, paliidnica -C ž bot. pamet -i i: zdrava ~ tako veleva, na — znati, povedati; ima večjo srečo kakor po moji ~i; po ~i živeti, ravnati; počasne, kratke ~i biti; pri hiši ni prave —^i, biti pri pravi ~i; v ^— vzeti omeniti kaj, spomniti na kaj, ob ~ priti; priti k ~i; srečati se, spreti se, navzkriž priti s ~jo; — je tx)ljša ko žamet; pameten -tna -o: ~ človek, konj, odgovor, ~a knjiga, kakšno '-'O uganiti, ziniti, to si mi —; ~o ravnati, živeti, pimetnost -i ž, pimetnik -a m \človek, zapisna knjiga\, pametnjik -a m pameten človek pAmetiti -im pomniti, spominjati se, pdme-tenje -a s: odkar svet pameti, pžmetovati -ujem, pdmetovanje -a s; odkar ljudje pametujejo; "pdmtivek -a m: od "'-a kar (ljudje) pomnijo pAmetiva -e ž tepežni dan Pamfiiija -e ž \antična pokrajhm v Mali Aziji\, pamfilski -a -o [-Is-] pamfičt -a m sramotilen spis, pamfliten -tna -o, pamfletist -a m, pamfletistka -e ž pimpa -e ž južnoameriška stepa *pimž -a m vulg. otrok, *pamžek -žka m, •pdmžast -a -o Pin -a m mit. \bog gozdov, rastlinstva in pastirjevl, Panov -a -o: ~a piščal, pžnski -a -o pan- v sestavi; Panamerika -e ž vsa Amerika kot celota, panameriški -a -o: ~o gibanje; panaral>ski -a -o; Panevrdpa -e ž, panevr6pski -a -o; pangermdnstvo -a s, pangermšnski -a -o, pangermin -a m; panislamizem -zma m; pankromati-čen -čna -o; panlogizem -zma m fil.; panpsihizem -zma m fil.; panslavizem -zma m, panslavist -a m, panslavističen -čna -o; panslovšnski -a -o, panslovdn-stvo -a s, panslovšn -a m; panteizem -zma m fil., panteist -a m, panteistka -e ž, panteističen -čna -o Panakea -ee ž mit. poosebitev zdravstva; panacčja -e ž zdravilo za vse bolezni Pinama -e i \ameriška dežela\, pžnama •« ž \bl^o\, pdnamski -a -o: slamnik, ~i škandal. Panamska ožina. Panamski prekop, Pdnamec -mca m, P^amka -e ž *|iinad -am zagovoriti, zagovarjati, urečt, uročiti, zarotiti, začarati, ustaviti, ustavljati, ukrotiti, premagati, dobiti v strati: ~ gada, ogenj, bolezen, vodo, točo, zver, besnost, zastrupljenje Pančatdntra -e i \star0indijska zbirka pripovedki pudčkte -ikt ž mn. d>irka pravnih dohčb iz starih rimskih zakonikov, del rimskega prava pandemija -e ž epidemija čez cele dežele, pandbničen -čna -o Pand6ra -e ž mit., Pandbrin -a -o: —a puSica paiidiir -ja m ogrski vojak, slep privrženec, hlapec, panddrski -a -o sužei^i, hk^-čevski: ~a duša, značaj panegirik -ami. hvalnica, 2. pesnik, pan^iričen -čna -o panči [-41] -ami. opažna plošča, 2. ksen stenski opaž, pai^len -Ina -o /"-to-i: —« plošče, panelirati -am obložiti s paneli piiiilai -e ž brezglavost, zmešnjava, strah, prephh: ~ prevzame ljudi, laičen -čna -o zbegan, brezglav: st^, beg, ~a osuplost, pinikar -ja m (°paničar) kdor dela zmešnjavo, preplah panirati -am povaljati v drobtinitah in rumenjaku: panirano meso pdnj -a in -li m, mn. pdnji -ev, pri pdnjih in panjih, s pdnji m panjmi: drevesni, čebelni, matični g^uh ko —>, les na ~u kiipiti, tudi star ~ se vname, panjdč -a m štor za v peč, gkin^, pinjev -a -o: ~a konbiica, panj6yje -a s, pdnjski -a -o: ~e končnice, i»iuič -iča m, pditjast -a -o Pankridj -a m os. i., Pankrdcijev -a -o, Pankrdc -a m, Pankrščev -a -o pinkrfMs -a m med. tr^>ušna slinavka, pdnkreasov -a -o: —' sok, pankredtičen -čna -o pdnlot -ami. vulg. nezakonski otrok, znč. otrok, 2. tisk. pan6 -ja m uokvirjena ploskev na steni, na stropu, uokvirjena slika I -e ž vejja, stroka, področje: iixlustrij-ska pridobitna—';pdn6ga-einavfV/ezna noga, okrnekt noga, pdnožica -e ž Panonija -e ž, pančnski -a -o: ~a država, —i knez, —« značilnosti. Panonska nižii^ Panted -ev m mn. pai)6ptikm -a m razstavnica voščenih podob zgodovinskih znamenitosti panordma -e f 1. razgled na vse stra/d, 2. gledališče Ptetm -a m antično svetišče v Olinpifi m v Rimu, pdnteon -a m \svetiSče\ pdi^ -ja m zool., pdnteijev -a -o, pdnte- tica -e ž, pdnteiški -a -o pontogrif -a m \risarska pripravi^ pantomima -e ž igra z gibi brez besed, itomimičen -čna -o, pantomimika -e ž pdölila -e ž pakrogki, krogli podobno tek», pdöbel -Ua -o nepravilno obel pdostrfca -e ž bot. pipa -e ž otr. jed, pdpati -am, pdpanje -a s, pdp(i)ca -e ž, p^^xati -am otr. papi -na m oče, papdnov -a -o papag^ -a m pt^iiga, papag^ -e ž, papagdjev -a -o, papa^jček -čka m, papagdjski -a -o, papag^jstvo -a s brezglavo posnema/^ papatfiči -ja m |mitfioa|, papatši^jski -a -o: —41 mrzlica papaverin -a m makovma pdpež -a m, pdpežev -a -o: ~a sveča bot., pdpeški -a -o: bolj —i ko papež, pd-peStvo -a s, pdpežnik -a m, pdpejüca -e ž, pdpežtaja -e ž, pdpežica -e ž bot. laška repa, pdpežniSki -a -o, pdpežniStvo •a s, pdpeäevec -vca m, pdpeževka •« ž, pdpežBvski -a -o, papei^dti -l^em, papežiij -tel papeževdl -dla -o, papeže-vdnje -a s; gl. tudi papizem papiga -C ž in pdpiga -e ž zool., papigin -a -o in pdpigin -a -o, papigovka -e ž \bolezen\ Papin [papin] -a m \fixine. fizik\, Papinov -a -o: ~ lonec pai^ -ja m: bel, gladek, hrapav, klejen, svilen, kiep —, karbonski, pergamentni, kredni, cigaretei, časopisni, toaletni, pisemski, i^ni, notni —lakmusov — vrednostni —ji; vreči misU na —-pije, — je potrpežljiv, potnik je bil brez —jev listin; papiren -ma -o: —a industrija, papftjast -a -o, papirček -čka m: cigaretni —papirnat -a -o: —a škatla. 563 imnilogija ~ jezik; papirnica -c i \trgovina in tovarnal, papimičen -čna -o, papirniški -a -o, papirničar -ja m \cielavec\, papir-ničarka -e i, papirničarski -a -o; papir jevina -e i in papirjevina -e ž {jnovj papirec -rca m risani vzorec za čipice papirogrif -a m \ priprava za razmnoževanje]; papirtnaše -ja m papirna icaia pipiros -a m rastlina, Ici so iz nje (klali papir — papirus -a m, pžpirosov -a -o = papirusov -a -o: ~ zvitek, papirosen -sna -o papizem -zma m, papist -a m, papistka -e ž, papističen -čna -o, papistovski -a -o piprika -e ž; huda, sladka, nadevana piprikov -a-o: ~a solata; papricirati -am, papriciran -a -o, papriciranje -a s\ ~ juho, pdprikaS -a m \jed\ fir -a m tivojica: lep zakonski, plesni ~ volov, čevljev, rokavic; imeti biti za ~ komu, iti v ~ s kom vštric, ni mu ~a enaicega, podoimega; čevlja nista organi na ~e, po ~ih; pdrček -čka m, paren -ma -o: ta čevlja nista ~a nista par; pžroma prisl. v parih: šU so ~; pamopemat -a-o: — list bot. par nekaj, nekoliko: ~ dni, ~ ur, ~ zrn pAra -e ž: uboga ~ reva, uradniška —, konjska ~ pira -e ž: vodna, žveplena, nasičena, odvečna z vso ~o delati na vso moč, paren -ma -o: ~i kotel, ~i valjar, ~a žaga, —a turbina, —a kopel, pimik -a m: potniški, čezoceanski, ribiški ~ na kolesa, na vijak, pamiški -a -o: —o moštvo, parovnjik -a m čeber za parjenje pira -e ž \denarna enotaj: pet par, 50 par (°p4ra), ni prebite ~e vreden parabčlum -a m Isamokresj poribola -c f 1. mat. krivulja, 2. poet. prilika, prispodoba: govoriti v ~ah, parabolski -a -o [-Is-], parabolen -Ina -o [-in-j: —a enačba, ~a oblika; parabo-ličen -čna -o: poet. ~o izražanje, parabolika -e ž Paracelsus -a in -člsa m jfvic. zdravnik in alkimist], Paracelsov -a -o >[-lz-] poiida -e i 1. slovesen obhod, postavljanje: vojaška imajo ga samo za ~o, vratar je naredil ~o, 2. presekati nasprotniku ~o, pariden -dna -o: ~a obleka, ~i nastop: paradirati -am nastopati v paradi, potmšati se, paradi-ranje -a s paiadenttea -e ž med. parodontoza paradigma -e ž slov. vzorec, zgled; mn. paradigme -gem [-gsmj ali paradlgmata -at s; paradigmdtičen -čna -o: —a ponazoritev paradiž -a m raj, paradižen -žna -o rajski, paradižnik -a m, paradižnikov -a-o: ~a juha, omaka, paradiževka -e ž bot. paradMcs m na videz brezglava, nespametna trditev, nepričakovana, osupljiva misel: govori v samih —'ih, parad6lcsen -sna -o osupljiv, presenetljiv: ~a trditev, parad6ksnost -i ž parifa -e i 1. značka za ime, 2. podpis z značko, 3. žig z značko, parafirati -am podpisati z značko, parafiranje -a s: kopijo dopisa parafazija -e ž govorna motnja parafin -a m kem. mineralna tolšča, para-finov -a -o: ~o olje, parafinski -a -o: «—a sveča, •^o olje parafriza -e ž opis, razU^a z drugimi besedami, parafrazirati -am opisati, razlagati, parafraziranje -a s, parafržst -a m, parafr^tičen -čna -o paragrif -a m člen, odstavek, oddelek, paragrafar -ja m pikolovec, preveč natančen človek, kdor sodi vse le po predpisih, paragrifarski -a -o Pingvij -a m ]država], paragvajski -a -o, Paragvdjci -ev m mn. paralaksa -e ž fiz., astr., mat., fot., para- laktičen -čna -o paralela -e ž vzporednica, primerjava: napraviti ~o s čim vzporediti, primerjati, paralelen -Ina -o [-In-] vzporeden, para-lelnost -i [-In-j ž, paralelka -e [-Ik-] ž vzporednica v šoU, vzporedni razred; paralelizirati -am vzporediti, vzporejati, paraleliziranje -a s, paralelizem -zma m vzporedje; paralelogram -a m geom., paralelogržmski -a -o, paralelepipčd -a m geom., paralelepipčdov -a -o paralip6mena -en s mn. dopolnitve, dodatki književnemu delu paraliza -e ž ohromelost, razkroj: otroška propesivna paralitičen -čna -o: '--' bolnik, paralitik -a m, paralizirati -am (o) hromiti, preprečiti, preprečevali, onemogočili, onemogočali učinek, para-liziran -a -o, paraliziranje -a s: ~ delo, voljo, podjetnost paralogija -e ž nesmisel, zmota, paralogizem -zma m napačen in varav sklep, prevara. I«i«i08iia 564 IMTkét paralogističen -čna -o, paralo^tika -e i dokazovanje z varljivimi sklepi panunènt -čnta m, nav. mn. paraménti -ov m Itg. : cerkveni ~i parâmeter -tra m mat., min., teh., parà- metrski -a -o paramitija -e i poet. [spodbudna pesnitev], paramitičen -čna -o paranôja -e i [duševna bolezen], parančičen -čna -o, paranôik -a m parapét -a m ograja: okenski parapéten -tna -o: —i zapah, okvir parapsihologija -e i veda o okultnih pojavih, parapsiholôg -a m, parapsiholôSki -a -o poiasiiig -a m [antična dolžinska mera\ parasit -a m parazit paratiksa -e i slov. priredje, paratiktičen -čna -o prireden pirati -am, pàranje -a«: ^ obleko, trebuh, srce se mi para, paràlen -Ina -o [-in-]: ~i nožiček = paralo -a s, parič -a m paratfftis -a m \tifus\, paratifusov -a -o: ~ bacil, paratifôzen -zna -o: ~i bolnik paravin -a m->- zaslon parazit -a m biol. zajedavec, prisklednik, parazitka -e ž, parazitski -a -o zajedavski, parazitstvo -a s, parazitâren -ma -o: ~a bolezen, parazitizem -zma m; parazitologija -e i nauk o zajedavcih paKila -e i kos posestva, zemljišča, par-célski -a -o [-Is-] : ~i dohodek, parcélen -hia -o [-Irt-j: ~o gospodarstvo; parce-lirati -am ( raz) kosati, ( razjdrobiti zemljo, parceliranje -a s, parcelàcija -e i pordileii -Ina -o -»• delen pird -a m zool. panter, pàrdov -a -o, pirdovina -c ž in pardovina -e ž \kožu-hovina] pardéa -a. m-*- oprostitev, oproščenje, odpuščanje, prizanašanje: brez ~a-> brez usmiljerya, prizanašanja, neusmiljeno: pardôn medm.: ~ oprostite! ne zamerite! pardonirati -am: ~ koga ->• komu prizanašati, prizanesti, spregled (ov) ati *pére pâr ž mn. mrtvaški oder: biti, ležati na ~ah parentéza -e ž vmesni stavek, oklepaj, parentetičen -čna -o parère -ra m pismeno strokovno mnenje: oddati svoj — paréti -Im, parèl -éla -o, parênje -a s: voda pari se spreminja v paro", gl. tudi pariti paréza -e i med. Mna ohromelost, parétiéen -čna -o parftm -a m vonj, vonjava, dišava, parfùmov -a -o: duh, parfùmski -a -o: ~a stekleničica; parfumirati -am (o)dišaviti, parfumiran -a -o, parfumiranje -a s, parfiimar -ja m dišavar, parfùmarica -e ž, parfumerlja -e f pirija -a in-C m pripadnik zelo nizke kaste v Indiji, suženj, brezpraven človek, pârijevski -a -o parirati -am ->■ prestreči, odbiti, odbijati Piris -a m {trojanski junak], Pàrisov -a -o parisilaba -e ž slov. enakozložnica, parisi- libičen -čna -o enakozložen paritéta -e ž enakost, enakopravnost, paritéten -tna -o: ~a komisija piliti -im, piljenje -as: ~ se na soncu, voda se pari na soncu, perilo parimo z vrelo vodo, trava se pari na kupu, sod parimo s kropom; pimja -e ž, parilo -a s, parihiik -a [-ipi-J m, parilnica -e [-un-] ž ]posoda], pijjenik -a m sladek kruh iz poparjenega testa, parivo -a s ]krma] pirlti -im družiti v par, posebno pri živalih in rastlinah, pirjenje -a s in pariti -im, piri -Ite! paril -a -o, parjenje -a s, paritev -tve ž, paritven -a -o [-tvm-] Pariz -a m, v ~u, pariški -a -o, Parižin -ina m, Parižinka -e i porizar -ja m ]težak tovorni vozi, parizarski -a -o: ~a vprega pirk -a m 1. obsežen vrtni nasad: tivolski, naravni 2. skupina prometnih pripomočkov: vozni železniški —; parkirati -am, parkiranje -a s: šofer, avto parkira v stranski ulici, parkiren -ma -o : ~i prostor, parkométer -tra m priprava za merjenje parkirnega časa Pirka -e ž mit. ]boginja rojstva], pirke pirk ž mn. rojenice, sojenice pirkelj -klja m: kam moliš svoje ~e, pirkljevka -e ž, pirkeljski -a -o [-kalj-], pirkeljc -a [-kalj-] m: kozji ~i bot.: pirkeljček -čka [-kalj-] m, parkljar -ja m zool., pirkljarski -a -o, pirkljast -a -o, parkljit -ita -o; parkljiti -im, parkljàj -ijte! parkljil -ila -o, parkljinje -a s pirkelj -klja in -keUna [-kalj-] m hudič; pirkeljnov -a -o: ~i rogovi, ~a veriga pariiét -a m iz trdih deščic zložen pod: hrastov zna se sukati po ~u ali na ~u v gosposki družbi, parkéten -tna -o : ~a tla, ~a deščica = parkétnica -e i, parketirati -am polagati parket, zlagati pwfcét 565 deščice v pod, parketiranje -a s, parkčtar -ja m kdor poklada parket, parkétaistvo -a s \obrt\ parlamènt -énta m državni zbor, ski^ščina : ~ sklicati, razpustiti, saj to je cel parlaminten -tna -o: ~i prostori, ~i Stenograf, Parlamentären -ma -o: večina, seja, vlada, ~e volitve, parlamentarizem -zma m vladanje s parlamentom, parlamentarec -rca m poslanec, posrednik, parlamentärka -e ž poskinka, posrednica, parlamentärski -a -o: —« ugodnosti, parlamentirati -am pogajati se, pogovarjati se, parlamentiranje -a s: ~ med vojno parlogiif -a m \priprava za narekovanje\, parlogräfski -a -o Pénna -a in -e m \sl. skladatelj), Pârmov -a-o: ~e skladbe, pârmovski -a -o Pinna -e ž \it. pokrajina], pérmski -a -o: ~a kartuzija; parmezàn -a m l^rj, parmezinski -a-o: ~a izdelava sira parmina -e ž \jabolko\ : zlata ~ Pamiénides -da m \grSki fik>zof\, Parmé- nidov -a -o pAma -e ž svisli Pami8(os) Pamisa m \gora v Crčiji\ : iti na ~ posvetiti se pesništvu, pamàs -a m: slovenski, mladi ~ pesniki, pesništvo, pamiSki -a -o ; Pamâs -a m ]gkisilo franc. pesnikovi, pamäsovci -cev m mn., pamà-sovski -a -o: ~a skrb za obliko Pinies -a m \gorovje v Atikil, pâmeSki -a -o paro- v sestavi: °parobr6d -a m parnih, paromér -a m, paromérski -a -o; paro-plôven -vna -o, paroplôvba -e ž\ paro-vöd -6da m, parovôden -dna -o parôbdc -bka m trš, štor po posekanem drevesu, parôbkov -a -o parodija -eil. komično-satirično posnemanje pesmi, govora, sloga, 2. prevračanje v smešno; parodirati -am, parodi-ranje -a s, parodist -a m, parodističen -čna-o: ~i poskusi parodontdza -e ž med., parodontôzen -zna -o: ~o obolenje pirog -a m okmel rog, pirožič -a m, pirožen -žna -o, pirožek -žka m, pirožnik -a m I jelen] piràj -ôja m nepravi roj paroksitoDon -tona m, mn. paroksitona -ton s slov. na predzadnjem zlogu (z akutom) poitdarjene besede, paroksitonéza "-e i shv. poudarjanje na predzadnjem zlogu poroksizem -zma m 1. poostritev v bolezenskem napadu, 2. krči pri histeriji, 3. ~ v političnem gibai^ju, paroksizmälen -Ina -o f-ln-J: ^ značilnosti parôla -e ž geslo: širiti, pisati, delati '-e, parôlen -Ina -o f-ln-]: -—i lističi paronomazija -e ž Iretorična figurai Pirsifiü f-al] -a m | Wagnerjeva opera ; Pärsifalov -a -o, pérsifak'-.i -a -o f-ls-] pdrta -eil. sekira, 2. igra: ~o tresti pArte -ja m in neskl. osmrtnica: dati v list ~ za rajno partcnogcniza -e ž razplod z neophjenimi jajčeci, nespolna ophditev, parteno-genetičen -čna -o PArtenon -a m Atenin tempelj na Akropoli v Atenah, pArtenonski -a -o: ~i friz partêr -ja m pritličje (hiše ali gledališča), partêrski -a -o, partêren -ma -o: "—i sedeži, ~a telovadba PArti -ov m nm. [nekdanje ljudstvo južno od Kaspijskega morja\, pârtovski -a -o particip -a m deležnik, participiAlen -Ina -o f-ln-]: ~a zveza; participirati -am biti deležen, udeležiti se, participiranje -a s: — pri delitvi dobička, participAcjja -e ž pArtiJa -e ž stranka: član komunistične <-«, pArtijski -a -o, pArtijec -jca m, pArtijka -e ž, pArtijstvo -a s pardja -e f 1. enkratna igra: ~ šaha, taroka, 2. oddelek, skupina, družba: s to ~o še ne grem, 3. odlomek, odstavek: lepa ~ v knjigi, v skladbi, 4. zakon: ponuja se ji dobra ~ paitikula -e ž slov. členek, partikulAren -ma -o poseben, posamezen: ~a zgodovina, ~o pravo, ~o prijateljstvo, parti-kularizem -zma m, partikularist -a m, partikularistka -e ž, partikidarističen -čna -o partitivctt -vna -o delen: ~i genitiv, partitivnost -i ž: ta rodilnik izraža ~ partitâra -e ž glas., partitüren -ma -o partizAn -a m: iti v ~e, partizAnka -e ž \oseba, čepica, puška\, partizAnski -a -o, partizAnstvo -a s, pariizAniti -im, parti-zAnščina -e ž partizAna -e ž IsuUcal pértner -ja m udeleženec, soigravec: ~ v igri, pri nastopu, nima —ja sebi enakega, pArtnerica -e ž, pArtnerski -a -o, pArtnerstvo -a s parveni -ja m povzpetnik, parvenijski -a -o, parvenijstvo -a î jara gospoščina pis 366 pisti p4s -a in -li m, dv. pisa pasov pisoma in pas6va -dv pasdvoma, mn. pas6vi -dv 1. Mačni, trebušni, kilni, plavalni, rešilni nositi ~ steznik, zategniti (si) ~ (zaradi lakote), 2. hči je vitka v ~u, obleka je tesna v ~u, okoli ~u objeti, žito do —u, 3. cona: polarni, deževni, sončni 4. Venerin — zool. \rebrača\, S. izmena: delajo v treh ~ih; pisen -sna -o: ~a zaponka, pisec -sca m = pišček -čka m; pis^t -a -o: ~i izpuščaj = pisovec -vca m, pisavec -vca m zool., pisavka -e ž \raca\, pisanec -nca m = pisanček -čka m: čmrlj pisa -e ž: ~e na ženskem krilu, papirnata, ploče-vinska pasica -e ž: mavčna — volnena ~ nad srajco; pasilnik -a [-i/n-] m: ~ pri sedlu; pisati pišem, pisanje -a s: — zid z zelenimi progami, dekle se paše z modrim svilenim pasom pasint -a m pešec, mimoidoči; gl. tudi pasirati pisar -ja m \obrtnik\, pisarski -a -o, pi- sarstvo -a s pasit -a m \tropski veter\, pasiten -tna -o: ~i veter °pisati nišem pristajati, podati se, prilegati se, soditi kam, spadati pasiia -e f 1. prehod, 2. odlomek v knjigi, v skladbi: najlepša pasažir -ja m -* potnik, pasažirka -e i potnica, pasa-žirski -a -o potniški Pascal [paskdlj -a m \franc. mislec\, Pascalov -a -o, pascalski -a -o [-Is-j pisesik [sasikj -ski m Pasifaa -fae ž gr. mit. Minotaurova mati, Pasifain -a -o pasijon -a m Itg. Kristusovo trpljenje, pasijdnski -a -o: ~c igre, pasijdnka -e ž bot. trpljenka pasirati -am 1. iti mimo, skozi, čez; 2. pretlačiti, pretisniti skozi (mrežo, cunjo) pisiv -a m slov. trpni način, trpnik, pisiven -vna -o trpen, mrtev, nepodjeten, ne-delaven: ~i glagoli, ~ ud društva, ~a volilna pravica, ~a rezistenca, pasiven -vna -o: ~a bilanca, ~i kraji, —o podjetje deficitno, pisivnost -i ž in pasivnost -i ž, pasiva -iv s nm. trg. obveze, dolgovi, zguba, pasivizicija -e ž pasjiasa -e ž \igra na karte\: ~o igrati, ~o polagati pasJcgUv -iva -o, pasjeglivec -vca m, pasjegilivka -e ž, pasjeglivski -a -o pisji -a -e: ~a koliba, ~i dnevi najhujša vročina, ~i človek hudoben, ~e vreme slal)o, ~e življenje slabo, ~a duša hlt^evsko vdana, —a dlaka! —a vera! ~a vijolica bot., ~a trava, ~i jezik bot., grozdje; po ~e me zebe, po —e živi, po ~e me je ozmerjal; pisjak -a m 1. bot., 2. zob, 3. iztrebki, 4. koliba = pisjica -e i paidcvfl [-11] -a m \sramotilen spis\, paskvi-len -Ina -o [-bi-j, paskvilint -a m pisec paskvila pisUka-ef pisma -e ž, rod. mn. pasem [-sam] : konjska pisemski -a -o [-sam-] Pissau -a m \mesto\, pissauski -a -o pist -i ž: mišja, ptičja, volčja ~ za dihi^e, za kune, ~ komu nastaviti, ujeti koga v —, iti komu v sprožiti — pista -e ž leščilo, čistilo, maža: zobna ~ za parket; pastdzen -zna -o: med. — obraz testen, ~e barve, ~ glas, ton pastél [-élj -a m suha barva, barvna kreda, podoba z barvnimi kredami, pastélen -hia -o [-In-] : ~e barve pastéta -e ž ("pašteta); jetrna pasja pastéten -taa -o: ~a škatla, pastétar -ja m \izdelovavee, prodajavec\ Pasteur [pastêr] -ja m |/ronc. kemik\, Pasteuijev -a -o: zavod; pasterizirati -am, pasteriziran -a -o, pasteriziranje -a ~ mleko, pasterizicija -e ž pisti pidem, pidi -te! pidel -dla -o in pil pila -o: ~ v vodo, na tla, vznak; padel je, kakor je dolg in širok; jabolko ne pade daleč od drevesa; mušica pade v oko; dijak, vlada, minister pade; vojak pade v boju; mraz, vročina, barometer pade; cena, vrednost, tečaj pade; papiiji padejo; zastor, kocka pade; senca je padla nanj; ~ komu v roke, komu v besedo seči, vskočiti; zmeraj na noge ~ znajti se; to mi še v glavo ne pade mi še na misel ne pride; v hišo ~ nepričakovano priti; ni na glavo padel ni neumen; fant ni na zôbe padel je odrezav; načrt pade v vddo; v mojih očeh je zelo padel; praznik pade na sredo je, pride na sredo; zviška, z neba "odločitev pade odloči se; "predlog je padel predloženo je bilo; "očitek pade je izrečen, "hiša pade na sina pr(e)ide, hišo dobi sin; ~ na kolena poklekniti; ~ komu k nogam 567 patriot vreâ' se pred koga-, sum je padd nanj osumljen Je bil; iz vloge spoaAiti se, zaiti, zmotiti se, pogrešiti; °v hrttet od zadaj, zahrbtno mtpasti; v nezavest omedleli; v nemiiOst, zamero zameriti se, priti f zamero prf kom; komu okoli vratu mči ae, objeti kopt; komu v breme priti komu na skrb, na glavo; °v oči ~ pozornost zbuditi; "•> po kom nt^tasti koga, vreS se na koga; p^l -dla -o pral: dekleta, papiiji, v vojni pésti pâsem, F^i -te! pas0č -a -e, pâsel -sla -o: ~ živino, oâ, radovednost, lenobo; živina se pase bolezen se po meni, megle se pas^ po dolini; zijala ~ na čem; ~ z želodom, z repo, 8 koruzo krmiti; ^ koga z obljubami, z lepimi besedami; pas0č -6ča -e prid. : ~a se živina pastila -e ž zdravUska kroglica, tableta postinâk -a m = pastinàka -e ž bor. pastir -ja m: krayji, svinjski dušni ~ duhovnik, kačji ~ zooL, pastirjev -a -o, pastirec -rca m, pasti^k -čka m, pastirica -e ž: kačja ~ zooL, pastiričin -a -o, pastirski -a -o: ~a igra, narodi, "«o pismo, pastirstvo -a s: dušno pastirička -e ž \ptič\ = pastiričica •e ž; pastirovâti -ûjem, pastirovâi -àla -o, pastitovànje -a s pâstor -ja m \protestamovski duhovnik\, pàstorski -a -o, pâstorstvo -a s pastorile -la m kg. Škofova palica, pasto-ràla -e 2 1. glas pastirska pesem, 2. pasto-ralka, pMtorâlen -Ina -o [-In-]: ~a poezija, igra, ~a teologija, pastoràlka -c [-Ik-] ž teol. nauk o duSnem pastirstvu pdst«^ -rka m, pâstorka -e ž pistftžec -žca m in pàstôžec -žca m nepravilen stožec pastûb -a m star, žrebec pésus -a m odstavek k knjigi, del skkdbe: najlepši ~ v povesti, težak ~ piša -a in -e m \turSki častni naslov\, pàSev -a -o, paSalûk -a m, paSalûSki -a -o; paSevàti -ùjem, paSùj -te! paševil -àla -o, paSevànje -a s piSa -e Ž: skupna, strniščna, čebelja dušna — za oči, gnati na —o; pàSen -šna -o: pravica; pašnina -e ž \plačilo\, pAšnik -a m: občinski, čredin-ski, planinski ~ pišniški -a -o, pàSnja ■* ž, pâSniStvo -a s nauk o pašnikih piščipivd -cev m mn. zooL *pašet -a m Izhžljh meter\ pUteo -tna m 1. ogrt^enkoaumdje, zasajen s trto, 2. obdelana terasa f bregu, v vinogradu, paStn&ti -im, paStn^j paštnil -41a -o rigobtti, prekopavati zemljo v vinogracbt, na vrtu, hpatiti, paštnžnje-a J p6t -a m: ~ pri šahu patarte -a m {pripatbOe verske ločine\, patarčnski -a -o patčna -e ž Itg. Ipozkčen krožnik\ potot -čnta m 1. registrirana pravica: to je njegov ~ priglasiti, 2. razglas: cesarski patenten -tna -o: ~i urad, pravo, patentirati -am, patentiran -a -o, patentiranje -a ~ izimi, pa-tentnopriven -vna -o piter -tra m oče, naslov redovnega duhovnika: ~ Stanislav Škrabec, pitrov -a -o, pdtrski -a -o patemdster -tra m \dvigak>\ 'patemošter -tra m rožni venec, molek pitina -e ž: kovinska dati jeziku starinsko ~o, pštinast -a -o, patinlrati -am, patiniran -a -o, patiniranje -a s Pitmos -a m \eden Sporadov\, pitmoški -a -o: ~a klima patogčn -a -o bolezen povzroči^: ~e bakterije, patogčnost -i ž, patogenčza -e ž nastanek bolezni pitoka -e ž zadnje, slabo vino, žganje, pivo patotogija -e ž, patol6g -a m, patold^ja -e ž, patol6ški -a -o; ~i tip, ~o vedenje, ~e posebnosti pitos -a m zanos, vznesenost, slovesnost = patčtičnost -i f: ~ v pisanju, patetičen -čna -o zanosen, vznesen, slovesen: ~ nastop, ~a igra, patčtik -a m kdor ljubi patos patriirli -a m očak, poglavar (vzhodne) cerkve, patriarhija -e ž, patriarhijski -a -o, patriarhit -a /n: oglejski patriirški -a -o, patriarhdlen -Ina -o [-In-] staro-sveten: —e razmere donuiče, stare, ~a vaška skupnost, patriarhdlnost -i [-In-j ž patrica -e ž tisk., den. dedec patrieij -a m plemenitaš (posebno starorimski), veljaven meščan, patricijka -e ž, patricijski -a -o: ~a hiša patrimdnij -a m očetna dediščina, patri-monialen -Ina -o i-ln-] deden: ~o pravo patri6t -a m rodoljub, domoljub: lokalni patri6tka -e ž, patriotizem -zma m. pnnoi 568 Pêce« patri6tičen -čna -o = patri6tski -a -o domoljuben, rodoljuben patrMika -e ž nauk o cerkvenih očetih, patiističen -čna -o, patrologija -e ž, patrol6g -a m, patrol6$ki -a -o PitrakkM -kla m \homerski junak], Pdtro-klov -a -o: ~a oprava, ~o prijateljstvo z Ahilom patr6la -e ž patrulja, patr61en -Ina -o [-In-]: "A čoln, patroUrati -am, patroliranje -a s patrte -a m zavetnik-, cerkveni ti si mi čuden službo oddaja patrdnov -a -o, patrdna -e i zavetnica, patrdnin -a -o, patrčnski -a -o zavetniiki, patronit -a m zavetniitvo, pokroviteljstvo, patro-nitski -a -o: pravice, dolžnosti, patroninca -e patronšnčen -čna -o, patronšža -e ž socialno zdravstveno skrbstvo, patronšžen -žna -o: ^^ sestra pafertea -c ž 1. naboj: ~ za puiko, za samokres, dinamitna 2. vzorec, kalup, oblika: poslikati stene s —o patmifaiik -a m, mn. patronimika -ik s ime, narejeno po očetovem imenu, patro-nimičen -čna-o patriilja -e ž obhodna straža, obhodnica, patrdljen -Ijna -o, patru^irati -am, patniljiranje -a s PAnlas -la m rim. os. i., Pšulov -a -o Panstalaa -ia in -ie m in Pavzšnlja -»in-em ]spartanski kralj], Pavzšnijev -a -o piv -a m: oiaben kakor ~ vozi kočijo, iopiri, nosi se kakor pavov -a -o: ~o petje, pdvji -a -e: ~i rep, pdvast -a -o, pdvček -čka m = pavič -Iča m, >ivinja -e / = pivovka -e i = pavica -e ž samica] Pivel [-91] -vla m os. i., Pdvlov -a -o: na ~o, o ~em; Pdvle -ta m, Pdvletov -a -o PiveKek -čka m, Pdvelčkov -a -o [-val-] Pšvla -e ž os. i., Pavlica -c ž, Pšvlin -a -o. Pavlina -e ž, PavUnin -a -o; pavlfnski -a -o: ~a pisma, ~i red, pavlinec -nca m ]čbm reda\ piTinec -nca m bot. pavijta -a m zool. \opica\ paviljdn -a m: Jakopičev, umetniški, vele-scjemski paviljčnski -a -o: ~i sistem zidanja, pavilj6nček -čka m pivka -e Ž gkts., nav. mn. pivke pivk: tolči na pavkist -a m pavliha -a in -C m norčav, smeSen človek, tepček = pavlOha -a in -e tn; pavlihov -a -o = pavliihov -a -o, pavlihast -a -o. lavlihovstvo -a j; Pavliha -a /« -e m list\, Pavlihov -a -o paviinčck -člca m ]metulj] : dnevni, nočni ~ pAvda -e ž : strelna <-', i^volen -Ina -o [-In-] = pàvolnat -a -o [-bi-j: ~o blago, pàvolast -a -o, pàvolica -e ž prejica, pivolnik -a [-bt-] m bot. pavpcriiAdJa -e ž množično siromašenje, gospodarsko propadanje, pavperizirati -am osiromašiti, pavperizem -zma m splošru) uboštvo, splošna revščina pAvMa -e ž stranska vrsta, pivfeten -tna -o : značilnosti pavSAI [-àl] -a. m povprečnina, počezek, ■povpreček, odmerek, pavšAlen -hia -o [-bt-] povprečen: ~a sodba, pavšalirati -am odmeriti povpreček, pavSaliran -a -o, pavialiranje -a j: ~ poštnino, plačevanje, pavšalist -a m ]plačnik] pivza -e ž odmor, premolk, oddih: ~ v šoli, v glasbi, pri delu, pâvzen -zna -o: ~o znamenje, pavzhati -am odnehati, prenehati, počiti, počakati, počivati, pavzi-ranje -a s pazdér -ja m lesnati deli(lanenih) stebel, ki se pri trenju luščijo od vlaken, pazdémat -a -o: ~o predivo, pazdéije -a s", tudi pezdir pizduiia -e ž: pod ~o peljati, izpod ~e jemati izmišljati si, improvizirati, pod ~o ga boli len je; pizdušen -šna -o; ~a bezgavka paziti pazim, p^ -itel pazčč -a -e, pàzil -ila -o in pâziti -im s stal. poud.: ~ na otroke, na živino; ~ otroke varovati; se česa ali pred čim; mejači so pazili Krpana; pšžnja -e ž: posvetiti ~o čemu paziti na kaj, pazljiv -a -o: ~ učenec, pazljivost -i ž, pàzen -zna -o, pàznost -i ž, pâznik -a m: jetniški, rudniški pâznica -e ž, pazniški -a -o; pamoùh -a -o, paznoùhec -hca m zajec pHž -a m: dvomi pšžev -a -o: ~o vedenje, pšže -ta m, paževski -a -o: ~e dolžnosti paž pšža m lesen oboj, pižen -žna -o: —e deske, pAžiti -im, pšžen -a -o, pšženje -a j; ~ stene z lesom, pažnica -e ž \deska\, pAžnik -a m \žebelj\ pAželj -žlja m = pšžnoht -a m parkelj, krempelj Péca -e ž \gora\: priti izpod ~e, s ~e pêcd] -clja m: listni, češnjev, grozdni pecljàt -âta -q: ~o sadje, pêcljast -a -o. Ptcel) 569 P<8> pecljiti -im, pecUij -ijtel pecljil -ila -o, pecljinje -a s: ~ grozd, ~ jagode pecivo -a s: čajno pecilen -Ina -o[-In-J: ~i praSek peč -I ž, na p6či: lončena, plinska, električna sobna, kmečka, krušna, sušilna, talilna, žgalna zakuriti v ~i; sedeti za ~jo, tema kakor v ~i, vroča ko ~ podpirati; ~ se je podrla žena je rodila-, pči^ -ežin pečica -e f = pečka -e i; pččen -čna -o: ~a vratca, ~o omelo, p^ica -e f 1. krušna peč, 1. kahlica, i^njik -a m \p«čica\, pečnik -a m zapeček; pečir -ja m \obrtnik\, pečarica -e ž, pečirski -a -o: ~a obrt, delavnica, pečirstvo -a s pti -i ž skala, pečina, nav. mn. peči -i skalovje: Mirna, Gadova, Savna Pasje ~i P4Č -i ž \mesto\, p6Ski -a -o: ~i patriarh peča -e ž [ženskopokrivalo], pečen -čna -o: ~i vozel peUt -a m: poštni, uradni Salomonov ~ bot., ~ pritisniti, pod ~ dejati, pečiten -ma -o: ~i vosek, prstan, pečitnik -a m: kovinski pečimica -e ž, potiti -im, pečatenje -a s, pečitar -ja m izdelovavec pečatov, pečatilo -a s štampiljka, pečatnina -e ž \plačilo\, pečitnikai -ja m pečiti -im se ukvarjati se, pečij -ijte se! pečil -ila -o, pečinje -as: ~ se s čim, se s kom peččvjc -a s, pečeven -vna -o skalnat, peiičvnost -i ž, peččvnat -a-o: ~ svet, pečevnlk -a m = pečinar -ja m, pečina -e ž, pečlnast -a -o piči pččem, pžci -Ite! namen, pčč, pek6č -a -e, pčkel pškla -o: kruh, kavo, meso, ribo sonce, kopriva, žganje p«^; sramota, rana peče; vest ga peče, oči me pečejo; na soncu se zna več ko hruške —; pekčč -čča -e prid.: ~ občutek, očitek, ~a bolečina; pekočina -e ž; peten -ena -o: ~a piška, na novo fant je kuhan in ~ pri sosedovih; pečenje -a s \delo in izdelek], peččnka -e ž: telečja, pljučna —petenlca -e ž \klobtisa in goba\, petenkar -ja m lovec, ki lovi samo zaradi mesa; pečenjik -a m \jed\, petenina -e ž pečenje, pecivo, pečena jed pečica -e f 1. tolsta guba trebušnice, 2. ^ za koline, pččiten -čna -o: ~a žila pečina -e ž gl. pečevje pečki -é in-è ž, mn. pečkč pečki in peččk [psčikj in pečik in pččk [pičk]: bučna, jaboltaa in» denatja ko pečki; pečkit -ita -o: ~o sac^e, pečkovnit -ita -o, pečkdvec -vca m samoraslo drevo >[p3Č-] peCkiti -im ieno dehti, drezati, palčiti, pečkij -ijte! pečkil -ila -o, pečkinje -a s: češnje ~ jemati iz njih pečke, pečkilo -a s počasni >[p»č-] pečnik -a m: alpski ~ bot. péd -1 ž; velika, mala meri pet ~i, braniti vsako ~ zemlje, niti za ~ se ne umaknem, pédenj -dnja m in pedinj -a m in pedénj -dryà m: ~ dolg, visok; ~ človek ~ človeka m; pednjiti -im s pedjo merili, pednjàj -ijte! pednjil -ila -o, pedtùinje -a s: gosenica pednja pedagégUta -c f vzgojesloyje, pedagôg -a m vzgojitelj, vzgojeslovec, pedagôginja •e i, pedagčški -a -o vzgojiteljski, vzgôjen, pedagôgij -a m vzgojeslovni zavod, učiteljska šoki pedil [-àl] -a m nogalnik: ~ pri kolesu, pri orglah, ~ pri klaviiju, pedilen -Ina -o[-ln-] pedint -a m pikolovee, pedintka -e ž, pedintski -a -o, pedintstvo -a s, pedan-tizem -zma m, pedanterija -e f pikolovstvo, malenkostna natančnost pedél [-él] -a m \vseučiliški služabnik], pedélski -a -o [-Is-]: ~c dolžnosti pederastija -e ž med., pederist -a m med., pederistiten -čna -o: ~i nagon pediiter -tra m zdravnik za otroke, pediitri-nja -e f, pediatrija -e ž otroško zdravstvo, pediatričen -čna -o: ~i oddelek pedic -a m zool. \gosenica] pedikira -« ž nega nog, pedikirati -am, pedikiranje -a s, pedikér -ja m kdor se ukvarja s pedikiro pedologija -e ž ped. nauk o otroku, pedolôg -a m, pedolôginja -e ž, pedolôSki -a -o pedologija -e ž agr. nauk o tleh, pedolôg -a m, pedolôginja -e ž, pedolčški -a -o pedométer -tra m priprava za merjenje korakov péga -e ž: slepa, rumena, mrtvaška sončna ~ na obrazu, ~ na luni, pégec -gca m pegast človek, pégica -e ž, pé^t -a -o = pégav -a-o: ~ obraz, ~i tifus = pégavec -vca m, pégavtek -čka m zool. ]metul]\, pégavka -e ž, pégavost -i ž; pégavica -e ž med.. PČ8> 570 peQAti pégavifien -âia -o, pégaviteik -a m \bolmk\. pegâtka -e i \kokoš\ Pégam -am: ~ in Lambergar; pégam -a m zool. \pti£\ pegamoid -a m lumetno usn/el pegamofden -dna -o: platnice Pégases -asa m in Pégaz -a m mit. icriiati Icory, simboi pesniStva: vpregati —« v galejo; pégaz -a m: zajaliati ~a Pé-gazov -a -o pegmatit -a m min. pêhar -âija m: ~ orehov, pehârjev -a -o, pehârCek -čka m, pehârec -rca m, pehâmica -e ž \prt\ peUriti -im varati, goljufati, siepariti, pehàijei^ -a s pehiti -àm, pehàj -àjte! pehàl -àla -o, pehài^ -a s: ~ koga stran, ~ se za službo, ~ se v gneči, koga iz hiSe, peha me zixuJa, peha se mi [pah-]-, gi. tudi pahniti pétiati -am, péhaj -tel péhal -a -o, péhanje -a S-. konja je pehal, da je bil ves penast; celo uro se .je pehal s težkim bremenom; ~ se za vsakdanji kruh peiiôta -e i \dei mo/ioSvol, pehdtra -tna -o: ~i polk pébta -e î znč. nerodna, debeia žensica, pehtàn -àna m znč. umazan dedec péhtra -e ž mit.: ~ baba, péhtrin -a -o péhtran -a m bot. \začimba\, pébtfànov -a -o: ~i štruklji, ~a potica Pelsistratos -ta m \tiran v Atenah\, Peisistra- tov -a -o; tudi Pizistrat p^orativen -vna -o slov. siabSaien: ~a pripona, beseda pejsAž -a m-*- pokrtgina, slika pokrajine, pejsažist -a m-*- (slikar) krajinar pél( -a m, pékovka -e i, pékov -a -o: ~ koš, pékovski -a -o: kruh, -~a obrt, péka -e i: kruh po ~i, mati imajo veliko ~o, kruh staie ~e, ~ kruha kar ga gre enkrat v peč, pekarija -e i 1. obrt, 2, pekarna, pekàrstvo -a s, pekàrna -e ž: parna pekàC -a m: električni pekàča -e ž \posoda\ pel(èl [pikgitj -klà m: to je pravi grom in peklén -a -o: ~e muke. —o olje hudičevo, peklénski -a-o: -a zavist, —o trpljenje, sovraštvo; peklénec -nca m = peklčnšček -ščka m, peklén-ščica -e ž hudičevka-, pekliti -im mučiti, pokoriti koga, skrbi povzročati komu. pddi -itel pddfl -a -o, pekUênje -a s, peklivec -vca m >[p3k-] pelutàti -àm in -ečem, peketàj -àjte in pekčči -te! peketàl -àla -o, peketànje -a s, pekèt -éta m peketatge: ~ koiyskih kopit, konjski ~ PéUng -a m \mesto na Kitajskem\, pékinSki -a -o: ~i psiček pekllna -e i min. pdMČiiia-e i for Péltre Péker f mn. kr. i., na ~ah, pékrCan -a m vino s Peker, pâcrski -a -o, PéktCani -ov m mn. pektoràlcn -Ina -o f -in-] med. prsen peknniàreo -ma -o denaren, gmoten: —« zadeve PelAgij -a m os. i., Pelàgijev -a -o: ~a zmota, ~ nauk; pelagijànec -nca m pripadnik Pelagijevega nauka, pelagijàn-ski -a -o, oelagijànstvo -a s, pelagianizem -zma m pélagra -e i med. \bolezen\ pdargénija -e i gorečka, gorečnica, pelar-gânijev -a -o: ~ cvet, pelargônijin -a -o Pelàsgi -ov m mn. in Pelàsgijci -cev m mn. grški praprebivavci, pelàsgijski -a -o pelerina -e ž \plašč\: ogrniti ~o, zavit v ~o, ~ s kapuco Péleus -ca m in Pélej -a m Ahik»> oče, Péle- jev -a -o, Pelld(es) -da m Ahilovo ime pdUba -e i rdeča lisa (posebno rm telesu), pelibast -a -o pelikàn -a m zool. \ptič\, pelikànov -a -o: ~ kljim pêlin pelina m: divji, judovski snubec dobi — je zavrnjen, ~a dati komu, pelinov -a -o: ~a voda = pellnovka -e ž — pelinovica -e f = pelinovina -e f; pelinovec -vca m = peiinkovec -vca m \igaiCe\, pelinček -čka m bot., pelinka -e ž bot.: pellniti -im greniti, p^jei^je -as:~ pijačo, vodo peiiskati -am s plosko roko udarjati, klofutati, peliskanje -a s: ~ koga, dež peliska, peliskast -a -o = peliskav -a -o: ~o vreme deževno, pelis(k)niti -nem peljiti péljem in -àm, pêlji -ite! peljal peljàla -o: ~ otroka na sprehod, ~ se z železnico, ~ se s sosedom, kam pelje ta pot drži, kam to pelje vodi, gre-, peljeta se za podpazduho; po strmini se kar pelješ; ta pot pelje do sreče, v revščino, k bogastvu; to ne pelje nikamor; peljàj -a m: en ~ sena pêlod pelôda m bot. cvetni prah, pelôdov -a -o, pelôden -dna -o, pelôdek -dka m Pel6pkbi(s) -da in -« m \tebanski vojskovodja], Pelôpidov -a o PdopcMéz -a m \grškipohtok], peloponéSki -a -o: —a vojna Pétops -a m mit., Pilopsov -a -o Pélton -a m, Péltonov -a -o: ~a turbina — péltonka -e ž >[-It-] p*™**"" -a m \posuieno mesol Pén -a m PEN: ilani ~a, Pénov -a -o, pénovci -ev m mn. ; pénklub -a m, pénklubski -a -o, pénklubovec -vca m péra -e Ž: milna, prazna, morska, zlata —, —o posneti, ~e tiščati peniti se od jeze, od božjasti, pénast -a -o, pénav -a -o, pénavka -e i = pénjenk» -e ž \žlica], pénovka -e i 1. žlica, 2. pipa iz morske pene-, péniti -im, peneč -a -e, p^ -te! pénil -a -o, p^jen -a -o, pénjenje -a s: valovi se penijo; vodo, mleko od jeze se —, pija«^ se lepo peni ; peneč -iča -e prid.: —e se vino = penina -e ž, pinica -e ž: zlata — (za zlate^) penile -ila m kazen, globa: streljati — šp., penilen -Ina -o [-In-J penit -a m, mn. peniti -ov strim. USna zavetniška božanstva pendint [pandan / penddnt] -a m nasprotek, dopolnilo, enačiea pindKk -a m (policijska) gumijevka, bikovka, žilavka Pcnilopa -e ž Odisejeva žena, Penilopin -a -o: —a zvestoba penelricija -e ž prenikanje, prežemanje, prodiranje, penetracijski -a -o: metode, lastnosti, penetrlrati -am prežeti, prepojiti, predreti, penetriran -a -o, pene-trinten -tna -o: — duh oster, prediren pinezl pinez(ov) m mn. star. denar pini -ja m \angUški drobiž] pinica -e ž ]ptica] : vrtna, siva —, piničji -a -e: —e vrste penicilin -a m med. \zdravilo\, poiicilinski -a -o: —o mazilo, zdravljenje pinis -a m med. pinja -e ž *klamfa, skoba = penjiča -e ž pei^ča -e i penjùlja •« i posnemavka za pene pinklub -a m gl. Pen PensUvinija -e ž \država v ZDA\, pensil- vinski -a -o >[-Iv- j pentaéder -dia m geom., min., poitaidrski -a-o pcntagin -a m peterokotnik, pentagonikn -Ina -o {-In-] peterokoten-, Pintagon -a m sedež ameriškega vojaškega poveljstva. pentagčnski -a -o pentagtim -a m peterokraka zvezda (narisana v eni potezi), môra, pentagrimski -a -o: —o znamenje pentakôrd -a m glas. pcntimeter -tra m poet. daktilski peteree, pentimetrski -a -o pentanol [-àl] -a m amibii alkohol pntativh -a m petero Mojzesovih krgig, pentatčvhov -a -o ptetathm -a in pintatla m šp. peteroboj, pintatlonski -a -o pcntcmimeriza -e ž poet. cezura za peto polstopico, za tretjim poudarkom v heksa-metru PentesOiia -e ž ]amazonska kraljica\, Pentesiliiin -a -o pSntlja -e i: s —o zavezati, —o narediti, vsa je v —ah, pêntljica -e ž, pintljast -a -o, pendjiti -im, pentljij -^te! pentljil -ila -o, pentljinje -a j: že spet nekaj pentlja snuje, naklepa pentôda -e ž teh. pcniia -e ž bot.: tiavniSka peniUnik -a m bot. pinzija -e i pokoj, pokojnina: iti v —o, dobivati —o, živeti z majhno —o ali ob majhni —i, penzijski -a -o pokojninski, penzionist -a m upokojenec, penzionistka -e ž, penzionistovski -a -o, penzionirati -am upokojiti, penzioniran -a -o, pmzio-niranje -a s, penzioniranec -nca m, peiuioniranka -e ž pcnziôii -a m gostišče (hrana in stanovanje) : imeti —, biti na —u, penzičnski -a -o gostiščen: —a hrana, penzionir -ja m \gost\, penzdonirka -e ž, pmzionirski -a -o, penzionit -a m vzgojni zavod, penzionitski -a -o, poizionitka -e ž gojetJca pinzmn -a m nahga, odmerjeno deh, delež: odbrenkati svoj — Pêpe Pôpeta m, Pêpetov -a -o; P%)ček -čka m, Pipčkov -a -o, P^pče -ta m, PêpCetov -a -o; pêpe -ta m tepec, pApček -čka m tepček: za —a imeti koga, pčpče -ta m pqiél [-éu] -a m: lesni, premogov —, s —om prati; potresti se s —om; iti v prah in —, pepélen -Ina -o [-vn'] : ~a jama, pepilnat -a -o [-i/n-]: pred pečjo je vse —o, blago —e barve, pepilast -a -o: barve, pepčinik -a [-yn-] m, pepélnka -e [-yn-] i posoda za pepel, pepeliUia < f rjuha za pepel pri partiji-, pepélje -a s-. ~ na pogorišču, pepeliSče -a s kjer se hrani pepel; Pepélka -tf-Uc-J i os. I. v pravljicah, Pep^ca -e [-U-] i pqwUr -ja m prodajavec pepela za lug, pepelarica -e ž, pepelàrCek -čka m, I>epelârski -a -o, pepelàrstvo -a s, pepe-liriti -im, pepelâijenje -a s pepeléti -im spreminjati se v pepel, dajali veliko pepela, pepeli -ite! pepelil -éla -o, pepelênje -a s: ta drva močno, hitro pqsele; pepeliti -im, pepéU -ite! pepelil -a -o, pepeljèn -êna -o, pepeljênje -a s: ogenj pepeli človekovo delo, p^litev -tve ž, pepelivec -vca m, p^livski -a -o, pepelflen -Ina -o [-In-] : ~i dan ptpeUka -e i \lugasla sol\ = pepelik -a m *polaSelj, pepelikov -a -o pepehiica -e [-gn-J i začetek posta, pepel- niîen -čna -o [-yn-]: ~a sreda pepdiSka -e i bot. p^ite neskl.-. ~ vzorec, blago, pepitast -a -o: ~o blago péphM -a m \stgr. obleka\ peprta -a m ferment želodčnega soka vûkisi -e ž loparček, s katerim tolčejo perice po mokrem perilu, trepalnik pbmt -a s gl. pero pwdpirad -am zaznavati, dojemati, perci-pirâqje -a s, percépcija -e i zaznava, dojemanje, perceptlven -vna -o dojeten, dojemljiv, perceptivnost -i t dojetnost, dojemljivost Perdikas -ka in -ke m \kral] Makedonije], Perdikov -a -o peréti -im gniti, trohneti, goreti, peréC -a -e, pertl -éla -o, perên^ -a s; pMič -éCa -e prid.: vpraianje nujno, ~a zadeva m^na, perelina -e ž trhlenina, pémat -a -o trhlen: drva; peréCec -čca m = peričnik -a m pereči ogenj pri ljudeh, živalih in drevju; gl. tudi pir perétnik -a m \lokast sveder] perfékt -a m slov. pretekli čas, perfékten -tna -o: —a kuharica -*: popolna, ~o znati jezik -»- popolnoma, perfektiven -vna -o slov. dovrSen; ~i glagoli, per-fektlvnost -i ž slov. dovrSnost; perfek-tuirati -am -»■ izvrSiti; izpopolniti, izpopolnjevati pcffiden -dna -o -*■ izdt^ski, nezvest, verolotnen, perfidnost -i žizdajavstvo. nezvestoba, varljivost, varanje, vero-lomnost, perfidnež -a m ->■ izdajavec, verolomnež, zahrbtnež, zvijačnež perforirati -am predreti,prebosti, naluknjati, perforàcija ■« ž predrt je: ~ slepiča; perforiran -a -o prebodin, prejeden, pretrgan, predrt, perforàtor -ja m ]luknjač], perforirka -e ž tisk., perforiren -ma -o: ~a črta, ~i stroj pergamènt -énta m na papir strojena koža, stara listina; pergaménten -tna -o: ~i papir, pergamentirati -am dati papirju, blagu poseben sij; pergamoid -a m Pêrgamos -ma m 1. grad v Troji, 2. prestolnica pergamenske države, pêrgamski -a -o, pergaménski -a -o: ~a država pergob -e ž arh. periiaresdrad -am s studom odklanjati, zavračati, perhoresciranje -a s perica -e ž gl. perilo Perfčnik -a m ]slap] periferija -e ž obod, rob, okolica: na ~i mesu na robu, perifêren -ma -o obôden, obroben, obkrajen: ~a lega, ~i živčni sistem, perifêroost -i ž obodnost, obrobnost perifràza -e ž opis, perifržstičen -čna -o opisovalen, opisen: ~o izražanje, peri-iirazirati -am opisovali, opisati, poifra-zlran -a -o, perifrazhanje -a s perigéj -a m astr. prizemlje, perigéjski -a -o prizemeljski poigte -a m bol. cvetni obod, perigônski -a -o: ~e oblike perihélij -a m astr. prisončje, perihéUjski -a -o prisončen perikirdij -a m osrčnik, perikarditis -a m med. vnetje osrčnika Pêrikles -kla m ]grSki državnik], Pêriklov -a -o: ~a doba, pêriklovski -a -o in perikléjski -a -o perikopa -e ž: nedeljska ~ perilo -a s: platneno, posteljno, volneno belo, mesečno ~ med., srajca je v ~u, sušiti, likati menjati prati umazano ~ pred ljudmi nečedne zadeve; perilen -Ina -o [-In-j: ~a deska, ~i kamen, perilce -a [-Ic-j s, perica -e ž, peričin -a -o, perilnik -ti[-ifn-J m: lesen, kamnit perača -e ž, perišče -a s, perišnica -t ž = perllnica -e [-yn-j ž pralnica, perilna deska peilutXct -tra m geom., periméter -tra m fiz- perina 573 penekâdja -e ž, perinje -a s ogorki, odpadki kuriva (premoga, drv) perina -e i = pertaka -e î veha, velik list zelja, pese, repe, perinje -a s perioda -e i 1. doba, zgodovinsko obdobje, 2. mat. interval, 3. slov. véliki stavek, 4. med. čiSča, periôden -dna -o: ~o število, periodičen -čna -o kar se redno ponavlja, občasen: ~i tisk časopisi periodika -ik s mn., periôdiônost -i i povračanje, ponavljanje; periodizirati-am deliti na dobe, obdobja, periodiziranje -a s, periodizacija -e i peiioiie periôh ž mn. star. (šolski) letopisi periôild -ov m mn. okoliški naseljenci v Sparti peridst -a m med. pokostnica, periostâlen -Ina -o[-In-]: ~i refleks, periostitis -a m med. vnetje pokostnice peripatčtik -a m filozof Aristotelove šole, peripatčtičen -čna -o, peripatétika -e ž peripetija -e ž preobrat: ~ v drami, v življenju; ta dogodek pomeni njegovo ~o odločilen preobrat periskop -a m [optična priprtiva], periskôp-ski -a -o perispômenon -ena m grška beseda, na-gUišena s eirkumfieksom na zadnjem zlogu peristaltika -e ž med. valovito gibanje želodca in črevesja, peristaltičen -čna -o: ~e motnje >[-It-J peristU [-11] -a m stebrišče, peristflen -Ina -o[-In-]: ~i stebri perišče -a s gl. prgišče in perilo périti -im, péijenje -a s: grablje, kolo ptiči se perijo peritonitis -a m med. vnetje potrebušniee perjinica -e ž, peijànik -ami. kdor nosi perjanico, 2. klobuk s perjanico, peijâ-ničar -ja m zool. [mahovnjak[, petjànka -e ž badminton pérje -a î: repno v ~ iti, ~ na drevju listje, ptič s pisanim ~em, petjâd -i ž \ptiči\, péijast -a -o, pčrjiče -a s péijenica -e ž \vada za ribo[ perUl [-dl] -a m [bombažasta tkanlna[, perkâlast -a-o: ~a srajca, perkalin -a m: ~ TA vezavo knjig perkusija -e f 1. pretres, sunek, 2. med. pretrkavanje, perkutirati -am pretrkavati (bolnika pri preiskavi), perkusijski -a -o: '—'a metoda piri -a m tisk. [prav drobne tiskarske črke[ pSria -e ž bot.: dišeča, hribska pdrlica -C ž bot. °p£rla -e ž biser pSrkni -a m [sintetično tekstilno blago[, perlonski -a-o: ~e nopvice periustrirati -am pregledati, preiskati, per-lustricija -c ž preiskava, perlustracijski -a-o: ~i rezultati pSrm -a m geol. zgornja plast paleozoika, pSrmski -a -o: ~a formacija, permo-karbčn -a m geol. permanenten -tna -o trajen, stalen: ~a vstopnica, služba v bolnišnki, perma-ninca -e ž trajnost, stalnost: biti v —i v trajni pripravljenosti, zmeraj pripravljen, permančnčen -čna -o permutirati -am zamenjavati, zamenjMi, permuticija -e ž mat., permutacljski -a -o: "-e možnosti Pemambiiko -a m [mesto v Srazilijil, pmambOko -a m IbrazHski lesi peniiciozen -zna -o med. poguben: ~a anemija per6 per6sa s: figovo nojevo, kuije, gosje risalno, črtalno, nalivno >—' za klobukom, sukati to je izpod —«sa znanega pisatelja, ~ v uri, krmilno odbojno, zaporno per&en -sna -o: ~a teža šp., ~o lahek lahek kakor pero, per6snik -a m 1. pisalo, 2. hum. pisar, perčsnica -e ž škatla, pušica, perčsast -a -o, perisce -a s — p6rce -a s, peresar -ja m znč. pisun: pčrnat -a -o, pimica -e ž [odeja[, pirni-čen -čna -o pero- v sestavi: perogriz -a m znč.; pero-prisk -iska m; perorčzec -zca m; perorisba -e ž peroksid -a m kem. per6n -a m: ~ na posuji, perdnski -a -o: ~i listek peronAspora -e ž [trtrui bolezen[, pero- ndsporen -ma -o perotidja -e ž sklep govora, peroracijski -a-o: ~aformtila PerAvo -ega s, na ~em, per6vski -a -o, Perovljini -ov m mn. perpitnnm m6bile m neskl.: noč in dan se ni ganil od svojega ~ ~ perpUksen -sna -o -*■ zmeden, zbegan, osupel, perplčksnost -i ž -*■ zmedenost, zbeganost, osuplost Persifona -e ž mit., Persifonin -a -o perseUkija -e i-»- zasledovanje,preganjanje Penépoiis 574 pesimix Pcnipolis -ole i prestolnica stare Perzije, pereipokki -a -o [-Is-] PSnens -sea m gr. mit. Perzej penifUia -e i smešenje, sramotilni spis, govor, persiflirati -am smešiti, v smešno, sramotilno prevračati kako delo, persi-fliraqje-a« pcnonileii -Ina -o [-In-j: ~a unija, ~i referent = personilec -Ica [-le-] m, personilka -e [-Ik-] ž, personil [-al] -a m -)• osebje, personilije -ij i mn. osebni podatki peraoniflUkija -e i poosebitev, poosebljanje, personificirati -am poosebiti, poosebljati, petsonificira^ -a s, personifikacijski -a -o poosebitven pcrsp^tiTa -e i 1. geom.: ptičja iz ptičje 2. pogled v globino, v prihodnost: prihodnost brez brez upanja, pričakovanja, obetov, perspektiven -vna -o: ~i na&t dolgoročni, perspektivičen -čna -o pertmUcija -c f zmeda, zmešnjava, vznemirjenje, prevrat, motnja, nered Peru -ja m \država\, penijski -a -o: ~i balzam, peruinski -a -o, Peruanec -nca m, Peruinka -e ž perAnOca -e ž bot.: vodna, nemška peninikin -a -o: ~ cvet, list periišati -am se (po vodi) čofotati, penišanje -a s: kokoši se perušajo se kopljejo v pesku periSje -a s veliki listi zelja, pese, perinje, peruška -e ž pero, list, periiša -e ž bot. perut -i i \. perutnica, 2. del ključa, svedra-. pristriči komu ~i, peruten -tna -o: ~a peresa, perOtnat -a -o, perutast -a -o, periitka -e i bot. \plod\, perutkast -a -o, periitkarice -ic ž mn. bot. perutati -am kriliti s perutmi, perutanje -a s, penjtiti -im, penitenje -a s perutnica -e i: « komu spodrezati, perutničen -čna -o, perutničast -a -o, perumičica -e ž, perutnička -e ž perutnina -e ž, perutninski -a -o, perutninar -ja m, perutninarica -e ž, perutninarski -a -o, perutninarstvo -a s perverzen -zna -o zblojen, sprevržen, pokvarjen, sprijen, protinaraven, perverznost -i ž zModa, pokvarjenost, proti-naravnost, pervčrznež -a m pokvarjenec, sprevrženec, pervertirati -am nenaravno se razvijati, sprevreči se, bloditi, zbloditi, pervertiranje -a s Pitae] -&m\.gr. mit., 2. ozvezdje, P&zcijev -a -o, pêrzejski -a -o Pirzija -e i, pêrzijski -a -o: lok. Perzijski zaUv, Pêrzijci -ev m mn. in Periàni -ov m mn., peiždnski -a -o: vojne; perzijànec -nca m [preproga, kožuh\: kupil je ~a fis[pàs] prà m: lovski, mesarsld, ovčarski, poUcijski leteči ~ netopir, morski ~ volk; stekel, garjav zvest Icakor psu zvoniti, zmerjati koga kakor psa; vidi se, Icam ~ taco moli; psu na rep stopiti; gledata se kakor ~ in mačka sovražno; Se ~ ga ne povoha; vsak izgovor je dober, pa če ga ~ na repu prinese; pogine naj naj se ~ obesi! *priti na psa na nič; pesèk peskà m, pesjàk -ami. koliba za psa, 2. bot. trava; pesjâd -i ž, pesjàn -âna m pso-glavec, pesjânski -a -o, *peslâjnar -ja m, •peslâjnarica -c f, *peslâjnarski -a -o pesjânski, pasjeglavski >[p3s-] pte -e Ž: rdeča, sladkorna pésen -sna -o: ~o peije, ~o žganje = pésovec -vca m, pésica -e ž pesno perje pesàr -ja m med. pésarica -e ž \muha\ pések péska m: droben, debel kremenov, zlati, morski, puščavski, živi ledvični ~ v oči, na ~ zidati, pésicnat -a -o, péskovnat -a -o; péskati -am agr., péskanje -a s: (ilovnato) zemljo —; péskar -ja m \prod^avec\, piskarica -e ž, péskarski -a -o, péskast -a -o, péskovje -a s, péskovnik -a m kt^ peska na igrišču, péskovec -vca m bot., peskoldvec -vca m \priprava\; gl. peščen pésem pésmi ž, s pésmijo: ljudska, umetna, ljubezenska, okrogla, prigodniška, vojaška, pastirska visoka to je stara ~ nič se ni spremenilo; vsake ~i je kdaj konec; zdaj bo druga ~ (pela); pésemski -a -o [-stm-], pésemca -e ž in pesmica -e i: ~e delati, pesmâr -ja m kdor pesmi kuje, pesmârCek -čka m, pesmârski -a -o, pesmâriti -im, pwmâr-jenje -a s, pesmàrstvo -a s, pesmarica -e ž \knjiga\, pesmaričen -čna -o peséta -e i [španska denarna enota], peso pésa m \denarna enota\ pesimizem -zma m črnoglednost, pesimist -a m črnogledec, pesimistka -e ž, pesimističen -čna -o Pémica 575 Ptnica ■« ž \reka\, ptanSki -a -o: narečje pianik -a m: ljudski sonetov, pésnikov -a -o, pésnka -e i, pisničin -a -o, pésniâd -a -o: izraz, žila; pésnïstvo -a s, pčsniti -im, piâùenje -a s, pc^tev -tve ž večja peaem; pesnikovéti -ûjem, pesnikovàl -àla -o, pesnikovànje -a s, pesnikàriti -im, pesnikùn -a m znč., pesnikâvt-a m pésorec -vca m gl. pesa pést -i Ž, V pêsti: ~ moke, prediva, ljudi; pet ~i širok, v ~ se smejati; groziti komu s ~jo, udariti koga s -Ho, v ~ komu priti, v ~i imeti koga, v ~ dobiti koga, vzdigniti zopo: koga, udariti s ~jo I>o mizi, na lastno na svojo roko, po svoji volji; péstm -tna -o, pestiti-im, pčsti-itel peE«fl-a-o, pest&^ -a s: hudo ~ koga; čas, ddo me pesti; pesti tev -tve i, pestivec -vca m, pestnik -ami. strugah, 2. roč pri kosišču Pestakizzi fpeštaUdj -ja m IJfvte. pedagoški pisateli\, Pestaknzljev -a -o p&ter -tra -o Ut. pisan, pistrost -i ž bt. potič -iča m bot., pestičev -a-o: m cvet, ~a brazda, pestičnik -a m bot. pMo -a f giava, ki gre skozt^ os pri kolesu, pčstoi -tna -o: ~i pčstnik -a m \sveder\ *pčstma -e ž dekla, pestunja pistnnja -e ž ["pestOnJaj, pčstunjka -e ž; pčstovati pčstujem, p^Muj -te! pestuj6č -a -e, potoval -a -o, pčstovan -a -o, pčstovan^ -a j: vse življei^je so ga pestovali, pistovanec -nca m in pestovd-nec -nca m, pčstovanka -e ž in pesto-vdnka -e ž, pfetovanček -ika m in pesto-vdnček -čka m, pčstovaUca -e ž: nositi roko na ptt prisl.: ~ hoditi, p6š neskl. prid.: ^ pot, hoja, po ~ poti, ~ hoje se ne ustraSim; pešdk -a m \voJak\, p^ec -šca m, peidški -a -o; pešdčiti -im, pešdčenje -a s; pčSpolk -a [-ik-J m pehotni polk ; gl. tudi pehota pišati -am, pranje -a s: ~ pri delu, hoji, učenju; zdravje, človek peša; vid, spomin p^; moči, oči pešajo; pčšav -a -o: '«'a noga, pčšavec -vca m, pčšavka -e ž, pešUiv -a -o, pešljivost -i ž peičdj -a m mišična kepa v diani; mah, viliki~ peščin -a -o iz peska, poln peska : ~a tla, ~a zemlja, peščinost -i ž, peščendt -àta -o, peščteast -a -o: ~a zemlja, njiva, p^nec -nca m \l(amen\ = pekenjàk -a m; peščenik -ami. kamen, 2. zooi., peščenka -e f 1. peščena Jama, 2. bot., peščenina -e ž peščena th; peščina -e ž sipina: obmorska obtičati na ~i, peščinka -e ž \goba, zemlji^; peSčenčti -im, peščenil -éla -o, peščničige -a s: kamen peščeni; peščeniti -im se, peSčenil -a -o, peščenjčnje -a s: kamen se peščeni pcičica -e f I, nujhna pest, 2. malenkost: ~ ljudir peSčička -e ž; gi. tudi pest peiCiSče -a s = peščina -e i osredn/i del sadu s pečkami >[pašč-] pét pêtih gkt». štev.: s petimi možmi, s petimi vesb, pride proti petém, ob pêtih = ob 5^ pêti -a -o, pčtič prisl., pêtikrat prisL, i^rat, pétkraten -tna -o, pétkratnost -i ž pet- v sestavi: petdélen -Ina -o f-bi-]; petdnéven -vna -o, petdnévnica -e ž; petjezičen -čna -o: ~i slovar; petléten -tna -o: ~ načrt, petlétka -e ž; pet-méseâoi -čna -o: tečaj; petmétrski -a -o; petnadstrôpen -pna -o; pet-odstôteo -tna -o: obresti; petsčdežen -žna -o; petštevilčen -čna -o [-Ič-J; petzl0žen -žna -o peta -e in-è ž, mn. p^, petà vi pét in pêt 1. žulj na ~i, Ahilova ždezna ~ trda oblast, vino gre v pčte, ^ me srbijo, pod tujčevo čevelj z visoko ~o, na péto stopiti, od glave do obesiti se komu na péte, tuja vrata ga po '-ah bljejo, pobrisati jo na péte na glavo, na p^ stopati komu, komu za ~émi biti, ~e si brusiti, ~e pokazati bežati, na péte na noge jo je pobral, ~e odnesti uiti, biti komu tm v ~i, kdor nima v glavi, ima v ~ah; 2. ~ pri kladivu, pri kosi, pri tramu, plugova rožena ~ pri kopitu, pêtica -e i, péuica -e ž |A:<»t|, pétnik -a m \peta na čevlju], pêten -tna -o: ~a kost, petàvs. -a m človek z veliko peto, petàvsast -a -o; petàti -àm hiteti, bežati, Ui, petàj -àjte! petàl -àla -o, petàiùe -a s petàk -a m \denar\, petàkai -ja m nekdanji volilni upravičenec Petànjd -ev in -ànjec m mn. kr. i., v ~ih petàrda -e ž strelni in signalni naboj, petàrdm -dna -o: ~i naboj 576 peto- pMetet -ih gUtv. Stev., petdeseti -a -o, petdesetica -e ž, pčtdesetič, pétdesetlcrat, pétdesetilcrat, pétdesetica -e i, pčtdeset-kiaten -tna -o in petdesetlcrâten -tna -o, petdesetér -a -o, petdesetérica -e ž, petdesetiren -rna -o, petdesetérost -i f, petdesetlcràtnost -i i, petdesetina -e i, petdesetinlca ■« ž, petdesetàk -a m, petdesetlétnik -a m, ^desetletnica -e ž inowAal; petdesetmilljônski -a -o : ~i znesek pétch -eha m petelin pteii -tka m: v dne 8. maja, ob ~ih; v ~ in svetek, véliki na ~ ne hôdi! pétkov -a -o: ~a jed, petkovâti -ùjem postiti se, petkovinje -a s, petkovina -e ž postna Jed prtêUa -ina m: divji mlad ~ fant, ki se rad postavlja, morski ~ \riba\, ~ na strehi, napeti ~a na puSlci; hodi, drži se Icakor ~ na gnoju, hud kakor petelinov -a -o, petelinji -a -e: ~i greben, petje, ~i korak, boj, petelinček -čka m 1. majhen petelin: ~ na péCi, 2. bot., 3. Jed, petelinčkov -a -o: ~e hlačke, petelinec -nca m, petelinslci -a -o, pete-Unast -a -o: kako je ta fant petellniti -im se, petelinjenje -a s, petelinar -ja m lovec na petelina Péter Pétra in Pêtra m os. i., Pétrov -a -o in Pêtrov -a -o: ~ novčič, na Pétrovo in Petrôvo, o Pétrovem in Petrôvem, PétrCek -čka m, Pétrikov -a -o; petrinar -ja m svetni didiovnik v nasprotju z redovnikom, petrôvlca -e ž \hruSka\ petér -a -o, petérost -i f, petérka -e i, wtérica -e ž \skupina\, petérec -rca m verz\, petériki -ov m mn., petéren -ma -o, petémost -i f pete^ v sestavi: peterobârven -vna -o; peterobôj -ôja m ip., peterobôjen -jna -o ; peteroClèn -éna -o, peteroClénski -a -o; peteroglisen -sna -o; peterokôten -tna -o, peterokôtnik -a m, peterokôtje -a s: peterolcràk -âka -o: ~a zvezda; petero-listen -tna -o; peteronôg -ôga -o; peteropTst -a -o; peteropfstnica -e ž bot., peteropfstnik -a m bot.; peterospèv -éva m, peterostôpen -pna -o: ~i verz; peterostrân -a -o, peterostrânski -a -o, peterovôgeln -a -o, peterovôgelnik -a m >[-9yn-I-aln-]; peterovfsten -tna -o; peterozlčžen -žna -o: —p besede; peterozôb -ôba -o petoflli -iija m: pravi, pasji peterSiljev -a -o: ~ koren, peteršiljček -čka m, petetSiljčkov -a -o: juha péd pném se, pni -ite se! pél -a -o; trta se pne, pot se pne v klanec péd pôjem, pôj -te! poj0č -a -e, pél -a -o: shtvčdc, peteUn, čriček poje; pesnik, zvon, struna poje; sekira poje v gozdu; ~ v zboru, ~ solo, ~ čez, ~ drugi glas, ~ tenor, bas, ~ komu hvalo, nocoj bo šiba pela; ^t -a -o; ~a maša; pétje -a s: ~ na vasi, ptičje solo p0jčkati -am otr. petica -e ž \Stevilka, red v ioli, novec], pétka -e ž, petlčen -čna -o bogat: ~a nevesta, petičnost -i ž petidja -e ž proSnja: kolektivna peti- cijski -a -o: ~o pravo petina -e ž, petinec -nca m tisk., petinka -e ž, petinski -a -o pedndvijset -ih in petindvajset -ih gkiv. Stev., petindvâjseti -a -o in pétindvajseti -a -o, petindvajsetina -e ž, petindvajse-tinka -e ž, petindvâjsetiô in pétindvajse-tič, petindvâjsetkrat in p«tindvajsetkrat, petindvâjsetikrat in pétindvajsetikrat, petindvajsetér -a -o, petindvajsetica -e i, petindvâjsetka -e i, petindvajsetâk -a m, petindvajsedéten -tna -o: '-o dekle, petindvajsetlétnica -e f: poroke, brhka ~ petit -a m ]stopnja črk]: tiskan v ~u, s ~om, ~ na ^ pSdja -e ž pentlja: dvojna, mrežna, nasnovna, verižna, votla, zankana pêtljast -a -o, pefljàt -âta -o, pêtljka -e i; petljâti -âm, petljàj -âjte! petijàl -âla -o, petljânje -a s pétnajst -ih in petnâjst -ih glav. itev., pét-najsti -a -o in petnâjsti -a -o, petnajstîca -e Ž, petn^stina -e f, pemajstinka -e î, pétnajstka -e f in petnâjstka -e ž, pét-najstič in petnâjstië, petnajstkrat in petnâjstkrat, pétnajstkraten -tna -o in petnâjstkraten -tna -o in petnajstkrâten -tna -o, pétnajstikrat in petnâjstikrat, petnajstér -a -o, petnajstéren -rna -o, petnajstémost -i ž, petnajstleten -tna -o, petnajstletnica -e f, petnajsttédenski -a -o; petnajsttônski -a -o peto- V sestavi: petokolônec -nca m = petokolonâS -a m izdajavec, član pete kolone; petolétnik -a m kdor je v petem letniku ali v petem letu starosti; petomér peto- 577 pietizem -a m pentameter; petopfstnik -a m bot., petoš61ec -\ca [-Ic-J m kdor Je v peti Soli, petošdlka -e [-Ik-J ž, petoJôlski -a -o [-Is-J 1. ~i verzi, ~e muhe, 2. nezrel, puberteten: —a ljubezen Petiifi [pètôfij -ja m \madž. pesnik\, Pe- tofijev -a -o petoliznik -a m prilizovavec, petoliznica -e ž, petolizniški -a -o, petolizništvo -a s, petoliz -a m petérka -e i -»- petérka, petôrCki -ov m mn. ^ petéréki Petévija -e ž [antično ime za PtuJ\, petô- vijski -a -o petpedi medm. za posnemanje prepeličjega petja, petpedikati -am, petpedikanje -a s Petrirka -a in -c m \it. pesnik\, Petrarkov -a -o; petrarkizem -zma m, petrarkist -a m, petrârkovec -vca m, petrarkovski -a -o petrefàkt -a m okamnina, petriflkâcija -e ž okamnenje, petrificirati -am okamneti, kamneti, petrificiran -a -o pêtro -a s, nav. mn. pétra péter in pêtra peter podstrešni oder za krmo petrografija -e ž nauk o kamnih, o kamenju, petro^if -a m, petrografinja -e ž, petro-gràfski -a-o: —^i zavod petrokemija -e ž \panoga tehniške kemije] petroléj -a m kameno olje, petrôl [-ôlj -am, petroléjski -a -o, petroléj ka -e ž Petrônins -nia m in Petrônij -a m \rimski pisec\ : ~ Arbiter, Petrônijev -a -o Petrôvée PetrôvC f mn. kr. i., v ~ah, petrôvSki -a -o, PetrôvÉani -ov m mn. pétsto -ôtih glav. štev.: ~ ljudem, pri — ljudeh, petstôti -a -o, petstôtiC, petstôti-krat, pétstokrat, pétstokraten -tna -o, pétstokratnost -i f, petstotér -a -o, petstotéren -ma -o, petstotémost -i f, petstotàk -a m, petstolétnica -e i; petsto-tisoči -a -e: ^—i obiskovavec pettisoél -a -e, pettisoCér -a -o, pettisoCéren -ma -o, pettisočkrat, pettisočikrat, pet-tisočkraten -tna -o, pettisočak -a m, pettisočina -e f, pettisočinka -e f, pet-tisoélétnica -e f petûnlja -e ž bot. \okrasna cvetlica] pévati -am lit., pévanje -a s, péven -vna -o: ~a pesem, pévnost -i f, pévec -vca m: komorni, koncertni, operni, poulični ptiči ~i, ~ kraških borov, pčvčev -a -o, pčvček -čka m, pévka -e ž: koloratuma, operna ptica pévkin -a -o, pévski -a -o: ~i zbor, nastop, poklic, ~a vaja; Slovenski pravopis — 77 pévstvo -a s, pevovôdja -a in -e m, pevovôdski -a -o: ~i tečaj, ~a šola, pevovôdstvo -a s Pémia -e ž kr. i., v ~i, pévmski -a -o péza -e f teža pezdèc [p9zdic] pezdecà m, pezdéti -Im, pezdi -ite! pezdéC -a -e, pezdé, pezdèl -éla -o, pezdênje -a s, pezdè -éta m, pezdéla -e ž, pezdùh -a m, pezdljiv -a -o, pezdljlvec -vca m, pezdijivka -e ž. pezdljlvost -i ž, pezdljivski -a -o, pezdùn -a m, pezdûnski -a -o >[p3zd-] pezdir -ja m pazder phàti phâm in pSèm, phàj -âjte in pši -Ite! phàl -âla -o, phân -a -o in p5èn -êna -o, phânje -a 5 : ječmen, proso ~ v možnarjii. v stopah obdelovati; phâj -ami. tolkač, bat, 2. ~ kaše, phâvec -vca m, phâvka -e ž, phâvski -a -o, phâlnik -a [-yn-] m, phâlen -bia -o [-in-]; gt. tudi pšeno pi medm. : s — — — kličemo kokoši pianino -a m pokončni klavir piàno prist, glas. tiho, pianissimo prisl. glas. zelo tiho, piâno -a m, pianissimo -a m: od piana do —a, pianist -a m umetnik na klavir, pianistka -e i, pianistovski -a -o : —i nastopi piarist -a m \redovnik\, piaristovski -a -o: ~i red, samostan Piâva -e f \reka\ : boji na ~i picek ■ zbosti, zbadati, žaliti, presajati (sadike) ; pildnm -a -o ->- zboden, zadet, užaljen, presajen pikirati -am: letalo pikira na ladjo piknik -a m biol. \oseba\, pikničen -čna -o: ~i tip piluiik -a m skupen obed na prostem pikoUt -a m \trta in vino\ pikolo -a m 1. natakarski učenec, 2. glas. majhna fUtvta, pikolov -a -o: ~a dolžnost, naloga, ~ glas pikoiAvec -vca m dhkocepec, pikol6vski -a -o, pikol6vstvo -a s pikrin 579 piré pikrin -a m kem., pikrinov -a -o: ~a kislina piktografija -e ž \pisava s podobami] pila -e i: okrogla, ploščata, lesna, strojna, gladilna ~ žagarica, jezikovna pilen -Ina -o [-ht-]: ~a žaga, pilica -e ž: — za nohte; piljak -a m čevljarska pila-, pilama -e ž \tovarna, dektvnica\, pilar -ja m 1. izdelovavec pil, 2. zool. \riba\-, pilarski -a-o: ~a obrt Pilades -da m gr. mit., PHadov -a -o pUister -tra m \steber pri stavbi\: baročni ~i, pilastrski -a -o PiUt -a m \Kristusov sodnik : hoditi od Poncija do ~a brez uspeha hoditi od oblasti do obUisti; priti Icakor ~ v vero po luiključju, brez kistne zasluge ali krivde, Pilitov -a -o; PiMtuž -a m Ij., Piiatužev -a -o pOek -Ika [-Ik-] m veha, pilček -čka f-lč-] m, pilka -e ž veha (luknja in zamaSek) piliti -im, piljen -a -o, piljenje -a ~ ključ, ~ pesem, jezik, ~ se mehanično se učiti, guliti se, pilanice -ic ž mn. = pilina -ež = piljiva -ež = piljevina -e ž opilki, pHež -a m gulež, kdor se gidi, nerazumno uči (na pamet) PDo« -a m Nestorjeva prestolnica, pfloški -a -o: ~a okolica pildt -a m kdor vodi ladjo, letah, pildtski -a -o; pilotirati -am voditi Utdjo, letah, pilotiraje -a s, pilotiža -e ž pil6t -a m priostren hlod, zabit v zemljo kot opornik, pildten -tna -o pOdtka -e ž \žamiea\: ~ za ladio pOovec -vca m bot. pflpoii -a [-Ip-] m \smoh\ pilula -e ž bobika: požreti hudo —o pinokot^ -e ž zbirka slik in kipov pjnca -e ž \pecivo\ pincita •« ž kleščice, prijemavka, pincitka -e f = pincčtica -e ž pincgavec -vca m, pincgavka ■« ž, pincgav- ski -a -o: ~a goveja pasma pindrati -am odščipniti vršiček (korenine ali stebelca), pinciranje -a s pinč -ami. pes, 2. vulg. klobuk Pindar(oa) -ra m \grški pesnik\, PIndarov -a -o: '—a oda, pindarski -a -o Pind(os) -da m \gorovie\, pindski -a -o pingpČDg -a m namizni tenis ping^ -a m zool., pingvinski -a -o pinija -e ž bot. \drevo\, pinijin -a -o: ~ plod, storž, pinijev -a-o: ~ gaj pinja -e ž \iwsoda za umetanje smetane]: v ~i delati, mesti smetano; pinjen -a -o: ~o mleko = pinjenec -nca m = pinje-nica -e ž pink medm. posnemanje trkanja na kovino ali steklo, pinkaponka medm. za oponašanje kovaškega dela, pinkapônkati -am kovati, tolči po nakovalu, žvenketati z denarjem, pinkaponkanje -a s kovanje-, pinkati -am trkati s čašami, pinkanje -a s pinoža -e ž in pinož -a m zool. \ščinl(avec\ pint -a m \bokal\ piogén -a -o: —e bakterije pionir -ja m I. voj. vojak tehničnega oddelka, 2. inž- kdor koplje rov, 3. spi. kdor utira novo pot (v tehniki, znanosti), 4. čkm otroške organizacije, pionirka -e ž, pionirski -a -o: —i oddelek, pionirstvo -a s, pionirček -čka m pioréja -e ž med. pipa -e f : ~ za tobak, ~ pri sodu, sod na ~o dejati, sod je na ~i, vino je na ~i, vodovodna vodtui, plinska, odtočna, cevna plpen -pna -o, pipica -e ž, pipnik -a m čep, ključ pri pipi, pipar -ja m 1. izdelovavec pip, 2. kadivec, 3. tobak, piparstvo -a s pipati -am in pipljem puliti, pipaqje -a s: korenje, repo, zobe, prejo ~ pipec -pca m \nožič\, pipič -a m, pipčar -ja m lalor pipce dela, pipčarski -a -o: klub pipéta -e ž kem. \steklena cev\ pir -a m trohnoba, pirav -a -o preperel, trhel: les je že ves ~o perilo, pirast -a -o: ~o tramovje, piravost -i ž pre-perelost, trohljivost, trhtost, piravina -e ž in piravina -e ž trhlenina, piravéti -im trohneti, prhneti, piravèl -éla -o, pira-vênje -a < ; gl. tudi pereti pir -a m /- pkuneneti pUn -Si -o in planô -i -é: na priti iz gozda na ~o; ~i gorski pašniki; hribi so doline so ~e brez drevja", plàn -i i široka gladka ravnina: stopiti pogumno na ~ (Z kritja, v odkrit boj; planfca * ž prostor brez drevja in grmovja v gorah, plinja -e i čistina na gori, pla-njàva -e f gol svet, planjàvski -a -o, planjàvec -vca m, planôta -e i: gorska ~ pién -a m načrt, umislek, zaris: petletni doseči, preseči, prekoračiti v prvem ~u v ospredju; plànsld -a -o načrten: ~a komisija, ~o gospodarstvo, ~o delo; planirati -am zravnati, načrtovati, planiranje s: ~ stavbišče, delo, planirec -rca m načrtovavec, planér -ja m, planSrski-a-o planét -a m zvezda premičnica, planéten •tna -o: ~i sestav, planetàrq -a m, planetoid -a m majhen pUmet planéta 583 plat planéta -e ž tisk. Planka -e i, iz ~e, planiški -a -o: ~a skakalnica planiglA -a m pohbla na zemljevidu, planiglôbski -a -o planika -e ž bot. očnica pfauiimetrija -e i geom., planimétriôen -(na -o: ~e nalo^, planimetrijski -a -o: ~a knjiga, planiméter -tra m, planimétrski -a -o: ~a skala planina -e f : dati živino v ~o ali na ~o, pastir je bil čez poletje v ~i ali na ~i, iti na ~e, biti v —ah, planinica -e f, planinski -a -o, planinec -nca m I. kdor stanuje na planini, 2. kdor hodi v gore, planinka -e ž, planinstvo -a s; planinar -ja m planinec, planSar, planinarica -e i, planinarstvo -a s; planinščina -e ž plačilo za pašo na planini, planinšček -čka m bot., planiniti -im planšariti, planinjenje -a s, planinâriti -im, plani-nârjenje -a s Planina -e ž kr. i.: ~ pri Logatcu, v ~i, planinski -a -o. Planinci -ev m mn. planiti plànem, plâni -ite! plânil -ila -o in plâniti -nem s stal. poud.-. — kvišku pokonci, ^ iz spanja, ~ iz hiše, iz postelje, iz zasede, ~ na koga aH nad ko^, ~ komu v obraz, ~ za kom, kaj je planilo mimo hiše? kaj ti je planilo v giavo? kaj je planilo vate? *pUnka -e î deska (pri plotu, pri kegljanju) : delati ~e, vreči v ~o, *plânkati -am graditi, obijati, pažiti, *plânkanje -a s obijanje, ograjanje iMnkton -a m zool., plànktonski -a -o: živali pUnšar -ja m, plinšarček -čka m, plànSa-rica -e ž, plšnšarski -a -o, plânSarstvo -a s, planšarija -e ž, planšžriti -im, plan-šiijenje -a s pUntati -am plačati, trpeti, truditi se, plàntaj -te! plântal -a -o, plântanje -a s: ti si storil, jaz pa plantai plantiža -e ž nasad: riževa, čajna, kavna plantižen -žna -o, plantžžar -ja m \detavec\, plantižnik -a m \lastnik\ plapoliti -àm, plapolàj -àjte! plapolàl -àla -o, plapolànje -a s, plapolàv -àva -o pUsa -e ž ozek pas trate, njive, pas, plasina -e ž ravnica brez drevja, plasinica -e ž ravnica na gori plasirati -am -*■ postaviti, namestiti, vložiti, spraviti (na trg, v tisk) : ~ se zasesti. doseči mesto, uveljaviti se, plasmi -ja m: ~ industrijskih izdelkov, doseči dober — pri tekmi pUst -a m: seno devati v ~e, trava v ~ih, plasta -e ž kopica-, plist -i f: premoga, peska, kože; kamnine v ~eh; gornja zračne —^i, plžsten -tna -o: —a črta = pldstnica -e f: ~ loči plasti; plistoma prisL po plasteh -, plistec -tca m: ~ sena, pttstast -a -o: ~ oblak = plastnik -a m; plastiti -im v plaste nabirati, plisti -ite! plastil -a -o, plastčnje -a s in pUstiti -im s stal. poud.: ~ seno, plistje -a s = plistovje -a J 1. kopica, 2. vejnik plastelin -a m gnetivo, kiparsko testo pUstika -e f 1. kiparstvo, 1. med. plastična operacija, plžstik -a m, pUstičen -čna -o: ~a kirurgija, operacija, bomba, ~a masa gnetljiva, ~o pisanje nazorno, ~i film, plastičnost -i ž ptostron -a m varovalni oklep pri sabljanju, naprsnik pUšč -a m: dežni, mašni ~ pri kozolcu, ~ na (avtomobilskem) kolesu; stožčev ~ geom., ~ ogrniti, ~ po vetru obračati, plišček -čka m, pliščar -ja m potepuh, rokovnjač, pliščiuji -ev m mn. zool., pliščarica -e ž, pliščarka -e ž, pliščarski -a -o, plaščiir -ja m potepuh, rokovnjač, plaščar pUšen -šna -o in plašin aH plašin -Sni -6, prisl. plašn6 in plišno; pliSnost -i ž in piašndst -i ž; plašljiv -a -o, plailjiVost -i ž, plašljivec -vca m, plašljivka -e ž, plašnice plašnk; ž mn.: nadeti konju plašiti -im, pliši -ite! plašil -a -o, plaščnje -a s in plššiti -im s stal. poud.: ~ koga s čim, konj se plaši pred avtom; plašilo -a s strašilo, plašfien -Ina -o [-In-]: naprave, plašivec -vca m, pkdivka -e ž, plašivski -a -o: metode pttSica -e ž zool. \ptica\ iMt -i ž: na obe ~i, na vse ~i, ena ~ vrat, poriušajmo še drugo ~ zvona, ~ zvona bije, od vseh —i, po vseh ~eh najbolje; ritna platiti -im, piit i -ite! platil -a -o, platenje -a s: skril se plati kolje, kolo platilen -hia -o [-In-]; piatičiti -im les cepiti, platičenje -a s, platišče -a s: ~ pri kolesu, pla-tiščnik -a m \žebelj\, platenica -e2 1. hlod, 2. breskev (ki se kolje), plateniiar -ja m kdor pripravlja hlode za žago; platfc:a -e i 1. platišče, 2. platnica, 3. bot., 4. zool.. piàt 584 pbunîca platljfv -a -o = platen -tna -o, platič -iča m 1. krhelj, 2. plena °plita -e ž plošča Platije Platâj i mn. \gr. mesto\, platàjski -a -o: ~a bitka platina -e ž bol. \okrasno drevo\, platanov -a-o: ~a skorja se lušči piatfôrma -e f-» 1. ploščad, ravna streha, oder, 2. podlaga, osnova pliti pôljem, polji -ite! plàl plila -o, plinje -asi. valovati, vzdigovati se in upadati-. kri mu je plala po žilah, morje je plalo, prsi nemirno poljejo, vse polje po meni od jeze, v srcu mu je plala strast, lakotnice so mu plale, dim polje, plamen, zastava polje v vetru; 2. valoviti, razgibavati: z roko, z veslom ~ vodo, vodo ~ iz čolna pljuskati, metati, goniti-, gl. tudi plalen plitica -e ž: deti dojenčka v —o plitina -e i kem. \prvina\, plitinov -a -o: ~a ruda, plitinski -a -o: ~a zmes, plitinast -a -o platnica -e i, nav. mn. platnice -ic 1. vezan v trde nož ima rožene ~e, biserne ~e, 2. breskev ~ kalanka, riba, goba plamičast -a -o, plamičica -e ž, platnlčiti -im, platničenje -a s: ~ nož plitno -a s: domače, hodno, povoščeno, pooljeno, slikarsko, tiskano ~ v kinu, na ~u videti v kinu, ~ prodajati hiti še majhen otrok ', široka ~-a velike slike', platnén -a -o: ~a ijuha, streha, platnčnka -e ž platnena obleka ', plitnar -ja m \trgovec\ ; plitnarica -e i, plimarski -a -o, plimarstvo -a s, platnarija -e ž, platnina -e ž platneno blago plat6 -ja m geogr. -»- visoka pianota Piéton -6na m filozofi, Platônov -a -o: —« šola, filozofija; platonizem -zma m, platônik -a m, platčničen -čna -o ali platônski -a -o: ~a ljubezen Plintas -ta m, Pliutov -a -o: ~e komedije plàv pliva -o svetlo rjav, pšenične barve: ~i lasje, plivec -vca m vol svetle barve, plivka -e ž krava svetle barve, plivkast -a -o; plavolis -isa -o, plavolisec -sca m, plavoliska -e ž; plaviti -im, pli vi -ite! plavil -ila -o, plavêuje -a s *plà» pliva -o moder, sinji, plivec -vca m: ~ se prijemlje čeSpelj, plavica -e ž bot. modriš, plavičen -čna -o modrišev: ~a barva, 'plivkast -a -o modrikast, plivček -čka m = plavič -fča m \ptič\, plivka -e ž \lastovka\, »plaviti -tm modriti, plavi -ite! plavil -a -o, *plavilo -a s modrih pliv -t ž: divja ~ plivati -am, plavanje -a s: čoln plava na vodi, po vodi; človek plava v vodi, proti vodi; hrbtno, po pasje ~ pri igri, v vlogi loviti se -, letalo, ptič plava po zraku, — v bogastvu, veselju, piiven -vna -o: ~a kožica; plavič -a m 1. ~ na tekmi, 2. ~ na vodi v rezervoarju, plavalen -Ina -o [-In-]: ~i bazen, ~a šola, tekma, plavilnica -e [-yn-] i, plavivec -vca m, plavivka -e f, plaviček -čka m: ~ pri trnku, plavivski -a -o, plavnina -e ž \plačilo\, plivščina -e ž \les\, plivček -čka m duša: ~ pri oljenki, plivci -ev m mn. zool. plaviti -im beliti, taliti, plavi -ite! plavil -a -o, plavljinje -a s: rudo plavljèn -êna -o: —o jeklo taljeno, plavitev -tve ž, plavilen -Ina -o [ -In-] : ~a peč, plavišče -a s plaviti -fm, plivi -ite! plavil -a -o, pUvljèn -êna -o, plavljênje -a s in plaviti -im s stal. poud.: ~ les po reki, plavitev -tve ž, plavftven -a -o [-tvan-]: —e naprave, plâven -vna -o: —i les, ~i most, ~i led, plavina -e i les za plav-Ijenje, plivje -a s naplavljeno dračje plivnik -a m plalnik plavut -i ž in plavijta -e ž: hrbtna, repna —, plavùtka -e ž, plavùten -tna -o, plavûtast -a -o, plavûtar -ja m zooL, plavùtarica -e i, plavutonôg -ôga -o, plavuton0žec -žca m zool. plivž -a m, plivžar -ja m, plivžarski -a -o, plivžarstvo -a s pléz -a in -ù m, mn. plizi -ov in plazôvi -ôv : peščeni, snežni ~ se sproži, utrp, potegne, vali, plazina -e f — plazovina -e i = plazôvje -a s svet, kjer se zemlja phzi, plizast -a -o, plazovft -a-o: — svet; plizalica -e ž min., pliza -e i proga plaziti plazim se, plazčč -a -e, plizil -ila -o, plazêi^e -a s in pliziti -im se s stai. poud. : ~ se pred kom po trebuhu, po vseh štirih, plazivec -vca m, plazivica -e i, plazivski -a -o: ~a družina pliznui -e ž fizioL, min., plizemski -a -o [-zam-] in plazmitičen -čna -o pbmnidij -a m [povzročitelj malarije] plizna -e ž zidarska deščica za gladenje ometa na zidu: zid v ~o deti plaznka -e i \del pluga\, plazničen -čna -o pttža 585 pleonézmi pUža -e f 1. plevel (v žitu), 2. slaba jed ali pijača, 3. smeti fv zrnju, v sobi), 4. svojat, 5. ~ v literaturi, plažnat -a -o: ~o žito, pldžen -žna -o pUža -e ž peščina ob vodi: na ~i ležati, se sončiti *plebéniiS -a m \župnik\ plebéjci -ev m mn. 1. neplemiški del mestnega prebivavstva v najstarejši rimski državi; 2. ljudje nizkega rodu, plebéjski -a -o, plebéjstvo -a s, plébs -a m plebiscit -a m ljudsko glasovanje: koroSld —, plebisciten -tna -o: ~a komisija plêèe -éta s, mn. plčča pieč: svinjsko vzeti kaj na svoja ~a, ~a komu pokazati, dati komu po ~ih, dobiti jih po ~ih, mn. pleččta -ét s \prekajeno meso\; plé6en -čna -o: —i sklep, plečit -âta -o: ~ človek, plečatost -i ž; pločevina -e ž; plečnica -e ž plečna kost, lopatica pléd -a m volnetui ogrinjavka; gl. tudi *plet pledirati -am -»• zagovarjati: — za kaj potegovati, poganjati se za kaj; pledoajé -ja m-»- (zajgovor °|dih plêba m pločevina, °plêhast -a -o = "plehnàt -âta -o pločevinast, pločevinski plehek -hka -o in plehèk ali plehàk -hkà -ô neizrazit, brez okusa, prazen: dežnica, snežnica je ~a, ta voda je ~a; močno vodene jagode so ~e; ~a jed, ~ glas, —a knjiga, ~o govorjenje brez vsebine, površno, lahkomišljeno; plehkčst -i ž in plehkost -i ž, plehkôta -e ž, plehkôba -e ž, piehkôben -bna -o; plehčiti -im biti plehkega okusa, plehčknje -a s Pieiâde -âd ž mn. mit. sedmero hčera Atlasa in Pleione, plejâde -âd ž mn. astr. \skupina zvezd\, plejâda -e ž literarna skupina enako mislečih in delujočih ljudi pleistKén -a m geol, pleistocénski -a -o pléksi -ja m |.;nov|, tudi neskl : s ~ steklom pleme pleména s: živina za ~ se prime matice, žival dobrega ~a, krava gre po ~u, človeška ~a in rodovi; plemén -a-o: ~a svinja; pleménski -a -o: ~a živina, ~i družbeni red, plemeniti -im, plemenéC -a -e, plemêni -ite! plemenil -a -o, plemenjèn -êna -o, plemenjênje -a i: ~ kobilo, matico, kravo; v tej starosti se najbolje plemeni, plemenitev -tve ž, plemenitven -a -o [-tvan-], ple-menilo -a s: žrebec za plemenilen -Ina -o [-In-]: ~a postaja, plemenišče -a s, plemenjik -a m |W/c|, plemenjiča -e f = plemenica -e ž \svinja, krava\, plemenka -e ž plemenska žival plemenit -a -o: ~ega rodu, ~ človek, —o srce, ~a beseda, ~o ravnanje, ~o sadje žlahtno, plemenitost -i ž, pleme-nitnik -a m, plemenitaica -e ž, plemeni-taš -a m, plemenitdšinja -e ž, plemenitaški -a -o, plemenitdštvo -a s; plemenititi -im, plemenitenje -a s: ~ sadje, vino, rudo žlahtniti, v resnem delu se je plemenitil, plemenitilnica -e [-im-] ž \oddelek\ pKmič -a m, plemkinja -e i, plemiški -a.-o: ~i naslov, plemstvo -a s: državno, duhovno, denarno v ~ povzdigniti plin -a m: vojni, lovski pleniti plenim, plenič -a -e, pleni -ite! plenil -ila -o, plenjen -a -o, plenjenje -a s in pleniti -im s stal poud.: ~ po vasi, — deželo, ~ denar, ~ ljudem blago, plenftev -tve i, plemlen -taa -o [-In-j: ~i pohodi, plenivec -vca m, plenivka -e ž, plenivski -a-o: ~e tolpe plin -a m: žito nima ~a, plinjati -am, plenjanje -a s: žito slabo plenja, ruda dobro plenja, plenjav -a -o: ~o žito, plenjavost -i ž plina -e ž: jeklo, železo ima ~o se lušči. zvon ihia pleno, zato ne poje; kamenje se lomi po ~ah; plinast -a-o: ~o železo, pliniti -im se v plenah se luščili, plenjenje -a s, pleniv -a -o: ~o železo, ~a kosa, ~ zob se rad kruši, plenivost -i f: ~ železa plenir -ja m slikanje pod milim nebom, na prostem, plenerist -a m \slikar\, plene-rizem -zma m plenica -e i, nav. mn. plenice -ic: otroka v —« poviti, ^ prati, plenička -e ž, pleničica -e ž *plenir -ja m jerbas ^ink medm. za posnemanje kovinskega zvena; plink plinka m 1. kovinski glas, 2. denar plinkati -am, plinkanje -a j: ~ po posodi, na kitaro, tesarji plenkajo, plenkača -e ž \sekira\ plint medm. šent; plint piinta m, plintati -am, plintanje -as: bes te plentaj! plinom -a m: sklicati ~ odloča, plendren -ma -o: ~a seja seja razširjenega odbora pleonAzem -zma m kopičenje besed z enakim pomenom, včasih pesniški okras, včasih pleonazem 586 plézati slogovna slabost; pleonastičen -čna -o: ~ slog, jezik ples -a m: družabni, bojni ~ v maskah, mrtvaški Vidov ~ mušic, iti na peljati na biti na ~u, poprositi za povabiti na nocoj bo še — se bomo še spoprijeli, plésen -sna -o: ~a dvorana, šola, ~i mojster, vodja, orkester, ~a obleka, glasba, plesišče -a s plesAti in pičsati plčšem, plčši -ite in -te! pleš0č -a <, plesâje, plesal -âla -o, plesânje -a i: ~ polko, tango, s kom, mušice plešejo po zraku, ~ po vrvi, ~ po taktu, čoln pleše na vodi, — kakor drugi žvižpjo, črke mi plešejo pred očmi, kolo, tečaj pleše opleta, ne stoji trdno; plesâvec -vca m, plesâvka -e ž, plesâvski -a -o, plesâvstvo -a s plésen plésni i \glivična bolezen]: trtna, krompirjeva po ~i diši; plesnéti -im, plesnéé -a -e, plesné, plésni -ite! plesnèl -éla -o, plesnênje -a s = plésniti -im, plésnjenje -a s : plesnina -e f 1. plesen, 2. plesniva stvar, plésniv -a -o in plesniv -a -o, plésnivost -i ž in plesnivost -i ž, plésnivec -vca m in plesnivec -vca m, plésnivka -e ž in plesnivka -e ž, plesnôba -e Ž, plesnôben -bna -o, plesnôbnost -i /; plésnovati -ujem, plésnovanje -a s in plesnovâti -ùjem, plesnovânje -a s, plésnjav -a -o, plésnjavec -vca m, plésnjavka -e ž, plésnjavost -i ž pléskatl -am, pléskanje -a s: ~ sobo, zidove, pl^kar -ja m in pleskâr -ja m, pléskarica -e ž in pleskarica -e ž, pléskar-ski -a -o in pleskârski -a -o, pléskarstvo -a s in pleskârstvo -a s pléato -a s blazinica na stopalu pKsti plétem, namen, plést in plést, pletôC -a -e, plêti -ite! plétel in piêtel piêtia -o in plél plêla -o: ~ vence, mreže, jopico, ~ se v kaj, laži fant zmeraj kaj plet , nekaj se plete, govorica se plete o čem; pletênje -a s \delo in izdelek\ pléia -e f: ~ na glavi, v gozdu, na njivi, pléSast -a -o, pléSav -a -o, pléSavost -i ž, pičšavec -vca m, pléSec -šca m 1. zool. ujeda, 2. bot., plešiv -a -o ki se mu pleša ponuja, plešivec -vca m, pl^ivka -e ž; pleSivéti -im, pleSivéé -a -e, pleiivèl ! -éla -o, plešivenje -a s, plešlvost -i ž; plešeglAvec -vca m, pleteglâvka -e ž, pleSegliv -âva -o: ~i jastreb, pleSe-glâvost -i ž *plet -a m ogrinjavka, pled irietiir -ja m 1. kdor plete, 2. iz slame spleten koš: — krompirja, pletarec -rca m majhen pletar - pletirček -čka m, pletarica -e ž pletirstvo -a s, plet4rski -a -o: ~a obrt, ~i zaslužek pletenka -e f j slamo opletena steklenica, pletenica -e t kar je pleteno (košara, bič, kita, lesa, jopič), pletenjAča -e i I. iz protja spletena koča, 2. koš za na voz, pleteničiti ,-im tvesti, pleteničenje -a s pletir -i i plot, pleter -ja m koš, košara, pletčrka -e ž pletena košara, pletenka Plčtnje Pleterij ž mn. kr. i., v ~ah, pliterski -a -o: ~a kartuzija, Pleterčani -ov m mn. Pliteršnlk -a m in Pletiršnik -a m, Pleteršni- kov -a -o: ~ slovar iditež -a m: živčni ~ plM plivem, plevi -ite! plel -a -o: ~ žito, vinograd, ~ kokolj jz žita; pletje -a pletev -tve i; gl tudi plevel pletič -iča m pletivec, pletica -e ž pletilna igUi, pletilen -Ina -o [-In-]: ~a igla, ~i stroj = pletilnik -a [-un-] m, pletUnica -e [-f)n-] i \tovama, prostor\, pletilničen -čna -o [-vn-], pletivec -vca m, pletivka -e f I. ženska, ki plete, 2. pletilna igla, pletivski -a -o: —i zaslužek, ~o delo, ~a zadruga, pletivo -a s |inov|, pletilo -a i \oroe^e\, pletilstvo -a s [-Is-J s: strojno ~ pl^ja -e ž čoln s streho na Blejskem jezeru plčra -e ž: veter odnaša ~e, ločiti zrnje od plev, pliven -vna -o: ~a vreča, ~i koš, plevnat -a -o potn plev, pičvast -a -o, plevnica -e ž vreča s plevami, plivnik -a m prostor za pleve pMvek -vka -o in plevčk a/r plevdk -vk4 -6, plevk6st -i ž, plevk6ba -e f; plevčti -im, plevžnje -a s: jed plevi, plevi mi shbi mi, po sladkem sadju rado plevi; gl. tudi plehek plevčl [-iv] -a m, plevelen -Ina -o [-vn-]: ~o žito, ~a njiva, plevelnost -i [-vn-] ž, plevčliuit -o [-vn-] plevelen pievica -c t, pleviški -a -o, plevec -vca m, plevka -e ž pralica, pižvski -a -o plmitls -a m med. vnetje poprsnice, plevri-tičen -čna -o, plevra -e ž poprsnica, plevriUen -Ina -o [-In-] pUzatl -am, pičzanje -a 5: ~ na drevo, ~ po gorah, ~ po vseh štirih, fižol pleza po prekU, trta po zidu, plezAvec -vca m \oseba in ptič\, plezivka -e i plézati 587 plödiüca \oseba in rastlina\, plezàvke plezävk ž mn. čevlji za plezanje, plezävski -a -o: ~e potrebščine, plezàlen -Ina -o [-yn-] : ~a tura, vrv, ~i čevlji, plezàlniki -ov [-yn-] m nm. \čevlji\, plrâàvstvo -a s, plezâla -àl [-àl] s mn. tel. plezalno orodje-, plézavt -a m žolna, plezàvCek -čka m zool. \ptič\, plezâriti -im, plezàr-jenje-a» pieziozAvcr -vra m zool. \izumrl plazivec] plima -e f: ~ in oseka, plimovàti -ûjem, plifflovàiûe -a s plin -a m: svetilni, izpuSni, strupeni, tekoči, bojni -, s ~oni kuriti, na ~u kuhati, plinski -a -o: ~a luč, '-"i kiihahiik, ~i rezervoar, plinast -a -o: ~o telo, stanje, phnàma -e i, plinovica -e ž \voda\ ; plûiovàd -ôda m, plïnovôden -dna -o: ~e cevi, plinomér -a m Plinhis -ia m m Plinij -a m \rim. pisatelj], Plinijev -a -o: pisma plink medm. zaposrtematge /carinskega zvena ob udarcu s kladivom, plinkati -am, plinkanje -a s pUocén -a m geol. nedmiajša plast terektrja, pliocénski -a -o pUsirati -am zgubati (žensko oblačilo) ; pUsiran -a -o nabran v gube-. ~o krilo, plisé -ja m naborki pliska -e ž zool. pastirička pliskavka -e ž = pliskavica -t ž delfin plfi -a m \bkigo\, pliSast -a -o: stoli, ~a prevleka, ~o pregrinjalo plitev -tva -o in plitek -tka -o: ~a voda, ~a skleda, prenes. —« misel, ~a glava, ~o znanje, plitvost -i ž in plitkost -i ž, plitvhia -e ž, plitvica -e ž \čoln\, plitvež -a m \človek\ ; plitvéti -im, pUt^ -a -e, pUtvi -itel plitvü -éla -o, phtv|^ -a s: roman proti koncu plitvi; plitviti -im, plitvi -itel pUtvfl -a -o, pUtvénje -a s; pUtvo- in plitko- v sestavi: pÛtvoglàv -àva -o in pUtko^v -àva -o; plitvo-glàvec -vca m in plitkoglàvec -vca m pli^ti -am, plivkiuùe -a s: voda pUvka ob skalah, vodo plivk -a m, plivkniti-nem plJAbi plj0č s mn., pljüCem (°pljha\, pljùskniti -nem in pljùsniti -nem: voda pljusne ob pečino, ~ vodo iz ust, ~ koga udariti; pljuskôt -ôta m: ~ moija ob skale pljnvànee -nca m bot. rododendron pljDvàd pljûjem in pljùvam, pljujčč -a -e in pljuvajoč -a -e, pljùj -te ih pljùvaj -àjtel pljuvàl -a -o, pljuvânje -a s in pljùvati pljùjem in pljùvam s stal. poud.: ne pijujte po tlÂI pljuvâC -a m, pljuvàvec -vca m, pljuvàvka -e ž, pljuvàvski -a -o, pljuvâlnik -a/"-yn-y m pIMa -e ž plošča, pločik -čki m Ai plčček -čka m rezina: ~ jabolka pločevina -e ž: aluminijasta, bakrena, cin-kova, r^wasta, valjana, valovita —o valjati, pločevinast -a -o: ~a posoda, streha, ~ glas, pločerinski -a-o: ~i oddelek pMčalk -a m hodnik (ob cesti), trotoar pi6d -ain-ûm sad, sadež, mn. {dc^ôvi -ôv in plôdi -ov: telesni ~ raziskav, ~ domišljije; plôdek -dka m = plodič -iča m, plôden -dna -o in plAden -dna -o rodoviten: ~a zemlja, plôdnost -i ž in plôdnost -i ž, plodôven -vna -o, plôden -dna -o: meSiček, ~a voda, plodovit -a -o: ~ pisatelj, plodovitost -i ž rodovitnost, plo^iv -a -o, plodljivost -i ž, plo-dôvnica -e ž plodna voda; plodonAsen -sna -o ploden, plodovit, rodoviten, plodo-nôsnost -i ž; °plodotéd -a m koloiiarjenje ploditi -im, plodeč -a -e, plôdi -itel plodfl -a -o, plojénje -a s: orel oria plodi, živina se plodi, misli se plode, plodilo -a s, plodikn -Ina -o [-bt-], plodflnost -i [-in-] ž, ploditev -tve ž, ploditven -a -o [-tvan-], plodiSče -a s pIčMca -e i 1. bot.: nadrasla in podrasla 2. med. maternica, pl6dničen -čna -o, plôdnik -a m notranja jejčna mrem plàh 588 plAšč pJdh plôha m: mesarski perilni prsi na ~ vleči, plôhek -hka m in plohèk -hkà m, plôhec -hca m = plôSec -Sca m plôha -e i: ~ se ulije, ~ besedi, prideš kakor plohàti -àm, plohàj -àjte! plohàl -àla -o, plohànje -a s-, dež ploha hudo Uje plômba -e f 1. svinčeni pečat, 2. med. zaiivek votlega zoba, plômben -bna -o, plombirati -am zapečatiti, zaliti, plombiranje -a i: železniški voz piôsk medm., piôskati -am, plôskanje -a s: ~ po čem, ~ komu zaradi česa, ~ komu v pohvalo, plôs(k)niti -nem, piôsk plôska m \glas, udarec\ pldsk plôska m \širSa, ravna stran\: položiti desko na ne na rob; s '■»om pasti, na ~ pasti, žebelj na ~ zabiti, na ~ izdelati, ne na okroglo, plôskoma prisl. sploska, s ploskom". ~ udariti, plôska -e f: položiti desko po ~i na plosk-, plôsk plôska -o: ~a noga, ~a da, ~e prsi, ~a riba, ~o ogledalo, ploskôst -i i, plôskast -a -o, plosnàt -àta -o, plôskar -ja m \oblič\, plôskavec -vca m zool. \črv\ ploskàtl -àm zravnavati, plosko delati, ploskàj -àjte! ploskàl -àla -o, ploskânje -a s: žebUe kovač ploska okroglo palico plôsker -kve ž in plAskva -e i, mn. piôskve -kev [-kaff]-. čelna, nosilna, osnovna, tiskovna, toma ploskôven -vna -o: ~e mere, ploskovit -a -o: ~i slog v slikarstvu, ploskovitost -i ž; ploskvomér -a m planimeter, ploskovtyàk -a m plo-ščec, ječmen v dve kiti plosko- v sestavi-, ploskoglàv -àva -o, ploskoglàvec -vca m; ploskokljtini -ov m mn. zooi.; ploskokopiten -tna -o; plosko-krilec -Icaf-ic-] m zooi., ploskokrilen -Ina -o [-in-]-, ploskonôg -ôga -o, plosko-n0žec -žca m ; ploskonôs -ôsa -o, plosko-nôsec -sca m; vendar plosko izbočen piMča -e ž: jeklena, ledena, spominska, fotografska, gr^ofonska, kuhahia, stikalna pldščica -e ž: emajlna med. krvna, medvretenčna pldSčičast -a -o lamelast, pldičen -čna -o, ploščit -àta -o, ploSCnàt -àta -o: ~ kamen, -^a skleda, ploSCàtost -i ž, ploSônàtost -i ž; ploSiàti -àm phsko delati, ploščij -àjte! idoKàl -éla -o, ploiCénje -a s-, ploSčlti -im, plôSa -fte! ploščfl -a -o, ploščinje -a j; ploščivec -vca m; pl6ščevica -e ž bot., pldšček -čka m krožeč, ploščad -i ž trg, oder, raven prostor, ploščina -e ž geom.: ~ trikotnika, ploščinski -a -o ploščik -a m \hroič\, pl6ščec -a [-čac-] m ječmen v dve kiti pldt -a in -li m, na pldtu in pl6tu, mn. plot6vi plot6v: za —om koga počakati, izza ~a streljati zahrbtno ravnati, čez ~ skakati delati kaj prepovedanega, pl6ten -tna -o: ~e lese, pl6tec -tca m = plotič -fča m, plotiti -im, ploteč -a -e, pldti -fte! plotfl -a -o, plotei^e -a s: ~ vrt, pot, ~ otrokom, kuram; plbtje -a s, plotnica -e i \kol\, plotnfna -e ž les za plotove ploton -a m \vojaSki oddeiek\ pldvec -vca m lahnjak, lahki kamen : gladiti s ~em pldven -vna -o: reka je ~a, pl6vnost -i ž, pl6vba -e ž: morska, rečna, obrežna — ~ po Donavi, pl6vben -bna -o; pl6vci -ev m mn. zool, plbvski -a -o, plbvstvo -a s: pomorsko ~ °pl6riti -im pluti iridg -a m: poljski, snežni orati s ~om, plAgov -a -o, pliigM -ja m kdor dela pluge; gl tudi plužiti pUindra -e ž, plundrast -a -o: ~a cesta plunk medm., pliink -a m:, ob ~u kamna v vodo, pliinkati -am, pliinkanje -a j: voda plimka v vedru, pijača v želodcu; pliinkniti -nem: kamen plunkne v vodo pUnka -e ž star. harfa, plunkivec -vca m -pitinkar -ja m igravee na plunko, pltinka-rica -e ž, pliinkati -am igrati na plunko, phinkaitje -a s pluriU [-dl] -a m in [-al] -a m slov. množina, pluhUen -Ina -o [-In-] množinski; ~e oblike, plurilia -ij s mn. množinske oblike, plui^le tdntimi plurile tintuma m, mn. plurilia tintum s samo množinska beseda, pluralitčta -e ž večina, pluralizem -zma m fil, pluralističen -čna -o plds -ami. mat. znamenje; od ~a do ~a, trije ~i in dva minusa, 2. trg. dobiček, prebitek; ~ se je začel, končali smo s ~om, 3. 3° ~a, 4. vez.; 3 i [tri plus tri], pltisen -sna -o: '-o steklo, ~a enačba pMskvampeifdit -a m slov. predpretekli čas, pliiskvamperfekten -tna -o, pliis-kvampeifektov -a-o: ~c oblike pUič -a m bot., plOščec -a [-čac-] m bot. pluta 589 pluta -e ž probkovina, plùten -tna -o = plùtov -a -o, pWtec -tca m bot. \hrast\, plutast -a -o, plutovlna -e ž, plutovinast -a-o: ~ zamašek Plutarh(os) -ha m \grški življenjepisecl, Plùtarhov -a -o: ~a dela pluti plôvem in plûjem, plôvi -lté in plùj -te! plùl -a -o: ladja, ptič plove, plùtje -a î; gl. tudi plaviti Pluton -ôna m mit. \bog podzemlja], Plutô-nov -a -o: —o kraljestvo Had, plutônski -a -o globočinski plutonij -a m \elemtnt\, plutônijev -a -o Plàtos -ta m \bog bogastva], Plùtov -a -c, plutokratija -e f vlada denarnih mogotcev, plutokrât -a m denarni mogotec, pluto-krâtski -a -o iriuriél [-àl] -a m Itg. vesperale, večerniSki plaSč pluviométer -tra m dežemer, pluviométrski -a -o : ~e naprave plužiti -im, plù2enje -as: ~ z novim plugom, sneg se lepo pluži, smučar pluži, plOžen -žna -o 1. njiva je po dežju ~a, 2. ~a kolca, ~o železje, plùiSc -a s plužna kolca s plugom, plùina -e ž, nav. nm. plûžne -žen [-žanj \sprednji del pluga], plùžnica -e ž oje, ročice, plužnina -e f ] plačilo] ; gl. tudi plug pnevmàtika -e f 1. nauk o gibanju zrdka, 2. gumijast obroč za avtomobilsko kolo, zračnica: balonska, žična, žmulasta pnevmštičen -čna -o: ~o kolo, ~a pošta pnevmokôlcus -ka m med. povzročitelj pljučnice pnevmonija -e ž med. j/ljučnica, pnevmo- tôraks -a m med. po prisl. porazdeljuje; rabi se ® pred glavnimi in ločilnimi Stev. v imenovidniku in toiilniku: ~ eden, ~ dva, ~ trije možje, ~ štiije, ~ dve, ~ ena knjiga, ~ tri, ~ štiri kose, ~ pet ur; ~ eno uro, ~ dve, ~ tri iwe, ~ dvoje, ~ četvero, ~ petero kosov; ® pred prislovnimi določiti mere v tožilniku: a) po koliko?: ~ malo nosi, ~ veliko nalclada, ~ več plačaj; ~ cel voz, ~ celo vrečo, ves zaboj jabolk proda; b) po kolikokrat?: ~ enkrat, ~ dvakrat, ~ trikrat, ~ stokrat, ~ večkrat na dan; c)po kako dolgo?(časovno) : ~ ves dan, ~ vse noči, o-' vso uro, ~ več tednov ga ni; ® pred pridevniškimi in zaimenskimi prislovi: ~ domače. ~ kmečko, ~ gosposko, ~ mestno, ~ tuje, ~ pasje, ~ mačje, ~ naše, vsak ~ svoje, ~ vaše;slovensko, ~ latinsko, ~ nemško po predi. I. s tožilnikom rumiena za glagoli premikanja: iti, teči, hiteti, poslati ~ vodo, kruh, vino, drva, jagode (ali s partitivnim rodilnikom: ~ vode, kruha, vina, drv, jagod); grem ~ očeta, mater, zdravnika, delavce; II. z mestnikom kaže: ® od dejanja prizadeti predmet (po kom ali čem?): ~ glavi, ~ nosu, ~ ustih udariti, — snopu tolči; komu ~ prstih, ~ nogah hoditi; ~ kom vpraševati, ~ kom se vreči; ~ kom se ravnati, ~ kom dedovati, ~ čem dišati, ~ kom jokati; toži se mi ~ domu, ~ čem hrepeneti, zdihovati, ~ drugih se ozirati, ~ kom gledati, ~ sebi glej, oziraj se ~ dmgih; @ kraj ali prostor dejarga (kje? kam?): ~ vodi plava, moj up je šel ~ vodi, ~ gozdu tava; — cesti, ~ poti, ~ gorah je sneg; ~ mestu, ~ kmetih, ~ suhem in ~ moiju, ~ temi, ~ dei^u, ~ snegu, ~ zraku; ® čas dejanja (kdaj?): ~ lem (dni), ~ božiču, ~ praznikih, ~ (dolgi) zimi, ~ (takem) dnevu, ~ (svojem) godu, — toči zvoniti, ~ eni (uri), ~ osmih, ~ pohioči, ' kosilu, ~ šoh, ~ vsem tem; ® ruičin dejanja (kako?): a) vodtto: delati ~ postavah, ukazu, ~ vplivu, ~ pameti, ~ volji, ~ svoji glavi, ~ mili vplji; ~ abecedi urediti, ~ naravi, ~ rodil, ~ navadi zdrav; ~ pravici, ~ krivici trpi, ~ strani gledati, ~ prstih, ~ rokah, ~ glavi hoditi; b) pripomoček: ~ obrazu, ~ glasu, ~ imenu poznati; ~ pošti, ~ pismu, "telefonu, ~ radiu zvedeti; ~ delu, ~ jimaštvu, ~ moči, ~ sreči, ~ naključju, ~ nesreči kaj doseči; ~ laži, ~ prevari, ~ pomoti ga ni; tudi pri osebah, kadar so ruim le posrednice: ~ sinu, ~ slu sporočiti; v trpnih zvezah je treba ločiti posrednika od povzročitelja pri osebah: kapitalizem izkorišča človeka ^ človeku, delavec je bil izkoriščan od kapitaUstov; naročeno nam je bilo <— odbora (če nam je odbor le posredoval naročih drugega), naročeno nam je bilo od odbora (če nam je odbor sam kaj naročil); c) v prislovnih zvezah s pridevniki: ~ dolgem pasti podolgoma, ~ 590 pobetič novem, ~ starem, ~ krivem, ~ nedolžnem, ~ gostem saditi, ~ nemarnem. ~ nepotrebnem, ~ neumnem, ~ njegovem, ~ mojem, ~ našem; č) mero (kako?po čem?): blago se ~ niti nabira, ~ vrvi zapravlja; ~ stotakih, ~ tisočakih plačuje, ~ žlicah, ~ kapljah jemlje zdravila; ~ kilah, ~ litrih, ~ teži prodaja; ~ meri, — ceni prodaja kakor je cena-, vendar: poceni prodaja ne drago; d) izguba: ~ meni je, ~ vinu je; v zvezi s samostalnikom so taki izrazi prilastki: pot ~ zdravnika, žalovanje ~ materi, letanje ~ zraku, dan ~ božiču, kazalo ~ abecedi, sporočilo ^ telefonu, pisanje ~ starem, zapravljanje ~ stotakih po- v sestavi: I. s prid. in prisl. in njih izvedenkami, zlasti iz predložnih zvez za kraj in čas: pocesten, povoden, popoten, povojen, pošolska doba, po-prazniški, povrh, površen, pobinkošten; II. z glagoli porazdeijuje ali omejuje dejanje: ® na več osebkov ali predmetov: vsi so pospali, pomrli; vse je polovil, pomoril, podavil, pobesil; @ na več krajev ali časov (ponavljanje, nedo-vršniki): poleti, posedati, popivati, postavati, potikati se po hišah; vsak dan popravljati, pokašjjevati, pogostoma po-bledevati, pocejati, vsak teden povpraševati; (S) na določeno mero ali trenutek: malo posedeti, poklečati, postati, pomakniti, pomuditi se, poklepetati, pogovoriti se; pojesti, polomiti; (D nekateri (neprehodni) ghgoli prevzemajo predložni krajevni pomen in postanejo prehodni s tož.: ležati po travi — poležati travo; hoditi po gredi — pohoditi giedo pongHfnti -am: ~ za koga pointn -e ž ost, želo, dovtip, duhovitost, poudarek, poantirati -am poudariti, podčrtati, priostriti; poantilizem -zma m pointilizem poapnM -im, poipni -ite! poapnčl -čla -o, poapnSnje -a s: žile poapnjjo, poapnilost -i f: ~ žil poipniti -im, požpni -te! poipnil -a -o, podpnjenje -a s in poapniti -im, podpni -itel podpnil -ila -o, poapnjčnje -a j: ~ travnike, prst na vrtu; podpnjen -a -o in poapnjin -&ia -o: ~a gredica, poapnitev -tve ž; poapnjevdti -iluem, poapnjevdnje -a s pob -a m: ti ~ ti, pôbèek -čka m, poba -a m, pobič -a m, pôbec -bca m, pobovski -a -o : ~e norčije pobdbiti -im pomehkužiti, raznežiti, po- bdbljen -a -o, pobdbljenost -i ž pobdbati -am se in pobahati -àm se gl. bahati : — se z uspehi pobakidti -àm gl. baklati: sveča hitro po- bakla pogori pobaluiti -im, pobàkri -ite! pobàkril -ila -o, pobakrèn -êna -o: — posodo, f)o-bakritev -tve ž, pobakrênost -i ž, po-bàkrati -am pobaiin -a m, pobalinski -a -o, pobalinstvo -a s: pocestno ~ pobardbiti -im, pobaràbljen -a -o, po baràbljenje -a s: cesta ga je čisto po barabila, pobaràbljenost -i i, pobaràb Ijenec -nca m, pobarabitev -tve ž *pobdniti -am povprašati, pobàran -a -o ~ koga po čem, ~ kaj pobarbiriti -im, pobarbàijen -a -o, pobar bàijenje -a s, pobarbàrjenost -i ž, pobarbàrjenec -nca m pobarôniti -im, pobarônjen -a -o, po-barônjenje -a s, pobaronitev -tve ž, pobarônjenec -nca m, pobarônjenka -e ž pobdrvati -am, pobarvan -a -o, pobârvanje -as: — ograjo, gozd se je ta teden ves pobarval, pobàrvanost -i ž piÀasdti in pobàsati pobàSem gl. basat i pobecdti -àm gl. becati, pobecàn -a -o; pobeckàti -àm, pobeckàn -a -o: malo je pobeckal po krožniku >[-bac-J pobedasititi -Im, pobedasti -ite! pobedastèl -êla -o, pobedastênje -a s pobegniti -bégnem, pobégni -ite! pobégnil -ila -o in pobeliti -nem s stal. poud. : od doma, iz mesta, ~ čez mejo; pobégel -gla -o prid.: ~i vojaki, pobég' -a m: ~ iz vojske, biti na —^u; pobéglec -a[-gbc-Jm pobcUti -im gl. befcti, pobelèl -êla -o, pobelélost -i ž pobeliti in pobeliti -im gl. beliti: sneg je pobelil hribe, lasje so se mu pobelili; pobéljen -a -o: ~i grobovi, ~i lasje, ~a hiša, ~e gore, pobelitev -tve ž, pobéljenost -i ž poiierdč -a m \oseba in košara\, poberdček ■Gsa. m, pobenUi -a m znč., pobenUiinja -e ž znč., pobčrščina -e f = pobérav-Sčina -e ž pobrano sadje, ki prezgodaj odpade z drevja, pobiranci pobericiü 591 pobožati poberičiti -im poprositi, poberàcen -a -o: na stara leta se je čisto poberačil, malo ~ od hiše do hiše pobesédovati -ujem in pobesedovati -ùjem na kratko se pogovoriti pobésiti -im, pobčšenje -a j: ~ upornike, ~ ušesa, oči; nos se mu je pobesil; pobčšen -a -o: ~ želodec, pobešati -am, pobčšanje -a s pobesnéti -im gl. besneti, pobesnel -éla -o, pobesnélost -i ž pobeziti -âm gl. bezati, pobezân -a -o: ~ koga, ~ v žeijavico, v sršenovo gnezdo, ~ po peči, po pepelu >[-b3z-] pobezljéti -&m [-biz-] gl. bezljati: krava je malo pobezljala pobijati -am, pobijaj -te in -âjte! pobijal -a -o in -âla -o, pobijanje -a s in pobjjâ-nje -a j: ~ okuženo živino, — raka, ~ krive nazore, pobijâvec -vca m, pobijâvka -e ž, pobijâvslû -a -o, po-bijâlen -Ina -o [-In-J: naprave; gl. tudi pobiti poUnkoitâi -tna -o: —i čas pobirati -am, pobiranje -a s: ~ kamei^je po njivi, ~ davke, naročnino, prispevke, ~ ostanke, ~ stopi^ za kom, ~ zanke, kuga ljudi pobira; komaj se še pobira, dobro jo še pobira, avto pobira cesto, pobirâvec -vca m, pobirâvka -e i, pobirivski -a -o, pobirâlen -Ina -o [-In-] : ~a pola, pobirek -rka m ostanek, pobiravci -ev m mn. \sadje\ = pobiranci -ev m mn. pobistriti -im, pobistri -ite! pobistril -ila -o, pobistrèn -êna -o, pobistritev -tve ž pobiti -ijem, pobij -te! pobil -ila -o: toča je vse pobila, ves se je pobil, ~ okna, ~ nasprotnika, ~ se po glavi, ~ si glavo; pobit -a -o: zelo je ~ potrt žalosten, pobitost -i ž, pobitje -a s; gi tudi pobijati poUMti -im, poblâten -a -o: ~ se na cesti poblâtenost -i ž pobladniti -im, ^oblazinjen -a -o, pobia zinjenost -i ž poMaâiéti -im, poblaznèl -éla -o, poblaz-nélost -i ž poUe^ -im; pobledél -éla -o prid.: ~i listi, ~o črnilo, —o lice; pobledélost -i ž; pobledévati -am, pobledévatùe -a s pobUsimd -am gl. bliskati: ~ z očmi, močna luC je pobliskala v temo, za gorami se je pobliskalo, poblisniti -nem. poblisk -a m, pobliskovâti -ùjem, po-bliskovânje -a s pobiiže prisl. bolj natančno: ~ si kaj ogledati, ~ se seznaniti s čim, ~ kaj spoznati poUjuviti in pobljùvati -ùjem in -ùvam gl. bljuvati, pobljuvân -a -o: ~ tla, — po tleh, pobjjuvânost -i ž, pobijuvânec -nca m, pobijuvânka -c ž pobioditi in poblôditi -blödim gl. bloditi: po škafu malo ~ komu jed, včasih se mu malo poblodi; poblôjen -a -o in poblôden -a -o: ~o vino, ~a jed; poblôjenost -i ž in poblôdenost -i ž, poblôja -e ž pob6čje -a s, pobččen -čna -o, pobôâiik -a m pribočnUc, adjutant, pobččniški -a -o pobégati -am, pobôgan -a -o, pobôganje -a s: ~ koga s kom, ~ se s kom po prepiru spraviti, pobotati se, pobôganec -nca m, pobôganka -e ž poböj -ôja m, v pobôju in v pobôju, po- bôjen -jna -o, pobôjnik -a m pobotérati -am večkrat po mato boleti, pobolévanje -a j; poboléti -im gl. boleti : včasih me lug polMÜ; pobolččki -ov m mn. boleči krči po porodu, pobôlki -ov [-Ik-] m nm. in pobolévki -ov m mn. bolečine (po porodu) pobéljSati -am, pobôl^an -a -o, pobôljS^e -a s: ~ koga, ~ se v čem, pobôljSek -šlca m, pob01jšanec -nca m, pobôtjSanica -e Ž, pobôljSanost -i ž, poboijšiva -e ž, poboijšljiv -a -o, poboUšijivost -i ž; poboljševati -ùjem, pol>oljševil -âla -o, poboijševinje -a s: hrano, zdravje se poboljšuje, poboljSevâvec -vca m, po-boljSevâvka -e ž, poboljtevâvski -a -o, poboUševilen -Ina -o[-yn- j -In-], poboU-Sevâlmca -e [-yn-] ž °pob6mik -a m bojevnik (za kaj), zagovornik (česa), branivec pobôsti -ödem gl. bosti, pobodèn -êna -o: z rogovi koga vola sta se poixxlla, pust me je pobodel zdelal, pobodênec -nca m, pobodênka •« ž, poboidênost -i ž pobôtati -am, pobôtan -a -o, pobôtanje -a s : ~ koga s kom, ~ se s tovarišem, po-bôten -tna -o, pobôtnica -e ž, pobôtanec -nca m, pobôtanka -e ž pobôiati -am, pob0žan -a -o, pob0žanje -a s: ~ otroka, ~ se po lieu, malo ga je s šibo pobožal, pošteno gaje pobožalo (^kizilo, kap ga je zadela pob6ieii 592 pocàkrati pob6|^ -žna -o: ~ človek, —a želja neizpolnjena, ~o živeti, pobdžnost -i ž, pobdžnež -a m, pobožnjdk -a m znč., pobožnjAkinja -e ž znč., pobožnjšški -a -o, pobožnjšštvo -a s, pobožnjdkar -ja m, pobožnjAkarica -e ž, pobožnjikarski -a -o, pobožnjAkarstvo -a s znč. pobožiti -im, pob6ži -te! pobdženje -a s'. ~ naravne moči; pob6žen -a -o: ~o bitje, ~a narava; poboževiti -iijem, poboževil -âla -o, poboževanjc -a s, poboževavec -vca m, poboževavka -e ž, poboževaien -Ina -o [-In-] pobraniti -âm in pobrànati -am gl. branati, pobranân -a -o in pobrânan -a -o polirM pobêrem gl. brati, pobrân -a -o: ~ šivanko, ~ zanko, ~ sadje, kar p na tleh leži; ~ koga na cesti; padel je, pa se je spet pobral; ~ šila in kopita; poberi sel snut ga je pobrala, p>obrânec -nca m \sad\ = pobrânek -nka m pobrâtiti -im, pobriten -a -o, pobrâtenje -a j: ~ se s kom, smrt vse pobrati, pobrâtim -a m, pobrâtimstvo -a s pobrinkati -am: ~ po strunah pobréîje -a s, pobrčžen -žna -o, polmiàn -âna m, pobrežanka -e ž, pobrižniki -ov m mn. zool. \ptiči\ Pobrižje -a s kr. i., v ~u, pobréSki -a -o, Pobrežani -ov m mn. pobrigati -am se: ~ se za koga, za kaj pobrisiti in pobrisati -išem gl. brisati, pobrisan -a -o: ~ prah s police, ~ jo od doma uiti pobriti -jem, pobrit -a -o: vse je buija pobrila, po vram se je pObril porezal pobrigati -am, pobrizgan -a -o: ~ se z apnom, avto ga je pobrizpl pebroditi pobrôdim gL broditi : ~ po vedi pobrOaati -am, pobrônan -a -o, pobrônanje -a j: ~ kovino pobronsfaati -am poirfskati -am, pobfskan -a-o: ~ po pepelu, po preteklosti, po knjigi, po spominu, po žepih, po jedi, pobrskâvati -âvam, potokâvanje -a 5 pobrusiti in pobrûsiti -im gL brusiti, pobniSen -a -o: ~ ostrine, robove, pobnišenost -i î pohoditi -im spodbuditi, sprožiti, pobùdil -ila -o, pobujto -êna -o: ~ koga k čemu, pobiida -e ž spodbuda: na svojo ~o, iz svoje dati komu ~o za kaj, pobû^n -dna -o spodbuden: ~a misel, pobùdnik -a m, pobudnica -e ž, pobiidnost -i ž spodbudnost pooediti -im, pocédi in pocêdi -ite! pocédil -ila -o, pocejèn -êna -o: pocedi se kri iz nosa, sline se mi pocedijo po čem, ~ jo pobegniti, uiti, steči, pocejénost -i f, pocédek -dka m pocéjati -am, pocéjanje -a s: ~ vodo na brus, vino se poceja mizi, pocejâlen -Ina -o [-In-]: ~e priprave; pocejevati -lijem, pocejevàl -âla -o, pocejevânje -a s, pocejevâvec -vca m, pocejevâvka -e i poceiiti in pocéliti -im gL celiti, pocéljen -a -o : zdravilo poceH rano, rana se poceli ; pocéljenost -i f, pocelitev -tve ž pocéni prisL : blago je — ni drago-, prav — stvar, ~ jo odnesti, ~ ga že ne dam poceniti -im, pocéni -ite! pocénil -ila -o, pocei^èn -àaa -o: blago ~ znižati mu ceno, blago se je pocenilo, pc)cenitev -tve f ; poMnjevâti -lijem, pocenjevânje -a pocenjevâvec -vca m, pocenjevâvka -e i, pocenjâvati -am, pocenjâvanje -a s pocénten -tna -o kar tehta en cent ali je odmerjeno za težo enega centa: ~i zaboji, sodi pocépati -am: vse sadje je počepalo z drevesa, počepali so kakor muhe pocepetâd -âm in -ééem poteptati gL cepetati, pocepetân -a -o poeepiti in pocépiti -im gL cepiti, pocépljen -a -o: vsa drva drevesa pocepitev -tvef pocésten -tna -o, pocéstnica -e ž, pocčstniški -a -o: ~o vedenje podgâniti -im se, pocipnjen -a -o, pociga- njenje -a s, pocigânjenost -i ž pocinid -im, pocinjen -a -o, pocinjenje -a s, pocinjenost -i ž, pocinitev -tve ž pocbikad -am, pocinkan -a -o, pctcinkanje -as: po^o, poctnkanost -i ž pocKrati -am: da bi ga vrag pocitral pécka -e ž pri praženju v cvet razpokana koruza pecnokiti -dm cmokati, pocmokân -a -o, pocmokânje -a s: vse pocmoka poje, z ustnk»mi pocôlski -a -o [-Is-]: ~i les colo debel pocAati -am, pocfkan -a -o, pocikâvati -am, pocrkâvanje -a s podikati -am, pocùkan -a -o; pociikniti -ncin, pociiknjen -a -o pocàkrati -am, pocûkranje -as: ~ jagode, ~ kolač pocvitati 593 poiAiiti pocrfted -am, pocvitanje -a s: ajda pocvita odpira nove cvetove, ko prvo zrnje ie zori, jablana na jesen pocvita pocvréti -èm gl. cvreti: veliko masti o-', malo jih Se pocvrem, vso mast je že pocvrla p6č poči ž razpoka, špranja: ~ v lončeni posodi, v skabii steni, počca -e ž, počina -e ž; gl. tudi pččiti počakitl in počikati -am gl. čakati: ~ (na) uspeh, vselej se počakata, ~ s kosilom, ~ zime, lepSih časov, le počakaj me! ~ do zadnjega; počik -àka m: dati, vzeti kaj na počakljiv -a -o, počakljfvec -vca m, počakljivka -e i; poèakovàti -Vijem, poèakovàl -àla -o, poCakovànje -a s: brata je počakoval, po poti je vsakih pet minut počakoval počAsl prisl.: ~ se daleč pride, vdzi ~ boS Se slaven s časom, poiàsen -sna -o, prim. bolj poèàsen in poCàsnejSi: ~ pri delu, ~a hoja, biti ~ih misli, ~e pameti, ~i valček, poCàsnost -i ž, počàsnež -a m, poèàsnica -e i, počasni -éta m in s znč., poCasnéla -e i počastiti -Im, poCàsti -ite! poèàstil -Qa -o, počaSčin -êna -o: ~ koga s čim, počastitev -tve ž, počašččnost -i i, počastilo -a j; počešččn -êna -o cerk., počešččnje -a s, počeSččnost -i ž počcčkiti -àm gl. čečkati, poCeCkàn -a -o, poCeèkànost -i f >[-č3č-] pofédlti -im, potejen -a -o in poččden -a -o : ~ hišo, po hiši, pred hišo poéehljàti -àm gl. čebljati, poiehljàn -a -o: ~ se za ušesi, ~ volička med rogovi počelo -a s fil. princip poçetnériti -im se postati čemeren, poèemér- jen -a -o >[-čmi-} počemii prisl. vprašuje po namenu: ~ si prišel? ~ si to storil? počenčiti -àm gl. čenčati: z vsakim malo počenča poklepeta, vse počenča izklepeta počeniti -ččnem, poččni -Ite! poččnil -ila -o; gl. tudi počep poéénjati -am gl. početi počip -épa m: v ~u, poCépati -am, počč-panje -a s: pol ure so počepali, poiépek -pka m nedonošeno jajce, poèépen -pna -o: ~i gibi, ~a drža; počepčti -Im gl. čepeti: malo pa spet vstati; poCépniti -nem, počepin -a m: fižol poèepàèa -e ž hum. kahla; gl. tudi počeniti poéépina -e ž podčepina Slovenski pravopis — 38 počesiti -éSem gl. česati, poče^ -a -o: ~ sina, ~ senen voz, nazaj se po-ôesànost -i ž poééti počnčm, počni -fte! poččl -a -o: neunmosti ne ve, kaj bi počel; kaj naj počnem s to knjigo? poččtje -a s: neodgovorno poččten -tna -o -> začeten, poččnjati -am, poččnjanje -a s: ~ otročarije početveriti -im, početvčijen -a -o, po- četvčijenje -a s, poCetvérjenost -i f po^ prisl.: po dolgem in plačal sem jih ~ po 50 din; naredi vse le tako na ~ površno, približno, nenatančno", prevzeti delo na —, poèézen -zna -o povprečen : ~a cena, ~e deske na mostu, poééznkxi -e f 1. vrv, 2. žaga, poCézek -zka m počičati -am otr. = počičkati -am počiniti -fnem (se in si): rad bi malo počinil počil, počinek -nka m počitek počistiti -im, počiščen -a -o, počiščenje -a 5: ~ posodo, po tleh, počiščenost -i ž p6čiti -im: puška poči, ~ se s kom, ~ koga po glavi, za uho; ~ z bičem, ~ zajca ustreliti, počil je glas; lonec, obroč, struna poči; želodec, mehurček, zemlja, skala pioči; od jeze, od smeha srce mi hoče pččen -a -o: ima glas kakor ~ lonec, ni vredno —ega groša, ~ glas, pččenost -i f ; gl. tudi pokati, p<^ počiti -ijem (se in si), počij -te! počil -ila -o : moram malo ~ (si) od dolge poti; počitek -tka m: nedeljski ~ po delu, grem k počitku -*■ grem počivat, ležem (spat), grem leč, grem v posteljo počitnice -ic ž mn.: o ~ah, iti na priti S ~ic, počitniški -a -o: ~i dom, ~a zveza, dnevi počivati -Ivam, počivaj -te in -àjte! počival -a -o in -àla -o, počivanje -a s in poči-vànje -a s: ~ v senci, njiva počiva, poèivàlen -Ina -o [-In-]: kamen = poèivàlnik -a [-yn-] m, počivališče -a i, poêivàj -a m: dva ~a daleč, poCivàlo -a s, poHvàvec -vca m, poèivàvka -e f, poCivàvski -a -o poêlovéiiti -im, počlovččen -a -o, počlovečenje -a s, počlovččenost -i ž, počlove-èevàti -ûjem, poèloveêevànje -a s počohati -am, poiohljàti -àm gl. čohljati poâméti -Im, počmčl -éla -o, poCmênje -a s, počmeiost -i f počeniti -im, počfni -te! počfnil -a -o. počfnjen -a -o, počriijenje -a s: s sajami počMti 594 kaj zidovi so se počrnili, počfnjenost -i ž, počmjevdti -üjem, poèmjevàl -éla -o, po&Tijevânje -a s, počmjevdlen -Ina -o [-In-], počmjevdvec -vca m počAtdi -tka m: dober, slab počutiti in poÇùtiti -im se gl. čutiti: kako se počutite? po&itje -a s počmtfti -im. počvfsti -ite! počvfstil -fla -o. počvrščin -êna -o in poèvrstèn -êna -o, počvrstitev -tve ž pôd pôda m, na pôdu in pôdu, na pddih in podéh: lesen na ~u mlatiti, spi na —u, poden -dna -o: ~a vrata, podič -iča m, podiSče -a ~ na skednju; gl. tudi podnica pod predi, določa: I. s tožilnikom smer, kamor se kdo nagiblje: 0 na vprašanje kam? a) kraj v prisl. dohčUu: priti ~ kolo, vreči — nôge, ~ nôge je čedna, gnati ~ gôro, teči ~ drevo, iti ~ zêmijo; b) odvisnost v prisl. določilu: priti ~ oblast, vpliv, moč, ukaz, zakon; ® na vprašanje kdaj? čas v prisl. določUu: bilo je ~ noč, ~ vččer, ~ zimo, ~ jésen, ~ starost, konec; (S) na vprašanje kako? mero v prislov-nem določilu: prodajati ~ ceno, ~ vrednost; ® na vprašanje kakšen? kateri? samostalnik po kraju, času ali meri kot prilastek: pot ~ gôro, čas ~ jésen, prihod ~ oblast, kup ~ ceno; II. z orodnikom položaj, v kakršnem kdo ali kaj je: ® na vprašanje kje: a) kraj v prisl. določilu: ~ kolesom leži, je že ~ zemljô, ~ nogami se valja, ~ gorô pase, ~ drevesom sedi; b) odvisnost v prisl. določilu: biti ~ oblastjo, vplivom, močjo, zakonom, služiti piod zastavo; ® na vprašanje kako? način v prisl. določilu: izpovedati ~ prisego, delati ~ vpUvom, prepovedati ~ kaznijo, priznad ~ pritiskom, ~ obljubo, ~ silo razmer; ® na vprašanje kakšen? kateri? samostalnik kot prilastek: sem človek ~ oblastjo, ljudje ~ ključem znajo ceniti prostost, trgovina ~ sekve-strom. hiša ~ gorô. stolček ^ nogämi, izpoved ~prisego, dejanje ~ pritiskom; skupaj pišemo pod s tožilnikom osebnega zaimka: pôdme, pôdte. pôdse, pôderj, pôdnjo. pôdnju, i^nje pod- v sestavi: I. z imeni se rabi pri prid. in sam. ® v starih domačih sestavah iz predložne rabe (pod I, 2 in 4, II, 1 in 3); take sestave imajo en sam poudarek: podn0žen, podgörski, podzimen, pod-göije, podöknica, pc^brädek, podreše-tina, pddkev, podččje; (D v novih, po tujem zgledu narejenih sestavah pri samostalnikih in izvedenkah', v teh po navadi ohrani pöd- svoj poudarek: pčdnačehiik, pödpolkövnik, pödpredsidnik, pödpred-sčdniški; II. z glagolom pomeni: (X) da u dejanje godi pod čim ali v podobnem razmerju: podkovati kovali konja pod nogo, podpisati zapisati ime pod kaj, podložiti kaj čemu položili kaj pod kaj, podčrtati naredili črto pod kaj; ® da se dejmje razvija od spodaj navzgor ali navzven: podrašf^ti rasli izpod česa, podgMjati gnali kaj pod čim drugim, podpirati opirali kaj od spodaj navzgor; da dejanje skrivamo pod kig: podkupiti koga skrilo kupiti, podtakniti komu kaj vtakniti komu kaj, da ne vidi pöda^ -e ž med. \protin\, podžgričen -čna -o, pödagrast -a-o podijati -am, podajajčč -a -e, pod4jaj -te! podajal -a -o, podajanje -a i: ~ opeko, snope v kozolcu, žogo; roke si dobro se podajajo zmerjajo, zafrkavajo, prepirajo, veje se podajajo pod snegom, ~ koga pestiti ga z besedami, zakaj se podajaš v nevarnost?->■ se spuščaš, siliš; ne podajaj se sovražniku; i^ajič -a m Ičhvek in priprava\, podajdčlm -e ž, podajič -fča m \priprava\, p^jävec -vca m, podajavka -e ž, podajävski -a -o, podaiilen -hia -o {-In-J, podajälnik -a [-yn-J m = podajdlnica -e [-itn-J ž priprava za podajanje, podi) -a /n: za dva sena podajäti -jem, podajaj -äjte! podajäl -a -o, podajin -a -o: počasi sem vse p<^jal podaljšati -am, poddljšan -a -o, podäli$at\je -as:'— pot, mizo, ~ plačilni rok, podaljšava -e ž, podaljšek -ška m: ~ cevi, zmap v -—u, pod^šanost -i ž; podaü-ševiti -üjem, podaljševdl -äla -o, podalj-Sevänje -as:'— bivanje v tujini, vse se podaljšuje, podaljševalen -Ina -o [-In-j, podaljSevävec -vca m, podališevivka -e ž, podaljSevävski -a -o po^bičica -e ž otroška glista podändc -nka ml. del kake stvari pri dnu, 2. dno doline, podänja -e ž kotUisia dolina (po dnu) °podäiiik -a m podložnik podirati 595 podeijeviti podérati -am, podàianje -a s; gl. tudi podorati podariti -im, podàri -ite! podàril -ila -o, podarjèn -êna -o: ~ komu la^, ~ obsojencu življenje, podaritev -tve ž, podûilo -a s, irâdàrek -rka m; podàijati -am, podàijanje -a s; podarovàti -ûjem, podarovàl -àla -o: vse sem podaroval podajal, porazdal za darove po^tek -tka m: osebni '-i o kom poditi -âm gl. dati, 2. os. mn. podâste in podite: ~ komu roko, ~ se sovražniku, vabi, strasti; klobuk, obleka se poda pristoji, ~ se v nevarnost, ~ se na tuje, na pot-> iti, odpraviti se podiviti -im, podivljen -a -o: vse ovce je volk podavil, podavitev -tve ž podbidati -am gl. podbosti podbérvati -am grundirati, podbirvan -a -o podlieliti in podbéliti -im gl. beliti : drevo podliijič -a m \oseba, orodje] podbirati -am sproti obirati, podbiranje -a S) ~ zelje, peso, grozdje, podbirek -rka m \grozdje\, podbriti podbêrem gl. brati, poidberin -a m \vino\ podbiti -ijem gl. biti, podbijati -am gl. nabijati: ~ strop podbdj -ôja m, pri podbôju in podbôju, podbôjen -jna -o, podbôjnik -a m podimrica -e ž bot. j praprotnica! podbdsti -bôdem gl. bosti, podbodèn -êna -o: ~ konja, podbidati -am, podbidanje -a s: koga k čemu podliriddc -dka m, podbriden -dna -o, podbridje -a s, podbrâdnik -a m 1. prtiček, 2. ~ pri perutnini, pod-bridnica -e i verižica pri bradi podbraaiti -âm in podbrinati -am gl. branati, podbranin -a -o in podbrinan -a -o: ~ deteljo pod rž podbriti podbêrem gl. podbirati podbrécati -am podvezati (obleko): hodi kakor podbrecan petelin spodrecan-, gl. tudi podrecati Podbrizje Podbrézij ž mn. kr. i., v ~ah, podbréSki -a -o, Podbrežani -ov m mn. podlmžje -a s, podbrčžen -žna -o, pod-brežina -e i podmol, podbrégar -ja m, podbrégarica -e ž. podbrégarski -a -o podbuditi -Im, podbûdi -ite! podbûdil -ila -o, podbujèn -êna -o, podbûda -e ž impulz, podbuden -dna -o podcenjevati -ujem premalo, prenizko ceniti, podcenjeval -âla -o, podcenjevan -a -o. podcenjevii^e -a j: ~ sovražnika, nevarnost, podcenjevilen -Ina -o f -In-] podcésten -tna -o: ~e naprave pddčistnik -a m, p0dčastiii$ki -a -o: ~a šola, pddčistništvo -a s podččpiiia -e ž kar se nateče pod čepom, podčepen -pna -o: —o pivo podčMca -e ž \goba\ podčAati -am, podčrian -a -o: s svinčnikom z besedo ~ poudariti, podčhanost -i ž, podčrtivati -am, podčrtivanje -a s, podčrtoviti -ûjem, podčrtovil -ila -o, podčrtovinje -a s, podčrtovivec -vca m, podčrtovilen -Ina -o [-ln-] \ ~a strast poddélati -am pod čim drugim kaj napraviti, podšiti, podkrpati, poddêlan -a -o, poddčl [-èy] -éla m podSiv pri čevlju; poddelivati -am, poddelivanje -a s, poddeloviti -ûjem, poddelovil -ila -o, poddelovinje -a s, poddelovivec -vca m pàddesétnik -a m, pôddesétniSki -a -o podebeUti -im, podebélil -ila -o, podebeljê- nje -a j: ~ črko, podebelitev -tve ž podiMovati -ujem, j^édovan -a -o, po-dédovanje -a s in podedoviti -ujem, podedovin -a -o: ~ kaj po kom, ~ kaj od koga, bolezen se podeduje, podedo-vâlen -Ina -o [-In-], podedljiv -a -o, podédovanost -i ž in podedovânost -i ž pdM[pôdeif] podéla m: prednji, zadnji ~ voza podel [pâd»if] -dla -o prostaški, nravno nizkoten, grd, tmiazan, pôdlost -i ž prostaštvo, grdobija, umazanost, pddiež -a m umazanec, prostak, nizkotnež, hudobnež podélati -am, podélan -a -o: vse ~ vse delo dokončati, usnje ~ v čevlje; ~ se (v posteljo, v hlače); podelâva -e ž, podélanost -i ž, podélanec -nca m, podélanka -e i; podelivati -am, podelâ-vanje -a s; podelovâti -ûjem gl. delovati, podelovâlen -Ina -o [-In-], podelovivec -vca m, podelovivka -e ž podeliti -im razdeliti, podéli in podêli -ite! podélil -ila -o, podeljèn -êna -o: ~ krog na stopinje, ~ miloščino, ~ službo; podelitev -tve ž, podelitven -a -o [-tvan-] : ~a pravica, podelilen -Ina -o [-In-], podelilnost -i [-In-] ž, podelivec -vca m, podelivka -e ž, pcxleljiv -a -o: služba ni —a, podeljivost -i ž podeljeviti -ujem, podeljevàl -ila -o, podeljevanje -a s, podeljevavec -vca m. podeliMiti 596 PwUàM podeljevdvka -e ž, podeUevdlen -Ina -o l-ln-J: ~i pogoji podemokrititi -im, podemokriten -a -o, podemokrdtenje -a s, podemokiitenost -i f: ~ v upravi podesetiriti -im, podesetčijen -a -o, po- desetčijenost -i ž podeskiti -šm z deskami obiti, podeskij -ijte! podeskil -ala -o, podeskan -a -o: ~ kamniti tlak >[-dask-] podist -a m: ~ na stopnišču presledek, ~ na odru podeigldd -a -o [-Is-]: /o^i zdravnik, ~o gledališče, podeželje -a s, podežel(j)in -ina m, podežel(j)inka -e f podgina -e f 1. domača, povodna 2. potuhnjen, zoprn človek, podginji -a -e: ~i ugriz, podginar -ja m \pes\, podginarica -e ž, podginica -e ž, podginščica -e i \past, podginjak -a m podganid in pod^iti -ginem gl. ganiti, podginjenost -i ž, podganitev -tve i >[-gan- I-gan-] podgibati -am in -Ijem gl. gibati, podgibanje -a j: ~ pri šivanju, podgibek -bka m podgUvje -a s blazina = podglivnik -a m = podglivnica -e ž podgiiženj -žnja s zadnji del stopah, pod- gležnjica -e i med. \kost\ podgnid podžinem gl. gnati, podgnin -a-o: — zajca iz razora, mladike pod-ženejo, podginjati -am, podginjanje -a j podgnid -Ijem gl. gnid, podgnlt -a -o, podgnitost -i ž podgp^ca -jna -o: ~a rana podgibje -a s bot. micelij, podgčben -bna -o PodgOra -e ž kr. i., Podgbra -e ž kr. i., v ~i, podg6rski -a -o, Podgoijini -ov m mn. m Podgdrci -ev m mn. podgArel -ila -o: ~o nebo rdeče, pod-gorilost -i ž, podgorilček -čka f-gč-J m zool rdečerepka podgirje -a s, podg6rski -a -o, podgArec -rca m, podg&ka -e ž podgizden -dna -o: ~a pot podgrabfd in podgribiti -im gl grabiti podgridje -a s naselje pod gradom, ob gradu podgriden -dna -o: ~ kamen podgrid -grijem rahlo ogreti gl greti pods^Jad -am, podgrinjanje -a s, pod-grinjilo -a s, podgmlti podgfnem, pod-gfni -ite! podgrnil -Ila -o, podgfnjen -a -o in podgfniti -nem s stal poud.: ~ si ijuho podgrivka -e ž \hstovica\ podgrlina -e i grlina pri govedi podhlibnka -e i prt za pod hleb, pod- hlibničen -čna -o podhid -ôda m: železniški ~ °podlirinjen -a -o zahiran, nedohranjen, nezadostno, preslabo hranjen, "podhranjenost -i ž nedohranjenost, zahiranost podhribski -a -o: ~i travniki pom!ksi-tžzool.\ptič\ podhilid -im se prihuliti se; podhùljen -a -o: ~ pes, ~o gledati, podhùljenec -nca m, podhiUjenka -e i, podhùljenost -i ž pôdlj -a m oder v razredu, pôdijski -a -o odrski: ~e deske, ~i tempelj v Pulju podiplôniskl -a -o: študij podirad -am, podiranje -a s: ~ zid, hišo, keglje, drevje; ~ veljavo, ugled, rekorde; hiša se od sUrosti podira, podirilen -hia -o [ -bi-], podirivec -vca m, podirivka -e i, {Mdirivski -a -o; gl. tudi podreti poditi podbn, pôdi podite! podič -a -e, podil -a -o, podênje -a s: ~ konje, ~ se za kom, za čim; otroci se podijo, oblaki se podijo po nebu; gl tudi pojati podivjiti -im gl divjati; podivjin -a -o: ~a drhal, ~a rastUna; podivjinost -i i, podivjinec -nca m, podivjinka -e î podjirmiti -im, podjirmljen -a -o, pod-jirmljenje -a j: ~ koga, sovražnika si podjirmljenec -nca m, podjirmljenka -e f, podjarmljenost -i ž: podjirmov -a -o = podjirmen -mna -o 1. primeren za jarem, 2. vprežen v jarem: vol, pod-jirmljati -am, podjirmljanje -a s podjid -ida m zool črv, bramor, podjé^ti -am, podjidanje -a j: črv pedjeda rasdino, voda podjeda breg; podjedivec -vca m, podjedivka -e ž podjisti podjim gl jesti; podjiden -a -o: korenine, od vode ~i bregovi, ~a koža v koraku, podjidenost -i ž, podjedljiv -a -o, podjedljivost -i i podjitea -tna -o, podjitnost -i i, podjitnik -a m, podjitnica -e ž, podjitniSki -a -o, podjitništvo -a s; podjitje -a s: trgovsko, založniško, spedicijsko konlcurenčno tvegano ~ podjezičen -čna -o : ~a kost = podjezičnica -e ž med. Podjina -e ž kr. /., v ~i, podjùnski -a -o: ~o narečje, Podjunska dolina, Podjùnci -ev m mn. podkadM 597 podliket podkadid -fm, podkàdi -fte! podkâdU -fla -o, podkajèn -êna -o: čebele, sršene podkadilo se mu je (pod nos) vznejevo' Ijilo ga je pàÂéncIer -ja m vicekancler, vladni podpredsednik podkàpati -am gl. podkopati podkipcn -pna -o, podkàpnica -e ž voda izpod kapa, podkâpnik -a m \kamen\, podkàpje -a s podkašati -am gl podkositi podkivati -am, podkâvanje -a s\ konje ~ pôdker -kve ž, s pôdkvijo, mn. pôdkve pôdkev [-3ff], pôdkvica -e î in pôdkevca -e f 1. ~ na čevlju, 2. Ijot., pôdkvast -a -o, pddkvičast -a -o, podkôvnik -a m \žebelj\; gl. tudi podkovati podklédati -am, podklâdanje -a s, podklà-dek -dka m = podklâda -e f = podklàd -âda m podloga, podkladâé -a m, pod-klâden -dna -o, podklâdje -a s lege pod sodi, podklâdnik -a m \čebelni panj\ podkléstiti -im, podkleščen -a -o: ~ drevo podkolénke -énk ž mn. hlače, ki segajo pod koleno, podkolénski -a -o: ~a odvodnica, podkolénje -a j = podkolenica -e ž = podkolének -nka m kolenski pregib podkolésen -sna -o : ~a voda, jama podkoUšče -a s = podkôlje -a s ogrodje, na katerem visi (vodno) kolo pddkônzid [-ul] -a m vicekonzul, pàd- kônzulski -a -o [-Is-] podkèp -ôpa m: ~e delati, podkôpen -pna -o, podkôpnik -a m saper podkopéti -kôpljem in -kopâm gl. kopati, podkopân -a -o: voda podkoplje breg, — gnoj spraviti ga pod zemljo; podkopâvati -am, podkopâvanje -a s; podkàpati -am, podkâpanje -a s; podkopovâvec -vca m; podkopljtv -a -o, podkopljivost -i ž Pokoren -a m kr. i., v u, kôrenski -a -o: Korensko sedlo podkositi -fm, podkôsi -ite! podkôsil -ila -o, podkoščn -êna -o: žito podkosl-tev -tve ž, podkššati -am, podkâSanje -a j: ^—^ v vinogradu podkovAti -ujem gl. kovati, podkovânje -a S-. konja, čevlje dobro se ~ za skušnjo; podkovân -a -o: dobro ~ v matematiki; podkovânost -i ž, pod-kovânec -nca m, podkôv -ôva m, podkôven -vna -o: ~o delo, —^i kovač, podkôvski -a -o: ~o orodje, ~i mojster, podkôvstvo -a s, podkôvnica -e i podjetje\ ; podkovšč -a m, podkôvica -e ž podkev\, podkovališče -a s \prostor\; gl. tudi podkev podk6žen -žna -o: ~a injekcija, ~i tur, podk0žnik -a m tur z več strženi, pod-k6žje -a s vezivo pod usnjico, mezdra pôdlirâlj -a m, pôdkrâljev -a -o podinc^iti -im, podkrepeli -fte! pod-krepélil -fla -o, podkrepeljèn -êna -o: ~ koga vreči mu krepelce pod noge, pod-krepeljênec -nca m, podkrepelftev -tve f podkrepiti -im, podkrêpi -ite! podkrépil -ila -o, podkrepljen -êna -o: ~ misel z razlogi ; podkrepitev -tve ž; podkrepilo -a s, podkrepllen -ina -o [-In-], podkrepljevâti -ûjem, podkrepljevânje -a s, podkreplje-vâvec -vca m, podkrepljevâvka -e i, podkrepljevâlen -Ina -o [-In-] podivižati -am, podkrižanje -a s: kaj, ~se pod kaj (na listini); podkrižan -a -o s križem podpisan, podkrfžanec -nca m podkrpati -am: ~ obleko podkuirfti in podkûpiti -im gl. kupiti, pod-kûpljen -a -o: ~ koga s čim, podkûplje-nec -nca m, podkûpljenka -e ž, pod-kûpljenost -i ž, podkupitev -tve ž; podkupljiv -a -o, podkupljivec -vca m, podkupljivka -e ž, podkupljivost -i ž; podkûpen -pna -o podkupljiv, podkûp -a m, podkûpnost -i ž, podkupilo -a s = podkupnina -c ž, podkûpnik -a m, podkûpniSki -a -o; podkupovâti -ùjem gl. kupovati, podkupovanje -a s, pod-kupovâvec -vca m, podkupovâvka -e f, podkupovâlen -Ina -o [-In-], podkupo-vâlnost -i [-In-] ž podkuriti in podkûriti -im gl. kuriti, pod-kùrjen -a -o: ~ ogenj, peč, ~ sovraštvo, ~ koga naščuvati ga, — komu s čim, ~ komu oSteti koga, prestrašiti koga, podkûrjenost -i ž, podkurljiv -a -o, podkurljlvost -i ž, podkurjevâti -ûjem, podkurjevânje -a s, podkurjevâvec -vca m, podkurjevâvka -e f podiigati -am, pc^lâganje -as: ~ kamenje (pod kolo), jajca kokoši, podlaga -e t: lesena zakonita —, za teran je potrebna na ~i suma, za ~o vzeti, na ~i zakona, piti na ~o. podlagâvec -vca m, podlagavka -e ž;gl. tudi podložen pédlaka -e ž ("podvlaka) podloga pri obleki; gl. tudi podvlačiti podliket -lâkta m, mn. podlahti -1 i. podlâhten -tna -o, podlâhtnica -e i podttket 598 pottataU \kost\, podlihtničen -čna -o, podlàhtnik -a m \naslonjalo\ podbu -i î \stara mera\ pôdianka -e ž spodnja, melja in Icrajša dlalca na živalski koži podttsd -ev m mn. majhni, puhasti lasje po tilniku podUska -e ž zool.: gibčen ko podlà-sičji -a -e podUzorati -ujem, podlàzovanje -a s in podlazovâti -ùjem, podiazovànje -a s, podlazovâvec -vca m, podlazovâvka -e ž, podlazovàvski -a -o, podlàzen -zna -o, podlàznost -i ž podliči -Ičžem gl. leči: ~ ranam->■ umreti za ranami; podlégel -lêgla -o: —i sovražniki -*■ premagani, podlégati -am, podléganje -a s podléden -dna -o: ~a mreža, voda, ~i zrak podkpiti in podlépiti -im: sliko s platnom podlépljen -a -o: ~ zemljevid podIésÀ -ska m: jesenski podléskov -a -o: ~o seme podlésnica -e ž bot. \praprot\ : glistna ^ podIM -lézem: ~ ko^, podlézec -zca m vsiljivec, podlézovati -ujem in podlezo-vàti -ùjem, podlezovànje -a s; podlézek -zka m sitnež Podiimbarski -ega m \pisatelj\\ povesti ~ega, —«ga roman podlisec -sca m bot. podlistek -tka m feljton: ~ prinašati, pisati podlistkar -ja m, podllstkarica -e f, podllstkarski -a -o: ~a povest, ~i slog, podlistkarstvo -a s podliven -vna -o: ~o kolo Podlog -a m kr. i., iz —'a, podlôSki -a -o podlô^ -e Ž: kožuhovinasta ~ za suktuo, lesena za kliše, —< pri pisanju podlôgar -ja m kdor prebiva pod logom, podlôgarica -e ž, podlôgarski -a -o po^ôgar -ja m nižji logar, podlôgarski -a -o : ~a služba podlôm -ôma m rud., podlômen -mna -o podložen -žna -o: ~ komu, podlčžnost -i ž, podlčžnik -a m, podlčžnica -e ž, pod-IčžniSki -a -o, podlčžništvo -a s podložiti -im, podldži -ite! podl0žil -fla -o, podložčn -êna -o : ~ kamen pod kolo = ~ kolo, ~ hlače s krpo, ~ se s klobasami za pot, ~ napevu novo t>esedilo, — suknjo, podložitev -tve ž, podlôg -ôga m, podložljiv -a -o, podložljivost -i ž, podldžek -žka m 1. ~ v gnezdu, 2. tisk., 3. ~ pri pisai^ podlnpiti in podlùpiti -im gl. lupiti: drevo ~ spodaj olupiti; podlùpljen -a -o: ~a smreka (za posek) pèdmarSil [-àl] -a m, pôdmaiSàlski -a -o [-Is-J: ~ačast podnuizéti in podmàzati -džem spodaj namazati, podkupiti gl. mazati, podmàzan -a -o, podmàzanost -i ž, podmàzanec -nca m, podmàz -âza m podkupnina podmehûmica -e ž med. prostata podmèl [-iy] -é]a. m; gi. tudi podmleti Podmélec -ka [-ifc-j m kr. i., podméliki -a -o f-ifi-J, Podméki -ev [-i/c-J m mn. podména -e ž hipoteza, podméaski -a -o, podmének -nka m podmének -nka m podtaknjenec, podmčnčič -a m, podmčnček -čka m podméati -étem, podméti -tel podmétel -métla -o: ~ moko v juho; irâdméten -a -o: ~a moka, podtnèt -éta m 1. pre-žgaige, 2. ~ pri kiskm zelju, 3. redek močnik, podmétenec -nca m = pod-métenica -e f, podméta -e ž \inoka za podmetaige\, podmétki -ov m mn. maslene tropine, podmétati -am, pod-métanje -a s podmèt -éta m 1. spodnji rob, 2. podloga, 3. fil. subjekt, 4. tel., podmétoti -am, podmétanje -a s = podmetâvati -am, podmetâvarue -a s podmiltati -am in -ičem, podmikanje -a s: ~ predivo podminiratt -am, podminiran -a -o, pod- miniranje -a s: ~ most, progo podmUddk -dka m podrast, naraščaj, pod-mladiti -im, podmlâdi -ite! podmlâdil -fla -o, podmlajèn -êna -o, podmlajênost -i i, podmladitev -tve ž; podmlâjati -am, podmlâjanje -a s podmléti podméljem gl. mleti: voda je breg podmkla, podmlévati -am, podmlévaqje -a s; po^olina -e ž, podmelina -e ž podzemeljska jama podmdk -ôka m moča, ki prihaja izpod tal, podmôkel -ôkla -o močviren, pod-môklost -i ž močvirnost podmdl [-ày] -ôla m podmel: voda je napravila —, Betalov gl. tudi podmleti podmolkel [-môyksy] -kla -o zamolkel, potuhnjen podmôrsld -a -o, podmômica -e ž, pod-mômiSki -a -o, podm0rničen -čna -o podDMMtelk 599 podmostiifk -a m mostni steber podmâljen -a -o potuhnjen -. —o gledati, ~o se vesti, podmûljenost -i ž, podmùijenec -iKa m potûhnjenec podnajim -éma m: dati, vzeti v pod-najéimiik -a m, , podnajémnica -e ž, podnajémen -tmia -o: ~a pogodba, podnigémniâki -a -o, podnajétje -a s pèdnarééje -a s govor, rod. mn. pàdnarééij, pôdnaréôen -čna -o Podnirt -ârta m kr. i., v ~u, podnârSld -a -o in podnârt(ov)ski -a -o podnaslèv -ôva m: ~ romana, film ima slovenske °~e napise, "podnasloviti -im: — film obesediti, prevesti podnéi^ -a s-, tropsko, celinsko živeti v milem podnében -bna -o: razmere, podnebésen -sna -o podnetiti in podnétiti -im gl. netiti, podnéten -a -o, podnétenje -a j: ~ ogeitj, peč, ~ koga s čim, ~ upor, podnèt -éta m impulz, podnétek -tka m netilo, podnetilo -a s spodbuda, podnetljàj -a m netilo, podnetljiv -a -o, podnetljivost -i i, podnétati -am, podnétanje -a s, podnéta -e ž-. trske za ~o podnévi prisl. : — in ponoči spi, podnéven -vna-o: ~i pavlinček, ~o delo, podnév-nik -a m zool. \metulj\ pôdnica -e ž deska za pod, p0dničen -čna -o ; gl. tudi pod podnogilnik -a [-yn-J m stol (i) ček, pručka = podnogalnka -e/-yn-J ž = podnogàlo -a s podnožnik podnohten -tna -o, podnôhtnica -e ž, podnôhtje -a s podnès -ôsa m -»• pladenj podnožje -a j: ~ gore, stebra, črke, pod-n0žen -žna -o, podnožišče -a s nadir, podnčžnik -a m nogalnik, pedal, pručka = podn0žnica -e ž, podnčžek -žka m, podn0žka -e i 1. tel., 2. ~ pri statvah podoba -e f: v ~i goloba, po zidu vise ~e, ~ iz sanj; ~ je bilo, da bo dež kazalo je; ni da bi nehalo deževati; kakor je po vsej ~i; ~ iz lesa, — iz kamna, pesniška časopis s ~ami, človeška senčna podôbica -e ž: svete ~e, podôbar -ja m, podôbarica -e ž, podô-barski -a -o, imdôbarstvo -a s, podôb-nica -e ž \uganka\ pàdôbéina -e ž, pôdobêinski -a -o podôbcn -bna -o: ~a sta si, trikotniki, ~ človeku, kovini; to ni nobeni reči ~o; ~o je, da bo dež; to je njemu ~o, podôbnost -i ž podobo- v sestavi: podobočistje -a s, podobopis -a s pisava s podobami pod6čen -čna -o, pod0čnik -a m \zob\, podččje -a s, podččnica -e ž pèdodbàr -ôra m, pôdodbôrov -a -o: ~a seja, pôdodbôrnik -a m, pôdodbômica -e Ž, pôdodbômiSlù -a -o pèdoddéidt -Ika [-Ik-J m, pàdoddékn -Ina •o f-ln-J: ~a pisarna pèdofldr -ja m podčastnik, pôdoficirski -a -o podčastniški: ~a šola podojiti -im, podôji -itel podôjil -ila -o, podojén -êna -o: mati podoji otroka, podojitev -tve ž podôlmica -e ž in podôknica -e f 1. ~o zapeti, 2. na ~i stoje rože, podôknje •a s, podôkenski -a -o [-k»n-]: ~o okrasje podôlgast -a -o, podolgovàt -âta -o: ~ obraz, podolgovâtost -i ž >f-yg-J podôlgoma [-yg-J prisl. po dolgem podélje -a f I. podanek, 2. podolžna dolina, podôlen -Ina -o [-In-], podôlnica -e [-yn-] i podolžna dolina podčlžra -žna -o: —a dolina, '—i presek, lom, pod0lžnost -i ž, pod0lžmca -e ž mdolžna dolina, črta, pc^0lžnik -a m kamen v zidu\, pod0lž prisl. >[-yž-J podomàciti-im, podomâéen -a-o: — jezik, podomâéenost -i ž, podomačitev -tve ž podométer -tra m \merilo\ Podônavje -a s, podônavski -a -o: ~a plovba po^r -ôra m: kraški ~ podorâd -ôijem in -ôijem gl. orati: ~ stmišče, ~ gnoj, Icrompir, podôr -ôra m, podorina -e ž-, gl. tudi podarati podostriti -im, podôstril -ila -o, podostrèn -êna -o: ~ podkev, kol podotôriti -im napraviti (sodu) nov otor (za dno), podotôijen -a -o: sod, podotôr -ôra m podoživiti -Im gl. živeti, podoživit -a -o, podoživljen -a -o, podoživetje -a s, podoživetost -i i; podoživljati -am, podoživljanje -a s podpisati -pâiem, podpâsan -a -o: krilo —, s trakom se ~ spodrecati, pod-pâsnik -a m pas, podpas, podpasica -e ž trebuSni jermen, podpàs -âsa m, podpâsen -sna -o; podpasovâti -lijem, podpasovàl -âla -o, podpasovânje -a s; 600 poirnUm podpdS -iia m \konjsM jermen], pod-pišnja ž pas okoli konjskega trebuha, Z veriga na spodnji strani voza podpizdiAa -e za ~o se dižati, peljati, voditi (°roko v roki), podp^uSen -Sna -o: ~i tur Podp« -i f ;tr. /., v Podpžči, podp«ki -a -o: ~i marmor — i^pdSin -ina m, Podpečini -ov m mn. podpetttiti -im, podp|^ten -a -o, pod- pečiteqje s: ~ pismo, listino podpčMc -čka m prostor /kn/ pečjo, pod-pččen -čna -o: ~i prostor, ~a cunja, podpččnica -e f podpččnik -a m zool. \ptlca\ podpepiinik -a [-ifn-] m — podpq)elnjik -a [-Itn-] m \kruh\ podpčtnik -a m: gumijev podpčtnica -e ž, podpčten -tna -o, pod^tniSki -a -o podpičje -a s, podpičen -čna -o: —o zna-meiue podpilMviti -djem, podpihuj -te! podpiho-v41 -dla -o, podpihovinje -a s: ~ o^j, prepir, koga za kaj, k čemu; podpiho-vivec -vca m, podpihovivka -e ž, pod-pihovilen -Ina -o [-In-], podpihivati -am, podpihivanje -a s; podpihati -am in -pKem gl. pihati, popihan -a -o: ~ ogenj, podpihniti -nem, podpihnjen -a -o, podpihnjenec -nca m podpirati -am, podpiran -a -o, podpiranje -a s\ ~ koga z roko, z nosom zemljo ~ peč s hrbtom, ~ ko^ z denaijem, žena pri hiSi tri o^e podpira, ~ prošnjo, podpiranec -nca m, podpiranka -e ž, podpirič -a m \priprava\ podpisiti in popisati -Sem gl. pisati: ~ pismo, posojilo, pogodbo, mir, ~ se na pismo, tega ne podpišem ne odobravam, ~ kaj z obema rokama soglašati, strinjati se s čim, podpisani -ega m, podpis -a m: svojeročni s ~om potrditi, ~ velja, drži; odreči komu predložiti v nabirati ~e za kaj, podpisanec -nca m, podpisanka -e ž, podpisnik -a m, poidpisnica -e ž, pod-plsniSki -a -o, podpisen -sna -o podpisovati -)jjem, podpisoval -ila -o, podpisovinje -as: ~ za odbor, ~ se s pravim imenom, podpisovivec -vca m, podpisovivka -e ž, podpisovivski -a -o, podpisovilen -Ina -o [-In- ] podpjit -ita m: usnjeni, gumijasti, dvojni ~i, deset (udarcev) po ~ih, nevarnost mu je za ~i, pod ~i mu gori mudi se mu, ~i jo srbijo plesala bi rada, ~e pokazati pobegniti, <-•« (si) brusiti, pri obliču, podpliten -tna -o: ~o usnje, podpiititi -im čevlje podšiti, podpliten -a -o, podplitenje -a 5: ~ čevlje, pod-plitaiji -ev m mn. zool, podplitast -a -o, podplitje -a s, podplatovina -e i, podpiitnik -a m \îebelj\ podpičje -A s = podplečnik -a m \meso\, podplččen -čna -o, podplččnica -e ž: žila ~ podpiesti -plêtem gl. plesti: ~ koš, ~ nogavice, podplèt -éta m, podpléuti -am, podplétanje -a s podpiotiti -im breg zavarovati s protjem, podplâtil -ila -o, podplotèn -êna -o podplûti -plôvem in -lijem gl. pluti; podpliit -a -o: oči, ~a koža, podplùtje -a s, podplùtba -e f: krvna ima ~e od udarcev pôdpolkôvnik -a [-Ik-] m, pôdpolkôvniSki -&-o[-lk-] p6dpok>vfčen -čna -o: ~o število glasov podpônec -nca m bot. pogačica podpora -e ž: železne ~e, stati brez ~e, ~e v rudniku, imeti ~o v kom, prositi ~e ali za ~o, ~o dati, podpčren -rna -o: ~i zid, ~o društvo, ~i član, podpômik -a m \oseba, steber\, podpôr-nica -e ž, podpômiSki -a -o, podpômja -e i \hlod\ : dober za ~o, podporišče -a s pMportčnik -a m, pčdpordčniSki -a -o pèdpovêljnik -a m, pôdpovêljniSki -a -o, pôdpovêljniStvo -a s podprli -čžem, podprézi -te in -ite! pod-prégel -gla -o, podprčžen -a -o : ~ konja, podpréga -e ž, podprèg -éga rfi = podprôg -ôga m podproga, jermen za pritrjevanje sedla ali tovora živini na hrbet, podprčžen -žna -o: ~i jermen pôdpredsédnik -a m, pôdpredsédnica -e ž, pôdpredsédniSki -a -o, pôdpredsédniStvo -a s, pôdpredsédstvo -a s podp«^ti -èm, podprl -ite! j^pfl -a -o, podpft -a-o: ~ strop, zid, drevo, ~ siromaka, kandidata, proSnjo, predlog, ~ se za dolgo pot z jedjo, z denarjem, podpftje -a s, podpôr -ôra m; gl. tudi podpora, podpirati podpričati -am kot priča potrditi, podpričan -a -o, podpričanje -a s: ~ kaj s podpisom, s prisego pôdprijèm -éma m tel, p6dprijémen -mna -o pàdiaitii^ie 601 pèdpritIKje -a s, pôdpritUien -čna -o: proston podprôga -e f: privezati konju; gl. tudi podpieči podpfeje -a 5, podpfsnik -a m = pod- pfsnka -c ž \konjska oprava] podpustiti -im, podpûstil -ila -o: ~ kravo biku, ~ tele, da sesa; podpûS&iti -am podhbnnica -e ž | jermen, podràmen -mna -o podràpad -am in -pijem od/gniti podristi -râstem in -ràsem gl. rasti; pod-râstel -tla -o in podrâsel -sla -o: ~a plodnica bot., podrâslek -a [slak-j m, podrâslost -i ž; podrdščen -a -o: ~ jezik prirasel, nima '>-«ga jezika ima gibčen jezik, ga zna sukati, podrâSienost -i f, podréstek -tka m, podrâst -1 f rrdadičje: ~ v gozdu; podrâSêati -am, podrdščanje -a s: mladi nas hitro pod-raščajo, žito podrašča, podhiščina -e ž podrast podréiec -Sca m bot. Podrâvje -a s, podrâvski -a -o, Podrâvci -ev m mn., Podràvka -e ž pèdraTnételj -a m, pôdravnâteljica -e f, pôdravnâteljski -a -o pèdrazdéMc -Ika [-Ik-] m, pôdrazdélen -Ina -o [-In-] pèdrézred -éda m zool., bol. podražiti -fm, podriži -ite! podrižil -ila -o, podražin -êna -o, podražčnje -a s: blago krompir se je podražil, podražitev -tve ž; pod^aževâti -lijem, p<^raže-vânje -a s, podraževâvec -vca m, po-draževâvka -e ž, podraževâvski -a -o, podraževalen -hia -o [-In-] podražiti in podrdžiti -im gl. dražiti: ~ koga s čim, podršženec -nca m, podraženka -e ž podrčiti -fm gl. drčati: ~ kam na saneh podrébrje -a s, podrébrn -a -o podrécati -am, podrécan -a -o, podrécanje -a j: ~ (si) krilo, dobro ga je podrecal trdo ga je prijel, ~ se s pasom, s trakom, podrécelj -clja m = podréc -a m podšiti -fm, piodrédi in podrêdi -ite! podré-dil -ila -o, podrejèn -êna -o: ~ koga komu, ~ se komu v čem, podrejênost -i f, podrédje -a s slov., podréden -dna -o: ~i vezniki, stavki, podrédnost -i ž, podreditev -tve ž, podreditven -a -o [-tvan-], podréjati -am, podréjanje -a s podrediti -im izpitati, zrediti, podrédil -lia -o : ~ svinjo, kokoS, podréja -e ž pitanje podrégati -am podrezati-. ~ koga s «m, podrégniti -nem, podrégnjen -a -o; gl. tudi podrezati °podrejièn -êna -o premalo hranjen, nedohranjen podremitf in podrémati -émam in -émljem gl. dremati: po kosilu malo malo se mu je podremalo podrépen -pna -o: jermen, siten kakor ~a muha, podrépnost -i ž, podrépnik -a m, podrčpnež -a m, podrépnica -e i 1. oseba, 2. muha, podrépniSki -a -o: ~a narava, podrépica -c ž \jermen\ -podrépina -e ž podrépiti -im, podrépljen -a -o: konja ~ 1. zavezati mu rep, 2. udariti ga (po repu), podrépljenec -nca m podreSétina -e i kar gre pri obravnavanju pod rešeto = podreSétka -e ž podreti podrèm in podêrein gL dreti: ~ hišo, drevo, medveda; hiša se podre; pojdem, pa če se svet podre; vse se mu je podrlo; — ku[)čijo, načrte, pogum; kup se podre rigne se-, ženitev se mu je podrla, ~ komu upanje; podft -a -o, podftost -i Î, podftje -a s in podrtjè -à s, podrtija -e ž, podrtina -e ž, podrtfnast -a -o; gL ludi podirati podrézad -rižem, podrézan -a -o : konju rep, kopito čebele podrézanost -i ž, podrézek -zka m, podrezâlnik -a [-yn-] m: podkovski podrezilnik -a[-yn-] m \orodje\-, podrezovâti -lijem, podrezovàl -âla -o. Izrezovanje -a s: ~ doge, ~ mostnice, podrezovâlen -Ina -o [-In-], podrezovâvec -vca m, podrezovâvka -e ž, podrezovâvski -a -o podrézati -ézam podrégati: ~ koga s čim rahlo suniti, opomniti, izpodbostl, ~ v peč, ~ pri kom zaradi služlie, prošnje podrgniti in podfgniti -nem gl. drgniti, podfgnjen -a-o: — s čim po čem, ~ blato s ceste, ~ se s hrbtom ob zid podrigivad -am = podrigovâti -lijem : krava podriguje, podrigava se mi podrinirï -nem, poidrinjen -a -o: ~ komu pručico pod noge, podrivati -am gl. odrivati, podrivanje -a s podriti -fjem, podrit -a -o, podritost -i /, podrivati -am, podrivanje -a s: krt pod-riva zemljo podnoiiti -nem, podrkovâti -lijem, po-drkovânje -a s: na poledici rado po-drkuje, podfk -a m \ples\ podrében 602 podrtbcn -bna -o nadroben, podrôbnost -i ž nadrobnost podrobiti in podrôbiti -im podšiti gi. robiti; podrôbljen -a -o: ~a ijuha, podrôbek -bka m podrobiti -im, podrôbi -ite! podrôbil -ila -o, podrobljèn -êna -o: kruh ~ v juho, komu kaj pod nos vse se koj po-drobi, podrobljênost -i i, podrobljiv -a -o podrôèje -a s: ua ~u in v ~u, na mestnem ~u in v mestnem ~u, delovno poslovno vplivno ~ nizkega pritiska, podrôCen -čna -o Icar je pod roko, podr0čnost -i ž podrdv -ôva in -ôva m podkop : ~ pri cesti podfaiiti -nem, podfsnjen -a -o: — z nogo po tieh, podrsnilo se mu je, podrsljaj -a m, podfsati -am: ^ pot s sanmi, ~ s prstom po zidu, podrséU -im gl. drseti: ~ navzdol podrtina-eif pödmbrika -e i, pčdrubričnica -e ž tisk. \črta poibngod prisl., podrugôdnji -a - e podrüien -šna -o kar je pod rušo: —a šota podrižbiti -im, podrülbljen -a-o: — premoženje, podružbitev -tve ž, podnižblja-ti -am, podnižbljanje -a j: ~ zemljo podružnica -e i: ~ banke, podružničen -čna -o: ~a cerkev, podrüien -žna -o: ~i obrat, podružniški -a -o podfzati -am in -žem gl. držati, podrzan -a -o : z grebljo ~ blato s ceste podržiti -im gl. držati, podržan -a-o: — roko ; podrži mi osla, dokler se ne vrnem! podrževdti -üjem, podrževanje -a s, podržžvati -am, podrždvanje -a s podrživiti -im, podrždvljen -a -o, po-državljenje -a j: ~ trgovino, podržavitev -tve ž, podržavitven -a-o [-tvan-] podsaditi -im, podsâdi -ite! podsädil -ila -o, podsajèn -êna -o: koklji ~ jajca, ~ plug, podsàd -âda m: ~ jajc, podsâd -i ž i. imjspodnji tram pri ostrešju, 2. del pluga, podsäden -dna -o poidsid -éda m \konjska bolezen] : krvni podplutba podsêdeln -a -o [-daln-]: ~a odeja = podsédUca -e î, podsêdelnik -a m \konj\ podsékati -am, podsékan -a-o: ~ drevo, ~ drevesu korenine, podsèk -éka m \bruno v ostrešju], podsekivati -am, pod-sekâvanje -a s, podsekovâti -üjem, pod-sekovàl -âla -o, podsekovànje -a s podsipati -am in -pljem, podsipanje -a s: pesek se podsiplje, podsip -a m: cestni podsipnica -e ž \jama za repo, krornpir], podsipališče -a s: ~ rude (v rudniku); pcxlsipovâti -tijem, pod-sipovânje -a s, podsipàvati -am, pod-sipâvanje -a « podsméh -a m, podsmehovàti -tijem se ironično se smejati, podsmehljfv -a -o ironičen: ~ glas, podsmehljivost -i f, podsmehljivec -vca m, podsmehljivka -e ž \oseba, beseda] Podsmr^ -e ž kr. i., v ~i, iz ~e, pod- smrčški -a -o podsoden -dna -o: biti ~ v Ljubljano, društvo je —o mestnemu sodišču, podsôdnost -i ž sodna pristojnost podsénécn -čna -o, podsônënica -e ž bot., pods0nčnik -a m zahodni veter pddstarešina -a in -e m, pôdstârosta -a in -e m, pčdstarešfnov -a -o, pôdstârostov -a -o, pčdstarešinski -a -o, p0dstaiešinstvo -a s ]odbor, čast] podstât -i ž fil. substanca, substrat, podstâ- ten -tna -o, podstâtnost -i ž podstâva -C ž, podstâvek -vka m: namizni, stebmi, slamnat ~ za note, ~ pri svetilki, pri stroju, podstâvec -vca m stativ, podstavek, podstâven -vna -o osnoven, podstâvka -e ž ]posoda], pod-stavina -e ž podčepina podstiviti -im, podstâvljen -a -o: ~ komu nogo, ~ škaf (pod pipo), ~ lemež, ~ se z obilno maUco, podstâvljenost -i ž, podstavitev -tve f, podstâvljati -am, podstâvljaj -te in -âjte! podstâvljal -a -o in -âla -o, podstâvUanje -a s in pod-stavljânje -a s podstd)r6vie -a [-stab- ] s znožje stebra podsténje -a s hodnik pod streho ob zidu pri hiši, podič, estrada: klop na ~u, podsténski -a -o podstiâti -éljem, podstêlji -ite! pc^tlâl -âla -o, podstlân -a -o, podstiljati -am, podstiljanje -a s °podstopiti -stôpim se lotiti se česa, začeti kaj, upati si ko/, drzniti si podstrAž -i ž = podstrâžek -žka m prostor pod streho, kjer se streha stika s podom, podstrâžnica -e f 1. podstrešnica, 2. tram, ki nosi streho podstrâia -e f: na ~i, podstréSje -a s: na ~u, podstréSen -šna -o: ~a soba = podsti^nica -e i mansarda, podstréSina -e f 1. prostor pod streho, 2. bruno v ostrešju, podstréek -ška m podstriči -ižem gl. striči, podstriien -a -o: ~ (si) lase, podstriženost -i f; pod-stiigovàti -tijem, podstrigovil -ila -o, podstrigovinje -a s podaM -üjem in -spim gl. suti, podsüt -a -o : zemlja se podsuje, rudaije je podsulo, podsütje -a s, podsütost -i ž podsvičnik -a m bot. podsrfBČe -ta s odojek podati -ijem, podšij -te! podšil -ila -o, podšit -a -o: ~ podplate, čevlje, podšlv -a m poddel(pri čevlju), podšitek -tka m, podšivek -vka m pologa pri obleki, podšivati -am gl. šivati, podüvaiye -a s : ~ obleko pödttjnik -a m, pôdtijniSki -a -o: ~a služba, p0dtijništvo -a s podtakniti -tiknem, podtakni -Itel pod-talmll -lia -o, podtiknjen -a -o in pod-tikniti -nem s stal. poud.: ~ komu kaj, ~ ogenj, podtiknjenost -i ž, i^tiknje-nec -nca m \otrok\, podtakjjlv -a -o, podtakljivost -i ž >[-tak- j -tak-] podtilen -Ina -o [-tn-J: svet, ~a voda, ^ organizacija, delo, rovaijenje, podtilnost -i/"-//1-7 f podtflmti -am, podtikanje -a j: ~ komu kaj, podtika -e f: ~ pri oknu, pri vratih, pc^tikoviti -üjem, podtikovii^ -a s, podtikovivec -vca m, podtikovilen -Ina -o [-In-], podtikivec -vca m, pod-tikivati -am, podtikivanje -a s podtisk -a m tisk. podtrelMiSje -a s vet., podtrebüäen -Sna -o: ~i ščit pri želvah, podtrebüSina -e i in podtrebuSina -e i meso in salo na trebuhu podnčeviti -üjem, podučiti -im star.-, gl. tudi poučevati, poučiti podiiiati -am, podühaj -te in podüSi -te! podühan -a-o: ~ vrtnico, knjigo je komaj poduhal, dela še ne poduha ne, podüh -a m podniiiviti -im, poduhôvljen -a -o, po-duhôvljei^ -a s, poduhôvljenost -i ž, poduhôvl^ec -nca m ; poduhôvUati -am, poduhôvljanje -a s podâk -a m star., podüCen -čna -o, pod- üCnost -i ž; gl. tudi pouk pöduiidnik -a m, pôduridnica -e ž, pôd- uridniški -a -o podist -i ž zool. \riba\ poduSiaea -sna -o, podüSec -Sca m ušesna mečica podättti -im, podüSi -ite! podüSil -Ila -o, poduSin -Ana -o: lisica je podušila vse kure, ~ ogenj, poduSitev -tve ž podiikati -am oddahniti si pudutiriti -im podotoriti podrijati -am; gl. tudi podvojiti podrii [-äl] -ila m nosibii hlod, podvaliti -Im, podvili -Ite! podvilil -ila -o, pod-valjin -ina -o: ~ lego pod sod, podvilek -Ika [-Ik-] m stojah za sode, podvalitev -tve i, podvaljevdti -üjem podvečir -a m, podvečiren -ma -o: ob «Mh urah, podvečiije -a s padvijati -am z vejami podhžiti: ~ vlak sena podrte ^za m, podviza -e ž: damska ~ pri nogavicah, red hlačne ~e, pod-vizen -zna -o: ~a zaponka, podveziti in podvizati -vižem gi. vezati, podvizan -a -o: ~ nogavico, žilo, ~ konju rep, podvezoviti -üjem, podvezovinje -a s, podvezovivec -vca m, podvezovivka -e ž, podvezovilen -Ina -o [-In-], podvezljiv -a -o, podvezljivost -i ž, podvizanka -e ž \čevelj\ podvizniti -nem, podviznjen -a -o: kuro pod koš, ~ rake pod posodo, da se ne razlezejo podvig -a m vzdig, povzdiga, napredek, razvoj podvig -A m -*■ veliko dejanje, početje, rutstop, junaštvo, pustolovščina pod viha ti -am in -šem gl. vihati, podvihan -a-o: ~ hlače, rokave, list se podviha, podvihoviti -üjem, podvihovil -ila -o, podvihovinje -a s, podvihniti -nem, podvih -a m podviti -Ijem: nogo si podvit -a -o, podvijati -am, podvijal -a -o in -ila -o, podvijanje -a s in podvijinje -a s, pod-vitek -tka m svitek, zavih podvizati -am pohiteti, potruditi se, podvi-zanje -a s: ~ (z) večerjo, — (se) prijatelju na pomoč podviačiti in podvličiti -im podbraiuai gi vlačiti, p<^vlačen -a -o, podvličenje -a s: ^^ korenje, podvleči -em podbranati gl. vleči, podvlečen -a -o podviden -dna -o: ~i mah, živali, ~i lov, podvödnica -e ž bot. pödvidit -a in -e m, pödvödjev -a -o: ~e dolžnosti poMita 604 pogiiijati podwHM -fm. podvAji -itel podvôjil -fla -o. podvojèn -êna -o: ~ stražo, podvôjek -jka m sestavljeno iz dveh pol, podvojê-nost -i i, podvojitev -tve i, podvojltven -a -o [-tvan-]; p^vôjen -jna -o na pare: ~i udje, pç^vôjnost -i i; podvojljiv -a -o, podvojljivost -i ž podvomiti in podvômiti -dvômim gl. dvomiti: ~ o iem (°v kaj), podvôm -ôma in -Ama m podvéïa -e ~ pri plugu podvArM -im: ~ komu podvdz -Aza m vozna pot pod cesto, železnico ali stavbo, podvôzen -zna -o podvritek -tka m — podvràtnik -a m podgrlina pri govedu podvrčči -vfžem gl. vreči: ~ si koga, kaj; ~ se komu, ~ komu kaj podtakniti; podvrgel se je i^itu -*■ šel je delat izpit, ^ se operaciji -»• dati se operirati; podvfien -a -o podtaknjen: ~ boleznim -*■ nagnjen k boleznim, dolina je ~a povodnjim ->• izpostavljena, blago je ~o carini -*■ zavezano, irâdvfiek -žka m kar je podtaknjeno, podvfženček -čka m podrrM -vrtoi, podvfl -a -o: ~ kolo s coklo podvfnjen -a -o med.: ~a noga, čevelj pAdvMa-ef °podvziti -vzâmem lotiti se, začeti, narediti kaj: korake, ukrepe narediti, storiti, iJcreniti, kar je potrebno, "podvzétje -a s podjetje, "podvzémati -am lotevati se, začenjati, voditi, delati pàdzakàp -a m, pAdzakûpnik -a m, p6d- zakdpniSki -a -o pèdaiTést -i f fît., psih.: delati kaj v <-4. pôdzavésten -tna -o: ~a dejanja podzémlje -a s: duše v ~u, pa^ko podzémeljski -a -o [-malj-]: ~i svet, —a železnica, podzémski -a -o podzgUvje -a s, podzglâven -vna -o: ~a blazina = podzglâvnik -a m podzkUti in podzidati -am gl. zidati, podzidan -a -o: leseno hišo —, podzidanost -i ž, podzid -a m, podzidje -a s, podzidek -dka m, podziden -dna -o; podzidâvati -am, podzidâvanje -a s, podzidâva -e ž; podzidovâti -iijem, poidzidovânje -a s, podzidovâlen -Ina -o [-In-] podzimen -mna -o, podzimski -a -o, pod- zimek -mka m pozna Jesen podžigati -am, podžâgan -a -o, podžago-vâti -lijem, podžagovšl -âla -o, podžago- vânje -a s, podžagovivec -vca m, pod-žagovâlen -Ina -o [-In-J fO^id -žânjem gl. žeti: vinograd, trstje, žito podžinjati -am podžigati -am, podžiganje -a s: ~ navdušenje, ~ koga pri teku, podžigdvec -vca m, podžigivka -e ž, podžig -a m, podži-galkx -ic ž mn. trske, podžgiti -èm gl. žgati : ~ k delu podžlčbje -a 5: ~ v mlinu pddžupin -âna m, pôdžupânski -a -o, pôd- župdnstvo -a j Poe [pô] -ja m jamer. pisatelji, Poejev [pôjeif] -a -o, poejevski -a -o poi^ -a -o-* posamezen, poedinec -nca m -> posameznik: sodnik poedinsko prist. ->■ posamez, posamič poém -a m pesnitev, poémski -a -o poén -a in-* pika, točka poeničiti -im, poenâCenje -a s, poenadtev -tve i, poenačevâti -ùjem, poenačevàl -âla -o, poenaêevânje -a s, poenaéevâvec -vca m, poenačcvâvka -e f, poenaCevâv-ski -a -o, poetjačevalen -Ina -o [-In-] poenostâviti -im, poenostâvljen -a -o, poenostâvljenje -a ~ uradovanje, delo, produkcijo, poenostavitev -tve ž, poenostavitven -a -o [-tvan-] ; poenostâv-Ijati -am, poenostâvijanje -a s, poenostav-Ijâlen -Ina -o [-In-j poenôtiti -im, poenôtenje -a j: ~ postopek, upravo, pouk poét -a m pesnik, poétov -a -o pesnikov, poétiCen -čna -o pesniški, poetâster -tra m znč. pesnikun; poezija -e ž pesništvo: ~ zadnjih 30 let; poétika -e ž nauk o pesništvu pofiiliti -im vulg. izmakniti, ukrasti pôga -e ž hlačna guba pogiča -e ž: oljna, palmova, gorčična ženitovanjska, cvetna, čebelna —pogačica -e f 1. majhna pogača, 2. bot.: kozja 3. anat. kost, pogačast -a -o pogijati -am se, pogajanje -a ~ se s kom za kaj, o čem, pogajič -a m, pogajâvec -vca m; gl. tudi pogoditi pogàn -âna m, pogânka -e f, pogànski -a -o, pogânstvo -a s pogânjati -am, pogânjanje -a s: ~ kolo, živino; motor poganja mlatilnico, ~ se za čast, ~ se za koga; ~ tožbo, ceno; drevje poganja (mladike), ~ se za službo; prvi puh mu poganja, poganjâlen -Ina -o l-ln-J, poganjič -iča m, poganjač pogiqjiUi 605 l»*6j •a m, poganjàika -e ž, popnjàSki -a -o, poganjâJtvo -a s, poganjâvec -vca m, poganjâvka -e f, poganjâvski -a -o; pogânjek -jka m: drevesni —i; gl. tudi pognati, pogon pogasiti -im, pogâsi -itel po^sil -ila -o, pogaSèn -êna -o, pogaiênje -a j: ~ sveče, ogenj, žejo, ljubezen, pogasitev -tve i, pogâSati -am, pogâSanje -a s pogàsniti -nem: sveče, luči so pogasnile; pogâsel -sla -o : ~e luči, pogasnitev -tve i pogaziti in pogâziti -im gl. gaziti, pogažen -a -o, pogaženje -a j: ~ sneg, ~ čast Vo^bA [-el] -i ž lit. poguba, pogibati -bijem in -bam: reši nas, pogibljemo poginiti -nem, pogini -te! poginil -a -o: ~ od lakote, živina je poginila ; poginul -a -o prid. = poginjen -a-o: —i pes je bil stekel, —a živina, ~i konj, ~a miš; iw^ek -nka m \iival\, pogin -a m; poginjati -am, poginjanje -a s po^Ujad -am gl. poglobiti poglâdid -im in pogladiti -im, poglàdil -ila -o, poglâjen -a -o in poglajèn -êna -o: ~ otroka po Iku, ~ žival, ~ se po laseh, poglajenost -i ž in poglajênost -i ž; pogladitev -tve ž pt^lavAr -ja m, poglavârjev -a -o, pogla-vârka -e ž, poglavârski -a -o, pogla-vârstvo -a s poglaviten -tna -o, poglavitnik -a m, poglâvje -a s : prvo ~ v povesti, poglâven -vna -o: ~a koža poglédati -am gl. gledati: jezno, pisano, srepo, debelo, skrivaj, od blizu, izpod čela ^ koga; palec pogleda iz čevlja, komolec iz rokava; ~ za kom, okoli sebe, ~ skoz okno, skozi prste komu ~ v knjigo, ~ na uro, ~ po mestu, ~ po živini; kri pogleda iz rane; če prav pogledamo; ~ se v zrcalo; poglèd -éda m: temen, hud, mil upreti ~ v koga, —e pasti na čem, s ~om koga ošiniti, na ~ ubogati, ~ jemati, na ~ je zdrav, biti kratkega ~a kratkoviden, na prvi ~ se vidi, v tem ~u, v ~u higiene glede, kar se tiče higiene, kar zadeva higieno; poglédkati -am otr., pogledovati -ùjem, pogledovàl -âla -o, pogledovânje -a j: ~ za kom, po otrocih, jezno se ~ pégiica -e f bucika, zapenee poglobiti -im, poglôbi -ite! poglôbil -lia -o, poglobljèn -êna -o: ~ jašek, misel, spis. se v delo, v knjigo, vase, poglobitev -tve f, poglobljênost -i ž, poglobitven -a -o [-tvan-] -, poglâbljati -am, poglabljanje -a s, poglabijâë -a m, po^bljalen -Ina -o [-In-], poglabljâvec -vca m, poglabljâvka -e ž, poglabljâvski -a -o, poglôbniti -nem: vol je poglobnil v močvirju; poglôbati -am: ~ žebelj v les pogloditi in poglédati -glodam in -glôjepp gl. glodati, poglôdan -a-o in poglodân •a -o: vse kosti poglôdanost -i i in poglodânost -i ž, poglôdek -dka m, nav. mn. poglôdki -ov gostija ob osmini poroke, pogl0danček -čka m zadrgi otrok, postržek pogniti poženem gl. gnati: —' konja v dir, ~ kolo, ceno kvišku, pravdo, koga na cesto, od hiše; ~ se za koga zavzeti se, riba se požene iz vode, ~ se na konja, ~ se za kom; kali, korenine ~, ~ po grlu, ~ denar, čas, hišo, posestvo; cvet požene, drevje je pognalo iz korenin; gl. tudi poganjati, pogon pognèsti -êtem gl. ^esti, pognetèn -êna -o : testo v gneči se pognetênec -nca m kruh iz ostankov testa, pognétati -am, pognétanje -a s pogniti -ijem gl. gniti, pognit -a-o: vse sadje je pognilo, pognitje -a s pognojiti -im, pognôji -ite! pognôjil -ila -o, pognojèn -êna -o: ~ njivo, travnik, ~ za krompir, za repo; gozd se pognoji z listjem; ~ z imietnim gnojilom; pognojênost -i ž, pognojitev -tve ž pogôdba -e ž: kupna, ženitna ~o skleniti, izpolniti, prelomiti, razdreti, pogôdben -a -o [-ban-]: ~e stranice, obveznosti, ~i pogoji, ~i uradnik, pogôdbenik -a [-ban-] m, pogôdbenica -e [-ban-] ž, pogčdbeniški -a -o [-ban-] pogoditi -Im, pogôdi -Ite! pogôdil -ila -o, pogojèn -êna -o in pogodèn -êna -o 1. ~ pravo pot, ~ kaj zadeti, uganiti, ~ se s kom za kaj, o čem; 2. ~ lan; pogojèn -êna -o: stranki sta ~i v^ram na pogodbo, napredek je ~ s pridnostjo, uspeh je ~ vezem na pogoje, pogojênost -i f : ~ strank, pogoditev -tve ž, pogodnik -a m vremenski prerok, pogodljiv -a -o pogôdu prisl. vSeč: ~ biti komu pogij -ôja m: prodajni, mirovni postaviti ~e, sprejeti, narediti kaj s ~em ali pod —em; živimo "pod najtežjimi ~i v najhujših razmerah -, °v takih ~ pogoj 606 pogreniti ni zdržal v takih razmerah-, "življenjski —i življenjske možnosti, okoliščine; pogôjno prisl.: koga ~ izpustiti; ~ sprejeti kaj, pogôjen -jna -o: ~i stavki, ~a kazen, pogôjnost -i ž, po-gôjnik -a m siov. pogojni naklon, pogôj-niški -a -o: ~e oblike pogoltniti -nem, pogôltnjen -a -o: ~ jezo, solzo, žaljivko, pogôltati -am, pogoltan -a -o: ponikovalnica vso vodo pogolta, pogolten -tna -o lakomen: ~ človek, pogôltnost -i ž, pogoltnež -a m, pogolt-ijivec -vca m \trnek\ >f-ift-J pogon -ôna m: ročni, vodni, električni lovski ~ na divje prašiče, pogônski -a -o: ~a moč, inženir obratni, pogonič -lča m pastir pogonobiti -im, pogonôbi -ite! pogonôbil -ila -o, pogonobljèn -êna -o: ~ mrčes, podgane, pogonobljênost -i ž, pogonobitev -tve i pogoréti -im gl. goreti : poslopje je pogorelo, sosed je pogorel, hiša je do tal pogorela, pogorel je ni uspel, pogorélec -Ica f-ifc-] m, pogorélka -e [-i/k-J ž, pogorélski -a -o [-ys-J, pogoreiček -čka t-vč-j m \ptič\, pogorišče -a s, pogoriščen -ščna -o, pogorelščina ž: ~o pobirati prispevke za pogoreice; pogorévati -am, pogorévanje -a s pogôrje -a s: rudno, razmejno pogôrski -a -o kar se nanaša na pogorje; pogôrski -a -o kar je po gori: ~e senožeti, pogôrec -rca m gorjanec, pogôrka -e ž pogoršati -am poslabšati, pogoršanje -a s: bolezen se je pogoršala; pogorševati -ujem, pogorševdl -âla -o, pogorSevânje -a s: položaj ~ s čim pogospoditi -im, pogospôden -a-o: — sina, ~ se, pogospôdenost -i ž, po-gospôdenec-nca m pogosten -tna -o in pogôst -a -o, prim. pog0st(n)ejši -a -e: ~i obiski, pogôst-(n)ost -i ž pogostiti -fm, pogôsti -ite! pogôstil -ila -o, pogoščin -êna -o, pogošččnje -a j: ~ koga s čim, ~ se s kolinami, pogošččnec -nca m, pogošččnka -e i, pogoščenost -i ž, pogostitev -tve ž, pogostitven -a -o [-tvsn-J; pogoščevâti -ùjem pogosto prisL ("pogostno), prim. pogosteje, pogôstokrat, pogôstoma prisi. pogovarjati -am, pogovarjanje -a s: — koga miriti, ~ se s kom o čem, pogovar- jâlen -Ina -o [-In-], pogovarjâvec -vca m, pogovarjàvka -e ž, pogovarjâvski -a -o pogovéditi -im se posuroveti pogovoriti -im gl. govoriti, pogovoijèn -êna -o : -- koga pomiriti koga, — se s kom o čem, pogôvor -a m: telefonski napeljati ~ na kaj, ~ se razplete, ~ se obrne, teče, ~ nanese na kaj; pogô-voren -ma -o: ~i jezik, pogovorljiv -a -o zgovoren, pogovorljivost -i ž pogozditi -fm, pogôzdi -ite! pogôzdil -fla -o. pogozdèn -êna -o: ~ poseko, pogozdenost -i f, pogozditev -tve ž, pogôzden -dna -o: ~a trava, vila, pogôzdnik -a m \hostar\, pogôzdnica -e ž zool.; pogozdo-vâti -ùjem, pogozdovàl -âla -o, pogozdo-vânje -a s, pogozdovâlen -Ina -o [-In-] : ~a dela, pogozdovâvec -vca m, po-gozdovâvka -e ž pograbiti in pogrâbiti -im gl. grabiti, pogrâbljen -a-o: ~ vse skupaj, — seno na travniku, ~ priložnost, jeza pograbi človeka, pograbitev -tve i, pograbljiv -a -o, pograbljivost -i ž, pograbljivec -vca m, pograbljfvka -e ž, pograbljine -in ž mn. drobno seno pograd -a m: ležati na ~u pogrijati -am, pogrâjan -a -o, pogrâjanje -a j: ~ koga zaradi česa, pograjalo se mu je med jedjo, pogrâjanec -nca m, pogrdjanka -e ž poljski -a -o gl. Polhov Gradec pogriničen -čna -o pomejen, obmejen pogKiti -im napraviti grško, prevesti v grščino pogreb -éba m: iti na ~ = iti k ~u, ' pri kartah, ~ v tisku \izpuščena beseda\, imeti lep iti za ~om, biti pri ~u ali na ~u, pogreben -bna -o: ~e slovesnosti, ~i zavod, voz, pogrébec -bca m 1. ičdor gre za pogrebom, 2. zool., pogrébnik -a m pogrebec, grobar, po-grébnica -e ž \pesem in ženska\, pogréb-niški -a -o, pogrebščina -e ž \pojedina, plačilo\, pogrebnina -e ž \pbičilo\ pc^rêbsti -bem gl. grebsti: ~ pepel iz peči, ~ trto v vinogradu, pogrebèn -êna -o, pogrébati -am, pogrébanje -a s pogrenéti -im, pogrenèl -éla -o: pijača v ustih malo pogreni, pogrenélost -i ž, pogrenévati -am, pogrenévanje -a s pogreniti -im, pogrêni -fte! pogrénil -fla -o, pogrenjèn -êna -o: ~ pijačo, pogrenjê-nost -i ž, pogrenftev -tve i poKKnM 607 pohtiriti -grénem pogrebsti na kig>, pograbiti, pogrôii -ite! pogrênil -ila -o, pogréixjen -a -o: ~ denar z mize pogréSati -am, pogréSan -a -o, pogréJanje -a i : ~ kiqigo, ~ očeta, pogr^anost -i ž, pogréSanec -nca m, pogréSanica -e ž pogieSiti -im. pogréSi -ite! pogrčšil -ila -o, pogreSèn -čna -o: to bom že še pogrešil brez tega bom še strpel, sicer dobîo dela, pa še zmeraj Icaj pogrni napačno naredi, pogreSênec -nca m, pogreSênka -e ž, pogrešitev -tve ž; pogreštjiv -a -o, po-grešUivost -i ž, pogrčšek -ška m teh. pogréti -éjem gl. greti: ~ si roke pri peči, beseda ga je pogrela; pogrét -a -o: ~a jed, pogrétost -i i; pogrevati -am, po-grévanje -a ~ stare ^odbe, pogre-vàvec -vca m, pogrčjek -jica m pogreta jed = pogretina -e f pogrezniti -nem se, pogréznjen -a -o: ~ se v jamo, ~ se v molk; grob se pogrezne, pogrèz -gréza m = pogreznitev -tve f, pogrézati -am, pogrézanje -as: ~ se v blato, v sramoto, pogrezoviti -ùjem, pogrezovànje -a s, pogrezovâlen -Ina -o [-In-j, pogrézen -zna -o: ~a plošča, pognezljiv -a -o: ~ oder, pogreznina -e ž \odprtina\ pogrinjati -am, po^njanje -a s: ~ mizo, posteljo, pogrinjâlo -a s, pogiinjàlen -Ina -o [-In-j, pogrinjič -a m, pogrinjàvec -vca m, pogrit^vka -e ž, pogrinjàvski -a -o, pogrin -a m kolikor se enkrat pogrne: en ~ lanu; pogrinjek -lyka m namizje pogristi -izem gl. gristi, pogrizen -a -o, pogtûovàti -ùjem, pogrizovàl -ila -o, pogrizovinje -a s ponoviti -ùjem, pogrkùj -te! pogrkujôô -a -e, pogrkovàl -ila -o, pogrkovinje -a s, pogrkovilen -Ina -o [-In-], pogrkovivec -vca m, pogrkovivka -e ž; pogfkniti -nem, pogfknjen -a -o; pogrkàvati -am pogrméti -im gl. grmeti, pogrmévati -am, pogrmévaiùe -a s pogrniti -grôem, pogfni -ite! pogfnil -ila -o, pogrnjen -a -o in pog^ti -nem s stal. poud.: — mizo, posteljo; ~ jo po tleh pasti, — preprogo po tleh pogrobati -am, pogrôban -a -o, pogrôbanje -a s: trto — pogràm -ôma m napad, naval: ~ na Jude pogrošen -šna -o poceni, mah vreden: —a modrost, cipa, šviglja, pogr0šnost -i i pogroziti -im, pogrôzi -ite! pogrôzil -fla -o: ~ komu s čim, pogrozitev -tve f pogriiditi -im: cel kos kruha je pogrudil «pogrintati -am uganiti, pogoditi, zadeti v črno, najti, pogrùntan -a -o, »pogrun-tivščina -e ž domislek, rešitev, najdba *pogrunticija -e ž pogiba -e f: to mu je bilo v ~o, v —o iti, v ~o koga pahniti, ~i uiti, poguben -bna -o, pogùbnost -i ž; °pogubonô$en -sna -o poguben, "pogubonôsnost -i f pogubnost pogulM -im, pogùbi -ite! po^bil -ila -o, pogubljèn -éna -o, pogubljenje -a s: ~ koga s čim, pri natakanju se mnogo vina pogubi; kar ima, vse pogubi, pogubitev -tve ž, pogubljênost -i i, pogubljénec -nca m, popbljênka -e f; pogùbljati -am, pogùbljai^ -a po-gubljiv -a -o pogùgati -am in -ijem, pogùgan -a -o; pogùncati -am: ~ se na gugalnici pogum -a m: levji ^ zraste, upade, ~ izgubiti, ~ dajati, podžigati, vzeti komu, vliti komu novega ~a, pogùmen -mna -o, pogùmnost -i i, po^mnež -a m, pogùntmica -e ž, pogumnik -a m pohibiti -im, pohabljen -a -o, pohibljenje -as: ~ si nogo, pohibljenec -nca m, pohibljenka -e ž, pohibljenost -i ž, pohabftev -tve ž, pohiba -e f 1. telesna hiba, 2. pokveka, pohiben -bna -o, pohabljiv -a -o, pohabljivost -i i, pohib-Ijati -am, pohibljanje -a s poûjati -am, pobijanje -as: ~ v krčme; nič ne dela, samo pohaja; blago pohaja, sapa mi pohaja; pohajič -a m postopač, pohajišld -a -o: ~o življeiče; pohajiv -iva -o, pohi^ivec -vca m, iMhaJivka -e ž, pohajivski -a. -o; gl. tudi pohoditi in poiti pobijkovati-ujem,pohijkuj-te! pohàjkoval -a -o, pohajkovanje -a s in pohajkoviti -ùjem, pohajkuj -te! pohajkovil -^la -o, pohajkovinje -a s, pohajkovilen -Ina -o [-In-], pohajkovič -a m, pohajkoviški -a -o, pohajkovavec -vca m, pohajko-vivka -e i, pohajkUfv -a -o, pohajkljfvec -vca m, pohajkljivka -e ž poliimati -am otr. pojesti °pôhati -am cvreti, °pôhan -a -o ocvrt, pôhanec -nca m piščanec za cvrtje pohiériti -im, pohéérjenje -a s. pohčeijenka -e i, pohčeritev -tve ž pouae 608 p«rizTidcti polii% -a s hišno oprava = pohiStvo -a i, pohištven -a -o f-van-]: ~i mizar, po-hišen -Sna -o: ~i kramar, pohiSevàti -ûjem po hišah prodajati, beračiti, pohi-Sevàl -âla -o, pohiSe^je -a s, pohiSe-vàvec -vca m krošnjar pohitéti -fm gl hiteti: kam, ~ z delom, pohitévati -am, pohitévanje -a s poUadfti -fm, pohlàdi -ftel pohlâdil -ila -o, pohlajto -êna -o, pohlqënje -a s: ~ vrote jed, jezo; peč, dan se pohladi; pohlajênost -i ž, pohladitev -tve f, pohlâjati -am, pohlâjanje -a s pohlasliti -âm požrešno pojesti gl. hlastati poUébnica -e ž prt za pokrivanje hlebov ob peki, pohlčbničen -čna -o pobite m: ~ po zlatu, po dobičku, pohlépen -pna -o: biti ~ po denaiju ali na denar, pohlépnost -i ž, pohlčpnež -a m, pohlépnica -e ž, pohlépniSlci -a -o poiilčmi -vna -o krotek, miren, blag, vdan: ~ človek, ~ dež, ~a beseda, pohlév-nost -i ž, pohlčvnež -a m pohKrJe -a s \hlevska in gospodarska po-slopja\, pohliven -vna -o kar je v hlevu: ~o aeù>, ~a živina, pohlčvsld -a -o: ~e strehe \sm[-him-J I pohôdim gl. hoditi, pohôjen -a -o: ~ travo, črva, sovražnika, pohôjenec -nca m, pohôjenost -i ž; pohôd -ôda m: vojni, roparsld vojaki na ~u, mraz, bolezen na ~u, pohôden -dna -o; gl. tudi pohajati poholB^éti -âm gl. hohnjati: besedo ~ Pttoije -a s, na 'mi, Pôhorec -rca m, Pôhoïka -e ž, pôhorski -a -o, pôhor-Sčina-ei narečje pdUta -e i, poiiôten -tna -o, pohdtnost -i ž, poti6tnež -a m, pohdtnik -a m, pobôtnica -e ž poiiAtaiik -a m \jermen], pohrbtina -e f \meso\ pohrkovâd -Ajem, pohrkovàl -âla -o, pohrkovânje -a s, pohrkovâvec -vca m, pohrkovâvka -e f, pohflcniti -nem, pohfkati -am In -čem, pohrlcâvati -am pofanntžnčnka -e ž med. \koža\ pohhistati -am, pohrûstan -a -o, pohrùsta-nje -a j: ~ kos, skoijo kniha, ~ nasprotnika, pohrùstek -tka m pohi^titi -im, pohrvâten -a -o, pohrvâ- tetvje -a s, pohrvâtenost -i ž pohrz(k)irati -am rahlo hrzati poUjiati -am, pohûjSan -a -o, pohAjSanje -a s: ~ koga s čim, se nad kom, pohûjSanec -nca m, pohûjSanka -e ž, pohujSljiv -a -o: Imjiga, ~o vedenje, pohujSljfvec -vca m, pohujSljfvka -e ž, pohujSyfvost -i f; pohujSevâti -ûjem, pohujSevàl -àla -o, pohujSevânje -a s, pohujSevâvec -vca m, pohujSevàvka ž, pohujSevâvsld -a -o, pohujSevàinica -e [-iph] ž: ~ mladine poUIiti -im se, pohûljen -a -o, pohûljenost -i f, pohûljenec -nca m, pohûljenka -e ž pohvaliti m pohvàliti -im gl. hvaliti, pohvâljen -a -o: ~ koga, kaj zaradi česa o/i za kaj, se s &n, pohvâljenec -nca m, pohvàljenka -e ž, pohvàljenost -i ž; pohvàla -e ž, pohvâlen -Im-o f-ln-J, pohvihiost -i [^J ž, pohvàlmca -e [-In-] ž \ pesem] Pôias -a in Poiânta m mit. Filoktetov oče, Pôiasov -a -o in Poiântov -a -o poigrAti -âm se gl. igrati: ~ se s kom, poigràvati -am se, poigrâvanje -a s poimteoma prisl. poimensko, po imenu: ~ klicati, glasovati, poimteski -a-o: ~o glasovanje; poimenovâti -ûjem, po-imenovàn -a -o, poimenovânje -a s: samostalniki poimenujejo reči, ~ icaj po čem, poimenovàlen -Ina -o [-bhj: ~a vloga samostalnikov pointOizem -zma m {impresionistična slikarska tehnika]: Groharjev pointilist -a m ]slikar] >[poanti-]-, gl. fiirf/poanta poidLâti poiSčem gl. iskati: ~ koga, ~ si česa, ~ si pravico, ~ si pomagača, ~ odlomek v imjigi pdtaUJtečiti -im, poitalijànCen -a -o, po-italijànëenje -a s, poitalijânCenost -i ž, poitaljjanôevàti -ûjem, poitalijanëevânje -a ~ prebivavce poiti -idem, poidi -te! poSèl poSlà poSlô in -ô: vino, žito, blago poide; poSla mu je potrpežljivost; gl. tudi pohajati ptrizdàti -âm, poizdàj -àjte! poizdàl -a -o, poizdân -a -o: vse je poizdal; poizdajâti -èm gl. dajati: po malem ~ ves denar poi^otovid -fm gl. izgotoviti, poizgotàv-Ijati -am gl. i^tavljati, poizgotàvljanje -a ~ zadnje obleke poizgidifti -fm gl. izgubiti: vse knjige je poizgubil poid(âsiti -im poskusiti, poizkûSati -am poskušati pcàzvided -vte» pozvedeti pojičiti 609 pokašljeviti pojičiti -im okrepiti (°pojščati), pojačenje -a s, pojačitev -tve ž, pojačevšti -ùjem, pojačuj -te! pojaèevàl -âla -o, pojače-vanje -a s, pojaèevâvec -vca m pojàgnjiti -im: ovce so dobro pojagt\jile pojihati -am in -šem, pojâhan -a -o, pojà- hanje -as: ~ na sprehod pojasniti -im, pojasni -ite! pojàsnil -ila -o, pojasnjèn -êna -o in pojâsniti -im s stal. poud.: ~ komu kaj, zadeva se je pojasnila, pojasnitev -tve ž, pojasnilo -a s: — k sliki, dati komu ~ o čem, pojasnilen -Ina -o [-in-J; pojasnjevati -ujem, pojasnjeval -âla -o, pojasnjevanje -a s, pojasnjevâlen -Ina -o [-in-J, pojasnje-vâvec -vca m, pojasnjevâvka -e ž pojita -e î klonica, koliba. Ustnik, steljnik: gromska ~ \kletvica\ p6jati -am, pojanje -a s 1. psi pojajo zajca, otroci se pojajo lovijo, 2. živina se poja goni, pôjav -a -o: —a žival; pojavica -c ž spolni nagon pri živalih, pojâ Inica -e [-yn-] ž bot., pojilnik -a [-yn-] m bot.-, gl. tudi poditi pojav -âva m prikazen: naravni, kraški pojiviti -im se pokazati, oglasiti, prikazati se, priti, pojivljen -a -o, "po^va •e ž prihod, navzočnost, nastop, prikaz-, pojavljati -am se prihajati, prikazovati se, kazati se, pojivljanje -a s pojdem pôjdeS, i^jdi -te! pôjmo pôjte medm. : pojte, pojte, saj ni res! pojecljiti -im gl. jecljati : malo ^ pojédati -am, pojidanje -a s, pojédina -e ž, pojčdež -a m = pojedùh -a m = pojedùn -a m; pojéden -dna -O jeSč, požrešen, pojédnost -i i pojédkati-am: ~ kliše pojekUti -im gl. jekliti, pojéklil -ila -o, pojekljèn -êna -o, pojeklitev -tve ž, pojeklenéti -im gl. jekleneti, pojeklenčlost -i Ž-, pojekleniti -im pôjem -jma m in pojem -jma m: osnovni, pravni ~ hiše, ~a nima o tem še sanja se mu ne, prav nič ne ve, pôjmo-ven -vna -o in pojmôven -vna -o: ~o ime, —o obravnavanje abstraktno, pôj-movnost -i ž in pojmovnost -i ž, pôjmiti -im ->• razumeti, doumeti, pojmoviti -ùjem razumeti, ustvarjati si pojme, razumevati, pojmljiv -a -o-»- (raz)umljiv pôjem -eš gl. peti pt^émati -am in -jémljem, pojemije, poje-majôi -a -e, pojémaj -tel pojémal -a -o. Slovenski pravopis — 39 pojémanje -a s: mesec, vino, ogenj, voda, luč, vnema pojema, pojemâlen -Ina -o [-In-J, pojémljaj -a m: v zadnjih ~ih, pojémek -mka m pojcmiti -jêmijem, pojêmlji -ite in pojemaj -âjte! pojemal -a -o: počasi mu je vse pojemal pojénjati -am ponehati, pojenjeviti -ùjem ponehavati, pojenjevil -âla -o, pojenje-vinje -a s, pojenjivati -am, pojenjivanje -a s: mraz pojenjava pojenjuje pojésti -jém gL jesti, pojéden -a -o, pojé-denost -i ž snedenost, požrešnost, pojéde-nec -nca m kdor bi vse pojedel, snedeneč ', gL tudi pojedati pojezditi -im : ~ na sprehod, pojèzd -ézda m pojézerje -a s pokrajina ob jezeru, po- jezérec -rca m pojiti -im, pôji -Ite! pojil -a -o, pojênje -a s: — ovce, dež zemljo poji, ~ koga z vinom, — se z mlekom, pojilo -a s, pojitev -tve ž pojûditi -im, pojùden -a -o, pojùdenje -a s pojutrišnjem prisL, poJùtriSnji -a -e, po- jùtmjem prisL, pojùtrnji -a -e pojužinati -am, pojùžinan -a -o, pojližnik -a m \malica\ p6k medm.: ~ je reklo in žoga je šla p6k -ôka m: močan —;gL tudi pokati poiiaciti -âm umazati gl. kacati: ^ prt pokaditi -im, pokâdi -ite! pokidil -ila -o, pokajèn -êna -o: ~ sobo, — po hiši, ~ cigareto, pokadi se mu kaj pod nos, pokadilo se je iz dimnika, ~ z rožami, pokaditev -tve i pokij prisl. ^emû: ako so brusi, ~ so pa v vrečah? — si le prišel? čemu; vendar: po kij si prišel po katero stvar; včasih je po kàj prišel po kakšno stvar poiUltati -am otr.: v plenice se ~ pokil [-àl] -a m dragocen vrč (za navado pri tekmah), poki len -Ina -o [-In-]: tekme pokipati -am in -pijem, pokipan -a -o: ~ koga s čim, zadnje kapljice so po-kapale iz posode; pokapljiti -âm, pokapljàl -àla -o, pokapljân -a -o, pokapljànje -a s pokipati -am gL pokopati poicirati -am, pokiran -a -o, pokiranje -as: — koga zaradi česa aU za kaj poliašljeviti -ùjem, pokaSljevàl -àla -o, pokaSljevàt\je -a s; polcàSljati -ara: ~ se na kaj |N>kati 610 p«>kliràli pokati -am, pokanje -a s: zemlja poka od suše, drevje od mraza; v sklepih poka, led [>oka, popki pokajo, strune pokajo, srce poka od bridkosti, puške pokajo, pastirji pokajo z biči, pokec -kca m priplet na biču, poka -e ž špranja. pôkica -e i, pokalen -Ina -o {-bi-J: —i plin, pekača -e ž, pokalica -e i 1. bezgova 2. bič, 3. bot., 4. zool., 5. pijača, pôkalnik -a [-un-] m, pôkalnica -e [-im-] f: bezgova gl. tudi pččiti pokatoličaniti -im, pokatoličanjen -a -o, pokatoliCânjenost -i i; pokatoličevati -lijem, pokatoličevanje -a s, pokatoliče-valen -Ina -o [-tn-] : ~o delo, pokatoli-čevavec -vca m-, pokatoličiti -im, po-katollčen -a -o, pokatoličenje -a s pokatrtUiiti -im, pokatranjenje -a s poka vec -vca m I. vaški i bosopetci, smrkavci, 2. bot. pokazati in pokazati -kažem gl. kazati, pokazan -a -o: ~ komu hrto, vrata, slabost, zobe, pete, ljubezen; ti bom že pokazal! (pravo) barvo hvaležnega ali hvaležen se —, mesec se pokaže izza oblakov, pokàz -âza m 1. demonstracija, 2. blago na pokazovati -ûjem, pokazovàl -âla -o, pokazovânje -a s, pokazovâvec -vca m ("pokazatelj) kazavec, indeks, pokazovâlen -Ina -o [-In-], pokazovâlnik -a [-un-] m pokaziti -im, pokàzi -ite! pokâzil -ila -o, pokažčn -êna -o: vino ~ z mešanjem, to mu je pokazilo zdravje, vse se mu je pokazilo, pokažSnost -i i, pokâza -e f I. pokaženost, 2. pokveka, [wkazljlv -a -o, pokazljlvost -i i pôker -ja m \hazardna igra na karte\ pokesAti -âm se [-kas-] gl. kesati se: ~ se česa poketâti -âm: kostanj, kava poketa med praženjem pokidati -am, pokidan -a -o, pokidanje -a s-, ~ gnoj iz hleva, to si ga pokidal polomil, pokidanost -i i, pokldanec -nca m. pokldanka -e ž pokimati -am: — komu z glavo, pokimâ-vati -am, pokimàvanje -a s; pokimovâti -ùjem, pokimovânje -a s, pokimniti -nem pokinkati -am, pokinkniti -nem, pokinko-vâti -ùjem, pokinkovânje -a s, pokin-kâvati -am, pokinkâvanje -a s pokipéti -îm gl. kipeti: polovica mleka je pokipela pokisati -am, pokisan -a -o: zelje, vreme, otrok se pokisa, pokisanost -i i; pokiso-vâti -ùjem, pokisovânje -a s; pokisniti -nem: vino pokisne pokisléti -im, pokisli -ite! pokislèl -éla -o. pokislêiùe -a s: vino pokisli; pokislévati -am, pokislévanje -a s pokUdati -am, poklâdai^ -a ~ deske, opeko, parket, ~ komu roke na rame, ~ živini (krmo), pokladàvec -vca m, pokladâvka -e ž; gl. tudi poklasti ptAUja -e ž klaja, živinska krma: ~ za živino pokUnjati -am, poklânjanje -a s, poklanjâ-vec -vca m, poklanjâvka -e ž; gl. tudi pokloniti poklApiti -im pobesiti (ušesa, pogled), poklâpljen -a -o, poklâpljenost -i ž, poklapâti -âm, poklapân -a -o, |x>kla-pânost -i ž potrtost, poparjenost, otožnost, pobitost pokUsti -âdem gl. klasti, poklâden -a -o pokléti -kôljem gl. klati, pokiân -a -o: ~ vse prašiče, fantje so se poklali; gl. tudi pokol poklatiti in poklâtiti -im gl. klatiti, poklâten -a -o: ~ sadje, toča je vse poklatila, otrok se včasih malo poklati poklečAti -Im gl. klečati, pokleCân -a -o: malo —, — hlače; gl. tudi poklekovati poklejiti -Im, pokléjil -lia -o, poklejèn -êna -o : — papir, poklejltev -tve ž poklekovAti -ùjem, poklekovàl -Ala -o, poklekovAaje -a s; poklékati -am, po-klékanje -a s: poklekniti -kléknem, poklékni -ite! pokléknil -ila -o in po-klékniti -nem s stal. poud.: ~ pred kom, ~ pred koga, poklèk -éka m pokiénkati -am: zvon je poklenkal, po- klenkâvati -am, poklenkâvanje -a j poklepAti -épljem gl. klepati. poklepân -a -o: koso, mlinsko kolo poklèp -êpa m, poklepâvati -am, poklepâvaiye -a j: ~ koso poklepetAti -âm in -ééem gl. klepetati pokléstiti -im gl. klestiti, pokIéSêen -a -o: ~ veje z dreves, pokleščje -a s, poklést -i Ž, nav. mn. poklésti -i i vejevje, okleščeno od posekanega drevja poklteAti in poklicati -Ičem gl. klicati, poklican -a -o, (>okllcanje -a s: ~ koga k sebi, predse, pod orožje, na boj, domov, ~ po imenu, — na pomoč, ~ koga na odgovor, ~ koga k redu. poklkiti 611 pokoviti ~ komu kaj v spomin, ~ koga po telefonu, poklicanec -nca m, poklicanka -e ž, poklicanost -i f, poklic -a /n: učiteljski, svobodni biti brez '--a, opravljati, zanemariti kaj je po —^u? imeti — za kaj; poklicen -cna -o: dolžnosti, bolezni, ~o delo, poki icnost -i ž pokifna -e ž Špranja, reža, pôklja -e ž pokljàti -âm, pokljàj -âjte! pokljâje, pokljàl -âla -o, pokljânje -a s-. ~ s prsti, suhljad poklja pod nogami, pokljàv -âva -o, pokljâvost -i ž Pokljâka -e ž, na ~i, pokljùiki -a -o, Pokljiikaiji -ev m mn. pokljHkati -am potrkati poUonlčcn -čna -o : ~ kozolec = poklonica -e ž \kozolec\ pokkNihl -6nim, poklôni -ite! poklônil -ila -o, poklônjen -a-o: ~ se komu, ~ komu kaj darovati, poklôn -ôna m 1. priklon, 2. darilo, poklčnček -čka m, poklonltev -tve ž, poklonitven -a -o [-tv»n-]: —o poslanstvo, poklonljiv -a -o; gl. tudi poklanjati poklopiti -ôpim pokriti, poklôpi -ite! poklôpil -ila -o, poklôpljen -a -o in poklôpiti -im s stal. poud.-. pokrov se sam poklopi, poklopitev -tve ž, pok lôp -ôpa in -ôpa m pokrov, poklôpec -pca m in poklôpec -pca m: škržni pokl0pčič -a m bot., poklôpen -pna -o: ~a vrata, poklôpljenost -i ž, poklôpnica -e ž pokrov pokmétiti -im, pokméten -a -o, pokmétenje -a s, pokmétenost -i ž, pokmétovati -ujem, pokmétoval -a -o in pokmetovâti -lijem gl. kmetovati: malo ~ poknéiiti -im, poknčžen -a -o, poknčženje -a j: ~ koga, poknežena grofija goriška, poknčženost -i ž pôkniti -nem p^iti: suha veja pokne pokô) in pôkoj -ôja m: v — iti, za — prositi, večni mir in pokôjen -jna -o: ~i oče rajni, otrok je — miren, pokôjnost -i ž, pokôjnik -a m rajnik, pokôjnica -e ž rajnica, pokôjniiki -a -o, pokojnina -e ž: živeti od ~e, dobivati -~o, |x>kojninski -a -o: ~i sklad, zavod pokojiti -im miriti, teSiti, tolažiti, pokôji -ite! pokôjil -ila -o, pokojênje -a s, pokojilo -a j, pokojilen -Ina -o [-In-j, pokojitev -tve ž pokèl [-àlJ -ÔU m; gl. tudi pokiati °pokolilmti -am omajati pokolênje -a s zarod, rod pokonci prisl. (°pokoncu): ~ se držati, hoditi; skočiti ~ spraviti koga, vse je pok0nčen -čna -o: ~a hoja, pok0nčnik -a m \steber\, pokdnčnost -i ž pokončdti -âm gi. končati, pokonéânje -a s: ~ ljudi, mrčes, ~ si zdravje, za vse življenje se je pokončal, pokončdnost -i Ž-, pokonCevâti -lijem, pokončevil -âla -o, pokonCevânje -a s, pokonCevâvec -vca m-, angel pokon&vâvka -« ž, pokonCevâvski -a -o, pokončevilen -Ina -o [-in-]-, pokonéâvati -am, pokončdva-nje -a s, pokončdva -e ž pokop&d -ôpljem in -opâm, pokôplji -ite! pokôpal -âla -o, pokopân -a -o : ~ mrliča, upanje; to ga je pokopalo, s tem se je za zmeraj pokopal; pokopânec -nca m, pokopânka -e f ; pokôp -ôpa m, pokopališče -a S-. na ~u, s ~a. pokopališki -a -o: ~a uprava, pokopališčen -čna -o: ~i zid; pokopâvati -am, pokopâvan^ -a 5; pokâpati -am in -Ijem, pokâpanje -a s; pokopovâti -lijem, pokopovàl -âla -o, pokopovànje -a s, pokopovâlen -Ina -of-ln-J. pokopovâvec -vca m pokôra -e ž: delati —o za kal, za ~o kaj narediti, naložiti komu ~o za kaj, imeti —o s kom, ti si mi prava pokôren -ma -o: ~a živina, biti komu ~ besedi ali na besedo, pokômost -i ž, pok0rščina -e ž: slepa dolžan bhi komu ~o pokoriti -im, pokôri -ite! pokoril -a -o, pokoijèn -êna -o, pokorjênje -a s: ~ upoma plemena, bolezen pokori človeka, ~ otroka, ~ se siU, ~ se za grehe, pokoijênec -nca m, pokoijênka -e ž, pokoritev -tve ž, pokorivec -vca m, pokorivka -e i; pokorâvati -am se ubogati, pokorâvanje -a j: ~ se komu, zakonu; gi. tudi pokora pokositi -im, pokôsi -ite! pokôsil -ila -o, pokoSèn -êna -o: ~ travnik, žito, travo, smrt vse pokosi, pokoSênost -i ž pokMd -im, pokosi Ice -a [-le-J s desert pokôstnioi -e ž \koža in bolezen], pokôst-ničen -čna -o; pokôsten -tna -o kar je po kosti ali kosteh pokèt -ôta m vet. skot pokoviti -lijem, pokovâl -a -o, pokovân -a -o, pokovânje -a j: ~ vse srebro v denar, malo je pokoval pa šel pukoziâti 612 pokvariti pokoziàti -âm, pokozlàj -àjte! pokoziàl -àla -o, pokoziàn -a -o: ~ si obleko, po-kozlanost -i ž pokožnica -e i epidcrmis pokréjen -jna -o stranski, pokrâjnik -a m pokràjina -e ž: gorska, obmorska pokrajinski -a -o: ~i slikar, ~a književnost, pokrajinstvo -a s, pokrajinar -ja m \slikar\, pokrajinarstvo -a s pokramljàti -àm gl. kramljati: ~ s kom očem pokràspatl -am popraskati pokràsti -àdem gl. krasti, pokràden -a -o: ~ komu kaj pokratkočasiti -im, pokratkočasen -a -o, pokratkočâsenje -a 5: koga s čim, ~ se s knjigo pdkrč pokfêa m oklešček, poverek, krepelo, porajkelj, pokrčiti -im s pokrčem pritegniti verigo poUčitl -im: ~ grmovje, hosto pokrégati -am: otroke bo treba malo ~ se nad kom °pokieniti pokrénem ganiti, začeti, sprožiti, storiti pokrepčiti -àm gl. krepčati, pokrepcân -a -o, pokrepëànje -a j: — se z mlekom, pokrepčilen -Ina -o [-In-], pokrepčilo -a pokrepéevàti -ùjem, pokrepCevàlen -Ina -o /■ -In-], pokrepčevalnica -e [-tm-J ž pokrÉsen -sna -o: ~a vročina, košnja °pokrèt -éta m gibanje, delo za kaj, "po-kréten -tna -o gibalen, obraten, preobrâten, premičen, premaklj v, gibčen pokrevljàti -àm gl. krevljati, pokrevljàn -a -o: ~ čevlje pokrevsàti -àm gl. krevsati, pokrevsân -a -o pokristjàniti -im, pokristjànjen -a -o, pokristjânjenje -a s, pokristjânjenec -nca m, pokristjânjenka -e ž, pokristjanjevâti -lijem, pokris^janjevàl -àla -o. pokristja-njevânje -a s, pokristjanjevavec -vca m, pokristjanjevàlen -Ina -o [-In-] pokriti -ijem gl. kriti: ~ streho s slamo, klobuk = ~ se (s klobukom), ~ stroške; pokrit -a -o: ~ človek hinavski = ~a *rihta = pokritec -tca m, pokritost -i žhinavščina, pokritje -a î: ~ stroškov, pokrivati -am. pokrival -a -o in -àla -o, pokrivanje -a s, pokrivâê -a m krovec, pokrivača -e ž pokrovka, pokrivàlo -a i, pokrivàlce -a [-Ic-] s, pokrivâvka -e ž pokriviti - m, pokrivil -ila -o, pokrivljen -a -o in pokrivljèn -êna -o: vse žeblje pokrižati -am, pokrižan -a -o, pokrižanje -a î: ~ koga na čelo, ~ se od strahu, pokrižpm/. navzkriž; pokriževati -üjem, pokriževal -âla -o, pokriževanje -a s pokAniti -im, pokfmljen -a-o; ~ deteljo, ~ repo prašičem pokromati -am, pokrôman -a -o, pokro- manje -a j: ~ žlice, nože pokrénati -am: pokronal ga je polomil ga je pokropiti -im, pokrôpi -ite! pokrôpil -ila -o, pokropljèn -êna -o: ~ koga z vodo, ~ mrliča, ~ se z dišavo, dež je malo pokropil, pokropitev -tve i pokröv -ôva m, pokrôvov -a -o: ~ ročaj; pokrôvast -a -o, pokrôvec -vca m, pokr0vček -čka m, pokrôvêast -a -o, |x>krôvka -e i 1. ~ za na lonec, 2. trdo krilo pri hrošču, pokrôvkast -a -o, po-krôvkar -ja m kdor dela pokrovke pokrovàêa -e ž zool. \školjka\ pokrovitelj -a m zavetnik, varuh, pokroviteljica -e ž. pokroviteljski -a -o, pokroviteljstvo -a j: — nad prireditvijo polrfpati -am, pokfpan -a -o: perilo —, pokfpanost -i f, pokrpâvati -am, po-krpàvanje -a s polcrtàéiti -im: ~ sukpjo, ~ se po rokavu pokûhati -am, pokühan -a-o: še malo se mora —, ves krompir golaž se je zelo pokuhal, pokuhàvati -am, pokuhâvanje -a j: ~ jedi pokukati -am : skozi špranjo, ~ iz luknje pokupiti in pokùpiti -im gl. kupiti: ~ vse izvode, vse vino, pokupitev -tve pokupovâti -ùjem, pokupovànje -a s, pokupovàvec -vca m poiuvtti in poküriti -im gl. kuriti, pokürjen -a-o: vsa drva še malo pokuri! poküsiti im, poküSen -a-o: ~ jed, vina še pokusil nisem, pokùSiya -e i: vino za ~o, vinska ~e nesti komu; pokišati -am, poküSaj -te in -àjte! pokü-šal -a -o in -âla -o, pokiišanje -a s in pokuSânje -a s, pokuSâlen -Ina -o [-In-], pokušavec -vca m, pokuSâvka -e i, pokuSâê -a m ptÀuzmàti -àm gl. kuzmati: ~ koga za brado pokvantàti -âm gl. kvantati: ni srečen, če malo ne pokvanto pokvàriti -im: ~ orodje, hrano, ~ si želodec, ~ komu veselje, jed se hitro pokvari, — otroka; pokvârjen -a-o: — stroj, do Icraja pokvârjenost -i ž: pokvAriti 613 poléêi moralna —, pokvSrienec -iKa m, pokvarjenka -e f, pokvdra -e i, pokvarljiv -a -o, pokvarljivost -i ž\ pokvdrjati -am, pokvšrjanje -a s pokvečiti -im, pokvečen -a -o: ~ klobuk, pokveienec -nca m pohabljenec, pokve-čenka -e ž, pokvččenost -i i, pokvžka -e f spaka, pohabljenec, pokvčkast -a -o p6l [polj -a m 1. geogr.: južni, severni, magnetni 2. fiz.: pozitivni in negativni —poldren -ma -o: ~a noč, ~i sij, led, krog, ~a enačba, poidmost -i f, polžrnica -e f astr. severnica, poldraik -a m; polarizirati -am fiz., polarizfranje -a s, polarizacija -e f: kemična polarizacijski -a -o; ~i tok, magnet, aparat, polaritčta -e f polarnost, polari-z4tor -ja m, polarimčter -tra m, polari-sk6p -a m p6l [pbyj p61a m: s ~om plati vodo iz čolna, poliča -e i pol piA[pdti] prisl.: — dne, v ~ ure se vmem, ~ leta je minilo, ~ petita, dobrega ~ dne, v slabe ~ ure, pred dobre ~ ure, od ~ litra vina, k — litra ali ~ litra vina je dodal še ~ hleba kraha, sedel je pri ~ litra ali — litru vina in pri ~ pečene piške; živel je ves dan s ~ hlebom kruha in s ~ klobase; pred ~ ure je bil tu, pred ~ letom sem bil tam, v ~ leta ne naredi tega, pred ~ stoletjem ali ~ stoletja; ~ večji, ~ manjši, ~ slabši, ~ več, ~ manj, ~ bolj; ~ ptič — miš, — ptiča — miša, ~ riba ~ človek, — človek ~ konj; na ~ prazen, na ~ pota, na ~ prerezati, šlo je na imetje so razdelili — na —; čez ~ preklati; uro in —, človek in ~ p61 [p6l]: od ~ ene do ~ dveh, o(b) ~ treh, po — osmih, ura je — devetih, ~ ene in enih, ob ~ polnoči; po pdl(i) brat polbrat, po p61(i) sestra polsestra pdia -e in -č i: plačilna, krojna, avtorska, idealna, tiskovna, vprašalna ~ papirja, platna, krilo v tri —e poligati -am, poliganje -a s: parket važnost na kaj upoštevati kaj, imeti za važno, poudarjati, pripisovati važnost čemu, izpite delati, opravljati: pola^vec -vca m: parketov, ~ kavcije, — min, polagilen -Ina -o [-ln-]\ gl. tudi položiti poligoma prisl. poč^: ~ spoznava svojo zmoto, ~ se boljša fo\ibkoprisl.: ~ hoditi, živeti, polàhkoma prisl., polàhno prisl. polij -a m bot. : divji ~ \meta\, polâjev -a -o polijšati -am, polijšan -a -o, polajšanje -a i: ~ komu breme, trpljenje, bolečine, polajšilo -a s, polijšek -ška m, polajšflen -Ina -o [-tn-J, polajšžva -e ž, polajševiti -Ujem, polajševil -âla -o, polajševinje -a s: ~ življenje komu, polajševilen -Ina -o [-In-], polajševihiost -i [-In-j ž, polajSevâvec -vca m, polajševdvka -e ž, polajSevâvski -a -o polakomniti -im se: ~ se česa, polâkniti -nem se: ~ se česa; polâknjen -a -o: ~ človek lakomnež, polâkati -am se, polâkanje -a s Pôlana -c ž kr. i., v ~i, pôlanski -a -o, Pôlanci -ev m mn. polâren -rna -o gl. pol polasâti -âm za lase potegniti, prijeti, pocukati p6last -a -o plastnat: ~a gora; gl. tudi pola polastiti -(m se, polâsti -ite! polastil -Ila -o: ~ se česa, obup se ga je polastil, polastitev -tve ž, poliščati -am se, pola-ščanje -a s, polaSêevâti -lijem se, polašče-vânje -a s-, polaScevâlen -Ina -o [-In-], polaSêevâvec -vca m, polaščevivka -e ; polatiniti -im, polatinjen -a -o, polatlnje- nost -i ž pôlbog -à [-yb-] m polbrat-âta/^-{jft-; m polcilinder -dra [-yc-] m \klobuk\ p6l6is -âsa [-yë-] m: v dragem ~u nogometne tekme polčetfti -a -o [-yč-] polččviji -ev [-yč-] m mn. -*■ nizki čevlji polčlôvek-éka^{^^-;m pôldan m in pdldne s, rod. pôldne in pôl-dneva in poldnéva: pred pôldnem ali pôldnevom moraš priti, poldânski -a -o, poldânji -a -e >[-yd-] Pôlde -ta m os. /'., Pôldetov -a -o, Pôldek -dka m os. i., Pôldkov -a -o, Pôldka -e ž os. i., Pôldkin -a -o >[-bi-] poMesêti-a-or-{f[-yh-J;gi. tudi polšina P6lhov Gridec -ega -dca m kr. i., iz ~ega ~a, v ~em ~u, polhogràjski -a -o in poljski -a -o; Polhogràjski Dolomiti, Polhogr^jci -ev m trm. >[-uh-] poliandrfja -e i mnogomoStvo Polibios -ia m in Polibij -a m \gr. zgodovinar], Polfbijev -a -o; ~a zgodovina polica -e ž: stenska, knjižna, okenska, skalna ~ pri plugu, pri brani, pri statvah, polička -e ž, polička -e ž, poličen -čna -o; ~a deščka Polka -e ž kr. i., na ~i, polfSki -a -o, Polfčani -ov m mn. polka -e ž: zavarovalna številka —« polic^ -a m stražnik, policàjev -a -o, poli-câjski -a -o; polkija -e ž, policijski -a -o, policijstvo -a s, policist -a m p6Iič in polič -iča m \stara meraj, poliček -čka m, polfčkar -ja m \pivec\ Polidéukes -ka m gr. mit. Poluks, Poli- déukov -a -o poliéder -dra m geom. mnogokotnik, poliédrski -a -o PoUfémos 615 p6Jje Polifeiii(os) -ma m gr. mil., Polifemov -a -o: ~a jama, poliKmski -a -o: ~a postava polifon -a -o mnogoglaseii, polifonija -e i mnogoglasje, polifdnski -a -o poligamija -e ž mnogomošlvo ali mnogo-žensivo, poligamen -mna -o mnogo-zakonski polšja -e i, poligin -a -o pol^Mt -a m mnogojezičnik, poligibtski -a -o mnogojezičen, poligibtstvo -a s mnogojezičnosl Polign6t(os) -ta m \grSki slikar\, Polignbtov -a -o poUgčn -a m mnogokotnik, poligonometrija -e i, poligonomčtričen -čna -o poliliistor -ja m vseznal, polihistorski -a -o PolikArp -a m os. i., Polikirpov -a -o polikati -am, polikan -a -o, polikanje -a s, polikanost -i ž poliklinika -e ž, polikliničen -čna -o: ~o zdravijo^ PoIikrat(c8) -ta m os. i., Polikratov -a -o: ~a sreča, ~ prstan polikr6m -a -o mnogobarven, polikromija -e i mnogobarvnost, polikromdtičen -čna -o mnogobarven poiimerizAcija -e i kem. Polimni(j)a -e ž \muza\, Polimnijin -a -o polimorfcn -fna -o mnogoličen, polimorfi- zem -zma m mnogoličnosi Polineikes -ka m, Polinčikov -a -o Polinezija -e i, Polinčzijec -jca m, polinezijski -a -o polin6m -a m mat. mnogočlenik, polindmski -a -o mnogočlenski poUomielftis -a m med. otroška paraliza, poliomielitičen -čna -o: —a znanteiua polip -ami. zooL: morski 2. med.\ ima ~e v nosu, 3. znč. policaj, f)olipov -a -o, polip6za -e ž med., poli^žen -zna -o med. poliptihon -ami. knjiga, 2. oltar polir -ja m, polirski -a -o, polirstvo -a s polirati -am(po)likati,(z)gladiti, (po)leščiti, ughdili, poliran -a -o polikan, poleščen, poliranje -a s, politiira -e ž leSč; politi-rati -am, politiranje -a s polisindeton -a m mnogovezje, polisindč- tičen -čna -o mnogovezen politblro -ja m \politični urad, vrhovni politični organ\ politehnika -e ž visoka iola za vse tehniSke panoge, politehničen -čna -o, politehnik -a m, ix>litehniški -a -o politeizem -zma m mnogobošlvo, politeist -a m mnogobožec, politeističen -čna -o mnogobožen politi -ijem gl liti: ~ kaj s kropom, s smetano, — koga, solze so ga polile; polit -a -o: drži se kakor ~ cucek, politje -a s, poliv -a m; polivati -am, polival -a -o in -âla -o, polivanje -a s in polivânje -a s, polivač -a m, polivâlen -Ina -o [-In-]-. ~o zdravljenje, polivâvec -vca m, polivâlo -a s \kangla\, polivâlnik -a [-yn-] m, polivka -e ž \omaka\, polivek -vka m: Kneippovi ~i z vodo politika -e i: komunalna, notranja, zunanja, socialna, kolonialna, svetovna — cen, političen -čna to: ~a ekonomija, samostojnost, organizacija, politik -a m, polhikarica -e f, politizirati -am, poUti-ziranje -a s, politikar -ja m znč., poli-tikànt -ânta m = politikâster rtra m politonâlcn -Ina -o [-In-] polivati -am gl. politi polivfaiil [-il] -a m: dežni plašč iz ~a, polivinilski -a -o [-Is-J: —i izdelki, polivinilast -a -o, polivinilen -Ina -o [-In-]-. —^a mreža polizàti in polizati -žem gl lizati: med vse je polizai; poUzan -a -o gladek, sladkih besedi, polizanec -nca m, polizanka -e Ž, polizanost -i î, polizovâti -ùjem, polizovàl -âla -o, polizovânje -a s, polizo-vâvec -vca m, polizovâvka -e f ; polizniti -nem, poliznjen -a -o, poliznjenec -nca m, poliznjenka -e ž pôlizdeiek - Ika [pàffizdilka] m poljana -e i, po|jânski -a -o, po|jànec -nca m, poljânka -e ž Polj^ Poljân f mn. kr. i. : na ~ah v Ljubljani, v --«h se je rodil Tavčar, poljânski -a -o: ~o narečje. Poljanska dolina, Poljânci -ev m mn. PoljčAne Poljéân i mn. kr. i., v ~ah, poljêânski -a -o, PoljCânCani -ov m mn. Pdljče P01jč i mn. kr. i. : v ~ah pri Radovljici, pdljški -a -o polje -a s in po|je -â s, na pô|ju, mn. pôlja ^Ij: žitno, orno, riževo, diamantno, minsko, šahovsko Ljubljansko, Sor-ško. Velo na °~u gospodarstva, izobrazbe, leposlovja v gospodarstvu, v izobrazbi, v leposlovju, na bojnem —u ->■ na bojišču: na vseh °—ih toriščih, področjih, poljina -e i kong>teks njiv, pôijce -a s Polje 616 pAlog Pdlje -a s kr. /., v ~u, pôUskl -a -o, Pôljci -ev m mn. poljedélec -Ica [-le-] m, poljedélski -a -o /-fa-7, poljedélstvo -a f-ls-J s pôljski -a -o: pridelki = pčljščina -e ž Pôljsko -ega s, s ~ega, na ~em, Pôljska -e f, iz ~e, V ~i, pôljski -a -o, Poljàk -a m, Poljàkinja -e i, pôljSdina -e ž poljuben -bna -o: ~o število, ~a velikost, poljùbnost -i ž; poljubiti poljubi se, poljubilo se je: dela, kakor se mu poljubi poljobM poljubim, poljùbi -fte! poljûbil -ila -o m poljùbiti -im s stal. poud. : ~ koga na lice, na čelo, ~ komu roko, poljubila sta se, poljub -a m: ~ komu dati, vrniti; bratovski Judežcv.~; poPbec -bca m = poljiibček -ika m = poljûbek -bka m, poijubovâti -lijem, poljubovàl -àla -o, poljubovânje -a s, poljubovâvec -vca m, poijubovâvka -e ž; po|jûbljati -am, poljubljanje -a s, poljùbikati -am otr. poljôden -dna -o : —a znanost, ~o slovstvo, poljûdnost -i Ž; poljudnoznânstven -a -o [-tvan-] pôlk -a m, polkôven -vna -o: ~a zastava, polkôvnik -a m, polkôvniSki -a -o: ^ stopnja >[-lk-] pôlka -e ž \ples\: ~o plesati, ob se zavrteti, pôlkin -a -o: ~ takt >[-lk-] *p(Hkno -a [-Ik-] s vetrnica, naoknica, 'pôlknice -ic [-Ik-] ž mn. naôknice polkiipek -pka -o [-yk-]: ~i tisk — polkrÊpko [-yk-] prisl. polkrflci -ev [-yk-, -k-] m mn. zool. polkrôg -a [-yk-] m, polkrô2en -žna -o [-yk-], polkr0žnost -i [-yk-] ž, pol-kr6gla-e^^^)fc-7f polkôven -vna -o [-yk-]-. ~a pasma poDétcn -tna -o[-yl-]: dopust, pollétje -A[-yl-]s poiumki -a -o [-yl-J: ~a steklenica pâinicr -éra [-ym- ] m polmésec -a in polmésca [-ym-] m, pol-méseiev -a -o in polméSiev -a-o[-ym-], polméseien -ina -o [-ym- ] : ~a vožnja polmôi -â [-ym-] m poimrâk -a m, polmrâien -ina -o >[-ym-] polnrfteT -tva -o [-ym-] p6ln -a -o in -ô -i -é: ~ sod, iios, obraz, glas, ~a hiša, luna, na ~em, iz ~ega, ~a lica, s ~imi jadri, ~o število, srce, ~a glava (skrbi, uienja), ~t roke dela, v ~o zadeti, —a usta so ga baha se-. nabito, natlačeno, zvrhano ~ sadja, kamenja, dobrot, občudovanja, lepote, hudobije, uši, hvale; —o ljudi, blaga, denaija, vse —o knjig; s ~o pravico ^ s popolno, z vso pravico, pri ~i zavesti->■ pri čisti, jasni, popolni zavesti, s ~o močjo->■ z vso močjo, s —o paro-» z vso paro, z vso močjo, v ~em obsegu -»• v celoti, v ~i meri popolnoma, voz je v '«em teku -> v največjem, najhujSem teku, sredi teka, tovarna je v ~em obratuv celotnem obratu, tovarna vsa, popolnoma, v celoti dela, ~o uro celo uro, v -«em delu -*■ v največjem delu, sredi dela, motof je <«-0 obremenjen-»- do kraja obremenjen; pôlnost -i ž, polnôta -e ž (pre) obilica >[-yn-] poinâg -a -o -yn-] polniti pôlnim, pôlni -fte! pôlnil -fia -o, pôlnjen -a -o, pôlnjenje -a s in pôlniti -im s stal. poud., polnilen -Ina -o [-In-] -. ~a priprava, ~o pero -»• nalivno pero, pôlnjenica -e ž Ukof pri prodaji vina, polnitev -tve ž, polnfvec -vca m, polnfvka -C ž, pôlnik -a m korec, polnljiv -a -o, polnljfvost -i ž >[-yn-] polno- [poyno-] v sestavi: polnoglâsje -a s, polnoglâsen -sna -o, polnoglâsnost -i ž; polnojàrmenik -a m \žaga\; polnokfven -vna -o: ^ konj, polnokfvnost -i i, polnokfvnež -a m; polnoléten -tna -o, polnoletnost -i ž, polnolétnik -a m, polnolétnica -e ž; polnolfčen -čna -o, polnolfinost -i ž; polnomâsten -tna -o: — sir; polnomôije -as-»- pooblastilo, polnomôinost -i ž: ~ listine; polno-prâven -vna -o z vsemi pravicami, polno-prâvnost -i ž; polnoštevilen -Ina -o[-In-], polnoštevflnost -i [-In-J ž; polnoveljâven -vna -o-» veljaven; polnovréden -dna -o, poinovrédnost -i ž p6lnoč -i f: do ~i, proti ~i, pred ~jo. pôlnoien -ina -o in polndčen -ina -o: ~a ura, ~i kraji severni, polnôinik -a m \veter], pôlnoinica -c ž in polnôinica -e ž >[-yn-] pôlo -a m Sp. igra na konjih z leseno žogo polôbto-er-i/tJ-Jf polobrit -âta [-yo-] m polodpft-a-oA-i^o-/ ptriodrtolf-ay] -sla -o [-yo-] pMog -ôga m 1. klopotee, podložek, 2. depozit, depo, 3. položen, viseč svet: travnati '-i polojid 617 poMstra polojiti -fm, polôji -fte! polôjil -fla -o, polojèn -êtia -o, polojftev -tve i polôjnilc -a m zool. \ptica\ polôkati -am m -16£em gl. lokati, polôkati -a -o: ~ vse vino polokrogel [si/J -gla -o: železo, polokrôglost -i ž >[-ifo-] polôm -ôma m : denarni, finančni ~ v gozdu, doživeti ~ v šoli, v službi, pri nastopu, to bo spet polomija -e ž, polômek -mka m kar je polomljeno; polomiti -6mim gl. lomiti, polômljen -a -o: ~ veje, ~ komu rebra, kosti; ~ si zobe na čem, ga narediti kaj narobe, pri smučanju se je ves polomil; polôm-Ijenec -nca m, polômljenka -e ž, polôm-Ijenost -i ž, polomftev -tve ž; polàmijati -am, polàmljanje -a s; polomljfv -a -o, polomljfvost -i ž polomAstiti -im, polomâstenje -a s: medved je žito polomastil Pokina -e ž os. i., Polônin -a -o; Pol6n(i)ca -e ž, Pol0n(i)čin -a -o polonéza -e ž \ples\ polônica -e ž zool. pikapolonica polônij -a m kem. \prvina\, polônijev -a -o poionistika -e i nauk o poljskem jeziku in književnosti, polonist -a m, polonistka -e ž, polonističen -čna -o, polonfzem -zma m poljska jezikovna posebnost, polonizlrati -am, polonizàcija -e t, polonofil [-il] -a m, polonofllski -a -o [-Is-], polonofllstvo -a [-Is-] s, polonofôb -a m, polonofôbski -a -o, polonofôbstvo -a s; nemško ~ polôpica -e [-y6- ] i zool. poldščitl -im, pol6ščen -a -o, pol6ščenje -a s, pološčftev -tve ž, pol0šč -6Sča m polotiti -fm se, polôtil -ila -o in polôtiti -im se s stal. poud. : ~ se dela, ~ se brata napasti ga, obup se ga je polotil, polotitev -tve ž; polotévati -am se, polotévanje -a s polotàk -ôka m, polotôSki -a -o, polotočAn -âna m, polotočinka -e ž polovica -e f: boljša polovičen -čna -o: ^^ vožnja, siečka, zaposlenost, cena, ~o nadstropje, polovlčnost -i ž, polo-vfčnica -c / \črta\, polovičar -ja m 1. kmet s pol grunta, 2. kdor na pol, površno naredi, 3. star denar, poloviča-rica -e f = pofovičarka -e ž, polovičarski -a -o: ~o delo, polovičarstvo -a j; polovfčka -e f 1. srečka, 2. cigareta; poloviti -fm na pol devati, razpolavljati. polôvi -ite! polovfl -a -o, polovljênje -a s, polovftev -tve ž, polovilen -Ina -o [-In-], polovivec -vca m, polovivka -e ž, polovljfv -a -o; polovfnka -e ž glas., polovfnec -nca m tisk., polovinski -a -o, polovfčiti -im, polovfčenje -a s, polo-vičnik -a m; polovnica -e ž, polovnik -A m i. pol mernika, 2. pol gruntarja, polovnjâk -a /n 1. votla mera, 2. sod, polovnjšček -čka m poloviti -fm, polôvi -fte! polôvi 1 -fla -o, polovijèn -êna -o: ~ ribe, kokoši, tatove, ~ vse štrukeljce iz močnika, polôv -éva m polôva m pokižij -a m: službeni, dejanski, življenjski, svetovni ~ delavskega razreda, biti na ~u postojanki; nisem v °~u, da bi plačal ne morem plačati, položšjen -jna -o: ~a plača položen -žna -o: ~ svet, ~a pot, ~e stopnice, polčžnost -i ž, položina -cîpoložno pobočje ptrtožid -im, pol0ži -ite! polčžil -fla -o. položčn -êna -o: ~ komu roko na ramo, ~ se na klop, ~ kabel, mine, temelj, vogeltii kamen, pôd, preprogo po tleh, ~ na mrtvaški oder, ~ orožje vdati se, ~ komu besede v usta, na jezik, — komu kaj na srce, ~ kaj na stran (za stara leta), ~ koga vreči, bolezen ga je položila; ~ denar v banki deponirati (polog); izpit napraviti, narediti, opraviti; °— roko na kaj začeti kaj, lotiti se česa; roko na koga prijeti koga; račun o čem poračunati, obračunati kaj, dati račun; odločitev komu v roke prepustiti komu odločitev; prisego priseči; položitev -tve ž, polčžek -žka m, položljfv -a -o, položljf-vost -i ž; gl. tudi polagati poktžnica -e ž: plačati po ~i, polčžničen -čna -o, položnfk -a m deponent, položnica -e ž \oseba\, položnfna -e ž [pristojbina] polpergamint -ênta f-vp-] m polpéta-ef-WfM polpêd-a-oA-cv*-; polpUtno -a[-UP-] s: vezava v ~ polpretékei [-»y] -êkla -o, polpretêklost -iž>[-yp-] polpiiščAva-e^-j,p-;f polsin -sai [-ys-] m polatnca-e/'-{u-}i polsêstra -e in -ê [-ys-J ž Polskàva 618 pomànjjati Polskäva -e i kr. i., na ~i, polskàvski -a -o, Polskâvci -ev m mn. >(-as-] polspànje -a [-ys-] s pôlst -i f kUÂuéevina, polstén -a -o: ~ klobuk, Skonyi, polsténka -e i zool. \gosenica\ >[-ys-] pobtoiétje-a^KW« pèlSna -e i \luknja\, polSina -e ž \meso, koža], pôlink» -e f \past\, polšica -e i \samica\ >[-yS-J; gl. tudi polh P0lšnik -a m kr. i., na u, pdlšniški -a -o, Pčlšničani -ov m mn. >[-yi-] pôlt -1 f 1. koža, 2. barva kože: ijave ~i biti, kurja ~ me spreletava; do pôlti moker; do pôlti ostriči na čisto, pri pôlti odrezati, pokositi, odsekati pri dnu: pôlten -tna -o: —a barva barva polti, poltén -a -o čuten: ~i mik, ~a ljubezen, polténost -i / čutnost >[-yt-] PoltAva -e i \mesto\, poltavski -a -o: ~a bitka >[-lt-] poltédenski -a -o[-yt-] polteiiià-è/^-([-yz-] pcrizemljik -a [-yz-] m pobiti -im, pôlzi -ite! polzèl -éla -o, polzênje -a s: po cesti polzi, zemlja polzi po bregu, solze mu polzijo po licu; pôlzek -zka -o in -ô, pôlzkost -i ž, pölzen -zna -o polzek: ~o je, pôlznost -i ž; pôlza -«ždel voza, mlina, kjer kaj polzi-, polzica -e ž, polzilo -a s \pripo-moček\ >[-yz-] poli -a m 1. zool.: leze ko počasen ko 2. sveder, 3. krmilo, pri avtu, p01žek -žka m 1. morski 2. ~ v ušesu, p01žev -a -o: ~a hišica, po —o lesti, p01žji -a -e: ~a kri, pčlževka -e ž \samica\, p01žar -ja m 1. kdor nabira polže, 2. sveder, pôlzarica -e ž, p01žarka -e ž, polžina -e ž \hiša\, pôli^st -a -o: ~e stopnice >[-yž-J Pôlievo -ega [-yž-] s kr. i., na ~em pomàda -e i \mazilo\ pomagiti in pomagati -am, pomagaj -âjte in pomàgajte! pomâgal -âla -o in po-mâ^la -o, pomâgan -a -o, pomagânje -a s in pomâganje -a s: komu s čiiii v stiski, zdravilo pomaga, — komu na nôge, z voza, ~ si naprej, nič ne pomaga; pomagâé -a m, pomagâéka -e ž, pomagâj -a m: klicati na — ali na ~e, pomagâlo -a s pomoček, pomagâlen -Ina -o [-In-], pomagâvec -vca m, pomagâvka -e i, pomagljiv -a -o kdor rad pomaga pomahiti in pomâhati -am gl. mahati: ~ komu z roko, pomahovâti -lijem, po-mahovàl -âla -o, pomahovânje -a s; pomahljâti -âm gl. mahljati pomajàti in pomâjati -âjam in -em in -èm gl. majati: ~ z glavo, pomajevâti -lijem, pomsgevânje-a i poinékati -am, pomâkanje -a s: ~ pero v čmilo, kruh v omako; gl. tudi pomočiti pomakniti -mâknem, pomakni -fte! pomaknil -ila -o, pomâknjen -a -o in pomâkniti -nem s stal. poud.: ~ mizo v kot, ~ uro naprej, ~ se više, pomâk-njenost -i i, pomaknftev -tve ž >[-mak- j •m»k-]-, gl. tudi pomikati pomiljati -am, pomâljanje -a s: ~ jezik, roke, glava se mu je pomaljala iz vode prikazovala ; gl. tudi pomoliti pcniinjkati -am zmanjkati; pomânjkanje -as: — denarja, stanovanj, dokazov; občutiti, trpeti pomanjkljiv -a -o: ~a priprava, ~o delo, znanje, ~o izdelan, pomanjkljivost -i ž pominjšati -am, pomânjSan -a -o, pomânj-šanje -a j: ~ sliko, krivdo, število, vrednost, pomanjšljfv -a -o, pomatgšljf-vost -i ž, pomânjlanost -i ž, pomânj-šanka -e ž slov. \beseda\, pomanjSâva -e ž: ~ originala; pomanjševati -iijem, pomanjševil -âla -o, pomanjševinje -a s, pomanjSevâlen -Ina -o [-In-] : ~a beseda, pomanjSevâvec -vca m, pomanjSevâvka -e ž, pomanjSevâvski -a -o, pomanjSevâlo -a s, pomanjSevâlnik -a [-yn-] m, po-manjSevâlnica -e [-yn-] ž slov. pomarânfa 619 pooiéti pomahuiča -e i, pomarànten -čna -o: ~e lupine, pomardnčast -a -o: -^a barva, obleka, ~o runjen, poniarânCka -e î, pomarinčar -ja m, pomarančarka -e i, pomarinčarski -a -o, pomarânéevec -vca m bot., pomarànCnica -e ž \hruJlka\ pomasdti -im, pomàsti -ite! pomâstil -lia -o, pomaSččn -êna -o: —^ si obleko, ~ se s kolinami, pomastitev -tve i, pomaSče-nost -i ž pomastiti -fm: ~ grozdje pomaâti -im, pomàâi -ite! pomàSil -ila -o, pomaSèn -êna -o: ~ cunje po luknjah, ~ luknje s cunjami, vse je pomašil pomaz&ti in pomâzati -iîem gl. mazati, pomâzan -a -o: ~ sobo, ~ se s črnilom, ~ si obleko, — potico, pomâzanka -e ž \potica\, pomàz -âza m |maža|, pomâzen -zna -o pomazOiti -im, pomazi^jen -a -o, pomazf-Ijenost -i f pomečkiti -âm gl. mečkati, pomečkdn -a -o, pomečkdnje -a j: ~ travo, zadevo, besedo, ~ si obleko >[-m»č-] pomedfti -Im gl. mediti, pomédil -ila -o, pomedèn -êna -o: ~ sadje, hruSke se hitro pomedê, pomedftev -tve f pomehkužiti -im, pomehkužen -a -o, po-mehkiiženje -a s, pomehktiženec -nca m, pomehkdženka -e i, pomehktiženost -i ž poinijen -jna -o: ~e čete, pomêjnost -i ž, poméjnik -ami. samotar, 2. graničar, pom^jnica -e i, pomčjništvo -a s poinin ^na m: prvotni, pravi, preneseni, ožji dober, slab ~ besede, v pravem ~u besede, beseda z več —^i ; to ima zanj velik, zgodovinski dati besedi drugačen biti odločilnega, življenjska, krajevnega, svetovnega ~a; biti brez ~a; nima to delati; pomênski -a -o: ~i obseg, premik; pomeniti in pomeniti -im gl. meniti: (judje se vse o/i o vsem pomenijo, ~ se s kom o čem, to nekaj pomeni (°pomenja), kar lepo se pomeniva; pomenljiv -a -o, pomenljivost -i ž; pomêmben -bna -o: ~o znameiye, —a izjava, ^ človek, življenjsko —-, pomembnost -i i; pomenoslôvje -a s slov. semaziologija, pomenoslôven -vna -o; gl. tudi pomenek pomencâti -âm gl. mencati, pomencân -a -o, pomencànje -a j: ~ perilo, ~ si oči, pomencâvati -am, pomencâvai\je -a s: ~ z nogami >[ -m»n-] pomendriti -äm gl. mendrati, pomendrin -a -o, pomendränje -a j: travo, žito, sovražnika pomendränost -i f, pomendrävati -am, pomendrävanje -a s >[-m9nd-] pom^k -nka m: zbrati se na začeti imeti s kom, ~ zasukati, napeljati na kaj drugega, pomenkovati -itjem se in pomenkoväti -lijem se, pomenkovanje -a s in pomenkovänje -a s pomeniäti -im, pomenišen -a -o, pomenf- šenje -a s >[-m»n-] pomenjäti in pomčnjati -am gl. menjati: ves denar ~ pomerij -a m območje mestne občine pomeriti -im, pomerjen -a-o: — obleko, ~ se s kom, ~ na oči, ~ s puško v kaj tdi na ko^, pes je fantu hlače pomeril, pomeijati -am, pomeijanje -a j; pomer-Ijiv -a -o, pomerljivost -i ž pooMsiti in pomesiti -im gl. mesiti, pomčšen -a -o: vso moko ~ v testo, malo še pomesim pomestcn -tna -o mesten, pomčstnost -i f pomSsti -etem gl. mesti, pometčn -ena -o: ~ smeti, ~ sobo, ~ po sobi, ~ pred svojim pragom, ~ z metlo; s čim končati, odpraviti ktg, narediti konec čemu, enkrat za vselej obračunati s čim, s čim za zmeraj opraviti', pometenost -i i, pomit -eta m ples\', pometki -ov m mn. smeti; pometati -am, pometanje -a s: z menoj že ne boste pometali, pometdč -a m, pometäCka -e ž, pometäSki -a -o, pometävec -vca m, pometävka -e ž, pometävski -a -o poinesd -etem gl. mesti: vse mleko ~ pomesti -medem in pomesti -edem gl. mesti, pomeden -a -o: veter je žita pomedel, pomčdenost -i i pomeiäti in pomešati -am gl. mešati, pomešat^ -a i: ~ jed, ~ pesek med zrnje, ~ se med ljudi, pomeSävati -am, pomeša vanje-a j pomeičiniti -im, pomeičänjen -a -o, po-meščinjenec -nca m, pomeščdnjenka -e ž, pomeSCär^nost -i ž pometäti -mečem gl. metati, pometän -a -o: vse na en kup blago v moije pometävati -am, pometävanje -a s: krompir — pometati -am gl. pomčsti pometi pomänem gl. meti, pomčt -a -o: ~ si roke, oči, ~ proso pomežikovAti 620 pomniti pomežikovAti -ûjem, pomežiicovAl -âla -o, pomeiikovânje -a s; pomežikati -am, pomežikâvati -am, pomežikâvanje -a s; pomežikniti -nem, pomežikovâvec -vca m, pomežikovavski -a -o >[-m»ž-]\ gl. tudi pomižikovati pomigati -am: ~ komu, ~ z repom, pomig -a m; pomigniti -nem; pomigovâti -ûjem. pomigovàl -âla -o, pomigo-vânje -a î; jwmigâvati -am, pomigâ-vanje-a s, pomigtjâti -âm, pomigljàj -âjte! pomigljàl -âla -o, pomigljàj -a m pomije -ij î mn. : v ~ metati, pomijnik -a m pomikAstiti -im, pomikâsten -a -o, pomi- kâstenje -a i: vse žgance ~ pomilcati -am in -čem, pomikanje -a ~ stol nazaj, naprej, ~ se navzgor, navzdol, pomik -a m, pomikâC -a m, pomikàvec -vca m, pomikàlo -a s: ~ V uri ; gl. tudi pomakniti pomikMtfti -im, pomilôsti -fte! pomilôstil -ila -o, pomilošččn -ëna -o, pomilo$£ênje -a s, pomilostitev -tve f, pomilo$£ênec -nca m, pomiloSCênka -e ž, pomilostflen -Ina -o [-In-]: ~i odlok, pomiloSfevâti -ûjem, pomiloščevAl -âla -o, pomiloSče-vânje -a s pomilovAti -ûjem gl. milovati, pomilovân -a -o, pomilovânje -a s: ~ koga zaradi česa, ~ se med seboj, pomilovàlen -Ina -of-ln-J: ~ pogled, ~a beseda, pomilo-vâlnost -i [-In-] î, pomilovânec -nca m, pomilovânka -c î, pomilovâvec -vca m, pomilovâvka -e f, pomilovâvski -a -o poininiti -fnem gl. miniti, pominëvati -am, pominévanje -a s pomirad -am, pomfranje -a s: drug za drugim pomitajo pomirid -fm, pomiri -ite! pomiril -ila -o, pomiijen -a -o, pomiijenje -a s: ~ prepirljivce, živce, ~ se s kom, morje seje pomirilo; pomiritev -tve f, pomfrje-nost -i f, pomirilo -a s, pomirilen -Ina -o [-In-]-. ~i praški pomiijevAd -ûjem, pomirjevàl -Ala -o, pomiijevAnje -a f : ~ razdražene duhove, pomiijevAvec -vca m, pomiijevàvka -e f, pomiijevàvski -a -o, pomiijevàlen -Ina -o [-In-]: ~ vpliv, prašek, pomirjevàlnost -i [-In-] ž, pomitjati -am, pomiijanje -a s pomirijiv -a -o, pomirljfvost -i ž, pomirljfvec -vca m, pomirlifvka -e ž pomiilid -im: ~ na kaj; poniisli, jpreden odgovoriš; pomisli, da si Se mlad; pomislek -a [slak-] m: brez ~a odgovoriti, imeti ~e zoper koga pomišljati -am (se ali si), pomišljanje -a 4 : preveč pomišlja, dolgo se je pomišljal, pomiSljâj -a m \ločilo\, pomiSljâvec -vca m obotavljač, pomiSljâvka ^ i, pomišlje-vâti -ûjem, pomiSljevàl -âla -o, pomišlje-vânje -a s pomid -ijem, pomij -te! pomll -lia -o, pomlt -a -o : ~ posodo, tla, pomltje -a s; pomivati -am, pomivaj -te in -âjte! pomival -a -o in -àla -o, pomivaiqe -a s in pomivânje -a s, pomivâlen -Ina -o [-In-]: ~a skleda, ~o korito, pomivâl-nica -e[-yn-] î\prostor\, pomivâvec -vca m, pomivâvka -e f \ženska, cunja\, jomivâvski -a -o, pomivâlnik -&[-yn-] m posoda\, pomivnik -a m pomijnik poinizje -a s namizna oprava, namizje, pomizen -zna -o, pomiznik -a m etnogr. poprtnik pmniSkovad -ujem in pomižikovAti -ûjem pomežikovati poinlAd -i i: na pômlad, zgodnja pomlâden -dna -o, pomladânski -a -o, pomladânëek -čka m spomladi rojena žival, pomladin -a m: sv. Valentin, prvi ~ pomladëd -im, pomladèl -éla -o: lice pomladi se pomladi pomlAdi prisl. (kdaj?) spomladi pomladiti -im, pomlàdi -ite! pomlAdil -ila -o, pomlajén -êna -o, pomlajênje -a s, pomladitev -tve ž, pomlajênec -nca m, pomlajênka -e ž, pomlajênost -i ž; pomlâjati -am, pomlâjanje -a s; pomla-jevâti -ûjem, pomlajevàl -Ala -o, pomla-jevânje -a s, pomiajevâlen -Ina -o [-In-]: —o zdravljenje, pomlajevâvec -vca m, pomlajevâvka -e f, pomlaievàvski -a -o pomiatid m pomlâtiti -im gL mlatiti, pomlâčen -a -o in pomlâten -a -o: za letos smo pomlatili, ~ nasprotnike, toča žito pomlati, pomlatilnica -e[-yn-] ž pojedina po mlatvi pomiésti -môlzem pomolsti pomiéti -éljem gl. mleti, pomlétje -a s, pomlévati -am, pomlévanje -a s pômnid -im, pômnjenje -a s: koga, kaj, p0nmež -Am:oà~akar ljudje pomnijo-, pomljiv -a-o: ^ svojega poklica, pomljivost -i i, pomnik -a m spomenik -, pomnilen -Ina -o [-In-]: elektronska ~a naprava = pomnilnik-a/'-{<«-7»« pomnožiti 621 pomračiti pomnožiti -Im, pomndži -fte! pomn0žil -ila -o, pomnožčn -êna -o, pomnožčnje -a j: ~ število s številom, — dohodke, družina se mu je pomnožila, pomnožč-nost -i ž, pomnožitev -t ve i ; pomnoževžti -lijem, poinnoževil -âla -o, pomnože-vanje -a .5, pomnoževalen -Ina -o [-In-], pomnoževžvec -vca m, pomnoževavka -e ž, pomnoževâvski -a -o, pomnožilo •a s = pomn0žek -žka m, pomnožljiv -a -o, pomnožljivost -i i pomoč -0či in -f ž: denarna, ekonomska, pravna, prva, dejanska ~ pogorel-cem, ~ za pogorelce, poklicati na s tvojo —o; '•s ~o stroja s strojem, "s —o zvez po zvezah-, brez ~i biti, biti komu v dajati komu prvo ni bilo druge ~i ni Slo drugače, ni bilo druge poti, reSitve, pom0ček -čka m: ~ za silo, pomdčen -čna -o pomdčl -ôrem, pomôzi -Ite! pomôgel -ôgla -o: ~ komu iz vode, na noge, z voza, ~ komu v sili. pomogljiv -a -o kdor rad pomaga, pomogljivost -i f; gl. tudi pomagati, pomožen pomočiti -očim gl. močiti, pomočen -a -o: ~ kaj z vodo, ~ kruh v vino, ves se je pomočil, pomočitev -tve ž-, gl. tudi pomakati pomočnik -a m: krojaški, mizarski, trgovski pomočnica -e i, pomočniški -a -o: ~i izpit, pomočništvo -a s pomodréti -im gl. modreti, pomodrênje -a s, pomodrélost -i f; pomodriti -fm, pomodri -ite! pomôdril -fla -o, po-modrèn -êna -o, pomodritev -tve f, pomodrênost -i i pomodrovâti -lijem gi modrovati: včasih je rad malo pomodroval pomokniti -ôknem okopeti, pomôknil -ila -o, pomôknjen -a -o: žito pomokne, pomôknjenost -i f poindl [-àl] -ôla m, na pomôlu in na po-môlu: pristaniški pomôlek -\ka[-lk-] m: stopiti na na balkon pomolčAti -Im [-vč-] gl. molčati: malo ~ pomoléd -im gl. moleti, pomôlel -éla -o pomoliti -Im, pomôli -ite! pomolil -ila -o, pomoljèn -êna -o: pomolil mu je roko pod nos, ~ glavo skozi okno, ~ obe roke v pozdrav, ~ komu jezik, pomolltev -tve ž; gl. tudi pomaljati pomoliti -môlim gl. moliti: ~ k boginji, malo je pomoUI pomologija -e i nauk o sadjarstvu, pomolôg -a m, pomologinja -e ž, pomolčški -a -o pomolsti -molzem gl. molsti; pomôlzen -a -o Cpomdlžen): ~o mleko, ~a krava >[-moii-J Pomôna -e ž strim. boginja vrtov in sadja pomoriti -im, pomôri -Ite! pomôril -ila -o, pomorjèn -êna -o: ~ ljudi, živino, pomoijênec -nca m, pomôr -ôra m klanje, pomoritev -tve ž Pomoijansko -ega s, Pomorjânec -nca m, Pomorjanka -e ž, pomorjanski -a -o pomorski -a -o: —a vojna, karta, pomor-ščdk -a m, pomôrstvo -a s, pomôrje -a s pomostiti -im z deskami obložiti, tlakovati, pomôsti -ite! pomôstil -lia -o. pomostèn -êna -o: blatno cesto, močvirna tla, pomostitev -tve ž poinôta -e f: strokovna po ~i priti, pomôtoma prisl. po pomoti, pomot Ijiv -a -o zmotljiv, pomotljivost -i ž-, pomotiti in pomôtiti -im zmotiti gl. motiti, po-môten -a -o zmešan, pomôtenje -a s, pomôtenost -i ž pomotnéti -im, pomotnèl -éla -o, pomot-nênje -a s: blesk pomotni, pomotnélost -i ž, pomotniti -Im, pomotni 1 -ila -o, pomotnjèn -êna -o, pomotnjênje -a s: sopara pomotni naočnike, okno se pomotni orosi, pomotnitev -tve ž, pomotnjênost -i ž pomožen -žna -o: ~a služba, črta, čete, ~o osebje, ~i glagol = pom0žnik -a m, pom0žnost -i ž, pomčžnica -e ž pomožna črta, pom0žniški -a -o; gl. tudi pomoči pomoževAti -lijem gl. moževati: ~ s sosedi pomožiti -im, pom0ži -Ite! pombžil -Ila -o, pomožin -êna -o: vse hčere je pomožil, dekleta so se pomožila, pomožitev -tve i ^imf-amsijaj, blesk, hrup: z velikim ~om, brez vsakršnega ~a, pompôzen -zna -o sijajen, bleščeč, slovesen, veličasten, hrupen. pompôznost -i i pompadùra -e ž {ročna (damska) vrečica\ Pompéins -ia m in Pompéj -a m, Pompéjev -a -o: ~a vojska; pompejânec -nca m Pompejev vojak ali privrženec, pompe-jânski-a -o Pompéji -ev m mn. \strim. mesto\, pompéjski -a-o: ~e izkopanine, razvaline, Pom-péjci -ev m mn. pomračiti -Im, pomrâCi -ite! pomrAčil -ila -o, pomraCèn -êna -o, pomraÇênje -a s: um se mu je ponuačil, v sobi se je vse imniračiii 622 ponemievâli pomračilo, pomraččnost -i f, pomračitev -tve ž, pomračnik -a m netopir pomrazica -e i: pomladanska ~ pomfdniti -nem, pomrda -e i = pomrdek -dka m kremža, pomMati -am pomréiiiti -im, pomrénjen -a -o, pomré-njenje -a s, pomrénjenost -i i oblačnost, pomrenitev -tve ž pomréti -mrèm in -mrjèm in -m^m gl. mreti: vsi so pomrli pomrčžiti -im, pomrčžen -a -o, pomrčženje -a s: pajek je vse pomrežil, pomreženost -i ž. pomrežitev -tve ž pomrzniti -nem, pomnnjenje -a s; pomfzel -zla -o = pomrznjen -a -o: ~o cvetje, ~a tla, pomfzlost -i ž — pomfzr^nost -i i, pomrzovati -ùjem, pomrzovàl -âla -o, pomrzovânje -a .<> pomuditi -im, pomùdi -ite! pomùdil -ila -o: ~ se v mestu, ~ koga s čim, ~ se pri čem, |X)mùda -e i: brez —e kaj storiti, pomudljiv -a -o zamuden, mečkav pomuliti in pomùliti -im gt. muliti, pomù-Ijen -a -o: ~ travo, ~ jo izmuzniti se Pomurje -a s, pomurski -a -o pomuzniti -nem, pomùznjen -a-o: —'jo ponagajiti in ponagàjati -am gl. nagajati: ~ komu s čim ponajéti -jâmem gl. najeti: vse delavce, ponajèmati -am in - Ijem pondjveč prisl. večinoma: priseljenci so — iz Trsta; vendar: Tone naklada po ndjveč, Tine pa po nâjmaty; ponajvečkrat prisi. ponarciditi -im gi. narediti, ponarejèn -êna -o: — ključ, ponarédek -dka m, pona-rèjek -jka m, ponarejênost -i f, ponarejê-nec -nca m, ponarejênka -e ž, ponarèdba -e f; ponaréjati -am, ponarejanje -a s: ~ denar, listine, — se Icazati se drugačnega, ponarejevati -ùjem, ponarejevàl -âla -o. ponarejevànje -a s, ponareje-vàlen -Ina -o [-In-], ponarejevâvec -vca m: — denarja, ponarejevâvka -e i, ponarejevâvski -a -o: —a družba ponarodéti -im, ponarôdi -ite! ponarodèl -éla -o, ponarodélost -i ž ponéiati -am, ponâSanje -as:—' staro obleko, letos se sadje dobro ponaša, —-se s pavovim perjem ponššiti -im, ponâSen -a -o, ponâSenje -a s: — roman, fant se je čisto ponašll, ponâSenost -i i ponataknitl in ponatâkniti -nem gl. natakniti >[-tak- / -tak-j ponatikati -am in -čem, ponatikarue -a s; ponatikovâti -ùjem, ponatikovàl -âla -o, ponatikovânje -a s, ponatiški -a -o: ~i fižol " ponatiščak -a m ponatis -a m, ponatisniti -nem, ponatisnjen -a -o; ponatiskovâti -ùjem, ponatiskovàl -âla -o, ponatiskovâivje -a s, ponatisko-vâvec -vca m poitavâdi prisl. pà navadi ponâTljad -âvljam, ponàvljaj -te in -àjte! ponâvljal -a -o in -âla -o, ponâvljanje -a s in ponavliâi^je -a s, ponavljâlen -Ina -o [-yn-]: ~i glâsoli, šola, —'i izpit, ponavljâlnica -e [-yn-J i, ponavjjâvec -vca m, ponavljâvka -e f, ponavljâvski -a -o, ponavljâč -a m, ponavljâj -a m glas. \znamenje\ ponazoriti -im, ponazôri -ite! ponazôril -ila -o, ponazorjèn -êna -o: —' z zgledi, ponazoritev -tve ž, ponazopênost -i ž; ponazâriati -am, ponazârjanje -a s, ponazorilo -a s: za v — nam rabi podoba; ponazorilen -Ina -o, ponazo-rilnost -i ž, ponazarjâlen -Ina -o, pona-zarjâlnost -i ž >[-ln-]; ponazarjâvec -vca m, ponazarjâvka -e ž p6nčo -a m peruanski plašč poneééditi -im, poneččjen -a -o in po-neččden -a -o, poneččjenost -i f in poneččdenost -i ž, poneččjenec -nca m in poneččdenec -nca m, poneččjenka -e ž in poneččdenka -e i; poneččjati -am, poneččjanje -a s ponediljek - Ijka m: zaspani ponedéljski -a -o, ponedéUkov -a -o: biti po-nedéljkar -ja m kdor v ponedeljek praznuje, ponedéljkarica -e i, ponedélj-kati -am, ponedéljkanje -a s ponéhati -am, ponélianje -a s: dež je ponehal, vročina, veter, bolečina poneha; ponehâvati -am, ponehâvanje -a s, ponehovati -ùjem, ponehovàl -àla -o, ponehovànje -a s: epidemija ponehuje ponekod prisl. tU in lam, ponekôdnji -a -e ponemariti -im ponesnažiti, ponemârjen -a -o, ponemàrjenje -a s: otrok se po-nemari, ponemàrjenost -i ž, ponemàrje-nec -nca m, ponemàrjenka -e ž ponemčeviti -ùjem, poneméevàl -âla -o, ponemčevànje -a s, ponemčevalen - Ina -o [-yn-j, poneméevàlnica -e [-yn-] ž, poneméevâvec -vca m, ponemčevavka -e i, ponemèevâvski -a -o; ponèmêiti -im, ponémCen -a -o, pončmčenje -a s, po- IMineničeviiii 623 ponudili nemčenost -i ž, ponémienec -nca m, ponémienlia -e ž poncsnižiti -im, ponesnažen -a -o: ~ oble-l(o, ponesnaženec -nca m, ponesndženlca -e ž, ponesnaženost -i ž ponesričiti -im se, ponesréêen -a -o, po- nesrččenec -nca m, iMnesrččenIca -e ž ponésti -êsem gl. nesti, ponesèn -êna -o (°poneSèn): ~ denar na poŠto, poneso ga na polcopaliSče poueteniti -im, poneûnuùen -a -o, po-neumnjenost -i ž, poneiimnjenec -nca m; poneûmiti -im, poneùmljen -a -o, po-neiimljenje -a s: ~ Icoga, poneumnjevâti -lijem, poneumnjevàl -âla -o, poneum-njevânje -a s, poneumnjevâlnica -e [-yn-J i ptaev -nve i: hladilna, livna, strelna, zidarska pônvica -e i in pônevca -e i : sklepna prvičen -čna -o, pdnvičast -a -o, ponvičnik -a m \ied\, pdnvičar -ja m \krpač\, pdnvičarski -a -o ponevédoma prisl. : ~ kaj zagreSiti ponevériti -im, ponevérjen -a -o: ~ zaupani denar, ponevérba -e f, poneverljiv -a -o, poneverljivec -vca m; ponevéïjati -am, ponevéïjanje-a s pénga -e ž zool. péni -ja m \kon]\, pônijev -a -o, pônijski -a-o: ~a vprega poniglav -a -o in poniglàv -âva -o zavraten, hinavski, navihan, poniglavec -vca m, poniglavka -e i, poniglavost -i ž, poni-glavstvo -a s, poniglavSčina -e ž, ponigla-viti -im; tudi poniglâv-ponikati -am, ponfkanje -a s, ponikâlen -Ina -o f-yn-], ponikâlnica -e f-yn-] ž \voda\, iwnikâlnik -a [-yn-] m \]ama\, ponikniti -nem, ponikel -kla -o, poniko-vâti -ûjem, ponikovàl -âla -o, poniko-vânje -a s, ponikovâlnica -e [-yn-] ž; ponikâvati -am, ponikâvanje -a s; ponikva -e ž kraj, kjer voda ponikuje ponikljati -am, ponikljan -a -o, ponikljanje -a s, ponikljanost -i ž Pànikva -e ž kr. i., v ~i, pônikovski -a -o Ponikve Ponikev ž mn. kr. i., v —ah, ponikovski -a -o ponirek -rka m zool.: čopasti ~ ponižati -am, ponižan -a -o, ponižanje -a s: ~ koga, se pred kom, ponižanost -i ž, ponižanec -nca m, ponižanka -e ž: ponižen -žna -o: ~a prošnja, ~ človek, ponižnost -i ž; poniževati -ûjem. poniževal -âla -o, poniževanje -a s, poniževalen -Ina -o [-In-J : ~o ravnanje, poniževainost -i f-ln-] ž, poniževavec -vca m, poniževavka -e ž, poniževavski -a -o: —a vnema ponjâva -e ž rjuha, plahta ponjûliati -am, ponjuhan -a -o pondči prisl., pondčen -čna -o, ponočnjak -a m, ponočnjaški -a -o, ponočnjastvo -a S-, ponočevati -ûjem, ponoéevàl -âla -o, ponoéevânje -a s, ponoéevâvec -vca m, ponočevavka -e ponoéevâvski -a -o: —o nagnjenje ponorfevâti -ûjem se, ponorCevàl -âla -o, ponoréevânje -as: ~ se s kom ponoiéti -im gl. noreti : včasih malo ponori ; ponôrel -éla -o: ~ človek, ~a žival; ponorélost -i ž ponàs -ôsa m: narodni ponôsen -sna -o: ~ na u^he, pondsnost -i i, pondsnež -ti m-, gl. tudi ponašati se ponositi -6sim gl. nositi, ponôSen -a -o: ~ vsa drva v icuhiiùo, ~ obleko, ponô-šenost -i i panosljâti -âm, ponosljàj -âjte! ponosljàl -âla -o: veliko tobaka ponosljâvati -am skozi nos govoriti, ponosljâvanje -a s ponotrânjiti -im, ponotrânjen -a -o, po- notrânjenost -i i ponoviti -im, ponôvi -ite! ponôvil -ila -o, ponovljèn -êna -o: ~ stavek, pesem, predstavo, ponovitev -tve f, ponôven -vna -o, ponovljiv -a -o, ponovljivost -i i, ponovljênost -i ž, ponovitven -a -o [-tvan-]: ~a vaja ponovno prisl. spet, na novo, znova, vnovič, večkrat ponsirati -am (s plovcem) obrusiti, ponsiran -a -o, ponsiranje -a s pontiflkâlcn -Ina -o [-In-J Itg. Škofov, Škofovski: —a maša, pontifikàt -a m Skofovanje, papeževanje ponton -a m mostovni čoln, pontônski -a -o: —^i most, pontonir -ja m P6nt(os) -ta m kr. i. : Pisma iz ~a, pôntski -a-o: ~a i^krajina ponuditi ponûdim, ponudi -ite! ponûdil -ila -o in ponûditi -im s stal. poud. : več —, ~ se komu v službo, ~ komu pomoč; ponûden -a -o in ponûjen -a -o: ~a roka, ponûdba -e ž: imeti na ~o, zakon ~e in povpraševanja, ponûdnik -a m: najnižji —, ponûdnica -e ž, po-nûdniSki -a -o, poniidništvo -a s ponujati 624 popeči ponâjati -am, poniijaj -te in -âjte! ponujal -a -o m -âla -o, ponùjanje -a s in po-nujânje -a j: ~ komu kruha, ~ koga z jedjo, ~ se za pomočnika, ~ se z žganci, ponujâè -a m, ponujàv -âva -o, ponujâvec -vca m, ponujâvka -e ž, ponujâvski -a -o pônva -e ž ponev pooi>iiititi in iwobčiltiti -im občutiti za Icom gl. čutiti, poobčuten -a -o, po-občiitek -tka m poobéasla deteljo, živina se je malo popasia, popâsenost -i i; popasovâti -ùjem, popasovàl -âla -o, popasovânje -a s\ — travnike, popAša -e ž \škoda\, popašnina -e ž \odškodnina\ popaziti in popâziti -pâzim gi. paziti: malo ~ na otroka popeči -êCem gl. peči, popeèênje -a s: vso moko ~ porabiti, malo ~ meso. popMi 625 poplesiti popeôênost -i ž, popékati -am, popékatije -a J, popéèek -čka m ognjilo p6pek -pka m: drevo poganja ~e, otroku ~ zavezati, babji ~ bot. \goba\, ~ pri elektronki, pri žarnici, pôpkov -a -o: ~a kila, žila, ~a jamica; pôpje -a s = pôpkovje -a s, popkàt -âta -o = pôpkast -a -o, pôpkovina -e i = pôp-kovnica -e ž: snov, tkivo ~e, pôpkati -am poganjati popke, okulirati, pôpkanje -a s-, pôpcek -čka m, pôpnjak -a m-. vodni ~ bot., pôpkovnik -a m bot. popeljéti -éljem in -âm gl. peljati, popeljân -a-o : ~ se V mesto popénjati -am, popénjanje -a s; gl. tudi popeti popnem pôper -pra m: črni, beli suh, živ ko turški ~ paprika, dati komu —a komu pod nos, vodni, volčji, divji ~ bot., pôprov -a -o: ~a meta, pôprast -a -o, pôprovec -vca m bot., poprovina -e i kem. piperin, poprovnica -e f = pôpmica -e ž škatla\, poprnjâk -a m \mali kruhek]-, pôprati -am, pôpranje -a s popéstovati -ujem gl. pestovati, popéstovan -a -o: malo ~ otroka, otrok se rad popestuje popestriti -im lit. pisano napraviti, opisati, popéstril -ila -o, popestrèn -êna -o, popestritev -tve ž popetériti -im, popetérjen -a -o popéti popôjem gl. peti, popévati -am, popévanje -a s, po^vka -e f: radijska, poulična popévkar -ja m, popevčica -e ž, popèv -éva m popéti -pnèm gl. peti, popnl -ite! popél -a -o, popét -a -o: krojač popne prikrojene kose, preden jih začne šivati: — pas, ~ se na gorq, na drevo; — voz sena z žrdjo popezdévati -am in -vijem pophiti -phâm in -pSèm gl. phati: ~ ves poper, ~ ajdo, proso popfliati -am in -šem gl. pihati, popihan -a -o: veter popiha, ~ juho, ~ jo uiti, zbe-žati, popih -a m; popihâvati -am, popihâ-vanje -a i; popihniti -nem, popihnjen -a -o; popihijâti -àm, popihljàl -âla -o, po-pihljân -a -o, popihijânje -a s popijati -am: papir popija popiltati-am, popikanje-a s; popikan -a-o: ~ od komarjev, popikanost -i f, popi-kanec -nca m, popikčati -am, popikčan -a -o popiliti -im, poplljen -a -o: ~ žeblje, ~ (si) nohte, popilitev -tve ž popipati -am in -pljem, popipan -a -o, popipanje -a s: ~ repo, korenje; kocine si ~ iz brade popisâti in popisati -išem gl. pisati, popisan -a-o: — zvezek, — zalogo, ~ ves papir, ~ dogodek, ~ se pri ljudskem štetju, popis -a m: osebni ~ zaloge, pre-bivavstva, popisen -sna -o: ~a pola, popisnica -e ž, popisnina -e ž \stroški\, popisnik -a m, popisniški -a -o, popisljiv -a -o, popisljivost -i ž; popisovâti -tijem, popisovânje -a s, popisovâlen -Ina -o l-ln-J, popisovâvec -vca m, popisovâvka -e ž, popisovâvski -a -o, poplsek -ska m popiskati -am gl piskati: ~ na piščalko, popiskâvati -am, popiskâvanje -a s popitatl -am : ~ vso koruzo popiti -ijem, popit -a -o: ~ vse vino, papir popije tinto, popivati -am, popivanje -a s: pijanec vse dni popiva, popivdč -a m, popivka -e ž gobica pôpkar -ja m pipec = pčpčnik -a m = pôpkarica -e ž poplačdti in popldčati -dčam gl plačati, poplâêan -a-o: ~ vse dolgove, lahko-mišljenost je poplačal z boleznijo; poplačilo -a Sl ~ stroškov, poplačevati -lijem, poplačevil -âla -o, poplačevdnje -a j: ~ dolgove poplàh -âha m prestraienost, panika, alarm-, gl. tudi poplašiti poplakniti -plâknem, poplâknil -fia -o, poplâknjen -a -o in poplâkniti -nem s stal. poud.-. ~ si grlo, poplakovâti -ùjem, poplakovàl -âla -o, poplakovânje -a s, poplakovâlen -Ina -o [-In-], popla-kovâvec -vca m, poplâka -e ž \voda\ poplašiti -Im, poplâSi -Ite! poplašil -fia -o, poplašin -êna -o in poplâSiti -im s stal. poud., poplaščnec -nca m, poplaSênka -e f, poplašitev -tve ž poplâvitl -im, poplâvljen -a -o, poplâvljenje -a s in poplaviti -im, poplavil -lia -o, poplâvljenost -i f, poplâvljenec -nca m, poplâvljenka -e ž, poplava -e f: ~ slabih knjig, poplavitev -tve i, poplâv-Ijati -am, poplavljanje -a s poplaviti -Im gl plaviti: ~ perilo poplemenititi -im, poplemeniten -a -o, poplemenitenje -a s popiràâti in poplésati -pléSem gl plesati, poplesovati -ùjem, poplesujoč -a -e. Slovenski pravopis — 40 poplcsati 626 °po|irii£e poplesovànje -a s, poplesâvati -am, poplesâvanje -a s popléskati -am, popléskan -a -o: ~ okna, stene poplétati -am, poplétanje -a ^— raztrgane košare, poplêsti -êtem g/, plesti : ~ vse vitre, poplèt -éta m: ograjati drevesa z gostim ~om popléti -plévem: ves plevel ~ poplevéllti -im se, poplevéljen -a -o poplin -a m \na pol svilena tkanina], popli-nast -a -o popUtvétl -im, poplitvèl -éla -o, poplitvênje -a s, poplitvélost -i f, poplitviti -im gl. plitviti, poplitvitev -tve ž popljučnica -e ž \mrena\, popljiKničen -čna -o popljuvati in popljuvati -ujem in -livam gl. pljuvali, popljuvan -a -o, popijuvânje -a s, popijuvànost -i f popôjékati -am otr. malo zapeti popojutriSnjem prisi., popojutrišnji -a -e: ~i izlet popokati -am, popokan -a -o : šivi popokajo na rani, zemlja je od suše popokala, ~ od smeha, obroči so popokali popoldan m in popoldne s. rod. popôldne in popôldneva in popoidnéva, popôldne in popoldan prisl., popoldanski -a -o, popoldânji -a -e >[-i)d-] popôli po poli: — brat popoln -a-o: — človek, bedak, —a univerza, ~i mrk, odpustek, popôlnost -i ž, popolnoma prisl.: — nov, nor >[-i/n-J pop6lnočen -čna -o [-un-] popon -ôna m bot., popônec -nca m bot. popôprati -am : — jed ; popôpran -a -o: —a zgodba, šala, — račun popoten -dna -o : ~e bolečine, ~a doba, —i dopust, ~i popadki popoten -tna -o: ~a palica, obleka, ~i ljudje, popôtnik -a m, popôtnica -e ž {ženska, bra.opraskovàl -àla -o, popraskovànje -a s, popràsniti -nem, popràsnjen -a -o poprasketàti -àm in -ččem gl. prasketati, poprasketàvati -am, poprasketâvanje -a v poprašati poprâSam, poprâSaj -âjte! po-prašal -àla -o, popràSan -a -o in poprašati -am s stal. pond.: ~ koga zastran česa, ~ koga za kako reč; ~ koga kaj, ~ koga, če kaj želi, — koga za svet; popraSevàti -ûjem, popraSevàl -âla -o, popraSevânje -a j: ~ po kom, ~ po blagu, popraSevâvec -vca m, popraše-vâvka -c ž poprašiti -im, popràSi -fte! popràSil -ila -o, popraščn -êna -o: ~ drevje, ves se je poprašil, popraSênost -i ž pôprati -am gl. poper popràva -e ž, pwprâven -vna -o: ~i izpit, —a pola, popravek -vka m: časopisni popravilo -a s: dati kaj v ~ popràviti -im, poprâvljen -a-o: — streho, spis, krivico, — se po bolezni, ~ si ovratnico, ~ prašiča rezati, popràvijati -am, popràvljal -a -o in -àla -o, popravljanje s in popravljânje -a s, poprav-Ijâvec -vca m, popravljâvka -e ž, po-pravljâvski -a -o, popravljàlen -Ina -o [-un-], popravljâlnica -e [-yn-J ž: ~ šivalnih strojev, popravljâé -a m, popravljiv -a -o, popravljivost -i ž popriiiti -im, popražen -a -o: ~ kavo, kruh poprečen -čna -o : ~a vrednost, popréênost -i ž, poprečnina -e ž pavšal, popréênet -a m, poprččnik -a m \tram\, popréCnica -e ž \deska, črta\, poprééje -a s popréd, popréj prisL pred, prej: — je bilo tako, zdaj je drugače; poprejšnji -a -e, poprédnji -a -e; poprédle = popréjle prist. predle, prejle popredmétiti -im, popredmétenje -a s: Platon je popredmetil pojme poprék prisl. povprek: — gledati navzkriž, ~ kupiti počez; ]^préka -e ž \drog\ poprêsti -prêdem in poprésti -édem gl. presti: vse predivo malo je popredla popfli -a m: snežni —, povrh srena je padel droben ~ poprijàteljiti -im, poprijâteljen -a -o: ~ koga s kom, ~ se s kom poprijéti -primem gl. prijeti: ~ besedo, pošteno ~ pri delu, ~ za delo, ~ se dela, ~ se s kom, poprijétje -a s, f)o-prijèm -éma m, poprijemati -am in -mljem, poprijémanje -a s °poprišče -a s torišče poproiUti 627 porazgubiti poprotUti -am gl. prodati, i^prodin -a -o: vse blago poprodajati -am, poprodd-janje -a s: počasi blago, poprodija -e i, poprodijen -jna -o poprositi -^im gl. prositi, poprdSen -a -o: ~ koga česa, ~ za kaj popisen -sna -o: ~a mrena = popfsnica -« ž, popfsničen -čna -o, pophje -a s oprsje poprtnik -a m = poprtnjik -a m \kruh\ popuhniti -nem: veter popuhne, popuhati -am: vol popuha v človeka popAlcati -am, popUkan -a -o, popiikanje -a j: ~ repo, perje popoUdja -e i prebivavstva, poseljenost, populadjski -a-o: ~a politika, teorija, ~i podatki, zakoni popuiiren -ma -o ljudski, poljuden, priljubljen, znan, populAmost -i ž priljubljenost, popularizirati -am razširiti med ljudi, domače napraviti, populariziranje -a s, popularizacija -e ž, popularizacijski -a -o, popularizator -ja m, populariza-torica -e ž, |x>pularizatorski -a -o populiti in populiti -im gl. puliti, popilljen -a -o, popiUjenje -a s: ptiču perje lase (si) populitev -tve i popmtiti -im, popUsti -ite! popustil -ila -o, popušččn -ena -o: ~ delo, službo, ~ pri ceni, ~ v vnemi; šivi popustijo, srce popusti; napetost, vročina, žebelj popusti, ~ konju uzde, ~ otrokom disciplino, popCist -a m: —^ v trgovini pri blagu, ~ pri ceni; desetodstotni popiisten -tna -o, popustljiv -a -o, popustljivost -i ž, popustljivec -vca m, popustljivka -e ž, popuščati -am, popuščanje -a s: mraz, prodajavec popušča p6r p6ra m bot., porov -a -o: ~a juha p6ra -e ž, nav. mn. p6re por drobne luknjice v snovi, znojnice (na koii), porozen -zna -o luknjičav, poroznost -i i luknjičavost porabiti in porabiti -im gl. rabiti, porabljen -a -o: — milo, denar, čas; preveč se porabi; ~ priložnost, za vse ga lahko porabiš; poraba -e ž: predmeti za splošno ~o, ~ električne energije, časa; poraben -bna -o: za vse — človek, — pri delu, porabnost -i ž, porabnik -a m. porabnica -e ž, porabniški -a -o, porab-nina -e f. porabljiv -a -o, porabljivost -i i. porabljati -am, porabljanje -a s PorAbie -a s \pokrajinal, porabski -a -o: ~i Slovenci, Porabci -ev in mn. poraëânati -am, poračiinan -a -o, poraču-nanje -as: ~ s kom, ~ med seboj, ~ vse stroške, bova že še poračunala, poračunijiv -a -o, poračun Ijivost -i ž, poračunivati -am, poračunavanje -a s: ~ med seboj porahlJAti -àm gl. rahljati, porahljan -a -o: ~ posteljo poràjati -am, porajanje -a s; porajajčč -a -e: ~e se življenje, ~a narava poràjkelj -k Ija m krepelce, poverek, pokrč, porajkljàti -âm pokrčiti, porajkljàj -âjte! porajkljàl -àla -o, porajkljân -a -o, porajkljânje -a j: ~ voz drv *porâjtati -am misliti, upoštevati, morati za kaj poràsti -ràs(t)em gl. rasti ; poràs(t)el -(t)la -o in poraščen -a -o: mah je drevje gosto poras(t)el, drevje je gosto poras(t)lo, poràslost -i i in poràSéenost -i f; poràst -àsta m = porâstek -tka m I. mladje, 2. zvečanje, poraščati -am, porâščanje -a j: mah porašča drevje poravnàti -âm gl. ravnati, poravnàn -a -o, poravnanje -a s: — žeblje, železo, ~ zmečkano obleko, ~ dolg, škodo, spor, —^ se z upniki, poravnânost -i i, poravnava -e ž: prisilna —, poravnâven -vna -o: ~i postopek, ~i svet, poravnàlnik -a f-iiii-J m \stroj\, poravnàvati -am, poravnàvanje -a s poraz -àza /n: zadel jih je hud —, poràzen -zna -o: ~o spoznanje, poràznost -i i. poràziti -im, poražen -a -o, po^àženje -a s: ~ nasprotnika, poraženost -i f, poraženec -nca m, poràženka -e i porazdàti -dâm gl. razdati: ~ knjige, porazdàjati -am porazdeliti -im gl. razdeliti : — premoženje, vloge, hrano, podporo, ~ se na skupine, porazdeljênost -i i, porazdelitev -tve r: ~ pridelkov, porazdelilen - Ina -o f-ln-_. porazdelilnost -i i-lii-] t. porazdeljevâli -ùjem, porazdeljevàl -âla -o, porazde-Ijevânje -a s, porazdeljevàlen -Ina -o [-un-], porazdeljevâlnica -e [-yn-] i: — pc^te, porazdeljevàvec -vca m, po-razdeljevâvka -e i porazdrobiti -fm gl. drobiti: ~ kamenje porazgovoriti -im se gl. govoriti: ~ se s kom o čem, ~ se kaj porazgubiti -im gl. razgubiti: ~ knjige, med potjo je vse porazgubil, po predstavi se ljudje brž porazgubijo, glas se ponzsubiti 628 IMrobiti porazgubi, porazgubljênost -i i, poraz-gubltev -tve i poraziti -idem se, porazidi -te se! porazièl -Slà -à in -o: ljudje se porazidejo porazlésti -lézem se gl. lest i : črvi se porazle- zejo na vse strani porazmestiti -im in porazméstiti -im gl. raz-mestiti: vojake lovci so se porazme-stili po prežali, porazmestitev -tve f, po-razmiščati -am, porazmčščanje -a s poraznêsti -êsem gl. nesti, poraznositi -nôsim gl. nositi : pisma poraznašati -am, poraznašanje -a s porazpeëàti -àm gl. pečati se: ' blago, počasi se vse porazpeča, porazpeCàvati -am: knjiga se počasi porazpečava poiazpéti -pnèm gl. peti: vsa jadra porazprodàti -àm gl. prodati: ~ knjige poraztrésti -êsem gl. tresti, poraztrésen -a -o (°poraztrešen): ~ zrnje kokošim, po poti se zrnje rado poraztrese, poraz-trositi in poraztrôsiti -im gl. trositi: — vse zrnje ponzTTstiti -im gl. razvrstiti: ~ snov, porazvrščenost -i i, porazvrstitev -tve i, porazv^ati -am, porazvrščanje -a s poreelàn -a m |.f/ior, izdelelc\: sevrski, kaolinski —, porcelanski -a -o = porce-lànast -a -o, porcelanka -e ž \prst, pipa, polž\, porcelanovica -e ž porcelà- nar -ja m \dela\ec\, porcelànarica -e ž, porcelanovina -e f \blago\ Porcia -ie ž in Pôrcija -e ž Brutova žena, Pôrcijin -a -o, Pôrcius -ia m in Pôrcij -a m rim. os. /., Pôrcijev -a -o pôrcija -e i 1. obrok jedi, 2. voj. posoda, •porcijôn -a m, *porcij0nček -čka m odmerek, obrok pordečiti -im, pordčči -itel pordečil -lia -o, pordeččn -êna -o, pordeëênje -a s, pordečitev -tve ž, pordečilen -Ina -o [-In-], pordečevati -ùjem, pordečeval -àla -o, pordečevanje -a s, pordečevavec -vca m, pordečevalen -Ina -o [-In-] pordéti -im gl. rdeti, pordélost -i f, pordé- vati -am, pordévanje -a s poréimi -a -o: —a mrena = porébrnica -e f, porčbrničen -čna -o, porébrje -a s pobočje poreči -rêëem gl. reči: kaj poreko ljudje! poreččn -êna -o, porèk -éka m slov. \del periode\ porééje -a j: ~ Save, porččen -čna -o: ~a plovba, poréènik -a m bor. poreden -dna -o nagajiv, nereden, porédnost -i ž, porčdnež -a m, porédnica -e ž poréditi -im razredčili, porčdčiti -im, po-rédcen -a -o, porčdčenje -a s: drevje je treba malo porédëenost -i i porediti -im, porédi in porêdi -ite! porédil -ila -o, porejèn -êna -o: — vole, ~ se po bolezni, poreditev -tve ž porédko prisl. = porédkoma pri.d.\ to se ~ zgodi; porédek -dka -o redek, porédkost -i ž porêklo -a î->- rod, vir Porénje -a s pokrajina ob Renu, porénski -a -o, Porénci -ev m rmi., porénec -nca m porensko vino porézati -rčžem, porézan -a -o: ~ nohte, kopita, mladike, — se po rokah, — se pri britju, [>orézanost -i f; porezovàti -ùjem, porezovàl -âla -o, porezovânje -a s, porezovâvec -vca m \sveder\, porezovâlen -Ina -o [-In-j, porezilnik -u [-un-] m nož za rezanje kopit, porezilnica -e f-yn-] ž \sekira\, porêzanec -iKa m \tram\ porézniti -nem: vino porezne porfir -ja m min., porfirjev -a -o, porfiren -rna -o, porfirjast -a -o, porfirit -a m Porfirios -ia m in Porfirij -a m \filozof\, Porfirijev -a -o pôrhant -a m \blago\, pôrhantov -a -o, pôrhantast -a -o; gl. tudi barhant poribati -am, poriban -a-o: ~ tla poriniti -nem, porinjen -a-o: ~ komu nož v srce, ~ koga od sebe, v sobo, porinek •nka m porisati -išem: ~ tablo porivati -am, porivaj -te in -âjte! porival -a -o in -âia -o, porivanje -a s in porivânje -d s: ~ voziček pred seboj, poriv -a m, porivâê -a m, porivâvec -vca m, pori-vavka -e ž, porivalo -a s, porivalen -ina -o [-In-J porjavéti -im gl. rjaveti; porjavèl -éla -o: —o železo, ~a koža; porjavélost -i i; porjaviti -im gl. rjaviti, porjavil -ila -o, porjavljèn -éna -o, porjavitev -tve i pornografija -e i opolzko, pohujšijivo pisanje, slovstvo, pornografski -a -o opolzek, pohujiljiv, spotakljiv, pomogrâf -a m porobiti in porôbiti -im obrabiti, posekati gi robiti, porôbljen -a -o, porôbljenje -a s. porôbljenec -nca m, porobitev -tve t, porôbie -a s. porôben -bna -o obroben: ~i napis na stebru porobkati 629 pammentti poröbkati -am, porôbkanje -a s; porôbkan -a -o: ~a koruza poročilo -a s: ~ z bojišča, ~ o sestanku, poročilen -Ina -o [-In-J: ~i obrazci; porččati -am, poročanje -a s: ~ komu o čem, ~ novice, porotevàti -üjem, poro-čevalen -Ina -o [-In-]: —a agencija, poročevavec -vca m: vojni ~ s sodišča, poročevavka -e ž, poročevdvski -a -o: ~a služba poročiti -Im, porčči -fte! por6čil -Ila -o, poroCèn -êna -o: ~ ženina z nevesto, ~ ženina in nevesto, ~ se s kom, poročil se je s sosedovo Anko ("poročil je sosedovo Anko), poročenec -nca m, poroêênka -e ž; porôka -e ž: zlata k —I iti, biti pri pKJrččen -čna -o: ~i prstan, poročnina -e ž \pristojbina]: por0čati -am, poročanje -a s: ~ koga s kom, poročevati -üjem, poročevdvec -vca m kdor ljudi poroča, poročevžvski -a -o poi^Oc -a m \raslnik\, porččniški -a -o, porččništvo -a .t poimliti -im, porodi -ite! porodil -ila -o, porojen -êna -o, porojênec -nca m, porojênka -e i; pôrod in porôd -ôda m: prezgodnji ženska je na ~u, umreti brez roda in —a brez potomcev: porôdek -dka m kar se rodi, porodilnik -a[-ijn-] m porodni stol, porôden -dna -o: —e bolečine, ~a soba, omotica, porôdnica -e f in porodnica -e i \ženska\, porodnišnica -e ž \zavod\. porodnišničen -čna -o, porodniški -a -o: ~i dopust, porodništvo -a s \nauk\, porodničar -ja m pomočnik pri porodu, porodničarski -a -o: —o orodje, porodnfčarstvo -a s; porajati -am, porajanje -a 5 poi^ -ôp m, porôga -e f, porogljiv -a -o, porogljfvost -i ž, porogljlvec -vca m, porogljivka -e ž, porôgati -am se: ~ se komu zaradi česa pÔTok -ôka m: nisem —, da bo to napravil, ~ov iskati za posojilo, biti ~ ali za ~a komu; poroštvo -as: — dati komu, temeljita priprava je — za uspeh aH ~ uspeha, por0štven -a -o [-tvan-]-. ~a izjava, porokovàti -üjem Cporoštvoviti), porokovânje -a s, por0ščina -e f poràka -e i gl. poročiti porômati -am: ~ po svetu porôpati -am: vsc komu; porôpan -a -o: ~o blago, ~e hiše poropotéti -àm in -rop0čem gl. ropotati, poropotâvati -am, poropotàvanje -a s porositf -fm, porôsi -fte! porôsil -fia -o, poroščn -êna -o, poroSênje -a ~ cvetje, dež porosi, okno se porosi, poroSênost -i f, porositev -tve f porota -e i: priti pred ~o, porôten -tna -o: ~o sodišče, porôtnik -a m, porôtnica -e f, porčtniški -a-o: ~a klop, porôt-ništvo -a s porôzen -zna -o gl. pora porožljiti -àm gl. rožljati, porožljavati -am, porožljavanje -a s pôrta -e i 1. prostor pred vhodom v hiSo, 2. veža: samostanska na ~i čakajo obiski; turška Visoka ~ = Porta; portâl [-al] -a m \vhod v poslopje], portàlen -Ina -o [-In-], portir -ja m vratar, portfrka -e ž vratarica, portfrski -a -o vratarski *pôrta -e ž \trak\: ves v *~ah v trakovih, *pôrtek -tka m \načelek\ portepé -ja m resast obesek pri sablji portfélj -a m Ustnica: ministrski minister brez ~a brez določenega področja P6rtland -a m \angl. otoček\, pôrtlandski -a -o: —i cement - pôrtiandec -dca m porto -a m poštnina Pôrto -a m kr. i., pôrtski -a-o: ~o vino = portovec -vca m Portoriko -a m \otok v Velikih Antilih], portorfški -a -o; portorfka -e ž \cigara\ Portorož -a m kr. i., v ~u, portorčški -a -o : ~i zaliv portrét -ami. podoba osebe, 2. obraz, portréten -tna -o, portretist -a m, portre-tistka -e' ž, portretirati -am, portretfran -a -o, portretiranje -a s, portretfranec -nca m, portretfranka -e ž Portugàlsko -ega s, s "-ega, na '-em, Portugâlska -e f, v Portugàlec -Ica m, Portugàlka -e ž, portugâlski -a -o, portugalščina -e ž; portugàlka -e ž \tria in vino\ >[-àl-] pommenéti -Im gl. rumeneti, porumenèl -éla -o: papir, listje porumeni, porume-nélost -i ž, porumenévati -am, porume-névanje -a s porumeniti -im gl. rumeniti, poruménil -ila -o, porumenjčn -éna -o, porumenjênost -i ž, porumenitev -tve ž, porumenilo -a s, porumenflen -Ina -o [-in-]: porumenje-vàii -lijem, porumeiijevàl -âla -o, po- 630 poaeUti rumenjevarue -a s, poru menjevavec -vca m, porumenjevalen -ina -o [-In-J *por«ngelj -glja in -geljna [-alj-j m kla-dica, oklešček, pokrč, *por6ngelj£ek -ika [-galj.j m Porurje -a s \nem. pokrajina], porurski -a -o porušiti -im rusificirati, porušen -a -o, porusenje -a s poruiiti in porušiti -im razsuti, razdejati, podreti, posuti gl. rušiti, porušen -a -o por(u)viti -rujem gl. t[-sah- / -sili-J-. gl. tudi posihati posAmez = posamezno = posamič prisl.: ~ so prihajali, posamezen -zna -o = posamičen -^na -o, posameznost -i ž = posamičnost -i i, posameznik -a m, posameznica -e ž, posamezniški -a -o ["posamez- J Posirje -a s \nem. pokrajina], posarski -a -o Posivje -a s, na ~u, posavski -a -o, Posavci -ev m mn. poscAti -ščlm in -ščijem gl. scati: — posteljo, ~ se v posteljo, poscanec -nca m, poscAnka -e ž, poscane -eta m in s, poscanela -e ž, poscalo -a s vet., poščivati -am, poščivanje -a s posebej prisl. : prišla sta vsak ~ komu kuhati, posiben -bna -o: ~e pravice, ~a izdaja, ~o oznanilo, posebno prisl.: ~ veliko ne naredi, posebnost -i f, posebnež -a m, posibnica -e ž, posibek -bka m posebna Jed: nobenih ~ov nočem, posebkati -am = posibkovati -ujem in posebkovati -lijem posebne Jedi si privoščiti, posebkovanjc -a 1 poseči -sičem posekati, pokositi gi. seči, posičen -a -o: ~ deteljo, travnik, posičva -e ž in posečev -čve i; senožet za 12 koscev ~e; posičen -čna -o, posiček -čka m ma/hen posečen prostor poseči -sižem gl. seči, posežen -a -o: ~ po kos mesa, ~ z roico v žep, ~ v tuje pravice, ~ v prepir, nazaj vmes posig -éga m = posegljaj -a m: zdravniški, operativni poségniti -nem, posignil -a -o; poségati -am, poséganje -a s, posézati -am, posézanje -a s posedati -am, posédanje -a s : ~ po krčmah, pri peči, zemlja se poseda, poséda -e i, posédaven -vna -o kdor rad poseda, poséda vec -vca m, posédavka -e r; posedéti -im gl. sedeti, posedèn -êna -o : še malo posedi; travo je posedel; po-sedévati -am, posedévanje -a s; posesti -sédem gl. sesti, poséden -a -o: ~ deželo, ~ hišo, ~ okoli peči, okoli mize; zemlja se je posedla; [>osédenost -i ž, posédek -dka m čas posedanja; "posedovati -ùjem imeti (v posesti) posig -é^ m gl. poseči posegamai [-ày j -àl] prisl. lit. Poséidon -ôna m mit. \bog morja]. Poseidô-nov -a -o, poseidônski -a -o ; tudi Pozejdon posejâti -séjem gl. sejati, posejan -a -o: ~ njivo s koruzo, žito po njivi, posejânost -i i; poséjati -am nedov., poséjanje -a s: ~ njivo posejmica -e i sejmulja, dan po sejmu posekati -am, posékan -a -o: ~ gozd, — koga z mečem, z besedami, ~ koga v matematiki prekositi, posek -éka m: ~ na golo, prebiralni ~ drevja, poséka -e ž: pasti na —i, s ~o drevja so v zaostanku, posekavati -am, pose-kavanje -a s, posekovati -ùjem, podkoval -âla -o, posekovânje -a s, posekljiv -a -o sečen, posékovje -a s poseka, rovt pôsei [-ay] -sla m 1. služabnik: s ~i jesti, 2. opravek, opravilo, zadeva, delo: trgovski —i opravki, devizni, uradni —i delo, zadeve, stvari, pôselski -a -o [-sal-]: ~i red, ~a knjižica; poslovôdja -a in -e m, poslovôdkinja -e i, poslovôden -dna -o, poslovôdstvo -a s, poslovôdski -a -o: tečaj; gl. tudi poslovati poseliti -sélim gl. seliti, poséljen -a-o: ~ dolino, z leti se jih je veliko poselilo od tod, poMljenost -i t. poselitev -tve t: poseljevâti -ùjem, poseljevânje -a s. poseliti 631 poseljevàvec -vca m, poseljevâvka -e poseljevàlen -Ina -o [-In-] poščDČiti -im, posčnčen -a -o, posčnčenje -a s, posenčnica -e ž silhueta poaeaiti -im gl. sesati, posesan -a -o: ~ vse ndeko, malo ~ >[-s3s-] posesivcn -vna -o svojilen'. zaimki, posesivnost -i i svojilnost vasèst -i i: zemljiška vzeti v sto let je že v naši posésten -tna -o: '—a diferenciacija, ~i list, —e razmere, poséstnik -a m, poséstnica -e /, posést-niški -a-o: ~a pravica, poséstvo -a s: fevdno, zakupno, kmečko poséstevce -a.[-t3yc-] s posesti posédem gl. posedati poséstriti -im, posêstren -a -o, posêstrima -e ž, posêstrimstvo -a s posétev -tve ž: pet mernikov ~e, posétven -a -o /"-tvan-] : ~a površina posétnica -e ž vizitka posžv -éva m: žito za posévek -vka m: tri mernike ~a, posévati -am poséjati, posévanje -a s; gl. tudi posejati posézati -am gl. poseči posezôna -e f, posezônski -a -o: ~e cene posiliati -am, posihanje -a s: studeiKi po-sihajo, posihivati -am; gL tudi posahniti posihdôb prisl., posihdôben -bna -o posihmil [-àu I -àl] prisl. posijiti -sijem gl. sijati, posijin -a -o; posévati -am tu in tam posijali, posévanje -a s: sonce toplo poseva posili prisl. po sili: ~ kaj doseči, ~ kam priti, ~ znanstvenik, posiliživ -a m bot. posiliti -im, posiljene -a s: smeh, spanje, kašelj me posili, ~ žensko, ~ kc^a z jedjo, ~ se z jedjo ali pri jedi; posiljen -a -o: ~ jok narejen, ~o zelje, posilje-nost -i ž, posiljenka -e i, posilstvo -a [-Is-] s, posilnik -a [-In-] m, posiljeviti -ûjem, posiljevânje -a s, posiljevivec -vca m, posiljevâlen -Ina -o [-In-] posiniti -nem: sonce posine posiniti -im posinoviti, posinjenec -nca m posinjéti -im sinji postati gl. sinjeti; po-sinjèl -éla -o: — obraz, ~e ustnice, posinjélost -i Ž, posinjiti -im siiije napraviti, posinjenost -i ž, posinjitev -tve ž posinéviti -im, posinôvljen -a -o, posinôv-Ijenje -a s, posinôvljenec -nca m, posi-novnik -a m adoptivni oče posipati -am in -pljem gl. sipati, posipanje -a s: Ceste, r>otice obrežje se posipa. ~ njivo z gnojilom, ~ kokošim, ~ s sladkorjem, posip -a /n I. gramoz za 2. med. prašek, posipa -e / 1. kamety'e za posipanje cest, 2. začimba za potresanje testa: posipivati -am, posipivanje -a s, posipilnik -a [-yn-] m \orodje\, posipil-nica -e [-yn^] ž jposodaj, posipka -e f jprašeki, posipilo -a s °posirovéti -im posuroveti posiviti -im gL siveti, posivél -éla -o, posivênje -a s: glava praivi, lasje posive, posivélost -i /; posiviti -im, posivi -ite! posivil-lia -o, posiv|jen -a -o in posivljén -êna -o, poslvljenje -a s, posivitev -tve i poskakoviti -ùjem, poskakovàl -ila -o, poskakovinje -a s: srce od veselja poskakuje, poskakovâvec -vca m, poska-kovàvka -e ž, poskakiti in poskikati -âkam in -čem, poskâkaj -ijte in poski-kajte ali poskiči -te! poskikal -ila -o in poskikala -o, poskakljiti -im poskôbljati -am, poskôbljan -a -o poskočiti -0čim gl. skočiti: ~ od veselja, cena žitu je poskočila, žito je poskočilo v ceni, trgovec je poskočil s ceno ali pri ceni, poskôk -ôka in -ôka m: godejo na poskôéen -čna -o in poskôéen -čia -o: ~i ljudje, plesi, glasovi, ~a pesem, glasba, ~o dekle, poskdčnost -i ž in posk0čnost -i ž, posk0čnež -a m, po-skôCnica -c žgUts.: gorenjska, alpska ~ poskopiSIti -im se poskrbéti -im gL skrbeti, poskrbljèn -êna -o: ~ za koga; poskrbi, da bo vse v redu, poskfba -e ž poskriti -skrijem, poskrit -d -o: ~ živila, otroci se poskrijejo, poskrivati -am, poskrivanje -a s poskusiti -im: — kaj napraviti, — se s kom v čem, veliko je že poskusil na svetu, ~ puško, obleko, ~ zlepo, zgrdo: samo aH kar poskusi! poskûSen -a -o: ~ umor, poskus -a m: ~ z raketo, ~ na slepo, napraviti ~e delati, poskùsen -sna -o: ~i kamen, ~i zajec, —o leto; poskûSnja -e /: vzeti kaj za ~o aH na ~o, poskùSati -am gL skušati, poskûSanje -a s, poskuševivec -vca m, poskuševilen -Ina -o [-In-], poskuše-vilnica -e [-un-] ž, poskuševališče -a s poslabéti -im, poslabél -éla -o : večkrat mu poslabi, poslabélost -i ž poslibšati -am. poslibšan -a -o, poslibša-nje -a s: — vino, red, človeka, ~ se 632 posmctiti v čem; vreme, položaj, bolezen se po-slabSa, poslabSevàti -ùjem, poslaMe-vâiije -a s, poslabSevilen -taa -o [-In-J, posIabSevâlnica -e [-yih] ž, poslabše-vAvec -vca m, poslabSevévka -e ž potiadéti -im gl. sladeti, pcsladtoje -a s: v ustih posladi; posladiti -im, poslâdi -ite! poslàdil -lia -o, poslajèn -êna -o: ~ (si) življenje, posladitev -tve ž, poslidek -dka m desert: orehi za poslâda -ei = poslàja -e ž posladkitl -àm gl. sladkati, posladkàn -a -o: ^ se s čim, o-' si usta, ~ čaj, Icavo, ~ se komu posianid -im, poslanèl -êla -o: morska voda poslani, poslančvati -am, poslané-vanje-a« poslénjati -am : ~ deske poslastica -ež = poslàstek -tka m posladek, desert, poslàsten -tna -o sUtdkosneden posuti pôSljem, p0š|ji -ite! poslàl -àla -o, posl^ -a -o: ~ kaj komu v dar, ~ dar po kom, po poŠti, z vlakom, ~ po vina, po voz, po zdravnika; ~ koga k vragu, ~ koga domov, poslànec -nca m: republiški, državni , deželni, nebeški pmlànka -e ž, poslànski -a -o, poslànik -a m ambasador, posMniški -a -o, poslàniitvo -a s: jugoslovansko ~ v Parizu, poslànica -e ž \pismo\, poslà-ničen -čna -o; poslànstvo -ail. poslanska služba, 2. misija: ~ dobre volje postaviti -im star. odlikovati, počastiti, poslivi -itel poslàvil -ila -o, poslavljèn -êna-o: ~koga posiédica -e ž luisledek: dobre, slabe ~c imeti za koga, poslčdičen -čna -o: stavki, poslčdičnost -i ž poslédnji -a -e: dan, ~a volja, posléd-njikrat prisl. = poslédnjiê prisl., posléd-njica -e ž rezultanta posiéj prisl. odslej naprej, posléjSnji -a -e: ~i dogodki poslikati -am, poslikan -a -o, poslikanje -a s, poslfkanost -i ž poslinhi -im, poslinjen -a -o, poslinjenje -a s: ~ omot, ves seje poslinil, posllnje-nec -nca m, poslfnjenka -e ž poslonéti -fm gl. sloneti, poslonênje -a s: malo ~ na oknu poslonitl -im in -6nim gl nasloniti: kosci so poslonili kose ob zid poslôpje -a j: stanovanjsko, šolsko, biblio-tečno v ~u posloveniti -im, poslovànjen -a -o, poslo-vànjenje -a s, poslovànjenost -i ž, poslo-vànjenec -nca m, poslovànjenka -e ž poslovàti -ùjem, poslujčč -a -e, poslovàl -àla -o, poslovànje -a s: odbor posluje ves teden dela, poslovàlnica -e [-yn-J ž: ~ številka pet; gl tudi posel poslôven -vna -o: ~ človek, ~i prostori, »-e zveze, ~i čas uradne ure, poslôvnost -i ž, poslôvnik -a m, poslôvniSki -a -o poslovéniti -im, poslovénjen -a -o, poslo-vénjenje -a «: ~ roman, pesem, dramo; v enem letu se je poslovenil, poslovénje-nost -i ž, poslovenftev -tve ž posloviti -im se, poslôvi -fte se! poslčvil -fla -o: ~ se od koga, s kom, pri kom, ~ se po francosko, poslovitev -tve ž, poslovilen -Ina -o [-In-J: ~i obisk, govor, ~o pismo, ~a večeija, poslàv-Ijati -am se, poslavljanje -a s, posïavljàvec -vca m, poslavljàvka -e ž posiâh -a m: prosim! ~ imeti, biti brez ~a za kaj, poslùhniti -nem poslušiti poslùSam, poslušaj -àjte! poslùSal -àla -o, poslušanje -a s in poslušati -am s stal. poud.: ~ pesem, dober svet, ~ koga ubogati; posluSàvec -vca m, poslu-Sàvka -e ž, posluSàvski -a -o, poduSàv-stvo -a s, poslušdlen -Ina -o f-ln-1: ~e naprave; poslUšen -šna -o: ~ biti komu, poslùSnost -i ž, poslilšnež -a m, poslùS-nica -e ž, posluSek -Ska m: —e utepati na ušesa vleči poslužiti in poslužiti -im gl. služiti: koga -»■ postreči komu, ~ se česa -> (u)porabiti kaj; poslužite se prosim! vzemite! dajte! izvolite! posluže-vàti -ùjem se: ~ se česa rabiti, uporabljati kaj posméh -a m: v ~ zdravi pameti, biti vsem v posmehljiv -a -o, posmchljivec -vca m, posmehljivka -e ž, posmehljivost -i r"; posmehovàti -ùjem se, posmehovàl -àla -o, posmehovànje -a 5: ~ se komu, ~ se za kom; posmeliovâvec -vca m, posmehovàvka -e ž, posmehovàlen -Ina -o [-In-]: ~o govorjenje, pisanje: posméhniti -nem se posmejéti -sméjam in -sméjem in -im se gl smejati se, posméjêkati -am se otr. posméSek -Ska m posmeh, zasmeh posmetiti -im gl smetiti, posniétil -ila -o, posmetèn -êna -o, posmetênje -a s: ~ po sobi, posmetitev -tve ž posmiliatiM 633 pospidati posmihati -am se, posmfhanje -a s, posmi- hâvati -am se, posmihâvanje -a s posmoditi -im, posmôdi -ite! posmôdil -ila -o, posmojèn -êna -o: ~ vse vžigalice, ~ si kocine, slana posmodi rože, ~ se po rokah, to jo je posmodil ucvrl, pobral, posmojênost -i ž, posmojênka -e ž prepečen, s smetano pomazan kruh, posmôjke -ôjk ž mn. kratke sam (s po-smojenimi krivinami) za viačenje hlodov poamoliti -im, posmdli -ite! posmôlil -ila -o, posmoljèn -êna -o posmraditi -im, posmridil -ila -o in posmrà-diti -im gl. smraditi, posmrajèn -êna -o in posmrajen -a-o: ~ vso okolico posmfluti -am, posmfkan -a -o, posmrkniti -nem, posmrkâvati -am, posmrkâvanje -a ~ po joku posmrten -tna -o: ~a slava, ~i ostanki, ~a izdaja, posmftnost -i ž, posmhnica -C ž po smrti rojena, posmftnik -a m: Ladislav Posmrtnik, posmrtnina -e ž \zavarovalmna\ posmukati -am in -čem, posmùkan -a -o: ~ listje s šibe, vsi so jo posmukali skozi vrata, posmiikniti -nem: veja ga je posmuknila po obrazu, z roko ~ vejo, posmiik -a m: sani se zaganjajo v ~u posnažiti in posnižiti -im gl. snažiti, po-snažen -a -o: ~ sobo, ~ si zobe, posnažitev -tve ž posneliàlja -e f kloča, teta na svatbi, posne- haljin -a -o >[-sn3h-] posnânati -am in -mljem, posnémanje -a s: ~ smetano z mleka, po tem posnemamo, ~ koga v hoji, v pisanju, slepo Msnemâvec -vca m, posnemâvka -c ž oseba, orodje], posnemâlnica -e[-un-J ž orodje], posnemâlo -a s ]priprava\, posnemâlen -Ina -o [-In-J, posnemâC -a m, posnemâlnik -a [-un-] m ]priprava\, posnemovâvec -vca m: suženjski posnemovâvka -e ž posnéti -snâmem gl. sneti, posnét -a -o: ~ mleko, ~ smetano z mleka, voda posname breg, ~ robove z obličem, ~ (si) kožo, iz pisma se dâ —~ vsebino razprave, ~ napcv po kom, ~ prizor (na film), ~ pesem na ploščo, ~ pokrajino, rokopis, ~ karte privzdigniti-, posnétje -a s, posnétek -tka m: fotografski, filmski trenutni —, — razprave, ~ na daljavo, ~ na prostem, posnémek -mka m: ~ pri kartah, po- snemljiv -a -o, posnemljivost -i ž, posnemulja -e ž žlica posnemalnica, posnémiùca -e ž Po86čje -a s, posôSki -a -o posôda -e i: bakrena, aluminijasta, lončena, porcelanska kuhinjska, namizna, čajna ~ za mleko, posôdica -e ž, posôdje -a s, posôdar -ja m \prodajavec], posôdarica -e ž, posôdarski -a -o posoditi -ôdim, posMi -ite! posôdil -lia -o, posôjen -a -o in posôditi -im s stat. poud. : ~ komu denar, ~ si kaj pri kom, posôja -e f = posôdba -e f : na ~o dati, dobiti; posojilo -a s: državno, vojno —, dati na podpisati državno imeti denar na -vu, vzeti pc^jilen -Ina -o [-in-] : ~i pogoji, posojilnica -e [] ž, posojilničen -čna -o posojilniški -a -o [-m-] : prostori ; posojilodajâvec -vca m ig/nik, posojilojemàvec -vca m dolžnik-, posôjati -am, posôjanje -a s, posojevâti -ùjem, posojevàl -âla -o, posojevâpje -a s, posojevâlen -Ina -o [-In-], posojevâlnica -e/^-j/n-7 f : ~ knjig, oblek, posojevâvec -vca m, posojevâvka -e f, posoj^vski -a -o, posojnhia -e ž posolM -hn, posAli -fte! posôlil -fia -o. posoljèn -êna -o, posoljênost -i ž, posoUtev -tve ž posôniiti -im se, pos0nčen -a -o Posôtije -a s, posôtelski -a -o [-t»l-] pospiti -im gl. spati: v hiši je vse pospalo, pospdnček -čka m bot., pospänökati -am otr.: še malo pospančkaj pospeševiti -ùjem, pospeševil -àla -o, pospeSevàn -a -o, pospeSevânje -a ~ kmetijstvo, posprfcvâlen -Ina -o [-In-J, pospt^vàlnik -a [-yn-J m, pospeSevâvec -vca m, pospeSevâvka -e ž, pospeše-vàvski -a -o; pospéSiti -im, pospéSen -a -o, pospčšenje -a j: ~ korak, rešitev prošnje, rast, pospešen utrip, pospéSenost -i ž, pospešitev -tve ž, posj^šilo -a s, pospeiilen -Ina -o [-In- J, pospčšen -Sna -o pospeševalen, posi^nost -i ž, pospéSnik -a m pospeSevalnik, pospéSek -Ska m: dati komu ~ pri prostem padu, pospešljlv -a -o, pospešljivost -i ž p(^ašiti -im, posplôSen -a -o, posplôSeiye -a s: ~ sodbo, pravilo, dolžnosti, posplAšenost -i ž, posplošitev -tve if; posploSevâti -ùjem, posploSevàl -âla -o, posploševanje -a s, posploSevàlen -Ina -o posplôiiti 634 postiTiti [-In-], posploJevâvec -vca m, posploše-vâvka -e ž pospràTid -im, pospràvljen -a -o, pospràv-Ijenje -a s: ~ pridelke s polja, ~ mizo, ~ z mize, ~ skledo žgancev, ~ po hiši, ~ denar, ~ koga (s poti) ubiti, posprâv-Ijenost -i i, pmpràva -e i; pospràvijati -am, pospravljal -a -o in -âla -o, pospravljanje -a s in pospravljânje -a s, posprav-Ijâvec -vca m, pospravljâvka -e i, pospravljâvski -a -o, pospravljâlen -Ina -o[-in-] : ~a dela pospremiti in posprémiti -im gl. spremiti, posprémljen -a -o, posprémljati -am, posprémljanje -a s posrâti -séijem gl. srati, posrân -a -o, posrânec -nca m, posrânka -e i, posrânde -to s, posranè -éta m in s, posrâniek -ika m, posrânski -a -o posAiti -im, posrbljen -a -o, posfbljenje -a s posfênica -e ž \mrena\ posrébati -am in -bijem, posréban -a -o: ~ juho, posrebljâj -a m, posrébniti -nem posrebriti -im, posrêbri -ite! posrébril -ila -o, posrebrèn -êna -o, posrebrênje -a s, posrebritev -tve ž: ~ nakito, posrebrilen -Ina -of-ln-] posréèiti -im se, posréienje -a s: Inipiija se mu je posrečila, posrečilo se mu je prodati hišo; posréien -a -o: ~a primera, ženska, ~ značaj ; posréienost -i ž posreden -dna -o: ~ odpvor, ~o vplivati na koga, posrédnost -i ž, posrédnik -a m: borzni —, posrédnica -e ž, posrédniSki -a -o: ~-i opravki, posredništvo -a s, pošrednina -e ž \plačilo\ posredoviti -ûjem, posreduj -te! posredovàl -âla -o, posredovânje -a s in posrédovati -ujem: ~ v kaki stvari, ~ pri kom za koga, — med sprtimi, posredovâvec -vca m, posredovâvka -e ž, posredovâvski -a -o, posredovalen -Ina -o [-In-]-. — predlog, —a vloga, posredovâlnica -e [-yn-] /: ~ za službe, posredovâlniien -čna -o [-yn-}, posredovalnina -e [-In-] ž posekati -am in -čem, posfkan -a -o, post-kanje -a s, posrkâvati -am, posrkâvanje -a s, posfkniti -nem, posfknjen -a -o p6st pôsta m, o pôstu = v pôsta in v postu: — za meso, pteten -tna -o: —a jed, postava, ~i dnevi, postiti p6stim in postim, pôsti -ite! postil in postil -a -o, pôstenje -a s in postênje -a s, postivec -vca m, postivka -e ž postdja -e ž: železniška, nakladalna, pre-mikalna, končna, namembna meteorološka, bencinska, nezgodna radijska, televizijska, oddajna, sprejemna na ~i, postšjen -jna -o: ~a stavba, post^jica -e ž, postajališče -a s, postajališki -a -o; postojenaielnik -a [-In-J m -*■ postajni načelnik, načelnik postafe postajati -am postavati, postšjai^ -a s: za vsakim voglom postaja, ~ po cestah, postajdi -a m postajati -am: položaj postaja nevzdržen; ~ star, len, bled, rdei, velik -»• starati se, stareti, leniti se, bledeti, rdeti, večati se, rasti-, postaja mraz, krajši, slabši, tenut mrazi se, krajša se, slabša se, temni se; gl. tudi postati postamint -ento m podnožje postanek -nka m: vlak ima tu pet minut —a postdrad -am, postžran -a -o, postaranje -a s: bolezen ga je postarala, postorai seje, postaranost -i ž; postoren -ma -o: ~a ieoA, pdstamost -i ž postit -i ž pas, red, vrsta, leha: žanjice žanjejo široko deset —i vinograda postiti -stojim gl. stati, postil -a -o, postin -a -o: za hip — na cesti; postona jed; gl. tudi postojati postid -nem, postani -ite! postil -ila -o: z leti je postal siten; ~ ubog, bogat, zdrav, bolan, slep, star, nor, naveličan, len, bled, rdei, prevzeten ->• obubožati, obogateti, ozdraveti, zholeti, oslepeti, ostareti, postarati se, znoreti, naveličati se, poleniti se, (p)obledeti, zardeti, prevzeti se; postone gorko, mrzlo, krajše, daljše, kislo -»■ ogreie se, zmrazi se, skrajša se, podaljša se, skisa se; postane noi, dan, tema, mraz znoči se, zdani se, stemni se, zmrazi se postiva -e f I. ilovek velike, vitke, močne rasti, 2. državne ~e, 3. moštvo, 4. literame ~e pri Cankaiju osebe, junaki, postiven -vna -o: ~a obrestna mera zakonita, —^o zavarovan, — fant lepe postave, postivnost -i ž, postivica -e ž: lepa ~ postiva ti -am, pmtivanje -a s, postavije prisl.-. ~ hoditi, postavit -a m, poste-viika -e ž, postavaški -a -o postivid -im, postivljen -a -o: — hišo, streho, most, mejnik, šotor, spomenik, postii^iti 635 postnSM ~ stražo, skrbnika, ~ pogoj, vprašanje, teorijo, rok, dan, ceno, svarilen zgled, rekord; — koga nad ali čez druge, — na hladno, ob stran, pod nadzorstvo, na čelo, na poskušnjo, v kot, na sramotni oder, pred sodišče, ob zid, na laž; — koga za dediča, za sodnika, za poveljnika; — kaj na mizo, na glavo, v pravo luč, na izbiro, v senco, na ogled, pred oči, v račun, na dnevni red, v prejšnji stan; — na note uglashili-, ~ piko na i, luč pod mernik; besedo prav ~ kozla za vrtnarja; ~ se na svoje noge, na glavo, po robu, v bran, proti komu, na stališče; — se na zadnje noge upreti se, ~ se v vrsto, ~ se za ko^ potegniti se zanj; dobro se je postavil izkazal, pred vsemi se je postavila s svojim znanjem; da sem, postavim, umrl recimo, na primer; svojega moža izkazati se moža; izven obrata, rabe, prodaje ustaviti, umakniti iz rabe, prodaje; ~ koga izven zakona -> izobčiti, preklicati koga, vzeti komu vse pravice; postavitev -tve i: drame na oder, postàvec -vca m omara postivka -e ž: tarifna, proračunska ~ postàvljati -am, postavljaj -te in -äjte! postävljal -a -o in -âla -o, postâvljanje -a i in postavljânje -a s: ~ keglje, ločila, mlaje, — se kakor petelin na gnoju, ~ se s čim bahati, razkazovali se, postavljač -a m = postav ija vec -vca m 1. ~ kegljev. 2. bahač, postavljâvêev -a -o, postavljävski -a -o: ~a taksa, postavljaški -a -o: —o izzivanje postavodäjcn -jna -o, postavodajävec -vca m postdatirati -am napisati poznejši datum postdentiUen -Ina -o [-In-] fön. zazoben; ~i glasovi, postdentâlnost -i [-In-] i postekiM -fm glazirati, pološčiti gl. stekliti, postôkli-fte! postéklil-ila-o, postekijèn -éna -o, posteklftev -tve i, postekijênost -i ž poloSč, glazura, posteklina -e i; postekljeväti -ùjem, postekljùj -te! po-stekfjevàl -âla -o, postekljevânje -a s fi>etaiâ[°postéljaJ in pôstelj -e î; bolniška, otroška, zakonska, smrtna, Prokrustova — za dva, — na pasove, —o postlati, pripraviti, odgmiti, v ~o iti, leči, zlesti, položiti koga, iz ~e vreči; pôstefjica -e ž, pôsteljen -Ijna -o: ~o perilo, —a omarica, končnica, stranica, —a posoda, posteljnina -e ž, [Histeljnjâk -a m po- steljno stojalo, postffjati -am, postfljanje -a s, postiljâvec -vca m, postiljâvka -e t; postlâti -stéljem, postêlji -fte! postlàl -âla -o, postlân -a -o: ~ komu na tleh, ~ si na rožicah ali z rožicami posterioren -ma -o kasnejši, poznejSi, posteriômost -i i postfla -e i Itg. postiljén -a m nekdanji poStni kočijaž, postifjônski -a -o postUtf postéljem gl. postelja postlùdij -a m glas., postlùdijski -a -o postnatàlen -Ina -o [-tn-j po rojstvu postojénka -e i: planinska, partizanska, vojaška —, ~ na fronti, —o držati, braniti, izpustiti, na ~i pasti, biti na sprednjih "-ah postéjna -e i stw. orel Postojna -e ž kr. i., v ~i, iz ~e, postôjnski -a -o: Postojnska jama, Postôjnéani -ov m mn., post0jnčan -a m \vlak, avtobus^ postopič -a m, postopâéka -e ž, postopiški -a -o, postopaštvo -a s postopati -am, postôpanje -as 1. ~ po mestu, ~ brez dela, 2. pr.; uradno, sodno ~ proti komu uradno, sodno zasledovati, obravnavati, preiskovati koga; s kom ravnati, delati s kom postôpek -pka m: disciplinski, kazenski, sodni, merilni, preskusni, proizvodni ~ postôpen -pna -o: ~o izboljšanje, postô-poma prisl. počasi, polagoma, v presledkih, postôpnost -i ž postoriti -im, postôri -Ite! postôril -ila -o, postorjèn -êna -o: polagoma bom vse postoril opravil, večino sem že postoril, postoritev -tve ž postotériti -im, postotéijen -a -o, posto- téijenost -i i postÔTiu -e ž zooi, postôvkin -a -o: gnezdo postrabovâti -ùjem, postrahovàl -àla -o, postrahovân -a-o: ~ kojga s čim postrânec -nca m = postranček -čka m, postrânski -a -o: ~i otrok, ~a delavnost, to je ~ega pomena, dohodki, postranica -e i 1. stranica pri panju, pri plugu, 2. piSčalka, 3. zooL, postranéti -im, postranèl -éla -o: voz včasih postrani se obesi na stran postràni prisl. po strani postrašiti -im, postràSi -fte! postràâil-fla -o, postrašin -êna -o in ixMtràSiti -im s stal. poud. : — koga s čim posIréCi 636 posvetovati se postrtti -iiem gl. streči, postrižen -a -o: ~ Icomu s čim, ~ koga, ~ si s čim, postriženost -i ž, postriženec -nca m, postiiženka -e ž, pmtrčil» -e i, postrčž-nik -a m, postiižnica -e ž, postrižniški -a -o, postičžniStvo -a s, postrežnina -e ž, postrežljiv -a -o, postrežljivost -i ž, postrčžček -čka m posUeliti -im, postrčli m postrili -ite! postrčlll -ila -o, p[-Sč»b-J poSêegetàti -àm in -ččem gl. ščegetati, poSéegetàn -a -o: jed poščegeta nos ali v nos; poSéegetàvati -am, poSiegetàvanje -a s >[-ščagel-] -, gl. tudi požg^kati poSčipati -am in -pijem gl. ščipati, poščipan -a -o, poščipanje -a s: ~ mladike, nohte, r>arklje, popke, izrastke; s kleščami ~ žebljem glave; poSiipàvati -am, pošči-pàvanje -a s poščivati -am gl. poscati poSepetàti -àm in -ečem gl. šepetati, po-Sepetàn -a -o, pošepetavati -am, pc^pe-tàvanje -a s >[-š.yp-J; pošepniti in poščpniti -nem gl. šepniti poîépiti -im: čevlje poSepàvati -am poSestériti -im, pošestčrjen -a -o, poSestér-jenje -a s poSéikatl -am; poščškan -a -o: si že ~ pošiv prisl., poševen -vna -o: —i kot, ~a pisava, poščvnost -i ž, poševnica -e i tisk., poščvnik -a m tisk., poščviti -im, poščvljen -a -o, poščvijenje -a 5, poševitev -tve f; poševnokčten -tna -o, poševno6k -ôka -o: ~a lepotica pošibiti -im, pošibi -ite! pošibil -da -o, pošibljen -êna -o in pošibljen -a -o, pošibljenje -a s: sneg pošibi drevje, noge se mu pošibe, pošibitev -tve i pošikniti -nem : z bičem oplaziti pošiljati -am, pošiljanje -a s: ~ pisma, pošte, ~ otroka v šolo, ~ komu poljubčke, pozdrave, naročila, ~ koga k zdravniku svetovati mu, naj gre. pošiljatelj -a m, poéiljàteljica -e ž. poSiljàvec -vca tn, pošiljavka -e ž. poSiljàvski -a -o, poSiljàC -a m, pošiljatev -tve f, pošiljatven -a -o [-tvan-], pošiljka -e ž: poštna, denarna ~ po povzetju, poSiljàva -e i pošiniti -nem, pošinjen -a -o: drog —, strop se je pošinil, to ga je pošinil to jo je uganil pariti -šijem, pošij -te! pošil -ila -o, pošit -a -o, pošitje -a s, pošivati -am gl. šivati, pošivanje -a s poŠIdliti -im križem, po strani kaj pogledati, pokukati: ~ kam, ~ na koga poftôdovati -ujem in poSkodovàti -ûjem gl. škodovati, pošk0dovan -a -o in poškodovan -a -o, poškčdovanje -a s in poSkodovànje -a .v: ~ komu roko, ~ se pri delu, poSkôdovanost -i ž in poškodo-vànost -i ž, pošk0dovanec -nca m in poSkodovànec -nca m, poškčdovanka -e i in |X)Skodovànka -e ž, poSkodovàvec -vca m, poSkodovàvka -e ž, poškčditi -im, poikôden -a -o, F>ošk0den -dna -o škodljiv: ~ otrok, poškodba -e i: telesna —, —^ od udarca; smrtna, huda, lahka — poSkripàti in poškripati -pam in -pijem gl. škripati: z zobmi poSkripàvati -am, poSkripàvanje -a s poikrôbiti -im, poškr6bljen -a-o: ~ ovratnik, poškr0bljcnost -i i, poškrobitev -tve ž; poškr0bati -am, (râskrôban -a -o, poškr6banje -a s poikropM -im, poškrdpi -itel poškr0pil -ila -o, poškropljčn -êna -o: ~ se z vodo, ~ grede na vrtu, ~ koga z blatom, poškropljčnost -i ž, poškropitev -tve ž, poSkropljênec -nca m, poškropljčnka -e i poiiatàti in poSlàUti -am gl. šlatati, poSlà-tan -a -o, pošiatanje -a s: ~ koga, malo ga je pošlatal udaril, poSlatovàti -ûjem, poSlatovànje -a s pošMski -a-o [-Is- ] : ~a vzgoja pita -t ž: pisemska, paketna, pnevmatična, jutranja, letalska, cevna, carinska, vojna na ~o iti, nesti pismo na ~o, po ~i poslati, s prvo ~o odgovoriti, dobiva dosti pisem, poslati ~o sporočilo, ~e prenašati prenašali govorice, opravljati, pdšten -tna -o: ~i žig, urad, sel, voz, ~i konji, ~o poslopje, ~a služba, ~e znamke, ~o ležeče; pdštar -ja m: biti komu za —'ja, poštarica -e i, pošta 638 potapljati pošurček -čka m, pdštarski -a -o, p^tarstvo -a s, poštnina -e ž pošten -êna -o: ~ človek, ~a duša, ~a beseda, ~e cene, nima ~e pijače, ~o si kaj zaslužiti, ~o si koga piivoščiti, ~o se ga nabrati, ~o jo je skupil, ~o se je odrezal, ~o mu jih je povedal, poštčnost -i ž, poštčnje -as: na vero in — komu kaj dati, poštenjak -a m, poštenjakinja -e f, poštenjakar -ja m, poštenjikovič -a m znč., poštenjžški -a -o 'poSténgan -a -o: ~a kaša poštčti -éjem, poštčt -a-o: ~ denar, ~ se pri skrivanju, ~ koga bolj ko druge čislafi, poštčtje -a s, poštčtost -i ž; poštčvati -am, poštčvanje -a s: pri igri se poštevajo, poštčvanec -nca m, |X)štč-vanka -e i: — od ene do deset poštiv m neskl. : to ne pride v —, v ~ vzeti, jemati *poštiipati -am posipali, posuti: ~ s praškom, z diditijem poSuméti -Im gl. šumeti, pošumčvati -am, pošumevanje -a s, pošumljati -âm, pošumljdj -âjte! pošumljal -àla -o, pošumljanje -a s, pošlim -a m poiredrâti -âm gl. švedrati, poSvedrân -a -o: ~ čevlje, pošvedranec -nca m, po-Svedrânka -e ž \osel)a, čevelj\ pôt pôta in potu m znoj: smrtni mrzel ~ me obliva, ~ teče, kaplja od čela, moker od —^u, krvav ~ potiti, brez —u ni medu; pridobiti si kaj v ~u svojega obraza, pôten -tna -o in potân ali potèn -tnà -ô, dol. pôtni -a-o: ~a sraga, —o čelo p6t poti i, s pôti in s poti; pôt pôta m, s pôtom, V !. in 4. ski. mn. ludi pôta s: morska, zračna —a, strma, zložna, stranska, javna, poljska, vozna, življenjska, upravna b0žja in božja križev peš —srednja — najboljša — trnova —, uglajena, z rožicami postlana —, srečno ~! ~ navzgor, — v šolo, — čez Zidani most v Zagreb; ~ drži v vas, ~ zavije na levo, ~ se vleče; iti po svoji ~i = iti svojo svoj — isto goniti; imeti, hoditi svoja ~a; hoditi po krivih ~ih. iti rakovo — nazadovati, biti na pravi ~i, to mi na ~ hodi mi dela napoto, ostati na pol ~a, iti na pol ~a naproti; na — iti, na ~ se odpraviti, odriniti, kreniti, — ubrati, vzeti ~ pod noge, avto pobira ~ zgrešiti, ta človek je s prave zmešane glave, — si krčiti, (»okazati komu pravo komu — zastaviti, komu ~ prekrižati, komu prosto ~ dati, zaiti s pôti, s prave ~i kreniti, koga spraviti s pôta, delati komu —a in opravke, sitnosti, imeti —a in —i opravke, komu valiti kamenje na ~ nagajati-, z gladkim ~om kaj opraviti, med ~om ali ~jo kaj opraviti, vso ~ je govoril, to ~ in ta ~ tokrat, vsako ~ in vsak — vsakokrat, pet ~ov petkrat, s tem ~om takoj, po tem —u po ti ~i (°tem potom, "tem potem); bolezen se širi 'po krvni, limfni ~i po krvi, po mezgi: žolčna ~a v jetrih, limfna ~a v bezgavkah; pôtka ,-e ž, poteč -tca m preča pot pôta m sel, pôtovka -e ž, pôtovski -a -o potacàtl -âm gl. tacati, potacân -a -o: — cvetlično gredo potàjati -am in -em: ves led se je potajal, — sladkorčke v ustih potajirï -Im, potâji -ite! potâjil -lia -o, potajèn -êna -o: hrošček se potaji, slišal je, da sem ga klical, pa se je potajil, potajitev -tve ž, potajênost -i ž, potaje-vâti -lijem, potajevàl -âla -o, potajevânje -a î: ~ se v čem, — nejevoljo potékati -am in -čem, potâkanje -a s: ~ krogle, kolesa, potakijâti -âm, potakljàl -âla -o, potakljânje -as: vse kroge gl. tudi potočiti potakniti -tâknem, potakni -ite! ptotaknll -lia -o, potâknjen -a -o in potâkniti -nem s stal. poud.: ~ prekle, kole po njivi, ~ sadike, begunci so se potaknili po hišah, potâknjenec -nca m, potikiyenka -e ž, potaknitev -tve ž >[-tak-1 -tak-J; gl. tudi potikati potaniti -im, potâni -Ite! potânil -lia -o, potanjèn -êna -o in potânjen -a -o: ~ testo, novec se potani pod kladivom, potanitev -tve ž >[-tan- / -m/i-7 poténjSati -am, potanjšan -a -o, potànj- šanje -a s: ~ usnje, pločevino °potânkost -i i nadrobnost, tančina, natančnost, podrobnost potépijati -am, potapljanje -a s: ~ trnek v vodo, ~ ladje; raca, ladja se potaplja, potapljâvec -vca m \oseba, ptič\, po-tapljàvCek -čka m\priprava\, potapljâvka -e i \oseba, raca\, potapljâvski -a -o, potapljâlen -Ina -o[-In-j, potapljâê -a m, potapljàSki -a -o: ~i zvon, ~a bolezen. potipliati 639 potépati se obleka, potâpnik -a m zool. \hrošč\, potiipka -e i zool. potapijiti -àm gl. tapljati, potap|jànje -a s: — koga po rami, ~ se po nogi, po trebuhu «potàtelj -šlja m pepelika poteči -têéem gl. teči: vino, čas, menka poteče; potékel -têkla -o: ~i rok, ~a doba; gl. tudi potekati potegniti potégnem, potégni -ite! potégnil -ila -o in potégniti -nem s stal. poud.-. ~ koga za rokav, za ušesa, ~ k|juč iz ključavnice, ~ koga s setnjj, za seboj; tehtnica ne potegne, plaz potegne, vino potegne na kislo cikne, ~ jo kam uiti, ~ vrv na ladjo, ~ meč, ~ s čopičem po platnu, ~ vino iz soda, roko iz žepa, ~ (si) z roko po čelu, ~ koga iz vode, konj noče ~ črto, nnsjo, veter potegne, ~ s kom postaviti se na njegovo stran, ~ koga (za nos) ponorfevati se s kom, speljati koga; fant se je potegnil je zrasel, dan se potegne, obraz se mu je potegnil, ~ se za koga zavzeti se, britev ~ nabrusiti, °koren ~ koreniti, koUko potegne ta vreča tehta; (se) nazaj umakniti fse), zaključke iz česa narediti sklepe na podlagi česa, posneti iz česa; potégnjen -a -o: ~ fant dolgin, poteg -éga m, potegljàj -a. m: z enim '—«m, potegôn -a m, potépti -am in potézati -am, potéganje -a s in potézanje -a s, potegavščina -e ž; potegovati -ùjem, potegùj -te! potegovàl -àla -o, potegovanje -as: ~ se za koga, za službo, za pravico, potegovàvec -vca m, potegovàvka -e i potehiniti -nem f-tah-]: otrok je potehinil potihnil, ~ se mimo straž potqjiti se potehmàl f-mây / -mal] prisl. potem, nato, odslej potéhtati -am potežkati, potéhtanje -a s: ~ kokoš, knjigo Poteidàja -e ž \mesto na Halkidiki\ potékati -am, potékanje -a s: vino. Sas poteka; bolezen normalno poteka; zborovanje, delo poteka; volitve v redu poteklo; potèk -éka m: ~ meje, bolezni, volitev; gl. poteči potém in potèm prisl. in vez. nato, kasneje, tedaj: ti bom že ~ povedal, zdaj ne utegnem; če ne moreš danes, ~ ne hôdi; tožnik je utihnil, — se je oglasil obtoženec; sosed je spregledal šele ko je bilo prepozno; ~ ko je bilo vse izgubljeno, je spoznal zmoto; sodil je ko je dobil vse podatke; če je vse to res, ~ mi ni obstati ; vendar: sodil je po tem, kar je vedel potemnéti -im, potemni -itel potemnèl -éla -o, potemnênje -a s: nebo je potemnelo, barve potemnijo, obraz mu je potemnel, potemnélost -i i; potemnévati -am, potenmévanje -a s; potenuiiti -im, potemni -ite! poténmil in potemnfl -a -o, potemnjèn -êna -o, potemnjênje -a s: slikar je senco še bolj potemnil, nebo se je potemnilo, pogled se je potemnil, potemnjênost -i ž, potemnitev -tve ž, potemnjevàti -ùjem, potemnjevàl -àla -o, potemnjevânje -a s, potemnjevàlen -taa -o [-In-] >[-t»m-] potem^j^ti -àm, potempljàj -àjte! po- templjàl -âla -o: ~ čevlje potemtâkem prisl. torej, tedaj: ~ si že vedel, ~ ti ne ostaja nič drugega, kakor da se umakneš p6ten -tna -o gl. pot pôten -tna -o: ~a torba, ~i list, stroški poténca -e f 1. mat.: na peto ~o, dati na ~o, biti na —i, 2. spolna, umska, delovna zmožnost, zmogljivost, potčnčen -čna -o mat. vzmnožen: ~i eksponent; potencirati -am vzmnoževati, stopnjevati, višati, množiti, vzdigovati, potenciranje -a s: ~ pritisk; potenciran -a -o izrazit, poudarjen, naglašen potencial [-àl] -a m zmogljivost: vojni — tovarne, potenciâlen -Ina -o [-In-] možnosten: ~i pogojni stavek, potencialnost -i [-In-] ž poteniti -im [-t»n-] potaniti potentat -a m mogočnjak, vladar, knez, oblastnik, samodržec poténten -tna -o zmožen, pri moči, potént-nost -i ž spolna, umska, telesna zmožnost potépati -am se. potépanje -a s: ~ se po svetu, potêpsti -têpem se gl. tepsti, potepèn -êna -o: pes se je potepe 1, potepénec -nca m in potepénec -nca m, potepenček -čka m, potepénka -e ž in potepênka -e i, potepénost -i f, potèp -épa m: iti na ti ~ ti, potepâé -a m, potepača -e ž, potepiški -a -o, potepàStvo -a s, potépnja -e ž, potepin -a m, potepinka -e i, potepinski -a -o, potepinstvo -a s; potepuh -a m, potepùten -šna -o. potépad se 640 po(6«ek potepûSka -e i, potepû^a -e ž, potepiištvo -a s, potepùSki -a -o: otroci; pote-piven -vna -o: ti otrok ti ~i, potepivnost -i i, potepivnik -a m, potepivnica -e 2, potepljfv -a -o, potepljlvost -i ž poteplAti -im gl. teptati, poteptàn -a -o: ~ žito, golazen, ~ komu pravice, čast, ~ koga v blato, poteptànost -i ž, poteptàvati -am, poteptàvai\je -a s potéi^ti -am, potéijan -a -o: ~ koga za kaj, potéijanec -nca m, potéijanka -e ž; poteijivati -am, po^àvaqje -a s, poteijàva -e ž, pote^\^ti -ùjem, po-teijevàl -âla -o, poteijevànje -a s, poter-jevâlen -Ina -o [-In-] potešiti -téSem gl. tesati, potesàn -a -o, potesâqje -a s, potesânost -i ž, potesâvati -am, potesâvanje -a s poteâiti -im, potčši -ite! potčšil -ila -o, poteSèn -êna -o in potéSiti -im s stal. potni.: ~ otroka, lakoto, bolečino, potešitev -tve ž potiza -C f: mojstrska, šahovska obrazna ~ na obrazu, ~ s čopičem, ~ pri črki, beli je na ~i -»■ ima ~o, potézen -zna -o: ~a svetilka, potézica -e i, potézati -am, potézanje -a j; gl. tudi potegniti potižkad -am, potčžkan -a -o, potižkanje -a s: ~ lenjip, sadež; potežkovâti -ùjem, potežkovânje -a s, potežkâvati -am potica -e ž: medena, orehova, rozinova koi\jska ~ bot., potlčast -a -o, potičevje -a s nadev, potičnik -a m = potičnica -ežmddel potiimid -nem, potihnil -a -o: hrup je potihnil, glasovi potihnejo, veter potihne, potihel -hla -o, potihovâti -ùjem, potihovânje -a s; potiSati -am, potiSaiye -SL s: ~ hrup, mati potiša otroka potilioiiia = potiho prisl. po tihem: — govoriti, hoditi, potihce/>r/j/. : ~ stopiti potikad -am in -čem, potikanje -a j: ~ kole v zemljo, ~ drva v ogenj, ~ se po svetu, kod si se potikal? potič -iča m = potik -ika m potaknjena trta, sadika; potikàvati -am, potikâvanje -a s, poti-kâvec -vca m kdor se potika po svetu, potikovâti -ùjem, potikovânje -a s; gl. tudi potakniti podpad -am in -pljem, potipanje -a ~ blago, ~ koga, če je kaj pri denarju, ~ komu žilo, pulz; malo preveč ga je potipal udaril, potip -a m, potipâvati -am, potipâvanje -a s, potipljiv -a -o, potip Ijivost -i ž potfpkad -am, potipkan -a -o : ves papir malo na stroj potipkâvati -am, potipkâvai\je -a s potirki -ov m zadnje, najslabše predivo potisen -sna -o: ~a moč Potisje -a s, potiški -a -o: ~a divizija potiskati -am, potiskan -a -o: ves papir ~ po eni strani potisltati -am, potiskanje -a s: ~ komu voz, ~ koga v voz, ~ koga pred seboj, potiskâC -a m, potisk -a m 1. postopač, potepenec, 2. bil je ~ za stole; potiskâ-vati -am, potiskàvanje -a potiskovâti -ùjem, potiskovàl -âla -o potisniti -nem, potisnjen -a -o: naprej — kaj, ~ koga v kot, ~ komu voz, poUsnjenec -nca m, potisnjenka -c potisljaj -a m in potisljâj -a m potisočMti -im, potisoččijen -a -o, potiso- ččijeiue -a s, potisočeijenost -i ž potišati -am gl. potihniti potiti -Im, pôti -ite! potil -a -o, potênje -a s: jug čelo poti, krvav pot po čaju se potiš, okna se potijo, stena se poti, potilo -a s, poti len -Ina -o [-In-J: "-i čaj, prašek, ~a kopel, potilnik -a [-yn-] m aparat za potenje, potllnica -e [-im-J ž soba za potenje Potjomldn -a m \rus. minister], Potjômkinov -a-o: ~evasi potkâti potkèm in -tkâm gl. tkati: prejo ~ potiačiniti -im, potlačânjen -a -o, potlaéâ-njerye -a s potlačiti In potlâCiti -im gl. tlačiti: ~ travo, ~ upor, preiskavo, ~ strah; bolezen, starost, slaba ocena ga je potlačila; potlâčen -a -o: ~ nos, — klobuk, potlâčenec -nca m, potlââenost -i ž, potlačitev -tve ž potiilcati -am, potlâkan -a -o: ~ cesto, potlakovâti -ùjem, potlakovàl -âla -o, potlakovân -a -o pôtlej prisl., pôtlejSnji -a -e potiéti -im gl. tleti: oglje je potlelo pôtnica -e ž vložek, všivek za znoj, potnica -e ž pora, znojnica; gl. tudi pot pôtnik -a m: svetovni, trgovski pôtnica -e ž, pôtniSki -a -o: ~i vlak, ~a družba, ladja, ~o letalo, potnina -e ž denar za pot pot0ček -čka m, potbčkov -a -o: ~a struga, pot0čen -čna -o: ~a voda, ~i pesek. potôéek 641 potrebiti ~i raki, ^a postrv, pot6čnat -a -o: —i hribi, potôcina -e i struga, jarek, potočič -a m, potoëàn -âna m prebivavec ob potoku, Potočnik -a m zool., bot., potôënica -e ž 1. voda, 2. zool., 3. bot., potočarka -e i bot. -, gl. tudi potok potočiti potočim gl. točiti, potočenje -a s: ~ solzo za kom, ~ vino, vodo. veliko se potoči; potočen -a-o: ~ mošt, vino je ~o; potočitev -tve ž potočiti -im, potoči -ite! potočil -ila -o, potoččn -êna -o, potoččnje -a s: ~ kolo, zibel, solzo, potočil je kolo po bregu, potočitev -tve ž-, gl. tudi potakati potoglàv -âva -o omahujoč, opotekajoč se: ~ človek, ~a hoja, ~o kolo, potoglâ-vost -i ž, potoglâvec -vca m, potoglâvka -e ž, potoglâvski -a -o potok -ôka m: postrvji ~ solza, kri je tekla v '—ih; gl. tudi potoček Potok -ôka m kr. i., s ~a in iz ~a, potôSki -a -o, Potokarji -ev m mn.. Potopni -ov m mn. (različno po krajih) potolažiti in potolažiti -im gl. tolažiti, potolâžen -a-o : — človeka, jezo, lakoto, potolažba -e ž, potolažijiv -a -o, potolaž-Ijlvost -i ž potolči -em gl. tolči, potčlčen -a -o: po vratih, ~ sovražnika, ~ rekord, vrstnika, toča je žito potolkla, ~ se pri padcu, potôlCenost -i ž, potčlčenec -nca m, potčlčenka f; potolkâlo -a s \kladivo\, poiolkljâti -âm, potolkljàl-âla -o, potolkljânje -a s >[-ou-] "pôtom ® po, s (z) : dihâl po dihalih, z dihali -, zasebnega pouka z zasebnim poukom-, sodišča po pravni poti, s sodiščem-, ® prisl.: "mirnim mirno, po mirni poti; "kemičnim kemično, po kemični poti, na kemični način; "naravnim naravno, po naravni poti potomec -mca m, potômka -e f, potômsld -a -o, potômstvo -a s potonika -e ž bot., potônikin -a -o: cvet potoniti -tônem gl. toniti, potônjen -a -o: ladja potone, vsi so potonili, potônjenec -nca m les, ki obleži na dnu struge, potonltev -tve ž potopis -a m, potopisen -sna -o: ^ črtice, potopisec -sca m, potopiska -e ž, poto-pisje -a s potopiti -im, potôpi -ite! potôpil -ila -o, potopljèn -êna -o: ' ladjo, ladja se potopi, ~ se v delo, v knjigo, v pre- mišljevanje, — se v žalostne misli, potopitev -tve ž, potopljênec -nca m, potopljênka -e ž, potopljénost -i f, potôp -ôpa m: vesoljni , potopen -pna -o, potopilo -a s: '— na ribiških mrežah; gl. tudi potapljati potovàti -ùjem, potovâl -âla -o in pôtovati -ujem, potovanje -a s in potovanje -a ï: počitniško, poslovno, krožno '— po morju, z letalom, — okoli sveta, potovâlen -Ina -o [-In-]: ~i urad; gl. tudi popotovati potoTica -e f 1. poslati pismo po ~i, 2. krvnička ~ potožiti in potčžiti -im gl. tožiti: '— komu težave, se komu; pot0žen -a -o: bogu bodi —o potpuri -ja m 1. mešanica, pisanost, 2. glas. venček potracicâti -kmgl. trackati, potrackân -a -o, potrackânje -a j: ~ denar za cunje potrâtiti -im, potraten -a-o: ~ denar za kaj, potràta -e i: v obleki, ~ s prostorom, potrâten -tna -o: '—o življenje, ~ človek, ~ v jedi, v stanovanju, potrâtnost -i ž, potrâtnik -a m, potrâtnez -a m, potrâtnica -e ž, potrâtniSki -a -o, potratljlv -a -o, potratljivost -i ž potrditi -im, potrdil -ila -o in potfditi -tfdim gl. trditi, potfjen -a -o, potrjenje -a s: ~ proračun, cene, ~ poročilo, izvolitev, ~ prejem, račun, ~ kaj s pričami, ~ koga v njegovi veri, pismeno , koga za vojaka, k vojakom; potrditev -tve ž, potfje-nost -i ž, potrjenec -nca m, potrdilo -a s: o sprejemu, ~ o cepljenju, potrdi len -Ina -o [-In-]; potrjevati -ùjem, potije-vânje -a s, po^evâlen -Ina -o [-In-] potrélM -e ž: po ~i, brez čez —o, za ~o že imamo, biti v --4; za domačo '—o, po službeni ~i, po mlajših močeh, ~ po hrani, je treba je, iti na (malo, véliko) '—o; potrében -bna -o: nujno, krvavo —, podpore, varstva, palice, potrébnost -i ž, potrébnik -a m, potrébice -ic ž mn. = potrebnina -e ž žepnina, potrčbščina -e ž: vsakdanje, pisarniške, šolske e potrebiti in potrébiti -im gl. trebiti, po-trébljen -a -o, potrébljenje -a s: ~ blato iz jarka, ~ jarek, travnik, ~ plevel, med člani, krava se potrebi (po teletu), potrébljcnost -i ž, potrebitev -tve ž Slovenski pravopis — 41 potrebovàti 642 pntùrî-iti potrebovati -ûjem, potrebovàl -âla -o. potrebovànje -a ~ oddiha, ~ denarja, potrebujem to, česar nimam potrebušnica -e f trebušna mrena, potrebù-šen -šna -o: ~a dlaka, potrebušina -e r in potrebušina -e r \meso\ potrépati -am in -pijem gl. trépati: — z očmi; potrepati -âm in -čpljem .gi. trepati, potrepan -a -o: ~ konja po vratu; potrepljâti -âm gl. trepljati, potrepljiinje -a — koga po rami, ~ se po rebrih ; potrepâvati -am potrepetàti -âm in -ččem gl. trepetali, potre- petâvali -am, potrepetâvanje -a s potrésti -em gl. tresti, potrésen -a-o: ~ drevo, — z glavo, — pticam zrnja, hišo je potreslo, paglavca za ušesa ~ potico s sladkorjem, hiša se je potresla, potrès -ésa m, potrésen -sna -o: ~i sunki, —a postaja, —^a povest, ~o ozemlje ; potresomér -a m, potresomérski -a -o; potrésati -am, potrésanje -a j; potresovâti -ùjem, potresovàl -âla -o, potresovânje -a s, potresovâlen -Ina -o [-In-J: —a akcija, potresač -a m kdor potresa z glavo, potresovâvec -vca m, potresovâvka -e ž, potresâvati -am, potresàvanje -a s potreti -trèm in -târem gl. treti, potft -a -o in potrèn -êna -o, potrênje -a i: ~ igrače, kolo se je potrlo, nesreča ga je potrla, potrtost -i i: duševna —, ~ zaradi izgube, potrtje -a s potrgati -am in -tržem, potrgan -a-o: ~ rože na vrtu, ~ veliko obleke, so že potrgali (grozdje), potfganost -i r potrkati -am: ~ na vrata, — po mizi; potrkan -a -o: ~i ples; potrkovâti -ùjem, potrkovânje -a s, potrkovâvec -vca m, potrkovâvski -a -o, potrkovâë -a m, potrkavati -am, potrkâvanje -a s: ^— z zvonovi, s kozarci; potrkljâti -âm gl. trkljati, potrkljân -a -o, potrkljâvati -am, potrkljâvanje -a s potrohnjâti -âm po nepotrebnem porabiti gl. trohnjati, potrohnjàj -âjte! potrohnjàl -âla -o, potrohnjân -a-o: — veliko denarja potrojiti -im, potrôji -ite! potrôjil -ila -o, potrojèn -êna -o, potrojênje -a s, po-trojènost -i i, potrojitev -tve r: potroje-vâti -ùjem, potrojevàl -âla -o, potroje-vânje -a s. potrojevâvec -vca m, potroje-vâlen -Ina -o f-in-J potrositi in potrositi -im gl. trositi, potrošen -a -o, potrôsenje -a s: ~ gnoj po njivi, ~ veliko denarja, potrôs -ôsa m kar se živalim v gozdu potrese potrošiti -trosim porabiti, izdati, razsuti, zapraviti in potrošiti -im s stal. poud. gl. trošiti: ~ veliko (denarja) za nepotrebne reči, na poti se veliko potroši, ~ prihranke; potr0šnja -e ž poraba: blago za široko —o za spio.šno porabo, potrošek -ška m, potrošen -šna -o: —o blago, —i fond, potrošnina -e ž \davek\, potrôSnik -a w 1. oseba, 2. bot. cikorija, potr0šnica -e ž, potr0šniški -a -o: ~o potrdilo, ~i svet potrpéti -im gl. trpeti: nič ne zna ~ s kom, še malo potrpi, pa bo; potrpljênje -a s: — imeti s kom, ~ me je minilo, — železne duri prebije, pot^n -pna -o potrpežljiv, potfpnost -i ž, potrpljiv -a -o, fKJtrpljivost -i i: potrpiga -e ž htm. potrpljenje: ~e se najej potrpežljiv -a -o: ~ biti s kom, pri čem, ~o kaj prenašati, potrpežljivost -i f, potrpežljivec -vca m, potrpežljivka -e r, potrpčžen -žna -o potrpežljiv potruditi in potrùditi -im se gl. truditi se: ~ se s čim, posebno ~ se za kaj, potru-ditev -tve i potriipati -am in -pijem razbiti, potnipan -a-o: ~ krožnike, potrùpanost -i r; potrûpiti -im, potrùpljen -a -o, potrùp-Ijenost -i ž potrzati -am pocukniti potuhniti -nem se: potùhnjen -a -o: ~o gledati, potùhnjenec -nca m. potùhnjen-ka -e ž, potùhnjenost -i t. potùha -e ž: —o dajati komu, potuhovâti -ùjem se, potuhovânje -a s potûhtati -am uganiti, domisliti se, izmisliti si, zasnovati potujčiti -im, potûjëen -a -o, potùjčenje -a s, potùjèenec -nca m, potùjëenka -e f, potùjëenost -i ž, potujëevâti -ùjem, po-tujčeval -âla -o, potujëevânje -a s, potujëevâvec -vca m, potujëevâvka -e r, potujcevâvski -a -o, potujëevâlen -Ina -o f -In- potujëevâinost -i [-In- J ž potûliti -im se: maček se potuli k tlom poturčati -am zmikastiti, pobiti, pojesti poturčiti -im, potùrëen -a -o, potûrëenje -a s, potùrèenost -i f, potùrëenec -nca m, potùrfenka -e i, poturëevâti -ùjem, po-turëevânje -a s; potùrica -e ž odpadnik potvôriti 64.1 povériti potvôriti -im spočili, znalcazili. popačiti, ponarediti, "polvorba -e t ponaredek, JalzifUal, "potvôrjenost -i t ponarejenosi, zlaganost, "potvàrjati -am pačiti, ponarejati poučevati -ùjem, poučeval -âla -o, poučevanje -a j: ~ koga v čem ali česa ali kaj, pouèevâvec -vca m, pouèevâvka -e i, pouèevâvski -a -o poučiti -im, pouči -ite! poùèil -ila -o, poučin -êna -o, pouččnje -a j: ~ koga o čem, ~ se o čem pri kom, pouèênost -i ž, poučljiv -a -o, poučljivost -i ž, poučilo -a s; gl. tudi pouk poiidâriti -im (°povdariti), poudârjen -a -o: besedo, stavek, zlog, misel, poudar-jenost -i ž, poudàr -âra m = poudârek -rka m: besedni, stavčni s posebnim —^om povedati kaj, poudâren -rna -o: —^o znamenje, —^i prislovi, poudârnost -i f; poudarjati -am, poudârjanje -a s, poudarjâlen -Ina -o [-In-j poùk -a m: šolski, nazorni, popoldanski, glasbeni, jezikovni ~ biologije, ~ tujih jezikov, ~ v tujih jezikih, ~ v jahanju, — o ravnanju s stroji, poùèen -čna -o: ~ zgled, ~a zgodba, poùènost -i ž; gl. tudi poučiti pouličen -čna -o: ~i otroci, ~o vedenje, ~a drhal, popevka, poùlicnost -i ž, poùliènik -a m, pouličnica -e f použiti -ijem, použit -a-o: ~ hrano, sveča se použije, použitje -a s, použiten -tna -o, použitek -tka m; použivati -am gl. uživati, použivanje -a s, použivavec -vca m, použivdvka -e ž povabiti in povâbiti -im gl. vabiti, povabljen -a -o: — koga na kozarec vina, ~ v gosti, v svate, na ples, povabljenec -nca m, povâbljenka -e i, povabilo -a s povaliti -im, povâli -ite! povâlil -ila -o, povaljèn -êna -o: — se po travi, — travo; povâljati -am gl. valjati: — testo v moki, — se umazali se, ~ se po postelji, povaljùh -a m lenuh, povaljevâti -ùjem povàlnik -a [-un-] m zavitek, pogača : smetanov povâlnica -e [-ijn-J ž polira povârovati -ujem in povarovâti -ùjem gl. varovati, povârovanje -a s: malo mi povaruj, da se vrnem, — otroke povasovàti -ùjem gl. vasovati, povasovânje -a s: ~ pri dekletu povééati -am, povečan -a -o, povdčanje -a s: ~ fotografijo, dohodek, posestvo. hišo, povččanka -e ž, povečanost -i ž, povečava -e r: ~ slik. povečevati -ùjem, povečevanje -a s, povečevavec -vca m, povečevavka -e ž povečevalna beseda, povečevalen -Ina -o / -/n-J: ~o steklo, —a beseda, povečevalo -a s, poveče-vâlnik -a [-im-] m \naprava\, povečljiv -a -o; povečavati -am, poveča vanje -a s, povečalo -a s povecérjati -am, poveèérek -rka m jed po večerji povečini prisl. po večini, večinoirui, večidel: ~ vsak dan, ~ pride povedati -vém, povéjo in povedô in povedô, povéj -te in povedi -te! povédal -a -o: kako smešno —, svoje mnenje na pamet, iz glave po domače po pravici na kratko na vsa usta v zobe, v oči, v obraz —zlepo komu kaj na uho to veliko pove, to mu jih je povedal; povedan -a -o: robato ~o, po domače —^o, povéd -i ž. povedek -dka m slov., povédkov -a -o: ~ stavek, povédkoven -vna -o predika-tiven; povMen -dna -o: —o določilo, novica je —a ni skrivnost, zelo ~ zgled, povédnost -i ž: — besede, povédka -e ž pripovedka povéjati -jam in -jem : — žito poveličati -am, poveličan -a -o, poveličanje -a s, poveličanost -i ž, poveličanec -nca m, poveličanka -e ž; poveličevati -ùjem, poveličeval -âla -o, poveličevanje -a s, poveličevaien -Ina -o [-In-J, poveliče-vâvec -vca m, poveličevavka -e ž povelikondčen -čna -o: tretja —a nedelja povêlje -a s: dnevno, zaporno ~ izreči, izdati, povêljnik -a m: vrhovni —, povêljnica -e ž, povčljniški -a -o: ~i most, povêljniStvo -as = povêljstvo -as: vrhovno, glavno —; poveljevati -ùjem, poveljeval -âla -o, poveljevânje -a j: ~ komu, poveljevâlen -Ina -o [-In-]: ~ glas povérek -rka m sklešček, porajkelj, krepelo, pokrč, trkelj povériti -im : ~ koga s čim pooblastiti koga za kaj, — komu kaj ->■ naročiti, zaupati komu kaj, povérjenik -a m zaupnik. povérjenica -e ž, povéïjeniSki -a -o, povérjenistvo -a s, poverilen -Ina -o [-In-]: ~a pisma, ~a listina = poveril-nica -C [-In-] i: diplomatska °povér-Ijiv -a -o zaupen, skriven poveseliti 644 povoditi poveseliti -im, povesèli -ite! povesélil -ila -o: — koga, malo so se poveselili, poveselitev -tve i, poveseljačiti -im povesiti -im, povešenje -as: ~ rokomavhe, ~ glavo, ušesa, nos se mu je povesil, povès -ésa m 1. tel. : ~ lahti, 2. ~ daljno-vodnih žic; povésen -a -o: ~ želodec, ~a maternica, povésenost -i i, povéSati -am, povéSanje -a s: glavo od vročine se vse poveša povesiâti -âm gl. veslati, poveslâvati -am, po ves lâ vanje -a j povésio -a s zvit šop slame za povezovanje snopov, otepov, povéselce -a [-sal-J s, povéselcek -čka i-ssl-] m, povéselski -a -o [-sal-]-, gl. tudi povreslo povésmo -a i: — prediva, detelje, živčno povésemce -a [-sm-] s povest -i i: zgodovinska, poučna, ljudska, okvirna —zveza med povestma, po-vést(i)ca -e ž, povésten -tna -o : ~a knjiga povesti -vêdem popeljati gi. vesti povésti -vezem gl. vesti, povézen -a -o, povézenje -a .v: vso prejico — povešavka -e ž bot.: smreka povešdvka -e ž \mišica\ povéza -e ž, povézen -zna -o : ~i voz, ~a preja, povčzica -e ž knjigoveška vrvca, povezek -zka m: cevni ~ pisem, povézka -e i: ~ psov, povézje -a s: strešno —povéznik -ami. bruno, 2. vrv, s katero se žrdpovezuje, povéznica -e ž \veriga, vrvj povezati in povézati -včžem gl. vezati, po-vézan -a-o: — žito v snope, — voz sena, ~ se s kom zvezat i se; ~ se (za god) godovati, ~ culo, drva, poročni par, ~ glavo, povézanost -i i, povézanec -nca m, povézanka -e f, povezâva -e ž: prijateljska, bratovska, pogodbena, poštna, telefonska, električna povezovati -lijem, povezoval -âla -o, povezovanje -a s: malo so se povezovali godovali, povezovâlen -Ina -o [-In-], povezovâvec -vca m, povezovâvka -e f, povezovâvski -a -o, povezilo -a s \pripomoček\, pove-zilnica -e [-yn-] ž \ . veriga za povezovanje na vozu, 2. povezka psov, konj povéznlti -nem, povéznjen -a -o, povéznje-nje -a j: ~ pokrov na lonec, oder se povezne ušibi, povesi, usede, zniža, ~ pisker, da se odteče, ~ si klobuk na glavo, — trto, povéznik -a m fiz. posoda, poklopec povežiti -im ukriviti, povežen -a -o, pové-ženje -a s: sonce poveži desko, na soncu se deska poveži, povézenost -i ž povihad -am in -šem gl. vihati, povihan -a -o: — liste, povihovâti -Cijem, poviho-vânje -a s povihràti -âm gl. vihrati: ~ koso, nož, rezilo; tanko rezilo se rado povihra povijati -vijam, povijaj -te in -âjte! povijal -a -o in -âla -o, povijanje -a s in povijanje -as: — prejo, otroka, povijâvka -e r ženska, ki otroka povija, povijâlen -Ina -o [-In-], povijâéa -e i preveza, povijâé -a m bot., povijâvec -vca m; gl. tudi poviti povir -a m trst, loček, po vitje -a s kisla krma, kisle trave, trstje povirje -a s pokrajina ob izviru povi^ti -am, povišan -a -o, povišanje -a s : ~ zid, hišo, plačo, cene, ~ koga v službi, povišanec -nca m, povišanka -e i, povišanost -i ž; povišek -ška m (^po-višica): ~ v plači, poviSevâti -ùjem, poviševal -âla -o, poviševânJe -a s: kdor se sam povišuje, bo ponižan, poviše-vâlen -Ina -o [-In-], poviševdvec -vca in poviti -vijem: — se v tjuho, v odejo, ~ drevo s slamo, ~ otroka 1. roditi, 2. ~ v plenice, povit -a -o: ~o testo, lepo ~ konj rejen, povitost -i ž, povitje -a s porod, povitek -tka m: bolnik Je v mrzel, topel povitn^k -a mpovalnik, povitec -tca m; gl. tudi povijati povlačiti in povlâëiti -im gl. vlačiti, po-vlačen -a-o: ~ drva iz gozda, ~ njivo pobranati, povléèi -em gl. vleči, povl&en -a -o: ~ črto, ~ njivo z brano, ~ koga za uho, za lase, za roko, za nos pôvlak -a m = povlaka -e ž tir, po katerem spravljajo drva v dolino povod povoda m prilika, priložnost: dali so — za napad sprožili so napad ; to Je bi I ~ za pretep to je sprožilo pretep; "povodom prisi : obletnice ob obletnici, na obletnico povodec -dca m: živino s ~em voditi, na ~u koga imeti, povoden -dna -o: ~i Jermen, povôdnik -a m \konj\ povôden -dna -o: ~i mož, —e živali, ~i konj, povôdenj -dnji ž, pred povôdnijo. povodnjâk -ami. hrošči ~i, 2. povodni mož povoditi -Im prekaditi, opražiti, povôdi -ite! povôdil -lia -o; povojèn -êna -o in povojen -a -o: —^o meso, povôjenost -i ž povohati 645 povzéti povohati -am: še pes g^ ne povoha, povoh-Ijati -âm, povohljàj -âjte! povohljàl -àla -o : malo ~ okoli voglov povoj -ôja m, V povôju in povôju: otrok v ~u, mavčni povčjček -čka m 1. majhen povoj, 2. bot., povôjec -jca m bot., povôjen -jna -o, povôjnica -e ž \koža\ povojen -jna -o: ~a doba, ~e razmere povoljen -Ijna -o ugoden: —e kupčijsjce možnosti, ~a ocena povšečna, zadovoljiva, povôljnost -i ž Povolžje -a r-li-] s, pov01ški -a -o [-1!-] "povorka -e ž sprevod, obhod, vrsta povoščiti -im, pov0šči -ite! pov0ščil -ila -o, povošččn -êna -o, povošččnje -as: — platno, povošččnost -i ž, povoščitev -tve ž, povoščilen -Ina -o [-In-] povoziti -vôzim gt. voziti, pov0žen -a -o: — človeka, ~ psa, pov0ženec -nca m, povôienka -e ž povprašAti in povprašati -am poprašati povprék ^prek povrdčati -am, povrâéanje -asi. kozlati, 2. ~ stroške, ne povračaj hudega za hudo! bolezen se rada povrača, povračaj -a m nuit., povračevati -Cijem, povraéevàl -âla -o, povračevanje -a s, povračevavec -vca m, povračevavka -e ž, povraCevâlen -Ina -o (-In-], povračilo -a s: ~ stroškov, povračilen -Ina -o [-In-]: —i dan, —i ukrepi, povračnik -a m, povračnica -e ž, povračljiv -a -o, povračljivost -i ž povratek -tka m -»• vrnitev, povraten -tna -o: —a mrzlica, ~i glagoli, s ~o pošto ->• s prvo, povrâtnost -i f : ~ glagolov, povratnik -a m: iz taborišča, iz vojske povrnjenec, rakov, kozorogov —povratniški -a -o, povratnica -e ž: poštna ~ povràz -âza m ločen pri košari, vrv povréëi -vržem skotiti gl. vreči, povfžen -a -o: psica, svinja povrže, povržek -žka m: kačji ~ zalega, povfg -a m vet. povréslo -a s poveslo, povréselce -a [-salc-J s, povréselski -a -o [-sais-]-, gl. tudi poveslo povréti -vrèm gl. vreti, povrét -a -o: vino je povrelo; naj še malo povre! juho sem povrela, preden sem jo dala na mizo; mleka se je veliko povrelo, povrétje -a j, povrétost -i ž, povrévati -am, povrévanje -a s: mošt povreva povTh in povrhu ® prisl. a) zraven, za nameček: (za) ~ dati navreči, ~ je še to povedal, b) površno: to je zelo ~ narejeno, sem samo ~ pogledal; (2; predi. : ~ vseh nadlog pa še te sitnosti, ~ vsega dela, kar ga ima, mora skrbeti še za mater povrhnji -a -e: —e oblačilo, ~a suknja, —a plača, povfhnjica -e ž povrhnja koža povrniti in povrniti -vrnem gl. vrniti, povrnjen -a -o: škodo v stari greh se —, povrnitev -tve i, povrnjenec -nca m: ~ iz taborišča, povfnjenka -e ž povrstiti -im razvrstiti, v vrsto spraviti. povrsti -ite! povfstil -ila -o, povrSêèn -êna -o, povrstitev -tve f površAti -im gl. vršati: sapa površi v drevju, v oblakih površi površen -šna -o: ~o delo, — človek, •—•o znanje, ~a mera, —i plašč, površnost -i i. površnež -a m, površnica -e i. površnik -a m \plašč\, površje -a s: na ~u zemlje, na —u se obdržati, površina -e i: vodna, izparilna ~ kroga, površinski -a -o; površiti -im: streho — povrtati -am, povrtan -a -o, povftanje -a s: premajhno luknjo je treba povrto-vâlen -Ina -o [-In-] : ~i sveder, povrtâvati -am, povrtâvanje -a s povrten -tna -o: ~a rastlina, povrtnina -e f zelenjava z vrta, povrtninar -ja m povrtéti -im gl. vrteti: povrti se, dokler je še čas povsèm prisl. popolnoma, čisto: ~ neznan, — ga je uničil povsod prisl.: — je doma, od — prihajajo, povsôdnji -a -e in povsôden -dna -o povSéci, povščč prisL všeč, po volji, pogodu, povšččen -čna -o, povšččnost -i f povzdigniti -nem, povzdignjen -a-o: ~ roke, oči, glas; — koga v plemiški stan, ~ se nad druge, povzdig -a m, povzdiga -e f, povzdignitev -tve ž, povzdignjenec -nca m, povzdignjenka -e ž. povzdignje-nost -i ž: povzdigovati -ujem, povzdigoval -âla -o, povzdigovanje -a s: ~ koga hvaliti, ~ se nad druge, povzdigo-va len -Ina -o[-In-], povzdigovâvec -vca m povzéti -vzamem gl. vzeti, povzet -a -o: fant je povzel, kjer je brat nehal; ~ vsebino; iz tvojiii besed smo povzeli, da nas ne razumeš, — besedo; povzétje -a s: poštno —, poslati po ~u, povzèm -éma m = povzétek -tka m résumé, rekapitulacija: kratek —. povzétnica -e i l/ij/|, povzétnik -a m, povzetnfna -e ž \plačilo\-, povzémati -am. povzemanje -a povzéti 646 pozi bali s, povzemâlen -Ina -o [-In-], povzemâl-nik -a [-tin-] m \sveder\ povzpéti -pnèm se gl. vzpeti se: ~ se na goro, — se nad druge, povzpétje -a s, povzpénjati -am se, povzpénjanje -a j, po-vzpétnik -a m, povzpetin -a m parveni povzročiti -im, povzroči -ite! povzročil -ila -o, povzroččn -éna -o: ~ nesrečo, smrt; ~ komu škodo storiti, napraviti, prizadeti, povzročitev -tve ž, povzročč-nost -i i; povzročitelj -a m: — bolezni, povzročiteljica -e f; povzročati -am, povzrččanje -a s, povzročevati -üjem, povzroéevàl -àla -o, povzroèevânje -a s, povzroéevàvec -vca m, povzroèevàvka -e î, povzroéevàlen -Ina -o [-In-] péza -e i drža, sloja, vedenje, narejèn obraz, pozér -ja m kdor se rad postavlja v pozo, pozêrski -a -o, pozêrstvo -a s narejenost, zlaganost, zanesenost, požirati -am biti za model slikarju, kiparju, poziranje -a s pozaUvati -am: ~ koga, ~ se s čim pozabivljati -am gt. zabavljati, pozabâvljanje -ai: ~ čez koga pozabiti pozàbim, pozàbi -ite! pozabil -ila -o, pozâbljen -a -o, pozabljénje -a s in pozâbiti -im s stal. poud.: ~ koga ali na koga, mož je že pozabil pisati; pozabivši prisl. = pozâbeljâi : — sem še tvoje rokavice vtaknil v žep; pozâba -e ž: rešiti kaj ~e, priti v ~o, pozâblje-nost -i ž, pozàbljenec -nca m, pozâbljenka -e ž, pozâbljenCek -čka m; pozâbljati -am, pozâbljanje -a s, pozabljiv -a -o, pozabljivec -vca m, pozabljivka -e Ž, pozabljivost -i ž, pozabljivček -čka m pozabiti -Ijem, pozablj -te! pozabil -lia -o: vse žeblje — v desko pozajéti -zajàmem in -zâjmem gl. zajeti: ~ vso vodo iz posode, pozajétje -a s; pozajémati -am in -Ijem, pozajémanje -a s; pozajemâlen -Ina -o [-In-], pozaje-mâvec -vca m pozâjtrkovati -ujem in pozajtrkovàti -ùjem gl. zajtrkovati, pozâjtrkovan -a -o in pozajtrkovân -a -o pozakkniti -klénem gl. zakleniti: ^ vsa vrata, pozaklépati -am, pozaklépanje -a s pozakôniti -im, pozakônjen -a -o: ~ otroka, pozakonitev -tve ž, pozakônje-nost -i Ž. pozakônjenec -nca m, po-zakônjenka -e ž, pozakonitven -a -o [-tvan- ] pozaliti -ijem gl. liti: vse luknje ~ z asfaltom pozapraviti -im, pozaprâvljen -a -o pozapréti -èm gl. zapreti: tatove so že pozaprli, pozapirati -am, pozapiranje -a s: počasi — trgovine pozaspati -im: počasi so vsi pozaspali pozastàviti -im, pozastàvljen -a -o: po-zastavil je vse, kar je bilo količkaj vredno, pozastàvljati -am pozaužiti -žijem gl. užiti: počasi vse — pozavârovati -ujem in pozavarovâti -ùjem gl. varovati, pozavârovan -a -o, po-zavàrovanje -a s, pozavarovàvec -vca m pozavčiil -a m etnogr. pozavna -e ž glas. \instrument\, rod. mn. pozàvn, pozavnist -a m pozdraviti -im, pozdràvljen -a -o 1. zdravnik ga je dobro pozdravil, ne more se 2. vsako jutro se pozdraviva, dati koga ~ ("pustiti koga pozdravi ga v mojem imenu, rekel te je lepo pozdrav -àva m: naročiti, izročiti, vrniti mahati v — z zastavo, pozdràven -vna -o: —a [>esem, pozdrâvnica -e f; pozdrâvljati -am, pozdrâvljaj -te in -âjte! pozdràvljal -a -o in -âla -o, po-zdrâvljanje -a s in pozdravljànje -a s: mati te pozdravlja (°te pusti pozdraviti), pozdravljâvec -vca m, pozdravljàvka -e ž pozébsti -em: jarina rada pozebe, trta je pozebla, kopriva ne pozebe; pozébel -bla -o: o~ cvetje, drevje, pozéba -e r slana, pozeblina -e ž kar je po zeblo: pozébati -am, pozébanje -a s, pozében -bna -o: —a škoda Pozéjdon -a m gr. mit., Pozéjdonov -a -o; gl. ludi Poséidon pozelenéti -im gl. zeleneti, pozelenèl -éla -o, pozelenélost -i i; pozelenlti -im, poze-lêni -ite! pozelénil -lia -o, pozelenjèn -êna -o, pozelenitev -tve ž, pozelenilo -a s pozémeljski -a -o /" -milj-] = pozémski -a -o, pozemljina -e ž vrhnja plast prsti pozen -zna -o, dol. pozni -a -o: ~e ure, ~a jesen, ~o sadje, prisl. pôzno: ~ ponoči, — v noč, prim. poznéje; poznica -C ž pozna hruška, poznlk -a m in poznik -a m, poznič -Iča m žival, sad\, poznjàk -a m pozni lan, pozneti -im pozibiti in pozibati -am in -bijem gl. zibati, poziban -a-o: ~ otroka; čoln, hiša se p>oziblje, |x>zibàvati -am, pozibàvanje -a s: ladja se pozibava na valovih pozicija 647 Poženel( pozicija -e i položaj, stališče, postavka, pozicijsici -a -o: ~i boji, ~a igra pri šahu, ~a dolžina poet. poziditi in pozidati -am gl. zidati, pozidan -a -o: ~ hiše, ~ vse kamenje, pozidanost -i f, pozidâva -e f; pozidâvati -am, pozidâvanje -a j; pozidovâti -ûjem, po-zidovânje -a s, pozidovâlen -Ina -o [-In-] pozimi prisl. : ^ se smučamo, pozimski -a -o = pozimen -mna -o: ~o opravilo, ~i čas = pozimek -mka m požirati -am gl. poza pozitiven -vna -o in pôzitiven -vna -o: ~i pol, —a bilanca, ~ odgovor, rezultat, — človek, ~i izmeček, biti ~ na bacile je-tike, ~izvid, pozitivnost-i ž;pozitiv -am in pozitiv -a m slov. osnovnik, fot., trg., pozitiva -iv s mn. knjig. ; pozitivizem -zma m fil., pozitivist -a m, pozitivistka -e ž, pozitivističen -čna -o: ~a filozofija pozitrén -a m pozitivni elektron poziv -a mpovabih, klic, vpoklic : telefonski, sodni ~ na dvoboj, poziven -vna -o, pozivnica -e i; pozivati -am in -vijem ("poživljam) : ~ se na kaj sklicevati se pozlatiti -im, pozlati -ite! pozlâtil -ila -o, pozlaččn -êna -o, pozlačenje -a s, pozlâta -e ž, pozlatitev -tve ž, pozlatina -e ž |snov|, p>ozlačenost -i ž", pozlatilo -a s: v ~ dati, pozlatilen -Ina -o [-In-], pozlatar -ja m, pozlatârski -a -o, po-zlatârstvo -a s, pozlaéevâti -ùjem, pozla-êevâvec -vca m ptelu prisl. po zlu: iti ' v nič, v škodo pomamenovâti -ùjem, poznamenovânje -a s, poznâmovati -ujem, poznâmovanje -a s in poznamovâti -ùjem poznâti -znâm gl. znati : ~ koga po imenu, po hoji, — se s kom, — rastline, ~ po očeh; pozna se mu na glasu ali po glasu, da je preblajen; leta se mu ne poznajo; poznânje -as: ~ blaga, imeti poznânstvo -as: ~ s kom; poznàn -âna -o: —i ljudje, to mi ni ~o; poznànec -nca m, poznànka -e ž, poznâten -tna -o ki se da spoznati-, poznâvati -am, po-znâvanje -a s: ~ svet, metode, pozna-vâvec -vca m: ~ ženske lepote, pozna-vâvka -e ž, poznavâvski -a -o pomo- v sestavi: poznogôtski -a -o: ~i slog; poznojesénski -a -o; poznoklasičen -čna -o; poznolatinski -a -o: ~i jezik; poznopoléten -tna -o; poznoromânski -a -o pozobâti -zôbijcm gl. zobati, pozobàn -a -o: ~ grozdje, oves, koruzo; kokoši so zrnje pozobale; pozôbnica -e i pokostnica zobnih korenin pozoj -ôja m lit. zmaj, pozôjev -a -o: ~o žrelo pozèr -ôra m : v pozôru stati ; ~ na vlak pazi, vlak; —, plazovi; pozôren -rna -o: ~o spremljati kaj, ~ biti na kaj, pozornost -i ž: — zbujati, — obrniti na kaj, "pozômica -e ž oder, ospredje pozoréti -im gl. zoreti, pozôri -ite! pozôrel -éla -o, pozorélost -i ž, pozorévati -am, pozorévanje -a s, pozôrek -rka m pozno zoreč sad pozoriti -im, pozôri -ite! pozôril -ila -o, pozorjèn -êna -o: sonce žito pozori, pozorjênost -i ž; pozoritev -tve ž pozrcâlina -e f oblog na zrcalu pozvânjati -am gl. pozvoniti pozvâti pozôvem poklicati, povabiti gl. zvati, pozvân -a -o: ~ koga na dvoboj; gL tudi poziv pozvédeti -zvém, pozvédi -te! pozvédel -a -o ("pozvédla -dlo), pozvéden -a -o, po-zvédba -e ž: uradne, policijske ~e; pozvedovâti -ùjem, pozvedovânje -a s: ~ po kom, po čem, — kaj o kom, pozvedovâlen -Ina -o [-In-J, pozvedo-vâvec -vca m, pozvedovâvka -e i, pozve-dovâvski -a -o; tudi poizvedeti pozvoniti -im, pozvoni -ite! pozvônil-ila -o, pozvanjati -am, pozvanjanje -a s, po-zvončkati -âm, pozvonckàj -âjte! po-zvonékàl -âla -o, pozvončkljiti -âm, pozvončkljal -âla -o požipti -am, požagan -a -o: vsa drva veje, kline ~ požir -a m: gozdni, svetovni varen pred —om, požaren -rna -o: —i zid, red, ~a varnost, ~a bramba, —e stopnice, požarni -ega m \služba pri vojakih\, požamica -e ž bot., požarovec -vca m bot. vresje, požarišče -a s in požarišče -a s kraj, kjer gori; požarnovarnosten -tna -o: ~i predpisi predpisi za varnost pred požarom poželeti -im gl. želeti, poželen -êna -o, poželenje -a s: ~ kaj ali česa, ~ vina, ~ komu kaj, da bi prišel, poželenje po kavi, poželjiv -a -o, poželjivost -i i, poželjivec -vca m, poželjivka -e ž Požinek -nka m kr. i., Poženčan -a m: Ravnikar ~ poženid 648 piAcélica poženiti -iénim gl. ženiti, požčnjen -a -o: poženil je vse sinove, vsi moji vrstnilci so se že poženili, poženjenost -i ž poženitovanje -a s etnogr., poženitovdnjski -a -o: —i obisici požčnščiti -im se: bojevnilci so se poženščili požeruh -a m, požeruhinja -e ž, poženiSka -e ž, požeruha -e i, poženiški -a -o, požerilštvo -a s požiti -žinjem gl. žeti, požčt -a -o: ~ žito na polju; požel je velik aplavzdobit, doživel, imel, poždtje -a s-, požinjati -am, požinjanje -a s, požinjka -e ž obed po žetvi, požčtnik -a m kruh za žanjice požgiti požgem gl. žgati, požgan -a -o: — grmovje, vas, vsa drva, požig -a m, požganost -i ž, požganka -e ž prežgana juha, požganje -a i, požganica -e f = požganina -e ž \jasa v gozduj; požigati -am, požiganje -a s: ~ suhljad, grmovje, strnišče, požigžvec -vca m, požigivka -e ž, požigavski -a -o : —a strast, požigi-len -Ina -o ,f-/n-], požigalništvo -a [-(/«-] j; požgir -ja m kraj, kjer so hosto požgali: na —u raste ajda požgečkiti -âm gl. žgečkati, požgečkân -a -o >[-žg3č-]-, gl. tudi poščegetati požirati -am, požiranje -a s: ~ hrano, ~ knjige, očitke; jama požira vodo, — slino, vodo, zrak; debelo —zidava požira denar, ~ koga z očmi, požiralnik -a /■-{/«-7 m 1. med., 2. ponor v zemlji, požiralniški -a -o [-yn-]: —a jama, požirâvec -vca m: ~ plamena, požiràvka -e ž, požirâvski -a -o, požiralen -Ina -o [-In-]: ~i jašek, ~a jama; požirek -rka m: ~ vode, kravji napraviti po ~ih piti, v dolgih —ih piti, požirček -čka m: ~ žganja poživiti -im gl. živeti: malo bi še rad poživel; poživili -Im, poživi -Ite! poživil -ila -o, poživljčn -êna -o m poživljen -a -o, poživljenje -a s: to me poživi, poživljčnost -i ž in požfvljenost -i ž, poživitev -tve ž, poživilo -a s, poživilen -Ina -o [-In-]: ~a pijača, poživljati -am, poživljanje -a s, poživljâvec -vca m, poživljâvka -e ž požhiniti -im, poživinjen -a -o, poživinjenje -a s, poživinjenost -i ž, poživinjenec -nca m, poživinjenka -c ž požlaiitniti -im poplemenititi, požlâhmi -ite! požlahmil -tla -o, požlahtnjčn -êna -o in pozlahtnjen -a-o: ~ sadje; požlaht- njevâti -ûjem, požlahtnjUj -te! požlahl-njevàl -âla -o, požlahtnjevânje -a s, požlahtnjevavec -vca m požlampAti -àm gl. žlampali: krava po- žlampa pomije požlidica -e ž poledica, požliditi -im se, požl6jen -a -o: cesta se požledi požlipica -e ž plundra požoltčti -im gl. žolteti, požoltči^ -a s: koža požolti, požoltčlost -i ž, požolliti -fm, požolti -ite! požditil -ila -o, požol-tèn -êna -o: ~ se od zavisti; požoltitev -X\ež>[-Vt-] požrčšen -šna -o: na kaj, ~ kakor volk, požrčšnost -i ž, požrešnež -a m, požriš-nica -e ž, požr^nik -a m, požre$evâti -ujem, požreševanje -a s požrčd -žrem gl. žreli, požft -a-o: ~ jagodo, jezo, žalitev; marsikatero grenko —; ~ (dano) besedo prelomiti, ne je držati, zidanje požre veliko denarja, požrtija -e ž, požften -tna -o požrešen: ~ na kaj, požftnost -i ž, požrtnež -a m, požftnik -a m, požftnica -e ž požrtvovAlen -Ina -o [-In-], pož^tv0vàhJ0st -i [-In-] ž požu^ti -am: ~ komu s prstom, s pestjo zapretiti, zagroziti požArgati -am: ~ posteljo, ~ se v posteljo poždriti -im se -»■ pohiteti požvečM -žvččim, požvčči -ite! požvičil -ila -o, požvečen -a -o in požvččiti -im s stal. poud., požveček -čka m; požveko-vâli -ùjem, požvekovil -âla -o, požve-kovànje -a s požvenkljiti -àm gl. žvenkljati: ~ z denarjem požve^ti -àm gl. žveplali: trte, sode, posodo ~ požvižgati -am gl. žvižpti: ~ komu, ~ si pesem, — se na kaj, požvižgâvati -am, požvižgavanje -a j: ~ pesem, melodijo, požvižgovàti -ùjem, požvižgovàIÛe -a s, požvižgovàvec -vca m pra- predpona, pomeni davno preteklost, prvotnost; ohrani svoj poudarek: prâ-čldvek, prâdâven, pràsila; včasih pra-ponavljamo in s tem stopnjujemo pomen preteklosti pràpra-: prâprabâbica, prà-pradéd pribibica -e i, prâbâbičin -a -o pribitje-a; prtbivaiiSče-a 5 prâcélica -e f, pràcé ličen -čna -o prââi 649 priskati pršča -e ž, prdčar -ja m kdor s pračo strelja, prščnik -a m kamen za pračo; gl. tudi frača. pričlovek -čka m, pričlovčkov -a -o, pračlovčški-a -o pradaven -vna -o, prddavnina -e f pridžd in pradčd -a m, pradedov -a -o Prido -a m nacionalni muzej v Madridu pržddba -e ž, pradčben -bna -o pradomovina -e ž pridnižina -e ž phUiiktor -ja m mat., prifiktorski -a -o prifira -e ž prag priga m, mn. prdgi -ov in pragdvi -6v: hišni železniški —ovi, dneprski ~ovi, na ~u odločilnih dogodkov, na ~u novega leta, nove dobe; pometati pred svojim ~om, čez ~ stopiti; pražen -žna -o: —a deska, pražek -žka m = pražeč -žca m = pražič -a m = prdgec -gca m Pr6ga -e / kr. i., prdški -a -o, Pražšn -dna m, Pražanka -e ž prdgermdnski -a-o: ~ jezik, prdgermdn- ščina -e ž, Pragermdni -ov m mn. pragmdtika -e i opravilnik, službeni red; pragmatičen -čna -o stvaren, strokoven, posloven, vzročno zvezan: ~o pisana zgodovina; ~a sankcija zgodovinska listina Karla VI. (1713); pragmatizem -zma m fil. \smer\, pragmatist -a m, pragmatističen -čna -o prdgmdta -e ž prdgorje -a s, prdgdrstvo -a s prdgčzd -gdzda m, prdgdzden -dna -o prdh -a in -u m: cvetni, premogov, sončni —mleko v —u, — pobrisati, v — zdrobiti, prdhast -a -o prahu podoben; gl. tudi prašek in prašiti prdha -e ž trznina, tržna njiva, ledina, tržnica, prelog: pustiti —o pustiti v prelogu, na —o orati, ~o delati v prelog dati; prdšen -šna -o: ~a njiva tržna njiva, tržnica, prahati -am v prelog orati prdjčzik -zlka m prdkdmenje -a s, prdkamnina -e ž prdksa -e ž opravljanje (česa), poklic, vaja, spretnost, navada: imeti —o privatno opravljati zdravniški poklic, uriti se za ~o, biti na ~i ali v ~i v poklicnem delu, imeti (dolgo) ~o vajo, spretnost, stopiti v -—o v službo, ~ bo pokazala' delo, zdravnik splošne ~e, ~ in teorija sta dvoje; praktičen -čna -o: — človek izkušen, spreten, uporaben, (pri)ročen, to je —o nemogoče, daj mu kaj ~ega uporabnega; praktičnost -i ž, praktik -a m izkušen, vajen, spreten človek, praktika -e ž način dela, spretnost, zvijača, prakticirati -am opravljati, vaditi se: za zdaj še prakticira, tako smo doslej prakticirali, praktikant -a m začetnik, prakticizem -zma m samo na spretnost, prakso, trenuten uspeh preračunano dejanje, nenačelnost, prakti-cističen -čna -o, prdktikum -a m: fizikalni ~ Praksiteles - la m \grški kipar\, Praksitelov -a -o: ~a dela praktikabel [-alJ -bla m: odrski ~i prdkultiua -e ž, pràkultùren -ma -o >[-lt-] prdlen -Ina -o [-In-] : ~o blago, ~i prašek, ~i stroj, prâlnica -e[-ln-J ž prdlica -e i 1. srpica, 2. podajač na vodni žagi, prdličen -čna -o prdlik -a m prapodoba, prapostava praliné -ja m \bonbon\ prdmdti -ere ž, pramaterinstvo -a s prdmen -éna m: vrv v tri ~e, kita na tri ~ svetlobe, praménec -nca m, pramčnček -čka m, praménast -a -o prdméra -e ž, prdmerilo -a s prdméter-tra m prinagàn -ôna m, prànagônski -a -o prdnečdk -a m pidoblika -e ž prddče -éta m, prâoëétovstvo -a s prdploditev -tve ž pripodoba -e ž pripor -a m zastava, praporec -rca m, prdporček -čka m, pra(>orščak -a m, prâporski -a -o: ~i drog prdprabàbica -e i, prâpradèd in pràpradéd -a m, prâpravnùk -a m prdprot -i ž: vélika, orlova, sladka prâprotov -a -o in prdproten -tna -o: ~o seme, prâprotast -a-o: ~a hosta, prâprotje -a s, prâprotina -c i \nastil\, pràprotnica -e f, praprotišče -a s prdptič -Iča m pidrastlina -e ž prdsec -sca m: ~e na semenj peljati, praščev -a -o, prašiča -e ž, prasičiča -e ž, prasè -éta s, prasétina -e prasiti -i se in pràsiti -i se: svinja se prasi, prasâd -i i, pràsji -a -e; gl. tudi prašič prdsUa-ef prdskatl -am, praskaj -te in -àjte! praskal -a -o in -dla -o, praskanje -a in praskanje praskati 650 pravdo- -a s: pes praska po vratih, ~ se za ušesi, ne praskaj se, kjer te ne srbi ; prask -a m, praska -e ž: ~e po licu; ni bilo bojev, samo ~e; nekaj prask je dobil; pràskav -a -o hrapav, pràskavec -vca m, praskač -a m vino, làdati -am, prebàdanje -a s: papir ~ z iglo, ~ koga z očmi, prebadâlo -a 5 \priprava\, prebadâè -a m prebàrrati -am, prebarvanje -a s prebâviti -im, prebâvljen -a-o: ~ jed, ~ snov v sebi, — knjigo, ~ sitnega človeka ; prebàvljati -am, prebâvljanje -a s, prebavIjâvec -vca m, prebavIjàvka -e i; prebâva -e ž: težava pri ~i ali v —i, slaba —, prebâven -vna -o: ~e motnje, ~a jed, ~i sok, ~i organ, prebâvnost -i ž, prebavljiv -a -o: «—a jed, prebavljivost -i ž; prebavilo -a s, nav. mn. prebavila -il [-il], prebâvek -vka m prebedéti -im gl. bedeti, prebedèn -êna -o: ~noč >[-b3d-] prel>eliti in prebéliti -im gl. beliti, pret>éljen -a-o: — stanovanje, prebelitev -tve ž, prebéljenost -i ž preiiénda -e i nadarbina, pretiénden -dna -o nadarbinski, prebendâr -ja m = pre-béndnik -a m, prebendârski -a -o preberàèiti -im: vse mesto vse svoje dni —, ~ se z beračenjem se preživiti prebésiti -im se: pot se prebesi v dolino preliezgàti -âm [-baz-] gi. bezgati : — pipo, cev, bezgovo palico prebezàti -im gl. bežati, prebčžnik -a m, prebčžnica -e ž prebičati -am, prebičan -a -o: ~ koga prebijati -am gl. pobijati, prebijanje -a ^ in prebijânje -a s: — železo, ~ se skozi življenje, prebijâè -a m = prebijâlnik -a /■-«/1-7 m \orodje\, prebijâlo -a s \orodje\, I prebijâlen -Ina -o[-In-J, prebijâvec -vca m prebirati 653 precediti prebirati -am, prebiranje -a s: ~ solato, fižol, jagode na molicu, ~ si službe, — strune, knjige, prebirač -a m, prebi-ralnik -a [-un-] m devetogub, prebiral-nica -e [-yn-J ž luknja na piščalki, prebirùlen -Ina -o [-In-]: ~a sečnja gozd., ~i stroj; prebir -a m: na ^— imeti, na ~ ponuditi; prebiravec -vca m, prebiravka -e ž, prebirljiv -a -o, prebirek -rka m izbirek, odpadki prebiti -ijem gl. biti: krogla mu je prebila kost, — led, — kaj na dvoje, ~ si glavo, potrpljenje železne duri prebije, ~ se skozi težave, ~ se na dan, skozi sovražne čete; prebit -a-o: ~ novec preluknjan-, ni vreden —e pare; —i otrok, daj no mir! presneti, —o trdo je šlo zelo, ~o mraz je bilo zelo, močno, hudo, —o bo pogledal, prebitje -a s prebiti prebijem in star. prebôm prenesti, pretrpeti, preživeti, prebil -a-o: — noč, mraz; lahko prebijemo brez tega, veliko hudega prebôm; prebit -a -o: ~a leta, —o trpljenje, prebitek -tka m ostanek, pretek: imeti vsega na ~ prebivati -am, prebival -a -o in -àla -o, prebivanje -as: ~ v mestu, na kmetih, po kočah, prebivavec -vca m: mestni, gozdni ~ gradov, prebivâvka -e ž, prebivâvski -a -o, prebivàvstvo -a s, prebivališče -a s preblagorôden -dna -o, preblagorôdje -a s: vaše ~ prebledéti -im gl. bledeti, prebledèl -éla -o: od strahu prebledélost -i i; prebledé-vati -am, preliiedévanje -a s preblisniti -nem: misel preblisne človeka, preblisk -a m jasnina: ~ na oblačnem nebu, ~ v glavi preblizu 1. prisl.: ne hôdi mi —2. predi.: ~ mene stojiš prebloditi in preblôditi -blôdim gl bloditi prebobnati -am: vse večere prebobna, vso ulico prebobna, ves hrup prebobna prebod -ôda m gl. prebosti preboj -ôja m: ~ fronte, ~ izolanta, prebôjen -jna -o: ~a moč, napetost, prebôjnost -i ž Prebold jf-WJ -a m kr. i., v ~u, prebôldski -a -o i-ld-J, Preb01čani -ov f-lč-] m mn. preboiéti -im gl. boleti, prebolênje -a s: — bolezen, nesrečo, škodo, prebolévnik -a m rekonvalescent, prebolévnica -e ž, prebolévati -am, prebolévanje -a s prebosti -odem gl. bosti, prebodčn -ena -o: ~ z nožem, s pogledom, z očmi, — se z bodalom, prebodenost -i ž, prebode-nec -nca m, prebodenka -e ž, prebodljiv -a -o, prebodljivost -i ž; prebčd -oda m, prebodljaj -a m, prehodilo -a s \orodje\, prehoden -dna -o: —a rana = pre-bodina -e ž prebrandti -am in prebranati -am gl. bra-nati, prebranan -a -o in prebranan -a -o, prebrananost -i ž in prebrananost -i ž: ~ se detelji zelo pozna prebrati preberem gl. brati, prebran -a -o: ~ grah, ~ si službo, ~ knjigo, le preberi si, če si moreš; prebranost -i i, prebranec -nca m prebržzditi -im, prebrazden -a -o, pre- brazdenje -a s prebresti prebredem gl. bresti, prebreden -ena -o: ~ reko, prebredljiv -a -o prebridek -dka -o: ~o trpljenje, ~a smrt, ~o občutiti nesrečo prebrisan -a -o: ~a glava, ~ odgovor, človek, prebrisanec -nca m, prebrisanka -e ž, prebrisanost -i ž prebroditi -bdim gl. broditi, prebrdden -a -o: ~ vodo, težave, prebroditev -tve ž, prebrdden -dna -o prebredljiv prebrskati -am, prebrskan -a-o: — žepe, sobo, knjige; kokoši prebrskajo gredo, prebrskdvati -am, prebrskavanje -a s prebrusiti in prebnisiti -im gl. brusiti, prebrtišen -a -o prebuditi -im, prebtjdi -ite! prebudil -ila -o, prebujen -ena -o, prebujenje -a s: ~ koga iz spai^ja, iz zamišljenosti, prebu-jenost -I ž, prebujenec -nca m, prebujenka -e ž: prebudljiv -a -o, prebudljivost -i ž, prebtija -e f; prebtjjati -am, prebiijanje -as: — človeku vest prebuhati -am z buhanjem predreti, pre-bOhan -a-o: — koga pretepsti, prebu-havati -am, prebuhavanje -a s, prebtišiti -im, prebilšen -a -o: steno ~ prebunkati -am: ~ koga zaradi česa precedens -a m prejšnji primer, ki se kdo nanj sklicuje, precedžnčen -čna -o: ~i primer, —d prepir za prednost, ~i postopek precediti -im, precždi in precedi -ite! precedil -ila -o, precejčn -ena -o: mleko vino skozi cunjo precejenost -i f; precejek -jka m in precedek -dka m, precedljiv -a -o; precejati -am, precejanje precedili 654 prečutiti -a s: ~ besede, ~ komarje, slone pa puščati: precejalo -a s: — za lug = precejâlnik -af-yii-]m: precejevati -üjem, precejevânje -a s, precejevâlen -Ina -o [-In-]: ~a sita, precejevâvec -vca m, precejevâvka -e ž precej pris!, veliko, dosti: ljudi, časa, denarja, ~ debel, ~ delaven, ~ nese, ~ govori, ~ več, ~ manj, ~ lepo, ~ daleč, ~ dolp, ~ od tod; precčjšnji -a -e in precčjšen -šna -o: ~a družba, —i dohodki prècej prisl. koj, takoj, brž: — pridem, — naredi! ~ povej! ~ za oglom, — pri sosedu, ~ zjutraj; ~ ko prideš iz vasi, boš zagledal staro lipo; zagledal jo boš ko prideš iz vasi preceniti in precéniti -im gl. ceniti, pre-cénjen -a -o : preden vse blago precenimo, bo noč; to ste dobro precenili preračunali, precenjenost -i i, precenitev -tve f, precenitven -a -o f-tvan-]: precenjevati -ùjem, precenjùj -te! precenjeval -âla -o, precenjevânje -a s: ne precenjuj svoje moči! — sam sebe, svoje blago, zmožnosti; mož se precenjuje: precenjevâlen -Ina -o [-In-], precenjevavec -vca m, precenjevâvka -e f; precenô prisl. pre-poceni precip -épa m: gleženjski v ~ cepiti, v ujeti, dobiti, s —^om kamenje metati; precepiti in precépiti -im gl. cepiti, precépljen -a -o: ~ poleno, drevesce, las, precépljenec -nca m, precépljenka -e i, precepitev -tve f; precépka -e f; precépijati -am, precép-Ijanje -a s\ precepljevâti -ùjem, pre-cepljevânje -a ^ precijéâiti -im: silo blaga precijazi, leto in dan precijazi preciôzen -zna -o: ~o vedenje, ~ slog, preciôznost -i f; preciôza -e f: Moliè-rove ~e précipitât -a m kem. precizen -zna -o natančen, tanek, določen, tesen: ~a mehanika, tehnika, preciznost -i ž, precizirati -am natančno določiti, omejiti, preciziran -a -o, preciziranje -a v : ~ misel, predlog, dohodke, podatke, preciziranost -i ž precvréti -èm gl. cvreti: ~ maslo, slanino; maslo se precvre; precvft -a -o in pre-cvrèn -êna -o: ~o maslo, —a slanina; precvirati -am, precviraiye -a s *prèé prisl. proč preča -e i: na ~o počesati lase, napravili ~o, précka -e î preèakâti in preêâkati -am gl. čakati: ~ ves teden; koliko sem prečakal, da sem ic dočakal prečan -àna m, preéànka -e ž, preéànski -a -o: ~i Srbi prečastit -a -o, prečastiti -ega m \naslo\ \. prečastita -e ž, prečastitost -i ž iron.-. vaša — prééen -čna -o: ~i tram, ~a vez, prččnica -e i \črta, deska\, prččnost -i i, préënik -ami. tram, 2. del jambora, 3. tisk.. prččno -a i \pod vozom viseč zaboji prečesati -ččšem gl. česati, prečesan -a -o : ~ volno, ~ pokrajino (v vojni), pre-česavati -am, preëesàvanje -a i prečesnitl -césnem, preëésnjen -a -o in preččsniti -nem s stal. poud. gl. česniti, prečesnitev -tve ž prečesto prisl. lit. prepogosto, prevečkrat. zelo pogosto prečiniti -im, prečinil -ila -o: žito prečinitev -tve ž; prečinjati -am, pre-činjanje -a .9, precinjàvati -am, prečinja-vanje -a .v: ~ zrnje za seme prečistiti -im, prečiščen -a -o, prečiščenje -a s: ~ žito, besedilo, pojme, ~ obleko; voda se hitro prečisti, prečiščenost -i i: precisëevàti -ùjem, preëiSëevànje -a prečiščevavec -vca m, prečiščevalen -Ina -o [-In-], preèiSèevàlnica -e [-un-j ž rafinerija prečitati -am prebrati prééiti -im, préCenje -a s: — žago; précka -e f I. orodje, 2. tel., préékati -am, préékanje -a .î; ~ cesto, ~ steno alp. Prééna -e ž kr. /'., v ~i, prččenski -a -o [-čan-], Prééenéani -ov [-č»n-] m mn. prečriiiti -im, prečfnjen -a -o, prečfnjenje -a s, prečmitev -tve ž, prečrnjevati -ùjem, preèmjevànje -a i prečrtati -am, prečrtan -a -o, prečftanje -a s: — besedo, stran, napis: prečrtavati -am, prečrtavanje -a s: prečrtovati -ùjem, prečrtoval -àla -o, preërtovànje -a s prečuditi in preëùditi -im se gl. čuditi se: ne more se preéùden -dna -o: ~a lepota, ~o lep precûtl -ëùjem prebedeti: ~ noč; preëùt -a -o: zdelan od ~ih noči prečutiti in prečutiti -im gl. čutiti, preëùten -a -o: veliko — préd 655 Preddvor préd prisl prej: ~ in potlej, ~ ta dan; ~ pomisli, poilcj siori: kdor ~ pride, ~ melje, predleprisL : ravno ~ je bil tu; prédnji -a -e pred ipred/prèd] predl. I. s tožilnikom (kam?)-. ~ vas priti, ~ gozd postaviti, prédse gledati, prédme naj ne hodi, predenj vreči, — prag brskati; II. z orodnikom kaže-. ® kraj (kje?)-, ustaviti se — vasjo, stati ~ sodiščem, imeti ~ nosom, — seboj videti, hiša ~ vasjo, sedel je za mizo s knjigo ~ seboj; rogožnik za ~ vrata, ~ na stežaj odprtimi vrati; (2) čas (kdaj?) : '>•' letom, ~ našim štetjem, ~ kratkim, do ~ kratkim, — sončnim svitom, razmere ~ vojsko, čas — pustom, ljudje ~ sto leti, poezija — Prešernom; ® prednost (pred kom, čim?): odlikovati se ~ tovariši, doseči cilj ~ vsemi drugimi, v znanosti biti ~ sosedi, dati komu prostor — drugim, počastiti koga — vsemi drugimi, ~ vso javnostjo; ® navzočnost (pred kom, čim?) : ponižati se — kom, umolkniti ~ očetom, zavarovati se ~ napadom, braniti se ~ nasilnežem, skriti se — ogleduhi, govoriti — veliko množico, obsoditi kaj — vsem svetom, biti odgovoren ~ narodom, ~ zgodovino, ~ sodnikom je bil mogočnež čisto majhen; ® vzročnost (predkom, čim?) : bežati ~sovražnikom, umakniti se — nevarnostjo, tresti se ~ kaznijo, zgroziti se ~ kačo, strah ~ boleznijo, spoštovanje — oblastjo; spravite ga že kam, da bo mir ~ tem pijancem; križati se — pošastjo pred- v sestavi: ® domač in dober je a) pri pridevnikih iz predložnih zvez: pred mestom — predmésten, pred pustom predpusten, pred vojno — predvojen, pred aprilom — predaprilski, pred vrati — pred vraten; b) v samostalniških izvedenkah iz predložnih zvez: predpust, predpustnica predpustna prireditev, predpražnik otirač pred pragom (predpražni), predméstje kar je pred mcsfom, predhišje, predgorje, predmôstje, predstréSje; (D večinoma pa je prevzet po tujih zgledih in ga rajši opisujemo s pridevniki préjs-nji, prédnji, popréjSnji, prvi, osnovni: predstraža -*■ prednja straža, predpriprava prva, poprejšnja priprava, predizobrazba poprejšnja izobrazba. "predpogoj pogoj, preddélavec prvi delavec, predpravica posibna pravica: večkrat imamo za tak tuj vzorec domačo nesestavljeno besedo aH drugačno predložno zvezo z enakim pomenom: 'pred-stojèc bližnji, pred nami, predplačilo ->■ naplačilo-, predpodôba->• podoba: nekaj takih besed se je v knjižnem jeziku tako udomačilo, da jih ne moremo več pogrešati, čeprav niso dobre: predložiti, predvidevati, predstaviti predâjati -am, predajanje -a s, predaja -e ž: — poslov, predàjen -jna -o: ~a seja, predajnik -a m \oseba\, preddjnica -e ž predajni list, predajavec -vca m, predaja vka -e 7, predajàvski -a -o; predati -âm izročiti gl. dati, predan -a -o: ~ zastavo, štafetno palico; — se-»- vdati se, prepustiti se, predanost-i i-»- vdanost, ljubezen predal f -àl] -âla m: v ~ dati, zapreti, predalček -čka [-IČ-] m, predâlce -a [-le-] s, predaičast -a -o [-Ič-], predalast -a -o, predâlen -Ina -o [-In-], predalnik -a [-In-] m = predâlénik -a [-Ič-] m tisk. omara za predale: predâléje -a [-Ič-] s: leseno predalčen -čna -o [-Ič-]: ~a konstrukcija stavbe, mostu predaleč prisl: v tem greš peš je ~ segaš, ~ sklepa; daleč ~ nekje v deveti deželi predaprilski -a -o [-Is-]: ~a Jugoslavija predâvati -am: ~ kaj, o čem; predâvanje -a j: ~a na univerzi, iti k —u ali na imeti ~ predavati, govoriti-, predavâtelj -a m, predavateljica -c i, predavateljski -a -o, predavalnica -c [-In-] ž, preda-vâlen -Ina -o [-In-]: ^ dvorana, ~i red, čas "predbacivati -am očitati, oponašati komu predčasen -sna -o prezgodnji, pred (določenim) časom: —i porod, —a smrt, ~a zrelost predčlovčški -a -o kar je bilo pred človekom : ~a doba, ~o življenje preddélavec -vca m prvi delavec preddûren -ma -o: ~i prostor = pred-diiije -a s predrje, hodnik pred vežnimi vrati-, preddvérje -a s veža, preddvéren -ma -o: ~a lesa preddvôr -ôra m: srčni preddvôrski -a -o, preddvôije -a s Preddvàr -ôra m kr. t., v ~ôni, preddvôrski -a -o, Preddv0rčani -ov m mn. predebatirati 656 predlagati predebatirati -am pretresli, obravnati predejiti -džnem, predeni -ite! predejal -a -o, predejan -a -o: rolco —, ~ konje v drug hlev, ~ breme z desne rame na levo prMek -dka m sprednji del, ospredje predal [-il] -a m 1. oddelek v vlaku, v hlevu, 2. gorski prelaz, predelen -Ina -o [-In-], predelček -čka [-Ič-] m predel [-il] -a m pokrajina, del, kraj, zona, okolica, okoliš Predel [-il] -a m kr. i., predelski -a -o [-Is-] predelati -am, predelan -a-o: ~ pohištvo, hišo, obleko, roman, ~ mleko v sir, predčlanost -i ž; predelavati -am, pre-delävanje -a s, predelava -e ž; predelo-väti -üjem, predeloval -äla -o, predelovanje -a s, predelovalen -Ina -o [-In-]: ~a industrija, predelovavec -vca m, predelovavka -e ž, predelovälnica -e [-yn-] ž: ~ mesa predeliti -im, predeli in predeli -ite! predčlil -ila -o, predeljen -ena -o: ~ sobo, pre-delitev -tve ž, predeljenost -i ž, predelek -\ka[-lk-] m rubrika; predeljeväti -üjem, predeljevänje -a s, predeljevävec -vca m, predelnica -e [-In-] ž, predčlnik -a [-In-] m teh. prčden [-dan] vez.: premisli, ~ zinei; vstal je. Se ~ se je zasvitalo prčdenec -nca m = predenica •« ž bot. \zajedavka\ prčdoio -a s štrena, prčdence -a 5 predestinäcija -e ž naprejšnja določitev, predestinacljski -a -o, predestinirati -am fil., teol., predestiniran -a-o: ~ koga za kaj naprej določiti predčti -d6nem, predeni -ite! predfel -ila. -o, predčt -a -o, predetje -a s; predčvati -am in -čvljem, predčvanje -a s: bolnika ~ s postelje na posteljo, ~ se po klopi, predeveic -vka m predgUsje -a ^ Itg. prefacija, hvalnica, pred- gläsnica -e ž antifona predgorfe -a s: alpsko predgčrski -a -o predgovor -a m uvod (v knjigah); °pred-govömik -a m prejšnji govornik: moj govornik pred menoj predgridje -a s [trdnjava], predgräjski -a -o predhiSen -šna -o: ~i vrt, predhišje -a s prostor pred hišo, preddurje predhKven -vna -o, predhlčvje -a s prcdliödeii -dna -o poprejšnji: ~a obravnava. ~o opozorilo, poročilo, pred- hodnost -i ž, predhodnik -a m, pred-hddnica -e ž predica -e ž, predičin -a -o: ~o delo, ~ zaslužek predigra -e ž uvodna igra, preludij pcedih -a m preduh, luknja v ledu predilcAnt -a m protestantovski (pomožni) pridigar, predikant(ov)ski -a -o, predi-k4nt(ov)stvo -a s predilcit -a m povedek, predikdtov -a -o: ~ stavek, predikaten -tna -o povedkov, poveden; predikativen -vna -o poveden, predikatlvnost -i ž predihiica -e [-an-] ž: ~ bombaža, pre-dilničen -čna -o [-yn-] in predilniški -a -o [-yn-]: ~i prostori, —o delavstvo, predilstvo -a [-Is-] s, predilski -a -o [-is-] predfrati -am, prediranje -a s, prediren -ma -o: ~ glas, predlmost -i ž, predirač -a m \orodje\, prediraica -e ž igla za prediranje, predirljiv -a -o: ~ glas, pogled, predirljivost -i ž prediriati -am, prediijan -a-o: ~ pot prediskutirati -am obravnati, pretresti, pre- diskutiran -a -o: ~ predlog predispozidja -e ž dovzetnost, sprejemljivost, dostopnost, nagnjenje (k bolezni); pre-disponirati -am rmprej določiti; pre-disponiran -a -o: ~ (biti) za kaj predivo -a s, predivec -vca m bot. \lan\, prediven -vna -o, predivast -a -o, jredivnat -a -o prediven, predivar -ja m trgovec!, predivarica -e ž, predivovec -vca m bot. predizoitriziia -c ž-*- poprejšnja izobrazba predizpit -a m-*- poprejšnji, uvodni izpit predjed -i ž-*- prva, začetim jed predjim -čma m in predujem -jma m, predjčmen -mna -o, predjemek -mka m predjesčnski -a -o: ~i čas, predjesen -eni ž prva jesen, zgodnja jesen: na ~ je bilo predJAžnik -a m = predjužnica -e ž dopoldanska rrudica °predkaznovšn -a -o že prej kaznovan predUiaičcn -čna -o: ~e drame predkosOce -a [-le-] s zgodnji zajtrk, pred-južnik, predkosilen -Ina -or-/«-}: ~o pivo predkrSčAnski -a -o: ~a doba predkupen -pna -o: ~a pravica, predkiip -a m: pravica ~a predlagati -am, predlagan -a -o, predlaganje -a s: ~ komu kaj, ~ koga za kaj, predlagdvec -vca m, predlagavka -e ž, predlagatelj -a m predlani 657 predpoizvédba predlani = predlânskim prisl, predlânski -a -o: ~o vino, ~i sneg ptediétiti -im, predléten -a -o, predlétenje -a j: ~ desko, luknjo predlézje -a s stroj., predležen -žna -o: ~a os, ped prêdiog -ôga m 1. nasprotni spreminje-valni ~ za napredovanje, ~ sprejeti, zavrniti, odkloniti, na moj 2. slov. prepozicija: ~ z rodilnikom, predl0žen -žna -o: —a oblika, raba, zveza, —i skloni predložiti -im, predldži -itel predl0žil -ila -o, predložčn -éna -o: ~ načrt za kaj, — nov odbor, ~ kaj v potrditev, v podpis, — komu kaj, ~ račune, predložitev -tve f, predl0žek -žka m 1. slov. prefiks, 2. predolg ~ pri nogometu, 3. tisk., predlôga -e f : risalna ~ za (predelano) pesem predmàrcen -čna -o: ~e razmere predmésten -tna -o, predméstje -a s, pred- miščan -a m prêdmet in predmet -éta m 1. izvozni, potrošni, učni —, ~ razprave, pogovora, napada; 2. slov. objekt, predméten -tna -o: ~i učitelj, —i stavki, —a obravnava, predmétnost -i ž, predmétnik -a m 1. šolski 2. stekelce za mikroskopiranje predmesten -tna -o: ~a ograja, predmôstje -a .v: cesta na ~u prednimci -ev m mn. predniki, prednàmski -a -o: —i svet prednapét -a -o teh.-. ~i beton napeti, prednapétost -i i: mrežna ~ elektronke prednaiati -am: pesem ~ ->■ podajati, recitirati, deklamirati prednaznanilo -a s ^ prvo, začetno, vnaprejšnje naznanilo prédnik -a m: naši slovanski ~i, moj ~ v uradu, prednikov -a -o, prédnica -e f 1. rodovna 2. samostanska préd-ničin -a -o, prčdniški -a -o: ~a čast, prédniStvo -a s prednjeAzijski -a -o: ~e države prednjeindijski -a -o prédnji -a -e: —a stran, ~a izba, ~i zobje, —a straža, F^rednja Azija, Indija, prednjàk -ami. prvak, 2. veslač, 3. konj, prédnjik -ami. kdor stoji v vrsti pred kom, 2. — pri čevlju, pred-njačiti -im prvačiti, prednjačenje -a s prédno vez. preden Slovenski pravopis - «2 prednàs -ôsa m tel prednost -i i: — dati komu pred drugimi, imeti — pred kom, prédnosten -tna -o: ~a pravica prednožnik -a m, predn0žka -e ž, prednožiti -im, predndži -ite! prednožil -ila -o, prednoženje -a s predobčutek -tka m->- slutnja predočiti -im,predočenje-ai: — komu kaj, ~ si kaj, predočitev -tve i; predočevati -lijem, predoëevàl -âla -o, predočevanje -a S-, predočljiv -a -o, predočljivost -i ž predojiti -im, predôji -ite! predôjil -ila -o, predojèn -êna -o: ~ otroka preveč nadojiti prêdol :-oy] -ôla m vmesna dolina predôibsti -em gl. dolbsti, predôlben -a -o (°predôlbljen) >[-ub-J predominânten -tna -o prevladujoč, obvladujoč, predominânca -e ž prevlada, premoč, predominirati -am prevladati, obvladati, predominâcija -e f predomisliti -im se ali si spremeniti misel, premisliti se ali si, predomisel [-aiij -sli ž; predomišljati -am se ali si, pre-domišljanje -a s predèr -ôra m, v predoru in predoru: jeseniški prédomina -e ž geol. Prédoslje Prédoselj [-silj] i mn. kr. i., v ~ali, iz Prédoselj, prédoSki -a -o, Predosljâni -ov m mn. predôsti prisl. : imela sta dosti, ~ otrok predpâsad -pâSem: ~ si predpasnik = ~ se, predpàsnik -a m: operacijski, gumijasti predpasovâti -lijem, pred-pasovàl -âla -o, predpasovânje -a s predpécen -čna -o, predpečje -a s, pred- pttek -čka m pndpekél f-pakàif ] -klà m predpepelničen -čna -o: ~i čas, ~a nedelja = predpepelničnica -e ž >f-un-] predpisàti in predpisati -pišem ukazati, določiti, odločiti gl pisati: — komu delo, davke, red; predpis -a m, predpisovati -ùjem, predpisovàl -âla -o, predpiso-vânje -a s predplačilo -as-*- naplačilo, predplačilen -Ina -o [-In-J-*■ naplačilen, predplačnik -am-y naplačnik, naročnik, kdor naprej plačuje predpodôba -e f podoba, simbol "predp^oj -ôja m pogoj, prvi pogoj predpoizvédba -e ž -*■ uvodno, začetnu poizvedovanje ptcdpoMan 658 predsezôna predpéidan m in predpôldne s, rod. pred-pôldne in predpoldneva in predpoldnéva, predpôldne in predpôldan prisl., pred-poldànski -a -o, predpoldànji -a -e, predpôldnica -e ž malica >[-yd-] predpoléten -tna -o: ~a vročina, pred- polétje -a s zgodnje poletje predpolnočen -čna -o in predpolnôcen -čna -o >[-ifn-] predpona -e ž prefiks, predpônski -a -o: —a oblika predporočen -čna -o: ~a večeija večerja pred poroko, ~e priprave predporoden -dna -o : ~e slabosti predposiédnji -a -e predzadnji, predposléd- njič = predposlédnjikrat prisl. predpostâviti -im domnevati: predpostavimo, da -> postavimo, recimo, predposta-vitev -tve ž = predpostâva -e ž domnevanje, predpostavka -e ž podmena, domneva, predpostavljati -am suponirati, predpostàvljanje -a s, "predpostavljeni -ega m predstojnik predposteljnik -a m preproga pred posteljo, predpôsteljen -Ijna -o: ~a preproga predpôsten -tna -o: —i čas, predpôst -posta m predposTit -éta m -*■ poprednji, začetni, uvodni posvet, predposvétovanje -a s -»• prejšnje, uvodne, začetno posvetovanje predpotôpen -pna -o: ~a žival, ~e razmere, metode staroverske, nazadnjašice, predpotôpnost -i ž, predpot0pnež -a m ptedpravfca -e i posebna pravica, pravica, prednost, privilegij predpriznik -a m bedenji dan, dan aH večer pred praznikom, navečer, vigilija, predprazniški -a -o predpražnik -a m otirač pred pragom, predprdžen -žna -o pršdpreči -čžem, predprégel -gla -o, pred- prčžen -a-o: ~ kopja, predpréga -e ž predpred- v sestavi: predpredvččrajšnjim prisl., predpredzadnji -a -e predpreiskâva -e ž -*■ uvodna, začetna, poprejšnja preiskava predpretékel -têkla -o: ~i čas pluskvamperfekt, predpretêklost -i i predpriprava -e ž prva, poprejšnja, uvodna, začetna priprava predprodija -e i: ~ vstopnic, dobi se v ~i "predprôstor -ôra m veža. prehodni prostor, sprednji prostor, priklet predpust -a m, predpùsten -tna -o: ~i čas predračun -a m vnaprejšnji, približen račun predramiti in predramiti -im gl. dramiti, predrâmljen -a-o: ~ koga iz zamišljenosti, ~ se iz spanja, predramitev -tve ž, predramljati -am, predramljanje -a s predražiti -im gl. dražiti, predrdžil -ila -o: drugi kupci so me predražili, predražitev -tve ž, predraževati -lijem, predraže-vânje -a s predrégati -am, predrégan -a -o in pre-drézati -am; predrégniti -nem, pre-drégnjen -a -o predreméti in predrémati -émljem in -émam gl. dremati: ves dan predremlje predréti -drèm m -dêrem gl. dreti: ~ meiiur, kolo, pnevmatiko, jez, nasip; bula se predre; ~ (skozi) sovražne vrste; predrt -a -o: ~o kolo, ~a reč, ~o všeč mi je, ~o lačen, ti ~o fantè! predrtje -a s, predrtina -e ž predrgniti in predfgniti -nem gl. drgniti, predfgnjen -a -o: ~ podplate, hlače, komolce; preproga se predrgne predrisdd -im, predristil -ila -o, predri-sten -a-o: ~ bolnega prečistiti mu črevo prédije -a s preddurje predrobiti -im, predrôbi -ite! predrôbil -lia -o, prcdrobljèn -êna -o: — komu žile in kosti, nasuto kamenje še enkrat predromânski -a -o : —a doba predromantika -e ž, predromdntičen -čna -o, predromântik -a m predrožiti -im, predroži -ite! predr0žil -ila -o, predrož0n -êna -o : — reko, ~ prek Save, predrožitev -tve ž predrugičiti -im, predrugžčen -a -o, pre-drugàéenje -a s: ~ človeka, razmere; fant se je čisto predrugačil, predruga-čenost -i ž predfzen -zna -o: ~ fant, ~o dejanje, predfznost -i ž, predfznež -a m, pre-dfznica -e ž; predfzniti -nem se in sij kako si se predrzni 1 kaj takega storiti predsednik -a m: ~ države, društva, zadruge, predsednica -e ž, predsčdniški -a -o: ~e volitve, predsčdništvo -a s: častno —je odložil, predsedovati -lijem, predsedoval -âla -o, predsedovânje -a s: ~ društvu, zborovanju, predsédstvo -a s: delovno predsédstven -a -oj-tvan-J : ~a seja predsemènj [-minj] -mnjà m, predsemâryi -a-e: —i dan >[-sam-] predsezôna -e f, predsezônski -a -o predsinočnji 659 prefékt predsinočnji -a -e, predsinočnji m prisl. predsmften -tna -o: ^e slutnje, pred- smftnica -e ž predsnočnji -a -e, predsnočnjim prisl. predsotM -e ž prednja soba, predsoben -bna -o: —^a oprava, predsobje -a j predsodeic -dka m vnaprejšnje mnenje, mišljenje o kom, pomislek, naprejšnje nezaupanje-, imeti ~ proti čemu ali proti komu, poln —ov predsrijčnik -a m \del obleke\ predstaviti -im, predstavljen -a -o: — komu koga, ~ se komu, predstava -e ž fil., gled.-. filmska predstaven -vna -o: ~a moč = predstavnost -i i, predstavljiv -a -o, predstavljivost -i r; predstavljati -am, predstavljal -a -o in -ala -o: — se gostom, predsednik predstavlja svoje društvo; zadruge "predstavljajo važen činitelj v gospodarstvu veliko pomenijo, so velikega pomena, predstavljavec -vca m, predstav I javka -e ž, predstavljavski -a -o, predstavljalen -Ina -o [-In-] -. ~a zmožnost predstavnik -a m zastopnik, reprezentant, predstavnica -e ž zastopnica, predstavniški -a -o zastopniški, predstavništvo -a s "predstojič -eča -e bližnji, sedanji, pred nami predstojnik -a m: — oddelka, predstojnica -e ž, predstojniški -a -o, predstojništvo -a s: ~ zavoda predstdpnja -«ž -*■ prva, začetna, prednja stopnja, priprava predstriža -e i prednja straža predstrešje -a j = predstrešek -ška m, predstrešen -šna -o predšit^r -ja m zool. \polž\ predšolsid -a -o [-Is-]: ~a doba predtakt -ami. glas., 2. uvod predtiiuna -e ž šp. uvodna tekma, pred-tekmovanje -a s, predtekmovavec -vca m, predtekmovalen -Ina -o [-In-] predteiovidec -dca m zgledni telovadec predtem in predtem prisL prej: dva dni — je bil v mestu; — je bežal, ~ se je vrnil; vendar: zasleduje ga hudoben človek, pred tem beži predtisk -a m, predtiskar -ja m, predtiska- rija -e ž, predtiskati -am preduh -a m 1. dušnik: na ledu je že vse polno —ov, 2. gorska votlina, jama v gorah, gorska soteska, prediišen -šna -o, prediišek -ška m: brez ~a popiti predujem -jma m gl. predjem predvàja -e i pripravljalna, uvodna vaja predvajati -am, predvajanje -a j: ~ film vrteti, predvajavec -vca m, predvajàlen -Ina -o[-In-] predvëéraj prisi., predvčerajšnji -a -e, predvëéranji -a -e, predvčeranjim prisi, predvčerajšnjim prisi. predveêér -a m ->■ večer prej, prejšnji večer, navečer, vigilija: na — praznika (z) večer pred praznikom, predveččrek -rka m popoldanska malica predvideti -im naprej videti, pomisliti, poskrbeti gl. videti; predviden -a -o določen, preračunan, upoštet: ~i stroški; predvidevati -am, predvidévanje -a s: predvidoma prisl. kakor se zdi, vidi, kaže, po videzu (sodeč), najbrž, približno, nekako predvojaški -a-o: ~a vzgoja, pred- vojaščina -e ž predvojen -jna -o : ~e razmere predvolilen -Ina -o[-vn-] -. —a agitacija predvsèm [-dus-] pris!, dopolnjevanja in poudarjanja: povabljeni so vsi, ~ starši; zdrav, živ, ~ pa delaven; vse leto, ~ pozimi predzadnji -a -e, predzidnjič prisL = predzadnji k rat prisi predzakonski -a -o in predzâkonski -a -o: ~i otrok predzaznàmba -e : pr. prenotacija, pred-zazniimben -bna -o, predzaznamovati -lijem pr. prenotirati, predzaznàmek -mka m: uradni — predzgodovinski -a -o: —a doba, pred- zgodovina -e ž predzidje -apredziden -dna -o, predzidek -dka m: ~ hiše predzimski -a -o: ~i čas, ~o vreme, predzima -e ž = predzimek -mka m predznak -a m mat. predznamenje -a s prvo znamenje, pred-znamek -mka m, predznamba -e ž pr., predznâmben -bna -o pr., predznamovati -ùjem, predznamovàl -âla -o, pred-znamovân -a -o, predznamovânje -a s preeksisténca -e ž poprejšnje bivanje: — duše, preeksistenčen -ina -o prefàcija -e if 1. uvod v knjigi, 2. Itg. pred- glasje, prefacijski -a -o: ~i napev prefékt -a m načelnik, predstojnik, nadzornik, preféktovski -a -o: —a služba, prefektùra -e ž preferànsa 660 pregnojiti preferànsa -e i \igra na karte], preferànsen -sna -o, preferansfrati -am, preferansi-ranje -a s, preferansfst -a m preferenca -e ž prednost, preferénêen -čna -o: ~i spor prefiks -a m predpona, predhîek, prefigîrati -am slov., prefigiran -a-o: ~ glagole dajati jim predpone, prefiglranost -i i shv. sestavljenost s predpono preflnjen -a -o, preffnjenost -i ž prefrigan -a -o premetèn, pretkan, prebrisan, zvit, prevejan, nabrit: — lisjak préga -e ž zaponka, prégica -e ž, prčžica -e ž, pregàia -e f preganitl pregànem, pregani -ite! preganil -ila -o, pregânjen -a -o in pregâniti -nem J stal. poud. : ~ polo papirja, — se na troje, pregânjenost -i f, preganitev -tve i >[-gan- / -gan-] ; gl. tudi pregniti preganjati -am, pregànjanje -a j: ~ mrčes, tatove, dolgčas; nesreče me preganjajo, preganjàë -a m, preganjàSki -a -o, pre-ganjàvec -vca m, preganjàvka -e i, preganjàvski -a -o, preganjàlen -Ina -o [-In-], preganjâvica -e ž med. pregaziti in pregàziti -im gt. gaziti: — sneg, pot, °— deželo, množico pogaziti, poteptati, uničiti, zatreti; pregàz -âza m: — reke je globok pr^elj -glja m klin, ki veže jarem z ojesom Prégelj -glja m, Prégljev -a -o, prégljevski -a -o: ~i slog pregib -a m gib, členek, guba, zgib, pregiben -bna -o, pregibnost -i ž, pregibni k -a m |s/ro/|, pregibnica -e ž ]miSica\ pregibati -am in -Ijem gl. gibati, pregibanje -a s: ~ pole, bolnik se mora malo pregibilo -a s \orodje], pregibâlen -Ina -o f -In-] : ~a mišica = pregibâvka -e ž, pregibljiv -a -o: ~e besedne vrste pregibne, pregibljivost -i f, pregibljaj -a m in pregibljâj -a m pregib preglas -âsa m slov., preglasen -sna -o: ~e spremembe, preglàsnik -a m po preglasu spremenjen samoglasnik preglâsen -sna -o in preglasèn aH preglasân -snà -6 : —o govoriti preglasiti -Im, preglâsi -ite! preglâsil-ila -o, preglaščn -êna -o: vpitje je preglasilo govornika, u se preglasi v U, preglasitev -tve f; preglâSati -am, preglâSanje -a 5, preglaSevâti -lijem, preglaševanje -a j preglasoviti -ùjem, preglasovàl -âla -o, preglasovan -a -o, preglasovanje -a i: ~ koga pri glasovanju, preglasovâlen -Ina -o [-In-]: —e metode preglâvica -e f: imeti '^e s čim; delati, povzročati komu ~e preglid -éda m: zdravniški, tedenski ~ blagajne, čet; dobiti ~ čez kaj, ~ čez pokrajino, podati ~ o delu, dati komu kaj v kratek ~ zgodovine, pregleden -dna -o: ~ položaj, ~a cesta, preglédnost -i f, preglédnik -a m: računski preglédnica -e ž tabela, preglédniëen -čna -o: ~a pomanjkljivost, preglčdniški -a -o, preglednina -e i ] plačilo] preglédati -am, preglédan -a-o: — račune, čete, naloge; ni mogoče vsega polja — komu napako, pregledavati -am, pregledâvanje -a s; pregledovati -lijem, pregledovàl -âla -o, pregledovânje -a s, pregledovâvec -vca m, pregledovâvka -e Ž, pregledovâvski -a -o, pregledovâlen -Ina -o [-In-] : ~i način preglodéti in pregledati -ôdam in -ôjem gl. glodati, preglôdan -a -o in preglodân -a -o: miši so desko preglodale preglušiti -Im, pregliiši -ite! pregliišil -ila -o, pregluščn -êna -o: ~ govornika z vpitjem, bučanje valov je preglušilo grom, preglušltev -tve ž, preglušljiv -a -o, preglušljivost -i ž; pregUisevâti -lijem, pregluševil -âla -o, pregluSevânje -a i : s truščem — vse drugo pregnânten -tna -o jedrnat, klen, izrazil, pregnântnost -i ž: ~ izraza, - v izražanju pregnâti -iénem gl. gnati: ~ koga iz hiše, s polja, — si skrbi; — živino z.delom, ~ se z delom; pregnân -a -o: ~ iz domovine, ~ od dela, ~a kritika hiperkritika, pretanka, prehuda kritika. pregnânec -nca m, pregnânka -e pregnânstvo -a s: v ~u živeti; pregnâ-nost -i ž prenapetost pregnêsti -tem gl gnesti, pregnetèn -êna -o: ~ testo, pregnétati -am, pregnétanje -a s pregniti prégnem preganiti, prêgni -ite! prêgnil -lia -o, pt^gnjen -a -o in prégniti -nem j stal. poud. : ~ pismo po dolgem, pregnitev -tve ž pregniti -ijem gl gniti, pregnit -a -o: deska na vlagi pregnije, pregnitje -a s pregnojiti -im, pregnôji -ite! pregnôjil -lia -o. pregnojèn -êna -o: ~ njivo, gredo: bula se pregnoji, pregnojênost -i i, pregnojlti 661 pregnojitev -tve f; pregnôjen -jna -o: njiva je ~a preveč gnojna pregoditi -im, pregôdi -ite! pregôdil -ila -o: ~ lan; pregodèn -êna -o: ~a Iconoplja; pregôden -dna -o, pregôdnost -i ž pregodmjiti -âm gl. godrnjati: ves dan ~ pregèn -ôna m pr. : sodni pregônski -a -o; gl. tudi pregnati pregoniti -gônim gl. goniti: ~ konja sprevodni, preveč gnati, psi so pregoni I i ves gozd; živina se pregoni prepoja pregorič -6ča -e, pregoréien -čna -o, pre- gorččnik -a m pregoréti -im g!, goreti, pregôrel -éla -o: žarnica pregori, pregorélost -i ž, pregor -ôra m: gnoj na ~u preveč na soncu, pregôren -ma -o = pregorljiv -a -o, pregorljivost -i ž pregosti -gôdem I. vso noč ~,'vse je pre- godel, kar je znal, 2. pregodrnjati pregovàrjati -am, pregovârjanje -a ~ soseda, naj gre za poroka; vso noč sta se pregovarjala pričkala, ~ očetu prenžitek oporekati, ~ se s kom, pregovar-jâvec -vca m pregovoriti -im gl. govoriti: ~ koga, ni se dal —ni besede pregovoril; naj reče, kar hoče, vse mu sin pregovori oporeče, pregovorljiv -a -o : ta človek je lahko ~ ; pregôvor -a m: v ~ priti, — postati, pregovoren -rna -o: ~a resnica, zgoščenost, pregôvorski -a -o, pregôvornosl -i r pregrabiti in pregrâbiti -im gi. grabiti, pregrâbljen -a -o: senožet ves dan pregrâbek -bka m; pregrabljiv -a -o 1. kar se dà pregrabiti". ~ travnik, 2. preveč grahijiv prégrad -a m, pregrada -e f: dolinska ~ v hlevu, — za žito, pregraja -e i, prcgradek -dka m alkova, pregraden -dna -o: ~i plot pregraditi -im, pregrâdi -fte! pregradil -ila -o, pregrajèn -êna -o: — hlev s paži, njivo s plotom, pregraditev -tve ž, pregradnik -a m etnogr.: ~i pregra-dijo ženinu pot, da mora nevesto odkupiti, pregrâjati -am. pregrajevati -ùjem pregrajati -am, pregrajanje -a s: vse nam pregraja ogodrnja, prereče pregrcbati -am, pregrébanje -a s: ~ prst, žito; pregrêlKti -cm gi. grebsti, pre-grebèn -êna -o pregrebéniti -im = pregrebénati -am: ~ volno pregréha -e ž: huda pregréSen -šna -o: ~o življenje, ~a misel, -^o dejanje, pre^ešnost -i f, pregréSek -ška m, pregrešiti -im se, pregrešil -ila -o: ~ se s čim zoper zapoved, ~ se nad kom, pregrešitev -tve ž, pregrčšnež -a m, pregrešnica -e i pregréti -gréjem gl. greti : sonce je zemljo pregreto, —^ se na peči, pri delu, ~ konja; pregret -a -o: ~a jed, ~ človek, pregrétost -i ž, pregretje -a s; pregrévati -am, pregrevanje -a i, pregréven -vna -o, pregrevavec -vca m: dimnični ~ pregrinjati -am, pregrinjanje -a s: mize pregrinjalo -a s: posteljno pregrinjâ-len -Ina -o [-In-] pregristi -grizem gL gristi, pregrizen -a -o: miši so vreče pregrizle, ~ se skozi knjigo, pregrizniti -nem, pregriznjen -a -o: ~ skorjo, vsako besedo komu pregriz -a m: pregrizovati -ùjem, pre-grizoviil -âla -o, pregrizovânje -a j pregmiti pregrnem, pregfni -ite! pregfnil -ila -o, pregfnjen -a -o in pregrniti -nem s stal. poud.: sneg je čez in čez pregrnil svet, ~ se z rjuho, mizo — pogrniti, pregrnitev -tve ž pregrupirati -am preuredili, prevrstiti, drugače porazdeliti, pregrupiranje -a s, pregrupàcija -e i preguliti in preguliti -im gl. guliti, pregùljen -a -o: ~ obleko na komolcih, ~ vezi ob kolu, vrv se ob lesu preguli prehabati -âm prebiiiati gl. habati, pre- habân -a -o >[-hah- / -hfh-J prebijati -am, prehajanje -a s: vojaki prehajajo na drugo stran (reke, k sovražniku), skozi naše dežele so pogostoma prehajale turške tolpe, ~ od roda na rod ; ura prehaja prehiteva, mraz, groza me prehaja; barve prehajajo druga v drugo, glagolsko dejanje prehaja na predmet, prehajalen -Ina -o [-In-], prehajal išče -a J prehistoričen -čna -o predzgodovinski: ~e najdbe prehiteti -im gl. hiteti, prehitèn -êna -o, prehitênje -a s: ~ koga z vozom. ~ koga s snubitvijo, dobro delo se ne dâ ~ posiliti, prehitek -tka m; prehitévati -am. prehitevanje -a j: ~ koga, ura prehiteva. ~ po levi prehliden -dna -o o//prehladèn in -dân -dn.i -o: v sobi Je ~o, —o vreme prehladtti 662 prejénwd prdiladiti-fm, prehladi -fte! prehlâdil -fla -o, prehlajèn -êna -o, prehlajênje -a s: ~ otroka, testo, kruh; — meso preveč ohladiti, v glavo se —, prehlajênost -i ž, prehlajênec -nca m, prehlajênka -e ž, prehlàd -âda m: — dobiti, stakniti, zdraviti, prehlâden -dna -o: —a vročina, prehlâjati -am, prehlâjanje -a s preUapiti -im, prehlâpi -ite! prehlâpil -fla -o, prehlapljèn -êna -o, prehlàp -âpa m, prehlâpen -pna -o: —i proces, prehla-pftev -tve Ž, prehlapljfv -a -o, prehlâp-nica -e ž retorta, prehlapfna -e i sublimât, prehlâpljati -am, prehlâpljanje -a s prehod -ôda m: ~ čez mejo, ~ iz hiše V hišo, — v drugi del romana, — od pomladi na (>oletje, prehoden -dna -o: —a doba, —i glagoli, prehôdnica -e ž 1. listina, 2. bot., 3. jalova telica, pre-hôdnik -a m slov., prehôdnost -i ž tranzi-tivnost, prehodišče -a s, prehôden -dna -o: gret^n ni — prehoditi -hôdim gl. hoditi, prehôjen -a -o: ~ dolgo pot, ~ ves dan, — podplate, ~ se i hojo se preutruditi prehraniti in prehraniti -im gi hraniti, prehranjen -a -o: — otroke, družino, prehrâna -e f, prehrâmben -bna -o živilski: ~e težave s prehrano, s preživljanjem, —^i stroški za preživljanje, ~a industrija -> živilska, prehranitev -tve ž, prehranftven -a -o [-tvan-]: —i stroški; prehranjevâti -ûjem, prehranjeval -âla -o, prehranjevânje -a s: — delavce, prehranjevalen -Ina -o [-In-], prehranjevâvec -vca m, prehranjevâvka -C ž, prehranjevâvski -a -o prehvaliti in prehvâliti -im gl. hvaliti, prehvâljen -a -o: ne more — knjige, ne more se ~ z izletom, prehvaljevati -Ûjem, prehvaljevânje -a s, prehvàla -e i preigrâti -im gl. igrati: vse igre je preigral, cele noči preigra, ~ se na levo krilo ip., branivec preigra napadavca pri nogometu; preigrân -a -o: stokrat ~a skladba, ~ igravec preimenovâti -ûjem gl. imenovati, preime-novânje -a s: ~ ulice, naselja, ~ se spremeniti ime preiskati -iščem gl. iskati: ~ koga do obisti, ~ komu obisti, — hišo, vse mesto, bolnika; vse sem preiskal, pa nič našel, preiskava -e ž: začetna, uvodna, znanstvena, hišna, disciplinska pre- iskâvati -am, preiskâvanje -a «; preisko-vâti -ûjem, preiskovânje -a s, preisko-vâlo -a s, preiskovâlen -Ina -o [-In-j: ~i sodnik, preiskovâvec -vca m, pre-iskovâvka -e f, preiskovânec -nca m preiskovânka -e ž preiti preidem ali préjdem, preidi -te! prešel -šli -ô in -ô: ~ na drugo stran, na drugo točko, v enem dnevu se veliko prejde, bolezen preide ali prejde na soseda, hiša je prešla v tuje roke, prešli so lepi časi; prčšel -šla -o: ~a leta pretekla, minula, ~o blago pokvarjeno, preležano, prešlost -i ž preizkusiti -im, preizkûSen -a -o : ~ konja, motor, delovanje, ~ svoje moči, ~ se v čem, — seme na kalivost, preizkûienost -i ž, preizkûSenec -nca m, preizkûSenka -e ž, prelzkûs -am: — zavore, ~ z ognjem, — na slepo; preizkûsen -sna -o: ~i izpit, ~a vožnja, preizktišnja -e ž: — prijateljstva, opraviti —o; preizkûSati -am, preizkûSanje -a s: fantje se preizkušajo v skokih, preizkušalo -a s, pre-izkûianec -nca m \predmet, človek], preizkuSevâti -ûjem, preizkuševanje -a s, preizkuSevâvec -vca m, preizkuSevâvka -e ž, preizkuSevâlen -Ina -o [-In-], preizkuSevâlnica -e [-un-] ž: ~ parnih kotlov; gl. tudi preskusiti préj prisl. : — je bi Io tako, zdaj je drugače ; ~ premisli, potem govori; pridem ~ kakor ti; vse — ko bogat, vse ~ ko lep; malo —, — ko (je) mogoče čimprej ~ ko slej ko — zmeraj, — ali slej ga bodo prijeli; čim tem bolje; — ko prideš, bolje bo; oglasi se pri meni, — ko odideš preden, prišel je —, ko sem pričakoval; —ko še ni bilo železnic préja -e i: volnena, lanena, svilena, ple-tilna, strojna —, hoditi na —o; pripoveduje, ko da je na ~i; préjica -e ž: šivalna ~ za vezenje, préjen -jna -o, préjnat -a -o, préjast -a -o, préjec -jca m, préjka -e ž, préjevec -vca m kdor pride na prejo, préjnica -e ž prostor\, prejnina -e ž = prejnina -e i plačilo\ prejâdrati -am; — pol sveta prejâhatl -am in -šem: ~ mesto, ~ vsi deželo, ~ konja, malo se — prejecâti -im gl. ječati : vse noči preječi prejédkati -am prejémati -am in -Ijem, prejémanje -a s: plačo dobivali, prejèm -éma m: — 663 pRkipéti blaga, denaija, potrditi prejemen -mna -o: ~o potrdilo, piejčmnik -a m \oseba, naprma\, prejčnmica -e i \oseba, potrdUo\, prejémniSki -a -o, prejémek -mka m : mesečni ~i, prejémSèina -e f \pristojblna\, prejemàvec -vca m, pre-jemâvka -e ž prejénjati -am prenehati, ptcjéqjs^ -a s, piejenljâj -a m, prejei^evàti -ùjem, prejenjevàl -âla -o, prejet^vânje -a s, prejenjevâlen -Ina -o [-ht-] prejésti -jém gl. jesti, prejéden -a -o: črvi so prejedli desko, kislina prejé kovino, blago, prejéda -e i: želodčna pre-jédati -am, prejédanje -a ~ komu besede prejéti préjmem, prêjmi -fte! p^l -a -o, prejét -a-o: ~ pismo, plačilo, denar; prejmi moje pozdrave! prejétje -a s pr^ézidid -im: mesto, ~ koi^, ~ si hlače, ~ se objahati se préjkone prisl. najbrž: pridem ~ jutri, ~ je bil sosed laéjle prisl. pravkar, prej: priSel sem ravno malo pred teboj prejdj, prejôh tnedm. : joj, ~! prejokâti in prejôkati -jôkam in -čem (se) gl. jokati, prejokan -a -o: celo noč prejokovâti -ùjem, prejokovàl -âla -o, prejokovânje -a s préjSnji -a -e: mož, ~i rodovi, čase, ~o soboto prejudic -a m razsodba, ki vpliva za naprej, predsodek: s to odločitvijo je ustvaijen prejudicirati -am lu^rej določiti sodbo, prejudiciranje -a s prék -a -o: — pogled divji, ~i sod nagla, hitra sodba, prékast -a -o: ~o gledati SkilUi prék prisl. : ~ položiti, ~ iti, ~ se peljati ; vse ~ leti vprek, ~ in prčkoma prisl. prek predi, z rod.: iti, biti ~ Save, — hriba, ~ potoka, ~ ledenika, delati ~ leta, dohitijo ~ glave prek- v sestavi: prekmôrski -a -o čezmorski, Prekmùrje -a s, v ~u, iz ~a, prekmùrski -a -o, Prekmùrec -rca m, Prekmùrka -e i, prekmurSčina -e f; prekoceânski -a -o čezoceanski-, prékpot -i i; prekrâmnica -e ž bisaga; preks(i)n0čnji -a -e; prek-s6nčen -čna -o prisojen prekaditi -fm, prekâdi -fte! prekâdil -ila -o, prekajèn -êna -o, prekajênje -a j: ~ meso, ribe, čebele, prekajênost -i i. prekajenina -e ž, piekajčnec -nca m prekajen roj-, prekâjati -am, prekâjai^ -a s, prekajevâti -ùjem, piekajevàl -âla -o, prekajevânje -a s, prekajevâvec -vca m, prekajevâvka -e ž, preicajevâlen -kia -o [-ht-], prekajevâlnica -e [-vn-] ž prekâlati -am prekUtti, precepiti, prekâlan -a -o: ~ poleno prekaliti -im vzkaiiti, prekâli -fte! piekâlil -ila -o: fižol je preicaUl pokukal iz zemlje prekaliti -fm, piekâli -itel prekâUl -ila -o: ~ železo, ~ se v trdem živ1jeiQu, ~ si kri z mrzlo vodo; prekaljèn -êna -o: ~o železo, ~ značaj; prekalitev -tve ž, prekaljênost -i f; prekâljati -am, pre-kâljanje -a s prekaniti prekânim, prekâqjen-a-o : ~ koga s čim, piekânjenec -nca m, prekâ-njenka -e ž, preicânjenost -i ž, prekan-Ijiv -a -o, prekanljivost -i ž pr^p -âpa m kem. destilacija, prekâpati -am in -pijem, prekâpw -a -o, pre-kâpanje -a s, prekapâlnica -c [-In-] ž \aparat\, piekapina -e i = prekaptiina -e ž destiht, prekâpnica -e ž retorta, prekapljiv -a -o, prekapljivost -i i prekâpati -am in -Ijem gl. prekopati prekasén -snà -ô in -6 ali prekâsen -sna -o, prisl. prekâsno in prekasnô >[-kas-l-kss-J prékast -a -o prečno progast: ~a krava, ~o mišičevje, prékec -kca m \žival\ prekâSati -am, prekâSanje -a s; gl. tudi prekositi prekéSljati -am: vso noč prekaSljevâti -ùjem, prekaSljevàl -âla -o, preicašlje-vânje -a s prdcàt -âta m oddelek: ladijsid, pami srčni prelcâten -tna -o: ~a stena, prekàtnik -a m zool. prekidati -am, prekidan -a -o: ~ gnoj, sneg, pot skozi sneg, prekidâvati -am, prekidâvanje -a s prekiniti -nem pretrgati, prenehati, ustaviti, zapreti, prekinitev -tve ž prenehanje, pretrganje, ustavitev, zapora, prekinjati -am trgati, sekati, ustavljati, motiti, razdirati, prekinjàlo -a s: samodejno —, prekinjâé -a m teh. prekipéti -im gl. kipeti, prekipel -éla -o: mleko prekipi, jeza množic prekipi, prekipélost -i ž; prekipevati -am, pre-kipévanje -sls:— od sreče; prekipevajôè -6ča -c: poezija, ~a od podob prelds 664 prckoričiti pickis -a m hiperoksid ptekisati -am, prekisan -a -o, prekisanje -a j: ~ solato, prekisovàti -ùjem, pre-kisovânje -a s prékia -e f : fižolova dolga ~ dolgin, s ~o orehe klatiti, préklica -e f, préklar -ja m visoki fižol, prékloyje -a s, preklo-vina -e ž, préklovnik -a m, préklast -a -o : noge, ~ človek; préklati -am, préklanje -a ~ orehe s preklo klatiti, ~ se prepirati se, preklarija -e ž preklâdati -am, preklàdanje -a j: ~ tovor iz vagona na voz, ~ breme z rame na ramo, komaj noge prekladam, celo noč seje prekladal z desne na levo, ptekladič -a M = prekladâvec -vca m, prekladâlen -Ina -o -In-], preklâdek -dka m signakel v knjip, preklâda -e ž: okenska pre-klâdnik -a m \bruno\, prekladališče -a s, prekladarina -e ž \plaéilo\ preklipljati -am gl. preklopiti prekliti -kôljem^/. klati: ~ deblo, jabolko, bučo; poleno se je preklalo na dvoje; preklân -a -o: ~ jezik pri kači, ~a usmica zajčja, preklànost -i ž, prekôl -ôla m preklečiti -Im gl. klečati: ure in ure pre-kleči; preklečžn -a -o: vse hlače ima preklečane prekléman -a -o: ~o delo, ~i fant, hudič, preklémano prisl. -. ~ trdo mu gre, ~ res, preklémanski -a-o: ~i dedci, preklémansko prisl. prekleniti -klénem, preklêni -lté! preklênil -Ha -o, preklénjen -a-o: ~ iûvino na drug obroč prepeti, preklenltev -tve ž\ preklépati -am, preklépanje -a s preklepitl -klépljem gl. klepati, preklepàn -a -o: koso preklepàvati -am, pre-klepâvanje -a s preklepetid -àm in -ččem gl. klepetati: ves dopoldan ~ prekléstiti -im, prekléstil -a -o /n -ila -o, preklčščen -a -o: ~ drevo razredčiti veje, ~ koga pretepsti, prekléstek -tka m, preklčšček -čka m oklestek, oklešček prekiéti -kôlnem [-vn-j gl. kleti, preklét -a -o: ~ koga, ~ komu bližnje, preklétnik -a m, preklétnica -e ž, preklétje -a i, preklétev -tve ž, pieklétstvo -a s-. ~ je nad kom pteklKiti in preklicati -kličem gl. klicati: — besedo, ~ človeka vzeti mu osebne pravice; preklican -a-o: ~i smrkavec. ~a smola, preklicanec -nca m pr., preklicanka -e ž pr.; preklic -a m: ~ izgubljene osebne izkaznice, velja do ~a, preklicen -cna -opr.: ~i postopek proti pijancu preldicevâti -ùjem, preklicevàl -âla -o, preklicevânje -a s, preklicevàlen -Ina -o l-ln-], preklicevàvec -vca m preklinjati -am, preklinjanje -a s: preklinja ko Turek, preklinjevâti -ùjem, preklinje-vânje -a s, preklinjevâvec -vca m, pre-klinjevâvka -e ž, preklinjevâvski -a -o preidjuviti in prekljùvati -kljùjem in -kljùvam gl. kljuvati: pi$če prekljuje lupino preklopiti -6pim, preklôpljen -a -o in preklôpiti -im s stal. poud., preklopitev -tve Ž, preklôp -ôpa in -ôpa m, preklôpen -pna -o, preMôpnik -a m: večstopenjski, večpolni valovni preklopljlv -a -o ; preklâpljati -am, preklâpljanje -a s prekmàlu prisl. : ~ bo konec preko ->■ čez, prek prekolncâti -âm in prekobâcati -am po vseh štirih prelesti gl. kobacati: ~ se čez leso, prekobacevâti -ùjem, prekobâc-niti -nem (se) prekobâiiti -im, prekobâljen -a -o: ~ plot, prekobiliti -im prekolébati -am, prekolèb -éba m tel. prekontrolirati -am pregledati, preskusiti, prekontroliran -a-o: ~ poslovanje prekèp -ôpa m 1. kanal: Sueški 2. deh, prékopa -e ž \odvodni jarek\ prekopâti -kôpljem m -pâm gl. kopati, prekopân -a -o : ~ zemljo, vrt, vinograd, ~ potoku strugo, ~ mrliča; prekopâ-vati -am, prekopâvanje -a j; prekopovâti -ûjem, prekopovàl -âla -o, prekopovânje -a s, prekopovâvec -vca m, prekopovâlen -ina -o [-In-]: ~a dela, prekâpati -am in -pljem: ~ vinograd prekopicniti -nem, prekopicnjen -a -o, prekopicâvati -am, prekopicâvanje -a s, prekopicevâti -ùjem: otroci se prekopi-cujejo po trati preko^ti -fm gl. kopneti: sneg prekopni, hribi so prekopneli; prekôpen -pna -o: ~ kraj kjer sneg prekopni = prekôpnja -e ž, prekôpnjast -a -o: ~i grički, prekopnévati -am, prekopnévanje -a s prekorAčiti -im, prekorâèen -a -o, prekorâ-čenje -a j: ~ mejo, proračim, pooblastila, pravice prekositi 665 preiihek prekositi -im, prekôsi -itel prekôsil -ila -o, prekoSèn -êna -o: ~ koga v učenju, pri delu, z znanjem, ~ komu pot prehiteti koga; gl. tudi prekašati prekotaliti -im, prekotâli -ite! prekotàlil -ila -o: ~ sod, sod se prekotali prekôtnica -e ž diagonala, prekôten -tna -o diagonalen'. —a črta prekovdti -tijem gl. kovati, prekovàn -a -o: ~ konja, ~ sekiro v motiko, ~ pluge v meče, ~ srebro v denar, ~ dan in noč, ~ cele dni, prekčv -ôva m preicramljdti -âmgl. kramljati: marsikatero urico ~ preicrdsti -âdem se: ~ se skozi gozd prekfčiti -im : ~ si pot skozi gozd prekréliati -am prekašljati: vso zimo je prekrehal preicreiiniti -kréhnem, prekrêhni -ite! pre-krêhnil -lia -o, prekréhnjen -a -o in prekrêhniti -nem s stal. poud. : ~ jabolko, oreh, prekrèh -êha m, prekreh-Ijiv -a -o, prekrehljivost -i ž prekreniti -krenem preobrniti gl. kreniti, prekrénjen -a -o: se bo že prekrenilo na bolje, prekrenltev -tve i; prekrétnica -e ž preobrat, prelomnica prekričdti -im gl. kričati, prekričdn -a -o: — koga, otrok je vso noč prekričal prekriti -jem gl. kriti, prekrit -a -o: ~ streho, ~ jamo z listjem, prekritje -a s, prekrôv -ôva m; prekrivati -am, prekrival -a -o in -âla -o, prekrivanje -a s in prekrivânje -a s, prekrivâë -a m, prekrivâêa -e ž, prekrivâlo -a s, prekri-vâlen -ina -o [-In-] : —a dela prekrižati -am, prekrižan -a -o: ~ roke, — komu pot, račun, načrt, ~ se; prekriževâti -ujem, p^ekriževânje -a s prekriniti -im, prek^rnljen -a -o, prekfmlje-nje -asi. preveč nakrmiti, 2. ~ živino čez zimo, prekrmitev -tve ž prekrojiti -krôjim in prekrojim, prekrôji -lté! prekrôjil m prekrôjil -lia -o, pre-krôjen -a -o in prekrojèn -êna -o: ~ obleko, prekrôj -ôja m precep: v ~ cepiti, prekrojijiv -a -o, prekrojevâti -ûjem, prekrojevàl -âla -o, prekrojevânje -a s; prekrâjati -am, prekrâjanje -a s prekrôlùti -am, prekrôkan -a-o: — cele noči, cele dni prekrstiti -kfstim in -Im, prekrsti -Ite! pre-kfstil -Ila -o, prekrščen -a -o; pre-krSCevâti -ûjem, prekrSëevàl -âla -o. prekrSëevânje -a s, prek^ščevâlen -Ina -o [-ht-], prekrSëevâvec -vca m, pre-krSëevâvka -e f preicršiti in prekršiti -im gl. kršiti, prekfšen -a -o: zakon, zapoved prekfšek -ška m: kazenski prekršitev -tve ž prd(rvaviti -im, prekrvâvil -ila -o, pre-krvavljèn -êna -o: kri prekrvavi obvezo preioviti -im s krvjo oskrbeti, prekfvi -ite! prekfvil -ila -o, prekrvljên -êna -o, prekrvitev -tve ž: kožna ~ prekucniti -nem, prekûcnjen -a -o: ~ sod, ~ se z voza, prekùc -a m, prekucljâj -a m in prekûcljaj -a m, prekucljiv -a -o, prekûcnik -a m \ voz\, prekucuh -a m, pre-kucûhinja -e ž, prekucûSki -a -o, pre-kuclja -e f, prekucijski -a -o; prekucevâti -ûjem, prekucevàl -âla -o, prekucevânje -a j: ~ se po travniku prekuhati -am: ~ jed, žganje, brizgljo; riž naj se dobro prekuha ; prekûhan -a-o : ~i instrumenti, ~o meso, ~a marmelada, prekûha -e î; prekuhâvati -am, preku-hâvanje -a s; prekuhovâti -ûjem, pre-kuhovàl -âla -o, prekuhovânje -a s, prekuhovâlen -Ina -o [-In-] prekiipčevdti -ùjem gl. kupčevati, pre-kupëevânje -a f : ~ s sadjem, s poljskimi pridelki, prekupëevâvec -vca m: ~ z žitom, prekupievâvka -e f, prekupče-vâvski -a -o, prekupčija -e f preicupiti in prekùpiti -im gl. kupiti: — kaj od koga, ~ komu kaj, prekûp -a m, pre-kùpec -pca m in prekupèc -pcà m, prekûpnik -a m, prekùpniSki -a -o; prekupovâti -ùjem, prekupovânje -a s: ~ blago, konje, prekupovâvec -vca m, prekupovàvka -e i, prekupljiv -a -o prekuriti in prekûriti -im gl. kuriti: ~ peč, soba se ne dâ ~ prekAžiti -im do kraja okužiti, prekûženje -a s: ~ ljudi, čredo, prekužitev -tve ž, prekužen -žna -o prekvâsiti -im s stal. poud. in prekvasiti -im, prekvâsi -Ite! prekvâsil -ila -o, prekvâSen -a -o, prekvasitev -tve ž, prekvâSati -am, prekvišanje -a s prelâgati -am, prelâganje -a s: ~ breme, ~ verze, ~ z voza na voz prekladati, ~ iz nemščine v slovenščino, prelagâvec -vca m, prelagâvka -e ž prelahek -hka -o in prelahèk ali -hâk -hkà -ô, prisl. prelahkô: učenje jemlje ~o >[-lah-1 -loh-] prelimljati 666 prdožfti preUmljati -am gl. prelomiti )>relàt -a m \cerkveni naslov\, prelât(ov)ski -a -o, prelât(ov)stvo -a s, prelatura -e ž preUz -âza m in prelaz -a m: gorsld železniški —, prelaziti in prelâziti -im gl. laziti: vse kote ~ ptélec -Ica [-uc-] m zool. prejec: svileni, borov préléev -a -o [-yč-J prdčči -16žem gi. leči : ~ se na drugo stran, na drugo posteljo, kokoš preleže, pre-légati -am, prelégaz^ -a 5: bolezen se prelega po telesu prelékniti -nem se usiočiti se, preléknjen -a -o: kovinsko šibo prelécati -am se razgibati se, prelécanje -a s, prelekâvati -am se, prelekâvanje -a s prelén in prelèn -éna -o, prelenâriti -im, prelenârjen -a -o: celo leto — prelepiti in prelepiti -im, prelépljen -a -o, prelépljenje -a s: ~ naslov s čim, pre-lépljenost -i ž, prelepitev -tve ž, prelépek -pka m, prelépka -e ž \papirnat trak\-, prelépljati -am, prelépljanje -a s prolést -i ž lit. čar, mik, omama, prelésten -tna -o lit. očarljiv, omamen, mikaven, čaroben prelésti -lézem gi. lesti, prelézen -a -o: —' plot, polž preleze na dan malo preletéti -im gl. leteti: ptica preleti planjave in gore, letalo preleti na tisote kilometrov; groza, mraz preleti človeka; z očmi — kaj; pre lèt -éta m, preletâvati -am, preletâvanje -a s: ptiči se preletavajo; prelétati -am dov., pre létal -a -o in -âla -o, prelétan -a -o: vso vas je preletal, otrok se je preletal; prelétati -am nedov., prelétal -a -o: letala so ves dan preletala mesto ali nad mestom, vrabci se ves dan preletajo po vrtu; pre-létovati -létujem, prelétovanje -a s in preletovâti -ùjem, preletovânje -a s preleviti -fm se, prelévi -ite! prelévil-ila -o, prelevljèn -êna -o: kača se prelevi, prelevil se je v Nemca, pre levitev -tve i, prelévijati -am se preležiti -fm gl. ležati: dneve preleži, noči prepije; bolezen —, bolnik se preleži, blago se preleži; preležan -a -o: —o blago, ~ bolnik senast, preležâno$t -i ž, preleÙnec -nca m, preležanina -e ž sene prelikati -am, prelikan -a -o, prelikanje -a s: ~ perilo preliminàren -ma -o uvoden, pripravljalen-. —i mit, ~a pogajanja, ~e določbe prelisičiti -im prekaniti, prelisfčen -a -o, prelisičetye -a s: ~ koga; prelisjâfiti -im prelistati -am, preliston -a-o: ~ knjigo, prelistâvati -am, prelistâvanje -a s: ~ stare zapiske preliti -lijem, prelit -a-o: — vino, kri, železo, topove; tujo pesem ~ v domač jezik, povest se prelije v pesem, zlata barva se prelije na rdeâcasto; prelitje -a s, prelitek -tka m preliv -ami. morski 2. barvni —, 3. barvanje las: dala si je napraviti —, preliven -vna -o: —o ičorito; prelivati -am, prelival -a -o in -âla -o, prelivânje -a s in prelivanje -a s: ~ vodo, barve, glasovi se prelivajo; prelivâvec -vca m, prelivâvka -c i prélja -e ž predica prdjôb -a -o, preljiibek -bka -o, prelju- beznfv -a -o, preljùbijen -a -o prélo -a s: pre^mosti ob zimskem ~u, gremo na ~ prejo prélog -a m praiui: dati njivo v pustiti pjivo v ~u; prčložen -žna -o: ~a zemlja; prčložnica -e ž bot. Préloka -« ž kr. i., v ~i, prčloški -a -o, Prčločani -ov m mn. prekNDiti -lômim gl. lomiti, prelôm|jen -a -o : ~ palico, postavo, zapoved, besedo, prisego, post; s kom pustiti koga, spreti se s kom, odpovedati, odreči se komu, pretrgati (zvezo) s kom-, opustiti, pretrgati stike s kom, ločiti se od koga-, napraviti križ čez koga, z navado, s tradicijo opustiti navado, tradicijo, °— s preteklostjo odreči se preteklosti, obračunati z njo; prelôm -ôma m: kostni, podolžni — golenice, osi, na ~u aii ob ~u dveh dob, prelômnica -e ž: črta prelômek -mka m, prelômen -mria -o, prelomitev -tve ž, prelômnik -a m, prelomina -e ž in prelomnina -e ž \ph>skev\, prelâmljati -am, prelâmljanje -a s: ~ besedilo, — pesmi, prelamljâvec -vca m, prelamljâvka -e ž prelopititi -im z lopato obrniti, prelopâtenje -a s: ~ vrt preložiti -fm, preldži -fte! prelčžil -fla -o, preložčn -taa -o: ~ tovor z ladje na ladjo, ~ stmgo, ~ kaj na druge rame, ~ si kaj olajšati si, ~ razpravo, izpit odgoditi, ~ povest iz grščine, preložitev -tve ž. prelčžba -c ž, prel0žek -žka m olajšanje pr«Uidij 667 preiüdij -a m glas, uvodna igra, prelüdijski •a -o, preludirati -am, preludiranje -a s preMknjati -am, prelùknjan -a -o, pre-lûknjanje -a j: ~ papir, komolec se preluknja; prelüknjanost -i ž, preluk-njàlo -a s \orodje\, preliiknjičati -am Prém -a m kr. i., na ~u, prémski -a -o prem -a -o raven: ~a črta, prémost -i ž, préma -e ž \del voza\, prémica -e ž \črta\, prčmičen -čna -o, prémnik -a m žebelj pri vozu (pri premi), prémec -mca m tram po sredi stropa: ladijski ~ kljun premàgati -am, premàgan -a-o : — sovražnika, skušnjavo, bolečino, jeza ga je premagala, — se v čem, premàganec -nca m, premžganka -e ž, premagavec -vca m, premagàvka -e i, premagljiv -a -o, premagljivost -i ž; premagovati -üjem, premagovàl -äla -o, premago-vänje -a j: ~ se v pijači, — lenobo, — sam sebe, premagovävec -vca m, pre-magovâvka -e i premagnétiti -im, premagnéten -a -o, pre- magnétenje -a j: ~ kotvo premabàti in premähati -am pretepsti gi. mahati, premähan -a -o; premàhniti -nem ravnotežje zgubiti, premähnjen -a -o : tehtnica premahne, premàh -äha m = premahljäj -a m; premahovàti -ùjem, premahovàl -äla -o, premahovànje -a ^ premajäti -jém in premàjati -jam in -jem gl. majati: ~ vse kole premakniti -mäknem, premakni -ite! premaknil -ila -o, premaknjen -a -o in premakniti -nem s stal. poud.: ne premakne se z mesta, v glavi se mu je nekaj premaknilo, čas se nikamor ne premakne, premäknjenec -nca m nekoliko neumen človek, premäknjenka -e i; premaknitev -tve ž, premakljiv -a -o, premakljivost -i ž >f-mak- j -m»k-] premamiti in premamiti -im gl. mamiti, premämljen -a -o: zlato premami človeka, premämljenec -nca m, premamljen-ka -e ž, premamljiv -a -o, premamljivost -i ž, premämnik -a m, premämen -mna -o, premämnost -i ž, premama -e f = premamitev -tve ž premastiti -im premečkati, pretlačiti, pre-teptati, premâsti -ite! premastil -ila -o, premašččn -êna -o: — grozdje, sadje, premastitev -tve ž premazäti in premazati -mažem gl. mazati, premazan -a -o: ~ s lirnežem, ~ smučke, premàzanost -i ž, premàz -àza m, prem^en -zna -o: —a barva prémec -mca m gl. prem premeéicéti -àm gl. mečkati, premeékàn -a-o: ~ krompir, premeékànost -i ž, p^emečkànec -nca m >[-msč- J prenieliâUi -àm gl. mehčati, premehčan -a -o, premehéànje -a j: ~ sadje, pre-mehéànost -i i prémek -mka m opremki, podrešetina, slabo žito, prazno zrnje premeniti -im, preméni in premêni -ite! preménil -ila -o, premenjén -êna -o: ~ obleko, stanovanje; preména -e ž: glasovna premémba -e ž, premenitev -tve ž; premenjàti in premén^ti -am gl. menjati, preménjal -a -o in -âla -o, preménjan -a -o, preménjanje -a s: obleko, konje, denar, jed premenjâ-len -Ina -o [-In-J, premenljiv -a -o: ~o vreme, premenljivost -i ž, premenljivec -vca m, premenljivka -e ž; premenjevàti -ùjem, premenjevàl -âla -o, premenje-vânje -a s; premenjevâlen -Ina -o [-In-J; premenjâvati -am, premenjàvanje -a s: — vprežne konje; premenjàva -e i; preménoma prisl. prenvér -a m: zemeljski, krogelni ~ sonca, premérov -a -o, premérski -a -o, preméroma prisl. poprečno, poprek premériti -im, premérjen -a-o: ~ stanovanje, ~ pot prehoditi, z očmi ~ cesto, — koga od nog do glave, premérjenost -i f ; premérjati -am, premérjanje -a s premesiti in premésiti -im gl. mesiti, pre-méSen -a -o: testo —, premesitev -tve i, premešenost -i ž premestiti -im, premésti -ite! preméstil -ila -o, premešččn -êna -o, premeščdnje -a s in preméstiti -im s stal. poud. : — koga na drugo službeno mesto, preméSéenec -nca m, preméSéenka -e ž, premestitev -tve i; premestitven -a -o [-tvan-J: —i odlok; premčščati -am, premeščanje -a ^: ~ uslužbence; premésten -tna -o: izpiti, premestljiv -a -o: ~o pohištvo, premestljivost -i ž premešiti in premešati -am gl. mešati, premešan -a -o: — karte, ~ skuho, ~ zdravilo, vse se je premešalo; pre-meSâvati -am, premeSàvanje -a s premešetiti -im, premeSéten .-a -o, preme-sétenje -a i: vse življenje je premešetil; premeSetàriti -im, premeSetârjen -a -o prenctiti 668 premolk premetiti -méiem gl. metati, premetàn -a -o: ~ žito iz kota v kot, vse je premetal po hiši; premèt -éta m slov., tel., pre-méten -tna -o tel.; premetâvati -am, premetâvanje -a s: ~ premog, seno, ~ se od bolečin, premetič -a m, premetàvec -vca m, premetàvka -e f: ~ pri puški, premetovàti -ùjem, premetovànje -a s; premétati -am premetavati, premétanje -a s: ~ premog premetèn -êna -o: ~ človek, ~a poteza, premetênec -nca m, premetênost -i ž preméti -mânem gl. meti: ~ proso premičen -čna -o: ~ bolnik, ~a stena, ~ praznik, premičnost -i ž, premičnica -e ž: zvezda premičnina -e ž: zarubiti ~e in nepremičnine premier -a [premjé -ja] m ministrski predsednik, premierov -a -o premiêra -e ž prva predstava, prva uprizoritev, premiêrski -a -o: ~i abonma >[premjê-] prémija -e f 1. nagrada, darilo, 2. obrok zavarovalnine, 3. loterijski dobitek, pré-mijski -a -o, premiirati -am, premiiran -a -o, premiiranje -a s premik -a m: glasovni, prečni ~ čet, premikič -a m \oseba, predmet]: ~ na železnici; premikati -am in -čem, premikanje -a j: ~ vlake, čete, ~ se iz kraja v kraj, premikàlen -Ina -o f-ln-J: ~a lokomotiva, premikovâti -ùjem, pre-mikovàl -âla -o, premikovânje -a s premikâstitl -im pretepsti, premikâsten -a -o: ~ pretepače premikati -am in -čem, premikan -a -o: ~ lan, prejo, volno premfl [-il] -a-o: ~o soditi, premilosten -tna -o: ~i gospod, premilostljiv -a -o in premilostljiv -a -o preminiti -minem gl. miniti: dež premine, preminil je čas zabave, oče mu je preminil umrl; preminùl -a -o prid.: ~i časi, ~i rodovi; preminévati -am, pre-minévanje -a s preminiti -am: ^^ od groze, od mraza; prsti mu premirajo; gL tudi premreti premirje -a s: skleniti, podpisati, zavrniti, prelomiti pogoji za ~ preraisa -e ž fil. prednji stavek v sklepu, premisen -sna -o premisliti -im, premišljen -a -o: ~ kaj, premislil si ali se bo, preden lx> to storil, ^ načrt, premišljenost -i ž, premislek -a [-l»k-] m: dati komu kaj v ~ ali na s ~om kaj delati, dati komu časa za v ~ih biti, premišljati -am, premišljanje -a s; premiSljevâti -ùjem, premišljevinje -a j: ~ svoje življenje, premiSljevâlen -Ina -o [-In-], premilljevâvec -vca m, premiSljevâvka -e ž premladiti -im se, premlâdil -ila -o, pre-mlajèn -êna -o, premlajênje -a s: luna se premladi; premlâjati -am se, pre-mlâjanje -a s premiatiti in premlâtiti -im gl. mlatiti, premlâëen -a -o in premlâten -a -o, pre-mlâëenje -a s: snope koga ves dan —, premlatitev -tve ž pranléti preméljem gl. mleti, premlét -a -o, premlévati -am, premlévanje -a s: kako reč ~ vedno znova se vračati k nji preninég -a -o: ~i lenarijo, —o se govori, premndštvo -a s, premnôgokrat prisl. premdč -i in -i ž: imeti ~ nad kom, biti v premoči, premočen -čna -o ali pre-moččn ali -êân -ênà -ô -i -é premoči -môrem gl. moči: veliko, malo premore, tudi dinarja ne premore; jeza ga je premogla premagala; gL tudi premagati premočiti -mččim gl. močiti, premôCen -a -o, premočljiv -a -o, premočljivost -i ž, premočitev -tve ž premočrten -tna -o, premočftnost -i ž premodriti -im, premôdri -ite! premôdril -ila -o: ~ koga v zvijači ("nadmodriti), premodrôst -i ž premodriti -im prevleči z modro barvo, premôdri -ite! premôdril -ila -o, pre-modrèn -êna -o : ~ stene prêmog -ôga m: črni, rastlinski rudnik rjavega —a, premogov -a -o: -~e plasti, ~ prah, premogoven -vna -o: ~ svet, ~i rudnik, premôgast -a -o: ~ les, premôgar -ja m, premogôvnik -a m, premogôvniiki -a -o: —a uprava, —e naprave, premogovništvo -a s premojstriti -im, premôjstri -ite! pre- môjstril -ila -o: ~ koga v čem premàk -ôka m zmehčanie zaradi moče, premokniti -môknem, premôknil -ila -o, premôknjen -a -o, premôkel -ôkla -o: stena je premoknila premolk -a m diereza, cezura, feding: po kratkem —u, premolkniti -ôlknem, pre-môlkni -itel premôlknil -ila -o in pre-môlkniti -nem .5 stal. poud.: premolko- premolk 669 prenišati vâti -ûjem: radijski sprejemnik premol-kuje >[-iik-] premonstraténec -nca m \redovnik\, pre- monstraténski -a -o premor -ôra m prenehljaj, pavza premorožec -žca m zool. \glavonožec\ premostiti -im, premosti -ite! premôstil -ila -o, premostèn -êna -o: — reko, prepad, jarek, vod, ~ težave premagati, ~ nasprotja izravnati, premostitev -tve ž, premoščevati -ûjem, premoS6evânje -a s, premoščevšien -Ina -o [-In-]: —^a dela, premostovâti -ûjem, premostovânje -a s, premostovâlen -Ina -o [-In-] premotiti in premotiti -im gL motiti, premeten -a-o: ~ koga s čim, ~ se z delom, premotljiv -a -o premotriti -im preudiriti, premisliti, pretehtali, presoditi, pregledati premôzgati -am dodobra preštudirati, pre- môzgan -a -o : ~ knjigo prem6žen -žna -o, prem0žnost -i ž, pre-možčnje -a s: splošno ljudsko —, premoženjski -a -o: ~e razmere, —o pravo, premoženjskopršven -vna -o; prem0žnež -a m premràz prisL : je bilo ~ za delo premràza -e i: čez reko je čez ~o iti premraziti -im in premrâziti -im gL mraziti, premražen -a -o, premràženje -a i: ves se —, vso sobo je premrazil, premraže-nec -nca m, premràženka -e ž, premrâ-ženost -i ž; premražati -am, premražanje -a s, premraževdti -ûjem premréti -mKj)èm in -mfjem gl. mreti; premfl -a -o in premft -a-o: —^i prsti, ~e roke, premflost -i f in premftost -i i premrižiti -im zamrežiti, premrčžen -a -o, premrézenje -a s: pajek vse premreži, premrčženost -i ž, premreževati -ûjem, premreževal -âla -o, premreževànje -a s premfznlti -nem, premfznil -a -o: reka je premrznila (od enega brega do drugega); premrzel -zla -o in premfznjen -a -o: ~a repa, ~a reka, ~o jezero; pre-mfznjenost -i ž premùzati -am se zmuzniti se skozi kaj, premuzan -a -o; premûzniti -nem se prenačuditi in prenačuditi -im se gl. čuditi se: ni se mogel ~ prenadàleé prisl. : ~ meriš prenadebélo prisl.: ~ rezati, ~ se lagati prenadôlgo [-ug-J prisl. : — pripoveduje, pleteniči, vleče, ~ je privezan prenadrôbno prisl. : ~ opisuje, ~ melje, — je razbito prenà^ti -im se, prenagljen -a -o, pre-nàgljenje -a 5: ~ se v čem, prenàgljenost -i ž, prenâgljenec -nca m, prenâgljenka -e ž; prenagel [-gifiJ -gla -o, prenâglost -i ž, prenâglica -e i: v kaj storiti; prenàglež -a m prenagniti in prenâgniti -nem gl. nagniti: ladja se je prenagnila, pot se prenagne prenagdsto prisl. : — sajeno drevje prenahitro prisl. : — je narejeno prenajésti -jém se gL jesti, prenajéden -a -o : ~ se česa, prenajédenost -i ž naveličanost, prenajédenec -nca m naveličanec prenakràtko prisl.: ~ razlagati, ~ privezati prenakriniti -im: ~ živino preveč nakrmiti prenalâhko prisl. : ~ vzame stvar prenapéti -pnèm gl. peti, prenapét -a -o: ~ se, ~ lok, prenapétost -i ž, prenapetež -a m, prena^tnica -e ž; prenapénjati -am, prenapénjanje -a s: — vrv, žico, ~ se z delom prenapihniti -nem: ~ balon prenapolnlti in prenapôlniti -nim gl. polniti, prenapôlnjen -a -o: — kovček, — se s Cim, prenapôlnjenost -i ž: prenapolnje-vâti -ûjem, prenapolnjevàl -âla -o, pre-napolnjevânje -a s >[-yn-J prenapôn -ôna m, prenapônski -a -o prenapdr -ôra m, prenapôren -rna -o prenaràvnost prisl. : ~ pove, govori prenareditl -im gl. narediti: ~ obleko, fant se je čisto prenaredil; prenaréjati -am, prenaréjanje -as: — se v čem delati se, hinavčiti, prenaréja -e f = prenarédba -e f, prenarejênost -i ž prenaseliti -sélimgl. seliti, prenaséljen -a -o: — pokrajino, prenaséljenost -i i: zaradi ~i nastane lakota, prenaselitev -tve ž, prenaseljevâti -ûjem, prenaseljevàl -âla -o, prenaseljevànje -a s prenasititi -im gl. nasititi: ~ se česa, ~ otroka s kolači, prenasiCenost -i i: ~ zraka z vlago, prenasitljiv -a -o, pre-nasitljivost -i f prenàSati -am, prenašanje -a s: ~ tovore, ~ pošte, jezike, ~ risbo na ploščo, dobro — bolezen, ~ bolezen na druge, ~ opero po radiu, potrpežljivo ~ nesrečo, ni ga moč prenaSâvec -vca m: — l)olezni, prenaSâvka -e ž, prena-Sàlen-lna -o [-In-] prenaiirôko 670 preobiégati prenaširoko prisl. : ~ govoriti, pisati prenatânëen -čna -o: ne bodimo <—1! prenatânko prisl. : ~ obravnavati kaj prenategniti in prenatégniti -nem gl. nategniti; prenatézati -am, prenatézanje -a s prenavkréber prisl. : pot je — za moja leta prenàvljati -am, prenavljaj -te in -âjte! prenavljal -a -o in -âla -o, prenâvijanje -a s in prenavijânje -a s: ~ hišo, kri se prenavlja, s|}omladi se vse prenavlja, prenavljâvec -vca m, prenavljâvka -e i, prenavljâlen -Ina -o [-In- / : ~a dela prenavzdol [-oy] prisl. : pot gre — prenavzgor prisL : steza drži ~ prenažrčti -žrem se gl. žreti: ~ se vina prenéhati -am, prenehanje -a s: vročina bo prenehala, ~ delati ali delo ali z delom, prenéhoma prisl., prenéhljaj -a m in prenehijâj -a m: brez ~a; prenehâvati -am, prenehavanje -a s-, prenehovâti -lijem, prenehovàl -âla -o, prenehovânje -a s, prenehovâlen -Ina -o [-In-]: ~a mrzlica prenekatéri -a -o ned. z. marsikdo, marsikateri; prenekatérikrat prisl. pogosto, velikokrat prenéki -a -o ned. z. marsikdo, marsikateri: ~emu je povedala; prenékikrat pris! prenesti -nêsem gl. nesti: ~ neznanko na drugo stran mat., ~ na nov račun, to se že še prenese, vse mirno —, dosti ga prenese; prenesèn -êna -o: — pomen besede, v ~em pomenu, prenesljiv -a -o prenosen, prenések -ska m prenos preneumen -mna -o: to je že ~o! biti ~ za kaj takega; je —a, da bi ji to zaupal prenevédati -am se 1. obotavljati, obirati se, 2. zanikrno, naveličano delati, 3. delati se nevednega, neumnega, prenevédanje -a s, prenevédalo -as = prenevédanec -nca m, prenevédanka -e i, prenevédast -a -o sprenevedast prenikati -am, prenikanje -a s: vlaga pre-nika skozi strop, prenikàv -âva -o: — razum bister, ~a tla, prenlkniti -nem, prenikovâti -ùjem, prenikovânje -a s: do zadnjih globin — z razumom prenočiti -im, prenoči -ite! prenočil -lia -o, prenočen -êna -o: ~ v gostilni, ~ pri kom, ~ pod milim nebom, ~ kop pri sebi, prenočitev -tve ž; prenočevati -ùjem, prenočeval -âla -o, prenočevanje -a s; prenočišče -a s: najti dati komu prenočevališče -a s, prenočevavec -vca m, prenočevavka -e ž, prenočnina -e ž \prispevek] prenoréti -Im gl. noreti: noč in dan prenoriti -un, prenôri -Ite! prenôril -lia -o : — koga prevarati, oslepariti prenos -osa m: — knjig iz skladišča v skladišče, — računa, ~ na drugo postavko, ~ premoženja, ~ po radiu, radijski —~ sile, relejni —, prenosen -sna -o; —i pisalni stroj, ~o premoženje, prenosnost -i ž, prenosljiv -a -o, prenosljivost -i i, prenosnina -e ž \plačilo\, prenosnik -a m, prenosnica -e ž trans-misija prenositi -nosim gl. nositi, prenošen -a -o 1. koliko je že prenosil, 2. ~ otroka predolgo nositi, prenôSenost -i ž prenotâcija -e i pr. naprejšnja zaznamba, prenot irati -am prenoviti -im, prenovi -ite! prenovil -ila -o, prenovljèn -êna -o: — hišo, prostore, ~ podobo, prenovitev -tve i, prenova -e ž, prenovitven -a -o [-tvan-J : —a dela, -—i načrti preninneràci^ -« ž naročilo, naplačilo, prenumerânt -a m naročnik, naplačnik: — na knjigo, prenumerlrati -am 1. im-ročiti, naprej plačati, 2. spremeniti številke preobčuten -tna -o: ~ za bolezen, ~a izguba, preobêùtnost -i ž, preobčutljiv -a -o, preobčutljivost -i ž: živčna — aparata, preobčutljivosten -tna -o: ~a reakcija preobdivčiti -im, preobddvčen -a -o, pre-obdâvCenost -i i; preobdavëevâti -ùjem, preobdavêevânje -a s preobilen -Ina -o [-yn-], preobllnost -i [-yn-] î; preobil [-iyj -a -o, preobilica -e Ž, preobilje -a s, preobilo prisi., pre-obilokrat prisl. preobjésti -jém se gl. jesti, preobjéden -a -o : ~ se česa, preobjédenost -i i, preobjéda -e ž bot., preobjéden -dna -o objesten, preobjésten -tna -o: —i fantje, pre-objéstnost -i i, preobjédati -am se preobklâdati -am, preobklâdanje -A s: ~ koga s čim, ~ se z delom preoblačiti in preoblâéiti -im gl. oblačiti, preoblâëenje -a i: vsak dan se preoblačllnica -e [-i[-pah- / -pah-] prepàl -âla -o gl. prepasti prepaliti in prepâliti -im gl. paliti, prepâljen -a -o, prepâljenost -i ž preparâcija -e if 1. zvezek za šolske vaje, 2. priprava, preparacijski -a -o: ~e opombe preparând -a m učiteljiščnik, preparândka -ež = preparandistka -e ž učiteljiščnica, preparandija -e ž učiteljišče, preparan-dijski -a -o prepirati -am, prepâran -a -o, prepiranje -a s: komu trebuh ~ preparirati -am pripraviti, pripravljati, pre-pariranje -a j: ~ grbino, ~ žival nagatiti, preparat -a m pripravek, pri- prepttrirati 672 preplaviti gotovek: kemični mikroskopski preparâtor -ja m prepàiiti -im, preparjen -a -o, prepâijenje -a j: — perilo prepisati -pašem, prepisan -a -o, prepi-sanje -a j: ~ koga s čim, ~ si predpasnik, prepisanost -i prepis -isa m, prepâsnik -a m, prepasica -e ž opasica, prepasovati -lijem, prepasovàl -ila -o, prepasovinje -a s prepisd -pasem: dobro je prepasel čredo, vse poletje je prepasel, živina se je pre-pasla; prepisen -a -o: —o leto, ~a čreda prepisti -pidem gl. pasti -dem; prepàdel -dla -o m prepil -ila -o: ~ denar, ~a hiša, ~a kupčija, prepidlost -i i in prepilost -i ž prepiiiti -im pregraditi, prepažen -a -o: ~ hlev, prepiž -aža m, prepižek -žka m vmesna stena; prepaževiti -ûjem, pre-paževinje -a s prepeči -pêCem gl. i^i: ~ meso, prepečč- nec -nca m, prepéka -e ž klinker prepelica -e i, prepeličji -a -e: —e gnezdo, prepeličar -ja m \fiiot, pes\, prepeličarski -a -o, prepeličica -e prepeiička -e i, prepeličjak -a m \govno\ prepeljiti -péljem^/. peljati, prepeljin -a -o, prepeljinje -as: — se, ^— koga čez reko, ~ kaj na ladji, prepeljàvati -am, prepe-Ijivanje -a s: orel se prepeljava nad vrhovi, prepeljava -e f; prepeljeviti -ujem, prepeljevil -ila -o, prepeljevinje -a s: pav se prepeljuje po dvorišču prepeljiii -a m: golob preperéd -Im gl. pereti, preperèl -éla -o: platno, les preperi, preperélost -i i, preperlna -e f = preperelina -e ž; preperévati -am, preperévanje -a prei^rélast -a -o prepériti -im: — kolo, — grablje oskrbeti z novimi zobmi prepésniti -im, prepesnitev -tve ž prepčti -pnèm gl. peti pnem, prer«t -a -o: ~ pas na zadnjo luknjo; prepétje -a s\ prepénjati -am, prepénjanje -a s: tanka plast me^e se prepenja po dolini prepčti -pôjem gl. peti pojem, prepét -a -o: ~ vse pesmi, ves dan prepoje; tak glas ima, da vse prepoje; prepel se je glas si je pokvaril s petjem; prepévati -am, prepévanje -a s, prepèv -éva m, prepévek -vka m prepetnijstiti -im opehariti, prelisičiti, pre- petnâjsten -a -o, prepetnâjstenje -a s prepihati -ham in -pišem gl. pihati, prepihan -a -o: burja nas je prepihala, prepih -a m: biti na ~u, prepišen -šna -o: ~a lega, prepišnik -a m slov. pripomiški glas, prepišniški -a -o; prepihivati -am, pre-pihivanje -a s; prepihniti -nem, pre-pihnjen -a -o prepiiiti -im, prepiljen -a -o, prepiljenje -a s: — žico, križe v oknu, ~ žago, koliko se ta siromak prepili (za šolo) prepir -a m: — meid brati, — se vname, živeti v ~u s kom; prepirati -am se, prepiranje -as: — se za prazen nič; prepirljiv -a-o: — človek, prepirljivost -i f, prepirljivec -vca m, prepirljivka -e ž prepis -a m: oveijen —prepisen -sna -o: ~o podjetje, prepisek -ska m prepisiti in prepisati -pišem gl. pisati, prepisan -a-o: — na čisto, ~ nalogo od soseda, — posestvo na sina, ~ se na drugo ime, prepišnik -a m kdor prepiše ali dd prepisati, prepisnica -e ž, prepis-nina -e i, prepisninski -a -o, prepisun -a m plagiator, prepisovati -ûjem, prepiso-vinje -a s, prepisovàlen -Ina -o [-In-J, prepisovivec -vca m, prepisovâvka -e i prepitati -am: ~ prašiče preveč spitati, ~ prašiče čez zimo prepiti -pijem gl. piti, prepit -a -o: vse noči prepije, prepijančeviti -ùjem preplačiti in preplačati -am gl. plačati: blago preplačilo -a i; preplačevati -ùjem, preplačeval -ila -o, preplačevanje -as: —^ pri nakupu preplah -iha m strah in zmeda: nasUl je velik ~ preplahtiti -im gl. plahtati: ~ koga s čim prepisdcniti in preplakniti -nem gl. izplakniti: ~ perilo, preplakoviti -ùjem, preplakovàl -ila -o, preplakovànje -a s preplašiti -im, prepliši -ite! preplašil -ila -o, preplaSèn -êna -o in preplišiti -im s stal. poud.: ~ zajca, ptiča prestrašiti, pregnati, preplašenost -i ž in preplašdnost -i ž, preplišenec -nca m in preplaSênec -nca m, preplišenka -e ž in preplašenka -c ž, preplašitev -tve ž, preplašljiv -a -o, preplašljivost -i ž preplivad -am, preplavan -a -o: ~ reko, ~ koga prekositi v plavanju preplaviti -im, preplavi -ite! preplavil -ila -o, preplavljèn -êna -o m preplaviti -im preplaviti 673 prepraiâti s stal. poud.-. voda preplavi polja, pre-plaven -vna -o poplaven-. ~o ozemlje; preplavljati -am, preplavljanje -a s: Sava rada preplavlja, preplava -e ž preplaziti in preplâziti -im se gl. plaziti, preplâzen -a-o: ~ se slcozi grmovje prepleti in preplésati -ptešem gl. plesati, preplésan -a-o: ~ noč, ~ čevlje prepléskati -am, prepléskan -a -o, preplé-skanje -a s, prepléskanost -i ž, preplèsk -pléska m preplesti -plêtem gl. plesti : kite s trakovi ves dan kite so se prepletle, preplet -éta m: živčni preplétek -tka m trak v laseh; prepletèn -êna -o zvit, pretkan, prepletênec -nca m, prepletênka -e i, prepletênost -i f; preplétati -am, pre-plétanje -a s-. — plot, ~ trakove, — govor s tujkami, prepletivec -vca m prepléti -plévem gl. pleti; preplét -a -o 1. ~o korenje, 2. poblažena kletvica preplézati -am, preplézan -a-o: — steno, ograjo, — čez plot, blago se prepleza, preplézanost -i i preplézniti -nem: rokav se preplezne preplûti -plôvem in -plùjem gL pluti: ~ vsa moija, ladja je preplula tisoč milj prepliižiti -im preorati prepocéni prisl. -. ~ prodati prepocési prisl. : ~ dela, prepočdsen -sna -o : ~ delavec prepoditi -im, prepôdi -ite! prepôdil -ila -o, prepodèn -êna -o: ~ divjačino, pre-poditev -tve i prepogniti -pôgnem, prepôgni -ite! pre-pôgnil -ila -o, prepôgnjen -a -o in pre-pôgniti -nem s stal. poud.: ~ polo papirja, prepôgnjenost -i i; prepogibati -am in -bijem, prepogibanje -a s prepogosto prisl. prevečkrat = prepogôsto-krat prisl., prepogôsten -tna -o in pre-pogôst -a -o: ~o obiskovanje prepojati -am, prepôjan -a -o, prepôjanje -a s: psi prepojajo jelena po gozdu, krava se prepoja prepojiti -im, prepôji -ite! prepôjil -ila -o, prepojèn -êna -o: ~ torto z rumom, blago se prepoji z vlago, prepojênost -i i, prepojitev -tve ž, prepôj -ôja m pre-pajanje, prepojlna -e ž med. infiltrat, prepôjen -jna -o, prepàjati -am, prepaja-nje -a J ptepoka -e ž, prepôkel -kla -o režast, prepôklost -i ž Sloveafiki pravopis — 43 prepolniti in prepôlniti -im gl. polniti, prepôlnjen -a -o: ~ kleti s sadjem, prepôln -a-o: ~ biti česa, prepôlnost -i r; prepolnjeviti -ûjem, prepoinjevàl -âla -o, prepolnjevânje -a s >[-im-] prepoloviti -im, prepolôvi -ite! prepolôvil -ila -o, prepolovljèn -êna -o: ~ črto, travnik, prepolovitev -tve f; prepolâv-Ijati -am, prepolàvljanje -a s prepona -e ž: trebušna —, prepônski -a -o: ~i živec, prepônec -nca m \trta\ preporédko prisl., preporédkoma prisl. prepôrek -riča m preporod -ôda m prerod, renesansa, poživitev, preporôden -dna -o pre-roden, preporoditi -im prerodiii, preporoditelj -a m preroditelj, prepo-roditeljica -e i preroditeljica Preporod -ôda m \napredno društvo], preporôdovec -vca m pre poten ca -e i oblastnost, mogočnost, pre-poténten -tna -o (pre)oblasten, (pre)mo-gočen, prepoténtnost -i f prepotiti -im, prepôti -ite! prepôtil -ila -o, prepotèn -êna -o: ~ se v postelji, ~ obleko, prepotênost -i f prepotovâti -ùjem, prepotovàl -âla -o, prepotovan -a -o in prepotovati -ujem s stal. poud. : — dežele prepovédati -vém gl. povedati: ~ komu kaj, ~ pod kaznijo; prepovédan -a -o: ~ čas za lov, ~ sad, ~o je kaditi; prepôved -i i: uvozna —, ~ dati, izdati, ~ kršiti, — tobaka, soli, ~ na tobak, na sol; prepovédanec -nca m prepovedan gozd, prepôveden -dna -o: ~i odlok, prepovednik -a m prepovedovàti -ûjem, prepovedoval -âla -o, prepovedovânje -a s, prepovedovâlen -ina -o [-In-], prepovedovâvec -vca m prepoviti -ijem znova poviti gL poviti, prepovijati -am gL povijati: ~ otroka prepôzen -zna -o, prepôzno prisl. prepozicija -e ž predlog, prepozicijski -a -o, prepozicionâlen -Ina -o [-In-J predložen: ~i skloni prepoznâti -àm spoznati gl. poznati, pre-poznàn -a -o, prepoznanje -a i: ~ koga med-drugimi, — se po čem prepraSàti in preprašati -amgl. vprašati: ~ koga natanko izprašati, zaslišati, — se do česa, ~ pol razreda, preprašal se je skozi neznane kraje; preprasevâti -ùjem; prepraSevàl -âla -o, prepraSevànje -a s prepràti 674 preriti preprâti -pêrem gl. prati, prepràn -a -o, preprànost -i r; prepirati -am, prepiranje -a s: ~ perilo prepràziti -im, prepražen -a -o: ~ kavo, prepraženost -i i, prepraženec -nca m preprééi -préiem, preprézi -te m -ite! pre-prégel -gla -o, preprčžen -a-o 1. ~ s pajčevino, 2. — konje, preprégati -am, prepréganje -a s, prepréga -e i: konjska preprčžen -žna -o, prepregališče -a 5 preprečiti -im, preprečen -a -o, preprečenje -as: — namero, tatvino, preprečitev -tve i, preprečevati -ùjem, prepreèevânje -a s, preprečevalen -Ina -o f-ln-J: ~i ukrepi, ~o zdravstvo, preprečilo -a s, preprečevavec -vca m preprésti -prédem in preprêsti -prêdem gl. presti: pajki so vse kote prepredli; prepreden -a -o pretkan, zvit, navihan-, preprédenec -nca m, preprédenka -e i, preprédenost -i ž, preprédati -am preprézati -am prepregali prepričati -am, prepričanje -a s: na svoje oči se —: prepričan -a -o: biti — o čem ( biti ~ v kaj); prepričanost -i ž, prepričljiv -a -o, prepričljivost -i i; prepričevati -ùjem, prepričeval -âla -o, prepriëevânje -a s, prepričevšien -ina -o [-In-], prepričevalnost -i [-In-j ž, pre-priéevâvec -vca m, prepriêevâvka -e ž preproga -e ž: bosenska, linolejska bombna —, preprogar -ja m, preprôgar-ski -a -o, preprogarstvo -a s preprositi -prosim gl. prositi, preprôSen -a-o: — koga preprèst -ôsta -o: ~a obleka, naloga, ~ človek, račun, —o srce, preprôstost -i f in preprostost -i ž, prepr0stež -a m, preprčščina -e ž prepftiti -im : ~ breme prepukati -am: ~ perje, repo prepustiti -im gl. pustiti, prepuščen -êna -o: — komu svoj delež, svojo pravico, — koga njegovi usodi, — se valovom, žalosti; tur se prepusti, prepùst -a m I. prepustitev, 2. ~ na cesti, prepustitev -tve ž, prepùsten -tna -o: ~ za svetlobo, prepùstnica -e i \listina\: obmejna prepùstnik -a m cedent, prepùstnost -i f, prepustljiv -a -o; prepûSêati -am, pre-pùS&nje -a s preračunati -am, preraêùnan -a -o: ~ razdaljo, stroške, preračunljiv -a -o, preračunljivost -i i, preraéunâvati -am. preračunavanje -a .s: ~ valuto; preraêùn -a m pregled računa, preračunski -a -o prerafaelizem -zma m \umetnostna smer\. prerafaeliti -ov m mn. Iskupina angle.ikih slikarjev\, prerafaelitski -a -o: ~a šola preraiiijati -àmgl. rahljati, prerahljân -a -o: ~ zemljo, blazino, — komu kosti, prerahljànost -i r; prerahljàvati -am. prerahljavanje -a s preràmen -mna -o: ~i koš, preramnica -e ž jermen, oprta, prerâmnik -a m naramnica prerast -i r hot. zajčje uho prerâsti -râs(t)em gl. rasti: ~ druga zelišča, mah preraste kamen, ~ hlače, — otroška leta; prid. preraščen -a -o, preraščati -am, preraščanje -a s prereči -em gi. reči, prereëèn -êna -o; vse mi je prerekel prerédëiti -im, prerčdčen -a -o, preredčenje -as: — gozd, vrste vojakov so se pre-redčile, preredčenost -i ž: preredëevâti -ùjem, preredëevânje -a s; preréditi -im razredčiti prerediti -im, prerédi in prerêdi -ite! prerêdil -ila -o, prerejên -êna -o : čez zimo — vola, preréja -e i, preréjek -jka m, prereditev -tve i; preréjati -am, preréjanje -a s prerédko prisl.: ~ sejan, — prideš, pre- rédkokrat prisl. preréicati -am, prerekanje -a s: ~ komu kruh, — se s kom prepirati se; prereko-vâti -ùjem, prerekovânje -a s in prerokovati -ujem prerés prisl. : le —, vse — prerešetati -âm gl. rešetati, prerešetan -a -o : ~ žito, člane, prereSetânost -i ž, pre-rešetavati -am, prereSetâvanje -a s prerezati -režem gl. rezati, prerezan -a -o: — blago, papir, palico, prerez -éza m: podolžni, prečni —prerézen -zna -o poprečen, prerézek -zka m; prerezovâti -ùjem, prerezovânje -a s prerija -e ž severnoameriška stepa, prerijski -a -o: —i volkovi, ~i bivol preriniti -nem, prerinjen -a-o: ~ se skozi množico, ~ omaro v kot prerisati -rišem, prerisan -a -o: ~ sliko, načrt, prerisanka -e ž, preris -a m, prerisen -sna -o, prerisovâti -ûjem, prerisoval -âla -o, prerisovânje -a s, pre-risovâlen -Ina -o [-In-]: ~i papir preriti -rijem gl. riti, prerit -a -o: krt je vso gredo preril, — se skozi življei\je, pre-ritost -i i; prerivati -am, prerivaj -te in preriti 675 preservativ -âjte! prerival -a -o in -dla -o, prerivanje -a i in prerivânje -a s: krti prerivajo travnike, ljudje se prerivajo prerodtti -im, prerôdi -ite! prerôdil -ila -o, prerojen m prerojen -êna -o, prerojênje -a j: v gorskem zraku se človek ves prerodi; prerôd -ôda m, prerôden -dna -o: ~e ideje, preroditev -tve f, pre-roditelj -a m, preroditei^ki -a -o; prerojênec -nca m, prerojênka -e ž; prerâjati -am, preràjanje -a s, preroje-vânje -a s prerogativa -e ž posebna monarhova pravica prerok -ôka m: vremenski krivi —i, prerokinja -e ž, prerôSki -a -o: ~i dar; prer6štvo -a s, prerôkba -e f, preroko-vâti -ùjem, prerokovàl -âla -o, preroko-vânje -a s: ~ komu (srečo) iz zvezd, iz kart, iz kavne gošče, preročišče -a s prerômati -am, prerôman -a -o: ves svet ~ prenivéti in prervâti -rùjem gi. ruvati, preruvân -a -o in prervân -a-o: ~ rep» (če je pregosta), prer(u)vâvati -am, prer(u)vâvanje -a s presaditi -im, presàdi -ite! presâdil -ila -o, presajen -êna -o, presajênje -a j: ~ sadike, drevo; — kost, kožo, organ; — kaj iz življenja v knjigo, na oder; presajênec -nca m, presajênka -e ž, presàd -âda m: rastline za —, presàdek -dka m metastaza, presaditev -tve f; presâjati -am, presâjanje -a s, presajâvec -vca m, presajâvka -e ž; presâden -dna -o: ~a koža, presadljiv -a -o, presadlji-vost -i ž presahniti in presâhniti -sâhnem gl. sahniti: voda presahne; presâhel -hla -o in presahêl -hlà -ô in presâhnjen -a-o: ~i studeiKi, —a voda; presâhlost -i ž in presàhnjenost -i ž; presihati -am, presihanje -a s, presihajčč -oča -e: ~ studenec, ~e jezero >f -sah- / sah-] presinjati -am gl. sanjati : vso noč ~ vso mladost, kaj vse se človeku presanja ptcsiči -sežem gl. seči sežem, presčžen -a -o: ~ dolžino mize, ~ sam sebe, ~ normo, pričakovanje, presèg -éga m, presegljiv -a -o, presegljfvost -i ž, pre-sčžek -žka m: proračunski, tržni ~i, presežen -žna -o: ~a stopnja, mera, vrednost, presčžnik -a m slov., presčž-niški -a -o, presčžnost -i ž, presišiosten -tna -o : ~a stopnja e lat i v ; presegljâj -a m presežek; presegati -am presezati, pre- seganje -as: to presega vse meje, moje moči presčči -sččem presekati, prekositi gl. seči sečem, presečen -a -o: ~ travnik, ~ kosca, presečen -čna -o: —a debelina drv, presččnica -e ž geom., presečišče -a s geom., presečiščen -čna -o: —a razdalja presédati -am, presedanje -a s: — koga iz klopi v klop, preseda se od nestrpnosti, delo mu preseda; ta človek, to čakanje mi že preseda prescdéd -im gl. sedeti: ~ hlače, več let ~ v ječi, ~ kazen, presedévati -am, pre-sedévanje -a s presedléti -àm gi. sedlati, presedlan -a -o, presedlànje -a j: ~ konja, s filozofije je presedlal na ' pravo, presedljâj -a m preval: hiša stoji na ~u, presedlàvati -am, presedlâvanje -a s, presedlâvec -vca m; Presedljâj -a m kr. i., na —u preségati -am gl. preseči presejâti -sejem gl. sejati, presejàn -a -o: ~ moko, pesek, presêjati -am in presévati -am, presévanje -a s, pres^ek -vka m: ~ na njivi, pekovski —i, pre-sevâC -a m, presevâvec -vca m, presevàvka -e ž, presevâvski -a -o presékati -am in -sččem, presékan -a -o: poleno, kost, — (komu) pot, dovoz, presèk -éka m geom., teh. : podolžni préseka -e ž in preséka -e ž jasa v gozdu ; preséka -e ž: ~ na cesti prekop; pre-sekâvati -am, presekàvanje -a s presditi -sélim gl. seliti, preséljen -a -o, preséljenje -as: ~ se v mesto, — družino, preséljenec -nca m, preséljenka -e ž, preséljenost -i ž, preselitev -tve ž, preseljiv -a -o, preseljivost -i ž; preselje-vàti -ùjem; preseljevànje -a s: — narodov, preseljevàlen -Ina -o [-In-]-. ~i načrti; preseljevàvec -vca m présen -sna -o in présen -sna -o opresen: ~o maslo, sadje, zelje, na ~o slikati al jresco, na moker omet, présnec -a f-nac-] m in présnec -a. [-nae-] m 1. krtth, 2. cvetna butara, 3. bot., presnina -e ž presna zelenjava presenétiti -im, presené&n -a -o, presené-čenje -a j: ~ koga s čim, presenetljiv -a -o, presenetljivost -i ž, presenéCati -am, presenéCanje -a s Préserje -a s kr. i., v —u, préserski -a -o preservativ -a m, preservativen -vna -o varovalen, varujoč presésti 676 presnoviti presésti -sédem gl. sesti, preséden -a -o: ~ koga, — se drugam; jed, delo, govorjenje, človek mi presede; gl. tudi presedati presévati -am gl. presejati in presijati presézati -am presegali preséinik -a m gl. preseči presiliati -am gl. presahniti presija -e i -> pritisk, sila, nasilje presijàti -sijem, presijan -a -o, presijanje -a j: z žarki — človeka, presijàva -e i, presijànost -i ž, presévati -am, presévanje -a S -. luč preseva temo presOiti -im, presiljen -a -o: ~ živino z delom, ~ se z oranjem, presiljenost -i ž, presilen -Ina -o [-In-] premočan, pre-silnost -i [-In-] ž, presiljevâti -lijem, presiljevânje -a s, presila -e f: ~ nikjer ni dobra presiinti -am in -pijem, presipanje -as: ~ zrnje, ~ moko iz posode v posodo, presipàvati -am, presipàvanje -a s, presip -a m, presipnina -e ž; presiiti -spèm in -ùjem gl. suti, presùt -a -o: ~ moko, presùtje -a s presit -ita -o: ~ klobas, dobrot, učenja, presitost -i ž, presitež -a m Préska -e ž kr. i., v ~i, prčški -a -o, Préskarji -ev m mn. presloiciti in preskâkati -dčem dov., preskàkaj -àjte! preskàkal -àla -o, pre-skakovàti -ùjem, preskakovanje -a s: misel preskakuje s predmeta na predmet preskočiti -skočim gl. skočiti, preskččen -a-o: ~ jarek, oviro, — vrsto (pri branju), ~ koga pri napredovanju, preskôk -ôka in -ôka m, preskččen -čna -o: ~a vrvca, palica; preskočljiv -a -o preskrbéti -im gl. skrbeti, preskrbljèn -êna -o: ~ si dovoljenje, ~ se s čim, pre-skrbljênec -nca m, preskrbljênka -e ž, preskrbljênost -i ž; preskfto -e i: ~ z živih, preskfben -bna -o: ~i stroški, —^i dan, preskrbnina -e f: pravica do ~e, preskrbovàti -ùjem, preskrbovànje -a s, preskrbovânec -nca m, preskrbo-vànka -e ž, preskrbovàlen -Ina -o [rin-], preskrbovàlnica -e [-yn-J ž, preskrbo-vâvec-vca m presicdsiti -im, preskùSeh -a -o: ~ srečo, motor, preskùs -a m, preskùSati -am presiaditi -im preveč sladkati, preslàdi -ite! preslàdil -ila -o, preslajèn -êna -o: ~ kavo, preslâjati -am présiec -a f-hc-J m: — pri stružnici, kozji ~bot. preslédek -dka m: ~ v ograji, v živi meji, — med besedami, med črkami, stop-niščni ~ podest, dati poljščini tri leta ~a, preslédkast -a -o: ~a detelja, ~o blago obrabljeno, redko —a ruda, pre-slédje -a s, preslédnica -e ž \tipka\ presiégast -a -o: —a njiva ima presledke med žitom; zid je če kamni ali les trgajo, motijo zidno ploskev preslepiti -im, preslépi -ite! preslépil -ila -o, preslepljèn -êna -o: — koga s čim, preslepljênost -i i, preslepljênec -nca m, preslepljênka -e f présika -e i 1. rastlina, 2. orodje: sorodstvo po ~i, presličen -čna -o, preslička -e ž bot., préslièar -ja m \izdelovavec\, prčslič-nina -e ž bot., présliënice -ic ž mn. bol. préslié -a m:— pri vinski stiskalnki preslikati -am, preslikan -a -o, preslikanje -a s: ~ sobo; preslikàvati -am, pre-slikàvanje -a s, preslikovàti -ùjem preslišati -im, preslišan -a -o, preslišanje -a s: preslišal je očetove t^ede jih ni slišal (vsaj na videz) •, bil je gliih ko zemlja, pa je spet preslišal dobU sluh-, koliko sem jih moral ~ zaradi tega; presliševdti -ùjem,'presliSevànje -a s preslonéti -im gL sloneti: ure in ure je preslonel na ograji presiâSka -e ž avdicija v gledališču présmec -a [-nac-] m presnec, cvetna butara presmoliti -im s smolo prevleči, piesmôli -ite! presmôlil-ila -o, presmoljèn -êna -o : ~ tla, presmolitev -tve i présnec -a [-nac-] m in prêsnec -a [-nac-] m gL presen presnémati -am in -Ijem, presnémek -mka m presnét -a -o: ~i otroci, ~a reč vražja, presnéto prisL : ~ dobro vem, ~ dežuje, — daleč, ~ dobro mu gre, ~ je ljudi presnéti -snàmem gL sneti: vino ~ pretočiti, — pesem na magnetofonski trak, presnétek -tka m: - s plošče na trak presnina -e ž gL presen presnoviti -ùjem spremenili (tkavsko) osnovo gL snovati, presnovàn -a -o presnoviti -im spremeniti, predelati snov, presnôvi -Ite! presnôvil -lia -o, presnov-Ijèn -êna -o: — hrano, v prebavilih se vse presnovi, presnovitev -tve i, presnôva -e ž metabolizem, presnôvek -vka m presnoviti 677 prestréëi produkt presnove, presnôven -vna -o: ~e motnje, presnovilo -a s organ za presnovo; presnavljati -am, presnâvljanje -a s, presnavljàlen - Ina -o [-In-] presoditi in presoditi -im gl. soditi, pre-sôjen -a -o : ~ položaj, človeka, presôden -dna -o razumen, kritičen, presôdnost -i ž, presodljiv -a -o, presodljivost -i ž, pre-sodnik -a m; presojati -am, presojanje -a s, presôja -e ž; odločiti po prosti ~i, presojevati -ûjem, presojevânje -a s, presojevàlen -Ina -o [-In-J, presojevâvec -vca m, presojevâvka -e ž presojen -jna -o: —o steklo, presôjnost -i ž presoliti -im, presôli -ite! presolil -ila -o, presoljèn -êna -o: —jed presončiti -im: ~ posteljnino, obleko presôrtati -am agr. spremeniti sorto, presôtian -a -o, presôrtanje -a s: ~ krompir prespâti -im gl. spati, prespan -a-o: ~ noč, ~ se spočiti se, medved prespi zimo; prespal se bo, pa bo spet dober; to reč moraš — presičen -čna -o prisrčen: ~o objeti, ljubiti koga, presrčnost -i ž presrédek -dka m med. srednji del présta -e f, prest ica -e ž, préstar -ja m prestaréti -im, prestarèl -éla -o = pre- stàrati -am se, prestaran -a -o prestiti -stojim gi. stati: cele dneve prestoji pri štedilniku, vso vožnjo po navadi prestoji, ure in ure je prestal v čakalnici; prestan -a -o: ~a voda, jed; prestajati -am, prestajanje -a s prestiti -stanem: ~ kaj hudega, ~ bolezen preboleti, prebiti, premagati, ~ kazen ->• prebiti prestiviti -im: ~ mizo, mejnik, ~ koga iz Kopra v Ljubljano, ~ se drugam, ~ iz nemščine v slovenščino prevesti, preložiti, prestav Ijenec -nca m, prestava -e ž; ~e na motorju, prestavljiv -a -o, prestavljivost -i ž, prestavitev -tve ž, prestavttven -a -o [-tvan-]: ~i dekret, prestavljati -am gi. nastavljati, prestavljanje -a s in prestavljanje -a s, pre-stavljàvec -vca m: — mejnikov, prestav-Ijivka -e ž, prestavljič -a m pr^ének -nka m vmesna stena présti prédem in prêsti predem, prédi -te in prêdi -ite! prédel -dla -o in prêdel prêdla -o in prèl -éla -o, préden -a -o in predin -êna -o, prédenje -a s in pre- dênje -a s: pajek prede mrežo, predica prede, mačka prede prestirati -am gl. prestreti prestiž -a m ugled, veljava, prestižen -žna -o : —o vprašanje vprašanje veljave, ugleda prestliti -stéljem gl. stlati, piestlin -a -o: — živini, — posteljo, prestiljati -am, prestiljanje -a s presto [presto] it. prisi. glas. hitro, živo; prestissimo [prestisimoj prisl. glas. zelo hitro, zelo živo prêstol/^-0/7 -ôla m, na prestôlu in prestolu: krajev zasesti ~u se odpovedati, s —a koga pahniti, prestôlen -Ina -o [-In-] : ~i govor, prestôlnica -e [-In-] ž glavno mesto, prest01ničen -čna -o [-In-], prestolovàti -ûjem, prestolovàl -àla -o, prestolovânje -a s; prestolonaslédnik -a m, prestolonaslédnica -e i, prestolo-naslédstvo -a s prestopiti in prestôpiti -im gl. stopiti, pre-stôpljen -a -o: ne morem se ~ napraviti koraka, — prag, — (si) nogo z napačnim gibom poškodovati, — mero, postavo, ukaz, pooblastilo ; na levo stran, k drugi veri, v drugo stranko, na drug vlak; voda prestopi bregove; ~ se z noge na nogo; prestop -ôpa m, prestôpen -pna -o: ~o leto, ~a postaja, prestôpek -pka m: disciplinski, devizni —, prestôpnik -a m, prestôpnica -e ž; prestôpati -am, prestôpanje -a s prestridati -am, prestràdal -a -o in -àla -o, prestràdan -a -o, prestràdanec -nca m, prestradanka -e ž, prestràdanost -i ž prestràn -a -o: —a polja, prestrànost -i î, prestrânstvo -a s Prestrànek -nka m kr. i., v ~u prestrašiti -im, prestrašil -ila -o in prestrâ-šiti -im gl. strašiti, prestrašen -a -o: ~ otroka, — se dogodkov, prestrišenec -nca m, prestrašenka -e i, prestrašenost -i Ž, prestrašitev -tve ž, prestrašljiv -a -o, prestrašljivost -i ž prestréëi -strežem gl. streči, prestrčžen -a -o: ~ udarec, žogo, pismo, ~ kaplje v kozarec, — vsako biesedo, ~ komu pot, prestréga -e ž, prestrèz -éza m, nav. mn. prestrézi -ov 1. naprave za prestrezanje snega na strehi, 1. lovina; prestrézen -zna -o, prestrégati -am in prestrézati -am, prestréganje -a. s in prestrézanje -a s, prestrezâlo -a î: ~ za čebehii roj prestreliti 678 pretakniti prestreliti -im, prestréli in presiréli -ilel prestrélil -ila -o; prestreljen -éna -o: ~a pljuča, ~ tisk razmaknjen, prestrél [-él] -a m, prestrélen -Ina -o [-In-]: —a rana = prestrelina -e ž, prestrélki -ov [-Ik-] m mn. posamezni streli prestréiiti -im, prestréSen -a -o: z ledeno skorjo ~ grm prestréti -strèm, prestri -ite! prestri -a -o, prestft -a -o: ~ mizo s prtom, prestirati -am, prestiràlo -a s: platneno — prestriči -ižem gl. striči, prestrižen -a -o: ~ nit, ~ komu besedo, prestrigovati -ijjem, prestrigovàl -âla -o, prestrigo-vânje -a s, prestrig -a m film. prestrojiti -ôjim in -im, prestrôji -ite! prestrôjil in prestrôji I -ila -o, prestrojen -a -o in prestrojèn -êna -o, prestrôjenje -a s in prestrojênje -a s, prestrojitev -tve ž, prestrôjenost -i f in prestrojênost -i ž, prestrojevâti -ùjem, prestrojevânje -a s prcstvâriti -im, prestvàrjen -a -o, prestva-ritev -tve f, prestvàrjati -am, prestvàr-janje -a s presnkâti in presùkati -am in -sùéem gl. sukati: ~ nit, se bo že še presukalo; presùkan -a -o pretkan, navihan, prebrisan, presùkanost -i ž, presùkanec -nca m, presùkanka -e ž: presukâvati -am, presukâvanje -a j; presùkniti -nem: ~ pogovor na drugo snov, presùk -a m presumirati -am pr. domnevati, presùmpcija -e ž pr. domneva, presumptiven -vna -o presâniti -nem, presùnjen -a -o: ~ koga z mečem, zgodba ga je močno presunila ganila, presùnjenost -i ž, presunljiv -a -o: ~ jok, klic, presunljivost -i ž, presunltev -tve ž presušiti -im, presuši -ite! presùSil -ila -o, presuščn -êna -o: — seno, deteljo, obleko, kruh; krava (se) presuši pred telitvijo neha dajati mleko: presùSen -šna -o ki se dà presušiti, presušitev -tve r presiiti -spèm in -ùjem gj. suti, presùt -a -o : — žito iz vreče v vrečo, presùtje -a s presvetiti m presvétiti -im gl. svetiti: vse kote ~ presvétii -ega m \naslov\, presvétiost -i ž: vaša ~ presvetliti -fm, presvétli -ite! presvétiil -ila -o, presvetijèn -êna -o: ~ pljuča, pre-svetlftev -tve ž, presvetljâva -e f: ~ pljuč, presvetljevâti -ùjem, presvetljevàl -âla -o, presvetljevânje -a s diaskopija "préiati -am stiskati, mastiti, *présa -e 2 stiskalnica, *prése prés i mn. tropine. ♦présanec -nca m mošt, *prešanina -e i présce prešc ž mn. dušice, hlebčki o vseh svetih preščeniti -šččnem, prešččni -ite! prešččnil -ila -o: — si prst; presëénjen -a -o vitek, tanek čez pas, preščipnjen: ~ kakor osa, prešččnjenost -i ž pre^ipniti -nem, preščipnjen -a -o: ~ listek, žico, — se v pasu, preščipnjenost -i f, preščipnjenec -nca m, preščipnjenka -e i; preščipati -am in -pijem gl. ščipati : vse listke ~ preščren -ma -o: biti ~e volje, ~o dekle, preščrnost -i f, preščmež -a m Prešeren -ma m os. i., Presémi -ov m mn. \družina\, Preščrnov -a -o: ~a poezija, preščmovski -a -o; prešernoslovje -a j, prešernoslovec -vca m, presernoslôvski -a -o, preserniâna -ân s mn. vse, kar zadeva Prešerna, preščmovci -ev m mn. partizani Prešernove brigade prešibati -am, prešiban -a -o: ~ koga prešiniti -nem, prešinjen -a -o: občutek, groza me prešine, misel me je prešinila, prešinjenost -i ž, prešinljiv -a -o; pre-šlnjati -am, prešinjanje -a s prešiti -šijem gl. šiti ; prešit -a -o : ~a odeja, prešiv -a m, prešivati -am gi šivati, prešivanje -a s, preSivâvec -vca m, pre-Sivâvka -e ž, preSivâvski -a -o prêSlost -i i gl. preiti prešteti -štčjem gl. šteti, preštčt -a-o: ~ denar, jabolka, preštčtje -a j; preštčvati -am, preštevanje -a s: ~ zaslužek, preštčven -vna -o preštudirati -am premislili, pregledati vso snov, vse možnosti, preštudiran -a -o: ~ vprašanje, položaj, ~ cele kupe knjig prčšuštvo -a s, préSuSten -tna -o, préSuStnik -a m, prešuštnica -e ž: prčšuštvovati -ujem s stal. poud. in preSuStvovâti -ùjem, prešuštvovai -âla -o, prešuštvovanje -a s, prešuštvovavec -vca m, prešuštnina -e ž \globa\ pretâjati -am in -em, pretâjan -a -o: plast ledu, led se pretaja pretakati -am, pretàkanje -a s: ~ vino, solze; kri se pretaka po žilah pretakniti in pretakniti -nem gl. natakniti, pretâknjen -a -o: nit ~ skozi šivankino uho, ~ roko skozi rokav; ~ divjačino s slanino; vse pretakne prebrska, pre- pretakniti 679 pretiščati obrne, pretakJjiv -a -o, pretakljivost -i r >[-lak-1 -tik-J pretaliti -im gl. taliti, pretalil -ila -o, pre-taljèn -êna -o: — železo, srebro; led se prêtaii pretàpljati -am, pretapljanje -a s: ~ železo, pretapljavec -vca m, pretapljavka -e ž, pretapljalnica -t [-un-] ž preteči -em gL teči: vso pot ~ koga prehiteti (v teku), zajec mu je pretekel pot, še veliko vode bo preteklo; pretékel -têkla -o: ~i čas, ~i teden, ~o leto; preteêèn -êna -o: ~a pot; Ij. —i teden; pretèk -téka m: po ~u časa, roka; "po ~u osmih dni po osmih dneh, ''po ~u enega leta po enem letu, °po ~u tega časa, roka po tem času, roku-, blaga na pretêklost -i ž pretegniti in pretégniti -tégnem gl. tegniti : — si roko, kito; — se z delom, živina se pretegne, oblaki se pretegnejo; pre-tégnjen -a -o: — človek suh dolgin. od dela —, pretégnjenec -nca m, pretèg -téga m: na vse ~e delati, pretegnina -e i; pretégati -am in pretézati -am, pre-téganje -a s in pretézanje -a i: — se po spanju, pretegovati -ùjem, pretegovàl -âla -o, pretegovanje -a s: lenuh se preteguje pretéfatati -am, pietéhtan -a-o: — blago, besedo, dejanje, ravnanje; pretehtovâti -ùjem, pretehtovàl -âla -o, pretehtovânje -a s, pretehtâvati -am pretéicati -am čez teči pretéitst -a. m-*- pretveza, izgovor pretenta prisl. : sinoči je bilo pretemèn -mnà -à in -ô in pretèmen -mna -o, pretemnéti -im gl. temneti: včasih mi pred očmi kar pretemni >[-tam-] pretenciôzen -zna -o zahteven, pretenciôz-nost -i i pretendint -énta m kdor si lasti kako čast, obUtst, pravico: — na prestol pretentâd -âm premotiti, preslepiti, obnoriti, pretentaj -âjte! pretental -âla -o, pre-tentân -a-o: — koga s čim, pretentânec -nca m, pretentânka -e i pretenzija -e ž zahteva, terjatev, veljava, namen: imeti ~e na tuje ozemlje, delo z znanstvenimi ~ami pretépati -am, pretépanje -a s: ~ otroke, jetnike; otroci se pretepajo; pretepâé -a m, pretepâSki -a -o, pretep -épa m, pretepâvec -vca m, pretepâvka -e ž; pretepsti -têpem gl. tepsti, pretepèn -éna -o; do mrtvega koga ~ pretêritum -a in -ita m slov. pretekli čas, pretêrita -it s mn. slov. pretekle glagolske oblike-, pretêritov -a-o: ~e obhke, pretériten -tna -o: ~e oblike pretét -a -o preklenski, preklet: ~a lažnivka, ~o čutimo vsi, ~o res je pretézati -am gt. pretegniti pretežak in -èk -žkd -o aH pretčžek -žka -o : to je zame —o, pretežen -žna -o: —a večina velika, pretežnost -i f preticâti -im gl. tičati: ves dan pretiči pri knjigah preti^H -em: vihar pretihne pretihotapiti -im: ~ kaj čez mejo, ~ se skozi kaj; pretihotâpljen -a -o: ~o blago pretikati -am in -čem, pretikanje -a s, pretikač -a m \žebelj, vzvodj, pretikâvec -vca m, pretikâvka -e ž, pretikâlo -a s: kljukasto, zvezdasto, viličasto preti-kâlen -Ina -o [-In-J, pretikâlnik -a [-un-] m: pretik -a m, pretičen -čna -o, pre-tikljiv -a -o, pretikljivost -i i; pretikovâti -ùjem, pretikovàl -âla -o, pietikovânje -as: ~ po stanovanju pre tin -a m prekat: ~ pri orehft, nosni ~ pretipati -am in -pljem, pretipan -a -o: ~ komu obisti, — bolnika, pretipâvati -am, pretipâvanje -a s pretipliati -am, pretipkan -a -o: ~ rokopis, pretipkâvati -am, pretipkâvanje -a s: pretipkovâti -ùjem, prètipkovàl -âla -o, pretipkovânje -a j: ~ rokopis, pretipko-vâlen -Ina -o [-In-] pretirati -am; pretiran -a -o prenapet, pregnan, prevelik: ~a vnema, hvala, ~e cene, zahteve, ~i davki, pretiranost -i -ž presitjenost-, pretirâvati -am, pretiravanje -a j: ~ v čem, ~ kaj pretiriti -im: ~ zasneženo pot splužiti, zorati; pretirjen -a -o: cesta je ~a pretisluiti -am, pretiskan -a -o, pretiskâvati -am, pretiskâvanje -a s; pretiskovâti -ùjem, pretiskovânje -a s, pretiskovâvec -vca m, pretiskovâlen -Ina -o [-In-J, pretisk -a m tisk., pretiskâr -ja m tisk. pretisniti -nem, pretisnjen -a -o: ~ si roko, prst, pretisnjenost -i ž, pretiš -a m tisk. premočan tisk, pretisen -sna -o, pre-tisnitev -tve ž predščAti -im gt. tiščati, pretiščin -a -o: ~ konja, ~ se skozi gnečo pretiti 680 prenravtiâti pretiti -im, prêti -ite! pretil -a -o, pretênje -a s: ~~ Icomu s čim, nevarnost jim preti, prétnja -e ž. pretivec -vca m, pretilen -Ina -o [-In-J : ~o pismo pretitàn -a -o navihan, prebrisan, pretkanost -i ž, pretkanec -nca m, pretkanka -e ž pretkâti -tkèm in -tkâm gl. tkati : z zlatom ~ pretlačiti in pretlačiti -im gl. tlačiti, pre-tlačen -a -o; grozdje paradižnik skozi sito pretlačitev -tve ž; pretlačeviti -lijem, pretlačeval -âla -o, pretlačevânje -a j: ~ krompir pretočiti -tôéim gl. točiti, pretččen -a -o: — vino, vodo, ~ veliko solzâ, pretočilo -a s; pretôk -ôka m preliv, prekop, prelilje: ~ vode, električni, magnetni pretokôven -vna -o, pretoka -e ž in prétoka -e ž rake (pri žagi), pret6čen -čna -o : —o jezero, —a cev, —a elektrarna; pret6čnica -e ž: voda pre-točnost -i ž pretolči -em gl. tolči, pret01čen -a-o: ~ kop s kolom, — zid, leto, šolo; s težavo se je pretolkel preživil >[-oij-] pretopiti -Im, pretôpi-ite! pretopil-Ila-o, pretopljèn -êna -o: ~ svinec, ~ denar v vino, — mleko, pretôp -ôpa m, pretôperi -pna -o: ~a tehnika, pretôp-nost -i Ž; pretopilen -Ina -o [-In-] prétor -ja m starorimski sodnik, prétorski -a -o : ~o pravo, prétorstvo -a s, pretiira -e ž \urad\ pretorijânec -nca m telesni stražnik rimskih cesarjev, pretorijânski -a -o, pretori-jânstvo -a s pretovoriti -im, pretovôri -fte! pretovôril -fia -o, pretovorjèn -êna -o in pretovôriti -im s stal. poud. : ~ blago z ladje na vlak preložiti, Krpan je pretovoril silo blaga, pretovorftev -tve f; pretovârjati -am, pretovârjanje -a s pretrésti -em gl. tresti, pretrésen -a -o: zdravilo pred uporabo —, moko — (v mlinu), ~ se na Vozu, novica nas je pretresla, vprašanje —, pretrès -ésa m: ~ možganov, živčni v — vzeti, pretresljiv -a -o: ~a novica, —o jokati, pretresljfvost -i ž, pretresljâj -a m; pre-trésati -am, pretrésanje -a s; pretresâvati -am, pretresâvanje -a s, pretresovâti -lijem, pretresovàl -âla -o, pretresovânje -a s, pretresovâvec -vca m, pretrésica -e ž del palice ali vzvoda, ki se najlaže zlomi pretréti -târem in -trèm gl. treti, pretft -a -o: kosti komu ~ pretrgati -am in -žem : — vrv, zvezo, molk, pogovor, pisanje, šolanje, študij, ~ lisi na dvoje, ta se že ne bo pretrgal pri delu; pretrgan -a -o: od lakote ~ pes, ~a nit, —a krava upadlega trebuha: pretfganec -nca m, pretfganost -i ž. pretfg -a m: žico preskusiti na pretrgoma prisl.. pretrga -e ž: na —o delati, na vse —e hiteti; pretrgovâti -lijem, pretrgovàl -àla -o, pretrgovânje -a s, pretfžen -žna -o: —a trdnost pretakati -am, pretrkan -a -o: prsi ~ bolniku; pretrkovâti -lijem, pretrko-vânje -a s: ~ bolnika, pretrkovâlen -Ina -o [-In-] : —a metoda med., pretrkâvati -am, pretrkâvanje -a s pretrpeti -im gl. trpeti: veliko — od koga ali pred kom zaradi česa, — bolezen, operacijo, škodo; pretrpljen -êna -o: —a bolezen, bolečina; pretrpévati -am pretiihtati -am premisliti, pretresti, pre-udariti, pretiihtan -a-o : — vso stvar, vso noč je pretuhtal, pretuhtàvati -am premišljati, razglabljati, preudarjati, pre-tuhtâvanje -a s pretvàrjati -am se delati se, pačiti se, spakovati se pretveza -e ž: narediti kaj pod —o, s ~o, da..., to je le ~ pretvoriti -im spremeniti, predelati, prenarediti, presnovati, pretvorba -e ž predelava, sprememba, presnova, pretvàrjati -am^ spreminjati, pretvômik -a m: fazni, frekvenčni, merilni ~ preubràti -bêrem, preubrànje -a i: ~ organizem, da drugače reagira, preubrânost -i ž; preubirati -am, preubiranje -a s preučiti -im, preiiči -ite! preiičil -ila -o, preučen -êna -o: ~ načrte, ves dan se preuči, ne dam se preučljiv -a -o, preučljivost -i ž; preučevati -lijem, preučevânje -a s preudâriti -im, preudâtjen -a -o: dobro vse —, preudârjenost -i ž, preudârek -rka m : poslati v govoriti s ~om, preudaren -ma -o: ~ človek, preudâmost -i i; preudârjati -am, preudarjanje -a j: stôri, kaj boš toliko preudaijal °preurânjen -a -o prezgodnji, prenagel, prenagljen preuravnâti -âm gl. ravnati, preuravnân -a -o: ~ organizem, preuravnânost -i ž. preuravnàti 681 prevezi ti preuravnâvati -am, preuravnàvanje -a s, preu ravnava len -Ina -o [-In-] preurediti -im, preuredi in preurêdi -ite! preurédil -ila -o, preurejen -êna -o: ~ hišo, preureditev -tve i, preureditven -a -o [-tv»n-]: ~i načrt, preurédba -e preuréjati -am, preurejanje -a s: ~ tovarno; preurejevàti -ùjem, preureje-vânje -a s, preurejevâlen -Ina -o [-In-J, preurejevâvec -vca m preusmériti -im: — promet na drugo progo, ~ proizvodnjo, ~ podjetje na novo produkcijo, preusmeritev -tve ž, pre-usmérjati -am, preusmerjanje -a s preustrojiti -im in -ôjim gl. prestrojiti -> predelati, prenarediti, spremeniti, pre-snovati preustv&riti -im prestvariti preutruditi in preutrùditi -im gl. truditi, preutrujen -a -o, preutrujenost -i i; preutrùjati -am, preutrùjanje -a s preužitek -tka m: ~ si izgovoriti, ~ imeti, na —u biti, preužitkar -ja m, preužitka-rica -e i, preužitkarski -a -o, preužitkar-stvo -a s, preužitnina -e ž *prevâgati -am pretehtati, prevàgan -a -o: vse blago voz se prevaga, če ni prav naložen prevesi, prevegne previjati -am, prevajanje -a s: ~ koga iz kraja v kraj, ~ tok, dražljaje, toploto, elektriko; — knjigo, — iz angleščine v slovenščino, prevajavec -vca m, pre-vajàvka -e ž, prevajavski -a -o: —i honorar, prevajalen -Ina -o [-In-] prevaliti -im, prevali -ite! prevâlil -lia -o, prevaljèn -êna -o: ~ kamen, sod; cesta se prevali, ~ breme na drugega, °— pot prehoditi, premeriti, preteči, prevoziti, pTe\àl(-àl] -âla m tel., preval -a in -âla m kraj, kjer se svet prevali, sedlo, prevalitev -tve f; prevâljati -am gl. valjati, pre-vâljan -a-o: — sukno Prévalje Prévalj ž mn. kr. i., na ~ah, prévaljski -a -o prevârati -am, prevâran -a-o: ~ koga za kaj, — koga s čim, v čem, — se nad kom, ~ se ob čem, prevâra -e ž: čutna, slušna, optična, vidna —, prevâranec -nca m, prevâranka -e ž, prevâranost -i f ; prevarljiv -a -o, prevarljivec -vca m, prevarljivka -e ž, prevarljivost -i ž, prevarànt -ânta m prevariti -im, prevâri -ite! prevâril -lia -o, prevarjèn -êna -o: ~ železo prevažati -am, prevažanje -a s-. ~ blago iz kraja v kraj, — se po morju, ~ ljudi čez reko, prevaževâlen -Ina -o [-In-], prevaževâvec -vca m, p^evaževâvka -e i, prevaževâvski-a -o prevžč prisL: — ljudi, — zapravlja, to je pa že ~! prevččkrat prisi prevedriti -im, prevêdri -ite! prevédril -ila -o, prevedrèn -êna -o: ~ nevihto pod hrastom, sever prevedri nebo, prevedrilo se je šele proti večeru prevégniti -nem: voz se prevegne prevesi prevéjan -a -o navihan, pretkan, prevéjanost -i i, prevéjanec -nca m, prevéjanka -e ž prevéjati -am: vso pšenico —, prevejevâti -ùjem vejati, prevejevânje -a s prevél[-éu] -a -o: ~a trava, detelja, otava, prevélost -i ž preveličeviti -ùjem: ~ bolezen, junaštvo; preveličati -am preventiven -vna -o preprečevalen, varovalen-. ~o' zdravstvo, —i ukrepi, preventiva -e ž preprečevalni pripomočki, preprečila, varovalno zdravstvo pteivinti-impregledati, preskusiti, prevéïjen -a-o: ~ račun, podatke, pravilnost postopka, preveritev -tve i, prevérjati -am, prevérjanje -a s, prevetjâlo -a s kontrolna naprava, preverjâlnik -a [-In-] m previsiti -im se, prevéSen -a -o: tehtnica, svet se prevesi, prevésa -e ž, prevésen -sna -o: ~a stena, ~i vzvod, prevések -ska m: maščobni, kožni prevêsica -e ž: njegova sreča je na ~i; prevéSati -am se, prevčšanje -as: — se skozi okno preveslàti -âm gi veslati: ~ reko, ~ čez reko s čolnom prevêsti -vêdem gi vesti, prevedèn -êna -o: ~ nameščenca, — menico, ~ knjigo, ~ iz jezika v jezik, prevedênost -i ž, prevédba -e ž: —^ po prvem zakonu, ob ~i, prevedljiv -a -o, prevedljivost -i ž prevêsti -vézem gi vesti, prevézenje -a j; prevézen -a -o: lepo ~a tkanina prevéti -véjem, prevét -a -o: ~ sobo; prevévati -am, prevévanje -a s: duh, moč, zaupanje ga preveva prevetriti -im, prevétri -ite! prevétril -ila -o, prevetrèn -êna -o: ~ stanovanje, razmere, prevetritev -tve ž, prevetrovati -toem, prevetrovAnje -a s preveziti in prevézati -včžem gi vezati: odvodnico, z vrvco kaj rano —' se čez pas, prevéza -e ž: popkova —, prevezâti 682 prevrstiti prevézanka -e i bot., prevezljâj -a m preveza, motvoz, prevéznica -e ž preveza, prevezâvati -am, prevezàvanje -a 4; prevezovati -ùjem, prevezovânje -a s, prevezovâvec -vca m, prevezovâvka -e ž prevéznhi -nem, prevéznjen -a -o: lonec, skledo pisker se je preveznil previden -dna -o: ~o ravnati s čim, ~o stopati, previdnost -i ž: božja iz ~i molčati, previdnosten -tna -o: ~i ukrepi, previdnež -a m, previdoma prisl. : ~ bo jutri dež, prevideti -im, previden -a -o: bolnika kar jaz previdim, — se s iirano za zimo, že pred leti sem previdel, da bo nesreča slutil, napovedal, naprej videl, previdenec -nca m, pre-videnka -e ž, previdenost -i ž; previdévati -am, previdévanje -a s previniti -nem: železo ~ ukriviti previrati -am se, previranje -a s\ — se med ljudmi, po stolu previs -a m: skalni previsen -sna -o: —a skala, ~e stene; previséti -im gl. viseti : danes bo vreme še previselo previti -vijem gl. viti, prévit -a -o: s trakom ~ prst, ~ otroka, ~ motor, ~ prejo, — se skozi grmovje pretakniti se; prévit -i ž šiba, prévita -e ž šiba, roč, trta; previjati -am, previjaj -te in -âjte! previjal -a -o in -âla -o, previjanje -a s in previjanje -a s; — otroke, prejo; potok se previja mimo skal, previjâvec -vca m, previjâvka -e ž, previjališče -a s prevlédati -am: mnenje prevlada, prevla-dovâti -ùjem, prevladuj0č -a -e, prevladuj -ùjte! prevladovàl -âla -o, prevladovânje -as: — nad kom, previâda -e ž prevléci -em gl. vleči, prevlččen -a -o : ~ žico skozi cevko, ~ na to stran, ~ z lakom, danes se bo še prevleklo še ne bo deževalo, rana se prevleče z mrenico, nebo z oblaki, prevlečenost -i ž, prevléka -e f : posteljna ~ za blazino; prevlaCevâti -ùjem, previaCevânje -a j: ~ hlode, oblaki se prevlačujejo; prevlačiti in prevlâëiti -im na novo pobranati gL vlačiti : — njivo prevdd in prêvod -ôda m: ~ knjige, toplote; dober, slab ~ iz angleščine, prevôden -dna -o: ~o slovstvo, ~a motnja srca, prevôdnik -a m: dober, slab ^ toplote, prevôdnica -e ž: črta prevôdnost -i ž; električna —prevoditi -ôdim gl. voditi: ~ konja, če se prenaje, prevedljiv -a -o prevôhati -am, prevôhan -a -o: vse kote prevoliiivati -am, prevohâvanje -a s prevoj -ôja m I. .ilov., 2. ~ motorja, pre-vojen -jna -o : —e stopnje, '-i mehanizem Prevoje Prevoj ž mn. kr. i., na ~ah. prevojski -a -o, Prevôjci -ev m mn. in Prevôjcani -ov m mn. prevotliti -im, prevôtli-ite! prevôtlil-ila -o, prevotljèn -êna -o, prevotijênje -a s in prevôtljenje -a s: kaplja prevotli kamen, prevotljênost -i ž in prevôtljenost -i i, prevotlitev -tve i prevoza -e ž trak, vrvca: klobuk s —o prevoziti -vôzim gl. voziti, prev0žen -a -o : — sto kilometrov v eni uri, prevôz -ôza m \. ~ blaga, 2. ~ na reki brod, prevoznik -a m, prevozniški -a -o, pre-vôznistvo -a s, prevoznina -e ž, prevôzen -zna -o: ~i stroški, ~o podjetje, prevôzen -zna -o: bolnik je — ga je mogoče prepeljati, prevôznost -i ž, prevozi lo -a s prevozni pripomoček prevpiti -vpijem gl. vpiti, prevpit -a -o: ~ koga, hrup prevrdčati -am, prevrâëanje -a s: burja prevrača vozove, oči otroci prevračajo kozolce; besedo, pravico vreme se prevrača; prevraèevâti -ùjem, prevraèevânje -a s, prevračevšvec -vca m, prevraèevâvka -e f, prevračljiv -a -o, prevračljivec -vca m, prevračljivka -e i prevràt -âta m: državni prevraten -tna -o: —a doba, ~i elementi, prevrâtnost -i Ž, prevrâtnik -a m, prevrât^ež -a m, prevrâtnica -e ž, prevrâtniSki -a -o: ~o gibanje prevréci -vržem gL vreči, prevfžen -a -o: vse ~ po hiši; počasi vozi, da ne pre-vržeš; sunil te bom, da se boš dvakrat prevrgel; veter, vreme se prevrže; prevrgljiv -a -o, prevrgljivost -i ž prevréd prisL prezgodaj, prekmalu prevrednotiti -im, prevrednoten -a -o, prevrednotenje -a s, prevrednôtenost -i ž prevréti -èmgL vreti, prevrét -a -o: ~juho, prevrétje -a s, prevrétek -tka m dekokt, prevrévati -am, prevrévanje -a s prevrniti in prevfniti -vfnem gL vrniti, prevfnjen -a-o: ~ voz, pravico, besedo; čoln se prevrne, vso hišo je prevrnil; prevmitev -tve ž, prevrnjenost -i ž, prevfnjenec -nca m, prevfnjenka -e ž prevrstiti -im drugače razvrstiti, pre-grupirati, prevfsti -ite! prevfstil -ila -o. prevrstiti 683 prezidènt prevrsëèn -éna -o, prevrstitev -tve i, prevfščati -am, prevfščanje -a s, pre-vrSéevàti -ùjem, prevrščevanje -a s, prevrščevalen -Ina -o[-In-J prevrt -a m zool. \rameiionožec\ prevrtati -am, prevrtan -a -o, prevrtanje -a s: ~ luknjo, desko; črv se prevrta skozi les; prevrtanost -i ž, prevrtina -e r \luknja\: prevrtavati -am, prevrtavanje -a i; prevrtovati -ùjem, prevrtovânje -a s, prevrtovâlen-Ina -o[-In-], prevrtljiv -a -o prevrtéti -im se gl. vrteti: ta se je veliko prevrtel v življenju, prevrtiti -im gl. vrtiti, prevftil -ila -o, prevrtèn -êna -o: koga preslikati, prevrtitev -tve ž prevzdigniti -nem, prevzdignjen -a -o: ~ karte ; ~ se pretežko vzdigniti in se s tem po.škodovati, pri vzdigovanjii dobiti kilo; prevzdignjenost -i ž, prevzdignjenec -nca m, prevzdignjenka -e ž; prevzdigovati -ùjem, prevzdigovànje -a s, prevzdig -a m prevzem -éma m: — oblasti, dolga, posestva, prevzémen -mna -o: —a listina, prevzémno-predâjen -jria -o, prevzémnik -a m, prevzémnica -e i, prevzémniSki -a -o prevzémati -am in -mljem, prevzémanje -a s : ~ pošto; strah me prevzema, fant se nekaj prevzema postaja prevzeten prevzéten -tna -o: —a ženska, ~o hoditi, prevzétnost -i ž, prevzetnež -a m, prevzétnik -a m, prevzétnica -e ž, prevzétniSki -a -o, prevzetija -e ž, pre-vzetovàti -ùjem, prevzetovânje -a s prevzéti -vzâmem gi. vzeti: — nalogo, obveznost, gospodarstvo, dom, — komu nevesto; veselje, strah prevzame človeka; glasba ga je popolnoma prevzela; ~ se zaradi uspeha; prevzét -a -o: — od lepote; prevzétost -i i ganjenost^ navdušenost, prevzétje -a s prevzem prevzgojiti -im gl. vzgojiti, prevzgôja -e ž, prevzgôjen -jna -o: ~e metode, pre-vzgojitev -tve ž, prevzgojitven -a -o [-tv3n-], prevzgojitelj -a m, prevzgojite-Ijica -e ž; prevzgajati -am, prevzgajanje -a s, prevzgajališče -a s prevzvlšen -a -o, prevzvišeni -ega m |/iaî/c>v|, prevzvišenost -i ž prezaéâsa prisl. prezgodaj, prekmalu prezadolžiti -im gl. zadolžiti, prezadolžčn -êna -o: ~ hišo, ~ se, prezadolžitev -tve ž, prezadolženec -nca m >[-vž-] prezaposUti -im, prezapôsli -ite! prezapôslil -ila -o, prezaposlèn -êna -o in prezapôslen -a -o, prezaposiénost -i i in prezaposlenost -i ž, prezaposlënec -nca m in preza-pôslenec -nca m, prezaposlèn ka -e i in prezapôslenka -e ž, prezaposlitev -tve i prezaséstl -sédem gl. sesti: ~ vlogo, ~ igravca, prezasédba -e i prézati -am (se), prézanje -a s\ stroki (se) prezajo, grah, lan (se) preza se odpira; hlače (se) prezajo se trgajo; zenilja (se) preza poka; préza -e ž: — lanenih kapic, prézijaj -a m lan, ki se preza prézati -am oprezovati, na prežo hotliti. prežariti, prézanje -a s; otroci prezajo pri svatovščinah; prézalica -e f: hoditi k pojedinam na ~o, prezâvec -vca m prezaùpen -pna -o, prezaùpnost -i ž, pre-zaupljiv -a-o: ~ človek, ~o naročilo, prezaupljivost -i ž prézbiter -ja m duhovnik, prézbiterski -a -o, prezbitêrij -a m del cerkve okoli velikega oltarja, prezbitêrijski -a -o, prezbiterijâ-nec -nca m angleški kalvinec, prezbiteri-jànski -a -o, prezbiterijânstvo -a s prezébati -am, prezébanje -a s: ptički prezebajo, prezéba -e ž prezebanje, prehlad; prezebàvati -am, prezebâvanje -a s; prezebovâti -ùjem, prezebovânje -a s; prezébsti -zébem: v roke sem prezebel; pojdi v hišo, da ne prezebeš; prezébel -bla -o prid. : ~e roke, ~i ptički prezènt -énta m ->• dar, darilo prézens -a m stov. sedanji čas, prézensov -a -o, prézent -a m slov., prézentov -a -o: ~e oblike prezénten -tna -o-»- navzočen: stvar mi ni ~a Je nimam pred očmi, prezéntnost -if-»- navzočnost; prezénéen -čna -o: ~a lista, ~a knjižnica prezentirati-am l.-> predložiti,predstaviti, 2. — puško izkazati komu vojaško čast, prezentäcija -e ž, prezentacijski -a -o prezgôdaj prisL; ~ si prišel, prezgôdnji -a -e: —i porod, —a snut, prezgôden -dna -o: danes si prezgôdnost -i f, prezgôdnik -a m prezgodnji sad, pre-zgôdnica -e ž telica, ki premlada teli prezidâti in prezidati -am gl. zidati, pre-zidan -a-o: ~ hišo, prezidanost -i f, prezidek -dka m, prezidava -e ž; pre-zidävati -am, prezidàvanje -a s; pre-zidovâti -ùjem, prezidovàl -âla -o, prezidovânje -a s prezklènt -énta m predsednik, prezidéntski -a -o predsedniški; prezidij -a m pred- prezidint 684 prežvekovdti sedstvo, prezîdijski -a -o predsedstven, prezidiàlen -Ina -o f -In-] prezimiti -im, prezimljen -a -o: pšenica je dobro prezimila; prezimovati -ujem, prezimovânje -a s: ladje prezimujejo, prezimen -mna -o: ~e sorte, prezimovališče -a s prezir -a m zaničevanje, preziren -ma -o, prezimost -i ž, prezirljiv -a -o zaničljiv: ~ pogled, prezirljivec -vca m, prezir-Ijivka -e i, prezirljivost -i ž; prezirati -am zaničevati, preziranje -a s: ~ koga zaradi česa, preziravec -vca m preznojili -im prepotiti, preznôji -ite! preznojil -ila -o, preznojèn -êna -o, prezno-jênje -as: — bolnika, dobro se — preznojitev -tve ž, preznojênost -i ž prezoréti -im prezoriti se, prezrel postali gl. zoreti, prezôrel -éla -o, prezorélost -i ž; prezoriti -im prezrelo narediti, prezôri -ite! prezôril -ila -o, prezorjèn -êna -o in prezôrjen -a -o prezričiti -im, prezračen -a -o, prezračenje -a s: ~ sobo, klet, prezračitev -tve i; prezraèevâti -ùjem, prezraCevàl -âla -o, prezračevanje -a s, prezračevalen -Ina -o [-In-]: naprave, prezračevalnik -a /■-(i/i-] m ventilator preôéti -zrem gl. zreti, prezft -a -o: nalašč koga —, prezftost -i ž prezvânjati -ara zvoniti v kratkih presledkih, prezvanjanje -a s: ~ nevihti, ~ ineglo, prezvanjâvec -vca m, prezvoniti -Im, prezvôni -ite! prezvônil -ila -o: veliko je prezvonil v življenju, prezvôn -ôna m prežariti -im, prežiri -ite! preždril -ila -o, prežatjčn -êna -o in prežirjen -a -o, prežarjčnost -i ž in prežârjenost -i ž, prežaritev -tve ž; prežârjati -am, pre-iïârjanje -a s, prejlarjevâti -ùjem, prežar-jevânje -a s prežiti -fm, prčži -ite! prčžal -âla -o, pTežânje -us: — na dediščino, na priložnost, mačka preži na miš, preži kakor pajek na muho, otroci prežijo na sva-tovščinah; prčža -e ž: biti, stati na ~i, iti na ~o, visoka ~ lov., fantje gredo na ~o, kadar je kje gostovanje; preža-Ifšče -a s \kraj\; prti&v -a -o: ~ pogled, prčžaven -vna -o: ~ korak, ~o hoditi; prčžavec -vca m, prežavka -e i; prižar -ja m: ~ na svatovščini, prežarica -e i; prežiriti -im, p^ežâIjenje -a ~ na svatovščinah; p^ežùn -a m znč. prezdéti -ždim, preždi -ite! preždel -éla -o, preždčvati -am, preždčvanje -a i Prežik -éka m kr. i., na ~u, prežeški -a -o, Prežčško -ega s, na ~em prežčti -žmčm in prežâmem, prežmi -ite! prežčl -a -o: sok — koga s čim; prežčt -a -o: ~a čez pas, ves ~ z vero v boljše dni, prežčtost -i ž; prežčmati -am in -žčmljem, prežčmanje -a s prežčti -žanjem gl. žeti, prežčl -éla -o, prežčt -a-o: — koga prehiteti pri žetju, ~ pot na njivi, da lahko z vozom čeznjo peljejo, prežčtje -a s, prežinjati -am, prežinjanje -a s Prežg^je -a s kr. i., na ~u, prežgânjski -a -o, Prežgšnjci -ev m mn. prežgiti -žgčm gi. žgati: — si suknjo, ~ moko; prežgan -a -o: — vinski cvet, ~ capin prebrisan, prežganje -a s prežgana moka, prežig -a m, prežganka -e ž \juha\, prežigati -am, prežiganje -a s prčžica -e ž gl. prega Prčžih -a m, Prčžihov -a-o: — Voranc, Prežihovfna -e ž prežfti -žijem gl. žiti star. Ht. preživeti, prežft -a -o prežfvčti -fm gL živeti: oče je preživel sina je živel dlje ko. sin; — mladost doma, to se je že preživelo; preživet -a -o: doma ~a leta so najlepša; preživel -éla -o: —a moda, —i otroci preživiti -im, preživi -ite! preživil -fla -o, preživljen -êna -o: — družino z zaslužkom, ~ se z delom; preživitev -tve ž, preživftven -a -o [-tvan-J, preživnina -e ž preživljati -am, preživljanje -a j: ~ mladost, hude čase, ~ družino z zaslužkom, ~ se z delom, s šivanko; ti nazori se že preživljajo, ta moda se preživlja; preživljâvec -vca m, pre-živ^jâvka -e ž prejbnil(ati -am, prežmikan -a -o: grozdje, sir, perilo ~ prežiiti -žrčm gL žreti, prežrt -a -o:' molji prežro obleko, ~ se skozi knjigo prežvečiti in prežvččiti -im gl. žvečiti, prežvččen -a -o, prežvččenost -i ž, pre-žvčček -čka m prežvekovAti -ùjem, prežvekovAl -âla -o, prežvekovanje -a s: goved prežvekuje, p^ežvekovâvec -vca m, preivekovâvka -e ž, prežvekovâvski -a -o, prežvekovdlen -Ina -o [-In-], prežvčk -éka m prežveček; prežvekati -am, prežvekanje -a j; pre- prežvekoviti 685 pribeiàti žvekati -âm, prežvekaj -âjte! prežvekal -âla -o, preivekân -a -o, preivekâlnik -a [-yn-] m = preivekovâlnik -a [-yn-] m prežviž^ti -am, prežvlžgan -a -o, prežviž- gâvati -am, prežvižgovâti -ûjem prežvrkljiti -âm gl. žvrkljati, preivrkljân -a -o: ~ moko, jajce pTga -e f 1. zdrobljeno kamenje z ilovico in apnom, 2. oljne, makove tropine, 3. ovčje, kozje blato, 4. psovka-, sitna — ti! pfgast -a -o siten, pfgav -a -o, pfgovec -vca m bot. pigiSfe -a s: ~ moke, zrnja kolikor drži odprta,' votla dlan ali obe dlani skupaj, prgiščen -čna -o; gl. tudi perišče prha -e ž: mrzla, zračna —, pfšen -šna -o: ~a kopel prhaj -a m prhljaj-. ~ na glavi, prhâjast -a -o, prhâjav -a -o: ves je prhût -a m prhljaj pAati -am, pfhanje -a s: ~ okoli sebe pri imiivanju, konj prha (skozi nozdrvi), ptiči prh'ajo mimo s krili; prhniti -nem Siniti, Švigniti prhi vica -e ž = prhâvka -e ž žareč pepel, prhâviëen -čna -o: ~ pepel, —a kopa, prhàl f-ày] -i ž pTbek -hka -o: ~a hruška, zemlja, prhëâti -âm, prhêàj -âjte! prhcàl -âla -o, prhêâ-nje -a s: ~ zemljo prhijij -a m: imeti ~ po glavi, prhljàv -iva -o, prhljâjast -a -o priméti -im, prhni -ite! prhnèl -éla -o, prhnênje -a s: les prhni, prhel -hla -o, pfhlost -i i, prhkost -i i, prhlina -e i, prhlica -e ž \zemlja\, prhljâd -i i; prhlenéti -im, prhlêni -ite! prhlenèl -éla -o; prhlèn -êna -o, prhlenina -e f, prUcôta -e f, prhUiv -a -o, prhljivost -i f, prhnôba -e i prfautati -am, prhûtanje -as: ~ s perutmi, prhûtaiji -ev m mn. zool. pri predl. z mestnikom izraža bližino ® v kraju: ~ vratih stati, ~ stranskih vratih oditi, ~ korenini, — tleh, ~ cesti, ~ ogleju, ~ peči, riba smrdi ~ glavi, ~ nas je navada, ~ sebi imeti, ~ srcu ga boli, ~ koncu hiše, ~ roki, — rokah, nesreča ~ sosedu, bitka ~ Stalin^du; @ v času: ~ času zgodaj, ~ letih biti star, aU si kaj ~ času? utegneš, ^ ti priči takoj, polnoči bo blizu polnoči, ~ dne in ~ dnevu, ~ noči hoditi okoli, ~ svojih letih bi bil lahko pametnejši. ~ petdesetih letih blizu, okoli; (J) v delu ali okoliščinah: — delu, — igri, — zdravju, — moči, — pameti, ~ volji, ~ miru, ~ denarju, ~ sebi biti; stvar mi je ~ srcu, ~ duši; ~ takem vremenu, ~ dežju, snegu, mrazu, ~ taki vročini, temi hoditi, ~ belem dnevu, ~ soncu, ~ luči, ~ dnevni svetlobi brati; ~ takih razmerah, ~ takem neredu, pomanjkanju, ~ taki bedi; ~ vsem tem; ne vem, — čem sem, — vsem bogastvu, znanju; ~ moji veri, ~ moji duši pri- predpona: I. pri glagolih in njih izvedenkah pomeni: ® bližanje in prihod: pribežati, priti, prihajati, prileteti, pri-koračiti, prikričati kam, prižvižgati kam, prignati v hišo, privaliti kamen, prikrasti se; (D da dejanje doseže določeno mejo: pričakati, pribosti na dan, prikipeti do vrhunca, primorati koga; @ dodajanje: priliti, prikupiti k posestvu, priključiti k čemu, priložiti na ogenj, prikuhati, prisuti; (4) pridobivanje: priberačiti, pri-gospodariti, pridelati, priigrati, p^olju-fati, priskopariti, prikupčevati, primožiti, priženiti, prislužiti, privarčevati, prihraniti, priboriti; ® da je dejanje omejeno po kraju ali meri: privzdigniti, privihati, prirežati, pripreti, prikriti, prigr^sti, prigrabiti, prižagati, prilomiti, prismo-diti; II. pri samostalnikih in pridevnikih imamo le nekaj sklopov iz prislovnih zvez: pridôl -a, pridvôr -ôra, priklet -a, prilažič -a, prilésje -a, priimek -mka, pripôtec -tca, pristreš -i, pristrčšje -a; pricésten -tna -o, prifâren -rna, prihišen -šna, prisfčen -čna, prirôéen -čna, privfšen -šna -o Priâmes -ma m gr. mit., Priamov -a -o, Priamid -a m Priamov potomec, Priamidi -ov m mn. Priipos -pa m mit. \varuh vrtov\, priapizem -zma m med. priba -e ž zool. \ptič\, pribji -a -e: ~e perje pribarantiti -âm gl. barantati, pribarantin -a -o: ~ si imetje pribirvati -am: ~ si obrvi °pribéTiti -im oskrbeti, priskrbeti priberičiti -im, priberâCen -a-o: ~ do mesta, ~ si kosilo, ~ se do doma pribežiti -im gl. bežati: ~ kam, h komu, pribežališče -a s: najti ~ pri kom, pribčžnik -a m, pribčžnica -e ž, pribčž-niški -a -o Pribina 686 prid Pribina -a in -e m os. i., I^ibinov -a -o pribirati -am, pribiranje -a s: ~ zanke pribiti -bijem gl. biti bijem: desko na steno to sem hotel ~ povedati s posebnim poudarkom', pribit -a -o: drži kakor ~o, to je ko ~o gotovo, stoji kakor pribitje -a s, pribitek -tka m dodatek: ~ k plači, k računu, k stroškom ; pribijati -am, pribijaj -te in -âjte! pribijal -a -o in -âla -o, pribijanje -a s in pribijânje -a j: s peto, ~ desko z žebljem, pribijâë -a m približati -am, približanje -a s: ~ kaj komu, — se resnici; približevati -lijem, približevanje -a s; približen -žna -o: ~o število, priblfžnost -i ž, približno prisl: ~ kdaj prideš aH kdaj ~ prideš? ~ vem, ~ tak pribébnati -am: ~ do hiše pribobnéti -im gl bobneti: voda je pri-bobnela prib6čen -čna -o : ~o orožje, prib6čnik -a m adjutant, pribččniški -a -o pribojevâti -iijem, pribojevân -a -o, pribo-jevânje -a s: ~ si svobodo, ~ se do pravice, do hiše pribôljSati -am: ~ komu pri plači, pri-b01jšek -ška m: imeti, privoiščiti si kaj za doseči ~ pri čem, izgovoriti si ~ aH kaj za ~ pribôr -ôra m orodje: jedilni namizni — priboriti -im pribojevati, pribôri -ite! pri-bôril -ila -o, priboijèn -êna -o: ~ si kaj, ~ se do česa pribôsd -ôdem gl bosti: trava prihode na dan, ^ koga k tlom pribrâti -bêrem gl brati: zanko ~ pribrêsti -brêdem gl bresti: — do srede reke, do brega pribréien -žna -o: otok, pribrčžje -a s pribučiti -im gl bučati : vihar je pribučal pricapljiti -âm gl capljati: bos ~ v hišo pricésten -tna -o : ~a gostilna, pricéstje -a s kar je pri cesti pridjiziti -im: ~ tovor, ~ se do doma pric«^ti -âm gl coklati: ~ v sobo priciimiti -nem priliti, priciimjen -a-o: ~ vode v vino; pricuréti -im gl cureti: voda pricuri izpod skale, pricurljâti -âm gl curljati, pricurljâj -a m pricTftniti -nem: ~ si lase na luči, slana pricvrkne liste; pricvfknjen -a -o prismojen: ~ list, ~ človek, pricvfkiyenec -nca m, pricvfknjenka -e ž priča -e i: pri tisti ~i tedaj, pri ti ~i = pri tej ~i = pri ~i = to ~o takoj: bil je ~ nesreči, za ~o biti komu, ~o pripeljati, ~e imeti za kaj, s ~ami potrditi, dokazati; glavna, razbremenilna, kriva, zaprisežena, poročna zanesljiva ~€ zapriseči, zaslišali; razvaline so — minulih časov pričakati in pričakati -am gl čakati, pričakan -a-o; ~ gosta, zajca; ne morem pričakovati -lijem, pričakoval -âla -o: ~ odgovora in odgovor, — prijateljico in prijateljice, ne pričakujem veliko od tega, za trdno —; pričakovanje -a s: poln ~a, v napetem ~u, nad vse dober pričarati -am, pricâran -a-o : — komu kaj pred oči pričati -am, pričanje -a s: ~ za koga, zoper koga, krivo, po krivem to priča o njegovi lenobi; pričevati -iijem, pričeval -âla -o, pričevanje -a s, priêevâ-vec -vca m, pričevavka -e ž pričeliti -élim gl celiti, priččljen -a-o: ~ snop, hlod, robove, palico gladko pri-rezati na koncéh; priččlek -Ika [-Ik-j m, pričelje -a s priëéska -e ž frizura prièéti -čnčm začeti, pričnl -ite! priččl -a -o, pričet -a-o: ~ prepir, pretep; ~ delati, ~ dan z delom ; predstava se prične ob osmih; boj se je pričel (°boj je pričel), pričeli so se dolgotrajni razgovori ("pričeli so); priččtek -tka m začetek, priêénjati -am, priččnjanje -a s pričkati -am se prerekati se, pričkanje -a s: ~ se za kaj, pričkaven -vna -o prepirljiv "prična -e ž pograd, leseno ležišče pričujdč -0ča -e: povsod —i spis, ~i člani, pričuj0čen -čna -o, pričuj0čnost -i ž: °— duha prisebnost pričvrstiti -im pritrditi, pričvfsti -Ite! pri-čvfstil -ila -o, pričvršččn -êna -o in pričvrstčn -êna -o: ~ desko, pričvr-stltev -tve ž, pričvršččnost -i i; pri-čvfščati -am, pričvftčanje -a s prid -a m korist: njemu v — govoriti, sestri v ~ obrniti, na ~ obračati, svojega ~a iskati, s ~om delati, učiti se; kaj ~a, malo ~a, nič —a človek, blago, delo, reč, ljudje; nič -^a ne bo iz njega; ali je kaj ~a blagâ? ni bilo ~a ljudi, še za ~a sadja je bilo; ali kaj ~a zasluži? dosti, veliko', pridanič -a m pridati 687 pridvig pridati -dâm gl. dati, 2. mn. pridâste in pridale, pridan -a -o: pridal je še 500 din; pridajati -am in -em, pridâjanje -a s, pridâtek -tka m, pridaja -e r pridàv -âva m: menjal je konja na koliko bo ~a? za ~ kaj dobiti, v ~ kaj dati, priddvščina -e i pridejâti -dénem, pridêni -ite! pridejâl -a -o, pridejân -a -o m pridéti -dénem, pridèl -éla -o: ~ soli k jedi, ~ priloge; pri-dévati -am, pridévanje -a s pridélati -am: ~ veliko žita, ~ dobro vino, pridelek -Ika f-lk-] m: poljski ~i, hektarski —i, domač vino domačega —^a; pridelâvati -am, pridelovanje -a s, pridelava -e ž: ~ lanu prideliti -im, pridéli in pridêli -ite! pridélil -ila -o, prideljèn -êna -o: ~ koga kam v službovanje, prideljênec -nca m; pride-Ijevàti -ûjem, prideljevàl -âla -o, pride Ijevâ nje -a s pridelovâti -ûjem gl. delovati, pridelovânje -a s\ — tobak, krompir, ~ sladkor iz pese, pridelovâvec -vca m, pridelovâvka -e i, pridelovâvski -a -o, pridelovâlen -Ina -o [-In-] priden -dna -o: kakor mravlja, ~ delavec, ~e roke, ~o študirati, pridnost -i r priderija -e ž pretirana sramežljivost, preobčutljivost pridevek -vka m: Kuhar, po ~u Prežih; gl. tudi pridejati pridéven -vna -o: ~a raba besede, pridév-nost -i ž, pridévnik -a m adjektiv, pridév-niški -a -o: ~e besede, —a sklanjatev pridip -e ž: ~o imeti ('držati), pri ~i biti, narediti komu dolgo —o, doma bo spet —pridigar -ja m. pridigarski -a -o: ~i ton, pridigarstvo -a j; pridigati -am, pridiganje -as: —^ o čem, — pokoro, pogum, — gluhim ušesom; pridigovati -ujem, pridigoval -a -o, pridigovanje -a s in pridigovâti -ùjem, pridigovàl -âla -o, pridigovânje -a s star. pridili -a m 1. ~ strahu, sovraštva, 2. slov. spiritus, aspiracija, pridihniti -nem; pri-dihnjen -a -o: ~ glas fon. aspirata, aspiriran glas pridiiiati -am: konji so pridirjali priditi -im, pridenje -as: — koga kvariti, ~ se; pridovati -ujem koristiti, prido-vanje -a j: — komu biti koristen pridivMti -âm gl. divjati: fašisti so pridivjali v vas pridobiti -im, pridobi -ite! pridobil -ila -o: — kaj, — si zaupanje koga, ~ koga zase, — težo ali teže ali nekaj teže ali pri teži ali pri vagi (°na teži), pridobitev -tve ž, pridobitek -tka m, pridobiten -tna -o: ~o podjetje, pridobitnik -a m, pridobitnica -e ž, pridobitniški -a -o: ~i krogi, pridobljiv -a -o ki zna pridobiti, pridobIjivost -i i; pridobivati -am, pridobivanje -a s: ~ sol, rudo, železo, električno energijo; pridobivalen -Ina -o [-In-], pridobnina -e i dohodnina, pri-dobninski -a -o: ~i davek pridodàti -âm gl. dodati, pridodâjati -am in -em, pridodâjanje -a s priddj -ôja m : otroka dati v —pridojênec -nca m, pridojiti -im tuje dete k prsim vzeti gl. dojiti, pridôjil -ila -o pridôlje -a s stranska dolina pridrdrâti -âm gl. drdrati: voz pridrdra, — na vozu, z vozom pridréti -dêrem in -drèm: sovražniki so pridrli v deželo, voda je pridrla s hribov pridreviti -im, pridrêvi in pridrévi -ite! pridrévil -ila -o: ~ konja, ~ se kam, pridrevitev -tve ž pridrobirï -im, pridrôbi -ite! pridrôbil -ila -o: otrok pridrobi k materi, ~ kruha v juho pridružiti in pridnižiti -im gl. družiti, pridružen -a -o: ~ koga skupini, popotnik se nam je pridružil, pridrûitenec -nca m, pridruženka -e i, pridniženost -i ž privrženost, pridruževâti -ûjem, pridruievàl -âla -o, pridruževânje -a s pridrvéti -im gl. drveti : pridrvel je ves divji v hišo, ~ v dolino pridržšti -im gl. držati, pridržân -a -o: ~ koga na kosilu, v zaporu, na policiji, ~ si pravico do pritožbe, — kaj zase, za čez dan, pridržek -žka m: ustrežem s —om, da...; pravni pridrževâti -ûjem, pridrževal -âla -o, pridrževânje -a s: — dih pridušati -am se, pridûSanje -a s, pridûSevec -vca m, pridCiševski -a -o; priduSevâti -ûjem se, priduševanje -a s, priduSevâvec -vca m, priduševavski -a -o pridušiti -im, priduši -ite! pridûSil -ila -o, pridušen -êna -o 1. ~ jok glas malo potišati, 2. ~ se zakleti, priduSênost -i i, pridušitev -tve f pridvig -a m relief, pridvižen -žna -o: ~a podoba pridvèr 688 prihraniti pridvàr -ôra m: srčni pridvôren -ma -o; ~i hlapec, ~o gospodarstvo, pridvôrje -a s, pridvorjàn -âna m Priéna -e ž \antiino mesto v Mali Aziji], priénski -a -o, Priénci -ev m mn. PrieBnitz [prisnicj -a m, PrieBnitzov -a -o: ~ ovitek prifâren -ma -o : ~a cerkev, prifârec -rca m, prifârski -a -o priHéti -im gl. frčati: krogla prifrči, ~ na zemljo priffkniti -nem zavihati: ~ hlače, priffknjen -a -o prismojen, trčen, neumen, priffltnje-nec -nca m, priffknjenka -e i, priffknje-nost -i ž prigâliiti -im: ~ komu kaj, jed se uri je prigabila prig^ti in prigâniti -nem gl. pniti, prigânjen -a -o: ~ list; prigibati -am tn -bljem gl. gibati, prigibanje -a s, prigib -a m: poslati v ~u, prigiben -bna -o pr^ânjati -am, prigânjanje -a s: ~ koga k delu, priganjač -a m, priganjâSki -a -o, priganjâvec -vca m, priganjâvka -e i, priganjâvski -a -o pr^lasiti -im, priglâsi -ite! priglâsil -ila -o, priglaSèn -êna -o: ~ koga v uradu, ~ bivališče, ~ se na občini, ~ se v tečaj, ~ se k izpitu, na delo, prigla-Sênec -nca m, priglaSênka -e ž, prigla-sitelj -a m, priglasiteljica -e ž, priglasitev -tve ž, priglàs -âsa m, priglâsen -sna -o: ~i urad, priglâsnik -a m, priglâsnica -e f |/£ii|, priglasnina -e f \plačilo\, priglâSati -am, priglâSanje -a s prignâti -î&aetti gl. gnati: ~ živino na semenj, ~ fanta v Solo, oblaki se priženejo, ~ kakSno stvar do konca, prigôn -ôna m, prigônski -a -o prignâsiti -im, prignôSen -a -o, pri^ûSenje -a s: ~ komu kaj, to se mi je prignusilo prisoditi -fm se zgoditi se, prigôdi -ite se! prigôdil -fia -o, prigôda -e ž nenavaden dogodek, avantura: ~e čebelice Maje, prigôden -dna -opriložnosten: ~-a pesem = prigôdnica -e f, prigôdnost -i ž prigoljattti -âm gl. goljufati, prigotjufân -a -o: ~ (si) denar pr^éije -a s pokrajina blizu gord, prigôren -ma -o: ~a zemlja, prigôrec -rca m prebivavec pri gori, prigôrka -e ž, pri-gôrski -a -o prigospodériti -im, prigospodâijen -a -o: ~ veliko denaija prigospodinjiti -im, prigospodfnjcn -a -o: ~ (si) prihrankov prigovârjati -am, prigovârjanje -a s: ~ sinu, naj gre v Solo; ~ komu k čemu pridobivati koga za kaj: °— komu zaradi česa ugovarjati komu zaradi česa: °prigôvor -a m: "brez ~à brez graje, neoporečen prigrabiti in prigrâbiti -im gl. grabiti, prigrâbljen -a -o: ženske so prigrabile seno k vozu, prigrabile so do potoka, prigrâbek -bka m prigrâjati -am priskutiti, prigrâjan -a -o: ~ hčeri ženina, prigràjanost -i ž prigrévati -am, prigrévanje -a s: sonce prigreva prigrizniti -nem, prigriznjen -a-o: ~ slanino h kruhu, prigristi -zem gt. gristi, prigrizen -a -o, prigrizek -zka m, prigrizovâti -iijem, prigrizovâl -âla -o, prigrizovânje -a s prigrméti -im gl. grmeti: nevihta prigrmi, vojaki prigrmijo v vas prigriistiti -im pristuditi, prignisten -a -o: ~ komu kaj, kuha se mi je prigrustila, prigrusten -tna -o ogaben prihâjati -am, prihâjanje -a s: pozno ~ v Solo, voda prihaja narašča; ~ do veljave->• uveljavljati se, — do izraza-»-razodevati se, kazati se, ~ v poStev, ~ na misel; noč, zima, vlak prihaja; dihanje je "prihajalo vedno močnejše je bilo, je postajah, slabo mu prihaja; prihajač -a m, prihajâSki -a -o, prihajâvec -vca m, prihajavka -e ž prihiSen -Sna -o: ~a žival, ~a zemlja ohišnica, prihfSje -a s stransko poslopje priiiitéti -fm gl. hiteti: ~ na pomoč, prihitévati -am, prihitévanje -a s pràiôd -ôda m: ~ vlaka, ~ kam, od kod, ^ na svet, prihôdnji -a -e: ~i mesec, —^i čas, —i rodovi, v ~e bo dmgače, prihôdnjik -a m shv. futurum, prihodnjič prisl. = prihôdnjikrat prisl., pri-hôdnja -e ž dobrodošlica: šilce žganja za ~o, prihodnost -i f : misliti na ~ prihnuiiti in prihrâniti -im gl. hraniti, prihranjen -a -o: ~ denar, čas; ~ komu stroSke, pot; ~ si skrbi ne jih doživeti, ~ si žalost; prihranitev -tve ž, prihranek -nka m: ~ stroškov, ~ pri delu, živeti od —«v, nalagati ~e v hranilnico, prihrâna -e ž rezerva, prihranje-vâti -ûjem, prihranjevânje -a s prihnmiéti 689 prikleniti prilinnniti -fm gl. hrumeti: nevihta pri- hrumi, Turici so prihrumeli v vas priliriiti -jem gl. hruti: vihar prihruje, truma ljudi je prihrula priliûliti -im se, prihilljen -a -o: ~ se k tlom, prihilljenec -nca m potuhnjenec, hinavec, prihùljenka -e f, prihùljenost -i f, prihiiliv prisl. : ~ hoditi, sedeti priigrati -âm gl. igrati, prii^ân -a -o: ~ veliko denaija, solze priigrajo v oči, otrok se je priigral do šole priimek -mka m: ime in —e dajati komu prijidrati -am: ~ v pristanišče, iron. daleč si prijadral prijaluti -am in -šem: ~ na cesto, domov, do reke prijatelj -a m: bližnji ~ biti s kom ali komu, — glast>e, narave, prijateljica -e ž, prijateljček -čka m, prijateljski -a -o, prijateljstvo -a s: skleniti ~ s kom, ~ razdreti ; prijateljiti -im se, prijâteljenje -a s, prijateijevâti -ùjem, prijateljevânje -a s: ^— s kom prijati -am ugajati, všeč biti, dobro deti prijâviti -im priglasiti, prijavljen -a-o: — koga na matičnem uradu, ~ se na delo, otroka v šolo, ~ telefonski pogovor; prijava -e ž, prijâven -vna -o: —i urad, prijavnica žpriglasnica, prijavnina -e ž, prijavitelj -a m, prijaviteljica -e ž, prijâv-Ijenost -i ž, prijavljenec -nca m, prijâv-Ijenka -e ž; prijavljati -am priglašati, prijâvljanje -a s injâzen-zna -o: ~človek, ~o stanovanje, ' —o se držati, biti — s kom, prijâznost -i ž, prijazniti -im, prijdznjenje -a s: — psa z mačko, ~ se s kom prijémati -am in -mljem, prijémanje -a s: ~ kaj z roko, s kleščami, z rokavicami; ~ koga za ušesa, za besedo; — za orožje; riba prijema (za trnek); trdo, grdo ~ koga; spanec me prijemlje; zobje (na kolesu) dobro prijemljejo; ~ se med seboj, — se za mizo; prah se prijema obleke, rja se prijema železa; bolezen se me prijema; sadike, cepi se prijemajo; prijèm -éma m: pedagoški prijemâë -a m tisk., prijemâvka -e ž pinceta: anatomska —', prijemâlnik -a [-yn-] m \orodje\, prijemališče -a s prijénjati -am popustiti'. ~ komu v čem, prijenljlv -a -o, prijenljivost -i f, prijen-Ijivec -vca m, prijenijivka -e i, prijenje-vâti -ùjem, prijenjevànje -a s Slovenski pravopis - 4-4 prijéten -tna -o: —a družba, ~e počitnice, ~a vožnja, prijétnost -i ž prijéti primem, primi -te! prijél -a -o, prijét -a -o: ~ koga za roko, — za delo, za orožje, za meč, ~ prav, narobe; trdô, mehkô, zares ~ tatu ujeti, aretirati, — koga za besedo, — koga v strah, v roke, v uk; krč prime človeka; zdravilo prime; — se dela, učenja, dobre družbe, ~ se za vejo, za glavo; ime se ga je prijelo; bolezen se prime človeka, presajena koža se prime, sadika se prime, nič se ga ne prime nedostopen je opominom, vse se ga prime krade, krpa na zračnici se prime, pijavka se prime; prijétje -a s, prijeniljiv -a -o: v teh besedah ni nič ~ega, prijemljivost -i f prijézditi -im prijahati-. ~ na dvorišče prijokiti in prijôkati -am in -jočem (se) gl. jokati: ~ na svet priklati in prikazati -kâžem gl kazati, prikâzan -a-o: ~ dogodke v lepi luči, rajni oče se mu je prikazal, da se mi ne prikažeš več pred oči, Rekase prikaže znova na dan kot Tirna va; prikàz -âza m, prikàzen -zni ž: nenavadna, redka, prijetna —i in strahovi, prikazovâti -ùjem, prikazovàl -âla -o, prikazovânje -a s: duh se prikazuje, kaj prikazuje podoba kaj kaže, kaj je naslikano, pisatelj dobro prikazuje kmečke značaje Icaže, riše, opisuje prikimati -am: — besedi, prikimala je starka zima, prikimljâj -a m, prikimâvati -am, prikimavanje -a s prikipéti -im gl kipeti : do vrha —< prikUdati -am, priklâdanje -a s: ~ na ogenj; zmerjal je, drugi so pa prikladali, priklâden -^a -o primeren-. — mladini, priklâdnost -i ž primernost, priklâda -e i: meso s ~o, kosti so za ~o priklinjati -am, priklânjanje -a s, priklanjàv -âva -o: ~i dvorjani, priklanjavec -vca m, priklanjač -a m priklatiti in priklatiti -im se gl klatiti: potepuh se je priklatil med nas prikieéeplâziti -im: ~ si kaj, ~ se do česa priklejiti -im, prikléjil -ila -o, priklejèn -êna -o: ~ podplate prikleniti -klénem, prikleni -ite! priklenil -ila -o, priklénjen -a-o: — psa, ~ koga nase, ne smem se — z obljubo, priklénje-nost -i ž, priklénjenec -nca m, priklé-njenka -e i; priklépati -am in -pijem. prikleniti 690 prfiast priklépaj -te in prikléplji -te! priklépal -a -o, priklépanje -a s priklepati -klépljem gl. klepati, priklepân -a-o: — srp malo poklepati prikléstiti -im nekoliko okiestiti: — drevo priklet -a m veža, predrje, napušč, hodnik pred kletjo, vhod v klet, pristenek, prikletje -a s priklicàti in priklicati -čem gl. klicati; klical sem ga, pa ga nisem mogel ~ strahove, — jezo, kazen nase prikliti -jem: ~ iz zemlje priključiti -im, prik Ijiičen -a -o : ^ vodovod, telefon, radio; ~ pismo spisu, ~ koga centrali, — se komu v mnenju, ~ se predlogu, človeku se marsikaj priključi primeri, priključitev -tve ž, priključen -čna -o: —a sponka, vrvca, prikljtiček -čka m-, stranski — na omrežje, priključevati -ujem, priključevanje -a s prikloniti -klônim gL kloniti, priklônjen -a-o: ~ drevesce, vejo; ~ glavo pred kom, — se komu do tal. nizko, globoko; priklôn -ôna m; prikiônëek -čka m otr. priklopiti -klôpim, priklôpi -ite! priklôpil -ila -o, priklôpljen -a -o in priklôpiti -im s stal. poud.-. — voz, priklôp -ôpa in -ôpa m, priklopen -pna -o: ~i sedeži, —i voz; priklôpek -pka m, priklôpnik -a m \sedež, voz\; priklàpljati -am, priklâpljanje -a s: ~ aparate prikotmc&ti -àm in prikobàcati -am gl. kobacati po vseh štirih prilestl prikolica -e ž priklopnik prikolovràtiti -im : ~ v krčmo prikopàti -kôpljem in -kopâm gl. kopati, prikopan -a-o: ~ še nekaj njive, — k njivi nekaj travnika, — do srede njive, ~ se do česa s trudom kaj doseči, ■ prikôp -ôpa m prikoràëiti -im = prikorâkati -am, pri- koracâti -âm gl. koracati prikovàti -ûjem gl. kovati, prikovân -a -o : ~ koga na kaj, prikôv -ôva m prikràjen -jna -o obroben: ~a deska, prikrâjnost -i ž prikrajšati -am, prikrajšan -a -o, prikrajšanje -a s: ~ koga za kaj oškodovati, prilčrajšava -e ž, prikràjSanost -i z, prikrâjSanec -nca m, prikrajšanka -e z; prikrajSevâti -ùjem, prikrajSevànje -a s, prikrajševavec -vca m prikrâsti -krâdem gi. krasti, prikrâden -a -o : vse je prikradel, kar ima; ~ se v hišo. solza se prikrade v oko; prikrâdenec -nca m kdor se Je kam prikradel prilcràtiti -im, prikrâtenje -a s: ~ komu pravico, ~ koga v čem ali za kaj, ~ palico, prikrâta -e ž: brez ~e, prikrâten -tna -o, prikratitev -tve ž prikresàti -kréSem gl. kresati: — jo kam prikrevljati -àm gl. krevljati: ~ v hišo prikriti -ijem gl. kriti: — luč, — komu kaj ne povedati, ~ se komu; prikrit -a-o: ~ človek, —a resnica, ~o povedati resnico; prikrivati -am, prikrival -a -o in -âla -o, prikrivanje -a s in prikrivànje -as:~ zaloge, ~ hudodelca, prikrivâvec -vca m, prikrivàlen -Ina -o [-lu-]: ~e metode prikriviti -im malo upogniti, prikrivi -Ite! prikrivil -ila -o, prikrivljèn -êna -o in prikrivljen -a-o: ~ železen drog, prikrivljênost -i ž in prikrivljenost -i i, prikrivitev -tve ž prikrojiti -krôjim in -im, prikrôji -ite! prikrôjil in prikrôjil -ila -o, prikrojen -a -o in prikrojèn -êna -o: ~ obleko, zgodbo je prikroji 1 po svoje ; prikrôjenost -i ž in prikrojênost -i ž, prikrojitev -tve z"; prikrojevâti -ùjem, prikrojevânje -a .t. prilcrojevâvec -vca m, prikrojevâvka -e ž, prikrâjati -am, prikrâjanje -a s priicûlia -e ž: meso s —o prikupiti in prikùpiti -im gl. kupiti, pri-kùpljen -a -o: ~ njivo, ~ se komu, odkritost nam človeka prikupi; priküp -a m, prikùpen -pna -o: — obraz, ~o vedenje, ~a zunanjost, prikupnost -i ž; prikupljiv -a -o, prikupljivost -i ž; pri-kupovâti -üjem, prikupovànjc -a s prilagajati -am, prilagâjanje -a î: ~ se razmeram, prilagojevâti -ùjem, prilago-jevànje -a s: ~ se čemu prilàgati -am, prilâganje -as: — drva k ognju, — listu položnice, — pri trijančenju; prilâga -e ž stopnica pri plotu prilagoditi -im, prilagôdi -ite! prilagôdil -ila -o, prilagojèn -êna -o in prilagodèn -êna -o, prilagojênje -a s in prilagodênje -a s: ~ knjigo za naše razmere aH našim razmeram, ~ se razmeram, ~ se okusu odjemavcev, prilagoditev -tve ž, prila-gojênost -i ž in prilagodênost -i z'; prilagodljiv -a -o, prilagodljivost -i z. prilagodljivec -vca m, prilagodljivka -e ž prilast -i i lizanje, boljša (zelena) krma prilAstek 691 primakiiHi priUstek -tka m slov. atribut, priléstkov -a -o: ~ odvisnik, prilâstkoven -vna -o = prilâsten -tna -o: ~a raba prilastiti -im si, prilästi -ite si! prilàstil -ila -o, prilašččn -êna -o, prilaSCênje -a s: ~ si tujo stvar; prilastitev -tve i; pri-liščati -am si, prilâS&inje -a s; prilašče-vàti -lijem si, prilaščevanje -a s, pri-laSCevâlen -Ina -o [-In-] priléêi -léiem p. leči: ~ h komu; obleka, počitek, pijača se mu prileže, to se prileže! prileže se mu! prav mu je', prilčžen -žna -o: —^i kot ^«'om., prilčžnost -i i, prilčžnica -e ž konkubina, priležnik -a m, prilčžništvo -a s; prilégati -am se, priléganje -a s: kost se prilega v skledico prilepiti in prilépiti -im, prilépljen -a -o: ~ plakat na desko, — komu priimek, jezik se prilepi na nebo, prilèp -épa m \obliž in ribal, prilépek -pka m 1. kar je prilepljeno, 2. zool. polž, prilépka -e f: pečatna ~ bol., prilepitev -tve ž, prilepljiv -a -o, prilepljivost -i ž, prilépljati -am prilésje -a s pokrajina ob gozdu prilésti -lézem gt. lesti: kača prileze izpod skale, starček je komaj prilezel do doma priléten -tna -o: ~ možakar, prilétnost -i ž priletéti -im gi. leteti: lastovke so priletele, kamenje priletel v okno; krogla, klofuta, puščica prileti, prilèt -éta m: ~ na letališču; prilétovati -ujem, prilétovanje -a i in priletovâti -lijem, priletovânje -a S-, priletävati -am, priletâvanje -a j = prilétati -am, prilétanje -a s priličen -čna -o: to mi ni ~o ugodno, pripravno, na roke, ~ biti za kaj spreten, ročen, pripraven, —o malo zna ->• bolj malo, primeroma, —o dolgo hodi precej dolgo-, priličnost -i ž priličiti -im prilagoditi, pri Učenje -as: — kaj čemu, ~ se razmeram, priliéevàti -lijem, priličevanje -a s prilika -e f I. parabola: v ~ah govoriti, 2. priložnost: — nanese, nimam —e, lepo ~o imeti, zamuditi, —o popasti, ~o komu dati, ~e iskati, o ~i naredim, po —i preceniti približno, koliko po —^i naredite na teden? po vsej —i so imeli za seboj dolgo pot po vsem soditi, na ~o na primer-, krčma je stala na ~i pri roki: °ob ~i kongresa ob kongresu: življenjske °~e razmere: priličica -e ž prilikoviti -lijem asimilirati, prilikovàl -âla -o. prilikovanje -a s priliti -lijem, prilit -a -o: ~ vode (k) vinu, priliv -a m: ~ vode ni zadostoval, ~ tujcev dotok, prilitek -tka m = prilivek -vka m kar seprilije, prillvati -am, priliva I -a -o in -âla -o, prilivanje -a s in prili-vânje -a s prilizniti -nem se: ~ se komu s čim; priliznjen -a -o: ~ človek, ~o vedenje, priliznjenec -nca m, priliznjenka -e ž, priliznjenost -i i; prilizâti in prilizati -ližem se gl. lizati: ~ se do čraa, pri-lizljiv -a -o priliznjen, prilizljivost -i i, prilizljivec -vca m priliznjenec, prilizljlvka -e i; prilizovati -lijem se, prilizovânje -a s, prilizovâlen -Ina -o [-In-], prilizo-yâvec -vca m, prilizovàvka -e ž, prilizo-vàvski -a -o: ~o vedenje; priliziin -a m, priliziinski -a -o priljubiti in priljubiti -im gl. ljubiti: ~ komu kaj, — se komu; priljubljen -a -o: biti ~ pri ljudeh, pri ljubljenec -nca m, pri ljubljenka -e ž, priljiibljenost -i ž, priljiibljati -am, priljiibljanje -a s prilju^ -dna -o: — biti s kom, ~o vedenje, priljiidnost -i ž priloga -e ž: posebna, umetniška ~ k aktu, ~ knjigi, ~ k mesu, "prilog -a m prid, korist prilomàstiti -im: v hišo ~ priložiti -im, priloži -ite! prildžil -ila -o, priložčn -êna -o: — komu par gorkih, ~ račun, denar, — čemu kaj, ~ kaj k čemu; pril0žnost -i ž: pri ti ~i, o(b) prvi ali pri prvi —i, ^ za ples, pril0ž-nosten -tna -o: — nakup, —a pesem, ~o delo, pril0žek -žka m; prilà^ti -am, prilâganje -as: ~ na ogenj, prilagâvec -vca m, prilagâvka -e ž prima -e ž glas. prima neskl. prvovrsten primadona -e ž prva pevka, primadônin -a -o, primabalerina -e ž\plesavka\ primahâti in primàhati -am gl. mahati primajiti -jém se in -mâjati -jam in -jem se gl. majati: ~ se iz gostilne primàiiati -am: dež dobro primaka setvi, primâka -e ž: travnikom manjka ~e, — za suho grlo, primakljaj -a m: zmeraj dobi kakšen — in grižljaj primakniti -mâknem, primakni -ite! primaknil -ila -o, primâknjen -a -o in primakniti -nem i stal. poud.\ ~ se bliže k mizi, primakni še ti kaj (denarja) >[-mak- / -mak-! iti 692 Primož primamiti m primamiti -im gl. mamiti, primamljen -a-o: — koga le sebi, luč primami vešče primânjlcati -am, primanjkljaj -a m in primanjkljaj t^ m: — v, dohodkih, v teži, — v blagajni; primanjkovati -ùjem, primanjkovânje -a s: denarja mi primanjkuje, primanjkuje blaga, ljudi primàrep -rna -o prvi, prvoten, prvenstven, osrfpven-. ~i afekt, ~i stadij bolezni, primàmost -i i prvenstvenost, prvotnost, o^ovnost piin^J -a vijjj zdravni/i, primârijski -a -o: ~a služba, -^o mesto, primàrijev -a -q: ~a pisarna primarulia medm. začudenja, jeze primas, -a /n 1. nadškof, 2. ciganski primasov -a -o: ~e pravice primât -a i/i prvenstvo primaziti in primàzati -žem gl. mazati: ti bom tako primazal, da boš vse zvezde videl; malo kolesa priAiaži primček -čka m ročaj pri vratih primejidÛBaj, primejduš, primejdevét, pri-mejkokoš \kletvice\, primejdùnajski -a -o: ~a neroda, —i smrkavec; primej-dùSeyec -vca m kdor se rad priduša, primejduševski -a -o °priméiiiti -ménim uporabiti, prenesti nakaj, aplicirati-, °priménjen -a -o: ~a umetnost uporabna; 'priména -e ž (u)poraba, aplikacija primér -a m: bolezenski, pravni, šolski, smrtni ~ ("slučaj), za vsak — ("slučaj), v tem, v najboljšem, v skrajnem ~u ('slučaju), za ~ navesti; v ~u slabega viemeiia ->• ob ali pri slabem vremenu, če bo slabo vreme, na primer in na primér; primérek -rka m eksemplar, izvod, primčrček -čka m priméra -e ž: v ~i s čim, za ~o, po ~i, brez ~e boljši; priméren -ma -o: — biti za kaj; času, stanu —, za to nimamo. izraza, primérnost -i ž primériti -im 1. pomeriti: ~ komu suknjo, 2. — kaj s čim, ~ kaj čemu, ~ koga komu, 3. živemu človeku se vse primeri, primémik -a m slov. komparativ, pri-mčrniški -a -o: ~a obrazila, ~e oblike primerjati -am, primérjanje -a s: ~ kaj s čim, — kaj čemu, ~ koga komu, to dvoje se ne dâ primerjalen -Ina -o [-In-J: —^o jezikoslovje, primerjava -e t, primerjâvec -vca m priméioma pris!. : narejenega je ~ malo, to je ~ z lani veliko, knjiga ni draga ~ z obsegom prim^iti in primésiti -im gl. mesiti, pri-mésen -a -o: ~ še malo rnoke, prime-sitev -tve ž, prirnés -i in -i i, primésen -sna -o, primések -ska m primc^ti in primčšati -am gi. mešati, priméSan -a -o: ~ vode (k) vinu, pri-mešdvati -am, primešavanje -a s primež -a m primož, primežnica -e i čeljust Primic -mca m, Primčev -a -o: ~a Julija primicija -e i nova maša, primiciànt -a m novomašnik primîicati -am in -čem, primikanje -a s: — knjigo (k) sebi, ~ se (h) komu, primik -a m, primičen -čna -o: ~a mizica, primičnost -i i primitiven -vna -o prvoten, preprost., pri in i-tivnost-ii,primitivnež-am primitivec -vca m, primitivizem -zma m 1. preproščina, 2. zaostalost primogenitiira -e ž prvorojenstvo primojdùsevec -vca m, primojduševski -a -o, primojdùnaj medm. primoiéti -im gi. moleti: ~ iz tal, iz hiše: iz tal je primolelo steblovje primoliti -môlim gL moliti, primôlil-ila -o, primôljen -a-o: — si kaj, ~ do doma. primôljenec -nca m primopredajen -jna -o prevzemno-predajen: ~a pogodba -> pogodba o prevzemu in predaji, primopredaja -e r prevzem in predaja prin^orati -am prisiliti: ~ koga k čemu, ~ se k učenju; primôran -a-o: ~ kaj delati, primôranost -i ž, primôranec -nca m, primôranka -e f primôrje -a s pokrajina ob morju, primôrec -rca m, primôrka -e i, primorski -a -o kar je ob rmrju, obmorski; Primôrje -a s. iz ~a, v —'U, Primôrska -e ž, iz ~e; Primorsko -ega s, s ~ega, na ~em; Primôrec -rca m, Primôrka -e ž, pri-môrski -a -o: ~e značilnosti, ~o narečje = prim0rščina -e ž primostek -tka m stranski most, primôstje -a s, primôsten -tna -o primotoviliti -im prikolovratiti: pijan ~ domov primož -a m primež: ~ na vratih primček, kovaški, ročni, vzporedni primožek -žka m bot. Primož -a ni os. i.. Primožev -a -o primožM 693 pripeti primožiti -Im, primdži -ite! primožil -ila -o, primožčn -êna -o: žena se primoži v moževo hišo, primožila je dva otroka, primožčnka -e f, primožitev -tve î primrAziti -im in primraziti -iin: to mi je primrazil, delo se mu je primrazilo primrziti -im, primrzi -ite! primrail -ila -o, primržin -êna -o: ~ komu kaj, — se komu s čim ali zaradi česa, ves svet se mu je primrzil; primrzéti -im gl. mrzeti: kuha ji je primrzela primfzniti -nem, primfzel -zla -o, pri-mfznjen -a -o: f)erilo primrzne na vrv, roka na kljuko, primrzlina -e ž kar je primrznilo; primrzovati -ùjem, primrzo-vàl -âia -o, primrzovânje -a s, primrzo-vâlen -Ina -o [-In-J PrimskoTO -ega s kr. ;'., na ~em, primskov- ski -a -o, Primskovijâni -ov m mn. primši prisl. oprijemàje se: ~ hoditi primula -e ž bot. Primus -a m os. ;'., Primusov -a -o prinagniti in prirtàgniti -nem gl. nagniti: vejo, ~ se nad vodo prinamériti -i se : prinamerilo se je, da... prinišati -am, prinašanje -a s: kakšne novice prinašaš? prinašavec -vca m, prinašavka -e f: ~ pošte, prinašalen -Ina -o [-In-] princ -a m, s princem, prinčev -a -o, prinčevski -a -o: princésa -e i, princésin -a -o, princésinja -e ž, princeska -e ž princip -a m načelo, vodih, principih len -Ina -o [-In-] načelen ("principiélen), principià Inost -i [-In-] ž načelnost principàl [-él] -a m I. gospodar, lastnik trgovskega podjetja, 1. glas. orgelski register principât -a m prva perioda rimskega cesarstva prinêsti -nêsem gl. nesti, prinesèn -êna -o: ~ jed na mizo, — komu pismo, veselo novico, ~ komu kaj v dar, na uho —, to ti prinese denarja, časti, prinések -ska m prispevek, prinesnik -a m prinàs -ôsa m 1. kosilo s tremi s tremi jedrni, 2. botrinski kruh, prinosnik -a m = prinosivec -vca m: ~ pisma prinožica -e ž zool. \organ\ priobčiti -im, pričbčen -a -o: — članek, pismo v listu, — kaj komu, priobčilo -a s: ustna ali pismena —a, priobčevati -ùjem, priobčevanje -a i-: ~ članke Crtice, priobčevavec -vca m, priobčc- vàvka -e ž, priobčevšien -Ina -o [-In-], priobčljiv -a -o, priobčijivost -i ž priokus -a m dišek: jed ima ~ po čem okus, duh prior -ja m samostanski predstojnik, priorski -a -o: ~a čast = priorat -a m = prrorstvo -a s priorati -ôrjem in -ôrjem gL orati, prioran -a-o: ~ nekaj travnika k njivi, ~ do ozar, ~ njivo na konceh ; priorâvati -am, priorâvanje -a s prioritéta -e f 1. prednost po času, 2. priori-téle -tét ž mn. vrednostni papirji, akcije, obligacije, ptioritéten -tna -o i načelo priostriti -fm, priôstri -fte! priôstri! -ila -o, priostrèn -êna -o: — konico, svinčnik, misel; govor je položaj še priostril pripàdati -am, pripadajčč -a -e, pripâdanje -a s: ~ komu pripahniti in pripâhniti -nem gl. pahniti: ~ brazdo, letev >[-pah- / -pah-J pripaliti in pripàliti -im gL paliti : ~ žgance: pripâljen -a -o prismojen, mah neumen, pripaljenec -nca m, pripâljenka -e t, pripàljenost -i ž, pripalitev -tve i pripisati -pašem, pripisan -a -o: si meč, ~ konju sedlo, pripasovâti -ùjem, pripasovinje -a s pripasti -pidem gL pasti; pripidel -dla -o in pripàl -ila -o: zadrugi deli; pripàd -âda m: ~ posesti, pripiden -dna -o: ~i delež, ~a pravica, pripiâdnost -i f : narodnostna pripidnik -a m, pri-pidnica -e ž, pripidniški -a -o, pripâd-ništvo -a s pripasti -pâsem, pripâsen -a -o: ~ do meje, ~ deset ovac, ~ do trde noči pripaziti in pripâziti -im gl. paziti: — na otroka pripeči -pêCem gl. peči, pripeččn -êna -o: ~ hlebec, kruh; malo še pripeci; ~ se k hlebu ali na hleb; pripčček -čka m del. kjer se je hlebec pripekel na drugega pripekati -am, pripékanje -a s: sonce pri. peka, pripéka -e ž: sončna pripeljiti -péljem in -âm gl. peljati, pri-peljân -a -o: koga s seboj ~ se z avtom, vlak pripelje na postajo, ~ komu zaušnico, pripeljâva -e i; pri-peljâvati -am, pripeljavanje -a s prtpéti -pnèm gl. peti pnem, pripét -a -o: ~ kaj z iglo, ~ psa na verigo, ~ se la obleko, pripenjati -am, pripénjanjc pripéti 694 pripriviti -a s, pripenjavček -čka in piitiskavec, žebljiček, pogUca, pripénjec -njca m sponka za lovske mreže pripetiti -i se, pripelji -ila -o: pripeti se, da... zgodi se, nesreča se pripeti, pripetljaj -a .< pripèv -éva m rcfirn = pripévek -vka m, pripévati -am, pripévanje -a s pripihati -am in -šem gl. pihati, pripihljàti -âm gl. pihljati: sapica pripihlja pripira -e i: okenska pripirnik -a w \skoheli\, pripimica -e ž \letva\, pripirati -am, pripiranje -a s prlpisâti in pripisati -pišem gl. pisati: — poglavju še dva odstavka, sam sebi pripiši, če se bo slabo izteklo, pripis -a m, pripisek -ska m, pripisen -sna -o: pripisovâti -ùjem, pripisovanje -a v; ~ važnost, pomen čemu, pripisovâvec -vca in, pripisovâvka -e ž, pripisnik -a in. pripisnica -e ž prlplâvati -am : ~ k bregu, na breg priplaviti -im, priplavi -ite! priplavil -ila -o. priplavljèn -êna -o in priplaviti -im s stal. poud. : drva ~ priplaziti in priplâziti -im gl. plaziti: -koga udariti, ~ se kam pripllsti -plêtem gl. plesti: trak h kiti priplèt -éta in pokec na biču, priplétati -am, priplétanje -a s priplézati -am: ~ do vrha, visoko ~ priplûti-plovem in -plùjem gl. pluti: ladja priplove v pristan pripoditi -im, pripôdi -ite! pripodil -ila -o, pripodèn -êna -o: ~ ovce k hlevu; oblaki, otroci se pripodijo pripogniti -pognem, pripôgni -ite! pri-pôgnil -ila -o, pripognjen -a -o in pripogniti -nem s stal. poud. : vejo, koleno starček se težko pripogne, pri-pognjenost -i i; pripogibati -am in -Ijem gl. gibati, pripogibanje -a j, pri-pogib -a m, pripogibec -bca m \miJiica\. pripogljâj -a m, pripogiben -bna -o --pripogibljiv -a -o, pripogibljivost -i i; pripogibovâti -ùjem, pripogibovânje -a s pripojiti -im, pripoji -ite! pripojil -ila -o, pripojèn -êna -o; — kaj ič čemu, — svoji tyivi še sosedovo, pripojênost -i ž, pripojitev -tve f; pripajati -am, pripâjanje -a. s: — zmeraj nove dele pripomniti -im, pripômnjen -a -o, pripomba -e i, pripomnja -e ž: pripominjali -am, pripominjanje -a s pripomoči -môrem gl. moči: — k uspehu, do uspeha, pripomoč -i ž, pripomoček -čka /ii, pripomogljiv -a -o, pripomočnik -a m, pripomočnica -e ž pripona -e i sufiks, priponski -a -o; ~i glagoli, pripôn -ôna m vez za sprednje noge pri živalih na paši pripor-ôra m, priporen -rna -o: ~o povelje, pripornik -a m, pripornica -e ž, pripor-niški -a -o priporočati -am, priporočanje -a s: ~~ komu kaj, kop, ~ se komu za kaj; priporočevati -ùjem, priporočevanje -a v, priporocevâvec -vca m; prifHjročiti -im, priporoči -ite! priporočil -ila -o, pri-poroëèn -êna -o; —^ se komu, priporoče-nec -nca m, priporoëénka -e ž, priporoč-nlk -a m, priporočnica -e ž, priporočljiv -a -o, priporočljivost -i ž, priporočnina -e i, priporočitev -tve ž, priporočilo -a s. priporočilen -Ina -o [-ht-]: ~o pismo, priporočilnica -e [-In-] ž priposestvovâtl -ùjem, priposestvovàl -âla -o, priposestvovân -a -o, priposestvo-vànje -ai; ~ si pravice do česa prlpôtec -tca ni bot. trpotec pripôten -tna -o: —o grmovje, pripôtje -a s: bodeče ~ bot. pripôtovatl -ujem in pripotovâti -ùjem gl. potovati: — kam, — v mesto pripoved -i i, pripôveden -dna -o: ~i stavki, pripovéden -dna -o; ~a pesem. ~o pesništvo, pripovédnik -a m, pripo-védnica -e i. pripovédniski -a -o, pripo-védnistvo-a j; pripovedka-e i, pripovéd-kar -ja m, pripovédkarski -a -o pripovedovati -ùjem, pripovedoval -âla -o, pripovedovanje -a v: ~ komu pravljice, ~ komu novice o čem, ~ komu, da..., ~ na dolgo in široko, pripovedovâlen -Ina -o [-In-], pripovedovâvec -vca m: — pravljic, pripovedovâvka -e ž pripoznati -âm gi. znati, pripoznân -a -o, pripoznânje -a s: — komu vrednost, zasluge, — koga za kaj, ~ krivdo; pripoznavati -am, pripoznavanje -a s, pripoznavâlen -Ina -o [-In-] priprâviti -im: — kosilo, ~ drobiž, zdravilo, ~ kaj za kosilo, ~ se za kaj, na kaj, ~ se k delu, k učenju, ~ komu kaj, ~ koga za šolo, za izpit, ~ koga do česa, ~ koga v smeh. — koga na pot, na smrt. ~ koga ob premoženje; pripravljen -a-o; za polet, lui boj, za na pol. pripriviti 695 Prisuik kakor ~o, tako zapravljeno; danes je ~ (za šolo); pripravljenost -i i, pripravlje-nec -nca m; priprava -e i \delo in pri-pomoček\ : jedilna, merilna, ogrevalna —, brez ~e govoriti, — za tisk, — vzame veliko časa; priprâven -vna -o: — človek, ~o mesto, ~ za delo, pripravnost -i i, pripravnik -a m: učiteljski —, pripravnica -e ž \oseba, šola\, pripravniški -a -o : ~a sliižba, pripravek -vka m pripràvijati -am, pripravljal -a -o in -âla -o, pripravljanje -a s in pripravIjànje -a s: — kaj, k nevihti se pripravlja, priprav-Ijâlen -Ina -o [-i/n-] : ~i odbor, —a dela, pripravljâvec -vca m, pripravljâvka -e i, pripravljâvski -a -o, pripravljâlnica -e [-im-] i, pripravljâC -a m priprčči -prčžem, priprézi -te in -ite! pri-prégel -gla -o, priprčžen -a -o: pod klancem je pripregel še en par, h konju kravo priprčženec -nca m \koni\, priprežen -žna -o : ~a živina, priprežnina -e ž {plačilo], priprežnica -e ž |vrv|, pripréga -e ž: ~o dati; priprégati -am, pripréganje -a s in priprézati -am, priprézanje -a s pripriti -prèm, pripri -ite! pripfl -a -o, priprt -a-o: ~ si roko, — vrata, — se za rokav, — tatu, priprtje -a s pripor priprOšnja -e ž, priprošnjik -a m, priproš- njica -e f, priprošnjfški -a -o pripustiti -im dovoliti gl. pustiti : — koga k izpitu, ~ kobilo k žrebcu, tele h kravi ; pripùst -a m, pripustitev -tve ž, pri-pusten -ma -o, pripùstnost -i ž, pripiist-nica -e f \listina\, pripustnina -e i \plačilo], pripiiščati -am, pripiJščanje -a j: ~ teleta priračimati -am, priračiinan -a -o: ~ stroške, priraéunâvati -am, priraèunâ-vanje -a s prirâsti -s(t)em gl. rasti: ~ k srcu, pri-râs(t)el -^t)la -o in pririščen -a -o: ~a ko^, priràst -âsta m, prirâstek -tka m: naravni ~ prebivavstva, letni ~ lesa, prirastišče -a 5: ~ mišice, črevesa, mrene, priras(t)lika -e i, priras(t)lina -e f: srčna prirâSêati -am, priraščanje -a s, prirâsten -tna -o priravniti -âm akomodirati gt. ravnati: ~ robove rane, priravnâva -e ž, priravnâ-vati -am prirediti -im. priredi in priredi -ite! priredil -ila -o, prirejèn -êna -o : ~ povest, roman. — knjigo za tisk, ~ veselico, koncert, prirejênost -i ž, priredje -a s slov., priréden -dna -o: ~i stavki, ~i vezniki, prirédnost -i i, prireditev -tve i: dobrodelna prireditven -a -o f-tvan-]: ~i odbor, prireditelj -a m, prirediteljka -e ž, prirediteljski -a -o, prirédba -e f: romana; priréjati -am, priréjanje -a s; prirejevâti -ûjem, prirejevàl -àla -o, prirejevânje -a s prirediti -im, prirédi in prirêdi -ite! prirédil -ila -o, prirejèn -êna -o: ~ pet telet, ~ pri volu za novo obleko, priréja -e i: ~ živine, prirejen -jna -o, priréjek -jka m prirépiti -im: ~ se komu, prirépek -pka m : biti komu za prirépnik -a m prirézati -režem gl. rezati, prirézan -a -o: ~ gosje pero, peruti, jezik, lase, konju rep, prirèz -éza m, prirézen -zna -o ; prirezovàti -ûjem, prirezovànje -a s, prirezovàlen -Ina -o [-In-], prirezovâvec -vca m \krojač\, prirezovâvka -e ž pririniti -nem: ~ se do blagajne, — voziček do hiše prirobiti in prirobiti -im gl. robiti, prirob-Ijen -a -o : ~ cev, prirôbnica -e ž: cevna, nazobčana — prir6čen -čna -o in prirččen -čna -o pripraven: ~a sekira, —a knjiga, izdaja, ~i konj, prirdčnik -a m in priročnik -a m, priročnost -i f in prirččnost -i ž: pri-ročiti-imre/., prir0či -ite! prir6čil-ila-o, priroččn -êna -o, priroččnje -a s, pri-ročitev -tve ž prirôda -e ž narava, natura, prirôden -dna -o rutraven, naturen prirodo- v sestavi: prirodopis -a m, prirodo-pisen -sna -o: —a ura, knjiga, prirodo-pisec -sca m; prirodoslôvje -a s naravoslovje, prirodoslôvec -vca m naravoslovec, prirodoslôvski -a -o, prirod^slôven -vna -o: ~e vede; prirodoznânstvo -a s naravoznanstvo prirôjen in prirojèn -êna -o: to mu je ~o, ~a napaka, ~ dar, prirojênost -i ž prisad -a m in prisàd -âda m infekcija, gnoj/M okužba: vranični, porodni, črni prisâden -dna -o : ~a pika, ~a rana ; prisaditi -im, prisâdi -ite! prisâdil-ila -o: ~ še nekaj zelja na vrtu; prisadilo se mi je, rana se prisadi; prisajèn -êna -o: —a rana, prisâdnik -a m, prisâdnica -e f med., bot.: prisâjati -am. prisâjanje -a v I>risank -a m \gora\ 696 prismâkniti prisébcn -bna -o, prisébnost -i ž, pri- sébnei -a m prisčči -sižem, prisézi -te in -ite! priségel -gla -o : ~ komu zvestobo, ~ na ustavo, po krivem pris6žen -a -o zaprisežen, priséga -e f: ~ zvestobe; služi)ena, kriva ~o držati, prelomiti; s —o potrditi, zavezati se, pod ~o izpovedati; priségati -am, prisé^nje -a s: na žive in mrtve — na vse svetnike, prisežen -žna -o: ~i obrazci, prisčžnile -a m, prisčžnica -e ž, prisižniški -a -o prisédnik -a m gl. prisesti prisélcati -am: drevje ~ rep, ~ jo od kod; prisékan -a -o: ~i stožec, prisèk -éka m, prisékanost -i ž; priseka vati -am, prisekàvanje -a 5: ~ drevje; prisekovâti -ûjem, prisekovàl -àla -o, prisekovànje -a s: ~ kolce priseliti -sélim gl. seliti, priséljen -a -o: ~ se v mesto, priséljenec -nca m, priséljenka -e i, priséljenski -a -o (°pri-séljeniSki), priséljenost -i f, priselitev -tve Ž; priseljevâti -ûjem, priseljevànje -a s, priseljevàlen -Ina -o [-In-] prisesàti -àm se gl. sesati: pijavka se prisesa, prisesèk -skà m >[-s3s-] prisésti -sédem gl. sesti: ~ na voz, ~ h komu, ~ k mizi, k družbi, prisédnik -a m: sodni prisédnica -e f, priséd-ni$ki -a -o, prisédniStvo -a s pris^ti -am prisegati prisijàti -sijem gl. sijati: sonce je prisijalo izza oblakov, ~ v sobo prisiliti -im, prisiljenje -a s: ~ koga k čemu, ~ se k učenju, ~ koga na kolena; prisiljen -a -o: ~i vetzi, — smeh, ~o zelje, prisiljenec -nca m, prisiljenka -e ž, prisiljenost -i ž, prisilen -Ina -o [-In-J: ~i jopič, ~o delo, ~a uprava, ~a delavnica, prisilnost -i [-In-] ž, prisilnik -a [-In-] m, prisilnica -e [-In-] ž \hiia\ prisipati -am in -pijem gl. prisuti priskakàti in priskâkati -skičem in -kam gl. skakati: otrok je priskakal v hišo; priskakovâti -ûjem, priskakovàl -àla -o, priskakovânje -a s: gospodinja priska-kuje k delu na polju; priskakôma in priskâkoma prisl. : ~ delati priskakovaje prisklédnik -a m, prisklédnica -e ž, pri- sklédniSki -a -o, prisklédniStvo -a s priskočiti -skočim gl. skočiti : ~ komu na pomoč, priskôk -ôka in -ôka m priskrbéti -im gl. skrbeti, priskrbljén -êna -o: ~ komu službo, priskrba -e i; priskrbovàti -ûjem, priskrbovânje -a s Priskns -ka m rim. os. i., Priskov -a -o priskutiti -im, priskûten -a -o: ~ komu kaj, ta jed se mi je priskutila, priskûten -tna -o: ~o pisanje, vedenje, priskûtnost -i f, priskûtnež -a m, priskûtnik -a m, priskûtnica -e i, priskûta -e ž prislepàriti -im, prislepàrjen -a -o : ~ denar, povsod se prislepari zraven prisliniti -im, prislinjen -a -o; ~ se (h) komu, prislinjenec -nca m, prislinjenka -e f, prislinjenost -i ž prisloniti -slônim in -im, prislôni -ite! prislônil in prislônil -ila -o, prislônjen -a -o : ~ lestev k steni, ~ komu zaušnico, ~ se k peči, prislanjati -am, prislànjanje -a s, prislôn -ôna m prislov -ôva m adverb, prislôven -vna -o: ~a raba; "prislôvica -e i pregovor, °prisl0vičen -čna -o pregovoren prisluh -a m: imeti privide in ~e, prislušen -šna -o prisluhniti -nem: ~ pogovoru, melodiji, prisluškati -am, prislûSkanje -a s; prisluškovati -ûjem, prisluškoval -âla -o, prisluškovanje -a s, prisluškovavec -vca m, prisluSkovâvka -e i, prisluškovalen -Ina -o [-In-]-. ~a priprava, prislûSki -ov m mn. : ~e otepati prislužiti in prislužiti -im gl. služiti, pri-služen -a -o: — (si) obleko, prislužek -žka m, prislužljiv -a -o pridohljiv prismejàti -sméjem ali -am in -im se gl. smejati se: sonce se je prisniejalo v sobo prtemoditi -im, prismôdi -ite! prismôdil -ila -o: mleko se rado prismodi, ~ si lase, prismojen -êna -o: ~a jed, prismô-jen -a -o: ~a ženska, prismojenec -nca m, prismôjenka -e ž, prismôda -e i, prismodé -éta m, prismOdež -a m, prismôdek -dka m, prismôdast -a -o; prismodâriti -im, prismodàrjenje -a s; prismod(ar)ija -e i, prismojênost -i ž, prismôjenost -i ž prismoliti -im, prismôli -ite! prismôlil -ila -o: ~ komu klofuto, — se h komu, se je že spet prismôlil; prismoljèn -êna -o: tiči v hiši, kakor bi bil prismoljênec -nca m prismuluiiti -nem: — koga z bičem: prismûknjen -a -o prismojen, šemast, prismûknjenec -nca m, prismiiknjenka prismùkniti 697 prisvojiti -e ž, prismulc -a m prismuknjenec, prismùltnjenost -i ž prisoditi in prisôditi -im gl. soditi: ~ Icomu dediščino, nisem mu prisodil toliko iznajdljivosti; prisôjen -a -o: kakor je —o; prisôdba -e ž, prisôden -dna -o, prisôdnost -i ž; prisôjati -am, prisojanje -a j: ~ komu kaj prisojen -jna -o k soncu obrnjen : ~a reber, prisôjnost -i i, prisoje -ôj i mn. prisoliti -im, prisôli -ite! prisôlil -ila -o, prisoljèn -êna -o: ~ premalo slano jed, ~ komu zaušnico prisončje -a s perihelij, prisônêen -čna -o prisopihati -ham in -šem : ~ na vrh prisôten -tna -o navzoč, navzočen, pričujoč, prisôtnost -i ž pričujočnost, navzočnost: duha prisebnost; prisostvovàti -ùjem ->■ biti zraven, navzoč prispéti -spèm, prispi -ite! prispèl -êla -o: vlak prispe, ~ z vlakom prispévati -am, prispevanje -a s: — v denarju, v blagu, ~ kaj k skupnosti, v skupno blagajno, prispevek -vka m: ~i k zgodovini dopolnila, ~i za zgodovino gradivo, prispéven -vna -o: —i znesek, prispêvéen -čna -o: ~a tarifa prispodoim -e ž: govoriti v —ah, prispodô-ben -bna -o; prispodôbiti -im, prispo-dôbljen -a -o: ~ koga čemu, prispo-dabljati -am, prispodabljanje -a s prisrčni -čna -o presrčen: ~ otrok, prisrčnost -i ž pristàjati -am, pristajanje -a s: ladja, letalo pristaja, — z ladjo k bregu, ^ na pogoje, trditve, zahteve-»- pritrjevati jim, sprejemati jih, privoljevati vanje, pristaja-lišče -a s, pristajališki -a -o: ~i most pristajati -am (°pristojati -am); obleka mu pristaja, ne pristaja ti tako govoriti pristaš -a m-* privrženec pristàti -stanem, pristàni -ite! pristal -âla -o: ~ na bregu, ob bregu, pri bregu, na letališču, v pristanišču; — na ponudbo, na pogoje ->• privoliti vanje, pritrditi jim, strinjati se z njimi; pristanek -nka m: ~ v pristanišču, ~ na ponudbo -> privolitev, pritrditev, soglasje; pristan -a m, pristanišče -a s: morsko, rečno pristaniški -a -o: ~e naprave pristati pristojim, pristôj -te! pristal -a -o: obleka mu pristoji, ne pristoji ti tako govoriti ne spodobi se ti pristav -àva m uradnik, oskrbnik pristàva -e /: graščinska živeti na ~-i, pristàvica -e i, pristàven -vna -o, pri-stâvnik -a m, pristavnica -e ž pristàviti -im, pristàvljen -a -o: ~ lestev. ~ stol k mizi, — nekaj besed,. — lonec k ognju, ~ meso, pristàvek -vka m slov. pristavljati -am, pristàvljal -a -o in -àla -o, pristàvljanje -a s in pristavljànje -a s pristen -tna -o: ~o vino, ~ Gorenjec, pristnost -i i: ~ rokopisa pristôjen -jna -o: —a oblast, pristôjnost -i ž: sodna —, pristôjbina -e ž: carinska, ceni Ina pristôjbinski -a -o pristopiti in pristôpiti -im gl. stopiti: ~ k človeku, k društvu, k reševanju vprašanja lotiti se vprašanja, k delu prijeti za delo, lotiti se česa, začeti, pristôp -ôpa m: ~ k društvu, ~ na vrh je strm, pristôpen -pna -o: ~i obrazec, ~ človek dostopen, ~a igava, polica, ~e molitve, pristôpnost -i ž, pristopnina -e ž, pristôpnica -e pri-stôpati -am, pristôpanje -a s pristoriti -im gl. storiti: kar se tedaj ni storilo, se zdaj ne dà ~ nadomestiti pristràdati -am s stradanjem prihraniti, pridobiti, pristràdal -a -o in -àla -o, pristràdan -a -o: to hišico si je pristradal prtetrànski -a-o: ~i sodnik, pristrânost -i ž pristrčšje -a s stranska, sprednja streha, pristrAšen -šna -o, pristrčšek -ška m napušč, pristrčšina -e ž, pristréSnik -a m \tram\, pristreš -i i zastrešje pristriči -strižem gl. striči, pristrižen -a -o: — lase, ~ komu peruti, pristrigàê -a m zool. \rilčkar\; pristrigovàti -ùjem, pri-strigovànje -a s pristûditi-im, pristùden -a -o: ~ komu kaj, jed se mi je pristudila, pristùden -dna -o pristujin -êna -opriskuten,pnsUiiènec-r\cam prisušiti -im, prisùSi -ite! prisùSil -ila -o, prisuSèn -êna -o: blato se prisuši (na obleko), krava je prisuši la ne daje več mleka, staremu se je duša prisušila ne more umreti prisùti -spèm in -ùjem gl. suti, prisipati -am in -pijem, prisipanje -a s, prisipàvati -am, prisipavanje -a 5 prisvetiti in prisvêtiti -im gl. svetiti: mesec je prisvetil prisvojiti -im, prisvôji -ite! prisvôjil -ila -o, prisvojèn -êna -o, prisvojênje -as: ~ si pravico, prisvojênost -i t, prisvojitev -tve ž, prisvojitvcn -a -o f-tvan-j, prisvojitelj prisvojiti 698 priti -a m, prisvojiteljica -e ž, prisvpjljiv -a -o, prisvojljivost -i i, prisvojilen -Ina -o [-In-]; prisvajati -am, prisvajanje -a s prišč -a m: gnojni priščav -a -o mozolj-časf. ~ obraz, priščavost -i i, priščanica -e ž bo!., priščnjaici -ov m mn. zool. \lirošči\, prisilo -a s mehurnik priščeniti -šččnem priščipniti, priščeni -ite! prišččnil -ila -o, priséénjen -a -o: ~ si prst z vrati, priSëénjenost -i i priščipniti -nem, priščipnjen -a -o: — sadilci icorenino, ~ si prst, priščipnjenec -nca m, priščipnjenost -i ž priiéiii prisl.: ~je pozdravil-»- ko Je prišel prišepetati -âm gl. šepetati, prišepetân -a -o : ~ icomu icaj na uho, prisepetâvati -am, prišepetavanje -a s: ~ součencem, prišepetâvec -vca m, prišepetavica -e r > -š3pet-]; prišepčtniti -nem, priSepét-njen -a -o, prišepniti in priščpniti -nem gl. šepniti: ~ na uho prisiliti -im ošiliti, priostriti prišiti -sijem, prišit -a -o: ~ gumb, zaplato, rokav, prišitek -tka m, prišiv -a m, prišivati -am gl. šivati priškniiti -nem odščipniti, priščipniti, pri-škrnjen -a-o: — komu plačo, — koga pri plačilu prikrajšati prišlec -a [-Uc-] m kdor je kam prišel, prišlek -a [-hk-] m priseljenec priitéditi -im privarčevati, prihraniti priitéti -Stéjem gl. šteti, prištčt -a -o: bogovom ~ = med bogove —~ kaj k računu, — spodnje število zgornjemu, prišt6tje -a s, pristéven -vna -o 1. aditi-ren, 2. odgovoren za svoja dejanja ( prištevit), prištevnost -i ž; prišt6vati -am, prištevanje -a. s: — se med nasprotnike, prištčvanec -nca m sumand, pri-stévek -vka m prištiiliti -im se vriniti se, vsiliti se, pritakniti se, prištLiijen -a -o : ~ se komu, — se med družbo, v družbo, prištiiljenec -nca m, prištiiljenka -e ž pritajiti -im prikriti, skriti, pritaji -ite! pritâjil -ila -o, pritajèn -êna -o: — blago, ~ dih, ~ čustvo; pritajênost -i ž, pritajljiv -a -o, pritajIjivost -i ž; pritaje-vâti -ùjem, pritajevânje -a s pritâkati -am, pritâkanje -a s: ~ vodo vinu pritakljàti -âm gL takljati: ~ sod pritakniti -tâknem, pritakni -ite! pritaknil -ila -o, pritàknjen -a -o in pritâkniti -nem s stal. poud. : ~ komu priimek, se kam, ~ se jedi, to se mu je kar tako, v sanjah pritaknilo, pritaknil mu je to zgodbo >f-tak- / -tak-] pritanéj -a m v grških državah mestna hiša, kjer je uradovala pritamja, pritanija -e ž upravna oblast, sestoječa iz pritanov, pritân -a m \obla.^tnik\ pritêri -tččem gL teči: ~ komu na pomoč, kri priteče iz rane, pritekati -am, prité-kanje -a s: voda počasi priteka pritegniti in pritégniti -tégnem gl. tegniti, pritégnjen -a-o: — koga k čemu, ~ koga s čim, ~ k sebi, ~ pas, vijak, ~ pozornost nase, — komu v čem pritrditi, ~ v vas, na polje pritisniti, mraz pritegne, miši pritegnejo, le pošteno ga pritegni udari, oplazi, pritisni; pritegovati -ujem, pritegovânje -a .v, pritegovâvka -e ž \mišica\, pritégati -am, pritéganje -a s pritêpsti -têpem se gl. tepsti, pritepèn -êna -o: od kod se je pritepel ta človek? pritepénec -nca m in pritepênec -nca m, pritepénka -e ž in pritepènka -e i, pritepénski -a -o in pritepênski -a -o pritézati -am, pritézanje -a s, pritézen -zna -o, pritéznost -i ž, pritéznica -e ž \mišica\. pritezâlnik -a [-ijn-] m pritéiek -žka m balast (na ladji) priti pridem, pridi -te! priSèl [-škj] in prišel -šli -6 in -6: leta pridejo; njena, njegova ura je prišla, ~ pravočasno, prepozno, tako je moralo kdo je kriv, da je tako daleč prišlo? joj, kam smo prišli! prav — komu, navzkriž ~ s kom, slabo mu je prišlo poslabelo mu Je, blizu — komu, — v navado, naprej ~ napredovati, skozi ~ zvoziti jo. odnesti jo, uiti; °to mi drago pride me veliko stane; ~ na svet roditi se, ~ na obisk, na pomoč, ~ na vrsto, vse pride na dan, knjiga pride na svetlo izide, ~ na sled komu zaslediti koga, ~ na varno, na gorko, na zeleno vejo, na nič, na boben, na kant, na beraško palico, — na jasno, na čisto, na svoje (stroške), ~ na kaj najti, spoznati kaj, prišel sem na (pravo) misel našel sem Jo, prišlo mi je na misel po naključju sem se domislil, na vsakega pride po l(X) din, ~ na nos, na ušesa komu: praznik pride na četrtek, na nedeljo; ~ po zdravnika, po kruh(a). ~ po cesti, ~ po šoli, ~ po opravkih; priti 699 pritrgovàti ~ pred sodišče, pred poroto, pred sejo, pred oči; ~ nad koga, nesreča je prišla nadenj; ~ pod oblast, pod vlado, pod voz, pod kolesa; kaj mu v glavo ne pride, — v vas na obisk, ~ komu v roke, v pest, ~ v zapor, ~ v škripce, v zadrego, v zamero, v stisko, v nesrečo, v sramoto, v stroške, v Jezo, — v leta, ~ v zobe komu, ~ v stik(e) s kom, v nasprotje s kom, — v poštev, v položaj, v tek; v okom preprečiti, prepovedati, onemogočiti, zavreti', ~ do dna, do jedra čemu, ~ do sape, do živega, do zavesti komu, ~ do počitka, do pravice, do časti; prišlo je do tožtie, do krvi, do smrti, do ločitve, do odločitve; ~ do besede; prišlo je do tega, da...; ~ do izraza pokazati, izkazati se'. ~ ob vse, ob denar, ob čast, ob moč, ob zdravje, ob življenje, ob pamet, ob vid, ob spomin, ob oči; ~ k večerji, k jedi, k vojakom, — k pameti spametovati se, ~ "k nogam priti peš, ~ k sebi zavedeti se, opomoči si, spregledali, spoznali; ~ iz reda, iz navade, iz mode, iz ravnotežja, — iz srca, iz duše, iz ust, izpred oči; — z dežele, z Jesenic, ~ z dežja pod kap; ~ med ljudi, med kolesa; ~ za kulise, — komu za hrbet: — z vlakom, z avtom, z letalom, ~ s praznimi rokami ali praznih rok; to pride od kajenja-> prihaja, je prišlo; °od kod pride, da... od kod ali kako to, da... pritihotapiti -im, pritihotapljen -a -o: — blago, ~ se priplaziti se pritiliati -am in -čem, pritikanje -a s: daj mu, kar mu pritiče; pritiče mu čast, boljša soba; ne pritikaj se žice! dotikaj, pritičen -čna -o, pritikljaj -a m in pri-tikljaj -a m pritikiiiia -e i: stanovanje z vsemi ~ami pritislcati -am: — koga ob zid, v zemljo, na mizo, ~ na odvodnico, ~ na gumb, na zvonec, kri pritiska v glavo; — se h komu; — koga zatirali, trd biti s kom; ~ na koga, ~ za kom zasledovati koga-, voda, mraz, sonce, vročina, bolezen pritiska; delo, čas, noč pritiska; pritisk -a /h: zračni, nizek, visok krvni —, — krvi v glavo, ~ v želodcu, — na možgane, ~ na podložne, na — kaj narediti, pritiskalnik -a [-vn-] m, priti-skovavka -e ^: -- črevesa pritiskavec -vca m žebljiček, pripenjavčck pritisniti -nem: ~ prst na žilo, ~ koga ob zid, — pečat, — koga udariti; zima, mraz, vročina pritisne; kri pritisne v glavo; za prehladom je pritisnila še pljučnica, ~ na kaj, — za kom, ~ komu zaušnico, — h kraju, v mesto; miši pritisnejo v hišo, — roko na srce, ~ se ob zid; pritisnjen -a-o 1. ~ ob steno, 2. prismojen pritličen -čna -o: —^o drevje, ~a hiša, ~i grah, pritličnost -i ž, pritličje -a s\ visoko pritličnik -a m bot. nizki fižol pritlika -e i nizka rastlina, nizko drevesce, pritlikav -a -o: —o drevje, — rod, pritlikavost -i i, pritlikavec -vca m, pritlikavka -e i, pritlikavček -čka m bot., pritlikast -a -o pritlikav. ~ fižol, pritlikavje -a s nizko drevje, pritlikavstvo -a s, pridikavski -a -o pritočiti -točim gl. točiti, pritččen -a -o: — malo vina, — vode k vinu; pritôk -ôka m: — Save, pritočen -čna -o, pri-točnica -e ž priločna cev pritočiti -im, pritoči -ite! pritôCil -ila -o, pritoCèn -êna -o: otroci so pritoči 1 i kolesa do konca vasi pritovoriti -im m pritovôriti -im gl. tovoriti : — kaj v hišo pritožiti in pritožiti -im se ^/. tožiti: — se zoper koga, čez koga, ~ se pri kom, ~ se proti komu, ~ se zaradi česa, pritožba -e ž: vložiti —o na sodišču, pri sodišču, ~ proti odloku ali zoper odlok, ~ gre na okraj, pravica do ~e na višjo instanco, pritožen -žna -o: knjiga, prit0žnica -e ž )listina\, pritožnik -a m, pritožnica-e ž \oseba\; pritožben -a -o [-ban-J: ~i postopek; pritoževati -ujem se, pritoževanje -a s, pritoževavec -vca m pritrditi -im, pritrdil -ila -o in pritrditi -im, pritrjen -a-o : ~ kaj z vijaki, — komu, pritrdilo -a s, pritrdilen -Ina -o [-inr]-. ~ odgovor, pritrditev -tve ž: dati ~ k čemu pr.; pritrjevati- -iijem, pritrjevanje -a s, pritrjevâlen -Ina -o [-un-] pritrésti -trésem gl. tresti I. prisuti, 2. spet ga je vrag pritresel, 3. ~ se kam prit^ti -am in -žem, pritfgan -a -o, pri-trgMje -a i: ~ si kaj od ust; pritrgo-vati -lijem, pritrgovanje -a s, pritrgavati -am, pritrgàvanje -a s pritrgoviti -lijem pritriiti, pritrgovàl -àla -o, pritrgovàn -a -o: ~ si hišo pritrk^TBti 700 prinéa pritrkAvati -am, pritrkâvanje -a s: pri fari pritrkava; pritrkovâti -lijem, pritrkovâ-nje -a s in pritfkovati -ujem, pritfko-vanje -a s pritfžitl -im pritrgovati, s trgovino prielobiti, pritfžek -žka m pritrésti -tvézem privezati gl. tvesti (°pri-tvéziti -im), pritvézen -a -o; pritvezovâti -ùjem, pritvezovânje -a s priučiti -im, priùôi -ite! priùiil -fia -o, priuiênje -a s: ~ koga čemu, ~ se čemu; priučen -êna -o: ~ delavec, priučitev -tve ž priuiésen -sna -o: ~a slinavka privabiti in privâbiti -im gl. vabiti: z de-naijem ~ koga, ~ ptice, goste; pri-vâbljati -am, privâbljanje -a s privAdfti -im, privàjen -a-o : — koga čemu ali česa ali na kaj, ~ konja na strel, ~ se podnebja, — se na vročino, pri-vAjenost -i f; privàjati -am, privàjanje -a s, privâda -e ž privA^' -e i: meso s ~o privaliti -fm, privAli -ite! privalil -ila -o, privaljèn -êna -o: ~ sod do voza, čmi oblaki so se privalili privAljati -am, privàijanje -a s privariti -fm, privâri -fte! privâril -lia -o, privaijèn -êna -o: ~ ročaj, ~ kaj (k) čemu, privarilen -Ina -o [-In-J privAten -tna -o zaseben: -^a lastnina, '-i docent, ~i sektor, privàtnik -a m zasebnik, privàtnica -e f zasebnica, privatfst -a m, privatfstka -e 1, privati-zfrati -am, privatiziranje -a s privAžati -am, privAžanje -a s privinček -čka m bot. privériti -im se zatrditi, zagotoviti, zarotiti se: ~ se na kaj privisdc -ska m: možganski ~ med., čaSni ~ l)ot. privcslAti -Am gl. veslati: ^^ na otok privêstf -vêdem pripeljati gL vesti, priveden -êna -o: ~ koga k čemu, privedite mi tega in tega, ~ koga k pameti, prive-dênec -nca m, privedênka -e / privétrje -a s k vetru obrnjena stran ladje privezAti in privézati -včžem gL vezati, privézan -a -o: ~ kravi zvonček, ~ mreže na drevo, ~ konja k drevesu, na kratko koga ~ se na vrv, ~ si dušo, privézanost -i f, privézanec -nca m, privêzanka -e /; privezovâti -ùjem, privezoval -Ala -o, privezovânje -a s. privezovAvec -vca m, privezovâlen -Ina -o [-In-]-, privézen -zna -o: ~a vrv = privéznica -e i privid -a m prikazen, prividen -dna -o dozdeven: podobe, prividnost -i ž privibati -am in -šem, privihan -a-o: ~ škomjice, rokave, ~ nos, privihanost -i i, privihanice -ic f mn. \škornji\\ privihniti -nem, privihnjen -a -o, pri-vlhnjenost -i f; privihovAti -ùjem, privihovAnje -a s privihrAti -àm gL vihrati: ~ v sobo privilé^j -a m = privilég -a m posebna pravica, posebnost, prednost, izjemnost: privilégirati -am: — koga v čem dati komu posebne pravice v kaki stvari: privilegiran -a -o: —i stanovi, privilegiranost -i f, privilegiranec -nca m priviti -vijem, privit -a -o: ^— vijak, ~ luč, ~ človeka, stok se privije iz prsi, koga k sebi, ~ se h komu, privitje -a privijati -am, privijal -a -o in -àla -o. privijanje -a s in privijanje -a s, privijâlo -a s: odcepno, razpomo ~ za cevi priviàëen -čna -o: ~a moč, ženska, knjiga, privlàcnost -i ž privliči -vlečem gl. vleči, privlččen -a -o: ~ drv iz hoste, koga za ušesa, iz žepa kaj komaj se je privlekel do doma, za làse kaj —privlačiti in privlačiti -im gl. vlačiti; privlacevàti -ùjem, privlaCùJ -te! privlacevàl -âla -o, privlačevanje -ai: to me privlačuje, knjiga, obleka privlačuje oči privodnik -a m, privodnica -e ž privôj -ôja m privijâlo, privôjen -jna -o: —a. čeljust = privôjka -e i, privôjnik -a m \priprava\ privoliti -vôlim gl. voliti, privoljênje -a t: ~ v kaj, k čemu, privolitev -tve i; privoljevâti -ùjem, privoljevânje -a s privoščiti in privčščiti -im gl. voščiti: ~ komu srečo, veselje, pogled, lepo besedo, ~ si (dobro jed), ~ si ko^ sposoditi, privoščljiv -a -o, privoščljivost -i ž, privoščljivec -vca m, privoščljivka -e ž privôz -vôza m, privoz -am: ~ na pod; privôzen -zna -o: —a pot; privoziti -vôzim gl. voziti I. —^ do doma, 2. pri-vozariti, privozâriti -im z vožnjo zaslužiti: ~ si hišo privréêi -vfžem gL vreči : še kak dinar ~ se h komu ; privržen -a -o vdan, naklonjen: ~ biti komu, privrženec -nca m, pri- privreči 701 pHiéli vrženka -e i, privrženost -i i: ~ stvari, stranki, privržek -žka m privréti -vrèm gt. vreti: voda privre iz zemlje, solze privro iz oči; privrel -éla -o prid. : iz zemlje —a voda privršiti -im gl. vršati : vihar privrši privTšen -šna -o kar je pri vrhu'. ~a šota, privršnost -i ž privzdigniti -nem, privzdignjen -a -o: ~ pokrov, klobuk, ~ govor, ton pisanja; deska se rada privzdigne, privzdigi\jc-nost -i ž, privzdižen -žna -o: ~i kot elevacijski, ~a mizica, polica, ~i most, —a ročica; privzdigljiv -a -o, privzdigljivost -i i; privzdigovati -Cijem, privzdigovanje -a s, privzdigovâvec -vca ni, privzdigovalo -a s privzeti -vzamem gl. vzeti : — si drugo ime, psevdonim, privzétje -a j; privzén-kati -am in -mljem, privzémanje -a s privzgojiti -im, privzgojil -ila -o: ~ komu kaj, privzgojênost -i i, privzgojljiv -a -o, privzgojljivost -i i prizadéti -dénem, prizadêni -ite! prizadèl -éla -o: zelo ga je prizadelo, bog ne prizadeni, — komu škodo, silo, sitnosti, težave; kap ga je prizadela: sodba, nesreča, huda beseda človeka prizadene; vse so si prizadeli za to; prizadét -a -o: ~o govoriti, ~ biti, ~ v čem; — ali ~ega se čutiti, noga ni —a zadela, ~a škoda; prizadétost -i ž, prizadétje -a v; prizadejati -dénem prizadeti, prizadejàl -a -o : prizadejalo ga je prizadévati -am, prizadévanje -as: ~ si a//se za kaj, skrbi komu nehvaležnost ga zelo prizadeva, prizadéven -vna -o: — gospodar, prizadévnost -i i, priza-dčvnež -a m, prizadévek -vka m, pri-zadéva -e i prizadevanje prizanašati -am, prizanašanje -a s: ~ komu s kaznijo, prizanašavec -vca m, prizanašavka -e i, prizanašalen -Ina -o f-ln-j: ~a metoda prizanêsti -nêsem, prizanesèn -êna -o: — komu kazen ali s kaznijo, prizanesljiv -a -o: ~o ravnati, govoriti, prizanes-Ijivost -i ž, prizanesljivec -vca m, prizanesljivima -e ž prizémen -mna -o : prostori prizémlje -a s astr., prizémeljski -a -o prizemljika -e ž del drevesa pri korenini. prizemljikov -a -o: les = prizemlji-kovina -e ž priziliati in prizibati -am in -zibljem gl. zibati : ~ se domov, voz nas je prizibal, prizibal se je v hišo prizidàti in prizidati -am gl. zidati: ~ hlev k hiši, prizid -a m škarpa, prizidek -dka m, prizidje -a s; prizidavati -am, pri-zidâvaiye -a s priziv -a m ugovor, pritožba: vložiti -proti čemu ali zoper kaj, ugoditi ~u, zavrniti prizivati -am in -vijem: ~ se na višje sodišče, priziven -vna -o pritožen : —i rok, ~o sodišče, prizivnica -e ž \lislina\, prizivnik -a ni pritožnik prizma -e ž, prizmatičen -čna -o, prizmast -a -o: ~a oblika, prizmatoid -a m priznati -àm gL znati : krivdo pripoznati, — dolg, ~ koga za svojega, ljudje ga ne priznajo, ~ komu zmožnost, znanje pripoznati, koga za znesek = ~ znesek zapisati komu v dobro ; priznàn -a -o: -—a krivda, ~o dejanje, ~ dolg, ~o delo, ~ strokovnjak; priznànje -a s: — krivde, dejanja; dati komu ~ za kaj aH zaradi česa; "priznânica -e i pobotnica, potrdilo, priznàva -ei, priznâven-vna -o: ~a kritika priznavati -am, priznàvanje -as: — koga za prijatelja, — se k Slovencem, ~ se za Slovenca; živino (za pleme), žito, krompir (za seme) potrjevati, priznavâlen -Ina -o [-ln-]\ ~a ocena, priznavalnina -t [-In-j ž priràr -ôra m: — za bogove, prizorček -čka m, prizorišče -a i prizvok -zvoka m: beseda ima slab ~ zvok, zven prižigati -am, prižàgan -a-o: — desko; priiagovâti -tijem, prižagovšl -àla -o, prižagovanje -a s prižast-a -oprogast: -~a muca, ~aobleka, priža -e i 1. proga, pega, 2. progasta žival; prižati -am, prižan -a -o, prižec -žca m \živat\ prižeieti -im gi. želeti: ~ komu kaj priželjc -a [-žalj-] m: telečji ~ prizéma -e i = prižčmnik -a m spona, stežajka, prižčmati -am, prizémaixje -a s priženiti -iénim gL ženiti: — hišo, posestvo, ~ se na posestvo, k hiši, v hribe; prižčnjen -a-o: — gospodar, —a hiša, prižčnjenec -nca m prižeti -žanjem gL žeti, prižčt -a-o: ~ do srede njive, ~ rž (ob robu njive), ~ ž^tu vršičke; prižinjati -am, prižinjanje -a s prižčti 702 Prôdikos prižiti -žmem pritisnili, prižčl -a -o, prižet -a -o: ~ koga k sebi, k srcu prižgAd -žgem gl. žgati, prižgdn -a-o: — ogenj, luč, svečo, cigaro, radio; jed se prižge; luči, zvezde se prižgejo; prižigati -am, prižiganje -a s, prižig -a m, pri-žigdlnik -a f-iin-J m: — v cerkvi, ~ pri topu, prižigalo -a s, prižigalen -Ina -o [-In-J, prižigavec -vca m prižnica -e f, prlžničen -čna -o prižvižgati -am: prižvižpl je čez polje, prižvižgdvati -am: ptičica mu je lepo prižvižgavala Pflek -a m, pfleški -a -o: ~o narečje = pfleščina -e ž, Prlekija -e ž \pokrajina\ pro lat. predi.: — in kontra za in proti; ~ domo lat. sebi v prid, zase; ~ forma lat. na videz, zaradi lepšega; v nekaterih novejših sestavah kot predpona: pro-dekin, prorfektor; profašist, pronacist pro- se je ohranil le v malo besedah (proddti, napr6daj, prdstor); povečini ga je zamenjal pre-, ki je blizu istega pomena (prfirok, preklet); v novejšem času se je pro- po hrvaškem in srbskem vplivu spet začel pisati poleg pre- in so se pri lem včasih razvile pravopisne in pomenske dvojnice: prepadel: propadel, preračun : proračim; samo pro- se piše v novejših izposojenkah iz drugih slovanskih jezikov °pr6ba -e ž poskus, poskusni vzorec, poskusna vožnja, merjenje, po(s)kušnja probabilizem -zma m ///., probabilist -a m probkovina -e ž pluta, probkast -a -o, pr6bkov -a -o problem -a m vprašanje, naloga, sporna zadeva: ~ postaviti, reševati; problematika -e f 1. vprašanje, 1. skupek vprašanj o čem, problematičnost -i ž sporru>st, nedognanost, nejasnost, problematičen -čna -o sporen, dvomen, nejasen: —a rešitev; problemski -a -o: —e naloge mat., ~i šah, ~a rešitev, problemist -a m Probus Pr6ba m \rimskicesar\, Prčbov -a -o prodijna -e ž procka, košek, košara procedura -e ž postopek, obravnavanje, procediiren -ma -o procint -6nta m odstotek, mn. procenti -ov 1. odstotki, 2. obresti: ~e plačati, na ~e naložiti; procenten -tna -o: ~i računi, procentudlen -Ina -o f-ln-] odstoten ( procentuelen); procentnopro-cčnten -tna -o: računi procès -a m \. pr. postopek, pravda proti komu: ~ proti izdajavski skupini. 2. fil., nrsl. razvoj, napredovanje: dialektični, kemični dolg, naraven ~ razpadanja, 3. med.: bolezenski ~ razvoj, potek bolezni, bolezen; procesen -sna -o: ~o gradivo; procesuâlen -Ina -o [-In-]: ~i postopek, procesualist -a m; procésus -a m med. odrastek, podaljšek procésija -e ž sprevod, obhod: iti za ~o, v ~ah so hodili, s —^o priti, cela ~ otrok dolga vrsta, cela ~ jih je prišla in prišlo prôcka -e ž procajna, košar(ic)a procvit -a m razcvet, uspeh, "procvltati -am cvesti, uspevati proč prisl. : — iti, — vzeti, vse je ura je pet ~ od mene, roke ~ vreči zavreči, ~ poslati ; °— priti poginili, pokvariti se, izgubiti se pročelje -a s fasada, ospredje, čelo, načelje, sprednja stran, proččlen -Ina -o [-In-' čelen, proëélnica -e i prôd -a in -ù m,' na produ in prôdu, mn. prôdi prôdov in prodôvi -6v, prôdnat -a -o: ~a zemlja, prôdast -a -o: ~a zemlja, prôdnik -a m I. okrogel kamenček, 2. zool., prôdnica -e i [zemlja ; prôdec -dca m prod, grušč, prodovina -e ž prod, prodišče -a s \jama\ prodaj m samo v zvezi s predi. : za ~ rediti, imeti, biti; blago gre dobro v —; na ~ postaviti, biti, imeti; prodaja -e f; prosta, nadrobna ~ na debelo, na drobno, ~ lesa, tobaka, srečk; v —i biti, s ~o služiti, ~o voditi, pri ~i pomagati; prodajen -jna -o: ~a cena, ~o blago, —i prostori, —a mreža; prodajalna [-In-J ž: juvelirska ~ modnega blaga, svile, tobaka prodâjati -am, prodàjanje -a s: — komu kaj, ~ na debelo, na drobno, po kosih, na vago, na meter, na merico, — pod ceno, pod nič; ~ dolgčas, sitnost, zijala; ~ se za denar; prodajavec -vca m: poulični ~ časopisov, prodajavka -e ž, prodajàvski -a -o; prodàti -âm, 2. os. mn. prodaste in prodate, prodan -a -o, prodânost -i prodânec -nca m kdor se je prodal; gl. tudi predajati prodekàn -a m dekanov namestnik, pro-dekanov -a -o, prodekanski -a -o, prodekanat-a m Prôdikos -ka m \grSki sofist\, Prôdikov -a -o prodréti 703 proklamidja prodréti -drèm: vojaki so prodrli čez Karpate, novica prodre do zadnje vasi, predlog ni prodrl; prodbr -ôra m: — na fronti, prodoren -ma -o: ~ razum bister, ~ uspeh; prodirati -am, prodiranje -a s: ~ v sovražno deželo; gt. tudi predreti producirati -am izdelovati, pridelovati, pridobivati: ~ na tekočem traku; ~ se razkazovati se; prodiikt -ami. izdelek, 2. pridelek, 3. kem. pridobitek, 4. mat. zmnožek; produkcija -e ž \ . pridobivanje: ~ premoga raste, 2. izdelovanje, 3. pridelovanje: ~ žita je večja, 4. nastop: — glasbene šole, ~ pevskih zborov, produkcijski -a -o: —i stroški; produ-cènt -énta m 1. izdelovavec, industrijec, 2. filmski producéntka -e ž, produ-céntski -a -o: ~a hiša, produktiven -vna -o ploden, pridelovalen, delaven : —a zadruga, produktivnost -i ž: ~ dela proémium -a in proémij -a m uvod, uvodno posvetih v epičnih pesnitvah profàn -a -o (po) sveten, vsakdanji, neposvečen, nepoučen, profanost -i ž; profanirati -am onečastiti, oskruniti; profaniran -a -o, profaniranje -a j; — spomin, spomenik; profanacija -e ž (o) skrunitev, onečaščenje, onečaščanje profašist -a m privrženec fašizma, pro- fašističen -čna -o profesija -e ž poklic, profesionalen -Ina -o [-In-] poklicen: —i športnik, profesionalec -Ica l-k-j m. profesionalka -e [-Ik-] Î, profesionalizem -zma m; profesionist -a m, profesionistka -e ž profésor -ja.m: vseučiliški, honorarni —, profésorica -e ž, profésorski -a -o: ■—i zbor, profesùra -e ž: redna ~ profil [-il] -a m: ~ stavbe, obraz v ~u, v —u slikati, — prosvetnega delavca, železo ima tak in tak —, profilen -Ina -o [-In-]: —o železo, —i noži; profilirati -am, profiliranje -a s profiliksa -e ž preprečitev bolezni, obvarovanje, profilaktičen -čna -o preprečevalen, obvarovalen: ~o zdravljenje, cepljenje, ~i ukrepi *profit -a m dobiček, korist; *profitirati -am imeti, narediti dobiček s čim; •profitât -ja m kdor dela samo za dobiček, dobičkar, •profitarski -a -o dobičkarski, *proritar-stvo -a ï dobičkarstvo profos -a m vojaški jetničar proga -C i 1. črta, pas: krvava ~ na koži podplutba, klobasa, črnavka, železniška, krožna, dirkalna —, 2. progasta krava, progast -a-o: ~o blago, ~ kakor zebra, ~e mišice, ~ hrbet, prôgav -a -o, prô-gavec -vca m, prôgar -ja m 1. oseba. 2. jabolko, progoven -vna -o: —i mojster, progôvje -a s progla -e ž past, zanka, prôglar -ja m proglàs -âsa m razglas, proglasiti -im razglasiti prognozB -e / 1. med. napoved nadaljnjega razvoja bolezni, 2. napoved sphh: politična —, prognčstičen -čna -o, prognostik -a m, prognôstika -e ž, prognozirati -am, prognoziranje -a s progrâm -a m načrt, načelna izpoved, spored: ~ dela, ~ stranke, ~ prireditve, — koncerta; šolski ~i poročila; pro-grâmski -a -o: ~i del prireditve, —a glasba, programâtiâen -čna -o: ~e besede progrés -a m-*- napredek, progresiven -vna -o napreden: ~e žene, ~a paraliza napredujoča, ~o obdavčenje stopnjujoče se, ~a lestvica, progresivnost -i ž naprednost, stopnjevanost, progresist -a m naprednjak, progresistka -e ž, progresija -e ž mat. zaporedje, vrsta: aritmetična, geometrična ~ proMbiciJa -e i prepoved (alkohola), prohi-bitiven -vna -o prepovedovalen, prohibi-cijski -a -o, prohibicionist -a m proizvâjati -am izdelovati, pridelovati, producirati, proizvajanje -a s, proizvajalen -Ina -o [-In-]: —i proces, proizvajâlnost -i [-In-] ž, proizvajavec -vca m, proizva-jâvka -e ž, proizvajâvski -a -o; proizvôd -ôda m izdelek, pridelek, produkt, proizvoden-dna -o: —i stroški, proizvôdnik -a m; proizvodnja -e ž produkcija: soli, proizvodnost -i ž: proizvêsti -védem izdelati, pridelati, izpeljati gl. izvesti projékdja -e ž: ~ na platnu, filmska slika v ~i, projekcijski -a -o: ~a podoba, —o risanje, ~i aparat = pro-jéktor -ja m; projicirati -am, projiciranje -a s; projékt -a m načrt, namera, projektiven -vna -o: ~i urad, zavod; projektirati -am delati načrte, snovati, projektiranje -a s, projektant -a m projektil [-il] -a m izstrelek proklamacija -e ž razglas, oglas, proklami-rati -am razglasiti proUitika 704 propozicije proklitika -e i beseda brez poudarka, ki se naslanja na naslednjo besedo, proklitičen -čna -o: ~a stava, proklfza -« i prokànzul [-ul] -a m 1. bivši konzul (pri Rimljanih), konzulov namestnik, 2. zooL, prokôiuulidu -a -o [-Is-], prokonzulat -a m Pr6kop -a m \husitski voditelji, Prôkopov -a -o: zmage Prokôpios -pia m in Prokôpij -a m \bizan- tinski zgodovinar], Prokôpijev -a -o ProkrŠ8t(es) -ta m gr. mit., Proknistov -a -o: ~a postelja praknritar -ja m pooblaščenec, oskrbnik, varuh, prpkurâtoiski -a -o, prokuratùra -e ž, prokurist -a m, prokùra -e ž: imeti ~o prolips -a m med. izstop, zdrk (drobovja, maternice), prolàpsen -sna -o prolegčaicnB -men s mn, uvod, uvodna pojasnila proletârec -rca m, proletârka -e ž, prole-tirski -a -o: ~a revolucija, proletariât -a m sk. i.; proletarizfrati -am, proletari-zfrapje-as prolég -a m uvodna beseda, igra, uvod prokNighati -am podaljšati-. ~ dovoljenje, potni list, prolongàcija -e f podaljšava promeiBÔrila -e ž spomenica: izročiti komu ~o o (Sem promenada -e ž: iti na ~o, na ~i je vse živo, promenàden -dna -o: ~i lev, krov, koncert; promenirati -am sprehajati se, promeniranjc -a s: ~ po promenadi pron^ -ita m: cestni, letalski, pomiški, tujski, tovorni, poštni, telefonski, telegrafski, bančni, devizni ~ z zemljo, s kmetijskimi pridelki, v ~ dati, iz ~a vzeti, ~ ovirati; prométen -tna -o: ~e nesreče, ~i davek, ~i uradnik, ~i predpisi; promémik -a m, promčtniški -a -o: ~a služba Prométeus -ea m in Prométej -a m gr. mit., Prométejev -a -o, prométejski -a-o: ~i duh, ~a misel promile -la m in neskl. odtisoček prominénten -tna -o odličen, viden, izrazit, pomemben, prominénca -e ž promovirati -am : ~ ičoga povišati koga za doktorja ali v čast doktorja, je bil pro-moviran ali je promoviral za doktorja, promocija -e ž povišanje, promocijski -a -o: —i obred, promôtor -ja m kdor promocijo opravi, promotorski -a -o, promoviranec -nca m, promoviranka -e ž kdor je povišan prômpten -tna -o takojšen, uren, natančen, odrezav, prômptaost -i ž promulgirati -am pr. razširiti, razglasiti, oznaniti, promulgâcija -e ž pronacist -a m, pronacističen -čna -o pronicati -am in pronikati -am ->• prenikati pronômen -a m zaimek, mn. prončmina -in s, pronominâlen -Ina -o -in-] zaimenski: ~a sklanja pronoosiran -a -o ->• znan, razvpit propad -àda m ("propast -i i): moralni ~ gospodarstva, hiše, družine; propâdati -am, propâdanje -a s: blaginja propada; gl. tudi prepad propaganda -e ž: ~o delati, propaganden -dna -o: ~ spis, ~i odsek, ~a brošura, propagandist -a m, propagandistka -e f, propagandlstičen -čna -o; propagirati -am, propagiranje -a s: — kaj, propagator -ja m, propagatorski -a -o, propaga-torka -e f, propagatorstvo -a s propàn -a m kem. IplinI proparoksitODOn -itona m slov. beseda z akutom na tretjem zlogu od zadaj propisti -pâdem gl. pasti: ~ pri volitvah, pri igri, v boju; propâdel -dla -o in propàl -âla -o 1. ~i domovi, ~a hiša, ~o gospodarstvo; 2.-» izprijen, pokvarjen, izgubljen, "propalica -e i izprijenec, pokvarjenec, izgubljenec, gl. tudi prepasti propedévtika -e ž uvodni, pripravljalni nauk : filozofska ~ uvod v filozof ijo, propedév-tičen -čna -o, propedévtik -a m kdor se ukvarja s propedevtiko propéler -ja m, propélerski -a -o Propêrc -a m in Propêrcij -a m in Propêr-tius -tia m \rim. pesnik], Propêrcov -a -o in Propêrcijev -a -o Propiléje -léj ž mn. vhod na Akropolo v Atenah: propiléje -léj ž mn. I. preddurje grških svetišč, 2. mogočen, slovesen, veličasten vhod, propiléjski -a -o Propontis in Propontida. -de f Marmarsko morje propôrcija -ež = proporc -a m sorazmerje, proporcionâlen -Ina -o [-In-] = pro-pčrčen -čna -o sorazmeren: ~i sistem, proporcionâlnost -i [-In-] ž = pro-porčnost -i ž sorazmernost, proporcio-nirati -am, proporcioniran -a -o skladen: ~e oblike propozicije -ij i mn. šp. pravila: ~ za turnir proprétor 705 prosto- proprétor -ja m rimski upravnik province, proprétorski -a -o propûst -a m prepust proračun -a m gospodarski račun za naprej, proračunski -a -o: '—a razprava, seja; ,?/. tudi preračun prorek -éka m slov. prvi del periode proréktor -ja m rektorjev prednik, rektorjev namestnik, proréktorski -a -o, prorekto-ràt -a m prorogacija -e ž podaljšanje (službene dobe), prorogacijski -a -o, prorogirati -am pr., prorogiranje -a s prôrok -ôka m prerok proscénij -a m sprednji del odra, proscénijski -a -o : ~i zastori Prôsek -éka m kr. /., na —u, prosčški -a -o, Proseéàn -âna m, prosékar -ja m \vino\ = prosečan -âna m proséktor -ja m med., proséktorski -a -o, prosektùra -e ž proselit -a m spreobrnjenec, gorečnik, privrženec, proselitski -a -o: ~a vnema, proselitîzem -zma m proseminâr -ja m pripravljalni seminar na univerzi, proseminârski -a -o: —a naloga prosén -a -o: ~o zmo, prosenica -e i 1. prosena slama, 2. repa proseničen •čna -o, prosénka -e ž, prosenjàk -a m prosen kruh Prôsêrpina -e f Persefona, Prozerpina, Pro- sêrpinin -a -o prosévati -am-»- presevati, sijati skozi prosinec -nca m januar, prosinčev -a -o januarski prosit medm. \voščilo\-. na zdravje! srečno! prositi prôsim, prôsi -lté! prôsil -lia -o, prošen -a -o: milo, ponižno, na kolenih, s povzdignjenimi rokami ~ kop kruha, pomoči, odgovora, odpuščanja, milosti; ~ koga za nož, za kos platna, za svinčnik, za knjigo, za kozarec vina; mati prosi za sina milosti, delavec prosi za tovariša podpore ali podporo; Tone je prosil za roko sosedove hčere jo je zasnubil; sédite, prosim; prosim za zamero = prosim, ne zamerite; ali je to, prosim vas, življenje? Hvala. I»rosim. prosivec -vca m, prosivka -e ž, prosivčev -a -o, prosivski -a -o prosjačiti -im sitnariti, moledovati, beračiti; prosjàk -am ^ berač Slovenski pravopis — 45 proskribirati -am, proskribiran -a -o, proskribiranje -a s: ~ koga preganjati, pregnati, obsoditi, proskribiranec -nca m obsojenec, proskribiranka -e ž, proskrip-cija -e ž, proskripcijski -a -o: ~a lista proslaviti -im, proslavi -ite! proslâvil-fla -o, proslavljèn -êna -o 1. poveUčati, obdati s slavo : ~ domovino z junaštvom, — se z delom, z žrtvijo, 2. praznovati, obhajati: ~ dan zmage, spomin padlih, obletnico; proslava -e i I. poveličanje : ~ domovine, junaka; 2. praznovanje: — obletnice; proslavljati -am, proslavljanje -a s °proslûl [-ùtJ -a -o razvpit prosnik -a m zoot. \hrošč\, prôsnica -e ž zool., bot. proso -à s, v prôsu in v prosu: ženske so v ~u, — meti, dobro se počuti ko vrabec v ~u, ptičje — bot.; prosišče -a s, prôsje -a s \njiva\, prosiilja -e ž bot., prôsast -a -o miliaren prosojen -jna -o presojen, prosojnost -i ž presojnost prosopopoija -e ž poosebitev °prospèh -éha m rast, razcvet, uspevanje: "prospévati -am rasti, razvijati se, uspevati prospekt -a m razgled, odrsko ozadje, pregled, cenik, seznam, prospékten -tna -o prosperirati -am ->- uspevati, prosperitéta -e i -v blaginja prost prôsta -o in -6 -i -é, prim. bôlj prôst. prisl. prostô in prôsto: ~ sedež, ~a soba, ~o mesto, — dan, — čas, imeti ~ô, dati ~ô, —i tek stroja; ~ človek svoboden, ~ poklic, imeti ~e roke, izpustiti na prôsto in na prôsto iz ječe, na prôsto in na prôsto dano; — vstop, —a prodaja, hoja; s ~im očesom z golim, s ~o roko risati brez ravnila, ~ spis, ~a beseda nevezana, ~o govoriti brez predloge; imeti —o hrano in stanovanje; ~ davka, carine, poštnine, dela oproščen; ~o polje, morje, nebo; hiša na prôstem, iz gozda priti na prôsto in na prôsto; prôsto! naprej! noter! prostâk -a m, prostaški -a -o: ~a šala, prostâStvo -a s, prostaščina -e ž prostata -e ž med. žleza obsečnica prostituirati -am prodajati za spolne namene-ali za grde posle, prostitùtka -e i vlačuga, prostitùcija -e ž vlačugarstvo prosto- v sestavi: prostodiišen -šna -o: —o ravnanje, prostodiišnost -i i, prosto- prosto- 706 proti- dušje -a s, prostodiišnež -a m; prosto-listnice -ic ž mn. bot. ; prostor0čen -čna -o in prostoročen -čna -o: ~o risanje; prostorosnice -nic ž mn. bot. Iglive'-, prostovoljen -Ijna -o: ~e alccije, prosto-vôljnost -i i, prostovôljec -Ijca m (^dobrovoljec), prostovôljka -e i, prostovoljski -a -o, prostovôljstvo -a s; prosto-zidâr -ja m, prostozidarski -a -o: -^a loža, prostozidârstvo -a s prôstor -ôra m: prazen, vmesni, zračni, življenjski ~ za parkiranje, za posadko, tu je ~a dovolj, to ni tvoj iti na svoj dati, napraviti komu knjige vzamejo veliko —^a; "vzeti ~ sesti, usesti se; tu ni — zanj zanj primeren, tu ni ~a zanj; prostôren -ma -o: ~a hiša, prostômost -i ž, prostornina -e i: ~ kocke, prostominski -a -o: ~e mere, prostôrëek -čka m: —^ na soncu, prostôrski -a -o: ~e oblike prostost -i ž: pesniška —~ dati, vzeti komu, vzeti si —, prostôta -e ž prostrân -a-o : — svet, razgled, prostrànost -i i, prostrânstvo -a s prosvéta -e ž omika, prosvéten -tna -o: ~o delo, ~i delavci, ~i dom, prosvétar -ja m, prosvétarski -a -o prosvetljte -êna -o razsvetljen, prosvet- Ijênstvo -a s razsvetljenstvo pn^čenje -a s: cerkveno proSCênjski -a -o: —a nedelja prdšnja -e in -é ž, mn. pr0šnje -šenj [-Sanj] in proSnjé -â: mila, pismena —, ~ za odlog, za vknjižbo, za sprejem, za dopust, za podporo; — za sina, za družino; ~ na koga, na urad; -—o imam do tebe, ~o vložiti, ~o izpolniti, uslišati; ~o dobiti, odbiti, odreči, zavrniti, odkloniti; —i ugoditi, po —^i prestavljen, na ~o kaj napraviti; prôSnji -a-e: ~i dan, ~i teden, ~a procesija; prošnjik -a m prosivec, proš-njica -e i prèit pr0šta m, pr0štovski -a -o, proštija -e ž, proštljski -a -o prêt -ami. šiba, 2. zool. : suhi — paličnjak, prôtast -a -o, prôtec -tca m, protica -e f prot, ribiška palica, protič -iča m, prôtje -a s: a ~a plesti košare, zvezano suh ko protika -e ž šiba v plotu prôta -a in -e m pravoslavni višji duhovnik protagonist -a m prvi igravec v grški drami, voditelj, vodilna oseba, protagonistka -e ž Protigoras -ra in -re m \gr. filozof \, Protâ- gorov -a -o prôtaza -e i slov. prorek, prvi del periode protein [-e-in] -a m beljakovina, proteinski -a -o: ~a snov, —o zdravljenje prôtej -a m proteus protékcija -e ž varstvo, pokroviteljstvo, protekcijski -a -o: ~i sistem; protéktor -ja m zavetnik, varuh, pokrovitelj, pro-téktorski -a -o, protéktorstvo -a s pokroviteljstvo, protektorat -a m; pro-tekcionizem -zma m; protežirati -am varovati, zagovarjati, pospeševati, podpirati, protežiranec -nca m varovanec, protekcionist -a m protest -a m ugovor : ~ vložiti, protestirati -am ugovarjati: ~ zoper kaj ali proti čemu, ~ pri kom, protésten -toa -o: ~o zborovanje, ~a nota protestant -ânta m, protestântka -e ž, protestânt(ov)ski -a -o: —a vera, protestânt(ov)stvo -a s, protestantizem -zma m Prôteus -tea m in Prôtej -a m gr. mit., Prôtejev -a -o; prôteus -a m človeška ribica, protej proteza -e i 1. umetni nadomestek za izgubljeni del telesa: zobna, nebna —, stalna, snemna 2. slov. glasovni predložek, protčtičen -čna -o slov.: —i glas, protézen -zna -o: —a delavnica, protétika -e ž nauk o zobnih protezah, protetični oddelek protežirati -am gl. protekcija proti predi, z daj. pomeni smer dejan/a ® v kraju: — jugu, ~ domu, ~ soncu, iti ~ koncu, ~ Ljubljani; v času: ~ večeru, ~ mraku, ~ začetku leta; ® v načinu: a) razmerje: ena pet, ena ~ petim, kaj sem jaz ~ tebi, kaj je včeraj ~ danes, ena ~ nič, dam blago — plačilu, eno — dmgemu počez, poprek; b) nasprotje: plavati ~ toku, vodi; hoditi ~ vetru, delati — komu, iti ~ sovražniku, biti ~ komu prôti prisl. 1. pojdi mu ~ naproti, na pol pota mu je šel 2. nasproti: glasoval je govoril je —, jaz sem že —, ~ staviti proti- predpona po tujih zgledih; 1. v samostalnikih: proticêsar, protidokàz, 2. v pridevnikih iz predložnih zvez: protidemo-krâtiëen, p^otidržâven -vna -o; v prvem primeru rajši razvezujemo: nasprotni ce- proti- 707 prozelit sar, nasprotni dokaz; včasih tudi v drugem: nasproten demokraciji, državi proticêsar -àrja m nasprotni cesar protidemokratičen -čna -o protidokàz -âza m nasprotni dokaz protidržaven -vna -o, protidržâvnost -i ž protifašist -a m, protifašističen -čna -o protiimperialist -a m nasprotnik imperializma, protiimperialističen -čna -o protijugoslovànski -a -o: ~a propaganda protiklerikalen -Ina -o[-ln-] protikomunističen -čna -o protikôt -a m nasprotni kot protikrilj -a m nasprotni kralj protiletàlski -a -o [-Is-] : —o topništvo protiljudski -a -o protin -a m udnica, skrnina, protinast -a -o protinaréven -vna -o protiniroden -dna -o protinožec -žca m antipod protinščica -e ž bot. protiokupitorski -a -o protipépei -a m nasprotni papež protipréven -vna -o protirefonnâcija -e ž, protirefomiacijski -a -o : ~i tokovi protirevolucija -e ž, protirevolucijski -a -o protisila -e ž nasprotna sila protislovinski -a -o protislovje -a s nasprotje: ~a splošnega družbenega razvoja, zaiti v ~a, ~ v industriji, ~ med vztrajanjem in spreminjanjem fil., protisloven -vna -o, protislovnost -i ž protisd -ov m mn. enoceličarji protistrùp -a m nasprotni strup protitdžba -e ž nasprotna tožba protitnberkulôzen -zna -o: ~i dispanzer protiusluga -e ž nasprotna usluga-, vrnitev usluge protiustiven -vna -o protiutčž -i ž nasprotna utež protiven -vna -o slov. adverzativen: ~o priredje, —i vezniki, protivnost -i ž shv. °protiviti -im se ustavljati se, upirati se, nasprotovati, "protivnik -a m nasprotnik protivrédnost -i ž nasprotna vrednost protizakonski -a -o protofit -a m prarastlina protokôl f-0/7 -a m uradni zapisnik o čem: dati kaj na šef ~a, protokolirati -am uradno zapisati, na zapisnik dati, protoko-liranje -a s, protokolâren -rna -o: ~a ugotovitev, protokoUst -a m zapisnikar proton -ôna m fiz. pozitivno nabito jedro vodikovega atoma protonotàr -ja m \cerkveni prehtski naslov , protonotârski -a -o : —a čast = protono-tariât -a m protoplizDia -e ž celičrui prasnov, proto-pl^mski -a -o [-zsm-J, protoplazmàti-čen -čna -o: —i strup prototip -a m pralik, prototipski -a -o protozoon -a m praživ, mn. tudi protozôa protozôj s, protozôonski-a-o in proto-zôjski -a -o protulierânca -e ž med. štrlina, mn. protu- berânce -âne ž astr. : ~e na soncu proučiti -im preštudirati, do dna preghdati, proUči -ite! proiičil -ila -o, proučitev -tve f; prouCevâti -üjem študirati, prouCevâ-nje -a s, prouéevâlen -Ina -o [-In-]-, prouCâvati -am, prouCâvanje -a j; gl. tudi preučiti ProudlK» [prudôn ] -a m, Proudhonov -a -o, proudhonizem -zma m Provànsa -e ž |/raRC. pokrajina], provan-sâlski -a -o [-Is-], Provansâlec -Ica [-le-] m, provansâlSCina -e [-Iš-J ž \ jezik provenünca -e ž izvir, vir, rod proviânt -a m živež, proviântoi -tna -o: ~i VOZ, častnik provinca -e ž pokrajina, podeželje, območje redovne enote, provinciâlen -Ina -o [-tn-J podeželen, pokrajinski: —a uprava, pro-vinciâlec -Ica [-le-J m, provinciâl/^-d/y -a m predstojnik redovne province, provin-ciâlka -e [-Ik- J ž, provincializem -zma m 1. krajevna posebnost v Jeziku, 2. podeželska zaostalost provitamin -a m ergosterin provizija -e ž opravnina, nagrada: koliko imaš, provizijski -a -o provizor -ja m oskrbnik, provizôien -ma -o - proviz6ričen -čna -o začasen, provi-zôrij -a m začasni ukrep, začasna naprava, začasno poshpje, proviz6ričnost -i ž začasnost provokâtor -ja m izzivač, provoicâtorsld -a -o, provokâtorstvo -a s, provokécija -e ž izzivanje, med. izziv, provocirati -am izz(i)vati, provociraiye -a s prôza -e ž nevezana beseda: suha ~ vsakdanjega življenja, prôzen -zna -o: ~i jezik, prozaist -a m kdor piše v prozi, prozâik -a m, prozâiéen -čna -o 1. prozen, 2. suh, pust, dolgočasen: ~ človdc prozelit -a m proseUt Prozêrpina 708 prvi Prozêrpina -e ž Proserpina. Prozêrpinin -a -o prozodija -e i nauk o kvantiteti zlogov, prozôdicen -čna -o merosloven prozoren -rna -o: — papir, ~o stelclo, ~a telcočina, — namen, prozornost -i ž prožiti prbžim, proži -ite! prožil -ila -o, pr6ženje -a s in prožiti -im s stal. poud. : ~ puščice z lolca aH z lolcom, ~ hlode po drči, ~ puške, ~ kamenje po pobočju, prst se proži v dolino, ~ ptičem nastavljati pasf, prožen -žna -o: ~a vzmet, deska, ~o telo, pero, pr6žnost -i ž, pr0žnik -a m: — pri puški, pr6žnica -e i: — pri možnarju; prožilo -a s, prožilen -Ina -o f-ln-]: ~i mehanizem, prožilnik -a [-un-J m: — pri pisalnem stroju, prožljiv -a -o: ~o pero, prožlji-vost -i ž, proživec -vca m: — pri fotografskem aparatu, proživka -e ž prsi pfsi ž mn. (°prsa pfs i): kurje, ploske —, na ~ pritisniti, na ^— se trkati, vzeti otroka k —im, imeti otroka pri —ih, mora imeti nekaj na ~ih; prsen -sna -o: ~i koš, ~a žleza, votlina, ~i čaj, ~o plavanje; prsnica -e ž prsničen -čna -o, pfsnik -ami. modrček, 2. dei srajce, 3. ~ pri statvah \jermen\, prsàt -âta -o: —a ženska, prsâtost -i ž, pfsca prsc s mn., pršiti -im se postavljati se, prsobran -a m pfsicati -am, pfskaije -a s: konj prska, koze se prskajo; pfsniti -nem; pfskav -a-o: ~a koza, pfskavec -vca m zool, pfskavka -e ž, pfsk -a m: kogi —, prskâC -a m kozel pfst -i f: črna Črna ~ \gora\, prstén -a -o: ~a barva, ~a posoda, ves ~ umazan od prsti; prstnàt -âta -o: ~a ruda, prsténost -i ž, prsténast -a -o; prstenéti -im, prstêni -ite! prstenèl -éla -o, prstenênje -a s: kamnina prsteni; prstenina -e ž lončeno posodje, prstnina -e ž krompir, repa, korenje, pesa, prsteniti -im delati kompost, prstenU -a -o prst -a m: odmrli ~i, ~i me srbijo, —e si oblizniti, na ~e šteti, žvižgati; ta ima to skladbo v —^ih, po ~ih jih dobiti; to ima v malem ~u; komu na —e gledati, stopiti; okoli ~a oviti; gledati skozi po ~ih hoditi; pfstek -tka m, pfstec -A [-tac-] m 1. prst, 2. bot., pfsten -tna -o: ~i členki, odtisi, pfstnik -a m 1. rokavica, 2. naprstnik, prstar -ja m zool, pfstnica -e ž \kost\, pfstast -a -o prstan -a m: briljantni, poročni, pečatni —, pfstanček -čka m, prstanec -nca m \prsi\, prstančev -a -o, pfstaničar -ja m zooi \prelec\, pfstanka -e ž zool [gosenica] pršen -šna -o: ~a kopel prséti -im, prši -ite! prSèl -éla -o, prščnje -a s: iz megle prši; prš -a m: ~ na siru, pršiv -a -o: — sneg = pršič -iča m, pfšec -šca m \dež\, pršica -e ž \zajedavec\, pršice -ic ž mn. zool. \pajkovci\, pršljiv -a -o: ~o vreme, —a koža garjava; pršiti -im, prši -ite! pršil -a -o, pršenje -a s: škrjanec prši pesmi, raketa prši iskre, pršilnik -a [-iin-J m [priprava za pršenjel, pršičšv -âva -o: ~a kokoš, pršinjak -a m \iztrebek\, prSâvica -e ž \dež\ pršut -a m: kraški —, ~z jajci, prSùtar -ja m \praSič\ pft -a m, mn. prti -ov aH prtôvi -àv; namizni, mrtvaški —, prtič -iča m, prtiček -čka m, prtén -a-o: ~€ klobase, ~e hlače, prtenice -ic ž mn. hlače iz hodnega platna, prtenina -e ž platno, perilo, platneno blago pftiti -im, pftenje -a s; ~ koga s čim, ~ komu kaj, — se s čim, prtôvnik -a m majhen naramni koš, prtôvnica -e f obramnica pri košu prtljâga -e ž, prtljâžen -žna -o: ~i voz, ~i listek, prtljâžnik -a m 1. držalo; ~ na kolesu, 2. —\ avtu, 3. voz, prtljažnica -e ž 1. listek, 2. prostor priičica -e ž podnožek, pručka -e ž Prusija -e ž \dežela[, v ~i, iz ~e, Priis -a m, ■ Pnisinja -e ž, pruski -a -o, pnisovski -a -o, pnisovstvo -a s; Prùsko -ega s, na ~em, s ~ega; Priiska -e f, v ~i, iz ~e, Prusâk -a m znč. prvék -a m: šahovski —, ~ v igri, v gledališču, v stranki, v politiki, prvâkinja -e ž, prvâSki -a -o, prvâStvo -a s, prvščiti -im, prvâèenje -a s Prvàéina -e ž kr. L, v ~i prvénec -nca m, prvénka -e ž, prvčnček -čka m, prvénstvo -a s, prvénstven -a -o [-tvan-] : ~a tekma, prvénski -a -o primaren, prvénstvenoprisil predvsem, zlasti, v prvi vrsti pM -a-o: za —o silo, plačo dobivamo ~ega, —o je, da ubogaš; ta je ~a (reč), ~a pomoč, v ~o, v drugo, prvič prisl = prvikrat prisl, pfvikraten -tna -o; prvi 709 Ptolemâios prvec -vca m prvi roj, prvesnica -e ž: žena —, ovca pfvček -ika m prvošolec prvina -e f 1. kemične ~e, 1. prvi pridelek, prva prireja-. — pridelkov, živine, darovati bogovom ~o, prvinski -a -o: kamnine prvo- v sestavi: prvobiten -tna -o: ~o stanje, prvobitnost -i i; prvobčrec -rca m; prvoddben -bna -o, prvoddbnost -i ž; prvoletnik -a m, prvolčtoica -e ž, prvo-Ičten -tna -o; prvomdjski -a -o: ~i sprevod; prvomčstnik -a m predsednik, prvomestniški -a -o, prvomestništvo -a s-, prvopis -a m original, izvirnik, prvo-pisen -sna -o; prvorazreden -dna -o: ~i klub; prvorojen -ena -o, prvorojenec -nca m, prvorojenka -e f, prvorojenček -čka m, prvorojčnstvo -a s-, prvosčlec -Ica [-le-] m prvotni naseljenec-, prvostopen -pna -o: ~o sodišče; prvoš61ec -Ica [-le-] m, prvoščlski -a -o [-Is-]-, prvotisk -a m inkunabuki; prvovrsten -taa -o, prvovfstoost -i ž prv6ten -taa -o: —i prebivavci, ~i pomen besede, prvdtnost -i ž psdim -a m, psalmski -a -o, psalmist -a m, psalmistovski -a -o, psalmodija -e f petje psalmov, psalmbdičen -čna -o >[-lm-]-, psalterij -a m, psdlter -ja m zbirka psalmov, del brevirja >[-It-] psi psčta s, psica -e ž, psičji -a -e, psiček -čka m; psogMvec -vca m psevdo- v sestavi: psevdoklasicizem -zma m nepravi klasicizem-, psevdonim -a m izmišljeno ime, psevdonimen -mna -o psi m neskl. in psi -ja m \grška črka\ psOia -e ž duša, duh, psihičen -čna -o: ~i pojavi, psihidter -tra m zdravnik za duševne bolezni, psihiatrija -e f znanost o zdravljenju Cevnih bolezni, psihčza -e i 1. duševna bolezen, 2. duševno stanje, psihčzen -zna -o: ~o stanje, psihčtičen -čna -o: ~ bolnik = psihčtik -a m psiha -e f stoječe ogledalo Psihe -e ž gr. mit., Psihin -a -o psOio- v sestavi: psihoanaliza -e i, psihoanalitičen -čna -o, psihoanalitik -a m; psihodržma -e i; psihoflzika -e ž, psihofizičen -čna -o; psihogimndstika -e i, psihogimndstičen -čna -o: ~e vaje; psiholčg -a m dušeslovec, psihologija -e ž dušeslovje, psiholčški -a -o dušesloven; psihopit -a m duševni bolnik, psiho-pštinja -e ž, psihopdtičen -čna -o. psihopatija -e ž, psihopatologlja -e i nauk o duševnih boleznih-, psihotéhnika -e ž preskušanje duševnih zmožnosti za izbiro poklica, psihotehničen -čna -o; psihoterapija -e ž zdravljenje duševnih bolezni, psihoterapčvtičen -čna -o; psiho-vitallzem -zma m psihrométer -tra m vlagomer, hlapomer, psihrométrski -a -o psika -e ž bot. = psikovec -vca m, psikov -a -o : ~ grm, psikovina -e ž in psikovina -ežbot. psUcati -am sikati, psikanje -a s, psikav -a -o, psikavec -vca m, psikavka -e ž psina -e i 1. pasje meso, pasja koža, 2. hudobija, nezvestoba: temu gleda ~ iz oči, 3. vse slabo in zanič, psinjak -a m pasja uta, pasjica psitakoza -e ž med. papigovka psoviti psujem ->■ zmerjati, sramotiti, psovka -e i zmerljivka, žaljivka, psovžvec -vca m zmerjavec, sramotivec pst medm.: tiho! pšenica -e ž: jara, italijanska, ozimna, resasta —, — golica, — résnica, iz te ~e ne bo moke, pšeničen -čna -o: ~a moka, ~i kruh, lasje ~e barve, pšeničišče -a s in pšeničišče -a s, pšeničnica -e ž 1. slama, 2. Aor.^pšeničnik -a m \kruh\, pšeničar -ja m \ jabolko] pSêno -a s: ječmenovo babje pščnast -a -o, F^nâr -ja m \kamen v mlinu]-, pščnek -nka m Učinka lasnice aU trihinele, pšeniv -âva -o = pšenčiv -âva -o: ~o meso, pSenâvost -i ž \bolezen] pterodâktiii -ov m mn. pa!. pterozàvri -ov m mn. pal. ptialin -a m ferment sline ptica -e ž: morska, povodna, nočna ~ pevka, ~ selivka, ptfčica -e ž, ptička -e ž, ptič ptiča m: ne ~ ne miš, ima ~a pod klobukom kdor se ne odkrije, ptiček -čka m, ptičji -a -e: ~e gnezdo, ~e mleko bot., petje, ~a bolezen; vse^ ima, samo ~ega mleka ne; ptičjak -a m ]blato], ptičar -ja m ]lovec, trgovec, pes], ptičarica -e ž, ptičarski -a -o: ~a razstava, ptičarstvo -a s, ptičnica -e f = ptičnik -a m; ptičeslčvje -a s ornitologija", vendar tica Ptolemâios -âia m in Ptoleméj -a m ]aleksan-drinski matematik, astronom in zemlje-pisec], Ptoleméjev -a -o: ~ sistem, zemljevid, ptoleméjski -a -o: ~i svetovni Ptolemàios 710 Piinec sistem, Ptolemejci -ev m mn. \egiptovski kralji\ ptomain -a m mrliški strup Ptuj -a m kr. /., v ~u in na ~u, ptOjski -a -o: ~a gimnazija. Ptujska gora, Ptujsko polje, Ptujčani -ov m mn. puberteta -e ž Ma spolnega dozorevanja, puberteten -tna -o, pubertetnik -a m mladostnik, pubertetnica -e ž mladostnica, pubertetniški -a -o pubič -a m zool. urh, pObičev -a -o publicirati -am objavljati, priobčiti, publicist -a m, publicistka -e i = publicistinja -e ž, publicistika -e ž časnikarstvo, publicističen -čna -o časnikarski publika -e i občinstvo, javnost: pred piiblikum -a m publOticija -e ž objava, priobčit ev, časnik, tisk(anje), publikacijski -a -o poc, p\ici medm. za draženje psov: ~ ga! Pucdni [pučinij -ja m |//. skladatelj], Puccinijev-a -o: ~e opere, puccinijevski -a -o: ~a glasba puč -a m prevrat, pučist -a m prevratnež, prevratnik, pučizem -zma m pM -a m \utež\, ptidovski -a -o *Pttdelj -na m koder, *piideljnov -a -o[-dalj-] kodrov puder -dra m, piidm -a-o: ~a doza = piidmica -e ž, pudrati -am, piidranje -a s puding -a m kipnik pudlati-am: ~jeklo, piidlar -ja m, piidlar-ski -a -o: ~a peč = piidlovka -e ž, piidlarstvo -a s Pi^ed -a m kr. i., na ~u, piigleški -a -o puh -a m: ~ iz razbeljene peči, ~ od žerjavice, ~ od strele, od eksplozije ga je ubil piih -a m: porasel ga je prvi ptičji blazine so napolnjene s ~om, puhast -a -o: —a. blazina puliad -am močno sopsti, pihati, sopihati, piilianje -a s: kovaški meh, lokomotiva puha; veter, mačka puha; puhžlo -a i, puhdlnik -a [-i/n-J m, puhalnica -e [-Ifn-] ž, puhdč -a m: ~ pri stopah, puhiča -e ž \orodje\, puhdvec -vca m; piihalica -e ž bot.; piUiniti -nem: veter je puhnil, ~ v vodo skočiti, ~ komu dim v oči pdiid -hla -o: -—a repa, ~a glava, učenost, piihlost -i ž, puhldba -e ž, puhldta -e ž, puhldt -dta -o: ~a repa, puhlica -e ž I. pusta, neobdelana zemlja, 2. fraza. prazna beseda, 3. geoL: rumena puhličast -a -o, puhličar -ja m, puhličav -a -o; puhléti -im, puhli -ite! puhlèl -éla -o, puhlênje -a s: repa puhli puhloglàvec -vca m, puhloglâvka -e j, puhloglàvski -a -o, puhioglàv -âva -o, puhloglâvost -i ž puhtéti -im, pùhti -ite! puhtèl -éla -o, puhtênje -a s: vročina puhti od peči, kar puhti iz njega pujs -a m prašič, pujsov -a -o, piijsa -e i svinja, pujsek -ska m puk -a m ploščica pri hokeju na ledu pukati -am, pùkahje -a s: lan, repo, perje pukâvec -vca m, pùkanica -e i: ~ za obveze, piikež -a m puliti pùlim, puli -ite! pulil-ila -o, puljenje -a 5 in piiliti -im s stal. poud. : žeblje ~ iz stene, ~ si lase, ~ zobe, ~ se za kaj ; puljâva -e ž prerivanje, pretep: na trgu je ~ za sadje; puljenica -e i \volna\ Pù)j -a m kr. i., v ~u, puljski -a -o pulman -a m[-lm-] {železniški vozi, pulmanski -a -o [-Im-] pulover -ja m \jopica\ pûlpa -e f-lp-J ž: zobna —, sadna ~ sadno meso pult -a [-It-] m pisalnik, stojalo za note, miza v trgovini: stati za ~om, merilni, preskusni —, pùlten -tna -o [-h-] pulverizirati -am zdrobiti v prah, pulveri- zâcija -e ž >[-lv-] pulz -a m utrip srca, žile, pulzirati -am biti, utripati, pulziranje -a s >[-lz-j puma -e ž zool. \zver\ *pûmpa -e ž sesavka, črpavka, tlačivka, zgoščevavka, brizgalna: — za vodo, za bencin, — za kolo, — za gašenje; *piimpati -am črpati, polniti: ~ vodo, bencin, ~ kolo; piimparice -ic ž rmi. hlače hlamudrače punca -e ž, punčka -e ž, punčâra -e ž, punčč -éta s, piinček -čka m puncirati -am žlahtne kovine preskušati, žigosati, zaznamovati, punciranje -a s, piinec -nca m 1. znamenje, 2. orodje, )uncerézec -zca m, puncirka -e ž orodje] pdnč -a m \pijača\ punčica -e ž zenica : varuje jo ko ~o svojega očesa 'pAnčoh -a m čevelj, mestva, vezanka Nnec -nca m Kartažan, punski -a -o: ~a vojska punktirati 711 Piiškin punktirati -am med., punktiranje -a s: ~ v kamnotisku, punkcija -e i med., punkcijski -a -o: ~a igla pùnt pilnta m upor, vstaja, prevrat, piintar -ja m, pùntarka -e ž, puntarski -a -o, piintarstvo -a s; puntati -am se upirati se, ustavljati se, piintanje -a j: ~ se zoper tlako, puntarija -e ž pâpa -e i otr. pijača, piipica -e ž, piipati -am otr. piti, piipcati -am *pupa -e ž punčka, punca, *pûpica -e ž lutka, *ptipka -e i punčka, čeča pupek -pka m zool.: navadni, veliki, planinski ~ pupila -e ž zenica, pupilen -Ina -o [-in-]-. ~i refleks pupUàren -ma -o sirot inski: ~o varen pura -e ž, piirji -a -e: ~e meso, piirica -e ž, puràn -a m = purman -a m, puranček -čka m = purmanček -čka m, puranov -a -o: ~ čampelj purgativ -a m čistilo, odvajalo, purgativen -vna -o: ~i pripomoček, purgirati -am: ~ koga s čim puriténec -nca m 1. privrženec protestantov-ske verske ločine, 2. nravno strog človek, puritânka -e ž, puritânski -a -o, puri-tânstvo -a J 1. protestantovska verska ločina, 2. moralna prenapetost, farizejstvo, puritanizem -zma m purizem -zma m (prehuda) skrb za čistost v jeziku, purist -a m, purističen -čna -o, puristovski -a -o piirpelica -e ž bot. divji mak = pûrpela -e ž = pûrpalica -e f = purpala -e ž pust -a m: pred ~om, o —u, —a pokopati, sežgati, ti si mi pravi smeji se ko ~ v pratiki, piisten -tna -o: —a šema, ~i torek, pustovâti -lijem, piistovanje -a s, piistnik -a m, pustovavec -vca m, pustovâvski -a -o pust -a -o in pustô -i -é, prim. pustejši -a -e : ~ kraj, svet, —a zemlja, njiva, prst, ~o meso, sadje, —a jed, trava, ~ človek dolgočasen, ~o vreme, —a beseda, pesem, ~o govorjenje; v —o ceno dati za nizko, sramotno ceno; piistež -a m, pustiih -a m, pustuha -e ž, pustina -e f 1. neobdelana zemlja, 2. panj brez matice, pustinja -e ž, piistost -i ž, pustôta -e ž neobdelano zemljišče, zapuščena kmetija, pustôten -tna -o, pustôtnik -a m prebivavec na pustoti = pustôtar -ja m pâsta -e ž ogrska stepa pustéti -im puščoben postajati, pustèl -éla -o, pusténje -a s pustiti -im, pùsti -ite! pùstil -ila -o, pušččn -êna -o: ~ koga iz službe, ~ koga kam; ~ koga, da dela, kar hoče; ~ kaj pri mira, z mirom, vnemar, — koga sa-mep; ~ koga doma, v šoli, zadaj, v stiski, na cedilu, v nevarnosti; ~ vsakemu svoje, ~ komu življenje, prostost, hišo; — delo, službo, kajo; — si brado rasti, pustim ga ali mu iti domov dovolim, ne branim, ''pustil te je pozdraviti dal, rekel, velel, ukazal, naročil te je pozdraviti, pozdravlja te; fašisti niso pustili gasiti niso dovolili pustiv prisl.; v — gre žena, če zapusti moža pustolovec -vca m avanturist, pustolovka -e ž, pustol6vščina -e ž avantura, pusto-lôvski -a -o: —i roman, pustolovstvo -a s pustošiti -im, pustošenje -a s: ~ deželo -e ž: kolesna, mazna, osna, batna piišica -e ž: ~ za peresa, cerkvena ~ pušča -e ž, puščava -e ž: peščena ladja ~e, spremeniti v —^o, ti si velika ~ pustež, puščavski -a -o; —^i pesek, veter, puščaven -vna -o, puščavnat -a -o, puščavnik -a m, pu^avnica -e ž, puščav-niški -a -o, puščavec -vca m puščati -am: — vrata odprta, — koga kam, — koga na cedilu, — sled za seboj, ~ komu (kri), tebi bi bilo treba s krampom —; sod, škaf pušča, streha pušča, vodo — urinirati; piiščanje -a i: — krvi; puščalo -a s priprava za puščanje puščica -e i 1. orožje, 2. epigram, puščičen -čna -o: —a konica, —i šiv na lobanji, puščičar -ja m strelec, puščičast -a -o, puščičica -e ž puščoba -e ž: ~ duha, fant je prava puščdben -bna -o, puščdbnost -i i; puščobovati -iijem, puščobovaiije -a s, puščobnež -a m *pAšeljc -a m šopek, *piišeljček -čka / i piška -e i: lovska, vojaška, zračna, strojna —, — risanica, ~o v koruzo vreči; ~o (zadeti) na ramo, piiškica -e i, piiškin -a -o: —o kopito, ~a cev, puškar -ja m, puškariti -im posireljevati, streljavkati, puškaijenje -a s, puškirna -e ž, puškarstvo -a s; puškomitraljčz -a m, puSkomitraljézec -zca m Puškin -a m \ruski pesiUk\, Ptiškinov -a -o, piiškinski -a -o pušpan 712 rabiti pušpan -a m zelenika, pušpanov -a-o: — grm, ~a mladika, piišpanka -e i pipa iz pušpanovine, pušpanovina -e ž |/m| puta -e i kokoš: jajce več ko ~ ve, piitka -e i: ~ tutka, piit -a m kurja golša, piitast -a -o, piitav -a -o golšav, kilav Putifar-ja m \egiptovskiuradnik\, Piitifarjev -a -o, Piitifarka -e i putilia -e i protin, udnica, skrnina, pOtikav -a-o: ~ bolnik, ~e bolečine, piitikast -a -o: ~e žmule putrefakdja -e i = putrescenca -e ž smrdeče gnitje, smrdeča gniloba piitrh -a m ročni sodček, putrhast -a -o, putršek -ška m *puža -e ž punčka Q q [kvi I kù], nav. z dodanim u: qu [kva / kil] m neskL aH qu -ja [kù -jajm: z malim q [kvi j kù(iem)] označujemo stot Qm^o[kvàljo] -ia m \it. sHkar\, Quagliov -a -o: —e freske qimi -a [ké -ja] m nabrežje: Quai d'Orsay Quai d'Orsaya [kédorsé -ja] m 1. pariško nabrežje, 2. franc, zunanje ministrstvo: posvetovanja s ~em, quaid'orsayski -a -o: ~a politika quasi [kvàzij lat. prisl. kakor da, skoraj, tako rekoč, na videz: ~ učenjak zlagan, prten, slab učenjak, — marksist marksist (samo) na jeziku, ~ poet pesmar, — specialist lažen, navidezen, ~ literal slab, ~ optičen podoben optičnemu, — modrijan prtén quattrocento [ kvatročento ] -am 15. stoletje : italijanski pesnik ~a = quattro-centist [kvatročentist] -a m, quattro-centističen -čna -o Quàiec [kvibékJ -a m \mesto in pokrajina', quebeški -a -o quidproquo [kvidprokvo] -ja m in neskl. zamenjava, nadomestek, zmešnjava Quisling [kvisling] -a m \norv. koUtbora-cionist], Quislingov -a -o; gL tudi kvizling R T [rà I àr I èr] m neskl. in èr -a m \črka\ : mali r, véliki R, z erom Râ -ja m \egiptovski bog\ ftasbt[râbe] -ja m \pisatelj\, Raabejev -a -o RAb -a m: na (otoku) ~u, z ~a; v (mestu) ~u, iz —^a, ràbski -a -o: —o taborišče, Râbovci -ev m mn. \prebivavci\ ; râbovec -vca m \ujetnik\ Riba -e i \reka\, ràbski -a -o: —i Slovenci riba -e ž: govorna napačna ~ besed, splošna, vsakdanja iz ~€ priti, je že iz ~e, to je že dolgo v —i, za nobeno ~o ni; ràten -bna -o: —a vrednost blaga, rabnost -i ž: ~ blaga rabirimra -e ž bot. : kompot iz ~e, rabàr-barov -a-o: ~ kompot, rabàrbarin -a -o: ~ list rabit -a m popust, odbitek: ~ dajati komu, ~ priznati, rabiten -tna -o, rabatirati -am dati popust rabdomantiM -e ž bajaništvo, rabdomànt -a m vedefevavec Rabelais -a [râblé -ja] m \franc. satirik], Rabelaisov -a -o, rabelaisovski -a -o: ~i humor ribelj -blja m: naj jim ~ sveti! ribljev -a -o: ~o orodje, ribeljski -a -o: ~o početje, ribeljček -čka m, ràbeljstvo -a j >[-balj-] Ribelj -blja m kr. i., ribeljski -a -o [-balj-] : ~i skladi geoL, Rabeljsko jezero ribi -ja m hebr. moj učenik, mojster, ràbijev -a -o ribies -a m med. steklina, ribičen -čna -o : ~i dispanzerji, rabiolog -a /n; rabiiten -tna -o -*■ besen, divji, stekel, popadljiv rabin -a m = rabinec -nca m \judovski verski učitelj], rabinski -a -o: ~i urad = rabinit -a m rabiti ribim, ribi -ite! ràbil -lia -o in ribiti -im s stal. poud.: ~ nož, pamet, slama rabi za nastil, noge mi ne rabijo, prislov se rabi kot predlog, mehka kreda se hitro rabi; to se več ne rabi ni več rabiti 713 račimo- V rabi-, rabil bi konja -»■ potreboval-, rabljen -a -o: —a oblelca, ~o kolo, pomeni ~iln besed; rabljiv -a -o = ràben -bna -o: — slovar, ~ za delo, rabljivost -i i = rabnost -i i: ~ novih napeljav, ~ za delo; rabnik -a m: upravičeni — ali uživavec rabota -e i 1. tlaka, davek v delu : na ~o ali v ~o hoditi, ~o odslužiti, 2. težko, malo donosno delo, rabôten -tna -o: ~i dan, ~o delo, ~a dolžnost, rabotnik -a m, rabotnica -e ž, rabotnina -e ž, rabôtati -am, rabétat^je -a s rabotovina -e ž in rabotovina -e ž bot. dobrovita rabozél [-éif ] -a m bot. rabûd -a m trda trava, slaba krma, rabùdje -a s grmovje rabùka -e ž truSč, vrišč, prepir, pretep-. nemiri in -—e, ~o delati, napraviti, pride do ~e, upnjati ~e, rabùkar -ja m rogovilež, razsajač, zdrahar ralndist -a m spletkarski jurist, rabulističen -čna -o, rabulistika -e ž raliûtati. -am po tujem klatiti, krasti sadje, rabiitanje -a s, rabùtar -ja m lica -e ž: gozdna, divja, turška časnikarska ~ potegavščina, ~ na vodi! rička -e ž, račji -a -e: ~e meso, račica -e ž, račnica -e ž mlaka za race, rščen -čna -o, račnik -a m hlev za race, racak -a m = racman -a m, râcast -a -o: ^o hoditi, racâti -âm, racàj -âjte! racàl -âla -o, racânje -a s, racàv -âva -o: —a hoja, râëjak -ami. racman, 2. govno, raëjâk -a m \hlev\, râcka -e ž ricija -e ž lov, policijski pogon: narediti —o, imeti -^o Racine [rasln] -na m j/ranc. dramatik], Racinov -a -o: ~e drame, racinovski -a -o: —a dramaturgija racionilen -Ina -o [-In-] umen, razumen, razumski: —a števila, ~o gospodariti, racionâlnost -[[-In-]ž, racionalizem -zma m fil. razumarstvo, racionalist -a m razumar, racionalistka -e ž, racionalisti-čen -čna -o razumarski; racionalizirati -am razumsko, umno, gospodarno urediti, racionalizacija -e ž, racionalizâtor -ja m, racionalizâtorski -a -o: ~i predlog, racionalizâtorstvo -a s racionirati -am na obroke preračunati, racionlranje -a s; racioniran -a -o: —o blago racljiti -dm, racljaj -ajte! racljal -ala -o, racljdnje -a s: mlada račka racija za kokljo ričar -ja m zool. Riče Rač ž mn. kr. i., v ~ah, raški -a -o, Račanci -ev m nm. račec -čca m = račič -a m = rdček -čka m majhen rak, rščji -a-e: ~i lov, -—a kuga, ~e meso, ~i kamenčki, rdčina -e f \luknja\, račilo -a s sak za račji lov, račica -e ž \samica\ račiti -im (se) lit. zljubiti se, blagovoliti: rači se mi ljubi se mi, rači stopiti v mojo hišo blagovoli račun -a m: sklepni, bančni, tekoči, diferencialni, integralni, obrestnoobrestni velik, majhen, slan, zasoljen, nesramen, ugoden —, — se izide, ~ zahtevati, dati, predložiti; ~ narediti, pregledati, plačati, poravnati; (stare) ~e imeti s kom; midva imava še ~e; na u imeti,- ostati, pustiti; ~e s svetom skleniti; ~ znese, znaša = —a je; na — jemati, dajati, pošiljati, naročati, kupovati, sprejemati; na naročnikov ~ in nevarnost; delati kaj na svoj, tuj to gre na moj ~ se piše; po mojem ~u to ni tako; vzeti kaj v delati — brez krčmaija; ~ je napačen načrt;komu pokvariti, prekrižati, prečrtati, to mi ne gre v priti na svoj "voditi ~a o čem paziti na kaj, računati s čim aH na kaj, gledati, misliti na kaj; račiinček -čka m, računski -a -o: ~a napaka, ~i stroj računati -am, račiinanje -as: — z razmerami, z denaijem, z močmi; ~ dobiček in zgubo; ~ na pamet, iz glave, na prste, z ulomki, na papir, na stroj; nič ne tvega, samo računa; ~ na koga ali s kom; — na zaslužek, na obisk, na lepo vreme; računstvo -a s: ura —a, danes imamo računar -ja m: biti dober ta človek je samo račuha-rica -e ž, računarski -a -o, računarstvo -a s, računalo -a s: tehnično —, računica -e f 1. učna knjiga, 2. to nam pokaže — navaden račun računo- v sestavi: računodajivec -vca m kdor daje račun; računov6dja -a in -e m, računov6dkinja -e ž, računovddski -a -o: ~i tečaj, računov6dstvo -a s, računo-včdstven -a -o [-tv»n-]: ~a služba, — postopek ràd 714 Radomlje ràd râda -o in -6 -1 -é -à : od srca in iz srca prav ~ vidim, da pride; Itaj bi se ~o zgodi; v tretje gre ~o; ~ bi kruiia; ~ bi, da bi sin ozdravel; ~ ga ima; ~ jé, ~a pride, ~a se imata; ~€ volje, iz volje kaj narediti; bog te nima ~a ga vidi; ~ sem vesel sem, ~ bom, če prideš; sestra rajši ali raje šiva; dete rado jé, pa še rajši ali râje spi; učenke rajši ali raje bero; rajši kot ne; bral je rajši ali râje počasi ko hitro Râda -e ž os. i., Râdin -a -o Radamântis -a m mit. sodnik v spodnjem svetu, Radamântisov -a -o râdar -ja m {radiotehnična naprava\, râdar-ski -a -o: —^i valovi, —o dirigiranje letal, ~e naprave, ~o oko RAdeče RAdeč ž mn. kr. /., v ~ah, râdeSki -a -o, Radečani -ov m mn. Ridenci -cev aH Radinec m mn. kr. i.\ Slatina bil sem v Slatini ~ih, radenski -a -o: ~a voda Râdgona -e ž kr. i., râdgonski -a -o, Râdgonëani -ov m mn. ; radgončan -a m \vino, avto\ rà^ predi. ->■ zaradi, zavoljo, zastran, zbog radiàtor -ja m grevec, grelnik (pri centralni kurjavi) : voda v —^ju je kipela radicirati -am mat. koreniti, radiciranje -a s korenjenje, radikând -a m število, ki se koreni radič -iča m: zeleni, rdeči radičev -a -o: ~a solata, ~o seme râdij -a m in râdium -a m kem. \prvina\: zdravljenje z radijem ali z radiumom, râdiumski-a-o: —i inštitut, radijev -a -o: —i žarki, —o izžarevanje; radioaktiven -vna -o: —a snov, voda, radioaktivnost -i ž lédij -a m in râdius -ami. polmer, 2. žarek, 3. akcijski ~ letala, râdijev -a -o = râdiusov -a -o, radiâlen -Ina -o [-In-] v pramenih, izhajajočih iz središča: ~i sistem, radiären -ma -o žarkast: jajčeca imajo ~o strukturo bioL, radiant -a m fiz., radiâcija -e ž fiz. žarčenje, sevanje: radiologija -e ž, radiološki -a -o: ~i laboratorij, radiolog -a m; radiografija -e ž rentgensko slikanje, radiogrâfski -a -o, radiogräm -a m, radioskopija -e ž rentgensko presvetljevânje, radioskôpski -a -o; radioterapija -e ž zdravljenje z žarki; radiométer -tra m radikalen -Ina -o [-tn-J korenit, odtočen: —o zdravljenje, radikalnost -i [-In-] i, radikal [-al] -a m radikalec -ica [-le-] m član ritdikalne stranke, radika-lizem -zma m = radikalstvo -a [-Is-] s; radikalizirati -am, radikaliziranje -a s, radikalizacija -e ž rAdio -dia m, mn. radii -diov: dati, razglasiti po ~u, v ~u nastopiti, pvoriti po ~u, dati na ~ prižgati, izklopiti; radijski -a -o: ~i spored, ~a poročila, ~a antena, ~i orkester, ~a oddaja, ~i sprejemnik, oddajnik, naročnik, material; sprejemna in oddajna ~a postaja ra^o- v sestavi: radioamater -ja m, radioamaterski -a -o: ~i tečaj, radioamaterstvo -a s; radioaparat -a m radijski aparat; radiodifuzija -e ž, radiodifiizen -zna -o: ~a služba; radiofon -a m, radiofbnski -a -o = radiofoničen -čna -o: ~i prenos, radiofonija -e ž; radiogoniometer -tra m, radiogoniometrski -a -o: ~a postaja; radiogram -a m brezžična brzojavka; radionavigacija -e ž, radionavigacijski -a -o: naprave, radionavigator -ja m; radiooperator -ja m; radiosonda -e ž; radiotehnika -e ž, radiotehnik -a m; radiotelegrafija -e ž, radiotelegrafski -a -o, radiotelegrafist -a m, radiotelegram -a m; radiotelefonija -e f, radiotelefonski -a-o: ~i pogovor; radiotelevizija -e ž: pri ~i Ljubljana radiolariji -jev m mn. zool., radiolarijski -a -o: ~o blato, —a teorija radirati -am strugati, (o)strgati, brisati (z gumo), radiran -a -o, radiranje -a s, radiranka -e i \slika\, radirka -e ž riUlius -a m anat.; gl. tudi radij rado- v sestavi: radodaren -rna -o: ~a mati narava, radodamost -i i; radogled -eda -o = radogleden -dna -o: ~e oči, ~c ženske; radojeden -dna -o: ~i otroci, radojednost -i ž; radojemen -mna -o; radospraven -vna -o: skop in radoveden -dna -o: ~i otroci, ~ biti na kaj, radovednost -i ž: ~ pasti, radovednež -a m, radovednica -e ž; rado-veren -rna -o ki rad verjame, radovernost -i ž; radoživec -vca m, radoživka -e i, radoživost -i ž RAdomlje Radomelj ž mn. kr. i., v ~ah, radomeljski -a -o [-malj-], Radomljani -ov m mn. radon 715 rajon radon -a m \prvma\ Rddoslav -a m os. /., Radoslavov -a -o. Rado -a m, Radov -a -o, Râdoslava -e 1, Ràdoslavin -a -o ràdost -i ž in radost -i ž veselje: ~ in žalost spita v eni postelji, ~i poln radosten, vesel, radosten -tna -o in radosten -tna -o vesel; radovati -lijem se veseliti se, radovàl -âla -o, radovânje -a s: ~ se česa ali nad čim, radovâvec -vca m, radovâvka -e ž radostiti -im, radosti -ite! radostil -a -o: ~ koga delati komu veselje, — se počitnic veseliti se Radovljica -e ž kr. i., v ~i, radovljiški -a -o: —^i grad, Radovljičani -ov m mn. Râdvanje -a s kr. i., v —^u, ràdvanjski -a -o rddža -a in -e m \indijski knez\ Rafael [-el] -a m os. i., Râfaelov -a -o; Rafko -a m, Râfkov -a -o; Rafaéla -e ž os. i., Rafaélin -a -o; lUfelj -na m, Rafeljnov -a -o >[-M-] rafil [-àl] -a m: — sprožiti, spustiti, v ~ih streljati, oster ~ reskne, za-reglja; rafâlka -e [-Ik-] ž \puSka\ RaffaéUo -a m in Rafael -a m \it. slikar\, Raffaéllov -a -o in Râfaelov -a -o: ~e slike, rafaélovski -a -o: ~i slog, rafaeli-zem -zma m râfija -e i \lič]e\ : z ~o privezati rafinirati -am (o)čistiti, rafiniranje -a s; rafiniran -a-o I. prečiščen: ~o olje, 2. prenes. premeten, pretkan, zvit: — človek, ~a ženska, —a tatvina, rafi-niranec -nca m, rafiniranka -e ž, rafi-niranost -i ž, rafinerija -e i: — nafte, sladkorja, rafinêr -ja m, rafinâda -e ž kem. semlet, prečiščen sladkor, rafinât -a m kem. ragida -e ž \kožna razpoklina] raglin -a m \širok plašč] higlja -e ž ropotulja: mrtvaška ~ drdra, lesena —ti ~ ti klepetulja; râgijast -a -o; ragljâti -âm, ragljàj -âjte! ragljàl -âla -o, ragljânje -a s: gosi, ženske rag-Ijajo; ragljàv -àva -o, râgijica -e i: tiho bodi, ~! ragljâC -a m, ragljâCa -e ž [priprava, ženska\, ragljàlo -a ; ragû -ja m I jed\ ràiiel [-3U] -hla -o, prim. ràhlejSi -a -e, prisl. ràhlo ràhlej(S)e: ~o perje, ~ dež, sneg, ~à podobnost, ~ kruh, ~a prst, ~ nasmeh, ~e vezi, je ~ega zdravja; ~o stopati, igrati, potrkati narahlo. râhlica -e ž rahla prst, rahlina -e i, râhlost -i i Rahéla -e ž os. i., Rahélin -a -o rahitis -a m angleška bolezen, krivice, rahitičen -čna -o: ~ otrok, rahitičnik -a m, rahitik -a m, rahitičnost -i ž rahljàti -âm, rahljàj -âjte! rahljàl -âla -o, rahljânje -a s: ~ posteljo, zemljo, rah-IjàC -a m, rahljâèa -e i \orod]e\ ; rahljâlen -Ina -o [-In-], rahljâlnik -a [-un-] m \ priprava] rahlo- v sestavi: rahločiiten -tna -o: ~ človek, rahločiitnost -i ž, rahločiitje -a s, rahloč^tnež -a m; rahlosfčen -čna -o, rahlosfčnost -i ž rahtâti -àm, rahtàj -àjte! rahtàl -àla -o, rahtànje -a s: kokoši rahtajo, avtomobil rahta raison d'être [rezôn détr] m neskl. upravičenost, smise{, pravica, potrebnost: imeti svoj izgubiti — biti, ne biti upravičen, potreben, utemeljen ràj râja m nebesa: izgubljeni živi kakor v ~u, ràjski -a -o : ~a ptica = râjCica -e ž ràj râja m ples: otroški ~ pod lipo, râjati -am; râjanje -a s: otroško, ljudsko —, rajàvec -vca m, rajàvka -e ž, rajàvski -a -o; rajàlen -Ina -o [-In-]: ~i pohod tei., ~i nastop s petjem, ~e igre; rajališče -a s; ràjanka -e ž \ples\; gi. tudi rej ràja -e ž krščanski turškipodložnlki: uboga, brezpravna delati z ljudmi kakor z —o rijček -čka m \goba\ *ràjda -e ž vrsta: dolga ~ ljudi, *ràjdati -am obračati, ravnati, voditi: voz —, *râjden -dna -o: ~i kolesi sprednji, •ràjdnik -a m igla pri vozu ràjfojznovica -e ž \kreditna zadruga] ràjh -a m: iz tretjega ~a, râjhovec -vca m, râjhovski -a -o: —i Nemci râjkelj -kija in -keljna [-kalj-] m pokrč, rajkljâti -âm z rajkljem povezovati, rajkljàj -àjte! rajkljàl -àla -o, rajkljânje -a s Ràjmund -a m os. i., R^mundov -a -o, Ràjko -a m, Ràjkov -a -o rijna -e i prečnik na jamboru: spustiti jadro z ~e râjni -a -o: ~i mož, ~a žena, je že ~i, ràjnik -a m : ~ oče, ràjnica -e f : ~ mati ; râjnki -a -o (°ranjki), rod. ràjnkega rAjniš -a m ]star denar] rajčn -a m okoliš, okrožje, rajônski -a -o: ~i monter, —a pisarna; rajonirati -am rajon 716 rân deliti na okrožja, rajonlranje -a s, rajo-nizacija -e i rajši -a -e gl. rad *ràjtad -am računati, misliti, hoteti, upoštevati rajželjc -a [-žilj-j m oporek, črevesje z vso tolščo pri mladem teletu, rijželjček ràk râka m: ~e loviti, pojdi ~om žvižgat, ~ koščak, ~ mehkuž, — samotar, sonce stopi v znamenje —a, rdeč Ico kuhan râklja -e ž = rakûlja -e i = rakovica -e ž: navadna ralcovka -e ž račica, râkov -a -o : ~e škarje, gre ~o pot = po ~o, ràkovec -vca m božja žabica, râkovnik -a m potok z raki, râkar -ja m kdor lovi rake, râkec -kca m ràk ràka m \bolezen\ : želodčni ~ = ~ na želodcu, oboleti za —om, imeti —a, zdraviti ~a, ràkav -a -o: ~a rana, ~ stržen, bolnik, ~a bula, celica, "—o drevo, —o tkivo; °ràkràna -e ž rakava rana, huda, velika, nevarrui rana; ràka-vost -i ž, ràkavina -e ž rakavo tkivo, ràkavica -e i razpaseni rak, ràkast -a -o raku podoben: ~a bula, ràkar -ja m \bolnik\ ; rakotvôren -ma -o: —a snov Ràk Ràka m \potok\, Ràkov -a -o: ~a dolina ràka -« ž, nav. mn. ràke ràk mlinski žleb Ràka -e ž kr. i., na ~i, z ~e, ràSki -a -o, RaCàni -ov m mn. Rikek -a m kr. i., na ~u, z ~a, ràkovski -a -o: ~i gozdovi, ~a postaja, Ràkovci -ev m mn. rékel /"-s/y -kla m tisk. \nož, posnemalmk\ rakéta -e i: zažigalna, svetilna daljno-strelna, signalna enostopenjska, dvo-stopeiyska izstreliti, spustiti ~o, rakéten -tna -o: ~o letalo, ~i pogon, ~i motor, rakétnica -e ž puška za rakete ràker -kve ž krsta: lesena, kovinska — dati, položiti koga v ràkvica -e ž, ràkW -ja m kdor dela rakve, ràkvast -a -o: ~ zaboj, ràkevca -e [-kay-J ž raldta -e ž |vrAa|, rakltje -a i = rakltovje -a s sk. i., rakitov -a-o: ~c šibe, raki-tovec -vca m 1. rakitov grm, 2. kraj, kjer raste rakita = rakitnik -a m, rakitovina ž in rakitovina -e ž \les, grmovje\, raki-tovka -e ž rakitova šiba, ralciten -tna -o Rakitna -e ž kr. i., v ~i, rakiški -a -o, Rakičani -ov m mn., Rakitnica -e i kr. i.. iz ~e, rakitniški -a -o, Rakitničani -ov m mn.; Rakitovec -vca m kr. i., raki-tovški -a -o rikla -e ž palica, fižolovka, kolec za trte = raklič -iča m, raklovec -vca m fižol preklar Rikovnik -a m kr. i., na ~u, rdkovniški -a -o: ~a postaja rakun -a m zool., rakiinov -a -o, rakunji -a -e: —i kožuh ril [rda I rdi] -1 ž oranje, zorana zemlja: globoka, plitva zdaj je dobra rdlen -Ina -o [-In-]: —i svet, rdlnik -a [-In-]m črtalo, ralnina -e[-In-] ž\plačilo\, rdlo -a J 1. majhen plug, 2. kost v nosu = rdlnica -t [-In-] ž; rdliti -im 1. orati, 2. z nitjo delati po obleki barvne črte: šivilja rali; rdlček -čka [-Ič-] m plitva zareza, ralka -e [-Ik-] ž otka rallentindo prisl. glas. počasneje, zadrže- vaje, ustavljaje se rama S in -e ž — rame -na in -čna s, mn. ramčna -čn: pobita —cna, čez ~o deti, vreči; na —i, ~ah, ~enih nositi; zadeti si koš na ~e, na ~o; biti komu na ~enih; z ~o ob ~i (°~o ob ~i) se bojevati složno; vse je na mojih —ah; ržmica -e ž, .rdmen -mna -o: ~a žila, rdmnica -e ž nosilni trak, jermen, rimast -a -o = ramdt -dta -o, ramičnjdk -a m naramni del srajce, rdmenski -a -o in ramčnski -a-o: —^i sklep, —a stoja, rdmence -a s, ramenjdča -e ž teh., ramčnka -e ž {puškah ramenondžci -ev m nm. \maločUnarii\ ramazin -a m \muslimanski post\, rama- zdnski -a -o: ~i post Rani6vš -a m os. i., Rambvšev -a -o: ~a Historična gramatika rimpa -e ž 1. vzvišeno nakladališče, poševna ravnina za dovoz, privoz, klančina, 2. robnik, robnica, sprednji del gledališkega odra z vrsto luči: stopiti na ~o, pred ~o; govoriti, igrati na ~i, 3. zapornica ribnšelj -šlja m bot. Rimzes -a m \egiptovski kralj\, Ramzesov -a-o: ~ kip, rdmzesovski -a-o: ~a dri^ rin -a -o: ~o sonce, jutro, sadje, ~a ura, za ~ega jutra, rdno prisl. zgodaj, ranica -e i zgodaj zreta češnja, češplja, hruška, trta, ranina -e i 1. trta, grozdje, 2. zgodaj zrelo sadje rana 717 raSeljika rana -e i: srčna, smrtna, nevarna, huda, lahka ugrizna, strelna, odprta, globoka, krvava, prisajena, zaceljena ~ zija, biti ves v ~ah, — na želodcu ulkus, ~ na pljučih, — od udarca, od padca; ~e sekati, zadajati, ~o izprati, razkužiti, zašiti, obvezati; ranica -e ž, ranar -ja m ranocelnik, ranarstvo -a i, ranarski -a -o; ~o orodje, ranast -a -o; raniti ranim, ranil -ila -o in raniti -ira s stal. poud. : — koga z nožem, z besedo ; rânjen -a-o: ~ ponos, —a ljubezen, ~o srce; r^enec -nca m, rânjenka -e i, ranjenski -a -o ("ranjeniški), rânjak -a m = rànjevec -vca m bot., ranljiv -a-o: — del telesa, ranljivost -i f, ranitev -tve i; ranocélnik -a [-In-] m, ranocél-niški -a -o [-In-], ranocélstvo -a [-Is-] s, ranocelništvo -a. [-In-] s rénc -a m \farma\, rančevski -a -o, rančar -ja m, rančarski -a -o °ring -a m vrsta, red, stopnja, °ranglista -e ž vrstni red, seznam Rangun -a m kr. i., rangunski -a -o rànta -e i 1. dolg prečen drog: ~e ob poti, ograja iz rant, 2. prečnik: ~ pod stropom, 3. ti ~ ti, kam pa raseš, rantast -a -o : ~ drog, rantež -a m suh, neroden človek *ràntaha -e ž plahta, velika rjuha ranžirati -am urediti, urejati, razvrščati, premikati, pripraviti, ranžiranje -a s, ranžiren -ma -o: —a postaja, lokomotiva, ranžirec -rca m râpa -e ž zool. ribica, râpe râp ž mn. \bolezen pri živalih\: konj dobi ~e podsed, mahovnice, râpast -a -o: les postane ~ preperi, râpav -a -o: ~a repa, redkev puhla Rapàllo -âlla m kr. i., v ~u, rapalski -a -o: ~a pogodba rapiden -dna -o deroč, hiter, nagel: ~o nazadovanje, hiranje, voda —o narašča, rapidnost -i ž rapir -ja m \meč\, rapiijev -a-o: ~ držaj, rapirček -čka m rapM -dim( vojaško) poročilo : na ~ poslati, k ~u iti, iti na dati koga na raportirati -am poročati, raportiranje -a s, rapôrten -tna -o lapsôd -a m potujoč pevec epskih pesmi, rapsôdski -a -o: ~a pesem, rapsodija -e ž, rapsčdičen -čna -o rapûlja -e ž bot. glistnik, paberek na trti rariteta -e f redkost: to je velika —, rariteten -tna -o rarog -a m zool. \rak\ ras -a m etiopski knez, rasovski -a -o ras -a m raš rasa -e ž pleme, pasma: bela, rdeča, čista, temnopolta rasen -sna -o: —a teorija, diskriminacija, —o sovraštvo, rasist -a m, rasističen -čna -o, rasizem -zma m riskav -a -o: ~a koža, ~o lice, raskavost -i i, raskavec -vca m \p<^ir\, riskar -ja m \oblič\ rister -tra m tisk. sito, mreža: gost rastrirati -am, rastriranje -a s, rdstrski -a -o: —i kliše risti ristem in rasem, rastoč -a -e, rastel -stla -o in rasel -sla -o: drevo raste, otroci hitro rastejo, hiše rastejo ko gotie po dežju; draginja, promet, zavest, moč, znanje raste; cena, ugled, jeza raste; mesec, dan raste; ris(t)el -s(t)la -o in raščen -a -o: lepo rastdč -oča -e prid.: ~e drevje, ~a intonacija, rast -i ž: biti močne —i, mlada, bohotna živa les ima goste —i, smreka lepe ~i, rasten -staa -o: ~i faktor, ~i hormon, ~a doba, ~o drevo lepo rastoče, rastnost -i i, rasti lo -a j: kupiti drevo na ~u še neposekano, rastje -a s: mlado ~ rast, rastljiv -a -o, rastišče -a s ristiti -im, rastenje -a s: petelin kuro rasti, rastitev -tve ž, rastišče -a s kraj, kjer se rasti divja perjad, rdščiti -im, rdščenje -a s: ~ se rastlina -e ž: domače, zdravilne poljske, vrtae, sobne —e, rastlinje -a s sk. i., rastlinica -e ž, rastlinar -ja m kdor nabira rastline, rastlinast -a -o, rastlinjak -a m, rastlinski -a -o: ~a prehrana, rastlinstvo -a j; rastlinojed -eda -o = rastlinojeden -dna -o, rastlinojed -a m; rastlinoslčvec -vca m botanik riS -a m grobo domače sukno, rišev -a -o iz raša narejen, riševina -e ž in raševina -e ž, rdševnat -a -o, riševnik -a m raš, rdšar -ja m = raSevinar -ja m rašč rdši^ -e ki lepo ali rad raste, rastljiv, rdšč -i i = ršSča -e ž rast RšSčica -e ž kr. /.: na ~i pri Velikih Laščah, ršški -a -o, Ršščičani -ov m mn. raSeljflra -e ž bot. \grm in sad\, rašeljikov -a -o: —a goijača, rašeljikovina -e i in rašeljikovina •« ž \les, grmovje], rašeljičje -a s Raifc» 718 RaSica -e f kr. i.: na pri Ljubljani, rašiški -a -o: ~i raki rišiti -im rahljati: ~ posteljo, ogenj, rašiio -a s bezalo za ogenj, ieielj, rašljiv -a -o: ~a prst, ~a moka liSpa -e f = rdšpla -e ž pHa za les, strguljec, strguljka, strgača, rššplati -am, rdšplanje -a s, rššpati -am, rišpanje -a s strgati, piliti, rdšpar -ja m ratir -ja m lit. — ratij -a m orač Rateče Rdteč ž mn., v ~e, riteški -a -o ratificirati -am potrditi, priznati, ratificiran -a -o, ratificiranje -a s: ~ pogodbo, ratifikacija -e ž, ratifikacijski -a -o: ~a listina ratini -ja m = ratin -a m \tkanina\, rati- nirati -am kodrati sukno mtio [rdelo] ratia m tisk. ratišče -a s ročaj (sulice, kose) Ratitovcc -vca m kr. i., z ~a, ratitovSki -a -o: -^a koča, planina rštita -e f otka pri plugu ravin -vni i, za ravnjč = rdven -vni f, pod rivnijo = ravin -i f in ršvna -e ž ["ravčnj ravnina, vrširui, viiina, stopnja: visoka, najvišja Cetena ravan, ravnica -e i, ravničica -e ž, ravanski -a -o in rdvenski -a -o [-van-], ravinec -nca m, rdvnik -a m travnik na ravni, ržvniški -a -o riven -vna -o in ravdn in raven ravni ravnd -i -č -d: vas na —em, — kakor sveča, ~a pot, ~o polje, rivnost -i ž, ravndta -c i Ravena -e ž \it. tnesto\, ravenski -a -o ravniti -im, ravnij -ijte! ravnil -ila -o, ravnir^je -a s: ~ žeblje, — perilo, veje, ~ žito obravnavati, čistiti z rešetom, — kosilo pripravljati, ~ žito za mlin, — čebele gojiti jih, skrbeti zanje, — grobove; ta ne ravna prav; ~ s kom grdo, lepo ~ s čim, ~ plug, stroj voditi, ^ koga na pravo pot; ~ se po plačilu, po delu, po vremenu, po nasvetu, po zakonu, ~ se po očetu, ~ se od doma, domov, na pot, po svetu, v Ameriko, v službo, ~ se k dežju, k lepemu; ~ se na ples, na lepo, na boljše; ravnič -a m, ravnilo -a s regulator \naprava\, ravnivec -vca m \oseba\, ravnivka -e ž, ravniva -e ž; ravnitelj -a m, ravni-teljka -e ž, ravnitcljski -a -o, ravni-teljstvo -a s, ravnateljeviti -i^m, ravna-teijevii^ -a s Rivne Râven i mn. kr. i., na ~ali, ravenski -a -o: —a železarna, Rivenčani -ov m mn. >[-v9n-] ravnik -a m ekvator, polutnik: na ~u, ravniški -a -o ekvatorski, polutniški: ~i vetrovi ravnina -e ž: dotikalna, projekcijska ravninica -e f, ravninski -a -o: —i kmetje, ravninec -nca m ravniti -Im ravno delati, ravni -Ite! ravnil -a -o, ravnjênje -a s, ravnilo -a s rivno prisl. : — ob desetih, ~ prav, — tak, ~ tam, ~ zdaj je prišel, ~ on ne, ~ spi, ~tako ravno- v sestavi: ravnočften -tna -o; ravnodušen -šna -o, ravnodušnost -i ž; rivnokar prisl-, ravnokrilci -ev [-k-] m mn. \žuželke\-, ravnolčžen -žna -o kar leži na isti ravni, ravnoIčžje -a i; ravnotčžje -a s: moči so v —u, ~ držati, — izgubiti, loviti, spraviti iz —a, ravno-tčžen -žna -o: ~o bmno, ravnotežnica -e ž drog za ravnotežje-, ravnovesje -a s, ravnovésen -sna -o rivs -a m pretep: ~ in kavs, nočni rivsati -am, rivsanje -a s: otroci se ravsajo, po peiju —, ravsič -a m, rivsniti -nem, rivsnjen -a -o: — po kom, ob žebelj se z žebljem se fantje so se ravsnili •rivš -a m bot. burja, ruševje, sleč, rodo-dendron = *rivšelj -šlja m, *rivšje -a s: ~ za klobukom *rivšelj -Ija m vrša, sak, rrureža za ptice in rake raz riza m greben = riz -I f raz predi s tož. s, z: ~ mizo mize) vzeti z mize, — drevo drevesa) pasti z drevesa raz- predporm; I. pred imeni je redka: ® razpotje, razpôtnik, razoglàv, raz-oglivec, razkrižje, rizsoha; ® v novih, knjižnih besedah po tujem ex-: ràz-kiilj, rizfrančiškin; II. zelo pogostna je pri glagolih in pomeni ® ločitev: razvézati, razodéti, razbiti, razkriti, razgniti, raziti se, raztrgati; (D razširitev, razmnožitev, okrepitev: razbliniti, raz-viljati, razbéliti, razligati, razuméti, razgréti, razjeziti, razvâditi; ® začetek ali veliko mero dejanja: razjôkati se, razveseliti se, razkazovâti, razpisovâti se, razpihovati; kadar raz- zaznamuje predvsem dovršnost in ni nevarnosti za 719 razbremeniti dvoumnost, pišemo tudi z- ali s- : razjeziti — zjeziti, razjôl[-b3z- ] razbičati -am, razblčan -a -o: vetrovi so razbičali morje, bil je ves razbičan, razblčanost -i ž razbijati razbijam gl. razbiti razbirati -am gl. razbrati razbistriti -Im, razbfstri -fte! razbistril -fla -o, razbistrèn -êna -o: ~ pojme, položaj se je razbistril, razbistrftev -tve ž razbiti -fjem, razbij -te! razbil -fla -o, razbft -a-o: — steklo, lonec, pohištvo, kip, ladjo, pogajanja, shod, družino, enotnost; na drobne kose razbitost -i ž, razbitje -a s: ~ atomov, razbitek -tka m, razbften -tna -o: hitro ~ predmet; razbhfna -e ž: ~e ladje, letala; razbfjati -am, razbijal -a -o in -àla -o, razbijanje -a s in razbijanje -as: —^ po vratih, po hiši, — zid, — skale, — vrste tisk., v glavi mi razbija, srce razbija, ~ enotnost; razbijâlo -a s, razbijâlen -Ina -o [-In-J, razbijač -a m: ~i zborovanj, razbijačka -e f, razbijaški -a -o: ~6 vedenje, razbijàStvo -a s, razbijavec -vca m, razbijàvka -e ž, razbijàvski -a -o: ~o delo; vendar zbiti, izbiti razblebetiti -âm in -écem gl. blebetati: starka vse razblebeta po vasi, starka se je razblebetala razbliniti -im razvleči, razblinjenje -a s: ~ testo, megla se razblini, govorice se razblinijo, —^ se v nič; razblinjen -a -o: —i nazori, razblinjenost -i ž meglenost: ~ in ohlapnost, razblinjati -am se, razblinjanje -a s razbobnati -am, razbôbnan -a-o: ~ po mestu, po listih; novica se razbobna razbobnéti -fm se gl. bobneti: grom se razbobni med hribi razbohati -àm, razbohàl -àla -o: — svinjo razbohotiti -fm se gl. bohotiti se, razbo-hôtil -fla -o, razbohoten -êna -o: slak se razbohoti po ograji, razbohotâti -àm se gl. bohotati: bula se razbohota razbdj -ôja m kem., fiz. razbitje, razt>ôjen -jna -o razbiten, razbôjnost -i ž razbit-nost: stopnja —i odpornosti proti razbitju razboji^ -a m: morski ti ~ ti, raz-bôjnica -e ž, razb0jništvo -a s: cestno —, razb0jniški -a -o: —i napad razboléti -fm se gl. boleti: rana se razboli; razbôlel -éla -o: ~a rana, ~o čustvo, razbolélost -i ž, razbolèn -êna -o: ves je —, razbolênost -i ž, razbolévati -am se ràzbor -ôra m razor na njivi, preča rm glavi razbèr -ôra m pretres, kritičen pregled, razborit -a -o ->• pameten, bister razbranàti -àm in razbrànati -am gl. bra- nati: — travnik, — njivo razbràti razbêrem razločiti, pretresti gl. brati, razbràn -a -o: ~ resnico in domišljijo, ~ dobro in slabo, ~ črke, — kaj iz besed, iz pisma; razbiratf -am, razbiranje -as: — šifre, razbiràvec -vca m, razbiravka -e ž, razbirek -rka m razbràzditi -im gl. brazditi: skrbi so mu razbrazdile čelo razbfbati -am in -bljem: razbrban obraz razbrbràti -àm gl. brbrati: kar zve, vse razbrbra razbfcati -am: ~ odejo, čevlje, — kup sadja, otrok se razbrca v spanju; raz-bfcan -a -o: —a postelja, ~a slama radwemenhi -fm, razbremêni -fte! raz-breménil-ila -o, razbremenjen -êna -o: ~ mater, učenje, delo, ~ elektrarno, ~ se s pomočnikom, sin razbremeni očeta, razbremenitev -tve ž, razbremenilen -Ina -o [-In-]: ~a priča, razbre-menjevàti -ùjem, razbremenjevàl -âla -o. raz- razbremeniti 720 razëléniti razbremenjevanje -a s: stroj razbremenjuje človelca, ~ starše, razbremenje-valen -Ina -o [-In-J razbrizgati -am: ~ vodo, razbrizgniti -nem: voda, človeška reka se razbrizgne razbfluiti -am razmetali razbrozgéti -âm in razbrôzgati -am gl. brozgati: ~ blato razbrsliati -am: ~ kup smeti, papirje, ognjišče, premoženje; kokoši vse razbrskajo, razbrskâvati -am, razbrskâvanje -a j: ^ zrnje razbrstil -éla -o: jablana razbrstiti -im se, razbfstil -ila -o razbrzdâti -âm in razbrzdati -am brzdo sneli gl. brzdati: ~ konja; razbrzdan -a -o: ~ konj, razbrzdan -a-o: ~ otrok, ~o živeti, razbrzdânec -nca m, razbrzdânka -e f, razbrzdànost -i ž, razbrzdâvati -am, razbrzdâvanje -a s, razbrzdovâti -ùjem, razbrzdovânje -a s razbuééti -im se gl. bučati : pesem se razbuči, zvonovi se razbuče razl>ûiuti -am se - razbùhniti -nem se; razbùhnjen -a -o: ~ krompir, ~a češplja mzbûriti -im, razbùtjen -a -o, razbùtjenje -a s: ~ koga s čim, ob vsaki besedi se razburi, — se zaradi česa, nad kom, razbùrjenost -i ž, razbùrjenec -nca m, razbùijenka -e i; razbùrjati -am, raz-bùrjanje -a s: ~ se za prazen nič, razburljiv -a -o, razburljivost -i i, raz-burljivec -vca m, razburljivka -e ž razbiirlcati -am: — vodo, množico; raz-bùrkan -a -o: —o morje, razbùrkanost -i i, razbùrkanec -nca m, razburkâvati -am, razburkâvanje -a s razcai^ti -âm gL capati, razcapân -a -o, razcapânec -nca m, razcapânka -e i, razcapânost -i i, razcapânëek -čka m razcediti -im gL cediti, razcédil -ila -o: pijača se razcedi iz posode, v solzah se ~ razcefcdriti -âm gL cefedrati; razcefedrân -a -o: ~e hlače, razcefedrânost -i i>[-C3f-] razceMti -âm gL cefrati: — prejo, blago; razcefrân -a -o: ~a obleka, razcefrânost -i ž > [-caf-] razcèp -épa m: ~ v stranki; razcepiti in razcépiti -im gL cepiti: ~ poleno, las, dlako, ~ štor na dvoje, ~ enotnost, stranko; ~ se na dvoje, v dve stranki; razcépljenost -i i: ~ v svetu, razce- pitev -tve ž: — družbe, razcépen -pna -o kar se dà razcepiti, razcépek -pka m; razcépljati -am, razcépljanje -a s, raz-cepišče -a s, razcepljiv -a -o: ~a celica, razcepljivost -i ž razcimiti -im se razrasti se, razpasti se, razmaJmiti se, razširili se: gripa se razcimi razciniti -nim, razcinjen -a -o: cev se razcini razcmériti -im se: otrok se razcmeri lazcvèt -éta m: drevo v —u, razcvétje -a s: kobul je vrsta ~a, razcvéten -tna -o; razcvesd -tèm [-cva-J gl. cvesti, raz-cvetênost -i ž; razcvetéti -im se: roža se razcveti, razcvétati -am se = razcvitati -am se, lazcvétanje -as = razcvitanje -a j razcvréti -cvrèm gl. cvreti : mast se s čebulo razcvre, razcvâriti -im razčehniti -ččhnem gl. čehniti, razčehnjen -a -o in razcêhniti -nem s stal. poud. : sneg razčehne vrh, veja se razčehne; razčehati -âm, razëehàl -âla -o, raz-ëehân -a -o razéemériti -im razjeziti: obraz se mu je razčemeril >[-č9m-J razéepériti -im se razšopiriti se, razče-pétjen -a -o: kokoš, človek se razčeperi, razčepčijenec -nca m, razčepčrjenka -e ž, razëepeijevâti -ùjem se razčcsAti -ëéâem gl. česati, razčesan -a -c : ~ si lase, razëesâvati -am, razčesa-vanje -a s: ~ goste lase, predivo, volno, razëések -ska m: ~ las lazčesniti -ččsnem gl. česniti, razčesnjen -a -o in razčesniti -nem s stal. poud. : glej, da se ne razčesneš, kar razčesnil bi ga, glavo ti razčesnem, razëésnjenec -nca m kdor se hudo joka in dere razčetftiti -im na štiri dele razdeliti, raz-četften -a -o, razčetrtenje -a s = raz-ëetvériti -im, razëetvéïjen -a -o, raz-četvčgenje -a s: človek bi se moral — obsojeiKa so razčetverili razčistiti -im, razčiščen -a -o, razčiščenje -a s: zadevo, stvar, vprašanje raz-čistitev -tve ž, razčiščenost -i ž; raz-ëiSëevâti -ùjem, razëiSëevânje -a s, razCiSCevâvec -vca m, razčiščevdvka -e Ž, razčiščevdlen -Ina -o [-In-] lazéléniti -im, razëlénjen -a -o: ~ stavek, celoto, vsebino, misli, razčlčnjenost -i ž: ~ obrežja, vertikalna in horizontalna ~ geogr., razčlenitev -tve ž. razčleniti 721 lazdréti razčlemba -e ž, razčlenjevdti -ûjem, razčlenjeval -âla -o, razčlenjevanje -a s, razčlenjevavec -vca m, razčlenjevavka -e ž, razčlenjevavski -a -o, razčlenjevalen -Ina -o [-In-] razčlovččiti -im, razčlovečenje -a i razčuti -cûjem se; razéût -a -o: ves sem ~ ne morem zaspati razčvekiti -am gl. čvekati: ~ kaj, ^ se v družbi razdajati -jèm gl. dajati: vse takoj razdaje razdalja -e ž: medsebojna zavorna ~ od ceste, — petih metrov, ~ med vasema, obstal je v spoštljivi ~i, zadeti na veliko ~o, iz take ~e ga ne dosežem, razdaijnik -a m tek., razdâljnica -e ž fot. razdariti -im gl. dariti, razdaril -ila -o: svoje premoženje je razdaril razdâti -dam gl. dati, 2. os. mn. razddste in razdate: vse je razdal otrokom, vsega se je razdal, razdajati -jam in -jem, raz-dajatije -a s: ljudem ~ denar, na vse strani se razdàja -e f: ~ večerje, razdajen -jna -o: —^i kraj, razdajavec -vca m, razdajavka -e ž, razdajavski -a -o razdediniti -im, razdedinjen -a -o, razde-dinjenje-as: — sina, razdedinjenec-nca m, razdedinjenka -e ž nzdehtéti -im gl. dehteti: cvet se razdehti >[-d3h-J razdejàti -dénem, razdêni -ite! razdejal -a -o, razdejan -a -o, razdejanje -a s: ^ mesto, razdejànost -i ž, razdejavec -vca m, razdejàven -vna -o nxiélf-él] -a m: premoženje bo šlo na —, razdélek -Ika [-Ik-J m del, oddelek, odstavek razdeliti -im, razdéli in razdeli -ite! razdélil -ila -o, razdeljèn -éna -o: ~ blago, premoženje ~ na dva dela, ~ med uboge, ljudem, na ljudi, po ključu, ~ se na dve strani, razdelitev -tve i: ~ na kose, razdelitven -n-o [-tvan-] : ~i načrt, razdélba -e [-Ib-7 i: ~ blaga, razdeljenost -i ž, razdelil -a s, razdélen -Ina -o [-In-], razdélnost -i [-In-] i; razdeljiv -a -o, razdeijivost -i f, razdelivec -vca m, razdelilo -a s, razdelilen -Ina -o [-In-] : ~a skrinja, razdelilnik -a [-yn-] m \priprava\ ; razdeljevati -ûjem, razdeljevàl -aia -o, razdeljevanje -a s, razdeljevavec -vca m, razdeljevavka -e ž, razdelje-vaien -Ina -o [-In-], razdeljevâlnica -e [-yn-] ž, razdeljevainik -a [-vn-] m Slovenski pravopis —4b razdéti -dénem, razdêni -ite! razdèl -éla -o, razdét -a-o: ~ stroj, uro, streho, posteljo, razdétje -a s, razdétost -i f; razdévati -am, razdévanje -a s, razdéva -e Ž, razdevač -a m, razdevavec -vca m, razdevavka -e i, razdéven -vna -o kar se dâ razdeti razdevičiti -im, razdevičenje -a s razdlhati -am in -šem se: ~ se na zraku razdirati -am gl. razdreti razdišati -im se, razdišal -aia -o, tazdišan -a -o: kava se razdiši razdivjati -am gl. divjati, razdivjân -a -o: muha razdivja konja, otroci sc razdivjajo, razdivjànec -nca m, razdivjanka -e i, razdivjanost -i ž razdniti -dnim gl. dniti: sod, škaf ~ razdobje -a s: ~ desetih let, razdôben -bna -o: ~o leto 1848 razdolžiti -im, razddlži -ite! razdolžil -ila -o, razdolžin -êna -o: — dom, ~ se z odplačevanjem, razdolžitev -tve f, raz-dolžba -e ž, razdolžen -žna -o = raz-dolžitven -a -o [-tvan-]: ~i načrt; lazdolževati -ujem, razdolževil -aia -o, razdolževdnje -a s >[-vž-] razdonéti -im se gl. doneti: grom se je razdonel razdàr -ôra m gL razdreti razdrabljati -am gl. razdrobiti razdrihati -am = razdràsati -am zrahljati, razplesti: vozel — razdripati -am in -pijem; razdrapan -a -c: ~a cesta, ~a koža, razdrapanost -i f, razdràpanec -nca m, razdrapanka -e i razdražiti in razdražiti -im gL dražiti, razdražen -a -o, razdraženje -a s: ~ sršene, ose, psa, bika, živce, človeka, razdraže-nec -nca m, razdra&nka -e ž, razdrâ-ženost -i ž, razdražljiv -a -o: možakar je hudo —, razdražljivost -i ž, razdraž-Ijivec -vca m; tudi zdražiti razdréti -dêrem in -drèm, razdêri -ite in razdri -fte! razdfl -a -o, razdrt -a -o: ~ omaro, uro, most, kolo, pot, kupčijo, dogovor, veselje, zaroko; kakšno smešno vsa družina se nam je razdrla, razdftost -i ž, razdftje -a s, razdrtija -e ž, razdrtina -e ž; razdirati -am, razdiranje -a î: ~ ure, žaltave ali jih je razdiral! nikar praznih ne razdiraj! razdiràv -âva -o, razdirâvec -vca m, razdiravka -e ž, razdirâë -a m, razdirâski -a -o, raz-diraštvo -a s, razdirljfv -a -o, razdir- razdréti 722 razglid Ijfvost -i f, razdirâlen -Ina -o [-In-]: ~a moč, —i zadržek, razdiràlnost -i [-In-] f, razdôr -ôra m: ~ v družini, razdôren -ma -o razdiralen: ~o razstrelivo razdrobiti -im, razdrôbi -ite! razdrôbil -ila -o, razdrobljèn -êna -o: ~ kmii, kamenje, denar, čas, delo, posestvo; ves dan se mi razdrobi, razdrobljênost -i ž, razdrobljênec -nca m, razdrobitev -tve f, razdràbljati -am, razdràbijanje -a s, razdrobljevâti -ùjem drobiti, raz-drobljevânje -a s Razdrto -ega s, na ~em, razdfški -a -o razdnižiti in razdnižiti -im ioiiti gl. drožiti, razdružitev -tve ž razhod, ločitev, raz-družljiv -a -o, razdružljivost -i f, raz-dnižba -e f, razdruževiti -ùjem, razdm-ževàl -âla -o, razdruževânje -a s razdvojiti -im, razdvoji -ite! razdvôjil -ila -o; razdvojèn -êna -o ločen: ves — je razklan, razdvojênost -i ž, razdvojênec -nca m, razdvojênka -e ž, razdvojitev -tve ž ločitev, razdvojljiv -a -o ločljiv, razdvojljivost -i 2; razdvâjati -am, razdvâjanje -a s, razdvajâvec -vca m razediniti -im razcepiti, razdeliti, razbiti enotnost razeléktriti -im, razeléktrenje -a s, razelektritev -tve ž; razelektrovâti -ùjem, razelektrovânje -a s, razelektrovâlen -Ina -o [-In-] razen [ràzsn / razan] 1. predl. z rod.: ~ mene so bili vsi; mene so bili tudi drugi zraven, poleg, z menoj vred, ob meni-, 2. prisl.: vsak dan ~ danes; velja, ~ če uprava dragače (ne) odloči ràzen -zna -o različen: —i kraji, ~e smeri, ~i nazori, od —ih strani, zadnja točka dnevnega reda je: ~o, râznost -i ž: — misli razenôtiti -im, razenôtenje -a s razformirati -am, razformiranje -a s: ~ urad, čete nizlir(a)čkiti -âm gl. fračkati, razfr(a)Ckân -a -o: ves denar razfrčkavati -am, razfrCkâvanje -a s razfircàti -im se gl. frčati: otročad se je razfrčala razgâditi -im razjeziti, razgâden -a -o razgâliti -im, razgâljen -a -o, razgâljenje -a s: — nogo, hinavca, hudobijo, ~ se do dna duše, otrok se je razgalil, razgaljenec -nca m, razgâljenka -e ž. razgâljenost -i ž; razgalina -e ž: bele skalne ~e, razgalitev -tve ž: ~ tal; razgâljati -am, razgâljanje -a s, razga-Ijevâti -ûjem, razgaljevàl -âla -o, raz-galjevânje -a s razganiti in razgâniti -nem gl. ganiti: zemljevid, papir, razganitev -tve ž >[ -gan-1 -g3n-] razg^jati -am gi. razgnati razgaziti in razgâziti -im gt. gaziti, raz- gâien -a -o: ~ sneg razgib -a m: ~ vzdolž knjige razgibati -am in -Ijem gl. gibati: ~ peruti, ~ si ude, ~ družbo, delo, življenje, po dolgem sedenju se je treba razgiban -a-o: — človek, ~o življenje, razgibanost -i ž: duševna —, razgibljiv -a -o, razgibljivost -i i, razgibâlen -Ina -o [-In-]: —e vaje; razgibavati -am, razgi-bâvanje -a s: ~ si telo razgiâirijati -am, razglabljanje -a s: ~ skrivnosti življenja, — o poštenosti, razglabljač -a m \orodje\, razglabljâvec -vca m mislec razglasiti -im, razglasi -ite! razglasil -ila -o: ~ novico, ukaz, odločbo; ~ za mrtvega, za dediča ; — se za predsednika ; po okolici seje razglasilo; razglaščn -êna -o: -a slava, ~a postava, ~ klavir, razglašenost -i i: — klavirja, razglasitev -tve ž: ~ konkurza, zakona, razglàs -âsa m: ~ izdati, natisniti, nalepiti, razglâsen -sna -o: ~a deska; razglâsje -a s disharmonija: razglâSati -am, razglâSanje -a s: ~ laži, ~ se za dediča, ~ koga za norca, razglaSâvec -vca m; razglasevâti -ùjem, razglaševal -àla -o, razglaSevânje -a s; razglaše-vâvec -vca m, razglaSevâvka -e i, raz-glaSevàvski -a -o: ~o delo, —a služba, ra^laSevâlen -Ina -o [-in-j: ~i načini, pripomočki razgiid -éda m: ~ s Triglava, ~ se odpre, ~ jemati, zapirati; človek širokih —ov, nevesta gre na ràzgledi; razgléden -dna -o: —i stolp, —a točka, razglédnik -a m, razglédnica -e ž, razgičdniški -a -o, razgledišče -a s; razglédati -am gl. gledati: ~ (si) pokrajino, ~ se po pokrajini, po snovi, po stroki; razglédan -a -o: zelo ~ mož, razglédanost -i ž: ~ po svetu, v literaturi; razgledovati -ùjem, razgledovàl -âla -o, razgledovânje -a s, razgledovâvec -vca m, raz- razgiid 723 razhoditi gledovâvka -e ž, razgledavati -am, razgledàvanje -a razglodàti m razglôdati -am in -glôjem gl. glodati, razglôdan -a -o, razglôdanje -a s: miši razglodajo sir, razglôdanost -i ž, razglôda -e ž med. rana, erozija razgnéti raziênem gl. gnati, razgnân -a -o, razgnànje -a ~ zborovanje, čredo, družbo, pivce; — krave na vse strani; razgnalo ga bo od jeze, vino razžene sode, pretepače so razgnali, veter je razgnal oblake, puško je razgnalo; raz^anec -nca m, razgnânka -e f; raz^njati -am, razgànjanje -a j: ^ ljudi, živino, ga že spet razganja, veselje ga razganja; razga-njàvec -vca m; razgôn -ôna m: — shoda, društva, râzgon -ôna m razor na njivi, jamic razgnécati -am, razgnécan -a -o: vožnja razgneca cesto razpêstl -gnêtem gl. gnesti, razgnetèn -êna -o: testo —, razgnetênost -i ž, razgnétati -am, razgnétanje -a s: ~ vprašanje, snov razgnojiti -im se, razgnôji -ite! razgnôjil -ila -o, razvojen -êna -o : rana se razgno-ji, razgnojitev -tve ž razgoDiazéti -im se gl. gomazeti: črvi se razgomazijo po tleh >[-maz- j -maz-] r&zgon -ôna m gl. razgnati razgoréti -im se gl. goreti, razgôrel -éla -o: ogenj se je razgorel, razgorélost -i ž, razgorévati -am se: ogenj se razgoreva razgorje -a s geogr. razgdvor -a m pogovor, razgovoriti -im se gl. govoriti: na široko se —^ o čem; razgovarjati -am se pogovarjati se, raz-govânanje -a s: ~seo čem o čem) razgrabiti in razgràbiti -im gl. grabiti, razgrâbljen -a-o: ~ seno, denar; ~ premoženje, dediščino, prihranke, knjige ; razgrâbljenost -i ž, razgrâbljati -am, raz^âbljanje -a s razgrâjati -am, razgrajanje -a s in razgrajanje -a s: otroci razgrajajo, bolezen razgraja, razgrajač -a m, razgrajàSki -a -o: —i fantje, razgrajalen -Ina -o [-In-], razgrajàv -âva -o, razgrajâvec -vca m, razgrajâvka -e z, razgrajavski -a -o: ~e navade, razgrajâvost -i ž razgrâpati -am, razgrapan -a-o: ~ cesto razgrêbsti -bem gl. grebsti: ~ zemljo, kure vse razgrebejo ; razgrebèn -êna -o : po dvorišču ~e smeti, kruh z raz- pokano skorjo; razgrébati -am, razgré-banje -a ~ žerjavico, pepel razgréti -jem gl. greti, razgrèl -éla -o: — peč, železo, mast, sobo; ~ družbo, človeka, srce; poslušavce z besedo, v debati se ~ se za kaj, ~ se ob besedah, ~ se zaradi slabega ravnanja, njegove besede so ga razgrele; nçgrét -a -o: —a družba, kri, ~o govoijenje, ~e misli, od dela ~ človek, ves si —razgretež -a m, razgrétost -i ž, razgrétje -a s; razgrévati -am, razgré-vanje -a j: ^— peč, sobo s kurjavo, — koga z besedo, nikar se tako ne razgrevaj razburjaj, razgrevâlen -Ina -o [-In-] razgristi -grizem gl. gristi: ~ jed, apno razgrize kožo; razgrizen -a -o: ~e ustnice, razgrizenost -i ž; gi. tudi zgristi razgrniti razgriiem, razgfni -ite! razgfnil -ila -o, razgriijen -a -o in razgfniti -rtem s stal. poud. : ~ lan, posteljo, odejo, rjuhe, prt; ~ zemljevid, načrt, zamisel; — se pred kom; ~ volilne imenike; razgfnjenost -i ž, raz^ltev -tve ž; razgrinjati -am, razgrinjanje -a s, raz-grinjâlo -a s razgulràti -âm in razgûbati -am gl. gubati ; razguban -a -o in razgubân -a-o: ~ obraz, ~a lica razgubiti -im, razgiibi -ite! razbil -ila -o, razgubljèn -êna -o: pri selitvah sem vse razgubil, megle se razgubijo, otroci so se mu razgubili po svetu, raz^bljati -am razgù^ti -am in -gljem: vožnja po slabih potih vozove razguga; omara, polica se razgu(^, ladja se razguga ; razgugan -a -o : —a miza razbijati -am se gl. razhoditi raziiijicati -am, razhajican -a -o: ~ čete razhladiti -im, razhlâdi -ite! razhlâdil -ila -o, razhlajèn -êna -o; razhlâden -dna -o, razhlâdnost -i ž; razhlâjati -am, raz-hlâjanje -a s, razhlajevâlen -Ina -o [-In-]; gl. tudi shladiti razhoditi -hôdim gl. hoditi: ~ stezo, pot čez travnik, — čevlje, ~ se po vrtu; razhojen -a -o: —i čevlji, razhôd -ôda m ločitev, slovo: na ~u, ob ~u, raz-hôdnja -e ž valeta, razhôden -dna -o 1. poslovilen, 2. prostoren, 3. divergenten, razhodišče -a s, razhôdnica -e ž: pijemo ~o; razhâjati -am se, razhâjanje -a s: ljudje se počasi razhajajo, poti, nazori se razhajajo, razhajališče -a s ra^omotàti 724 razkaziti razkomottti -àm, razhomotàj -àjte! raz-homotàl -àla -o, razhomotàn -a -o: konje razhomotàvati -am, razho-motàvanje -a s razhrébati -am; razhréban -a -o: ~a lopa razbwMti -im zjeziti, razhùdil -ila -o, razhudèn -êna -o in razhixliti -im s stal. poud. : ~ koga s 5im, ~ se nad čim razbndnik -a m bot. razigiàti -àm gl. igrati: ~ družbo, srce, ~ se na odru, pri klavirju, misli so se mu razigrale; razigràn -a-o: ~ otrok, ~i svatje, razigrànost -i ž: vesela raz-igrànec -nca m; razigràvati -am razihtéti -(m se gl. ihteti: razihtel se je laziiati -am 1. do tal podreti, 2. se po obrazu briti se radskàti -iščem gl. iskad: ~ ozemlje, pokrajino, ~ zadevo, raziskânost -i f, laziskàva -e i: sodna, znanstvena raziskàvati -am, raziskàvanje -a i: stare listine, čase, zgodovino; razisko-vàti -i5jem, raziskujbč -a -e, raziskiij -te! raziskovàl -àla -o, raziskovànje -a s, raziskovàlen -Ina -o [-In-]: ~o delo, raziskovàlnica -e [-yn-] i, raziskovàvec -vca m, raziskovàvka -e ž, raziskovàvski -a -o: ~e metode raziskriti -Im, raziskril -lia -o: — kremen, kremen se raziskri laziti razidem se gl. iti, razSèl -§là -ô in -ô: miK>žk:a se razide, ~ se po svetu, ~ se v mišljenju, naše poti so se razšle; društvo se razide; povodni mož se je razšel razletel, razpočil, razšla sta se v prijateljstvu; razid -a m: ~ in likvidacija delniške družbe riziti -im oprasniti, napraviti razo, prasko, riženje -a s in rfcenje -a s: ~ rudnino, pri suhi igli ploščo razimo, ràza -e ž praska, razpoka, ràzica -e i, razilo -a i, razilen-lna-oA-/n-_/: ~i nož = razilnik -a [-ynrj m, razljfv -a-o: — kamen, razljivost -i ž, ràzkati -am, ràzkanje -a s razjàbati -am in -Sem: ~ konja, jezdec je razjabal razjàriti -im razkačiti, razjarjen -a -o: ~ koga s čim, --v se za kaj, zaradi česa, ob čem, razjàijenost -i ž razjasniti' -Im, raqàsni -fte!' razjàsnil -ila -o, razjasnjèn -êna -o, razjasnjênje -a s in razjàsniti -im s stal. poud.: ~ komu vprašanje, položaj, nalogo, dolžnost; čelo, nebo, zadeva se razjasni; raz- jasnjênost -i ž in razjâsnjenost -i ž, razjasnitev -tve ž, razjasnilo -a s; raz-jaspjevàti -ùjem jasniti, razjasnjevàl -àla -o, razjasnjevànje -a s, razjasnjevàlen -Ina -o [-In-] ; gl. tudi zjasniti razjésti -jém gl. jesti, razjéden -a -o: ~ les, slamo, tkivo, kost; kislina razje kovino; tja razje železo, rak razje tkivo; razje-denlna -e ž, razjédenost -i i; razjéd -i ž, nav. mn. razjédi: od slame so ostale same —i, razjéden -dna -o: —a voda, razjedljiv -a -o: ~ lug, razjedljfvost -i ž, razjéda -e z: ~ na želodcu, razjédati -am, razjédanje -a s: kislina, žolč, skrb ga razjeda, razjedàvec -vca m, razjedàvka -e ž, razjedàvski -a -o, razjedalo -a s, razjedàv -âva -o, razje-dâlen -Ina -o [-In-]: —^i proces lazjeiiti -fm, razjézi in razjêzi -fte! razjral -fla -o, razjezèn -êna -o: ~ koga s čim, ~ se na koga, nad kom; razjezênost -i i; razjezljiv -a -o, razjezljivec -vca m, razjezljivost -i i razjokàti in razjôkati -am in -čem se gl. jokati : ~ se nad kom, ~ se zaradi česa, se od žalosti, od jeze ; gl. tudi zjokati se razjužiti -im se: vreme se razjuži razkàéiti -im, razkačen -a-o: ~ koga s čim, ~ se zaradi česa, —^ se ob čem, — se na koga, nad kom, razkàéenost -i ž, razkàčenec -nca m razkaditi -fm, razkàdi -ite! razkàdil -ila -o, razkajèn -êna -o: — zakajen prostor; veter razkadi meglo; megla, dobra volja, pijanost, jeza se razkadi ; glava se mu je razkadila, vino se mu je razkadilo, razkajênost -i ž; razkàjati -am se: ~ sobo, megla se je začela gl: tudi skaditi, izkaditi razkàlati -am, razkalan -a -o: vsa drva — razkàpati -am in -kàpljem se gl. kapati: vsak dan se razkapa več vina, družba se je počasi razkapala; gl. tudi skapati in izkapati razkàpati -am in -pijem gl. razkopali razkavdriti -àm se: puran se razkavdra razkazžti in razkàzali -kàžem gl. kazali: — komu hišo, — se v vsem sijaju; raz-kazovàli -ùjem, razkazovàl -àla -o, razkazovanje -a s: — svojo re\^ino, ~ se s svojim bogastvom, znanjem, raz-kazovàvec -vca m, razkazovàvka -e f, razkazovàvski -a -o; gl. tudi skazati in izkazali razkidati 725 radtéten razkidati -am, razkidan -a -o: gnoj razkidâvati -am, razkidâvanje -a 5; gl. tudi skidati in izkidati mzkiltirikari -am se : petelini se razkikirikajo razidpéti -im se gl. kipeti: Icrop se razkipi razldpiiiti -nem: testo razkipne razidsati -am 1. odvzeti kislino: ~ vino, 2. repa se razkisa preveč skisa, razkisâ-vati -am, razkisâvanje -a s, razkisniti -nem: vino ~ razitisiti -im kem. dezoksidirati, razkisen -a -o, razkisenje -a s dezoksidacija, razkis -a m dezoksidat razkisliti -im, razkisli -ite! razkislil -ila -o, razkisljèn -êna -o, razkislitev -tve ž lazkiâdati -am, razklâdanje -a s: blago ~ z voza, z ladje, — komu pismo, pravice, dolžnosti; na dolgo in široko kaj — sanje; razklàd -àda m, raz-Idadàë -a m, razkladišče -a s, razkladališče -a s, razkladàvec -vca m, razkla-dàvka -e ž, razklâden -dna -o, razkladnina -e f = razkladarina -e ž, razkla-dàlen -ina -o [-in-] : ~e baze, naprave razidàti razkôljem gl. klati: ~ poleno; razklàn -a -o: ~a drva, ~ in neenoten, V sebi —, razklânec -nca m, razklànka -e f, razklânost -i f : ~ misli; razkôl/" -àl] -ôla m: ~ V cerkvi, v stranki, razkôlek -ika [-Ik-] m; razkôlen -ina -o [-In-]: ~o gibanje, ~a volja, razkôlnik -a [-In-] m, razkôlniStvo -a [-In-] s, raz-kôlnost -i [-In-] ž; gl. tudi sklati razkiécati -am: ~ stol, da se maje razkleniti -klénem, razkleni -ite! razkiênil -ila -o, razklénjen -a -o: ~ komu roke, prste, razklénjenost -i ž, razkleni len -Ina -o [-In-] : —o držalo, razklèp -épa m, razklépati -am, razklépanje -a s razldepàti -klépljem gl. klepati; razkiepàn -a -o: —n kosa razkiepetàti -âm in -ééem gl. klepetati: ~ novico po okolici, ~ se o čem, vse je razklepetal, sosed se je razklepetal razklčščiti -im: usta so se mu razkleščila razkliciti in razklicati -čem gl. klicati: ~ diktaturo, razklicâvati -am: ~ večerne liste, razklicevâti -ùjem, razklicevànje -a s razkijmrati in razkljùvati -kljûjem in -kljùvam gl. kljuvati, razkljuvàn -a -o, razkljuvànost -i ž raziclèn -ôna m: ~ svetlolje, razklônski -a -o: ~i kot, razkloniti -klônim gl. nakloniti: ~ žarke, razklonitev -tve ž razklepiti in razklôpiti -im gl. izklopiti; razklôpljen -a -o: ~i stoli, razklôpen -pna -o: ~a postelja, razklôp -ôpa in -ôpa m, razklopitev -tve ž razklopotàti -àm in -0čem gl. klopotati, razklopotàn -a -o: grda pot voz razklo-pota, strca se hitro razklopota razknjižiti -im: ~ dolg na posestvu, raz- knjižba -e ž razkoliàliti -im, razkobàljen -a -o: ~ noge, razkobàljenost -i i razkodràti -àm in razkôdrati -am gl. kodtati, razkodràn -a -o in razkôdron -a -o: lase razkodrànost -i ž in raz-kôdranost -i ž, razkodrànëek -čka m in razk0dranček -člca m razkokodàjsati -am raznesti, razbobnati, razkokodàkati -am razkôl [-àl] -ôla m gl. razklati razkomatàti -àm gl. komatati, razkomatàn -a-o; ~ konje, razkomatànost -i i, razkomatàvati -am, razkomatâvanje -a s : ~ se, ~ konja rackopéti -kôpljem in -kopàm gl. kopati, razkopàn -a-o: njivo, kopico sena, posteljo; voda razkoplje cesto, razko-pânost -i ž, razkôp -ôpa m; razicopâvati -am, razkopàvanje -a s; razkàpati -am in -pljem, razkâpanje -a s, razkopovàti -ùjem, razkopovàl -àla -o, razkopo-vànje -a s, razkopovàvec -vca m, razko-povâvski -a -o; razkopàvCeû -čna -o: ~a ženska rada razmetava razkoràéiti -im se, razkoràéen -a -o, raz-koràëenje -as: ~ se pred kom, razko-râCenost -i ž, razkorâëenec -nca m. razkoràêen -čna -o: —a stoja tel.. razkorâk -a m tel. razkosati -am in razkosàti -âm gl. kosati: ~ njivo; razkôsan -a -o in razkosàn -a -o: ~a posestva, razkôsanost -i ž in razkosânost -i i, razkosâvati -am, laz-kosâvanje -a s razkosmàti -àm gl. kosmati: ~ predivo; blago se rado razkosma; razkosmân -a -o: —i brki zmršeni razkošatiti -im se: drevo se razkošati, — se pred kom; razkoSàten -a -o: ~e veje razkošen -šna -o potraten, gosposki, zapravljiv, bogat, zelo udoben: ~a obleka, hiša, ~o živeti razsipno, razkôSnost -i ž velika udobnost, potratnost, razk0šje -a s, razk0šnež -a m razkotaliti 726 razkužiti razkotaliti -im, razkotélil -ila -o: ~ obroče po vasi, zelnate glave so se razkotalile razkrijati -am gl. razkrojiti razkrikati -am: ~ po vasi, kavke so se razkrakale rizkiAlj -a m nekdanji, odstavljeni kralj razkramljàti -âm se gl. kramljati: ~ se o čem razkrampâti -âm gl. krampati: ~ rano, ~ se po nogah razkrâpljati -am gl. razkropiti razkričiti -im, razkrečenje -a i: ~ noge; razkrččen -a -o: -~a stoja, razkrččenost -i ž, razkreCevâvec -vca m, razkrečišče -a s anat., razkréka -e ž tel.: skok v —o ; razkrékniti -nem, razkréknjen -a -o razkrehniti -kréhnem, razkrêhni -fte! raz-krêhnil -fla -o, razkréhnjen -a -o in razkrehniti -nem s stal. poud. : — rogo-vilo, krhko jabolko; saj se bo še raz-kretmil, razkréhnjenost -i ž, razkréhnje-nec -nca m, razkréhnjenka -e ž, razkrèh -éha m, razkréha -e ž razkričiti -im gl. kričati : ~ koga za nevarnega, birič razkriči razglas, ~ kaj po listih; razkriéân -a -o: —a ženska, razkriCânost -i ž; razkriéâvati -am, razkrièâvanje -a s, ^azkriéevâti -ùjem, razkriéevânje -a s razkrinkati -am: ~ tatu, ~ nepoštenost, nezvestobo, razkrinkanec -nca m, raz-krfnkanka -e i; razkrinkâvati -am, razkrinkâvanje -a s; razkrinkovâti -ùjem, razkrinkovânje -a s, razkrinkovâvec -vca m, razkrinkovâvka -e ž: razkrinkovâten -Ina -o [-In-J : ~e metode razkristjâniti -im, razkristjânjen -a -o, razkristjânjenje -a s, razkristjânjenost -i Ž, razkristjanjevâti -ùjem, razkristja-njevânje -a s, razkristjanjevâlen -Ina -o [-In-] : ~o delo razkriti ^fjem odkriti gl. kriti, razkrft -a -o: — hišo, streho, srce, razkritje -a i; razkrivati -am, razkrival -a -o in -âla -o, razkrivanje -a s in razkrivânje -a s: — čustva, razkrivâé -a m razkrižje -a s razpotje razkrohotiti -âm in -hôéem se gl. krohotati se: ~ se na vsa usta razkrojiti razkrôjim in -fm, razkrôji -fte! razkrôjil in razkrôjil -fla -o: ~ palico na dvoje, ~ snov v njene sestavine, ~ blago po meri, — družbo, nravnost; želodčna kislina razkroji jedi, razkrojênost -i i in razkrôjenost -i ž, razkrojitev -tve ž, raz-krojljfv -a -o, razkrojIjfvost -I ž, razkrôj -ôja m: ~ krvi, razkrôjek -jka m = razkroj(n)fna -e ž, razkrôjen -jna -o, razkrôjnost -i ž, razkrojilo -a s; razkro-jevâti -ùjem, razkrojùj -te! razkrojevâl -âla -o, razkrojevânje -a s, razkrâjati -am, razkrâjanje -a s: oi^nizmi se v zemlji razkrajajo, razkrajâvec -vca m, razkrajâlen -Ina -o [-In-J = razkroje-vâlen -Ina -o [-In-] : ~e snovi, razkroje-vâvec -vca m, razkrojevâvka -e razkrojevâl nost -i [-In-] ž razkropiti -fm, razkrôpi -fte! razkrôpil -fia -o, razkropljèn -êna -o: ~ čredo, množico, ~ vodo, ~ se po svetu, ~ sovražno vojsko, razkropljênec -nca m, razkrop-Ijênka -e ž, razkropljênost -i ž, razkro-pitev -tve f; razkrâpljati -am, razkrâplja-nje -a s: kapljice se razkrapljajo, raz-kropljevâti -ùjem, razkropljevânje -a s: ~ sovražnike razkâfaati -am: ~ meso, fižol se razkuha; razkùhan -a-o: — krompir, razkuhâvati -am, razkuhâvanje -a s razkuriti in razkùriti -im gl. kuriti: ~ novo stanovanje, — koga razjeziti, — se zaradi česa; razkùrjen -a-o: ~a soba razkuštrati -am, razkuštran -a -o in raz-kuštrati -âm, razkuStrân -a -o g/, kuštra-ti: ~ komu lase, razkùStranec -nca m in razkuStrânec -nca m, razkiištranka -e i in razkuStrânka -e ž, razkùStrancek -čka m in razkuštranček -čka m; tudi skuštrati razkuzmiti -âm gl. kuzmati, razkuzmân -a -o in razkùzman -a-o: ~ (si) lase, razkijzmanec -nca m in razkuzmânec -nca m, razkùzmanka -e i in razkuzmân-ka -e i; gl. tudi skuzmati razkužiti -im, razkùžen -a -o, razkùženje -a s: — sadje, hišo, rano, razkùženec -nca m, razkùženka -e ž, razkužitev -tve ž, razkùžba -e ž, razkužilo -a s, razku-žflen -Ina -o [-In-J: —a moč, raz-kužilnik -a [-yn-] m, razkužljiv -a -o: —o blago, —a rana, razkužljivost -i i; razkùžen -žna -o: —a moč = razkùžnost -i ž; razkuževati -ùjem, razkuževanje -as: — obleko, razkuževaien -Ina -o [-In-J: ~i postopek, razkuževainica -e [-vn-J ž, razkuževavec -vca m, razku-ževavka -e ž, razkuževavski -a -o: ~a služba razkvasiti 727 nzmaliiuti nizkvasiti -im in razkvâsiti -im gl. kvasiti : testo se razkvasi; razkvâSen -a -o: ~o testo, razlcvâSenost -i ž razUgati -am gl. razložiti ràzlaka -e ž razvlaka razlžmljati -am gl. razlomiti razlastiti -im, razlâsti -ite! razUstil -fla -o, razlaSCèn -êna -o: ~ koga, ~ zemljišče, hišo, razlašččnec -nca m, rsizlaščšnka -e ž, razlastitev -tve i, razlastitven -a -o [-tvan-] — razlastflen -Ina -o [-In-J : ~i postopek; razlaščevati -ûjem, raz-laščevanje -a s, razlaščevAvec -vca m, razlaščevdvka -e f, razlaščevdvski -a -o, razlaščevAlen -Ina -o [-In-J: ~e stopnje, razlaščati -am, razlžščanje -a s razičči -ežem se, raziégel -lêgla -o: ~ se po vsej vasi, razlegati -am se, razléganje -a s: ^as se razlega lazlediti -im, razlédil -ila -o: ~ hladilnik razlepiti m razlépiti -im: ~ zlepljene liste, oči, razlépljati -am, razlépljanje -a i raziésd -lézem se gl. lesti: raki se razlezejo po košari, bolezen se razleze, hiša se bo zdaj zda) razlezla, črvi so se razlezli po mesu, smeh se razleze po obrazu: mravljinci se razlezejo po telesu; blago se razleze; od dobre jedi se je ves razlezel; razlézen -a -o: ~o blago, razlezljiv -a -o raziétati -am se, razlétanje -a s: otroci so se razletali razietéti -im se gl. leteti, razletèn -êna -o: steklo se (s treskom) razleti; ptiči, otroci se razletijo, letalo se razleti, raziéten -tna -o: ~e snovi, razletljiv -a -o, razlet Ijivost -i ž; razletâvati -am se, razletavanje -a s; razietovàti -ûjem se: bombe se razletujejo razlika -e ž razloček: temeljna, višinska, stanovska ~ med menoj in teboj, ~ med ljudmi, ~ v plačah, v vrednosti, v kakovosti, izravnati ~e, za ~o od danes -»• v primeri, v nasprotju z danes, različen -čna -o: ~a dolžina, ~a miselnost, ~i nazori, različnost -i ž, različica -e ž variacija, varianta, različek -čka m: —i sadnih vrst; razlikovati -ûjem ločiti, razločevati, razlikovàl -âla -o, razlikovânje -a s : ~ pasmo od pasme, otroci se po značaju med seboj hudo razlikujejo, razlikovâlen -Ina -o [-In-razločevalen, ločevalen, ločilen: ~i šči-tek, ~o znamenje razliti -lijem, razlit -a -o: ~ vino po mizi, ~ vodo; oko, žolč, slepič se razlije, reka se razlije čez bregove, razlitje -a s: ~ slepiča, razlftek -tka /n; razlitost -i i. razlivati -am, razUvaj -te in -âjte! razlival -a -o in -âla -o, razlivanje -a s in razlivânje -a s, razliv -a m razločiti in razločiti -im razbrati, razpoznati gl. ločiti: ~ človeka po glasu, ~ modro od zelenega, ~ barve; v temi nisem razločil, kdo je; ~ se od drugega; razločitev -tve ž, razl0čba -e ž, razloči len -Ina -o [-In-]: —a znamenja, razločljiv -a -o. razločljivost -i ž; razl0ček -čka m: brez ~a vsi, velik delati ~ med otroki, razlččen -čna -o: ~o poudariti svoje pravice, komaj ~a črta, razlččnost -i ž : ~ besede, razlččnik -a m: mejnik in razloéevâti -ijjem, razloêevàl ,-âla -o. razločevanje -a s: ~ med učenci, med rodovi; moje in tvoje, ~ barve, razioëevâlen -Ina -o [-In-]: ~a politika diskriminacijska, razločevavec -vca m, razloëevâvka -e f; razločati -am, razlo-čanje -a s rizlog m razlôg -ôga m: tehten ~ govori za to, imeti ~e za odstop, zaradi teh ~ov, iz takega —a sem se odločil, brez —a se jeziš brez vzroka râzloka -e ž poet. diereza razlomiti -lômim prelomiti, zlomiti gl. lomiti, razlômljen -a-o: ~ palico na drobne kose, ^ kruh med lačne, razlôm -ôma m, razlômek -mka m, raziômen -mna -o, razlômnost -i f, razlomljîv -a -o, razlomljivost -i i; razlâmijati -am, razlâmljanje -a s razložiti -im, razl0ži -ite! razl0žil -ila -o. razložen -êna -o: ~ blago, komu kaj. razložitev -tve ž, razl0žen -žna -o, raz-l0žnost -i f; razložljiv -a-o: ~ stroj, razložljivost -i f; razlagati -am, razlâga-nje -as: ~ komu stare spise, raziâga -e ž : — berila, razlagâvec -vca m: — sanj, raziagâvka -e ž, razlagâvski -a -o, razlagâlen -Ina -o [-in-] razluščiti in razliiščiti -im gl. luščiti, raz-luščen -a -o, razluščenje -a j: ~ pomen besedila, ~ skrivnost, uganko razlužiti -im kem.: ~ snov razmagnétiti -im, razmagnéten -a -o, raz- magnétenje -a s: ~ železo, uro razmahniti in razmahniti -nem gl. mahnili: ~ peruti, mesto se je razmahnilo, razmahniti 728 razmisliti se razmàh -^a m: ~ industrije, šolstva, ~ novih nazorov; velik, svoboden lazmahnitev -tve ž, razmâhnjenost -i i; lazmahovati -ùjem se, razmahovânje -a s; razmahàti in razmâhati -am gl. mahati, razmâhan -a-o: otroci so gada raz-mahali, voz se je razmahal, razmahljiv •a -o, razmahljivost -i ž raanajàti in razmâjati -majèm in -majem in -mâjam gl. majati: ~ zob, voz, sklepe, vezi, jezik, ~ se v tečajih; ~ red, zvonovi so se razmajali, udje so se mi razmajali; razmajan -a -o in razmajan -a -o: ~a vrata, ~i tečaji, sklepi, ~o .-gospodarstvo, razmajanost -i ž, raz-majevâti -ùjem, razmajevàl -âla -o, razmajevânje -a s razmikati -am, razmâkaqje -a s: ~ trd kruh, razmâka -e ž razmakniti -mâknem, razmakni -ite! razmaknil -ila -o, razmaknjen -a -o in razmâkniti -nem s stai. poud.: ~ stole, pohištvo, ~ vrste tisic., ~ se pri telovadbi; razmàknjenost -i ž: ~ predmetov, razmaknitev -tve ž. razmakljiv -a -o, razmakljivost -i f, "razmàk -âka m razmik, razdalja >[ -male- / -male-] razmastiti -im mast odvzeti gi. mast i t i. razmâstil -ila -o, razmašččn -êna -o razmaziti in razmâzati -mižem gl. mazati, razmizan -a -o, razmazanje -a j: ~ kaj po čem, barva se hitro razmaže; raz-mâzanost -i ž, razmàz -âza m: ~ na stekelcu, razmizen -zna -o: ~e barve, razmâznost -i i, razmazovâti -ùjem, razmazovânje -a s razmečiti -im, razméëi in razmêëi -ite! razmččil -ila -o, razmeččn -êna -o: voda razmeči trda tla, razmečitev -tve i razmegliti -I se: obzorje se je razmeglilo razmebčiti -âm gL mehčati, razmehëân -a -o, razmehâânje -a j: ~ sadje, hruška se razmehča, v mleku ~ skorje, raz-mehčanost -i i, razmehcâvati -am, razmehčavanje -a s razmehkužiti -im, razmehkùien -a -o: ~ otroka razmejiti -im, razmêji -ite! razméjil -ila -o, razmejèn -êrta -o: ~ polje, — moje in tvoje, ~ področja, pravice, razmejitev -tve ž, razmejitven -a -o l-tvan-]: —a komisija, razmêja -e ž, razméjek -jka m, razmejišče -a .v, razméjen -jna -o: —o področje, razméjnica -e ž, razmejilen -Ina -o [-in-], razmejljiv -a -o; razmeje-vâti -ùjem, razmejeval -âla -o, razmejevanje -a s, razmejevâlen -Ina -o [-irh]: ~o delo, razmejevâlnost -i [-In-] ž, razmejevâvec -vca m, razmejevâvka -e ž, razmejevâvski -a -o razmériti -im, razmétjen -a -o: ~ svet, razmeritev -tve ž, razmérje -a s: službeno, časovno, aritmetično, ljubezensko —, imeti ~ s kom, biti v ~u s čim, razméra -e ž, nav. mn. razmére razmér: časovne, krajevne ~e, v dobrih ~ah živeti, po —ah živeti, po ~ah se ravnati, ~am primemo, razméren -ma -o: —i delež, razmémost -i ž, razmémosten -tna -o, razméroma prisl. : ~ malo razmesiriti -im, razmesârjen -a -o: v pretepu koga —, razmesârjenost -i ž razniestiti -im razporediti, razdeliti, razvrstiti, razmésti -ite! razméstil -ila -o, razmeščen -êna -o in razméstiti -im: ~ ljudi, ~ se po prostoru, razmestitev -tve ž; razmčščati -am, razmeščanje -a s, razm^ëevâlen -Ina -o [-In-], razmešče-vâvec -vca m, razmeščevavka -e ž, razmeščevavski -a -o razmešiti in razmčšati -am gl. mešati: ~ barvo v vodi razmetiti -mečem gL metati, razmetân -a-o: — denar, ~ kup sena, — kamenje, razmetânost -i ž, razmetâë -a m, razmèt -éta m; razmétati -am, razmétanje -a s; razmetavati -am, razmetavanje -a s: — premoženje, ~ stavek tisk., razme-tâvec -vca m, razméten -tna -o: ~a leča = razmétnica -e ž opt.; razmetovâti -ùjem, razmetovânje -a. s: ~ denar, razmetovâvec -vca m razmigati -am: — si noge razmikati -am in -mičem, razmikanje -a s: ~ pohištvo, ~ vrste tisk., stene se razmikajo, razmik -a m: ~ med vrstami, časovni —, — vrst, razmičen -čna -o razmakljiv, razmičnost -i ž, razmičnica -e ž \tipka\, razmikâlnica -e [-vn-] ž razmiliti -im kem., razmiljenje -a j: ~ tolščo, ~ se, razmilitev -tve ž, razmi-litven -a -o [-tvan-] razmisliti -im premisliti, razmišljati -am premišljati razmisliti -im se izgubiti se v mislih, raz-mišljen -a -o v mislih zgubljen, nezbran. razmišljenec -nca m, razmišljenka -e i, razmišljenost -i ž razmnožiti 729 razodéti razmnožiti -im, razmndži -ite! lazmndžil -ila -o, razmnožMi -êna -o: ~ besedilo, okrožnico, obrazec, ~ s tiskanjem na opalograf, na stroj; človeštvo se je razmnožilo, razmnožitev -tve i, raz-mnčžek -žka m; razmnoževati -ûjem, raznmoževil -âla -o, razmnoževinje -a s: ~ tiskovine, bakterije se hitro razmnožujejo, razmnoževàlen - Ina -o /"-In-] : stroj, razmnoževdvec -vca m, raz-množevdvka -e r, razmnoževdvski -a -o, razmnoževališče -a j; razmnoževâlnik -a [-In-] m \priprava\, razmnožljiv -a -o, razmnožljivost -i ž razmočiti -môôim gl. močiti, razmččenje -a s: deževje je razmočilo pot, klej se razmoči in popusti; razmččen -a -o: ~a tla, razmočenost -i i, razmočitev -tve f; razmôk -ôka m, razmokniti -môknem razmočiti se, razmôknil -ila -o, razmôkel -ôkla -o razmôtati -am in razmotâti -âm gl. motati, razmôtan -a -o in razmotân -a-o: ~ vrv, vprašanje; jezik se mu je razmotal, razmotâvati -am, razmotâvanje -a s-. — vozle na vrvi razmotriti -im -*■ premisliti, pretehtati, preudariti razmrcvàriti -im zmrcvariti, razmrcvâr-jen -a -o razmrčžiti -im, razmrežen -a -o, razmieženje -a S -. blisk se razmreži razmBiti -im zmriiti: ~ lase, obrvi; razmfšen -a -o: —i lasje, ~i zapiski, razmfšenost -i ž, razmršenec -nca m, razmfšenka -e i razmrviti -im, razmfvil -ila -o, razmrvljèn -êna -o in razmfviti -im s stal. poud. : kruh razmrvljênost -i ž raznaroditi -im, raznarôdi -ite! raznarôdil -ila-o, raznarodèn-êna-o: ~pokrajino, pod pritiskom se ljudje raznarodijo, raznaroditev -tve ž, raznarodênost -i i; raznarodovàti -ûjem, raznarodovàl -âla -o, raznarodovânje -a s, raznarodo-vâlen -Ina -o [-In-]: ~a politika, raz-narodovâlnost -i [-In-] ž raznišati -am, raznâSanje -a s: ~ blago po hišah, ~ bolezen, ~ koga obrekovati, opravljati, napuh, jeza ga raznaša, raznaSâvec -vca m, raznaSâvka -e f, raznašdvski -a -o: ~a služba, razna-Sâlen -Ina -o [-In-]: ~a moč vetra, ~o delo raznêsti -nêsem gl. nesti, raznesèn -êna -o (°raznešen): ~ blago, novico na vse strani, novica se je hitro raznesla, granata ga je raznesla, rak se raznese po telesu; raznositi -nôsim gl. nositi, raznčšen -a -o: ~ pošto po mestu; raznesljiv -a -o, raznes(jivost -i ž raznetiti in raznètiti -im gl. netiti, raznéten -a -o, raznétenje -a s: ~ ogenj, prepir, ljubezen raznežiti -im, raznčžen -a -o, raznčženje -a s: ~ otroka, ~ se ob misli na dom, razneženost -i ž, raznčženec -nca m, raznčženka -e ž; razneževdti -ûjem, razneževânje -a s razno- v sestavi: raznobârven -vna -o, raznobârvnost -i ž; raznocvéten -tna -o; raznoCâsen -sna -o; raznočlčn -êna -o; raznodôben -bna -o; raznoglâsen -sna -o, raznoglâsje -a s; raznoimén -a -o, razno-iménski -a -o; raznojâjCen -čna -o: ~i dvojčki; raznojezičen -čna -o; razno-kôten -tna -o; raznokrilec -Ica [-le-] m [letalo]; raznoličen -čna -o, razno-ličnost -i ž; laznorâmen -mna -o; raznorôden -dna -o; raznosméren -rna -o ; raznospôlen -Ina -o -In-] ; raznostrân -a -o, raznostrâniëen -čna -o: ~i trikotnik; raznotêr -a -o, raznotérost -i ž: raznovfsten -tna -o: ~o blago, —i prispevki, raznovrstnost -i ž raznositi -nôsim gl. raznesti raznôlen -žna -o: stoja, raznčžka -e ž tel., raznčžje -a s, raznožiti -im, razndži -itel raznčžil -ila -o, raznožčn -êna -o, raznožčnje -as: ~ pri telovadbi, razn0žnost -i ž razobésiti-im: ~ zastavo; razobéSen -a -o: ~e slike, razobéSati -am, razobčšanje -a s: ~ perilo po grmovju, ~ oglase, ~ na veliki zvon napake, razobeSâvec -vca m razočirati -am, razoëâran -a -o, razoëâ-ranje -a s: ~ koga s čim, ~ se nad kom, razoCâranec -nca m, razoCâranost -i r, razočarljiv -a -o: ~o pojasnilo razodéti -dénem gl. odeti, razodét -a -o: —^ se v spanju, ~ skrivnost, ljubezen, razodétost -i ž, razodét je -a s; raz-odévati -am, razodévanje -a s: otrok se razodeva, jezik te razodeva, počasi razodeva resnico, razodéven -vna -o, razodéten -tna -o pr.: —a prisega, razodevâvec -vca m razoglàv 730 razpétl razoglàv -glâva -o: ~ hoditi, razoglâvec -vca m, razoglâvka -e i, razoglàvski -a -o, razoglàvost -i ž razonégati -am, razonegâviti -im ràzor in razôr razôra m: iti po ~u, razôrek -rka m, razôrast -a -o, razôren -ma -o: ~a njiva, ~i fižol; razorâti -ôrjem in -ôrjem gl. orati: ~ njivo, ledino; skrbi so razorale čelo; razoran -a-o: ~a cesta, ~ obraz, razoranost -i ž: divja ~ gorâ, razorček -čka m Ràzor -ôra m \gora\, na ~u, razôrski -a -o razorožiti -Im, razor0ži -ite! razorOžil -lia -o, razorožčn -êna -o : ~ vojake, narodi naj se razorože; otročje početje ga je razorožilo, razorožčnec -nca m; raz-oroženost -i f, razorožitev -tve ž, raz-orožitven -a-of-tvan-] : ~a konferenca ; razoroževâti -ùjem, razoroževàl -âla -o, razoroževânje -a s, razoroževâvec -vca m, razoroževâvski -a -o ràzoven -vna -o vodoraven: ~a stoja, râzovno prisl. tel., râzovka -e ž tel.: ~ na bradlji razpocàti -âm gl. pacati : ~ blato, črnilo po zvezku, ~ si marmelado po obrazu razpad -âda m gl. razpasti razpàhati -am: žito raziMfaniti in razpahniti -nem gl. pahniti: ~ okna, vrata, redi, razpahnitev -tve i, razpahovâti -ùjem, razpahovàl -âla -o, razpahovânje -a s: ~ seno, redi za kosci >[-pah- j -pah-] razpaliti/Vi razpâliti -im razkuriti, razvneti, razkaditi gl. paliti: — ogenj, človeka, sovraštvo, fantazijo; razpâljen -a -o: ~ obraz, ~o čustvo, razpâljenost -i ž, razpaljevâti -ùjem, razpaljevânje -a s: — strasti razpeti -am, razpâranje -a j: ~ obleko, -blisk je razparal nebo; razparan -a -o: — trebuh, razpàranec -nca m |offl/|, razparač -a m razparcelirati -am razkosati, razdeliti (na parcele), razparceliran -a -o: ~ zemljišče, razparceliranost -i ž razpariti -im ločiti, kar je na pare, razpâri -ite! razpâril -ila -o, razparjèn -êna -o in razpàriti -im s stat. poud. : ~ vole razpàsati -šem odpeti pas, razpàsan -a -o, razpasovâti -ùjem, razpasovâl -âla -o, razpasovânje -a s razpésti -pâdem gl. pasti: hiša, zid, kip, družina razpade, dom ne sme —raz- pâdel -dla -o in razpàl -âla -o: ~e skale, razpà(d)lost -i ž, razpàd -àda m, raz-pâdek -dka m, razpâden -dna -o 1. —a doba urana, 2. -^■a telesa, razpadnost -i ž razpadi jivost, razpadlina -e ž, razpad-Ijiv -a -o, razpad Ijivost -i ž\ razpâdati -am, razpâdanje -a s: organske snovi razpadajo, stare ustanove in kulture razpadajo razpâsti -pâsem se gl. pasti, razpàsen -a -o : liolezen, napaka, razvada se razpase, razpâsenost -i ž razširjenost, razpàSen -šna -o objesten, razposajen: ~o živeti, razpàSnost -i i, razpašnež -a m razpeéàti -àm gl. pečati se, razpeéânje -a s: ~ blago, mleko; razpeéâvati -am, razpeôâvanje -a s: blago se dobro raz-pečava, razpečavališče -a s, razpeéàva -e ž, razpečevati -ùjem, razpečeval -âla -o, razpeéevànje -a s, razpečevšvec -vca m razdeljevavec, razpeèevàvka -e i, raz-peéevâvski -a -o, razpečevaien -Ina -o [-In-]: —i oddelek, razpeëevàlnica -e [-vn-] ž razpečatiti -im, razpečaten -a -o, razpe- čatenje -a s: — zavitek, ~ pismo lazpefaàti -âm gt. pehati: ~ pijance, —' tedi za kosci; razpehâvati -am, razpe-hâvanje -a s >[-pah-] razpeljati -peljem in -âm gl. peljati, raz-peljàn -a-o: — žago, ~ žice, elektriko, gnoj, — vodo po travniku, prepelica razpelje mladiče, listi se razpeljejo, razpeljânec -nca m, razpeljànèek -čka m; razpeljevâti -ùjem, razpeljevàl -âla -o, razpeljevânje -a s: poti, jarke, ceste —, razpeljâva -e f; razpeljâvati -am, raz-peljàvanje -a j razpélo -a s in razpêlo -a s, razpélce -a s in razpélce -a [-le-] s razpéniti -im, razpénjen -a -o, razpénjenje -a s: ~ vodo, milnico; pod slap>om se voda razpeni, ~ se od jeze, razpénjenost -i ž, razpénjenec -nca m, razpénjenka -e f razpériti -im: ~ žago, razperitev -tve ž, razpéra -e i, razpérek -rka m; ~i na žagi, razperflo -a s, razperilen -Ina -o [-In-]: ~e klešče razpeteliniti -im se zrepenčiti se razpétl -pnèm gl. peti pnem se: ~ dežnik, šotor, suknjo, mreže, jadra; ~ na kolo, na križ; razpét -a -o: ~o platno, z —imi rokami, razpétost -i ž. razpétje -a s, razpetina -e ž; razpénjati -am, raz- razpéti 731 razpoi0*fti pénjanje -a s: krila most, nebo se razpenja, razpenjača -e ž, razpenjâvec -vca m, razpenjàvka -e i; razpenjâlnik -a [-i/n-] m, razpenljiv -a -o: ~ šotor, razpenljivost -i ž razphâti -phâm m -pSèm gl. phati; razphàn -a -o: ~o proso pšeno, —a ajda razpihati -am in -šem gl. pihati, razpihan -a -o: pleve, ogenj veter razpiha oblake; razpihàvati -am - razpihovâti -ùjem, razpihâvanje -a j = razpihovânje -a s: ~ žerjavico, sovraštvo; razpihniti -nem, razpihnjen -a-o: — milnat mehurček; veter je razpihnil meglo, ~ nepomembno malenkost razpirati -am gl. razpreti razpisâti in razpisati -pišem gl. pisati, razpisan -a -o: ~ volitve, nagrado, službo, ~ natečaj za štipendije, ~ se o čem, razpis -a m: ~ volitev, razpisen -sna -o: ~a deska, komisija, razpisnik -a m: ~ štipendij; razpisovâti -ùjem, razpisovàl -âla -o, razpisovânje -a s, razpisovâvec -vca m, razpisovâvka -e ž, razpisovâvski -a -o; razpisâvati -am razplâjati -am gl. razploditi razplâjiiati -am: vino voda se v brenti razplajha razpbuneniti -im, razplamêni -itel razplaménil -ila -o, razplamenjén -êna -o: ogenj, čustva, navdušenje; strasti razplamene množice, strasti se razpla-menijo, razplamenjênost -i i razplamtéti -im ->■ razvneti, razgoreti, razplameniti se razplâti razpôljem gl. plati : — žito, — vodo v bazenu razplatiti -im, razplâti -Itel razplâtil -ila -o, razplatèn -êna -o: ~ breskev, zrel sad, zaklano svinče razplaziti in razplaziti -im gl. plaziti: otrok si je obleko razplazil, mrčes se razplazi; razplâžen -a -o in razplâzen -a -o : ~e hlače razplezane, ~o blago razplêsti -plêtem gl. plesti: kito, misel, zgodbo, zadeva se srečno razplete, razpletênost -i i, razplèt -éta m = razplétek -tka m: ~ igre; razplétati -am, razplétanje -a »: ~ lase, vrv, misel, razpletâvec -vca m, razpletâvka -e i, razpletljâj -a m razplézati -am se, razplézan -a -o: blago se razpleza; razplézniti -nem se: pre-perela srajca se razplezne razplhiiti -nim 1. degazirati, 2. v pHn spremeniti, razplinjenje -a »: ~ tekočino, žareča krogla saje razplinila; razplinjen -a -o: ~o gorivo; r^^linjati -am, raz-plhijanje -a s, razplinjdč -a m, razplinje-vâvec -vca m, razplinjevâlen -Ina -o [-in-]: ~i postopek razpljuakati -am: ~ vodo, razpljuskâvati -am, razpljùs(k)niti -nem razploditi -im zarediti, razplôdi -ite! raz-plôdil -lia -o, razplojèn -êna -o: ~ ribe po vodah, človeštvo se je močno razplodilo, razploditev -tve î, razploditven -a -o r-tvan-] ; razplôd -ôda m, razplôden -dna -o = razplodilen -Ina -o [-In-]: ~i organ = r^lodllo -a s, razplôdba -e f; razplojevâti -ùjem, razplojevànje -a s, razplojevâvec -vca m, razplojevâvka -e Ž, razplojevâlen -Ina -o [-In-J : ~i načini ; razplâjati -am, razplâjwje -a s razpočiti -im se, razp0čen -a -o: mehtuček se razpoči, žaba se je razpočila, raz-počenost -iž; razpôk -ôka m : ~ mehuija, razpôéen -čna -o: ~e kroglice, rakete, razp0čnost -i i, razpočina -e ž razpoka, razpdčnik -a m \s^nalna priprava\, razpôkel -kla -o, razpôklost -i ž, raz-poklina -e if: ~ na koži, v skali, v zidu, razpoklinica -e i, razpokllnast -a -o; razpôka -e ž, razpôkast -a -o, razpôkica -C ž, razpôkati -am: sadje razpoka, koža razpoka od mraza; razpôkan -a -o: ~e roke, razpôkanost -i ž razpoditi -im gl. poditi, razpôdil -Ha -o: ~ vrabce, veter razpodi oblake, megle se razpodijo razpoUgati -am, razpolâganje -a j: ~ z veliko denaija, razpolâga -e i: to ti je na ~o na uporabo, v rabo, na voljo, na uslugo; razpoložiti -im, razpol0ži -ite! razpolčžil -ila -o: ~ se v senco; razpoložen -êna -o: dobro, slabo ~ dobre, slabe volje; razpoloženje -a s ubranost, volja, počutje, razpoloženjski -a -o: —a pesem, razpolo^nost -i f, razpoložljiv -a -o: ~ kapital; razpoložljivost -i ž razpoloviti -im, razpolôvi -ite! razpolôvil -ila -o, razpolovljén -êna -o, razpolov-Ijênje -a s: — jabolko, hišo, pridelek, družbo, razpolovljênost -i ž, razpolovitev -tve ž, ra^lôven -vna -o: ~a doba, razpolôvnica -e ž črta, ki razpo-lavlja, razpolovlšče -a s; razpolâvljati nuspokyvfd 732 razprtlTljati ■om, cazpolâvtjanje -a s, razpolavljivec -vca m, razpolavljàvka -e ž razpokiZiti -im gl. razpolagati laqiàn -ôna m mzpetina, okvir, vezilni ~ pri hlačah, ~ glasu, ~ (pisateljevih) motivov lazpèr -ôra m, razpôrelc -rica m ra^èr -ôra m razprtija, razpôra -e 2 \greda v ostreSju\, razpôren -ma -o: ~i material, razpômik -a m tidc. lazporid -éda m razvrstitev, razdelitev: ~ dela, slu%e, razporediti -im razvrstiti, razporédi in razporédi -itel razporédil -Da -o, razporejèn -éna -o, razporejenost -i Ž, razporeditev -tve î razvrstitev, razdelitev, razporeditelj -a m, razporédba -e i; razporéjati -am razvrščati, razdeljevati, razporéjanje -a ~ po sedežih, raz-porejevâlen -Ina -o [-In^], razporedljiv -a -o, razporedljivost -i ž razpôndk -amgl. razpor razporôioi -e i, razporočiti -Im gl. poročiti, razporččen -čna -o: ~a obravnava, razporočljiv -a -o, razporočljivost -i ž, razporočinec -nca m, razporoč£nka -e ž, razporoččnski -a -o razposaditi -im gl. saditi, razposàdil -ila -o : ~ drevesca, sadike, goste okrog mize, razposâjati -am, razposàjanje -a s: ~ goste lazposajin -éna -o: ~ otrok, razposajênost -i ž, razposajênec -nca m, razposs^iSnčelc -čka m, razposajênka -e i razposésti -sédem se gl. sésti: gostje so se razposedli, razposédati -am se: zbrani se počasi razposedajo razposliti -pôSljem gl. poslati, razposlân -a -o: ~ vabila, knjige; razpošiljati -am, razpošiljanje -a j: ~ blago, ra^o-šiljdč -a m, razpošiljdva -e f, razpošilja-tev -tve ž, razpošiljdlen -Ina -o f-ln-J, razpoSiljâlnica -e [-yn-] ž, razpošiljdvec -vca m, razpošiljivka -e ž razposoditi in razposôditi -im gl. posoditi, razposôjen -a -o: ~ ves denar, raz-posôjati"-am, razposôjanje -a s: ~ knjige; razposojevâti -ùjem, razposojevàl -âla -o, razposojevânje -a s, razposojevâvec -vca m, razposojevâvka -e i, razposoje-vâvski -a -o, razposojevâlen -Ina -o[-ln-] : ~e knjige razpostâviti -im, razpostâvljen -a -o: ~ dike, ljudi, straže, šotore, lovci so se razpostavili, razpostâvljenost -i i, raz- postâva -e i, razpostavitev -tve ž, razpostavitven -a -o f-tvan-J; razpostâv-Ijati -am gl. postavljati, razpostâvljanje -a s, razpostavljâvec -vca m, razpostov-Ijâvka -e ž, razpostavljâvski -a -o razpotalmiti in ra^tâkniti -nem gl. potakniti: ~ sadike po vrtu, naboje po žepih >[-tak-i-tak-J razpotc^iti in razpotégniti -nem gl. tegniti: ~ mreže, črte; blago, obleka se razpotegne; razpotégnjen -a -o: ~a itjiva, ~o blago, razpotégnjenost -i ž, razpotegnitev -tve f ; razpotegovâti -ùjem, razpotegovàl -âla -o, razpotegovânje -a s, razpotegovâvec -vca m, razpotego-vâvka -e f ; razpotézati -am, razpotézanje -a s-, razpotegljiv -a -o: —o merilo, razpotézen -zna -o razpotje -a s, rasten -tna -o: kamen, kraj, razpôtnica -e f, razpôtnik -a m kdor prebiva na razpotju lazpové^ti -povém: ~ od hiše do hiše razpoznid -âm spoznati, prepoznati, ločiti gl. poznati: ~ stvar po njenih značilnostih, razpoznâva -e i prepoznava: ~ bolezni diagnoza-, razpoznâvati -am, razpoznâvanje -a s, razpoznâven -vna -o: —a znamenja razprâskad -am gl. praskati, razprâskan -a-o: ~si rano, ~ komu nos, ~se do krvi, razprâskanost -i ž, razprasniti -nem se, razprâsnjen -a -o: popki se razprasnejo razprašiti -im, razpraši -ite! razp^âš^l -ila -o, razpraščn -êna -o: ~ razkužilo po drevju; razpraševati -ùjem, razpraše-vânje -a s, razpraSevâvec -vca m, raz-praievâvka -e ž, razpraSevâlen -Iha -o: priprave, razprasevâlnik -a f-un-] m razprâti razpotjem, razpôrji -ite! razpral -a -o, razprân -a-o: ~ rokav od rame do zapestja razpràva -e / I. obravnava (zadeve, vprašanja, pred sodiščem), 2. študija, raz-prâven -vne -o: ~a dvorana, —^i dan, razprâvica -e ž razprâvid -im sleči, razprâvljen -a -o: ~ otroka, ~ se, razpravljenost -i i, razpravljati -am slačiti razprâvijad -am obravnavati, razprâvljal -a -o in -âla -o, razpravljanje -a s in razpravIjânje -a j: ~ o vprašanju, razpravljâvec -vca m diskutant, raz-pravljâlen -ina -o [-In-j rasprfčati 733 razràsti se razpričati -am in razprččkati -am, raz-prée(k)an -a -o: ~ lase naprečo počesati razpréii -prcžem, razprézi -te in -itef raz-prégel -gla -o, razprdžen -a-o: — konje, plevel se je razpregel po vsi njivi; razprégati -am, razpréganje -a s: goba se razprega po hiši; razpréga -e ž, raz-prézati -am, razprézanje -a s: noč razpreza krila razpredati -am, razprédanje -a s: ~ misli razpredeliti-Imgl. predeliti, razpredcljênost -i ž, razpredelitev -tve ž, razpredelltven -a -o f-tv3n-], razpredél [-él] -a m, razpredélek -lica r-lk-] m, razpredélen -Ina -o [-In-], razpredélnica -e [-In-] ž; razpredeljevâti -ùjem, razpredeljevàl -àla -o, razpredeljevànje -a s, razpredelje-vàvec -vca m, razpredeljevâvka -e ž razprégniti -nem se razpočiti se, dobiti režo, razprégnil -a -o : (grahov, fižolov) strok se razpregne; razprézati -am se, razprézanje -a s: lan, popje, grah se razpreza; razprézan -a -o: ~ strok, ~a zemlja, ~i čevlji polni razpok razprésti -prédem m razprêsti -prêdem gl. presti: ~ niti, mreže, misli; razpréden -a -o in razpredèn -êna -o: gosto —i jarki, razprédenost -i ž in razpredênost -i gl. tudi razpredati razpréti -prèm, razpri -Ite! razpfl -a -o: — oči, gobec, ~ dve deski v jarku; razprt -a -o: ~e stene, deske, ~ tisk, razpftost -i ž, razprtija -e f: med sinovi, razpftje -a s in razprtje -à s: — sten v rovu; razpirati -am, razpiranje -a s: ~ dlani, oči, oblogo, vrste, vezilni razpon; razpirač -a m, razpiràvec -vca m, razpirâlo -a s, razpirâvka -e ž\ razpiràlen -Ina -o [-In-]: —a letvica, razpiràlnik -a [-ijn-] m razprézati -am gL razpregniti in razpreči razpAniti -nem, razprhnjen -a -o: misli se razprhnejo, razprhâvati -am razprodàti -âm gL prodati, razprodan -a-o: — blago, zemljo; razprodàjati -am, razprodâjanje -as: ~ na drobno, na debelo, razprodàja -e ž: pcisilna kupiti na ~i, razprodajen -jna -o: ~o blago, tazprodajâvec -vca m, razpro-dajâvka -e ž, razprodajàvski -a -o, razprodajâlen -Ina -o [-In-], razproda-jalnica -e [-un-] ž razprostrànjen -a -o razširjen, razprostrâ-njenost -i ž razprostréti -strèm, razprostrl -ite! razprostrl -a -o, razprostrt -a-o: ~ krila, pahljačo; noč se je razprostrla, raz-prostrtost -i ž, razprostftje -a s, razprostirati -am, razprostiranje -a s razp^kati -am: ~ vodo, slino, razprs(k)ni-ti -nem: ~ se kakor jajčna lupina; čre-pinja, oblak se razprsne razpräti -im, razprši -ite! razpršil -ila -o, razprSèn -êna -o, razprščnje -as: — kaplje, misli, sanje, dvome; trop ovac, jata ptic, svetloba se razprši; razpršč-nost -i ž, razpršitev -tve ž; razprševati -üjem, razprševal -àla -o, razprSevânje -a s: ~ dišave, razprSevâvec -vca m, razpršilo -a s, razpršilen -Ina -o [-In-] : —a leča, razpršivec -vca m \orodje\, razpršiInik -a [-yn-] m, razpršivka -e ž: razpršen -šna -o, razpršnost -i ž, raz-pršijiv -a -o: ~a tekočina, ~o škropivo, razpršljivost -i ž, razprSevâlnik -a/-un-] m razprtiti -im = razprtati -am: ~ koga odvzeti rrm breme, ~ breme; razpften -a -o in razprtan -a -o : ~ konj, razprtitev -tve ž, razprtâvati -am, razprtovâti -ùjem : ~ koš, krošnjo, breme razpühati -am, razpühniti -nem, razpùhel -hla -o: ~ se razpuhtéti -im gL puhteti: pijanost (se) razpuhti, razpuhtévati -am, razpuhtévanje -a s razpùkati -am, razpùkan -a -o: ~ volno, razpukâvati -am: ~ stare vrvi razpustiti -im gL pustiti: ~ maslo, ~ obleko, lase, — skupščino, društvo, vojsko, zbor; cvet se razpusti; maslena hruška se v ustih razpusti; razpuSêèn -êna -o: ~ilasje, ~a mast, razpuïcênost -i ž, razpustitev -tve ž razpust : ~ samostanov, razpüst -a m: ~ delniške družbe, razpustljiv -a -o = razpûsten -tna -o, tazpustljivost -i ž = razpûstnost -i ž, razpûSëati -am, razpùSëanje -a s razraiiljéti -àm gL rahljati, razrahljànje -a s: — zemljo, pojme, vezi; razrahljan -a -o: ~o zdravje, razrahljânost -i f; tudi zrahljati razràsti -ràs(t)em se gL rasti; plevel se razraste po vsi njivi, drevo se košate razraste; razrâstel -tla -o in razrâsel -sla -o in razraščen -a -o: ~ grm, razrâslost -i ž, razrâSéenost -i ž, razràst -i i: ~ stebel in debel, razrâstek -tka m: ~i gorovja, razrâslek -a [-bk-] m, razrâstniki -ov razrfadse 734 razsežen m mn.: deblo se cepi v ~e; razraščati -am se, razraščanje -a s râzred -čda m: prvi, osmi draginjsici, plačilni šolski, družbeni, delavski —, glagolski, botanični, zoološki —, naravoslovni ~ pri akademiji, ~ končati, izdelati, ima štiri ~e, stopiti v razréden -dna -o: ~i boj, pouk, raz-rédnik -a m, razrčdniški -a -o: ~o delo, razrédnost -i ž, razrédnica -e ž \oseba in dnevnilc\, razrčdničen -čna -o razridčiti -im, razrčdčen -a -o, razrčdčenje -a s: ~ veje, vino, mleko, vrste, razréd-čenost -i ž, razredčitev -tve ž, razredčina -e f = razredčenina -e f, razredčilo -a s; razredčevati -tijem, razredčeval -âla -o, razredčevanje -a s, razredéevâlen -Ina -o, razredCevâvec -vca m, razredče-vâvka -e ž, razredéevâvski -a -o razréditi-im, razičdil -ila -o, razréjen -a -o: ~ gozd, smrečje se je razredilo, raz-reditev -tve ž razreSiti in razrčšiti -im gl. rešiti: ~ koga službe odvezali, ~ yozel, mrežo razvozlati, razrešitev -tve ž, raziešitven -a -o [-tvan-]-, razrčšen -šna -o razrešljiv, razrčšnica -e f: dobiti, predlagati —o, razrešljiv -a -o, razrešljivost -i f; raz-reSevâti -lijem, razrešujoč -a -e, razreševal -âla -o, razreSevânje -a s: sproti ~ težave, razreševavec -vca m, razre-Sevâvka -e ž razrézati -rčžem, razrezan -a -o, razré-zanje -a s: ~ meso, hlebec, — knjigo, palico, obraz, razrézanost -i ž, razrèz -réza m: zaceljeni ~i na obrazu, ~ platnene srajce, razrézek -zka m: list na tri —e; razrezovâti -lijem, razrezovàl -âla -o, razrezovânje -a s, razrezovâvec -vca m, razrezovâvka -e ž; razrezâvati -am, razrezâvanje -a s razrezijâti -âm gl. rezljati, razrezijân -a -o razriniti -rinem, razrinjen -a -o, raz-rinjenje -a s : ~ hišo, ladja razrine valove, razriiyenost -i ž razriti -rijem gi. riti : krti so razrili vrt ; razrit -a -o: ~a pokrajina, cesta, obraz, razritost -i ž, razriven -vna -o razrivati -am gl. odrivati, razrivanje -a s, razrivAč -a m buldožer, razrivâlen -Ina -o [-In-] razrušiti in raznišiti -im razdejati, sesuti, podreti, razvaliti gl. rušiti, razrušljiv -a -o, razrušljivost -i i razr(u)Titi -riijem gi. ruvati; razravân -a -o: ~e ceste, razrvân -a -o: živčno — človek, ~a mladina, ~o zdravje, razrvânost -i ž: notranja razrvânec -nca m, razrvânka -e ž razsaditi -im, razsâdi -ite! razsâdil -ila -o, razsajèn -êna -o: ~ drevje, trte, sekira se rada razsadi, razsajênec -nca m, razsajênka -e ž, razsajênost -t f; razsàd -âda m: sadike so namei^ne za ^— na vrtu, razsâden -dna -o, raz-sâdnost -i ž, razsâdnik -a m: bakterijski ~ bakterijsko gojišče; razsâjati -am: ~ rastline; razsajevâti -ùjem, razsajevàl -âla -o, razsajevânje -a s, razsajevâlen -Ina -o [-In-] : ~i stroj razsâjati -am, razsâjaj -te in -âjte! raz-sâjal -a -o in -âla -o, razsâjanje -a 5 in razsajânje -a s: — po hiši, kuga razsaja po deželi, bolezen razsaja, razsajâë -a tn, razsajâvka -e ž, razsajâvec -vca m razsébnik -a m bot. razsédati -am gi. razsesti razsedlati -âm gl. sedlati, razsedlân -a -o: ~ konja, razsedlâvati -am razsig -éga m: — časa, — rudne plasti, razsegljiv -a -o, razsegljivost -i ž razsejiti -séjem gl. sejati, razsejânje -a s; — veliko žita, denarja, moči; plevel se razseje; razsejân -a -o: ljudje so —i po vsej zemeljski obli, —a čreda, raz-sejânost -i ž razsékati -am: — poleno, na kosce razsékan -a -o: —o vejevje, razsekâvati -am = razsekovâti -lijem, razsekovânje -a s; ~ vola; razsekljâti -âm gl. sekljati: ~ meso, špinačo razseliti -sélim gl. seliti: ~ obmejno prebivavstvo, p>o vojni se veliko ljudi razseli; razséUen -a -o: ~e osebe, razséljenec -nca m, razséljenka -e i, razséljenost -i i; razseljevâti -lijem, raz-seljevàl -âla -o, razseljevânje -a s, razseljevâvec -vca m, razseljevâvka -e t, razseljevâlen -Ina -o [-in-]; ~a politika razsésti -sédem: ~ učence; skala, kad se razsede, razsédati -am razsév -séva m; ~ klic, raka, razséven -vna -o, razsévnost -i i, razsévek -vka m metastaza med.; ~i raka, bacilov, razsévati -am, razsévanje -a s, razseva-lišče -a s razsčžen -žna -o: ~ gozd, ~o mesto, razsčžnost -i f : prostorna —, kubična ~ razsipati 735 razsvetliti razsipati -am in -pijem, razsipanje -a s-. ~ denar, moka se razsipa, ~ telesne moči; burja je razsipala sneg; raz-sipâien -Ina -o [-In-], razsip -a m\ izguba blaga pri ~u, razsipen -pna -o: ~ človek, razsipnik -a m = razsipnež -a m, razsipnica -e ž, razsipnost -i ž, razsip-ništvo -a s, razsipčen -čna -o: ~a prst, ~o blago, ~ krompir, razsipčnost -i f; razsipàvati -am razsipati, razsipavanje -as: ~ z denarjem razslojiti -im, razslôji -ite! razslôjil -ila -o, razslojèn -êna -o, razslojitev -tve i: ~ družbe razsnovâti -sntijem gl. snovati, razsnovan -a -o: tkavec razsnuje osnutek podre, dejanje se razsnuje, razsnôva -e i, razsnoven -vna -o, razsniltek -tka m, razsniiten -tna -o razsoditi in razsoditi -im presoditi gl. soditi, razsôjen -a-o: — spor = ~ v sporu, — o čem, razsôjenost -i ž, raz-sodljiv -a -o ki se da razsoditi, razsod-Ijivost -i ž, razsôden -dna -o: —i možje, razsodnost -i ž: po svoji ~i, — vzeti komu, svobodna razsodnik -a m, razsodnica -e i, razsodniški -a -o: —i izrek, razsodnina -e i, razsodba -e ž: ~ o čem, glede česa, razsôdek -dka m: nima nobenega ~a, zdrav razsodišče -a s: društveno, častno, pokrajinsko razsodilo -a s\ stranki se podredita sodnikovemu razsojati -am, razsojanje -a J, razsoja -e i; razsojevati -lijem, razsojevàl -âla -o, razsojevânje -a s, razsojevâvec -vca m, razsojevâlen -Ina -o [-In-] râzsoha -e ž rogovila, nav. mn. ràzsohe senene vile, râzsohast -a -o rogovilast razsoliti -im, razsôli -ite, razsôlil -ila -o, razsoljênje -a s-, meso, ribe razsoljèn -êna -o: ~ jezik, —o meso, ~a zemlja ob morju, riaso\ [-oij] -sôla m : meso v — dejati, ribice v —^u, razsôla -e ž: razsolje-vâti -ûjem, razsoljevânje -a s razsrditi -im, razsfdil -ila -o, razsfjen -a -o: ~ se nad kom zaradi česa, razsrjenost -i ž, razsrditev -tve ž, razsrdljiv -a -o, razsrdljivost -i i razstiti -nem se raziti, ločiti, posloviti se, °razstanek -nka m slovo, ločitev, razhod razstàviti -im razdeti, na ogled postaviti, razstâvljen -a-o: ~ stroj pri čiščenju; ~ število na prafaktorje, ~ blagfl. raz-stâva -e ž: umetniška ~ knjig, odpreti, prirediti, napraviti —o, raz-stâvek -vka m = razstâvka -e ž: žito je zloženo v razstaven -vna -o: ~a dvorana, razstavljiv -a -o: ~a omara, razstavljivost -i ž; razstavitev -tve ž, razstavitven -a -o [-tvan-], razstavišče -a s: Gospodarsko ~ v Ljubljani: razstâvljati -am, razstâvijanje -a s: ~ števila, — blago, razstavljavec -vca m, razstavljâvka -e ž, razstavlja len -Ina -o [-In-]: ~a dvorana, razstavljâlnica -e [-yn-] ž \prostor\ razstUti -stéljem gl. stlati: slamo, listje —; razstlân -a -o: po hiši je vse —o; razstiljati -am, razstiljanje -a s: jeseni se listje razstilja čez in čez, razstiljâlnik -Si[-yn-] m \stroj\ razstop -ôpa m te!.: vaje v prostem —^u; razstopiti in razstôpiti -im se gl. stopiti, razstôpati -am se, razstôpanje -a s razstreliti -im, razstreli in razstrêli -ite! razstrelil -ila -o, razstreljèn -êna -o: — skalo, hišo, most, razstrél [-éij I -él] -a m: z enim —om pognati v zrak most, razstrelitev -tve ž, razstrčlek -\V.a[-lk-] m, razstrélen -Ina -o [-In-], razstréinost -i -In-] ž, razstrelilen -Ina -o [-in-]: —e snovi, razstrelivo -a s, razstreljevati -ûjem, razstreljevàl -âla -o, razstrelje-vânje -a s, razstreljevâvec -vca m razstréti -strèm, razstri -ite! razstfl -a -o, razstrt -a -o: — pregrinjalo, razstrtost -i i; razstirati -am, razstiranje -a s razstriči -strižem gL striči, razstrižen -a -o: — blago, papir, razstrižek -žka m razsušiti -im, razsuši -ite! razsûSil -ila -o, razsuščn -êna -o : sod se na soncu razsuši, razsušen škaf, razsušenost -i ž razsuti -spèm in -sûjem, razspi -ite in razsûj -te! razsul -a -o, razsut -a -o: ~ žito po tleh, škaf se razsuje, razsulo -a j: ~ leta 1918, biti v ~u razsvetiti in razsvétiti -im gL svetiti: — prostor z lučjo razsvetliti -im, razsvetli -ite! razsvetlil -fla -o, razsvetljèn -êna -o, razsvetljênje -a s: ~ duha, um, ~ kaj z reflektorjem, prostor se razsvetli; razsvetlitev -tve ž, razsvetljênec -nca m, razsvetijênost -i ž, razsvetljenski -a -o, razsvetljenstvo -a s: razsvetijevâti -ùjem, razsvetljeval -âla -o, razsvetijevânje -a s, razsvetlje- razsTctlfti 736 raztopiti vâlen -ina -o [-In-], razsvefljevâvec -vca m; razsvetljava -e ž: cestna, plinska, neonska razsvetljàven -vna -o: ~e težave težave z razsvetljavo razsvit -a m zora-, ob ~u, razsvltati -a se, razsviten -tna -o jutranji, ob svitu razširiti -im: ~ peko okrog p^i razščepmti -im se; razščepčijen -a -o: ~ pnran, vrabec, ~a koklja, razšče-pérjenost -i ž, razščepčmik -a m bot. razširiti -im, razširjen -a -o, razširjenje -a «: ~ hišo, mesto, strugo, novico; mesto se je razširilo na vse strani, razširjenost -i ž, razširitev -tve ž, razširjati -am širiti, razširjanje -a s širjenje, razširjivec -vca m širilo; razširjevati -lijem širiti, razšiijeval -âla -o, razšitje-vânje -a s širjenje, razSiijevâvec -vca -m, razširjevavka -e ž, razSirjevâlen -Ina -o [-tn-] : —a tožba razšicatliti -âm razmajati gl. škatlati, raz- Skatlân -a -o razšlcropiti -im gl. kropiti, razškropil -ila -o, razSkropljèn -êna -o: ~ vodo razSopIriti -im se našopiriti se razitflcati -am, razštf kan -a -o, razštfkanost -i ž, razStrkâvati -am: ~ vodo raztAjati -am in -jem, raztâjan -a -o: ~ sneg, sonce raztaja led, srce se raztaja raztikati -am gl. raztočiti raztakniti -tâknem, raztakni -ite! raztaicnil -lia -o, raztâknjen -a -o in raztâkniti -nem s stal. poud.; — igračo razdeti, ~ kole potakniti >[-tak- / -tak-J raztaliti -im, raztali -ite! raztâlil -fla -o, raztaljèn -êna -o: — železo, rudo, led, raztaljfv -a -o, raztaljivost -i f, razta-lina-ei raztaniti -im, raztâni -lté! raztânil -fia -o, raztânjen -a -o in raztanjèn -êna -o: ~ testo, pločevino; železo se z valjanjem raztani, raztânjenost -i ž in raztanjênost -i ž; raztanjevâti -ùjem, raztanjevàl -âla -o, raztanjevânje -a s: ~ barvo, raz-tanjevâlnik -a [-yn-] m >[-tan- j -tan-] raztâpljati -am gl. raztopiti raztêêi -čem gl. teči: noge si ~ ožuliti, otroci so se raztekU ko piščeta, raztékati -am se, raztékanje -a s; vode se razte-kajo pri razvodju, raztččina -e ž medosje raztegniti -tégnem, raztégni -ite! raztégnil -ila -o, raztégnjen -a -o m raztégniti -nem s stal. poud. : ~ usta na ves šir, — harmoniko, elastiko, blago, obtožbo na pričo, ~ rok na leto dni; blago se raztegne, raztégnjenost -i ž, raztèg -éga m, raztegnite v -tve f; raztégati -am = raztézati -am, raztéganje s = razté-zanje -a s: ~ posest, oblast; gozd se razteza proti severu, raztegljiv -a -o: ~i pojmi, raztegljivost -i ž, raztézen -zna -o: ~a nit, —^i menjalnik, raztéz-nost -i ž, raztéznosten -tna -o: ~i koeficient, raztézek -zka m, raztêz -éza m kričav otrok, raztéza -e ž: vrata na ~e, raztezâlo -a s, raztezâvka -e ž \orodJe\, raztezâlnica -e [-yn-] ž, taz-tezljlv -a -o, raztegovâti -üjem, razte-govàl -âla -o, raztegovânje -a s: ~ harmoniko, raztegovâlen -Ina -o [-In-], raztegovâlo -a s [zdravniško orodje]; gl. tudi stegniti raztelésiti -im, raztelčšen -a -o, raztelé-šenje -a s, raztelčšenec -nca m, razte-léSenka -e ž, raztelésba -e f, raztele-Sevâti -ùjem, razteleSevânje -a s, raztele-Sevâvec -vca m, raztel^vâvka -e f, razteleSevâlnica -e [-yn-] ž; razteléSati -am, raztelčšanje -a s raztêpsti -têpem gl. tepsti: ~ (ubito) jajce v juho, veliko knjig se raztepe in pogubi, burja raztepe oblake, otroci se raztepejo po svetu; raztepén -êna -o: ~a smetana; laztépati -am, raztépanje -a s; ~ jajca, mrvo; raztepâvati -am, raztepâvanje -a s; ~ kaj, — s čim razsipati; raztéplja -e f žvrklja raztcptiti -âm steptati gl. teptati raztézati -am gl. raztegniti raztežij -a m: ~ vrvi raztikati -am, raztikanje -a s raztirati -am razgnati-. ~ ljudi raztočiti raztččim gl. točiti, raztdčen -a -o: ~ vino, na mizi se vino hitro raztoči, pet litrov je raztočil gostom, raztôk -ôka m \upadek\, raztâkati -am, raztâ-kapje -a j: ~ vino v kozarce raztogotiti -im, raztogôti -Ite! raztogôtil -ila -o: — koga s čim, — se zaradi česa; raztogotèn -êna -o: ~i obrazi raztoiči -čem gl. tolči : — kamen >[-oy-] raztofanačiti -im razložiti, obrazložiti: ~ komu kaj >[-lm-] raztopiti -fm, raztôpi -Ite! raztopil -Ila -o, raztopljèn -êna -o: ~ sladkor, sol, raztopitev -tve ž, raztôp -ôpa m, raztopilo -a s, raztôpen -pna -o, raztôpnost -i f, raztopina -e f: solna, železova raztopiti 737 razvalina raztôpnik -a m topilni lonec, raztopljiv -a -o: —e snovi, raztopljivost -i ž; raz-tâpljati -am, raztâpljanje -a s, raztap-Ijâvec -vca m, raztapljâvka -e ž raztovoriti -fm in raztovôriti -im gl. to-voriti: ~ žito, osla, ladjo; raztovoijèn -êna -o in raztovôrjen -a -o: —a ladja, ~o žito, raztovorftev -tve ž; raztovârjati -am, raztovârjanje -a j: ~ kamione, s kamionov raztréskati -am, raztréskan -a -o, raztré-skanje -a ~ vrata, raztrêsk -éska m: ~ mine, granate raztrésti -em gl. tresti: ~ zrnje, seme; na poti v šolo se raztresem; raztrésen -a -o razmišljen: ~ profesor, — biti v šoli, raztrésenost -i f, raztrésenec -nca m razmišljenec, raztrésenka -e ž; raztrésati -am, raztrésanje -a s: veter raztresa seme raztréSéiti -im, raztréSèen -a-o: ~ lonec, ~ komu glavo, raztréSCenost -i ž raztrgati -am in -tržem gl. trgati, raztrganje - a J : ~ obleko, čevlje, papir ; volk raztrga ovco; srajca se raztrga; raztrgan -a -o: ~ čas, ~ berač, ~a srajca, ~o govotjenje, raztfg -a m, raztfganost -i ž, raztfga-nec -nca m 1. razcapanec, 2. preoblečen gestapovski vohun, raztfganka -e ž, raztrganina -e /: ~ v mreži; raztrgàvati -am, raztrgljfv -a -o, raztrgljfvost -i ž raztrobéntati -am: ~ novico raztrobezljiti -âm gl. trobezljati: ~ kaj raztrobiti in raztrôbiti -im gl. trobiti, raztrôbljen -a -o: ~ skrivnost po vsej vasi razklepetati raztrositi in raztrôsiti -im gl. trositi, raz-trôSen -a -o, raztrôSenje -a j: ~ gnoj po njivi, mrvo po travniku, seme po brazdah, — novico po vasi, ~ listke, raztrôsek -ska m metastaza med., raz-trosftev -tve ž; raztrôs -ôsa m raztrupati -am razbiti, raztrùpan -a -o = raztnipiti -im, raztrùpljen -a-o: ~ lonec, stol, malike, vprego, raztrûpanost -if razuditi -im secirati med., razûden -a -o, razùdenje -a j: ~ živalco, razûdba -e Ž-. ~ živega telesa, razudovàti -ùjem, razudovànje -a s razâm -a m: bister, oster —, z ~om dojeti, računarski človeški, zdrav ~ bistriti, uriti, razùmen -mna -o: ~o bitje, ~ človek, razlog, ~o živeti, delati, govoriti, razùmski -a -o: ~i človek, ~i Slovenski pravopis — 47 razlogi, razùmnost -i ž, razùmnik -a m, razùmnica -e ž, razùmniSki -a -o, ra-zùmnistvo -a s inteligenca, razumar -ja m racionalist, razùmarica -e ž, razû-marski -a -o: ~i nazori, ~a smer v filozofiji, ~i ljudje brez srca, razumarstvo -a s racionalizem numnéti -ùmem, razùmi -te! razumel -éla -o: ~ tiesedo, govor, ~ jezik, nemščino, francosko, ~ nalogo, vprašanje, stroko, delo, ~človeka, njegove težave, napake; dobro, popolnoma, do dna, za silo, napak ~ koga; s kom se dobro, slabo, težko se razume seveda, se samo po sebi razume; ~ se na kaj umeti, znati, razumeti kaj; °pod tem razumemo s tem mislimo; razùmljen -a -o: prav, slabo, napak ~a beseda, razumljiv -a -o: ~o govori razločno in umevno, ~o piše, — jezik, ~ govor, njegova jeza je ~a, ~o kajpak, samo po sebi ~o, razumljivost -i ž; razumévati -am: začenjam te razumévanje -a s: biti poln ~a, brez ~a za kaj, ~ pisem, stroke, vprašanja, razmer; razuméven -vna -o razumljiv, uvideven, ki razume: biti ~ za kaj, ~o kaj presojati, govoriti, samo po sebi razumévnost -i ž °râziai prisl. razen razûra -e f : ~ v rokopisu razustm -tna -o gobezdav, bahav, opravljiv: ~e kvante, besede, fantini, razùstnež -a m, razùsmost -i ž razušiti -im, razùSi -ite! razùSil -ila -o, razušen -êna -o, razuščnje -a j: ~ ušivo obleko, razušitev -tve ž; razuše-vâti -ùjem, razuševal -âla -o, lazuSevânje -a s, razusevâlen -Ina -o [-In-J: ~i postopek, razuSevâlnka -e [-vn-] ž razuzdân -a -o: ~ človek, ~o početje, razuzdânec -nca m; star razuzdânka -e f, razuzdânost -i i; pijanost in ~ razâzdati -am in razuzdâti -âm gl. uzdati, raztizdan -a -o in razuzdân -a -o : ~ konja razvâditi -im: ~ otroka, ~ se v popivanju; razvâjen -a-o: ~ edinček, razvâjenec -nca m, razvajenček -čka m, razvâjenka -e Ž, razvâjenost -i ž, lazvâda -e /: grda, stara pivska razvâjati -am, razvâjanje -a s; mati razvaja hčere, ~ se v lenobi razvàl [-àl] -âla m razvalina -c ž: grajsiea duševna, človeška ~ nizraliti 738 razvnéti razvaliti -fm, razvàli -ite! razvâlll -ila -o: ~ sode, hlode, Icamenje; sadje se razvali po bregu; — se zrediti se; razvaljèn -êna -o: ~a ženska razriljati -am gl. valjati, razvâljanje -a s: ~ testo, železo razvaloviti -im, razvalôvil -ila -o, raz-valovljèn -êna -o: vihar razvalovi moije, vino razvalovi strasti, jezero se razvalovi Rizvanje -a s kr. i., v ~u, razvanjski -a -o razvideti -vém se gl. vedeti, razvédel -a -o ("razvédla -o): v majhnem kraju se vse hitro razvé, razvédenost -i ž razvedriti -im, razvêdri -ite! razvédril -ila -o, razvedren -êna -o: nebo, vreme se razvedri, razvedrilo se je, — bolnika; razvedrilo -a s: duševno razvedrilen -Ina -o [-In-]: ~o branje, —a igra, razvedrilnost -i [-In-] i, razvedritev -tve ž: ~ neba, ~ duha lazvéjati -jam in -jem gL vejati, razvejan -a -o: veter razveja"pleve, razvéti -vejem gL veti, razvit -a -o, razvétost -i f razvejiti -im, razvêji -ite! razvéjil -ila -o, razvejèn -êna -o in razvéjiti -im s stal. poud.: deblo se razveji, razvejênost -i ž in razvéjenost -i f, razvejitev -tve razvejičiti -im, razvejičenje -a s: rožmarin se razvejiči, žile se razvejičijo razveljiviti -im, razveljavljen -a -o, raz-veljâvljenje -a s: — odločbo, zakon, razveljavitev -tve ž, razveljavitven -a -o [-tvan-]: ~i odlok, razveljâvljati -am, razveljavljanje -a s °razven prisL razen razveseliti -im, razvesêli -ite! razvesélil -ila -o, razveseljèn -êna -o: ~ koga s čim, ~ komu dušo in srce, — se pisma, darila, prijatelja, razveselitev -tve ž, razveseljiv -a-o: — dogodek, razvese-Ijivost -i ž; razveseljevati -ûjem, razvese-Ijevàl -âla -o, razveseljevânje -as: —^ se z igro in športom, razveseljevâvec -vca m, razveseljevâvka -e f, razveseljevâlen -Ina -o [-In- ] razvésiti -im, razvéSen -a-o: ~ perilo po vsem dvorišču, razvéSati -am, razveSâlo -a s vrv za suSenJe perila razvčsti -vêdem razpeljati gL vesti razvéti -véjem gL razvejati razvezati in razvezati -včžem gL vezati, razvézan -a -o: ~ zakon, čevelj se razveže, jezik se mu je razvezal, razvé-zanost -i ž: ~ gibov, razvèza -e f: ~ zakonske zveze, — zakona, — delovnega razmerja, razvézanec -nca m, razvé-zanka -e ž, razvézanost -i i, razvezâj -a m glas., razvézen -zna -o, razvéznik -a m, razvezljiv -a -o, razvezljivost -i f; razvezovâti -ûjem, razvezovânje -a s, razvezovâlen - Ina -o [-In-], razvezovâvec -vca m, razvezovâvka -e ž, razvezo-vâvski -a -o; razvezâva -e f, razvezâvati -am, razvezâvanje -a s razvézniti -nem se: pisker se razvezne razvižiti -im, razvčžen -a -o: deska se razveži, vrata se razvežijo; tudi zvežiti razvid -a m evidenca: imeti kaj v ~u; razviden -dna -o: iz tega je —^o se vidi, razvidnost -i ž, razvidnosten -tna -o: —e številke, razvidnica -e ž; razvideti -im se biti razviden, razvidel -a -o: iz tep se razvidi razvihâriti -im: '>-' komu duševnost, raz- vihârjenost -i ž razvihràti -âm se gL vihrati: zelnata glava, sapa, požar, množica se razvihra, raz-vihrânost -i ž razviti -vijem gl. viti: ~ omot, papir, ~ zastavo, film, načrt, misel; metulj se razvije iz bube; — se v učenjaka; razvit -a -o: dobro ~ otrok, ~a kultura, razvitje -a s: ~ zasUve, razvftost -i ž: — duha, razvôj -ôja m: telesni, duševni, gospodarski —, razvôjen -jna -o: ~a teorija, ~e možnosti, razvôjnost -i ž; razvijati -am, razvijal -a -o in -âla -o, razvijanje -a s in razvijanje -a s: ~ fotografske plošče, filme, ~ zavoj; de lavnost biti zelo delaven ; svet se razvija ; razvijalo -a s fot., razvijâvec -vca m \človek in tekočina\ razviéci -vléCem gL vleči: ~ testo, tkanino, povest; blago se grdo razvleče; razvlééen -a -o: po sobi je vse ~o, — slog, razvléCenost -i ž, razvléka -e ž: razvlačiti in razvlâéiti -im gL vlačiti, razviačenje -a s, razvlâka -e i: na podstrešju je precej ~e, razvlačevati -ûjem, razvlačevanje -a s, razvlâéen -čna -o razvnéti -vnamem, razvnêmi -ite! razvnél -a -o, razvnét -a-o: ~ ogenj, pogovor, čustvo, strast, prepir, ljubezen, razvnétje -a s, razvnétost -i f: od —i ves rdeč; razvnémati -am in -Ijem, razvnémanje -a s: ~ sovraštvo, ~ se za koga, razvnéma -e ž: živčna razvnemljiv razvodeniti 739 nlèé razvodeniti -im, razvodeni] -ila -o: — vino, razvodeneli -im: vino razvodeni razvédje -as: — med Savo in Dravo, razvôden -dna -o: ~o gričevje, —^i greben, razvodnica -e f : ta hrib je — med Savo in Sočo nizvodnil( -a m el., razvodnica -e ž el., razvôden -dna -o: —a puša razvàj -ôja m gl. razviti razvoziti -vôzim gl voziti: ~ gnoj, blago; razvôien -a -o: ~a cesta, razvôz -ôza m, razvôzen -zna -o = razvozljiv -a -o, razvôznost -i ž, razvôzen -zna -o kar se nanaša na razvoz; razvažati -am, raz-vâianje -a s, razvažšlen -Ina -o f -In-] : ~i avtomobil, razvažavec -vca m razvozliti -âm gl vozlati, razvozlan -a -o, razvozlânje -as: — vozel, motvoz, ~ težave, vprašanja, — uganko, dvome, vse se kar samo razvozla, razvozlânost -i ž, razvozlaj -a m; razvozlâvati -am, razvozlâvanje -a s razvpiti -vpijem gl vpiti: razvpili so ga za potepuha; ra^it -a -o: ~a hiša, ~ človek, razbojnik, razvpitost -i ž, raz-vpitež -a m razvràt -vrâta m: spolni —, razvrâten -tna -o: ~o živeti, ~ nauk, razvrâtnik -a m, razvrâtnica -e ž, razvràtniSki -a -o, razvràtnež -a m, razvrâtnost -i ž razvredndtiti -im: blago se hitro razvrednoti, — denar; razvrednôten -a -o: •^a valuta; razvrednôtenje -a s: ~ denaija, ~ sodobnih vrednot razvréti -vrèm odvreti, razvri -ite! razvrl -a -o. ~ zavrt voz; razvft -a -o neurejen, neugrum, razposajen razvréti -vrèm, razvri -Ite! razvrèl -éla -o: kaša naj se razvre; razvrét -a -o: ~a juha razvrAiti -im, razvfsti -ite! razvrstil -ila -o, razvršččn -éna -o: — učence po velikosti, vojska se razvrsti ob meji, razvrščdnost -i ž, razvrstitev -tve i: ~ kadrov, ~ tonov, razvrstitven -a -o [-tv»n-], razvrstilen -Ina -o L-ln-]: ~o sito; razvfščati -am, razvfščanje -a s: ~ figure pri šahu; razvrSCevâti -ùjem, razvrSèevàl -âla -o, razvrSéevânje -a s, razvrSéevàvec -vca m, razvrSéevâvka -e ž razvftad -am, razvrtàé -a m \orod]e\ razzéba -e ž: ~e na ledeniku, razzébsti -em se: zemlja se čez zimo razzebe; razzébel -bla -o: ~ hrast, dimnik razzibati in razzibati -zibam in -zibljem gl zibati: potres razzibije hiše razzlogovâti -ùjem, razzlogovàl -âla -o, razzlogovânje -a s: ~ besede, razzlogovâlen -Ina -o [-in-] razžagati -am, razžàgan -a -o: ~ hlod, drva, razžâganost -i i, razžagovati -ùjem, razžagovil -àla -o, razžagovànje -a s, razžagovâvec -vca m, razžagovâvka -e ž, razžagovâlen -Ina -o [-In- j razžaliti in razžâliti -im gl žaliti: — koga s čim; razžâljcn -a -o: ~a veličina, razžâljenost -i ž, razžalitev -tve ž, razžàljenec -nca m, razžâljenka -e ž; razžalilen -Ina -o [-In-]: ~e besede, razžaljiv -a -o, razžaljivost -i ž razžalostiti -Im, razžalosti -ite! razžal0stil -ila -o, razžaloščèn -êna -o: ~ koga s čim, — se ob čem, razžalošččnost -i i, razžalostitev -tve î razžariti -im, razžàri -ite! ^azžâril -ila -o, razžarjčn -êna -o in razžàrjen -a -o: — železo, obraz se mu je razžaril, razžaritev -tve i; razžârjati -am, raz-žârjanje -a j: ~ oglje, železo razžčjati -am; razžčjan -a-o: ~o grlo, ~a zemlja razživčti -im se, razživel -éla -o: družba se razživi, razživiti -im, razživi -ite! razživil -ila -o, razživljčn -êna -o in razživljen-a-o: ~ družbo, razživljenost -i ž in razživljenost -i i, razživljati -am, razžlvljanje -a s razžreti -ém gl žreti: kislina razžre kožo, od jeze bi se kar razžrl, nos ima razžrt od rane; razžirati -am: rak razžira tkivo razžvečiti in razžvččiti -im gl žvečiti, raz- žvečen -a -o, razžveček -čka m razžvepliti -im kem., razžvčplil -ila -o, razžvepljčn -êna -o razžvridjiti -àm gl žvrkljati, razžvrkljân -a -o: — jajce riža -e f \riba\ riženj -žnja m: na ~u peči, râžnjič -a m 1. majhen raženj, 2. jed: ~e peči, ràžnjiček -čka m, râžnjast -a -o rdèé -éCa -e: živo, kričeče ~ ko kuhan rak, ~a luč, ~a nit, kri, tinta, usta, armada, nebo, ~e rumen, —e oči, rože, ~ nos, ~i lasje, ~a Španija, beli in ~i v Španiji, Rdeče morje. Rdeči križ; rdéèkast -a -o: ~e pege, rdééec -čca m \ptica\, rdééek -čka m \iabolko\, rdéêka -e i I. rdeča žival. rdèé 740 rêbro 2. rdeč sad, mn. rdédke rdečk \bolezen\, rdičkar -ja m 1. iron. socialist, 2. golob, rdéiko -a m rdeč konj aH vol, rdečica -e ž: živa, rahla ~ ga oblije, svinjska ~ \bolezen\, rdečina -e f 1. ~ ustnic, vnete kože, 2. lesna gniloba, rdečilo -a j 1. tinta, 2. ~ za ustnice, rdičnica -c f \figa\, rdččnik -a m \ptica\, rdeččlka -e [-uk-] ž 1. jabolko, 2. užitna goba, 3. riba v Krki, rdečuga -e i 1. rifta, 2. hruška, 3. rjavo rdeča svinja rdeče- v sestavi: rdečearmčjec -jca m, rdečearmčjka -e ž, rdečearmčjski -a -o; rdečebrid -âda -o, rdečebrâdec -dca m: Friderik Rdečebradec; rdečeMk -a -o; rdečedlik -âka -o; rdečegUv -âva -o, rdečeglâvec -vca m, rdečeglâvka -e ž: Idečehlâčar -ja m 1. ptica, 2. moški, zlasti vojak; rdečekljun -a -o; rdečeko-žec -žca m, rdečekožen -žna -o; rdeče-kfven -vna -o; rdečelas -âsa -o, rdeče-lâsec -sca m, rdeéelâska -e ž; rdeče-Učen -čna -o, rdečeličnost -i ž, rdeče-ličnica -e ž, rdečeličnik -a m; rdečendg -ôga -o; rdečen0s -ôsa -o, rdečen0sec -sca m; rdečedk -ôka -o; rdečep^j -clja m \jabolko\; rdečepčrka ž \riba\; rdečerepka -e ž \ptica\; rdečeritec -tca m \čtnrlj\; rdečeiistka -e ž \riba\; rdeče-vrâten -tna -o, rdeCevrâtka -e ž \ptica\ rdétl -im, rdi -ite! rdé, rd6č -a -e, rdel -éla -o, rdênje -a s: nebo rdi za goro, — od sramu, gore rdijo; rditi rdim, rdi -ite! rdil -a -o: češnje se že rde, sv. Vid češnje rdi; rdečiti -im, rdéêi -ite! rdečil -a -o, rdečenje -a s: ~ si ustnice, nohte Ré -ja m Ra reat^ti -am odzivati se na kaj, odgovarjati, luisprotovati, upirati se čemu, kazati od^r: živec reagira na dražljaje, kemične snovi reagirajo druga na drugo, reagènt -énta m = réagens -a m snov, s katero ugotavljamo druge snovi, mn. tudi reagéncije -ij, reagénca -e ž, reagčnčen -čna -o: ~i papir, ~o steklo reikdja -e ž odziv, odgovor, naspromo delovanje, odpor, nazadnjaštvo: ukrep zbudi, sproži ~o, ~ na pritisk, na udarec, ~ na novotarije, ~ zoper predlog, boj z ~o, reakcijski -a -o: ~i motor, pogon, ~o letalo, reakdonâr -ja m tmzadnjak, zavirač, reakcionârka -e ž, teakcionâren -ma -o nazadnjaški: ~i tisk, reakcionâraež -a m, reakcio-nâmost -i ž: ~ nazorov, miselnosti, reakcionârstvo -a s reaktiven -vna -o: ~o letalo = reaktivec -vca m, reaktivnost -i ž reaktivirati -am: ~ koga znova sprejeti v službo, čez leto dni se je reaktiviral je spet stopil v službo, tuberkuloza se reaktivira se obnovi, reaktiviranec -nca m, reaktiviranka -e ž, reaktivâcija -e ž: ~a barv, ~ udov, reaktivnost -i ž: ~ organizma reâl [-âl] -a m \denar\ reélen -Ina -o [-In-] (°reélen) stvaren: ~e razmere dejanske, ~a zamisel, ~a vrednost, ~o število, ~a gimnazija, ~i dohodek, reâlnost -i [-In-] ž stvarnost, resničnost: duševna, trda reâlije -ij ž nm. realni (stvarni) predmeti, realizem -zma m 1. čut za stvarnost, 2. socialistični, kritični, idilični, poetični realist -a m: suhi, kritični ~i, pisatelj realistka -e ž, realističen -čna -o: ~a smer, ~i roman, realitéta -e ž nepremičnina, zemljiška posest, reali-téten -tna -o: ~a pisarna realgâr -ja [-Ig-] m min. realizirati -am uresničiti, uresničevati, uveljaviti, uveljavljati, realiziran -a -o, realiziranje -a i: ~ program, idejo, realizâcija -e i uresniče(va)nje: ~ načrta leilka -e [-Ik-] ž, reâlCen -čna -o [-Ič-]: ~i prostori, razredi, reâlec -Ica [-Ic-J m učenec na realki reanimidja -e i med. oživljenje, oživitev reasumirati -am obnoviti postopek ftk>mam[reomu'r] -a m \fizik\, Réaumurov -a-o: ~alestvica rébec -bca m: ovčji — trta] rebéi [-él] -a m upormk, rebelânf-a m, rebelirati -am puntati se, rebeliranje -a s réber -bri in -bri ž, v rébri in v rébri, za rebrjô in rébrijo, rebrjàn -âna m \prebi-vavec|, rebrina -e f reber, rébmat -a -o: ~ svet, rebmica -c f = rebmina -e ž polje v rebreh rebriče -Ač ž mn. vetrnice, žaluzije, rebrâči -ev m mn. zool. \nečlenarji\ rêbro -a s, mn. rébra réber: ~ si zlomiti, ~a icazati biti suh, dati komu pod ~a, dobiti jo pod ~a, streha kaže ~a, Adamovo rêbrce -a s, mn. rébrca rébrc: ~a obirati, rčbrčast -a -o. rebro 741 réd rébrast -a -o rebru podoben, rébrast -a -o kdor kaže rebra: ~o pobočje, rebràt -âta -o kdor ima močna rebra, rebmàt -âta -o, rebrlnec -nca m bot. pastinak, rébije -a s, rébm -a -o: ~a mrena, rébmica -e ž porebrniea, rebmice -le ž mn. lestve za na voz, rebmina -e ž meso\, rébmik -a m = rebmjâk -a m bolniška priprava\, rebrôvje -a s, rebrščAk -a m \hrast\, rčbrščica -e ž \Jabolko\; rebrlti -im se viti se, rvati se, repenčiti se, peteliniti se, rêbri -ite se! rebril -a -o, rebrênje -a s rebula -e ž \trta in vino\, rebiUica -c f rébus -a m slikovna uganka, podobniea rêcelj -clja m: ~ žlice, ~ zelnate glave, ~ bučke, réceljëek -čka [-cilj-] m. recljàt -âta -o recénteo -tna -o nov, novejši, sedanji, današnji, zadnji, nedaven, sodolten, prav-karšnji: ~a favna recenzija -e i ocena, presoja: ~ knjige, pisatelja, recenzijski -a -o: izvod knjige, recenzirati -am oceniti, ocenjevati, presoditi, presojati, recenzènt -énta m ocenjevavec, presojevavec: gledaliSki recenzéntka -e i, recenzéntski -a -o recépdja -e ž prevzem, sprejem, sprejema-lišče: ~ rimskega prava, hotelska —, delati v ~i, biti na ~i v poslaništvu recepis -a m \potrdilo\ : pismo oddati na — podpisati receplsen -sna -o: ~i blok, ~a knjiga ■recèpt -épta m (zdravniški) predpis, tuivo-diio: ~ napisati, oddati, poznati; dobiti zdravila na kuharski —i, idMloški, politični —i, recéptek -tka m, receptirati -am z receptom predpisati, receptiranje -a s, recépten -tna -o: ~a knjiga, receptùra -e f 1. pisanje, 2. pripravljanje zdravil po receptu, 3. oddelek v lekarni, recéptarski -a -o, receptârij -a m receptiven -vna -o dovzeten, sprejemljiv, receptlvnost -i ž dovzetnost, sprejemljivost recéptor -ja m 1. organi ~i \čutila\, 2. ~ v hotelu recés -a m pr. dogovor, pogodba: cesarski ~ iz 1870, recésen -sna -o, recesiven -vna -o odstopajoč, zakrit, neviden: svetla barva je ~o dedna recesija -e ž: gospodarska ~ v ameriškem gospodarstvu reddiva -e ž povrnitev, ponovitev bolezni, recidiven -vna -o povračajoč, ponavljajoč se,povraten: ~ tat, grešnik, —a bolezen, recidivnost -i ž ponavijalnost redpičnt -čnta m jposoddl redpr6čen -čna -o medsebojen, vzqjemen ~a vrednost, koristi, ~i dogovor ~o razmeije, redpr6čnost -i / = reci prodtčta -e ž medsebojnost, vzajemnost ~ med številom in kvaUteto recitirati -am, recitiranje -a s: ~ pesem, verze, ~ (iz) Prešerna, redtAcija -e ž, recitacljsld -a -o: spored, vtčer, recitatlv -a m: stavek v ~u ghs., reci-tativen -vna -o: ~i ton, patos, recititor -ja m, recitAtorica -e ž, recitAtorka -e ž, ledtAtorski -a -o, lecitAndo prisi. glas. rAč -1 i stvar, zadeva: drobne ~i, vse ~i na svetu, to je moja v vsako ~ se vtakne, za vsako ~ godrpja, ta človek ni za nobeno ~ rabo, je zanič, štiri poslednje ~i, grde ~i počenjati, uganjati, ~ dobro kaže, vso ^ je treba premisliti, lepo ~ si nam nakopal na glavo, to je prazna lepe ~i slišim o tebi, prava ~ takle dež, prava če te malo primejo, cAlo ~ je skuhal iz tega, celo ~ pisem sem dobil veliko-, presneta ~! vrai^ ~! "častna ~ beseda; rAčca -e ž, rod. mn. rečic rAči rččem, reci -itel rekdč -a -e, rAkel rčkla -o: pojdi, če ti rečem; tako je, če ti rečem; kaj bodo rekli; kaj san že hotel recimo, da je tako; to se samo tako reče; ne rečem, da ne, da ni res; rekel mi je, naj pridem; nima pravice, da bi kaj rekel; kar tako (lčy) rekli so mu Janez; reci.in piši; poslovil se je, rekoč, da Se pride; tako rekoč (°takorekoč) nov klobuk; to je tako rekoč ukradel; rečAn -čna -o: -o — stoijeno, —ega dne; s tem ni ~o, da si lep; kakor (že) ~o, med nami —o Rečica -e ž kr. i., na ~i, rečliki -a -o, RečičAni -ov m mn. rAd -a in -A m, mn. rAdi -ov: delovni dnevni, hišni, šolski, vozni, poslovni družbi, stavčni, besedni, novi ~ viteški, cerkveni, strogi, tretji ~ (mn. redčvi -6v); komu podeUti prejeti višje, nižje red6ve; v ~ stopiti, zapustiti; odlikovati koga z —om dela; dobiti dober, slab —< oceno; priti iz ~a; napraviti v ~ dejati kaj, v q)raviti, v ~u imeti kaj; vse v naj-l(9>Sem ~u, z njim nekaj ni v -oi réd 742 refléks prav, po ~u po vrsti, tri dni po ~u, vsi po ~u, rokavici sta v — par, ~a se držati, k —u pozvati, k ~u biti pripravljen biti, v gosjem ~u; rčdoma prisl. po vrsti; rčden -dna -o: ~i profesor, ~i občni zbor; dijak je ~o dobivati, ~o vsako leto, ~i študent, r6dnost -i ž lid -i f vrsta, v rčdi: ~i za koscem, trava je še v ~i razstiljati redikdia -e ž uredništvo, ureditev: ~ listo, cerk^oslovanski rokopisi srbske ~e, redakcijski -a -o uredniški: ~i prostori, ~i odbor, redakter -ja m urednik: ~ dnevnika, redaktor -ja m: ~ zbranih spisov, redšktorica -e ž urednica, redaktorski -a -o: —o delo, redigirati -am urediti, urejati, redigiranje -as: — list, ~ besedilo rMčitl -im, redčenje -a s: ~ sadike, repo, veje; prebivavstvo se redči, oblaki se redčijo, tema se je redčila, redčina -e ž jasa: ~ v gozdu, redčilo -a s rMek -dka -o, prim. redkejši -a -e, prisl rčdko, redkčj(š)e: ~a juha, stvar, ~c službe, ~i lasje, ~o sito, platno, ~ glavnik, ~ človek, -^i zobje, — ko bela vrana, Icratke službe ~e suknje, na —o saditi, po ~em se zgodi, redkost -i ž in redkdst -i ž redigirati -am gl redakcija redilen -Ina -o [-i/n-J: ~e snovi, ~a hrana tečna, redilnost -i [-yn-J ž: ~ moke, redilo -a s, redišče -a s redingM -a m \ površniki rfdto -am: pero rediakontirati -am ekon. reditelj -a m: šolski rediteljica -e rediteljski -a -o, rediteljstvo -a s rUiti -im redčiti, rčdi -te! redil -a -o, re-deiqe -a s rediti -im hraniti, vzdrževati, rčdi in rSdi -ite! redčč -a -e, redč, redil -a -o, rejfinje -a j: ~ živino, otroke; fant se redi; ~ gada na prsih; rejčn -o: ~ trebuh, ~a mošnja, reditev -tve ž, rejčnost -i ž, rednfk -a m, rednka -e ž, rednina -e ž, redniStvo -a s rediti -fm v red devati, vrstiti, rčdi in rSdi -fte! redu -a -o: kosci redijo travo v redi ko^o, snopi se redijo za žanjicami vrstijo rMkev -kve ž: rdeča, črna rMkven [-v»nj -a -o, redkvica -e ž ih r^dkevca ■e[-3lf-] ž, r6dkvišče -a s in redkvišče -a s redko- v sestavi: rédkokdo, rédkokoga. rédkokomu, o rédkokom se zmoti redko o kom, z rédkokom je zadovoljen redko s kom; rédkokaj, rčdkočesa, rčdkočemu. v rčdkočem se moti redko v čem. z rčdkočim je zadovoljen redko s činr. rédkoicateri -a -o, rédkokdaj, rédkokje, rédkokrat; redkobeséden -dna -o, redko-besédnost -i ž; redkodlàk -àka -o; redkolàs -àsa -o; redkolist -a -o; redkozôb -ôba -o, redkozôbci -ev m rrm. zool redoljuben -bna -o, redoljùbnost -i ž, redoljùbje -a s redoséja -e ž reta, veliko rešeto za čiščenje žita, rédos -a m redovàti -ùjem, redovàl -àla -o, redovànje -a î: ~ učence, odgovore, redovàlen -Ina -o [-In-]: ~a konferenca, redo-vàlnica -e [-In-] ž \knjiga\ redovnik -a m, redôvnica -e i, redôvniski -a -o: —i poklic, redôvniStvo -a î, redôven -vna -o: ~a obleka. ~a pravila reducirati -am zmanjšati, skrčiti: ~ na najmanjše število, ~ nameščence, ~ podporo; reduciran -a -o: ~i vokali. redùkcija -e ž zrrumjšanje, skrčitev: ~ plač, delavstva; vokalna redukcijski -a -o: ~i vokal, zaslon, ventil, redùktor -ja m teh. reduplikâcija -e ž slov. podvajanje (zloga), reduplicirati -am, reduplicfranje -a s rediita -e f 1. utrdba, 2. plesno zabavišče, 3. ples v maskah: aranžirati ~o, redùten -tna -o: ~a prireditev rcelcghati -am znova izvoliti, reelékcija -e ž vnovična izvolitev reeskont -a m ekon., reeskontirati -am rrfektôrij -a m obednica, refektôrijski -a -o: ~a miza referirati -am poročati: ~ o nalogah delavstva, référât -a m poročilo: — o knjigi, literarni ~ pripraviti, iti na poročanje, imeti referènt -énta m poročevavec: strokovni, cenzurni ~ za šolstvo, referéntka -e žporočevavka, referéntski -a -o, referéndum -a m ljudsko glasovanje, referénca -e ž priporočilo: imeti dobre ~e refléks -a m: fiz. ~ sončnih žarkov, luči odsev, odsevanje; prenes. pesem je — njegovega doživetja odsev, odsvit; med. ~ mišice, živčni ~ odziv, odgovor, vokal o je včasih ~ nosnega o; refléksen -sna refléks 743 register -o 1. fiz.: ~a luč odbojna, odsevna, 2. med.: ~o središče, ~i gibi neposredni, samohotni, reflekt6ren -rna -o, reflekto-ričen -čna -o: ~a otrplost zenic refleksija -e f odbijanje (svetlobe), odse-vanje, odsvitanje, premišljevanje, refle-Icsiven -vna -o 1. slov. povraten: ~i zaimki, glagoli, 2. fil. premišljevalen: ~ duh, človek, značaj, —^a poezija; refleksiv -a m, mn. tudi reflekslva -iv s povratni izraz (^vratni zaimek, glagol, prislov), refleksivnost -i f 1. slov. povratnost, 2. fil. premišljevalnost, re-fleksfjski -a-o: ~o steklo re flektirati -am: ~ svetlobne žarke odbijati, žarki (se) reflektirajo se odbijajo, odsevajo, se odsvitajo; ~ na službo potegovati se za službo, računati s službo, prositi za službo, reflektšnt -a mprosivec, kdor se za čim poganja, na kaj čaka, računa. reflčktor -ja m fiz. odbijalnik, žaromet: z ~em razsvetliti, reflčktorski -a -o: ~a luč, —a razsvetljava, žarnica, reflčktorka -e ž fot. ref6nna -e ž preosnova, rod. mn. ref6rm: agrarna, šolska —, ~ šolstva, refčrmen -mna -o: —n obleka, gimnazija, ~o gibanje, reformirati -am, reformiranje -a s: ~ šolo, družbo, podjetje, refor-mfranec -nca m, reformdcija -c ž, reformacijski -a -o: ~a doba, reformator -ja m, reformštorica -e ž, reformatorski -a -o: ~a vnema, ~o delo, reforma-torstvo -a s, reformizem -zma m, reformist -a m, reformističen -čna -o: ~a stranka refMk -a m |v/no| = refbško -a m r^Mkcija -e ž lom žarkov: atmosferska refrakcijski -a-o: napaka, refraktometer -tra m, refraktometrija -e ž, refriktor -ja m [daljnogled] refraktiren -ma -o uporen, neobčutljiv, nesprejemljiv: ~ za obsevanje, za zdravilo, -—a perioda, refraktimost -i ž med. icA^ -a m pripev, ponavljanje: vedno isti pesem ima ~ refimdfantl -am nazaj plačati, vrniti, refundacija -e ž povrnitev: ~ obratovalnih sredstev riga -e ž razpoka, zareza: ~ med opekami, v slcalovju, ~ pri ventilu, r^^t -a -o, rigati -am, rigniti -nem razpočiti se, zazijati, odpreti se: zemlja regne, regica -e ž, réglja -e ž kruh z navzkrižnimi regami riga -e ž zelena drevesna žabica, riga medm., rigica -e ž, regiča -e ž, regičica -c i bot., rigati -am = regetiti -im in -ičem, regetij -ijte in regeči -te! regetil -ila -o, riganje -a j = regetinje -a s: žabe reg(et)ajo v mlaki, regit -ita m, rigelj -glja m I. žabica, 2. rastlina, regetiča -e f 1. žaba, 2. ropotulja = regenlca -e ž = reptiilja -e i = réglja -e ž raglja, régljast -a -o; regljiti -im, regÛàj -ijte! regljàl -ila -o, regljinje -a s, regljič -a m klepelavec, tegljiča -e ž klepetulja, regljiv -iva -o, regljivec -vca m, regljivka -e ž, regljivski -a -o regil f-àl] -ami. vladarju pridržana pravica, 2. polica za knjige, za blago, 3. predalnik: ~ za črkovnjake regita -e f 1. čoln, 2\ tekma na vodi: jadranska, blejska ~ re^detrija -e ž mat. sklepni račun, regel- detrljski -a-o: ~e naloge regeneridja -e ž obnova, prerod: ~ slovenskega jezika, regeneracljski -a -o = regeneratlven -vna -o: ~a sila, regeneritor -ja m teh., regenerirati -am obnoviti, obnavljat, preroditi, poživiti: ~ umetnost regint -énta m vUidar, vladarjev namestnik, regéntski -a -o: ~i svet, regéntstvo -a s, regéntinja -e i = regéntka -e ž; r^ens -a m: — chori voditelj cerkvenega petja, zbora regésti -ov m mn. in regésta regést s mn. pr. zg. regimint -ênta m polk, veliko število: bilo jih je cel regimênten -tna -o: ~o hoditi, ~a ženska, regimêntski -a -o: ~a zastava, boben Regina -e ž os. i., Reginin -a -o regionilen -Ina -o f-ln-J pokrajinski: ~a geografija, —a literatiua, regionilnost -i f-ln-] ž, regionalizem -zma m: krono-vinski regionalfst -a m, r^ona-Ifstičen -čna -o: ~a poezija regioniren -ma -o krajeven: ~a bezgavka; régija •« f 1. med. kraj, del: prsna 2, zooL register -tra m seznam, vpisnik: na koncu knjige kazala, ~ matičnih knjig, imenski —, ~ pravnih predpisov, odpreti vse ~e, orgelski ~i, rej^trski -a -o : ~a tona; registrtati -am vpisati, za- register 744 rekörd znamovati, zapisali, registriranje -a s: ~ službena potovanja, — dogodek, knjigo; registriren -ma -o: ~i aparati, registracija -e ~ motornih vozil, podjetij, registracijski -a -o: ~a metoda, registritor -ja m \oseba in priprava], registrätorica -e ž, registrätorski -a -o, registratiira -e ž, registratüren -ma -o regieta -e ž tisk. letvica regljiti -äm gl. rega rčgrat -a m, regratov -a -o: —a solata, FČgratnik -a m bot. regris -a m: država daje ~ na nakup gnojil, ~ na sindikalno vožnjo, regresen -sna -o: —i zahtevek, regresiven -vna -o nazaj gredoč, segajoč, nazaj veljaven, spreminjajoč se na slabie, v nazadovanje: —A asimilacija, ~a palatalizacija, regredičnten -taa -o: bolezen je ~a, regredičnca -e ž med. regulirati -am uravnavati, ravnati, reguliran -a -o, reguliranje -a j: ~ cesto, plače, reko, reguläcija -e i: ~ rojstev, mest, potokov, regulacijski -a -o: —i načrt, ~e naprave, regulären -ma -o pravilen, reden, regulämost -i ž, regulätor -ja m ravnalo, regulativ -a m: ~ življenja, regulativen -vna -o ravnajoč, urejajoč: —i ukrepi Rigalns -ia m rim. os. i., Rčgidov -a -o: —o slovo reiiai>ilitirBti -am ugled vrniti, spet usposobiti, rehabilitiran -a -o, rehabilitiranje -a s: ~ invalide, rehabilitiranec -nca m, rehabilitäcija -e ~ invalidov, rehabilitacijski -a -o: ~i postopek rčfata -e f 1. veliko reSeto, reta, redoseja, 2. širok klobuk, rihtar -ja m kdor izdeluje rehte; rčhtati -am z rehto pretresati; rčht^e -a s \delo in stvar\ rij r6ja m etnogr.: visoki Stehvanje in ~ pod lipo; gl. tudi nu rija -e i: v ~o dati, vzeti, ~ živine, r^jen -jna -o, rejnina -e ž, rejäi -a m kmet, ki jemlje živino v rejo rejec -jca m: ~ kokoši, ~ malih živali, r^jka -e ž, tajski -a -o: okoliš ttjgnec -nca m, rejčnček -čka m, rejinka -e ž, rejSnčica -e ž ■tit rika m: ~i in pregovori, stari ~i, rticoma prisl. v rekih: ~ govoriti, riklo -a s fraza rika -e ~ teče, valovi, šumi, se vali, ~ bolnikov, deroCa mesto je ob ~i. po —i navzdol, vzdolž —e, rečica -e ž in rečica -e ž, rečen -čna -o: ~a postrv, ~i pamik, ~a struga = rečišče -a s, rečnica -e ž rečna voda, rečnat -a -o: ~a pokrajina Rčka -e ž kr. i., z ~e, na ~o, Rečani -ov m mn., reški -a -o: ~o pristanišče rduipitulirati -am ponoviti, povzeti, reka-pitulicija -e f ponovitev, povzetek: — izvajanj rikati -am praviti, rčlcai^ -a s reimtolizieija -e ž vnovično pokatoličenje, rekatolizacijski -a-o: ~a doba rčkcija -e ž slov. vezanje: ~ glagolov reket -a m teniški lopar: — vihteti, z ~om udariti, reketen -taa -o rekUma -e ž: dobra, slaba, vsiljiva delati ~o za kaj ("reklamirati), reklimen -mna -o: —^i oddelek, ~a deska, ~o pisanje, reklSmar -ja m reklamirati -am pritožiti se, ugovarjati, zahtevati, terjati: — pismo, — časopis, ~ kaj zase, ~ vpis v volilni imenik, reklamacija -e ž terjatev, pritožba, reklamacijski -a-o: ~i rok, odbor, ~i listek, reklamint -a m reUo -a s gl. rek rekognosdrati -am pozvedeti, pozvedo-vati, razgled(ov)ati se, rekognosciran -a -o, rekognosciranje -a j: ~ teren, rekognicija -e ž rekomandirati -am priporočiti, priporočati, rekomandiran -a -o: ~ pismo rekompenzirati -am odškodovati, rekom-penzicija -e ž odškodovanje, odškodnina, rekompenzacijski -a -o odškodninski, rekompenzdtor -ja m odškodovavec rekoostruirati -am obnoviti, rekonstmiran -a -o, rekonstruiranje -a s: ~ stavbo, ~ dinozavra, ~ potek dogodkov, ~ slovansko mitologijo, rekonstnikcija -e ž obnova: ~ besedila, ~ oblik, ~ lunetijstva, rekonstrukcijski -a -o: ~i načrt, —e osnove rekonvalescint -čnta m prebolevnik: biti živeti kot rekonvalescentka -e ž, rekonvalescintski -a -o, rekonvalescenca -e ž prebolevanje, rekonvalescčnten -taa -o: ~i oddelek rekdrd -a m največji dosežek: potolči, postaviti ~ v teku, lov za ~i, ~ v hitri izddavi, svetovni, državni rekbrden -dna -o: ~ čas, ~a višina, ~a žetev, rekorder -ja m: državni rekorderka rekord 745 remgit -e /, rekordêrski -a -o, rekordêrstvo -a s: golo — rekôven -vna -o sploino znan, notoričen: — pijanec, lažnivec rekreàcija -e ž razvedrilo, oddih, odmor, rekreacijski -a -o, rekreativen -vna -o: ~e možnosti rekriminidja -e i (nasprotna) obdolžitev, nasprotna tožba, rekriminlrati -am reknit -a m (vojaiki) novinec, rekrûten -tna -o: —a komisija, rekrutirati -am novačiti, nabirati (vojake), rekrutiranje -a s: članstvo se rekrutira iz delavskih vrst, rekrutâcija -e ž, reknit(ov)ski -a -o: ~o vriskanje rektascenzija -e ž astr. rektifidrati -am popraviti, rektificiranje -a s: teorijo je treba ~ s prakso ; rektifici-ran -a -o: ~o olje, —i špirit, rektifi-kàcija -e ž poprava: davčna rekti-fikacijski -a -o: '-e knjige réktor -ja m vodja, ravnatelj, predstojnik (visokih iol, zavodov): vseučiliški rčktorski -a -o: ~i opravki, réktorstvo -a 5, rčktorica -e ž, rektoràt -a m pred-stojniitvo, rektorski urad, rektorâtski -a -o: ~a pisarna riktnm -a m danka, rektoskôp -a m med., rektoskopija -e i med. ogledovanje danke, rektàlen -Ina -o[-In-]: ~a gono-reja, ~i vložki rekuperàtor -ja m teh. rekArz -a m priziv: ~ vložiti, rekurirati -am pritožiti se, priziv narediti, rekUrzen -zna -o: ~a pot rékviem -a m Itg., gUts. mrtvaiko opravilo, črna maia rdcvirirati -am zaseči, (za)pleniti, rekvi-riranje -a s: ~ živino, žito; rekvizicija -e ž zasežba, zaplemba: ~ voznega parka, živil, rekvizicfjslci -a -o: ~a komisija rdivizit -a m orodje, priprava: gledališki —^i, pesniški —^i, rekvizitêr -ja m, rekvizitêrka -c ž, rekvizitêrski -a -o relidja -e ž razmerje, proga: matematična telefonska v ~i do česa, na ~i Ljubljana—Jesenice, relacijski -a -o razmernosten: ~i člen rdatfven -vna -o odnosen, oziralen: ~i zaimek, prislov, ~a resnica, teža, krivica, višina, ~o dober, vse je ~o kakor se vzame, rélativ -a m, mn. tudi relativa -iv s oziralni zaimki in prislovi, relativ- nost -i ž: ~ teoretičnih shem, relativnosten -tna -o : ~a teorija, relativizem -zma m fil., relativist -a m, relativistka -e ž, relativističen -čna -o: ~a teorija, relativizâcija -e ž relé -ja m posrednik: časovni toplotni relčjen -jna -o: ~a postaja rele^rati -am odsloviti, izgnati, izključiti rdiéf -a m : upodobitev v ~u, ~ pokrajine, kredni ~ tisk., reliefen -fna -o: ~i tisk, ^i zemljevid, reliifnost -i ž: umetniška ~ religija -e ž verstvo, religiôzen -zna -o veren, religiôznost -i ž vernost relikt -a m ostanek, relikten -tna -o: ~a favna, flora relikvija -e ž svetinja, svetniški ostanek, nav. mn. relikvije -ij svete moči, relikviârij -a m posoda za relikvije Rémbrandt -a m \niz. slikar\, Rimbrandtov -a-o: —e slike, rémbrandt(ov)ski -a -o: ~i obrazi rimcc -mca m zool. pktSica, sinička remedura -e ž (od)pomoč, poprava, odprava: potreben *réniel| -na [-mal]-] m letva, 'rénwljêek -čka [-malj- ] m letvica remi -ja m neodločen izid: končati ipo z ~jem, sporazumeti se za rešiti se v remizirati -am neodločeno končati: ~ s kom reminiacéiica -e ž spomin na kaj: literarna v delu so očitne ~e iz znanih pisateljev, reminiscenčen -čna -o remiza -e ž klonica, vozarna: tramvajska ~ rcmônt -a m popravilo, obnova, popravljanje : stroji so v ~u, ~ plavžev, remônten -tna -o: ~o podjetje remôrker -ja m \Uulja\ Rémânik -a m kr. i., na ~u, rdnčniški -a -o: ~o narečje, Rimšničani -ov m mn. remuneràdja -e ž nagrada, odškodnina, remunerirati -am mladiti, odškodovati Réni(us) Rima m rim. os. i., Rimov -a -o Rén -a m \reka\ : promet po ~u ali na ~u, rinski -a -o: ~a pokrajina, ~i rizling, ~i goldinar lenčAtl -im, rinči in rinči -ite! renči, renčič -a -e, rinčal -âla -o, renčdnje -a s: pes renči na tujca, rinča -e ž kdor renči, rinčast -a -o = renčAv -âva -o: ~a pošast, renSâvost -i ž renesât -a m kdor kaj zataji, odpadnik: narodni renegâtka -e i, renegâtski rcncgAt 746 repertôrij -a -o odpadniški, renegatstvo -a « od-padništvo renesAnsa -e ž in renesdnca -e ž prerod: doba italijanska renesansen -sna -o in renesančen -čna -o: ~a doba, umetnost, renesančnik -a m nnita -e ž \jabolko\: francoska ~ renhinca -e f upornost, trmoglavost, renitinten -tna -o -*■ uporen, trmoglav renomi -ja m -»• shves, glas, ugled, reno-mfran -a -o sloveč, na glasu, slaven renovfrati -am obnoviti, prenoviti, renoviran -a -o, renovlranje -a s: ~ hišo, pohištvo, renovicija -e ž obnova, renovitor -ja m, renovitorski -a -o rteta -e ž dohodek iz obresti aH pravnih zahtevkov: dobivati, imeti ~o, živeti od ob ~i, rinten -tna -o: ~i davek = rentnina -e i, rintnik -a m, rinmica -e i; lentirati -am se izphčati se, rentlranje •a s: hiša se rentira v 30 letih, to delo se ne rentira, rentabilen -Ina -o [-In-] donosen, donašajoč obresti aH gmotno korist: ~o podjetje, rentabilnost -i [-In-] ž donosnost, rentabilnosten -tna -o [-bt-]: ~i račun rentičiti -im, rentžčenje -a ~ od jeze rtet^ -a m \aparat\: poslati koga na iti na —, pregledati z ~om preiskati, rdntgenski -a -o: ~i žarki, ~o obsevanje, ~a preiskava, rentgenizirati -am, rentgeniziranje -a 5: ~ zlomljeni ud, pljuča, rentgenogiaflja -e ž, rentgeno-grim -a m, rentgenologija -e ž, rentge-nol6g -a m, rentgenol6$ki -a -o: ~i oddelek, rentgenoskopfja •« ž, rentge-noterapija -e i rcomčter -tra m teh. tokomer reorganizirati -am preosnovati, preurediti: ~ podjetje, ustanovo, družbo; zavod se reorganizira, reorganizacija -e i: ~ šolstva, kmetijska reorganiza-c(jski -a-o: načrt, leorganizitor -ja m, reorganizitorica -e ž, reorganizž-torski -a -o nostit -a m teh. tip in rčp r6pa in ripa m: živalski —, ~ pri ponvi, dolg ~ pred mlekarno, pet ~ov živine, z ~om opletati, obesiti se komu na lisičji ~ 1. žaga, 2. bot., 3. zool., nima ne ~a ne glave, ~ med noge stisniti, komu na ~ stopiti, da zacvili; ~ pot>esiti, ima jezik ko krava biti tia ~u dogajanja, r6pek -pka m in repèk -pkà m: grozdni repič -iča m, repàC -a m žival z dolgim repom, repàCa -e i 1. krava, 2. bot., replček -čka m bot., répast -a -o, repàt -àta -o; répati -am, répanje -a s: konja ~ pukati mu žimo iz repa; repatica -e ž komet: zvezda —; repkàti -àm z repom mahljati, paberkovati, repkàl -àla -o, repkànje -a s, répen -pna -o: ~a plavut, repina -e ž meso od repa; répar -ja m zadnji v vrsti, répiti -im iti za kom, repica -e ž konec sore rčpa -e ž: divja, kisla, sladka, svinjska, puhla répen -pna -o: ~o seme, petje, répar -ja m 1. kdor trguje z repo in repnim semenom, 2. novec, 3. metulj, réparica -e ž \muha\, rčpičar -ja m répica -e f 1. jed: sladka 2. bot. : oljna, papeževa, laška répiCen -čna -o: ~o olje - rčpičnik -a m. repina -e ž repna zel, perje, repinje -a ; bot. repno seme, rčpišče -a s in repišče -a s \njtva\, répka -e ž \jabolko\, répnat -a -o, rtpnica -e f 1. repna voda, 2. jama, répnik -ami. repno perje, 2. ptič, repûlja -e ž divja repa, repjè -à s bot., repušec -šca m bot.; repo^znica -e ž, repinec -nca m bot., repinčev -a -o: ~o seme repAIjščica -e ž \ptica\ repaiïrati -am popraviti, reparacije -cij ž mn. odškodnina, povračilo vojne škode: plačati ~e, reparacijski -a -o: ~a komisija, reparatûra -e f -»• popravilo repartidja -e ž razdelitev repatriirati -am vrniti, poslati domov, repatriiran -a -o, repatriiranje -a ~ begtmce, sam se repatriàcija -e ž: ~ vojnih ujetnikov, repatriacijski -a -o : komisija, repatriiranec -nca m, repatriiranka -e ž repénélti -im se, repénCenje -a j: ~ se za kaj, zavoljo česa, ~ se nad kom, repénCast-a -o Repentàbor -bra m kr. i., na repen- tàbrski -a -o reperknsf ja -e ž odboj, udarec nazaj rqiertoàr -ja m spored: biti na ~ju, dati na vzeti z Ha, repertoàtski -a -o: ~a politika, repeitoàren -ma -o: ~a gledališča repertârij -a m seznam, iskalnik, kozah: literami, realni, matični repertôrijski -a -o repetirati 747 resKnpt repetirati -am, repetiranje -a s: razred ponavljati, ponoviti, puško repetirka -e ž: ura puška repetènt -ênta m ponavljavec, ponavljač, repetêntka -e f ponavljavka, repetlcija -e ž ponavljanje, repetitor -ja m kdor pomaga pri učenju: služba ~ja, repetitorij -a m knjiga za ponavljanje *repetnka -e ž perutnica repiga -e i bot. stokUisa repUlca -e ž odgovor, zavrnitev, replicirati -am odgovarjati, zavrniti Répnje Répenj ž mn. kr. i., v ~ah, répenjski -a -o: ~i gromovnik, Répenjci -ev m mn. in Rčpenjčani -ov m mn. >[-p»nj-] reportiža -e ž poročilo-, radijska, literarna reportažen -žna -o: ~i slog, roman, —o pisanje, repôrter -ja m poročevavec, novičar, repôrterski -a -o: ~i slog, reportirati -am poročati represalije -ij ž mn. prisilni pripomočki: — izvajati proti komu, represiven -vna -o prisilen: ~a carina, —i ukrepi reprezentânt -a m zastopnik, reprezentântka -e ž, reprezentanca -e ž zastopstvo, predstavništvo, predstavniki, reprezentâncen -čna -o: ~i fond; reprezentirati -am zastopati, javno nastopati, predstavljati, reprezentiranje -a s: ~ koga, ta zna —, reprezentativen -vna -o: ~i prostori, reprezentativnost -i i, reprezentacija -e i, reprezentacijski -a -o: sklad repriza -e f ponovitev (igre), reprizen -zna -o: ~i kinematografi, ~i filmi reprobirati -am zavrniti, odkloniti, repro-biran -a-o: ~ kandidata za tri mesece, reprobâcija -e i zavrnitev: ~ za pol leta reprodncirati -am obnoviti, obnavljati, po-sne(ma)ti, reproduciranje -a s: ~ skladbo, glas, slike, ~ dogodek, reproduciran -a -o: ~a glasba, reprodukcija -e ž posnetek, odtis, obnovitev: barvna — slike, fotokemična reprodukcijski -a -o: ~a tehnika, ~i stroški, reproduktiven -vna -o: ~i umetniki, ~a fantazija, umetnost reptil [-HJ -a m zool. plazivec, reptilije -ij ž mn. zool. plazivci-, reptilen -Ina -o [-In-], reptilski -a-o [-Is-] repâblika -e ž: ljudska predsednik ~c, repiibliški -a -o: ~i proračun, zakon, ~a vlada, republikànec -nca m, lepu-blikânka -e ž, republikànski -a -o: ~a vlada, republikanizem -zma m: rimski republikanizirati -am, repu-blikànstvo -a s repâlja -e ž gl. repa repuàdja -e ž sloves, ime, glas, čast rés prisl.: vse je to ni ~ dela, ~ dobro vidim, ~ veliko ljudi, ~ lepo, ~ mi je žal; tak6 je bilo; tega ne vem, tega — ne vem; tega ne vem, — ne; pol za pol za šalo; tega ne morem, ~ da ne; nè ~ da prideš? nè ~ da nè? kajnč da nè, (to je) da je drago, pa je dobro; ~ (je), da tega ne vem, pa znam kaj drugega résa -e ž: poln bodečih res, rédca -e i majhna resa: z ~mi okrasiti, v ~ah v narekovajih, resičast -a -o: ~e čipke, rèsast -a -o: —o žito, —a brada, ~o gledati, resàt -àta -o, résnat -a -o: ~a pšenica, résnica -c ž resasta pSenica, résnik -a m \ječmen\, résav -a-o: ~a gorska trava, résavec -vca m pes ostro-dlakec, résina -e i resa, osina, reslnast -a -o, reslnje -a s, réslja -e f ovca ali koza z resami pod brado résa -e jesenska, pomladna ~ cvete, —^o žeti résda prisl.: to je ~ nevarno réséda -e ž bot., resédin -a -o, resédast -a -o resékdja -e ž med. izrez, odstranitev: ~ želodca, resecirati -am izrezati, odstraniti résen -sna -o, rčsnejši -a -e in resnejši -a -e: ~ obraz, opomin, namen, položaj, tekmec, ~a nevarnost, smrtno ~o se držati, govoriti, résnost -i f : ~ besed, svarila, resnôba -e ž: življenjska globoka ~ časa, resnôben -bna -o, resnôbnost -i ž resentimint -énta m-*- zagrenjenost icddnmn -a m usedlina, goSča, ostanek, residuàlen -Ina -o: ~a olja, ~i zrak v pljučih resignédja -e f odpoved, vdanost : življenjska resignirati -am odpovedati se, obupati: ~ na službo; resigniran -a -o: ~ odgovor, resigniranost -i f résina -e f resa pri žitnem klasu gl. resa resji -à s in résje -a s vresje risk medm., rèsk réska m: jarem se je prelomil z glasnim ~om, réskniti -nem in rêsknhi -nem, rêsknil -a -o; reskàti -àm, reskàl -àla -o; resketàti -àm in -ééem, resketànje -a s rcskript -a m (vladarjev) pismeni odgovor, odlok, ukaz 748 rešta resnica -e ž \pšenica\ gl. resa resnica -e ž: čista, gola, suha, žalostna —, ~o govoriti, po —i povedati po pravici, povedati komu ~o v obraz, v ~i je drugače, ~i na ljubo, ~ v oči bode, j v oči kolje, resničen -čna -o: — prijatelj, ~a zgodba, ~o res, resničnost -i ž: ~ trditve, obtožbe; sanje in dvomiti o ~i; resnicoljiib -a m, resnicoljuben -bna -o: ~ otrok, resnicoljubnost -i ž, resnicoljubje -a s resoMdja -e ž sklep: ~o sestaviti, sprejeti, poslati, resolucljski -a -o: ~i odbor resoluten -tna -o odločen, odrezav: ženska, resoliitnost -i ž resoninca -e i odzvok: močna prsna, lobatyska —resoninčen -čna -o odzvo-čen: ~i prostor, krog, spektrum, ~a tla, resonitor -ja m fiz. rcsondžec -žca m zool. -, resoplaviitnica -e ž zool. \riba\, nav. mn. resoplaviitnice -ic res6r -a m področje: ministrski —ne sodi v moj voditi ~ za kmetijstvo = kmetijski res6ren -ma -o področen: ~i minister, organ resorbin -a m kem. resorbirati -am vsrkati, posrkati, popiti: kri se počasiresorbira; resorbiran -a -o: —^a svetloba, resdrpcija -e i vpoj: ~ vbrizganih snovi, resorpcijski -a -o: ~a vročina, ~a povrSina resorcin -a m kem. nspA^sa&-amčislati,spoitovati: ~oblast. predstojnike, zakone, res[)čkt -a m 1. čislanje, spoštovanje: z ~om gledati (na) koga, imeti ~ pred kom, z vsem ~om, pri vsem ~u, 2. prazen rob respirilcija -e ž dihanje: pljuča v respiracljski -a -o: ~a priprava, ~i trakt, sistem, respirat6ren -ma -o: ~i zrak, respiritor -ja m \vamostna maska\ respiro -a m ekon.: blagajniški ~ KtaaA [risalj Ressla m \izimuielj\, Resslov -a-o: ~ vijak rcstavridja -e ž \bolJša ^stilna\: jesti v ~i, iti v ~o, restavracijski -a -o: ~i prostori, vrt, restavratfir -ja m, restavra-tSrka -e ž, restavratorski -a -o restavrikija -e f 1. obnova, 2. zgodovinsko obdobje: francoska restavracijski -a -o: ~a dela, ~i nloepi, ~a doba rcstavrirad -am obnoviti, vq>ostaviti, restav-riranje -a. s: ~ vas, stavbo, sliko. restavržtor -ja m \obnavlJavec\, restavrž-torka -e ž, restavrâtorski -a -o, restavra-torstvo -a s restitudja -e 2 1. obnova, vrnitev,povračilo: ~ posestva, zgodovinskega ^adiva, 2. biol. regeneracija: patološlca in fiziološka —, restitucijski -a -o: ~i edikt, ~e zahteve, —a tožba, restituirati -am obnoviti, popraviti, povrniti: ~ tožbo restringirati -am omejiti, utesniti: ~ proračun, restrikcija -e i omejitev, utestiUev: ~ izdatkov, restriktiven -vna -o omejitven: ~i ukrepi resumirati -am povzeti: ~ vsebino, résumé -ja m povzetek rešetiti -àm, reSetàj -àjte! rešetil -àla -o, reSetànje -a i: ~ žito, ljudi, vprašanja, reSetàvec -vca m, rešetllo -a s, reSetàé -a m, reSetàriti -im rešeta prodajati ali delati, rešetarjenje -a s reSêto -a s, mn. reščta in rešeta: gosto, redko dejati na ~ pretresti, oceniti, prerešetati, rešetce -a s, rešetka -e ž: okna z železnimi ~ami križi, mrežami, biti za ~ami v zaporu, reSetàr -ja m kdor dela rešeta, rešetarica -e ž, rešetarija -e i = reSetàrstvo -a s, rešetarski -a -o: ~a obrt, reSetàrka -e ž bot., reSétast -a -o: —a tla, ~ spomin, ~o znanje, rešitina -e ž in reščtina -e ž \smeti\ rešiti in rčšiti -im. rčši -ite! rčšil -Ha -o, rčšen -a -o, r^nje -a s in reščnje -a i: ~ človeica, uganko, ~ komu življenje, ~ koga iz ječe, reši me tega človeka, ~ nalogo, vlogo, akt, zadevo, prošnjo, ~ se (pri tepežlcanju), ~ se skrbi, dolgov, r^itev -tve ž, rčšenec -nca m, rčšenka -e ž, rešilen -Ina -o [-In-J: ~a misel, ~a bilka, ~a postaja, ~i voz, čoln, pas, rešilo -a s: prodati kaj na rešitelj -a m, rešiteljica -e ž, rešiteljski -a -o, rešenik -a m: pričakovati ~a, reše-nica -e ž: smrt rešeniški -a -o; rčšen -šna -o: iskati ~e poti, rešnina -e ž plačilo\, rešljiv -a -o: ~ račun, ~o vpraianje, rešljivost -i f; reSevàti -ùjem, reSevàl -àla -o, reSevànje -a s, reSevàlen -Ina -o ['In-] : -«-a postaja, ekspedicija, reSevàlnik -a/"-In-] m |voz|, rdievàvec -vca m, reSevàvka -c 2, reSevàvstvo -a s, r&iji -a -e: ~a pot rcid -ja m kuhalnik: plinski, električni ~ réSta -e 2 nabirek: ~ česna, kostanja, čebule, fig, škafe v ~o naložiti, Ukih rešili 749 revoMcija šal ima še (za) celo ~o, reštica -e i kita : ~ prepelic, reštati -am v rešto skladati, reštanje -a s reta -e ž veliko rešeto, rehta, redoseja, ritar -ja m kdor rete dela, ritast -a -o, retati -am reto pretresati retardirati -am zadrževati, zaustavljati, retardacija -e ž zadrževanje, zaustavljanje, retardativen -vna -o zadrževalen: ~i element, moment Ret«e Reteč ž mn. kr. i., v ~ah, retiški -a -o, Retečani -ov m mn. Ritija -e ž \strim. provinca], ritijski -a -o: Retijske Alpe, Retoromin -a m, reto-romšnski -a -o: ~i jezik = retoro-manščina -e ž retina -e ž očesna mrežnica, retinltis -a m vnetje očesne mrežnice Ritje Retij ž nm. kr. i., v ~ah, ritenski -a -o, Retenci -ev m nm. >[-t3n-J ritor -ja m govornik, učitelj govorništva, retorski -a -o: ~a služba, ret6rika -e ž govorništvo, retdričen -čna -o: ~ jezik, ~e figure, ~o vprašanje, retdričnost -i ž, retorik -a m rctdrta -« ž kem. prekapnica, preidapnica: steklena, železna ret6rten -tna -o: ~o oglje, steklo, ~a peč retrikcija -e ž skrčitev retriUkija -e ž pr. povrnitev, povračilo retnMiktiTen -vna -o: zakon ima ~o moč velja za nazaj retrodatfrati -am s starejšim datumom označiti retrospektiven -vna -o nazaj zroč, s pogledom v preteklost: ~a razstava, retro-spektivnost -i ž retir prisl. nazaj: vozni listek tur in ~ za tja in nazaj, retOren -ma -o: ~i listek (°returkarta), ~o blap retuširati -am zabrisati, icar ne ugaja-, popraviti, olepšati (sliko), retuSlran -a -o, retuširanje -a j: ~ fotografijo, portret, oris, retiiša -e ž: delo je izšlo z majhnimi ~ami, retušer -ja m riva -e ž uboštvo, pomanjkanje, siromak: v —ah živeti, starka je uboga rčvček -čka m, riven -vna -o: ~ vode ali z vodo, -- otrok, —a pesem, —a vas, ~ ko cerkvena miš, ~o znapje, ~a zunanjost, rivnost -i ž, rivež -a m, rivica -e ž: uboga rivišče -a s, rivščina -e ž: duševna v ~o zabresti, v —i živeti, revšč -ita s zni. revakdnicija -e ž med. zopet no cepljenje: — proti kozam, revakcinirati -am vnovič cepiti revalorizirati -am vzdigniti veljavo na prvotno vrednost, revalorizacija -e ž revanša -e ž (°revanža) maščevanje, povračilo: čakati na ~o, dati ~o, revanširati -am se maščevati se, povrniti, oddolžiti se: ~ se komu za kaj, s čim, revAnšen -šna -o: ~a tekma, politika rever -ja m zaslec, zavihek pri obleki rcverz -ami. hrbtna stran, druga stran: na kovancu, 2. pismena zaveza: — napisati, dati, podpisati, revčrzen -tta -o: ~a stran medalje hrbtna revidirati -am pregledati, preskusiti, pre-meniti: ~ prostore, spored, po^tje, poslovanje, revizija -e ž pregled, sprememba: ~ učnih načrtov, revizijski -a -o: ~i rokopis, zapisnik, ~a komisija, revizor -ja m preglednik: zadružni revlzorica -e ž, revizorka -e ž, revizorski -a -o, revidtat -enta m preglednik, nadzornik revija -e f 1. pregled: ~ čet, 2. časopis, obzornik: literarna 3. v gledališču, revidlen -Jna -o [-In-]: ~i tisk, ~a sti-o-kovna literatura, revijski -a -o: ~a plesavka, —« gledališče revir -ja m 1. okrožje, okoliš: policijski, lovski, čmi 2. taboriška bolnišnica, revirski -a -o: —d nadzornik, leviren -ma -o: nadzornik revizionizcm -zma m, levizionist -a m, revizionističen -čna -o: ~o gibanje rivkati -am režati, riviumje -a s: ~ na koga, rivk -a m, rivkast -a -o kdor revka, neprijazen, rivkniti -nem, rivskati -am, rivskanje -a s, rivs(k)niti -nem rivma -e f: ~ ga drži, levmatizem -zma m med. \bolezen\: sklepni levmAtičen -čna -o: ~e bolečine, ~i sklepi, revmA-tik -a m revokidja -e ž preklic, revokadjski -a -o: ~i zahtevek revdita -e [-It-] ž upor, vstaja, revoltfrati -am [-it-] upirati se, upreti se, revolti-rarye -a j: ~ zoper krivice levtriAdJa -e i: ~ leta 1848, dctobrdca, maiihia krvava, nekrvava svetovna, francoska ~ v literaturi, tehniki, ~o netiti, voditi, delati, ~ nastane, izbruhne, levoludjski -a -o, revolucionar -ja m, levoludoniika -e i. rtivoUcija 750 revolucionaren -ma -o: ~ duh, ~o gibanje, delo, revolucionarnost -i i, revolucionirati -am: ~ ljudi, podjetja revolver -ja [-h-] m 1. samokres, 2. del stroja, revolverski -a -o -Iv-J : -—i strel, ~i listi révskati -am, révsniti -nem gt. revkati rivSdiui -e ž gl. reva Rcymont [réimont] -a m \poljski pisatelji, Reymontov -a -o: ~i kmetje, rey-mont(ov)ski -a -o réz -a m: carski, cesarski prozorni prečni, zlati čelni ~ (na lesu), réz -i ž: spomladna ~ v vinogradu, rézati réiem, rézanje -a j: ~ trte, kmh; vino, mraz reže, ~ kamen, šoto, rušo; prašiče, bikca ~ jo kam, žaga dobro reže; godci jo divje režejo; ~ v baker; rezan -a -o: ~o vino, ~ kamen, ~a trta, ~a žival, rézanec -nca m 1. rezana žived, skopljenec, 2. jed: ~i na juhi, rézanica -e ž liivinska krma\, rézanka -e i rezana svinja, rezàv -àva -o, rezač -a m, rezàk -a m lorodjel, rezàvec -vca m: ~ pločevine, rezàlo -a s, rezàlen -Ina -o [-In-]: ~i stroj, rezâr -ja m, rezàrski -a -o: ~i nož, rezir -ja m lorodjel, rezâtev -tve ž Rëza -e ž os. i., Rêzin -a -o; Réz(i)ka -e ž, Rez(i)kin -a -o rezMr -ja m, rezbàrski -a-o: ~i les, ~a žaga, rezl»r(ja -e ž: umetna rezbàr-stvo -a s: Sola za rezbàriti -im, rezbàijei^ -a s rézek -zka -o, prim. bôlj rézek: ~ žvi^, glas, okus, >—0 odgovaijati, rézkost -i ž réun -zna -o = rezàn in rczèn -znà -à: ~ okus, vino je ~o, ~ zrak, réznost -i ž, rézniti -nem: vino, jabolko rezne; rezéti -im, rezèl -éla -o, rezênje -a s: vino rezi rezêrva < ž pridržek, prikrana, zaloga, nadomestilo, pomožne čete, pomožni voz: ~ hrane, denaqa, imeti ~o, v ~i, za ~o', želema dati komu kaj z ~o, rezèrven -vna -o: ~i voz, sklad, ~i deli nadomestni, rezervist -a m lvojak\ renrviniti -am pridržati, prihraniti, naprej zagotoviti, naročiti: ~ (si) sobo, ~ komu sedež, mizo, ~ vstopnico za brata; rezerviran -a -o pridržan, zadržan, nepristt^en, molčeč, vase zaprt, previden: ~o se drži, biti ~ (nas)proti komu. glede česa, do koga, ~ sedež, rezervi-ranost -i i, rezervat -a m: lovski gozdni indijanski rezervaten -tna -o: ~o pravo, povelje, rezervâcija -e t: ~ vstopnic, ~ sobe rezervoar -ja m zbiralnik, ( vodni) hranilnik : straniščrii bencinski ~ rezéti -im gl. rezen rezgetiti -àm in -gččem, rezgetàj -âjte in rezgčči -te! rezgetàl -àla -o, rezgetânje -a s: konji rezgetajo, bedak rezgeta, rezgèt -éta m: ~ strojnice, rezgetàlo -a s, rezgetéla -e ž; rezgétniti -nem, rezgàten -tna -o: ~i vranci, rez^tàv -âva -o: ~i konji, ~ krohot, rezgetâvost -i ž >[r3z-] rezidémai -e ž prestolnica: začasna rezidčnčen -čna -o, rezidenciàlen -ina -o [-In-]: ~i škof, rezidiiati -am stolovati, prebivati rezidènt -énta m R^ja -ež pokrajinal, iz ~e, v ~i, rézijski -a -o: ~i Slovenci, rezijànski -a -o: ~o narečje = rezijânSëina -e ž, Rezi-jàn -âna m, Rezijànlca -e i, rezijànka -e i lples\ rezilo -a j = rezàlo -a s: trirobno, ostro, topo rezilce -a [-le-] s, rezilen -Ina -o [-In-]: ~i stol, ~o orodje, rezilnik -a [-yn-] m lnož\, rezilnica -e l-yn-] ž \rezilni stol\, rezilast -a -o: ~i listi rezina -e i: ~ buče, kmha; kremove, ocvrte ~e, rezinica -e i: na -—c razrezati, rezinje -a s = re^jè -à s trtni odrezki, trtne rezine rezisténca -e i odpor, upiranje: francoska, pasivna ~ vode, zraka, uradnikov, rezistčnčen -čna -o: ~a moč, rezisténten -tna -o uporen, odporen: ~ proti peni-ciUnu rézkati -am f rezati, rézkanje -a s, rezkàlo -a s, rezkàlen -Ina -o [-in-]: ~i stroj, rezkàlnik -a [-tm-] m: ~ za navoje, rezkâr -ja m frezar, rezkàvec -vca m, rezkâd -a m: čelni, kolutni, motomi ~ rezljâti -âm, rezljàj -àjte! rezljàl -àla -o, rezljànje -a f : ~ kipce, mizo, ~ podobo v les, rezljàj -a m, rezljàé -a m, rezljâca -c ž lorodje\, rezljàvec -vca m, rezljanina -e ž rezljačev izdelek, re^âlnica -e [-yn-] ž Iprostorl reznica -e ž na tri očesa rezana ermletna trtna mladika, remik -a m 1. noi za obrezovanje trt, 2. rezilni stroj, 3. reznica, 4. rezan kamen rezonirati 751 rigati rezonirati -am -> modrovati, rezonêr -ja m modrovavec, modrijarh, modriha rezultàt -a m izsledek, izid, uspeh, končni račun: — tekem, žrebanja, naloge, — preiskav, — pri množenju; rezultirati -am izvirati, izhajati: iz tega rezultira iz tega sledi, posledica tega je, rezul-tânta -e i mat. >[-It-] rézus -a m med. krvni faktor rézva -e ž endivija réia -e ž Špranja : sk lepna, očesna, listna ~ zija, režati -im, režčč -a -e, reže, Téii in reži -ite! réial -âla -o, režanje -a s: rana reži, vrata režijo, v slabi volji samo reži, — se komu v obraz, — se na vsa usta, — na koga, nad kom; pes reži; brezno mu reži nasproti, reži se ko cigan belemu kruhu; režanec -nca m zareza, žlebič v lesu, režanja -e ž jezikava, lajava ženska, rež0nja -a in -e m, režalo -a s kdor se reži, režžlnik -a [-un-] m režanec, režav -âva -o prepirljiv: ~a mačetia, režâvec -vca m, rčžek -žka m 1. kdor se rad smeje, 2. kukalnik na vratih, 3. otrok, ki se rad joka, režtin -a m, režtllja -e ž kdor se rad smeje rëielj -žlja m, reženj -žnja m rezina, krhelj jabolka: ~ pljuč, rdženjček -čka m: ~ slanine; režljâti -âm v režnje rezati, režljšj -âjte! režljal -âla -o, režljânje -a s, ^ežnjâk -a m \kruh z režnji, s krhlji\ režija -e ž: ~ drame, v svoji ~i zidati, filmska režijski -a -o: ~i stroški, vožnja, ~e vozne karte, režirati -am, režisčr -ja m, režiserka -e ž, reži-sêrski -a -o: —i tečaj režim -a m: diktatorski, avtoritarni, fevdalni, demokratični nov — v zimanji politiki, žitni —, priti v konflikt z ~om, režimski -a -o : ~i človek, režimovec -vca m, režimovka -e ž, režimovski -a -o: —o pisanje réinja -e ž obrezovanje trt rib« -e f 1. zool. : morska, sladkovodna ~ roparica, zdrav ko molči ko — pri glavi smrdi, velike ~e žro majhne, 2. vet. dolga hrbtna mišica, 3. ledvična pečenka, 4. policija je zajela veliko ~o, težka, debela ~ veljaven človek, ribica -e f I. zlata človeška ~ močeril, 2. ~ v tisku, 3. vet. : ribice ribic ž mn. ledvene mišice, ribji -a -e : —zarod, ~i lov, ~e olje, ~a mreža, nebo je jasno ko ~e oko, ribnat -a -opoln rib: ~ potok. ~e reke, ~o jezero, ribnina -e ž \davek\, ribnjâëa -e ž posoda za ribe ribériti -im, ribâijenje -a s: v kalnem ribarnica -e ž, ribâmiSki -a -o: ~i prostori; ribârstvo -as-*- ribištvo ribati -am, ribanje -a s: '-<-' pod, kuhinjo, zelje, repo, jabolka; riban -a -o: ~a kaša nastrgana, ribarica -e ž 1. ščet, 2. ženska, ki riba ribez -a m = ribezelj -zija m, ribezov -a -o = ribezljev -a -o: ~o vino, ribeznik -a m, ribezljevec -vca m\sok\ rilteien -žna m strgača, strgalo, strgalnik = ribež -a m: na ~ ali na ~u ali z ~nom ali z ~žem ribati zelje ribič -ami. poklicni, športni 2. zool., ribičevka -e i; ribištvo -a s: ukvarjati se z —om, ribiški -a -o : ~i čoln, ~a mreža, ~o društvo ribiti -im ribariti Ribnica -e ž kr. /., v ~i, ribniški -a -o: —a suha roba, Ribničani -ov m mn., ribničan -a m \fižol, prodajavec\ ribnik -a m, ribniški -a -o: ~a voda, ribnikar -ja m \oskrbnik\, ribnica -e ž \priprava\ ribo- v sestavi: ribogôjen -jna -o, ribogojnica -e i, ribogôjstvo -a s; ribojèd -jéda -o, ribojédec -dca m; ribolôv -ôva in -ôva m: imeti svoj ukvarjati se z —om, ribolôven -vna -o: —a izkaznica, ribolôvski -a -o; riboslôvec -vca m, ribo-slôvje -a s Ricbelica [riSsljé] -ja m \franc. državniki, Richelieujev -a -o: ~a politika ridnns -a m \grm, olje\, ricinusov -a -o = ricinov -a -o: ~o olje, ~ list Ricmanje Ricmanj ž mn. kr. i., v ~ah, ricmanjski -a -o ričet -a m ječmenček s fižolom: čist gost —jesti ~ biti v zaporu, rlčetov -a -o: —a juha rida -e ž vijuga, okljuk: cesta z -~ami cesta z okljuki, v okljukih, zovinkana cesta, cesu gre v ~e, kačje ~e, ridast -a -o: ~a cesta v okljukih, ridati -am voditi, zavijati, ovinkati, ravnati voz, ridovnik -a m oje rigati -am, riganje -a s: osel riga, riga se mu ; kašlja, da kar riga ; rig -a m, riga -e ž bot.; rigniti -nem: rigne se mu, riga-vica -e ž riganje, rigâé -a m. rigavec -vca m osel, rignja -e ž lov. izbljuvek, svaljek perja ali dlake rigec 752 riti rigec -gca m bot., rigeUc -a [-galj-] m bot., rigeljček -čka m bot. rigolati -am globoko prekopati, j^tnati, rigôlanje -a s: ~ vinograde, rigôla -e f, rigôlar -ja m, rigôlen -Ina -o {-In-J: plug = rigôlnik -a [-In-J m rigorôz -a m strogi izpit na visokih Šolah-. delati, rigorôzen -zna -o strog, oster, ozek, neizprosen: ~o načelo, rigorôznost -i i, rigorist -a m kdor preostro, prenatanko sodi, ozkosrčnež, rigorizem -zma m: srednjeveški ritprističen -čna -o: —o presojanje, kritizirat^ *rilita -e f : pokrita ~ potiduy'enec, hinavec, zahrbtnež rihta -e i pr. zg.: krvava rihtar -ja m pr. zg.: mestni biti \igra\ rikati -am in -čem, rikanje -a s: bik, osel riče, rik -a m Riko -a m os. i., Rikov -a -o rikia -C ž vozna dve kolesi v vzhodni Aziji, rikSar -ja m, rikSarski -a -o TÙ [ril I rtv J -a m odžagan kos debla, hlod: smrekov, bukov v zagozde zabijati, ~e žagati, kalati rilec -ica [-yc-J m: slonov, prašičev ladijski ~ kuhati jezen biti, drži rilcati -am [-i/c-]: ~ koga, prašiči se pri koritu rilcajo, rilčast -a -o [-«č-]: ~a ladja, ~a glava, rilček -čka [-Ifč-] m, rilčkar -ja [-yč-] m \hroSč\: borov rilčar -ja [-yâ-] m: medved ~ Rim -a m \it. mesto]: žena je šla v zvonovi gredo v rimski -a -o : ulk» (v Rimu), Rimska cesto (v Ljubljani), ~a cesto (na nebu), Rimljàni -ov m mn.; rimskokat61iški -a -o Crimokatoliški): ~i obred rfaa -e ž stik: tekoče, zveneče, razšiijene, notranje ~e, ženske, moške ~e, ~e delati, rimati -am, rimanje -a s: pesem se lepo rima, rimič -a m kdor dela slabe rime = rimar -ja m rimisa -e ž ekon. poslana menica Rhnske Toplice Rimskih Toplic ž mn. kr. i., v ~ih ~ah Rimski-Kôrsakov -a in Rimskega-Kôrsa- kova m \ruski skladatelj rimščice -ic i mn. {ozvezdje ring -a m Sp. tekmovalni oder: stopiti v v ~u se spoprijeti ringariija -a in-e m: otroSki ringarijati riniti -nem, rinjenje -a s: voziček rastline rinejo iz zemlje, kam pa rineš? v ospredje se —, ~ (se) za kom rino- v sestavi: rindceros -a m nosorog; rinologija -e ž natdc o boleznih f nosu, rinolčg -a m \zdravnik\, rinol6ški -a -o: —i oddelek, rinoplistika -e ž med., rino-skop -a m Rio de Janeiro/r/o de žaniiro] -a m \mesto v Braziliji\, riodejaneirski -a -o ripiti -im se rdeti: obraz se mu od jeze ripi, ripeti -im, ripi -ite! ripčč -a -e, ripčl -ela -o, ripžnje -a s; rip^ -čča -e prid.: ves ~ v obraz, ~a zlatica rips -a m \tkanina\, rlpsast -a -o: ~a obleka ris -a m: hudiča v ~ klk»ti, narediti ~ po zidu ris -a m: puščavski gleda ko ~ jezno, ima oči ko ~ vse vidi, risji -a -e: —e oči, risov -a -o: ~a koža = risovina -e i ris -a m \mera za papir\ risati rišem, risanje -a j: načrte ~ po naravi, s prosto roko; risan -a-o: ~i filmi, ~a puška = risanica -e ž, risanka -e / 1. zvezek, 2. film, 3. razglednica; risa -e ž črta, poteza, risšlo -a s, risdlen -Ina -o [-In-]: ~i papir, ~o orodje, ~a deska, risžlnik -a [-In-] m \pero\, risdlnica -e [-In-] ž \prostor\, risar -ja m: tehnični —, risarka -e ž: ~ oblek, modna risarski -a -o: ~i tečaj, risarstvo -a s, risarija -e ž, risba -e ž: ~ z ogljem, ~ na kamen riskirati -am tvegati, v nevarnost se postaviti; riskiran -a -o = riskšnten -tna -o tvegan, nevaren, riziko -a m tveganje, nevarnost rit riti i: po ~i jih dobiti, na ~ pasti, iti [K) ~i k maši po gobe iti, riten -tna -o: ~a stran, ritast -a -o: ~a ženska, ritnica -e ž, ritka -e ž ritardindo prisl. glas. počasneje, zavirajoče, zadržujoče ritad -am, ritanje -a s: konji ritojo, ritniti -nem brcniti ritem -tma m: plesni p^ik se igra z —om, ritmika -e ž, ritmičen -čna -o: ~a proza, ~e vaje, ritemski -a -o [-tam-], ritmizirati -am: — prozo ritenski -a -o [-tan-]: ~a hoja, ~o hoditi ritenMo prisl. glas. zadržano riti rijem, rU -te! rij6č -a -e, namen, rit, ril rila -o, rit -a-o: krt rije zemljo, ~ po riti 753 lobflo zemlji, samo po knjigah rije, ritje -a s, rivâC -ami. čekan, 2. orodje ritina -e i = ritek -tka m debelejši konec hloda, snopa, ritinje s = ritovje -a s sk. i. : ~ pri snopu ritopàS -aša -e in ritopdšen -šna -o kdor le dobro jé ritornéla -e i 1. instrumentalna uvodna ali sklepna igra, 2. kitica ritoznôjâu -a m \vino\ rttnél [-ina -e i družina, rodovina: iz dobre ~e, rodbinski -a -o: ~e vezi roden -dna -o gl. rod; rôden -dna -o gl. roditi Rôdine -in ž mn. kr. i., v ~ah, rôdinski -a -o, R0dinčani -ov m mn. roditi -im, rôdi -ite! rodéC -a -e, rodil -a -o, rojen -êna -o: mati, zemlja, drevo rodi, žito, ajda, koruza rodi, otrok se rodi, rodil se je = rojen je bil, rojen pisatelj, — se pod srečno zvezdo, roditev -tve ž, rojênec -nca m, rojênka -e ž, roditelji -ev m mn. starši, roditeljski -a -o: —i sestanek, rôden -dna -o: ~a zemlja, ~a trta, rôdnost -i ž, rodnik -a m, rodnica -e ž, rodilo -a s, rujv. mn. rodila -II [-U] rodilni organi, rodilen -Ina -o [-In-]: —i organi, rodilnik -a [-t/rt-] m slov. genitiv, rodilnost -i [-In-] ž rodnika -e ž ]češplja] rodo- v sestavi: "rodoizména -e i bioi. metageneza, izmena rodov; rodoljùt>en -bna -o: ~ človek, ~a prireditev, rodoljùb -a m: ~ z dežele, rodo ljubka -e ž, rodoljubje -a s; rodomôr -ôra m genocid; rodopis -a m, rodopisen -sna -o, rodopisje -a s genealogija, rodopisec -sca m; rodoslôven -vna -o: ~a raziskava, rodoslôvje -a s genealogija, rodo-slôvec -vca m genealog, rodoslôvski -a -o : ~i posvet rododéndron -a m bot. burja, ruševje, sleč, rododèndronov -a -o Rôdopa -e ž mit. Haimosova sestra, spremenjena v gorovje, Rôdopin -a -o, rôdopski -a -o: Rodopsko gorovje = Rôdopi -ov m mn. Rodo« -a in Rôda m otok], r0doški -a -o, Rodoššni -ov m mn. rôg -a in -à m, v rôgu in rôgu, dv. roga in rogôva, rôgoma m rogôvoma, mn. rogôvi in rôgi, rogôv in rôg, rogôvom, rogôve in rogé (na rôge), na rogôvih in rogéh, z rogôvi in z rogmi : jelenov, lovski —tema kakor v —u, —e komu nasuviti, ~ na obliču, ~ na derezah; perilo, trdo ko slana ko v en ~ trobiti s kom isto govoriti, ene misli biti, zvit kakor kozji, ovnov koga v kozji ~ ugnati premagati ga, sapo mu zapreti, ugnati ga, pritisniti oh steno (po nemščini), komu ~e pokazati so- rôg 755 rôka vražno se postaviti proti komu, ~e kazati postajati predrzen, oblasten; koga za —e prijeti; ~ od udarca bušita; roga -e ž krava z velikimi rogmi, rôgast -a -o, rôgec -gca m 1. majhen rog, 2. hudič; rogàt -âta -o: ~e živali, rogâtec -tca m 1. žival, 2. hudič, rogâtek -tka m bot., rogač -ami. hudič, 2. zool., rogâCa -e i krava, rogdčka -e ž, rogačica -e ž zool, bot., rogačulja -e ž zool, rôgar -ja m, nav. mn. rôgarji -ev zool.; rogin -ami. vol, 2. hroSč, rogina -e i i. govedo, 2. hrošč, roginček -čka m vol, rogôvje -a s: jelenovo rogovina -e i; rogozôb -a m \riba\ Rôg -a m, na —u, v Kočevskem ~u, rôSki -a -o: ~a ofenziva Rogâtec -tca m [gora in kraj\, rogâSki -a -o: ~a slatina \voda\. Rogaška Slatina \kraj\, Rogačani -ov m mn., rogâéan -a m \vlak\ rôgati -am se, roganje -a s: ~ se komu za kaj, zaradi česa, rôgavec -vca m rogelj -glja m: vilice s tremi ~i, rôgljast -a -o: —a gora, rogljat-âta -o, roglja -e ž ostrv, rogljàé -a m \oblič\, rogljič -iča m 1. majhen rogelj, 2. pecivo, roglji-čast -a -o, rogljiček -čka m: orehovi ~i; rogljičar -ja m \krompir\, rogljičiti -im gozd. rogoličnik -a m min. \kremenjak\ rogoviča -e ž min., rogovâénik -a m min., rôgovec -vca m min. rogovila -e ž: drevesne ~e, ti si prava ~ nerodnež, rogovilast -a -o: ~a veja, ~ človek, rogovilček -čka [-yč-J m \fižol\, rogovilež -a m, rogovilica -e ž, rogoviliti -im, rogoviljenje -a j: ponoči ~ po mestu, rogovilstvo -a [-is-] s rôgoz -ôza m bot.: ozkolisti, širokolisti z ~om oviti čep, rogôzast -a -o: —a trava, rogozica -e ž rogoz, rogozina -e ž suh rogoz, rogôznica -e ž\ kokosova —~o plesti,. na ~i ležati, rogozovina -e ž, rog0ža -e i 1. pletenje iz rogoza, 2. pokrivalo iz rogoza, 3. cekar, rogčžar -ja m I. pletar, 2. cekar, rogožina -e ž: iz ~e plesti, rogčžje -a s, rog0žnik -a m {predpražnik] rogulja -e i 1. rogelj: grablje imajo —o, čeljust, zobe, 2. metulj, rogûljast -a -o, roguljàt -âta -o roguša -e f I. rogovilast kol, razsoha, 2. svatovska potica. 3. mala ped rohnéti -nim, rohni in rôhni -ite! rohnèl -éla -o, rohnênje -a i: ~ nad kom, na ko^, rohnè -éta m, rohniv -a -o rèj rôja m, v rôju in rôju: — čebel, mušic, ~ se spusti, ~ ogrebati, v ~ih letati; rojiti -im in rôjim, rôji -ite! rojll in rôjil -ila -o, rojênje -a s in rôjenje -a s: čebele rojijo, nekaj mu roji po glavi, rojitev -tve i, rojâé -a m: panj —, rojévnica -e ž bot. melisa, rojema prisl. v roju, v rojih rôja -e ž, nav. trm. rôje rôj 1. vodni Jarek, 2. mlinski žleb, 3. pust, rod svet, 4. pusta trava rojak -a m: moj ~ je, ~a sva si, rojâkinja -e ž, rojâSki -a -o, rojâStvo -a s rojalist -a m privrženec, zagovornik kraljevine, rojalizem -zma m, rojalističen -čna -o: ~a stranka rojar -ja m zool. rojenice -ic ž mn. mit. rojévati -am : dan se rojeva rojstvo -a s: ~ človeka, ideje, umetnine, rojsten -stna -o: ~i list, ~i dan, ~o mesto, ime rôk in rôk -a m čas, doba: plačilni, odpovedni —, služiti vojaški ~ biti pri vojakih, ~a se držati, ob ~u, — postaviti, ~ je določen na sredo, v ~u 14 dni ^ v 14 dneh, izpit v predpisanem, v junijskem —^u, rokôven -vna -o: račun, ~i zapisnik = rokôvnik -a m koledar, knjiga rokov Rôk -a m os. i., Rôkov -a -o: na ~o, Rôkec -kca m os. i., R0kčev -a -o rôlia -C in -é ž, rod. mn. rôk: moška v obupu ~e viti, križem rok stati = stati z —ami navzkriž, ~e križem držati brez dela biti, lenuhariti; dobiti kaj iz prve, druge, tretje za rôke ali za rôko se voditi —o v —i hoditi); biti dobrih, trdih, odprtih rok; — ~o umiva; voditi kaj s trdo, močno, mehko —o, ima suho ~o nerazvito; imeti čiste, umazane, krvave dolga ~ mogočna, mrtva — pr. zg., ~ pravice oblast, sodišče: čma ~ ga je vzela; —o dati, stisniti, podati; prva, druga ~ pri pleskanju; ~e si umiti ob čem odkloniti odgovornost, —e si umazati s čim zagrešiti kaj hudega; imeti proste, vezane ~e v odločanju biti prost ali vezan; imeti srečno, nesrečno ~o; odtegniti komu —o varstvo, pomoč, podporo: pripraviti rôka 756 Rômulus si orodje k dekle gre iz rok v ~e; bid komu desna delo gre od rok se odseda, biti pri ~i prikladen, biti od rok neprikladen; priti, oditi praznih rok ali s praznimi ~ami, dobiti koga v r6ke ali rôko v oblast, v pest; biti komu na rôke; to ima že sodnik v ~ah; na rôke si biti s kom dober si biti, ujemati se ; iti komu na —^o pomagati komu; nositi koga na ~ah streči mu, razvajati ga; na svojo '~o napraviti na svojo odgo-vomost; na ~ah živeti od dela, iz rok v usta živeti sproti, od vsakdanjega zaslužka, na rôko dati na račun, na rôke plačati v gotovini, takoj, na prvo ~o narediti površno; vzeti kaj v rôke začeti, pljuniti v rôke poprijeti se; vzeti koga v rôke prijeti koga zaradi česa, na odgovor poklicati; pod ~o kaj narediti skrivaj; prositi za ~o snubiti; rôkica -e ž ročica = rôika -e ž: otroška ~ rokâda -e ž; kratka in dolga ~ pri šahu, napraviti —o, rokirati -am rokâv -a m: dolgi, kratki ~i, mavčni rečni, morski, suhi —, ~e zavihati pošteno poprijeti, iz ~a stresati, koga za ~ potegniti, Rokàv -a m Rokavski preliv; rokavci -ev m mn. 1. ženska srajca: beli ~i, 2. narokavniki, ro-kâvnik -a m \suknja\, rokavlna -e ž podloga za rokave, rokàvëek -čka m majhen rokav rokavica -e ž: železna vreči komu ~o, z ~ami koga prijeti, v —ah kaj delati, —e nositi, natakniti, obleči, sleči, roka-vička -e ž, rokavičica -e ž, rokavičar -ja m, rokavičarica -e f = rokavičarka -e f, rokavičarski -a -o: ~a obrt, rokavičarstvo -a s roko- v sestavi: rokobôrec -rca m, roko-bôrba -e ž; rokodelec - Ica [-le-J m, roko-délstvo -a [-Is-J s, rokodélski -a -o [-Is-J: rokohitrc -a m, rokohitrski -a -o, rokohitrstvo -a s; rokomâvh -a m = rokomâvhar -ja m rokovnjač, roko-màvharski -a -o, rokomàvharstvo -a s; rokomèt -éta m: mali, véliki roko-metàS -a m; rokopis -a m, rokopisen -sna -o: oddelek; "rokovôdstvo -a s vodstvo, ravnanje rokoko -ja m arh. ]slog\, rokokôjski -a -o: —o okrasje rokovit -i ž šop, pest: cvetlic, sena, ~ predi va rokoviti -lijem se, rokovänje -as: — se s kom; s čim ravnati s čith, °roko-vavec -vca m manipulant rokövnik -a m gl. rok rokdvnik -a m muf rokovnjič -a m, rokovnjAčka -e ž, rokovnjaški -a -o: —a palica, baba, rokov-njištvo -a s, rokovnjAščina -e ž Rolčsana -e i žena Aleksandra Velikega, Röksanin -a -o roüta -e ž, nav. mn. rolčte rolčt okenske navojnice, rebrače na navoj, rolö -ja m: ~ je spuščen RönM -e ž antični Rim Roman -a m os. i., Römanov -a -o, Ro- mäna -e ž, Romänin -a -o romin -a m: srednjeveški, sodobni zgodovinski, pastirski, družinski, socialni, kriminalni, viteški —, ~ kronika, to je cel romänski -a -o, romanopisec -sca m ("romansje), romanopiska -e ž, romanopisje -a s, romanopisen -sna -o: ~a tehnika; romansirati -am poromaniti, preliti v roman; romansiran -a -o: ~a biografija rominca -e i: španska ~ Romini -ov m mn., romänski -a -o: ~i jeziki, ~a narečja, ~i narodi, romän-ščina -e ž, romanizem -zma m; romani-zirati -am, romaniziranje -a s, roman i-zacija -e ž, romanistika -e ž tuiuk o romanskih Jezikih in književnostih, romanist -a m, romanistka -e ž, roma-nističen -čna -o: ~i študij romänüca -e ž um. zg. ronuhitüia -e ž gibanje ali smer v imetiufsti: iskati ~o v pokrajini, na potovanju, v ljubezni; nič realnosti, vse sama romantik -a m pripadnik romantike, sanjač, romantičen -čna -o: ~i nazori, ~a pokrajina, romantičnost -i f: ~ v glasbi, literaturi, slikarstvu romati -am, romanje -a s; ~ na božjo pot, — po svetu, römar -ja m, römarica -e ž, romarski -a-o: ~e pesmi, ~a palica, rbmarček -čka m, römarstvo -a s romb -a m, römben -bna -o, rombast -a -o, r6mbičen -čna -o, romboeder -dra m, lomboedrski -a -o, rombold -a m, romboiden -dna -o Rombon -a m \gora\, romb6nski -a -o Romeo Romea m os. i., Römeov -a -o Römul(us) -la m {ustanovitelj Rima\, RÖ-mulov -a -o Romfai 757 rozôUli Romani -ov m mn., Romünija -e i, v ~i. Romunsko -ega s, na ~em, Romùnska -e ž, v —^i, romünski -a -o: jezik = romiinščina -e f rondél [-él] -a m \kitica\ rondö -ja m 1. okrogla greda, okrogel prostor, 2. ples, 3. poet. rondo -a m glas. rônica -e i = rônka -e f \hruška\ tläültgea [rö ntgenj -a m os. 1., Rentgenov -a -o: ~ aparat rentgen r6p -a m: velik —, božji —, ~a željen, rôpar -ja m: morski rôparica -e ž: ptica rôparski -a -o: ~i napad, ~i roj, rôparstvo -a i: od ~a, ob ~u živeti, rôpati -am, rôpanje -a s; ropa-željnost -i ž rop6t -ôta m: velik, oglušujoč ~ strojev, delati ropotati -âm in ropččem, ropotaj -âjte in rop0či -te! ropotàl -âla -o, ropotânje -a s; ropotâé -a m, ropo-tâôa -e ž raglja, ropotâlo -a s \orodje in človek], ropotâv -âva -o: ~e ženske, ropotâvec -vca m, ropotâvka -e i, ropotâvost -i f, ropôtec -tca m 1. oreh, 2. klepetec, klepetulja-, velik pa malo melje, ropotéla -e ž, ropotulja -e ž raglja, klepetulja, ropotu Ijica -e i, ropotija -e ž navlaka, stara iara: v sobi je bila sama sura ropotâmica -e ž shramba za staro šaro, skladišče ropotije rosa -e in -é ž: strupena ~ peronospora, medena jutranja mlad kakor ponoči pade —, rôsen -sna -o ali rosan in rosèn -snà -ô -i -é -â, prim. bolj rôsen, prisl. rosnô: ~o lice mlado, ~a mladost, rosica -e ž in rôsica -e ž, rôsnat -a -o: —a trava, senožet, rosnica -e f \žaba\, rosika -e ž bot., rosišče -a s-, lan na ~u, rosomér -a m Rosinânt -a m don Kihotov konj, rosinânt -a m kljusa, mrha rositi -im, rôsi -ite! rosil -a -o, rosèn -êna -o, roščnje -a si (dež) rosi, rana, oko se rosi, iz megle rosi; lan —, rositev -tve f; rosljâti -âm, rosljàj -âjte! rosljàl -âla -o, rosljânje -a s rosomâh -a m zool. rôstlnf -a m \mesna jed\ rosülja -e ž bot. roštiti -âm ropotati, roStàj -âjte! roštal •âla -o, roStânje -a s in rôStati -am s stal. poud. rotâdja -e ž, rotacijski -a -o: ~i stroj, tisk, papir, ~a os, ~i magnetizem, rotacizem -zma m slov. rotapriat -a m \tiskarski stroj\: tiskati na ~u rotârijec -jca m \član kluba Rotary\ rotirati -am vrteti se okoli lastne osi, rotiranje -a s, rôtor -ja m stroj., rôtorski -a -o : ~a izolacija, rôto -a m rotiti -im, rôti -lté! rotil -a -o, rotênje -a s: — koga na materino ljubezen ali pri materini ljubezni, kleti in < se na kaj, ~ se na žive in mrtve, rotitev -tve ž, rotivec -vca m, rotivka -e ž r6tovž -a m mestna hiša, rôtovSki -a -o: ~c sobe, ~i uradniki, —o dvorišče rotiinda -e ž okrogla stavba, dvorana Rousseau [ntsô] -ja m \franc. pisatelji, Rousseaujev -a -o: ~a filozofija, rousseaujevsld -a -o : ~i nazori, rousseau-jevstvo -a s rèv rôva in rôva m: cestni hrbtenični v ~u delati, v —e se zakopati, ~e delati, zasipati, rôven -vna -o rovAča -e ž kramp; rovina -e ž okopavina roviriti -im, rovârjenje -a j: ~ v društvu, ~ proti čemu, rovâr -ja m prekucuh, rovârstvo -a s rovAš -a m palica z ztirezami: računski, glasovalni imava še nekaj na ~u na dolgu, to gre na moj — račun rôvnica -e ž \orodje\, rôvec -vca m \hrošč\, rovišče -a s jarek, rôvka -e ž |mif| r6vt -a m krčevina, trebež, laz, posekovje, jasa: ~e delati, po ~ih kositi, mn. tudi rôvte rôvt ž, rôvtar -ja m hribovec, rôvtarski -a -o, rôvtarstvo -a s Rôvte Rôvt f mn. kr. i., v ~ah, Rôvtar -ja m, Rôvtarica -e ž, rôvtarski -a -o: ~o narečje r6za neskl. prid. rožen, bledo rdeč, rožnat : ~ obleka, oblekla se je v ~ Rozâlija -e ž os. i., Rozâlijin -a -o; Rôza -e ž, Rôzin -a -o, Rôzka -e ž, Rôzkin -a -o, Rôzika -e ž, Rôzikin -a -o rozéta -e ž 1. okrogel ornament v obliki rože: ~e v oknih, 2. okno: ~ v gotski katedrali, 3. oblika diamanta rôzga -e i: ~e rezati, krajšati, zlata ~ bot., rôzgovje -a i = r6žje -a s suhe rozge, rôzgast -a -o rozina -e ž suha grozdna jagoda: potica z ~ami, rozinov -a -o: ~a potica rozôlija -e ž \liker\ Rož 758 rudo- R6ž -a m, v ~u, iz ~a, rožanski -a -o: /—o narečje = rožšnSčina -e i, Rožinci -ev m mn. roža -e ž cvet: zdravilne, šentjanževe ledene ~e, ima obraz ko —, piti, petelinova ~ greben, ~e trgati, nabirati, r6žica -e i: ni mu z ~ami postlano; govori, kakor bi ~e sadil, biti v ~ah, r6žen -žna -o: —i cvet, —o olje, ~i venec. Rožna dolina, r6žnat -a -o: vse ~o vidi, ~a obleka, rdžnatost -i i, r6žast -a-o: ~o blago, ~a ruda, r6žnica -e ž, nav. mn. rdžnice \raslline\, r6žnik -a m 1. rožni grm, 2. junij, 3. Icrompir, r6žar -ja m' kdor nabira zdravilne zeli, rože, r6žarica -e f 1. ze-liščarica, 2. cvetličarka, rčžarka -e i, r6ževka -e ž, rbževec -vca m 1. rožni grm, 2. kremenjak, rožnovenski -a -o: ~a nedelja; Rožamarija -e ž os. i.; rožnoprst -a -o: ~a zarja roiinec -nca m podboj: med ~i, v ~ih Rožinec -nca m gl. Rož rožte -a -o: ~ glavnik, žlica, rožčnec -nca m kamnina, rožčnast -a -o: —a snov, roženica -e f: ~ v očesu, roženlna -e ž roženi izdelki, roženinar -ja m; roženčti -im, roženel -ela -o, roženenje -a s: koža roženi roženkravt -a m bot. rdžič -iča m 1. ~e staviti, 2. fige in ~i, rožičev -a -o: ~a moka, rožičevec -vca m \drevo\, rožfčevje -a s, rožfček -čka m I. ~i mu rasejo, 2. rženi ~i bot., 3. med., rožičkast -a -o rožina -e ž \hro!č\ r6žje -a s gl. rozga r6žka -e i = r6ža -e f 1. krava, 2. ovca, 3. seme rožljiti -im, rožfjšj -ijte! rožljil -ila -o, rožljinje -a s: verige rožljajo, z oro^m rožljilo -a s, rožljdnec -nca m veriga za goved r6iaarin -a m in rožmarin -a m: nemški vejica --a, rbžmarinec -nca m in rožmarfnec -nca m \jabolko], rožmarfn-ček -čka m \jabolko\, rožmarfnovec -vca m 1. žganje, 2. jabolko, rožmarinov -a -o: ~a vejica R6žiiik -a m \hrib\, r6žniški -a -o ft -a [irt -a] in rti m konica, vrh: prvi, zadnji ~ (pri ladji), zemeljski rtič -iča m: zemeljski Rtič dobrega upanja, Debeli rtiči -ev m mn. in rtiče rtič i mn. kratke sani za vožnjo hlodov, rtast -a -o, rtina -e ž velik gorski vrh rtič -a m luknjač lûbelj -blja m \denar\, rùbljev -a -o: —a vrölnost, rùbeljski -a -o !_ -balj-] Ribens -a m \flamski slikar\, Riibensov -a -o: ~e slike, rûbensovski -a -o: ~a tehnika, —i obrazi rubidij -a m \kovina\ Rubikon -ôna m \it. reka\: prestopiti«~ napraviti kaj odločilnega, usodnega rubin -a m \drag kamen\ : rdeč ko ima oči kot dva ~a, rubinov -a -o: —a kislina, '-o steklo, rubinast -a -o: ~o se sveti rubiti rubim, riibi -ite! nibil -ila -o, nibljen -a -o, rùbljenje -a s in rùbiti -im s stat. poud. : ~ komu kaj, ~ koga zaradi česa, rubež -a m, riibežen -žni ž, riibežen -žna -o: ~i stroški, —i zapisnik, rubčžnik -a m eksekutor, rubežnina -e i stroški za rubež, rubljiv -a -o: vse premoženje je ~o, rubivec -vca m rubrika -e ž ["riibrikaj predelek, predpis: vpiši v zadnjo ~o, ~ pravi, predpisuje ; samo po —ah delati, rubricirati -ain rubrike delati, rubriciranje -a s, rubricist -a m, rubricistika -e ž nauk o li-turgičnih predpisih, rubričnica -e i \črta\, rubrikitor -ja m riida -e ž: žveplova, železova, bakrova zlata, jalova, bogata —o kopati, taliti, iskati, plati, drobiti, rüden -dna -o: ~a žila, ~o bogastvo. Rudno polje, rüdnik -a m: bakrov, srebrov —, ~ rjavega premoga, rüdniSki -a -o: —a uprava, rudnica -e ž \voda\ rudir -ja m: črni, beli ~ji, rudiiček -čka m, rudirstvo -a s, rudarski -a -o: ~a bolezen, ~o orodje; rudiriti -im, rudirjenje -a s; rudarskosôden -dna -o rudimènt -énta m preprosta zasnova, začetek, ostanek, okrnek, rudimentiren -rna -o nepopoln, nerazvit, okrnjen, okrnei Rudnik -a m kr. i., z —a, nidniški -a -o, RAdničani -ov m nm. rudnina -e ž, rudnfaast -a -o: ~e snovi, rudninski -a -o: —e snovi, rudninar -ja m mineralog, rudninarstvo -a s, rudnin-stvo -a s, rudnat -a -o: ~a gora, pokrajina, rùdnost -i i, rudišče -a s, rùdast -a -o rudo- v sestavi: "rudoköp -ôpa m rudnik, rudar: rudorôden -dna -o; rudosiédba rado- 759 rtta -e ž, rudosléden -dna -o: ~a pravica = rudosléd -a m, rudoslédec -dca m = rudoslédnik -a m, rudosiédnica -e Ž; Tudoslôyje -a s metalurgija-, rudotôpen -pna -o: ~e peči; rudožgšvec -vca m, rudoigàlnica -e [-vn-] i Riidog6fje -a s \gorovje\, rudogôrski -a -o Rddolf-a m os. i., Rùdolfov -a -o >[-lf-]; Rùdi -ja m, Rûdijev -a -o Rtf(ii8) Rûfa m \rim. pesnik], Rûfov -a -o vsf^y [ràgbi] -ja m igra z iogo\ : ~ igrati mina -e f ->• razvalina, podrtija, minirati -am -> ugonobiti, uničiti, pokončati ruj -a m bot., riijev -a -o, rujevina -e ž riijen -jna -o: ~o vince rûkati -am in -čem mukati, ruliti, rjoveti, rûkanje -a s: bik, jelen mka, kadar se poja, nik -a m rukanje jelena, rukač -a m jelen, kadar se goni rûla -e ž min. \gnajs\ mlida -e ž \jed\, rulâden -dna -o: ~a pečenka mléta -e f 1. igralna priprava, 2. hazardna igra rùliti -im mukati, tuliti, rjoveti, rukati: bik, buija ruli rmti -a m Ižganjej, nimov -a -o: ~a esenca, ~ izvleček riimba -e i \ples\ rumèn -êna -o, prim. bolj mmèn, dol. rumêni -ega: ~o sonce, ~i lasje, ~a koža, ~o zelen, ~a nevamost, ali si ~ prismojen; rumén -i ž: jesenska — listja, ruménec -nca m zlatnik, ruménka -e i 1. krava, 2. jabolko, rumenjâk -a m: ~ zliti iz jajca, rumenica -e f 1. kem. : kromova —, svinčeva —, 2. med., rumeničen -čna -o, mmčnček -čka m \čmrlj\, rumênost -i ž; roménkast -a -o, mménkljast -a -o, ruménkljat -a -o mmenéfi -im, mmêni -fte! mmenèl -éla -o, rumenênje -a s-, listje romeni, mmenflo -a s \pripomoček\, mmenflen -Ina -o [-In-], rumenfna -e f; rumenfti -fm z rumeno barvo barvati, rumêni -ite! rumenil -a -o, mmenjênje -a s rumeno- v sestavi: mmenoglàvka -e ž penica; rumenokljùn -a -o, rumenokljù-nec -nca m; rumenolàs -âsa -o, rume-nolâsec -sca m, rumenolâska -e f; rumenorépka -e i zooL; rumenoritka -e f zooL ràne ri'in ž mn. najsturvjSe pismenke Germanov, rûnski -a -o: ~i napisi ninja -e / kosem, kuSter, koder, runjast -a -o, rùnje rûnj ž mn. koze, osépnice rimkati -am: prašiči runkajo runo -a s ovčja koža, ovčje krzno: zlato nina -e ž \krava, ®vca|; runolàs -âsa -o rApa -e ž: globoka, suha nipast -a -o : ~ kraški svet, nipâéa -e ž, nipnik -a m brezno v močvirju RAperč vfli R\iperč vfha m kr. /., na ~ '-u Rupert -a m os. i., Riipertov -a -o rApija -e i \denar\ ruptiira -e ž med. raztrg, raztrgaty'e rûs -a -o rdeč: ~a glava, ~a zemlja, Rusi most v Trstu, nis -a m |vo/| : ~i ščurki, riisa -e ž rusa krava, riiska -e ž \žival\. mn. riiske nisk ošpice, mravlje, rusica -e ž rdeča mravlja, nisec -sca m 1. človek z rušo glavo, 2. žival ruse barve, 3. rastlina; nisoglàv -âva -o, rusolàs -âsa -o Rus -a m, Riisinja -e ž, niski -a -o: ~a zemlja, ~i ples, Riisko -ega s, na —em, z —«ga, Riisija -e f, iz —e, v —i, niščina -e ž, msofil [-il] -a m prijatelj Rusov, rusificirati -am porušiti; nisovski -a -o star. ruski, Riisovsko -ega s, na ~eiii, z ~ep, rusist -a m, rtisizem -zma m, rusistika-ef nisAlka -e [-Ik-] ž mit. rastikâlen -Ina -o [-ht-]: slog = rûstika -e ž arh. RàstikCas) -ka m os. i., Riistikov -a -o ruš -a m nizki borovec, pritlikavje, riišev -a -o: ~6 olje, niševec -vca m 1. zool., 2. bot., niševka -e ž zool., niSevje -a s = nišje -a s bot. ruša -e ž: pod ~o iti umreti, je že pod ~o mrtev, nišina -e ž: ~e rezati, pobirati, nišast -a -o, nišnat -a -o: ~a njiva, nišar -ja m kdor ruše reže, nišarica -e f \orodje in oseba\, nišelj -šlja m orodje za rezanje ruš; nišati -am ruše rezati Riiše Riiš ž mn. kr. i., v ~ah, niški -a -o, Riišani -ov m trm. rušiti nišim podirati, iMsipati, nišil -ila -o, rušenje -a s in nišiti -im s stat. poud.: ~ zid, stavbo, slogo, ~ socialni red, rašftev -tve ž, rušilen -Ina -o [-In- ] : ~a bomba, ~e naprave, rašivec -vca m \človek in latlja\: torpedni raševina -e ž -*■ razvalina, podrtija, rašljiv -a -o krušljiv: ~o kamenje, rušljivost -i ž râta -e f robec: ovratna, opasna, naglavna ~o zavezati, ~ za na glavo, ~o na glavo deti, rutica -e i: žepna ~ rte 760 sadid ruta -e i \rastlma\, nitka -e i: dišeča, materin^ vinsica niten -tna -o: ~o olje, žganje ratfaa -e i spretnost, ročnost, vaja, ru-tiniian -a -o vt^en, rutinski -a -o tned. navaden, vsakdanji: ~a preiskava i(B)vMi rOjem, nij -te! r(u)všl -a -o, i[sah-1 sah-j Sainte-Beuve [ sentbô' vj -va m | franc, kritik |, Sainte-Beuvov -a-o: ~i eseji Saint-Germain [senžermen] -a m [franc. mesto[, senžermčnski -a -o: ~a pogodba Saint-Saêns [sensàns] -a m [franc, skladatelj], Saint-Saênsov -a -o Saint-Simon/ sensimôn J-a m [frane.filozofl, Saint-Simonov -a -o: ~ nauk, saint-simonlzem -zma m [socialni nazor], saintsimonist -a m, saintsimonističen -čna -o: ~i nazori Séis -a m [rrusto v starem Egiptu] : zakrita podoba v ~u, sâiSki -a -o saj [sàj / saj] prisi. in vez. : ~ veS, ~ veš kako, — ga poznaš, — znam; naj dâ, ~ ima, ~ si videl, kako je; tudi kot samostojna pritrdilnica z dopustnim pomenom: »Ta nič ne ve.« »S^, zato ga nikar ne poslušaj!« kakor sem rekel; sàj, sài, nisem pozabil; ~ res; vendar vsaj sija -e ž sajenje: krompir za ~o sâje sâj f mn.: čm kakor sâjav -a -o: ~ lešnik, sâjavec -vca m 1. sajav človtk, 2. min., 3. bolezen pri živini = sâjavka -e ž, sâjavost -i i 1. umazanost, 2. bolezen pri prašičih, na hmelju, sajavina -e ž, sâj ast -a -o sajav: prašič s —im izpuščajem, ~a snet na i^nici, ~o čm; sâjiti -im, sajè -éta m {vo/{ sajênec -nca m gL saditi sik sâka m [ribiška mreža[, sâCec -čca m = sikec -kca m, sakovina -e ž pletivo za sake, sâCiti -im s sakom ribe loviti, gosto vino precejati saké -ja m [sukrgič[ sikra medm. [kletvica] = sakrab61t [-h], sakrabôlski -a -o [-Is-J: ~i osel, sakra-miš medm., sakramôkra medm., sakra-mênt medm., sakraménski -a -o: ~i fant, to je ~o drago, ~a smola, sa-kramentlrati -am, sakramentiranje -a s sakrilen -Ina -o [-In-J posvečen, bogoslužen 1. ~o pravo, —^a umetnost, 2. med. križničen; sakralnopriven -vna -o sakririj -a m prostor za odlaganje neuporabnih blagoslovljenih reči sakrilégij -a m in sakrilég -a m božji rop, bogoskrunstvo, sakrilčgičen -čna -o božje-ropen, bogoskrunski sakrosinkten -tna -o posvečen, nedotakljiv, sakrosinktnost -i ž saksofon -a m [glasbilo], saksofônski -a -o, saksofonist -a m Saksonci -ev m mn. [narod], saksônski -a -o, Saksônsko -ega s, na ~em; gl. tudi Saši saiabôlskl -a -o [-Is-]: ~i otroci, salabôlt [-It] medm.: ~ nazaj medm. 762 sim wUim -e ž: ogrska, pasja salàmar -ja m, salâmarica -e ž whmfadff -dra m lit. močerad Sahiniiilra -e i kr. i., salamànSki -a -o, Salatnânian -a m, Salamànianka -e i sabuiéaski -a -o: ~i paglavec, ti prikazen ~a, imaš ~o sreCo, salamènt medm. SAIaiiiis in Salamina -e ž: bitka pri «-i, salaminski -a -o: ~ti bitka MriaiBtr(J)a -e ž razsoi wlangiM -e i zool. 'tai&tii-e ž solata séMo -a m prebitek, ostanek, saldirati -am sklepati, skleniti račun, poravnati, plačati, saldlranje -a s; saldlran -a -o: ~ račun plačan; saldakônti -ja m knjiga tekočih računov, saldakontist -a m, saldakontistka -e ž, saldakontirati -am >[-U-] Salézij -a m os. i., SaléSki -ega m: Frančišek salezijânec -nca m, salezijânski -a-o: ~i red, —a vzgoja saUcOH/y-a m, salicilov -a -o: ~o mazilo, salicilen -Ina -o [-In-J : —a kislina silmiak -a m, sâlmiakov -a -o: ^ cvet, sàlmiakovec -vca m >[-lm-] Mlmin -a m zool. \riba\, salmonld -a m, salmoniden -dna -o: ~i ribniki >[-lm-] stUo -a s, sâlast -a -o, sâlar -ja m trgovec s salom, sâlovec -vca m smukec, sâlovka -e f biol. \celica\ Salôma -e i Herodiadina hči, Salômin -a -o : ~ples Sélomon -a m os. i., Sâlomonov -a -o: ~a modrost, ~i otoki, Salomonov pečat bot., salomônski -a -o: —a sodba saI6ii -a m velika, sprejemna soba, dvorana: modni, brivski literarni sal6nček -čka m, salônski -a -o: '-»a suknja, lev, ~i voz, salônstvo -a s, salônarji -jev m mn. \ženski čevlji] salonit -a m: streha je krita s ~om, saloniten -tna -o : ~e plošče salôpen -pna -o nemaren, zanikrn, ohlapen sélto -a [-It-] m Sp. skok: odskočil je z imenitnim ~om Saliistius -tia m in Salûst -a m \rim. zgodovinar], Salùstov -a -o: ~i spisi salutirati -am po vojaško pozdraviti, sa- lutiranje -a s, salut -a m sâlva -e [-Iv-] i pozdrav s streljanjem, skupno streljanje: sprožiti, izstreliti ~o, ~ smeha Salvador -a m ]republika v Srednji Ameriki], v ~u, Salvadôrci -ev m mn., salvadôrski -a-o >[-lv-] sahnuzân -a [-h-] m ]zdravilo] Salzborg [sàlcburg] -a m ("Solnograd), v ~u, sâizburSki -a -o, SâlzburSka -e ž, v Silzburško -ega s, na em, Salzburlàn -âna m, Salzburžanka -e ž Sâm -a m os. i. Samuel: striček ~ hum. severni Američan sâm -a -o ned. z., dv. sâma -i in samâ -é, mn. sâmi -e -a in sami -é: en ~ človek, ~ kakor kamen na cesti; čisto ~ samcat na svetu; —a sem domâ; tukaj sva sâma ali samâ; človeku ni dobro biti ~emu; kakor že beseda ~a pove; ne puščaj otrôk sâmih; hiša stoji na ~em, saj to so ~i otroci, ob ~i vodi ne zdržiš dolgo, ~a kost in koža ga je, v ~i srajci, iz ~e trme je to naredil, od ~e jeze ga je zadela kap, ~a poštenost ga je, se mu kar —^o smeje; kadar sam poudarja osebo ali stvar, ima prilastno obliko, navadno s poudarkom rut osnovi, in stoji pred samostalnikom ali za njim: od ~ega začetka je tam, — mojster ali mojster — se je zavzel zanj, segel je po —^i kroni ali kroni ~i celo po kroni, nič manj ko po kroni; ~ bognasvâruj, ~ bog si ga védi, na ~em kraju, — osebno; — ne vem, kaj bi; saj ~a praviš tako, ~ se je obsodil; ti ~ si kriv, mene ~ega je iskal prav, osebno mene, z njo samo sem govoril, on le ~ sebe išče; ~a sebe je vesela, ~ sebe zaničuje; uničuje — sebe, vsak ima ~ sebe najrajši, drugim je pomagal, ~ sebi ne more; vsak je — sebi najbližji; ne laži — sebi, — v sebi sem se smejal, ~ nad seboj osupne, ~ pri sebi misli, ~ vase zaljubljen, ~ s seboj zadovoljen, se pogovarja — s seboj; rana se zaceli ~a od sebe, vrata so se —a od sebe odprla, to je naredil — od sebe, —o ob sebi ali po sebi se razume, to ni ~o ob sebi, stvar je —a na sebi dobra, ni ~ pri sebi, pogovorimo se ^^i med seboj, živi ~ zase; govori ~ zase, hiša stoji ~a zase stran od drugih; po rabi pred samostalnikom se sklanja ludi sam v zvezi s povratno osebnim zaimkom: prepuščeni ~isebi ali ~im sebi, prepustili so ga ~emu sebi. smili se sebi ali ~emu sebi, premagaj 763 aunojM ~ega sebe; strah, sram ga je ~ega sebe ali pred ~im seboj; zmaga nad ~im seboj, zaupanje v ~ega sebe ali v sebe ~ega; ne smemo pa uporabljati sam za izražanje časovne ali Icrajevne neposrednosti: bitka se je začela pred °~o zoro tik pred zoro; ves čas je tekel, pred vrati °—^imi se je ustavil Sele pred vrati, tik pred vrati; sam v zvezi s povratnim svojilnim zaimkom: svoj 1. neodvisen: vaščani so bili svoji svobodniki, 2. svojeglav, samosvoj, trmast : fant je preveč ~ svoj Samarija -e i kr. i., v samarijski -a -o: ~e ulice, Samarijan -a m \prebivavec\, Samarijànka -e ž \prebivavka\ ; samaritàn -a m, samaritànka -e ž kdor daje prvo pomoč, samaritânski -a -o: ~a služba, samaritânstvo -a s auntM -e ž \brazilski ples\ simcat -a -o: sam ~ in ~ sam, samčast -a -o: —^i kozolec sémec -mca m 1. neoženjen moški, 2. ~ pri živalih, 3. voz z eno vprego, 4. nevezan kozolec, 5. trnek z eno ostjo, 6. majhen splav, samčč -éta m in s, simček -čka m 1. mlad samec, 2. enovprežni voz, sdmčič -ami. edini otrok, 2. edini mladič, samčevski -a -o: —a sobica, samski -a -o: ~i stan, ~a soba, ~i davek, samica -e f 1. neomožena ženska, 2. — pri živalih, 3. žaga z enim rezilom, 4. celica (posebno v zaporu), samičica -e ž, samička -e ž, sàmka -e ž, samičji -a -e, sàmstvo -a s, samščina -e ž; sàmSi pris!.: — sam popolnoma sam saméti -im, samèl -éla -o: ulice samijo, ko jih ljudje zapuščajo; samévati -am biti zase, živeti stran od drugih, samé-vaiye -a s; sâmiti -im ločiti, izolirati, sàmljenje -a s, samilo -a s izoUitor, samllen -Ina -o [-In-J sami^ -e ž samota: sit sem ~e, hiša v ~i ali na ~i, sâmina -e ž in samina -e ž kmetija na samem, pustota simlcrat prisl.: enkrat ~ Sanmiti -ov m mn. \staroitalsko ljudstvo], samnitski -a -o, Sâmnium -ia m Simo -a m os. i., Sâmov -a -o: ~a država samô prisi.: ~ plevel raste tu, ~ kruha nima, ~ z njo govori, — pet dni, ~ toliko, tukaj. ~ danes, ~ takô, ~ zato: ~ pije. nič ne jé; ~ pojdi! ~ da ne bi bilo dežja I ~ da ga vidim. že mi je laže pri srcu; ne ~ ti, tudi on lahko pride; ne ---amp^ tudi; pridem, ~ če bo lepo vreme; pridem če bo lepo; povon, ~ glg, da ne boš hud vendar; dam, ~ goije ti, če si me nalagal; povedal bom, ~ tebi né; vsem bom povedal, ~ tebi ne; ~ pridi mi, ti jih bom že napovedal Samoa -e i \otočje v Tihem oceanuj, Samoànec -nca m, samoànski -a -o: Samoanski otoki samobiten -tna -o, samobitnost -i ž samod^cn -jna -o avtomatičen: ~o živčevje, samodéjnost -i ž, samodéjnik -a m avtomat samodisciplina -e ž °samodopad£ttje -a s zadovoljnost s samim seboj, samovšečnost, samozadovoljnost samodiig -a -o: ~a ženska noseča samodržec -žca m, samodfžčev -a -o, samo-dfžen -žna -o, samodfštvo -a .c; samo-drždvje -a s: rusko carsko ~ absolutizem samogiben -bna -o avtomatičen, samo- gibnost -i ž samogUsnik -a m, samoglasniški -a -o : ~a posebnost, samoglâsen -sna -o, samoglasnost -i ž samoglàv -âva -o, samoglâvec -vca m, samoglavka -e ž, samoglàvost -i i, samoglàven -vna -o, samoglavnež -a m, samoglavnica -e ž, samoglâvnost -i ž, samoglàviti -im samogolt -a m, samogôlten -tna -o, samo-gôltec -tca m = samogčitnež -a m = samogôltnik -a m, samogôltnica -e ž, samogoltnost -i ž >[-yt-] samogovor -a m monolog: Župančičevi Samogovori samobédec -dca m: ~ v planinah, samo-hôdka -e ž samobAten -tna -o: ~ gib, —o gibanje refleksno samobvàla -e ž lastna hvala, hvala samega sebe samoindukcija -e ž, samoindukcijski -a -o: ~i aparat samoiniciativa -e ž svoja, ne tuja pobuda, iniciativnost, samoiniciativen -vna -o: ~o kaj narediti samoizobtézba -e ž, samoizobraževdnje -a s, samoizobraževalen -Ina -o [-in-J: ~o delo samojèd -éda m in samojéda -e ž bot., samojéja -e i bot. suhimi 764 samospir Samojédi -ov m mn. \uraloaltajski narodi, satnojédski -a -o saiiiok«nica-er-/n-;i samokrès -ésa m, samokiésen -sna -o: ~a cev samokritika -e ž avtokritika, samokritičen -čna -o, samokritičnost -i f samolâsten -tna -o: ~a opraSitev, ~o ravnanje samolit -^ta -o: preproga «^a samoljuben -bna -o, samoljùbnei -a m, samoljùbje -a s samomdr -ôia m: napraviti poskuSeni samomorivec -vca m, samomorivka -e ž, samomorivski -a -o: '--a obsedenost, samomorilen -Ina -o [-In-] samomučilen -Ina -o [-In-]: ~a narava samoném^ki -a -o: ~e Jolske knjige, —e šole, ~i besednjak samonikel [-ay] -kla -o samorasel, izviren samonèg -ôga -o, samonôg -a m samoobdolžitev -tve [-i/ž-] i obdoižitev samega sebe samoobnAvljanje -a s, samoobnavljàlen -Ina -o [-In-] aamooboževAnjc -a s oboževanje samega sebe, samooboževšlen -Ina -o [-in-] samoobrimba -e ž, samoobràmben -bna -o: ~o dejanje samoobsében -bna -o: —i nasledki samoobsddba -e ž obsodita samega sebe samoobtdiba -e i obtožba samega sebe, samoobtoževšnje -a s obtoževanje samega sebe: ~ pred sodiščem samoobviàdanje -a s oblast nad samim seboj, samoobvladovânje -a s samoodl6čba -e i: ~ narodov samoodpôved -i ž odpoved samemu sebi samoodsében -bna -o : ~i tur, ~a odločitev, ~o puščanje krvi samoohranitev -tve ž, samoobranltven -a -o [-tvan-]: —i nagon aainoôk -a m: morski ~ zool. \rak\ samoôljnlk -a m, samoôljen -Ijna -o: naprave samooplôdba -e ž = samooploditev -tve ž, samooplojevànje -a s samooprašitev -tve ž samooskrba -e ž, samooskfben -bna -o, samooskrbovànje -a s, samooskrbo-vânec-nca m samopAdnica -e ž \ključavnica\ samopaš -aša -e = samopAšen -Sna -o: ~i graščaki, samopAšnež -a m = samo- pAšnik -a m, samopAšnica -e ž, samo-pAšnost -i ž samopArka -e i bot. samopomoč -i in -i ž samopostréiba -e ž: restavracija, trgovina s ~o, samopostrčžen -žna -o: ~a trgovina = samopostrAžnica -e f samopoveličevAnje -a s povelUevarge samega sebe, samopoveličevAlen -Ina -o [-In-] samopozAbn -e ž pozaba samega sebe, nesebičnost, samopozaben -bna -o nesebičen: ~a ljubezen, ~o delo samopremagovAnje -a s premagovanje samega sel>e samoprepričevAnje -a s samopreskAa -e ž samopresAja -e ž presoja, ocena samega sebe samoprevAra -e ž prevara samega sebe, varanje samega sebe samopriden -dna -o sebičen, samopridnost -i ž sebičnost, samopridnež -a m, samo-pridnica -e ž samoprodAja -e ž monopol, samoprodajen -jna -o: ~o blago samorAsel [-say] -sla -o divje, prosto rastoč, izviren: ~ hmelj, ~a šiba, samorAšč -a -e: ~ krompir, samorâslost -i ž, samorAst -i ž, samorAstaik -a m, samo-rAsmica -e ž, samorAstniški -a -o, samorAstništvo -a s samorAden -dna -o I. divje rastoč, necepljen: —a trta, 2. naraven, naravno čist: ~o zlato, samorôdnik -ami. oreh 2. min. samorodna ruda, samorôdnica -e ž: trta samorôdnost -i ž samorèg -ôga -o, samorôg -ami. mitična žival, 2. zool. kit, samor0žec -žca m samorAk -ôka -o, samorôkec -kca m SAmos -a m \otok v Egejskem morju], sAmoški -a -o, SamošAn -âna m samosAvec -vca m: krompir samo-sevček -čka m, samosévka -e ž, samo-sAven -vna -o, samosévski -a -o samosilnik -a [-In-] m despot, tiran, samo- silen -Ina -o [-In-], samosilje -a s samoskiûmlM -e ž, samoskrOnstvo -a s, samoskrunivec -vca m, samoskrunlvka -e ž, samoskrùnski -a -o samoslovAnec -nca m, samoslovénski -a -o: ~i napisi, ~i besednjak, ~a politika, samoslovAnstvo -a s samosAjen -jna -o samospèv -Ava m solo: — za tenor, samo-spéven -vna -o MBtaspoštovAiije 765 SteMMI samospoštorinje -a s spoStovanje samega sebe, samospoštljiv -a -o samosproiiTcc -vca m fot., samosprožilen -Im-o f-ln-J: ~apast samosrijîen -čna -o, samosràjteik -a m, samosrdjčnica -e ž, samosrajteež -a m samostâlnik -a m slov., samostilniški -a -o: -—e oblike >[-yn-] samostin -a m: iti v ~ med menihe, nime, samostânec -nca m, samostànka -e ž, samostânski -a -o samostôjen -jna -o: ~ človek, ~a obrt, samostojnost -i i: kaže veliko samo-st0jnež -a m samdstra -e f past za polhe = samôstrina -e f = samostrélina -e ž, samôstrel f-eyj -a m lok, samostra, samostrilec -Ica [-le-] m samosvoj -ôja -e sam svoj, samostojen, izviren, poseben, svojeglav: ~ narod. —a umetnost, ~ star samec, samosvô-jost -i ž samošen -šna -o in samošnji -a -e sam, osamljen: ~a kmetija samôta -e f: hiša na ~ah, živi v ~i, samoten -tna -o: —a kmetija, ~ človek, samôtnost -i ž, samdmež -a m, samôtnik -a m, samôtnica -e i: sani ~e samo-težnice, samotnjak -a m \človek, skala] samotir -ja m: človek véliki —, mali ~ \melulj\, samotârec -rca m: rak samotàrka -e ž, samotarski -a -o, samotarstvo -a s, samotariti -im, samo-tàrjenje -a s samotéëen -čna -o: ~ sok priteče sam, brez stiskanja, med je samotôk -ôka m mošt\ sam6tež prisl.: ~ voziti brez vprege, — delati brez pomoči drugih, sam0tež -a m ročna kolca, sam0težen -žna -o: ~ voz, ~e sani, samotežnica -e ž samo-kolnica, mn. sam0težnice sani, samo-težnik -a m Samotràka -e ž \otok v Egejskem morju], samotraški -a -o samotrétji -a -e tretji poleg dveh samotrpinčenje -a s trpinčenje, mučenje samega sebe samotržec -žca m, samot^ki -a -o monopolen, samotfštvo -a s samoAk -a m, samouka -e ž, samouk -a -o: ~o raziskovanje, samoiištvo -a s samouméven -vna -o sam po sebi umeven, samoumévnost -i ž samouprava -e f avtonomija, samoupr&ven -vna -o: ~i urad, samoupravnost -i i, samoupravljanje -a s: družbeno, delavsko ~ samovir -0)a m, samovdrček -čka m samovdti -iijem, samovdl -dla -o, samovdqje -a j: po cele dneve saimuje samoveličje -a s poveličevanje samega sebe, megalomanija, samoveličen -čna -o grandomanski samovčznica -e ž \kravata\ samovUda -e i diktatura, samovladdr -ja m, samovladdrski -a -o, samovlddje -a s samovnjdk -a m samotnjak, (eratlčtui) skala na samem samov6lja -e f, samovdljen -jjna -o, sa-movdljnost -i ž, samovdljnež -a m, samovdljnica -e ž samovrdtec -tca m bot. samovSičcn -čna -o, samovšečnost -i f, samovšččnež -a m, samovSččnik -a m samovzgbja -e ž vzgoja samega sebe, samovzgdjen -jna -o: ~i vplivi samovžig -a m: stroj na samovžigdlnik -a [-Ifn-] m samozadosten -tna -o, samozaddstnost -i i, samozaddščanje -a s samozadoviljen -Ijna -o zadovoljen sam s seboj: ~ značaj, ~o dejanje, samozadovoljnost -i i, samozadovoljevdnje -a s: spolno samozaganjdlnik -a [-yn-] m avt. saniozal6žiM -e ž: knjiga je izšla v ~i, samozaložnik -a m samozapiren -ma -o: ~a vrata, samo- zapimik -a m samozatajevdnje -a s zatajevanje samega sebe, samozatdja -e ž, samozatajevdlen -Ina -o [-In-J, samozatajevdvec -vca m, samozatajevdvka -e i samozaiipanje -a s zaupanje vase samozavest -i f zavest samega sebe, gotovost, ponos, samozavesten -tna -o: ~o vedenje, samozavčstnež -a m samozazndva -e ž fil., samozazndvanje -a s samozndk -a m okrajSava v stenogrtrfiji, glasbi samozvdnec -nca m uzurpator, kdor si sam prilasti oblast, samozvdnčev -a -o, samozvanka -e ž, samozvdnkin -a -o, samozvanski -a -o, samozvdnstvo -a s samoživ -a -o, samoživ -a m, samoživost -i i Sdmson -a m \judovski junak], Sdmsonov -a -o: moč, samsonski -a -o: ~a moč Sinmel 766 saper Simnel [-el] -a m os. i., Sämuelov -a -o samtei -a m \puščavski veter], samümski -a-o: ~i pesek samorij -a m japonski plemič, vojak, samuräjski -a -o suMJa -e i ozdravitev, rešitev, ureditev, popravilo -. ~ denarnega zavoda, gospo-düska, moralna sanacijski -a -o, sanirati -am, saniranje -a j: ~ gospodarstvo, ~ razmere; sanitären -ma -o zdravstven: ~a inšpekcija, ~e naprave; sanitärije sanitärij i mn. higienske naprave v stavbi, sanitčta -e ž zdravstvena služba, sanitčten -taa -o; ~i uslužbenci, ~i material, sanitdjec -jca m, sanitžjka -e ž, sanitčjski -a -o saoatMj -a m zdravilišče, sanatörijski -a -o: ~o zdravljenje Sancbo Pansa[sančopansa7 -a-a in -A-e m dan Kihotov oproda, Sanchev -a -o Sand = George Sandova [ždrž sändova] ž I franc. pisateljica]: romani ~ ~e; sändovka -e ž povest, podlistek, zgodba po zgledu Sandove sandal/"-a/; -a m \tropično drevo\, sändalov -a-o: ~ les = sandalovina -e ž i!.in«ma -e ž, nav. mn. sandäle -äl [-äl], sandälen -Ina -o [-In-]: ~i jermen sandoUa -a m plitev čolniček za enega, sandolinček -čka m San Domingo San -a m \mesto in republika], sandominški -a -o Sdndžak -a m \p(d(rajina\, sändžaški -a -o: '-a vojaška enota San Francisco [san fransisko] San Fran- cisca m \ameriško mesto], v ~ ~u sangrfnik -a m vročekrvnež, sangviničen -čna -o, sangviničnost -i i sani -I ž mn., saninec -nca m za sani pripraven sneg, gaz za sani = sančnec -nca m, sanica -e ž krivina za sani = sanišče -a s, sänke sänk ž mn., sänkati -am se, sänkanje -a s, sankäč -a m = sänkar -ja m, sankšški -a -o: ~e tekme, sankališče -a s sanitefa -e ž gl. sanacija sänja -e ž lit., nav. mn. sänje sänj: imeti čudne, hude, puste ~e, prazne ~e, v '~ah kaj videti, ~e so se izpolnile, verjame v ~e, to mi še v ~ah ne pride na misel, sänjski -a -o: —e bukve, ~i svet, ~a prikazen sänjati -am, sänjal -a -o in -äla -o, sänjanje -a s: ~ hude sanje, — z odprtimi očmi, še sanja se mi ne o tem, nekaj se mi sanja dozdeva, svila; sànjan -a -o: ~ svet; sanjariti -im, sanjârjenje -a s, sanjarija -e ž sanjàv -àva -o: ~o gleda, v daljavi, sanjàvost -i ž, sanjàvec -vca m, sanjàvka -e i, sanjàë -a m fantast = sanjàr -ja m, sanjàlo -a s znč., sanjàrka -e i, sanjâSki -a -o = sanjàrski -a -o, sa-njàStvo -A s = sanjàrstvo -a s sànkdja -e ž potrdilo, potrditev, poroštvo, zagotovilo, mn. sànkcije -ij ž prisilni pripomočki, zavarovanje zakona, kazen za kršitev: kazenske '-e; sankcionirati -am uzakoniti, potrditi, sankcioniranje -a j: ~ postopek sanktoàrij -a m najsvetejši del svetišča, sànktus -a m Itg. : do ~a sansidlét -a m privrženec skrajnih prevrat-nežev v franc. revoluciji, sanskilôtski -a -o, sanskilôtstvo -a s sansicrt -a m, sanskriski -a -o: jezik sanskrt San Stéfano San Stéfana m kr. i., sansté-fanski -a -o: ~i mir Santa Fé Santa Féja m kr. i.: iz--^ja, industrija v ~ ~ju Santiago de Chile [santjàgo de čile] Santi-aga de Chile m čilska prestolnica; Santiago de Compostela [santjàgo de kompostéla] Santiaga de Compostela m ]špan. mesto], Santiago de Cuba Santiaga de Cuta m santonin -a m ]zdravilo zoper gliste] Séntos -a m ]mesto v Braziliji], sàntoSki -a -o, sàntos -a m: kava — Saôna [sôna] -e ž ]franc, reka], saônski -a -o: —i bregovi Sàp -a m kr. i., iz ~a, v ~u, Sapljàni -ov m mn., sapljànski -a -o sàpa -e Ž: južna — vleče; mrzla, hladna ~ potege, vsaka ~ te podere, srečna ~ vas je pripeljala; zapihala je čisto druga ima težko, kratko ~o dih; — me daje, ~ (mi) pojema, zastane (od začudenja), ~o mi je vzelo, ~o zapreti komu usta zamašiti, jezik zavezati; ~e ali ~o zajeti, iti po ~o, ~e mu zmanjkuje, biti ob ~o, brez ~e prihiteti, ne dà mi do ~e, ne pride do ~e, vse v eni ~i povedati vse hkrati, s pridržano ~o, sâpica -e ž vetrc sapêr -ja m voi., saf)êrski -a -o: ~i oddelek SAnfo 767 SAvUe Sâpfo -pfe f, Sâpfin -a -o: ~c pesmi, sapfičen -čna -o: ~a kitica sapiti -i: sapi me, sapilo me je sapljéti -àm, sapljàj -àjte! sapijàl -àla -o, sapljânje -a s: vetrc^saplja sàpnik -ami. anat., 2. odduSnik, 3. ~ v orglah, sapnica -e i: sapnik se deli v vnetje sapnic saprabolt [-ItJ medm., saprabôlski -a -o [-Is-], sapralôt medm., sapramènt medm., sapraménski -a -o: ~i paglavec, sapra-miš medm. saprofit -a m gniloživka, nav. mn. saprofiti -ov \nižji organizmi] Sâra -e ž os. i., Sàrin -a -o sarabénda -e ž {starošpanski ples in glasba] Saracéni-ovmmn. |/lraftc/|,saracénski -a -o sarafàn -a m ]ruska ženska halja] Sàrajevo -a s kr. /'., sàrajevski -a -o, Sàra- jevčan -a m, Sàrajevcanka -e i sarànèa -e ž zool. ]kobilica] : ~ selivka, puščavska ~ SMe Sàrd 2 mn. ]antično mesto v Mali Aziji], sàrdski -a -o sardéla -e ž ]riba], sardélji -a -e: —e ikre, sardélen -Ina -o f-In-] : ~a pasta, omaka, sardélica -e ž, sardélar -ja m ]ribiâ] sardina -e ž ]riba] : stisnjeni so kakor ~e V škatli, sardinji -a -e Sardinija -e ž ]otok], Sardinec -nca m, Sardïnka -e ž, sardinski -a -o sard0ničen -čna -o krčevit = sardônski -a -o: —^i smeh med. režanje zaradi krča sardôniks -a m ]drag kamen] sargàsa -c ž: alga sargaški -a -o: Sargaško morje sâri -ja m ]oblačilo] sarkàzem -zma m oster zasmeh, sarkastičen -čna -o, sarkàst -a m sarkofàg -a m kamnitna rakev sarkôm -a m med. huda, smrtna bula sàrma -e ž ]srbska jed] Sarmàti -ov m mn. ]staro ljudstvo nad Črnim morjem], Sarmàtsko -ega s, sar-màtski -a -o Sartre [sàrtr] -ra m ]franc. filozof in pisatelj], Sartrov -a -o, sàrtrovski -a -o, sàrtrovec -vca m Sàsi -ov m nm. ]nemško pleme , saški -a -o. Saško -ega s, na ~em. Saška -e ž, v ~i, saščina -e f ; gl. tudi Saksonci SAša -a in -e m os. i. Aleksander, Sašev -a -o, Saša -e ž os. i., SàSin -a -o, Sašek -ška m, Saškov -a -o, Sàska -e 2, Saškin -a -o sAt -a in -u m, mn. sat6vi -6v in sAti -ov, satje -a s in satje -A s, satčvje -a s, satek -tka m, sdtnica -e ž osrednja stena sata, satnik -a m = satovnjak -a m okvir za sat: panj s premičnimi ~i, satovnica -e i zool. ]žaba], sAtast -a -o: — vzorec, ~a kost sAtan -a m, sAtanov -a -o, satanski -a -o: ~o početje, satanček -čka m, satanka -e 2, satanizem -zma m, satanist -a m satelit -a m 1. zvezda spremljevavka: umetni —, 2. telesni stražnik, 3. zvest zaveznik, priprežnik, pomagač, satelitski -a -o: ~e države sAtemski -a -o: ~i jeziki saten -a m na pol svilena tkanina, satenast -a -o: ~a obleka, satinirati -am zlikati, ugladiti, satiniranje -a s; satiniran -a -o: ~ papir sAtir -a m gr. mit., satirski -a -o: ~a igra satira -e 2 1. zbadljiva šala ali šaljiva bodica, 2. vrsta poučnega pesništva, 3. za-bavljica: ~ zoper koga, — na domače razmere, satiričen -čna -o zbadljivo zasmehljiv: ~a pesnitev, satiričnost -i ž, satirik -a m satisfAkcija -e ž zadoščenje, zadostitev satrAp -a m namestnik staroperzijskih vladarjev, samovoljen mogotec, satrapija -e ž, satrApski -a -o saturirad -am nasititi, zadovoljiti, sa-turiranost -i 2 ->• nasičenje, nasičenost Saturn -a m ]planet], Satiimov -a-o: ~ kolobar, Satumus -na m ]starorimski bog], satiimovski -a -o: —i obrazi satumijski -a -o: ~i verz; satumaiije -ij ž mn. ]prazniki], satumizem -zma m zastrupljenje s svincem Saud -a m ]arabski vladar], Satidov -a -o: ~a Arabija, saOdski -a -o SAva -e 2 1. reka: v ~i se kopati, iti na ~o, v ~o vodo nositi, 2. kraj: na savski -a -o: ~i breg, -—a postaja; Savica -e ž, saviški -a -o savana -e ž travnata stepa v tropskih krajih, savanski -a -o SAvel f-»l] -vla m os. i., SAvlov -a -o, savelski -a -o [-val-J Savinja -e ž ]reka], savinjski -a -o: —i splavarji. Savinjska dolina. Savinjske planine, Savinjčan -a m, Savinjčanka -e f; savinjčan -a m \vlak, avtobus] SAvlje Savelj i mn. kr. i., v ~ali, saveljski -a -o, Saveljčani -ov m mn. >[-valJ- 768 sMati sàvna -e i finska kopel v vročem zraku ali pari Savôja -C f, v ~i, Savôj^o -ega s, na ~ein, savôjski -a -o, Savôjec -jca m, Savôjka -ef aMBa-cžzool. \divjagos\ sivta -e ž požrešnost, savtâti -âm naglo, hlastno jesti, savtàj -âjtel savtàl -âla -o, savtânje -a s, savtâlo -a s kdor savta, savtàv -âva -o; sâvtniti -nem scâti $£(jem in ščim, ščij -te! scâl -a -o, scânje -a s: proti buiji ~ vulg. upirati se brez koristi, krvavo scâlnica -e [-vn-] î = scanlna -e f = scalina -e i, scâlniëen -čna -o l-un-], scâlo -a m \organ\, scâlen -Ina -o~a kislina scediti -im gl. cediti, scédil -ila -o : ~ mleko, ~ se od hina\^ine, scédek -dka m, scéjati -am: kaplje se scejajo na tla; tudi izcediti scefedrâti -âm gl. cefedrati: ~ knjigo scefrâd -âm gl. cefrati: ~ obleko, Icnjigo, platno scéla prisl. izcela, s celega-, obleka roko ~ ste^iti, ~ kaj požreti, ~ se obrniti, ~ izginiti ; scéloma prisl.-. ~ se zasukati sceliti in scéliti -im ozdraviti gl. celiti: rana se sceli; tudi izceliti scéna -e i oder, prizorišče, prizor: za ~o za odrom, pri odprti ~i, postaviti ~o, množična napravila mu je ~o, scénski -a -o = scéniCen -čna -o: ~i okvir, ~a glasba; scenerija -c t prizorišče, scenâri) -a m: filmski scenâ-rijslci -a -o: ~o izdelana postava, scenarist -a m, scenogrâf -a m slikar gledaliških prizoriSč, scenografija -e i, scenogrâfski -a -o seepiti in scépiti -im gl. cepiti: <-' polena sdieffEando [skercdndoj prisl. glas. Šaljivo, scherzando -a m \skhdba\; scherzoso [skercàzo] prisl. glas. Šaljivo, scherzoso -a m \skhdba\ -, scherzo -a [skêrco] m glas.: od '-a naprej Schiller [Siler] -ja m \nem. dramatik], Schilleijev -a -o: —e drame, schillerski -a -o: patos Schopenhauer [Sôpsnhayer] -ja m \nem. filozofi, Schopenhauerjev -a -o, schopen-hauer(jev)ski -a -o, schopenhaueijànski -a -o, schopenhauerjânec -nca m scientizem -zma m \nazor\, scientfst -a m, scientfstičen -čna -o Sdia -e ž Skila scimid -im se pognati kali: seme, zrnje se scimi; scfmljen -a -o: repa jé ~a, zrnje je ~o; scimek -mka m; tudi izcimiti se Sciirfo -ôna m rim. os. i., Scipiônov -a -o, scipiônski -a -o Scit -a m Skit scmériti -rim, scmârjen -a-o: ~ kaj za večeijo, ~ se v lasmi masti sanériti -im se : otrok se scmeri, vreme se je scmerilo Scott[skàtJ -a m: Walter ~ \angl.pisatelji, Scottov -a -o: ~i romani, scottovski -a-o: ~a pripoved ščurkoma prisl. : voda, kri teče ~ scurljàti -àm gl. curljati : voda scurfja skozi prste scvetéd -im gl. cveteti: češnja scveti, scvetéle rože, scvestl -tèm gl. cvesti: češnja scvete; scvitati -am scvréti scvrèm, scvri -ite! scvfl -a -o, scvft -a -o : mast se scvre, scvirek -rka m ; vendar izcvreti scTflmiti -nem se : list se scvrkne od vročine ; scvfknjen -a -o: ~ list sfrknjen, scvflcati -am se scrriéti -im scvrknitl se = scvfliti -im se, scvf Ijen -a -o sčijmati -am se zavedeti se, opomoči se, znajti se, domisliti se: sčajmaj se vendar in vstani! sialiâti in sCâkati -am gL čakati: zlepa te ni sčakali so se pred hišo, sCakovâti -lijem se, siakovàl -àla -o, sCakovànje -a s: ljudje se tu sčakujejo, sčakovali-šče -a j: ~ pri lovu, divjačini sčAsom prisl. s časom = sCàsoma' prist, polagoma, počasi, kdaj: ~ se že unese, ~ bo še kaj iz njega sčečkdti -àm gL čečkati, sčečkdn -a -o >[SČ3Č-] s£emériti -im se [-č»m-]: nebo se sčemeri sčenčiti -àm gL čenčati: koliko neumnosti je sčenčal načenčal, spleteničil; vendar izčenčati sčeniti sččnem se, sčeni -ite se! sCênil -ila -o, sCénjen -a -o sčesiti sččšem gL česati, sCesàn -a -o: ~ prah z glave; vendar izčesati sčista prisl. sčistiti -im: ~ obleko, želodec; kri, vino se sčisti; tudi izčistiti sčftati -am: ~ papir; tudi izčrtati scvekâti 769 sčvekati -âm načvekali gl. čvekati; vendar izčvekati se povratni osebni zaimek brez imenoval-nika: 2. sebe — se, 3. sêbi — si, 4. sêbe — se, 5. o sêbi, 6. s seboj in s sabo; (D rabimo ga za vse osebe, ite vila in spole, kadar se osebni zaimek nanaša alipovrača na osebek istega stavka: vsak ti^jprej sebe vidi, jaz sêbe, ti sêbe; tako tudi ona le sêbi streže, kakor strežejo sêbi vse njene sestre ; je le senca prejšnjega sêbe, ne dâ do sêbe, je vsa iz sêbe, je grdo (samo) na sêbi, se razume ob sêbi, kar sâmo od sêbe se mi poceja v pero; v tem smo si vsi edini; stoji tudi za nedoločnikom, ki ima drug osebek kakor določni glagol, kadar raba ni dvoumna: ukazal ga je prii»ljati prédse ukazal je, da ga pripeljejo predenj; prepovedal jim je govoriti o sêbi pa ima dvojen pomena da bi govorili o njem in da bi govorili o sebi; učil gaje spoštovanja do sêbe-»- da spoštuje sebe ali njega (kakršen je pač pomen); (f» zaradi povratnega pomena nam rabi se: a) za izražanje medija (povratnega načirui) : umivam ga — umivam se, urezal jo je — urezal se je, skrivale so jih — skrivale so se, tepeta ju — tepeta se; za nekaterimi povratnimi zvezami stavimo imenovalnik (upravičen po zgodovini in narečjih in knjigi) ali tožilnik (novejši čas bolj v navadi) : dela se bolan ali bolnega, naredil se je neumen ali neumnega; po tujih vplivih se včasih napačno rabijo nekateri prehodni glagoli kot neprehodni namesto s povratnim se: nagibal se je na nasprotno stran (°nagibal je), tedaj se začne doba nasilja (°začne); b) za izražanje trpnega načina v 3. os., zlasti pri nedovršnikih brez trpnega deležnika: (krompir) kopljejo — se kôplje, (cesto) delajo — se dela, (drva) so nakladali — so se nakladala ; pasiv nam pove predvsem, kaj s kom jè, ne glede na povzročitelja; zato ga pišemo le po tujem vplivu; od vseh odborov so se pošiljali dopisi vsi odbori so pošiljali dopise; c) za brezosebno izražanje (3. os. edn.), kadar se hočemo omejiti samo na glagolsko dejanje ( osebek ni določen) : veliko se zida, dela, bere, piše, tiska, govori; vzame se že, a vrne se težko; slabo se vidi; lepo se otje, pleve, Sloveutki prsTiipis — 49 kosi; prijetno se hodi, sedi, leži, spi, počiva; poleg takih ljudskih izrazov s se prihajajo v rabo drugi, le na videz brezosebni (osebek je znan): vabi se, razglaša se, naroča se, naznanja se, "naproša se vabimo ali vabijo, razglašamo aH razglašajo, naročamo ali naročajo, naznanjamo aH naznanjajo, prosimo aH prosijo; laki izrazi so brezosebni, načina ne čutimo izrazito, a niso aktivni; zato tudi ne smemo po tujih vplivih postavljati v take zveze tožil-niškega predmeta namesto osebka: vsak dan se sliši kaka novica ("kako novico*), sprejemajo se novi naročniki ("sprejema se nove naročnike); v službo se sprejme takoj (°se ga, "sejo sprejme); č) nekateri glagoli se rabijo zmeraj s povratnim se, to so stalni povratni glagoH; po obliki so torej medialni (povratni), po pomenu pa aktivni; bati se, čuditi se, kesati se, ozirati se, prepirati se, najesti se, smejati se, načakati se, naveličati se; pri takih glagolih ni mogoča ne pasivna ne brezosebna raba; "balo se je, "oziralo se je, "čudilo se je bilo se je bati, ozirati se je, čuditi se je; pri teh glagolih v sedanjem deležniku praviloma ne izpuščamo se: boječ se je gledal; smejoč se je rekel; čudeč se ni mogel do besede; s tresočo se roko; v nekaterih izrazito prislovnih aH pridevnik zvezah se odpade: igraje, smeje narediš, oprimši hoditi; boječ človek; opuščamo pa se pri trpnem deležniku; začuden, skesan, sesčdeno (mleko) in kadar si sledi več izrazov 5 se v tesni zvezi: ni se bal ne čudil, sosed se je oziral in prepiral na vse strani, tu se njegova nesreča začne in konča; če je od povratnika odvisen nedoločnik drugega povratnega glagola, se lahko opustimo aH rabimo; ne boj se najesti (se) do sitega, nič se ni ustrašil prepirati (se) z družbo, ni se bal ozirati (se) po ljudeh, še smejati (se) se mu ni ljubilo; d) če kdaj v nepopolnih stavkih povratnega glagola ne ponavljamo, se navadno ponovi se in naslonica dobi poudarek; »Bojiš se, bojiš.« »Pa se ne!« »Pa sfc!« — »N'č se nisi smejal.« »Pa sem sč, in še kako!« »Naiiči sel« »Saj sem si.« ® pri nekaterih povratnih glagolih rabimo po navadi si, redkeje se: upati si aH se, premisliti si aH se, odsopsti si aH se, opomoči si 770 sedeti ali se, oddahniti si ali se. prizadevati si ali se; ponekod je si postal že členek brez povratnega pomena: Icar si bodi, blagor se aH si nam, gorje se aH si ga njemu seénsa -e ž: spiritistična — SebasHjàn -a m os. i., Sebastijànov -a -o sebe gl. se sebénjek -njka m osebenjek, sebénjica -e ž, sebinjški -a -o, sebénjSêina -e ž sebičen -čna -o, sebičnost -i ž, sebičnež -a m, sebičnik -a m, sebičnica -e ž secernirati -am izločevati, izločiti secesija -e f 1. odločitev, odcepitev, 2. umetniška smer, secesionist -a m, secesio-nistka -e ž, secesionističen -čna -o: —a umetnost, ~o stavbarstvo, sece-sijski -a -o: ~a vojska secirati -am raztelesiti, nadrobno preiskovati, razčlenjevati, seciren -ma -o: ~a miza med., secimica -e i med. \prostoi \ sčč -a m urin, sečnina -e ž, sečev0d -ôda m, sččen -čna -o: ~a kislina; sečnica -e ž \cev\, sečnik -a m \mehur\ sič -i ž = s^ -e i živa meja, posekam dei gozda, košnja, sečnja: groba ~ sčči sččem, séci -ite! sékel -kla -o; séénja -e i sekanje, posekani del gozda: — na golo, na oplod, ~ v pasove, prebiralna —, sečen -čna -o: ~a zrelost, ~o dovoljenje, gozd je trava je ~a, ~i mesec, —a ploskev, sččnica -e i sekanta, sččina -e ž poseka, sečišče -asi. križišče premic, 2. dei gozda za poseko seči sčžem, sézi -te in -ite! ségel -gla -o: njegova roka seže daleč, kamor sežejo oči aH seže oko, kakor daleč seže spomin, ~ mimo zgrešiti, (daleč) nazaj dober glas seže v deveto vas, mraz seže do kosti, vino seže v glavo, seglo mu je v srce, do srca, ~ globoko v žep, ~ v tuje pravice, ~ vmes, ~ komu v besedo, ~ komu v lase, ~ (si) v roke, ~ v prazno, ~ pod mizo, komu pod pazduho pomagati, ~ po orožju, knjigi, delu, kroni, denaiju, priložnosti, ~ po šibo, ~ po sapo, ~ do dna, ne seže mu do ^ežnjev; ségljaj -a m in segljaj -a m Sečdvije Seččvelj [-vaH] ž mn. kr. i., v seč0veljski -a -o: ~i radnik sedi) prisl. zdaj: do ~ doslej, od ~ odslej, sedânji -a -e, sedânjost -i ž, sedânjik -a /n 1. človek današnjega časa, 2. slov., sedânjiSki -a -o: ~a osnova >fS9d-J sédati -am, sédal -a -o, sédanje -a s: ~ za tujo mizo, sedavke sedavk ž mn. zool.. sedalo -asi. sedež, 2. zadnjica: široko sedâlce -a [-Ic-] s, sedâlnica -e [-un-] ž blazina sedativ -a m in sedativum -a m med. pomirilo, sedativen -vna -o pomirjevalen sedéc -a m tisk. šestnajstinka sédem [-dam] sêdmih glav. štev., pred sedmémi, proti sedmém proti sedmi: ob sêdmih ob 7", čez — let vse prav pride, radio na ~ elektronk, četrt manjka do ~ih = do — do sedme, Marija ~ žalosti, pri ~ih tisočih,« ~imi tisoči; sédemkrat prisL, sedemkrâten -tna -o, sedemdnéven -vna -o, sedem-dnévnica -e ž, sedemléten -tna -o, sedemlétka -e i \šola\ >[sedam-] sédemdeset -ih glav. štev., sédemdeseti -a -o vrst. štev.: ~i dan, ~a leta 70. ieta, v ~ih letih v 70. letih (od 70 do 80), sčdemdesetič prisl. = sédemdesetikrat prisl., sedemdesetina -e ž, sédemdesetkrat prisl., sedemdesetkrâten -tna -o, sedemdesetleten -tna -o 70-leten, sedemdesetletnik -a m 70-letnik, sedemdesetletnica -e ž 70-letnica 1. oseba, 2. obletnica >[ sedam-] sédemnajst -ih in sedemnâjst -ih glav. štev., sédemnajstkrat in sedenmâjstkrat prisi. sedemnajstkrâten -tna -o, sédemnajstic in sedemnâjstié prisl., sédemnajsti -a -o in sedemnâjsti -a -o vrst. štev., sedem-najstina -e ž, sedemnajstinka -e ž, sedemnajstleten -tna -o >[ sedam-] sédemsto glav. štev., sedemstolétnica -e ž 700-letnica >[sedam-] sedemtisočik -a m \gorski vrh\, sedemtisoč- léten -tna -o >[sedam-] sedéti -im, sêdi -ite! sedéé -a -e, sedé, sedel -éla -o, sedênje -a s : ~ za mizo, za pečjo, ~ pri delu, pri knjigi, ~ na jajcih valiti, ptiči sedijo na vejah, kokoši na gredi, ~ okobalo kakor na konju, ~ kakor pribit, kakor prikovan, ~ ko štor, ko klada, kakor kup(ček) nesreče, (kakor) na tmih, na žerjavici, na šivankah, ~ med dvema stoloma, ~ komu (za slikanje), nerad sedi nima potrpljenja pri sedečem delu, ~ trdno na svojem stolčku, v sedlu, ~ v odboru, ~ zaradi tatvine, ~ na dolaijih, ~ na rokopisu ne dati ga iz rok, ~ komu na vratu, na grbi: banka sedi na njem, hudoba sedi nu se sedeti 771 seizmogräf njem, glava sedi kreplco na ramenlli, klobuk sedi na glavi, očala sedijo na nosu, obveza mora čvrsto sedič -čča -eprid : ~e delo, ~ človek, ~ položaj, kip; sedévati -am, sedévanje -a s; séd -a m tel.: odnožni séden -dna -o: —a zanka alp., ~a kost sednica; se-dišče -a s: —a v amfiteatru sidež -a m: galerijski, priklopni, zaklopni, sklopni podjetje s ~em v Ljubljani, ~ modrosti, sédeien -žna -o: ~a deska, ~a kopel, ~i red = sčdežnik -a m, sédeinica -eil. žičnica, 2. rezervacija rta vlaku, sedežnina -e ž \znesek\ sedigéj -a m bot. sedimint -énta m usedek, usedlina, sedimén-ten -tna -o: ~e kamnine, sedimentären -ma -o: ~a tvorba, sedimentirati -am sesesti se, usesti se, sedimentiranje -a i, sedimentacija -e f: ~ rdečih krvničk, sedimentacljski -a -o sedUr -ja m, sedlarica -e ž, sedlârka -e ž, sedlâmica -e ž, sedlârski -a -o, sedlarija -e ž, sedlarstvo -a s, sedläriti -im, sedlàr-jenje -a s sedUti -äm, sedlàj -âjte! sedlàl -âla -o, sedlânje -as 1. ~ konje, 2. cepiti na sedlo, sedlač -a m sêdio -a s : jahalno, turško, žensko, tovorno —, gorsko ~ preval, skočiti, zavihteli se v vreči koga iz ~a, čvrsto se držati v ~u, poda se mu kakor kravi, svinji cepiti na sêdelce -a [-al-] s, sedlast -a -o: — hrbet, sklep, sêdeln -a -o [•daln-J: ~a torba, —i glavič, sêdelnik -a [-dalnr] m jahalni konj, sêdelnica -e f-daln-J ž \shramba\, sedlôvje -a s sedmik -ami. denar, 2. konj, 3. tram, 4. sod, 5. sedmi dan v mlaju, sedmäkinja -e f 1. kobila, 2. koruza sedmarka -e ž bot. sedmér -a -o loč. štev. : —o oken, sedmérica -e ž, sedméren -ma -o, sedmémica -e ž glas., sedmémat -a -o : ~i listi, sedmérka -ež\ples\ sedmero- v sestavi: sedmerobârven -vna -o; sedmerodélen -Ina -o [-In-], sedmero-délnost -i [-Inrj ž; sednterodnéven -vna -o, sedmerodnévje -a s; sedmerodôben -bna -o: ~i takt, sedmeroglâsen -sna -o; sedmeroglàv -âva -o; sedmerokôten -tna -o; sedmerokràk -âka -o; sedmerokril [-il] -a -o; sedmerokfp -a -o: —i listi; sedmerolist -a -o; sedmeroôgelnik -a f-aun- / -aln-] m heptagon; sedmero-plasten.-tna -o; sedmeropfsten -tna -o, sedmeroprstnica -e ž bot.; sedmero-râmen -mna -o; sedmerorôk -ôka -o, sedmerorôëen -čna -o; sedmerospèv -éva m; sedmerostrân -a -o; sedmerotônski -a -o glas.; sedmerovfh -a -o; sedmero-vrstičen -čna -o; sedmerozl0žen -žna -o; sedmerozvézdje -a s plejade sedmi -a -o vrst. štev. : —a ura od 6'' do 7*, ob ~i (uri) ob sedmih, sedmica -e ž 1. številka, 2. igralna karta, 3. oddelek, sêdmié prisL, sêdmikrat prisl., sedmina -C ž: — pridelkov, v ~i po pogrebu v tednu, zbrati se na ~i, sedminski -a -o, sedminka -e ž sedmo- v sestavi: sedmoglâv -âva -o; Sedmograško -ega s kr. i. Erdelj, na ~em, sedmograški -a -o erdeljski: sedmorojenček -čka m; sedmoSôlec -Ica [-Ic-] m, sedmoš01ka -e [-Ik-] ž, sedmo-Š0lski -a-o[-Is-]; sedmovrstičen -čna -o sédnica -e ž sedna kost, sédniéen -čna -o sédno -a s rana, vnetje od sedla, od ležanja ali od seča, sédnjav -a -o, sédnast -a -o : ~ konj séf -a m safe ségati -am sezati, séganje -a s: njih število sega v milijone; ségniti -nem seči Ségedin -a m kr. i., v ~u, ségedinski -a -o : ~i golaž segljâti -âm, segljàj -âjte! segljàl -âla -o, segljânje -a s: kača seglja z jezikom segmént -énta m odsek: krogov, pljučni ~ kože, segménten -tna -o: —o zdravljenje, segmentâren -ma -o, segmentâcija -e ž :— telesa biol. segnâti seženem, seženi -ite! segnâl -âla -o, segnân -a -o: ~ drobnico v ograd, ~ ljudi z zemlje; segânjati -am, se-gânjanie -a s >[sag-] ; vendar izgnati segniti segnljem gl. gniti, segnit -a -o >[sag-J; tudi zgniti segret -a m, segregâcija -e ž, segrega- cijski -a-o: ~i proces segi^ segréjem gl. greti, segrét -a -o, segrétje -a s, segrevati -am, segrévanje -a s, segrevâlen -Ina -o [-In-]: ~a cev, segrevâvec -vca m stroj., segrevâlnik -a [-yn-] m, segrevâlmca -e [-m-J i \oddelek\, segréven -vna -o, segrévnost -i i: ~ plinov >[sag-J seizmogrâf -a [se{z-] m potresomer, seizmo-grâm -a m, seizmolôg -a m, seizmologlja seizmogrâf 772 séksta -e f, seizmološki -a -o, seizmométer -tra m, seizmoskôp -a m, séizmiien -čna -o potresen séja -e Ž: plenarna, spiritistična iti na ~o ali k ~i, sedeti, biti na ~i, imeti, začeti ~o, pretr^ti, končati, skleniti ~o, séjen -jna -o: ~i zapisnik, ~a dvorana, sejnina -e ž, sejâti séjem: sejali so dolgo v noč, vsak teden dvakrat sejemo sejâti séjem, séj séjte! sejàl -a -o, sejân -a -o, sejânje -a s: ~ žito, denar, zmote, prepir, sovraštvo, strah in trepet, smrt; kdor veter seje, bo vihar žel; gosto, redko sejane šole; ~ moko, pesek, rudo; kolo seje se maje, opleta, se opoteka, fant pase po sejanju; sejàtev -tve ž setev, setven -a -o [-tvan-]: —i načrt; sejâvec -vca m, sejâvëev -a -o, sejšvček -čka m: božji ~i škrjanci, sejâvka -e i 1. ženska, 2. košara, sejšča -e ž = sévnik -ami. košara, 2. sejalna rjuha, sejâlo -a s močnica pri mlinu, sejàlen -Ina -o [-In-]-. ~a cev, greda, ~i stroj, sejâlnica -e [-yn^] i 1. koš, 2. stroj, 3. greda: gozdna sejâlnik -a [-yn-] m \. sejalna košara, 2. piug, sejâ-nec -nca m = sejinček -čka m: ~e pikirati, sejànka -e ž sêjem sêjma m, mn. sejmi in sejmôvi: žitni, živinski, konjski, goveji, svinjski, vzorčni študentovski, otroški — \prireditev\, poljski ~ \parlament\; gnati, postaviti na iti na ~ ali v prinesti ~a, prinesti s ~a odpustkov darov, kakšen ~ pa imate hrup, sêjemski -a -o, sejmâr -ja m, sejmarica -e f = sejmàrka -e ž, sejmarina -e f; sejmàriti -im, sejmàrjenje -a s, sejmârski -a -o, sejmàrstvo -a s, sejmišče -a s-, sejmo-vàti -ùjem, sejmovàl -âla -o, sejmo-vânje -a s, sejmovâvec -vca m, sejmo-vâvka -c f, sejmovâvski -a -o, sejmûlja -e ž dan po sejmu sik séka m: širok ~ pri sekiri, les za séka -e ž sekanje, sekAč -ami. drvar, 2. kamnar, 3. orodje: kramp, nož zidarski sekâSki -a -o, sekâCa -e ž: mesarska, podkovna ~ sik medm.-. mati ga je s šibo sik sik sik seltâlo -a s, selcàlce -a [-le-] s: križno sekâlen -Ina -o [-In-] : —d stroj, ~a miza, sekàlnica -e [-yn-] ž 1. ploh, 2. prostor za sekanje, sekâlnik -a [-ffn-J m ploh, tnalo za sekanje sélunec -nca m 1. jed, 2. sekan svinec: streljati s 3. nasekan žebelj za podplate, nav. mn. sékanci -ev, sékanica -e ž |A:rmo, rezanica\ sekanta -e ž črta sečnica sékati -am, sékanje -a i: drva, meso, steljo, zelje, led, kamenje, pile, stopinje glave, rane, pirhe, besede —seka v mojem gozdu, ~ s sabljo, s topom po sovražnikih, z besedo; krogle sekajo v pesek, cesta seka gozd, črti se sekata, besede sekajo po poslušavcih; luč, blisk seka temo, miši sekajo platno, svila se seka cefra, ~ jo kam iti, še ga bomo sekali pili, kaj ga pa sekaš? lomiš; prebi-ralno sekanje gozd. sekâvec -vca m \zob\ sékcija -eil. med. raztelešenje, 2. oddelek, odsek, sekcijski -a -o: ~i načelnik säis\[-»l] -kla m \babilonska utež in denar\ ; gi. tudi šekel sekira -e ž: kamnima, dvorezna, bojna, mesarska, drvarska, rudarska, ladjarska, križna, zaznamna ~o vihteti, nastaviti ~o na korenino, ~ ima ostrino, lice, uho in teme; sekirica -e ž: smeje se, kakor bi bil ~o našel; postaviti pesem na —e note, srebrasta ~ |r/<><7|, vodna ~ |ri6<»|, sekirin -a -o: ~a glava, ~o uho, sekirast -a -o, seklmik -a m \to-boiec, tok\ *seldrati -am nagajati, zajedati, nadlegovati, sitnariti, sitnost stresati, gnjaviti: *— se delati si skrbi, *sekânten -tna -o siten, zoprn, *sekatûra -e ž nagajanje, zajeda-nje, nadlegovanje, gnjavljenje, sitnarjenje, nadlega sekljéti -äm, sekljàj -àjte! sekljàl -àla -o, sekljàn -a -o, sekljànje -a s, sekljAč -a m, sekljanina -e f \jed\ sekrécija -e ž izločanje: žlezna sekrecij-ski -a -o, sekretôren -ma -o izločevalen: ~i proces sdvét -ami. med. izloček, 2. vulg. stranišče, sekréten -tna -o: ~i gnoj = sekrétovec -vca m: s ~em gnojiti Sekretär -ja m 1. tajnik, 2. pisalnik, sekre-târka -e i tajnica, sekretârski -a -o, sekretariât -a m tajništvo: ~ za prosveto, sekretariâtski -a -o seksagezimälen -Ina -o [-In-]: ~i številčni sistem séksta -e f 1. šesti razred, 2. glas.: vilika, mala sikstakord -a m sekstànt 773 semafor sekstant -a m \merilna naprava na ladjah in v letalih] sekstet -a m glas. sekstilijon -a m Sekstus Sčksta m rim. os. i., Sčkstov -a -o sčksus -a m spol, seksualen -Ina -o [-In-] spolen: ~a nevrastenija, seksualnost -i [-In- ] ž spolnost sekt -a m peneče se vino sekta -e ž ločina, stranlta, razkolnUd, sektant -a m razkolnik, sektintski -a -o, sektantstvo -a s, sektaš -a m, sektaški -a -o, sektaštvo -a s sektor -ja m izsek, oddelek, področje: družbeni ~ gospodarstva, sektorski -a -o: ~i zdravnik seknliren -ma -o 1. stoleten, na stoletja se ponavljajoč, redek, 2. sveten: ~a duhovščina v svetu živeča, duh, seku-larizirati -am cerkveno posest podržaviti: ~ se iz redovne duhovščine preiti v svetno, sekularizdcija -e i: ~ cerkvene posesti sekiinda -e i 1. šestdeseti del minute: oglaša se na ~o, vsako —o, 2. glas.: mala 3. tisk., sekunden -dna -o: -"-i meter, —^i kazavec = sekundni k -a m sekundint -a m kdor komu sekundira, pomočnik, priča v dvoboju, sekundinca -e i: ~ pri športu sekundaren -ma -o drugoten, drugovrsten: ~a bolezen, to je ~ega pomena, sekundarnost -i ž, sekundirij -a m \zdrav-nik v bolnišnici], sekundarka -e ž seknndfrati -am 1. glas. peti sekundo niže, 2. pritegovati, z besedo podpirati, pomagati: ~ prijatelju, ~ pri dvoboju sekvčnca -e i 1. glas. ponavljanje motiva z druge tonske stopnje, 2. Itg. srednjeveška pesniška oblika v cerkveni pesmi, 3. film. vrsta v celoto zvezanih podob aH prizorov, sekvčnčen -čna -o sekvčster -tra m 1. oblastna zaplemba, 2. uprava takega premoženja: priti pod —, 3. med., sekvestrirati -am zaseči. sekvestriranje -a s, sekvestriranec -nca m, sekvestracija -e ž, sekvestracljski -a -o sekvoja -e i bot. sil [sai I say7 sli m: poštni, umi, hitri poslati sporočilo po ~u Sila Sel [sil] s mn. kr. i., na ~ih, silski -a-o[-ifs-] Seladon -a m \ junak d'Urfijevega pastirskega romana], seladčn -a m 1. koprneč. plašen ljubček, 2. bledo zelena barva, 3. glazura, seladonit -a m ]rudmna] Silca Sile j mn., v ~ih silški -a -o: Selška dolina, Selčan -ana m, Selčanka -e 2 >[-ev-] Seidžuk -a m ]turški vladar], mn. Seldžaki -ov ]vladarska rodovina], seldždški -a -o Sile Sil [sél] ž mn. kr. i., na ~ah pri Slovenjem Gradcu, silski -a -o [-ys-], Seljani -ov m mn., seljanski -a -o silec -Ica [-le-] m: golob silka -e [-Ik-] ž: kobilica ~ selikcija -e ž izbira, odbira, odbiranje: ~ rastlin, živine, selckcijski -a -o: "—a postaja, selekcionirati -am; selekcioniran -a -o: —^o seme izbrano, selekcio-nist -a m žlahtnivec, selektiven -vna -o: ~ sprejemnik, selektivnost -i ž, seliktor -ja m teh. selen -a m kem. ]prvina], selénov -a -o: —a kislina, selinski -a -o: ~i ventil, selenit -a m min., selenografija -e i selfiktor -ja [-If-] m ]predilni stroj] selfmademan [sélfmeidmen] -a m samo-rastnik, kdor je sam iz sebe napravil pomembno osebnost seiišče -a s svet za zidanje seliti silim, sili -ite! silil -ila -o, siljenje -a s: ~ kmete, pohištvo, ~ se od hiše do hiše, ptiči se selijo na jug, selilen -Ina -o [-vn-]: ~i nagon, ~e poti, selitev -tve ž: ~ pohištva, ~ ptic, selitven -a -o [-tvan-]: ~i stroški = selnina -e [-In-] ž, selivec -vca m: ~i vozijo pohištvo, sokol —selivka -e ž 1. ptica, riba, kobilica 2. bot.: icranj-ska~ seljinka -e ž bot. silo -a s, mn. séla in sila; v pomenu vas: Ivanje Opatja ~a Silo -a s kr. i., na ~u, silski -a -o[-i/s-], Seljani -ov m mn., seljànski -a -o Sim -a m ]Noetov sin], Simov -a -o: ~i otroci, semiti -ov m mn., semitski -a -o: ~i jeziki, semitist -a m raziskovavee semitskih jezikov in literatur, semi-tistika -e ž, semitizem -zma m, semit-ščina -e ž sem [sam] si gl. biti sim prisl.: ~ gre, od okna nekaj časa ~ in tja, ~ pa tja, ~ ter tja semafôr -a m drog za znamenje, signalna naprava, signal, semafôren -ma -o: ~i signali, —o opozorilo, semaforist -a m seméntika 774 senior semàntika -e f pomenoslovje, semantičen -čna -o pomenosloven; semaziologija -e f pomenoslovje, semaziolôSki -a -o shv. séme -na in seména s: bučno, deteljno, praprotno gluho ~ brez jedra, ti si mi pravo izprijeno, zanikrno, pasje, vražje, hudičevo, peklensko, zmajevo, beraško cigansko ptičje ~ bot., trava gre v ~ = nastavlja žito, krompir za nekaj so jih pustili za sejati ~ razdora; sémence -a s in seménce -a s, seménje -a s sk. i., sémenski -a -o in seménski -a -o: ~a pšenica, repa, —e nitke, celice, ~a vlakna, semenàt -àta -o poln semen Sémela -e ž gr. mit. Dionisova mati, Sé- melin -a -o seménar -ja m prodajavec in gojitelj semen, seménarica -e ž, seménarka -e ž, semenarna -e ž, seménarski -a -o: ~a zadruga, seménarstvo -a s seménéica -e ž biol., seménfiëen -čna -o sémenica -« ž rastlina za seme-, konoplja, bukev sémenik -ami. posoda za seme, 2. bot., semenjâk -ami. posoda za seme, 2. semenica, 3. bik, 4. zooi. ribji samec, 5. gojišče semena, 6. med., semenSëàk -a m semenica, semeniti -im, semenil -a -o: jelka semeni semenišče -a s, semeniščnik -a m, semeniški -a -o 9em^}[samànj] -mnjà m in sèmenj -mnja m [sàrrmja] sejem, semànji -a-e: ~i dan, semnjàr -ja m, senmjevàvec -vca m >[-s3m-] semeno- v sestavi: semenojèd -éda -o: a ptica = semenojédka -e f; semenotôk -ôka m med. bolezensko izlivanje semena; semenovôd -ôda m seménovka -e f bot. cvetnica seméster -tra m polletje, seméstrski -a -o = semestrâlen -Ina -o [-In-] polleten: ~e počitnice Sémié -a m kr. i., iz ~a, Sémiéani -ov m mn., sčmiški -a -o, sémiéan -a m |vmo| semiflnàle -a m šp. polfinale, semifinàlen -Ina -o [-In-]: ~e tekme, sernifinalist -a m seminér -ja m \prostor in tečaj\: slavistični ~ za družbene vede, seminàrski -a -o : ~a knjižnicš, naloga, seminarist -a m, seminaristka -e f Semiramis in Semiramida -e ž, Semiramidin -a -o: vrtovi semiš -a m: čevlji iz ~a, ~ čevlji, — usnje semiti -ov m mn. gl. Sem sèmkaj prisl. sem = semle semléti seméljem [sam-] zmleti semperit -a m, semperiten -tna -o: —a guma, ~i kliše tisk. sèmtertja prisi : ~ ga najdem doma včasih ; vendar: hoditi sem tei tja sèn [sgn] snà m spanje, sanje, mn. sni in snôvi snôv: v ~u govoriti, smrtni — Séna -e f \franc. reka\, sénski -a -o: —i mostovi séna -e ž \zdravilo\, sénov -a -o: ~ čaj senàr -ja m poet. \jambska mera\ sénast -a -o gi. sene senat -a m, senaten -tna -o: ~i odbor, senàtski -a -o: ~e volitve, —a zbornica, senàtor -ja m, senatorica -e ž, senâtorski -a -o, senatorstvo -a s sénca -e ž: ostra, črna —, blede ~e umrlih, drevo daje, meče ~o, očitki mečejo ~o na prizadevanje, koga v ~o postaviti, dela mi ~o; spremlja, drži se ^ kakor vleči se kakor ~ megia, bati se svoje ~e, v —i vlade, vlada v ~i, je le še — prejšnjega človeka, sčnčica -e i, sčnčka -e i, sčnčen -čna -o: ~o drevje, ~a stran hiše, značaja, ~a igra, ~o gledališče, —a podoba, ~e lutke; sčnčiti -im, senčenje -a s: ~ rastline, pot, risbo; sénéen -a -o: —e barve tekst., senčilo -a s, senčina -e ž i. senčen kraj, 2. senčna pot, 3. fot., sčnčnat -a -o, sčnčnica -e ž 1. uta, 2. bot., sčnčnik -a m 1. sončnik, 2. senčilo pri svetilki, 3. ščitek pri čepici sencè -à s, mn. sencà sènc [sine]: po sencéh aU sencih udariti koga, v ~ih mu je kljuvalo, kovalo; senččn -ënà -ô in -b: ~a kost = (kost) senčnica -e f >[s3n-] séndvié -a m obložen kruhek séne sén ž mn. med. preležanina: bolnik ima, dobi sénast -a-o: ~ od ležanja Sénégal [-al] -ami. reka v Afriki, 2. del zahodne Afrike, senegàlski -a -o i-ls-j: ~i črnci, strelci, Senegàlec -Ica [-Ic-] m, senegalščina -e [-Iš- ] ž Séneka -a in -e m \rimski filozof\, Sénekov -a -o: ~a filozofija senilen -Ina -o [-In-] starčevski, ostarel, starikav, oslabel, senilnost -i [-In-] ž senior -ja m starejši, séniorski -a -o: ~o prvenstvo, seniorat -a m, seniorâten -tna -o: ~i konvent Séni 775 Sêrgij Sénj -a m, sénjski -a -o: Senjska vrata scnjôr -a m gospod, senjôra -e f gospa, senjorita -e ž gospodična $cnô -â s, sénu, v sénu: kositi, sušiti, obračati, trositi, razsti Ijati, spravljati, krmiti vžgano, vneto senén -a -o: ~ kup, ~ voz, trg. drobir, ~e vile, škaije, ~a košnja, žaga, senénec -nca m zool. senena pršica, senica -e ž, senik -a m lopa za seno, senjék -a m senena kopica, sénski -a -o senen: ~a mrzlica, —i nahod seno- v sestavi: senodôlka -e f-ijk-J ž bol. : senokčš -i ž koSenica: senomèt -éta m odprtina za metanje sena: senosèk -éka m kosec, senosèé -ééa m dolinski travnik, senosčča -e ž košnja: senovlàk -âka m vlečenje sena z gorskih senožeti: senčžet senožčti ž, senožčten -tna -o, senožétka -e ž \goba\ 9AcK[senj6r] -a m gospod, seflora f senjôra] -e ž gospa, sefiorita [senjorita] -e ž gospodična Senévo -ega s kr. ;., na ~em, senôvski -a -o, Senôvéani -ov m mn. Senožiče Senožčč ž mn. kr. i., v ~ah, senožčški -a -o senténca -e f razsodba, mnenje, duhovita misel: moralna sentčnčen -čna -o, sentčnčnost -i ž sentimint -énta m čustvo, sentimentâlen -Ina -o [-In-] čustven, mehkoben, osladen, sentimentainež -a [-In-] m, sentimentalnost -i [-In-] ž, sentimentalfzem -zma m senzAdja -e ž, senzacionalen -Ina -o [-In-], senzacionâlnost -i [-In-] ž senzAl [-àl] -a m posrednik (na borzi), senzâlski -a -o [-Is-]: ~i opravki senzibOen -Ina -o [-In-] občutljiv, čuten : ~i živci, senzibilnost -i [-In-] ž občutljivost, senzibflnosten -tna -o[-In-]: ~a motnja, senzibilizâcija -e ž fot., senzibilizâtor -ja m fot., senzibilizirati -am napraviti kaj občutljivo, senzibiliziranje -a s senzitiven -vna -o zelo občutljiv, preobčutljiv, dražljiv, čuten, senzitivnost -i ž preobčutljivost, čutnost, senzitometrija -e ž fot., senzomotbričen -čna -o, senzo-riâlen - Ina -o [-In-] = senzoričen -čna -o čute zadevajoč: ~a afazija, senzôrij -a m zavest senznAIen -Ina -o [-In-] čuten, telesen, mesén, senzuâlnost -i [-In-] i čutnosi. senzualizem -zma m fil. razlaganje duševnega živlienja iz občutkov, senzualist -a m. senzualističen -čna -o senžermenski -a -o: ~a pogodba; gl. tudi Saint-Germain sèp sêpa m, na sépu in sêpu: ~ v vinogradu separâcija -e i 1. ločitev, odbiranje, 2. od-biralnica, izpiralnica: ~ pri rudniku, dela na ~i, 3. osamitev, ločitev posameznikov ali skupin: ~ v zaporu, separacijski -a -o, separâtor -ja m teh., séparât -a m, mn. separâti -ov in separâta -ât s posebni odtis-, separâtim prisl. ločeno, posebej, separâten -tna -o ločen, posebej, vsak zase: —o zasliševanje, obravnavanje, ~i mir, separatist -a m, separatizem -zma m: politični, strankarski, verski separatističen -čna -o: —a miselnost; séparé -ja m ločen prostor, separirati -am ločiti, separiran -a -o, separiranje -a s sépija -e f 1. barva, 2. risba s tako barvo, sépijast -a -o sépsa -e ž zastrupitev krvi, prisad, sčptičen -čna -o: ~o obolenje, ~i oddelek = séptika -e ž séptakord -a m septimski akord september -bra m, septêmbrski -a -o septét -a m glas. septilijén -a m mat. séptima -e f 1. sedmi razred, 2. glas., séptimski -a -o: —i akord septuaginta -e i grški prevod stare zaveze sér -a -o siv: ~a glava, sér -a m: brkati ~ \jastreb], sérec -rca m 1. starček, 2. sivec (konj), 3. belec (konj), sérka -e f 1. sera raca, 2. samica brkatega sera, sérost -i i, sérast -a -o, sércek -čka m, seréti -fm siveti, serèl -éla -o, serênje -a s, sériti -im se, séijenje -a s, serè -éta m serec sêraf -a m — sêrafin -a m, serafinski -a -o, serâfski -a -o; Serafina -e ž os. i. serâj -a m: sultanov ~palača, karavanski ~ postaja serâk -a m kope ostrih ledenih blokov na ledeniku, seraški -a -o Serâpis -a m \egiptovsko boštvo\, Serâpisov -a -o, serâpije -pij ž mn. \prazniki\, serâpski -a -o: ~a pojedina sertwkiroatîst -a m srbohrvatist, serbo- kroatistika -e ž serenada -e ž podoknica, serenâden -dna -o : ~i koncert Sêrgfj -a rn os. i., Sergijev -a -o serif 776 sestaviti šerif -a m tisk. \del črl(e\ scriga -e i 1. siten, nadležen, tečen človek, 2. konjska figa, serigast -a -o: seriga ~a, serfžiti -itn se siten, nadležen biti sêrija -e ž vrsta, red, skupina: ~ znamk, avtomobilov, izdelovati v ~ah, serijski -a -o: ~a izdelava sertosof-ôzoj prisl. glas. resno seriozen -zna -o resen, resnoben, upoštevanja vreden, seriôznost -i ž -*■ resnost, resnobnost serézen -zna -o gl. serum serpentin -a m \rudnina in kamnina] serpentina -e ž cestna vtjuga, okljuk, ovinek, serpentinast -a -o ovinkast: ~a cesta ovinkasta, v okljukih, v ključih, ovinkalica scmm -ami. sokrvca, 2. cepivo, sêrumski -a -o: ~o cepivo, serôzen -zna -o: ~a tekočina, serologija -e ž nauk o serumih, serolôg -a m, seroterapija -e i Servâcij -a m os. i., Servâcijev -a -o serviéta -e /»-tiček servflen -Ina -o f-ln-] hlapčevski, suženjski, klečeplazen, serviInost -i f-in-] ž-*-hlapčevstvo, klečeplaznost servira ti -am streči, podajati, serviranje -a s postrežba, podajanje, serviren -ma -o : ~a miza; servis -a m posodje: ~ za čaj, servis -ami. ip. začetno podajanje žoge: ti imaš 2. storitvena delavnica: avtomobilski ~ avtoservis, tehnični sêrvisen -sna -o: —o podjetje servitut -a m služnost, servitiiten -tna -o služnosten: ~a pravica sêrvos medm. \ pozdrav] sêri -a m ]tkanina\, sêiiast -a -o seržšnt -a m narednik, $eržint(ov)ski -a -o naredniiki, seriénte -ja m it. narednik sis -à m: mladič ni imel ~a, kozji ~ \trta\, sesin -sni -à in -ô -i -i: ~o tele, sescè -à s, sesic -scà m, sesèk -skà m: prašički od ~a, sescez6b -a m zool. I prazgodovinski zobčar] >[s3s-] sesiti -àm, sesàj -àjte! sesàl -àla -o, sesànje -a s: ~ pri materi, ~ mleko, sok iz pomaranče, svoj prst, sesàC -ami. mladiček, 2. zool. riba, sesàlo -asi. cucelj, 2. zool. organ, sesàlce -a [-Ic-] s, sesàlen -Ina -o [-In-] : ~a cev, ventil, sesàhiik -a f-ffn-j m: ~ za prah, zračni —, sesàvec -vca m: kiti so ~i, ~ za prah sesalnik, sesàvica -e i 1. zool., 2. stroj, sesalrui naprava: zračna —, sesàvski -a -o >[S9S-] sesékati -am, sesékan -a -o: — kosti, molji so sesekali obleko, seséka -e ž, sesekljati -am gi sekljati: ~ slanino, peteršilj, sesekljanina -e ž >[s3s-] sesisti sesédem se gl sesti, seséden -a -o: ~ se od strahu; hiša, zemlja, mleko, kri se sesede, sesédenica -e ž \mleko\, sesèd -éda m: pljučni —, sesédek -dka m: ~ krvi, sesedllna -e i; sesédati -am se, sesédanje -a s >[s3s-] sesija -e i-»- zasedanje sesilen -Ina -o [-In-] pritrjen, prirasel: ~i način življenja biol. sesipati -am in -pijem [s»s-] gl. sesuti sesiriti -im se; sesirjen -a -o: —a kri, ~o mleko, seslrek -rka m, sesiijati -am se >[S3S-] seskočiti seskočim gl. skočiti: s konja, seskôk -ôka in -ôka m: ~ pri plesu >fs3s-] Sesljàn -àna m kr. i., v ~u, sesljànski -a -o : kopališče, SesljànCani -ov m mn. sesljàti -àm po malem sesati, izgovarjati s namesto š, sesljàj -àjte! sesljàl -àla -o, sesljànje -a s; sesljâč -a m, sesljàv -àva -o, sesljàvec -vca m >[s3s-] sestiti sestànem se, sestàl -àla -o: ~ se s kom sniti se, dobiti se s kom, sestànek -nka m shod, zmenek: članski sestàn-kar -ja m, sestànkarski -a -o, sestànkar-stvo -a s, sestankàriti -im, sestankàrjenje -a s-, sestàjati -am se shajati se, sestàjanje -a s >[s3st-] sestàti sestojhn gl stati: voda sestoji ("se sestoji) iz vodika in kisika; sestàjati -am ("sestojati) >[s3st-] sestiviti -im, sestivljen -a-o: ~ iz delov celoto, ~ slovar, pravila, komisijo, pravopis, vlado, sestavljeno število, sestivljenka -e ž slov., rib., sestàvljenost -i f; šestiv -àva m sistem, sestàvek -vka m 1. spis, 2. tisk. fontut: barvni —, sestàva -e ž struktura, kompozicija: ~ telesa, tal, vlade, vlaka, sestaven -vna -o : ~i del = sestavina -e ž, sestavljiv -a -o kar se dâ sestaviti-, sestàvljati -am, sestàvljal -a -o in -àla -o, sestàvljanje -a î in sestav Ijànje -a s, sestav Ijič -a m, sestavlMški -a -o, sestavljàvec -vca m, sestavljàvka -e ž, sestavljàvski -a -o: ~o delo, sestavljàlen -Ina -o [-In-]: ~a računska operacija, sestavljàhik» -e [-Itn-] ž \ . igra, 2. oddelek za sestavljanje >[S3St-] sestêrcij 777 Sèvres sestêrcij -a m \strim. denar\ sésti sédem, sédi -te! sést, sédel -dla -o in sèl [sèi/J séla -o: ~ v Icočijo, na konja, na voz, na vlak, na gôrko, na méhko, na svoje, na limanice, v kašo, ~ v travo ali na travo, ~ komu na vrat ali za vrat, ~ za mizo, k večerji, plesen sede na les, skoraj bi bil sedel (od začudenja) sestèj -ôja m: čisti, mešani ~i kostanja, črnega bora >[s3st-] sestôp -ôpa m: ~ z vrha, ^ čete, sestopiti in sestôpiti -im gl. stopiti, sestôpati -am >[S9St-J sêstra -é in -e f, rod. mn. sêster [-t»rj in sestrâ: medicinska, samostanska po pôli ~ po mleku, sêstrin -a -o: ~o delo, ~a obleka, sestrinji -a -c, sestrinski -a -o, sestrinstvo -a s: biti si v ^u, sêstrski -a-o: ~a ljubezen, -—o delo v bolnišnici, sêstrstvo -a s, sestrica -e ž in sêstrica -e ž, sestrlč -iča m sestrin sin, sestrična -e ž, sestričnin -a -o, sestràn -âna m, sestrânec -nca m, sestrâ-na -ef sestridati -am gl. stradati, sestrâdan -a -o: ~ koga, sestrâdanec -nca m, sestrâ-danček -čka m, sestrâdanka -e f, sestrâdan ost -i f zlakotenost >[s9st-J sestreliti -im, sestreli in sestrêli -ite! sestrélil -ila -o, sestreljèn -êna -o: ~ letalo, sestrelitev -tve f >[s»st-] sesukâti in sesùlcati -am gl. sukati: ~ vrv, rjuho; sesûkan -a -o: ~ močnik >[sas-] sesûlja -e [sas-] f cucelj sesušiti -im, sesuši -ite! sesiišil -ila -o: obraz se mu je še bolj sesušil; sesuSèn -êna -o: ~e ustnice, ~ škaf, pod, ~ sad >[s3s-] sesùti sespèm in sesùjem, sesùj -te! sesùl -a -o, sesùt -a-o: — šipo, sod, država se sestoje, ~ se v prah, v nič, sesutina -e ž: ~ plazov; sesipati -am in -pijem gl. sipati, sesipanje -a s: razvaline se sesipljejo >lsas-J sesvaljltâti -âm gl. svaljkati, sesvaljkân -a -o: ~ cigareto, testo, ~ kro^ico iz papiija >[s0s-J sešiti -šljem, sešij -te! sešll -ila -o, sešit -a -o : ~ obleko, knjigo, sešitek -tka m zvezek, sešivati -am >[ saS- J seStéti -jem gl. šteti, seštčtje -a s; seStévati -am, seStévanje -a s, seStévanec -nca m, seStévanka -e ž, seStevâlen -Ina -o [-In-]: ~i stroj, seStevâvka -e ž \tipka na računskem stroju\, seStevâvec -vca m, sešteven -vna -o: ~ačrta, seštevnica -e ž \tabela\ >[saš-] sét -a m šp. séter -ja m \pes\ sétev -tve f : ob ~i, strniščna, navzkrižna, presledkasta, strojna ~ na roko, na stroj, ~ v vrste, v trakove, v pasove, na krpe; lepo kažejo; sétven -a -o [-tvan-] : ~i načrt, ~a dela, ~a greda = sétvenica -e [-tvan-] f; sétnica -e f 1. sejalnica, 2. ptič setina -e ž žilna pleva sèv séva m sij, sévati -am, sévanje -a s, sevâlen -Ina -o [-In-]: —a energija, ~i aparati sév -i f = séva -e f setev, séven -vna -o: ~i stroj, sévec -vca m \ . sejavec, 2. škrjanec, 3. sejalnica, sévka -e f 1. sejavka, 2. pšenica, 3. škrjanec, 4. jabolko, sévnica -e f = sévnik -a m sejalnica sévdali -a m ljubezensko koprnenje, sevda- linka -e f ljubezenska pesem\ sevéda = seve prisl.; vejico pišemo, kadar ga uporabljamo kot samostojno pritrdilnica: tega ti ni povedal; ~ ti tega ni povedal séver -a m: biti na ~u, ~ brije, ščiplje v ušesa; séveren -ma -o: ~o od Celovca (°~o Celovca), ~a lisica, ~i tečaj, sij, Sevemo Ledeno morje, Severna Ameriica, Sevemoameriéàn -âna m, sevemoamêriSki -a -o; severišče -a î astr., sévernica -e f 1. zvezda, 2. magnetna igla, sevemjâk -a m, sevemjâkinja -e ž, sevemjâSki -a -o Séver -ja m \priimek\, Séveijev -a -o Severin -a m os. i., iSeverinov -a -o severo- v sestavi: severoseverovzhôd -ôda m; severoseverozahôd -ôda m, severo-severozahôden -dna -o; severovzhôd -ôda m, severovzhôden -dna -o, severo-vzhôdnik -a m \veter\\ severozahôd -ôda m, severozahôden -dna -o, severo-zahôdnik -a m \ veter\ Sevêrus -ra m \strim. cesar\, Sevêrov -a -o; Sevêra -e f os. i., Sevêrin -a -o Sevilla [sevilja] -e f \špan. mesto\, seviljski -a -o: Seviljski brivec \opera\ sévlia -e f gl. sev Sévnica -c ž kr. i., v sévniSki -a -o, SévniCani -ov m mn. Sèvres [sivr] -a m \frane. mesto\, sèvrski -a -o: ~i porcelan sex appeal 778 shajati se se* appeal [seksupil] -a m čutna mikavnost, telesna privlačnost sézam -a m bot., sézamov -a -o: ~o olje, ~e tropine sézati -am segati, sézanje -as: ~ na tuje, V tujo last, po tujem sezidâti in sezidati -am gl. zidati, sezidan -a -o: ~ hišo, sezidâvati -am, sezidàva-nje -a s >f saz-J sezija -e ž letni čas, sezona, sezijski -a -o: ~o delo seznàm -àma [ saz- ] m = seznàmek -mka m : plačilni, volilni, rubežni ~ članov, knjig, predavanj, izdatkov, izgub; dati, postaviti na — aH v — seznaniti seznànim, seznâni -ite! seznânil -ila -o, seznânjen -a -o, seznanjenje -a s in seznâniti -im s stal poud.: ~ koga s kom, ~ se z novimi nalogami, seznanitev -tve f ; seznânjati -am, seznànjanje -As>[saz-] sezôna -e i: ~ je na vrhuncu, na višku; mrtva turistična, gledališka, koncertna sezônski -a -o: ~i obrat, ~i krediti, ~o delo, —i delavec = sezônec -nca m sezoréti -im gl zoreti, sezoriti -im, sezôri -ite! sezôril -ila -o, sezoïjèn -êna -o: sonce sezori sadje >[saz- ] seziiti -tijem, seziij -te! sezùl -a -o, seziit -a-o: ~ čevlje, sezuj se! = sezuj si čevlje! seziivati -am, sezuvanje -a s: ~ se, čevlji se mi sezuvajo, sezuvàé -a m = sezuvâlnik -a [-yn-J m \hlapec, zajec\ >[saz-] seždgati -am, sežagan -a -o: ~ drva, sežagovàti -tijem, seïagovàl -àla -o, seiagovànje -a s >[ saž- ] seiàj -a m: približati se na na ~ blizu, orožje ima na ~u Seiàna -e i kr. i., v ~i, sežànski -a -o, Sežànci -ev m mn. séîenj -žnja m: za ~ visoko, dober — stran, ~ drv, na ~e meriti, v ~e zlagati, seženjski -a -o [-žanj-]: ~i koraki, —a polena sežčti sežmčm in sežâmem, sežml -ite! sežčl -a -o, sežčt -a -o, sežčtost -i ž jedrnatost, zgoščenost, sežimati -am, sežčmanje -a s >[s3ž-] sežgati sežgčm gl. žgati: ej, tat sežgani! sežig -a m, sežigati -am, sežiganje -a ~ plevel, mrliče, sežigàlen -Ina -o [-In-J, sežigališče -a s, sežigàvec -vca m >[saž-] sfabricirati slabo) skovati sfanatizirati -am: ~ množice sfantazirati -am izmisliti si sfén -a m \rudnina\, sfenoid -a m 1. klinast kristal, 2. med. zagozdnica, sfenoiden -dna -o, sfenoéder -dra m bisfenoid sfêra -e i krogla, okrožje, obzor, področje, območje: interesna, vplivna, kuhuma, politična ~ področje, živi v višjih ~ah, sfêriCen -čna -o: ~i odklon, ~a abera-cija fot., sfêrski 'a -o: —^i prostor, sfêriftnost -i ž, sferoid -a m \paobla\, sferoiden -dna -o, sferolit -a m, sferolo-gija -e ž, sferométer -tra m \priprava za merjenje krivine\ sfiltrirati -am sfinga -e i 1. mit. pol človek, pol lev, 2. nerazvozljiva uganka, nerazumljiv, skrivnosten človek: njegov obraz je to ti je —, sfingin -a -o, sfingovski -a -o: ~i smeh sfižiti -im vulg. skvariti: ves načrt nam je sfižil, vreme se je sfižilo, sfižek -žka «i sfofotàti -tâm in -očem gl fofotati sfragistilu -e ž nauk o žigih, pečatih, sfragističen -čna -o sfréàti -im gl frčati: — s kozla, z drevesa, iz razreda; gl tudi izfrčati sfifoléti -im, sfrf-ôli -ite! sfrfolèl -éla -o sfrfotiti -âm in -fočem gl. frfotati, sfrfota-vati -am sMràti -âm gl frfrati 1. zleteti, 2. na hitro napraviti, 3. zmešati sfrizirati -am pristriči, prikrojiti, prirediti, urediti, počesati: ~ lase, park, članek sffkati -am: ~ si lase, lasje se sfrkajo, sffknhi -nem se, sfrknil -a -o: list se sfrkne; sfrknjen -a -o: ~i lasje, ~a jetra uskočena, zgrbančena, sffknjenost -i ž", sfrkovàti -ûjem se, sfrkovàl -àla -o, sfrkovànje -a s: trtni list se sfrkuje sirléti -im gl frieti: ptič sfrii mimo, dekle je malo sfrlelo seje zaljubilo sfrùliti -im se: nebo v ustih se sfruli od vroče tekočine ali jedi dobi mehurčke sgraSfito [zgrafitoJ -a m \način slil(anja\ shàjati -am, shàjan -a -o, shàjanje -a j: kruh, testo shaja; gl. tudi vzhajati shâjati -am: ne shaja samo s plačo ne prebije, ne zdelava, ne more ~ s pijancem ne more živeti: tudi izhajati shajati -am se, shàjanje -a s: ~ se v gostilni, rebra se shajajo v sklepniku. shajališče -a s; vendar vzhajati Shakespeare 779 Sidonija Shakespeare [Sékspir] -ra in -rja m, Shakespearov -a -o in Shakespearjev -a -o: ~e drame, shakespearski -a -o: —a tehnika, shakespearolôg -a m Shaw -a A fo -ja] m \angl. pisatelj\, Shawov -a -o, shawovski -a -o shéma -e f pregleden očrt, vzorec: delati po ~i, držati se ~e, shemdtičen -čna -o pregleden, v glavnih črtah, sidtoten, shemštičnost -i ž, shematizirati -am v glavnih potezah orisati, shematiziranje -a i: ~ vprašanje sherry Afm / -ja m \ vino\ shirati -am, shiran -a -o, shfranec -nca m, shiranost -i i\ tudi izbirati sliitéti -fm gl. hiteti : vse je shitelo v dvorano, vsa kri je shitela k srcu sliizma -e ž razkol, shizmàtik -a m raz-kotnik, shizmitičen -čna -o razkoMški shizofrenija -e ž med. \duSevna bolezen], shizofrén -a -o duševno bolan, shizofrénik -a m; shizoiden -dna -o, shizofdnost -i ž, shizotfmen -mna -o: — temperament shladiti -fm, shlàdi -fte! shlàdil -fla -o, shlajèn -êna -o: — meso, mleko; shladilo seje, shladitev -tve ž; shlâjati -am, shlâ-janje -a s, shlajevâti -ùjem, shlajevàl -âla -o, shlajevànje -a s; gl. tudi razhladiti shlapéti -fm, shlapèl -éla -o: voda je shla- pela; tudi izhlapeti siioditi shôdim gl. hoditi 1. začeti hoditi: otrok je shodil, 2. pohoditi, 3. ~ se razho-diti, nahoditi se: shodil sem se, shojen -a -o: ~a pot, na vse strani —a trava, —i čevlji obrabljeni, shôjenost -i f; shôd shôda in shôda m: cerkveni — pro-ščenje, volilni shôden -dna -o: ~i govori, shodfSče -a s, shôdnica -e ž sinagoga; gl. tudi izhoditi sholâr -ja m srednjeveški študent, sholârski -a -o, sholârstvo -a s siMUstika -e ž fit., sholâstik -a m, sholâsti- čen -čna -o shôlija -e ž in shôlion shôlia m opomnja, razlaga, sholiâst -a m shraniti in shrâniti -im gt. hraniti: shrani, da ne zgubiš, ~ denar za boljše čase, shranitev -tve f, shrâmba -e f: ~ za orodje, jedilna shrâmbica -e f, shranilo -a s: dati denar v shrânka -e i posoda, zaboj za embalažo; shranje-vâti -ùjem, shranjevàl -âla -o, shranje-vânje -a s, shranjevâlnica -e [-vn-j ž: ~ za prtljago, shranjevâvec -vca m shruméti -fm gl. hrumeti: plaz shrumi s hriba shûda in shùdoprisl.: ali zlepo ali shudo; če zlepa ne, pa shuda shuditi -im in shûditi -im razhuditi shujšati -am, shùjSan -a -o, shùjSanje -a s: v život čez noč seje bolniku shujšalo, shùjSanost -i ž, shujSevâlen -Ina -o[-In-]: ~a kura = ~o zdravljenje shûliti -im, shùljen -a -o: ptič shuli glavico med peije, ~ se pod pernico; shùljen -a -o: ~a starka, ~o hoditi si členek v nekaterih stalnih zvezah: lej ~ ga no, goije ~ ga človeku, blagor — ga njemu, pojdi ~ kam, vrag ~ ga vedi, kdor ~ bodi, kjer ~ bodi, kar ~ bodi, koder ~ bodi, kakor ~ bodi si gt. biti Siam -a m, siamski -a -o: ~a dvojčka, Sfamec -mca m, Sfamka -e ž Sibaris -a m \grSko mesto v južni Italiji\, Sibariti -ov m mn.; sibarit -a m pomehkužen uživač, sibaritski -a -o Sibila -e ž rim. mit. \vedeževavka\; sibila -e ž prerokinja, sibilski -a -o [-Is-]: ~e bukve sibilânt -a m slov. sičnik, sibilântski -a -o sičniški Sibirija -e ž, sibirski -a -o: ~i mraz, Sibfrec -rca m, Sibirka -e ž; sibiridi -ov m mn. \rasa\ sicèr prisl.: ~ je tako miren drugače, po navadi; ~ ne vem, kako misliš, ven^r pridi, ~ te pa nihče ne sili; ~je majhen, pa je hud čeprav, res da; (kako) pa ~? drugače; plačaj,.— (bom tožil) drugače, & n« ; si la je, ~ bi ne hodi 1 ; prihaja vsak ,dan, in ~ okoli dveh; siceršnji -a -e drugačen, drug: s tem so vsa ~a določila razveljavljena Sicilija -e f, na ~i, sicilski -a -o: ~i žvepleni rudniki, Sicilska ožina, Sicilec -\c&[-lc-] m \prebivavec antične Sicilije\, Sicilijânec -nca m, Sicilijânka -e i, sicilijânski -a -o: ~a narečja, ~e večemice, sicilijânka -e f: ~ pri šahu sKéti -im, siči -ite! sičal -âla -o, siéânje -a s: para siči; sič -a m siéàv -âva -o, siéâvec -vca m: gad siéâvka -e ž \kača\, sičnik -a m shv., sičniški -a -o: ~i razred siderilen -Ina -o [-In-] zvezden, siderit -a m min. [železna ruda\, sideritski -a -o Sidônija -e ž os. i., Sidonijin -a -o sidro 780 sila sidro -a s maček: glavno, zasilno, malo, zidno spustiti, vreči, vzdigniti ladja stoji na ~u, sidrn -a -o: ~a veriga, —o vreteno, navor, sidrast -a -o: ~ križ, sidrdr -ja m izdeiovavec sider, sidrišče -a s, sldrati -am, sldrat*je -a j: ~ ladjo, čolri Slina -e ž kr. i., siinski -a -o: Katarina Sienska, Siinci -ev m mn.; siina -e ž rdeče rjava barva, sienit -a m min. Sienkiewicz [sjenkjivič] -a m os. i., Sien- kiewiczev -a -o: ~i romani siista -C ž (opoldanski) počitek sifilis -a m, sifilitičen -čna -o, sifilitik -a m \bolnik\, sifilidolčg -a m specialist za zdravljenje sifilisa sifčn -ami. vino s ~om s sodavico, 2. kraška vodna jama se konča s ~om J smrkom, podvodnim kolenom, sif6nski -a -o: ~e naprave za vsrkavanje mivke, ~a steklenica = sif6nka -e ž, sifčnar -ja m 1. izdeiovavec sodavice, 2. delavec pri sifonskih napravah siga -e žpiskajoče dihanje: ~ mu poje, ga daje, starec s ~o, sigav -a -o: ~o hropenje, sigavec -vca m, sigavka -e ž, slgavost -i f, sigavica -e ž; sigati -am, slganje -a s: nadušljivo ~ siga -e ž usedlina: apnenčeva, kremenčeva slgast -a -o: e stene, ~a voda = sigavica -e ž sigiUiije -rij i mn, bot. pečatnikovci, sigilAten -ma -o: kozarci arh. sigma m neskl. in sigma -e ž \grška črka\: zaznamujemo s ~o, sigmžtičen -čna -o in sigmitski -a-o: aorist signUtLiA [-»IJ -kla m prekiadek za v knjigo sign&l [-dlj -A m znamenje: dati —, zvočni, svetlobni signalen -Ina -o [-In-J: ~i zvonec, svetilnik, ~a zastavica, svetilka, raketa, hišica, ~e naprave, signAlec -Ica [-Ic-j m, signalizirati -am znamenja dajati, z znamenji sporočiti ali sporočati, signaliziranje -a s, signalizacija -e i, signalizAtor -ja m 1. oseba, 2. naprava signatAr -ja m podpisnik, signatAren -ma -o: ~e velesile velesile podpisnice, signatiira -e i podpis, zaznamek: ~ na knjigi, ~ pri poli, ~ blaga, kamnoseška črke se ločijo po ~i tisk., signet -a m tiskarsko ali založniško znamenje, signirati -am podpisati, zaznamovati, signirai^ -a s zaznatmvanje, signlren -ma -o: ~a kreda signor [sinjôr] -a m gospod, signora [sinjôra] -e ž gospa, signorija [sinjorija] -e ž vlada beneSke republike siguren -ma -o trden, varen, gotov, zanesljiv, sigiirnost -i i trdnost, varnost, gotovost, zanesljivost sijàti sijem, sij -te! sijoč -a -e, sijâl -a -o, sijànje -a s: sonce sije, oči sijejo, sreča sije iz oči, zdravje sije z obraza, ~ od zdravja, veselja, ponosa, ~ skozi steklo; sij -a m: sončni, severni ali polarni, svetniški sijàj -a m sij, blesk, blišč, imenitnost: kovinski zgubiti —, ~ nepremagljivosti, odeti se s —em; sijajen -jna -o: ~a misel imenitna, ~ stilist bleščeč, imeniten, ~o imenitno, sijàjnost -i ž imenitnost, sijajnik -ami. min.: bakrov, srebrov, svinčev, železov 2. zool.: repični ~ \hrošč\ sikati -am in sičem, sikanje-as: kača, para, plamen sika; krogle, strele sikajo; kri sika iz rane, ~ kletvice, strup na koga; sik -a m sikajoč glas, sikast -a -o, sikav -a -o, slkavec -vca m, sikalica -e i brizgaiica, sikâlo -a s, sikniti -nem, siknil -a -o, siketàti -àm, siketàl -àla -o, siketanje -a s, siketàv -àva -o, sikôt -ôta m sikanje silcativ -a m suSiio sikofànt -a m ovaduh, sikofàntski -a -o ovaduSki, sikofàntstvo -a s ovaduStvo sikomôra -e ž bot., sikomôrov -a -o: ~ les = sikomorovina -e ž Sikst -a m os. i.: papež ~ IV., sikstinski -a -o: —a kapela = sikstina -e ž sila -e ž: naravne, elementarne ~e, vodna, sredobežna, gibalna, gonilna, pogonska, vlačna, privlačna, nasprotna, surova —, višja —, napredne, nasprotne, temne —e, osrednje ~e države; oborožene, kopne, pomorske, letalske ~e; turška ~ stiska, nadloga, —' kola lomi nuja, za vodo je velika, huda ~ stiska, zadrega; ni mu (nobene) —e mu ni hudega, s tem (delom) ni —e težav, zanj ni ~c, ni (take) —e = ne bo ne delaj si ~e ne ženi se, ~i se umakniti, vdati, upreti; rabiti ~o, stvar trpi ~o preganjanje, ~o delati komu, ~o gnati siliti v kaj; napeti, zastaviti vse ~e za kaj, na ~o kaj delati = po ~i, za prvo ~o bo že za prvo potrebo, zna za ~o, po ~i jesti, po ~i razmer = pod ~o razmer, po vsi hoče imeti; pomoč, izhod v ~i. sila 781 simpatija izhod za ~o, z vso ~o aU z vsemi —ami se upreti, s podvojenimi ami; od -^e bogat, učen; od —e ljudi; to je pa že od —e preveč, od ~e ste nadležni; sila ali silo prisl.: — ali ~o ljudi je bilo veliko, dosti, — aH ~o radoveden zeh, močno, ~ aH ~o blizu zelo, hudo silAbičen -čna -o zlogoven: ~a mera poet. siiak -a m močan človek, siliški -a -o, silaštvo -a s, silež -a m silAža -e ž kisdl, okisana krma, siližen -žna -o; ~a koruza sileks -a m arh. obdelan kremen silen -Ina -o [-In-]: ~ človek, vihar, požar, —a bolečina, potreba, vojska, —^o bogat, žalosten, mi je ~o všeč, ~o ste mi ustregli, sdnost -i [-In-] i Siien(os) -na m mit. Bakhov vzgojitelj, silen -a mgr. mit. \gozdnidemon], siienov -a -o, silenski -a -o: —i zbor silf -a m ]zračni duh], silfa -e ž ]vila', silfida -e ž >[-!/-] sUhuita [-lu-l-lhu-] -e ž (senčni) obris, silhužten -tna -o: podoba silicij -a m kem. \prvina], silicijev -a -o, silikit -a m, silikiten -tna -o, silikčza -e i kremenčev prah v pljučih silina -e i bot. oblajst silirati -am spraviti v sHos, kisati, sillran -a -o, siliranje -a i: ~ krmo siliti -im, siljen -a -o, siljenje -a s: ~ kam, na dan, na površje, ~ (se) naprej, v ospredje, v prve vrste, v kaj, ~ iz hiše, po svetu, ~ k stricu, med otroke, za dekletom, ~ z glavo skozi zid, v pogubo; cvetje sili iz tal, žito v klas, mraz v sobo, voda čez breg, v usta, kri v glavo, srce v grlo; besede silijo na jezik, v pero, solze v oči, lasje na čelo, rebra skozi kožo; zdravilo sili na vodo; spanec me sili, to me sili na smeh a/i v smeh; to me sili, da premislim; ~ komu kaj, ~ koga govoriti, delati, ~ koga k delu, na delo, v zakon; pojdi, če že tako siliš; ~ v koga, ~ koga z jedjo; ~ trte, ~ krompir jariti, nakaliti; ~ se jesti, ~ se na smeh, ~ se vmes, ~ se za predsednika sil] -a m bot.: alzaški, močvirski, skalni, usnjasti ~ sil je -a s sk. i. ozimina: jelenovo ~ bot. silnež -a m, silnica -e i 1. magnetne ~e, 2. topla greda, 3. komponenta, 4. močna ženska, silnik -a m >[-ln-J silo- v sestavi: silobràn -a m obramba v siH : v ~u kaj narediti; silomér -a m, silo-meren -ma -o silogizem -zma m \sklep], silogističen -čna -o, si logistika -e ž šiloma prisl. po sili, s silo: ~ se premagovati silos -a m veliko skladiSče, velika kaSča, sfiosen -sna -o; ~e naprave, ~a jama silovit -a -o; ~ vihar, silovitost -i i, silovitež -a m nasilnež sflûr -ja m geol., silurski -a -o: ~a doba, formacija silvànec -nca [-Iv-J m ]trta, vino] Silvéster -tra m os. i., Silvéstrov -a-o: ~ dan, večer = Silvéstrovo -ega s, sil-véstrovski -a -o: ~a volja, silvestrovàti -ùjem, silvestrovàl -âla -o, silvestrovânje -a j; Silvo -a m os. i., Silvov -a -o, Silva -e ž os. i., Silvin -a -o, Silvin -a m os. i., Silvinov -a -o >[-lv-J silvin -a m \mineral], silvinft -a m kalijeva sol >[-lv-J simbiéza -e ž sožitje, skupno življenje, simbičtičen -čna -o slmb61 r-rf'7 -a m podoba, znamenje: matematični ~i, -—i v poeziji, v fiziki, simbôlen -Ina -o [-In- ] = simbôliCen -čna -o, simbôlnost -i [-In-] ž, simbčlika -e i, simbolizem -zma m, simbolist -a m, simbolističen -čna -o; simbolizirati -am, simboliziranje -a s sirocntâlec -Ica [-Ic-j m, simentâlka -e [-Ik-J ž, simentâlski -a -o [-Is-j: ~a goveja pasma iz Švicarske pokrajine Simmental Simeon -a m os. i., Simeonov -a -o simetréla -e ž srediSčnica, simetrija -e ž somerje, simčtričen -čna -o, simétri&iost -i ž somernost simfonija -e ž glas. ]skladba], simf6ničen -čna -o: ~i koncert, orkester, simfônik -ami. skladatelj simfonij, 2. čkn simfoničnega orkestra Simon -a m os. i., Simonov -a -o simonija -e ž kt^evanje s cerkvenimi častmi in službami, simonist -a m, simo-nlstičen -čna -o, simonizem -zma m simpatija -e i; to je moja ~ ljubezen-, uživati, ohraniti si ~e občinstva naklonjenost-, gojiti ~e do koga, kazati ~e za koga, njegove ~e so na moji strani, navdajati koga s ~ami; simpitičen -čna -o; ~ obraz prikupen, ~o pisanje, ~o simpatija 782 sinolôg živčevje; simpatizirati -am: ~ s Icom, simpatizêr -ja m, simpatizêrica -e z, simpatizêrski -a -o, simpatizêrstvo -a .s; simpàtikus -a m med. simpatični (od volje neodvisni) živčni sistem; simpaté-tičen -čna -o: ~a tinta nevidna simpleks -a m slov. nezložena beseda, simpleksov -a -o simplidzem -zma m preproščina, simplifî-cirati -ampoenostaviti, simplifikâcija -e ž Simplén -a m \alpskiprelaz\, simplônski -a -o: ~i predor, ekspres, ~a cesta; simplôn -a m \vlak\ Simpôsion -sia m \delo\: Platonov simpôzij -a m popivka, obed, pogovor, shod znanstvenikov simptom -a m znamenje (bolezni) , simpto-mâtika -e ž: gospodarska simptomâ-tičen -čna -o: ~o zdravljenje, simpto-matologija -e ž simulirati -am hliniti, delati se, simuliranje -a s, simulànt -ânta m, simulântka -e i, simulântski -a -o, simulântstvo -a s, simulâcija -e ž simultin -a -o in siipultânski -a -o hkraten, skupen, simultànka -e i: šahovska simultanist -a m >[-lt-] sin -ù in sina m, dv. sina in sinôva, sinoma in sinôvoma, mn. sinôvi -6v: očetov Adamov ~ človek, ~ pogubljenja, ~ bo^i = ~ človekov, ~ izvoljenega ljudstva pasji sinov -a -o, sinov-ski -a -o in sinôvski -a -o: —a ljubezen, sinôvstvo -a /n: ~ božje; sine -ta m, sinek -nlca m, sinček -čka m, sinko -a m, smkov -a -o simigôga -e i judovska shodnica Sinaj -a m, na ~u, slnajski -a -o: ~i samostan, ~e zapovedi, ~i evhologij, Sinajski polotok ihidntnv -a m kitajski čiovečrgak ■indiliât -a m: delavski, žolti sindikâlen -Ina -o [-In-] : ~a organizacija, podružnica, sindikalist -a m, sindikalistka -e ž, sindikalizem -zma m, sindikalističen -čna -o, sindikalizâcija -e i sinidrij -a m véliki zbor, skupščina sinékdoha -e ž poet., sinekdčhičen -čna -o : ~a figura sinekûra -e ž služba brez dela sinergija -e ž sodelovanje različnih sil, organizmov, sinergčtičen -čna -o, smer-gizem -zma m Siagapur -a m kr. i., shigapurski -a -o Singer -ja m os. i., Singerjev -a-o; — šivalni stroj = singerica -e ž singular -a m slov. ednina, singularski -a -o: ~e obhke, singulâren -ma -o 1. slov. edninski: ~e oblike, 2. redek,posamezen -. ~i primeri, singulârnost -i ž redkost, posebnost, izrednost sinliron -a -o sinkron sinica -e ž: vélika, mala, čopasta, močvirska —, siničji -a -e, sinička -e i, siničica -e ž, siničar -ja m lovec na sinice, sini-čarica -e ž \piščalka\, siničnica -e ž bol. \trava\ sinicéza -e ž poet., slov. zlitje, strnitev dveh zlogov v enega sinidi -ov m mn. \rasa\ sinhi sinem, sinil -a -o: sonce, svit, dan, jutro, žarek, svoboda sine sinj -a m min. = sinjec -jca m sinji -a -e višnjev-. ~i kamen, ~a lisica, —e nebo, ~e višave. Sinje gore, ~e bel, ~e moder; sinjelàs -âsa -o, sinjeèk -ôka -o, sinjebrâdec -dca m; sinjost -i ž, sinjast -a -o, sinjkast -a -o, sinjina -e ž : nebesna sinjéti -im, sinjèl -éla -o, sinjènje -a s: usta, gore sinjijo postajajo sinje, sinjiti -im, sinjenje -a s: večer sinji gore, češplje se sinjijo sinkiinàia -e ž kotanja, kadurtja, sinklinâlen -Ina -o [-In-] sinkopa -e i 1. glas., 2. slov., 3. med. huda nezavest, navidezna smrt, srčna kap. sinkopirati -am, sinkopiran -a -o, sinko-piranje -a s siniuetizem -zma m mešanje različnih prvin, naukov: verski sinkretističen -čna -o, sinkretist -a m sinltron -a -o sinhron, hkraten, sočasen, sinlcrônski -a -o, sinicrônost -i ž, sin-kr6ničen -čna -o: ~a gonila stroj., ~a metoda, sinkronizem -zma m sočasnost, hkratnost, sinkronističen -čna -o : oblike knjigovodstva, sinkronizâ-dja -e ž: ~ slike in zvoka v filmu, sinkronizirati -am, sinkroniziranje -a s: ~ film; sinkroniziran -a -o: —i menjalniki stroj.; povsod tudi sinb-sinoči prisl. snoči sinôda -e ž škofijski cerkveni zbor, sino-dâlen -Ina -o [-In-]; sinôd -a m: sveti ~ najvišja pravoslavna oblast, sinôdski -a-o; —^i sklepi aiM^ -a m izvedenec za kitajski svet, smologija -e ž sinonim 78? sirota sinonim -a m soznačnica, sinonimen -mna -o soznačen, sinonimnost -i ž, sinoni-mija -e f, sinonimilta -e 2: geografslta ~ sinopsis -a m strnjen pregled: — za filmski scenarij, sinoptičen -čna -o: —o primerjanje evangelijev, zakonikov, ~e vremenske napovedi za različne kraje hkrati, ~a pripoved po štirih evangelistih, sinoptik -a m sinovec -vca m bratov sin, sin6vka -e ž bratova hči sintagma -e ž slov. pomenska zveza, sintagmdtik -a m, sintagmatičen -čna -o sint&lcsa -e ž slov. skladnja, sintaktičen -čna -o: ~a napaka, ~a pravila, sintaktik -a m kdor se idcvarja s sintakso sinteza -e f strnitev: ~ več elementov, ~ različnih sodb, sintetičen -čna -o: ~ pregled strnjen, ~a pripoved, ~a drama, ~i bencin, kavčuk, —a vlakna umetno sestavljena, pridobljena", sintetik -a m, sintčtikon -a m \lepilo\, sinteti-zacija -e i, sintetizfrati -am, sintetizi-ranje -a j: ~ sodbe strnM, ~ vitamin, snov umetno sestaviti sinus -ami. mat., 2. med.(obnosna) votlina, sinusen -sna -o: ~a aritmija med., ~a napetost, sinusov -a -o: ~a črta mat., ~a tromboza med. Sion -a m \hrib\, sionski -a -o: hči ~a, sionfzem -zma m gibanje za nacionalno združitev Judov, sionfst -a m, sionističen -čna -o: ~a miselnost sip -a m: grad vali se v —^ in prah, ~ zgrmi po melini; sipa -e ž: sladkorna, steklena ~ za črnilo, vipavska ~ \trta\, sipdča -e ž mel, mivka, sipec -pca m = sfpek -pka m mivka, sipina -e ž: ~e podrtih domov, gramozna ladja naleti na ~o, sipišče -a j; sipek -pka -o: ~ celec, sneg, ~a mivka, sfpen -pna -o, sfpast -a -o: ~ premog, sfpkast -a -o, sfpten -čna -o: ~ krompir, sfpčnost -i ž, sipljfv -a -o sipek: ~a črvojedina, tla sipa -e ž zool.: ~ svetivka, sipica -e ž, sipin -a -o: ~e lovke, sfpji -a -e: ~a kost, ~a barva sipati sfpam in sfpljem, sipaj -te in siplji -te! sfpal -a -o, sipanje -a s: ~ moko, ~ pesek v oči, ~ denar, iskre, ogenj, bombe, smrt, ~ domislice, verze kar iz rokava; sipač -a m \delavec\, sipalo -a s, sipalnik -a f-iin-] m = sipnica -e ž \puSica\: ~ za sladkor, poper, sipnik -a m sipalnik pri mlinski treslici, sipa-lišče -a s krmišče za divjad sir sira m: domač, ovčji, kozji, kravji — pust, polmasten, masten ementalski, liptovski, trapistovski sadni, kutinov ~ delati; sirček -čka m majhen, sir: ~ za štruklje, sirek -rka m; sirast -a -o: -—o mleko, siren -ma -o: ~i kotel, ~a goščava, simat -a -o, sirov -a -o sir [sei-] -ami. gospod, 2. angleški plemiški naslov Sirakuze -kiiz ž mn. kr. i., sirakiiški -a -o, Sirakužan -ana m, Sirakužanka -e i sirar -ja m, sirarica -e i, sirarka -e ž, sirarski -a -o in sirarski -a -o: ~a zadruga, sirarija -e ž, sirarna -e ž, sirariti -im 1. biti za sirarja, 2. dehti sir, sirarstvo -a s sirek -rka m 1. koruzi podobna rastlina, 2. koruza, Sirka -e ž, sfrkov -a -o: ~a metla, —a polenta koruzna, sirkovec -vca m, sirkovina -e ž, sirkovišče -a s; sirčje -a s koruzrui stebla Širina -e ž gr. mit., sirena -e i 1. žaljiva ženska, 2. zool. morska krava, 3. zvočna naprava: tovamiška, ladijska, gasivska, avtomobilska, ploščna '-e tulijo, sirinski -a -o: ~i glasovi zapeljivi Sfrija -e ž \dežela\, sirski -a -o: ~a čebela, Sirec -rca m, Sirijec -jca m, Sirka -e ž sirilo -a i: ~ sesiri mleko, sirišče -a j 1. sirilo, 2. posušen telečji želodec, siriščnik -a m \del govejega želodca], sirfščnica -e ž 1. izvleček iz sirišča, 2. bot. prvenec, sirfščen -čna -o, sfriti -im, širjenje -a s: mleko se siri siringa -e ž bot. majnica. Španski bezeg Sirius -a m astr. \zvezda\ simat -a -o: ~a pogača, sirnica -c ž 1. prostor, 2. phnšarska kmetija, 3. sirotka, sirnina -e ž kazein siromak in siromik -a m, siromdčka -e ž, siromače -ita s, siromaški -a -o, siromašen -šna -o: ~ z mdami ("na mdah), siromačlja -e f = siromšščina -e f = siromaštvo -a s revščina, revni ljudje, siromašnost -i ž, siromašiti -Im postajati siromašen, siromašil -ila -o, siromašenje -a s, siromašiti -im: ~ jezik siriščina -e ž uboštvo: ~o tolči, otepati, siroštvo -a s sir6ta -e ž: popolna, vojna dobrota je kaj boš, uboga —! človek brez moči; v šoli je ~ ne zna, sirotica -e ž. sirotai 784 sivo- sirôtek -tka m, sirotka -c ž, sirôtej -a m, sirbtišče -a s sirota, sirôtnik -a m, sirôten -tna -o, sirôtnost -i i sirotéti -im, sirotèl -éla -o, sirotênje -a s, sirotina -e ž siroščina, sirotinski -a -o: delo, ~i denar = sirotnina -e î, sirotinstvo -a s, sirotišče -a s, sirotišnica -e f, sirotišniški -a -o: ~i otroci, sir0tništvo -a s: občinsko ~ sirotka -e i (°sitatka) 1. sirasta voda po skuti: — zelena bledičnež, jabolčna 2. žganje brez moči, 3. med.: krvna ~ sokrvca, sirotkast -a -o sirov -a -o: ~ štrukelj, sirovec -vca m 1. bot., 2. luknjičast kamen, sirovka -e f, sirovina -e ž sirnina °sir6v -ôva -o surov sirup -a m gosta sladkorna raztopina: smrekov sirupov -a -o: ~ kolač Sisak -ska m \mesto\, siški -a -o Sisifos -fa m gr. mit., Sisifov -a -o: ~o delo;;/. Sizif sistém -a m sestav: živčni, zvezdni, filozofski, politični, gospodarski, finančni, davčni, volilni, denarni, merski, črkovni, metrski, notni, učni, decimalni, koordinatni ~ enačb, ~ na več pogonov, zaporni brez ~a brez načrta, sistčmček -čka /n; sistémski -a -o: ~a napaka v sistemu, ~o število mat., sistemdtičen -čna -o znanstveno urejen, načrten: ~a napaka dosiedm, katalog, ~a germanizacija, —o delo, opazovanje, sistemâtiénost -i if; siste-màtika -e i: tonska sistemâtik -a m, sistem(at)izâcija -e f: ~ delovnih mest, sistem(at)izlrati -am sistirati -am ustaviti, odpraviti, sistiranje -a ~ ustavo sistoia -e ž skrčenje (srca), sist01ičen -čna -o: ~šum sit sita -o, bôlj sit: bolj lačen ko večkrat tepen kakor naredi tako, da bo volk ~ in koza cela da fto vsem prav, ~ ko boben; kruha, vse^ ~ sem že teh komedij, prepira, življei^ja; do grla (in čez) sem ga že do ~ega se najesti, napiti, nagovoriti, ~ obraz, glas, ~a torba, barve, sitež -a m, sitost -i ž, sitišče -a s kem., fiz., sititi -im, sitenje -a s: jed siti sit -a m = sita -e ž bot., sitka -e ž, sit(ov)je -a s sk. i. : pastirsid plašč iz ~a, ležišče iz —a siten -tna -o, bôlj siten : ~ človek nadležen, ~o delo, ~ opravek neprijeten, — kakor podrepna muha, """O mi je nerodno, sitnež -a m, sitnica -e ž, sitnôba -e i 1. sitnost, 2. sitnež, sitnost -i f: ~ prodajati, ~ delati komu, stresati ~ nad kom, boš imel še «-»i z njim, je samo za ~ in nadlego, ~ sitna! sitnariti -im, sitnârjenje -a s: ~ za podporo; sititi -im se siten biti > sito -a s:- redko, gosto, kosmato, zmčasto pretlačiti skozi planktonsko, čebelno, valovno, zvočno, svetlobno dejati koga na ~ in rešeto; sitce -a s: ~ na vratih, zidarsko sitast -a -o: ~a kost, ~o platno, ~e cevi, stene, ~a okna; sltka -e f 1. med. si tasta kost, 2. biol. sitasta celica, sitnica -e i 1. sito v mlinu, 2. shramba s sitastimi mrežami, Sitar -ja m, sitarica -e f, sitarski -a -o, sitarija -e ž, sitarstvo -a s sitnidja -e ž položaj, stanje, razmere, situacijski -a -o: ~i načrt, ~a komika; situlrati -am: poslopja določiti lego, postaviti; dobro situiran premožen situla -e ž arheol. vedro: vaška ~ iz bronaste dobe, najdena na Vačah siv -a -o m -Ô -i -é -à, bôlj siv: ~a glava, ~a leta, ~o železo, ~a eminenca, ~a davnina, daljava, starost, ~a učenost, ~a teorija, ~ dan; delati komu ~e lase, ~i grodelj, ~e litine; mišje, podganje, prsteno —-, ~o črn, ~o pikčasta jajčeca, ~o zelen; slvkast -a -o: ~o bel, sivkljat -a -o; sivina -e i, sivost -i ž in sivôst -i ž, sivôta -e ž siva -e ž |A:rflva|, slvec -vca m 1. siv človek, 2. osel, vol, konj, 3. siv las, 4. ptič, 5. trta, 6. kemen, sivček -čka m 1. človek, 2. vol, konj, čmrlj, sivka -c i 1. starka, 2. krava, ovca, raca, riba, 3. kranjska ~ \čebeUi\, 4. goba, 5. trta, rastlina, sivkm -a -o: ~a voda, sivko -a m, sivica -e i 1. glina, 2. trta, sivnik -a m \skrUavec\ siven -vna -o siten, nadležen, vsiljiv, sivnost -i ž, sivnež -a m sivéti -im siv postajati, sivi -Itel sivèl -éla -o, sivênje -a s: lasje, gore sive; siviti -im sivo delati, sivi -ite! sivil -a -o, sivljênje -a s: skrbi sivé glavo, jutro se sivi, lasje se sive sivo- v sestavi: sivobràd -àda -o, sivobrâ-dec -dca m; sivodlàk -àka -o; sivoglàv sivo- 785 skarabéj -àva -o, sivoglàvec -vca m; sivolàs -àsa -o, sivolàsec -sca m, sivolàska -e ž; sivoôk -ôka -o; sivoplàz -àza m \kuščar\; sivoûh -a -o sivôr -ja m 1. znč. siv moi, 2. mrč, 3. gosta mokra megla, sivôia -e ž 1. starka, 2. megla Sizif -a m, Sizifov -a -o: ~o delo; sIzif -a m \hroSč\-, gl. tudi Sisifos ■iié -ja m -*■ predmet, snov skàbies -a m garje, skabiôzen -zna -o, skàbiCen -čna -o med., skahiôza -e i bot. skadénca -e ž dospelost, dan zapadlosti kake terjatve, skadčnčen -čna -o: »^a knjiga rokovnik, knjiga rokov Skàder -dra m kr. i., skàdrski -a -o: Skadrsko jezero Bkaditi -im, skàdi -fte! skàdil -fla -o, skajèn -êna -o: ~ cigareto, dim se Je skadil, soba se je skadila, vino se mu je skadilo iz glave; gl. tudi izkaditi, razkaditi skafànder -dra m \pot(q)l/aSka naprava, obleka\ skakič -ami. skakavec, 2. ud verske sekte, 3. zool. : egiptovski hrošč 4. šahovski skakàôka -e f 1. vernica skakaSke sekte, 2. zool. riba, skakàSki -a-o: ~a sekta, tekma skakàlen -Ina -o /-In-] : stolp, ~a deska, ~e smuči, skakàlnica -e [-yn-] i'- smučarska, mamutska skakalfšče -a s. skakàlo -a s lov. \naprava za zveri\-skakalfn -a m mladič, frkolin, skàkalica -e ž zool. \hrošč\ ■kakàd skàkam in skàCem, skàkaj -àjte in skàèi -te! skàkal -àla -o, skakànje -a s in skàkati -čem s stal. poud. : ~ v daljavo, s palico, čez plot, čez ojniee, ~ od jeze, ~ komu v hrbet, v besedo; to bo skakal se jezil, tekal, plug skače, srce mi skače od veselja, misli skačejo s predmeta na predmet, ~ okoli koga, imam toliko skakanja zaradi tebe opravkov, poti skalÙT -àva -o: ~i otroci, skakàvec -vca m 1. športnUc, 2. slap (v kraških jamah), skakàvCek -čka m 1. slap, 2. žuželka, skakàvka -e f 1. športnica, 2. rib. muha, skakàvski -a -o, skakivstvo -a s, skà-kavica -e ž \riba\ skakljàti -àm, skakljàj -àjte! skakljàl -àla -o, skakljànje -a s, skakljàj -a m: s tremi ^ pridem do tebe, skakljàë -a m skakôma in skàkoma prisl. Sloven'ki pravopis - W skila -e f 1. glas. lestvica: diatonična za celo ~o višji, zaigrati vso ~o čustev, 2. merska lestvica: kromatična, barvna linearna, kvadratna, recipročna, logaritemska, trigonometrijska ~ skila -e ž, mn. tudi skalč -i: granitna, koralna vsekati stopnice v živo »»-o, zidati na ~o, stati kakor ~o zavaliti na srce; skšlen -Ina -o [-In-]: ~i grad, golob, ~a polica, duplina. Skalne gore, skilnica -e [-bi-] ž 1. kost 2. voda v skalah; Skilnica -e[-ln-] ž Sveta gora pri Gorici; skdlast -a -o, skdlnat -a -o [-In-]; ~a ^ra, skalovft -a -o skalnat, skalovftost -i ž, skšlovnat -a -o; skalica -e ž skril: s ~ami krita hiša, skalina -e ž, skal6yje -a s, skilar -ja m I. prebivavec, 2. divji kozel, 3. slegur, ^ilarica -e ž bot. planika, skalnjšk -a [-In-j m alpinetum, skihiik -a [-In-] m Skila -e ž: milanska \gledališče\ skald -a m\pevec\, skildovski -a -o >[-ld-] skaliti -fm, škili -fte! škilil -fla -o, skaljen -ena -o: seme skali skaliti -im, škili -fte! škilil -ila -o, skaljen -ina -o: ~ vodo, vino, dušo; skali se pogled, pamet, veselje, sreča, notranji mir; skalijo se misli, oči, pojmi, skalHev -tve ž, skalitven -a -o [-tvan-]: ~a reakcija med., skalneti -im [gl. kalneti skaliti -fm, škili -fte! škilil -fla -o, skaljen -ena -o: železo ~ skiip -a m, skalpirati -am, skalpfran -a -o: ~ koga >[-Ip-] skaipil [-Ipčl] -a m kirurški nož Skaminder -dra m \reka v homerski Troadi\, skamindrski -a -o skamnetf -fm gL kamneti: ~ od strahu, od groze; skamnil -ila -o: ~ obraz, skamnfna -e ž Skandinivija -e f, v ~i, Skandinivska -e ž, v ~i, Skandinivsko -ega j, na -^m, Skandinivci -ev m mn., skandinivski -a -o, skanddnivščina -e ž skandirati -am po metričnih stopicah izrazito poudarjati, skandfranje -a s, skanzfja -e ž sicipati -pam in -pfjem, skipaj -te in skiplji -te! skipal -a -o: voda je ska-pala s strehe, hruške so že vse skapale, počasi so se vsi skapali domov; skapljati -im, skapljaj -ijte! skapljil -ila -o; gl. tudi izkapati, razkapati skarabej -ami. hrošč, 2. arheoL skéiljatise 786 skladati skiSljati -am se: ~ se nad kom; gl. tudi izkaSljati skât -a m zool. \morska rU>a\: električni, pegasti, marmornati <— skit -a m \igra na karte\ skâvsatl -am: pošteno gaje skavsal, igravci so se skavsali; vendar izkavsati skàvt -a m, skâvtka -e i = skàvtinja -e i, skâvt(ov)ski -a -o, skâvt(ov)stvo -a s skiai -e i: to je prava ~ ponesrečena reč, spaka; storiti, delati ~o kaziti; videl boš, kdo je mojster, kdo mojster delo so prevzele ~e namesto stavkajočih skaziti in skizati skižem gl. kazati, skazan -a -o: ~ komu pomoč, dobroto, ljubezen, čast, ~ se hvaležnega ali hvaležen, skazalo se je, da ima prav; kadar gre zares, se vselej skaže se postavi; ~ se pri plačilu dobro plačati, ~ se v nevarnosti, v nesreči pravega človeka ali pravi človek; skazovàti -ùjem, skazovàl -àla -o, skazovànje -a s: očimo se ~ postavljati; gl. tudi izkazati, razkazati skaziti -im, skàzi -ite! skàzil -ila -o, ska-žčn -êna -o: — vino, lice, veselje; vse nam je skazil; kar v roke prime, vse skazi; ~ si spričevalo; obraz se skazi od jeze; to se mi je skazilo ponesrečilo; ~ se na duši in telesu, skazitev -tve i, skažčnost -i ž; tudi izkaziti skéê -a m lahkotna, kratka igrica, prizorček skedinj [skadànj] -dnjà m in skedenj -dnja [skidnja] m: ščurkov ~ \otroška igrača',, skèdenjski -a -o [skèdsnj-J = skednjén -a -o : —a vrata skelét -ami. okostje, ogrodje, 2. okostnjak : človeški, živalski, železobetonski skelétast -a -o, skeléten -tna -o: ~a konstrukcija, ~i oporniki skdéti -im, skelčč -a -e, skelèl -éla -o, skelênje -a s: rana, vest, očitek me skeli, svetloba skeli v oči, v očeh; skelèë -éëa -e prid.: ~ občutek, ~e bolečine, misli, skelina -e ž >[sk3l-] sképati -am se: otroci so se skepali sképiti -im napraviti kepe, sképljenje -a s: ~ se sprijeti se v kepe, kri se skepi; sképljen -a -o: ~a moka, skepitev -tve i: ~ molekul, skepitven -a -o [-tvan-] sképsa -e i, sképtik -a m dvomljivec, sképtiëen -čna -o, sképticnost -i ž, skepticizem -zma m fil. skesàti -àm se gl. kesati se, skesàn -a -o : skesano priznati : skesal se je in ni prišel premislil se je, skesanost -i f, skesânec -nca m, skesànka -e i >[skas-] skica -e i načrt, osnutek, očrt, črtica: ~ za sliko, stavbo; oljna, akvarelna dramatska skicen -ena-o: ~a knjiga, skicirka -e ž zvezek za skiciranje, skicirati -am začrtali, osnovati, skiciranje -a i skidati -am : ~ gnoj, svinjak, — se od hiše spraviti se; gl. tudi razkidati, izkidati skif -a m regarni čoln z enim veslačem, skifist -a m skikjoring [Sijôring] -a m smučanje s konjsko ali motorno vprego, sijôring Skila -e ž gr. mit. \morska pošasl\: priti med ~o in ICaribdo med krnice in pečine skink -a m zool. rovec, kuščar: progasti ali ameriški bodičasti, srholuski, tmorepi, valjasti ~ skioptikon -a m, skioptičen -čna -o: ~e slike, ~o predavanje skip -a m rudniška priprava ali posoda za vzdigovanje premoga skipek -pka m: svečni —i skipéti -im, skipi -ite! skipèl in skipel -éla -o: mleko, morje, kri, jeza skipi, v jezi ^, rad, prehitro skipi se jezno razvname: skipljiv -a -o; skipniti -nem: testo skipne skiro -n m = skira -e i \otroško vozilo\. skirica -e i skisati -am: ~ repo, mleko se je skisaln. vreme se skisa, možgani so se ti skisali. v taki samoti se bom še skisal; skisan -a -o : ~ obraz, smeh čemeren, skisanost -i ž, skisanina -e ž; skisniti -nem se, skisnjen -a -o Skiti -ov mm/l., Skitka -e ž, skit(ov)$ki -a -o, skitosarmàtski -a -o sklad sklàda m: ~ drv, ~i premoga, gorski ~i, zrnati cerkveni, ubožni, podporni, pokojninski, plačni, obratovni, rezervni — za hišna popravila, ~ napraviti, narediti, v — pobrati, dati: življenje spraviti v ~ z načeli, delati v —u z zakoni, skladoma prisl.; sklàda -e i kup, sklàdast -a -o skladati -am, skladanje -a s : drva z voza blago v skrinjo, na kup, v krošnjo denar, obleko, živila — za sirote. ~ verze, ~ pesem, glasove, napev. ~ besede, — se s kom v čem; čudovito, do zadnje mrve se skladata ujemata. izpovedi prič se skladajo, cena se sklada z vrednostjo; skladâô -a m = skladâvec -vca m, sklada vka -e f, sklâdanec -nca m \pecivo\, sklâdanica -e f 1. drva v ~o naložiti, ~ knjig, papirja, 2. uganka, skladatelj -a m komponist: operni skladàteljica -e i, skladateljski -a -o, skladba -e i: klavirska, zborovska, kitična, klasična sklàdbica -e i; sklâdnja -e ž slov. sintaksa ; skladarina -e ž skladiščnina; vendar izkladati skléden -dna -o: —o s časom, z naročilom, skladnost -i ž: — z zakonom, ~ med vsebino in obliko = ~ vsebine in oblike, sklàdje -a s skkuinost skladišče -a s: ~ blap, soli, ~ za pesek, premog; lesno, zbiralno, trgovsko, carinsko, javno —, blago je še v ~u, °na ~u imeti v zalogi, skladiščen -čna -o: ~i prostori, —a postaja, —i list, —a knjiga, —a pravica, ~o pravo, skladiščnik -a m, skladiščnica -e f, skladiščnina -e i sklAdnica -e ž: bratovska, cehovska, rudarska ~ blagajna skladôven -vna -o: ~a ploskev, ~a zrelost sadja primerna za spravljanje v skladišče, skiâdovnica -e f skladanica, skladôvje -a s, skladovit -a -o skladast, plastast, polast, skladovltost -i ž sklinjati -am, skiânjanje -a s: ~ glavo, telo, ~ samostalnik slov., ~ se nad papiiji, k zemlji, skozi okno ali čez okno ; sonce se sklanja k obzorju; skiânja -e ž = sklanjitev -tve ž slov., sklanjatven -a -o f -tvan-] : ~a obrazila sklâpljati -am zapirati, vezati: ~ oči, železniške vozove, motor sklasiti -im (se), sklâsil -ila -o: setev (se) sklasi, sklasitev -tve î skUsti skiâdem zložiti, sklâdi -te! skiàdel -dla -o, skiâden -a -o: seno v plaste snopje v kup — ddéti skôljem gl. klati: ~ drva, psi so se med seboj sklali; skiân -a -o: ~ les, glas; gl. tudi razklati sklatiti m skiâtiti sklâtim gl. klatiti, sklâ-ten -a-o: ~ sadje z drevja, toča sklati listje, dosti neumnosti je sklatil sklécniti -nem: pipec ~ zapreti, kolena mu sklecnejo, skiécno prisl. tel, skiékati -am, skiékniti -nem sklida -e f: ~ za mleko, omako, solato, ~ z dulcem, ~ za pomivanje, brivska sedeti, biti pri polni ~i, priti k ~i, vzeti k svoji ~i. Izročiti se na pruno ~o, v sredi v zlati —i, pljuvati v lastno ~o, prodati za ~o leče zavreči; skl6das: -a -o, sklidar -ja m, sklédarica -e I bot., sklédica -e f : ~ za milo, ~ na svečniku, na tehtnici, pri sadežu, sklepna božja ~ patena, skledičast -a -o, sklé-dičar -ja m bot. \lišaj\, sklédilica -e ž = skledička -e ž, sklédiCnica -e ž bot., skléden -dna -o: ~i rob, ~o dno, sklédnica -e f 1. sklednik, 2. močvirna želva, skiédnik -a m stojalo za sklede: skledoliz -a m = skledollznik -a m sladkosnednež, lizun, trot sklejiti -im zlepiti, skiéji -ite! skléjil -ila -o, skiejèn -êna -o, skiejevâti -ûjem, skiejevàl -âla -o sklenina -e ž lošč, emajl: zobna skleni-nast -a -o; skienolûskavke -avk ž mn. zool \ribe\ skleniti skiénem, sklêni -ite! sklênil -ila -o: obroč, kolobar, krog, verigo, roke, prste, ~ zakon, prijateljstvo, zvezo, pogodbo, kupčijo, premirje, mir, ~ sejo, račun, govor je sklenil s svarilom, ~ življenje, sklenil je umrl je, — svoje račune = ~ s tem svetom, (za) trdno ~ se s kom, se v vrsto; sklenil je počakati ali sklenil je, da bo p<^kal; sklénjen -a -o: ~ krog, sistem, mir, —a vrsta, odhod je ~a stvar, kakor je bilo ~o, sklenitev -tve ž skièp sklépa m: kolenski, skočni, čeljustni, hrustančni ohlapen, trd kosti stopijo iz ~ov; pretegniti se, da pokajo —i ali da v ~ih poka; v ~ih me trga; škaijasti po ~ih teče iz soda, ~ doline, s ~om so zapirali stare knjige; ~ računov, slovesnosti, šolskega leta, konference, kongresa; računski storiti, napraviti trden držati, zavreči; omajati ~ dozori, ~i odbora, večine; skiépen -pna -o: ~i stol, ~i revmatizem, ~a ponvica, ~a seja, razprava, misel, beseda, slovesnost, ~i račun, sklépnica -e f 1. bot., 2. zool želva, 3. trg., sklépnik -a m: ~ spaja rebra obokov; skUpčen -čna -o: občni zbor je sklépénost -i ž sklepâé -a m zaskočni nož, nožič na zaskok = sklepček -čka m = skiépec -pca m skiépati -am, skiépaiije -a s: ~ kaj, po čem, iz česa, na kaj, — kar na splošno; kosti, zobje se sklepajo, ~ verigo, roke. skUind 788 akAtea —' pogodbe, mir, umsko sklepàlo -a s pripomoček za sklepanje, sklepàlen -Ina -o [-In-J: ~o priredje skleniti sklépljem, sklêplji -Ite! skiêpal -ila -o, slclepin -a -o: ~ koso, srp; sklepinec -nca m etnogr. kovinski pas pri narodni noši sklepeiiti -im in -ičem gl. klepetati: ~ vse po vasi; tudi izklepetati skieràza -e ž otrdeiost, sklerdtičen -čna -o, skkrôtiiinost -i ž, skleroziran -a -o : skorja nadledvične žleze je —a, skleritis -a m vnetje beločnice sklesiti sklešem gl. klesati: ~ kamen, blok; gl. tudi izklesati sUittiti -im, sklčstU -a -o in -ila -o, sklčščen -a -o: drevje je sklestil, toča je vse sldestila, miši so sklestile slamo; sklé-ičdc -čka m = sklistdc -tka m sklkiU in sklkati skličem gi. klicati, sklicui -a -o, sklicanje -a s: ~ družino k večeiji, v biSo, ~ sestanek, občni zbor, skupščino, ~ ljudi na pomoč, ~ spečega, sklfc -a m: upnikov; slcUceviti -ûjem, sklicevil -éla -o, skli-ceviqje -a j: ~ se na svoje delo, na zak= sklicitelj -a m, skli-oevivka -e i = skliciteljica -e ž; vendar izldicati sldjučiti -im upogniti, stisniti, skljiičenje -a j; ~ roko, telo, ~ se vase ; skljiičen -a -o ~o hodid, ~ od starosti, ~ starček dOiiičenost -i ž, sključek -čka m \noiič\ skljiičnica -e ž huda udnioa, sključevati sključevil -ik -o, sključevinje -a j; vendar izkljutiti skljiniti in skljûvati -am in skliûjem gl. Icljuvati; skljuvin -a -o in skljuvan -a -o : od kokoši ~o zelje; tudi izkljuvati sklobaaiti -im, sklobasij -ijte! sklobasàl -àla -o, sklobasin -a -o: kaj vse je sklobasal v članek sklolNŠIriti -àm zmesti gl. klobuštrati, sklobuStràn -a -o skl6n sklôna m siov.-. samostalnike uporabljamo v —ih, odvisni ~i, glagoli se vežejo z različnimi —'i, sklonski -a -o: ~o obrazilo = sklonilo -a s, sklonljiv -a -o, sklonljivost -i i sldoniti sklônim upogniti, pripogniti, sklôni -ite! sklônil -ila -o: ~ gjavo, hrbet, vejo, ~ se nad kaj, pod kaj, čez kal, komu čez ramo, k ušesu, k tlom, ~ se naprej, nazaj, pokonci, ~ se nad svojo preteklost, dan se skloni k večeru; sklonjen -a -o: ~a glava, postava, sklônjenost -i ž, sklenitev -tve f, sklôniv prisl.: ~ hoditi sklonjeno; sklônka -e ž tel. sklop -ôpa in -ôpa m: gorski besedni gospodarski ravni (tesarski), vzvratni ~ za vzporedni telefonski govor, v ~u dolžnosti, nalog; sklôpec -pca m |pas/|, sklôpen -pna -o: stol, sedež, umivalnik, ~a miza, postelja, sklôpka -e ž tel., stroj.: avtomatična, centrifugalna, cevasta, čepna, kljukasta, obojčpa, suha, toma ~ na pažlje, ~ pri motorju sktopiti sklôpim, sklôpi -ite! sklôpil -ila -o, sklôpljen -a -o in sklôpiti -im s stal. poud. : ~ krila, sklopitev -tve ž, sklôplje-nec -nca m stroj., sklôpljenloi -e ž slov., sklopljiv -a -o; vendar izklopiti sklopotiti -im in -0čem gl. klopotati: vlak sklopota mimo, ~ na tla skôba -e ž pery'a, penjača: zaviralna 2. past; loviti v ~e; skôbica -e f, skôbka -e ž skoliicati -am se in skobaciti -im se gl. kobacati: ~ se na noge, pokonci, čez prag, na voz, iz postelje; skobacljiti -am se; gl. tudi izkobacati se skoliiliti -im se: ~ se na konja, očetu na kolena, z voza, z drevesa; gl. tudi izko-baliti se skôliec -bca m 1. past, 2. ptica: kačji skdbčev -a -o, skdbčevka -e i \ptica\, sk0bčji -a -e skôbelj -blja m obiič: spahalni, gladilni, véliki ~ za usnje, sk0bljič -a m, skôblja -e ž strugalo, skôbeljn -a -o [-balj-J : ~i stroj — skôbeljnica -e [-Mj-j f: ~ za kamen, ploščinska skôbeîjnik -a [-bslj-] m: kovinski, mi-zarsld, pletarski skôbljati -am obiaH, skôbljanje -a s, skôbljanec -nca m, mn. skôbljanci -ev oblaiKi, skôbjjar -ja m skdčen -čna -o in skoččn aii skočin -čni -6 -i -é: ~i konji, ~a dekleta, ~e pete, ~ih nog, skččen -čna -o: ~i sklep v stopalu, skdčnost -i i, sk0ček -čka m 1. skočen otrok, 2. psiček, 3. pajek, 4. kobilica, sk0čič -a m — skočilo -a s nughen slap, skočnik -ami. padec, 2. slap, 3. žleb nad mlinskim kolesom, sk0čnica -e i skočnina -e i \pla- akéitm 789 čilo\ ; sk0čimož -â m = skdčimožek -žka m, skččirep -a m zool. \žuželka\ skočiti skdčim, skdči -ite! skočil -ila -o: ~ na tla, na obisk, na požirek, po vode, v trgovino, ~ za kom, v zakon = v zakonski jarem, ~ na noge = ~ pokonci, ~ v vodo na noge, na glavo, na trebuh, ~ komu za vrat, v hrbet, v lase, v oči, v besedo, ~ čez plot, iz ojnic, vlak skoči s tira, ~ do stropa od togoie; jezen, da bi iz kože skočil; roka ^oči iz sklepa, kolo, os iz tečajev, srce skoči v grlo; skočiš, pa si tam prav blizu Je, hitro opraviš, nekaj mu je v glavo skočilo prevzel se Je škodila -e i, skodilast -a -o, skodilica -e ž: brivska, čajna, kavna, kompotna — na tehtnici, skodiličast -a -o skodla -e i kalanica: s '-'ami krita streha, skôdlast -a -o: ~ai streha, skôdelnik -a [-iifn- ] m žebelj za pribijanje skodel, skôdlica -e i, skôdlar -ja m, skodlama -e i, skôdiarstvo -a s skôdrati -am in skodréti -âm gl. kodrati; skôdran -a -o in skodrân -a -o: ~i lasje, listi, morje; skodrčati -am zmršiti; skčdrčan -a -o; ~a brada, ~e misli Skoj -a m SKOJ, skôjevec -vca m, skô- jevka -e ž, skôjevski -a -o skok skoka in skoka ml. — z zaletom, z mesta, s palico, ~ naprej, v stran, na stran, v daljavo, v višino, na noge, na glavo, smrtni —, z enim —om, v dolgih '~ih; pognati, spustiti se, jahati, dirjati v dirjati ~ na , pridirjati na —, priti na kratek — za hip, delati na hitro, cen, toplotni, miselni prignati kravo na —' A: biku, 2. stegno, bedro, krak", meso v —u, žabji -—i, 3. skalni pragi, 4. mit. huda kača', skokoma prisl., skôkica -e r 1. bolha, 2. žaba; skôkec -kca m I priprava j, skokonôg -oga -o, skokopit -ita -o; skokovit -a -o: razvoj v skokih skokôt -ôta m galop, skokotâti -âm in -0čem skakljati, skokotàj -âjte in skok0či -te! skokotâl -àla -o, skokotànje -a s skolihati -am se opomoči si: —' se na noge spraviti se pokonci skoliéza -e i med. \ukrivlJenost hrbtenice] : statična skôike skôlk [-yk-J ž mn. mrtvaški oder -. na "-ah ležati skonuMràti -àm se in skomàrati -am se pokonci se spraviti, skolehati se gl. ko-marati; ~ se z ležišča skombinirati -am sestaviti, narediti sklep, dognati, uganiti skomig -a m skomizg skomina -e i, nav. mn. skomine -in poželenje: ~ mi je, -—e dobiti, imeti po čem, '-'e delati komu, zbuditi; pregnati e po čem, me obhajajo, me iituijo, 2. občutek v zobeh: po grozdju dobiš ~e, lesnike rtti delajo čudti sko-minast -a -o; -^i zobje; skominati -am: skomina me po čem, skomina me ive-deti, skomina me po zobeh = zobje me skominajo, skomina se mi po čem skomizg -a m, skomizgati -am: ~ z rameni, skomizgàvati -am, skomizgovàti -ùjem, skomizgovàl -âla -o, skomizgo-vânje -a s, skomizgniti -nem skônca prisl. skraja: lepo —jemlji, skdnce-ma prisl. pri koncu, na koncu, skončin -âna m = skonéàr -ja m kdor stanuje na koncu vasi skoncentrirad -am združiti, zgostiti: ~ čete, kapital, napetost, '-' napore, pozornost na kaj obrniti skoniàti -âm gl. končati, skončànje -a s: delo, kosilo, nalogo, pismo, govor, šolo, študij, prakso, ~ v trpljenju, ne boš dobro skončal; skonéâvati -am, skončâvanje -a s, skoncevâti -ûjem, skončevàl -âla -o, skonCevânje -a s skônccn -čna -o: —a hiša, ~a okna, skončnica -ež \ .— pri postelji, 2.panjska končnica, skončnik -a m deščica, ki zadaj zakriva panj skonstruirati -am 1. sestaviti, napraviti, 2. umetno, na silo narediti, si izmisliti, skonstmiranost -i ž (umetna, prisiljena) narejenost skonto -a m fin. popust, skontirati -am, skontiranje -a s skontrirati -am trg. primerjati, izravnavati, pregledovati, skontriranje -a s, skontrâ-cija -e ž, skôntro -a m (knjiga) razvidnica sk6p -a -o in sk6p -ôpa -o in -ô -i -i, prim. bolj skop: človek, ~a zemlja, ~o poročilo, ~ s hvalo, z besedo, ~ v besedah, v ~ih besedah, obrisih; prisl. skopo in skopo in skopo: ~o meriti. odmerjeni grižljaji; prostor, čas. denar je ~o odmerjen: skopôst -i i, skôpec -pca m = skopuh -a m, skopù- skôp 790 skožAhflti hinja -e f = skoptilja -e f = skopiiška -e ž, skopViški -a -o, skopiištvo -a s, skopiišen -šna -o, skopušnik -a m skopuh, skopušnica -e f, skopfišnost -i i, skopariti -im, skdparjenje -as: ~ z denarjem, z vinom, s prijaznostjo, ~ pri jedi, skopdrski -a -o, skopiišiti -im, skopiišenje -a s; skoporit -a -o, skopo-ritost -i ž, skoporitec -tca m, skoporitnež -a m, skoporitnik -a m, skoporitnica -e ž, skoporititi -im, skoporitenje -a s skopdti in sk6pati $k6pam in sk6pljem gl. kopati: ~ otroka, ~ se v morju sko|)Ati skopšm in skbpljem gl. kopati: ~ jamo, jarek, temelje, ~ se iz mivke, iz postelje, iz revščine, ~ se na noge, na peč, na koga; gl. tudi izkopati skopčiti -am gl. kopčati: ~ konju noge speti, zvezati skdpec -pca m skobec sktvkcmaprisl. zvrhano, s kopico: ~ meriti, dajati, — poln, skopičiti -im zbrati v kopico, skopičen -a -o skopiti -im in sicopim, skdpi -ite! sk6pil in skdpil -ila -o, skopljen -ena -o in sk6p-Ijen -a -o, skopljenje -a s in sk6pljenje -a s, skopitev -tve ž, skopljenec -nca m in skbpljenec -nca m = skdpec -pca m, skdp-čev -a -o, skopčevina -e ž \meso\, skopica -e f = skopilo -a s \nož\, skdpljati -am, skdpljanje -a s, skapljdr -ja m, skapljarica -e ž nož za skapljanje, skapljdvec -vca m Skdplje -a s in Sk6pje -a s kr. i., iz —a, v ~u, sk6pski -a -o = skopljdnski -a -o, Skopljanci -ev m mn. skopniti -im gl. kopneti, skopnel in skdpnel -čla -o: sneg, denar, veselje, dobra volja skopni, skopnevati -am, skopnevanje -a s, skopnica -e ž kraj, kjer je sneg skopnel skopol^in -ami. kem., 2. med. alkaloid skopmM -im, skopmel -ela -o: ~ od žeje, strahu, sramu, nepotrpežljivosti, ~ od sreče, ljubezni, ~ po kom, za kom; skopmčvati -am, skopmevanje -a s skdraj prisl.: ~ pred hišo, ~ opolnoči, ~ trikrat toliko, ~ lepši kakor nov, da bi bil že — dan, — bi bil verjel, ~ še nikoli ni zajca ujel, skfirajdaprisl.: hlebec je ~ cel, skdrajšnji -a -e: na ~e svidenje, skdro prisl. *skoriJžiti -im se opogumiti se, dobiti pogum skorbdt -a m med., skorbiten -tna -o sk6rec -rca m koSek za jagode, skdrček -čka m skôrja -e ž: drevesna, krušna, zemeljska, možganska skôrjica -e ž: tepe se za ~o kruha, sladka —skôijast -a -o: ~i lišaj = skôijavec -vca m, skôrjav -a -o, skoijevina -e ž kraste po opeklinah, skômat -a -o skorôcelj -clja m rman, skorôcljev -a -o skosmiti -àm gl. kosmati, skosmàn -a -o : ~ volno skostenéti -im gl. kosteneti, skostenitev -tve ž, skostenélost -i ž skotaliti -im, skotàli -ite! skotâlil -ila -o skotaljèn -êna -o in skotâljen -a -o ~ hlod s hriba, ~ kro^o po keglji šču, ~ se z voza, sadje se skotali v dolino, ~ kolo po klancu; skotati -âm gl. kotati : — sod skotist -a m fil. privrženec šole Dunsa Scota, skotističen -čna -o, skotizem -zma m skotiti -im, skoti -fte! skôtil -ila -o, skoten -êna -o: mačka skoti mlade, skotitev -tve ž, skôt -ôta m vet. 1. mladič, 2. skotitev; tudi izkotiti skotrijiti -àm skotaliti, skotrijàj -àjte! skotrljàl -âla -o skovàti skùjem gl. kovati, skovân -a -o: — orožje, zaroto, pesem, besedo, pravilnik, skovânka -e ž skovana beseda skoTik -a m 1. sovji glas, 2. čuk, skovikati -am, skovikanje -a s, skovikniti -nem: sova, čuk skovikne skovir -ja m sova, skovfrjev -a -o skozi in skoz predi, s tož.: peljati se ~ mesto, pogled okno, sonce sije — veje, moraš ~ šolo potrpljenja, skôzenj [-anj], skôznjo, skôznje skozi in skôz prisl.: žebelj je pogledal kako se pride tod glavo prinesti —-, podplati so ~ preluknjani, je ~ in — do kraja, ~ in ~ premočen, poslušam tvoje godrnjanje ves čas, zmeraj, venomer, ~ več ima zmeraj, ~ bolj len je, ~ in ^— je pošten do dna skoziàti -âm gl. kozlati; tudi izkozlati skoznjica -e ž\. figura pri kegljanju: vélika, mala 2. igra pri marjašu, skoznjik -a m teh. sk6žnja -e ž luknja, sk0žnjast -a -o, sk0ž- njik -a m električni izolator v zidu skožuliati -am in skožuhàti -âm gl. kožuha-ti : — koruzo skrija 791 skripta skrija prisl.: ~ je bil nezaupljiv sprva, ziični ~ od začetka", skràjema prisl. od krajev skràjen -jna -o in skrâjnji -a -e: čas zadnji, ~a sila največja, najhujša, ~a mo^ost zadnja, ~a teža, ~o naspro^, ~i napori najhujši, do ~ih mejà, —o previdno, —o neprijetno, nevarno sila, hudo-, skràjnost -i f: zaganjati, zaletavati se iz ~i v iti, ^ati do ~i, pognati koga v pripraviti koga do ~i, do ~i izrabiti; zoprn, zanemarjen do ~i; skrdjnež -a m: prenapeti ~i; skràjnik -ami. krajnik, 2. deska pri kraju hloda, 3. krajec, skràjnica -e f 1. posteljna skončnica, 2. prva pod lubjem odcepljena vitra, 3. geom. črta: zgornja, spodnja ~ skrijiati -am, skràjSan -a -o, skrajšdva -e f: perspektivna skrdjšek -ška m; skrajševdti -ùjem, skrajSevàl -àla -o, skrajševanje -a s skràk -a m zadnja noga pri živali skrinja -e f, nav. mn. skrinje brada, čeljust skritka prisl. ob kratkem: —, ni mu za denar; to je ~ neumnost; dal mu je hišo, vrt in denar, ~ vse skfb -i ž, brez skrbi in brez skfbi: huda, velika, moreča, glodajoča ~ za uboge, za telo in dušo, za Švež, za prihodnost, imeti ~ za koga ali za kaj, biti v (velikih) ~eh za koga, vrt ima on na ~i, to je moja —ves v ~eh biti, ~ ga mori, tare, grize, gloda, obhaja, ~ leže na kop, —^i prizadevati, delati komu, ~i si delati, (na glavo) nakopati, v ~i pripraviti koga, od samih ~i zboleti, osiveti, brez —i živeti, brez —i lahko pelješ čez most, poln ~i, ~i pohi obraz, ničesar ga ni ~ ga je snage skfben -bna -o in skrbèn in skrbàn skrbnà -ô -1: —a gospodinja, — jezik, —a pisava, —o oblečen, očiščen, skrbnost -i ž, skrbnik -a m: ~ nedoletnim otrokom, zapuščinski skrbnica -e ž, skrbniški -a -o, skrbništvo -a s, skrbnina -e ž skrbitl -fm, skfbi -fte! skrbel -éla -o: ~ za otroke; skrbi ga, kako bo z otroki; otroci ga skrbijo; skrbi ga za otroke; skrbi, da bo otrok zdrav; začenja me —, preveč se zame ne skrbite! skrbljiv -a -o: ~ obraz, .pogled, skrbljivec -vca m. skrbljivost -i : skfbstvo -a s: otroško, mladinsko, sociahio, zdravstveno —postaviti koga pod biti pod ~om, skfbstven -a -o [-tv»n-J: —o sodišče skfčiti -im: ^ pest, ^ noge potegniti k sebi, ~ stavek, spis, program, ~ na minimum; blago, želodec, število naročnikov se skrči, dohodki se skrčijo, srce se skrči od sočutja, strahu, ~ si pot; skfčen -a -o: v '»«m obs^u, — roman; skfčenost -i ž, skrčftev -tve ž, skfčenec -nca m 1. stiskač, 2. v skrčenem položaju pokopan mrlič, skfCenka -e ž skrčena beseda, skfčka -e ž tel., skrče-vàti -ùjem, skréùj -te! skrčevAl -àla -o, skréevànje -a s, skrčljiv -a -o, skrčljivost -i i; vendar izkrčiti skričnik -a m bot. skrégati -am se spreti se, priti navzkriž: ~ se na smrt, na žive in mrtve, — se s pametjo ravnati neumno", skrégan -a -o: ~ s pravico, z življenjem, -^i smo za zmeraj, do smrti, do grdega, ~ s kruhom dorémiiti -im : ~ se, ~ se na jok ; skrémžen -a -o : ~ obraz, ~a usta, otrok cmerav skreniti skrénem obrniti, zasukati, zaviti skrepenéti -fm gl. krepeneti: — od zime, od strahu, od začudenja, vse skrepeni od mraza otrdi, otrpne, lava skrepeni, skrepenélost -i i, skrepenévati -am, skrepenévanje -a s skresiti skrčšem gl. kresati: ogenj, čevlje skresin -a -o: ~e pete; gl. tudi izklesati skfgati -am in -žem, skfganje -a s: škržat skrže, skrgùtati -am in -čem skAati -am, skfhan -a -o: ~ britev, koso, ostrino, nožiček, pero; glas, prijateljstvo, ženitev se skrha, skrhanina -e ž, skfha-nost -i ž skrhljiti -im v krhlje razrezati gl. krhljati, skrhljin -a -o: ~ buče, repo, jabolka skril [-iif] -i f, skril [-ivJ -a m, skrila -e ž, skrflast -a -o, skrflar -ja m, skrilav -a -o: —o gorovje, skrilavec -vca m, skrilavost -i ž, skrilnat -a -o [-In-], skrilôvje -a s", skrilolôm -ôma m skrinja -e i: ~ za žito, ~ zaveze, kmečka —, skrinjast -a -o: ~a streha, skrinjica -e i: ~ za nakit, resonančna skrinj i-čast -a -o skripta skript s mn.. skriptom, s skripti, v skriptih 792 skrpicatl ikifptor -ja m, skriptorski -a -o: ~a služba, slcrfptorstvo -a s; skript6rij -a m pi-sarska delavnica: rokopisi stiSkega ~a skriti -jem gl. kriti: ~ koga, se komu, pred kom, stara LjiA^jana se lahko skrije pred danaSnjo, sonce ae skrije za oblak, mesto za h^; slcrit -a -o: ~ talent, ~i sovražniki prikriti, sile, dolina oehnakn/ena, skritje -a s, skritost -i ž skritizirati -am s sodbo, kritiko zdelati, raztrgati, obgodrnjati, zavreči skrito- v sestavi: skritokrilci -tv[-lc-J m mn. zool.; skritoškfgaiji -ev m mn. zool.; skritoviitka -c ž zool. \ielva\ skrivič -a m: ~ žita, lovili so vojaSke begunce, igrati se skrivalnice, skri-vdški -a -o, skrivdStvo -a s skrivij prisL naskrivaj, skriv = skrivil prisl., skrivoma prisl. na skrivnem: ~ piti, o[-lp-] sirtnk -a m 1. severnoameriški dihur, 2. njegovo krzno, skunkov -a -o sk^p = skiipaj prisl.: ~ vstati, igrati, ~ z menoj je prišel, jesti ~ (s kom), smo že spet zd^ sva ~ se bova pomenila, bova poračunah, imeti s kom kaj ~ zvoniti vabiti, — priti, poklicati, to gre imenitno nisva za vsi ~ so krivi, to ni vse ~ nič, vse ~ prodati m iti, vsesa ~ ni bilo dosti; se vzeti potruditi se, zavzeti se-, kjer je pomen prislova izražen že v glagolu, prislov opuščamo: zbrati zbrati skipek -pka m — skiip -a m: ~ idej, laži skipM -pna -o: grob, napor, ~i pojem, '-a last, ocena, volja, ~o ležeče, gospodinjstvo, delo, ime; z njm nima nič '««ga, —o delati, nastopiti, se učiti, se truditi, ~o biti odgovoren; skOpnik -a m solastnik skupne posesti, skiipnost -i ž: narodna, državna, premoženjska, stanovanjska, vodna, interesna skiipnosten -tna -o: '-«.vezi skupina -e ž[°skiipinaj: igravska, folklorna, črkovna, gorska, icrvna, iMrvna ~ soglasnikov; razdeliti v po ~ah, skupinica -e ž, skupinski -a -o: ~i ples, izlet, obisk, ~a vaja, razstava skupiti in skiipiti -im gl. kupiti: ~ lepe denarce za sadje, jo pri čem, od koga, zadosti jih je skupil, skupiček -čka m — skupilo -a s -, gl. tudi izkupiti skupljeriti -lijem, skupljevil -ila -o, skupljevinje -a s: jajca skupoma prisl.: ~ razmetava denar, ~ nameriti, imajo vsega ~ skupščina -e ž \zbor in prostor]: ljudska, ustavodajn^ zakonodajna, zvezna skOpščinski -a -o in skupščinsici -a -o: ~i odbor, ~a dvorana sknrilen -Ina -o [-In-] norčav, smešen skuriti in skiiriti -im gl. kuriti, skiirjen -a -o: vsa drva vsa pisma, papiije ~ skusiti -im: ~ se s kom, pomanjkanje, ~ na svoji koži, dosti je skusil; skiišen -a -o: ~ možak, lovec, planinec, ~a babka, skiišenost -i ž; tudi izkusiti skiSa -e i \riba\ skušati -am, skušaj -te in -ijte! skiišal -a -o in -ila -o, skiišan -a -o, skiišanje -a s: skušaj ga doseči, mož te samo skuša preskuša, ~ se s kom, ~ se v metanju, skilšanec -nca m; tudi izkuSati skušnja -e ž: ~ uči, ~ te izuči, ~o si pridobiti, vsakdanja, življenjska vedeti, poznati iz (svoje) ~c, govoriti skiÜDla 794 sUdek po imeti ~e, imeti slabe s kom, po svojih —ah, ~o tiapraviti, opraviti, zrelostna skiišenjski -a -o [-š3nj-] \ tudi izknšnja skuäijdva -« i: ~ me obhaja, napada, imeti '--e, priti v ~o, ~o premagati, sprav^ati koga v ~o, upreti se ~i, skuSnjâvec -vca m, skuSnjâvka -e f, skuSnjâvski -a -o: besede, vabe; tudi izkušnjava skuštrati -am m skuStrâti -im gl. kuštrati; sküStran -a -o in skuStrin -a -o: ~a glava, ~i lasje, skijštranec -nca m in skuštrinec -nca m, skiištranka -e i in skuštrinka -e f; tudi razkuštrati skMa -e î |«>|, sktiten -tna -o, skütast -a -o, skùtnica -e i jed iz skute SIcdta -e ž \gora\: pot na ~o sicùter -ja m Imotorno kolol sIcAtiti -im: ~ komu kaj, jeid se mu slcuti sIcnzmAti -im gl. kuzmati: ~ prejo, lase; gl. tudi razkuzmati sicvičicati -am: ~ čipke, prtič skvidra -e f četa: fašistovske ~e, skvadrist -a m, skvadrizem -zma m, skvadrističen -čna -o: ~e enote sitviriti -im pokvariti, skviijen -a -o, skviijenje -a s, skvarjenost -i i skvisiti -im, skvišen -a -o in skvasiti -im, skvisil -ila -o, skvaščn -êna -o: — čenče, skvasitev -tve ž, skvišenost -i ž skvéciti -im pokvečiti: roko mu je skvečilo, slika se mu je skvečila; skvččen -a -o: ~ klobuk, ~i prsti, ~a podoba, skvé-čenost -i ž slà slè ž: prazne ~e, čutna, spolna ~ se zbudi, ~ ga žene; vdati se, streči ~i, ~ po jedi, po užitkih, po življenju slab slaba -o in -6 -i -é -i, slibši -a -e in slabéjSi -a -e, prisl. slabô, slil)še in slabéj(S)e: ~ vojak, verz, zgled, dovtip, ~a žetev, kupčija, ~a navada, druščina, vzgoja, — spomin, ~o vino, vreme, leto, znamenje, ~i časi, ima ~e oči = ~o vidi, biti na ~em glasu, priti na ~ glas, v ~em spominu imeti koga, ~ namen, ima ~ dan smolo, je na-taknjen, v šoli je bolnik je prav biti ~c volje, ~a mu prede, ta pa ni ~a, z obiskom je bolj ~a, ~o uro daleč, biti ~ega zdravja, po zdravilu ima ~a usta, to se mu zapiše v ~o; bili smo na ~em, pa smo še na slabšem, ~o oblečen, ~o gospodariti, se učiti. naleteti, se razumeti; kupčija, v Soli mu gre ~o, ~o govoriti slovensko, ~o govoriti o kom, ~o soditi koga, (reč) ~o kaže = ~a kaže, —o se mu godi, ~o mi prihaja, ~o mu je postalo, mu je prišlo; slibo -ega s slab red: v latinščini ima vendar v mn. m: v spričevalu ima tri slabe (rede) sbbM -im, slabčl -čla -o, slabenje -a i: bolnik, tok, moč, spomin slabi; slabiča -e ž oslabljena čebela, slabič -iča m 1. človek brez moči, odločnosti, 2. šibek panj, roj, 3. slab dijak, slabiček -čka m šibek otrok, slabičen -čna -o: — od bolezni, slabičnost -i ž, slabičevski -a -o: ~o čustvo, slabičevstvo -a i = slabištvo -a s, slabina -e ž lakotnica, teščina \dei telesa\ slabiti -im, slibi -ite! slabil -a -o, slabljčn -Sna -o, slabljenje -a j: s pitjem — udarno moč, bolezen slabi telo, slabflen -Ina -o [-In-J, slabitev -tve ž, slabivec -vca m fot. slabo- v sestavi: slabokrven -vna -o, sla-bokfvnost -i i; slaborisel -sla -o; slabor6den -dna -o; slaboumen -mna -o, slaboiinmost -i f, slal)oumnež -a m, slabpdmnica -e f; slaboviden -dna -o kdor je slabega vida, slabovidnost -i i; vendar: slab6 viden satelit se slabo vidi slabost -i ž: — me obhaja, — v želodcu, člov^ke ~i, naredil je to v trenutku ~i telesne ali duševne neodpornosti, slabdta -ež, slabfiten -toa -o: ~ otrok, slabdtnež -a m, slal)6tnost -i ž slibSati -am, slibšanje -a ~ vino, iz dneva v dan se slaljša, ~ komu ocene, uspeh; zdravje, bolezen, vreme se slabša, slabšiien -Ina -o [-In-]: ~i pomen l)esede slačiti sličim, sliči -ite! sličil -ila -o, sličenje -a s in slačiti -im s stal. poud.: mati slači otroka, — obleko, koruzo, slačica -e ž bot., sliček -čka m kačji lev, sličje -a 5 1. ličkanje, 2. bot., slačilnica -e [-m-] i slid -a in -\i m: ječmenov, ovsen sliden -dna -o, sladir -ja m kdor dela slad, sladim(ic)a -e i, sladoven -vna -o: ~i beljak, slad6vnica -e ž \tekočina\, slad6vnik -a m \prostor\ slidek -dka -o in sladik, sladik [-dik] -dki -6, prim. slijši -a -e m sladkčjši -a -e, prisl. sladkd. slij(š)e in sladk6j(š)e: ~ sad, kruh, spomin, ~i glasovi. slMek 795 govori s ~ini glasom, ~ človek, se dela ~a = je (vsa) je ~a ko med, ga je prijel za (ta) ~e za lase pri sencih, —a juha, ~a voda je v rekah, biti ~ih besedi, ~a groza, ~o vince, breme, spanje, —e sanje, ~a usta, —o mi je pri srcu, ~o spati, se (na)smejati, ~o dišeč, ~o opojen, ~o otožno, slàdko -ega s \srbska jed\ sladéti -im shdek okus imeti, postajati sktdek, shditi se, sladèl -čla -o, sla-dSnje -a s: vino malo sladi na sladko vleče, v sončnem poletju grozdje sladi, — po čem sladica -e ž sladka močnata jed, slaSčica, sladič -iča m bot. sladka koreninica, sladfka -ežbot., sladfkast -a -o: ~ okus, sladikav -a -o, sladikavost -i i sladiti -im, slàdi -ite! sladil -a -o, slajèn -êna -o, slajênje -a 5: ~ čaj, mošt, komu življenje, sladilo -a s, sladilen -Ina -o [-In-], sladivec -vca m, sladivka -e ž, sladina -e f sladkiti -àm, sladkàj -àjte! sladkaj0č -a -e, sladkàje, sladkàl -àla -o, sladkàn -a -o, sladkànje s: ~ kavo, ~ se s čim, ~ se komu ; sladkàé -a m, slàdkast -a -o : ~ vonj, okus, sladkàv -àva -o: — glas, sladkàvec -vca m, sladkàvka -e i, sladkarija -e f stadko- V sestavi: sladkobeséden -dna -o, sladkobesédnost -i i; sladkoliz -a m zool. pršica: sladkosččen -čna -o, sladkoseč-nost -i ž; sladkosnéd -a m, sladkosnéda -e ž, sladkosnéd -éda -o = sladkosnéden -dna -o, sladkosnédec -dca m = sladko-snédenec -nca m = sladkosnedež -a m, sladkosnédka -e f = sladkosnédenka -e f = sladkosnédnica -e ž, sladkosnéd(e)-nost -i ž; sladkousten -tna -o, sladko-listnež -a m = sladkoiistnik -a m, sladkoùstnost -i i, sladkoàstiti -im se, sladkoûstenje -a s; sladkovôden -dna -o : ~a riba sladkdba -e ž, sladkôben -bna -o: ^ duh, smeh, ~a govorica, sladkôbnost -i ž, sladkôst -i ž = sladkôta -e i = slad-k0ča-ef sUdkor -ôija m: trstni, pesni, grozdni, sadni, mlečni, škrobni, ječmenov kristalni, očiščeni, neprečiščeni, dena-turirani prsni kandisov ~ v kockah, v čokih; sladkorček -čka m, sladkôren -rna -o: ~i trst, ~a pesa. ~a moka zmlet sladkor, ~a tovarna, industrija, ~a bolezen = sladk6ma -e ž = sladk6rka -e ž, sladk6mež -a m bolnik s sktdkomo, sladk6mat -a -o, sladkdmica -e f jposodaj, sladkomina -e ž |jwv| slado- v sestavi: sladoklisec -sca m tankočuten uživač, sladokuska -e ž, slado-kiisen -sna -o: ~o se oblizovati; slado-lid -a m, sladoleden -dna -o, sladolčdar -ja m, sladoiedarka -e ž, sladolidarski -a -o; sladom6r -a m; sladostristen -tna -o nasladen, pohoten, sladostržstnež -a m, sladostristnik -a m, sladostriStnica -e ž, sladostristje -a s pohota sUiJ -a m: vino prijetnega ~a, slAjnica -e ž [živinska bolezen] sUjteti -am shditi, sli|šaqje -a ~ komu življenje sUk -a m: njivski, plotni, bodeči slškov -a -o: ~ cvet, sidčje -a s, sMkar -ja m bot., sUčji -a -e sUUom -a m ip., sUlomski -a -o sUma -e ž: pšenična, riževa, ajdova, koruzna —', nastilna ~ za klajo, zmeta ~o čeliti, vleči —o za škopo, žito gre v mlatiti prazno ~o, imeti ~o v glavi; slimica -e ž bilka: piti s ~o, vleči ~o, sidmka -e ž, sUmčk» -e i, sidmen -mna -o: ~a kolenca sUmnat -a -o: ~a streha, ~ih las, ~o rumen, ~a trava, ~a vdova, ~ vdovec, ~ mož ali možic 1. straiih, 2. inož, zastopnik, ki deh za drugega (skritega) moža sUmnica -e ž = slanmjdča -e f 1. bot., 2. vreča za na posteljo, 3. jerbašček, sldnuiik -a m, slimnikar -ja m, slamni-karica -e f, slimnikarski -a -o, slšmni-karstvo -a s slamo- v sestavi: slamoplčtec -tca m: slamorezec -zca m, slamoriški -a -o: ~a kosa, slamorfecen -zna -o, slamo-rdznica -e ž, slamorfaničen -čna -o slamovina -e ž surovina za papir, slamovka -e ž predpražnik slin -a -o in -6 -i -6 -i: voda, beseda. Sala, cena, — račun, ~o jezero; slana-miSoja -e ž sahmur(j)a, slanica -e / shna voda, slanik -ami. riba, 2. pecivo, slanikov -a -o: ~a pojedina, slaniški -a -o, slanikar -ja m; slinkast -a -o = slankljit -ita -o: ~ okus, slinost -i ž, slinovka -e ž bot. sUu 796 sléd sUna -C ž: huda, strupena ~ pade, opari, (p)osmodi, pomori rože, ~ pobeli polje, lase, bel od ~e, ~ (trda) ko rog; slanast -a -o: ~a trava, plesen, sUnica -e i: pala je ~ ahmg [siéng] -a m: ameriški slangovski -a-o: ~i izrazi slanina -e i, slaninski -a -o, slaninar -ja m I. prodajavec, 2. zool. hrošč, slaninarica -e ž, slaninast -a -o, slaninhi -im s slanino pretakniti, slaninjenje -a s slano- v sestavi: slanoljùb -a -o: ~a rastlina; slanovôden -dna -o: ~a žival; slanozôr -ôra m bot. : planinski ~ siép -a in slapû m, mn. slâpi -ov in slapôvi -ôv: ~ pada, — vode pÙuskne icz čoln, zračni —-ovi, — besed, vprašanj, slâ-past -a-o: ~ ledenik, kapnik, ~ veter, gube, slapček -čka m, slapnik -a m zool. lptič\, slapôvje -a s sUst -i i: s ~jo jesti, jed zanj nima ~i, imeti ~ po čem, do česa, v ~ mu gre, prava ~ ga je poslušati, slâsten -tna -o: ~ požirek, slastnost -i ž, slastica -e i slaščica, slastiti -im se, slastil -ila -o, slàstnik -a m siadkosnedež slaščica -e ž, slaščičar -ja m, slaščičarica •e f = slaščičarka -e i, slaščičarski -a -o, slaščičarstvo -a s, slaščičdma -e ž sUtina -e i kisla voda : kozarec rogaške —e, slàtindci -a -o: steklenica, —i vrelec, slitinar -ja m \oseba\, slàtinka -e ž \zelenka\ = slatinščik -a m, slâtinast -a -o : ~a zemlja Slatina -e ž kr. i., v —i: Rogaška ~ Radenci, slatinski -a -o sUva -e f: bojna, božja, (ne)zaslužena, nesmrtna srbska (krstna) ~ | praznik\, pridobiti si —o, ovenčati se s ~o, biti, živeti, sijati v ~i, ~ bledi, (za)-temni, slàven -vna -o: — človek, kraj ~ega spomina SUva -e i I. poosebljeno siovanstvo: mati sinovi —e, 2, os. i., Slavin -a -o, Slâvica -e ž, SlâviCin -a -o, Slavka -e i, Slavkin -a -o; Slavko -a m, Slavkov -a -o. Slavec -vca m, Slavčev -a -o siàvec -vca m zool.: ~ gostoli, drobi, slâvêev -a-o: spev, slšvček -čka m, slâvCica -e ž, slavčji -a -e: ~i glas, jezik, slavič -iča m, slaviček -čka m, slâvka -e ž slavénka -e ž \pšenica] SUvina -e ž kr. i., v ~i, slâvinski -a -o siévina -e ž rojstni ali godovni dan slavist -a m, slavistka -e i, slavistika ■« i, slavističen -čna -o: ~i seminar, slàvika -vik s mn., s slaviki slaviti -Im, slàvi -ite! slavil -a -o, slavljin -êna -o in slâvljen -a -o, slavljenje -a s in slâvljenje -a j: ~ koga, ~ zmago, obletnico, slàvljenec -nca m, slavljenka -c ž, slavilen -Ina -o [-In-]: ~a pesem, oda, slavivec -vca m, slavivka -e ž siavizirati -am poslovaniti, slavizâcija -e ž slavjanofili -ov m mn., slavjanofilski -a -o [-Is-J, slavjanofllstvo -a [-is-J s \rusko gibanje] siévje -a s: prirediti veliko, šumno, bučno, ljudsko ~ Slâvnik -a m ]gora]: pot na ~ slâvnost -i i: spominska slavnosten -taa -o: ~i govor, govornik, ~a koračnica, večerja, dvorana slavo- v sestavi: slavohiépen -pna -o željan sbive, hlepeč po slavi, slavohlép-nost -i ž, slavohiépje -a s, slavohičpnež -a m; slavolôk -a m: ~ zmage; slavo-spèv -êva m ->■ hvalnica slavofU [-U] -a m prijatelj Slovanov, slavo-filski -a -o [-Is-], slavofilstvo -a [-is-] s, slavofôb -a m sovražnik Slovanov, sla-vofôbski -a -o, slavofobstvo -a s = slavo-fobija -e ž Slavonija -e ž, slavônski -a -o, Slavônci -ev m mn. slič -a m bot. rododendron, slččnik -a m bot. sm -em, sléci -ite! slékel -kla -o, slečen -a -o: ~ obleko, perilo, ~ otroka, ~ se do nagega, ~ koga do kože obrati, ~ duhovniško, oficirsko suknjo pustiti stan, ~ zajca = zajcu — kožo, ~ staro kožo, starega človeka docela spremeniti življenje sléd -Ù in -a m, mn. siedôvi -ôv: iti po —u, brez ~u izginiti, po njem ni ne ~u ne tiru; trpljenje zapusti, vtisne vidne ~ove, —ovi razdejanja; sléd -i f: zajčja, lisičja, krvava, stara, mrzla ~ za kom; najti, dobiti, zgubiti, zgrešiti, zabrisati, zmešati iti za ~jo, iti po ~i za kom, psa dati na priti komu na speljati koga na krivo, napačno ~ drži, pelje k vodi, zginiti brez ~i, ~ barve = ~ po barvi; slédba -« i odkrivanje (rude), siéden -dna -o: ~e pravice. ~i pes = slednik -a m, sicdnicd -e i, sicduh -a m vohun dcdM 797 •IČE Slediti -im, slédi -ite! sledčč -a -e, sledil -a -o, sledênje -a s: pes sledi zajca gre po njegovi sledi, ~ rudo, misel; ~ vodniku iti za vodnikom, ~ govorniku, predavanju z razumevanjem spremljati, ~ zgledu ravnati se po zgledu, ~ komu na prestolu, ~ komu z očmi, — komu za petami, povsod se sledi njegova roka, dogodki si sledijo, iz tega sledi izhaja, izvira, se dà sklepati, predavanju sledi debata; dalje "sledi bo sledilo, naprej prihodnjič, naprej pride; sledčč -čča -e: za zajcem ~ pes; °~i predpisi tile, sporočam °~e tole; sledilen -Ina -o f-yn-J: ~i pes, ~i jarek v rudniku, sledilnik -a [-yn-J m ravnilce pri prepisovanju, sledišče -a s lov., sleditev -tve ž, sledivec -vca m zasledovavec, privrženec sKdnji -a -e lit. 1.; ~ večer vsak večer, 2. poslednji, slčdnjič prisl. lit. nazadnje, naposled slegm -ja m \ptič\, slegu.ček -čka m sléiienii -a -o vsak, slèhemik -a m, slé-hemikov -a -o, sléhemikrat prisl., slčhemič prisl. vsakikrat tikj prisl. : prej ali ~ ko prej slélcati -am sesljati, govoriti s namesto š, slékanje -a s, slékavec -vca m kdor sleka, slékavka -e ž sleme -éna s in sléme slémena s, mn. slémena in sleména: strešno, gorsko ~ pri statvah, stiskalnici, sleménast -a -o: — vrh, ~o gorovje, slémenski -a -o in sleménski -a -o: --o gorovje, ~i tram, ~a blazina, slemenišče -a j 1. vrh strehe, 2. slemenska črta, slemenjàk -ami. tram, 2. strešnik za sleme, siemenéti -im, slemenèl -éla -o: skladi slemenijo se sločijo, so zloženi v obliki slemena, imajo obliko slemena, slemeni tev -tve ž: gorovje z vzhodno ~ijo Slémena Slémen s mn. kr. i., na ~ih, slémenski -a -o, Slčmenčan -a m slèp -épa m: kuiji ~ teloh - slepiča -e i sl^ -a -o in -à -i -é: na pol na eno oko, na obe očesi ~ kakor krt; delati, narediti se ~ ali slepega, ~ za barve, za nevarnost, ~ in gluh za vse okoli sebe, ~a p^a v očesu, ~o okno nakazano, ~a ulica brez izhoda, zaiti v ~o ulico, obtičali na ~em tiru, ~o črevo, ~o steklo motno, ~i potnik skriti, ~i strel brez krogle, —a bomba ki se ne razpoči, <-o gradivo za praznine tisk., ~i tisk brez barve, poskus na ~o, igrati na ~o, igrati se ~e miši; na —o (srečo) hoditi, kupiti; po ~i ceni dobiti smešno poceni, ~a ljubezen, vera, jeza, ~o sovraštvo, ~o naključje, biti ~o orodje v rokah drugih, ~o veijeti, zaupati, posnemati, ~o hoditi za kom, ~o zaverovan v koga, tudi ~a kiua zmo najde, ~a varovavka el. siepdr -ja m, slepšrček -čka m, sleparica -e f = slepdrka -e ž, sleparstvo -a s, slepdrski -a -o; slepdriti -im, slepdijenje -a j; ~ koga s čim, fant slepari ponoči okoh hiše, sleparija -e ž slčpec -pca m 1. slep človek, 2. zool., 3. bot., 4. pečnica, 5. črtan podložek za pisanje, 6. železen drog za vžiganje možnarjev, slepček -čka m, slčpčev -a -o, slepčevski -a -o slepiti -im slep postajati, slčpi -ite! slepel -61a -o, slepčnje -a s slepiča -e i 1. slepa ženska, 2. svetilka, 3. zool. riba, 4. slepič, 5. bot. teloh, 6. rentgenska ~ iris, slepič -iča m in slepič -a m 1. slepo črevo, 2. zool. slepec, 3. obložen zidak, opeka, 4. tisk., slepka -e i slepa ženska slqiiti -im, slčpi -ite! slepeč -a -e, slepil -a -o, sl^ljčnje -a s: luč, sneg slepi (v) oči, ~ koga s čim varati, ~ se s čim; slepeč se z lepimi upi, je šel v svet; slepeč -Hia -e prid.: svetloba, ~ plamen, slepilo -a s: zračno ~ fatamorgana, slepilen -Ina -o [-In-]: ~i privid, ~e t>esede, obljube, ~ videz, slepUiv -a -o: ~ sneg, slepivec -vca m, slepivka -e i 1. oseba, 2. svetilka, 3. konjska plašnica za oči slepo- v sestavi: slepomišiti -im hinavčiti. tavati, izvijati se, neodkrito ravnati, slepomišenje -a j; sleporih -ov m mn. zool. \krkoni\; slepordjen -čna -o, slepo-rojčnec -nca m slep^ -i ž, slepdta -e ž: kurja, mesečna, čma, snežna, barvna dušna udaijen s ~o sUz -a m bot.: rožnati slezenec -nca m bot., slčzast -a -o = slezenast -a -o: ~a barva, obleka, slezov -a -o = sle-zenov -a -o: ~ čaj, slezeničnik -a m bot., slezčnovec -vca m bot.: divji, moškatni sleznice sleznic ž mn. bot., slezena -e ž 1. vranica, 2. bot., slezenica -e i |Ao/eren|, slezeničast -a -o slezéti 798 sloj siezéti -im mezeti, siezèl -éla -o, slezênje -a j: loi slezi iz ran, med slezi sHéeii -čna -o-f podoben, sllčnost -i ž-*- podobnost, sličiti -im -*■ podoben biti slii(a -e t podoba: ~ na presno, na zid, na platno; mozaična, oljna(ta), pre-lepna, mrežna, brezžična, filmslca, slciop-tična, rentgensica, krvna stensita, stropna, čelna pokrajinska, ženska razpoloženjska, glasbena živa ~ na odru; živa, ostra, motna skupinska — s strani, v profilu; je kakor na ~i (zelo) lep; sličica -e i, slikica -e ž otr., slilcanica -e i Icnjiga s slikami: otroška ~ sUcir -ja m: pokrajinski, dekorativni ~ amater, diletant, slikarček -čka m, slikàijev -a -o, slikarica -e i = slikàrka -e ž, slikàrski -a -o: —a delavnica, slikarija -e ž, slikarstvo -a s: zidno ali stensko, figuralno, abstraktno, intarzijsko, dekorativno, obrtno, sobno ~ slikati -am: ~ na zid, na platno, na steklo, ~ na presno, ~ v olju = z oljnatimi barvami, ~ v pastelu, z iglo, s tempero, ~ po naravi, po predlogi, ~ z živo besedo, prihodnost si ~ v najlepših barvah, dati se ~ (pri) sliicaqu, fotografu; slikanje -a j: ~ značajev, glasovno ~ poet., tonsko ~ glas., ^ po naravi slikoven -vna -o in slikôven -vna -o: ~o gradivo, ~e priloge, ~a razdalja fot. ; slikovit -a -o živo pisan: ~a pokrajina, ~o izražanje, slikovitost -i ž, slikôvnica -e i \rebus\ slina -e ž: teSč(a) ~ se zbira, nabira v ustih, ~e cediti po čem, ~e komu delati, zbujati, požirati ob čem, tiščati od jeze, v božjasti; slinar -ja m polž: poljski slinarica -e i zool., slinarka -e ž zool., slinast -a -o: ~ otrok, ~ človek, značaj priliznjen, slinav -a -o: ~ gobec, ~a zemlja, slinavci -cev m mn. zool., slinavica -e ž sluz v stoječi vodi, slinavka -e 2 1. žleza: obušesna, trebušna 2. vet. bolezen, 3. goba, 4. riba, slinavost -i ž, slinec -nca m znč., slinček -čka m otroški podbrad-ni(če)k, slinež -a m, slinjàk -a m = sU-novčd -ôda m, slinolizec -zca m sliniti -im, slinjenje -a s: ~ (si) prste, otrok se slini, ~ se komu, okoli koga, za kom slipa -e i l>ot., slipav -a -o lepljiv, slipavka -e ž bot. slišati -im: na pol kaj dobro, slabo, tanko, težko nič ga ni nič ni pesem se slabo, nič ne sliši, ~ kaj dobrega, slabega o kom, ~ na svoja ušesa, o tem noče nič to je lepo to se slabo sliši glasi, sliši se marsikaj, kakor se sliši kakor pravijo, ~ govoriti, nekaj je slišal zvoniti praviti, ~ travo rasti izmišljene stvari, ali jih bo slišal (hudih besed)! pes sliši na ime Sultan, že tolikokrat slišane besede; slišaj -a m: približati se na —, slišen -šna -o: komaj ~a glasba, ~ v veliko daljavo, slišnost -i ž: ~ glasov sliva -e ž \drevo in sad\ : nmiena, bosenska, suha slivica -e 2, slivar -ja m 1. trgovec, 2. zagorski kmet, 3. zool. : bakrenasti ~ \hrošček\, slivarica -e 2 1. obiravka, 2. lupivka sliv, 3. goba, slivast -a -o = slivkast -a -o: ~e oči, —o moder, slivje -a i = slivnik -a m \sadovnjak\, slivov -a -o: ~ nasad, močnik, sli-vovka -e 2 = slivovica -e 2 \žganje\, Slivnica -e 2 bot., slivovina -e 2 in sli-vovina -e 2 \les\ slivkati -am na tiho jokati, ječati, slivkanje -a s: otrok slivka Slivnica -e 2 kr. i., v ~i, slivniški -a -o, Slivničani -ov m mn. sliz -a m -»- sluz sijuda -e 2 min., sljûdast -a -o, sljûden -dna -o: ~i odpadki, sljudnat -a -o, sljûdovec -vca m min. siččiti -im upogibati, kriviti, sl0čenje -a s: ~ železo, hrbet se mu sloči, sločihiik -?L[-yn-] m \kladivo\, sl0čnik -a m \oblič\, sločina -e 2 krivina, lok sl6čji -a -e gl. sloka slèg in slôg -ami. sklad: drva zložiti v 2. ogon, 3. tisk.: zaprti 4. stil: bizantinski, gotski, secesijski pesniški, prozni, govorniški, pisarniški, telegrafski njegov ~ je baročen, lapidaren, monumenUlen, lep, trd; skočiti v lepem —u, je brez ~a; slôgoven -vna -o in slogôven -vna -o: ~a posebnost slôga -« ž: živeti v lepi —i, sl0žen -žna -o, sl0žnost -i 2, slogaš -a m, slogaški -a -o: ~a politika, slogištvo -a s sloj slôja m plast, sklad, lega, vrsta: iz delavskih ~ev iz delavskih vrst, ~i premoga plasti, pole, skladi, lege, slo- slèj 799 slovstvo jevit -a -o plastast, plastnat, polast, slojevitost -i ž splastenost slok -a -o suh, tanek, vitek, gibek". ~ fant, vrat, ~a postava, slokàn -àna m slok človek, slôkast -a -o suh, ukrivljen-. žile tečejo ~o, slôkost -i i; slôkniti -nem: ~ se trebuh stisnili vase; sloko-béder -dra -o, slokokràk -âka -o, slo-konèg -ôga -o sloka -e i 1. kljunač, 1. riba-, morska —, slôkica -e ž, sl0čji -a -e: ~e jajce, sl0čjak -a m \iztrebek\ SlômSek -Ska m os. i., SlômSkov -a -o, sl0mškar -ja m pripadnik Slomškovih vzgojnih metod ali Slomškove zveze slon slona m: afriški, indijski morski ~ zool., neroden (ko) delati iz muhe ~a; slonâëa -e ž zool. \želva\, slonica -e ž — slônovka -e i slonova samica, slonič -Iča m, slônar -ja m \vodnik\, slônast -a -o: noge, slônji -a -e: ~a glava, ~e oči, slônov -a -o: ima —o kožo debelo, —a kost = slonovina -e ž, slonovinast -a -o, slônovski -a -o: —a ušesa; slonokoščen -a -o: ~a polt slonéti -im, slôni -ite! slončč -a -e, slonèl in slônel -éla -o, slonênje -a î: vse breme družine sloni na njenih ramenih, na pravici sloni svet, poročilo sloni na podatkih, ~ na oluiu, na stolu, ob zidu, vas sloni v rebri; slonè -éta m in s lenuh, slonik -a m naslanjalo, slonllo -a s: — pri klopi, pri stolu sidp slôpa m 1. (zidan) steber, 2. v steni nakazan opornik, slôpen -pna -o: —e arkade, slopič -Iča m, slopôvje -a i SlovAk -a m, Slovàkinja -e ž, slovàSki -a -o, SlovâSko -ega s, na ~em. Slovaška -e ž, v —i, slovaščina -e ž Slovàni -ov m mn.: severni, južni >^1, slovânski -a -o: ~i jeziki, slovânstvo -a s, slovânSéina -e ž: stara cerkvena slovânskost -i ž, slovanofil [-i!] -a m slovâr -ja m besednjak: francosko-sloven-ski ~ tujk, — rim, najti skupen ~ za sporazumevanje, slovarček -čka m, slovàrski -a -o, slovârnik -a m sesiavljavec besednjaka, slovârstvo -a s slôvem slôveS gl. sluti Slovénec -nca m, Slovénka -e ž, slovénski -a -o, slovénskost - i i : ~ besede, napeva, slovenstvo -a s, slovenščina -e ž; slo-véniti -im, slovénjen -a -o, slovéïyenje -a s, slovenitev -tve ž; slovenizem -zma TO, slovenizirati -am, sloveniziranje -a s: slovenist -a m, slovenistka -e i, slove-nistika -e ž, slovenističen -čna -o, slovénika -nik s mn. Slovénija -e i, v ~i : Beneška slovenijàn -âna TO član društva »Slovenija«.; Slo-vénsko -ega s, na -—em Slovénj Grâdec -ega -dca in Slovénj Grâdca m kr. i., v ~em ~u in ~ ~u, slovenj(e)grâSki -a -o Slovénj Plâjberk -ega -a m kr. i. Slovénj Smlbèl [-èy] -ega -éla m kr. i. sloveno- v sestavi: slovenobôrec -rca m, slovenobôrski -a -o, slovenobôrstvo -a s; slovenofâg -a m; slovenofôb -a m sovražnik Slovencev Slovenska Bistrica -e-e ž kr. i., v ~i ~i, bistriški -a -o, Bistričani -ov m mn. Slovénske gorice -ih -Ic ž mn. \pokrajina], v —^ih ~ah, slovenskogoriški -a -o, Goriéâni -ov m nm., Goriéànci -ev m mn., goriéânski -a -o, Gorlčko -ega s, na ~em Slovénske Konjice -ih -ic i mn. kr. i. gl. Konjice Slovénsko primôije -ega -a 5, v ~em ~u, primôrski -a -o sloves -ésa m ime, glas, ugled: dober, slab —pridobiti si, utrditi, imeti, uživati ~ velikega znanstvenika, knjiga mu je prinesla velik —, delo svetovnega ~a, zlagan ~ slovésen -sna -o: korak, nastop, ~a prisega, obljuba, prireditev, s ~im glasom, ~o obhajati, obljubiti, ~o oblečen, —o resen; slovésnost -i ž: velika, spominska, cerkvena, pogrebna ~ slovéti -im, slovčč -a -e, slovèl -éla -o, slovénje -a s: dežela slovi za bogato, slovi kot imeniten strelec, ~ po bogastvu, učenosti, ~ po vsem svetu; slovèé -éCa -e prid.: ~ znanstvenik, ~e ime slovit -a -o sloveč, slovitost -i i slovkovati slovkujem črkovati, pobirati črke, počasi brati, zlogovati slovnica -e i, sl0vničen -čna -o = sl0vniški -a -o, sl0vničar -ja m, sl0vničarski -a -o; slovniéâriti -im, slovniëârjenje -a s slovo -ésa s: ~ vzeti, jemati, po ~ priti, za — seči v roko, pomahati v ob ~esu, brez ~esa oditi slovstvo -a s, slôvstevce -a [-tayc-J s, slovstven -a -o I-tvan-], slôvstvenik -a m slôiea 800 služnost sMžen -žna -o gl. sloga shičij -a m: srečen, zanimiv ~ naključje, primer, prvi kolere primer, kakor je to bil takrat kakor je bilo takrat, za vsak primer, za da me ne ho če me ne bo, y nasprotnem sicer, drugače; v da bo dež če bo dei, ob dežju, v pojrebe če bo treba; slučijen -jna -o naključen, prigoden, nepričakovan -. ~ gost gost po naključju, slučdjno prisl.: <~o je bil zraven po naključju, ne da bi hotel, nehote; slu-čdjnost -i f naključnost, naključje: zadnja točka seje so ~i razno sUiga -A in -e m: šolski, občinski, pisarniški slùgov -a -o (°slugin), slûginja -e f, slùginjin -a -o sMh -a m: tenak ~ imed, biti tankega, ostrega zapisati, igrati po ~u; živeti, umreti v ~u poštei^a, ni ne duha ne ~a o njem, po njem, za njim; sluhovôd -6da m, sluhovôden -dna -o, slUšen -šna -o: —i organ, živec, dražljaj, ~e koščice, ~a igra sliišati -am, sliišanje -a s : ~ koga poslušati, ubogati, noge ga niso slušale so mu odpovedale, ~ na besedo, ~ nasvet ravnati se po njem, sluSâlo -asi. slušni organ, 2. priprava: dozno slušdlen -Ina -o [-in-]: ~i aparat, sluSâlka -e [-Ik-] ž \priprava\: telefonska, radijska sluSâtelj -a m: ~ prava, sluSâteljica -e ž, sluSâteljski -a -o, slušateljstvo -a s sluti slôvem in slùjem sloveti, slùj -te! slùl -a -o : ~ daleč po svetu, ~ na daleč, ~ za dobrega zdravnika, ~ po čem, pismo slove se glasi; slùtje -a s sloves sfaititi slutim naprej čutiti, siliti -ite! slutčč -a -e, sliitil -Ila -o, sliiten -a -o, sliitenje -a s in slutiti -im s stal. poud. : ~ nevarnost, nesrečo, smrt, nič hudega slutčč, je stopil v hišo; komaj sluteno bogastvo, silit -a m: preroški---- čuf, dar, sliitnja -e ž: nejasna dobre, slate, čme, hude smrtna ~ obha^, prevara ko^, sliitenjski -a -o [-tanj-] : ~o spoznanje s slutnjo sluz -a m in slùz -i ž-, rastiinski rižev, zdrobov sliizast -a-o: ~a plesen, ~o krvav, sliizav -a-o: ~ glen, sliizen -zna -o: ~a plast, sliiznat -a -o, sliiza-vost -i ž, sliizavec -vca m 1. oseba, 2. biol., sliizavka -e f 1. nba, 2. biol., slijzec -zca m = sluzlna -e ž |înov|, sliiznica -e ž med., sliizničen -čoa -o, sliiznik -a m med., sliiznjak -a m biol. shoéti -im, sluzèl -éla -o, sluzênje -a s: rana mi še zdaj sluzi; sliiziti -im se, sliizil -a -o, služenje -a s: rana se sluzi alnžihnik -a m: cerkveni služibnica -e i: dvoma služdbniški -a -o, slu-ždbništvo -a s posli, družina služba -e ž, rod. mn. sliižb: državna nočna božja ~ = ~ božja, pofo-čevavska, prometna, gorska reševalna vojaška ~ v redni vojski, zaupna za ~o se potegovati, se gnati, se pehati, v ~o vzeti, priporočiti, stopiti, v biti, ~o razpisati, dobiti, imeti, opravljati, delati, odpovedati, ~i se odpovedati, odreči, iz ~e stopiti, odpustiti; koUko ~e imaš vsak dan? koliko imaš že ~e? službenih let, danes nimam biti brez ~e, najprej potlej družba, sliižbica -e ž sUžbcn -a -o [-b»n-, °službin]: ~a dolžnost, doba, ~o potovanje, razmerje, po ~i poti, potrebi službo- v sestavi: službodajdvec -vca m; službojemdvec -vca m služboviti -ûjem biti v službi, služiti, služ-bovàl -âla -o, službovinje -a s : službujoči preglednik kije ta čas v službi; službbv-nik -a m službeni pravilnik sliižcn -žna -o: ~o osebje sluiinčid -i ž posli, družina, služabništvo, služitelj -a m posel, služiteljica -e ž, služiteljski -a -o: ~a soba, plača služiti slOžim, sliiži -ite! sliižil -ila -o, služenje -a s in sliižiti -im s stal. poud.: — pri kmetu, pri vojakih, ~ cesarja, ~ vojake, vojaščino, v vojski, čez rok ~ pod zastavo, pod poveljnikom, ~ v gostilni, v pisarni, ~ za pastirja, za raznašavko, ~ za denar, hrano, ~ si kruh, ~ (si) denar, ~ dvema gospodarjema ali gospodoma, ~ poželenju, strastem, namenu streči; zvesto, slabo oči mu ne služijo, kuhinja služi tudi za spalnico ->■ rabi, se uporablja, krtačka služi za čiščenje zob -*■ je, je namenjena, nam rabi služkinja -e ž dekla, gospodinjska po-.močnica služnik -a m arh. polsteber: rebra prehajajo v služnost -i ž servitut, pravica za rabo tuje lasti: zemljiška služnosten -tna -o smAHa 801 smili smilta -e i modro barvilo, smàltast -a -o, smaltlt -a m min. >[-lt-J smarigd -a m \drag kamen], smaràgdov -a -o, smaràgden -dna -o: prstan, ~o zelen, smaragdit -a m smAtrati -am : ~ koga za Škodljivca-v imeti, šteti za äwdljivca, da... -»■ meniti, misliti Sméderevo -a s kr. i., v ~u, sméderevski -a -o: ~o grozdje, SméderevCan -a m, smčderevčan -a m jvinol smih -a m: bučen, sproščen, posiljen, prisiljen, širok, porogljiv, bridek, krčevit salve ~a, za ~ povedati za šalo, ni mi za ~ = ni mi do ~a, za ~ in kratek čas, na —- se držati, na ~ mu gte, ~ me ima, sili, lomi, v ~ prasniti, bruhniti, planiti, udariti, ~ dušiti, koga v ~ pripraviti, spraviti, od ~a se zvijati, valjati, pokati, popokati, ~ zaigra na ustaicah, med ~om in jokom praviti; sméhec -hca m: pol jokca, pol ~a, smčšek -ška m amefaljàj -a m: prijazen ~ (za)igra, trepeče, spreleti, huSkne, smehljij&k -čka m amehljiti -äm se, smehljàj -äjte sel smehljäje se, smehljaj0č -a -e se, smehljàl -äla -o, smehljänje -a s: sladko se sreča se mu smehlja, s smehljajočim se obrazom; smehljàv -âva -o ■n^čica -e ž grlica smejavka, smejälo -a s kdor se rad smeje, smejälen -hia -o [-In-J: ~a mišica anejiti sméjem ali -am in -fm se, sméj -te se in sméjaj -âjte se! smejé se, smej6č -a -e se, smejäl -a -o, smejänje -a s: prijazno, prešerno, široko, na vsa usta, od srca ali iz srca, sladko, kislo, grenko, do solz, skozi solze, na tihem, v pest, prisiljeno. Škodoželjno se smeje se,, kakor bi orehe stresal, ~ se nevarnosti, ~ se komu v obraz, temu bi se še krave smejale, vse se smeje na njem; olnaz, oči se mu smejejo, človeku se kar srce smeje, kar samo se mu smeje, sreča se mu smeje ; vince, kruhek, nebo, sonce se smeje, smejé se oditi; smčjčkati -am se otr. ■n^v -äva -o, smcjävec -vca m, smejävka -e ž, smejävost -i ž, sméjavica -e ž mél [-il] -a -o lit. pogumen, drzen, predrzen, smélost -i ž drznost, predrznost sméf -f ž: ~ določiti, kazati; spremeniti pot, obrniti pogovor v drugo ~ drugam, Slorentki praropis — 51 nove ~i v pisanju; v podolžni, prečni, navpični ~i, razcepna —, ~ gibanja, letenja; sméren -ma -o: ~i koeficient, aparat, krog, ~o kazalo, krmilo; sme-rilo -a s \del smernega aparata\, smémica -e ž napotek, navodilo, smémik -a m 1. gozdarska priprava, 2. opeka, 3. ~ pri avtomobilu Smêrdis -a m \Kirov Smêrdisov -a -o sméSen -šna -o: ~ človek, prizor, ~a obleka, beseda; pripoveduje same ne bodi no ~! dobiti po ~i ceni, ~o oblečen, na ~o obmiti, ~o majhen, razdirati praviti, smeSnež -a m, sméSnica -e i: praviti ~e, sméSnost -i ž sméSiti -im, sméSi -te! sméSil -a -o, smé-Senje -a j: ~ koga, ~ se pred ljudmi, smrflvec -vca m smét -f i: ~ pade v pijačo, v oko, to so same ~i prazno, ničvredno bl<^a, ti si zanj ~ brez pomena, ti ~ ničvredna! smèten -toa -o in smetén -toà -à in -ô: ~a klet, po tleh je ~o, smetâr -ja m, smetârski -a-o: ~i voz, smetišče -a s, smetfščen -čna -o: ~i kot, kup, sme-tfšnica -e ž, smetjè -à s, smetfti -fm, smêti -fte! smetfl -a -o, smeténje -a s, smetljfvec -vca m; smetlfka -e ž bot., smetnfca -e i posoda za smeti, smetiùàk -a m, smetojâkar -ja m smétana -e ž: sladka, kisla, stepena, tolčena, spenjena posneti, pobrati, pojesti ~o mjboljše, ~ druži«, smé-tanica -e ž, smétanast -a -o: ~a pena, kava, smétanik -ami. lonec, 2. jed, smétanka -e i bot., smétanov -a -o: ~a juha, barva Smetana [smAana] -a in-e m \češki skladatelj], Smetanov -a -o : ~e opere sméti smém, smèl -éla -o: smem reči besedo? to ne sme biti, ne sme se pozabiti; za sméti radi izpuščamo nedoločnik, posebno glagolov premikanja: to smeš, tega ne smeš, tako ne smeš, smem v mesto? ne smeš iz hiše, ne sme (iti) nabirat jagod smicati -am smukati, smfcanje -a s: klasje ~ se okoli koga, stnfčen -čna -o: ~a vrata smiliti -im se, smOjenje -a s: v srce se mi smiliš, sam sebi se smiU, denar se mu nič ne smili, naj se ti jed ne smih smilj -a m bot., smfljica -e ž bot., smfljka -e ž bot., smflie -a s bot. smirek 802 smôtka smirek -rka m (°šniirgel), smirkov -a -o: ~ papir Smima -e ž \mesto v Mali Aziji\, smirenski -a -o [-ran-J: ~a preproga, Smiren-čani -ov [-ran-J m mn.; smirenka -e ž \volna\ = smima -e ž smisd [saif] -sla m: ~ besede pomen, ~ življenja pomen, namen, ~ za dm-žinsko življenje čut, dar, ~ za lepoto, za umetnost čut, nagnjenje, razumevanje; v nekem, v najširšem ~u pomenu, v ~u zakona ->• po zakonu, v duhu zakona; odgovoril sem mu nekako v tem —u nek^o takole; ta trditev je čisto brez ~a vsebine, pomena, to nima ~a je brez pomena, ni pametno; smiseln -a -o [-saln-]-. ~a zmota logična, s —^o uporabo zakona, smiselnost -i [-saln-] ž pomen, pomenljivost, logičnost, logika SmiMnik -a m kr. i., v ~u, smleški -a -o in sml^ski -a -o in smledniški -a -o, Smlčjci -ev m mn. = Smlejčani -ov m mn. smdd -a m, po sm6du in smddu 1. duh po ožganem, palež, 2. zgrbančenost cvetnih popkov,- 3. rdeči pikec, trtna bolezen-. diši po ~u, smbden -dna -o: ~i trs, smodišče -a s kraj, kjer smodijo prasce, smodilca -e ž palež, smodnica -e ž smojka sMditi -im, smddi -ite! smodil -a -o, smojžnje -a j: ~ prašiče, blap, jed; perilo se smodi, nekaj se smodi; slana, veter smodi; ali jo je smodil; bežal je, kakor bi smodil za njim; ~ za kom žgati cunje, smraditi za kom; smodljiv -a -o: ~o sonce amodnik -a m: črni, drobni, razstrelilni, brezdimni diši po ~u, zavohati, povohati smodnikov -a-o: ~ prah, smodnišnica -e ž, smodnišničen -čna -o: ~a poslopja smdj -ami. palež, smod, 2. zool. smuč, sm6ja -e f: po ~i diši po zažganem, zasmojenem, smdjka -e i v žerjavici pečena cela repa: loška ~ hum. smMdng -a m \sidcnjič\ smokAIja -e ž \nestrupena kača\, smokii|jin -a -o: ~ lev smdkni -e ž, sm6kvin -a -o, sm6kvica -e ž 1. majhna figa, 2. jagoda, 3. riba, sm6k-vast -a -o, smdkovec -vca m bot. smMa -e in -e ž: drevesna, smrekova, cepilna, čevljarska, zemeljska ~o nabirati, dreti, kuhati, s ~o prevleči, to je ~ nesreča, — se začne, ~o imeti. ~ se ga prime, drži, vražja ~! ta človek je prava ~ nadležen, siten, kdor za ~o prime, se osmoli smoUr -ja m 1. kdor nabira ali kuha smolo, 2. čevljar, 3. kdor ima smolo, nesrečo, 4. sitnež, smolarica -e i = smolàrka -e ž, smolàraa -e ž, smolarski -a -o: ~o orodje, smolàrstvo -a s, smolâriti -im nabirati, kuhati smolo, biti siten, smo-làijeqje -a s smolast -a -o, smolavica -e ž smolnata zemlja Smolè -éta m os. i., Smolétov -a -o smôlec -Ica [-le-] m 1. smolar, 2. čevljar. 3. bot., smolež -a s smolén -a -o: —a trska, ~o čm, smolénec -nca m 1. bot., 2. smolna trska, bakla, smolenica -e i 1. bakla, 2. s smolo zalit pirh, smolenjàk -a m borov štor smôlen -Ina -o in-à-l-é[-In-J : ~a kaplja, kislina, trska, ~a olja smoličiti -im: čebele smoUčijo satje zalivajo s smolo smolika -e i 1. konjska, drevesna bolezen, 2. bot., 3. s smolo zalit pirh, smolikast -a -o, smolikav -a-o: — konj, ~o dreyje, smolikavec -vca m, smolikavost -i ž: ~ mareUc smolina -e i smolnat les, smolinje -a s smoliti -im, smôli -ite! smolčč -a -e, smoHl -a -o, smo Ijênje -a s: ~ ladjo, ~ se okoli koga, smolivec -vca m, smoljênec -nca m katran, smoljênka -e ž nepre-močljiva obleka smolnat -a -o [-In-J : ~ les, cvet, ~e roke, ~o čm snMrinica -e i 1. bakla, 2. brin, 3. zool. brinovka, 4. bot. = smohiičica -e f = smolnička -e ž; smolnik -ami. stnolnato poleno, 2. min., smolnikov -a-o: — porfir; smolnina -e f : ~ v lesu >[-ln-] smolotééina -e ž, smolotôk -ôka m smôlov -a -o britmv, smôlovec -vca m 1. smolnato olje, 2. bot., 3. min., smo-lovina -e ž smolnat les, smôlovje -a s brinje sméter -tra m namen, cilj, smôtm -a -o: ~o urejen premišljeno, načrtno, namembno, po načrtu urejen, ~o uporabljen, izkoriščen premišljeno, za pravi namen, smôtraost -i ž: ~ načrta pre-miSlJenost, ~ razvoja urejenost, ~ v naravi premišljena urejenost smôtka -e i (°smodka) star. cigara smotlàka 803 smrten smotiâka -e i in smôtiaka -e ž navlaka, šara, sodrga, golazen smotra -e ž pregled, revija smrad -a in -û m, mn. smradovi -6v: kužen —, hud, neznosen ~ širiti, izpuhtevati. — prihaja od kod, od česa, — udari v nos, ~ po čem; smrâden -dna -o: ~a žleza = smràdnica -e ž; smraditi -im, smrâdi -ite! smradil -a -o, smra-jênje -a s in smraditi -im s stal. poud. : — kaj s čim, — po hiši, — se kje, smrad Ijiv -a -o kar dela smrad: '—a mlaka, smradljivec -vca m, smradljivka -e ž, smràja -e f 1. smrad, 2. smrdeča stvar, smradùh -a m smrčiti -im, smrči -ite! smrëé, smrččč -a -e, smrčal -âla -o, smrčanje -a s, smrčalo -a i = smrčavec -vca m, smrëâvka -e ž, smrCàv -âva -o, smrčin -a m, smrčinka -e i, smrčon -a m, smrčiih -a m smrček -čka m: pasji dobiti jih po ~u, užitni ~ \goba\ smrdè -éu m znč., smrdeč -dca m min. smrdeči apnenec, smrdéëec -čca m bot., smrdeček -čka m = smrdéëka -e ž trta izabela, smrdečica -e ž \stonoga\, smrdèl f-èL[-ln-j sociolog -a m, sociologinja -e i, sociologija -e i, socioldški -a -o abaHie -a s: cveti žita so zbrani v ~ S6ča -e i \reka\, s6ški -a-o: ~a ofenziva. Soška dolina sočiscn -sna -o, sočasnost -i ž hkratnost, sočAsnik -a m sodobnik, vrstnik s6čcb -čna -o: ~ sad, glas, dovtip, ~a trava, barva, zgodba, kletvica, p^enka. siKnost -i č, sOLMiat -a -o: ~a jagoda, sočnica -e ž \hru.ška\. sočiti -im se sočen postajati, sočil -a -o, sočenje -a s: drevje se soči sočivje -a i, sočiven -vna -o: —a konserva, ~i vrt = sočivnjak -a m, sočivnat -a -o: ~a hrana sočlan -a m, sdčldnica -e ž, sččlanstvo -a i, sočlanski -a -o sočlovek -eka m, mn. sdljudje sčljudi sočustvovati -lijem gl. čustvovati, sočustvovanje -a j: ~ s kom, s čim sočuten -tna -o: ~ pogled, ~a beseda, sočutje -a s: toplo, živo — s prijateljem ali do prijatelja v nesreči, zbuditi s '^em brati, gledati, navdati koga sod -a m: nagli ~ ( preki —sodin -a m pr. zg., sodja -a in -e m vaški sodnik. sodjev -a -o, sodjevec -vca m = sodovec -vca m pr. zg., sodnost -i ž sodna oblast. sodstvo -a s: patrimonialno = graščinsko rodarsko ~ sod -a in -u m, mn. s6di -ov in sod6vi -ov: ~ za olje, za zelje; vinski, bencinski imeti glavo kakor bobni iz njep kakor iz ~a, to ti je ~ (brez dna), polniti ~e brez dna, nabiti ~ (z obroči), sodov -a -o: ~o dno, sodje -a s = so-dovje -assk. i., sodar -ja m, sodarica -e ž. sodarna -e f, sodarski -a -o: ~~o orodje, sodarstvo -a s, sodariti -im, sodarjenje -a s, sodarija -e ž; s6dast -a -o: ~ obok, sodček -čka m: ~ vina, ~ za pivo, — z vodo, sodčkast -a -o: ~a celica, sodeč -dca m: morski — zool. {polžj, sodčast -a -o; sodomžr -a m, sodomerec -rca m \oseba in priprava], sodomerka -e i [priprava] sod -a -o: —o število parno, sodost -i ž soda -e i: jedilna ~ = — bikarbona, sodav -a'-o: —a voda, s6davica -e i, sodavičar -ja m, sddavičarka -e ž, s6-davičarski -a -o, s6davičarstvo -a s sodba -e i, rod. mn. sodb: človeška, božja, poslednja, oprostilna, krvava, črepinska, logična, pravična, mila, trda ljudska, ugodna, napačna, kriva — o čem mnenje, pred ~o priti, obstati, na —i biti, ~o izreči, — nad kom obsodba, po moji ~i; narediti si, ustvariti si svojo ~o o kom; ~o zavrniti, ovreči; zoper ~o se pritožiti; ~o razveljaviti, preklicati sodedič -a m, s6dedinja -e ž sôdelézen 807 sôha sbdeležen -žna -o: — premoženja, oblasti, ~ pri dobičku, sodcičžnik -a m, sôde-Ičžnica -e i, s0delčžnost -i ž sodelovàti -iijem gt. delovati: ~ z oblastjo, ~ pri listu; sodelovanje -a s: politično, kulturno, mednarodno sodélavec -vca m: znanstveni stopiti med ~e lista, ~ pri glasilu, sodélavka -e i soden -dna -o: —i stol, dan, postopek, ~a pravica, pristojnost, obravnava, odpoved, medicina, lipa; v hiši je kakor na —i dan prepir, vse narobe sodišče -a s: civilno, vojaško, kazensko, okrajno, okrožno, vrhovno, kasacijsko, naglo, ljudsko, častno, upravno, gospodarsko, obrtno ~ soditi sodim, sodéé -a -e, sôdi -ite! sôdi! -ila -o, sôjenje -a s in soditi -im s stal. poud. : — koga, koga slabo preostro o kom ali koga ali kaj, — po postavah, po črki, po videzu, po obrazu: sodeč po vtisu, ni slab človek; vse sodi po sebi, po istem kopitu; sodim, da nimaš prav mislim, menim-, to ne sodi v lepo knjigo ni primerno, ne spada, ne gre, to ne sodi sèm, sodi med staro šaro; sojen -a -o: ni mu ~a sreča, ni mu bilo ~o učakati starost sodnija -e f: tožiti koga na ~i, koga vlačiti po ~ah, imeti opravka s ~o, pri ~i, na ~i, iti na —o, sodnijski -a -o: ~i stroški, prostori, —i urad, ~o poslovanje, ~a praksa sodnik -a m: pravičen mirovni, preiskovalni, kazenski, okrožni, vrhovni, športni, tumirski ~ porotnik ; stati pred ~om, ~ naj bo srce; sodnikov -a -o: ~a žena = sodnikovka -e ž, sodnica -e f; ~ za mladoletne, vest sodniški -a -o: ~i plašč, sodništvo -a ^ sodno- v sestavi: sodnomedicinski -a -o; sodnoupraven -vna -o: —a služba; sodnouraden -dna -o: ~i dan, spis, preskušnja; sodnozdravniški -a -o Mdôben -bna -o: —a poročila, —a umetnost, ~a šola, sodôbnik -a m, sodôbnica -e ž, sodôbnost -i ; sôdol [-off] -a m = sôdolica -e ž dolec, dnjača, dnika, sôdolina -e f 1. dolec, 2. stranska dolina, sôdolje -a s dnika sèdoioéiti -ôéim gl. določiti, sôdolôéati -am, s0določevati -ûjem gl. določevati sèdolinik -a m, sôdolinica -e i, sddolž-nlški -a -o >[-i/i-} Sôdoma -e r {svetopisemsko mesto pri Mrtvem morju]: ~ in Gomora kraj pohujšanja, sôdomski -a -o: ~i greh, sodomija -e r nečistovanie z živaljo, sodomit -a m, sodomitka -e ž, sodo-mit(ov)ski -a -o, sodomit(ov)stvo -a s sodopfst -a -o : ~i kopitarji, sodopfsti -ov m mn. zool. sodovec -vca m vinski kamen sodoživčti -im hkrati doživeti gi doživeti, sčdoživljati -am, s0doživljanje -a s sodra -e i: ~ gre, sôdrica -e ž sôdraga -e ž globel, tokava, soteska, sô- dražica -e ž Sodražica -e ž kr. i., v ~i, s0draški -a -o, S0dražan -a tn, S0dražanka -e ž sodrga -e f I. sodra, 2. drhal: poulična sôdrgast -a -o sodrug -a m tovariš med nekdanjimi socialnimi demokrati sôdrzavljàn -àna m, s0državljšnka -e i, s0državljanski -a -o sodstvo -a s gl. sod Sofija -e ž kr. i., v ~i, sôfijski -a-o: ~e ulice, Sofijčani -ov m mn. sofist -ami. učitelj modrosti, 2. sprevra-čavec besed, sofistka -e ž, sofistika -e i 1. ///. smer, 2. sprevračanje besed, so-flstičen -čna -o = sofistovski -a -o, sofizem -zma m varav sklep scrfita -e ž \delgledališkega odra\: sprednja. sofiten -tna -o: ~a žarnica Sôfokles -kla m \gr. dramatik], Sôfoklov -a -o: ~e drame soglàsen -sna -o: nismo vsi —i -»■ enih misli, —o izvoliti, sprejeti, soglasje -a s: ~ v družini, v zboru, ~ med učenci, ~ med starši in otroki, ~ z okolico ubranost, skladnost, odpuščen brez mojega ~a ->■ brez moje privolitve, brez moje pritrditve, soglasnost -i ž ubranost soglâsnik -a m slov., sogldsniški -a -o: ~i razred soglišatl -am: ~ s kom, s čim-»- ujemati, strinjati se, pritrjevati, biti enih misli sogditen -tna -o pogolten, sogôltnei -a m, sogôltnost -i ž >[-yt-J sogôren -ma -o: ~e zidanice, sogômik -ami. sosed v vinskih goricah, 2. pr. zg., sogôrnica -e ž, sogôrje -a s, sogôrski -a -o: ~a pravda sôha -e i I. kol, tram, lesen steber: ostrešje na razpimike in ~e, betonirane ~e v ograji, mostne 2. vilice za resla. sôha 80S Solkan 3. ostrv, 4. kip, sôhica -e i, sôhovje -a s: ~ pod streho se maje; gl. tudi sošen sàigràvec -vca m, sôigrâvka -e i, s6igràv-ski-a -o sèimenjik -a m imenjak, sàimenjàkinja -e i sàizdapiteli -a m, s6izdajâte(jski -a -o sàj sôja m: sončni ~ séja -e /\vzhodnoindijski fižoli, sčjin -a -o: ~a moka sojenica -e ž, nav. mn. sojenice -ic \vile\ s6jetnik -a m. sèjetnica -e i sôk -a in -à m, mn. sokôvi -ôv 1. drevesni, sadni, vinski želodčni drevo gre v sad, pisanje brez —a, ~ pri pečenki, 2. močnik : neslan s6kec -kca m, sokovnik -a m lonec za pridobivanje sadnega soka; sokomér -a m sôkol A-o/; -ôla m 1. belkasti, sivi ~ = ~ selec, ~ lovec, 2. član Sokola, sokôlov -a -o = sokôlji -a -c: oči, sokolica -e i 1. ptič, 2. članica Sokola, sokolič -iča m, sokôlar -ja m lovec s sokoli, sokôlarstvo -a s, sokolârna -e ž, sokôlec -Ica [-Ic-J m zool. golobar, sokôlski -a -o [-Is-J: ~i kroj, ~a telovadba, sokôktvo -a [-Is-J s sèkôt -a m geom., sôkôten -tna -o sèkrilj -a m, sôkraljica -e ž Sôkiat(es) -ta m \gr. modrijan], Sôkratov -a -o: ~a filozofija, sokrâtik -a m, sokrdtičen -čna -o: ~a metoda, sô-kratski -a -o, sokrâtika -c ž sokratska filozofska doba sôkriv -a -o: biti ~ česa, sôkrivec -vca m, sôkrivka -e ž, sôkrivda -e ž sôkrvca -e i 1. krvavkast izcedek iz rane, 2. s krvjo pomešan gnoj, sôkrvéen •čna-o sàk^rcn -vna -o po krvi soroden, sôkfvnost -i ž krvno sorodstvo, sôkrvje -a j i. med., 2. vet. ploditev med ožjimi sorodniki M.[sâuJ -1 ž, v sôli, s soljô 1. kamena = drobna —, morska = debela —, kuhinjska, živinska, Glauberjeva, grenka, jelenova, rudninska ~ variti; ima komaj za 2. ~ družbe, naroda, jezika; govorjenje, pisanje, pesmi brez ~i, ~ nxxbosti, imeti nekaj ~i v glavi soiamln -a m strupen alkaloid v krompirjevih klicah soUr -ja m kopač, pridelovavec, prodajavec soli, solàma -e ž: ~ v Sečovljah, solarstvo -a s soUrcn -ma -o: ~o leto sončno sôlastnik -a m, sôlastnica -e ž, solastništvo -a s, s61astnlški -a -o, solastnina -e ž, sôlastninski -a -o: ~a pravica sotàta -e ž: glavnata, kumarična, zelena, mešana krompir, meso, jajčka v ~i, trebiti ~o, solâtica -e i, solétarica -e ž prodajavka solate, solaten -tna -o: ~o seme Solééva -e ž kr. i., v ~o, solCàvski -a -o: —e planine, Solčavci -ev m mn. >[-Ič-J sold -ami. star denarni drobiž, 2. denar: brez ~a v žepu, sôldek -dka m >[soiid-J 'soldât -a m vojak, soldâtek -tka m bot., •soldaški -a -o vojaški: ~i stan, *sol-daščina -e ž vojaščina >[-yd-J, solda-téska -e [-Id-J ž solecizem -zma m in soloikizem -zma m sintaktična kršitev Jezikovnih pravil solfatàra -e [-If- J ž žveplena Jama soireggio [soifčdžoJ -a. m glas. solidtâtor -ja m odvetniški uradnik, soli- citâtorjev -a -o solidâren -rna -o: biti ~ s kom držati s kom, podpirati koga, ~a obveznost pr. nerazdelna; solidâmost -i i čut za skupnost, solidâmosten -tna -o: —a stavka, solidarizirati -am se strinjati se, potegniti, povleči s kom, solidariziranje -a s, soli-darizâcija -e ž, solidarizem -zma m soliden -dna -o 1. trden, trpežen, reden, resen, zanesljiv: —o življenje redno, zmerno, ~a igra, izdelava, postrežba, ~o znanje, ~o oblečen, 2. med. čvrst, scela, solidnost -i ž solina -e i: morska solinar -ja m solipsizem -zma m fil., solipsist -a m, solipslstičen -čna -o solist -a m, solistka -e ž, solističen -čna -o: ~e točke na sporedu solišče -a s solni rudnik, solina soli ter -tra m: čilski solitrar -ja m, solitrâma -e Ž, solitrast -a -o : ~a zemlja, solitm -a -o: —a kislina, -^o kisel, solitmica -e i solitrova voda, solitrov -a -o, solitrovka -e i solitrasta zemlja soUtêr -ja m \velik briljant] soliti -Im, sôli -ite! solil -a -o, soljèn -éna -o, soljênje -a s: ~ jed, meso, besede, ~ komu pamet, ~ jih komu, pojdi se solit! soljênec -nca m \pecivo\, soljenina -e ž \meso\ sôljii^ sôljudi m mit. SolUui -âna m kr. i., v ~u, solkânski -a -o : /^i most, Solkânci -ev m mn. >[-i/k-] soimizàcija 809 sonce solmizAcija -e i glas., soJmizacijski -a -o: ~i zlogi >[-Im-J solnat -a -o f-yii-]: — travnik; odreveneti ko ~ steber; solen -a -o [-In-]: —i rudnik, —a raztopina, kislina, ~o kisel, solnica -«[-yn-] ž \. posoda za sol, 2. voda, šolnik -a [-un-] m posodica za sol za na mizo 861o prisl. sam: poje, igra, pleše sdlo -a m, mn. s61i s61ov: lep od tega '—a naprej, s tenorskim ~om, vse ~e je zamudil; s61o prid. neski: ~ petje, s ~ petjem, ~ plesavec, ~ vložek solomer -a m \priprava\, solotv6ren -ma -o haiogen Solon -a m \gr. zakonodajavec\, S61onov -a -o: ~a zakonodaja, s61onski -a -o solsdcij -a [-is-J m sončni obrat: zimski, poletni ~ solucija -e f raztopina (zdravih), rešitev, odločitev, sklep Solun -a m kr. i., iz —a, v solunski -a-o: ~a brata, ~a fronta, ~i proces, ~i prostovoljec = soliinec -nca m, Solunjžni -ov m trm. in Solilnci -ev m tnn. solvinca -e ž zmožnost plačevar^a, sol-vžnten -tna -o plačila zmožen: ~ dolžnik, solvintnost -i ž >[-lv-] solza -e in -e i, mn. s61ze s61z in solzi -d: ~ kane, se utme, zdrkne, —e veselja; krokodilove ~e, to niso mačje ~e, bridke, ^nke, vroče, krvave ~e točiti, pretakati; kakor lešnik debele ~e; —« silijo, stopijo, privro, se uderejo iz oči, ~e stojijo, se lesketajo v očeh, ~e jo posilijo, oblijejo, v ~ah se topiti, du-šiti, potok ~a, s ~ami v očeh pripovedovati, smejati se skozi ~e, do solz ganiti, se nasmejati, ne bo potočil ~e za njim, ~e ustaviti, premagati, dolina solz; soiztea -e ž, mn. solzlce solzk; bot. šmarnice >[-uz-J s6lzast -a -o [-uz-]: ~ obesek, ~i uhani solzav -žva -o: ~ otrok, —o pisanje, solzavec -vca m, solzavost -i ž >[-uz-] silzcn -zna -o in solzin in solzAn -znA -6: vse ~e oči ima, ~o lice, —a dolina, solznodolinstvo -a s >[-uz-J solziti -i, solzil -ila -o, solzinje -a s: iz rane, zemlje solzi; trta solzi, hoja solzi medi: solziti -im se, s61zi -ite se! solzil -a -o, solzinje -a s: oko se solzi, sol se solzi; trte, ledene sveče se solzijo >[-uz-J solziv -a -o: —e oči, —a komedija, bomba, ~i plin = solzivec -vca m, solzljiv -a -o, solzljivec -vca m, sokljivost -i ž solzavost >[-uz-] sdbnica -e i 1. žleza, 2. kost, 3. solzna jamica pri jelenu, sôlznik -a m solzna vrečica -, solzovôd -ôda m >[-uz-] sôm sôma m \riba\: rečni, morski, mačji, električni somič -lča m = sdmček -čka m, sômov -a -o, somovina -e ž \meso\ Somalija -e i, Somàki -ev [-ic-] m mn., somilski -a. -o [-Is-J: —i lev, somAlščina -e[-lš-]ž somAtičen -čna -o telesen: ~i znaki, somatologija -e ž nauk o sestavi človeškega telesa, somatolôg -a m, soma-tolčški -a -o sombrero -a m \širok klobuk\ somiren -ma -o simetričen, somimoSt -i ž, somiije -a s, somimica -e ž simetraia, somemlna -e ž, someminski -a -o: ~a ravnina sAmeščAn -âna m, sômeSiâiilca -e ž, sôme- Sëânstvo -a s somišljenik -a m, somišljenica -e i, somiSlje-ništvo -a s in somišljenstvo -a s: obdolžen s kom somnambàlcn -Ina -o [-In-] mesečen: —o stanje, somnambulist -a m mesečnik, somnambulistka -e ž mesečnica, somnam-bulizem -zma m mesečnost somonica -e ž s sladko vodo mešana mornica sOmovica -e ž bot. jelenji jezik aimrak -a m, sômra^je -a s, sômraCen -čna -o, s0miačnik -a m: metulji ~i, sômraë-nica -e ž vešča sonént -a m siov. ziogotvoren glas, sonân-tičen -čna -o: ~i zvočniki ■jék -a m, sônarodqjâkiiùa -e ž -e ž \skladba\, son&ten -tna -o: ~a obUka, sonatlna -e i majhna sonata afiUBt -a s: rumoio, polnočno, jesensko, višinsko pod božjim ~em, fantovsko — mesec, ~ sreče se smeje, ~ sije, sveti, greje, žge, pritiska, pripeki^ ~ vzl^a, zahaja, ~ stoji visoko, nizko, stoji na poldne, se nagiba, se nagne, se prevesi (čez poldne), se spušča za hribe, gre v zaton, v zamok; greti se, sedeti, stati na ~u, polje se koplje v ~u, hiša je obmjena proti ~u, pjiva leži, je od ~a, ni takega pod ~em, prostor 810 sorédjie pod ~ein na svetu, s ~em vstati, leči, pred ~em vstati, po ~u se ravnati, danes je malo —a, posoda se sveti kakor otroci ~a, primažem ti tako, da boš videl tri ~a; sončece -a [-č3c-] s, sonček -čka m sončarica -e i: — ga je zadela s6nčen -čna -o: — dan, smeh, značaj, ~i žarek, zahod, mrk, koledar, v prah bi ga zmlel, zdrobil, ~a luč, ura, stran, kopel, krogla, pega; —o je = —o vreme je, —i naočniki, s6nčnost -i i: ~ značaja, sončnat -a -o: ~ svet, prostor, sončevec -vca m zool. sončiti -im, sOnčenje -a s: ~ otroka, ~ se na skali, ~ se v tuji slavi sončnica -e ž bot., sončničen -čna -o: —o seme, olje, sončnik -a m: svilen ~ sonda -e ž med., teh. iskalo, sondirati -am s sondo preiskovati, preiskovati sploh: ~ teren, sondaža -e ž, sondažen -žna -o: ~a dela sonét -a m {pesniška oblika], sonéten -tna -o: ~a oblika pesmi, ~i venec, so-netist -a m sonomiter -tra m priprava za merjenje in primerjanje glasov in intervalov sonoren -rna -o zvoCen, zveneč, zvonek: ~ glas, —i soglasniki, sonômost -i ž: ~ izgovora, sonômik -a m 90o0žen -žna -o: ~ skok sèoMikovàti -ujem gl. oblikovati, sàobliko- vâvec -vca m sčobtoženec -nca m, sdobtoženka -e ž, s0obt0žen -a -o soôCiti -im, sodčil -a -o, sodčen -a -o, soččenje -a i: ~ koga s kom; sooče-vànje -as: ~ z resničnostjo sèodgovôren -ma -o, sôodgovômost -i ž: ~ za izdelavo s6odl66iti -am, sdodldčanje -a s: ~ o čem, s6odločevdti -ùjem gl. odločevati, s6-odločevinje -a s sèodnôsen -sna -o korelativen: —[-b3n-J sôpôrok -ôka m sdposist -i ž, sôposéstnik -a m, soposéstnica -e ž, sôposéstniski -a -o sôpot in sopôt -ôta m 1. šumot, 2. .sopeč slap, 3. brzica, 4. med stene stisnjena koritasta struga, voda sopotnik -a m, sopotnica -e ž soprin -a m visok deški ali ženski glas: dramatični, lirični, koloratumi —, so-pranček -čka m, sopranist -a m, sopranistka -e ž, sopranski -a -o: ~i glas sopraznik -a m, s0prazničen -čna -o soprisežnik -a m, sôpriséinica -e i soprog -a m mož, soprôgov -a -o, soprôga -e ž žena, soprôgin -a -o soprosivec -vca m. soprosivka -e ž sôpsti sôpem, sôpi -ite! sopé, sopeč -a -e. sôpel sôpla -o, sopénje -a v: težko ~ kakor vol, kakor kovaški meh, ~ si v dlani, sopùh -a m para, sopara, hlap: gl. tudi sopihati s6ra -e ž \del voza\: na ~i sedeti biti zadnji, sôren -ma -o: ~-i jezik = sornica -e i, sômik -ami. klin, ki gre skozi soro in veže oba dela voza, 2. vijak Sôra -e ž \reka\ : Poljanska sôrski -a -o : ~i most; vendar Sorško polje; Sôra -e : kr. i., v —i, sôrski -a -o, Sorčani -ov m mn.; Sôrica -e i kr. i., v ~i, sôriSki -a -o, S0ričani -ov m mn. sàrazméren -ma -o: ~ s čim, ~o velik uspeh, sôrazmémica -e ž, sôrazméije -a s: ni ~a med krivdo in kaznijo, v obratnem —u, sôrazmémost -i ž, sôraz-mémosten -tna -o: —i faktor Sortiona -e ž pariška univerza, na —i, sorbônski -a -o sordina -e ž in sordino -ami. dušilo glasu, 2. pridušenost sorédje -a s koordinatni sistem: ekliptično soréden -dna -o, sorednica -e ž koordinata soroden 811 Sora soroden -dna -o: ~ komu ali s kom, —a duša, po duhu duševno bolj ~ = sorodnejši -a -e, sorodnica -e ž, sorodnik -a nr. daljni sorddniški -a -o: ~i občutki, sorodnost -i f: ~ s kom; krvna, duse^'na, jezikovna —sorôdstvo -a s: bližnje, daljno, stransko — v prvem kolenu, krvno, duhovno v —^u s kom = v sorodu; sorodstven -a -o [-tvan-J: ~e zveze, ~o razmerje sorta -e i: vino srednje ~e. dobra ~ sadja, človek stare, posebne ~e, fant moje ~e, ljudje so vsake ~e ali vseh sort, vse ~e dela, vsake ~e delo, sorten -tna -o; ~a vina sortati -am razloček delati: koklja sorta piščance nima vseh enako rada. ~ živino sortimčnt -énta m I. zaloga na izbiro, 2. blago določene mere in kvalitete sortirati -am razbirati, razvrščati, sortiran -a -o, sortiranje -a v: ~ les, sadje, seme, sortiren -rna -o: ~a deska, —i stroj sortirka -e ž, sortirnica -e ž prostor za sortiranje soržica -e i zmes pšenice in rži, soržičen -čna -o = soržen -žna -o: ~i kruh sosed in sôsed -éda m, mn. sosédi in sosedje: — pri mizi, sosédov -a -o: pri ~ih, soséda -e i, soséden -dna -o in sosédnji -a-e: ~a miza, sosédnja -e f pr. zg. soseska, zborovanje soseske, sosédovski -a -o: po ~o bomo napravili, sosédski -a -o: ~i stiki, sosédstvo -a s; živeti v dobrem ~u, sosédstven -a -o [-tvan-]: ~i stiki soséska -e i 1. sosedstvo, 2. (vaška) skupnost, soséskin ra -o: ~ župan, sosčščan -a m, soséSéina -e ž: ljudje iz ~e, nevarna v »—i mesta, soséski -a -o: ~a zemlja soslédica -e i zaporedje sosréden -dna -o koncentričen, : istim središčem, sosrédnost -i i koncentričnost, sosréditi -im naravnati, napeti proti istemu središču, zgostiti, sosréden -a -o sôstanovâvec -vca m, sôstanovàvka -e i sostenuto prisl. glas. zadržano sàsvèt -éta m sèsvôdnica -e ž arh. sošea -šna -o: ~o jadro kratko jadro za nevihto; gl. tudi soha soSôlec -lca/-/c-; m, soSôlka -ef-lk-] ž sôtdunovâvec -vca m, sôtekmovâvka -e r sotéslia -e ž, sotčški -a -o, sotéscan -a m Sotéska -e ? kr. i., v ~-i, sotčški -a -o: ^i grad, SotéSÈani -ov m mn. Sotla -e ž |;<>A:a|, sôtelski -a -o f-tJl-] sotočje -a s sovodenj: ~ Save in Savinje, sot0čnica -e ž sotožnik -a m. s6tožnica -e f sètrpin -a m, sôtrpinka -e ž, sôtrpinski -a -o, sôtrpinstvo -a s sotrûdnik -a m sodelavec, sotriidnica -e i sodelavka, sotriidništvo -a s ->• sodelovanje sotržan -àna m, sôtrzànka -e ž součenec -nca m. s0učenka -e ž součinkovAti -iijem gl. učinkovati, s0učin- kovanje -a v soudeležb -êna -o in s0udelčžen -a -o: ~ pri tatvini, s0udeležčnec -nca m in s0udelčženec -nca m, s0udeleženka -e r in s0udelčženka -e i, sčudeležčnost -i i in sôudelézenost -i :, sôudelézba -e r, s0udeležev;Ui -ùjem segl. udeleževati se: — se zborovanja sôujétnik -a m in soujetnik -a m sèuporâba -e ž: soba s ~o kuhinje, sôupo-râben -bna -o, sôuporàbnik -a m, sôuporàbnica -e ž, sôuporâbljati -am, sôuporàbljanje -a s sàupravicen -a -o, soupravičenec -nca m, sôupraviéenka -e i soupravitelj -a m, sôupràvijati -am, soupravljanje -a s sourednik -a m in sôurédnik -a m, sôured-nica -e ž in sôurédnica -e ž, sduredništvo -a s in sourčdništvo -a s sôusmériti -im: svoje delo ~ s kom v isto smer naravnati, sôusmeritev -tve ž, sô-usmérjenost -i f uravnanost soustanovitelj -a. m = soustanovnik -a m, sôustanoviteljica -e i = sôustanovnica -e ž, sôustanoviteljski -a -o sàustvirjati -am, sôustvàrjanje -a s, sô-ustvarjàvec -vca m, sôustvarjâvka -e i, sôustvarjâlen -Ina -o [-ht-], sôustvar-jilnost -i [-In-] ž: prevajavčeva ~ sdužitek -tka m, sôuiivâvec -vca m, S0uži-vati -am sova -e ž: koconoga, lesna, pegasta, ijava ~ skovika, sovka, huka, uka, vika; sôvica -e ž. sôvin -a -o, sôvast -a -o, sôvji -a-e: ~e oči, obraz, sovjeôk -ôka -o; sovač -a m = sovàn -âna m sovji samec, sovič -iča m, sovjâk -a m velika uharica, sôvka -e ž sova, imi. sôvke sôviv \pvnočni metulji\ : borova, ko- sôm 812 spajdiüti! ruzna, pšenična sôvkati -am sovo oponašali pri lovu, sovoličen -čna -o sèvârovanec -nca m in sôvarovànec -nca m, sôvâruh -a m, sôvàrustvo -a s $ôva$£àn -âna m, sdvaščdnka -e i sèvédec -dca m: napraviti koga za —a svojih dejanj, sèvédka -e ž, sôvédnost -i i : ~ pri kaznivem dejanju sèvérnik -a m, sôvémica -e ž sovhéz -a m sovjetsko državno gospodarstvo, sovhôzen -zna -o: ~a zemlja, sov-hôznik -a m sovisen -sna -o med seboj zvezan, skladen, notranje odvisen, sovisnica -e ž, sovfsnost -i ž medsebojna odvisnost, skladnost soyjét -a m, sovjétski -a -o: ~a republika, Sovjetska zveza, Sovjetija -e ž, sovjeti-zâcija -e ž, sovjetizirati -am, sovjetizi-ranje -a s, sovjetofîlstvo -a [-Is-] s. sovjetofôbstvo -a i sàvUda -e f = sôvlâdanje -a s, sôvladàr -ja m, sôvladarica -e i, sôvladârstvo -a s sovodenj -dnji ž sotočje sovpàd -âda m-> ujemanje, enakost, hkratnost, sočasnost, istočasnost, sovpâdati -am: ~ s čim -»■ ujemati se, dogajati se hkrati s čim; sovpâdanje -a f ujemanje, hkratnost, sočasnost, sovpâsti -dem -*■ ujeti se, strniti se: dva glasova sovpadeta ->■ se izenačita sovrâg -a m lit. sovražnik, sovrâStvo -a i: slepo, smrtno, strupeno, neizprosno, razredno, rasno ~ med sosedi, ~ do ljudi, do tujcev, v ~u biti s kom ; nakopati si, netiti, razpihovati —; sovrâlen -žna -o: ~ pogled, ~i tabor, ~o mišljenje, ~i nameni, ~ biti (nasproti) komu, sovrâlnica -e ž, so-vrâžnik -a m: skrit, zaklet, stari ~ napredka, ljudstva, žensk, sovražnikov -a -o, sovrâžniški -a -o, sovrižnost -i ž: začeti, pretrgati ~i prepir, vojsko sovražiti sovražim, sovrilži -ite! sovrâžil -ila -o, sovraženje -a s in sovražiti -im s stal. poud.: smrtno, strupeno, iz dna duše, v dno duše koga na smrt se ~ s6vA -a m, s0vfšen -šna -o: kot mat. sMst -i ž = sôvfsta -e ž bot., sôvfsten -tna -o "sovrstnik -a m vrstnik BÔaridip -épa m : ~ blagajne, biti pod ~-om sèzakâpnik -a m: lovišča sèzarMnik -a m, sôzarôtnica -e i sôzavézanec -nca m sozničen -čna -o sinonimen, sozničnica -e ž sinonim sözveniÜ -im gl. zveneti, sözveninje -a s: ~sčim sozvčzdje -a i: ~ Device sozvdčje -a s harmonija, sozvök -a m soglasje, akord, sozv6čen -čna -o sožAije-as: izreči sožalen-Ina-o[-In-J: ~o pismo = sožalnica -e [-In-] ž sožitje -a 5: človeško, mednarodno harmonično ~ vseh narodov ali med vsemi narodi, ~ z naravo spAcij -a m tisk. razmik, spacionirati -am, spacioniranje -a s spaclcid -am gl. packati, spackin -a -o, spackinost -i ž spičiti -im gl. pačiti, spAčen -a -o, spičenje -a i: ~ obraz, ~ se komu; vreme, rast se spači popači; spačenec -nca ni. spAčenka -e i: besedna spAčenost -i ž, spAček -čka m 1. spačenec, 2. avlo, spdčji -a -e: spaka ~a! spačnik -a m križanec med divjim petelinom in jerebom spAdati -am: ~ pod drugo državo, pod agrarno reformo, v boljšo družbo, v kriminal, med staro šaro, k stvari; vendar izpadati späh -äha m: topi, utorni ~ med deskami, pri oknih, pri vratih; položiti puščico na ~ loka, ~ na utor in greben, ~ na zakroj, spahälen -Ina -o [-In-]: ~i oblič, spahalnik -a [-im] m \oblič\ >[spah- I spah-J: gl. tudi izpah spitaad -am gl. pahati, spahan -a -o; spahljäti -am gl. pahljati; tudi izpahati spdiii -ja m 1. alžirski in tuniški konjenik, 2. indijski ~ zakupnik posestva, spdhija -a in -e m zakupnik: upor ~cv spalmid in spdhniti -nem gl. pahniti, spahnjenje -a i: ~ rokav s stanom, ~ dop, deske, vrata, okna zvezatl, stakniti, spojiti; spahoväti -üjem, spa-hoväl -äla -o, spahovänje -a ~ pod, spahuje se mi; spahovälnik -a [-yn-] m \miza, stroJl >[spah-1 sp»h-]; gl. tudi izpahniti späjati -am vezati, družiti, späjaqje -a s; spajälo -a s, spjüälce -a [-le-J s, spajälen -Ina -o [-In-]: kositer, spajähiik -a [-ijn-J m: ~ na plin, koničasti sp^avec -vca m, spajävka -eil. delavka, 2. luč, mn. spajävke spajävk \klešče\, spajävski -a -o spajdžšiti -im se: ~ se s kom spijka 813 speči spéjka -e ž: kleparsica spajkalnik -a f-ffThJ m, spajkàlo -a s, spajkati -am lotati, sp^kanje -a s spàk spâka m Škrat, spaček: ni da te ne bi našel, glej ga ~a! ti ~ ti! spâka -e ž 1. spaček, 2. spačet» obraz, 3. sitnež: moralna, peklenska ta ~ hoče vse vedeti, morska ~ zool, spàkast -a -o: ~ obraz; spâkec -kca m, spâkica -e f spakedrâti -âm, spakedràj -âjte! spakedràl -âla -o; spakedrân -a -o: ~ jezik, —a beseda = spakedrânlca -e ž, spakedrâ-nost -i Ž, spakedrânSCina -e i, spakedràv -âva -o spakijiv -a -o: ~ otrok, glas, p<^eh, zmrdlj^j, ~o ime, ~o oponašati, spa-kljivec -vca m, spak^jivka -e ž, si^iji-vost -i ž spakovâti -ùjem se, spakovàl -âla -o, ^ako-vânje -as: ~ se komu, ~ se v jeziku, ~ se po nemško, spakovâvec -vca m, spakovâvka -e ž spAičiti -im[-uč-] splesti, skrpati spilen -hia -o[-In-J : ~i praSek, ~a bolezen, vreča, srajca, halja; spâlnica -e [-In-] ž 1. s(éa, 2. del pohiStva, spâlniSki -a -o [-ht-]: vrata, spâinik -a [-In-J m spalni voz spaliti in spâiiti -imgl. paliti; spàljen -a -o: od sonca spaljenina -e f ožganina spémetiti -im, spametovâti -ùjem, spameto- vâpje -a ~ koga, ~ se qiénec -nca m: rahel, trden, smrtni ~ se me loteva, me sili, mi leze, leže na oči, me premaga, zazibati koga v komu pregnati, odgnati boriti se s ~em, spânCek -čka m, spânikati -am otr., spânékanje -a s Véren -ma -o soparen, spârica -e ž, spâ-ričen -čna -o: ~o je, sparina -e ž: duSljiva, puhteča ~ spAriti -im: vodo ~ spremeniti v paro, sparili se bomo v taki vročini; spâijen -a -o : zrak, ~a trava, ~o vino, sparjenina -e ž sparjena krma: vendar izpariti spérid -im v par spraviti, spâijen -a -o in spariti -im, spâril -ila -o, spaijèn -éna -o: dobro so jih sparili ugnali, povlekli, luisanktdl, nasmukali, osleparili; spâ-roma pr«/. v i^ih (dvojicah): iti ~ peljati, voziti Spirta -e i kr. i., Spartânec -nca m, Spar-tinlca -e ž, spaûrtânski -a -o: ~a vzgoja, spartânec -nca m trdo vzgojen človek Spârtakiis -ka m \voditelj rimskih farnih sužnjev\, Spârtakov -a -o, spârtakovec -vca m {privrženec nemškega levičarskega krila\ - spartakist -a m, spartakiâda -c ž \tekme\ spâsd spâdem: sadje spade z drevja, oči mu spadejo in zaspi, ~ na srenjo ch kraja obubožati; vendar izpasti spâsti spâsem, spâsen -a -o: ~ komu travo popasti, živina naj se še malo spase, spâSnik -a m pašnik == spàSn^a -e i; gl. tudi izpasti spiti spim, spi -ite! spé, spčč -a -e, spâl -a -o : spravljati se spät; rahlo, trdno, sladko, stoje spi ko polh, kakor ubit, ko klada; s soncem, s kokošmi spat iti, ~ v grobu; nesreča ne spi; mesto, ljudstvo spi; spi se mi zaspan sem, ne spi se mi ne dà se mi spati; spčč -čča -e prid.: ~a zemlja, —« moči, ne budi ~ih; spânje -a s: rahlo, nemirno, trdno, sladko, zimsko, smrtno noči brez ~a, pogrezniti se v spi ~ pravičnega; sédite, da nam ~a ne odnesete, v govoriti spavič -a m, spavivka -e ž, spâvati -am lit., spavallšče -a s spivec -vca m, spivka -e ž spaziti in spâziti -im gl. paziti : ~ koga, kaj opaziti, izslediti spizma -e m krč spedilen -Ina -o /^-/n-7: ~a stroka, ~ primer poseben, izjemen, speciilnost -i [-In-] ž posebnost, specialist -a m izvedenec, strokovnjak, strokovni zdravnik, specialistka -e ž, specialitéta -e ž posebnost; specializicija -e ž, specializirati -am: ~ blago, ~ se za kaj, v čem, specializiranost -i ž; speciilka -e [-Ik-] ž \zemljevid\ spédes ž neskl. bot., zool. vrsta: v to ~ štejemo specifičen -čna -o poseben, vrsten, svoj, lasten: ~a teža, specifičnost -i ž posebnost, svojevrstnost, specificirati -am nadrobno popisati, posamezno našteti, speci-ficiranje -a s; specifikicija -e ž nadrobna določitev; specifikum -a m posdmost spécimen -a m vzorec spečid -im gl. pečati se: blago dobro ~ (v denar), spečala se je s tujcem; speči-vati -am: pridelke ~ speči spččem peči: ~ kruh, beseda ga je hudo spekla, spečenina -e ž špediter 814 spiliati špediter -ja m ("špediter) prevoznik, odpravnik, speditersici -a -o: ^o podjetje, špedicija -e ž prevozništvo, odpravništvo, spedicijski -a -o: ~i stroški speh -a m hitrost, napredek: delo nima ~a, delo gre v ~ gre dobro spod rok, se dobro odseda sp^ti -am upehati koga: ~ konja, spehan -a -o, spehanost -i ž spehAti -am gl. pehati: ~ hlod z voza, ~ koga ven, — se naprej, spehavati -am, spehavanje -a 5 >[sp3h-] speketiti -am gl. peketati: konj speketa po cesti spektro- v sestavi: spektrograf -a m, spektrografski -a -o; spektrometer -tra m; spektroskop -a m, spektroskopija -e i, spektroskopski -a -o spektrom -a in spektra m: sonCni spektralen -Ina -o [-In-]: ~a analiza špekulacija -e ž fil. teoretično umovanje, spekulativen -vna -o: — duh, spekula-tivnost -i i; vendar špekulacija speleoldg -a m raziskovavec jam, jamar, speleologija -e ž, speleološki -a -o: —a znanost spelji j -a m peljaj: za dva —a drv speljati speljem in speljam gl. peljati, speljan -a -o: vsa drva ~ iz gozda, krompir — na kup, — vodo s travnika, ~ trto po zidu, pot čez hrib, most čez vodo, vodo na svoj mlin, ~ žico skozi zid, ~ stvar, zadevo do kraja, dobro smo jo speljali, toliko da jo je speljal, ~ besedo, pogovor v stran, drugam, na drug tir, ~ koga na napačno sled, na led; kar na lepem jo je speljal, da mu je vse zaupala; ne da se — preslepiti, zvabiti, ženo mu je speljal prevzel; konj, vlak ne more —; plaz se spelje po strmini, kar speljcš se po grušču, mladiči se speljejo zapustijo gnezdo; tudi izpeljati spdjivati -am, speljavanje -a j: ~ vodo, ~ komu dekle, ptiči se speljavajo, kaplje se speljavajo po šipi, solze po licu; speljiva -e ž; speljevati -ujem, speljeval -ala -o, speljevanje -a mladi kosi se speljujejo; tudi izpeljavati speniti -im penasto napraviti; spenjen -a -o: ~a voda, smetana, ~o mleko, ~ konj, beton, spenjenost -i i, spenljiv -a -o: ~o vino spenjiča -e ž spona pri železniškem vozu, spenjalo -a s spenjati -am, spenjanje -a j: ~ lase, obleko; ~ se na prste, ~ se po skalah ; spenjavka -e i 1. sponka, 1. vrtnica eksotične ~e; gl. tudi vzpenjati se spentijàti -âm gl. pentljati: ~ trak zavozlati, ~ koga s kom, ~ se s kom, s slabo druščino speréti -im gl. pereti: kol v zemlji speri sperma -e ž biol. seme, spermij -a m, spermatozoon -a m, mn. tudi -zoa s spésniti spésnem sneli, potegniti: ~ sekiro z rame, ~ zapornico, spesne se mi zdrsne mi, ponesreči se mi, robata beseda se mu spesne, plaz se spesne spésniti -im pesem napraviti, zložiti, spé-snjen -a -o spestiti -im, spêsti -ite! spéstil -ila -o: lan — velike snope v majhne snopiče (pesti) razvezati, — se î pestmi se sprijeti, stepsti spéstovanëek -čka m razvajen otrok, spésto-vanka -e i, spéstovati -ujem, spéstoval -a -o, spéstovan -a -o : kar jih je tu, vse je spestovala pestunja 1. varovala kot otroke, 2. razvadila speééenéd -im gl. peščeneti = speščeniti -im se gl. peščeniti se, speSëénil -ila -o spéSen -šna -o: — delavec, ~a hoja, ~o delo, ~o mu gre od rok, spešiti -im: — domov, ~ korak, delo; bobni spešijo hitrost plesa, ~ se v šolo; spešnost -i ž spét prisl.: — in —^ je trdil, hoče ~ nazaj, kdo je pa — to naredil? ne debel, pa — ne suh spéten -tna -o: ~a stoja tel. spéti spèm in spéjem lit. iti, hiteti, spéj -te! spèl -éla -o spéti spnèm, spni -ite! spél -a -o, spét -a -o 1. ~ lase, jadro, hlače nad čevlji, vrata z verigo, obleko z bucikami; 2. ~ se na prste, čez koga, čez zid, konj se spne na zadnje noge; spétnica -e i Ispona za konjej; gl. tudi vzpeti se; vendar izpeti spétka -e ž 1. epilepsija govedi, 2. slabotnež, spétkast -a -o slaboten, spétnik -a m slabotnež spèv spéva m: žalni, labodji —, spéven -vna -o: ~a igra, spévnost -i i pevnost, spevoigra -e ž spevna igra, igra s petjem sphâti sphâm in spSèm gl. phati : ~ proso, tla iz sphane zemlje; tudi izphati spihad -am in spišem gl. pihati, spihan -a -o: ~ drobtine z mize, sneg je spihalo spihati 815 splàvati z robov, — lase z oči, listje na Icup; spih -a m: na —^u biti na vetru; spihniti -nem, spihovàti -ûjem, spihovànje -a 5; vendar izpihati spiker -ja m napovedovavec, spikeijev -a -o: — glas, spikerski -a -o: —a služba spiliti -im: ~ ključ, pesem, prevod, — ijo; tudi izpiliti spinil [-él] -a m min. \drag kamen spinét -a m glas. {starinsko glasbilo]; igrati na ~ Spinoza [spinôza] -a in -e m \filozof\, Spinozov -a-o: ~i nauki, spinôzovec -vca m, spinôzovka -e i, spinôzovski -a -o, spinôzovstvo -a s spihUa -e ž viba, kotanec, spirâlen -Ina -o [-In-] ; —a. črta, spiràlast -a -o : ~o zavit, ovit, spiràlnik -a [-In-] m spiralni sveder; kovinski ~ spirint -a m slov. pripornik, spirdntičen -čna -o in spirantski -a -o priporniški spirati -am, spiranje -a s\ voda spira zemljo s hriba, ~ posodo, kozarce, čaj za spiralne; tudi izpirati spirati -am tisk., spiranje -a j: ~ matematični stavek, levo —, spiravec -vca m spfaila -e î svedrast mikrob, spirohéta -e ž tanek svedrast mikrob spiritizem -zma m, spiritist -a m, spiri-tistlca -e ž, spiritističen -čna -o: ~a seansa, spiritizfrati -am, spiritiziranje -a s spirituàl -a m, spiritualen -Ina -o [-In-] duhoven, spiritualizirati -am podu-hoviti, spiritualizem -zma m, spirituaUst -a m, spiritualistka -e ž spirituoso [-UOZ0] it. prisl. glas. navdušeno spirométer -tra m naprava za merjenje izdihanega zraka spis -a m: prost, poučen, sramotilen, polemičen uradni, sodni zbrani ~i, mladinski ~i; spisek -ska m seznam, spisje -a s: prosto ~ spisiti in spisati spišem gl. pisati, spisan -a-o: ~ pismo, nalogo, knjigo; spisâ-vati -am, spisavanje -a s, spisovàti -ûjem, spisovàl -âla -o, spisovânje -a s, spisovàvec -vca m, spisovàvka -e f, spisôven -vna -o: ~i pouk pouk o spisju, spisôvnica -e ž zvezek za spisje, spisôvnik -a m knjiga z zgledi za pisma, obrazce: ljubezenski vendar izpisati spitati -am: ~ prašiča; tudi izpitati spiti spijem gl. piti: ~ (vse) vino, čaj; gl. tudi izpiti splačati in spldčati -am gl. plačati: dobro ga je splačal za žalitve, enkrat te je le splačalo, ne splača se odgovarjati, delati ; to se ne splača; tudi i^lačati splahnéti -imgl. plahneti = splâhniti -nem: voda, oteklina, bolečina, jeza, vnema, dobra volja splahni ali splahne, lica splahnijo ali splahnejo, ~ v nič; splahnèl -éla-o = splâhnjen -a -o: ~alica splahutati -am in splahutati -âm gl. plahutati: ptič splahuta, splahutâvati -am spUJhati -am: veter -splajha moije, od vožnje splajhano vino spUka -e ž ploščat prod, skrlica splakniti splaknem, splakni -ite! spläknil -ila -o, splâknjen -a -o in splakniti -nem s stal. poud.: — posodo, steklenico, ~ si kri, solze z lica; splàk splàka m kar (se) splakne: stranišče na spla-kovâti -ûjem, splakovàl -âla -o, spla-kovânje -a s : ~ zlato, splakovâlen -Ina -o [-In-] : ~a voda, splakovâlnik -a [-un-J m posoda za splakovanje, splakovâvec -vca m, splakovâvka -e ž; tudi izplakniti splanirati -am: ~ teren zravnati splapolâti -âm gl. plapolati: ogenj spla-pola splastiti -hn, splâsti -ite! splâstil -ila -o, splastèn -êna -o in splâstiti -im s stal. poud.: ~ seno; splastéti -im: žito pod snegom splasti poleže in segnije splašiti -im, splâSil -ila -o, splaščn -êna -o in splâSiti -im s stal. poud. : ~ divjačino, ~ iz spanja, splašenec -nca m in splâ-šenec -nca m, splašenka -e ž in splâ-šenka -e ž splâf spôljem gl. plati: ~ vodo iz čolna; tudi izplati splàv -âva m 1. zbiti ledeni 2. povzročiti, narediti imela je že tri ~e, umetni —; splâv -i ž 1. naval vode: dirjati na skok in 2. ~ ledii ; splâvéek -čka m: zbiti —, splâvek -vka m splavljeni plod, splâven -vna -o: ~a zapornica; splâvar -ja m: savinjski splâ-varski -a -o: ~o pristanišče, orodje, splâvarstvo -a s, splavâriti -im, splavâr-jenje -a s si^vati -am: otrok je splaval je začel sam plavati, ladja je splavala, upanje je splavalo po vodi; ~ na vrh, na površje; pogled splava do hribov, čez hribe; pesem splava v daljavo; gl. tudi izplavati splaviti 816 spočiti splaviti -im, splavi -Ite! splžvil -Ila -o, splavijo -ena -o, splavljčnje -a s in splžviti -im s stal. poud.: ~ les, ladjo, otroka, zlato; moije ga je splavilo na suho; splavilo -a s abortiv, pripomoček za splavljenje, splavlšče -a s, splavitev -tve i, splavljati -am, splžvljaiye -a s, splivnica -e ž splaviti bazen v prekopih, splaviih -a m kdor hudodelsko odpravlja, splaviiša-ei splaziti in spldziti -im se gl. plaziti se: ~ se skozi grmovje, okno ; ^ se iz hiSe, čez zid, na voz; vendar izplaziti splecn [spllnj -a m čudaštvo, muhavost, zdolgo&isenost Otindidcn -dna -o -»■ bleščeč, siioeije; ~ si oči; spočitdc -tka m. spo-dtje -a «, q)0čit0st -i i; spočivati -am se spod predl. z rod. izpod spod- predpona namesto iqxxl-: qwdbiti, qiodMsti; gl. tudi izpod-gp6d = spÂdiù prisl.: stanije âsto zmerom je pogled oi^(od kod?) ; vendar: soba odspôd, odspAd^ (kje?) spodbédati-am, spodbidaqje-a f : ~ konja z ostrogo, ~ koga k dehi, k dobremu; tudi izpodbadati spodUrati -am: ~ zrelo klasje, grozdje VodbM -bljem gl. biti, spodbit -a -o: ~ komu stol, nogo, roko, '-x koga na tla, ~ trditev, ugovor, oporoko, razsodbo, pravico, veljavo, dokaz; spod-bitje -a «; spodbijati -am gl. pobijati, spodb^je -A s in spodbjjii^ -a s, spodbi^en -Ina -o f-ln-J: ~a tožba, spodbjjàvec -vca m; tudi izpodbiti spoÔWMiid -im: ~ roke apodbôsti -bôdem gl. bosti, spodbodèn -êna -o: ~ konja v tek, pšenico v rast, ~ koga k delu, k vztrajnosti; tudi izpodbosti spotIMida -e f : ~ k delu, ~ za neredek, moralna to mu bo v ~o, za ~o kaj povedati, po svoji po ~i oblasti; spodbûden -dna -o: ~e besede, misli, novice, ~o pokiooati, se nasinehniti; qxKibudilo -a s \ tudi izpodbuda ■podbuditi -im, spodbûdi -itel spodbûdil -ila -o, spodbujèn -êna -o: ~ k še večji vnemi; spodbudnica -e i, spodbudoik -a m, spodbûdnost -i f, spodbùjati -am, spodbiljanje -a s, spodbujevâlen -liut -o f-ln-J: ~i klici, spodbijevivec -vca m, spodbujevàvka -e ž spôdek -dka m spodnji del česa spodgloditi in spodglôdati -am in -glôjem gl. glodati: ~ koreniko, drevo spodgnAti -ženem gl. gnati: po slani je dreyje spet spodgnalo, spodgài^ati -am ■podgristi -grizem gl. gristi, spodgrizen -a -o: rovka spodgrize korenine, tenpiti lahko spodgrizejo stavbo, spodgri^vati -am, spodg^vanje -a s: medsebojno se spodgrizovâti -i^m, spodgrizovàl -éla -o, spodgrizovâiùe -a s\ spodgrizniti -nem; tudi izpodgristi spodina -e ž celina, spodnja plast zemlje qwditi spodim, spôdi -ite! spôdil -ila -o, spodèn -êna -o: ~ smo, ~ koga čez prag, ~ sina iz hiše, od doma Slovenski pravopis — 52 spodjedati -am, spodjédaïue -a črv spodjeda korenine, rast; voda spodjeda breg; komu kruh drug drugega qxxljéda -e i spodjeden krči: spodjésti -jàn gl. jesti, spodjéden -a -o; tudi izpodjedati qwÂMati -am: ~ hlev, ~ živini, spodki- divati -am, spodkidàvanje -a s spodkopati -kôpijem in -kopâm gl. kopati, spodkopan -a -o: ~ Ua, temelje, zdravje, zaup^je; spodkôp -ôpa m; spodko-pâvati -am, spodkopàvtmje -a s, spod-kopovâvec -vca m; tudi izpodkopati qiodkositi -im, spodkôsi -itel spodkôsil -lia -o, spodkoSto -êna -o: padel je Icakor spodkošen spodkiepeliti -im, spodkrepêli -itel spodkre-pélil -fia -o, spodkrepeljèn -êna -o: s polenom ~ kokoš spodiesti -lézem gl. lesti, spodlézen -a -o: ~ koga V službi, spodle^iv -a-o: ~a potuhûjenost, spodlezovàti -ùjem, spod-lezovàl -âla -o, spodlezovânje -a s, spodlezovâvec -vca m, spodlezovâvka -e f ; tudi izpodlesti spodletéti -im gl. leteti: sekira spodleti ob trdem lesu, noga spodleti na ledu; poskus, načrt, napad spodleti ; pri skušnji mu je spodletelo; spodlêtel -éla -o prid.: ~i načrti; spodlèt -éta m; spod-létati -am, spodletâvati -am, spodletâ-vanje -a j; spodletovâti -ûjem, spodleto-vânje -a s in spodlétovati -ujem, spodlé-tovai^ -a s; tudi izpodleteti spodmakniti -mâknem, spodmakni -fte! spodmaknil -fia -o, spodmâknjen -a -o In spodmâkniti -nem s stal. poud.: ~ komu nogo, stol, prestol, ~ komu tla, ~ koga >f-trudc-1 -mak-J: spodmikati -am, spodmikaivje -a j: tia se mu spod-mikajo pod nogami; tudi izpodmàkniti spodmléti -méljem gl. mleti: spodmlet breg; spodmlévati -am: prod se spodmle-va pod nogami; spodmiA f-àyJ -ôla m: Betalov —' spodmočiti spodm0čim: mrlič navadno spodmoči spoÂiêsti spodnêsem gl. nesti, spodnesèn -êna -o: ~ komu nogo, stolček, tla; koga voda je spodnesla hišo; spod-nâSati -am, spodnâSanje -a s: buija ga spodnaša; tudi izpodnesti spôÂiji -a -e: ~i život, ~i svet podzemlje. ■ ~a ustaica, ~e plasti. Spodnja Avstrija, spôdmi 818 spéjka spodnjeavstrijski -a -o, spodnjeStàjerski -a -o spodnjka -e i spodnje žensko krilo, spôd-njice spôdnjic ž mn. spodnje hlače, spôdnjik -ami. spodnji veter, 1. mlinski kamen, 3. fil. spodobn -bna -o: ~a obleka, ~o vedenje, povedati na ~ način, priti do ~ega kosila, živeti ~o, spodôbiti -i se, sf)o-dôbil -a -o: to se ne spodobi; meni, mojim letom, za moja leta se to ne spodobi; pozdravi, kakor se spodobi; počitek bi se nam spodobil; spodôbnost -i ž: pregrešiti se zoper ~ spodarM -ôrjem in -ôtjem gl. orati: ~ krompir, mejnik; spodorâvati -am, spod-orâvaiqe -a s spodrtst -i ž, spodràstek -tka m novi poganjki, zarod, spodràsti -râs(t)em gl. rasti, spodrâs(t)el -s(t)la -o, spodriščen -a -o ; spodriiščati -am, spodraščanje -a s : mladina že spodrašča, robidovje spod-rašča gozd; tudi izpodrasti spodrtoiti -am, spodrécan -a -o: ~ krilo = — se, spodrecana ženska; spodréc -a m in spodrèc -éca m trak za spodrecavanje, spodrecâvati -am, spodrecâvanje -a s; tudi izpodrecati spodredW -im, spodrédi in spodrêdi -ite! spodrédil -ila -o, spodrejèn -êna -o: ~ pnašiča, spodréja -e ž prireja, spodréjek -jka m, spodréjati -am, spodréjanje -a s ; tudi izpodrediti spodrépiti -im: ~ konja 1. skrajšati rep. 1. dati mu podrepni jermen, — gizdalina; tudi izpodrepiti spodrézad -Téîem gl. rezati: ~ korenine, rast, peruti, kopito, moč, spodrèz -éza m: ~ za smolaijenje, spodrezàvati -am, spodrezàvanje -a s, spc^rezovàti -ûjem, spodrezùj -te! spodrezovàl -âla -o, sfKjdrezovânje -as: — satje, spodrezo-vâvec -vca m; tudi izpodrezati spodriniti -nem gl. riniti, spodrinjen -a -o: — koga v službi; spodrivati -am gl. odrivati, spodrivanje -a s: pri koritu drug drugega spodrivajo, ladja spodriva vodo, spodriv -a m: ~ ladje; tudi izpodriniti spodriti -rijem gl. riti : krt je spodril sadiko, voda spodrije breg spodrkljàj -a m, spodfkniti -nem: v steni je spodrknil, spodrknilo ji je in je padla, pri maturi mu je spodrknilo; spodrkovâti -toem, spodrkovàl -âla -o, spodrkovitùe -a s: slepec je spodrkovàl, spodrkuje mu, spodfk -a m spodhniti -nem: tik pod vrhom ji je spodrsnilo ; glej, da ti pri maturi ne spodrsne ; spodrsâvati -am, spodrsâ vanje -as: na spolzkih tleh spodrsava; spodrsovâti -lijem, spodrsovàl -âla -o, spodrsovânje -a j; spodrséti -im gl. drseti: spodiselo mu je, spodrsévati -am; spodrsek -ska m = spodfsljaj -a m in spodrstj^j -a m, spodrsljiv -a -o: ~a tla spodsékati -am: padel je kakor spodselcan, spodsekâvati -am: padah so, kakor bi jim spodsekavalo noge, spodsekovâti -lijem, spodsekovàl -âla -o spodvczûi in spodvézati -vežem gl. vezati: ~ hlače, icrilo, žilo, bradavico, jadro, spodvezovâti -ûjem; tudi izpodvezati spodriliati -am: ~ hlače, rokave, spod-vihâvati -am, spodvihniti -nem: ~ ustnice spodriti -vijem gl. viti: ~ ouho pod žim-nico, noge (podse), ~ si krilo, ~ ustnice, pes spodvije rep spodždgad -am: ~ drevo, vejo, most, ~koga spoglédad -am se: ~ se s kom, ~ se z resničnostjo; spogledovâti -ùjem se, spogledovàl -âla -o, spogledovânje -a s: — se z modernostjo, zaljubljeno se spogledâvati -am se, spo^edâvanje -a j; spogledljiv -a -o: ~o dekle, spogledljivka -e Ž, spogledljivost -i z sp6j -ôja m: prosti, zakovni, vijačni spolni, pretrgani kemični — telesa in duha, ~ z zemljo ; spôjek -jka m produkt spoja spojâlnik -a [-yn-] m bot.: ~ dajo živini spôjad -am se, spôjanje -a s: otroci se spojajo naletajo, ^vina se spoja izgoni-, tudi izpojati se spojen -jna -o: jarek, rov, vijak, ~a plošča, ~e kovine, ~o stikalo, vrtilo; spôjnost -i f spojina -e ž: kemična, arzenova, dušikova spojišče -a s spojiti -fm, spôji -fte! spôjil -fla -o, spojèn -êna -o: ~ dva kosa, dela, ~ kaj s čim, na kratko življenje ju je spojilo v eno; spojênka -e ž slov., spojênost -i ž, spojitev -tve ž: ~ podjetij, spojljiv -a -o spojka -e ž: cevna, obročasta, stična, trda, zakovna, žična ~ na gožnike spojnica 819 spona spôjnica -e ž: sklopna, vtična, zatična ~ na vijak, črta spôjnik -a m: ~ pri ceveh spoluti -am, spékan -a -o: koža spoka razpoka, spoklina -e i razpoklina spok6jcn -jna -o: ~ mir, ~a tihota, ~o obličje, ~o ležati, spokôjnost -i f spcdtôren -ma -o: —a obleka, ~o prositi odpuščanja, spokômica -e f, spokômik -a m, spok6miški -a -o: ~a srajca, ~o življenje, spok0mištvo -a s, spokômost -i ž: svetniška ~ spokoriti -im, spokdri -ite! spokôril -ila -o, spokoijèn -êna -o, spokoijênie -a s: ~ koga, ~ se za kaj, spokoritev -tve ž: javna spokorjênec -nca m, spokor-jênka -e ž, spokoijênost -i ž s^[-dl] -ôla m: naravni, slovniški, šibki, moški, ženski srednji ~ slov. ; spolovilo -a s spôlen -Ina -o [-In-] : ~i nagon, ~i organi, ~a sla, ljubezen, zdržnost, bolezen, morala, vzgoja, ~e žleze, ~o razmnoževanje, občevanje, izživljanje, spôl-nik -a. [-In-] m slov., spôlnost -i [-In-] ž spolkcija -e ž pr., spoliànt -a m, spoliirati -am izropati, (o)pleniti, spoliiranje -a s: ~ pisma spolirati -am zgladiti, spolitirati -am s poli turo osvetiti: ~ pohištvo spolniti in spôlniti -nim gl. polniti, spôlnjen -a -o, spôlnjenje -a s: ~ obljubo, željo, dolžnost, usoda se spolni, po spolnjenem šestem letu; spolnitelj -a m, spolnitev -tve ž, spolnitven -a -o [-tvan-]: —a tožba; spolnjevâti -ùjem, spolnjùj -te! spolnjevàl -âla -o, spohijevânje -a s: ~ zakone, spolnjevâvec -vca m, spolnje-vâvka -e f >[-yn-]; tudi i^lniti spolovina -e f : vzeti kravo, njivo, vinograd na ~o, delati na ~o, na —i imeti kaj, spolovinar -ja m soudeleženec do polovice - spolovâr -ja m, spolôven -vna -o: —a paša, ~o drevo spolstiti -im skrotovičiti, spôlsti -ite! spôlstil -ila -o: ~ prejo, spolšččn -êna -o in spolstèn -êna -o: ~a volna, dlaka, ~i lasje sprijeti >[-oy-] spolzek -zka -o = spôlzel [sy] -zla -o: ~a riba, ~ človek, led, nasmeh, parket, ~a brv, pot, šala, ~a tla; spôlzkost -i i = spoizlost -i i >[-yz-] spoizéti -im gl. polzeti : plaz, kaplja, solza spolzi; pogled spolzi po kom, po čem. spolzelo mi je, mrzlo mu je spolzelo po hrbtu >[-yz-] spoizniti -nem (se); solza spolzne po licu, noga spolzne na tleh; riba, sekira (se) spolzne iz rok, spolznilo mu je na ledu >[-yz-] spomenik -a m: nagrobni, narodni, kulturni, jezikovni ~ padlim borcem, ~ zmage; zavod za varstvo ~ov, spomeniški -a -o; ~i urad, spomenica -e ž: vdanostna, pritožna ~ listina, ~ 1941 spominsko odlikovanje spomigivati -am: ~ si ali se s kom, spomigniti -nem spomin -a m: imeti dober, trden, slab, zanesljiv živ, medel ~ na kaj, ~ za imena; krajevni, stvarni —ohraniti, obujati ~e na kaj, v ~u imeti, ohraniti; ljudem je še v —u, v ~ si vtisniti; poklicati komu v —, iz ~a zbrisati; — me zapušča, vara; lep, blag, trajen, večen, slab ~ pustiti za seboj, ~ iz mladosti, ~ na lepe čase, za ~ imeti, v ~ na očeta kaj napraviti; v moj ~a vredno je, po -—u obnavljati; sUšala je spomini -ov m mn. memoari: mladostni, popotni —i, ~e pisati, izdati, pripovedovati spominček -čka m: ~ s popotovanja, dobiti svoj ~ nauk, opomin, —e prodajati, spominčica -e ž bot., spominek -nka m: — od matere, — na starše, na mladost, z izleta spominjati -am, spominjanje -a j: pismo me spominja na starše ali staršev; pisanje spominja na stare čase Je podobno pisanju v starih časih", živo, bledo, nejasno, megleno se ~ otroških dni aH na otroške dni spominski -a -o: ~i članek, dan, žig na znamki, —a knjiga, plošča, slovesnost spomlid -i ž pomlad: na spčmlad, spomla-den -dna -o, spomladinček -čka m = sponiladanec -nca m spomladanski mladič: prašiček spomladanski -a -o; spomladi prisl. spomniti -im: ~ koga dane besede aH na dano besedo, ~ se znanca, spomnil se me je s pismom, z darilom, z volilom v oporoki spona -e i vez: nositi, pretrgati, zdrobiti —e, rešiti, izviti se iz spon, krovska, ogelna, zidna, sklepna, vijačna, zatična sponica -e ž sponišati 820 spoštovinje sponäiati -am, sponašanje -a ~ hčeri fanta očitati-, sponesti -em gl. nesti: ~ komu kaj očitati, to se mu je dobro sponeslo posrečilo spoodij -a m poet. \stopica\: ponarejeni spondejski -a -o: ~i verz sponka -e ž: lasna, kožna, lestenčna, preskusna, vzmetna = prožna, žična čevlji na ~e, ~ za jermen, za struno spontin -a -o samohoten, iz lastnega nagilja, strni od sebe: ~ izraz, aplavz, spontänost -i ž: ~ čustev, gibanja, ~ preprostega človeka spopad -äda m: oborožen, vojni ~ na nož, ~ različnih mnenj, spopadati -am se, spopädanje -a s: vrabci se spopadajo za zrnje, ljudje za dediščino, za plen, ~ se s težavami, spopadljiv -a -o; spopasti -pädem se gl. pasti: ~ se s kom za kaj, ~ se z življenjem spopolniti in spopčlniti -nim gl. polniti: ~ znanje, izobrazbo, stroj, izdelek, način dela; spopolnilo -a s, spopolnitev -tve i, spopölnjenost -i i; spopolnjevati -üjem, spopolnjiij -te! spopolnjeval -ala -o, spopolnjevänje -a j: ~ sam(ega) sebe, spopohijevalen -Ina -o [-I11-}: ~i tečaj, spopolnjevavec -vca m, spopolnjevävka -e i >[-yii-]; tudi izpopolniti spoprijateljiti -im se: ~ se s kom spoprijizniti -im se: ~ se z nasprotnikom, s sovražno usodo spoprijčm -ema m: ~ dveh sil, ~ s sovražnikom, trd spoprijemati -am se in -mljem se, spoprijeti -primem se gl. prijeti: ~ se z medvedom, z delom, z življenjem, sosedje so se spoprijeli, — se na življenje in smrt spör spora m: načelni, diplomatski, strankarski, kompetenčni —biti s kom v —u; netiti, zgladiti ^—^ se vname, poravna, spravi s sveta; spčrček -čka m spora -e ž bot. tros, sporängij -a m trosnik, sporofil [-11] -a m irosonosni list Sporddi -ov m trm. \oioki\, sporadski -a -o sporidičen -čna -o raztresen, redek, kdaj pa kdaj se prikazujoč, izjemen: —i primeri, ~e publikacije, ~a bolezen, sporadičnost -i ž sporazüm -a m: klirinški, gentlemanski delati kaj v ~u z vodstvom, sporazumen -mna -o: ~a razveza zakona; napraviti kaj ~o s kom, sporazümnost -i i: izraz ~i, živeti v ~i s kom; sporazumar -ja m, sporazumarski -a -o, sporaziimar-stvo -a s: politično ~ sporazuméti -ùmem se, sporazùmi -te se! sporazùmel -éla -o, sporazûmljen -a -o, sporazùmljenje -a s-, sporazumévati -am se, sporazumévai\je -a s: medsebojno se sporazumljiv -a-o: ~a volja, sporazumljivost -i ž spoi^ -em se y/, reči : ~ se s kom, sporèk -éka m, sporékati -am se, sporékanje -a s sporèd -éda m: gledališki, radijski, dodatni ~ večera, koncerta, oddaje, predavat«; končati, skleniti na ~ dati, vzeti, na ~u biti, imeti; umakniti s —^a; sporédje -a s tisk. sporédnica -e ž paralela sporen -rna -o: ~ nauk, ~a točka, ~o jabolko, vprašanje, ozemlje, spômost -i ž sporiS -a m bot. železnjak, sporišev -a -o sporočilo -a s: telefonsko, brzojavno ohraniti ustno po ~u starih kronik; ~ o smrti, ~ iz prve roke; prinesti, poslati —, sporočilce -a [-Ic-] s; sporočiti -im, sporôéi -ite! sporččil -ila -o, sporočen -êna -o: ~ veselo novico, po-zdrav(e), želje, ~ kaj po kom; spor6čati -am, spor0čanje -a j; sporočljiv -a -o sposoben -bna -o zmožen, prim. sposdbnejši -a -e in bolj sposôben -bna -o: ~ za orožje, za službo, za življenje; vsega je menično, opravilno sposôbnost -i ž zmožnost: organizacijska, strokovna, opravilna, pravna, pridobitna spo-sobnosten -tna -o : ~i izpit sposoditi in sposoditi -im si gl. posoditi: ~ si denar, knjigo; njegovo besedišče je sposojeno iz sovražnega tiska, pošteno si ga je sposodil si ga je privoščil, nui jih Je povedal, ga Je oštel, sposojena beseda = sposôjenka -e ž, sposojati -am si, sposôjanje -a s, sposojevati -ûjem gl. posojevati, sposojevànje -a s, sposojeva-vec -vca m, sposojevavka -e ž, sposoje-viilcn -Ina -o [-In-J, sposojevalnica -e [-lin-] ž, sposojnina -e ž; tudi izposoditi spostiti sf^stim in spostim, spôsti -ite! spôstil in spôsti 1 -ila -o: ~ koga; tudi izpostiti spoštljiv -a -o, prim. spoštljivejši -a -e in bolj spoštljiv -a -o : ~o vedenje, biti ~ do koga, ~a višina, ~o pozdraviti, poslušati ; spoštljivost -i ž spoštovinje -a i: ~ pravice, samega sebe, ~ (do) staršev; do njega, pred njim. spoitoTànje 821 spntfâd zanj ima veliko pred takimi stenami imam poln ~a do ko^, brez ~a; ne pozna, nima ~a, uživati splošno gojiti ~ do koga; biti komu dolžan skazovati njegovo ime izgovaija s •^m, pozdravljam z odličnim -^m, ~ zbujajoč, ~a vreden qwjtovAti -ùjem, spoStùj -te! spoStovàl -àla -o: človeka, postave, starost; spošto-vân -a -o: ~ učitelj, ~i v naslovu; spoštovivec -vca m, spoštovivka -e ž spotakljiv -a -o, prim. bolj spotakljiv in spotakljivejši -a -e: ~o vedenje, reči kaj ~[-tak- j -tak-] spotakniti in spotikniti -nem se gl. po-takniti : ~ se ob kamen, ob človeka, ob govorjenje, ~ se nad kom, nad čim >[-tak-1 -tak-] spotegniti in spotégniti -nem se gl. tegniti spôti prisl. s poti: pojdi mi to mi je malo ~ od rok, stran spotila -e i: to ime bo kamen ~e, biti vsem v ~o, za vse boš velika govori brez spotiltati -am se, spotikanje -as: ~ se ob korenine, ob sosede, ob malenkosti, ~ se nad kom, nad čim, konj se spotika = konju se spotika, spotikivati -am se, spotikàvanje -a s, spotikoväti -ùjem se, spotikovàl -âla -o, spotikovânje -a s, spotikovâvec -vca m, spotikovâvka -e i spotikljaj -a m in spotikljàj -a m: govori brez ~a, dovoliti si majhen spotikljiv -a -o, spotikljivost -i f spotiti -Im, spôti -ite! spôtil -ila -o, spotèn -êna -o : pot me je s[>otila, ~ se pri delu ; sadje, šipa se spoti, spoténost -i ž spôtom(a) prisl. s potom: — se je oglasil spoved -i Î: iti k povedati kakor pri ~i, spôveden -dna -o: ~a molčečnost, spovölnik -a m, spovednica -e ž; vendar izpoved spovédad spovém, spovéj -te! spovédal -a -o, spovédan -a -o: ~ koga, se komu, ~ se česa, pošteno sem ga spovédal oštel, spovédanec -nca m, spovédanka -e f, spovedovâti -ùjem, spovedovàl -âla -o, spovedovânje -a s; vendar izpovedati spoviti spovljem (prezgodaj) roditi, splaviti gl. viti, spovit -a -o, spovltje -a s, spovltek -tka m spovričati -am, spovrâêanje -as: tako slabo mu je, da bi spovračal bruhal: bolezen. buija, val, misel, podoba, prikazen, spomin se spovrača, ~ se v prejšnjo lego; spovmlti in spovMti -viuem se gl. vrniti: spomin se spovme spovriči -vfžem gl. vreči; krava spovrže zvrže spozabiti in spozibiti -im se gl. pozabiti, spozabljteje -a s in spozäbljeqje -a s: spozabil se je in povedal skrivnost, ~ se tako daleč, da...; dekle se je spozabilo, ~ se nad kom, ~ se s kom spečati se; spozäba -e ž, spozdbUati -am se, spozibljanje -a s, spozabljlv -a -o qKaninje -a s: umsko, razmnsko, intuitivno ~ resnice, sam^ sebe, priti do —a, ~ me obide, boli; drevo ~a, za ~ prekratek, za ~ odpreti okno, spoznänj-ce -a s: za ~ prekisel spozniten -tna -o: ~ predmet ki se dd spoznati, spoznitnost -i ž, spozndtek -tka m spozndti -im gl. znati, spoznin -a -o, spozninje -a s: ~ koga po obleki, hoji, glasu, ~ krivico na svoji koži, do dna ~ svojo zmoto, ~ koga za krivega, ~ kaj za pravilno, ni se dal ^; ne di se kje je bila prej hiša; sam sebe ne morem —ne ~ se v mestu, v zmešnjavi, se v boleznih ali na bolezni; ~ se pri živini, ~ se z novimi gosti, s pravilnikom seznaniti se spozniva -e ž: umska spozniven -vna -o: ~a tablica, moč, zmožnost, kritika, teorija, ~o znamenje; spoznavnokriti-čen -čna -o, spoznavnoteoritičen -čna -o, spoznivnost -i ž spoznivati -am, spoznivanje -a s, spozna-vivec -vca m: ~ prave vere, islama, spoznavivka -e ž, spoznavivski -a -o sprisen -sna -o: ~a svinja svinja z mladimi, sprasiti -im, spiisil -ila -o in sprisiti -im s stal. poud.: ~ Sest mladih spriskati -am gl. praskati, spriskan -a -o: ~ barvo, do krvi se spraskanina -e ž; tudi izpraskati spraSiti in sprišati -am gl. vpraSati: pošteno komu ~ vest; spraševiti -üjem, sprašuj -te! spraSevil -ila -o, spraševinje -a s: ~ koga računstvo, iz angleščine, o domačem delu, po starših, poskusno spraševanje, spraSevilen -Ina -o [-In-]: ~-a kontisija, spraSevivec -vca m, spraše-vivka ■€ ž, spraSevinec -nca m, spraSe-vinka -e i; tudi izprašati spnrittti 822 sprehod spraSiti -Im, spraJi -ite! sprašil -ila -o, sprašte -ena -o: ~ Itožuli; matica, mladica se spraši, sprašltev -tve f; tudi izprašiti sprAŠti -im, sprašen -a -o: ~ vinograd po trgatvi preliopati, ~ stmišče za repo sprtit -a m \rUHi\ spriti sperem gl. prati, sprin -a-o: ~ sol s telesa; tudi izprati sprtva -e i: lovska, ribiSka, hišna, kuhinjska buča za vodno —o, — za seno; podati roko v ~o; ponuditi, skleniti, piti ~o, ~ med narodi; spraven -vna -o: ~a daritev, dan, spravnina -e ž \zneseli\ spravilo -a s \delo in prostori: ~ lesa, krompiija; les za letos bo malo —a bo slab prideleic, debla so na lahkem ~u, nimam nobenega ~a za svoje stvari spriviti -im, spravljen -a-o: ~ sprto družino, ~ se z brati; ~ pridelek v kaščo, dobiček v žep, ~ žito pod streho, ~ ječmen v zemljo, ~ človeka v grob, pod zemljo, na drugi svet; stežka ~ jed vase; denar je dal ~ stricu; ~ besedo iz sebe, iz človeka, ~ koga k sebi, k zavesti, ~ na varno, na dan, na misel, na kolena, na tla, na boben, na beraško palico, ~ koga v služIjo, v ječo, v posteljo, v dobro voljo, v slabo luč, v zadrego, v kašo, v nevarnost, v nesrečo, v sramoto, v obup, ~ kaj v kraj, v denar, v tek, v red, v sklad, v zvezo, ~ koga h kruhu, ob službo, ob pamet, s poti, iz tira, iz ravnotežja, pod ključ, ~ se k delu, ~ domov, proč, pokonci; podse ~ skozi cev, še poštenega taroka ne spravimo skupaj, skrivaj ~ pismo komu v roke, ~ se iz hiše, z doma, stran, spod nog, spat, ~ se na nedolžni^ ali nad nedolžnega, ~ se nad klobase; sprSvljenost -i ž spririjad -am, sprdvljaj -te in -ajte! spravljal -a -o in -ala -o, spravljanje -a s in spravljanje -as: — seno, spravljač -a w: ~ pri senu spravljiv -a -o: ~o stališče, spravljlvec -vca m, spravljlvost -i ž sprazniti in sprazniti -im gl. prazniti: ~ trg, dvorano, ulica se sprazni; tudi izprazniti sphlžiti -im gl. pražiti: ~ meso, krompir, kavo sprebel [-heu] -a -o: ~a rutica, ptica sprebistriti -im se, sprebistril -ila -o, sprebistrek -a [ -alt-] m svetel trenuteic v blodnji: tudi izprebistriti se spréâ sprčžem, sprézi -te in -ite! sprégel -gla -o, sprčžen -a-o: ~ konja in vola v par; spregati -am: ~ živino v par; vendar izpreči spréd = sprédaj prisl. : piha od sprédaj = od spréd, otroci sedijo goljufa me ~ in zad sprédati -am, sprédanje -a s, sprédek -dka m: gosenica gre iz ~a sprédek -dka m: ~ ladje, sani z visokim ~om sprédnji -a -e: na ~i strani, najbolj ~i; sprednjen0žec -žca m zool., sprednjača -e f = sprédovka -e i puška, ki se nabija od spredaj, sprédnjica -e f, spréd-njik -a m: opira se na ~a; sprednje-indijski -a -o sprégati -am, spréganje -a s: ~ glagole, spregàtev -tve i konjugacija, spregatven -a -o l-tvah-j, spréga -e i spreglid -éda m: ni ga na opozoriti na ~ napak, prositi za — oklicev, pristojbin, let spregiédati -am, spreglédanje -a s: slepec spregleda, ~ v temi; komaj zjutraj spregledaš, te že kličejo; bil je v zmoti, pa je spregledal; koga do dna —, — napako prezreti, — komu kazen, dolg, leta odpustiti, ne šteti; spregledovati -ijjem, spregledovàl -âla -o, spregledo-vânje -a s; tudi izpregledati spregovoriti -Im gl. govoriti, spregovorjèn -êna -o: otrok je zgodaj spregovoril, moral bo tudi on ~ svojo besedo, ne dâ mi treba bo ^— z očetom, ~ samo nekaj besed, nazadnje so spregovorili topovi; tudi izpregovoriti sprefaijati -am, sprehâjanje -a s: sprehaja jo rdečica, vročina, strah, groza; ome-dlevice me sprehajajo, se po gozdu, po vrvi; s pogledom po ljudeh se sprehajâlen -Ina -o [-In-]: ~a veža, sprehajâlnica -e [-un-] ž: — v gledališču, sprehajališče -a s, sprehajâvec -vca m, sprehaja vka -e ž; tudi izprehajati se sprehàd in sprêhod -hoda m: iti, peljati se, jezditi na sprehodek -dka m, spre-hôden -dna -o: ~a obleka, palica, sprehoditi -hodim se W- hoditi, sprehôjen -a -i>: kruljavec je sprehodil, ~ se po sobi, po vrtu; iudi i/prchod sprejèffl 823 spreobrniti sprejèm -éma m: prijazen, slovesen, hladen po zborovanju bo ~ pri predsedniku, — v šolo, v zavod; želimo vam dober (radijski) sprejémen -mna -o: —i izpit, list, —a postaja, ~i aparat sprejemnik -a m, sprejémnica -e ž 1. sprejemna soba, 2. orehova spre-jemnlna -e ž sprejémati -am, sprejémanje -a s: obiske, goste, stranke, prtljago, ~ vtise; pošta, urad, predsednik danes ne sprejema, sprejemališ6e -a s, sprejemâvec -vca m, sprejemâvka -e î sprejemljiv -a -o, prim. sprejemljivejši -a -e in bôlj sprejemljiv -a-o: — za vlago, za bolezni, za nauke, za vtise, za lepoto; odgovor je sprejemljivost -i f sprejéti sprejmem gt. prejeti, sprejét -a -o: — koga prijazno, domače, z odprtimi rokami; toplo ~ knjigo, ~ koga pod streho, k sebi, medse; mirno ~ očitke, novico, sodbo, — nauk vase, — dar, denar, ponudbo, nasvet, zahtevo, sklep, predlog, boj, — odposlanstvo, — v službo, v šolo, v stranko, ~ na delo, ^ v dar; sprejétje -a s: ~ ustave sprejôh = sprejôj medm.: jôh sprejôh = jôj sprejôj sprelép -a -o prelep, sprelepôta -e î spreièt -éta m: ~ nočnih ptic, spreletéti -im gl. leteti: mraz, srh, strah, groza, slutnja, spoznanje spreleti človeka, smeh mu spreleti obraz, mrzlo ga je spreletelo po hrbtu; počakaj, da se spreleti zvedri: sprelétati -am nedov.: vročica ga spre-leta, ptiči so se spreletali po vejah, sprelétati -am se dov., sprelétal -a -o in -âla -o: otroci so se dobro spreletali naletali: spreletâvati -am, spreletâvanje -a s: muhe, misli se spreletavajo; mravljinci, vse barve ga spreletavajo; spre-letovâti -ùjem, spreletovàl -âla -o, spreletovânje -a s spremémba -e ž: ~ hrane, zraka, položaja, imena, pravil : osebna, lunina, vremenska velike, korenite ~e, brez ~e, poln sprememb, za —o nekaj veselega; spremén -a m register pri orglah, spre-ména -e ž premena, niansa, odtenek: barve v vseh ~ah sprémen -mna -o: ~i list, —a beseda, '—o pismo: sprémnica -e r: za svate so zaigrali --0 spremno pesem, zvezda pi>Stna ~ spremeniti -im gl. premeniti, spremenjčnje -a s: ~ zrak, načrt, smer, sodbo, ~ noč v dan, vreme se spremeni, spremenjene razmere, spremenitev -tve ž, spremenjénost -i ž; tudi izpremeniti spremenljiv -a -o : ~o vreme, ~a oblačnost, spremenljivec -vca m, spremenljivka -e ž mat., astr., spremenljivost -i i spremešiti in spreméSati -am gl. m^ti; spremčšan -a-o: ~o prebivavstvo, ~i lasje melirani, ~i koraki, spremešivati -am, spremešivanje -a s spreminjati -am, spreminjanje -a s: ~ barve, ~ svet, listje se spreminja na rdeče, ~ mehansko energijo v električno ; spreminjast -a -o: ~o blago, perje, ^a barva, spreminjàv -âva -o: —a svetloba, spreminjdvček -čka m \metulj\, spre-minjâvec -vca m min. \kamen\, spreminja-vost -i ž, spreminjevâlen -Ina -o [-In-]: ~i predlog, spreminjevânje -a s, spre-minjevavec -vca m, spreminjevâvka -e i; tudi izpreminjati spremisliti -im preudariti: ~ se, ~ si, spremislek -a [-lak-] m spremiti sprémim, sprémi -ite! sprémil -ila -o in sprémiti -im s stal. poud. : ~ koga do vrat, ven, domov, na zadnji poti; sprémljati -am, sprémljanje -a s: spremlja vsak moj korak, ~ koga z očmi, ~ kulturno življenje, misel me spremlja, potres je spremljalo bobnenje, ~ pevca na klavirju, z orkestrom, spremljajoča melodija; spremijevâti -ùjem, spremljevàl -âla -o, spremljevânje -a s, spremlje-vâlen -Ina -o [-In-], spremljevavec -vca m = spremijâvec -vca m, spremljevâvka -e i = spremljàvka -e ž spremijiva -e ž: glasbena, klavirska zbor ob ~i orkestra; ladijska ~ konvoj sprémstvo -a s: potno, častno, oboroženo , v policijskem ~u, sprémstven -a -o [-tvan-] : —e čete sprenevedati -am se delati se nevednega, sprenevédanje -a s, sprenevédast -a -o: ~a gos, sprenevédavost -i ž spreotwniti in spreobrniti -nem gl. obrniti, spreobmjénje -a s: ~ koga k svojim nazorom, ~ se v gorečega vernika, žalost se spreobrne v veselje, ^ se na dobro, na slabo, spreobrnitev -tve i. spreobrnjenec -nca m, spreobriijenka -e i; spreobračati -am, spreobrâéanje -a s, spreobračiivec -vca m, spreobra- ^nobmiti 824 sprijdn čivka -e i, spreobračevivec -vca m, spreobiačevivka -e ž; ludi izpreobmiti qjvÔPdiAvati -am: lastovke so sprqwtjavale mladiče spraptiéd -bagl. peieti: lis^, kost spreperi ■pr^Usd -plêtem gl. plesti; sp^ktèn -êna -o: ~i prsti; resnost, ~a z ironijo; spreplétati -am: misli se s^pletajo, drevesa spiepletajo v«je; ludi izpreplesti spriad sprédem in s^ti sprêdem gl. presti, spréden -a -o m spredèn -êna -o: ~ nit, mrežo, zgodbo; vendar izpresti sprten -tna -o, prim. sprémejSi -a -e: ~ govornik, ~a roka, postrežb ~o pero; aprčtnež -a m, q>rčtnica -e i, spretnjikar -ja m, sprétnost -i ž: ro!^ telesna, umska ~ v igri, pisanju, streljanju, sprétnosten -tna -o: ~a igta, v^ja siirid q>rtai, spri -itel sptl -a -o, spft -a -o: ~ prijatelje, ~ stavek, vrsto lisk., ~ v prejSnjo, v naslednjo vrsto, ~ se s kruhom, s pametjo, ~ sc do grdega, ~ se na žive ali za žive in mrtve, sprtija -e ž, spftost -i ž; vendar iq>teti spreométi -ém In spreuméjem in spieûmem, spreùmi -tel spieûmel -éla -o: ~ življenje, spreumel je, spreumévati -am sprev^jati -am, sprev^anje -a j: ~ prijateljico, mladiče, konja, vrane se spre-vaiaio po njivi sprevižati -am: ~ se okoli, ~ goste sprevedrid -im se, sprevédril -ila -o: spre- vedrilo seje sprevisd -vêdem gl. vesti: ~ upehanega konja sprevideti -im, spreviden -a -o: ~ nap^o, potrebo, hudobijo, človeka; sprevideli so, da je z njim konec; tudi ti boS še sprevidel, vrag jih sprevidi! sprevidévati -am, sprevidčvanje -a j, sprevidéven -vna ~ človek, ~a politika, sprevidév-nost -i ž, sprevidljiv -a -o: ~ pomen; tudi izprevideti sprevèd In sprêvod -ôda m: poročni, pusmi, mrtvaSki, posebni, slavnostni, zmagoslavni iti v ~u, za ~om, ~ se razvije, sprevôden -dna -o: ~i prelec \gosenica\, sprevôdnica -e i: avtobusna borova ~ \gosenica\, sprevôdnik -a m: železniški, poStni, skk^ spre-v6dniSki-a-o 8|acvri&Ui -am pačiti, zavijati, sprevriča-nje -a «: ~ besede, pomen b^d; ludi izpreviačati qirevr£čl -vfžem gl. vreči: buija sprevrže vreme, vreme se sprevrže, ljubezen se sprevrže v sovr^tvo, otroci so se sprevrgli (na hudo); živina, krompir, rod se sprevrže degenerira, fantu se glas sprevrže/onf mutira; sprev^iv -a -o: ~ značaj, misli, sprevfženec -nca m, sprevfženka -e i; tudi izprevreči spA -a m med. gobice, spflmiti -nem izpahniti se: os^mice so spihnile, jata ptičev sprhne (na vse strani) avriintti -im gl. pitaneti: les, kost, u^ sprhni, sprhnela vrv, sprhnčlcst -i ž, sprhnina -e ž zemlja čmica: ~ lis^a, spfhel -hla -o, sprhltaia -c i; sprhnčvati -am, sprhnčvimJe -a s; q>flmiti -nem: lapor, tram sprhne spAnid -nem: ptič sprhne z drevesa, spriititati -am: diyji petelin q>ifauta v dolino, sprhutivati -am! ~ s krili, ~ mimo, sprhiitniti -non spričevilo -a s: Šolsko, zrelostno, pomočniško, moralno, nravstveno, ubožno, zdravniško ~ o cepljenju, o zmožnosti, o vedenju; spričeviti -lijem, spri&jj -tel spričevil -ila -o, spričevinje -a s: korist priprave spričuje dolga skuSnja, po spričevanju drugih; spiičati -am; spričan -a -o: ~a nedolžnost, ~a bolezen; («tožnik -a m sproživec: toplotni q>roŽDica ■*ž\past iintenAti -hn; sprstenčl -čla -o prid.: ~e snovi, gnoj; sprstenina -e ž, tptste-nlnast -a -o: ~a tla sp^ prisl s prvega, skrqia spAhnid -nem se zmekurčM se, spAhnjen -a -o; spAhel -hla -o: rq>a, qMUi -a m izpiiuij, spuhlina -e i mdmrčast izpušča]-, spuhovAti -il^on se qM>tAti -hn gt. puht^: znanje, jeza, imenitnost spuhti. sanje spuht^o v nič, letnkx q>uhtijo iz q>oinma; tudi iz-puhteti spAntati -am: ~ množico v upor pognati, shujskati, ~ se stariem upreti se, ~ se proti oblasti upreti ~ se zoper gospodaije -a m nt9>on vseh moči ^ed koncem, spArtati -am, spArtanje -a s spM -a m: ~ po vrvi, na smučeh, ~ kajakov na deroči vodi, spAsten -tna -o: ~e duri, ~i let, ~i polet spustiti -Im gl pustiti, spuSčin -toa -o 1. ~ zapornice, vodo, vzdižni most, sidro, jadro, zastor, čoln v vodo, ~ z verige, z v^eti, ~ koga v hiSo, ~ ceno ali pri ceni, ~ se v tek, v jok, v boj, v prepir, v pravdo, v pc^vor, v pogajanja, v igro, ~ se z viSine, po klancu, po vrvi, na tla, na koloia, na dOlgo pot, v svet, čez moije, ~ se za kom, v koga, nad koga; mrak, noč se spusti, pentlja seje spustila, spuSčene rame; 2. ~ koga iz rok, iz vida, iz oči, ~ besedo iz stavka, ~ duSo, ~ koga iz ječe; gl tudi izpustiti qiAŠ!ati -am, spASČanje -a 5 1. ~ les po drči, ~ podse; obrei^e, pot se strmo spušča, sonce se spuSča za gore, ~ se v jamo, v nevarnost, v podrobnosti; 2. ~ bika, žrebca; ~ ovce iz staje, zloge pri pisanju; spuSčAkn-hia -o f-ln-]: ~a postaja, ~i list, spuSčaliSče -a s, spuščAlnica -e f-yn-] ž viseča deska za spôiâid 826 srce otkejanje sirovih hlebcev, spuščavka -e i \žičnica\; gl. tudi izpuščati sp^k -a m jumeten sateliti, spOtniški -a -o sputum -a m med. iztneček, pljunek spužva -e i morska goba srAb -a m garje, srAbast -a -o = srAbav -a -o = srabljlv -a -o, srabljfvost -i ž, srabljivec -vca m, srabljfvka -e ž srAčji -a -e gl. sraka srAčka -e ž driska srAga -e f: potne, krvave, smrtne, mrtvaške ~e na juhi ciuki, kakšna ~ bo iz vina? za kakšno —o bo še vina, sragica -e i: sladka — kapljica srAjca -e ž: moška, poletna, športna, mašna, mrtvaška, mrežna, verižna — hoditi v sami ~i, stara navada železna oglarji dajo kopi ~o, mestna, ljubljanska črne ~e fašisti, srajčen -čna -o: ~i rokavi, srajčica -e r = srajčka -e ž: roditi se v —i, krompir v goba v —i, ~ v hmeljevem cvetu prosojna luska, srAjčnik -ami. otrok, 2. kratka ženska srajca, srajčar -ja m otrok, srajčarka -e ž srAka -e i I. ptica, 2. kričav čhvek-. vpije, se dere, krade ko —, srakica -e ž, sračji -a -e: njegovo pisanje je pravo ~e gnezdo od vseh strani nakradeno. ~a noga bot., srakarica -e ž \vodiia ptica\, srAkast -a -o srakolica -e ž kanja srakonoga -e ž bot. srakopir -p6r(j)a m in srakopir -(j)a m, srakoperka -e ž \samica\, srakoperji -a -e, srakoperiti -im se, srakoperec -rca m bot. srAm -a in -il m 1. med.. 2. občutek ~u, rdeč od ~u, zardeti, umirati od —u, od ~u me oblije rdečica, od ~u bi umrl, bi se vdrl v tla, ~ me postane, me je koga, česa, — me je pred kom, ~ me je zanj, — me je v dno duše, ~ jo bodi, da vas le ~ ni, zgubiti vsak brez ~u; sramen -mna -o: ~a uš, kuga, —a kost, sramnica -e ž anat., sramničen -čna -o sramežljiv -a -o: ~o se skrivati, sramež-Ijfvec -vca m, sramežljivka -e ž, sramežljivost -i f sramota -e ž: zakrivati svojo ~o, nakopati si —o, pahniti, spraviti koga v ~o, narediti komu ~o, to jim je v zadene mc pokrit s v svojo ah' na svojo -~o, hiša ~e, pečat sramôten -tna -o: ~i kamen, steber, oder, pečat, žig, ~ poraz, plača je majhna, sramotnež -a m. sramôtnik -a m, sramôtnica -e sramôtnost -i : sramotiti -im, sramoti -ite! sramotil -a -o, sramotènje -a s; sramotilen -Ina -o[-In- : ~ spis, sramot išče -a v sramotni steber, sramotitev -tve j, sramotivec -vca m. sramotivka -e i 1. ienska, 2. pesem sramotljiv -a -o: ~e besede sramovAti -ùjem se, sramùj -te se! sramoval -Ala -o, sramovanje -a s-, drug pred drugim se ~ se koga, česa, ~ se v dno duše srAti sérjem, sérji -te! sràl -âla -o, srAnjc -a S-. to so ga srali Srb -a m: Lužiški Sfbkinja -e ž, Srbija -e i, srbski -a -o, srbstvo -a s, srbščina -e i, srbizem -zma m, Srbijânec -nca m. Srbijânka -e srbijânski -a -o; srbofil f-ilJ -a m, srbofilstvo -a ,-/,v-' srbohrvaščina -e i, srb(sk)ohrvaški -a -o -srb(sk)ohrvàtski -a -o sAec -bca m I. pršica. 2. med. ^ srbečica -e i, srbečina -e :: srbévka -e r šiprk. sfbež -a m srbenje, srbežljiv -a -o: ~a žilica srbéti -i, srbéC -a -e. srbèl -éla -o, srbénjc -a i : koža, nos. v ušesu, po vsem telesu me srbi; ne praskaj se. kjer te ne srbi: kaj te to srbi; prsti me srbijo, da bi usekal; jezik ga srbi, da bi povedal: godejo tako, da te pete srbijo; podplati ga srbijo nima obstanka, rad hi plesal. srbljiv -a -o: — prašek; srbeč -éèa -e prid. : ~i izpuščaj srbo- v sestavi: srbopèt -éta -o, srbopétec -tca m, srbopétka -e f ; srborit -a -o vročekrven, za boj pripravlien, srboriteii -tna -o, srborit(n)ež -a m. srboritka -e r 1. srborita ženska, 2. šipek. srboritnica -e ž, srborititi -im, srboritenje -a srboritost -i ž srbohrvatist -a m .serhokroati.st, srbo- hrvatistka -e ž, srbohrvatizem -zma m srcé -à s, na srce in na srcé, pri srcu. mn. srca src: ima zdravo, slabo bolan na ~u, nositi pod ~em; ~ bije, utripa, razbija kakor kladivo, se stiska, zastane, obstoji, odpove, ~ zaigra, vriska, poskakuje, se od veselja širi, — mu rase pogum, (u)pade. zle^e. skoči v hlače. ~ mi krvavi, se trga. poka. me boli. se taja. se vname la kaj. gori /a koga; — mc srcé 827 sréea vleče, žene; ima. kar mu ~ poželi; — mi ne dâ, da bi molčal; ~ mi pravi, da to ni res; dati, podariti, ukrasti komu ~ omrežiti, osvojiti, ganiti, vneti, ~ razkriti, izliti, si olajšati, ~ teži, peni, gloda skrb, žalost, ~ imeti na jeziku, — navezati na koga, k ~u prirasti, si gnati; besede soji šle k ~u; iz vsega —a. sovražiti; iz —a ali od —a se smejati, imeti koga rad, želeti komu srečo; kamen se odvali s —a; pove, kar ima, kar ji leži na —^u; pihati, trkati na položiti komu kaj na (dajmo) roko na seči do ~a, v ~ videti, se ukrasti, vsaditi, segati, si vtisniti; v ~ se mi smili, v ~u nositi; prav z dna —a, iz globočin ~a; stvar, človek mi ni po ~u blizu, všeč; ta človek, to delo mi ni pri —u ga nimam rad; tesno mi je pri ~u, za zebe me pri '-«'u; s težkim, z lahkim ~em kaj gledati, storiti; z vsem ~em biti pri stvari; človek s '^«m, brez ~a; imeti ~ za reveže; ali imate kaj ali količkaj ~a? mirnega —a oditi; biti mehkega, trdega ~a; čisto, zlato, bratovsko, zvesto, čuteče, vroče, ledeno, prazno, levje, zajčje —, gluho ~ (za bolečine drugih), kvišku ~a! ~ moje! v ~u Evrope, ~ v solati, ~ pri oglarski kopi; srcé -ta s: iz strdi pečeno srčece -a[-č»c-]s srt!ast -a-o: — list, ščit, izrezek v oknicah, ~o jajčasti listi sKek -čka m: — moj, sfêkan -a -o: — obraz, otrok, sfčkanost -i ž, sfékast -a -o : —a odprtina v oknici, srčkati -am, srčkanje -a s: ~ otroka, — se s kom, sKkovka -e 2 {čipkarski vzorec] ■Ken -čna -o, prim. srčnejši -a -e 1. pogumen, odločen-. — ko lev, 2. —i krč, —i Icralj, ~a dama pri kartah, ~a kri, —a korenina glavna, —a moč bot., ~a hiba, kap, tesnoba med., ~a rana, stiska, želja, omika, ~i izlivi, ~o dober, ~o rad to storim; sfčnež -a m. srčnost -i ž ; srčnik -a m glavni ostrešni podpornik, srčiti -im: koga, ~ se dajati si pogum srčevina -e i stržen'lesa, srčica -e f = srčika -eil. stržen, jedro rastline, debla: v ~o zadeti, 2. če.šnia srd -a m jeza: divji, piameneč ~ na kop, kipi, skipeva. srdit -a -o, prim. srditejši -a -e: možak, boj, prepir, srditež -a m, srditnica -e i, srditi -im. srdi -ite! srdil -a -o: ~ kop, ~ se nase, srditost -i ž, srdorit -a -o jeznorit srébati -am in -bljem, srebaj -te in srébiji -te! srébal -a -o, srébanje -as: ~ juho, srebâvec -vca m, srébkati -am otr.. srebijàj -a m; srébniti -nem, srébnil -a -o srebrir -ja m, srebrarstvo -a s, srêbrast -a -o srebru podoben: ~a žica, luska, ~o pisani javor, srébrc -a m \kunčja pasma srebrénec -nca m min., srebrénka -e 21. bot., 2. puška srebriea -c i {riba\, srebrikast -a -o: ~a svila, srebrfkati -am se: megla se sre-brika, srebrilo -a s srebriti -im, srêbri -ite! srebrfl -a -o, srebrênje -a s: mesečina srebri vodo, lasje se srebrijo srebrn -a .-o: ~ denar, glas, smeh, ~a struna, brada, lisica, jelka, breza, poroka, maša, ~o čist, bel, siv, lisast, luskinast, —a svetlica min., srebrnàt -âta -o: ~ ribji trebuh, srebrnica -e ž 1. srebrna ruda, 2. puška, 3. ribiška blestivka, srebrnik -a m \denar\ = srebmjâk -a m, srebrnikast -a -o, srebfnkast -a -o, srebrnina -e srebmi-nar -ja m srebrno- v sestavi: srebmolàs -âsa -o: srebmolisten -tna -o; vendar: srebrnci sinji srei>r6 -â s, v srébru in v srêbru, s srébrom : čisto, suho, nitasto, kitajsko plačati v —^u aH s ~om; ~ v palicah; ~ tula in tula —; novo \zlilina\, ribje ~ srebrilo iz lusk, mačje ~ sijuda, živo pokalno, živo ~ \strelivo{, otrok je kakor živo srêbrov -a -o: — bromid, ~a ruda srebrna, srebrovina -e i, srebro-vinast -a -o srebro- v sestavi: srebronôsen -sna -o; srebroprélec -Ica [-k-J m, srebroréz -a ni. srebrorézec -zca m srééa -e i: tiha, dozdevna, vojna, lovska, pasja, vražja ~ je opoteča, kolo ~e se zavrti, ~ mi je bila mila, naklonjena. ~ se mi nasmehne, me doleti, ~ sije iz oči, žareti od —e, skaliti ~o, dobre ~e biti, vsak je svoje ~e kovač, prinašati ~o, vso ~o želeti komu, poskusiti ~o, imeti več ~e ko pameti, ~o imeti pri igri, v službi ; (delo) mi gre po ~i, če bo šlo vse po ~i; k ~i, na ~o ni bilo hudega; (še) da te ni bilii zraven; slepa ~ naključje, hoditi na sré£a 828 srédstvo slepo ~o; ~o dobro! Ipozdravl; srččica -e i = srečka -e ž otr. : dati komu —o dati mu rolco, pozdraviti Icoga sričati -am: ~ koga, ~ se s kom, z očmi; ga bo že pamet srečala, ~ smrt v gorah, ~ se z Abrahamom dočakati petdeset let, ~ se v tekmi; srččanje -as: ~ na cesti, ~ vlakov, moštev, pri prvem ali ob prvem ~u, srečališče -a s; srečž-vati -am, srečžvanje -a s, srečevšti -ûjem, srečevil -âla -o, sreëevânje -as: ~ se s težavami, vprašanji, srečevivec -vca m sreče- v sestavi: srečelčv -16va in -lôva m, srečeldvec -vca m; srečendsec -sca m, srečendska -e ž, srečendsen -sna -o srečen, srečo prina v sestavi: srednjeameriški -a -o; srednjeevr6pski -a -o; srednjekrilnik -a [-In-] m \letalo\; srednjelatinski -a -o; sredi^jeprogiS -a m; srednjeripci -ev m nm. zool.; srednjeročen -čna -o: ~i krediti; srednješbiec -Ica [-ic-] m, srednjcS61ka -e [-Ik-] ž, srednješ6lski -a -o [-Is-]; srednjetličen -čna -o: ~e naprave; srednjevaldven -vna -o: —a postaja; srednjeveški -a -o, srednjeveštvo -a s, sr^njevisokonimški -a -o; srednje-vrsten -tna -o: ~ umetnik srednje vrste sridnji -a -e: ~i spol slov., kmet, človek, stan, ~i stanovi, oddaja na ~em valu, ~i vek, ~a mera, vrednost povprečna; letina je bila ~a, zasluži tako ~o reč, ~e poti ni, ~a šola. Srednja vas v Bohinju, ~e uho, človek ~ih let, mehak svinčnik, —e debel, dober, masten, velik, pozno sadje sridnjik -ami. kdor je srednji, 2. srednji opornik, srčdnjica -e if 1. srednja črta, 2. sretbga deska v sodovem dnu, srid-njost -i ž sredo- v sestavi: sredobčžen -žna -o, sredo-bižnost -i ž; sredogdrje -a s, sredog6rski -a -o; sredotižen -žna -o, sredotižnost -i if; Sredozemlje -a s, sredozemski -a -o: Sredozemsko morje; sredozinKi -ev m mn.: mraz kakor ob (svetnikih) -—ih, vetrovi ~i, sredozlmski -a -o: ~o vreme sridpost -pdsta m, sredpdsten -tna -o: ~a nedelja sredstvo -a s pripomoček: prometno, prevozno, pl^ilno, vzgojno, kazensko, pralno lastna, osnovna, obratna, vsa razpoložljiva izrazno ~o izrazilo, izraz, dniSna brez sredstev brez denarja. uspavalno ~ uspavalo. ~ zoper bradavice, zoper golšo-» zdravilo, ~ za v sili. srédstvo 829 srtéti ne izbira sredstev; srédstven -a -o [-tv»n-J, srédstevce -a [-ay-j s sredzima -e f, sredzimski -a -o srén -a m zrnat, zmrzel sneg, ledena skorja: po ~u hoditi, srénast -a -o, srénec -nca m zrnat sneg, srenišče -a s: smučati po ~u srénja -e i občina, soseska: vaSlca, verska, hterama na ~o priti, srénjski -a -o: pasti na ~em, srenjàn -žna m = sréiù-čan -&m = siéi^ec -njca m, srenjanka -e ž srép -a -o in -6: ~ pogled, —a usoda, ~o gledati, srepéti -im, srepèl -éla -o, srepênje -a j: ~ predse, v koga; srepo-glèd -éda -o, srepoglèd -éda m \kttščar\: afriški, ^ski srepoôk -ôka -o, srepôst -i ž, srepôta -e i 1. srepost, 2. groza, pošast sreténa -e i bot. : gorska ~ °sréz -a m okraj, "sréski -a -o okrajen Sreznjévski -ega m |s/avis/|: članki —«ga sréi -a m 1. po snegu, na vodi se dela ~ tanek led, 2. vse je v ~u ivju, srčžast -a -o: ~a trava, srežčn -a -o: ~ sneg, siežnat -a -o: ~a voda, sréiiti -im se s sreiem se pokrivati: reka se sreži = srež gre po reki sTb -a /n: — me spreleti, ~i so šli po njem, po životu, hladen —, sfhek -hka -o: ~a groza, ~a skorja hrapava, ~i lasje štrleči, od dlačic ~o steblo, ~o kocinast, dlakav; srh(k)odlàk -âka -o, srh(k)olûsk -a -o, srh(k)olûski -ov m rtuu zool. \kuščarji\, srh(k)olisten -tna -o, srh(k)o-listnica -e ž bot. ; srhniti -nem nasršiti se: sfhel -hla -o: — sneg, pršič, —i lasje, srhovina -e i raskavost sfkati -am in sfčem, srkaj -te! sfkaiye -a s: — vino, sok, hrano iz zemlje, med iz cvetlice, moč, življenje; — ga, — vase; sfk -a m srkljaj, srka -e i: vinska ~ kdor rad pije, srkâlen -Ina -o [-In-]-. ~a slama, cev, srkalica -e i črevesna mezgov-nica, srkâlo -a s, srkalnik -a [-iin-] m \priprava\, srkâvec -vca m, srkljâj -a m, srkijâti -âm, srkljàl -âla -o, srkljânje -a s, srkniti -nem: — požirek kave, ~ ga kozarček, ga rad srkne srna -e i, srnar -ja m \pes\, srnast -a -o :barva\, sfnec -nca m \kon], vol\, sfnica -e ž: biti gibčen, skočiti ko —srnič -iča /H, srnin -a -o: ~ hrbet, srnina -fe f 1. meso, 2. koia, srnjak -a m: ~ zalaja, srnjâëek -čka m, srnjâêji -a -e, srnjâd -i srnjakovec -vca m \šibra\. sfnji -a -e: ~a koža, barva, —e oči, ~e ijav; srqjenôg -ôga -o, smjràk -ôka -o srobôt -a m: dišeči, planinski, togi srobôtast -a -o, srobôten -tita -o: ~a trto za butaro, srobotina -e f = srobo-tovina -e i = srobôtje -as = srobôtovje -a s, srobôtov -a -o: —o listje, cvetje, srobôtka -e / bot. Srôndje Srômelj ž mn. kr. i., v ~ah, srômeljski -a -o, Srômeljcan -a m; srômeljêan -a m lvino| >[-rmlJ-] sTp -a m: ozek ~ meseca, srpiča -e ž 1. srpast nož, 2. motika, sri^ -ja m, srpârstvo -a s, sfpast -a -o: —« obrvi, ~ mesec, srpàt -âta -o: ~ voz, sfpec -pca m = sf^k -pka m = srpič -iča m, srpica -e f 1. pralica, nož, m^hen srp, 2. bot., srpičje -a s bot., srpičnik -a m = sfpnik -a m bol. atp-a-o in-6 srep, sfpeî -a m; srpéd -im, srpèl -éla -o, srpênje -a s: svila srpi pod prsti; srpčč -čča -e: panj je ~ čebele so nemirne, jezne, hude srpàn -àna m: mali ^ julij, véliki ~ avgust, srpànov -a -o srst -1 i dlaka: mačja ~ srSàti -im sršeti, sfši -ite! sršal -àla -o, srSânje -a s: ~ izpod čela, dlaka srši na vse strani, perje srši vsevprek, sršeči lasje, pogledi; iskre sršijo se usipljejo, iz oči sršijo bliski, ~ v koga ali na koga jezno govoriti, režati v koga; ogenj, jeza, sovraštvo kar srši iz njenih oči, od elektrike mu je kar sršalo iz las; sfšast -a -o: ~a dlaka, brada, —o perje, ~o pogledati, sršAt -àta -o: obrvi, sršav -àva -o: ~a ščet srSèn in sfšen srščna m: gleda ko —', srščnar -ja m \ptič\, srščnast -a -o: ~o gledati, srščr^i -a -e = srščnov -a -o: dregniti v —« ali ~o gnezdo, srSénka -e ž \hruška\, srSenjàk -a m \gnezkôk(us) -a m \mikr(^\ Stagira -e ž Aristotelov rojstni kraj, stagirski -a -o, Stagirit -a m = Stagirec -rca m: Aristoteles ~ stagnicija -e ž zastoj, mrtvilo: ~ nastopi, ~ se kaže v prometu, v gospodarstvu, stagnirati -am zasta(ja)ti, hirati, pojemati, stagniranje -a s stigne -gen [-gan] ž mn. in stâgna stàgen s mn. gonje, steze za živino ( med plotovi) : prignati po ~ah ali po ~ih StahÔTica -e ž kr. i., v ~o, stahdviški -a -o, Stahdvičani -ov m mn. stija -e f 1. — za goved ali konje v hlevu, 2. ovčja ~ na prostem, 3. hlev, stAjica -e ž: otroška stajališ^ -a i 1. lovska preža, 2. parkirni prostor, stâjnica -e ž prostor, kjer se divjad najrajši ustavlja stàjati -am in -jem gl. tajati: sonce staja sneg; srce se staja; stajan -a -o: ~a sol stàkati -am; vendar iztakati stakniti stàknem, stakni -ite! staknil -ila -o, stàknjen -a -o in stàkniti -nem s stal. poud.: ~ glave v posvet, ~ žice, — rokav s stanom, cepič se stakne s podlago; ~ kje kaj denarja, — bolezen, ~ otroka, ~ jo po glavi; stakljiv -a-o: ~ otrok vse pretakne, stâknjenec -nca m stroj. >[-tak- / -tak-] ; gl. tudi iztakniti stalagmit -a m kapnik navzgornjik, stalagmiten -tna -o : ~i steber stalaktit -a m kapnik navzdolnjik, stalaktiten -tna -o : —i oboki stilen -Ina -o: ~ gost, ~a zveza, zaposlitev, ~o bivališče, omizje, ~o nastavljen, naseliti se za ~o, stilnica -e ž: zvezda fizikalna ~ konstanta, stilnost -i ž: sodniška — v službi, v značaju, stalnosten -tna -o: —a teorija >[-ln-j stiUež -a m: — živine številčno sttmje, osebni ~ status Stilin -a m os. i., Stilinov -a -o, stilinovec -vca m, stalinski -a -o, stilinovstvo -a s, stalinizem -zma m, stalinist -a m, stalinističen -čna -o; Stalingrad -a m Volgograd, stilingrajski -a -o: ~e bitke stališče -a s: načelno, odklonilno ~ do česa, najti skupno imeti težko zavzeti ~ do česa, postaviti se na — nasprotnikov, gledati z vzgojnega —a; stati, biti, vztrajati na —u, da... soditi, meniti, zastopati posebno — mnenje staliti -im, stili -ite! stilil -ila -o, staljčn -ena -o: ~ led, železo, stalitev -tve ž, stoljiv -a-o: ~a varovavka stilo -a m stojalo, stilce -a [-le-] s stin -a in -li m, mn. stini stinov in stančvi -6v, po staneh in stan6vih: lep ~ prebivališče, iz glavnega —a armade, pastirski —^i in ~ovi na planini; samski, zakonski biti v dragem, v blagoslovljenem ~u; deželni —ovi, tretji ~ meščanstvo, četrti ~ delavstvo, srednji civilni, vojaški, delavski, kmečki —, pravni ugotoviti dejanski, stvami po ~u, ~u primemo oblečen, "nisem v ~u plačati ne morem; stinek -nka m stano-vanjce, stanišče -a s bivališče: stanar -ja m ovčar, planšar, stanarina -e ž najemnina za stanovanje, stanarinski -a -o: —i razred stin -a m: ~ pri srajci, pri suknji stinca -e ž |^;«ca|, stinčen -čna -o: ~a oblika stindard -a m enotna mera, merilo, navodilo, raven: jugoslovanski ~i, življenjski — raven, stindarden -dna -o: —^o delo, letalo, vprašanje; standardizirati -am spraviti na določeno mero, standardiziranje -a s; standardiziran -a -o: —o blago, standardizicija -e ž, standardiza-cijski -a -o stinica -e ž celica, stiničen -čna -o celičen: ~a volna, staničevina -e ž celičnina: ~ za obveze, staničje -a s celičje, staničnica -e ž celičnica, staničnina -e ž celičnina staniél 831 atero- staniôl [-ôl] -a m cin v listih, staniôlski -a -o [-Is-], staniôlen -Ina -o [ -In-] Stànislav -a m os. i., Stanislavov -a -o, Stanko -a m, Stânkov -a -o; Stânislava -e f; Stânka -e i, Stânkin -a -o, Stâne -ta m, Stànetov -a -o Stanislâvski -ega m \ruski režiser\: sistem ~ega, ~ega Spomini staaiti -im steniti, stàni -ite! stànil -ila -o, stanjèn -êna -o in stânjen -a -o: ~ testo, žico, stanitev -tve i, stanjênost -i f in stànjenost -i i >[-tan- / -tan-J stânje -a j: to večno ~ v vrstah pred blagajno; visoko, nizko ~ sonca, vode, ~ blagajne, zaloge; iwwnoženjsko, pravno, resnično, zdravstveno bol-ničino ~ se je zboljSalo, ~ delavstva je zadovoljivo, razglasiti obsedno biti v vojnem ~u; spraviti, postaviti v staro, prvotno teleznica je v dobrem ~u ■ttinjSati -am, stànjSan -a -o, stànjSanje -a s : ~ nit, ustnice se stanjSajo, stanjSâva -e ž, stanjSevâti -ùjem, staiùSevàl -àla -o, stanj5evânje -a s stanodajàvec -vca m, stanodajàvka -e ž stanovànje -a s \prostor\: kletno, pritlično, podstrešno, samsko, trisobno stano-vànjce -a s, stanovanjski -a -o: —a skupnost, —i blok, urad, ~a kasarna, kriza stanovAti -ùjem, stanovàl -àla -o, stanovànje -a s, stanovavec -vca m: hišni ~i, stanovàvka -e i, stanovàvski -a -o, stanovàvstvo -a s, stanovallšče -a s stanoviten -tna -o, prim. stanovitnejši -a -e: ~a volja, ~o vreme, ~ po značaju; barvno, lužninsko ~ v svojem sklepu, ''—o delati, se držati ; stanovitnost -i ž: barvna ~ volje, značaja stanovniški -a -o -*■ prebivavski stanovski -a -o: ~i tovariš, ~a zavest, pesem, organizacija, država stàpljati -am, stàpljaiye -as: ~ vei Jezikov v enega, okolica se staplja z mestom, stapljAč -a m = stapljâvec -vca m, stapIjàSki -a -o = stapljàvski -a -o slàr -ja m 1. nekdanja votUi mera, 2. korec, mernik, starič -Iča m \davSčina\ star stara -o in -6 -i -é, prim. starejši -a -e: silno ~ ko zemlja, ko svet, ko greh, ~ sem 18 let, koliko si ~? dve leti ~ otrok, ~ prijatelj, lisjak, ~i vek, —i zakon = ~a zaveza, —i svet Evropa, ~i oče ded, ~a mati babica, ~i starši, ~i časi, ~a pravda, navada, resnica, ljubezen, ~a devica, koraiina, kost, ~a bajta na tmiverzi, luna = mesec zadrgi kngec, ~o in mlado, na —«ga leta dan, na ~a leta sam, ljudje <^ga kova, —i Grki, Slovani, ~a cerkvena slovanščina, starejši slovraski pisatelji, vse po —«m, po —em ne gre več, naj ostane pri ~em; štiri m mož, gospodar, šef: za —ega biti (ivi hiši) na preužitku, stira -e i 1. mpja ~ žena, 2. ptičja samica stirati -am, stiranje -a s: skrbi ga starajo, ~ vino za stdclenice, oče stara sina pi« tte dd gospodarstva, nekam hitro se stara; starčti -im, staral -čla -o, starSnje -a s Stirčevič -a m [hrvaški politik], starčevi-čdnec -nca m, starčevičinski -a -o, star-čevičiastvo -a s stirec -rca m: patu —', stirčev -a -o, stirčevski -a -o: ~i korak, —« modrost, stirčevstvo -a s, stirček -čka m, stirčkov -a -o, stirka -e i 1. stara ženska, 2. ptičja samica v gnezdu, stirkin -a -o, stirklja -e f: —' pri ptičih starešhu -a in -e m: vaški, občinski, cerkveni, sobni —~ na svatbi, stare-šlnka -e f: ~ na svatbi, star^inski -a -o; —i svet, starešinstvo -a s: mestno star^initi -im za starešino biti na svatbi, starešinjenje -a s starica -e ž starka, stariha -a >n -e m, starika -e ž starikavo drevo, starikast -a -o: ~ obraz, starikav -a -o: —o lice, drevje, starikavec -vca n^ starikavost -i i starin -a m: ~i in mladini, starinstvo -a s, starina -e m: častit —starina -e ž 1. staro vino: steklenica —«, 2. ~o kositi, 3. mladika požene tudi na —i, 4. prodajati ~o, prinesti obleko na —o, 5. Jezikovne —« v rezijanščini, 6. od —e ali iz —« od nekdaj, starinski -a -o: —i jezik, —a ura, starinskost -i ž, starinar -ja m, starinarica -e ž, starinar-ski -a -o, starinarstvo -a s, starinima -e ž; starinosl6vec -vca m raziskovavec starin, starinosldvje -a s Štiri tfg -ega -a m kr. i., v —«m ~u pri Ložu, na ~em ~u v Ljubljani, staro-fcfški -a -o, Starotržini -ov m mn. in Starotržinje -ov m mn. stirka -e ž gl. starec staro- v sestavi: staroavstrijski -a -o; starocerkvenoslovinski -a -o: ~i Jezik; staro- 832 staiodâven -vna -o, starodivnost -i i startna-, starodéden -dna -o, staro-dédnost -i i; starodiluviikn -Ina -o [•ln-]\ starodôben -bna -o; staroegfptov-ski -a -o; starogftki -a -o; staroitâlski -a -o starokatôliSki -a -o; staro-kopiten -tna -o, starokopitnež -a m, starokopitnica -e i, starokopitnost -i i; staroki^čAnski -a -o; staroléten -tna -o; staromôden -dna -o, staromôdnost -i î-, staionôrdijski -a -o; staroobr6den -dna -o, staroobiédnik -a m ; starorimski -a -o ; starorùski -a -o; starosélec -ka /"-fc-; m prvotni prebivavec, starosčlski -a-o [-Is-] ; starosliven -vna -o; staroslovinski -a -o; staroslovénec -nca m bieiweisovec, staroslovénski -a -o: ~i jezik, ~a Karantanija, ~o drobtinčarstvo, staro-slovénstvo -a s; starosvčten -taa -o: po —o peti starinsico, starosvétaost -i ž staro Izročilo; staroS^en -gna -o; staro-upokojênec -nca m; starovčrec -rca m, starovčrka -e ž, starovérski -a -o po starem, starinsici; klobuk; starovéSki -a -o: ~i klasiki, ~a skriqja starinslca; staroviden -dna -o, starovidnost -i ž; starovisokonémSki -a -o; starozakônski -a -o = starozavézen -zna -o; staro-žitaost -i ž starosvetnost, nav. mn. starožitaosti stirost -i ž In starôst -i i: siva, častitljiva, metuzalemska v veliki ~i umreti, na ~ bo preskrl)yen, pod ~ je začel piti, fant moje mojih let, stàrosten -tna -o in starôsten -tna -o: ~a doba, stopnja, meja, pokojnina, ~o zavarovanje, ~o delo v starosti napravljeno, ~i pojavi stirosta -a In -e m starešina, stârostov -a -o stArSi -ev m mn. oče in mati, tudi oba stàiSa: eden ~ev; krušni, adoptivni, stari stâdevski -a -o: ~a oblast, stàrSevstvo -a s stirt -a m, stâiten -taa -o: ~o mesto, ~a številka, stirtati -am, stârtanje -a s; stàrter -ja m: ~ zamahne z zastavico, pritisniti na ~ v avtu zaganjač starûfa -a m znč., staniha -e ž, starùhast -a -o, starûlja -e f, staniša -e ž stis -a m-*- postava, rast, život, stasit -a -o -*■ postaven, zastaven, stasitost -i ž -*■ postavnost, zastavnost, lepa postava stAti stAnem, stani -ite! stàl stàla -o: to stane; drago, veliko staneš očeta; to bi te glavo stalo; koliko stane ta ki^iga; veliko truda, dela, žrtev, bojev, besed, časa me je stal sin itAti stcjim, stčj -tel stojčč -a -e, stojč, stAl -a -o, stAnje -a 5: na svojih nogah na sramotaem odru —, vse stoji na glavi, stoji ne ntq>rej, ~ v pozoru, koiyi stoje kakor vkopani; stoji kakor pribit, kakor lipov bog, ko štor, s prekrižanimi rokami; ~ tesno drug ob drug^ mož pri možu, vsaksebi; nmeiui si stojita nasp^roti, ljudje stojijo ob strani in se ne menijo za to, ~ komu ob strani pomagati, stoji na naši strani je z nami, drži z nami, miza stoji na treh nogah, vlada stoji na trhlih nogah; ~ na straži, ~ na stališču, na čelu, stoji z eno nogo v grobu, vojska stoji kakor zid, kakor gotovo tu stojim, z t^im teorija stoji in pade, v ki^igi stoji -*■ piše, je zapisano, tain mora ~ vejica, dni^ sklon stoji na vpra^je koga ali česa, mesto stoji ob reki, odkar svet stoji; sonce, voda, barometer stoji visoko, voda stoji po dolini, lasje stojijo pokonci, čas stoji in se ne gane; ura, mlin, žaga, tovarna, delo stoji, taka jed ne stoji dolgo; ~ komu na poti, preteklost mi stoji pred očmi, ~ na pragu novega časa, pred novimi odkritji, pred težavnimi nalogami; °dober za koga poroic biti, za poroka biti komu, na razpolago biti na voljo, na izbiro, pripravljen biti za kaj, v milosti pri kom biti v milosti pri kom, pod nadzorstvom, varstvom, vtisom biti, vojska °stoji pod oroi^m je pripravljena, oborožena; stojč pojesti, pozdraviti, streljati; stojč preboleti gripo; stojič -«a -e: ~a ura, ~a voda se usmradi; dobro, visoko ~ človek, ~ mlin ne naredi veliko stAtičen -čna -o: ~i vzgon fiz., ~tL zakonitost, ~i račun, ~i organ v glavi ravnotežni, ~o gospodarstvo nenapredno, zmeraj enako, ~o gledalce na svet kakor da je večno enak, drama je preveč negibna, nenapeta, stAtičnost -i ž, stAtika -e ž nauk o ravnotežju v mirovanju, stAtik -a m kdor računa trdnost in ravnotežje sil v konstrukciji statist -ami. negovoreča oseba na odru, v filmu, 2. brezpomembna oseba, statlstka ž, statistovski -a -o: ~a vloga, statirati -am, statiranje -a s statistika 833 stêblo statistika -e f, statističen -čna -o: ~i urad, pregled, '—i podatki, ~o obdelati, dognati, dokazati, statistik -a m stativ -a m stojalo, podstavek: fotografski ~ za aparat stitor -ja m mirujoči del električtiega stroja, stitorski -a -o: ~e tuljave stitua -e ž soha, kip, podoba, statuiričen -čna -o: ~a plastilča, ~o zaokrožen, statučta -e ž kipec Btatnirad -am določiti, jasno pokazati, statuiranje -a s stitus -a m pravni položaj, stanje: ~ quo [kv6] obstoječe stanje, rod. ~a quo: postaviti kaj v ~ quo v prejšnje, prvotno, staro stanje statAt -a m uredba, pravila, pravilnik, statutaren -ma -o: ~o določiti (titva -e f, nav. mn. stdtve -tev [-tayj: tkati na -«-e, na ~ah, sedeti za ~ami, trakarske, volnaiske, bombažne, strojne ~e, stitven -a -o [-tv»n-], stitvice -ic ž mn. in stdtevce -evc ž mn.: tkavske ~ stAv -a m-> stoja, lega, položaj stiva -e ž: prosta ~ b^d, ~ v loterijo, šporma narediti, skleniti ~o; ~e rasejo, padajo; teči za ~o; dela, pije, kakor bi šlo za ~o, gre ko za ~o, ~o dobiti, zgubiti, plačati; žito je v ~ah kopici, loviti v ~e pasti stivba -e ž: dvoriščna, pritlična, zidana, lesena, opečna, siceletna ~ na koleh. na stebrih, miselna idejna, vrhnja stdvbica -e ž, stivbar -ja m in stavbir -ja m, stdvbarski -a -o m stavbdrski -a -o, stavbarstvo -a s in stavbarstvo -a s stAviten -bna -o in stivben -a -o [-ban-] [°stavbin]: ~i les, načrt, delavec, ~a parcela, ~o dovoljenje, mizarstvo, stdv-benik -a [-ban-] m ['stavbenik], stivbe-ništvo -a s, stavbinec -nca m \delavec\, stavbinski -a -o: ~a dela, ~i slogi, stavbinstvo -a s, stavbišče -a s sttivec -vca m: ročni, strojni ~ tisk., stdvčev -a -o, stAvski -a-o: ~i vajenci, stiven -vna -o: ~i stroj stivek -vka m 1. ajda je v '-ih razstavkah, 2. tiskarski, ročni, notni, tabelarični, tretjinsld ~ v stolpcih, ~ za razmetavanje, ~ stisniti, razmakniti, lomiti, 3. slov.: glavni, odvisni govori v pre-trganih ~ih, 4. glasbeni, zborovski, plesni stavčen -čna -o: ~i člen, ~a analiza, zveza, melodija Slorenski pravopis — 53 stàviti -im, stàvljen -a -o, stavljenje -a s: ~ hišo, plotove, ovire, ~ list; knjigo že stavijo, ~ koze, pijavke in rožičke, ~ v loterijo, vse na eno karto, na kocko, ~ s kom za kaj, glavo stavim zanj, ~ tri litre vina, devet proti desetim; koliko stavimo, da ne zna; ~ na dirkača, na konja, ~ velike upe na koga ali v koga veliko pričakovati od koga, ~ predlog predlagati, ~ na razpolago -> dati stàvka -e f 1. ~ snopov na njivi, 2. splošna, gladovna, lakotna, solidarnostna razglasiti, začeti, zlomiti ~o, stopiti v ~o, ~ izbmhne; stâvkoven -vna -o: ~i odbor, val, ~a straža, ~o gibanje, stâvkar -ja m, stàvkarski -a -o; stâvkati -am, stavkajoč -a -e (°stavkujoč), stâv-kanje -a s: ~ snope, delavci stavkajo za povišanje mezd; stavkokàz -éza m, stavkokšški -a -o, stavkokištvo -a s stàvnica -e f 1. polica za sušenje sira, 2. velika cerkvena sveča, 3. svetilka, 4. ribiška mreža s sakom, 5. učHo, 6. tisk.: ročna, strojna stavnik -a m 1. ribiška vaba s trnkom, 2. obroč, ki se vanj stavi sod, 3. predali s črkami, stâvna -e ž pMt iz količkov stiž -a m 1. pripravniška služba: opravljati ~ v bolnišnici, biti na ~u; 2. službena leta: delovni stažist -a m, stažistka -e ž, stažistovski -a -o stearin -a m 1. lojec, 2. snov za sveče, stearinski -a -o: ~e sveče steatit -a m min. salovec stêiielce -a s: cvetno, lasno , ~ ključa, stčbelčast -a -o, stêbeln -a -o: ~a žiU, ~a vlakna, stebelnat -a -o, stêbehiica -e ž bot. >[-b3l-] stebèr [-àr] -brà in stèber [stàbar] -bra m: opomi, mostni, snopasti, jonski, solni, vodni, ognjeni ~ dima, živega srebra, ~ države, reakcije stÊblast -a -o, stebllč -iča m, stebliček -čka m: ~ pri vijaku, zakovici, snemalni ~ pri pisalnem stroju, stebličica -e ž, stebllč(ev)je -a s = steblikovina -c ž in steblikovina -e ž = steblikovje -a s, steblika -e ž: papirosova steblikast -a -o: ~o seno, stebliti -im se, steblil -a -o, stebljênje -a s: solata se stebli stêbio -a s: rastlina brez ~a, v ~ iti, kupovati les na koruzno, pšenično zakovično, ventilno ~ svomika, ■teblôyje -a s, steblovfaa -e ž stèbrast 834 stéla stèbrast -a -o: ~e noge, stebfc stebrcà m, stebrâèk -êkà m, stèbm -a -o: ~a dvorana, stebrič -iča m: vratni stebričast -a -o: ~a ograja, ~ vrat, stebriček -čl[st»b-] stečaj -a m konkurz: priti pod razglasiti stečajen -jna -o: ~o pravo, —a masa, steèâjnik -a m steči -em gl. teči: voda steče s ceste, ~ po zdravnika; ~ na pošto; železnica, stroj, delo, pogovor steče, premoženje je steklo po grlu, človeku se ure stečejo, vse se bo dobro steklo, zasluge si ~ pridobiti, stečeni mlinski kamni ki so se stekli; gl. tudi izteči steči -em gl teči: pes steče; gl tudi stekel stéèina -e i sled, steza, križišče divjačine, stečišče -a. s: ~ rek, dolin, kultur steèkâti -âm zmečkati, zmrviti: ~ steblo, jabolko stéga -e ž premerka, klešče za merjenje debeline, stegati -am, stèganje -a s, stegovâti -tijem, stegovàl -âla -o, stego-vânje -a s stegati -am: ~ roke; tudi iztegati stegnà stegèn [stagàn] s mn. = stegnè stegèn ž mn. gonje, steze za živino, navadno med plotovi; po ~ih, po ~éh in —àh prignati; gl tudi stape stegniti in stegniti -nem gl tegniti, stegnjenje -a s: ~ vrat, ~ roke po denarju, proti komu, ~ kremplje po iŠem, nisi mogel ~ jezika? spregovoriti, — se na prste, ~ se po postelji, — pete = — se vulg. umreti,poginiti; stégnjen -a -o: ležati — kozolec, dom, stégnjenec -nca m stari les pri trti, stégnjenost -i ž, stegljâj -a m; tudi iztegniti stegno -a s; svinjsko stêgence -a [-gan-] s, stêgenski -a -o [-gan-]; ~a mišica, stegnenica -^[-nan-] ž \kost\ stéhtati -am, stèhtan -a -o stèk -éka m; — vodâ, ~ tožb, pravic in zahtevkov, stekališče -a s: ~ cest, kultur stékati -am se, stékanje -a s; deževnica se steka s strehe, dolina se steka v drugo, pot se steka na cesto, potoka se stekata. ljudstvo se steka od vseh strani, vse poti se stekajo v središču; poročila, podatki se stekajo, vse niti se stekajo v njegovih rokah; gl tudi iztekati stékel stêkla -o: ~ pes, ~a mačka, kakor ~ se je vrgel nanj, povest o ~em polžu, steklina -e ž; pasja ~ ga je popadla, steklinski -a-o: ~i strup, steklôst -i ž in stêklost -i ž steklâr -ja m, steklarica -e ž, stek lârski -a -o : ~i demant, ~a industrija, ~o orodje, steklarstvo -a s, steklârna -e i, steklâr-niški -a -o steklast -a -o: —a volna, '—o predivo, — krompir stekién -a -o: ~i biseri, ~a vrata, ~a dvorana, veranda, ~a gora, ~a volna, sipa; zgladiti s im papirjem, ~e oči, ~ krompir, —^o gledati, ~o čista voda, ~o gladek, ~o trdo jeklo, ~o zelen, steklénast -a-o: ~ pogled, steklénec -iKa m 1. min., 2. steklen biser, steklenéti -im, steklenèl -éla -o, steklenčnjc -a s: oči steklenijo; steklenjač -a m \jabolko\ steklenica -e ž; kristalna, otroška, zdra-vilska, vinska, slatinska —, — za mleko, za olje, za pivo, ~ za urin, ogrevalna —, stekleničica -e i = steklenička -e f: dišavna ~ za zdravila, stekleni-čast -a -o: —a oblika, stekleničen -čna -o: ~a vina, stekleničnik -a m spravilo za steklenice steklénik -a m \riba\ steklenina -e ž: beneška, brušena ste-kleninar -ja m \prodajavec\, steklenjâk -a m; cvetje, sadike iz —a, steklénka -e ž 1. steklenica; — slivovke, 2, hruška steklina-e i stekel stekliti -im glazirati, stekljênje -a s stêklo -a s: trimilimetrsko, pihano, brušeno, kristalno vulkansko, svinčeno barvasto, mlečno, motno, prejasto, okensko, zrcalno, žično, optično, konkavno, poveč(ev)alno dvojno ~ za šipe, za steklenice, marijino ~ min., ~ zašklepeče, zazvenči, ~ se ubije, poči; stêkelce -a [-kale-] s steklo- v sestavi: steklobnisec -sca m; steklopihač -a m, steklopihaški -a -o, steklopihâStvo -a s; steklorézec -zca m steklôst -i i in stêklost -i ž gl stekel steklovina -e ž steklenina, staljena steklena snov: ~ zrkla stéla -e ž prosto stoječ steber: nagrobna ^ steUža 835 stesniti stelàza -e ž polica stêlen -Ina -o [-In-]: ~a krava krava s teletom stelit -a m \tr[-t3m-] sténa -e 2: sprednja, nosihia, požarna, stranslca, vmesna. Španska, trebuSna, gorska med Štirimi ~aini, e imajo uSesa, pritisniti koga ob ~o, vse pri-govaijanje je bilo bob ob ~o ali v ~o; sténarica -e ž zool., sténast -a -o, stenàt -âta -o: ~i vrhovi; stenik -a m lesena stena pri podu ali senici, stinski -a -o: ~i koledar, časopis, ~a podoba, preproga, ~o ogledalo, slikarstvo stoiica -e 2: posteljna, gozdna, rdeča, vodna, drevesna, zeljna steničast -a -o, steničav -a -o: ~a hiša, steničji -a -e: —i pik, steničnik -a m bot. sténiden -čna -o krepilen: ~i afekt, stenija -e 2 napon stcniti -im gl. staniti sténj -a m: ~ pri sveči; odviti, priviti ~ pri petrolejki, sténjast -a -o: —a preja stenogrif -a m, stenografija -e 2, stenogrâ-finja -C 2 = stenogrâfka -e 2, stenogra-firati -am, stenografiranje -a s, steno-grâfski -a -o: ~i zapisnik, stenop^m -a m, stenogrâmski -a -o: —^i zapis, steno-daktilografija -e 2, stenodaktilogrâf -a m, stenodaktilogrâflca -e 2 stoiotipi^ -e 2 stenografiranje na stroj-, stenotipist -a m stenograf in strojepisec, stenotipistlca -e 2 stcnôza -e 2 med. zožitev, zožina želodca, žile, stenôzen -zna -o sténski -a -o gl. stena Sténtor -ja m Igrški glasnik pred Trojo], Stčntorjev -a -o, sténtorski -a -o: ~i glas zelo močan stepa -e ž, stepen -pna -o: ~e rastline, stepnik -a ni prebivavec stepe, stčpski -a -o: ~o podnebje stepič -a m: jajčni stepdlen -Ina -o[-In-J: ~i stroj, ~i noži, stepilnik -a[-yn-] in 1. predilski stroj, 2. stepalo za sneg (iz jajc), 3. ~ za obutev, stepilo -a s stepati -am in -pijem, stepanje -a j: ~ praSno krpo, žimnico, ~ (si) sneg z obleke, z obutve, ~ testo, jajce, maslo v pinji, beljak, ~ s perutnicami, ljudje se stepajo skup, stepanje pri masaži; ste-pivati -am; gl. tudi iztepati stepsti -pem gl. tepsti: ~ otroka, toča stepe cvetje na tla, ~ jajca, smetano, beljak v sneg, ~ se s kruhom, s pametjo, s poštenjem, ~ se za dobrega delavca, vetrovi se stepo, ~ si sneg z obleke, ~ si kaj iz glave, ~ se z vseh vetrov; stepčn -ena -o: ~a smetana, ~a jajca, odšel je kakor ~ pes, stepžnost -i 2, stčpki -ov m mn. sirotka-, gL tudi iztepsti steptiti -4m gl. teptati: ~ koga, kaj v prah; steptin -a-o: ~ sneg, ~a tla, zidovi iz ~e zemlje; vendar izteptati sterco- v sestavi-, stereometrija -e 2 nauk o telesih in njih likih; stereosk6p -a m priprava za prostorninsko kazanje podob, stereoskdpičen -čna -o: —a slika, stereo-skčpski -a -o; stereotip -a m tisk. odlitek, stereotipen -pna -o ustaljen, nespremenljiv, po enem kopitu: — odgovor, -~o poročilo, stereotipnost -i 2, stereotipi-ranje -a s, stereotipija -e 2 tisk., stereotipi-zirati -am napraviti stereotipno, stereo-tipiziranje -a s, stereotipizicija -e 2, stereotipSr -ja m stcri -i 2 mn. seneni drobir, sterinje -a s sterilen -Ina -o [-In-] 1. jalov, neploden: ~ duh, ~a politika, 2. nekužen, brez-kličen: ~a gaza, sterilnost -i [-In-] ž, sterilizacija -e 2: ~ mleka, sterilizacijski -a-o: ~i aparat = sterilizitor -ja m, sterilizirati -am zamoriti vse klice, steriliziranje -as: — instrumente, mleko stesAti stžšem gl. tesati: ~ krsto, kočo, čoln; stesan -a -o: surovo obraz; tudi iztesati stesniti -im, stSsni -ite! stisnil -ila -o, stesnjin -ina -o: rov, obzotje, srce se stesni, spis ~ v en sam odstavek, stesnltev -tve 2, stesnjinost -i 2, stesnje-vdti -iluem, stesnjevdnje -a s: ~ v stenografiji stéd 836 stimaUcija stiti strne in stame se, stel -a -o: kri se stame ali strne; stet -a -o: ~a kri, štetje -a s strjenje stetoskop -a m zdravniško slušalo, steto- skopski -a -o stevard -a m strežnik, natakar na ladjah, v letalu, stevardesa -e ž steza -e in -e in stžza -e ž, mn. steze in steze, stez in steza: lovska, tihotapska, kravja kačja, mravljinčja plezati po kozjih —ah, ribja — prehod čez Jez, tovorna, vlačilna, startna stezica -e i 1. pot, 2. preča v laseh, stezičar -ja m = stezosledec -dca m >[staz-J stizati -am, stezanje -a s: ~ noge, vrat, prste, mišice, jadra, stezaj -a m: za ~ roke proč, stezavka -e i iovka pri hobotnici; tudi iztezati stčznik -a m \modrc\, stezniški -a -o: ~a drža, stezništvo -a s steždj -a m: vrata, okna, usta na — odpreti, stežajen -jna -o: velika ~a vrata vhodm stežijka -e ž \spona\ stežiti -im, steži -ite! stežil -ila -o, stežin -ena -o: ~ komu jarem, življenje, steži se mi okrog srca, stežilo se ji je slabo Ji je prišlo stežka prisl. s težavo: ~ hoditi, dohajati, prodati, govoriti, slediti, stežkoma prisl. stičen -čna -o: ~i vijak, šiv, ~a ploskev; imeti, najti —o točko s kom, stičišče -as: prometno, kulturno ~ narodov, stičnica -e ž: vijačna, zaščitna stlčnik -a m: kablov stičnost -i ž Sdčna -e ž kr. i., v ~i, stiški -a -o: ~i rokopis, Stičan -a m, Stičanka -e ž stigma -e ž (vtisnjeno ali vžgano) znamenje, stigmatizirati -am za zmeraj zaznamovati, stigmatiziranje -a s, stigmatizacija -e ž stih -a m verz, stihosl6vje -a s, stihotv6rec -rca m, stihotvdrstvo -a s stiha prisl.: ~ se veseliti, govoriti stihoma prisl. stiliija -e i = stihljnost -i i delovanje na slepo, elementarno naključje, naključnost, nenačrtnost, stihijski -a -o na slepo delujoč, nenačrten: ~i razvoj razvoj na slepo srečo stibomitija -e ž poet. \dvogovor v stari drami\, stihomitijski -a -o stik -a m: cevni, ležajni, tirnični, zaporedni navpični ~ (med opekami), samodejni, spajalni zadelati ~e med deskami. radio ima ~ z zemljo, ~ na tri točke, napraviti kratek ~ z ljudstvom; osebni, pismeni, tesni, prijateljski, trgovski ~i, navezati, pretrgati —, stopiti, priti v ~ s kom, v ~ih biti s kom, stikoma prisl. : glava gre — skozi okno, ~ zložene deske, — zagrnjeno okno stik -a m rima: ~i konec verzov stikalen -Ina -o [-In-J: ~i ključ, vzvod, ~a miza, plošča, puša, ~o vrtilo, stikališče -a s: ~ poti, kultur, stikalnica -e [-ifn-J ž, stikalnik -a [-yn-J m: ~ pri motorju, pisalnem stroju stikilo -a s : obrniti električno pritisniti na križno, krmilno, menjalno, oljno, signalno, varnostno, zračno, vžigalno, vrtilno, dnevno, klecno, potezno, daljinsko, mejno, preklopno ~ na nogo, ~ na vzvratni tok stilcati -am in -čem, stikanje -a s: ~ kaj s čim, — glave, ~ po žepih, predalih, knjigah, ~ okoli hiše, ~ za gnezdi; nasprotja se stikajo, ~ se s kom, s čim, stikâvke stikâvk ž mn., stikovâti -ùjem, stikovàl -âla -o, stikâvt -a m, stikljiv -a-o: ~ otrok, pes; vendar iztikati Stiks -a m mit. \podzemelJska reka], stiksovski -a -o: —e vode stfl [-il] -a m slog: osebni, odrsld literarni, umetnostni ~i, politik velikega ~a, v ~u Ludvika XIV., plavati v prostem ~u, v odličnem —^u premagati, vse to je v ~u in spada zraven, stilen -hia -o -In-J : ~i izraz, ~i koncert, ~a analiza, označba, posebnost, sprememba, ubranost, ~a igra, obleka, ~o močan po stilu, stilnost -i [-In-J ž: ~ pohištva, ~ igre stilét -a m bodalce stilist -a m: dober, spreten stillstka -e ž, stilističen -čna -o: ~e v^e, napake, stilistika -e ž nauk o slogu, stilizirati -am, stiliziranje -a s: ~ odgovor, zapisnik sestaviti, pretehtati besedilo, ~ ples, igro, naravo, gube na podobi ubrati v eru)tno podobo, prikrojiti, stilizâcija -e nejasna ~ zakona, stilizem -zma m stilna posebnost stilit -a m stebrnik stilno- [-In-] v sestavi: stilnokritičen -čna -o; stilnorazvôjen -jna -o; stilno-zgodovinski -a -o stimulâcija -e ž spodbuda, stimulacijski -a -o, stimulans -a m poživilo, spodbuda. atimnUdja 837 sto- stimulativen -vna -o spodbuden, spod-budljiv: —« nagrade, stimulirati -am spodbosti, spodbujati, prigaiyati, podžigati, stimuliranje -a s spodbadanje, podžiganje stiiduti -am: ^ pismo, rokopis ■tipuUdja -e ž pr. dogovor, stipulac(jski -a -o, stipuliiâti -am, stipuliiâqje -a s stirati -am: ~ ljudi skupaj stiriti -im: dobro stiijena cesta; vendar iztiriti stis -a m: ~ v stenografiji, stisk -a m: ~ rok(e), srca, ~ kovine icompresija stiska -e ž: denarna, stanovanjska. Časovna, duševna ~ za živež, za denar, trpeti (hudo, veliko) ~o, v ~i biti; priti, zaiti, zabresti v ~o, v denarne ~e stiskič -a m 1. sicopuh, 2. gumb, 3. žebelj, stiskâSki -a -o skopuiici, stiskàâtvo -a s stiskileii -Ina -o [-in-]: ~i prostor, ~a pletenina, stiskàhiica -e [-yrhj ž: vinska, sadna, kpjigoveška, hidravlična, mokra ~ za olje, za usnje; ~ na vijak, ~ z vretenom, stiskâlnik -a [-un^] m deblo za obtežitev, stiskàlo -a s atiakéritl -im skopariti atbkati -am, stlskai^e -a 5: ~ grozdje, moSt, seno, roko; jezno, krCevito ~ pesti, zobe, ~ denar skopariti, lakota stiska ljudstvo; žalost, strah stiska grlo ali v grlu, ~ kaj v pest, dolina se stiska, mesto se stiska k hribu, ob hrib, okoU hriba, otrok se stiska k materi, srce se mi stisica od groze, ~ knjigo natisniti, stiskanec -nca m sok-, gl. tudi iztislcati ■tlslEiv -àva -o skopuSki, stiskàvec -vca m 1. skopuh, 2. oseba, priprava, ki stiska, 3. sir, stiskžvka -e i 1. skopulja, 2. oseba, priprava, ki stiskal ~ za zrak, roCna stiskavt -a m in stiskâvt -a m skopuh, stisklj^j -a m stisk: ~ rok, stiskoma prisl. : ~ Šivati, seSiti da se rob ne vidi stûjiv -a -o: plin je stisljivost -i ž: ~ zraka, stisljàj -a m stisnid -nem, stlsi^jenje -a s: ~ pest, klobuk pod pazduho, figo v žepu, ~ komu roko, moraš mu kaj ~ (v roko) dati denarja, ~ glavo med pleča, ~ rep (med noge), ~ koga k sebi, tisti izpit b(À že stisnil, ~ skozi zobe, suša stisne sadje, ~ koga za vrat, pljuikiica ga je stisnila; srce, ^lo mi stisne, pri srcu ali v srcu me stisne, ~ se k zidu, v kot, za mizo, srce se stisne; stisnjen -a -o: ~ zrak, ~ stavek tisk., ~ človek skopuh, ~a slama, ~o usnje, s ~im glasom, s ~imi pestmi, zobmi, ustnicami; stlsi^nec -nca m skopuh, stisnje-nina -e ž, stlsnjenost -i ž: ~ gospodinje; gi. tudi iztisniti stiSati -am, stiSan -a -o, stiSanje -a s: ~ gla^ stlšanost -i ž; stiSàvati -am, stiše-vâti -ûjem, stiSevàl -âla -o stiščiti -im gl. tiščati: ~ voz v breg, ~ se skozi množico ■dva -e i 1. min. morska petut, 2. dno ladje, 3. pokončni hlod nad kobilico, na dnu ladje: nosna ~ nosni gredeij pri ladji, stivast -a -o: ~a pipapenovka sdtâd stkim in stkâm gl. tkati, stkân -a -o : ~ mrežo, platno, med ljudmi se stkejo vezi prijateljstva, ~ zgodbo sdačiti in stlâCiti -im gi. tlačiti, stlàien -a -o : ~ obleko v nahrbtnik, znanje v glavo, v učenca, ljudi v železniSki voz, koga v uniformo, ~ se v avto, stlačeni smo kakor slaniki, sardine; vendar iztlaCiti adid stéljem, stêlji -itel stlàl -âla -o, stlânje -a s: ~ živini slamo, z listjem, ~ cvetje, listke na pot sdéti -im gl. tleti: les stli v pepel, prah st6 stôtih glav. itev.: imam drugih opravkov, v stotih dneh = v dneh, poldrugi ~ mož, ~ in ~ let smo že tukaj, govori o ~ in ~ rečeh, (po) ~ in stokrat na dan, na ~ in stotisoče centov, ~ en milijon sto- v sestavi: stodinarski -a -o: bankovec; stodnéven -vna -o: ~a vlada, stodnčvnica -e ž \koruza\ ; stofûnten -tna -o: ~a krogla; stoglâsen -stut -o: ~a pesem ptičev; stoglàv -âva -o: ~i zmaj, ~a nmožica, stoglivež -a m bot.; stokilski -a -o [-Is-j: ~a vreča; sto-kilogrâmski -a -o; stokilométrski -a -o: ~i pas ; stàklas -a m = stôklasa -e ž bot. ; stôkrat prisl.: sto in stôkraten -tna -o; stoléten -tna -o: ~i jubilej, koledar, lipa, stolčtje -a 5: ~a sta» skrinja, ~a trajajoč, ob prelomu ~a, stolčtnica -e ž Iženska, obletnica], stolčtnik -a m; stolist -a -o = stolisten -ti» -o: roža stolistnKa -e ž bot. ; stomilijonin(k)a -e ž, stomilijônkrat prisl., stomilijônski -a -o; stonàg -ôga -o; stônoga -e ž in stonôi^ -e ž zool.; stoodstôten -tna -o: ~ invalid, uspeh, ~a udeležba, zanesljivost, ~o izplafilo vlog, ~o se pri- $to- 838 stoloviti glasiti; stoôk -ôka -o: ~ velikan, ~i Argus, stoôka -e i zool. \riba\-, sto-perésen -sna -o, stopérka -e ž bot.; storôk -ôka -o: ~i velikani; stostôlp -ôlpa -o [-Ip-]-. ~a Praga; stotisoôâk -a m; služijo ~e, stotisoCér -a -o, stotisoči -ev m mn.; na ~e napisov, ~i so ga gledali, stotisoi^lâsen -sna -o, stotisoCglàv -âva -o: ~a množica, stotisočina -e ž, stotisočinka -e ž, stotisočkrat prisl., stotisočlčtje -a s; stovâten -tna -o: ~a žarnica; stovfsten -tna -o, stovfstnost -i ž stôa -eil. stebrišče v Atenah, 2. šola in nauk stoikov Stébi -ov m mn. [mesto v Makedoniji], stôbski -a -o Stockholm [stôkholm] -a m kr. i., v ~u, stockholmski -a -o stočiti st6čim gl. točiti: vse ostanke vina je v en sodček stočil, stočiSče -a s = stôj^je -a j: ~ rek, poti stočiti stočim, st0či -itel stôCQ -fla -o: ~ obroč, kolo, '—' se čez kamen in brin, ohrovt se stoči v glave Stög -a m kol sredi kope, kopa, ostrv, kozolec, skedenj, stogôvje -a s stéghi -e f = stôgeli -glja m jermen pri čevljih: čevlji na ~e, stôgljaj -a m jermen, vrvca st6ik -a m 1. Zenonov privrženec, 2. miren, ravnodušen človek, st0ičen -tea -o: ~a filozof, mirnost, s ~im mirom sprejemati vse, stoKizem -zma m mirnost, raviuHiušnost, stôiSid -a -o: ~a filozofija st6ja -e i: Široka, osnovna, tezna ~ na glavi, v pokončni ~i, od ~e ga bolijo noge st(4âh> -a s: cvetlüteo, fotografsko, slikarsko, garderobno, prevesno, suSilno ~ za dežnike, za palice, za note, za puüce, stojäke -a [-le-] s stAiamd -am otr. stati stôjM -jna -o: ~a polica za kipe; vijak, obtežba n^nvi ladjo —o stabilno, ~a trdnost drnija; stôjnost -i i: ~ stebra, čolna stoiBte -a s: dijaSko ~ v gledališču, lovsko slepo ~ kamor ne pride divjad, ~ avtobusov, taksijev parkirni prostor, ~ za žrebeta v hlevu, za praSiče na sejmišču, stojiščen -čna -o: ~a enota v prebiralnem gozdu stojka -e i opora (v rudniku) stojnica -e i: branjevska, semanjska, tržna postaviti, odpreti ~o, kupiti na ~i, stôjniSki -a -o: ~a miza stojniim -e i: plačati ~o na trgu, na tovorni postaji stàk -ôka m: ob ~u rek, ~ rebrovja na stropu, v ~ se stekajo jajčniki in izločila biol., stôkovci -ev m mn. zool. živali s skupno telesno odprtino za izločila in spolovila, stôka -e i kloaka st6k -a m: globok jok in stôkati -am in -čem, stôkaj -te in st0či -te! stôkanje -a s: pod jarmom, ~ pri branju zatikati se, stokâlo -a s, stôkav -a -o, stôkavec -vca m, stôkavka -e i, stôkica -e i: jokica ~ st61 [stdtf] stôla m, na stôlu in stôlu, mn. stôli -ov in -ÔV, na -ih in -éh: pleten, zložljiv, vrtljiv sklopni, ležalni, gugalni — na vreteno, na vrtilo; operacijski, električni, slamorezni, škar-ni, tesarski vezani ~ za zvon, cerkveni ~ klop, sv. Petra ~ \ozvezdje\, sodni ~ sedmerice, sedeti na ~ih, po ~ih, (objsedeti med dvema -—oma, stôlov -a-o: ~a noga, perut; stolâr -ja m, stolâma -e i, stoiârsici -a -o, stolârstvo -a s; stôlnik -a [-In-] m 1. miznik, 2. dvorjan, stolnina -e [-In-j ž: pobirati pri maSi ~o stdiček -čka [-ifč-] m in stdlček -čka [-Ič-] m: ~ na vijak, tepsti se za vladne ~ se mu že maje, spodnesti, stôlec stOica [-t/C-] m: molzni, čevljarski, žu-pansid božji ~ mavrica stôléi -em gl. tolči: ~ kaj, koga v prah, ~ kaj, koga na tla, ~ kaj s česa; st01čen -a -o: ~ sladkor, poper, ves ~ od pretepa, od dela >[-yč-]; vendar iztolči ■tétai -Ina -o [-In-] : mesto prestolnica, ~a cetkev, ~i icapitelj, icanonik, pridigar stolica -e ž stol: tesarska sesti na ~o pri mizi, ~ za kotel, podčepne stôlka -e i 1. katedra: ~ za slovenščino, 2. sveta^ papeška, 3. imeti trdo ~o -»• zapeko, neredna ~ -> iztrebljanje; stolič -iča m, stoliček -čka m, stolička -e i stAhiica -e[-ln-] ž katedrala, st0h)ičen -čna -o [-In-]: ~a šola, stôhiiSki -a-o [-bi-]: ~i zvonik stolovâti -ùjem bneti sedež, prestol, vhdati, stoiovàl -âla -o stèlp 839 stopnica stMp stôlpa m: grajski, obrambni, stražni, razgledni, vrtalni, opazovalni, vrtljivi oklepni ~ pri tanku, babilonski Aljažev stôlpast -a -o, stôlpec -pca m: na ladji, polniti —e v listu, korekture v krtačnib ~ih, ~i na tiskovini rubrike, razpredelki, stdlpek -pka m, stdlpen -pna -o: ~a ura, stolpiča -e ž bot., stolpič -iča m: gotski, nastrešni, gorski —i, stolpičast -a -o: ~ pokrovček pri pipi, stolpiček -čka m, stolpičiti -im se: gore se stolpičijo, stolpičje -a s, stdlpnica -e f \hiša\, stolpôvje -a s >[-lp-] stomatolôg -a m zdravnik za ustne bolezni, stomatologija -e î, stonuttolôSlù -a -o: ~a Iclinika atèp stoj! konec, pika, stôparica -e i Sp. \merUna ura\, stôpati -am, stôpaqje -a s: ~ čas pri tekmi stèp -ôpa m: v živo skalo vsekani ~i stopnice, varen, trden ~ v skalah, vrvni stopàn -pnà -ô in stôpen -pna -o kdor hitro stopi ali hodi ■t^ -e ž, nav. mn. stôpe stôp: —« phajo ječmen, proso, čreslo; ~e za lan, olje, papir, rudne ~e, v ~e dati, deti kaj, koga; noge (težke) kakor <-«, stôpar -ja m, stôpast -a -o: ~e noge, stôpati -am, stôpanje -a s: ~ proso, sukno, platno obdelovati v stopah, stôpen -pna -o: ~o vreteno, ~a kaša; stôpica -e ž, nav. mn. stôpice -ic rrutjhne stope za čreslo, st0pič -a m tolkač ■iapAj -a m: nekaj ~ev stran korakov, konj in» varen ob vsakem ~u se ugreza, stopàjnica -e ž deska, ploh za stopnico itopAifn -Ina -o [-Irt-J: ločen pri stremenu, stopàlnik -a [-i/n-] m: ~ pri kolovratu, statvah, stroju, vozu, stremenu, stopàlnica -e [-yn-J ž 1. stop^ik pri kolovratu, statvah, 2. stopnica pri vozu ■(opUo -a s: razmaicqjeno ~ pri nogi, nogavici; ~ pri vozu stopnica, ~ pri kolesu pedal, stopàlce -a f-lc-] s, stopil-čen -čna -o f-lč-]: —i členki; stopàlnk» -e [-In-] i {À;asf v stopalu\ stôpati -am, stopàje, stôpal -a -o, stôpanje -a S-. težko, trdo, na ves podplat rahlo, po prstih, kakor po jajcih ~ komu na pete, komu na prste icri stopa v lice, pijanost v glavo, ~ v ozadje, na plan, slika stopa iz okvira stopàvka -e ž: past ~ stôpKa -e f 1. trohejska, jambska 2. kočijska — stopnica, svet pada v ~ah stopnicah, terasah, st0pičen -čna -o: ~a mera stopicati -am, stopicanje -a s: otrok, ptič stopica, ~ sem ter tja, okoli kop, stopicljàti -âm, stopicljâi -âjte! stopicljàl -âla -o, stopicljânje -a s: ^— z noge na nogo, po taktu, stopicniti -nem stopinja -e ž: delati —e v snegu, sekati —e v led; iti, hoditi po očetovih ~ah, pobirati za kom ; toplotna, dolžinska, širinska, ločna pri petih ~ah mraza, od pet do šest stopinj alkohola; kraj je na 46. ~i severne širine, ob 10. —i vzhodne dolžine, kot 90°, obrniti se za 180 stopinj, stopli^ica -e ž, stopiqjski -a-o: ~amera stopiti in stôpiti -im, stôpi -itel stôpil-lla -o : moraš da i^ameš vlak; p^teno ~ pohiteti; nerodno ~ gor, dol, ven, luiprej; stopi v hišo gledat! ~ za kom, po koga, k županu, k očetu, pred mater, pred sodbo, spomin stopi živo pred oči, voda stopi čez breg, —' na stran ali ob stran, ~ komu ob stran pomagati, ~ na njegovo stran pridružiti se, ~ komu naproti, ~ komu na pot, ~ na trdna tla, na čelo giba^, na plan, na prste, ~ komu na kutje oko, na prste, na rep, na jezik trdo ga prijeti. ~ komu za vrat, ~ na šolo vprašat; oblast stopi v glavo, vino stopi v noge, solze stopijo v oči, srce stopi v grlo, pot stopi na čelo, ~ v pozor, v ozadje, v 50. leto, v uk, v službo, v pokoj, ~ s kom v zvezo, v stike, ~ v zakon poročiti se, skleniti zakon, postava stopi v veljavo dobi veljavo, stopi v življenje, začne veljati, zaživi stopiti -im, stôpi -ite! st^il -ila -o, stt^ljèn -êna -o, stopljênje -a s: ~ led, vosek, prihranki se stopijo, ~ se s starim pre-bivavstvom v novo ljudstvo; stopitev -tve ž, stopljênost -i ž stopliti -im se, stôplil -ila -o: zunaj se je stoplilo, pogled se stopli stopnica -e ž, nav. mn. stopnice -ic: klinasta na zavitih ~ah, lestvične, podstrešne ~e, enoramne, polžaste, tekoče, vretenčaste, ribje ~e, po ~ah pasti, stopničast -a -o: ~a piramida, ~ oder, ~o poboi^, ~i vrtovi, stopniški stopnka 840 stožina -a -o: presledek, ~a ograja, ~i držaj, ~a preproga, stopničica -e f, stopnička -e f, stopnišče -a s, stopniščen -čna -o: ~a razsvetljava stôpnja -e f: v krhki skali nobena ~ ne drži, svet se spušča v ~ah, razvrstiti ljudi po družbenih ~ah, biti na isti stikalo na tri '-e, enačba druge r^, ~ črk, izobrazbe; davčna, razvojna šola osnovne -»e; stôpenjski -a -o [-panj-]: ~i razloček, ~i menjalnik pri avtu, —a števila mat., stôpnjast -a -o, stopnjàt -àta -o, stôpnjema prisl. po stopnjah: ~ padati, rasti, se vzdigovati, spenjati stopnjevàti stopnjujem, stopnjevàl -àla -o: svet se stopnjevaje vzdiguje, ~ hitrost; stoptijevànje -a s: ~ navzdol, ~ pridevnikov slov., ~ potenc mat., stopnje-vànost -i ž, stopnjevàlen -Ina -o [-In-] : ~o razločevanje, stopnjevina -e ž terasast svet, stopnjevinast -a -o: ~o obrežje, stopnjevit -a -o: ~o naraščati, stopnjevltost -i ž stôpoma prisl. po stopnjah: razvoj je šel ~ stopolàti -àm in -0čem gl. topotati: konj stopota z dvorišča stop^ = stopiàv prisl. Sele *st6rija -e ? = *st6rja -e f zgodba, izmišljena povest, prazne marnje: ljubezenska izmislil si je lepo ~o, to so prazne *st6tjica -e f zgodbica sterilen -Ina -o [-In-] : ~i dan, storilnost -i [-In-] ž: delovna ocenjevati, plačevati po ~i, storitev -tve ž: dnevna, normalna, obvezna, umetniška obrtniške ~e, plačilo za opravljeno krava ima po ~i več mleka po otelitvi, storitven -a -o [-tvan-]: ~a obrt (°uslužnostna) storiti -fm, stôri -fte! stôril -fla -o: stori, kar hočeš, kakor veš in znaš, kakor je trel>a, po svoji vesti; storil (se) je, kakor da ni slišal; tu se ne dà nič zrak mi dobro stori, iz svoje nesreče si ni nič storil, ~ si kaj žalega, ~ žalostno smrt, nesrečen konec, ~ neumnost, greh, svojo dolžnost, ~ kaj za koga, ~ kaj sinu na ljubo, ~ komu uslugo, dobroto, krivico, silo; ~ koga nesrečnega; kiava stori se oteli", milo, inako se mi stori (pri srcu); tema se mi stori pred očmi stemni se mi-, stoijčn -êna -o: rečeno ~o, ~ sklep, kupiti ~o obleko, povrnitev škode, ~o dejanje, ~a jagnjeta, ~o mu je bilo ttrečeno, začarano, storfvec -vca m, storivčev -a -o, storivka -e i; stčrjati -am, stčijanje -a s: krava storja stomfrati -am preklicati, stomfran -a -o, stomfraqje -as: — naročilo; stčmo -a m preklic (naročila, vknjižbe) stdrž stdrža m: smrekov, pinijev, koruzen ~ pri zelnati glavi kocen, koruza dela stdržast -a -o: ananas je stfiržek -žka m: hmeljev, karfijolni stdrževje -a s, storžič -iča m, storžfčast -a -o, stdržje -a s: koruzno —, ~ ločja Stori, koceni, stdržnat -a -o, stdržnik -a m bot., storžnjik -a m žirafin rožiček, mn. storžnjdki -ov iglavci St6ržič -a m in Stdržec -žca m \gora\, stdržiški -a -o in stdrški -a -o st6t -a m cent: metrski na stotžk -a m \denar\ stotčr -a -o: privezan s ~imi vezmi ali s ~o vezi, ~o vračati, stotčren -ma -o: ~ sad, odmev, stotžrlca -e ž stotica st6ti -a -o: po vrsti je ~i, ~i del, že v ~o ponavlja; vsako ~o leto, za vsa ~a leta je značilno, vsak ~i dan, ~a ura po mlaju; stotica -e ž \Stevilka\: loči od desetič, stdtič prisl. = stfitikrat prisl., stotfčen -čna -o: ~a mestna vrednost mat., stotfna -e f 1. stoti del, 2. skupina sto predmetov: padlo je na ljudi, stotfnka -e ž stoti del Števila, denarne enote stotnik -a m: konjeniški stdtnica -e ž, stčmiški -a -o; stotnija -e i, stotnfjski -a -o, stčtaištvo -a s stdiec -žca m in stflžec -žca m: ~ sladkorja, ~ svetlobe od žarometa, ~ z roglji, razsipni prisekani ~ geom., stdžek -žka m: vonjalni ~ pri kači, stdžčast -a -o in stdžčast -a-o: ~a streha, ~i zobniki, stčžčen -čna -o: ~i pogon pri stroju, stčžčev -a -o in stdžčev -a -o: ~a višina, stčžkast -a -o in stdžkast -a -o: ~ zvonik, šotor, zamašek, ~a bradavica tMUr -a m 1. stožnik pri kopi, osrednji steber: ~ vodstva, sodelavcev, 2. tečaj: duri sneti s ~ov, 3. podstavek za veselnik na splavu; stožžren -ma -o: ~i predmet, stožimica -e f 1. tečaj, 2. geom., sto-žčmik -a m stožnik stožina -e ž \. kol v kopi, 2. jambor, sto-žfnski -a -o: ~i jambor ■toZltise 841 strénka stožiti in st0žiti st6ži se gl. tožiti: stoži se mi po domu; vendar iztožiti st6žje -z. s \. kol v stogu: ~ obložiti s slamo, dolg si ko 2. ~ pri kozolcu, st0žka -e ž bot. stdžnik -a m steber v stogu, pri kozolcu, st0žnica -e î stožnik stnMzem -zma m škiljenje Strâboo -ôna m [grški geografi, Strabônov -a -o stridati -am, strâdal -a -o te -àla -o, stràdanje -a s in stradânje -a s-, umetnik V stradanju, ~ kraha, otroka stradajo, sträd -a m: glad in stradàô -a rn, stradàlen -Ina -o [-In-J : —o zdravljenje, stradâvec -vca m stradaé, stradàvka -e f, stradâvski -a -o: ~a plača revna, stridež -ami. stradanje, 2. stradač Stradivéri -ja m \izdehvavec gosli], Stra-divàrijev -a -o: ~e gosli = stradivärke -ärk žmn. strigiiia < i \linoleju podobna umetna siu>v\ strili -Ù in -a m, mn. strahôvi -ôv: ima velike oči; ~ je v sredi votel, okoli ga pa nič ni; prazen smrtni brez ~ù, s svetim ~om se bližati, živeti v večnem u, v ~u božjem živeti, ves je v ~u, vsa je v ~éh, v ~u sem za otroka = ~ me je zanj, otroka ima zelo v ~u, poSteno ga je v ~ prijel, v ~ pripraviti, iz ~ù kaj napraviti, ~ pred ljudmi, ni me ~ smrti, ~ ga je teme, ~ me je iti ven, ~ me je brati taka poročila; pijanec, da je ~ in groza, ~ in trepet vse pokrajine, boji se ov, povsod vidi same ~ove nevarnosti, ~ me spreleti, prevzame, otresti se ~ii, ~ pognati komu v kosti, od se tresti, trd od ü straiio- v sestavi: strahopèt -péta -o, stra-hopétec -tca m, strahopétka -e ž, straho-péten -ma -o, strahop^ež -a m, straho-pétnik -a m, strahopétaica -e ž, straho-pétnost -i ž; strahop^ljiv -a -o, straho-pezdljivec -vca m, strahopezdljivost -i ž; strahovlâda -e ž teror strahôma in stràhoma prisl. s strahom strahôta -e i: pogled na razvaline je ^ vojske, strahôten -ma -o: ~ smrad, strahfttnost -i ž; strahoviti -üjem, strahovàl -ila -o, strahovin -a -o, stra-hovinje -a s: ~ okoUco, strahovilen -Ina -o [-In-]: ~ nastop, ~a šiba, strahovivec -vca m, strahovivka -e f; strahovit -a -o strahoten, strašen, stra-hovitost -i ž strahota, strahotnost strikoS -a m \ptič\ stramin -a m \tkanina\ ■trin -i i: desna, pre^ja, hrbtna, narobe čelna, zunanja, večerna, prisojna, vetma, gorenjska ~ sveta, neba = nebesna i^, naslovna, tiskana moralna stvar ima svetle in senčne ~i; gre na ono ~ reke, iti na ~ /mi potrebo, dajmo jezo na ~ ali ob ~ ati v devati denar na obmiti kaj na smešno postaviti se na očetovo ni na nobeno ni na nobeni ~i, pravico ima na svoji ~i, na vse ~i pogledati, na dragi ali po dragi ~i, v ~ vstran, bolečine po eni glave, po tehnični je to novost, sorodstvo po materini ~-« raketa, ~o letalo stritns -a m vodoravno ležeč oblak striž -i ž in striža -e ž \spodnji del strehe]: pod ~o ali ~jo striža -e ž: častna, telesna, taborna, nočna, prednja, vaška na (mrtvi) stati, ~e razpostaviti, biti pod ~o, strižen -žna -o: ~i stolp, ogenj, ~a ladja Striža -e ž kr. i., v ~i, Stražini -ov m mn. stražir -ja m, stražarka -e ž, stražarski -a -o, straždrstvo -a s, stražimk» -e i; straždriti -im, stražiijenje -a s stražišče -a s stružni, stražarski kraj StražiSče -a s kr. i., v ~u pri Kraiyu, stražlSki -a -o, StražiSčini -ov m mn. straifd stiAžim, strdži -ite! strdžil -ila -o, striženje -a s in strižiti -im s stal. poud.: ~ ujetnike, živino, trdnjava straži nad sotesko sti-ižmojster -tira m poveljnik straže, striž- mojstrski -a -o strižnik -a m: osebni, mejni, carinski, prometni strižnica -e ž \oseba in stavba], strižniSki -a -o: ~i častnik, strižništvo -a s striM -im štrleti, sttči -ite! stfčal -ila -o, strčinje -a s: brki, ščetine, borove igle, bajoneti strčijo, rogovile strčijo iz tal, oči strčijo raku iz glave, čekani mu strčijo naprej, ušesa v stran, strčeče obrvi stM -i ž med: čista, bela, kosmata, divja strdin -a -o: ~ kmh, ~o žganje, kozarček ~ega (žganja), strdinec -nca m medenjak, strdenka -e ž meden kolač, strdSnje -a s: srce iz ~a, strdinka -e ž bot., strdica -e ž medica, strdina -e i strd s satjem vred stfda prisl.: ~ udariti ob kaj, ~ kaj doseči stMek -dka m: krvni strdčti -im: lava je strdela v kamenje; strdčl -ela -o: od mraza ~a zemlja, strdelost -i f; strdevati -am, strdbia -e ž, strdišče -a s: ~ olja. strditev -tve ž, strditi -Im, stfdi -Ite! stfdil -ila -o, stijčn -čna -o, stijinje -a s in stMek 843 streméd stfditi -im s stal. poud.: burja strdi led, tla; med, sadni sok, kri se strdi, strjena kri, stijenost -i ž, strdljiv -a -o strebfti in stribiti -im gl. trrt)iti: ~ solato, njivo, kamenje; tudi iztrebiti strččl strežem, strčzi -te m -ite! strigel -gla -o, striženje -a s: ~ gostom, bolnikom, stroju, poželenju, strastem, radovednosti; tolovaji strežejo popotne ljudi; dobro ve, kako se taki stvari streže; vreme nam streže je po želji, trta dobro streže je po želji, dobro kaže; ~ ženo, otroke paziti nanje, ^ pri maši, pri mizi, v gostilni, v bolezni, ~ komu v roke, ~ vodo pri vodnjaku, besede, ukaze, ~ z očmi na koga, ~ na zajca prežati nanj, ~ za kom, za glasom, ~ po kom, komu po življenju, premoženju, ~ se z vinom; striga -e ž striha -e ž: deSčena, skodlasta, slamnata, skrilasta, opečna, steklena ~ iz lepenke; biti brez prositi ~e ali za ~o, dobiti, dati komu ~o, ima spet ~o nad ^vo, biti, živeti s kom p^ eno ~o, pod rodno ~o, ob dežju stopiti pod ~o, hiša je že pod ~o, pod ~o vzeti koga, spraviti žito pod ~o, spraviti koga pod ~o preskrbeti mu stanovanje, kruh, spraviti jed pod ~o pojesti, če le zinem, je že ogenj v ~i, ~ pri vozu, dežniku, ~ pri čepici Sčitek; strma, dvokapna, dvostrana, prevesna, zaobmjena, ko-lenčna, žagasta, krožna, kupolasta, stolpna, stožčasta ~ na klešče, na lege, na škarje, na šope, na zatrep stiihar -ja /n 1. krovec, 2. čoln s streho, stiiharica -e f 1. skodla, 2. zool. striga-lica, strihast -a -o: obrvi, strčhica -e f: ~ na kolesu nbr& [-či/l-čl] -a m: pc^ravni, startni, mojstrski, ostri, odbojni, oplazni slep ~ brez zrnja ali krogle, kazenski ~ v nogometu: ~ poči, zagrmi, sprožiti ~ v imo, v glavo, v hrbet, ~ za strah, ~ izza vogala, iz šibrovke, puška na šest ~ov, s pištolo na ~ (pripravljeno), priti na ~ ali pred s ~om podreti, goden za ~ ■trHa -e f 1. opjena, vodena ~ šviga, ureže, prileti, udari; obstal je kot od zadet, ~ z jasn^, Icakor planiti, iz oči letijo, sršijo ~e, da bi vas ~! ~ ^na! gromska ~! ~ božja! ta ~ je hotel od mene denar, 2. min. : kamena ~ kristalna kopuča, 3. kopitna ~ jedro kopita, 4. steber pri stiskalnici, 5. del ostrešja, 6. bot.-, strelàk -a m: o ti ~ ti! strélec-Ica/"-fc-J "«: ~ v tarčo, ~ v kamnolomu; povelje: v —e! razviti se v pomikati se v ~ih v bojni črti-, sonce stopi v znamenje ~a, riba ~ zool., strélka -e [-Ik-J ž, strélski -a -o [-Is-]: ~i jarek, ~e vaje, stirélstvo -a [-Is-J s strelen -hia -o [-In-]: ~i bombaž, prah, jarek, stolp v letalu, ~a razdalja, kitica, ~o orožje, ~a lina strelka -e f 1. puščica: ~ Svistne, ~e sikajo, 2. bot., strelina -e ž rana od streh, strelišče -a s, streliški -a -o: ~i nasip, strelivo -a s streljič -a m znč. hvec, ki mu je le do streljanja, streljištvo -a s, streljàj -a m: ~ pred nami, dober ~ od vasi, za ~ daleč, približati se na zunaj streljiti stihijam, stréljaj -àjte! stréljal -àla -o, streljànje -a s in stré|jati -am s stal. poud.: ~ ostro, na slepo, ~ v tarčo, proti toči, z lokom, iz topov, ~ na vrabce s topovi, ~ kozle, ~ v gol, oči streljajo bliske, ^ z očmi po ljudeh, ~ s pogledi po kom, na koga, postrvi streljajo po vodi švigajo, pri spoiûdu so se streljidi; streljàvlcati -am po malem streljati, streljàvkanje -a s strélnica [-In-] ž strelna lina, strehlina -e [-In- ]ž = strilščina -e [-Iš-] ž plačilo za ustreljene roparice strdovit -a -o bliskovit strelovdd -ôda m : ~ na plošče, strelovôdm -dna-o: ~ažica streUSa-ef ôof. strtee -éna s = strAmen -éna m 1. deti nogo v ~ pri sedlu, hlače na ~ [jermen , —a za smuči, vzmet pritrditi s 2. pramen: verižka v tri ~a, metla v dve strženovo streménce -a s slušm koščica, streménast -a -o, streménec -nca m == streménka -e ž pasek pri hlačnicah za pod nogo aH čevelj, stremenica -e ž jermen pri sedelnem aH srmtškem stremenu in pri držaju za veslo, nav. mn. stremenice -ic: petne, bočne, prstne, nartne stremenjàk -a m železen drž!^ na stremenu, stranénovec -vca m min. stranéd -im: ~< za čim, po čem -*■ gnati, poganjati se, siliti za čim, hoteti kaj, truditi streméti 844 ■Ma se, prizadevati si za kaj, skušati doseči, iskati kaj, stremljenje s -*■ prizadevanje, poganjanje za kaj, stremljiv -a -o -*■ prizadeven, stremljivost -i ž-*- prizadevnost, stremiUi -a m znč., stremùSki -a -o, stremiištvo -a s strenirati -am: dobro so ga strenirali za nastop, za zasliševanje strčpati -am in -Ijem: ~ cu^e, strepâti -àm in strépijem gl. trepati: ~ perilo strepetiti -àm in -é6em gl. trepetati: ~ od nog do glave; plamen, glas strepeta, strepetala bi od strahu umrla, strepe-tàvati -am: ~ s krili streptok6k(us) -a m, streptokôk(us)en -kôk(us)na -o, streptokôk(us)ov -a -o streptomicin -a m med. stresàlcn -Ina -o [-Inr]: ~o reSeto, stre-sàlnik -a [-i/n-j m: ~ pri mlatilnici, stresàlo -a s strčsati -am, strésanje -a s-, vihar stresa okno, jok telo; mraz, mrzlica, groza me stresa, ~ seno, ~ z glavo, s perutnicami, ~ koga za rame, ~ jarem s sebe, ~ simost, jezo nad kom; kar iz rokava stresa verze, telo se stresa od smeha, iz raztrgane vreče se stresa zrnje; stre-sàvec -vca m, stresàvka -e i 1. oseba, 2. priprava-. ~ za premog v rudniku; stresâvati -am, stresovâti -i:uem, streso-vàl -àla -o, stresovànje -a s; gL tudi iztresati stnsQiJ -a m: ~ zem]je, krepak ~ prijateljske roke, telo v zadnjih ~ih strésniti -nem: kar stresnilo ga je, ~ z rameni, ~ se od strahu strésti strésem gl tresti, strésen -a -o: ~ komu roko, ~ koga za lase, ~ koga iz hlač, ~ jezo nad kom, ~ odgovor iz rokava, mraz me strese, ~ se (od strahu); gl tudi iztresti stréîen -šna -o: ~a lina, lepenka, opeka, strelca -e ž: nadzidna kapa s ~o, božja ^ bot, i i i imajo ~o, o s '-'O ô slov., strSičast -a -o, stréSina -e ž nosilni tram v ostrešju, stré^je -a s, strčšnica -e ž kc^nica, slama, skodla, strčšnik -a m strešna opeka-, na utor zarezani, ploščati, stekleni ~ stréti strèm In stàremgl treti: že marsikateri trd oreh je stri, ~ okove, odpor, kači glavo, komu srce, ~ koga v pra]^ nesreča, samoU ga je strla, živčno, moralno strlo ga je, jajce se stre ali stare; strt -a -o: ~a kost, ~o srce, stftost -i ž strezniti -nim, streznjen -a -o, strtznjenje -a s: nesreča*ga je streznila, ~ se, streznitev -tve f, str»n)eviti -lijem striža -e f lovsko stojišče-, biti na ~i strežAJ -a m, streždjka -e i, stiežAjski -a -o, strižba -e f: bolniška ~ = ~ bolnikov ali bolnikom; žival, stroj teija strižen -žna -o: ~a miza, ~o moitvo, ~o osebje, stražnica -e i: bolniška str6žnik -a m: bolniški, kopališki ~ pri maši, strčžniški -a -o: ~o osebje, strfcžništvo -a s, strežnina -e ž \plačUo\ strgič -ami. oseba, 2. nož za strgai\fe, 3. strgalo za čevlje pred vrati, stigiča -e ž 1. strgalo za zelenjavo, 2. krtača za blato, strgilce -a [-le-J s, strgilen -hia -o [-bi-]: ~i nožiček, strgdhiik -a [-un-] m: ~ za sir, za hren, strgilo -a s: barvno, drevesno, kovinsko ~ za saje, strgAr -ja m zool \ptič\ st^ti -gam in -žem, stfgan -a -o, stfganje -a s-. kobilice strž«ijo, ~ z žlico po skledi, ~ sir, hren, ~ komu kormček, strgAvka -C ž \oseba, pr^rava\ stfgati -am in -žem: ~ obleko s sebe, krinko z obraza, ~ kaj na kosce raztrgati, ~ se z verige, ~ se za kos kruha; stfgan -a -o: ~ rolcav, obraz, glas raztrgan, stfganec -nca m raztrganec, stfganost -i f; vendar iztrgati strgijAti -Am, strgljA) -Alte! strgljAl -Ala -o, stigljAnje -a 5: ~ koni«, krave čohati, ~ komu korenček strgotina -c ž ostružek, strgiUjec -Ijca m, strgiilja -e ž: zidarslca ~ za saje, za smolo, za kožo, za zaboje, strgiiljka -e ž \pila\ -. opetna, žličasto ~ za kopita, strgčn -a m \priprava\ strlileneti -im, suhlenčl -čla -o, strtilenitia -e ž — strhlina -c ž, strhljiv -a -o stric -a m: stari, mrzli pasji, vrai^i bot., biti za ~a ostati pri hiši neoženjen, imeti ~e poe^mike, protekcijo, —' iz Amerike, stričev -a -o, stričevi -ih m mn. 1. stričeva družina, 2. sosedovi, sttiček -čka m, striCevski -a -o, stričevstvo -a s, stričko -a m, stričnica -e i nečakinja, stričnik -a m nečak striči strižem, strizi -tel strigel -gla -o, striženje -a s: ~ ovce, ~ tnjce odirati, ~ volno, lase, proračun, ~ komu besede, kobilica striže v travi, ptič striže striči 845 strô£ei( z repom, konj z ušesi, ~ z nogami pri smučanju; strig -a m: kosilnica na ~ striženje, ~ na konju, v levo tel., ~ z nogami pri plavanju, strigšč -a m, stri-gdvec -vca m, strigdvka -e i, strigilo -a s-, strigniti -nem: zajec strigne z ušesi; gl. tudi striža striga -e ž stonoga : morska strigalica -e ž: prenes. gosposka, mestna ~ strigoš -a m zool. hroSč rogin strilinin -a m \strup\ strikten -tna -o trden, neovržen, neizpodbiten: ~a navodila natančna, ~o se držati česa natanko, trdo, po črki strina -e ž očetova sestra, stričeva žena, teta, botra, strinin -a -o, strinica -e ž, strinič -iča m strinin sin, bratranec, nečak, strialčna -e ž nečakinja, sestrična strinjati -am, strinjanje -a j: ~ vrste, črte se strinjajo, obzorje se strinja z nebom, ~ se s kom v čem, glede česa, ~ se s predlogom, prepis se strinja z izvirnikom strip -a m risana zgodba z besedilom Stritar -ja m, Stritarjev -a-o: ~ jezik, stritarski -a -o: ~o čustvo, strit^dnec -nca m, stritaijinski -a -o, stritaijdn-stvo -a s atriža -e ž striženje: ovčja strižec -žca m, strižlja -e ž, strižen -žna -o: ~a ovca, —a napetost, sila, strižina -e f 1. dlaka, ki jo odbije strel na divjadi, 1. ozek kos zemlje med njivama, strižnica -e ž prostor za striženje, mn. strižnice -ic škarje za ovce, strižnina -e ž \plačilo\ strjenina -e i 1. strdek, 2. jed, st^enka -e ž: čokoladna, zdrobova ~ strjevAti -Ajem se, stijevil -ila -o, stijevinje -as: — se v kristale, stijevdlen -Ina -o [-In-]: ~i prašek, sok, stijevališče -a s st^ti -am: ~ sneg s čevljev, pepel s cigarete, strkdvati -am; gl. tudi iztrkati stricljid -im gl. trkljati: kamen se strklja po bregu, solza po licu stftn -a -o m -6 -i -č -i, prim. bdlj stfm -a -o: ~a pot, stena, streha, ~ pogled trd, napet, vas čepi ~o v bregu, svet se ~o spušča, pada v dolino, ~o (po)gledati; strmil [-du] -i ž, stfmec -mca m: reka, cesta ima velik rastoč ~ hitrosti, lesti v premagati ~ strmino strmid -im, stfmi -ite! strmč, strm« -a -e, strmčl -čla -o, strmčiue -a s: pot zmeraj bolj strmi se strmo vzdiguje, gore, zvo- niki strmijo v višave, v nebo, ~ od začudenja, ~ ob novici, ~ spričo tolikšne laži, ~ nad mirom, ~ proti soncu, v daljavo, v strop, v prazno nepremično gledati, bolščati, strme ali strmeč obstati, poslušati strmica -e ž strm obronek, strmina -e ž: ~ strehe, strminica -e ž, strminski -a -o : ~i rigolni plug strmo- v sestavi: strmocéven -vna -o: —i kotel; strmoglav prisl.: — pasti, se spustiti, vreči v globočino, strmoglav -iva -o: ~ let, ~o ali strmoglav obesiti z glavo navzdol, ~o viseti, strmogliveč -vca m 1. bombnik, 2. pilot, strmogliven -vna -o: ~ let, strmogliviti -im, strmoglav Ijen -a -o, strmoglivljenje -a s: ~ vlado, veter (se) strmoglavi z gora, človek čez skale v prepad, strmoglivljenec -nca m, strmoglivljenka -e ž, strmoglivljati -am, strmo^âvljanje -a s: galebi (se) strmoglavljajo v morje; strmoglèd -éda -o, strmoglédost -i ž strmoléti -im, strmolèl -éla -o: ~ v strop strmeti, strmolè -éta m strinost -i ž in strmôst -i i: ~ stene narašča, ~ pogleda, strmôta -e ž, strmôten -tna-o: ~ pogled strii -i ž \žito\ : sejati ajdo po ~i, tek čez drn in stfn -a -o: koruza po ~em (žitu), ~a in ajdova žetev, stmén -a -o: ~o polje, ~a žita, stmina -e ž strn, strnišče -a s: bodeče ~ na njivi po žetvi, ~ na obrazu, stmiščast -a -o : ~a brada, strniščen -čna -o: ~a repa, ajda, stmi-ščina -e ž, stmiščnica -e ž detelja pod žitom, na strnišču, stmiški -a -o: ~o korei\je, stmiščnik -a m bot.; stmokôs -ôsa m strniščna detelja: sejati ~ v ječmen, stmokčš -i ž pokošena strnina stmid -a m: mali, véliki, plotni, travniški, snežni stmidek -dka m, stmidka -e ž, stmidji -a -e, stmidov -a -o strniti stinem, stfni -ite! stfnil -Da -o in stniiti -nem s stal. poud.: ~ oba konca obroča, ~ vrste, ~ misli v stavek, ~ se s čim, ~ okrog koga; striijen -a -o: ~ pouk, pregled, sistem, krog, ~a vas, strnitev -tve ž, stfnjenost -i ž, stm-Ijiv -a -o strOček -čka m, str0čji -a -e: ~i fižol, strččiti -im se: grah se stroči, strdčje -a s in strččevje -a s: fižolovo fižol v —u, grah gre v ~ nabojev tulci, strččnat strôtek 846 strug -a -o, stročnica -e f 1. bot., 2. ~e nabojev, — za cigareto prazen tulec strôfa -e ž kitica pesmi, strdfičen -čna -o kitičen strég -a -o in -6 -i -é trd, oster, prim. str0žji -a -e: ~ obraz, ~a sodba, ~i redovi, —zapor, strogo in strôgo prisl. trdo. ostro: ~ prepovedati, — veren, znanstven dosledno, — zaupno zelo, zares, hudo, strogost -i i ostrost, resnost, togost: moralna ~ strohijiv -a-o: ~o telo, strohljivost -i i, strohllna -e ž, strohnéti -im gl. trohneti, strohnênje -a s; strohnel -éla -o: ~ les, strohnitev -tve ž, strohnévati -am, strohnévanje -a s strdj -ôja m, v strôju in v stroju : dati kožo v jamski strojâr -ja m, strojarica -e ž, strojarija -e f, strojâriti -im, stro-jâma -e ž, strojârski -a -o: ~a vohia, strojârstvo -a s strdj -ôja m: ~ za brušenje, mešanje, vrtanje, za visoko napetost, — na izmenični tok, pami ~ na bat; stavni, rotacijski, tiskarski, kosilni, šivalni, pralni, pisalni, račimski peklenski državni, vojni s ~em, na ~ delano, streči —oi, delati kakor ~ poženemo, sprožimo, vodimo, ustavimo, strôjéek -Cka m: ~ za meso; strôjen -jna -o: ~i oddelek, park, stavec, ~a zadmga, ~o olje, ključavničarstvo, predenje; strôjno-trâktorska postaja stroje- v sestavi: strojegrfdnja -e f izdelovanje strojev, strojništvo; strojepis -a m: lep strojepisec -sca m, strojepisen -sna -o: ~i papir, strojepisje -a s: učiti se ~a, strojepiska -e ž; stroje-slôvje -a s nauk o strojih; strojevôdja -a in -e m, strojevôdski -a -o: ~i tečaj strojilen -Ina -o [-yn-J: ~i sod, ~a juha, kislina, strojilnica -e [-yn-] i \prostor\, strojilnik -a [-yn-] m strojilna miza, strojllo -a s strojiti strôjim, strôji -ite! strôjil -ila -o, strôjen -a -o, strôjei\je -a s in strojiti -im, strojil -a -o, strojèn -êna -o, strojênje -a s: ~ kožo, usnje, ~ na irh, ~ koga spalico strôjnica -e f 1. prostor za stroje, 2. strojna pwISca: ročoa, lahka, težka prerešetati s ~o, ~ zareglja, strôjniéar -ja m: ~ v tanku, strôjniCen -čna -o: ~i pas, ogenj, —o gnezdo, strôjnik -a m: ~ pri lokomotivi, strojniški -a -o: ~o gnezdo, strojništvo -a s : zavod za — strok strôka m, v strôku in strôku: fižol dobiva ~e, ~ česna, lomiti komzne ~e, strôkec -kca m, strôkast -a -o, strokàt -âta -o, strôkovje -a i stroka -e i: gradbena, trgovska, znanstvena strokôven -vna -o: ~i delavec, pouk, list, izraz, ~a ocena, organizacija. ~a nadaljevalna šola, ~o šolstvo, mnenje, strokOvničar -ja m = strokôvnik -a m nepolitični sindikalist, strokOvničarstvo -a i = strokOvništvo -a s; strokovnjak -a m izvedenec: ~ za reklamo, ~ v medicini, glasbeni —, — znanstvenik, strokovnjakinja -e ž izvedenka, stro-kovnjaški -a -o izvedenski: ~o ocenjevati, s ~im očesom ogledovati, strokov-njaštvo -a s izvedenost, strokovnjâkarski -a -o znč., strokovnjâkarstvo -a v. strokôvnost -i ž: delavci različnih '—i strok, poklicev, od njega zahtevajo ~ strokovno znanje stroncij -a m kem. \prvina\, strôncijev -a -o strdp -ôpa m, na strôpu in strôpu: prisekan, gredast, rebrast, obokan ~ na tra-verze, v ~ gledati dolgočasiti se, strôpen -pna -o: ~i opaž, menjalnik, zidak, ~a svetilka, luč, stropnica -e i in strôpnica -e žpodnica, deska za strop, stropnik -a m in strôpnik -a m stropna greda: slepi —, stropôvje -a s Strossmayer [StrdsmaJerJ -ja m, Stross- mayeijev -a-o: ~a galerija str6šek -ška m, nav. mn.: veliki, lastni, obratni, poštni, režijski ~i, ~i za hrano, —i s popravilom, na svoje ~e potovati, delati si —poravnati, kriti ~e, ~e nositi -*■ plačati; stroškOven -vna -o, strc^kôvnik -a m: predložiti ~ st^ti -am stlačiti, spraviti v kaj, stfpan -a -o, sttpanost -i ž; strpâvati -am, strpâvanje -a s: ~ ljudi v avto stepen -pna -o: ~ nasproti dmgim, do dmgih, strpéti -im gl. trpeti: ne more ~ pri knjigi, ni ga strpelo doma, ni mogel da ne bi bil rekel, strpi se! potrpi; st^nost -i ž: politična, verska ~ strpiniiti -im : strpinčen obraz strîwléti -im spbtmeneti, strpolèl -éla -o, strpolênje -a s stftost-i žgl. streti strâg -ami. strugarsko dleto, 2. koritast žkbv gorah, strûga -e i 1. hudoumiška. strÛB 847 stfžiti mrtva —2. od živine shojena pot med grmovjem Stmgač -a /n 1. oseba, 2. strugarsico orodje: strojarski strugača -e ž strgulja,pila: za les, žlebilna mreža stru-galce -a [ -Ic-] s, strugalen -Ina -o [-In-] : ~i stroj, strugàlnica -e [-yn-] ž delav-nica\, strugalnik -a [-yn-j m oblič\, strugalo -a s, striiganice -ic ž mn. nastržki stn^r -ja m: kovinski ~ za bisero-vino, strugama -e ž, stmgarski -a -o, stmgarstvo -a s strugati -am in -žem, stniganje -a j: les, kože, dlako s kož, skorjo z dreves, luskine z rib; srnjak struga rogovje, strùglja -e i strgača, strgulja: sodarska strugljati -âm, strugljàj -âjte! strugljàl -âla -o, strugljânje -a s, stmgotina -e i ostružek Btrûja -e ž tok : zračna literarna ~ tok, smer, gibanje, strûjatl -am pretakati se; strujanje -a s fiz.: ~ zraka, vodno ~ pretakanje; strtijar -ja m pripadnik (literarne) smeri, strujarstvo -a s stniktâra -e ž sestava, sklad, ustroj, stmktu-ralen -Ina -o [ -In-] : —e sprememl)e, ~o ocenjevanje posameznosti, strukturalist -a m slov., stmkturallzem -zma m shv., stmktùren -ma -o: ~a formula, posebnost, slika strtima -e i med. goiša strAmen -mna -o: ~ korak, ~a četa, ~o napeta vrv, ~o pozdraviti, stnim-nost -i i struna -e ž: srebrna, basovska, klavirska ~ iz črev, konjska ~ žima, cesta (ravna) kakor živci (napeti) kakor zvenijo, brnijo ; zadeti (na) pravo ~o, v njem odmeva osebna ba treba dmge ~e napeti; udariti na dmgo, dmgačno ~o; igra na eno ~o, na socialno ~o brenka, prenapeta ~ poči; hrbtenična ~ zool., živa ~ zooi.; stninar -ja m in strunâr -ja m 1. izdelovavec strun, 2. godec, 3. zool., strùnast -a -o vitek, strûnica -e ž, strunski -a -o: ~i pas sirâp -a m; kačji, rastlinski ~ za pod-gam, ~ se nabira v človeku, sam ~ ga je, ~ v besedi, ~ kar brizga iz njega; stmpâr -ja m, stmpârka -e ž, stmpârski -a -o, stmpâxstvo -a s, stmpén -a -o, prim. bôlj stmpén -a-o: ~ jezik, mraz, veter, plin, ves ~ na sosede, —a opazka. ~a rosa, ~o zelena barva, ~o govoriti, strupen -pna -o: ~i zob, —a žleza, strupénec -nca m \človek\, strupenica -e ž strupena kača, rastlina, strupenlna -e ž strupena snov, strupenjâCa -e ž jkača, gobal, stmpenjaštvo -a s, stmpénka -e ž I. ženska, 2. žival, 3. rastlina, stmpénost -i ž: ~ nekaterih rastlin, strupénski -a -o: škrat ~i! —i pes, ~a sitnlca, —^o mrzel, —o laja name strupiti -im, stnipi -itel stmpil -a -o, stmpljênje -a s in strûpiti -im s stal. poud. : ~ vodo, divjačino, studence strupiti -im, strupljen -a -o: od poka so se okna strupila razbila, strûpati -am striipnica -e ž strupna žleza, stnipnik -a m 1. strupni zob, 2. bot., stmpnit» -e ž strupena snov, strupnjâk -a m, nav. mn. stmpnjâki -ov zool.; stmpovôd -ôda m, stmposlôvje -a s struž -a m \žužek\, stnižav -a -o: ~o žito strAžec -žca m = stnižič -a m oblič, skobelj, strugalo; — za kolesa, za maslo, stnižen -žna -o: ~o dleto, stružilo -a s: sodarsko stružina -e f = stnižje -a s obhnje, obhnci, ostružki, stnižiti -im, struženje -a s: ~ na debelo, ~ z mrežami vlačnicami, — po morskem dnu, ~ in lužiti koga, struži ga in zbada po slclepih, stmživka -e ž \orodje\, stnižljiv -a -o, stružljivost -i ž StružčTO -ega s kr. i., v ~em, struživski -a -o, Stružčvčani -ov m mn. stružnica -e ž: čelna, jamska, revolverska ~ na nogo, ~ s sankami, za poliraixje, stnižnik -a m 1. golilni ploh, 2. stružnica stiUc -žca m smoh, ki se pri smolarjenju ostrga strièk stržki m in stfžek -žka m zool. kraljiček, palček, stfžkov -a -o strién -a m: bezgov, gnojni, rečni, cevni ogelne kope, fant zdravega ~a, zadeti ~ jedro, mozeg, do ~a priti, ~ življenja, vprašanja, stritenar -ja m; kapus strž0nast -a -o, strženec -nca m, nav. mn. strženci -ev zool. \mehovci\, strženlca -e ž 1. skozi stržen odžagana deska, 2. kol v strženu kope, strženina -t ž 1. les okoli stržena, 2. oglje iz stržena, strž6nov -a -o : ~i žarki, strždnovec -vca m zool., strž^islci -a -o, strženika -e ž stfžiti -im, stržen -a -o: ~ lep denar za sadje; tudi iztržiti Stuart 848 subordinidj« Stuart [stjùart] -a m os. i.: Marija stüart(ov)ski -a -o: ~i ovratnik, Stüar-tovd -ev m mn. \rodovina\ stud -a m: ~ pred jedjo, ~ do laži, s ~oni se obmiti od koga, zbujati tresti se od ~a, stùden -dna -o ostuden: ~ti kača itndèii -£na -o mrzel, studčnec -nca m: bister, arteški voiia iz alt od ~a, ~ modrosti, studčnčar -ja m kopač studencev, studčnček -čka m, studfinčen -čna -o: ~a voda, cev, studčnčnat -a -o: breg, '—a dežela, stud&ičnica ■* i = studêni^ -e ž, mn. studčnčine -in studenčnat svet Studenec -nca m kr. i., na ~u pri Ubijam, studênSki -a -o, Studenčini -ov m rm.; Smdenice-nic ž mn. kr. i., v ~ah pri Poljčanah, studeniški -a -o, Studeni-čani -ov m mn.; Studéno -ega s kr. i., na —em, studénski -a -o, Studtočani -ov m mn. ■tûdio -ia m, s stùdiom: v radijskem v filmskih ~ih, studijski -a -o studUnus -a m Student, dijak stAdid -im se, stùdenje -a s: yeà, tako govorjenje se mi studi, smdljiv -a -o: ~o vedenje, studljivost -i i, stüdoma prisl. s studom Stuhnéti -im pokvariti se, strohneli; stuhnèl -éla -o: ~a repa; stùhel -hla -o zatohel, plesniv, stuhnôta -e f, stuhlina -e i Bttttad -am: kaj si spet stuhtal? ti jo pa stuhtaS uganeš, si izmisliš; tudi iztuhtati stûUd -im, stûljen -a -o: ~ zvezek v cev zviti, list se stuli od mraza, --v se v dve gubé, držati se staljeno, stiUek -Ika [-Ik-] m stuljen list, sad stupiden -dna -o top, topoumen, neumen, omejen, bedast, stupidnost -i ž t<^st, topoumnost, omejenost Stmin md Drang [Stürm und dräng] -a m vihamiStvo, sturmunddringovski -a -o vihandSki, sturmunddrängovci -ev m mn. vihamiki stvir -1 ž: zastaviti svoje napisal je veliko prepir za drobne, preproste <-4, nobma ~ ga ne veže, denar je postranska poberi svoje ~i in pojdi, ~ nima ne repa ne glave, to je ~ okusa, dela za slovensko za ~ revoludje; druga ~ je, če ne zna; stanje ~i, narava ~i, ~ na sebi, to je ~ zase, to ne sodi k ostati pri ~i, preidimo k ~i, ne moreS soditi v svoji ~i zadevi, ni tvoja ~ soditi; dognana, spoma stvârca -e f, rod. mn. stvâric: ura je drobna čedna, sladka ~ to njegovo dekle, stvarčica -e f strâren -ma -o, prim. stvdmejši -a -e: v govoijenju je ~i katalog, ~i svet, ~i stroSki, ~a vrednost, ~o kazalo, pravo, stvimost -i f: držati se ~i, družbena, slovenska nova ~ strarHen -Ina -o [-In-] :~3i domišljija, moč ustvarjalna (°stvariteljna), stvarilnost -i [-In-] t ustvarjalnost, stvaritelj -a m stvarnik, tistvarjavec, stvariteljica -e ž, stvariteljski-a-o: ~odelo, stvariteljstvo -a s, stvaritev -tve ž: umemiSka, odrska veUka ~ atvarJilM -Ina -o [-In-]: ~a volja, moč, stvaijâlnost -i [-In-] ž dtfarJCnJe -a s: ^ sveta ■tvimien -e ž, stvàmik -a m, stvirniSki -a -o: ~a moč, roka, ~o delo, stvâmiStvo -a s. stvârstvo -a s stvèr -ôra m-*- bitje, stvar ad -ja m Ifivne. deiuir\ sub- v sestavi: subakùten -ma -o ne čisto akuten: ~o vnetje; subalpinski -a -o ~i pas; subaltêren -ma -o [-It-] pod kom drugim, odvisen, podložen: ~i častnik ; subšrktičen -čna -o pod Arktiko ; subdiàkon -a m, subdiakonât -a m; subdominànta -c ž spodnja dominanta gkts. ; subfebrUen -Ina -o [-In-] s temperaturo od 37 do 38° C snbjéirt -ami. slov. osebek, osebkova beseda, 2. oseba: sumljiv ~ oseba, človek, subjéktov -a -o osebkov, subjékten -ma -o osebkov slov., subjéktnost -i ž: pravna subjektiven -vna -o: ~a lirika, sodba osebna, ~o sem prepričan osebno, zase, subjektivnost -i ž; subjekti-vlrati -am, subjektivist -a m, subjektivističen -čna -o, subjektivistka -e ž, subjekdvizem -zma m fil. osebno gledanje, ravnanje sublcotin -a -opodkožen: ~a injekcija med. sulriimit -a m prehlapina, sublimàten -tna -o, sublunirati -am prehlapiti, razpliniti, subUmtaaqje -a s, sublimàcija < i: ~ sle, strasti soitordinidja -e ž podložnost, pokorščina predstojnikom, podreditev, podrejenost, subordinlrati -am podrediti, subordml-ranost -i ž subréta 849 snho- subreta -e ž = subretka -e ž pevka veselih vlog subsidUrcB -ma -o pomožen, subsidižmost -i ž, subsidiärij -a /« = subsidiär -ja m pomočnik subskribžnt -čnta m podpisnik, naročnik, subskribirati -am podpisati-. ~ Icnjigo naročiti; subskribiran -a -o: ~ na knjigo, na delnico, subskrfpcija -e ž naročilo, naročanje, zbiranje naročnikov: — za zbornik, izdati pesmi v —i, subskripcijski -a -o: ~i program, ~a lista, ~a cena substanca -e ž fil. podstat, bistvo, jedro, snov, osnova, substanciälen -Ina -o [-In-] bistven, osnoven, substanciälnost -i [-lit-J ž, substAnčen -čna -o, substancializem -zma m fil. rtbfitantiT -a m samostalnik, sübstantiven -vna -o: ~a raba slov., —a. barvila, substantivirati -am, substantivirai^ -a s, substantivizirati -am, substantiviziranje -a s, substantivizäcüa -e ž, substanti-väcija -e ž aubsÜtAdja -e ž zamena, zamenjava, nadomeščanje: fidejkomisna ~ tujih glasov slov., substitucijski -a -o: ~i postopek v jeziku, substituirati -am za-meniti, substitüt -a m namestnik, substi-tučnt -enta m kem. substrät -a m podlaga, osnova: jezikovni substräten -tna -o: ~a teorija sobtOen -Ina -o [-In-J tanek, pretanjen, rahel, nadroben, prim. subtllnejši -a -e [-In-], subtflnost -i [-In-j ž tančina, pretanjenost, tanicočutnost, rahhst, nadrobnost suMrahlrati -am odšte(va)ti, subtrahiranje -a s odštevanje, Subtrahend -čnda m odštevanec, subträkcüa -e ž odštevanje, subtraktiven -vna -o mat., fot. subtropičm -čna -o = subtröpski -a -o: ~i kraji, ~o podnebje, ~e rastline subvindja -e ž pomoč, podpora, subvencij-ski -a -o: ~i fond, subvencionirati -am, subvencionlratue -a s subrerzfren -vna -o prevraten, prevratniški, razkrcgaten, podtalen: ~i elementi v družbi, gospodarstvu, subverzlja -e ž, subverzivnost -i ž Sadin -a m \država\, Sudänec -nca m, Sudänka -e ž, sudänski -a-o: ~i črnci, <~a vlada, ~a trava bot. — sudänka -e ž, sudanidi -ov m trm. \rasa\ Slovenski pravopis — 54 Sudéti-OV m mn. lpokrq/inal,sudétski-a-o: ~i Čehi, Nemci, Sudctsko gorstvo, sudetskonemški -a -o Sučbi -ov m mn. {germansko ljudstvo], suébski -a -o Suez -a m \mesto v Egiptu], sùeSki -a -o: Sueški prekop suffocato [sufokàto] gias. pridušeno sufiks -a m pripona, obrazilo, končnica, sufiksalen -Ina -o [-In-] : ~i poudarek suflêr -ja m šepetavec, suflêtjev -a -o: ~a školjka, suflêrka -e ž šepetavka, suflêrski -a -o: ~a knjiga, suflirati -amprišepeta-vati, sufliranje -a s sufiragân -a m pomožni škof, sufragànski -a -o: ~o področje snfraiétka -e ž bojevnica za žensko volilno pravico sngemti -am, sugeriranje -a s: ~ komu kaj prišepeta(va)ti, vplivati na koga, vsiljevati komu svojo voljo, sugestija -e ž, sugestiven -vna -o vpliven, prepričevalen, osvajaien: moč, igra, razlaga, —o delovati, sugestivnost -i ž; sugéstor -ja m, sugestibllen -Ina -o [-In-] kdor dà vplivati nase, vplivu dostopen, nesamostojen, sugestibllnost -i [-In-] ž siih -a -o in -6 -i -é, prim. bôlj suh -a -o: ~ ko poper, trlica, trska, — priti domov, sem čisto ~ brez denarja, ~ človek po telesu, po duši, ~ kroh, kašelj, sneg, slog, ~i list ]metulj], ~i podatki, ~a hrana, zemlja, vročina, ~a roba, ~a juha od suhega mesa, ~a južina ]pajek], ~o meso, zlato, poročilo, ~a leta, e številke, stopiti na ~o, biti na ~em, na ~em in na vodi ali na morju, kuhati na ~o, na —«m, briti sč na ~o Séba -e ž kr. i. : freske na ~i, suški -a -o, SušAni -ov m mn. suba -e ž presihajoč potok, suhič -a m suh človek, suhdča -e ž, sùhcen -a -o [-can-] droben in suh: ~e roke, ~ deklic, sûhec -bca m sûhelj -hlja m, sûhlja -e ž, suhlca -e ž suha veja, suhičar -ja m ozki trpotec, suhin -a m, suhljžč -a m, suhljâd -i ž drobljive suhe veje, suhljat -àta -o, suhljàtost -i ž, suhljàv -àva -o, siUiljež -a m, suhôba -e ž, suhôbcn -bna -o, suhàl [-àif] -i ž Suha kràjina -e-ežkr. i., v ~i ~i, Kràjin- čan -a m, krajinski -a -o suho- v sestavi: suhocvétnica -e ž bot.; suholétnica -e ž bot.; suhomràzica -e ž siiho- 850 sumiti suh mraz; sulionôg -nôga -o; suliopâien -ma -o suh, pust, dolgočasen, suliopàr-nost -i i suhost, puščoba, suhopamež -a m pustež; suiiopémik -a m bot.; suhopèt -éta -o, suiiopétec -tca m; suhoprstnica -e ž bot.; suiioréber -bra -o: ~o kljuse; suhorôbar -ja m, suhorôbarski -a -o, suhorôbarstvo -a s; suhorôk -oka -o; sutiozémec -mca m, suhozémen -mna -o = suhozémski -a -o: ~i promet, ~a vojska, suhozémnka -e ž zool., sulio-zémnik -a m zool. SiUior -ja m kr. i., na ~ju pri Metliki, siihorski -a -o, Siihorčani -ov m mn. suhôst -i i: ~ kože, uradna suhôta -e ž 1. suhost; ~ v hlevu, ~ du^, ~ v velikem srpanu suša, ti gosposka ~ suhec, 2. pokrit prostor -, hiša z dvema ~ama, suhôten -tna -o: ~ starec, kašelj, glas, ~a lega, ~o pisanje, suhôtnost -i ž, suhotina ž suh svet, atrofija silita -e [syitaj ž 1. skladba, 2. spremstvo: dvoma —, suiten -tna -o: ~a. obUka sâk -a m sukanje: na —' jim gre na ples, sukâé -a TO 1. oseba, 2. zool. grozdni zavijač, sukačka -e i \delavka\, sukàlen -Ina -o [-In-]: drsnik, sukalnica -e [-m-] ž \stroj\, sukalo -a s \priprava\, sukàlnik -a [-yn-] m tkavski navijalnik sukanec -nca m 1. sukana nit : ~ na motkih, ~ za krpanje, vezei^; rahlo vit dvojni, peteroprejni, čevljarski, čipkarski, pletivski, laneni, svileni 2. močnik, siUcančast -a -o: rokavice, sûkanéek -čka m, mn. siikančki -ov \ jed\, sùkanica -e ž \jed\, siikanka -e ž sukana svila siikiti sùkam in -čem, sùkaj -àjte in siiči -te! sûkal -àla -o, sukanje -a s in sùkati -am in -čem s stid. poud.: ~ nit, volno, ~ kolo, kolovrat, raženj, pero, plesavko, jezik, meč, cigareto, moža je sukala ko presUco; dim, plamen se suka, — se okoU ženske, zna se ~ v boljši družbi, na parketu ali po parketu; pogovor se suče okoU česa, o čem; stvari so se začele hitro trdo, v desno sukana preja, su-kàvec -vca m, sukàvka -e f 1. ženska, 2. med.: mišica ~ sukcesiven -vna -o postopen, sukcesivnost -i ž postopnost sukliàti -àm, sukljàj -àjte! sukljàl -àla -o, siàdjànje -a j: ~ nitko, kodre; dim (se) suklja; snežinke (se) sukljajo po zraku, sukljana vezava, sukljačka -e ž \ženska\. sukljànka -e ž \tkamna\, sukljàj -a to: — las koder, sukljàv -àva -o suknàr -ja m, suknarica -e ž, suknarija -e ž, suknàriti -im, suknàijenje -a s, sulcnàraa -e Ž, suknârski -a -o, suknàistvo -a s suknja -e i: zimska, kratka, vrhnja, salonska vtakniti koga v vojaško ~o, suknjâC -a TO = siiknjež -a to 1. škric, 2. znč. gospod, siiknjica -e ž, suknjič -a m : vrhiui, enovrstni, dvovrstni, športni —, na en gumb suknö -à s in sükno -a s: grobo, kosmičasto, klobučevinasto, škotsko sùkence -a [-kan-] s, suknenina -e i, suknàt -âta -o, suknén -a -o: —a obleka, ~i čevlji Sûla -a in -e m \rimski državnik\, Siilov -a -o sulec -Ica [-le-] m \ riba\, siilčar- ja m ribič na sulce, sùléarka -e ž palica za lov na sulce, sulčarija -e ž, sùléek -čka m, siilčji -a -e: ~e meso >[-lč-] sulfamid-a m \zdravito\, sulfamiden -dna -o : prah >[-tf-] sulfit -a TO kem., sulfâten -tna -o, sulfid -a m kem., sulHrati -am, sulfiranje -a s; sulfiran -a -o: ~o olje, sulfit -a m kem., Sulfiten -tna -o: ~a celuloza, Sulfonamid -a TO >[-lf-] suUca -e i: lovska — pri strelovodu, siUičar -ja m, sùlicarka -e i \kača\, siiličast -a -o: ~ list, siiličen -čna -o: ~a ost, siUičica -e f 1. majhna suHca, 2. pero v kljunačevi perutnici, 3. riba, siiličnik -a m stojalo za sulice Sulpicius -ia m in Sulpicij -a to, Sulpfeijev -a -o >[-lp-] sultan -a m \ (turški) vUidar\, sultanât -a to, sü1 tanka -e ž, sultanov -a -o, sùltanski -a -o: ~i dvorec, človek >[-lt-] sum -a to: ~ za beg, ~ vstane, se zbudi, se razprši, ~ leti, pade na koga, ~ zbuditi, pregnati, ~ zvmiti na koga, odvmiti ~ od sebe, imeti koga na ~u suma -e i-»- vsota, povzetek, sumànd -a m seštevanee, sumàren -ma -o = sumàriCen -čna -o samo v poglavitnem pmnet, splošen, okrajšan, kratek, sumiiati -am seštevati, sumiranje -a s Sumàtia -e ž \otok\, sumàtrski -a -o Somêr -ja m staro ime za pokrajino ob doliyem Evfratu, Sumêrci -ev m mn., sumêrski -a -o, sumčrščma -e ž \jezik\ sAmiti -im, sümil -a -o tn -Oa -o, sümljenje -a s: povsod ~ upor slutiti, vohati, ~ sosedovo poštenje, soseda ~ tatvine atoM 851 doliiti, ~ koga, na koga; sumim, da se nam je mašCeval, sumljiv -a -o, prim. bôlj sumljiv -a -o in sumljivejši -a -e: ~ tip, ~o znamenje, naključje, stvar se mi zdi ~a, stekline ~ pes, ~ za raka, sumljivec -vca m kdor sumi, sum-Ijivka •« ž, stmiljivost -i i; sûmen -mna -o sumeč, sumljiv: ta človek je silo nagnjen k sumničenju, nezaupen snmničiti -im, sumničenje -a s: ~ koga tatvine, zaradi tatvine, da je kradel, sumničav -a -o, sumn čavost -i ž, sumnja -e ž sum, sumnjiv -a -o kdor sumi in kogar sumimo: ~ pogled, ~o vedenje, sumnjivec -vca m, siminji-vost -i ž sûna -e ž nwhamedansko ustno izročilo, sunit -a m privrženec sune, sunitski -a -o sinek -nka m: ~ vetra, ~ z bodalom, ~ pod rebra, veter piha v ~ih, dati, dobivati ~e, potresni milostni, smrtni, ofenzivni ~ sùniti -em : ~ ob kaj, < koga v rebra ali pod rebra, ~ koga z nožem, — komu nož v srce, ~ koga od sebe, ~ ga kozarček, ~ komu uro ukrasti, veter sune; sunkati -am : ~ z ribiško vrvco, sunljàj -a m sunkoma prisi. : ~ vstati, govoriti, siinko-ven -vna -o: ~i val, sunkovit -a-o: — gib, smeh, veter, ~o ihtenje, ~o dihati, sunkovitost -i ž supé -ja m truda večerja, supirati -am super- v sestavi: superarbitracija -e ž višji pregled, superarbitrirati -am; superfosfat -a m \umetno gnojilo]: superintendènt -énta m višji protestantovski duhovnik: supemôva -e ž astr. \zvezda\; superoksid -a m kem.: vodikov beliti si lase s ~om; superrevizija -e ž višji pregled 8npêrH>r -ja m redovni predstojnik, su-periôren -ma -o močnejši, boljši, superi-ômost -i ž premoč, vzvišenost sAperlativ -a m slov. presežnik: govoriti v ~ih zelo hvaliti, ceniti, superlativen -vna -o : —^a oblika pridevnika, ~a ocena zelo pohvalna supin -a m namenilnik, supinski -a -o: ~a oblika suplemënt -énta m priloga, dodatek, dopolnilo, supleménten -tna -o: ~i snopič, suplementaren -ma -o: ~i kot supiàica -e ž namestovanje, nadomeščanje, suplènt -énta m, supléntski -a -o: mesto, supléntka -e i. supléntkin -a -o, suplentùra -e ž, suplirati -am, supliranje -a j: ~ koga, ~ predavat^ suponirati -am predpostavljati: zakon supo-nira osebno svobodo; suponiiajmo, da poravna dolg vzemimo, recimo, denimo, štejmo, mislimo si, s tem pridržkom, da... supôrt -a m sankice na stružnici supozicija -e ž domneva, osnova, temelj supranatnrilen -Ina -o [-In^j nadnaraven, supranaturalizem -zma m Supr^lj -sija m, supriseljski -n-o [-ssij-] : ~i kodeks supremit -a m vrhovna oblast, prvenstvo sAra -e ž poglavje korana surka -e ž jopič, suktgič: ilirska ~ surogit -a m nadomestek surôv -ôva -o, prim. bôlj surôv -ôva -o: ~ les, sladkor, krompir, ~ človek, glas, ~a preja, svila, teža, ~a miza grobo obdeUma, ~a sila, beseda, poteze, ~o maslo, železo, hiša v ~em stanju, ~o obtesan, surovič -a m, su-rôvec -vca m = surčvež -a m, surôvka -e ž \goba\, surôvost -i ž in surovôst -i ž, surovéti -im, surovèl -éla -o surovina -e f 1. industrijska, strateška 2. surovež: pusti to ~o, ta ~ me je usekal(a), surovinski -a -o: ~a baza, osnova surrealist -a m, siurealističen -âia -o: ~o slikarstvo, surrealizem -zma m \umet-niška sitwr\ >[siir-] sûseks -a m \kurja pasma\, sOseški -a -o sûslik -a m zool. tekunica \glodavec\ suspe^irati -am začasno odstaviti, razveljaviti, suspendiranje -a 5: ~ koga, ~ pravdo ustaviti, suspenzija -e ž 1. začasna odstavitev: ~ ustave, 2. ne do kraja raztopljena snov v tekočini, suspen-zijski -a -o: —i dekret, suspenziven -vna -o: ~i pogoj, suspenzôrij -a m med. opornjak suš -i i: sekati na ~ posekati drevje in pustiti nerazžagano suša -e ž: bliska se za ~o ali k suši ne bo dežja, ob ~i, ~ v bla^jni, ~ v žepu, ~ v grlu, v uredniški miznici Suša -e ž kr. i., v ~i, siiški -a -o, Sušanci -ev m mn. suššč -a m: ~ sena, sušiva -e ž suh svet brez vode Sušik in Siišak -ika m kr. i., na ~u. sušaški -a -o: pristanišče, Sušičani -ov m mn. sûiec ^ca m 1. marec, 2. suh človek, 3. pre-sihajoč vir, 4. suho drevo, 5. suh cepič, siiSčcv -a-o: ~ sneg, sùSen -šna -o: ~o leto, vteme, ~a zima, ~a tla, ~i kraji suSca -e f 1. je tika, suSeča bolezen: ~ hrbtnega mozga, strelna ~ na kopitu, listna 2. posušeno drevo, 3. hudournik, suSičast -a -o, sušičav -a -o, sušičavost -i ž, sušičen -čna -o: -—a lica, sušičnica -e ž, sušičnik -a m sušilen -Ina -o [-In-] : ~e naprave, sušilnica -e[-ffn-] i: sadna ~ za perilo, meso, hmelj, sušilnik -a [-un-J m \priprava\, sušilo -a s: vreme je dobro za ~ sušenje, sadje za meso v ~u, obešati perilo na ~ «o pripravo za sušenje, sušina -e ž 1. posušene stvari, 2. presušem rastlina, 3. agr., sušišče -a s sušiti -im, sdši -itel sušil -a -o, suščn -êna -o, suščnje -a s: ~ lan, seno, ~ meso, kože na zraku, ~ sadje na soncu, v peči ; veter, terpentin suši, zemlja se suši, človek se si^i hujša, drevo se suši odmira, roka se mu suši, sušivec -vca m, sušivka -e ž, siišje -asi. krhlji, suho sadje, 2. posušeno perje, 3. dračje, siišnik -a m suh veter Siišje -a s kr. i., v ~u, siiški -a -o, Sušjini -ov m mn., suSjânski -a -o sotàna -e ž talar, dolga duhovniška suknja suterén -a m podpritličje, suterénski -a -o : ~o stanovanje suti spèm in sùjem, sûj -te! sùl -a -o: ~ Hto, iskre, sùtje -a s soviti sûvam in sùjem, sùvaj -âjte in sùj -te! suvâl -a -o, suvân -a -o, suvânje -a s in sùvati -am s stal. poud. : ~ s čevlji, ljudje se suvajo v gneči, paglavci se sujejo, suvâlnica -e [-yn-] ž tkavski čolniček suverén -a m vladar, suverén -a -o: ~a država neodvisna, ljudstvo ima —e pravice vrhovne, ~ nasmeh vzvišen, mojster besede nedosežen, ~ v svoji oblasti neomejen, ~ v izbiri snovi samostojen, ~o obvladati, podajati zanesljivo in vsestransko, igraje biti kos čemu, suverénost -i ž neodvisnost, samostojnost, vrhovnost, zvišenost Suzâna -e ž os. i., Suzânin -a -o siženj -žnja m : ne bom ti za ~a, trgovini s ~i, ^ navade, stroja, svojih strasti, sùženjski -a -o [-žanj-]: ~o življenje. ~a morala, sùženjstvo -a [-žanj-] s, sùžnja -e ž, sužnjeposčstaiški -a-o: ^i pravni red, ~a družba, sùžen -žna -o, sùžnost -i ž svâja -e ž prepir: živeti v s kom svâk -a m, svâkinja -e ž, svâški -a -o, svâštvo -a j: v ~ stopiti, v ~u sva si, svâščina -e i svâljek -Ijka m: krompitjevi ~i, listni ~ testa, papiija, piča v ~ih, svâljCek -čka m, svâljêica -e ž star. cigareta, svaljkâC -a m predilski valj, svaljkâlen -Ina -o [-In-], svaljkâlo -a s, svâljkar -ja m 1. oseba, 2. hrošč, svâljkast -a -o: ~i lasje; svaljkâti -âm, svaljkàj -âjte! svaljkàl -âla -o, svaljkân -a -o, svaljkânje -a s: ~ kroglice iz sredice, ~ vogal rute, ~ si cigareto med prsti, lasje se ji svalj-kajo v kodre, ~ rob predpasnika, svâljnik -a m bot. svarilen -Ina -o [-In-]: ~ glas, klic, napis, zgled, ~e besede, svarilo -a s, svariti -im, svâri -ite! svaril -a -o, svarjèn -êna -o, svaijênje -a s: ~ koga pred kom, pred čim; svarèê -eča -e prid.: s ~im glasom, ~e pogledati, ~ klic, svarivec -vca m, svarivka -e f svistika -e ž znamenje sonca, kljukasti križ svàt in svât -a m, mn. svâti in svâtje -ov: vabiti, iti v ~e, ti si mi čuden svâtba -e ž: hrupna svâtben -a -o [-ban-]: ~ sprevod, ~a pesem, svàtbica -e ž, svàtevca -e ž etnogr. družica, svatovâti -ùjem, svatovàl -âla -o, svatovànje -a s, svatovâvec -vca m, svatovàvka -e ž, svâtovski -a -o: ~a obleka, pesem, ~o razpoloženje, svâtovščina -e ž: napraviti ~o, biti na ~i svéfa -e ž: voščena, lojena, parafinska, stearinska, mrtvaška ~e ulivati, ~o utrniti, upihniti, držati komu ~o ob smrtni uri, brati pri ~i, ledene ~e visijo od strehe, ~ pod nosom, raven kakor papeževa ~ bot., svéêica -e ž, svččka -e ž: avtomobilska ~ na dreveščku, zdravilo v ~ah svečan -àna m februar, sveCànov -a -o: ~ mraz svcčin -a -o slovesen, svečdnost -i ž slovesnost svečir -ja m kdor dela sveče, svččar -ja m 1. kdor svečo nosi, 2. kolednik, sveCârka -e ž, sveCârna -e ž, sveêârski -a -o, sveëârstvo -a s ■rcâlTa -e ž: olje za in kuijavo plačaš posebej, mesec daje malo S*«e Sv« / mn. kr. i., v ~ah, Svečini -ov m mn., svečinski -a -o aT«ea -ina -o: ~i podstave^ ~a luč, sv«nka -e 2: na ~o, ob ~i, sv«ničen -čna -o: ~a voščenka, svéûiik -a m: stenski, sedmeroramni, ročni modri ^ bot., sv«inje -a s bot. nečcnik -a m duhovnik, svečenfca -e f duhovnica, svečeniški -a -o duhovniški, svečeništvo -a s duhovtdStvo ■véder -dra m: globinski, kamnos^, rezilni, rudarski, sodarski, sredilni, navojni, strojni ~ platiščar, ~ za utore, za navoje, za pragove, živi ~ zool., ne boš loave s ~om drl, listi se zvijajo v ~i las kodri Btedrir -ja m izdelovavec svedrov, svédrast -a-o: ~e bakterije, stopnice, oči, ~i ostnižki, brid, ~o rogovje, svedràti -àm, svedri^ -ijtel svedràl -àla -o, svedrànje -a s in svédrati -am s stal. poud. : ~ kodre, misli, ~ V uho, bolečine svedrajo po udih, veter svedra žito; ribica na trnku svedra ; vrtinci svedrajo, lasje se svedrajo, dim se svedra kvišku, svedràvka -e ž: ~ za lase svčdrc -a m 1. majhen sveder, 2. koder, 3. zooL polž, 4. bot.i pomladanski velikocvetni svčdičast -a -o, svčdrček -čka m : imviti si ~e, lasje padajo v ~ih, svčdrič -a m srédrov -a -o: ~ ročaj, svédrovec -vca m vlomivec, svedrovina -e ž \odpadki\ svést -i ž, nav. samo v zvezi: biti si v ~i krivde, človek si ni nikdar v ~i življenja; v ~i sem si, kaj je moja dolžnost; nisem si prav v ~i, ali sem a/i da sem prav storil; svést -a -o: ~a si je zmage prepričana, gotova, ~ sem si svoje nedolžnosti svét -à m, dv. svetà in svetôva -ôv, mn. svetôvi -ôv: širni, vesoljni, zvezdni, vidni, rastlinski, notranji, pravljični, satyski, omikani, slovenski izseliti se v novi ^ v Ameriko, umetnost antičnega, današt^ega ~a, živi v lepote; naj bo prav za ta in za oni ilovnat, peščen, gorat, podvoden star ko na občmskem ~u, tu visi, kos ~a, ~ Tavčarjevih povesti, idejni odkar ~ stoji, ~ se ne bo podrl, če greš ; od vseh koncev ~a; delo, kakršnega še ni videl spremeniti lice ~a, narobe to je ~ zase, zdaj je v svojem pozabiti na ves okno v tebi je odprt ves cesta na odprtem ~ se odpie, razgledan po pogledati po ~u, pustiti koga po ~u, iti v ~ v tujino, za ves ~ ne, za vse na ~u rad, za nič na ~u nočem tega, na ~u tak prav tak, priti na zagnati luč ~a, spraviti koga s ~a, skleniti s tem ~om, poslati koga na oni edi drugi dobro pozna hoditi, priti med ~ se moti, prišlo je dosti ~a ljudi, z vsem ~om sprt; lahkoživi, ženski, mladi človek iz velikega '«-a, od vseh stiani dere ~ v mesto svèt svéta ['svàta, "svita] m: dati, dajati dobre '»■e nasvete, prositi, vprašati koga ~a o/i za ni si vedel ~a; delavski, narodi^ občhiski, ministrski, šolski ~ proizv^voev, ~ za kulturo in prosveto srét -a -o, prim. svetéjSi -a-cin bôU svét -a -o: ~ strah, —i dan, večer, sinod, ~a groza, jeza, dolžnost, resnica, ~a alian-sa, stolica, to je moja ~a pravica. Sveta dežela PcJestlna, ~o olje, mesto, opravilo, pismo, ~a nebesa! ~e knjige, tanat^jimje~,ničjimni ~o, ~«gan/i ~ se delati, na čase redko-, vsi svéti \prazmk\ ; svetô in svéto prisl. : ~ veijeti, obljubiti svétec -tca m svetnik, svétek -tka m: ista obleka za petek m mrzli ~i prazniki, svetčšnji -a -e: ~a obleka; svetkovàti -üjem prazmvati, svetkovàl -àla -o, svetkovànje -a s svetil [-^tf ] in svetàl [-év] -tià -ô /n -6 -i -é in svitel -tla -o in svitel -tia -o, tiol. svêtli -a -o /n svitii -a -o, prim. sveÜ^Si -a -e: ~ dan, glas, plamen, trenutek, zgled, svitii ali svêtU knez, ~i lasje, ~a noč, oblelca, edina ~a postava v zgodbi, ~e perspektive, ^ ko sonce, ko zlato, dati knjigo na svitio, priti na svitlo; svetlô prisl.: zunaj je ~ mi je pri duši, ~ goreti, (po)gledati, ~ moder, siv, svetlôst -i ž: ~ dneva; vaša, nj^va svetlôsten -tna -o: ~a stopnja sviten -tna -o: ~i hrup, ~i duhovnik, ~a oblast, ~o veselje, življenje sretDen -Ina -o: ~i plin, ~a boja, ~e naprave, svetilnost -i ž: očesna ~ me-glenice, sonca, žarnice >[-ln-] sredlka 854 STCtOka -ef-ttc-] ž: acetilenska, kaibidna, jamska elektriâia žepna kremenčeva, plinska, namizna, stoječa, stropna, varnostna ~ na živosrcbmo paro, svetilčen -čna -o [-Ič-]: —« saje, ~o ohiSje, svetilčica -c [-Ič-J ž, svetlikat -i&[-lk-Jm STcifinica -e ž, svetllničar m: ~ pri železnki, na svetilniku, svetilničdma -e ž, svetilnik -a m: cestni, morski svetil-niSki-a-o: ~ičuvaj >/^-/#i-7,svetilo-aj, svetUce -a [-Ic-] s, svetilonôsec -sca m \riba\ srednja -e i: narodna, verska zaslužiti si —o za hrabrost, svetinjica -e i sTCtiiče -a s: pogansko svetiSčen -âut -o: ~i prostor svetiti svétim, svéti -ite! svétil -ila -o, svéteiye -a s in svétiti -im s stal. poud. : sonce, luč sveti, pozno v noč svetijo inu^o luč, ~ komu pri delu, ~ ob smrii, kaj pa pri soncu svetiš? brez dela gledaš, ~ si z vžigalicami; ni vse zlato, kar se sveti; posoda, nos se sveti, ~ se kakor sonce, kakor zlato, oči se mu svetijo od pohlepa, hlače se svetijo na kolenih, svetivec -vca m: srebrasti ~ \riba\, svetivka -e f : sipa svetivo -a j |j/ioi'| svetlica -e i 1. min.: cinkova, srebmata, uranova 2. zool., 3. bot., 4. Jabolko, hruška, 5. svetla lisa: ~e med drevesno senco, svetličast -a -o svetlika -e f 1. svetleča se stvar, 2. bot., svetlikast -a -o, svetlikati -am se, svetli-kanje -a s: me^, voda, riba se svetiika v soncu, kresnice se svetiikajo, upanje se svetiika, v glavi se mu svetlika, svetli-kanje moija, zvezd, svetlikav -a -o, svetlikavec -vca m \riba\, svetlikavost -i i svetlin -ami. kresnica, 2. riba, 3. bot., svetlina -e f 1. okenska, vratna, vrhnja, po^, kletna ~ za šipo, ~ krvnih žilic, 2. fot. najsvetlejša belina, svetlišče -a s \. fot., 2. jasa, svetlobni jašek svetiiti -im, svétli -ite! svetili -a -o, svet-Ijênje -a s: ~ usnje, tema se svetli, začelo se je svetleče se oči, svetlilen -Ina -o [-In-J: ~i stroj, svetljiv -a -o: ~ organ svedo- v sestavi: svetlobežen -žna -o; svetločilten -tna -o: ~a plast fot., sveUočiitnost -i i; svetiodlàk -âka -o; svetioglàv -âva m; svetiogriv -a -o; svetlok0žen -žna -o; svetlokril [-il] -a -o; svetlolàs -âsa -o, svetlolâsec -sca m, svetlolâska -e i; svetlolist -a -o; svetlo-mér -a m fotometer, svetlomérstvo -a s; svetioôk -ôka -o ; svetiopôlt -a-o [-ift-J ; svedorèp -épa -o, svetlorépka -e ž; svetiotčžen -žna -o; vendar svedô Ukan, svetiôzelèn •TCtiaiw -e ž: medla, ostra, dnevna, sončna, vrti^ lina ima meter ~e svetline, dajati, jemati ~o, ~ lije, svetlAben -bna -o: —i jašek, signal, učinek, ~i valovi, žarki, ~a hitrost, reklama, ~e naprave, ~o leto, ~o telo svetilo, svetlôbnica -e f 1. odprtina, 2. vrh kupole z okni, svetlôbnik -a m svetlobni jašek, svetlôbnost -i ž ■vétnik -a m: dvomi, finančni, komercialni, računski, šolski, zdravstveni, znanstveni svétnica -e ž, svétnikovka -e ž, svét-niški -a -o, svétniStvo -a s svetnik -a m: čuden ~ si, ledeni ~i, vse ~e klicati na pomoč, svetnica -e ž, svetničica -e f, svetniški -a-o: ~i sij, ~o živeti, svetništvo -a s, svetničiti -im se sveto- v sestavi: svetot>ežen -žna -o, sveto-bčžnost -i ž; svetobôlen -Ina -o [-In-], svetobôye -a s; svetomfzen -zna -o, svetomfznost -i f; svetot6žen -žna -o; svetožaien -Ina -o [-In-], svetožaije -a s sveto- v sestavi: svetogôrski -a -o; sveto-hlinec -nca m, svetohliniti -im, sveto-hlinka -e i, svetohlinski -a -o, sveto-hlinstvo -a s; svetoivânski -a -o; svetokriški -a -o, Svetokriški -ega m : Janez ~i, ~«ga pridige; svetoléten -tna -o; sveto-n0čen -čtut -o; svetopèt -éta -o pobož-njaški, svetopétec -tca m, svetopétka -e f, svetopétnica -e i, svetopétnik -a m; svetopisemski -a -o [-s»m-]: ~i prizor na freski, ~o besedilo, ~a družba; svetosâvski -a -o; svetoskrùnec -nca m, svetoskninski -a -o, svetoskninstvo -a s: svetoStéfanski -a -o: ~a krona; sveto-vâclavski -a -o Svétopolk -a m, Svétopolkov -a -o: ~a oporoka >[-lk-] svetost -i i: ~ kraja, materinstva, umreti v sluhu ~i, svetôsten -tna -o svétovati -ujem, svétuj -te! svétoval -a -o, svétovan -a -o, svétovanje -a s in sveto-vâti -ûjem, svetùj -tel svetovâl -âla -o, svetovân -a -o, svetovâiùe -a j: ~ v zakonskih zadevah, ~ komu zdravljenje, svetovâlen -Ina -o [-In-J: ~i odbor. svétovati 855 ST»f glas, svetovàvec -vca m, svetovàvka -e i, svetovâvski -a -o, svetovâvstvo -a s ■TCtôvcn -vna -o: ~i mir, požar, prvak, rekord, sloves, trg, ~i nazor, ~a vojska, literatura, zgodovina, ^^ gospodarstvo, prvenstvo, znanstvenik '-^gn slovesa, ~o znan; svetovnogospodàrski -a -o, svetovnonazôrski -a -o, svetovnopoli-tifien -čna -o: ~i položaj, svetovno-zgodovinski -a -o: ~i okvir, pomen, ~o dogajanje, svetôvnost -i i svetévje -a m : zemlja je le del ~a svetovljàn -dna' m v svetu omikan Človek, svetovljdnka -e î, svetovljdnski -a -o, svetovljdnstvo -a svetovnjdk -a m posveten, sveta vajen človek, svetovnjdški -a -o, svetovnjdštvo -a s svétski -a -o razgledan, olikan, omikan, svetovnjaški, svetovljanski svéi -a -e: kruli je še ~ vtis, ~a hrana presna, ~a voda, rana, novka, ~e sadje, meso, perilo, ~ sneg nov, ~ zrak čist, dober, oster, hladen, ~ človek, obtaz spočit, čvrst, čil, živ, zdrav, mladosten, preorana njiva pravkar, svežUen -Ina -o [-ln-]\ ~a sapica, svežina -e i, svežiti -im, sveži -Ite! svežil -a -o, svežSnje -A s in svčžiti -im s stai. poud., svčžost -i ž: mladostna ~ sveženj -žnja m : ^ perila, pisem, ključev, vrbovega protja, žarkov, sveženjček -čka C-žanj-J m 8v9w -e ž bot., svibov -a -o, svibovec -vca m, svibovina -e ž in svibovina -e i, sviliovje -a s svidenje -a s: na ~! prijetno ~ snidenje svila -e ž: naravna, surova, umetna, čista, kosmata, balonska, pukana, sukana ~ šušti, svildr -ja m, svildma -e ž, svildrski -a -o, svildrstvo -a s, svilast -a -o: ~a prevleka, ~o dlakav, svildš -a m \opica\ svilén -a -o: ~ papir, sqai, nogavice, ~o mehek, svilen -Ina -o[-In-]-. ~i prelec \gosenica\, 'xi tkavec, ~a industrija, svilenina -e i, svileninar -ja m, svilénka -C i: lanena ~ \preja\, svilénkast -a -o: ~ blesk, svilnat -a -o f-h^J: ~i lasje, svihiica -e [-bi-] ž 1. bot., 2. svilena nit pri trnku >vik>- v sestavi: svflog6jec -jca m, svilo-gôjstvo -a s; svUoprédec -dca m = svilo-préjec -jca m, svilopréden -dna -o = svilopréjen -jna -o, svilopréja -e i, svilopr^ -e ž \gosenica\, svilopréjnica -e ž, svilopréjstvo -a s; sviloréja -e ž, sviloréjec -jca m Svina Svin s mn. kr. i.: freske na ~ih, svinški -a -o svinčdr -ja m 1. livar svinca, 2. sveder za svinec, svinčdma -e ž svinčen -a -o: ~o nebo, pločevina, plomba, teža, ~e noge, ~o moder, siv; svinčen -čna -o: ~a peč, svinčenast -a -o, svinččnec -nca m \ruda\ : čmi svinčenina -e i \biago\, svinččnka -e t: ~ švistne, sikajo, svinčev -a -o: ~ mdnik, ~ sijajnik, svinčnat -a -o svfačnlca -« i 1. merilo za navpičnost, 2. grezilo za merjene globočine, 3. ob-težitev m mreži, svinjaki -a -o: ~a vrvca, svinčnik -a m: kopirni, tinmi, patentni, barvni oSiliti konica ~a svinè -éta m, svinče -ta s svinec-ncam: ~ v kosu, v listih, v palicah, ~ za okna, čisti s ~em zaliti, ~ ulivati za prerokovanje, ~ žvižga okoli ušes, dati medvedu pod kožo svinja -e ž: divja moiska ~ \ribak\, ~ kruli, svinjdk -a m \hlev\, svinjak -a m bot., svinjdr -ja m 1. hU^c, 2. kdor svinja, svinjdrček -čka m, sviiyarica -e ž, svityarija -e ž, svinjdriti -im umazano delati, pisati, govoriti, svinjdrski -a -o, svii^drstvo -a s, svinjdti -dm, svinjàl -àla -o, svinjdnje -a s, svinjec -njca m bot., svinjica -e ž zool., bot., svinina -e ž in sv^ina -e ^ 1. meso, 2. usnje", svii\je-réja -C ž, svinjeréjec -jca m, svinjeréjski -a -o; svinjdč -a m kdor svinjd svinjka -e i 1. igra: ~o biti, pasti, 2. zool.: morska svii^kati -am svinjko biti, svinjkanje -a s svinjski -a -o: ~i goban bot., ~a juha, mast, kuhinja, piča, kuga, rdečka, ~o delo, ~o prekliixjati, svinjstvo -a s svinjarija, sviniščak -ami. gnoj, 2. krompir, svii^Sčica -e ž bot. osat svirič -a m piskač, igrač, godec, sviràlo -a s. svirati -am piskati, igrati, gosti, sviranje -a kaj ga pa sviraS! lomiš, počenjaš, sviràvec -vca m, sviràvka -e ž, svir&[ -él-] -i ž lU. pastirska piščalka, svii&a -e ž piščal: igrati na ~o svisli -i ž mn.: seno na ~ih ali v ~ih, svislke-kf mn. sviič -a m: ~ kose, sviSCàti -im, svišča! -àla -o, sviSCànje -a s: veter svišči. >tbc 8S6 >p6J sviSčanje kop«, puičic, izstrelkov; gl. tudi švist srišf -a m bot. encijan: pritlikavi, planimki, snežni '»' svit -a /n: jutranji, lunin, sončni pred ~oni, o prvem ~u, s prvim ~om vstati, ob ~u sveče, svitanice -ic i mn. zornice, svltati -am (se), svitanje -a s: začelo (se) je zaija, dan se svita, nekaj se mu svita počasi razumeva, sviten -ma -o: ~a maša = svitnica -e ž sritek -tka m: ~ za pod škaf, za jerbas na glavi bUizinast obroč, ~ vrvi, žice, obleke; plaSč v ~u, kopirni ~ venec, roženi ~ \poli\, svitkarica -e i \kača\, svitkast -a -o: ~ pas, svitkoma prisl.: močnik se uliva svitkovina -e ž venčni okras na poslopjih sviter -tra m \pletena jopica] sritice -ic ž mn. spodnje hUiče svizec -zca m zool. \gU>davec\: gozdni, prerijski, stepni spi kakor svižčev -a -o: ~a lulcnja, mast sviž -a m droben pesek, sipa, svižec -žca m, svlžast -a -o = svižnat -a-o: ~ svet, svižen -žna -o: ~a trava, svižnina -e ž peščina, svižnica -e ž: zemlja ~ svobdda -ei: akademska, tiskovna, verska zlata ~ govora, mišljenja; omejevati, kratiti osebno ~o, uživati —o, v ~i živeti, izpustiti na ~o, svobdden -dna -o,prim. svobddnejši -a -e: ~ duh, poklic, ~a ljubezen, misel, trgovina, ~o moije, ~o misleč, svobddica -e ž: moja hiSica moja svobddnost -i ž prostost svobodin -a m pr. zg., svobddnica -e f, svobddnik -a m, svobddniški -a -o: ~a zemlja, svobddništvo -a s svobodnjtt -a m 1. svobodnih, 2. liberalen človek, svobodi^diki -a -o: ~o mišljenje, svobo^Aštvo -a s svobodo- v sestavi: svobodoljub -a m, svobodoljiiben -bna -o, svobodoljub-nost -i ž, svobodoljiibje -a s; svobodomiseln -a-o/"-saln-],svobodomiselnost -i [saln-] ž, svobodomiselstvo -a [-sals-] s, svobodomislec -a [-lae-] m; svobodo-timen -mna -o, svobodotimje -a s, svobodoiimnik -a m, svobodoiimništvo -a s, svobodoiimnost -i ž svoboščuia -e ž: demokratične, tržne, meščanske, stanovske ~e, svobdščinski -a -o: 'M) pismo svèd -ôda m: dolbinasti, rebrasti ~ krožni obok, nebesni ~ nébes, ~ na križ, svôdast -a -o obokast, svôden -dna -o: ~i strop obočen, obokan, ~o rebrovje obočno, svodôvje -a s: banjasto, križno ~ obok svôj svôja -e povrami svojilni zaimek za vse osebe, števila in spole lastnikov, kadar izraža svojino osebka v stavku: jaz hvalim blago, ti kakor hvali vsak berač ~o malho; vsak stori ~o dolžnost, moški ~o, ženske ~o; kadar gre za splošno posest, ne rabimo povratno svojilnega zaimka, čeprav oblikovno merimo na svojino osebka : bojevali smo se za našo svobodo {skupno dobrirw), za ~o svobodo (če imam v mislih predvsem osebno dobrino)-, izraža tudi svojino mišljenega, slovnično neizraženega osebka: pustite vsakemu ~e, vsakemu se najlepše zdi; sin moj, um ~a glava, ~ svèt, sodnija odloča o ~em in tujem; kadar bi biki raba povratno svojilnega zaimka dvoumna, se ji ognemo : ukazal mi je rezati s ~im nožem1. ukazal je, naj režem z njegovim rujžem, 2. ukazal mi je, naj režem s ~im nožem; zaimek svoj rabimo le tedaj, kadar je poudarjen in za razumevanje potreben: v ~ih besedah ni bil previden v besedah-, bil je ves zatopljen v ~e delo ->■ v delo ; uporabljamo ga samostalno, pridevno in prislovno: na ~e priti, začeti, delati, kupovati; na ~em biti, živeti, ob ~em biti ob svoji hrani, sesti na ~e, (do)dati, plačevati iz '^«ga; počakaj, da povem ~o; zmerom žene ~o; vsak je poyedal ~e, misli si ~e, šola bo opravila, storila po ~i volji ravnati, vsak po ~e, po ~c dela, živi, misli (kako?); po ~em dela, pase (kje?); po —e dober človek = na ~ način, okolica vpliva po ~e, to šteje za najbolj ~e; je sama ~a samostojna, nedružna, trmasta, niso več ~i gospodarji, začeti na '-o roko; za ~e prodati brez dobička, za svoj denar; za ~ega ali za ~o vzeti posinoviti, pohčeriti, bila sta brez ~ega človeka sorodnika, sami ~i ljudje domači, ~i smo si v sorodu, ~i k —^im, hodi ~o pot, šteje ~ih dvajset let, ~ čas = ~e čase je bil doma včasih, nekdaj, ~e dni je bil doma, vsaka stvar ob ~em času, žival ima ~ čas (za razplod), ima spet čas mpad, ~ živi dan = ~e žive dni ga nisem videl •voMt -i i sodrga, drhal-, razbojniška, zanikrna ~ SToje- v sestavi: svoječdsen -sna -o; svoje-^àv -âva -o, svojeglâvec -vca m, svoje-glâviti -im, svojeglâvka -e ž, svojeglâven -vna -o, svojeglšvnež -a m, svoje-glâv(n)ost -i ž; svojerččen -čna -o: ~o pisanje; svojevôljen -Ijna -o, svoje-vôljnost -i f, svojev61jnež -a m; svoje-vfsten -toa -o: najbolj ~o veselje, življenje, svojevfstaost -i ž 8v6jec -jca m, nav. mn. svôjci -ev domači, sorodniki svojfaia -e ž last, lastnina mejiti -im si, svôji -ite! svojil -a -o, svo-jilen -Ina -o [-In-] slov.: ~i zaimki, svojilnost -i [-In-] ž, svojitev -tve i svojést -\ ž in svôjost -i ž posebnost, samostojnost, neodvisnost: obleki je dala tisto zadnjo ki jo je ločila od drugih STÔjski -a -o ->• svoj, sam svoj, samosvoj, samostojen, izviren, svojevrsten, izrazit, specifičen, značilen, poseben, po svoje, svôjskost -i ž -*■ svojost, samosvojost, izvirnost, posebnost, svojevrstnost °ST6jstven -a -o [-tvan-] poseben, samosvoj, izviren: je bil njegov polet nelcaj posebnega, samosvojega, izviren, ljubezen do staršev je °~a človeški naravi lastna, prirojena, značilna, °sv6jstvenost -i ž samosvoja posebnost, izvirnost, °sv6jstvo -a s lastnost, posebnost: v °~u predsednika v sitižbi, v časti, kot predsednik svdra -e f 1. osna, vijačna ~ \priprova za stiskanje], 2. sora, sv6ren -ma -o: ~i jezik = svčmica -e ž, svčmik -a m za-gozda, zatik, igla, žebelj, vijak: ~ pri vozu, ~ s klinom, ~i na premiku, batni, prečni, zakovni, zatični «o« °sv6ta -e ž znesek, vsota °STAa -C ž namen: v to "^o v ta namen, zato, zaradi tega, v zboljšanja travnikov za zboljšanje travnikov, da se zboljStgo travniki -i ž 1. stržen pri drevesu, 2. grča, svržast -a -o: —o drevo, svtžen -ina -o: —a luicnjica, svfžnat -a -o Swift -a m \angl. pisatelji, Swiftov -a -o, swiftovski -a -o Sydney -a [sidni -ja] m \avstrdlsko meao\, sydneyski -a -o Š i [Sa I iS] m neskl. in šč -ja m \črka\: mali š, začeti z velikim Š, kakšni šeji so pa to Siltac -bca m kr. i., v šAbski -a -o iabiso -a m \pijača\, šabčsovski -a -o: ~a steklenica Šabl6na -e i vzorec, model, kopito: kiparska, pleskarska, papimata vse po eni ~i, pisati po —i, razmnoževati s ~ami, šablčnar -ja m: birokrati in '-'i, ša-blčnski -a-o: ~a izdelava, pločevina, ~i socializem, ~i tipi v dramatiki, ~o računanje, delo, ~o se držati predpisov, šablčnstvo -a s šaMonirati -am, šabloniranje -a s: ~ stene s pleskarsko šablono; šablonizirati -am, Sabloniziranje -a s: ~ postopek, šablo-nizšcija -e i: ~ izdelave Safirik [Sdfarikj -a m \slovaSki učenjak\, Šafžrikov -a -o; po čeSkem pravopisu tudi Šafafik [Sdfaržik] -a m, Safafikov -a -o: ~a literarna zgodovina itfliAvaierica -e ž \ura\ iafdt -a m -> krvavi oder, moriSče šiga -e ž trSčica, iver, zaderiica, šdgica -e ž: —o si zadreti v prst filgra -e ž etnogr. semenj, žegnanje, pro-ščenje Sagrte -a m \usnje\: vezati v šagrinov -a -o: ~o usnje, šagrčnski -a -o: ~a vezava, iagrenirati -am, šagreniranje -a s; tudi šagrin -a m, šagrinov -a -o: ~a koža, šagrinast -a -o šAh -a m 1. perzijski 2. metuij, 3. igrati dati, napovedati komu loalj je v ~u, držati, imeti koga v ~u, večni, dvojni ~ mat, ~ šeb s konjem, problemski slovenski ~ napreduje, kupiti žepni šihov -a-o: —apalača, šabčvnica -e ž: igrati na prvi '->4, Sibast -a-o: ~ vzorec, šibinja -ež: perzijska ~ Sabirati -am, šahiranje -a 51. ~ z majhnimi narodi, 2. Sahasto dekorirati, Sahist -a m, šahistka -e i, šabistovski -a -o tthovski 858 šariti šiliovski -a -o: ~a deska, figura, olimpiada *š41it -a m jašek. Jama šija -e ž etnogr. žensko krilo iz mezlana šijka -e ž \UidJica\, šijčica -e i, šajkiš -a m, šajkišlu -a -o: ~i oddelek šijkaža -e ž \voJaška čepica\ iaUI [-člj -a m: ijavi zavija kakor Sakilov -a -o: ~a koža, šakdlji -a -e: ~i smeh,drevo, šakilski-a-o: ~i lajež, šakilstvo -a [-Is-J s šil [šdIJ -a m \ruta, pahavka\: svilen, volnen, karirast ženski, moški zaviti se v vrat si zaviti s ~om, ogrniti si ~ šila -e ž: nedolžna, neslana, neumna, pustna, dobra, prvoaprilska, besedna vzeti k^ za ~o, zasukati v ~o, v ~i kaj reCi, ne pozna ~e, bolj za ~o kot zares, brez mi ni do —e zbijati s kom, to ni šilica -e ž : nedolžna šilež -a m pavliha Silek -a m kr. /., v ~u: Spodnji, Zgornji šileški -a -o: ^ učiteljstvo. Šaleška dolina šaliti šalim se, šili -ite se! šalil -Ua -o in šaliti -im se s stal. poud.: z iyim se ni dekleta se šalijo s fanti, samo šalil sem se Saljiiiin -a m [ruski basist\, Šaljipinov -a -o: ~ bas, ~i spomini, šaljapinski -a -o: ~a barva glasu šaljiv -a -o: ~a žilica, povest, pošta, točka, ~ človek, obrniti na ~o plat, šaljivec -vca m: dvomi, neprostovoljni šaljivka -c ž 1. šala, uganka, 2. oseba, šaljivski -a -o: ~i obraz, šaljivost -i ž šalobirda -e ž nemoški, nezanesljiv, aboten človek, šema: neumna šalobanlast -a -o nemožat, šalobirditi -im šaloigra -e ž veseki igra, šalofgrica -e i, šaloigrski -a -o šaHitka -e ž bot. \čebuUi\: olupljena, poparjena ~ šanriln -a m jvro^l, šaminka -e ž, šamanski -a -o: ~i obredi, šaminstvo -a s, ša-manfzon -zma m |vera| iamit -a m: mdusti^ ~a, šamdten -tna -o: ^ opeka, tla, šamotima -e i iaaqiinjec -njca m |viik>| : piti ~ ali ~a, šampinjka -e ž \steklenica\, šampanjski -a -o: vino, ~i piškoti, reneta, šampanjizirati -am šampinjin -a m kukmak iampto -a m prvak: svetovni ~ v boksu, teniški šampionov -a -o, šampidnka -e ž, ^mpibnski -a -o, šampidnstvo -a s, šampionit -a m prvenstvo: šahovski ~ šampin -a m: umiti si glavo s ~om, šamponizirati -am, šamponiziranje -a s: ~ si lase SanghiJ -a m \mesto\, v ~u, šanghijski -a -o: ~o bl^o = šanghaj -a m šinsa -e ž-*- priložnost, možnost, upanje, prilika: nima šans slabo mu kaže, nič se mu ne obeta Sansčn -a m popevka, šansonitka -e i [pevka\: francoska šansonji -ja m šantiti -am šepati, šantaj -ajte! šantil -ala -o, šantinje -a s in šanuti -am s stal. poud., šintav -a -o šepav: ~ na eno nogo, na glavi ~i verzi, šantavec -vca m in šantivec -vca m, šintavka -e ž in šantivka •« i, šintavost -i i, šantast -a -o, šantilo -a s, šantič -a m Sintd [-alJ -tla m {s/i^arl, Šantlov -a -o: —e ilustracije Sintimg -a m \mestc\, v ~u, šintimški -a -o: ~a svila = šantung -a m šipa -e i: medvedova priti komu v ~e. Sipka -e ž: mačje ~e, šapast -a -o: roke, ~i listi šipa -e ž kamnitna obloga: ~ pri vodnjaku šapiti -am tacati, šapij -ajte! šapa! -ala -o, šapanje -a s: medved šapa po smrečju šipelj -plja m načelek: nevesta z belim ~em, šapljev -a -o šapirogiif -a m: na ~ razmnožiti okrožnico, šapirogrifski -a-o: ~i odtis, šapirografirati -am, šapirogiafiranje -a s: ~ dijaški list šir -a m [trava], šiije -a s ločje, šarica -e ž šira -e i: svetle '-« pred očmi, krava šiiast -a -o: ~ marmor, pes,barva šira -e f 1. stara 2. Jed iarida -e ž [zlogavna uganka], Sariden -dna -o širec -rca m ]stroJnica] Sirec -rca m ]konJ, Jelen], Širec -rca m: ~ kraljeviča Marka, Sirka -e ž ]kobila, krava], Sirko -a s ]pes] iarinec -nca m Sartnka -e ž zool., Sarenfca < ž iris: vnetje šareničen -čna -o: ~a zaslonka, Sarenjik -a m zool. ]jelen] šarica -e ž umetna muha širM -im. Siljenje -a s: ~ z imeni, z de-naijem, ~ po grmovju, po spisih, po Mna 859 gen predalu, po dvoriSču, Sarlvec -vca m l/v^l, Sarfvka -e ž ttricdj -klja in -keljna [-kalj-] m: ~ z rozinami, marmornat S^kljev -a -o m Sirkeljnov -a -o [-k»lj-]: ~ model Sariatin -a m mazač, slepar, Sarlatdnka -e f, Sariatžnski -a -o, Sarlatdnstvo -a s, Sarlatiniti -im SutttB ■« i, Šarl6tin -a -o iiim -i m-*- čar, mik(avnost), očarljivost, milina, Sarminten -tna -o: ~ gospod, kavalir, ~a družabnica, Sarmžntnost -i ž ljubeznivost, milcavnost, očarljivost, milina; °$armirati -am očarati, navduSiti, prevzeti, omamiti ianiir -ja m škarnica, zapornica, zapora, tečaj: sklep na strešni ~ streSne škarje, šainirski -a-o: ~i sklep tečajast, ~o nasadilo, šamiren -ma -o tečajen iarpija -e i pukanina, nitje Sir planfaH Šir planine i, idrski -a -o: Šdrsko-pfndsko gorstvo ttria -e f 1. stopnja: ~ poročnika, imeti visoko ~o, izgubiti ~o, višje ~e, 2. naklad: petnajst Sarž koksa (v plavžu), Saržčr -ja m: levolverski ~ za pasom, v ~ju manjka luiboj, šaržirati -am, šaržiranje -a s iaaQa -e i: avtomobilska ~ idi -a m lrrava|, šdšev -a -o: ~ plaič, idije -a s, idinat -a -o, šaievina -e i °iatirati -am senčiti, seniti iat6 -ja m šodo "idtor šatdra m šotor iatrdj -a m bot., šatrdjev -a -o: ~ med, šatrdjka -e i bot. iatAlja -e ž: lesena ~ za cigare, za nakit, šatiiljica -e i Sdvna pič Sdvne peči ž kr. i., v ~i ~i, šdvniški -a -o, Sdvničani -ov m mn. idvra -e f, nm. šdvre šdver [-var] 1. črna krava: če ni mavra, je pa 2. neroda, šdvrast -a -o: ti šavra —a ti, šdvrica -e f, šavrdti -dm 1. šepati, nerodno hoditi, 2. neumnosti počenjati, govoriti, šavrdj -djtel šavrdl -dla -o, šavrdnje -a s Savrini -ov m mn. istrski Slovenci pod Trstom, šavrlnski -a -o: —o narečje Sdvs medm.: po roki, šavs -a m, šavsati -am hlastati, šdvsanje -a s, šdvsniti -nem: ~ po otroku, ~ koga v nogo, p« šavsne za mesom ali po mesu, šdvselj -sija m med. zaskočka, kavselj ic[SšcJ medm.: mačka ičdvje -a s bot., ščdven -vna -o: kislina, sol Sčivnkai -e ž \reka in krvj\, iz ~t, ob Sčdvniiki -a -o, Sčdvničani -ov m mn. ičebit -čta m: ~ lastovk, ščebetljiv -a -o: H vrabci, ščebetdti -dm in ičebččem, 8čd>etdj -djte in ščebčči -tel ičebetdl -dla -o, ičebetdnje -a s: otroci, siničke ičebe-taio, ičebetdvec -vca m, ščebetdvka -e ž, Sčebetdv -dva -o, ičebetdlo -a s, ičebe-tùlja-e f ičegit -čta m: prijeten ičegčtec -tca m: ~ me ima, ščegetljiv -a -o: ~a deklina, koža, bolečina, ščegetljivec -vca m, šče-getUivka -e ž, ščegetUivost -i ž >[ščag-J ičegetdti -dm in ščegičem, ščegetdj -djte in ičegčči -te! Sčegetdl -dla -o, ičegetdnje -a s: ~ koga pod nosom, po nosu, po podplatih, k smehu, ščegeta me, šče^-tdvec -vca m, ščegetdvček -čka m med., Sčegetdvka -e ž, ščegetdv -âva -o: ~a igra, novica, groza, ščegetavost -i ž >[ščag-];gl. tudi žgečkati ičekit -éta m, iCekâti -âm lajati, bevskati, ščekij -âjte! ščekdl -âla -o, iCekânje -a s: mladi psi ščekajo, šček^ -a m \pes\; ščeketati -âm in ščekččem, ščeketdj -âjte in ščekčči -te! ščeketil -âla -o, ščeke-tânje -a s: srake ščeketajo, ščeketiilja -e ž zool. >[šč»k-] Sèeméti -i, ščemič -a -e, ščemčl -čla -o, ščem^e -a s: luč ga ščemi, v očeh me ščemi, oči me ščemijo (od dhna), vse me ali mi ščemi po krvi, pod kožo, obraz me ščemi od vetra, sonce me ščemi v oči; ščemčč -éCa -eprid. : oči, ~a radovednost, podplutt», rana, svila, svetloba, ~ dim, ~e soiKe, veselje >[ŠČ3m-J Sheot -éta s pes ičip -êpa /n == SCêpek -pka m = iččpka -e ž trska, iver, trščica, drobec ičip -km = ščepčc -ped m: zložiti prste v ~ tobaka, soli, čaja, biti za ~ pametnejši, ~ resnice, ščepcč -d s jemljaj >[ščap.J i£epériti -im šopiriti, ičepčrjeiue -a s: ~ peije, vrabci se ičepergo, ščepčmik -um bot. >[šč»p-] iččt -i ž: jeklena, žična, sirkova ~ za blato, za obleko, ~ na bradi, gosta — las, iččtca -e f 1. ščetka: ticavska 2. bot., ščetica -e ž ščet, ščetice ičetlc f mn. \čebelja bolezen], šččtje -a s: ~ rže- lett 860 nega strniSSa, SčetiSče -a s leseni del Sčeti, šCititi -im, ščitenje -a s Hctir -ja m, Sfetirski -a -o: sveder, ičetirstvo -a s, ščetiti -im krtačiti, i6et4) -^tel Sčetil -ila -o, Sčetinje -a s: ~ obleko, ~ na suho, Sčetilo -a s: konjsko ~ čohah SlHbm -e ž: svinjske ~e, ~ pri podrtem drevesu, ~e pod nosom, Sčetinica -e ž, Sčetinje -a s: B ~em streljati, ščetinar -ja m praSič = ščetinec -nca m, Š^tinlca -e ž, Sčetinast -a -o: ~a trava, brada, narava, lasje, brki, ~ obraz, ščetinav -a -o: '-a žival, Sčetiniti -im, ščetinjenje -a s: ~ dlako, obrvi, dlaka se ščetini, lasje se ščetinijo, Sčetinovec -vca m pujsek-, Sčetinon6žec -žca m zool., ščetinozdbec -bca m zool., Sčetinočeljiistnica -e f zool. ičMca -e 1: zobna, mazalna, kontaktna ~ za nohte, za blato, ~ pri čebelah, ostrižen na ~o, Sčitkar -ja m, ŠCetkima -e ž, Sčitkarski -a -o: ~a stroka, šččt-karstvo -a s, ščitkast -a -o: —o ostrižen, Sčitkica -e f, šččtkati -am, Sččtkanje -a s: ~ lase, blago, vole Sčetilja-eitor. sei -ja m \kislajuha\ ičink tnednu, ščink -a m, ščinkati -am, ščinioinje -a s: ščinkavec ščinka, ščinkavec -vca m: bronasti, pisani, pasasti ~a (na nosu) imeti, ščinkavčev -a -o: ~a pesem, ščinkavček -čka m, ščinkavka -e f = ščinklja -e ž: vesel ko ščinkec -kca m, ščinkavčji -a -e: ~a družinica sap -a m polna luna: luna ^ v je v ~u, bilo je o ~u, danes je ščipov -a -o: —o vreme, ščipast -a -o: ~ obraz Sapič -a m \pajek\, Sčipiče ščipič ž mn. \kleSče\ ščip^en -Ina -o [-In-]: ~e spone, klešče, ščipilnik -a [-un-J iw 1. ~ za ščipanje grozdja, kopitni 2. ~ na nosu, Sčipilnica -e [-yn-] ž, nav. mn. ščipilnice ščipdlnic [-yn-]: žične, glavične ~e, ščipilo -a s \orodje\ Sčipatl -am in ščipljem, ščipaj -te in -ijte in ščiplji -te! ščipije, ščipajčč -a -e, Sčipal -a -o in -ila -o, ščipanje -a s in ščipšnje -a s: zobe, nohte, parklje ~ koga s prsti, z besedami, mraz ščipije do kosti, po trebuhu ga ščipije, ~ se v uSesa, veter ščipije, ~ vozne listke; Sčipec -pca m \orodje\, ščipa -e f: ~ pri statvah Sapivec -vca m \oseba in iival\: knjižni, navadni, balkanski Sčipivka -e f: na jelki, ~ za perilo, nav. mn. Sčipivke Sčipivk i \kleSče Sčir -a m bot.: rdea Sčiije -a s = Sči-rovje-a» sat -ami. viteSld, grbovni vzdigniti koga na bojni 2. kapar ima čepica s ~om, ščiteč -tca m 1. ~ pri čeladi, pri čepici, 2. bot., ščitek -tka m: relcianmi pecljat ~ pri zrnu, ~ pri avtomobiMem motopu, čepica s ~om, Sčitast -a -o: ~a oblika, ~a uS Satar -ja m 1. ščitonosec, 2. kt^, 3. komar, ščitarica -e ž \riba, uS\, Sčitarka -e ž Ikačal: egiptovska ~ sat« -tna -o: ~i ovitek varovalni, ~i hrustanec, ~a žleza = ščitnica -e ž med., Sčitničen -tea -o: ~a vez, ovojka, ščitnik -a m 1. ~ pri ključavnici, ~ za roicave, 2. med. kondom, preser-vativ,}. kuščar, rak ščititi -im varovati, braniti, ščitenje -a s: topovi so ščitih umik SatCH v sestavi: Sčitoglivec -vca m zool., Sčitoglivka -e f: želva ščitondsec -sca m — SčitončSa -a. in-cm, ščitondsen -sna -o: ~i Zeus; ščitorčplca -e ž \kača\ Sčflc -a m, ščtkati -am, ščtkanje -a s: kobilica ščrka Sčrliti -im, ščfli -ite! ščrlil -ila -o, Sii-lteje -a s: lastovke ščrlijo Sčilca -e f: morska, rečna ujeti debelo ščUkar -ja m \ribič\, ščdkec -kca m zool., ščiikica -e ž: rdečerepa ščiikin -a -o: ~o meso, ščiikast -a -o: ~o gledati, ~ obraz, ščiikov -a -o, ščukovina -e ž \meso\, ščiikovec -vca m zool. Sčirek -rka m zool.: kutiinjski, gozdni ščiirkov -a -o: ~ skedenj \lesena igrača], Sčiirkovec -vca m \fižol\, Sčiirkec -kca m, ščiirkast -a -o: ~i brki SČDviti Sčiivam in Sčiijem hujskatl, Sčdvaj -ijte in S&ij -te! Š6ival -ila -o, Sčuvinje -a s in ščAvati -am s stal. poud.: ~ koga zoper koga, ~ koga k vstaji, ~ psa na berača, ~ ljudi proti oderuhom ali zoper oderuhe, ščuvič -a m = ščuvivec -vca m, ščuvivka -c ž, ščuvilen -hia -o [-In-]: ~e besede Se [še I Si] prisl. (D izraža dodajanje, nadaljevanje, ponavljarge: ~ jutri, pa bo konec; ~ suknjo mi daj; ~ pet jih pride; ~ ti povej; zdaj pa ~ to; pa ~ to po- 861 Séokovtân misli; si ~ tam? ~ zmeraj leži; ~ kaj pridi; ~ malo posedi; ~ kaj? kaj pa ~? pa kaj ~? prihajali so ~ in ~ in ~ je pil; ali ~ veš? ali boš ~? ~ enkrat boljši; ~ danes pride, potem pa ne več; ® z nikalnim povedkom izvzema in omejuje: danes ~ ne; danes ne pri nas ~ ne; pri nas ne ® poudarja razne stavčne člene: ~ sanjalo se mi ni; ~ ne pogleda me; ~ malo ne; ~ tega ne ve; pet let ni tega; ~ pozdravil me je; ^ kruha nima; ~ danes pojde, pa ~ (kako) rad; ~ besede ni rekel; ~ tak hrust nič ne more ; ~ moški nič ne opravi, kje bi ženska; ~ malo ne zaleže; ~ iz mladosti se spominjam ; ~ vprašaš ; ~ prav posebej ; ~ ravno prav ; ~ precej velik; ~ otrok to zna; ~ bog, da si mlad; to si ~ poceni dobil; če ~ toliko vpiješ, nič ne pomaga; naj bo ~ tako težko; ® pritrjuje ali zavrača z nekim dopuščanjem: kako ti gre? ~ kar; že ~ nekam, ~ nekako; ali ni tako? kaj šč kaj! to (naj) bi ~ bilo iebenik -a m rumena vijolica, šebenika -e ž bot., šebenica -e ž bot. ' Seboj -a m levkoja, fajgelj Sebrélje Sebrélj ž mn. kr. i., v ~ah, šebreljski -a -o Séf -a m glava, poglavar, gospodar, vodja, načelnik, predstojnik: ~ podjetja, ~i evropskih držav, ^ inženir, s ~om inženiijem, ~ primarij, ordinacija ~a primarija, ~ zdravnik prvi zdravnik, Séfov -a-o: ~a tajnica, Séfovski -a -o: ~o vedenje, Séfinja -e f Séga -e f in Sêga -e ž navada, običaj: domača, tuja, prijateljska, utijena, lovska, vojaška ~o vedeti komu poznati njegove muhe, ta mož je svoje ~e muhast, po gosposki, po novi ~i, Segàv -âva -o: ~a beseda, popevka, ~o ime, ~ človek, značaj, Segâvost -i ž, Segâvec -vca m, Segâvka -e ž Séh -a m: kraljici pri šahu, šah ~ Sebmzida -e ž \oseba iz Tisoč in ene noči], Seherezâdin -a -o: ~o pripovedovanje Séjk -a m \arabski poglavar], Séjkov -a -o Sêlca -e ž tiska, breza, maroga, Sêkast -a -o lisast, brezast, pisan, marogast ičkel [-31] -kla m [babilonski in hebrejski denar in utež] ; gl. tudi sekel SèlSlàSlôf/. grem, iti Sélak -a m ]snwla\, Sélakov -a -o: ~a politura SéWa •e[-ld-J ž \reka] : pritoki ~e Selè prisl: ~ včeraj je pisal, kaj naj ~ jaz rečem, kaj ~ ljubezen, pa lyegova mati potem ~ je priden, tam je lepo, ~ pet jih je, pet jih je ~ Seiist -ésta m: ~ bukoyja, papiija, blaga, Selestéti -im, Selêsti -ite! šelestčč -a -e, Selestèl -éla -o, šelestenje -a s: svila šelesti, listje šelesti ; šelestčč -čča -e prid. : ~e blago iéma -e i 1. krinka: pustna v ~o oblečen, 2. prismoda: ti ~ Semasta, Sémica -e ž, Semež -a m pavliha, Sčmežen -žna -o: ~ babjak gizdalinski, Sémar -ja m, šemarija -e ž, Semâriti -im, Semâijenje -a j: ~ se s čim, koga, Sémast -a -o : ~a ženska, prismoda; Sémiti -im, Sém-Ijenje -a s : ~ koga s čim, ~ se s pavovim peijem, ščmišče -a s °Séiiia -e ž shema šematizem -zma m imenik: ~ ljubljanske škofije, uradniški ~ Sémber [-bar] medm. : da te ~ te vzemi ; Sémbraj medm.: da te Sémbrajte no! Sémbran -a -o: —«a reč, ~o žalosten; gl tudi hember Sembid -a m kr. i., v ~u, šemblSki -a -o, Šembidčani -ov m mn. SembOja -e ž Sibih: sveta šembilja -e ž vedeževavka,prerokinja, šembiljski -a -o: ~e bukve, ~o prerokovanje, ~o hudi časi bodo prišli Semizéta-e ž ]del obleke] Sempàs -a m kr. i., v ~u, SempâSki -a -o Sempâvel [-alJ -vla m kr. i., v —u, Sem- pâvelski -a -o [-val-] Scînpéter -tra in -pêtra m kr. L, v Sempétrski -a -o in Sempétrski -a -o: ~o predmestje, Sempétrstvo -a s: Kozakovo ~ Sempolàj-a m kr. i., v ~u, šempol^jski -a -o, Sempolâjci -ev m mn. sèn Sêna m ]bolezen]: mehuičavi mnreti za ~om, Sênov -a -o : ~a rdečma, Senàv -âva -o: ~ bolnik, ~a koža, Sênast -a -o šenu podoben Senčiir -ja m kr. i., v —ju, šenčiirski -a -o, Senéutjâni -ov m mn. in SenčUrci -ev m mn. Senidàvi -a m, v —oi, SenklâvSki -a -o Sénkov tûm Sénkovega tùma m kr. i., V ~em ~u âénoft 862 Sest- Sinoa -a m -e m \pisatelj\, šenoov -a -o: ~e povesti Silit Sčnta m: da te da te ~a, gre ko vsi ti ~ ti, lej (ga) ~a, živ je ko (sam) prekleti koga s ~om; ne vem, kakšnega ~a sem jim storil; kakšnega ~a si pa prinesel; šžntati -am, šentanje -a s\ Sčntaj -te! medm.: spak ga ~ no, ~ glej no, glej', da te šentan -a -o: ~a reč, baba, ~ dedec, ~o drag; Sentoväti -üjem, Sentüj -te! Sentovšl -äla -o, Sentoväiije -a s, Sentovävec -vca m, Sentovävka -e i, Sentovävski -a -o; gl. tudi hent ientnoiiinski -a -o: dolina ~a, Sent- floijänstvo -a s Šentilj -a m kr. i., v Sentiljski -a -o, Sentiljčani -ov m rmi. Sentjäkob -a m kr. i., v ~u, iz ~a, šent- jäkobski -a -o šeatjAkobščica -e i \hruSka\ Sentjšnž -a m kr. i., v ~u, SentjänSki -a -o: ~i premog šentjAnžev -a-o: ~ kres, dan, ~o olje, ~a roža - šentjänževka -e ž, Sentjän-ževec -vca m \vino\, šentjšnževica -e ž bot., šentjänževo -ega s: bilo je o ~em, na ~ Šentj&nej -čja m kr. i., v ~u, šentjemčjski -a -o, Šentjernejčani -ov m mn., Sentjer-nčjčan -a m |vj>jol ientjemejski -a -o: ~a noč Sentjdšt -a m kr. i., na '-u, SentjöSki -a -o, Šentjbštarji -ev m mn. Šentjur -ja m kr. i., v ~ju, Sentjürij -a m, v ~u, iz ~a, Sentjürski -a -o, Sentjürci -ev m mn. Sentidvrenc -a m kr. i., v ~u, iz ~a, šentl6vrenški -a -o Sentpävel [-alJ -vla m kr. i., v ~u, šent-pävelski -a -o [-val-]: ~a občina S«»tpčter -tra in -petra m, v ~u, šent- pčtrski -a -o Soitrüpert -a m kr. i., v šentiiiperški -a -o, Sentrüperdani -ov m mn. Šentvid -ida m kr. i., v ~u, šentviški -a -o: ~a postaja, Šentvidčani -ov m mn. šepati -am, šepanje -as: ~ na levo nogo, ta primera šepa, dijak v znanju šepa, stran šepa tisk., kupčija, predstava šepa, ščpav -a -o: ~a ženslca, logika, ~ jamb, šepavec -vca m, šepavka -e ž, šepavček -čka m, šepavost -i ž, ščpast -a-o: ~ konj, verz, ~a noga, fraza, resnica, ~o pero, šepniti -nem zašepati, ščpec -pca m, šepka -e ž Sepèt -éta m : rahel, skrivnosten ~ groze, moija, šepetati -àm in šepččem, šepetaj -4jte in šepčči -tel šepetšje, šepetajdč -a -e, Sepetàl -âla -o, Sepetânje -a s: ~ komu kaj na uho, v uho, —< si od ust do ust, veter šepeta, šepetaje govoriti; šepetajoč -0ča -e prid. : ~ glas, Sepetâvec -vca m, šepetšvčev -a-o: ~a kabina, školjka = Sepetâlnica -e [-yn-] ž, šepe-tavka -e ž, Sepetâlen -Ina -o [-In-]: ~a metoda, Sepetàv -âva -o: ~ pogovor, glas iemfti ščpnem, ščpni -fte! ščpnil -ila -o in ščpniti -nem s stal. poud.: ~ komu kaj, Sepétniti -nem, šepetljiv -a -o: ~ glas Sériât -a m, Seriâtski -a -o; ~o sodišče, ~i zakon, ~a šola Sêrif -a m: arabski —Serifât -a m [pokrajina] Sêrif -a m [upravrd uradnik v Ameriki in Angliji\, Sêrifov -a -o; ~ pomočnik, Sêrifski -a -o: ~a služba šerpa -a in -e m \nosač\ : himalajski ali ~e; Sêrpi -ov m mn. \himalaisko ljudstvo], ščrpovski -a -o Sêrpa -e i \ruta\: volnena, žametna, svilena ~ Sést Sêstih : ob —ih, pred ~émi ne pridem pred šesto, ~ deOeno s ~ je ena, ne pet ne ~ ni rekel ne bev ne mev; šesti -a -o: v —i klopi, ob ~i uri, —i čut, ~i križ si je naložil, pred ~o (uro) ne pojdem, v ~o = šestič = ščstikrat prisl., šestindevčtdeset, Sestindvâjset Sest- v sestavi: Sestbrâzden -dna -o: ~i plug; šestcčnten -tna -o; šestceven -vna -o: ~i top; šestcilindrski -a -o: —i motor; šestcolski -a -o f -Is- ] : ~a deska; Sestččveljski -a -o [-valj-]: šestčWnski -a -o: ~a komisija; šestčlčn -éna -o: ~e noge pri žužkih, šestčlčnski -a -o: ~i element; sestdnéven -vna -o: ~o potovanje; sestdejânka -e f; Sestdélen -Ina -o [-lu-]: ~i takt; Sestfâzen -zna -o: ~i tok; šestfiinten -tna -o; Séstinpolkrat [-yk-], Sestinpôlkraten -tna -o f-yk-j: šestidlski -a -o [-Is-], Sestkilogrâmski -a -o : ~i zaboj ; Sestkolésen -sna -o : ~i vozovi; ščstkrat, séstkraten -tna -o: ~a pot, ~o plačilo, Sestkrâtnik -a m mat. ; Sest léten -tna -o: ~ fantek, šestlčtnik -a m. šestlčtnica -e šestlitrski -a -o; šest- 863 jcstnajstcro- Sestméseien -čna -o: ~a zima, ~ otrok; Sestmotôren -rna -o: ~o letalo, šest-motômik -a m; Sestnadstrôpcn -pna -o: —a hiša; Sestodstôten -tna -o: obresti; iestoglàt -àu -o: matica, ~ okvir; šestosminski -a-o: ~i takt, šestosminka -e i; šestpalčen -čna -o [-Ifč-]: ~a baterija; Sestperésen -sna -o; šestpolovinski -a -o: takt; šestpfsten -tna -o, šestpfstnost -i i; èestrazréden -dna -o: ~a šola = Sestrazrédnica -e ž; šestštevflčen -čna -o [-Ič-]: ~o število; šesttedenski -a -o: ~i dopust, rok; šesttdnski -a -o : ~i voz ; šestt6nski -a -o : ~a lestvica; šestiiren -ma -o: ~a vožnja, seja, ~i delavnik; šestvčseln -a -o [-sal-J: ~a barka; šestvfsten -tna -o, šestvfstnik -a m \Ječmen\; šestvrstičen -čna -o: ~a kitica; šestvrstičnica -e i; Šestzl0žen -žna -o, šestzlčžnica -e ž šestak -ami. platno, 2. naboj, 3. jelen Séstdeset -ih: ~ milijonov, Séstdeseti -a -o: v ~em letu, v ~ih letih prejšnjega stoletja, ščstdesetič, šestdesetkrat, šest-desetikrat, šestdeseter -a -o, šestdesetčren -raa -o, Sestdesetérica -e i, Sestdesetérka -e i, šestdesetica -e ž, šestdesetina -e ž, šestdesetinka -e i: ~ minute, ščst-desetka -e ž, šestdesetinski -a-o: ~i ulomki, Séstdesetnica -e ž \nedelja\ šestdeset- v sestavi: šestdesetdnčven -vna -o; šestdesetkraten -tna -o; šestdeset-léten -tna -o 60-leten: ~ mož - šest-desedétnik -a m, šestdesedčtnica -e i 1. oseba, 2. jubilej: ~o obhajati; šest-desetmilijônski -a -o: ~i narod, šest-desetmilijônti-a -o: ~idelček; šestdeset-odstôten -tna -o: ~ invalid; šestdeset-tônski -a -o; šestdesetiiren -ma -o iestér -a -o: vaje, —o čutov; šestčr -i ž \vprega\: s voziti, Sestérec -rca m 1. poet., 2. geom., 3. Čoln, šesterdk -a m \jelen\, šestirica -e f: ~ fantov, šestčr-ka -e f 1. ~ konj, 2. Sesterna vprega, šestčren -ma -o: ~ sad, šestčmost -i ž, šestčmat -« -o : ~a vprega šestero- v sestavi: šesteroglisen -sna -o; ~a skladba, ~o peti, iestnoglàsnost -i i; šesterogliv -âva -o: ~ zmaj; šesterokdt -a m, Sesterokôtnik -a m, šesterokdten -tna -o ; šesterokrik -éka -o : ~a zvezda; šesterokril [-U] -a -o, Sesterokrûen -Ina -o [-In-]; Sesterolisten -tna -o; Sesteronôg -ôga -o; ~c žuželke. šesteron0žen -žna -o, šesteron0žec -žca m; šesterooglit -âta -o: ~ žig; šestero-pfst -a -o, šesteroprsten -tna -o, šestero-prstnik -a m, šesteropfst(n)ež -a m; Sesterorôb -ôba -o: ~a cev, šestero-rôbnik -a m; šesterorbg -àgA -o; šestero-rôk -ôka -o; šesterospčv -éva m; šestero-stébeln-a-o(-/w/-y; šesterost0p -ôpa m: hoditi v gostih—^ih; šesterost0pen -pna -o: ~i verz; Sesterostrân -a-o: ~a prizma, Sesterostrâniéen -čna -o; šestero-strùn -a-o: '^i instrumenti; šestero-vprčžen -žna -o: ~a kočija; Sesterozlô-žen -žna -o; Sesterozôb -ôba -o: ~i lubadar, Sesterozobàt -âta -o: ~i listi; šesterozvčzdje -a s; Sesterozvččen -čna -o; šesterožâren -ma -o šestka -e i 1. številka: kako lepe '-e piše, 2. red: same ~e dobiva, 3. hišna številka : na ~i, od tod Šestica -e f : pri ~i v Ljubljani, 4. denar: srebma 5. zob: — levo spodaj, 6. ~ pri balinanju šiška; ščstka -e ž številka, red\ šestUo -as: ~ z lokom, objemno, redukcijsko, risalno šestilen -Ina -o [-In-j: ~a vzmet, šestilar -ja m, šestilce -n[-lc-]s šestina -e f šesti det = šestlnka -e f: ~ pri dajatvah, ~ kroga, šestinar -ja m pr. \kmet\, šestinec -nca m tisk., šestlnski -a -o: kmet Séstnajst -ih in Sespiâjst -ih : ~ let, leta šestn^ti -a -o in šestnajsti -a -o: ~o stoletje, v -^em letu, ščstnajstič in šest-nšjstič, Séstnajstka -e ž in šestnigstka -e ž, ščstnajstikrat in šestnajstikmt, Sést-najstkrat in šestnajstkrat, Sestnajstér -a -o, šestnajstčren -ma -o, Sestnajstérica -e f, šestnajstčrka -e f 1. glas., 2. tisk., šestnajstka -e ž, šestnajstina -e i, šestnajstinka -e ž, šestnajstinski -a -o: ~a triola, šestnajsterak -a m \jelen], šestnai-stérec -rca m šestnajst- v sestavi: ščstnajstkraten -tna -o in Sestnâjstkraten -tna -o in šestnajst-krâten -tna -o; šestnajstičten -tna -o: ~a lepotica, Sestnajstiétnica -« ž; šest-najstmčsečen -čna -o; šestnajstpčlen -Ina -o [-In-]: ~i stroji; Sestnajsttâkten -tna -o: skladba; šestnajstvdzelski -a -o [-zal-]: ~i pamik šestnajstero- v sestavi: Sestnajsterokôten -tna -o, šestnaisterok0tnik -a m; šest-najsterorôg -ôga -o 864 iOo v sestavi: šestob6j -ôja m; šesto-januàiski -a -o : ~i režim, ~a diktatura ; festolétnik -a m; Sestomér -a m: slo-voiski šestomčiec -rca m \pesnik], Sestomčrski -a -o: ~a vojska; Scstopèr -o: ~i kij = šestoper -a m; šesto-Sôlec -Ica [-le-] m, $estoš01ček -čka [-Ič-] m, JcstoSôlka -c [-ik-] i, šesto-«člski-a-oZ-fa-; iéststo -dtih: ~ šestnajst ieststo- v sestavi: Seststokràten -tna -o in Séststokraten -ma -o; Seststoléten -tna -o, ieststolétmca -e ž; šeststotisoči -a -e iéststoti -a -o ùt Seststôti -a -o, šeststotič, ieststôtikrat, šeststotk» -e i, šeststotina < i. Seststotinka -e ž iéattiaoa -a -e in šesttisoči -a -e, ščsttisoč-krat in Sesttlsočkrat, šesttisoččr -a -o, iesttisočinka -e ž; vendar šest tisoč SéSca -e ž udarec, SéSkati -am, Séskanje -a s: ~ otroka, ~ na gostiji prežati, beračiti, SéSkar -ja m, SéSkarica -e ž, SéSkalica-e2/>re2(i icaiiti -àm govoriti na S, S^ljàj -àjte! SeSUàl -àla -o. SeSljànje -a s, SeSljàv -àva •o: ~ ^as, SeSljàvec -vca m, SeSljàvka -e f, SeSljàvski -a -o "iétati -am se sprehajati se Serééako -a m \ukrajinski pesnik\, Šev- Cénkov-a-o Seriôt -a m \blago\, Seviôtast -a -o: ~a obleka, Seviôten -tna -o : ~a preja, volna Serré -ja m kozlovina, koz(l)ina, kozličevina Sevrolét -a m \avto\ iiba -e ž: vrbova, brezova ~ božja, iti skozi obsoditi na ~e, dobiti jih s ~o, ~ poje, trepeta ko ~ na vodi, ~ za vse človeštvo ; Sibica -e i 1. leskova 2. ~ na dežniku 3. vžigalica, 4. ~ za stepanje beljakov, 5. za klobase SpUa, Sibje -as: brezovo, vrbovo ~ = šl-bovje -a f: ~ za metle, Sibast -a -o: ~a veja, šibnat -a -o: ~a košara, šibnik -a m koi(ara) SflMti -am, šibanje -a 5: ~ kaznjenca, ~ po kom s čim, ~ napake, mehkužnost, dež šiba; šibanec -nca m, šibanka -e ž, šibar -ja m iOték. -bka -o in Sibàk -bkà -ô, prim. Sibk^ -a -e, prisl. Sibkô, Sibkéj(S)e: biti ~ v nog^, v mateii»tiki, ~a svetloba, raztopina, pijača, točka, ~o polie pri Sahu, ~ jug veter, ~i spol, ~i tok, ~ otrok, argiunent ; socialno «--e pameti, ~ega zdravja, šibkost -i ž: telesna, tehnična ~ sluha Sibéti -Im slabeti, Sibèl -éla -o, Sibêpje -a s: vrste, moči Sibljo šibika -e f: ~ srebra, železna zlato, zdravilo v ~ah, šibina -c ž šiba, ši-blnje -a s šibiti -im, šibi -ite! šibll -a -o, Sibljênje -a s: lakota mu Sibi noge, miza se šibi pod jedmi ali od jedi, referat se Sibi od številk, noge, kolena se mi Sibljo, veje se Sibljo pod snegom do tal; strop se Sibi šibko- v sestavi: Sibkonôg -ôga -o; Sibko-t6čen -čna -o: ~e naprave; Sibkozôbec -bca m zool. Sibra -C ž (svinčeno) zrno, rod. mn. šiber [-bar]: streljati s ~ami. Šibrovka -e ž \puška\, Sibrast -a -o, Sibrina -e ž drobček šifon -a m \tkanina\ : svileni, bombažni Sifônast -a -o: -^a srajca šifra -e ž: članek je podpisan s ~o, raz-r^vati, izmišljati si ~e, moja hranilna ki^jižica na Šifrirati -am, šifriranje -a s : ~ brzojavke, Sifrêrka -e ž : ~ iz glavnega Štaba, Šifriren -ma -o: ~i ključ, ~i oddelek = Sifrimica -e ž *Siht -a m posad, izmena, pas, delo, služba: delam dva *~a dva posada Silt -a m, Siitski -a -o: ~a (muslimanska) sekta = Siizem -zma m Sija -e i 1. vrat, tilnik : zgrabiti koga za ~o, 2. greben: skalnata Sijen -jna -o, štjnik -a m, Synikovina -c ž, gl. tudi Sinjek Sije Sij i mn.: ~ pred pečjo za prekajanje šijfiring -a m: tekme v ~u °Šk -a m okus, nošnja po modi, °Sik tleski. čeden, ličen, brhek šikina -e f -> nagajanje, sitnarjenje, šikanirati -am -> nagajati, sitnosti delati Sikniti -nem brizgniti, šiniti Sike -&[-lc-] s: ~ ž^nja šiling -a m |omen besede; —e množice ->• velike-, blago, predmet za —o potrošnjo ->■ za splošno (po)rabo; širo-kôst -i ž: zmeriti ~ blaga, ~ morja, duha; širokIjàt -âta -o: ~a glava, širočina -e ž široko -a m \veter\ široko- v sestavi: širokoččlen -Ina -o f -In-}: ~ bik, —a bazilika, širokoččlec -Ica [-le-] m; Sirokoglàv -âva -o, široko-glâvec -vca m, širokogiavost -i ž; "široko-gniden -dna -o širokosrčen; široko-hlič -ača -e, širokohiačar -ja m, široko-hlâéen -čna -o, Sirokohlâénik -a m; širokohfbten -tna -o: ~o Pohorje; širokokljiin -a -o; Sirokokrâjen -jna -o: ~ klobuk, Sirokokrâjnik -a m; široko-kràk -âka -o; širokokrflka -e [-Ik-J ž; širokokrižen -žna -o: ~i konji; široko-ličen -čna -o: ~ fant; širokolist -a -o, širokoUsten -tna -o: ~i hrast, lapuh, ~a detelja, palma; širokomdrski -a -o: ~i promet; Sirokonôg -ôga -o, široko-n0žec -žca m; Sirokonôs -ôsa -o: ~e opice; Sirokopàs -âsa -o: ~a debeluška; širokopčren -ma -o: ~e rast'ine, Sirokopérnost -i ž; širokoplič -čča -e: ~ moški, širokoplččnik -a m; široko-potézen -zna-o: ~azasnova, ~urednik, -—o reševanje zadev, širokopoteznost -i ž: ~ misli; širokopfsen -sna -o, široko- široko- 866 škarje pfsnost -i f; širokoprst -a m: egiptovski ~ zool.; širokoramen -mna -o; široko-TŽsel [-ay] -sla -o: —a bulcev; široko-rep -epa -o, širokorepka -e ž; široko-rlten -tna-o: ~ človek = širokoritnik -a m = širokorit(n)ež -a m, širokorititi -im se, širokoritenje -a s; širokosičen -čna -o: ~a politika, —o pojmovanje, —^a komisija, biti — do nasprotnika ali z nasprotnikom, širokosrčnost -i ž\ širokotiren -ma -o: —a železnica, širo-kotlrnost -i ž; širokoust -a -o: ~ bahač, —o hoditi; širokousten -tna -o: ~a beseda, širokoustiti -im (se), široko-listenje a s: ~ (se) o čem, širokoustnež -a m bahač, širokoustnica -e i, široko-listnost -i ž; širokovejen -jna -o: ~ oreh; širokovesten -tna -o široke vesli, površen, laksen, širokovestnost -i ž; široko-vraten -tna -o širom prisl. = široma na široko: ~ po deželi dežele), — odpreti oči, ~ odprta vrata, — zasloveti širting -a m \blago\ šiška -e i 1. hrastova 2. buška, 3. ~ pri balinanju šeslica, —o narediti, šiškica -e ž, šiškar -ja m: hrast —, šiškarica -e f zool.: hrastova, listna —šiškov -a -o: —a kislina, šiškast -a -o: -—a lobanja, oblika Šiška -e f, v ~i: Spodnja, Zgornja šišenski -a -o l-šan-]: ~a skakalnica. Šišenski hrib, Šiškarji -ev m mn., šiškarski -a -o šiv -a m: hlačni —, trojni, verižni, križni, robni lobanjski halja brez ~a, po ~u se trga, čevlji na ~ se razpara, zdravniški ~i, pobrati -^e iz rane, šivček -čka m Siva -a in -e m Undijski bogi, šivaist -a m, šivaizem -zma m \vera\ širtič -a /w 1. krpač, 2. azijski ~ zool., šivačka -e ž šivalen -Ina -o f-ln-]: ~a košarica, blazinica, priprava, —i dan, stroj, tečaj, šivalna -e [-iin-] ž šivanka, šivalnica -e [-ijn-] ž I prostor in podJelje\, šivalnik -a f-un-J m \stroJ\ šivanka -e ž: krojaška, sedlarska, tapetniška —~o vdeti, umetnik ~e ali s —o; sedeti ko na —ah, šivankica -e ž — šivančica -e ž, šivankin -a -o: ~o uho; šivankar -ja m I. iron. krojač, 2. izdeiovavec šivank. šivankarica -e ž šivilja, šivankarski -a -o, šivankarstvo -a s, šivdnkast -a -o, šivdnčnica -e ž \blazinica\ šivir -ja m krojač, šivarka -e ž, šivArski -a -o, šivirstvo -a s, šivariti -im, šivar-jenje -a s šivati -am, šivaj -te in -ajte! šival -a -o in -ala -o, šivanje -i s in šivilje -a s: ~ čevlje, perilo, obleko, ~ na stroj, na ometico, ~ hlače po drevju trgati, ~ s svilo, ~ knjigo, pole, dež šiva, bliski, krogle šivajo, skmina mi šiva po sklepih, bolečine šivajo hrbtenico; šivan -a -o: ~o delo, na kveder ~ škorenj, ~i podplati, šivavec -vca m, šivavka -e ž šiven -vna -o; ~o varjenje zvarno, kosti, šivnina -e ž \plačilo\ šivilja -e ž-, modna ~ za belo perilo, šiviljica -e ž, šiviljski -a -o: -—a stroka, obrt, šiviljstvo -a s *šjor -a m gospod, gospodar, *šj6ra -e ž gospa škaf -afa m: ~ za napajanje, lije kakor iz ~a, sedem ~ov žita, škafec -fca m == škafček -čka m = škafek -fka m = škafica -e ž, škafar -ja m, škafarica -e i \doga\, škafarski -a -o, škžfarstvo -a s, škafen -fna -o, škafnica -e i polica za škafe *škaja -e f, nav. mn. škaje škaj okujine, opiiki: ~e lete od železa pri kovanju škandAl [-al] -a m sramota, pohuj.šanje, spotika: kulturni, znanstveni, politični, literarni —, pretiti s ~om, napraviti škandalozen -zna -o sramoten, spo-takljiv, pohujšljiv, škandalizirati -am se -»■ pohujševati, zgledovati, spotikati se škant -anta m gosli: škripati s ~om, na v ~ metati (denar), škantek -tka m \glasbilo\ škapulir -ja m: tretjeredniški škapu- 1 irski -a -o: ■—a bratovščina škar -ja m \riba\, škarica -e i lptič\: vodna ~bot. škirje škarij i mn., dvoje škarij 1. angleške, rezne, obvezilne ~ za blago, za krojenje, za pločevino; striči s ~ami, ima v rokah ~ in platno vso oblast, dela, kar hoče, cenzurne 2. rakove 3. strešne —,A.— v gospodarstvu med cenami, odpirati ~ pri cenah, 5. vilice v čolnu: veslo zapeti v 6. tel.: narediti 7. utrinjač: usekniti svečo s ~ami. škarje 867 škoditi škarjica -e i zool. sirigalica, škarjice škarjic i mn.: ~ hrustavke, ~ brusiti igral, škarjevec -vca m 1. lemeznik. 2. zool., škarjevka -e ž zool., škarjast -a -o: ~o opodje, zobovje, ~e noge, spone, ~i koraki, ~i daljnogled, škarjar -ja m. škaijerepec -pca m zool. škAmik -ami, lemeznik, 2. zooi, škarnica -C ž 1. pol škarij, 2, ~ v ostrešju, 3, ~e pri ojesu *Skarp škirpa m star, ponošen čevelj, nav. mn. škarpi -ov m ; gl. tudi škrpet ikirpa -e i zid(ec): ~ nad cesto ali pod cesto, škiri^n -pna -o, škdrpar -ja m \delavec\, škarpast -a -o: ~ prizidek škirt škdrta m izvržek, izloček, prebirek, izbirek, slabo, izvrženo, izločeno blago, škdrta -e ž kdor ni potrjen pri naboru, izvržek, škartirati -am izločiti, izvreči, škartlranje -a s: ~ blago; škarten -tna -o: ~o blago škirt neskl.: sem ~ v piku nimam pika škAtia -e ž, mn. škdtle škitel/"-a/;: pločevinasta, lesena —, ~ za klobuke, — od cigar; okenska, vratna konservna, fotografska —, stara škatlica -e ž: — za vžigalice, vse je kakor iz ~e lepo, snažno, čisto, škitlar -ja m, škatlarica -e ž, škatlast -a -o: modeme ~e hiše, škatldti -am, škatlaj -djte! škatla! -dla -o, škatldnje -a s: razmajan avto škatla, votlo ~ Skedenj -^a m, v ~u, škčdenjski -a -o, Škedenjci -ev m mn. >[-danj-] škilast -a -o: ~ fant, ~e oči, —o gledati, škilav -a -o: ~o gledati, škilavec -vca m, škilavka -e i škiliti -Im, škilil -ila -o, škilenje -a s: otrok čedalje bolj škili postaja škilast, škileč -Ica [-Ic-] m, škili -eta m, škilež -a m, škllka -e L-lk-] ž škiliti -im, škiljenje -a s: otrok škili je škilast, ~ na eno oko, z enim očesom navznoter, navzven ~ za kom, na koga, ~ h komu v zvezek, ~ v knjigo, ~ po gruntu, Turek škili čez mejo škis -ami. karta, gUtvan: vzeti s ~om, 2. zmerljivka atlibniti -nem: pokrovec šklebne, škle- betati -am, šklebetanje -a s šUefedrdti -dm, šklefedrdj -djte! šklefedrdi -ala -o, šklefedranje -a s: kolo šklefedra, šklefidra -e ž \ura. voz\, šklefidrast -a -o: ^ voz šklefetdti -dm in šklefičem, šklefetdj -djte in šklefiči -te! šklefetal -dla -o, šklefe-tànje -a s: stara škatla šklefeta, vso pot je šklefetalo šklimfa -e ž: stara ~ ura znč., šklimfast -a -o: ~ stroj, šklimfniti -nem: pokrovček šklemfne šklepetdti -âm in šklepičem, šklepetaj -âjte in šklepiči -te! šklepetdl -dla -o, šklepetdnje -a j: ~ z zobmi, zobje, škarje, ponve, šipe, pisalni stroji šklepetajo o/i šklepečejo, ~ od mraza, od strahu; šklepetajdč -0ča -e prid.: ~ mlin, stroj, šklepetdv -dva -o, šklepit -ita m, šklepetdlo -a s, šklepetdlce -a [-Ic-] s: z lesenim ~em dajati znamenja; šklepitniti -nem, šklepniti šklipnem, šklipnil -ila -o in šklipniti -nem s stal. poud. : škatlica trdo šklepne šklopotdti -âm in šklop^m, šklopotdj -âjte in šklopoči -te! Sklopotâl -àla -o, Skiopotânje -a s: klopotec šklopota, ~ v coklah po stopnicah, ~ s coklami, šklop6t -ôta m, šklopotdv -âva -o: ~ klavir, šklop0tniti -Dcm, škldpnhi -nem: past, kljuka šklopne škdcjan -âna m kr. i., v ~u, iz -—a, Skocjânski -a -o: Škocjanske jame, Skocjânci -ev m mn. škoda -e ž: gmotna, vojna, transportna, gozdna, poljska, denama, moralna, požarna, kultuma, pomorska prava, nepopravljiva, vei^, velika ~ na obleki, blagu, hiši, rokopisih, zdravju, vphvu, premoženju, ugledu; delati, trpeti, povrniti, poravnati, oceniti ~o, (za)iti, uhajati, hoditi komu v ~o, pijača je ljudem v ~o, za sol ni ~ denaija, ~ (zanj), da je tak; da ni prišel; za (sàmo) ~o je pri hiši, za tisoč dinarjev sem na ~i, ~ besedi, ni te ti ~ ti, s teboj imam sàmo ~o, ~ od divjačine, živina je v ~i, uhaja v ~o, — se dela, nič mu ne bo ~e, do je namočilo, do ~e se napije, brez odsekaš Skoda -a in -e m, Škčdov -a -o: ~e tovarne, škčda -a in -c m \avto\ : vozi se s ~om ali s ~o škoden -dna -o: —i nagon, toUko smo vam ~i toliko smo vam napravili škode šk0diti -im: to ne more delo ti ne bo škodilo; nič ne škodi, če prideš; ~ jedi in pijači; ne bi škodilo, če prideS škodljiv 868 škodljiv -a -o: ~ mrčes, vpliv, ~a motaja, ~o branje, to je ~o zanj, ~ zdravju, škodljivec -vca m -, ljudski, po^ski, sadni, trtni škodljivka -e ž, škodljivski -a -o: ~i nagon, ~o delo, škodljivstvo -a s, škodljivost -i i škodovati -ujem s stal. poud. in škodovšti -J^em, škoduj -tel škodoval -dla -o, škodovdnje -a s: ~ komu na časti, ~ se za koga, ~ njegovemu imenu, ugledu, vplivu; nikar se toliko ne škodujte! škodovdvec -vca m, škodovdvka -e ž, škodovdvski -a -o škodoželjen -Ijna -o: ~ obraz, ~o se smejati, škodoželjnost -i ž, škodoželjnež -a m, škodoželjnica -e ž šk6f Šk6fa m, mn. šk6fi in Šk6fje, škčfov -a -o, škofčvski -a-o: ~a palica, škofčv-stvo -a s, škofija -e i, škofijski -a -o: pisarna, škofljdn -dna m, škofovdti -Ajem, škofovdi -dla -o, škofovdnje -a s Skdiiče Sk6fič / mn. kr. i., v ~ah Škofija -e i jurica: kurja ~ Škofije Škofij ž mn. kr. i., v ~ah pri Kopru, škofijski -a -o Skdfja L6ka -e-ežkr. /., v ~i ~i, škofje-16Ski -a -o loSki, Škofjelččani -ov m mn. Ločani Sk6flje Škčfelj ž mn. kr. i., na ~ah pri Divači, 5k6feljski -a -o [-falj-] Skdfljica -e i kr. i., v ~i, škčfljiški -a -o, Skčftjičani -ov m mn. Skoldstika -e ž os. i., Školdstikin -a -o $k6i] škdija m skala, čer, pečina Sk61jlui -e t: jezerska, potočna, morska pomivalna, straniščna, suflerska nosna škčljčen -čna -o: —a lupina, omaka, svila, ~i biser, okvir, marmor, Skčljčica -e f = škčljkica -e ž, škdUčnica -e ž |[-r3nj-], Skdrnjica -e i 1. golenica, 2. listna ~ pri steblu, 3. ~e Skornji, škdmjevke šk6mjevk ž mn. \hlače\, škdmjar -ja m Skorpijte -a m: skalni, strupeni v znamenju ~a, Skorpijčnov -a-o: ~ pik, ~o olje, Skorpijdnček -čka m, škorpij6n-ski -a -o, škorpijdnka -e i \samica\, Skorpijčnovlca -e ž |rrava| Sitdt -a m: varčen ko Škčtov -a -o, Skčtinja -e ž, škčtski -a -o: ~i humor, ~o krilo, ~a polka, skopost, Skčtska -e f, v ~i, Škčtsko -ega s, na ~em, Skčtščina -e ž SkrAlnti -am in -b^em, škrdbanje -a s: ~ po skledi, po papiiju; po malem kruh miši škrabajo pod ali v podu, škrdbniti -nem: ~ po škatU Škidbec -bca m slovničar\, Škrdbčev -a -o: ~i spisi škrabica ž pušica, tok, posodica i^bljdti -dm, škrabljdj -djte! škrabljal -dla -o, škrabljdnje -a s: dež škrablja, kraguljčki, miši Skrabljajo, ~ sladkorčke Scralmt&ti -dm in -6čem ropotati, škrabotdj -djte in škrabbči -te! škrabotal -dla -o, škrabotdnje -a s, škrabotljdti -dm Skrdpa -e J! = škraplja -e ž razpoka, zareza. Špranja, kraška jama, škrdpast -a -o = škrdpljast -a-o: ~ svet, ~a skala šlcrdpljati -am, škrdpljanje -a s: dež škraplja; škrdpati -am, škrdpanje -a s šlirdpniti -nem: zapah škrapne škrat -dta m, mn. škrdti in škrdtje: gozdni, hišni da te glej ga ~a, lepega ~a sem si nakopal, tiskarski ti ~ ti nagajiv otrok, škrdtov -a -o: ~a brada, škrdtec -tca m = škrdtek -tka m 1. mit., 2. oseba, 3. zool.: rdeči škrdtelj -na Halj.] m = škrdteljc -a [-talj-J m = škrdteljček -čka [-talj-J m, škratica -e i, Skrdtast -a -o: ~ fant, ti škrat (ti) ~i, škrdtovka -e i {čepica in oseba{, škrd-tovski -a -o: ~e obrvi Skrila -e i: — sredi stene, ves je ena sama ~ na sekiri, nožu; imeti ~o, škfb -a -o: ~e čeljusti, ~a baba, škfbast -a -o: ad\» 869 ftWtb ~ glavnik, nož, ~a ženska, čeljust, skleda, ~e grablje, škfbav -a -o, škifba-vost -i ž, škrbavec -vca m, škfbavka -e ž, škfbec -bca m, škrbč -éta m, škrbica -e ž bot.; škfbati -am in -Ijem, škfbanje -a s: ~ kruh Skrbina -c f : ~c v ustih, zob, zajčja ~ preklana ustnica, med grebeni so sekua ima ~e, «-»e v gozdu, ~ sredi mesta nezazidana parcela, škrbinast -a-o : ~ zob, rob, list, lonček, nož, škrbinec -nca m bot., škrbinica -e f: ~ v ustih, škrbinka -e i 1. žaga, 2. bot., škrbiitje -a s Škrbina -e ž kr. i., v ~i, Skrbinski -a -o, SkrbiiKi -ev m mn. Skfbiti -im, škfbljenje -a s: ~ prihranke, sekiro, nož, škrbljdti -âm, ikrbljàj -âjte! Skrbtjàl -âia -o, Skrbljânje -a s: ščurki škrbljajo, ~ kruh ikrbozèb -ôba -o, škrboz6bec -bca m zool. ikrebetâti -âm in škrebččem, Skrebetàj -âjte in Skrebééi -te! Skrebetâl -âla -o, Skrebetânje -a s: žlice škrebečejo po skledi, škrebet -éta m, Skrebetâéa -ež = Skrebetâvka -e i = škrebetiilja -e ž 1. ropotulja, 2. zool., Skrebetâvec -vca m, škrebčtec -tca m SkreUMti -âm rožljati, škreblj^j -âjte! Sktebljàl -âla -o, Ikrebljânje -a s: ~ z denaijem v pušici, konjiči škrebljajo, žlice škrebljajo, Skrébljica -« ž bot. šlcfga -e f: ribje ~e, dihati s ~ami, škfgavec -vca m, škfgar -ja m; škrgo-nôsec -sca m, škrgončžec -žca m zool.: navadni škrgoiistka -e ž zool., Skrgo-ustnica -e ž, gl. tudi škržen Skrgetâti -âm in -éčem, škrgetdj -âjte in škrgčči -te! škrgetšl -âla -o, Skrgetânje -a s, Skrgetâvec -vca m, Skrgetâvka -e ž, Skrgèt -éta m, škrg0t -ôta m Stric -fca m 1. suknja na ~e, prijeti koga za ~c, 2. mestni ~ suknjač, škricast -a -o: ~a suknja, škričevski -a -o: hlače, škrlček -čka m arfl m; -\ ž-* skril 9(rip -a m: škornji na pri vsakem '—u se ozre, škrip Skrâp rriedm., škrlpast -a -o: ~e orgle, škripav -a -o: ~i čevlji, ~a pesem, ~ voz, škripdt -ôta m: saninca, korakov, vrat, čevljev ikripéti škripam in -pijem, škripaj -âjte! škripal -âla -o, škrip^^ -a s in škripati -am in -pijem s stal. poud.: na gosli, s peresom, ~ od jeze, z nožem, z zobmi ; mraz, sneg, voz, čriček škriplje; kosti, vrata, sani, stopnice, kolesa, čevlji, zobje škripajo ali škripljejo; mraz, da vse škriplje; v zadrogi še nekaj škriplje, predstava škriplje, Skripâlo -a s, škripâč -a m = Skripâvt -a m znč. muzikant, Skripâvec -vca m, Skripâvka -e ž: iapca škripniti -nem: v ključavnici škripne škripec -pca m in škripte -pcà m: po ~u k^ vleči na streho, cvili ko suh ko biti v hudih ~ih, zaiti v «^i pomagati si iz ~ev, škripčev -a -o: ~ poteg, škrl)> čevje -a s: navadno, diferenčno, vijačno ~ škripijiti -âm, Skripljàl -âla -o, Skripljânje -a s: čevlji škripljajo ikrjânec -nca m: čopasti, poljski ~ poje, drobi, gostoli, žvrgoli, Skijânêev -a -o, Skijânéek -čka m: poje ko Skijânêkov -a -o: ~a pesem, Skrjânëji -a -e, Skijânka -e i \samica\, šktjdnčar -ja m zool. Skf\{škflJ -i skril Skriât -a m 1. barva: pridobivati 2. blago: obleči si obleči koga v Skrlâten -ma -o: ~ plašč, ~a preproga, zarja, Skrlâtnik -a m bot. in zool., škrMtnikov -a -o: ~ sok, škrlatnina -e ž, Skrlâtast -a-o: ~a odeja, kri, Skrlâtov -a -o, škrlatovina -e i Škrlatica -e ž \gora\, škrlatiški -a -o škrlatin(k)a -e ž = škrlatica -e ž \boleun\, škrlatinski -a -o: ~istreptokok, ~ardečina, škrlatinast -a -o škriatiti -im, Skrlâti -ite! škrUtil -a -o: nebo se škrlati Skriéti -im, škfli -ite! škrlel -éla -o, Skrlénje -a s: škrjanček škrli, škflec -a [-bc-j m = škfl I-irlj -a m = škrlič-iča m = škrlica -e ž zool. škrjanček Skrlup -a m skrlup 'Skmicelj-clja in-celjna/"-«»^-]m\. vrečka, 2. bot., *škmiceljček -čka m \vrečka\ SUniti -nem zarezati, načeti, škfnjenje -a s, škhiek -nka m:— na violini Srnijiti -âm, Skmjàj -âjte! Skrajàl -âla -o, Slônjânje -a s: miS škmja Skrablja, Skmjâvec -vca m zapirica: ~ pri oknu Scrôb -a m: krompirjev, rižev, likalni Skrôbov -a -o: ~a snov, Skrôben -bna -o: ~a rastlina, ~i sladkor, ~o lepilo, Skrobovina -e ž, Skrôbnat -a -o : ~ Icrom-pu:, Skrôbnatost -i i, Skrôbast -a -o: ~a snov ikrobati 870 Šmarjeta Skrôbati -am, škrdbanje -a s, škrobar -ja m, škrobarna -e t ; škrčbiti -im, škrobljen -a -o, Skrôbljenje -a s, škrobivec -vca m, škrobivka -e ž, škrobilen -Ina -o [-In-]: ~i stroj, škrobilnica -e [-yn-] i, âkrôb-nica -e ž \voda\ ikrobit -ôta m: ~ de^ja, Skrobotàti -àm in -ččem, Skrobotàj -àjte in škrobdči -tel Skrobotàl -àla -o, Skrobotànje -a s: —' z žlicami po skledi, seme škrobota v meSičku, Skrobôtec -tca m bot. Skr6fel)Di -ov [-faij-] m mn., Skrôfeljnast -a -o [-pij-]: ves je ~ po vratu; gl. tudi skrofuloza škripec -pca m \dež\, Skropdt -ôta m: ~ dežja, škropilo -a s \orodje\, škropilen -Ina -o [-In-]: ~i stroj, voz, ~a zmes, naprava, cev, škropilnica -e [-yn-] ž, škropilnik -a [-yn-J m, škropivo -a s \raztopind\, škropivček -čka m Škropiti -im. Skrôpi -ite! škropeč -a -e, škropil -a -o, Skropljèn -éna -o, škropljenje -as: ~ vrt, trto, drevje, cesto, ^ s krvjo, začelo je —, dež, slina škropi, blato škropi do kolen. Skropivec -vca m, škropivka -e ž, Skrôpniti -nem Skrpét -éta m in Skrpét -a m \čeveli\, Skrpëtec -tca m; gl. tudi Skarp Skft -a -o skop(uSki), Skftost -i Ž, Skftav -a -o, škhavec -vca m, Skftavka -e škftavost -i Ž, Skttati -am, Skftanje -a s: ~ pri čem, ~ s čim, Skftež -a m, Skrtàriti -im skopaiiti, stiskati, varčevati; Skrt|jàv -àva -o skop, Skrtijàvec -vca m, Skrt-Uàvka -e i, Skrtijàvost -i ž, Skriijiv -a -o. Skrtijivec -vca m, škrtljivka -e ž ftftati -am, Skftanje -a s I. ~ z nožem, z zobmi; žaga, nož, zob, pero, ura, plug, ključ škrta; kobilice, škarjice škriajo, pesek škrta pod nogami, 2. ~ kruh, Skrtàvec -vca m, Skrtàvka -e ž; Skft -a m škrtanje: petelinji Skrt medm., Skfta -e ž zareza, črta, špranja, Skftast -a -o. škftav -a -o; škrtina -c ž zareza, Skrtinast -a -o, Skriiniti -im Skrtljàti -àm, SkrUjàj -àjte! Skrtljàl -àla -o, Skitijànje -a s: ix>Skrob|jena srajca SkrtÛa, Skrtijàj -a m: ~ fotoaparata fltftnitl -nem : nož škrtne ob kosti, kamen Skrtoe pod škornjem; ključavnica, k|juč, žlica Skrtne, v uri škrtne, duri škrtnejo ikržAt -um in SkriSàk -a m zool.: ~ poje, Skižatfca -e ž, Skriiàtov -a -o, škržatek -tka m; gl. tudi škržat, skržak šk^k -žka m zool.: slikarski, potočni, ledvičasti ~ škri^ -žna -o: ~i poklopec, ~a špranja, brazda, lističi, ~o črevo; gl. tudi škrga škržolica -e ž bot. kosmatica Skiid -a m \denar Skiina -e ž \Uidja = Skàner -ja m Skârb -a m zool. : modronogi ~ Slabéder -dra m \čevelj\, Slabédra -e i, Slabédrast -a -o Slàger -ja m I. (modna) popevka. 2. geslo šUhla -e ž [poljskoplemstvo\, šlahčič -a /n: poljski Slahtovski -a-o: ~a Poljska Slàpa -e ž \ . copata, 2. mevta, šlapica -e ž, Slàpka -e i, šlapast -a -o: ~ mož, Slapàti -àm, Slapàj -àjte! Slapàl -àla -o, Slapàiye -a s: ~ s copatami, v škornjih, po travi, Slàpniti -nem Slatàti Slàtam tipati, otipavati, švrkati, Slàtaj -àjte! Slàtal -âla -o, Slatânje -a s in Slâtati -am s staL poud. ilèk medm.: ~ ~ ~! prav ti je, ~ ~ mu je korenček strgala, SIékati -am, SIékanje -a s SIèm SIéma m I. čelada, 2. polž, SIémast -a -o: ~a oblika, SIémar -ja m zool. Slëp SIépa m -*■ priklopnik, rečni tovornjak na vlek iUva -e ž mevža, SIévica -e ž, Slévast -a -o : ~ dedec, glas, ~o ravnanje, ti Sleva —a ti Slédja -e f, v ~i, iz ~e, SIézijski -a -o: ~a pesem, ~i premog = Slézijec -jca m, Siézijec -jca m, Šlčzijka -e ž Siézvik -a m, v ~u, SIézviSki -a -o ilikaiti -nem oflikniti. Slikati -am. Slikanje -a s: ~ z repom, z bičem Smàrca -e ž kr. i., v ~i, Smârski -a -o, Smâréani -ov m mn. šmAren -ma m: véliki, mali Smâmo -ega s: k '-emu zvoni, o ~em je bilo, Smâren -ma -o: ~i križ \ozvezd)e\, —i tolar, pajek, dan, ~a petica, detelja, ~o jutro, jabolko, ~e maše. ~o oblečen, teta je vsa ~a, ~o se držati Smà^ -a s kr. i., v ~u, Smârski -a -o: —i klanec, Smâréani -ov m mn. ; ponekod tudi: Smàije Smârij f mn., v —ah, Smàrci -ev m mit. Sfliarjéta -e ž kr. i., v ~i, SmarjéSki -a -o: ~o zdravilišče, Smai^ke Toplice, Smaijééani -ov m mn.; Smatjétna gôra -e -e f, na ~i ~i, šmarjčški -a -o inariMca 871 iMaki jbnaijMca < i \hruika\ SminH gdra -e -e f \hrib\, na Smarnog6rski -a -o, $inamog6rci -ev m mn. \i2letniki\ imirnica -e i 1. ~e nabirati, 2. zool., 3. pobožnost in knjiga: brati, imeti iti k ~am, 4. trta in vino: dolenjska Smdrniien -čna -o: ~a voda, polt, dišava, pobožnost, ~ cvet, duh, list, šmdrničar -ja m 1. Jabolko, 2. pisec šmarnie, šmdmiški -a -o: ~a ruta Smirtno -ega s kr. i., v ~em, Smdrtno -a s kr. i., v ~u, šmdrtenski -a -o [-t»n-J ali šmarčdnski -a -o ali šmdrški -a -o ali šmdrski -a -o (različno po krajih), Sfflžrtenčani -ov [-t»n-] m mn. ali Šmirčani -ov m mn. ali Smšrci -ev m mn. Sudvcr -vra m kr. i., v ~u, šmšvrski -a -o bnint Smčnta in šmčnta m: ni da bi ne znal; ne vem, Icakšnega ~a bi še rad; kam ga nese (ta) vsega ~a uganja, ~ te pocitraj, ri bj i ~; šmčntaj -te rnedm.: ~ pa ta pipa, ~te no, jo boste vendar vzeli, Smčntan -a -o: ~o dekle, ~a reč, —e citre, —o dobro dela, ~o imeniten je, ~o se mu mudi Smlhil [-ivJ -čla m kr. i., v ~u, šmihčiski -a -o [-lis-J: ~o polje, Smihelčani -ov [-yč- J m mn. tafnka -e f ličilo: stiha, mastna ~ se razmaže, šminkati -am, Sminkanje -a 5: ženske, igravci se šminkajo, šminkar -ja m, šmlnkarica -e ž, šminkarski -a -o: ~i tečaj °šmlr -a m kolomaz, zmazek, nič "šmirgel [-31] -gla m smirek SmOhor Šmohdijskm kr. i., v ~u, šmohdr- ski -a -o, iSmohorjani -ov m mn. Sminca -a in -e m Simon, Smčnčev -a -o 'inobre -a m krc po nosu Siba -e i 1. ~o nabrati, napeti, vihati, držati; daj mu jo po —^i, kravja —, 2. predilna, sesalna, pršilna, gorilna i6bica -e ž: zaničljiva, jezna oblizniti si ~o, š6bice -ic ž mn. ustnice, S6bast -a -o: —a usta, š6bček -čka m: mulast —, š6bec -bca m, š6barica -e ž \riha\, Š6biti -im, š6bljenje -a s: ~ usta, ustnice, otrok se šobi iodA -ja m: ~ z limono, Sod6jev -a -o: ~ narastek, ~a krema MCr -ja m: ~ taksija, ~ kategorije C, šofčrka -e i, šoferski -a-o: ~i tečaj, sedež, izph, priročnik, ~o dovoljenje. ~a izkaznica, šoferstvo -a s, šofirati -am, šofiranje -a j: — avto i6ja -e i \ptica\, š6jin -a -o: ~o peije, š6jar -ja m \lovec\, š6jec -jca m zool., Š6jka -e i zool. Š6k -a m pretres: mrazni, električni, insulinski, živčni šokirati -am med. spraviti v šok, šokhanje -a s, šokiranec -nca m bolnik v šoku, šoklranka -c i S6kci -ev m mn., š6kčevski -a -o: ~o narečje Mla -e i 1. osnovna, ljudska, srednja, visoka, višja (pedagoška), tehniška, ekonomska, delovodska, deška, dekliška, zadružna, dopisna, manjšinska, državna, plesna, meščansk^ nedeljska, večerna, pomožna, industrijska, vajenska, kmetijska, trgovska, pomorska, politkhia, strokovna, glasbena ~ za umetno obrt, za medicinske sestre, za babKe; čma, nemška, judovska, turška, zasebna, javna, enajsta, utrakvistična, materina, slovenska —, iz —e vreči, v —o hoditi, končati ~o, v ~c poslati, biti brez -Me), ~o ali ~c imeti, ~i odrasti, fant je v ~ah, mož stare ~e, v ~o se vpisati, zapisati, ~ trpljenja, življenja, ~ za življenje, to naj mu bo ~ ali v ~o, ta ~ je bila draga, latinske '-e, vzeti koga v (svojo) ~o, ~ in dom, 2. poslopje: vaška, dvonadstropna 3. razred: prva, dmga, tretja, osma 4. smer: Platonova ~ realistov, nizozemska 5. danes nimamo ~e pouka, 6. učbenik: pevska ~ i6fai -e i 1. IJ. otok na dlesni: ~ v ustih, 2. vet. otrdina sluznice šMar -ja m, š61arka -e ž, šdlarica -e ž, š61arček -čka m, š61arski -a -o i6bti -am, š61an -a -o, šdlanje -a s: otroke — se v mestu, na akademiji, na tnjem, ščlanec -nca m šoUm človek, šdlanica -e i, ščlanost -i ž S61cn -Ina [-bi-J m: ~ na sklep, idlenček ■ika [-hn-J m 1. lakasti ~i, 2. bot., ščlenci -ev [-bn-J m rrm. S6hrik -a m: slovenski ~i, S61nka -e ž, šolniški -a -o: muhe, šolnina -e ž \dajatev\ >[-In-J Solohov -a m \ruski pisatelj]: romani ~a šoloobvezen -zna -o: ~i otroci, Soloob- veznost -i f-»- šolska obveznost šUski -a -o: ~i okoliS, svit, vrt, muzej, nadzomik, predmet, zvezek, sistem, čas. îèlsid 872 špih fîlm, pouk, uspeh, —a reforma, knjiga, poliklinika, medicina, soba, izdaja, konferenca, kuhinja, klop, ura, obveznost, disciplina, naloga, učenost, torba, doba, mladina, oblast, ~o delo, spričevalo, omre^e, leto, poslopje, to je preveč —o, še iz ~ih klopi, š61skost -i f >[-ls-] iôlstro -a [-Is-] s: strokovno razvoj, oblika ~a *š0mošter -tra m znč. učitelj, šolnUi, *š6- moštrski -a -o, *šomoštrovati -ùjem i6p Sôpa m, v šopu in Š0pu, v š0pih, šopih in Sopéh: trave, slame, las, pisem, ključev, isker, denatja, kart, ~ trakov nad vrati, šdpek -pka m: ~ rož, uspavank; poviti, narediti šdpast -a -o: ~a trava, Sôpkast -a -o: ~ list, š6pnat -a -o, šdpoma prisl. v šopih, šdpovje -a s šopiren -rna -o košat, bahav: ~ cvet, ~a ženska, ~o vedenje, govorjenje, šopirnež -a m, šopimica -e f, šopirnost -i ž, šopirDiv -a -o, šopirljivost -i i šopiriti -im, šopirjenje -as: — perje, rep, ~ se s čim, ~ se v stanovanju, hudobija se šopiri, šopireč -rca m bahač Séitanj -a m kr. i., v ~u, šdštanjski -a -o: ~a elektrarna, S6štanjčani -ov m mn. šdta -e ž: suha ležišče ~e, žgati, poži^ti, kuriti, rezati ~o, kuriti s ~o, šotdriti -im, šotarjenje -a s, š0tar -ja m: ižanski ~ji, Sôtarica -e ž, šdtarka -e i, iôtarski -a -o, šotnica -e i \prst\ = š0-tovka -e ž, šdten -tna -o: ~a prst, stelja, ~i mah, drobir, šdtast -a -o: ~a streha, šdtnat -a -o: ~ breg, ~a zemlja, šotovina -e i šotnat svet, šotišče -a s: nad l>arjanskimi šotarija -e ž, šoteneti -im, šotenčl -čla -o, šotenenje -a s šdtor šotdra in šotdra m: ciganski, taborniški, planinski, vojaški ~e postaviti, razpeti, podreti; živeti v ~ih, šot6rček -čka m, šot6rast -a -o in šotd-last -a -o: ~a streha, šotorišče -a s, šotorovina -« ž \blago\, šotdrka -e ž \plahta\, Sotôrski -a -o in šotdrski -a -o: ~o krilo, platno, ~a obrt, ponjava iotém -ma -o: ~a plahu, vas, ~i hotel, 'M količki, ~i plašč, šotčmica -e i \ponjava\, Sotômik -a m \oseba\, šotor-nina -e i 1. pristojbina, 2. blago šotoriti -im, šotdri -ite! šotoril -a -o, šotoijčt\je -A s in Sotôriti -im s stal. poud.: ~ ob reld, pri morju, vojaki šotorijo šovinizem -zma m nestrpnost, zagrizenost, prenapetost, vsiljivost: nacionalni —, šovinist -a m, šovinistka -e ž, šovinističen -čna -o: ~a strast, ost, organizacija, duh °špAga -e f vrvca, motvoz, konopec špaget -a m, nav. mn. špageti -ov \testenina\ špajka -e i bot. kozlik, baldrijan: rdeča —, špijkov -a -o: ~ čaj, špajkovke špaj-kovk i nm. bot. špdla -e ž špila: — pri klobasi, špdliti -im, špdljenje -a s: klobase ~ špoUta -e med okni, špaleten -tna -o: ~i zapah špalir -ja #n: postaviti se v stati v ~ju. napraviti častni gost ~ ljudstva, skozi ~ iti, hruškov, breskov —, marelice obrezati na špalirski -a -o: breskve, špalirka -e f \drevo\ špina -« f \igra\: ~o vleči, španati -am, špananje -a s Sp^ja -e i ]država\, v Špinsko -ega s, na ~em, Spinska -e i, v ~i, špinski -a -o: ~i jezdec, škorenj, jezik, ~a stena, vas, ~a otvoritev pri šahu, ~a kita, muha, inkvizicija, ~a tK>lezen = španska -e i = špšnka -e i: ~ razsaja, za —o umreti, Špinec -nca m prebivavec], špinec -nca m \konj\, Španka -e ž, Španka < i: ~ pri šahu, španščina -e i šponjil [-elj -a m pes\ š|ianj61ka -t[-lk-] i \trta\, španj61ski -a -o C-ls-J: ~i Jud španorija -e i: stopiti v ~o, kupčevati v ~i s kom skupaj, v ~i še pes crka špirgelj -glja in -geljna [ -galJ-J m beluš šparte -a m \trtna rozga\: ~e vezati, ~ grozdja 'špAroTČek -čka m hranivček, *špirovec -vca m: ~ zmeraj najde cerovca SpiatSL-«ž-ySparta *šp4s -a m: to 1)0 ~ veselo, ne pozna ~a šale, *špdsen -sna -o: ~ dečko smešen, čuden, to se ~o sliši čudno, smešno Specerija -e ž: iti v ~o po ~o, špecerijski -a -o: o-a trgovina, ~o blago, špecerist -a m, špeceristka -e Ž špedidii -e i->- špedicija špUi -eha m 1. -*■ slanina, 2. debel, gladek rokopis, 3. stara knjiga, 4. tepsti se za rakov ~ za nič, špehek -hki m in špfibek -hka m bot., špehir -ja m: hrvaški ~ji. špihast -a-o: ~ klobuk, špehat -ita -o: ~ krompir, prašič. $peh 873 Mmel špeh6v -a-o: ~i štruklji, ~a potica = špeh6vka -e i Špekulacija -e i: umazana, delniSka, divja, borzna, valutna ~ z zemljišči, spuščati se v ~e, špekulacijski -a -o: ~i dobiček, ~o navijanje, ~a strast; \endar špekulacija špekulant -anta m: tržni, borzni ~ z zemljo, z delnicami, špekuUntka -e ž, špekulint(ov)ski -a -o: ~i duh, element, ~o geslo, kopičenje, ~o navijati cene, špekuldnt(ov)stvo -a s špekulirati -am, špekulirat^ ra 5: ~ s krompiijem, z zemljišči, ~ na borzi, ~ na kaj Spčia -e i Elizabeta, Špčlin -a -o, Špčlica -e ž, Špiličin -a -o "Speluniia -e i beznica, brlog *Spčrovec -vca m ilcarnik, škarnica šj^ -a m bel volčji, svilasti, samojedski, nemški, barjanski, železni špicov -a -o: ~a dlaka špica -e i naperek, naperka: pri kolesu, pri dežniku *Spica -e i konica, osina, ost: gnati kaj na —o na ostrino; *špičast -a -o 1. šilast, oster, koničast, bodeč, 2. ~ za jed ali pri jedi izbirčen; *špičiti -im ostriti, Siliti, koničiti *ipk:elj -clja in -celjna [-calj-J m vohljač, vohavt, ogleduh: plačan policijski *špiceljstvo -a [-calj-] s Mček -čka m = špičmoh -a m zool. rovka, špička -e i \hruška\, špičke špičk i mn. \bolezen\, špičkar -ja m \jabolko\, špičik -a m \čevelj\ i^jdn -a m vohun, ogleduh, špijdnka -e ž vohunka, špijondža -e ž vohunstvo: nemška ~ za sovražnika ali v prid sovražniku, špijondžen -žna -o vohunski: ~i spor, ~a zadeva, v ~e namene, Spijčnček -čka m kukalo v vratih, špi-jdnstvo -a s ogleduStvo, vohunstvo, špi-jdnski -a -o ogleduSki, vohunski: ~i center, ~a mreža, ~i podatki, špijoni-rati -am vohuniti, špijoniranje -a «: — za kom, ~ za koga, komu v prid, ~ proti komu, zoper koga špik -a m koničast vrh: diyji ~i med grebeni, stožčast piramidni Špik -a m \gora\ Sp&a -e ž: železna, lesena ~ za klobaso. Se za ~o ni drv, špiliti -im, špiljenje -a <- kožo, klobase špilja -e ž jama, duplina: skalnata špiljast -a -o: ~ svet SpflJeS pilj ž nm. kr. i., špiljski -a -o ipindča -e i, Spindčen -čna -o: ~o seme, ~a juha, ~e palačinke, ~i štrukeljčki, ~i kipnik, Spindčnica -e i bot., Spindčast -a -o, Spindčar -ja m hum. \slikar\ Spincelj -clja m -celjna [-cslj-J m \jabv, šrap-nčlski -a -o [-b-]: —i drobec, ogenj, ~i oblački, ~e krogle °Mt -a m zrnje, zdrob ši medm.: puha vlak; zamahoval je s icoso: —, ~ $t rssst] medm. tiho! Stib -a m: glavni, generalni, delovni ~ sodelavcev, specialistov, cel ~ risarjev, — okrog poveljnika, štdben -bna -o: ~i zbor, častnik, zdravnik, trobentač, narednik, štabski -a -o: ~i zemljevid, štžbnik -a m = štdbovec -vca m *$tacAna -e ž trgovina, prodajalna, *$tacii-nica -e i, *štaciinski -a -o, *štacunar -ja m, *štacunarka -e ž, *štacunarica -e i, *štaciinarski -a -o, *štacunarstvo -a s; tudi štacunar-; *štacunariti -im štafiža -e f: biti le za ~o komu, ~ na odru, ~ za slikarsko ozadje, za ~o so bili kmetje, štafdžen -žna -o: ~a figura, vloga, oseba štafeta -e ž 1. sel na konju: galopirajo, 2. ip.: ~ 4 X 100, plavalna štafčten -tna -o: ~i tek, —a palica StAjer -ja m \pokrajina\: zeleni v ~u. Štajerska -e i, \ ~i. Štajersko -ega j, na—em: slovensko, nemško Zgornje, Spodnje Štdjerec -rca m, Štajerka -e i, št^erstvo -a s, štajerščina -e i, štdjerski -a -o: —a dežela, zemlja, ~a narečja, štdjerec -rca m \vlak, vino\: točiti —a, zamuditi ~a, štajerka -c i \kokoS\, štajersko-kor6ški -a -o: planine štampiljka -e i: uradna ~ štinca -e f stroj., štincati -am, štincanje -a s, štancar -ja m StAndrež -a m kr. i., v ~u, štdndreški -a -o Štanjel [-eu] -a m kr. i., v ~u, štšnjelski -a -o [-ijs- j, Štanjelci -ev [-yc-J m mn. °štant štanta m I. lectarski — na sejmu stojnica, 2. kozolec na pet —ov oken, 3. vzeti kaj v v zakup, v najem, 4. — pri lovu stojišče, čakališče, preža, postojanka štitljiv -a -o: konj muhast, trmast, štatUivost -i i Štčben -bna m kr. i., v —u. štčbenski -a -o [-h,in-J. Stetienci -ev m mn. itedfhiik -a [-In-J m: električni, plinski ~ na drva, štedilniški -a -o [-In-J: ~a plošča, ~i okvir, štediti -im varčevati, štedljlv -a -ovarčen Štifan -a m os.;"., Štčfanov -a -o, Štčfanovo -ega s: na štefžnji -a -o: ~a sol, ~i dan = štčfanj dan, Stčf Stčfa m, Štčfek -fka m, Štefč -eta m, Štefanija -e ž, Sttfa -e ž, Štefka -e /; štčfan -a m = štefiir -ja m dvolitrska steklenica: ~ vina, mošta štčhvati -am etnogr., štčhvanje -a s, štčhva-vec -vca m: ziljski ~i, štčhvan -a m etnogr. ]kij\ Stikati -am Hngv., Stekanje -a s: v podjun-skem in mežiškem narečju Stekajo govorijo npr. Stukaj namesto tukaj, štčkar -ja m itSkelj -klja m tečaj, zatič, iebeij, količek, osnik: ~i na njivi stmišče, štihle, štekljiček -čka m, štekljžča -e ž pedica s štekljem na koncu, štekljdčar -ja m 1. rokovnjač, 2. moški s štekljačo, štekljačarstvo -a s razbojništvo, gorja-čarstvo, rokovnjaitvo StekljAti -am, štekljdj -djte! štekljAl -dla -o, štekljdnje -a s: ~ ječmen, štekljač -a m kdor šteklja, štekljalnik -a [-yn-J m \čistilnik\ *it£nipelj -plja in -peljna [-palj-J m kolek, žig, pečat, °štempljati -am žigosati Stempitor -ja m močan človek Štepinja *4s -e -I f kr. i., v ~i vžsi, iz ~i, štepdnjski -a -o: ~i most, Štepanjci -ev m mn. Stipih -iha m vodnjak *štira -e f: na ~o ali v ~o hoditi po hišah, po domeh delati, v tuijete hoditi Stirlnig -a m \denar\: funt v funtih ~ih, zlati štirlinški -a -o: ~i blok, ~a valuta *$tinia -e ž vodnjak, «štimati -am, *šter-nanje -a s: ~ vodo črpati, goniti, štir-nica -e ž \igra\: v ~o gledati Stiti štijem, štej -te! namen, štit. Stil Stila -o, štit -a -o: ~ denar, glasove, zvezde; gleda, kot bi ne znal do pet —; oče mora sinu veliko —— komu v dobro, v slabo, njegova beseda veliko šteje, ~ na prste, ~ se za sina, le denar nekaj šteje, ~ za resnično, ta knjiga se šteje ali jo štejemo med najlepše, ~ si kaj v zaslugo, ženske pri njem nič ne štejejo, ~ komu grižljaje, žlice; vojska šteje milijon mož, fant «téti 875 šdri- šteje dvajset let, ure so mu štete, ~ se srečnega aH srečen, ne štejem se mednje, ~ se k Slovencem ali za Slovenca, ~ komu kaj v greh ali za greh, ~ si v čast, v srečo; °služba mu šteje od lani se mu šteje, mu teče štetje -a s-, ljudsko ~ glasov, pri ~u se je zmotil, leta tisoč po našem ~u, štitev -tve ž štivec -vca m 1. mat. -. ~ in imenovavec, 2. kilometrski, plinski, električni, maksimalni ~ za vodo, ti si dober ~ pol, števka -e i \oseba , števčev -a -o, števčen -čna -o: ~a tanfa, plošča, ~i sistem števen -vna -o: ~a mera, naprava, vaja, ~i ključ, stroj, štčvnost -i f, števnik -a m-, vrstilni, glavni, množilni —, štčvniški -a -o, števnina -e i \pristojbina\ Števeijiii -ana m kr. i., v —u, števerjanski -a -o, Steveijanci -ev m trm. številčen -čna -o: ~o soglasje, stanje, razmeije, ~a premoč, ~i sistem, številčnost -i ž, številčnik -a m \del števca ali ure\, številčnica -e f 1. ~ ročne ure, 2. uganka >[-lč-] številen -Ina -o: ~ obisk, ~a udeležba, nesreče, ~o občinstvo, zastopstvo, član ~ih društev, številnost -i ž, številnik -a m, številnica -e f 1. uganka, 2, številčnica >[-ln-J številka -e ž: hišna, zaporedna jtibilejna, posebna ~ lista, dvojna revije; evidenčna, indeksna, telefonska, tombolska, arabska, rimska —, okrogla ~ približna, ~o zaokrožiti, ~ čevljev, klobuka, srajce, preje, srečke, ~e govore, koliko je pri vas človek je zgolj suhe ~e, sovražnik ~ ena, števllkar -ja m, šte-vllkarski -a -o: ~e metode, številkica -e i >[-lk-J število -a s: liho, sodo, decimalno, nepopolno, oktansko, Ludolfovo, polno —, vehko, majhno, lepo ~ naročnikov, glasov, brez —a ljudi, Slovanom ni ~a, vzeti v —, velika ~a, biti samo za —, ~ pada, raste, se manjša, se veča, števllce -a f-lc-j s, številiti -im, števllje-nje -a f 1. na glas 2. numerirati: ~ sedeže, vstopnice, 3. paginirati: ~ strani •itiUUa -e ž škornjica, mn. *štibale štibil [-čl] ž in 'štibah -ov m mn., •štibdlar -ja m, *štibšlarski -a -o štibla -e f, mn. štible štibel [-»I] steblo: krompirjeve ~e, štiblast -a -o steblast, pust: ~a trava, štiblovje -a s, štibUca -e ž, štibUčast -a -o *štibra -e ž, mn. štibre štiber [-bar] davek: dajati gosposki vehko ->'0 itiftarji -ev m mn. \ločina\ "štft štiha m vzetek, "štihati -am I. lopalili, 2. (pre) vzeti (pri kartah) *štfaniti -âm ceniti, čislati, štim^j -âjte! štimal -âla -o, Stimânje -a s: fant in dekle se štimata se imata rada, *štiman -a -o : ~o dekle visoko, ~i gostje se dado prositi, ~o se držati zapeto, 'Stimânost -i i prevzetnost, moškost štipendija -e f, štipendist -a m, štipendistka -e ž, štipendirati -am, štipendhanje -a j: ~ koga Štiri -ih ž in s mn., štirje štirih m mn.: na ~ oči, ob —ih, o pol ~ih, — tisoč let. upirati se z vsemi —imi; z vsemi ~imi podpišem, mu zvoni; po (vseh) ~ih se plaziti, kobacati; stegniti vse ~ od sebe, v ~ih letih, proti ~im pridem, proti ~im gre, ~ proti —; štirica -e ž: )ikova —, — s krmarjem, lepa številka in redi, štirka -e f: ~ proti trojki Štiri- v sestavi: Stiribârven -vna -o: ~i tisk, napis; štiriceven -vna -o: ~i radio, top; štiricillndrski -a -o: »—i motor; štiri-côlski -a -o /-ts-j : ~i ploh ; štiričetrtlnski -a -o: ~i takt; štiričlanski -a-o: ~a družina; štiričlčn -éna -o: ~a tipavka; štiričften -tna -o: ~i sestav; štiride-jânka -e ž, Stiridejânski -a -o : ~a drama ; štiridčlen -Ina -o[-In-]: ~ obrazec; štiri-dimenzionâlen -Ina -o[-In-]-, štiridnčven -vna -o: ~o potovanje; štirielemčnten -tna -o: ~a teorija; Stirifâzen -zna -o; ~i tok; Stiriglâsen -sna -o: ~i zbor, ~o petje, peti ~o, Stiriglâsnost -i ž, štiri-glâsje -a s; Stiriglâv -âva -o: ~a miška ; Stiriinpolkrâten -tna -o m štiriinpčl-kraten -tna -o[-\fk-], Stirimpolléten -tna -o [-yl-j: ~ otrok; Stirikâpen -pna -o: ~a streha; Stirikitičen -čna -o: ~a pesem; Stirikolésen -sna -o: ~ voziček, ~a kočija, štirikčt -a m, štirikčten -tna -o, Stirikôtnik -a m; Stnikčžen -žna -o: ~ ščit; Stirikràk -âka -o; šthikrat, štirikraten -tna -o in štirikriten -tna -o: ~a premoč, Stirikrâtnik -a m mat.: štirikrčvnik -a m-, Stiriléten -tna -o: štiri- 876 Stiristoti ~o šolanje, ~ fantiček, Stirilétka -e ž: šolska štirilčtje -a s, štirilčtnik -a m, štirilčtnica -e ž; štirilisten -tna -o: —i vijak; štirimatričnik -a m tisk.; štiri-mčsečen -čna -o: ~ dojenček, štiri-mčsečje -a s; štirimčtrski -a -o: ~a cev; štirimilijčnski -a -o: ~i narod; štiri-mdčen -čna -o: ~i prašniki; štirimo-tôren -ma-o: ~o letalo = štirimotčmik -a m; Stirinadstrôpen -pna -o: ~a stavba = Štirinadstr0pnica -e i; štiri-niten -tna-o: ~a preja; štirindg -ôga -o, Štirin0žen -žna -o, štirin0žec -žca m. $tirin0žnik -a m; štirioddčlkoven -vna -o [-Ik-] = štirioddčlčen -čna -o [-Ič-J : ~a šola; štiriodstčten -tna -o; štiričgeln -a -o: ~a piramida, štiričgelnik -a m >[-»yn-1 -3ln-], Stirioglàt -âta -o: ~o železo; štiričkec -kca m zool.; štiri6sen -sna -o: ~i vagon; štiriosminski -a -o: ~i talrt; štiripdlčen -čna -o [-ifč-]: ~i tc^; štiriperčsen -sna -o: ~a deteljica = štiriperisnica -e ž, štiriperčsnik -a m član take družbe; štiripčlen -Ina -o [-ln-]\ ~i stroj; štiripotčzen -zna -o: ~ problem = štiripotčznik -a m; štiriprčjen -jna -o: ~i sukanec; štiripfst -a-o = šti-ripfsten -tna -o; štiriraščden -dna -o: ~a šola = štirirazrčdnica -e ž; štiri-nzaétea -žna -o; štirirdb -ôba -o: ~a piramida, štirirčben -bna -o, štirirčbnik -a m; štirirččcn -čna -o: ~o igrati; štirirdgeljn -a -o [-galj-]-. ~e vile; štiri-sčdežen -žna -o: ~a limuzina = štiri-sčdežnik -a m; štiristčp -ôpa m: v ~u stati, Stiristôpen -pna -o: —^i trohej, ~a veriga, ~e volitve; Stiristrân -a -o, Stiristrânski -a -o: ~i pakt, štiristriničen -čna -o: ~a piramida; štirištčven -vna -o: ~ cvet; štirištevilčen -čna -o [-Ič-]-. 'MJ število; štiritdkten -ma -o: ~i motor; štiritidenski -a -o: ~o premirje; štiritčnski -a -o; štiriiiren -ma -o: ~o predavanje; štirivdljčen -čna -o: ~ kalander; štirivčdm -a -o: ~a posoda: štirivČMn -zna -o: ~i keper; štiri-vogâlen -Ina -o[-ifn- / -In-], štiriv0geln -a -o, štiriv0gelnik -a m >[-»ifn-[-aln-], Stirivoglàt -âta -o: ~a miza, črka; štiri-vpréga -e ž, štirivprčžen -žna -o; štiri-viettoski -a -o; štirivfsten -tna -o: ~ je&nen, itirivfstnik -a m; štirivrstičen -čna -o: -«-a kitica — štirivrstiCnica -e ž; štirizl0žen -žna -o: ~a beseda = Stiri- zl0žnica -e ž; štirizob -ôba -o; štirižilen -Ina -o [-In-] : ~ kabel, korobač; gl. tudi četvero- štirideset -ih: vseh ~ let je delal, v ~ih letih je bil le enkrat srečen; štirideseti -a -o: v ~em letu je umrl, list je izhajal v ~ih letih prejšnjega stoletja, štiride-setič, štiridesetikrat, štiridesetkrat, štiri-desetér -a -o, štiridesetčren -ma -o, štiri-desetérica -e f = štiridesetčrka -e ž, štiridesetica -e f = štiridesčtka -e ž. štiridesetina -e ž, štiridesetinka -e ž; štiriindv^set ali Stiriindvâjset, štiriin-devetdesetléten -tna -o: ~ starček = štiriindevetdesetlčtnik -a m štirideset- v sestavi: StiridesetClânski -a -o: ~i odbor; Stiridesetdânski -a -o: ~i post, štiridesetdneven -vna -o, štirideset-dnévnica -e ž; štiridesetkrdten -toa -o; štiridesetleten -tna -o, štiridesetlčtnik -a m, štiridesetlčmica -e i 1. oseba, 2. obletnica; štiridesetmilijčnski -a -o: ~i del, narod; štiridesettisočen -čna -o: ~a vojska; štiridesetiiren -ma -o: ~i delovni teden štirinajst -ih in Stirinàjst -ih: ~ let mu je, bilo je leta vsakih ~ dni, čez ~ dni, štirin^sti -a -o in štirinijsti -a -o: ~o stoletje, v ~em letu, štirinajstič in štiri-nâjstii = Sthinajstikrat in štirinijstikrat, štirinajstkrat in štirinijstkrat, štlrinajstka -e ž in štirindjstka -e ž, šti^ajstlaaten -tna -o ali Stirinâjstkiaten -tna -o ali Stirinajstkrâten -tna -o; štirinajstčr -a -o, štirinajstčren -ma -o, Stirinajstérica -e ž = štirinajstčrka -e ž, štirinajstica -e ž, štirinajstina -e ž, štirini^stinka -e ž, štirinajstinski -a -o, štirinajstčrec -rca m, štirinajstdk -a m = štirinajsterdk -a m \jelen\ štirinajst- v sestavi: štirinajstdnčven -vna -o : ~a mezda, odpoved, ~ list = štirinajstdnevnik -a m; Stirinajstkarâten -tna -o: ~o zlato; štirinajstleten -tna -o, štirinajstletnik -a m, štirinajstietnica -e ž; štirinajstl0ten -tna -o: ~o srebro; Stirinajsttônski -a -o: ~i pamik; štiri-najstûren -ma -o: —a hoja štiristo -ôtih glav. štev.: ~ pet, ~ sedem-inosemdeset, štiristoicrat; Stiristoieten -tna -o, štiristoietnica -e ž Stiristoti -a -o (R štiristdti -a -o, štiristotič, štiristotikrat, Stiristotfca -e ž, itiristo-tina -e ž, štiristotinka -e i štiritisoči 877 toika Stiritlsoči -a -e, štiritisočkrat in štiri-tisočkrat, štiritisočkraten -tna -o, štiri-tisočšk -a m: alpski ~i, štiritisočer -a -o; vendar štiri tisoč StiijAk -a m kvadrat, štirj^ški -a -o: ~a milja, ~i čevelj, kamen, meter štirje štirih m: ~ možje; gl. tudi štiri Stivén -a m kr. i., v ~u, iz —a, štivžnski -a -o, Stivânci -ev m mn. in Stivdnčani -ov m mn. Stéber -bra m držalo, podstavek za trsko'. vtakniti luč v trska stoji v ~u, štobrski -a -o Stokati -am suvati, drozgati, Stôkanje -a s, Stôkalnik -a [-yn-J m, Stôkniti -nem, Stokâlo -a s štokavec -vca m, Stôkavka -e f, Stôkavski -a -o: posebnosti, ~o narečje = št0kavščina -e ž it61a -e ž: višnjeva duhovniška, ženska štolnina -t [-In-J ž \dajatev\ Stôparica -e stoparica štor -a m in Stôr -ôra m, mn. Stôri, Stôri in Storôvi 1. bukov, star, trhel 2. jurček ima 3. stati ko —, goijanski št0rček -člca m : zelnat i itôrovje -a s in Storôvje -a s, Stôrast -a -o: ~a obleka, ženska, Stôrovka -e ž \goba\, Storovina -e ž Stère Stôr ž mn. kr. i., v ~ah, Stôrski -a -o, Št0rovčani -ov m mn. itôrija -e ž-*■ storija Stôija -e ž rogoža: ~e pleto iz bičja, Stôr- jast -a -o, Stôrjica -e ž Stôtje Stôrij ž mn. kr. /"., v ~ah, iz Stôrij, Stôrovski -a -o Stôrklja -e ž \. ptič: čma, bela 2. neroda, 3. pri nas je ~ ga je prinesla, 4. letalo, Stôrkljin -a -o, St0rkljež -a m neroda, Stôrkljast -a-o: ~ čevelj, ~o vedenje, Storkljàv -âva -o: ~a hoja, StorkÛâvost -i f, Stôrkljica -e f, Stôr-keljski -a -o [-kalj-J: ~a teta babica Storkljâti -âm, Storkljâi -âjte! Storkijàl -âla -o, Storkljânje -as: ~ po sobi, ~ v težkih čevljih, Storkijâvec -vca m, Storkljâvka -e ž, StorkIjâC -a m Stèri štdrža m storž Strâca -e ž: blagajniška ^ štradon -a m pot: baijanski Strâjk -a m stavka, Strâjkati -am stavkati, Strâjkanje -a s Strâma -e ž = Strâmija -e ž tepec, neroda, motovilo, Strâmast -a -o. Strâmijast -a -o, Stramijâti -âm kolovratiti, štram|jaj -âjte! Stramljàl -âla -o, Stramljânje -a s; Stramljè -éta m °Strânga -e ž zaprežnica, vprežnica Strapâc -a m -^hud napor, utrudljivo delo, Strapâcen -ena -o: ~i čev|ji delovni, ~o kolo težko štrbec -bca m bot. štrboncelj -c|ja m |j/iwz| štrbiink medm.: ~! v vodo, štrbtink -a m, Strbûnicniti -nem : — v morje, Strbùnkati -am, Strbûnkanje -a s št^c medm., štfcati -am, Stfcanje -a s: zrnje Strca v obraz, mleko štrca v golido, Strcâvka -e ž brizglja, štfcniti -nem: ~ komu kaj v obraz, ~ (jo) v mesto, curek krvi štrene iz rane, Strcnica -c ž, Strcâlo -a s št^lj -clja m: zelnati ~ suhe veje, amputacijski ~ noge, Sttceljček -čka J-calJ-J m: ~ repka, Strcljât -âta -o, štrcljast -a -o: ~a roka Strékeij -kija m |j/. znanstveniki Strékijev -a-o: ~a zbirka narodnih pesmi Stréna -e ž pramen, predeno: ~ las, zmešana —, ~e življenja so se zapletle, ~o vleči, zmanjkalo mu je ~e, ~a pripovedi, ~e zmešati komu, Strénast -a -o : ~i lasje, ~a megla, mreža, slina, Strénica -e ž: zlata ~ štrk -a m Štorklja, Stfkov -a -o: ~o gnezdo štrk medm., šttkati -am, štfkanje -a s: vodometi Strkajo curke vode, Stfkalica -e ž brizglja, štfkija -e ž, Strkijâj -a m, štrkniti -nem: ~ komu vodo v obraz, štfkavec -vca m 1. otrok, pagktvec, pokovec, 2. bot.: pasji ~ Striéti -im, Strléé -a -c. Strti -ite! Strlèl -éla -o, štrlenje -a j: v nebo iz tal Strléé -ééa -e prid.: ~a spodnja čeljust, ~e ličnice, korenine, ~a ušesa, ~i zobje, štrlina -e i 1. skalna 2. med. Strofotâti -âm in -0čem, Strofotâj -âjte in Strofôéi -te! Strofotàl -âla -o, štrofo-tânje -a j: dež Strofota, ~ z vodo štropdt -ôta m: ~ dežja, Stropotâti -âm in -0čem, štropotaj -âjte in Stropôéi -te! Stropotâl -âla -o, Stropotânje -a s: vodometi štropotajo, Stropôtniti -nem Strûca -e i I. maslena, bela 2. živa ~ dojenček, 3. zavezati mto na ~o, 4. dati komu kaj za ~o, štnička -e ž: orehova Strilčica -e i, štničnk» -e f 1. prt, 2. peharček, Stručast -a -o itriikelj 878 šumot Strùkelj -kija m\ orehov krompirjevi, jabolčni, sirovi, jajčni, makovi ~i, na ~e iti, se povabiti, štnikljev -a-o: ~ hrib, štnikljast -a -o: ~a moka, štni-keljc -a [-k»lj-] m, štnikeljček -čka f-kilj-J m: špinačni ti moj štriikeljčast -a -o [-kalj-] štnikljar -ja m štučka -e i \jabolko, hruška štučkoričko prisi = štučokričo: ~ (se) prevrniti, prekucniti Studint -énta m, mn. študčnti in študentje: ~ filozof, ~ prava, študčntka -e i, i>tudéntek -tka m, študčntov -a -o, štu-déntovstvo -a s, študentovati -ûjem, štu-dentovânje -a s: ko je Se študentoval, študentovski -a -o: ~i dom, idealizem, ~a modrost, organizacija, soba, mati, ulica, brigada, razigranost, halja, ~o naselje, življenj, zatočišče, Studéntski -a -o študentovski itâdij -a m, mn. Stûdije Stûdij i: visokošolski, večerni ~ na fakulteti, končati ~e, predložiti v poglobiti se v —' medicine, fizike, ~ zgodovinskih virov, ~ vlog StAdlja -e i: literarna, kritična, znanstvena ~ po naravi, ~ o Dostojevskem študijski -a -o: ~i načrt, tovariš, sestanek, način, ~a leta, zbirka, soba, knjižnica, ~o potovanje študirati -am, študiranje -a s-. ~ imiverzo, na univerzi, za zdravnika, ~ kemijo, govor, knjigo, motive; naporno, dolgo težko smo te študirali, dati koga študirat poslati; študirajoč -čča -e prid. : ~a mladina, študiran -a -o prid.-. ~ človek, ~ biti za kaj, v čem, veliko ~a Icnjiga, Studiianec -ina m, študi-ranka -e ž itfik -a m: beli, zlati imietnine v ~u, Stûkast -a-o: ~ strop, Stukatûra -e ž: obložiti s ~o, ~e po stenah, na stropu, bela Stukatûren -ma -o: ~i opaž, strop, okras, omet, ~a dekoracija, štulcatiimik -a m \žebelj\, štukatčr -ja m, Stukatêrski -a -o: ~a dela, štukaterstvo -a s, štukirati -am, štukiranje -a s: ~ steno, strop, venec, okvir štiika -e i \letalo, strmoglavec\ Stûla -e f 1. ~ pri klobuku, pri vreči, polna ~ jabolk, klobuk z visoko o, napeti ~o šobo, ošabna prelivna, lesena 2. štrcelj: ~ roke, gnojna Stûlica -e ž, Stûlast -a -o: — klobuk. zvonik, ud, podaljšek, ~a kapa, ~o se šobiti, Stùlav -a -o šircijast, štular -ja m zool. štuiiti -im, Stûljenje -a s: ~ koga kam, v službo, ~ nemščino v govor, ~ se med pesnike, ~ se kam, v vsako stvar se štuh, štiilež -a m = Stûlec -Ica [ -Ic- j m, štùlka-e^/ik-7i *Stà|ia -e ž prah, prašek štuporšmo prisi -. ~ nositi koga na hrbtu, — si zadeti otroka Stûrje Stûrij ž mn. kr. i., v ~ah, Stûrski -a -o, Stûrci -ev m mn. Šubie -a m slikar], Sûbiéev -a -o Sukije -ta m politiki, Sûkljetov -a -o šum -ami. lahen, močan bolezenski ~ na srcu, mestni ~ in hrum, soglasniški ~ fon., ~ pripomikov /on.. 2. slap: ~ pod mlinom, spustiti vodo na Sûméek -čka m, Sûmek -mka m, šumik -a m 1. sktp šumnik, 2. mošt, Sûmoma prisL šdma -e ž gozd: cela ~ reči veliko Sumadija -e ž \pokrajina\, šumadijski -a -o : ~a vas, noč, Sumadinec -iKa m, Šu-madinka -e ž, šimiadinski -a -o šumasteti -im, Svunastênje -a s: ~ po suhem listju, ~ s papirjem Sûmen -mna -o: ~ potok, svet, ~i Pariz, ~a gostija, družba, ~o slavje, Sûmnik -a m\glas\, šumnik -a m \slap\ : kraški —i, ~ bobni, Sûmnost -i ž, Sûmnat -a -o inméti -im, Sûmi -ite! šumčl -éla -o, šu-mênje -a s: reka, samovar, gozd, veter, mesto, para, družba šumi, Sumé(é) pada listje; v krčmi, v dvorani šumi ko v panju; vprašanja mu šumijo po glavi: po ušesih ali v ušesih mi šumi; po vasi. po hišah šumi si šušljajo: šumeč -éêa -e prid. : ~ potok, slap, gozd, ~a govorica, veselica, limonada, pšenica, dobrava, obleka, ~i prisad \bolezen\, ~e vino, trstje, krilo, pet steklenic ~ega, Sumévec -vca m slov. |y/ajl šumljiti -àm, Sumljàj -àjte! šum|jaj0č -a -e. sumljàl -àla -o, Sumljànje -a s: dež šumija po strehi; veter, voda, potok šumlja; šumljajčč -oča -e prid.: ~a pesem, ~e čebele, ~i valovi, Sumijàv -àva -o: ~a izgovarjava šumdt -ôta m: ~ perati, obleke, vetra, dežja, reke, šumotati -àm in -ôéeni, Simiotàj -àjte in Sumôéi -te! Sumotàl -àla -o, Sumotàiùe -a s: dež, papir, morje. šumdt 879 îvrk trava, žito šumota; valovi, glasovi šu-motajo, Sumotàv -âva -o, šumdten -tna -o: — gozd ŠumotlMti -àm, Sumotljàj -àjte! šumotljal -âla -o, Sumotljànje -a s: ~ s krili, s klasjem, iumotljiv -a -o âÉid -a m plaža, Sùnd neskl. -*plažast: ~ literatura plaža iûnka -e ž gnjai : žemlja s ~o, Sùnkica -e ž, šiinkar -ja m \praSič\, iûnkarica -e ž \salama\ "Sùntati -am ščuvati, hujskati, podpihovati, dražiti •Supa -e ž lopa SûpelJ -plja -e votel: ~ oreh gluh, piškav, šupljina -e ž votlina iuiljéti -âm, šušljaj -àjte! SuSljàl -àla -o, iuSljânje -a s: ljudje si šušljajo o novici, otrok šušlja šeilja. SuSljàv -âva -o: — glas, šušlja -e ž \piščai\ : s ~o oponašati jerebe šušmšr -ja m, SuSmàrCek -čka m, SuSmàrka -e ž, iuSmàrski -a -o, SuSmàrstvo -a s: kulturno šušmarija -e i, SuSmàriti -im, SuSmàrjenje -a s 1. po službi malo —, 2. krpariti, površno delati šušnjAti -àm šešljati. SuSnjàj -àjte! šušnjil -àla -o, SuSnjânje -a s, šiišnja -e ž žužigaio iuStâvec -vca m \živinska bolezen] iuitéti -fm, šiiSti -fte! šuštčl -éla -o, šuštčnje -a s: hrast, papir, obleka, veter šušti šutast -a -o prismojen, prismodast švabah -a m tisk., SvâbaSki -a -o: ~a pisava, gotica Svébska -e ž \pokrajina\, v Svàbsko -ega s, na ~em, Svâbi -ov m mn., Svàbinja -e ž, Svàb -a m znč. Nemec, Svàbtea -e ž, Svàbski -a -o: --»a kapa, patrulja, SvàbSëina -e ž ivadronirati -am^bahati se, širokoustiti se, postavljati se, švadrončr -ja m -»• bahač, širokoustnež SvapAti -âm lingv., Svapài -àjte! Svapàl -àla -o, ivapànje -a s: Gorenjci šva|)ajo izgovaijajo šva namesto šla Svéder -dra m \čeveli\, Svédra -e f = Svedrâë -a m, Svédrast -a -o: ~o hoditi, Svedràv -àva -o, Svedrâti -àm. Svedràj -âjte! Svedràl -âla -o, Svedrânje -a s, Svedràvec -vca m, Svedràvka -e f, Svedrâlo -a s, Svedrè -éta m Svédska -e ž država], v ~i, Svédsko -ega s, na ~em, Svéd -a m, Svédinja -c ž. Svédski -a -o: —a kuhinja, telovadba, ~o platno, švčdščina -e ž Svéjk -a m, Svéjkovstvo -a s, Svéjkovski -a -o: ~a figura S»lca -e ž ]država], v Švicar -ja m, Svfcarka -e ž, švfcar -ja m ]bik, lakaj\, švicarka -e ž jura, krava, koza], švicarija -e ž \hiša], švicarski -a -o: '—i puding, ~a ura, krava, tla. Švicarsko -ega s, na ~em Srigaivéga -e i: v ~ah teči, SvigaSvâga medm.: ~ čez dva praga, ivigaâvàgast -a-o: ~značaj švigati -am, šviganje -a z očmi ~ naokrog, ~ koga tepsti, ~ sem ter tja; plameni, pogledi, sence švigajo; misel šviga po glavi; o^nj, pogled šviga; bliski mu švigajo iz oči, ribe švigajo sem ter tja, bič šviga po hrbtih; zastonj se še mačke ne švigajo gornjo, Svigàvec -vca m, švigavka -e ž, Svigàv -àva -o: ~ bič, švigalica -e ž |//6a| Svigljàti -àm, Svigljàj -âjtel Svigljàl -àla -o, Svigljànje -a s: plamenčki švigljajo, švigljast -a -o prek last: ~o drevo, šviglja -e ž lovača, cipa, vlačuga, švigelj -glja m 1. šiba, 2. fant, švigljaj -a m: ~ z bičem švigniti -nem: z očmi ~ po kom; v zrak, kvišku misel švigne ko blisk, ~ (konja) z bičem, ~ po konju (z bičem); strela švigne v seno, v streho; misel švigne v glavo šine, riba švigne po vodi, mimo okna Šviii^j -a m ]Cankarjeva oseba], švili- gčjščina -e ž švist medm., švlst -a m: ~ krogle, kose, biča, puščice, s —om udariti, dihati, švistniti -nem: ~ z bičem, s sabljo; lastovka, kosa, plamen švistne, švistčti -im, švisti -ite! švistčl -éla -o, švistčnje -a s: krogle, puščice, peruti, kose švi-stijo, obleka švisti šv^k medm.: ~! po koi\ju, ~! čez mejo; švfk -a m: ~ z bičem, švfkati -am, švf kanje -as: ~ z očmi, ~ sem ter tja, ~ s šibo po vodi, po konju, ~ z bičem, — koga po ustih, pesek švrka na vse strani, krogle švrkajo, Svrkàvec -vca m. Svrkàvka -e ž, švfkalica -e ž, švfkec -kca m pokec na biču, Svrkljàj -a m; švrkniti -nem: ~ kopja, ~ čez mejo, ~ mimo, ~ kozarček vina na dušek izpiti; gnoj, kri švrkne iz rane 880 tahiméter T t [ti] m tleski, in t6 -ja m: mali t, z v61i- Idm T, z malim tejem tt tž t6 kaz. z.\ edn. m, s tčga in tegi, tčmu in temti, pri tčm in pri tčm, s tčm Ol s tim; i ti tč t6j ali ti t6 o tej ali ti s t6; ^0 gibanje, taboren -rna -o: ^i ogenj, tibornik -a m, tibomica -e ž, taborniški -a -o: ~a organizacija, tibor-ništvo -a s; taborišče -a s: cigansko, koncentracijsko taboriščen -čna -o: —o življenje, ~e bolezni, taboriščnik -a m; taborjàn -ina m, taborjinski -a -o: —o narodnjaštvo; taboriti -im, tabdri -ite! taboril -a -o, taborjenje -a s: vojska tabori; taboriti -ov m mn. [husitska ločina\, taboritski -a -o Tibor -a in -bra m aH Tiber -bra m kr. i., na ~u, tibrski -a -o taMi -ja m 1. prepoved, 2. nedotakljiv predmet: gora je tabujski -a-o: ~i predmet tabulitor -ja m: ~ pri pisalnem stroju, tabulatiira -e ž glas., tabulirij -a m pr. zg. taborit -a m stolček brez naslona tika -e f: že vem, kam pes ~o moli, tičica -e ž, tička -e ž; ~o dati, medvedova — \goba\, ticar -ja m: medved ticman -a m; taciti -im, tacàj -ijte! tacil -ila -o, tacinje -a s, tackiti -im: dete tačka °tica -e ž podstavek, pladenj Ticen -cna m kr. i., v ~u, ticenski -a -o [-can-J: ~i most TidtCos) -ta m \rimski zgodovinar], Ticitov -a-o: ~i Anali tačis prisl. takrat, tedaj: ~ je bil še djjak, tačisen -sna -o takraten, tedanji: ~e razmere tična -e ž rib. skalna muha, umetna ribica Tadij -a m os. i., Tadijev -a -o; Tadija -e ž os. i., Tadijin -a -o tidva aH ti dvi tih dvih gl. ta lAft -a m \blago\, tiftov -a -o, tiften -ma -o, tiftast -a -o: ~o krilo Tagliamento [taljaménto] -a m \reka\ tahikardija -e ž med. hitro utripanje srca, tahikirdičen -čna -o: ~ pulz tahiméter -tra m, taheomiter -tra m, taho-miter -tra #», tahimitrski -a-o: ~i poligon, tahimčtričen -čna -o: ~a tabela, tahimetrija -e ž; tahigrafija -e ž, tahi-grif -a m, tahigrifski -a -o t Tahiti 88i tAktilu Tahid -ja m [otočje in otolc v Tihem oceanu], tahitijski -a -o, Tahitijec -jca m, Tahitijka -e ž, tahitijščina -e ž \ jezilc\ Taiget(os) -ta m \gr. gora\ Taine [tên] Taina m \ franc. zgodovinar in filozofi, Tainov -a-o: ~ nauk o okolju, tainovski -a -o: ~a analiza, tainovec -vca m, tainovka -e i taisti -a -o kaz. z., rod. taistega in téga istega . tAjati -am in -jem, tâjanje -a s: ~ led, srce se taja od miline tajen -jna -o skriven: agent, svétnik, družabnik, ~a družba, ~o gh^vanje, tajnost -i ž: javna, uradna, pisemska, uredniška, državna varovati tâjnosten -tna -o = tajlnstven -a -o [-Ivan-] -*■ skrivnosten, tâjna -e ž -*■ skrivnost tajfun -a m \vihar v zahodnem delu Tihega oceana\ tâjga -C ž močvirni gozdni pas na azijskem severu tajiti -Im, tâji -ite! tajil -a -o, tajènje -a s: ~ krivdo, bolezen, solze, vero, bogove; ne moreš —, da ni res; taji ko gad noge, sapo ~ se pred kom; tajiv -a -o, tajivec -vca m, tajivka -e i, tajivski -a -o : ~i značaj, tajitev -tve ž, tajUen -Ina -o [-In-J: ~aprisep ttjnik -a m: osebni tàjnica -e i, tajniški -a -o: ~i opravki, tajništvo -a s: zglasiti se v ~u, tajnikovânje -a s: ~ mu je presedalo tajno- v sestavi: tajnocvéten -tna -o, tajno-cvétka -e ž kriptogama; tajnopis -a m, tajnopisen -sna -o, tajnopisec -sca m, tajnoplsje -a s Tâjska -e ž \dežela\, v ~i, Tâjsko -ega s, na ~em, tajski -a -o: ~i riž tak -a -o kaz. z.: predrznost pa ~a, ~a tema, ~i smo pač, v ~em ne hodi ven, ~a je na svetu, kaj -—ega pa Se ne, ~e uganjati, ~e mu je nabrenkala, da nikoli ~ega; kar ~ je šel na dež; tàkle, takale, takole tik prisl.: ~ bodi pameten! ~ povej že! ~ nikar ne vpij! ~ kaj sta videla"! ~ nehaj že! ~ tako takaliti -im, takalàj -ijte! takalil -ila -o, takaliiue -a s; takaliti -im, takalil -a -o, takalikati -am, takallkanje -a s; tikati -am in tičem, tikaj -te in tači -te! takanje -i s: kolesca, krogle, zibko; Slovenski pravopis — 56 takljiti -im, tak(jàj -ijte! takljàl -ila -o, takljanje -a s, takljač -a m = tak(lj)ivec -vca m kegljač, takljivka -e i = takivka -e ž, takljàv -iva -o takisto prisl. tako, enako, prav tako: zdaj se pa ~ dela z menoj, ~ ti rečem, takistole prisl. takô prisl.: prav ravno ~ pozno, ~ sam, ~ imenovan, ~ rekoč (°tako-rekoč) ; kar ona ni kar godi se mu bolj ~ ~ nekako, saj ga ~ ni več, ~ in domov mora ~ ali to (°temu) ni piše da nihče ne zna brati; strahovito je treščilo, ~ da sem piebledel takdj prisl., takôjSnji -a -e in takôjSen -šna -o: ~a pomoč takile prisl.: ~ pa ne delaj z mano; ~ bo, pa nič drugače; ~ pod noč; ~ ti povem "takozvin -a -o tako imenovan tikraj 1. prisl. tokraj: sovražnik je bil še lui ôni strani, naši pa že 2. predi, z rod.: ~ reke, tikrajšnji -a -e: ~i breg, tâkrajnji -a -c takràt prisl. tedaj: ~ se spomni, ~ je bilo lepo; takraten -tna -o: ~i časi tikiat prisl. tokrat, to /wr: za ~ ti odpustim tiksa -e ž pristojbina: kazenska, prenosna ~e prost brez takse, tâksen -sna -o pristojbinski: —i papir, taksirati -am (o)ceniti-, taksâtor -ja m cenivec, taksâ-cija -e i cenitev, taksativen -vna -o tiksi -ja m, taksiméter -tra m in taksa- méter -tra m tikšen -šna -o kaz. z.: ~i so, ~a predrznost! lenoba pa ~a! tikšnost -i f; tikšenle takSnale tikSnole: ~ čvekač bo mene učil tikt -a m glas.: tričetrtinski ~ biti, dajati, po ~u ali v ~u stopati, plesati, veslati, ~ pri motoiju, delovni ; tikten -tna -o: '-e mere glas., taktirati -am, taktiranje -a i: ~ pri petju, taktirka -e ž: pod dirigentovo ~o, taktomér -a m; tiktnica -e ž glas. : tiktoven -vna -o = tiktovski -a-o: ~i način tikt -a m obzirnost, olika : pomanjkanje ~a, l«ez ~a, tikten -tna -o obziren, olikan: ~o vedenje, tiktnost -i ž tik tika -e i: spretna —, ~o spremeniti, taktik -a m, taktičen -čna -o: ~ umik. tàktika 882 ttnek ~a poteza, taktičnost -i ž; taktizirati -am, taktiziranje -a s taktflcn -Ina -o [-In-] tipalen, taktilnost -i [-In-] ž til [tâl] -a -o kopen: zemlja je —a, tâlen -Ina -o [-In-] južen: kure brskajo po ~em, sneg je vreme je ~o; taléti -im, talèl -éla -o, talênje -a s: talica -e ž južno vreme, talina -e ž tala zemlja, tâlov -a -o = tâloven -vna -o tal: po prisojah je že ~o tal&r -ja m \obredna obleka duhovnikov, sodtUkov, vseučiliških profesorjev], ta-lârski -a -o tâlec -Ica m: za —a vzeti, ustreliti kot ~a, tâlka -e ž, tâlski -a -o, tâlstvo -a s: v ~ jemati >[tal-] tâlen -Ina -o: ~a voda, struga, ploskev, ~a renta, ~i led, načrt, ~i žlebniki, tàlnica -e ž: vode ~e, talnina -e ž: ~ premogovih plasti, tâlnik -a m rib. talni trnek >[-ln-] taUnt -ênta m 1. bistroumnost, nadarjenost: ~ imeti, zakopati, ~ za petje, biti brez —a, 2. nadarjen človek: fant je —, talentiran -a -o nadarjen, talentiranost -i i nadarjenost talènt -énta m \stara denarna vrednost\: pet ~ov srebra Tâles -a in Tâleta m l^r. modrijan], Tâlesov -a -o in Tâletov -a -o Talla -e i m Talija -e ž \muza\, Talijin -a -o : ~ hram gledališče taliga -e ž, nav. mn. talige samokolnica, taligar -ja m tâlij -a m kem. \element\, tâlijev -a -o talikati -am taki jat i: jajca kolo se talika tâlisman -a m vražni obesek, ki naj prinese srečo taKti -im, tâli -ite! talil -a -o, taljèn -êna -o, taljênje -a s: ~ železo, sneg, vosek se tali, talilen -Ina -o [-vn-]: ~i lonec, ~a peč, toplota, talilnik -a [-im-] m I posodal, talilnica -t[-vn- J ž | peč, oddelek \, talilniSki -a -o [-vn-]; talilo -a s pripomoček za taljenje, talina -e ž: strjena tališče -a s, talitev -tve ž, talivec -vca m, tallvka -e f I. oseba, 2. svetilka, taljiv -a -o, taljivost -i ž Talleynmd /t[-lm-] talôn -a m: ~ vrednostnega papirja «/- rezek, ~ pri kvartanju tàm prisl: ~ naokoli, ~ okrog božiča, sèm ter tu pa tàmkaj prisl., tàmkajie = tàmle prisl., tàmkajSnji -a -e ("tamošnji) tâmar -ja m obar, živinska staja po planinah : zganjati ovce na konji so v ~ju, tamâriti -im, tamârjenje -a s Tâmar -ja m kr. i., v ~ju, tâmarski -a -o tamariada -e ž \tropsko drevo in njega sad\, tamarindov -a -o tanuiriska -e ž \okrasni grm\, tamariskin -a -o: ~ cvet, tamariskov -a -o: ~ grm, tamarise -is ž mn. \družina{ tàmbor -ja m bobnar, tâmbur -ja m arh. : ~ nosi kupolo lambârica -e ž: igrati na ~o, tamburâS -a m, tamburâSki -a -o: ~i zbor, tambùrati -am, tambùranje -a s tamburin -ami. ročni bobenček s kraguljčki, 2. okvir za vezenje, tamburirati -am, tamburiranje -a s Tàmerian -a m Timurlenk, Tâmerlanov -a -o: ~i pohodi tampôn -a m med. čep, šop vate ali gaze, tampônski -a -o: ~a država; tamponi-rati -am, tamponiranje -a s, tamponâda -e ž, tamponâia -e ž tamtàm -ami. konkavna kovinska plošča. 2. kitajski in indijski gong, 3. zamorski boben, 4. bučna rekUuna: delati ~ Tàmigra -e ž \stgr. mesto\, tânagrski -a -o, tânagra neskl. : ~ kipci Tânatos -a m mit. poosebljena smrt tančica -e ž, tančičen -čna -o: ~o pokrivalo, tančičje -a s, tančičar -ja m. tančičarka -e ž, tančičarica -e ž \ . oseba, 2. zool. >[tan- / tan-J tančfaia -e ž drobnost, nadrobnost, niansa, odtenek, tanka plast prsti na skali >ltan- i tan-] tàndem -a m šp. \voz, bicikel z več sedeži\. tândemski -a -o: ~i modeli tànek -nka -o in Unèk -nkà -ô, prim. tânjSi -a -e: ~ ko prekla, kot osa, ko jetika. ko jelka; ~ papir, nos, vid, sluh, voh, okus, čut, glas, zrak, jok, smeh; ~a šiba, preja, plast, juha. hrana, vest; ~o drevo, uho, oko; ~a mu prede, poje hudo se mu godi: na ~o razrezati; 883 TArtMW konec palice, ~o črevo, pri nas smo bolj na ~o; z živežem smo precej na ~em ; tinkoin tsaikbprisl.,prim. tânX$)e: ~ vidi, sliši, čuti, piše, poje, cvili, piska, dežuje: ~ preooisliti, izprašati, živeti >[tan-1 tsn- ] Tangaaiika -e ž \jezero in deieUi v Afnki\, tanganjiški -a -o tangénta -e î mat.-, nariši ~o na obod kroga, tangénten -tna -o, tàngens -a m, tangenciàlen -Ina -o [-bi-] Ténger -ja m \mesio v severni Afiriki\, tângetski-a-o tangirati -am ->■ zadevati, likati se tiingo -a m \pks\, tàngov -a -o: ~ korak, tingovsid -a -o: ~a melodija tanin -ami. izvleček iz čreslovine, 2. st rojilo, taninov -a -o, taninski -a -o: ~i les, taninec -nca m \delavec\ taniti -im, tâni -ite! tanil -a -o, tanjSnje -a s: kovine tanjèn -êna -o: testo je ~o, staniol je ~ kositer; tanHo -a s \orodje\ ; tanéti -im, tanèl -éla -o, tanênje -a s >[tan-1 tan-] TAnja -e i os. i., Tânjin -a -o tAnjšati -am, tAnjšanje -a s: ~ testo valjMi, taniti, bič, palica se proti koncu tanjša TAnji« -a m [tiskovna agencija\, TAnjugov -a -o: ~a poročila tAnk -a m: bencinski napad s ~i, tAnkovski -a -o: ~i napad, tankist -a m: dan ~ov, tanicistovsld -a -o: ~a čelada; tAnkati -am, tAnkanje -a s: ~ gorivo, tAnker -ja m \ladja\ tanko- [lan-1 lan-] v sestavi: tankoiùten -tna -o, tankočiitnost -i ž; tankoglAsen -sna -o; tankoglAvec -vca m \zaiedavec\; tankokljûn -a -o, tankokljûnec -nca m; tankokril [-11] -a -o, tankokrilec -Ica [-le-J m; tankolAs -Asa -o; tankolist -a -o; tankoniten -tea -o; tankonôg -ôga -o; tankopfst -a -o, tankoptst -a m; tankorèp -épa -o, tankorépec -pca m; tankoslùSen -šna -o, tankosliišnost -i i; tankoùmen -mna -o; tankovésten -tna -o, tankovésteost -i ž, tankovčstnež -a m; tankoviden -dna -o, tankovkinost -i i; tudi tenko-TAntal(os) -la m gr. mit., TAntalov -a -o: ~e muke, tAntalski -a -o [-Is-]: ~i napori, tAntalstvo -a. [-Is-] s: moderno —; tAntair-a/7 -a m kem. \prvina\, tantalov -a -o: ~a kislina tantična -e f 1. delei od dobička MnOce družbe, 2. avtorjev delež od izvajanega dela: avtorske taoizcm -zma m \vera\, taoist -a m, taoističen -čna -o = taoistovski -a -o tApati -am tiho stopati, tApaqje -a s: ~ po temi, ~ l)osih nog, tapAti -Am postopal, tapAj -Ajte! ta^ -Ala -o, tapAnje -a s tapčta -e ž opna, tapčten -tna -o: ~a vrata, ~i papir, tapitnik -a m, tapčtniški -a -o: ~a dela, ~i žičniki, tapetništvo -a s, tapecirati -am, tapeciran -a -o tapister -tra m \blago\, tapestrina -e ž preproga iz jute\ tApin -e ž preprost, neumen, boječ človek, tApka-ei tapička -e ž hranljivi škrob tapir -ja m \kopitar\: indijski, ameriški tapirka -e i: ~ samk», tapiijev -a -o: ~i mladiči tapkAti -Am, tapkAj -Ajte! tapkAi -Ala -o, tapkAnje -a s: ~ s prsti po miri, po tipkah, ~ od liiSe do tiiše, laimi koraki tapkajo za menoj tapIMti -Am, tapljAj -Ajte! UpUAl -Ala -o, tapijAnje -a j: ~ po rami tAra -e ž teža posode ali omota, tarirati -am določiti taro, tariranje -a s: ~ železniške vozove tarantela -e i 1. južnoitalijanski ples, 2. pajek tArča -e ž: biti ~ ali za ~o komu, v ~o streljati, tArčar -ja m kdor strelja v tarčo, tarčen -čna -o tanUndo prisl. glas. zadrževa/e tarentnl /-«/7 -a m \strupen paiek\ TartetCnm) -ta m \mesio\, tarentinski -a -o, Tarentinci -ev m mn. tarifii -e ž cenik: carinska, poštna, blagovna tarifen -fna -o ceniški: ~a politika, postavka, ~i pravilnik Tarkvinius -ia m in Tarkvlnij -a m strim. os. i., Tarkvinijev -a -o tAmati -am, tAmanje -a s, tamAč -a m, tAmav -a -o, tAmavec -vca m tar6k -a m \igra na karle\: vreči partijo ~a, tarokist -a m, tarokistovski -a -o; tarokirati -am, tarokiranje -a s tArpan -a m divji stepni konj Tarpeius -ia m rim. os. i., tarpčjski -a -o: ~a pečina TArtartos) -ra m grško podzemlje, tArtarski lartliti 884 t£či tartriti -ov m mn. soli vinstce tcisline JartaSttf tartü'f] -ffa m \oseba iz Moliirove komedije], Tartuffov -a -o; tartif -a m itinavec, svetohlinec, tartif(ov)ski -a -o, tartifka -e ž, tartffovstvo -a s hinavstvo, svetohlinstvo Tirzan -a m, Täizanov -a -o, tärzanski -a -o: ~o življenje, tarzaniäda -e ž [povest, filmi "tisa -e f pladenj TisUo -a m Ibavarski vojvodal, Tasilov -a -o TAsos -a m |o(o/c v Egejskem morju], Usoški -a -o Taaso [täso] Tassa m |iV. pesniki, Tassov -a -o: ~a pesnitev (to -a m, tastov -a -o; tašča -e i, tdščin -a -o: ~a beseda tastatüra -e ž tipke, tžster -ja m taščica -e i Iptical: modra, rjava tdščičin -a -o, tiščičji -a -e: ~i spev °t4ška -eil. torbica, 2. obešenka, žabica pri ključavnici tAt tatü in tdu m, mn. tatje, tatdvi in täti, pri tatövih, pri tatčh, s tatčvi, s tatmi: gozdni, kurji, lovski plazi se kakor ~ v noči, primite ~u! tatov -a -o, tätovski -a -o, tatič -iča m 1. oseba: ~e obešajo, tatove izpuščaje, 2. zooi., tatica -e ž, tatinski -a -o: po ~o se plazi, tatinstvo -a s, tatinščak -a m panj roparskih čebel, tatvina -e ž: žepna, konjska —, tatvinski -a -o: ~a tožba, tatiniti -im, tatinjenje -a s tita -a in-em = tätej -a m = tätek -tka m, tatov -a -o, tätejev -a -o, tätkov -a -o Tatär -(j)a m, Tatärlca -e ž, tatärski -a -o: ~i šotor, ~a novica neverjetna, strahotna, tatäriti -im rabiti tatarske besede, tatdrščina -e ž. Tatarsko -ega s, na ~em Ttoa -e ž in Tätre Täter [-tar] ž mn. Idel Karpatovl, tatränski -a -o; tätra -e ž lavtomobill tAtnnan -ami. zgornji konec cevi pri vodnjaku, 2. strašilo v prosu, 3. stol za obrezovanje dog, tätrmanski -a -o Täuris Täuride ž polotok Krim, tduriški -a -o Täurus -a m \pogorje v Mali Azijil, täu- ruški -a-o: ~i vrhovi tävati -am, tävanje -as: ~ v temi, ~ sem ter tja, taväC -a m TAvčar -ja m pripovednik], TävCarjev -a -o: ~ roman, tdvčarski -a -o: ~a košatost *tavema -e ž taberna, tavčmik -a m logrska častna službal, tavčmiški -a -o: ~o sodišče tavolčta -e i Ibukova aii jelova deskal TAvrida -e ž Tauris: Ifigenija na ~i, tävriSki -a -o tavtdogija -e ž istorečje, tavtologičen -čna -o istorečen, tavtol0šlci -a -o: ~i izrazi tdvžentToža -e ž bot. zlati grmiček Taylor [tčilorj -ja m lameriSki inženir],^ Taylorjev -a -o; taylorist -a m, taylorizem -zma m team [tim] -a m šp. moštvo, druiina, teamski -a -o: '—o delo-> skupno teäter -tra m gledališče: delati to ti je bil teätrski -a -o: ~i človek, teatralen -Ina -o -in-], teaträlnost -i [-In-j ž, teaträliCen -o: — nastop, teatraličnost -i ž, teaträlika -e ž: poceni teaträlik -a m Tibe Tčb ž mn. ]gr. mesto], tčbski -a -o, Tebänec -nca m, Tebänka -e i, tebän-ski-a -o tžč -i ž tečaj pri kolesu: ~ valja teöij -a m 1. ~i vrat, ~ pri zibki, okna na ~e, mlin ima tri ~e; vzdigniti, sneti vrata s ~ev, ~i pri kolesu, 2. pol: severni, magnetni, mrazni 3. stadij: šestdeset ~ev od Jeruzalema, 4. kurz: borzni, devizni, menični —, — dinarja, 5. prvi ~ semester, učni, gospodinjski, babiški obiskovati biti na ~u, priti s ~a; teCäjen -jna -o: ~o morje poiamo, višji ~i izpit matura, —i stružniki teh., tečajast -a -o: ~ sklep med.; tečajnica -e f 1. zvezda, 2. udeleženka, absolventka tečaia, 3. lista borznih tečajev, teCäjnik -ami. udeleženec, absolvent tečaja, 2. severni, južni teCäjniSki -a -o tičen -čna -o: jed, ~o delo, —a krmila, ~ človek, tično prisl: ~ jesti s tekom, ~ govoriti pusto, nadležno. tečnost -i ž; ~ jedi, ne prenesem njegove ~i tiči tečem, tek6 in tičejo, namen, teč, tiči -ite! tikel tekla -o: ~ pred psom, za tatom, domov; voz, kolo, zit>el, ura, čas, stroj teče; solze tek6; znoj teče, kri bo tekla, med hišami teče klanec; beseda, pogovor teče; jezik mu teče; ~ kakor za stavo; laže, kakor pes teče: pritožba, pravda, preiskava teče, deseto leto že teče, na vso sapo, iz noge ua 885 tékati mu te£e, posoda teče, čiz teče, oklici tekô, mejica teče ob tiru, obresti tek6, film teče, rok teče, boj za staro pravdo še teče, igra teče, voda teče v grlo, v curku ~ skozi šibe, ~ ko po vrvci, denar teče v žepe, proizvodnja teče, priprave tekô técina-ež: krt ima ~epod zemljo, ~ valja, tečlšče -a s \del ležaja] tečkiti -âm mečkali, teékàl -âla -o, teč-kân -a -o tedàj prisl.: ~ je bilo prijetno; praviš, da vse veš: povej ~! ~ povej! tedàjci prisl.. tcdânji -a -e, tedânjost -i ž, tedàjSnji -a -e >lt»d-] téden -dna m: — dni, danes ~ za ~om, v treh ~ih, med ~om, križev medeni ~i, ~ Rdečega križa, ~ otroka, cvemi včliki tedenski -a -ol-din-] : ~i pregled, ~o dvakrat ->• dvakrai na leden, tédnik -a m \časnik, film tednlna -e ž\plača\, tédnar -ja m \delavec tédnarski -a -o: ~a služba tedéum -a m \zahvalna pesem\ tédve ali ti dvi tih dvih gl. ta tig -a m: ~ mišic, ~ vrvi alp., upirati se ~u tegniti tignem dajati, tignil -ila -o in tigniti -nem s stal. poud. : lahko je čedno oblečen, saj mu oče obleko tegne; vse koj strg^, kdo ti bo pa tegnil? gl. ludi tezati tegôba -e ž težava: ^ in nadloge, te-gôl>en -bna -o, tegôta -e ž težava. tegôten -tna -o, teginja -e ž težava, omedlevica, nuja Tiharje Tiharij ž mn. kr. L, na ~ah, tiharski -a -o: ~i plemiči, Tiharčani -ov m mn. Tcherin -a m ]meslo v Perziji\, teherânski -a -o: ~i sporazum, Teherânec -nca m, Teherânka -e i tihnika -e ž: slikarska, perorisna, punk-tima, kompozicijska, plenerska zakonodajna, gospodarska, ^udska vojna, odrska, zimska ilegalna ~ tiskarna, ~ soneta, ~ dihanja, čaša je kovana v vzbokli ~i, tehničen -čna -o kar se nanaša na tehniko: ~a priprava, pomoč, zaostalost, ovira, baza, srednja šola, ~o vodstvo, železo, ~i les; tihnik -a m: zobni tihniški -a -o kar se nanaša na tehnika: —a šola, ples, tihnikum -a m: glasbeni, ekonom- ski tihnikumski -a -o; tehnkizem •zma m; tehnizirati -am: življenje, tehnizšcija -e i: ^ kmetijstva tehnikolor -ja m: film v '-»u tehno- v sestavi: tehnokratija -e ž, tehno-krdt -a m, tehnokratski -a -o; tehnologija -e ž, tehnol6gičen -čna -o = tehno-16ški -a -o: ~i proces; tehnopedija -e t gojenje poklicne izobrazbe", tehnopsiholo-gija -e ž, tehnopsihol6g -a m tihtati -am, tehtije, tehtaj6č -a -e, tihtanje -a s: ~ živino, na dlani kamen, ljudi, l>esede, korake; to veliko tehta, razlogi tehtajo, misliti in v višini se tehta orel; tehtivec -vca m, tehtivka -e f; tihten -tna -o: dokaz, razlog, preudarek, ~a beseda, knjiga, ~o pvoriti, tihtnost -i ž, tehtališče -a s: živina na ~u, tehtnina -e f = tehtarina -e i \pristojbina\, tehtarinski -a -o: listek tihtnica -e ž: javna, decimalna, mesarska, vodna, precizljska, pisemska, vzmetna, kuhinjska v znamenju na •^i zgodovine, jeziček na -»i, vse je na ~i, ~ se nagne; tihtničen -čna -o, tihtničar -ja m, tihtničarski -a -o tein -a m {sestavina čaja\, teinski -a -O Teirisias -ia in -ie m \grški vedež\, Teiri-siov -a -O teizem -zma m vera v stvarnika in vladarja sveta, teist -a m, teistka -e i, teističen -čna -o, teistovski -a -o Tijček -čka m os. i., Tijčkov -a -o tik -a m: ~ vode, zvezd, časa, ~ čez dm in stm, — na dolge proge; stvari, življenja; dober ~ dela, prazni, vzvratni štafetni, maratonski v ~ spraviti, pognati; spustiti se v priprave so v ~u -»■ tečejo, v ~u časa -»• sčasoma, na ~ hitro-, v ~u enega tedna -*• v enem tednu tik -a m apetit: jesti s ~om, v ~ mu gre, jed nima ~a, volčji dober ~1 t^č -a m: maratonski ~ na dolge pro^, poslati po ~u kurirju', konj, prašič obrežni ~ \ptič\, turbinski ~ rotor, bobnasti ~ tekst., • na šahovnici, kokosni ~ \preproga\, tekiški -a -o: ~a steza tikati -am, tikanje -a s, tikica -e ž \ptica\, tekivci -«v m mn. \ptiči\, tekivka -e i: noge ~e; tekališče -a s: športno ~ mlinskega kamna, tekallšten -čna -o: ~i hlevi; tekcati -am otr.-, tekljšti -šm. tikati 886 telcakép tekiiii -àjte! tekijài -ila -o, tekljinje -a s, tekUna -e ž drevesna smola; tekilen -Ina -o [-In-]; ~e smuči, tekilo -a s; jelenovim nogam piavijo lovci ~a täana -e ž; športne, lepotne ~e, tikmec -a [-mac-] m; — za nagrado, pri dekletu, tikmečev -a -o [-mač-], tikmica -e i, tilaničin -a -o, tekmoviti -üjem, tekmo-vil -ila -o, tekmovinje -a s: ~ s kom v teku, v pridnosti, tekmovivec -vca m, telcmovivka -e i, teicmovivski -a -o, tekmovilen -Ina -o [-In-]; ~a proga, jadrnica, ~e smuči, nastopi, ~i duh, tekmovilnost -i [-In-] ž rivaliteta, tekmovališče -a s tikniti -nem: jed mi ne tekne, tekovit -a -o -*■ tečen tckič -a -e: ~a voda, ~ zrak, ~e gorivo, ~a lirana, ~a številka ->■ zaporedm^ ~i stavek tisk., ~i izdatki, dogodki, izdelava serijska, ~i šiv, trak; gladko ~a francoščina, ~e prevajati; Icapljivo ~ ; biti na ~em, ali imaš kaj '»«ga? tekočina -e ž: jedka tekočinski -a -o: ~a gonila, tek6čnost -i f : ~ verzov °teiNMii predt. : ~ leta med letom, ~ treh dni » treh dneh, ~ časa s časom, ~ dogodkov z dogodki Tiksas -a m \amer. država], tiksaški -a -o: ~a mrzlica govedi tikst -a m 1. besedilo, 2. tisk. stopnja črk, tiksten -tna -o: ~a kritika; tekstolo-glja -e ž, tekstolôg -a m, tekstolčški -a -o : ~a analiza tekstflcn -Ina -o [-In-]: ~a industrija, kem^, ~e rastline, tekstil [-11] -a m tkanine, pletenine, tekstilec -Ica [-le-] m \delavec\, tekstilnica -e/"-//1-7 ž \tovarna\, telcstilije -ij ž mn. teirténiloi -e ž nauk o legi in o sestavi zemeljskih plasti, tektônsk i -a -o : —i potresi tekit -a m zool. \kožni zajedavec perutnine], tekAnica -e ž zool. Tilamon -6na m gr. mit., telamôn -a m stvb. moški podporni lik Tel Aviv -a m \mesto v Izraelu\, telavfvski -a-o: ~a|^taja tile -ita s: pitano, morsko ples okoli zlatega ~eta, gleda kakor ~ nova vrata, ti ~ neumno! tilce -a [-ic-J s - tilec -Ica [-iic-] m - tilček -čka [-VČ-Jm = telič -iča m = teliček -čka m; telica -e ž = telička -e ž, teličji -a -e; telitar -ja m I. mesar, 2. pastir, teličji -a -e: ~e meso, ~a leta, ima ~e noge majave, telitina -c ž \meso in koža\, teleč(n)jik -a m, teliti -i (se) = telititi -i (se): krava (se) teli, (se) teleti, telitev -tve ž, telitnica -e ž žival s teletom, teličnik -a m \maternica\, tilen -\r\a-o [-In-j: ~a krava, košuta teleavtomit -a m \na daljavo delujoča priprava, teleavtomitičen -čna -o, tele-avtomitski -a -o: ~i čoln teliba -e ž velik kos, telebin -ina m neroden človek, telibast -a -o = telebinast -a -o, telebinski -a -o, telebivost -i ž teliblti -im: na tla — koga ob zid, telibniti -nem: telebnil je, kakor je dolg in širok, telibati -am teMta -a m: namizni, priklopni ~ dvojček, ~ na kovanec, slušalka je na ~u, človek je pri -~u, klicati koga k —u, govoriti po ~u, kdo je pri —u ("na ~u), telefdnski -a -o: ~i pogovor, naročnik, centrala, tele-fdničen -čna -o, telefonirati -am: — komu, kam, s kom, telefonija -e ž, telefonist -a m, telefonistka -e i, tele-fonogrim -a m, telefonida -e ž znč.: te tvoje večne ~e telefotopafija -e ž, telef6to -a m telega -e f: ~ pri jarmu, ruska ~ jvozl, telige telig ž mn. jarem, teližnik -a m: udaril ga je s ~om po glavi telegrif-a m brzojav: brezžični, optični telegrafija -e ž, telegrim -a m brzojavka, telepifski -a -o: ~i drog, slog, telegra-firati -am brzojaviti, telegrafist -a m, telegraflstka -e ž tddnmunikicDa -e ž, telekomunikacijski -a -o TeUmalKos) -a m \Odisejev »>i|, Telimahov -a -o tilemark -a m \smučarski lik\ telemehinika -e ž, telemehiničen -čna -o teleobjektiv -a m fot. trieotogija -e i nauk o smotrnosti, teleol6$ki -a -o: ~i dokaz, ~a razlaga telepatija -e ž psih., telepit -a m, telepitka -e ž, telepitski -a -o, telepitičen -čna -o: ~i vplivi teleprinter -ja m^ teleprinterski -a -o: ~a centrala telesen -sna -o gl. telo teleskip -a m daljnogled. ielesk6pen -pna -o. teleskopski -a -o telcTfajJa 887 televizija -e i, televizijski -a -o: ~i sprejemnik = televizor -ja m teJ6 -ésa s: CloveSko z duSo in ~esom, zdrav duh v zdravem <'>«su; upravno, predstavniško, astralno svetlobno ~ svetilo, nebeSka ~esa, sv. reSnje pri živem ~esu zgoreti, maternično ~ med., ženi je ~ zaprto; telésce -a s: krvno ~ -*■ krvnička, telésen -sna -o: ~a straža, vzgoja, teža, napaka, perilo, ~e potrebe, ~o trpeti, telesno-vzgôjen -jna -o, telésnat -a -o životen; telésnost -i ž: ~ nutvičiti, antična kultura ~i, telesnina -e f: ~ stožca têloh -a m bot. kurjice, kurji slep télov -a -o = télovski -a -o: ~a procesija, télovo [t3m-] téme -ena s in tème -éna s: od podplatov do ~ena, skalno ~ gore, parabole, loka, bata, peči, témence -a s, témenica -e i |A;oj<|, tčmeničen -čna -o: ~a žmula, mečava, témenice -ic i mn. krastaste luskine na temenu pri otrocih, temenišče -a s: sonce je v ~u, témeoski -a -o in teménski -a -o: ~a kost, ~a enačba, temenàt -àta -o têmdj -a m podava, osnova, vklada: sociahü, pravni ~i, ~ stavbe, družbe; ~ (spod)kopaü, položiti; stavba se zamaje v ~ih, do ~ev podreti, qneme-niti; v ~u je sebičnež, od ali iz <~a različen, témeljen -Ijna -o: ~i kamen, ~a knjiga, plača, —o načelo, zdravljenje, temeljit -a -o: ~a obravnava, temeljitost -i f; temeljiti -im, temélji -ite! temeljil -a -o: ~ v čem ali na čem, têmeljnik -a m temeljni kamen, tèntelj-nica -e ž: ~ dnevnika, položnice, temeljàča f temeljni tram temin in temàn -mnà -à in-à in tèmn -mna -o s stal. poud., dol. temni -egà in ttoni -ega: ~ oblak, obraz, nagon, pogled, glas, ~a bar^ pi^klost, zadeva, kamera, ^ misli, mo<ä, besede, duh ji je ostal se qwminjati, —o višnjev; temnàva -e ž, tenmdst -i ž, temnôta -e ž, temnica -e ž: vreči v ~o, fotografska dež trka na ~e, ~e so do polovice spuSčene, temničen -čna -o: ~a luč, ~i filtri, temničar -ja m Ječar, temnikast -a -o: ~a koža >[t»m-] Témcnka -e ž \reka\, témeniSki -a -o Timis in Témida -e ž gr. boginja pravice Temtatokles -kla m \gr. državnik], Tonl- stoklov -a -o temnéti -im, tenmèl -éla -o, tenminje -a s: gozd, obraz, barva, dan temni; temniti -im, temni -ite! temnil -a -o, temnjinje -a f : ~ luč, izbo ; pred očmi se mi temni, nebo se temni >[t»m-J temm^ v sestavi: tenmobiiven -vna -o; temnobràd -àda -o, tenmobridec -dca m; temnogléd -éda -o, temnoglid -éda m, temnoglédec -dca m; temnokčžec -žca m; temnolàs -àsa -o, temnolisec -sca m, tenuioliska -e ž; tenmoôk -ôka -o; temnopôk -a -o [-ift-j; vendar: temnô rjàv, tenmô siv >[t9m-}. Timpa Ttoip s mn. \soteska v Tesabji\, témpski -a -o timpelj -Plja m, ttanpeljček -iSca [-palj-], témpeljsÛ -a -o [-p»lj-]: ~a straža, témpljevec -vca m = têmpijar -ja m |v»fer|, têmpljarski -a -o: ~i red témpera -e ž \barva in način slikanja]: slikati s —o; tudi neskl.: ~ slikanje tcmpcnunint 888 teptilti Hint -énta m: koleričen raz- ličen po dva različna ~a, tempera-ménten -tna -o: ~ nastop, govor živahen, odločen, tempeiaméntnost -i ž t(n^Mfatûra -e i: dnevna, telesna bolnik ima ~o, temperatùrm -ma -o: krivulje, ~i list temperirati -ampogreti, ublažiti: ~ pijačo; temperiran -a -o: ~a soba tcmpirati -am: ~ peklenski stroj; tempiran -a -o: ~a tx>mba, tempiren -ma -o: ~i vžigalnik, tempimik -a m | vrvca] tcnpijàti -âm, templjàj -âjte! templjàl -âla -o, templjân -a -o, templjânje -a s: čevlje templiânec -nca m usnje za podplat ttepo -a m, mn. témpi -ov 1. časovna mera, 2. hitrost: v takem ~u, ~ življenja, obnove, dela, teka, igre, plesa; divji, amerikanski ~ v glasbi, izguba ~a pri šahu, tekač ne zdrži ~a temporâlen -Ina -o [-In-] časoven: ~i stavki, temporirati -am -*■ zavlačevati témprati -am: ~ litino; témpran -a -o: livarna za ~e odlitke temvčč in timveč prisl. ampak Témza -e ž [angleška reka\: bregovi —e tén -a m barva obraza, kože, polti tenâk -nkà -ô tanek tencôna -e ž \lirska pesem\ tendénca -e ž namen, nagnjenje: ~ k čemu, tendénéen -čna -o: ~i roman, tenden-ciôzen -zna -o z določenim namenom: pisanje, tendenciôznost -i ž = ten-dénénost -i ž naperjenost ténder -ja m, ténderski -a -o: ~i voz za lokomotivo Ténedos -da m \otok v Egejskem morju] tenétva -e ž mreža lovniea, tenetišče -a s ptičja lovniea ténija -e i 1. trak, 2. zool. trakast črv, trakulja ténis -a m šp.: namizni igrati téniSki -a -o: ~i igravec, ~i laket \poškodba\, ~a ilanela, ~i turnir, čevlji, tenisišče -a s teniško igrišče ténja -e ž senca, silhueta tenko- gl. tanko- tenér -ja m glas.: lirski, dramatski, junaški ten6rček -čka m, tenorist -a m, tenôrski -a-o: ~i solo, ~i glasovi ténor -ja m 1. vodilni ton, 2. vodilna misel: ~ govora, članka tenàto prisl. glas. zadržano tinzija -e i 1. napetost plinov, 2. med. nategovanje, tčnzor -ja m 1. med. mišica nategovavka, 2. mat.: krivinski, merilni, mestni ~i teo- v sestavi: teocčntričen -čna -o: ~i srednji vek; teogonlja -e ž nauk o rodu bogov, teokratija -e ž bogovladje, teokratski -a -o; teologija -c ž bogoshvje, teol6g -a m bogoslovec, teološki -a -o bogosloven, bogoslovski; teozoflja -e ž fil., tecaibi -a m, teoz6fski -a -o teodolit -a m geol. {priprava za merjenje], teodoliten -tna -o: ~i poUgon Tiodor -ja m Božidar, Tčodorjev -a -o; Tto -a m, Ttov -a -o; Teod6ra -e ž, Teod6rin -a -o; T6a -e ž, Tžin -a -o; Tžka -e ž; T6ičin -a -o; Tečdorik -a m, Teodčzlj -a m, Tedfll [-11] -a m, Te6-frast(os) -ta m {gr. filozof {, Tčognis -a m gr.pesnik], Te6krit(os) -ta m {gr.pesnik{ tedriM -e ž glas. velika basovska lutnja teorija -e i: ~ in praksa; gola razvojna, relativnostna, descendenčna, kvantna teorijski -a -o, teorčtik -a m, teoretičen -čna -o: ~i študjj, ~o je to prav, teorčtski -a -o: ~o razpravljanje, teorčm -a m; teoretizirati -am, teoretiziranje -a s tepec -pca m, tepica -e ž, tžpast -a -o, tepčast -a -o, tipče -ta s, tepček -čka m: biti, imeti za ~a, tSpčevski -a -o: ~o jecljanje te^ -eža m in tčpež -a m: ~a vajen sivček, ~ v krčmi, tepežen -žna -o: ~i dan, tepčžka -e ž šiba, tepežkati -am, tepčžkanje -a s, tep6žkar -ja m, tepčž-karica -e ž, tepižnik -a m, tepčžnica -e ž 1. tepežni dan, 2. nabirek tepežkarjev: tepežljiv -a -o kdor se rad tepe, tepica -e ž priprava za stepanje beljakov tepidArij -a /n 1. mlačna kopel, 2. rastlinjak tepka -e ž, tepkov -a -o, tepkovec -vca nt Imaf/I, tepkast -a -o: ~a pipa tepsti -em, tepi -ite! lumten. tčpst, tepci tepla -o: šiba, usoda tepe, dež tepe po licih, konkurenca nas tepe, tiua vrata ga tepejo, jajca to se tepe s pametjo, ~ se za dekleta; barve, vetrovi se tepo: tepen in tSpen -6na -o: večkrat ~ ko sit, ~a vojska; tepšča -e i sekira]; teplj4ti -dm, teplj^j -Ajte! tepljAl -Ala -o: po rami koga ~ teptAti -Am, teptAj -Ajte! teptal -Ala -o, teptanje -a j: ~ travo, grozdje, svobodo. teptati 889 pravice, obljube, postave, ~ z nogami po kom; ~ koga; teptdn -a -o: ~o ljudstvo, teptdvec -vca m >[t9p-] Ur vez. 1. v nekih zvezah : sem ~ tja, 2. pri naštevanju kot zadnji veznik med povedki: stopical je in se prestopal in pokašljeval — si na vse načine prizadeval, da bi ga opazili; 3. veže dva poved/ca, od katerih Je drugi s prvim v rahli namerni zvezi: pridi ter poglej! pridi, da pogledaS: vendar ne veže imenskih dvojic: °oče — mati in t£r -a /n kem.: s ~om namazati Tžr -a m \reka\, terski -a -o: ~o narečje tcrico -a m \tlak\ tcrič -a m: ~ tare lan, teračica -e ž terica, teriča -e ž \orodje\: s ~ami odpravljajo pazdeije terakdta -e i 1. žgana glina, 2. keramika, terak6ten -tna -o: ~i lonci; terabona -e i \zidni omet]; terančva -e ž \zidni omet, terar6sa -e ž jerovica, rdeča zemlja terin -a m \ vino\: kraški teranov -a -o, terdnski -a -o terapija -e ž med. zdravljenje, terapijski -a -o: ~i aparat, ~i napotki, terapevt -a m kdor zdravi, terapevtika -e ž \nauk\, terapčvtičen -čna -o • terapčvtski -a -o terdrij -a m steklena omara za gojenje rastlin in živali tcrisa -e ž gredina, polica v rebri, del stavbe: vinograd v ~ah v paStnih, te-risen -sna -o: ~i vrtovi, terasast -a -o: ~ svet tžrca -c f 1. glas.: včlik^ mala 2. ~ v sabljanju, pri igri; terčen -čna -o: ~i sestav, —o dvoglasje; terckvartakdrd -a m; tercčt -a m trospev, tercčta -e ž poet., tercina -e ž poet., tercinski -a -o; ~i stavek; tercija -e ž tisk. \stopnja črk\ terceroni -ov m mn. meSanci belih z mulati tercIAna -e ž tretjanka, malarija tretje-dnevnica tercidr -ja m geol., terciaren -ma -o 1. ~i skladi, 2. med.: ~i znaki tercm[-dl] -a m = tercijalec -\csl f-lc-J m pobožnjakar, tercijdlka -e [-Ik-J ž, terci-jalski -a -o f-ls-J, tercijalstvo -a f-ls-J s tercbiata -t ž — terebint -a m bot. terin -a m: na ~u biti, delati, ~ pripravljati, planirati, ljudje s ~a, smuški ~i, terčnski -a -o: ~o delo, ~i dodatek, terenec -nca m, terenka -e ž Terintins -ia m in Terčnc(ij) -a m \rim. komediografl, Terčncijev -a-o in Terčn-cov -a-o terizija -e ž os. i., Terezijin -a -o; Tere-zinlča -e ž, Terezinkin -a -o; teiezijšnski -a -o: ~a doba, ~e reforme terica -e f = terilja -e f: tarejo lan, teričnik -a m kruh za terice, terišlu -a -o, terilnica -ef-ipt-] ž \prostor in priprava^ terina -e ž pazder, terinje -a s laneni drobir, teriš& -a s krai, kjer tarejo lan in kjer se opravlja kakSno delo, teriščen -čna -o: ~a jama, terilo -a « = teritev -tve ž \delo\, terilnik -a f-t/n-j m: ~ za barve, teričnjak -a m kruh za terice terier -ja m \pes\ teritorij -a m ozemlje, teritoriilen -Ina -o f-ln-] zemljiški, ozemeljski: --e vode, ~e zahteve, ~a armada terjak -a m med. \srednjeveSko zdravilo, terjakov -a -o, teijškovec -vca m tčrjati -am: ~ dolžnika za dolg, ~ od dolžnika dolg, ~ pravico, terjavec -vca m, terjavka -e ž, terjavski -a -o, terjatev -tve i: denama terjatven -a -of-van- J: —o pravo tSmia -e ž topel vrelec, nav. mn. ttane tten toplice, kopališče s toplo vodo, termdlen -Ina -o f-ln-] topliSki: ~i vrelec, ~o zdravljenje; termika -e ž \naidc\, termičen -čna -o toploten: ~a centrala, energija, ~e nevihte, ~i zgon^ik \veter\, «-o jadranje termin -a m rok, terminski -a -o na rok vezan: ~o blago, terminalen -Ina -o f-ln-J končen: ~o spanje, terminirati -am določiti rok: ~ kredit; termirJran -a -o: ~o naročilo tSnninns -a m in tčrmin -a m strokovni izraz, terminologija -e ž izrazoslovje, termino-16ški -a -o: ~i besednjak termit -a m zool., termitski -a -o: ~a stavba, termitnik -a m tcnnit -a m \varivo\, termiten -tna -o: ~o valjenje, ~i postopek termo- v sestavi: termobaromiter -tra m; termocentrala -e ž\ termodmdmika -e i, termodinamičen -čna -o; termoelčktrika -e i, termoelčktričen -čna -o, termo-elektrdma -e i; termoelemčnt -čnta m; termofdr -a m ogreva£a\ termok&vstika -e ž, termokšvter -ja m žgalnik; termo-kemija -e i, termokemijski -a-o: ~a enačba; termometer -tra m toplomer. 890 ttéi tenmométrski -a-o; termonukleàren -ma -o; temioskôp -a m, temioskôpski -a -o; temiostât -a m; temnoterapija -e ž zdravljene s toploto TermépOe -il [-il] i mn. \soteska v srednji Grčiji\, tCTmôpilski -a -o [-is-] tênnovka -e i = têraaos -a m ("temios-steklenica) téma -e ž trojica: ~o zadeti, v ~o postaviti têror -ja m in terôr -ja m nasilje, terorist -a m, terorfstka -e f, terorizem -zma m strahovlada, teroristovski -a -o, terorističen -čna -o sirahovalen: ~a organizacija; terorizirati -am strahovati, v strahu imeti, teroriziranje -a s terpentfn -a m, terpentinov -a -o: ~o milo, olje, terpentinski -a -o, terpentinovec -vca m bot. TcrpsOiora -e ž muza plesa, Terpsfhorin -a -o: ~a umemost TersHes -ta m in Terzit -a m \oseba iz Homerjeve Iliade], Tersitov -a -o in Terzitov -a -o: ~o zabavljanje; terzit -a m hudoben zabavljač, terzitovski -a -o : ~a postava Tertuliéniis -na m in Tertulijân -a m \krSčanski apologeti, Tertulijânov -a -o, tertulijànski -a -o teràs -a m tepec, teleban, terûsov -a -o, tenSsovski -a -o TesAlija -e ž pokrajina], Tesâlec -Ica [-Ic-j m, tesâlski -a -o [-Is-J tesiti téSem, têSi -ite! têsal -âla -o, tesânje -a s; tesân -a -o: ~o bruno, mož je ~ iz trdega lesa, tesànec -nca m \lesni polizdelek], tesanica -e ž trska, tesâë -a m, tesâr -ja m \človek in hrošč\, tesârski -a -o: —a bradva, tesârstvo -a s, tesàSki -a -o, tesališče -a s, tesârna -e i, tesariti -im, tcsârjenje -a s, tesarica -e t \sekira\, tesàlo -a s \sekira\. têsla -e i = tesača -e ž \sekira\, têslica -e f, têslo -a î 1. sekira, 2. itor, 3. neroden človek, têslast -a -o tesin in tesân -snà -ô ali têsen -sna -o, dol. têsni -a -o: ~ kolovoz, ~a obutev, hiša. obleka, zveza, zmaga, ~o prijateljstvo, ~a je za denar, za prostor; na tésno zapreti, na téstiem biti, živeti, koga imeti; ~o pri srcu, ~o pri meni, ~o pod zimo, ~o mimo, ~o povezan; tésen -sni ž sopot. tčsnec -a '^-ac-' m \pot ali struga], tesnica -e ž \ulica med ogrqiama\, tesnina -e ž: rečna tesnôba -e i, tesnôl>en -bna -o: — občutek, tesnôbnost -i i, tesnôta -e ž, tesnôten -tna -o, têsnost -i ž\ tesniti -im, têstii -ite! tesnil -a -o, tesnjônje -a j: hribi tesnijo dolino, misel tesni prsi, bat tesni cevko, cesta se tesni; tesnitev -tve Î, tesnilo -a s: usnjeno, gumijasto, azbestno tesnilen -Ina -o [-In-]: ~i obroč, ~a guma, tesnivka -e i: bat s ~o Téseus -ea m Tezej Tisla -a in -C m \izumitelj\, Tčslov -a -o: ~e žarnice, ~i izumi, téslovski -a -o: ~i motor; tésla -e ž fiz. \enota\ tesno- v sestavi: tesnopis -a m stenografija, tesnopisec -sca m stenograf tesno-pisen -sna -o stenografski, tesnopisje -a S", tesnopfsen -sna -o, tesnopfsnost -i i\ tesnosfčen -čna -o, tesnosfčnost -i f; tesnoûstka -e i: žaba ~ Téspis -a m: ~ je uprizoril prvo tragedijo v Atenah, Téspisov -a -o: ~ voz \potujoče gledališče] tést -a m preskus: napraviti ~ s kom, s —om ugotoviti, tésten -tna -o = téstoven -vna -o: ~a ocena, ugotovitev, ~a vprašanja, testologija -e i, testolôg -a m, te-stolôSki -a -o, testirati -am, testiranje -a i: ~ kandidata tcstamènt -ênta m oporoka, zaveza, zakon: — napraviti, stari testamentâren -ma -o oporočen: ~o določilo, testâtor -ja m oporočnik, testât -a m spričevalo, volilo, testirati -am izpričati, potrditi, testiranje -a s: ~ semester testé -à s, v téstu: shaja, ~ zamesiti; vlečeno, kaka(v)ovo, papirno medeno ~ čeb., mož je iz pravega, iz drugačnega ~a, testén -a-o: ~ obraz, testénast -a -o, tesmàt -àta -o : ~a ilovica, testenina -e ž: jajčne ~e, testeninar -ja m, testenk» -e ž pašteta, testenička -c ž: rakove ~e, testeničar -ja m, teste-nlčarka -e ž, testeničarski -a -o: mojster, testôvje -a s testôn -a m bukova deska ti« [tašč] -a -e in -à-è, tudi neskl.: deklè je še na oči si je pomazala s ~ ali s ~o slino: ~a je ajda, kadar nima polnega zrnja gluha, teščina -e ž lakotnica, tiščost -i [tašč-] i; teSCàti -àm se, t^j -àjte! teSêàl -àla -o: teščali so se s pivom tcSfti 891 <■06 teifti -im, téSi -ite! tešil -a -o, tešen -êna -o, tcšinje -a s in tčšiti -im s stal. poud. : ~ otroka, tešilen -Ina -o [-tn-Jlola-žilen, tešilo -a s téta -e in-é ž: stara, mala ~ na ženito-vanju, têtka -e f = têtica -e ž; têtec -tca m tetin mož, têtii -iča m tetin sin, tetična -e ž tetina hči, têtin -a -o tétanos -a m otrpni Icrč, tétamisen -sna -o: ~i bacil; tetâniCen -čna -o: ~i krči, tetanfja -e ž miSični Icrči tétika -e i fil. nauk o sodbah Tétis in Tétida -de ž \gTŠka boginja], Tétidin -a -o tetiva -ežl. puščice polagajo na ~o, 2. med. kita, 3. geom.: ~ loka, tetiven -vna -o: ~i četverokotnik tetovirati -am vrezati v kožo risbe in jih vdrgniti z barvilom, tetoviranje -a s \dejanje in izdelek] tétra -e ž ]blago] : plenice iz ~e tetra- v sestavi: tetraéder -dra m četverec, tetraédrski -a -o; tetragčn -a m četvero-vogelnik, tetragônski -a -o, tetragonàlen -Ina -o [-In-j; tetrakčrd -a m glas., tetrakôrden -dna -o; tetralogija -e ž ]drama, roman]; tetrâmeter -tra m poet., tetrâmetrski -a -o; tetrapčdi -ov m mn. zool. četveronožci, tetrap^ija -e ž poet. četverostopje tetrârii -a m četrtnik, tetrarhija -e ž, tetrdrhičen -čna -o tetrôda -e ž fiz. tévje -a s bot. tevljiti -âm čenčali, tevpj -âjte! tevljàl -âla -o, tevljânje -a s tevsâti -âm krevsali, tevsâj -âjte! tevsâl -âla -o, tevsânje -a s Tévta -e f, Tévtin -a -o Tevténi -ov m mn. ]starogermansko pleme], tevtônski -a-o: ~i napad, ~a okrutnost, '—i viteški red Tévi -a m os. i. Matevž, Téviev -a -o, Tčvžek -žka m téza -e ž fil., poet. trditev, stavek, razprava, tézen -zna -o : —a drama tézati -am vleči, nategovati, téza -e f = tezâlnica -e [-un-] f: na ~o dejati, tezâlnik -a [-trn-] m: kovaški '«j, tezâlo -a s ]orodje\; gl. tudi tegniti tezavrirati -am kopičiti, spravljali, tezavrl- ranje -a s: ~ denar Tézej -a m gr. mit. Teseus. Tézejev -a -o téien -zna -o: —a moč, stoja Tizno -a in -ega s kr. i., na ~u in na ~em, s —a in s «—ega, tčzenski -a -o, Tčzen-čani -ov m mn. >[-z»n-] tOa -e ž: ~ bremena, dela, pod '—o dokazov, beseda nima e, čista, surova, kosmata, živa, mušja, lastna, sp^ifična, koristna zelena, gozdna, skladiščna ~ lesa; težen -žna -o: ~a enota, pristojbina, tčžnost -i ž, tčžnosten -tna -o: ~i zakon, ~a polja, težišče -a s, težiščen -čna -o: ~a ravnina, težiščnica -e ž geom. težAk in težek -žkd -6 -I-6 aH tčžek -žka -o, dol. tSžki -a -o, prim. tižji -a -e: ~ ko svinec, ~ zaboj, oblak, korak, porod, položaj, ~a kovina, voda, jed, glava, hoja, sapa, naloga, knjiga, ura, ~a služba, industrija, atletika; zemlja je ~a za oranje, ~a je za kruh, ~o orožje, delo, -—i denarji, ~-e noge, trepalnice, ~e fi^re pri šahu, s ~im srcem, ~e pameti biti, ta človek je pa res to ni ~o; ~a bolezen -*■ huda, nevarna, a žalitev ->■ velika, huda, ~a nesreča -*■ huda, velika, ~ boj -»• trd, ~ poraz -*■ hud, ~a žalitev huda, grda, ~i bolniki -*■ huch, nevarno bolni; gl. tudi težko UUik -ami. delavec, 2. hrošč, te£Uunja -e ž, teždčiti -im, težšški -a-o: ~a dela, težžščina -e i, teždštvo -a s teživa -e ž: križi in ~e, prebavne, porodne, smrtne ~e, začetne, tehnične, finančne ~e, ~e delati, premostiti, prebroditi, imeti ~e z želodcem, —e ga obhajajo, brez ~e, s ~o; teživica -e ž; srčne ~e, teždven -vna -o: ~o delo, teživnost -i ž, teživnosten -tna -o: četrta ~a stopnja tfitec -žca m min. barit težiti -fm, tčži -ite! težil -a -o, teženje -a s: butara teži rame, skrb mi teži srce, greh teži vest; ~ za čim, po čem, k čemu iti, silili za čim, prizadevati si za kaj, tčžfua -e ž prizadevale, tendenca tižkati -am, tčžkanje s: z roko, na roki ~ kamen teik6 prisl., prim. tčž(j)e: ~ delati s težavo ali težko delo opravljati, ~ pisati, ~ je z njun, ~ bo kaj iz tega, mu to rečem; da bi prišel; da bo prišel; če pride; če ne bo deževalo; ~ oborožen: ~ zboleti, se ponesrečiti hudo, nevarno; gt. tudi težak 892 timbre težko- v sestavi: težkoatlitski -a -o, težko-atiit -a m; težkoindustrijski -a -o; težkooborožčnec -nca m težk6ča -e ž težava, težkčst -i ž, težkdta -e ž, težkdten -tna -o 11i6nias -a m, Tli6masov -a -o: ~a žlindra Tomaževa titibea/iteos. z., stebojmstdbo: ~ boš narekoval, jaz pa pisal; ~ sl kriv; ~ praviš tako, on pa drugače; ~ boš mene učil? ali me boš ~ učil? meni nič tebi nič je odšel; to ti je fant! pa ti pride domov šele zjutraj! tidra -e i 1. visoko koničasto pokrivalo, 2. papeževa krona Tiben -e ž \it. reka\, tibeiski -a -o TflMttas -ia m in Tiberij -a m, Tiberijev -a -o, Tibfirijec -jca m \čl[-galt-J tinjec -i^ m min. \sljuda\: smaragdni, uralski tinjčev -a -o: ~a najdišča tinktura -e ž: opijeva, jodova tinktiiien -ma -o tbita -e ž črnilo: rdeča ~ rdečilo, tintast -a -o, tinten -tna -o: —i madež, svinčnik, tintnik -a m: pomočiti pero v tintar -ja m : mož je pedantski tintnica -e i \goba\, tintovina -e i bot.: vejica ~e, tintovje -a s: nalomil je ~a za limanice; tintomàz -àza m - tintomàzec -zca m Tbtoretto/^-éto] -a m \it. slikar], Tintorettov -a -o: ~a šola, tintorettovski -a -o tip -a m značilna oblika, vrsta: piknični, astenični, atletski ~ nekdanjega graščaka, to ti je pravi tipičen -čna -o značilen: ~ Nemec, tipičnost -i ž, tipika -e f, tipizirati -am po vzorcu delati, uvrstiti po značilnostih, tipiziranje -a s; tipiziran -a -o: ~o blago, pohištvo, tipizacija -e f: ~ oseb v drami, ~ v industrijski izdelavi, ~ tkanin tip -a m, tipen -pna -o: čut, dražljaj; tipati -am in -Ijem, tipanje -a s: — žilo, ~ za resnico, v negotovost, — se za žep, ~ se proti izhodu, tipaje se pomikati v temi; tipaj0č -0ča -e: ~ korak, ~e lovke, tipljiv -a-o: ~ utrip žile, tapirjev rilec je zelo tipàè -a m, tipalo -a s, tipalen -Ina -o [-In-J: ~e dlačice, ~a brbončica, tipalnica -e [-yn-J ž: rakove tipalničarka -e [-yn-J } ]kača], tipàvka -e i ]ienska in organ]: reflektorja, žličasta ~ v predilstvu tipka -e i: krmilna, stikalna klavirske ~e, ~ pisalnega stroja, ~e prebirati; tipkati -am, tipkanje -a i: ~ po kla-viiju, na stroj, tipkar -ja m, tipkarica -e i, tipkaričin -a -o, tipkarski -a -o: ~a napiaka, tipkopis -a m, tipniti -em tipogrâf -a m tiskar, tipografija -e i tiskarstvo, tipografski -a -o tiskarski: ~i zavod tipokigija -e ž nauk o tipih: letalska ~ naših mest, ~ človeškega telesa, ~ žene, tipolôg -a m, tipoldški -a -o tir -a in tiru m: železniški, slepi, stranski, industrijski ^— za žago; priti, vrniti se v stari spraviti iz —^a, v stvar je v ~u, svet je iz ~a, v svoj ^ spe-Ijavati besede; ~ je širina, na katero speljemo zobe na žagah; ni sledu ne za njim; živinski kolo teče po —u, s plugom delati ~ po snegu; vlak stoji na drugem ~u, skočiti s ~a; tiren -ma -o: ~a železnica, tiriti -im tir delati, timica -e ž: železniška gibljiva tirje -a i = tirôvje -a s, timičen -čna -o = tirniški -a-o: ~a vozila, tirišče -a s: zastori teko med —i, ~ tovorne postaje, raketna ladja je na ~u, dvojno ~ fot. tiràda -e ž dolg, nališpan odstavek v govoru, ploha besed, prazno govoričenje tiràn -a m trinog, tirànov -a -o, tirànski -a -o, tirànka -e i, tirànstvo -a s, tiranija -e i trirmštvo, tiranizirati -am ruisiljevati, silo delati, tiraniziranje -a s Tirtna -e ž ]mesto v Albaniji], tirànsld -a -o tirati -am, tiranje -a — voz, konja, ~ pred sodišče, ~ v boj, v obup, v smrt, v zakol, ~ stvar pre^leč, — ljudi pri deiu priganjati, tir -a m gon, tiràvec -vca m, tiràvka -e i, tiràlica -e Ž: izdati —o za kom, tiràlen -bia -o [-In-J: ~o pero fot. tiriža -e f-»- naklada, natis Tirénsko môrje -ega -a s tireoidéa [-o-idé-aJ -t ž žleza ščitnica, tireo- iden -dna -o: —a žleza timik -a m kruh iz mešanega žita Tiro -ôna m ]rimski stenograf\, tirônski -a -o: ~e note • « • » arocBiij tiradiiij -a m učna doba, učna knjiga za začetnike TiriHe Tirôl [-ôl] i mn. \avstiiiska dežela\. v ~ah, Tirôlsko -ega [-Is-J s, s -^ga, na ~o, Tirôbka -e [-Is-j i, v tirôlsid -a -o [-Is-], Tirôlec -Ica [-le-] m, Tirôlka ■«[-Ik-j i, tirôlec -Ica [-hs-j m\vino\ tfra(os) tfrsa m: bakfaantka s ~om, tirsov -a-o: ~a palica Tlrtilos -iia m in Tirtéj -a m \spartanski elegikl Tirt^jev -a -o tfaa-ef 6o(.,tiš)e-a«, tisov-a-o: ~les = tfsovina -e i ùi tisovina -e ž, tisovec -vca m \drevo\, tisoyje -a s Tisa -C ž \reka\, tiški -a -o: ~o porečje tisk -a m: dnevni, periodični, mladinski barvni, vodni, ^obinski, ofšetni, notni, suhi, oljnati, debeli prvi ~i, svoboda ~a; dati v delo je v ~u, zrelo za tiskôvoi -vna -o: ~a pola, napaka, pravda; tiskati -am, tisicanje -a j: ~ na papir, na svilo, ~ s kamna; tisican -a -o : ~ vzorec, pisati s ~imi črkami, ~o kot rokopis, tisicanina -e ž \blago\, tiskovina -e f: uradna tiskâlen -ina •o[-In-]: ~i stroj, ~a ploiča, tiskàlnica -t[-yn-] ž \strojy, tiskàlo -a s \del stroja\, tiskir -ja m, tiskàiski -a-o: škrat, ~o telilo, tiskàrstvo -a s, tiskima -e i, tisicimiSki -a -o, tiskàmar -ja m, tiskâr-narski-a-o tisoč -ti m in glav. štev. neskl.: živeti s p^ timi Tisoč in ena noč, prvi trije ~i, na ~e ljudi, stalo je lepe ~e; dva pet gornjih deset napad s ~ bombniki; tisočAk -a m \bankovec\, tisoči -a -e vrst. štev., tisočica -e ž, tiso-čina -e ž, tisočinka -e ž-, tisoččr -a -o, tisoččren -ma -o, tisočbiski -a -o, ti-sočAmat -a -o, tisočnija -e ž pr. zg. županja, tisočnik -a m poveljnik, čez 1000 moi tisoč- v sestavi: tisočbdrven -vna -o; tisočdinarski -a -o: bankovec; tisočglAsen -sna -o; tisočglAv -àva -o: ~a množk»; tisočkrat, tisočkrdten -tna -o, tisoâoâtnik -a m; tisočlčten -tna -o, tisočlčtje -a s, tisočlčtnica -e f; tisoč-obràzen -zna -o; tisoč0k -6ka -o; tisočrbk -ôka -o; tisočsvičen -čna -o; tisočvAten -tna -o: ~a žamica tisti -a -o kaz. z.: tu so vaše lopate, ta je Jakova, tista je Matevževa, ôna je Tončkova; to je prav ~a ženska od včeraj; to je (~o), kar me najbolj boli; ostali so ki še niso vedeli; klkal je s katerimi bi šel na delo; n^boljši so '»'i iz Kamniških planin; dobili smo pametne predloge od več strani, a najboljši so od mladinske brigade; tistile, tistole, tistole, ràvno tisti, pràv tisti; tistikrat prisl.: to je bilo Se tistikraten -tna -o tiščAti -im, tišči -itel tiščal -àla -o, tiščAnje -as: čevelj ga tišči, groši ga tišče; ~ pene, sline, pest, vrata, denar; svojo v nesrečo peči se matere se ~ za kom, v koga, ~ ob steno, k tiom, ~ glave skupaj, ~ si ušesa, ~ glavo v pesek, besede tišče na jezik; v želodcu, v grlu me tišči, na vodo ga tišči; kri tišči v ^vo, nekaj ga tišči; vsi tišče v Ameriko; tišč -a m, tiščilo -a s = tiščin -a m kdor venomer svojo tišči, vsiljiv človek, tiščinast -a -o trmast, tiščàv -àva -o, tiščavec -vca m, tiSéàven -vna -o vsiljiv, tiščavka -e i \konjska bolezenl, tiSSàlen -hia -o [-In-J: ~a obveza tišina -e i tihota: smrtna, grobna, gluha — zavlada, ~o pretrgati; tišati -am molčati, miriti: mati tiša otroka, kaj zmerom tišaš? Titàn -a m \gr. begeslovni velikan], titàn -a m velikan, titànski -a -o: —i napori, titànstvo -a s, titanizem -zma m neukrotljiva upornost, titàn -a m kem. \prvina\, titànov -a -o: ~o belilo, titanit -a m min. sfen titef -tra m kem., titrirati -am, titriranje -a s, titràcija -e i Tito -a m: maršal Titov -a -o: —^o Užice, titovka -e ž \pokrivalo], titoizem -zma m, titovec -vca m, titovstvo -a s, titovski -a -o titnlirati -am nasloviti, naslavljati, titulàren -ma -o nasloven, samo po imenu, titula-tUra -e ž naslovje, naslavljanje Tit(as) -ta m |rwi. cesar\, Titov -a -o Tivat Tivta m kr. i., tivtski -a -o TIvoii -ja m, tivolsid -a -o [-Is-j: ~i park. Tivolski grad Tizian [tldanj -a m \it. slikar], Tizianov -a -o: ~e slike, ~a šola, tizianski -a -o tii prisl.: ~ gor, dol, čez, ~ na grič, ~ na pomlad, sem in ~ hoditi, ~ grede, sem ter ~ nagaja; revež sem, revež delal bi pa lahko; tjàkaj prisl., tjàkajSnji -a -e: —a pot; tjavdàn prisl.: ziniti ~ m 895 (Ma brez premisleka, tja v tri dni\ tjàleprisl.-. ~ stopi! ~ o pustu bo poroka; tjàkajle tjulenj -a m, tjùlenjev -a -o, tjulenji -a -e, tjuleiùevina -e i \meso in koža\ tkàti tkèm in tkàm, tki -ite! tk0č -a -e, tkâl -a -o, tkànje -a. s: ~ blago, mrežo; misli so neutrudno tkale, ptič tke svojo pesmico; tkàn -a -o: oba sta na eno brdo tkana enaka, ~o s srebrom, tkànke tkànk i mn. \hlače\, tkàvec -vca m \oseba in ptič\, tkàv6ev -a -o, tkàvka -e ž, tkàvski -a -o: '■»i stol, ~o vratilo, statve, ~i vozel, tkšvčič -a m, tkàlen -Ina -o [-in-J: ~i stol, tkâbiica -e [-i/n-j ž, tkâ^ina -e ž Ipiaéiiol, tkâvstvo -a s \obrt\, tkâlja -e f t kavka, tkânica -e ž etnogr. \ženski pas\, tkaničenje -a s etnogr.; tkanina -e ž: lanena, žična, vezna, živčna tonska ~ glas., ~ sukljanka. tkanlnski -a -o: ~e mrežk», tkaninast -a -o: ~ papir, tkaninar -ja m tkivo -a s: vezno ~ vezivo, mišično, živčno glasbeno, tonsko tkiven -vna -o : ~e kulture tla tâl [tàif I tal J s mn., pod Ûi in pod tlčmi : peščena, glinasta, parketna, povoščena, cementaa, ladijska k tlom, do tal se prikloniti, ~ so vroča, rodovitna; na naših tleh; ~ spodnesti, izgubiti, pripraviti; iz tal pognati, rasti; v ~ gledati, ~ se mu majejo pod nogami; ob ~ tiščati, ~ mu gore pod nogami; na ~ podreti, rasti pri tleh, s tal pobrati, iz tal izkopati; tloris -a m, tlorisen -sna -o;gl. tudi talen tlačid tlžčim, tlžči -itet tlžčil -ila -o, tUčenje -a s in tlâCiti -im s stai. poud. : ~ zelje, grozdje, pipo, ~ v vrečo. ~ kmeta; ne bo več dolgo trave tlačil; skrbi, leta ga tlačijo, nesloga tlači; ~ se v avtobus, skozi vrata, ~ se z žganci; tidčen -a -o; ~i narodi, UAčenec -nca m, tlačenka -e ž \klobasa\; tlačivec -vca m, tlačivka -e ž; zračna tlačitelj -a m, tlačiteljica -e ž; tlačitev -tve ž, tlačnja -e ž tlačilo -a s [pripomoček in deh\, Uačflen -hia -o [-in-j, tlačilnost -i [-in-J ž, Uačihuca -t[-yn-J ž; tldčej -a m počasni tlak in tlàk -a m : cestni, kanuiimi, kockasti, opečni tlačen -čna -o; ~a napetcst, črpa vka, cev, ~o mazanje; tlâkati -am, tlâkanje -a s = tlakovâti -tijem, tlako- vànje -a 5; tlàkar -ja m: ~ polaga tlak, tlžkarski -a -o : ~a motika, tlàkovec -vca m \opeka\ : opečni, stropni tlakovlna -e f «= tlakarlna -e ž \pristoJbina\. tlakovâvec -vca m tUk -a m pritisk tUka -e ž: desetinska na ~o hoditi, ~o komu delati, tIaCàn -àna m, tlačžnka -e ž, tlačžnski -a -o, tlačžnstvo -a s; tlačdniti -im, tlaCéqjeqje -a s, tlAščina -e ž denanui odkupnùui za tlako, tlàiki -a-o: ~adela tlisk tléska m, tleskôt -dta m; tlis(k)niti -nem, tléskati -am, tlčska^ -a s: ~ po vodi, ~ z ročico, z jezikom, s prsti; dež tleska po Sipah, jermen deska po jermenici, kvarte Ueskajo po mizi tKti tlim, tU tlite! tlèl -éla -o, tlênje -a s: ogeiu, žerjavica, iskra, stenj, upor, strast, upanje tli; tlčč -iča -e prUi.: ~ panj, tlivka -e i tloris -a m gl. tla tnilo -a 5 = màla -e ž panj, na katerem se seka, 2. prostor za sekanje, tnàlica -e f = tnàke -a [-ic-J s, tnâlovina -e ž in tnalovina -e ž; gnojiti s ~o tô prisi.; ~ ga je lopnil! ~ boS revež! ~ je tam otrok! ~ so se smejali! toaléla -e 2 I. večerna, vélika ~o opraviti, dekiti napraviti se; potrebščine ženske ~e, 2. stranišče, toaléten -tna -o: ~a mizica, ~o milo, ~i papir toast [ tôst] -a m ->• zdraviea tobik -a m: cigaretni za kajo, za žvečenje, ~ kaditi, njuhati; zavojček, pipa, klobasa ~a; hudičev ~ \goba\, tobaček -čka m, tobâkar -ja m \kadivec in tihotapec], tobàkarica -e ž, tobàkarski -a -o; tobakàma -e f: ~e so odprte, tobžkov -a -o: ~ dim, ~o pero; tobačen -čna -o: ~a doza, tovarna, industrija, ~o rjav, tobžkast -a -o: ~e barve, tobdčnica -e ž tok za tobak, tobàkovec -vca m bot. Tobija -a in -e m, Tobijev -a -o: ~e bukve tolM^ -a m \drsainica na igrišču\, tôbo- ganski -a -o tobâec -Ica f-le-J m oseinik, tulec, tobdlček -čkaM(?-;»i toccàta [tokâta] -e ž gias. tekata tdč t0ča m gl. točiti toča -e i: ~ gre, se usuje, pobije, ~ krogel, zmerljivk, udarcev; svinčena po ~i zvoniti, denarja ko ~e; tbčen -čna -o: tôta 896 tél£i —i oblaki; točevina < i vino od grozdja, ki ga Je piéila toča, točina -t î od toče poSkočbvano žito; tdčnat -a -o od toče poškodovan: ~o grozdje, sadje, t0čnica -e ž med. vneta žleza na notranjem robu trepalnice 'totimo prisl. zdaj, ta čas t6£en -čna -o natančen: ~a ura, ta človek je zmeraj t0čno prisl. natanko, natančno, tôènost -i i: ~ je lepa čednost točiti -im, tdči -itel točtt -a -o: ~ krogle, kolo, kameiùe; ~ se po bregu, jabolko se toči po podu, predivo ~ sukati; tdč tčča m: trebuSni v dveh ~ih je podrl vseh devet; točilo -a s strug, točaik -a m rotor, tdčke t0čk ž mn. bonboni, točiSče -a j: ~ pri stružnici točiti tô&n, tdči -ite! tdčil -Ila -o, tôCen -a -o, tdčenje -a ~ vino, vodo; ~ čez ulico, pod vejo; lonec, sod toči pušča; točAj -a m: dvomi točAjstvo -a s: dedno točdjka -e /; točivec -vca m, točilo -a s čeb. priprava za točenje medu, točUen -bia -o [-In-J : ~a pravica, miza, točihiica -e [-vn-J ž |so6a|, točilnik -a [-yn-J m točilna miza, tdčitja -e f : — pod vejo, točdriti -im, točarbia -e ž \pristoj-bina\, točarinski -a -o: —a taksa t0čka -e ž: geometi^ka, gl^bena, izletna, spoma, slaba, trian^lacijska, strateSka ~ sporeda, ~ v situ fot., tekmovavec nabira ~e, zmagati po ~ah, z mrtve ~e se premakniti; tdčkica -e ž, točkdven -vna -o: ~i sistem ocenjevanja, točko-vâti -ûjem: ~ stanovanje, tdčkast -a -o: ~a črta pikčasta, ~o varjenje, ~i naboj OAprisL: ~ okrog je vse polno kač; od ~ ("od tu) prideS v dolino ; do -- so pridrli ; tôdle prisl., tôdkaj prisl., tôdkajie prisl. tôda vez.pa, vendar, ali: pride že, ~ kdaj; ~ ko pride, mu povej = ~ povej mu, ko pride; ~ če bo dež, me ne bo = ~ ne bo me, če bo dež; ~ kdor ne misli resno, naj ne hodi = ~ naj ne hodi, kdor ne misli resno tdg -a -o okorel, odrevenel, trd: ~a obleka, miSwa, zenica, pravila; letalo s ~imi krili, hribovci so ~i kakor bukov Klod, gospa je ~a kakor prekla, ~o nategniti vajeti, ~o zravnan; togčšt -i ž; togo-dlàkav -a -o bot., togonèg -ôga -o: ~i birokrati; togolisten -tna -o: ~e rastline i -e ž {starorimska obleka\ Tégo -a m \afriSka dežeUi\, tôgovski -a -o, Tôgovci -ev m trm. togôta -e ž, togôten -tna -o, togôtnost -i ž; togotiti -im, togôti -ite! togotii -a -o, togotêiùe -a s; togotljiv -a -o, togotljivost -i ž, tog0tnež -a m, togôtnik -a m, togôtnica -e ž tôhel [-ayjin tôhel -hla -o : ~o žito, tohlina -e ž, to^âd -i ž, tohiôba -e f, tohljiv -a -o ; tohnéti -im, tohnil-éla -o, tohnênje -a s: moka tohni tàk Uika m in tôka -e i: ~ za puščice tul, ~ za peresa, za samokres, za cigare, tôkar -ja m kdor dela toke tàk in tôk -a m, mn. tôki in tokôvi: vodni, zračni, morski, zalivski, električni, šibki, izmenični, trifazni, krvni, miselni, beli, mrežni ~ zgodovine, plavati s ~om, proti ~u, tôkoven -vna -o in tokôven -vna -o: ~i krog, ~i vodnik, ~i odjenmik; tokôvnica -e ž: zračna tokôvniéen -čna -o: ~a oblika žarometa; tokovina -e i; tokomér -a m, tokovôd -ôda m, tokovôden -dna -o, tokovôdnik -a m tokâjec -jca m |vi«o|, tokâjski -a -o: ~o vino tekit»-e ž glas. tokâva -e ž grt^, tokâvast -a-o: ~ svet Tôkio -a m \japonsko mesto], v ~u, nad ~om, tôkijski -a -o tôkiaj takrtg tékrat prisl. to pot, tôkraten -tna -o; gl. tudi takrat toksin -a m strupeni presnovek bakterij, tôk-sičen -čna-o, tôksiénost -i ž; toksikôza -e ž, toksikologija -e i nauk o strupih, toksi-kolôg -a nt, toksikomanija -e ž télar -ja m \star denarl: srebrni ~ji. tôlarski -a -o: ~i novec, tôlaréek -čka m tobžitt toUižim, toUži -ite! tolažil -Ua -o, tolaženje -a s in tolažiti -im s stal. poud. : ~ žalostne, ~ žejo; tolažba -e i: prazna v —o biti; tolažljiv -a -o = tolažUen -hia -o [-In-J: ~e besede, tolažihiost -i f-bi-J ž, tolažilo -a s, tolažnik -a m, tolažnfca -e ž téia -čem, tôki -ite! tôlkel -kla -o, tôléenje -a «: ~ kametue, orehe, poper, beljak, smetano, ~ na šipo, z roko ob mizo, z glavo ob zid; srce, žila, motor tolče; ~ revščino, dolg čas, čm kruh, pot, nemščino; ~ se skozi življenje; ~ soI vražnika s topovi; ob boku toKe malha ; t6lči 897 tombola ~ se po prsih ali na prsi; ~ se po kolenih, ~ se za pravico, ~ se s Turkom; tolčen -a -o: gramoz, ~a smetana, tolkač -a m: tlakarski —, ~ v pinji, v možnaiju, ~ za beton, ~ na vratih; tolkača -e f : ~ za lan, tolkalo -a s bat : punktimo tolkala -âl [-âl] s mn. glas., tolkâlce -a [-le-] s, tolkâlnik -a [-yn-J m bat, tolkâlnica -e [-yn-] f: s ~o svinjam tolčejo hrano; tolkljâti -âm, tolkljàj -âjte! tolkljàl -âla -o: dež tolklja po strehi, tolkôt -ôta m-, tolëâj -a m: ~ lanu; tôlCenec -nca m skopljen oven, žrebec, tôlëenica -e ž iz gline stolčena koča-, tôlkovec -vca m = tôlkec -kca m = tôlklja -e i \ pijača] >[toy-] tolerànca -e ž slrpljivost, strpnost: ~ pri stroju, V računu, tolerânten -tna -o strpijiv, tolerantnost -i ž strpnost, tole-rânéen -čna -o: —a doza zdravila, "^i edikt, tolerlrati -am -»■ trpeti °toli prisL toliko, tako, tolikanj toliga -e ž taliga tôlik -a -o, tôlrkSen -šna -o, tolikér -a -o, tôlikanj prisl., tôlikiC prisl., tôli(ko)krat prisl.-, tôli(ko)kraten -tna -o, tôlikaj prisl.; tôlikajSnji -a -e tôliko prisl.: kolikor ravno ko- likor; ~ bolj; — da sem se pokazal, že me je začel oštevati; ~ imaš prav, kolikor samo šibaš napake (° v--v kolikor); ~ da ni prišel pod kolesa; voz s ~ kolesi s takim številom koles : voz s tolikimi kolesi s tolikšnimi, s tako velikimi-, ob ~ težavah tako številnih : ob tolikih težavah tako velikih; po ~ ("tolikih) letih; tôlikodane prisl. skoraj: ~ sto, segal je ~ do stropa toUti tôlim Ut. tešiti, tôlil -lia -o: otroka tolivec -vca m tolažnik, kdor tolaži, tollvka -e f tolkâlo -a s gi. tolči tolmič -a m: biti (komu) ~ aU za ~a, ~ angleškega jezika aU za angleški jezik, govoriti po ~u, tolmačlca -e z, tolmâCka -e ž, toImâStvo -a s; tolmâciti -im prevajati, razlagati, tolmâëenje -a s >[-lm-] Tolmin -a m kr. i., v ~u, iz ~a, tolminski -a -o: ~a ot>čina, ~a gastaldija, Tol-minec -nca m, Tolminka -e ž. Tolminsko -ega s, na ~em; tolminec -nca m \nož\, tolminščina -e ž [govorica], tolminstvo -a v: Pregljevo ~ >[-lm-] Slovenski pravopis — 37 tolmun -a m, tolmunček -čka m, tolmûnski -a -o >[-lm-] tolovàj -a m, tolovâjka -e ž, tolovajstvo -a s, tolovâjev -a -o, tolovajkin -a -o, tolovâjski -a -o, tolovâjsëina -e ž tolpa -e ž: tatinska, roparska tôlpoma prisi >[-lp-] tolst -a -o: — človek, obraz, zalogaj, —a jed, listnica, ~i četrtek debeli, ~a zemlja mastna, ~o rasti bohotno. Tolsti vrh; tolstâk -a m debel človek, tolstika -e ž bot., tolstina -e f: — okoli črev, tôlstnica -e i: ~ na trebuhu, kitova tolstôst -i ž; tolstéti -im tolščo dobivati, tôlsti -ite! tolstèl -éla -o, tolstênje -a s; tolstiti -im, tôlsti -ite! tolstil -a -o, tolstênje -a s in tolSëénje -a j; na zimo se živali tolstijo >[toy-] tolsto-/■-(«-] V sestavi: tolstokljûn -a -o: ~i mladiči; tolstoličen -čna -o, tolstoličnik -a m; tolstorèp -épa -o: —a ovca = tolstorépka -e if = tolstogCiza -e i; tolstorit -a -o, tolstoritnik -a m, tolsto-ritnica -e ž, tolstoritka -e i; tolstovràt -âta -o, tolstovrâtnik -a m Tôlstoj -a m ]ruski pisatelj , Tôlstojev -a -o, tôlstojevski -a-o: ~ nazori, tôlsto-jevec -vca m - tolstojânec -nca m, t0lstojevščina -e ž >[-ls-] tolšča -e î: kitova tolščdk -a m ]človek, jelen, pingvin, rastlina. Upom], tolščav -âva -o = tolščžt -âta -o, tolSëâva -e ž, tolščavost -i ž, tolščica -e if 1. nagnjenje k debeljenju, 2. papiga tolščičen -čna -o, tolščina -e ž ]tkivo\ = tolščevina -e ž, tolšč0ba -e ž, tolšč0ben -bna -o; tôlséen -čna -o: ~a kislina, ~o tkivo, t01ščnost -i ž: ~ mleka; tolščen -a -o, tolščenka -e ž \plavut], tolščenik -a m min. steatit >[ -yš-] Tomičevo -ega s kr. i., v ~em, tomâëevski -a-o: ~i breg tomahâvk -a m indijanska bojna sekira Tomaj -a m kr. i., v ~u, tomâjski -a -o, Tomâjci -ev m mn. Tomiž -a m os. i.: nejeverni Tomâžev -a -o: —a žlindra, Tomâžek -žka m, Tomižkov -a -o, T6mo -a m, Tômov -a -o; tomâž -a m podpora pod klopjo okoli peči, tomažek -žka m zelena žaba tômbak -a m rdeča med, tômbakov -a -o tombola -e ž: zadeti, dobiti ~o, igrati ~o, na ~i; to bi bila ~ sreča, tômbolski -a •o[-Is-]: —i dobitek tomist 898 topiti tomist -a m privrženec filozofije Tomaža Atcvinskega, toinistika -e i, tomističen -čna -o, tomizem -zma //i \smer sho-lastične filozofije] Tomšič -a m os. i., Tomšičev -a -o: -~a brigada = tomšičevci -ev m mn. ton -a m glas: visok, nizek dali ~ into-nirati, — dajati usmerjati, uravnavati, voditi', osnovni, vodilni —, svetli, temni, topli, barvni ~i tančine, nasičeni ~ nebesne modrine; v šaljivem ~u, z menoj ne boš govoril v takem ~u; tonski -a -o: ~a višina, kompozicija, ~a risba, —a slikarska upodobitev, ~o snemanje, tonovski -a -o: ~i način, ~a lestvica; tonika -e ž, toničen -čna -o: —i trozvok, tonälen -Ina -o [-In-]: ~a glasba, tonâinost -i [-in-] ž: tono-méter -tra m, 'tontUm -a [-Im-] m zvočni film tona -e ž: registrska tonski -a -o: ~a bomba, ~i kilometer, tonaža -e ž: bruto tonažen -žna -o, tonkilome-traža -e i: — prevoženih tovorov tonalit -a m min., geol. pohorski granit, tonaliten -tna -o: ~i pas, ~e kocke tdnčič -a m \lirošč\: jabolčni ~ Tone -ta m os. i., Tonetov -a -o, Tonče -ta m, Tončetov -a -o, Tonček -čka m, Tončkov -a-o; Tônej -a m, Tônejev -a-o; T6na -e ž, Tonin -a -o, Tôn(i)ca -e ž, T0n(i)čin -a -o, Tončka -e f, T6nčkin -a -o, Tônka -e ž, Tonkin -a -o toničen -čna -o: —^i pripomoček krepilo = tônikum -a m, tonika tonik s mn. in tôniki -ov m mn. \krepila\ toniti tônem, toni -ite! tonil -ila -o, tônjenje -a s: sonce tone, ~ v sreči, ~ v noč, v mrak, v pozabo, v večnost tônja-e i palež, snet : — je padla na pšenico, tônjav -a -o: ~a pšenica tônkin -a m [/pj za smučarske palice], tônkinski -a -o: ~i les tonovščica -e ž galeb: mala, bela, siva, morska ~ tonzila -e ž med. mandelj, drgal, tonzilären -ma -o : ~o vnetje tonzùra -e ž: duhovniška tonziiren -ma -o, tonzurirati -am top tôpa m, mn. topovi -ôv: lahki, težki, poljski, protiletalski ~ nese, zagrmi, ~ uliti, — na šahovnici trdnjava, priletel je kakor iz ~a, topič -iča m možnar: ~i pokajo, topbvski -a -o: ~i streli; topničar -ja m, topništvo -a i, topniški -a -o: ~i ogenj, dvoboj, topnjača -e i = topničarka -e i \lailia\, topovina -e i ]litina\ tôp -a -o in tôp tôpa -o in topô -i -é -â, dol. topi -a -o in tôpi -a-o : — nož, predmet. ~i kot, —i zvar v varivstvu, ~a kosa, bolečina, vest, pamet, barva motna. ~o varjenje; moralno ~ človek; tôpast -a -o: ~ nos, topôst -i ž; topéti -im top postajati, topel -éla -o, topênje -a ,v; topiti -im delati topo, tôpi -ite! topil -a -o, topljênje -a s: zavesa, stena topi glas, topitev -tve ž topàz -a m min., topâzov -a -o, topazen -zna -o: —e oči topel in topel [-pml -pla -o in -6 -i -é -â, prim. toplčjši -a -e, prisl. toplo, topléj(S)e : ~ krožnik, veter, vrelec, nasmeh, človek, sprejem; ~a jed, voda, obleka, peč, greda, večerja, beseda, barva; ~o gMzdo, ~i kraji; na toplem, ~o mi je pri srcu, ~o pozdraviti, priporočiti; še ~o na nos nesti; tôplek -a [-hk-j m 1. pogača, 2. južni veter, toplica -e ž 1. topel vrelec. 2. gorka greda: topljenica -e ž, toplice -ic ž mn., topličar -ja m \gost\ ; topličarka -e ž, topliški -a -o : ~i zdravnik, toplina -e ž: srčna —, toplinski -a -o, toplota -e ž in toplota -e i: telesna, sončna, čustvena —, toploten -tna -o in toploten -tna -o: ~i val, obrat, ~a razlika, energija, izolacija, toplarna -e i teh. topinambiir -ja m bot. papeževa repica topiti -im, topčč -a -e, tôpi -ite! topil -a -o, topljênje -a s: ~ vosek, svinec, mast, mleko; broška se kar topi v ustih; srce se topi od veselja; — se od prijaznosti, v solzah; topljen -êna -o: ~o mleko, ~i zvočniki; topljiv -a -o = topen -pna -o, topljivost -i ž = topnost -i i; topišče -a s, topilo -a s: ~a za lake, bencin je —, kriolit je ~ za glinico; topi-len -Ina -o: —a posoda, snov, topilnica -e f : glinice, — za glinico, topilniški -a -o: ~i obrat, topilničar -ja m. topilničarski -a -o, topilničarstvo -a j = topilništvo -a s, topilnik -a m: ~ za klej. za svinec; grafitni — >[-yn-]', topi vec -vca m, topivka -e ž, topljênec -nca m topljena snov topiti -im potapljali, tôpi -ite! topčč -a -e, topil -a -o, topljênje -a s: žalost v vinu dolgo se je topil Toplice 899 tôrzo Toplice -ic i mn. kr. i., v ~ah: Dolenjske, Rimske toplišlci -a -o: ~o zdravilišče, Topličani -ov m mn. toplo- v sestavi: toplokfven -vna -o, toplokfvnik -a m, topiolcfvnica -e ž: živali ~e; toplomér -a m, toplomérski -a -o; toplovôd -ôda m, toplovôden -dna -o kar prevaja toploto ; toplovôden -dna -o: ^o ogrevanje s toplo vodo, toplo-vôdnica -e i ribica za akvarij; toplo-zračen -čna -o: —o ogrevanje « topHm zrakom topo- v sestavi: topočiiten -ma -o; topo-glàv -âva -o, topoglâvec -vca m, topo-glâvka -e i, topoglâven -vna -o, topoglâvost -i ž; topoglèd -éda -o, topogléden -dna -o, topoglédnost -i i; topokôten -tna -o; topolisten -tna -o; toponôs -ôsa -o, toponôsec -sca m\ toporôb -ôba -o; topotlmen -mna -o, topoùmnost -i i, topotimje -a « °topogléden -dna -o zadeven, "topoglédno v tem pogledu topograf -a m krajepisec, topografija -e f krajepis(je), topografski -a -o krajepisen: —i slovar, ~a anatomija med., —a karta, topogrdfičen -čna -o topol [-ol] -ôla /n : beli tôpol [-ol] -ôli ž : laška topôla -e ž, topolinje -a s = topôlje -a s \gozd\, topôlov -a -o: — les, —a zemlja puhličasta; topôlovec -vca m = topôlovje -a s \gozd\, topolôvec -vca \.fižol], topôlovina -e ž in topolovina -e i ; topôlovka -e ž \goba in žuželka\ = top01ščica -e [-ys-J ž; topol0vščica -e ž puhličasta zemlja Topdiščica -e [-uš-] i kr. i., v ~i, iz ~e, topôlski -a -o [-ifs-], Top01čani -ov [-ijč-J m mn. toponomâstika -e ž krajevno imenoslovje, toponomastičen -čna -o, toponomâstik -a m; toponim -a m, toponimičen -čna -o, toponimija -e ž tôpor -ôra m, toporišče -a s: ima glavo na pravem —^u, toporiščen -čna -o, topo-riščar -ja m topot -ôta m, topotati -âm in -očem, to-potàj -âjte in topoči -te! topotàl -âla -o, topotânje -as: ~ z nogami; topôtniti -nem : ~ s peto topovski -a -o gl. top tdr tôra m trenje, tôren -ma -o : —a ploskev, —a elektrika, toplota, tôrnica -e ž kolut tôraks -a m med. oprsje, prsni koS, tora-kâlen -Ina -o [-In-] prsen: ~o vretence, torakotomija -e ž, torakoplâstika -e i, torakoskopija -e ž tôrba -e ž: šolska, lovska, popotna, krušna, ročna ~ za orodje, nositi glavo v ~i, ~ novic, tôrbica -e ž: damska tôrbar -ja m 1. izdelovavec, 2. malhar, rokovnjač, tôrbarstvo -a s tôrej prisl., vez.: ~ je bledo njih cvetje velo; kdaj —! kdaj? ~! dobro se bomo imeli, pridi ~! zbolel je, ~ ga ne bo torek -rka m: pustni —, v —na ob ~ih, tôrkov -a-o: ~ večer tôren -ma -o gl. tor torêro -a m in toreadôr -ja m borivec z bikom, torêrovski -a-o in toreadôrski -a -o: —a igra tôri -ja m pripadnik angl. konservativne stranke, torizem -zma m, tôrjjec -jca m, tôrijevski -a -o torica -e ž bot. = torika -e ž bot. torij -a m kem. torilo -as(lesena) skleda, torilce -a f-lc-] s, torilast -a -o, torilen -Ina -o [-In-], torilnica -e [-In-] ž 1. tehtnica, 2. bot., torilovec -vca m bot. Torino -a m |i7. mesto\, torinski -a -o; tudi Turin torišče -a s prizorišče, področje, kraj; tudi terišče torka -e f = tôrklja -e ž \bajeslovno bitje\ tomàdo -a m ameriški ciklon tomistra -e ž in tornister -tra m nahrbtna torba s-telečjo kožuhovino po vrhu -*-teleč(n)jak torpédo -a m: podmomiški, letalski kolo na —, torpéden -dna -o: —i rušivec, torpédovka -e ž torpedni čoln, torpedirati -am, torpediranje -a s: ~ ladjo, torpédovec -vca m \letalo], torpe-dolôvec -vca m Torricelli [ toričili7 -ja m, TorricelLjev -a -o : ~ zakon, ~a praznina torta -e ž: čokoladna, jagodova tôrten -tna -o: ~i obod, tôrtar -ja m, tôrtarka -e ž, tôrtica -e ž tortura -e ž mučenje, natezalnica torzija -e ž teh. zasuk, (vjzvoj, stdcanje, torzijski -a -o: ~i moment, ~a vzmet, ~o gibanje tôrzo -a m okrnjen kip, nedokončano delo: roman je ostal ~ Toskana 900 tradicija Toskana -e i \pokrajim\, Toskânec -nca m, toskânski -a -o, toskdnščina -e i \govor\ tôstran 1. prisl. : ~ še ni bilo videti volkov, 2. predi.-. ~ gozda, tostranski -a -o: ~i pogled, tostrânstvo -a s = tostré-nost -i f totalen -Ina -o [-in-] popoln: —a vojna, ~o pijan, nepripravljen popolnoma, čisto, do kraja, totàlnost -i [-In-] ž (po)polnost, celotnost; totalitären -ma-o: ~ režim, ~e metode, totalitâmost -i ž, totalitarističen -čna -o: ~e oblike; totâl [-àlj -a m celotni posnetek (pri filmu) totalizàtor -ja m stavno podjetje pri (konjskih) dirkah totem -a m: indijanski ~ plemensko zrm-meiye, tôtemski -a -o, totemističen -čna -o: ~i nazori, totemizem -zma m češčenje plemenskega totema tôti -a -o narečni kaz. z. ta, ta, to : Toti list, Toti teater Toulouse [tulûz] -sa m \franc. mesto\, V ~u, toulouški -a -o toviriš -a m: stanovski, sobni —, ~ v orožju, v nesreči, ~ iz mladosti; — učitelj, tovdrišev -a -o, tovarišica -e ž, tovarišičin -a -o, tovšriški -a -o, tova-rišija -e ž, tovarišijski -a -o, tovdrištvo -a s; tovàriSiti -im = tovariSevàti -ùjem, tovarišUj -te! tovariševal -âla -o, tova-riSevânje -a s tovima -e ž, rod. mn. tovâm : tobačna ~ za usqje, ~ verig, tovàrnar -ja m, tovâmarica -e ž, tovâmarski -a -o, tovâmiSki -a -o: ~i delavec, dimnik, tovâmiStvo -a s tôvor -ôra m -ôra m: ~ platna, ladijski tovôrek -rka m \kosovrui poSiljka\, tovôren -ma -o in tovôren -ma -o: —a živina, ladja, —i promet, avto, vlak, list, tovomjâk -a m tovorni avto, tovoriti -im, tovôri -ite! tovôril -ila -o, tovorjèn -êna -o, tovoijênje -a s in tovôriti -im s stal. poud., tovorivec -vca m, tovômik -a m: notranjski ~i, tovômica -e ž, tov0miški -a -o, tov6mištvo -a s, to-včrščina -e f = tovomlna -e ž \pUičilo\ tovfsten -ma -o, tovfstnost -i i tosadéven -vna -o zadeven, tozadévno prisl. -*■ zadevno, v tej zadevi tozâriti -im, tožà^enje -a s tôiba -e in -é ž: ujetega ptiča — za ločitev, ~ na izpolnitev; odškodninska ~ zoper koga; ~o sprožiti, naperiti, gnati, vložiti, umakniti; pod ~o biti; tožben -a -o [-ban-]: ~i obrazec, zahtevek, t0žbenica -e [-ban-] ž tožno pismo; tožbdriti -im se, tožbdrjenje -a s: kar naprej se —, tožt^r -ja m kdor se rad toiari, tožbdrka -c i, tožbâ^ski -a -o: ~i ljudje, tožbâ^stvo -a s tožen -žna -o žalosten: ~o srce, ~a misel, ~o mil, t0žnost -i i tožiti tčžim, t0ži -ite! tčžU -ila -o, tčžen -a -o, tčženje -a s in t0žiti -im s stal. poud. : ~ koga na sodišču, pri učitelju, — za odškodnino, tožila se bosta, ~ se s kom zaradi česa; t0žen -žna -o: ~o pismo, ~i dan, t0ženec -nca m, t0ženka -e ž; tožnik -a m, tožnica -e ž, tožnina -e ž: tožnik položi ~o; toživec -vca m: javni toživstvo -a s: državno tožilen -Ina -o [-In-]; tožljiv -a -o: ~o dejanje, ~ otrok, tožljivec -vca m, tožljivka -e i, tožljivost -i ž; tožilnik -a [-yn-] m akuzativ; toževâti -ùjem, tože-vânje -a s tožiti t6žim: ~ komu svoje nadloge, ~ komu o težavah, — se na brata ali čez brata pritoževati se; toži se mi po domu; toži se mi vstati ne ljubi se mi; nocoj se mi tako toži dremlje; tožljiv -a -o dremoten, tožljivost -i i: ~ se ga loteva, tožljivec -vca m, tožljivka -e ž °tiàb -âba m direk, dir trabâkul [-ul] -a m in trabàkula -e ž \ladja\ tral>int -a m spremljevavec, oproda, tra- bânt(ov)ski -a -o tribje -a s del voza med podvozjem in oplenom trabuica -e i \cigara\: škatla za ~e, vonj po ~i trackati -âm zapravljati, trackàj -âjte! trackâl -âla -o, traclcâiùe -a s, trackâë -a m zapravljivec trAčen -čna -o: ~a žaga, zavora, ~i nož usnj., ~o železo v traku trAčnica -e ž tirnica: železniške ~e, tiAč- niški -a -o tradint -énta m pr. odsvojitelj tradeskAndja -e i bot. tradeonion [treidjûnjon] -a m \angl. delavska zvezal, tradeunionist -a m, tradeunioiilsti-čen -čna -o, tradeunionizem -zma m tiadidja -e ž izročilo: revolucionarna, umetniška po ~i, tradicijski -a -o. tradicija 901 transformâcija tradicionalen -Ina -o [-In-] običajen, tradicionâlnost -i [-In-] ž, tradicionalizem -zma m, tradicionalfst -a m, tradicionalističen -čna -o: —o judovstvo tradirati -am 1. dedno izročati, 2. predavati na univerzi trafika -e ž, trafikânt -a m, trafikântka -e ž, trafikântinja -e ž; trafiški -a -o, trafi-kânt(ov)ski -a -o tréfo -a m: ~ postaja-»- transformatorska tragint -a m 1. smolasta snov, 2. bot., tragantovina -e ž tragidija -e ž žalim igra, tragédijski -a -o tragéd -a m, tragédov -a -o; trâgik -a m trâgikov -a -o, trâgiSki -a -o: ~i spev trâgika -e ž usodna nesreča, krivda žalosten konec, trâgiëen -čna -o žalosten ganljiv, pretresljiv, trâgiênost -i ž; tragi kdmičen -čna -o žalostno smešen: ~i prizori, tragikomédija -e ž traliéja -e ž sapnik pri žuželkah trahit -a m min., trahiten -tna -o : ~e plošče = trahltičen -čna -o: ~a lava traiWtm -a m egiptovska očesna bolezen, trahômski -a -o: —i bolnik, trahômec -mca m Traiânus -na m in Trajân -a m \rim. cesar], Trajânov -a -o trâjati -am, trajajdč -a -e, trâjanje -a s: to traja že celo večnost; trâjen -jna -o: — spomin, —a vrednost, ~i ček ekon., to bo za ~o, ~e celice bot., ~a ondu-lacija = trâjna -e ž, trâjnost -i ž, trâj-nosten -tna -o: —o jadranje, trâjnica -e ž več let rastoča rastlina trajékt -a m prevozni splav, prevozna ladja, trajékten -tna -o: ~i pamik, trajektirati -am, trajektiranje -a s trék -a in -u m, mn. trakôvi -ôv in trâki -ov: pisan, barvni, gumijev, jeklen žalni, čelni, merilni, izolimi, brusilni modri ~ ladij, trošarinski ~ banderola, železo v ~ovih, šopek za —om, rogljati ~ gada; filmski, magnetofonski, zvočni posneti na delo na tekočem a//po tekočem ~u, filmi na ozkem ~u, gre kakor po —u, ~ zavleči živinčetu (za gnoj), morski ~ zool, živi ~ trakulja-, trâkec -kca m, trakôvje -a s; trâkast -a -o : ~a pločevina, ~i spektrum, jaspis, ~e čipke, ribe, ~i črvi trakulje, trâkCast -a -o : ~i somi ; trakôven -vna -o : ~e mere, verige, trakôvnik -a m tisk.; trâkar -ja m ]oseba in vešča], trâkarica -e ž ]oseba in ribal, trâkarski -a -o, trâkarstvo -a s, trakârna -e ž, trâkavec -vca m min. Trikija -e ž ]pokrajina], trâkijski -a -o, trâSki -a -o, Traêâni -ov m mn., tra-čanski-a -o trâkt -a m: južni ~ poslopja krilo, prebavni — med. traktât -a m razprava; traktirati -am -+■ obravnavati traktor -ja m vlačivec, trâktorski -a -o: ~a postaja, —i plug, —o obdelovanje zemlje, traktorist -a m, traktorizâcija -e ž: — kmetij, gospodarstva trakulja -e ž zool : pasja trakûljast -a -o trakulji podoben, trakuljav: ~ pes, ~a pripoved, trakuljav -a -o: ~ bolnik, trakùljavost -i ž bolezen] trâlala medm. veseljà, razigranosti trâm -a in -ù m, mn. tramovi -ôv in trâmi -ov: obtesan vezni, oporni, prečni vzeti šibo izza —^a (v izbi), trâmov -a -o : ~a peta, tiamôven -vna -o: ~i strop, tramič -iča m, tramiček -čka m, trâmëek -čka m, tramičevje -a s, tramôvje -a s; trâmiti -im trame polagati trâma -e ž tekst, mehko vita preja traminec -nca m ]trta in vino] tramontina -e ž ]severni veter] trâmper -ja m ]tovorna ladja], trâmperski -a -o : —i tovor trâmvaj -a m električna cestna železnica, trâmvajski -a -o in tramvâjski -a -o, tramvâjar -ja m, tramvâjarski -a -o, tramvâjarka -e ž trinča -e ž star. ječa trâns -a m: spiritistiČni biti v ~u, medij pade v ~ transâkdja -e ž ekon.: finančne, kreditne, devizne —e transatlântski -a -o čezoceanski: ~i pamik = transatlântik -a m transcendentâlen -Ina -o [-In-] nadčuten, čutom nedostopen, transcendentâlnost -i [-In-] ž, transcendénca -e ž, transcen-déni^ -čna -o, transcendénten -tna -o transfèr -ja m ekon. nakazilo v tuji valuti, transfêren -ma -o: ~i moratorij, trans-ferirati -am 1. ekon. nakazati, 2. premestiti transformid^ -e ž preoblikovanje, transformacijski -a -o, transformirati -am preoblikovati, transformâtor -ja m: tokovni, merilni ~ na prostem (°pro-stozračni), transformâtorski -a -o: —a tnuisfonnidja 902 trâtiti postaja, hišica, ~o olje; transfomiizem -zma m biol. nauk o evoluciji, razvojna teorija transfuzija -e ž pretok-. ~ krvi; dati, narediti, dobiti ~o, transfuzijski -a -o: ~i aparat, transfundirati -am, trans-fundiranje -a i: ~ kri med. transgresija -e i geol. preplava transibirski -a -o : ~a železnica Transilvšnija -e ž, transilvanski -a -o: Transilvanske Alpe >[-Iv-] transistor -ja m fiz., transistorski -a -o: ~i sprejemnik Transjordânija -e i, transjordànski -a -o Transliavlcàzija -e ž, transkavkdški -a -o transkontinentàlen -Ina -o [-In-]-. ~a železnica transkripcija -e f \prepis\-. fonetična transkripcijski -a -o: ~a znamenja; transkribirati -am prepisati, opisati, transkribiranje -a s Iranslacija -e ž prenos, translacljski -a -o: —a hitrost prenosna, translativen -vna -o : ~o nasledstvo pr. transliterâcija -e ž prečrkovanje, trans-literirati -am, transliteriranje -a s: ~ cirilico v latinico Translitvânija -e ž \dežela\ transmisija -e ž, transmisijski -a -o: ~i jermen transoceinski -a -o čezoceanski, čezmorski: ~i parnik transporènt -énta m (presojen) napis, transparénten -tna -o transpirirati -am izpariti, izparjati, dihati, potiti se, transpiràcija -e ž znojenje, izparévanje, transpiracijski -a -o, tran-spiratôren -ma -o, transpiratômost -i ž transplantidja -e ž presad: ~ kosti, kože, žlez, transplantât -a m med. presadek, transplantirati -am presaditi tnusponirati -am glas., transponlranje -a s spreminjanje: ~ umetniško sliko, — tempo; transponiran -a-o: ~e lestvice, transpozicija -e ž prestava: ~ melodije, tonalna ~ glas. transport -a m prenos, prevoz, odprava, transpôrten -tna -oprevozen: —i delavec, trak, —o letalo, transportirati -am prevažati; transportêr -ja m 1. prevoznik, 2. kotomer, transpôrter -ja m tekoči trak, transportacija -e ž Trânsval [-al] -a m \afriSka dežeUt\, trâns-valski -a -o[-ls-] transverzalen -Ina -o [-In-] prečen, poševen: ~o valovanje, transverzàla -e ž železnica, cesta, črta prečnica: planinska, slovenska ~ trânSa -e ž obrok (emisije vrednostnih papirjev) : prva — posojila tranzit -a m prevoz skozi državo ali čeznjo, tranziten -tna -o: —^i promet, vizum, ~a trgovina, menica, tranzitôren -rna -o prehoden: ~a postavka ekon. tranzitiven -vna -o prehoden: —i glagoli, tranzitivnost -i f prehodnost slov., trânzitiv -a m slov. trap trâpa m: ~e loviti, trâpa -e ž: neumna trâpast -a -o; trâpec -pca m, trâpéek -čka m, trapè -éta m, trâpica -e ž, trapež -a m; traparija -e f, trapâriti -im; trapâti -âm, trapàj -âjte! trapàl -âla -o, trapânje -a s: peš ~ v mesto, ljubezen ga trapa, kaj pa trapaš? ~ po svetu; trapoglàv -âva -o: —a prismoda, trapo-glâvec -vca m, trapoglâvka -e ž, trapo-glâvski -a -o: —o norenje trâper -ja m \amer. lovec na kožuhovino\, trâperski -a -o trapéz -ami. geom., 2. šp. : mojstri na ~u, cirkuški trapézast -a -o: —^a oblika, trapezoid -a m, trapezoiden -dna -o; tudi trapéc -a m trapist-a m \menih in sir\, trapistovski -a -o: ~i samostan, sir trâpiti -im mučiti, trâpljenje -a s: skrbi nas trapijo, glad me trapi, telo ~ se s čim, nikar se ne trapi! trarâ medm. za oponašanje trobljenja trasit -a m ekon., trasânt -a m, trasiran -a -o: ~a menica Tra8ibùI(os) -la m \atenski vojskovodja], Trasibùlov -a -o trakti -am (od)meriti, zakoličiti, trasi-ranje -a s: ~ cesto, progo, trâsa -e ž: ~ nove ceste, trasânt -a m, trasirka -e ž ]palica\ trâta -e ž, trâtica -e ž, trâtina -e f, trâtnik -a m bot., trâtnica -e ž bot., trâtar -ja m kdor stanuje na trati: jelen träten -tna -o: ruše IMta -e ž kr. i., na ~i, trâtenski -a -o [-tin-] = trâtarski -a -o, Trâtenêani -ov m mn. = Trâtarji -ev m mn. trita -e ž ekon. tuja menica trétîti -im, tratenje -a s: ~ denar, besede, moč, čas, trâta -e ž potrata: v ~o gre, trâtnik -a m zapravljivec tréva 903 tMno trava -e ž, mn. trave in trave: sočna, poležana gosja, medena, pasja, šmarna, morska, kisla, trda, vražja, močvirska, klasasta ^, zdravilne ~e, ~e so že visoke; ~o kositi, ~o tlačiti živeli', Turka je ko listja in sliši ~o rasti; travica -e ž: božja ~ tobak ', travača -e ž = travùlja -e i slaba trava, travje -a s, travišče -a s: slaba rast na naših ~ih; travar -ja m. travarina -e ž pr. zg. \daja-tev\, travarica -e i \oseba in žganje\, travast -a -o; —e rastline, trâvnat -a -o: ~ hrib, ~o zelen, trâven -vna -o: ~a bilka, preproga, mešanica, deteljina, ~o zelen, ~a pršica zool.', trâven -vna m: rnali april, véliki ~ maj, travnjača -e ž \orodje in žaba\, trâvnica -e i \hrošč\ ; travntna -e i; trâvno-dételjen -Ijna -o: ~a mešanica; trâvno-pôljen -Ijna -o: '»o kolobarjenje travertin -a m min. travêrza -e ž: železna travêrzen -zna -o travestija -e i preobleka, predelava na smefno, travestirati -am trâvraa -e ž med. poškodba, travmâtiCen -čna -o : ~e nevroze trâvnik -a m, travniček -čka m, trâvniSki -a -o : ~a brana, detelja, kadulja, ~i kmet ima samo travnike, travniščina -e f: ima več ~e kakor njiv, trâvniStvo -a s Trâvnik -a m kr. i., na —u trâvniSki -a -o, Travničani -ov m mn. travo- v sestavi', travojèd -éda -o: ~e živali, travojédec -dca m; travorôden -dna -o, travorôdnost -i ž; travožčrec -rca m Trbiž -a m kr. i., v ~u, iz ~a, trbiški -a -o, Trbižâni -ov m mn. Trbovlje -velj [-valj] ž mn. kr. i., v ~ah, iz ~elj, trboveljski -a -o [-valj-] in trbôvski -a -o: ~i rudatji, Trbôveljci -ev m mn. in Trbôvci -ev m mn.; trbô-veljčan -a [-valj-] m \premog\ tfcati -am: med ~ vreče, trcâlnica -e [-yn-] ž čeb. tKIti -im, trčenje -a s; ~ ob skalo, ~ s kamionom, s kozarcem, na partizane, ~ na zdravje; tfčen -a -o neumen, tfčenost -i ž tM -a -o in trd6 -i -é -â, prim. tfši -a -«: ~ klobuk, korak, sklep, trebuh, vrat, oreh, kmet, boj, Nemec, denar, soglasnik, jezik, izgovor, ~a roka, pest, kost, koža, hoja, voda, noč, zima, stvarnost, htina, črta okrog ust, ~o blago, srce. nebo, delo, življenje, ^^i tek valja, ~e glave biti, biti ves ~ na ribe radjesii, ~a bo ali gre za denar, bil je že malce ~ pijan, ves — od strahu, od vožnje; je že ~ mrtev, biti ~ s fantom, do ubogih, '—a mu prede, napiti se do '-ega, v ~em rasti; (v) ~o skuhano jajce; (v) ~o prijeti, ~ kakor drenov les, kakor podplat, kakor kamen, ~ kakor metla pijan, ~ človek skop trdè -éta m okoren človek, tfdež -a m \človek in tla\, trdin -a m skopuh, trdina -e i: na ~o stopiti, —o kositi, ~ vimena, trdinski -a-o: ~a zemlja, tfdec -dca m min. ; trdôta -e ž; ~ voide, trdôten -tna -o: ~a stopnja, lestvica, trdost -i z: ~ tkanine, trdôba -e z, trdoča -cž; trdika -e ž bot., trdikast -a -o rruilce trd, trdica -e ž \hruška\ tfden -dna -o, prim. trdnejši -a -e ali trd-nčjši -a -e: ~ grad, most, sklep, človek, kmet, spanec, spomin, položaj, temelj, ~a tla, roka, obleka, kmetija, vera, volja, valuta, zdravje, znanje, blago, poroštvo, prijateljstvo; ~ v nogah, v franco^ini, za ~o vedeti, pričakovati, skleniti; biti na '-«m, ~ ko zid, ko skala, ko dren; ~ proti ognju, ~ ko kamen kost, nič ~ega ne vemo, dogodek na ~o postaviti; trdnost -i ž: mehanska moralna —, — vojske, — odločitve, ~ na pritisk, na razcep, trdnosten -tna -o : ~i računi trdéti -im, trdèl -éla -o, trdênje -a s; blato trdi; trditi trdim, trdéè -a -e, tfdi -ite! trdil -a -o, ttjêiye -a s in trditi -im s stal. poud. : kri, med se trdi, otroku se trdijo kosti; čebele trdijo satove na stropnico; resnico, svojo, drugače trditev -tve /; napačna, slepa, drzna trdivec -vca m, trdilen -hia -o [-In-] -. ~i stavki, ~a kopel fot., trdflo -a s: za l)arve, škrob je ~ Trdina -a in -e m pisatelj], Trdinov -a -o : ~i spisi trdnjiva -e ž: leteča s ~o dati šah, ~ reakcije, trdtyâvica -e ž, trdnjâvski -a -o : —i pas, nasip, ~a ječa, trdnjâvstvo -a s : študirati ~ tfdno in trdnô prisl., prim. tfdnej(š)e in trdnej(š)e: ~ stati, držati, postaviti, pribiti, zapreti, verovati; klub je ~ v vodstvu, ~ zapreti vrata, biti ~ prepričan o čem trdô 904 treniti trdô prisl., prim. trje in trše : ~ pasti, delati, spati, molčati, privijati, govoriti, prijeti, ravnati, se držati, zapred vrata; ~ zaslužen denar, ~ sukana preja; ~ pri tleh, ~ do polnoči, sedel sem ~ ob njem, ta teden je ~ v postelji nič ne vstane trdo- v sestavi: trdoglàv -âva -o, trdoglàv -âva m kukec, trdoglàven -vna -o, trdoglâvec -vca m, trdoglâvka -e i, trdoglâv(n)ost -i ž: trdogôbêen -čna -o: ~ konj; trdokljùn -a m, trdokljùnast -a -o, trdokljùnski -a -o; trdokčžec -žca m, trdokčžen -žna -o; trdokrllec -Ica [-Ic-] m; trdolés -a m bot., trdoléska -e ž bot.; trdopliita -e ž zool.: trdo-srčen -čna -o, trdosftnež -a m, trdo-sfčnik -a m, trdosfčnica -e ž, trdo-sfčnost -i f; trdovrâten -tna -o, trdo-vrâtnež -a m, trdovrâtnik -a m, trdovrât-nica -e ž, trdovrâtnost -i ž; trdoživ -a -o. trdoživ -a m: sladkovodni trdoživost -i ž, trdoživnjaki -ov m mn. zool. tréba prisl.: ~ je poskusiti delati; ~ je, da ga spoznaš; če je ali če bo mu priskočim na pomoč; ~ mu je denarja; tebe ni ~ tukaj; trébati -am treba]e Trebeljévo -ega s kr. i., na ~em, trebe- Ijévski -a -o trebiti trébim, trébi -ite! trebil -ila -o, trébljen -a -o, trébljenje -a s in trébiti -im s st[ treč-] tréf -a m deteljica pri kartah ->■ križ tréma -e f strah pred javnim nastopom, t répétée: imeti ~o pred čim bati se česa, trepetati pred čim, tremist -a m kdor ima tremo; tremométer -tra m: ~ kaže gotovost roke tremoléndo prisl. glas. s tresočim se glasom, trémolo -a m: ~ na goslih, tremolirati -am, tremoUranje -a s tremolit -a m min. trén -a m: pri ~u služiti, voziti trénski -a-o: ~i voz, trénovec -vca m = trénar -ja m \vo]ak\ trénékot -a m \bU^o in površnik\ trénda -e ž ekon., trénden -dna -o: ~a relacija trenirati -am vaditi (se), urili (se): kdo trenira moštvo? moštvo pridno trenira; trenêr -ja m, trenêrka -e ž, trenêijev -a -o, trenêrkin -a -o, trenêrski -a -o; tréning -a m vaja, urjenje; trenâža -c ž, trenirka •e ž, nav. mn. trenhke -irk \obleka\ treniti trénem, tirêni -itel trênil -ila -o: kot bi trenil, ne da bi trenil, kar bi z očrtii trenil, to te bom trenil udaril, trenil je z vajetmi po konju; da te treni! medm.; trén tréna m: ~ očesa, ura mine treniti 905 trésti ko na — v hipu, v ~u je bilo vse v ognju trênje -a j: ~ lanu, makovih glavic, ~ koles, medsebojna ~a političnih skupin, notranje — Trenta -e ž \alpska dolinal, v ~i, iz —e, Tréntarji -ev m mn., tréntarski -a -o: ~i lovec treniitek -tka m: kritični —, svetli ~i, v ~u, za ~ se umakniti, trenuten -tna -o: ~i posnetek, ~e potrebe, ~o razpoloženje, ~o ga ni tu zdajle, ta trenutek, trenutnost -i i trepàk -a m \ukrajinski ples\ trépang -a m zool. užitni brizgač tr^anirati -am med. navrtati (lobanjo), trepanâcija -e ž trčpati -am in -pijem: z očmi —; trèp trépa m : ~ očesa, trepalnica -e [-yn-] ž, trepdlničen -čna -o l-un-j, trepalničarji •ev [-yn-] m mn. \gekoni\; trépav -a -o: ~e oči utripave, trépavec -vca m, trépavka -e ž trepiti -âm in trépljem, trêpal -âla -o, trepânje -a j: ~ perilo, jajca, mleko, konja po bokih, trepâlo -a s, trepâlce -a [-Ic-J s žvrklja, trepâlnik -a [-yn-] m: iztolči perilo s —om, trepâlnica -e [-yn-] ž trepalo, trepača -e ž \orodje\, trépka -e ž perača, trépkati -am: perilo —; trepljâti -âm, trepljàj -âjte! trepljàl -âla -o, trepijânje -a i: ~ koga po hrbtu, pes treplja z ušesi, z repom; trepniti trépnem, trêpnil -ila -o: petelin Uepne s perutnicami trepit -éta m: strah in trepetač -a m, trepêtec -tca /n: ~ me obhaja, trepetàv -âva -o: ~a roka, trepetâvec -vca m, trepetâvka -e / \oseba in muha\, trepe-tâvost -i ž; trepetljiv -a -o, trepetljivec -vca m, trepetijivka -e ž, trepetljivost -i i; trepetùn -a m, trepetunstvo -a s: zajčje ~ trepetâtl -âm in -ččem, trepetâj -âjte in trepčči -te! trepetàl -âla -o, trepetânje -a s: roka, srce, vročina, list v vetru, luč, žarek, spev trepeta, ~ kakor šiba na vodi; ~ od mraza, pred kom, za njegovo usodo; trepetajčč -6ča -e: ~ glas, svit, plamenček, ~a sveča; trepetiča -e ž lov. piščalka za posnerrmnje zajčjega vekanja-, trepetljâti -âm, trepetljàj -âjte! trepetijâl -âla -o, trepedjânje -a s-, list trepetUke trepetlja trepetlika -e i bot.-, se trese kakor trepetlikov -a -o: ~ les = trepetlikovina -e ž in trepetlikovina -e f, trepetličje -a s = trepet likovje -a s trésk -a m: ~ je padal na grom in da te ~! nagel ko ima vsega ~a v košu; trèsk medm., treskôt -ôta m = treskèt -éta m, tresketâti -âm in -ččem, tresketânje -a i; tréskoma prisl.-, tréskati -am, tréskanje -a f: ~ po koni s šibo, ~ kozarce ob steno, granate treskajo, treskàv -âva -o in tréskav -a -o: ~a sapa = ~i plin = tréskavec -vca m, tréskavica -e ž nevihta; trés(k)niti -nem: ~ koga po glavi, — z vrati, treščiti -im: ~ s pestjo po mizi, ~ knjigo v kot, ~ koga ob tla, fant je treščil v izbo, v smreko nerado trešči, kaj ti je treščilo v glavo; trčšniti -nem tréska -e ž in treskà -é ž, rod. mn. trésk in tresâk: goreča suh ko klati ~e, s ~ami svetiti, treščlca -e ž, treščina -e ž velika treska, treščjč -i s = treščičje -a s; treskôvec -vca m les za treske, treskâlnik -a [-s/n-J m = treskilnik -a [-yn-J m držalo za treske; gl. tudi trska treso- v sestavi: tresoglàv -âva -o: babnice, tresoglâvec -vca m; tresonôg -ôga -o ; tresopét -éta -o ; tresorèp -épa -o. tresorépec -pca m, tresorépka -e ž pastiričica, tresorépiti -im: ksg treso-repi okrog mene? tresorititi -im sitnost stresati, tresorltec -tca m, tresoritost -i ž trésti trésem, trési -te in -ite! trésenje -a s in tresénje -a s: voz, nuaz, mrzlica trese; trese me imam tnrzlico; trese se zemlja, glas, roka; ~ se ko šiba na vodi, trstika v sapi; hlače se mu tresejo; ~ se od strahu, pred divjakom, za svojo kožo; tres6č -a -e se: ~e se roke; tresljâti -âm, tresljàj -âjte! tresljàl -âla -o, tresljânje -a s, tresâv -âva -o = tresljàv -âva -o: ~ starec, glas, tresâ-vica -e f: ~ ga grabi, tresâvka -e ž \orodje\, tresljiv -a -o, tresllnica -e/"-j/n-; Ž: ~ za lan, ~ v mlinu, otrobi ostanejo na ~i, tresâj -a m = tresljâj -a m: zadnji ~i, 60 ~ev na sekundo; tresetina -e i = tresečina -e ž zibajoča se močvirska tla, ozibi, tresâlo -a ~ za lan, tréslica -e ž: predivo gre skozi ~o, trčsličar -ja m, tresika -e ž bot., tresùlja -e ž bot., tresûljka -e ž bot., tresétka -e ž bot., tréSljika -e ž mrzlica, tr^ljikav -a -o Ireščati 906 tri- treščati -im, trešči -ite! treščal -ala -o, treščanje -a s: sonce trešči na obraz; trešččč -eča -e: ~a svetloba treščiti -im gl. tresk treti tarem in trem, tri trite! tfl -a -o, trenje -as; — orehe, mak, lan, gaz, uši; s kolesom —, ljudi se tare, jeza ga tare; radovednost, naduha, skrb ga tare; rja tare žito, revščino taremo; kakor bi orehe tri tretirati -am ravnati s kom, obravnavati kaj, med. zdraviti tretjačiti -im tretjo kop v vinogradu opravljati, v tretje kositi, tretjačnja -e i tretjik -a m 1. kmet, 2. tri leta staro živinče, tretjakinja -e ž, tretjanka -e ž \malarija\, tretjevec -vca m tretji roj čebel = tretjec -a. [-ac-J m tretje- v sestavi: tretjednevnica -e ž \mala-rija\; tretjeletnik -a m: tretjerazreden -dna -o; tretjerednik -a m, tretjerednica -e ž, tretjeredniški -a -o; tretjerojenec -nca m; tretješblec -Ica [-le-J m, tretje-š61ka -e [-Ik-] ž, tretješblski -a -o [-Is-]-, tretjevfsten -tna -o tritji -a -e vrst. štev.: —a oseba, —^i stan, red, rajh, ~a internacionala, republika, v gre rado; tretjič = tretjikrat prisl., tretjina -e ž, tretjinka -e ž, tretjinec -nca m tisk., tretjica -e f; tretjinar -ja m \kmet ; tretjinek -nka m črednikov pomagač, tretjiniti -im, tretjinjenje -asi. — na paši, 2. — v vinogradu trezen -zna -o: — človek, trgovec, slog, —a glava, —o mišljenje, —o misleč, —o presojati, treznost -i f; trezniti -nim, treznjenje -a s: človeštvo se trezni, treznež -a m, treznosten -tna -o: ~o gibanje, trezev -zva -o trez6r -ja m zakladnica, blagajna, skriven predal tfg -a m 1. kraj s tržnimi pravicami: grem v Stari 2. tržišče: svetovni, domači, prosti denarni, knjižni, ze-lenjadni, ribji, živilski —; ~ za volno, ~ ssužnji, na — iti, postaviti; — osvojiti, ~je mrtev, založen, živahen; Vodnikov, Novi Trg revolucije, trški -a -o: ~a gospoda; tržšn -ana m, tržanka -c ž, tržanski -a -o; tržič -iča m trgati -am in tržem: ~ hlače, čevlje, podplate, ~ cvetje, grozdje, blisk trga temo, voda trga bregove, — uho, srce, živce, ~ delavcem plačilo, ~ plen z zobmi; po udih, v križu, v kosteh me trga, besede se trgajo iz ust, megle se trgajo, pes se trga z verige, nit se trga predici; obleka se trp; mete, kakor bi se tierači trgali; kupci se trgajo za blago; trgatev -tve ž: ~ bombaža, vinska o ~i, trgatven -a -o [-tvan-], trgač -ami. ~ v vinogradu, 2. zob 3. cinkov — priprava, trgavec -vca m, trgâvka -e ž, trgavski -a -o, trgaški -a -o; trgâlen -Ina -o [-un-]: ~i stroj, trgâlnik -a [-un-] m, trgalnica -e[-yn-] ž: ~ volne trgovati -ujem, trgoval -âla -o, trgovanje -a s, trgovavec -vca m, trgovavka -e i, trgovec -vca m: ~ z belim blagom, ~ z lesom = lesni trgovka -e ž, trgovčič -a m, trgovski -a -o: ~i pomoiînik, potnik, ~a akademija, ladja, morala; trgôv-sko-tinančen -čna -o; trgovstvo -a s: ~ cvete, bogato trgovina -e f: ~ s čevlji, ~ na debelo, na drobno; zunanja, prosta trgovinski -a -o : —a zbornica, politika, pogodba, ~o pravo, trgo-vinstvo -a s trhel [-ay] -hla -o : ~ les, —a veja, stavba, na ~ih nogah, trhlén -a -o in trhlèn -êna -o: —« stopnice, trhlénec -nca m, trhknina -e f = trhlina -e ž, tfhlost -i r, trhlôba -e i; trhljâd -i ž, trhljiv -a -o, trhljivost -i ž-, trhléti -im = trhlenéti -im, trhl(en)èl -éla -o, trhl(en)ênje -a s tri tréh glav. itev. gl. trije tri- V sestavi: tribârven -vna -o": ~i tisk, tribârvnica -e i; tribrâzden -dna -o: "-i plug; tricépen -pna -o; tricéven -vna -o, tricévka -e ž \puîka\ ; tričetrtinski -a -o: ~i takt, profil; tričlanski -a -o: ~a komisija; tričlčn -éna -o; tridejânka -e Ž-, tridélen -Ina -o [-tn-]: ~a omara, tridélnost -i[-In-]ž; tridimenzionalen -Ina -o [-In-]: ~i film; tridnéven -vna -o, tridnévnica -e i; trifâzen -zna -o : ~i tok ; trifùnten -tna -o: ~a sveča; triglàsen -sna -o: ~o petje, triglâsnost -i i, triglâsje -a s; triglàv -âva -o: ~a mišica; trigubàt -àta -o, trigûbnica -e ž: indijska ~ \želva\\ trijàmbomica -e i; trijezičen -čna -o; trikljùk -a -o: ~i tmek; trikolésen -sna -o; trikôt -a m, trikôten -tna -o, trikôtnik -a m, tri-kôtniSki -a -o, trikôtnikov -a -o: ~i koti; trikrâjen -jna -o: ~ klobuk = tri-krâjnik -a m: trikrâljevski -a -o: ~o ko-ledovanje, ~a voda; trikràk -âka -o: tri- 907 triklinski —e osli; trikrat prisi, trikraten -tna -o; trikrémpljiëarka -e ž \želva\; trikrôvnik -a m \letalo\ ; triléten -tna -o, trilétje -a s, trilétnica -e i; trilisten -tna -o: ~a penuša bot., ~i vijak, trilistnik -a m bot.; triméseéen -čna -o, triméseéje -a s; tri-motômik -a m; trinadstrôpen -pna -o: ~a hiša = trinadstrôpnica -e ž; tri-nitnik -a m \blago\ ; trinàg -ôga -o = tri-nogàt -âta -o, trin0žen -žna -o, tri-n0žnik -a m, trinoga -e ž trinožni stol; triôgeln -a -o, triôplnik -a m \polcrivalo\ >[-3lfn- / -aln-J, trio^àt -âta -o; triôsen -sna -o: ~i koordinatni sistem; triosminski -a -o: ~i takt; triôsten -tna -o: —i trnek ; tripdlčen -čna -o [-yč-7 : ~i top = tripâlènik -»[-yé-J m; triperésen -sna -o: ~a deteljica; triplâten -tna -o, triplât -a m bot.; tripôljen -Ijna -o: —o kolo-baijenje; tripotézen -zna-o: ~i šahovski problem = tripotéznik -a m; tripredalen -Ina -o [-In-J: ~a plodnica bot.; tri-prsten -tna -o; trirâmen -mna -o: ~i svečnik; trirazréden -dna -o: ~a šola = trirazrédnica -e ž; trirazsčžen -žna -o : ~i film, trirazsčžnost -i ž; triréden -dna -o: ~i listi, triréd -a m: stopati v ~ih; trirôb -ôba -o; trirôg -ôga -o: ~i klobuk = trirôgeljnik -nf-galj-J m, trirôgelj -glja m: Neptunov —, trirôglja -e ž bot., trirogljàt -âta -o; trisâtar -ja m ieb.; trisôben -bna -o: ~o stanovanje; tri-stôpen -pna -o : —i verz ; tristrânski -a-o : ~o gospodarstvo, tristrdničen -čna -o: ~a piramida; trištevilčen -čna -o[-lč-J: —o število; tritédenski -a -o; triiiren -ma -o; trivédra -a -o; trivlâdje -a s triumvirat; trivfsten -tna -o: ~a harmonika, trivrstičen -čna -o, trivrstičnica -e i; trizlčžen -žna -o; trizôb -a m, trizôbk» -e ž bot.; trizvézdje -a s, trizvôk -a m; gi tudi tro-triida -e ž trojica trializem -zma m, trialističen -čna -o triangnUdJa -e / merjenje na triogelnike, triangulacijski -a -o: ~a točka, tri-angulirati -am; triângel [-gal] -gla m glas. \tolkalo\ Trianôn -a m [franc, gradičj, trianônski -a -o; ~a pogodba trias -a m geol., triasen -sna -o: ~i skladi tribim -a m: ljudski, vojaški tribônov -a -o, tribiinski -a -o: ~a čast, tri-bunât -a m tribdna -e ž (govorniški) oder: na ~i, svobodna tribunal [-àlj -a m sodišče, tribunâlen -Ina -o [-In-] tribut -a m davek, tributâren -ma -o: ~a tožba pr., ~e države, tribûten -tna -o: ~i zahtevki tricikel [-31] -kla m, triclklov -a -o, tri- cikelski -a -o [ -kals-] Trident -a m \južnotirolsko mesto\, triden- tinski -a -o: ~i zbor trideset glav. Stev., tridesetér -a -o, tride-setéren -ma -o, tridesetérica -e trideseti -a -o, trldesetič prisl., tridesetkrat prisi, tridesetikrat prisi, tridesetkraten -ma -o in tridesetkrâten -tna -o, tri-desetica -e ž, tridesetina -e ž, tridesetinka -e Ž; tridesetléten -tna -o: ~a vojska, tridesetlétnik -a m, tridesetlétnica -e ž \ženska in obletnica] triéder -dra m daljnogled, triédrSki -a -o: ~a leča triénij -a m triletje triêr -ja m vejalnik, čistilnik za žito triéra -e ž ladja na tri vrste vesel trifnriiiàcija -e ž cepitev na troje : ~ gimnazij trigteinus -a m med. triglava miSica Triglàv in Triglav -âva m \gora\ : film, triglâvski -a -o: ~e rože. Triglavska jezera; tri^vàn -âna m član druStva Triglav, triglâvar -ja m: star tri-glâvka -e f 1. planika, 2. čepica; tri-glavânka -e ž \emblem\ triglif -a m arh. trigonâlen -Ina -o [-In-] trikoten, trigono-metrija -e ž, trigonometrijski -a -o, trigonométer -tra m, trigonomčtričen -čna -o: ~a mreža triliina -e ž zooi lasniea, trihinast -a -o: ~o meso, trihinôza •« i, trihinôzen -zna -o: ~o meso; triiùnéla -e i med., vet., trihinelôzen -zna -o trijâki -ov m mn. \. blnkoSti, 2. ledeni možje, trojaki, trijâSki -a -o binkoSten, trijâk -a m \star deruir\ trijinčiti -im potrkavati, triiânCeiye -a s trijé in trije m, tri f in s, rod. tréh gUtv. Stev. : ob treh, v treh biti, tja v tri dni govoriti; sveti ~ Icralji, triintrideset, tri in pol, triinpôlkrat [-vk-], triinpôlkraten -tna -o[.yk-] trijét -a m\Jed\, trijétov -a -o trflc -a m zvijača, zvijačen prijem trikl^ -a m rimska obednica -a -o: ~i sestav v kristalogtafiji trik6 908 triko -ja m tesno se prilegajoča pletena obleka: perilo, trikôjast -a -o: ~e hlačke, trikotdža -e ž trikolôra -e ž tribarvnica trilček -čka [-Ič-] m: škijančkov ~ trilijén -a m glav. Stev., triUjônski -a -o trOJa -e ž zool. trilobit -a m prarak trilogija -e ž, trilogljski -a -o Trimâlhio -ôna m \rimski bogataSl, Tri-malhiônov -a -o, trimalhiônski -a -o: ~i obed >[-lh-] triméster -tra m trimesečje, trimestràlen -Ina -of-ln-J, triméstrski -a -o trimeter -tra m: jambski trimetrski -a -o: ~a shema trinijst -ih in trinajst -ih glav. Stev., trinajsti -a -o w trinajsti -a -o vrst. Stev., trinâjst-krat in trinajstkrat, trinâjstikrat in trl-najstikrat, trinàjstiè in trinajstič prisl., trinâjstka -e i in trinajstka -e f, trinajstér -a -o, trinajstéren -ma -o, trinajstérica -e Ž, trinajstica -e f, trinajstina -e ž, trinajstinka -e i; trinajstleten -tna -o Trinékrija -c î gr. ime za Sicilijo trinitirec -ica m \memh\, trinitârski -a -o: ~i red trinitrotoliiôl [-61] -a m \eksploziv\ trinôg -a m tiran, trinôginja -e ž, trinôSki -a -o, trinôStvo -a s trinôm -a m mat. tričlenik, trinômski -a -o trio tria m 1. skladba za tri glasove, 2. srednji del nekaterih skladb, triolet -a m \pesem\, trioléten -tna -o, triôla -e ž glas, trojnica triôda -e î fiz. tripartiten -tna -o tristranski: ~i pakt tripati -am in -pljem, tripanje -a s: z očmi srce, roka, riba triplje; trip -a m, tripavica -e ž bolezensko utripanje z očmi triper -ja m kapavica tri|rién -a m trikrovnik triplât -a m bot. triplikit -a m trojnik, tretji izvod: natipkati v ~u, ~ listine tripodija -c ž tristopje: jambska ~ trf|iol [-olj -a m kremenčeva pena TripoUs -a m \pokrajina\, Tripolitanec -nca m, Tripolitinka -e ž, tripolitânski -a -o triptih -a m tridelna oltarna podoba triptik -a m potni list za avtomobil triréma -e ž ladja na tri vrste vesel tzistoglav. Stev., tristôti -a -o, tristotfe -a -o, tiistotčien -ma -o, tristdtič, tristokrat. tristokrâten -tna -o, tristotica -e f, tristotinka -e ž; tristolétnica -e ž Triton -ôna m gr. mit., Tritônov -a -o: ~ rog; tritôni -ov m nm. Poseidonovi spremljevavci triûmf -a m zmagoslavje, triumfâlen -Ina -o [-In-]: ~ sprejem, pohod, triumfâl-nost -i [-In-] ž\ triumffrati -am, trium-fâtor -ja m, triumfàtorica -e i, trium-fâtorski -a -o triumviràt -a m trivladje, triùmvir -a m, triûmvirski -a -o, triumviràtski -a -o trivalénten -tna -o kem. triviâlen -Ina -o [-In-] vsakdanji, navaden, prostaSki, triviâlnost -i [-In-] ž, triviàlka -e [-Ik-] ž \nekdanja Sola\ ; trivij -a m = trivium -a m gramatika, aritmetika in geometrija na srednjeveških latinskih šolah trizna -e i bojna igra na čast mrtvemu junaku pri starih Slovanih trjiče -ič ž mn. grobo platno: v ~ah hoditi, tijičen -čna -o: ~o platno, tfja -e ž pezdir tflt medm., tfk -a m: kozlov trkati -am, trkanje -as: ~ na duri, na srce, dež trka na okno, koStrun trka, ~ se na prsi, ~ s kozarci, s pirhi; luna ga trka; trkič -a m: oven žebelj trkâlo -a j: ~ na vratih, trkilce -a [-le-J s; tfkav -a -o: ~ kozel, tfkalica -e ž zool.; trkelj -klja m 1. poverek, 2. ~ pri lino-tajpu; tfkniti -nem, ttknjen -a -o ti-kljàti -àm, tirkljàj -àjte! trkljàl -àla -o, trkljànje -a s: žoga se trklja, solze se trkijajo po lieu, pirhe trkalikati -am, trkallkanje -a s: ~ nike tfldje tfkelj [-alj] î mn. \starinsko glasbilo] trlèp -épa m neroda, trlépen -pna -o tflica -e i 1. suh ko , 2. mučilno orodje: na —o deti, usoda ga je imela pod ~o, tflo -a s \sodarsko orodje], trličnik -a m: ~ pri trlici in v mlinu, tflje -a s odpadki pri teritvi, tfliti -im tfma -e i: ~o pasti, kuhati, gnati, ~o komu izbiti; ti ~ trmasta! tfmica -e ž, tfmast -a -o, tfmež -a m; trmogjàv -àva -o, trmoglâvec -vca m, trmoglàvka -e ž, trmoglâvost -i i, trmoglâven -vna -o, trmoglàviti -im tfn -a m: beli, čmi, ognjeni ~ bot., ~ v peti, v očesu, v srcu, na ~ih biti, tfnov -a-o: ~ venec, —a pot, krona, tfnovec -vca m ]grm], tfnovka -e i [palica]. tfti 909 trôjèek trnast -a -o, trnàt -âta -o: ~o goščavje; tmîna -e f = trnfka -e i Igrm in sad\, trnček -čka m; tmičje -a s = tmfšče -a s trnova goščava; tfnje -a s: v ^— sesti; trnôselj -slja m |j//va|, tmjâëa -e ž pasji ovratnik z bodicami, tmjâj -a m \kuščar\ = tmorép -a m tfnek -nka m: ribiški ~ na vretencu; na ~ loviti, dobiti; tfnkast -a -o, tfnkar -ja m kdor lovi s trnkom, tfnkarski -a -o: ~i dan, tfnkarstvo -a s: razvoj našega ~a, tmkâriti -im loviti s trnkom, tmkâijenje -a s lïnje -a s kr. i., v ~u, tfnski -a -o, Tfnčani -ov m mn. Tmbvo -ega s kr. t., v ~em, tmôvski -a -o: —i zvon. Trnovska planota, TmôvCan -a m, Tmôvéanka -e ž (nûlja -e ž in tmôlja -e i, tmùijica -e ž in tmôljica -e ž, tmùljec -Ijca m = tmùljevec -vca m |viw|, Trnuljčica -e ž tro- V sestavi-, trobôj -ôja m; trobrâtinski -a -o: ~i prašniki; tročeljiisten -tna -o, ~a zavora; tročlčn -éna -o, tročlčnik -a m trinom; trodélnost -i [-In-J ž; tro-dôben -bna -o: ~i takt; troedin -a -o; troelektrôda -e /; trokrilnik -a [-In-] m \letalo\ ; trokfp -a -o: ~i list bot. ; tromêja •e i; tromôstje -a s = tromostôvje -a i; tropréjen -jna -o: ~i sukanec; tropht -a -o: ~i lenivec; troréznik -a m \stroj\, troskôk -ôka in -ôka m; trospèv -éva m; trovpréien -žna -o, trovpréga -e ž; tro-zvéza -e f; trozvôk -a m; gl. tudi tri-trôba -e i. cev, svitek, obojka: govorna, vetrna, vodena izklopna, okvirna —, ~ hodničnega platna, trôbast -a -o trobelika -e ž bot., trobelikovec -vca m, trobelikovina -e ž in trobelikovina -e ž trobénta -e ž\glasbilo in goba\ : igrati na ~o, jerihonska —, trobéntica -e ž bot., zool., trobéntati-am,trobéntanje-as: ~slavo, na poplah, trobentâé -a m = trobéntar -ja m, trobéntast -a -o: ~ cvet, ~i polž, trobéntovci -cev m mn. bot. trobezijâti -âm, trobezljàj -âjte! trobezljàl -âla -o, trobezljânje -a s: neumnosti trobezijâé -a m, trobezljâCka -e ž, tro-bezljàv -âva -o, trobezljâSki -a -o >[-b»z.] trobW trôbim, trobéô -a -e, trôbil -fla -o, trôbljeqje -a s in trôbiti -im s stal. poud. : ~ na trobento, na ušesa, v svet, v isti rog; kaj mi boš trobil! vsak svojo trobi. slon trobi; misli, da bo sodnemu dnevu trobil večno živel; trobivec - vca m, trobač -a m, tr0t)ež -a m, trobka -e f = troblja -e i: avtomobilska ušesna vélika ~ zool., trôbljica -e ž 1. glas., 2. zool.: trobljàj -a m: na prvi ~ so prihiteli; trobilo -a s: napraviti z rokami zamašiti strankarsko ~ trobila -il/"-il] s mn. glas., trobilce -a[-lc-] s, trôbec -bca m 1. pastirsko trobilo, 2. trobentač, 3. gobec, 4. ustnik pri pipi, 5. slonov rilec, trôbj^ji -ev m nm. zool., trôbéarke -ark ž mn. \ribe\ Trôcki -ega m, trockizem -zma m, trockist -a m, trockističen -čna -o trod -a m vet., trodoviten -tna -o, trôden -dna -o: ~a kobila, trodljivka -e ž bot. troféja -e f 1. znamenje zmage, 2. lovska —, troféjski -a -o trofičen -čna -o hranilen: ~o živčevje; trofobiôza -e ž troglodit -a m jamski prebivavec, troglodit- ski -a -o: ~a stanovališča trôlia -e f: ~ kruha, upanja, resnice, trôhica -e f = trôSica -e ž: tudi ~e ne dobiš, na vse se —o razume trohéj -a m poet., trohéjski -a -o : ~a mera, ~a stopica trôhel -hla -o trhel, trohlén -a -o, trohlina -e ž, trohljâd -i ž, trohljâva -e ž, trohljiv -a -o, trohljivost -i ž, trohlôba -e ž, trohlôta -e ž, trohnôba -e i; troh-néti -im, trôhni -ite! trohnèl -éla -o, trohnèiye -a s trohnjâti -âm fračkati, trohnjâj -âjte! trohnjàl -âla -o, trohnjânje -a s Trôilos -la m \Priamov im|, Trôilov -a -o trôj -a -e loč. Stev.: ~e vino, ~i otroci, ~e rokavice, hlače; trôje; ~ živin-čet, delavcev; trôjen -jna -o; ~i šiv, trôjnost -i f, trôjstvo -a s, trojina -e ž |v;>re^a|, trojâd -i ž: s ~jo bi komaj speljal, trojâéa -e ž \star denar\: srebrna trôjnik -ami. prepis v ~u, 2. sukanec; trojiti -im, trôji -ite! trojil -a -o, trojénje -a s Troja -e ž \mesto\, Trôjec -jca m in Tro-jânec -nca m, Trojânka -e ž, trojânski -a-o: ~ikonj trojâki -ov m mn. trijaki Trojâne -jân ž mn. kr. i., na ~ah, trojânski -a-o: ~iklanec trôjéek -čka m 1. otrok, 2. trnek, trôjCe -ta s, trôjéica -e ž trojica 910 tfslca trojica -e f: čedna ~ je to, sv. Trojica, trojišl(i -a -o: —a nedelja, ~o proščenje trčjlia -e f 1. številka tri, 2. dobiti ~o, 3. ruska vprega, 4. pikova 5. ~o biti m tri zvonove pritrkavati trokir -ja m {medicinska priprava] tr6lejbiis -a m, tr61ejbusen -sna -o: proga, ~i promet, trola -e ž (tokovni) odjemnik, drsnica: ~ je padla trdmlM -e ž: vodna, morska, peščena ~ zračni vrtinec tornada, vodnjak na ~o, kupola na ~ah, trombast -a -o: ~o ustje, troml)6n -a m glas.: igrati na — tromblon -a m \orožje\, trombl6nski -a -o: ~a bomba tromboza -e ž med. sesedanje krvi v žilah, trdmbus -a m žilni zamašek *tr6n -a m prestol: nebeški na ~u ali v ~u sedeti, na ~ posaditi, postaviti trop tropa m: ~ koz, jelenov, trdpa -e ž: ~ psov, ljudi, trdpoma prisl., trdpič -iča m, trdpica -e ž tropina -e ž, nav. mn. tropine -in: vinske, lanene, oljne ~e, ~e na žgancib mo-selnik, tropinast -a -o, tropinov -a -o: ~o žganje = tropinovec -vca m = tro-pinovka -e ž; tropinščica -e ž, trop -a m tropinove pogače, trdpovica -e ž |vmoI, trčpovec -vca m drožno žganje, trčpovka -e ž tropizem -zma m biol na dražljaj usmerjeno gibanje rastlinskih organov troposfera -e ž spodnji del atmosfere tropski -a -o in trčpičen -čna -o: —a vročina, malarija, tr6pi -ov m mn. tropski kraji: sončni iar v ~ih tr6pus tr6pa m poet.: ~i in figure Irts -a m klično zrno tajnocvetk: bakterijski ~i, trdsek -ska m, trdsje -a s, trčsnik -a m = tros6vnik -a m bot. peci jat mešiček, trosišče -a s kupčki trosnikov, trdsen -sna -o: ~e glavice trosniki, trdsnica -e f = trosocvetka -e ž bot., troson6sec -sca m, trdsovci -cev m mn. \praživali\ trositi tr6$im, trosi -ite! trdsil -ila -o, tr6šen -a -o, trdšenje -a s in trčsiti -im s stal poud.: ~ gnoj, ~ seno iz plasti, ~ denar, laži, govorice, trosivec -vca m, trosilen -Ina -o [-In-]: ~a akcija, ~i stroj = trosilnik -a/"-yn-] m, trosilo -a s: ~ za zatiranje koloradarja trdsica -e ž gošča, drožje, žlindra, tr6skast -a -o = trdskav -a -o, troskva < f = trôskev -kve ž 1. kovaške okujine, 2. ma-selnik, tropine, trôskvast -a -o trošiti trčšim, troši -ite! trošil -lia -o, trošenje -a s in trošiti -im s stal poud. : — moči, denar; trôSnja -e f: ~ strela v balistiki; troškovnik -a m seznam stroškov, trošnik -a m, trošljiv -a -o potraten, trošarina -e ž \davek\, troša-rinski -a -o trôt -ami. zool, 2. prisklednik, zajedavec, trôtov -a -o: ~a matica, trôtji -a -e: ~a družina, trôtovski -a-o: ~o satje, trôtovka -e ž = trôtnica -c ž: čebele imajo —^o za pravo matico, trôtovec -vca m panj, ki rodi same trote, trôtavost -i ž = tr6tničnost -i ž, trotovina -e ž: žaleči ~o; trôtar -ja m 1. panj, 2. prisklednik, trôtovstvo -a s: socialno trotâriti -im = trôtiti -im priskledovati trotoAr -ja m-*- hodnik, pločnik, trotoarski -a -o -*■ hodniški, pločniški tfpati -am tlačiti, trcati tfpdc -pka -o m -6 -i -é -â: okus, ~a resnica, ~o slovo, ~o se nasmehniti, tfpkast -a-o: ~ nasmeh, trpkôst -i ž in trpkost -i trpkôba -e ž trpéti -im, trpčč -a -e, trpi -ite! trpel -éla -o: — žejo, lakoto, silo, bolečine, revščino, krivico, škodo, stroške, ~ za nespečnostjo, ob pomanjkanju, pred Turki, z duhom; učenje trpi zaradi igranja; ~ ko živa pokora; želodec ne trpi jedi, ne trpim pijancev, ne trpi ga doma; bolezen, obleka dolgo trpi ; trpljênje -a s : duševno tfpen -pna -o: ~a vdanost, ~i način = tfpnik -a m pasiv, t^nost -i ž; trpin -a m, trpinka -e ž, trpinčiti -im, trpinčenje -as: — živali; tfpež -a m in trpiž -čža m: krpež in ~ pol sveta dišita, trpčžen -žna -o: —o blago, trpčžnost -i ž trptjénka -e i bot. pasijonka tiiioléti -fm, trpolèl -ila -o, trpolênje -a s: plamenček trpoli trj^tec -tca m bot., trpôtCev -a-o: — sok tfs -a m: vinski ~ obrezati, okopati, tfsje -a s, trsov -a -o: ~a očesa, tfsen -sna -o: ~o perje, tfsast -a -o, tfsnat -a -o, tfsnica -e f = trsôvnica -e ž: vzorna —trsničar -ja m, tfsničarski -a -o: ~a zadruga, trsovina -c ž |/m| Trsât -a m kr. i., na ~u, trsâtski -a -o tfsita -e ž in trskà -è m -é f 1. treska : suh ko ~e rezati, 2. polenovka, trščica -e f. trska 911 tuberkuloza ifskast -a -o: ~a deska, tfskar -ja m \iibu \ ; gl. tudi treska trst -a m: sladkorni trstje -a s in trstje -à s, trstičje -a .ç =- trstišče -a s \gošča\'a\. trstov -a -o, trstovec -vca m: ~ rabi za iztepalnike, trstovina -e i; trsten -tna -o : ~ stol, ~i drozg, trétnat -a -o, tfst-nica -e ž zool. \piič\; trstén -a -o, trste-nica -e ž \pi.ščalka\, trsteničen -čna -o: ~a streha, trsten ina -e i, tfstast -a -o; trstika -e ž trst: palica iz ~e, trstikast -a -o, trstikov -a -o : ~e pletenice, trsti-kovica -e ž \palica\, trstikovka -e ž \pali-fa|, trstikovina -e ž in trstikovina-ei |/ps] ; trstiti -im: strop —, trstičnik -a m \hroxč\ Trst'-a m \mesto\, Tržačan -a m, Tržačanka -e r, tržaški -a -o: ~o pristanišče, ~a okolica, —e fige. Tržaški zaliv, tržačan -a m \vlak\ Trstenik -a m kr. ;'., na ~u, trsteniški -a-o: vitez Trsteniški, Trsteničani -ov m mn. in Trstenikarji -ev m mn. trš -a m pqrobek, .štor: govori, kot bi ~e cepil, tfšje -a i = tfševje -a s, trššt -âta -o: — rod, —a postava, tršatost -i ž; tršast -a-o: ~e obrvi, tfšelj -šlja m v rasti zaostalo, skrivijeno drevo ali žival lYika gôra -e -e in -e -é ž, na ~i ~i, trškog6rski -a -o t^ški -a -o gl. trg tršljika -e i bot. kalina, tršljikov -a -o: ~a palica trta -e ž: vinska, samorodna, divja jokajo, leskova ~ pri veslu; suh kakor butare vežejo s ~o, iz ~e izviti ; trtje -a s in trtjè -à s, trtičje -a s jornamentj, trten -tna -o: ~e vitice, ~a uš; trtnik -a m \nož\, trtar -ja m \hrošč\, tftnica -e ž trsnica, tftničar -ja m, trtovina -e f: —o kuriti, tftast -a -o: kite, trtica -e f 1. trta, 2. kost, trtičen -čna -o: ~o vretence trubadur -ja m srednjeveški potujoči pevec, zaljubljen pevec, trubadûrstvo -a s, tru-badtirski -a -o : ~a lirika, trubaduriti -im Trùbar -ja m, Trubarjev -a -o: ~ Katekizem, trùbarski -a -o, tnibarjevec -vca m = trubaijânec -nca m, tnJbarščina -e ž Ijezikl, trubariana -an s mn. kar zadeva Trubarja triid -a m: jalov —, —^ je zaman, ~ prihraniti, s ~om = triidoma prisi.-, tniden -dna -o: — od hoje, od dela; na smrt tnidnost -i f: ~ kovin, tnidnosten -tna -o: zlom; truditi tnidim, tnJdi -ite! trudil -ila -o, trûdenje -a s in truditi -im s stal. poud.: ~ konja, ~ se s čim, trudljiv -a -o; trudoljijben -bna -o, trudoljùbnost -i ž; "trudapôln -a -o [-ijn-J truda poln, utrudljiv *trûga -« i: ~ peska na vozu, mrtvaška rakev, *tnižica -e ž: mlevska ~ triima -e f: v ~ah = trûmoma prisi tnjmk» ž trup -a m: ~ letala, ladje, tniplo -a i, triipeice -nf-palc-] s trùpati -am in -pijem = tnlpiti -im tolči, razdevati, trupanje -a s triiskati -am ropotati, tniskavec -vca m 1. ropotač, 2. bot. dresen, tnisniti -nem triist -a m kapitalistična združba velikih podjetij z enotnim vodstvom: jekleni možganski trùstovski -a -o, tnistnik -a m: lakomni ~i trušč -a m: hrušč in bojni, peklenski truščiti -im ropotati, tnišči -ite! truščil -a -o, trušččnje -a s, truščema prisi s truščem tfzMi -am, trzanje -a s: noga, ustnica, živec, obraz trza; ~ osla za uzdo, ~ se; trzniti -nem: mišica trzne, ~ z glavo, z očmi; trzàv -âva -o, trzaj -a m = trzljaj -a m: krčevit trzalica -e f : ~ pri tamburici t^zen -zna -o: —a njiva, zemlja leži ~a neobdelana, trznina -e f, tržnica -« ž \njiva\ Tržačan -a m gi Trst tržan -âna m gi trg Tržič -iča m kr. i., v ~u, iz ~a, tržiški -a -o : ~e ladjedelnice, ~i čevljarji, Tržlčani -ov m mn., tržičan -a m |v/aA:| tftiti -im, tfitenje -a j: ~ z vinom, tfžen -žna -o : —a cena, ~i dan, mir, presežek ; tfžec -žca m: zakotni tržišče -a s: na svetovnem —u, tržiščen -ščna -o: ~a trgovina, tržnica -e ž: mestna branjevke v ~i, tržnina -e ž: občina pobira —^o tli prisl. : — in tam, ~ pa tam, od od tod, tCile in tulè prisl., "tuurâdno prisi : ni znan tetrm, našemu uradu, v tem uradu ni znan tiiba -e 2 1. glas. pihalo: v taborišču se je oglasila 2. posoda: ~ vazelina, zobne paste, barve v ~ah tuberkulčm -e ž jetika, sušica: pljučna, kostna, kožna, odprta bacil ~e, tuberkuloza 912 Tiinsiîz tuberkulôzen -zna -o jetičen: ~ bolnik; tubêrkulum -a m = tubèrkel/^-A:.?/; -kla m jetična bunčica, tuberkulin -a m: vbrizgati tuberkulinski -a -o: —o zdravljenje, tuberkulinizacija -e i: ~ krav tuberôza -e ž bot. TUbingen -a m [nem. mestoj, tiibinSki -a -o >[tu'bm-] tudi prisl. : — ti pojdeš, ~ videl ga nisem ; ne dovolim, ~ če se na glavo postaviš ; takle — filozof nam že ne bo solil pameti TAdor -ja m \angl. kraljevska rodovina\, tiidorski -a -o: ~i slog tùf -a m vulkanski groh, tûfast -a -o, tufit -a m min., tùfski -a -o : ~e kamnine "tàga -e ž žalost, žalovanje, "tiižen -žna -o tožen, žalosten Tugomer -a m os. i., Tûgomerov -a -o, tiigomerski -a -o: —a zaupljivost Tuhinj -a m kr. /., v ~u, tuhinjski -a -o: Tuhinjska dolina, Tuhinjci -ev m mn. tuhtati -am (miselno) vrtati, premišljevati. tiihtanje -a s, tiihtav -a -o, tiihtavec -vca I», tuhtavka -e i, tiihtavski -a -o, tuhtač -a m: čemeren ~ Tuilerije [tyilerijej -ij ž mn. \pariška palača in vrt\, tuilerijski -a -o: ~i muzeji, —i vrt, ~o okolje tûj -a -e: ti si mi to mi je ~e, ~i ljudje so v hiši, ~ domovini, iti na ~e, ~e pogledati, tûjec -jca m: soba za ~e, tùjek -jka m med., vet. -. v očesu, tiijka -C ž Iženska in beseda], tujski -a -o: ~i promet, ~a legija; tujskoprométen -tna -o: ~a pisarna; tùjost -i ž, tujstvo -a s, tujščina -e i, tujina -e ž: odpotovati v ~o, tujinstvo -a s; tiijčiti -im, tiijčenje -a s: Nemci so nas tujčili, Goethe je v prozi veliko tujčil, tujčevAti -ujem, tajčevAnje -a s, tujčevAvec -vca m, tujčevAvka -e ž, tujčevAlen -Ina -o [-In- j ; tujiti -fm, tuji -fte! tujil -a -o, tujênje -a s: se domači zemlji; tùjkarski -a -o: ~i jezik, tiijkarstvo -a s m^-ežbot.klek tuje- v sestavi-, tujejezičen -čna -o; tuje-rôden -dna -o, tujerôdec -dca m, tuje-rôdnost -i f; tujevérec -rca m; tuje-zémec -mca m, tujezémka -e ž, tujezém-ski -a -o, tujezémstvo -a s tAkaj prisl. : ~ smo, od orf tod, tiikajle prisl., tùkajSnji -a -e: ~e razmere tAkalka -e ž liska, vodna kokoška tuiuui -a m južnoameriška žolna tiikati -am se poceniti, potuhniti se, tiikec -kca m 1. duh po sodu, 2. potuhnjenec, tiikast -a -o kisel: ~ obraz, ~o vreme, tùkniti -nem duh po sodu dobili Tukidid(es) -da m \gr. zgodovinar], Tuki- didov -a -o tAl [tulj -a m: puščice so v —^u, tulec -Ica [-Ic-J m: ~ naboja; stikalni, valjčni ptičja peresa imajo ~ in kosmačo, ličinke so v ~ih, tulček -čka [-Ič-j m, tiilka -e [-Ik-J ž: cigaretna tiilčen -čna -o [-Ič-]: ~e vzmeti pri avlu, tiilčast -a -o [-Ič-]: —i mikrofon; tulast -a -o, tùlav -a -o votel, tiilčar -ja [-Ič-] m zool. tulipan -a m: vrtni, cesarski tulipanov -a -o, tûlipanast -a -o: —e zvončnice, tulipovec -vca m: vrtni — magnolija tuliti tulim, tûli -ite! tulil-ila -o, tuljênje -a s in tiiUti -im s stal. poud.: sirena tuli, z volkovi —, tullvec -vca m zool. vriskač, tiilež -a m 1. oseba, 2. tuljenje, tiilba -e [-Ib-] ž: ~ ponočnjakov tuliti -im se, tuljenje -a s: tuli se otrok k materi, list se tuli TAiius -ia m in Tiilij -a m ]rimski patricij], Tùlijev -a -o, Tulijci -ev m mn., tulijski -a -o tuljava -e ž: žična, magnetna, indukcijska, primarna ~ za navijanje sukanca, tuljavka -e ž votel valj: vložna tuljâven -vna -o, tuljâvnik -a m tûlje -a s otre, zadnje predivo, tulov -a -o : ~a srajca, ~a preja = tiilovec -vca m tAipa -e ž tulipan, tiilpika -e ž >[-lp-] tumba -e f 1. katafalk, 2. sarkofag tumor -ja m med. oteklina, bula, goba, tumorôzen -zna -o, tumescénca -e ž nabreklina, nabreklost tumult -a [-It-] m-> vrišč, direndaj, nemir tumulus -a m arheol. gomila tAn -a m in tùna -e ž ]riba], tunina -e ž \meso], tùnast -a -o: ~a riba, tunolôv -ôva in -ôva m: v času —a, tunolôvec -vca m, timolôvka -e ž ]mreža in oder\, tunolôvski -a -o tundra -e ž močvirna severna stepa: sibirske ~e, tùndrski -a -o taBné\[-él] -am->- predor: aerodinamični ~ vetrovnik, tunelski -a -o [-Is-] : —a peč tAngsten -a m min. volfram, tungstenov -a -o: ~a ruda TuqgAz -a m, tungùSki -a -o: ~i jezik Hinika 913 tvégati tunika -e ž \starorim.iko oblačilo\ Tûnis -a m, v ~u, Tunizija -e ž, tiiniški -a -o: bej, Tunizijci -ev m mn. tunja -e ž kablica, tünjka -c ž : mast iz ~e Tunjice -ic ž mn. kr. i., v ~ah, tiinjiški -a -o, Tüqji5ani -ov m mn. tnpina -e i primorski eocenski lapor za izdelovanje cementa tur -a m, tùrCek -čka m, tûrast -a -o, tûrav -a -o, tùravost -i f, turôvjc -a s karbunkel tur -a m zool.: evropski ~ zober, ameriški ~ bizon, tiirov -a -o, turica -e ž, tûrji -a-e: ~a koža tura -e ž (gorski) vzpon: plezalna, smučarska turist -a m, turistka -e ž, turistovski -a -o: —i vlak, turistika -e i, turističen -čna -o, turizem -zma m, tùren -ma -o: ~e smuči tûra -e i obrat, tùren -ma -o: motor, turdža -e ž IWAn -a m pokrajina], turärtski -a -o tùrinn-am orientalsko pokrivalo], tùrban-ski-a -o turbina -e f: pama, vodna, plinska turbinski -a -o: ~o letalo, ohišje, kolo, olje, ~a postaja; turboagregât -a m, turbogenerätor -ja m, turbokomprésor -ja m, turborôtor -ja m tuibulénca -e ž vrtinčenje, turbulénten -tna -o nemiren, razgrajav tArčati -am, tùrčanje -a s: s pirhi a//pirhe ~ Tùre Tùr ž mn. \gorovje]: Visoke tùrski -a -o: ~a železnica Târek -rka m: kadi, sedi ko Tùrkinja -e f, TûrSko -ega s, na ~em, s ~ega, Turčija -e ž in Tù^čija -e f: v beli ~i; tùrSčina -e ž \jezik], tùrSki -a -o: ~i sultan, med, hlače, ~a kopel, ~a šola, po ~o sedeti, ~o stranišče; tùrStvo -a s: ~ je bilo za Iculturo ledena doba, turcizem -zma m, ttu-kolôg -a m, turko-tatârski -a -o = turSkotatârski -a -o; tùrek -rka m 1. osat, 2. goba, 3. konoplja, 4. mravlja, S. nezvest mož, tùrkec -kca m bot., tàrka -e ž bot. Turgénje? -a m: povesti ~a, turgénjevski -a -o: 'M slog Turin -a m Torino, turinski -a -o Turingija -e ž ]dežela] = Turinško -ega s, na ~em, turinški -a -o Turjitt -a m kr. i., na ~u, turjâSki -a -o: ~i grad, Tuijaška Rozamunda, Tuijä-čani -ov m mn. Slovenski pravopis — 58 turidz -a m ]dragidj\, turkizov -a -o, tur- Icizen -zna -o: ~i nakit turmalin -a m \žlahten kamen] Tüm -a m kr. i., na ~u, tümski -a -o: ~a graščina, Tümc -a m: plezalni tečaj na ~u tuničja -e ž potovtmje, gostovanje timetnikov: ~ po državi, biti na ~i turnir -ja m (viteika) tekma: sredi^veški, šahovski tumirski -a -o: ~o vodstvo, ~a rutina TumogrAjska -e ž psevdonim Josipine Urbančičeve turaus -a m vrsta, red: nočni po ~u po vrsti turdben -bna -o žalosten, potrt, turöbnost -i ž, turöba -e ž, tiu-dbnež -a m hipo-honder tArščica -e i koruza, tiirščičen -čna -o: —i žganci, tArščičevina -e ž in turščičevina -e ž ]slama]-, tiirščišče -a s in turščišče -a s njiva, kjer je rasla koruza, tiirščičnjak -a m ]krtdi\ TAsiodum -la m Ciceronovo letovišče v Albanskih gorah pri Rimu: tüskulum -a in tüsinila m udobno in mimo bivtdiSče, zatišje tAš -a m: prevleči s '«-em, tuširati -am, tuširanje -a s-, tuširan -a -o: ~a risba = tuširanka -c ž t6&-a. m glas.: godba je končala s krepkim ~em, pozdravni ~ tAš -a m Sp.: zmagati s ~em, tuširati -am 1. preiskati s prstom, 2. ~ kovinsko ploskev gladiti, 3. ~ ilcre, ~ nos med., ~ ležaje pri avtu tAš -a m prha, ttišati -am se = tuširati -am se -*■ (o)prhati se, oSkropiti se, biti pod prho TutaniČAmon -a m \ f[-eij- j učiti -im, ùêi -ite! učil -a -o: ~ oti-oka brati, konja voziti, ~ koga slovenščine ali slovenščino, ~ se slovenščine; izkušnja, življenje uči človeka; ~ se plesati, prt mojstru se ~ se o trojanski vojni, — se pesem na pa^t, ~ se za mehanika, dali so ga učit krojaštva, uči se klavit■-«, zadel ga je hud zadeti dve muhi na en udaren -ma -o: ~a moč, —e čete, ~a pesem, udâmik -a m, udâmica -e i. udàmiSki -a -o: <-ro delo; udàmost -i i, udarina -e i \rana\ ndirttl -im: ~ koga po glavi, po zobeh, za uho, V roko ~ komu, ~ z nogo ob tla, ~ (se) z glavo ob kamen, do krvi se V hiio je udarilo treSiilo, na sovražnika usoda ga je udarila z boleznijo, ~ se s kom spopasti se, sporeči u, bolezen udari na pljuča, kri udari v lica, vino udari v glavo, voda udari na dan, duh udari v nos, voda udari čez breg, kri udari izza nohtov, barva udari v oči, ~ jo za kom planiti', udàrjen -a -o: hudo je ~ prizadet, ta človek je ~ trčen, prismojen, na pijačo je udàijenost -i ž, udaije-nina -c i; udiiiati -am, udàijanje -a s ndàv -àva m \kača\, udàyji -a -e ndebeUti -im zrediti, udebeU -itel udebélil -ila -o, udebeljèn -êna -o: ~ prašiča, prašič se je udebelil, udebelitev -tve i; udebeléti -im udebeliti se, udebelèl -éla -o, udebelélost -i ž = udebeljênost -i î ndejstvovàti -ùjem se -*■ delati, delovati, uveljavljati se, °udéistviti -im uresničiti, uveljaviti udélati -am: ~ kožo, ~ qjivo iz puščave, vreme se udela; udélan -a -o: ~a pot, cesta, ~ svet; udelàvati -am: samo joka in udelava; udelovàti -ùjem, udelovàl -âla -o, udelovânje -a s, udelovâvec -vca m, udelovâvka -e ž; vendar vdelati uddeSd -fm se, udeleži -ite se! udeležil -lia -o, udeležen -a -o in udeležen -êna -o : ~ se zborovaiùa, natečaja, izleta, udeležen pri dobičku, pri delitvi dobička; udeleženec -nca m: ~ kongresa, ude-leženlca -e ž, udeiežl>a -e f : ~ na zborovanju, pri volitvah, pri dobičku; udele-ievâti -ùjem se, udeleževal -àla -o, udeleževanje -a s °udica -e ž odica, trnek Odm hdrSt -ega bdršta m kr. i., v ~em b0rštu ali bdrštu udinjati -am: ~ delavce ruyeti, ~ se sovražniku, ^ se pri podjetju zadati se, pogoditi se udirati -am gl. udreti ûdnica -e i gl. ud udôben -bna -o: ~ sedež, ~a steza, ~o potovanje, ~a obleka, —o stanovalce, udôbnost -i ž udohiti -fm, udôbi -fte! udôbil -ila -o: kar med tednom udobi, v nedeljo zadrobi iidobrov61jld -im: ~ koga v dobro voljo spraviti, ~ se udolžiti -fm se zadolžUi se, uddlži -ite! ud01žil -ila -o, udolžin -éna -o, udolžitev -tve ž >[-vž-] udomačiti -im, udomàCen -a -o: ~ divjo žival, ~ se, udomačitev -tve / udréti udrèm in udêrem gl. dreti: ~ jo kam, solze se udero po licih, potok udre čez breg, kri se udre, led se je udri, zemlja se udre pod kom ; udft -a -o : —e oči, ~ obraz; udrtina ■« ž; udirati -am, udiranje -a s; ud6r -ôra m: ~ zemlje, krvi; udorina -e ž usad; vendar vdreti udrihati -am, udrihanje -a j: ~ po kom, po čem, udrihàé -a m, udrihaški -a -o, udrihâStvo -a s; udrihniti -nem: ~ koga, ~ po kom âdriti -im star. udariti, samo v vel. : ùdri gal udržati -im gl. držati: ~ konja, da ne uide, ni ga moči ~ si pridržati si, prihraniti zase; udržin -a -o: —o vedei^; udržljiv -a -o malobeseden, sam zase, udržljlvost -i ž; udrževati -ùjem, udiže-vàl -àla -o, udrževanje -a s, udritevâlen -Ina -o [-In-] ndnšiti -fm zaduSItl, udùSi -itel udùSil -ila -o, udušen -ena -o: ~ upor, prepir, ~ se v dimu, udušljiv -a -o udvorljiv -a -o, udvorljivost -i ž ùf medm. ugâjati -am ^č biti, ugâjanje -a 5: ~ komu s čim ali zavoljo česa uganiti ugânem, ugâni -ite! uganil -ila -o, ugânjen -a -o in ugâniti -nem s stal. poud. : ~ ug^o, tujo misel, željo; ~ katero; zmeraj ugane kakšno pametno; uganitev -tve ž >[-gan- / -g»n-] uganiti in ugâniti -nem se ogniti se, umakniti se gl. ganiti: ~ se komu ali čemu >[-gan- l-gan-J; ugibati -am in -bljem se gl. gibati: ~ se delu, družbi ogànjati -am početi, ugânjanje -a s: biuke, neumnosti ~ ugànka -e ž: ~o zastaviti, besedi» ~ v slikah; ta človek mi je ~ mi je, od kod jemlje denar; ugânkar -ja m, ugânkarica -e ž, ugànkarski -a -o: ~i kotiček, ugankarstvo -a s ugasiti -im, ugâsi -ite! ugâsil -lia -o, ugaSèn -êna -o: svečo, ogenj ugasitev -tve ž; ugašati -am, ugâ^nje -a s: ~ sveče, žejo; zvezde, oči ugašajo; ugaSevâti -ùjem, ugaSevàl -âla -o; ugasovâti -ùjem. 917 Ugrofind ugasovàl -âla -o, ug;^vànje -a s: žeijavica ugasuje, ugâsniti -nem, ngžsnil -a -o, ugâsnjeqje -a s: luč, življenje ugasne; oči ugasnejo; luč, radio bolnik je kar ugasnil mimo umrl, piavica do poti up^; ugâsel -sla -o prid.: ~i ognjeniki, ~ bolezenski proces; ugisek -ska m, nov. mn. ugâski -ov: piemogovi ~i ngflbati -am in -bljon, ugibaj -te in -Ajte ali ugiblji -te! ugibal -a -o in -âla -o, ugibanje -a s in ugibinie -a ~ pomen, o pomenu besede; ugiba, kaj naj napravi ugibčen -čna -o: riba je ~o blago, ugibfoost -i ž «gladiti -Im, uglidi -ite! uglidil -ila -o in uglâditi -im s stal. poud.: pot ~ komu; uglajčn -êna -o in uglâjen -a -o: ~o vedenje, uglajčnost -i ž in uglajenost -i ž ugUsbid -im dati mg/ev, komponirati, postaviti na note, uglisbc» -a -o, uglas-bltev -tve ž agfauid -fm, uglâsi -itel uglâsil -ila -o, uglaSèn -êna -o: ~ klavir, zvonove, violino, uglasitev -tve ž; uglaSevâti -ùjem, uglaievàl -àla -o, uglaSevànje -a s, uglaSevàvec -vca m: ~ klaviijev, ~ pri radijskem sprejemniku, uglaSevàlen -Ina -o /^-/n-7 : e priprave nglid -éda m: ~ si pridobiti, ~ izgubiti, velik ~ imeti pri kom; ugléden -dna -o, uglédnost -i ž; uglédati -am zagledali nglobiti -fm poglobili, uglôbi -ite! uglôbil -Oa -o, uglobljén -êna -o, uglobljênje -a j: ~ vodnjak, uglobftev-tve /; ugtàb-Ijati -am, uglâbljanje -a s ; vendar vglobiti oglati užčnem upehali, užugati gl. gnati: nihče ga ne more ugnàn -a -o: ~a živiita, ~ nasprotnik, ugnànost -i / ognêsti ugnêtem gl. ^esti, ugnetên -êna -o: ~ testo; ugnétati -am, ugnétanje -a s, ugnetàC -a m, ugnetàvati -am, ugnetà-vanje -a j; vendar vgnesti agnéz^ -hn se: lastovke, miSi se ugne-zdijo; v hiši se je ugnezdil mlad par; napaka se ugnezdi zakorenini, razpase, prime, bolezen se ugnezdi v pljučih, v družini ngnojiti -im se, ugnôji -ite sel ugnôjil -ila -o, ugi^jên -êna -o: rana se ugnoji zagnoji, listje se ugnoji postane gnoj, ugnojitev -tve i ogôdcn -dna -o: ~ čas, ^^ pcmudba, priložnost; bolezen se ~o razvija, ~i pogoji, razmere, ugôdnost -i ~i uživati; ugodljiv -a -o postrežljiv, ugodljivost -i ž ngoditi -hn, ugôdi -itel ugôdil -ila -o, ugodte -êna -o: ~ komu s čhn ali v čem, želji prošnji je bilo ugodeno; sadje se ugodi umedi, konoplja se ugodi ; ugoditev -tve i; ugMje -a s ngonobiti -im, ugonôbi -ite! ugončbil -ila -o, ugonobljin -êna -o: ~ koga, z delom se '-o, ugonobitev -tve ž, ugonàb)jati -am, ugonàbljanje -a s ngostiti -im se ustaviti se, nastaniti se, ugteti -ite sel ugôstil -ila -o: ugostil se je v hotelu ngotoriti -im, ugotAvi -ite! ugotâvil -Ha -o, ugotovljen -êna -o: ~ napako, bolezen, dejansko stanje; ugotovitev -tve ž, ugotovitven -a -o [-iv»n-]: ~i postopek, ugotovitelj -a m, ugotoviteljica -e ž; ugotovilo -a s ugotovitev, ugot6vek -vka m med. izvid-, ugotàv|jati -am, ugotàv-Ijauje -a s, ugotavljàlen -Ina -o [-In-J ugÔTor -a m nasprotovanje, protest, pridržek : ~ zoper kaj, -- zavrniti, iwbiti, izpod-biti; ugovoriti -fm gl. govoriti, ugovoijén -êna -o: ~ si kaj izgovorili si; ugo-vàijati -am, ugovàqanje -a j: ~ govorniku, trditvam; v tem, glede tega so mu vsi ugovaijah; ugovaijàvec -vca m, ugovarjàvka -e ž ugrabiti in ugràbiti -im gl. grabiti, ugràb-Ijen -a -o, ugrâbljenje -a i: ~ nevesto; smrt p je ugrabila; ugrabitev -tve ž, ugràbljenec -nca m, ug^bljenka -e ž, ugrabnfk -a m, ugrabftelj -a m, ugrabljlv -a -o; ugrâbljati -am, ugràbljanje -a s ugréti ugréjem segreti gl. ^ti: pot ga je ugrela, ~ se s hojo; ugrévati -am ugrézniti -nem se, ugréznjen -a -o; ugrézati -am se, ugrézaiije -a s: svet se ugreza, ugrézen -zna -o: ~i travniki; ugrezljlv -a -o, ugiezljivost -i ž; ugrta -éza m 1. udor, usad, 2. ladja ima pol metra ~a, ugreznina -e ž ugreznjen svet ngr^ti -nem zagrizniti, odgriznili, ugriz-njen -a -o: jabolko v jabolko do krvi se v jezik se ugriz -a m: kačji ugrizek -zka m kar se odgrizne, ugrizljiv -a -o popadljiv, u^ljfvost -i ž; ugrfžUaj -a m grižljaj; ugrizovàti -ùjem, ugrizovàl -àla -o, ugrizovànje -a s Ugrofinci -ev m mn. [narodnostna skuplna\, ugroffnski -a -o: ~i jeziki 918 ukàz tt! medm.: kako mraz je zmiaj! ta Človek! uUjati -am, ubijanje -a s: zrak uhaja, živina uhaja v škodo, ~ čez mejo, misli mu uhajajo drugam, misel mi uhaja k nji, smeh mi uhaja; uhajič -a m: vojaški uhajiški -a -o, uhajištvo -a s, uhajivec -vca m, uhajdvčev -a -o, uhajivski -a -o nhin uhina m: nositi uhinček -čka m uharica -e ž zool.: velika, mala ~ uhiti -im, uhij -ijte! uhil -ila -o, uhinje -a s: ~ koga, knjiga se grdo uha uhdj tihlja m 1. anat., 2. ~ pri škafu, pri škomjih, 3. krhelj, liheljček -čka [-haij-J liheljnik -a [-halj-] m bot. netresk, uhljič -a m = uhič -a m dolgoušec (zajec, osel), lihljast -a -o, uhljit -ita -o; uhljiti -im uhatl, uhljij -ijte! uhljil -ila -o, uhljinje -a s uhititi -im idtl gl. hiteti: ~ koga prehiteti, prekositi, biti hitrejši uh6 ušisa s 1. anat.: srednje, vnanje, notranje 2. ~ pri šivanki, sekiri, 3. ~ pri posodi, 4. ~ pri kolesu balansa, 5. morsko zool. \polž\, 6. mačje, zajčje ~ bot.; na ~ komu kaj povedati, za — udariti, počiti koga; v uho in *v uh me piši! ušesa me bole, to mi je prišlo na ušesa, te bom za ušesa, sama ušesa so ga, imeti jih za ušesi; ušesa nastavljati, na ušesa vleči, za ušesa zgrabiti koga, hrup bije na ušesa, pisk gre skozi ušesa, na ~ so mu pele sekire; uhat -ita -o, tihast -a -o uhoditi uh6dim gl. hoditi, uhdjen -a -o: ~pot ulioiaz -liza m zool. strigalica uigriti -im se gl. i^ati; uigrin -a -o: igravci, tekmovavci še niso —i (Ustosmiriti -im v isto smer obrniti, izravnati, izenačiti, uistosmeijen -a -o, uisto-sm^ei^ -a s, uistosmčrjenost -i ž, uisto-smči^ti -am, uistosmerjanje -a s uiti uidem, uidi -tel ušel ušli -6 in -6 -i: zajec je ušel, vrv uide iz rok, beseda mi uide, iz spomina ji je ušlo, otroku uide niiliati -am in i^išem: ~ konja ujasnid -im se zjasniti se, ujisni -ite se! tijisnil -ila -o, ujasnjčn -ena -o in ujisniti -im se J stal. poud.: ujasnilo se je, nebo se ujasni, ujasnitev -tve ž uj(»d -am, ujcanje -a s, lijckati -am = ujčkati -am gugati âjec ùjca m materin brat, ùjCev -a -o, ùjna -e i materina sestra, ujčeva žena uièd -éda m ugriz, pik, iqéd -i ž med. kolika ujéda -e ž zool. : ptica ~ ujédad -am, ujédanje -a s; bolhe, uši ga ujedajo, po trebuhu me ujeda, — koga pikati, zbadati, ~ se zavoljo česa nad kom, na koga; ujediv -iva -o kdor se rad ujeda, ujedivec -vca m, ujedivka -e f, ujedivost -i ž; ujedljiv -a -o zbadljiv, oster, piker, iijedljivost -i ž, ujedljivec -vca m, ujedljivka -e ž; ujedina -e f rana od ugriza; ujédenka -e ž \slika\ ujénud -am se, ujémanje -a j: ~ se s kom, priče se ujemajo, zobje pri kolesih se ujemajo ujésti ujém gl. jesti: mraz se je ujedel; ujéden -a -o: ~o zelje ujéti ujimem, ujêmi -ite! ujél -a -o, ujét -a -o: tata, prehlad —, v rôko — koga za roko, besedo na laži, pri kraji ; taka ti ga zna noč, dež nas je ujel, veter ~ v jadra, ~ vlak, ~ radijsko postajo, ~ koga pri učenju dohiteti, v past se —^— se za korenino, na limanice se pogleda se ujameta ; ujetje -a s; ujetnik -a m in ujetnik -a m: vojni ujétnica -e ž in ujetnica -e ž, ujetniški -a -o in ujetniški -a -o, ujetništvo -a s in ujeffiištvo -a s ujeziti -im, ujézi in ujêzi -ite! ujézil -ila -o: ujezilo ga je, ~ koga, ~ se zaradi česa, ~ se nad čim ujma -e ž vremenska nesreča: toča, slana in druge ~e, ùjmast -a -o: ~o leto ùjna -e ž gl. ujec ujiižiti uj6ži se, ujižilo se je, ujùZenje -a s ik -a m: dati koga v ukažčljen -Ijna -o, ukaželjnost -i ž; ukovina -e ž učnina uicaniti -anim, ukinjen -a -o: ~ koga, ~ se pri čem, s čim, ukinjenec -nca m, ukinjenka -e ž, ukina -e ž; ~e snovati, ~ samega sebe, ukanljiv -a -o goljufiv, sleparski, ukanljivost -i i, ukanljivec -vca m goljuf, slepar ultišad -am gl. ukositi iiltati -am, ukaj -te in -ijte! ùkal -a -o in -ila -o, ukanje -a s in ukinje -a s, ukič -a m, ukivec -vca m ulciz ukiza m; na poveljnikov ~ za mobilizacijo; ustavljati, ukloniti se ~u; ukaziti in ukizati ukižem gl. kazati, ukazan -a -o; ukazoviti -ùjem, ukazoval -àla -o, ukazovinje -a s; od tebe si že ukàz 919 uléei se ne dam —, v takih rečeh ni mogoče — ukazovàvec -vca m, ukazovâvka -e i, ukazovàlen -Ina -o[-ln-] :z ~im glasom kaj reči akiniti -nem odpraviti, razpustiti, razveljaviti, ukinitev -tve ž odprava, razpust, razveljavljenje ukisati -am: zelje zelje se ukisa; ukisniti -nem: moka ukisne; ukisel -sla -o: ~a moka uklinjati -am gl. ukloniti ukiâti ukôljem^/. klati: pes je uklal otroka, komar me je uklal, tele se je uklalo za 15 kil ukléSéiti -im se med. zadrgniti se-, ukleščen -a -o: ~a kila, ~o črevo, ukleščitev -tvef ukléti ukôlnem [-m-]gl- kleti; uklét -a -o: ~i grad, uklétost -i i; uklinjati -am, uklinjanje -a s uklétiti -im v klet spraviti; ukléten -a -o: ~i pridelki ukloniti uklônim, uklôni -ite! uklônil -ila -o, uklônjen -a -o: ~ koga, — se ukazu; uklèn -ôna m-. ~ svetlobe, uklônski -a -o: ~i kot, ~a mreža; uklonitev -tve ž, uklonljiv -a -o kar se ^ ukloniti, uklon-Ijivost -i ž; uklanjati -am, uklanjanje -a i: ~ se javnemu mnenju nkôr ukôra m graja: razrednikov —, ukoriti -im izreči komu ukor, ukôri -ite! ukôril -ila -o, ukorjèn -êna -o: ~ koga, ukoritev -tve ž, ukoritven -a -o [-tvan-] : ~i odlok ukoreničiti -im se, ukoreničenje -a s: sadika se ukoreniči; ukoreničen -a -o: ~e trte; ukoreničevdti -tijem se, ukoreničevšl -âla -o, ukoreničevanje -a î ukoreniniti -im se, ukoreninjen -a -o, ukoreninjenje -a s: navada se ukorenini, ukoreninjenost -i i; ukoréniti -im se pognati korenine ukositi -im 5 koso urezati, ukôsi -ite! ukôsil -ila -o, ukošen -êna -o: zajca je ukosil, ~ se; ukašati -am, ukašanje -a s: ~ za živino Ukrajina -e i, v —^i, iz Ukrajinec -nca m, Ukrajinka -e f, ukrajinski -a -o, ukrajinščina -e ž uiirâjSati -am skrajšati, ukrajševati -ûjem, ukrajSevàl -âla -o, ukrajševanje -a s, ukrajševalen-Ina -o [-in-] ukràs ukrâsa m. ukrâsen -sna -o: -^i pridevnik ukràsti ukrâdem gl. krasti, ukrâden -a -o: ~ komu blago, ~ se kam, ~ se iz hiše, čez mejo ukrâtiti -im, ukrâten -a -o: dan seje ukra-til, ukraieyâti -ùjem, ukračevil -âla -o, tikraèevânje -a i: ~ komu pravice uk^čiti -im se, ukfčen -a -o, ukfčenje -a s: blago se pri pranju ukrči, ukrčitev -tve ž, ukrček -čka m ukreniti ukrénem zaviti, upognitigl. kreniti : vrat pod jarem — ukreniti ukrénem skleniti, določiti, odrediti gl. kreniti, ukrénjen -a-o: ~ kaj zoper pijančevanje, ~ kaj za splošno varnost, ~ komu v prid, — vse potrebno storiti, ukrenitev -tve f; ukrèp ukrépa m: varnostni, prisilni, zdravstveni ukré-pati -am, ukrépanje -ai: ~ o čem, treba je hitro ~ nkresâti ukréSem gl. kresati, ukresân -a -o: ogenj ~ ukréten -tna -o gibčen, okreten, ugibčen, ukrétnost -i ž ukfluiiti -nem: ~ vejo odkrhniti; ukrh- njen -a -o: ~a veja olmviti -im skriviti, ukrivi -ite! ukrivil -Ila -o, ukrivljen -a -o in ukrivljen -êna -o, ukrfvljenje -a s, ukrivljenost -i i, ukrivltev -tve ž ukrojiti ukrojim, ukroji -ite! ukrôjil -ila -o, ukrojèn -êna -o in ukrojiti ukrôjim gl. krojiti: ~ obleko; ukrojitev -tve ž ukrotiti -im, ukroti -ite! ukrotil -ila -o, ukročen -êna -o: ~ divjo žival, strast, jezo, ukrotitev -tve ž. ukrotljiv -a -o, ukrotljivost -i ž; ukroéevâti -ùjem, ukročeval-âla -o ukûhati -am se, ukùhanje -a s: jed se ukuha je je manj: vendar v kuhat i ukuléia -e i havajska kitara ukvàrjati -am se, ukvârjanje -a s: ~ se s slikarstvom, z ročnim delom ulačniti -im zlačniti, ulâênjen -a -o: voda, delo človeka ulačni, ~ se pri delu ulan -a m \konjenik\ = ulanec -nca m, ulânka -e r ulanska suknja, ulânski -a -o : ~i polk ulcerôzen -zna -o [-Ic-] gl. ulkus uléci uUžem se gl. leči: ~ se na tla, gošča se uleže na dno, seno se uleže, morje se ic u leglo poleglo: u légat i -am se: povodenj se ulega pojema: svet sc ulega pada. se poseda: obleka se lepo ulega po telesu : uleglina -e ž usedlina ulékniti 920 mnécati ulikniti -nem ukrivti, ulékqjen -a -o: iiba se lepo ulekne; ~ bbet, križ; & koga udariš, se ulekne; deska se je uleknila nlenhi -im se poleniti se, ulčni -ite se! ulénil-ila -o uletéti -im se gl. leteti : beseda, jeza se uleti ; bil je hudo vroče krvi, pa se je uletel unesel-, voda se je uletela, stroj se je uletel, pri presipanju se nekiu zn^a uleti uležiti -im se gl. ležati: sadje se uleži; uleždn -a -o: ~o pivo, uležAvati -am se iilica -e i: ~ v mestu, v tovami, v stavnici, dekleta z ~e, stanovati v ~i, zaviti v ~o, iti čez ~o, otroci se igrajo na ~i, prodajati vino čez ~o, zaiti v slepo ~o, na '-i srečati koga; ùlice -ic i mn. ozka ograjem ali obsegena ( vaška) pot, liUčica -e ž, liličen -čna -o; ~i odbor Ulikses -ksa m lat. Odisej, Uliksov -a -o uliti ulijem gl. lid: svečo, zvon dež se ulije, ulilo se je, solze se ulijejo (po licu), kri se mu je ulila; ~ jo pobrisati jo; ulit -a -o: oblelca, kakor bi bila ~a; ulitje -a s, ulitek -tka m: jekleni, strojni, votli ulivek -vka m tisk.; ulijati -am: dež se uUja; ulivati -am, ulivaj -te in -âjte! ulival -a -o /n -âla -o, uUvanje -a s in ulivânje -as: ~ črke, vrste, zvonove; tilivâlo -a s: ročno ulivâlen -Ina -o f-ln-]: '».« priprave; ulivâlnilc -a [-yn-J m tisk.: ročni ulivač -a m \priprava\, ulivanci -ev m mn.; vendar vliti ùlj -a m votlo drevo, (čebelji) panj, uljev -a -o: ~o žrelo, uljnjâk -a m uijé -sa s čir, ulkus, uljésen -sna -o liljec ùljca m \gumijasta cev\: plinski ~ ulkus -a m čir, razjeda, lilkusen -sna -o: ~o obolenje, dieta >f-lk-]; ulce-racija -e ž razjedenost, razjedenina, ulcerôzen -zna -o čirav, razjeden >f -le-] ulomid ulômim odlomiti gl. lomiti, ulôm-Ijenje -a s: vejo, kos kruha, led se ulomi; ulômljen -a -o; ~o število, ulôm -ôma m: ~ kosti, ulômek -mka m mat.: pravi, nepravi, dvojni ulômkov -a -o: ~a črta = ulômnica -e ž; ulàmljati -am; vendar vlomiti uloTiti -im, ulôvi -ite! ulôvil -ila -o, ulovljen -êna -o: ribo, žogo sem ter tja kakšno besedo ~ se za vejo (pri l^adcu), ta bo že ulovila moža; ulôv -ôva in -ôva m = ulôvek -vka m lovski plen, ulovitev -tve i UlpUnns -na m \rimski jurist\, Ulpiänov -a -o >f-lp-] Ülrik -am i., Ulrika -eicu. L, Ulrikin -a -o >f-lr-] Clster -tra m \cmgl. pokrajina , ülstrski -a -o; lilster -tra m \plašč\ >f -Is-J iiltiniAt -a m zadnji poziv, zadnja beseda, zadnji pogoj: ~ dati, postaviti, sprejeti, zavrniti, cxlbiti, ultimativen -vna -o: ~e zahteve, ~o postaviti pogoje >f-It-] Altra f-lt-]prisl: ~ zvok, ~ žarki, ~ valovi, ~ kratki valovi, ~ vijoličen, ~ moderen tiltra- f-lt-] v sestavi: ultramarin -a m \modra barva]; ultramikrosköp -a m; ultramontänec -nca m, ultramontänski -a -o prepapeški, ultramontänstvo -a s; ultrapäs -a m \umetna snov\ um -a m, mn. tudi umövi: bil je ves iz ~a, brez —a kaj delati, to mi ne gre iz ~a, na ~u imeti kaj, na ~u bolan, po '—ih delati na slepo; umen ümna -o: —a glava, ~o kktarstvo, ~o gospodariti, limnost -i ž; limski -a -o: ~o delo, ~e zmožnosti, ümstven -a -o f-tvan-] umski, limstvenik -a m intelektualec Um^ -a m kr. i., umšški -a -o umakniti umäknem, imiaknl -ite! umaknil -ila -o, tmiäkqjen -a -o in umäkniti -nem s stal poud.: ~ komu kaj, ~ tožbo, predlog, ~ se komu, vrsto ~ tisk., sovražnik se umakne, ~ se z vozom s ceste; umaknitev -tve ž; umakljiv -a -o >[-mak-1 -mak-] umAnjkad -am: domenila sva se za ceno, pa je tmiaiykal ni držal besede, mu je umanjkala odpovedala; umanjkovati -üjem, umanjkovänje -a s nnriajšati -am zmanjšati, umAnjšan -a -o: jetra, ledvice se umanjšajo atrofirajo, mnanjšdva -e i; umanjševati -üjem, umanjševal -äla -o, umanjševAnje -a s nmaziti in umazati umAžem gl mazati, umdzanje -a s: ^— (si) hlače, ~ se s krvjo, se z ovajanjem; umäzan -a-o: — obraz, ~a kupčija, beseda, domišljija, prati ~o perilo pred ljudmi, ~o vedenje, pri plačevanju ni ~; umäzanec -nca m 1. umazan človek, 2. stiskač, skopuh, mndzanka -e ž, umazanost -i f, luna-zanija -e i Omhrija -e i |i7. pokrajina], Ümbrijci -ev m mn., ümbrijski -a -o umčcad -am, umecan -a -o: ~ sadje omediti 921 innréti omediti -im, mnêdi -itel umédil -ila -o, umedèn -êna -o: ~ sadje nmeli£iti -àm gl. mehčati, umehčšn -o; umékniti -nem zmehčati se omérid -im: suknjo umeril se je zmotil pri merjenju, blago se je umoilo; uméijen -a -o: ~ zna^, ~o vedenje; uméiek -rka m ^uba pri merjenju, uméijati -am, uméijanje -a s umesid in umésiti -im gl. mesiti: ~ mleko (v testo), ~ moko; uméSen -a -o: ~o testo oméstcn -tna -o priličen, primeren, prikladen, uméstnost -i ž -*■ prikladnost, primernost omésdumétem;/. mesti metem; uméten -a -o: ravnokar ~o surovo maslo, uméte-nica -e ž umeteno mleko', umétati -am, umétanje -a s, umetač -a m \motič\, umetàlo -a s: z ~om metemo mleko, umetàlnica -e [-ytt-j i pitya, imiétki -ov m mn. pinjeno nîleko nmesdti -im ustoličiti, umésti -ite! uméstil -ila -o, umešččn -êna -o in uméstiti -im, um^en -a -o: ~ koga na kaj edi v kaj, tmi^ččnec -nca m in uméSâenec -nca m, umestitev -tve ž; imičščati -am, umiiča-nje -a f : ~ koroške vojvode; umeSčevati -üjem, um^čevAl -àla -o, umeSčevanje -a s, umeščevavec -vca m, umeščevaien -Ina -o [-In-j : ~i obred umetelen -Ina -o [-In-] zveden, spreten: ~ vojskovanja, ~ z lokom, umčtelnost -i [-ht-] i zvedenost, spretnost uméten -tna -o: ~o oko, ~a svila, masa, osemenitev, ~e cvetice, ~i kovač, ~o hranjenje, oplajanje, dihanje, zobovje, ~a obrt, umetnoobften -tna -o; umetnost -i ž: upodabljajoča, črna, igravska, likovna, besedna, uporabna, kuharska ~ branja in pisanja, umétnosten -tna -o: ~a zgodovina, umetnostnozgodovinski -a -o; umétnik -a m: gledališki ~ v stradanju, umétnikov -a -o, umétnica -e ž, umétni-čin -a -o, umčtniški -a -o: —o delo, ~i užitek, umčtništvo -a s; umetnina -e ž, umetninski -a -o, umetnija -e umetničiti -im, umetničenje -a s; umet-njàkar -ja m znč., umetnjàkarstvo -a s uméti umànem zmeti gl. meti: proso se umane zgubi pri metju ali z metjem uméti umém in uméjem razumeti, znati, uméj -te! umči -éla -o; umljiv -a -o razumljiv = uméven -vna -o: ~o pisati, samo po sebi ~o, imiljivost -i i = tunévnost -i ž; imiévati -am, imiévanjé -a s umikati -am in -čem, umilcanje -a s: to se umika iz rabe, ~ se komu, sovražnik se umika, umik -a m: vojaški ~ čet, ~ pri inicialld, ~ kriti, odrezati, umikàj -a m \znamei^e\ omiliti -im ublažiti, omečiti, umiljen -a -o omiliti -im v milo spremeniti, z milom prepojiti, umiljenje -a s, umiljiv -a -o umirati -am, umiranje -a «: od žge, za jetiko ~ omiriti -im, umiri -itel umiril -ila -o, umirjen -a -o: ~ nemirnega otroka, ~ (si) živce, svet se je le počasi tuniril; umiijati -am omisliti -im si : ~ si bolezen ; imiišljen -a -o : ~a bolezen, ~ bohiik; umišljati -am si, umišljanje -a s; vendar vmisliti se omiti uooijem, umij -te! «imll -ila -o, umit -a -o: ~ si roke, ~ se po obrazu, ~ se z milom, roka roko umije; umivati -am, umivaj -te in -àjtel umival -a -o in -àla -o. umivanje -a s in umivànje -a s, umivàë -a m, umivàlen -Ina -o [-In-], umivàlnik ■a [-yn-] m, umivàlnica -e [-yn-j ž, umivaliSče -a s ooiladid -im, umlàdi -itel umlàdil -üa -o. umlajte -êna -o : ~ sadje, lan je umlajen, imiladitev -tve ž omléti uméljem se gl. mleti: žito se umelje po mletju je teža manjša, mlinar se umelje se uračuna pri mletju umljiv -a -o gl. umeti umobôlen -Ina -o, umobôlnost -i ž, umo- bôlnica -e ž >[-ln-] omočviriti -im se, imiočviijen -a -o: travniki so se umočvirili omolkniti umôlknem, umôlkni -ite! umôlk-nil -ila -o in umôUcniti -nem s stal. poud. ; umôlk -a m, umolknitev -tve ž >[-yk-] nmdr umôra m: roparski, zavratni umoriti -im, umôri -ite! umôril -ila -o, umoijèn -êna -o, imiorjênec -nca m, umoijênka -e ž, umoritev -tve ž omotvör -ôra m ->- umetnina omoviti -üjem, umovàl -àla -o, umovànje -a î: ~ o čem, tmiovàlen -Ina -o [-In-]: ~e metode umréti umrèm m um^m in umrjèm gl. mreti: ~ nagle smrti edi z naglo smrtjo, ~ naravne smrti, nepričakovano, ~ od lakote, ~ od žalosti žalosti), ~ za lunréti 922 upati jetiko (°na jetiki), ~ od kapi ali za kapjo, ~ od morivske roke, ~ za domovino, ne more ne ~ ne živeti; umrli -ega m rajnik, umrla -e ž rajnica, umrljiv -a -o = umijàô in umijdč -a ^c, umrljivost -i i: ~ narašča, zmanjšati umftje -a s unutviti -im, umftvi -ite! umftvil -ila -o, umrtvèn -êna -o: ~ meso, poželenje; umrtvičiti -im, umrtvičen -a -o, umrtvi-čenje -a s: živec, umrtvilo -a s\ umrtvéti -im, umrtvèl -éla -o: živec umrtvi, umrtvélost -i ž °unapréditi -im povišati v službi unciibl -e i vélika črka: grška, latinska unciàlen -Ina -o [-In-]: —e črke imča -e ž \stara utež\ Cnec -nca m kr. i., Cnica -e ž \reka\, unški -a -o: ~a koleševka unejevôljiti -im, unejevoljenje -a s: koga, ~ se, unejevoljitev -tve i Unesco [unésko] -a m {mednarodna orga-nizacija\ unêsti unêsem gl. nesti, unesèn -êna -o ("unešen); komaj sem jo unesel ušel: dober kup jo je mislil, da bo brž naredil, pa ga je uneslo goljufalo ; vreme se je uneslo umirilo, vihar se je unesel ponehal, človek se s časom unese popusti, umiri, bolečina se unese popusti; unések -ska m kalo; unàSati -am, unašanje -a s; vendar vnesti uničiti -im, uničen -a -o, uničenje -a s: ~ listino, zalogo, sovražnika, ~ komu življenje, ~ se s pijančevanjem, vsa letina je uničena; uničljiv -a -o, uničljivost -i ž; uničevati -ujem, uničujoč -a -e, uniëevàl -âla -o, uničevanje -a s; uni-čuj6č -0ča -e prid.: —-a kritika, sodba; uniéevâlen -Ina -o [-In-]: ~a vojna, strast, uniCevâlnost -i [-In-J ž, unlčeva-vec -vca m, uniëevàvka -e i unificirati -am poenotiti, izenačiti, unifici-ranje -a s, unifikacija -e ž, unifikacijski -a -o; ~i načrti uniforma -e ž: vojaška, paradna uniformski -a -o: ~i kroj, uniformen -mna -o; uniformirati -am, uniformiranje -a s unija -e ž ["unija], uniat -a m: grškokato-liški uniâtski -a -o: ~a cerkev, uniâtstvo -a s unilcât -a m edini izvod kakega dela ■« priprava upogniti up6gnem, updgni -itel updgnil -Ua -o in updgniti -nem s stal. poud.: ~ šibo, vejo, koleno, glavo, ~ voljo, ~ se komu; up6gujen -a -o: ~o pohištvo, uiM^jenost -i ž, updgnje-nec -nca m: janeževi ~i, upogljiv -a -o, upogljivost -i ž upokojiti -im, upokdji -ite! upok6jil -ila -o, upokojčn -toa -o: ~ otroka, uslužbenca, po tridesetih letih službe se je dal upokojenec -nca m, upokojenica -e ž, upokojitev -tve ž, upokojitven -a -o [-tvan-]: ~a odločba up^ updra m: ~ zoper nasilje, kmečki ~i, vzporedni, zaporedni, tomi ~ fiz.; uporen -ma -o: kmetje; °~o se učiti vztrajno, stanovitno, up6raost -i ž, up6mik -ami. kdor se upira, 2. fiz., upornica -c f, updraiški -a -o: ~o gibanje, up6miStvo -a s, up6mež -a m uporen človek, up6roven -vna -o: .~a žica uporabiti in uporabiti -im gl. rabiti, uporabljen -a -o: ~ ves detuu, silo, ~ koga za delo, za pomoč, ~ kaj v u aii za ta namen; upordba -e i: ~ vode, mila, pravila, zakona, uporšben -bna -o: za vse je ~a matematika, uporibnost -i f: ~ novega izuma; uporabnik -a m: ~ popusta, olajšave, počitniškega doma, uporabnica -e ž; uporabljiv -a -o, upo-rab^ivost -i ž, upor&bljati -am, uporabljanje -a s upostAviti -im-»- vzpostaviti: red red obnoviti, red napraviti, upostavitev -tve f -»• obnova, uveljavljenje, postavitev upoStivati -am v poštev jemati, upoštčvanje -a s, upoStčven -vna -o upotiti in up6titi -im-»- napotiti °npozn&ti -im seztumiti, spoznati Uppaabi [ Upsaia / upsdia] -e ž \švedsko mesto], uppsalski -a -o [-Is-j: ~a knjižnica uprisniti -nem, uprdsnjen -a -o: ~ žve-plenko, ~ se s tmom; upriskati -am npriti upirem gl. prati: ~ si roke s pranjem si roke obrabiti, blago se upere pri pranju uskoči, s pranjem uniči 924 nrÉdti •e i: državna, davčna, poštna, cestna, p^lna ~ cest ali za ceste, ~ časopisa, upriven -vna -o: ~i odbor, aparat, —« ptavo, poslopje, ~a dnžba, iq>raviiik -a m: poštni ~ gospodarstvi^ upravnica < ž, upiAvniški -a -o, uprivniStvo -a s: ~ čampisa; upravitelj -a m: Solski, prisilni upraviteljica -e ž, upravitel^tvo -a s: Šolsko upra-t^ljski -a -o; upravnopriven -vna -o npravičid -im: ~ koga do česa, za kaj dati komu pravico do česa", upravičen -a -o: ~ biti do česa ali za loj imeti pravico do česa; upravičenost -i i, upravičenec -nca m: ~ do dodatka ali za dodatek, upravičenka -e i; upravičevšti -iijem, upravičevil -ila -o, upravičevšije -a 5; vendar opravičiti upiAvliad -am, uprivljaj -te in -^jte! upravljal -a -o ih -šla -o, upršvljanje -a s in upravlj^e -a j: ~ posestvo ~ s posestvom) voditi, gospodariti, oskrbovati, ~ avto-»- voziti; d^beno upravljanje; upravljšvec -vca m, upravljšvlot -e ž, upravljšlen -Ina -o [-In-J uprtsti uprSdem se in upristi upridem se 1. raniti se pri preji, 2. upredla x ji manj je napredla, kakor je bih pričakovati, 3. piedivo se močno uprede, uprčdek -dka m \^iiba\; vendar vpresti uprM upr^ uprl -ite! upfl -a -o: ~ oči, pogled v kaj, v ko^, ~ se z nogami ob Icaj, ~ se komu, jed se mu je uprla; upft -a -o: ~a aasal fiksna ideja nprliMiriU -im, uprizdri -itel upriz6ril -Oa -o, uprizoijin -tea -o: ~ dr^o, ~ gonjo zop«r koga, uprizoritev -tve i; upri-zšijati -am, upiizšijanje -a s °npnvdstid -im uničiti, ugonobiti, pogubiti Ara -e i 1. priprava za merjenje časa: žepna, stenska, ročna, zapestna, cestna, stolpna pe^na, sončna, električna ~ na uteži, na nihalo, na pero; ~ bije, kaže; ~ gre prav, zaostaja, prehiteva, se izteče; ~ se mu je iztekla umrl je; ~o naviti, naravnati, naprej ali nazaj potisniti; ~o naviti komu itšesa naviti; mrtvaSka ~ zool., 2. čas, časovna enota: rana, pozna, huda, zadttja, smrtna ~; govorilna, učna —', kilovatna, policijska tuadne ~e, ~ strahov, ~ ločitve; koliko je dobro, debelo, slabo, pičlo ~o hodš; —e in ~e, po cele ~e čakati; dati zdravila na (vsaki) dve ~i; ob dvanajsti ~i zadrgi čas; prišel je natanko ob ~i; pridem deseto ~o od devetih do desetih; v eni ~i pridem; bridke ~e delati komu, dela ko vse gre kakor pridem okoli devete (~e), pred četrto (~o) me ne bo; ûren -nui -o: ~i kazavci, ~a maSa za odvrnitev hude ure, lirica -e ž; ùmik -a m: šolski umjšk -a m Skath, hišica za uro; tnšr -ja m, uršrka -e i, uršrski -a -o: ~a delavnica = uràma -e ž, uršrstvo -a s Vndi[ùrah] -a m kr. i., ûraSki -a -o: ~a tiskarna uračunati -am se zmotiti se pri računanju; vem^sr vračunati uràd -âda m: brzojavni, telefonski, stano-vattjski, tiskovni biti v —>u, iti na krajevni urâden -dna -o: ure, ~i dan, ~a tajnost, —i spisi; urâdnik -a m in uradnik -a m : pisarniški, sodni urâdnica -e ž in uradnica -e ž, urâdniSki -a -o in uradniški -a -o, urâdniStvo -a s in uradništvo -a s; uradovâti -lijem, uradovàl -âla -o, uradovânje -a s: tilnik uraduje vsak dan uragin -a m orkan Urâl [-àlj-A m \ pogorje], urâlski -a-o [ -Is-j ; uraloaltâjski -a -o [-U-J ; uralit -a m min. urân -a m kem. \prvirui\, luânov -a -o: ~a ruda, smok, urânski -a -o: ~a baterija Urânija -e ž muza zvezdoslovja uršsti urâs(t)em gl. rasti: v pol leta vsako obleko uras(t)e; hlačam je uras(t)el; uršsel -sla -o in urâSCen -a-o: ~ les lepo rasel; urâSCati -am, uršščaz^ -a s: hitro tirašča otročjim razvadam, žito se lepo urašča lepo raste; vendar vrasti se uravniti -âm gl. ravnati, mavnân -a -o: —' izpahnjen ud, ~ zadevo s sosedom, ~ delo dveh odborov izravnati, koordinirati; uravnâva -e ž, uravnâven -vna -o; uravnâvati -am, uravnâvaiùe -a s, urav-nâlen -ina-o [-In-J uravnotčžid -im, uravnotčžen -a -o, uravno- tčženje -a s, uravnoteženost -i ž uravnorésiti -im spraviti v ravnovesje, uravnovešen -a -o, uravnov^enje -a s, uravnov^nost -i ž urâzid -im napraviti razo, prasko, raniti, uršžen -a -o: z žeblji tlak uràz -šza m, uražljšj -a m; uiižati -am: z zobom se v jezik ~ Urbte 925 aaéknjti UrUn -ina m [-sah- / -sah-] usijati -am se, usâjanje -a s: ~ se nad kom usipiti -im, usâpljen -a -o: pot ga j usapila v sapo spravila, kar koj se usapi nsciti uščljem in uščim se gl. scati; uscàn -a -o: ~o vreme mokro, uscànec -nca m = uscanè -éta m, uscinka -e ž, uscanila -ež nsâcati -am: vejo ~ koga po glavi, za uho, ~ se v nogo, ~ se s kom; pri kupčiji me je usekal ociganii; čez mejo jo usèk -éka m: ledveni ~ mal.: vendar vsekati uséioiiti -nem, uséknjen -a -o: ~ svečo, otroka, ~ se v robec; usekovâti -ùjem. usékniti 926 uspéti usekovàl -âla -o, usekovânje -a s; usekâô -a m = usek(ov)âlnik -a [-i/n-] m \priprma\ usésti usédem se gl. sesti (°vsesti se): ~ se h komu; na stol, na tla, za mizo, V kot, v senco, na sonce se gošča, mleko, kri, gnoj se usede; uséden -a -o: —o mleko; usedlina -e ž: sečna, krvna usédati -am se, usedanje -a s: breg se useda usMrati -am: ladjo ladja se usidra usOiati -am, usihanje -a s: voda usiha usipati -am in -pijem: zrnje ~ iz peharja, igle se usipajo s smreke, toča se usiplje o/iusipa; usipâvati -am; usipčen -čna -o: ~ krompir se rad razkuha; vendar vsipati usiriti -im se sesiriti se, usiijen -a -o: mleko sejeusirilo nskladiščid -im, uskladiščil -a -o, uskladiščen -a -o, uskladiščenje -a s: ~ blago; uskladiSCevâti -t^em, uskladiščeval -âla -o, uskladiSCevânje -a s nsidâditi -im spraviti v sklad, uravnati, usklâden -a -o, usklâjati -am = usklajevati -ùjem v sklad spravljati nskočiti uskččim gl. skočiti : k sovražnikom je uskočil zbežal, prešel ; sukno se uskoči, uskdčen -čna -o: ~o blago; uskôk -ôka m: narodni uskôStvo -a s, uskôSki -a -o; Uskôk -ôka m: žumberški ~i; vendar vskočiti uslišati -Sim, uslišan -a -o, uslišanje -a s: ~ koga, ~ komu prošnjo usiééiti -im, uslôôen -a -o: ~ palico; hrbet se mu je usločil usluga -e ž: prijateljska ~o storiti, vrniti komu, biti komu na ~o, obrtne storitve; uslužen -žna -o, uslilžnost -i ž, usliižnosten -tna -o: °~a obrt storitvena nslûibenec -nca m : poštni ~ ^ovskega podjetja, uslužbenka -e ž, usliižbenski -a -o: °~o razmeije službeno; usliižben -a -o: je ~ pri podjetju je v službi usmériti -im : ~ koga, ~ se kam; usméqen -a -o: levo usmérjenost -i ž, usmeritev -tve ž, usmerljiv -a -o, usmerljivost -i ž; usmétjati -am, usmétjanje -a s: promet usmerjevâti -ûjem, usmerje-vàl -àla -o, usmerjevànje -a s, usmerje-vâvec -vca m \oseba, priprava], usmer-jevàvka -e ž ]oseba, priprava], usmerje-vâlen -Ina -o [-In-]; ~a priprava = tismerjevàlnik -a [-yn-J m, usmémik -a m: elektronski, polprevodniški ~ usmiliti -im se: ~ se koga, česa; hudo je, da se lK>g usmili; usmiljen -a -o: ~ biti s kom, do koga; usmiljenje -a s: ~ imeti s kom, ~ izicazati komu, brez ~a zavrniti koga, ~a vreden; usmiljenost -i ž, usmiljenka -e ž usmoditi -im, usmddi -ite! usmôdil -Qa -o: usmodil p je čez pleča usmraditi -im, usmràdi -ite! usmràdil -ila -o, usmrajèn -êna -o in usmràditi -im s stal. poud.; ~ sobo, stoječa voda se usmradi; usmraditev -tve ž, usmrâjati -am, usmiàjanje -a s usmrtiti -im, usmrti -ite! usmrtil -ila -o, usmrččn -êna -o, usmrtitev -tve i. usmréênéc -nca m, usmrččnka -e ž; usnutitelj -a m, usmrtiteljica -e ž, usmrti-len -Ina -o [-in-]; ~ strup, ~o orožje usnje -a s; ovčje, svinjsko, podplatno. vrhnje, umetno, pralno —, v ~ vezana knji^, slikati na usnjén -a -o. usnjàt -àta -o in ûsnjat -a -o, ûsnjasi -a -o; usnjâr -ja m, usnjarica -e i, usnjàrski -a -o: —a industrija, usnjar-na -e ž, usnjârstvo -a s; ust^ača -e ž zool. ]želva], usnjâk -a m zool. \hrošč\: usnjica -e ž \plast kože\, usnjina -e ž usnjeno blago, usnjeréz -a m usoda -e i: človeška, kruta —, moč ~e, sprijazniti se z ~o, — ga preganja, prepustiti koga njegovi ~i, usôden -dna -o ("usodepoln); ~ korak, sklep, ~a odločitev, usôdnost -i i usoditi in usôditi -im prisoditi gl. soditi, usojen -a -o: ~ komu kaj, usojeno mu je bilo; ' si ali se drzniti se, upati si; usôjati -am si ali se usôpsti usôpem se zasopsti se, usôpel usôpla -o: ~ se po stopnicah; usopiti -im, usôpi -ite! usôpil -ila -o, usopljèn •êna -o: ~ konja, stopnice me usopijo aspàniti -am, uspavanje -a s: ~ koga z lepimi besedami, — se s praznimi upi, uspavàlo -a s, uspavâlen -Ina -o [-In-] : ~a pijača, uspâvanka -e i \pesem\ uspéh tispéha m; delati z ~om, brez -~a, ~ imeti pri delu, uspéSen -šna -o, uspčšnost -i ž uspéti uspèm, uspèl -éla -o: uspelo mu Je dokazati ("uspel je dokazati) posrečilo se mu je, ~ s čim pri kom, na tekmah smo uspeli dosegli uspeli, uspelo delo; uspéti 927 ostriči uspevati -am, uspevanje -a s: žito uspeva tlobro rodi, učenec ne uspeva v šoli, kupčija uspeva usposobiti -im, usposobljen -a -o, uspos6b-Ijenje -a s: ~ koga za kaj, ~ se, usposobljenost -i ž: strokovna uspos6b-Ijenosten -tna -o: ~i izpit; usposobitev -tve i, uspos6bljenec -nca m, usposob-Ijenka -e i; usposabljati -am, usposabljanje -a s usriti useijem se gl. srati, usrdn -a -o, usranec -nca m = usrane -eta m, usranka -e ž usrediti -im, usredenost -i ž centriranost lista list s mn., ustom, z tisti (°z ustmi): na vsa ~ povedati, hvaliti, smejati se; komu na — gledati (kaj govori, koliko sne); imeti slaba ~ slab okus v ustih, ima polna ~ hvale; ne zna ust odpreti; komu — zapreti, zamašiti; prst na —od ust si pritrgati; lesnika veže dela skomine; samo ~ so ga samo govori; sama ~ so ga baha, usti se; beseda v ~ih obtiči, besedo komu iz ust vzeti, v ~ položiti, iz rok v ~ živeti, pe od ust do ust; z odprtimi ~i zijati za kom, v koga, tisteca tistec [-tac-J s mn.; listen -tna -o ("ustmen): ~a votlina, ~i i^it, dogovor, ~i samoglasniki; listje -a i, rod. mn. listij: ~ reke, cevi, matričnika; maternično —; listiti -im se l>ahati se, listenje -a s, listež -a m bahač ustaliti -im se, ustali -ite se! ustahl -ila -o in ustaliti -im se s stal. poud.; navada se ustali; ustaljen -ena -o in ustaljen -a -o: —o mišljenje, ~a navada; ustaljenost -i ž in ustaljenost -i f, ustalitev -tve ž ustanoviti -im, ustandvi -Ite! ustan6vil -ila -o, ustanovljen -ena -o: ~ društvo, podjetje, družino, sklad; oženil se je in se ustanovil v sosednji vasi; ustanovitev -tve ž; ustandva -e ž: dijaška, dobrodelna —, kultuma, pravna ustanoven -vna -o: —i občni zbor, ~a listina, ustanovnik -a m, ustanovnica -e i, ustanovitelj -a m, ustanoviteljica -e i, ustanoviteljski -a -o; ustanovnlna -e ž [denarni prispevekj; ustanavljati -am, ustanavljanje -a s ustaš -a m, ustaški -a -o, ustaštvo -a s ustava -e ž; ~o dati, sprejeti, preklicati, odpraviti, ustiven -vna -o: —a država, ~-o pravo, ~o vladati: ustavnost -i f. ustavnopraven -vna -o; ustavodajen -jna -o: ~a skupščina, ustavovéren -ma -o, ustavovérnost -i ž, ustavovérec -rca m ustaviti -im, ustâvljen -a -o: ~ koga, ~ kolo, uro, voz, kri, preiskavo, debato, besedo, ~ se pri kom; na vratih, ob razpotju se ustavil se je sredi besede, pogled se mu je ustavil na kipu; kolo, ura, kri se ustavi; beseda se mu ustavi; ~ se komu upreti; jed se mu je ustavila; ustavitev -tve ž, ustavitven -a -o [-tvan-], ustavljiv -a -o, ustav|jivost -i ž; ustavljati -am, ustavljaj -te in -ajte! ustavljal -a -o in -ila. -o, ustavljanje -a s in. ustavljaiije -a s; ustavljič -a m \oseba, priprava], ustavljaien -Ina -o [-In-]; vendar vstaviti ustekleničiti -im; ustekleničen -a -o: ~o mleko mleko v steklenicah listna -e ž ("ustno -a s), rod. mn. listen [-tan], listnik -a m: ~ za cigare, matrični — tisk., listnica -e ž: spodnja, zgomja sramna listničen -čna -o; ~i glas labial - listničnik -a m; ustna-tice -tic i mn. bot. ustopiti in ustôpiti -im se gl. stopiti: ~ se pred koga; konj se je ustopU napačno stopil; vendar vstopiti ustrahovati -tijem gl. strahovati, ustrahovan -a -o, ustrahovanje -a s: ~ koga, ustrahovaien -hia -o [-In-], ustrahovavec -vca m, ustrahovavka -e ž ustranjeviti -tijem tisk. metirati, ustranje-vàl -aia -o, ustranjevanje -a s, ustranje-vavec -vca m ustrašiti -im, ustrišen -a -o: ~ koga s čim, ~ se koga, ~ se česa zaradi česa, ustrašltev -tve ž, ustrašljiv -a -o ustrééi ustrčžem gl. streči, ustrežen -a -o: prošnji, želji s tem si mi zelo ustregel; s tem se mi nisi nič kaj ustregel prikupit; ustrčžen -žna -o = ustrežljiv -a -o, ustrežljivost -i ž ustreliti -im, ustréli in ustrêli -ite! ustrélil -ila -o, ustreljèn -êna -o: ~ koga, ~ se, ~ za kom; kozla ~ neumrutst, napako napraviti; ustrelitev -tve ž; obsojen na smrt z ~ijo (°s streljanjem) ustrézati -am, ustrézanje -a s: željam to ne ustreza resnici, prošnja ne ustreza predpisom; ustrézen -zna -o: dobiti —o plačilo, ustreznost -i ž ustriči ustrižem gl. striči, ustrižen -a -o: ~ koga raniti pri striženju. jo čez gore, ~ se. ustrižek -žka m 928 utemeljiti ■strà] -Aja m zgradba, organizacija: ~ družbe, jezika; telesni, duševni spodnji, zgornji ~ proge Mtn^iti -im, ustrôji -ite! ustrôjil -üa -o, ustrojèn -êna -o in ustrojiti ustrôjim, ustrôjil -ila -o, ustrôjen -a -o: kože te bo že oče ustrojil naSešIcal, ustrojitev -tvef ustrAriti -im, ustvaijêiye -a s: svet, umetnino dobiček ~ doseči, napraviti; ustvàijen -a -o: za to je kakor ustvaritev -tve ž; ustvâijati -am, ustvàr-jaaje -a s, ustvaijâlen -Ina -o [-In-j: ~a moč, ustvarjâlnost -i [-In-] ž, ustvaijâvec -vca m: besedni, glasbeni ustvaijàvka -e ž nsalEâti in tisAkati -am in -čem gl. sukati: nit močnik nit se usuka ali usuče skrči iw^ -im, usüSi -itel usiišil -ila -o, usuščn -éna -o: mrva, sadje se usuši, bolezen gaje usuiila, usušitev -tve i, usùSek -ška m = usušilo -a s izgidxi pri sušenju; usuševAti -üjem, usuSevàl -àla -o, usu-Sevàqje -a s; usuSevàlen -Ina -o [-ht-] oaâti usüjem in uspèm gl. suti, usüt -a -o: zmje ~ iz posode ; dež, toča, ploha besed se usuje; vendar vsuti udžnjiti -im zasužnjiti, usüžnjen -a -o: ~ koga, usüžnjenec -nca m, usüžnjenka -e ž, usüinjenost -i ž usvi^d -im asimilirati, usvôji -ite! usvôjil -ila -o, usvojèn -êna -o: — hrano, vodo, predlog sprejeti, industrija je "usvojila nove proizvode je začela izdelovati nove izdelke, usvojitev -tve ž; usvàjati -am, usvàjaqje -a s: rastline usvajajo vodo AS uši i: naglavna, bela, osramna, kuija, trtna ~i imeti, dobiti, obhati, iskati, tolči; ~i se nalesti; to ti je prava ~ zajedavec; üSji -a -e: "—e jajce, —i pik; uSica -e ž: listna, krvava, šipkova dška -e ž; ušiv -a -o, ušivost -i ž, ušivec -vca m 1. ušiv človek, 2. bot., 3. prašek zoper uši, 4. gost gUtvnik, 5. zmerljivka, uSivka -e f 1. oseba, 2. bot., üSec -šca m gnida-, uSénec -nca m zool. ; uščnek -nlca m, nav. mn. uščnki mlade, drobne uši, üSjak -a m ušji iztrebek, uSjàk -a m bot., tišnik -a m bot. uSčenhi ušččnem, ušččni -ite! ušččnil -ila -o, ušččnjen -a -o: klešče so ga uščenile za palec, v prst se je uščenil, uščip -a m prijem, uščipek -pka m, uščipljaj -a m; uščipniti -nem uščeniti, uščipnjen -a -o: ~ koga v lice uiésoe -a s: beseda v ~ih v narekovajih; uščsen -sna -o: ~e bolezni, ~i oddelek (v bolnišnici), ~o maslo; uščsnica -e ž 1. uhelj, 2. doga za uho pri škafu, uš6snik -a m sveder za vrtanje ušes pri posodi uäbitf -hn, ušibi -ite! ušibU -ila -o, ušibljen -êna -o in ušibljen -a -o: hrasta sneg ne ušibi, deska se pod težo ušibi; ušibčen -čna -o upogljiv; uSibovàti -üjem, ušibo-vàl -àla -o, uSibovânje -a s: telo se ušibu-je; ušiniti -nem; ušinjen -a-o: ^ hrbet niiti ušijem s šivanjem skrajšati, ušil -ila -o, ušit -a -o: ~ rokav ujeti; vendar všiti uštčti ušt^m se zmotiti se pri štetju gl. šteti: nanj se je zanašal, pa se je uštel, uštčtje -a s, ušt6vek -vka m; uštčvati -am se; vendar všteti Ata -e i senčnica, hladnica, ütica -e / ntaboriti -im se, utabôri -ite se! utabôril -ila -o, utaboijèn -êna -o: ~ se pod hribom, utaboritev -tve ž utajiti -hn, utàji -itel utàjil -ila -o: ~ resnico, najdeni denar; utajen -êna -o: ~a toplota, utajitev -tve ž, utâja -e ž: davčna utajevàti -üjem, utajevàl -àla -o, utajevànje -a s utApIJati -am, utàpljanje -a s utêèi -em gl. teči: ~ komu, kri uteče; voda, povodenj se uteče se unese, uplahne; mlinski kamen, stroj se uteče obrabi, ugladi, utèk -éka m: ~ krvi; utčkati -am, utékanje -a s ntegniti ut^iem, utégni -ite! utégnil -Qa -o in utégniti s stal. poud.: ~ komu živež; ne utegnem nimam časa; pridi, iè boš ute^l; to ti utegne še koristiti; utego-vàti -üjem, utegovàl -àla -o, utqgovànje -a s: ~ zaslužek at£ha -e ž tolažba: bilo mi je v ~o, utčšiti -im s stal. poud. in utešlti -im, utčši -ite! utčšil -Ila -o, utešen -êna -o: otroka, ~ se, utešitev -tve ž; ute-šltelj -a m, utešljiv -a -o utekočiniti -im, utekočinjen -a -o, uteko- čfaijenje -a s: plin ~ uteiésiti -im, utelčšenje -a s-. ~ misel; utelčšen -a-o: ~a lepota, utelésba -e ž DtemdjU -hn, utemêlji -ite! utemêljU -ila -o, utemeljèn -êna -o: sodbo, naziranje utemeljeno nezaupanje; utemeljitev -tve i, utemeljitelj -a m, utemeljiteljica -e ž; ntemeljili 929 nWIjaH utemeljevati -ûjem, utemeljevàl -âla -o, utemeÛevânje -a s ■tenzUije -ij ž mn. orodje, priprave, potrebščine utépati -am in -pljem, utépanje -a s: utepa se mi, njegova trma se mu bo še utepala ; utêpsti utèpem gl. tepsti; utepèn -êna -o: ~a oblelca; vendar vtepati Dtesnfti -Im, utêsni -lté! utésnil -ila -o, utesnjèn -êna -o : ~ koga v stanovanju, v pravicah, ~ se v zahtevah, utesnitev -tve i; utesnjevâti -üjem, utesnjevàl -âla -o, utesnjevânje -a s, utesnjevàlen -Ina -o [-In-], utesnjevâvec -vca m, utesnjevâv-ka-ef ntéi -i in-iî: ~i za drage kovine, utdžen -žna -o: ~a enota, utižnica -e i \skodela na tehtnici\, utélje -a j: ~ pri stenski uri, utižnik -a m \vzvod\ atfhniti -nem, utihnil -a -o: otrok, glas, pogovor utihne; za zmeraj je utihnila; veter je utihnil Ütika -e ž \mesto v Afriki\, ütiSki -a -o, UtiCàn -âna m ntUitârec -rca m kdor gleda samo na korist, utilitarfzem -zma m, utilitarist -a m, utilitarističen -čna -o ntirati -am, utiranje -a pot komu, si ~ utišati -am: ~ otroka (da utihne), ~ radio ntočiti utôCim se gl. točiti: veliko vina se utoči; pri pivu se je grdo utočil utolažiti in utolažiti -im gl. tolažiti, uto-lažen -a -o: ~ koga, ~ (si) žejo, jezo, ~ (si) radovednost otoliti utôlim lit., utôli -ite! utôlil -fla -o, utôUen -a-o: ~ otroka utolažiti, utišati utoniti utônem, utôni -ite! utônil -ila -o: Čop je utonil v Savi, sonce utone za gorami, pesnik je utonil v pozabo, ~ v delu, kamen v vodi utone se potopi utopija -eil. deveta dežela, izmi.iljen svet, 2. slovstvena oblika, ut0pičen -čna -o: ~i roman, utopist -a m sanjar, utopistka -e ž, utopističen -čna -o ■to^ti -im, utôpi -ite! utôpil -ila -o, utopljèn -êna -o: ~ koga, v žlici vode bi ga utopil, ~ se utoniti, v misli se utopljênec -nca m, utopljênka -e ž, utopitev -tve ž utèr utôra m žlebič v desktih, v dogah: klinast vehanje na ~e; utôriti -im, utôijenje -a s: sod —; utôrjen -a -o: deske, utômik -a m = utorilnik -a [-yn-] m Slovenski pravopis — 59 utrakvističen -čna -o dvostranski, dvojezičen: ~e šole, utrakvizem -zma m, utrakvist -a m pripadnik verske ločine husitov utrditi -im, utfdi -ite! utfdil -ila -o, utrjen -a -o in utMiti -im s stal. poud.: mesto, zdravje, prijateljstvo utrditev -tve ž, utrdba -e ž; utijevdti -üjem, utrjeval -ala -o, utijevdnje -a s, utrjevavec -vca m, utijevdlen -liia -o [-In-]: ~a dela, ~e vaje utreti utrem in utirem gl. treti: šipo pot si lobanjo si — se raniti se pri trenju lanu, lan se je letos hudo utrl; utrt -a -o: ~a steza, ~a lobanja; vendar vtreti utrgati -am in utfžem, utfgan -a -o, utfganje -a s: jabolko, jagodo, cvetico nit se utrga; oblak, hrib seje utrgal; od ust si utrga vati -am, utrgavanje -a i; utrgovdti -üjem, utrgoväl -äla -o: plačo, pri plači komu utfžek -žka m odtegljaj utrip -a m: ~ src^ žile, utripen -pna -o: —A količina krvi; utripati -am in -pijem, utripanje -a srce, topel zrak utripa ali utriplje, oči utripajo ali utripljejo, z očmi —, žamica utripa, utripdlen -Ina -o [-In-]: ~o gibanje, utripalnica -e [-un-j ž:iila~ utmiti utriiem, utfni -itel utfnil -ila -o, utfnjen -a -o in utfniti -nem s stal. poud.: svečo zvezda, misel se utrne, solza se mu je utmila iz očesa; ~ koga s palico oplaziti, usekati; utrinjati -am, utri-njanje -a s; iskre se utrinjajo v snopih, misli so se mu kar utrinjale, utrinek -nka m: zvezdni ~i, miselni ~i, uttinjdč -a m = utrinjalo -a s \priprava\ utrpčti -im gl. trpeti: ne utrpim te knjige ne morem pogrešiti, ne utrpi, da ne bi malo stopil v gostilno; sovražnik °je utrpel velike izgube je imel, sosed °je utrpel hudo škodo je imel, pretrpel ntniditi in utrüditi -im gl. truditi, utrüjenje -a s: pot ga je utrudila, hitro se utrudi; utnijen -a -o: ~ od dolge hoje; utrujcnec -nca m, utrüjenka -e ž, utrujenost -i ž, utmdljiv -a -o, utrodljivost -i ž; utrüjati -am, utrüjanje -a s utriiiti -im: veliko ~ s prodajo zelenjave utvšrjati -am si domišljati si, slepili .ie, delati si (prazne) upe, predstave, utviira -e i-* prazen up, slepilo uvajati -am gl. uvesti uvažati 930 užiti uvažati -am gl. uvoz uvazevàti -ùjem ->• upoštevati, spoštovati uvedriti -fm se zvedriti se, uvêdri -ite se! uvédril -ila -o : mož se je uvedril, uvedrilo se je, uvedritev -tve ž uveljiviti -im, uveljavljen -a -o, uveljavljenje -a s: svojo voljo — se med prijatelji, v stroki; uveljavitev -tve i, uveljàvljati -am, uveljavljat^ -a s: ~ svoje pravice, ~ se v družbi, ~ se na vseh koncih ovéniti -nem gl. veniti; uvél -a -o in uvénjen -a-o: ~ cvet, ~a trava, uvélost -i ž in uvénjenost -i ž uvériti -im -*■ prepričati; "uvetêpje -a s potrdilo, spričevctlo uvertura -e f 1. uvodna glasba k operi, 2. začetek, uvod, uvertùren -ma -o: —a glasba uvesti uvêdem vpeljati gl. vesti, uvedèn -ena -o, uvedba -e ž vpeljava; uvajati -am, uvajanje -a s: ~ nove metode, ~ koga v delo, bravca v knjigo, uvajavec -vca m, uvajàvka -e ž uvésti uvézem gl. vésti, uvézenje -a s; uvézen -a -o: ime je —o uvezàti in uvézati uvčžem gl. vezati: — liste V platnice, v knjigo; knjigovez se je uvezal je napačno zvezal; uvezàva -e i, uvezovâti -ùjem, uvezovàl -âla -o, uve-zovânje -a s, uvezovâvec -vca m uvézniti -nem: v blatu je uveznil obtičal; uvéMyen -a -o: ~a kila med. uvided uvidim videti, spoznati, sprevideti, uvidévati -am, uvidévanje -a s; uvidéven -vna -o: ~ mož, ~o ravnati z razumevanjem, uvidévnost -i ž uviti uvijem gl. viti: palica, žica se uvije; uvlt -a -o: ~a preja zvita, navita, ~ vijak zavit v kaj, privit; uvijati -am gl. odvijati : ~ žico uvôd uvôda m: napisati knjigi ~ v preiskavo, za ~ povedati, uvôden -dna -o: ~a beseda, glasba, ~i članek = uvôd-nik -a m, uvodničar -ja m pisec uvodnikov, uvôdoma prisl. v uvodu uv6z uvôza m: ~ na dvorišče, — in izvoz blaga, uvôzen -zna -o: ~a vrata, ~o dovoljenje, uvoznik -a m, uvôznica -e ž \oseba, listina], uvoznina -e ž ] pristojbina] ; uvoziti uvôzim gl. voziti, uvčžen -a -o: ~o blago, uvôzen -zna -o kar se lahko uvozi: blago je ~o, uvâžati -am, uvâ-žanje -a s: ~ industrijske izdelke uvrsdd -im, uvrsti -ite! uvrstil -ila -o, uvrščen -ena -o: koga med prijatelje, med sodelavce, uvrstitev -tve ž; uvrščati -am, uvrščanje -a s; uvrSčdj -a m znamenje za uvrstitev Avula -e ž mehkonebnijeziček, uvularen -ma -o: ~i glasovi uzakoniti -tm, uzakoni -te! uzak6nil -a -o, uzak6iuen -a -o: ~ novo ustavo, ~ pravopis, uzakonitev -tve ž uzinca -e ž, nav. mn. uzance uzanc navade v trgovskem poslovanju, uzančen -čna -o Uzbelustan -a m \pokrajina v Aziji], Uzbeki -ov m tm. ]prebivavci], uzbeški -a -o uzda -e f: '—o natakniti, konja za ~o prijeti, na —^i imeti koga, lizdica -e ž, uzdast -a -o: ~a mišica; uzdati -am stal. poud. in uzdati -am, uzdaj -ajte! uzdal -ala -o: — konja, strasti; iizden -dna -o: ~a veriga = iizdnica -e i uznojid -im, uzndji -ite! uznojil -ila -o. uznojčn -ena -o: klanec ga je uznojil, ~ se pri delu, uznojitev -tve i uzreti uzrem ugledati, zagledati gl. zreti uzurpAtor -ja m samozvanec, uzurpacija -e f samozvanstvo, rušilna prilastitev, uzur-pirati -am nasilno C si) prilastiti uzus -a m navada, šega, običaj, splošna raba, uzualen -Ina -o [-In- j ("uzuelen) užagati -am: — hlod po meri, ~ dno, — se raniti se, ~ se pri obžagovanju krivo zažagati, kakšno si spet užagal? užaliti in užaliti -im gl. žaliti, uždljen -a -o: ~ koga s čim, užaljenost -i ž: storiti kaj iz —i, užalitev -tve i, užaljenec -nca m, užaljenka -e ž užalostiti -im, užaldsti -ite! užaldstil -ila -o, užalošččn -čna -o, užaloščenost -i ž, užalostitev -tve i užejati -am, užejan -a -o: hoja me je uže-jala, ~ se užeti užinjem gi. žeti 1. raniti s srpom, 2. — se maru nažeti, kakor je kdo pričakoval užgdti užgem gl. žgati: ~ koga čez tirbet; vendar vžgati užgec -a [ -gac-] m pokvarjeno vino Cžice -a s kr. i., v ~u: Titovo ližiški -a-o, iJžičan -a m užiti užijem, užij -te! užil -a -o, užit -a -o: malo dobrega ~ na svetu; užitje -a s, užitek -tka m: ~ imeti od posestva, umetniški užiten -tna -o: —^a jed, ~e got)e, užitnost -i ž; užitnina -e ž ii/iti 931 vadijâti \clavek\', užitkar -ja tn, užitkarica -e i, užitkarski -a -o; uživati -am, uživaj -te in -ajte! užival -a -o in -ala -o, uživanje -a s in uživanje -a s: hrano, veselje, lepoto, podporo, ugodnost ~ v čem, ~ ob nesreči drugih. ~ pri mučenju. uživavec -vca m, uživavka -e i, uživič -a m, uživšški -a -o, uživaštvo -a s užiebiti -im, užlebljen -a -o in užlebiti -im, užičbi -itel užlčbU -ila -o, užiebljčn -êna -o, užlebitev -tve f, užleblna -e / užiigati -am: ~ koga ugnati V y [và I vé] m neskl. in vé véja m : mali v, véliki V, z malim vejem v [v 11/lu] predi, kaie 1. s tož. smer: ® pri predmetu (v koga ali kaj?) : zaupaj vase, ~ to ne veruje, zagledal se je — sosedovo; (2) pri prislovnih določilih: a) kraja (kam?): iti ~ hišo, ~ gozd, ~ mesto; pot pelje ~ goro, ~ hrib iti, ~ klasje iti, pasti ~ jamo, vzeti ~ rôko, ~ oči pogledati, dati — kraj; udariti se, raniti se ~ nogo, ~ lice poljubiti; priti ~ leta, ~ svate iti ; b) časa (kdaj?) : seja bo ~ sredo, dela — petek in svetek, — prvo ni uspel prvič, ~ drugo naj pride drugič; c) namena (čemu?) in nasledka (kako?): dati ~ dar, ~ dober namen, prijeti koga ~ strah, ~ zakon vzeti koga, poslati dar ~ zahvalo, dati ~ najem, — zakup; prodati ~ škodo, biti ~ korist, ~ niidlego, ~ sramoto; spraviti ~ denar, ~ nič devati, ~ smeh obmiti ; ~ greh, ~ čast (si) šteti, ~ kačo se spremeniti; č) načina (kako?): — ceno dati poceni, teči ~ dir, ~ skok, ~ dve gubé se držati, ~ dva cepa se majati; oblačiti se ~ svilo, ~ obraz je lepa; ~ živo čutiti, zadeti; ® pri prilastku (kateri?): vrata ~ hišo so razbita, skok ~ višino, kito ~ tri pramene, ~ tnéhko kuhano jajce, poslopje ~ dve nadstropji, dar ~ korist pogorelcem; II. z mest. 0 pri predmetu ( v kom ali čem?): ~ tem človeku sem se zmotil, ~ slogi je moč, ~ nagajanju je velik, ne dà se motiti — svojih mislih, ~ čem je prava vrednost? (g) pri prislovnih določilih: a) kraja (kje?) : živi ~ mestu, ~ roki drži, kdor nima ~ glavi, ima ~ petah; ~ novi obleki, živi — svojem svetu, ~ kupu knjig; bil je ~ partizanih, ~ Slovencih ga ni tokega; b) časa (kdaj^): ~ mladosti, ~ dveh dneh, ~ razdobju, ~ kratkem; c) načina (kako?): ~ podobah govoriti, ~ jatah leteti, ~ gotovini, ~ obrokih plačati, biti ves ~ svili, — kupih so vlačili iz hiše; ~ strahu živeti, ~ smehu resnico govoriti; č) v prilastku (kateri?) : hiša — bregu, napaka ~ račimu, plačilo gotovini, podobe ~ sanjah y- [v j d! u] predp. izraža gibanje v kako stvar: vdeti nit (v šivanko), vstoviti besedo (v stavek), vdihavati, vrasti se, vpisati (v knjigo), vpreči, vtakniti, vsiliti; pred začetnim v- se piše u-vàba -e ž: na ~o loviti, ~o nastoviti, vàbnik -a m \ptič\ = vàbié -a m, vàbnica -e i past z vabo vabiti vàbim, vàbi -ite! vabeč -a -e, vàbil -ila -o, vàbljen -a -o, vàbljenje -a s in vabiti -im s stal. poud.: k sebi ~ koga, ~ na obed, v svate, je že vabilo (v cerkev); vabčč -éca -e prid. : ~ klic; vabilo -a s: ~ na prireditev, na svatbo, vabilen -Ina -o [-In-]: —^o pismo; vabivec -vca m, vabivka -e ž; vabljiv -a -o: ~a ponudba, vabljivost -i i Vače Vàé i mn. kr. L, na ~ah, viški -a-o: —a situla vàda -e f : ~ je natoknjena na trnek vademékum -a m priročnik, priročna, žepna knjižica vàdij -a m varščina ïàditi -im: ~ konja vožnje, ~ na klavirju, — se v petju ; vàjen -a -o : ^ dela, ~ delati, vàjenost -i ž; vàdba -e ž: telesna vàdben -a -o [-b»n-]: ~a ura; vajenec -nca m: trgovski vàjenka -e ž, vajenski -a -o ("vajeniški); ~i dom, ~a šola; vàdnica -e i \šola, krgiga], vàdniSki -a -o: ~i učitelj, vadišče -a s, vaditelj -a m trener, vaditeljka -e ž, vaditejski -a -o: ~i tečaj vadijâti -àm kockati, vadljàj -àjte! vadijàl -àla -o, vadljànje -a s in vàdljati -am vadljati 932 Valois t Stal. poud.: ~ za kaj, vadljač -a m = vadljavec -vca m, vadljâvka -e ž, vadljàvski -a -o: ~a strast vâfelj -na m skladanec: torta iz --^ov, vâfeljnov -a -o >[-f3lj-] véga -e ž: pet kil dobre ~e, prodajati na ~o, dati na *~o tehtnico, žive *~e teže, pri vozu, *vàgati -am tehtati vagabiind -a m -)■ postopač, klatež, potep, vagabijnd(ov)ski -a -o; vagabundirati -am -»■ postopati, klatiti se, potepati se, vagânten -tna -o blodeč, potepajoč se vagàn -àna m mernik vagina -e ž med. nožnica, vaginàlen -Ina -o [-In-] : ~a preiskava vagôn -a m železniški voz, vagônski -a -o : ~a pošiljka, vagônCek -čka m, vagônar -ja »I 1. stanovavec v vagonu, 2. študent, ki se vozi vàhnja -e ž zool. \riba\ vàhti -ov m mn. etnogr.: o —ih o vseh svetih, vahdči -ev m mn. prešce, vàhtnica -e ž krizantenta vàja -e f : bralna —~ v branju, govorna domača z ~o kaj doseči, priti v ~o, iz ~e biti, orožne ~e, delati kaj za ~o; Vaje Vàj ž mn. \dijaški slovstveni list\, vàjevci -ev m mn., vàjevski -a -o: ~i program vàjen -a -o gl. vaditi vàjet -i ž = vàjet -a m, mn. vajeti -i in vàjeti -ov: ~inapeti,popustiti; potegniti za ~e, vàjeten -tna -o: —^i konj vàjin -a -o svojilni zaimek za 2. os. dvojine: ~ nasvet, -i otroci *val(ànce -ànc ž mn. počitnice vakànten -tna -o prazen, nezaseden: —o službeno mesto, vakànca -e ž prazno službeno mesto vakcina -e ž med. cepivo, vakcinirati -am, vakciniranje -a s, vakcinàcija -e ž cepljenje, cepitev vàkûnm -a m praznina, mn. vakuumi -ov, vàkuumski -a -o: ~a črpavka, cev vél [vàl] vàla m valù m, mn. valôvi -ôv in vàli -ov: ~ove delati, gnati, ~ovi se poležejo, ~ se vzdigne, zažene; radijski, zvočni, svetlobni dolgi, kratki, srednji ~ovi, morski ~ovi, ultra vijolični, infra rdeči ~ovi; vàlec -Ica [-Ic-] m, valček -čka [-Ič-] m, vàlast -a -o; valôven -vna -o: ~a dolžina, valovit -a -o: ~ svet, ~o morje, valovitost -i ž; valovilnik -a [-un-] m \čopič\, valôvje -a 5; valovéti -im, valôvi -ite! valovèl -éla -o, valovênje -a s: morje valovi; valoviti -im, valôvi -Ite! valovil -a -o. valovljênje -a s: veter valovi površino morja, valovitev -tve f; valovàti -üjem, valovàl -àla -o, valovànje -a s: valolôm -ôma m vàléek -čka m: počasni, dunajski ~ plesati, vàlékov -a -o : ~ večer >[-Ič-] valénca -e ž kem., valénten -tna -o kem.. valčnčen -čna -o: ~e črte, ~a doba Valencia [valéncia j valénsia] -e ž \špan. mesto], valéncijski -a -o Vàlens -a m os. i., Vàlensov -a -o; Valentin -a m, Valentinov -a -o; Valentina -e ž. Valentinin -a -o valerttna -e ž \zdravilo\ Valêrins -ia m in Valêrij -a m \rim. cesarj. Valêrijev -a -o; Valerijàn -a m, Valé-rija -e ž valéta -e ž slovo, pojedina ob slovesu, odhodnica: na ~i, valéten -tna -o valiti valim, vàli -itel valil -a -o, valjênje -a s: hlode krivdo ~ na koga, s sebe ali od sebe; dim se vali iz dimnika, množice se valijo po ulicah; koklja vali; valitev -tve ž, valivec -vca m, valivka -e ž, vališče -a j; valilen -Ina -o [-in-]: ~e naprave, valilnica -e [-yn-j ž: valiž -a m okroglo kamenje, prod, melišče; valič -iča m: z ~em povalja kmet zorano njivo vàlj -a m cilinder: barvni, gladilni, zaviralni —, ~ na pisalnem stroju, vâljec -Ijca m, vàljéek -čka m: mlin na ~e, valjčen -čna -o: ~i mlin, valjčevina -e ž \zlitina\, vàljek -Ijka m, vàljast -a -o viljar -ja m: kuhinjski, kmetijski, parni —, vàljarCek -čka m, valjàma -e ž \tovarna\ viljati -am, vàljaj -te in -àjte! vàljal -a -o in -àla -o, vàljanje -a s in valjànje -a s: po tleh, po blatu ~ kaj, testo, železo —, ~ se po postelji, otroci se valjajo po travi; vàljan -a -o: ~o testo, železo; vàljanec -nca m, valjàlen -Ina -o [-In-j, valjàvec -vca m, valjàvka -e i \delavka, naprava], valjàlnica -t[-yn-] ž, valjàlnik -a [-yn-] m: suknarski valjàé -a m, valjàCa -e ž zool. Valjhbn -a m [karantanski knez\, Valjhünov -a -o, valjhùnski -a -o: ~i nastop Valkira -e [-Ik-] ž \nem. mit. bitje] Valois -a [valoa -ja] m ]član franc. kraljevske rodovine], valoiski [valoàjski] -a -o Valonija 933 vis Valonija -e i \pokrajina v Belgiji\, valônski -a -o, Valônci -ev m mn. valorizirati -am določiti, zvečati pravo vrednost, valorizâcija -e ž valoviti -ùjem gl. val vilpet -pta m, vilptov -a -o, vilptovski -a -o >[-iip-J ValiWEa -e ž os. i., Valpùrgin -a -o: ~a noč >[-lp-J valuta -e ž denarna vrednost, veljava, tečaj: papirnata, zlata valùten -tna -o: ~a reforma Valvasor f vfl/varory -ja m os. i., Vilvasoijev -a -o: ~a zgodovina, ~a koča vimp vampa m 1. vet., 2. ~i \jed\, *vampač -a m = *vimpež -a m trebušnei, *vim-past -a -o trebnšen vampir -ja m, vampirski -a -o vanidij -a m kem. \ prvina, kovina\ Vandili -ov m mn. \gemianski narod', vandil [-àl] -a m uničevavec, razbijat', kdor hoče vse razbiti aH uničiti, vandilski -a -o [-Is-]: ~o početje, vandalizem -zma m uničevalna strast Van Dyck [van dàik] -a m \slikar\. Van Dyckov -a -o vanilja -e f bot., vaniljevec -vca m bot., vaniijin -a-o: ~ sladkor, vaniljev -a -o: ~ sladoled, vanilln -a m \diSava\ virati -am, varan je -a s: upanje ga je varalo, žena vara moža z drugim, ~ se s praznimi upi, bridko se vara rmti, ~ se v čem, virav -a -o = varljiv -a -o: ~ up, viravost -i f = varljivost -i f; vâravec -vca m, viravka -e ž \oseba, trnek\ virčen -čna -o: ~ z denarjem, ~ pri jedi, virčnost -i f; varčeviti -ùjem, varčevil -ila -o, varčevanje -as: ~ s hrano, pri gospodinjstvu, varčevalen -Ina -o [-in-], varčevivec -vca m, varčevivka -e ž Virdar -ja m \reka\, virdarski -a -o: ~a dolina; virdar neskl. \cigareta\: dajte mi deset —, z — mi ni ustreženo, virdarka -e ž \cigareta\ vardévati -am opravljati, vardévanje -a s: živino, otroke vardéva -e ž, varde-vivec -vca m, vardevivka -e ž viren -ma -o: ~ pred dežjem, ognja ~ = ~ pred ognjem, ni življenja na ~em biti, ~o hoditi, prijemati previdno, varnost -i ž: javna ~ življenja in premoženja, vimosten -tna -o: —i ukrepi, ~e naprave variété -ja m, varietéjski -a -o: ~a predstava. ~i akrobat variirati -am menjavati (se), spreminjati (se), variiranje -a s, variicija -e i menjava, sprememba; viria s mn. neskl. to in ono, mešanica; varianta -e ž različna oblika, različica, različek, variabilen -Ina -o [-In-] spremenljiv, variabilnost -i [-In-] ž, varietéta -e i različek, vrsta variti -im, viri -ite! varil -a -o, varjèn -êna -o, varjênje -a s in varjenje -a s: železo ~ na zvar, točkasto —vir -a m, varilen -Ina -o [ In-]: —a vročina, varilnik -a [-vn-] m \kotel\, varilnica -e [-vn-] ž \naprava, pečj, varilo -a s; varivec -vca m, varivka -e f, varivski -a -o, varivstvo -a s, varišče -a s, varljiv -a -o: ~a kovina se di variti virovatl -ujem, viruj -te! viroval -a -o, varovan -a -o in varovati -ùjem, varùj -te! varovàl -âla -o, varovan -a -o: otroke ~ koga nesreče, bog varuj iti proč, ~ se bolezni, varovanec -nca m in varovânec -nca m, vârovanka -e ž in varovânka -e ž, vârovanski -a -o in varovânski -a -o; varovalo -a s: ~ na žagi, oklepno —, varovâlen -Ina -o i-In-]: ~a barva, ~o cepljenje, varo-vâvec -vca m, varovivka -e i \oseba, priprava]: električna, svinčena, vložna varovâlnik -a [-yn-] m \priprava\, varovališče -a s virstvo -a s: dati, vzeti kaj v pustiti otroke brez ~a, socialno, zdravstveno, pravno ~ spomenikov, ~ živali, virstven -a -o [-vin-]: ~a znamka, ~a oblast VarSiva -e i \poljsko mesto], varšivski -a -o: ~e ulice. Varšavska postaja v Moskvi, varšavjinka -e i 1. himna, 2. ples virščina -e ž kavcija: ~o dati vimh -a m, viruhinja -e ž, vâruSka -e ž pestunja, vâruSki -a -o, vâruStvo -a s vis -i ž: vsa ~ se je zbrala, živeti v —i, v ~ iti na obisk, na — iti v družbo, fantje pojo na ~i, po ~i priti, to mi je španska ~ čisto tuje; gorska, obcestna vasica -C ž, vâSki -a -o, vaščin -âna m, vaščanka -e ž; vasovâti -ùjem, vasovil -ila -o: ~ pri kom, hoditi vasovat h komu, vasovivec -vca m, vasovâvka -e ž, vasovâlen -Ina -o [-tn-] Vasco 934 Tdllj \aaeo [vàsko] da Gama, Vasca da Gama ali da -e, Vascov -a -o ali da Gamov -a -o Vasilij -a m os. i., Vasilijev -a -o, Vâsja -a in -e m, Vâsjev -a -o; Vasilîsa -e ž, Vasillsin -a -o vis vàSa -e svojilni zaimek za 2. osebo množine vàt -a m [električna merska enota\, vâten -tna -o: —a sekunda vita -e i, vatirati -am, vatiranje -a s, vâtar -ja m izdelovavec vate, vatelin -a m vétel [-tiv] -tla m: na ~e meriti, vâtlar -ja m, vàtlarCek -čka m, vàtelski -a -o [-al-]: ~o blago viterpolo -a m šp., vàterpolski -a -o[-ls-]: ~a tekma, ~o moštvo, vaterpolist -a m VAtikaii in Vatikàn -a m kr. i., vatikanski -a-o: ~a država, knjižnica vaodevflle [vodvil] -lia m \popevka, igra\, vaudevilski -a -o: ~i vložki Vivpta vés -e -i f kr. i., vâvpSki -a -o, Vdvpčani -ov m mn. Vàvta vâs -e -i f kr. i., v ~i ~i, vavto- vaški-a -o vâia -e Ž, vâzica -e ž, vâzast -a -o vazil [-S] -a m, vazâlski -a -o [-Is-J, vazàlstvo -a [-Is-] s, vazâlen -Ina -o [-In-] : —a država vazeUn -a m = vazelina -e f, vazelfnski -a -o: ~o mazilo vazomotoren -ma -o: ~i živci viža ž ruša, vdžast -a -o, vdžnat -a -o vižen -žna -o pomemben: ~ pogovor, ~ ali ~ega se delati, všžnost -i ž: ~ pripisovati, dajati, prisojati čemu (^polagati na kaj), *vdžič -a m vbidati -am delati vbode, vbadanje -a s, vbàdar -ja m zooi. \hrošček\: vbôsti vbôdem gl. bosti, vbodèn -êna -o; vbôd vbôda m: križni, robni, zančni, verižni ~ z iglo, z nožem, vbodljaj -a m: vbôden -dna -o: —a rana = vbod(l)ina -e ž: vendar ubadati vbiti vbljem gl. biti: — si kaj v glavo; vbijati -am gl. nabijati, vbijanje -a s in vbijânje -a j: ~ komu kaj v glavo; vendar ubiti vbôgajme prisl.: ~ prositi, dati, dobiti; to imaš za ~ vbôknitf -nem, vbôkel -kla -o = vbôknjen -a -o konkaven: ~a leča, vbôklost -i ž = vbôknjenost -i ž, vbokllna -e ž, vboklinast -a -o vbdsd vbôdem gl. vbadati vbrizgniti -nem: ^ seram v žilo, vbrizg -a m, vbrizganina -e ž \tekočina\ ; vbrizgati -am, vbrizganje -a s; vbrizgâ-vati -am, vbrizgâvanje -a s, vbri^ovâti -lijem, vbrizgovàl -âla -o, vbrizgovâ-nje -a s vcepiti in vcépiti -im gl. cepiti: ~ bacile, ~ komu sovraštvo do česa, ~ komu kaj v glavo; vcèp vcêpa m, vcépek -pka m, vcepnina -e ž kar se vcepi, vcepišče -a s: vcépljati -am, vcépljanje -a i: ~ mladini disciplino vêàsih prisl. časih = včšsi prisl. časi vêénij prisl. : od vêéranji -a -e = včerajšnji -a -e viUniti -im, včlanjen -a -o: ~ se v društvo, vêlânjenost -i ž včleniti -im, vêlénjen -a -o, vêlénjenje -a s, včlenitev -tve f, vêlênjenost -i f; včle-njevâti -tijem, vêlenjevàl -âla -o, včle-njevânje -a s včftati -am, včrtan -a -o: krogu ~ trikotnik, vêrtovâti -tijem, vêrtovàl -âla -o, vCrtovânje -a s, vêrtâvati -am, včrta-vanje -a s vdâb -a m zool. smrdokavra: smrdi ko vdâbji -a -e: —e perje vdahniti in vdâhniti -nem gl. dahniti, vdâhnjen -a -o >[-dah-1 -dah-]: ~ komu kaj; vdihniti -nem: globoko vdihnjen -a -o: ~i zrak, vdih -a m, vdihljâj -a m; vdihati -am, vdihan -a -o; vdihovâti -tijem, vdihovàl -âla -o, vdi-hovânje -a s; vdihâvati -am, vdihavanje -a s vdâti vdâm se, 2. mn. vdâste in vdâte se: ~ se veselju, lenobi, v usodo, deska se je vdala; trdnjava se je vdala, koža se vda pod prstom, ~ se nasprotniku v boju, pri igri; vdân -a-o: ~ materi, pijači, vdânost -i i, vdânosten -tna -o: —a izjava; vdâjati -am se, vdâjanje -a s, vdâja -e i vdejâti in vdéti vdênem gl. dejati, vdét -a -o : ~ nit V šivanko, šivanko vdétje -a .v, vdêvati -am, vdêvanje -a s vdélati -am, vdélan -a-o: ~ kaj v zlato, čevlje ~ sprednji del nov napravili, vdelâva -e ž, vdèl [-èij] vdéla m kapi-canje čevljev, poddel, podšiv; vdelâ-vati -am, vdelovâti -tijem gl. delovati; vendar udelati vdihniti -nem gl. vdahniti vdilj prisl. neprenehoma, dolgo vdolbsti 935 védeti vdôlbsti vdôlbem gl. dolbsti; vdôlben -a -o : ~e črke, vdôlbek -bka m, vdolbina -e f : zidna ~ >[-yb-] vdôva -e i: ~ po kom, ~ ob živem možu, vdôvec -vca m: slamnat vdôvski -a -o, vdôvstvo -a s: v —^u živeti, vd0vščina -e ž \preužitek\, vd0vščica -e i bot. sončnica Tdréd vdrèm in vdêrem gl. dreti: ~ v blagajno, v hišo; voda je vdrla v klet; izginil je, ko da se je v zem|jo vdrl; sovražnik vdere v deželo; vdrtje -a s. vdirati -am, vdiranje -a s: ~ v stanovanja, vdirâlen -Ina-o f-ln-]: ~o orodje; vdôr vdôra m: sovražni ~ v deželo, ~ mikrobov v telo, vdôren -ma -o; vendar udreti vdrgniti in vdfgniti -nem gl. drgniti, vdfgnjenje -as: — mazilo v kožo vdhigič prisl. v drugo, drugič, prihodnjič: — naprej vé ž in s os. z. za 2. osebo mn. ; védve i in s dv.; gl. tudi vi vèèprisl. mere: veliko ima, pa bi rad še —; zna ~ ko hmške peči; ^ ljudi — vidi; ~ ko ima, ~ hoče imeti; srečal sem ga pred ~ kot enim letom; dinar ~ ali manj, to ni taka reč; ~ ali manj težav bo zmeraj; zasluži — ali manj, kakor je pač delo; ~ ali maiy so vsi krivi bolj ali manj; — ali manj vsak človek bolj ali manj, ~ ali manj vsi so tu ->• l>olj ati manj; ali še? ne —, nihče nič nikjer —, nikdar, nikoli še dela ne ne doseže — jih naše oko; napačno je več sklanjati; od ~ ("večih) strani, ~ (°večim) hišam je streho odkrilo, po ~ (°večih) krajih, z ~ (°večmi) ljudmi sem govoril več- v sestavi; večcvčten -tna -o; več-člčnski -a -o; večdčlen -Ina -o l-ln-]; večdimenzionalen -Ina -o [-In-], več-dimenzionâlnost -i [-In-] ž; večimčnski -a -o; večjezičen -čna -o: —i besednjak; vččkrat prisl., vèckraten -tna -o, večkratnik -a m; večkrilnik -a f-ln-] m letalo] ; večlčten -tna -o, večlčtnica -e i rastlina]; večplasten -tna -o; večraz-rédnica -e ž ]šola\; večsčdežen -žna -o: ~o letalo; večsčmenski -a -o: ~i plod; večstdpenjski -a -o[-panj-]: —a r^eta; večstržnski -a -o; večštevilčen -čna -o [-Ič-]: ~o število; večtiren -ma -o: večzl0žen -žna -o véèa -e ž pr. \. ljudsko obče sodišče. 2. sečna davščina, véceven -vna -o: postopek, ~o pravo vééati -am, vččanje -as: ~ se, škodo — premoženje večilen -Ina -o [-In-j: ~o steklo = večilo -a s, večdva -e i večiti -im vekati, včči -ite! vččal -âla -o, veôânje -a s, veôâj -a m = veëâlo -a s vééen -čna -o: ~a luč, ~e tožbe, ~e maše, to -^o čakanje, —i prepiri, vččnost -i i: že celo ~ ga nisem videl, vččnosten -stna -o: ~a vprašanja veèér -a m : vsak jutri pod, na vččer, za vééera in ~a zvečer, sveti dražabn i, plesni veèéren -ma -o: ~i tečaj, ~a gimnazija; veččmica -e i: zvezda mn. veččrnice -ic: iti k ~am (v cerkev), siciluanske ~e. Slovenske ~e, veččr-niški -a -o: ~a povest; veččrka -e f pozno popoldne, veččmik -ami. večerni list, 2. zahodni veter; večeriti večeri se, veéerjênje -a s; veččija -e i: na —o povabiti, imeti sok za ~o, za ~o pripraviti, veëérjati -am, veéètjanje -a s véëidel [-dey I-del] prisl.: bolnik ~ leži, ~ dobro naredi, to so ~ delavci, ~ je doma; ~ je delal vse sam v glavnem, večinoma; vendar: večji del delavcev se vozi večina -e i: tričetrtinska z ~o glasov, ~o leta je bil zdoma; ~ so bili delavci : votmomaprisl.povečini, zvečine, večinski -a -o: ~a stranka véêjl -a -e prim. gl. velik véda -e ž znanost; družbene, pomožne ~e, vedoslôvje -a s, vedožčljen -Ijna -o, vedožčljnost -i ž; Véda -e ž |/Mr|. Védin -a -o: ~ urednik véda -e i svete knjige Indijcev, védski -a -o védeéen -čna -o radoveden, védeénost -i ž véden -dna -o: v ~em nasprotju; védno prisl. zmeraj: za ~ se zavezati vedênje -a s gl. vesti véder vêdra vedrô m véder -dra -o: ~o je, V ~em ali po ~em, pod ~im nebom, ~e misli, ~o razpoloženje, vedrôst -i f, vedrina -e i; vedriti -im, vêdri -ite! vedril -a -o: ~ ob nevihti, nebo se vedri, se že vedri, obraz se mu vedri, vedritev -tve ž, vedrilo -a s vedéta -e i prednja straža, opazovavee na prednji straži védeti vém, véste, vedô in véjo in vedô. védi -te! vedôc -a -e, vedé, védel -a -o vedeti 936 vele- (°védla), védenje -a s: nič ne vem o njem, vem za dobro kapljico, to vem od drugih, ne ve si mere, toliko vem zdaj ko prej, ne ve ne kod ne kam, to je storil vede; ne ve se kdo; vedi ga bog, vedi si ga bog; ni ne vem kako bogat; gre sam ne ve kam; védec -dca m; védnost -i ž: to je napravil z njegovo ~jo; védoma prisl. vedi védei -a m: ko bi bil bi ne bil revež, trojanski včdežen -žna -o : ~a ženska, včdežka -e i\ vedeževdti -ùjem, vede-ževU -àla -o, vedeževànje -a s: ~ iz kart, iz zvezd, iz ptičjega leta, včdeStvo -a s, vedeževàvec -vca m, vedeževàvka -e ž, vedeževàvski -a -o, vedeževàv8tvo -a s vidno prisl. gl. veden védomec -mca m mit., vAdomčev -a -o, védomski -a -o vêdro -a s, mn. včdra vider in vidra vider : ~ vina, vedrica -e ž, védm -a -o: ~i sodček, védmica -e ž vedrica, védmik -a m \prostor\, védroma prisl. na vedra, po vedrih: ~ je nosil pijačo, védrski -a -o, vidrce -a s in vêdrce -a s véga -e ž naklon, nagib, včgast -a -o: ~a skleda, cesta; végati -am (se), véganje -a s: vii^ človek se vega, vé^lica -e ž onuihovanje: stvar je še na ~i še ni gotova; végav -a -o, végavost -i ž; végniti -nem se: deska se vegne; gl. riKfivežitise Véga -Ain -t m \mtitematik\, Végov -a -o: ~i logaritmi vegetidja -e ž rast, rastlinstvo, vegetari-jànec -IKa m, vegetarijànka -e ž, vege-tarijànski -a -o, vegetarijànstvo -a s; vegetabilen -Ina -o [-In-] iz rastlinskega vira; vegetativen -vna -o: —o živčevje; vegetirati -am nedekivno živeti, životariti, vegetiranje -a s véha -e f : ~ pri sodu, zelnata pijan ko véhoyje -a s, véhica -e ž, včhast -a -o: ~o zelje, ~ slamnik; véhav -a -o vehast, véhavec -vca m omahljivec; vihati -am: pijan je bil, da je kar vehal; ~ deske na utor vezati s čepom; vehljàti -àm majati se, zibati se, vehljij -àjte! vehljàl -àla -o, vehljàv -àva -o, vehljàvec -vca m vcheméotca -ma -o silen, strasten, silovit, veheménca -e ž silovitost véja -e ž: drevo požene gre v cepiti se na drevesna, živčna suha glavna, stranska ~ rodu; véjica -e ž: oljčna decimalna ~ v stavku, ~o postaviti, mn. véjice -ic trepalnice; vejéyje -a s sk. i., vejevina -e /; véjast -a -o, vejàt -âta -o = véjnat -a -o: ~o drevo, ~ les grčav, včjičica -e ž, vijičast -a -o; vejičiti -im se iti v vejice, véjnik -ami. kosir, krivec, 2. posušene veje za krmo kozam in ovcam, včjnikar -ja m drevo za vejnike véjati -am in -cm, véjanje -a s: žito vejàč -a m = vejàvec -vca m, vejàéa -e ž = vejàlnica -e [-yn-] ž velnica, veja-lišče -a s kraj, kjer se veja; včlnik -a [-yn-] m \stroj\, vélnica -e [-yrt-] ž, včlničen -čna -o [-yn-]: ~i ročaj; vé-javica -e ž: snežna ~ v&t -a m: stari, novi iz ~a v na vse na ~ov včkomaj prisl: od ~ do vekovlt -a -o : ~o o[-lb-] vele- v sestavi (po drugih slovanskih Jezikih): veleblagor6den -dna -o, vele-blagorôdje -a s; veleblag6vnica -e ž; velečastit -a -o; veledélo -a s; veleelek-trônka -e ž; velegôije -a s; veleindustrija -e ž, velemdustrijec -jca m; veleizdàja -e ž, veleizdajàvec -vca m, veleizdajàvto -e i, veleizdajàvski -a -o; velekljtin -a m zool; velemésto -a s, velemésten -strm -o; velenémec -mca m, velenčmški -a -o, velenčmštvo -a 5; veleposéstvo -a s, veleposéstnik -a m, veleposéstnk» -e ž, veleposčstniški -a -o; velerilec -Ica [-ye-] m zool. \somračnik\; veleséjem -jma m, veleséjemski -a -o [-jam-]; velesila -e i; veleslàlom -a m šp. ; veletčč •6ča m tel ; veletôk -ôka m; veletrgôvec -vca m, veletrgovina -e ž; veleturist -a m; veleùm -a m, veleùmnost -i ž; vekvižen -žna -o; velezanimiv -a -o, velezanimivost -i ž; velezasliižen -žna -o Vdénje -a s kr. i., v ~u, velénjski -a -o: ~i premog = velénjCan -a m velésa -e i bot. VdiaoTO -ega s kr. L, v —em, velésovski -a -o, Velésovci -ev m mn. vditi -im. vêli -ite! veléi -a -e, vêtel -éla -o, velênje -a s: tega nihCe ne veli, ~ komu, naj zapre vrata; velékn -Ina -o [-ifn-J: ~i stavki, velélnik -a [-yn-] m, velélniSki -a -o f-f/n-J: ~a osnova; velévati -am, velévanje -a j: to mu veleva zdrava pamet veikati -am poveličevati, veličiv -àva -o = veliôàvski -a -o megalcmanski, veliéàvost -i ž; veliiànstvo -a s, veliôàsten -sma -o, veliCàstje -a s, veliiàsmost -i ž, veli-Càstvo -a s, vellčiti -im se. veličeuie -a s: kaj se boš veličil! veličfaa -e ž: duševna pesniška ~ duha, neznana ~ vêlik velika -o, prim. véCji -a -e: ~ človek, sneg, denar, ~ ko pMt, za pest zunaj je že ~ dan, srednje --o mesto, ~a voda, noč, ~o vprašanje, otroci so že odrasli, po večjem vse sam naredi, naredi vse le po večjem povrhu, povrSno; dol. včliki -a -o: «""i teden, ~i in mali hlapec, ~i in stranski oltar, ~i petek, srpan, traven; ~e in male črke, ~a maša, cesta, vrata; na —o zapravlja, začel je takoj na ~o, na ~i zvon kaj obesiti; ~i voz astr.; Peter Véliki, Katarina Vélika; Vélika Nedelja, Vélika Loka, Vélike Lašče, VéUka Britanija, Vélika planina vcllkàn -a m: ~ po telesu, ~ duha, učenosti, velikànka -e i: celice biol., vehkànski -a -o, velikànstvo -a s velikàS -a m veljak, velikàSki -a -o, veli- kàStvo -a s Wliko prisl. ® mere (koliko?), prim. včč: ~ ljudi, družina z ~ otroki, ~ zasluži, porabi, hodi; ~ dà nanj ga ceni, čisla, ~ lepši, ~ bolje mu je, ~ bolj zdrav je, ~ več hoče zanj, ~ manj; (D načina (kako?): ne piši tako če hočeš, da pojde vse na papir; prim. včč(j)e: piši da bom mogel brati veliko- v sestavi: velikodušen -šna -o, velikodušje -a s, velikodušnost -i ž. velikodtišnež -a m; velikokaj prisl mnogokaj; velikokrat jMrisl., velikokràten -tna -o; veUkoUški -a -o iz Velikih Lašč; velikolist -a -o, velikolisten -tna -o; velikomésten -tna -o; velikondčen •čna -o, velikondčnka -e i I. pesem, 2. bot.; velikopotézen -zna -o, veUko-potéznost -i ž velikost -i i: ~ črke, kazni, papi^; srednja podoba v naravni ~i, urediti knjige po —i, velikôsten -stna -o: ~a mera Velikovec -vca m kr. i., v —u, velikôySki -a -o, Velikôvêani -ov m mn. vdjàti -àm, veljàj -àjte! veljàl -àla -o, veljànje -a s: zakon velja od I. januarja, bankovec ne velja več, i^^va beseda dosti velja, on veliko velja pri ljudeh, njegova mora že velja že dobro, velja za dobre^ delavca; velja, da prideš drži; veljàva -e ž: Zdkon dobi, izgubi ~o, nima nič pii ljudeh, pet goldinarjev avstrijske veljàven -vna -o: ~i predpisi, ~i moi^ ugledni, splošno veljàvnost -i ž: pravna ~ denarja, vel^ -a m, veljàSki -a -o, veljàStvo 4 s vélmoi -à [-im- j m, tnn. velmožjč velm6ž star. veljak vébiica -e [-i/n-j ž gl vejati Vélo pMje -ega -a s kr. i., na ~cm ~u, velopôljski -a -o vélter -ja m ip., vélterski -a -o: ~a kategorija, teža >[-lt-] véhan -ami. itg. ogrinjalo, 2. slov.; gl. tudi velar velur -ja m \žamet\, velûien -ma -o: ~ klobuk vta [vin] prisl: vstal je in šel ~ in ~ na^ja; šel je iz sobe šel je iz sobe, vénkaj [vinkaj] prisl véna -C ž žila dovodnica, vénski -a -o: ~a stena, venôzen -zna -o: ~a kri Vénccsiav -a m os. i., Vénceslavov -a -o; Vtečeslav -a m os. i.; Vêncelj -clja in •celjiu m, Vêncljev -a -o m Vênce|jnov -a -o; Vtao -a m, Vénov -a -o; Vénce-slava -e ž, Vénceslavin -a -o, Véna -e ž vendar [ vindar / vind»r / vandàr] 1. prisl : povej čemu vse to ; 2. protivni veznik : dela, ~ ne s pridom; sicer zna, ~ ne razume dobro; vse ima, in ~ nima nič od tega; vêndarle prisil nazadnje je pa ~ prišel vénec 938 venzem vénec -nca m in vênec -nca m: ~ cvetja cvetni ~ venčni listi, lovorov, mirtov ~ čebule, flg, ~ zmage, nazidni — deviški sonetni ~ pripovedlc pesmi, ~e plesti, rožni ~ 1. molek 2. molitev, včnček -čka m in venčeic -čka m: poročni, plesni včnčen -čna -o in v&ičen -čna -o: ~i listi, ~a kost, včnčast -a -o; včnčati -am, včnčanje -a s; vencenôsec -sca m ->■ nosivec venca, ovenčani venecijéiika -e ž \žaga za /esl Vineni i gl. Venus Vineti -ov m mn. \antično ljudstvo], vé- netski -a -o Veneznéia -e i \država ob Karibskem morju], veoezuélski -a -o [-Is-], Venezuélci -ev [-le-] m mn. \prebivavci] véniti -nem, vénil -a -o : trava vene od suše, vročine; vél [véif] -a-o: ~e rože, ~a koža, vélost -i i; venéti -im veniti, véni -ite! venèl -éla -o, venénje -a 5; venljiv -a -o, venljivost -i ž vênomer prisl. neprenehoma: ~ me nadleguje, venoméren -ma -o: ~o gibanje venozen -zna -o gl. vena ventil/^-//7 -a m zaklopka, oddušnik, ventllen -Ina -o [-Iti-]: ~a cev; ventilfrati -am zračiti, ventiliranje -a j: ~ vprašanje načeti, sprožiti, pretres (a) ti-, ventilacija -e ž zračenje, naprava za zračenje, ven-tilâtor -ja m zračnik, prezračevalnik venthUen -Ina -o [-In-] I. med. trebušen, sprednji, spredajšnji-, 2. vet. spodnji, ventrikulus -a m med. želodec, ventrikel [-al] -kla m med. prekat, ventrikulàren -ma -o prekaten Vénus in Vénéra -e ž \rimska boginja], Vénerin -a -o; Vénéra -e ž ]planet\-, ven£ričen -čna -o: —e bolezni, venero-16g -a m, veneroléSki -a -o: ~i oddelek véper -pra m merjasec, véprov -a -o, véprski -à -o véra -e f : ~ v bogove, v čudeže, v strahove, v usodo, v nezmotljivost; prava, kriva, državna trdna, močna, živa, dejavna slepa, prazna, babja ~o sp^ti, imeti v koga, izgubiti, zapraviti, spremeniti; ~o obuditi, poživiti, utreti, obnoviti, moUti; po ~i živeti, delati; v drugo ~o prestopiti, turške je; na mojo ~o, pri moji ~i! ]vzklik\, pasja ~! \kletvica]-, na ~o komu kaj dati na upanje; narediti kaj v dobri ~i v prepričanju, da je prav; ne vedé, da ni prav; živeti v dobri —i; njemu ne gre ~ m« ni verjeti, véren -rna -o: —o ljudstvo, prevod zvest, vérno prisl. : ~ koga poslušati zavzeto, vdano, zaverovano, vémost -i ž, vémik -a m, vémica -e ž, vérniSki -a -o; vérski -a -o : ~i pouk pouk C veri, —a strpnost, vérstvo -a s, vérstven -a -o [-van-J Vêra -e ž os. i.. Vérin -a -o, Vêrica -e ž, V0ričin -a -o verénda -e ž: sedeti na ~i, verànden -dna -o: ~a ograja veri>éna-ei6or. vêriMun -a m glagol, verbalen -Ina -o [-In-: 1. glagolski: ~e oblike, 2. dobeseden: ~i prevod, verbalizem -zma m (prazno) besedičenje, gostobesednost. verbalisti-čen-čna-o: —slog, verbalist -am Vèrd Vérda m kr. i., na ~u, včrški -a -o, Vérjani -ov m mn. Vêrdi -ja m ]it. komponisti, Vérdijev -a -o: ~e opere, vêrdij'ev)ski -a -o: ~a glasba Verdun [verdén j verdiinj -a m ] franc. mesto\, verdunski -a -o veréja -e f : na ~o so nataknjena vrata v plotu véren -ma -o gl. vera Vergflius -ia m in Vergil [-il -a m in Vergilij -a m \rimski pesnik], Vergilov -a -o in Vergilijev -a -o: ~a Eneida, vergflski -a -o [-Is-]: ~a pesnitev verificirati -am overiti, potrditi, priznati, verificiranje -a s: ~ glasove, listine, verifikacija -e ž, verifikacijski -a -o: —i odbor -e f: ~ na kolesu, na vozu, gorska suženjske —e, podajati opeko v ~i, v ~e vkovati, psa prikleniti na ~o, spustiti z ~e, ~e suženjstva raztrgati; verižica -e ž: ovratna, zlata ~ pri uri, vamostna, žvalna ~ ; verižen -žna -o : ~i račun, sldep, ~a črta, reakcija, verigast -a -o: —i mikrobi, verigar -ja m izdelovavec verig, verigarski -a -o, verigarstvo -a s; verfžnik -a m 1. trgovec. 2. verižru» kolo, verižnica -e i 1. trgovka, 2. verižna črta, verižniški -a -o: —a trgovina, verižništvo -a j; verižiti -im preprodajati, veriženje -as: ~ z blagom vériti vérim se zatrjevati, véijenje -a s: ~ se na kaj, ~ se pri čem rotiti se verizem -zma m um. \smer], verist -a m, verističen -čna -o wrjéti 939 Têsk> verjéd veijâmeiTi, verjemi -îte! veijél -a -o: čisto nič mu ne verjame, v čudeže —, sveto komu svojim očem ne bi verjel, pa je le res; verjétje -a s, verjéten -tna -o : ~a domneva, to se mi ne zdi ~o, ~o je bolan najbrž, veijétnost -i ž: velika verjétnosten -ma -o: ~i račun vêrmiit -a m pelinkovec Verne [vêrn] Verna m {/rane. pisatelji, Vemov -a -o vero- v sestavi: verodostôjen -jna -o: ~a priča, verodostčjnost -i i; veroizpčved -i f, veroizpôveden -dna -o; verolomen -mna -o nezvest, izdajavski, verolômnost -i ž, verol6mr>ež -a m, verolômnica -e vefonâuk -a m = veroiik -a m, vero-iJčen -čna -o: ~a ura, veroučitelj -a m; veroslôyje -a s, veroslôven -vna -o, veroznânstvo -a s Veronese fveronéze) -ja m \it. slikar\, Veronesejev -a -o: ~a šola Veronika -e f os. i., Verônikin -a -o vérovati -ujem, vérovanje -a s in verovâti -ûjem, verovàl -âla -o, verovânje -a s: — V koga, V kaj ("na kaj), vse veruje, kar so ga naučili, nič mu ne veruje zaupa Versailles [versaj] -a m \franc. mesto\, versâjski -a -o: —^i grad, ~i mir virstvo -a s gl. vera vèrtiiajniski -a -o: ~a ključavnica = vêrthajm -a m = vêrtiiajmovka -e ž vertikila -e ž navpičnica, vertikilen -Ina -o [-In-] navpičen, vertikâlnost -i [-In-] ž yèn, -a m vrstica, stih, vêrzen -zna -o, verzificirati -am, verzitîkâcija -e ž, ver-zifikacijski -a -o, verzifikâtor -ja m, verzifîkâtorstvo -a s verzélka -e [-Ik-] ž mn. vélika črka vèrzija -e ž: različne ~e besedila, po eni —^i je bil Homer slep verziran -a-o: —\ čem izvéden, učen, spreten, verziranost -i f izvedenost, spretnost Veriéj -a m kr. i., v ~u, verléjski -a -o, Verici -ev m mn. in Veržčnci -ev m mn. vès vsà vsè^v^ç, iis- I us-]: edn. m, s: vsèga vsegà, vsèmu vsemù, o vsèm, z vsèm; i: vsè, vsèj vsi, vsô, o vsèj vsi, z vsô; dv. vsà vsi, vsèh, vsèma; mn. vsi vsè vsà, vsèh, vsèm, o vsèh, z vsèmi: ® v edn. zaznamuje celoten obseg snovi in vse dele. vsoto: rahi se predvsem pri snoveh: ~ kruh, ~ prah, ~'a voda, ~a moka, ~e železo, ~e ozračje, ~e mesto, ~ plin; (g) v mn. kot nedoločni števnik povzema vsoto posameznih predmetov ali delov: ~e knjige, ~i so tu, ~e dni in ~e noči, ~i udje me bolé, ~a okna so razbita, ~i prsti, ~i hlebi so še celi; ~i razredi so na delu, a nobeden ni ~ skupaj, torej niso celi; v dv. rabimo v tem pomenu obâ obé; brez vseh težav popolnoma, čisto brez težav: ® vsè J edn. se rabi kot zaimek tudi samostalno in povzema v celoto najrazličnejše stvari ali dejanja: imamo robce, rute, sukna, platneno in volneno blap, ~e; drva je vozil, živino opravljal, njivo kopal, kosil, oral, je delal ; ustrezna ni kalnica je zaimek nič; v tem primeru se zmeraj sklanja: ~e ima, a ničesar ne dà; 0 prislovni poudarni pomen ima pred pridevniki: ~ trd od mraza, ~a pregreta od pota, —^a krvava sta po rokah, bile so ~e mokre, prišli so ~i raztrgani; ® vsè poudarni prisl. pred pridevniki in prislovi: ~e večji, —e lepši, —e bolj in bolj, ~e več, —e prezgodaj, ~e do danes, naokoli, —e dotlej; gi tudi vse-vesél [-éif] -a -o: ~ človek, obraz, ~a družba, pesem, novica, dogodek, ~a igra; življenja prišel je ves ~ega srca, iz srca ~ sem, da te sploh še vidim; nič kaj p niso bili ~i; veselôst -i ž in vesélost -i ž, vesêlje -a s: ~ do branja, posvetno ima ~ za risanje; z vrtom ima —, z njim je užil veliko ~a, z njim je ~ delati; veselica -e ž: ~o napraviti, iti na --o, biti na ~i, veseličen -Čna -o: ~i prostor = ve-selišče -a s; veseljàk -a m, veseljâkinja -e ž, veseljàSki -a -o, veseljâStvo -a s; veseljàCiti -im, veseljàêenje -a s veseliti -im, veseli -ite! veselil -a -o: nobena reč ga ne veseli več, učenje ga veseli; veseli me, da si prišel, ~ se počitnic veseloigra -e ž vesela igra vésiti -im se obešati se, v^nje -a s: kaj se vesiš tam po vejah; vésa -e ž tel.: most na ~o, vésen -sna -o tel., vesina -e ž viseč svet vCslo -a s: čoln na štiri ~a, z ~i ustavljati, vêseke -a [-»Ic- ] .s, vêseln -a -o [-saln-] : ~i drog = vêselnik -a [-saln-J m. vêslast -a -o: ~e noge; veslàti -âm. TèslO 940 véverka veslàj -âjte! veslàl -âla -o, veslânje -a s: čoln naprej, nazaj raca vesla z nogami, na vse kriplje veslâj -a m: z nekaj krepkimi ~i, veslâC -a m = ves lâ vec -vca m, veslâvka -e f, veslaški -a -o: ~i klub, ~e tekme; veslâriti -im, veslâijenje -a s, veslârski -a -o; vesllna -e ž luknja za veslo: vtakniti vesla v ~e; veslon0žec -žca m zool. visna -e ž lil. pomlad: boginja Vesna, društvo Vesna, vesnjâni -ov m mn. \člani\, vesnjânski -a -o vesôljen -Ijna -o: ~i svet, potop, vesôljnost -i ž, vesôljstvo -a J = vesôlje -a s, vesôljski -a -o: ~i poleti, ~a ladja vispa -e ž \vozilo\: voziti se z —^o, na —i Vespasiénos -na m in Vespazijân -a m \rimski cesar\, Vespazijânov -a -o vést -1 ž: čista, mirna, tenka, pekoča, kosmata ta človek nima ~i, je brez ~i, nima dobre ~i, ima slabo komu ~ buditi, na ~i imeti kaj, z —jo navzkriž, po ~i ali z ~jo delati, živeti, napravil sem to po svoji najboljši ~i, ~ ga peče, grize; vésten -stna -o: ~ človek, prevod, ~o delo, je ~ pri delu, véstnost -i ž vést -i ž novica, sporočilo, véstnik -a m: Planinski vtetniški -a -o Vésta -e ž rim. boginja domačega ognjišča, vestâIka -e [-Ik-J ž njena svečenica Vestfâlija -e ž \nem. pokr■ vaditi, uriti, včžba -e ž -*■ vadba, vaja, vežbališče -a s véziti včžim se, veženje -a s: deska se veži, včžina -e ž izvežen svet; vižen -žna -o; ~ les se rad veži; gl. tudi vega vglobiti -im, vglôbi -ite! vglôbil -ila -o, vglobljèn -êna -o: kost je vglobljena v kost, ~ se v pesem; vendar uglobiti vgnêsti -tem z gnetenjem spraviti v kaj gl. gnesti, vgnetèn -êna -o: mazilo ~ v kožo; vgnétati -am, vgnétanje -a s; vendar ugnesti vgozdfti -im, vgôzdi -ite! vgôzdil -lia -o, vgozdèn -êna -o in vgožčn -êna -o: klin vgozditev -tve ž vgravirati -am, vgraviranje -a s: ^ napis na uro vb6d vhôda m: glavni, stranski slavnostni v mesto; vhôden -dna -o: ~a postaja, ~a vrata, vhodišče -a s vi m, vé ž, s osebni zaimek za 2. os. mn., vàs, vàm, vàs, pri vàs, z vâmi; dv. vidva m, védve ž, s, vàs in vâju (dvéh), vâma, vàs in vâju (dvâ ali dvé), pri vâma ali vàs ali vâju (dvéh), z vâma: to vam je mož viadàkt -a m: ~ speljati čez dolino viba -e ž spirah, vibast -a -o vibrirati -am tresti se, vibriranje -a i, vibràcija -e ž tresljaj, vibracijski -a -o: ~a masaža, vibrâtor -ja m, vibrafôn -a m glas., vibrafonist -a m vice vie i mn.: duše v —ah, vicati -am, vicanje -a s: ~ koga mučiti, ~ se s čim vice- v sestavi: viceadmirâl [-àl] -a m, viceadmirâlski -a -o [-Is-]; vicediréktor -ja m; vicedôm -a m deželski namestnik. vicedômski -a -o; vicekonzul l-ul] -a m, vicekonzulât -a m; viceprefékt -a m; viceprezidént -énta m Vichy/ viši] -ja m |/ranc. kraj\, vichyjski -a -o vicmàlen -Ina -o [-In-]: ~a železnica = vicinâlka -e [-Ik-J ž Vič -a m \del Ljubljane], na ~u, viški -a -o, ViCâni -ov m mn. vid -a m: blešči se, da mi ~ jemlje, ~ izgubiti, od ~a do ~a od zore do mraka, za —a zgodaj zjutraj; °v ~u imeti kaj v načrtu, pred očmi, misliti na kaj, nameravati kaj; viden-dna-o: ~i živec; vidoma prisl.: ~ hira; gl. tudi videti Vid Vida m os. i.. Vidov -a -o: ^ dan, zaije ~e, vidovdânski -a -o; vidovica -e ž = vidov plés med. sv. Vida ples; Vida -e ž os. i., Vidin -a -o vidalice -ic ž mn. \piščal\ Videm 942 vikali Videm -dma m kr. i., v --u ali na ~u, videmski [-am-] -a -o; Videm-KKko Vidma-Kfškega s, v Vidmu-Kfškem video -dea m \optiim del televizije] vMeti vidim, viden -a -o, videnje -a s: gledajo, pa ne vidijo; s svojimi očmi ali na svoje oči vidim ga živo pred seboj; slabo, dobro, dvojno v srce ~ komu; ali prav vidim? boš že videl! ti bom že dal, kdaj se vidimo; dajte se kaj strahove rajši vidim, če prideš popoldne; na desno oko ne vidi; od tod vidiš ali je ~ grad aH na grad; malo ga je ne more me ~ sovraži me, zdrav je vidi se mu, ~ mu je, da je bolan; po obrazu se mu vidi, da ni zadovoljen; reč je — lepa; se že vidi je že svetlo, dan; vidilo -a s organ vida; videč -dca m; videvati -am, videvanje -a s, vidljiv -a -o, vidljivost -i /; viden -dna -o: ~ s prostim očesom, ~ uspeh, ~ kulturni delavec ugleden, znan, veljaven, vidnost -i ž vitte-a m: lep, zunanji —, — in resničnost, ~ varovati, na ~ zdrav, po ~u soditi vidik -a m razgled, pogled; s pravega ~a presojati, na ~u so veliki dogodki vidirati -am gl. vizum vidomčr -a m optometer vWra -e ž, vidrica -e ž, vidrov -a -o, vidrar -ja m \pes\, vidrovhia -e f \koža, meso\, vidrovka -e f \eepica\, vidm -a -o: —o meso, ~a koža, vidrina -e ž \brlog\ vidva, včdve, vaju gl. vi VKtnw -a m [država v Aziji[, vičtoamski -a -o vig -a m, vigovci -ev m mn. [angl. stranka], vigovski -a -o; gl. tudi whig v^e«f vignja m, vigeujc -a m; žebljarski vigenjski -a. -o [ -ganj- ] vigilija -e ž večer pred..., navečer, bedenji (ion, vigilijski-a-o vig6njka -e ž |vo/nfl|, vig6qjski -a -o: »-a volna vtgred -i ž lit. pomlad, vigreden -dna -o vigvam -a m: indijanski ~ viliir -ja m: snežni ~ s točo, ~ na moiju, ~ ugovorov; mir pred ~em, ~ diyja, besni, razsaja, se poleže; vihiren -ma -o: ~o vreme, ~a noč, ~o zborovanje; vihimik -ami. pripadnik literarne smeri, 2. Jermen na čeladi, vihamica -e ž [ptica\, vihami-štvo -a s [Ut. gibanje[, vihamiški -a -o: vihàriti -im, vihàijenje -a s; piš vihari, ~ po sobi vihati -am in -šem, vihaj -te in -âjte in viši -te! vihal -a -o in -âla -o, vihanje -a 5 in vihânje -a s: ~ rokave, nos ~ nad čim, brke si lasje se mu vihajo, listi v zvezku se vihajo; vihâlast -a -o: —i škomji = vihale -al [-al] ž mn. ; vihâlnik -a [-i/n-] m zgibalnik; vihljati -âm, vihljàj -âjte! vihljàl -âla -o, vihljâiye -a viher -hra m vrtelj (na temenu), greben na konjskem vratu vihrati -âm, vihrâj -âjte! vihral -âla -o, vihrânje -a 5: zastava vihra, ^ kam, pri delu vihra površno, vihravo dela; žago ~ periti, koso — ostrino pokvariti; vihràv -âva -o: ~ človek = vihrâvec -vca m, vihrâvka -e ž, vihrâvost -i i. vihrast -a -o; vihrâlo -a s vihravec. vihrâlast -a -o; vihra -e ž nevihta: z —o kaj delati vihravo, z naglico, v ~i kaj blekniti, ~ ti vihrasta! vihrâC -a m vihravec, nemirnež, površnež, vihrâCka -e ž vihravka vihteti -im, vihti -ite! vihtèl -éla -o, vihtênje -a s; meč ~ palico nad kom, vihtiti -im vihteti, vihti -ite! vihtil -a -o vijič -ami. Jama, v katero se po vinogradih voda steka, 2. orodje, "vijâénica -e i voda v taki jami vijiča -e ž vihra, metež, veter; ~ s snegom, s točo; kam pa s tako ~o? naglico vijâk -a m; lesni, zidni, zatični, priležni, natezni ~ z matico, z zarezo, na stežajke; ladijski, letalski davčni — priviti, pritegniti, popustiti, odvili, z ~om pritrditi; vijâkec -kca m, vijâ-kast -a -o; vijâéen -čna -o, vijâëek -čka m bot. \socvetje\; vijâéa -e i vitel, vi-jâCnica -e ž [črta[, vijâCnik -a m = vijec -jca m vijač, izvijač, privijač vij^glàvka -e ž zool, [ptica\ vijolica -e ž: dišeča, pasja, konjska po ~ah diši; vijôliéen -čna -o, vijôli-čast -a -o: —a barva vijüpti -am se, vijiîgane -a s; potok se vijuga; vijuga -e i: ~ pri podpisu, cesta se vzdiguje v ~ah, vijugast -a -o: —a cesta, reka vikâr -ja m namestnik, vikârski -a -o, vikariât -a m, vikariâten -tna -o vikati -am, vikaj -te in -âjte! vikal -a -o in -âla -o, vikanje -a s in vikânje -a s: — koga ogovarjati z vi, ~ se s kom vikati 943 viola vikati -am in -čem Itričati, vik -am: ~ in krik, vikniti -nem vikend -a m weekend vikica -e ž gorski ščinkavec Vikingi -ov m mn. \ nekdanji skandinavski rod\, Viking -a m \drzen mornar, morski ropar j, vikinški -a -o in vikingovski -a -o: dogodivščine vikönt -a m \plemič\ Viktor -ja m os. i., Viktorjev -a -o; Vikec Vikca m, Vikčev -a -o; Viktbrija -e ž os. i., Viktorijin -a -o, viktorijanski -a -o: ~a doba. Vika -e ž, Vikin -a -o, Vikica -e i. Vikičin -a -o; Viktorin -a m os. i., Viktorinov -a -o viktuaiije -ij i mn. živila, jestvine vila -e i \bajeslovno bitje\, vilinji -a -e = vilinski -a -o: -~o petje vila -e f |/ii{o|: —e na Mirju, vilski -a -o [-Is-]: ~a četrt vile vil [vH] ž mn.: gnojne, senene, gramozne ~ za steljo, za krompir; pridem, pa če bi gnojne ~ padale; vilast -a -o, vilar -ja m \jelen, smjak\\ vilice -ic ž trm.: z ~ami jesti, ~ za solato; glasbene, merilne ~ za vesla, viličke -čk i mn. -, viličar -ja m jelen aH srnjak v drugem letu, viličast -a -o; viličiti -im se, viličenje -a s in viličiti -im se, viličenje -a s: reka, veja, žila, živec se viliči, viliti -im se viličiti se; vilišče -a s in vilišče -a s = vilnik -a [-In-] m \ročaj\, viličnik -a m \kmetijski stroji Viljem -a m os. i., Viljemov -a -o, vilje-movski -a -o: ~a Nemčija; Viljemina -e ž os. i.; Vilko -a m, Vilkov -a -o; Vflček -čka m; Viltna -e ž, Vilmin -a -o >[-il-] Villon [vilön / vijön] -a m \ franc. pesnik\, Villonov -a -o, villonovski -a -o Vilno -a s \meslo\, vilnski -a -o vime -na s: kravje vimenat -äta -o, vimenast -a -o, vimence -a s, vimček -čka m 1. nuijkru) vime, 2. bot.; vime-njäti -äm poina vimena imeti; krava vimenja, vimeniti -nim vime dobivati; junica vimeni vinar -ja m \star denar\, vinarski -a-o: —^i novec Vincencij -a m os. i., Vincencijev -a -o, Vincenc -a m, Vincenčev -a -o; Vincencija -e f os. i.; Vinko -a m, Vinkov -a -o; Vincek -cka m, Vinckov -a -o Vinci [vinči] -ja m: Leonardo da — pri Leonardu da — aH pri Leonardu da ~ju; da Vincijev -a -o Vinica -e ž kr. i., v ~i, viniški -a -o, Viničani -ov m mn. vinilui -e ž divja trta, viničje -a s, viničiti -im se: trs se viniči irrm drobne jagode vinjak -a m \nož\, vinjaček -čka m vinjéta -e ž \okrasna risba\ : ~ nad poglavjem, na koncu knjige, vinjeten -tna -o: ~i okras vinkulirati -am zavezati, obvezati; vinkuliran -a -o: —a hranilna knjižica vezana, vinkulacija -e i vino -a s: sladko, kislo, rezno, kipeče, pitno belo, rdeče, črno staro, novo, zdravo mašno, kuhano, železno lahka, težka, namizna, naravna, narejena, umetna ~a; — vre, kipi, rezne, cikne, cika, se veši, diši po sodu, ~ pretakati, piti, pokušati, mešati, pri —^u sedeti, —& se nalesti, — leze v lase, ~ mu je udarilo v glavo, v nôge; vince -as: sladko,zlato vinčece -a [-čac-] s, vinček -čka /n ; vinski -a -o : ~a trta, klet, kapljka, gorice, kr^i, ~a po^a, ~i kis, bratec, ~i duhovi, bil je ves ~i pijan; vinstvo -a s vinogradništvo; vinščak -a m vinogradnik, vinščica -e ž \jabolko\; vityen -a -o, viiyenost -i f, vinjenec -nca m, vituenka -e ž; vinek -nka m čriček, vinica -e ž \hruSka\, viničar -ja m, viničarka -e ž, viničarski -a -o, viničarija -e i; vinàrski -a -o: ~a zadruga, vinâma -e ž, vinârstvo -a s; vinovina -e i trtno listje, vinovka -e i vinika vino- v sestavi: vinôgrad -a m, vinogriden -dna -o, vinčgraški -a -o, vinogràdnik -a m, vinogrddniški -a -o, vinogrâd ništvo -a s, vinôgradovka -e ž \hruška\ vinomérec -rca m, vinomérski -a -o ~a pristojbina; vinopivec -vca m vinopivka -e i; vinôraz -a m \nož\ vinorôden -dna -o: ~i kraji; vinotčč -čča m; vinotôk -ôka m oktober; vino-tfžec -žca m, vinotfštvo -a s "vinta -e ž dvigalo, vitel, vreteno, kljuka (za poganjanje raznih strojev); °vintati -am vzdigovati, goniti stroj, vrtiti vitel Vintgar -ja m kr. i., v ~u: Iški vint- garski -a -o viôla -e f glas., violina -e ž: prvo ~o igrati, violinski -a -o: ~i ključ, ~i koncert, Tiôla 944 visoko- violinist -a m, violinistka -e ž; violon-£élo -a m: igrati (na) ~o violénten -tna -o ->■ nasilen, violénca -e ž -*■ nasilnost violétea -tna -o vijoličen Vipàva -e ž \lcrai, relca\, v ~i, ob vipàvski -a -o: ~a vina, grad. Vipavska dolina, Vipâvska -e i, v iz Vipâvsko -ega s, na ~eni, z '«.«ga, Vipâvci -ev m mn. \prebivavci\-, vipâvec -vca m |vmo| Vipolie VIpolž [-vi-] ž mn. 1er. i., v ~ah, vipolSki -a-o[-vS-] vir -a m izvir: svetlobni, toplotni ~ hrane, življenja, zgodovinski ~i, poročila iz prvega, zanesljivega ~a, iz ~a zajemati; z*-«, po ~ih študirati; — usahne, se posuši; virje -a s svet z izviri, virščina -e i voda iz izvirica, vimat -a -o poln virov, vlrček -čka m; viroslôvje -a s /ontologija, viroslôvec -vca m Vir -a m 1er. i., na ~u, vlrski -a -o, Vitjàni -ov m mn. vir -a m sova idiarica Virginija -e ž \ameriSlca država\, Virginec -nca m, Virginka -e ž, virginski -a -o viiflcn -Ina -o [-In-] moSici: ~i glasovi, virilnost -i [-in-] ž, virilfst -a m vinnéB -a m ekon.: z »«iom plačati, virml-rati-am virtii6z -a m: ~ na violini mojster, virtu-ôzinja -e i, virtuôzen -zna -o: ~a igra, virtuôznost -i i timetniška spretnost, mojstrstvo virus -a m med., virusen -sna -o: ~a bolezen, virulénten -tna -o strupen, napadalen, virulénca -e ž, virolôg -a m, virolo-glja -e ž nauk o virusih viržUoi -e ž \cigara\, viižlnkin -a-o: ~a slamka Vis -a m |ora/l;|, viški -a -o: ~i opolo "vis-à-vis [vizavl] prisl. nasproti', "vis-à-vis m neskl.: °moj ~ je bil mlad gospod meni nasproti je bil, °moj ~ je venomer govoril človek meni nasproti viski -Im, visi -itel visčč -a -e, visel -éla -o, visêpje -a s: zastava visi na drogu, s strehe; ob strani mu visi meč, veje visijo čez plot, postovka visi v zraku, nad goro visi oblak, bolnikovo življenje visi na niti, obleka visi na njem tmdiedra, nad družino visi skrb, Damoklov meč; fant zmeraj visi pri sosedu; svet, cesta visi, voz visi na (eno) stran, igra še visi ni Se odločena, vreme visi se ne prevrže, ta bo še visel; visi bolj na stricu ko na očetu->• ima rajSi, bolj je navezan; visčč -čča -eprid.: ~i vrtovi, ~ trebuh; vislice -ic i mn.: na ~ah umreti, na ~ priti viski -ja m whisky viskôza -e i kem., viskôzen -zna -o židek, lepljiv: ~a tekočina, viskôznost -i ž, viskoziméter -tra m kem. Visla -e ž\poljska reka\, viselski -a -o [-sgls- ] visočAnstvo -a m \nashv\, visočina -e ž, visokôst -i i 1. visočina, 2. naslov visàk -ôka -o, dol. visôki -a -o, prim. višji -a -e: ~a gora, ~a planota, ~o čelo ~ glas, standard, ~a stopnja, služba ~ stan, '-«ga rodu; ~a šola, ~a zna nost, umeteost. Visoka pesem \naslov\ ~ obisk odličen, imeniten, ~ slog, uradnik; ~i urad, ~a vlada, —o sodišče, naslov (v nagovoru) ; človek oSaben, prevzeten, nedostopen; ugnezdile so se nektg po stopnji na merski lestvici, nekaj po tujem vplivu nekatere zveze z visok namesto donutčega velik, hud, močan: ~a voda velika, ~ sneg debel, ~a kazen, čast, temperatura velika, ~ krvni pritisk velik, močan, hud, ~a starost, umrljivost velika, ~a plača velika, —o število veliko, --'i stroški veiOci, ~e obresti velike, (električna) napetost, °~o moije globoko. Široko, odprto, °~o spoštovanje veliko, odlično, °~o mnenje imeti o kom (zelo) ceniti koga, dobro mnenje imeti o njem, peč plavž visdko prisi., prim. vlš0)e: skočiti, leteti, priti; sonce stoji na nebu, v hribih, ~ na severu, gôri; glavo nosi, ~ se nosi; ~ peti, ~ govoriti vzviSeno; ~ kvalificiran; častiti, spoštovati zeio, nadarjen, učen zeh, tiadvse Viaôko -e^ s kr. i., na '-«m, vis6ški -a -o, Vis0čani -ov m mn. visoko- v sestavi : visokoddbeln -a -oj-bain-j : -—i les; visokofrekvčnčen -čna -o: ~i tok; visokogôrski -a-o: ~i svet; viso-koletič -čča -e: '~e misli, ~i načrti; visokončmški -a -o: ~a narečja; viso-konôg -ôga -o; visokopèt -éta -o: '—i čevlji; visokorôden -dna -o, visoko-rôdnost -i ž; visokostêbeln -a -o [-aln-j ; visokoš01ec -Ica [-Ic-] m, visokoš01ka -e visoko- 945 vklâdati [-Ik-] ž, visokoš61ski -a -o [-Is-]: študij; visokotraven -vna -o: ~a stepa vist -a m whist vIS vfte medm. vidiš, vidite, lej, lej te: ~ ga, no ~ ga no; ~ no, vite no! Višiije -rij ž mn. kr. i., na ~ah, viširski -a -o; ~i hrib višati-am, višanje-a s: ~ glas, cene; stroški se višajo, višaj -a m glas. višiva -e f: v ~ah, iz ~e, mir na ~ali, viš4yje -a s, višivski -a -o: ~i čad, mrč »iSek -ška m: ~ doseči, ~ predrznosti, na ~u biti, z ~a (gore) gledati, v ~ gredo lasje; "višek -ška m presežek višina -e ž: nadmorska, alKolutna ~ gore, vode, sonca, glasu, vrtoglava čista ~ predora, znesek v ~i 5000 din, letalo leti v ~i 8000 m, iz velike ~e pasti; višinski -a-o; ~o sonce, ~i zrak, ~a bolezen, ~o zdravljenje, višlnica -e f; višinomčr -a m, višino-mčrski-a-o višji -a -e: —a šola, ~a matematika, ~i krogi, cene, —a sila, na ~i ukaz; višješdlec -Ica [-ic-j m, višješ61ka -e [-Ik-] ž viSnja -e ž \drevo in sad\, višnjev -a -o: ~ les, ~ sad; višnjev -a -o in višnjev -a -o: ~a barva, ~e ustnice, višnjev-kast -a -o modrikast, višnjevec -vca m \žgaiye\, vlšnjevica -e ž \voda\, višnje-vina -e ž in višnjevina -e ž |/«|, višnjast -a -o; višnjčti -im, višnjčl -čla -o, višnjčnje -a s Višnja gora Višnje gore in gdre ž kr. i., v ~i ~i, višenjski -a -o[-š3nj-], višnjšn-ski -a -o in višnjegdrski -a -o: ~i gospodje, Višnjdni -ov m mn. in Višnje-g6rci -ev m mn. višnji -a -e: ~i bogovi Višnu -ja m \brahmanski bog] vitiUen -Ina -o [-In-j, vitdlnost -i [-In-] ž življenjska moč, žilavost, vitalizem -zma m fil. vitamin -a m med.: ~ A, B ali A, B vitaminski -a -o: ~i preparat, ~a hrana Vitanje -a s kr. i., v ~u, vitanjski -a -o vitek -tka -o: ~a jelka, postava, vitkost -i ž vitel [-t3if] -tla m: vzdigovalni, sidmi vitlar -ja m vitez -a m: roparski malteški ~ častne legije, ~ žalostne postave, za ~a napraviti koga, v ~a povzdigniti koga; vit^ki -a -o: —i stan, ~i roman. Slovenski pravopis — 60 ~o vedenje; viteštvo -ail. vitezi, 2. lastnost viti vijem, vij -te! vil -a -o, vit -a -o: prejo, vence, trte piščali ~ (iz šib), roke krč me vije, po trebuhu me vije; potok se vije po dolini, bolnik se vije od bolečin; vitje -a s, vit -i ž vijal< sadne stiskalnice: na ~i visi kamen: vitica -e ž bot.: ovijavka se spenja z ~ami, vitičar -ja m zool., vitičnjdki -ov m rrui. zool. \morski raki\, vitičast -a -o vitorèg -ôga -o: ~i voli vitra -e f: ~e klati, iz viter se pleto koši, z ~o zvezati obroč, v slamnati strehi, vitrica -e ž, vltričast -a -o, vitmat -a -o iz viter pleten, vitmik -a m |noi| *vitrih -a m kljukec, odpirač vitrina -e ž \steklena omaral vitriôl [-61] -a m galica, vitriôlen -Ina -o [-In-] : ~a voda = vitriôhiica <[-ln-] i ; vitriôliti -im: ~ trte vivérij -a m\ živali v —u vivček -čka m kratka pipica vivek -vka m zool. \ptica\ vivisâccija -e ž rezanje na živem viza -e ž zool. beluga, vizina -e f = vizo- vina -e ž \meso\ vizija -e ž videnje, prikazen, vizionàren -ma -o, vizionâmost -i ž, vizionàr -ja m, vizionârka -e ž vizir -ja m 1. naličnik, 2. muha, merek, vizlren -ma -o: ~a črta; vizirati -am, vizharye -a s vizita -e ž pregled: zdravniška vizitka -e f ; vizitâcija -e ž uradni obisk, nadziranje, preiskava, pregled, vizitacijski -a -o: ~o poročilo, vizitâtor -ja m, vizi-tàtorica -e ž; vizitirati -am preiskovati, vizitiranje -a s vizuilen -Ina -o [-In-] viden: ~i tip, spomin (°vizuélen) vizum -a m ("viza -e f), vizumski -a -o: ~a taksa, vidhati -am, vidiranje -a s: ~ pomi list, ~ popravke nalog *viža -e ž napev Vižmarje -rij ž mn. kr. i., v ~ah, vižmarski -a -o, Vižmarci -ev m mn. vjésti vjém se gl. jesti: ~ se v kaj vkâpati vkâpam in -Ijem gl. kapati; ~ zdravilo v oči vkiidati -am, vkiâdanje -a s: ~ stopnice, vklàd vklàda m: pokončni vklâda -e ž to, kar se vloži, temelj, vkladâC -a m. vklâden -dna -o: ~i kamen, vkladališče vkUdati 946 -a s, vkladâlnik -a [-yn-] m: ~ na statvah vklenîti vklénem, vklêni -ite! vklênil -ila -o, vklenjen -a -o: v verige koga vola V jarem —, vklenjenega so odgnali v ječo; vklénjenec -nca m, vklénjenka -e ž, vklenitev -tve i; vklépati -am, vklépanje -a s : vezi vlclepajo vklesàti vklésem gl. klesati, vklesan -a -o, vklesànje -a s: ~ ime v kamen, vklések -ska m vUjübpm/. in predi kljub : komu ~ delati, ~ obljubam vključiti -im: tok, zvočnik, drugo prestavo, —^ se v delovni proces; vključitev -tve ž; vključno prist. inkluzivno: do 1848 ~ do vštetega 1848; soba stane 4000 din °— postrežbo s postrežbo vred; vključevati -lijem, vključevdl -âla -o, vključevanje -a s vklopiti in vklopiti -im gl. izklopiti, vklô- pljen -a-o: ~ stroj vknjižiti -im, vknjižen -a -o, vknjiženje -a s: ~ dolg, se na hišo, vknjižba -e ž, vknjiževati -lijem, vknjiževal -âla -o, vknjiževanje -a s, vknjiževavec -vca m, vknjižljiv -a -o, vknjižnina -e ž [pristojbina] vkopati vkopljem in vkopâm gl. kopati, vkopan -a -o: branivci so se vkopali, obstal je kakor vkopan; vkop vkopa m; vkopâvati -am, vkopâvanje -a s vkorâkati -am, vkorâkanje -a s: tuje čete so vkorakale v deželo vkovàti vkiijem gi kovati, vkovân -a -o: v verige ~ koga vkràj;»rM7. v kraj, spoti, izpod nog: pojdi spravi to ~ nêsi, deni; vkrâju prisl. v kraju: otroci so — vlifcati -am, vkrcan -a -o, vkrcanje -a s: — čete, — se na ladjo; vkrcevâti -ûjem, vkrcevàl -âla -o, vkrcevânje -a s, vkrce-vališče -a s; vkrcâvati -am, vkrcâvanje -a j: ~ se V čolne vkréber prisl. navkreber: ~ hoditi vkâliati -am, vkiihan -a -o : sadje, vku-hâvati -am, vkuhâvanje -a î; vendar ukuhati se vkùp prisl. : smo vsi —? to ni vse ~ nič, ~ spraviti, ~ živeti, stanovati; imava še nekaj ~ vlačiti vlačim, vUči -ite! vlâëil -Ua -o, vlačenje -a s in vlâëiti -im s stal. poud. : ~ drva, les, sani, ~ po tleh, za seboj. po rokah, ~ kaj na dan, povsod ga s seboj vlači, ljudje ga vlačijo po zobeh; eden orje, drug vlači; megle se vlačijo po vrhéh; dekle se vlači z moškimi; bolnik se komaj vlači; vlâca -e ž, nav. mn. vlâôe viač |«mij, vlačij -a m: ~ sena, viačen -čna -o vlečen: ~ les, ~o železo, ~a zemlja, vlačnlca -e ž \mreža\ ; viačec -čca m nitka v zadaklem kruhu, vlačilo -a s vlačenje, vlačilen -Ina -o [-Irt-]: ~a steza (ob reki), vlačivec -vca m 1. oseba, 2. ladja, 3. traktor, 4. čopič, vlačivka -e f 1. oseba, 2. mreža vlačdga -e i 1. razuzdanka, 2. vlačilna vrv, vlačAge -ûg ž mn. : na —ah vlačijo seno, nastil, drva s hribov, vlaëûgar -ja m 1. razuzdanec, 2. vlačivec z vrvjo, vla-ëùg^ca -e ž, vlaëùgarski -a-o: ~o življenje; vlačAgati -am se, vlaëûgai^ -af: ~ se po cestah vlačAlja -e ž vkka vlâda -e ž: ljudska, deželna, zvezna —o sestaviti, vreči, ~ je padla; stranka je na ~i; to se je zgodilo za njegove ~e; vladen -dna -o: ~i ukrepi, ~a palača, stranka, ~o glasilo; vlâdati -am, vladanje -a j: ~ nad pokrajino, ~ državo, ~ narodom, red vlada svet, mir vlada po svetu, smrtna tišina vlada; vladâr -ja m: ~ sveta, vladarica -e ž, vladarski -a -o: ~a družina, hiša, pravica, vladârstvo -a s, vlâdanec -nca m; vladavina -e i 1. način vladanja, 2. oblika vladarstva: parlamentarna ~ vladika -a in -e m cerkvem vUular, vladikov -a -o, vladikovina -e ž Viidimir -a m os. i., Vladimirov -a -o; Vlado -a m, Vlâdov -a -o; Vlâdimira -e ž, Vlâdimirin -a -o; Vlâdka -e ž, Vlâdkin -a -o Vlâdislav -a m os. i., Vlâdislavov -a -o vlado- v sestavi: vladohlépen -pna -o, vladohlepnost -i ž, vladohiépje -a s; vladožčljen -Ijna -o, vladožčljnost -i i vlaga -e ž: ~ v zidu, ~ se zaje v steno, leze po steni, vlažen -žna -o: ~ zrak, —o stanovanje, vreme, perilo, oči, vlažnost -i ž, viažnat -a -o nekoliko vlažen; vlâiiti -im, vlaženje -a s: koža, ekcem vlaži, zid se vlaži, vlažilnica -e i-im-] i \prostor\; vlagokaz -âza m higroskop, vlagokâzen -zna -o higroskopski; vlagomér -a m higrometer, vlago-méren -ma -o, vlagomčrstvo -a s vlagati 947 vmés vlagati -am, vlàganje -a s: ~ papir v stroj, ~ sadje v zaboj, ~ jajca v kozarce, ~ prošnje, ~ denar v investicije, v banko, vlagâvec -vca m, vlagàvka -e vlagatelj -a m, vlagàlnik -a [-un-J m: ~ za pole, vlagàlen -Ina -o [-In-J-, ~i stroj Vlàh Vlâha m, Vlâhinja -e i, vlaški -a -o, Vlaško -ega s, na ~em; vlàh vlàha m \bTeskev\, vlàhovka -e ž \hruška\, vlà-šina -e ž \trta\ vlâk -a m: železniški, motorni, električni ekspresni, brzi, osebni, potniški, delavski, tovorni, posebni, oklepni jutraiiji, večerni, nočni ~ ob štirih; stopiti na ~ o/i v prip>eljati se z —om, iti na iti s prvim —om, ~ pripelje na postajo, ~ odpraviti; — rib, kobilic; na ~ voziti drva (s hribov) na vlačugah, na — ribe loviti z vlačivko; za sadje je velik — se vlečejo zanj; vlàkoven -vna -o: ~o spremstvo, osebje; vlakovôdja -a in -e m, vlakovôdjev -a -o vléka -eil. vlačenje, nav. mn. vlake vlàk iz vej zloženo vozilo za vlačenje sena, drv s strmih pobočij: na ~o ali na ~e voziti, na ~ah spravljati, štiri ~e sena; 2. vožnja s sanmi: ~ ni dobra, je premalo snega vlàkno -a s: rastlinsko, lesno, umetno, mišično vlàkence/'-jnr-j -a .v, vlàknat -a -o: ~a korenina, vlaknast -a -o: ~i apnenec, vlaknén -a -o: ~a tkanina, plošča; vlaknina -e ž in vlaknovina -e ž vlaknena tkanina, fibrin vlàsovci -ev m mn. \vojaki\, vlàsovski -a -o: ~e surovosti Vlàsta -e i os. i., Vlàstin -a -o viàien -žna -o gl. vlaga vleči vlččem, vléci -ite! vlekoč -a -e, vlékel -kla -o, vléCenje -a s: voz, sani, vejo ~ figuro pri šahu; za rôko, za läse, za vrv nogo za seboj —, — koga (za nos), oči nase na ušesa barva vleiJe na zeleno, z njim vleče drži, skozi zobe ~ koga opravljati; peč, cigara, pipa vleče; veter vleče, v sobi vleče je prepih; domov ga vleče; igra, knjiga vleče mika; dreto — smrčati. ploh — etnogr.; pot se vleče./> ni konec. vleče se ko megla, obleka se po tleh vleče, —^ se za kaj potegovati se; lepo plačo---- imeti, dobivati: vlééen -a -o: ~o testo, vléCen -čna -o: testo je —o; vlččka -e i I. ~ pri obleki, 2. ~ na pisalnem stroju; vlččnica -e i \žičnica\, vlèk vléka m: ~ natege, vléka -e ž: motoma ~ vlépiti -im, vlépljen -a -o, vlépljenje -a s: ~ fotografijo v legitimacijo, vlepftev -tve i vlésti v lézem se gl. lesti: mazilo se je vlezlo v kožo vliti vlijem gl. liti, vlit -a-o: ~ komu poguma, — vodo v sod, olja v rano, vlitje -a s; vlivati -am, vlivaj -te in -àjte! vlival -a -o in -àla -o, vlivanje -a s in vlivanje -a s: pijačo kar vliva vase; vliv -a m: črevesni ~ klistir, vlivàlo -a s, vlivàlnik -a [-yn-J m; vendar uliti vljuden -dna -o: ~ biti s kom, do koga, —^o se vesti, vljudnost -i i, vljudnosten -tna -o: ~i obisk vl^ -e ž: denarna — v hranilnici, ~ v igri, — pri delu; glavna, naslovna, stranska —, igrati ~o (v gledališču, v življenju), zasesti ~e, prevzeti ~o, nastopiti v ~i, v tej ~i se ne počuti dobro, ~e zamenjati, vložiti pismeno ~o, denar pri tem ne igra vloge ni važen, je hrez pomena, je postranskega pomena; mož igra veliko —o je pomemben, vpliven; vložen -žna -o: ~i zapisnik, -~a knjižica, vl0žnica -e ž \ pesem, kuplet\ vlomiti vlomim gl. lomiti, vlomljen -a -o: ~ v hišo, vlôm vloma m: tatvina z ~om, vloniivec -vca m, vlomivka -e ž. vlomivski -a -o: ~o orodje; vlàmljati -am, vlamljanje -a s; ~ v blagajne; vendar ulomiti vložiti -im, vldži -ite! vl0žil -fla -o, vloždn -êna -o: ~ tožbo, prošnjo, pritožbo, ~ denar v hranilnico, ~ jajca, kumare, sadje, — biserovino v les, ~ s slonovo kostjo; veliko truda — v kaj zelo se potruditi, veliko si prizadeti za kaj, vložitev -tve ž = vl0žba -e i, vložnik -a m, vložnica -e ž, vložek -žka m: ~ pri igri, pevski žični —nožni —, — v bolnem zobu, vložišče -a s: pismene vloge sprejema ~ y\tiy2i [vihavaJ -e i \reka\, vltavski -a -o vmés prisl. : ~ dati, deti, postaviti, govoriti; nekaj je (prišlo) da ne odgovori; vmésen -sna -o: —i prostor, ~a vrsta, stena, igra, vmésnost -i ž, vmésnik -a m, vmésnica -e ž vmeSàti 948 voditi vmeiiti in vméSati -am gl. mešati, vmčšan -a -o: ~ Icoga v prepir, ~ se v kaj; vmešivati -am se, vmeSâvanje -a a méti vmânem gl. meti: mazilo v kožo ~ rmisiiti -im se: ~ se v položaj, vmišljati -am se, vmišUanje -a 5; vendar umisliti si nénji -a -e zunanji-, najeti ~e za košnjo, vnânjost -i ž, vnâiySôina -e f mapréj prisl. naprej, za naprej-, že ~ določen, vnaprfcjšnji -a -e: ~a plača mébobod -a m in vnebohôd -6da m, vnebovzétje -a s; "vnebovpijdč -0ča -e » nebo vpijoč vnémar prisl.: ~ puščati, vnémaren -ma -o nemaren, zanikrn, vnémamost -i ž, vnčmamež -a m, vnémarnik -a m, vné-mamica -e i vnémati -am in -mljem, vnémanje -a s: želje želje, strasti se vnemajo, — se za kaj navduševati se, vnéma -e f: ~ za učenje, z ~o se lotiti česa, — se ohladi, vnemâvec -vca m, vnemâvka -e ž, vnemljlv -a -o, vnemljivost -i ž vnêsti -sem gl. nesti, vnesèn -êna -o: ~ v zapisnik ->• zapisati, ~ v proračun ->• postaviti, vnések -ska m, vndšati -am; vendar unesti vnéti vnâmem, vnêmi -itel vnél -a -o: ~ komu srce, ~ koga, ~ se za kaj; les, smodnik se vname, vname se boj; prepir, ljubezen, želja, koža se vname; takoj se vname se navduši: vnét -a -o: —e oči, ~ biti za kaj, ~o zagovatjati kaj, vnétost -i i; vnétje -a s-, akutno, kronično ~ možganske mrene, slepiča, ~ v grlu; vnéten -tna -o: ~i proces, vnetina -e ž vneti del telesa, vnetljiv -a -o: ~a tekočina, —i plini, vnetljivost -i ž: stopnja ~i vnic prisl.: ~ vreči čez glavo nazaj, ~ na-točiti čez roko, z roko ~ udariti s hrbtno stranjo, vnicnji -a -e: ~a stran hrbtna vnôviéprisl., vndvičen -čna -o: ~a bolezen vnûk -a m, vntikinja -e ž, vntiček -čka m, vntlčka -e ž, vntičič -ami. sorodnik, 2. tretji roj, vntičica -e ž, vnuka -e ž 1. vnukinja, 2. druga otava vdbče prisl: ~ se govori, ~ je razšiijeno mnenje, ~ znan, navaden, nevaren °Točiglčd predi, spričo vôd vôda m: električni, telefonski, visokofrekvenčni, nadzemni, skupinski žolčni, sečni vojaški ~ vôda -é in -e ž: sladka, slana, morska, rečna pitna, prestana, trda, mehka tekoča, talna, nadanja velika, majhna živa ~ studenčnica, ~ za kuho, za pranje, za čaj; kraljéva, steklena, kolonjska, ustna, blagoslovljena kisla ~ slatina; ~ naraste, prestopi bregove, upade, ponikne, — vre, zmrzne, hlapi, travnik je pod ~o; pod ~o, z ~o, proti ~i plavati; na ~i kuhan, mlin na ~o, iti na vôdo, puščati ~o, vole na vôdo gnati, na vôdo ga žene, to je ~ na njegov mlin, dopust je šel po ~i, izlet je padel v vôdo, pot za ~o, kozarec za ~o, zaprt ob kmhu in v vôdo iti, skočiti, ~ mu v grlo teče, to ti je tiha ~ potuhnjenec, ~o v Savo nositi nepotrebno, brezuspešru) delo delati; saj ne gori ~ ni take sile; tiha — globoko dere; ~e naraščajo, po vseh ~ah v deželi; vodica -e ž, vodôvje -a s; vôden -dna -o: ~a moč, skupnost, ~a ptica, ~a turbina, ~o steklo, ~o gospodarstvo vodén -a -o: ~ mehurček, ~o sadje, ~a glava, ~a juha, ~a barva, ~o mleko, vodénost -i ž; vodénec -nca m vodik, vodénka -e ž bot.; vodnàt -âta -o in vôdnat -a -o: ~a pokrajina; vodnar -ja m astr., vodarfaa -e ž \dajatev\, vodnogospodârski -a-o: ~a skupnost vodenéti -im vodén postajati, vodenèl -éla -o, vodenênje -a s: bolniku kri vodeni; vodenlti -im vodém delati, vodêni -ite! vodenil -a -o, vodenjênje -a s: pijača vodeni kri, krčmar vodeni vino, vode-nitev -tve ž; vodenoglâvec -vca m, vode-noglâvka -e ž vodenica -e i 1. nud.: trebušna, prsna, pljučna —2. divja ndadika, 3. hruška, vodeničen -čna -o: ~ bolnik = vo-deničnik -a m, vodeničnost -i ž, vodenika -e ž bot. vodér -ja m oselnik Vodice Vodic ž mn. kr. i., v ~ah, vodiški -a -o, Vodičani -ov m mn. vodik -a m: klorov vodikov -a -o: ~ superoksid vodid -Im sušiti, prekajati, vôdi -itel vodil -a -o, vojèn -êna -o, vojênje -a ~ meso, vojenina -e i voditi vôdim, vôdi -ite! vodéô -a -e, vôdil -ila -o, vôdenje -a s: ~ otroka za rôko, ~ tujce po mestu, ~ podjetje, račune, knjige, razpravo, za rôke se vodita. 949 voUl ~ koga za nos, domači vodijo za dve točki; vôden -a-o: ~i izstrelki, —o gospodarstvo; vodnik -a m: gorski, električni oven ~ po muzeju, ~ v zdravstvenih zadevah, vodnica -e ž, vodniški -a -o: ~a služba; voditelj -a m, voditeljk» -e i, voditeljstvo -a s; vodič -iča m -»• vodnik-, vodilo -a s: življenjsko, pravno krožno, osiščno, stružno vodilen -Ina -o [-bi-]: —i uslužbenci, ~a misel, ~o načelo; vodljiv -a -o: ~i izstrelki, vodljivost -i f ; vôdja -a in-e m: šolski ~ zemljiške kiyige, ~ oddaje, vôdjev -a -o, vôdstvo -a s: ~ šole, vrhovno ~ po razstavi, vôdstven -a -o [-an-]: ~i kader vMlta -e ž \žganje\ Védnik -a m pesnik\, Vôdnikov -a -o: pesmi, vôdnikovski -a -o vodnjik -a m: ~ na kolo, na vlak, vod-njiški -a -o: mojster = vodnjžkar -ja m, vodnjäkarski -a -o: ~a dela, vodnjàkarstvo -a s vodo- v sestavi: vododfžen -žna -o-*- neprepusten; "vodohràm -âma m rezervoar, zbiralnik; vodogràdben -a -o [-ban-]: ~i inštitut; vodokàz -âza m; vodolistni-ce -ic ž mn. bot.; vodoljùba -e ž bot.; vodomér -a m, vodoméren -ma -o, vodomérec -rca m, vodomérski -a -o, vodomérSCina -e f; vodomèt -éta m; vodopivec -vca m, vodopivka -e f 1. oseba, 2. bot.; vodorâven -vna -o, vodorâvnost -i ž; "vodopâd -âda m slap; "vodostâj -a m stanje vode; "vodotêsen -sna -o za vodo neprepusten; vodotdč -6ča m; vodovčd -6da m, vodovôden -dna -o: naprave, vodovôdar -ja m \delavec\; vodozvézdnice / mn. bot. vodomec -mca m zool., vodôméev -a -o: —o pisano perje vogâl [-äff] -a m in vôgel [-ay] vôgla m, na voglih, vôglih in vogléh: ~ hiše, kruha, okoli ~a zaviti, čakati koga za —om, izza ~a gledati, vogâlCek -čka [-Lič-Jm; vogâlen -Ina -o [-ifn- / -In-] : ~a hiša, opeka, —a deska = vogâhiica -e [-vn-j-ln-] ž; vôgehi -a -o: ~i kamen = vôgelnik -a m, vôgelnica -e f: plo-čevinska, poševna ~ >[-aim-1-aln-] ; voglâr -ja m: ~ na svatovščini, vogläriti •im, voglâijenje -a s, vogličkar -ja m \žeMj\; gl. tudi ogel Vogézi -ov m mn. \gorovje\, vogéSki -a -o Voglâjna -e i \rečica\, voglâjnski -a -o voh -a m \iut\ : imeti oster ~ mi pravi; vôhati -am, vôhanje -a s: nič ne voha, ~ denar, nevamost; pes zajca voha, ~ za kom, vohâvec -vca m; vohâlo -a s \organ\, vohâlen -Ina -o [-In-] : ~i živec; vohijâti -âm, vohljâj -âjte! vohljàl -âla -o, vohljânje -a s, vôhavt -a m = vohljâé -a m vohun vohùn -a m, vohtinka -e f, vohûnski -a -o, vohûnstvo -a s; vohûniti -im, vohûnje-nje -a j: ~ za koga, ~ za kom vojâk -a m: k ~om iti, pri ~ih biti, k ~om so ga vzeli, potniili, od —ov priti, otroci se gredo ~e, vojâSki -a -o: ~i kruh, ~a služba, suknja, vojâkinja -e ž, vojaščina -e ž: odslužiti ~o, prost —e, vojaštvo -a s, vojašnica -e vojašniški -a -o: ~i žargon vojčin -a m etnogr. starešina na svatbi vojevâti vojùjem (se), vojevâl -âla -o, vojevânje -a s vôjka -e i vajet, nav. mn. vôjke vajeti vôjna -e ž, rod. mn. vôjn : svetovna, državljanska, carinska, obrambna, napadalna, podmomiška —, v ~i, med ~o, po ~i ; vôjen -jna -o: ~i časi, ~a napoved, ~a odškodnina, —o pravo, ~i invalid, ~a bolnišnica, ~a poškodba; vôjnica -e ž vojni davek; vojnoprâven -vna -o Vôjnik -a m kr. i., v ~u, vôjniSki -a -o vôjska -e in -é ž: čma pomožna, križarska v ~i služiti, ~o služiti, na vôjsko iti, ~ bo, v zadnji ~i, ~ v hiši, v družini, vôjskin -a -o: v —[-yč-] vôlej -a m šp.: z ~em zabiti gol volftam -a m kem., vôlframov -a -o, volframit -a m >[-tf-] Volga -C [-Ig-] î \ruska reka\, v01ški -a -o [-Iš-]: '—i bregovi ▼ôlhek -hka -o vlažen, volhkôta -e ž, volhkôba -e ž, vôlhkost -i ž >[-ifh-] volinjski -a-o: ~a mrzlica voliti vôlim, vôli -ite! vôlil -lia -o. voljen -a -o: poslanca —, — v državni zbor, ~ komu kaj v oporoki, voljeni člani senata; volitev -tve f, mn. volitve -tev: — cesaija, papeža; ol>činske, skupščinske, ožje, ponovne ~e, na ~ah zmagati, izgubiti; volilo -a s, volilen -Ina -o [-ynr]: —o zborovanje, volilnost -i [-t/n-] f: ~ velikega kneza, volivec -vca m, volivka -e i, volivski -a -o, volišče -a s vôlja -e i: trdna, šibka, močna —, prosta, svobodna —, — me je kaj storiti, brez ~c delati, z ~o prenašati; rade, drage kaj storiti ; dobre, židane, slalie ~e biti, biti pri ~i, nobena reč mu ni po ~i, po mili ~i, imeti dobro, trdno ~o kaj storiti, na ~o biti komu, na —o komu kaj dati, za božjo ~o koga prositi; vôljen -Ijna -o in voljan -Ijnà -ô, prim. bolj ~ ustreči, ~ kruh, ~a kož^ ~i lasje; voljnô prisl. : ~ potrpeti, storiti, teči, vôljnost -i i vôlk -a in -i m, mn. volkôvi in volcjé volkôv: ~ vrečar, morski zeleni ~ min., čebelni ~ zool.; ~a je videi, kdor je hripav; biti ~ na jed močno rad imeli; ~ sit pa koza cela; ~ se naredi, dobiti ~a (v koraku); ~a poditi, goniti loiroška igra\; volkač -a m znč. volk, vôlkec -kca m \mravlia\, volkülja -e ž, volčiča -e ž; v0lčji -a -e: ~i brlog, ~a lakota, ~e žrelo med., volčjak -a m \pes\, volčnica -e ž bot., volčina -e ž \meso in koža\ ; volkodlàk -a m, volko-dlaštvo -a s; voikostéèina -e ž kraj, kjer se volkovi zbirajo >[ voy-] Tolksdeotscher [fdlksdoičer] -ja m, volksdeutscherski -a -o Volkswagen [fàiksvagan]-gna. m \avto\ volna -e ž: domača, angorska, ovčja, koga dolga, kratka lesna, steklena pletilna, snažilna, strojarska žabja blago iz čiste ~e, ~o striči, mikati, presti; volnén -a -o: ~a obleka, odeja, vôlnat -a -o, vôlnast -a -o, volnina -e i volneno blago; volnar -ja m \delavec\ ;. volnolàs -âsa -o >[-yn-J volontêr -ja m: zdravnik volontêrski -a -o, volontêrstvo -a s Vôlta -a in -e m \ fizik\, vôlt -a m \enoia za merjenje električne napetosti], vôltmeter -tra m, vôltamper -a m >[-lt-] Voltaire [voltêr] Voltaira in Voltairja m \franc. pisatelj], Voltairov -a -o in Voltairjev -a -o, voltairski -a -o, voltair-jànec -nca m, voltairjânski -a -o, voltair-jànstvo -a s voluhar -ja m, volühaijev -a -o, voliiharica -e z, volùharski -a -o volumen -mna m prostornina, volùmen-slci -a -o [-man-] prostorninski, voluminô-zen -zna -o zajeten, obilen voluntarizem -zma m fil., voltmtativen -vna -o slov. : ~i pomen oblik vomitiv -am — vomitivum -a m med. bljuvalo, mn. tudi vomitiva -iv s vônj -a m: vijolice imajo prijeten ~ po vijolicah, po medu; vônjati -am: rože vonjajo, vonjàv -âva -o dišeč, vonjâvost -i i, vonjàvka -e i bol., vonjiv -a -o vonjav vornik -a m kamen ob cesti, odrivač, od-pestnik, voriti -im zavirati, vôri -ite! voril -a -o, vorjênje -a s VÔ8 -a m, nav. mn. vôsi -ov brki: kitovi ~i vosek -ska m: cepi Ini, pečatni mehak ko ~ topiti, ulivati, vôskast -a -o voščen, vosku podoben, vôskar -ja m, voskâma -e i, vôskarstvo -a s: vôskati -am z voskom rutmazati, prevleči, vôska-nje -a s: vošččn -a -o: ~i papir, ~ kipec, ~a sveča, voščenica -eil. sveča. 951 Tpéti 2. kota, ki pokriva golobu nosnice, voJCénka -e f 1. sveča, 2. jabolko, voščenik -a m čebelni iztrebki v panju, voščina -e f sat (brez medu) , mn. voščine voščeni odpadki, voščinar -ja m zbiravec, predelovavee voska voičfd -im, vdšči -ite! voščil -a -o, vo-šččnje -a s: parkete krojač vošči nit, voščilen -Ina -o [-In-]: ~a pasta, '—i pripomoček = voščilo -a s, voščivec -vca OT, voščivka -e f voSčiti včščim, v0šči -ite! včščil -ila -o in včščiti -im s stal. poud.: dobro jutro, vesele praznike, srečo ~ komu, za rojstni dan voščilo -a s: novoletno —, ~ za god, voščilce -a [-le-] s, voščilen -Ina -o [-In- ] : ~o pismo, voščiln ica -e[-yn-] ž, voščivec -vca m, voščivka -e ž vAtek vôtka m: tkani ~ in snutek; vôtkati -am, vôtkanje -a s W»tel [-au] vôtla -o: ~o deblo, ~ zob, glas, ~a mera, čevlji so ~i imajo strgane podplate, —e oči ima; prist. votlô in vôtlo, v0tlej(š)e: doni, votlost -i ž; votlina -e ž: čelna, trebušna, ustna votlinast -a -o, votlinski -a -o: ~o dleto, šestilo, votlinast -a -o; votlak -a m votla opeka, votlič -iča m min. plovec, votličast -a -o; votliti -im, vôtli -ite! votlil -a -o, votljčnje -a s in vôt-Ijenje -a s: ~ kamenje, votlilo -a s, votlilnik -a [-yn-] m votirati -am glasovati, zaobljubiti (se), posvetiti, v oporoki zapustiti, vôtum -a m glas, obljiiba, volilo, votiven -vna -o zaobljubljen, posvetilen, vOtànt -a m kdor odda glas, kaj voli, obljubi, podari, posveti v6z -à m, na vôzu in vôzu, mn. vozôvi VOZÔV in vogé vôz vozem vozé na vozéh z vozmi: gnojni, seneni, železniški ~ gnoja, sena, drv; mrliški, pogrebni spalni, salonski ~ vagon, ~ na pisalnem stroju, vrvarski —, véliki, mali ~ astr.; ~ zapreči, na ~ sesti, na naložiti, z ~a vreči, zmetati; priti pod z ~om, na ~u odpeljati; vôzek -zka m, vozlč -iča m, voziček -čka m: vozôven -vna -o: ~i park, ~i preglednik; vozôvnica -e ž: železniška, povratna, nedeljska vozôvje -a s vozni park, vozir -ja m znč. .itar, razmajan voz »éza -e ž star. ječa, vôznik -a m jetnik vôzel [sy] -zla m: dvojni, mornarski vzdižni, padni ~ astr., ladja vozi 18 ~ov na m-o; naredi ~ na robec, da ne pozabiš; voTâXf-éy] -a m; v(^àt -âta -o, vôzlast -a -o, vozlič -iča m, vozâléek -ik^ [-yč-J m in včzelček -čka [-Z3yč-] m, vozličast -a -o; vozlina -e i: živčna vôzlovka -e ž \črta\; vozlâti -âm, vozlàj -âjte! vozlâl -âla -o, vozlânje -a s: vrvco ~ z vozlom zavezati, nit se rada vozla, zadeva se čedalje bolj vozla zamotava, vozlišče -a s: prometno ~ TÔzger -gra m smrkelj, vozgriv -a -o, vozgrivec -vca m smrkavec, vozgrivka -e ž, vozgrivost -i i voziti vôzim, vôzi -ite! vôzil -ila -o: drva, gnoj kolo šofer previdno vozi, avtobus vozi na postajo, po tej progi brzec ne vozi, ~ se s kolesom, s čolnom, s sanmi, na vrti^aku; v sliižbi dobro vozi, z ženo lepo vozita ; pav vozi kočijo ; pijanec vozi barko; včžnja -e i: brezplačna, krožna, posebna ~ s kole-sotn, z vlakom, ~ po suhem, po moiju; vôzen -zna -o: ~a pot, ~i list, listek, red, voznina -e ž; vozilo -a s: motorno, vodno vozišče -a s voznik -a m: ~ avtomobila, voznica -e ž, vozniški -a -o: ~o dovoljenje, vozništvo -a s; vozâr -ja m: vojaški ~i, vozârstvo -a s, vozâma -e ž; vozâriti -im, vozâijenje -a s, vozarina -e ž voznina; voz⣠-a m, vozatâj -a m vdž -i f = v0že -a s Jvrvl v0žn|a -e i gl. voziti vpâsti vpâdem gl. pasti padem: ~ (v deželo) pasti v deželo; sredi stavka mu "je vpadel (v besedo) segel, skočit; vpâd vpâda m: ~ Turkov, vpâden -dna -o: ~i kot, ~a cesta = vpâdnica -e ž uvozna cesta, uvoznica; vpadišče -a s; vpâdati -am, vpâdanje -a s; vendar upasti vp^ti vpéljem in -im gl. peljati, vpeljân -a -o: ~ koga v druâx), v delo; knjigo, novo metodo, modo vpeljana trgovina, \^ljâva -e ž; vpeljevâti -lijem, vpeljevil -âla -o, vpeljevânje -a s: — porodnice, vpelj(ev)ânka -e ž, vpeljâvati -am, vpeljâvanje -a i vpériti -im, vpéijen -a -o : ~ dreto, ~ misel v kaj, vpérjenost -i ž; vendar uperiti vpéti vpnem gl. peti pnem : vola v jarem : vpét -a -o: ves ~ y delo; vpéqjati -am. tpM 952 «Us vpénjanje -a s, vpenjâlen -Ina -o [-In-]: -—a glava na svedru vpKiti -im: ~ sekiro v Cok, ~ se v kaj Tpftniti -nem: ~ zrak v cev, v balonček; vpihovàti -ùjem, vpihovànje -a s; vendar upihniti vpiséd in vpisati vpKem gl. pisati, vpisan -a -o: ~ koga v šolo, ~ se v društvo, ~ predavanje (na univerzi), ~ posojilo, izdatek v blagajniško knjigo, ~ v spominsko knjigo, v dobro se na univerzo; vpis -a m: ~ v zemljiško icqjigo, vpisek -ska m, vpisen -sna -o: ~a pristojbina = vpisnina -e f, vpisnica -e f, vpisnik -a m; vpisovâti -ùjem, vpisovàl -âla -o, vpisovânje -a s, vpi-sovâvec -vca m, vpisovâvka -e i vpiti vpijem, namen, vpit, vpij -tel vpil -Ha -o: ~ na koga, nad kom, ~ za kom, na pomoč to karvpije po spremembi, vpije ko sraka, vpitje -a « /n vpitjè -à s, vpijàt -âta m kričač »piti vpijem gl. piti, vpit -a -o: razsuSena zemlja vpije vodo; vpijati -am, ypijanje -a s\ vpôj vpôja m, vpôjen -jna -o: ~ papir, \^jnost -i f vplačati in vplâiati -am gl. plačati, vplâian -a -o: delež, obrok, vplačilo -a s, vplačilen -Ina -o [-In-]: ~a blagajna, vplačihiica -e [-In-] ž \potrdilo\; vpla-iëvâti -ùjem, vplaCevàl -âla -o, vpla-čevinje-a s vplisti vplêtem gl. plesti: ~ trak v lase, ~ kaj V pripovedovanje, ~ se v zadevo, vpletênost -i ž; yplèt vpléta m, vplétek -tica m; vplétati -am, vplétanje -a s: ~ se V tuje zadeve, ~ tuje besede v govorico, ~ opise v povest TpÛv -a m: ~ okolja, ~ imeti na koga, je popolnoma pod njegovim ~om; vpliven -vna -o: ~ mož, ~a beseda, ^^ področje, vplivnost -i f; vplivati -am, vplivanje -a s: ~ na priče, pomirjevalno ~ na koga, ~ na izid volitev -éda m: imeti, dobiti ~ v kaj, dobiti knjigo na ~ vp6) vpAja m gl. vpiti vpoidkiti in vpokUcati -kličem gl klicati: ~ k vojakom poklicati, vpoklic -a m, vpolclicen -ena -o: ~i razglas vpnMti vprâSam, vprâSaj -âjte! vprâSal -àla -o, vprišan -a -o in vprâSati -am s stal. poud. : učenca — pesem, ~ dekle (za roko), ~ koga za pot, svèt, ceno; po njem sem vprašal, danes je bil (v šoli) vprašan; vpraSànje -a s: socialno, delavsko, žensko nerešeno, načelno, odločilno, nagradno ~ miru ali vojske, ~ razorožitve, to je še samo ~ časa; ~ dati, postaviti, zastaviti, načeti, sprožiti, rešiti, na ~ odgovoriti; razpravljati °po ~u prehrane o prehrani, glede prehrane; vpraSàlen -Ina -o [-In-]: ~a pola, ~i zaimki, ~a beseda = vpiaSâlnica -e[-ln-] ž; vpràSanec -nca m, vpraSâvec -vca m, vpraSàvka -e ž, vprašAi -a m slov.; vpraSevâti -ùjem, vprašujčč -a -e, vpraSevàl -âla -o, vpraSevânje -a s, vpraSevâvcc -vca m, vpraSevâvka -e ž vpréii vprčžem, vprézi -te in -itel vprégel -gla -o, vprčžen -a -o: konja ~ v voz, V delo se preveč je vprežen, vpréga -e i: konjska, volovska vprčžen -žna -o : ~a živina, vprčžnica -e ž (°štranga); vprégati -am, vpréganje -a s vprék prisl počez: ~ kupiti; vse ~ leti = vse leti ~ vprésti vprêdem in vprésti vprédem gl presti: ~ rdečo nit v belo; vprédati -am, vprédanje -a s; vendar upresti se vpričo prisl. in predi.: ~ biti navzoč, ~ mene vprvič prisl v prvo, prvič vrâbec -bca m: ima ~a p<^ klobukom noče pozdraviti, vràbeU -bija m, vrâbèek -čka m, vrabič -Iča m, vrablca -e ž, vràbka -e ž, vràbCevka -e ž, vrabùlja -e ž, vràbiji -a -e, vràblji -a -e: perje vrič -a m ljudski zdravnik, mazač, vràéiti -im, vràCenje -a s vričati -am, vrâëanje -a s: ~ živino na paši, ~ posojilo, ~ milo za drago, zdravje se mu vrača, ~ se po isti poti ; vračilo -a s: brez ~a zastonj, na — delam, ne za plačilo; vraëàvka -e i \tipka\, vračnik -a m, vračnica -e i; vraCevàti -ùjem, vračevšl -àla -o, vra-éevânje -a s, vraCevâvec -vca m, vra-Cevâvica -e ž vračAnad -am, vra&inan -a -o: ~ kaj v plačo, vraitmàvati -am, vračund-vanje -a s, vračunljiv -a -o, vračimijlvost -i i; vendar uračunati se vrig -a m, mn. vrâgi -ov in vragôvi -6v: sam ~ ga je prinesel, ~ ga je obsedel, vse je šlo k —^u, to je od ~a, pojdi k ~u, ne kliči ~a, ni kaj za ~a pa je to; 953 fiédcn vragùlja -e ž, vràginja -e ž, vrâgec -gca m, vražič in vršžič -K5a m, vražKek -čka m, vrânji -a -c: ~a ženska, ~e delo, ~e težak TTân -a m, vrâna -e ž: čma, siva, poljska ~ oči ne izkljuje, vrân -a -o: ~ konj = vrânec -nca m, vrânji -a -e: čm ko krilo, ~e gnezdo, vrânjica -e ž bot. \hruSka\, vrânka -e f 1. žival, 2. rastlina vringiovec -vca m privrženec generala Wrangia Trânica -e ž slezena, vrâniCen -čna -o: ~i prisad, ~i žličniki, vrâniCnica -e ž \bolezen\, vrâniCnik -a m bot. Vrânsko -ega s kr. i., na ~em, vrânski -a -o, VranSčâni -ov m mn. Trôsd vrâs(t)em se gl. rasti: noht se vraste v meso, vrâstek -tka m, vraSčati -am se, vhUčanje-a f: ~ se v tla; vendar urasti vrit -A in-ûm, mn. vratôvi -ôv, na vrâtih, vratôvih in vratéh: labodji ~ na cvetu, ~ pri violini; matemični, stegnenični ~ žamice; nakopati si koga na obesiti komu kaj na —, stopiti komu za sesti komu za deti si rato za ~ stegovati, ~ komu zaviti, ~ si zlomiti, za ~ koga zgrabiti, pobegniti na ~ na nos ->■ na pete na glavo, vrâtec -tca m, vrâten -tna -o: —a žila, ~o vretence; vratina -e f 1. meso, 2. koža, 3. usnje; vratolômen -mna -o: vaje, vratolômnost -i ž vrâta vrât s trm.: dvoje vrat = dvoja —, dvojna vežna, sobna, vhodna steklena, tapetna, sklopna, smučna ~ na cesto, v hlev, ~ v kopi, ~ zapreti, pripreti, zaloputniti, ~ komu pred nosom zapreti, z ~i loputati, na ~ potrkati, za zaklenjenimi ~i se posvetovati, — si podajati; vrâtca vrâtec s rrm.: dimniSka ~ pri peči, kočiji, panju; vrâten -tna -o: ~a kljuka, —o krilo = vrâtnica -e ž, vrâtnice -ic ž mn. = vratâmice -ic ž mn. skedenjska vrata, vtâtnik -a m podboj; vratâr -ja m : hotelski, nogometni, želodčni vra-tarlca -e ž, vratârski -a -o, vratarlna -e ž, vratâmik -a m \del svinjskega želodca\; vratâriti -im, vratârjenje -a s: otroci vratarijo neprenehoma odpirajo vrata, vratliče -a s vratna vdolbirut Vrâta Vrât s mn. kr. i., v ~ih vrati -1 ž mn. ozare: na ~čh se orač oddahne vratič -iča m bot., vratnlk -a m bot. vratilo -a s: tkavsko ~ Vrâz-am|j^fn/A;{, Vrâzov-a-o: —«pesmi, vrâzovski -a -o, vrâzovec -vca m vriža -e f: v ~e verjeti, to so same —e, vrdžen -žna -o: ~a vera, VTâžast -a -o, vrâžar -ja m, vrâžarica -e ž, vrâžarski -a -o, vrâžarstvo -a s; vraževâti -ûjem, vraževil -âla -o, vraževât^ -a j; vraže-véren -fna -o = vražljlv -a -o vražič in vrâžič -iča mgl. vrag vflM -e ž: bela, škrlatnolista — žalujka, vfbov -a -o: ~-a šiba, piščal, mačica, vfbovec -vca m in vrbôvec -vca m 1. vrbov gozd, 2. bot., vfbovica -e ž |f/ôo|, vrbo-vlna -e ž \les\, vfbovje -a s in vrbôvje -a s — vfbje -a s, vrbfč(ev)> -a s, vrblnje -a s, vrblšče -a j; vfbar -ja m \hrošček\, vfbast -a -o, vfbica -e ž, vrbika -e ž \trta\, vrblna -e ž vrbovje, vrbinje VAa -e ž kr. i., v ~i, iz Vrbnjâni -ov m mn. in Vrbôvci -ev m mn., vfbenski -a -o [-b»n- ] Vrbàn -âna m os. i. Urban VAsko Jézero -ega -a s, na —«m ~u vfč -a m: lončen ~ za vodo, vfček -čka m: pivo v —vfčast -a -o: ~a buča, vrčica -e ž vrééa -e f : ~ za moko, ~ moke, zadeti ~o na ramo, vreči —o čez ramo, kilna ~ med., vrččka -e ž = vrččica -e ž: papimata vrččast -a -o, vrečevlna -e ž; VT0čar -ja m zool. ; vreôenôsec -sca m 1. človek, 2. nočni metulj vrééi vfžem, vfzi -ite! vfgel -gla -o, vfžen -a -o: sidro ~ kaj od sebe, karte vino ga je vrglo, ~ kaj v kot, med staro šaro; —< kocko, ~ koga iz ravnotežja; na tla, ob tla s konja, s prestola ~ koga, iz šole, iz hiše, na cesto —, ~ pismo v ogenj, zločinca v ječo, ~ komu očitek v obraz; stran, proč, venkaj ~ komu vrečo čez glavo, ~ presežke na trg, puško v komzo; ves se je vrgel po očetu; na nasprotnike, na učenje se boi^ast ga je vrgla, profesor vrže dijaka; vržâj -a m met vréd in vrèd prisl. hkrati, obenem, skupaj-. z nočjo oče s sinom ~ vrèd vréda m \bolezen\, vrednik -a m = viednlca -e ž zel, ki celi vred vriden -dna -o: spoštovanja, zlata, branja ~ hvale, hvale ni da ga zemlja nosi; delo je plačila ~o, ta reč je svojega denarja; ni ~o, da bi govoril; fant je vseh vrédnost -i f: imenska, resnična, kupna, hranilna, približna mestna ~ številke; vrednosten -tna -o: ~i papirji, vrednôta -e ž: lestvica vrednot; vrednôtiti -im, vrednôtenje -a s, vrednôtnica -e ž: poštna ~ vrÂcc vrélca m: petrolejsld, slan, zdravilen vrčlček -čka m, vrelčina -e ž = vrelčnica -e ž voda iz vrelca, vrélka -e ž bot. >[-el-] vrême vremena s: deževno, aprilsko, nestanovitno, kislo, pusto, pasje ~ se dela, kisa, kuja, ~ se bo naredilo; vreniénski -a -o: ~i prerok, ~a napoved, ~o poročilo, ~a hišica; vremenik -a m barometer, vreménstvo -a s; vre-meniti -im, vremenil -a -o: Icakor Jernej vremeni, vsa jesen drži; vremenokàz -âza m-, vremenoslôvje -a s, vremeno-slôvski -a -o, vremenoslôven -vna -o, vremenoslôvec -vca m; vremenoznân-stvo -a s Vréme Vrém f mn. kr. i., y ~ah, vrémski -a -o: Vremska dolina, Vremski Britof, Vrfanci -ev m mn., Vrčmščica -e f \hrib\ wés -a m bot. resa, vrésa -c f, vrésje -as in vresjè -à s, vrésast -a -o, vrések -ska m, vrésica -e f, vresišče -a s; vrésnice -ic ž mn. bot., vrésnat -a -o: ~a trava, ~o seno, vrésov -a -o: ~ cvet; gl. tudi resa viciâid -im, vrešči in vrešči -ite! vreščal -âla -o, vreščanje -a s: srake, otroci vreščijo; vračalo -a s, vreščaj -a m, vrčšč -a m, vreščiv -âva -o, vreSCâvec -vca m vretêno -a s: palčno, lončarsko, sidmo, cvetno vretênast -a -o, vretênce -a s : prsno, trtično ~ v hrbtenici, pšenica gre v —a klasi, vretčnčast -a -o: ~i listi (na steblu), vretčnčar -ja m zool., vretčnčnka -e i \hruška\, vretenica -e ž 1. vitel na stiskalnici, 2. riba, vretenfce -ic ž mn. polžaste stopnice, vreteničast -a -o, vreténka -e f preslica v mlinu; vreteniti -im se, vretenil -a -o: žito se vreteni klasi vreti vrèm, vri vrite! vroč -a -e, vrèl vrela -o : voda, mleko, krompir vre, mošt vre, voda vre iz tal, vse vre po meni, po deželi vre, ljudje skupaj vro; vrèl vréla -o prid. : —a voda, vrélosi -i ž. vrelišče -a s, vreliščen -čna -o, vrélen -Ina -o [-In-]: ~a vročina; vrétje -a j = vrênje -a j; ~ mošta, ~ med ljudmi vrézati vrčžem gl. rezati, vrézan -a -o: — črke v les, vrèz vréza m: — v les, vré-zek -zka m, vrezilo -a s, vrézen -zna -o: ~a rana = vreznina -e f; vrezovâti -ûjem, vrezovàl -âla -o, vrezovânje -a s, vrezovâvec -vca m, vrezovâvka -e ž, vrezâvati -am ; vendar urezati vfli -a in -â m, trm. vrhi -ov in vrhôvi -ôv, vrhe ali vrhôve ali vrhe, na vrhéh, z vrhmi; — gore, vinski ~ vinska gorica, ~ se je odlomil, od ~a do tal, do ~a napolniti, do ~a priti, fant je (do) ~a dorasel, prav na ~u biti, ležati; z ~a gledati, z ~om nameriti, po ~u se osušiti; konferenca na ~u, stopiti na ~ gore; vfhast -a -o, vrhàt -âta -o: ~o drevje, vrhâé -a m vrhnji del drevesa, vfhek -hka m; vfhnji -a -e: ~a obleka, ~a koža = vfhnjica -e f povrhnjica; vfhnje -a s smetana, vrhnjâk -a m vrhnji mlinski kamen, vriian -a -o : ~a mera Vrh -a m kr. i., na ~u, vrhôvski -a -o, Vrhôvci -ev m mn. vrh in vrhu predi.: ~ tega povrh, z ~ planine se sliši VflinUca -e ž kr. i., na ~i, vrhniški -a -o, Vrhničani -ov m 'mn., vfhničan -a m \vlak\ vifaolflca -e ž bot. vriiôvcn -vna -o: ~a oblast, ~o sodišče, vrhôvnost -i ž; vrhôvec -vca m 1. vrhač, deblo pri vrhu, 2. preklada nad vrati, vrhôvski -a -o; vrhôyje-as = vrhovina -e ž veje, okleščki, hosta, vrhovât -âta -o vrhat, vrhovâtiti -im, vrhovâtenje -a s: na kupe devati in ~ VApolje -a s kr. i., v ~u, vfhpoljski -a -o, vfhpoljec -Ijca m \trta\ vrhùnec -nca m: biti na ~u svoje moči, vrhAnčast -a -o, vrhûnski -a -o: ~i uspehi, ~i telovadec, ~a telovadba vriniti vrinem gl. riniti, vrinjen -a -o: ~ komu kaj, napaka se je vrinila v besedilo; ~ se v odbor, vrinil se je mednje; vrinjenec -nca m, vrinjenka -e ž; vrinek -nka m = vrivek -vka m; vrivati -am gl. odrivati, vrivanje -a s in vrivânje -a s vrisati vrišem, vrisan -a -o: trikotniku ~ krog; vrisovàti -ùjem. vrisovàl -àla -o, vrisovànje -a s Trisk 955 yftMtà vrisk -a m: ~ slišati, vino je kislo ko — vriskati -am, vrisk^ -te in -àjte! vriskal -a -o in -àla -o, vriskanje -a s in vriskànje -a od veselja vriskàC -ami. človeii, 2. opica, vriskàlo -a s; vrisniti -nem: ~ od strahu, vrišč -a m: ~ zagnati vfl [^^rlJ -a -o lit., vrlina -e f krepost, čednost-, telesne in duševne ~e, vflost -i i in vrlôst -i i vnifti vfnem, vrni -ite! vfnil -ila -o, vriijen -a -o in vfniti -nem s stal. poud. : knjigo, dolg, obisk, pozdrav ~ komu, ~ živino iz detelje, ~ se domov, v domačo vas, k materi i vrnil mu je, kar mu je hudega storil; — komu milo za drago, šilo za ognjilo; vrnitev -tve f, vrnila -e f = vrnilo -a s lesa, ki se sama zapira vr6č in vrčč -a -e: ~e železo, čelo, ~e roke, ~e sonce, poletje, ~ boj, ~a debata, kri, želja, prošnja; vročina -e ž: poletna, opoldanska, suha huda ~ je, letos ni prave —e, bolnik je brez ~e, ima veliko, visoko, hudo —o, ~ ga kuha, — pritiska, ~ in mm me spre-letava; vročinski -a -o: ~a kap, ~a (bolezen) = vročnlca -e ž, vročničen -čna -o; vročica -e ž vročina, mrzlica, vročičen -čna -o: ~e oči; vročekfven -vna -o, vročekfvnost -i f, vročekfvnež -a m, vročekfvnica -e f vročiti -im v roke dali, vr0či -ite! vrččil -ila -o, vroččn -čna -o, vroččnje -a s, vročitev -tve ž, vročltven -a -o f-tvanrj-, vročilo -a s, vročilen -Ina -o [-In-]: ~i list = vročilnica -e [-yn-J ž; vročnik -a m, vročnina -e ž; vroCevàti -lijem, vroCevànje -a s, vroCevàvec -vca m Vfsno -a s kr. i., na ~em, vfsenski -a -o, Vfsenci -ev [-san-] m tnn. vfsta -e i, mn. tudi vrsté -à: bojna, napadalna aritmetična, končna, neskončna nepretr^na dolga ~ let, zgledov; ~ zob, hiš; uvodna, začetna, prazna, korekturna, ulita besedna, pesniška, sadna, živalska, rastlinska ~ rim, vin; po ~i vstopati, pripovedovati, na ~i biti, na —o priti, v ~i biti, čakati, v ~o stopiti, v prvi ~i sedeti, to je v prvi ~i potrebno predvsem, zlasti, ljudje moje ~e, ljudje vseh vrst, vsake ~e blago, blago prve, srednje ~e, °na tebi je ~ ti si na vrsti, iste, različne ~e Sol, kritika iz lastnih vrst; vfsten -tna -o : ~i red, ~e hiše, vrstica -e ž, vrstičen -čna -o: ~i konci; vrstičnik -a m tisk.; vrsmik -a m: midva sva ~a, njegov ~ sem, z njim sva ~a, vrstnica -e ž; vfstoma prisl.; vrstomér -a m tisk., agr. vrstiti -im, vrsti -ite! vrsdl -a -o, vrstênje -a s: dnevi in noči se vrstijo, pri delu se ~ s kom; vrstilen -Ina -o [-In-]: ~i števniki, vrstilnik -a [-In-J m: ~ na pisalnem stroju vfša -e ž {ribiška priprava], vršiiljek -Ijka m \del vrfe| vrSéj -a m gl. vršiti vTšen -šna -o kar je pri vrhu: ~i koti, vršič -fča m: — na drevesu odtrgati, vršfčje -a s, vršičevje -a s, vršfček -čka m: smrekovi —i, pljučni —i; vršičkati -am, vršičkanje -a s: krompir, trte vrSàc -a m vriéti in vrSàti -fm, vrši -ite! vrSèl -éla -o in vfSal -àla -o, vrSênje -a s in vrSànje -a s; v lipi je vršelo aii vršalo; vrščlo -a s Jata: ~ škorcev VrSič -iča m: pot na na ~u vršina -e i stopnja, raven, gladina, višina: ~ vode, izobrazbe, omike vršiti -im, vrši -ite! vršil -a -o, vršenje -a s: žito vrSàj -ami. nasad žita, 2. kup zrnja, WSenj -šnja m avgust (ko se mhli), vršnik -a m žitna desetitut vršiti -im opravljati, vrši -Ite! vršD -a -o, vrSênje -a s: popisovanje, nadzorstvo popisovati, nadzorovati; zborovanje se vrši v novi dvorani ->• zborovanje je ali zborujejo, dejanje se vrši se godi, dogaja se; seja °se vrši popoldne ob 4" seja bo; vršitev -tve f. vrSivec -vca m: dolžnosti, vršivka -c ž vft -a m, mn. vfti -ov in vrtôvi -ôv, po vrtâi,z vrtmi: sadni, zelenjavni,cvetlični, zimslci živalski ~ na strehi, v terasah, viseči ~ovi, na ~u rase drevje, na ~u ali v —u delati ; vrten -tna -o : ~a vrata, greda, rože, vrtnina -e ž: vftnat -a -o; ~o mesto, vrtec -tca m: otroSki korenje iz ~a, vrtič -fča m, vrtfček -čka m, vrtfčkar -ja m vrtAča -e ž: kraška, ledeniška ~ pri lesi Vrtiča -e f kr. i., na vrtàSki -a -o vrtànj -a m zavinek, zavoj, pleten kolač, vrtànja -e ž vrtinec, vrt^jek -njka m pleten kolač vftati -am: luknjo, predor, zob za vodo po nosu v živo ~ in vftttl 956 vsàk premišljevati; vftanje -a s: poskusno, globinsko vrtač -a m, vrtička -e ž sveder, vrtâlo -a s, vrtilen -Ina -o [-In-] : ~e naprave, ~i stroj = vrtilnik -a [•Vf] m, vrtilnica -e [-f/n-] f; vrtanina -e ž = vrtina -e f: ~ za nafto; vrtivec -vca m, vrtivka -e f 1. oseba, 2. priprava : zobna 3. igrača: se suče ko vrti v -iva -o kdor se rad vrti = vrtivčen -čna -o: ~ otrok = vrtivek -vka m, vrtivkast -a -o vrtivica -e ž vet. [bolezen ovac|, vrtivičen -čna -o metljav - vrtàv -iva -o vrtaj -um = vrtélja -e ž vrtača (pri lesi), vrtéljec -Ijca m 1. strugarsko orodje, 2. zool. bičkar, vrtčljčen -čna -o: sveder; vrteljiti -im se vrteti se, vrteljàl -ila -o vrtéti -im, vfti -ite! vrtèl -éla -o, vrtênje -a s: kolo, film, plesavko mlinska kolesa se vrtijo, fant se vrti okoli dekleta, pari se vrtijo po plesišču, kar naprej se vrti po hiši, vrti se ko muha v mc^iku, vrti se mi (od slabosti), od samih številk se mi v glavi vrti; vrtiti -fm, vfti -ite! vrtfl -a -o, vrtênje -a s: ~ plesavko, delo ga vrti, to nas je vrtilo, pri zasliševanju — koga ; vftež -a m vrtenje, vrtenina -e I : izračunati prostornino ~e, vrtivec -vca m, vrtivka -e f 1. oseba, 2. miiica, vrtilen -Ina -o [-In-]: ~i moment, vrtilnica -e [-ifnr] ž; vrtiUik -a m, vrtljiv -a -o: ~ most, vrtljfvost -i ž; vrtljij -a m fiz. obrat, vrtljâji -ev m mn. metljavost, vrtišče -a s vrtinec -nca m: savski ~i, ~i prahu, v ~u življenja, lasni —, v reki se delajo ~i, ~ požre plavavca, v — zaiti, vrtinčast -a-o: vihar; vrtinčiti -im, vrtinčenje -a s: veter vrtinči prah, v kotli se reka vrtinči, vrtfnčarji -ev m mn. zool. turbelarije vrtnir -ja m, vrmarfca -e i: otroška vrtnirski -a -o, vrtnirstvo -a s, vrtniriti -im, vrtnirjenje -a s vftnica -c ž: stolista vftničen -čna -o: ~i duh vrtogliv -iva -o: vrtil seje, daje bil ves ~a višina, ~o početje, vrtoglivost -i ž, vrtogliv -iva m, vrtoglivec -vca m 1. oseba, 2. pasja trakulja, vrtoglivka -e ž 1. oseba, 2. ptica, vrtoglivica -e ž: —' se me loteva, vrtoglivičen -čna -o: ~a ženska vrtoripec -pca m prilizovavec, vrtorčpka -e ž \ptica\, vrtorčpiti -im: ~ okoli koga prilizovati se vfr -1 f: jeklena, žična ~ za perilo, po ~i hoditi, na ~ navezati, z ~jo, po ~i potegniti; vrvca -e i = vrvica -e ž: vžigalna vrvjč -i s sk. i., vrvišče -a j: ~ na odru, na ladji, vrvnjik -a m \prostor\, vrvnica -e ž: skozi ~o teče vrv, vrvenfca -e f 1. vrvarska priprava, 2. jermenica za vrv, vrvir -ja m, vrvarfca -e ž, vrvima -e ž, vrvirstvo -a s; vrvo-hčdec -dca m; vrviti -im alp., vfvi -ite! vrvfl -a -o; vrvitev -tve f: ~ v skalah vrved -im, vfvi -Ite! vrvil -čla -o, vrvenje -a s: po ulicah vrvi vse polno ljudi, na trgu vse vrvi, vfvež -a m vrvenje: v ~u na ulici, v ~u življenja, vrvivček -čka m 1. kanarček, 2. glas. vrvriti -im, vrvrij -ijte! vrvrajdč -a -e, vrvril -ila -o, vrvrinje -a j: v loncu vrvra voda, potoček vrvra iz zemlje Vrzdeoec -nca m kr. i., na —u, vrzdenški -a -o, Vrzdenčini -ov m mn. vrzel [-čff / -el] -i f: ~ v plom, v znanju, ~ izpolniti, zadelati; vrzela -e ž vhod v zitUmi ogradi, vrzčlast -a -o, vrzelca -e [-ye-l-lc-] ž, vrzeljik -a m \zob\\ vfzniti -nem odpreti: plot vizelf-aii] -zla -o vrzelast, luknjast vrzikati -am, vrziikanje -a s: ~ z vrati ves čas jih odpirati vsaditi -im, vsidi -ite! vsidil -ila -o, vsajčn -Sna -o: ~ sadiko, drevesce, sekiro v tnalo, ~ kruh v peč; vsaditev -tve ž; vsid vsida m: ~ kruha, vsidek -dka m med.; vsijati -am, vsijanje -a s; vendar usaditi se vsij prisl. omejuje: ~ kruha mi dajte (če ne drugega), ~ miren je (če nič dru|^), ~ pet najmanj, ~ piši (če že ne prideš), ~ tukaj (če ne povsod), ~ danes (če ne zmeraj), ~ malo, ~ zaradi otroka; ko bi ~ znal; vendar saj vsik -a -o nedoločni zaimek: ~ dan, na ~e pol ure, ~ čas pride, ~ se ga boji, na —a dva koraka se je ustavil, na —a vrata je potrkal, ~e hlače strga; prišel je iz boja brez ~e rane brez najmanjše; brez ~ega vzroka -*■ čisto brez vzroka; pisal je brez ~e napake -»• brez napake; siromak je brez ~e obleke ->• popolnoma, čisto brez obleke; toliko od časa do časa raakdénji 957 vsakdanji -a -e, prim. bôlj vsakdénji -a -«: kruh, ~a obleka za vsak dan, ~e skrbi, ~i obisk, ~i rek nepomemben, obrabljen, vsakdàqjost -i i, vsakdiujež -a m povpreinež Tsâkdo vsâkogar nedoločni zaimek: ~ naj prinese potrdilo, za vsakogar ista postava; vsakomur ni mogoče dati, z vsakomer noče iti; pogostoma ga nadomešča pridevni zaimek vsak raikiknit <= vsàkokrat prisl., vsakokriten -tna -o, vsškič prisl. nako- v sestavi: vsakodnéven -vna -o vsakdanji; vsakoléten -tna -o; vsako-tiien -ma -o; vsakovfsten -tna -o, vsako-vfstnost-i f vsAkitei -Sna -o vsakovrsten: ~e nevarnosti vsaksëbi prisl. narazen: Sla sta pisati besede —>; on je spravljal skupaj, ona pa brskala ~ vsaktéri -a -o vsak (posebej) vse- v sestavi: vsebčštvo -a s panteizem; vsemlr -a m = vsemirje -as-*- vesolje, vesoljstvo, vsemirski -a -o ->■ vesoljski; vse(ga)mog6č -a -e, vse(^)mog0čen ■čna -o, vse(ga)mog0čnost -i i, vse(ga)-mog0čnež -a m, vse(ga)mog0čnik -a m; vsečbči -a -e, vse6bčen -čna -o; vseobsé-žen -žna -o ; vseslovénski -a -o : ~o gibanje; vsesplôSen -šna-o; vsestrânski -a -o, vsestrânost -i ž; vsesvéten -taa -o in vsesvêten -taa -o: ~a roža = vse-svétaica -e ž in vsesvêtaica -e ž; vse-učUSče -a s, vseučiliščen -čna -o, vse-učiliSčnik -a m, vseučiliSčnica -e i, vse-tičiliški -a -o; vseved -a m, vse(ga)-véden -dna -o, vse(ga)védnost -i ž; vse(ga)vfden -dna -o; vseviSnji -a -e: ~i bogovi; vseznâvec -vca m, vse-znàl [-ày] -âla m vsebina -e f: ~ poSiljke, knjige, govora, besed; lepe besede brez vsebinski -a -o, vseblnskost -i ž; vseljovâti -ùjem r sebi imeti, obsegati, vsebovàl -âla -o: voda vsebtqe sol v vodi je sol, vsčbnost -i i: ~ rude, strojila fseêno prisl. : ni kako piSemo svoj jezik ; meni je ~ m nič mar; dolgo sem premišljeval, nazadnje sem se pa ~ odločil ->-le, vendar(le) vsejiti vséjem gl. sejati, vsejânje -a s: ~ korenje, deteljo v žito; ~ prepir med ljudi, nož ~ izgid>iti vsèkakor in vsekàkor prisl.: naj bo že tako ali tako, ~ je žalostno; kdor hoče, jaz ~ ne; pomladi ali poleti, ~ pa letos mislim iti vsékati -am, vsékan -a -o: ~ stopnice v skalo, ~ rano, ~ črke v kamen; vsèk vséka m: železniški vsekovâti -ùjem, vsekovàl -âla -o, vsekovânje -a s, vsekâvati -am, vsekâvanje -a s; vendar usekati Tsèkdar lit. prisl. zmeraj, vedno, vselej: resnica ~ zmaga vsèlej prisl. zmeraj, vedno, vsakikrat: ni ~ prijetno; vsèlejSnji -a -e vseliti vsélim gl. seliti, vséljen -a -o : stranka se je vselila v novo stanovanje; vselitev -tve f: ~ je mogoča z novim letom, vselltven -a -o [-tvan-] : ~i rok, vséljenec -nca m, vséljenka -e ž, vséljenost -i i; vseljevâti -ùjem, vseljevàl -âla -o, vse-Ijevânje -a s; vseljiv -a-o: ~o stanovanje, vseljivost -i î vsèpovsod prisl.: kamor prideš, ~ sama žalost in obup; vsepovsôdnji -a -e: ~a razvada vsesâti -âm gl. sesati, vsesân -a -o: goba vsesa vodo, ~ kri, z materinim mlekom klop, pijavka se vsesa v kožo; vse-sâvati -am, vsesâvanje -a î >[-vsas-] vsesk6z(i) prisl. : sledil ga je ~ od doma do postaje, ~ je bil pošten zmeraj, bil je ~ pošten popolnoma, čisto, do konca, v vsem vsevdflj prisl. venomer vsevprék prisl. na vse strani: zmje leti ~ vsiliti -im, vsiljen -a -o: ~ komu slabo blago, ~ se komu; vsiljenec -nca m, vslljenka -e ž, vsiljoiost -i ž; vsiljevâti -ùjem, vsiljevàl -âla -o, vsiljevânje -a s; vsiljiv -a -o, vsiljivec -vca m, vsiljivka -e Ž, vsiljivost -i ž vsipati -am in -pljem gl. sipati, vsipanje -a s : ~ žito V vreče, vsip -a m; vsipâvati -am, vsipâvanje -a s; vendar usipati vsi svèti in vsl svéti m nvt, : od vseh svetih, k vsem svetim, za vse svete, o vseh svetih, pred vsemi svetimi; tudi od vseh svêtov, k vsem svêtom, pred vsemi svéti vskočiti -6čim gl. skočiti: namesto bolnega igravca je vskočil namestaik; sredi stavka mu je vskočil sosed in ga ustavil; vskôk -ôka in vskôka m; vendar uskočiti °vsled predi, zaradi vsôta -e ž seštevek, znesek, vsôtica < ž vaftati 958 vulgâta Tsfkati -am in -čem, vsrkan -a -o; vsrkâvati -am, vsrkavanje -a s; vsrkljiv -a -o, vsrkljivost -i ž vstiti vstanem, vstani -ite! vstàl -àla -o: zgodaj, pred svitom s stola, iz postelje, od mize, od jedi od mrtvih, iz groba prvič ~ po bolezni, z levo nogo ~ zoper koga; vstajenje -a s, vstajêiyski -a -o; vstaja -e ž: Ijudslca —, vstajnik -a m; vstajati -am, vstàjaj -te in -âjte! vstajal -a -o in -âla -o, vstâjanje -a s in vstajanje -a s, vstajâvec -vca m: zgodnji vstajâvka -e i; vstajâC -a m: možicelj ~ \igrača\ vstAviti -im, vstâvljen -a -o: ~ zaplato, ~ nekaj besed (v pismo), — motor (v avto), vstâva -e i, vstâven -vna -o: ~i deli, vstâvek -vka m\ vstâvljati -am, vstâvljal -te in -âjte! vstâvljal -a -o in -âla -o, vstâvljanje -a s in vstavljanje -a s : ~ črke V kvadratke, vstavljiv -a -o; vendar ustaviti vstopiti in vstopiti -im gl. stopiti: ~ v društvo, V podjetje, v stranko; vstopati -am, vstopanje -a s; vstôp -ôpa m, vstôpen -pna -o: ~i listek = vstôpnica -e f: ~ za kino, brezplačna — za na pies; vstopnina -« f: ~ je 100 din, vstopninski -a -o; vendar ustopiti se vstrânprisl. v stran, stran: ~ govoriti TStrélen -Ina -o [-In-]: ~a rana = vstre- lina -e ž rana pri vstopu krogle v telo vsôti vspèm in vsiijem gl. suti: ~ žito v škaf; vendar usuti všič prisl. povšeči: knjiga mi ni vsi so mi vščč -i ž: ni po moji ~i, všečen -čna -o, všččnost -i i ▼Sév prisl. pošev, poševno, vSéven -vna -o: ~a lestva tel. vSiti vSijem, všij -te! všil vSila -o, všit -a -o: — cekin v podlogo, všiv -a m; všivati -am gl. šivati; vendar ušiti vStéti vStéjem gl. Šteti: ~ komu vojaška leta v pokojnino, preiskovalni zapor se mu všteje v kazen; vStévSi prisl. inklu-zivno: ves teden, ~ nedeljo: vStét -a -o: do ~ega 1948. leta; vStétje -a s; vStévati -am, vštčvanje -a s; vštčvek -vka m, vStéven -vna -o, vštčvnost -i i; vendar ušteti se vštric prisl. in predi, z rod.: ~ sva hodila, ~ tebe; vštricati -am se: ~ se s kom v korak hoditi, vštricema prisl., vštricnji -a -e: ~i korak, ~a hoja vštiiliti -im, vštiiljen -a-o: ~ koga kam, ~ se v prvo vrsto, — se med odbornike, vStùljenec -nca m, vštuljenka -e ž vtaioiiti in vtâkniti -nem gi. dotakniti se: ~ ključ v ključavnico, nit v šivanko, prst v usta, dobiček v žep, glavo v zanko, tata v ječo; v trgovino ~ veliko denatja; v vsako reč se v vsako reč ^ nos >[-tak- / -tak-]; vtik -a m, vtikljaj -a m, vtikati -am, vtikanje -a s, vtikač -a m 1. oseba, 2. priprava, vtikalo -a s: električno vtikljiv -a-o 1. kar se dà vtakniti, 2. kdor se rad vtika, vtikljivost -i i; vtikovati -ujem, vtikovàl -âla -o, vtikovânje -a s-, vtič -iča m, vtičnica -e ž vtèm in vtém prisl. medtem: jaz pojdem na trg, ti se ~ uči; mi smo delali, — ko je on lenaril; vendar: v tém se motiš vtêpsti vtêpem gi. tepsti, vtepèn -êna -o: ~ komu kaj v glavo, v glavo si je vte-pel; vtépati -am in -Ijem, vtépanje -a s, vtepâvati -am, vtepâvanje -a s; vendar utepsti vtilHrtâpiti -im gl. tihotapiti, vtihotâpijen -a -o: — blago, v besedilo se je vtihotapila napaka; vtihotàpljati -am, vtiho-tâpljanje -a s vtikati -am gl. vtakniti vtis -a m: močan, neizbrisen, porazen, celoten popotni ~i; dober, slab — napraviti na koga, dela ~ neresnega človeka; zbuja kakor da se nečesa boji; biti pod —om nesreče; vtisk -a m 1. ~ kovanca v vosek, 2. vtis: vtisnili -nem, vtisnjen -a-o: — kamenček v ilovico, v spomin si ~ kaj, vtisnjenost -i ž; vtiskati -am, vtiskovâti -ùjem, vtiskovàl -âla -o, vtiskovânje -a s vtkiti vtkèm in vtkâm gl. tkati, vtkân -a -o : vzorec, podobo ~ vtiačiti in vtlâêiti -im gl. tlačiti, vtlâêen -a -o vtréti vtrèm in vtârem gi. treti, vtrt -a -o : — olje v kožo; vtirati -am, vtiranje -a s: vendar utreti vtrétjié prisl. tretjič, v tretje: ~ gre rado Vùiirâd -a m kr. i., v —u, vùhredski -a -o vulfénija -e [-If-] ž bot. vulgâren -ma -o: —o govorjenje prostaSko. —a latinščina ljudska, vulgârnost -i i navadnost, prosta.fčina, vulgarizem -zma m preprost, ljudski izraz, vulgarizirati -am >[-Ig- ] vulgâta -e ž latinski prevod sv. pisma, vulgàtin -a -o: —^o besedilo >[-lg-] Vôlgo 959 *iUgo [-ig-] lot. prisl. po domače-. Prešernov dom v Vrbi, ~ pri Ribiču Viilkéii(us) -na m \rimslii bog\, vulkân -a m ognjenik-, živ, ugasel, blaten —— dela, bruha, izbruh ~a; vulkanski -a -o: ~e kamnine, vulkaničen -čna -o; vulkanizirati -am: ~ kavčuk, vulkani-zâcija -e i, vulkanizacijski -a -o, vulka-nizêr -ja m >[-lk-] vâzcm -zma m velika noč, viizemski -a -o, vuzemnica -e i 1. pesem, 2. bot. >[-z»m-] vz- [yz- i/s-1 uz- us-J predp., pomeni: ® gibanje navzgor-, vzdigiuti, vzhajati, vzleteti; © začetek dejanja: vz^ubiti; popolim oblika vz- se danes rabi zUuti v novih besedah in izposojenkah iz drugih slovanskih jezikov ali po njih narejenih; v domačih se je zvečine obrusila v z- / s-Tzajémen -mna -o : ~a pomoč, zavarovalnica, vzajemnost -i ž vzbočiti -im; vzbččen -a -o: ~o steklo, ~a leča, vzbočenost -i i; vzbčkniti -nem vzbočiti se, vzbôkel -kla -o = vzbôknjen -a -o, vzboklost -i i = vzbôk-lyenost -i i, vzboklina -e ž; tudi zbočiti vzbrstéti -im gl. brsteti, vzbrst -i ž vzUiriti -im, vzbùrjen -a -o, vzburjenje -a s: ~ živce, vzbùrjati -am; tudi zburiti vzcvesti vzcvetèm gl. cvesti, vzcvetèn -êna -o >[-cv3-]; vzcvetéti -im gl. cveteti; vzcvétati -am, vzcvèt -éta m vzdalmiti in vzdâhniti -nem vzdihniti gl. dahniti: globolco ~ vzdâti vzdâm: — dober dan; vzdajati -jam in -jem, vzdâjanje -a s: priimke ~ vzdéti vzdém in vzdénem gl. deti : ~ komu ime, priimek, vzdévek -vka m porogljiv, šaljiv priimek: vzdévati -am, vzdévanje -a i: ~ komu priimke vzdigniti -nem, vzdignjen -a -o: ~ roko, glavo, sidro, jadra, prah, tovor na voz, ~ cene, ~ plačo, denar v banki, ~ tožbo, ~ hišo za nadstropje, pes vzdigne zajca, ~ se zoper koga upreti se, z vojsko se ~ nad koga, zoper koga, letalo se vzdigne (od tal, z vode); čas je, da se vzdignemo odpravimo, vzdignilo se mi je bruhati se mi hoče; vzdigovâti -ùjem, vzdigovàl -âla -o, vzdigovânje -a s: bremena vzdiguje se mi, hrib se vzdiguje nad mestom; vzdigovâvec -vca m, vzdigovâvka -e ž, vzdigâé -a m, vzdigâlo -a s, vzdigâlnik -a [-lui-j m; vzdig -a m, vzdigljâj -a m; vzdigljiv -a -o: ~ sedež, ~a hiša, vzdig^ivost -i f; vzdižen -žna -o: ~i most, ~i kot elevacijski, vzdižnica -e ž \mišica\ vzdihniti -nem: iz srca vzdih -a m, vzd|ihljaj -a m in vzdihljâj -a m; vzdiho-vâti -ùjem, vzdihovàl -âla -o, vzdiho-vânje -a j: ~ za čim, po čem, zaradi česa; vzdihovâvec -vca m, vzdihovavka -e i; vzdihati -am, vzdihat^je -a s; tudi zdihniti vzdolž 1. prisl. po dolgem : pretrgal ga je 2. predi, z rod. ob-. ^ reke teče cesta; vzd01žen -žna -o: —a razpok» >[-i/ž-J vzdiažiti in vzdrâžiti -im gl. dražiti: ~ živce, vzdražljiv -a -o vzdriâti -im gl. držati: ~ pritisk, preskuš-njo, ~ se pokonci, ~ se niesa, glasovanja; vzdiîevâti -ùjem, vzdrževil -âla -o, vzdrževâI^je -a s: ~ družino, ~ kaj v dobrem starcu, ~ se pijače; vzdfžen -žna -o: ~ človek, razmere, vzdfž-nost -i i, vzdrževivec -vca m, vzdrže-vâvka -e ž; vzdržljiv -a -o, vzdržljh/ost -i ž; tudi zdržati vzdušje -a J ^ ozračje vzéti vzâmem, vzêmi -ite! vzél -a -o, vzét -a -o, vzétje -a s: knjigo komu pod streho ~ koga ; za ženo, za moža vzela sta se, za svojega, za zgled si ~ koga; komu kaj za zlo, za hudo — zameriti; zlahka ~ kako delo, za res, za šalo posledice nase na stano vanje ~ koga, na znanje na muho piko, merek ~ koga, blago ~ na upanje delo v rôke —, v rôke ~ koga ošteti ~ kaj v delo, v misel ~ kaj, k srcu si — kaj ; v vojake, k vojakom so ga vzeli njivo v najem kruh iz peči izpred nosa mu je vzel, besedo komu z jezika —, z adutom ~ (pri kartanju), medse ~ koga, sneg je hitro vzelo, glavo komu trdnjavo življenje si zdravilo vzelo ga je umrl je; noč, bolezen ga je vzela, hudo ga je vzelo zeio je shajSid, krojač vzame mero, nova hiša nam je vzela sonce, razgled ; vzemimo, da je v resnici tako recimo; od kod si se vzel; vzémek -mka m: ~ zdravila, vzétek -tka m : ~ pri kartah : vzéten -tna -o : med je žganje je ~o hitro gre vzgib -am:~ duše, vzgibati -am in -Ijem gl. gibati, vzgibatye -a s, vzgibâvati -am, vzgibâvanje -a s nglàs 960 vzplamenéti vzgtta -ésa m začetni glas, vzglâsen -sna -o začeten: '-»i samoglasnik, soglasnik slov., v:qglàsje -a s ragojiti -im, vzgôji -itel vzgôjil -ila -o, vzgojèn -êna -o: otroke, rože, okus dobro vzgojen otrok; vzgôja -e ž: domača, šolska otrok ima dobro v^jen -jna -o: ~o delo, ~e metode, ~o vplivati na kop, vzgôjnost -i f; vz^jitelj -a m, vzgojiteljica -c f, vzgojiteÛski -a -o: ~a šola; vzgoje-slôvje -a s, vzgojeslôven -vna -o, vzgo-jeslôvec -vca m, vzgojeslôvski -a -o; vzg^ati -am, vzgàjanje -a s, vzgaja-lišče-a5 ngàn vzgôna tn fiz., vzgônski -a -o: ~a moč Tziiàjati -am, vzhàjanje -a s: sonce vzhaja; gl. tudi siuoati "vTiiičfn -a -o zamaknjen, navduSen, prevzet, zavzet, "vzhičenje -a s zamaknjenje, navdušenje, zavzetost, prevzetost viliàd vzhôda m: sončni na ~u, z ~a, vojska na Daljnem ~u, nasprotja med Vzhodom in Zahodom, vzhôden -dna -o: ~i blok, ~e države, ~a Evropa, Vzhodna Nemčija; ~i veter Vôdnik -a m, vzhodnlàk -a m, vzhodnjdški -a -o: ~e navade; vzhodo-severovzhôd -ôda m niiodno- v sestavi: vzhodnoézijsld -a -o; vzhodnoevrôpski -a -o; vzhodnofrin-kovsid -a -o: ~a država; vzhodno-gôtski -a -o; vzhodnoindijski -a -o; vzliodnončmški -a -o; vzhodnorimski -a -o: ~o cesarstvo vddAti in vzidati -am gl. zidati, vzidan -a -o: ~ ploščo V steno, vzidek -dka m, vzidtjiv-a -o: ~štedilnik, vzidàvati -am, vzidàvanje -a s, vzidovàti -ùjem, vzi-dovàl -âla -o, vzidovânje -a s niti vzidem, vzidi -tel vzščl vzSlà -bin-à: sonce vzide Tzkipéti -im gl kipeti: voda, kri vzkipi, ~ od jeze, v jezi, vzkipljiv -a -o, vzkipljivost -i f; tudi skipeti vzidic -a m pr. priziv, pritožba: ~ na višje sodišče; vzklicen -ena -o; ~a cena, ~o sodišče vzldik -a m: z ~om izvoliti, vzklikoma prisl, vzklikniti -nem, vzklikati -am, vzklikanje -a s vzkliti vzklijem gl kliti: seme vzklije; vzklil -a -o: ~o seme Tzkriž prisl navzkriž: ~ si biti s kom, vzkrižema prisl križem: ~ položiti, vzlcrižen -žna -o: ~i obok, ogenj, vzkrižnost -i ž vzièt vzléta m: ~ letala (z leUlišča), vzléten -tna -o; vzletéti -im gl leteti: letalo vzleti se vzdigne od tal; vzletati -am, vzlétanje -a s, vzletâvati -am, vzletâvanje -as: čebele pridno vzletavajo vziic predi, z daj. navzlic, kljub: ~ temu, ~ opominu je šel Tzijidiiti in vzljubiti vzljiibim začeti ljubiti gl. ljubiti: ~ otroka vzmih vzmâha m tel Tzmèt vzméta m tel: ~ naprej, nazaj; vzméten -tna -o: ~i gib, ~a vaja vzmét -i. f: žična tira, voz na ~i, vzméten -tna -o: ~o pero, vzmétoica -e ž žimnica z vzmetmi vzmnožiti -im, vzmndži -ite! vzmnčžil -ila -o, vzmnožte -êna -o, vzmnožitelj -a m rrmt. eksponent vznik prisl znak, nazaj, na hrbet: ~ pasti, ležati vznemiriti -im, vznemiijen -a -o, vznemirjenje -a s, vznemiijenost -i ž; vznemirljiv -a -o: ~ človek, ~e novice, vznemirlji-vec -vca m, vznemirljivka -e ž; vznemirjati -am, vznemirjanje -a s, vznemiijevâ-vec -vca m, vznemiijevâvka -e ž, vzne-miijevâvski -a -o vznesin -êna -o: ~a pesem, ~o razpoloženje, vznesênost -i ž vznikniti -nem: voda, seme vznikne, vznik -a m, vznikati -am V2ii0žjc -a s znožje nbr vzôra m zgled, ideal: ~ pridnosti, ~ moža, imeti svoj imeti koga za biti brez ~ov, vzôren -ma -o zgleden, vzômik -a m, vzômica -e ž; vzôrec -rca m: ~ blaga, ~ brez vrednosti, risati po ~ih, krojni, slikarski vzôrien -čna -o: ~i semenj, vz0rčast -a -o: ~o blago, vzčrčnica -e ž album z vzorci, vzôrCiti -im; vzôrCenje -a s: metoda ~a vzpéti vzpnèm se, vzpni -Itese! vzpél-a-o: na prste se ~ se po stopnicah, ~ se na drevo, vzpét -a -o: ~ svet, vzpétost -i ž, vzpetina -e ž strmina, klanec; vzpé-njati -am se, vzpénjanje -a s, vzpenjâCa -e ž žičnica: ~ na Krvavec vzplamenéti -Im, vzplamêni -ite! vzpla-menèl -éla -o: vzplamenela čustva ; vzpla-menitev -tve ž; vzplamenévati -am, Tzplamenéti 961 Wasbington vzplamenévanje -a s; vzplamtéd -Im vzplameneti Tzplâvati -am: riba vzplava, kadar se požene z dna na vrh vz^ vzpôna m: železnica ima velik na Triglav, vzpônski -a -o vzporéden -dna -o: ~a črta, ~i razredi, cesta in železnica tečeta ---<), vzporédnost -i f: ~ dogodkov in ~ med dogodki, vzporédje -a s, vzporédnica -e i: —^e se ne sekajo, razred ima tri —e paralelke, vzporédnik -a m geogr.: oba kraja ležita na istem ~u, vzporédniâki -a -o; vzporediti -im, vzporédi in vzporêdi -ite! vzporédil -ila -o, vzporejèn -êna -o, vzpo-reditev -tve ž; vzporéjati -am primerjati, vzporéjanje -a s, vzporejevâti -tijem, vzporejevàl -âla -o, vzporejevânje -a s, vzporejevâvec -vca m, vzporejevâvka -e î, vzporejevâlen -Ina -o [-In-] vzpostâviti -im: red ~ napraviti, meljaviti, vzpostâva -e ž, vzpostavitev -tve i uveijavijenje, ot>nova, postavitev, vzpo-stâvljati -am gl. postavljati,- vzpostâv-Ijanje -a s in vzpostavljanje -a s, vzpo-stavljâvec -vca m randostfti -im razveseliti, vzradôsti -ite! vzradôstil -ila -o, vzradoSëèn -êna -o, vzradostitev -tve ž, vzradošččnost -i f; vzradôSéati -am, vzradčščanje -a s vzrojiti -im zrojiti, vzrôji -ite! vzrôjil -ila -o in vzrojiti vzrôjim gl. rojiti: ~ nad kom màk vzroka m: glavni, postranski, neposredni ~ in posledica, ~ smrti, ~ za razvezo zakona, nobenega ~a nima za pritožbo, da Û se pritoževal. brez ~a ga je napadel; temu je ~ bolezen vzrok tega je, tega je kriva, vzrbčen -čna -o: ~a zveza, vzr6čnost -i ž vztrajati -am, vztrajanje -a s: ~ na postojanki, ~ pri svoji trditvi, ~ na tem, da ga izključijo -»■ pri tem, vztrajen -jna -o, vztrajnost -i ž, vztrajnosten -tna -o: ~i moment fiz., teh., vztrajnik -a 171 stroj. Tzralovdti -lijem gl. valovati, vzvalovšn -a -o = vzvaloviti -im, vzvalovi -ite! vzvalčvil -ila -o, vzvalovljen -ena -o: veter je vzvalovil morje, morje se je vzva-lovilo, vzvalovitev -tve ž vzvišen -a -o zvišen, vzvišenost -i i: ~ nad vsakdanjostjo Tzvdd vzvčda m navor-, premikalni, iz-klopni, zaviralni vzvoden -dna -o: ~o prijemališče vzvdj vzvoja m torzija, vzv6jen -jna -o, vzvčjnik -a m \sveder\ vzvrat -ata m reakcija, vzvrdten -tna -o: ~o delovanje, vzvratnost -i ž vžgiti vžgem gl. žgati: — znamenje v kožo, luč strela je vžgala zažgala, senik se je vžgal, zvezde se vžgejo, za vsako reč se hitro vžge; vžigati -am, vžiganje -a s, vžig -ami. žig, znamenje, 2. prižig: ~ na daljavo, motor na električni vžigalo -a s, vžigalica -e ž, vžigdvka -e ž vžigalna kapica, vžigalen -Ina -o [-In-]: —a vrvca, bomba, vži-^nik -a [-gn-] m; vžigljiv -a -o, vžig-Ijivost -i Ž-, vendar užgati vživiti -im se gl. živeti: ~ se v čustva koga drugega, vživetje -a s w w [và ! vé] m neskl. ali vé -ja m: z W [dvojnim vé] označujemo zahod Wagner [vàgnerj -ja m \nem. skladatelji, Wagnerjev -a -o: ~a opera, wâgnerje-vec -vca m = wagneijânec -nca m, wagneijânstvo -a s, wagnerjânski -a -o: ~i duh, wagnerizem -zma m Wagnun [vàgram] -a m \krty v Avstriji], wagramski -a -o Wakefield [uékfiU] -a m \kr(v v Angliji], wakefieldski -a -o Waldeck [yâldek] -a m \nem. pokrajina], vtraldeški -a -o Wales [vils] -a m \angl. pokrajina], wa- leški -a -o: ~i princ Wallace [ydhs] [-eva-] zacviliti -im gl. cviliti: pes zacvili, vrata zacvilijo zacvrčiti -im gl. cvrčati: ptički zacvrčijo, v ponvi zacvrči mast zacvfluiti -am: težak voz zacvrka, čevlji zacvrkajo; zacvrkniti -nem: slana listje zacvrkne, ob ognju se list zacvrkne; zacvrknjen -a -o: ~o listje začakžti in začakati -am gl. čakati: ves dan sem začakal začarati -am, začaran je -a ~ koga ali kaj; začaran -a -o: —a kraljična, vrteti se v --.em krogu začšsaprisl. o pravem času, zgodaj, zarana: prišli smo ~ začiisen -sna -o: ~a nezmožnost za delo, ~a rešitev, vlada, odsotnost, ~ prehod, začasnost -i ž začečkid -am gl. čečkati, začečkSn -a -o: nekaj je začečkal v zvezek, začečkalo se mi je >[-č3Č-J zaceliti -elim na koncu prirezati gl. čeliti, začeljen -a -o: ~ tram, hlod, začčbiik -a [-In-J m ob debelem koncu odsekani kos debla začelje -a s zadnja stran poslopja, začeten -Ina -o [-In-]: ~i nadzidki, balkoni začenjati -am gl. začeti začepiti začčpim gl. čepiti, začčpljen -a -o: sod, steklenico žila se začepi, začepen -pna -o: ~a priprava - za-ččpnik -a m, začepek -pka m zamašek, začepitev -tve ž začesniti -ččsnem in začčsniti -nem gl. česniti: rogovilo je začesnil, veja se rada začesne; začesnjen -a-o: ~ noht, začčsek -ska m: ob nohtu je polno —ov začetek -tka m: dober ~ pol dela, ~ šole, lova, verza, poletja, v ~u ali na ~u besede, leta, poti, dela, knjige, od do konca, "začetkom prisl. v začetku zaiKten -tna -o: ~o delo, ~a dela, ~a črka, ~e težave, začetnik -a m: ~ v šoli, pri delu: je še pravi začetnica -e z: besedo pišemo z malo ~o, bral je iz uradnica je še začetniški -a -o: ~i tečaj, ~e težave, —o delo, napake, ~e pesmi začeti -čnem, začni -itel začel -a -o: ~ novo leto, novo delo, ~ z novo vrsto, ~ z majhnim; začeli so s pitjem, končali s petjem; ~ koštuo, delo, prodajo, ~ ne zna, si ne upa, ~ je treba, ~ delati, pisati, brati; ~ kaj na novo, znova; ne ve kaj —; šola, delo, teden, leto se začne; beseda se začne s samoglasnikom (t)eseda "začne), zima se je začela ("je začela); začet -a -o: delo je šele ~o, ~o je treba dokončati; začčnši prisl.: ~ z novim letom; začetje -a s; začčnjati -am: zmeraj znova ~ šolo, prepir, ta mesec "začenjajo šole, obiski se začenjajo; kraški svet "začetka pri Vrhniki se začenja začiniti -im: ~ jed s soljo, z mastjo, ~ govor z domislicami; začinjen -a -o; močno ~a jed, hudo —a napitnica; začinjenost -i ž, začlnek -nka m, začinjati -am, začinjanje -a s; začimba -e ž, za-čimben -a -oj-batt-]: dišave začivkati -am: boječe ~ začrčkdti -šm začečkati začmeti -im gl. čmeti: na zraku hitro začmi; začmči -ila -o: zidovi, začmčlost -i ž začMti -im, začfnjen -a -o: belo liso zidovi se hitro začmijo; v daljavi se začmi oblak, začfujenost -i i začrtati -am, začrtan -a -o: mejo, rob ~ komu p^ drevo ~ zasekati mu luh, da smoli ali usahne, začft -a m: ~ dela začrtiti -im, začftil -ila -o in začftiti -im zasovražiti gl. črtiti: ~ koga začuditi in začtiditi -im se gi. čuditi se: ~ se komu ali čemu, nad kom ah čim, ob čem; — koga s čim presenetiti, zbuditi mu začudenje, spraviti ga v začudenje, °to me je začudilo temu sem se začudil, to me je presenetilo; začtiden -a -o: ves ~ vpr^, vsi so bili ~i ob tej novici, nad to lepoto; začOdenost -i ž: prebuditi se iz ~i, od ~i ves prevzet začuti -čiijem gl. čuti: ~ klic na pomoč začutiti in začtititi -im gl. čutiti, začiiten -a -o, začiitenje -a s: ~ bolečino v križu, ~ mraz, ~ ost v besedi, ~ otroka, denar; začiiten -tna -o: komaj ~a bolečina zid, zšdaj prisl.: ~ sčdi (kam?). ~ sedi (kje?); od zad, od zidaj sem prihaja, zâd 968 zadivjati \\dit (od kod?)\ vendar: odzad(aj) stoji; zadajšnji -a -e: ~i sedeži zadahniti in zadàiiniti -nem gl. daliniti: krul» v vročini zadaiine; zadâiiel -lila -o in zadahèl -hlà -à in zadâhnjen -a -o: ~ zrak, ~a soba premah zračena, za-dàhlost -i ž: v ~i je težko delati, zadah -àha m: ~ po mrliču, ~ razkužil, zadahlina -e ž >[-dah- / -dah-J zadàjati -am in -em, zadajanje -a 5: ~ komu udarce Zàdar -dra m kr. i., v ~u, iz ~a, zàdrski -a -o, Zàdrëani -ov m mn. zadâti -àm gl. dati, 2. mn. zada(s)te, zadan -a -o: ~ komu hude rane, ~ komu smrtni udarec, ~ komu vprašanje staviti, ~ se za pomočnika udinjati se zadàviti -im, zadàvljen -a -o: ~ koga z roko, z vrvjo, — se s čim; zadàvljenec -nca m, zadàvljenka -e ž, zadavitev -tve i zadebeliti -im gl. debeleti: noga zadebeli: zadebelil -ila -o in zadebelin -ina -o; ~ organ, zadebelina -e f; živčna, sklepna zadebelélost ž in zadebe-lênost -i i; zadebeliti -im, zadebili -ite! zadebélil -lia -o, zadebeljin -ina -o: ~ prašiče, repa se zadebeli, zadebe-Ijinost -i ž zadegàti -àm gl. degati, zadegàn -a -o: ~ kamen čez streho, ~ čevlje pod klop ; zadegàvati -am, zadegàvanje -a s, zade-govàti -ijjem, zadegovàl -àla -o, zadc-govànje -a s zadebtiti -im gl. dehteti: roža zadehti, po sobi zadehti >[-d3h-J zade^tl -dinem zapraviti gl. dejad, zade- jàn -a -o: denar in hišo ~ zidek -dka m: osa ima v ~u želo zadilati -am: luknjo, odprtino z deskami, s peskom, ~ se z odejo; zadelan -a-o: ~ nos, zadelàva -e i, zadelàvati -am, zadelàvanje -a s, zadelovàti -ùjem, zadelovàl -àla -o, zadelovànje -a s zadelitl -im se, zadili in zadiU -ite se! za-dilil -ila -o, zadeljin -ina -o: ~ se pri kartah napačno razdeliti zâdenjski -a -o [-danj-]: ~i ali ~o hoditi z zadnjim delom naprej, —a vožnja zaderika -e ž treSčica, iver, zadirčnei, za-derfkast -a -o zadirčen: ~o odgovarjati, zaderikav -a -o: ~ les, dedec, zaderika-vost -i i zaditek -tka m: ~ \ čmo pri streljanju, ~ (dobitka) pri igri, pri srečolovu zadeti -denem. zadeni -ite! zadel -ila -o, zadet -a -o I. ~ koš na hrbet, škaf vode na glavo, 2. ~ komu kaj hudega, ~ srcu rane, komu žalost; bog ne zadeni! 3. ~ z glavo v strop, z nogo ob kamen, z vozom v avto; ~ na živec, pri kopanju na vodo, na skalo naleteti, pri delu — na težave, ~ na rudo, na zlato; — se ob zid, v strop; 4. ~ zajca, ~ v čmo, ~ jo, pravo dobro ~ značaj, temo —; koga v živo —, hudo ~ koga, nesreča zadene koga, vojska je zadela deželo; ~ milijon na srečko; zaditje -a s, zaditost -i i zadeva -e ž: osebna, častna, družinska, človeška notranje in zunanje ~e, ~ volje, razuma, vzgoje; kočljiva, preprosta, zamotana, huda, nedolžna ~ je opravljena, imeti ~o na srcu, izveden v gospodarskih ~ah; pišem vam °v ~i sina zastran, prišel sem °v ~i posojila zaradi, zadiven -vna -o: vse ~e informacije vse potrebne, vse informacije o tem, zadivica -e ž, zadivščina -e i: sitna — zadevati -am in -Ijem gl. devati, zadivanje -a s in zadevanje -a s: ~ motiko na ramo, komu koš na hrbet, ~ si kaj, ~ z nogo ob kamen, to mene zadeva, to zadeva vso hišo; nesreča za nesrečo ga zadeva zadihati -am in -šem: prosto —~ sobo; hoja ga je zadihala; pri hitri hoji se koj zadiha; zadihan -a -o: okna so ^^a, prišelje ves —; zadihniti -nem, zadihnjen -a -o; zadihdvati -am, zadihavanje -a j zadimiti -im: sobo obzorje se zadimi; zadimljOT -a-o: ~i obrisi gori, zadim-Ijenost -i f, zadimitev -tve i zadirati -am, zadiranje -as 1. kol ~ v zemljo, grablje se zadirajo v mšo, les se zadira, 2. — se nad kom, na koga; zadfrek -rka m: ~i pri nohtu, zadirčen -čna -o: ~a gospodinja, ~o govorjenje, zadirčnost -i i, zadirčnež -a m, zadirčnica -e ž, zadirljiv -a -o, zadirljivost -i ž, zadirljivec -vca m, zadirljivka -e i; zadirkast -a -o: ~ les zaderikav zadirjati -am: ~ po areni, nasproti zdaj zadiijata zadišiti -im gl. dišati: po polju je zadišala ajda, iz čebelnjaka je zadišalo po medu, denar mu je zadišal zadivjiti -im gl. divjati: nevihta, vojska, ogenj zadivja zadnàti 969 zadr^dti zadnâti -âm napraviti dno, zadnàj -âjte! za-dnàl -âla -o, zadnân -a -o: sod, škaf —, zadniti -îm, zadni -lté! zadnil -a -o, zadnjèn -éna -o zâdnji -a -e: v vrsti, ~a beseda, novost, ~i Mohikanec, imeti —o besedo, ~a cena, —e kolo, —i konec voza, ~e noge, na ~e (noge) se postaviti, ~i krajec (lune), ~a pot pogreb, ~a volja, ~a ura mu bije, izkazati komu ~-o čast, v ~em času, do ~ega moža, do ~e pare, kaplje; vztrajati, vzdržati do ~ega, ~i vzdihi, ~a vrata, ~a vrsta, do ~ega vsi, ~ega v mesecu, v letu; zâdnjië = zâdnjikrat prisl.: — ti povem, zakaj ~ nisi prišel? zidnjica -e ž: dobiti jih po ~i, zâdnjiCen -čna -o: ~i jarek med., ~o mišičevje, zadnjik -ami. tel., 2. med., 3. ~ pri čevlju, zadnjina -e ž zadnje žito, zédnjak -a m mož pri zadnjem veslu na splavu zadobiti -im, zadôbi -ite! zadobil -ila -o: ~ milost pri kom, — moč, veljavo; zadobljèn -êna -o; —a slava, ~e rane, zadobitev -tve ž, zad4^ivati -am, za-dobivanje -as: ~ zmerajs^ečji vpliv zadojiti -im z dojenjem pokvariti, zadôji -ite! zadôji 1 -ila -o; zadojèn -êna -o topoglav, zadojênost -i ž topoglavost zadôlje -a s pokrajina za dolinami zadolžiti -im, zad0lži -ite! zadolžU -fla -o: ~ posestvo, ~ se za velike vsote, ~ sc na posestvo, koga za kaj naložiti komu kaj, da kaj naredi, ~ se v banki; zadolžčn -êna -o: ~a hiša, čez glavo —, tajnik °je ~ je zavezan, ima nalogo, zadolžčnost -i ž, zadolžitev -tve ž; za-d01žen -žna -o: ~o pismo, zadôlznica -e ž, zadolževâti -ûjem, zadolževil -âla -o, zadoUevânje -a s: po malem seje ves čas zadolževal >[-ijž-J zadômski -a -o kar je določeno za dom, ne za kupčijo: ~a posoda, ~o orodje zadonéti -im gl. doneti: pesem zadoni, zadonévati -am, zadonévanje -a s zadôsti prisl. mere: ~ imeti česa, zdaj mi je ~ velik, močan, da ..., ~ zasluži zase, ~ daleč zame; zadosten -tna -o: ~ znesek, ~a vnema, ~o znanje; za-dôstno -ega s \ocena\, zadôstnost -i ž zadostiti -im, zadôsti -ite! zadôstil -ila -o: ~ predpisom, zahtevam, ~ komu za žalitev; zadoščen -êna -o: pravici je ~o, želji je ~o ; zadoščenje -a s: iskati, zahte- vati, najti —, dati komu ~ za žalitve, z '-«m sprejeti izvolitev, v veliko mu je bilo; zadostitev -tve ž, zadostilo -a s, zadostilen -Ina -o [-In-J: ~o dejanje, zadostljiv -a -o zadostoTâti -ùjem, zadostovàl -âla -o, za-dostovânje -a s: plača komaj zadostuje za vsakdanje potrebe, to ne zadostuje za poravnavo, njegovo znanje ne zadostuje, zadostovâlen -Ina -o [-In-J zadoščati -am, zadoščanje -a s: ~ zahtevam, predpisom; izdelava komaj zadošča potrebam; zadoSëevâti -ùjem, za-doščevšl -âla -o, zadoSëcvânje -a s zadovôijen -Ijna -o: z majhnim ~ biti s čim, ~ sam s seboj, zadovôljnost -i ž, zadovčljnež -a m, zadovôljstvo -a s zadovoijnost, zadov01jščina -e ž zadovoljiti -im, zadovôlji -ite! zadovôljil -ila -o, zadovoljèn -êna -o, zadovoljênje -a s: ~ koga ('komu) s čim, ~ potrebe, želje, radovednost, ~ se s čim; zadovoljitev -tve ž, zadovoljiv -a -o : ~ odgovor, -~o rešiti nalogo, zadovoljivost -i f; zadovoljevâti -ûjem, zadovoljeval -âla -o, zadovoljevânje -a s: njegovo delo zadovoljuje le nekatere zadrdriti -âmgl. drdrati: ura, voz zadrdra, ~ lekcijo, pe^m zadréga -e i: biti v veliki, hudi priti v ~o, spraviti koga v i-^, pomagati komu iz ~e, laž iz ~e zadremiti in zadrémati -am in -Ijem gl. dremati: po kosUu malo zadremlje, se mu rado zadremlje zadréti zadêrem in -drêm gl. dreti 1. ~ nož v prsi, ~ si trščico za noht, ~ si kožo, noht ; trščka se zadre v meso, ~ kremplje v kaj, Z ~ se nad kom, na koga, otrok se je zadri je zajokal-, zadft -a -o: ~ človek, ~a koža, ~ lub, ~a trščica, ~i kremplji, zadrtina -e i, zadftje -a s, zadftost -i ž nestrpnost zadreviti -fm, zadrévi in zadrêvi -ite! zadrévil -fla -o: ~ sovražnik^ veter zadrevi ladjo na breg, ~ se proti komu, za kom, na koga, nad koga zadrgniti in zadfgniti -nem gl. drgniti: ~ zanko, mošnjiček, ~ komu vrat; za-dfgnjen -a-o: ~o črevo, zadrgnftev -tve i, zadigâvati -am, zadr^vai^e -a j; zadfg -a m, zadfga -c ž in zâdrga -e ž: zapeti na ~o, jopica na ~o, zanka na ~o, loviti na ~o; zadrgnfna -e i: zadrgniti 970 zagladiti ~ celičnega jedra zažetina, zadrgavka -e ž zadrga, zanka-, zadrgalo -a zadrgo-vati -ùjem, zadrgovàl -âla -o, zadrgo-vânje -a j: ~ zanke, mošnje, zadrgo-vâlen -Ina -o [-In-] zadriitéti -im gl. drhteti: v strahu ~ zadrlés(k)niti -nem in zadrlês(k)niti -nem, zadrlés(k)njen -a -o in zadrlês(k)njen -a -o: ~ vrata ali z vrati, zadrléskati -ani, zadrléskal -a -o; zadrlčščiti -im, za-drlčščen -a -o zadfsati -am: ~ z nogo po podu, ~ se po ledu zadruga -e ž: kmečka, delovna, obrtna, nabavna, čevljarska, splošna kmetijska, mlekarska —zadružen -žna -o: •^a šola, zveza, lastnina, ~i dom, odbor, sistem, sklad, ~o obdelovanje, ~a pravila, ~e ekonomije, zadružnost -i i. zadružnik -a m, zadružnica -e ž, zadruž-niški -a -o, zadružništvo -a s, zadrugar -ja m, zadrogarski -a -o: ~a enotnost, vzajemnost, zadrugarstvo -a s >[zâdru- / zadrû-J zadrviti -im zadreviti, zadfvil -ila -o zadrzâti -Im gl. držati: ~ koga na poti, doma, na kosilu, pri delu; — odlok, pismo, sapo, nesrečo; ~ se pri sosedu, na vasi, v uradu pomuditi se, ustaviti se; lepo, grdo se vesti se; zadržan -a -o: ne morem priti, sem ~o govoriti, se vesti; zadržanost -i ž: v vedenju je čutiti zadržanje -a j vedenje; zadržaj -a m glas., zadfžek -žka nr. pravni, zakonski —, to pojde brez ~a, zadfžen -žna -o: —o opravilo, zadržljiv -a -o, zadržljivost -i ž; zadrievâti -ùjem, zadrževal -âla -o, zadrževan -a -o, zadrževanje -a s, zadrževalen -Ina -o [-In-]-. ~a taktika, politika, zadrževavec -vca m, zadrifevâvka -e ž; zadržavati -am, zadržavanje -a s zaduhati -am: — jed, ~ denar, priložnost, nevarnost zadušen -šna -o: ~ prostor, zrak zadušen -šna -o: ~o opravilo za dušo, zadtišnica -e ž zadušiti -im, zadùSi -ite! zadùSil -ila -o, za-duščn -êna -o, zaduSênje -a s: ~ mačka, ogenj, upor, — vest, čustvo, — se s plinom, kašelj me hoče zadušitev -tve i, zaduščnost -i ž, zadušenec -nca m. zaduščnka -e i. zadušljiv -a -o: v sobi je ~o, zadušljivost -i ž zafofotâtl -am in -očem gl. fofotati: golob, zastava zafofota zafraékâti -am gl. fračkati, zafračkan -a -o: premoženje, denar čas, dan ~ z nepotrebnimi opravki zafifotàti -dm in -očem : ~ s čim zaffkniti -nem: ~ konec žice, ovratnik; list v knjigi —, koga — ostro zavrniti: list se zafrkne; zaffknjen -a -o; ~i lasje, listi, ~ nos; zaffknjenost -i ž, zafrknje-nec -nca m; zafrkljiv -a -o: ~ odgovor, — človek, zafrkljivec -vca m, zafrkljivka -e f, zafrkljivost -i ž; zafrkavati -am, zafrkavanje -a s: ~ liste, ovratnik, ~ koga, — se v družbi, zafrkacija -e ž; zafrkovâti -ùjem, zafrkovanje -a s, zafrkànt -énta m zafriéti -im gl. frleti : fant zafrli, zafrliti -im : slana liste zafrli; zaffljen -a -o: ~o listje, -—i lasje, ~ nos zagébiti -im: ~ komu kaj, jed se mu je zagabila zagàgati -am: gosi zagagajo *zagéman -a-o: ~ človek zabit, neumen, butast, 'zagémanost -i ž zabitost, *zaga-manec -nca m zaganiti in zagàniti -nem gl. ganiti: list papirja, rob —, zaganjen -a-o: ~ papir >[-gan-1 -gan-] zagénjati -am, zagânjanje -a s: ~ živino na pašo, — kolo, — se pri hoji, govorjenju, veter se zaganja v hišo, pes se zaganja v tujca, kritik se zaganja v pisatelja, zaganjač -a m: tekočinski zaganjavec-vcam, zaganjalnik -a f^-un-J m zagita -e ž in zagata -e i: priti v ~o, biti v ~i; zagâten -tna -o: ~a jed hitro nasiti, vzame tek in se upre, —o vreme, — zrak, ~o ozračje v politiki, —o besedo človek težko požre, zagatnost -i i zagatiti -im, zagačen -a -o: razpoko, cev vodo ~ zajeziti, pretok se zagati z blatom, zagačenost -i i, zagatitev -tve ž zagaziti in zagaziti -im gl. gaziti, zagažen -a -o : v sneg —, v dolgove v hudobijo ~ zagibati -am in -Ijem gl. gibati 1. nedov.: ves dan samo žico zagiblje, listi se neprenehoma zagibajo; 2. dov.: voz se je nevarno zagibal, zagib -a m: šivanka je tekla po ~u = zagibek -bka m = za-gibina -e ž, zaglbljaj -a m, zagibica -c i bicelj zaglédid -im, zaglàjen -a -o in zagladiti -im gt. gladiti, za^dil -ila -o, zaglajèn zaglàditi 971 zagotoviti -Sna -o: stopinje ~ spor, nesoglasja, mati očetove trdote zagladi, zaglajenost -i i in zaglajenost -i ž; zagldjati -am, zagldjanje -a s zagidvje -a J 1. med. zatilje, 2. rubrilca, naslov: pod tem ~em beremo, zaglaven -vna -o 1. med. zatilen: ~i deli, 2. pr.: —a pravda kadar gre za glavo, zagldv-nica -e i med. zatilnica, zagldvničen -čna -o zatilničen: ~alina, zaglšvnik -um = zagldvec -vca m zglavnik zagiMati -am: ~ koga, kaj, ~ se v koga, v kaj; zagledan -a -o: vase zagledanost -i i zagati -im, zaglenil -ila -o, zaglenjčn -čna -o: povodenj zagleni travnik, zaglenjč-nost -i ž zaglotiiti -im se, zagldbi -ite se! zaglčbil -ila -o, zaglobljen -6na -o: ~ se v delo, v knjigo, v vprašanje, zaglobitev -tve ž zagloddti in zaglddati -am in -jem gl. glodati, zagl6dan -a-o: ~ se v kaj zaglušiti -im, zagliiši -ite! zaglišil -ila -o: ~ korake, obloga na steni zagluši ropot; zagluščn -ina -o: klici na pomoč, zaglušitev -tve ž, zaglAšen -šna -o: ~ trušč ZBgndti -ženem gl. gnati: kamen čez streho, — proč ogrizek, ~ knjigo od sebe, ~ krik, ~ stroj, kolo, ~ se v delo, v koga, na konja, na voz; korenine za-ženejo; zagndn -a -o: ~ človek prenapet, prevnet, zagnanost -i f vnema: — v delo, zagndnec -nca m 1. zaguljek, žulj, 2. (pre)vnet človek, zagnanka -e ž zagn^ -tem gl. gnesti: gospodinja je za kruh zapetla (testo), ~ rozine v testo, pri vratih se je zagnetlo; zagneten -ena -o: prostor je čisto —, zagnčtati -am, zagnitanje -a s agnizditi -im: lastovke so zagnezdile ves kot agnida -e ž zanohtni prisad, nav. mn. za-gnide -id zagM^tti -im, zagndji -fte! zagnčjil -fla -o, zagnojin -žna -o: njivo dobro za krompir repi vsaka rana se mu zagnoji, za^čjek -jka m, zagnojitev -tve ž, zagnojčnost -i ž zagnusiti -im: ~ komu kaj, pijača se mu zagnusi; zagnušen -a -o: ~e jedi, zagnu-sitev -tve i, zagnušati -am, zagniiSanje -a j: ~ pijancu pijačo zag6dnica -e ž godovno voSčilo, pesem zagodrnjéti -âm gl godrnjati: nekaj je zagodrnjal, ~ nad kom zagoisniti -nem (se): jed (se) mu je zagols-nila, cev se zagolsne, zagolsnilo se mu je. zagolsnftev -tve ž >[-ys-] zagèn -ôna m, v zagônu in zagônu: ~i vetra, brez ~a delati, zagônski -a -o °zagonétka -e ž ugtmka, zagonéten -tna -o skrivnosten, nejasen, nedoumen, zapleten, nepojasnjen, težko razrešljiv, za-gonétnost -i f ->■ nedoumnost, skrivnostnost, nejasnost, nepojasnjenost, nedogna-nost, zapletenost zagérec -rca m, zagôije -a s, zagôrski -a -o in zagôrski -a -o zagoréti -im gl. goreti : slama hitro zagori, hiša je zagorela s plamenom, v srcu zagori ljubezen; zagôrel -éla -o: ~a polt, koža, zagorélost -i ž, zagorélec -Ica [-UC-] m zool.; zagorévati -am, zagoré-vanje -a s: polt zagoreva Zagôije -a s, iz ~a, v ~u, zagôrski -a -o, Zagorjâni -ov m mn. in Zagôrci -ev m mn., zagoijàn -âna m j premogi Zâgorie -a s Ipokrajinaj: (hrvaško) zâgorski -a -o, Zàgorci -ev m mn. zagospodâriti -im: še mlad je zagospodaril na domu, v kratkem je vse zagospodaril zapravil; zagospodârjen -a -o: --o posestvo zagospodinjiti -im zagospodo^ti -ûjem gl. gospodovati: ~ novim pokrajinam ali nad novimi pokrajinami zagosti -gôdem gl. gosti: godci so zagodli koračnico, ~ jo komu zagostfti -im, zagôsti -ite! zag^til -fla -o, zagošččn -êna -o: ~ močnik, klej, ~ gozd, ljudje so se zagostili pri izhodu, zagošččnost -i f, zagostitev -tve ž zagostoléti -im gl. gostoleti: slavček za- gostoli, prijazno ~ zagotivljati -am, zagotâvljapje -a f: ~ komu kaj, zagotavljamo vam (°vas), ~ sinu h^o, ~ sinu, da bo dobil hišo, ~ si službo zagotoviti -im, zagotôvi -ite! zagotôvil -ila -o, zagotovljèn -êna -o: ~ komu kaj, mož zagotovi ženi vso oskrbo, ~ si pravico do česa, ~ se za stara leta; zagotovljenost -i ž, zagotovitev -tve ž, zagotovilo -a s: dobiti imeti ~ pravic, zagotovilen -ina -o [-In-j: ~a pisma, zagotovfinica -e [-In- j ž zagotéTO 972 zagrméti zagotovo prisl. za gotovo\ ~ pridem zagovärjati -am, zagovärjanje -a s\ ~ bolezen, kačji pik, zagovornik zagovarja obtoženca, mati zagovarja sina, fant se zagovarja z nevednostjo, ~ se zaradi prometne nesreče, zagovarjavec -vca m kdor zagovarja, zagovarjavka -e ž vede-ževavka, zagovarjävski -a -o zagovMen -dna -o neotesan, okoren, surov: ~o se vesti, ~ človek, zagovednež -a m, zagovednica -e ž, zagovednost -i ž zagövor -a /n: ~ kačjega pika, — zoper otök, odvetnikov obtoženčev zagövoren -rna -o: ~i obrazci, ~i spis apologija, zagovömik -a m, zagovömica -e i, zagovčmiški -a -o: pravice, zagov6rništvo -a s zagovoriti -im gl. govoriti, zagovorjčn -ena -o: ~ bolezen, rano,- kačji pik, ~ se dolgo v noč, ~ se v pijanosti izdati, zagovorilo se mu je, zagovoril se je, zagovorjenec -nca m, zagovorjenka -e ž, zagovoijenost -i ž zagözda -e f: čepna, drvarska, kamnoseška z ~o raz^ati rkelj, ~o izbiti, ~ kruha, zagözdica -e f, zagozden -dna -o: ~i klin, ~a kost = zagözdnica -e ž, zagözdast -a -o zagozditi -im, zagözdi -ite! zagozdil -fla -o, zagozden -ena -o in zagozden -a -o in Zagožen -ena -o: toporišče drevo se zagozdi v rogovilo, ljudje so se zagozdili med vrati, zagozditev -tve ž, zagozdenost -i ž in zagozdenost -i i, zagozdovati -lijem, zagozdovanje -a s zagozditi -im se. zagozdi -ite se! zagozdil -ila -o, zagozden -ena -o: v desetih letih se je pašnik čisto zagozdil zagrabiti in zagrabiti -im gl. grabiti, za-gräbljen -a -o: z grabljami seno polno pest zrnja — koga za roko, za vrat, ~ koga pri dejanju, stroj zagrabi roko, strast zagrabi človeka, — se za glavo, ~ se za žep, zagrabek -bka m: ~sena zagraditi -im, zagrädi -fte! zagrädil -ila -o: ~ komu pot čez travnik, ~ vrt, ~ vodo; zagrajčn -ena -o: ~a pot, ~ prehod, ~o lovišče, zagraditev -tve ž, zagräd -äda m, zagräda -e i agrijati -am, zagriljanje -a s: ~ vrt, vodo, pot komu; za^ajeväti -üjem, za^jeväl -äla -o, zagrajevänje -a s, zagrajevälen -Ina -o [-In-J: ~a dela zagrâjati -am zastûditi, zagnusiti, zagrdjan -a-o: ~ komu jed, jed se mi zagraja zagrčdti -im gl. grčati: pes zagrči Zàgreb -a m kr. i., iz ~a, v ~u, zâgrebSki -a-o: ~i velesejem, Zigrebčani -ov m mn.: zdgrebčan -a m |v/[-kas- j -kas- ] zakasniti -im, zakàsni -ite! zakàsnil -ila -o : ~ vlak zamuditi, ~ napovedano uro, ~ na predavanje, na sestanek, ~ se na poti, v delavnici; pot me je zakasnila; prijatelj me je zakasnil; zakašnjčn -êna -o in zakâsnjen -a -o: ~ vlak >[-kas- / -kas-]; zakaSnjevâti -ûjem, zakašnjevàl -àla -o, zakaSnjevànje -a s zakišljati -am zakidati -am: vrata s snegom z umazanijo se zakidan -a -o: ~e oči, ~ nos, K^ je zakidâvati -am, zakidâvanje -a s zakikirikati -am: petelin zakikirika zakimati -am: starka zakima zakinkati -am : — v vročini zakipéti -im gl. kipeti: mlado vino zakipi, po njem je vse »kipelo zakisati -am, zakisan -a -o: mošt vino se zakisa, zakisniti -nem, zaklsnjen -a -o zakitati -am: ~ okno, steklo zaklàd -âda m: državni, kronski besedni ~i duha, ~ zakopati, vzdigniti, zaklâden -dna -o, zaklàdnica -e ž: državna zaklâdniCen -čna -o: ~i prostori, zaklàdnik -a m: državni ~ zaklâdati -am, zaklàdanje -a. s: ~ prostor z blagom, ~ koga z denarjem, ~ vojsko z živežem, list z novicami, s članki, ~ se z živili, zakladàvec -vca m: armadni zakladàvka -e ž zakUnjati -am gl. zakloniti zakiâti -kôljem gl. klati : žival deska se je zaklala, noht se zakolje; zaklàn -a -o: ~a žival, deska; zaköl [-àl] -ôla m: živina za — zaklejiti -im, zakléjil -ila -o, zaklejèn -êna -o: späh, okvir zaklejênost -i ž zakleniti -énem, zaklêni -ite! zaklênil -ila -o: vrata, sobo, hišo denar v blagajno koga v celico ~ skrivnost v srce, — se pred kom; zaklénjen -a -o: ~a hiša, vrata, ~ denar, v sobo ~ zaklépati -am, zaklépanje -a s : vrata, shrambo v sobo se vrata se zaiklepajo od znotraj, zaklepâlen -Ina -o [-In-], za-klepàvec -vca m, zaklèp -épa m: nož na zaklépec -pca m, zaklčpček -čka m \nož\, zaklépen -pna -o: ~i nož, zaklépnica -e f 1. zool. školjka, 2. mišica, zaklépnik -a m, zaklepljiv -a -o zakiepâti -épljem gl. klepati, zaklepàn -a -o : koso, srp žeblje zaklépek -pka m: ~e žebljev s sekiro poravnati zakiepetâti -àm in -ččem se gl. klepetati: ~ se dolgo v noč zakléSati -im se ->- zagozditi se: žolčni kamen se zaklešči ->• se zagozdi zakléti zakôlnem [-un-] gl. kleti: ~ nad kom; zaklel seje, da bo zmagal; ~ se na dušo; kakor da se je vse zaklelo zoper nas; zaklét -a -o: ~ grad, ~a kraljična. zakléti 976 zakrâkati ~ sovražnik; nagaja, kakor da je vse ~o, zaklétje -a s zakiicàti in zaklicati zakličem gl. klicati: ~ na pomoč, ~ koga, ~ komu zakUnitl -im, zaklinjen -a -o, zaklinjenje -a s: ~ pot alp., v špranjo se ~ zagozditi, med dva kamna se zaklinltev -tve ž, zakllnek -nka m: ~ njive, ~ pri rimskem nagrobniku zaklinjati -am, zaklinjanje -a s: mater naj kaj dâ; zaklinja se, da ga ne bo domov; zaklii^vâlen -Ina -o f-ln-\ zaklinjevâvec -vca m, zaklinjevâvski -a -o zaključiti -im ->■ končati, skleniti-. ~ kaj iz česa -»• skleniti, posneti, povzeti-, za-kljiičen -a -o: ~a družba; "zaključek -čka m konec, sklep, zakoličen -čna -o sklepen zaldoniti -klônim zavarovati, obraniti, skriti, zaslonitigl. kloniti, zaklôn -ôna m zavetje, varstvo, skrivališče, zaklonišče -a s: ~ pred letalskimi napadi, zaklÂiyati -am, zaklânjanje -a s zakloirfti -klôpim, zaklôpi -ite! zaklôpil -ila -o, zaklôpljen -a -o in zaklôpiti -im s stal. poud.: vrata se sama zaklopijo; zaklopitev -tve ž, zaklôp -ôpa in -ôpa m : pokrov na režasti, trenutni zaklôpec -pca m, zaklôpen -pna -o: ~a veha, zaklôpka -e ž teh. ventil: batna, cevna, zračna, prožna 2. zool., zaklôpnica -e ž loputa: srčna ~ zakméSen -šna -o: ~a obleka zakèl [-àl] -ôla m gl. zaklati zak(diti-im in -ôlim, zakôli -ite! zakôlil in -ôlil -ila -o: vinograd zakoljèn -êna -o in zakôljen -a-o: na novo ~a trta, zakolitev -tve ž; zakoličiti -im, zakoličen -a -o, zakoličenje -a s: novo cesto zakoličevdti -ûjem, zakoličeval -âla -o, zakoliCevânje -a s zàkon -ôna in zâkona m (P postava, zaveza : stari in novi ~ sv. pisma, ~ o gledališčih, o taksah; lu'avni, človeški fiziktjni, jezikoslovni ~i, osnovni Icazenski, tiskovni, pokojninski okvirni po ~u se ravtiati, po ~u soditi, ~ spoštovati, izpolnjevati, ~a se diiati, ~ prestopiti, zoper ~ se pregrešiti; (D ~ skleniti, razvezati, v ~ stopiti, vzeti; divji, mešani otroci prvega ~a, v -»ai živeti; zakônski -a -o in zâkonski -a-o 1. ~a osnova za pregon, ~o besedilo, ~i osnutek. 2. ~i par, ~i prstan, zadržek, ~o življenje, pravo, ~a zveza, zakonit -a -o: dediči, ~a sodba, zakonitost -i ž, zakonik -a m: državljanski kazenski zakônec -nca m, zak0nčič -a m zakonski otrok, zakônstvo -a s zakono- v sestavi: zakonodâja -e f, zakono-dâjstvo -a s, zakonodajen -jna -o: —^i odbor, zakonodajâvec -vca /n; zakono-lôm -ôma m, zakonolômec -mca m, zakonolômka -e ž, zakonolômski -a -o, zakonolômstvo -a s zakonspirirati -am: ~ tiskamo zakopàti -kôpljem in -âm gl. kopati: ~ kaj V zemljo; mrliča, jamo, talente v strelske jarke se v listje, seno se v študij, knjige se zakopân -a -o: ~ zaklad, talent; zakôp -ôpa m, zako-pâvati -am, zakopavanje -a s zakoreniniti -im se: drevo, plevel se zakore-nini, navade se zakoreninijo; zakoreninjen -a-o: ~e navade, zakoreninjenost -i ž, zakoreninjenje -a s zakositi -Im, zakôsi -ite! zakôsil -ila -o: zakosili so nove redi, sosed (se) je zakosil daleč čez mejo; zakoščn -êna -o: ~a meja zakostenéti -fm gl. kosteneti ; zakostenèl -éla -o: ~i hrastanec, ~a mišica, zakostené-lost -i ž, zakostenitev -tve ž, zakostené-vati -am, zakostenévanje -a s zakotaliti -im, zakotali -ite! zakotâlil -ila -o, zakotaljèn -êna -o: — kolo, ~ sod; jabolko se zakotali, zakotalikati -am: obroč ~ zakotiti -im, zakôti -ite! zakôtil -ila -o, zakotèn -êna -o: ~ bolezen, mrčes se je zakotil, zakotilev -tve ž zakôtje -a s, zakôten -tna -o: ~ kraj, ~a ulica, pisarna, zakôtnik -a m zapečkar, zakôtnica -e ž zakoviti -ûjem gl. kovati, zakovân -a -o: ~ koga v žeiezje, ~ vrata zabiti, konja ~ napačno podkovati, kovaču se včasih zakuje, zakôv -ôva m: strojni zakôvica -e ž: kolesna, verižna ~o na čevelj pribid, zakôviCen -čna -o: ~a glavica, ~o železo, zakovičiti -im, zakovfčen -a -o, zakovfčenje -a s, zakô-vičar -ja m, zakôvnik -a m \žebelj\ zakožen -žna -o: ~i črv, ~o vnetje, za- kčžnik -a m: ~ se mu je naredil zabâjcn -jna -o: ~a pot, njive zakriUcati -am: vran zakraka zakraljeviti 977 zaknutati zakralje^ti -ùjem gl. kraljevati: ~ nad pokrajino, ~ narodom zaknuniiit -ênta m: ~e deliti, prejemati, zakramentâl [-àl] -a m, zakramentâlen -Ina -o [-In-]: ~i obred, zakramentâl-nost-i [-In-] ž zakiisid -im se: svet se zakrasi, zakrasitev -tve f, zakrasovâti -ùjem se spreminjati se V kras, zakrasovânje -a s zakristiti -im se, zakrâsten -a -o: rana se zakrasti med. zakréiid -im zaviti: voz zakreči na dvorišče zakrenid -krénem gi. kreniti, zakréqjen -a -o: konja na stran jo plug za-krene iz brazde, konec žice zakreni-tev-tvei zakričid -fm gi. kričati: od bolečine nad kom ~ zakriliti -im: človek zakrili z rokami zalcrinlcati -am: obraz si topove spremo se zakrinkan -a -o: ~ tat zaluisdja -e ž, zakristfjski -a -o: ~a oprava, zaloistin -a m cerkovnik, za-kristânka -e ž, zakristânski -a -o: ~o opravilo, delo zakriti -krijem gl. kriti, zakrit -a -o: ~ si obraz z rokami, pred vetrom se zakritje -a s; zakrivati -am gl. pokrivati, zakrivanje -a, s in zakrivânje -a s, zakrivilo -a s, zalcrivilce -a [-Ic-j s, zakrivivec -vca m, zakrivivka -e ž zakriviti -fm, zakrivi -ftel zakrivil -fla -o, zakrivljenje -a s: ~ palico, ost se na koncu zakrivi, ~ škodo, karambol, nesrečo, smrt; zakrivljen -a -o in zakrivljèn -êna -o: ~ nos, ~e noge, ~o hudodelstvo, ~a palica, zakrivljenost -i i in zakrivljênost -i ž, zakrivitev -tve ž: ~ osi, ~ hudobije, zakrfvljati -am, zakrivljat^e -a s laltrižati -am, zakrfžan -a -o: drevesa za posek zakriževiti -ùjem, zakriževil -ila -o, zakriževinje -a s, zakrižiti -im, zakrfžen -a -o: okno ~ zaicftniti -nem, zakfknjei^ -a s: jajce, mleko zakrkne, v sovraštvu sovraštvo človeka zakrkne, v jezo se zakfkpjen -a -o: na masti ~o jajce, ~ grešnik, ~o mleko, zakfktyenost -i i, zakflcnjenec -nca m, zakfknjenka -e ž zaltriniti -im: ~ k bregu, ~ na pesek; zakfmljen -a -o: ~ brod saltfniiti -im: dekla je zakrmiia prašiče, koliko zakrmiš na leto? zalmiéti -f m : ud, zob zakini ; prsti na nogah zakrnijo; zakmèl -éla -o: ~ ud, ~a jetra, ledvica, zakmélost -i f, zakfnek -nka m, zakfniti -nim zakrneti zaicroliotiti -im in -0čem se gl krohotati se: v obraz se komu ~ zakrojiti -krôjim in zakrojim gi krojiti, zakrôjil in zakrôjil -fla -o: p^co na koncu krojač obleko zakroji, deska se zakroji; zakrôjen -a -o in zakrojèn -êna -o: ~ noht, zakrojftev -tve f, zakrôj -ôja m zalu'ôkati -am: vran zakroka, ves denar fant se bo čistozakrokal; zakrôkan -a-o: ~ denar, čas zakrožiti in zakr0žiti -im gl krožiti, zakrô-žen -a -o: konec tramu pesem zakr0ženost -i ž; zakroževiti -ùjem, zakroževil -ila -o, zakroževinje -a s zalcTpati -am: obleko, streho zdravje za silo zakfpan -a -o: ~c hlače, ~o perilo, ~a sloga, zakrpivati -am, zakrpivanje -a s zakruliti in zakrùUti -im gl. kruliti: prašič zakruh, po trebuhu zakruli zakriljavéti -fm, zakržljavčl -éla -o, za-kržljiti -im, zakržljil -ila -o, zakržljin -a -o, zakfžek -JŠca m 1. nerazvita, v rasti zaostala rastlina, 2. atrofiran ud, sfižek, 3. zahiran otrok zakuhati -am gl kuhati: ~ kaj v juho, ~ juho, sadje, ~ sod z vinom, s kropom, zakùhan -a -o: ~a juha, za-kùha -e ž zakûlcati -am: kukavica zakuka zaloilisen -sna -o: spletke zakup -a m: v ~ dati, vzeti, v <—u imeti; letni, lovski, dedni zakùpen -pna -o: ~a pogodba, zakùpnik -a m: davčni, carinski zakùpnica -e f, zakùpniSki -a -o, zakApništvo -a s, zakupnina -e i; zakupodajivec -vca in, zakupojemivec -vca m zakupnik zakupiti in zakùpiti -im gl kupiti: koliko zakupiš na mesec? zakùpljen -a -o: ~ denar, zakupftev -tve ž, zakupčevati -ùjem, zakupčevil -ila -o, zakupčevinje -a s zakuriti in zakùriti -im gl kuriti: ~ peč, ~ v peči, o^nj zakùrjen -a -o: ~a peč, v sobi je ~o, ~a soba zalcuslEa -e ž-*- prigrizek zakvartiti -im gl kvartati: denar dolgo v noč se ~ Slovenski pravopis — 62 zakvasid 978 Zâlog zakvasid -im, zakväsil -ila -o, zakvaSèn -êna -o in zakvâsiti -im s stal. poud.: testo testo se zakvasi zil [zâij -a -o, dol. zâli -a -o, prim. zaljši -a -e: ~ fant, ~o dekle, ~a nevesta zaUgad -am, zalaganje -a s: knjige —, ~ se s krompirjem, ~ koga z blagom, zalagàvec -vca m, zalagâvka -e ž zalâjad -am in -em: pes zalaja nad kom, na koga, v koga zalàz -âza m |/ov|, zalâzen -zna -o: ~i lov, ~o napasti koga, zalâznik -a m; zalâ-zovati -ujem in zalazovâti -ùjem: ~ dekleta, ~ žival, divjačino, zalazovâvec -vca m, zalazovavka -e r zalééi -léitem gl. leči: denar nič ne zaleže, noben opomin ne zaleže, metulj zaleže jajca, miši so se zalegle; zaležen -a -o: ~e miši, —a jajca, zalega -e i: —^ v satovju; kačja, gadja —, tatinska zalégati -am, zaléganje -a s zaledenéti -im gl. ledeneti : jezero zaledeni; zaledenèl -éla -o: ~a okna, zaledenélost -i f, zalediti -im, zalêdi -ite! zalédil -ila -o, zaledèn -êna -o zalédje -a s ozadje: biti v ~u fronte, za- léden -dna -o zalèk -éka m, nav. mn. zaléki -ov zavihki na suknji, zalékniti -nem, zaléknjen -a -o: rokav ~ zalepiti in zalépiti -im, zalépljen -a-o: — pismo, V vlagi se omoti zalepijo; za-lépka -e ž pismo, zalépek -pka m obliž zalésje -a s pokrajina za gozdom zalesketâti -âm in -ééem se f-lask-] gl. lesketati: solza se zalesketa zalésti -lézem gl. lesti, zalézen -a -o: — divjačino, — koga pri čem, ~ v dolgove, v skalovje, v steni se zalezo-vâti -ùjem, zalezovàl -âla -o, zalezovânje -a s in zalézovati -ujem, zalézovanje -a s, zalezovâvec -vca m, zalezovâvka -e z, zalezovâvski -a -o, zalezovâlen -Ina -o f-ln-J: ~a strast zaletéd -im se gl. leteti: ~ se za skok, — se V zid, V drevo, v človeka, — se z avtom, z besedami v kaj, v koga; pes se je zaletel zgrešil dom. jed se človeku zaleti, zaleti se mu; zalêtel -éla m: ne bodi no tak ~! zaletéla -e ž, zaletélost -i ž, zaletélast -a -o; zaletén -êna -o: tako je —, da se ne more ustaviti; — avto karamboliran: zalèt -éta m: z —om skočiti, biti v ~u pri delu. zaletàv -âva -o, zaletâvost -i ž, zaletâvec -vca m, zaletâvka -e ž; zaletišče -a j; zaletavati -am se, zaletâvanje -a s, zaletovâti -ùjem, zaletovânje -a s zalezâd -im gl. ležati: šolo, zaslužek —, nogo si —, v nedeljo se je predolgo zaležal ; zaležân -a -o : —o blago, zaležânost -i ž, zaležânec -nca m, zaležânka -e ž, zaležuh -a m znč. zalijavica -e ž tekočina, pripravljena za zalivanje, zalivka Zéli log -ega -a in -â m kr. i., z —ega —a, na —em —u, zalološki -a -o, Zaloložani -ov m rrm.: Zâla -e ž kr. i., v —i zalisten -tna -o: —i poganjek, zalistnik -a m |örj/|, zalistje -a s: — na trtah zaliti -lijem gl. liti: — cvetlice z vodo, — razpoko z betonom, solze zalijejo oči, oči se zalijejo s solzami; — zob, vino z vodo —, sod do vrha —, kosilo, izpit — z vinom; zalit -a -o: —a špranja, —a črka, poteza, barva, —a lica, —o vino, — človek rejen, debel, zalitje -a j, zalitek -tka m zaliv -a m: morski —, zalivski -a -o: —i tok, —e naprave zalivati -am, zalivaj -te in -âjte! zalival -a -o in -âla -o, zalivanje -a s in zalivânje -a s: — vrt, vino, — luknje, zob; papir zaliva, črte se zalivajo, oči se zalivajo s solzami, zalivanček -čka m umetno hranjen dojenček med., zalivač -a m. zalivâéa -e ž kangla, škropilnica, zalivek -vka m plomba, zalivka -e ž vino :a zalivanje, zalivâlen -Ina -o [-In-j zalizàd in zalizati -ližem gl. lizati: pes si rano zaliže, polž se zaliže; zalizan -a -o: — polž, zitliz -a m, zalizâvati -am, zalizàvanje -a s, zalizovâti -ùjem, za-lizovàl -âla -o, zalizovânje -a s zalizld -ov m mn. kotleti ziljšad -am, zâljSan -a -o, zâljSanje -a s: dvorano, opravo, nevesto — s čim, za nastop se —, zalJSâva -e ž zaljubiti in zaljùbiti -im se gl. ljubiti: — se v koga, v kaj; zaljùbljen -a -o: biti slepo, do ušes — v Icoga, —o gledati, zaljùbljenec -nca m, zaljùbljenka -e i, zaljùbljenost -i ž, zaljùbljati -am se, zaljùbljanje -a s, zaljubljiv -a -o: hitro — človek Zâlog-a m kr. i., iz —a, v —u, zaloški -a-o : —a postaja. Zaloška cesta, ZâloZani -ov m mn. Zilog 979 zauiejiti zalog -ôga m zastavek, založek, poroštvo, varščina, kavcija, hipoteka: dati kaj kot v za ~ zalop -C ž: imeti (°držati) ^o šolskih knjig, imeti v ~i (°na ~i), v ~i je še dosti blaga, na ~o delati, zal0žen -žna -o: ~i prostori, ~a pravica zalogéj -a m: tolst ~ mesa, kruha, zalogajček -čka m zAloka -e ž travnik ob gozdu, zaloški -a -o: —^o seno zalomiti -lômimgl. lomiti, zalômljen -a -o: palico ost seje zalomila; kost, noht se zalomi, zalôm -ôma m, zalômek -mka m zaMpaiti -nem gl. lopniti: vrata vrata se sama zalopnejo, zaloputniti -nem, zaloptimjen -a -o: vrata ~ zalôtati -am zaspajkati, zalôtaiye -a s: posodo zalôtan -a -o: ~ lonec, -—a luknja zalotiti -im, zalôti -ite! zalôtil -Oa -o, za-lotèn -êna -o in zalôtiti -im s stal. poud. : ~ koga pri čem, na poti ga je zalotila ploha, ~ se pri misli; zalôten -a -o: ~ pri dejanju založiti -hn, zal0ži -ite! zal0žil -ila -o, založen -êna -o: ~ prostor z blagom, knjigo kam knjigama, založba založi knjigo, sedi in založi z nami! dobro besedo ~ za koga, kos kruha 2. blagom se založitev -tve i, zal0žek -žka m: zapiralni ~ pri kartah, ~ v stavnici, zal0žba -e ž: knjižna zal0žben -a -o [-ban-], založnik -a m, založnica -e i, založniški -a -o: ~i svet, založništvo -a s zalubnik -a m zool. lubadar zalučAti in zaliičati -am gl. lučati, zalučan -a -o: kamen ~ zaluska -e ž trščica : ~ se zadere za noht zélust -listi ž kavelj na trnku ati sidru zamahniti in zamahniti -nem gl. mahniti, zamâhnjen -a -o: z mečem z roko ~ po kom, proti komu, zamàh -âha m: z ~om udariti, v —u biti, zamahljàj -a m, zamahovâti -ûjem, zamahovàl -âla -o, zamahovânje -a s zamajéti in zamâjati -âjam in -âjem in -jèm gl. majati: drevo glavo stavba, voz se zamaje, tla se zamajejo pod nogami; zamâjan -a -o in zamajàn -a -o: ~a veja zamajiti -im, zamâjil -ila -o in zamâjiti -im s stal. poud.: drevo skorjo, lub vrba se zamaji; zamajèn -êna -o in za-màjen -a -o: ~a smreka zamékati -am, zamàkanje -a s: travnik —, streha zamaka, (skozi) strop zamaka zamakniti -mâknem se, zamakni -ite! zamaknil -ila -o, zamâknjen -a -o, zamâk-njenje -a s in zamâkniti -nem se s stal. poud.: — se v koga zagledati se, — se v delo; zamaknjenost -i ž, zamàknjenec -nca m, zamâknjenka -e ž >[-mak-i -mak-] zamélo prisl. za malo : ~ se mi zdi zamamiti in zamémiti -im gt. mamiti, za-mâmljen -a -o, zamâmljenje -a j: ~ koga s čim, družba ga je zamamila, zamâma -e 2, zamàmen -mna -o, zamâmljati -am, zamémljanje -a s zamànprisl.: ~ se trudi zamastiti -im, zamàsti -ite! zamàstil -ila -o, zamašččnje -a s: knjigo obleko si pri jedi se zamašččn -êna -o: ~o srce, —i listi, zamašččnost -i ž, za-mastitev -tve ž zamašiti -im, zaméSi -ite! zaméâil -ila -o, zamašen -êna -o: luknjo s čim steklenico, nos cev seje zamašila, najhujše potrebe —, komu usta zamašitev -tve ž, zamašljiv -a -o, zamâSek -ška m, zamàskar -ja m zamasnjék -a m teh. vztrajnik zamazéti in zamâzati -mâžem gl. mazati, zamàzan -a -o: špranjo z ilovico knjigo, obleko pri delu se smučar se zamaže napačno namaže smuči, zamàzanec -nca m, zamàzanka -e i, zamàzanost -i ž, zamàz -âza m, zamâzek -zka m, zamazilo -a s: čebelje zamâzka -e ž kit; zamazovâti -ûjem, zamazovâl -âla -o, zamazovânje -a s zamegléti -im, zameglèl -éla -o, zameglênje -a s: oko mi včasih malo zamegli, zameglélost -i ž >[-mag-] zamegliti -im, zamegli -ite! zaméglil in zameglil -a -o, zamegljen -êna -o, zamegljé-nje -a s: umetno — pokrajino, bojišče, postoja nko, pred očmi se mu je zamegi i I o, zamejitev -tve i: umetna zameglje-véti -üjem, zamegljevàl -âla -o, zameglje-vânje -a s >[-mag-] zaméjen -jna -o kar je za mejo, zaméjnik -a w = zaméjec -jca m, zaméjski -a -o: ~i Slovenci, zaméjstvo -a s: živeti v ~u zamejiti -Im, zameji -ite! zaméjil -ila -o. zamejèn -êna -o: travnik, vrt zame- zamejiti 980 zamomljiti jitev -tve ž; zamejničiti -im, zamejničen -a -o, zamejničenje -a s zamenjiti in zaménjati -am gl. menjati: prstan ~ za uro, Icoga ~ s Icom drugim ; dežnilc, Iclobulc ~ z drugim; denar, tujo valuto v službi se zaménjan -a -o : ~a ura, zaména -e ž : dobiti Icaj za —o ali v ~o, čakati na ~o, zamenjâva -e f: ~ denaija, zamenjâvati -am, zamenjâvanje -a j; zamenjevâti -ùjem, zamenjevàl -âla -o, zamenjevânje -a s, zamenjevâvec -vca m, zamenjevâvka -e ž, zamenjevâlen -Ina -o [-In-]: ~a vrednost, ~i postopek zamenljiv -a -o: ta denar ni več zamenljivost -i ž zamériti -im, zaméijen -a -o: za cel meter seje zameril, — komu kaj, grdo se komu ~ s čim ali zaradi česa, saj ne zamerite, če vpraiam; ne zameri, stvar je čisto dru^čna; pa nič kaj ne zameri, zaméra -e ž: boljša prva ko zadnja prosim za —o ali ~e prosim prosim, ne zamerite, pa brez —e, v ~o priti pri kom, zamerljiv -a -o, zamerljivost -i ž, zamer-Ijivec -vca m, zamerljivka -e i; zamérjati -am, zaméijanje -a s zamesiti in zamésiti -im gl. mesiti, zamčšen -a -o: kruh ali si spet kaj zamesil? sktthal, zamesitev -tve i zamêsti -mêtem gt. mesti: sneg je vsa pota zametel; žameten -êna -o: ~a okna, zamèt -éta m: snežni ~i zamésti -tem gl. mesti: mleko zaméten -a -o: ~o mleko posneto, brez smetane zamésti -dem n zamêsti -êdem gl. mesti, zamédel -dla -o in zamêdel -dla -o: prejo, korak, ritem zaméden -a -o: ~a preja zamešati in zaméSati -am gl. mešati: ~ kaj med druge stvari, žgance ~ kaj s čim zamenjati, tat se je zamešal med ljudi, pri kartah se —; zaméSan -a-o: vse je —^o zamèt -éta m gL zamésti zametâti -mééem dov. gl. metati: prostor s senom ~ ; zametân -a -o : suknjič je bil s travo s peskom luknje zamétati -am nedov., zamétanje -a s 1. ne zametaj ugodne priložnosti, denar za nepotrebne reči svoje moči za prazen nič ne zamétaj se! 2. sneg sproti zameta gazi ; 3. zabloditi: ~ svinjam pičo z otrobi; zametâvati -am, zametâvanje •a s, zametovâti -ùjem, zametovàl -âla -o, zametovânje -a s, zametovâvec -vca m. zamétêen -êna -o: ~ človek kdor rad zametuje zamétek -tka m ->■ zarodek, spočetek, embrio zamežiti -im gL mežati, zamežaj -a m med. >[-m9ž.] zamežilcati -am: luč zamežika v temi, človek z očmi zamežika, oko je slabotno zamežikalo >[-m3Ž-] zamigati -am: po mravljišču je vse zatni- galo, zamigljâti -âm gL migljati zamijâvicati -am in -čem: mačka zamijavka zamikati -am in -čem dov. : stvar me je koj zamikala, denar ga je zamikal; zamikati -am se nedov., zamikanje -as: ~ se v kaj, v koga, v deveta nebesa, zamikâ-vati -am se, zamikâvanje -a s zamirati -am, zamiranje -a s: veselje, vnema zamira zamisliti -im: velike načrte ~ zasnovati, v svojo preteklost se zamišljen -a -o: ~a dela, ~ človek, zamišljenost -i ž, zamišljenec -nca m, zamišljenka -e f, zamisel [-say7 -sli i misel, načrt, zasnova : ima velike ~i, uresničiti zamislek -a [-hk- J m ; zamišljati -am, zamlšljanje -a s zamizen -zna -o: ~e klopi, zamlzje -a s prostor za mizo zamižiti -im gL mižati: ~ na eno oko, zamižaj -a m med. zamlâda prisL : ~ se uči, ~ mu je trdo šlo zamlakiižiti -im se, zamlak0žen -a -o: pot, življenje se zamlakuži zamiéti -méljem gL mleti, zamlét -a -o: stari mlin je spet zamlel, kaj je le zamlel med pšenico? mlinar veliko zamelje zamoči -môrem ->■ moči, premoči, zmoči zamočiti -mččim gL močiti: dež njivo zamoči, sod zid se hitro zamoči; zam6čen -a -o: ~ zid, ~a i^nica, zamčk -ôka m, zamokniti -môlcnem; za-môkel -ôkla -o: ~a zemlja, zamokljiv -a -o, zamokljivost -i ž zamočviriti -im se; zamočviijen -a -o: ~ travnik zamolčati -molčim gL molčati, zamolčanje -a s: komu kaj zamolêân -a -o: ~ greh, zamôlk -a m aposiopeza, zamolčljiv -a -o, zamolčljivost -i f, zamolkniti in zamôlkniti -nem gl. premolkniti: glas zamolkne; zamôlkel -kla -o: ~o grlo, ~ glas, odmev, grom, zamôlklost -i ž, zamolklina -e ž med. >[-moii-] zamomijâti -âm gl. momljati: v brado ~ zamorec 981 zanêsti zamérec -ica m: prati, zamôrka -e ž, zamôr£e -ta s, zamdrček -čka m, zamôr-ski -a -o: ~c dežele, zamôije -a s zamoriti -im, zamôri -ite! zamôril -ila -o: življenje, rast veselje do česa komu zamorjèn -êna -o: ~ cvet, ~ od dela, od nevšečnosti, zamopênec -nca m, zamorjênka -e f, zamoijênost -i ž, zamoritev -tve ž zamotiti -àm in zamôtati -am gl. motati : prejo, zavoj metulj se zamota v bubo ; vprašanje, nalogo zadeva se zamota, v pravdo se koga v pravdo zamotân -a -o in zamôtan -a -o: zadeva, stvar, ~o črevo, zamotânost -i ž in zamôtanost -i ž, zamôt -ôta m, zamotâvati -am, zamotàvanje -a s zamotirï in zamôtiti -im gl. motiti: ~ koga s čim, ~ se pri čem zamozničiti -im z mozniki speti zimož prisl.-. ~ iti, (v) ~ dati, zamožen -žna -o: ~a deklica godna, zrela za možitev, zšmožnost -i ž zamožiti -im za doto prinesti, zamdži -ite! zam0žil -ila -o, zamožčn -êna -o: komu kaj zamožitev -tve ž kar prinese nevesta k hm zamračiti -im, zamrdči -ite! zamričil -Ha -o, zamraččn -êna -o: oblalci so zamračili poicrajino, ob teh besedah se mu je obraz zamračil; zamraččnost -i ž, za-mračitev -tve i; zamračeviti -iijem, zamračevil -àla -o, zamraëevànje -a s zamfdati -am se spačiti (obraz), zamfdniti -nem se, zamfdek -dlca m zamriniti -im, zamrénjen -a -o: nebo se zamreni zamréti -mr(j)èm in -mfjem gl. mreti: veselje zamre, spomin nanj je zamrl; pesem, odmev zamre v daljavi; zamfl -a -o: —i odmevi, zamrtje -a s zamrižiti -im, zamrčžen -a -o: pajek muho zamreži, i»jek se zamreži, okna zamreževati -iijem, zamreževil -àla -o, zamreževanje -a s zamrmriti -am gl. mrmrati, zamrmràn -a -o: nekaj besed ~ zimrtev -tva -o med. na videz mrtev, zamrtvost -i ž zamrzéti -im gl. mrzeti: človek, jed, stvar komu zamrzi, zamfzen -zna -o: '-a jed, zamfza -e ž zamrzlost, sovraStvo: ~ škoduje betonu, ~ do človeka, ~ do sladlcih jedi; zamrziti -im, zamfzi -ite! zamfzil -ila -o: ~ koga zaradi česa, sinu se je oče zamrzil; zamrzèn -êna -o: ~a jed, ženska, zamrzitev -tve ž zamrzniti -nem: reka, bančna vloga zamrzne; zamfzel -zla -o in zamfznjen -a -o prid.: ~a okna, ~i kapitali, krediti, zamfzlost -i ž = zamfznjenost -i ž; zamrzovâti -üjem, zamrzovàl -àla -o, zamrzovânje -a s zamûda -e ž: neopravičena vlak ima ~o, priti z ~o, usodna ~ ene minute, zamüden -dna -o: ~o delo, ^ obresti, zamüdnik -a m, zamüdnica -e ž, zamüd-niški -a -o: ~i narodi, zamudnina -e ž zamuditi -im, zamùdi -ite! zamüdil -ila -o, zamujênje -a s: vlak, šolo, priložnost ~ koga na poti, pri delu; pri obisku se zamujèn -êna -o: ura «-a ne vrne se noljena; zamudljiv -a -o, zamudljivost -i i, zamudljivec -vca m, zamudljivka -e i; zamüjati -am, zamüjanje -a s zamûkati -am: krava zamuka zamušnica -e f v planinskih kočah skozi steno vsekana luknja namesto okna zanàdejati -am se: ~ se česa ali čemu zanalašč in zanalašč prisl.: to si ~ naredil, kakor —' si prišel ravno danes, zdaj pa ~ pojdem zanàmec -mca m, nav. mn. zanàmci -cev, zanàmstvo -a s zanapréj prisl. naprej: za zdaj naj bo, ~ bo pa drugače; vendar: to ni račim za nazaj, ampak za naprej ; ta drva niso za tukaj, ampak za naprej zanišati -am, zanašanje -a 5: voda zanaša k nam vso umazanijo, vino ga zanaša, voz je malo zanašalo na stran, mati otroku preveč zanaša prizanaša, na svojo moč se ~ zinčica -e ž gl. zanka zanemàriti -im: ~ polje, gospodarstvo, hišo, delo, dolžnosti, otrolce, sam sebe, čisto se je zanemaril; zanemàrjen -a -o: ves ~ hodi okoU, zanemarjenost -i ž, zanemàrjenec -nca m, zanemàrjenka -e ž; zanemàra -e ž: pri hiši je velika zane-màren -ma -o površen; zanemàrjati -am, zanemarjanje -a s, zanemaijàvec-vca m, zanemarjàvka -e ž zanêsti -nêsem gl. nesti : pismo na pošto veter je zanesel listje v vežo, včasih ga pijača malo zanese, vihar je zanesel ladjo daleč proč, na nilcogar se ne moreš —; zanesèn -êna -o: ~ govor, ~ nastop. zBnêsti 982 zaostati zanes&iost -i i: ~ v igri, na odru; za-nesênec -nca m, zanesenka -e f, zanese-njàk -a m, zanesenjaški -a-o: —^i tip, znaCaj, zanesenjâStvo -a s; zanesljiv -a -o : ~o poročilo, ~ človek, ~a postrežba, zveza, ~o pridem, zanesljivost -i ž, za-nések -ska m med. metastaza zanetiti in zanetiti -im gl. netiti, zanéten -a -o, zanétenje -a s: ogenj, prepir ~ zanič prisl.: to vino je ~ kupčija, knjiga, papir, ~ pi^; zaniček -čka m: ti zaničeviti -ûjem, zaničevil -àla -o, zaniče-vàn -a -o, zaniëevànje -a s: koga —, delo, umetnost sam(ega) sebe mora zaničevalen -Ina -o [-In-], zanièevâvec -vca m, zaniéevàvka -e ž, zaničevavski -a -o : ~a družba, ~i značaj, zaničljiv -a -o : sodbe, besede, ~ pogled, zaničljivost -i ž, zaničljivec -vca m, zaničljivka -e ž zanihati -am: zvon zvon zaniha zanikati -am, zanikanje -a s: trditev, besede zanikan -a-o: ~i stavki, zanikàvati -am, zanikàvanje -a s, zanikovàti -ûjem, zanikovàl -àla -o, zanikovànje -a s, za-nikovàlen -Ina -o [-In-], zanikovàvec -vca m, zanikovàvka -e i zaniicniti -nem: sonce zanikne zanikrn -a -o: biti — pri delu, v obleki, za izpohijevanje dolžnosti, zanikrnost -i ž, zanikmež -a m, zanikrnik -a m. zanfkrnica -e i zanimati -am: tehnika ga je zmeraj zanimala, za tehniko se je zanimal; ~ se za jezik; zanimanje -a s: imeti, kazati buditi komu ~ za kaj, biti brez ~a; zanimiv -a -o, zanimivost -i ž zànka -e ž: redke, široke ~e, merilna, lovska pri nogavici se spustijo, komu ~o nastaviti, —o zadrgniti, sprožiti, vreči okoli vratu, v —o se ujeti, v ~i tičati, ~e spuščati, pobirati pri plete^; zànëen -čna -o: ~i osnutek, zànkica -e f, zànëica -e ž, zànkar -ja m, zànkati -am, zànkanje -a s zanočiti -im se v noč se zamuditi, zanoči -ite se! zan0čil -Ha -o, zanočitev -tve ž zanôhtati -a se, zanohtanje -a s: zanohtalo se mu je, zanôhten -tna -o, zanôhtnica -e f : ~ se naredi; zanohtovâti -ûje se, zanohtovànje -a s zanàs -ôsa m: z —om igrati, dela brez ~a, zanôsen -sna -o: ~o govoriti, zanôsnost -i i zanositi -nôsim gl. nositi, zan0šen -a -o, zanošenje -a s: ~ obleko, čevlje; žena je zanosila, zanositev -tve ž, zanositven -a -o [-tvan-] zaobjeti -jàmem gl. objeti, zaobjét -a -o: v kratkem članku je vse zaobjel; za-objémati -mljem in -mam: to poglavje zaobjema grško dramo zaobliti -im, zaôbljen -a -o: robove ravne ploskve so se zaoblile, hca so se zaoblila, zaôbljenost -i ž zaobljubiti in zaobljubiti -im gl. ljubiti: koga ~ komu, — se na božjo pot; zaobljûbljen -a-o: ~ dar, ~a pot, zaobljûba -e ž: napraviti ~o, ~o držati, zaobljûben -bna -o: —i praznik, ~a cerkev, ~i dar zaobrniti in zaobrniti -nem gl. obrniti, za-obmjen -a -o: voz vse se je zaobrnilo dmgače, zaobmjenost -i ž, zaobmi-tev -tve ž zaoltsčči -sežem gl. seči: v tem je vse zaobseženo zaodéti -dénem gl. odeti, zaodét -a -o: mati otroka zaodene, v skrivnosten molk se zaodétost -i ž; zaodévati -am, zaodévanje -a s zaoicreniti -krénem gl. kreniti, zaokrénjen -a -o: voz — na levo, pred mostom se je treba ~ zaoicrožiti in zaokr0žiti -im gl. krožiti, zaokr0ženje -as: vogale račun, število ~ navzgor, navzdol; pripoved —, posestvo kapljica se zaokroži; zaokr0žen -a -o: ~o posestvo, zaokroženost -i i, zaokrožitev -tve i; zaokro-ževàti -ûjem, zaokroževal -âla -o, zao-kroževânje -a s, zaokroževàlen -Ina -o [-In- J : ~a politika zaoljiti -im, zaôljen -a -o: ležaje za- ôljenost -i ž zaoràti -ôijem in -ôrjem gl. orati, zaorân -a -o: prvo brazdo v tuje brazda se mu je zaorala, krompir zaoràvati -am, zaorâvanje -a s °za6riti -im razleči se, zadoneti, oglasiti se zaosnik -a m klin, ki zatika kolo na osi zaostàti -stânem gl. ostati: na poti ~ za dmgimi, v šoli v omiki, gospodarstvu zaostàl -àla -o: ~i narodi, ~o gospodarstvo, zaostàlost -i f: ~ na deželi, ~ v razvoju, v nazorih, zaostànek -nka m: davčni ~ v obrestih, biti v ~u s plačilom; zaostâjati -am in -jem : zaostati 983 zapéti ~ za drugimi, ~ pri igri, v učenju; zaostajanje -a s, zaostajavec -vca m zaostriti -im, zaôstri -ite! zaostril -lia -o, zaostrèn -êna -o, zaostrênje -as: ~ razmerje, spor med sosedi; prepir, položaj se zaostri, zaostritev -tve f, zaostrênost -i ž; zaostrovàti -tijem, zaostrovàl -àla -o, zaostrovànje -a s zapockâti -àm gl. packati, zapackàn -a -o, zapackànost -i ž zapàéiti -im se: malo se je zapačil zapàd -àda m: ~ menice, roka, zapâden -dna -o: ~i rok menice, zapâdec -dca m = zapâdka -e ž \kavelj\; gl. ludi zapasti zapàd -àda m-> zahod, zapâden -dna -o->-zahoden, zapàdnik -a m zahodnik, zapadnjâk -a m zahodnjak, zapad-njâSki-a-o-»- zahodnjaški, zapadnjà$tvo -as-*- zahodnjaštvo zapM -àha m: okenski —, zaskočni biti za ~i zaprt, ~ zariniti, zatakniti; zapâha -e f: lesena zapahniti in zapâhniti -nem gl. pahniti: ~ vrata, želodec si z jedjo zapahnilo se mu je; zapâhnjen -a-o: ~e duri, ~ želodec, zapahnitev -tve f, zapàhnjenost -i i; zapahovâti -tijem, zapahovàl -âla -o, zapahovânje -a s >f-pah- j -pah-] zapaliti in zapâliti -im gl. paliti, zapâljen -a -o: grmado, hišo, pipo —, slama se je zapalila, zapâljenost -i ž, zapaljiv -a -o, zapaljivost -i ž zapariti -im, zapârjenje -a s: sod mleko —, da se usiri; zapârjen -a-o: ~ sod, zapârjenost -i ž, zapàra -e /, zapârica -e ž 1. soparica, 2. živinska bolezen, zapà-ričav -a -o = zapâriien -čna -o; zapârjati -am, zapârjanje -a s zapâsti -pâdem gl. pasti : sneg zapade (poti, vrtove); menica, rok zapade; slabostim, globi, kazni ~ v letargijo, znova ~ v stare napake; zapàdel -dla -o in zapàl -àla -o: ~i sneg, ~a menica, zapâden -dna -o: ~i most, ~a mreža draga, ~i sneg sneg, ki obleži, zapâdlost -i ž in zapàlost -i ž: gl. tudi zapad zapâsti -pâsem: ovco ~ zgubiti, ovca se je zapasla daleč proč, raki so se spet za-pasli zaredili; zapâsen -a -o: ~a krava, ~a čebelja zalep zapaziti in zapàziti -im gl. paziti, zapàžen -a -o: ~ napako, zapazitev -tve ž, za-pâzen -zna -o: ~ vpliv opazljiv, za-pazljiv -a -o zapàziti -im z deskami obiti, zapàžen -a -o, zapaženje -a s: prostor za praprot —, ~ s praprotjo, zapàž -àža m, zapâžen -žna -o : ~e deske, zapâžnik -a m \bruno\, zapaževàti -lijem, zapaževM -âla -o, zapaževânje -a s zapeèâtiti -im, zapeCàtenje -a s: ~ pismo z voskom, s krvjo zapeCàten -a -o: njegova usoda je ~a, zapeCâtenost -i ž zapécek -čka m: sedeti na ~u, zapéCkar -ja m, zapččkarica -e ž, zapččkarski -a -o omejen: ~a politika, zapičkarstvo -a s omejenost, zapečje -a s, zapečnik -a m zapečkar zapeči -em gl. peči: ~ kaj v kruh, žemlje trdo ta jed me zmeraj zapeče, se mi rado zapeče, v srce me je zapeklo; zapeëèn -êna -o: lepo — kruh, ves sem ~ zaprt, ~o blato, zapeèênost -i ž, zapéka -e ž: bolnika muči zapékati -am, zapékanje -a s zapeketâti -àm in -ččem gl. peketati: ~ po cesti zapeljàti -péljem in -peljâm gl. peljati: ~ (se) po strmini; koga, kaj v mesto koga v laž, tatvino k zdravniku se ~ ; zapeljân -a -o: otrok je bil zapeljà-nost -i ž, zapeljânec -nca m, zapeljànka -e ž, zapeljâva -e ž; zapeljâvati -am, zapeljâvanje -a s, zapeljevâti -ûjem, zape-Ijevàl -âla -o, zapeljevânje -a s; zapeljiv -a -o: —a prijaznost, —a jed, ~i pogledi, —o zlato, zapeljivost -i ž, zapeljivec -vca m, zapeljivka -e ž zapênee -nca m: ~ pri obleki, pri knjigi, ~ na jermenu, zapčnčati -am, zapčnčar -ja m \izdelovavec\, zapênka -e ž zapénjati -am, zapénjanje -a s: obleko, gtmib si —, zapenjàlo -a s \orodje\, zapénja -e ž \sponka\ = zapenjàêa -e i, zapenjàvCek -čka m, zapenjâvka -e ž zapentljâti -àm gl. pentljati, zapentljàn -a -o, zapentljàn je -a s: trakove vse se mu je zapentljalo zapéstje -a s: prijeti koga za v ~u si izpahniti roko, zapésten -tna -o: ~a ura, zapéstnica -e z 1. verižica, 2. obroček, 3. kost, zapéstnik -a m manšeta zapetàé -a m znč. slep posnemač, privrženec, epigon, zapétek -tka m peta pri škornju, zapétnik -a m usnje za peto zapéti -pnèm, zapni -ite! zapél -a -o: suknjo, gumb kaveljček se je zapel v mrežo, ~ se v molk; zapet -a -o: ~a zapeti 984 zaplesati oblelca, ~ človek, sam vase nasproti tam je zelo zaj^ost -i i, za^tež -a m zapéti -pôjem gl. peti: pesem trol>enta, zvon zapoje; zapét -a-o: ~a pesem zaphàti -phàm in -pščm gl. phati: ~ drevesce, kol v zemljo zapičiti -im, zapičen -a -o: ~ nož v mizo, pogled v koga ~ se v delo, v nasprotnika, misel se zapiči v možgane, za-pičenost -i ž zapihati -am in -pišem gl. pihati, zapihan -a •o: ^ od jeze, maček je zapihal, zapihal je drugačen veter, zapihal je veter in vse jarke zapihal s snegom, z listjem, zapih -ami. zamet, 2. ohlip, sunek vetra, za-pihniti -nem, zapihnjen -a -o; zapihljâti -âm gi. pihljati: lahen veter zapihlja zapijad -am gl. zapiti za pik -a m: ~ pri otroški igri, drevo je tukaj je ~ kottec, generalni ~ zapikati -am ztytikovati: ost ~ v drevesa, njegov pogled se zapika vame; zapiko-vâti -ûjem, zapikovàl -âla -o, zapikovânje -a s; zapik -a m: ~ noža zapilid -im: nož ~ preveč opiliti, železo ~ napiliti, ~ kepo v koga zapira -e i-, slaba ^ pri oknih, zapirdč -a m: samodejni ~ pri puški, zapiràlo -a s \naprava\, zapirica -e f: ~ na jezik, zavita zapirka -e f: ~ pri knjigi zapirati -am, zapiranje -a s: vrata trgovine zapirajo čez poldne; komu ~ pogled na hrib, ~ ljudi, pot ta jed me zapira, voda se mu zapira, sam vase se zapirâlen -Ina -o [-In-], zapiràlnik -a/"-{(/1-7 m: ~ pri vodni žagi, zapirâvec -vca m, zapirâvka -e f 1. oseba, 2. — želodca, zadnjika, zapirâC -a m zapis -a m: napraviti uradni ~i, za-pisen -sna -o : ~i sedanjik slov., zapisnina -e ž, zapisek -ska m: delati si ~e, ~ na robu, ~i iz bojev zapisàd in zapisati -pišem gl. pisati: besedo, ime ~ učenca v razrednico, ~ hišo sinu, ~ si kaj, ~ kaj med stroške, — se v šolo, v tečaj, hudiču se —, ~ komu zdravilo, zapisalo se mi je; zapisan -a -o: biti dobro, slabo ~ pri kom, smrti ~ zapiskati -am gl. piskati: ~ na piščalko zapisnik -a m: ~ zadnje seje, sejni o prometni nesreči, o zaslišanju, ~ napraviti, v ~ ali na ~ dati, na ~ vzeti, zapisnikar -ja m, zapisnikarica -e ž. zapisnikarski -a -o: ~a služba, ~o mesto, zapisniški -a -o zapisoviti -ûjem, zapisûj -te! zapisovàl -âla -o, zapisovâiije -a s: ~ ljudske pesmi, predavanje si zapisovâvec -vca m, zapisovâvka -e i, zapisovâvski -a -o, zapisovâlen -Ina -o [-In-] zapid -pijem gl. piti : denar, čas čisto se je zapil; zapit -a -o : ~ denar, ~ človek, zapitje -a s, zapitek -tka m: plačati zapitost -i f, zapijati -am zaplahùtad -am in zaplahutâti -âm gl. plahutati: jadro zaplahuta v vetru, splašena jata golobov je zaplahutala zaïdâjati -am gl. zaploditi zaplâjhati -am: vodo ~ zaplâkati -am in -âëem lit. zajokati zaplamenéti -im gl plameneti: ogeiy za-plameni zaplânec -nca m kdor prebiva za planino; Zaplânci -cev m mn. prebivavci na osojnih straneh Pohorja; Zaplâna -e ž kr. i.: v ~i nad Vrhniko zaplapoliti -âm gl. plapolati : kres zaplapola zàplata -e i: ~ na hlačah, ~o prišiti, ~ snega, tista ~ svetâ, zâplaten -ma -o, zâplamat -a -o, zâplatast -a -o, zâplatica -e i, zâplat(ov)je -a povsod tudi zaplâ-; zaplâtiti -im zakrpati, za-plâten -a -o zaplivati -am: na globoko ~ zaplaviti -im, zaplâvi -ite! zaplâvil -ila -o, zaplavljèn -êna -o in zaplâviti -im s stal. poud.; voda travnike zaplavi z blatom, zaplavljênost -i ž in zaplâvljenost -i ž; zaplâvljati -am, zaplâvljanje -a s zapliček -čka m sprednji del živinske kože, zaplečje -a s; junec s polnim ---em, zaplečen -čna -o, zaplécnik -a m, za-pldčkar -ja m komar, zaplečnica -e ž zapléëevad -ujem, zaplččeval -a -o in za-pleCevâti -ûjem, zaplečeval -âla -o: ~ na gostiji, na svatbi, zapleCevâvec -vca m. zaplečevavka -e ž, zaplecevâvski -a -o zaplenid in zapléniti -im gl. pleniti : ~ komu kaj; zaplénjen -a -o: ~o premoženje, zaplémba -e f, zapleniben -bna -o: postopek, zaplenitev -tve ž, zaplèn -éna m; zaplenjevâti -ùjem, zaplenjevàl -âla -o, zaplenjevànje -a s zaplesid in zaplésati -plésem gl. plesati; ~ polko, ~ po podu; zadel se je v luč, da je zaplesala; suho listje zaplejo v vetru: ali bova zaplesala! ves denar - zaplesati 985 aposliti dolgo v noč se zaplésan -a -o: ~o zdravje zaplésniti -im, zaplésnjen -a -o: sir je čisto zaplesnil zaplesti -plêtem gl. plesti: cvet v lase stremena — košaro z vitrami, ~ koga v zadevo, ~ se v zanke, v simosti; med govorom se mu je zaplelo; zapletèn -êna -o: ~a zadeva, ~o vprašanje, za-pletênost -i f, zaplèt -éta /n: ~ v drami, bolezni, zaplétek -tka m, zapletHiv -a -o, zapletijaj -a m: vojni ~i; zaplétati -am, zaplétanje -a s \ stare koše mreže v nasprotja se jezik se mu zapleta, noge se mu zapletajo, zapletàvec -vca m, zapletàvka -e ž zapleveliti -im se, zaplevélil -lia -o: njiva se zapleveli; zapleveljèn -êna -o: ~a rž zaplézati -am se v steni zaiti, obtičali zapliniti -im, zaplinjen -a -o: sobo zaplinjevati -ujem, zapliqjevàl -àla -o: množično ~ ljudi zapljûnek -nka m zaplod, ličinka, zapljûn- karica -e ž zool. zapljùskati -am: voda zapljuska čez rob zaploditi -Im, zaplôdi -lté! zaplôdil -ila -o, zaplojèn -êna -o in zaplodèn -êna -o: ~ potomce, muha zaplodi ličinke v mesu; bolezen, mrčes se zaplodi; za-plôd -ôda m, zaplôdek -dka m, zaplôden -dna -o, zaplôdnost -i i; zaplàjati -am, zaplàjanje -a s zapiôskati -am: dež njivo zaploska slepe, zbije, ~ govorniku zaplôten -taa -o: ~o vedenje, ~ značaj, zaplôtaik -a m zahrbten človek, zaplôt-nica -e ž, zaplôtniStvo -a s, zaplôtje -a s prostor za plotom; zaplotiti -im, zaplôti -ite! zaplôtil -ila -o: pot zaplotèn -êna -o : ~ vrt ; zaplôtar -ja m znč. strahopetec, zaplôtarica -e ž zaplùti -plôvem in -plûjem gl. pluti: ladja zaplove, ~ v mirne vode zapnéti -im gl. apneti; zapnèl -éla -o: ~e žile, zapnélost -i ž; zapniti -nim, zàpnil -ila -o in zapniti -nim gl. apniti; zapnjèn -êna -o in zâpnjen -a -o: —a pljuča, zapnitev -tve ž, zapnévati -am, zapné-vanje -a s zapoditi -im, zapôdi -ite! zapôdil -ila -o, zapodèn -êna -o: — kure z dvorišča, vrabce iz prosa, koga iz hiše, ~ koga v beg, ~ psa za kom, ~ se za kom, v koga, zapoditev -tve f zapogniti -pôgnem gl. prepogniti, za-pôgnjen -a -o in zapôgniti -nem s stal. poud.; ~ žebelj, list v knjigi, veja se zapogne, zapôgnjenost -i ž, zapôgnjenec -nca m \pecivo\, zapognitev -tve i, zapôga -e ž zagib; zapogibati -am in -bljem gl. gibati, zapogibanje -a s zapôkati -am : ~ z bičem, zapokljàti -àm gl. pokljati: suh strok zapoklja zapolniti in zapôlniti -im gl. polniti, za-pôlnjen -a-o: ~ posodo, prostor zapolnjevàti -tijem, zapolnjevàl -âla -o, zapohijevànje -a s >[-ifn-] zapônuiti -im si: ~ si obraz, dan, letnico, berilo ; te besede si je za zmeraj zapomnil ; zapômnjen -a -o: dobro ~o; zapomljiv -a -o: ime je lahko ~o zapôn -ôna m = zapôna -e f, zapônar -ja m \obrtnik\, zapônec -nca m, zapônka -e Ž; pasna ~ na čevljih, vamostaa —, zapônkar -ja m zapopésti -pàdem zagrabiti, obseči, razumeti, doumeti gl. pasti padem: ~ pomen besed; zapopâden -a-o: v tem je ~ih več vprašanj, zapopâdek -dka m star. : brez ~a nedotmdjivo, zapopadljiv -a -o : ~ otrok hitro razume zapôr -ôra m; preiskovalni, samotai biti v zapôru in zapôru, imeti hišni obsojen na dobiti tri leta ~a, priti v zapôren -ma -o: —o povelje, ~a kazen, ~a psihoza, zapômik -a m 1. slov. : zveneči 2. oseba, zapômica -e i 1. ~ v kaznilnici, 2. pri železniškem prehodu, ~ pri jezu, zapôra -c i: ustnična, nosna prijemavka na ~o, celinska — za sol, âtna plombna ~ ceste, vode, zapôrek -rka m glavica, zap0rčen -čna -o: jed je ~a Bipôred, zaporédoma prisl.: tri leta trikrat zaporéden -dna -o: '«-« hiše, številke, črke, ~o umivanje, zaporednost -i ž, zaporédje -a s; časovno, matematično ~ zaposliti -im, zaposli -Ite! zapôslil -ila -o: koga s čim, ~ se v tovarni; da bi zabil čas, se je zaposlil z ogledovanjem okolice; zaposlèn -êna -o in zaposlen -a -o : ~ v tovarni, hudo, na pol zaposlê-nost -i ž in zapôslenost -i ž: polna zaposlitev -tve ž: ~ dobiti, zaposlitven -a -o [-tvan-]; ~a tiervoza; zaposipvâti -ôjem, zaposlovàl -âla -o, zaposlovânje -a s: ~ same moške zapostaviti 986 zapustiti zapostiviti -im : ~ Icoga ; zapostâv|jen -a -o : povsod je ~ prezrt, postavljen na slabše mesto, zapostavljenost -i ž, zapostâvlje-nec -nca m, zapostàvUenka -e ž, zapostavljati -am gl. postavljati, zapostavljanje -a s in zapostavljénje -a s: zmerom ga zapostavljajo v nič devajo, spregledujejo, odrivajo, gredo mimo nJega, ga puščajo zadaj zapovédati -vém gl. povedati : ~ komu kaj, ~ komu, naj govori; zapovedan -a -o: ~ praznik, ~a tlaka, zapovéden -dna -o: ~ oblika stavka velelna, zapôved -i ž: pismena ~ o ljubezni do bližnjega, zapôveden -dna -o: ~i list, zapovednik -a m, zapovednica -e ž, zapovedniški -a -o, zapovedništvo -a i; zapovedovati -üjem, zapovedoval -àla -o, zapovedovànje -a s, zapovedo-vàlen -Ina -o [-In-J: ~ glas, zapovedo-vàlnost -i [-In-J ž, zapovedovàvec -vca m, zapovedovàvka -e ž, zapovedovàvski -a -o : —a vnema zapovrstjö prisl. po vrsti: ~ so nas klicali v urad, zapovfsten -tna -o: —e številke, zapov^tnost -i ž, zapovfstje -a s zapoznéti -im zakasniti se: zima je letos zapoznela; zapoznèl -éla -o: ~i obiski, ~a pomlad, zapoznélost -i ž; zapozné-vati -am, zapoznévahje -a s: ura za-pozneva zapozniti -im, zapozni -ite! zapôznil -ila -o : ~ šolo, na poti sem se zapoznil, opravek me je zapoznil; zapoznjèn -êna -o: —^o predavanje, zapoznitev -tve ž, zapoznje-vàti -üjem, zapoznjevàl -àla -o, zapoznje-vànje -a s zaprasketàti -àm in -éCem gl. prasketati: ogenj zaprasketa zapcašiti -im, zapràSi -ite! zapràSil -ila -o: ~ sobo, za avtom se zapraši, ~ se v koga, v kaj; zapraSén -êna -o: ~a soba, ~e knjige, ~a učenost, zapraSênost -i ž: zapraSevàti -ùjem, zapraSevànje -a s; ~ gozdove, trte zapràti -pêrem gl. prati: ~ belo perilo, vsako leto se nekaj perila zapere ; zapràn -a -o: ~e rjuhe ne bele, zaprâ-nost -i ž zapràvdati -am : ~ premoženje zapriviti -im, zapràvljen -a -o: ~ denar, čas, zdravje, ~ priložnost, ~ otroka splaviti, zapravljenec -nca m = zaprav-Ijenček -čka m \voz\ zapravljati -am gl. popravljati, zapravljanje -a s in zapravljanje -a i: ~ na debelo, zapravljiv -a -o: ~o gospodariti, ~ otrok, zapravljivost -i ž, zapravljlvec -vca m, zapravljivka -e ž, zapravljivček -čka m I vozi zaprčči -prežem, zaprezi -te in -ite! zaprčgel -gla -o: ~ konje, ~ v voz, ~ voz; zaprežen -a -o: je že ~o, zaprčgati -am. zaprčganje -a s, zaprega -e ž: nima —e doma, zaprežen -žna -o: ~a vrv = za-prežnica -e ž zaprčdati -am, zapredanje -a s: pajek mreže zapreda, gosenice se zapredajo zapriica -e i ovira zaprepaden -a -o (°zaprepaščen) osupel, prepaden, zbegan, zaprepadenost -i ž (°zaprepaščenost) osuplost, groza, zbeganost zapresti zapredem in zapresti zapr^dem gl. presti, zapreden -a -o in zapreden -ena -o: ~ koga v svoje mreže, pajek za-prede pajčevino, — se v tožbe, v pravde, v sitnosti, gosenica se zaprede zabubi, zapredenost -i ž in zapredenost -i ž, zapredek -dka m zapreti zaprem, zapri -ite! zapfl -a -o: ~ okno, vrata, usta, oči, skrinjo, nož. knjigo, gostilno, razstavo, cesto, elektriko, ~ komu vodo, ~ koga v ječo, ~ živino v hlev, ~ tata, ~ srce usmiljenju; taka jed te zapre, to mu je sapo zaprlo. —^ se v sobo, ~ se vase, nebo seje zaprlo, voda se mu je zaprla; zapftje -a s zapeka; trpi zaradi —a, — razstave, zaprt -a -o: ~a vrata, — voz, ~o nebo, morje, zaprtost -i ž: — vase, zaprtik -tka m in zaprtek -tka m klopotec; zaprtotr6snice -ic ž mn. bot. \glive\ zapretiti -im, zapreti -ite! zapretil -ila -o: — komu s kaznijo; zapreten -fina -o: ~a kazen, zapretitev -tve i zapriseči -sežem gl. priseči: ~ koga; zaprisežen -a-o: ~e priče, zapriseženec -nca m, zapriseženka -e f, zaprisega -e ž, zaprisežen -žna -o: ~i obrazec, zapri-segati -am, zapriseganje -a s zaprositi -prosim gi. prositi: — za dopust. za pokoj; zaprošen -a -o: —a podpora zaprtek -tka m in zapftek -tka m gl. zapreti zapuiiati -am: ~ sobo z dimom, vlak zapuha zapustiti -im, zaptisti -ite! zapustil -ila -o: ~ pravo pot, ~ komu kaj po smrti. zapustiti 987 zarjavéti čisto se je zapustil; zapušččn -êna -o: ~a vdova, ves je povsem ~o živi, zapuSSênec -nca m, zapuščinica -e f, zapušččnost -i f, zapuščina -e i, zapuščinski -a -o: —a obravnava, zapûstnik -a m: ~ dediščine, zapûstnica -e i, zap0ščati -am, zapuščanje -a s zaračuiuiti -am, zaraCûnanje -a s: ~ sinu šolanje v doto, kosilo mu je drago zaračunal, pri seštevanju se zaraCûnan -a -o: —a vsota, zaračunavati -am, zaračunavanje -a s zaradi in zarad predi, z rod. : —> bolezni je ostal doma zarijati -am gl. zarod zarijati -am zaplesati: ~ od veselja zarina prisl.: ~ vstati, oditi, zaranci -ev m mn. čas pred svitanjem zaràsti -ràs(t)em: rana, ruša se hitro zaras(t)e, trava je zara^t)la pot, stezice do doma se zaras(t)ejo; zardščen -a -o in zaràsel -sla -o: ~o pobočje, lepo ~ gozd, zaraščenost -i f, zarâst -i f = zaràstek -tka m, zaras(t)lina -e ž; zaraščati -am, zaraščanje -a s Zaratustra -a in -e m \ verski reformator], Zaratustrov -a -o ; gl. tudi Zoroaster zaravniti -âm gl. ravnati, zaravnân -a -o: razore sledi so se zaravnale, zarav-nâva -e ž, zaravnâvati -am, zaravnâ-vanje -a s zardeti -im gl. rdeti, zardênje -a s: od sramu v zadregi zardèl -éla -o: ~ obraz, zardélost -i ž, zardévati -am, zardévanje -a s zarébm -a -o: ~a pečenka = zarébmica -e ž, zarébmiéen -čna -o žareči -rêéem se gl. reči: zareklo se mi je, ~ se, da... zavezati, zaobljubiti se\ za-rečen -êna -o: ~ega kruha se več sne kakor zapečenega; zarékati -am se, zarélcanje -a s: se mu rado zareka; zarekovâti -ûjem se, zarekovàl -âla -o, zarekovânje -a s zarééje -a s kraji za reko, zarečen -čna -o: ~i prebivavci zarediti -im, zarédi in zarêdi -ite! zarédil -ila -o, zarejèn -êna -o: veliko živine mrčes se hitro zaredi; zareditev -tve ž, zâred -i ž gozd, ki se je zaredil na poseki, zaréja -e f; zaréjati -am, zaréjarue -a s: znova ~ kri zaregljâti -âm gl. regljati: žabe, strojnice, klepetulje zaregljajo zarenčAti -im gl. renčati: pes je zarenčal, — nad kom ali na koga zarentâéiti -im: ~ nad kom, na koga; nekaj je zaientačil zarés prisl.: kaj vzeti ne za Salo, zdaj gre čisto ~ so se stepli, pa ne misliš 2. poud. prisl.: ~ lep kraj, ~ dobro govori, ~ veliko zna, 3. pritrdilnica: lep kraj; dobro govori; veliko zna; zarésen -sna -o = za-réSnji -a -e: ~a bolezen zarév(s)kati -am: ~ nad kom, na koga, zarév(s)kniti -nem: ~ nad kom, na koga zarézati -režem, zarézan -a -o, zarézanje -a s: ~ črte v palico, brazdo obroč globoko v meso prašiča ~ zaklati, v živo guba se zareže v čelo, skrb se zareže v dušo; zaréza -e i, zarézica -e ž, zarézen -zna -o, zareznik -a m rovaš, zarezâvati -am, zarezâvanje -a s, zare-zovâti -ûjem, zarezovâl -âla -o, zarezo-vânje -a s zarezgetâti -âm di -ečem gl. rezgetati: konj zarezgeta zarežAti -im gl. režati: v lesu je zarežala špranja, zarežal je nad sosedom, glasno se je zarežal mojemu strahu, ~ se komu v obraz zariniti -nem, zarinjen -a -o, zarinjenje -a s: zapah trska se zarine pod noht, zarinek -nlca m \zapah] zaripiti -im se močno zardeti, zaripljen -a -o, zaripljenost -i ž; zaripniti -nem; zaripel -pla -o in zaripnjen -a-o: ~ obraz, ves ~ v obraz, zariplost -i ž in zaripnje-nost -i ž zarisati -rišem, zarisan -a -o: krog skrb se mu je zarisala v obraz in na obrazu, zaris -a m, zarisen -sna -o: ~a vrvca pri tesarjih, zarisâvati -am, za-risâvanje -a s, zarisovâti -ûjem, zarisoval -âla -o, zarisovânje -a s zariti -rijem gl. riti, zarit -a -o: ~ prste v lase, misel se zarije v možgane; v zemljo se v delo, sam vase se zaritje -a s, zarivek -vka m \zapali\: zarivati -am gl. odrivati, zarivanje -a s in zarivânje -a s zArja -e ž, rod. itm. zârij: večerna, jutranja ~ zagori, ob ~i, zârjast -a -o, žarnice -ic ž mn. : ~e igrajo pobliskava se zarjavéti -im, zaïjavênje -a s: železo zarjavi, koža na soncu zarjavi : zarjavèl -éla -o : ~a kosa, Voža, devica, ljubezen, ~o Burjavéti 988 zasedétise prijateljstvo, ~ žebelj, zaïjavélost -i f, zarjavitev -tve ž zaïjaviti -fm rjavo narediti, zatjàvil -lia -o, zatjavljèn -êna -o: sonce zaïjavi pšenico larjûti -ijôvem in -ijùjem gl. rjuti: ~ od bolečine, ~ nad kom zarobântiti -im: ~ nad kom zarobtti in zarôbiti -im gl. robiti, zarôbljenje -a j: obleko komu jo debelo zarôbljen -a -o: ~a palica, obleka, ~o govorjenje, človek robat, surov, neolikan, zarôbljenost -i ž, zarôbljenec -nca m, zarôbljenka -e ž, zarobitev -tve ž, zarôbek -bka m zaročiti -im, zarčči -Itel zarččil -fla -o, zaroččn -êna -o: hčer ~ se s kom, zaroččnec -nca m, zaroččnka -e ž, zarôka -e i, zarččen -čna -o: ~i prstan, zaročnfca -e ž, zaročnfk -a m, zarččki -ov m mn. zaročna slovesnost, zarččati -am, zarččanje -a s zaročiti -fm tel., zar0či -fte^ zarččil -lia -o, zaroCèn -êna -o, zaroččnje -a s zirod -ôda m potomstvo: ~ pri trti lepo kaže; zarodfti -fm, zarôdi -fte! zarôdil -lia -o: zarodil je cel narod, veliko živine se je zarodilo; drevje je zarodilo; zarôden -dna -o: cvetni ali ~i prah, ~a mladika, ~a pola, klica, zarodnfca -e ž: trta zarodnfk -a m: ~ celega rodu, zarôdek -dka m: ~ živih bitij embrh, misehii ~ dela, ~ bolezni zarogôziti -im z rogozom zamašili, zaro- gčžen -a -o zarohnéti -fm gl. rohneti: ~ nad kom ali na koga zarôka -e ž gl. zaročiti zarôki -ov m mn. zavihani rokavi zaropotiti -âm in -0čem gl. ropotati: pokrov zaropota, oče in sin sta zaropotala zaroti ti -fm, zarôti -fte! zarôtil -fla -o, zarotèn -êna -o: ~ koga, da kaj napravi, — se pri spominu na mater, ~ se zoper koga, kakor da se je vse zarotilo proti meni; zarotitev. -tve ž, zarôta -e i: ~ zoper vladarja, zarôtnik -a m, za-rôtnica -e ž, zarčtniški -a -o: —a družba, ~o geslo, zarotilo -a s, zarotilen -Ina -o [-In-]: ~a moč; zarotovâti -tijem, zarotovàl -âla -o, zarotovânje -a s zaroženid -im gl. roženeti: tkivo zaroženi; zaroženčl -éla -o: ~o tkivo, zaroženčlost -i i, zaroženftev -tve i, zaroženčvati -am, zaroženčvanje -a s zarožljiti -âm gl. rožljati: ~ z verigami, z orožjem zanibiti in zanibiti -im gl. rubiti, zanibljen -a -o, zartibljenje -a. s: ^ komu kaj, ~ koga, zanibftev -tve i, zanibljenec -nca m, zanibljenka -e ž, zarubljfv -a -o: ~o blago zariillti -im: lev zaruli, ~ nad kom ali na koga zarumenéti -im gl. nuneneti: ob zorenju žito zarumeni, pražena moka zarumeni; zarumenèl -éla -o: ~o klasje, zarume-nélost -i f; zarumenévati -am, zarume-névanje -a 5; zarumeniti -im, zarumêni -fte! zaruménil -fia -o, zarumenjèn -êna -o: moko žito se je že zarumenilo; zarumenjênost -i ž zasâéiti -im, zasâéen -a -o: ~ koga pri dejanju, ~ se pri čudni misli, zasâénik -a m kdor koga zasači zasaditi -im, zasâdi -fte! zasâdil -fia -o, zasa-jèn -êna -o: ~ drevje, zelje, ~ vrt s sadjem, ~ vile v zemljo, ~ zobe v jabolko, ~ nohte, kremplje v kožo; nož se mu je zasadil v roko; zasaditev -tve ž, zasàd -âda m, zasâden -dna -o: ~e površine, rastline; zasâjati -am, zasâjanje -a s, zasajalfšče -a s, zasajâvec -vca m, zasajâvka -e ž; zasa-jevâti -t^m, zasajevàl -âla -o, zasaje-vânje -a s, zasajevâlen -Ina -o [-In-] zasânjati -am se gl. sanjati: ~ se v preteklost; zasânjan -a-o: — pogled Zasâvje -a s \pokrajina\, zasâvski -a -o: ~i govor, ~i rudniki zasében -bna -o: ~a zadeva, —o podjetje, pravo, zasébnik -a m, zasébnica -e f, zasébniSki -a -o, zasébniStvo -a s; zasebnoprâven -vna -o zasééi -sčžem gl. seči sežem: ~ komu hišo; zasčžen -a -o: ~o blago, zasčženost -i ž, zaséga -e ž, zasèg -éga m, zasegljfv -a -o, zasegljfvost -i i; zaségati -am, zaséganje -a s; zasegovâti -üjem, zasegovàl -âla -o, zasegovânje -a s zasédati -am, zasédanje -a s: konje zbornica zaseda ima seje, sovražnik zaseda deželo, zaséda -e ž: iz ~e napasti, v ~i koga čakati, v ~o zvabiti, ~o pripraviti komu; zaséden -dna -o, za-sédnik -a m zasedéti -f m se gl. sedeti : dolgo v noč se zasedèn -êna -o: ves ~ biti trd, zase-dênost -i ž zasejàti 989 zaaIiSati zasejiti -séjem gl. sejati, zasejàn -a -o: ~ njivo z žitom, ~ pšenico, plevel se hitro zaseje; kuga, bolezen se zaseje; predolgo smo se zasejali; zasèv -éva m, zasévek -vka m metastaza: ~ pri raku, zaséven -vna -o; zasévati -am, zaséva-nje -a s zasékati -sékam: smreko , ~ sekiro V drevo, ~ pot proti tankom, pri mesu se sekùa se zaseka globoko v les; zasékan -a -o : meja je ~a, zasèk -éka m, | zaséka -e ž in zâseka -e i: z ~o žgance beliti, zaséka -e f : na ~i raste grmovje, zasekdč -a m \sodarsici nož\, zaseidjiv -a -o, zasekljivost -i f; zasekâvati -am, zasekâvanje -a s; zasekovâti -lijem, zasekovàl -àla -o, zasekovànje -a s zaseUti -sélim gl. seliti, zasélek -Ika [-Ik-] m skupina hiS zasénéid -im, zasénôenje -a s: ~ luč, hišo, ~ si oči z roko, ~ komu čast, koga ~ z boljšim uspehom; zasčnčen -a -o: ~a pljuča, zasénCenost -i ž, zasenče-vàti -ùjem, zasenèevàl -àla -o, zasen-čevànje -a s zasésti -sédem gl. sesti; stol, prostor vloge v igri z vojaštvom ~ vse prehode v mesto; zaséden -a -o: ~a dvorana, ~ prostor, vse je ~o, za-sédba -e f : ~ vlog, ~ na odru, ~ dežele, pokrajine, zasédben -a -o [-ban-]: ~a oblast, ~e čete zasidrati -am, zasidran -a -o, zasidranje -a s: ~ ladjo, ladja se zasidra v zahvu, ~ se v novi okolici, v znanosti zasigati -am: sapa zasiga °zasigAniti -am zagotoviti zasijàti -sijem gl. sijati: sonce, obraz, oko zašije, nova zvezda je zasijala na nebu zasficati -am in -čem : kača zasika, — v koga zasflen -Ina -o [-In-]: ~ izhod, ~a nosila, ~a zavora, obveza, opornica, zasilnost -i [-In-] i zasipati -am in -Ijem, zasipanje -a ~ jarek, — koga z delom, s častmi, z dobrotami, puščavski pesek zasipa prekop, jama se zasipa, zasip -a m, zasipen -pna -o : ~a jama = zasipnica -e ž: repa iz ~e, zasipàvati -am, zasipàvanje -a s, za-sipUaj -a m: ~ o^ja, žita zasiriti -im, zasiijenje -a s: kislina mleko zasiri; mleko, kri se zasiri; zasiqen -a -o: ~o mleko, zasirjenost -i f, zasiritev -tve ž, zashek -rka m zasititi -im, zasičen -a -o zaskdéti -im gl. skeleti: rana človeka za-skeh; očitek, krivica v srce zaskeU; zaskelelo meje >[-ska-J zaskočiti -skdčim gl. skočiti: ~ komu pot, beg, ~ sovražnika, bik zaskoči kravo, nogo si ~ se pri plezanju v skalah; čeljust, ključavnica se zaskoči; zask0čen -a -o: ~a noga, čeljust, ključavnica, pot, žival; zaskččen -čna -o: ~i nož, ~a čeljust, ~a ključavnica, zaskdčnik -a m : okro^i ~ pri poste^ni omarici, zaskočitev -tve f, zaskôk -ôka in -ôka m, zask0čka -e ž zatik: zaskočno kolo z ~o; zaskakovàti -ùjem, zaskakovàl -âla -o, zaskakovàrue -a s zaskominati -am: zaskominalo ga je po grozdju zaskôrjiti -im se, zaskôrjen -a -o: rana, lub se zaskoiji, zaskoijitev -tve ž, zaskôr-jenost -i ž zaskovikati -am zaskrbéti -hn gl. skrbeti: bolezen ga je zaskrbela, mater je zaskrbelo ; zaskrbljén -êna -o : biti ves ~a mati, ~ obiaz, ~o gledati, zaskrbÛênost -i i zasladilnik -a [-yn-] m posoda za mešanje sladu zasiénjati -am, zaslànjai^e -a s: ~ komu luč, ~ koga pred udarci, zaslaiyal se je z roko, zaslanjàC -a m, zaslaiyàlo -a s: pečno, lučno ~ zasiéc -éca m zavihek: ~ pri suknji, za-slécati -am; zaslécan -a -o: ~i rokavi; zaslékniti -nem, zasléknjen -a -o: ~ rokave, ovratnik zaslediti -hn, zaslédi -itel zaslédil -Ha -o, zasledèn -êna -o: ~ krivca, zasleditev -tve i, zasledovàti -ùjem, zasledovàl -àla -o, zasledovàn -a -o, zasledovànje -a s: ~ sovražnika, morivca, dogodke. Spori, Uteraturo; zasledovàlen -Ina -o [-bt-]: čete, zasledovàvec -vca m, zasledo-vàvka-ef zaslepiti -hn, zaslépi -itel zaslépil -Ha -o: ~ koga s čim; zaslepljèn -êna -o: ~ od slave, spričo uspehov, zaslepljênost -i î, zaslepljtoec -nca m, zaslepljteka -e î, zaslepitev -tve ž zasliniti -im, zasliqjen -a -o: polž se zaslini zaslišati -im, zaslišan -a -o: ~ glas, govorjenje, obtoženca, priče; glas, zvonec se zasliši; zaslišanje -a s: iti na ~ ali k ~u, biti na ~u ali pri ~u, ~ zadBati 990 zaspati voditi, zaslišanec -nca m, zaslišanka -e f, zasliševiti -lijem, zasliSevàl -âla -o, zasIiSevâiye -a s: ~ obtoženca, na-vzlcrižno zasliSevânec -nca m, zasliševdnka -e i, zasliSevâlen -Ina -o [-\n-]-. zapisnik, zasliSevâlnica -e [-m-] i \soba\, zasliSevâvec -vca m, zašli-Sevâvka -e ž, zasliSevâvski -a-o: ~e metode zasioniti -slônim in zaslonim, zaslôni -ite! zaslônil in zaslônil -ila -o, zaslônjen -a -o : luč, peč ~ koga pred napadi, zaslonitev -tve ž, zaslômba -e ž : oče je naša ~, imeti ~o v kom, pri kom, zaslön -ôna m: rentgenski, televizijski zaslônka -e ž fot., zaslonilo -a s zaslovéti -im gl. sloveti: ~ po svojih delih ali s svojimi deli zasluga -e ž: imeti —e pri čem ali za kaj, po tvoji ~i smo zmagali, zasliižen -žna -o: —o dejanje, delo, — človek, biti ~ za kaj, pri čem, zasliiznost -i ž zaslûti -ôvem in -sliijem gl. sluti: hitro ~ zaslutiti in zasliititi -im gl. slutiti: ~ nevarnost zaslâziti -im se, zaslüzen -a -o, zaslii-zenost -i ž zaslužiti in zasliižiti -im gt. služiti: ~ kaj s čim; veliko, malo (denaija) kazen pri sadju v denarju, v blagu, z delom zasliižen -a -o: trdo, težko, lahko ~ denar, ~a kazen, —o sedi; zasluženje -a s: imeti ~ pri čem, biti brez ~a pri kakem delu, zasliižek -žka m: lahek, majhen, pičel stranski biti brez ~a, zasliižkar -ja m: dvojni za-sliižkarica -e ž, zasliižkarstvo -a s, za-sliižkarski -a -o zasmehovéti -üjem, zasmehovàl -âla -o, za-smehovân -a -o, zasmehovânje -as: — koga zaradi česa, zasmehovânec -nca m, zasmehovânka -e i, zasmehovâlen -Ina -o [-In-] zasmehljiv: ~ izraz, zasmeho-vâvec -vca m, zasmehovâvka -e i; zasméh -a m, zasméSek -ška m, zasmehljiv -a -o, zasmel^ivec -vca m, zasmehljivka -e i, zasmehljivost -i ž zasmejâti -sméjem ali -smejim ali -sméjam se gl. smejati se: ~ se komu zasmetiti -im, zasméti -ite! zasmétil -ila -o: ~ sobo s čim; zasmetén -êna -o: —o dvorišče, zasmetênost -i ž zasmiliti -im se: ~ se komu zaradi česa, v srce se mi je zasmilil zasraoditi -im, zasmôdi -ite! zasmôdil -ila -o: obleko hišo ~ zažgati, jed se zasmodi; zasmojèn -êna -o: —a obleka, ~o mleko, zasmôd -ôda m, zasmôda -e ž, zasmodina -e i: — po jedi v loncu zasmoliti -im, zasmôli -ite! zasmôlil -ila -o: ~ sod, špranjo; zasmoljèn -êna -o: ~ čohi, zasmolitev -tve i zasmraditi -im, zasmrâdil -ila -o in zasmrâditi -im gl. smraditi, zasmrajèn -êna -o in zasmrâjen -a-o; ~ prostor s tobakom, zasmrajênost -i ž in zasmrâjenost -i ž, zasmraditev -tve i, zasmrâjati -am, zasnuâjanje -a s zasmrčiti -im gl. smrčati: komaj leže, že zasmrči zasmrdéti -im gl. smrdeti: ~ po žveplu zasmAati -am, zasmrkan -a-o: iz navade obleko ~ zasmiičati -am (se) gl. smučati: prvi (se) ~ po progi, zasmučal (se) je mimo hiše zasnežiti -i, zasnčžil -ila -o; zasnežčn -êna -o : —a pot, vas, zasnežčnost -i ž zasnovâti -ûjem gl. snovati: — načrt, nakano, upor, zasnovân -a -o: ~a dela, zasnôva -e f: dedna ~ za organ, slabotna ~ med., ~ dramskega zapleta, zasnôven -vna -o : —a oblika zasnubiti in zasnûbiti -im gl. snubiti, zasnûbljen -a -o, zasnûbljenje -a s: ~ nevesto, zasnubitev -tve ž, zasnûbljenka -e r zasnutek -tka m zasnova zasoliti -im, zasôli -ite! zasôlil -ila -o : ~ jed s soljenjem pokvariti, račun —, komu jo zasoljèn -êna -o: —a jed, ~a naloga zasolziti -im, zasôlzi -ite! zasôlzil -ila -o, zasolzèn -êna -o: oči se zasolze, trta se je zasolzila; zasolzitev -tve ž >[-\fz-] zasopihati -am: kar zasopihal je od jeze zasopiti -im, zasôpi -ite! zasôpil -ila -o, za-sopljèn -êna -o: stopnice so ga zasopile, zasopljênost -i ž zasôpsti -sôpem gl. sopsti: čez čas je spet zasopel, po hribu se —; zasôpel -ôpia -o: ves — je stopil v hišo, zasôplost -i f zâsova -e ž \zapah\ zasovražiti in zasovražiti -im gl. sovražiti: ~ gospodarja, učenje; zasovražen -a -o: biti ~ pri kom zaspiti -spim gl. spati: dolgo ne za večno šolo —; pravda, društvo, noga zaspi; zaspân -a -o: ~ človek. ~o delati, govoriti, ~i ponedeljek, zaspanost -i i, zaspânec -nca m I. ilovek. zaspati 991 zastépati 2. dremotnost, 3. bot., zaspànôek -čka m 1. človek, 2. krmežljavost, 3. bot., zaspane -éta m, zaspànka -e i 1. oseba, 2. bot., zaspànikati -am otr. zasramotiti -im, zasramôtil -ila -o, zasra- mocèn -êna -o in zasramotèn -êna -o: ~ koga zasramoTiti -ùjem gl. sramovati, zasramovân -a -o, zasramovânje -a s: ~ kop zaradi česa, ~ koga s čim, zasramovà-nec -nca m, zasramovânka -e f, zasramo-vâvec -vca m, zasramovâvka -e f, za-sramovâlen -Ina -o [-In-]-. ~o vedenje, govorjenje zasriti -séijem zamazati, popackati gl. srati: muha zaserje zarod, — se komu zameriti, zastuditi, dobro ga je zasral; zasrân -a -o: od muh ~ zid zasrtwti -im gl. srbeti : roke so me zasrbele, da bi udaril; vse meje zasrbelo zastâjati -am in -jem, zastâjanje -a s: ~ za drugimi, ~ na poti, ~ z delom, z blagom, s plačilom, ~ v rasti; voda, blago, delo, kupčija zastaja; ura zastaja; kri, srce, sapa zastaja komu; zastajâvec -vca m, zastajâvka -e ž, zastajališče -a 5: ~ vode v kanalu zastirati -am, zastâranje -a s: pravica zastara; človek, bolezen se zastara; zastâran -a-o: — grešnik; ~a pravica, bolezen, zastâranost -i ž, zastarljiv -a -o kar lahko zastara, zastarljivost -i ž, zastaràlen -Ina -o [ -In- ] : ~i rok zastaréti -im; zastarèl -éla -o: ~i nazori, zastarélost -i i, zastaritev -tve f, zastarévati -am, zastarévanje -a s zastàti -stojim se gl. stati stojim, zastâl -a -o: otrok se pred izložbo kar zastoji, se je že s kom na poti zastal, živina se je zastala, celo dopoldne sem zastal zastàti-stânem^/. stati-nem: ~zadrugimi, ~ na poti; z delom, s plačilom voda, kupčija, pogovor zastane; srce, kri, sapa komu zastane; zastàl -âla -o: ~o delo, ~a kri, zastân -a -o: ves sem ~ trd, zastâlost -i ž, zastânost -i ž; zastânek -nka m: ~ plačila, dela, kupčije, vode zastiva -e i 1. ladijska, žalna ~o spustiti na pol droga, z ~ami okrasiti, ~e razviti, obesiti, ~i priseči (zvestobo), na '—'O priseči, 2. trs ima dobro, lepo ~o obeta dober cérod-, zastâvica -e ž, zastâ-vcn -vna -o postaven: ~ fant, život, ~a rast. zastâvnost -i ž. zastâvnik -a m praporščak, zastavišče -a s \drog\-, zastavonoša -a in -e m, zastavon6šev -a -o zâstava -e ž \oblaki, megle\ : ~ nad Cavnom napoveduje buijo zastava -e ž: v ~o dati, vzeti, iz ~e rešiti, biti v ~o, ~o odkupiti; zastâven -vna -o: ~i listek, ~o pravo, ~a listina; zastavnoprâven -vna -o, zastâvnik -a m kdor zastavi, zastâvnica -e ž 1. ženska, 2. potrdilo o zastavi, 3. urad, zastavnina -e ž \znesek\ zastivica -e ž uganka: iti se ~e, ~e reševati zastàviti -im, zastâvljen -a -o: '■x komu pot, ~ komu nalogo, uganko, \^rašanje, glavo, čast za kaj, uro hišo, delo, razpravo prav ali nar^no ves svoj vpliv ~ za kaj, zastâvljenost -i ž, za-stavljlv -a -o, zastavljivost -i ž, zastavitev -tve ž: ~ naloge, vprašanja, ~ dela, zidanja, ~ glave, časti, denarja zastivijati -am gl. postavljati, zastâvljanje -a s in zastavljanje -a s, zastav^âlen -Ina -o [-In-], zastavljabiica -e [-yn-] ž, zastavjâvec -vca m, zastavljâvka -e ž, zastavljâvski -a -o zastavo- v sestavi: zastavodâja -e ž pr. dajanje v zastavo, zastavod^en -jna -o, zastavodâjnik -a m; zastavojèm -éma m pr. jemanje v zastavo, zastavojémen -nma -o, zastavojémnik -a m zastekliti -im, zastêkli -Ite! zastéklU -lia -o, zastekljèn -êna -o: ~ stavbo, okno, zastekljênost -i ž, zasteklitev -tve ž zasteničiti -im, zasteničen -a -o, zasteni- čenje -a s: ti^ so hišo zasteničili zastirati -am, zastiraj -a s: ~ luč, oči si ~ z roko, objektiv se sam zastira fot., zastirâlo -a s, zastirâlen -Ina -o [-In-], zastirâlce-ay-fc-Js zastèj -ôja m zastanek: ~ Icupčije, krvi, ~ v pogajanjih, v kupčiji, v obrti, v prometu, biti v —u s plačilom zastokati -am in -čem: ~ od bolečine zastonj prisl. : ~ delati, ~ je vsako upanje, vse na pol vse zastônjski -a -o: ~o delo, ~a vožnja, zastônjkar -ja m kdor zastonj dela ali na račun drugih živi, zastônjkarica -e ž zastôpati -am, zastôpan -a -o, zastôpanje -a s: pot komu ~ koga pri čem; vlado ~ pred svetom; zastôpnik -a m, zastôpnica -e ž, zastčpniški -a -o, zastôpniStvo -a S-, zastôp -ôpa m. zastôp- zastbiHti 992 zaščcbetžti stvo -a s: ~ društva, zavoda, zastôp-stven-a-o/"-v3n-7 zastopiti in zastôpiti -im gl. stopiti, zastôp-Ijen -a-o: ~ komu pot, noga se mi za-stopi, nogo si ~ *zastopiti -stôpim razumeti: ~ nemško, med seboj se *zastôpen -pna -o razumljiv, razločen, jasen, razumen: ~o govoriti, ~ človek, ~o razložiti, 'za-stôpnost -i ž razumevanje zistor -ôra m zavesa: gledališki, odrski, železni ~ pade, se spusti, zastôrCek -čka /«: ~ na oknu zastran predi, z rod. zaradi: prišel sem ~ hiše, plačevanja, vašega sina, ~ mene lahko ostaneš kar se mene tiče zastrašiti -im, zastršši -itel zastrišil -ila -o, zastraščn -êna -o in zastržšiti -im s stal. poud. : ~ ko^ s čim, zastraščnost -i ž in zastrššenost -i ž, zastrašitev -tve ž, zastrašilen -Ina -o [-In-J, zastraševdti -ûjem, zastraševal -âla -o, zastraševii^ -a s, zastraševdlen -Ina -o [-In-J zastriža -e ž zastrešje, zastrižnica -e i \izba\ zastražiti in zastrdžiti -im gL stiažiti, za-strdženje -a s: ~ koga; zastrdžen -a -o: vojaško —o poslopje, zastršženost -i ž: popolna ~ autrél [-élj -a m, zasttékk -Ika [-Ik-J m, zastrélen -Ina -o [-In-J: ~a rana, za-streljâti in zastréljati -am gL streti: veliko časa, denatja ~ zastréSdE -ška m napušč, zastrčšje -a s, zastrčšina-e i zastréti -èm gL streti: oblaki zastro nebo, z roko si ~ oči, nebo se zastre z oblaki, objektiv se zastre; zastft -a -o: ~a luč, daljava, oči, ~o nebo, zastftje -a s, zasthost -i ž zastriči -ižem gL striči: ~ v mejo, ~ se zastrmid -im se gL strmeti: ~ se v kaj, ~ se kam zastrupiti -im, zastrûpi -ite! zastrûpil -lia -o, zas^pUênje -a s in zastrûpiti -im s stal. poud.: ~ koga s plinom, ~ komu srce, kri se zastrupi, ~ se z mesom, z alkoholom, z gobami, z lizolom; zastrup-Ijèn -êna -o in zastrùpljen -a -o: ~o meso, ~o ozračje, ~a družba, zastrupitev -tve ž: ~ k^i, ~ pljuč, zastrup-Ijênost -i i in zastrûpljenost -i ž zastrùpljad -am, zastrûpljanje -a s; zastrup-Ijevàti -ûjem, zastrupljevàl -àla -o, za- strupljevànje -a s, zastrupljevàvec -vca m, zastrupljevàvka -e f, zastrupljevàvski -a -o, zastrupUevàlen -Ina -o [-In-] zastûditi -im, zastûden -a -o, zastûdenje -a s: ~komujed, učenjesemujezastudilo, zastûdenost -i ž zasulcàti in zasûkati -am in -čem gL sukati: ~ vrv, nit, rokav, plesavko, ~ kaj za 180°, minumi kazavec se zasuče 24-krat na dan, brke si pri delu se po podu se rokave ~ pošteno poprijeti, pridno delati, besedo ~ dati ji drug pomen, plašč po vetru — govorico na kiy, po svoje kaj na levo, na desno se vse se je čisto drugače zasukalo; zasûkan -a -o: ~a zadeva, po svoje ~ človek, ~i stavki, ~ slog, zasuk -a m, zasûkUaj -a m in zasi^àj -a m; zasukàvati -am, zcsukàvanje -a s, zasûkniti -nem, za-sûknjen -a -o zasûmid -im gL sumiti: ~ kaj (°v kaj), ~ nizkotnost za čim, zasumil je, da prijatelj ni pošten zasânid -nem, zasûnjen -a -o: zapah zasûnek -nka m zapah: vodni za-klopni zasuvàô -a m zapah = zasuvàlo -a s zasDŠid -im, zasûSil -ila -o, zasuSèn -éoa. -o : vime se zasuši zasûti -spèm in -sùjem gL suti: jamo s i^kom; mlinski kamen grod — z žitom, plaz je zasul smučape, ~ koga z dobrotami, s ponudbami, z dopisi, jame se same zasiuejo, zasût -a -o: ~a pot, ~ travnik, z delom zasûtje -a s, zasûtost -i ž lasužnjid -im, zasûžnjenje -a s: ~ niuod, pokrajino, človeka; zasûžnjen -a -o: ~e dežele, zasUžnjenost -i zasužnje-vàti -ûjem, zasužIuevàl -àla -o, zasužttje-vànje -a s, zasužnjevàlen -Ina -o [-In-] zasredd in zasvétiti -im gL svetiti: luč je zasvetila po vasi, v pesku se je nekai zasvetilo zasvinčiti -im s svincem zaliti, plombirati, zasvbičen -a -o, zasvinčenje -a s: šteklje ~ v kamen zasritad -a se: dan se zasvita, malo se mi je že zasvitalo zašArid -im gL šariti, zaSàrjen -a -o: podstrešje ~ s čim, voda zašari travnike z navlako, zašarjenost -i i zaščebetiti -àm in -ečem gL ščebetati zaSéeméti 993 zatëpsti zaičemiti -f gl. ščemeti: po nogi rai za-šCemi, pri srcu me zaščemi, ~ v oči >[-SČ9m-] zaščititi -im zavarovati, zaščiten -a -o, za-ščltenje -a s: ~ hišo pred plazovi, zaščitenec -nca m, zaščitenima -e ž, zaščitenost -i ž, zaščita -e i varstvo: vzeti koga v ~o, protiletalska zaščiten -tna -o: ~a sestra, ~a carina, ~o cepljenje med., zaščitnica -e i 1. zavetnica, 2. vojaška enota, zaščitnik -a m zavetnik zašepetiti -àm in -ečem gl. šei^tad, za-Sepetàn -a -o: ~ komu kaj na uho >[-š3pet-] zašiliti -im, zašiljen -a -o: «x ost, zašilek -\]ta.[-lk-]m zašiti -šijem, zaštj -te! zašil -ila -o: obleko, trebtih, rano koga ~ zapreti, denar v obleko zašit -a -o: ves ~ hodi okoU, zašitje -a s, zašivati -am gl. šivati zašklepetati -àm in -ičem gl. šklepetati: streha na kolesu zašklepeta zaškrebljdti -àm gl. škrebljati: ~ po lesu zaškfgar -ja m, nav. mn. zaškfgaiji -ev \polži\ zaŠimpdti in zaškripati -am in -pijem gl. škripati: čevelj je zaškripal pri vsakem koraku, zaškripal je z zobmi, pri spraševanju je nekajkrat zaškripalo; za-škripniti -nem: pod čevljem mu je zaškripnil pesek zašMniti -škfnem, zaškfnjen -a -o: ~ pipo pri vodovodu, kljuko pri oknu zašltrtati -am: pod plugom je zaškrtal kamen, z zobmi zaškftniti -nem zašpAlid -im in zašpilid -im, zaSpàljen -a -o in zašpiljen -a -o: klobaso zašpeioiliratt -am, zašpekullran -a -o: denar vse je zašpekuliral, ~ se zašpiliti -im gl. zašpaliti zašumčti -Im gl. šumeti: veter zašumi, med ljudmi je zašumelo ob novici zatajiti -im, zatàji -Ite! zatàjil -ila -o, za-tajèn -êna -o: ~ svoje besede, prepričanje, mater, smeh, jezo, sebe; zaujitev -tve ž: ~ poroda, zatajênost -i i, za-tàja -e ž, zatajljiv -a -o, zatajevàti -ùjem, zat^evàl -àla -o, zatajevànje -a — svoja čustva, nagnjenja, ~ se, zataje-vàvec -vca m, zatajevàvka -e ž ntakijàti -àm gl. takUati, zatakljàn -a -o: ~ kolesce, dinar; zatakalikati -am zatakniti in zatàkniti -nem gl. dotakniti se, zatàknjen -a -o: ~ leso, okno, vrata. Slovenski pravopis — 63 lopato ~ v zemljo, ~ si lasnice v lase, — (si) kaj za pas, za klobuk, zalogaj se zatakne v grlu, na koncu si ~ še kos kruha založiti, prigrizniti; pri deklamaciji, nastopu se mu je zataknilo >[-tak- / -t3k- J zataliti -im, zataiii -ila -o, zataljen -ena -o zatdpljati -am, zatäpljanje -a j: ~ se v misU, v delo zatamati -am zateči -em gl. teči: ~ koga pri kraji, toča ga je zatekla na poti, pes se je zatekel; noga, rana zateče, domov se ~ se h komu po pomoč, po nasvet; zatekel -čkla -o: ~a noga, zatečen -ena -o: ~ pri kraji, — pes, zateklina -e ž zategadelj prisl. zaradi tega, zato zategati -am, zateganje -a s: po ribniško tudi zatezati zategniti in zategniti -nem gl. tegniti: ~ zanko, vozel, mošnjiček, pas, usta, obraz, besede, glas; malo na rdeče zategne; zategnjen -a -o: ~ glas, ~a zanka, zategel -gla -o: ~ kruh, za-teglost -i ž, zategnjenost -i i; zategnitev -tve ž, zategljiv -a -o, zategljivost -i ž, zategljäj -a m zategovati -lijem, zategoväl -äla -o, zatego-vänje -a s, zategovävec -vca m, zatego-vävka -e ž, zategovälen -Ina -o [-In- J zatekati -am, zatekanje -a s: skozi streho zateka, domov se ~ po pomoč, noga zateka zateld>äti -äm se, zatelebäj -äjte se! zate-lebäl -äla -o, zatelebän -a -o: ~ se v koga, zatelebänost -i ž, zatelebänec -nca m, zatelebänka -e ž zatčm in zatem prisl. nato, potem: najprej je govoril predsednik, ~ tajnik zatemneti -im gl. temneti: nebo je zatemne-lo, obraz mu je zatemnel; zatemnčl -ela -o: —a polt, zatemnelost -i f; zatemne-vati -am, zatonnčvanje -a s; zatemniti -im, zatemni -ite! zatčmnil in zatemnil -a -o, zatemnjen -tea -o: ~ sobo, luč, ~ koga z ugledom, vzori so sc mu zatemnüi, nebo se je zatemnilo, zatemnitev -tve ž, zatemnitven -a -o [-tvan-]: ~i predpisi; zatemnjeväti -üjem, za-temnjeväl -äla -o, zatemnjevänje -a s, zatemnjevälen -Ina -o [-In-]: naprave >[-t3m-] zatepsti -pem gl. tepsti: ~ obleko, dež zemljo zatepe, ~ juho z moko, ~ komu kaj v glavo; zatepen -ena -o: biti ~e zatêpsti 994 zatožiti postave čokat, triât; zatépati -am ia -pijem, zatépanje -a s zateptàti -âm gl. teptati, zateptân -a -o: ~ luknjo v tleh, ~ travo v zemljo, ~ svoje sledove; ko je stopil v razred, so vsi zateptali >[-t»p-] zatesâti -téSem, zatesân -a-o: ~ smreko, ~ pregloboko v tram, tesar se včasih zateše, zatès -ésa m, zatések -ska m: —i V lesu zatesniti -im, zatêsni -ite! zatésnil -ila -o, zatesnjèn -êna -o: ~ špranjo, popolnoma zatesnjênost -i f, zatesnjevâti -ûjem, zatesnjevàl -âla -o, zatesnjevânje -a s: ~ čoln po spojih zatéti -tnèm, zatni -ite! zatél -a -o, zatét -a -o: noč me je zatela, sekiro je zatel V tnalo zatézati -am, zatézanje -a s, zatéza -e i, zatezâj -a m, zatezâlen -Ina -o [-In-J: ~a past, zat^iv -a -o, zatezljivost -i f, zatezovâti -ûjem, zatezovânje -a s zatič -iča m gl. zatik zatik -a m zamašek, klinček, zatika -e f : ~ pri oknu, zatikâé -a m: ~ pri pisalnem stroju, zatikâéa -e i 1. zatikalna palica, 2. mreža, 3. žica, zatič -iča m 1. ~ za hmelj, 2. ~ za steklenico zamašek, zatičen -&ia -o: ~i zob, zatiček -čka m, zatičnik -a m čepnik zatiliâlo -a s, zatikâlce -a [-le-] s, zatikâlen -Ina -o [-In-]: ~a pinceta, ~i vzvod = zatikâlnik -a [-yn-] m; zatikâvka -e ž veja, ki zatika pot po travnikih zatikati -am in -tičem, zatikanje -a s: ~ okna, fižol jezik se mu zatika jeclja, beseda se mu zatika; ~ se ob koga zadevati, obregovati se zatilek -Ika [-Ik-j m tilnik, zatilen -hia -o [-In-J: ~a lega plodu med., ~o mišičje, zatilnik -a [-yn- j -In-] m, zatilnica -e [-In-] ž \kost\, zatilničen -čna -o [-In-]: ~a lina, zatilje -a s za ti pati -am in -pijem: ~ oteklino, bulo zatipkad -am, zatipkan -a -o: prsti so za-dpkali po stroju; ta beseda se mi zmeraj zatipka zatirati -am, zatiran -a -o, zatiranje -a s: ~ človeka, narod, ~ mrčes, bolezen, zatiranec -nca m, zatiranka -e ž, zatirâlen -Ina -o [-In-]: ~i pripomočki, zatirâvec -vca m, zatiràvka -e ž zatisniti -nem: oči ~ zaspati, oči ~ komu ob smrti, eno oko ~ spregledati komu kaj; zatisnjen -a -o: ~ nos, zatiskati -am: ~ si oči pred resnico, zatiskovâti -ùjem, zatiskovàl -âla -o, zatiskovânje -a s: ~ si ušesa zatišje -a s: ~ pred vihatjem, hiša je v ~u, živeti V ~u, zatišen -šna -o: ~ kraj, ~o delo zatlačiti in zatlačiti -im gl. tlačiti: ~ prostor s slamo, ~ luknjo, ~ si hlače za škornje, zamašek v steklenico zat6 prisl. utemeljuje (D sam zase: ~ pa rečem vam: najlepša je mladost; prišU ste, da se česa naučite, — se primite dela; (D v posredni ali neposredni zvezi spodrednim veznikom; a) z vzročnim ker: — sem ostal doma, ker sem bil bolan; ostal sem doma (—ker sem bil bolan; (~) ker sem bil bolan, sem ostal doma; b) z namernim da: — so ga dali v šole, da bi se česa naučil; v šole so ga dali (~), da bi se česa naučil; (~) da bi se česa naučil, so ga dali v šole zatočišče -a s zavetje, pribežališče zatočiti -tččim gl. točiti: veliko za-točil se je, zatočilo se mu je veliko piva; zatdčen -a -o: ~o vino zatočiti -im, zat0či -ite! zatččil -ila -o, zatoéèn -éna -o: — kolo, kroglo, ~ sod z brega; sod se zatoči po bregu zatôbniti -nem: kruh, moka zatohne; zatôhel -hla -o: v dvorani je ~o, po ~em diši, zatôhlost -i ž, zatôhlica -e ž, zatohUna -e i: ~ pred nevihto zatdk -ôka m zaliv: morski ~ zatolči -em gl. tolči, zatčlčen -a -o: ~ krtino v zemljo, ~ komu kaj v glavo, ~ žebelj s kladivom >[-i/č-J zatoniti -tônem gl. toniti: sonce, leto zatone; slava, spomin na kaj zatone; zatôn -ôna m: sonce, pesniška moč, slava gre v ~ zatopiti -im se, zatôpi -fte se! zatôpil -lia -o : ~ se v misli; zatopljèn -êna -o: ~ v premišljevanje, zatopitev -tve ž, zatop-Ijênost -i ž zatàr -ôra m gl. zatreti zatôrej prisl. zato: ~ dobro vem, Sloveitec sem; ~ je bledo njih cvetje velo zatorej in zatoréj prisl.: fant ni da bi vzdignil tako težo ni tako močan zatožiti in zatOžiti -im gl. tožiti: ~ koga komu ali pri kom; zat0žen -a -o: ~i učenci, ~ denar s tožbami zapravljen, zat0ženec -nca m, zatOženka -e ž. založiti 995 zaviljad zat0žen -žna -o: ~a klop, zatožariti -im, zatoiäfjen -a -o: premoženje — zatrackiti -âmgl. trackati, zatrackän-a-o: čas, denar ~ zatrapiti -äm se zaljubiti se gl. trapati: ~ se v koga zatridti -im, zatràten -a -o: ~ denar, čas zatrdéti -im gl. trdeti: zagn^jek zatrdi, noga je čisto zatrdela; zatrditi -im in zatrditi -im, zatrdil -ila -o, zatfjen -a -o: ~ komu kaj, zatfjenost -i i, zatrditev -tve i, zatrdilo -a s, zatrdllen -Ina -o [-In-j, zatrdina -e f: vnetna, mišična ~ med.-, zatrjevâti -lijem, zatrjeval -âla -o, zatrjevânje -a s, zatrjevâlen -Ina -o [-In-] -. ~i stavki zatNIno prisl. za trdno, gotovo zatrip -épa m hiino čelo, zatrepân -a -o čokat, zbit : ~o telo zatrepetiUi -âm in -ččem gl. trepetati: ~ ob novici zatréskati -am se, zatréskan -a -o: ~ se V koga zatréSèiti -im, zatrčščen -a -o: vrata ~ zatréti -trèm in -târem gl. treti, zatft -a -o: ~ človeka, rod, ~ mrčes, bolezen, zatftje -a s, zatôr -ôra m \poguba\ zatfgati -am in -žem: — uho, zobna korenina se zatrga, šiv se zatrga ; zatf gan -a-o : ~ noht, ~ list, ~o blago zatrjevâti -üjem gl. zatrdeti zatrkljiti -âm gl. trkljati: ~ se po bregu zatrobiti in zatrôbiti -im gl. trobiti, za-trôbljen -a-o: ~ v rog, v trobento, ~ komu kaj glasno povedati, — umik, ~ na odhod, zatrobéntati -am zatrositi in zatrôsiti -im gl trositi, zatrčšen -a -o: bolezen, uši, ogenj zatrôsek -ska m: bolezensid —zatr0šati -am, zatr0šanje -a s zatuliti in zatüliti -im gl. tuliti : sirena zatuli, ~ od bolečine, od jeze, komu kaj na uho ~ nad kom zatvornica -e ž zapornica-, mlinska zatvômiëen -čna -o: —i prag, zatvôr-ničar -ja m uslužbenec, zatvčmičarski -a -o: ~a služba zaudârjati -am imeti duh, diSati, smrdeti, zaudârjanje -a s: kamra zaudaija po plesnobi zaAkati -am gl. ukati : veselo ~ zaukaziti in zaukâzati -kažem gl. kazati, zaukâzan -a -o: ~ komu kaj, zaukàz -àza m, zaukazovâti -ùjem, zaukazovàl -âla -o, zaukazovânje -a s, zaukazovâlen -]aa.-o[-ln-] -. ~ ton zaûp -a m zaupanje, zaûpen -pna -o: ~i mo^je, ~a služba, ~o mesto, sporočilo, ~o komu kaj povedati, zaûpnost -i i, zaûpnik -a /n: ~ stranke, društva, zaûpnica -e i 1. ~o izglasovati, 2, oseba, zaûpniSki -a -o: ~a služba zaupati -am: ~ komu kal, ne morem mu ~ sam(emu) sebi, ~ sam vase, ~ se komu; zaûpan -a -o: —o blago, ~a novica; zaûp^je -a s: ~ si pridobiti. — zapraviti, izgubiti, poln ~a do koga, v ~u do koga, uživati ~ pri kom, — v samega sebe, ~ v očeta; zaupljiv -a -o: ~ človek kdor rad zaupa, ~o se komu približati z zaupanjem, zaupljivost -i ž: prevelika ~ se rada maščuje zaupogniti in zaupôgniti -nem gl. upogniti, zaupôgiyen -a -o: ~ žebelj, list se zaupogne, zaupogibnik -a m stroj.; zaupogibati -am in -Ijem gl. gibati, zaupogibanje -a s zaustâviti -im gl. ustaviti, zaustâvljen -a -o : ~ koga na poti, ~ krvavitev, kri, ~ se sredi stavka, zaustavitev -tve ž, za-ustavljiv -a -o, zausta vlj Ivost -i ž: za-ustâvljati -am gl. postavljati, zaustâvljanje -a s in zaustavljanje -a s zaušiti -im, zaûSil -ila -o: berači so vso hišo zaušili; zauščn -êna -o: vsa vas je ~a, zauščnost -i ž zaušnica -e ž: —o komu dati, prisoliti, primazati, pritisniti, zavezniti, ~o dobiti, odnesti, zaiišje -a s, zaûSen -šna -o zautôriti -im, zautôrjen -a -o: ~ sod, zautorilnik -a [-un-] m \orodje\ zaužiti -ijem gl. užiti: bolnik le malo za-užije, zdravilo ~ le malo veselja v življenju; zaužit -a -o: —^a jed, ~o veselje, zaužitje -a s, zauživati -am, zaužival -a -o in -âla -o, zauživanje -a s in zauživanje -a s zavâjati -am, zavâjanje -a s; ~ koga na kriva pota, v zapravljanje zavaliti -im, zavâU -itel zavâlil -Qa -o: ~ sod v klet, ~ se na posteljo; zavaljèn -êna -o: ~ kamen, sod; — človek, konj debel, zalit, okrogel, zavaljênec -nca m, zavaljûh -a m, zavaljiišen -šna -o debelušen, zavaljen, zavaljênost -i i zavâljati -am: ~ obleko, ves si se zavaljal; zavâljan -a -o: ~a obleka, ~ maček, zavâljanost -i i zavarfti 996 zavfden zavaliti -fm, zavâri -lté! zavâril -fia -o: ~ cev; zavarjèn -êna -o: ~a razpoka, zavarftev -tve î zavàroTati -ujem in zavarovâti -ûjem gl. varovati, zavarovan -a -o in zavarovan -a-o: ~ hišo proti ognju, za ogenj, ~ se pred nevarnostjo, z nasipom ~ travnik pred povodnijo, ~ mejo proti sovražniku, ~ se zoper očitek, ~ se za življenje, za stara leta, za starost; zavarovanje -a s in zavarovanje -a s: bolniško, socialno, nezgodno, prometno, požarno, starostno, življenjsko ~ proti nezgodam, proti vlomu, zavâ-rovanec -nca m in zavarovanec -nca m, zavarovanka -e ž in zavarovànka -e ž, zavarovalen -Ina -o [-In-]: ~a premija, zavarovalnica -e [-In-] i: vzajemna, požarna —, zavarovalnina -e [-In-] ž, zavarovâvec -vca m, zavarovâvka -e f, zavarovavstvo -a s zavbôd -ôda m: ~ pri ročnem delu zavdäti -âm gl. dati: ~ komu zastrupiti ga, zavdân -a -o: ~o mu je bilo, zavdäja -e ž zastrupitev, zavdâjati -am, zavdâ-janje -a s, zavdajâvec -vca m, zavda-jâvka -e ž zaveêâti -un zakričali, zavekati gl. večati: zajec zaveči zavéêiti -im: sod ~ dno vstaviti, tesno zapreti; zavdčen -a-o: — sod zavé^ti -am se, zavedaj0č -a -e se, zavé-danje -as: ~ se svoje dolžnosti, časti; ~ se, da... zavédeti zavém se gl. vedeti: ~ se sam(ega) sebe, ~ se resnosti, nevarnosti; dolgo se ni zavedela ("zavedla); zavéden -dna -o: ~ Slovenec, politično — človek, ~o kaj storiti; zavédoma prisl. zavéluti -am gl. veka ti: otrok zaveka ziver zâvra m pal. zavérovati -ujem se in zaverovâti -ûjem se gl. verovati: ~ se v koga; zavérovan -a -o: vase ves je ~ v knjigo, čisto je ■—a vanj, zavérovanost -i i, zavérovanec -nca m, zavérovanka -e ž EBvésa -e ž: okenska, železna, gledališka ~ se vzdigne, pade, se razdeU, zavésiti -im: okno zav^en -a -o: ~a vrata, zavčšati -am, zavßanje -a s zavesiâti -âm gl. veslati, zaveslân -a -o: vsi hkrati so zaveslali, ~ daleč proč od določene proge, v megli so se zaveslali; zavesljâj -a m zavést -i ž: razredna, politična ~ dolžnosti, krivde, nedolžnosti; biti popolnoma pri ~i, ~ izgubljati, ~ ga zapušča, spraviti koga k ~i, prihajati k ~i, zavesten -tna -o: ~o dejanje, ~i faktor, ~o storjeno zavedno, zavfetnost -i ž zavêsti -vêdem zapeljati gl. vesti: ~ koga zavéti -véjem gl. veti: drug veter je zavel, stopinje v snegu zavét -a -o: ~e stopinje zavetje -a s: poiskati, najti ~ pri kom, ~ pred viharjem, dajati komu za-véten -tna -o: — kraj, —a lega; zavétnik -a m varuh, patron, zavétnica -e ž, za-včtniški -a -o, zavetišče -a s: otroško zavetiški -a -o: ~i dom, —n ustanova zavétrje -a s zavetje, zavétm -a -o zaveten zavéza -e f: stara in nova pismena, ustna zakonska, vojaška, politična —, —^o skleniti s kom, v ~i biti s kom, imeti —^o s kom; zavézen -zna -o: ~i pogoji, zavéznik -a m, zavéznica -e i: države ~e, zavčzniški -a -o: ~i posvet, odgovor, ~e države, zavčzništvo -a s zavezàti in zavézati zavčžem gl. vezati: ~ čevelj, vrečo, usta, oči, prst, rano, ~ komu jezik; birmo ~ se za plačevanje ("k plačevanju, "na plačevanje), — koga za organizacijo izleta, —^ se za 1000 din na mesec; zavezal se je, da pride; zavézan -a -o: davku ~ za pobiranje prispevkov, ~a usta, ~ jezik imeti, biti komu, zavézanost -i ž, zavézanec -nca m: davčni zavézanka -e ž; zavézek -zka m: vreča ima tri ~e, zavezovâti -ûjem, zavezûj -te! zavezovàl -âla -o, zavezo-vânje -a s, zavezovâvec -vca m, zavezo-vâvka -e ž zavézniti -nem; ~ skodelico z loncem pokriti, ~ peč s poveznikom; zavéznjen -a -o: ~o nebo oblačno, zavezâlo -a s poveznik, pokrov pri peči zavidati -am: ~ komu srečo, uspeh biti nevoščljiv, ~ koga zaradi sreče, uspeha; vsi so ga zavidali, mačeha zavida pastorka ga ne mara, ga sovraži; zavidanje -a s: ~a vredni uspehi zaviden -dna -o nevoščljiv: ~ človek, za-vldnost -i ž nevoščljivost: sama ~ ga je, zavidljiv -a -o zavidanja vreden: '—i uspehi, ~a višina, zavidljfvost -i i, zavidljlvec -vca m, zavidljivka -e ž; za videti -vidim: ~ komu kaj zavihati 997 zavora zavihati -am in -šem gl. vihati, zavihaoje -a j: ~ lilače do icolen, ~ ovratniic, — si rokave krepko poprijeti, nos se mu je zavihal; zavihan -a-o: ~ rokav, ~nos, zavih -a m: ~ pri suknji, zavlhljaj -a m, zavihanice -ic ž tnn. zavihani škornji, za-vihniti -nem, zavlhnjen -a -o, zaviho-vati -lijem, zavihovanje -a s zavihriti -àm gl. vihrati: veter zavihra po dolini, zastave so zavihrale po mestu zavihtéti -fm gl. vihteti = zavihtfti -im, zavihti -fte! zavihtil -fla -o: ~ meč, vrečo na ramo, ~ se čez zid, na konja; zavih tèn -êna -o: ~o kolo se ni ustavilo zavijati -am, zavijaj -te in -àjte! zavijal -a -o in -àla -o, zavijanje -a s in zavijànje -a 5; ~ knji^ v papir; v plašč se gosenice se zavijajo v mešičke, s prave poti oči (hinavsko) po trebuhu me zavija, pot (se) zavija na desno, po dolenjsko jo besede ~ dajati jim drugačen pomen-, volk, pes zavija; zavijàë -a m zool. -. jabolčni zavijàCa -e i \ruta, ogrinjalo], zavijàvec -vca m 1. osetxi, 2. zool.-. trsni — \hrošč\, zavijàvka -e ž, zavijàlen -Ina -o [-In-]: ~i papir zaviji^ti -am se, zavijugan -a -o: pot se zavijuga zavinek -nka m, zavfnkast -a -o ovinkast zavirati -am, zavfraiye -a s: ~ kolo, voz, delo, napredek, zavira -e ž, zaviràC -a m: železniški zaviràvec -vca m, zaviràvka -e f; zaviràlo -a s \priprava\, zaviràlen -Ina -o [-In-]: naprave, ~i moment v drami, ~a veriga = lavi-ràlnica -e[-yn-] i = zaviràlnik -i,[-yn-] m; zaviren -ma -o: —a. veriga = zaviralca -e i = zaverilnik -a [-m-] m zavirati -am: voda zavira začenja vreti °zavisen -sna -o odvisen, "zaviséti -im: od česa biti odvisen, vse "zavisi od tega vse je odvisno od tega, vse je na tem zavist -i f nevoščljivost: sama ~ ga je, bleda ~ ga razganja, počil bo od ~i, biti zelen od zelena zavisten -tna -o nevoščljiv zaviti -vijem gl. viti: ~ Icnjigo v papir, v plašč se kraj se zavije v me^o, v molk se ptiču vrat s pota kam v gostilno jo pot (se) zavije na desno, besedo ~ po dolenjsko; poslušaj kako jo on zavije! zavit -a -o: ~a knjiga, ~a pot, beseda, črta, ~ list, les, slog; zavitost -i ž, zavitek -tka m: ~ tobaka, knjiga v ~u, jabolčni, sirov —, križni —; zavitina -e ž \vijuga\, zavitnica -e ž zooi. spiralna guba v črevesu zaviačeviti -tijem, zavlačiij -te! zavlačeval -àla -o, zavlaëevànje -a s: odločitev sc zavlačuje iz leta v leto, zavlaCevàvec -vca m, zavlaëevàvka -e ž, zavlaëevàlen -Ina -o [-In-J: ~a politika zavlačiti in zavUčiti -im gl. vlačiti, za-vlačen -a -o: —- pšenico zabranati, zavlačnik -a m zeleni teloh, zavlàka -e i 1. brananje, 2. zdravljenje živine zaviàdati -am, zavlàdanje -a s: povsod Je zavladal mir, ~ narodu, nad ljudstvom, nad deželo zaviéci -vlečem gl. vleči: ~ voz v klonico, pšenico ~ zabranati, živini kaj ~ zdravilo pod kožo spraviti, pravdo stvar se je zavlekla, nebo se zavleče z oblaki, ranjenec se je zavlekel za hišo, nevihta se je zavlekla drugam, zavleklo me je v družbo; zavlečen -a -o: hiša Je vsa ~a, kravi je ~o, pšenica je ~a zàvod -ôda m: učni, denarni, zdravstveni, pogrebni, znanstveni ~ za umetno obrt, za kulturo jezika; zavôden -dna -o: —a. uprava, zavôdski -a -o: ~i prostori, ~i gojenci, zavôdar -ja m \gojenec\, zavôdarica -e i = zavôdarka -e i zavohati -vôham, zavôhan -a -o: pes zavoha divjačino, ~ dobiček, nevamost, smodnik, o pravem času kaj ~ zavèj -ôja m: ~ spisov, knjig, rokopisov, ~ pri pisavi, pri reki, možganski ~i; zavôjen -jna -o: —i papir, zavojnina -e ž \izdatek\, zavôjnik -a m \priprava\, za-vôjek -jka m, zav0jček -čka m: ~ tobaka, cigaret, zavôjci -ev m mn. ovojke, zavojica -e i spirala zavoje^ti -tijem z vojsko osvojiti gl. voje-vati; zavojevàn -a -o: ~e dežele, zavo-jevàlen -Ina -o [-in-]: ~i nameni, ~a politika, zavojevàvec -vca m zavojskovAti -tijem z vojsko zgubiti, zapraviti: Avstrija je zavojskovala vse nenemške dežele zavôljo predi, z rod. zaradi: ~ sina trpi, ~ tatvine sedi zavora -e ž: nožna, pama, zračna, vakuumska, čeljustna, potezna — na sprednji kolesi, na zračni pritisk, na vijak, na nasprotno paro, — v sili, ~o priviti, odviti ; pritisniti na ~o, ~ prime, drži, ustavi. zavora 998 zazelenéti popusti, zavôren -ma -o: ~e naprave, ~i monnent v drami; zavoriti zavôrim, zavôri -ite! zavôril -ila -o, zavôijen -a -o, zavôraica -e i: ~ pri vozu, na cesti, zav0raičen -čna -o, zavômik -a m cokla pri vozu = zavorflnik -a [-yn-] m zavoziti -vôzim gl voziti : ~ s ceste, v jarek ; temeljito si jo zavozil, veliko denarja ~ na poti; zavožen -a -o: ~a stvar, ~o gospodarstvo, življenje, zav0ženost -i i zavozUti -âm gl vozlati, zavozlânje -a s-, nit zgodba se lepo zavozla, ~ se s kom, zadeva se je zavozlala; zavozlân -a -o: ~a zgodba, ~a popkovnica, ~a čreva, zavozljâj -a m zavpiti -vpijem gt. vpiti: ~ na pomoč, ~ nad kom, na koga; na ves glas — zavračati -am, zavračanje -a j: ^— živino, vodo s travnika, ~ predloge, nazore, zmote, zavraëâvec -vca m, zavraëàvka -« i, zavračilo -a s, zavraëevâti -iijem, zaviačevil -âla -o, zavraëevânje -a s, zavračevaien -Ina -o [-In-] zavràten -tna -o: ~ človek zahrbten, hinavski, ~a bolezen, ~o koga umoriti, zavrâtnost -i i, zavratnež -a m, zavrâtnik -a m, zavrâtnica -e ž bot. zavreči -vfžem gl. vreči: ponudbo, predlog oče zavrže sina, lepo priložnost —, fant se je čisto zavrgel; zavržen -a -o: kaj smo res tako ~i? ničvredni, prezrti, pod nič, zavfženost -i zavfženec -nca tn, zavf&nka -e ž, zavfžek -žka m zavreSfàti -fm gl. vreščati: kura, otrok, babnica zavrešči zavréti -ém, zavri -fte! zavrèl -éla -o: juha, vino zavre, mleka si zavri! kri zavre, v njem je zavrelo, po deželi je kar zavrelo; zavrét -a -o: —o mleko, vino, zavrétje -a s, zavrélica -e ž pokvarjeno vino, zavrétek -tka m: kavni zavrévati -am, zavrévanje -a s zavréti -vrém, zavri -ite! zavfl -a -o, zavft -a -o: kolo, delo, napredek, naravni razvoj —, zavrtost -i f: duševna — zavrislcati -am gl. vriskati, zavrisniti -nem : od veselja ~ zavrniti in zavrniti -nem gl. vrniti, zavrnjen -a -o: živino, vodo; koga zlepa, zgrda ~ koga na pravo pot; prošnjo, predlog besede, zmote, nazore zavmftev -tve i; zâvmiki -ov m mn. resasti konec snutka (na statvah), resasti kond platna zavrstjô prisl. zapovrstjo, po vrsti: 30 dni ~ završiti -fm gl. vršati: buija zaviši po drevju, po vasi je završalo završiti -fm -»- končati, opraviti, skleniti; zavrSèn -éna -o -»• končan, opravljen, zavfšen -šna -o ->• končen, sklepen zavftati -am, zavftan -a -o: ~ sveder v les, (bolečina) zavrta v zobu, v knjip se zavrtač -a m zool. \metulj\: jesenov, bukov zavrtâlnik -».[-yn-] m \sveder\ zavrtéti -im gl. vrteti, zavrtél -éla -o = zavrtiti -im, zavftil -ila -o: dekle, kolo pošteno ga je zavrtela zmešala, se poigrala z njim, na eni nogi se po podu se ~ zaplesati, zavrtelo se mu je v glavi; zavrtén -éna -o: ~o kolo zavfti -ov m mn.: pot po ~ih ali ~éh, zelnik na ~ih aH ~éh zavfžek -žka m gl. zavreči zavzdigniti -nem, zavzdfgnjen -a -o: klado malo zavzdig -a m; zavzdigovâti -üjem, zavzdigovânje -a s zavzdüiniti -nem, zavzdfh -a m; zavzdiho-vâti -üjem, zavzdihovâl -âla -o, zavzdiho-vânje -a s zavzémati -am, zavzémanje -a s: veliko prostora ~ se za koga zavzéti -vzâmem gl. vzeti : ~ deželo osvojiti, zasesti; ob dogodku se ~ začuditi se, — se nad čim; — se za prijatelja, za predlog, za izboljšanje; zavzét -a -o: —o poslušati, ves ~ biti za kaj navdušen. ~ za čisto resnico; tisto uro sem oddan, zaposlen, ne utegnem; prostor je — oddan, zaseden; zavzétost -i ž, zavzétje -a s; zavzém -éma m zavzetje, zavzéten -tna -o: mesto je ~o se dd osvojiti zazénlcati -am, zazânkan -a -o: nit žival se je zazankala ujela v zanko, zazankljâti -âm, zazankljâl -àla -o zaz(d)éliati -am: zaz(d)éhal je ali zaz(d)é- halo se mu je zazdéti -im se gl. zdeti se: vzemite kruha, če se vam zazdi; zazdelo se mu je, da ga nekdo kliče; zazdévati -am se, zazdé-vanje -a s zazdràviti -im, zazdrâvljen -a -o: rano jetika se zazdravi, rana se je počasi zazdravila zacelila zazébsti -zébe: zazeblo ga je, ob tej misli me zazebe pri srcu zazelenéti -im. zazelenèl -éla -o: pomladi vse zazeleni zazévati 999 zairéti zazévati -am: razpoica, rana zazeva, ~ od dolgega časa zazibâti in zazibati -am m -bljem gl. zibati, zaziban -a -o, zazibanje -a s: mati za-ziblje otroka, ~ koga v prijetna čustva, v sanje, hiša se je ob potresu močno zazibala, zazibàvati -am, zazibàvanje -a s, zazibàvka -e ž uspavanka ZBzidâti in zazidati -am gl. zidati, zazidan -a -o, zazldaiije -a s: okno, luknjo, parcelo vehko (denarja) ~ izdati za zidanje, v utrdbe se zazidâva -e i, zazidâvati -am, zazidâvanje -a s : ~ vrzeli, razpoke, zazidàlen -Ina -o [-In-]: ~i načrt, zazidljiv -a -o: ~a parcela, za-zidljivost -i ž zazijiti -âm gl. zijati, zazijân -a -o: špranja, raztrgan čevelj zazija, ~ ko pečen kostatù, ~ ob novici, prepad zazija med ljudmi, vsi so zazijali proti meni zavpili, ~ se v koga zazimek -mka m pozna zima zaziniti -nem se tako zazdehati, da se spodnja čeljust zaskoči zaâiàm(en)ovati -ujem s stal. poud. in zaznam(en)ovâti -ùjem, zaznam(en)ovàl -âla -o, zaznam(en)ovân -a -o: ~ koga s sramoto, koga za vselej ~ (spremembe) v zemljiški knjigi, zaznâmo-vanec -nca m in zaznamovânec -nca m, zaznâmovanka -e ž in zaznamovànka -e ž, zaznâtnek -mka m: ~ v zemljiški knjigi, zaznâmba -e ž, zaznâmben -bna -o: —i red pr., zaznâmen -rmia -o: ~i koledar zazniti -âm gl. znati, zaznân -a -o, zaznânje -a s: utrip, šum, bolečino dan se zazna, zaznâva -e ž, zaznâven -vna -o = zaznâten -tna -o: komaj ~i šumi, ~e bolečine, zaznâvnost -i ž, zaznâtnost -i ž; zaznâvati -am, zaznâvanje -a s: dan se zaznava, počasi ~ življenje okoli sebe, zaznavâlo -a s čutilo zaz6l>ek -bka m teh. : — preprečuje vrtenje nazaj zazôb(n)ica -e ž med. absces za zobom, zazôt>en -bna -o postdentaien zazoréti -im gl. zoreti: oves je že zazorel, zazorčvati -am, zazorévanje -a s: žita lepo zazorevajo zazoriti -im, zazôri -ite! zazôril -ila -o: letos se je žito prehitro zazorilo, huda vročina ga je zazorila; zazotjèn -êna -o: žita so lepo ~a zazreti -zrem gl. zreti, zazrt -a-o: ~ kaj, koga, — se kam, v daljavo, zazftost -i i zazvenčati -i m gl. zvenčati: veriga zazvenči zazvenéti -im gl. zveneti: kovina, okno, beseda, pesem zazveni zazvoniti -im, zazvôni -ite! zazvônil -ila -o: sluga je zazvonil, dan je zazvonilo, po ušesih mu je zazvonilo; zazvonëkâti -âm gl. zvončkati, zazvonCkljâti -âm gl. zvončkljati: zvonček zazvončklja zažigati -am, zažigan -a -o : deske malo vrvca se je za žagala v sir, grdo si se zažagal, dno si zažagal pokvaril, napačno užagal; zažagovâti -ùjem, zažagovil -âla -o, zažagovânje -a s zažaieti -im gl. žareti, zažarčl -éla -o: železo v ognju zažari, obraz zažari od sreče, ta mast malo zažari; zažarčvati -am, zažarčvanje -a s aiželčti -im gl. želeti, zaželSnje -as: ~ si česa ali kaj; zaželčn -êna -o: slovar je hudo ~a pomoč je prišla, zažčlek -Ika [-Ik-] m posebna želja (nosečnic) zaženiti -žčnim dati za doto gl. ženiti, za-ženjen -a -o: ~ nevesti kmetijo, zaže-nitev -tve ž, zaženilo -a s: ženinovo ~ zažčti -žânjem gl. žeti, zažčt -a -o: v sosedovo žito, ob meji se je zažela zazéti -žmčm in -žimem gl. izžeti: vrvco —, vrvca se zažme v meso; zažčt -a -o: ~ čez pas, ~o črevo, zažetma -e ž med., zažčtost -i ž, zažčm -éma m, zažčmek -mlca m, zažčmati -am, zažčmanje -a s zažgiti -žgčm gl. žgati: hišo, kopo, kres ~ si obleko; skorja, kruh, meso se z^e pri prehudem ognju; zažgin -a -o : bilo je ~o; zažgalina -e f = zažganina -e ž; zažigati -am, zažiganje -a s: komu kadilo včasih se kope zažigajo; zažig -a m, zažigič -a m, zažigilo -a s {priprava], zažigilen -Ina -o [-In-J: vrvca, bomba, raketa, zažigilnica -e [-yn-] ž, zažigilnik -a [ -yn-] m, zažigivec -vca m, zažigivka -e ž, zaži^vski -a -o zaživa prisl. : ~ komu kaj dati še živ zaživčti -im, zaživel -éla -o: komaj je zaživel, pa ga je pobralo, o počimk:ah bomo šele zaživeli zažlebiti -im, zažlčbil -ila -o in zažlčbiti -im s stal. poud., zažlebljèn -êna -o in zažlčbljen -a-o: ~ streho zairéti -žrem gi. žreti, zažri -a -o: vse zažre in zapije, barva se zažre v obleko, vrvca se mu je zažrla v meso, zažirati zairéti 1000 zbog -am, zažiranje -a s: močan prasec zažira manjše, ves dan me je zažiral zažugad -am, zažilganje -a s: ~ Icomu s prstom, ~ komu s požigom; komu da pojde zažvenketid -äm in -ičem gl. žvenketati: steklo zažvenketa po tleh zažrepUd -äm gl. žveplati, zažveplän -a -o: ~ sod, čebele zažvižgad -am gl. žvižgati, zažvižgan -a -o: na prste zažvižgala je šiba, — znano popevko, zažvižg -a m, zažvižgniti -nem zažrrgoKd -hn gl. žvrgoleti: ptiček za-žvrgoli zbädad -am, zbädanje -a s: ~ koga s ši-vanko; v križu, v prsih, v pljučih ga zbada, med seboj se z besedo ~ koga, pri šivanju se zbadljiv -a -o: ~a ost, beseda, pesem, zbadljivost -i ž, zbadljivec -vca m, zbadljivka -eil. ženska, 2. beseda, 3. pesem zfaara(n)täti -äm gl. bara(n)tati: za kravo sta zbarantala zbasäd in zbäsati -šem gl. basati, zbäsan -a -o: ~ vse v eno vrečo, v avto se vendar izbasati zbAd zbojim se gl. bati se: težav se očeta se ~ se pred sovražnikom, sovražnika se ~ zbčbid -im, zbčbljen -a -o: vino človeka zbebi, ves se je zbebil zbigad -am: vprašanje jo zbega, njegov pogled ga je zbegal, ~ se ob čem ali zaradi česa; dati se komu zbčgan -a -o: —o gledati, govoriti, ~a vest, ves je zbčganost -i ž, zbčganec -nca m, zbčganka-ei zberičid -im, zberäCen -a -o: ves živež si zberači; vendar izberačiti zbčrsad -am se izbersati se = zbersiti -im se, zbčrsenjk -a s diesidid -im se spreti se, spričkati se, sporedi se: pri tem vprašanju sta se zbesedila, zbesedoväti -üjem se, zbesedoväl -äla -o, zbesedovänje -a s zbesnčd -Im gl. besneti, zbesnčlost -i i, zbesnčlec -Ica [-ifc-] m, zbesnäka -e [-vk-] ž med.; vendar izbesneti se diezAd -äm izbezati gl. bezati >[-b»z-] zbezljäd -äm gl. bezljati: krave so zbezljale zbežäti -Im gl. bežati: od doma ~ komu, ~ pred sovražnikom, izpred očeta ~ zbičad -am: do krvi gaje zbičal zbijaU -am, zbijaj -te in -âjte! zbijal -a -o in -âla -o, zbijanje -a s in zbijânje -a j: deske, dno svinjko, žogo šale ~ klobuke z glav, ~ ceno ali pri ceni, ~ pri balinai^u; vendar izbijati zbhrad -am, zbiranje -a s: ~ knjige, znamke, denar, vojsko; fantje se zbirajo, oblaki se zbirajo, gnoj se zbira v rani; zbirališče -a s, zbirâlo -a s {priprava], zbirâlen -Ina -o [-In-]: ~a leča, zbirâlnik -a[-m-] m: vodni ~ rezervoar, zbirâvec-vcam: ~znamk, zbirâvka-ež, zbira -e i, zbiren -ma -o: ~i center, zbirka -e i: pesniška prirodopisna ~ pregovorov; vendar izbirati zbistrid -im izbistriti, zbistril -ila -o zbiti zb(jem gl. biti bijem: z žeblji ^ pod, zaboj, ~ komu klobuk z glave, ~ ceno, toča zbije žito, fantje se zbijejo stepejo, človek se z delom zbije; zbit -a -o: ves sem zbitost -i ž trudnost, zbitje -a s; vendar izbiti, razbiti zblaznéti -im; zblaznèl -éla -o: ~a ženska, zblaznélost -i ž; zblâzniti -im, zblâznjen -a -o: pijača človeka zblazni zblebetâd -âm in -ččem izblebetati gl. blebetati: vse zblebeta zbledéti -im gl. bledeti: barva na soncu zbledi, spomin nanj je zbledel; zbledèl -éla -o: —e barve, ~a podoba, zbledé-lost-ii zblêsti zblêdem gl. blesti, zbledèn -êna -o: kaj vse bolnik zblede, čisto se mu je zbledlo zbliza prisl.: ~ streljati na zajca od blizu ziiližati -am, zbližan -a -o: oba konca nasprotnika sta se zbližala, nazori so se zbližali; zbližanje -a j: ~ stališč; zbli-ževâti -tijem, zbhževdl -âla -o, zbliže-vânje -a s: ~ narode zUodid in zblôditi -im gl. bloditi: vino in vodo vino z vodo vsega so zblo-dili; zblôjen -a -o: —a jed, ~ človek, ~a pamet, ~i nazori; zblôja -e ž in zblôda -e i, zblôjenec -nca m, zblô-jenka -e i, zblodnik -a m zbôbnati -am, zbôbnan -a -o: ljudi (skupaj) vendar izbobnati diobnéd -im gl. bobneti: plaz je zbobnel v dolino zb6čid -im: mačka zboči hrbet, mokra deska se zboči zboka: gl. tudi izbočiti in vzbočiti zbog predi, z rod. zaradi, zavol]o zbogati 1001 zdébti zbégati -am: sprta soseda sta se zbogala, nesreča ju je zbogala zbogom medm. j pozdrav ob odhodu, ob slovesu\ zbokati -am izbokati, zboklina -e i zboleti -Im gl. boleti: ~ na želodcu, na pljučih, na jetrih, na srcu, ~ za vodenico, za pljučnico, zbolélost -i i; zbolévati -am, zbolévanje -a s zboljSati -am izboljšati zbèr zbôra m, v zbôru in zbôru: pevski, učiteljski, občni državni — parlament, cerkveni ~ koncil, telovadce, vojake sklicati v ~ volivcev, proizvajavcev; iti k občnemu ~u ali na občni govoriti v državnem ~u, na cerkvenem ~u; zbôrov -a -o: ~e vaje, zborovski -a -o: ~e skladbe, ~o petje, ~i vložki, zbôren -ma -o: ~i govor, ~a recitacija, zbômica -e i 1. konferenčna soba, 2. obrtna, trgovinska, odvetniška zvezna, republiška zbčmičen -čna -o: ~a uprava; zbômik -a m: ~ znanstvenih razprav, zbčmiški -a -o, zborišče -a s; zborovâti -njem, zborovàl -âla -o; zborovâiye -a s: politično zboro-vâvec -vca m, zborovâvka -e ž, zboro-vâlen -Ina -o [-In-] : ~a pravica °zborist -a m korist, član zbora zborovodja -a in -e m, zborovôdjev -a -o, zborovôdski -a -o: ~i tečaj zbositi -Im, zbdsi -ite! zbôsil -ila -o, zbošen -êna -o in zbosèn -êna -o: korya konj se je zbosil, zbositev -tve ž zbôsti zbôdem gl. bosti, zbodèn -êna -o: s šivanko, z besedo koga —, v srce te zbode, zbodel se je v nogo, zbodljâj -a m, zbodljiv -a -o; vendar izbosti zbrâti zbêrem gl. brati: ~ svoje stvari; denar, ljudi — za kaj, misli —, vse moči ljudje se zberejo, gnoj se zbere (v oteklini), oblaki se zberejo na nebu; zbrân -a -o : —o delo, ~i spisi, ~ človek, ~o misliti, govoriti; zbrânost -i f: ~ duha; vendar izbrati idirâtiti -im: nesreča nas je zbratila zbrazdâti -âm gl. brazdati: vodo ~ zbrbrâti -âm gl. brbrati; vendar izbrbrati zbfeati -am: ~ odejo s sebe, otrok se v spanju zbrca odgrne; veiidar izbrcati zbrati in zbrisati zbrišem gl. brisati: ~ madež z obleke, s sebe; tablo, posodo, dolgove, sramoto —, ~ besedo z radirko, mošt se zbriše, nebo se zbriše; zbrisan -a -o: ~o steklo, ~9 glava prebrisana, zbris -a m: ~ v zemljiški Imjigi, ~ na odprtem svetu, kjer butja odnese sneg, zbrisen -sna -o: ~i stroški, zbrisovâti -ûjem, zbrisovàl -âla -o, zbrisovânje -a s; tudi izbrisati zbroditi zbrôdim gl. broditi: ~ vodo v kalu, ~ jed, mish; zbrôjen -a-o in zbrô-den -a -o: ~a voda, vse je ~o, zbrôja -e ž in zbrôda -e ž zmešnjava, nered, umazanija, čorba, zbrôdi -ov m mn. zjedi, ostanki živinske krme zbrôjevka -e ž \orožje\ zbrôzgati -am in zbrozgâti -àmgl. brozgati: vodo, mošt zbrôzga -e ž zlrfslmti -am: raztreseno slamo na kup, kure vse zbrskajo razbrska/o; vendar izbrskati zbrstéd -im vzbrsteti gl. brsteti zbmsiti in zbrûsiti -im gl. brusiti: ~ oslo, kamen; kamen, človek, okus se zbmsi; zbnišen -a -o: ~ biser, ~ dog, zbrûsek -ska m ; tudi izbrusiti zbuditi -im, zbudi -ite! zbûdil -ila -o, zbu-jênje -a s: ~ koga iz spanja, iz lenobe, ~ komu vest, zanimanje, radovednost, ~ sum, pozornost, ~ komu kaj v zavest, ~ koga v zavest, iz spanja se zbujèn -êna -o: ~ človek, ~a zavest, vest, zbujênost -i ž, zbuditev -tve i; zbùjati -am, zbùjanje -a s: ~ komu tek, po^lenje, zbujâlen -Ina -o [-In-J zbiirkati -am, zbûrkan -a -o, zbùrkanje -a s: ~ vodo, čutnost, čustva, dušo; morje se zburka, veter zburka moije; zburkâ-vati -am, zburkâvanje -a s zdaj [zdàj / zdaj] prisl.-. ~ ~ takoj, ~ pa ~ včasih, ~ pà ~ = ~ pa bo; ~ tu, ~ tam; za naj bo, od ~ (naprej) bo drugače; zdàjle, zdàjci takoj, zdânji -a -e: ~i časi, zdijšnji -a -e: —i ljudje zdajàti zdâjem in zdajèm, zdaiâj -âjte! zdajâl -a -o: vse jim je zdajal zdâleé prisl.-. še ~ ne toliko kakor lani zdâvnaj prisl.: že ~ sem ga kupil, zdâvnji -a -e: ~i časi zdebeiina-ei zdecimirati -am zdesetkati, zdesetitl: ^ razred, četo zdéhati -am zehati, zdéhniti -nem zdélati -am: pot, bolezen človeka zdela, učenec je zdelal, šola ga je zdelala; zdélan -a -o: ves ~ je, zdelâvati -am, zdelâvanje -a s-, zdelovâti -ùjem, zdelo- zdélati 1002 zdrgniti vàl -âla -o, zdelovânje -a s; gl. tudi izdelati zdélo -a s začaram stvar, čar, prikazen, pošast, grdoba zdesétkati -am = zdesétiti -im (z)deci-mirati zdéd zdénem gl deti denem: snopje ali slamo ~ okoli kola ; zdét -a -o : ~o žito ; zdévati -am in -vijem gl devati, zdévanje -a s, zdévek -vka m \priimek\ zdéti zdim se, zdèl -éla -o: grd, lep se mi zdi, fant se mi ne zdi zdrav, tebi se le tako zdi; zdi se mi, da je bilo lani; zdétje -a s . zdevetkàti -âm: koliko neumnosti je zdevet- kala napleteničiki zdii zdiča m: > pri kmečki peči zdiimiti -nem: iz srca —gl tudi vzdihniti in izdihniti zdirjati -am: ^zdeca si zdirjata nasproti zdiSàti -im se izdiSati se gl dišati zdivjâti -âm gl divjati: otrok je kar zdivjal k sosedu; zdivjal je in razbijal vse vprek; zdivjân -a-o: ~ konj, zdivjânost -i i; ver^r izdivjati se zdobra prisl zlepa, z dobro voljo: ~ ga opomni, ~ nam pomaga rad zdôlaj prisl: ~ še ne spe, od ~ se sliši k nam, zdôlnji -a -e: ~i konec, svet, ~i stanovavci, zd0lajšnji -a -e: —e stanovanje zdolec zdôica [-yc-] m spodnjak, veter od spodnje strani zdolgoéâsiti -im; zdolgočisen -a -o: ~a družba, zdolgočasenost -i i >[-iig-] zdôma prisl: ~ biti; vendar: z doma iti; zdômar -ja m krošnjar zdràha -e f: —e delati; zdrâhar -ja m, zdrahljiv -a -o, zdrahljivec -vca m, zdrahljivka -e f zdramiti in zdrâmiti -im gl. dramiti, zdrâmljen -a -o, zdrâmljenje -a s: ~ koga iz spanja, iz zamišljenosti, iz ome-dlevice, dolgo se ni zdramil; zdrâmljenost -i i, zdramitev -tve i zdràpati -am in -Ijem: ~ hlače; zdrâpan -a-o: — obraz, ~a pot, —a gorska stena, zdrâpanost -i tudi razdrapati zdràv zdrâva -o, prim. bôlj zdràv -âva -o: ~ človek, les, sad, ~a jed, ~e razmere, ~ kraj, ~ ko riba, živ in ostani zdràv! zdrâvo! \pozdrav\; zdrâvje -a s: bid slabe^, rahlega, trdnega —a, komu na ~ piti, ~ se poslabša, se vrača, po- pravi, zboljša; na kurje ~ bot., zdravica -e ž, zdravička -e ž, zdravičar -ja m. zdrâvstvo -a s, zdrâvstven -a -o[-tvan-J: ~a ustanova, —i delavec, dom, —e razmere, ~o stanje, varstvo, zdrâv-jiče -a s: ljubo ~ zdravamarija -c ž: tri ~e, ~o zvoni zdravilo-a î : ~ zoper bolezen o//za bolezen, ~ za pljuča, za potenje, zdravilen -Ina -o [-In-J: ~a zelišča, ~e snovi, ~a moč, —i čaj, vrelec, ~o spanje, zdravilnost -i [-In-J ž, zdravilski -a -o [-Is-J: ~a industrija, ~a veda, ~o zdravljenje z zdravili, —i izpuščaj od zdravil, zdravilstvo -a[-ls-J s: zdravilišče -a s: vodno, klimatično, višinsko —, biti v —u, zdraviliški -a -o: ~a uprava, ~o zdravljenje zdraviloslôvje -a s, zdraviloslôven -vna -o; zdraviloznanstvo -a s, zdraviloznânec -nca m, zdraviloznanski -a -o zdràviti -im: ~ bolnika, ~ komu rano, bolezen, ~ z obsevanjem, z zdravili, z antibiotiki, pljuča —, v bolnišnici se —, z vodo se zdrâvljenje -a s: dietno, rentgensko, klimatsko, debelilno, shujše-valno, redilno ^— z mrzlo vodo, z mlekom, s serumom, z obsevanjem, zdravitev -tve i zdravnik -a m: ladijski, sodni, šolski, telesni, ušesni, vojaški ~ za ženske bolezni, za du^vne bolezni, ~ specialist, zdravnica -e ž, zdravniški -a -o : ~a pomoč, ~i poklic, —i posvet, ~o spričevalo, zdravništvo -a s zdražba -e f: —« delati, zdražbar -ja m, zdražbarica -e ž, zdražbarski -a -o zdražid in zdražiti -im gl dražiti: njegova beseda vsakega zdraži; zdrižen -a -o: ~ pes rad popade, zdražljiv -a -o razdražljiv, tudi razdražiti zdražiti -im, zdraži -ite! zdrAžil -ila -o, zdražčn -éna -o: — na dražbi, blago nam je zdražil, čez noč se vse zdraži, zdražitev -tve ž zdrčati -im gl drčati: ~ po strmini, po ledu zdrdrâti -âm gl drdrati: ~ pesem, voz zdrdra po klancu zdrgnid in zdfgniti -nem gl drgniti, zdrgnjen -a-o: ~ posodo s peskom, ~ packo z nožičem, ~ (si) hlače, ~ denar na kup, zdfgnjenec -nca m skopuh, zdfgnjenost -i i lakomnost zdriz 1003 zélcna zdriz -a m, zdrizast -a -o: —a jed, zdriz-nica -e ž, nav. mn. zdriznice -ic zool.; zdrizati -am se, zdrizanje -a s, zdrizo-vlna -e i, zdrizav -a -o: snov, zdrizavost -i ž zdrkniti -nem: ~ za nekaj klinov navzdol, zdrknilo mu je na ledu, zdrknil je v prepad, zdrknil je j» strmi skakalnici, zdfk -a m; zdrkjlv -a -o: ~a pot, zdrkljivost -i ž; zdrkovâti -tijem, zdrko-vàl -âla -o, zdrkovânje -as: — po ledu zdrobiti -im, zdrôbi -ite! zdrôbil -ila -o: ~ kamen, kruh, število, denar, v pesti bi ga zdrobil, ~ koga v sončni prah, ves dan se mi zdrobi; zdrobljèn -êna -o: ~a kost, zdrobljênost -i ž, zdrobitev -tve ž; zdrôb -a m: pšenični, rižev seneni ~ drobir, zdrôbov -a -o: -—a juha, —^i cmoki zdrsniti -nem: zdrsnilo mu je, riba mu je zdrsnila iz roke, zdrsnil je čez rob; zdrsljâj -a m, zdrseti -im, zdrsèl -éla -o : ~ po strmini zdhiSčina -e ž Iconventikel zdrùzgati -am zmečkati, zdnizgan -a -o: ~ grozdje, zdnizniti -nem; zdniznjen -a -o: ~a pomaranča, zdrtizek -zka m združiti in zdnižiti -im gi. družiti: ~ dele v enoto, ~ ljudi za skupno delo; zdnižen -a -o : ~e države. Združene države Amerike, Združeni narodi, z ~imi močmi, združitev -tve i; spolna zdniženje -a j: ~ učiteljev, zdniženci -cev m mn., zdrtižba -e ž združitev, združljiv -a -o: to ni —^o s teboj, združljivost -i ž; združevati -tijem, združeval -aia -o, združevanje -a s, združevavec -vca m, združe-vavka -e i, združevalen -Ina -o [-In-J; ~a prizadevanja zdrvéti -Im gl. drveti : avto je zdrvel mimo nas, plaz zdrvi v prepad, vse je zdrvelo nanje zdrzniti -nem se: ob vsakem poku se je zdrznil, zdrzljaj -a m, zdrzovati -lijem se, zdrzovàl -aia -o, zdrzovanje -a s zdržati -im gl. držati, zdržanje -a s: ~ napor, preskušnjo, napad, — do konca, ~ se vina, mesa; zdfžek -žka m, zdfžen -žna -o: — napor, —^e razmere ki se dailo prenesti, ~ človek kdor se česa zdržuje, kdor veliko zdrži, zdržnost -i ž\ ~ od pijače, zdfžnosten -tna -o, zdržljlv -a -o, zdržljivost -i Ž zdfžemaprisi; hodil sem ~ 12 ur zdrževiti -lijem, zdrževanje -a s; ~ cesto, šolo, dijaka, — se mesa, vina, sodbe o čem; zdrževavec -vca m; — zvez, zdrževavka -e ž, zdrževaien -hia -o [-In-] : ~i stroški, zdrževahiina -«[-In-J ž zdùhati -am izduhati zdvojid -im razdvojiti, zdvôji -ite! zdvôjil -fla -o, zdvojèn -êna -o : ~ pare °zdTojiti -im obupati, zdvomiti zdvomiti in zdvomiti -im gi. dvomiti: — nad čim, o čem zéba -e ž zool ščinkavec, zébica -e r, zébji -a -e zébra -e ž zool., zébrin -a -o, zébrast -a -o: ~o progast zébsti zébe me: v roke te zebe, zeblo jih je skozi suknjo, do kosti me zebe zébu -ja m zool. \prežvekovavec\ zediniti -im: ~ narod, sprte stranke, — se v boju za prostost, — se s kom v čem, glede česa, za kaj, o čem; zedinjen -a-o: ~a Slovenija, zedlnjenost -i i, zedinljlv -a -o; zedinjevati -lijem, ze-dinjevàl -aia -o, zedinjevànje -a s, zedinjevâvec -vca m zefir -ami. vetrc, 2. blago, zefirast -a -o : ~a srajca, zefirka -e i 1. volna, 2. peč; gl. tudi cefir zéhati -am zdehati, zéhanje -a s; zeha se mi, ves dan že zeham, zéh -a m: ~ gre po ljudeh, zéhav -a -o, zéhavica -e ž, zéhavec -vca m, zéhavka -e ž; zéhniti -nem zdehniti; zehnilo se mi je zil [zàuJ zla -6 in -6, rod. zléga zlè, daj. zlému zli, mn. zli zlè zlà, zlih, zlim, zlimi ; zli duh hudobni zél [zéu] zeli ž; krčna zdravilne ~i, z zelmi [zelmi] zdraviti; zélen -Ina -o [-vn-J; -—a bolha, ~a veha Zelandija -e ž; Nova >-', Zeiandec -dca m, zeiandski -a -o zelèn -êna -o, dol. zelêni -a -o, prim. bolj zelèn -êna -o : ~a trava, žolna, ~ človek neizkušen, začetnik, kar — je v obraz bolan. Jezen, bled, — od jeze, zelénec -nca m 1. zool. kuščar, 2. neizkušen začetnik: takle ~ me ne bo učil, ze-Ičnček -čka m, zeléna -e ž \kozJe ime\, zelenina -e ž, zelen -i i, zelenilo -a .v: listno ~ klorofil, zelênje -a s, zelénka -e / [steklenica] : ~ vina, slatine, zelénkast -a -o: ~o rumen, zelénko -asi. konj, 2. jabolko zélena -e ž bot. zelenéti 1004 zezijàti zelenéti -im, zelêni -ite! zelenèl -éla -o, zelenênje -a s: trava že zeleni; zeleniti -im, zelêni -ite! zelenil -ila -o, zelenjênje -a s : gozd se je hitro zelenil zelenica -e f 1. oaza, 2. balcrova 3. ~e v planinah, zeleničen -čna -o zelenika -e i 1. bot. pušpan, 2. trta in vino, 3. zool., zelenikov -a -o: ~ les, zeleni-kovina -e i zelenjava -e i: kuhinjska gojiti ~o, z ~o zalagati, zelenjâven -vna -o: ~a juha, hrana, ~i trg, vrt, sok, zelenjâvar -ja m, zelenjàvarica -e i, zelenjàvarski -a -o, zelenjàd -i ž, zelenjàdar -ja m, zele-njâdarica -e ž, zelenjàden -dna -o zelenjaven, zelenj^ -a m 1. žolna, 2. trta, 3. min. zeleno- v sestavi-, zelenokljûn -a -o; zeleno-nôg -6ga -o; zelenoôk -ôka -o; zeleno-rilčkar -ja [-vč-j m zool.; vendar zeleno progast zčlišče -a s in zelišče -a s: zdravilna ~a, pasje ~ bot., zčliščen -ščna -o in zeliščen -ščna -o, zčliščnat -a -o in zeliščnat -a -o : ~a juha, zčliščevec -vca m in zeliščevec -vca m \žganje\, zčliščevka -c ž in zeli-ščevka -e ž \potica\, zčliščar -ja m in zeliščar -ja m, zčliščarica -e ž in zeli-ščarica-eif zélje -a s: kislo, posiljeno, presno, sladko ~ v glavah, ~ saditi, zéljen -Ijna -o: ~a solata, zéljce -a s, zéljar -ja m: ~ oskrbuje zelje, pošilja ga v ~ih sodih za zelje, zéljarica -e i 1. ženska, 2. doga za zeljarsko kad, zéljarski -a -o, zéljarstvo -a s zélnat -a -o [-yn-J: ~a glava, solata, zélnik -a [-yn-J m: komu v ~ hoditi, to ni zraslo na tvojem ~u, zčlniček -čka [-yn-] m, zélnica -e[-yn-J ž \voda\ zelo in zelô prisl. : ~ priden jè, ~ zapravlja, ~ zgodaj, res, blizu, — ~ rad zelôt -a m gorečnež, prenapetež, zelôtski -a -o, zelôtstvo -a s prenapetost, prevelika gorečnost zémeljski -a -o [-malj-]: njegov pogled na svet jc zelo ~i, ~a dela, ~a obla, ~i tečaj, ~a ožina, zemljarina -e ž davek od zemlje, zêmljast -a -o kakor zemlja, zemljàt -âta -o: tla so -»a imajo veliko prsti zêmlja -é in -e ž, rod. mn. zêmelj [-malj] in zeinljâ: star ko obdelovati ~o, na svoji ~i, pod zémljo spraviti, pod zemljô leži; črna, orna, rodovitna, peščena koliko —e imaš? ~ se vrti okoli sonca, gibanje ~e, v naši °~i deželi, državi; nik0garšnja Nova ~ \otok\ ; zêmljica -e f, zemljâr -ja m: čmrlj ~ zemljâk -a m gruntar, posestnik, zemljâ-kinja -e f, zemljàn -âna m prebivavec zeirdje, zemUânka -e i 1. ženska, 2. koča, 3. jama; bivati v —ah, zem-Ijânski -a-o: ~a usoda, zemljina -e ž \. prst, 2. celim zemlje- v sestavi: zemljemérec -rca m, zemljemérski -a -o, zenUjemérstvo -a s: zemljepis -a m, zemljepisec -sca m, zemljepisen -sna -o: ~a širina, dolžina, zemljepisje -a 5; zemljevid -a m, zemlje-viden -dna -o: —a knjiga zemljišče -a s: gozdno, zakupno ~ za hišo, kupiti nekaj ~a, zemljiščen -ščna -o, zemljiški -a -o: ~i davek, ~a knjiga, ~a posest, lastnina, renta, površina, ~i fond, maksimum; zemljiškoknjižen -žna -o: ~a sprememba, ~i vpis; zemljiškogosp0ski -a -o domi-nikalen; zemljiškolasminski -a-o: ~a diferenciacija; zemljiškoposčsten -tna -o: ~e razmere zeničiti -im izenačiti zendavésta -e ž komentirano sveto pismo Zoroastrove religije zenica -e ž: o^la, toga zeničen -čna -o : ~a reakcija, raizdalia, optika zenit -a m nadglavišče, vrh: sonce v ~u, zeniten -tna -o Zénodot -a m \gramatik\, Zénodotov -a -o Zénon -ôna m \gr. filozofi, Zenônov -a -o Zeppelin [cepelln] -a m {izumitelji, Zeppeli-nov -a -o zit zêta m 1. sorodnik, 2. zool., zétov -a -o, zétovski -a -o Zêta -e ž \rekal, zétski -a-o: ~i pritoki; zêta -e ž \cigaretal Zéus -a m poglavar grških bogov, Zéusov -a -o: ~a hči zèv zéva m = zév -i f hiat; zévati -am, zévanje -a s: brezno, žrelo, rana zeva, usta zevajo, zevâë -a m zehavec, zevâlo -a s, zévka -e ž Iškoljkal, zčvčica -e ž zool. lškoljka\; zévniti -nem zévgma -e ž poet. vezava zezljiti -âm sesljati, zezljàj -âjte! zezljàl -âla -o, zezljânje -a s, zezljàv -âva -o, zezljâvec -vca m, zezljâvka -e ž, zezljâvski -a -o: ~a govorna napaica 1005 Zgoolk zgàga -e f: ~ me dere, peče, ~o delali Icomu, za samo ~o si, ti ~ ti! zgagar -ja m, zgâgast -a -o: ~ človek zganiti in zgâniti -nem gl. ganiti, zgânjen -a -o: zgani se vendar, življenje se zgane; papir, zemljevid prav nič se ne zgane >[-gan-1 -gan-J Zgànjati -am, zgânjanje -a s: živino '>- na sejmišče; komedije, hrup, neumnosti oblaki se zganjajo; zganjališče -a s, zganjàvec -vca m; vendar izganjati zgarati -âm se gl garati: ves se je zgaral; zgarân -a -o: ~a ženska, čisto ~ pride domov, zgarânost -i i; tudi izgarati zgib -a m 1. — ustnic, ob vsakem —u me zaboli pregibu, zgibljaju, 2. dimeljski, komolčni, podkolenski, knjižni, pisemski —, po ~u likati, v —u me boli, ~ pri hlačah, zgiben -bna -o: ~a stran sklepa, zgibljaj -a m in zgibljâj -a m, zgibljiv -a -o, zgibljlvost -i ž zgilMti -am in -bijem gl. gibati, zgibanje -a s: ~ perilo, pole, ~ prste, ustnice; po sedenju seje treba zgibâlen -Ina -o l-ln-J: ~i stroj, zgibâvati -am, zgibâ-vanje -a s, zgibâvec -vca m, zgibâvka -e ž, nav. mn. zgibâvke -âvk \klešče za žico\ zginiti -nem izginiti-. ~ spred oči, ~ v pozabo zgladiti -Im, zglâdi -ite! zglâdil -ila -o, zglajen -êna -o in zglâditi -im s stal. poud. : kamen, les, papir, nasprotja pot komu nesoglasja z vajo se jezik zgladi, zglâjenost -i i ih zglajênost -i i; tudi izgladiti zgladka prisl. : ne gre vse ~ zglasiti -im se, zglâsi -lté se! z^âsil -ila -o, zglaščn -êna -o in zglâsiti -im se s stal. poud.-. osebno se — pri kom, v službo se zglasitev -tve f; zglâSati -am se; zglašanje -a s, zglaSevâti -ùjem se, zglaSevàl -âla -o, zglaSevânje -a s zgiàvje -a s-, nahrbtnik imeti za imeti kaj pod —em, zglâvnik -ami. zglavje, 2. ~ pri ognjišču, na ~ nalagati drva zglid -éda m: ~ junaštva, — mladini, ~ za druge, za ~ m v ^— biti komu, svarilen lep ~ ali lep« ~e dajati komu, po tujih ~ih narejeno, ~i vlečejo, za ~ kaj povedati, pokazati; zgléden -dna -o: ~o gospodarstvo, ~a šola, zglédnost -i ž, zglédnik -a m vzornik Igledovâti -ùjem se, zgledovàl -âla -o, zgle-dovàiye -a s: ~ se po kom ravnati se po kom, za zgled imeti koga, ~ se nad kom pohujševati se-, zgledovâvec -vca m, zgledovâvka -e i zglodâti m zglôdati -am in -jem gl. glodati, zglôdan -a -o: miši slamo zglodajo, stopnice se zglcxlajo; tudi izglodati zgniti sežênem gl. gnati: ~ živino v hlev, ~ s planine, ljudi ~ na shod; vendar izgnati zgnêsti zgnêtem gl gnesti, zgnetèn -êna -o: testo, papir, sUvek, zgodbo rjuho podse ljudi ~ v majhen prostor, veliko ljudi se je zgnetlo v avtobus, zgnetênost -i f; zgnétati -am, zgnétanje -a j: ~ ilovico zgniti zgnijem gl. gniti: ~ pri živem telesu, hruška zgnije, v taki luknji boš še zgnil; tudi segniti zgnojiti -im se, zgnôjil -ila -o, z^ojèn -êna -o: listje se zgnoji, stelja se je zgnojila. rana se najprej zgnoji, potem pa izgnoji ; vendar izgnojiti se zgôdaj prisl: ~ zjutraj, ~ pomladi, ~ vstati; zgôdnji -a ■€,prim. bôlj zgôdnji -a -e : —i krompir, sadje, ~i srednji vek, ~a ura, ~e pisateljevo delo, zgôdnjica -e ž 1. zgodnja hruška, 2. maša, zgôdnjik -a m kdor zgodaj vstaja zgodba -e i: čudežna, roparska ~ o strahovih, ~e svetega pisma; vsak ima svojo ~o, zgôdbica -e i, zgôda -e ž zgoditi -im, zgôdi -ite! zgôdil -ila -o; lan sadje se zgodi ; zgodèn -êna -o : lan je —, ~a hruška zgoditi -im se, zgôdi -ite se! zgôdil -ila -o: zgodi se tvoja volja; naj se zgodi po tvoji volji; nesreča se je zgodila; to se je zgodilo leta 1941 zgodovina -e i: narodna, občna, politična, slovstvena, kulturna, pravna, mnet-nostna ~ umetnosti, prava, ~ našega naroda, fant ponavlja ~o, ~ se ponavlja, pisati ~o, kupiti —o \{šolsko) knjigo\, vpisal se je na ~o, zgodovinski -a -o: ~i dogodek, pouk, časopis, ~a ura, zgodovinskost -i i, zgodovinar -ja m, zgodovinarica -e ž, zgodovinarka -e f, zgodovinarski -a -o: ~o zborovanje; zgodovinopisje -a s, zgodovinopisen -sna -o, zgodovinopisec -sca m zgèlj prisl samo: ~ iz sebičnosti kaj delati iz gole sebičnosti Zgonik -a m kr. i., v ~u, zgoniški -a -o, Zgoničani -ov m mn. ^ti 1006 zgubâti zganiti ^ônini gl. goniti : živino ~ skupaj ; zgônjen -a -o: živina je vsa ~a shojena, trudna; vendar izgoniti zg6r in zgôraj prisl. : strop je od ~ je prišel(«/kod?), zgômji -a -e: ~a čeljust, ~a hiSa, ~i dom zbornica, ~ili deset tisoč, zgôrajSnji -a-e: ~i stanovavci; zgômjica -t i \izba\, zgômjik -a m, zgôrec -rca m veter z gornje strani zgo^ -fmgl. goreti: les, hi$a zgori, človek bi zgorel od vročine; zgôrel -éla -o: ~a tiiša, zgorelfna -e f \produkt\, zgorljfv -a -o: ~i deli hiše, zgorljfvost -i i; zgorévati -am, zgorévanje -a s: kisik zgoreva v telesu; izgoreti zgostiti -fm, zgôsti -fte! zgôstil -fla -o, zgošččnje -a s: ~ vodo, jed, pripoved, hlapi se zgostijo v roso ; zgoščen -êna -o : ~ zrak, ~a pripoved, ~ "slog, zgo-šč(en)ina -e ž, zgošččnost -i ž, zgostitev -tvef, zgôstek -tka m; zgostljiv -a -o, zgostljfvost -i i; zg0ščati -am, zg0ščanje -a s; zgoščevati -lijem, zgoščevil -àla -o, zgoâievànje -a s, zgoSô(ev)àlo -a s pripomoček], zgoStevàlen -Ina -o [-In-]: ~e priprave, zgoSêevàvec -vca m: plinski zgoSCevàvka -e ž zgotoviti -im izgotoviti, zgotôvi -fte! zgo- tôvil -fla -o, zgotovljèn -êna -o zgovoriti -fm se gl. govoriti: ~ se s kom o čem, treba se je ~ zaradi izleta, za slcupen nastop; zgovorjèn -êna -o: tako je bilo <~o zmenjeno, če je tako, potem sva —^a; zgôvor -um: — imeti s kom; zgovôren -rna -o: vino naredi človeka --««ga, zgovômost -i i: ~ v družbi, nekateri govorniki slove po ~i, vso — uporabiti za kaj; zgovârjati -am se, zgovàijatxje -as: ~ se o vojski; vendar izgovoriti zgrabiti in zgràbiti -im gl. grabiti : — seno, listje na kup, za orožje, za palico; ~ palico; strah, jeza te zgrabi, za glavo se psa sta se zgrabila, koga za vrat zpâbljen -a -o: seno, listje je ~o, zgrabek -bka m: seno na ~ih ali\~ih; zgrabljiv -a -o, zgrabljivost -i ž, zgrabljivec -vca m, zgràbljati -am, zgràbÛanje -a j; ~ seno v plaste, zgrabljina -e ž zgraditi -im, zgràdi -ite! zgràdil -ila -o, zgrajèn -êna -o: hišo ~ sezidati, postaviti, most ~ narediti, napraviti, cesto ~ potegniti, utrditi, napraviti, zgrajênost -i ž, zgrâdba -e ž: gledaUška ~ poslopje, stavba, dramatična ~ povesti, zgraditev -tve i, zgradarfna -e i stavbnina zgràžati -am se gl. zgroziti se zgrbdnčfti -im, zgrbànëen -a -o, zgrbànCenje -a s: ledvice, jetra se zgrbančijo, čelo obraz se mu je zgrbančil, zgrbàn-čenost -i ž zgAiti -im: bolezen je starko zgrbila, koža se zgrbi; zgrbljen -a -o: ~o čelo, ~a starka; zgfbljenost -i i, zgfbati -am, zgrbanina -e i zgf^ in zgfdo prisl.: ~ koga odsloviti zgrêiisti -bem gl. grebsti: ~ pepel na kup; zgrebèn -êna -o: pesek je — na kup; zgrébati -am, zgrébanje -a s; vendar izgrebsti zgrešiti -im, zgrčši -ite! zgrešil -fla -o: pot, cilj ~ koga na poti ne srečati, ~ koga ne več spoznati, zgrešila sva se; zgreščn -êna -o: ~a sled, ~i nazori zmotni, napačni, zgreščnost -i ž, zgrešljiv -a -o, zgrešljivost -i ž zgrézniti -nem se; zgréznjen -a -o: ~a pljuča zgrinjati -am, zgriiyanje -a s: rjuhe ~ poravnavati, ljudstvo se zgrinja na ceste z^sti zgrizem gl. gristi, zgrizenje -a s: meso —, mleko se zgrize sesede, zgosti, od jeze se —; zgrizen -a -o: —o mleko, zgrizek -zka m; vendar izgristi zgnnéti -im gl. grmeti: ~ na tla, na kup, v brezno, zgrmévati -am, zgrmévanje -a s zgrniti zgrnem, z^ni -ite! zgrnil -ila -o. zgmjen -a -o in zgrniti -nem s stal. poud. : ~ jadra, odejo, zemljevid, zgrnil se je po tleh zvrnil, padel zgroziti -im se, zgrôzi -ite se! zgrozil -fla -o: ob tem pogledu se je zgrozil, ~ se nad čim; zgrozitev -tve i, zgrozitven -a -o [-tvan-J : ~a nevroza ; zgražati -am se, zgražanje -a s zgručiti -im se, zgničenje -a s, zgriiček -čka m zgruditi -im: mraz Je zgrudil skalo razjedel, kost prst se zgrudi sprime v grude-, na tla se zgruden -a -o: ~a kost, ~a prst v grude sprijeta, zgrOda -e i drevo, ki ga je podrl vihar zgulwnciti -im zgrbančiti zgubàti -àm in zgiibati -am gl. gubati : — čelo, koža se je zgubala; zguban -a -o in zgiiban -a -o: ostro ~o čelo, zgu-banost -ii in zgùbanost -i /: drobna ~ zgubiti 1007 zläloiti zgubiti -im, zgiibil -ila -o, zgubljen -êna -o: — pri igri, — denar, ~ otroka splaviti, ~ se izpred oči; tudi izgubiti zilMti zibam in -bljem, zibal -àla -o, zibànje -a 5 in zibati -am In -bljem j stal. poud.: ~ otroka, zibali bodo dobili otroka, ladja se ziblje, zibav -a-o: ~e ladje, ~a hoja, zibâvec -vca m, zibàvka -e f, zibljiv -a -o: ~a tla, zibljivost -i ž, zib -a m tel., ziben -bna -o: ~o stikalo zibel [-eif] ž in zibél [-éy y -i f : od ~i do groba, zibelka -e [-beyk-] i, zibka -e ž, zibkati -am otr., zibkanje -a s zid -a in -ti m, dv. zidbva in zida, mn. zi-dôvi zidôv po zidovih in zidih in zidéh: opččni, oporni, požarni, prečni, kitajski suhi, mokri, mešani stati ko bled kakor —, koga ob — postaviti, pritisniti; iti z glavo skoz —, prinesi tistega (vina) od —a; ziden -dna -o: ~a opeka - zidàk -a m: votel zidec -dca m 1. rruijhen zid, 2. ograja, 3. opasek, zidček -čka m, zidek -dka m, zidina -e ž zidovje, zid, zidôvje -a s: oporno, mestno, grajsko ~ Zidani môst -ega -a ali -ega -li m kr. i., v ~em môstu in mostu zidàr -ja m, zidàrka -e ž, zidàrski -a -o: ~i mojster, ~a dela, ~a žlica, lopatica, zidtotvo -a s zidàti zklam, zidaj -àjte! zidal -àla -o, zidànje -a s in zidati -am s stal. poud.: — hišo, most, ~ gadove v oblake; zidan -a -o: ~a hiša; to je ~o na pjMek; z opeko, apnom, cementom ~o; zidàva -e ž: letos bo veliko ~o nadzirati, voditi; zidanica -e i: ~ v vinogradu, zidališče -a s stavbiSče zUàti -àm, ^jàl -àjte! zijajčč -a -e, zijàje, zijàl -àla -o, zijànje -as: ~ od čudenja, lûj pa zijaš? vpiješ, ~ v koga, zemlja od suše zija; prazen prostor, vrzel, noč zija vame; zjjàlo -a s: neumno ~a prodajati, zjjàlast -a-o: — otrok, ~o dekle; zijàliti -im zijala prodajati, zijàlirâje -a zijàv -àva -o: ~i otroci, zijàvec -vca m, zijàvka -e ž: Potočka zijàvost -i ži zijàk -a m zijalo: ~e prodajati, —« delati iz koga norce Ziija -e ž \reka\, ziljski -a -o: Ziljska dolina, Ziljàni -ov m mn. zima -e ž: huda, ostra, trda, mila na ~o gre, čez ~o prerediti, — me trese, ~ pritisne, popusti, zimen -mna -o: ~o je mraz, zimast -a -o: ~o drevje pozeblo, zimec -mca m 1. januar, 2. zool. vodomec; zimika -eil. zimska hruška, 2. Jabolko, zimščica -e i zimsko jabolko, zimščak -a m zimski lan, zimski -a -o: ~i šport, ~i meseci, ~o vreme; zimo-vàti -üjem, zimovàl -àla -o, zimovànje -a s, zimovališče -a s zimzelen -a m bot., zimzelèn -êna -o: ~o drevje, ~i hrast ziniti -nem: pošteno ~ odpreti usta, kakor zine, se zlaže; ves večer ni zinil, čevelj zine pri prstih ziza-ei = ziz-am: —o o/i—e dati otroku, zizec -zca m = zizek -zka m; zizati -am, zizanje -a s; zizen -zna -o: ~ otrok, ~o tele, ziznjàk -a m odojek zjàbati -am in -šem: ~ konja zdelati zjasniti -fan se, zjàsni -ite se! zjàsnil -ila -o: (nebo) se je zjasnilo, oči se zjasnijo, čelo se gasni, zjasnitev -tve ž zjecljàti -àm izjecljati gl. jecljati zfid-iin-ižizjed zldücnM -fan gl. jekleneti, zjeklenèl -êla -o, zjeklenêlost -i i, zjekleniti -im, zjeklêni -ite! zjeklénil -Qa -o, zjeklenjên -êna -o: voUo kakor da so se mu udje ziekle-nili, Sklenitev -tve i zieziti -im razjeziti, zjèn in zjëzi -fte! zjêzil -ila -o, zjezèn -êna -o zjfÂàti in qôkati -am in -čem se ztgokati gl. jokati; vendar izjokati zjutraj j;ris/.: danes ~ davi, včeraj zgodaj zjütranji -a -e: —« mleko, delo, ~i listi, zjütrajSnji -a -e zUčniti -fan izlačniti, napraviti lačnega zUgati -am, zlàganje -a s: ~ pole papiija, pesmi ~ perilo v omaro, seno z voza, ~ se s kom v nazorih, izpovedi se ne zlagajo z resnico, zlagàlen -Ina -o [-In- J : ~i stroj, zlagàC -a m, zlagàvec -vca m, zlagàvka -e i; vendar izlagati zlagàti zlàžem se gl. lagati: ~ se komu, da...; zlagàn -a -o: ~e solze, zgodba je ~a, to je vse ~o, zlagànost -i i zlàgoma prisl. počasi, zložno, lagodno: ~ delati, živeti zUbka prisl. = zlàhkoma prisl.: ~ zaslužiti zUjšati -am olajšati, zUjšanje -a 5 : ~ komu breme, bolečine so se mu zlajšale, zlajSàva -e i, zUjšek -ška m; zlajSevàti -ùjem, zlajSevànje -a s ziàiiati -am izkikati, ziačniti zUmljati 1008 zUkOTec zlémljati -am lomiti, zlâmljanje -a s zlasàti -âm gl. lasati, zlasân -a -o : koga ~ zUsti poudarni prisl. : ~ Janez pridno dela, Janez je ~ priden, ~ riše rad, ~ danes ne, ~ tukaj ne; govori se mnogo, —, da pride cesta v vas zUt -a -o in -6 -i -é 1. iz zlata-. ~ križec, ~a pena, ruda, obreza, črka, ~ okvir, ~o tele bogastvo, 2. zlatu podoben: ~i lasje, ~a zarja, zvezda, ribica, vrana, ~o sonce, 3. vrednost: ~ človek, nauk, ~i vek, jubilej, ~i časi, ~e gradove obetati komu, —a duša, prostost, knjiga, mati, poroka; rana ura ~a ura, ~o srce, jedro; dokler prosi, —a usta nosi; 4. ~a tehtoica za zlato, ~a žila hemoroidi. Zlati rog; zlât -a m: tri ~e vreden, polno pest ~ov zlatâr -ja m, zlatârka -e f 1. oseba, 2. zool. hrošč, zlatârski -a -o: ~a dela, —a. oslica, zlatâma -e i, zlatârstvo -a s zlatén -a -o zlat, zlaténkast -a-o: ~ sijaj, zlaténka -e ž bot., zlatenica -e ž med. \bolezen\-. nalezljiva ~ novorojenčkov, zlatčničen -čna -o zlatica -e f 1. bot.: ripeča 2. zool.: kuna zladč -iča m bot., zlatičnica -e i bot., nav. mn. zlatičnice -ic ziatiti -im, zlâti -fte! zlatil -a -o: verižico sonce zlati vrhove; zlaččn -êna -o in zlatèn -êna-o: v ognju ~o; zlatênje -a s: galvansko zlatflo -a s, zlatilen -ina -o [-In-J: ~a tehnika, zlatilnica -e [-un-J ž \prostor\ zlatnik -a m \denar\ : tri ^^ vreden, zlatnina -e ž: prodati vso ~o, trgovina je založena z ~o, zlatninar -ja m, zlatni-naisld -a -o, zlataica -e ž zool. zlat6 -à s : čisto, suho mačje, belo, 18-ka-ratno ~ v palicah, prodati kaj za čisto biti ~a vreden, plačati v ~u, z ~om, suščev sneg gre z ~om na vago, z "»om natovoijen osel preleze vsak zid zlato- v sestavi: zlatoglàv -âva -o, zlatoglâ-vec -vca m, zlato^âvka -e î-, zlatogriv -a -o, zlatogrivec -vca m, zlatogrivka -e î zool.-, zlatokljûn -a -o; zlatokôp -ôpa m; zlatokril [-U] -a -o, zlatokrflec -ka [-le] m, zlatokrflček -čka [-Ič-] m zoo!.-, ziatolàs -âsa -o, zlatolâska -e i, zlatolâsec -sca m; zlatoiika -e f |vrôa|; ilatolist -a -o, zlatoUsten -ma -o; zlatomâSen -šna -o, zlatomâSnik -a m, zlatomâSniSki -a -o; zlatoniten -tna -o; zlatonôsen -sna -o: ~a reka; zlatoôk -ôka -o: ~a ribica, deklica; zlatopèr -éra -o: ~a ptica, zlatopér -a m: ptica zlatopérka -e ž: ptica zlato-prédec -dca m, zlatopréjka -e ž, zlato-préjstvo -a j; zlatorépka -e ž zool., zlatorèp -épa -o; zlatorézec -zca m, zlatorčžčev -a -o, zlatorčški -a -o: ~o orodje; zlatoritka -e ž zool.-, zlatorôg -ôga -o: ~ kozel, zlatorôg -a m: pravljični perem z ~om; zlatoslédec -dca m; zlatotôpka -e ž kem., zlatotôpen -pna -o: ~a voda; zlatotrâCnica -e ž \lilija\-, zlatoiist -a -o kdor ima zlata usta ; zlato-list -a m; zlatovézec -zca m, zlatovézen -zna -o, zlatovéznica -e ž \delavnica\, zlatovézka -e f; zlatovrânka -e ž ziécad -ampretegniti, zlécan -a -o: ~ odre-venele ude, s hojo v hrib se je kmalu zlecal zléci zlčžem izleči: ~ jajce zlèk -éka m invaginacija zléknid -nem : ~ trudne ude po travi, ~ se po klopi, na klopi; zléknjen -a -o: ~križ zlépa in zlépo prisl. : ~ povedati, ~ ne bo več take priložnosti zlepid in ziniti -im, zlépljen -a -o : dva lista, konca znamki sta se zlepili; zléplje-nost -i ž, zlépljenec -nca m min. konglomerat, labora, zlepljenina -e ž, zlépek -pka m; zlépljati -am, zlépijanje -a s, zlépen -pna -o, zl^nost -i ž kohezija, zlepljiv -a -o, zlepljivost -i ž zlesenéd -im gl leseneti: koruzno steblo zleseni; zlesenèl -éla -o: ~o celii^e, zlesenélost -i ž zlésd zlézem gl lesti: ~ na drevo, z drevesa, na tla, v posteljo, iz luknje, skozi o^jo; ~ od groze na kup; v službi visoko od starosti vkup v luknjo zlèz zléza m tel zietéd -im gl leteti: ~ s stolčka, iz službe, iz šole, ob poku ptiči zlete, posoda zleti na tls^ zlèt zléta m vzlet: ~ zrakoplova; zlétati -am: letala zletajo z letališča, otroci naj se le pošteno zletajo; zletâvati -am, zletâvanje -a s: ptiči so zletavali z veje na vejo, ptiči se zletavajo, zletàv -âva -o nestalen; gl tudi izleteti zlikad -am: obleko zlikan -a -o: ~a guba na hlačah, zlikanost -i ž, zlikanec -nca m zlikovec -vca m: —i so razbili šipe zifti 1009 zmajiti zliti zlijem gl. liti: ~ mleko v kotel; ploha, dež se zlije; z vse vasi se je voda zlila v log. na tla zlitje -a «; zlit -a -o : barve so lepo ~e, zlitek -tka m: železo v ~ih, zlitina -e ž: bakrova, kovinska, zlata gl. tudi izliti zlivati -am, zlivaj -te in -ijte! zlival -a -o in -âla -o, zlivanje -a s in zlivânje -a s: ~ vodo v morje, barve se lepo zlivajo, zlivanke -ank ž mn. pogača, zliv -a m. zlivek -vka m, zlivâé -a m zlizâti in zlizati zližem gl. lizati: ~ med s kruha, ~ sladkorček, ~ se ozdraveti, rešiti se, zlizek -zka m: ~ mila; tudi izlizati zljubiti in zljùbiti zljâbi se mi: ni se mu zljubilo zlô zlà s, V zlù z zlùm, mn. zlà zèl [zil] zlùm: kaj za ~ vzeti, vse gre po ~u, za ~ se mi zdi, pod ~ iti na nič priti zidba -e i, zlôben -bna -o hudoben, zlôb- nost -i ž, zl0bnež -a m zloéést -a -o hud, maligen — zloôésten -tna -o: ~a bula zločin -a m hudodelstvo, zločinec -nca m hudodelec, zločinka -e i hudodelka, zločinski -a -o hudodelski, hudodelen zKdej -a m: fant je od ~a, da bi te kaj ~a čenčaš, ~a ali za ~a, ali boš tiho! zlôdejev -a -o: ~ smrkavec, zlôdejevec -vca m, zlôdej(ev)ski -a -o: ti ~i potepuh! zl6g zlôga m 1. ~ drv, snopja, 2. slov.: razdeliti besedo na ~e, korenski, poudaijeni zlogôven -vna -o: ~a meja meja zloga, zlogôvnica -e ž \uganka\, zlogovâti -ùjem, zlogovàl -âla -o, zlo-govânje -a s: ~ besedo; ne bere gladko, še zloguje trga besede na zloge, zlogo-vâlen -Ina -o [-In-]: ~a metoda branja; zlogoméije -a s poet., zlogoméren -ma -o zloglâsen -sna -o na slabem glasu, razvpit, zloglâsnost -i ž dohdten -tna -o hudoben, slabonameren, zlohôtnost -i i dômdc -mka m: glej ga ~a, ti ~ ti! za ~a ga ne spraviš kam; kaj, za ~a, se še obiraš! zlômkov -a-o: — fant domisefai -a -o: ~o dejanje, zlomiselnost -\i>[-s3ln-] zkMniti zlômim gl. lomiti, zlôm|jen -a -o: ~ p^ico na kom, roko si prej si zlomiš vrat, kakor prideš gor; ~ komu pogum, trmo, živce, moralno Slovenski pravopis — 64 ~ koga, z delom se ~ zdelati, utruditi se, — stavek tisk., zlômljenost -i ž, zlôm zloma m: ~ roke, kosti, volje, živčni zlômek -mka m I. tisk., 2. del zlomljene kosti, zlomljiv -a -o, zlon^lvost -i ž zlonamércn -ma -o, donaméroost -i ž zlorâba -e f izrabljanje: — imena, orožja, zaupanja; zlorâbiti -im, zlorâb|jen -a -o: ~ talente, položaj, vpliv za kaj, zlo-râbljati -am, zlorâb|janje -a s zlot -a m \denar\ zloviSč -a -e grozljiv, nesrečo znarteč: ~a poročila, ~a ptica zlovâljen -|jna -o nejevoljen, slabe volje, zlov6|jnost -i ž nejevoljnost, slaba volja, zlov0Unež -a m sitnež, nataknjenec zložen -žna -o : ~a pot, ~e stopnice, ~o delati, zl6žnost -i ž zložiti -im, zidži -ite! zl0žU -Ua -o: ~ obleko, perilo, ~ vse v kovček, ~ meter mero, ~ drva na metre, v skladovnico, ~ denar za dober namen, ~ pesem, povest, ~ besedo iz dveh besed, ~ zemljišča v skupno gospodarstvo; oba dela sta se zložila v enoto; za ceno se nisva mogla z njim se ne morem t^eti, (spo)razumeti', zložčn -êna -o: ~i stavek, ~a beseda, zloženka -e f 1. beseda, 2. zložena gaza, zložčnost -i ž, zložitev -tve ž, zl0žek -žka m blok, zložljiv -a -o : ~ meter, stol, miza, postelja; vendar izložiti zmâgati -am, zmâgan -a -o: ~ sovražnika, pot, vzpon, težave, strast, zmâga -e f: ~ nad kom, Pirova "odnesti ~o zmetati, zmagâvec -vca m, zmagâvka -e ž, zmagljiv -a -o, zmagljivost -i ž zmagoviti -ùjem, zmagovàl -âla -o, zmagovânje -a s: komaj še zmaguje delo, zmagovâlen -Ina -o [-In-]: čete, ~o veselje, zmagovit -a -o: ~ pohod, ~e bitke, čete, zmagovitost -i ž, zma-govâvec -vca m, zmagovivka -e ž, zmagovâvski -a -o: ~i ponos, zmago-slâvje -a s, zmagoslâven -vna -o zmahiti in zmihati -am gl. mahati: ~ koga nabunkati zmij in zmâj -a m: ~a spuščati, leteči zmâjev -a -o, zmâjevka -e ž, zmâjevec -vca m bot. \drevo\, zmâjski -a -o: Zmajski most zmajiti in zmijati -am in -em in -èm gl. majati: drevo z glavo drevo se je zmajalo; zmajin -a -o in zmijan -a -o: zmajéti 1010 zmeijAti ~a vrata, ~ voz; ztnajevâti -ûjem, zmajevàl -àla -o, zmajevànje -a s: ~ z glavo anakniti zmàknem, zmaknl -itel zmaknil -lia -o in zmàkniti -nem s stal. poud.: zmakni prst! fant rad kaj zmakne; zraàknjen -a -o: ~o vretence, ~a ledvica >[-male-1 -mak-] ; tudi izmakn i t i zmàla prisl.: ~ ga uči ko je še majhen, ~ ga poznam zmaličiti -im izmaličiti, zmalfčen -a -o, zmaličenje -a s: družba je otroka zma-ličila, ~ pomen besede, dogodka, stvar se je zmaličila; zmallčenost -i ž zmamiti in zmàmiti -im gl. mamiti, zmam-Ijen -a -o: vročina, pijača zmami človeka, ~ dekle k sebi, ~ koga ven, zmamljenec -nca m, zmàmljenka -e ž, zmamljenost -i f; zmàma -e ž: ~e me obhajajo slabosti, omedlevice, zmàmen -mna -o: ~ svet, duh, zmamljiv -a -o, zmamljlvost -i ž; vendar izmamiti zmànjkati -am, zmànjkanje -a s: kruha, ljudi, denarja, dela se ne zmanjka; piva večkrat zmanjka, človek je zmanjkal izgind; zmanjkalo mu je sape; zmanjko-vàti -ûjem, zmanjkovàl -àla -o, zmanj-kovânje -a s zmànjSati -am, zmânj§an -a -o, zmânjSanje -a s: ~ razdaljo, izdatke za polovico; ~ merilo, ~ napetost; teža, vrednost, kup se zmanjša, zmanjšanka -e i manjšalna beseda, zmdnjšanost -i ž, zmanjšava -e if; zmanjševati -ùjem. zmanjševšl -àla -o, zmanjševanje -a s: postopno ~ izdatke, razdalja se zmanjšuje, zmanjievànec -nca m, zmanjše-vavec -vca m, zmanjSevàvka -e i, zmanjševalen -Ina -o [-In-] : ~e pripone, —a beseda = zmanjševalnica -e [-in-] ž zniastiti -im, zmàsti -ite! zmàstil -ila -o, zmaščen -êna -o: grozdje zmašččnost -i ž, zmastitev -tve i zmašiti -im, zmàSi -Ite! zmàSil -ila -o, zmaščn -êna -o: ~ nekaj perila, stvari v torbo; članek na hitrico —, v avto se zmaščnost -i i, zmašitev -tve f, zmašilo -a s zmazàti in zmàzati zmažem gl. mazati, zmàzan -a -o, zmàzanje -a s: nalogo si ^do zmazal, zmazek -zka m: to delo je —; vendar izmazati zmečiti -im, zméci in zmeči -ite! zmečil -ila -o, zmečen -êna -o: — skorjo v mleku. hruška se zmeči, zmeččnost -i i, zme-čitev -tve ž zmečkati -am gl. mečkati, zmečkan -a -o, zmečkanje -a s: ~ obleko, papir, krompir, članek; prst si na poti se obleka zmečka; zmečkanost -i ž, zmečkanhia -e ž \rana\ >[-mačk-J zmeda -e f: ~ v hiši, v glavi, v mislih, ~ med ljudmi, na svetu, ~ nastane, ~o povzročiti, narediti, ta človek je prava ~ zmediti -im, zmčdi -ite! zmčdil -Ila -o: sadje hruške se zmede; zmeden -ena -o: ~o sadje, zmeditev -tve ž zmedleti -Im medel postati gl. medleti: med boleznijo je čisto zmedlel, zmedle-lost -i i, zmedliti -im, zmedlil -ila -o: bolezen ga je zmedlila >[zmad-J zmehčiti -am gl. mehčati, zmehčan -a -o, zmehčanje -a s: sadje človeka da popusti; bula se zmehča; zmehčanost -i ž, zmehčanina -e ž: možganska ~ zmehuriti -im: koža se zmehuri; zmehiirjen -a -o: obleka je vsa ~a zmenciti -am gl. mencati, zmencan -a -o: klas, lat prosa perilo v zadregi je zmencal opravičilo >[zmanc-]; gl. tudi izmencati zmendrati -am gl. mendrati: travo zmendran -a -o: ~o polje >[zman-] zmeni -eta m podtaknjenec, podvržen otrok, podmenčič zmeniti in zmeniti -im se: ~ se s kom za delo, za plačilo; s kom se da pojdeta skupaj v mesto; zmenili so se zaradi skupne poti, paše; to se boste pa med seboj zmenih; za delo se še zmeni ne; zmenjen -a -o: ~ sestanek, to je že vse ~o; biti ~ s kom zaradi česa ali za kaj; zmenitev -tve ž, zmenjenost -i ž, zmenek -nka m: imeti — s kom, biti v —u s kom, ~ ni veljaven, po veljavnem ~u zmenjati in zmenjati -am gl. menjati: ~ denar, vloge, blago; tudi izmenjati zmeraj prisl. (°zmiraj) zmerom: za ~ zmeren -rna -o: —a cena, stranka, ~o delo, ~o delati, živeti, biti ~ v pijači, pri igri, zmernost -i ž, zmimež -a m zmeriti -im gl. meriti, zmeijen -a -o: mizo, vročino ob zidu se zmirjenost -i i, zmeritev -tve i; gl. tudi izmeriti zmerjati zmčijam, zmčrjaj -ajte! zmirjal -ala -o, zmerjanje -a s in zmčrjati -am s stal. poud.: grdo koga ~ z grdimi zmerjati 1011 zmnožiti priimki, ~ koga s tatom, med seboj se —, zmerjavec -vca /n, zmerjâvka -e i, zmerjavski -a -o: ~e navade, zmerjàlen -Ina -o[-In-j: —i priimki, zmerljiv -a -o, zmerljivost -i ž, zmer^ivec -vca ni, zmerljivka -e ž zmérom prisl. ("zmirom) zmeraj: ~ in ~ me sprašuje, še ~ ga ni zmés -i i: ~ rži in pšenice soržica, zmésen -sna -o: ~ itruh, ~ gnoj kompost, zmések -ska m, zméska -e ž mešano zrnje; zmésoma prisl. povprek; ~ kaj prodati zmesiti in zmésiti -im gl. mesiti, zmešen -a -o: vodo in moko ~ v testo zmésti zmédem in zmesti zmedem gl. mesti medem: prejo, korak, kupčijo vprašanje ga je zmedlo; štreno, glavo komu ves se je zmedel; zméden -a -o; ~o govorjenje, ~a glava, — človek, gledati, govoriti, zmédenost -i ž, zmédenec -nca in, nav. mn. zmédenci -cev 'pecivo\, zmédenka -e ž zmésti zmétem gl. mésti métem, zméten -a -o: mleko, smetano —, zmétek -tka m, nav. mn. zmétki -ov pinjeno mleko zmésti zmêtem in zmêdem gl. mêsti mêtem, zmetèn -êna -o: prah s police, smeti na kup — spod postelje, zmétati -am, zmétanje -a s: vendar izmesti zmešiti in zmésati -am gl. mešati: vino z vodo —, pšenico in rž prejo vse mi je zmešal, glavo komu —, koga čisto pamet se zmeša, zmešalo se mu je; zméSan -a -o: —^o vino, ~a glava, pamet, vse je —o, —o govoriti, ~ človek, zméSanost -i ž, zmésanec -nca m, zmčšanka -e i zmešetiti -im: — za vola zmešnjava -e i: ~o delati, za samo ~o si, ta človek je prava zmešnjdvec -vca in, zmešnjavka -e ž zmetàti zmččem gl. metati, zmetàn -a -o: ~ obleko s sebe, ~ vse na tla, seno z voza, — komu kaj v obraz; zmétati -am = zinetâvati -am, zmetavanje -a ç; vendar izmetati zmétek -tka m gl. zmésti zmétem zméti zmânem gl. meti: proso —, oči si suh list —, v roki se klas kar zmane ; zmét -a -o: '-o proso zméziti -im zganiti: nogo v temi se je nekaj zmezilo, zmézi se! kri se zmezi po zaspani nogi zmigati -am, zmigan -a -o: ~ s prstom, ~ se pri delu, se boš že zmigal zganil zmigniti -nem gl. migniti: ~ z ramo, zmigovâti -tijem, zmigovàl -àla -o, zmigovàqje -a s: kar zmigovàl je z glavo zmiicàstiti -im, zmikàsten -a -o: ~ koga zmilcati -am in zmičem, zmlkanje -a s: denar kaj zmikaš glavo? sekira se zmika snema, delu se z izgovori se ~ izmikati, zmikàvec -vca m, zmikàvka -e ž, zmikàvt -a m; tudi izmikati aninec -nca m bot.; Zminec -nca m kr. i., iz ~a, v ~u, zmlnški -a -o, Zminčani -ov m nm. zmiriti -im, zmiri -ite! zmiril -lia -o, zmirjen -a -o, zmirjenje -as: ljudi naspromika sta se zmirila, ~ koga s kom; zmirjenost -i ž, zmirljiv -a -o, zmirljlvost -i f zmisliti -im si ali se, zmišljen -a -o: ob teh besedah se zmisU svojega prijatelja aii na svoje^ prijatelja; zmislek -a [-hk-] m; zrnlšljati -am si ali se, zmišljanje -a s; znoiSljevàti -tijem si aii se, zmišljeval -âla -o, zmisljevânje -a s; gl. tudi izmisliti si zmiti zmijem gi. miti, zmit -a -o: kri z obraza, ~ rano, veter zmije gore; nebo, obzorje se zmije, zmivati -am gl. umivati, zmivanje -a s; tudi izmiti zmiâda prisl. iz mladega, od mladih nog: ~ se uči zmladiti -im, zmlâdil -ila -o, zmlajèn -êna -o: sadje sadje se zmladi zmladlétek -tka m = zmladlétje -a s pomlad, zmladléten -tna -o, zmladléta prisl. spomladi zmiatiti in zmlàtiti -im gi. mlatiti: toča zmlati polje, neusmiljeno je zmlatil tatu; zmlàêen -a -o: ~a slama stolčena, zbita, zmeta; tudi izmlatiti zmléti zméljem gl. mleti, zmlét -a -o: kavo, žito, rudo, kamenje —na drobno v sončni prah ~ ko^, kamenje se zmelje čez zimo; zmlétje -a s, znilétek -tka m zjniéziti -im se postati miekast, zmléziva -e ž mleziva. zmlézivo -a s med. zmiinčiti -im, zmlinčenje -a s: testo novec se pod kolesom zmlinči; zmlinčen -a -o: ~o truplo, zmlinčenina -e i zmiinčeno mišičevje, zmlinčenost -i ž zmnožiti -im, zmndži -ite! znm0žil -ila -o, zmnožčn -éna -o: dve števili zmnožek -žka m zm6£i 1012 zničiti zmoči zmorem gl. moči: toliko zmorem (denatja, dela, dati), ne zmore davkov, bo zmogel težave? jeza ga je zmogla zmočiti zm6čim gl. močiti, zmčičen -a -o: ~ zrnje, obleko si —, kje si se zmočil? dež je le malo zmočil zmodriti -im, zm6dri -ite! zm6dril -ila -o, zmodrin -ena -o: skušnja ga je zmodrila, zmodritev -tve i\ tudi izmodriti zmogljiv -a -o, zmogljivost -i i: ~ podjetja, stroja, človeka zmoliti zmdlim gl. moliti: ~ molitev; vendar izmoliti zm61sti zmolzem gl. molsti >[-oy-]-, tudi izmolsti zm6ta -e i: huda, velika, usodna to je biti, živeti, delati v —i, iz ~e kaj napraviti, v ~i kaj storiti, v ~o zavajati; zmotnjiva -e f, zm6tnja -e f, zmdtica -e ž, zmoten -ma -o: —a misel, zmdtnost -i ž zmotiti -im in zm6tati -am gl. motati, zmotin -a -o in zmdtan -a -o: prejo ~ v klobček, ~ se skozi vrata, skozi množico; vse se je zmotalo skupaj, nit se je zmotala z vretena; zm6tek -tka m; vendar izmotati zmotiti in zmotiti -im gl. motiti, zm6ten -a -o, zm6tenje -a j: vodo ~ skaliti, koga ~ pri računu, delu, branju; komu glavo —v računu, načrtu, pisanju se ~ se z delom, z otroki, — se v kom zmozničiti -im z mozniki zbiti: dno, posodo zmozničen -a -o: ~e doge, zmoznik -a m moznik, zmoznica -e ž moznica zmožen -žna -o: — dela ali dela ^ človek, biti ~ za gospodarja, za delo, ~ jtmaških del, ~ življenja, zm6žnost -i ž: ~ zaznavanja, ~ za delo, imeti lepe ~i, duševne in telesne ~i, ~ mišljenja zmračiti -im, zmračil -ila -o, zmračen -žna -o: skrb mu je zmračila čelo, um se zmrači, dan se je zmračil, zmračilo se je, zmračilo se mu je čelo, zmračitev -tve ž zmraziti -im, zmrizil -ila -o in zmriziti -im, zmrižen -a -o: boš vso hišo zmrazil, zmrazilo gaje mraz gaje stresel, na straži se je zmrazil; zmriženost -i f, zmrazitev -tvef zmrcviriti -im, zmrcvitjen -a -o: z nožem koga kritika je delo zmrcvarila, zmrcviijenost -i i zmfdati -am se spačiti se, obraz zgubančiti, zmfdek -dka m, zmrdUaj -a m, zmrdljiv -a -o, zmrdljivost -i f, zmrdljivec -vca m, zmrdljivka -e ž; zmfdniti -nem se, zmrdoviti -tijem se, zmrdovàl -âla -o, zmrdovinje -as: ~ se nad čim, ob čem, zaradi česa zmrSavéti -im shujšati, zmršavčl -éla -o, zmršavčlost -i f zmfšiti -im: — komu lase, brada se zmrši; zmfšen -a -o: ves ~ je, ~o perje, zmfšenost -i i, zmršenec -nca m, zmr-šenka -e ž, zmfš -a m: ti ~ ti! zmfviti -im in zmrviti -im, zmfvil -ila -o, zmrvljèn -êna -o: ~ koga v sončni prah zmrzal [-ây] -i ž: pomladanska ~ je uničila sadje, na vrtu je sama ~ zmrzniti -nem: v snegu —, pri izpitu zmrzel -zla -o in zmfznjen -a -o : ~a voda, ~i prsti, zmfznjenec -nca m kogar rado zebe, zmfznjenka -e f, zmrzlè -éta, m, zmrznè -éta m, zmrzlik -a m, zmfzlež -a m, zmfzlikar -ja m: véliki in mali — |ve/ča|, zmfznjenost -i f, zmrzlost -i ž, zmizlina -e ž, zmrzljiv -a -o, zmrzljivec -vca m; zmrzoviti -ûjem, zmrzovàl -ila -o, zmrzovânje -a s zmičiti -im gl. mučiti, zmûCen -a -o: delo človeka zmuči, pri delu se zmfičenost -i ž, zmučenec -nca m, zmAčenka -e ž; tudi izmučiti zmuditi -im, zmûdil -ila -o, zmujèn -êna -o : ves dan je zmudila zaradi opravkov, dve uri sem se zmudil na poti ; zmûda -e z' zmùzati -am se izmuzati se: mimo vseh straž in ovir se je zmuzal, zmûzniti -nem se: iz zanke se mimo hiše se dolžnosti se posoda se mu je zmuznila iz roke izmuznila', zmuzné -éta m; tudi izmuzati se *znabiti prisl. morda, morebiti značij -a m: mračen, trden, omahljiv, odkrit, zahrbten, hinavski podjetje republiškega ~a -*■ pomena, vrste, narave', raziskovanja znanstvene^ ^a narave, znanstvena raziskovanja, človek brez ~a; značajen -jna -o: ~ mož, —a žena, —o vedenje, ravnanje; zna-čajnost -i f, značijnež -a m, značijka -e f = značijevka -e f drama, rastoča predvsem iz značajev, značijski -a -o: ~a komedija zničiti -im pomeniti, značilen -hia -o [-In-] pomemben, poseben: poteze, ~i dogodki, ~e misli; značilnost -i zničiti 1013 znoréti [-In-] ž pomembnost, posebnost: ~ kraja, časa, sloga, pisanja; zndčka -e i znamka, signatura: knjižna tovarniška znâènica -e i geslo (v slovarju) aiijti znajdem se gl. najti: nepričakovano sem se znašel na cesti, v gneči, ~ se v novih razmerah, ~ se v svojem delu; znàjden -a -o — znajdljiv -a -o : ~ človek se povsod znajde, zn^jdenost -i i = znajdljivost -i ž\ vendar iznajti znék -a m znamenje: članski, društveni matematični, kemični ~ znik prisl. vznak: ~ pasti, vreči znakaziti -im iznakaziti, znakàzil -Ha -o: ~ komu obraz; znakažčn -êna -o: ~a roka, znakažčnost -i ž; tudi iznakaziti znamenit -a -opomemben, slaven: ~ imiet-nik, dogodek, ~a podoba; znamenitost -i ž: stavba je ~ kraja posebnost, ~ dogodka, dela màmenje -a s: vaško nebesna, vremenska ~a, bolezenska, prometna, notoa, korektuma, vodna, svéta, pisna, ločilna, diakritična, naglaisna ~a, materino ~ bolezni, ~ z zastavo, v sili, s trobljo; to je dobro, slabo dati komu ~ za kaj, dati v ~ ljubezni, spoštovanja, sočutja; sonce stoji v —u raka, ~ za napad dati; to je da ne znaš; znàmenjce -a s zaémka -e ž: pisemska, tovarniška, varstvena, poštna, igralna, pasja dobra znâmkica -e ž, znâmkar -ja m, znâm-karstvo -a s, znâmkoven -vna -o: ~i katalog znàmovati -ujem in znamovâti -ûjem min znàna -o: biti ~ s kom, komu, po čem; daleč, splošno, svetovno dobro ~i tatovi, kakor je ~o; znânec -nca m: star iz šole, znànka -e i: osebna znànstvo -a s znanje: imeti, skleniti ~ s kom, veliko ~a imeti znancev znanivec -vca m: ~ pomladi, znanivka -e ž, znanilen -Ina -o [-In-]; znaniti znânim, znâni -ite! znânil -ila -o in znaniti -im s stal. poud. znânost -i ž: naravoslovna, matematična znânstven -a -o: ~o delo, ~i sodelavec, ~a dognanja, raziskavanja, znànstvenik -a m, znànstvenica -e ž, znânstvenost -i ž > [-stvan-] znišati -am, zndšanje -as: ~ na kup, ~ gnezdo, naliv znaša na travnik blato, račim znaša 100 din, nad kom se znašdvec -vca m, znašdvka -e ž; vendar iznašati znàten -tna -o precejšen: ~ del dneva, ~o boljši, lažji, ~o dnigaiîe precej, občutno, ~o napreduje, ~ radoček, znàtnost -i ž zniti znâm, znàj znàjte! znàl znàla -o: ~ jezike, zgodovino, ~ francosko, angleško, ~ brati in pisati, računati, — na pamet, iz glave, vse ne zna domov; naredi, kakor veš in znaš; znânje -a j: ~ jezikov, ~ na pamet, mož razsežnega ~a, na ~ dati, vzeti kaj; imeti ~ s kom, v mestu ima veliko ~a znancev, ljubezensko tam vas °zna zadeti nesreča vas utegne zadeti, vas lahko zadene, vas mogoče zadene, to ti °zna še prav priti to ti morda še prav pride, ti utegne še prav priti znebiti -im se, znêbi -ite se! znébil -fla -o: ~ se sitoeža, ~ se dolgov, se je pa že take znebil, ~ se kakšne prav po-poprane, znebitev -tve ž; tudi iznebiti se znémar prisl.: ~ pustiti kaj znemdči znemôrem iznemoči gl. moči znêsti -em gl. nesti: kokoš znese Jajce, vse skupaj račim znese 100 din, od povsod je znesel, ~ se nad kom; znesèn -êna -o (°zneščn): z vseh vetrov ~o, znesênost -i ž, znések -ska m: velik, celomi, čisti, dolžni vendar iznesti znic prisl. vnic: — ločiti vino, ~ udariti zničiti -im: materija se ne zniči znižati -am gl. nižati, znižanje -a s: plačo, ceno, standard, raven, zahteve, glas voda se zniža; znižan -a -o: ~e cene, znižanost -i f, zniževdli -ûjem, zniževdi -âla -o, zniževilen -Ina -o [-In-]: ~o znamenje glas. nižaj, zniževdvec -vca m, zniževdvka -e ž, zniževanje -a s znočiti znoči se: hilro se je znočilo, zno- čilev -tve i znoj -a m in zn6j -ôja m, znôjen -jna -o: ~e kaplje, ~o čelo, ~a luknjica, znôjnosl -i ž, znôjnica -« ž znojiti -im se, znoji -ite se! znojil -a -o, znojênje -a s, znojilo -a s f pripomoček f, znojilen -Ina -o [-In-]: ~i čaj, znojilnik -a [-I/n-] m [priprava, aparat\, znojilnica -e [-yn-] ž \kraj[ znoréti -im, znôri -lie! znôrel -éla -o, znorélost -i f; znoriti -im, znôri -ite! znôril -ila -o: čisto ga je znorila; znor- znoréti 1014 zèlj jta -êna -o: ves ~ se je vmil domov; vendar iznoreti se znôs znôsa m naplavina, blato, ki ga znese naliv s ceste znôsen -sna -o: ~a vročina, ~o razmerje, znôsnost -i ž, znôsec -sca m zool. \čebela\ znositi znôsim gl. nositi, znôsen -a -o, znô-šenje -a s: vse sicupaj z mize ~ v shrambo, ~ se nad Icom; vendar iznositi znéiraj I. prisl : ~ biti, ~ zaprto, na 2. predl: — hiše, znôtrajSnjl -a -e, znôtranji -a -e, znôtranjost -i i, znô-trai^ščina -e i, znotrina -e i mb^prisl, zn6vič prisl znôije -a s vznožje: ob posteljnem —u, ob ~u gore zob -a in -â m, dv. zobâ, mn. zobjé zôb ali zobôvi -ôv, zobém, v zobéh, z zobmi : mlečni, modrostni, zatični, prvi, drugi ~je, ~e dobivati, izgubljati, čistiti ; ~e dreti; ~ pri kolescih na mi, pri žagi, na grabljah; ~ za po ~eh jo dobiti, komu na —« gledati, v zôbe se dati ljudem, v ~e priti komu, ta ni na zôbe padel zna govoriti, je odrezav, ~e dobivati predrzen postajati, ~e kazati smejati se, upirati se: ~e si brusiti ob čem, ~e si polomiti ob čem, jezik za zôbe! jezik za ~mi držati molčati, povedati kaj v zôbe naravnost, izzivalno, dobiti koga v zôbe ali med zôbe ali pod zôbe, dobiti kaj za pod ~ jesti, na ~ ga deti, dejati piti, vlačiti koga po ~éh ali čez ~e ali skozi ~e, knjigi se pozna ~ časa; pasji, babji ~ bol. zôb -i ž zrnje za zobanje zobir -ja m dentist, zobàrski -a-o: ~a šola, ~o delo, zobàrstvo -a s zobat -âta -o: ~a žival, ~o kolo, zobâ-tost -i ž, zobâtec -tca m 1. riba, 2. mn. zobâtci -ev m zool. \črevesni zajedavci\, zobâtka -e ž bot., zobâtnik -a m zobato koh, zôbast -a -o zobu podoben, zobač -a m zool, zobâéa -e ž zobčast drog, zobače -âô ž mn. grablje zobéti zôbijem, zôb|ji -ite! zôbal -âla -o: češnje, grozdje zobânje -a s: pusti koiua med ~em ko zMje, dati konju ~a; zobâ vec -vca m, zobâvka -e i; zobâinica -e [-yn-J ž zobnica = zobâinik -a [-i/n-] m zôbec -bca m: ~i pri grabljah, pri žagi, na kolesu, zôbéast -a-o: ~ nož, ~a palica, z0bček -čka m, zôbek -bka m. zôbéati -am, zôbéanje -a f: ~ žago, rezilo, čipke, zobéâlnik -a [-yn-] m stroj. \ priprava za zobčanje\ zoben -bna -o: ~i kamen, mostič, tehnik, ~a korenina, zobnik -a m shv. dental, zobnik -ami. stroj, zobato kolo, 2. bot., zobniček -čka m \kolesce\, zôbnica -e f zobna jamica, zobnica -e ž zobalnica, torba z zobanjem zober -bra m zool. evropski tur, zôbrov -a -o zobiti -im, zôbi -ite! zobil -a -o, zobljênje -a s: kolo ~ zobčati, dehti zobe, otrol« se zobi dobiva zobe, zôbina -e ž dlesna zoblati -am: ~ desko zoblikovâti -ôjem izoblikoval gl oblikovati: ~ kip zôbliti -im izobliti zobo- v sestavi: zobobôl [-ôl] -ôla m; zobodèr -éra m znč. zobar, zobodérski -a -o; zobokljùn -a m zool: zoboslôvje -a s stomatologija: zobotéhnik -a m, zobotéhnica -e i, zobotéhniSki -a -o: ~a dela; zobotrébec -bca m, zobo-trébnica -e ž \posoda\: zobozdravnik -a m zobni zdravnik, zobozdravnica -e ž, zobozdravniški -a -o, zobozdrâvstvo -a s zobôvje -a s: mlečno, stalno, umetno zôbovec -vca m zobni kamen: — se nabira na zobeh, zobovina -e ž dentin zôbma -e ž dlesna, nav. mn. zôbme zôbrn zodiak -a m astr. živalski krog, zodiakâlen -Ina -o [-In-]: ~a svetloba z6fii -e ž bhzinjak Ztrfija -e ž os. i., ZofUin -a -o, Zôfka -e ž, Zôfkin -a -o zogibati -am in -Ijem se izogibati se gl gibati: ~ se komu ali koga zogicnéti -im gl ogleneti : les v kopi zoglen i ; zoglenèl -éla -o: ~o truplo, zoglenélost -i ž, zoglenina -e ž, zoglenitev -tve i; zoglenévati -am, zoglenévanje -a s; zogleniti -im, zo^énil -ila -o, zoglenjèn -êna -o: bukov les v kopah —, zoglenjè-nost -i ž ZôUos -la m \grSki retor in kritik], Zôilov -a -o; zôilos -la m malenkosten kritik, kritikaster Zois/"côiz] -a m, s Zoisom, zoisit -a m min. zdcrogliti -im, zokrôglil -ila -o in zokrôgliti -im izokrogliti Zobi [zoh] -ja m \ franc. pisatelj], Zolajev -a -o: ~i romani, zolajevski -a -o: naturalizem zolj zôlja m zool, zôijast -a -o poln zoljev zona 1015 zràven zona -e i groza: ~ me obhaja, spreletava zona -e ž podrešetina, opremki, izvevid, zônast -a -o: —a ajda glidui, prazna zona -e ž cona, zemeljski zonégati -am in zone^viti -im: kaj si zon^al, zonegavil? čisto ga je zonegal, zonegavil zmešal, preusmeril, predruga-čil; zonégan -a -o = zonegàvljen -a -o: fant se je vrnil ves ~ ZÔ0 zôa m živalski vrt zoogeografija -e ž, zoogeogrâf -a m, zoogeogràfski -a -o zoologija -e ž nauk o živalstvu, zoolôg -a m, zoolôgii;ja -e ž, zooldški -a -o: ~a veda, —o zborovanje, —i vrt zootéhnika -e ž agr., zootéhniCen -čna -o zôper 1. predi, s tož.: ~ brata se vzdignid, ~ naravo delati, 2. prisl. : biti delati komu postaviti se komu ~ - "zoperstâviti -im se komu upreti se, ustaviti se, zôprvati -am, zôprvanje -a s z6pet prisl. lit. spet, zôpetnji -a -e in zčpeten -tna -o: ~i napad bi bil usoden zoprn -a -o: ~ človek, občutek, ~a misel, zôpmost -i ž, zôpmik -a m, zôpmica -e i, zôpmiSki -a -o, zopmija -e ž, zôprstvo -a s a6r zôra m in zôr -a m: ob prvem ~u, s prvim ~om; zôra -e ž in zôra -e ž jutranja zarja, zorè -éta m kdor rad zgodai vstaja, zôren -ma -o: ~a mladost, —ih lic, zomica -c ž, nav. mn. zomice -ic, zomiški -a -o, zomičar -ja m; zôriti -im se: dan se zori, zôrica -e ž zool. \metulj\ zoriti zôijem in zôijem gl. orati: luivo vendar izorati zôroi -ma -o: ~i kot, ~o polje zoréti -Im, zôri -ite! zôrel -éla -o, zorénje -a s: sadje zori, gnoj v oteklini zori, ajda zori; zorlti -im, zôri -itel zoril -a -o, zorjénje -a s: sonce žito zori, v poletni vročini se žito hitro zori, zoritev -tve ž, zorilo -a j Zoroéster -tra m gr. Zaratustra, Zoroàstrov -a -o: ~ nauk zostriti -im izostriti, zôstril -ila -o: ~ leče zovčin -a m etnogr.: — vabi na svatbo z0žiH -im, z0ženje -a s: strugo, obleko zenica se zoži; z0žen -a-o: ~o področje, območje, zožitev -tve ž: — venčnih žil, z0ženost -i ž, zožina -e ž: črevesna zoževati -ùjem, zožcvAl -âla -o, zoževanje -a s: dolina se zožuje zrécen -čna -o: ~i tlak, ~i prostori, ~a kopel, prha, soba, ~o zdravljenje, ~a refrakcija, ~i napad letalski, zrdčnost -i ž, zrdčnica -e ž pnevmatika, zrdčnik -a m ventikuor, zračnjdk -a m med. pnevmotoraks zriičiti -im, zrâéen -a -o, zrdčenje -a s: ~ sobo, obleko, vso noč se je zračilo, zračilen -Ina -o f-ln-J: ~e naprave, zračina -e ž \snov\ zračnnati -am, zračdnan -a -o: ~ obresti, razdaljo, vse skupaj gl. tudi izračunati nadirati -am: ~ z gumico zraUjiti -àm gl. rahljati, zrahljànje -a s: zemljo, blazine, vezi —, živci se zrahljajo; zrahljàn -a -o: ~i živci, ~o zdravje, prijateljstvo, zrahljànost -i ž *zràjtati -am: vse troje skupaj ~ zračunati, ni se mogel kdaj je bilo to spomniti, *zrajtàlo -a s: fant nima ~a zrak zrâka m: gorski, višinski, morski oster, dušeč, opojen stisnjeni —, pomanjkanje ~a, iti na podati kaj v zleteti v ~ dajati pri pnevmotoraksu, zràkast -a -o, zrako-vina -e ž; zrakomér -a m zrako|dôv -plôva m, zrakoplôven -vna -o: ~a vožiija, zrakoplôvec -vca m, zra-koplôvstvo -a s, zrakoplôvski -a -o: ~a služba, ~a postaja °zrakotêsen -sna -o zatesnjen za zrak zrâsti zrâs(t)em gl. rasti: do vrha velik kar v enem letu zras(t)e, ~ kot kopriva za plotom, kot konoplja, ~ v očeh ljudi; ugled, vpliv, zaupanje zras(t)e komu; greben mu je zras(t)el postal Je predrzen, uporen, oblasten-, ob teh brâedah je fant zras(t)el nastopil, zrojil; drevesi sta se spodaj zrasli; zrâs(t)el -s(t)la -o in zràSCen -a -o: vrha, dvojčka sta ~a; zràs(t)lost -i ž in zrâSéenost -i ž; zràst zrâsta m in zràst -i i, zrastilo -a s \pripomoček], zràslek -a [-shk-J m in zràstek -tka m, zrastišče -a s: — kosti; zrâslice -ic ž mn. min. \kristali], zraslika -e i; zrastina -e ž: ~ kosti; zraščati -am, zrâSéanje -a s; zraslolistnice -ic ž mn. bot.-, vendar izrasti zràven 1. prisl.: ~ stati, saj si bil nič ne zna, ~ je pa še predrzen ; 2. predi z rod.: ~ hiše, klobaso ~ kruha jesti, ~ tega; zràvnji -a -e: —i konj zravniti 1016 zvaliti zravnati -im gl. ravnati: ~ tla, papir, knjige. Črke v vrsti, glavo, hrbet; mesto ~ z zemljo, tedaj se je zravnal in rekel; zravnin -a -o: z ~o glavo se je ozrl po njih, zravniva -e ž, zravnivati -am, zravnivanje -a s\ ~ pe^o, obleko; gl. tudi izravnati zrivsati -am se: otroci se večkrat zravsajo, ~ se zaradi deklet zrciliti -im se, zrcaljenje -a s: nebo se zrcali v jezeru, v vodi se zrcaU drevo, zrcalovina -e ž zrcilo -a s ogledalo: ravno, kotno, para-bolično ~ pri knjigi tisk., zrcilce -a [-k-] s, zrcalen -Ina -o [-In-J: "—a podoba, ~i obok, sekstant, zrcilast -a -o, zrcdlnat -a -o [-In-J, zrcilar -ja m, zrcilaistvo -a s zreči zrtčem gl. reči: vse mi je zrekel; gl. tudi izreči zridčiti -im razredčiti: ~ gozd zrediti -im, zrčdi in zredi -ite! zrčdil -ila -o, zrejčn -ena -o: prašiča veliko družino lepo se je zredil, zreja -e f; zr6jati -am, zrejanje -a s, zrejališče -a s zril [-iff] zrčla -o: ~o žito, sadje, ~a leta, ~ za življenje, ~ človek, tiček, tur, les, '"-o delo, ~o za natis, zrelost -i ž: prezgodnja zrčlosten -tna -o: ~o spričevalo oAsniti -im, zrčsnjen -a -o: nesreča ga je zresnila, pozno se je zresnil, zrčsnjenost -i i, zresnitev -tve ž zriti zrčm gledati, zri zrite! zrl -a -o, zrinje -a s: ~ komu v oči, "ziellSče -a s stališče, gledišče zrizati zrčžem, zrčzan -a -o, zrčzanje -a s: ~ papir, knjigo, drva, les, meso, krom-pu-, kruh, zrezek -zka m: telečji, naravni, dimajski, pariški zreznina -e i; vendar izrezati zrezijiti -dm gl. rezljati, zrezljdn -a-o: — les; vendar izrezljati zrežirati -am: ~ igro zrigivati -a se: po jedi se mu zrigava spakuje zriniti -nem, zrinjen -a -o, zrinjenje -a s: ~ klopi skupaj, na rob kaj —v prve vrste se je zrinil, v avto se vendar izriniti Zrinjsld -ega m os. i., mn. Zrinjski -ih, zrtajsko-frankopinski -a-o: ~a zarota zrl sati zrišem, zrlsan -a -o: načrte zris -a m, zrisek -ska m; tudi izrisati zriti zrijem, zril zrila -o, zrit -a -o: krt je vse zril, zritost -i i; zrivati -am, zrivaj -te in -âjte! zrival -a -o in -âla -o, zrivanje -a s in zrivânje -a s: krti zrivajo po logu; gl. tudi izriti zfldo -a 5 med., zfkeln -a -o [-k»ln-]: ~a mišica, zrklovina -e i m&i. zfno -a s: žitno, pečeno, zlato kosa ima v tem je ~ resnice, pesem nima ~a, ~ soh, fižol v ~u, zfpje -a s sk. i., zmàt -âta -o in zfnat -a -o: ~o železo, ~i raster, granit, zmâtec -tca m min., zrnovec -vca m 1. zrnat sneg, 2. premog, zfnast -a -o: ~a oblika, velikost; zfnce -a s, zrnčast -a -o, zftiec -nca m granit; zméti -Im zrno delati, zmèl -éla -o, zmênje -a s: ajda že zrni; zfniti -im se, zfnjenje -a s: ajda se že zrni; zmojédec -dca m, zmo-jédka -e ž, zmojèd -éda -o: ~e živali zrojiti zrôjim in zrojim, zrôji -ite! zrôjil in zrôjil -ila -o: čebele zrojijo, ~ nad kom zaradi česa, ob teh besedah je fant zrojil zropotiti -âm in -0čem gl. ropotati: ~ na tla; veruiar izropotati znišiti in zrušiti -im podreti, sesuti, razdejali gl. rušiti, znlšen -a -o: letalo se zruši strmoglavi, pade, trešči rut tla, znišenost -i ž, zrušitev -tve ž zdbelj -blja m plamen: iz dima je planil ziibljast -a -o: list oblike, ziibeljček -čka [-balj-] m zuhâti -âm gl. uhati, zuhân -a -o: mož ga je pošteno zuhal, fanta sta se zuhala Zûiu -ja m, zùlujski -a -o, Zulukâfri -ov m rrm. ; tudi Culukafri zûnaj 1. prisl.: ves teden nisem bil na ~ veter brije, od ~ gleda v hišo, 2. predi, z rod. : — hiše, mesta, zunânji -a -e: ~a raba, ~a okna, ~e zadeve, ~i svet. Zunanja Mongolija, zunanje-mongôlski -a -o [-Is-J, zunânjost -i ž, zunânjSëina -e ž Zurich [ciïrih] -a m, v ~u, ziiriški -a -o zvabiti in zvâbiti -im gl. vabiti, zvâbljen -a -o: ~ koga v gostilno, na ples, k sebi, zvabitev -tve ž; gl. tudi izvabiti zviditi -im se: ~ se s kom, fant se z dekletom zvadi; zvâjen -a -o: ~a sva si zvâjati -am, zvâjanje -a s, zvajžč -a m zvodnik; vendar izvajati zvaliti -Im, zvâh -ite! zvàlil -ila -o, zvaljèn -êna -o: ~ sod z voza, ~ koga na tla. a?aUti 1017 zrézda vse na en kup krivdo ~ na koga, ~ se na posteljo, na tla, kamen se s srca zvali; vendar izvaliti zviljati -am gl. valjati: testo, železo tudi izvaljati zrilnik -a m slov. vokativ, zvâlniSki -a -o: r^ oblike, zvâlnica -e f členek\ >[-ifn-J zvariti -im, zväri -ite! zvàril -ila -o, zvaijèn -êna -o, zvarjênje -a s: strup dva kosa železa zvaritev -tve ž, zvdr -a m, zvârek -rka m, zvarljlv -a -o, zvarljivost -i ž; zvârjati -am, zvâijanje -a s zviti zôvem lit. klicati, imenovati, zôvi -Ite! zvàl -a -o; tako zvin -a -o -> tako imenovan, "zvânje -a s poklic, naziv zvižati -am, zvižanje -us: ~ les na žago, od vseh koncev so se zvažaU na do-vesnost; vendar izvažati zviüati -am, zvečanje -a s : število, obrat promet se je zvečal; zvičan -a -o: ~ načrt, ~a proizvodnja, zvččanost -i ž zvečir prisl., zvečemji -a -e, zvečiršnji -a -e: mleko ; zvečerlti -i se : zvečerilo se je, zvečerltev -tve ž zrečeviti -üjem, zvečevil -ila -o, zveče-vinje -a s: obrat promet se zvečuje, zvečevilen -Ina -o [-In-]: ~a beseda = zvečevilnica -e [-In-] ž, zvečevivec -vca m, zvečevivka -e ž zvečine prisl. izvečine, povečini, zvečlnoma prisl. večinoma zvediv -iva -o: ~ otrok, zvedivost -i ž zvédeti zvém gl. vedeti: ~ kaj od koga, ~ novico, ~ (za) naslov; zveden -a -o izveden, zvédenost -i ž izvedenost ; tudi izvedeti zvedriti -im se, zvêdri -ite se! zvêdril -Ha -o: nebo, vreme, noč se zvedri zveličati -am, zveličanje -a s; zveličan -a -o: ~e duše, duše ~ih, zveličar -ja m, zveUčiven -vna -o: ~i nauki, zveli-čivnost -i ž; zveličeviti -üjem, zveličevil -ila -o, zveUčeviiye -a s, zveličevalen -Ina -o [-In-] zvèn zvéna m: prsni —, — v grlu, šum brez ~a, ime nima pravega ~a, zvènk zvénka m: novec nima ~a zvenüti -im, zvčnčal -àla -o, zvenčinje -a s: po ušesih mi je zvenčalo od udarca, ob na[>adih so okna zvenčala; zvenččč -čča -e prid.: ~ bron; zvenče: — je novec padel na tla zvenéti -im, zvenèl -éla -o, zvenênje -a s: strune, glasivke zvenijo; zvenèé -éca -e: ~i glasovi /on., ~a kovina, ~e ime, zvenččen -čna -o, zvendčnost -i ž: ~ glasov fon. zviniti zvinem, zvčnil -a -o, zvinjen -a -o: cvetUca, trava, mladost, lepota zvene, zvčnjenost -i ž zvtr -i ž 1. zool., 2. ta človek je prava zvčrski -a -o: »-a narava, zvčrstvo -a s; zverjik -a m \samec\, zveijičina -e ž star. zverina, zveijid -i ž; zverozčbec -bca m, nav. mn. zveroz6bci -ev m zool. \izumrli plazivcij, zvčrca < ž, zvčrčica -e ž zverina -e i: vsa ~ je izginila iz kraja, vseh vrst ~ se je natepla v gozdove; ta človek je prava ljudje so ~e, zverinski -a-o: >—1 napad, umor, zve-rlnstvo -a s, zverinica -e ž, zverinar -ja m, zverinjik -a m zverižiti -im: žico, članek vse se mu zveriži; zverižen -a -o: stati ko paragr^, ~ članek,misU neurejene. zveriženost -i ž, zveriženec -nca m zverižek -žka m zveseliti -hn, zvesčh -ite! zvesčlil -ila -o ~ koga, ~ se ob novici zvist -a -o in -6 -i -i, prim. zvestijSi -a -e prisl. zvestč, zvestij(š)e: ~ biti komu ~o izpolnjevati dol&osti, ~o poslu šati, delati; ~o po izvirniku, —o (po) zapisniku; zvestdba -e ž: mc^ka ~ prepričanju, narodu, ~ do rojakov zviza -e i: osebna, uradna, poslovna, pro metna, telefonska, zakonska, družmska obrambna vzročna, miselna ~ držav, mest, narodov; Sovjetska ~ vlak, avto ima ~o (z ekspresom), ~o skleniti, držati, kršiti, prelomiti; imeti dobre, slabe s kom, ~e med sosedi sorodniki, sošolci; biti v ~i s kom biti brez ~e s čim; pisati, nrisUti, govo riti brez ~e; oficir za ~o zveziti in zvčzati zvčžemgl. vezati: ~ pole v knjigo, žito v snope, ~ koga s kom (po telefonu), ~ radio z zemljo, z vodovodom, ~ lonec, ~ komu roke, noge, ~ se s kom za kaj; zvčzan -a -o: imeti ~e roke, biti ~ s kom, zvizanost -i ž zvizda -e f: ~ stalnica, premičnica, ~ velikanka, ~ repatica, po ~ah segati; kovati koga v ~e, astrologi so brali v ~ah, v ~ah je zapisano; nebo je posejano z ~ami, pod nesrečno ~o rojen, biti ~ na kakem področju. zvézdfl 1018 filmska 'x, morska ~ je mornarjem ~ vodnica, morska ~ zoo!. -, zvezdast -a -o: ~ cvet, ~a oblika, zvézden -dna -o: ~o nebo, zvézdnat -a -o: ~o nebo, zvézdnatost -i i, zvézdnik -a m, zvézdnica -e f 1. oseba, 2. bot., zvezdišče -a s, zvezdàS -a m zool. \koralnJak\, zvezdima -e Ž, zvezdârski -a -o, zvezdàr -ja m astronom; zvézdica -e ž majhna zvezda: ~ v tisku, ~ v šoli, ~ pri filmu zvezdo- y sestavi: zvezdoglèd -gléda m 1. astronom, 2. zool. \riba\; zvezdoslôvec -vca m astronom, zvezdoslôvje -a s, zvezdoslôven -vna -o, zvezdoslôvski -a -o; zvezdoznanec -nca m astronom, zvezdoznânstvo -a s, zvezdoznanski -a -o zvézek -zka m: šolski knjiga v desetih ~ih, dopohiilni ~ kakega dela, zvčžček •ika m, zvižčič -a m ZTČzcn -zna -o: ~i izvršni svet, ~i urad, ~a država, ~i oficir, zveznost -i ž, zvéznik -a m zvezni člen, zvéznica -e f zvézniti -nem: sneg je streho zveznil pokvečil, klobuk se je ves zveznil izgubil pravo obliko; zvéznjen -a -o: ~a deska, posoda zvezoriti -tijem, zvezovàl -âla -o, zvezo-vânje -a s, zvezovâvec -vca m, zvezo-vâvka -e ž zvéiiti -im upogniti, zaviti, ukriviti, zvé-ženje -a s: dež in sonce sta zvežila les, deska se na soncu zveži; zvižen -a -o: ~a deska zvita; tudi izvežiti zvfhati -am in zvišem gl. vihati, zvfhan -a -o : veter je žito zvihal, vogali listov so se zvihali, zvihi -ov m mn.: ~i novih škornjev segajo čez koleno zvihrâti -âm gl. vihrati: nevihta je žito zvihrala, kamen kosi ostrino zvihra, ta človek kar koj zvihra; zvihrân -a -o ztneden: ~o žito, ~i lasje zvijâêa -e f : po ~i, z ~o kaj doseči, ~o plesti, zvijačen -čna -o, zvijačnost -i ž, zvijačnež -a m, zvijačnik -a m |č/oveA:l, zvijačnica -e f, zvijičast -a -o zvijati -am, zvijaj -te in -âjte! zvijal -a -o in -âla -o, zrijanje -a s in zvijànje -a s: ~ prejo, papir, perilo, trte, palice, roke; ~ se od smeha, od bolečin; črv, kača, potok se zvija; zvija ga po trebuhu; v prec^u, v zadregi se zvijâvec -vca m, zvjjâvka -e i: vendar izvijati zviniti -nem izviniti: — si nogo, zvin -a m, zvinek -nka m zvirati -am se pretezati se, zvijati se, lecati se, zviranje -a s: otrok se grdo zvira, zvirav -a-o: ~ otrok, zviravec -vca m, zviravka -e ž zvišati -am povišati, zvišan -a -o, zvišanje -a s: ~ z(^\rje, ~ glas za terco, ~ plačo, cene, normo, zvišek -ška m: ~ ni veUk; zviSevâti -t^iem, zviševdl -âla -o, zvi-Sevânje -a s, zviSevâlen -toa -o [-In-J: predlogi zviien -a -o vzvišen zrišlia in zviškoma prisl.: ~ je padel na tla (kako?), ~ presojati vse okoli sebe, ~ je gledal na tovariše; vendar: z viška je gledal v dolino (od kod?) zviti zvijem gl. viti: ~ jadra, vrv, trto; roko si pravico spanec, utrujenost koga zvije zmore, premaga; kača, črv se zvije, deska se zvije; revma ga je vsega zvila, hitro ga je zvilo je umrl; zvit -a-o: ~ človek, ~a misel, zvitje -a s, zvitost -i ž, zvitek -tka m: penasti, papirni —, zvitec -tca m zvit človek, zvitkarica -e i bot. ; vendar izviti zvitoré|dui -e i: lisica zvitorépec -pca m zvit človek, lisjak, zvitorépiti -im zvijačno kaj delati zvléa zvldčem gl. vleči: vse je zvlekla domov, ~ se skozi ograjo, skozi žico; megle so se zvlekle okoli vrha; zvličen -a -o; po hiši je vse ~o; vendar izvleči zvočen -ôna -o: ~a igra, ~e kulise, ~i film, zid, zvočnost -i ž: večja ali manjša ~ glasov fon., zvččnik -ami. radijski izključiti 2. fon. : ~i med glasovi, zvočniški -a -o zvodenéti -im postati voden, nezanimiv: kri zvodeni, žganje zvodeni izgubi moč; povest, zadeva, zgodba zvodeni /mstane plehka, nezanimiva; zvodenèl -éla -o: ~e oči, ~a pijača, zvodenélost -i ž zvodnik -a m zapeljivec, zvodnica -e i, zvodniški -a -o, zvodništvo -a s, zvodljiv -a -o, zvodljivost -i i, zvodljivec -vca m, zvodljivka -e ž zvôlMti -am izvohati zvôj zvôja m: cevni ~ zvok -a m: ob ~ih violine, zvokomér -a m zvoliti zvôlim izvoliti gl. voliti zvon -a in -â m, dv. zvonâ in zvonôva, mn. zvonôvi: potapljaški ~ poje, brni; na véliki ~ kaj obesiti, udariti na ~ raznesti, razglasiti, poslušati oba —a, plat ~a biti na pomoč klicati, glas ko I0I9 iibica ~ Cist, pod naSim ~oin v naSi soseski, zvônast -a -o: ~a oblika; zvonàr -ja m zvooàma -e ž; zvonovina -e ž \zlitina Zvôn -a m {/m/|, Zvônov -a -o: ~ urednik, zvônovci -ev m mn. zvončk(lj)iti -àm, zvončk(lj)aj -àjte! zvonč-k(lj)àl -àla -o, zvonek(lj)ànje -a s: ~ z lepimi besedami zvônec -nca m: kravji, električni, hiSni ~ nositi, zvonček -čka m: mrtvaški —, zvonôàr -ja m: oven zvončarica -e ž \krava\, zvonëàrka -e i, zvdnčnica -e f bol., zvončica -e i 1. zool., 2. bol., zvdnčast -a -o: ~ cvet, ~o krilo zvônek -nka -o zveneč: ~ glas, ~o se smejati, zvdnkost -i i; zvonkljàti -àm, zvonkljàj -àjte! zvonkljàl -àla -o, zvon-kljànje -a j: ~ z lepimi besedami zvonik -a m, zvonica -e ž \prostor\, zvo- nikar -ja m zvonar, zvonišče -a s zvoniti -im, zvôni -ite! zvonil -a -o, zvo-njSnje -a s: vkup marijo zvoni, z vsemi (zvonovi) psu ~ (z nopmi), komu zvoni? zvonilo -a s: pri vas imate lepo ~ zvotliti -im izvotliti, zvôdi -ite! zvôdil -Qa -o, zvodjèn -êna -o zvoziti zvôzim gl. voziti: ~ strmino, Idanec; zvozil jo je, ~ les na žago. na vse strani; zv6žen -a -o: ~a pot; gl. tudi izvoziti zvričati -am, zvračanje -a s: ~ vozove, ~ krivdo na koga, brazde se lepo zvra-čajo, zvrit -i ž: ~i so trde za oranje, zvritnik -a m ozare zvriči zvfžem gl. vreči, zvfžen -a -o: komisija zvrže blago, nabornika, krava zvrže, zvfg -a m, zvfžek -žka m; tudi izvreči zvrhati -am: mero zvfban -a -o: ~a mera; zvfhoma prisl.: ~ nameriti, nasuti, zvfhnji -a-e: ~a suknja; zvrbovdtiti -im, zvrbovaten -a -o zvrniti in zvriiiti -nem gl. vrniti: ~ voz, kozarček, ~ krivdo na koga, pijanec se zvrne; zvfnjen -a-o: ~a podoba opt., ~ avto, zvmitev -tve ž zvfst -i ž vrsta, zvfsten -tna -o zvrstiti -im, zvfsti -ite! zvrstil -ila -o, zvrščen -čna -o: učence ~ v vrste postaviti, vsi so se zvrstili so prišli na vrsto, zvrstitev -tve ž, zvrstoma prisl. po vrsti zvršiti -im izvršiti, zvfšil -ila -o zvftati -am izvrtati zvrtiti zvrtim gl. vrteti: zvrtelo se mi je zvfžek -žka m gl. zvreči Zwingli [cvlngli] -ja m \verski reformator\, Zwinglijev -a -o; gl. tudi cvinglijanstvo ž [žBim m neskl. in ii -ja m \črka\: od a do ž, začeti pri ž, kakšne žeje pa pišeš ž predi, z: ~ njim, ~ njo, ~ i^jima, njimi žAba -e f 1. zool.: leteča, zelena, morska ~; ~ kvaka, regija; napihuje se, skače ko napihnjen ko majhna ~ daleč skoči; ostal sem ko ~ v suhi mlaki stmt, zt^uščen, pojdi mi —am gost; se spravlja k delu ko ~ nad oreh, 2. Mirko, ta naša naša ~ punčka; te sosedove ~e otroci, paglavci, 3. obleka: otroške ~e, obleci si ~o, šoferska 4. stroj.: nasip nabijajo z ~ami, S. potapljač in potapljaška priprava; žibast -a -o: ti žaba ~a ti Ubat -ja m 1. lovec in prodqjttvee žab, 2. potapljač, 3. kljukica, spenjavka. žabarski -a -o: ušivec ~i; žabdriti -im loviti žabe, žabdijenje -a s ždbec -bca m 1. žabji samec, žabovec, 2. žabji paglavec, ždbček -čka m žabica, žabi-čta J ždber -bra m bot. madronščica, ždbrov -a -o: ~ čaj zoper napenjanje žflMca -e i 1. majhna žaba: zelena, božja 2. bot., 3. igra: metati, delati na vodi, ~o spodbijati, 4. otroška obleka iz trikoja: ~e z nogavicami, S. ključavnica: vamostna zapreti z ~o, imeti ~o na ustih, 6. tugmanjša dereza: ~ na štiri zobe, 7. zobec na podkvi in pri ojnicah, 8. metelčica, 9. pasja bombica: pokajoča, goreča 10. rana v ustih, 11. bolezen živali: ~ ga napenja. rezati živini; prašiču ~o tolči na-rezati uho in rep ïibUast 1020 fiUea iébi{ast -a -o = ždbičav -a -o = ždbičen -čna -o: ~a krava ima vneto vime, žibičnica -e i bot. žibina -e i 1. alge na mlaki, 2. bot. presiica, žabfnec -nca m bot., žabinka -e i bot. iâbjak -ami. žabji samec, 2. žabja mUtka, 3. bot., žabljika -e ž bot. 2ibjak -a m kr. i., na žibjaSki -a -o ŽAbja »4s -e -i f kr. i., v ~i ~i. žibarski -a -o, Zâbaiji -ev m mn. žabjegUvec -vca m med. \spa£ek\ žibji -a -e: ~a mlaka, druščina, juha, ~a jajca, ~i krak, kralj, ~e regljanje; poslati koga po —o dlako, volno; gledati iz perspektive, menda nimaš krvi, ~e seme itot. aige, ~a trava l)ot., ~a usta Uroka, po ~e plavati žibnica -e i 1. mlaka, 2. sparjena voda, 3. bot., žibnik -ami. žabja jajca, 2. bot., 3. ribnik, žabnjdča -e ž bot. Ztfmka -e ž kr. i., v ~i, žibniški -a -o, Žibničani -ov m mn. iabô -ja m: nabran ~ iz čipk naprsni dei obUke žabo- v sestavi: žabodčr -éra m zooi. bôbnarica-, žabogliv -iva m zooi., žaboglivec -vca m med.-, žabogdlt -ôlta [-Vt-j m štorklja-, žabojčdka -e ž zool; žabokrččina -e ž okrak; žaboiist -a -o z žabjimi usti žab6n -ami. žabji samec, 2. otrok, ža-bônka -e ž; žibovec -vca m I. žabji samec, 2. poreden otrok, žibovka -e ž zool ; žabura -e ž grda žaba, žaburica -e ž Žid -a m nefrit; uhani iz —a, židast -a -o: polje riža je ~o zeleno, Židov -a -o: ~i uhani, židen -dna -o: ~i okraski, žadeft -a m min. iafrin -a m bot.: pravi, divji, spomladanski drag ko žafrinov -a -o: ~o cvetje, žafrinček -čka m 1. žafran, 2. jabolko, žafrinovec -vca m 1. sok, 2. jabolko, žafrinar -ja m, žafrinast -a -o: ~a barva, obleka žiga -e f 1. orodje; drvarska, kamnoseška, krožna, tračna, valjčna ~ na lok, na ločen; ~ cepivka, ~ za kamen, škrta, poje, ~o piliti, brusiti, prečiti, naperiti, vihrati, napeti; 2. podjetje; mlin in parna voda žene ~o, delati na ~i, peljati hlode na ~o; 3.priprava; vodnjak na ~o; 4. ~o vleči smrčati; žigin -a -o: ~i zobje; žigen -gna -o: hlod se pomika po ~em vozu; ~i list; žigast -a -o: ~ rob na znamki; žigica -e ž, žigišče -a s in žagišče -a s Žiga -e ž kr. i., na ~i, žigarski -a -o iigar -ja m 1. delavec, 2. zool, žigarica -e ž 1. delavka, 2. riba, žigarski -a -o: ~o podjetje, žigarstvo -a s, žagarina -e ž \dajatev\ žigati -am: ~ desko, sneg, vodo, vlado, babo; žaga, da se vse trese smrči; kobilica in muren žagata; poskočne, okrogle žagaš si vejo, ki na nji sediš; žigan -a -o: ~ les, ~a peč, skala; žiga-nica -e ž \deska\; žiganje -asi. delo; ~ hlodov, z ~em drv si služi kruh, ~ kobilic, ~ vode, snega, ~ pijancev smrčanje, 2. odpadek: z '»-«m kuriti, nastiljati, peč na jed, pusta ko kakor bi ~ žvečil; žaginje -a s žaganje žigovec -vca m 1. hlod, 2. Žagar, žigovina -e ž in žagovlna -e ž, žagovinast -a -o: ~e plošče, žigovnat -a -o: ~ kruh, ves močnat in ~ po obleki *iigrad -a m zakristija; v ~u, nad ~om, *žigraden -dna -o: ~a vrata žijbelj -blja in -beljna m bot. kadulja, žijbljev -a -o in žijbeljnov -a -o /"-balj-J: ~čaj, grm žakir -ja m \tkamna in stroj za tkanje], žakirjev -a -o, žakirski -a -o: ~e statve, ~i stroj *žikelj -kija m vreča; deti koga v ~ ugnati ga, prazen ~ ne stoji pokonci, kupiti mačka v ~u, naj se oblečem v 'žakljevlna -e ž vrečevina žakčt -a m, žaketen -tna -o: ~i gumbi iil[žčy] 1. prisl; ~ mi je, dekletu je ~ po fantu; ~ mi je fanta, ker se je spridil; iz srca mi je ~ zanj, (mi je) prav ni mi bilo ~ ne dela ne denarja, 2. medm.: ni tako; da ni tako; to, ni tako; (da) sem bolan; tega ti, ne morem dati; Triglav so mi, megle zakrivale žil [žčyj žila -o ali žil [ždyj neskl; ~a beseda in ~ beseda, ni bilo ~ besede ali ~e besede iz njegovih ust, ne stori mu nič ~cga 2ileŽil[ždl] ž kr.i.\ grem na. počivati na ~ah, žilski -a -o [-Is-j Žilec -Ica [-yc-] m kr. i., v ~u, iz ~a, žilski -a -o [-ys-], Žalčani -ov [-tfč-] m mn. žilen -Ina -o [-In-]; ~a igra, pesem, ~a obleka, koračnica, ~i govor, trak, žilen 1021 žir ~o oblečen, ždlnica -e [-In-] ž žalostinka, žalnina -c [-In-] ž žalna obleka °žilibog medm. žal, na žalost žilik žena žalik žčne ž, nav. mn. žilik žene žilik žčn mit. žaliti žalim, žali -ite! žilil -ila -o, žaljen -a -o, žaljenje -a s in žiliti -im s stal. poud.: s tem bi žalil njegov spomin, ta popevka žali uho in okus, ~ rajnega spomin ali spomin na ^nega; žaleč -eča -e prid.: v tem pismu je nekaj ~ega, žaljenec -nca m, i^jenka -e ž; žalilen -hia -o [-In-], žalitev -tve ž: krvava, osebna vreči komu ~ v obraz, — požreti, prizadejati, ~ časti; žalivec -vca m, žalivka -e ž \oseba\ žaljiv -a-o: ~ izraz, način, ~o ravnati s kom, ~a beseda = žaljivka -e ž, žaljivost -i ž 2ilna -e [-In-] ž kr. i., iz ~e, v ~i, žilenski -a -o [-hn-] žaloba -c ž, žaldben -bna -o: ~a misel, vrba, žaldbnost -i ž žaloigra -e ž žalna igra, tragedija žilost -i ž: bridka, čma, ^oboka, živa, huda, velika, srčna —hiša —^i, ~ me obide, obhaja, mi leže na srce, te ~i mi ne boš napravil, zaviti se v hoditi v ~i, ~ preganjati v krčmi, dati duška ~i, od ~i umreti, navdati z ~jo, na (mojo veliko) ~i poln = poln —i žalosten žilosten -tna -o: ~ konec, napev, glas; do solz —, —a slika, pot, posledica, ~o se držati, biti ~ česa; sam sebe sem igrati ~o vlogo, kazati ~o podobo, ~ nad čim, zaradi česa, na smrt Žalostna gora žalostiti -im, žaldsti -ite! žalostil -a -o: ~ koga s čim, žalosti me misel na izgubo, ~ se nad kom; žalostitev -tve ž, žalo-stivec -vca m, žalostivka -e f; žalostilen -Ina -o [-In-], žalostinka -e i žaloTiti -lijem, žaliij -te! žalovil -ila -o, žalovinje -a j: ~ po možu, po domu, ~ za sinom, za iz^bljeno mladostjo, ~ nad kom, zaradi koga; nehati čas, hiša žalovanja; žalujdč -6ča -eprid.: ~a duša, ~i ostali; žalovivec -vca m, žalovivka -e ž žiltav -a -o: ~ oreh, l^nik, ~a mast, zabela, ~o maslo, olje, ~ domislek, zame je ~a aH ~o, nikar ~ih ne razdiraj, brez kmha je ~a aH ~o, žaltavost -i f, žiltavina -e ž in žaltavina -e ž; žaltiti -im na žaliavo vleči, žaltil -éla -o: mast žalti; žaltavčti -Im, žaltavil -éla -o, žaltavenje -a s >[-fft-] žalujka -t î bot.: vrba, breza planinska ~ žaluzija -e f, rmv. mn. žaluz(je žaluzij 1. rebračaste, paličaste ~e (med)oknice, vetrnice, rebrače, 2. avt.: ~ na radiatorju, Muz(jski -a -o: ~o krilo, ~i čepnik žimati -am deske robiti, obžagovati; žiman -a -o: ~e deske; žimanje -a s 1. delo, 2. odpadki, žimanec -nca m, žimanka -e ž, žimarica -e ž: žaga žimovec -vca m okrajek žimet -a m: laneni, volneni, pralni pamet je boljša ko mehak ko žimetast -a -o: ~o blago, ~i travniki, ~ životnik, lesk, klobuk, glas, ~a roka, ~a lica, žimetov -a -o: ~ telovnik, žimetek -tka m: na ovratnem ~u, žametar -ja m, žimetarstvo -a s žimeten -tna -o: ~ list, bas, ~a noč, obleka, tihota, ~a čmina |vi;io|, ~i jetmik, ~e oči, ~o mehka polt, ~o čm, žimetnik -a m bot., žimetnica -e ž bot., žimetnost -i ž: ~ glasu žandir -ja m orožnik: iti po ~je, igrati se ravbarje in ~je, njegova žena je cel žandirski -a -o: —a služba, ~o oko, žandirstvo -a s, žandirček -čka m; žandirm -a m, žandarmerija -e ž 1. poslopje in urad: iti na ~o, 2. orožniitvo: ~ je večkrat prišla premetavat, žandarmerijski -a -o: ~i kordon, polkovnik, ~a postaja žinjec -njca m in žanjčc -i\jcà m, žanjica -e ž, žanjski -a -o in žanjski -à -ô: ~i klobuk, venec, žinjevec -vca m bot. >[žan-1 žan-] žinr -a m način, vrsta: komični, epski, lirski, dramski v tem ~u ni težko pisati, žinrski -a -o: —i motiv, ~o slikarstvo, žanrist -a m slikar žanrov; gl. tudi getue žir -a m -li m: ~ puhti, meso na —u, razpihati razžariti železo do belega ~a, večemi ~ okrog glave sij, ~ gorečih sveč, ~ v očeh, ustvarjalni, mladostni z ~om mladega srca, ~ strasti, ljubezni, zdravja, moči, ~ osipa koprivnica, pravljična ~ ptica, žarina -e ž vročina âîra 1022 žebčij zàn -e i: ~ s posmrtnimi ostanici, volilna žaren -ma -o: ~i grobovi, žarast -a -o, ždrica -e f žAr£«ii -éna -o iarek, ialtav žirčiti -im sevati, oddajati žarke, žarčen -a -o, iârCenje -a s, žarčilo -a s. žarčilen -Ina -o [-In-J: '-a toplota, energija, žarčivec -vca m žArek -rka m: sončni lomljenje ~ov, ~ svetlobe, svobode, upanja, prvi ~ kulture, ~i beta, gama ali beta, gama ~i, svetlobni, toplotni, elektronski, koz-mični, infra rdeči, ultra vijolični, rentgenski —i; ž^rkast -a -o: ~ obroček, ~e gubice, glivice, zvezde, koža se ~o nagubanči; žarčič -a m žardc -rka -o in žarčk -rkà -à in -ô, prim. bôll žirek -rka -o in bôlj žarčk -rkà -ô ali žarkejši -a -e in žarkčjši -a -e: ~a mast. beseda, ~ okus, duh, žarkost -i i: masla, žarčina -e /: ~ v grlu žArek -rka -o žaren: ~o sonce, ~a luč. ljubezen, ~i posedi, žarkost -i i: ~ sončne pomladi žiren -ma -o, prim. žamejši -a -e, prisl. žimo, žamej(š)e: —o sonce, ~e oči, ~o lice, ~a ljubezen, ~i dolenjec iz Gadove peči, Urnost -i i, žarnat -a -o pramenast; žamo0k -ôka -o žarčti -im, žari -ite! žarel -éla -o, žarčnje -asi. ogenj, nebo, obraz žari, planine žarijo, od peči kar žari, otrok ves žari inu vročino, prstan žari, lice mi žari. ~ od sreče, z lic mu kar žari veselje, lica mu žare v veselju, iz oči mu žari mladost; 2. maslo žari, po grlu mi žari; žarčč -čča -e prid.: ~e oči, otrok je ves belo ~e sonce, ~a gmota, cigareta, iskra, ~e bel, tekoč, ~ od veselja, ~ ko zlato; žarečina -e i 1. na ~i pečejo janjca, 2. poletna 3. ognjenik izbmhne <—0, 4. ~ me peče po grlu žargon -a m jezikovna posebnost posameznih družbenih plasti: predmesmi, branjevski, potepuSki, dijaški, politični, lovski, gledališki, vojaški, rudarski, literarni Žarg0nski -a -o ; ~a govorica, posebnost, ~o izražanje žariti -im, žari -ite! žaril -a -o, žarjčn -éna -o, žaijinje -a s: ~ oglje, železo, jekio: ~ kovinsko nit, sonce žari hribe, na vzhodu se žari, oko (se) žari; žarivec -vca m:~y železarni, žarilo -a s, žarilen -Ina -o [-in-]: ~a nitka, cevka, peč, snov; žarilnik -a [-un-] m jpripravaj, žariinica -e [-on-J ž \oddelek v železarni], žarišče -a .î; ~ okužbe, bolezni, upora, idej, kulture, elipse, žariščen -čna -o: ~a razdalja, žariščnica -e i \leča\; žariv -a -o : e substance radioaktivne, žarivost -i z'; žarljiv -a -o, žarljivost -i i žarja -e i magma, žarečina žarkoven -vna -o: ~a energija, toplota, žarkovje -as: radioaktivno, kozmično —, žarkovnica -e ž zool., žarkovec -vca m zooi, nav. rrm. žarkovci -ev žšmica -e ž: električna, kremenčeva, opal-na, plinska ~ na žarilno nitko, na kovinsko paro, štiridesetvatna ~ z nitko, žamičen -čna -o žaro- v sestavi: žaromčr -a m: žaromdt -éta m reflektor: — na obločnico. — reže v temo, delati v svetlobi ~ov; stožec ~a, duševni —, žarometen -tna -o: —e svetilke *žatlaka -e i tesla, tesarska sekira žbica -e ž: nageljnove —e \dišava\, žbičen -čna -o; —e glavice, žbičar -ja m = žbičevec -vca m \drevo\, žbičnica -e ž bot., žbičnik -a m bot., žbinec -nca m bot. ždanovščina -e ž \ posegi oblasti v umetnost ali znanosti, ždanovski -a -o: —e tendence v Iheraturi ždeti ždim, ždi -ite! ždč, ždčl -éla -o. ždčnje -a s: tiho, mirno, topo —, dan ždi nad mestom, vas ždi v grozi, v soteski; ždelo -a s: lovec čaka v svojem —u že [že I žč i že] prisl. izraža: ® čas: ali je — prišel? —, je — tukaj; pri dmgih — ni tako; sel bi — moral biti tam, — včeraj; — vem; ® dopuščanje: če — hočeš, pa pojdi; — res, a vendar; —, —, ali pomisli; bo — še prišel; ® način: kako se pa uči? — še .ve kar; ® poudarjanje: ta je — eden tistili; povej temu kovaču ali kar — je; podarim, če — ne prodam; kdor koli —, kdor — koli, kdor si — bodi; kdo je bil? jaz — ne; najdem tajnika ali kogar —; mene — ne bo, naj sem — zdrav ali ne; — dobro, —; vendar —, to me pa — tako veseli; — večkrat, večkrat — ; ko se je — tako zasukalo; misliš, da se mu posreči? jaz bi dejal, da — ; jaz bi — dejal, da; tebi je — vsako delo odveč zebélj -bljà m in žčbelj -blja m: kovaški, ladijski, vijačni —, — zabiti v desko. iebilj 1023 ~ zadeti na glavo, — naselcanec, z ~i obiti steno, na ~ obesiti kaj; ždbljev -a -o in žebljAv -éva -o : —a glava, žebljica -e i: ~o zadeti na glavico, žebljič -iča m, žebljliek -čka m\ ~e nastavljati, risalni žebljičje -a j: z zlatim ~em okovan prestol; žčbeljnik -a [-b»lj-] m \sveder\, žčbljast -a -o: ~o orodje; iebljàti -àm. iebljàj -àjte! ieb(jàl -àla -o, iebljàn -a -o, iebljànje -a i: ~ čevlje, ~ zlomljeno kost med. 2cbica -e ž: čevljarska, pariSka, petna žebičar -ja m, žebičarka -e f. žebi-čarstvo -a s, žebnlk -a m \sveder\ žebljir -ja m, iebljàrka -e i == žebljarica -e f, iebljàma -e f. iebljàrski -a -o: ~i ceh, ~a babica, iebljàrstvo -a s, žebljAriti -im, žebljàljenje -a s *žebriti -àm moliti, drdrati, iebràj -àjte! iebràl -àla -o, iebrànje -a j; ~ molitve; *iebràvec -vca m, *2ebràvka -e i, ♦žebralo -a î = »iebràC -a m *žegen -gna m 1. blagoslov: Blažev, Kolo-monov 2. jed\ velikonočni 3. butarica, *žčgenček -ikai [-gsn-] m = •žčgnanček -čka m Icropivčelc, *žčgnanje -a iproščenje, semenj-, imeti iti na —, hoditi po ~ih, *žčgnaiuski -a -o: ~a nedelja *iéhla -e ž pranje, perilo, pariya: velika imeti ~o, ~o namočiti, v ~o deti koga, priti iz ~e, *žčhten -ma -o: ~i kotel, čeber, *ž6htati -am, *žčhtanje -a î 1. ~ perilo, 2. ~ ga piti, »žihtnik -a m čeber *iëhtar -ja in -àrja m goiida, Icorec, kabiica, molzryak, dojiinik : piti iz ~a, ♦žehtarček -čka m in *iehtàiëek -čka m, *žehtàrec -rca m iehtéti -im, žehti -ite! žehtič -a -e, žehtčl -éla -o, žehtenje -a j; ~ od vročine, iz peči žehti vročina; zrak, peč kar žehti, ~ po maščevanju; žehtčč -čča -e prid. : ~a strast, vročina, ~e lice, —e sopsti komu v uho iéja -e f : pekoča, žgoča od ~e (ujmreti, slana jed ~o dela, ~o pogasiti, potolažiti; piti na —^o, za ~o, čez —o, ~ po zlatu, trpeti ~o, ~ pritisne, me tare; uka —; žčjen -jna -o: ~ biti, poezije ~o srce, ~e oči, ~a leta, ~ ko duša v vicah, ~ ko kepa na njivi, ~ ko kapelj, ko žolna; žčjast -a -o, žčjav -a -o: ~a jed, ~o vino, žčjavec -vca m, žčjavka -e ž, žčjica -c ž, ž^ost -i ž, žejavost -i f iijati -am žejo delati, i^iaqje -a s: i^oveka žeja po resnka, po krvi; sol žhino žeja, žeja me dobre besede žikno -i. s in žeknd -A s: naložiti v ~ polen, ognjeno ~ vulkana, žSknast -a -o: ~a pipa žlindrasta žeUr -ja m kočar, želadca -e i = želirka •e ž, želirski -a -o: '-a hči, ždarija -e ž, žeh^tvo -a s ždatfna -e ž \zdri2, kUj\: jedihia tisk z ~e, želatinast -a -o: ^ juha, želatinski -a -o: ~i tisk, ~i litiči, ~o lepilo; želatiniiati -am, želatiniranje -a s, želatindzen -zna -o: ~a usedUna idč -ja m strjenka: sadni, jabolčni, pomarančni žellrati -am, želiranje -a i; ~ sadne sokove, sok (se) želira; želiran -a -o: ~i bonboni, želiren -ma -o: ~i pripomoček za želiranje Želiče -ga s kr. i., v <-«m, iz '-«ga želilen -bia -o: ~i stavki, želčlnik -a m optativ >[-yn-J želčti -im, m -ite! žčlel -čla -o. želen -čna -o, želinje -a j; ^ komu srečo, ~ (si) stran, na deželo, ~ si bogastva, komu dobro jutro, sto sreč ti želim, goreče kaj ~ je, da prideš;komu vse najboljše za rojstni dan, ob rojstnem dnevu, ~ si v službo, želim ga videti; želim, da bi ga videl železir -ja m delavec v železarni, železarski -a -o: ~a industrija, izdelki, železarstvo -a s, železarna -e ž, žele-zamiški -a -o: ~i dinuiiki, '—i urad, železAmištvo -a « železen -zna -o: ~a ruda, žila, litina, toča, postelja, doba, kača, -^a cesta železnica, p^ca, rezerva, metla, konstmkcija, industrija, —^a kačica zool., -—a roka, volja, disciplina, potrpežljivost, maša, narava, ~a trava bot., —i kancler, -^-i konj vlak, —i mir, repertoar, --'i ptič letalo, -^i nosivci, živci, objem, ~o zdravje, vino, stara navada je ~a srajca, pljuča 2elčzna Kipla -e -e ž kr. i., v ~i ~i, kipelski -a -o [-pal-]-, Želčzne dvčri -ih -i ž mn. kr. i., Želčzna vrata -ih vrdt s trm. kr. i. železnica -e ž: lokalna, ozkotima, gozdna cestna — tramvaj, podzemeljska ~ metro, jamska, električna —, jugoslo- idéaiica 1024 iémljft vanske, zvezne —e, iti na ~o, k biti pri —^i, voziti se z —o, po ~i, ~ na žično vrv; žeičzničen -iSna -o, železničar -ja m, želčzničarka -e i, želčzničarski -a -o: ~a uniforma, godba, želčzničarstvo -a s Železniki -ov m mn. kr. /., v ~ih, iz ~ov, železniški -a -o, Žeieznikar -ja m, žeieznikarski -a -o želranina -e ž: trgovina z železninski -a -o, železninar -ja m, železninarski -a -o železniški -a -o: ~i promet, delavec, nadzornik, ~ most, tir, prag, prelaz, nasip, voz, ~a uprava, služba, delavnica, tarifa, mreža, postaja, nesreča, ~o križišče, žeieznik -a m zool., želčz-nikar -ja m bot., zool., želizništvo -a s železo -a j: ~ v palicah, profUirano, betonsko, surovo, kotno, kovno, lito, valjano, kovano, vlečeno, staro imam še eno ~ v ognju; kuj —, dokler je vroče; pomanjkanje ~a v krvi, nisem iz ~a, vroče ~ likalnik, ~ pri plugu; železa želez s mn. kladivo in babica za klepanje, žeiezce -a s = žeiezek -zka m 1. grebljica, 2. podkvica na čevlju, žeiezca žeiezc s mn.: ~ na smučeh; žeiezje -a s: vkovati v staro žeie^t -a -o: ~a prst, železAt -dta -o: ~a dežela, žeieznat -a -o: ~a vrv, voda, lisa, ~e toplice, železnjšk -a m bot.; železnomššnik -a m, železno-mišniški -a -o: ~i jubilej železo- v sestavi: železobet6n -a m, železo-bet6nski -a -o: ~i most; železokrivec -vca m, železokrivski -a -o: ~i tečaj, ~a brigada; železolivšr -ja m, železo-livAma -e ž, železolivšrski -a -o, železo-livšrstvo -a s; železostrugšr -ja m, železostrugirski -a -o: ~i vajenec, železostrugdrstvo -a s železov -a -o: ~ klorid, oksid, cvet, rudnik, ~a sol, železovina -e ž, žeie-zovec -vca m: rdeči, rjavi žeiezovka -e ž Cželezenka -e ž) tekst., geol. Žeiimlje -ga s kr. i., v ~em, iz —«ga, želimeljski -a -o, Želimeljci -ev m m mn. >[-m9lj-J žHja -e in -i ž: srčna, vroča, gorka, pobožna tiha, zadnja živa ~ po čem, češenj bo le za ~o, odgovor po ~i, plošče po ~ah, imeti ~o, ~ me je iti, ~ me je po domu, po šoli, ~ me obide, mine, ~ se mi zbudi, vznikne; ~ di, zori, se izpolni, se uresniči, ~o uslišati, izraziti; žčljica -e / željčen -čna -o željen: biti ~ jedi, željč- nost -i i: ~ zverine žeijoi -Ijna -o ali željčn in željin -Ijnà -ô in -6 -i -e, prim. bôlj željen -|jna -o in žeijngši -a -e: ~a usta, ~o oko, biti ~ miru, krvi — ali ~ krvi, te nisem nič ~o čakati, ^edati, ~o pričakovan dan; žčljnost -i ž želo -a s: čebelje, strupeno ~ sovraštva, z ~om v srcu, čutim ~ v odgovoru, puščica brez ~a, žeice -a [-le-J s želod želčda m I. hrastov 2. pračarji so jih obsuli z ~om, 3. anat., žel6dov -a -o: —a kava, paša, želdden -dna -o: ~a piča, žel0dček -čka m bot. \goba\, žel0dek -dka m 1. bot., 2. zool., 3. gumb, želddje -a s, želodovina -e ž, želddast -a -o: ~e oči, žel0dar -ja /n 1. hrast —, 2. nabiravec ali prodajavec želoda, že-lôdarka -e ž, žel6dnik -a m zool., žel0dina -e ž \trta\, želOdnjak -a m \hrast\ žel6dec -dca m I. pokvarjen, povešen po kruli, ~ poči, se mi obrača, se oglaša, ~ si pokvariti, imeti rano na ~u, bolan na ~u, na prazen ~ piti, ljubezen gie skozi —, s pajčevino v —u, v —/u mu je obležalo, v ~ človeku ne moreš videti, 2. nadet, nadevan ~ \jed\, 3. sam ~ ga je, lačni —^i, imeti koga v ~u, ta ima dober —-; želddček -čka m, žel0dčen -čna -o: ~a kislina, razjeda, bolezen, ~e kapljice, ~i sok, vratar, krč, rak, čir, katar, ~o bolni bolni na želodcu, žel6dčev -a -o: ~a krivina, ~e žleze, želddčnica -e ž |ioAr|, že-I6dčar -ja m {bolniki, žel6dčarka -e ž bot., zool. ieiva -e f 1. morska, močvirna ~ sklednica, 2. nav. mn. bramorji, bezgavke, žeivin -a -o = žeivji -a -e: ~a glava, juha, omaka, žeivica -e ž, žeivast -a -o: —a obveza, želvina -e ž \oklep\, želvovina -e ž: glavnik iz ~e, želvovl-nast -a -o: ~i naočniki, želvenica -e ž bot. >[-lv-] žemati -am stiskati, žčmanje -a 5; žeman -a-o: — beton, žčma -e ž \stiskalittca\: hidravlična ~ žemlja -e ž: pečena, suha —, žemljica -e ž, žčmljar -ja m, žimljev -a-o: —« krvavice, žemeljn -a -o [-malj-J : —i kipnik. iémljn 1025 zétev ~i cmoki, iémijast -a -o: ~a oblika, iémljevec -vca m bot. \goba\ zémper -ja m \jopica, pulover] : obleči (si) žena -é in -e z: zakonska mož in —, ~ zadružnica, ~ mati, bela ~ smrt, bele, divje ~e vile, žalik ~e, vzeti za —o, za —^o ima sosedovo mlajšo; žčnin -a -o: —a dota, ženica -e ž: stara ženička -e ž, žčnka -ežl. moja 2. hruška, žčnkica -e i, ženičica -e i j ženem ženeš gl. gnati ' Ženeva -e ž kr. i., v ~i, iz ~e, ženevski -a -o: —i pakt, ~a konferenca, konvencija, Ženevsko jezero °ženl -ja m genij, "ženialen -Ina -o [-In-] genialen ženijec -jca m, ženijski -a -o: ~e čete, ~i stotnik ženilja -e ž \tkaniiui\, ženiljen -Ijna -o; ~a brisača, ženiljast -a -o: —a ruta, ženiljski -a -o: ~i votek, ženiljka -e r ženilo -a s-, biti (zrel) za fant na —u; še sreča, da so mu odrekli ~ iénin -a m ; ~ in nevesta, večni —, zéninov -a -o: ^— drug, žčninček -čka m 1. ženin, 2. bot. ženirati -am se sramovati se, biti v zadregi', to me ženira moti, draži, nerodno mi je ženiti ženim, zêni -ite! ž6nil -ila -o: ~ koga, svojega sina —~ se v deveto vas, ~ se pri kom, — se na nič, na hlače, na roke; o Gregorjevem se ptički ženijo; ženitev -tve i: zrel, goden za ženitven -a -o [-tvan-]: ~a kavcija, ponudba, ~i oglasi; ženiten -tna -o; —o pismo, —a pogodba, ženitnina -e ž: — se obhaja, —o imeti, ženitninski -a -o ; ~a pesem, ~i kolač ženitoviti -tijem, ženittij -te! ženitovM -àla -o: letos misli ženitovdnje -a s: vabiti na ženitovdnjski -a -o: ~a popča, pesem, ~o oblačilo, ~i obredi, običaji ženska -e ž: moški in ~ zadružnica; vražja, javna žčnskin -a -o, žčnstvo -a s: naše naprsno ženstvd -à s: na nji ni bilo sledu ~a zénski -a -o: ~a domača obrt, ^ spolna celica, ~o delo, ~a obleka, logika, muha, zvestoba, rima, ~i spol, jok, svet, glas, ~e bolezni; večno ~o, pri njem ne živi nič ~ep, na nji ni nič ~ega, po —^o odgovoriti, čutiti; žčn- Sloveiiski pravopis — 65 skost -i i: ženska brez —i, žčnskar -ja m: velik, hud ~ zénSée -ta s in ženščč -éta s znč., žinščina -e ž, žé^ščak -a m babjak, babji grcgor, ženskar, ženščilra -e i, ženščad -i ž zèp zêpa m, v žepu in v ž0pu: notranji, hlačni ~ na suknji, — pri hlačitli; poln, prazen, nenasiten —e prazniti, seči globoko v poznam deželo ko lastni ne dam iz svojega —a, obko-litveni ~ \strateška operacija], imeti kačo v ~u, na račun tiyih —ov živi, obrniti vse ~e, ~ brez dna, tep ne mislim mimo vtaknili v dobiček gre v ~e kapitalistov; zmago, izpit imam že v —u; saj ne gre iz tvojega ~a; žepek -pka m in žepèk -pkà m: ~ na telovniku, zgornji — pri suknjiču; žepovina -e i ]blago], ždpast -a -o: — medovnik, ~a oblika žipar -ja m, žčparica -e i = ždparka -e f 1. tatica, 2. ura, žiparski -a -o, žepar-stvo -a s žipek -pka m bot. žepen -pna -o: —i robec, nož, denar, format, koledar, ~a ura, izdaja, podmornica, svetilka; žepnica -e f pokhpcc na žepu, žepnina -e ž drobiž žerdvec -vca m bot. roženkravt, žeravčev -a-o zérec -rca m: ta človek je velik žčrka -e ž zool. ]črviček], žertin -a m zerjàv -àva m 1. vrešči ko —, 2. pristaniški, ladijski, plavajoči, pami —, postaviti 3. past, žerjavov -a -o: ~o pero, —a ročica; žejjavast -a -o, žerjavec -vca m zool., žerjavčck -čka m, žerjiivji -a -e: —a noga, hoja, perut; žerjdven -vna -o: ~a proga, konstrukcija žerjdvica -e i = žerjavka -e ž: živa —o razpihati, krompir zagrniti v —o, iti za koga po kostanj v ~o, biti kakor na ~i, nasuti komu ~e na glavo; žerjavičast -a -o = žerjavkast -a -o = žerjavičen -čna -o: ~a plast, pepel je še ves žerjavnica -e ž ]posoda], žer-jâvnik -a m ]lonec] iétev -tve ž: pšenična, ajdova, čajna, riževa, stma obilna, drup ob —i, biti zrel za ~ rži, toča je uničila vso spraviti ~ pod streho, ~ črne smrti, pesniška, literarna žetven -a -o [-tvan-]: ~i stroji, žetvenica -e ž \ia-bolko] zéti 1026 2id žeti žanjem, žnji -ite in ždnji -ite! žil žela -o, žet -a-o: ~ pšenico, travo, praprot, ~ za kom; kdor veter seje, bo vihar žel; ~ pohvalo, zahvalo, aplavz, priznanje, uspehe biti deležen, doseči, pridobiti, zaslužiti si; žetje -a s; žetnik -a m \stroj\, žetnina -e ž \ plačilo] žeton -ami. kovinska (igralna) ploščica, 2. kartonček žSzlo -a s: z ~om v roki, vladarsko — združiti narode pod eno žezlast -a -o: ~a ličinka; žezlonosec -sca m žiželj -žlja m grebljica, kavelj za pepel in žerjavico žgilen -Ina -o [-In-]: ~i dar, oltar, ~o valjenje, ~e kocine pri koprivi, žgalo -a s \priprava\, žgalina -e i: pekoča žgalinec -nca m \vino, žganjel, žgalnina -e [-In-] ž \plačilo], žgdlnica -e [-un-] ž: ~ za špirit, za žganje, žgalnik -a [-yn-] m med. \priprava\, žgališče -a j žgan -a-o: — sladkor, koks, —a pijača, kava, opeka, ruda, barva, ilovica, ~o apno, kozarček ~ega žganec -nca m, nav. mn. žgdnci -ev: ajdovi, koruzni, koroški, krompirjevi, zabeljeni —i, ~e kuhati, zdrobiti v skledo; govori, kakor bi imel — v ustih; žganek -nka m, nav. mn. žgdnki -ov, žganček -čka m, žgančen -čna -o: ~a polivka, žgdnčnica -e f = žgankovka -e ž \ voda\, žgdnčevski -a -o: na vrhu —e gore čepijo ocvirki, žginčev -a-o: ~ lonec = žgančnik -a m žganica -e ž: —o kuhati, prekapati, žga-ničica -e f = žganička -e ž: mlada žganičen -čna -o, žganec -nca m: brinov —, žganina -e ž sežgana stvar žgdnjar -ja m 1. krčmar, 2. pijanec: vpije ko 3. kuhar žganja, žganjarica -e ž = žganjarka -e ž, žgdnjarček -čka m pijanček, žganjdma -e ž, žganjarina -e ž \da]atev\, žganjarija -e ž, žganjarski -a -o: ~i bratec, kotel, obraz, ~o vpitje, žganjarstvo -a s; žganjdriti -im kuhati žganje, žganjdijenje -a s žganje -as: — oglja, opeke, keramike, kave, primitivno zdravljenje z ~em ran žgdnje -a s in žganje -a s: vinsko, sadno, žitno, riževo, pesno, figovo, krompirjevo —, francosko ~ kuhati, piti, davek na ~ ga je ugonobilo, šilce ~a, žganjev -a-o: ~ cvet, žganjce -a s in žganjce -a s, žganjček -čka m žganje- v sestavi: žganjektiha -e ž kuhanje žganja -, žganjet0č -oča m 1. ~ so zaprli, 2. Miha je bil krčmar in ~ žgdti žgem, žgi -ite! žgdl -a-o: ~ luč, tropine, češplje, opeko, kavo, rudo, travo, gozd, rano, lase, ~ se na soncu; sonce, žganje, kopriva, gorčica, srčna rana, krivica žge; Nemci so jo žgali po dolini, po njih so žgale strojnice; to smo ga žgali! podplati, ramena nas žgejo, z železom so mu žgali hrbet, v prsih me žge; žg0č in žg0č -a -e prid.: ~ veter, pogled, humor, ~a zlatica bot., ~a kislina, satira, želja, vest, skrb, ~e popoldne, sonce, vprašanje, —e koprive žgečkdti -âm, žgečkšj -âjte! žgečkdl -âla -o, žgečkanje -a i : rado ga žgečka, — koga po podplatih, ta misel žgečka njegovo slo; žgečkdv -âva -o: ~ pogled, žgečkljiv -a -o: —a zavest >[žg3č-] žgoliti -im, žgoli -ite! žgdlel -éla -o, žgo- lênje -a s: slavček žgoli žibrc -a m bot., žibrica -e ž bot., žibrje -a s bot., žibrt -a m bot. : rdeči ~ žica -e ž: jeklena, bakrena, pocinkana, valjana, vlečena, brzojavna, telefonska —, biti za ~o ali za —ami, žičica -e ž, žičje -a i- = žičevje -a s: srebrno —, žičevina -e ž \izdelki\, žičast -a -o: ~a mreža, ograja, vrv, —e jasli, žičar -ja m, žičdma -e ž, žičarke žičark ž mn. pavke\ *žicati -am: ~ koga, — (za) kruh in cigarete; 'žicanje -a s: živeti od —a, samo ~ ga je, *žlcar -ja m Žiče Žič ž mn. kr. i., v ~ah, žiški -a -o; vendar Žička gorca žičen -čna -o: ~a mreža, ograja, ovira, pnevmatika, železnica, vrv, ~i kabel, navoj, ~o steklo, žičnica -e f: ~ na Krvavec, žičnik -a m \žebelj\, žičnina -e ž \izdelki\, žičničar -ja m delavec pri žičnici, žičničarski -a -o: ~i mojster, žičničarstvo -a s; žičnat -a-o: —a mreža, rogovila, ograja, ~ koš, ~o sito Zid -a m Jud, Židinja -e ž Judinja (po narodnosti), Židovka -e ž; žid Žida m 1. ~ po veri, 2. stiskač, oderuh, Židinja -e ž, židovka -e ž, židovski -a -o judovski: ~a četrt, vera, ~i rod, tempelj, po ~o govoriti, delati, židovstvo -a s judovstvo, židovščina -e ž, židek -dka m judek •= židič -a m *žida 1027 ziten *žida -e f svita-, oblačiti se v ~o, v ~i in žametu, židan -a -o: —a ruta, — glas, ~o krilo, imeti ~ čas, biti ~e i volje i židek -dka -o redek, plitev, šibek, viskozen-. ~a jed, zemlja, ~o blato, ~ človek, ! —a palica, židkost -i ž j žig -a m: poštni, vodni, sončni, mokri, suhi, spominski, varstveni ~ vtisniti, t ~ sramote, tlačanstva; žigar -ja m zbi- : ravec žigov, žigec -gca m 1. žig, 2. zool.: alpski žipina -e ž \dajatev\, žigo-vina -e ž \pristojbina\, žigoven -vna -o: ~o pretiskavanje Žiga -a in -e m os. i.. Žigov -a -o žigaždga medm.-.--glavo preč, žiga- žagati -am, žigažaganje -a 5 °žigica -e ž vžigalica, žveplenka, klinček žigosati -am, žigosanje -a s: ~ pisma, bankovce, merila, znamke, — koga za nizkotnega; — laž, napake, grdo ravnanje šibati, obsojati 2ihp61je Žihp61j ž mn. kr. i., na ~ah, žihpoljski -a -o, Žihpdljani -ov m mn. žila -e ž: krvna, krčna, mezgovna, mlečna —, zlata ~ hemoroidi, bakrova, živo-srebma —, prometna, vodna ta tinska, pevska ~ v lesu, v kamnu, na listu, v rudniku, ~ dovodnica, odvodnica, — utriplje, bije, nabrekne —o tipati, potipati bolnika za ~o direktorju bo treba nekoliko —o poti pati, zadeti na ~o rude, po ~ah se mu pretaka potepuška kri, puščat komu ~o, na —i; žilast -a -o: ~e roke noge, ~ marmor, žilat -ata -o: ~ vrat, ~a roka žila -e ž kita -, suha, bela delati na vse ~e, vse ~e napeti, kabel ima več žil; jelenova, konjska —, bikova, volov-ska — korobač-, žilast -a -o: —o meso kitasto, —a ženska mišičasta, žilav -a -o: — les, človek, narod, boj, ~a roka, narava, —o meso, delo, ~o se upirati, žilavost -i ž, žilavec -vca m 1. človek, 2. bot., žilavka -e ž \bikovka\ žilen -Ina -o: ~o živčevje, žilnica -e ž 1. možganska opna, 2. kožica v zrklu, žilnat -a -o žilat-. ~o listje, ~e roke, žilnatost -i i, žitaik -a m bot. >[-ln-J žilčt -a m = žiletka -e ž \britvica\ žilica -e f: žile se cepijo v ~e, potepuška, pretepaška —, — mu ne da miru, človek pustolovske —e, listna žiličast -a -o i = žiličav -a -o, žiličnjak -a m bot.-, žiliti -im se: vode se žilijo, žilina -e ž bot.; žilje -a s: ^— v telesu, ~ kabla, ~ lista, žiljak -a m bot. žima -e ž: konjska sito, past iz ~e, žimast -a -o: ~i lasje, žimavec -vca m zool., žimnica -e ž, žimovina -e i, žimar -ja m, žimarica -e f 1. postelja, 2. past, 3. izdelovavka, žimama -e ž, žimarstvo -a s, žimarski -a -o; žimen -mna -o, žimnica -e f 1. vzmetna 2. ~ za stmade, žimniški -a -o, žimničar -ja m \izdelovavec\, žirhničarka -e ž, žimničarstvo -a s, žimničarski -a -o, žimnat -a -o: ~ divan, ~a mreža, ~o platno, sito, žimnast -a -o, žimnik -a m-, posteljni — ^ žir -a m-, bukov, hrastov imeti svinje v ~u, goniti svinje v žirika -e i bot., žiren -rna -o: —a paša, žimica -e ž bot., žirnina -e ž \dajatev\; žiriti -im, žiijenje -asi. bukev žiri vsakih pet let, 2. pastir žiri svinje, prašiči se žirijo žirdfa -e i, žirafin -a -o: ~e noge, žirafji -a -e: —i vrat, žirafast -a -o: —a kamela Žiri Žirov m mn. kr. i., v —^eh, žirdvski -a -o; ~i čevlji = žirovci -ev m mn., Žirovski vrh, Žirovci -ev m mn. žirija -e ž razsodišče: natečajna ži-rijski -a -o žirirati -am, žiriranje -a s: ~ menico komu biti porok, žirant -a m porok, žirat -a m: na ime ~a se glasi žiro, žiro žira m poroštvo za menico: ~ račun = žirokonto -a m, žiroven -vna -o: —i promet, ~a banka žironda -e ž sredinska stranka v franc. konventu, žirondist -a m, žirondistovski -a -o: —i poslanec; gi tudi Gironda °žiroskdp -a m giroskop žirov -a -o: —a kava, ~o leto, žirovina -e ž, žiroven -vna -o: ^o leto, žirov-nost -i f; gl. tudi žir Žirovnica -e ž kr. i., v ~i, žirdvniški -a -o, Žirovničani -ov m nm. žitar -ja m \hrošč\, "žitarice -ic ž mn. žita, žitne rastline, žitarka -e i, žitarski -a -o, žitarstvo -a s Žitiua ves -e -i ž kr. i., iz ~i, žitirski -a -o, Žitdrci -ev m mn.; žitirec -rca m |vi«o| žiten -tna -o: —i molj, hrošč, monopol, trg, ~a kava, borza, ~o polje, leto, zrno, žgai^je; žitnica -e f 1. shramba za žiten 1028 zivéti žito: v —^o spravljati, 2. Vojvodina je ~ Jugoslavije, žitničar -ja m, žitnik -a m 1. Icruh, 2. Icašča, žitnat -a -o: ~o leto, žitnina -e ž žiti žijem lit. živeli, žil -a -o: vse, kar žije in klije, žitje -a s lit.: — in bitje, žitek -tka m lit. življenje: ^ in bitek žito -a s: krušno, belo, ozimno, jaro, semensko ~ zori, plenja, gre v klasj, poleže, ~ žeti, spraviti, mlatiti, čistiti, vršiti, ~a lepo kažejo, žitišče -a 5 in žitišče -a s \njiva\, žitika -e ž bot., žitovka -e ž \žganica\: žitoroden -dna -o: ~i kraji živ -i ž: vse vrste ~i, zarodna, semenska v zemlji je polno drobnih ~i, živa -e ž protoplazma živ -a -o in -ô -i -é -â, prim. bôlj živ -a -o, prisl. živo, bôlj živ0: ~ ogenj, ogel, govor, otrok, les, pesek, promet, studenec, z^ed, ~a barva, beseda, bolečina, domišljija, govorica, meja, pagina, narava, potreba, predstava, priča, prst, resnica, skala, slika, vera, voda, žerjavica, želja; —o apno, ~o blago sužnji, —o nasprotje, pripovedovanje, meso, srebro, zanimanje, —e oči, —i inventar, —i ogenj \drevesna bolezen\, —i sveder zool., ~ mrlič, ~i jeziki, ~o zelen, ~o čutiti, prepričevati, sanjati, se spominjati, sekati skalo na ~i rob; svoj —i dan, svoje ~e dni, blago je ~o uhaja iz rok, berač je ves ~ ušiv, še ~ dan ne take nesreče, za ~e in mrtve se dreti, plavati, piti na ~e in mrtve, ~e duše ni blizu, krčme so zmeraj ~e; misel, beseda je —a še danes, zarezati v ~o (meso), v ~em spominu, — krst = —a duša, za ~ svet ne pridem, ~ega vraga se ne bojim, ~ duh, ~ človek se ne zmeni zanj, ne more me ~ega videti, bolj mrtev ko —, ne ~ ne mrtev, ~ pokopan, dokler bom — ostati, da si le — in zdrav, —ega sežgati, stric je še med ~imi, priti čemu do ~ega, gre mi do —ega, mraz mi ne more do ~ega, vejo odrezati do ~ega; kamor pogledaš, je že vse —o; vse —o otrok, kakor resnično sem —, pred ~im bogom, ~ ko iskra, ko poper, ko srebro ; je ko ~o srebro; rana je še ~a, to mi sega v ~o živid -i f 1. pernata, domača, hostna 2. poln je ~i uši = živaden -dna -o živahen -hna -o živ: ~ otrok, pogovor, promet, —a barva, domišljija, ulica, ~o vrvenje, v razredu je —o, živahnost -i ž: mladostna ~ gibov, domišljije, pisanja živak -a m, nav. mn. živaki -ov žive korenine na trti wélf-àu] -i i: domača, tovorna, divja — male ~i, kralj —i, delam ko ti — ti pijana, v njem se je oglasila živalji -a -e: po —e spačeno lice; živalca -e [-k-] i, rod. mn. živalic: krvoločna — ; živalski -a -o: ~i svet, vrt, pohlep, magnetizem, mladič, ~o življenje, telo, oglje, —a koža, maščoba, duša, narava, živalskost -i ž animal-nost: — njegove narave, živalstvo -a s: — in rastlinstvo >[-ls-] Živana -e f slovanska boginja flore in favne živčen -čna -o, prim. bôlj živčen -čna -o: — človek, obraz, govor, ~o iskanje, ~a proga, celica, —a izčrpanost, bolezen, —a vojna, ~i končiči, ~i pletež, pretres, oddelek, vozel, zlom, ~o vlakno, vnetje, ~o mežikati, hoditi, —o oslabel, zelo je —; živčnost -i r, živčnež -a m, živčnjak -a m med. živčevje -a s: čutno, gibno, osrednje —, živčevina -e ž živčna substanca, živčeven -vna -o: ~e celice živec -vca m 1. min.: pohorski —, 2. zadeti koga v priti komu do —a, vohalni, slušni, gibalni, vidni bedmi, zobni —, močni, zrahljani, jekleni ~i, — mesta, to mi gre na —e me draži, mi žre —e, biti brez ~ev, prenapetost —ev, zgubiti ~e živelj -vlja m: naš, delavski, slovenski ~ naši ljudje, delavci, Slovenci, tuj ~ na naših tleh tujci živen -vna -o: ~a moč, živnost -i ž vitalnost zivéti -Im, živi -ite! živel -éla -o, namen. živet: ~ od zraka, od dela svojih rok, iz rok v usta, — ob plači, ob svojem, — na dolg, na rokah, v pomanjkanju, v obilju, iz dneva v dan, tjavdan, v tri dni; nimam od česa —— \ spominu, na papitju, od izgube, ~ s časom, ~ za žico, za zapahi ; ~ čez svoje razmere, v dobri veri, svojemu poklicu ali za svoj poklic, za svojo družino, ~ v vnukih; — v srečnem, divjem zakonu, na koruzi, na nizki stopnji, v peklu. âvéti 1029 žlahten na račun drugih; ~ v prepričanju; redno, dobro, slabo z njim se ne dà vsi morajo —ne more ne — ne umreti; živi ko ptiček, ko vrabec v prosu, ta ženska živi z vsemi, ~ dvojno življenje, ~ svobodne dni; ~ zase, na tésnem, po gosposko, po svoje, po pasje, ~ ob kruhu in vodi, v mestu, na kmetih, ~ v višjih sferah, v strahu božjem; lahko se mu je živelo živež -a m: iskati si ~a, ~a nam primanjkuje, ~ kupovati, sam pridelovati živica -e ž hladetina, žolča živica -e i 1. živa korenina, 2. šiba, rmadika, poganjek, grebenica, 3. živa meja', bukova, gabrova 4. studenec, živlka -e f 1. živa meja, 2. potaknjenec, živičiti -im grobati, živičenje -a s živilo -a s\ založiti se z ~i, živilski -a -o [-ls-]\ ~a karta, industrija, —i trg živina -e i: goveja, domača, pitana, pi-tovna, klavna, plemenska, vprežna, tovorna —, ~ za zakol, za p eme, trgovina z —o, pet glav —e govedi; on je velika visoka garam ko (črna) —^o zavračati, goniti, nesreča pri ~i, pijan ko z —o voziti, '-o opravljati, živinica -e ž, živinče -ta s\ tovorno v hlevu je šest živinčet; živinski -a -o: ~i voz, mešetar, potni list, —a kmia, kuga, ~o se napiti, ~o delati s kom, živinstvo -a s živino- v sestavi: živinorčja -e ž: zadružna —živinorčjec -jca m, živinorčjski -a -o : ~a zadruga; živinozdravnik -a m, živi-nozdravniški -a -o, živinozdravništvo -a s, živinozdràvstvo -a s živio medm.: ~ klici, živel živčla -o naj živi: ~a svoboda, zivéli medm. živlti -im, živi -ite! živil -a-o: ~ veliko družino, ~ se s šivanjem, bog te živi življenje -a s: človeško, pasje —, — rastlin ; duhovno, rajsko, notranje, družabno, cigansko, posmrtno, lahko, novo —, brez ~a, Prešernovo —, tvegati rešil si je le golo —, veselje do ~a, sposoljen za gre za ~ ali smrt, je še pri ~u je še živ, že za ~a postati slaven, boj na — in smrt, ~ dati za koga, ~ pustiti, zagreniti, vzeti komu, ~ (si) vzeti, končati, ~ zgubiti; prinesel je ~ v hišo ; prebuditi koga v ~ ; kakršno takšna smrt ; to me veže na —, ~ visi na nitki, spreti se z ~em, vse za vse imeti dovolj za —, streči komu po ~u, pustiti koga pri ~u živega, pustiti komu življenje, biti sit ~a, <~ v mestu, na kmetih, plačati z ~em življenjepis -a m: lastni življenjepisen -sna -o: ~i podatki, življenjepisje -a s, življenjepisec -sca m življčnjski -a -o: ~a doba, modrost, moč, pot, potreba, ~e potrebščine, ~i prostor, minimum, ~o delo, vprašanje, zavarovanje, bodi malo bolj '—i, ~o važen, nevaren; °—a nevarnost smrtna; življenjskost -i ž: izraz ~i, močna pristnost in — oseb, — nauka živo- v sestavi: živobarven -vna -o: ~o blago, cvetje, živobdrvnost -i ž; živo-glèd -éda -o: ~i otroci; živo0k -ôka -o; živoroden -dna -o: —a kuščarica, kalužnica, živorčdka -e i = živor0dnica -e ž zool, živor0dnost -i ž, živorojinec -nca m; živosrebrn -a -o: ~i rudnik, —i usmerniki, — prah, ~a žila; vendar: živo barvan živost -i i: ~ duha, dramatična ~ oseb živ0t -ôta m, po životu in po živ0tu: spodnji, zgornji biti polnega ~a, umeriti obleko po ~u, po vsem ~u ga je spreletelo, životen -tna -o: ~ dedec, životnost -i i, životek -tka m: to ti je životec -tca m: ~ iz ribje kosti, jekleni ~ životdriti -im, životarjenje -a s živždv -a m: vesel, velik gnezdo, polno mladega ~a, živžavast -a -o, živživček -čka/n \otrok\ žižek -žka m žužek žlabudriti -äm, žlabudrij -äjte! žlabudral -âla -o, žlabudrinje -a s: žlabudra ko voda v mlinu, žlabudra -e i = žlabu-drâë -a m = žlabudrävec -vca m = žlabudrč -éta m in s, žlabiidrast -a -o, žlabudrâlo -a s, žlabudràv -âva -o: — fant, ~a govorica, žlabudrävka -e f = žlabiidrica -e f, žlabudrâvščina -e ž: ciganska gl tudi žlobudrati žtthta -e ž: biti s kom v —i v sorodu, ožja ~ sorodstvo, vražja midva sva si še v ~i imava Se neporavnan dolg med seboj, ~ raztrgana plahta; žlahtâti -âm se za žlahto se imeti, žlahtânje -a s žlihten -tna -o plemenit: —a kovina, gospa, trta, kapljica, —o drevje, sadje, srce, vino, ~ gospod, kamen, kostanj, biti ~ega rodu, äahtnina -e ž \trta in žlihten 1030 imèk vmol, žlahtnost -i f: ~ značaja, žlaht-nôba -e i žlahtniti -itn, žlahtni -ite! žlahtni! -a -o, žlahtnjenje -a s\ ~ kovine, žlahtnitev -tve i *žlijdra -e f zavirnica, *žlajdmica -e i žUmbor -(j)a m duplo v drevesu: spi ko polh v ~ju, žlambor(j)ast -a -o: ~o deblo, ~a vrba žlampAti -àm lokali, ilampàj -àjte! ilampàl -âla -o, žlampânje -a s: ~ vodo, svinje žlampajo pičo, voda žlampa v sodu, čevlji žlampajo po brozgi; žlampâvec -vca m = žlampâč -a m, žlàmpast -a -o, žlampav -àva -o, žUmpa -e ž žleb -a in -à in -u m, dv. žldba ali žleba ali žleb6va, mn. žlčbi aH žlebovi, po žle-bôvih aH žlebčh aH žl6bih, z žlebovi aH z žlčbi aH z žlebmi 1. odtočni, strešni 2. ~ v hlevu, klasti krmo v ~ove, 3. ~ v planinah kamin, 4. mlinski ~ rake; žleMk -a m \opeka\, žlebit -âta -o: ~ steber, ~a opeka, žlebàtost -i i, žlčbast -a -o: —^o dleto, kolesce, žlebiv -àva -o, žlebâvost -i f: — papirja, žlčbček -čka m = žlčbec -bca m = žičbek -bka m, žlčbčast -a-o: ~ obod, žičbje -a i = žlebovje -a s: kamnitno žlebovina -e ž |i«ov|, žlebina -e i žleb, žleblnast -a -o: ~a skala žlčben -bna -o: ~a pločevina, žlčbnik -a m = žlebnjàk -a m 1. opeka, 2. oblič, žlčbnat -a -o žlebič -Iča m = žlebiček -čka m: okenski ~i, — za oljenje, za odtok vode, žle-bica -e ž med., žlebičast -a -o : ~a opeka, žlebičar -ja m \dleto\, žlebičje -a s: skalnato, kraško žleblčnik -a m \obHč\ ; žlebičiti -im, žlebičenje -a î žlAblti -im, žlibljenje -a s in žlebiti -im, žlčbi -ite! žlebil -a -o, žlebljen -êna -o, žlebljčnje -a s, žlebitev -tve ž, žlebilo -a s, žlebilnik -a [-un- J m, žlčbljenka -e ž; žlebkâti -âm, žlebkij -âjte! žlebkai -âla -o in žlebkati -am, žlčbkanje -a s žlid -a m 1. poledica, 2. babje pieno, žledica -e ž poledica, žlčdnat -a -o: ~o drevje, žlediti -im se : žledi se poledica sedela žUviti -im, žlivi -te! žlčvil -a -o, žlčvljenje -asi. piti, 2. leno žvečiti: tobak, kruh usta se žlevijo, 3. nejasno govorili: žlčva -e f: ~ pijana, žlčvek -vka m: ~ na licu; gl. tudi gleviti žleza -e f: ščitna, solzna, mlečna ~ znojnica, strupnica, slinavka, lojnica, ~ z notranjim izločevanjem; otekle žl6zen -zna -o: ~o tkivo, ~a bula, žlAznica -e ž, žleznlna -e ž, žleznjâk -a m adenom, žlčzica -e ž, žlézec -zca m bot., žlčzje -a s = žl6zovje -a s, žl6 zovnik -a m \del ptičjega želodca], žle zovina -e f: ~ prsnih žlez, žlezast -a -o žlčzav -a -o, žlčzavost -i ž, žlezàt -âta -o žlezàtost -i ž, žl6znat -a -o: ~o vime, ~o tkivo žlica -e ž: lesena, srebma, vrtnarska, čebelarska, livarska, zidarska ~ za obu-vanje, ena ~ več pri hiši se nič ne pozna, v ~i vode bi me utopil; zajemati znanje s polno ~o, z veliko ~o; danes jemo z véliko ~o imamo gostijo, brez tople ~e v želodcu; jed je gosta, da stoji ~ v nji; vse ~e mi prešteje, vsako ~o mi oponese, po ~i, z ~o pitati koga žUčar -ja m 1. rokodelec, 2. zool., žliča-rica -e f = žličarka -e f 1. izdelovavka žlic, 2. čaplja, žličarski -a -o: —a obrt, ~i mojster, žličarstvo -a s žličast -a -o: ~a kotlina, ~ sveder, žli- ëàk -a m {oblika ušesa\ žličen -čna -o: ~i recelj, rep, ročaj, žličnik -a m 1. jed: zdrobovi, krompirjevi —i, 2. bot., 3. v ~u so aH vise žlice, 4. sveder žličica -e ž majhna žlica: čajna — 2. anat., 3. bot., žlička -e i 1. jemati zdravilo po —^ah, kavna —2. aml.: stisnilo me je v —i, dobiti sunek v ~o, 3. ušesna žličkast -a -o žliluttf -a m = žllnkrof -a m: idrijski ~i žlindra-e ž izvarek: tobakova, Thomasova, železarska žlfndrast -a -o: ~a volna, žlindrav -a -o: ~e razvaline, žlindra-vost -i ž, žlindrit -âta -o: ~a ruda, žlindrovec -vca m \pesek\, žlindmica -e ž: — pri plavžu, žlindmik -a m \kamen\ žlindràti -âm, žlindrij -âjte! žlindràl -âla -o, žlindràn -a -o, žlindrànje -a s: železo se žlindra, ~ kovinske okside; žlindrati -am z žlindro gnojiti, žlindranje -a s žlobodrAti -âm žlobudrati, žlobudrij -âjte! žlobudril -àla -o, žlobudrânje -a s Ž16ta -e ž sodrga, glola: umazana žlotek -tka m \otrok\ žmčk medm. .--, poje voda v čevljih, žmèk žméka m \del siiskalnice\, žmččiti -im = žmékati -am îmériti 1031 iréb imériti -im mežikati, imérjenje -as: ~ z očmi, oči žmerijo, v sonce zmerèê -eča -e prid.: ~ pogled, ~e oči; žme-rikati -am, žmerikanje -a s: ptiči žmeri-kajo z očmi žmikati -am, žmikanje -a s: ~ perilo, sir; voda v škomjih žmika, žmik -a m. žmltek -tka m 1. sir ožemček, 2. kri brizga v —i h, 3. itrukeljček imâkelj -klja m kepica, štridceljček: ~ sluza, krvi, žmiikeljček -čka [-kalj-J m, žmiikljast -a -o žmula -e ž grča, nabuhlina: skalna — pod brado, žmiUast -a -o: ~a ustnica, pnevmatika, žmiilav -a -o: —^o deblo, žmillavost -i ž žmiiriti -im mežikati, žmiirjei^e -a žmtirka -e ž \kožica na ptičjem očesu\ Ž6ga -e ž: gumijasta, medicinska, nogo-njetna ~o zbijati, nabijati; brcati •~o, igrati se z —o, predolga ~ predložek, ~ je v mreži, Ž6gica -e i: ~ za namizni tenis, žčgast -a -o: —a oblika, žčgar -ja m \izdelovavec\, žogobrc -a m hum.-, žogati -am se, žčganje -as; ~ se z žogo, z ljudmi, žogdlen -Ina -o [-In-] ; ~a igra, žogališče -a s iôhar -ja m kuhinjski ščurek: gledajo me ko črnega ~ja v skledi 26kati -am suvati, phati, žčkanje -a s: živina se žoka, — s palico v sneg, v osir, žčkavec -vca m zool, Ž0kalnik -a [-yn-] m; ždkniti -em; — koga v hrbet, z nogo — v sneg Ž0lca -e ž: klejna, sadna, betonska —, tresti se ko ždlčast -a -o: ~a juha, raztopina >[ -oy-] žolč -a m: goveji, čmi imeti ~ na jeziku, ~ se mi razlije, izbruhal je ves svoj —, okusil je ves ~ domačih zamer, —a polna brošurica; ždlčast -a -o; ~i goban, ježek, žolčiv -âva -o, žolčivost -i ž, žolčica -e ž med., ždlčevje -a s, žolčevčd -6da m med. >[-iič-J Ž6l£en -čna -o: ~ Obraz, pogovor, ~a debata, bolezen, kislina, -—i mehur, napad, kamen, —o pisati; žolčnik -a m \mehur\, žolčnjak -a m ganglion, žčlčnost -i i: ~ glasu, iz tebe govori ves rumen je od -—i, žčlčnica -e ž bot., žčlčnat -a -o >[-uč-] Ž61čiti -im, žčlčenje -a j: to me žoKi, avtor se žolči; žolčljfv -a -o: ~ ton, temperament, ~a beseda, ironija, ~o misliti. žolčljivec -vca m, žolčljivka -e ž, žolč-Ij ivost -i ž >[-yč-] žolhek -hka -o grenkljat, trpek, žarek: ~o maslo, ž01hkost -i ž >[-uh-] žolna -e ž: čma, zelena ~ trka, tolče s kljunom, žejen ko pije ko ti ~ pijana ti, žčhiast -a -o, žolnina -e ž \duplo\, Ž61nji -a -e: ~e gnezdo, petje >[-vn-] *žohiir -ja m star. \vojak\, *žohiirski -a -o star. >[-lfn-J žolt -a -o: — cekin, ~o Uce, ~a polt, žoltost -i ž, žoltovina -e ž bot., žoltnjak -a m bot.-, žoltčti -tm, žolti -ite! žoltdl -éla -o, žoltčnje -a s: trava žolti; žohiti -im, ž61ti -Ite! žoltil -a -o, žoltin -éna -o, žoltinje -a s: luč temo žolti, zrnje se žolti, žoltitev -tve ž; žoltilo -a i; brezovo, cinkovo žoltlna -e ž : ~ pomaranče, žoltica -e i 1. zool., 2. bolezen, 3. bot. fižol >[-ut-] žolto- [-(ft-J v sestavi: žoltobršd -âda -o; žoltoglšv -âva -o: ~a papiga; žolto-kljtin -a -o; žoltokčžec -žca m; žolto-krôg -a m zool \gad\-, žoltoklis -âsa -o; žoholičen -čna -o; žoltollst -a -o; žolto-nčžec -žca m zool.-, žolto6k -ôka -o, žoltopiaz -âza m zool; žoltopčlt -a -o [-Vt-] žongllr -ja m glumač: besedni žon-glêijev -a -o: ~a spretnost, žonglčrski -a -o: ~a predstava, ~o poigravanje, žonglčrstvo -a s: ~ v cirkusu; časnikarsko, miselno žonglirati -am, žon^lranje -as: ~ z žogami, z besedami, — z idejami Ž6nta -e f 1. jed, 2. gošča v žganjarskem kotlu, 3. slaba pijača, žčntast -a -o Žorž -a m os. i. Jurij, Ž6ržev -a -o žoričt -a m \blago\: obleka iz —a, volneni —, žoržčtast -a -o: ~a obleka, žor-žčten -tna -o: ~i votek 2évnek -a in -éka m kr. i., na ~u, Ž0vneški -a -o in žovné$ki -a -o Žrd -I i: ~ na senčnem vozu; dolg, suh, raven ko —, stoji ko —, z ~jo povezati ; žfdast -a -o, žrdlca -e i = žfdka -e ž, žrdnica -e ž |vrv| ; žfdati -am, žfdanje -a s: ~ voz iréb -a m: muhasti vreči ~ naj • odloči, z ~om odločiti, ~ ga je zadel, žrében -bna -o: ~i listek, boben; žrébati -am, žribanje -a i; ~ številkCj ~ za kaj; âébavec -vca m, žrčbavka -e žreb 1032 župan i, žreboven -vna -o: ~i postopek, žrebovnica -e ž posoda za žrebanje žrebe -eta s: skače ko ~ na paši, žrebiček -čka m, žrebica -e ž, žrebička -e r: gre ko mlada žrebetek -tka m: razposajen ko ~ žrebec -bca m: plemenski —, žrebčev -a -o, žrebček -čka m, žrebčevski -a -o: —i rezget, žrebčji -a -e: ~e meso, žrebčar -ja m, žrebčarna -e ž, žrebearnišl« -a -o: '—o pleme, žrebčarski -a -o: —a postaja. —i strežaj, žrebčarstvo -a s, žrebčariti -im, žrebčarjenje -a s, žrebčevlna -e f \dajatev\ žrebetiti -i (se), žrebetenje -a .s: kobile (se) žrebetijo; žrebeten -tna -o: —a kobila, žrebetišče -a s\ žrebiti -i (se), žrebi -ite (se)! žrebil -a -o, žrebljenje -a s\ kobila (se) je žrebila; žreben -bna -o: ~a kobila, žrebišče -a s žrec -a m lit.: poganski, Molohov žrečev -a -o žrelo -a s: človeško, živalsko, zmajevo, peklensko, topovsko, vulkansko, skalno, . nenasitno, zevajoče ~ pri plavžu, ~ dimnika, panja, ulice, mlatilnice; iti volku v —; žrelen -Ina -o [-In-]: ~o mišičevje, žrelnica -e[-ln-] ž 1. bezgavka, 2. odprtina pri panju, pri plavžu, žrelce -a [-le-] s: ~ pri panju, žrelast -a -o, žrelnat -a -o [-in-]: ~a pokrajina žrčti žrem, žri žrite! namen, žret, žrl -a -o: žre ko uš, svinje lakotno žro, vso noč so žrli, voda žre bregove, srajca me žre, v sili hudič muhe žre, rja žre železo, močni žrejo slabe; razprtija, zemlja, grunt žre, to mi žre živce, ~ knjige, ~ pri šahu, — se zaradi česa, sosedje se žro žemlja -e ž, nav. mn. žrmlje žfmelj [-malj] \ročni mlin\: mleti s praznimi —ami, mleti na —e, na —ah, žfmelj -mlja m [mlinski kamen\: žrmljati -am, žrmljaj -ajte! žrmljal -dla -o, žrmljanje -a s: kamni žrmljajo; žfnve žfnev [-na^J ž mn. žrmlje žrtev -tve ž: človeške, gmotne, vojne, smrtne —e, to bo za vas velika padel je kot nedolžna izbirati si ~e med taboriščniki; postati, biti — prevare, razmer, plazov; nesreča Je terjala pet žrtev; nobene —e se ne ustraši, ~e v krvi in v imetju; žftvica -ež in žftevca -e [-taf/.-] ž žrtje -a v in žrtjè -à s = žretje -a s 1. ~ za svinje, vreči psom za —, 2. — je trajalo vso noč, 3. igra: partija ~a žftven -a -o: —i dar, —a gostija, žrtvenik -a m: položiti dar na žrtvenlca -e ž \posoda\, žrtveniški -a -o >[-tvan-J žrtvovati -lijem, žrtvtij -te! žrtvovàl -âla -o, zrtvovânje -as: — bogovom, ~ življenje, ~ se za koga, — komu pol ure časa, — veliko denarja za kaj ; žrtvovavec -vca m, žrtvovavka -e ž, žrtvovanec -nca m, žrtvovanka -e ž zuboréti -im, žubori -ite! žuborčl -éla -o, žuborenje -a s: voda žubori v strugi, dekleta žuborijo; žuboriž -a m: vrabčji, otročji ~ žugati -am groziti, pretiti, žiiganje -a s: — s palico komu, nevarnosti mi žugajo, plaz žuga podreti hišo, žiigavec -vca m 1. človek, 2. prst, žiigavka -e i, žugljaj -a m in žugljaj -a m žugniti -em migniti, ganiti se, ziniti: blisk žugne, tudi besedice ni žugnil, naj le s prstom žugne, tudi žugnil ni žuka -e ž, žukovina -e f bot. žuliti zùlim, žtili -ite! žulil -lia -o, žuljenjc -a i in žiiliti -im s stal. poud.: čevelj žuli nogo, — perilo, pipo, ~ dva deci, ~ in odirati ljudi; že vem, kje ga čevelj žuli; kaj ga neki žuh; Jarem, sedlo, tovor, skrb žuli žulj -a m: prisaden, krvav —, ~ se naredi, se predre; dobiti ~e, živeti od delavskih ~ev, to so moji —i; žiiljast -a -o: —a roka, koža, žilljnat -a -o: ~a dlan, žiiljav -a -o: ~a roka, žiiljavost -i f, žilljavec -vca m, žuljavka -e ž; žiiljiti -im se: roke se žuljijo, žiiljec -Ijca m = zùljéek -čka m Žiiniterk -a m kr. i., v ~u, žiimberški -a -o: ~i Uskoki župa -e ž: staroslovanska, sokolska žiipen -pna -o: —i starešine, ~a uprava, ~i zlet zupàn -âna m: véliki, mestni —, izvoliti, imenovati koga za —a, županja -e ž: mati županjin -a -o, županov -a -o: —a hiša, žena, županji -a -e: ~i dvorec, ~a hči, županstvi -a -o: ~a oblast, dolžnost, ~i stolček, županstvo -a s 1. grem na —, bil je zaprt na ~u, 2. županska oblast: prevzeti —, županlja -e ž: koroška županijski -a -o: ~o uradništvo župan 1033 ivénkelj zupàn -àna m \obIačilo\: s krznom obrobljen županec -nca m: prišiti ~ na čevelj, ~ pri ~u krpa pri krpi, županek -nka m Župančič -a m \pesnik\, Župančičev -a -o: pesmi, prevodi, župančičevski -a -o: ~a primera, ~i zanos, jezik županiti -im, županjenje -a s: — mestu, županovati -tijem, županiij -te! župa-novàl -âla -o, županovanje -a s \ — srenji župljiin -àna m, iupljânka -e ž, &pljânski -a -o: ~a ubožnica župnija -e ž, župnijski -a -o in žiipen -pna -o: ~i urad, —a knjiga, pisarna, cerkev, župnijstvo -a s, župnišče -a s, župniščen -čna -o: ---a vrata župnik -a m, žiipnikov -a -o, žiipnikovski -a -o: ~a oblastnost, žiipniček -čka m, župniški -a -o: ~i izpit, žiipništvo -a 4; župnikovati -tijem, župnikiij -te! župni-kovàl -âla -o, župnikovanje -a s župnjak -a m etnogr. [hlebček]: božični ~ žur -a m->■ dan: ob četrtkih imamo svoj ~ ->■ zmenek, sestanek, žurfiks -a m \ hoditi na ~e ->• na zmenke, pomenke, sestanke žurnàl [-àlj -a m 1. modni, tedenski 2. filmski 3. knjigovodski, ameriški žurnalček -čka [-Ič-J m, žurnalist -a m časnikar, žurnalistka -e ž časnikarka, žurnalistika -e i, žurnalizem -zma m časnikarstvo, žurnalističen -čna -o časnikarski: — duh, jezik, ~a kariera, spretnost, žurnalistovski -a -o: '^i shod žAža -e i: ta ~ žužasta, žiižast -a -o len, počasen: — glas, žužšv -âva -o, žuža-vost -i ž mečkavost, žužamaža -a in -e i mečkač, žužamažast -a -o mečkav žužek -žka m: rižev, črni —, čm ko —, žiižkov -a -o, žiižkast -a -o žužčika -eA-Ik-] ž: kljunata žužčlčji -a -e [-Ič-]: ličinka, ~a jajčeca, žuždlkar -ja m, žuž61kast -a -o: ~e noge, žužčlki-ca -e ž >[-lk-J Žužemlierk -a m kr. i., v —u, iz ~a, žužemberški -a -o, Žiižemberčani -ov m mn. žužko- v sestavi: žužkocvčtka -e f = žužko-cvétnica -e ž bot.; žužkojčd -éda -o: ~e rastline, žužkojčdi -ov m mn. hot. žužljati -âm žužnjati, žužljaj -àjte! žužljal -âla -o, žužljanje -a s žužnjati -âm, žužnj4j -âjte! žužnjai -âla -o, žužnjânje -a s: žuželke žužnjajo, ne žužnjaj sebi pod nos; žužnjiv -âva -o: — roj čebel, žužnjavost -i ž, žužnjâvec -vca m, žužnjâvka -e i, žužnjâva -e i: ~ mrčesa, žužnjalast -a -o: ~ glas, starec, žužnjâč -a m = žtižnja -e i = žužnjalo -a s, žiižnjast -a -o zvâla -e ž, nai. mn. žvâle žvâl [-âl] 1. de! uzde, brzda: konjske e, 2. gno]na razpoka v ustnem kotu, žvâlast -a -o cmokast, žvâlen -Ina -o [-ln-]\ žvaliti -im, žvâljenje -a i 1. konja 2. ~ kaj po ustih žviriti -im težko žvečiti, žvârjenje -a s, žvâ-rast -a-o kitast, žilav: —o meso,žvârovi-na -e i in žvarovina -e ž trdo, žilavo, slabo meso, žvârav -a -o, žvâravost -i ž žvečiti ^écim, žveči in žvčči -ite! žvččil -ila -o, žvččen -a -o, žvččenje -a i in žvečiti -im s stal. poud.: — tobak, skorjo kruha, cigaro; — svojo jezo, ~ z ustnicami, žvčček -čka m: ~ tobaka čik, daj mi za en — grižljaj, žvččen -čna -o: ~i tobak, gumi, žvččenj -čnja m grižljaj, čik: žvečivec -vca m, žvečivka -e ž, žvečivski -a -o, žvečitev -tve ž, žvečilo -a s, žvečilen -Ina -o [-In-] : ~e mišice, —^i gumi zvé^ -e i, tudi mn. žvčgle žv6gel [-31] piščalka: vrbova, bezgova, pastirska žvčglica -e ž, žvčglast -a -o, žveglač -a m; žveglati -âm, žveglij -âjte! žvegiai -âla -o, žvegUnje -a s: ~ na piščalko, ïveglâvec -vca m, žveg^âvka -e ž žvekiti -âm žvečiti, žvekaj -âjte! žvekal -âla -o, žvekânje -a s, žvekalo -a s, žvekâlen -Ina -o [-In-]: —i organi, žvekač -a m, žvekâvec -vca m, žvekâvka -e i: mišica —, žvčkast -a-o: — kruh, glas; žvekniti -nem ivènk medm.: —! je zapela šipa, žvčnk žvčnka m: kovinski —, kozarcev, cerkvene ure, meča ob meč; ta denar nima pravega ~a; pil bo, dokler bo še kaj ~a v žepu, ~ in cvenk žvenkàti -âm, zvenkânje -a s in žvčnkati -am, žvčnkanje -a s: kozarci žvenkajo; žvčnkniti -em : ~ s kozarcem ob kozarec, z mečem ob meč; šipa žvenkne, v linah je žvenknilo, kap ga je žvenknila zvénkelj -klja m: zvon ima —, žvenkljâti -âm, žvenkljaj -âjte! žvenkljal -âla -o, žvenkljanje -a. s: — s tolarji, s posodo, zvončki žvenkljajo, z besedami. žrmkelj 1034 ivrléH žvenkljaj -a m: — verige, zvenkljàv -âva -o: ~e besede, ~o blago žvenkit -éta m: ~ orožja, železa, denarja, kozarcev, zlata, sulic, mečev; žvenke-tâti -âm in žvenkečem, žvenketdj -âjte m žvenkčči -te! žvenketal -âla -o, žvenke-tânje -a s: ~ s cekini, z orožjem, okna žvenketajo ali žvenkečejo, šipe v okniii žvenketajo ali žvenkečejo žveplžti -àm, žveplaj -àjte! žveplal -âla -o, žvepUnje -a s: ~ trte, sode, vino zoper plesen, ~ čebele; iveplân -a -o prid.-. ~o vino; žvepiavec -vca m, iveplâvka -e ž, žvepMvski -a -o; žveplalen -ina -o [-In-] : ~a brozp, naprava, žvepUbiica -e [-Ifn-] ž, iveplâlnik [-yn-] m: ročni žveplâr -ja m 1. rudar, 2. žveplavec, 3. zool., iveplàrski -a -o, žvepUma -e ž zvêpiec -a [-l»c-] m: ogljikov žveplica -e ž: sicilske ~e žveplčn -a -o: ~a sol, kopel, kislina, barva, voda, —o apno, ~i cvet, vrelec, ~ vonj, žveplčnka -e ž vžigalica; žveplčnast -a -o, žveplčnec -nca m: ogljikov —, žveplčnček -čka m bot. \ fižoli, žveplenica -e i 1. traic za žveplanje, 2. slatina, žveplenjača -e ž bot. \goba\; žveplenoapnčn -a -o: —a brozga; vendar-, žvepleno kisli amoniak ivepliti -im, žveplil -a -o, ivepljênje -a s ivêplo -a s: samoraslo, kosmato ~ v palicah, po —^u dišati, z ~om kaditi čebele, bruhati ogenj in — na kop, žveplov -a-o: — balzam, oksid, vodik, žveplovec -vca m, žveplast -a-o: ~ zrak, smrad; žveploglavka -e ž bol., žveplovodik -am~>- žveplov vodik *žvirca -e ž zgaga(r): suha, sitna, zoprna siten ko — žvižg -a m: oster, prestmljiv ~ na prste, signalni žvižga -e f: vesela usmice se krožijo na ~o, danes mi — slabo poje, vse zna eno samo ~o, žvižgica -e i \piščal\, žvižgač -a m: ameriški — zool., žvižgec -a [-gJc-J m 1. žvižg, 2. cviček, kislo vino = žvižgavec -vca m žvižgati -am, žvižpj -te in -âjte! žvižpl -a -o in -âla -o, žvižganje -a s in žvižgànje -as: ~ v dva cepa dvoglasno, ~ na prste, na piščalko, ~ kakor kos; melodijo krogle, granate žvižgajo; kos, burja žvižga; kakor bom žvižgal, tako boš plesal; sliši prekie bič žvižga okrog ušes, pojdi rakom žvižgat, ~ si za kratek čas. ~ si okrogle; žvižganka -e ž: poulična —, žvižgavec -vca m 1. človek, 2. zool, žvižgavka -e f 1. ženska, 2. zool raca, žvižgavski -a -o: '-'i koncert; žvižgdv -âva -o: ~a raca, ~ glas, žvižgalica -e / \piSčalka\-, žvižgniti -nem: ~ konju, psu, krogla žvižgne mimo glave žvižgljiti -àm, žvižgljdj -âjte! žvižgljal -àla -o, žvižgljànje -a s: po tihem žvižglja -e i 1. piščal, 2. raca, žvižgljica -e ž žvrgljiti -âm, žvrgljaj -âjte! žvrgljdl -âla -o, žvrgljan -a -o: voda žvrglja v čevljih; žvrgljanje -a s: ~ vode, snega, plimdre, blata, žvfgUa -e ž žvrgolčti -im, žvrg0li -ite! žvrgolil -éla -o, žvrgol&ije -a j: ~ kolorature; slavček, mladina žvrgoli, žvrgolin -a m = žvrgolinček -čka m \ptiček\, žvrgolinka -e ž, žvrgolišče -as: — vrabcev žvfk medm., žvfkati -am: s palico po vodi v čevljih mi žvrka, čevlji žvrkajo; blato, plundra pod nogami žvrka žvrkljiti -âm, žvrkljdj -âjte! žvrkljal -âla -o, žvrkljànje -a s: —^ jajce, v kotlu žvrklja, čevlji mi žvrkljajo od mokrote, voda žvrklja, v čevljih mi žvrklja; žvfkelj -kija m štrukeljc: ~ v močniku, žvrklja -e ž \orodje\, žvrkljàč -a m, žvrkljavec -vca m, žvrkljâvka -e ž žvrUa -im žvrgoleti, žvrli -ite! žvrlil -éla -o, žvrlenje -a s-, ptički žvrlijo DODATEK 1037 KRATICE IN ZNAMENJA Kratic in krajšav je čedalje več, pa se tudi hitro menjavdjo: ene tonejo v pozabo, druge nastajajo. Iz nepregledne množice sedanjih in preteklih, domačih in tujih, navajamo nekaj pogostnejših. (Priložnostne, za to knjigo sestavljene, so spredaj na straneh 9—10.) Za kratico Je najprej navedena izvirna, neskrajšana oblika besede ali imena, potlej pa bodisi prevod ali pa v pokončnem oklepaju približna razlaga. S podpičjem so ločeni med seboj različni pomeni iste kratice. Kratice so urejene po abecednem redu; pri tem imajo prednost male črke pred velikimi in kratice brez pik in posebnih zrutmenj pred kraticami z istimi črkami, pa s pikami ah kakšnimi drugimi pristavki. a: ar a.: anno, leta A: amper o A: angstrom a. a.: ad acta, med akte ABC: Argentina, Brazilija, Čile; American Broadcasting. Company ameriška radijska družba abl.: ablativ abs.: absolvent accel.: accelerando, čedalje hitreje A. D.: anno Domini, v letu Gospodovem ADIT: Agencija demokratičnega inozemskega tiska adj.: adjektiv, pridevnik adv.: adverb, prislov AEG: Allgemeine Elektri-zitatsgesellschaft \nemška industrijska družba\ AF: Air France \francoska letalska družba]; Allied Forces, zvezne čete; Air Force, letalske sile AFP: Agence France Presse \ francoska tiskovna družba] AFŽ: Antifašistična fronta žena AG: Akademija za glasbo; Aktiengesellschaft, delniška družba AGFA = Agfa: Aktiengesellschaft für AnilinFabrikation \nemška industrijska družba] agitprop: agitacijski propagandni oddelek agr.: agronom AIU: Akademija za igravsko umetnost akad.: akademik AMD: avto-moto društvo amp.: amper angl.: angleški ANSA: Agenzia Nazionale Stampa Associate [italijanska tiskovna družba] aor.: aorist AP: avtonomna pokrajina; Associated Press ]ameriški tiskovni urad] app.: appendix, dodatek, priloga apr.: april APZ: Akademski pevski zbor ar.: arabski arch. = arh.: arhitekt As: ampersekunda AsIPh: Archiv für slavische Philologie astr.: astronomija, astronomski AŠK: akademski športni klub at: (tehnična) atmosfera ata: absolutna atmosfera ATC: avtomatska telefonska centrala atm: fizikalna atmosfera avg.: avgust AVNOJ = Avnoj: Anti-fašističko viječe narodnog oslobodenja Jugoslavije b: bar BBC [bibisij: British Broadcasting Corporation angleška radijska družba BCG [besežčj: baciUus Cal- mette Guerin BeNeLux = Beneluks: Belgija, Nizozemska, Luksemburg BiH: Bosna in Hercegovina biv.: bivši BMW: Bayerische Motorenwerke ] nemška industrijska družba] bot.: botanika bp: brez posebnosti br.: brat broš.: broširan hrt = BRT: brutoregistrska tona bto: bruto, kosmata teža c: cent; centim; centavo; I celeritas, hitrost; karat a c 1038 dr. jur. utr. c. : cesta; citiran, naveden C: centum, sto; Celzij; coulomb ca: cancer, rale ca.: circa, približno, okoli cal: mala kalorija Cal : vélika kalorija cand.: candidatus, kandidat Car.: Carinthia CARE [ker]-. Cooperation for American Remittances to Europe \zveza za ameriško pomoč Evropi \ Cam. : Carniolia CC : Corps Consulaire, konzularni zbor C. C.: Code Civile, civilni zakonik ccm: kubični centimeter cd : candela, kandela CD: Corps Diplomatique, diplomatski zbor cf. = cfr.: confer, primerjaj cg: centi^am cgs: centimetergramsekunda CHZ: Centralni higienski zavod cic : cicero Cie = C"': compagnie, družba cit. : citiran, naveden civ. : civilen CK : centralni komite c. kr. : cesarsko-kraljevski CKSKJ: Centralni komitet Saveza komunista Jugoslavije cl : centiliter CLN: Comitato di Libera-zione Nazionale, narodnoosvobodilni odbor cm: centimeter em*: kvadratni centimeter cm' : kubični centimeter CMD : Ciril-metodijsko društvo; Ciril-Metodova družba cmm: kubični milimeter Co.: company, dmžba Cod.: codex, star rokopis; zbirka zakonov Comp. = comp. : company, (trgovska) dražba conf.: confer, primerjaj copr. = copy.: copyright, založniška pravica corr. : correxit, korigiral, popravil cos: kosinus cosec: kosekans cotg: kotangens cresc. : crescendo, čedalje močneje csl.: cerkvena slovanščina; cerk venoslovansk i CZ : Cankarjeva založba CZNG: Centralni zavod za napredek gospodinjstva č.:čas čeka:črezvyčajnajakomissija po borbe s kontrrevolju-ciej i spekuljaciej. izredna komisija za boj s kontrarevolucijo in špekulacijo čet. : četrtek ČJKZ: Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino čl. : člen ČP: časopisno podjetje ČSSR: Češkoslovaška socialistična republika CZN: Časopis za zgodovino in narodopisje ČZP: časopisno in založniško podjetje d. : desni D: petsto; dama pri šahu; debet, dolg 3D: tridimenzionabii film daj. : dajalnik DAS: Državni arhiv Slovenije dat. : dativ d. c. = D. C. : da capo, od začetka D. C. al F. : da capo al fine, od začetka do konca det. : decocttmi, zvarek d. d. : dekliška družba DDT [diditi]: diklordifeml- trikloretan dec. : december decresc. : decrescendo, čedalje tiše dek. : dekanija del.: delavski; deleatur, naj se črta; deležnik; delegat dem.: deminutiv DES: Državne elektrarne Slovenije DFJ: Demokratična federativna Jugoslavija dg: decigram dia: diapozitiv DiD: dom igre in dela dim.: diminuendo, pojemajoče din = DIN: jugoslovanski dinar DIN: Deutsche IndustrieNorm, nemška industrijska norma dipl.: diplomiran dir.: direktor DIT: Društvo inženirjev in tehnikov dkg: dekagrarh dkl: dekaliter dkm: dekameter DKW: Deutscher Kraft-o/i Klein-Wagen [nemSka tovarna avtomobilov] dl: deciliter Dim: dekalumen dm: decimeter DM: nemška marka DNB: Deutsches Nachrichten-Büro \nemški tiskovni urad\ do.: detto, isto, ravno tako doc.: docent Dol.: Dol(e)nji Donbas(s): doneckij bassejn, doneški bazen DOZ: Državni osi^rava-juči zavod, državni zavarovalni zavod DP: Domači prijatelj DPM: Društvo prijateljev mladine dr.: doktor DR: demokratična republika dr. h. c.: doctor honoris causa, častni doktor dr. jur.: doctor juris, doktor prava dr. jur. utr.: doctor juris utriusque, doktor obojnega prava c. dr. med. 1019 GV dr. med.: doctor medicinae, doktor medicine dr. med. imiT.: doctor medicinae universae, doktor vsega zdravstva dr. phil.: doctor philoso-phiae, doktor modroslovja dr. rer. oec.: doctor rerum oeconomicarum, doktor gospodarskih ved dr. sc. mit.: doctor scientiae naturalis, doktor naravoslovne vede drž.: državen DS: Dom in svet D. S.: dal segno, od znamenja DSM: Družba sv. Mohorja DSNZ: državni sekretariat za notranje zadeve DUR: delavsko-uslužbenska restavracija d. z Ol j.: družba z omejenim Jamstvom d. z o. z.: družba z omejeno zavezo DZS: Državna založba Slovenije E: east, ' Jiod e. C.: exempli causa, na primer ECOSOC: Economic and Social Council, gospodarski in socialni svet Združenih narodov EC2: električna cestna železnica ed.: edidit, izdal, založil edn.: ednina e. g.: exemph gratia, na primer EJ: Enciklopedija Jugoslavije EKG: elektrokardio^am eksp.: odpošilja, pošilja el.: element ELES: Elektro gospodarska skupnost Slovenije em.: emeritus, doslužen Emka: Mladinska knjiga err.: erratum, napaka Esq.: esquire, spoštovani gospod ESŠ : ekonomska srednja šola etc. : et cetera, in tako naprej EURATOM : evropska skupnost šestih držav za uporabo atomske energije v miroljubne namene ev. : eventualno, mogoče eV : elektronski volt EV: Elektrotehniški vestnik exci. : exclusive, ne všteto exoffo: ex officio, uradno, po službeni dolžnosti exp.: expedit, pošilja f: forte, močno; femininum, ženskega spola r: folio F: Fahrenheit; farad fa.: firma, podjetje faks.: faksimile, posnetek FAO: Food and Agricultural Organization, organizacija za prehrano in poljedelstvo FAP : Fabrika automobila Priboj fasc. : fasciculum, zvezek, snopič fco: franco, poštnina in pre- voznina plačana FD: filliarmonična družba; fizkultumo društvo fee.: fecit, naredil, naslikal febr. : februar fem.: femininum. ženskega spola ff: fortissimo, zelo močno, zelo glasno FIAT: Fabrica Italiana Au-tomobili Torino {italijanska tovarna avtomobilov] FIDE: Fédération Internationale des Échecs, mednarodna šahovska zveza FIFA: Fédération Internationale de Football Associations, mednarodna zveza nogometnih društev flg.: figura, tigurativen fin. : finančen FIS: Fédération Internationale de Ski, mednarodna smučarska zveza FISA: Fédération Internationale des Sociétés d'Aviron, mednarodna zveza veslaških društev fizkultura : fizičeskaja kultura, telesna vzgoja fl : florint, forint FLN: Front de la Libération Nationale FLRJ: Federativna ljudska repubhka Jugoslavija fol. : folio fr. : francoski, frank fiit: futtir, prihodnji čas g: gram; pospešek zaradi težnosti y: mikrogram g. : gospod ga. : gospa gdč. : gospodična gen.: general; generalen; genetiv Gestapo: Geheime Staatspolizei \tajtui državna policija] gg. : gospodje GG: gozdno gospodarstvo GlLfdžil}: Gioventù italiana del Littorio {fašistična mladinska organizacija] gimn. : gimnazija gl. : glej gld. : goldinar GM: Glasbena matica; General Motors ]ameriška avtomobilska tovarna] GMD: Goriška Mohoijeva družba GMDS: Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo GO: glavni odbor gor.: goriški; gorenjski GPU: gosudarstveimoe po-litičeskoe upravlenie, državna politična uprava gr.: grški; gros; groš GR: Gospodarsko razstavišče GRS: Gorska reševahia služba GS: Gorska straža GU : gozdna uprava GV: Geografski vestnik 1040 Ib. h : hora, ura ha: hektar harm. : harmoniziral h. c. : hišna centrala; honoris causa, zaradi počastitve, v počastitev, po zaslugah HE: hidroelektrarna H J [hajùt]: Hitlerjugend hI : hektoliter hon. : honoraren hp = HP: horsepower, konjska moč HS : hišni svet h. št. : hišna številka Hz: hero I: ena la: prima, prvovrstno ib. = ibid.: ibidem, ravno tam id. : idem, isti, isto ide. : indoevropski idr. : in drugi i. e. : id est, to je, to se pravi, to pomeni 1.1. : ime in priimek im. : imenovalnik IMK: Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko imp.: imperativ, velelnik; import, uvoz imperf. : imperfektiven impf. : imperfekt impr.: imprimatur, naj se natisne incl. : inclusive, všteto inf. : infinitiv ing. : ingénieur, inženir inkl.: inkluzivno, všteto Interpol: internacionalna policija Inturist: internacionalna .izletniška družba inž. : inženir lOC: International Olympic Committee, mednarodni olimpijski odbor lOOF: izvršni odbor Osvobodilne fronte ipd. : in podobno IRO: International Refugee Organization, mednarodna begtmska organizacija IS : Izvršni svet it: italijanski itd. : in tako dalje itn. : in tako naprej izd.: izdal izg.: izgovori! izv. : izvod j.: jug, južen J: joule; jug JA: Jugoslovanska armada jan. : januar JAT: Jugoslovanski aero- transport JAZU: Jugoslavenska akademija znanosti i umjet-nosti JiS : Jezik in slovstvo JLA: Jugoslovanska ljudska armada JNS: Jugoslovanska nacionalna stranka jr. : junior, mlajši JRT: Jugoslovanska radio- televizija JRZ: Jugoslovanska radikalna zajednica jsl.: jugoslovanski j. š. : južna širina jul. : julij jun. : junij ; junior, mlajši jv. : jugovzhod jz. : jugozahod JŽ : Jugoslovanske železnice jžsl. : južnoslovanski K: kralj pri šahu; krona kA: kiloamper kal.: mala kalorija; kaliber Kal. : vélika kalorija kart. : kartoniran ; karto- grafiral liat.: katoliški; kategorija KB : komunalna banka kc: kilocikel Kcal: kilogramska kalorija, vélika kalorija KČ: Kranjska čbelica Kčs : československa koruna, češkoslovaška krona kg: kilo^am, kila kgcal: kilogramska kalorija kgm : kilogrammeter kgms: kilogrammetersekunda kHz: kiloherc k. k.: kaiserlich-königlich, césars ko-kraljevsk i ki: kiloliter lŒO : krajevni ljudski odbor km: kilometer km^: kvadratni kilometer km': kubični kilometer KM : konjska moč KNO J : Korpus narodne obrambe Jugoslavije ko = K. O. : knockout kü: kiloohm kolhoz: kollektivnoe hozjaj-stvo, kolektivno posestvo Kominform: Kommunističe-skij informacionnyj bjuro Komintern: Kommunističe-skij internacional, komin-terna komsomol : kommunističesk ij sojuz molodjoži, komunistična zveza mladine konj. : konjunktiv Kosmet : Kosovo in Metohija kp: kilopond KP : Komunistična partija IÜPD: kulturno-prosvetno društvo KPPZ: kmetijska proizvajalna poslovna zveza KPS: Komunistična partija Slovenije kr.: kraljevski; krajcar ioib. : kubičen KUD: kultumo-umetniško društvo kV: kilovolt kv. : kvadraten kVA: kilovoltamper kW: kilovat kWh: kilovatna ura KZ: kmetijska zadruga; Konzentrations-Lager, koncenuacijsko taborišče 1: liter; lumen 1.: leto; leta; levi L: petdeset; lira; lovec pri šahu L. : Linné £ : funt šterling lat. : latinski Ib.: libra, funt h I.e. 1041 odg. ur. I. C.: loco citato, na navedenem kraju leg.: legato, vezano Leica: Leitz-Camera, fotoaparat Leitzove tovarne LIP: lesnoindustrijsko podjetje Lit = LIT: italijanska lira 1.1.: lanskega leta, lani Im: lumen LM: Ljudska milica LMS: Ljudska mladina Slovenije; Letopis Matice slovenske log : logMitem LPS: Ljudska prosveta Slovenije LRS: Ljudska republika Slovenija L. S.: locus sigilli, prostor zap^t Ltd.: limited, omejen LTS: Ljudska tehnika Slovenije lx:luks LZ: Ljubljanski zvon m: meter; minuta; mascjili- num, moškega spola m.: mesec; mater, mati m®: kvadratni meter m': kubični meter n: mikron M: tisoč; marka M. = m.: monsieur, gospod mA: miliamper (i.A: mikroamper mag.: magister mag. pharm.: magister phar- maciae MAN: Maschinenfabrik Augsburg-Nürnberg {nemška tovarna slroJev\ mar.: marec mase.: masculinum, moškega spola mb: milibar Mc: Mac MD: Mohorjeva družba mf: mezzo forte, srednje glasno |jlF: mikrofarad mg: miligram (xg: mikrogram Slovenski pravopis — MH(A)T : Moskovskij hudo-žestvennyj (akademičeskij) teatr \moskovsko gledališče] min : minuta MK: Mladinska knjiga mkg : meterkilogram mkp : meterkilopond mks: meterkilogram- sekunda ml: milil iter ml. : mlajši (il : mikroliter Mile. = M'le = mile.: mademoiselle, gospodična MLO : mestni ljudski odbor mm: milimeter mm': kvadratni milimeter m. m.: minulega meseca m(x: milimikron iJ.[x: mikromikron |xm : miriameter Mme. = M"« = mme.: madame, gospa mod.: moderato, zmerno MOL: mestna občina ljubljanska motel : motorists' hotel, hotel za motorizirane (goste) mp: mezzo piano, srednje tiho m. p. : manu propria, svoje- ročno, s svojo roko Mr. = mr.: mister, gospod mr. ph. : magister pharma-ciae Mrs. = mrs. : mistress, gospa ms: manuskript, rokopis m. s.: manu sinistra, z levo roko m/s = m/sek: meter na sekundo MS: Matica slovenska msgr.: monsignore, monsignor Mt.: mount, gora, vrh MUDr.: medicinae univer-sae doctor, doktor vsega zdravstva mV : milivolt (i.V: mikrovolt MV: megavolt MW : megavat MWh: megavatna ura. n : neutrum, srednjega spola N: north, sever; newton N. : ime N°: numéro, številka nam. : namesto NATO: North Atlantic Treaty Organization, organizacija sevemoatlantskega pakta NB: Narodna banka; nota bene, pazi, ne pozabi NDH : Nezavisna država Hrvatska n. e. : naše ere ned. : nedelja Nep. : Novaja ekonomiče-skaja politika, nova gospodarska politika NG : Narodna galerija NKVD: narodnyj komissa-riat vnutrennih del, ljudski komisariat za notranje zadeve n. m. : navedeno mesto N. N.: nomen nescio, ne vem imena n. n. m.: na navedenem mestu No. : munero, številka NOB: narodnoosvobodilni boj Nolit: Nova literatura nom.: nominativ, imenoval-nik nov. : november NOV: narodnoosvobodilna vojska npr. : na primer NSU : Vereinigte Fahrzeugs-vk'erke AG. Neckaisulm \nemSka tovarna motorjev] n. š. : našega štetja NUK: Narodna in univerzitetna knjižnica o.: občina; oče; otok fl: ohm obč. : občina, občinski obj.: objekt ObLO: občinski ljudski odbor o. c.: opus citatum, navedeno delo odg. ur. : odgovorni urednik OF 1042 SD OF: Osvobodilna fronta OFM: ordo fratrum mino-rum, red manjših bratov ok.: okoli, okrog, približno O.K.: okay, all correct, že dobro, že v redu, prav, drži okr.: okrajšava; okrajšano; okrog okt.: oktober OLO: okrajni ljudski odbor op.: opus, delo; opomba orig.: original, izvirnik OUZD: okrožni urad za zavarovanje delavcev OZN: Organizacija združenih narodov OZNA = Ozna: Odeljenje za zaštitu naroda OZSZ: okrajni zavod za socialno zavarovanje OZZ: okrajna zadružna zveza p: para; piano p.: pater; pošta; pagina, stran pag.: pagina, stran part.: particip, deležnik PAZ = Paz: protiavionska zaščita PEN: International Association of Poets, Play-writers, Editors, Essayists and Novellists {mednarodna zveza književnikov] perf.: perfektiven pet.: petek pf.: perfekt pinx.: pinxit, naslikal pk: polkreplco PK: Prešernova knjižnica; pokrajinski komite; propagandna komisija pl.: plural, množina; plemeniti pipf.: pluskvamperfekt p. m.: prejšnjega meseca p. n.: pleno nomine, s popolnim naslovom PNOO: pokrajinski narodnoosvobodilni odbor p. o.: posebni odtis PO: pionirski odred pod.: podoben pog.: pogovoren POJ: partizanski odredi Jugoslavije pok.: pokojni po Kr.: po Kristusu politbiro: političeskoe bjuro, politični urad politdelegat: politični delegat pon.: ponedeljek po n. š.: po našem štetju pop.: popoldne port.: portugalski pos.: poseben POS: partizanski odredi Slovenije pp: pianissimo, zelo tiho; progresivna paraliza p. p.: poštni predal ppa.: per procura, s pooblastilom prev.: prevedel pribl.: približno prim.: primerjaj, primeri print.: printed, natisnjen prir.: priredil priv.: privaten pr. Kr.: pred Kristusom pr. n. š.: pred našim štetjem prof.: profesor proletkult: proletarskaja kultura, proletarska kultura prov.: provinca ps.: psevdonim P. S.: post scriptum, pripis p. t.: pleno titulo, s popolnim naslovom ptcp.: particip PTT: pošta, telegraf, telefon ptt: poštno-telegrafsko- telefonski p. v. = pv: politisch verdächtig, politično sumljiv PV: Planinski vestnik PZS: Počitniška zveza Slovenije; Planinska zveza Slovenije q: quintal, stot, cent, kvintal q/ha: kvintal na hektar r: radij, polmer r.: razred; rojen R: Réatmiur; river, reka; rekomandirano, priporočeno RAF: Royal Air Force \angleška aviacija\ RAI: Radiotelevisione Ita-liana \italijanski radio in televizija] rail.: rallentando, počasneje RDHV: Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede red.: redakcija ref. : referent reg. : registriran, registrski resp.: respective, pravzaprav Rev. = rev. : reverend, častiti rež.: režiral; režiser RF: République Française, republika Francija rfz: rinforzando, čedalje močneje Rh: rhesus, faktor rhesus rimkat. : rimskokatoliški R. I. P. : requiesca(n)t in pace, naj počiva(jo) v miru rit. = ritard.: ritardando, zadržujoče riten.: ritenuto, zadržano r. k. : rimskokatoliški RK: Rdeči križ rkp. : rokopis RKS: Rdeči križ Slovenije RM: Reichsmark, nemška marka Rp : recipe, recept r. t. : ravno tam RT: registrska tona RTV : radiotelevizija s.: sever; sestra; sekunda S: sud, jug; skakač pri šahu $ : ameriški dolar SA: Sturmabteilung SANU : Srpska akademija nauka i umetnosti SAP: slovenski avtopromei SAZU : Slovenska akademija znanosti in umetnosti SBL: Slovenski biografski leksikon sc.: scilicet, namreč SD: Slavistično društvo SE 1043 TNZ SE: southeast, jugovzhod; Slovenski etnograf SEATO: South East Asia Treaty Organization [organizacija držav v jugovzhodni Aziji\ sek: sekunda sen.: senior, starejši sep.: separat sept: september sfz: sforzando, čedalje močneje sg.: singular SG: Slovenski glasnik sh: srbskohrvaški SHS: kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Sig. = sig.: sipore, gospod Sig« = siga; signora, gospa sign.: signatura sing.: singular, ednina SJ: Slovenski jezik sluuHl.: skandinavski SKJ: Savez komunista Jugoslavije SKOJ = Skoj: Savez ko-mlinističke omladine Jugoslavije skr.: skrajšan SKUD: sindikalno kulturno- umetniško društvo SKZ: Slovenski knjižni zavod; Srpska književna za-drup sl.: slika; sledeč; slovenski slov.: slovenski; slovanski SLS: Slovenska ljudska stranka SM: Slovenska matica Sn: Slovan SN: Slovenski narod SNG: Slovensko narodno gledališče SNOS: Slovenski narodnoosvobodilni svet SNP: Slovenske narodne pesmi SNPJ: Slovenska narodna podporna jednota sob.: sobota soc.: socialen SOS = S. O. S.: Save Our Souls, rešite naše duše sost.: sostenuto, zadržano sovlmz: sovetskoe hozjaj-stvo, sovjetsko državno posestvo sovj.: sovjetski sp.: spol Sp.: Spodnji SP: Slovenski pravopis SPD: Slovensko planinsko društvo spec.: specialen SPor: Slovenski poročevalec s. r.: svojeročno SR: Slavistična revija ss: strani; sequentes, sledeče (strani) SS: Schutzstaffel \hitlefjev-ska policija]; Skrbniški svet SSSR: Sojuz Sovetskih So-cialističeskih Respublik, Zveza sovjetskih socialističnih republik s. š.: severna širina SSM : Slovenska šolska matica St.: stoletje; starejši; stolpec St.: Sanct, Sveti; Stari stacc.: Staccato, sekano Sulag: Stammlager für kriepgefangene Unteroffiziere und Mannschaften [taborišče za vojne ujetnike] star.: starejši stenčas: stenski časopis STO: Svobodno tržaško ozemlje str.: stran string.: stringendo, čedalje hitreje stud.: studiosus, študent stud. arch.: študent arhitekture stud. jur.: študent prava stud. med.: študent medicine stud. pliar.: študent farmacije stud. phil.: študent filozofije stud. rer. nat.: študent naravoslovja stud. rer. oec.: študent ekonomije stud. rer. pol.: študent drža-voznanstva stud. rer. techn.: študent tehnike subj.: subjekt, osebek suppl.: supplementum, dodatek sv.: severovzhod; sveti s. v.: sub voce, pod besedo, pod geslom SV: Slovenske večemice SW: southwest, jugozahod sz.: severozahod SZ: Sovjetska zveza SZDL: Socialistična zveza delovnega ljudstva š.: štetje SD : športno društvo št.: številka štev.: število štok.: štokavski ŠZS: Športna zveza Slovenije; Šahovska zveza Slovenije t: tona t.: točka T: trdnjava pri šahu ta: tara tab.: tabela TAM: Tovarna avtomobilov Maribor TANJUG = Tanjug: Telegrafska agencija nove Jugoslavije TASS: Telegrafnoe agent-stvo Sovetskogo sojuza \sovjetska tiskovna agencija] tbc = TBC: tuberkuloza, jetika, sušica tč.: točka t. č.: tačasen tek. št.: tekoča številka tel.: telefon; telefonski term.: terminološki term. techn.: terminus tech- nicus, strokovni izraz tg: tangens t. i.: tako imenovan tj. = t. j.: to je 1.1.: tega leta t. m.: tega meseca TNZ: tajništvo za notranje zadeve TOI 1044 & TOI: trgovina, obrt in industrija TOMOS = Tomos: prvotno Tovarna motorjev Sežana, danes Tovarna motornih vozil v Kopru tor.: torek tov.: tovariš(ica) trafo: transformator trg.: trgovski trig.: trigonometrija TSS: tehnična srednja šola; trgovska srednja šola TT: Tedenska tribuna TVD: telesnovzgojno društvo TZ: Tiskovna zadruga; trgovinska zbornica u.: umrl UDBA = Udba: Uprava državne bezbednosti UDV: Uprava državne varnosti UKV: ultra kratki val(ovi) ul.: ulica UNESCO - Unesco [uni-sko]: United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization, organizacija Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo UNICEF: United Nations International Children's Emergency Fund, mednarodni fond Združenih narodov za pomoč otrokom univ.: univerziteten UNO: United Nations Organization, Organizacija združenih narodov UNRRA = Unrra = Unra: United Nations Relief and Rehabilitation Administration, uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo UP: Umetniška propaganda; United Press lame-riška tiskovna agencija\ ur. : urednik USA: United States of America, Združene države Amerike ust. : ustanovljen V.: vzhod; verbum, glagol; vrsta; verz; verte, obrni; von, plemeniti; vide, glej V: pet; volt; volimien; videl VA : voltamper v. d. : vzhodna dolžina; vi^i- vec dolžnosti Vel.: Véliki vert.: verte, vertatur, obrni vet. : veterinarski VKP(b) : Vsesojuznaja kom-munističeskaja partija (bolševikov), Vsezvezna komunistična partija (bolj-ševikov) vol.: volumen, prostornina, zvezek VOS: vamostno-obveščeval- na služba v p. : v pokoju VPS: višja pedagoška šola VS : Varnostni svet vulg. : vulgaren WC: watercloset, angleško stranišče Ws: vatna sekunda X: deset; rentgen X. Y. : neznanec z. : zahod ZAR: Združene arabske republike ZAVNOH: Zemaljsko anti-fašističko viječe narodnog oslobodenja Hrvatske ZB : Zveza borcev ZČ : Zgodovinski časopis z. d. : zahodna dolžina ZD: zdravstveni dom; zbrano delo ZDA: Združene države Amerike ZDHV: Znanstveno društvo za humanistične vede Zg.: Zgornji ZK J: Zveza komunistov Jugoslavije ZKS: Zveza komtmistov Slovenije ZMS: Zbornik Matice slovenske ZN: Zveza narodov; Združeni narodi ZO: Založba Obzorja zoo: zoološki, živalski vrt zool.: zoologija ZSS: Zveza sindikatov Slovenije ZSSR: Zveza sovjetskih socialističnih republik ZTS: Zveza tabornikov Slovenije zv.: zvezek z. z o. j.: zveza z omejenim jamstvom z. z o. z.: zveza z omejeno zavezo ž.: ženski žel.: železnica; železniški ž. p.: železniška postaja (kotna) stopinja ': (kotna) minuta ": (kotna) sekunda >: večji kakor <: manjši kakor -1-: in, plus; pozitiven —: manj, minus; negativen 00: neskončen 0: premer *: rojen f: umrl §: člen, paragraf "/o: odstotek, procent »/„„: odtisoček, promile &: et, in I>odatek 1045 Korektuma znamenja KOREKTURNA ZNAMENJA Tiskana beseda mora bili nc le jezikovno izbruScna, temveč tudi tiskarsko čista. Zato naj bo že rokopis zgleden, pred natisom pa odpravimo $e vse grafične spodrsljaje in upoštevamo morebitne piščeve izboljšave. Pri popravljanju besedila se držimo ustaljenih znamenj, da se olajša delo in ne nastanejo nepotrebni nesporazumi. Priporočljivo je že v šoli pri popravljanju nalog uporabljati podobna znamenja, da tako preidejo učencu v meso in kri, saj se pozneje marsikdo srečuje z njimi. Na odtisu je treba popraviti vse. kar bi motilo poznejši tisk, in stavek natanko primerjati z rokopisom. Znameiya za popravke naj bodo razločna, pisana z dobro vidnim svinčnikom ali z nezalivajočim se črnilom. Vsako znamenje ponovimo na desnem robu odtisa. Nekatera govorijo že sama zase, ob drugih pa jc treba napisati popravek. Če je postavljena napačna črjda, jo prečrtamo in na robu ob znamenju pripišemo pravo. Če je v jfrsti v|č napa/nih črj^ ali če stoj f po strani ali ni gla/r, vsako prečrtamo z drugačnim znamenjem. To velja tudi za napačne delitve. S pokončnima črticama om/k^mo in z vodoravno ^ ^tea^ zvežemo večji kos napačno postavljenega besedila H in ga na robu nadomestimo s pravilnim. Ce je izpuščena posame^ črka ali del b^e, pre- / /L^^ prtamo prejšnjo črk^, na robu pa pripišemo dopolnilo. /o Korekturna znamenja 1046 Dodatek Kjer manjka besed^ločilo alj^stavka, narcclimoT" ^ ^ diet in besedilo na robu dopolnimo. T C- Če so izpuščeni večji deli besedila (temu pravijo tiskarji »pogreb«), na robu ob znamenju ^ pripišemo »gl. rok.«, se pravi: »Glej rokopis!« o ^ V Nepotrebno čr/!ko, loči lo/^ ali besedo Needf pre- L-^ ^^ črtamo in ob robu pripišemo znamenje(deleatur = naj se črta, izpusti). To velja tudi za odvečne vrstice m večje odstavke besedila ^dirtunci in utCje odtuvkf (temu pravijo stavci »ohcet«). Znamenje \ da je zamenjati^^reba vrstni Z. red sosednjih črk ali besed. Če je be^d več tr^a zamenjati, napišemo nad njimi t i V številke in te na robu ponovimo. Kadar so zamenjane kam drugam, pokažemo to s puščico ali opišemo ^ i ^ vrstice, pripišemo številke na rob. Če mora ves odstavek i ^ besedami. Znamenje X napravimo, č^anjka presledek med ^ besedama, znamenje ^ pa pomeni, da ne sme bi^i X presledka. -> -^ Ce so posamezne vrstice postavljene s premajhi^_^ _^^ ali prevelikim razmikom, uredimo lo z znamenji na ^ ^ robu. ^majhen ali prevelik umik za odstavek ah za vrstico S g:- uravnamo z znamenjem C^ ali pa z znamenjem in puščicoJZnamenje^f pove, da je tam treba narediti nov odstavel^ ^^ pa ne sme biti odstavka, zvežemo konec prejšnjega odstavka z začetkom novega z znamenjem^—/. Besedilo, ki naj bo natisnjeno polkrepko, podčrtamo ^^ in na robu pripišemo pk (polkrepko). Kar želimo imeti natisnjeno ležeče, vglovito^^^rUmo in pripišemo na robu ležeče (kurzivno). Če je beseda po pomoti postavljena ležeče ali ^pko ali v napačni ^vcjjko^ jo podčrtamo in na robu Dodatek 1047 Korektuma znamenja pripiiiemo, kako naj bo postavljeno: navadno ali pokonci ali borgis ipd. Ce je treba besedilo razpreti, ga podčrtamo in na robu dodamo znamenje m < ## . Ce beseda ne sme biti ra^P^» Jo podčrtamo s pol-krožci in ponovimo znamenje na robu. Ce se zameša v stai^ek črka iz druge ali drugačiie pisave (temu pravijo stavci »riba«), jo prečrtamo, ob robu na novo napišemo in enkrat podčrtamo. Ce je črka sicer pravilna, a p(^kod^vana, jo na robu dvakrat podčrtamo. Ce je črka ali beseda slabo vidna, jo ^>ikcac:o podčrtamo, na robu pa dodamoznamenje (oči). Tudi krog nam pove, da^^^č^^abo odtisnjeno. Na neizrav^ano vr^^ico opozorimo z vodoravnima črticama. ' ' Ce je v vrsti več črk oskrbljenih, naredimo na Iconcu zuarnenje, da jo je treba na novo postaviti.)--- ouid§idBU nqoj bu idusja lusffABisod oap]3 znamenje V (vcrtaiur = obrni]jt Ce je v besedpu zablok|ranih (slepo postavljenih) več |stfi črk, pi|ppemo na rob samo: deblokirajte! Ce pa ni razvidno, kaj naj stoji fg^fl^lokade, je H I /cr t! treba na robu izpisati korekturo za vsako blokado posebej. Ce je razpiral^spacij) previsoko in se odiiGkuje, opozorimo nanj z znamenjem . Ce pri korekturi po pomoti kaj ^rečrtamf, prečrtano podpikčajmo in na robu prečrtajmo deleatur. Ničesar ne smemo radirati. Pri lomljeni korekturi pazimo, da se ne začne nova stran z zadnjo vrstico odstavka (temu pravijo stavci »pankrt«) in da sc stran ne neha s prvo vrstico novega odstavka. V nOi — 1049 Popravki POPRAVKI geslo ne prav bakrén bakrenica bakrenica celin celin celin grôb grobič grobič Ôpcine čpenci Čpenci plôd ~ pisatelj ~ pisatelj pozébsti o~ cvetje ~o cvetje preiskàti preiskovanec -nca m preiskovinec -nca m. ukaniti ukaniti -anim ukaniti -dnim vsesâti >[-VS3S-] >[VS3S-] zakâpati zakopavati zakopavati. PROŠNJA Pravopisna komisija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani bo hvaležna za vse utemeljene pripombe, koristne predloge in potrebne popravke v zvezi s to izdajo Slovenskega pravopisa; pošiljajte jih Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, Novi trg 3. 1051 Kaalo VSEBINA Navodila za uporabo..................................... 5 Seznam kratic v Slovenskem pravopisu .................... 10 UVOD Govor in pisava. § 1—26 ...................................13 § 1. Splošno o črkah in glasovih ................................................13 2. Samoglasniki (splošno) .......................................14 3. Samoglasnik i ........................................................................15 4. Samoglasnik e........................................................................16 5. Samoglasnik a........................................................................17 6. Samoglasnik o ......................................................................17 7. Samoglasnik u ......................................................................18 8. Polglasnik................................................................................19 9. Zvočniki (splošno) ................................................................19 10. Jezičniki (splošno) ................................................................20 11. Jezičniki ................................................................................20 12. Jezičniklj................................................................................21 13. Jezičnikr ................................................................................21 14. Nosniki (splošno) ..................................................................22 15. Nosnik m................................................................................22 16. Nosnik n ................................................................................22 17. Nosnik nj................................................................................23 18. Zvočnika v in j (splošno) ....................................................23 19. Zvočnik v ..............................................................................23 20. Zvočnik j ................................................................................25 21. Soglasniki (splošno)..............................................................25 22. Zaporniki................................................................................25 23. Pripomiki ..............................................................................26 24. So^asniki po zvenu..............................................................26 25. Prilikovanje ............................................................................26 26. Soglasniški sklopi..................................................................27 O pogovornem jeziku. § 27 ............................................................27 Poudarek. § 28—32 ............................................................................28 § 28. O poudarku na splošno........................................................28 29. Posebnosti pri poudarku samostalnikov ..........................28 30. Posebnosti pri poudarku pridevnikov................................30 31. Posebnosti pri poudarku zaimkov......................................30 32. Posebnosti pri poudarku glagolov......................................30 Kaaak» 1052 Deljenje. § 33 ......................................................................................32 O rabi vélikih m malih črk. § 34—42..............................................33 § 34. Splošno o rabi vélikih in malih črk ................................33 35. Pisava začetnice pri prvi besedi v stavku ..........................33 36. Splošno o pisavi lastnih imen..............................................34 37. Pisava osebnih imen ............................................................34 38. Splošno o pisavi zemljepisnih imen....................................36 39. Pisava zemljepisnih imen, sestavljenih z občnim imenom 36 40. Pisava zemljepisnih imen, sestavljenih z lastnim imenom 37 41. Pisava zemljepisnih imen, sestavljenih s predložno zvezo 38 42. Pisava stvarnih lastnih imen ..............................................38 Raba domačih lastnih imen. § 43—54 ............................................39 § 43. O domačih lastnih imenih na splošno................................39 44. Imena naselij..........................................................................40 45. Imena pokrajin......................................................................42 46. Imena gorà in pogorij ..........................................................43 47. Imena vodâ............................................................................43 48. Pridevniki iz krajevnih imen................................................44 49. Osebna imena (splošno) ......................................................46 50. Rojstna imena in priimki (splošno)....................................46 51. Imena za moške ....................................................................47 52. Imena za ženske....................................................................48 53. Pridevniki iz imen ................................................................49 54. Imena za prebivavce ............................................................49 Tuja lastna hnena. § 55—68 ..............................................................49 § 55. O pisavi tujih lastnih imen na splošno ..............................49 56. O pisanju tujih lastnih imen, vzetih iz jezikov, ki jih pišejo v latinici ....................................................................50 1. Stara latinščina. 2. Hrvaščina. 3. Ceščina in slovaščma. 4. Poljščina. 5. Lužiška srbščina. 6. Italijanščma, nizozemščina in angleščina. 7. Francoščina. 8. Španščina. 9. Portugalščina in brazilščina. 10. Romunščina. 11. Albanščina. 12. Turščina. 13. Madžarščina. 14. Švedščina. 15. Norv^ina in danščina. 57. O pisanju tujih lastnih imen, vzetih iz cirilice ..................51 1. Srbščina. 2. Makedonščina. 3. Bol^rščina. 4. Ruščina. 58. O pisanju tujih lastnih imen, vzetih iz drugih pisav--------53 1. Stara grščina. 2. Nova grbina. 3. Arabščina in druge afriške in azijske pisave. 59. O pregibanju tujih lastnih imen na splošno......................54 60. Podomačena lastna imena ..................................................56 61. O spolu in številu pri tujih lastnih imenih ........................56 62. O sklanjatvi tujih lastnih imen na splošno........................56 63. O sklanjatvi imen iz modemih jezikov ............................56 64. O sklanjatvi imen iz grščine in latinščine..........................59 65. Posebnosti v sklanjatvi tujih lastnih imen ........................62 66. Ženska osebna imena ..........................................................64 67. Zemljepisna imena ................................................................65 68. Pridevniki iz tujih lastnih imen ..........................................65 O rabi m pisavi tujk. § 69—72 ........................................................67 § 69. O tujkah na splošno ............................................................67 70. O pisavi tujk v tuji obliki ....................................................67 1053 Kazalo 71. O pisavi tujk po domači izgovarjavi ................................68 72. Tujke iz latinščine in grščine ..............................................69 O rabi in pisavi pripon. § 73 ............................................................72 1. Pripone -avec, -ivec, -avka, -ivka. 2. Manjšalne pripone -ica, -ca, -ce. 3. Pridevniške pripone -in -ina -ino, -en -na -no. 4. Pripona -ov -ova -ovo. 5. Pripona -ski -ska -sko. 6. Pripona -ast -a -o. 7. Pripona -ičen -čna -o. 8. Tuja pripona -ian(us). 9. Pripona za primemiški prislov. Pisava sestavljenih besed. § 74—82 ..................................................75 § 74. Samostalniki..........................................................................75 75. Pridevniki ..............................................................................76 76. Zaimki ....................................................................................76 77. Števniki ..................................................................................77 78. Sestava z nikalnico ne ..........................................................77 79. Prislovi....................................................................................77 80. Predložne zveze ....................................................................78 81. Vezniki....................................................................................80 82. Členki......................................................................................80 LočUa. § 83—96 ..................................................................................81 § 83. O ločilih na splošno..............................................................81 84. Pika ........................................................................................81 85. Vprašaj....................................................................................82 86. Klicaj ......................................................................................82 87. Podpičje..................................................................................82 88. O vejici na splošno................................................................83 89. Vejica v nezloženem stavku ................................................83 90. Vejica v zloženih stavkih......................................................85 91. Dvopičje ................................................................................87 92. Pomišljaj ................................................................................87 93. Narekovaj ..............................................................................88 94. Oklepaj ..................................................................................89 95. Vezaj ......................................................................................89 96. Opuščaj ..................................................................................89 Kratice. § 97........................................................................................90 SLOVAR A ............................................................................................95 B ............................................................................................116 C ............................................................................................154 Č ............................................................................................165 D ............................................................................................174 E ............................................................................................222 F ............................................................................................233 G ............................................................................................242 H ............................................................................................273 1 ............................................................................................286 J ............................................................................................322 K ............................................................................................332 L ................................................................393 M ............................................................................................414 Kazalo 1054 N ............................................................................................451 O ............................................................................................498 P ............................................................................................558 Q ............................................................................................712 R ............................................................................................712 S ............................................................................................760 S ............................................................................................857 T ............................................................................................880 U ............................................................................................914 V ............................................................................................931 W ............................................................................................961 X ............................................................................................963 Y ............................................................................................963 Z ............................................................................................963 Ž ............................................................................................1019 DODATEK Kratice in znamenja ..........................................................................1037 Korektiima znamenja ........................................................................1045 Popravki ..............................................................................................1049 Prošnja..................................................................................................1049 SLOVENSKI PRAVOPIS SestaviU Anton Bajec, Rudolf KolarK, Lino Legiša, Janko Moder, Mirko Rupel, Anton Sovrž, Matej Šmalc, Jakob Šolar, Franci Tomšii Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti Založila Državna založba Slovenije Za založbo Ivan Bratko Natisnila tiskarna ČZP »Ljudska pravica« Ljubljana 1962