Sodobna   makedonska  poezija
Svetlana Hristova - Jocik'
Rojena leta 1941 v Resnu. Diplomirala na Filološki fakulteti v Skopju. Ustanoviteljica ter prva glavna in odgovorna urednica makedonske literarne revije Stožer, članica Društva makedonskih pisateljev. Ureja literarno revijo Portal. Članica makedonskega PEN centra. Pesnica, esejistka, pisateljica za otroke. Avtorica naslednjih pesniških zbirk: Svatovalka (1970), Strta skrinja (1974), Modro (1980), Hagada (1987), Spočetje (1990), Pesniška ustava (1992), Samska celica (1993), S. Nesmrtna (1996) in Velika molitev (2000).
Molk
Pride mi,
Da bi zadonela kot jesen,
Ozvočena s pticami,
Ki grejo od doma,
A molčim.
Molčim,
Čeprav ta molk
Pristaja tišini
Po prvem potopu.
Ne vstopam
V glas neba
Z vriskom
da bi obnorela molčanje
Ga izničila,
Čeprav mi skozi telo rije korenina ognja,
Moja duša je razprt žafranov cvet
Ki se razrašča.
Čeprav od močnega dežja
Natopljen plamen
Me maže s sajami
Sodobnost 2004 I 1428
Sodobna  makedonska  poezija
Z vejico mirte
Me poškropite
Da ostane mir
In upor molčanja
Da ostane
Da ne črhnem besede
0 moji skrivnosti
Zaprti v krog, v katerem živiva
Jaz in On.
Ženske s kozicami
Krog žensk. S kožicami. Krog kožice. V sredi prazen. Odpri-zapri kozico-pokrovko. Odpri-zapri krog-naokrog. Rojeva se ritem za himno.
Primite se za najbližje roke.
Roke-vrel kruh.
Hvala plesalci!
Prsti skoz prste kot čvrste drenove leske.
Nevihta odnaša vse, kar ni privezano.
(Tudi verižica je iz obročkov.)
Zadnji plesalec naj ima prosto roko,
dlan naj vdolbe v kožico,
injo pusti odprto!
Noter pa padajo in se vrstijo: bilke, živali, nebo in črke, kaplje. Kakšne vse kaplje. Drobci. Kakšni vsi drobci. Se goba kresilna dlan prebija. Tako. Udari! Močneje s kremenom! Tako kresne Kresna. Udarnica.
Tako kresne naj himna. Makedonska.
Sodobnost 2004 I 1429
Sodobna  makedonska  poezija
Ozmerjali ste me, ker hodim razgaljena. Razuzdana
Nisem se uspela prišteti. Zbrati in odvzeti. Nisem se uspela preurediti. Kot da nisem narava.
Razgaljena. Razuzdana.
Zmerjajte sonce, ker vse niti zlate prišite je odšilo. Vsi gumbi so popadali.
Razgaljena. Razuzdana.
Čim sonce niti odpusti,
se vse spremeni;
Na novo se zdani.
Eni-meni...
Eni-meni...
Plešejo z gumbi.
Vrte tudi težko besedo MENI!
Eni-meni, kot bi kamenčke metali.
Jaz stojim. Razgaljena. Razuzdana.
Vidi se vsa moja narava. Tako, kot se vidi narava sonca.
Sodobnost 2004 I 1430
Sodobna  makedonska  poezija
Apnenica
Kakor da svetlika se nebrušen kamen, 0, apnar,
zgoščena noč, krasna apnenica nebo in zemljo povezuje.
Spet plamen dviga se ...
Grmade, izdolbeni prostor
na enake dele razdeliti
za vsak kamen vrh plamenast
Iz kamna grobega, raztvorjenega -Svetloba.
Uhaja mi apnenica,
O, apnar,
nagiba se,
nad odprtino kamen se zvali.
Noč kamen ohladi.
Nedožgano apno bom ugasnil.
Kje je najbolj smeli apnar, da preseče grudo, da priteče apno?
Od hriba do hriba apnenice. Klokočejo.
Vrejo hribi.
Razpočeni mehurji.
Bele lupine.
Kipi.
Bliža se.
Zora.
Kakor da svetlika se nebrušen kamen, O, apnar.
Sodobnost 2004 I 1431