Naše veselje
Priloga »Slov. gospodarja* za deco.
Štev. 4.
Z*j'V-
Letnik IV.
ppmlad.
Skrjanček poje, tvrgoH* pomlad veselo nam oananja; pomladi vse es veseli, grm zeleni, drevo poganja.
2,
Prej v led vkovan, zdaj prost Sumi Ja potok in se po polju vije;; v njem družba ribic se Igra in z neba gorko, solnce sija
Cvetne« ob straneh cveta,
zvončki, trobentice, tibittoa; po njih čebele med bera, in v ootocu plešejo mnStce.
A
Pastir pil CredM sedi in poje, vriska, kar Je moO; teliček skače in nori, še sivka zdaj pa zdaj pookaH.
J, Stritar,
Skrm sokova beruca.
Kakor smo že pogostokrat videli* Je Slomšek za svoje poučne poveštlee rad se-v življenje v naravi, ker nauk v taki obliki podan najbolj učinkuje. Poglejmo si berllce:
Sekira in drevje.
Peljali so svoje dni iz kovačnice poln voz sekir skozi dobravo na semenj. Solnce je sijalo in sekire, lepo nabrušene, so se v solncu lesketale, da je bilo drevja strah tega smrtnega orožja,
Mihec in
Mihec in Markec sta bratca. Rada se (mata, če se ne skregata. Potem pa je joj: kajti popustiti nočeta, ne eden in ne drugi NajboljSe pa je le Se to, da tak spor ne traja dosti časa, saj ne moreta biti drug brez drugega, posebno tedaj ne, ko gre za igro.
Bratca sta dobila za praznike vojaSko opremo, to se pravi, kape in meče jima je naredil stric Tone, kupili so le Mihcu puško, Markcu pa konjička. Markec si je še
»Kdo nas bo rešil? Te sekire nas bodo vse posekale«, je dejalo drevje in Je nrtto vzdihovalo, majaje se po vetru. Nato se oglasi star hrast in pravi:
»Ne bojte se! Dokler nobeno nas tem sekiram toporiSča ne da, nam ne morejo škodovati, najsi so še tako nabrušene.«
Sovražnik nam ne more škodovati, pa bodi še tako mogočen, ako mn sami ne damo priložnosti
A. M, Slomšek.
Markec.
zataknil par papirnatih trakov na vojaške kapo in je postal tako oficir. Ali ni peter tako? Seveda je, kdor ima konja, čeprav je lesen, naj bo tudi napovednik, oficir. Tisti pa ki ima samo puško, kaj Je mogel ta biti? Oficir gotovo ne, torej le navaden vojak pešec. Mihcu je v začetku puška zelo ugajala. Z njo je lahko streljal, lahko je hodil sem in tja, postavil se je za stražo k očetovemu pisalniku ali v kuhinji k štedilniku. Zadnjič je celo služ-
kinjo spremljal s puško v klet, tako da
je ni moglo biti strah. Vsake igračke se pa človek nazadnje le naveliča. Mihec je začel poželjivo gledati po Markčevem konju. Tako rad bi ga bil zajahal, pa kaj, ko tega Markec ni pustil.
»Veš, konj je name navajen, in bi te lahko ugriznil, kor te ne pozna.«
Mihec sicer tega ni uvidel, ali kaj je hotel, ko ni smel na konja! Bratca sta se vsak dan igrala vojake. Markec je jezdil sem in tja, zdaj počasi, zdaj v dir in skok, Mihec pa je moral mimo kje stati in pozdravljati svojega oficirja. To se mu je polagoma zdelo odveč in rad bi bil menjal vlogi. To pa ni bilo bratcu po godu in začel se je prepir.
»Kaj hočeš ti biti oficir! Ali sl že videl oficirja na konju s puško? Ne bodi tako neumen. Kdor ima samo puško, ta mora lepo hoditi, stati na straži in oficirje pozdravljati. Glej, tu pri vratih v otroško sobo boš stal in me boš vselej pozdravil, ko bom jezdil v sobo in ven.«
»Tako?« je menil Mihec dvomečo. »Kaj pa naj bo v sobi?«
»Tam je grad, v katerem jaz kot oficir stanujem. Ti pa stojiš pred gradom na straži.«
Mihec se je postavil pri vratih ob stran in je čakal. Markec je še pojezdii parkrat
po jedilnici gor in do!, potem pa jo Jt>
obrnil proti otroški sobi. Mihec je stal kakor iz kamna. To je Markcu zelo ugajalo in čisto ponosen je prijezdil, že je dvignil meč, da bi odzdravil, ali Mihec tega ni storil, ampak prijel je konja za uzdo in je rekel:
»Nihče ne sme v grad. General mi je naročil, da ne pustim nikogar notri, niti lastnika. Kar obrni se in odjezdi!«
Kakor vidite na sliki, je Markcu kar zavrela kri in grozeče je dvignil svoj meč. Mihec pa ga mirno gloda in čvrsto drži konja za uzdo. Gotovo bi bil nastal resen prepir, če ne bi bil najvišji zapovednik, oče, zaklical, naj mirujeta. Tako je vse še v redu poteklo in vojaške igre je bilo za danes konec.
Ko si povedal kaj, kar bralce mika, le glej, da bo na koncu stavka pika! (.) Ce kaj ne veš, naredi pomišljaj! (—) Vsak klic in vzklik zaključi naj klicaj, (!) če vprašaš kaj, pristavi pa vprašaj! (?) Ce kdaj doslovno pišeš besedlčjc,
Pravopisna.
naj vsakilcrat uvede ga dvopičje (:) ter spred in zad ušesen še pristavi! (») Ravnaj po pravopisni se pisavi ter vejico povsod pravilno rabi (,) in pa podpičje tudi ne pozabi! (;)
»Vrtec«.
Lokavci.
S svojo občinsko hišo so imeli Lčkavci to srečo, da celo poletje ni deževalo, če so bili zbrani za kako sejo. Ali poletje je minulo in zima se je polagoma približevala. Tedaj so spoznali celo Lčkavci, da se morajo varovati proti snegu in slabemu vremenu s streho, kakor da bi bila za klobuk. Zato so se požurili in so streho spet pokrili. Ko so pa stopili v občinsko hišo, je vladala v njej ista tema kakor tedaj, preden je bil prišel tujec s svojimi nasveti. Spoznali so, da jih je vodil za nos. Fomoči niso vedeli in so torej zopet sedeli s treskam! na klobukih ter so se do
belega dne	posvetovali,	kaj	bi	kazalo
ukreniti. Drugega za drugim	so	vprašali
za mnenje. Nekdo, ki ni bil baš med najbolj nerodnimi, je izjavil, da svetuje isto, kar bo svetoval njegov oče. Po tej pametni izjavi je vstal in stopil k pljuvalniku, da bi pljunil vanj. Ko pa je v temi — treske so bile	namreč vse	ugasnile	— taval
sem in tja	ter tipal po	steni,	je	zagledal
slučajno majhno špranjo v zidu. Tedaj se je na hip spomnil svoje prejšnje modrosti. Stopil je do svojega prostora in je začel:
»Ali mi dovolite govoriti, dragi sosedje i«
Ko so vsi pritrdili, je nadaljeval:
»Nismo n vsi dvojno poSltl norci? Tako slabe čase imamo v svoji posvetovalnici, toliko smo izdali za stavbo In nazadnje nas še tujci zaničujejo. Pa kljub temu ni bil nihče toliko pameten ter bi nas bil opozoril na to, da smo pri gradnji pozabili na okna, skozi katera bi mogla svetloba v notranjost poslopja. Ta pa je res predebela, posebno zdaj, ko smo šele na začetku svoje norosti. Ne smemo kar tako celotno skočiti v norost, da bi to opazil tudi pravi, rojeni norec!«
Vsi so onemeli; tako Jih je prevzelo to,
kar so čuli iz ust svojega tovariša. Drug drugega so gledali in sram jih je bilo svoje prevelike norosti
Nič niso premišljevali, ampak vsi vfcnp so začeli predirati na vseh koncih In krajih zidove in ni bilo niti enega Lokavča, ki ne bi hotel imeti zdaj lastnega okna.
Tako je bila sedaj občinska hiša popolnejša in so morali misliti le še na boljšo notranjo ureditev. Kako so si tu pomagali, to bomo videli drugič.
Bogat mož je posodil svojemu prijatelju v-sliko vsoto denarja. Prej je bil tisti prijatelj često pri njem, zdaj ga pa sploh ni več bilo videti. Zato je nekoč poiskal svojega prijatelja in mu je rekel:
»Zakaj te ni več k meni? Zdaj nimam ne denarja in ne prijatelja. Vrni mi vsaj eno od obeh!«
Dolžniku je bilo to zelo neprijetno. Denar je bil poslal svojemu bolnemu sinu.
Prijateljstvo.
Bolezen je že mnogo stala In zato tako velike vsote ni mogel takoj vrniti.
»Oprosti«, je dejal svojemu bogatemu prijatelju, »ne prihajam, ker ti hočem oboje vrniti hkratu, denar in prijatelja. To pa ne gre tako hitro, kakor sem mislil. Saj veš, da je moj sin že dolgo časa bolan.«
»Oh«, je menil bogati prijatelj, »le zopet prihajaj ter mi vrni prijatelja; denarja ne potrebujem.«
Lastovkin viličasti rep.
■ (Pravljica.)
Ali ste že videli, da ima lastovka rep viličaato izrezan, kakor da bi ji tam, manjkalo nekaj peresc? Dobro, pravljica govori o tem, kako je to nastalo.
Culi ste, da je Bog pred vesoljnim potopom naročil Noetu, naj napravi barko, v katero bo mogel sprejeti dvojice vseh živali. Hudobni duh pa ni hotel dopustiti, da bi se Noe s svojimi živalmi reSil. Rad bi bil uničil vse življenje na svetu. Zato se je potopil pod vodo in je izdolbel v barko od spodaj luknjo.
K sreči pa je to opazila kača. Brž je vtaknila rep v odprtino in jo Je tako zadelala. Barka se ni potopila, ampak srečno jo priplula do gore Ararat.
Tedaj je Gospod poklical kačo pred so ter ji je rekel:
»Od katerih živali sc hočeš preživljati? l^ahko si izbereš. To naj bo plačilo za tvojo pomoč.«
»Naj nekoliko premislim«, je zaprosila kača.
»Dobro, bodi ti«, je pritrdil Gospod.
Kača je odšla in srečala komarja.
»Stori mi uslugo«, mu je dejala, »Poišči žival, katera ima najslajšo kri, in potem mi povej!«
»Bon«, je odgovoril komar. Veselilo ga
je, da ima tako prijetno nalogo. Letal je sem in tja in je poskusil kri vseh živali in nazadnje Se tudi človekovo.
Ko se je vračal h kači, je venomer ponavljal, da ne bi pozabil;
»Človek ima najslajšo kri . . .«
To je čula lastovka. Skočila je nad komarja in mu je iztrgala jezik. Zdaj ni mogel več govoriti, le: »zzz! ar.r.1 zzz!« je še delal.
Ko je prispel do kače, ji ni mogel povedati prav nič. Kljub temu ga je vzela kača s seboj in oba sta stopila pred Gospoda. Kača je upala, da bo komar že kako povedal, kaj je doživel.
»Torej«, se je obrnil Gospod do kače, »ali si si že premislila?«
Kača ni odgovorila nič, komar pa je lo piskal: »zzz! zzz! zzz!«
»On hoče reči: žabe«, je posegla vmes lastovka.
»Dobro«, je odločil Gospod, »torej so boš ti, kača, preživljala z žabami!« In žo ga ni več bilo.
Kača se je jezno dvignila in je hotela usekati lastovko s svojima strupenima zoboma! Ali lastovka se je spretno izmuz-
nila in kača ji je odtrgala samo par pc- Od tega časa naprej ima lastovka vfli-resc iz repa.	čast	rep.
Materina
V neki menažeriji je bilo videti mnogo divjih živali: opice, medvede, hijene, tigre. Najvažnejša žival je bil zelo velik lev. Vsaka žival je bila v veliki kletki, ki je imela spredaj debele železne palice. Mnogo ljudi je prišlo v menažerijo, da bi videli divje živali.
Nekega dne se je začul klic: »Lev je pobegnil! Hitro v hiše! Zaprite vrata!«
V kratki dobi so bile prazne vse ceste. Vsakdo je poiskal zaščito v najbližji hiši, ker ao se vsi bali lova. Samo mala deklica je še stala na cesti in se je ijrala z lutko v hitkinem vozičku.'
ljubezen.
Tedaj se je začulo rjovenje divje živali Kmalu ee je pokazal lev izza hišnega vogla in se jo napotil naravnost proti nesrečnemu otroku.
Ljudje so gledali iz oken na otroka. Zal jim ga je bilo, vili so roke iz strahu, ali nihče ni imel poguma, da bi rešil ubogo dete.
V tem hipu je pritekla iz hiše žena. Bila je otrokova mati. Ni se ustrašila velike nevarnosti, ampak si je hitro vzdignila otroka v naročje. Lev ostrmi In postane. Mati pa je že bila z detetom v hiSi In vrata so se zaprla. Otrok je bil rešen. — Kaj takega zmore samo mati.
Kaj nam pišejo.
Nekaj rešitev je prispelo prepozno, tako da imen nismo mogli več prijaviti, ker je bila 3. številka že v tiska. Dotični, n. pr.:	Jnrjoveo Pavla, Šoštanj; Frohlich
Margareta, Laznica i. dr. so medtem že videli, ali je bila njihova rešitev pravilna ali ne.
Pečovnik Stefan, Šmartno. Kakor smo že zadnjič naznanili, smo sedaj Vaše naloge uporabili. Pivo je bilo treba predrugačiti, ker je v prijavljeni obliki deca ne bi bila razumela. Tudi tako je težavna, ker pripušča veliko število odgovorov; dobra naloga pa mora biti takšna, da je mogoča samo ena rešitev.
Cesar Ml cika, Planina. Rešitev je povsem v redu. Smešnlci prideta na vrsto v prihodnji številki. Lepa hvala!
Rešitev nalog Iz 3. številke.
1. Nedelja.
2. Dah ali sapa Iz nat.
3. Slika (podoba).
4. Oči.
5. Zemlja In ljudje.
Naloge.
1. V Magajni je 10.000 Din, in sicer v takem denarju: 50 Din, 100 Din in 500 Din. Koliko je vsake vrste?
2. Pastirica vidi jato vran in zakliče: »Vas pa je več ko 100.« Vrana voditeljica odgovori: »Ce bi nas bilo še enkrat toliko, ko nas je, pa še polovica, pa še če-
trtina in še ti povrh, potem bi nas šele bilo 100.« Koliko jih je bilo?
3. Kaj vzamemo tam, kjer nič več ni, pa damo tja, kjer je dosti?
4. Koliko orehov mora biti za 1 kg?
Smešnioa
Kaj je čudež.
Učitelj je, hotel pojasniti, kaj Je Čadež.
Reče učencu:
»Misli si, da pride mož po neprevidnosti pod avto, vstane pa popolnoma nepoškodovan. Kaj je to J«
Učenec: »To je slučaj.«
Učitelj: »Naj bo. Kaj pa, če se mu kaj takega pripeti drugič.«
Učenec: »To je potem sreča.«
Učitelj (nevoljen): »No, in če se mu to zgodi še tretjič?«
Učenec: »To pa je že vaja.«
Bo že tako.
Tončka dobi koe makove potice. Vpraša mamo:
»Ali lahko mak leze?«
Mati: »Ne, zakaj vprašaš?«
Tončka: »O, nič, potem sem snedla * potico par mravelj.«
NI Isto.
Gospod: »Zakaj pa tepeš tega fantka? Ali ne veš, da moramo svojim sovražnikom odpuščati?«
Fant: »To pa ni moj sovražnik, to je moj brat.«