ZVONČEK___________________________________________________XXVII-6 STRIC PAVLE Izprehodi po Beogradu. (Dalje.) 4. OB DUNAVU. ^^^JZ^J anes se malo bolj oddaljimo od mestnega središča '^V^^^^T' *er krenemo v sevemi in severovzhodni del Beo-j rlfr®%K grada, tedaj k Dunavu in ob njem. Večinoma vi= ^l^p=rj??"Jn dimo tu novo mesto, a imeni obeh okrajev, po jMLL-^--J~ katerih se razteza, nam povesta, da stoji to mesto i^^^^g^ll^ na prav starih početkih. Severni okraj je dordžol* »—--^^fc • ¦ ski, ki smo o njem že govoTili, vzhodni je palilulski. Odkod naj se spustimo proti Dunavu v moožino hiš in ulic? Ulice se zlasti v Dordžoli križajo tako pravokotno, da kar vidiš, kako točno so tu zidali po načrtu^Od Terazij bi nam bilo danes predaleč vn hoditi bi morali po ulicah, ki jih že poznamo. S svojim izprehodom bi mogli pričeti od Kalimegdana ali iz ulice Uzun Mirkove ali s KTaljevega trga ali iz Vasine ulice, tedaj iz ulic, ki smo jih spoznali na poslednjem svojem izprehodu. In obrnili bi se ali v ulico Cara Uroša ali Kralja Petra ali Kneginje Ljubice, v Dobraoino, v ulico Dositejevo ali v Pozorišno ulico. Vsaka od teh vzporednih ulic se spušča v ravni črti nizdoli in pri vsaki se na njenem drugem koncu sv«tlika vodna gladina. Vsaka bi nam bila najbližja pot do Dunava; a nam se ne inudi, da bi morali po najbližjih, saj hočemo iskati iin gledati, ce najdemo kje kakih posebnosti. In baš zdaj se nam nuidi taka prilika. Stoječ pred kneževim spomenikom zagledamo desno povprek skozi Pozorišno ulico drugo, ki se zavija nekam tako zveriženo, da ji kar ne moremo prfsoditi, da bi tudi sama nastala v novejšem času po točnem načrtu. Stopimo iz Pozorišne nekaj korakov po široki Kneza Miletiča ulici, ki drži od tu v vzhodni mestni del, pa stojimo v ooi vijugi, ki smo jo zapazili popreji. Po svojem napisu je to Skadar* ska ulica. Ali kdo ve v Beogradiu za »Skadarsko iilico« — treba je reči »Skadarlija« ali še bolje, vprašati je treba po kateri njeniih starih gostilnic, in ni ga starejšega Beograjčana, ki bi nam ne vedel pokazati poti do nje. Ko smo namerili svoj korak semkaj, smo mislili, da nam nudi ta ulica več znamenitega, kakcw bi nam mogel dati hitri pohod po kateri od imenovanih ulic. Nismo se zmotili1: v Skadarliji vidimo še značaj starega Beograda. Male, nizke, z žlebniki ali celo kar z deskami krite hišice, ki so tu še ohranjene, nam pripovedujejo, da tu ni bil kdaj dom bogatinov — ti so imeli svoje trgovine in domove v Doržoli — Skadarlija je od nekdaj biia zavetišče siromakov. Novejša doba pač 760 XXVII—6 ZVOSČEK tudi semkaj že postavlja novodobne hiše; a luže med slabim tlakom, o katerem so že pred več desetletji peli »Noči kad je jedan sat, Ska« darlijom lomiš vrat«, in pa potoček, ki se še danes neovirano pTetaka po ulici, nam kažejo, da je Skadarlija še vedlio tisti del mesta, ki ga imajo za dovolj dobrega za one, ki ne sodijo med odličnike in bogataše. I Pogled v Skadarlijo Ceprav pa že puščata tudi v Skadarliji razvoj in novodobnost Beograda svoje sledove, so tu ipak najbolj ohranjeni stari spomini. V dobo, ko so bili krog teh maiih hišic se vrtovi, polni cvetja, ko je v tiho noč donelo tu slavčevo petje — v dobo, ko Skadarlija še ni imela tega imena, nego se je po svojih prebivalcih zvala »Ciganmala« — v to dobo se je res že treba zamisliti. Preveč je že zabrisana. A o duihu starega Beograda nam govori še vsa okolica in čuvajo ga stare nizke gostilnice »Kod tri šešira«, »Kod dva jelena«, »Vuk Karadič«, kjer še posedajo ab veoerih domačini in dobivajo ppleg stare presrčnosti svoje čevabčiče in ražniče ter pijo vino s Topčiderskega brda. Tu sem se zatekajo še dane9 starejši umetniki, igralci, pesniki in pisatelji, ki žive svoje življenje v pesmi in pismii!, tu čuvajo med drugimi tudi sjpomin najodličnejšega od skadarlijskih domačinov — pesnika in književnika Duxe Jakšiča. Hišica v Skadarliji, kjer je živcl ixi umrl Ehira Jaksič, še stoji; označena je s štv. 36 in prav v poslednjem času so vzidali vanjo spo* minsko ploščo temu odličnemu srbskemu pesniku. Nad Jakšičevo reliefno podobo iz bakra stoje v cirilici naipisani pesnikovi stihi: Mnogu sam gorku oašu popio, mnogi sam komad suzom topio. Pod poddbo pa je napis: »U ovoj je kuči živio i umro 30. novembra 1878. goditie Dura . Jakšič, srpski pesnik.« •; ^ s X 161 . -. ¦ ¦ " ¦ i . ZVONČEK XXVII~6 Tu je živel veliki pesnik svoje žavljenje tako sam in tako bedno, da je &el in zapisal o njem: Ah, sve mi ode, sve me ostavil Ne beše za mene ruke pomočne — Jedino samo tice ponoone šaptahu tužno krili garavi: »U svetu brate nema ljubavi!« Nema, neina, Jakšiču — preveč mislijo ljudje nase, a ipremalo na druge ... In brezobzirni so za to, kar ljubimo... E, tudi tu v Skadarliji se ti stori milo, ko jo gledaš bogato v njeni zanimivi preteklosti, a kako bolj in bolj sili vanjo novodobni duh; kako tu pa tam pr«zidavajo oelo te stare hišice in jim vtiskavajo modernejše lice; pa ko pomisliš, kako malo časa še, in hitri tok življenja in mestnega razvoja pomete tudi s tem ostankom starega Beograda ... Jakšičev dom v Skadarliji Saj nam odveje mehkobo, ki jo je zbudila starodavnost in pesem, porojena v Skadarliji, že sam korak iz te zaniTnive ulice. Na spodnjem njenem koncu stopimo v Cara Dušana ulico, pred nami pa se odpre delavni — tvoraiški Beograd. Ulica Cara Dušana — ali na kratko »Dušanova« — je dolga, širofca ulica, ki v ravni črti proti severu seče celo Dordžolo, po njej vozi električna železnica iz vzhodnega mesfnega dela proti Kali* megdatiu. Za Dušanovo bi inogli reči, da je lepa ulica, ali — dobro je, da smo v njej danes, ko je stiha. Res, da leži po njej 6rn prah na debelo, a da smo zašli vanjo ob deževnem vremeim, bi videli, kaj je beograjsko blato. Po Dušanovi in vse dol od nje proti Dunavu se razliva v gostih potokih, leži v globokih mlakužah in niti kamenita kaldTma te ne obvaruje, da ne bi gazil po njem prav do členkov. Ako 162 XXVII—6 ZVONČEK nimaš prav nujnega iposla v tem delu inesta, se premisliš, da bi ob takem vremenu sfopil v katero od ulic, ki držijo k dunavskemu pri« stanišču. No, danes ni bkta in lahko prehodhno ta kos Beograda podolž in povprek. Kakih zanimivosti pa nam ne nudi. Tu sem se je spravila industrija: mestna elektrarna je tu, platnarna, Šcmdova tvornica za čokolado in druge sladkosti, pa še druge — tako da vidiš diinnik pri dimniku, kako visoko mole proti nebu. Podolžne in povprečne ulice na dunavsketn obrežju pa so vzlic svoji umazanosti krščene ali po raznih zgodovitiskih osebnostih — ulica Visokog Stevana, Skender« begova, Despota Duiriča — ali po znanih mestih in krajih — Dubro« vačka, Solunska, Banatska ulica; da so bili tu že za starega Beograda židje, nas-pouci Jevrejska ulica. Slika iz Dunavskega pristanišča Pojdimo pa po tej ali oni ulici, zanimati nas more tu le dunavsko pristanišče, zato usmerimo svoj korak proti vodi. Od skrajnega mest« nega konca do Ehinava sega nizka pusta naplavina, ki je ob vsakem večjem nataslem Dunavu pod vodo, na dveh mestih pa se reka zajeda prav globoko v to naplavino. Tu imajo svoje male čolne dunavski ribiči, ki pogosto izvleoejo iz vode poleg manjših rib tudi velikega soma ali mogočno ščuko; tu so nakladališča in razkladališča za blago, ki ga odvažajo in privažajo vlake po Dunavu gor in dol. Tudi danes viditno nekaj vlak v pristanišču; to so mali parniki, ki vlačijo za seboj z mocnimi vrvml privezane tovorne čolne in ki nadomeščajo na vele« tokih pozemske tovorne vlake. Da to niso le domače vlake, nas pouče zastavice na njih; rumunske, madžarske, avstrijske, čehoslovaške so m©d njimi, in vse dovažajo blago, ki ga kupujemo mi od sosedov, in odVažajo ono, ki jim ga prodajamo sami. Po tedne in tedne je taka vlaka na poti in na vsakem fovornem čolnu je hišica, kjer prebiva oolnar in v kateri ga po dolgotrajni poti često spremlja žema, časih 163 ZVONČEK XXVII—6 tudi drobna dečica, Razkladanje in nakladanje blaga omogoča dolg most, ki drži s kopnega v vodo. Iz pristanišča pa drži železnica, ki po obrežju opasuje Kalimegdan teT veže dunavsko pristanišče s savskim pristanišoem in z beograjskim kolodvorom. Odtod prehaja blago, ki so ga vlake pripeljale po Dunavu, dalje v notranjost naše države. — Še nekaj vidimo časih v tem pri« stanišču: pozdrav je iz Slovenije. To so lesni splavi, ki so prispeli kdove odkod izpod Pohorja po Dravi in Dunavu ali pa izpod Savin« skih planin po Savini in Savi ter splavljajo naš les naprej, pogosto do samega Črnega morja. Mošeja v Beogradu Pojdimo navzgor po Uroševi ulici, da si ogledamo tu še malo zgodovinsko znamenitost! Dospevšt do poprečne Gospodar Jevremove ulice, zavijemo na levo in stisnjeno med visoke novodobne hiše vidimo staro turško mošejo. V Dordžoli je tudi stara luteranska ceTkev; stare hišice iz tuTŠkega Beograda pa se še marsikje sfiskajo med visoika nova poslopja in ob tvornice. Obrnimo se zopet v mesto in se vrnimo, odkoder stmo prišli! Gredoč dalje, dospemo zopet do Skadarlije in na njenem spodnjem koncu smo baš na meji med dordžoLskim in palilulskim mestnim okrajem. Dozdaj smo hodili po prvem, a isti značaj ko v njem vidimo v Paliluli. Najvažnejša ulica podolž je tukaj že omenjena ulica Kneza Miletiča, po kateri je lani stekla elek* trična železnica, ki drži v vzhodni del mesta, od Narodnaga pozo* rišta do mestne klavnice. Tu> se mesto za sedaj še končujie; pač ne za dolgo. Nove tvornioe, ki kar rastejo iz tal, nova poslopja, ki jih tu zidajo, kažejo, da Beograd še nima namena, da na tem kraju napravi meje svojemu razvoju. .164 '' \ ~ " * XXVII-6______________________________________________ZVONČEK Alko izvzamemo v Vidinsiki ulici Invalidski dom in staro državno bolnico, ne najdemo v Paliluli posebnosti; je pa tu znamenitost, ki jo moramo omeniti. Malo za Miletičevo stoji na početku starega grobja neznatna cerkvica, skoraj da kapela, ki bi šel čLovek mimo nje in bi se ne zmenil zanjo; saj ne zaostaja po svoji zuBanjosti nič za pravoslavnimi cerkvicami po selih in te so dovolj slabe. Ima pa svojo zgodovinsko ceno, in ko zvemo zanjo, gledamo s spoštovanjem na to borno palilulsko cerkvico. (Dalje prihodnjič.)