Stev. 10. V Ljubljani, 1. vinotoka 1907. Leto VIII. 4 Iz mladih src Naš god L/anes bonio praznovali miSka pripeljata bo svoj veseii god, v brzem in veselem teku jedli bomo iz želodov, na vozičku pisanem. iz naprstkov pili vsi. Kdor pa rajši bi napil se meda sladkcga naprstek, Jedli bomo kalo mehko. naj sam kupit mehko kašo, lcio dobro, gre R jebeHcam, pili bomo iz naprstkov vodo pametno. Oj, praznujmo danes glasno KaSo mehko, lečo dobro svoj veseli god, bo nam skutial kuhar kos, da veselje bo smejalo sladke vode polni sodček nam se kroginkrog! Naša hruška. Kaj, da hruška naSa stara Morda veje so ji zlate, ni čarovnica pogorska nima praznih vej ztati njeni so sadovi ? zlobna jih začarala. ne spomladi ne poleti —- Morda pa čarovnica jih Cvetja le spomladf polna ne poleii ne pozirai, zlobna je začarala? in poleti je vrabičev, ks} Še rra jesen ? a jeseni je tatlfev Kaj je vendar z našo hruSko ? Nfs0 veje njene ^late, m pOzimi Kdor ve, naj odgovori! zlati nJen> ne sa"dovi, jasnih sncžnih biserov. MHnarjeva Anica. Da bila bi jaz kraljitna, Lovlli bi lufcc-kresnice, kraljična tiha, krasna, da temno jim pot razsvetle, po gozdu bi Sirnem hodiia, lovili rogača bi v grtnu, ko svetil bi inesec z neba. da pelje Lrez pot jih, stez«. In priSli bi Skrateljčki gozdni Oj, sredi Sirnega gozda z veseiimi očmi, pa tratlca mehka leži . . . ej, prišli bi v haljicah modrlh nOj, dober večer, kraljična, in z bradami dolgimi. kraljiCna zala ti!M 10 —¦: 218 "^— Skoz gozd bi vozili kraljiCno, Da bila bi jaz krafjična, izpili rožam ves med; kraljtčna tiha, krasna, a potlej zapeli bi pesem, oj, s škrateljtki krog bl hodila da siuša jo gozdni vestsvet. in pela bi radostna vsa! Dva vozova . . . Dva vozova Mtmo lesa Ho, oba zdaj en konjič, v daljno stran, kar s pesttni dva voznfka črez gorice sta posegla pa en bič. in črez plan. v lase si. Hopsa, hopsa, Kaj zveni zdaj In konjiček kako gre krik z voza? peketa, Črez grmovje, Eh, oba bi hej, voziček (rez mejčl bii rada! pa drdra. Hej, in tatnkaj Dva vozova, za mej6 en konjif, pa voznika pa voznikov na zemlj6! . . . nikjer nič! Šll smo voščit . . . Šli smo voščit kumi Špeli, voine tnehke, volne siare, To smo kumt Špeli SH smo vošiit vsJ veseli da si robce tri lepč peli vsi veseli: z bobnom, ropotači, kuma naSa naredč. bosonogi, kratkohlaCi, bosonogi, kratkohlafi, Smo voščili krone nove, boben, ropotači, z ragijo in klopotci — da nam kupijo darove: ragija in klopotci — vrlt godci. sladkorčkov, pogače bele, vrli eodci. In voščiii smo veseli, saj smo pridni kot čebele. Škoda, da tcga veselja naj bt kuma doživeli In da mogli bi kupiti niso Čuli kuma Špela, sto Se dotgih let, te darove,. jim voSčitl ki so gluhi na obe, lepih kot pomladnt cvet; morati smo bergtje močne, ki so gluhi na obel polne tri košare bergije močne in priročne. Oj, to je gorjel ___________________ Cvetko Slavin