Natisov 15.000. ~^(i ali ločnikl iprtjra« I niojsIraL ipravni« Naročnina za celo lclo 2 K. Posamezna številka velja 6 vin. Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena oznanil je za eno stran 54 K, '/a strani 32 K, ", strani 16 K, 'I, strani 8 K, '/u strani 4 K, >/» strani 2 K, '/« strani 1 K. Pri wckratnem oznanilu je cena posebno znižana. Za oznanila (inseratc) uredništvo in upravni- Stvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav -ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevo:n naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najda'jc do pondeljka pred izdajo dotične številke vposjati. Štev. 7. Y Ptuju v nedeljo dne 1. aprila 1906. VII. letnik K n\ Veti. ■ l6l va. 30 Tažne besede naprednega slov. kmeta v ptujskem okr. Mir bodi med nama, bodisi Nemec ali Slovenec! Zakaj bi se sovražila, saj srna oba pod enim Bogom ia enim vladarjem! Pomislima, da še lahko dočakamo veliko nemira in vojske, kaj bo tedaj samo Nemec, ali samo Slovenec, ako ne borna dmg drugega branila! Kako pa se boma združeno branila, če se sovražima! Kdo pa je kriv najinega sovraštva ? Prvaški dohtarji, naši klerikalci, zlasti nekateri vročekrvni du-ivoiki in nekaj slovenskih kmetov, kateri so nemški naučili in zdaj za to pojedajo beli h, ker znajo tudi dragi jezik, drugim pa ne privoščijo boljšega življenja! Zato prosim vse pametne Slovence, da vsi z menoj prosite višjo gosposko za nemško šolo, za napredno misleče, Nemcem naklonjene učitelje, da se bodo vsi slovenski otroci na deželi v zadnjih treh letih v takih šolah, katere so 6 razredne, v drugih pa dve leti podučevali v nemškem jeziku. Ca smo [lih na Slovenskem doma, pa po rodu nemškega cesarja slažimo. Slovenski vojaki so veliki siromaki. če nemški ne znajo, pa tudi slovenski rokodelci so pomilovanja vredni, med Nemci ne morejo dela dobiti in tudi ne kruha sprositi-če pa nam kdo poreče: Nemške šole ne, kaj hočete Nemci postati, materinski slovenski jezik pa hočete zavreči ? Ne, ni potrebno ga zavreči, ampak tudi očetovega več ne sovraži! če je niša mati Slovenka, naš oče pa je Nemec, presvetli cesar in vladar namreč, ki zna devet jezikov govoriti, slovenski pa čisto nič! Zato pa se ne ponašajmo mi Slovenci proti Nemcem, ker njihov jezik je na prvem mestu naše države in tudi najdalje pride, kdor nemški zna. Zato pa te prosim, preljubi Nemec, da mi odpustiš, če se tem kdaj razžalil! Pa saj znam, da mi boš rad odpustil, samo marsikateri tebi noče odpustiti, ker si mu imenoval grdo psovko, ker si mu rekel .vindišer troti", to pa je zaslužil, ker se ne da Misijon. nun • se pa ato,| i se- 0. Pohorjanci bo živeli srečno in zadovoljno hu božjem in ljubi Zveličar, če bi bil oje priSel, gotovo bi bil zadovoljen s svojimi ovči-imi. Če se je tudi sem ter tje pripetilo, da so kmetje ob nedeljah seno spravljali na dom, kadar je huda nevihta pretila, če tudi je včasi mladina zaplesala, ko tega cerkev ne rada vidi, če tudi je sem ter tje mežnar v krstne bukve mogel zapisati samo ime matere in otroka, vzlic vsemu temu niso nebesa dol padla, gore jih niso le in stari župnik, ki je že do cela poznal svoje farane, tudi ni bil jezen. Toda, pritepel se je hudir v to srečno faro in božji mir, ki je tukaj vladal, mu ni ugajal. Črez nekoliko tednov so Pohorjanci pokopali svojega preljubega starega župnika. Njegov naslednik je bil čmerikav, siten mož. .Vikdo ga ni poznal in tudi čisto drugače je govoril k svojim farmanom. Govoril je pač samo za ušesa, za srce pa ne. Prejšnji prijazni župnik jim je vedno pripovedoval, kako je ljubi Rog neskončno milosrčen, dobrotljiv in usmiljen, kako rad prizanaša svojim otrokom, kako rad odpušča skesanim dušam, kako tolaži potrte in nesrečne. Mladi in stari so mu že od daleč hiteli nasproti, če so ga kje videli. Gospod faj-mošter so znali z vsakim toli prijazno, po očetovsko govorili. Novi župnik pa je vedno pridigoval le o hu-dirjn, o peklu in večnih kaznih. Otroci so se ga bali podučiti ne o volitvah, ne o kmetijstvu, ne o znanju nemškega jezika. On misli o svoji tre-pasti slovenščini, da nikdo drugi ne bo zveličan kakor Slovenec, ker so ga voditelji ljudstva tako daleč zapeljali! Se celo duhovnika sem slišal v cerkvi na prižnici grometi: „Ne občujte z Nemci, ne kupujte pri Nemcih, ne podpirajte jih!" Pa tota se mi ni dopadla, ker znam, da duhovnik ima »vse narode ljubiti in v nebesa vleči in da njora med narodi delati mir, pa ne nemir in razpor. Jaz pa vsakega človeka ljubim, kupujem pa tam, kjer je boljša postrežba in boljše blago. Za kmečkega poslanca pa bi volil kmeta, ne prvaškega dohtarja, ne duhovnika, če bi mi ravno govorila, da sta kmečkega stanu. Jaz bi ju vprašal: Vi dva visoko šolana moža, odkod je človek, kakšnega rodu so vsi ljudje? Gotovo bi mi pritrdila, da smo vsi ljudje božjega rodu! Tedaj pa mi povejta, kako je v nebesih? Gotovo bi mi ne mogla povedati, ker si jih še nista skusila in tako dolgo ne bota smela biti kmečka poslanca, dokler si ne bosta skusila kmetijstva. Vi dva sta od malih nog v šolah izurjena, z dobrim napolnjena, z denarjem obložena, lepo oblečena, kmet pa raztrgan in bos, od slabe hrane medel in omamljen, od dela pohabljen, s plačilom obložen in vsem podložen! Vse uboga, če ga glih tepe nadloga! Nima si s čem hrane zabeliti, ker mora to debelejšo svinjo zapeljati mesarju, to boljšo kravo mora prodati, te močne vole na sejem zagnati, s temi slabimi pa še ne more orati, na vsakem koncu njive mora kopati. Konj omaguje, ker se mu hrana zmanjšuje, konj hoče zrno imeti, kmet pa nima sam še kaj mleti, celo Jud nam mora zrnje od daleč dovažati, če hočemo lačen želodec potolažiti. To so kmečke nadloge, katerih še dozdaj naši poslanci niso poznali! Veliko stroškov pa so nam dodali učitelji. Tem in pa duhovnikom so plačo povišali, kmeta pa zadolžili. Zato pa vse volilce opominjam: „Ako ne bote prihodnjič boljše volili, prosil bom Boga, da bo gromska strela raznesla ptujski „Narodni in stari mu tudi niso zaupali, ker jim je vsako malenkost očital kot smrten greh in ker je bil tudi v svojem obnašanju in govorjenju za nje tako tuj. Fantje so bili prvi, ki so ga zapustili. Na kegljišču je bilo bolj veselo kakor poslušati kričanje in očitanje župnikovo ob nedeljah. Na mesto, da bi šli v cerkev, so zapravljali denar. Kmalu je to župnik Andraž — tako mu je bilo ime — zapazil in debelo pismo poslal škofu in prosil za te brezverce za ■— misyon. Ves čas, ko je ranjki stari župnik bil med njimi, ni bilo misijona in zato so Pohorjanci tako opeSali v veri. To je pisal škofu in ta je dovolil misijon. Kmalu potem je že bilo citati na cerkvenih vratah, da bodo na Pohorje prišli misijonarji. Pridige bodo za dekleta, fante, može in žene. Vsak, kdor se bo sv. misijona pridno vdeleževal, dobi odpustek 300 dni. Ljudje so šli k mežnarju vprašat, kaj da je to odpustek, pokojni župnik jim o tem nikdar ni pravil. Mežnar pa je rekel: „Glejte, med tem časom, ko imate odpustek, smete storiti, kaj hočete, ni greh" Stari Kovačev Tone pa je rekel: „Ta je najbrže bosa! Ako bi kradel in ropal, to naj bi se Bogu dopadlo, naj bi bilo brez greha? To se vendar ne vjema!" Pohorjanci so jako radovedno pričakovali misijo-nare. To so gotovo čudno sveti očetje, so si vsi mislili. Saj so slišali, kaj vse trpijo v daljnih krajih, kjer ozna-njujejo divjakom luč sv. vere. Pa, saj divjakov na Pohorju ni, kaj le hočejo tam? Misijonari so prišli in prva pridiga je bila za de- dom", na katerem prodate za polovnjak vina in 500 smotk pol štajerske dežele. Tijndstvo kriči: „V mesto nad gospodo bomo šli in jih potolkli, gospoda nas odira!" To pa ne spozna, da sam kmet kmeta v dolge zapira in Če gospode ne bo, da on tudi ne bo imel pravice živeti. Preljubi kmeti, ko bi jaz bil več v šolo hodil, jaz bi vas znal bolje podučevati, pa sem samo tri zime v šolo hodil, po leti pa sem krave pasel in uši klal, ker starišev nisem nikdar poznal, da bi me mati iz uši oprali in oče v šolo več let poslali. Ko pa bi jaz bil sedem let v šolo hodil kakor sedajni otreci, hotel bi biti kmečki poslanec, pa ne, da bi mi mastno plačo delili. Jaz bi šel na tihem k presvitlcmu cesarju, tam bi vse razodel, kako je kmet siromak, duhoven pa bogat, kako velike svote nabira, vera pa zavoljo njih umira, in da bomo radi plačali dačo, da se svet vzdržuje, samo nekatere stroške naj nam olajša, naj hudodelnike ostro kaznuje, da jih ne bomo toliko redili in duhovnike le toliko plačevali, koliko jim zadostuje, preveliko bogastvo pa jih pohujšuje, verno ljudstvo pa zaničuje. Ako pa me vprašaš: „Kdo si ti, da celo duhovne opominjaš?" Na to ti rečem, da sem si od sv. Janeza Krstnika vzel zgled, ki si je upal celo kralju Herodu njegove pregrehe očitati. Zdaj pa ti jaz naštejem nekaj tvojih pregreh! Kdo pa tebe za posvetnega poslanca kliče ? Nihče! Denar te miče! Kdo je kriv, da se tempelj sv. vere podira.-1 Kdo je kriv, da se sedajna cerkev slači, duhovnik pa svojo mošnjo tlači? Kdo je kriv, da ljudstvo ne veruje duhovnu, ki premalo podnčuje, veliko pa pohujšuje ? Telesna dobra dela so: Bolnike obiskovati, mrtve pokopavati, revne oblačiti, lačne nasičevati. Kdo pa bolnikov ne obiskuje? Tisti, ki peš rad na spoved ne gre. Kdo pa mrtvih ne pokapa? Tisti, ki za malo plačilo na pokopališče ne gre. Ce ni vsaka stopinja s kronami poflajštrana in posuta, pa sma rajši doma dobro obuta. Kdo pa nagih ne oblači? Tisti, ki ima lepo suknjo, pa še hoče, da bi mu ubogi farani kleta. Cerkev je bila do zadnjega kotička natlačena, iz oddaljenih planin so prišla dekleta, da poslušajo božjo besedo. Ti sveti možje bodo gotovo pridigovali o prečisti Devici, kako je milostiva in usmiljena do skesanih grešnikov in zgrevanih grešnic in gotovo jim bodo tuji misijonarji tudi povedali, kaj naj storijo, da bodo enkrat verne, pridne matere, da bodo živele čisto in pobožno Mariji na čast. In ta misijonar je vam znal pridigovati! To je bila čisto drugačišna pridiga kakor župnika Andraža. Kako so ga solze oblile, ko je govoril o trpljenju in grenki smrti našega Zveličarja in tudi poslušalke so se razjokale. „Mati božja, pomagaj nam" so zdihova';a dekleta. Kako se je misijonar Se le solzil, ko je opisaval trpljenje tistih v peklu, ki niso več nedolžne, sam angelj mu je baje v sanjah pokazal neskončne globočine pekla. Se-le proti večeru je prenehal misijonar. Po pridigi podale so se tiho in blede domov. Tako so bile zamišljene, da se fanti niso niti upali jih nagovoriti ali se ž njimi pošaliti kakor kedaj prej! Vedno so še dekletom po ušesih donele strašne misijonarjeve besede:. poboljšajte se, delajte pokoro! .loj vam, nečistnice, ako se le količkaj spozabite. Trikrat joj in gorje sadu vašega grešnega telesa, bolje bi bilo, da ne bi bile rojene !:l KO so zadnje odišle, prišla je iz cerkve Veseličeva Za lika. Počasi je stopala, bleda ko stena, upalega lica kakor kaka stara mamica. Včeraj, ja še pred pridigo je bila brhka, zala in rada je slišala, če so ljudje o nji govorili: „Devet far nima takega dekleta!" Poleg boljšo kupili. Kdo lačnih ne nasičaje? Tisti, ki bi moral revno živeti, pa veliko grehov zatreti. Bog Oče je že v "St. Zakonu postavil duhovna, božji Sin pa ga je v Novem sam pomazilil iu sv. Duh razsvetlil in ta troedini Bog je zapo-vedal, naj duhovnika spoštujemo in se jih ne dotikamo. Jaz pa sem jih začel celo mikati zato, ker niso taki, kakor so bili prvenci sv. vere. Božji Sin je poklical revne ribiče prve k sv. veri, jih podučil in poslal, da naj grejo in vse narode k sv. veri pripeljajo. Iu tisti so ubogali in šli brez črevljev, brez denarja, pa so veliko ljudi pridobili sv. veri. Ko bi še zdaj živeli pravi apostoli, bil bi že celi svet krščen, ne bi se trebalo bati antikrista, kateri bo prišel, kakor piše sv. pismo in vse kristijane mučil in pomoril z duhovniki vred zavoljo mlačnosti v sv. veri, ker nismo ne mrzli, ne celo topli, mlač-neža pa bo Bog iz sveta pljunil in to hujše kakor nekdaj Izraelce z duhovniki vred. Koliko cerkev so sezidali apostoli in ubogi puščavniki, ki so se revno oblačili in korenine jedli! Zdaj se cerkve podirajo. V apostolskem času so v duhovniški stan prihajali premožni in so svoje bogastvo med uboge razdelili, zdaj pa v duhovski stan stopi marsikateri, da bi le obogatel. Oče in mati nimata lastne hiše, sin pa v duhovski stan stopi, je pet let župnik, pa že krasne palače zida, ki jih ne potrebuje, uboge farane pa tako guli, da je črez mero. Kako prosi, da bi cerkvi darovali! Koliko za sv. meše računi! Kako drago sedeže v cerkvi prodaja! Ubogi faran mora kupiti celo zvone. Ce pa hočeš, da se ti bo zvonilo, kadar ti ne boš več slišal, pa mora drugi za teboj drago plačati zvonenje, če bi ti bil poprej sam kupil zvone! Vse to je krivo, da kristijani od prave vere, žalibog, odpadajo in dragoverci k nam ne pristopajo, ker vsaka druga vera ima falejše duhovnike. Zato pa pomisli, kršč. duhoven, kdor dela na zemlji za prevelik denar, taisti za nebesa nič ne zasluži. Pravi kristijan pa te, krščanski duhoven. ne bo nikdar ogovarjal in ne bo od sv. vere odstopil, če boš tako živel, kakor ti svetujem. Bog je Izraelcem tako govoril: Kdor v tempeljnu dela, naj od tempeljna živi in kdor v cerkvi dela, naj od cerkve živi. Jaz malošolanec pa to tudi pritrdim. Računite toliko, da se lahko oblačite in dobro hranite, če pa kaj povrh ostaja, kaj se pri cerkvi zasluži, naj pri cerkvi ostane, naj se iz tega cerkev olepša in mladi duhovniki izrejajo, kakor je bilo v navadi med prvimi kristijani, ne pa, kadar župnik nmrje, da bi kuharica velike svote podedovala, kajti kaj takega je za ljudstvo vselej pohujšljivo, za fajinoštra sumljivo in pred Bogom neodpustljivo! cerkve si je pokleknila na gomilo in britko, milo se je razjokala. „Devica Marija pomagaj, pomagaj mi! Povejmi, da ni lako res, kako je la misijonar pridigoval! Ta sramota, oh groza me je! Ona se je spozabila z Roškarjevim Lojnekom. Ljudje bodo s prstom na njo kazali! Taka ne sme v cerkev, je gromel misijonar. „Oh pomagaj m:, Mati božja, gotovo to ni ni tako strašen greh. Saj sera ga tako ljubila, iz slepe ljubezni sem to storila, in saj mi je obljubil, da me vzame za ženo! Ali je to tak greh? Oh pogubljena, večno pogubljena si", je vpil misijonar. Tako je tarnala in vzdihovala, da bi se bilo kamenje obmehčalo nad njeno žalostjo! Prej je bilo čisto drugače. Če se je res katero dekle zagrešilo in je to zvedel pokojni župnik, pozval je oba k sebi in jima prijazuo rekel: „Uotovo se ljubita, oženita se in Bog vama ne bo odrekel svojega blagoslova". To so bile pametne in dobre besede. A sedaj? Ko je Zalika Andražu pri spovedi povedala, kaj da je storila, ni ji dal odveze, naj pre čaka na misijon, ji je rekel. Čakala je in je mislila, da jo misijonarji potola-ž|jp, pa zdaj je še hujše! Žalostna, potrta je vstala Zalika in zapustila pokopališče pri cerkvi. Večer je bila pridiga za moške. Vrata so bila na pol odprta in slišalo se je mrmljanje molečih. Pa kaj je to? Kaj se je, za božjo voljo, zgo» dilo? Občinski predstojnik in orožnik sta spremljala 4 može, ki so nesli mokro, mrtvo truplo Zalike v mrtvašnico, dve življenji si je smrt pobrala. Obupala je, ker ni slišala resnice, da Bog odpušča, rad in vselej odpušča, da tudi največjemu grešniku še odpušča, ako se spokori in skesa. Tega ji nihče ni povedal, temveč le s peklom in ognjem se je na prižnici strašilo in žugalo, da Bog se le maščuje in kaznuje najmanjšo napako. Vse to je drugače pridnemu dekletu zmešalo pamet in končala je svoje življenje s strašanskim samomorom. Zapustila je ubogo staro mater, ki je na ves glas klicala in jadiko-vala: „Zakaj ste mi zapeljali otroka v tako strašansko nesrečo!" Iz cerkve pa se je slišalo: „Ne sodite, da ne bole sojeni! Jaz sem ljubezen, tolažba in življenje!'1 pravi Kristus, naš Gospod. Kako se travniki izsušujejo? (Važno besede inženerja ljudstvu v poduk.) Važno sredstvo, da se na travnikih pridobi več sena, je to, da se močvirnati travniki izsušujejo. To je uvaževal tudi štajerski dež. odbor in za to že nekaj let plačaje več deželnih inže-nerjev, ki imajo po ukazu dež. odbora kmetom pomagati in jim svetovati, kako se travniki izsušujejo. Ti inženerji morajo sestaviti načrte za tako osuševanje, potem pa tudi morajo načrt izpeljati, izvršiti. Za umno izsuševanje travnikov se deli tako iz deželnih kakor iz državnih sredstev znatna podpora. Ker pa se v ptujskem okraju v tem oziru jako malo ali skoro nič dozdaj ni storilo, smatral je ptujski okrajni odbor kot svojo dolžnost, da opozori posestnike na to prekoristno odredbo deželnega odbora. Na več krajih ptujskega okraja nahajamo večje ali manjše travnike, ki so premokri in vsled tega se na njih jako malo sena pridobiva. Sladka trava, ki daje dobro in vredno krmo, polagoma gine in namesto te se zareja kisla trava, mah, sitje in ločje. Travniki se izsušujejo ali z odprtimi jarki ali s pomočjo drenažnih cevij. Zadnji način ima v primeri s prvim veliko prednosti, je boljši, zato se tisti dandanes tudi skoro izključno rabi. Izsuševanje travnikov je v nekaterih krajih štajerske dežele, zlasti v izhodnem delu v okraju Furatenield, jako napredovalo in uspehi so zelo povoljni, zadovoljujejo popolnoma. V ptujskem okraju sta letos dva kmeta pri Sv. Barbari v Halozah vpeljala drenaže na svojih travnikih in zato imajo tamošnji posestniki lepo in ugodno priliko, da se na lastne oči prepričajo o tej koristni napravi. Podpore, ki se dele manj premožnim posestnikom za drenažne načrte, so sledeče: 1. Načrt za izsuševanje travnika izdela brezplačno kak deželni inžener, ki je ravno za tako delo od dež. odbora ustanovljen in plačan. 2. Drenažne cevi se pripeljajo brezplačno na zadnjo žel. postajo. 3. Za-dolo ae-~doleči izvežban delavec in sicer tako, da posestnik mu da primerno hrano in stanovanje, dež. odbor pa ga plača. Posestnik pa mora najmanj G delavcev poklicati, da se delo izvrši in tiste mora seveda sam plačati. Ako se izsušuje z odprtimi jarki, znaša podpora 40% dejanskih stroškov. Ako se izsušujejo večji prostori, je podpora od 40—60% dejanskih stroškov. Da se posestnik udeleži te deželne in državne podpore, naj posestnik vloži nekolkovano (neštemplano) prošnjo na ptujski okr. zastop, (oz. na svoj domači okr. zastop) in v tej prošnji naj prosi za to, da se mu brezplačno izdela načrt za osuševanje njegovega travnika in potem za podporo. To prošnjo okr. zastop priporoči in odpošlje deželnemu odboru. Takaj imate vzorec take prošnje: Slavni okr. zastop v Ptuji. Podpisani ima v katastralni občini N. zemljiško parcelo št. . . , ki je v obsegu ... ha popolnoma močvirna Ker je prosilec izsuševanja svojega zemljišča iz lastnih sredstev izpeljati, zato prosi, da Be mu brezplačno izdela tozadevni projekt in naj se mu dovoli podpora. Okr. odbor pa naj ga priporoča pri dež. odboru. Mačkovec, dne..... Joža Draksler, posestnik. Mi opozarjamo, naj se kmetje po Spodnjem Štajerskem k svoji lastni koristi z enako prošnjo obrnejo do svojih domačih okr. zast>pov. mani premožen ali :r\ . „,.-----in ne more Zakonska reforma. Nov vihar vznemirja ljudstvo, ki zdaj mora pod-pisavati pole in ne v<5, za kaj se gre. Na deželi in po mestih hodijo zdaj mežnerji in tercijalke po hišah s polarni papirjatersilijo ljudi,naj se podpišejo, vera in kršč. zakon sta baje v nevarnosti. K nam v uredništvo je tudi prišlo veliko kmetov in kmetic vprašat, tudi pismeno smo morali več zahte pojasnil odposlati, zdaj pa tu našim cenjena glavje bralcem povemo, kaj o tej zadevi pravijo k!» da sr. kalci, kaj pravi cerkev in kaj naposled prat in z in zahteva duh časa in napredna sedajnost, t pa sami o tem sodite po svoji pameti. —I 2 K, justičnem odseku dr. zbora se že delj časa bi jemlj« vijo s tem, kako treba popraviti zastareli 4 žavljanski zakonik, ki ne odgovarja več spi* Vaupi šnemu napredku, ne odgovarja več zahtevami | razmeram časa. — § 111 in § 11G državlju Sklici skega zakonika določata, da se kati dec. : liški zakon sme le takrat razdrnžiti z 0zi: ako eden izmed zakoncev umrje, ni zagla-se torej po novi postavi dovoli ločen« Heta, katolikom, da se smejo potom civil mestt nega zakona zopet poročiti. — V Stara prave testamentu so Judje smeli imeti ve5 žen, tod to je Bog čifutom dovolil, da je dal Žid laik lodca. pote peno pismo svoji ženi, če se je mordu v Po« čem zagrešila in je smel vzeti drugo. V nov« podsr Zakonu pa je po cerkvenih predpisih zakonsh podsr zveza nerazdružna. Katekizem pravi: Zakoni resni« ne more razvezati drugače kakor s smrtjo ena pri g] izmed zakonskih. To potrjuje tudi sv. cerkvi ter j« tridentinski zbor in sv. pismo pravi: „Vsak, I ter r se loči od svoje žene in vzame drngo, prešestnjl žegna in ki vzame ločeno od moža, preSestuje" (Ld ne p( 16, 18). — Ali zdaj je po mestih — za kmd benei ta sprememba itak nima pomena, ker si zakoni kljuni ostaneta zvesta in drug z drugim rajši pot ceva pita — veliko nesrečnih zakonov, zakonska i porod ne razumeta, večni nemir in neznosne razm« res je vladajo med njima in morajo trpeti veled I čana zastarele postave. Samo na Dunaju je m nober. 50.000 takih ločenih zakonov. Mi, kateri nia kopal ločeni in srečno, zadovoljno živimo v zakol dokaz ne čutimo vse te nesreče, ali časniki in t i dišča nam poročajo o strašnih zgledih takih l Vanpc čenih zakonov. Sodišče ju loči, zdaj pa se ■ ( ne sme oženiti vdrugič, ker še žena živi in | popra navadi živi s kako vlačugo v divjem zakol | Žena ločena pa ravno tako. Na tisoče tati emo 1 nesrečnih ljudi je primorano živeti v divj« Ščavc zakonu, človeška narava je že, žalibog, ii tudi i bolj k slabemu nagnjena. Taki divji nan J(er ;, vtisne možu, ženi ah otrokom iz takega divjtjDragi zakona sramotno znamenje na čelo. Če bi v 4., smela drugič iu z drugim poročiti, bi bilo t je opr bolj pošteno, in ravno to namerava ta predihtevaj gačba § 111 državljanskega zakonika o zakivaši d skem pravu. Na Francoskem, v Ameriki, dom i Nemškem, celo na Ogerskem imajo že takef C stave in mi ne smemo reči, da bi tam i potegi radi tega bili divji ljudje, da bi tira nenratina vi živeli, v „katoliški" Avstriji je več gnibole inblinstreg v moralnem oziru kakor po drugod, kjer so napred za vai držive in napredni ljudje. Nesrečnih zako« veka je bilo vedno dosti in jih še bo. Pomoti naprei oba združila in zdaj bi imela celo življenje l jezika. navezana v medsebojni mržnji drag na drngij I; To bi bilo res življenje kakor v peklu. Naj vilki s torej ločita, ker nista za se stvarjena in sedanj svoji volji naj si poiščeta takega družnika,ki j« Podlo: nju bolj stvarjen. To namerava zakonska I okr. c forma in to ni niti nemoralno, niti nekrščan« diti. 1 temveč ravno nasprotno. Tako sodijo svobol pretre miselni ljudje. Tu se torej ne misli vpeljati I mu je ko postavo, po kateri bi zakonska zubaso i trajala samo 2 ali 3 leta in potem, ako se« ki ital naveliča svoje žene, ji bo lahko dal potepi moie pismo ter jo pahnil od sebe z otroki vred, ■ napad si pa bode vzel drugo. S to postavo se nikil zadnja ne namerava napasti kršč. zakon! Milijon lih va katol. Nemčiji, Švici, Franciji itd. živo v loilji dariti. zakonih in žive pri tem pošteno, nasprotno dopisa imamo strašne vzglede, da zakonska, ki niatopu, za se stvarjena, jako nesrečno živita. Obali me imajo slab izgled, gospodarstvo pe3a, na sta! bil m« ju čaka beračija. Za to bi se s to postavo j Sikolsl cej olajšalo zakonsko življenje, loieni mol Ta cef ločena žena lahko še prav pošteno in vzglaeamo živita, ako ee jima dovoli poiskati si primer« bi ne tovarša. Tako je cela stvar. To imate nnvažnos klerikalcev in modernih ljudi, Bodite sani tako i tem. Prav neumno pa je, da se sili tudi oto odbora podpisati. leži de ---------------------------------------------------------'temu? Dopisi iz Štajerskega. J2° Popravek. Uredništva „Štajerca" v Pi mogoč« Sklicujoč se na paragraf 19. tiskovnega zaiinazadn z dne 17. dec. 1862, drž. zak. št. 6, ex I 1 ram z ozirom na dopis, objavljen pod za-Iz Podsrede" v štev. 3 Vašega lista, v zakonitem roko na istem mestu in a istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da jemljem za previdenje bolnikov 2 K, res je pa, da za previdenje bolnikov ne jemljem ničesar ter bolnike sprevidim zastonj. V Podsredi, dne 7. svečana 1906. Matija Vaupotič, župnik. Popravek. Uredništvu „Štajerca" v Ptuju. Sklicujoč ae na § 19. tiskov, zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zakona št. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na „0p. uredništva", objavljeno pod zaglavjem „Popravek" v št. 5 na str. 3. Vašega lista. da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni po-pravek. 1. Ni res, da podsredški Held ima dva želode«, to se pravi, da veliko žre; res je pa, da v Pcdsredi Helda ni. 2. Ni res, da je trditev podsredškega-tiča lažniva; res je pa, da je trditev podsredškega župnika Vaupotiča „popolnoma resnična". 3. Ni res, da je.....tič v Celovcu pri škofu beračil za sprejem in za miloščino ter je moral od škofa oditi z dolgim kljunom ter moral preko koroške meje pobrati svoje žegnane kremplje; res je pa, da .. . tistega tiča ne poznam, da nisem, hvala Bogu, še pri nobenem škofa beračil miloščine ter da nimam kljuna in krempljev. 4. Ni res, da je Vaupoti-ceva sestra pri kaplanu Vaupotiču v Dramljah porodila in otroka zakopala v kaplanijski kleti; res je pa, da od 10. kimovca 1897 do 5. svečana 1901, ko sem bil v Dramljah kaplan, ni nobena ženska rodila v kaplaniji in otroka zakopala v kaplanijski kleti, kar bode Štajercu dokazala sodnija. Res je tudi, da nisem babica. V Podsredi dne 11. sušca 1906. Matija Vaupotič, žnpnik. Op. nr. No Matija, Bi zdaj zadovoljen s po popravkom ? :onn. Od Sv. Jurija ob Ščavnici. V št. 6 Štajerca ;ukih fmo brali o zahtevi nemško šole v Sv. Jurija ob vjem Šfavnici. Ta zahteva je jako koristna in za to tak« tudi mislimo, da Duhovčani tem željam vstrežejo, akon ker imajo dovolj šolskega poslopja na razpolsgo. vjega - Dcafii stari&i, boljše je. da se vaš otrok zadnja leta bi se v 4., 5. in 6. razreda nemščine nči, kakor da vse je oproščen. Stariši, za svoje otroke odločno za-ndru-ikon- ei kleri-pravi t, vi — V i ba-dr-splo-m in jan-ato-žiti, naj nim ivil-arem tudi ahko •da s jvem n ska m se nega tveni c, ki l nje Lak. met« m ska potr-a mere i te nad ismo tono, so- ih lo mož ni dom in čitalnica. * P° i za avno blata redna Lonoi ta je > bit gegal y se in po je za i rensko :jodo-i zveai 3 moi htevajte nemški podak, to bo veliko koristilo vaši deci in vam samim, veliko bolj kot Nori Op. nred. Občine, posnemajte ta poziv in se za nemški poduk v šoli. Obrnite se Da ?išje šolske oblasti, ki vam bodo gotovo ustregle. Znanje nemškega jezika je premoženje za vašega otroka. Časi zahtevajo naprednost človeka in tisto si vaša deca pridobi le v dobri napredni šoli na podlagi nemškega podučnega Iz Podlož pri Ptujski gori. V eni prejšnji številki si nam, dragi „Stajerc", poročal, daje naš sedanji okr. odbor sklenil graditi cesto skozi Podlože in Sesterže do nove slovenjebistriške okr. ceete, ki so jo že lansko leto začeli graditi. Ta novica je nekega klerikalnega tepca tako pretresla, da ga je namah začel kič viti. Ko pa mn je malo odleglo, skoval je precej dolgo klobaso samih laži ter jo poslal mariborski cunji, ki itak nima večjega veselja na svetu, kakor če upeno mota naprednomisleče gospode, pa tudi kmete , sam napadati in obrekovati. Poprej, ko so bili na-iakot zadrjaki v okr. odboru, je bilo po njegovih mis-oni i lih vse dobro, ker so znali baje »vrlo gospo-51jivil dariti." Lej ga, lej! Zakaj pa nisi, ti opravljivi io p dopisun, zapovedal slovenjebistriškemu okr. za-nisU stopo, da začne graditi novo cesto od poldnevne )troci ali mostečke strani proti Sesteržam, katero bi ^arost bil moral ptujski okr. odbor potem zvezati s pre šikoisko-pragersko cesto proti polnočni strani? ž al Ta cesta bi bila vodila samo čez Sesterže, torej lcdnc samo črez eno vas. Mi tukaj ne ugovarjamo, da rnegi bi ne bila dobra ta cesta, toda veliko večje azon važnosti bode cesta, katero so določili gospodje mi c tako sloveDJebistriškega, kakor ptujskega okr. »troke odbora od zahoda proti izhodu, ker v tej smeri leži devet vasi. Dragi kmetje, kaj porečete k temu? Ali ne želijo gospodje v okr. odboru kmetn res pomagati ? Že lansko leto se je dosti storilo kmetom v korist. V enem letu pa ni 5tuju mogoče napraviti in popraviti, kar je prešnji ikoni nazadnjaški okr. odbor toliko let zanemarjali 1863 — 8 — Ako bi ti, dopisun, imel le betvico pameti v svoji puhli buči, potem bi z velikim glasom za-klical: »Živeli gospodje sedanjega ptoj*kega in alovenjebistriškega okr. zastopat" Dopisi iz Koroškega. Iz Rude pri Velikovcu. Dne 2. marca je začelo goreti pri kmetu Sumritschu „Na bregu" pri Grebinju. Prostovoljna požarna bramba iz Rude ja takoj hitela pomagat. Ali vreme je bilo blatno in vsi gasilci niso se mogli peljati z briz-galnico. Slučajno so zagledali na njivi farov-škega hlapca s konjema ter ga naprosili, naj jih odpelje k požarn. Ali zato jih je doma skupil! Naš župnik Volaačnik je ga ozmerjal, češ: ,Ali misliš, da jaz imam konje za to, da liberalno požarno brambo okoli voziš? Zraven mn je župnik tudi žugal, da ga nažene iz službe. Hlapec si je to vzel k srcu in dva dni ni šel h kosilu. Naposled je ponj žnpnik poslal s pozivom, naj se le vrne v službo ter se izgovarjal, da je naglojezen, naj vse to ne jemlje za resno. Ob enem je dal hlapen krono, naj si zvečer priboljša. Far ne pozna usmiljenja do bližnjega, tudi ob požaru ne. Žili polje pri Celovcu. Ne zamerile mi, da vam nekaj sporočim iz našega kraja. Pred kratkem mi je slučajno priletel v roke tisti celovški listič »Mir", ki že delj časa ima denarno naduho. Ze poprej sem dostikrat slišal, kako se ta ubogi listič zna hvaliti in lagati, ali zdaj sem se o tem še sam prepričal. V št. 8 z dne 22. febr. je bilo namreč sledeče: »Kotmaravas. Zborovanje uiril-Metodove podružnice, ki se je vršilo dne 4. februarja, je bilo vkljub slabemu vremenu dobro obiskano. Toliko ljudi je bilo, da se je kar trlo!" — Oh ti lažnjivi Drave, kako ti ljudi farbaš! Nekaj radovednežev je res prišlo, ali ti se niso prav nič ogrevali za to društvo. V istem članku se tudi bere, kako so pevci iz Hodiš lepo peli in kako so celovški tamburaši ubrano igrali. Tega pa ta listič nič ne pove, da je bilo večjidel le nemško petje in da so ubogi tamburaši morali kmalo pobrati šila in kopita ter hitro odriniti, črnosuknježi pa so jo popihali brzih nog za njimi, tistega žoloznega »Cirila", v katerega sonametali nekaj grošev, so vzeli pod pazduho, ker je siromak ves opešan. In kaj se je na tem zborovanju vse klobasarilo! Res, spoznali smo, da ti klerikalci si ničesar bolj ne želč, kakor da bi šol ne bilo, in ako že so, naj bi bile po njih kopitih. No, pri nas je za klerikalce že prepozno, peska v oči si ne pustimo več metati, mi smo prepričani, da svobodna in napredna šola je bogastvo človeka. Iz Grebinjskega Kloštra. V nedeljo dne 11. marca je bil pri nas klerikalno-politični shod, ki ga je sklical naš fajmošter. Po pridigi je povabil vse nad 24 let stare moške, naj pridejo v obilnem številu, da bi se protestiralo proti volilni pre-osnovi. G. župnik je bil edini govornik. Shodn je predsedoval kmet Nedved, zapisnikar pa je bil naš mežnar, kateri na pustni pondeljek pobira klobase za to, da po leti zvoni proti hudemu vremenu. Govornik je razlagal, da je baje slovenščina v nevarnosti in da bi bil slovenski Gratenauer v drž. zboru gotovo rešil koroške slovenske klerikalce te usode. Seveda je župnik tudi naša sedajna poslanca Pleschiutschniga in Saifritza grdo napadal. O Saifritzu je trdil, da je on tako zadolžen, da še žlica ni njegova in da zategadel tudi v drž. zboru govoriti ne sme. To je prav očitna in predrzna častikraja. O celem govoru, g. urednik, mislim, mi ni treba poročati, saj tako veste, da vsebina ni bila druga kakor huj-skarija in znana zagrizenost. Dovolim pa si tu dvoje vprašanj: 1. Ali je to poklic duhovnika, razširjati tako sovraštvo na političnih shodih? Kaj si moramo misliti: na kanceljnu priporoča ljubezen do bližnjega, v gostilni pa tako grdo napada nenavzoče ljudi, ki se mu ne morejo braniti, ne morejo ga krepko zavrniti in postaviti na laž, ker jih tam ni! 2. Ali je g. žnpnik govoril resnico, da je Saifritz tako zadolžen, da v drž. zboru ne sme govoriti? Prosimo za odgovor. Več faranov. Najnovejše politične vesti. Ogrsko. Tam so zmiraj stare homatije in zmešnjave. Štelung tam ni, kmetje nočejo plače- vati davkov, češ, saj ni postavne vlade. Vlada pa vse povsod odstavlja ji neljube uradnike in nadomešča jih s svojimi komisarji. Kjer je prej zadoščal en uradnik, je zdaj po pet takih komisarjev. Tudi časopisje se ostro preganja. Ministerstvo notranjih zadev je zaukazalo, da morajo biti časopisi eno uro pred odhodom vlakov na pošti, da jih utegne pregledati in zapleniti. Državni zbor. V zbornici se je do 23. marca vršilo tako imenovano prvo branje volilne preosnove t. j. splošno se je razpravljalo in govorilo za in proti temu predloženemu načrtu. Veliko odličnih poslancev se je zglasilo k besedi, vsaka parlamentarna stranka je odposlala šega govornika, ki je obrazložil njen© zahteve in želje. Konečno je zbornica odkazala vladni načrt, ki se bo jako spremenil, posebnemu odseku 49 članov. Dne 23. marca je začela zbornica razpravo o zakonskem načrtu glede vštetja aktivitetne doklade v pokojnino in jo je nadaljevala tudi v torek. Turčija. Torki še zdaj neusmiljeno pestijo in morijo kristijane, zato se bolgarski vstaši v Ma-cedoniji upirajo turški krvoločnosti in zdaj v spomladi hočejo z bombami pomoriti vee konzule (zastopnike tujih držav) v raznih turških mestih ter tako prisiliti velesile, da se odločijo enkrat resno se lotiti uprave macedonskih razmer. Toda — sila ni mila! Srbija. Konečno se je doseglo začasno spo-razumljenje z Avstrijo in s tem je konec carin-rinske vojne. V Zemunu, na zadnji avstrijski postaji ob srbski meji, je bilo nad 5u0 vagonov avstrijskega blaga, ki je bilo namenjeno v Bel-grad in Srbijo, a ni moglo preko meje, ker je Srbija naložila visoko carino na vse blago, ki je prihajalo iz Avstrije. Zdaj je to napeto razmerje odjenjalo. Iz Srbije se zdaj sme takoj izvažati k nam meso in perutnina, živa živina pa le od časa do časa. Defioitivna pogajanja za stalno pogodbo 80 se pričela zadnji pondeljek. Rusija. General Steselj, ki je branil Port-Artur proti Japoncem, prido zdaj pred vojno sodišče, češ, da ee je en mesec prezgodaj ndal Japoncem. — General Kuropatkin, glavni poveljnik ruske mandžurske armade, za zdaj še ne sme priti v Petrograd ter živi na posestvu svoje matere v psovski guberniji. — Na Raskem se tudi zdaj še puntajo celi regimenti in Rnsija bo še doživela dosti krvavih dni. — Angleški časnik »Daily Expres" je dobil iz Petrograda sledeče poročilo, kako so bili namreč v pobaltiških pokrajinah kaznovani puntarji. Od 14. decembra lanskega leta do 14. februarja t. 1. so ruski uradi dali obesiti 18 oseb, 621 jih je bilo ustreljenih, 251 je bilo kaznovano z nagajko (karabačem). V celi evropski Rusiji je bilo v januarju t. 1. s smrtjo kaznovano 397 ljudi. To so grozovite razmere! Strašna nesreča v rudnikih na Francoskem. V Courrieres na francosko-belgijski meji se je dne 10. t., m. pripetila velikanska nesreča, v premogovih rudnikih so se vneli treskavi plini. Zgorelo ali zadušilo se je nad 1200 rudarjev. Trupla, ki so jih dozdaj mogli najti, so ožgana, da jih ni mogoče razpoznati. V globočini 300 m so našli kup mrličev, ki so jim bili udje odtrgani od trupla. Iz oddaljenih rudnikov se je culo ječanje in stokanje, ali nihče ni mogel siromakom pomagati, ker je bila neznosna vročina in strupeni plini so napolnjevali vse pre-duhe. Nekateri delavci, ki so jih potegnili še žive iz jam, so same groze izgubili govor, nekateri so oslepeli, drugi oglušeli. Nemški delavci iz Vestfalskega so prišli vsled posredovanja nemškega cesarja Viljema II. na pomoč ter so pogumno reševali ponesrečene tovarše, dokler se je dalo. Rešilna akcija se je v rudniku vstavila, ker je vsled nevarnih plinov in smradu od konjskih iu človeških trapel vsak nadalnji poskus za rešitev nesrečnih nemogoč. Pretekel bo še najmanj eu mesec, preden bo mogoče vsa trupla spraviti iz rovov. Nad 6000 osirotelih otrok je ostalo za ponesrečenimi rudokopi. Po raznih mestih se za nje pobira, mesto Dunaj jim je poslalo 10.000 K. Vsled te nesreče je tudi med sorodniki veliko žrtev, mnogo oseb je namreč zblaznelo, tako na pr. neka žena, ki je izgubila vseh 7 sinov. Veliko nevoljo je obadila izjava rudniškega nadzornika Morina, ki je povedal, da je \ že 3 tedne pred nesrečo pisal rudniškemu predstojniku, da preti v rudniku nevarnost, ker je zrak neznosljiv, do danes pa še ni dobil odgovora. Ta vest je povzročila tako razburjenje, da je pri pogrebu prvih žrtev moralo posredovati za mir 4000 vojakov. Zavoljo te nesreče so zahtevali oBtali rudarji v okoličnih rudnikih, naj se jim zviša plača, ker je njih delo toli nevarno, ali to zahtevo so podjetniki odbili in rudarji so naznanili štrajk. Zdaj tam štrajkuje nad 26.000 rudokopov. Spodnještajerske stvari. V novem ormožkem okr. zastopu ni prejšnjega iu dosedajnega „oberkomandanta11 dr. J. Geršaka in župnika Boh a ne a. Izvedenci sodijo, da se je to zgodilo zgolj na rovaš slavnoznane ormožko-slovenske BSloge". Znamenje časa in razmer. Vreme. Imeli smo nekaj prav lepih spomladanskih dni, ali zdaj se je vreme prevrglo, sneg poletuje, v nekterih krajih ga je celo dosti padlo. Marsikdo obleče zopet toplo zimsko suknjo. Nikdar siti žakelj. Uulnžbenci južne železnice dobivajo od direkcije vselej 12 K, če se v njih familiji zglasi „vrana". Taka .sreča" je pred kratkem doletela tudi nekega žel. uslužbenca v črešnjevski fari. Uslužbenec pa le takrat dobi denar, ako tisti vranin obisk potrdi domači župnik. Tega pa črešnjevski župnik Sušnik ni hotel storiti prej, dokler oni uslužbenec mu ne poplača še starega dolga za neki pogreb v znesku 3 K 56 h. Pač farška bisaga! — Sicer pa je kaznivredno, da je župnik Sušnik krstil otroka proti očetovi želji namesto Konrad svojevoljno na ime Valentin. To je kratkomalo predrzno! To naj se naznani ško-fijstvn in okr. glavarstvu, ki bota podučila župnika, kako daleč segajo njegove pravice. Zaljubljeni parček tepen. Anton Habjanič, viničarski sin iz Ložine. Lorenc Danjko, hlapec iz Gruškovca in Janez Šega, posestnikov sin iz Gruškovca (okr. Ptnj), so se pred božičnimi prazniki oborožili s koli ter šli zvečer k hiši Andreja Šege, da tam pre tepejo zaljubljenega sina Tomaža Mlakarja, ko bo šel z domačo hčerko Mico zopet na skedenj spat, kakor je to bila njuna navadica. In res, kmalu se je približala zatelebana dvojica. In po hrbtu Micike ee je udrla cela ploha udarcev in batin, da je zato delj časa bolehala. Zato so dobili: Habjanič 6 mesecev, Danko in Šega pa 3 tedne. Tatinska banda. Jožef Damanjko, viničar, Peter Zadravec, posestnik v Sv. Miklavžu in Janez Žemljic, viničarski sin v Jeruzalemu so kradli kakor srake, zato bodo morali nekaj časa jesti ričet in sicer: prvi 6 tednov, drugi 4 mesece, tretji pa en teden. Takim tatovom naj se gleda ostro na prste in brez usmiljenja naj napodi vsak gospodar vsakega takega kradljivega lumpa od službe. Kam bomo prišli, ako bi bo to dalje ponavljalo. Drugo tako tatovsko druhal bo ravnokar obsodili pri sodišču v Ljutomeru. Franc Hanzekovič je dobil 10, Rudolf Petek 8 in Franc Rozman 9 mesecev zapora. Nagla smrt. V Gradcu se je med kosilom zgrudil s stola na tla 37 letni črevljar Jakob Otorepec, doma od Sv. Petra na Medvedovem selu ter je bil takoj mrtev. Najdeni denar. Zadnjič smo poročali, da je neznani tat vkradel gospej Scherbaum v Mariboru veliko dragocenosti in denarja, med tem ko je odišla v cerkev. Gospod Scherbaum je obljubil dati 500 K nagrade tistemu, kdor najde tata. Zdaj so našli ves denar v mlinu med žaklji — torej tat ni daleč od hiše in najbrže ga kmalu izvohajo. Na lovu se je ponesrečil. Nadporočnik Krenlitsch pri 16. pešpolku v Zsgrebu, rodom Štajerc iz Brežic, je šel lovit kljunače. Ko je lazil skozi grmovje, se mu je pre nenadoma puška zapletla v grmje, sprožila in krogla ga je zadela v levo stran prsij, da je bil takoj mrtev. Pozneje se pokazalo, da je ta 34 letni nadčastnik bil umorjen. Morilca še niso izsledili, najbrže je to storil kak lovski tat. Kaznovana sraka. Marija Zelenko iz Ki-cara, ki je pred kratkem v štacuni g. Slawitscha v Ptnjn hotela goljufati, je pri obravnavi dne 17. marca dobila 5 dni ostrega zapora. _ 4 _ Nesreča zaradi razposajenosti. Terezija Kline, 12 letna šolarca iz Goric pri Ješenci pri Mariboru se je obešala zadaj na voz posestnika Zrnka iz Račjega, pri tem pa je prišla z nogo v kolo, ki jo je zlomilo. Tepez. Viničar Simon Rober v Frajhamu se je spri s svojim tovarišem Fr. Krajncem, ki je pograbil oklešček ter ž njim mahnil z vso silo Roberja črez usta in mu je zgornjo ustnico popolnoma zmečkal. Človeški kostjak. Pri posestniku Podgoršku v špitalički fari so svinje izrile v vrtu človeško okostje. Poleg je bilo tudi več starinskih mesin-gastih predmetov, kar spričuje, da je tisti skelet iz davnih časov. Ponesrečil se je dne 16. t. m. železniški uslužbenec Herman Dobaj v Mariboru. Na kolodvoru je padel na tla in pri tem se je močno ranil na glavi ter si zlomil nogo. Velik jelen ustreljen. Dne 17. t. m. so lovci pod Humom blizo Laškega trga ustrelili velikega jelena, ki tehta 105 kg. 45 let je minilo, odkar so tam videli zadnjega jelena. Iz Vlaka je Skočil. Mesar Anton Rattej iz Sv. Jurija na južni železnici seje peljal domov, ali v Šentjurja je zamudil izstopiti iz vlaka. Potem, ko je vlak že dirjal dalje, je Rattej skočil iz vagona na železniško progo ter se je nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Kaznovani pismonoša. Pred mariborskim okr. sodiščem je bil zadnji petek obsojen 51 letni Fr. Štor iz Konjic, ki je opravljal v Ptuju službo pismonoše in poneveril več denarja. Sodišče ga je obsodilo v trimesečni zapor. Surovi Sin. Kleparski pomočnik Josip Grobner iz Brega pri Ptuju je iz samokresa streljal na svojo mater ter jo ranil v nogo, ker mu ni hotela dati denarja. Mater so prepeljali v bolnišnico, .sinčka" pa v zapor. Nesreča v trboljskem rudniku. Dne 26. t. m. sta se v trboljskem rudniku s strupenim zrakom zadušila delavec Kanižar in paznik Curen. Strupeni plini so sicer omamili več drugih delavcev, a ti so okrevali, ko so prišli na sveži zrak. iz mariborske bolnišnice. Nestrpna politična nuna. V Mariboru v javni bolnišnici je usmiljena sestra Frančiška, rodom Kranjica in ta misli v bolnišnici s tem reševati slovenski rod, da prepoveduje „Štajerca" brati, češ, da je to greh. Mi bolniki pa mislimo, da .Štajerca" brati ni greh, pač pa mislimo, da je greh, kregati se in zmerjati nad bolnikom, ko ni potrebno, da se nam zdi, kakor bi mi bolniki bili njeni psi. Usmiljena sestra Frančiška naj si po drugih sestrah vzame vzgled, da bo znala, kako se ima prijazno z bolnikom ravnati, .Štajerca" pa naj pri miru pusti, drugače vemo, kam naj se obrnemo, ako nas bo še dalje nadlegovala in kregala. Mi bolniki iz totega oddelka vsi lepo spoštujemo sestro Jožefo, ki je nemškega rodu in velike časti vredna, ker ona nobenega lista in tudi nobenega človeka ne zaničuje, z bolniki pa lepo in prijazno ravna. Naj si sestra Frančiška po svoji tovaršici sestri Jožefi vzgled vzame, če hoče zveličana biti. Več bolnikov. Novi zemljevidi (mape) ptujskega sodnij-skega okraja se dobivajo pri knjigotržcu Blankeju v Ptuju po 20 v. Koroške vesti. Angleški kralj obišče v kratkem Koroško. Angleški kancler in poslanik Goeschen ima kako poldrugo uro od Celovca proti severo zahodni strani lepo graščino Stenice (Tentschach), ki se zdaj hitro popravlja kar najokusneje za imenitnega gosta. Strupena kača je pičila nekega kmeta pri Pliberku v prst. Hlapec mu je takoj odrezal ranjeni' prst, zdravnik pa mn je svetoval, naj se napije, kolikor more nesti, žganja, in le tako je kmet pregnal strup iz svojih žil ter si rešil življenje. Življenja se je naveličal 54 letni posestnik Franc Benedikt v Plemiču pri Sv. Vidu na Glini. Delj časa je bil že nekam otožen in potrt. Dne 17. marca popoldne pa se je ustrelil. Prikazen narave. V Vrbi ob Vrbskem jezeru je bila v petek dopoldne pokrajina vsa rdeča, čez nekaj časa pa je začel padati rdeči sneg in <5 pokril tla kake tri palce debelo. Potem popol je tam bliskalo in gromelo in so tudi nekaj potresnih sunkov. Razne stvari. .Proč od Rima!" katoliških duhovniku!« *d"s. Nemško-evangeliška zveza objavlja celo r^H^'sres odličnih katoliških duhovnikov, ki so v zadnjmerim groi času prestopili k protestantizmu. Tako ienaf^jj1"™ ' v Milanu sloveči pridigar, doktor modroslorjih bogoslovja, Moretti, vzel slovo od svojega i klica. Na Francoskem v škofiji Beavaise je I stopil sloviti pisatelj in misijonar dr. Vigni dalje misijonar lazariatovske kongregacije, I košna je tudi pri Sv. Jožefu pri Celju, al: Michel. V New-Yorku je ravnokar naznanil r izstop iz kat. cerkve slavnozaani učenjaki imeniten pridigar Giardina. Nekaj nezdran) je v katoliški cerkvi, da jo zapuščajo zaporrt ; ma celo pastirji. Morda se ne motimo, i-----jt^ tu trdimo, da zastareli, brezobzirni, gospoduj u vsa željni rimski zistem, ki je nasprotnik vsak«^-^'^ napredka, ne ugaja več možem, ki hrepene y tako se resnici in prostosti: uhremer Kaplan*se je poročil. Kaplan Fr. TiapoM^S^na v Osturiji na Italijanskem se je zaljubil v hj8l*dd"\|j bogataša Tangarella ter je ž njo pobegnil. DeUrnjaki se je vzelo s seboj 80.000 K, ali kmalu so ju £*■£'''s bili. Kaplan je dobil pred sodiščem 15 mestctthremcr^ ječe, hčerka je bila oproščena, ker ji je n1fdko'ncd< odpustila. Zdaj^se je kaplan v ječi civilno pdnami.' ročil z dekletom, njegovi tovarši ma baje *ii*na «°* dajo to srečo. ?*samo Uho mu je odgriznil in pojedel. Delavec Ži«^«^ Kovajič iz Račivaca na Hrvatskem je prišel pK kratkim zvečer v neko gostilno v Mitrovici i^s začel piti. Ko se ga je že nekoliko nalezel, T zapel neko mttroviško šaljivo pesem. To ni i jalo drugemu pivcu, ki se je s Kovačičem pJ v pretep ter sta se delj časa premetavala rfl] ter tja in si jih obojestransko naložila j>tt\ Ko je bilo pretepa konec, so zapazili, da ] vdnšeni pevec nima desnega ušesa in kar je 1 še hujše, tega ušesa niso mogli nikjer najti, I ga je nasprotnik v svoji razburjenosti pogolti LahkOŽivcUv klltah Prod kratkim j» na Ogrskem -far Totafalfy in po njegovi se je odkrilo, da je v cerkveni blagajni za kalo 15.000 K. Na to je državno pravduišl začelo preiskavati tudi druge farje. A glej hudimana! V vsaki fari se je farček zatekel tujo blagajno. Celo pomožni škof Kauovics, kijCšfi imel 40.000 K letne plače, je prav globo!«!! segel v cerkveno blagajno. Seveda, lahkoživi^ življenje veliko stane, sedanje ljubice, vajetmi dobremu življenju, so drage in dohodki ne ifcj, dostujejo v pokritje razkošnih želja. Najhitrejša živali. Ako bi se vsi štirano^"1/1 udeležili dirke, dobila bi zmago gazela, ki pH teče v sekundi 27 metrov. Takoj za gazelo pri"™ konj-dirkač, ki preteče v sekundi 26 metiH dočim preteč« najhitrejši pes komaj 25 metri Zajec, ako ga pode" psi, preteče v sekundi metrov. Nekega angleškega biciklista so prej njali po ravni cesti volkovi celih petčetrt ter so pretekli v tem času 28 angleških kar pride na sekundo 10 metrov. Pisma uredništva. V Ribnico. O volilni preosnovi načelno pišemo, dokler stvar ni v volilnem odseku preresi — Dopisi brez podpisa romajo v koš. — Gosp. I.| Polčane. Poročilo pride na vrsto, lansko leto posla 4 krone so se porabile za naročnino od 1/3 1903-0 1905, od tega časa ste na dolgu. — Gosp. Lesko' v Ameriki ima plačano do 1/1 1906. — Prager O mariborskih policajih ne moremo priobčiti porod ker je razžaljivo. Ako se je vam storila krivica, poi»ri za se obrnite na mariborskega g. župana, ki vam gotoilor ]" poišče zadoščenja, ako je stvar resnična — Oplotni({ ^UZ, Brez podpisa roma v koš. — J. A, Springfold kobn Ameriki. Dolar prejeli, imate plačano do 1/11 1907.-nov . Gosp. Konrad Snpan pri Sv._ Martinu pod Vurb. Vi dopis je nerazumljiv. — Radiše. Za to številko \ pozno. — Sv. Rupert v Slov. gor. Vašega dopi klerikalni stranki in njeni pustni veselici nočemo | občiti, ker bi sodnija tem malopridnežem trdo i noge ter jih zavoljo zaničevanja eerkv. obredov orfs'vc kaznovala. — Novim naročnikom v zadnjem časrvašk Hvala in pozdrav! Razširjajte ,.Štajerca" med svoja&jo znanci! — Gosp. V. B. Prišlo bo v velikonočni Števil1 bo bolj zanimivo. — Drugim dopisnikom. Dosfij piši ne naznanjujejo in se obelodanijo, kakor so na i — Vsem našim naprednjakom: Iskren pozdravi] svojnajo števfi- _ isli fc ■ami sv! ____ jpoldan začutili Loterijske številke. nt, dne 17. marca: 66, 8, 26, 69, 50 Grafec, dne 24. marca: 69. 55, 40. 87, 29 vrsto esece» d požari — 6 — Kateri bolenlM rabijo t najboljšim uspehom naravno mM, mmre« Franc Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle)? Vsi liti, tateri so prisiljeni služiti si svoj kruh bodisi s telesnim. iVnikOV. *" !*Ueroim delom in ti občutijo vsled teh naporov motenje pretavljanju, sploh v važnih telesnih organih. Pa tudi tistim tkojitn sreenin), kateri so 'uživali preobilno ob mizi življenja in - o pori debelost se svojimi neznosnimi občutki, se priporoča _ ^Jovo zopetno zvračitev kot najboljše in edino uspešno sred-Pr» (w r.,!*. Jn*efnv preoki vrelec. ovja in .ga poje od> fignon, e, ka-abW il 8V0J in ravega ioredo- °' ' Kdor si hoče obraniti zdravlje, bodi. oprezen pri iz-odstfa irtaju 'sakdanjih poživil. K tem spada Se pogostoma zrnata :, kije pa naravnost Škodljiva tistim, ki so bolni na živcih, JE ietodcu. Nikakor se ne bi smela piti brez obile primesi. tako se je izborno izkazal le naS domači slad. Znana firma Ihreimr rabi za svojo Kneippovo sladno kavo, tako sp loSno riirjem in priljubljeno, le najboljši slad ki mu mimo tega na gefaen nafrn daje tako podoben okus zrnate kave, da se more luta kava resnično priporočati kot najokusnejss primes ka-'ludikol edino primeren nadomestek zrnate kave. Pr«i stro-ojiti so preiskali Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo, jo in (JnJt,bls'''" sijajno ocenili. Nedavno Se le je pisal znani telesni ' ravnik papeža Leona XIII., dr. Lapponi: „VaSa slavno znana iece» Ikreinerjeva »ladna kava ima najpoglavitnejše lastnosti, ki jih i- likooHdci in zdravniki zahtevajo od dobrega nadomestka zrnate w. Pristavljam, da se raba VaSc sladne kave čimdaije bolj Siri i nami.' Naj bi bilo povsodi tako in naj bi kmalu vsaka rbu gospodinja vsak dan uporabljala zdravo, okusno Kathrei-nevo lavo v prid družini. Pri nakupovanju pa ne zahtevajte i sama sladne kave; ime Kathreiner Vam je treba izrecno Hi in gledati na to. da dobivate vselej le pristno Kathrei-tncippovo sladno kako v zaprtih i'.virnih zavojih. Zaloga pri V. Schulflnk v Ptuju. I ne lana. L T. slane -1/3 jvar sko^ jčila, oiem »tovo lica. Id v 7.— Vas | pre-sa o a na astro isu: )jimi do- la velikonočno pisanko (piihe) papir za malati ima v zalogi W. Blanke v Ptuji. V Benzin-motor žaga ivni cesti, z dnevnim isluikom 10 gold, se takoj oda po ugodni ceni. Na dan ori ta z gold, benzina in otor je ;a U konjskih moči. « je v dobrem stanu. Kdor li kupili naj se zglasi pri kobu Kancu- izdelovatelj inov v Zg. Porclcu poŠta r. Trojica v Slov. Gor. 105 Čedno dekle z dežele, odrag&no, ki ima veselje, da se za natakarico izuči, se takoj sprejme v začetku za pohiSna opravita, Treba je, da zna nekoliko nemški in za potrebo tudi pisati in računiti — Več pov« UpravniStvo »Štajerca". 167 KXXKKK*ttK Lepo posestvo m 10 minut izven Ptuja, s * orali zemljišča, z lepim sadnim in zelenjavnim vrtom ter z velikimi poslopji in dvorom se proda. — Posestvo je ob okrajni cesti, kod j« živahen promet ter je primemo za. vsakovrstno trgoVino, posebno za lesno trgovino ali kakSno tovarno. — Več pove BUž Erliartič, Dudina 9t, l>'. Njiva ™ ob cesti iz Ptuja v Puhlje in llmlino. ki je pripravna tudi ia gradnjo nove hiSe, se takoj proda. — Več pove Johana Latsko. V Budim pri Ptuju. Zastopen viničar oženjen, čigar otroci bi pomagali pri vinogradu, vsaj 'A—i delavske moči bo moral imeti za razpolago, se takoj sprejme. Mora biti treznega značaja. — Več pove Aleks Wntscher, NemSka vas pri KrSkem na Kranjskem 16t Delavec 153 s stalno mesečno plačo in hrano, ali pa za plačilo od dneva brez hrane, v tistem slučaju bi moral delati od 6. ure zjutraj do 7 zvečer, se takoj sprejme. — Več pove Haas Strebmaier, vrvar v Ptuju. ooooooooo Kolo 139 (bicikel) se po ugodni ceni preda. Vprašajte Ptoj, Biir- gergasse št. H>- OOOOOOOOO Malo posestvo se takoj i« fproste roke po ugodni ceni proda. Isto obstoji iz 8 oralov njiv, travnika in sadonosnika. Hiša in gospodarsko poslopje je zidano, z opekn krito, studenec je doma, vrt za zelenjavo in brajde. Vse je 1 uro od Maribora, blizu glavne ceste. Več pove upravniStvo nŠtajercaH 130. JOOOOOCOOC Viničar riden, ki se zastopi v vinoreji, eadjereji in kletarstva, z družino se išče v okraj Karlovec na rv8Škem. Vinograd meri 9 oralov. Taki, ki fmajo dobra spričevala, naj se pismeno pontlijo z navedenjem plače do 15. aprila na I. Griinwald, Zagreb, BoSkovičeva ul. St. 2. Prodajalka 159 se takoj sprejme v moji trgovini z mešanim blagom. Začetnica ima G K plače na mesec. — Več pove Jožef Robnik, v Sv. Lorencu pri Mariboru. Ženitna ponudba. Dekle od 20 do 21 let staro, ki bi imelo veselje za Ameriko, ima priložnost po tej poti srečo najti. Zahteva se, da zna slovensko in nemSko govoriti. Za premoženje se ne vpraSa, samo da je poštena in naklonjena »Štajercu". Fant, ki jo želi vzeti, je 28 let star, ima stalno službo in gotovega denarja 2 tisoč goldinarjev. Če je mogoče, rad bi imel prej fotografijo od nje. Drugo pove upravniStvo „Štajerca". Konjski hlapec spreten, priden se takoj sprejme pri Francu Schosteritsca v sv. Vidu pri Ptuju, 163 Pekovski učenec močan, ki bi nekoliko tudi nemški znal, se takoj sprejme. Naslov pove UpravniStvo »Štajerca". 164 Trgovski učenec iz poStene hiSe, dobro izSolan, se takoj sprejme v trgovino z meSanim blagom pri Franca Schosterisch, Sv. Vid niže Ptaja. 162 Lepo posestvo od drž. ceste 10 minut, od kolodvora kavamiind '/« ure oddaljeno, se zavoljo starosti po nizki ceni proda. Tri poslopja so za stanovanjp. eno lepo poslopje za gospodarstvo, mlin m 70 oralov. Gozd za sekati, njive so v ravnini, gozd, travnik in njive držijo se skup. Cena se izve pri Joika Vitus Knri, vulgo pri poŠta Lavamilnd 89. ©<©©©©©©©© Kolarski obrt I Lepo hišico v mestu Ptuju se takoj proda ali pa da pod ugodnimi pogoji v najem. Naslov (adret) pove upravniStvo .Štajerca". 146 Pekarija m dobro vpeljana, se da zaradi bolezni od 1. aprila v najem. Več pove Feliks Ramath gostilničar Gr.rliče, posta Prislova- Pekovski učenec močan, se takoj sprejme pri Franca Aichhoiier, pekovskem mojstru v Tinju (Tainacb) na Koroškem. Posestvo se proda. Tisto je v jako obljudenem kraju, s 6 četrtinkami setve, z gozdom, malim sadonosni-kom. Poslopje) je dobro ohranjeno, hlevi, Skedenj, svinjski hlevi, drvarnica, klet, shramba za krmo, vodnjak je pred niso. Posestvo je ugodno zlasti za kakega krojača, ker v tem kraju in okolici krojača ni. Za naslov vprašajte pri uprav-niStvu „Siajerca". 145 Puter in jajca ISčem stalno Se nekoliko sodčkov putra(SUssrahmbutter in Landbutter) brez soli in večjo množino friSnih jajc. Ponudbe z navedenjem cene na: W. Walther, Frankfurt am Main (Nemčija) Butter und Eier en gros. la reference. 146 Prodam radi starosti in bolebnosti pod ugodnimi plačilnimi pogoji solidno zidano pritlično hišo s H sobami, kuhinjo, s Štedilnikom in kotlom, z obokano kletjo in popolnoma opremljeno prodajalnico. Hiša stoji tik državne ceste sred vasi ter je tam rsnomirana gostilna, poStni nabiralnik z vsakdan-sko postno zvezo s Konjicami. Poleg hiše je gospodarsko poslopje za par goved in svinj, vrt z brajdami. Z hišo prodam tudi travnik in njivo. Kupci naj se oglase pri Blaža Šolarja v Tepanjah, p. Konjice. Delavci in delavke pridne in poStene, dobe stalno službo v tovarni na vžigalic« v Rasah. 150 zidano, t 2 sobama in kuhinjo, pripravno zlasti za kakega krojača, po ugodni ceni proda za 1200 K Pater KJig trgovec Lobeliče (Laifling na KoroJkem. 161 Učenec J** z dobrim Šolskim spričevalom se takoj sprejme pri trgovca Liisehnigg Rogaška Slatina (Rohitsch Sauerbrunn) trgovina z mešanim blagom. Gozd se proda. Gozd, okoli 10 oralov na lepem kraju, je ogodno iz proste roke za prodati in tndi v malih parcelah. Več pove Joha«» Fobeseliii, posestnik v Ujari-boru. 41 Kovaški učenec se takoj sprejme pri Gattfriei Pečar, Kamnica ari Maribora. _______________________107 Čedna hiša (Zinshaus) dobro ohranjena, 5 minut oddaljena od Ptuja, v lepi, jako zdravi in brox-praSni legi, z 8 sobami, gospodarskim poslopjem, z vrtom. njivami in travnikom, zlasti z vrtom za posedeti, z 2 kle-toma, studenec je doma in, sicer zdravo vodo, vse ograjeno in blizo hiSe, ugodno za, gostilno ali za kakega penzi-joniranega gospoda, se po nizki ceni iz proste roke proda. VpraSajte pri posestnici: Jožeflua Rulz. Spodnji Breg. 1Ž2. pri Ptuju. Vinorejci! H Lanene konce (cviro) za suho požlahtovanje trte (trockenes Veredeln der Reben) imata v zalogi brata Slawitseh v Ptujo. Učenec m- 14—15 let star, močan in tudi nemškega jezika zmožen, X dobrimi Šolskimi spričevali, sprejme se v večjo meiann trgovino pri J. Razborseka r Šmartiem pri Litiji (Kranjsko) *KK*XftttKK narni zavodi Gir0 k°nto P" podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure z3 poslovanje s priporoča se glede vsa- l^aumamammmJi Isttankami ob de- kega med hramlnične zadeve spada- ^^^^^ s-Tuve. mt. OgmKO jočega posredovanja, istotako tudi za posredo- banko vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. I n»ii" Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. KARL KASPER, Ptuj, gospodska ulica 11 •**aati£m*Bei c. kr. zaloga smodnika. Priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnega smodnika v svinčenih škatljieah, okroglega in raznesilnega, vse vrste kapselne, patrone za puške (Lancaster in Lefauche št. 20, 16, 14, 12), patrone za samokrese 7, 9, 12 mm šprihe, nadalje imam veliko zalogo umetnega ognja in raketeljnov. Velika zaloga špecerijskega blaga, sladkorja, kave, čaja, riža, mila (žajfe), petroleja, južnega sadja itd. Imam vsakovrstno olje, bnčno in pravo najfiuejše* Glavna zaloga kajnita in tomaževe žlindre za gnojenje travnikov in vinogradov, nadalje zaloga galicije, žvepla, rafije, gumija za cepljenje itd. Vse navedeno dobro in po ceni. — 6 — CGCCCGGCCGGCGCCGGOCOCOOCGOOGOOOOOOOOOOOO '/a take, ki hočejo dobiti takoj brke ali pa, ki imajo plešo, ni boljšega sredstva kakor je pravi danski „Mos Balsam." „Moa Balsam" povzroči, da dobi vsak takoj in sicer v teku 8 dni brke in da mu začnejo rasti zopet izgubljeni lasovje. Zakaj od moderne znanosti je dokazano, da „Mos Balsam" upliva tako na lasne buske, d> povzroči uže v 8 do 14 dneh bujno rast lasov ali pa brk. Da to sredstvo ni nikakor Škodljivo, za to se jamči. Ako to ni res, plačamo mi , ■* 5000 goldinarjevgotovegadenarja vsakemu tistemu, kateri nima brk, kateri ima plešo ali pa redke lase in kateri je rabil tekom 6 tednov brez uspeha „Mcs Balsam * Opomba: Mi smo edina firma, kateri je mogoče enako jamčiti. Na razpolago so opisi in priporočila zdravnikov. Pred ponarejavalci se nujno svari. „Kar se tiče mojih poskusov z „Mos-Balsama-om usojam si Varn poročati, da sem s tem balzamom popolnoma zadovoljen. 2e po preteku 8. doevov pokazala se je očitna (rast brk sicer mehkih in jasne barve, toda jako krepkih. Po preteku dveh tednov dobile so brke svojo naravno barvo in potem še le pokazal se je prav očividno izvrsten upliv Vašega balzama Zahvajlevaje Vas bilježim I. C: Dr. Tverg, [Copenhagen. . Jaz podpisana smelo priporočam vsakomur pravi danski „Mo8-Balsam" kot zanesljivo, neškodljivo sredstvo, katero povzroči zopet rast lasov Meni so izpadali delj časa lasje tako, da sem dobila tu in tam no glavi popolnoma gola mesta. Ko pa sem rabila „Mos Balsam", začeli so n-.i rasti ie po preteku 3 tednov zopet lasje in so postali gosti in težki. Gdč. M. C. Andersen, Uy; Vestergarde 5, [Copenhagen. 1 zabojček „Mos Balsam" velja 5 goldinarjev. Zamota se presledno (diskretno). Razpošilja se, ako se posije denar v na prej ali pa po poštnem povzetju. (Nachnahme). Pisati je treba na največjo specijalno trgovino sveta Mos-Magasinet, Copenhagen 3T0. Danemark. Dopisnice (karte) je treba frankovati a znamko (marko) p0 10 vinarjev, pisma z znamko po 25 vinarjev. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatisk se kaznuje. Edino pristen je Thierry-jev balzam ~ samo z zeleno marko nune. — Staroznanl, nepresežen proti nerednemu pre-bavljanju, proti želodčnemu krču, koliki, k&taru, proti bolečini na prsih, influenci i. t. d. Cena: 12 majhnih ali 6 dvojnatih ali I velika posebna steklenica s patentli anim zanaSkom K 5— franko. Thierry-jeva maža Iz vrtnic (certifoliji, povsod znana kot Non plus ultra proti vsem Se tako starim ranam, proti vnetju, telesnemu poškodovanju, tvorom in vredom vsake vrste. Cena: 2 lončka K 3.60 franko pošilja le, ako se denar naprej pošlje ali po postnem povzetju. Lekarna A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu-Slatini Knjižica % tisoč izvirnimi zahvalnimi pismi zastonj in franko. Sklad v vseh večjih lekarnah in trgovinah z zdravili. Pozor! ,, Opozarjam svoje cenjene odjemalce na svojo veliko in obsežno zalogo od mene izgotovljene Obleke, kakor: popolna obleka za gospode in dečke, hlače, gillets itd. Vsakomur se bo vestno postreglo. Izgotovljene obleke imam dosti v zalogi. Daniel Mitterberger, Volkermarkt, Obere Postgasse 122 visavis papirnici C. Magnet. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Živinski sejmi v Mariboru. V Mariboru se vršita na v nalašč za to odločenem prostoru (Melling) vsaki mesec po dva živinska sejma. Prvi vsako drugo sredo in drugi vsako Četrto sredo t mesecu. Prodajalci in kupci se vabijo k obisk n teh sejmov. "' Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik z čez 1000 slikami o niklitastih, srebrnih in zlatih nrah, sistem IUskuuf, Halm, Omega, SchalTItiusen, I;kisliiitte, kakoro vsakovrstnih srebrninuli in zlatninah po prvotno-tovarniSkih cenah. Niklnasta remontoir-ura.....K H,— .Sistem Roskopf-patent......„ i.— .Sistem Koskopl, črna-Jeklena remont. ura...........- *.— Švicarska originalna sistem Koskopf 5»tent-uro...........„ 6.— "Min rem- nra „Luna deli" . . . „ 7.60 Srebrna rem. ura »Gloriajdeli« . . „ 7.60 Srebrna rem. nra z dvojnatnu pokrivalom.....,. 11.50 Srebrna oklepna verižica z sklepom, 15 gr. težka . „ 2 40 Ruska tnla-iikloasta-anker-rem. ura z ,litina deli" - 9 60 Ura kukavica K SoO, budilnica K 29n, kuhinjska ara K 3.—, „Schwarzwalder'-ura K — 2 Za vsako ur« 3 letno jiismeno jamstvo. Nobene rizike! Zamenjava dovoljena ali pa se denar vrne. Prvatovarnaza ure Hanns Konrad v Mestu (Brki) St. 876 (Češke.) 618 Šivalni stroji izvrstne konstrukcije in elegantne opreme. Lastni izdelek. Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 17. Zastopnik za Spodnje Štajersko: g| August Heller v Mariboru. Lenaugassc 2. 38 OOOOOOOOOOOOOOOOOOO Ura kukavica K 8.50 Lepo izrezano kazalo s ptiči, koščenimi številkami in s koščenimi kazalci, kuka vsako uro in vsake pol ure, 38 cm visoka, kompletna z 2 pozlačenima uteži v podobi Čvr- 2a, nal»«d»o rffciiHran«, *»■ fcotcko delo . samo K 8 50 samo. Okrogla ura, ki se navije vsakih 36 ur z uteii, premer 16 cm K 3—. Taista ura, 8 dnii idoča, premer 30 cm K 5'60. Za vsako uro jamči se pismeno 3 leta. Vsako leto razpošiljamo več 50 000 ur k največji zadovoljuosti mojih častitih odjemalcev. To Število, ki se na Avstrijskem gotovo ne najde, je najboljše potrdilo o so-lidnosti moje tvrdke. Vsako, tudi najmanjšo naročilo se točno tidpravi. Razpošilja po postnem povzetju iNachnahme) HANNS KONRAD, Prva tvrdka ur v Mosta (Briix) 876 (pa Češkem.) Bogato ilustruvaiii ceniki h čez 1000 slikami se pošljejo na zahtevo zastonj in franko. 6.9 OOOOOOOOOOOOOOOOOOO Red Star Line, Antwerpen Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. mreni v Ljubljani, Kolodvorske uHce štev. 41. W7 HANS W0UK, trgovec v PoijČanah | (kolodvor) j) priporoča svojo bogato zalogo blaga za možko in ;) žensko obleko in različno platneno blago in gotove |P ženske in možke obleke. 9 Potem sladkor, moko itd. Kupuje po najvisih cenah Jajca, maslo, vsakovrstne j deželne pridelke itd. Lastnik žganjarnice, prodaja domaČe žganje na drobno in debelo, kupuje in prodaja domača vina na debelo. £ Ohranitev zdravega želodca tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi pre- J hnvl anja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno,! izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno nap? ljeno, ter zbujajoče in prebavljenje posoeSujočo in tal odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani zoanef siedke nezrnernosli, slabe d 11-1, preblajenja in zoper! zaprtja, n. pr. gorečico, napenianje, nezmerne tvoritve k ter krče je dr. Rose balzam za želodce iz lekarne B. Fn v Pragi. 'I, steklenice 1 krono, cela steklenica 2 kroni. SVARILO! Vsi 'Mi embalaže imajo ■------------- postavno depouovano varstveno xnaniko. Glavna zaloga I B. FRAGNER-JA, c.inkr. dTornegadobaviliil^ „prl č'nem oriu", Praga, Mala Strana, ogel Nerudove iriict BCT* I'o poŠti razpošilja se vsak dan. T^i i Proti vpošiljalvi K 266 se poJIje vehka steklenica in za [ ^^ mala steklenica na vse postaje avstro-&' '"^ ogrske monarhije poštnine prosto. -s^ft Zaloga v lekarnah Avstro-Ocrske. ~) V Ptuju dobi se v t lekarni gospoda Ig. ISehrbalsa Brez uka prinese veselje ^oda 1*1 d n vf v VRa'cn obitelj (familijo) CoInmbia-kH XOtUUCSbcit,.,,. velikost 49X36 cm in imajo 41 *------ 5 akordov in se znajo s1 l'°.r močjo podložljivih not^J™ od vsakogar igratij se jih že več, kakor 1" Dobiva se samo dire1 moje tvrdke. Cena: | letne š šolo in pravo gld. 5.50.Noie.kt tO kr. Akord-citre vfl kakovosti komad gld. t 50, 2-25.3.—, 350, 4 — Noben riziko, ker je zamena dovoljena, ali se« vrne. Pošiljaseprotipi>štnemupnvzetjnod,,Er irischex Mn>ikwaren-Versaii Hanns Kon Msstu (8rQx) št. 870 (na Češkem.) Velik ilnstrnvani renik lastonj in franku. Meščanska parna žagaj Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v zraven klalnice in plinarske hiše postavlja nova parna žaga vsakemu v porabo, j Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi tako; žaga. Vsakdo pa nine todi BafiToBTatLr Bpahati i. t. d. Brata Slawil v Ptuju priporočata izvrstne stroje (Nahmaacbinen) deči ceni: Singer A . . 70 Singer Medinm90 Singer Titanial 20 Ringschifchen ........140 Ringschifchen za krojače . • . .180 Minerva A........." . 100 Minerva C za krojače in čevljarje IGO Howe C za krojače in čevljarje . 90 Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 Dali (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. cene so nižje kakor povsodi in se po plačnje tadi lahko na ohroke (rate). Cenik plačno. Najboljša m najceneje 6-----_ dobi se le pri W. Stil ranim izdtUuai, instrmentov v Celju, Grazenf Qosli za vajodobe se Je za o K, t 8 ali 10K. — Gosli, katereimi močen gla9, veljajo 20, 25,30 j Jako fine citre za koncerte 1 15,20 do »JO K. Harmonikami velja 5, 6, 7 do 15 K. Hannoi glasna dunajska, ki ima Bb" 88.30 do Vi K. V zali _' vrstne trompete, kitare, pisci vrstni bobni, tamburice isto-Ui vsakovrstne strune. Za vsaki instrument jamčim. Popravilih kujejo jako lino in po najnitih cenah. orna 44 7 ~- Amerikanske 499 K 1-50 I ; takJ zdclon mi, "t rasa« majo Odo veljajo snog' nika(_^ »SOV, 1 uiii lke, -tako jia se sicer koreničjake in cep-jene trte, najlepše rastline, aja po najnižjih cenah ptujskem mestnem soparnem kopališču o odsihmal kopele 8 hiaponom po slede-zmžanih cenah. Vsak navaden dan ob poldan in vsako nedeljo in vsak praznik Uri predpoldan za 60 vin.£(30 krajcarjev.) 376 1st« ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Bariaanstalt). Iiim« neteč* eifreEice gld. ' 65.17- | v item it MT»rne Kw. 145. iLonKureciia budilnica po amerikanskem sistemu, gre, naj se položi, kakor hoče, zanesljiva, dobre vrste, s 3 letnim pismenim jamstvom za dober in pravi tek gld. 1-45, 3 komadi gld. 4-—. s ponoči sve-tečo cifrenico gld. 165, 3 komadi gld. 4-50,10 komadov gld. 15-—. PoSilja proti poštnemu povzetju (Nachnahme) ali če se pošlje denar naprej 522 . prva tovarna za ure, Hanns Konrad —.1 (BrSi) St- 876 (Češko.) Bogato iluitrovan cenik, oblegajoč llKKi slik o urah. zlatnini in srebernlui pošlje se na za-Iitevanje zastonj in franku. Brez učitelja P-2 brez uka g5| brez znanja not(sekiric) zamori! igrati vsak na mojem pihalnem Blas-Ac-cordeonn in Flotofon-n pesmi, koračnice(marš) in plese. Za svatbe, ve-| selice, izlete i. t. d. posebno za priporočati. Vsakemu godalu se doda zastonj šola za samouk (Selbsterlernschule), po ka-i teri se lahko nauči igrali. Pošilja se proli [poštnemu povzelju (Nachnahme) od Erzgebirgisches Mu-sikwaren-Versandliaus Hanns Konrad v Mostu (Briix) št. 876 (Češkem). i«,... tU. S-58. Blas-Ac- 10 tip- t -16 cm. I komadi Bogato ilnslrovanl ceniki z ?»z 1000 slikami pošljejo se na tabtcvanjezastonj in (ranko, Štev: 2087. Flolofon 521 z 10 tipkami, 20 glas', 8 basi, cilin-draste podobe, dolgost 40 cm. gl I. 2—. 3 komadi gld. 6-50. *ravo domače platno rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sedita rjuha za posteljo 2 ali 2'/t metra dolga, velja 1 gold. 20 kr. — Najfinejše sešita rjuha iz tenkega doma-lUtaa 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. p To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, [rtv je platno 160 cm široko, meter samo 75 krajcarjev. — jmace platno za „štrozoke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko jeter 28 do 85 kr. Vzorci (muštre) se tudi vpošljejo na zahtevo, Brata Slawitsch trgovea v Ptuju, Florjanski trg. mesna beljakovina. i, tek zbujajoče in živce oživljajoče krepilno sredstvo. 229 Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Bamburg-jflnierika-Einit Najhitrejšavož-I nja po morja 5 dni, 7 ur, 38 minut. Red-nadirektnazve-za z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, iz Hamburka do JNew-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura za btajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10, „0sterr. Hof." TO XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Nagrobne vence ^ (Grabkranze) jako fino izdelane po 6, 8 ali 10 kron, kakor tudi venčne trakove (Kranzschleifen) z napisom ali brez napisa imata v obil-nej zalogi 47B Brata Slawitsch v Ptnju. Ogl rlas. 66 Posestnikom sadonosnikov se naznanja, da so spodaj omenjeni v letih 1903, 1904 in 1905 z jako dobrim vspehom dovršili tečaje za straženje dreves ter se jih kot take najtopleje priporoča. t. Aicher Franc, Feldbach št. 23. 2. Binder Anton, Limbach št. 12, obč. Schlag pri Friedbergu. 8. Danter Franc, FladniU St. 15 pri Feldbahu. 4. Ernst Johan, Milterdombach St. 1 pri Hartbergu. 5. DGrler Valentin, Pdllau St. 138. 6. Knapp Franc, Kogl št. 8 pri Weizu. 7. Maurer Ferdinand, Dietersdorf št. 1 pri Furstenfeldu. 8. Putz Franz, Dechantskirchen St. 19 pri Fehringu. 9. Polt Anton, Weinberg št. 61 pri Fehringu. 10. Zollner .lohann, Sebersdorl' St. 10 pri Hartbergu. Hr-fSerr F'ratrerfcc-eic št. 2o pri Ptuju. 12. Horvat Jožef, Votkovec št. 30 pri Ptuju. 13. Leber Jožef, Ratschendorf št. 41 pri Cmureku. 14. Lipovec Ignac, Podgradje St. 10 pri Ljutomeru. 15. Vozovišek Valentin, Gutendorf št. 140 pri Celju. 16. Ortnak .lohann, Vransko št. i. 17. Čepuš Alois, Maria-Gradec št. 2fi pri Laškem. 18. Harihg Franc, Schonegg št. 17 pri Lipnici. 19. Kainz Franc, Dobi št. 8, okolica Gradec. 20. Masser Johann, Pitschgau št. 24, Eibiswald. 21. Adam Franc, Altenberg št. 19, Leibnitz. 22. Gottsgraber Franc, Mauritzen št. 38, Frohnleiten. 23. Kurz Franc, Muttendorf št. 23, okolica Gradec. 24. Morlh Malha, Aibl št. 24 pri Eibisvvaldu. 25. Niederl Franc, Haumgarten št. 11 pri Feldbachu. 26. Nigkas Franc, Pirkdorf št. 61 pri Stainzu. 27. Obenaus Johann, St. Georgen št. 6 pri Vildonu. 28. Reinisch Jožef, Nieder-Tregist št. 15 pri Voitsbergu. 29. Zmugg Johan, Sulz št. 17 pri Deutsch-Landsbergu. 30. Kopše Martin, Gorišnica St. 74 pri Ptuju. 31. Strauss Johan, Olimije št. 20, okraj Kozje. 32. Tratnik Martin, Sv. Martin v Rožni dolini, okr. Celje. 33. Kristl Jožef, Ciglenca št. 15, okr. Ptuj. 34. Rogina Ivan, Golavabuka št. 54, okr. Slovenjigradec. 35. Žemljic Anton, .Šenjak šl. 11, Sv. Lenart v SI. gor. 36. Horvat Franc, Sovjak št. 66, pri Radgoni. 37. Hottersbacher Jožef, Zg. Bistrica, p. Anger, okr. Birkfeld. 38. Grettler Johan, Krottendorf, pošta in okr. Weiz. 39. Kiinig Rupert, Arndorf, p. Sv. Rupert na Rabi, okr. Weiz. 40. Schirnhofer Franc, Hirnsdorf, p. Pischelsdorf. okr. Gleisdorf. 41. Haberl Anton, Weissenbach, pošla in okr. Feldbach. 42. Zach Johan, KOflaoh, pošla in okr. Fehring. 43. Windisch Johann, Herrenberg, p. Gr. Wilfersdorf, okr. Fiirstenfeld. 44. Archan Jožef, Rohrbach-St. Magdalena, p. Puch, okr. Hartberg. 45. Schreiner Franc, Tanzegg, p. Pinggau, okr. Fried- berg in 46. Holzer Engelbert, Vornholz, pošla in okr. Vorau. Tu navedeni strežniki dreves, ki so pod uradnim nadzorstvom, so zavezani, da v tistem okraju, kjer sta-nnjejo, od zasebnikov, posestnikov, okrajev, občin in dež. društev za dnevno plačilo 2 K s hrano ali 3 K brez hrane sprejmejo vsa, v njih stroko spadajoča opravila. Zunaj svojih sodnijskih okrajev smejo navedeni strežniki dreves le takrat sprejeti službo, ako v svojem okraju nimajo dovolj posla in v tem slučaju imajo pravico, sami se s stranko, ki jih vzame v službo, pogoditi za plačilo. GRADEC, dne 25. januarja 1906. Štajerski deželni odbor. 119. Oznanilo. Dne 23. apr. 1906 pred-poldne ob devetih bo ptujski okr. zastop na Parz-ovem dvorišču na Bregu pri Ptuju oddal kakih 24 glav čistokrvnih bikov. Eno živinče bo ko-štalo kakih 320 K. Kdor bika prevzame, mora obljubiti, da ga bo 4 leta redil in za pleme puščal, potem po 4 letih pa ga lahko proda ter kupno ceno odda okr. zastopu. Ptujski okr. zastop. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX izborne jabolčne vrste „London-pep-ping" se prodajajo v trgovini »20 g. J. Orniga v Ptuju. Samo 5 kron Samo 6 kron. Anker-ura prihodnosti je moja prava Švicarska anti-magnetifian patent-anker-rtm -ura, „8istem IUskop-T' z masivnimi na kamnin tekočimi, solidnimi anker deli, s pristnim email-kazalnikom, v masivnem, pristnem, niklastem okrovu z varstveno plombo, 36 ur idoca, s pozlačenimi in ukradenimi kazalci, točno repasirana s 3 letnim pismenim jamstvom, komad kron 5 kron 3 komadi K 14.—, 6 komadov K27.-Taista ura s kazalcem sekund, komad K 6.—, 3 komadi K 17.—, 6 komadov K S3.—. Taista ura v črnem jeklenem okrovu K 6.50, 3 komadi K 18.—, 6 komadov K 34.—. Taista ura z dvojnatim pokn-valom v pristnem niklastem okrovu brez kazalca sekund K 8. 3 komadi K 22.—, 6 komadov K 40.— Taista ura z dvojnatim pokrivalom v črnem jeklenem okrovu, komad K 8.50, 3 komadi K 23.—, 6 komadov K 42.— Taista ura z dvojnatim pokrivalom v pristnem niklastem okrovu s kazalcem sekund K 9.—, 3 komadi K 24.—, 6 komadov K 45.—. Taista ura v pristnem »rebrnem okrovu, odprta, brez kazalca sekund K 10,—,3 komadi K 27.—, 6 komadov K 52.—. Taista ura v posebno trdem srebrnem okrovu s kazalcem sekund odprta K 12*60—, 3 komadi K 35.—, 6 komadov68.—. Taista ura, s 3 srebrnimi pokrivali v srebrnem okrovu s kazalcem sekund K 16.—, 3 komadi K .46—, 6 komadov K 90,—. Taista ura, dvojnato pokrita, v posebno lepo gravirane«! srebrnem okrovu s kazalcem sekund K 18.—, 3 kom. K 50.—, 0 kom. K 96.—. Prosim, ne mislite, da so take Roskopf ure, kako jih navadni prodajalci po ceni prodajajo. Moja anker-ura prihodnosti naj bo vsem zaneslj'v in dober časomer in zadostuje vsem zahtevam, ki jih imamo do res dobre ure. Vsako leto razpošiljam več ko 50.000 komadov k največji zadovojnosti mojih -Saetitih odjemalcev. To na Avstrijskem pad samo pri meni obstoječe število kaže solidnost moje tvrdke. Vsak«, tudi najmanjše naročilo se vestno in točno odpravi. Zamenjava dovoljena, če Se poslano ni pokvarjeno ali se vrne denar brez odštetja nazaj. Razpošljava po poštnem povzetju po prvi tvrdki ur HANNS KONRAD v Mostu (Briix) štev. 876 (na Češkem). e. kr. sodnijsko zaprisežen cenilec. Odlikana s c kr. orlom, zlatimi in srebrnimi medaljami, in 100.000 pohvalnimi pismi iz vseh krajev. Ceniki s tre« 1000 slikami pošljejo se na zahtevo zastonj in franku. 89 G Franz er, Ptuj, veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakov tropinovec, slivovkt, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hrama tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tndi stroSke mitnici (maute). Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. Že dolgo let dobro znani stroji ysake vrste za poljedelske in obrtne potrebn poljska orodja, stiskalnice za urno. trijtrji, čistilnic, za žito, ^ inlatilnice, vitli, luščilnice za knrazo, Škropilnice za trije, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za šolanje, stroji za rezanje repe, »lomorezniee, kotli za kuhanje klaje, sesalke za vino. pipe sesalke za vodnjake sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene eevi, -T- gumijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, pri- Irave za sladoled, omare za cd, mlini za kur« ta .liitoro, stroji za delanje klobas, Šivalni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne teit-niro steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino tehtnice na drog i. t. d. po zopet idatno zni-= žanih cenah = BC" vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogoji h*Wl tudi na obroke. Ceniki a več kot 500 slikami brezplačno in franko: dopisuje se v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti zaieljeni Ivan Seliindler, Dunaj m., tirdbergstrasse 12. Vinograd — posestvo. V Majberg-u, v lepi okolici in legi, s krasnim razgledom, vsaki dan poštna zveza, malo uro od Ptuja oddaljeno, okoli 3 orale vinograda, od tega polovico že z novim nasadom, okoli 3 orale travnikov in .sadonosnik s samim žlahtnim sadjem, lep mlad gozd, novi nasadi, so Se 10 let davka prosli, gospodarska hiša, viničarija z hlevi se takoj proda — Daljša pojasnila daje Vinzcnz Frass, Ptuj Kiirger-gasse 6. 142 em.© 148 za konje in govedo, več vagonov, potem tudi slamo proda. Anton Eirgmayer, Maribor. ft*XKKK*X**ftftltft*XftKKK Delavci in delavke pridne in poštene, dobe stalno složbo v tovarni na vžigalice v Rušah. XXXXXXXXXXXXXXXXXXttX Trgovski vajenec in učenec 124 so sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. Z dežele imata prednost. Natančneje pove Hugo Moses, Vinice pri Ormožu. Trgovski pomočnik spreten, priden prodajalec se v večjo trgovino z mešanim blagom, z dežele ima prednost, takoj sprejme pri gg. Liszt & Brodniak 160 trgovca v Strigovi (Slridau) — ——___^——^^^—— Sadna drevesca zlasti jako priporočile sorte poz i m-ske tehantske grnške (Winter Deekantsbirne), dalje požlahtnena mostna grnškova drevesca, fine Annanas jabolčne renetke prodaja Franci Kaiser, Ptuj. Styria-bicikelni Novi modeli 1906. Cene za gotov denar: Styria-bicikelni močni (Strassenvad) po K140 160 Styria-bicikelni, najfinejši (Strassenrad) po K 180—200 Styria-bicikelni (Halbrenn-Maschine po K 240 Styria-bicikelni (Luxus-Herren-rad nnd Strassenrenner mit Patcnt-Styria-Doppel-■==. glockenlager po K 280 = 2e rabljeno, toda še prav dobre bicikeloe prodajava po 80, 100 do 120 kron. Na obroke (rate) poa ugodnimi pogoji prolajava samo zanesljivim kupcem in proli dvanajstmesečnemu poplačilu in sicer Nnmii nova kolesa. Na zahtevanje se vsakomur, ki misli bicikel kupiti, posije ceuik zastooj. Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikali. Največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezec dele. Ti bicikelni se smejo z zaupanjem kupiti, ker so izvanredno fino. toda trpežno izdelani, kar zamore vsakdo, ki si ta fabrikat kupi, potrditi. Blago je garantirano dobro m se ne'sme z manje vrednimi fabrikati zamenjati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj Styria bicikelni vsakomur priporočajo. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bici- kelnov in tndi Reitlioferjeve zračni1 cevi (Luft- schliinche umi Lanfinantel). zastopnika za okraje Ptn], Ormož in Rogatec. poSljejo zastopnikoma, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in neproda. ©©©©©©©©©©©©©©(g)©©©©© Brata Slawitsch, Naročila naj se pošljejo zastopnikoma kolpK no kit. Cena < stran t 32 K, Ve stra 4 K, '/. Prostovoljna sodnpa prodaja posestiNaročn Posami Na zahtevanje dedičev po Pelru Kummer * Oregori v Striholcah bo c. kr. okr. sodišče v Velita.Naročr javno prodalo v zapuščini se nahajajoče preroalj pol let blago in Gregorijevo zemljišče E. st. 1 ■'.. v katastrin,ora občini Srednje TruSnje (Mittertrixen) Zemljišče meri 17 ha 24 a m2 in prinaša H. bička 203 K 50 v. Dražbenacena je 6.000 K. nilni ponudek se od dneva dražbe do dneva, ko se da plača, s 5% zaobresti ter se ima v 3 plačilnih roki| eno tretjino vselej dva in dva meseca, ako pa zastai prj Več terjatev v znesku nad 2000 K ostane na posestvu t je cena sana, potem se mora ena polovica tekom 2 druga polovica tekom 4 mesecev od dneva tukajšnji sodniji v gotovini plačati. Premakljivo blago se bo za vzklicno ceno 9 takojšnje plačilo prodajalo ter ga mora kupec nesti. — Ponudbe pod dražbeno ceno so ne prejele. Rubežna pravica upnikov na t«m posestva; ne brez ozira na prodajno ceno pridržana. — se bo vršila v ponedeljek dne 9. aprila 19(MfS poldne ob )). uri na licu mesta v Striholcah iJ^Solnce dorf) st. 21. Travni! Dražbeni zapisnik, izpis iz zemljiške knjige in-yetlic( nilni pogoji so na vpogled pri tukajšnji sodniji priprai C.kr. okr. sodišče vTelikov^a s. Oddelek I., dne 23 marca 1906. ladi, k ______________________________________— spe priden, ee Bprejme pod ngodnimi pogoji rbožji govini z mešanim blagom in Bteklenino.fcakor Anton Prettn£k80er ____________________________Konjice. pritisn Trgovski pomočnik nedelje priden, pošten in delaven, nemškega in slov i • i_ i -j i ,L j . - Senam ekega jezika zmožen, najde službo do 1;;84rrjjan v trgovini z železnim blagom pri 1 g. Johan Slawitsch,nočnen trgovcu pri Sv. l.ena.-lu v Slov. P*j na ines (Jradni zavitki i radi li? ! (Amtsknverte), kakor so v naj"ow§enj v( času predpisani, velikost 18X22 cm, v »zveijč8 kakovosti ima v zalogi W. Blanke V Pojenj j- ___^_________________________________veličan Veliko presenečenje! Veliko presene&ST^ Nikdar v življenja ni več take priložnosti 83 600 komadov za 1 gld. 96 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prsten za gospode z unit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mosnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3% dubhv zlat) s patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album s 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilantom, 5 različnih smeSnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korešpodenco in Se *)0 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se posije z uro vred, katera isama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar pošlje naprej. polrolmc, vso tOsciHtfc Dunajska rentralna razpoši- vred, kaie.ra je simitf" Ijalnica narja vredna, za sani ■" P. Lust, Krakov (Krakau) Nr. 41. 1"80. Razpošilja se ^eeme ra KB. Za neugajajoče se denar vzelJu. al: Ce se *"lpoldne naprej.skozi du MjntLji« nrpi Siljalnico Čl. Juh*"* Pre' Krakau A'l t*J <<" KB. Za neugajajofesii^jutro n __________vrne.; proti ne Mizarskega "L lakoj sprejme b mizarski mojster Učenec 105. ki ima veselje za čevljarsko obrt, naj se oglasi pri: JoliHii Berna, čevljarski mojster v Celju, Gospodske ul. št. 6. Nikdar vet v zirljeij«« ponudi taka ptilor" 600 kosov samo 1 gld. S Ena krasno pozlačeni I tekoča precisanker aiJ kundnim kazalom, kiu^0 k.. kaže in za katero se j«, , . leta, ena modema žklajj" vata za gospode, 3 žepni robci, en prsta« spode z imitiraaim kamenom, 1 smodke 2 jantarjem fiteinom), 1 eleg. dame (novost), I krasno tojletno zrcalo, I u-ni' i. 1, njicek, 1 žepni „;.;(«* ™oai pravo. 1 par manšet«Wosi.a' s bov, 3 gumbi za ;r,;;:ItO je ta iz duplezlala s patF---.pri8la je zaklepom, krasen al.j,, . slike, v lateremieSei"* taU\. ših podol, sveta, j retii _ ,.^ povzročajo pri slarib :družina, dih mnogo smeha, ljAfati bo: ristna Knjiga, v katesij.^ žena pisma, 20 reči a <\ Spondenco in Sb ¥XI K> različnih stvari, kalertiMO je t bijo pri hiši insoaiaggQ čj0, potrobne, vso tOM*||t_j_i,._. Izdajatelj in odgovorni urednik: Maks Keller. Tisk: W. Blanker