LETO II. ŠT. 16 (64)/TRST, GORICA ČETRTEK, 17. APRILA 1997 SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABB. POST. - LECGE 549 / 95, ART. 2 COMMA 26 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 CENA 1500 LIR NOVI GLAS |E NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. IANUARJA 1996 i s 2EE ČETRTEK 17. APRILA 1997 m Marjan Drobež / intervju VINKO LAPAJNE m m EH Jurij Paljk PAPEŽ V SARAJEVU: "ODPUŠČAJMO..." EH Tereza Srebrnič IZ ŽIVLJENJA GORIŠKE CERKVE m Erik Dolhar KUBA: V PRIČAKOVANJU NA PAPEŽA _ m DD CERKVENE PESMI LOJZETA BRATUŽA m P- BOHINJSKA PROGA? intervju KANDIDAT ANDREJ BERDON Jurij Paljk / intervju KANDIDAT DAVID GRINOVERO Harjet Dornik SABOTIN, POSEBNA GORA JP SSK NA POTI PO BENEČIJI NE BOMO MOLČALI! V prejšnji številki našega časnika (NG z dne 10. aprila) smo bralce in zamejsko javnost opozorili, da je tržaški okrajni sodnik (pretor) izdal razsodbo, iz katere izhaja, da imajo pripadniki slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini pravico do rabe maternega jezika v stikih z javno upravo. Takšno pravico predvidevajo - je naglasil sodnik - natančni zakoni. Hkrati smo v časniku navedli stvaren primer, ko se je prav glede pravice rabe maternega jezika "kršil zakon in so se teptale pravice državljana, pripadnika drugojezične manjšine." Prizadeti pripadnik slovenske jezikovne manjšine je moral - smo še napisali - "klicati na pomoč odvetnika," če je hotel "uveljaviti eno svojih temeljnih pravic". "Kljub najboljši volji in tudi izkazanemu ter dokazanemu čutu za pravičnost na strani sodne oblasti je stanje pri nas postalo že nevzdržno - smo poudarili - in je zato nujna čimprejšnja odobritev zakona, ki naj zaščiti pravice slovenske narodnostne skupnosti." Te misli danes spet navajamo, ker je drug sodnik in pravni strokovnjak na simpoziju v Trstu konec prejšnjega tedna v svojih izvajanjih v bistvu prišel do popolnoma enakih zaključkov. Naglasil je tudi, da sodna oblast nikakor ne more opravljati nalog, za katere je pristojen zakonodajalec. Čudil se je dalje dejstvu, da je slovenska jezikovna manjšina predmet drugačnega ravnanja kot Nemci na Južnem Tirolskem in Francozi v Dolini Aosta, četudi je jasno, da gre za tri dejanskosti, ki so med seboj povsem primerljive. S tem je predavatelj dal razumeti, da v našem primeru ni na pristojnih mestih ustrezne politične volje. Nekako v istih dneh se je spet mudil v Ljubljani podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Fassi-no, ki je v okviru rimske vlade očitno zadolžen za stike s Slovenijo. Ob tej priložnosti je med drugim dejal, da bo pristojna parlamentarna komisija v kratkem začela preučevati zakonski predlog o zaščiti naše narodne manjšine. Zanimivo pa je, da je hkrati javno načel vprašanje Unije Italijanov, ki naj bi ji Slovenija priznala status edinega predstavnika celotne italijanske narodnostne skupnosti tako na ozemlju Slovenije kot Hrvaške. Tako je govoril italijanski vladni zastopnik, četudi dobro ve, da vprašanje ni prav nič preprosto, saj gre med drugim za ljudi s slovenskim oziroma hrvaškim državljanstvom. Zato je tudi nujen predvsem sporazum med obema prizadetima državama. In navsezadnje: kaj ima ta problem opraviti z zakonsko zaščito naših manjšinskih pravic? Gre za novo izsiljevanje? Se bo ponovila zgodba o pridruženem članstvu Slovenije Evropski zvezi, ki se je končala s t.i. španskim kompromisom (tujcu s triletnim bivališčem v Sloveniji je takoj priznana pravica do nakupa nepremičnin)? /STRAN 2 - DRAGO LEGIŠA JANEZ PAVEL II., ROMAR MIRU IN PRAVIČNOSTI V MUČENEM SARAJEVU PAPEŽ NI PRIŠEL PREPOZNO V SARAJEVO! PRAZNIK EVROPSKIH MANJŠINSKIH SOL EVROŠOLA SLOGE Na dan evropskih manjšinskih jezikov je bil v soboto, 12. aprila, v Gorici praznik zamejskih slovenskih šol in o-trok - Dan Evrošole. V lepem številu so se mladi šolarji s svojimi mentorji zbrali, da bi utrdili čut pripadnosti združeni Evropi in obenem podčrtali osebno in skupno odgovornost pri zaščiti in ovrednotenju lastnega manjšinskega jezika. Prav jezik - v EU jih je nad 45 - je namreč srčika in bistvo kulturne različnosti na- DANIJEL DEVETAK rodov, ki sestavljajo bogati evropski mozaik. V istem evropskem duhu so bili udeleženci Dneva Evrošole idealno povezani z vrstniki, pripadniki evropskih manjšinskih šol, ki so se od 9. do 13. aprila zbrali na osrednji prireditvi v Severnem Schlesvvigu na Danskem. Slovensko manjšino v Italiji je tam zastopala delegacija 20 dijakov goriške srednje šole Ivan Trinko. STRAN 2 Saša Rudolf ODPRAVA "ZORA" POHOD EVROPSKIH VOJAŠKIH SILV ALBANIJO MORA OSTATI MIROVNA ČLOVEKOLJUBNA MISIJA. TEŽKO PA JE PREDVIDETI, KAJ ČAKA FRANCOSKE, ITALIJANSKE IN ŠPANSKE VOJAKE: NEVERJETNA KOLIČINA MITRALJEZOV, PUŠK, BOMB IN STRELIVA JE RAZTRESENA PO NEMIRNI DRŽAVI. ZVONE ŠTRUBELJ S to mislijo je marsikdo spremljal papeževo zadnje pastoralno potovanje v Sarajevo v soboto, 12., in nedeljo, 13. aprila. Namesto v jeseni leta 1994, spomladi leta 1997. Ko bi odšel pred dobrima dvema letoma in pol, bi se znašel v ognju vojnega spopada; tokrat je prišel v žarišča napetosti, ki tlijo pod pepelom ruševin. Ali ni morda še težje hoditi po žerjavici? ''1300 dni, nekaj manj kot dolga štiri leta, kolikor je trajala vojna v BiH, je svet molčal. Slišati je bilo le Vaš glas." S temi besedami je papeža na sarajevskem letališču nagovoril muslimanski predsednik Alija Izetbegovič. Na uri je bilo 1 7.30. Pa sključeni mož v belem prav gotovo ni prišel v Sarajevo po besedo zahvale. V desetminutnem nagovoru na letališču, ki je zgodovinsko, saj so bila, po njegovih besedah, to edina odprta vrata za humanitarno Janez Pavel II. je prišel v Sarajevo; ob njem kardinal Vinko Puljič pomoč v tistih peklenskih ti-sočtristotih dneh, je želel izraziti vse, kar je v teh zadnjih letih nosil v svojem srcu. Najprej se je obrnil na Boga in se mu zahvalil, da je končno v neposrednem stiku s prebi- valci te dežele. Še preden je naslovil pozdrav odgovornim civilnim oblastem, se je obrnil do vseh trpečih, zlasti tistih, ki so v vojni koga izgubili, in tistih, ki nosijo stigme vojne na svojem telesu. Se vam ne zdi, da je povezava med Bogom, na katerega se je najprej obrnil, in med trpečimi, katerim je najprej razodel svoje očetovsko srce, nekaj za našo človeško logiko nenavadnega in vendar tako tipičnega za Jezusa iz Nazareta, ki je pred vsako oblastjo najprej priznaval pravico božjega kraljestva, ki se razprostira v srcu vsakega človeka, še zlasti prizadetega, ranjenega in ponižanega? Kako drugačen začetek "državniškega " govora od vseh tistih, po protokolu strizi rani h, vljudnostnih obračanj na institucije in njihove odgovorne predstavnike! Zavzemam se in boril sem se za pravico vsakega človeka, je še pribil papež, preden je besedo namenil odgovornim civilnim oblastem, diplomatskemu zboru in predstavnikom vojaških in humanitarnih organizacij. "Nikoli več vojne! Naj ne bo nikoli več sovraštva in nestrpnosti!" ------------ STRAN 4 ČETRTEK 17. APRILA 1997 ZAČELA SE JE ODPRAVA "ZORA" SASA RUDOLF 6500 vojakov, od teh tretjina italijanskih, skrbi v Albaniji v okviru mednarodne odprave "zora" za zaščito pripadnikov človekoljubnih organizacij, ki jim je bila poverjena naloga, da pomagajo prebivalstvu. Prvi vojaški kontingent je že prevzel nadzorstvo nad tiranskim letališčem in utrdil letalski most s Piso. Pomoč pa se ne bo stekala zgolj z letali, pač pa tudi po morski poti, točneje preko pristanišč v Draču in Vlori. Polemike o mednarodni odpravi, ki so pripeljale Italijo na rob vladne krize, so se nekoliko umirile, čeprav se bodo - kot kaže - znova razbohotile, ko bo stekla razprava o financiranju misije. Bertinottijevi komunisti, ki so glasovali proti intervenciji v Albaniji, bodo morali najti spravljivejšo taktiko. Čeprav je vojaški zaščitni nastop omejen v času, trajal naj bi največ tri mesece, saj bodo 30 dni po izvedbi predčasnih volitev, te naj bi bile junija, oddelke odpoklicali domov, je možno, da se položaj ne bo tako kmalu normaliziral. Marsikaj bo odvisno od upornikov, ki naj bi že v kratkem položili orožje, ostalo pa od dokaj osovraženega predsednika Berishe in Finove vlade. Pohod italijanskih vojakov v Albanijo je marsikoga spomnil na dogajanja izpred 58 let, ko se se v Draču in Vlori izkrcali Mussolinijevi oboroženi oddelki. Razlike med obema posegoma so na dlani, saj zdaj ne gre za osvo-jevalni, pač pa za človekoljubni nastop. Toda dvomov in tudi sumov ne manjka. S 1. STRANI NE BOMO MOLČALI! Ko se v naši zamejski javnosti še ni poleglo začudenje ob takšnem modrovanju predstavnika rimskega zunanjega ministrstva, je že treščila v javnost novica, da je tržaški šolski skrbnik javno izjavil, kako je minister za šolstvo Berlinguer že podpisal odlok, po katerem se pedagoški licej na učiteljišču Slomšek v Trstu pridruži znanstvenemu liceju Prešeren. Če je to res, moramo priznati, da se pristojne šolske oblasti dejansko iz nas norčujejo. Gluhe so za vse ugovore naših slovenskih šolnikov, ki takšnemu ukrepu nasprotujejo tudi in zlasti iz pedagoških, strokovnih razlogov. Najhujše pa je dejstvo, da se pristojne šolske in druge oblasti kratkomalo požvižgajo na mednarodne dogovore in torej mednarodno sprejete obveze. So za pristojnega ministra in njegove sodelavce določila Posebnega statuta navaden kos papirja? Je kos papirja tudi 8. člen Osimske pogodbe, ki določa, da je slovenski manjšini zagotovljena enaka raven zaščite, kot jo predvideva Posebni statut, priložen Londonskemu memorandumu? Ali hočejo nekateri zares sprožiti vojno med reveži, v krog katerih gotovo sodita slovenska manjšina pri nas in italijanska v Sloveniji? Pri našem časniku prav gotovo ne bomo prilili niti kančka olja na žal že prižgani ogenj novih sporov, kar pa nikakor ne pomeni, da bomo mirno gledali, kako se skušajo izpodjedati korenine našega narodnega debla, korenine naše narodne, jezikovne in kulturne bitnosti. PREJELI SMO PROTESTNO PISMO SSK Svetovni slovenski kongres - Konferenca za R Slovenijo najostreje protestira proti dejanju italijanske vlade v Rimu, ker je minister gospod Luigi Berlinguer podpisal dekret za zaprtje samostojnega slovenskega pedagoškega liceja Antona Martina Slomška v Trstu. S tem je italijanska diplomacija ponovno prelomila vse obljube, ki so jih njeni politični predstavniki zadnje tedne dajali slovenskim politikom in slovenski javnosti v Ljubljani. Italijanski minister je s tem dekretom prekršil Londonski memorandum iz leta 1954, s katerim so manjšinam na obeh straneh meje zagotovljene vse pravice do uporabe in učenja materinega jezika v obstoječi šolski mreži in v javnosti, tako kot to širokogrudno zagotavlja država Slovenija italijanski skupnosti v slovenski Istri. V vodstvu Svetovnega slovenskega kongresa - Konferenci za Republiko Slovenijo ugotavljamo, da je to maščevanje proti slovenskemu "Čedermacu", profesorju Samu Pahorju, ki neutrudno uveljavlja svoje pravice in dviguje narodno zavest vsem Slovencem v zamejstvu in drugim manjšinam v Evropi. Ljubljana, 14. aprila 1997 KRATKA RIMSKA VLADA je nakazala 12 milijard lir za nujne posege v Torinu, kjer je v noči med 11. in 12. aprilom silovit požar uničil Guarinijevo kapelo - baročni biser, kjer običajno hranijo sv. sindon. Gasilcem se je posrečilo slednjega spraviti na varno. Požar je povzročil veliko škodo tudi v bližnji Kraljevi palači. Vlada bo za obnovo v kratkem nakazala nadaljnjih 100 milijard lir. Z grenkobo ugotavljamo, da seje ponovila usoda nekaterih drugih italijanskih umetniških zakladov. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978 34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419 GLAVNI UREDNIK: ANDREI BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDA|ATEL|: ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT: KREA DESIGN AGENCV S R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS |E ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 65.000, INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 120.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 1064749J CENA OGLASOV: PO DOGOVORU S 1. STRANI EVROSOLA SLOGE Kot nam je na začetku dneva povedal ravnatelj srednje šole sv. Ciril in Metod pri Sv. Ivanu v Trstu Marjan Kravos, eden glavnih koordinatorjev zamejske prireditve, je prikorakalo po goriških mestnih ulicah do Kulturnega centra Lojze Bratuž skupno kakih 650 učencev petih razredov osnovnih šol in dijakov srednjih šol, spremljevalcev pa je bilo okrog 100. Povemo naj še, da je bil med njimi prisoten tudi peti razred dvojezičnega šoiskega centra v Spe-tru z 20 učenci in dvema spremljevalcema. Ravnatelj Kravos je poudaril, "da postaja špetrski center iz dneva v dan vedno bolj del naše realnosti... Benečani so v našem življenju vedno bolj prisotni, tudi sami se vedno bolj vključujejo v skupno življenje." Drug koordinator, ravnatelj srednje šole Igo Gruden v Nabrežini Zvonko Legiša, je v pogovoru želel podčrtati, da želi biti Dan Evrošole predvsem praznik za vse slovenske zamejske šole. "S prireditvijo smo se hoteli idealno združiti z ostalimi evropskimi manjšinami, ki prirejajo podobne manifestacije, in na ta način idealno združiti - preko manjšin - celo Evropo." Zamisel je nastala pred dvema letoma, ko so se na zaključni manifestaciji na slovenski Ev-rošoli zbrali predstavniki gostov iz EU in se domenili, da bi v okviru osrednje manifestacije, ki je potekala letos na Danskem, priredili aan manjšinskih jezikov, ki je znotraj naše manjšine dobil ime Dan Evrošole. "Eden glavnih pedagoških ciljev," je dodal ravnatelj Kravos, "ki jih imamo pri tej pobudi, je ta, da skušamo nuditi našim otrokom možnost, da prebijejo stroge o-kvire provincialnosti in zaprtosti v zamejskost, in skušamo odpreti širše perspektive evropskih razsežnostih." Dolg sprevod razposajenih otrok z belimi čepicami se je samozavestno premikal po Korzu do Drevoreda 20. septembra. Zbrali so se v telovadnici ob Kulturnem centru, ki je že dolgo ni napolnjevalo tako število otrok. Prisotna sta bila tudi pedagoška svetovalca Duhovnikova in Stekar. Uvodoma je v imenu organizacijskega odbora prisotne nagovorila didaktična ravnateljica Nataša Paulin; poudarila je, kako si evropske jezikovne manjšine prizadevajo poiskati v združeni Evropi svoje mesto. "Hočemo biti enakopravni nosilci napredka in razvoja skupnega evropskega doma." Nato so se u-čenci in dijaki razdelili v osem delavnic pod vodstvom profesorjev koordinatorjev. Največ se jih je opredelilo za športno skupino, drugi za likovno, gledališko, literarno, plesno, glasbeno, fotografsko in novinarsko; vsi so se zavzeto angažirali, hkrati se spoznavali, igrali in ustvarjalno zabavali. Popoldne so šolarji od 14. do 16. ure predstavili svoje dosežke. "Likovniki" so razstavljali svoje barvne plakate, ki so govorili o veselju in življenju. Lutke gledališčnikov so ugotovile, da Evrošola uči prijateljstva in strpnosti med ljudmi. "Literati" so vrstnike nagovarjali, kako je pomembno gojiti upanje v boljši svet. "Športniki" so v pravem športnem duhu vlekli vrv in se vtstiiii lepe igre. oidsue-niki" so nastopili z zborčkom, orff-instrumenti, flavtami in drugimi glasbili. "Plesalci" so s svojim intermezzom večkrat želi lep uspeh. Mladi "novinarji" pa so poročali o delu ostalih delavnic. Takoj po podelitvi priznanj predstavnikom sodelujočih šol smo se približali nekate- rim šolnikom in jih prosili za oceno dne. Didaktična ravnateljica Nataša Paulin iz Gorice je rekla, da so "taki dnevi zelo potrebni posebno v trenutkih, ko izgubljamo Slovenci šole in moči. Ko se združimo, se nam zdi, da smo močnejši in odpornejši. Zelo mi je bilo všeč, ker so bili otroci zelo navdušeni, so sodelovali in ni bilo trenutka, ko bi lahko opazili zatišje ali mrtvilo. Pomembno je sprejemati prihodnost z večjim pogumom." Za ravnatelja Marjana Kravosa je bila "najbolj pomembna stvar vzdušje: imel sem vtis, da je bilo stalno na višku. Iz oči otrok sem videl, da so bili zadovoljni. Dosegli smo vsaj to, da je bil velik praznik. U-pam, da je bil to v času padca natalitete in krčenja šol tudi praznik za manjšinsko šolo." Ravnatelj Zvonko Legiša je najbolj cenil to, "da so se otroci lahko zbrali, se medsebojno spoznali in da smo tudi mi prispevali kanček evropske miselnosti." Goriška ravnateljica Mirka Brajnik je navdušeno izjavila: "Ko sem gledala otroke, ki so nastopali, sem pomislila, da bi bilo lepo, ko bi se dalo izvesti Evrošolo enkrat letno. Danes smo se čutili še posebno složni." Profesorica koordinatorica gledališke delavnice Lučka Susič je povedala tole: "V dveh urah so učenci, ki se med sabo niso poznali in jih še sama nisem poznala, pripravili prizorček; stvar so vzeli zelo resno. Zelo so se zavzeli in se pri delu zabavali. Mislim, da je bil to velik dogodek. Verjetno je še najbolj notrphnn nravo to, Ha se Slovenci spoznamo med sabo." In za zaključek še izjava ravnateljice dvojezičnega šolskega centra v Spetru Žive Gruden: "Zelo lepo je bilo predvsem to, da so imeli otroci, ki obiskujejo manjše šole in se redkokdaj vidijo, možnost se spoznati. Občutili smo to, da nas končno ni tako malo. KOT MANJŠINA Sl MORAMO DEMOKRACIJO ŠELE ZGRADITI JANEZ POVŠE Dejstvo je, da daje nov čas kljub mnogokrat drugačnemu videzu vsem in vsakomur veliko priložnosti. Izpolnitev velike priložnosti je pravzaprav edini učinkovit odgovor na zahteve novega časa. V tem smislu ima tudi naša manjšina svojo veliko priložnost, ki se ji pravi vzpostavitev manjšinske demokracije. Misel se zdi marsikomu odvečna, češ saj smo kot manjšina živeli v demokraciji že v povojnem obdobju, kar na primer ne velja za Slovenijo, ki je uveljavila demokracijo šele pred sedmimi leti. V kolikor pa tovrstno prepričanje pogledamo nekoliko natančneje, lahko ugotovimo, da temu ni tako. V povojnem obdobju, torej do padca berlinskega zida, je bila v političnem smislu naša manjšina nekakšen podaljšek realsocialistične Jugoslavije oziroma povojne slovenske družbe. Je res, da je živela znotraj demokracije večinskega naroda, toda navznoter je bila po matičnem vzoru razdeljena na dva dela: v tisti del, ki se je prepoznaval v realsocialistični ideologiji, ter v drugi del, kije bil zaradi drugačnega prepričanja potisnjen na rob. Potemtakem ne moremo govoriti o povojni demokratični organiziranosti manjšine, kajti za demokracijo je temeljno, da zavezujoče povezuje vse poli- tične različnosti, ki sovplivajo na razvoj celotne narodnostne skupnosti. V sedanjem prehodnem obdobju imamo torej izredno priložnost, da pričnemo aktivno uresničevati svojo, se pravi, manjšinsko demokracijo ali z drugimi besedami takšno organiziranost, ki bo smotrno povezala vse politične različnosti v voljo prav vseh članov manjšine. To pa se lahko zgodi le s predhodno u-veljavitvijo človeškega načela, kar pomeni priznanje enakovrednosti vseh drugačnih. Vse manjšinske različnosti bi morale po tem načelu priznati človeško enakovrednost druga drugi kakor tudi nepogrešljivosti vsake posebej. Sele na ta način bi bili dani pogoji za izgrajevanje manjšinske demokracije oziroma prelom s povojnim obdobjem. Dokler pa ne bomo izvedli bistvenih premikov v tej smeri, se pravi, dokler ne bomo poglobili svojega razumevanja drug za drugega, bomo še naprej ostali tako organizirani oziroma neorganizirani, kot smo sedaj. Slepili se bomo z varljivim prepričanjem, da smo že zdavnaj uresničili manjšinsko demokracijo, namesto da bi na primer vzeli v pretres tako imenovano skupno predstavništvo, ki je najzgovornejši pokazatelj našega trenutnega stanja. S tem v zvezi ni najslabše, da ta nevoljni skupni organ ne odšli kava odgovarjajoče podobe manjšine, dosti nevarneje je, da kot začasno predstavniško telo še naprej zakriva resnico o manjšinski razdrobljenosti in nepovezanosti ter na ta način podaljšuje čas, v katerem še naprej živimo brez učinkovite organiziranosti, kaj šele lastne demokracije. AKTUALNO INTERVJU / VINKO LAPAJNE POSPEŠENE PRIPRAVE NA GRADNJO NOVE ŠKOFIJSKE GIMNAZIJE V VIPAVI MARJAN DROBEZ Na Primorskem poteka v okviru koprske škofije zbiranje sredstev za izpolnitev velikega in plemenitega projekta: za gradnjo nove zgradbe in spremljajočih objektov Škofijske gimnazije v Vipavi. Slednja je s svojo dejavnostjo in poslanstvom pomembno žarišče verske vzgoje, izobraževanja in sploh pripravljanja fantov in deklet za njihovo življenje in delovanje v pošteni, svobodni in demokratični družbi, kakršno bi radi uveljavili v Sloveniji. Gradnjo bodo izvedli v vernem okolju in razmerah solidarnosti ter pomoči, torej v zelo ugodnem vzdušju, kakršno je v Vipavski dolini. Mogoče pa jo bo uresničiti tudi zaradi izkušenj in tradicije, ki ju ima versko šolstvo v Vipavi. Sogovornik Novega glasa o novi Škofijski gimnaziji je njen ravnatelj Vinko Lapajne, ki tudi neposredno vodi sprotne načrte in obveznosti za izpolnjevanje projekta, ki ga je sprejela škofija v Kopru. G. ravnatelj, povzemite predzgodovino Škofijske gimnazije. Prej je bila tukaj v Vipavi druga šola, tudi verskega značaja. Omenjam Srednjo versko šolo. To je bilo ime notranje šole v okviru Malega semenišča v Vipavi, ki gaje ustanovil pokojni apostolski administrator jugoslovanskega dela go-riške nadškofije, in sicer leta 1952. Začel je delovati v začetku novega šolskega leta, nekako v mesecu avgustu omenjenega leta. Dijaki oz. gojenci Malega semenišča so hodili najprej na državno gimnazijo v Ajdovščino, tako da je bilo Malo semenišče samo internat oz. dijaški dom, v katerem so prebivali in se vzgajali. V letu 1957, ko je bila gimnazija za eno leto ukinjena, pa je nastala dilema, ali naj bi ukinili tudi Malo semenišče ali pa ustanovili novo t.i. notranjo šolo. Apostolski administrator dr. Mihael Toroš jo je po sili razmer ustanovil (z odlokom št. 454, z dne 19. avgusta 1957), ki ji je moral tudi dati razviden naslov Srednja verska šola. Poudarjam, da je že takrat obstajalo razmišljanje, da bi bila nova šola dejansko Škofijska gimnazija. Omenjal sem izraz notranja šola, kar pomeni, daje bila Srednja verska šola namenjena izključno samo gojencem Malega semenišča, saj je tedanja zakonodaja prepovedovala, da bi Cerkev lahko ustanavljala šole odprtega tipa. V t.i. notranji šoli je bilo skratka dovoljeno izobraževanje zgolj tistih dijakov, ki so potem študirali naprej na Teološki fakulteti. r Omenjena Srednja verska šola je delovala do 1.1991, na njenih temeljih pa je bila v spremenjenih političnih razmerah ustanovljena Škofijska gimnazija. To je seveda druge vrste šola, ki je javno priznana, hvala Bogu pa so bila priznana tudi spričevala in vsi dokumenti prejšnje Srednje verske šole, ki imajo torej tudi javno veljavo. Koliko pa je bilo vseh slušateljev oz. absolventov Srednje verske šole? In tudi kje zdaj delujejo? V obdobju od ustanovitve Malega semenišča 1.1952 do I. 1991 je bilo vseh slušateljev Srednje verske šole okrog 560. Od tega števila je V prvem šolskem letu 1991/92 se je v Škofijsko gimnazijo vpisalo in je tudi opravilo maturo 24 dijakov. Bila je to prva generacija, ko so se poleg fantov vpisala tudi dekleta. Imeli smo že maturi v letu 1995 in 1996, letos pa bo že tretja. Povsem napačno je mnenje, da se absolventi naše gimnazije in drugih srednjih verskih šol v Sloveniji odločajo izključno za nadaljevanje študija na Teološki fakulteti. Tja se usmerjajo posamezniki iz vsakega letnika, kar je razumljivo. Imajo pa naši gojenci večjo možnost duhovne vzgoje v okviru Dijaškega doma. Za duhovniški poklic se iz vsakega letnika odločajo po dva, trije ali morda samo en gojenec. Drugi pa študirajo na raznih fakultetah, denimo na medicinski, ekonomski, pravni in drugih. Starši naših dijakov in tudi dijaki sami si želijo, da se v Škofijski gimnaziji nadaljuje vzgoja, ki sojo imeli doma v družini, torej vzgoja na krščanskih vrednotah, čemur v naši šoli dajemo potreben poudarek. Poskušamo zagotavljati vzgojo in dobro izobrazbo. V tem šolskem letu imamo na naši gimnaziji vpisanih 111 dijakov, od tega je 61 deklet in 50 fantov. Prihajajo večinoma iz novogoriške, ajdovske in vipavske občine, po-| samezniki pa so iz drugih krajev na Goriškem. Minula tri leta smo morali vpise omejevati, ker šola nima dovolj prostorov oz. zmogljivosti. Želj za vpis je bilo več, kot pa smo kandidatov lahko sprejeli. Zadnji il tl i* Osrednje poslopje Škofijske gimnazije v Vipavi, zgrajeno okrog leta 1850 prek 200 duhovnikov, ki delujejo v vseh treh slovenskih škofijah. Samo v naši škofiji je nad 100 slušateljev nekdanje Srednje verske šole v Vipavi, ki so zdaj duhovniki. Drugi pa so v različnih poklicih oz. dejavnostih; med njimi sta tudi dva poslanca v slovenskem parlamentu. Nekateri duhovniki delujejo tudi v tujini; v Parizu je, denimo, David Taljat, ki deluje kot izseljenski duhovnik. V tedanjih političnih razmerah so razni organi ali službe povzročale verskemu šolstvu v Vipavi najrazličnejše ovire, ki pa se jih sam, ker sem bil še dijak, ne spominjam. Zanje pa vedo starejši profesorji z vipavskega območja. V Vipavi že nekaj let deluje Škofijska gimnazija. Koliko je bilo slušateljev ter odkod so prihajali oz. še prihajajo? m OLj/t/fri '{-(rdi/čg i/ /rU cjjV gjt le, ^ c Slo*-. 4-TV -j/rvr\ jUt- t/j. /tjjj JČtA- j'V t/jVUsJtri /j H irdJrtrr C 23. / tj S J, cr '/vi /U7- y c ■' 1 Ar //J <{ O /v/. ll'1*..?!1 c j [a/>,'{ tsKAAj*: %yyic < h/č JU ' 13' feVbLa. S z cPkal /i Žf-Kvr /O-ejLejltn-vi /AAi/ayYvtrvfyvit<> n* feiUaj, A. ^ i S. 2,- 14. cY, ^“V/fVrtA -o j^/i. tt f n ft. tz) n/ (tsrn- At/r>A.l VniAcU Ir- j ^'r-e cl llfc ■j. Ovri'č & -i •?>.. f T 'Ti ■ GORA sem golo zaradi paše in vojnih razmer. Potem ko so pionirske rastline v preteklih desetletjih na degradiranih tleh ustvarile podlago za zahtevnejše rastlinske združbe, seje rastje tako razvilo, da so zdaj prišli naravovarstveniki pravzaprav v precep: ali pustiti, da se na manjši flori bogata travnata področja zaraščajo, ali obdr-ževati travnike s košnjo in pašo. V Sloveniji se danes taka problematika rešuje tako, da na področjih, kjer je prisoten ekonomski interes domačinov za seno ali pašo, država podpre take odločitve in s tem omogoča ohranitev rastlinske pestrosti pokrajine. Sabotin je kot greben nastal zaradi gubanja mezozoj-jskih apnencev. Nastala guba se je prevrnila in starejši apnenci so se narinili nad geološko mlajše flišne plasti. Podo- bno je nastal Nanos v Vipavski dolini. Na teh narinjenih apnencih si sledijo prisojne in osojne lege, ki so jih osvojile alpske, sredozemske in dinar-sko-ilirske rastlinske združbe. Apnenci razpadajo počasneje kot fliš in se rastlinstvo na njih teže razrašča, vendar je zanimivo, da je prav na apniški podlagi na taki klimatski meji dobiti najbolj raznoliko floro. Soška pobočja Sabotina so s tega vidika najbolj privlačna. Jugozahodni briški del s fli-šem, ki sicer zadržuje vodo in hitreje prepereva, ponuja manj rastlinskih vrst. Peter Skoberne nam je sabotinski svet približal s pomočjo diapozitivov. Prikazal nam je alpske vrste, ki so do zadnje poledenitve pred 8.000 leti osvajale svet vse tja do Snežnika. Ko so se umikale HARJET DORNIK pred prodiranjem toploljubnih sredozemskih in dinarskih vrst, so preživele na hladnejših pobočjih in kot glacialni relikti (kamnokreč). Take rastline so avrikelj, rumeno milje, kranjska tunika, netreski, vetrnica, ozkolistna preobjeda... Največ je sredozemskih rastlin, ki so pretežno zimzelene: črnika, mali jesen, puhasti hrast, črni gaber, lovorolistni volčin, kokoševec, žuka,jesen-ček, ruj, Kristusov trn, smi-laks... S svojo prisotnostjo zastopajo dinarsko-ilirski svetfr-žaški svišč, kosmatinec, dobra misel, ranjak, materina dušica, travnatolistna perunika... Želje predavatelja in organizatorjev petkovega večera so bile z besedami in slikami podrezati po naši otopelosti. Vsakokrat, ko se povzpnemo na Sabotin, je moč odkriti nekaj novega, da se nam vzbudijo asociacije z vsem, kar smo že doživeli in spoznali lepega v naravi. Podobno smo doživljali na petkovem večeru v Kulturnem domu. To pa je mogoče le, če imamo dovolj radovedne oči in odprto srce za lepote v naravi. V današnjem času, revnem na vsebinah, je boljše spoznavanje naše hišne botanične gore lahko hvaležen izziv. TISOČ SLOVENCEV - TISOČ DAROV ZA KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Druž. Bertinazzi 100.000, N.N. 100.000 lir. Svoj prispevek lahko nakažete na uredništvu Novega glasa ali na tekoči račun št. 31276 na Kmečki banki. OBVESTILA SKLAD MITJAČuk, KDSovo-dnje in Društvo krvodajalcev iz Sovodenj vabijo na predstavo Nekoga moraš imeti rad v nedeljo, 20. t.m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovo-dnjah. Sodelujejo gojenci Centra za usposabljanje invalidne mladine iz Vipave. 8. MITING za mir. Kulturni dom in Združenje bivših borcev ANPI-VZPI prirejata8. miting za mir, sožitje in razvoj v torek, 22. aprila, s pričetkom ob 18. uri v Kulturnem domu. Prvič bo v zamejstvu nastopil Združeni goriško-primorski pevski zbor. V GALERIJI Kulturnega doma je do 30. aprila odprta razstava fotografa Viljema Cigoja. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 18. u re ter v večern i h u rah med kulturnimi prireditvami. PREDSTAVA RIHARD III W. Shakespeareja v koprodukciji SSG iz Trsta in PDG iz Nove Gorice bov Kulturnem centru Lojze Bratuž v ponedeljek, 28. (red A), in v torek, 29. aprila (red B), s pričetkom ob 20.30. Režiser Mile Korun. Za informacije tel. 33288. ZVEZA SLOVENSKIH kulturnih društev v sodelovanju z občinsko upravo Doberdob in KŠD Kremenjak - Jamlje prireja predavanje s prikazom diapozitivov Krašk/ večerv petek, 18. t.m., ob 20.30 v občinski sejni dvorani v Doberdobu. Sodelujejo dr. Marij Lavrenčič, dr. Danijel Jarc, jarof. Marinka Pertot in Ivan Sirca. Nastopa dekliški zbor Jezero. PRIREDITVE OB 750-letnici prve omembe župnije Miren. Na jurjevo bo 23. t.m. ob 19. uri orgelski prvak prof. Hubert . Bergant izvajal orgelsko mašo. j j Absolutna novost. DAROVI PRIHODNJIČ ČESTITKE V soboto, 19. aprila, bosta Romano in Marija Čevdek praznovala srebrno poroko. Prosvetno društvo Rupa-Peč i jima ob tej obletnici čestita in želi še na mnoga leta. Člani MePZ Rupa-Peč čestitajo Niku in Mariji Pavletič ob 50-letnici poroke. PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ -MLADINSKI DRAMSKI ODSEK Norma Šerment VIDI SE, DA JE TVOJA HČI IGRA O NAŠIH SKUPNIH PROBLEMIH Režija Emil Aberšek Premiera bo v soboto, 19. aprila, ob 20.30 v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. SCGV E. KOMEL - KONCERTNA SEZONA 1996/97 BRUCE VOGT, klavir Liszt, Debussy, Fisher, Schubert, Schumann Velika dvorna Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, nedelja, 20. aprila 1997, ob 17.30 KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ vabimo Vas na odprtje razstave VENO PILON OB 100-LETNICI ROJSTVA Kulturni center Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85, Gorica, sreda, 23. aprila 1997, ob 19. uri PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEC prireja tradicionalni PRAZNIK FRTALJE PETEK, 25. APRILA - ob 16.30 nastopajo otroški vrtec iz Rupe in otroški zbori Štmaver, Vrh sv. Mihaela, Plešivo in Rupa-Peč; ples z ansamblom Happy Day NEDELJA, 27. APRILA - ob 16.30 nastop ženskega pevskega zbora Tabor z Opčin ter moških zborov Štmaver in Skala iz Gabrij; tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje; ples z ansamblom Kvintet mi ČETRTEK, 1. MAJA - ob 16.30 nastop moškega zbora Fantje izpod Grmade; slavnostni govor (dr. Bernard Špacapan); veseloigra dramske skupine PD Štandrež {Tat s čirom); ples z ansamblom Kraški kvintet. DELOVAL BO DOBRO ZALOŽEN BIFE S SPECIALITETAMI NA ŽARU, TIPIČNO FRTALJO IN DOMAČIM VINOM. 12 ČETRTEK 1 7. APRILA 1997 BENEŠKA SLOVENIJA KANALSKA DOLINA ZADRUGA VEPLAS ALI PRIMER OŽIVITVE SLOVENSKE BENEČIJE dse®* RUBRIKE ERIKA JAZBAR V prejšnjih tednih smo lahko brali o programu racionalizacije šolskih struktur v Benečiji, ki jo namerava videmski šolski skrbnik zelo verjetno uresničiti v prihodnjem šolskem letu; osnovnim šolam v Sovodnjah,Ti-pani, Bardu ter podutanski srednji šoli grozi ukinitev. Sekira racionalizacije bo tako padla na šolska poslopja, v katerih je po mnenju državnega funkcionarja prenizko število vpisanih otrok. Nevarnost racionalizacije grozi marsikateri šoli v naši deželi, slovenski in ne. Problem šolstva v Nadiških dolinah oz. v Benečiji pa je nekoliko bolj zapleten in nosi težje posledice, saj je od teh otrok in njihovih družin odvisno življenje teh goratih predelov, ki so iz leta v leto bolj osiromašeni z mladimi. Rešitve omenjenega problema ne nosi nihče v žepu, saj je revitalizacija te zemlje, ki je desetletja doživljala programirano zapostavljanje, vezana na številne elemente. Pri tem, ponavljamo že neštetokrat, predstavlja prvi temelj delovno mesto v domačem kraju. Če mlada družina ne najde zaposlitve v slovenski Benečiji, bo primorana se odseliti, kar pomeni, da otroci ne bodo obiskovali šol v domačem kraju, kar nadalje pomeni, da mladi, njihovi starši ali starejši se ne bodo udeleževali kulturno-družbenega življenja teh vasi, ki bodo tako postopoma umirale. Slika je zelo jasna, jasnejša iz leta v leto, naravna in na neki način tudi logična. Marsikdaj so to besede, ki jih poslušamo tudi iz ust številnih politikov ali ljudi na odgovornih mestih, ki prihajajo v te kraje na obisk; ko pa je potem na mizi dokument s projektom, ki potrebuje seveda financiranje, podpis ni tako enostaven. V Špetru je pred tedni nastala zadruga Veplas, v katero so vpisani delavci, ki so bili ali so začasno zaposleni v omenjeni tovarni, ki je šla z obratom v Povolettu v stečaj. Omenjeni podjetji sta zaposlovali okoli štirideset delavcev iz beneških dolin. Pred vrati je rešitev za podjetje športnih obutev Kronos, ki jo bodo prevzeli furlanski podjetniki, za Hobles oz. Novo Hobles sta podjetji grupe Panto februarja podpisali pogodbo o najemninskem prevzemu strukture in same znamke tovarne. Iz povedanega sledi, da ima od nekdaj slovenskih podjetij v Beneški Sloveniji možnost ostati v slovenskih rokah le Veplas. Predsednik zadruge zaposlenih Piergiorgio Domeniš za-j gotavlja, da so člani pripravljeni vlo-ižiti v projekt tudi lastne prihranke, vendar se morata dežela in seveda Gorska skupnost konkretno odzvati. Nevarnost predstavlja namreč pado-vanski podjetnik Felice Scocimarro, ki se zanima za obe omenjeni podjetji in s podporo finančne družbe Friulia in deželnimi prispevki lahko vzame v najem in nato odkupi oba obrata (ki ju potem lahko seveda mirno zapre - bi ne bilo prvič). Člani zadruge in vsi zaposleni čakajo, da se na politični ravni v prvi vrsti zavzame za uspeh njihove iniciative špetr-ski župan Firmino Marinig, ki je obenem predsednik Gorske skupnosti 1 za Nadiške doline; žalostno bi namreč bilo, ko bi morebitno začasno rešitev in lastništvo industrijskega obrata pustili industrijcu, ki prihaja od zunaj, in prezrli organizirano an-| gažiranje domačega prebivalstva, ki se bori za svoje delovno mesto, kar pomeni, da je njihov edini namen rešitev podjetja Veplas. V soboto, 12. aprila, so prišli v Benečijo na študijsko potovanje predstavniki Svetovnega slovenskega kongresa, da bi pobliže spoznali slovensko stvarnost v Beneški Sloveniji. Poln avtobus članov SSK je krenil iz Ljubljane že ob 6.30, vodil pa jih je slovenski konzul v Trstu prof. Tomaž Pavšič, ki zelo dobro pozna stanje Slovencev v Italiji in še posebno v Benečiji, saj je naš prijatelj že ogromno let. Konzul Pavšič je visokim predstavnikom SSK, katere je vodil predsednik SSK odvetnik Danijel Starman, že med potjo podal zgodovinski oris Benečije in Slovencev v teh krajih. Sobotni dan je bil izredno lep, Benečija se je že v ranem jutru kopala v toplem pomladnem soncu, vzdušje vseh udeležencev študijskega potovanja po Benečiji je bilo enkratno, saj so se nekateri prvič srečali z lepo Benečijo. Točno ob desetih so prispeli v Speter, kjer so jih sprejeli predstavniki beneških kulturnih in šolskih ustanov. Srečanje je potekalo v lepem dvojezičnem šolskem centru, ki je zagotovo naj lepša beneška stvarnost. Prav dvojezična šola, ki se še vedno otepa s finančnimi težavami, je tisto zagotovilo, da bodo slovenski ljudje v Nadiških dolinah še živeli, delali in ohranjali materni jezik, slovenščino. Konzul Tomaž Pavšič je prisotnim na kratko povedal, kje se nahajajo, in takoj predal besedo predsedniku SSK odvetniku Danijelu Starmanu. Le-ta je Benečanom predstavil Svetovni slovenski kongres, katerega glavna naloga je ohranjati slovenstvo povsod tam, kjer po svetu žive slovenski ljudje. Odvetnik Starman je dejal, da je danes čas poguma, saj je lepo biti Slovenec. Hkrati je dejal, da Svetovni slovenski kongres, žal, danes v matični državi ni preveč čislan, kar je velika škoda, saj si pri kongresu izredno prizadevajo, da bi šli v Evropo slovenski ljudje na slovenskih koreninah. Odvetnik Starman je tudi dejal, da se moramo vsi Slovenci izredno dobro zavedati gospodarskega delovanja in uspehov slovenskih ljudi po svetu in predvsem v matični Sloveniji, kajti prav gospodarski uspehi so temelji, na katerih lahko gradimo slovensko SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES NA POTI PO BENEČIJI Posnetek s srečanja: stoje odv. Danijel Starman, na njegovi levi prof. Tomaž Pavšič kulturo. Seveda se je odv. Danijel Starman tudi dotaknil perečega problema rodnosti pri slovenskem narodu, saj je npr. lani v koprski škofiji zmanjkalo za eno slovensko vas ljudi. "Ustvariti moramo take razmere," je dejal odv. Starman, "da bodo slovenske žene lahko imele več zdravih slovenskih otrok!" Časnikar štirinajstdnevnika Dom in kulturni delavec Giorgio Banchig, novinarka Novega Matajurja Jole Na-mor, predsednik dvojezičnega šolskega centra v Špetru prof. Pavel Pe-tricig, predsednik kulturnega društva Ivan Trinko prof. Marino Vrtovec ter odbornica za kulturo špetrske občine Bruna Dorbolo so prisotnim živo in brez olepšavanj prikazali sloven-sko-beneško stvarnost. Prisotne je dobesedno očarala z nadiško govorico ga. Dorbolo, ki je vedro podala pogled v prihodnost. Vsi pa so bili mnenja, da je po toliko desetletjih narodnega nazadovanja v Benečiji vendarle dvojezični šolski center stvari premaknil na bolje, saj se danes v njem šola približno tretjina slovenskih otrok iz Nadiških dolin in prav ti bodo jutri skrbeli za slovenski jezik v Beneški Sloveniji. Seveda je bilo tudi veliko govora o močnem italijanskem pritisku na slovensko manjšino. Pri vseh posegih je bilo glavno to, da so se vsi zavzemali za večjo povezanost med matičnim slovenskim narodom, državo in beneškimi Slovenci. Morda najbolj zanimivi del srečanja predstavnikov SSK z beneškimi Slovenci je bila debata, v kateri so Benečani odgovarjali na vprašanja prisotnih. Med posegi naj omenim samo mlado in očarljivo tajnico SSK gospo Jano Podobnik, tajnika SSK Francija Feltrina, prisotnih pa je bilo tudi veliko pomembnih Slovencev, med njimi šest poslancev prvega demokratičnega slovenskega parlamenta in tudi poslanka sedanjega državnega zbora iz vrst SDS zdravnica dr. Majda Zbačnik. Po končanem srečanju v Špetru so udeleženci študijske poti po Benečiji odšli na Trinkov grob v Trčmun in nato v Jeronišče pri Sovodnjah, kjer so imeli kosilo. Popoldan so si ogledali še čedajske zgodovinske zanimivosti in v večernih urah zadovoljni odšli v slovensko prestolnico. Na koncu dodajmo še žalostno dejstvo, da na srečanju v Benečiji nismo videli niti enega predstavnika SSK iz Gorice ali Trsta. Že dolgo vemo, da je SSK pri nas v zamejstvu zamrl, dobesedno prenehal s svojim delovanjem, kar pa ne opravičuje dejstva, da se vsaj njegovi vidnejši predstavniki ne bi udeležili srečanja s slovenskimi ljudmi in vrhom SSK v Benečiji. -------------J. PALJK 13 udovit komet Hale-Bopp (uradno vpisan kot C/1995 01) je od srede marca do srede aprila krasil nebo severne zemeljske poloble. Na našem planetu je bil prvič viden baje pred 4210 leti (zadnji naj bi ga torej gledali sumerski zvezdo-slovci in egipčanski faraoni...), naslednjič pa ga bo človeški rod lahko občudoval čez kakih 2500 let. Američana Alan Hale in Tom Bopp sta ga prvič zagledala 23. julija 1995; njuni imeni sta se zapisali na nebo in v zgodovinske knjige. Tako lepega kometa z lepo razpoznavno glavo in prosojnim repom, kakršen je Hale-Bopp, ne vidi vsaka generacija. Sploh pravijo, daje to najsvetlejši komet v zadnjih 400 letih. Viden je bil v večernih urah na severozahodnem delu neba - svetlejši od vsake druge zvezde - brez pomoči teleskopov ali daljnogledov, z lahkoto tudi na prosto oko. Najbližji zemlji je bil proti koncu marca, ko je bil od nje oddaljen "samo" 200 milijonov km. Njegov premer meri 40 km, njegova največja hitrost pa se suče okrog 160.000 km/h (srednja hitrost 44 km na sekundo!). Povejmo še, da je več kot desetkrat svetlejši od znanega kometa Halley. Kot vsi kometi je tudi Hale-Bopp velika zamrznjena kepa plinov, kamnin in prahu. Nastala je hkrati s soncem in drugimi planeti pred 4,6 milijarde let. Mnogo časa ostaja v zibelki repatic, v t.i. Oortovem oblaku onkraj ledenega Plutona, na mejah z našim sončnim sistemom. Pot do tega oblaka bo trajala kakih 1000 let, nakar se bo Hale-Bopp spet zasukal in ponovno usmeril proti Soncu. Ko se komet segreje, njegove vnetljive sestavine izhlapijo in nastane velik oblak plinov - glava kometa. Rep je srebrnkasta in prosojna sled "izpuha", kije lahko dolga milijone kilometrov. Presenetljivo je število informacij, ki jih zvezdoslovci lahko najdejo, ko proučujejo tako izjemno bogat komet. Njegove sestavine nam lahko odkrijejo še marsikatero nesluteno skrivnost o dobi, ko je nastajala naša mala Zemlja. Vsaka repatica je od zmeraj burila domišljijo ljudi. Od zmeraj je kot pri-našateljica življenja ali smrti čarala strastne "astrofile" in znanstvenike, romantične duše in črnoglede apo-kaliptike; marsikdo se je z očmi, uprtimi proti bleščečemu telesu, celo sa-momoril, da bi prečistil svoje grešno telo in bi njegov prečiščeni duh zletel pred katastrofo sodnega dne... Poseben čar ima vprašanje, kakšna bo Zemlja, ko se bo Hale-Bopp zopet prikazal. Kako bodo zanamci preučevali videnja teh dni, ki smo jim bili mi priča? Morda bodo tedaj - v 44. stoletju - opazovali komet že z Luninih kolonij ali celo z Marsa... Kdo ve. In verjetno bodo tedaj govorili o nas, naših teleskopih in satelitih tako, kot govorimo mi danes o rudimen-talnih znanstvenih pripravah Egipčanov... - DANIJEL DEVETAK Hale-Bopp sredi goriškega neba. Učinkovito fotografijo je naredil v soboto, 29. marca, prof. Renato Devetak, docent v laboratoriju na goriškem znanstvenem liceju. Komet je slikal s filmom 400 ASA in z 20" izpostavitvijo svetlobi. Puščica kaže na ozvezdje Andromede, skozi katerega je Hale-Bopp potoval. 1 vezda repatica je že od davnih časov sem imela svoj posebni čar in budila zanimanje ljudi. Betlehemska repatica je v tem pogledu pravi simbol zvezde vodnice, ki Modre z Vzhoda vodi tja pred jaslice na betlehemske poljane. Zato ni čudno, da je fenomen repatic stalno vzbujal posebno zanimanje ne le astronomov, ampak tudi mislecev, pesnikov, u-metnikov in seveda ljudi nasploh. Pomislimo še na likovno umetnost, na znano Giottovo repatico v božični freski; v tej zvezdi premnogi še danes vidijo znamenit Halleyev komet, ki se vrača periodično vsakih dobrih 70 let na zemljo in razveseljuje zemljane. "Prikazala seje zvezda" - tako poje znana slovenska božična pesem o sv. Treh kraljih. Ta zvezda ali bolje te zvezde repatice so že od starega veka dalje privlačevale pozornost znanstvenikov in radovednežev. Od asir-sko-babilonske astronomije dalje do renesanse so nastale za nas sicer še neznanstvene teorije. V tej zadnji dobi nekako do 16. stol. dalje pa imamo celo vrsto traktatov in študij o repaticah. Naj omenimo le nekaj izmed njih. Znameniti dansko-švedski zvez-doslovec Tycho de Brache je med prvimi označil komete za samostojna nebesna telesa. Italijanski naravoslovni filozof narave Bernardin Telezij je pisal razpravo De cometis (O repaticah). Še drugi veliki astronomi obdobja so tem čudnim in svojeglavim zvezdam posvečali svoje raziskave. Med temi je znani nemški astronom Johannes Kepler, Galilejev sodobnik, ki je posebno zaslovel kot utemeljitelj krožnic planeta Marsa in planetov sploh in začrtal tri slavne zadevne zakone. "Ubi materia, ibi geometria" - stavek, ki ga je napisal Kepler. Ta astronom je bil tudi subtilen novoplaton-sko navdahnjen filozof, ki je študiral zakone vesolja in o njih globoko razmišljal. S prejšnjim latinskim stavkom je hotel reči, da povsod tam, kjer je snov, materija, veljajo tudi matema-tično-geometrične zakonitosti. S tem se ustvarja neka harmonija vesolja ali svetovja, ki pa presega golo materialnost. Ta harmonija pomeni določen red, po katerem se gibljejo vsa nebesna telesa in se odvija življenje po svetu. In po tem redu se ravnajo tudi zvezde repatice... Danes lahko sami občudujemo svetlo repatico tudi na našem nebu. Kaj nam prinaša? Nekoč so v repaticah videli nosilke nesreč in gorja. Ne nalagajmo jim krivd, ki jih nimajo! Upajmo raje, da nam bo bližajoče se tretje tisočletje zasijalo v svetli in jasni luči, kot je sama svetloba te sodobne repatice... - ANDREJ BRATUŽ ZASKRBLJENOST ZARADI NAPOVEDI POOSTREN REŽIM PRI PREHAJANJU MEJA Z ITALIJO IN AVSTRIJO? MARJAN DROBEZ V Sloveniji so se zelo navadili na odprte meje z zahodnima sosedoma, to je z Italijo in Avstrijo, tako da so težko verjeli prvim opozorilom in napovedim, da bosta tudi ti državi začeli izvajati določila t.i. schengenskega sporazuma o strožjem režimu, ki bo veljal za promet o-seb, blaga in storitev iz držav, ki niso članice Evropske zveze. Ta evropska integracija se namreč zapira v nekakšno trdnjavo, v katero bodo tujcem ovirali vstop. Na posvetovanju o mejnem režimu v prihodnje, ki je bilo v Mariboru, je avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard VVagner dejal, "da si Slovenija dokaj privilegirani položaj v prihodnjih mesecih lahko še okrepi." Omejitve potovanj bi imele posledice pri gospodarskih izmenjavah Slovenije z Italijo in Avstrijo. Posvetovanja v Mariboru so se udeležili tudi slovenski zunanji minister Zoran Thaler in veleposlaniki štirih sosednih držav. Zdi se, da iz omenjenega sporazuma o strožjem režimu pri prehajanju meja na območje držav članic EZ Slovenija ne bo mogla biti povsem izvzeta le zaradi tega, ker je pridružena članica EZ ter si zelo prizadeva za polnopravno članstvo v tej evropski integraciji. Tudi ni jasno, če bo strožja policijska in carinska kontrola pri prehajanju meja veljala tudi na prehodih za maloobmejni potniški promet. V času, ki ni oddaljen in je bil navdihnjen z očitno pretiranim optimi- zmom glede pristopa Slovenije v EZ, so celo napovedali, da bodo prehode za maloobmejni promet s prepustnicami t.i. videmskega sporazuma, v pričakovanju na popolno odpravo meje med Slovenijo in Italijo ter Avstrijo, celo ukinili. Kljub vsemu pa obstaja upanje, da bodo schengenski sporazum, kar zadeva Slove- nijo, ublažili. Italija in Avstrija ga bosta pričeli izvajati konec oktobra letos. O problematiki prehajanja meje se je med obiskom v Ljubljani prejšnji teden pogovarjal s slovenskimi predstavniki tudi državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fas-sino. Sklenili so, da se bodo kmalu sestali strokovnjaki iz Slovenije in Italije, ki naj bi se sporazumeli o mejnem režimu, ki bo ustrezal zahtevam schengenskega sporazuma. TOLMINSKI PROCES SODNA REHABILITACIJA DUHOVNIKOV IN ORGANISTA V našem tedniku smo že poročali, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije julija lani razveljavilo obsodbe šestih duhovnikov in nekdanjega organista v Kobaridu. Obsojeni so bili na t.i. tolminskem procesu marca leta 1952, ker naj bi izvajali vohunstvo in druga kazniva dejanja, predvsem sovražno propagando proti tedanjemu družbenemu redu v Jugoslaviji. Ta dejanja naj bi izvajali po naročilu in navodilu Slovenske demokratske zveze, ki je združevala del naših rojakov na Goriškem in Tržaškem. Sledila so nadaljnja dejanja za rehabilitacijo obsojenih. Predsednik Okrožnega sodišča v Novi Gorici Pavel Budin je prejšnji teden obvestil javna občila, med njimi tudi dopisnika No- vega glasa v Novi Gorici, da je Okrožno sodišče ustavilo postopek proti omenjeni skupini obsojenih. Sklep o ustavitvi postopka je bilo mogoče sprejeti v skladu z zakoni, ki veljajo v pravosodju oziroma v kazenski zakonodaji, zato, ker je okrožni državni tožilec v Novi Gorici obtožbe, ki so bile izrečene na tolminskem procesu in pozneje potrjene tudi na pristojnem višjem sodišču druge stopnje, pred kratkim u-maknil. Kot smo že poročali, sta od šestih duhovnikov in nekdanjega organista v Kobaridu, ki so bili obsojeni v Tolminu, živa še Ljubo Marc, ki je župnik v Biljah na Vipavskem, ter Stanislav Sivec, župnik v Bovcu. Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici je v utemeljitvi sklepa o u-miku obtožnice proti duhovnikom in organistu iz Kobarida - slednji je po izpustitvi iz zapora skrivnostno izginil, zaradi česar ga je sodišče pozneje razglasilo za mrtvega - navedlo, da so bili v sodnem postopku kršeni predpisi, zlasti pa ni bilo dokazov o resničnosti očitkov iz obtožnice. Sodna rehabilitacija 45 let po procesu je za štiri duhovnike in za organista v Kobaridu, ki so v tem obdobju umrli, prišla prepozno. ■M. Velikonočne praznike že vsa povojna leta, tudi v časih komunizma, občuteno praznujejo tudi v sosednjih krajih na Goriškem, pa drugi strani državne meje. Še bolj sproščeno pa je praznovanje postalo po uvedbi demokracije in po osamosvojitvi v tem desetletju. Kot znano, je v Sloveniji v zadnjih letih velikonočni ponedeljek postal dela prost dan, kar je omogočilo, da Veliko noč slovesno obhajajo tudi v manjših, podružničnih cerkvah. Kot primer navajamo župnijo Miren, kjer so velikonočni običaji globoko ukoreninjeni in podobni kot drugod po Sloveniji. Še posebej je v teh dneh zaposlen cerkveni pevski zbor. Moški vsako leto sodelujejo s petjem pri procesiji na oljčno nedeljo, redno pa prepevajo Pasijon po sv. Mateju, dopoldne v župnijski cerkvi, popoldne ponavadi tudi na Mirenskem Gradu. Domači organist nastopa v vlogi kronista, Kristusa poje domači župnik, vloge pojejo po koralnem napevu posamični pevci, množico pa moški zbor po Kimovčevem napevu. Mešani pevski zbor redno sodeluje tudi pri maši Zadnje večerje na Veliki četrtek, na Veliki petek je ljudsko petje, pomembno vlogo pa ima pevski zbor tudi pri obredih velikonočne vigilije na Veliko soboto. Blagoslov jedil poteka v župniji Miren na več krajih: v župnijski cerkvi, v cerkvi Žalostne Matere Božje na VELIKONOČNI CAS NA GORIŠKEM Mirenskem Gradu in v podružnični cerkvi sv. Avguština v Orehovljah. Posebnost pomeni blagoslov jedil v Orehovljah: domače gospodinje postavijo po sredini cerkve mize, ki jih pokrijejo z lepimi prti, vsaka družina pa nato postavi koš z velikonočnimi jedili na določeno mesto na mizi. Vsta-jenjske procesije po vasi Miren ni več, pač pa poteka zgodaj zjutraj na Veliko noč na Mirenskem Gradu, procesiji sledi slovesna velikonočna maša. Procesije si kar ne moremo zamišljati brez zborovskega petja in pritrkovanja, mirenski pevci pa na Veliko noč pojejo še enkrat, dopoldne v župnijski cerkvi v Mirnu pri slovesni I peti maši. Če so obredi svetega tri-dnevja pridržani župnijskim cerkvam, pa verniki na velikonočni ponedeljek poromajo na podružnice, kar v simboličnem pomenu predstavlja njihovo pot v Emavs. Tako so imeli slovesno velikonočno mašo letos tudi v Orehovljah pri Mirnu, med njo je prepeval mirenski župnijski otroški pevski zbor. Brici pa so poromali k Devici Mariji na jezeru v Golem Brdu, tik ob državni meji, kjer že od nekdaj tega dne po-| teka verski shod. Somaševanje briških duhovnikov je vodil bi-Ijanski župnik Igor Lovišček, na koru pa je prepeval mešani pevski zbor pod vodstvom Bruna Podveršiča ml. Slovesnost se je zaključila v prijetnem naravnem okolju zunaj pred cerkvijo, kjer so vse prisotne pogostili z domačim vinom in prigrizkom. Škoda, da italijanske oblasti še vedno vztrajajo na zaprtju bližnjega mejnega prehoda Golo Brdo, kar otežkoča udeležbo na shodu prebivalcem bližnjih vasi na drugi strani meje, ki so na to božjo pot zelo navezani. Iz dogajanja v velikonočnem času na Goriškem omenjamo tudi blagoslovitev novih orgel v župnijski cerkvi v Dornberku, ki je bila 13. aprila na tretjo velikonočno nedeljo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela. Nove orgle so mehanične z dvema manualo-ma in pedalom ter štejejo 22 registrov oz. 1302 piščali, izdelala pa jih je delavnica Anton Škrabi iz Rogaške Slatine kot opus št. 34. Ob tej priložnosti sov Dornberku pripravili slovesnost, na kateri so bili prisotni domači in okoliški di 'hovniki, domači verniki in nekateri tudi od drugod pa so povsem napolnili cerkev. Uvodoma je bil na vrsti blagoslov orgel, ki ga je opravil postojnski dekan msgr. Vladimir Pi-! rih, sicer znan tudi kot pozna-| valeč orgel in njihove zgradbe. Med slovesnostjo in mašo, ki je sledila, sta prepevala domača otroški in mešani župnijski pevski zbor. Za udeležence I slavja je še posebej bil zanimiv prikaz posamičnih registrov in zvočnih možnosti orgel, ki ga je z besedno razlago podal dekan msgr. Pirih, na orglah pa praktično pokazal organist. Vsekakor je bil to za Dornberk velik dan, saj se je z novimi orglami nekako zaokrožila izgradnja nove župnijske cerkve, dodane poleg stare baročne, ki je poleg sodobnega oltarja in ostale liturgične opreme dobila še nove orgle, j instrument, brez katerega si ne moremo predstavljati primernega bogoslužja. ------------MV MePZ RUPA-PEC IN MoPZ MIRKO FILE) GORICA vabita na PEVSKI KONCERT OB 750-LETNICI ŽUPNIJE MIREN dirigent Zdravko Klanjšček V župnijski cerkvi v Mirnu v nedeljo, 20. aprila, ob 18. uri. 25. DIJAŠKO OBMEJNO SREČANJE PRIMORSKE MNOŽIČNA UDELEŽBA PRIMORSKIH DIJAKOV ERIK DOLHAR 1 J, §L m -M- V Sežani je bil v petek, 11.t.m., jubilejni DOSR ki se ga je udeležilo nad 600 dijakov vseh primorskih šol. Dijaško obmejno srečanje Primorske je doživelo četrt stoletja, in to na najlepši možen način, z množično udeležbo mladih, ki so se v petek zbrali v Sežani. Srečanje je bilo tokrat torej še posebno praznično, k radostnemu razpoloženju pa je prispevalo tudi lepo sončno vreme. DOSP je v amfiteatru Kulturnega doma Srečko Kosovel odprl ravnatelj šole gostiteljice prof. Dušan Štolfa, kateremu je sledil mimohod ekip, ki so se nato razšle po raznih tekmovalnih prostorih. Kot običajno, so se dijaki pomerili v športnih panogah in se zbrali na literarno-likovni okrogli mizi z naslovom Moj dom je stara hiša. Obogatitev tega dela prireditve je bila razstava, ki so jo pripravili v Kulturnem domu, na kateri je Janko Samsa prikazal svoje miniature starih kmečkih vozov in stiskalnic za grozdje. Literarna komisija je poskrbela za branje osmih najboljših dijaških prispevkov literarnega natečaja na prem-skem srečanju pisateljev, med katerimi je bilo tudi delo dija- kinje Pedagoškega liceja A.M. Slomšek iz Trsta Andreje Možina. Poleg grafično-računal-niške delavnice, ki je potekala v dobro opremljenem računalniškem laboratoriju, so dijaki predstavili svoje kakovostne video-posnetke. Po tradicionalnem srečanju ravnateljev sodelujočih šol na občini, ki sta se ga udeležila tudi svetovalca za slovenske šole v Italiji, je bil obisk sežanskega botaničnega vrta in jame Vilenica. Na športnem de-j lu DOSP-a so se dijaki v idealnem sončnem vremenu pomerili predvsem na zunanjih igriščih. Nogometaši Trsta so bili zasluženo najboljši, obe odbojkarski ekipi sta se priborili do polfinala, košarkarji in košarkarice slovenskih šol iz Trsta in Gorice pa so naleteli na premočne nasprotnike. Na sklepni slovesnosti v Športni hali so udeležencem podelili priznanja in nagrade. Vsestranski uspeh sežanskega dijaškega srečanja je nekoliko zagrenil bojkot italijanskih šol iz Trsta in Gorice, ki se srečanja, nerazumljivo, niso udeležile, čeprav so bile, kot običajno, uradno povabljene... IZTOK MLAKAR NA DORNBERSKI SOLI BRAJDE IN LJUBEZNI ZA PEDIATRIČNO KLINIKO V množici dobrodelnih akcij ponovno zbuja pozornost zbiranje sredstev, ki so v celoti namenjena izgradnji nove Pediatrične klinike v Ljubljani. S prireditvami, ki jih pripravljajo po Sloveniji, želijo organizatorji čimprej zaključiti akcijo zbiranja sredstev in pričeti z izgradnjo nove, prepotrebne bolnišnice za otroke. Tudi na Goriškem sta že bili v ta namen dve prireditvi; za obema je z dobro organizatorsko roko stal Ivo Šinigoj iz Dornberka, ki je ob pomoči prijateljev in somišljenikov pripravil dva dobrodelna koncerta. Na decembrskem je številna publika imela priložnost slišati in videti primorske ansamble in pevce, ki so nastopili v prostorih Osnovne šole Dornberk. Pred dnevi je šola ponovno gostoljubno in prijazno odprla vrata Iztoku Mlakarju, primorskemu kantavtorju, in Davidu Šuligoju, hkrati pa tudi publiki, ki si je ogledala pravcato gleda-liško predstavo, v kateri je Iz- MARJANA REMIAS tok zmešal humor, pesmi, anekdote, prilike in pripovedke. Tresle so se brajde, kantina, vino, ljubezen, pupe in puo-bi... so bili najpogostejši odmevi nenavadne, zato toliko bolj zaželjene gledališko koncertne predstave Iztoka Mlakarja in Davida Šuligoja. Osnovna šola Dornberk bo, po besedah ravnateljajan-ka Rednaka, še enkrat odprla svoja vrata humanitarni dejavnosti, in sicer v maju, ko bo tretja dobrodelna prireditev za otroško bolnišnico v Ljubljani. Pri organizaciji prireditve so se, poleg osnovne šole in do-rnberške Krajevne skupnosti, izkazali še: ozeljanska gostilna Žeja, ki je poskrbela za pokušnjo suhomesnatih izdelkov, Zadruga Zaloščan, ki je publiki z odlično kapljico napolnila kozarce, in Avtošola Vodotec iz Renč, ki je k prireditvi pristopila kot glavni pokrovitelj. 13 ČETRTEK 1 7. APRILA 1997 Most rasti Most je za teritorij temeljno bogastvo. Združuje osebe, omogoča razvoj, gradi prihodnost. Tudi naše novo okence Gorica - Stražice je kot most: med našo preteklostjo in našo prihodnostjo, med tradicijo in inovacijo, med različnimi kulturami, ki so prisotne na naši zemlji. Zato da bi še dalje skupno rasli, z novimi uslugami in novimi odgovori. Od ponedeljka je odprto novo okence v Stražicah v Gorici e CREDITO COOPERATIVO CASSA RIME E ARTIGIANA Dl LUCINICO FARRA E CAPRIVA STO LET ZA NAŠO ZEMLJO MLADINSKO KOLESARSTVO TENIS MONOPOL SLOVENCEV NA 31. POKALU LONJER Kolesarski klub Adria iz Lo-njerja je uspešno organiziral tudi 31. izvedbo Pokala Lonjer. Sodelovalo je 16 ekip, od katerih jih je bilo kar 11 iz Slovenije (na sliki po startu na Opčinah). Furlanska kolesarska društva so svoje 15-16 letne mladince raje poslala v Veneto, ker so se bala močne konkurence slovenskih kolesarjev. Povsem upravičeno, saj so Slovenci upravičili priča- kovanja in osvojili prvih osem mest. 60 km dolgo progo od Opčin mimo Cola in Fernetičev (6 krogov) je do cilja nad Lo-njerjem najhitreje prekolesaril Gregor Zagorc (Krka Telekom, 1 ura in 35 sekund s srednjo hitrostjo skoraj 38 km/h). Drugi je bil Boštjan Krevs (KK Lenart), 3. pa Jure Zrimšek (Krka Telekom). ODBOJKA OLYMPII KMEČKI BANKI K2 ŠPORT ŽENSKI DERBV ERIK DOLHAR Deklicam Bora pokrajinski naslov V moški B2 ligi je Val Imsa Kmečka banka po gladki zmagi v Ferrari spet sam na 2. mestu na lestvici. Kot zanimivost k uspešnemu gostovanju naj povemo, da si je tekmo in predvsem mladega razigranega asa Mateja Černiča ogledal tudi o-pazovalec pa-dovskega A1 li-gaša. Fantje Ko-impexa so bili vodilni Isoli enakovreden tekmec in bi po odlični igri lahko izsilili tudi tie-break, a tega niso zmogli. V ženski B2 ligi so se dekleta združene ekipe Koimpexa zadovoljila le z enim setom proti močnemu Albatrosu. V moški C1 ligi je Soča Sobema kljub dobremu nastopu spet izgubila. V ženski C1 ligi je bil na sporedu pričakovani povratni slovenski goriški derby med Valom La Goriziano Zadružno kreditno banko in Olympio Kmečko banko K2 Šport (na sliki zgoraj). Pred kakimi 300 gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili telovadnico Kulturnega doma, so modro-bele tudi drugič zmagale s 3-1. Njihov trener Marko Kalc je po tekmi izjavil: 'Z zmago sem seveda zadovoljen. Prvič, ker gre za derby, predvsem pa zato, ker smo igrali dobro, čeprav že nekaj časa ne treniramo popolni. Toda ekipa je znala prebroditi vse težave, do zmage pa smo prišli s sproščeno igro. Zdaj se ne smemo ustaviti in moramo z dobro igro nadaljevati tudi na naslednjih tekmah." Trener Va-lovk Zoran Jerončič je na koncu menil, da je prišla do izraza večja izkušenost starejših odbojkaric Olympie, prihodnost pa naj bi bila na strani njegovih perspektivnih mlajših odbojkaric. V deželnih ligah so bili še zlasti uspešni C2 ligaši. Olym-pia CDR je namreč gladko premagala tudi videmski VBU, tako da Terpinovi in ostali pred koncem prvenstva upajo v zmage na vseh preostalih sre- čanjih, ki bi jim, ob istočasnem spodrsljaju vodilnega dvojca, o-mogočile napredovanje v višjo ligo. Boru Fortrade, ki je prepričljivo premagal tudi vodilni tržaški Prevenire, pa šeni znano, če bo končna uvrstitev zadostovala za prestop v enotno C ligo ali za izpad v D ligo. V ženski C2 ligi so imele Sokolovke zmago že v rokah, v 5. setu pa niso imele dovolj športne sreče, podobno kot Espegovci v D ligi, kjer pa so bile Slogašice gladko poražene. MLADINSKA PRVENSTVA Borove deklice (na sliki) so po zmagi nad Virtusom osvojile tržaški pokrajinski naslov. Že v nedeljo so nastopile na deželnem finalu in že po uvodni gladko izgubljeni tekmi proti Farri pokazale, da nimajo nobene možnosti, da bi stopile na zmagovalni oder. V deželnem finalu j so igrali tudi dečki Soče Unite-| kno in brez večjih težav odpra-j vili videmski VBU. Odločilno bo ! srečanje prihodnje nedelje s Tri-estino. FOTO KROMA FOTO KROMA GAJI PRVA ZMAGA V B LIGI PADRIČE - Moški drugoligaški vrsti Gaje je vendar uspelo osvojiti prvo zmago po dveh letih nastopanja v najvišji italijanski teniški ligi. Gajevci so prav v zadnjem kolu v deželnem der-byju s 4-2 premagali Eurotennis iz Cordenonsa, posamezne zmage pa so s dosegli brata Aleš in Borut Plesničar, * slovenski reprezentant Božič in dvoji- g ca Božič - Aleš Plesničar (na sliki). £ AMATERSKI NOGOMET KONČNO JUVENTINA, KATASTROFA OSTALIH Slavila tudi Mladost, Gajo čaka dodatno srečanje V elitni amaterski ligi so Štan-drežci končno prišli do zmage na domačem igrišču, sicer proti skromni Fanni.Juventinajetako znižala razliko od predzadnje ekipe na lestvici. V isti ligi seje v vrstah Ronk izkazal tudi med-vejski dolgin Michele Legiša, ki je dal edini gol svoje ekipe. V promocijski ligi se začne katastrofa naših ostalih ekip tega kola v raznih amaterskih prvenstvih. Izgubili so tako Bazovci Zarje kot Sovodenjci Zadružne kreditne banke, medtem ko je proseško Primorje Adriaker le izenačilo s Caprivo. V1. amaterski ligi je praznih rok ostala tudi kriška Vesna, podobno kot re- popustili na celi črti in visok poraz je bil tu. Štiri kola pred koncem play-outa tako fante še vedno ločijo 4 točke od mesta, ki omogoča obstanek v ligi. Za nameček bo Jadran v soboto igral doma proti prvouvrščene-mu Scameju iz Bergama... Nadvse pozitivne novice pa prihajajo iz D lige, kjer je goriški Dom Agorest Rob Roy v navdušujoče napetem slovenskem derbyiju (na sliki) tesno premagal Bor Radensko in tako potrdil vodstvo na lestvici. Po izenačenem prvem polčasu sta na okope stopila Košuta in Cor- SPET ARIANNA, A TUDI KRISTJAN Na regati Laser italian cup v Neaplju je bil Čupin jadralec Kristjan Kovačič 4. v kategoriji standard do 18 let in si tako priboril pomembne točke za u-vrstitev na evropsko prvenstvo, ki se ga bodo udeležili trije naj-bojši na končni lestvici. Naslednja preizkušnja bo v Impe-rii. V Cecini (Toscana) pa je bila prva od treh selekcij za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu v razredu evropa. Nadvse uspešno se je na regate vrnila naša najboljša športnica zadnjih let, Sirenina jadralka Arianna Bogateč, ki je še enkrat penski Kras in dolinski Breg v ligi nižje, kjer pa si je trebenski Primorec priboril točko na igrišču Villanove. V 3. AL se nadaljuje zmagoviti pohod doberdob-ske Mladosti, ki je tudi tokrat zmagala in ostaja sama na vrhu lestvice goriške skupine s točko naskoka nad zasledovalci. Zaključilo se je prvenstvo na Tržaškem. Padriško-gropajska Gaja je v odločilnem dvoboju za napredovanje v višjo ligo brez zadetka izenačila z ekipo Sant'An-drea, tako da bo potrebno dodatno srečanje prav proti tej postavi, ki bo odločalo o imenu enajsterice, ki bo prihodnje leto nastopala v 2.AL. V najnižji ligi je druga postava Brega tudi tokrat izgubila, obstanek v 3.AL ligi pa so si Dolinčani že zagotovili. si, ki sta dokončno strla odpor trdoživih Svetoivančanov šele ob pisku sirene. Goričani se bodo že v prihodnjem kolu spopadli z drugouvrščenim tržaškim Santosom, edino ekipo, ki bi lahko še zagrenila pot Goričanov do napredovanja v višjo ligo. Borovce pa v prihodnjem kolu čaka nov derby, tokrat s Kontovelom, ki je v zadnjem kolu ostal suhih ust, podobno kot Cicibona Preff. Marsich. V promocijskem prvenstvu je Sal-vijev Breg spet visoko izgubil. dokazala, da med ženskami nima prave konkurence. Na koncu celo le za las ni stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra v absolutni konkurenci. Pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu, ki bo letos v San Franciscu, naj bi si priborila po dva najboljša v moški in ženski konkurenci, na evropskem prvenstvu pa naj bi sodelovali štirje najboljši za vsak spol. V nedeljo je Tržaški pomorski klub Sirena priredil Pokal Sirena za kategorije evropa, laser in laser radial. Predstavnika bar-kovljanskega društva Močilnik in Guštin sta bila med evropami 4. in 5., v kategoriji laser pa je bil Omari 5. NAMIZNI TENIS 7 EKIP KRASA TELITAL NA DRŽ. PRVENSTVO TERNI - Kvalifikacijske točke za nastop na mladinskem državnem prvenstvu, ki bo od 21. do 25. maja, so dokončno razdeljene. Ekipa Krasa Telital jih je nabirala na treh deželnih in na štirih državnih turnirjih. Na zadnjem je Kras Telital dvakrat segel po najvišjem mestu, z Vanjo Milič pri mladinkah in z Martino Milič pri naraščajni-cah. Od 14 Krasovih predstavnikov jih je kar 11 igralo tudi v višji starostni kategoriji od svoje in prijetno presenetilo. Na mladinsko državno prvenstvo se je že kvalificiralo 7 Krasovih ekip. Najkasneje dva tedna pred državnim prvenstvom pa bodo znana tudi imena posameznikov. KOTALKANJE BERZI (POLET) IN QUAGGIATO (VIPAVA) NA D.P. PIERIS - Poletovka Maja Ber-zi je bila na nedeljskem deželnem finalu v deželni A kategoriji OBVESTILA KAJAK IN KANU V NEDELJO VIPAVSKA REGATA '' ~ -ti FOTOBUMBACA V nedeljo, 20. t.m., bo Vipava ponovno zaživela. Na sporedu bo namreč spust s kajaki in kanuji, ki ga že četrto leto zapored prirejata zamejsko Kajakaško društvo Šileč iz Gorice in Športno društvo Partizan iz Renč. Prireditev, ki postaja že tradicionalna, je pri rekreacijskih veslačih pa tudi pri ljubiteljih naravnih lepot naletela na plodna tla, saj se njihovo število veča iz leta v leto. Lani seje na štartu v Renčah prijavilo kakih 70 ljubiteljev veslanja, predvsem takih, ki bi si nikoli ne upali na soške brezice v zgornjem Posočju, mirna Vipava pa je za netekmovalca naravnost idealna. Kajakaši in kanuisti bodo svoj napor pričeli na mostu čez Vipavo v Renčah ob 10. uri, nato pa se bo kolona plovil podala na pot in mimo Bilj ter Mirna prešla državno mejo pri Ru-pi. Živopisani čolni bodo nato nadaljevali s polno paro skozi Gabrje in mimo Sovodenj do izliva Vipave v Sočo, kjer bo cilj in zasluženo okrepčilo z družabnostjo. Vsi udeleženci bodo ob vpisu prejeli kartonček, ki jim bo služil kot prepustnica tako pri rečnem prehodu meje (kjer zagotovo ne bo nihče o-pravljal pregleda!) kot tudi pri vrnitvi domov preko mejnega prehoda Miren. Ljubitelje rekreacijskega čolnarjenja torej vabimo, da se oboroženi s čolnom, veslom in obilico dobre volje udeležijo vipavske regate. Preživeli bodo pač nekoliko drugačno nedeljo. Možen je predvpis pri Andreju Briscu v Štandrežu (tel. 21 760) ali pa na dan prireditve uro pred štartom v Renčah. —' V. PRINČIČ ED KOŠARKA JADRAN Z ENO NOGO V C1 LIGI V derbyju D lige Dom tesno premagal Bor V B2 ligi sojadranovci brez v prejšnjem kolu odličnega Tommasinija klonili tudi na igrišču toskanske peterke S. 5 Giovanni Valdarno. Cehovinovi | fantje so se na začetku drugega s polčasa sicer približali domači- g nom na sami 2 točki, nakar so JADRANJE 2. v prostem programu in 3. v kombinaciji, začetnica Monica Quaggiato (Vipava) pa 7. v prostem programu, tako sta se obe uvrstili na državno prvenstvo. HOKE) NA ROLERIIH POLET KWINS ZMAGALI PRVENSTVO GORICA - V nedeljo so na zadnji tekmi deželnega prvenstva Polet Kvvinsi premagali še Gradisco z 8-3 (Mitja Kokoro-vec 2 gola) in tako nepremagani končali prvenstvo. ROKOMET KRASOVKAM ZADIŠALO PO ZMAGI ZGONIK - Krasove drugoli-gašice so bile v nedeljo zjutraj za las ob zmago. Gostje iz Fre-gone so namreč stalno rahlo vodile (6-8 ob polčasu) in prednost obdržale vse do konca, ko so premagale Krasovke s 17-13. Res škoda, saj našim že dolgo ni tako močno zadišalo po zmagi. POHOD V NEDELJO MAV-HINJE - GORJANSKO Občina Devin-Nabrežina vabi v nedeljo, 20. t.m., na Pohod prijateljstva skozi odprto mejo Mavhinje-Gorjansko, ki ga tudi letos prireja športno-kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje pod pokroviteljstvom občin Devin-Nabrežina in Komen. Ob 10. uri je predvideno zbiranje na trgu v Gorjanskem, uro kasneje pa bodo udeleženci odšli proti mejnemu prehodu, kjer jih bosta ob 12.30 pozdravila oba župana. Ob 13. uri bo kosilo v Mavhi-njah, dve uri kasneje pa sta še predvidena pozdrav gostov in kulturni program. tssmm OLIMPIJA V OLIMPU RIM - Ljubljanska Smelt O-limpija je v letošnji moški evro-ligi presenetljivo izločila zagrebško Cibono in milanski Stefanel ter se tako uvrstila v končnico štirih najboljših ekip (na sliki med zabijanjem "ljubljanski fenomen’' Marko Milič). Finalni del se bo v Rimu začel prihodnji torek, 22. t.m, ko se bodo Ljubljančani ob 18.30 v polfinalu najprej srečali z grškim Olympia-kosom (sodnika sta Finec Jun-genbrandt in Italijan Colucci), tej tekmi pa bo ob 20.30 sledil še drugi polfinale Barcelona- Asvel. V četrtek, 24. t.m., boob 18.30 najprej na sporedu mali finale za 3. in 4. mesto, kateremu bo ob 20.30 sledil veliki finale za osvo-! jitev evropskega naslova. 15 ČETRTEK 17. APRILA 1997 SLOVENSKE ZADRUŽNE BANKE VABIJO NA LASTNE OBČNE ZBORE ZADRUZNA KRAŠKA BANKA 27/4/97 - ob 9.30 uri V Občinski Telovadnici v Zgoniku 24/4/97 - ob 19.30 uri 30/4/97 - ob 20.00 uri ^ V Župnijski Dvorani v Doberdobu ZADRUZNA KREDITNA BANKA J]V ^ J c DOBERDOB Ulica Gorizia, 5 zadružna kreditna banka V Kulturnem Domu v Sovodnjah V SOVODNJAH