IZGONI TUJIH DRŽAVLJANOV IZ OBMOCJA DRAVSKE BANOVINE
TONE ZORN
Izgon tujih državljanov iz območja drav-
ske banovine v tridesetih letih se omejuje
skoraj izključno na tiste izgnance, ki so bili
odstranjeni z odločbami zadevnega odseka ta-
kratne banske uprave (oddelek II). Poleg njih
so bile odstranjene iz države tudi druge kate-
gorije tujih državljanov, prav tako pa tudi iz-
gnanci iz drugih območij Jugoslavije. Ali pa
so mesečni pregledi prve kategorije, na pod-
lagi katerih je bil izdelan ta sestavek, točni,
je seveda vprašljivo, saj imamo iz srede sep-
tembra 1937 ponovno naročilo policijskemu
komisariatu na Jesenicah, naj vendarle poši-
lja »spisek tujih državljanov izgnanih iz ozem-
lja kraljevine Jugoslavije, le po priloženih
formularjih ..In še: »V spisku navedite sa-
mo tuje državljane, ki so izgnani na podlagi
naše odločbe« (namreč odd. II. banske upra-
ve). Od tod tudi razlika zbirnega pregleda z
jeseniškim sporočilom z dne 9. septembra 1937,
saj je bilo na jeseniškem območju pregnanih
preko meje 10 oseb, od tega nekatere ilegalno,
in med pregledom banske uprave, po katerem
je bila avgusta tega leta odstranjena le trojica
tujih državljanov. Prav tako npr. manjkajo
podatki o izročitvi Jožeta Srebmiča Italiji le-
ta 1940 (gl. Dušan Kermavner, Iz spominov na
Jožeta Srebrniča, Srečanja, 1969, št. 19). —
Časovno so bili pregoni različni: od časovne
omejitve do življenjske prepovedi vrnitve.
Ob nakazanem gradivu pregledana doku-
mentacija hrani še vrsto podatkov o pregonu
Jugoslovanov iz sosednje Avstrije in o vzrokih
njihove odstranitve iz te države (in obratno),
bih pa so največkrat povezani z neurejeno do-
movinsko pravico, kazenskimi sankcijami ne-
dovoljenim prehodom meje (»necarinski pre-
hod«) in podobno. Predvsem pa v dokumenta-
ciji manjkajo podatki o prebegih avstrijskih
Nemcev iz Štajerske, predvsem pa iz Koroške
leta 1934, zlasti po neuspelem nacističnem pu-
ču tega leta.
Ce skušamo očrta ti motive, ki so utemelje-
vali pregone uvodoma nakazane kategorije
tujih državljanov, bomo izluščili ob kazenskih
deliktih ter »nezaželjenosti« tudi neposredne
pohtične vzroke, tako še sredi dvajsetih let
komunistično usmerjenost, v letih pred drugo
svetovno vojno pa tudi nacizem in vohunstvo.
Po narodnosti je bilo med pregnanci največ
primorskih Slovencev, italijanskih državlja-
nov, njim pa so sledili Nemci z različnim, naj-
večkrat avstrijskim državljanstvom. Poskuse
po odstranitvi posameznikov zaradi suma ko-
munistične dejavnosti imamo še iz leta 1924.
Posebno zanimiv pa je dopis predsedstva de-
* Izdelano v okviru odbora za kolonizacijo ju-
goslovanskih pokrajin pri SAZU.
želne vlade za Slovenijo z dne 17. aprila 1921
celjskemu okrajnemu glavarju o vrsti »vse-
nemških agitatorjev«, ki so po letu 1918 za-
pustili Jugoslavijo. Dopis — priložen mu je
seznam 87 oseb — opozarja na nujnost prego-
na teh oseb, kolikor bodo prišle na ozemlje
Jugoslavije. Za petnajst oseb, »ki stalno pre-
hajajo mejo...«, je dopis opozarjal, da so po
vsej priliki... v zvezi z (nemško op.) propa-
gando«. Po poklicni sestavi je bilo med ti-
stim 87 osebami največ uradnikov pa tudi po-
samezni trgovci, predvsem pa učitelji. Njiho-
va prejšnja bivališča so biLa v glavnem na šir-
šem območju Ptuja, Slovenskih Konjic, Slo-
venj Gradca, Ljutomera in Brežic. Med osum-
ljenci velikonemške propagande, ki so priha-
jali na jugoslovansko ozemlje, naj bi bilo več
železničarskih ulužbencev iz Spilj. Dne 10.
maja 1926 je poročal ljubljanski sreski načel-
nik o pregonu avstrijskega državljana Franza
Gattinger j a, pletilnega mojstra tekstilne to-
varne v Zgornji Hrušici (o. Dobrunje) zaradi
»nemoralnega življenja in sovražnega obnaša-
nja proti naši državi«.
Vse kaže, da je pričela upravna oblast
voditi nadrobnejše preglede oblastnih prego-
nov šele nekako do srede leta 1933. Po zbirnih
podatkih za čas od junija do decembra tega
leta naj bi büo pregnanih 19 oseb, med njimi
10 primorskih Slovencev (eden teh je bil
osumljen vohunstva), po trije ruski in češko-
slovaški državljani in po en avstrijski in
rajhovski Nemec. Po (očitno nepopolnih) po-
datkih je bUo leta 1934 izgnanih z območja
dravske banovine vsaj 42 oseb, med njimi
9 Primorcev, pregnanih v glavnem zaradi
kaznivih dejanj. Izgnancev nemške narod-
nosti ter avstrijskega, rajhovskega ali češko-
slovaškega državljanstva je bilo po zajetih
podatkih 21, ena avstrijska državljanka pa
je bila slovenske narodnosti. V tem letu se
pojavi med vzroki pregona posameznih neju-
goslovanskih Nemcev tudi že nacizem. Tako
imamo za mesec april podatke o pregonu 12
Nemcev, od tega pet zaradi nacistične dejav-
nosti. Tako so morali tega meseca zapustiti
Jugoslavijo AdoLf Pieschkitl, češkoslovaški
državljan, in Friederich Fenz (lažno ime
Hans Roeder), »ker sta izrabljala gostoljubnost
in delovala zoper interese naše države«,
Elisabeta Ebner, Korošica, rojena v zgornje-
koroškem Treibach-Althofnu, ker je bila
»kurirka narodne socialne stranke (NSDAP
op.) v Avstriji in bila v zvezi z emisarjera
Fenz Friedrichom in Pietschkiti Adolfom«,
Rosa Hafner, doma iz Celovca, »ker je držala
zvezo med narodno socialno stranko v Nemčiji
in Avstriji«, ter Dietz Hengerer, rojen 1904
178
na Jesenicah, drugače rajhovski državljan,
zaradi »hitlerjevske propagande«.
V nasprotju s pričakovanji imamo v pre-
gledanem gradivu podatke o posameznih
nacistih, ki so pobegnili v Jugoslavijo, šele
iz leta 1935. Tako je 10. oktobra 1935 poročal
železniški obmejni komlsariat SentUj, da je
prebegnil v Jugoslavijo Josip Brunner; vzrok
prebegu pa je bilo dejstvo, da so Brunnerja
avstrijski orožniki zalotili pri trošenju na-
cističnih letakov v Lipnici. Podobno je pre-
begnil v noči med 15. in 16. majem Josef
Winterstein s stalnim bivališčem v koroški
Mariji na Zilji. Po oceni sreskega načelstva
Slovenske Konjice je bil Winterstein »zagri-
zen ideolog in zagovornik hitlerizma«. Osmega
avgusta sta prebegnila tudi dva grška mla-
dinca, pristaša nacizma. Še iz leta 1930 pa je
ohranjena zanimiva dokumentacija o Ivanu
Markoviču, pregnanem iz Gradca v njegovo
domovinsko občino Stanetinci v Slovenskih
goricah. Dokumentacija kaže, da je Markovič
že v dvajsetih letih aktivno nastopal v okviru
nemškonacionalnih graških organizacijah; po-
sledica teh nastopov je bil leta 1929 zapor in
po izpustitvi izgon v Jugoslavijo. Vse kaže, da
je bilo leta 1935 manj pregonov prek meje
(podatki kažejo na 21 oseb, povečini primor-
skih Slovencev).
Zbirni podatki za leto 1936 opozarjajo na
29 pregnancev, od tega na 10 Primorcev,
8 Nemcev (od tega 7 avstrijskih in 1 češko-
slovaški državljan), pregnan pa je bil tudi
en koroški Slovenec, avstrijski državljan.
Posebej naveden politični vzrok najdemo
le za Maksa Valenčiča, po rodu iz
Solkana, ki ga je pregnala ljubljanska
policijska uprava s formulacijo, da je Valenčič
»nevaren obstoječemu državnemu redu«, Šte-
fan Rijavec, doma iz Št. Viške gore (okraj
Gorica) pa je moral zapustiti Jugoslavijo
zaradi »komunistične propagande«.
Med vsaj 51 pregnanci leta 1937 je bilo
30 primorskih Slovencev ter 15 Nemcev (od
tega 10 Avstrijcev in 5 rajhovcev). Dalje je
bila pregnana Slovenka, avstrijska državljan-
ka, doma v občini Mala Nedelja; vzrok za
izgon je bUo njeno nestalno bivališče, pomanj-
kanje poklica ter dejstvo, da je bila »nadležna
tujka« (takih formulacij pri utemeljitvah
izgonov je v dokimientaciji cela vrsta). Še
bolj kot leta 1936 pa moremo prihodnje leto
slediti skrbi o pregonu komunistično usmer-
jenih tujih državljanov. Februarja 1937 je bil
tako izgnan primorski Slovenec, živeč na
Vrholah (občina Slovenske Konjice) zaradi
suma, da se ukvarja s komunistično propa-
gando. Novembra meseca sta mu sledUa
Danilo Jejčič, rojen v Šmarjah pri Gorici, ter
Demus Sedmak, rojen v Sv. Križu pri Trstu.
Za prvega najdemo v pregledani dokumen-
taciji zabeležko, da je bil pregnan kot »agilen <
komimist, in ker se je bati, da bi nadaljeval
s propagiranjem komunizma«, zato je tudi
»nadležen tujec«. Drugi pa je bU. izgnan po
petletni robiji zaradi komunistične dejavnosti
in suma, da bo z njo nadaljeval. Iz političnih
vzrokov sta bila pregnana še dva Primorca,
osumljena vohunstva (eden njiju je bil'
Andrej Regent z lažnim imenom Andrej
Markic, rojen leta 1901 v Barkovljah). Med
tujimi državljani nemške narodnosti sta bila
zaradi nacistične dejavnosti (»hitlerjevske
propagande«) februarja izgnana rajhovska
državljana Štefanija in Fritz Lehmann, zani-
mivo pa je, da je bila Štefanija rojena
v Bovcu (živela sta menda na Jesenicah).
Še pred anšlusom, vključitvijo Avstrije
v nacistični rajh zasledimo januarja 1938
opozorilo, da je bil pregnan v Avstrijo av-
strijski državljan kot sankcija za avstrijsko
ukinitev obmejnega prometa med Avstrijo
in Jugoslavjo. Podobnih izgonov z območja
ljutomerskega okraja je bilo v tem času še
več. Iz zbirnih pregledov za to leto dobimo
število 57 izgnancev, od tega 15 Slovencev
ter 39 Nemcev, avstrijskih in rajhovskih
državljanov (en Nemec je imel madžarsko
državljanstvo). Med njimi je bil junija meseca
izgnan zaradi komunizma Franz Jump, rojen
v Gradcu. Z isto motivacijo sta mu septem-
bra meseca sledila Marija in Nazarij Vatovec,
rojena v Cezarjih pri Kopru. Več avstrijskih
(v tem času rajhovskih državljanov) je bilo
tega leta izgnanih zaradi »nemoralnega živ-
ljenja«, med vzroki pregona pa zasledimo
seveda tudi nacizem. Tako je morala na
podlagi odločbe ptujskega sreskega načelstva
dne 13. marca zapustiti Jugoslavijo Ivana
Valentin, živeča v Ptuju, a pristojna v Walten-
dorf pri Gradcu. Vzrok izgona je bilo dejstvo,
da je na dan anšlusa na »Ptuju nosila na
prsih Hitlerjev znak in s tem izzivala«. Podo-
ben ukrep je zadel še Franca (pač Franzal
Haberla iz Štor, pristojnega v zgomještajer-
ski Hartberg, in Emo Anton, pristojno v kraj
Baden bUzu Dunaja »radi nelojalnega obna-
šanja« (Ema Anton pa še »izzivanja«). Doku-
mentacija dalje opozarja, da so po anšlusu
nacisti pregnali precejšnje število Slovencev
s tukajšnjo domovinsko pravico.
Med skoraj 50 pregnanci (poleg tistih, ki
so se takoj po prestopu meje vrnili v tujo
državo i.p.) je leta 1939 odpadlo 11 izgnancev
na Slovence iz Primerja, vsaj 29 pa jih je
bilo Nemcev (od tega po izvoru 24 Avstrijcev,
1 rajhovec in 4 sudetski Nemci). Motivi za
njihov izgon so bili podobni kot v preteklih
letih, iz razumljivih vzrokov pa znova zasle-
dimo pri delu nemških izgnancev kot vzrok
izgona njihovo nacistično dejavnost. Tako je
bila npr. 3. aprila izdana odločba za izgon
Josefa Zagla. Vzrok: »hitlerjevska propa-
ganda«. Iz istega vzroka je sresko načelstvo
179
v Laškem pregnalo Adolfa Lutschouniga,"
češkoslovaškega državljana, rojenega leta
1898 v Trbovljah, iz podobnih vzrokov pa sta
morala zapustiti Jugoslavijo še Josefa Mury
in Johan Simmerl, rojena v Apačah. Iz do-
kumentacije, vložene v gradivo oddelka II
banske uprave naj povzamemo zanimivo
izjavo Franca Zdeneka o stališčih graških
Nemcev do Jugoslavije in Slovenije. Zdenek
(po rodu Zagrebčan) je bil do izgona avgusta
1938 slušatelj medicine na graški univerzi.
Po vrnitvi v domovino je sporočil jugoslo-
vanskim obmejnim oblastem, da mu je nemški
spremljevalec do meje, sicer policist, med
potjo dejal, da ima Nemčija v »programu«,
da v najkrajšem času zasede Maribor, Ptuj,
Celje (vse do) Zidanega mostu »in mogoče
še tudi vse drugo, kar je imela poprej Avstro-
ogrska monarhija. V splošnem se v Gradcu
govori — nadaljuje izjava — da bo prej
ali slej Nemčija zasedla te kraje«. In še:
»Tudi po gostUnah in raznih lokalih se sliši
razne izraze-žaljivke proti... Slovencem, da
jih psujejo z ,Windische' in da nas sila mrze«.
Junija 1940 pa je izjavil Avgust Punčoh,
izgnanec iz Nemčije, da so mu na graškem
gestapu dejali, »da bodo Nemci... v enem
mesecu prišli v Jugoslavijo in zavzeli Šta-
jersko«.
V celoti naj bi bilo po dostopnih podatkih
izgnanih v letu 1940 z območja dravske bano-
vine vsaj 20 tujih državljanov, od tega dva
Slovenca iz Primorja ter 17 rajhovskih (pač
do leta 1938 avstrijskih) državljanov, nekateri
med njimi tudi iz političnih vzrokov. Ome-
nimo jih: 22. marca je bU izgnan iz Ljuto-
mera Henrik Wurzinger zaradi »Hitlerjeve
propagande in ker je naše obveznike nago-
varjal za beg v Nemčijo«. Prihodnji mesee
mu je sledil Konrad Tremel, rojen leta 1896
v Dravogradu zaradi suma »hitlerizma in
propagande za Nemčijo«. Iz »moralnih in-
političnih« vzrokov je moral dalje zapustiti
Jugoslavijo Josef Nowotny, po rodu Dunaj-
čan. »Radi nelojalnega obnašanja« je morala
zapustiti našo državo Frančiška Zuck, v celoti
pa je bilo do marca 1941 izgnanih še pet
tujih državljanov, od teh dva rajhovska ter
ena tričlanska židovska družina (vzrok za
izgon te družine je bilo dejstvo, da ni imela
jugoslovanske vize).*
• Članek sloni na izboru gradiva oddelka II
banske uprave za dravsko banovino, tehnični
fascikel 13—21, shranjenim v Arhivu Slovenije.
180