2/2018 letnik CXX 41 ZDRAVJE ČEBEL presiv. Počakati bo treba sicer še nekaj časa, da se bo zdravilo po- javilo na tržišču, treba je namreč opraviti še dodatna testiranja, s katerimi bi določili način upora- be in doziranje, izključili vse mo- rebitne stranske učinke za čebe- le in uporabnika ter tveganje za ostanke v čebeljih proizvodih. Nenačrtovano odkritje Raziskovalna skupina dr. Ro­ senkranza je pravzaprav spre­ mljala mnogo kompleksnejši poskus: »Skupaj z Biotechnologie-Startup SiTOOLs Biotech smo poskušali z RNA-interferenčnim postopkom – krajše RNAi- -postopek, ciljano izključiti posamezne gene. Za razvoj omenjene- ga postopka je skupina v letu 2006 prejela Nobelovo nagrado za medicino; postopek se od tedaj v svetu uporablja pri zdravljenju najrazličnejših bolezni. Ideja je bila, da s kratkimi RNA molekula- mi nakrmimo čebele, le-te bo s sesanjem čebelje hemolimfe varoja prejela v svoje telo. V varoji pa kratke RNA molekule ciljano izklju- čijo življenjsko pomembne gene zajedavca. Za čebele so te kratke RNA molekule nenevarne, ker interagirajo (vzajemno izmenju- jejo) izključno z geni, specifičnimi za varoje. Pri zajedavcu varoji namreč povzročijo motnje v centralnih procesih presnove, kar ima za posledico smrt parazita,« tako dr. Rosenkranz. Naloga je bila dobro zastavljena in je imela uspeh, vendar so razisko­ valci opazili nekaj nenavadnega: »Pri kontrolnih poskusih smo lahko pokončali varoje tudi z RNA- nespecifičnimi kratkimi mole- kulami, ki naj ne bi škodovale niti čebelam niti varojam« poroča dr. Rosenkranz. »Nekaj v tej kontrolni „genski mešanici“ je ško- dovalo zajedavcem, čebelam pa ne. Skoraj dve leti je trajalo, da smo odkrili vlogo litijevega klorida – skrivnega orožja zoper varoje.« Raziskovalci so namreč uporabljali litijev klorid kot po­ možno sredstvo pri izolaciji RNA­fragmentov, s pomočjo katerih so bili izključeni geni v telesu čebele. Posledično odkritje je bilo, da bi bila RNAi­metoda sicer uspešna pri zatiranju varoj, vendar zelo draga in zahtevna. Litijev klo­ rid pa je v nasprotju s tem enostavno proizvesti, je relativno cenovno ugoden ter nekompliciran za skladiščenje. Projekt BeePax Rezultati so nastali v okviru projekta BeePax podjetja SiTOOLs in univerze Hohenheim ter na pobudo dr. Stefa­ na Hannusa iz podjetja SiTOOLs. Odkritje vloge litijevega klorida kot učinkovine za zatiranje varoj je bilo posledica mnogih skupaj izvedenih eksperimentov ter hkrati uspe­ šne povezave strokovnih proučevanj s področja molekular­ ne biologije ter čebelarstva. Projekt je imel v dveh letih na razpolago sredstva v višini 303.800 EUR, ki mu jih je oskrbel bavarski sklad za raziskova­ nje – Bayerische Forschungsstiftung. Fundacija podpira obe­ tavne ključne tehnologije prihodnosti. V središču pa so, po navedbah sklada, predvsem tesno sodelovanje gospodarstva in znanosti in posledično s tem povezana izmenjava znanj. Mlada, pravkar izležena čebela z več zajedavci na telesu Tržno pakiranje litijevega klorida Fo to : U ni ve rs itä t H oh en he im / B et tin a Z ie ge lm an n Vir: www.nature.com/articles/s41598-017-19137-5 Sestavljanje satnikov Satnik je sestavljen iz štirih letvic, lahko iz lipovega ali smrekovega lesa, ki so med seboj povezane pod pravim ko­ tom. Pomembno je, da je satnik izdelan iz kakovostnega lesa, da se nam v kasnejših fazah sestavljanja ne bo lomil. Satnike lahko kupimo v večini čebelarskih trgovin, če pa imamo doma primerno orodje, jih lahko izdelamo sami. Deli satnika morajo biti izdelani zelo natančno in dobro spojeni, saj le tako lahko preprečimo, da nam ob uporabi kateri od Izdelava in žičenje satnikov ter vtiranje satnic so eno od glavnih opravil, ki jih postorimo če- belarji med zimo. Čeprav je delo nekoliko eno- lično, je še kako pomembno, saj satnik skupaj s satnico predstavlja najpomembnejši del panja. Sestavljanje in žičenje satnikov ter vtiranje satnic Aleš Bozovičar Svetovalec JSSČ za tehnologijo ales.bozovicar@czs.si Fo to : In te rn et 2/2018 letnik CXX42 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE delov ne ostane v roki. Za spajanje se upo­ rablja veliko metod. Največkrat so posa­ mezni deli med seboj zbiti z žeblji, lahko z ročnim, električnim ali pnevmatskim kla­ divom. Pri zbijanju satnikov si lahko po­ magamo s stojalom, ki nam omogoča, da so vsi deli med seboj v pravokotni postavitvi. Priporočljivo je posa­ mezne dele med seboj dobro zlepiti z vodo­ odpornim lepilom. Za združevanje posame­ znih delov satnika se uporabljajo tudi ro­ gljičeni spoji, ki daje­ jo satniku izredno tr­ dnost ter preprečujejo krivljenje po vstavitvi v panj. Tudi takšne ro­ gljičene spoje je treba zbijati ali zlepiti z vo­ doodpornim lepilom, ki zagotavlja satniku dobro vezavo in tr­ dnost. Takšen način spajanja je zamudnejši, vendar imajo takšni sati daljšo življenjsko dobo. Žičenje satnikov Da satnico dobro namestimo med vse dele satnika, mora­ mo satnik zažičiti. Za zažičevanje satnikov imamo različne mo­ žnosti žičenja. Razli­ ke so v poteku žice v samem satniku. Žica je lahko napeljana vo­ doravno, navpično ali navpično v obliki črke W. Glede na vrsto ži­ čenja zavrtamo luknji­ ce v dva vzporedna dela satnika. To lahko storimo predhodno, ko satnik še ni sesta­ vljen, ali kasneje po sestavljanju. V letvice, skozi katere bo potekala žica, enakomerno razporejeno zvrtamo luknjice. Število luknjic prilagajamo dolžini satnika. Za standardni AŽ­satnik potrebuje­ mo 6 luknjic na vsaki od daljših dveh letvic. Če poteka žica ravno, morajo biti luknjice vzporedne, pri obliki W pa morajo biti luknji­ ce temu primerno zamaknjene. Tudi pri vodoravnem poteku žice število luknjic prilagajamo višini sata. Za standardni LR­panj so dovolj tri luknjice vzporedno na vsaki strani satnika. Najboljšo trdnost in nosilnost žice doseže- mo z napeljavo žice v obliki W, saj žica prenaša sile v vodoravni in navpični smeri. Poleg tega pri tem načinu žičenja porabimo najmanj žice. Da se nam žica pri napenjanju ne zajeda v les, lahko uporabimo kovinske obročke, ki jih vstavimo v luknjice satnika. To je v večini primerov nepotreb­ no in predstavlja zgolj dodatno delo in strošek. Najlažje in naj- hitreje žičenje poteka, če si pred- hodno žico narežemo na potreb- no dolžino ter začnemo žičenje na sredini satnika do konca in nato satnik obrnemo. Pri takem načinu žičenja ne vlečemo celo­ tne žice čez vse luknjice satnika. Za žičenje uporabljamo pocinka­ no žico ali kakovostnejšo žico iz nerjavečega materiala. Satnik z rogljičenim in lepljenim spojem Spoj satnika, zbit z sponko Spoj ssatnika, zbit z žebljem Žičenje v obliki črke W Navpično žičenje Za pritrditev žice jo navijemo okoli žeblja in žebelj zabijemo. Fo to : A le š B oz ov iča r Fo to : A le š B oz ov iča r Okoli dveh žebljev, v medsebojni razdalji, ki določa primerno dolžino žice za satnik, razvijemo kolut žice. Na obeh koncih žico odrežemo s kotno brusilko. 2/2018 letnik CXX 43 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Napenjanje žice in vtiranje satnic Glede trdnosti in higienskega vidika je žica iz nerjaveče­ ga materiala primernejša. Slaba stran nerjaveče žice je se­ grevanje pri vtiranju satnice, saj zaradi povečane upornosti tega materiala poteka segrevanje žice nekoliko počasneje. Z napenjanjem žice počakamo do vtiranja satnic. Če je žica napeta, se lahko satnik v sredini prej ukrivi. Na eni strani satnika, kjer je začetek oz. konec žice, zabijemo žebljiček do polovice, nato okoli njega navijemo žico ter žebljiček za­ bijemo do konca v les. V nadaljevanju zabijemo žebljiček še na drugi strani žice, ponovno samo do sredine. Nato začne­ mo napenjati žico. Paziti moramo, da je žica dobro napeta čez vsako luknjico. Ko imamo žico napeto, jo ovijemo preko žebljička. Na koncu žebljiček zabijemo do konca in odre­ žemo višek žice. Žico lahko po potrebi še dodatno napne­ mo in nazobčamo z napenjalcem. Nato satnico položimo v sredino satnika na žico. Priporočljivo je satnice ob vtiranju segreti na sobno temperaturo, saj so hladne satnice zelo krhke in se nam kaj hitro lahko poškodujejo. Tudi čas segrevanja žice je pri toplej­ ših satnicah krajši. Za vti­ ranje uporabimo električni zažičevalnik, lahko tudi na­ vaden akumulator, in žico previdno segrevamo, da se utopi v satnico. Pri segreva­ nju moramo paziti, da nam satnica ne pade skozi žico, zato je bolje žico segrevati po posameznih odsekih. Ocena potrebnega števila novih satov Satje je večnamenski prostor, ki ga čebele uporabljajo za vzrejo zalege in za skladiščenje medu, medičine in cve­ tnega prahu. Zato je še kako pomembno, da pri čebelar­ jenju menjamo staro satje z novim. Priporočljivo je, če je le mogoče, da se letno zamenja vsaj tretjina starega satja, kar upoštevamo pri pripravi zaloge mladega satja. Pri za­ logi upoštevamo tudi sate, ki jih potrebujemo za izdelavo narejencev, ometencev, morebitnih rojev in ob zamenjavi poškodovanih satov. Ko seštejemo vse te dejavnike, lahko upoštevamo, da letno potrebujemo kar polovico rezervnih satov. Nič hudega ni, če nam ob koncu sezone kakšen sat ostane, večja težava je, če ga nimamo, ko ga potrebujemo. Nazobčana in nenazobčana žica Fo to : A le š B oz ov iča r Fo to : A le š B oz ov iča r Napenjalec žice Kumafos vsebujeta sredstvi CheckMite za poletno zati­ ranje varoj in Perizin za zimsko zatiranje, timol sredstvi Apiguard in Thymovar, amitraz pa Apivar ter Varidol. Ki­ logram medu lahko vsebuje največ 100 µg (ali 0,1 mg/kg) kumafosa oz. največ 200 µg (ali 0,2 mg/kg) amitraza ali njegovih razpadnih metabolitov. Kljub temu da za timol ni predpisane vrednosti, pa te snovi pri senzorični analizi medu ne smemo začutiti. Vsebnost vode in HMF-a Vrednosti vode so bile v območju od 14,3 % do 17,8 %, vsi vzorci so ustrezali zahtevam Pravilnika o medu pa tudi zah­ tevam za med višje kakovosti (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo). Vrednosti HMF­a so bile pri devetih vzorcih medu v območju od LOQ (1 mg/kg) do 8,4 mg/kg, Čebelarji imajo že nekaj let v okviru Uredbe o izva- janju programa ukrepov na področju čebelarstva možnost brezplačnih analiz kakovosti in varnosti medu. V zadnjih letih je analize izvajal Kmetijski inštitut Slovenije. V letu 2017 je bilo zaradi slabe pašne sezone analiziranih manj vzorcev. Meritve vsebnosti vode, električne prevodnosti, vsebnosti HMF-a ter senzorično in mikroskopsko analizo so opravili pri desetih vzorcih, pri 84 vzorcih pa so merili vsebnost kumafosa, timola in razpadnih produktov amitraza. Poročilo o rezultatih interne kontrole kakovosti in varnosti slovenskega medu Mag. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane andreja.kandolf@czs.si