leto XXIV.
TRGOVSKI LIST
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210din),za‘/.leta 00 din, za ‘/* leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. Industrllo, obrt In denarništvo
Številka 24.
Uredništvo: Ljubljann, Gregorčičeva ulica 23. Tet. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.— Račun pri postni hranilnici v Ljubljani St. 11.95*.
Illiaia T",k ponedeljek, Mn«® aredo ta petek
Liubliana, sreda 26. tebruaria 1941
C&fič} posamezni
številki din *
Dvig cen
Tudi v januarju so se dvignile v največji meri cene rastlinskih proizvodov in za februar bomo morali konstatirati isto. Od septembra 1939. so se cene rastlin skih proizvodov dvignile po indeksu Narodne banke od 73'5 na 195,6 v decembru 1940. in na 210,5 v januarju 1941. Industrijski izdelki se niso niti primero ma dvignili v tej meri kakor rastlinski. V septembru je bil indeks za cene industrijskih izdelkov 79,5, ▼ januarju 1941. pa 141,3. Dvig cen industrijskih izdelkov je torej daleč zaostal za dvigom cen rastlinskih proizvodov in škarje so danes odločno v korist rastlin skih producentov.
Dejansko pa je nerazmerje v dvigu cen med industrijskimi iz delki in rastlinskimi proizvodi še znatno večje. Kajti industrijskim podjetjem so bile v tem času znatno zvišane davščine, rastlinskim proizvajalcem pa ne. Indu strijska podjetja so morala nadalje zvišati plače svojih nameščencev za 30 in več odstotkov, do-Cim rastlinski producenti tudi tega višjega stroška niso imeli ali pa le v mnogo manjši meri. Nadalje so se po vrsti podražile vse surovine, ki jih potrebujejo industrijska podjetja in nekatere kar za 100, 200 in tudi več odstotkov. Tudi v tem je agrarni producent na boljšem. Nadalje je industrialce težko zadelo zvišanje klirinških tečajev, zlasti klirinške mar ke, ker so se s tem surovine in stroji in drug material prav občutno podražil. Ta podražitev1 je bila poostrena nato še z zvišanjem carinskega ažija. Vseh teh novih bremen pa agrarni producent ni občutil.
Iz vsega tega sledi, da je dejansko nerazmerje med dvigom cen za industrijske izdelke in rastlinske proizvode še mnogo večje in še mnogo bolj kričeče, kakor ga pokažejo indeksne številke Narodne banke. S tem pa je tudi jasno povedano, da je glavna krivda sedanje vedno bolj neizprosne draginje v pretirano visokih cenah za rastlinske proizvode. Ti proizvodi pa so temelj vse prehrane prebivalstva in zato je podražitev teh predmetov tem bolj občutna in tem večje socialno zlo.
Jasno pa je tudi to, da se more uspešno zatirati draginja le, če se vodi boj proti onim podražitvam, ki so vir vse draginje. Vir vse draginje so pretirane cene rastlinskih proizvodov in to se ne more več tajiti. Zato pa je tudi bila iz temelja zgrešena uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, ker je ravno cene za agrarne proizvode prepustila najbolj divjemu svobodnemu razvoju. Tam, kjer bi morala uredba zastaviti, ni prijela, tam pa, kjer je bilo vse le skrajno postranskega pomena, je nastopala tudi z drakonično ostrostjo. Seveda je zato morala ostati brez učinka in draginja raste, kakor da sploh ni bila izdana nobena protidraginj-ska uredba.
S posebno ostrostjo pa se je uporabljala protidraginjska uredba proti trgovcem, čeprav se je moralo sedaj priznati, da so cene v nadrobni prodaji mnogo manj narasle kakor pa so . narasle cene za surovine. To priznanje je izrekel trgovcem na zadnjem zasedanju banskega sveta sam ban dravske banovine. Logična posledica tega bi morala biti, da bi
se tudi vsi protidraginjski predpisi spremenili, da bi res zadeli glavni vir draginje.
Na drug način tudi ni mogoče doseči prav nikako omiljenje draginje. Ne zviševanje plač, ne zviševanje proračunov, ne preganjanje malih prodajalcev nič ne pomaga, če se ne bode ustavil dvig cenam rastlinskih proizvodov. Naj se še tako rigorozno predpisuje maksimalni bruto zaslužek, naj se postavijo še tako številni aparati
za kontrolo cen in naj se še stokrat prepove vsako izdajanje dovolil za zvišanje cen, cene bodo navzlic temu rasle in se večale, dokler se ne ustavi dvig cen rastlinskih proizvodov. Dokler ne bo kruh cenejši, mora vse življenje postajati dražje. Tu ni nobenega kompromisa, tu je le ena rešitev: odločen nastop proti vsakemu zviševanju cen rastlinskih proizvodov in naj bo ta nastop popularen ali ne.
Boj proti draginji se ne sme voditi polovičarsko in neobjektivno, še manj pa z demagogijo. Kjer je glavni vir vse draginje, tja treba udariti ali pa se naj opusti sploh vsako reguliranje in kontroliranje cen ter vse prepusti svobodnemu razvoju. Prej bo ta opravil z draginjo, kakor pa če se še naprej dopušča dviganje cen rastlinskih proizvodov. Glavni krivdi glavni boj, ne pa majhne po čislo postranskih vzrokih.
Bolgarsko-jugosiovansko gospodarsko sodelovanje
Zasedanie skupnih zbornic
V sedanjih napetih časih gre posebna pomembnost skupnemu zasedanju Jugoslovansko-bolgar-ske gospodarske zbornice v Beogradu ter Bolgarsko-jugoslovanske gospodarske zbornice v Sofiji, ki je bilo v nedeljo v veliki dvorani beograjske trgovinske zbornice. Dvorana je bila nabito polna in vihamo odobravanje je sledilo govornikom, ki so poudarjali bratsko povezanost obeh narodov.
Zasedanje obeh zbornic se je začelo ob 10. dop. Zasedanja sta se udeležila tudi trg. minister dr. Andres in bolgarski odpravnik poslov Stratijev, ki vodi po smrti bolgarskega poslanika poslaniške posle.
Zasedanje je otvoril predsednik beograjske zbornice industrialec Vlada Ilič.
V svojem otvoritvenem govoru je poudaril, da je bila ravno pred enim letom ustanovljena v Beogradu Jugoslovansko - bolgarska, teden dni kasneje pa enaka , zbornica v Sofiji. Vladi v Beogradu in Sofiji sla ustanovitev obeh zbornic podpirale. S tem je bila uresničena misel, ki je bila stara že več desetletij. Navdušen sprejem obeh zbornic v javnosti na Bolgarskem in v Jugoslaviji dokazuje veliko zanimanje obeh narodov za medsebojno sodelovanje, k! naj sloni na miru in sporazumu obeh narodov. Čeprav je bilo zaradi vojne delo obeh zbornic zelo otežkočeno, sta vendar obe opravičile vse nade v njih delo. Z medsebojnim spoznavanjem ter povečano izmenjavo blaga ustvarjajo gospodarski ljudje pogoje za boljšo bodočnost obeh narodov.
V današnjih časih ima vsak posameznik ko vsaka celota povečane dolžnosti in odgovornosti. Kako velika pa je šele odgovornost med bratskimi narodi! Zato bosta skupno obe zbornici raz^ pravljali o aktualnih vprašanjih predvsem v ta namen, da se zajamčita njuna neodvisnost in njuno gospodarsko življenje. Sporazum in sodelovanje obeh narodov je tudi v soglasju z njuno krvno sorodnostjo, a tudi z realno politiko, ki naj zagotovi mir in napredek vsem Jugoslovanom.
Vidno ganjen zaradi iskrenih ovacij, je povzel nato besedo predsednik zbornice v Sofiji in bivši minister Dimitrije Velev.
Pozdravlja zborovalce kot brate, ker je prežet od zavesti bratstva obeh narodov. Ta zavest ni bila nikdar tako živa ko danes (Tu je nastalo tako viharno odobravanje, da je moral Velev pre-tLniti svoj govor).
Velev se je nato zahvalil za pozdravne besede predsednika Iliča
ter naglasil, da ima Bolgarska iste misli in želje ko Jugoslavija. Oba naroda sta mnogo zamudila, vendar pa sta začela sodelovati v času, ko se bo zamujeno lahko nadomestilo. Čeprav ne omalovažuje pomena samo čustvenega zbliža-nja obeh narodov, mora vendar opozoriti na praktične vrednosti sodelovanja. Tako se je zaradi pogostnih razgovorov s Srbi, Hrvati in Slovenci tako seznanil z njih jezikom, da sicer srbohrvaščine popolnoma ne obvlada, da jo pa čisto razume.
Za Balkan so se začeli nenavadno težki časi, ki zelo ovirajo gospodarsko sodelovanje balkanskih narodov. Vendar pa sta dosegle
Bolgarska in Jugoslavija uspehe, na katere se prej ni moglo niti misliti. Trdno je prepričan, da bodo mogli jugoslovanski in bolgarski gospodarstveniki uspešno dokončati svoje delo in da bodo sedanje težke čase preživeli v miru in bratstvu. Nihče drug ni to zaslužil v tej meri ko Jugoslovani in Bolgari. —Velikanske ovacije in vzkliki Bolgarski in Jugoslaviji so sledili govoru predsednika Veleva.
Nato je sledila cela vrsta govorov. Med drugimi je govoril tudi bivši predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin iz Ljubljane.
Opoldne je priredil trg. minister dr. Andres banket bolgarskim delegatom.
Govor ministra dr■ Andresa
Na, banketu je minister dr. Andres pozdravil bolgarske goste, nato pa govoril o pomenu sedanjega zasedanja zbornic. To zasedanje se ne razlikuje od običajnih zasedanj mešanih zbornic samo zaradi pomembnosti zasedanja za bodoči gospodarski razvoj obeh držav, temveč predvsem zaradi bratskih čustev, ki vežejo oba naroda. Na vsak način je namen obeh zbornic, da se doseže neka gospodarska skupnost obeh držav. Ta je v sedanjih časih še zlasti potrebna. Razvoj majhnih gospodarskih ozemelj zadeva na velike težkoče. Zgraditev velike evropske gospodarske skupnosti pa ne zahteva le svoje politične in psihološke pogoje, temveč tudi premaganje mnogih gospodarskih in socialnih ovir, ki se ne morejo rešiti kar z eno potezo peresa. Pot
od malih gospodarskih enot k velikim gospodarskim enotam gre nedvomno skozi regionalne trgovinske pogodbe. Tu pa spaja ravno gospodarska skupnost Bolgarske in Jugoslavije vse pogoje za hitro uresničenj© vseh teh idealov. Minister dr. Andres je nato podrobno govoril o bogastvu obeh držav. To velja zlasti za velika bogastva gozdov, vodnih sil ter plodne zemlje. Oba naroda sta nadalje zelo delavna in skromna. Te lastnosti se bodo uveljavile zlasti sedaj pri razširjenju njunega sodelovanja. Preteklost kaže pot za to sodelovanje obeh narodov. Svoj govor je zaključil minister dr. Andres z navdušeno zdravico na kralja Borisa, nakar je odgovoril z enako zdravico vodja bolgarske delegacije Velev v čast jugoslovanskega kralja Petra II.
Ka^ffinaš^anajtaja
številka:
Promet s surovimi
kožami
Pod predsedstvom načelnika Ivana Majcršiča je bila 24. februarja pri Zvezi industrijcev za dravsko banovino seja odseka za usnjarsko in čevljarsko industrijo.
Po poslovnem poročilu o delovanju odseka, ki ga je podal tajnik Albert Koscr, je poročal glavni tajnik dr. Adolf Golia o novi naredbi o razdelitvi surovih kož. Odsek je ugotovil, da so v novi naredbi sicer upoštevani nekateri njegovi predlogi glede ureditve prometa s surovimi kožami, da pa način razdelitve surovih kož na predelovalce, kakor je zamišljena v novi naredbi, nikakor ne ustreza interesom usnjarske stroke. Po vsestranski in izčrpni razpravi je odsek soglasno sklenil obrniti se na pristojna mesta z naslednjimi predlogi in zahtevami:
Usnjarska industrija dravske banovine smatra in mora zahtevati, da se izvrši razdelitev surovih kož na vsa podjetja enakomerno, sorazmerno njih storilni sposobnosti, ne glede na to, v katerem upravnem območju se podjetje nahaja. V to svrho naj se določita za vse ozemlje države razen banovine Hrvatske dve razdelilni območji, in sicer kot prvo razdelilno območje območje dravske banovine, drugo razdelilno območje pa ostalo območje urada za kontrolo cen v Beogradu. Tretje razdelilno območje naj tvori banovina Hrvatska v smislu predpisov, veljavnih v tej banovini.
Navedenim razdelilnim območjem naj se dodeljujejo od celotne količine v državi razpoložljivih surovih kož pavšalni kontingenti,
Nove mestne davščine v Ljubljani Cene kontroliranih predmetov se ne smejo zvišati Tudi kavini surogati pod kontrolo cen Sporazum glede bonov za narodno obrambo Kontrola izvoza in izterjava izvoza Proti zvišanju železniške tarife
Konferenca pletilne industrije	.	\
pri čimer naj služi- kot baza za določitev kontingentov celotna vsota v letu 1939. na dotičnem «b-močju od izdelanega usnja plačanega skupnega davka na poslovni promet.
Tako določeni pavšalni kontingenti naj se razdele posameznim predelovalcem surovih kož v dravski banovini po referatu za kontrolo cen pri banski upravi, v ostalem delu države po Uradu za kontrolo cen v Beogradu oz. v banovini Hrvatski po tam veljavnih predpisih, ob sodelovanju predstavnikov gospodarskih korpora-, cij.
Na seji usnjarskega odseka se? je ugotovilo, da ima nad 60% usnjarske industrije svoj sedež in svoje obrate v dravski banovini.
Nadalje se je ugotovilo, da so se v normalnih časih vse surove kože, ki so padle v dravski banovini, predelale v usnjarskih obratih v tej banovini ter da so se le izjemoma v malenkostnih količinah izvažale iz banovine. Zato smemo upravičeno zahtevati, da ostanejo vse kože, ki padejo v dravski banovini, v tej banovini, ter da se ne dodeljujejo podjetjem izven dravske banovine, zlasti še zategadelj, ker so naši usnjarski obrati, zlasti mala podjetja, urejeni za predelavo surovih kož slovenske provenience. Pri tem se pripominja, da s surovimi kožami, ki padejo v dravski banovini, itak ni kritih niti 15% celotne potrebe usnjarske industrije tega območja.
Slednjič smatra odsek za potrebno, da pristojna oblastva ponovno opozori na tihotapstvo surovih kož čez državne meje in jih prosi, da se ti pojavi preprečijo. Obenem pa zahteva, da se ukine tudi legalni izvoz surovih kož razen kož drobnice v inozemstvo ter da se tudi kompenzacijski izvozni posli s kožami ne dovoljujejo.
Od dviga svinjskih cen ima dobiček le šest srezov
»Jugoslov. kurir« zahteva, dat velja stopiranje cen tudi za izvozne cene, ne pa le za blago, ki je namenjeno za domačo potrošnjo.. Ce se dvigajo cene izvoznih predmetov, narastejo tudi cene teh predmetov na domačem trgu. Tako je dvig izvoznih cen za svinje na 17 din povzročil dvig cen tudi na domačem trgu. Nad 60% vsega izvoza svinj iz naše države pa gre le iz 6 srezov. Dobiček od dviga cen ima torej samo teh 6 okrajev, škodo pa imajo vsi drugi srezi Jugoslavije. Ravno tako je s cenami konoplje, ki so samo zaradi visokih izvoznih cen narasle tudi na domačem trgu za 100%.
Ljubljanski	mest
zvišan
Predlagalo se nove
Ze plačana taksa se ne
V ponedeljek dopoldne je povabil načelnik finančnega odseka ljubljanskega obč. sveta profesor Karl Dermastija k sebi zastopnike ljubljanskih dnevnikov in »Trgovskega lista« ter jim podal ob-Sirno poročilo ter pojasnilo o novem ljubljanskem proračunu.
Uvodoma je omenil razne težave, ki jih je moral premagati odsek pri sestavljanju novega proračuna. Najprej je pričakoval navodila finančnega ministra za sestavo proračuna, ki so jih navadno dobile občine že najkasneje do julija. Letos pa teh navodil ni bilo. Delo pri sestavi proračuna I« se je deloma zavleklo tudi zaradi nestalnih razmer. Ko se je proračun že v glavnem sestavil, pa je prišlo navodilo, da se morajo mestna podjetja iz rednega proračuna izločiti.
Vendar pa je bil, v začetku decembra novi proračun že sestavljen ter je izkazoval 158,8 milijona din izdatkov, to je za 30,5 milijona din več ko sedanji proračun.
Od vse vsote je odpadlo na proračun mestnega zaklada 100,2 milijona din izdatkov, vsi dohodki pa so bili proračunani na 74,1 milijona din, da bi znašal primanjkljaj 26,16 milijona din.
Dejanski primanjkljaj pa bi bil še večji, ker je bil ves proračun sestavljen na podlagi cen v septembru 1940. Zaradi višjih cen pa se bo proračun na vsak način zvišal, ker mora občina za bolnice in druge ustanove prispevati določen odstotek vzdrževalnih stroškov.
Nadalje je evidentno, da bi se morale plače nameščencev vsaj nekoliko zvišati.
Oboje bi zvišalo mestne izdatke za približno 4 milijone din, da bi se primanjkljaj zvišal na 30 milijonov din.
Proračun se je nato predložil ožjemu odboru, ki je nato v sodelovanju in s pristankom načelnikov mestnih uradov pregledal ves proračun ter znižal nekatere postavke. Tako so bile črtane vse investicije razen za preureditev Šubičeve ulice, ki jo banska uprava vedno odločneje zahteva.
3. januarja pa je prišel od fin. ministrstva ukaz, da se mora proračunsko leto kriti s koledarskim. Zaradi tega so nastale mnoge težave, ker se dohodki občine ne stekajo* v mestno blagajno enakomerno vse mesece, temveč so v 2. polovici leta navadno znatno višji. Nadalje je treba mnoge izdatke plačati že v prvi polovici leta, denar za njih kritje pa pride šele kasneje. Mnoga dela se morajo izvršiti samo v izvenzimskih mescih in so zato izdatki v prvih mesecih nujno višji.
Novi proračun znaša 113,35 milijona din proti 134,3 milijona sedanjega proračuna. Tu pa je treba ujjoštevati, da velja novi proračun le za 9 mesecev, stari pa za 12 mesecev. Ce bi tudi stari proračun veljal le za 9 mesecev, bi znašal le 100,7 milijona, da je dejan .sko nevi proračun višji za 12,6 mi lij ona ali za 11,13%.
Od novega proračuna odpade na mestna podjetja 37,1, na proračun mestnega zaklada pa 68,6 milijona din, proračunska rezerva pa je določena na 1,5 milijona Ker se mestna podjetja vzdržujejo sama, je posebno važen proračun mestnega zaklada, ki je v primeri z lanskim višji za 7,7 milijona din.
Ta primerjava pa ni popolnoma pravilna, ker je občina iz pri lirankov izdala za zidavo tržnice 3 milijone din, da je novi prora čun dejansko višji za 10,7 milijo na din ali za 15,65%.
Zakaj se je moral zvišati proračun.
1. Zaradi zvišanja cen se bo podražila nabava materiala in zaradi tega se računa, da se bodo zvišali izdatki za 3,7 milijona din. Iz tega razloga se je zvišala tudi proračunska rezerva za pol milijona din.
2. Izdatki za preneseni delokrog se bodo zvišali (samo za policijo od 1,2 na 1,5 milijona din), za bolnice, itd. skupno za pol milijona din.
3. Občina je tudi zelo velik davkoplačevalec in bo morala zaradi zvišanih davkov plačati več okoli 240.000 din.
4. Plače nameščencev se bodo vsekakor morale zvišati. Izdelan je poseben pravilnik o zvišanju plač, po katerem naj bi se vsem nameščencem pri plačah do 2000 din zvišali prejemki za 10%, pri plačati od 2001 do 4000 pa za 5%. Za plače nad 4000 din ne bi bilo nobenega poviška.
Nadalje bi se vsem nameščencem brez ozira na višino plače izplačala posebna doklada po 200 din mesečno.
Po posebnem razpisu bi vsi uradniki napredovali po določeni službeni dobi, seveda če je bilo njih poslovanje brezhibno, v višjo položajno stopnjo.
Vsi ti poviški za nameščence bi zahtevali 3,7 milijona din novih izdatkov.
Poleg tega pa so se morale zvišati nekatere postavke tudi zaradi sestave samo 9 mesečnega proračuna. Tako za cestna dela za 2,5 milijona din.
40% pri dohodku nad 1 milijonom din.
§ 5. vrača.
§ 6. — Napisna taksa je javna občinska davščina in veljajo za njeno izterjevanje, izvršbo in za-I staranje predpisi § 128. zakona) o 1 mestnih občinah.
§ 7. — Napisna taksa znaša od 130 do 3000 din z ozirom na velikost prometa.
Novi davek se računa v odstot- Podražita se tudi električni
ku na drž. davek.
Socialni davek naj bi dal 9751 tisoč din dohodkov.
Zvišane davščine
tok in plin
Podraži se električni tok za 0-30 par, da bo cena 5‘30 din-za kWh brez banovinske in drž. trošarine ter števnine. (Napoveduje pa se
Cena vode se zviša pri večji tudi zvišanje drž. trošarine.) porabi, kakor pa jo dovoljuje pra-	Podražila se bosta nadalje plin
vilnik od 1,50 na 2 din za m3. To in klavnina v mestni klavnici, zvišanje naj bi dalo 150.000 din Novi mestni proračun prinaša novih dohodkov.	torej znatna zvišanja davščin ter
Zvišali bi se uvoznina in troša- novo obremenitev gospodarstva in rina na nekatere predmete, zlasti | davkoplačevalcev, na vino in manufakturo. To naj
bi dalo 2,972.500 din več dohodkov. Skupno bi dale uvoznina in trošarina 22,6 milijona din.
Cene predmetov pod kontrolo se ne smejo zvišati
»Službene novine« z dne 24. II.
Obveznost plačevanja kanalske , . , .c‘ V T tt a pristojbine i» Vodarine se razširi l«11!"1!*!«	r“8>“
na vse lastnike posestev ob kanaliziranih cestah in ob katerih
| za kontrolo cen:
V »Službenih novinah«
z dne
Dohodki
mestnega zaklada so proračunani na 68,6 milijona din in so z upoštevanjem, da veljajo le za 9 mesecev, manjši od onih v sedanjem proračunu za 13,7 milijona din ali za 19,04%.
Tako nastali deficit bi se kril takole:
Zaradi višjih državnih davkov bi dale doklade več 1,5 milijona, hišne davščine 0,52, drugi dohodki 1,1 in blagajniški prebitek 3,9 milijona din. Skupno bi se tako zvišali dohodki za 7,1 milijona din. Ostali primanjkljaj bi se kril novimi davščinami oz. z zvišanjem nekaterih starih.
je napeljan vodovod. To je tudi P' “ru!,fia ,ie “l »bjavljen se-
pravično, ker se vrednost zemljišč Pf1 pre*“iOV; k' “J^ ?on-n„ntv ,„v. ,	..,1	.	trolo	cen	po	čl.	1.	uredbe	o	kon-
znatno poveča, če leže ob cesti, ki y	,	14	februaria	1940
ima napeljan vodovod in kanal. •	1	z	e	'	IeDruar]a	iy4U'
S tem bi se dohodki občine zvišali za več ko 2 milijona din. ..	.	.
Zvišajo se doklade na nekatere!
(V »Trg. listu« je bil objavljen ta seznam v številki z dne 21. fe-
nnstavke taksneaa zakona kar I 0Pozariaio se predelovalci (pro-L hi Hnlo 187.590 din novih kvaJalci), trgovci na debelo, uvo^
naj bi dalo 187.500 din novih do- ^ ^ mal odajalci vseh teh hodkov.	1
Prirastkarina se reformira v tem smislu, da se dviga prirast-
karina tudi ge po 85% zvišani. gfcz f 2()_ februarja mi vrednosti nepremičnin. To naj bi |  .j _	   .
kontroliranih predmetov, da se cene teh proizvodov, ki so veljale na dan uveljavljenja navedenega
dalo 225.000 din več dohodkov. Uvede se taksa za pospeševa-
ne smejo v nobenem primeru zvišati.
Prekrški tega navodila se bodo
nje gradbenega razvoja. Od lasH kaanovali Buredbi Q pobijanju nikov his, ki segajo čez regu acij- d inje £ brezve8tne špekula.
olrA	a/a	rvvhirn	nncnhno	Ah/Mn	I	°	"	1
sko črto, se pobira posebna občinska taksa v obliki doklade na zgradarino za 1. 1940. Zunaj mest-, nega centra znaša ta taksa 10%, v centru mesta pa 20%.
Če sega hiša več kot 3 m čez re-
cije.
Tudi kavini surogati pod kontrolo cen
 	V	našem	poročilu	o	razširjenju
gulacijsko črto, se doklada podvoji, I kontrole cen na nove predmete je če	sega od	6 do	9 m se potroji,	bilo izpuščeno, da se kontrola raz-
od	9 m do	12 m	početvori, nad	Sirja tudi na surogate kave vseh
12 m pa popetori.	I	vrst. Kontrola velja torej za kavo
Od lastnikov nezazidanih zem- surovo in praženo ter za surogate ljišč se pobira posebna občinska kave vseh vrst. taksa v obliki doklade na držav- Naša pomota je nastala, ker smo no	osnovno	zemljarino za 1.1940.	objavili poročilo, ko še dotičnih
Ta	doklada	znaša	zunaj mestnega	»Službenih novin« ni bilo v Ljub-
centra 100%, v centru pa 200%. |ljani.
Socialna občinska doklada na neposredne davke
§ 1. Ta davek bi morale plačati vse fizične in pravne osebe, ki ■ im je na ozemlju Ljubljane predpisan kakršen koli davek po zakonu o neposrednih davkih, ako jim je bil čisti dohodek ugotovljen po davčnih oblastvih z najmanj 70.000 din letno.
§ 2. Kot temelj služi tisti državni neposredni davek, ki je služil v proračunskem 1. 1940. kot podlaga za odmero redne občinske doklade na drž. neposredni davek.
Zavezancem, ki se jim 1. 1941. prvič predpiše drž neposredni davek, se soc. davek odmeri od neposrednega davka, ki jim bo v tem letu predpisan.
Pri osebah, ki so zavezane uslužbenskemu davku in katerih dohodki iz službenega razmerja presegajo 70.000 din, služi' kot jx>dlaga za odmero odpadajoči uslužbenski davek.
§ 3. Socialni davek je progresiven in se določa njegova višina
po § 2.	pri dohodku (v tisoč
3%	od 70- 90
5%	od 90— 150
10%	od 150- 250
15%	od 250— 350
20%	od 350- 450
25%	od 450— 550
30%	od 550- 650
35%	od 600—1000
Uvede se nova napisna taksa
Načrt pravilnika za to takso se glasi:
§ 1. — Kdor izvršuje na ob
Politične vesti
Kakor vse kaže, je položaj na Balkanu trenutno naslednji: Bol-
v. , T . , i- , .	• .j. i garska je pristala na prehod nem-
močju mesta Ljubljane kateri koli §kjb ge(, skozi Bolgarsko, čeprav ta
obrt, trgovino ali samostojni po- prehod v velikem delu’ bolgarske klic in mu je predpisan prometni javnosti ni bil prijazno sprejet. To davek, na nai ima v mestu sedež, dokazuje nastop vseh opozicional-„	„1; ,,,j: nih skupin in njih zahteva,damo-
podruznico, obratovalisče ah tudi rejQ y avdienci raziožiti svoje sta-
samo zastopništvo, plača napisno ušče. Priprave za prehod nemških takso ne glede na to, ali ima svoje čet v Bolgarijo se pospešeno na-ime ali tvrdko izobešeno oziroma daljujejo. Zaradi visoke Donave in
 ....  	__ ledenih plošč pa najbrže ta teden
pritrjeno ali ne. ^	še ne bo mogoče postaviti ponton-
§ 2. — Kdor izvršuje vee vrst skega mostu. Nemške čete bodo podjetij ali samostojnih poklicev, prodirale skozi Bolgarsko v dveh plača napisno takso za vsako po- kolonah. Ostala Bolgarska ostane h ;	verjetno nezasedena. Vse gibanje
„ b	,	.	nemških čet se bo omejevalo na
Za vsako sipromembo imena ali I smer od severa proti jugu, dočim tvrdke se plača cela napisna ostane položaj na zapadu in vzho-taksa	du, ob jugoslovanski in turški meji
Kdor ima v meslu Se podn* mce, mora poleg cele takse za zahtevo in si pridobiti svoboden glavni obrat plačati še 10% od izhod na Egejsko morje. Vse kaže
napisne takse sa vsako podruS- bm“di*nebXe£ fiffiifeli
ni°°-	„	.	.	,	,	.	z Grčijo. Izjava turškega zun. mi-
§ 3. — Napisno takso odmerja | nistra> da ostane Turčija zvesta mestno poglavarstvo za proračun-1 svojim obveznostim je sicer resnič sko leto na podlagi v prejšnjem na a je ^ ^teva^i,^ aTur poslovnem letu opravljenega pro- aiJa	vezana, če bi jo moglo
meta.	zavezništvo z Vel. Britanijo spra-
Taksa se mora plačati 30 dni viti v konflikt s SSSR. Nobenega
po prejemu	“k*#- ŽlK^^žSuktoS.1
Glede pravnih sredste\ veljajo ZatQ izvajajo tudi Nemci svo„ določbe § 143. zakona o mestnih balkanski načrt brez ozira na SSSR občinah.	Angleški poslanik v Sofiji se pri
§ 4. _ vsako novo ime ali tvrd- pravlja na odhod. Zapustil bo So
k« ali njih sprememba med prc	S“SaS„
računskim letom se mora prija- odločilni grški krogi zagotav viti mestnemu poglavarstvu v 8 ljajo, da bo Grčija nadaljevala dneh, ko se je poslovanje pričelo vojno, dokler ne bodo Italijani pre
ali sprememba izvršila	| »Frankfurter ^Zeitung« piše, da
Kdor tega ne stori, plača za ti- bodo Nemci povsod, kjer bi Angle-sto proračunsko leto dvojno takso. | ži skušali na evropskem kontinentu
ustvariti fronto, njih namero preprečili. Res je sicer, da se sedaj vodijo boji na grško-albanski fron-Ti boji so posledica britanske politike garancij in se vodijo z angleškim vojnim materialom. Toda spomladanski vihar bo to fronto odpravil.
Na praznik 211etnice ustanovitve nar. socialistične stranke je imel Hitler v IVIunchenu velik govor, ki je trajal skoraj 2 uri in ki so ga poleg vseh nemških prenašale tudi radijske postaje Italije, Bolgarske, Romunije, Slovaške, Finske, Švice ter beograjska postaja.
Velik del svojega govora je Hitler posvetil spominu prvih borcev. Posebej je naglašal, da je nar. socializem apeliral vedno na najširše plasti ljudstva, ki niso bile okužene od starih fraz. Tudi metode nar. soc. stranke so bile čisto nove. Glavno gibalo stranke je bila versajska pogodba, katero se je Hitler naučil na pamet. Ni politika, ki bi mogel reči, da je tako dosledno izvajal svoj program, kakor je on, Hitler, delal za uničenje versajske pogo'dbe. To je bila glavna vsebina njegovega programa.
Nato je prešel Hitler na zunanje politična vprašanja. Naglasil je, da ostane nemško-italijanska zveza nerazdružljiva. Ni to zveza samo dveh revolucij, temveč tudi dveh voditeljev. Borba na morju se bo sedaj šele začela. Izvežbali smo posadke za svoje podmornice, ki bodo v kratkem nastopile. Pred 2 urama sem dobil poročilo, da so samo v zadnjih dveh dneh potopile naše podmornice 215.000 ton sovražnega brodovja, od tega samo enem konvoju 125 tisoč ton. V marcu in aprilu pa bo občutil sovražnik naše podmornice in naša letala še teže. Kjer koli se bodo Angleži dotaknili evropske celine, ih bomo napadli. Hitler je nato omenjal razna pr or oko vanj a na škodo nar. socializma. Nobeno teh prorokovanj se ni izpolnilo. Tudi v sedanji vojni so Angleži napačno prorokovali. Tudi sedaj napovedujejo razne termine. Hitler je nato naglasil, da bodo Nemci Angleže vedno našli in jih udarili tam, kjer jih bo najbolj zabolelo.
Hitler je nato govoril o nemški gospodarski politiki, katere si ne bo pustila Nemčija od nikogar predpisovati. Nemčija zahteva, da more na vseh trgih nastopati tako kot prodajalec kakor tudi kot kupec. Vse države, ki hočejo Nemčiji prodajati blago, bodo ostale z njo trgovinskih odnošajih. Nemčija ne bo nikdar hlapec mednarodnih konzorcijev.
Vojaški sili Nemčije je bil posvečen nadaljnji del Hitlerjevega govora. Kar je storila Nemčija za svojo oborožitev v zadnjih letih, je nekaj tako gigantskega, da svet kaj podobnega še ni videl. Ce nasprotniki sedaj pripovedujejo, kaj bodo vse storili, jim mi odgovar-amo, da smo vse to mi že storili. Nikar pa naj nam ne pripovedu-ejo bajk, kajti jaz sem strokovnjak in specialist v oboroževanju in vem, kaj se da napraviti iz ekla in aluminija. Mi smo danes popolnoma pripravljeni ter se opiramo na nemško vojsko, ki je številčno najmočnejša, ki je opremljena z najboljšim orožjem in ki ima danes boljše vodstvo, kakor ga je imela kdaj koli prej. Kamor pogledamo, vidimo v vojski same izbrane može.
Posebej je nato poudaril Hitler, da je revolucija v Nemčiji čisto nemogoča. Tisti, ki bi hoteli delati revolucijo, so pobegnili iz Nemčije. Propadli so tudi vsi upi, da bi glad povzročil revolucijo. Prej se bo pojavil glad pri sovražniku kakor pa pri nas. Poleg tega pa je nemški narod danes popolnoma strnjena organizacija. Z mnogimi demokratičnimi silami smo se že borili, a smo vedno zmagali. Baš sedaj se čutimo posebno sveže, ker prihaja pomlad, ko bomo mogli pomeriti svoje sile z nasprotnikom.
Trdno verujemo v božjo Previdnost. Ni mogoče, da bi doživel poraz narod, ki je tako mnogo žrtvoval za svojo bodočnost kakor nemški narod. Nemški narod si je zaslužil božji blagoslov. Prepričan sem, da je čas izkušnje za nemški narod končan in da pride sedaj čas božjega blagoslova. Pot od tu v bodočnost bo lažja kakor je bila pot od začetka do tega mesta. S fanatično vero v zmago gledamo v bodočnost. Sedaj je nastopil ves nemški narod in ko bo prišlo povelje, bo tudi marširala vsa Nemčija.
Maršal Petain je imenoval novo vlado, v kateri ni Lavala, pa tudi nobenega Lavalovega pristaša. Položaj maršala je s tem utrjen. Petain je za gospodarsko sodelovanje z Nemčijo, hoče pa varovati vse francoske interese.
Podtajnik za zun. zadeve Butler je izjavil v parlamentu da zaradi svojih vojnih ciljev Vel, Britanija ne more sprejeti noben kompromisarski mir. Vel. Britanija se ne bori za teritorialne ali gospodarske pridobitve, temveč za lepšo bodočnost vsega človeštva.
7-ečaj..
Denarstvo
Sporazum med Narodno banko in denarnimi zavodi o bonih za nar. obrambo
V	Beogradu je bila seja zastopnikov Narodne banke in zastopnikov denarnih zavodov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Na konferenci je bil dosežen popoln sporazum glede plasiranja bonov za narodno obrambo na domačem denarnem trgu. Narodna banka bo že v začetku prihodnjega tedna na podlagi tega sporazuma predložila finančnemu ministru konkreten predlog. Ze prihodnji teden se bodo nato ti boni plasirali na domačem denarnem trgu.
Odplačevanje kmetijskih dolgov
Po podatkih Priv. agr. banke je bilo stanje kmetskih dolgov dne 31. decembra 1940 naslednje:
Prijavljeni portfclj:
ustanov dolžnikov mil. din
Vsi den. zavodi 5553 792.253 3.198
Od tega Ljubljana: denarni zavodi	56	9.212	119-9
zadruge	464	47.336	408
	528‘0
Obračuni in prevzeti	portfelj:
Odobreno ustanovam v	tekočem
računu:	
v vsej državi 5119 706.345 1.482	
od tega Ljubljana:	
denarni zavodi 56 8.516 61	
zadruge 464 44.140 204	
i	265
Odobreno ustanovam v 3% ob-	
veznicah:	
v vsej državi	490-6
Ljubljana:	
denarni zavodi	23-4
zadruge	77-4
	100-8
Odpisano ustanovam	(25% od
osnove za zmanjšanje):	
v vsej državi	531-5
Ljubljana:	
denarni, zavodi	23-1
zadruge	76-0
	992
Dolžniki so zadolženi	(v vsej
državi):	1.582-9
Ljubljana:	
denarnim zavodom	61-9
zadrugam	206-5
	268-4
Dolžnikom se je odpisalo:	
v vsej državi	931-0
Ljubljana: (50% na dolgove iz-	
l>od 25.000 din):	
pri denarnih zavodih	103‘9
pri zadrugah	84"9
	188-9
V delu je ostalo še 18.764 pred-	
metov za 174-6 milijona	din, od
tega v Ljubljani 25 za 0-7 milijona din.
Vrnjenih je bilo skupno 67.234 predmetov, od teh v Ljubljani 3.867 za skupno 457 milijonov din.
K tem številkam je še treba pripomniti, da so slovenski kmetje v redu odplačevali svoje dolgove. Tako je bilo v Ljubljani v 1.1937. do 1. 1940. plačano v odstotkih: 114-07, 97-76, 8075 in 100'87, do-čim pa so plačali v Sarajevu le 37-46% ,39-15, 22'26 in L 1940. celo samo 14-03%. V Sarajevu so plačevali najslabše, nato v Zagrebu, kjer so plačali 82-55, 57-58, 32-39 in 23'13%, v Beogradu pa 78'9, 78-1, 36-7 in 41-6% v 1. 1940.
Devizna ravnateljstvo Narodne banke je objavilo naslednji razpis D. D. št. 12 z dne 14. februarja t. 1.
S pravilnikom o ureditvi razmerja med Direkcijo za zunanjo trgovino in Narodno banko, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1941., se je razmerje Direkcije za zun. trgovino nasproti deviznemu ravnateljstvu Nar. banke uredilo tako, da glede izvoza izdaja izvozna potrdila Dir. za zun. trgovino, devizno ravnateljstvo pa neposredno ali pa po pooblaščenih zavodih izdaja valutna potrdila (dosedanja potrdila o zavarovanju valute) in nadzoruje plačevanje vsega v tujino izvoženega blaga.
Ob tej priliki se dajejo pooblaščenim zavodom sledeča navodila in pojasnila:
1. Izvoz vsakršnega blaga se sme še tudi odslej opravljati samo z valutnim potrdilom. Potrdilo lahko izda devizno ravnateljstvo Nar. banke ali pooblaščeni zavod po veljavnih deviznih predpisih. Za izvoz blaga, ki je po posebnih naredbah trgovinsko-ind. ministrstva postavljeno pod nadzorstvo Direkcije za zun. trgovino pa mora imeti izvoznik poleg valutnega vselej še izvozno potrdilo Direkcije za zun. trgovino (zdaj za predmete iz seznama »A«).
2. V prehodni dobi se delijo vsi izvozni predmeti na tri skupine:
a) na predmete pod nadzorstvom Direkcije (našteti na koncu v seznamu >A<), med katere more minister uvrstiti še nadaljnje,
b) na skupino predmetov pod nadzorstvom deviznega ravnateljstva Nar. banke (seznam »B«) in
c) na skupino ostalih predmetov, ki zaslej niso ne pod nadzorstvom Direkcije ne dev. ravnateljstva: predmeti domačega izvora, za katerih izvoz lahko dajejo pooblaščeni zavodi valutna potrdila brez zahtevanja predhodne pooblastitve.
Glede na vse predmete tujega izvora pa morajo pooblaščeni zavodi vedno prej prositi odobritve od Direkcije za zun. trgovino.
Beograjska zadruga je imela lani 14,4 milijona din čistega dobička.
Zlata podloga Švicarske narodne banke se je po zadnjem izkazu povečala za 77,4 na 2.250,5 milijona šv. frankov. Podloga se je povečala predvsem zaradi prodaje dolarskih papirjev.
Izredne italijanske drž. izdatke v 1. 1939./40. ceni ital. finančni strokovnjak Borgatta v listu »Ga-zetta del Popolo« na 60 milijard lir. Letos se bodo po njegovem mnenju ti izdatki vsekakor povečali.
V	Romuniji je bilo lani ustanovljenih 107 novih delniških družb s kapitalom 610,5 milijona lejev.
3.	Pooblaščeni zavodi morajo še nadalje vlagati prošnje za odobritev izdaje valutnih potrdil glede predmetov seznama >B< na devizno ravnateljstvo.
Za predmete »A« morajo pooblaščeni zavodi poleg prošenj za izdajo valutnega potrdila pošiljati Direkciji za zunanjo trgovino tudi pismo samega zavoda, naslovljeno deviznemu ravnateljstvu NB za pooblastitev, da se izda valutno potrdilo. Te prošnje na devizno ravnateljstvo se morajo vlagati tudi za predmete, ki do 1. jan. 1941. še niso bili pod kontrolo tega ravnateljstva v smislu okrožnice DD št. 28 z dne 16. sept. 1939., t. 2. Izjema so le tista izvozna potrdila Dir. za zun. trgovino, ki imajo oznako »centralna prodaja«; na taka potrdila dajejo zavodi valutna potrdila sami neposredno, zapisati pa morajo nanje isto oznako in se krijejo z zneski samo preko Direkcije za zun. trgovino.
*
Ker bo po 1. marcu 1941. vodilo devizno ravnateljstvo Nar. banke kontrolo vsega plačevanja našega izvoženega blaga, se zavodi pooblaščajo za naslednji postopek:
a) v zvezi z določili čl. 6. in 7. deviznega pravilnika morajo pooblaščeni zavodi skrbeti, da bodo izvozniki takoj po prejemu ustrezne vrednosti od izvoza uporabljali vse zneske za opravičbo valutnih potrdil, tudi če dobe samo del vsote. Devizna oblastva bodo štela kot devizni prekršek vsak od-stopek od tega predpisa;
b) pooblaščeni zavodi morajo o vsaki opravičbi potrdil po 1. marcu 1941. takoj obvestiti devizno ravnateljstvo - odd. za zun. trgovino in navesti vseh osem bistvenih podatkov računa (razen za račune z oznako »centralna prodaja«);
c) poročati mora tisti zavod, ki je izdal dotično valutno potrdilo. Kolikor bi se del zneska vnesel preko drugega zavoda, mora ta poročati banki izdajateljici potrdila vse potrebno s klavzulo za opravičbo posameznih zneskov. Ce se je izvoz plačal izvozniku neposredno, tedaj mora izplačilni
Nemški kapital je udeležen pri 27 podjetjih s skupno 98 milijoni, italijanski pri 6 s 74 milijoni lejev, v manjši meri pa tudi švedski in madžarski kapital.
3% vojnega posojila je bilo prejšnji teden podpisano v Angliji za 26,3 milijona funtov, kar je naj-večja vsota po decembru 1940. Poleg tega je bilo podpisano 2,5% vojnega posojila za 19,7, 3% posojila za varčevanje pa za 6,5 milijona funtov.
Angleške zavarovalnice so sklenile, da znižajo tarijo za zavarovanje ladij, ki plujejo v Bližnji vzhod. Znižanje je precej znatno.
izterjave
zavod takoj obvestiti tistega, ki je valutno potrdilo izdal itd.
V	primerih kumulativnega opravičenja (kritja) za izvoz blaga v klirinške države, morajo pooblaščeni zavodi voditi račune posebej za vsak predmet in za vsako državo. Vse posameznim računom kumulativnega opravičenja odobrene zneske morajo pooblaščeni zavodi sporočati deviznemu ravnateljstvu z označbo blaga (skupna vrednost, vrsta in količina). Ko se račun končno zaključi, je treba poslati dev. ravnateljstvu izpisek računa s potrebnimi podatki.
č) Pri izplačilu iz inozemstva prejetih zneskov po kliringu ali v devizah, uporabnih za kritje izvoza, morajo pooblaščeni zavodi od izvoznikov zahtevati obvezne izjave, ali je izvoz opravljen oziroma ali se še opravi. Če se izvoz ne izvrši v enem mesecu po prejemu določene vsote, mora zavod
o	takem predujmu obvestiti devizno ravnateljstvo z vsemi potrebnimi podatki.
d) Pooblaščeni zavodi morajo pozvati svoje komitente izvoznike, da jim najkasneje do 10. marca 1941. ter po stanju z dne 1. marca pošljejo seznamek zneskov, prejetih za izvoz, ki še ni bil opravljen. Zavod preskuša podatke in jih do 15. marca pošlje deviznemu ravnateljstvu — oddelku za zun. trgovino.
e) Odslej ne morejo ti zavodi za opravičbo valutnih potrdil nič več uporabljati zneskov, dospelih več ko mesec dni pred opravo izvoza, če jih niso prijavili ravnateljstvu.
Poleg kontrole plačil po deviznem ravnateljstvu so dolžni pooblaščeni zavodi opozoriti ravnateljstvo na vse primere, ko dobi (vnese) izvoznik znatno večje zneske nego je vrednost blaga po valutnem potrdilu ali pa znatno manjše. Hkrati se opozarja, da ta sporočila ravnateljstvu ne oproščajo zavodov in izvoznikov odgovornosti po ostalih doslej predpisanih dolžnostih za opravičevanje valutnih potrdil.
*
za dekorativno pisavo, za katero vlada, posebno med trgovstvom veliko zanimanje, priredi KLUB IZLOŽBENIH ARANŽERJEV v Ljubljani
Tečaj, ki se prične v sredo 5. marca 1.1. bo obsegal 7 vrst dekorativne pisave — Prijave in informacije: SIMONČIČ L., trgovec, Pred Škofijo
Odbor.
Po tej okrožnici deviznega ravnateljstva Narodne banke spadajo pod izvozno nadzorstvo Direkcije za zunanjo trgovino tile predmeti kot skupina A (številke so iz uvozne car. tarife):
8 — fižol, 38 — konopljino vlakno, 50 — konji, 51 — mezgi in osli, 52 — govedo, 53 — koze, jarci, ovce in ovni, 54 — jagnjeta in janjčki, 55 — svinje, 56 — živa perutnina, živa divjačina, 58 — perutnina zaklana in predelana, sveže in predelano meso, 59 — meso dlakaste in pernate divjačine, 60 — slanina in salo, 61 — mesni izdelki, 63 — sveža jajca, jajca brez lupine v konvah, rumenjaki, posušena jajca, 66 — svinjska mast, 71 — ovčja volna, 72 — živalska dlaka, 73— perje, 76
— kože surove in suhe, divje kože,
77 — rogovi, parklji in kopita,
78 — svinjske ščetine, 80 — čreva, 83 — kri goveja in ocvirki, odpadki surove kože, 84 — ribje ikre, 85 — sveže ribe, 86 — nasoljene ribe, 88 — morski raki, želve in školjke, 89 — sladkovodni raki, polži, 90 — pijavke, 91 — drva vseh vrst (tudi za celulozo, kakor tudi okrajki, škorje in žagarski odpadki ter kolobarji), 92
— lesno oglje v kosih in prahu, briketi lesnega oglja, 93 — neobdelani les, samo obsekan ali prežagan, t. j. okrogli vseh vrst (tudi hlodi, klade, drogi, koli in kolje, vse okroglo, rudniški in celulozni), železniški pragi, kretniški in mostovni les, 97 — les, skorja, plodovi, semena, rastline in deli za strojenje kož, 98 — žir, svež in suh ali oluščen, divji kostanj in drugi gozdni plodi in semenje (razen borovnic in zdravilnih zelišč iz tar. št. 46), 100 — naravni gumi in smole, trde ali mehke, naravni balzami, 101 — lesni katran, 115 — vino (za Ceško-Mo-ravsko), 143 — konserve mesne, ribje, 169 — rjavi premog in lignit za Švico, rjavi za Italijo, 230
— izvlečki in snovi za strojenje, 288 — kadulja, 370 — strojena koža, 382 — krzna, 536,1 ferosi-licij za Nemčijo.
Kontrola izvoza in
izvoza
Amerika na prehodu
Oh. A. in M. B. Beard Apel na najvišjo oblast
(Nadaljevanje.)
Navedel je slavni Lincolnov odstavek: »Če naj se vladna politika v življenjsko važnih vprašanjih, ki se tičejo vsega ljudstva, nepreklicno utrdi z' razsodbami Vrhovnega sodišča, izrečenimi v običajnem pravdnem postopku med strankami, se ljudstvo ne bo vladalo več sšmo, ker je do te mere dejansko izročilo svojo vlado v roke tega vzvišenega tribunala.«
V	govoru, s katerim je pnezi-dent Roosevelt sprejel svoje ponovno imenovanje za predsedniškega kandidata, se ni neposredno dotaknil ustavnega spora. Toda potem ko je obtožil »gospodarske rojaliste«, da ustvarjajo nov despotizem, jim je tudi očital, da ga zavijajo »v plašč zakonitih sankcij« in nadalje izjavil: »Zaman se skušajo skriti za državno zastavo
I	in ustavo.« Tn čeprav se je ljudem | na splošno zdel ta stavek samo slučajen, ni noben izkušen politik mogel zgrešiti njegovega j>omena.
*
Kakor je bilo že napovedano, je bila volivna kampanja živahna in ostra. Predsedniška kandidata sama sta navadno držala svoje polemike na dostojni višini. Njuni podpiralci pa so bili redko tako skrupulozni. Oba predsednika sta vodila svoje bitke osebno in potovala po vsej Ameriki. Roosevelt je v nekem svojem govoru 31. X. izjavil med drugim: »Dvanajst let je moral ta narod trpeti pod vlado, ki ni slišala ničesar, videla ničesar in vedela ničesar ... Zadnja štiri leta pa ste imeli vlado, ki ni vrtela palico, temveč si je zavihala rokave ... Morali smo se boriti s starimi sovražniki miru — kupčijskim in denarnim monopolom, špekulacijo, nepremišljenim bankarstvoin, razrednim sovraštvom, sektaštvom, vojnim dobičkarstvom. Začeli so bili smatrati vlado Združenih držav zgolj za
privesek svojih lastnih poslov. Zdaj vemo, da je vlada organiziranega denarja prav tako nevarna kakor vlada organizirane drhali. Nikoli prej v zgodovini niso bile te sile tako združene proti enemu kandidatu, kakor so danes. Soglasni so v svojem sovraštvu do mene — in njihovo sovraštvo mi je dobrodošlo.« Potem ko je naštel glavne ukrepe in načrte New Deala, je vzkliknil: »Za vse te stvari in obilico podobnih smo se pravkar šele začeli boriti.«
Guverner Landon je potegnil meje med strankama manj ostro ko Roosevelt. Iz njegovih govorov je bilo videti, da bi želel urediti vsedržavno denarstvo in da ne bi toliko uničil kakor racionaliziral program socialne in gospodarske zakonodaje New Deala. Predvsem pa je poudarjal potrebo, da se zaščitijo državljanske svoboščine. Ena od glavnih spornih točk je bilo Vrhovno sodišče,
V	demokratični politični igri je važna osebnost kandidata in tu
se je kmalu izkazalo, da guverner Landon ne zna privlačevati množic, kakor bi bilo treba. Ni imel niti dobrega glasu niti ni bil sijajen govornik, njegove dobro premišljene izjave so bile nerodne in slog okoren. Predsednik Roosevelt pa je vodil svojo kampanjo še bolj spretno in bolj odločno ko prvič. Njegovi govori so bili mestoma morda dolgočasni, a drugod polni pesniške topline in vedno živo in zanimivo podani. Skozi vse njegove govore je zvenela nota demokratičnega človečanstva.
*
Dosti pred zaključkom kampanje je prišlo med nasprotniki do navadnega psovanja. Demokratom je bil Roosevelt dal nekakšno geslo že s tem, da je nazival nasprotnike »ekonomski rojalisti«. Njegovi pristaši so pograbili ta naziv in ga gnali do vseh mogočih različkov. Republikanci so pa imeli še bogatejšo izbiro: »komunisti«, »tuje ideje«, »sovražniki ameriškega sistema«, »gnila sapa
Moskve«, »agenti rdeče internacionale«, »revolucionarni napadi na ameriško demokracijo«, »pod-miniranje ustave« itd. itd. Ce bi človek poslušal republikance, so si ameriški volivci novembra leta 1936. izbrali komunista za predsednika in se izjavili za popoln komunistični program.
Poleg vodilnih osebnosti so igrala, kakor pri vseh volitvah, tudi denarna sredstva veliko vlogo. Vobče so bili stroški demokratov manjši kakor republikancev (za
8,700.000	dol.), a vendar so 1.1936. porabili 5,194.741 dolarjev. Imeli so na razpolago veliko armado na-stavljencev, pa tudi še večjo armado ljudi, ki so pod njihovo vlado prejemali podpore. Mimo prispevkov, ki so jih nabrali od navadnih pristašev, so dobili še prispevke od nekaterih velikih podjetij in precejšen prispevek — 770.218 dolarjev — od organiziranega delavstva. Poleg tega so imeli svoje trajne pristaše na jugu države, ne glede na družbeno pripadnost.	(Dalje	prih.)
Seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj
dravsko banovino bo v četrtek dne 27. februarja 1941. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, v sejni dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica št. 27. Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Razprava o nedeljskem počitku.
3. Sklepanje o kraju in času zvezne skupščine.
4. Sestava kandidatne liste za zvezno skupščino.
5. Slučajnosti.
Prosimo vse člane glavnega odbora, da se seje zanesljivo udeleže. Zveza trgovskih zdrušenj dravske banovine v Ljubljani. Predsednik: Stanc Vidmar s. r. Tajnik; Dr. Ivko Pustišek s. r.
Združenje trgovcev v Ljubljani
eklicuje
60. redno letno skupščino
za v ponedeljek 10. marca ob 19.
uri v veliko dvorano Trgovskega doma.	1
Dnevni red; Poročilo uprave, računski zaključek za leto 1940., poročilo nadzornega odbora, proračun za leto 1941., poročilo šolskega odbora, poročilo o gospodarsko - redakcijskem delu in o »Trgovskem listu«, poročilo o delu odbora za zgradnjo zavetišča za onemogle trgovce, poročilo o delu odbora Pomoči ter volitev načelstva odseka in sklepanje o obveznem zavarovanju za primer smrti, poročilo o socialnem zavarovanju trgovcev, predlog uprave o podelitvi častnega članstva, samostojni predlogi in slučajnosti.
Ce ob 19. uri ne bo navi&očnih zadostno število članov, se bode sklepalo o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, to je ob 20. uri. Ker ob 19. uri ni pričakovati zadostne udeležbe, se otvori skupščina točno ob 20. uri..
Samostojni predlogi se morajo vložiti pri upravi najkasneje* tri dni pred skupščino.
Sklepni račun za leto 1940. in proračun za leto 1941. sta med uradnimi urami vsakemu članu v pisarni združenja na vpogled.
Uprava.
Proti zvišanju železniške tarife
V	gospodarskih krogih vse države je nameravani dvig železniških tarif za blagovni promet naletel na zelo ostro kritiko In upravičeno. Kajti več ko čudno je, če država, ki prepoveduje vsako zviševanje cen, sama povzroča dvig cen. Zvišanje železniške tarife pa mora neizogibno imeti to posledico. Maksimalni bruto-zaslužek je od države že mnogo preveč reduciran, da bi mogla podjetja prenesti zvišanje železniške tarife. Nastal bo nedvomljivo nov prodor dviga cen, ki se ne bo tako hitro ustavil in od katerega bo imela predvsem škodo država sama. Kajti njeni nameščenci bodo v še mnogo bolj težavnem položaju in država jim bo morala zvišati plače, če noče, da pade vsa uprava
na tako nizko stopnjo, da je že nevarno. To zvišanje plač pa bo državo mnogo več veljalo, kakor pa ji more prinesti zvišana železniška tarifa.
Država, ki kontrolira cene, ki hoče ustaviti dvig cen, ne sme biti tista, ki daje signal za nova zvišanja. Zvišanje železniške tarife pa bi bil takšen nov signal. Zato je edino pravilno, da železniška gen. direkcija svoj predlog o zvišanju železniške tarife umakne. Še bolj pravilno pa bi bilo, če bi znižala železniško tarifo in zahtevala, da se temu primerno znižajo tudi cene vseh predmetov. To bi bil na vsak način učinkovit ukrep proti draginji, dočim pomeni zvišanje tarif pospeševanje nadaljnjega dviga draginje.
Konferenca pletilne industriie
V	ponedeljek dne 24. februarja je bila pri Zvezi industrijcev konferenca pletilne industrije dravske banovine. Glavni predmet razprave je bil načrt naredbe o tipizaciji tekstilnih izdelkov. 0 tem vprašanju se je razpravljalo že na konferenci predstavnikov industrije trikotaže nogavic in drugih pletenin dne 16. januarja v Zagrebu. Že na navedeni vsedržavni konferenci so bili sprejeti spre-minjevalni predlogi k načrtu naredbe o tipizaciji tektilnih izdelkov, vendar se pri novi redakciji tega načrta vsi ti predlogi niso upoštevali. Konferenca pletilne industrije je v glavnem vztrajala pri zagrebških predlogih.. Obenem se je pa ugotovilo, da tipizacija izdelkov pletilne stroke ne bi imela posebnega pomena, ako se istočasno ne tipizirajo tudi prediva, iz katerih se izdelujejo pletenine. Na splošno je pletilna industrija mnenja, da sedanji čas za uvedbo tipizacije ni primeren,
Kontrola kartelnih cen
S priključitvijo urada za kontrolo cen na ministrstvo za oskrbo in prehrano je postalo to edino kompetentno za izvajanje uredbe o kontroli cen ter vrhovna nadzorna oblast za vsa vprašanja cen ter zatiranja draginje. Vrhovno nadzorno oblast nad karteli pa izvaja ministrstvo za trgovino in industrijo, ki je tudi kontroliralo cene kartelnih predmetov. Da se doseže uspešno sodelovanje obeh ministrstev pri kontroli cen, je bil sedaj dosežen sporazum med obema ministrstvoma glede cen kon trolnih predmetov. Po tem sporazumu se bodo karteli še nadalje obračali v vseh zadevah na trgovinsko ministrstvo, toda v odbor za revizijo kartelnih dogovorov pri trg. ministrstvu pride tudi za stopnik min. za oskrbo in prehrano. Tako bo moglo to ministr stvo vplivati tudi na cene kartel nih predmetov.
Ali je potrebno uvoziti še 1800 vagonov sladkorja?
Letošnja proizvodnja sladkorja znaša 9500 vagonov, iz lanske kampanje pa je ostalo 600 vagonov. Pogod je dobil dovoljenje za uvoz 1200 vagonov. Imeli bomo tako 11.300 vagonov, dočim se more ceniti naša potrošnja na 9500 vagonov. Pa tudi če bi bila potrošnja večja, bi nam najbrže ostalo še 1000 vagonov za prihodnjo kampanjo. Po teh številkah bi bil uvoz še 1800 vagonov sladkorja nepotreben.
ker se mora pletilna stroka glede svojih izdelkov v glavnem ravnati po surovinah, ki so ji na razpolago.
Konferenca je nadalje razpravljala o načinu razdelitve bombažne preje domač© proizvodnje ter je soglasno ugotovila, da je sedanja kvota, ki odpade na pletilno industrijo, odločno prenizka ter bi se morala pri pravični razdelitvi povišati vsaj na 15% celotne razpoložljive količine. Nadalje se je ugotovilo, da imajo nekatere predilnice na razpolago bombažno predivo, zlasti vigogne predivo, ki ga pa ne smejo prodati brez nakaznic Urada za razdelitev bombažne preje v Beogradu. Zato je želeti, da navedeni urad, ki že dalj časa ne izdaja nobenih nakaznic za domačo bombažno prejo, čimpreje zopet začne z izdajanjem nakaznic radi razdelitve onih količin domače bombažne preje, ki so pri domačih predilnicah na razpolago.
Dobave - licitacije
Generalna direkcija drž. železnic,
strojni oddelek v Beogradu spre-ema do 1. marca ponudbe za dobavo večje količine domačega premoga.
Direkcija drž. rudnika. Senjski Rudnik sprejema do 4. marca ponudbe za dobavo večje množine medi; 11. marca jeklene vrvi.
LICITACIJE:
Dne 3. marca bo pri štabu kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo domačega premoga; 4. marca za dobavo inozemskega premoga; 5. marca za dobavo propelerske osovine; 6. marca za dobavo
200.000	mesnih in 120.000 jetrnih konserv; 11. marca za dobavo propelerja in dne 12. marca za dobavo plinskega in gorilnega olja.
Dne 4. marca bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo celofan-papirja in dne 7. marca jeklene vrvice ter pločevinastih plomb.
Dne 6. marca bo v intendanturi komande pomorskega arzenala v Tivtu javna ustna licitacija za dobavo svežega govejega mesa.
Dne 8. marca bo pri Upravi 1. od delka vojnotehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skopi ju licitacija za dobavo lanenega platna, pasov ter sedlarskega sukanca.
Dne 11. marca bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo 1 kompletne instalacije solitrarne. Pogoji in načrti se dobe pri upravi smodnišnice.
Razpisane so naslednje ofertne licitacije za dobavo drv in pre-
moga: dne 10. in 12. marca v intendanturi bosenske divizijske oblasti v Banja Luki in dne 12. in 14. marca v intendanturi zetske div. oblasti za garnizon Cetinje i. dr.
Dne 19. marca bo pri štabu zra-koplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo 30.000 kg letnega avtomobilskega olja in dne 22. marca za dobavo 5.000 m3 kisika za varjenje.	. „	, . ,
Dne 14. marca bo pri Centralni direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo glodalnega stroja ter za izvršitev projekta za hladilnik; 18. marca kompletne centrifugalne sesalke ter za dobavo 60.000 kg kale. karbida; dne 3. aprila za dobavo Spiralne jeklene vrvi; 4. aprila kompletnega turboagregata in dne 10. aprila kompletnega turboagregata.
PRODAJA
Dne 3. marca bo pri Ravnateljstvu banovinskih šum v Zagrebu javna ofertna licitacija za prodajo večje množine tehnično obdelanega lesa.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zborn. TOI v Ljubljani na vpogled.)
Doma in po sveto
Občni zbori
Strojilna, lesna in kemična industrija d. d. Polzela v likv. ima
izredni občni zbor 6. marca ob 16. v Ljubljani v pisarni likvidatorja Djinovskega, Tyrševa cesta 33. Na dnevnem redu je tudi volitev dveh novih likvidatorjev. Delnice se morajo položiti vsaj šest dni pred občnim zborom pri likvidatorju.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/011 Vs! drugi pa se mučijo in delalo brez ozira na zdravje) Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega m rdeCIml ird,
našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in nžltekl
Zun. minister dr. Cincar-Marko-
vič je odpotoval v Budapešto zaradi izmenjave ratifikacijske pogodbe o večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo. Vsi bu-dimpeštanski listi posvečajo njegovemu prihodu naj večjo pozornost ter naglasa j o pomembnost njegovega obiska. Jasno je, da se bodo ob tej priliki vodili v Budimpešti tudi važni politični razgovori, ki bodo zlasti posvečeni položaju v južnovzhodni Evropi. — Za časa odsotnosti zun. ministra dr. Cincar-Markoviča vodi posle zuii. ministrstva predsednik vlade Dragiša Cvetkovič.
Odvetniško pisarno dr. Mačka je prevzel dr. Tomo Jančikovič.
Zagrebška policija objavlja, da je odkrila tudi drugo teroristično skupino, ki je imela 18 članov in katere sedež je bil v Karlovcu.
Trgovci v Šibeniku zahtevajo, da se ustanovi v Šibeniku ekspozitura zagrebške trgovsko-industrijske zbornice.
Temeljna glavnica Jugočelika se zviša od 600 na 800 milijonov din. 130 milijonov din da država, za 70 milijonov din pa prevzame prioritetnih delnic DHB,
Nemški znanstveni institut bo začel delovati v Beogradu. Upravnik instituta je nemški univ. profesor dr. Gesemann.
Trije italijanski letalci, ki so se dvignili na treh letalih iz Tirane, da bi bombardirali grške postojanke, so se morali rešiti s padali ter so prišli na zemljo v Jugoslaviji. Vsi trije so bili poslani v Mostar.
Tvrdka Westen namerava zgraditi v Srbiji veliko tvomico za kmetijsko orodje.
Resto del Carlino v Bolonji hvali Italijane iz Splita za njih pomoč za ranjene italijanske vojake.
Koncert jugoslovanske glasbe je priredila moskovska radijska postaja v torek 25. februarja.
»Pohit« namerava nacionalizirati v banovini Hrvatski še 10—15 važnejših industrijskih podjetij.
Stavka delavcev pri petih tekstilnih tovarnah v Beogradu je uspešno likvidirana. Stavkalo je 4000 delavcev.
Za zimsko pomoč je bilo v Ljubljani zbrano 3. in 4. februarja 103.718 din. Tu pa seveda niso všteti veliki zneski, ki so jih darovali trgovci, industrialci in drugi gospodarstveniki.
Umetna gnojila morejo naročiti uvozniki v bodoče skupno in jih potem razdeliti na posamezne tvrdke.
Španski kralj Alfonz XIII. ni umrl. Vendar pa je njegovo zdravstveno stanje še vedno kritično.
Vesti, da je maršal Petain nevarno zbolel, se zanikajo kot popolnoma neresnične.
Vesti iz Berlina pravijo, da se Angležem s prehodom nemških čet skozi Bolgarsko onemogoči, da bi v Solunu ustvarili novo fronto. Kaj bodo Angleži po vkorakanju nemških čet v Bolgarsko ukrenili, je še negotovo.
Nov sovjetski demanti je bil objavljen te dni. Glasi se: »švicarski list ,Basler Nachrichten' je objavil vest, da je bil zadnji turško-bolgar-ski sporazum sklenjen z aktivnim sodelovanjem Sovjetske unije. Tass je pooblaščen, da izjavi, da ta vest ni resnična.«
Romunska vlada zanika vest, da bi se nameravala evakuacija prebivalstva iz petrolejskega ozemlja zaradi nevarnosti britanskih zračnih napadov na to ozemlje.
Iz Dublina zanikajo vest, da bi se De Valera pogajal s predsednikom Rooseveltom zaradi ameriškega jamstva za irsko nevtralnost.
Britanske čete so v Abesiniji zavzele mesto šogahi na Modrem Nilu.
Britanske čete v Italijanski Somaliji uspešno napredujejo ter so zavzele Bravo ob Indijskem oceanu, ki leži že okrog 400 km od italijanske meje.
Angleži odločno zavračajo nemške vesti o velikih potopitvah ladij. London zatrjuje, da ni bilo potopljenih več ladij, kakor z nekaj nad
30.000	brt., kar je znatno pod tedenskim povprečjem.
Ameriško trgovinsko ministrstvo sporoča da je bilo lani izročenih Angliji 3.532 letal in 4.986 letalskih motorjev v vrednosti 78 milijonov funtov sterlingov.
Minister za delo v Angliji je v sporazumu z angleško admiraliteto izdelal načrt o popolni koordinaciji vseh ladjedelnic. Na ta način se bo mogla izdelava ladij znatno pospešiti.
Španska vlada je pod predsedstvom generala Franca sklenila, da izpusti na svobodo 630 političnih aretirancev.
Združene države Sev. Amerike so začele izdelovati nove male vojne ladje čisto posebne konstrukcije. Te ladje so dolge sicer samo 22 metrov, so pa odlično oborožene ter
izredno okretne in hitre. Vsaka ladja ima 6 torpednih cevi, 6 metalcev globinskih min proti podmornicam, 2 protiletalska topa in aparat za razvijanje megle. V 8 sekundah morejo te ladje povečati svojo hitrost od 8 na 40 vozlov na uro, v 3 sekundah pa zmanjšati svojo hitrost od 30 na 3 vozle. Obrniti se morejo v 15 sekundah. Strokovnjaki trde, da teh ladij letala sploh ne morejo zadeti.
Na dan proslave 251etnice rdeče armade je izdal maršal Timošenko dnevno povelje, v katerem pravi: Zaradi druge imperialistične vojne je nastal požar, ki ne uničuje samo mej posameznih držav, temveč cele države. Sovjetska unija je sklenila, da je ves čas teh borb striktno nevtralna. Pri sedanjem stanju mednarodnega položaja pa bi bilo napačno, če bi vsak naš oficir in vsak vojak rdeče armade ne bila na svojem mestu, da ju ne bi neko naključje našlo nepripravljena. Rdeča armada bo uničila vsakogar, ki bi poskušal približati se svetim mejam Sovjetske unije.
V	izvršilni odbor komunistične stranke so bili izvoljeni londonski veleposlanik Majski, berlinski De-kanosov in predsednik sovjetske karelijske republike Kuusinen, dočim je bil Litvinov črtan. Kagano-vič pa je dobil ukor ter so mu zagrozili, da bo izključen, če ne bodo njegovi komisariati dosegli boljših uspehov.
Angleška vlada je poslala dve ladji živil v Santander.
Elementarne nesreče v Španiji se še niso nehale. Po katastrofalnem požaru v Santandru ter div-; anju orkana, ki je uničil cele gozdove pinij, je bil v Vigu potres, Guadalquivir pa je prestopil bregove in okoli Cordobe uničil posevke. Tudi Granada je pod vodo.
Nemški policijski avtomobil je padel v bližini Zlina v reko, ker so odrekle zavore. Vseh 16 policijskih uradnikov v avtomobilu je našlo smrt.
Zunanja trgovina
Svet za zun. trgovino je odobril načrt naredbe o kontroli uvoza filmov. Dovoljenja za uvoz bo da-ala direkcija za zun. trgovino s soglasjem drž. filmske centrale v Beogradu. Filmska podjetja bodo morala položiti kavcijo 5000, filmske zadruge pa le 3000 din. Filmske zadruge so pač posebnost svoje vrste.
Uvoz pisarniškega pohištva iz Jugoslavije bodo dovoljevale nemške pristojne oblasti, če bodo to zahtevali nemški uvozniki.
Naše tovarne mila so kupile v Turčiji 10 vagonov pokvarjene slanine, ki se bo uporabila pri produkciji mila namesto loja.
Tovarno za žico bo ustanovila Turčija.
Štiri glavne angleške železniške družbe so imele lani 247 milijonov funtov dohodkov, za 41 milijonov več ko v 1. 1939. Vse družbe bodo zato letos izplačale večjo dividendo ko lani.
Občni zbor Kluba izložbenih aranžerjev bo v četrtek 14. marca 1941. v Trgovskem domu v Ljubljani.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki aiorajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kol opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
barva, plesira in
Ze v 24 urah;™
itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domate perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenbnrgova ni. S Telefon it. 22-72.
Iičtojatelj »Konzorcij Trgovskega Hrta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Aleksander Zelmnrfkar, tiska tiskarna »M erkur«, d. d., njem predstavnik Otmar Mlhatek, vsi v Ljubljani.