EMONA V POZNI ANTIKI LJUDMILA PLESNIČAR-GEC M estni m uzej, L jubljana Razgibano obdobje pozne antike je brez dvom a močno vplivalo na Em ono, ki je b ila s svojo lego ob m agistrali prizad eta priča številnim dogajanjem . Tako že v v o jn i m ed Teodozijem in M aksimom. Po letu 383, ko ga je b ritan sk a vojska oklicala za cesarja, je M axim us p ro d iral preko G alije, Italije in A kvileje v Panonijo te r se po obleganju Em one napotil p ro ti Sisciji, k je r ga je Teodozijeva konjenica p rem agala in pognala v beg njegove čete.1 Po odločilnem spopadu leta 388 p ri P tu ju , ki se je odločil v Teodozijevo korist, je M axim us zbežal v A kvilejo.1 2 Teodozius ga je sledil po sta ri vojaški poti Celeia—A tran s—Em ona. Emonci so ta k ra t sp rejeli Teodozija z vsem sijajem , ki so ga prem ogli.3 O tem, da bi M axi­ m us p ri svojem pohodu in um iku Emono tudi zasedel, viri ne govorijo. V erjetno je Em ona ostala nepoškodovana k ak o r Poetovio, saj je bilo em onsko obram bno obzidje v tistem času še močno. M orda so tedaj za­ zidali stranske izhode. P ri izkopavanju severnih u trd b Emone le ta 1961/62 smo zasledili dvoje, v pozni an tik i zazidanih stran sk ih vrat. Enako sliko d aje južno obram bno zidovje n a M irju, ki ga je odkopal W. Schm id.4 P ra v gotovo pa n i M axim us ne p ri obleganju Emone, ko je p ro d iral iz Ita lije p ro ti Sisciji, ne ko se je prem agan v račal v Akvilejo, prizanesel okolici in naselju zunaj obzidja. Dve razrušeni stavbi izven m estnega areala — ena pod S rednjo ekonom sko šolo v G regorčičevi ulici, odko­ p an a leta 19335 te r druga, na T rgu MDB, odkopana leta 1965,6 k je r je b il najd en izgubljen Teodezijev novec, kovan m ed leti 375—383, v izrav ­ n a n ih ruševinah — sta dokaz, da je bila k atastro faln a razrušitev v zvezi z nem irnim časom te držav ljan sk e vojne. A rheološka o d k ritja zad n jih let počasi, v en d ar zanesljivo dopolnju­ jejo pisane vire o vznem irljivem obdobju petega, m orda še šestega sto­ le tja in obenem nakazujejo urbanistično shem o tedanjega m esta. Tako 1 J. Klemenc, Ptujski grad v kasni antiki. Dela SAZU 4 (1950) 62. Latini Pacati panegyr. Theodosio dictus, 34. 2 O. Seeck, Geschichte des Untergangs der antiken Welt 5 (1913) 215. 3 P qcsIus 37. * W. Schmid, Emona. Jahrh. f. Altkde. 7, 1913, 67. 5 R. Ložar, Glasnik Muz. druš. za Slovenijo 14, 1933, 37. ‘ Lj. Plesničar-Gec, Zaščitno izkopavanje rimske stavbe ob Tržaški cesti v Ljubljani. Arh. vestnik 17, 1966, 435—463. se je pokazala skupina javnih zgradb, ki so im ele v pozni antiki cen­ tralno vlogo. Med Gregorčičevo in Erjavčevo cesto, na lokaciji telovad­ nice Osnovne šole M ajde Vrhovnik, to je v insuli XX X II ob zahodnem em onskem obzidju, smo v letu 1969 odkopali poznoantični b aptisterij pravokotnega tlorisa z oktogonalno piscino. N a zahodu in severu je b aptisterij vezan z zgradbo, ogrevano s toplim zrakom in tlakovano z m ozaiki, m orda škofijsko palačo. Na jug m u je prizidan z m ozaikom okrašen, nad 15 m dolg portik, ki vodi m orda v še neodkrito škofijsko cerkev. Napisi v m uzivnih tleh b ap tisterija spričujejo im ena donatorjev: U rsus, A rchelaus z ženo Honorato, M arcellina, Theodora. V tleh p o rtik a o h ranjeni napis pa z besedam i: Archidiacono Antioco B attesterium E t Porticus Cum Gloria E t Laetitia P erfectum Est, spričuje nam en in ozna­ ko obeh objektov. Obstoj cerkvene občine je dokazan s pism i sv. H ieronim a (350—419).7 Eno izmed pisem je nam enjeno pobožnim devicam v Emoni, drugo m e­ n ih u Antoniju- Dalje, le ta 381 se je cerkvenega zbora v A kvileji udeležil em onski škof M axim us.8 N a zborovanju v G radežu,9 m ed leti 571— 577 je zaključni protokol podpisal tud i em onski škof P atricius. Ž ivljenje Em one se je m oralo končati pred vpadom Slovanov, k ar je dokazano z begom prebivalcev pod vodstvom škofa Jo an n esa v Novi G rad v Istri.1 0 1 1 Novo odkrite ostanke sakralne arh itek tu re lahko vključim o prav v te historične podatke. D ebel sloj žganine, ki smo ga našli po površini izko­ p anih objektov, kažejo n a hitro in katastrofalno razrušitev. V kolikor pa so objekti preživeli v p ad Hunov in opustošenje Emone leta 452,1 1 jih m orem o sm atrati za p riče prehoda iz pozne an tik e v zgodnji srednji vek. A rhitektonski kom pleks sakralnih stavb m ed G regorčičevo in E rja v ­ čevo cesto pa se h k ra ti v k ljučuje v em onski u pravni center, ki je bil v zadnjih petih letih raziskan od Igriške do G radišča te r od G regorčičeve do Rim ske ceste, to je ob sečišču ulic cardo m axim us in decum anus m axim us. V zadnjih p etih letih smo na tem predelu odkrili del forum a s profano baziliko in trž n e objekte. R ezultati kažejo, da je v drugem ali tre tje m stoletju bila n a tržn e zgradbe, ki so se razprostirale vzdolž G re­ gorčičeve ulice in delom a G radišča ob vzhodnem robu forum a, prislo ­ n jen a basilica profana, k i je — p redelana — opravljala svojo funkcijo še v obdobju četrtega in petega stoletja te r p ra v gotovo dočakala zm ago­ slavni prihod Teodozija in hunski vpad. Po katastrofalni razru šitv i Em one in m agistratnega centra, je zrasla na izravnanih ruševinah okrogla stavba, p rem era 15 m, debeline zidov 1.50 m, zgrajena iz ostankov porušenega forum a. Poznoantična kapitela 7 Sv. Hieronima izbrana pisma 1, ed. F. Lukman (1941) 272. J. Šašel, Emona. RE Suppl. Il (1968) 568. 8 J. Šašel, o. c. 568 (S. Ambrosii opera, Migne PL XVI col. 934, 59 et 939, 76). 9 J. Šašel, o. c. 576 (MGH LL3 II 588). F. Kos, Gradivo za zgodovino Slo­ vencev 1 (1902) št. 85. 1 0 J. Klemenc, Zgodovina Emone v Zgodovini Ljubljane 1 (1955) 356. J. Rus, Joannes zadnji škof panonske a prvi istrske Emone. Glasnik Muz. druš. za Slovenijo 20, 1939, 152 ss. 1 1 J. Klemenc, o. c. dveh pilastrov,1 2 velikosti 32 X 40 cm, 43 X 21 cm, vzidana v tem elje sosednje sedaj porušene stav b e Doma visokošolk: n a Gradišču, bosta m or­ da pom agala razrešiti nam en okrogle stavbe n a nekdanjem forum skem p ro sto ru in s tem m orda zapolnila vrzel 6. stoletja, vrzel prehoda iz pozne antike v zgodnji sred n ji vek (sl. 1, 2). T udi izkopanine na lokacijah insule XXX in X X IX na novem T rgu revolucije ob severnem obzidju Em one te r insule XV na Jakopičevem v r tu 1 3 ob jugovzhodnem vogalu rim skega m esta, dokazujejo življenje po razru šitv i Emone, čeprav spričujejo ognjišča, ki smo jih zasledili v insuli X X X , te r tanek sloj glinastega tlak a na razvalinah insule XV, le skrom ­ no obnovljena bivališča. Sl. 1. Ljubljana, Ferantov vrt (Gradišče 14) — insula XX. Kapitel pilastra Fig. 1. Ljubljana, le jardin de Feranit (Gradišče 14) - — insula XX. Chapiteau d’un pilastre 1 2 Najbližje analogije podobnih kapitelov pilastrov: Kapitel z Medulinske ul. v Puli (B. Marušič, Kasnoantička i bizantinska Pula [1957] T. 13: 2). Kapi­ tel pilastra iz Virunuma (R. Noll, Frühes Christentum in Österreich [1954] Abb. 22). 1 3 Lj. Plesničar-Gec, Jakopičev vrt (1963). Sl. 2. Ljubljana, Ferantov vrt (Gradišče 14) — insula XX. Kapitel pilastra Fig. 2. Ljubljana, le jardin de Ferant (Gradišče 14) — insula XX. Chapiteau d’un pilastre S rednjeveška L ju b ljan a je zrastla iz ostankov em onskih ruševin kot kažejo izkopani tem elji nosilnih zidov em onskih hiš. D okum entacija zad ­ n je gradbene faze je p ra v zaradi srednjeveških posegov otežkočena. Sprem nega gradiva, predvsem drobnih najdb, ki bi d atirale poznoantična obnovitvena dela, n i bilo m ogoče zaslediti. N asprotno pa je gradivo, ki sp rem lja katastrofalno ra z ru šite v Emone, m nogoštevilno. N ahaja se v debelem sloju žganine in pod njo. Bogato so zastopane čebuličaste fibule iz prehoda 4. v 5. stoletje, glazirane oljenke in plitv e glazirane skodele z navzven zavihanim ustjem , dalje rdeče-sivo pečene nizke cilindrične skodele,1 4 kosi steklenih čaš svetlozelene barve s klekastim ustjem in stekleničke s kroglastim tru p o m in vboklim dnom .1 5 Dokaz poznoantič- nega življa v Em oni je tu d i srebrni u h an s prirezano m asivno kocko z insule XV. N ajden je b il v hum ozni plasti 60 cm pod površino (sl. 3).1 6 Sl. 3. Ljubljana, Jakopičev vrt (Mirje 4) — insula XV. Srebrn uhan s kocko Fig. 3. Ljubljana, le jardin de Ja­ kopič (Mirje 4) — insula XV. Boucle d’oreille d’argent avec un cube Točnejšo podobo E m one v pozni antiki bo dala šele sistem atična obdelava drobnega g rad iv a z analizo novo odkopane poznoantične a rh i­ tek tu re, epigrafsko gradivo starokrščanskega objekta ob šoli M ajde V r­ h o v n ik in obdelava številnega num izm atičnega m ateriala iz zadnje g ra d ­ b en e faze. RÉSUMÉ Emona dans l’antiquité avancée L es fouilles archéologiques des dernières années complètent lentement, mais sûrement les sources écrites sur la période agitée du 5e et peut-être aussi du 6e siècle, et à la fois elles indiquent le schéma urbanistique de la ville d’alors. Ainsi est apparu un groupe de bâtiments publics, qui avaient un rôle central dans l’antiquité avancée. Entre les rues Gregorčič et Erjavec, près de l’ enceinte occidentale d’Emona, c’ est-à-dire dans l’insula XXXII, nous avons déterré en 1969 un baptistère de l’antiquité avancée au plan de base rectangulaire avec une piscine octogonale. A l’ouest et au nord, le baptistère 1 4 Ta zvrst keramike je prisotna v vseh poznoantičnih plasteh. V Emoni je bila v uporabi od 3. stoletja dalje. 1 5 S. Petru, Antično steklo iz dolenjskih grobov. Razprave SAZU 6, 1969, 176. Oblikovno sorodne stekleničke je odkopala v poznoantični plasti na Bregu pri Ptuju I. Mikl-Curk (Arh. vestnik 15-16, 1964-65 [1965] T. 1: 8 in T. 3: 15). 1 1 L. Bolta, Nécropole du bas — empire à Rifnik près de Šentjur. Inven­ taria arch. 12, 1969, Y 115: 1. B. Marušič, Arh. vestnik 6, 1955, T. 3: 9. est relié au bâtiment, chauffé à l'air chaud et pavé de mosaïques, peut-être le palais épiscopal. Au sud lui est rattaché un portique de plus de 15 m de longueur, décoré d’une mosaïque, qui mène peut-être è l’église épiscopale non encore découverte. Les inscriptions dans le sol mosaïqué du baptistère atte­ stent les noms des donateurs: Ursus, Archelaus avec sa femme Honorata, Marcellina, Theodora. Sur le sol du portique est conservée l’inscription conçue en ces termes: Archidiacono Antioco Battesterium Et Porticus Cum Gloria Et Laetitia Perfectum Est, qui atteste l’intention et la désignation des deux ouvrages. L’épaisse couche de restes brûlés que nous avons trouvée à la sur­ face des ouvrages déterrés, indique ime destruction rapide et catastrophique. Mais si les ouvrages ont survécu à l’incursion des Huns et à la dévastation d’Emona en 452, nous pouvons les considérer comme les témoins de la tran­ sition de l’antiquité avancée au haut moyen âge. Le complexe architectural des bâtiments sacrés s’incorpore à la fois au centre administratif d’Emona, qui se trouve au point d’intersection des rues cardo maximus et decumanus maximus. Dans les dernières années nous avons découvert dans ce secteur une partie du forum avec une basilique profane et des ouvrages de marché. Après la destruction catastrophique d’Emona et du centre municipal, sur les ruines aplanies on a érigé un bâtiment rond, d'un diamètre de 15 m et d’une épaisseur de murs de 1,5 m, avec les restes du forum détruit. Deux chapiteaux de deux pilastres de l’antiquité avancée, trouvés au voisinage immédiat, aideront peut-être à résoudre la destination du bâtiment circulaire sur l’ancien emplacement du forum, comblant peut- être par là la lacune du 6e siècle, la lacune du passage de l’antiquité avancée au haut moyen âge. La preuve de la vie dans l’antiquité avancée à Emona, ce sont les nom­ breux menus matériaux: les fibules de l’antiquité avancée, les céramiques et la boucle d'oreille d’argent avec un cube massif tronqué de l’insula XV. Une image plus exacte d’ Emona dans l’antiquité avancée sera donnée seulement par le traitement systématique des menus matériaux, l’analyse de l’architecture récemment déterrée de l’antiquité avancée, les matériaux épigraphiques du bâtiment vieux-chrétien et le traitement des nombreux matériaux numismatiques de la dernière phase de construction d’Emona.